letnik 20, številka 8 Podblega{kePodblega{ke oktober 2016 novice GLASILO OBČINE GORENJA VAS - POLJANE

Z delom že pričela pediatrična ambulanta dr. Ide Rus Uvedeno bo kratkotrajno parkiranje v Gorenji vasi in Poljanah Polycom z novim centrom v Dobju prihodnje leto Državna prvaka Marcel Stržinar in Žak Oblak 1 Iz županovega Vsebina dnevnika STC Stari vrh: Tomaž Trobiš je novi v. d. direktorja ...... str. 3 • 13. 9. – Na ogledu Odprtje pediatrične ambulante v Gorenji vasi ...... str. 4 celotnega plazu nad Lazami. Razsežnosti Izvedena večja obnovitvena in sanacijska dela na cestah ...... str. 5 so res velike. Ne bo enostavno, ven- Intervju: Helena Selak, Marmor Hotavlje ...... str. 6 dar zaledno vodo bo potrebno na vsak način Olajšave pri plačilu komunalnega prispevka za podjetnike in kmete ...... str. 7 spraviti stran … • 16. 9. – Na odprtju 14. Oktoberfejsta Javni razpis: nepovratna sredstva za MKČN ...... str. 8 Pr’ Sedmic. • 17. 9. – Na Visokem smo v Tavčarjevem Obvestilo: sofinanciranje investicij v zasebne vodovode...... str. 9 dvorcu skupaj z gospo dr. Metko Zorc ob dnevu srca gostili srečanje kardiologov, Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnikov z 11. seje ...... str. 12 Društvo na srcu operiranih in Društvo za zdravje naroda. Znova slabša letina medu ...... str. 13 • 18. 9. – Na 18. Vzponu s kolesi na Blegoš. Določitev con kratkotrajnega parkiranja v Gorenji vasi in Poljanah ...... str. 14 in 15 • 19. 9. – Na mednarodni konferenci na gradu Jable, kjer sem predstavil primer dobre Poslanski kotiček: Več zdravja za manj denarja ...... str. 16 prakse pridelave domače hrane in pridelkov s projektom Pot poljanskih dobrot. Moška vokalna skupina Pozdrav gostovala v Novem Sadu ...... str. 17 • 25. 9. – Pri sveti maši v Čabračah in blagoslovu vseh obnovitvenih del v Tudi v naši občini preventivna akcija za večjo varnost pešcev ...... str. 17 podružnični cerkvi. Zahvala gre vsem krajanom za opravljeno delo in Marmorju Rekorden obisk na 3. Blatfejstu ...... str. 18 Hotavlje za darovani kamen. • 3. 10. – Ogled zahodnih prosto- Državna prvaka Marcel Stržinar in Žak Oblak ...... str. 19 rov Tavčarjevega dvorca s predstavniki Restavratorskega centra ZVKD. • 3. 10. – Na odprtju ambulant splošne Zlata maturantka Janja Andreuzzi ...... str. 22 medicine in pediatrije v Žireh. • 3. 10. – V uporabo smo predali novo Lesego – razstava v Šubičevi hiši ...... str. 23 obnovljeno pediatrično ambulanto v ZD Gorenja vas. Naši občani v tujini: Dr. Martina Burnik Šturm ...... str. 24 • 4. 10. – Sestanek na MORS-u: uskla- jevanje pogodbe, da bi dobili prostore 1. igre Škoda me je za u mest’ ...... str. 25 bivše mehanične delavnice in kuhinje v uporabo. Teden otroka na Podružnični šoli Javorje ...... str. 27 • 5. 10. – Na povabilo Branka Selaka na skupnem kosilu z župniki naše dekanije. 6. sezona kolesarskih puklov rekordna ...... str. 28 • 6. 10. – Sestanek na Upravi RS za jedrsko varnost na temo južnega platoja v Todražu, kjer bi radi imeli večnamenski Stik z županom prostor. Župan je dosegljiv za vaša vprašanja, pred- loge in mnenja vsak torek in sredo. Če se boste želeli pri njem oglasiti osebno na občini, se prej najavite pri tajnici na telefonsko številko 04/51- 83-100 in povejte, približno koliko časa boste Naslednja številka: 25. novembra potrebovali, da boste dobili termin in vam ne bo Tu je prostor treba čakati. Lahko se zgodi, da zaradi dopusta Vaše prispevke za naslednjo številko Podblegaških ali neodložljivih obveznosti kljub napovedanim za vaš oglas. novic pošljite do 11. novembra po elektronski uradnim uram ne bo dosegljiv, za kar se že pošti [email protected] ali na vnaprej opravičuje in prosi za razumevanje. Več informacij: naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska M. B. Občina Gorenja vas - Poljane, Barbara Bogataj. cesta 87, 4224 Gorenja vas. Na ista naslova Tel. št.: 04/51-83-124, 041/767-390, lahko pošiljate tudi informacije o prireditvah, ki jih e-naslov: [email protected]. organizirate. Prispevkov, ki jih bomo prejeli po tem datumu, ne bo mogoče objaviti!

PODBLEGAŠKE NOVICE (ISSN 1408 - 3086) – Glasilo Občine Gorenja vas - Poljane. Naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Elektronska pošta: podblegaske.nov- [email protected]. Odgovorna urednica: Damjana Peternelj. Pomočnica urednice: Tina Dolenc. Članice uredniškega odbora: Milka Bizovičar, Kristina Z. Božič in Lidija Razložnik. Oglasno trženje: Barbara Bogataj, tel. št.: 04/51-83-124, 041/767-390, e-naslov: [email protected]. Lektorici: Ana Tušek in Polona Peternelj. Računalniški prelom in oblikovanje: 2Rdesign, Robert Resman, s. p. Tisk: Tiskarna Artelj. Podblegaške novice so tiskane v 2350 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorenja vas - Poljane. Na voljo so tudi na spletnih straneh občine www.obcina-gvp.si. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Izbrane poslane fotografije objavljamo tudi na spletnih straneh občine, razen če avtor tega pri pošiljanju za objavo v časopisu ne bo izrecno prepovedal. Podblegaške novice so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisane pod zaporedno številko 102. Fotografija na naslovnici: Milka Bizovičar.

2 Uvodnik Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Vedno znova, ko pričenjam s takim pisan- čez celo leto, v mesecu oktobru pa bi predvsem jem, se mi postavljajo številna in ista vprašanja, želeli, da nas obiščejo občani ob dnevih odprtih Tokratni uvodnik je ob oktobru, mesecu na katera marsikdo ne bi imel odgovora. Vendar vrat posameznih gasilskih društev, saj si mnogi požarne varnosti, napisal poveljnik vedno prevlada razmišljanje o nesebični volji sploh ne prestavljajo, kako in na kakšen način Občinskega gasilskega poveljstva Občine pomagati ljudem v stiski, o vseh tistih ljudeh, poteka naše delo. Gorenja vas - Poljane in namestnik poveljnika ki jim je pomoč potrebna, ko divja narava z vso Z gotovostjo lahko trdim, da smo gasilci ena Gasilske zveze Škofja Loka Roman Kokalj. svojo silovitostjo, na vse tiste, ki vedo, da smo najbolj organiziranih služb za posredovanje v Več o aktivnostih in dejavnostih gasilcev v edini, ki nikoli ne izdamo zaupanja, na tiste vseh vrstah nesreč, ki nam jih prinaša življenje, tem mesecu izveste na strani 10, podrobneje operativne gasilce z železno voljo, humanim in od narave in njenih ujm, ko ta jemlje svoj davek, pa v naslednji številki Podblegaških. etični mišljenjem, ki hitijo na pomoč sočloveku, do vseh vrst delavnih in prometnih nesreč. In ko se mu vse postavi na glavo, ko izgublja nenazadnje smo postali tudi prvi posredovalci drage bralke in bralci, naj navedem samo enega svoje imetje. Na tiste noči, polne obupa, ko pri reševanju življenj. Svoje delo jemljemo s od njih, ki govori o medsebojnih odnosih. To je iztiskamo zadnje moči, da bi rešili vsaj nekaj, polno mero odgovornosti in spoštovanja do 7. člen, ki pravi: »Odnosi med gasilci temeljijo na tiste izčrpane obraze operativcev, ko tiho sočloveka, v družbi smo cenjeni, razen neka- na tovarištvu, medsebojnem spoštovanju, razmišljajo: »Naredili smo vse, kar je bilo v naši terih iskric in izjav posameznikov, ki kot nož določenem hierarhičnem redu, vzajemni in moči.« To premaga vso utrujenost in zaspanost, zarežejo v naše duše. Pa kaj hočemo, saj je tudi solidarni pomoči, strpnosti in iskrenosti ter ko po končanih intervencijah spremljaš mimiko to del našega poslanstva. medsebojnem zaupanju in dostojanstvu«. teh obrazov. Gasilci smo v naši občini zadovoljivo Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ust- Ste se kdaj vprašali, mogoče kdaj razmišljali, opremljeni, kar pa ne pomeni, da smo pozabili varjajo to zgodbo: svojemu namestniku, vsem kaj pomeni biti operativni gasilec, kaj pomeni na stalno spremljanje napredka in novih načinov članom poveljstva, vsem operativnim gasilcem biti v stalni pripravljenosti, čakanju, kdaj posredovanja. Zahvala za to gre vsem, občini, in občini. bo potrebno posredovati? Moj odgovor je občanom in seveda na koncu našim članom. Srečno, da nas bi čim manjkrat potrebovali in prepričan sem, da bi bil tak tudi odgovor Smo sila z več kot tristo operativnimi gasilci, v resnih situacijah. mojih gasilcev, da je to način našega življenja. ki so v svojem polnem številu pripravljeni na Roman Kokalj posredovanje v manj kot eni uri. Če pa bi vam Verjemite, v tistih trenutkih postavljamo naše Poveljnik Gasilskega poveljstva delovanje pred vse ostalo, kar se nam lepega ali hotel pisati o številkah naših intervencij, oprav- Občine Gorenja vas - Poljane včasih manj lepega dogaja v naših življenjih. ljenih delovnih urah, usposabljanjih, bi lahko Zastrupljeni smo z mislijo, kako čim bolje popisali cele Podblegaške novice in še precej in čim hitreje pomagati ljudem, ko potrebu- debele bi bile. Samo za ilustracijo naj navedem, STC Stari vrh jejo našo pomoč. V tistih trenutkih ostaja naše da je v letu 2014, ko sta nas poleg običajnih privatno življenje nekje daleč v ozadju. nesreč doletela še žledolom in poplave, na vseh Mesec oktober, mesec požarne varnosti ni intervencijah sodelovalo 2.445 gasilcev, ki so Tomaž Trobiš namenjen samo nam gasilcem, predvsem je na- skupno opravili 21.485 prostovoljnih ur. menjen ljudem, da bi razmišljali, kako delovati Morda za konec samo še ena zanimivost. Ste je novi v. d. direktorja preventivno, da s svojimi dejanji ne bi pripeljali vedeli, da imamo slovenski prostovoljni gasilci do trenutka, ko je potrebno posredovanje gasil- kodeks obnašanja, ki vsebuje devet členov? Po odstopu Janeza Pelipenka z mesta cev. Mnogo je dogodkov, ki jih organiziramo Malce za razmišljanje tudi v vaših življenjih, direktorja STC Stari vrh pred začetkom zimske sezone je nadzorni svet im- OBVESTILO O ZBIRANJU POBUD enoval Tomaža Trobiša kot vršilca dolžnosti direktorja z enoletnim man- ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ datom – kot to predvideva družbena Občina Gorenja vas - Poljane ponovno obvešča vse lastnike zemljišč na območju občine, da pogodba. za potrebe izdelave sprememb občinskega prostorskega načrta poteka zbiranje pobud za O načrtih se bomo s Trobišem predvi- spremembo namenske rabe zemljišč, na osnovi katerih bo izdelana podlaga za spremembo doma pogovarjali v eni prihodnjih številk Občinskega prostorskega načrta Občine Gorenja vas - Poljane (OPN). Podblegaških novic, predsednik nadzornega sveta podjetja Ciril Alič pa je povedal, da so z imenovanjem novega direktorja morali pohiteti, Zbiranje pobud za spremembo namenske rabe poteka da ne bi prišlo do težav ob skorajšnjem začetku od 1. oktobra 2016 do 31. januarja 2017, zimske sezone. »Vodenje podjetja na Starem pobudo pa je potrebno oddati na predpisanem obrazcu, vrhu je bolj zahtevno. Nekaj je še dolga, prilivi ki je na voljo na spletni strani Občine Gorenja vas - Poljane pa so samo v času sezone. Tako je bilo za nas (v rubriki Obrazci, vloge, dokumenti/Nepremičnine) pomembno, da ima novi direktor več prakse z in v sprejemni pisarni občine. vodenjem podjetij, ima tudi prakso s podobnimi razmerami,« je povzel Alič. Vsem zainteresiranim lastnikom zemljišč predlagamo, da pobudo vložijo v zgoraj Od Trobiša pričakuje program razvoja centra navedenem terminu, kasnejših vlog žal ne bomo mogli več sprejemati. ter čim ugodnejši dogovor s Heto Asset Reso- Obenem posebej obveščamo vse obstoječe lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč, ki lution glede dolga. »Prvi cilj v tem trenutku so zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za še nepozidana pa je zastaviti sezono. Pričakujemo tudi nek stavbna zemljišča, da imajo v zgoraj navedenem terminu možnost za vložitev pobude za dolgoročni načrt za Stari vrh – to smo v zadnjih izvzem iz stavbnega zemljišča. letih, ko so se vodstva tako hitro menjavala, pogrešali. Posojilo visi nad smučiščem kot Občina Gorenja vas - Poljane Damoklejev meč, a to ni nerešljiva stvar,« je Župan Milan Čadež prepričan Alič. M. B. 3 Odprtje pediatrične ambulante v Gorenji vasi Program razširjen tudi na kurativo, česar doslej ni bilo Občini je končno uspelo, kar se je še pred letom dni zdelo nemogoče: pridobili Mejnik v razvoju pediatrije so koncesijo za lastno otroško ambulanto in preko javnega razpisa otroško v Poljanski dolini zdravnico. 3. oktobra, na svetovni dan otroka, so v zdravstvenem domu v Gorenji Prostore, v katerih je še leto nazaj delovala vasi svojemu namenu predali celovito obnovljeno ambulanto. preventivna pediatrična ambulanta, so začeli obnavljati konec avgusta, končali pa tik pred uradnim odprtjem ob tednu otroka. Župan Milan Čadež ni skrival zadovoljstva: »Za mene kot župana je zelo pomemben dan, prostore smo že imeli ustrezne, ker pa delamo na dolgi rok – za desetletje naprej, so novi prostori ne le prilagojeni standardom, ampak tudi všečni Foto: arhiv Občine GVP otrokom. Dodali smo še prostor za bolne otroke, celovita prenova pa je občino stala 60.000 evrov.« Med gosti je bil tudi direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik, ki je poud- aril, da je to pomemben mejnik v razvoju pedia- trije na tem območju za obe občini. Prvič bodo imeli starši otrok in mladostnikov možnost, da jih vpišejo pri pediatru v domačem kraju, pomeni pa ta mejnik poslabšanje situacije v Škofji Loki, od koder Rusova prihaja. »V tem času do prihoda nove specializantke, predvi- Trak ob odprtju nove ambulante so prerezali (od leve proti desni) župan Milan Čadež, dr. Ida Rus doma aprila prihodnje leto, bomo primanjkljaj in direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik. reševali z dr. Rusovo in upokojenimi pediatrin- 4. oktobra je dr. Ida Rus, ki bo poslej skrbela kraju. Ambulanta bo delala kot ena, v Žireh samo jami,« je pojasnil. za preventivo in tudi kurativo najmlajših v dolini dva dni, ostale dneve v Gorenji vasi. V primeru Kot je poudaril župan Milan Čadež, ver- (česar doslej ni bilo), že pričela z delom. Zanjo je nujnih stanj naj se starši z otroki in mladostniki jamejo, da bodo glede na skoraj 2.000 otrok bil dogodek pomembna prelomnica. Ambulanta obrnejo na specialiste družinske medicine.« Na v občini uspeli v prihodnosti pridobiti polni bo v Gorenji vasi in Žireh (kjer so jo odprli le dobri vprašanje, kakšnega zdravja je podmladek v program otroške ambulante za vse dni v tednu, dve uri prej) delovala kot celota: »To je pomemben naši občini, zdravnica je že doslej delala na že sedaj pa bo v Gorenji vasi delovala štiri dni dan za otroke in starše te doline, saj bo otrokom na Škofjeloškem, pa je kratko odgovorila: »Mislim, tedensko, razen četrtka. voljo bolj prijazna obravnava v njihovem lastnem da so bolj zdravi pa tudi manj zahtevni.« Damjana Peternelj

Kronologija: vseh treh ambulant, s splošnimi navodili glede programa. Junij 2014 – Predstavniki Zdravstvenega doma (ZD) ureditve cepilnih mest, brez natančnih navodil za 11. 12. 2015 – Pristojna komisija ministrstva za Škofja Loka ustno obvestijo o ukinitvi ambulant v vsako posamezno lokacijo. Dopisovanje z NIJZ zdravje izvede pregled vseh treh ambulant. V Gorenji občinah Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki, češ je trajalo več mesecev in se zaključilo brez jasnih vasi so »prostori za celovito preventivno in kurativno da prostori niso primerno opremljeni in da ni na voljo odgovorov, se je pa v juniju 2015 izluščil seznam obravnavo otrok dovolj veliki in primerni«. zdravnikov za delo v ambulantah. hladilne opreme, ki jo mora ZD Škofja Loka dodatno 18. 12. 2015 – Izdano pozitivno mnenje Zavoda za 14. 7. 2014 – Župani vseh treh občin se povežejo naročiti. zdravstveno zavarovanje RS za razpis koncesije za v skupnem reševanju problema in opozorijo, da Julij in avgust 2015 – Občina Gorenja vas - izvajanje pediatrične dejavnosti na območju občin je ukinitev pediatričnih ambulant nesprejemljiva. Poljane po navodilih vodstva ZD Škofja Loka izvede Gorenja vas - Poljane in Žiri. September 2014 – Vodstvi ZD in Osnovnega preureditev pediatrične ambulante s povečanjem Januar–marec 2016 – Sistematskih pregledi se zdravstva Gorenjske županom uradno predstavita sestrske sobe, ki bo omogočila kakovostnejše ponovno začnejo izvajati, vendar ne v prejšnjem namero po zaprtju ambulant. izvajanje sistematskih pregledov. obsegu. 23. 10. 2014 – Sestanek vodstva ZD Škofja Loka, 1. 10. 2015 – Občine prejmejo obvestilo, da po mnenju 11. 3. 2016 – Občini Gorenja vas - Poljane in Žiri OZG in Nacionalnega inštituta za javno zdravje Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo objavita javni razpis za podelitev koncesije za (NIJZ), na katerem se predstavnik NIJZ obveže ambulante še vedno niso ustrezno opremljene in da izvajanje pediatrične dejavnosti. za posredovanje točne informacije, katere ukrepe se v njih pregledi ne smejo izvajati. 21. 4. 2016 – V roku se prijavi dr. Ida Rus, spec. je potrebno izvesti za potrebno dodatno opremo 22. 10. 2015 – Sestanek na občini Gorenja vas - pediatrije. cepilnih mest. Poljane s prisotnimi najvišjimi odločevalci OZG, ZD 13. 5. 2016 – Prejeto soglasje Zdravniške zbornice 18. 2. 2015 – ZD Škofja Loka zapre pediatrično Škofja Loka in občin, na katerem se izkaže, da ZD k podelitvi koncesije. ambulanto v Gorenji vasi. Škofja Loka iz neznanih razlogov opreme cepilnih 17. 5. 2016 – Oddana vloga za soglasje Ministrstva 28. 2. 2015 – Poslana skupna pisna urgenca občin mest sploh ni naročil. Na osnovi ostrega odziva za zdravje RS k podelitvi koncesije. na NIJZ, naj končno izdajo mnenje, kako je treba županov je bila oprema naročena 23. 10. 2015. 22. 6. 2016 – Izdana odločba o podelitvi komisije. opremiti cepilna mesta. November 2015 – Začetek postopka za podelitev 17. 8. 2016 – Podpis koncesijske pogodbe z dr. 27. 3. 2015 – Poziv županov ministrici za zdravje za koncesije za izvajanje pediatrične dejavnosti. Ido Rus. ureditev nastalih razmer. 9. 11. 2015 – Pozitivno mnenje Osnovnega zdravstva Oktober 2016 – Odprtje pediatričnih ambulant v 3. 4. 2015 – Odgovor NIJZ, da je bil izveden ogled Gorenjske za razpis koncesije v obsegu 1,00 Gorenji vasi in Žireh.

4 Cestno omrežje Izvedena večja obnovitvena in sanacijska dela Na Občini Gorenja vas - Poljane smo v preteklih letih velika sredstva vlagali v izgradnjo novih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, sofinanciranih z nepovratnimi evropskimi sredstvi. V letu 2016 pa smo večji delež investicijskih sredstev ponovno lahko namenili prepotrebni sanacijskim delom na obsežnem cestnem omrežju, saj se na območju občine razprostira kar 380 kilometrov lokalnih cest in javnih poti. Konec leta 2015 smo na osnovi predlogov na navedenih odsekih smo morali žal zaradi krajevnih skupnosti (KS) pripravili seznam naj­ izpada sredstev državnega sanacijskega sklada bolj poškodovanih cestnih odsekov za sanacijo preložiti v prihodnja leta. V oktobru pa namera- v prihodnjih dveh letih, na osnovi česar smo vamo v celoti zaključiti sanacijo večjega usada izvedli javno naročilo za izbiro izvajalca del. na cesti v Lovskem Brdu, kjer je bila do zdaj Po sklenitvi izvajalske pogodbe smo do sredine cesta le izmenično prevozna. oktobra izvedli glavnino letos načrtovanih del: Dela bomo po že sklenjeni pogodbi na dodat- celovito smo prenovili 500-metrski odsek v nih odsekih nadaljevali tudi v prihodnjem letu, Javorjevem Dolu v KS Sovodenj ter zaključili in sicer na odsekih ceste Ermanovec–Sovodenj sanacijska dela na petih lokacijah v Žirovskem (300 metrov), odsek Malenski Vrh križišče–vas Vrhu. Na novo smo uredili in asfaltirali skoraj (400 metrov), Gorenja Žetina, Lom in drugih kilometer makadamske ceste Suša–Žetina odsekih skladno s sprejetim proračunom občine ter razširili in asfaltirali najožji del ceste v za leto 2017. Med najbolj dotrajane cestne Podpleče. Prav tako je na novo asfaltiran dober povezave sodi tudi cesta Podobeno–Javorje, kilometer ceste skozi Kopačnico ter odseki v kjer smo v preteklem mesecu uspešno zaključili Podgori, na Fužinah, Muravah in vojaški cesti javno naročilo za sanacijo 500-metrskega Predole, kjer so bili sanirani tudi cestni usadi. odseka na izredno nestabilnem terenu v zgor­ njem delu skozi gozd pred naseljem Dolenčice. Nekaj odsekov čaka na zaključek Dobrih 243.000 evrov vredna gradbena dela prihodnje leto bomo začeli v manjšem obsegu izvajati še v Na nekaterih cestnih odsekih bomo začeta letošnjem letu, glavnina planiranih del pa bo Foto: arhiv Občine dela zaključili v prihodnjem letu; v avgustu izvedena v prihodnjem letu. Na novo asfaltiran odsek na Fužinah so bila tako izvedena pripravljalna dela in obsegu, saj so že bili na novo asfaltirani odseki razširitev 600-metrskega odseka v Prelesju, ki Izvajalec del je podjetje KPL cest Poljane–Gorenja vas, Todraž–Lučine, bo asfaltiran v prihodnjem letu. Dela potekajo Vzporedno izvajamo in financiramo tudi Trebija–Fužine in nazadnje križišče Trebija– tudi na cesti proti Hlavčim Njivam, kjer bodo cestni program krajevnih skupnosti, kjer je Sovodenj. Pričakujemo pa, da bomo lahko sanirani štirje usadi, na osnovi česar bo celovito za izvajanje letošnjih asfalterskih del izbrano v naslednjem letu poročali tudi o pričetku urejen daljši odsek ceste. V dolini Hotoveljščice podjetje KPL, d. o. o., ki bo na novo asfaltiralo gradbenih del v sklopu celovite rekonstrukcije se izvajajo najnujnejša sanacijska dela na skupno več kot šest kilometrov lokalnih cest in regionalne ceste Gorenja vas–Dolenja Dobrava, odsekih proti Vinharjam in Bukovemu Vrhu, javnih poti. Prav tako pa ima občina izjemno kjer se nadaljujejo začeti odkupi zemljišč, ki kjer še niso odpravljene posledice poplav iz pomembno vlogo tudi pri izvajanju prenov so potrebni za izgradnjo pločnikov vzdolž leta 2014. Prvotno predvidena obsežnejša dela državnih cest, ki se letos izvajajo v povečanem celotne trase, prav tako pa se zaključujejo tudi odkupi zemljišč za izgradnjo novega izvoza z regionalne ceste na odseku med OŠ Poljane in Dobjem.

Z obnovo do večje varnosti Z letos povečanim obsegom cestnih del smo izdatno prispevali k izboljšanju varnosti mar- sikaterega cestnega odseka, nismo pa pozabili niti na varnejše šolske poti in dostope do avto- busnih postajališč. Letošnjo gradbeno sezono cestnih del smo zato pričeli prav z izgradnjo novega razširjenega mostu s hodnikom za pešce v Poljanah, s čimer smo zaključili ureditev osrednje varne šolske poti do OŠ Poljane, na Hotavljah pa smo na novo zgradili daljši odsek pločnikov skozi vas do odcepa za Slajko. Zavedamo se, da nam pri 380 kilometrih kategoriziranih občinskih cest dela ne bo zmanjkalo in da je v občini zlasti na plazo- vitih območjih še mnogo cestnih odsekov, kjer bi bilo vzdrževalna dela prav tako nujno potrebno izvesti, zato bomo skladno s predlogi krajevnih skupnosti začeta dela nadaljevali tudi v prihodnjih letih glede na finančne možnosti Foto: arhiv Občine vsakokratnega proračuna občine. Dela potekajo tudi na cesti do Hlavčih Njiv, celovito bo urejen daljši odsek. Elizabeta Rakovec 5 Intervju: Helena Selak, Marmor Hotavlje Na Hotavljah delajo tudi za Apple Marmor Hotavlje po težavah, ki jih je imel zaradi propada slovenskega rešitve. Včasih tudi za stvari, nad katerimi gradbeništva v začetku krize, doživlja preporod. Podjetje se je povsem usmerilo naša konkurenca obupa. Tako smo na primer v izvoz, priložnost so našli v izdelkih z najvišjo dodano vrednostjo: jahtah, vilah, uspeli narediti mizo, natanko po željah našega kupca – masivna, kot bi bila težka dve toni. V pisarniški opremi. Med priložnostnimi projekti, ki jih delajo v Sloveniji, je bila resnici je imela samo kakih 350 kilogramov. Na poleti izdelava spomenika padlim ruskim vojakom v Sloveniji. Pogovarjali smo vsakem projektu ‘iz pisarne’, torej preden pride v se s Heleno Selak iz prodajne službe. delavnico, dela skupina približno desetih ljudi. zamudili s plačo in niti enega delavca nismo Ob vseh teh projektih tudi zaposlujete. zato odpustili. Oni niso bili krivi za to. Tako je, iščemo visoko izobražen kader z Največji uspeh je bil, da smo se v slabih dveh znanjem tujih jezikov, predvsem mlad, ki mu letih uspeli reorganizirati v projektno podjetje. je tujina izziv, in z značajem za timsko delo. Tako v podjetju, naših glavah in seveda tudi na Nudimo pa mentorstvo, stimulativno plačilo, naših ciljnih trgih. Še v času krize smo z izvozom izobraževanje, štipendiranje, prijetno delovno ustvarili samo 20 odstotkov prihodkov, zdaj nam okolje …; ogromno se lahko naučijo. Slovenija predstavlja le še 15 odstotkov trga. Zelo zaželeni so tehnični kadri, če imajo pa Kako ste to dosegli? še malo komercialne žilice v sebi in so mobilni Nismo sedeli in tuhtali, kaj bi naredili, am- – to je odlična kombinacija. pak smo ukrepali. Vedeli smo, da imamo znanje, Včasih ste stremeli k temu, da bi zapos- kakovost, servis, da stojimo za tem, kar oblju- lovali lokalne prebivalce. To ostaja enako? bimo. In tudi, da kljub krizi obstajajo segmenti, Letos smo zaposlili približno 35 ljudi, od Kako ste prišli do posla s spomenikom ki rastejo – nanje smo se osredotočili. V tistem tega je 12 visoko izobraženih, drugi so proiz- padlim Rusom ter kako vpliva na vaše trenutku smo po res težkih pogajanjih podpisali vodni delavci, ki se pod mentorstvom naših siceršnje poslovanje v Rusiji? največji projekt v zgodovini Marmorja – hotel kamnoseških in strojnih mojstrov razvijajo v Kontaktirali so nas slovenski projektanti, ki Kempinski v Minsku. Tako smo pridobili čas, kader prihodnosti podjetja. Da smo na pravi so dobili nalogo, da najdejo izvajalca. Ko so nas da smo se lahko potem usmerili drugam. poti, dokazuje dejstvo, da preko zaposlenih povezali, smo se pogovarjali neposredno z rus- Tako zdaj največji delež prodaje ustvarimo z prihaja na novo v podjetje visoko motiviran kim naročnikom. Od prvega klica do postavitve opremljanjem zasebnih luksuznih jaht, daljših od kader. To je rezultat zanimivega dela v podjetju spomenika je preteklo le dva meseca, zato je bil 80 metrov. Lastniki so večinoma Rusi in Arabci. ter profesionalnega odnosa med zaposlenimi. posel glede na zahteve naročnikov kar izziv. Na Drugi večji segment so ameriški kupci pisarniškega Stalno težimo k temu, da bi zaposlovali njem je stalno delalo 25 ljudi, ki jih je odlično pohištva najvišjega cenovnega razreda – tedensko lokalne ljudi, ampak je v okolici toliko dobrih vodil tehnični vodja Boštjan Reberšek. Najtežji odpremljamo izdelke zanje. Prek njih smo dobili podjetij, sploh za strokovne poklice, da so del pogajanj je bilo naročnike prepričati, da tudi projekt, na katerega smo posebej ponosni: do nekateri poklicni profili ‘razprodani’. To so na uporabimo naš, torej hotaveljski kamen. Najprej konca leta bomo dobavili tisoč miz tehnološkemu primer strojniki, gradbenikov pa ni … Tako so prišli z idejo, da bi ga naredili iz nekega make- gigantu, podjetju Apple, za njihov nov razvojni delavci prihajajo iz vse Slovenije, nekaj je donskega kamna, a smo jih prepričali, da glede center v Silicijevi dolini. Tretje področje, na ka- tudi tujcev. V Marmorju ni izdelka, ki ga na na namen mora biti ali slovenski ali ruski. Potem terem smo aktivni, pa so luksuzne rezidence v koncu ročno ne dodelajo kamnoseki, in tudi če smo jim pojasnjevali, da je hotaveljčan kamen z državah nekdanje Sovjetske zveze. je delavec nekvalificiran, mora imeti v rokah zgodovino, saj ga je pri svojih delih uporabljal že občutek za končno dodelavo in izgled. Pri novih znani arhitekt Plečnik, vgrajen je na mnogih ob- Za takšne projekte se je verjetno treba potencialnih sodelavcih iščemo še delavnost, jektih sakralnega pomena, v Cankarjevem domu, zelo boriti … odgovornost – ki ni tako samoumevna, kot bi si parlamentu, spomenikih. Bili smo tako prepričani, V svetu največ pomenijo tradicija, kakovost da imamo prav, da smo jim na neki točki kar rekli, in priporočila kupcev objektov, ki smo jih mislili – ter da razmišljajo širše. Iščemo zapos- da če ne bomo delali z našim kamnom, ne gremo vrhunsko zaključili. Trenutno posle dobivamo lene s timskim duhom, sodelavce, ki razmišljajo v projekt. Ultimat so sprejeli. izključno na podlagi priporočil zadovoljnih širše, take, ki jim je delo v tujini izziv. Slej ko Projekt vrednostno ni zelo pomemben, ima kupcev. Velja namreč, da so na tem nivoju prej se namreč zgodi, da mora tudi kamnosek pa velik zgodovinski pomen za obe državi. Zato na primer arhitekti zelo specializirani. Samo na teren in tam vgraditi izdelek. se nam bodo še dodatno odprla vrata na ruskem določeni rišejo takšne luksuzne jahte in le nekaj Kakšno pa je delo? trgu. To se je v teh tednih po postavitvi že tudi podjetij v ZDA je, ki opremljajo nadstandardne Je drugačno, kot je bilo včasih. Ni težaško; potrdilo. Od konca julija smo imeli tu že dva pisarne. Ko si enkrat prepoznan kot vrhunski, se delo je postalo fino, na koncu, ko izdelek ruska obiska – potencialni stranki. Ta spomenik vrata kar sama odpirajo, vendar napake v tem pride iz stroja, se obdelujejo majhni koščki, na je za nas odlična referenca na ruskem trgu. segmentu niso dovoljene. primer mozaiki. Tu sta potrebna predvsem ročna Ko je udarila kriza, je imel Marmor kar Skratka, kapacitete za letošnje in naslednje leto spretnost in občutek. V proizvodnji bi si želeli velik izziv. Kako se vam je uspelo izviti iz te imamo že skoraj v celoti zasedene. Pričakujemo, več žensk, saj imajo občutek za natančnost. V situacije? da bomo letos poslovali rekordno, imeli bomo 35 zadnjem mesecu smo zaposlili tri. Kriza nas je dosegla čez noč, ko se je v nekaj odstotkov višjo realizacijo kot lani. Kakšni pa so vaši načrti v naslednjih letih? mesecih sesulo gradbeništvo v Sloveniji. Mi Konkurenca je v svetu verjetno kljub Kot rečeno, smo za naslednje leto že skoraj pa smo takrat delali predvsem za vse velike vsemu močna. razprodani. A ne smemo spati in rezultati, ki jih gradbince – kamen smo kupili, ga vgradili, Konkurenco seveda imamo. Smo pa v svetu imamo, nam ne smejo priti v glavo, ker se lahko plačali delavce, potem pa nismo dobili plačila. znani po tem, da smo eni redkih, ki naročniku zelo hitro vse obrne, to nas je izučila kriza. Če omenim nekaj projektov v Ljubljani: Opera, nudimo celostno storitev, tako imenovani Stremimo k odpiranju novih trgov, razvoju in Rotonda, Dunajski kristali, Dunajska vertikala. inženiring v kamnu. To pomeni, da lahko kupec iščemo nove ideje. Pomembno je, da smo korak Samo tu gre za večmilijonske zneske, za kat- k nam pride samo z idejo, kaj bi imel. Te želje pred konkurenco. Cilj je obdržati tržni delež na ere težko verjamemo, da jih bomo kdaj dobili so včasih res nepredstavljive, ampak s pomočjo jahtnem segmentu, dodatno razvijati del privat- plačane. Mislim, da je zelo pomembno pouda­ visoko izobraženega kadra, tehnologov, ki jih nih rezidenc ter luksuznih hotelov. riti, da v tej težki situaciji nismo niti enkrat imamo in jih še zaposlujemo, vedno najdemo Pogovarjala se je Milka Bizovičar. 6 Polycom V Dobju bodo gradili prihodnje leto Potem ko je občina že pred skoraj desetimi leti pridobila evropska sredstva za upravo. Sedanji prostor v Poljanah bo verjetno ureditev druge obrtne cone v občini, to je v Dobju, je zaradi krize območje bolj ali namenjen za skladišče. Po potrebi ga bomo še vedno uporabljali, saj ga bomo obdržali, ne pro- manj zaraščala trava. V prihodnjih mesecih se bo to spremenilo, saj je Polycom, dali. Novi prostori se bodo raztezali na 10.000 ki je s podpisano kupoprodajno pogodbo za nakup zemljišč lastnik večjega dela kvadratnih metrih površine, od tega bo 7.500 cone, napovedal gradnjo novega poslovno-proizvodnega objekta. kvadratnih metrov proizvodnih hal, na 2.500 kvadratnih metrih pa bodo pisarne,« smo lahko prebrali v Polycomovem internem glasilu. V eni etaži bo proizvodnja, montažne linije se bodo razprostirale na 1.500 kvadratnih metrih. »Novi objekt bo nudil možnosti za nadaljnji razvoj, saj v začetku ne bo povsem poln. Poleg tega se bodo pogoji dela bistveno spremenili, uravnotežili s tistimi, ki jih imajo konkurenčna podjetja. V Dobju bo nastal moderen Polycom, mednarodno podjetje z velikimi ambicijami,« je povedal predsednik uprave Iztok Stanonik. Kot pravijo v Polycomu, so z zagonom tega projekta pred tretjo prelomnico. Prva je bila leta 1997, ko se je podjetje preselilo iz družinske garaže v Poljane, druga pa leta 2012 s selitvijo dela proizvodnje v Črnomelj. Ob vsem tem se v podjetju napovedujejo Foto: arhiv podjetja Polycom tudi nova delovna mesta. »Pričakujemo nove 2 V Dobju naj bi na 10.000 m zrasel nov, moderen poslovni kompleks družinskega podjetja Polycom, zaposlitve, tako v proizvodnji kot v razvoju,« podjetja z več kot 30-letno tradicijo. so napovedali v Poljanah, že zdaj pa vabijo V podjetju načrtujejo, da bodo do konca zgrajen prej kot v letu dni. »Selitev proizvodnje k sodelovanju več strokovnjakov s področja letošnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje, iz Poljan načrtujemo že v letu 2017,« so pove­ orodjarstva – tako za delo v Poljanah kot v medtem pa iščejo izvajalce za gradnjo. Ta naj bi dali v Polycomu. »Na novo lokacijo v Dobje Črnomlju. stekla prihodnje leto, objekt pa bo predvidoma bomo preselili celo proizvodnjo, orodjarno in Milka Bizovičar

Plačilo komunalnega prispevka SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ Olajšave za podjetja in kmete – POVABILA PODJETNIKOM Občinski svet je junija sprejel pravilnik o podrobnejših merilih in kriterijih za V Občini Gorenja vas - Poljane skupno število olajšave plačila komunalnega prispevka (KP). Namen je spodbujanje gospo- podjetnikov vsako leto narašča, povečuje se darskega razvoja in kmetijske dejavnosti v občini. tudi število prodornih podjetij, ki postopoma širijo svojo dejavnost tudi s povečevanjem svojih Zlasti na področju števila delovnih mest v površino objekta (npr. od 201 do 1000 m² ta znaša poslovnih prostorov. Na občini želimo slediti razmerju s številom delovno aktivnih prebivalcev tri, nad 3001 m² pa pet odstotkov), število na novo razvojnim potrebam podjetnikov tudi na tem se namreč občina sooča z izredno deficitarnim zaposlenih (dva odstotka za od tri do pet in 16 odstot- področju in jim pravočasno omogočiti potrebne stanjem, saj se več kot polovica delovno aktivnega kov za nad 61 novo zaposlenih), povprečno mesečno dodatne zazidljive površine za gradnjo poslovnih prebivalstva vozi na delo v zaposlitvena središča bruto plačo na zaposlenega (če je ta od 61 do 80 objektov. izven občine, še posebej pa primanjkuje delovnih odstotkov, znaša npr. olajšava dva odstotka, nad 101 mest v gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. odstotek pa je olajšava 10-odstotna), bonitetno oceno Zato vabimo vse podjetnike, ki bodo v prihodnjih Zato želi občina tudi z ukrepom delne oprostitve (za C1 do C3 dva, za A1 do A3 pa šest odstotkov), štirih do petih letih potrebovali širitev svojih KP za investicije, ki bi na njenem območju us­ trajnostno naravnanost in inovativnost. poslovnih prostorov, da ne zamudijo priložnosti tvarile nova delovna mesta, vzpostaviti primer­ Pri trajnostni naravnanosti se upošteva za oddajo pobude za širitev stavbnih zemljišč, jalne prednosti za investiranje v gospodarstvu. možnost prenosa dejavnosti iz občine: če je narava ki jo je mogoče oddati le še do konca januarja Zakon o prostorskem načrtovanju določa, da investicijskega projekta taka, da je praktično 2017. Ker so postopki spremembe namembnosti lahko občina predpiše delno ali celotno oprostitev nemogoče prenesti stroje in opremo na drugo po naši zakonodaji izjemno dolgotrajni in od plačila KP za gradnjo posameznih nestanovan- lokacijo izven občine, potem je možna najvišja oddaje pobude dalje potekajo najmanj dve do jskih stavb. Občinski odlok že določa 40-odstotno olajšava, in sicer 10 odstotkov. tri leta, naslednje zbiranje pobud ni predvideno oprostitev plačila za zavezance s statusom kmeta, Pri inovativnosti podjetja se upošteva prodaja pred letom 2020. ki gradijo ali imajo zgrajeno nestanovanjsko kmetij­ izdelkov in storitev, ki so rezultata lastnega Do konca januarja 2017 pobude prav tako sko stavbo, katero uporabljajo za lastne potrebe in z dela, kar prinese 5-odstotno olajšavo, če pa ima lahko oddajo lastniki, ki so zainteresirani za uporabo katere hkrati ne pridobivajo pomembnejših podjetje registrirano raziskovalno dejavnost in/ spremembo namembnosti svojih zemljišč za prihodkov iz naslova kmetijske dejavnosti. ali sodeluje z raziskovalno oz. univerzitetno insti- potrebe prodaje podjetnikom, ki povprašujejo po S spremembo odloka se na novo določa možnost tucijo, je najvišja možna olajšava 10 odstotkov. prostih zazidljivih površinah za svoje razvojne oprostitve plačila odmerjenega KP za industrijske Znižanje KP po sprejetem pravilniku se šteje kot potrebe. Za dodatne informacije se lahko stavbe in nestanovanjske kmetijske stavbe za za- državna pomoč. obrnete na telefonsko številko 04/51-83-114 vezance, ki pridobivajo pomembnejše prihodke iz Največja možnost oprostitve plačila odmerje­ ali 051/365-897 (Nataša Kopač). naslova kmetijske dejavnosti (kmetijska gospodarstva, nega KP po pravilniku znaša 57 odstotkov. Pravilnik Občinska uprava Občine Gorenja vas - Poljane ki so po organizacijski obliki pravna oseba ali s. p.). je objavljen tudi na spletni strani občine. Olajšavo se odmeri glede na neto tlorisno P. N. 7 Občina Gorenja vas - Poljane Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas D. Š.: SI 63943026

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Gorenja vas - Poljane za leto 2016 (Uradni list RS, št. 104/2015 in 45/2016) in Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Gorenja vas - Poljane (Ur. l. RS, št. 121/2003, 23/2011 in 22/2013, Pravilnik) objavljamo JAVNI RAZPIS o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Gorenja vas - Poljane za leto 2016

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: 4. VLOGA: Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev Občine v skupni višini Vloga mora biti pisna, podana na obrazcu vloge in podpisana s strani vlagatelja 30.000 evrov za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav s kapaciteto do 50 PE (upravičenca ali njegovega pooblaščenca). (v nadaljevanju MKČN), in sicer le na poselitvenih območjih Občine Gorenja vas - Vlogi morajo biti priloženi naslednji dokumenti: Poljane, na katerih ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega sistema. 1) ocena obratovanja MKČN, ki ga izdela pristojen izvajalec javne službe (Občina Gorenja vas - Poljane, režijski obrat) in pregledna situacija z vrisanimi zemljiškimi 2. SPLOŠNA DOLOČILA: Upravičenci do dodelitve proračunskih sredstev so fizične osebe s stalnim parcelami, stavbo, MKČN in potekom kanalizacije. Slednja se priloži le, če ni prebivališčem v občini, ki so lastniki MKČN in za gradnjo MKČN še niso prejeli sestavni del ocene obratovanja; nepovratnih sredstev. 2) pogodba o upravljanju (glej pogoj pod točko 3 g); Sredstva se lahko dodelijo izključno za opremo stanovanjskih stavb z MKČN. Sredstva 3) gradbeno dovoljenje, če je objekt zgrajen po 31. 12. 1967, ter pravica graditi se lahko dodelijo izključno za prvo opremo stanovanjskih objektov z MKČN. za MKČN, če se MKČN nahaja na zemljiški parceli, ki ni v lasti upravičenca Sredstva se dodeljujejo za popolne in pravočasne vloge, po zaporednem vrstnem (pogodba o ustanovitvi služnosti ali pisni dogovor), ali enostavno gradbeno redu prispetja. Sredstva se dodelijo izključno upravičencem, ki izpolnjujejo zahteve dovoljenje, če je to zahtevano s predpisi o graditvi objektov; iz tega javnega razpisa. 4) dokazilo o lastništvu MKČN (račun); Pojmi, uporabljeni v tem razpisu, imajo enak pomen, kot je določen v zakonodaji, 5) izjava o lastništvu, podatkih in o sofinanciranju MKČN; ki ureja dotično področje. 6) pooblastilo, če vlagatelj ni upravičenec; 7) parafiran vzorec pogodbe (podpis na zadnji strani vzorca pogodbe); 3. VIŠINA NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA VGRADNJO MKČN: 8) pisni dogovor med upravičenci, če je MKČN v lasti več oseb. Višina sredstev se dodeli v odvisnosti od zmogljivosti čiščenja novozgrajene MKČN, Vloga mora biti dostavljena na naslov: Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska in sicer največ v višini do 150 evrov na PE (PE – enota zmogljivosti čiščenja MKČN) cesta 87, 4224 Gorenja vas, najkasneje do 4. 11. 2016 do 12. ure. in največ 30 % nabavne vrednosti MKČN z DDV (z vsemi popusti in rabati) oziroma Vloga mora biti predložena v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na prednji do porabe sredstev sprejetega proračuna občine za leto 2016. strani (levi, spodnji del) označen z napisom »NE ODPIRAJ – razpis MKČN 2016«. V kolikor je MKČN v solastništvu več upravičencev, se nepovratna sredstva Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov vlagatelja. posameznemu upravičencu dodelijo po lastniškem deležu oziroma dogovoru med Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji iz tega javnega razpisa. upravičenci (solastniki MKČN). 5. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS: 3. POGOJI: Rok za prijavo na javni razpis se zaključi 4. 11. 2016 do 12. ure. a) Upravičenec je lastnik MKČN, kar dokazuje z listinami o lastništvu oziroma nakupu (račun). 6. POSTOPEK OBRAVNAVANJA VLOG: b) Upravičenec ima urejeno stalno prebivališče v stavbi in je lastnik stavbe, iz Postopek javnega razpisa in razdelitev sredstev opravi komisija, ki jo s sklepom katere se odvaja odpadna komunalna voda na čiščenje v dotično MKČN (urejeno imenuje župan Občine Gorenja vas - Poljane. prebivališče po CRP). Za dodelitev sredstev prosilec zaprosi s pisno vlogo. Odpiranje vlog ni javno. Vloge, c) MKČN je vgrajena z namenom čiščenja komunalne odpadne vode iz stanovanjske ki ne bodo pravočasne ali katerih vlagatelj ne bo izpolnjeval razpisnih pogojev, stavbe, ki se nahaja na območju, znotraj katerega se po programu opremljanja bodo s sklepom zavržene. Če vloga ob vložitvi ne bo popolna, bo prosilec pozvan do konca leta 2017 ne predvideva izgradnja javne kanalizacije. k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev znaša 8 dni. Roka dopolnitve ni mogoče d) MKČN mora biti vgrajena v letu 2015 ali 2016 in v funkciji obratovanja z vsaj podaljševati. Če vloga ni pravočasno dopolnjena ali je kljub dopolnitvi še vedno 50-odstotno obremenitvijo oziroma zmogljivostjo čiščenja (za obremenitev z 1 nepopolna, se s sklepom zavrže. PE šteje 1 prebivalec s stalnim prebivališčem v stavbi). Sredstva se bodo odobrila po načelu prispelosti popolne vloge, vendar najdlje do e) MKČN mora izkazovati obratovanje, skladno z zahtevami predpisov. porabe načrtovanih sredstev. Popolne vloge, za katere ne bo dodeljenih sredstev f) MKČN mora imeti določenega upravljavca. Upravljavec MKČN je praviloma v tekočem letu, se prenesejo na seznam vlagateljev prihodnjega leta. lastnik MKČN. V kolikor upravičenec (lastnik MKČN) ni hkrati tudi upravljavec Odločitev o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo male čistilne MKČN ali se v MKČN čistijo odpadne vode iz več stanovanjskih stavb ali naprave v letu 2016 izda župan Občine Gorenja vas - Poljane. večstanovanjskega objekta oziroma MKČN ni v 100-odstotni lasti enega Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med upravičencem upravičenca, mora biti za upravljanje MKČN določen upravljavec. Določitev in občino. Sredstva se dodeli v roku 15 dni po podpisu pogodbe o dodelitvi upravljavca se ugotavlja na osnovi pogodbe o upravljanju, ocene obratovanja nepovratnih sredstev. V kolikor vlagatelj v roku 8 dni po prejemu sklepa ne pristopi in evidence izvajalca javne službe. k podpisu pogodbe, se mu sredstva ne dodelijo. g) Obratovanje MKČN mora biti skladno z navodili proizvajalca MKČN, MKČN se mora 7. DODATNE INFORMACIJE: redno vzdrževati in o obratovanju MKČN se mora voditi obratovalni dnevnik. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa h) Za stanovanjski objekt, iz katerega se odvaja komunalna voda na MKČN, mora do vključno 4. 11. 2016, in sicer v sprejemni pisarni Občine Gorenja vas - Poljane, biti izdano gradbeno dovoljenje, za MKČN pa pridobljena pravica graditi skladno dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Gorenja vas - Poljane: s zahtevami predpisov za gradnjo objektov. Kolikor se gradnja MKČN izvede na http://www.obcina-gvp.si/?lang=&option=razpisi&stran=Razpisi in objave. zemljišču, ki ni v lasti investitorja, mora biti vlogi priložena pogodba o ustanovitvi služnosti, overjena pri notarju, ali pisni dogovor. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Gorenja vas - Poljane, i) MKČN mora biti dostopna komunalnim vozilom za odvoz mulja. na tel. št. 04/51-83-122, Kristina Knific. j) Vlagatelj za gradnjo MKČN še ni prejel nepovratnih sredstev in ni v postopku pridobivanja nepovratnih sredstev. Stanovanjski objekt se prvič opremlja z MKČN. Gorenja vas, 4. 10. 2016 ŽUPAN Milan Janez Čadež

8 Odpadki Kam z odsluženimi električnimi in elektronskimi napravami ter baterijami? Verjetno si nihče več ne predstavlja življenja brez številnih električnih in elektron- skih naprav ali pripomočkov, ki jih napajajo baterije. Prodaja tovrstnih naprav in aparatov predstavlja eno najhitreje rastočih vej potrošnje v svetu. Zaradi ve- likega povpraševanja, neprestanih izboljšav in široke ponudbe novih produktov v tem segmentu, se tudi količina odslužene opreme iz leta v leto povišuje. Kam pa odslužene in neuporabne tovrstne naprave lahko oddamo? V letu 2015 je bilo v Sloveniji prodanih odpadki na odlagališčih lahko pronicajo v 28.926 ton tovrstnih proizvodov, ločeno je bilo zemljo in podtalnico. zbranih 10.539 ton odpadne opreme, kar pred- 5. Zagotavljanje novih delovnih mest, ker se stavlja le dobro tretjino prodanih naprav. oblikuje nova dejavnost ‒ recikliranje. Dosledno ločevanje in pravilno oddajanje 6. Zmernejša uporaba primarnih virov, ki jih odsluženih električnih in elektronskih naprav nadomestimo z recikliranimi surovinami. Foto: D. P. ima številne pozitivne učinke, ki koristijo Ob nakupu novega električnega ali elektron- vsakemu posamezniku in družbi v celoti: Kam torej z odsluženimi električnimi in skega izdelka pa lahko odslužene aparate pustite 1. Ustvari se manjša količina odpadkov, ki elektronskimi napravami ter baterijami? tudi pri prodajalcu, vendar praviloma le, v končajo na odlagališčih. Odpadno opremo je mogoče reciklirati in kolikor gre za enako oziroma podobno napravo 2. Zmanjša se poraba energije na račun materiale ponovno uporabiti, zato je nikoli (mali gospodinjski aparati, veliki gospodinjski reciklaže. ne odvrzite med mešane komunalne odpadke. aparati, TV- zasloni itd.). 3. Zmanjša se onesnaževanje okolja. Odnesete jo lahko v Zbirni center komunalnih Več koristnih nasvetov zakaj in kako ločevati 4. Zniža se tveganje za zdravje ljudi. odpadkov v Todraž, ki obratuje vsako sredo odpadke, ki jih ustvarite v gospodinjstvu, naj- Električna in elektronska oprema lahko vsebuje od 8. do 17. ure in drugo soboto v mesecu od dete na spletnem mestu www.ozavescen.si. nevarne snovi, ki pri mešanju s komunalnimi 8. do 12. ure. Helena Matič in Kristina Knific Obnova cest v Lučinah in okolici OBVESTILO Državna cesta na vstopu v Lučine, ki je pred tremi leti, ob prenovi do Občina Gorenja vas - Poljane obvešča občane, da je na spletni strani občine konca strnjenega naselja, ostala v prvotnem stanju, je dograjena. (http://www.obcina-gvp.si/?lang=&option=razpisi&stran=Razpisi in Prav tako je narejen pločnik, ki bo otrokom omogočil varnejšo pot v šolo. objave#tab-tabs1) objavljen S tem so pločniki urejeni ob celotni glavni cesti skozi strnjeni del Lučin. Gradbišče pa je še odprto v Prelesju, kjer je lokalna cesta Lučine– JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ V ZASEBNE Kremenik po desetletjih od izgradnje zaradi dotrajanosti in povečanja VODOVODE NA OBMOČJU OBČINE GORENJA VAS - POLJANE ZA prometa že zelo klicala po širitvi. LETO 2016. Rekonstrukcija trase – v lučinski krajevni skupnosti poteka v dolžini nekaj manj kot pet kilometrov – se je začela že pred desetimi leti, in sicer s Sredstva javnega razpisa so namenjena za sofinanciranje investicij: širitvijo posameznih poškodovanih ovinkov v Zadobju. Lani pa so s finančno - investicije, ki so obvezne po predpisih o vodah, podporo podjetnikov Janeza Bradeška ter Janeza Oblaka razširili cesto od - investicije, povezane z gradnjo in obnovo vodovodnega omrežja, objektov Cestnika do Kožuha v Prelesju, del so tudi asfaltirali, letos so povečali še in naprav, križišče pri Grogovcu. Cesta, ki je bila urejena že lani, bi po načrtih morala - investicije, povezane z vgradnjo naprav in objektov za izboljšanje kvalitete biti asfaltirana že prejšnji mesec, stroji pa so ob zaključku redakcije tam še vode. čakali. V naslednjem letu bodo asfaltno prevleko položili po 400-metrski Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki: trasi, ki so jo razširili letos, ureditev pa financira občina. M. B. - so lastniki zasebnih vodovodov, - samostojno urejajo lastno oskrbo s pitno vodo, - njihovi stanovanjski objekti ležijo na območju Občine Gorenja vas - Poljane, - nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje oziroma njihovi objekti ležijo na poselitvenih območjih, na katerih z aktualnim načrtom razvojnih programov ni predvidena gradnja javnega vodovoda ter s to investicijo urejajo oskrbo iz lastnih zajetij, - imajo izbranega upravljavca vodovoda, če je ta s predpisi zahtevan, - so za rabo vode iz vodnega vira pridobili dovoljenje po predpisih o vodah, - v preteklih štirih letih za isti vodovod niso pridobili subvencije po pravilniku o sofinanciranju investicij v zasebne vodovode na območju Občine Gorenja vas - Poljane. Delež sofinanciranja znaša 25 % zaključne vrednosti investicije brez DDV, kot bo dokazana z originalnimi računi, vendar ne več kot 10.000 evrov brez DDV na investicijo. Upravičencem se bodo sredstva dodeljevala glede na vrstni red prispelih popolnih vlog. Za leto 2016 je na voljo 12.000 evrov. Rok za prijavo: najkasneje do 18. 11. 2016 (glej javni razpis). Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani občine (e-oblika) in v sprejemni pisarni Občine Gorenja vas - Poljane (papirna oblika).

Foto M. B. Več informacij dobite na telefonski številki 04/51-83-122 ali po e-pošti: kristina. Razširjen odsek ceste pod Grogovcem pred asfaltacijo [email protected].

9 Lubadar Vej na kupe ne zlagamo le zato, da je čisto Po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije je bilo lani zaradi podlubnikov Lubadar za razvoj rabi dovolj visoke tem- posekanih za 1,8 milijona kubičnih metrov dreves, kar je predstavljalo skoraj perature, to je dnevne nad 15 stopinj, nočne pa nad 8, zato jeseni odložena jajca potrebujejo pol tretjino celotnega poseka. Ta delež je daleč največji v zadnjih 20 letih – leta leta, da se razvijejo, poleti pa se to zgodi že v treh 2005 je bilo zaradi podlubnikov treba posekati 0,75 milijona kubičnih metrov tednih. »Zato je pomembno, da veje, ko čistimo lesa oziroma 23 odstotkov poseka v tistem letu. gozd, zmečemo na kupe tako, da so debeli deli tem opozarja, da bi po opravljenem delu lastniki pokriti. Ko jih prvič zmoči dež, se nikoli več ne morali o tem obvestiti gozdarja (kot je to nave- posušijo in tako se lubadar v teh vejah ne more deno v obvestilu), žal pa to naredijo redki. razviti. Veje, ki posamično ležijo po tleh, pa se posušijo,« je opozoril Miklavčič, ki glede na pretekle izkušnje pričakuje, da bo lubadarjev Že dve samici sta dovolj naravni sovražnik, pasavec, potreboval štiri leta, za propad smreke da bo vzpostavljeno ravnovesje. O lubadarju, do pet milimetrov velikem hrošču, smo se pogovarjali z upokojenim V gozdovih imamo preveč smreke gozdarjem Francem Miklavčičem. Lubadar Sogovornik ob pojasnilu, da lubadar napada je stalno prisoten, a ne povzroča preglavic, če najprej drevesa na tleh in potem oslabljena ter se ne namnoži preveč. Veliki lubadar napada šele nato, če ni dovolj ponudbe, tudi zdrava, debla oslabelih iglavcev (smrek), poškodovanih poudarja, da so slovenski smrekovi gozdovi zaradi vetra, žleda, če so ostali brez vrha …, na eni strani prestari in predebeli in na drugi mali pa tanjše dele, veje. »Drevo, in to srednjo na neustreznih lokacijah ter zato manj vitalni. tretjino debla, vedno napadejo samci. Smreka »Ker je smreka tehnično najbolj uporaben les, se brani s smolo; bolj ko je vitalna, bolj je lahko ki povrhu vsega še hitro raste, smo jo nasadili učinkovita pri tem in prve napadalce enostavno tudi na površinah, ki ji ne ustrezajo – na primer, zalije. Kadar pa je lubadarja preveč, se jih lahko imajo premalo vode ali je podrast prenizka. na eno deblo hkrati zavrta tudi 250 ali 300 Sloveniji je za to drevo primernih osem odstot­ in takrat drevo nima možnosti, da se ubrani. kov površin, v gozdni zalogi pa predstavlja 36 Lubadar pod lubjem izkoplje jamico v velikosti odstotkov. Odpornost smreke se poveča, če »Namnožitev podlubnikov je bila graha, kar je prostor za kotitev, zanimivo pa je, raste v gozdu s 60 odstotki listavcev,« je dejal pričakovano največja na območjih smrekovih da so samci pri tem zelo sistematični: čeprav Miklavčič ter pripomnil, da se marsikateri sestojev, ki jih je žled v letu 2014 najbolj jih eno drevo napade veliko, se vedno zavrtajo lastnik ne zaveda, da s tem, ko recimo odloži poškodoval, žarišča so se na teh območjih lani dovolj narazen, da se samice, ki priletijo kas- pospravljanje lubadaric (napadene smreke) poleti izredno hitro širila, največja so dosegla neje – ko je drevo premagano – in izvrtajo rove, za nekaj dni zaradi pospravljanja sena, naredi tudi nekaj 100 hektarjev oziroma več 10.000 kamor odlagajo jajčeca, nikoli ne srečajo,« je veliko napako. Nenazadnje je z lubadarjevimi kubičnih metrov smreke,« so v poročilu navedli pojasnil Miklavčič ter dodal, da v enem letu iz rovi prepreden les vreden 30 evrov na kubični na zavodu ter ocenili, da bo škode letos verjetno enega lubadarjevega para izidejo do tri genera­ meter manj. Žun se strinja in pravi, da tudi, če še več, veliko je odvisno tudi od vremena. In cije, odvisno sicer od vremena, ki skupaj lahko bi lastnik najel delavce za sečnjo, bi bil še vedno seveda pravočasnega odkrivanja napadenih uničijo približno sto dreves, za propad smreke na boljšem, saj je za posek in spravilo treba dreves, poseka in odvoza iz gozda. »Zanesljiv debeline 25–30 cm pa so dovolj že potomci odšteti 20 evrov za kubični meter. prvi znak napada je rjava črvina v obliki grobo dveh samic. Milka Bizovičar mlete prave kave, ki se nabira ob koreničniku napadenega drevesa, pri tem pa so iglice v krošnji še zelene. Taka drevesa – lubadarke – Mladi trebijski gasilci najboljši! se bodo zanesljivo posušila, zato s posekom ne Zadnjo septembrsko soboto je v Škofji Loki mesto dosegli Lučinčani, med članicami so bile smemo odlašati,« še navajajo. pri vojašnici potekalo tekmovanje Gasilske zveze na stopničkah članice ekipe Poljane 2, in sicer na (GZ) Škofja Loka. Udeležilo se ga je več ekip iz 2. mestu, Trebijke so bile tretje. Pri članih B so 1. Po spravilu je treba obvestiti gozdarja naše občine. Pionirji in pionirke so tekmovali v vaji mesto osvojili Poljanci, med članicami B so bile druge Kot je povedal Bogo Žun, vodja krajevne z vedrovko in štafeti s prenosom vode, mladinci Sovodenjčanke, pri starejših gasilkah in gasilcih sta enote Zavoda za gozdove v Poljanski dolini, so in mladinke v suhi izvedbi vaje s hidrantom ter bili tretji moška in ženska ekipa Trebije. Med mladinci letos na tem območju za posek zaradi napada vaji razvrščanja, starejši gasilci in gasilke v vaji so prehodni pokal odnesli domov Trebijci. Poveljnik lubadarja označili 40.000 kubičnih metrov lesa s hidrantom, člani in članice pa v vaji z motorno PGD Trebija, Tomaž Jereb, je bil dosežka zelo vesel: in pričakuje, da lanske številke, 70.000 kubičnih brizgalno in vaji razvrščanja. Kot je povedal Roman »Vidi se, da smo sestavili dobro ekipo mentorjev. metrov, ne bodo dosegli. Poudaril je, da večina Kokalj, vodja tekmovanja in namestnik poveljnika Nad uspehom smo presenečeni, obenem pa tudi lastnikov odločbe o poseku upošteva, sicer GZ Škofja Loka, je to redno letno tekmovanje, ki izredno zadovoljni. Mladina se je letos res izkazala. pa je na delu gozdarska inšpekcija. Stanje na poteka že vrsto let: »Pokaže neko množičnost v Redno hodijo na vaje, kažejo zanimanje, hkrati pa terenu je zelo različno. Na območju Hotavelj in gasilski organizaciji. To je dejavnost, ki drži skupaj tudi veliko resnosti in odgovornosti. Večletno delo Trebije je lubadarja manj kot lani, v Lučinah ga mladino in člane, da se naučijo nekaterih veščin. z mladimi se kaže tudi v operativni dejavnosti – pri imajo posamezni lastniki ogromno, najbolj so Menim, da ni pomembno, koliko pokalov prineseš nas recimo zadnjih 10 let opažamo, da veliko mladih na udaru višje ležeča območja, kot na primer domov. Pomembno je pridobivanje nekih osnovnih kasneje prestopi med operativce.« Javorje, Vinharje, Bačne in Stara Oselica. gasilskih veščin in pripadnost gasilski organizaciji. Obenem se je v tem mesecu odvilo več »Tam, kjer so lastniki hitro ukrepali, je Vesel pa sem, da ekipe dosegajo lepe rezultate.« različnih gasilskih aktivnosti in vaja članic ter članov učinek poseka boljši,« je povedal Žun ter opo- Med pionirkami so bile prve gasilke iz Poljan, občinskega gasilskega poveljstva, konec meseca zoril, da je hkrati s posekom treba tudi posprav- druga in tretja ekipa pa trebijski (Trebija 2 in Trebija pa se obeta tudi vaja Civilne zaščite Ruševina iti – zložiti veje – samo tako je ukrep učinkovit. 1). Med mladinci so Trebijci osvojili prvo mesto, Gorenjska 2016, na kateri bodo sodelovale enote Lubadarja ponavadi odkrijejo gozdarji, ki nato med mladinkami pa so bile prve Sovodenjčanke zaščite in reševanja s cele Gorenjske. Več v nasled- o tem pisno obvestijo lastnike. Sogovornik ob pred ekipama Trebije in Poljan. Med člani A so 3. nji številki Podblegaških. P. N. 10 Letošnji dan srca obeležili tudi na Visokem Sledili geslu »Dajmo življenju moč« Kardiologi in srčni bolniki so se ob dnevu srca, ki ga obeležujemo septembra, Svetovni dan srca letos obeležujemo že zbrali na Visokem. Poleg predavanj in poklona dr. Igorju Tavčarju so imeli v sedemnajstič. Svetovna zveza za srce (WHF, načrtu tudi pohod od Visokega do Poljan, kar pa jim je preprečilo slabo vreme. World Heart Federation) je letos izbrala geslo Kljub temu so bili z dogodkom zadovoljni. Dajmo življenju moč in deluje v smeri, da se do leta 2025 za vsaj 25 odstotkov zmanjša prezgodnja umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Vsaj 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja je mogoče preprečiti, če bi se izognili glavnim dejavnikom tveganja za njihov nastanek: kajenju, nezdravemu načinu prehranjevanja, telesni nedejavnosti, Foto: arhiv dr. Metke Zorc Foto: arhiv dr. škodljivemu uživanju alkohola.

slabo vreme, tako da so se na kosilo do gostilne Na Vidmu odpeljali z avtomobili. Predtem pa so prisluhnili predavanjem prof. Zlatka Frasa, predsednika Združenja kardiol- ogov Slovenije, primarija dr. Andreja Možine, predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, Jožefa Ivana Ocvirka, predsednika Združenja za zdravje naroda, in svetovno priznanega srčnega kirurga dr. Roberta Favalora. Ta je izpostavil misel, kako možgani in srce delujejo skupaj, saj se veliko bolezni začne v naših glavah, in kako lahko to dobro izkoristimo za preventivo. Predavatelji so opozorili tudi na hitro naraščanje bolezni srca in ožilja, saj je preventivna dejavnost tako rekoč izginila – ni več predavanj, osveščanja ljudi, zboli vedno več mladih. Poudarili so skrb za telesno težo, (Z leve): Prim. dr. Andrej Možina, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, prof. dr. Metka redno merjenje krvnega tlaka in jemanje zdravil Zorc, predsednica uprave MC MEDICOR Slovenija, Jožef Ivan Ocvirk, predsednik Društva za pri obolelih, zmerno uporabo soli, kar vse zdravje naroda. zmanjšuje možnosti za nastanek srčno-žilnih Že ob zaključku zdravniškega kongresa, ki da nadaljujem s temi dogodki na Visokem, ki bolezni in pomaga h kakovostnejšemu, bolj je potekal maja na Visokem, se je organizator- ni več ruševina, zahvaljujoč županu Milanu zdravemu življenju. jem porodila ideja o Poljanski dolini kot dolini Čadežu. Želim, da se z Visokega razširjajo pozi- Tina Dolenc zdravja. Verjamejo, da bi lahko na tem področju tivne ideje, ki bodo združile ljudi in pomagale naredili nekaj posebnega: pot po Poljanski ohranjati zdravje,« je pojasnila kardiologinja Marca bodo na Visokem pripravili slovesnost dolini do Blegoša, do izvira zdravilne vode in prof. dr. Metka Zorc, pobudnica srečanja. Zato ob mednarodnem dnevu žena, ki bo posvečen nazaj do Visokega, ki ima v slovenski zgodovini so v Društvu za zdravje naroda in Društvu na koronarnim boleznim srca in ožilja. Opozoriti posebno mesto. Pa ne le zaradi pisatelja dr. srcu operiranih Slovenije Visoko z okolico iz- želijo, da so ženske veliko bolj izpostavljene Ivana Tavčarja, ampak tudi zaradi dr. Igorja koristili za to slovesnost, na kateri so poleg pre- tem boleznim in je treba več pozornosti nameniti Tavčarja, ki je utemeljitelj sodobne medicine davanj o preventivi in boleznih srca načrtovali preventivnim aktivnostim. v slovenskem prostoru. »Dobila sem navdih, tudi pohod do Poljan, a jim je načrte pokvarilo

Jurij Krvina, predsednik Lions kluba Škofja Loka Jurij Krvina je za geslo predsednikovanja vali tudi letos,« je pojasnil Krvina. Dodal je še, da izbral: ‘Srečen je tisti, ki daje’. Kot pravi, moramo so eden bolj aktivnih klubov v Sloveniji, zato so si biti družbeno odgovorni in pomagati tistim, ki v letošnjem lionističnem letu, ki traja od 1. julija do jim mogoče v življenju ni uspelo v taki meri, 30. junija, zadali nalogo, da poizkušajo vzpostaviti

kot so si želeli. Mogoče jih je ustavila bolezen, začetke t. i. Leo kluba. To je podmladek kluba, Foto: osebni arhiv neprimeren čas ali karkoli drugega. Uveljavljati v katerega se vključujejo predvsem študentje moramo visoka etična načela in spodbujati ljudi, in mladi do 30. leta, kajti oni so tisti, ki bodo v da naredijo kakšno stvar tudi za skupnost oz. da kasnejših letih prevzeli funkcijo, ki jo ima Lions imamo vsi zavest, da lahko s svojim doprinosom klub Škofja Loka v našem okolju. nekaj podarimo pomoči potrebnim. Krvina je tudi poudaril, da 3. decembra letos Tudi njegov mandat bo tako kot dosedanji klub obeležuje 15-letnico delovanja in načela mandati potekal skladno z načelom lionizma ‘We pomagati ljudem v stiski, zato bodo pripravili serve – Pomagamo’. »Glede na pretekle izkušnje slavnostno akademijo s podelitvijo priznanj najbolj verjamem, da so naše donacije v večini primerov zaslužnim za delovanje kluba. dosegle svoj namen in olajšale pot k cilju njihovim Letošnje leto sicer po svetu praznujejo 100. Naš občan Jurij Krvina je novi predsednik prejemnikom. Zato upam, da bomo tako nadalje- obletnice Lionizma. T. D. Lions kluba Škofja Loka.

11 11. seja občinskega sveta Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnikov Objavljamo vprašanja, pobude in predloge, ki so jih svetniki predstavili oziroma območju Občine Gorenja vas – Poljane delujeta s zastavili županu in občinski upravi na 11. seji občinskega sveta 16. junija. ciljem izboljšanja varnosti občanov in pri obliko- vanju svojih nalog aktivno sodelujeta z občinskim Odgovori so uredniško in lektorsko nespremenjeni – so enaki, kot so jih prejeli Svetom za vzgojo in preventivo v cestnem pro- svetniki v gradivu 12. seje (13. 10. 2016). metu. Ugotovimo lahko, da se je zlasti v cestnem prometu kultura vožnje in s tem varnost vseh razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim Anton Debeljak: udeležencev v prometu izboljšala, občina pa se vrtnim odpadom (Uradni list RS št. 39/10, 5. In bo še naprej trudila čimbolj preventivno delovati, • Vpraša, kaj pomeni predvidena spremem- 13. člen) smo z dopisom št. 354-24/2016 z dne 25. tudi z nameščanjem večjega števila opozorilnih ba upravljavca odprtega širokopasovnega 5. 2016 občane obvestili o določilih predpisa, ki znakov »Vi vozite«, ki bodo voznike opozarjali omrežja v občini za uporabnike, ki so v fazi občanom daje možnosti izbire bodisi hišnega kom- na prehitro vožnjo. sklepanja pogodb za priključitev na omrežje postiranja bodisi oddaje bioloških odpadkov izva- • opozori na porast kraj ter razpečevanje oziroma za prebivalce naselij, ki so na novo jalcu javne službe. Občane smo zato poprosili, da prepovedanih drog v občini, za kar bi bilo predvidena za priključitev. podajo izjavo o hišnem kompostiranju, če so se zanj potrebno odreagirati tudi s strani občine. Upravljanje in vzdrževanje odprtega široko­ odločili, in jih obvestili pravilih za hišno komposti- Po občini dostopnih podatkih je policija po pasovnega omrežja na območju občine se bo ranje. Podano je bilo tudi obvestilo o načrtovanem zaznanemu porastu vlomov na našem območju izvajalo na enak način in pod enakimi pogoji, kot preverjanju urejenosti s strani medobčinskega v zadnjem obdobju odkrila več storilcev, na os- doslej, zato za uporabnike s spremembo upravljalca inšpektorata in višini globe. Menimo, da smo v novi česar se je število tovrstnih kaznivih dejanj ne bo sprememb. Datum spremembe upravljalca navedenem dopisu korektno navedli zgolj vsa zmanjšalo. Glede razpečavanja prepovedanih drog še ni določen, zato bomo natančnejše informacije o pomembna dejstva (zahteve), o katerih smo po smo se na občini vsekakor po potrebi pripravljeni novem upravljalcu lahko podali naknadno. sami uredbi dolžni obveščati uporabnike storitev, po svojih močeh vključiti v preventivna ravnanja, hkrati pa smo pri tem upoštevali tudi priporočila zato smo stanje preverili na Policijski postaji Jurij Krvina: medobčinske inšpekcije. Zavedamo se, da lahko Škofja Loka, kjer so nam pojasnili, da glede • opozori na negodovanje občanov zaradi v dopisu navedena dejstva, ki izhajajo iz zahtev kaznivih dejanj, povezanih z drogo, policijska dviga komunalnih storitev, ki ni bil le 8 %, kot je uredbe in odloka, posamezni občani subjektivno postaja v občini Gorenja vas - Poljane ne beleži bilo pojasnjeno na zadnji seji, temveč 30 %; doživljajo, kot ste zapisali, kar pa vsekakor ni porasta tovrstnih kaznivih dejanj. Pojasnili so še, Spremembe cen komunalnih storitev so bile bil namen izvajalca gospodarske javne službe. da se sicer na območju celotne Slovenije že nekaj oblikovane v prvi polovici leta 2016 s posamičnimi Informacijo o višini globe smo v dopis zapisali, let število uživalcev prepovedanih drog povečuje, elaborati za gospodarske javne službe (GJS): os- ker sodi v okvir celovite informacije, do katere s tem povezano pa v lokalno okolje lahko pridejo krba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih imajo uporabniki vso pravico, da lahko celovito tudi preprodajalci. Zato se škofjeloška policijska odpadnih voda, zbiranje komunalnih odpadkov presodijo svojo odločitev glede ureditve bioloških postaja trudi že v osnovnih šolah učence čimbolje ter obdelavo pred odlaganjem in odlaganje komu- odpadkov, saj je tudi ravnanje s slednjimi že dalj izobraziti glede navedenih nevarnostih. Ob stopn- nalnih odpadkov. Ti so bili obrazloženi na sejah časa predpisano. Vse prepogostokrat se namreč jevanju dokaznih standardov kaznivih dejanj bi občinskih svetov in ob tem tudi vpliv spremembe še vedno zgodi, da uporabniki ekološke odpadke si policija tudi želela dejavnejšega sodelovanja cen na zneske na položnicah uporabnikov storitev. razvrstijo kar med ostanek odpadkov ali celo občanov pri potrjevanju sumov kaznivih dejanj Izračuni za storitve ravnanja s komunalnimi odpad- na ekološke otoke, zaradi česar občina prejema povezanih z drogo, saj se s skupnimi močmi ki, skupaj za GJS zbiranja, obdelave in odlaganja pritožbe ekološkim otokom bližnjih stanovalcev in doseže večja učinkovitost pregona navedenih komunalnih odpadkov, so bili izvedeni na primer pozive, naj se takšno neprimerno stanje uredi. Zato dejanj. Komandir Policijske postaje Škofja Loka zabojnika z enkrat mesečnim odvozom ostanka verjamemo, da bodo občani še naprej v tako veliki Sašo Eniko je dodatna pojasnila pripravljen komunalnih odpadkov in embalaže (povečanje večini pozitivno sprejemali trud občine k neneh- podati tudi na oktobrski seji občinskega sveta, cen za 12 %), za storitve oskrba s pitno vodo ter nemu izboljšanju ravnanja z odpadki, pri čemer ko bo predstavljal poročilo policije o varnosti na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda smo zaradi zglednega sodelovanja velike večine območju Občine Gorenja vas – Poljane. pa za primer gospodinjstva z vodomerom DN 20 občanov že doslej dosegli izjemne rezultate. in štirimi člani, ki mesečno porabijo skupaj 16 m3 • izrazi pomislek glede inšpektorata in Helena Gorjan: vode. Skupni vpliv na spremembo višine položnice redarstva v občini ter nadziranja občanov • vpraša, ali ima občina prihodek od pri posameznem gospodinjstvu je lahko pri istih – v cestnem prometu (radarji), ob oddaji zbiranja papirja in plastike ali samo plačuje cenah različen, zaradi različne cene infrastrukture odpadkov,… odvoz teh dveh frakcij. in količine opravljenih storitev (npr. količina po- Občine so skladno z zakonodajo dolžne zago- Kot je bilo že pojasnjeno na tekoči seji, rabe vode). Pregled spremembe cen je razviden iz toviti občinsko redarsko in inšpekcijsko službo, na občina ločeno zbrani odpadni papir proda, prav spodnje tabele. kar je občino Gorenja vas – Poljane pristojno min- tako tudi odpadno električno in elektronsko • vpraša, zakaj je bila z dopisom glede ure- istrstvo tudi večkrat opozorilo in ji tudi zastavilo opremo. Prihodki navedene prodaje znižajo ditve odlaganja bioloških odpadkov občanom rok za izvršitev zakonskih obvez. V ta namen se skupne stroške zbiranja komunalnih odpadkov izražena grožnja glede zaračunavanja kazni. je občina pridružila že obstoječemu inšpektoratu, in zato posledično prispevajo tudi k nižji ceni Na osnovi priporočila medobčinske inšpekcijske skupni upravi več občin, ki ima sedež na Vrhniki. storitve odvoza odpadkov za občane. službe in zahtev Uredbe o ravnanju z biološko Inšpektorat in redarstvo pri svojem delovanju na Dunja Škofic: Skupina obveznih GJS Stara cena** Nova cena* % • zastavi vprašanje glede obveznosti (brez DDV) (brez DDV) povečanja cene praznjenja greznic na kmetijah. Storitve ravnanja z odpadki (120 l zabojnik, Kmetijska gospodarstva lahko podajo izjavo, 1× mesečno praznjenje) 7,0447 7,8893 12% s katero se zavežejo, da vsebino svojih greznic Oskrba s pitno vodo (DN20, 16 m3/mesec) 13,1183 14,1644 8% in malih komunalnih čistilnih naprav predelajo Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in uporabijo kot gnojilo na svojih kmetijskih (DN20, 16 m3/mesec) 9,5746 14,976 56%*** zemljiščih. To je z veljavno zakonodajo dovolje- Okoljska dajatev (čiščenje na čistilni, 16 m3/mesec) 0,8448 0,8448 0% no pod pogojem, da kmet, ki ima gnojno jamo, vsebino iz greznice pol leta skladiščiti skupaj Skupaj 30,5824 37,8745 24% z gnojevko v gnojni jami in jo potem skupaj z Opomba: *-cene, ki so stopile v veljavo v letu 2016; **-cene ki so veljale do oblikovanja novih cen v letu 2016; ***cena gnojevko uporabi na svojih lastnih zemljiščih. navedene komunalne storitve je še vedno subvencionirana, vendar se je subvencija znižala za polovico Župan Milan Čadež 12 Znova slabša letina medu Čebelarji pravijo, da ni razloga za skrb Čebelarji Čebelarskega društva Blegoš ocenjujejo letošnjo letino kot podpovprečno, na kar je v največji meri vplivalo vreme s hitrimi temperaturnimi spremembami, dežjem in vetrom. Vendar pa temu ne pripisujejo bistvenega pome­ na, ker da so se tudi v preteklosti vedno izmenjevale boljše in slabše sezone. Foto: arhiv ČZS Predsednik Čebelarskega društva Blegoš čebelnjaku in pri rokovanju z medom, pravega Štefan Inglič je poudaril, da so bile letos zelo časa točenja medu in kontrole kakovosti.« opazne mikro lokacije medenja, kar pomeni, da so na nekem področju določene rastline Veliko je bilo tudi rojenja čebel ali drevesa medila v večji meri kot drugje Sicer pa je bilo letos za čebele in čebelarstvo oziroma je imelo vreme nanje manjši vpliv. tipično prestopno leto, ko po besedah Ingliča Zato so lahko čebelarji na zračni razdalji petih ni šlo nič tako, kot bi moralo – od vremenskih kilometrov imeli zelo različno letino. Tam, vplivov do večjega rojenja čebel in drugačnega kjer je bilo že v naravi malo paše, so čebele razvoja čebel zaradi hitrih sprememb. Skrben porabile nabrano zalogo in bolj životarile čez čebelar, ki redno spremlja čebelje družine, lahko let kasneje, leta 2011 jih je bilo že 45, danes pa poletje, kar pa pomeni manj čebel, manj medu pravočasno opazi spremembe in temu primerno društvo združuje 65 čebelarjev. Kar nekaj mladih ob paši in večjo izpostavljenost boleznim in ukrepa. Tisti pa, ki mu po besedah Ingliča gre čebelarjev iz občine pa je članov škofjeloškega škodljivcem. Čeprav je bila lanska letina zelo zgolj za količino natočenega medu, lahko opo- društva, ker so tam opravljali izobraževanje. slaba in letošnja podpovprečna, pa se Inglič zorilne znake zaradi prevelikega napada varoje Občina Gorenja vas - Poljane je tako v celot- ne boji, da bi na trgovinske police zašel manj spregleda in čebelje družine propadejo. To pa se nem delu dobro pokrita s čebelarji in čebeljimi kakovosten med: »Ves med v trgovinah naj bi zaradi geografske bližine lahko hitro širi tudi v družinami, zato ni bojazni glede pomanjkanja izpolnjeval minimalne standarde kakovosti. Res druge čebelnjake. opraševanja in se lahko biotska raznovrstnost pa je, da je lokalno pridelan med nadstandardne v naravi brez težav ohranja. Vsekakor pa lahko kakovosti. V društvu ne uporabljajo kemičnih vsak posameznik prispeva svoj delček k ohran- pripravkov za zatiranje zajedalca varoje, cvetni Za prihodnost čebelarstva v naši dolini janju čebel s skrbjo za čisto okolje, še posebej prah ter snovi iz domačega okolja pa ljudem se ni bati pa s sajenjem medovitih rastlin in z zmanjšano za vzdrževanje zdravja tudi koristijo. Med Inglič še dodaja, da se za prihodnost uporabo škropiv, ki so škodljiva za čebele, izpod Blegoša ima zelo visoko kakovost tudi čebelarstva v občini ni bati, saj se število članov in s skrbnim ravnanjem z odpadki. Naj pod zahvaljujoč rednemu izobraževanju čebelarjev iz leta v leto povečuje. Ob praznovanju 90-letnice Blegošem še dolgo in dobro medi! glede dela v čebelnjaku, vzdrževanja higiene v društva je bilo včlanjenih 22 čebelarjev, deset Tina Dolenc Pohodni krog Blizu 400 pohodnikov po mejah občine Kontrolne kartončke za pohodni krog po mejah občine, ki so ga odprli aprila letos, Mrzlku. Koča na Mrzlku spada pod Planinsko je do zdaj dvignilo 395 pohodnikov, od katerih jih je 70 že zbralo vseh 18 žigov in društvo Žiri in je trenutno odprta ob vikendih – od petka popoldan do nedelje zvečer. Žig imajo s tem zaključilo krog ter dvignilo nagrado. Organizatorji, Občina Gorenja vas - zaenkrat samo v koči, a se po besedah Debeljaka Poljane s predsednikom pripravljalne skupine Antonom Debeljakom na čelu, so dogovarjajo s Planinskim društvom Žiri, da bodo s tem zelo zadovoljni, saj so dobili potrditev, da delajo prav in na pravi način. žig namestili tudi v kovinsko škatlo, ki so jo že jete Šifrar, ki na Občini Gorenja vas - Poljane skrbi pritrdili zunaj, poleg vpisne knjige. Na Sivki za področje turizma, že odpravila veliko večino nad Lučinami pa je žig shranjen na vrhu Sivke, pomanjkljivosti. Anton Debeljak je sam ponovno na desni strani pod brezami, kamor pohodnike prehodil 80 odstotkov poti in jo dodatno označil usmerjajo markacije, ki so narisane na brezah. z 280 markacijami pohodnega kroga. Poleg tega Kaj mora ekipa še postoriti so nadomestili žig na Starem vrhu, ki je že kmalu Na občini pripravljajo ponatis zemljevida, ka- po odprtju kroga izginil, ter žiga na Mladem vrhu mor bodo vnesene tudi vse spremembe in pripom- in Koprivniku, ki sta bila težje dostopna in precej be, ki so jih zbrali. Pred tem pa morajo narediti obrabljena ali delno poškodovana. še GPS posnetek celotnega kroga, da bodo lahko tudi z grafi predstavili pohodni krog. Šifrarjeva je Pot po novem poteka mimo Jelenc ob tem dodala, da je pomembno, da so pohodniki Debeljak je tudi povedal, da je prišlo s potjo zadovoljni, da je za vse zanimiva, dobro Foto: arhiv Občine GVP kmalu po odprtju poti do spremembe v smeri označena in da v pohodništvu po naših domačih Vsak projekt je treba po začetku delovanja Blegoš–Kovk–Ograde, kjer pot sedaj poteka v krajih uživajo. Debeljak pa je dodal, da je bila za pregledati in odpraviti pomanjkljivosti. Tako je smeri Blegoš–Jelenci–Ograde. »Pohodnike s to snovalce pohodne poti največja nagrada že aprila tudi z občinskim pohodnim krogom, ki je dolg 89 spremembo seznanijo na Jelencih, kjer je poleg ob odprtju kroga, ko se je na pot podalo več kot kilometrov in ima več kot 5.000 višinskih metrov žiga tudi obvestilo, da je naslednji žig v Ogra- 120 pohodnikov, ljubiteljev narave: »Seveda pa vzponov in spustov. Pohodniki so lahko svoje dih, pa tudi markacije in tabla pohodnega kroga vsem nam, ki smo sodelovali pri tem projektu, vtise, pripombe in predloge za izboljšave vpisali jih usmerjajo v Ograde. Ko bo prišlo do ponatisa nadaljnji potek zanimanja za ta pohodni krog v knjigo, ki je v Gostilni Jager – tam, kjer dvignejo zemljevida, pa bo ta sprememba vnešena tudi v pove, da smo se pravilno odločili, pravilno lotili kontrolni kartonček in kamor se po opravljeni poti opis poti,« je še pojasnil Debeljak. in tudi uspešno predstavili ta projekt velikemu vrnejo po nagrado. Pripravljalna skupina je konec Pohodniki so imeli pripombi tudi na dve številu ljubiteljev narave in pohodništva.« avgusta pregledala vse zapise in po besedah Mar- kontrolni točki na Sivki nad Lučinami in na Tina Dolenc 13 Nov parkirni režim Določitev con kratkotrajnega parkiranja v Gorenji vasi in Poljanah Na območju naselij Gorenja vas in Poljane smo se daljše obdobje soočali z vendar le na delu parkirišča, ki je v lasti Občine izrazitim pomanjkanjem parkirnih površin, ki niso zadoščala niti za potrebe Gorenja vas - Poljane. Etažni lastniki poslovne- ga centra namreč niso poenotili stališč glede kratkotrajnega parkiranja niti za potrebe celodnevnega parkiranja delovno uvedbe cone na preostalem delu parkirišča, ki aktivnih občanov, ki z drugim prevozom dnevno migrirajo v sosednja zaposlit- je v njihovi lasti, uvedbo modre cone na teh vena središča izven občine. parkiriščih pa so pogojevali z uvedbo parkirnih dovolilnic. Pomembno je torej izpostaviti, da je parkirišče pred poslovnim centrom izven mo- dre cone v lasti etažnih lastnikov poslovnega centra in je namenjeno izključno parkiranju lastnikov in obiskovalcev poslovnega centra, nikakor pa ni na voljo za javno uporabo ali celo za celodnevno parkiranje. Voznikom, ki potrebujejo daljše parkiranje, bodo v Gorenji vasi namenjena obsežna nova parkirišča tik ob obvoznici in še zlasti pod Sokolskim domom, kjer je na voljo prek 50 brezplačnih parkirnih mest. To parkirišče z dostopom pri Sokolskem domu imajo prav- ico brezplačno uporabljati vsi zainteresirani uporabniki brez omejitev tudi za celodnevno parkiranje. Voznike posebej obveščamo, da je pretežni del parkirišča pod Sokolskim domom Foto: D. P. Pod Sokolskim domom ostajajo parkirna mesta na voljo za celodnevno brezplačno parkiranje ... Po izgradnji večjega števila parkirišč pred kratkotrajnega parkiranja oziroma tako imenovane Kulturnim centrom Šubic in pred pokopališčem modre cone, na katerih je dovoljeno brezplačno v Poljanah ter ob obvoznici in pod Sokolskim parkiranje v trajanju največ do dve uri. domom v Gorenji vasi se je navedeno stanje bist- Na območju Poljan bodo modre cone veno izboljšalo, saj je na voljo dovolj brezplačnih določene na zemljiščih v javni lasti v bližini parkirišč za vse navedene potrebe. vrtca v lovskem domu ter v bližini kulturne- Opažamo pa, da navade lastnikov vozil osta- ga doma. Voznikom, ki potrebujejo daljše jajo nespremenjene in se celodnevno parkiranje parkiranje, bodo v Poljanah še naprej na voljo še vedno izvaja na lokacijah nekdanjih parkirišč, brezplačna javna parkirišča pred pokopališčem, kjer je večja potreba po parkiriščih za kratko­ izven modre cone ob Ločilnici ter novozgrajena trajno parkiranje, četudi je na novozgrajenih parkirišča pred Šubičevo hišo, ki so javna in na parkiriščih dnevno na voljo dovolj praznih katerih imajo pravico brezplačno parkirati vsi parkirišč za celodnevno parkiranje. zainteresirani uporabniki brez omejitev tudi za

Po posvetovanjih s krajevnimi skupnost­ celodnevno parkiranje. Foto: D. P. mi in po obravnavi na seji občinskega sveta za Na območju Gorenje vasi bo modra cona izboljšanje navedenega stanja uvajamo cone določena na parkirišču pred Mercatorjem, ... prav tako pred Šubičevo hišo v Poljanah.

Območje modre cone za kratkotrajno parkiranje pred Mercatorjem v Gorenji vasi bo samo na delu, ki je v lasti občine (označeno modro). 14 1 Določitev con kratkotrajnega parkiranja v Gorenji vasi in Poljanah večino časa prazen, zato je na njem na voljo dovolj prostih parkirnih površin za vse upora- bnike, ki želijo parkirati za daljši čas. 2 Območja kratkotrajnega parkiranja (modra cona) bodo predvidoma še v tekočem letu označena z modrimi talnimi označbami in posebnimi prometnimi znaki. Do dveurno brezplačno parkiranje bo dovoljeno od pone- deljka do petka med 7. uro zjutraj in 19. uro zvečer. Voznik mora ob prihodu namestiti ozna- ko začetka parkiranja na vidnem mestu na ar- maturni plošči pod prednjim vetrobranskim ste­ klom. Začetek časa prihoda lahko voznik označi tako, da namesti ročno parkirno uro ali na list papirja razločno napiše uro začetka parkiranja. Parkirne ure bodo voznikom brezplačno na voljo v bližnjih lokalih, izvod parkirne ure pa 5 prilagamo tudi tokratni številki Podblegaških novic. V izogib nepotrebnemu plačevanju glob 4 voznikom posebej priporočamo, da na modrih conah parkirajo le za dovoljen obseg časa in da dosledno poskrbijo za jasno označitev časa prihoda, saj bo nadzor parkiranja na modrih 3 conah izvajal Medobčinski inšpektorat Vrhnika, ki bo posebej pozoren tudi na parkirana vozila ob robu cestišč izven označenih parkirišč, ki niso namenjena parkiranju. Prepričani smo, da bomo z novo uredit- vijo parkiranja na najbolj obiskanih lokacijah 3 oskrbnih središč in javnih storitev izboljšali možnosti parkiranja, na občini pa se že vnaprej zahvaljujemo vsem občanom za morebitne do- datne predloge izboljšav predstavljenega načina 1 – Modra cona ob kulturnem domu (pred nekdanjo pošto), 2 – Modra cona na delu parkirišča novih parkirnih ureditev. med Mercatorjem in kulturnim domom, 3 – Modra cona ob vrtcu v lovskem domu, 4 – Modra cona Občinska uprava ob starem videmskem hlevu, 5 – Modra cona ob Ločivnici – med Mercatorjem in pekarno Vabljeni v muzejsko trgovinico Šubičeve hiše! V Šubičevi hiši, ki ni le hiša številnih razstav in pestrega kulturnega dogajanja, vam v lični muzejski trgovinici ob glavnem vhodu nudijo izdelke podblegoških mojstrov in rokodelcev domače in umetnostne obrti. Trgovinica je odprta vsak dan od torka do vključno sobote med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. V trgovini vas bo prijazno sprejel sodelavec Tomaž Barle, ki je dosegljiv tudi na telefonskih številkah Šubičeve hiše: 059/250- 549 in 031/394-751. Ponudbo si lahko ogledate tudi na spletni strani Kulturnega centra Šubic. V tokratnih Podblegaških pa le nekaj namigov, kako lahko pocrkljate sebe ali prijatelje in sorodnike. Lepo darilo je lahko tudi rojstnodnevno praznovanje, ki ga poklonite svojemu otroku, če nimate časa organizirati otroške zabave ali pa nimate primernega prostora za to. V Šubičevi hiši organizirajo zabaven program z različnimi vsebinami za malega slavljenca in povabljence. Iskanje skritega zaklada, stare pozabljene igre, lutkovne predstave, ustvarjanje ..., možnosti je nešteto. Več tudi na: [email protected]. Vabljeni na obisk in nakup ali rojstnodnevno

Foto: Lucija Kavčič zabavo! 15 Poslanski kotiček Več zdravja za manj denarja V Slovenski demokratski stranki smo pred na košarico B, ki jo krije obvezno pogodbeno poletjem pripravili predlog zdravstvene re- zdravstveno zavarovanje (dosedanje »dopol- forme, ki jo bomo izvedli, v kolikor nam bo na nilno« zdravstveno zavarovanje). naslednjih volitvah zaupano vodenje vlade Re- Iz sedanjega zavarovanja je potrebno izločiti publike Slovenije. Trenutno katastrofalno stanje nezdravstvene storitve, ki jih krije proračun v zdravstvu in nepripravljenost vlade Mira Ce­ države. V SDS smo prepričani, da bomo s rarja za kakršne koli reforme kličeta po nujnih tako spremembo zdravstvenega zavarovanja spremembah, če želimo imeti kakovosten in dosegli transparentnost obsega in vrste pravic vsem dostopen zdravstveni sistem. Ta potrebuje ter konkurenco med zavarovalnicami na eni in celovito nadgradnjo ob ohranjanju javnega, izvajalci na drugi strani. Prispevek poslanca Žana Mahniča ne izraža solidarnostnega in vzajemnega zdravstvene­ Sedanji javni zdravstveni zavodi (tudi nujno stališč uredniškega odbora. ga zavarovanja. Cilj reforme zdravstva je ob lekarne) se bodo po našem predlogu skladno finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema z evropskim pravnim redom preoblikovali vse izvajalce, podatki pa morajo biti dostopni izboljšati kakovost medicine, povečati dosto- v gospodarske družbe splošnega pomena in državljanom. S prenosom dela kadrov iz Nacio- pnost državljanov do zdravstvene oskrbe in postali organizacijsko in finančno samostojni nalnega inštituta za javno zdravje neposredno zagotoviti konkurenčnost slovenske medicine tako glede upravljanja kot glede plačne politike. na MZ se bo delo MZ-ja kadrovsko in strokovno v evropskem prostoru. Izvajalce zdravstvene Vodenje družbe bo izvajal direktor po pravilih okrepilo. MZ je tudi tisti, ki opredeli terciarno dejavnosti mora zato država obravnavati korporativnega upravljanja. zdravstveno dejavnost in odobrava nove metode enakopravno. Državljan, pacient in njegove Ministrstvo za zdravje (MZ) bo vzpostavilo in tehnologije zdravljenja, za kar zagotavlja potrebe morajo ponovno postati središče zdravstveno mrežo primarne in sekundarne ravni finančna sredstva. Ko nova metoda zdravljenja zdravstvenega sistema, denar mora slediti bol- ter na novo definiralo terciarno dejavnost. Izvajalci postane izvedljiva tudi na sekundarni ravni, niku. Sistem zdravstvenega zavarovanja mora bodo izpolnjevali z zakonom določene pogoje in storitev ni več terciarna in jo lahko izvajajo tudi sicer ohraniti obvezno socialno zdravstveno se bodo enakopravno potegovali za mesto v mreži druge za to usposobljene zdravstvene ustanove. zavarovanje, vendar z upravo in nadzornim in za pogodbe z zavarovalnicami za izvajanje Ceno te storitve določi Agencija za kakovost, svetom. V SDS bomo v primeru, če nam bo v razpisanih programov zdravstvenih storitev. standarde, normative in cene. prihodnje zaupano vodenje vlade, takoj uvedli Znotraj MZ-ja bomo z ustrezno kadrovsko Reformni ukrepi zdravstva predvidevajo, da novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Nabor reorganizacijo ustanovili Agencijo za norma- se na vseh ravneh racionalizira oziroma zmanjša pravic iz zdravstvenega zavarovanja je potrebno tive, standarde, kakovost in cene za določanje administracija. MZ pa mora tudi tesno sodelovati očistiti nezdravstvenih storitev in razdeliti na standardov in normativov, kakovosti in ekonom- z zbornicami zdravstvene dejavnosti in v reformi košarico A, ki jo krije obvezno solidarnostno skih (poštenih) cen zdravstvenih storitev. Nujna upoštevati njihove strokovne pripombe. zdravstveno zavarovanje (dosedanji ZZZS), in je vzpostavitev in kontrola sistema kakovosti za Žan Mahnič OŠ Poljane Vključeni v Unescovo mrežo šol Osnovna šola Poljane je že od leta 2012 ena izmed 93 slovenskih šol, vključenih v dokazujejo moč besede in resnico, da se pogosto Unesco ASP mrežo. Tudi v letošnjem letu si prizadevamo delovati skladno z načeli da z malo besedami povedati zelo veliko. Letos smo ob tednu otroka in dnevu učiteljev v začetku Jacquesa Delorsa, ki zavezujejo vse članice, vključene v mrežo: Učiti se, da bi oktobra prvič sodelovali v projektu Učenec vedeli. Učiti se, da bi znali delati. Učiti se, da bi znali živeti skupaj. Učiti se biti. poučuje in tudi učencem dali priložnosti, da se Schools Project Network) je nastala preizkusijo kot učitelji in določeno temo obdelajo z namenom, da bi se šole po svetu na svoj način. Pri pouku angleščine smo izvedli med seboj povezovale in skupaj dve uri, ki so jih pripravile učenke, s poudarkom uresničevale temeljne cilje: da bomo na medkulturnem učenju. Učenke so se same s skupnimi močmi uveljavljali kul- domislile dejavnosti in ob pomoči učiteljice tudi turo miru in nenasilja ter skrbeli za sestavile pripravo na učno uro, svoje vtise pa so našo kulturno in naravno dediščino po uri strnile takole: in okolje. Pomembna vidika mreže »Ko sva z Marijo učili, mi je bilo malo sta tudi medgeneracijsko sodelovanje nerodno, a kasneje je bilo v redu. Drugače je ter ohranjanje lokalne identitete od bilo pa OK. Malči in Katja sta bili čudoviti hkratnem povezovanju s širšim učiteljici.« (Jedrt) okoljem. »Bilo je zelo zanimivo voditi razred. Bilo V okviru programa Unesca na naši je tudi težko vzdrževati mir in narediti uro šoli organiziramo različne dejavnosti, zanimivo za vse učence. Upam, da jim je bilo Bodoče učiteljice? ki so smiselno razporejene čez vse všeč.« (Marija) Unesco – Organizacija Združenih naro- leto. Vključujemo se v projekte, razpisane v »Bilo mi je všeč, ker sem lahko učila.« (Malči) dov za izobraževanje, znanost in kulturo – je okviru mreže, ter se vsako leto spomnimo tudi »Bilo je v redu, samo je zmanjkalo časa in nisem po drugi svetovni vojni organiziral gibanje mednarodnih dni in let, določenih s strani Unes­ razložila vsega, kar sem pripravila.« (Katja) za načrtno vplivanje na mlade ljudi, da bi v ca. Konec septembra smo ob dnevu jezikov Učenci so sošolke učiteljice dobro sprejeli in njih krepil znanje in pripravljenost za medse- razmišljali o razlogih za učenje tujih jezikov ter bili nad njihovima urama navdušeni – tudi ob bojno sprejemanje in prijateljsko povezovanje. sodelovali na večjezičnem literarno-likovnem dejstvu, da v nasprotju s ‘pravo’ učiteljico niso Unesco je spodbudil organizirano povezovanje natečaju Društva učiteljev angleščine (IATEFL) spraševale in pregledovale domače naloge. Je med šolami, njihovi programi, učenci in učitelji. za najboljšo zgodbo v šestih besedah. Nastali so pa vendarle niso pozabile dati … Zveza UNESCO ASPnet (UNESCO Associated slikoviti in zabavni izdelki, ki na nazoren način Anka Tušek 16 Evropski teden mobilnosti V Gorenji vasi brezplačno pregledovali kolesa Med 16. in 22. septembrom je potekal evropski teden mobilnosti, ki je povezal na tisoče evropskih mest v prizadevanjih za človeku in okolju bolj prijazne načine mobilnosti – vnovič smo se mu pridružili tudi v Gorenji vasi.

Po vsej Evropi so v tem času potekale številne vzpone, daljše razdalje in dohitevanje hitrejših Foto: Jure Ferlan aktivnosti, ki so spodbujale k pametni in tra- sokolesarjev. Marsikomu, ki iz različnih razlogov jnostni mobilnosti kot dobri investiciji. Slogan ne more uporabljati navadnega kolesa, omogoči letošnjega tedna je bil »Pametna mobilnost za kolesarjenje. Kot zanimivost velja omeniti, da gospodarsko uspešnost«. Kot že več let zapore- so ta kolesa izdelana za hitrosti do največ 25 doma je tudi letos občina pripravila dogodek v km/h, potem se pogon izključi. Ob vsakoletnem obliki brezplačnega pregleda koles na parkirišču pregledu Bokal ugotavlja, da ljudje namenjajo pod Sokolskim domom. Kolesa je pregledoval, premalo pozornosti negi kolesa, predvsem so izvajal manjša popravila in svetoval izkušeni premalo pozorni na obrabljenost zavornih ob- serviser Igor Bertoncelj iz podjetja Bokal log ali diskov, na centriranje koles in na stanje Šport. Letos sta poleg pregleda koles potekala ležajev. Vse to vpliva na varnost vožnje. Več Na servisu koles ni manjkalo dobre volje. tudi predstavitev in preizkus električnih koles. popravil je potrebnih tudi na menjalnikih. Opo- Direktor Bokal Športa, Miha Bokal, ki je kolesa zarja tudi na primerna svetlobna telesa, ki so zelo odziv kolesarjev na pregled koles v primerjavi predstavljal, je povedal, da so v svetu, pred- pomembna za varnost v temi, sploh v hladnejšem s Škofjo Loko, kjer ga tudi izvajajo, vendar tam vsem po Evropi, ta kolesa popularna, ponekod delu leta, ko so dnevi krajši in marsikoga prehiti pride manj ljudi. povpraševanje že presega polovico prodanih tema. Priporoča namestitev odsevnikov na na- Jure Ferlan koles. Baterijski električni dodatek s pogonskim perah za bočni odsev ter svetilk na sprednjem in mehanizmom kolesarju pomaga premagovati zadnjem delu kolesa. V Gorenji vasi opaža velik Pešci lahko sami naredijo Moška vokalna skupina Pozdrav največ za lastno varnost Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu (SPV) se je pridružil vseslovenski Gostovali v Novem Sadu terenski preventivni akciji za večjo varnost pešcev z geslom ‘Posveti mi pozornost’. Člani sveta so v 30. septembra zjutraj smo se člani Moške vokalne skupine (MVS) Pozdrav sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehan- odpravili na dolgo pot v drugo največje srbsko mesto Novi Sad. Tja so nas pova­ ikov Žiri in uslužbenci Medobčinskega redarstva bili člani Društva Slovencev Kredarica, ki že več kot 15 let združuje Slovence 6. oktobra izvedli posebno akcijo. in njihove potomce v tem delu Vojvodine. Ta je potekala v večernih urah na dveh lokaci- jah v Gorenji vasi in na eni v Poljanah – na obeh V tem društvu delujeta tudi dve pev­ so seznanjali in ozaveščali pešce o pomenu prim- ski skupini, in sicer mešani pevski zbor erne skrbi za boljšo vidnost na cesti. Razdelili so Kredarica in moška vokalna skupina Kre- več kot 80 odsevnih trakov in promocijski material darica. Obe sta lani septembra gostovali z nasveti o skrbi za lastno varnost na cesti. v Gorenji vasi na povabilo MVS Pozdrav Na Javni agenciji Republike Slovenije za in skupaj smo izvedli lep celovečerni varnost prometa poudarjajo, da je v prometu koncert v avli osnovne šole. Vrnili smo pomembno, da se različni udeleženci med seboj jim torej ta obisk in tudi v Novem Sadu dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo na- izvedli koncert ob sodelovanju domačih mero. Prav zaradi slabe vidnosti pešcev se zgodi dveh pevskih zasedb. veliko nesreč, ki bi jih lahko učinkovito preprečili. Peli smo v dvorani Kulturnega centra Pešci, zlasti starejši, so običajno oblečeni v Novi Sad, ki je v samem centru mesta. Na temna oblačila, ne uporabljajo kresničk ali drugih koncert je prišlo lepo število naših roja- odsevnih predmetov, zato jih vozniki prepozno kov in njihovih prijateljev, ki so pozorno opazijo, da bi ustrezno ukrepali. prisluhnili vsem trem skupinam, in po Po njihovih ugotovitvah voznik opazi aplavzu sodeč jih je naše petje tudi navdušilo. cerkev in katoliško katedralo. V obeh smo v pešca s kresničko že na razdalji 136 metrov, Mi smo zapeli 15 pesmi v glavnem s seznama čudoviti akustiki tudi zapeli primerno sakralno svetlo oblečenega pešca na razdalji 36 metrov, letošnjega letnega koncerta, ki smo ga imeli pesem. Sledil je ogled Petrovaradinske trdn- temno oblečenega pešca pa šele na razdalji 26 aprila v Gorenji vasi. jave na drugi strani Donave, od koder se vidi metrov. Voznik celo pri hitrosti samo 50 km/h Po koncertu je sledilo prijetno druženje ob večji del Novega Sada. Na koncu pa smo se ustavi vozilo pri idealnih pogojih za vožnjo šele pijači in jedači v prostoru društva Kredarica, odpeljali še v bližnje Sremske Karlovce, kjer po 26 metrih. Le malo večja hitrost je pogosto ki je prav tako v centru mesta, blizu kulturnega smo v vinski kleti Dulka pokušali najboljša preveč, da bi lahko varno ustavil in preprečil centra in mestne katedrale. Razpoloženje je fruškogorska vina. nesrečo. Preverjena pešcem prijazna hitrost je 30 km/h, saj lahko le pri tej hitrosti voznik popestrila tudi harmonika, ki smo si jo poda- Ko smo se že vračali proti Rumi, pa smo se pravočasno ustavi vozilo. jali iz rok v roke in ob njeni spremljavi peli ustavili še v Krušedolu in si ogledali, kot pravijo Ugotavljajo še, da pešci pogosto ne slovenske pa tudi srbske pesmi. Čudovit je bil domačini, najlepši ‘manastir’ v Vojvodini. Tu upoštevajo temeljnega pravila (kar se neredko nato tudi nočni sprehod čez razsvetljeni glavni so številni obiskovalci v akustičnem sakralnem dogaja tudi na območju gorenjevaške občine), mestni trg, kjer se poleti odvijajo tudi razne prostoru pozorno prisluhnili pesmi Stevana da morajo na cestah, kjer ni pločnikov, hoditi po prireditve na prostem. Mokranjca ‘Njest svjat’, ki smo jo zavzeto in levi strani ceste. Tako lahko vidijo vozilo, ki jim Drugi dan, ki je bil prav tako topel in sončen občuteno še enkrat zapeli pevci MVS Pozdrav. prihaja nasproti, in se pravočasno umaknejo, kot prvi, smo se peš sprehodili po ulicah starega Od tam pa smo se še isti večer srečno vrnili tudi če jih je voznik spregledal. dela mesta in si ogledali še več drugih zname- domov. Jure Ferlan nitosti. Med drugim smo obiskali pravoslavno Janez Čadež 17 Blatfejst Tudi v tretje rekorden obisk Letošnji, tretji zaporedni Blatfejst je bil zopet rekorden. Da se je po lansko- letnih 648 udeležencih letos čez ovire podalo 806 tekmovalcev, so sporočili iz Športnega društva (ŠD) Poljane, ki se je že tretje leto trudilo za vedno nove in nove dogodivščine sodelujočih na dogodku. Nešovič Tit Foto: Foto: Tit Nešovič Tit Foto:

... in blato do cilja. za Tavčarjevim dvorcem. Žal se je ta ista ovira izkazala kot ena izmed nevarnejših in možno je, da jo bo v prihodnje nadomestila nova.« Zaradi dežja se je nepričakovano pojavila še dodatna ovira; breg pod bunkerjem je namreč postal skorajda neprehoden in potrebne so bile prave verige sklenjenih rok, da je celotna ekipa uspela premagati strme dele.

Pri pripravi sodelovalo več kot 120 ljudi Pripravljalna ekipa je letos prvič preizkusila moderne načine promocije in spletne komu- Čez ovire ... nikacije. Tako so za sponzorje in tekmovalce Kot lani je tudi letos prijavljene ekipe čakalo ovir takšnih, ki jih je bilo skorajda nemogoče pripravili kar nekaj spletnih nagradnih iger, 18 ovir. »Od tega smo postavili pet novih, premagati brez pomoči sotekmovalcev,« je na samem dogodku pa poskrbeli za vedno bolj nekatere, ki so ostale enake kot lani, pa smo poudaril sogovornik in dodal, da je to le še uveljavljeno javljanje v živo prek Facebooka. dodatno popestrili. Na koncu se je izkazalo, da pripomoglo k večji povezanosti v ekipah ter se Zvečer je pri Tavčarjevem dvorcu sledila zabava je bil naš trud skoraj nepotreben, saj je blato, ki zagotovo odražalo tudi v cilju, kjer so prav vse s primorsko zasedbo Ikebana. ga je povzročil dež v dnevih pred Blatfejstom, ekipe delovale zadovoljno in ponosno. Zahvala gre vsem sodelujočim pri pripravah sámo poskrbelo za popestritev prav vseh ovir. Kot so povedali tekmovalci, je bila in sami izvedbi dogodka. »Vseh vpletenih je Te so postale za premagovanje še zahtevnejše najzahtevnejša ovira t. i. Poljanske opice, ki bilo prek 120. Največjo pohvali si zagotovo in zanimivejše,« je povedal Lenart Primožič, zahteva veliko moči v rokah ter pomoči sotek- zasluži ožja ekipa desetih članov, ki so vse programski vodja dogodka. movalcev. »Najzanimivejša in najatraktivnejša potrebno pripravljali že od marca dalje. Potem »Premagovanje ovir je znova temeljilo na je bila tudi tokrat t. i. Soteska pogumnih: tisti, ki so se nam pridružili večkrat med post- sodelovanju ter sopomoči, saj je bilo kar nekaj dolga polivinilna drča, postavljena na bregu avljanjem in pospravljanjem, in vsi, ki so delali na traktorjih, bagrih ali za kosilnico. Hvala tudi lastnikom zemljišč, ki so dovolili, da del Blat- Teden otroka v vrtcu v Javorjah fejsta poteka po njihovih travnikih ali gozdu, ter poljanskim gasilcem, ki so poskrbeli za Tudi v vrtcu smo preživeli polne blatne luknje ter čiščenje tekmovalcev zelo zanimiv in pester teden. V po prihodu v cilj.« Organizatorji so z letošnjim ponedeljek smo v vrtec lahko dogodkom zadovoljni, saj so dosegli, kar so si prinesli igrače od doma, saj smo zadali. V bodoče si želijo privabiti tudi večje imeli igralni dan. V torek smo se sponzorje ter udeležence izven gorenjske regije. posvetili ustvarjanju. Ustvarjali »Vsekakor pa želimo ostati dobra ekipa, ki bo smo iz naravnih materialov. rada hodila na sestanke, se podpirala in skupaj Narava nam v tem letnem času zabavala ob iskanju novih idej za naslednje ponuja obilico svojih darov. Na leto,« so sklenili ob koncu tretjega Blatfejsta. sprehodih smo jih pridno nabirali, Kristina Z. Božič nekaj pa so nam jih pomagali pripraviti tudi starši. Pod spret- nimi prstki so nastali čudoviti izdelki, zato smo pripravili raz- stavo, da so si naše delo lahko ogledali tudi drugi. V sredo smo se podali na orientacijski pohod. Pot so nam istim naslovom kot knjiga, ki nam jo je prebrala Zala. kazale puščice, pomagali smo si tudi s preprostim V petek smo obiskali gasilce v gasilskem domu, zemljevidom. Naš cilj je bil kraj v gozdu, kjer so leta na obisk pa je prišla tudi knjižničarka Bernarda iz 2009 našli meteorit. Na cilju smo poleg obeležja, ki Krajevne knjižnice Poljane. Ta nam je s knjigami označuje ta kraj, našli še zaklad. V četrtek nam je približala temo letošnjega tedna otroka, ki se glasi učenka iz 5. razreda prebrala knjigo, nato pa smo

‘Svet, v katerem želim živeti’. Nešovič Tit Foto: imeli še mini kino, kjer smo si ogledali risanko z Tončka Dolenc Za pranje sodelujočih so skrbeli gasilci. 18 Mladi uspešni športniki Oktobra dobili kar dva državna prvaka Poletna sezona je bila uspešna tako za Žaka Oblaka, ki je postal državni prvak v najmlajši kategoriji v motokrosu, kot tudi za Marcela Stržinarja, ki je osvojil naslov državnega prvaka v smučarskih skokih pri dečkih do 15 let. potrdil skupno vodstvo. Prve zavoje z

motorjem je naredil že pri treh letih in Foto: Peter Kavčič pol in vse od takrat z očetom Robijem Oblakom pridno trenirata na različnih progah po Sloveniji, ob strani pa mu seveda stoji vsa družina. Lani je tako že v prvi tekmovalni sezoni s skupnim tretjim mestom na državnem prvenstvu pokazal, da veliko obeta, letos je to še nadgradil. Vso konkurenco je v poletni sezoni smučarskih skokov premagal tudi 14- letni Marcel Stržinar iz Poljan. Po drugi tekmi je bil v skupnem seštevku na petem mestu, nato pa si je na državnem prvenstvu v Kranju zagotovil dobrih 20 točk prednosti pred zasledovalci in Foto: Katja Stržinar si prislužil naslov državnega prvaka v Marcel Stržinar na najvišji stopnički po odlični tekmi kategoriji dečkov do 15 let. Na zadnji državnega prvenstva v Kranju tekmi pa je s ponovno zmago razliko le Žak Oblak z Dolenje Dobrave, ki je av- še povečal in si prislužil tudi prvo mesto v skup- Žak Oblak je državni prvak v najmlajši katego- gusta dopolnil devet let, je že na 11. dirki, nem seštevku. Marcel trenira v SSK Alpina Žiri riji v motokrosu. torej dirko pred koncem državnega prvenstva pod vodstvom Jerneja Kumerja že od leta 2008. osvojenim drugim mestom. v najmlajši kategoriji MX 50 Junior, pridobil Skupaj s klubskimi kolegi, Jako Koširjem, ki Oba državna prvaka bomo podrobneje neulovljivo prednost pred tekmeci in si tako je prav tako iz naše občine, Nacetom Erjavcem predstavili v novembrski številki Podblegaških zagotovil naslov državnega prvaka. Na zadnji in Erazmom Stanonikom, pa so se veselili tudi novic. Čestitke obema. dirki v Brežicah je tako z 2. in 3. mestom le še ekipnega uspeha na državnem prvenstvu z T. D. Motoklub Leteči Kranjci Najstarejši motoklub obeležuje dvajsetletnico Motoklub Leteči Kranjci letos obeležuje 20 let delovanja in je s tem najstarejši motoklub v Sloveniji. Ime so povzeli po Ludviku Stariču – Letečem Kranjcu, legendarnem predvojnem dirkaču v motošportu. Ob obletnici so izdali zbornik, v katerem so predstavljeni vsi člani. Klub ima 36 članov, ljubiteljev starodobnih trikrat prejeli priznanje za najuspešnejši klub na motociklov, ki skrbijo za ohranjanje tehnične državnih prvenstvih, torej klub, katerega člani dediščine, se udeležujejo raznih tekmovanj s so na tekmovanjih v celem letu z uvrstitvami starodobnimi motocikli, sodelujejo z drugimi zbrali največ točk. podobnimi klubi, organizirajo pa tudi razna moto srečanja in razstave motociklov staro- Radi gredo na izlete in sejme dobnikov. Ker zadnja leta v Sloveniji upada V klubu pa po besedah Dolenca skrbijo tudi število tekem s starodobniki, so se začeli v za družabno, ne le tekmovalno plat. Tako vsako večji meri udeleževati mednarodnih tekmovanj leto organizirajo občni zbor, sestanke, vsakolet- na Češkem in Slovaškem, kjer še prirejajo ni piknik in klubske vožnje – izlete po Sloveniji ulične dirke. Pri tem po besedah predsednika in tujini. Radi se udeležujejo tudi sejmov staro- kluba Eda Dolenca, ki je tekmoval več kot 50 dobnikov, kjer lahko poiščejo in kupijo rezervne let, letos pa se je odločil tekmovanja opustiti, dele za svoje motorje. Kot zanimivost in da si njihovi člani dosegajo zelo dobre rezultate. bomo lažje predstavljali, kako veliki so ti sejmi Tudi na domačih državnih prvenstvih pogosto v tujini, je omenil sejem v italijanski Imoli, kjer posegajo po najboljših uvrstitvah, tako da so je na obeh straneh 4,5 kilometra dolge proge dolge police v klubski sobi že prekratke za vse polno stojnic z rezervnimi deli. pokale in priznanja, ki so jih osvojili v vseh Motoklub Leteči Kranjci je tudi vključen v Na naslovnici zbornika, ki so ga izdali ob teh letih. Poleg tega se lahko trije člani, Edo različne zveze, kot so zveza Starodobnih vozil 20-letnici, je tudi slika pokala, ki ga je osvojil Dolenc, Janez Potočnik in Tomaž Jesenek, Slovenije, ki podeljuje certifikate za starodob- Ludvik Starič, klubu pa ga je podaril njegov sin, pohvalijo tudi s kristalno čelado, ki jo podeli nike, zveza AMZS Šport in neformalna zveza Denis Starič, ki je bil častni član kluba. AMZS Šport vsem tekmovalcem, ki petkrat štirih gorenjskih klubov GAMS – Gorenjska člani predstavili v sliki in besedi v posebnem osvojijo državno prvenstvo. O uspešnosti nji- avtomoto zveza starodobnikov. Ob obletnici zborniku, ki so ga izdali ob tej priložnosti. hovih članov veliko pove tudi dejstvo, da so že ne načrtujejo posebne slovesnosti, so se pa vsi Tina Dolenc 19 Iz OŠ Poljane Hribi in gore vabijo tudi šolarje Šolsko kolesje se že utečeno vrti, a v šoli se vedno najde kaj, kar to monotonost razbije. Četrtošolci in petošolci iz matične in September in oktober sta še zelo primerna za dejavnosti v naravi – ob šoli, na igrišču, podružnične šole so obiskali Piko Nogavičko na 27. Pikinem festivalu. Kot vsako leto je bilo po bližnjih hribih, v parkih, ob jezerih in celo v visokih gorah. Oktober je zaznamovan tudi tokrat dogajanje ob Velenjskem jezeru zelo tudi s tednom otroka, ki mu prav tako posvečamo posebno pozornost. pestro. Glavna tema festivala je bila »Sam svoj mojster«. Pika je otrokom pripravila veliko zanimivih kotičkov. Lahko so postali mojstri tehnike, kulture, narave, mode, ustvarjalnosti in obrti. Pričakalo jih je več kot 100 različnih delavnic, kjer so izdelovali male zaklade. Po Sloveniji 21. september je bil dan za popotovanje po Sloveniji za vse učence od 6. do 9. razreda. Šestošolci so prečesali del Dolenjske. Bili so na Jurčičevi Muljavi, na gradu Bogenšperk in v Novem mestu. Učenci 7. razreda so krenili na Primorsko – v Kobilarno Lipica, v jamo Vileni­ co in v prelepo staro mesto Štanjel, osmošolci so spoznali košček Štajerske, in sicer Rimsko nekropolo, Jamo Pekel in mesto Ptuj. Učence devetih razredov je čakala severna Primorska – o prvi svetovni vojni in soški fronti jih je poučil Muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu, v Idriji so se spustili v podzemlje Antonijevega rova, blizu Cerknega pa so si ogledali Bolnico Franjo. Prvošolci so se že kmalu po uvodnih šolskih danskem času izkoristili za spoznavanje okolice Prav vsak učenec je o lepotah in zanimi- dneh odpravili na svoj prvi športni dan – na Goro in za planinsko orientacijo. Drugi dan so se vostih naše dežele lahko spoznal kaj novega, nad Malenskim Vrhom. Čez nekaj dni so jim sledili že odpravili na prvi pohod, in sicer na drugi če je le bil pozoren. To je tudi glavni namen tretješolci, nazadnje pa še učenci 2. razreda. najvišji vrh Karavank – Vrtačo. Že naslednji jesenskih ekskurzij, katerih uradno ime je Na Goro se vsako leto v septembru ali oktobru dan je sledil pohod okoli Begunjščice. Najprej sicer – dnevi dejavnosti, na njih pa izvedemo odpravijo vsi učenci 1. triletja. Do Malenskega so se povzpeli do Roblekovega doma in od tam naravoslovne, tehniške in kulturne dneve. Vrha jih pripeljejo kombiji, potem pa se začne do Prevala. Na Ljubelj so se vrnili po slikoviti hoja v počasnejšem ali hitrejšem tempu. Pri poti skozi Bornov tunel. Pri tem so preverili Teden otroka cerkvi pojedo malico in se s telovadnimi vajami tudi druga znanja, potrebna za varno gibanje v Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mla- obvezno spomnijo pokojnega športnega novinar- gorah. V pomoč sta jim bila vodnika Planinske dine Slovenije, ki se začne vsak prvi ponedeljek v ja Staneta Ureka. Pa tudi na igro ne pozabijo. zveze Slovenije. Pobočja Vrtače in Begunjščice oktobru in traja sedem dni. Letošnja vodilna tema Kaj pa je letos ostalo v spominu učencem so namreč zelo strma in so se izkazala za tega tedna je bila »Svet, v katerem želim živeti«. 1. razreda? dokaj zahtevna, a hkrati primerna za skupino Osmošolka Manica Demšar je sodelovala pri »Videli smo žabo.« (Taja Z.) devetošolcev. Ves čas so zelo poudarjali varnost dejavnostih tedna otroka in povedala: »S sošolkami smo se igrale in hecale.« (Leja) in primerno pripravo na vzpone. »Na naši šoli smo to, v kakšnem svetu »V gozdu smo videli srno.« (Angelika) Tudi mlajša skupina planinskega krožka je želimo živeti, želeli še posebej nazorno pokazati »Težko sem telovadil.« (Bor) začela s pohodi. Odločili so se, da za svoj prvi otrokom v vrtcu. Predstavniki šolske skupnosti »Pot navzgor je bila naporna.« (Alina) izlet raziščejo pobočja Soriške planine. Ob tem in še nekateri drugi učenci smo pod vodstvom Učenci 4. razreda so se povzpeli drugam – na so osvojili kar dva vrhova – Možic in Lajnar. učiteljice Barbare Tavčar pripravili lov za Gabrško Goro. Takole je športni dan doživela zakladom. Otrokom smo prikazali vsakdanje V Dolenčice, Volčji Potok in Velenje življenje pri nas in drugod po svetu. S tem Tadeja Kržišnik iz 4. a: »Bilo je lepega sončnega Učenci 1. razredov so izkusili tudi že prvi dne. Odpravili smo se na Gabrško Goro. Hodili namenom smo sledili vprašajčkom, ki so bili naravoslovni dan. Preživeli so ga na kmetiji Pr’ prilepljeni na tleh v šoli. Ob vsakem rumenem smo približno tri ure. Pot je bila položna. Med Zamud’ v Dolenčicah. Dejavnosti so potekale hojo smo nabirali: kostanj, želod, storže, ka- vprašajčku smo se ustavili ter prebrali uganko pod vodstvom gospe Majde Možina. Tudi o tem na temo vrednot, kot so na primer družina, menje, žir, listje, mah … Videli smo tudi krave dnevu so otroci imeli veliko povedati. in ovce na paši. Med hojo smo postajali lačni zdravje, mir, ljubezen. Uganke smo sestavili »Videli smo konja.« (Vanessa) učenci pri uri oddelčne skupnosti. Ko smo in komaj čakali vrh. Na vrhu smo se najprej »Pekli smo.« (Janja) slikali, potem pa je bil čas za malico. Za malico prišli do zadnjega vprašajčka, so otroci našli »Delali smo suhe krhlje.« (Maruša) zaklad, v katerem je bila knjiga. Odšli smo smo imeli borovničevo palčko in sok. Imeli smo »Odšli smo v sadovnjak in videli traktor.« (Nace) tudi čas za igro, počitek, pogovor, sprehod … v knjižnico in jo prebrali, nato pa smo se še »Nabirali smo jabolka.« (Mija) pogovorili, kaj smo se naučili iz knjige ter Igrali smo se Janko in Metka, Jakec, reši me, »Oprali smo korenje.« (Anamarija) lovljenje, skrivalnice … Našli smo še tri užitne primerjali naše situacije s situacijami v knjigi.« gobe. Videli smo tudi Blegoš. Pohod mi je bil Drugošolcem iz Poljan in Javorij je na nara- Otroci so bili nad lovom za zakladom zelo všeč. Na Gabrško Goro bi z veseljem še voslovnem dnevu obilo užitkov ponudil Arbo- navdušeni. Tudi nam učencem se zdi, da smo ta kdaj odšla peš.« retum Volčji Potok, kjer so si ogledali različne teden res lepo preživeli z malčki in mislimo, da drevesne vrste in grme. Oči so si spočili ob pogledu smo se vsi zabavali ter se kaj novega naučili. na metulje, ki so letali med razstavljenimi orhide- Za prijeten zaključek tedna otroka so Najdaljše poti pa so ubirali devetošolci jami. Videli so zbirko kaktusov, kjer so spoznali poskrbele učiteljice 1. triletja in učencem prip- Udeležili so se planinske šole v naravi na tudi žive kamenčke. Za lep zaključek dneva pa so ravile poseben kulturni dan. Zelenici nad Ljubeljem. Prvi dan so v popol- se sprehodili skozi pravljično deželo. Bernarda Pintar 20 Iz OŠ Ivana Tavčarja Uživali smo v indijanskem poletju Počitnice in začetek šolskega leta so vedno bolj oddaljen spomin, življenje na naši plezali, plesali belokranjske plese in vsako šoli gre po ustaljenih tirnicah. Da prehod v čas, ko nas doletijo prva ocenjevanja, prosto minuto izkoristili za igre z žogo. Tudi po kosilu nismo posedali, nekoliko oblačno popol- tekmovanja in drugi izzivi, ni bil preveč naporen, je poskrbelo nenavadno lepo dne smo izkoristili za pohod do Radenske stene jesensko vreme. Sonce je spodbudilo nastanek velikih količin vitamina D, ki je in Radenskega kala, ena skupina pa je kolesarila okrepčal naša telesa, da bodo suvereno zdržala do – naslednjih počitnic. ob Kolpi. Zvečer pa sta nam Maj in Sara ob tabornem ognju zaigrala na harmoniko. ovinkasto pot, vodila jih je Sreda, 5. 10. 2016: V sredo nas je pričakalo na severno Primorsko, a k lepo jutro, ki smo ga izkoristili za vožnjo s sreči je bila letos omiljena kanujem po Kolpi, iskanje živalic po gozdu in zaradi obnovljene ceste med spoznavanju osnov orientacije v naravi. Cerknim in Mostom na Soči. Četrtek, 6. 10. 2016: Današnjo malico smo Vsebina je bila prepojena z si spekli ob tabornem ognju pri jami Kobiljača. zgodovinskimi tematikami, Popoldne smo malicali na sosednji kmetiji, ki ki pa so bile prikazane na se ukvarja z ekološkimi pridelki in si spekli be- zelo zanimiv način. V Ko- lokranjsko pogačo za posladek pred spanjem. baridu in okolici so doživljali 1. svetovno vojno, obiskali Planinci že v začetku septembra na Krnu tamkajšnji svetovno znani Pestro dogajanje je bilo tudi na športnem muzej, nato pa se obrnili nazaj področju. Planinski krožek je že takoj v začetku proti Idriji, kjer so se spustili septembra, torej ko je vreme v visokogorju še v njeno podzemlje. Antonijev prijazno, izvedel zahteven dvodnevni pohod rov je vedno najboljša možna na Krn. V spremstvu mentoric Darje Krek in popestritev. Da bi ekskurzijo Neže Erznožnik ter vodnika Draga Trčka se je vendarle nekoliko razbremenili zgodovinskega Konec septembra je bil v znamenju šolskih na pot podalo 17 učencev. Pot se je začela na okusa, so ga začinili še z ogledom naravne ekskurzij. 23. septembra je bilo v Blatih kot na planini Kuhinja, do koder jih je popeljal kombi, znamenitosti – Divjega jezera mravljišču. Učenci od 5. do 9. razreda so se po- ter nadaljevala na planino Leskovica do doline Teh so se udeležili drugošolci (Dom Medved dali na pot v najrazličnejše konce Slovenije. Lužnice, naprej do sedelca Prag ter Batognice, kjer na Medvedjem Brdu) ter devetošolci (CŠOD Šeste razrede je pot najprej vodila do so občudovali razglede ter si ogledovali ostanke Radenci ob Kolpi). Devetošolci poročajo takole: Postojne, kjer so si ogledali kraško lepotico. iz 1. svetovne vojne. Manjkal je samo še skok na Ponedeljek, 3. 10. 2016: Po začetnem soncu na Veliko doživetje je bila za večino otrok vožnja Krn. Grmenje jih je opozorilo na to, da je čas za Blatih nas je dež pričakal na poti proti Beli krajini. z vlakcem mimo kapnikov. Po ogledu jame so povratek v najbližje zavetišče. Ustavili so se v Preden smo prispeli v Radence, smo si ogledali učenci obiskali Predjamski grad, v katerem je koči pri Krnskem jezeru, kjer so tudi prenočili. še Župančičevo hišo in obujali spomine na pesmi v 15. stoletju prebival vitez Erazem Predjam- Po dobrem spancu in krepčilnem zajtrku so se Ciciban, Marko skače, Zima zima bela … ski, nato pa so se odpeljali proti Rakovemu odpravili čez planino Duplje, preko razpotja V času kosila so nas v domu že čakali in nam Škocjanu. Sledil je voden sprehod po dolini Doliči do Prehodavcev. Tam so si lahko še vedno postregli s toplo obaro, ki nam je dala novih moči za Rakovega Škocjana. Zadnja postaja je bila ogledovali ostanke bojev iz prve svetovne vojne. popoldanske aktivnosti. Dve skupini sta izdelovali Cerknica. Tu so si učenci ogledali maketo in Vojaška mulatjera jih je vodila do planine na belokranjske pisanice in se poučili o črni človeški multivizijo presihajočega Cerkniškega jezera Zgornjih Prodih in do izvira Tolminke. Počitek ribici – Proteus anguinus. Tretja skupina pa se je ter se z avtobusom popeljali ob jezeru. so si privoščili na jezu velikega hudournika, ki odpravila na kolesarjenje po bližnjih poteh. 7. razred se je odpravil na zahodno Dolenjsko. pa je bil v tem času popolnoma suh. Ob zvokih Po večerji nas je čakal še nočni pohod ter Najprej so se ustavili v Muljavi, kjer so si ogledali Tolminke iz njenih korit so nadaljevali v smeri dokončanje pisanic za prvi dve skupini. Tretja Jurčičevo rojstno hišo in se spomnili njegove Zatolmina in že oprezali za belim kombijem, ki jih skupina pa si je po napornem kolesarjenju lahko humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Nato je čakal, da jih utrujene in napolnjene z enkratno privoščila počitek nekaj minut prej. so si ogledali Krško jamo, poleg katere so videli izkušnjo ter lepimi spomini odpelje domov. tudi izvir najdaljše Dolenjske reke – Krke. Po Torek, 4. 10. 2016: Torek smo začeli sončno Hana Oblak, Klara Mezeg, Barbara Košir, malici jih je čakal za večino najbolj zanimiv del in športno: do kosila smo streljali z lokom, Svizci iz planinskega krožka ter Martin Oblak ekskurzije. V Rašici, kjer je Trubarjeva domačija, so imeli predavanje o avtorju prvih dveh sloven- skih tiskanih knjig in pa izdelavo majhnih knjižic, Srečanje sedmih podružničnih šol ki so jih obdržali za spomin. Ogledali so si tudi muzej Josipa Stritarja in Frana Levstika v Velikih Suho in še primerno toplo jesensko vreme merilno mesto Agencije RS za okolje že 52 let. Laščah in izvedeli, da je Levstik avtor znane je ponovno združilo sedem podružničnih šol v Zaslužena malica je učencem dobro teknila v slovenske pesmi Žabja svatba. Na zadnjem post- vsakoletni skupni dejavnosti. bližini stoječega drevesnega debla, pobarvanega anku v Gradežu so se poučili o domači izdelavi Odpeljali smo se prav na Vrh Svetih Treh v barve slovenske zastave. Za povratek smo jabolčnega soka in sušenju sadja. Kraljev. Hrib s cerkvijo sicer omogoča pogled na izbrali krožno pot mimo raztresenih domačij in kraje, kjer učenci obiskujejo podružnične šole skozi gozd do vrhovske šole. Kratko dopoldne Sovodenj, Lučine, Javorje, Ledine, Šentjošt in je na pohodu vse prehitro minilo. Učenci so od- Osmošolci do Ptuja Črni Vrh nad Polhovim Gradcem. Tistega dne krivali nove kraje, dokazovali sebi in drugim, da Osmošolci so se odpeljali proti Škofji Loki so nam pogled v daljave zastirale meglice. 205 družno zmorejo prepešačiti kar nekaj kilometrov, in naprej skozi Tuhinjsko dolino do Šempetra, učencev od 1. do 5. razreda in 23 mentorjev se da se znajdejo tudi v tako veliki skupini in da jim kjer so si pogledali Nekropolo. Pot so nadaljevali nas je skupaj z gostitelji z Vrha podalo po hribu niti kakšen pik gozdnih os ne prepreči veselega proti Ptuju, na gradu so si ogledali muzejske navzdol in po drugem navzgor, da smo prispeli na druženja med sovrstniki. Za nekaj kratkih pogo- zbirke in se pod vodstvom vodičk sprehodili vrh 884 m visokega Lavrovca. Učenci so si lahko vorov smo čas vmes našli tudi učiteljice in učitelji, skozi mestno jedro Ptuja. Na koncu so se povz- pogledali heliograf, merilec sončnega obsevanja, ki se sicer bolj poredko videvamo. peli še do cerkve na Ptujski Gori. ki je zaradi izredno sončne lege kraja uradno Milka Burnik Od vseh so ravno ‘devetovci’ imeli najbolj 21 Zlata maturantka Janja Andreuzzi Maturo opravljala z Kam oktobra in novembra? mislijo »Kar bo, pa bo!« • 21. oktober ob 20. uri: Predstava Moški so z Marsa, ženske so z Venere v KD Sveti Duh. Organizira KD Simba. Janja Andreuzzi iz Žirovskega Vrha je oktobra postala • 22. oktober: 5. slovenski festival karikatur v Sokolskem domu študentka Fakultete za zdravstvo Jesenice, smer zdravstvena Gorenja vas. Dodatne informacije in prijave pri Borisu Oblaku na tel. nega. Izobraževanje na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana je št. 059/250-549. Organizira Šubičeva hiša Poljane. zaključila kot zlata matu­rantka, na poklicni maturi je zbrala • 26. oktober ob 16. uri: Ekološka tržnica na Cankarjevem trgu Škofja 22 od 23 možnih točk. Loka. Organizira RAS. Poleg obveznih predmetov, tj. • 29. oktober od 16. do 20. ure: Otroška zabava za noč čarovnic v slovenskega jezika, zdravstvene Baru D na Trati. Organizira TD Gorenja vas. nege ter storitve in zagovora, je • 29. oktober od 20. ure dalje: Halloween žur s skupino Mambo Kings za maturitetni predmet izbrala še na Kalarjevem travniku. Organizira KŠPD. matematiko. »Največ preglavic • 31. oktober: Turnir v malem nogometu (3 + 1) v telovadnici OŠ in slabe volje mi je povzročal Ivana Tavčarja Gorenja vas. Dodatne informacije in prijave pri Klemnu angleški jezik – zanj sem skozi na tel. št. 031/509-344 ali Robiju na tel. št. 041/547-547. Organizira štiriletno izobraževanje žrtvovala ŠD Sovodenj. veliko časa, a kljub temu nisem • 31. oktober ob 9. uri: Pohod po Valentinovi poti s startom na spodnji imela bleščečih rezultatov,« po- postaji 6-sedežnice smučišča Stari vrh. Dodatne informacije pri Janezu jasnjuje srednja medicinska sestra, Šturm na tel. št. 040/190-701. Organizira TD Stari vrh. ki je veliko bolj navdušena nad • 31. oktober ob 17. uri: Predstava Cipre copre in obisk čarovnika matematiko. Bila je njen najljubši Joleta Coleta na noči čarovnic v utrdbi na Golem vrhu. Vstop prost. predmet: »Za matematiko sem Organizira KUD Zala Lučine. porabila najmanj svojega časa, • 2. november: Zbiralna akcija oblačil, obutve, posteljnine, brisač in igrač Foto: Ida Andreuzzi Foto: Ida Foto: Ida Andreuzzi Foto: Ida saj je to logičen predmet.« Poleg v spodnjih prostorih gostilne Pr' Sedmic. Organizira RKS KO Gorenja vas. Janja Andreuzzi si čas vedno raz- teoretičnega znanja je za bodoče • 3. november med 16. in 17. uro: Meritve krvnega tlaka, sladkorja in poredi tako, da ji ni nikoli dolgčas. zdravstvene delavce obvezna tudi holesterola v prostorih ZD Gorenja vas. Organizira RKS KO Gorenja vas. praksa. Dijaki 1. in 2. letnika prakso opravljajo v šoli, učijo se na za to • 5. november ob 10. uri: Redno mesečno vodenje po utrdbi Rupnikove namenjenih lutkah, nato sledi praksa po različnih klinikah in domovih. linije na Golem vrhu. Organizira Občina Gorenja vas - Poljane. »Prakso sem opravljala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, tu sem • 5. november: Odprtje zavetišča na Jelencih in pričetek 6. sezone opravljala tudi maturo, v Bolnišnici Petra Držaja v Šiški, na Pediatrični »Prijatelji Jelenc«. Zavetišče bo odprto vsak konec tedna ter ob kliniki v Ljubljani, v Domu starejših občanov Tabor v Ljubljani in v praznikih do 1. maja. Dodatne informacije na www.pdgorenjavas.com. Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki,« še pove 19-letnica, ki je v • 5. november ob 20. uri: Koncert Toneta Rusa v KUD Poljane. letih šolanja živela v dijaškem domu. Organizira PGD Poljane. »Med prakso in teorijo je velika razlika. Šele ko stopiš v stik s pa- • 8. november ob 17.30: Pričetek slikarske šole pod vodstvom Maje Šubic cientom, se začneš zares učiti. Teorija ni dovolj, da bi si lahko delo s v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Informacije: 031/250-723 (Jana). pacienti predstavljal v praksi. Velikokrat smo se in se srečamo s situacijo, • 10. november ob 18. uri: Plesni tečaj za začetnike, ob 19.45 ki navedena in opisana v nobeni knjigi, in takrat se moramo nekako nadaljevalni plesni tečaj. Informacije: 031/250-723 (Jana). znajti sami,« pojasnjuje. • 12. november: Martinovanje. Dodatne informacije in prijave pri Sproščeno na zrelostni izpit društvenih poverjenikih. Organizira Društvo upokojencev za Poljansko Na maturo ni imela nobenih posebnih priprav. Zavedala se je, da bo dolino Gorenja vas. učenju potrebno nameniti veliko časa, a je bila kljub temu sproščena. • 12. november: 30. popotovanje po Levstikovi poti. Lahka, nezahtevna »Mislim, da je pomembno, da si čas za učenje pravilno razporedimo in pot. Skupni čas hoje 5h. Dodatne informacije in prijave pri Zorki Jereb vanj vključimo tudi čas za sprostitev, saj se le tako lahko lažje učimo in na tel. št. 040/270-314. Organizira PD Gorenja vas. dosežemo željene rezultate. Sama sem veliko hodila v naravo na spre- • 12. november od 8. do 12. ure: Tržnica kmetijskih pridelkov in hode – tako sem dobila veliko energije in tudi motivacije za nadaljnje izdelkov na trgu Ivana Regna, Gorenja vas. Organizira RAS. učenje,« pove po opravljenem zrelostnem izpitu. Da bo srednješolsko • 12. november od 9. do 14. ure: Boljši sejem na trgu Ivana Regna izobraževanje zaključila kot zlata maturantka, ni pričakovala, zato ji ta Gorenja vas. V primeru slabega vremena je dogodek v OŠ Ivana dosežek ogromno pomeni. Na maturo je odšla sproščena, z mislijo, »kar Tavčarja Gorenja vas. Organizira TD Gorenja vas. bo pa bo«. Edini cilj, ki ga je imela, je bil zbrati dovolj točk za vpis na • 14. november ob 16.30: Polstenje copat, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja željeno fakulteto: »Ko sem izvedela, da sem zlata maturantka, sem bila vas. Informacije: 031/250-723 (Jana). izjemno presenečena, a hkrati vesela, da je bil ves moj trud poplačan.« • 16. november ob 19.30 uri: Otvoritev samostojne razstave Simone V času šolanja se je Andreuzzijeva udeležila tabora o zdravstveni negi v Kokelj v knjižnici Medvode. Razstava bo na ogled mesec dni. Londonu, ki je bil zelo zanimiv in poučen, in bila aktivna kot prostovoljka. • 20. november: 16. popotovanje po Vrtovčevih poteh. Lahka, Poleg tega se je udeležila tudi nekaterih tekmovanj kot npr. matematični nezahtevna pot. Skupni čas hoje 5h. Dodatne informacije in prijave pri kenguru, eko kviz, tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni … Zorki Jereb na tel. št. 040/270-314. Organizira PD Gorenja vas. Srednješolska leta pa Janji Andreuzzi ne bodo ostala v spominu le po • 24. november ob 16. uri: Prednovoletno druženje za starejše nad učenju, težkih testih in spraševanjih, zgodnjem vstajanju in ne nazadnje tudi 60 let v mali dvorani Sokolskega doma Gorenja vas. Organizira RKS uspehu, ki ga je dosegla, temveč tudi po številnih prijateljih, ki jih je spoznala, KO Gorenja vas. zanimivem življenju v dijaškem domu ter potovanju v London. • 26. november ob 19. uri: Slavnostna akademija s podelitvijo »Želim si uspešno zaključiti izbrano fakulteto ter tako pridobiti še občinskih priznanj za leto 2016 v Sokolskem domu Gorenja vas. dodatna znanja ter potem poiskati službo,« še pove zlata maturantka, Organizira Občina Gorenja vas - Poljane. ki je najdaljše počitnice preživela aktivno in zanimivo na morju, med prijatelji, ob opravljanju počitniškega dela ter delu doma. Čas si zna dobro zapolniti, tako da ji nikoli ni dolgčas. Lidija Razložnik 22 Lesego – razstava v Šubičevi hiši Lesene »zverinice« navdušujejo tudi otroke Vse do 20. oktobra je bila v Šubičevi hiši na ogled zanimiva razstava avtorja Mateja Bizovičarja z naslovom Lesego. Umetnik je na ogled postavil ‘zverinice’ in ‘žverce’, ki so navdušile tako starejše kot tiste namlajše obiskovalce. Kot je

povedal Boris Oblak, upravitelj Šubičeve hiše, je bila razstava zanimiva pred- Nešovič Tit Foto: vsem za navdušence nad delom z lesom, pa tudi tiste, ki znajo dati domišljiji krila in cenijo, ko to naredi še kdo drug. sodeluje z arhitekturnim birojem Arhitekti odprtih rok. Svoja slikarska in kiparska dela predstavlja samostojno in v okviru skupinskih razstav doma in v tujini. 20. oktobra je tako svoja dela razstavil na Me- telkovi na t. i. Nočni izložbi (tj. razstava, ki jo obiskovalec gleda skozi okno). Avtor z eno od ‘zverinic’ Od izmišljenih likov Ko mu čas dopušča, zdaj ustvarja svojo zadnjo serijo, ki nosi ime ‘žicogrizi’. Kot je povedal, je do tistih iz risank in filmov ideja nastala ob prihodu beguncev v Slovenijo, ob Kipi na tokratni razstavi v Poljanah

Foto: Tit Nešovič Tit Foto: postavljanju bodeče žice na slovenski meji. V žico so nastali zelo spontano, šele kasneje se namreč zapletajo živali in veliko jih ne preživi. Odprtje razstave Lesego Mateja Bizovičarja so nastali določeni komentarji ob posa­ Na razstavi v Poljanah so bili razstavljeni tudi trije Matej je študiral slikarstvo na Akademiji za mezni podobi, ki se dotikajo bodisi aktualnega kosi iz te zadnje serije, ki jo še vedno ustvarja. likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. družbenega dogajanja bodisi osebnih lastnosti, Kristina Z. Božič Sčasoma se je začel ukvarjati z notranjo opremo občutij ipd., razloži Matej. »Na razstavi so (npr. gostinski lokali, trgovine), mizarjenjem ter postav­ljeni v nekem dialogu, odnosih med Z zadnjo razstavo Mateja Bizovičarja v Šubičevi vedno več delati z lesom. Počasi je njegov atelje seboj«, pove in doda, da jih sam vidi kot celoto, hiši sledijo programu kakovostnih in raznolikih postajal vse bolj podoben mizarski delavnici, ki se jo da ob različnih priložnostih postaviti na razstav, v katerem poleg klasičnih slikarstva tako da v njem ni bilo ves čas pravega prostora različne načine. Upodobljeni kipi izhajajo iz in kiparstva poseben pomen dajejo ilustraciji, za slike, pove Matej. Vedno ga je zanimalo ki- njega, iz različnih občutij. Obenem poskuša prek stripu in karikaturi. »Ta podcenjena področja se parstvo, tako je tudi iz zanimivih ostankov lesa njih biti duhovit, saj so nekateri izmed njih avto- (ponovno) prebujajo, Šubičeva hiša pa s svojimi začel izdelovati umetnine – najprej manjše živali, portreti, spet drugi izdelani za darilo prijateljem razstavami tudi pripomore k temu – letos je bila kasneje pa vse več med seboj podobnih kipcev. in tako nosijo katero od njihovih lastnosti. že razstava panjskih končnic v tem duhu, sedaj Je član Združenja umetnikov Škofja Loka, vrsto Razstavljena dela so deloma kritika slavljenja Matejeva, sledi pa razstava karikatur najboljših let sodeluje pri ustvarjalnem procesu v svetovno poboja živali, razloži avtor in doda, da so med slovenskih karikaturistov v okviru 5. festivala znanem umetniškem mladinskem hotelu Celica kipi tudi trofeje sanjskih, izmišljenih živali, saj karikatur,« je za Podblegaške novice še povedal na Metelkovi v Ljubljani. Občasno se udeležuje je v svoje delo vključil dele svojih sanj. Nehote Boris Oblak. likovnih kolonij in delavnic doma in v tujini ter se v njih najdejo tudi liki iz risank, filmov. Tradicionalno druženje vaščanov v Podobenu Septembra že devetič Veselje pod kozolcem Vaščani Podobena, Volče, Delnic, Loma, Zakobiljka in Gabrške Gore smo v ne- deljo, 18. septembra, že devetič uživali pod Povličevim kozolcem v Podobenu. Dopoldan sta gospodar Tomaž in Močinkarjev Oblak iz Gorenje vasi sta nam pomagala. France pospravila našo kulturno dvorano – ko- Pesem Mostarjevega Franceta je prebrala zolec, postavila oder, mize in klopi, pridne Martina. Presenetila pa nas je s svojo izpovedno vaščanke pa so pripravile narezke. Ob štirih je ljubezensko pesmijo Teja. bila »kulturna dvorana« polna. Prvi so nastopili Športni gost je bil letos sovaščan, državni člani skupine Bariton-frajton, nato pa so nadalje- reprezentant biatlonec Lenart Oblak. Pred- vali harmonikarji Žan, Miran, Jure, Gašper in stavil nam je to zahtevno športno disciplino. Jože in glasbena skupina Planinca. S petjem ob Pravzaprav smo izbrali kar primeren dan za to. spremljavi sta nastopila Ivan in Tomaž. Ravno se je vrnil s Pokljuke, kjer je na državnem Predstavil se je Lenart Oblak, član slovenske Likovne umetnice je strokovno predstavil prvenstvu v biatlonu na rolkah dosegel bronasto biatlonske reprezentance, ki rad poprime za Ivan. Občudovali smo dela Štefke, Vesne in medaljo. Še posebej pa smo mu zaploskali, ko je harmoniko. Taše. Spoznali smo različne tehnike risanja in pokazal pokal za osvojeno prvo mesto v biatlonu Mežnarjevi godci Janez, Jani in Luka so zai- specifike uporabe barv ter svinčnika. Taša, ki v kontinentalnem pokalu v pretekli sezoni. Prid- grali na star način in nam pošteno ogreli dlani. je razstavila nekaj portretov, nam je razložila, no že trenira za prihajajočo sezono, cilj pa mu je Program sta povezovala Taša in Jože, zaključili kako so pri portretu pomembne oči. tudi uvrstitev v ekipo za olimpijske igre v Južni pa člani skupine Vprašaj, ki so poskrbeli tudi Na sredi programa smo imeli kratek odmor, da Koreji februarja 2018. Zaželeli smo mu uspešno za ozvočenje. smo vsi skupaj malo prigriznili dobrote, poplak- sezono, posebej pa se je zahvalil, da hodimo zanj Ja, drugo leto bo pa že deseto, jubilejno nili suha grla in se posladkali s sladicami Remcove navijat na svetovni pokal na Pokljuko. To mu srečanje. Že tuhtamo in imamo nekaj zanimivih Kati, Mihove žene Katje in z okusnim Petelinovim veliko pomeni. Nato pa je vzel v roke frajtonerico predlogov, kako se bomo poveselili. sirom. Tudi mesar Janez iz Loma in Pekarna in nam zaigral nekaj veselih viž. Jože Dolenec 23 Naši občani v tujini: Dr. Martina Burnik Šturm »Želim si delati in se razvijati na svojem strokovnem področju!« Martina Burnik Šturm iz Lajš nad Gorenjo vasjo se je pred štirimi leti skupaj z biti pisani v angleščini, prav tako v angleščini možem preselila na Dunaj, kjer dela kot podoktorska raziskovalka na Razisko­ potekajo vse mednarodne konference. Delam na mednarodnem projektu s partnerji iz Mongolije, valnem inštitutu za ekologijo divjih živali, ki je del veterinarske fakultete na Nemčije in Rusije in angleščina je edini jezik, ki ga Dunaju. Njeno delo je proučevanje divjih konj, ki so jih po izumrtju v naravi razumemo vsi,« pravi. Kolektiv na inštitutu, med ponovno naselili v njihovo prvotno okolje – v puščavo Gobi v Mongoliji. katerimi je edina Slovenka, je zelo mednaroden in jini. »Ukvarjam se s proučevanjem pokriva skoraj vse celine sveta, najmanj je, verjeli divjih konj, ki so jih 30 let po ali ne, Avstrijcev. izumrtju v naravi iz evropskih živalskih vrtov ponovno naselili v Pozitivna splošna klima njihovo prvotno okolje, v puščavo v primerjavi s Slovenijo Gobi v Mongoliji. S pomočjo kemij­ Kljub dejstvu, da je Dunaj velemesto, po skih analiz proučujemo predvsem izkušnjah Burnik Šturmove omogoča zelo visoko njihove prehranjevalne navade v kakovost življenja, kar potrjujejo tudi številni ka- primerjavi z njihovimi bližnjimi zalniki, ki Dunaj po kakovosti življenja uvrščajo sorodniki, divjimi osli in prosto na prvo mesto na svetu. »Kar polovica vseh mest- živečimi domačimi konji, s katerimi nih površin je zelenih. Prometna infrastruktura si v puščavi Gobi delijo življenjski deluje odlično, tako da človek nima občutka, da prostor. S proučevanjem muzej­ živi v dvomilijonskem mestu. Osebni avto tukaj, Foto: Aleš Burnik Foto: skih vzorcev divjih konj iz istega za razliko od Slovenije, ni bistvenega pomena. Martina Burnik Šturm je svojo zaposlitveno pot pričela na območja smo pridobili tudi vpogled Tudi za zdravstveno in socialno varnost je zelo Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani, danes pa se na Dunaju v njihove prehranjevalne navade dobro poskrbljeno. V primerjavi s Slovenijo je ukvarja s proučevanjem divjih konj. pred izumrtjem v naravi, ki se, za- zato splošna klima tu precej bolj pozitivna,« še Po študiju geologije na Naravoslovnotehniški nimivo, precej razlikujejo od njihovih današnjih poudarja, zato ni čudno, da o vrnitvi domov ne fakulteti v Ljubljani, je Burnik Šturmova dokto- prehranjevalnih navad,« pojasnjuje. razmišlja, saj se na Dunaju počuti zelo dobro. rirala iz izotopske geokemije na Mednarodni po- Žene jo želja – delati in se razvijati na svojem diplomski šoli Jožefa Stefana in se nato prijavila Mesec dni preživela v puščavi Gobi strokovnem področju. Kritična je glede stanja na mednarodni razpis za raziskovalno delo na Delovnik raziskovalcev je precej raznolik. v slovenski znanosti, saj pri nas vsaj trenutno enem od inštitutov Veterinarsko-medicinske Obsega ogromno dela za računalnikom, v labo- ni takšnih možnosti za strokovni razvoj, kot jih univerze na Dunaju. »Sledila sta dva daljša ratoriju in na terenu. Občasno kot predavateljica ponuja tujina. Po drugi strani pa delo in življenje razgovora in na moje veliko veselje sem bila gostuje na univerzah in mednarodnih konferencah. v tujini čoveka tudi spremeni: »Tujina mi je izbrana,« pojasnjuje mlada raziskovalka, ki je Za namen raziskav je mesec dni bivala skupaj z dala samozavest in zaupanje vase. Stik z novim že v času študija opravljala petmesečno prakso domačini v puščavi Gobi ter večkrat potovala v okoljem, ljudmi različnih kultur in pogledov na na Dunaju na Mednarodni agenciji za jedrsko različne evropske države. »Vsa komunikacija na svet in z različnimi načini razmišljanja je nepre- energijo (IAEA). Glede na to, da je bila že takrat delovnem mestu poteka v angleškem jeziku, ki cenljiv in ga priporočam vsakomur.« navdušena nad delom v tujini, si je potihem je tudi sicer prevladujoč jezik v svetovni znano- želela in predstavljala, da bi nekoč delala v tu- sti. Vsa poročila in znanstveni članki morajo Vsak svoje službe iskalec Kot pojasnjuje, se je v tujino preseliti lahko tudi precej naporno: »Vsako novo okolje ima TD Hotavlje – delavni skozi vse leto določene kulturne posebnosti, na katere se je Turistično društvo Slajka Hotavlje tudi letošnje potrebno privaditi, in to zahteva svoj čas. Poleg poletje ni imelo križem rok. Prebivalce Hotavelj tega moraš neprestano komunicirati v nemščini. ter vse druge ljubitelje hotaveljskih veselic smo Tudi če delaš v angleškem jeziku, kot jaz, je na sobotni Večer slovenskih podoknic že tradi- znanje nemščine nujno potrebno, na primer cionalno zabavali z veseloigro v poljanskem za obisk pri zdravniku ali pa na banki, raznih narečju ter dogodek zaključili z vaško veselico. uradih …« Kot pravi, univerzalnega nasveta za Da pa smo večer naredili drugačen in še bolj iskanje službe v tujini ni: »Vsak posameznik, poseben od prejšnjih let, nam je letos prvič uspelo ki ne najde službe v Sloveniji oziroma želi v privabiti na naš oder tudi priznani moški pevski tujino, mora sam, glede na svoja znanja in spo- zbor Slovenski oktet. sobnosti, preveriti potrebe trga v tujini in oceniti Nedeljsko dogajanje (semanji dan) je bilo letos svoje možnosti za uspeh,« svetuje petintride- prvič strnjeno le na dopoldanski čas, kjer so se setletnica, ki se v prostem času druži z ljudmi Foto: TD Slajka Hotavlje Foto: domačini predstavili s svojimi pridelki in izdelki, različnih narodnosti. Slovencev na Dunaju Člani TD Slajka Hotavlje so letos uredili novo obiskovalci pa so imeli priložnost pokramljati ob pozna le nekaj, čeprav jih tam živi ogromno. Ti pohodno pot s Hotavelj na Hlavče Njive. topli goveji juhi, ‘šmornu’ ter hladnem pivu. so zaposlitev na Dunaju našli v času slovenske Pohvale in sproščeno vzdušje obiskovalcev Nandet in je dolga približno dva kilometra. Ker gospodarske krize, precej pa jih na Dunaju tudi nam daje zagon za prirejanje tovrstnih dogodkov v gre za nezahtevno in ne predolgo pohodno pot, je študira. Domov prihaja vsak drugi mesec. Na naprej. V letošnjem letu nas čaka še tradicionalno zelo primerna tudi za najmlajše pohodnike. Nove Dunaju se počuti zelo dobro, a jo kljub temu na miklavževanje in štefanovanje. označbe in vpisna knjiga naj bosta spodbuda za vsake toliko časa popade domotožje – pogreša Omembe vredna je tudi nova pohodna pot čim več gibanja v naravi še naprej. domače, pohod na Javorč in Mrzli vrh, pa na- na Hlavče Njive z izhodiščem na Hotavljah Pr’ Urška Čadež Kržišnik biranje gob in regrata po službi. Lidija Razložnik 24 1. igre Škoda me je za u mest’ Med osmimi ekipami zmago odnesli domačini Društvo podeželske mladine Škofja Loka se je letos prvič odločilo, da na Visokem projekta, je bil kar dobro izpeljan. Sodelovalo je od pripravi igre, v katerih morajo mladi pokazati spretnosti in znanje, ki jih sicer 40 do 50 članov. Bolje, kot je bilo, ne bi moglo biti.« Najboljši so res dokazali, da znajo v kakršni koli uporabljajo pri opravilih doma na kmetijah. Med osmimi ekipami z različnih situaciji poprijeti za delo. »Take igre so pomembne koncev Slovenije je slavila domača ekipa Otroci pingo soka in huba bube. zaradi druženja in navezovanja novih stikov, boljša je tudi prepoznavnost društva in morda celo koga privabimo v svoje vrste,« je ob koncu še nizal prednosti dogodka naš sogovornik. Vanja Bajd Frelih s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj, ki je

Foto: Zala Kokalj tudi njihova mentorica, pa je le še dodala, da je bila prireditev lepa in da upa, da bo prihodnje leto priva­ bila še več obiskovalcev. »Mladina na celotnem Škofjeloškem tako skrbi za druženje, izmenjujejo si informacije; vse to je samo plus zanje,« je bila prav tako pozitivna Bajd Frelihova. Dogajanje so popestrili ponudniki domačih pridelkov in izdelkov ter ponudniki storitev in kmetijske ter gozdarske mehanizacije s prikazi. D. P.

Predsednik Najboljše tri ekipe (od leve proti desni): druga DPM Zgornjesavska dolina 1, prvi Otroci pingo DPM Škofja soka in huba bube in tretji DPM Tabor Loka Klemen Kot je pojasnil predsednik Društva podeželske Zmagali so domačini, Otroci pingo soka in huba Mezeg mladine Škofja Loka Klemen Mezeg, so se za bube, ki so bili na poligonu po izločevalnih bojih zagotavlja, tovrstno druženje odločili že nekaj časa nazaj, ker in polfinalu v tretje v finalu še vedno najspretnejši. da bodo so želeli pripraviti neko tekmovanje, igre. Ime Član ekipe Matej Ržek je bil po zmagi­ zadovoljen: igre postale je bilo lahko izbrati, saj je bil to slogan, ki so ga »Zares smo dokazali, da smo pravi kmetovalci. Foto: osebni arhiv Klemna Mezga tradicionalne. pred tem natisnili na svoje majice. Izbor iger nas je postavil v različne situacije, s 1. oktobra so se na Visokem zbrali mladi katerimi, upamo, se nam pri kmetovanju ne bo Od mostička do mostička s podporniki, ki so morali pokazati moč in potrebno soočati (»za vse sm sama, ko puhalnik V začetku septembra je v Todražu potekal že spretnost ter znanje nekaterih kmečkih opravil. crkne« itd.). Z veseljem se vrnemo tudi naslednje tradicionalni piknik prebivalcev Dolenje in Gore- Štafetne igre, v katerih so sodelovali po dva leto, da ponovno pokažemo, da nas je res škoda nje Dobrave ter Dobravšč, ki so ga poimenovali fanta in dve dekleti, so prinesle preverjanje za ‘u mest’! Vse pohvale gredo organizatorjem Od mostička do mostička. Že 12 let se tako več spretnosti v prenašanju senenih bal, vožnji za tako domiselno dogajanje, ki je popestrilo naše kot sto sedanjih prebivalcev ali tistih, ki so se iz z mini traktorjem, sekanju kola in pobiranju sobotno popoldne.« omenjenih vasi izselili, srečuje na družabnem jabolk, za konec pa so morali vsi člani skupaj Klemen Mezeg je temu lahko samo pritrdil: popoldnevu. Nikoli ne manjka dobre hrane in pripraviti še drva za zimo. »Glede na to, da smo se prvič lotili tako velikega pijače, organizatorji pa za zabavo poskrbijo z raznimi skeči in glasbo izpod prstov ali grl Med prejemniki priznanja tudi Olga in Janez Šubic domačih glasbenikov. Letos so tako pripravili niz zabavnih krajših skečev in tombolo – takšno, V Gorenjski turistični zvezi so v začetku kot je včasih potekala v Sokolskem domu v oktobra na že 46. srečanju gorenjskih turističnih Gorenji vasi. Manjkal ni niti srečelov, ki so se ga delavcev v Bohinju med drugim podelili priznanja še posebej razveselili otroci. Tovrstna srečanja najzaslužnejšim članom posameznih društev. Pre- krajanov so dobrodošla popestritev dogajanja jela sta ga tudi Olga in Janez Šubic iz Žirovskega v kraju in dobra za utrjevanje medsosedskih Vrha. Kot so zapisali v obrazložitvi, sta bila ustanov- vezi, saj v današnjem hitrem tempu življenja na člana TD Žirovski Vrh. Od vsega začetka sta le malokdaj najdemo čas za druženje s sosedi pravi vir preteklosti in od njiju črpajo mnoga znanja. in sproščen pogovor. Dosedanji organizatorji Skupaj hranita pravo bogastvo naše dediščine v srečanja so z letošnjim letom organizacijsko obliki različnih orodij, dokumentov in raznih drugih palico predali mlajšim generacijam, ki bodo svoje predmetov. Kot še malokdo sta vešča mnogih, ideje o medsosedskem druženju lahko udejanjili skoraj pozabljenih obrti. Vedno sta pripravljena že prihodnje leto. T. D. pomagati in nikdar ne odrečeta sodelovanja v različnih dejavnostih domačega ali drugih društev v Poljanski dolini. Olga je tudi odlična igralka, ki Foto: arhiv TD Žirovski Vrh Foto: arhiv s svojo sproščenostjo in hudomušnostjo vedno navduši. Olga in Janez Šubic Da sta se priznanja zelo razveselila, je v imenu naredim, da me povabijo medse, da moje delo tudi obeh povedala Olga: »Sva mičkena, če zmoreva, pa opazijo. Vesela sva, da se družimo in da smo prijatelji pomagava. 25. marca prihodnje leto bo 20 let, kar med seboj. V slogi je namreč moč,« je še povedala delujeva v društvu. Največje priznanje za naju ni denar, Olga, ki jo z Janezom v društvu opisujejo kot srčna in ampak poln grič ljudi na žetvi. Zaradi nas vseh pridejo. hvaležna človeka, katerih vedra narava in pozitivna Eden brez drugega nič ne moremo, drug drugemu naravnanost razveseljujeta vse okrog njiju.

moramo pomagati. Lepo se mi zdi, da nekaj lahko Damjana Peternelj Foto: Jure Ferlan

25 Družinsko branje – 2. del Odlična popotnica v odraslost Če je le mogoče, otroku ponudite knjige, ki jim omogočajo estetsko doživljanje, Ustvarjalnost ob prebiranju bogatenje besednega zaklada, razvoj govora, opazovanje ilustracije, spozna- Po branju je priporočljivo narediti kratek vanje različnih knjig, spodbudo za besedno in likovno izražanje, razvijanje premor za doživljanje. Nato lahko otroci zgod- bo, pravljico odigrajo, naslikajo svoje doživetje. domišljije, razvijanje ustvarjalnosti. Dobro likovno opremljena slikanica je Najpomembneje je, da je, medtem ko skupaj z namreč lahko kot prvi otrokov sprehod po galeriji. Kakovostna slikanica bogati otrokom nekaj počnemo, obema lepo. Užitek otrokov doživljajski svet in oblikuje njegovo estetsko, domišljijsko in čustveno otroka najbolj spodbudi k sodelovanju. Na temo doživljanje ter spodbuja k lastni ustvarjalni domišljiji. prebranega lahko skupaj slikamo, se igramo, pojemo, plešemo, si izmišljamo zgodbe, jih Zgodnje branje ima pomembno psihološko knjige: radi bi jo držali, tipali, obračali, grizli. poslušamo, ustvarjamo; pri teh dejavnostih vlogo, zaradi česar se mora odkrito dotikati Včasih potrebujejo dodatno spodbudo pred gre vselej za verbalno in neverbalno, zavedno, bistvenih zahtev in travm v življenju. Prav je, da branjem, na primer odgovore na enostavnejša zavestno, načrtovano in nezavedno, intuitivno zgodba vključuje katero od pomembnih tem, npr. ali zahtevnejša vprašanja o knjigi (na primer, ali naključno komunikacijo. Pri mlajših otrocih prizadevanje, rast, ljubezen, izgubo, tako da je kdo in zakaj je knjigo napisal). Za nekatere je zelo pomemben telesni stik in jezik telesa. knjiga koristna med odraščanjem. Dobra otroška otroke je pomemben tudi ritual, ki jih pomiri, Neverbalnih sporočil se včasih ne zavedamo knjiga tako ni nikoli le smešna ali prijetna, ampak še preden prisluhnejo pravljici, na primer, niti odrasli, čeprav so lahko naši gibi, mimika tudi odlično nagovarja starše in otroke. Otrok ob da vedno zlezejo v naročje k očetu, ki je v in drža telesa zgovornejši od besed. tem, ko sodeluje pri branju in v različnih dejavnos- svojem počivalniku; da so zvečer v postelji, ob tih pred branjem, ob branju in po njem, lahko medvedku, ki ga čvrsto stiskajo. pridobi pozitivno samopodobo, samozaupanje, Otroci si zapomnijo mnogo več o vsebini Branje in pismenost sta življenjskega samospoštovanje, se usposobi za reševanje prob- knjige, bolje razumejo vsebino in osvojijo več pomena lemov, se uči sodelovanja, doživi različne občutke novih besed, če med branjem poskrbimo za Otrok, ki je v domačem okolju obkrožen – veselje, strah, jezo, žalost, bližino, osamljenost. razlago besed, z vprašanji preverjamo otrokovo z bralnim gradivom, ima več možnosti, da Branje knjig, predvsem leposlovnih, je lahko spod- razumevanje, pustimo otroku, da spontano bo imel do branja pozitiven odnos. Prisotnost budno za pogovor po branju. Starši lahko s pred- sprašuje med branjem, kot pa če knjigo le knjig, revij, časopisov, pa tudi barvic in papirja stavljanjem svojega razumevanja vsebine otroku preberemo. Prav pa je, da na otrokova bolj ali pripomorejo k bogatejšemu bralnemu okolju. posredujejo tudi svoja mnenja, stališča, moralne manj zahtevna vprašanja vedno odgovorimo; Pomembna je tudi pozornost staršev, ko otroka norme okolja, kulturne vrednote itn. bralec, ki bere otroku, se mora vedno potruditi. pohvalimo, ko ‘bere’ slikanico, razstavljamo Poleg tega se med branjem lahko igramo tako, njegove risbe in poskuse pisanja na vidno Predbralne aktivnosti da otrok po svoje zaključi zgodbo, pesem, ime mesto, se z otrokom vključimo v besedne, Nekateri otroci potrebujejo več predbralnih junaka zamenjamo z imenom našega otroka, glasovne igre, sociodramsko igro. Tudi ko v aktivnosti, da se umirijo, da vzbudimo radoved- kar se mu bo zdelo zelo zabavno, med branjem otrokovi prisotnosti rešujemo križanko, pišemo nost ali pa da postanejo bolj dejavni, ena od njih lahko delamo nenavadne zvoke, se gibljemo, se sporočila ali nakupovalni listek, sledimo ku- je raziskovanje knjige kot predmeta. Otroci, ‘pocrkljamo’, zaigramo na male inštrumente … harskim receptom ali izpolnjujemo različne še posebno mlajši, uživajo že ob raziskovanju Uporabite svojo domišljijo! obrazce, otroku sporočamo, da sta branje in pismenost življenjskega pomena. Republiško orientacijsko tekmovanje skozi Poljansko dolino Pravilno in skrbno izbirajmo knjige, da bo otrok v svojem pravljičnem obdobju in potem Med 23. in 25. septembrom je potekalo tudi kot samostojen bralec doživljal branje kot republiško orientacijsko tekmovanje, ki ga je prijetno izkušnjo, ki zanj ne bo ne prelahka letos organizirala Zveza tabornikov Slovenije ne prezahteva, ampak mu bo nudila užitek v sodelovanju s taborniki Rodu svobodnega in sprostitev. Prav je, da okrepimo zavest o Kamnitnika iz Škofje Loke. Pripravili so ga v pomembnosti branja v prvih letih otrokovega Poljanski dolini. življenja in ne pozabimo, da smo starši otrokom Tekmovalo je 36 ekip s po petimi člani. največji zgled. Prijetno branje! V soboto, 24. septembra, so se odpravili Tina Benedičič po 20-kilometrski poti po Poljanski dolini, znaten del po ozemlju gorenjevaške občine. Med potjo so jim bile določene različne Zadnjega oktobra vabljeni orientacijske naloge, s pomočjo katerih so dospeli do cilja na Črnem Vrhu nad Polho- na pohod po Valentinovi poti vim Gradcem. Tam so pri eni izmed kmetij Na praznik dneva reformacije, v ponedeljek, postavili zasilno bivališče za prenočevanje in 31. oktobra, se bo odvil pohod po Valentinovi se pomerili v kuhanju golaža. Kot je pojasnil poti. Start bo na spodnji postaji sedežnice Miha Velikanje iz Rodu svobodnega Kamnitnika, je s 5125 točkami dosegel Rod Srnjak iz Logatca, smučišča Stari vrh. Na koncu pohoda se bodo pri tekmovanju ne gre samo za orientacijo, pač tretje mesto pa Rod podkovani krap prav tako iz podelile nagrade udeležencem vseh treh po- pa tekmovalci na določenih kontrolnih točkah Ljubljane s 4606 točkami. Tekmovali so udeleženci hodov, ki so potekali v organizaciji TD Stari vrh. izpolnjujejo še raznovrstne naloge, ki pritičejo letnika 2001 in starejši. Pot bo potekala na relaciji: spodnja postaja tabornikom. Tako so med drugim preizkušali v Velikanje je še dodal, da je v škofjeloškem sedežnice–vlečnica Valentin–vlečnica Kopa– znanju prve pomoči, postavljali signalne stolpe iz taborniškem rodu veliko članov iz Poljanske do- Grebljica–pot v Črne–proga Rajfnk–gostišče palic in vrvi, risali skice terena in opisovali lokacije. line, tudi iz naše občine. V prihodnosti načrtujejo Stari vrh–Četena Ravan–Mlaka–Jarčje V nedeljo so se po enako dolgi poti vrnili nazaj v ustanovitev taborniške čete na tem območju, Brdo–spodnja postaja sedežnice. Pohod Škofjo Loko, kjer je bila podelitev priznanj. Prvo če bo dovolj članstva, pa se ta lahko nekoč tudi traja okoli pet ur. Več informacij: Janez Šturm mesto je z zbranimi 5721 točkami dosegel Rod osamosvoji v samostojen rod. 040/190-701. močvirskega tulipana iz Ljubljane, drugo mesto Jure Ferlan Jure Ferlan

26 Srečanje starejših krajanov v javorski župniji Zadovoljstvo povabljenih najboljše plačilo za organizacijo V Javorjah je letno srečanje starejših krajanov postalo že tradicionalno. Orga- Gospa Kos je ob tej priložnosti tudi na kratko nizira ga krajevna organizacija Rdečega križa skupaj z župnijsko Karitas ter predstavila zgodovino delovanja RK Javorje, ki je začel delovati leta 1981, od leta 1988 pa ga vodi ob sodelovanju domačega župnika Cirila Isteniča in finančni podpori občine. sama. Z veseljem vabi mlajše člane in članice, ki S tem praznovanjem želimo starejše sokrajane spodbuditi, da se srečajo, in jim bi se bili pripravljeni aktivneje vključiti v delo pokazati, da nanje nismo pozabili in da jih cenimo. Letos je bilo praznovanje aktiva in kasneje prevzeti vodenje. v nedeljo, 11. septembra. V imenu RK Gorenja vas in Območnega združenja RK Škofja Loka je prisotne pozdravi- la tudi gospa Marija Knafelj in jih razveselila z eno svojih pesmi v domačem dialektu. Župan gospod Milan Čadež je poudaril, da občina podpira vse oblike pomoči starejšim, ki jih izvajajo tukajšnje humanitarne organizacije, in jih po svojih zmožnostih tudi sofinancira. Župana veseli, da humanitarne organizacije v občini medsebojno lepo sodelujejo ter s svojim delovanjem pomagajo pomoči potrebnim in popestrijo življenje starejšim občanom. Prav tako je lepo videti na srečanjih zadovoljne obraze prisotnih, kar kaže na to, da so starejši občani še precej zdravi in dejavni ter z dobro voljo spre- jemajo svojo starost in svet okrog sebe. Predsednik krajevne skupnosti, gospod Ciril Na srečanju starejših krajanov v Javorjah 11. septembra Alič je prisotne pozdravil in poudaril, naj starejši Vabljeni so bili krajani, ki so dopolnili 75 let Ker je bilo vreme naklonjeno, je po maši še naprej aktivno skrbijo za svoje zdravje, saj bo in več. Odziv je bil dober, saj jih je prišla dobra pred kapelico žalostne Matere Božje nastala to najbolj koristilo njim samim, obenem pa bodo polovica od več kot 50 vabljenih. Med prisotnimi še »gasilska« fotografija za spomin na ta dan. na ta način razbremenili svojce in tudi lokalno sta bili dve jubilantki, ki sta letos dopolnili 80 Kosilo pa je že vabilo. skupnost. let: Marija Jelovčan z Zaprevala in Ana Meglič Za veselo razpoloženje so poskrbeli še Javor- iz Javorij. Srečanja se je udeležila tudi lanska Starejši z dobro voljo sprejemajo ski pevci, Andrej Derlink (po domače ‘Tinačk’) jubilantka Jožefa Peternel, ki je lani dopolnila 90 starost in svet okrog sebe s svojim zvenečim glasom in Tone Kokelj s let, pa se takrat srečanja ni mogla udeležiti. Vsi harmoniko. Pesem, domače vzdušje in obložena jubilanti so še vedri in polni energije. Iz pozdravnih besed predsednice Rdečega križa Javorje Marije Kos je bilo razvidno, da bo miza so ljudi povezali in zadržali v živahnem Srečanje se je začelo s slovesno sveto mašo, kjer pogovoru do poznih popoldanskih ur. zadovoljstvo na obrazih povabljenih najboljše so bolniki lahko prejeli tudi zakrament bolniškega Naj lepi utrinki tega srečanja udeležencem še plačilo za trud članov. Zavedajo se, da je humani- maziljenja. Župnik je nedeljsko pridigo o izgublje­ dolgo ostanejo v spominu! Upamo, da se naslednje tarno delo, ki ga lahko opravi tak lokalni odbor v nem sinu smiselno povezal s poslanstvom starejših, leto spet srečamo v enakem ali še večjem številu zdajšnjih težjih gospodarskih razmerah le kaplja ki zmorejo na poti za križem svojim bližnjim tudi in enako živahno nadaljujemo pogovor. v morje, vendar pomaga ljudem ohraniti upanje. odpuščati njihove zmote in napake. Milena Alič Teden otroka na PŠ Javorje »Svet, v katerem želim živeti« Prvi teden v oktobru je bil tudi za nas, šolarje Podružnične šole Javorje, poseben – posvečen je bil nam, otrokom. Vsako leto namreč prvi ponedeljek v mesecu oktobru obeležujemo dan otroka. Zveza prijateljev mladine Slovenije je delček sveta. Starejši učenci smo nanje tudi zato kar cel teden poimenovala Teden otroka. zapisali vrednote, ob katerih smo pomislili na Letošnji je potekal pod geslom »Svet, v katerem svet, v katerem želimo živeti. Učiteljica Mateja želim živeti«. pa je s prebiranjem poučne pravljice v angleščini Tudi učitelji na naši šoli so se potrudili in mlajšim učencem vlila veliko modrost – vsak nam pripravili vrsto zanimivih dejavnosti, ki izmed nas ima nevidno vedro, ki ga lahko polni, so popestrile naš vsakdanjik v šoli. Družili in če opravlja dobra dejanja oziroma prazni, če so zabavali smo se na igralni urici, se pomerili v njegova dejanja slaba in nepremišljena. Vedrca orientacijskem teku ter obiskali naše prosto- in liste smo razstavili v našem preddverju in voljne gasilce. prebrali poslanico, ki jo je za nas ob tednu otroka Še posebej pa nas je navdušil kulturni dan. zapisala Desa Muck. Ob branju le-te se nam je Vsi skupaj smo izdelali drevo vrednot. Lepo je utrnilo mnogo misli in zaželeli smo si, da bi vsi bilo slišati, da jih drevo spominja na lipo, ki je živeli na svetu, kjer vlada prijateljstvo, ki nas simbol slovenstva. Vsak izmed nas je izdelal povezuje – tudi tukaj, na naši mali šoli. Otroke je drevo vrednot spominjalo na lipo, ki drevesni list v obliki srca, v katerega je bil ujet Maja Kokalj je simbol slovenstva. 27 Pokal polanskih puklov 6. sezona kolesarskih puklov rekordna Z vzponom na Blegoš se je 18. septembra končala letošnja, že šesta sezona Za osem sekund je dosedanji absolutni rekord Pokala polanskih puklov. Zaznamovali so jo, kot doslej, še vzponi na Stari vrh, proge izboljšal Luka Tavčar (16:42), med dekleti je slavila Laura Šimenc (19:07). Javorč, Pasjo ravan in Lubnik, v vlogi organizatorjev pa so svoje organizacijske sposobnosti pokazala domača športna društva. Zmagovalca v skupnem seštevku Zaključek kot vsa leta na Blegošu sta postala Ajda Opeka in Primož Porenta. Na Blegoš je za veliko nagrado Krasa Sežana moških kot tudi pri ženskah podelili prvim trem kolesarilo okrog 100 kolesarjev, tekma pa je z memorialne plakete v spomin na Draga Kisovca, 18. izvedbo slavila svojo polnoletnost. Lanski prvega predsednika ŠD Poljane in velikega lju- zmagovalec Luka Tavčar (ki je sin prve zma- bitelja kolesarstva. govalke Blegoša) in olimpijka Tanja Žakelj sta poskrbela za najboljša časa, Tanjina navijaška Na Javorču rekorden obisk skupina pa za vzpodbudo prav vsakemu kole- Tekmo na Javorč so pripravili člani ŠD Sv. sarju v zadnjem klancu pred ciljem. Letos so Urban. Lepo vreme in odlično vzdušje je 20. vzpon na Blegoš prvič odprli za vsa kolesa, brez avgusta privabilo 97 kolesark in kolesarjev, ki so omejitev, ne samo za gorske kolesarje. se udeležili tradicionalnega, letos že 13. kolesar- Organizator je med zmagovalce po katego- skega vzpona. Toliko tekmovalcev na prireditvi rijah razdelil kar devet kraških pršutov, enega je še ni nastopilo. Vzpon je potekal od Todraža odnesla tudi najštevilčnejša ekipa, MBK SportR. skozi Gorenjo in Dolenjo Dobravo, Gorenjo si. Tekma je štela tudi za občinsko prvenstvo vas ter prek Lajš po panoramski cesti do lovske Občine Gorenja vas - Poljane. Slavili so Valerija koče na Javorču. Najhitrejša med ženskami je Mrak, Tilen Potisk, Simon Alič in Jože Košir. bila Laura Šimenc iz ekipe BTC City Ljubljana, Obenem je bila to tudi zadnja tekma Pokala po- ki je izboljšala svoj lastni rekordni čas izpred lanskih puklov, ki se ga je na vzponih udeležilo Foto: Tilen Harc Tilen Foto: dveh let ter si s tem prislužila denarno nagrado. blizu 300 kolesarjev. Na posamični tekmi puk- Prva dirka pokala je bila na Stari vrh. Na Med moškimi je slavil Gregor Lah iz ekipe JB lov na Blegoš sta slavila Iztok Dogša in Špela vzpo­nu proti Četeni Ravni v ospredju Aleš Hren Team, ki je v napetem zaključku za dolžino Škrajnar (par tudi v zasebnem življenju), skupno (št. 111), član ŠD Poljane, absolutno najboljši kolesa premagal Primoža Porento. Zmagovalca pa sta največ točk v celi sezoni pokala zbrala domačin na 14. mestu. sta prejela pokala, organizator pa je podelil tudi Ajda Opeka pred Eriko Jesenko in Valerijo Mrak Prvega od ‘puklov’, sicer pa že 16. kolesar- medalje najboljšim tekmovalcem v 14 starostnih ter med moškimi Primož Porenta pred Janijem sko dirko Poljane–Stari vrh, ki je potekala 16. kategorijah ter košarico domačih dobrot zmagov- Prešernom in Alešem Hrenom. julija, je pripravila kolesarska sekcija Indu Team alcem v kategorijah Pokala polanskih puklov. Več kot 20 kolesarjev se je udeležilo vseh Športnega društva Poljane. Udeležilo se ga je 143 petih tekem, ki štejejo za pokal, in so jih organi- zatorji nagradili z brezplačno startnino za enega tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije in Pasja ravan in Lubnik Italije, ki so tekmovali v 15 starostnih kategori- od vzponov pokala prihodnje leto. jah. Najstarejši tekmovalec je bil 85-letnik, Adolf z najhitrejšimi časi proge »Vsi letošnji vzponi so bili lepo izpeljani, z Križnar iz Žirov, ki je progo premagal z odličnim Pod organizacijo 11. vzpona na Pasjo ravan dobro udeležbo, z veliko boji za najboljša mesta časom nekaj manj kot 50 minut, najstarejša se je zadnjo avgustovsko nedeljo vnovič pod- in točke skupnega seštevka. Stari vrh, Javorč, tekmovalka Ivica Rakoš z Vrhnike pa je ravno pisalo Športno društvo Špik Lučine. V lepem Pasja ravan, Lubnik in Blegoš so ‘pukli’, ki se še ujela čas pod 40 minutami. vremenu se je tekme udeležilo 82 tekmovalcev, bodo tudi v bodoče na svoj način trudili pred- Že tretjič zapored in ponovno z rekordom je padla sta tudi oba rekorda proge: med moškimi stavljati lepote Škofjeloškega hribovja, ki ni absolutni zmagovalec dirke postal Matej Kimo- ga je postavil Luka Tavčar (24:07), med dekleti zanimivo samo v času omenjenih dirk,« so ob vec (KK Vaška runda), ki je za progo porabil 25 pa Laura Šimenc (29:04). Dolžina proge je sicer zaključku zapisali organizatorji, ki za prihodnje minut in 9 sekund in tako izboljšal lanski rekord 11,5 kilometra, dober kilometer je zaprte vožnje leto že obljubljajo kakšno novo presenečenje! proge za 14 sekund. V ženski konkurenci je na od Rudnika do Pasje ravni, premagati pa je treba Kristina Zajc Božič in Damjana Peternelj Stari vrh najhitreje prikolesarila Ajda Opeka (KD še 520 metrov višinske razlike. Branik Maribor), ki je za progo potrebovala 31 Športna zveza Škofja Loka pa je 11. septembra minut in 39 sekund. Organizatorji so nagradili znova vabila na že 5. kolesarski vzpon na Lubnik. Čestitka tudi tri najboljše ekipe: KD Brda Dobrovo, ŠD Kolesarji, kar 130 se jih je pognalo po sedemki- Snovalci Podblegaških novic smo bogatejši za KoLOKA ter ŠD Turbo M. Prav tako so že šesto lometrski progi do cilja pri okrepčevalnici Nace, novo moč! Naša sodelavka Lidija Razložnik leto zapored v absolutnih kategorijah tako pri so sicer startali na Mestnem trgu v Škofji Loki. je septembra povila svojo prvorojenko Tajo. Mamici in očku Sandiju iskreno čestitamo, družinici pa želimo veliko lepih skupnih trenutkov!

Uredniški odbor Foto: Arne Istenič Foto: ‘Pukle’ sta najbolje prekolesarila Ajda Opeka in Primož Porenta. 28