Ocena Ogroženosti Občine Horjul Ob Naravnih in Drugih Nesrečah

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ OBČINA HORJUL

Občinski trg 1 1354 Horjul

 (01) 759 11 20 / 040 350 273  (01) 759 11 30

OCENA OGROŽENOSTI OBČINE HORJUL OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH

PREDLOG

verzija 2.0

Številka: 842-0001/2020-1

Ime Podpis Datum Občina Horjul Pripravil Urša Nagode Župan Odobril Janko Prebil Poveljnik CZ Sprejel Andrej Kozjek Občina Horjul Skrbnik Urša Nagode

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ KAZALO

1 UVOD ...... 6 2 GEOGRAFSKI, GEOLOŠKI, KLIMATSKI, SEIZMIČNI, DEMOGRAFSKI IN EKOLOŠKI PODATKI ...... 7 2.1 Geografski položaj ...... 7 2.2 Geološki položaj ...... 7 2.3 Klimatske značilnosti ...... 7 2.4 Seizmičnost ozemlja ...... 8 2.4.1 Kakovost gradnje ...... 9 2.4.2 Komunalne naprave ...... 10 2.4.3 Vodovodno omrežje ...... 10 2.5 Demografski podatki, in prostorske značilnosti ...... 10 2.5.1 Razvitost gospodarstva ...... 11 2.6 Ekološki podatki ...... 11 3 OCENE OGROŽENOSTI PO VRSTAH NESREČ...... 12 3.1 Potres ...... 12 3.1.1 Uvod ...... 12 3.1.2 Viri nevarnosti in možni vzroki za nastanek potresa ...... 12 3.1.3 Vrste, oblike in stopnje ogroženosti ...... 12 3.1.4 Ogroženi prebivalci, premoženje in kulturna dediščina ...... 14 3.1.4.1 Ocena števila zasutih prebivalcev in tistih brez strehe ...... 14 3.1.4.2 Ocena števila ranjenih in mrtvih ...... 14 3.1.4.3 Ocena poškodb na kulturni dediščini ...... 14 3.1.5 Verjetne posledice nesreče...... 15 3.1.5.1 Ocena količine ruševin ...... 15 3.1.5.2 Ocena sil in sredstev za reševanje ...... 15 3.1.5.3 Ocena poškodb na infrastrukturi ...... 16 3.1.6 Verjetnost nastanka verižne nesreče ...... 16 3.1.7 Verjetnost ponavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče ...... 17 3.1.8 Zaključek ...... 17 3.2 Požar ...... 18 3.2.1 Uvod ...... 18 3.2.2 Viri nevarnosti in vzroki nastanka požarov ...... 18 3.2.3 Pogostost pojavljanja požarov v naravnem okolju in na prostem ter verjetnost velikih požarov v naravnem okolju ...... 19 3.2.4 Vrsta, oblika in stopnje ogroženosti ...... 19 3.2.5 Posledice požarov ...... 21 2

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.2.6 Verjetnost nastanka verižne nesreče ...... 21 3.2.7 Možnost predvidevanja požara ...... 21 3.2.8 Zaključek ...... 21 3.3 Poplave ...... 22 3.3.1 Uvod ...... 22 3.3.2 Vrste nevarnosti in možni vzroki za nastanek poplav ...... 22 3.3.3 Verjetnost nastanka nesreče in stopnja ogroženosti ...... 22 3.3.4 Posledice poplav ...... 23 3.3.5 Verjetnost nastanka verižne nesreče ...... 23 3.3.6 možnost predvidevanja poplav ...... 23 3.3.7 Zaključek ...... 23 3.4 Jedrska ali radiološka nesreča ...... 24 3.4.1 Uvod ...... 24 3.4.2 Viri nevarnosti in vzroki nastanka jedrske nesreče ...... 24 3.4.3 Verjetnost pojavljanja in stopnja ogroženosti v primeru jedrske nesreče ...... 25 3.4.4 Posledice jedrske nesreče ...... 25 3.4.5 Verjetnost nastanka verižne nesreče zaradi jedrske nesreče ...... 25 3.4.6 Možnost predvidevanja jedrske nesreče ...... 25 3.4.7 Zaključek ...... 25 3.5 Pojav posebno nevarnih bolezni živali ...... 26 3.5.1 Uvod ...... 26 3.5.2 Viri nevarnosti in vzroki za množičen pojav nevarno nalezljivih bolezni živali 26 3.5.3 Verjetnost in stopnje ogroženosti ...... 27 3.5.4 Ogroženi prebivalci ...... 27 3.5.5 Posledice množičnega pojava posebno nevarnih bolezni živali ...... 28 3.5.6 Verjetnost ponavljanja in možnost predvidevanja pojava posebno nevarnih bolezni živali ...... 28 3.5.7 Zaključek ...... 28 3.6 Nesreča zrakoplova ...... 29 3.6.1 Uvod ...... 29 3.6.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče zrakoplova ...... 29 3.6.3 Vrste, oblike in stopnje ogroženosti ...... 29 3.6.4 Ogroženi prebivalci ...... 30 3.6.5 Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče ...... 30 3.6.6 Verjetnost ponavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče ...... 30 3.6.7 Zaključek ...... 30 3.7 Žled ...... 32

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.7.1 Uvod ...... 32 3.7.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka žleda ...... 32 3.7.3 Verjetnost pojavljanja žleda...... 32 3.7.4 Vrste, oblike in stopnja ogroženosti ...... 32 3.7.5 Potek in možen obseg nesreče ...... 33 3.7.6 Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina ...... 33 3.7.7 Verjetne posledice žledu ...... 33 3.7.8 Verjetnost nastanka verižne reakcije ...... 34 3.7.9 Zaključek ...... 34 3.8 Težave pri oskrbi z zdravo pitno vodo ...... 35 3.8.1 Uvod ...... 35 3.8.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče ...... 35 3.8.3 Vrste, oblike in stopnja ogroženosti ...... 35 3.8.4 Potek in možen obseg nesreče ...... 36 3.8.5 Verjetne posledice nesreče...... 36 3.8.6 Verjetnost nastanka verižne reakcije ...... 37 3.8.7 Zaključek ...... 37 3.9 Pojav nalezljivih bolezni pri ljudeh ...... 38 3.9.1 Uvod ...... 38 3.9.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nalezljivih bolezni pri ljudeh ...... 38 3.9.3 Verjetnost pojavljanja nalezljivih bolezni pri ljudeh ...... 38 3.9.4 Vrste, oblike in stopnja ogroženosti ...... 39 3.9.5 Možen potek in pričakovan obseg pojavljanja nalezljivih bolezni pri ljudeh .... 40 3.9.6 Zdravstveni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni pri ljudeh 40 3.9.7 Verjetne posledice ...... 41 3.9.8 Verjetnost pojavljanja verižnih nesreč ...... 42 3.9.9 Zaključek ...... 43 4 ZAKLJUČEK OCENE ...... 45 4.1 Predlogi/naloge ...... 45

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ KAZALO SLIK Slika 2-1: Karta potresne intenzitete…………………………………………………………...... 9 Slika 3-1: Potresna ogroženost slovenskih občin………………………………………………………………....13 Slika 3-2: Ogroženost slovenskih občin zaradi požarov v naravnem okolju……………………………19 Slika 3-3: Ogroženost regij zaradi pojava posebno nevarnih bolezni živali…………………………….27 Slika 3-4: Ogroženost slovenskih občin zaradi žleda……………………………………………………….…...33 Slika 3-5: ogroženost slovenskih občin zaradi pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh………...... 39

KAZALO TABEL Tabela 2-1: Klimatske značilnosti……………………………………………………………………………………………8 Tabela 2-2: Število zgrajenih stavb po letih………………………………………………………………….………..9 Tabela 2-3: Demografski podatki…………………………………………………………………………………….…..10 Tabela 3-1: Kratka oblika Evropske potresne lestvice predstavlja zelo poenostavljen in posplošen pregled lestvice…………………………………………………………………………………………….….…13 Tabela 3-2: Pregled cistern za prevoz pitne vode ter odgovornih oseb………………………….……..37

PRILOGE Priloga A: Evidenca ažuriranja ocene ogroženosti………………………………………………………………..46

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 1 UVOD Na podlagi 44. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/2006) in v skladu z navodilom o izdelavi ocen ogroženosti (Uradni list RS št. 39/1995) mora Občina Horjul izdelati oceno ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami za območje občine. Ocena se izdela na osnovi ocen ogroženosti ljubljanske regije, te pa so izdelane na osnovi ocene ogroženosti Republike Slovenije, ki jo je izdelala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). Ocena ogroženosti za občino Horjul se izdela z namenom, da se na podlagi ocene ogroženosti, načrtujejo ukrepi in naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in njihovimi posledicami, sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč ter osebna in vzajemna zaščita.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 2 GEOGRAFSKI, GEOLOŠKI, KLIMATSKI, SEIZMIČNI, DEMOGRAFSKI IN EKOLOŠKI PODATKI

2.1 Geografski položaj Površina občine znaša 32,6 km2, njena lega pa je zahodna glede na mestno občino Ljubljana. Mejni občini sta Vrhnika in Dobrova - Polhov Gradec.

Po ozemlju občine potekajo važne infrastrukturne povezave in sicer:

• Daljnovodi 1 x 220 KV 2 x 110 KV za oskrbo z električno energijo proti Primorski.

• Plinovod M3 Ø 20'', 67 bar za pretok zemeljskega plina do meje z Italijo, za oskrbo tega dela Slovenije z ruskim plinom in možno oskrbo Slovenije v obratni smeri z alžirskim plinom.

Omenjena objekta potekata v skupnem koridorju iz smeri severno od Ljubljane preko Podutika čez Dobrovo in po horjulski dolini v smeri zahod, tako da prestopita občinsko mejo nad Ligojno v vrhniški občini.

Glavna povezava občine z bližnjo Ljubljano je po občinski cesti iz Horjula skozi občino Dobrova – Polhov Gradec. Važna povezava pa je tudi do Vrhnike, kjer je več možnosti za vključevanje v prometne tokove.

2.2 Geološki položaj Večji del območja tvorijo karbonatne kamnine (apnenec in dolomiti), ki so s tektonskimi prelomi in naravnimi ploščami razlomljene v posamezne bloke. Južni del območja sestavljajo permokarbonatne kamnine, ki so tektonsko močno pretrte in poškodovane. Med trdnimi karbonatnimi kamninami nastopajo lokalno lahko še spodnje triasne in permske klastične kamnine (peščenjaki in laporji). Na skrajnem JV delu najdemo barjanske sedimente, medtem ko dolino zapolnjujejo večinoma peščeno prodne zemljine. Močna tektonska prelomnica nastopa med kraškim terenom in Ljubljanskim barjem. Za plazenje so ogrožena območja permokarbonskih, spodnje triasnih in permskih skladov. Nevarnost velikih posedkov nastopa na Ljubljanskem barju. Največja seizmološka ogroženost zaradi vrste tal je na Ljubljanskem barju, sledijo sedimenti, ki zapolnjujejo dolino, nato permkarbonski skladi, najbolj ugodne pa so karbonatne kamnine.

2.3 Klimatske značilnosti Občina leži na področju za katerega je značilno zmerno celinsko podnebje. Značilne so mrzle zime in topla poletja, zato se tu pojavijo naslednje vrste padavin: dež, sneg, toča, … V nižjem predelu se pretežno spomladi in jeseni pojavlja megla, ki vsebuje tudi zdravju škodljive primesi (smog, SO2, dim…).

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ Daljša padavinska obdobja so predvsem zgodaj spomladi in jeseni, močni nalivi pa v zadnjem času zaradi podnebnih sprememb niso več značilni samo za to obdobje in tudi ne ponavljajoča časovna obdobja.

V letu 2014 je daljše obdobje žleda močno prizadelo naravno okolje in povzročilo veliko materialno škodo na infrastrukturi in drevju.

V nadaljevanju so navedeni nekateri podatki o klimi povzeti po statističnem letopisu Ljubljane iz leta 2005, s pregledom za leto 2004.

 Padavine in število dni s padavinami in brez njih

število dni v letu Letna višina v mm dnevni max v mm dne s padavinami brez padavin 1697 86,4 10.oktober 151 170

 Temperatura zraka v oC

max. dan min dan letno povprečje amplitude 34,3 22.julij -10,6 15.februar 10,7 21,2

 Relativna vlaga v %

povprečje min dan 76 25 9.februar, 20.december

 Zračni tlak v mb

max dne min dne srednji 1000 16.marec 956,9 6.maj 982,1

 3 Koncentracija SO2 v µg/m

povprečna letna max 24-urna 8 129

Tabela 2-1: Klimatske značilnosti

2.4 Seizmičnost ozemlja Potres je eden izmed pojavov v naravi, katerega človek ne more nadzorovati oziroma kontrolirati, lahko pa ga zelo dobro meri. Kljub temu ni možno napovedati časa in zaradi tega potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udari nenadoma in nepredvidljivo. Razviti so postopki, s katerimi se določi območja, kjer se potres lahko pojavi. Lahko se oceni največjo magnitudo, ki jo z določeno verjetnostjo moč pričakovati in oceni obseg škode, ki bi jo potres na nekem območju lahko povzročil.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ V Republiki Sloveniji in v večini drugih držav je pomembno predvsem ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno odporno gradnjo stavb. Potresna nevarnost se oceni s pomočjo podatkov o potresih iz preteklosti in geoloških značilnosti ozemlja. Na osnovi tega se pripravijo karte potresne nevarnosti, iz katerih pa je razvidno, da je vsa Slovenija na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri predeli vseeno bolj potresno nevarni kot drugi. Karte povedo, kako močne potrese in kakšne učinke je moč pričakovati na nekem območju, ne pa tega, kdaj bo do tako močnega potresa prišlo. Občina Horjul leži na območju, kjer je predviden potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje, zato je občina uvrščena v 4. razred ogroženosti s stopnjo ogroženosti »ZELO VELIKA 1«.

Ogroženost ozemlja občine po stopnji MKS lestvice je vidna ocena na Karti potresne mikrorajonizacije, ki jo je izdal seizmološki zavod Republike Slovenije 1991 v merilu 1 : 50.000.

Slika 2-1: Karta potresne intenzitete (vir: ARSO, 2011)

2.4.1 Kakovost gradnje število stavb zgrajeni pred letom 1946 210 število stavb zgrajenih od leta 1946 do 1970 193 število zgradb zgrajenih po letu 1971 980 število zgradb zgrajenih po letu 2005 127 Tabela 2-2: Število zgrajenih stavb po letih

Starejše generacije se lahko spomnijo, da so se pri nas zahteve potresnovarne gradnje vzpostavile po skopskem potresu leta 1963. A standardi se od takrat nenehno izboljšujejo. Od leta 2008 veljajo v Sloveniji enaki predpisi kot v vsej EU. Upoštevanje njihovih zahtev pri novogradnjah ni problematično, saj so natančno definirane, zahtevnejše je pri

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ rekonstrukcijah. Skrb pa zbujajo posegi v konstrukcijo starih hiš na črno, zaradi katerih bi jih potres zelo poškodoval.

2.4.2 Komunalne naprave Kanalizacija je na tem področju urejena na zelo različne načine. Strnjeno naselje (Horjul, Ljubgojna, Vrzdenec, Zaklanec in Podolnica) ima urejen sistem odplak do čistilne naprave, ki jo upravlja javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga. Ostali uporabniki imajo urejene po večini lastne greznice na enega ali več prekatov v glavnem odprtega tipa. Kanalizacijsko omrežje se še sproti dograjuje predvsem v okolici strnjenih naselij Lesno Brdo, Žažar, Samotorica in Koreno. Kvaliteta gradnje je podvržena projektom in uspešnim tehničnim pregledom.

2.4.3 Vodovodno omrežje Oskrba z vodo v občini je urejena z lokalnimi vodovodi v posameznih naseljih, ki jih upravlja režijski obrat občine Horjul. Posamezne hiše (cca 2%) imajo lastne vodne vire in tudi kapnice. Vodovodna napeljava je izpeljana z alkaten cevmi v dolžnini 90% dolžin, ostalih 10% cevi je kovinskih. Ocenjujemo, da je oskrba z vodo rešena v zadovoljivi meri z nekaterimi izjemami, kot je navedeno zgoraj. V občini so štirje vodni viri, tri vrtine (Horjul, Zaklanec, Vrzdenec) in eno površno zajetje (Koreno-Samotorica).

2.5 Demografski podatki, in prostorske značilnosti Zap. št. Naselje Površina (km2) Število prebivalcev 1. Horjul 4,7 1429 2. Vrzdenec 5,7 512 3. Ljubgojna 0,8 143 4. Zaklanec 2,9 208 5. Podolnica 2,2 224 6. Koreno 4,4 103 7. Samotorica 5,2 67 8. Lesno Brdo 1,8 139 9. Žažar 4,9 191 Skupaj: 32,6 3016 Tabela 2-3: Demografski podatki (Vir: statistični urad RS, na dan 1.1.2019)

Na skupni površini občine 32,6 km2 živi 3016 prebivalcev, kar znaša povprečno 92 prebivalcev na 1 km2. Na področju občine je leta 2018 bilo 926 gospodinjstev s povprečno 3,4 člani. Od skupnega števila aktivnih prebivalcev je 438 zaposlenih v občini in 820 izven občine.

V občini je devetletna osnovna šola, ki jo obiskuje 296 otrok in vzgojno varstvena enota, ki ima 8 oddelkov, kar predstavlja 149 otrok.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 2.5.1 Razvitost gospodarstva Na področju občine je zastopana kovinska in elektroindustrija ter predelava plastičnih mas. Proizvodi so v končni fazi namenjeni večinoma široki potrošnji na področju Slovenije, nekateri pa najdejo kupcu tudi v svetu.

Seznam najpomembnejših podjetih: - Huliot / plastika – Horjul - Metrel d.d. – Horjul - Metrel Mehanika - Horjul

2.6 Ekološki podatki Na območju občine je položen plinovod M3 s dolžini cca. 4 km, kot del slovenskega plinskega omrežja. Dimenzija Ø 20'', max tlak 67 bar. Projektiran in izveden po predhodnih študijah stikališč različnih predhodnih geoloških plasti. Cevovod ima vgrajeno aktivno katodno (stalne meritve upornosti izolacije) in pasivno zaščito (izolacija cevi ob vgradnji). Podjetje Geoplin d.o.o. Ljubljana ima uveden stalni dnevni nadzor trase, odcepov in merilnih postaj. Glavni odjemalniki (v naši občini ni nobenega aktivnega odcepa) imajo vgrajene sisteme za telemetrijski nadzor. To pomeni, da na daljavo takoj zaprejo odcep, kjer je prišlo do napake. Na sedežu podjetja, Cesta ljubljanske brigade 11, telefon (01) 582 06 66, deluje 24 ur na dan dispečerski center za nujne primere.

V primeru rušilnega potresa 83, ki je po seizmološki karti možen v horjulski dolini, bi lahko prišlo do loma plinovoda. Uhajanje plina bi bilo preprečeno s samodejnim aktiviranjem zapornih ventilov v bližini Kozarij in med Horjulom in Ligojno. Tako bi iztekla le količina plina med tema dvema točkama. Plin je lažji od zraka, hitro bi se dvigal in ne bi povzročil večje nevarnosti za okolico. Ob pretrganju bi prišlo do zelo močnega hrupa, bi ki močno vznemiril prebivalce.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3 OCENE OGROŽENOSTI PO VRSTAH NESREČ

3.1 Potres

3.1.1 Uvod Potres je naravni pojav, ko v Zemljini notranjosti pride do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti, pri katerem se sproščena energija razširja v obliki seizmičnega valovanja. Ko potresno valovanje doseže površje z zadostno energijo, da povzroči neželene posledice na ljudi, objekte ali naravo, govorimo o potresu kot o naravni nesreči.

3.1.2 Viri nevarnosti in možni vzroki za nastanek potresa Strokovna podlaga za oceno ogroženosti občine ob potresu je študija potresne ogroženosti Slovenije in zajema povratno periodo 500 let po MSK lestvici. Po tej ugotovitvi spada občina Horjul v območje z močjo potresa 8 po MSK, stopnja ogroženosti pa je zelo velika 1. To pomeni, da je treba v celoti izdelati samostojen načrt zaščite in reševanja ob potresu. Največja seizmološka ogroženost zaradi vrste tal, je na ravninskem delu, ki je podaljšek Ljubljanskega barja in področje sedimentov, ki zapolnjujejo doline. Predeli s karbonatnimi kamninami so najbolj ugodni.

3.1.3 Vrste, oblike in stopnje ogroženosti EMS-98 Naziv Značilni učinki intenziteta I Nezaznaven Ljudje ga ne zaznajo. II Komaj V hišah ga čutijo redki posamezniki v mirovanju. zaznaven III Šibek V zaprtih prostorih ga čutijo posamezniki. Mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje. IV Zmeren V zaprtih prostorih ga čutijo mnogi, na prostem pa redki posamezniki. Posamezniki se zbudijo. Okna in vrata zaropotajo, posode zažvenketajo. V Močan V zaprtih prostorih ga čuti večina, na prostem pa posamezniki. Mnogi se zbudijo. Posamezniki se prestrašijo. Ljudje čutijo tresenje celotne stavbe. Viseči predmeti vidno zanihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna loputajo. VI Z manjšimi Mnogi ljudje se prestrašijo in zbežijo na prosto. Nekateri predmeti padejo na tla. poškodbami Mnoge stavbe utrpijo manjše nekonstrukcijske poškodbe (lasaste razpoke, odpadanje manjših kosov ometa). VII Z zmernimi Večina ljudi se prestraši in zbeži na prosto. Stabilno pohištvo se premakne iz svoje poškodbami lege in številni predmeti padejo s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe so zmerno poškodovane: majhne razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov; na starejših stavbah se lahko pojavijo velike razpoke v stenah in se porušijo predelne stene. VIII Z močnimi Mnogi ljudje s težavo lovijo ravnotežje. Pojavijo se velike razpoke na stenah poškodbami mnogih stavb. Pri posameznih dobro grajenih navadnih stavbah se porušijo stene, slabo grajene stavbe se lahko porušijo. IX Rušilen Splošna panika. Mnogi slabo grajeni objekti se porušijo. Tudi dobro grajene navadne stavbe so zelo močno poškodovane: porušitve sten in delne porušitve stavb. X Zelo rušilen Mnogo navadnih dobro zgrajenih stavb se poruši.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ XI Uničujoč Večina navadnih dobro zgrajenih stavb se poruši, uničene so celo nekatere stavbe z dobro potresno odporno konstrukcijo. XII Popolnoma Skoraj vse stavbe so uničene. uničujoč Tabela 3-1: Kratka oblika Evropske potresne lestvice predstavlja zelo poenostavljen in posplošen pregled lestvice (vir: Gruenthal ur., 1998). Uporablja se jo za izobraževalne namene. Opomba: kratka oblika lestvice ne zadostuje za natančno opredelitev intenzitet.

Barvna legenda: Zelena ni učinkov Rumena intenziteta se določa na podlagi učinkov na ljudi in predmete Rdeča intenziteta se določa na podlagi učinkov na stavbe (poškodbe), ljudi in predmete

Slika 3-1 : potresna ogroženost slovenskih občin

Na območju občine Horjul je možno pričakovati potres stopnje VIII. po evropski makroseizmični lestvici EMS), zato občina spada v 4. razred ogroženosti. Takšen potres bi povzročil močne poškodbe na stenah mnogih stavb, slabo grajene stavbe se lahko tudi porušijo.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.1.4 Ogroženi prebivalci, premoženje in kulturna dediščina Osnova za izdelavo spodnjih preglednic je popis prebivalstva, ki je bil obdelan glede na seizmološko karto Ljubljane in okolice, starostno strukturo stavb ter predvideno osmo potresno stopnjo po MSK lestvici.

3.1.4.1 Ocena števila zasutih prebivalcev in tistih brez strehe Število skupaj Plitvo srednje globoko brez strehe prebivalcev zasutih zasutih zasutih zasutih 3016 86 93 26 26 34

Pri oceni razmerja med plitvo, srednjo in globoko zasutimi je uporabljena izkustvena ocena 30:30:40. Pri oceni razmerja med zasutimi in prebivalci brez strehe je uporabljena izkustvena ocena – 9% zaradi odsotnosti prebivalstva od doma (delo v drugih občinah).

3.1.4.2 Ocena števila ranjenih in mrtvih število ranjenih prebivalcev mrtvih prebivalcev 43 3

Pri oceni je upoštevan izkustveni kriterij, da je skupno število ranjenih 50% vseh zasutih, mrtvih pa 3% od vseh zasutih prebivalcev.

3.1.4.3 Ocena poškodb na kulturni dediščini Na področju občine se nahaja 16 sakralnih objektov, ki spadajo v našo kulturno dediščino: - Cerkev sv. Urha (Zaklanec) - Cerkev Marijinega vnebovzetja (Lesno Brdo) - Cerkev sv. Ane (Žažar) - Cerkev sv. Mihaela (Samotorica) - Cerkev sv. Marjete (Horjul) - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (Koreno nad Horjulom) - Cerkev sv. Kancijana (Vrzdenec) - Kapelica Lurške Matere božje (Ljubgojna) - Kapelica sv. Antona (Horjul) - Kapelica Matere božje (Horjul) - Kapelica sv. Jožefa (Horjul) - Kapelica Matere božje (Samotorica) - Kapelica Matere božje v Zanožju (Samotorica) - Kapelica Žalostne Matere božje (Vrzdenec) - Kapelica Marije Kraljice miru (Žažar) - Kapelica zahodno od jedra vasi (Žažar)

V občini Horjul se nahaja 9 spomenikov: - Spominsko znamenje talcem (Ljubgojna) - Spomenik padlim v NOB (Samotorica) - Spomenik padlim v NOB (Horjul) 14

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ - Spomenik padlim med prvo svetovno vojno (Horjul) - Spominska plošča žrtvam črne roke (Vrzdenec) - Spominsko znamenje talcem (Horjul) - Spominska plošča Cankarjevi materi (Vrzdenec) - Spominska plošča zbirališču partizanov (Samotorica) - Spominsko znamenje drugemu bataljonu Dolomitskega odreda (Žažar)

V občini Horjul se nahaja tudi več hiš, domačij in toplarjev, ki spadajo v kulturno dediščino.

V primeru rušilnega potresa lahko pričakujemo, da bi bili ti objekti močneje poškodovani in tako prizadeto dragoceno narodovo bogastvo.

3.1.5 Verjetne posledice nesreče Ocena posledic rušilnega potresa vsebuje naslednje izračune in ocene posledic, ki bi jih utrpelo prebivalstvo občine Horjul.

 Oceno količin ruševin in števila zasutih po globini  Oceno sil in sredstev za reševanje in pomoč  Oceno poškodb na infrastrukturi

3.1.5.1 Ocena količine ruševin Kriterij za izračun količine ruševin kot posledice potresa na območju občine Horjul, je hipoteza, da bi prišlo v intenzivno naseljenih območjih na enega zasutega prebivalca 3m2 ruševin, na območju individualne gradnje pa 5 m2 ruševin (+ 9% na prebivalca brez strehe). Poleg tega bi bilo od zgoraj uporabljene hipoteze še 10% ruševin infrastrukturnih objektov. Za našo področje smo upoštevali samo individualno gradnjo in infrastrukturne objekte. količina ruševin na prebivalca brez strehe 465 m3 količina ruševin na prebivalca na infrastrukturi 46,5 m3 Skupaj 511,50 m3

3.1.5.2 Ocena sil in sredstev za reševanje Pri izračunu potrebnega števila reševalcev upoštevamo naslednje parametre:

 Plitvo zasutega rešujeta 2 reševalca 2 uri; 26 x 2 uri x 2 = 104 ur  Srednje zasutega rešujeta 3 reševalci 5 ur; 26 x 5 ur x 2 = 390 ur  Globoko zasutega rešujejo 4 reševalci 20 ur; 34 x 20 ur x 2 = 2720 ur skupaj = 3214 ur  Delo reševalcev se opravlja dvoizmensko po 12 ur  Čas reševanja 72 ur n = število ur / 36 = 3214 ur/ 36 = 89 n = število reševalcev

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ zasuti prebivalci ure reševanja število reševalcev plitvo 72 3 srednje 72 10 globoko 72 68

Upoštevajoč zgornje parametre, bomo za 72 ur reševanja potrebovali 81 reševalcev.

Za plitvo zasute je potrebno le lažje orodje (krampi, lopate, škripci).

krampi lopate vzvodi škripci število orodja 5 5 5 3

3.1.5.3 Ocena poškodb na infrastrukturi Poštne in telekomunikacijske storitve bi bile v prvem trenutku po potresu delno motene z možnimi prekinitvami, predvsem pa bi bile preobremenjene telefonske linije, kar bi v prvih urah po potresu otežilo vodenje, koordinacijo in ustvarjenje pogojev za normalizacijo stanja na področju prometa in zvez. Telekomunikacijski objekti na področju občine so gradbeno izvedeni upoštevajoč visoke stopnje protipotresne zaščite, tako da večjih prekinitev za daljše obdobje ni pričakovati.

V cestnem prometu se pričakujejo poškodbe na mostovih čez Horjuščico.

V elektroenergetskem sistemu bi zaradi občutljivosti transformatorskih postaj in preklopnega sistema na intenzivne vibracije prišlo do izpadov električne energije. Na električni napeljavi bi prišlo do kratkih stikov, ki bi imele posledice predvsem pri delovanju zdravstvenih ustanov, Telekom sistema in sredstev javnega informiranja.

Predvidevamo tudi delne in celotne izpade oskrbe s pitno vodo, ker je nekaj sistemov odvisnih od električne energije (črpališča). V primeru izpada električne energije imamo nadomestne agregate za proizvodnjo le te, ki omogočajo ponovni pogon črpalke. Možno je tudi onesnaževanje nekaterih vodnih zajetij, katere vode izvirajo v plitvejših skladih. Pričakovati je poškodbe na vodnih zbiralnikih za pitno vodo. V tem primeru bi morali takoj zavarovati čiste studenčne vode za oskrbo potrošnikov in jim dovažati vodo s cisternami. Za požarno vodo bi bilo dovolj vode na razpolago v sorazmernih bogatih in globokih potokih, primernih za neposredni odvzem z gasilsko črpalko ali cisterno. V večini vasi, ki ležijo ob potokih so že določena mesta (naravni in umetni tolmuni) za črpanje požarne vode.

Občina ima kanalizacijski sistem s čistilno napravo. Locirana je na terenu, ki je označen s potresno stopnjo 83, kar pomeni lome napeljav, poškodbe bazena in podiranja delov gradbenega objekta. Predvidena je tudi možnost razpok na individualnih greznicah.

3.1.6 Verjetnost nastanka verižne nesreče Potres pogosto spremljajo številne verižne nesreče, katerih škoda praviloma presega neposredno škodo zaradi potresa. Potres lahko spremljajo predvsem:

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯  požari in eksplozije, ki lahko nastanejo v večjem obsegu na območju strnjenega naselja zaradi poškodb lokalnih plinskih zalogovnikov in jeklenk ter zaradi razlitja vnetljivih tekočin  nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, predvsem na območju bencinskega servisa Petrol  verjeten je lom cevovodov, prevrnitev rezervoarjev, poškodbe lovilnih posod in zaradi tega uhajanje nevarnih snovi (kurilno olje, plin,…)  poplave na posameznih območjih, kjer lahko zaradi porušitve objekta v strugo vodotoka poplavi bližnje objekte  plazovi in podori predvsem na plazovitih območjih so verjetni  prometne nesreče  epidemija

3.1.7 Verjetnost ponavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Potresov časovno ni mogoče napovedati, opredelimo lahko samo območja, kjer lahko pričakujemo potres določene jakosti in z določeno verjetnostjo ponavljanja. Raziskave o potresih so pokazale, da prvemu potresnemu sunku sledijo naslednji s tendenco umirjanja.

3.1.8 Zaključek Predlogi za zmanjšanje posledic potresne nevarnosti: - izdelava programov potresne sanacije in utrjevanja objektov pomembnih za ZIR, javnih objektov s področja vzgoje in izobraževanja, varstva otrok, nege starejših občanov in drugih posebnih skupin prebivalcev ter objektov javnih dejavnosti in stanovanjskih objektov, - krepitev pripravljenosti za ZRP (dopolnjevati načrte zaščite in reševanja pred potresom, organiziranje, usposabljanje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, osebna in vzajemna pomoč), - seznanjenje prebivalcev občine o aktivnostih na področju sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini.

Varstvo pred potresi v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za ZRP ter odpravljanje posledic in obnovo.

Glede na potresno oceno ogroženosti občine ter v skladu z regijsko oceno ogroženosti in regijskim načrtom zaščite in reševanja ob potresu v ljubljanski regiji občina Horjul izdela načrt zaščite in reševanja za potres VIII. stopnje EMS.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.2 Požar

3.2.1 Uvod Požar je nevaren za življenje in zdravje ljudi. Za ljudi predstavljajo posebno nevarnost dim, vročina in strupeni plini, ki nastanejo pri zgorevanju. Ocena je zasnovana na podlagi statističnih podatkov regije in upoštevane verjetnosti v občini Horjul.

3.2.2 Viri nevarnosti in vzroki nastanka požarov Požare delimo glede na kraj nastanka: a) požari v naravi - požari na gozdnih površinah - požari na obdelovalnih površinah - požari na travniških površinah - požari na smetiščih, deponijah kontejnerjih - drugi požari v naravi

b) požari v gradbenih objektih - požari v proizvodnih, obratnih in energetskih objektih - požari v poslovno - upravnih objektih - požari v stanovanjskih objektih - požari v kmetijskih objektih - požari v trgovskih, turističnih in gostinskih objektih - požari v ostalih objektih (šole, vrtci, zdravstveni domovi, kulturni spomeniki, sakralni objekti...)

c) požari na transportnih in prometnih sredstvih - cestni promet

Požari v naravi se pojavljajo predvsem v sušnih obdobjih, ki so posledica manjših padavin v spomladanskem, poletnem in jesenskem času. Dosedanja statistika je pokazala, da 90 % požarov v naravi povzroči človek (čiščenje in požiganje travniških površin).

Požari na gradbenih objektih predstavljajo posebno nevarnost. Razsežnost posameznih požarov je odvisna od tipa objekta. Največjo nevarnost predstavljajo stanovanjski objekti starejšega tipa (dotrajanost in nepravilna dimenzioniranost električnih naprav in dimovodnih instalacij). Na strehe šole in vrtca so montirane večje površine fotovoltaičnih modulov, kar zahteva večjo pozornost in zahtevno gašenje.

Požari, ki nastanejo v cestnem prometu so največkrat posledica nesreč na cestah, predvsem na cesti Horjul - Vrhnika in cesti Horjul - Ljubljana.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.2.3 Pogostost pojavljanja požarov v naravnem okolju in na prostem ter verjetnost velikih požarov v naravnem okolju Požari v naravi se najpogosteje pojavljajo v spomladanskem času ob čiščenju travnih površin in po daljšem sušnem obdobju. Do požarov, ki nastanejo v objektih, v cestnem prometu ni možno opredeliti čas njihovega nastanka. Večja možnost požarov je v naseljih, kjer je veliko stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov v strnjeni pozidavi.

3.2.4 Vrsta, oblika in stopnje ogroženosti

Slika 3-2: Ogroženost slovenskih občin zaradi požarov v naravnem okolju

V okviru naravnega okolja so požarno najbolj ogroženi gozdovi.

Pri izdelavi ocene potencialne ogroženosti gozdov, ki jo je izdelal ZGS, so bili upoštevani dejavniki znotraj gozda (drevesna sestava, razvojna faza itd.) in dejavniki zunaj gozda (temperatura, nadmorska višina itd.). Stopnje požarne ogroženosti, pri čemer je prva stopnja najvišja, četrta pa najnižja, so:

1. STOPNJA: Zelo velika požarna ogroženost: V to stopnjo se razvrščajo gozdovi oziroma območja gozdov, kjer stalna nevarnost gozdnih požarov pomeni resno grožnjo njihovemu

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ ekološkemu ravnovesju, varnosti ljudi in premoženja v gozdu in gozdnemu prostoru ali predstavlja stalno nevarnost za pospeševanje nepovratnih degradacijskih procesov v gozdu in gozdnem prostoru.

2. STOPNJA: Velika požarna ogroženost: V to stopnjo se razvrščajo gozdovi oziroma območja gozdov, kjer občasna nevarnost gozdnih požarov pomeni resno grožnjo njihovemu ekološkemu ravnovesju, varnosti ljudi in premoženja v gozdu in gozdnem prostoru ali predstavlja nevarnost za pospeševanje nepovratnih degradacijskih procesov v gozdu in gozdnem prostoru.

3. STOPNJA: Srednja požarna ogroženost: V to stopnjo se razvrščajo gozdovi oziroma območja gozdov, kjer nevarnost gozdnih požarov ni stalna ali občasna, predstavlja pa resno grožnjo gozdnim ekosistemom.

4. STOPNJA: Majhna požarna ogroženost: V to stopnjo ogroženosti se razvrščajo gozdovi oziroma območja gozdov, ki niso razvrščena v nobeno drugo stopnjo.

Glede na mesto gorenja se požare v gozdovih razvršča na:

PODTALNE POŽARE: Razvije se v tleh, bogatih s humusom, predvsem v starih gozdovih, kjer drevesni odpad zelo počasi razpada. Širi se pod tlemi in se lahko pojavi na površini čez daljši čas in povzroči požar na mestu, ki je precej oddaljen od prvotnega požara. Največkrat nastane, ko vročina ali plamen na tleh vžge material pod njim. Tovrstni požar pogosto nastane v visokogorju zaradi udara strele. Značilno zanj je, da ga je težko odkriti, kontrolirati in da se širi počasi.

TALNE POŽARE: Nastane in se širi po tleh, predvsem po travi, listju, mahu in drugih materialih, ki rastejo, so odpadli z dreves oziroma so odloženi (smeti, odpadki...). V večini primerov je povzročitelj človek ali dejavnost v povezavi z njim. Talni požar je lahko kontrolirati in spremljati.

KOMPLEKSNE POŽARE: To so vršni in kronski požar, ki nastane v vrhovih dreves. Povzroča ga talni požar, udar strele ali iskrenje električnih vodnikov. Pojavlja se v glavnem v poletnem času, ko je v krošnjah dreves prisotna velika koncentracija hlapov eteričnih olj in je zato možen hiter prenos plamena.

DEBELNE POŽARE: Nastane, če se drevo ob udaru strele vname. Tudi debelni požar se lahko spremeni v drug požar.

KOMBINIRANE POŽARE: Nastane, ko sta prisotni najmanj dve prej omenjeni vrsti požarov. Lahko zajame tudi poslopja in druge objekte.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ POŽARNE PRESKOKE: Prisoten je ob pihanju močnih vetrov, ko veter odnaša večje gorljive dele ali storže, ali ob požaru na strmih terenih. Zato nastajajo nova žarišča, ki so lahko oddaljena tudi do 100 metrov od linije požara.

POŽARNE VIHARJE: Nastane ob kompleksnem požaru, ko veter zelo hitro prenese plamen na velike razdalje, posebno ob hudi vročini, ko je v zraku v gozdu veliko hlapov eteričnih olj in drugih snovi. Nastane velika vročina, ki povzroči še dodatno gibanje zračnih mas. Kontrola in gašenje takega požara ni mogoča, požar se ustavi oziroma prekine ob spremembi vetrov ali ko naleti na veliko oviro.

Najnevarnejši so kompleksni požari, ki prizadenejo drevesa od tal do vrha krošnje. Poleg dreves in lesne mase je pri kompleksnih požarih razvrednoteno in celo uničeno rastišče in večina funkcij gozda.

3.2.5 Posledice požarov Požari v naravi povzročajo škodo na travnatih površinah, na njivah in v gozdovih. Posledice so najbolj opazne in dolgotrajne v gozdovih. Požari, ki nastanejo v industrijskih in energetskih objektih povzročajo ob večji intenzivnosti veliko materialno škodo (Metrel, Huliot, bencinska črpalka…) Pri teh požarih so lahko ogrožena tudi človeška življenja. Požari, ki nastanejo na stanovanjskih in gospodarskih objektih skoraj vedno povzročijo veliko materialno škodo, ogrožena so človeška življenja in življenja živali.

3.2.6 Verjetnost nastanka verižne nesreče Ob požaru, predvsem v objektih in cestnem prometu je možen nastanek drugih nesreč: - eksplozija - onesnaženje okolja s strupenimi in drugimi nevarnimi snovmi - porušitev objektov

3.2.7 Možnost predvidevanja požara Nastanek požara je težko predvideti. Potrebno je statistično spremljanje požarov in na podlagi znanih podatkov in drugih parametrov (prisotnost nevarnih in eksplozivnih snovi, daljše sušno obdobje...) in redno opozarjati na nevarnost požara.

3.2.8 Zaključek V občini mora biti namenjena največja pozornost požarom na stanovanjskih in gospodarskih objektih, industrijskih in drugih proizvodnih zgradbah ter v naravnem okolju. Prostovoljna gasilska društva so temu primerno opremljena.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.3 Poplave

3.3.1 Uvod Poplave so naravni pojav, ki z drugimi dinamičnimi pojavi oblikujejo zemeljsko površje. Nastajajo povsod, kjer so vodni tokovi nanesli naplavine, to je na ravnine in doline, kjer je tudi največja poselitev. Poplave so lahko tudi posledica delovanja človeka, če niso bili upoštevani vsi dejavniki, ki bi zmanjšali vpliv naravnih sil.

3.3.2 Vrste nevarnosti in možni vzroki za nastanek poplav Na območju občine Horjul lahko nastanejo hudourniške in kraške poplave. Poplave hudourniškega tipa so večinoma lokalnega značaja. Značilno zanje je, da jih je težko predvidevati in zavarovati ogrožena območja, možno pa je učinke zmanjšati s preventivnimi aktivnostmi, predvsem z sistematično ureditvijo hudournikov. Deloma so že bili izvedeni določeni ukrepi (prepust Argo, Sanacija hudourniškega potoka Stojanšek in Vrzdenec).

Nevarnost predstavljajo še lokalni hudourniki v primeru intenzivnih padavin na področju Vrzdenca pri cerkvi, Stojanška v Horjulu.

Posledice poplav bi bile začasno izgubljene in onesnažene kmetijske površine, odnašanje predmetov, psihične prizadetosti (strah, izguba doma) in tudi utopitve. Prišlo bi tudi do rušenj nekaterih posameznih objektov, zemeljskih plazov, poškodb gozdov, mostov, cest, izliva nevarnih snovi in komunalnih naprav.

Poplave je možno predvideti na podlagi napovedi Hidrometeorološkega zavoda Slovenije o predvidenih padavinah na posameznih področjih Slovenije, ki jih regijski centri za obveščanje posredujejo vsem občinam.

3.3.3 Verjetnost nastanka nesreče in stopnja ogroženosti Poplave lahko povzročijo škode, ki jih uvrstimo v naslednje stopnje:

0 - ni škode (voda se je razlila po predvidenih poplavnih območjih) 1 - škoda je minimalna (poplavljene so travnate površine) 2 - majhna škoda (poplavljene so travnate površine in polja) 3 - srednja škoda poplavljeni so le posamezni objekti manjše vrednosti) 4 - velika škoda (poplavljeno je večje število objektov večje vrednosti) 5 - zelo velika škoda (poplavljeni so posamezni deli naselja ali cela naselja) 6 - katastrofalna škoda / poplavljeni so večji deli naselij ali cela naselja, poškodovana je infrastruktura

Poplave se na posameznih poplavnih območjih navedenih vodotokov pojavljajo ob velikih padavinah ter v spomladanskem in jesenskem času, ko pade večja količina padavin v kratkem časovnem obdobju.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ Po regijski oceni je stopnja ogroženosti poplavne ogroženosti v občini Horjul visoka zaradi vodotoka Horjulščica, ki je desni pritok Gradaščice in ogroža cesto Horjul - Ligojna in ceste na odseku Razori - Brezje, ki povezujejo naselja na desnem bregu in nekaj hiš ob vodotokih. Po ocenah strokovnjakov zadrževalniki vode na Gradaščici in Horjulščici za protipoplavne ukrepe ne bi zadostovali, potrebni bi bili dodatni ukrepi, na primer protipoplavni nasipi. Visoke vode bi bilo treba preusmeriti pri jezu Bokalci, pri Dolgem mostu in z nasipi ob Malem grabnu. Poleg tega pa bi bilo potrebno vplivati tudi na obnašanje prebivalcev, denimo s coniranjem prostora, z dražjimi zavarovalnimi premijami za to območje in podobno. Dosedanji ukrepi niso zagotovili zadostne poplavne varnosti. Ogroženi so predeli ob vsem porečju Horjulščice, na območju Zagorice, zlasti pa cesta Horjul – Ligojna.

3.3.4 Posledice poplav Poplave na poplavnih območjih v občini Horjul povzročajo predvsem poplavljanje kmetijskih površin, ob večjih poplavah pa so lahko poplavljene tudi nekatere hiše in gospodarski objekti. Hudourniki v hribovitem delu povzročajo škodo na infrastrukturi.

3.3.5 Verjetnost nastanka verižne nesreče Ob večjih poplavah bi bile povzročene naslednje verižne nesreče: - izlitje nevarnih snovi - povzročanje plazov, odnašanje brežin, zajezitev strug vodotokov - motnje v cestnem prometu - motnje v oskrbi prebivalstva

3.3.6 možnost predvidevanja poplav Poplave je možno predvideti na podlagi prognoze Hidrometeorološkega zavoda RS o predvidenih padavinah na posameznih območjih Slovenije, ki pomenijo dokaj natančno oceno za naslednje 2- 4 ure.

3.3.7 Zaključek Zaščita, reševanje in pomoč ter opravljanje posledic v primeru poplav se načrtuje za poplavna območja. Občinski štab CZ koordinira zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic poplav. Najpomembnejši izvajalci teh nalog so pogodbeni izvajalci zimske službe in operativne enote PGD v občini Horjul. Posledice verjetnih poplav je možno učinkovito odpraviti ali vsaj občutno zmanjšati s preventivnimi aktivnostmi, predvsem z sistematično ureditvijo hudournikov.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.4 Jedrska ali radiološka nesreča

3.4.1 Uvod Človek je zaradi radioaktivnih izotopov v okolju (zemlja, zrak, voda, prehrana) na različne načine izpostavljen ionizirajočemu sevanju. Običajno vire ionizirajočega sevanja delimo na zunanje in notranje obsevanje. Do zunanjega obsevanja pride, če so radioaktivni izotopi v človekovi okolici. Izpostavitev sevanju je v tem primeru sorazmerna s časom zadrževanja v območju sevanja. Do notranjega sevanja pa pride zaradi vnosa radioaktivnih snovi v organizem z vdihavanjem zraka, uživanjem onesnažene hrane in pijače, ter zaradi vnosa skozi kožo, zlasti, če je ta poškodovana.

Ionizirajoče sevanje snovi oddaja energijo z ioniziranjem in vzbujanjem atomov in molekul. V tkivu lahko zaradi tega pride do okvar biološko pomembnih molekul, kar lahko privede do poškodbe ali smrti celice. Ob uničenju velikega števila celic organa ali tkiva se posledice pokažejo relativno hitro po obsevanju in so lahko zelo resne, celo smrtne. Take posledice imajo determinističen učinek.

Po drugi strani pa je sevanje tudi mutogeno in v celici povzroči spremembe, ki lahko predstavljajo enega od prvih dogodkov pri razvoju celice v rakasto obliko. Z večanjem doze narašča verjetnost za nastanek raka in ta učinek imenujemo stohastični ali naključni učinek sevanja.

Če sevanje okvari spolne celice, so posledice vidne šele na potomcih. Ta učinek sevanja imenujemo dedni ali hereditarni učinek.

3.4.2 Viri nevarnosti in vzroki nastanka jedrske nesreče Vire nevarnosti razporedimo v štiri skupine: - Jedrski objekti - to so jedrske elektrarne, raziskovalni jedrski reaktorji, obrati za predelavo in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Najhujše posledice bi imela nesreča v jedrskih elektrarnah. - Objekti, kjer se uporabljajo radioaktivni viri - npr. v industriji, raziskovalnih inštitutih in bolnišnicah. - Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. - Padec satelita na jedrski pogon ali satelita, ki ima na krovu radioaktivni material.

Iz ugotovitev Ocene ogroženosti ob izrednem dogodku v jedrskih objektih in zaradi radioaktivnih virov, ki jo je izdelala Uprava RS za jedrsko varnost izhaja, da je potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva za nadzor in obvladovanje dogodkov samo v primeru najhujših nesreč v jedrskih elektrarnah. Najhujša jedrska nesreča v tem primeru pomeni poškodbo sredice z odpovedjo zadrževalnega hrama. V Sloveniji je takšen objekt Nuklearna elektrarna Krško.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.4.3 Verjetnost pojavljanja in stopnja ogroženosti v primeru jedrske nesreče Glede na število in zanesljivost varnostnih sistemov v jedrski elektrarni Krško je verjetnost nastanka nesreče, ki bi pomenila nevarnost za prebivalstvo, izredno majhna. Na območju 1000 km od Slovenije deluje 50 jedrskih elektrarn s 109 energetskimi reaktorji, od tega jih je 32 v 500 km pasu. Ob jedrskih nesrečah v teh, oddaljenih jedrskih objektih lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pričakujemo kontaminacijo na vsem ozemlju Slovenije predvsem iz objektov, ki so znotraj 1000 km območja. Do izrazitejše kontaminacije lahko pride le v krajih, kjer bi v času prehoda radioaktivnega oblaka čez naše ozemlje deževalo.

3.4.4 Posledice jedrske nesreče Pri radioloških nesrečah nastanejo ionizacijska sevanja z veliko energijo, ki povzročijo spremembe v bioloških tkivih in drugih materialih. Učinki, ki jih sevanje povzroči so odvisni od jakosti sevanja in vrste energije. Za ljudi velja, da sevanje vpliva na obsevano osebo in tudi na njene potomce (somatski, genetski učinki). V primeru jedrske nesreče v NEK v tujini bi verjetno prišlo do kontaminacije kmetijskih površin, vodnih virov, infrastrukturnih objektov domačih in divjih živali in prebivalcev, ki bi bili izpostavljeni radioaktivnim snovem, kot sta radioaktivni prah in radioaktivne padavine. V tem primeru je potrebno upoštevati navodila republiških pristojnih organov in se ustrezno vključiti v njihovo izvajanje z našimi enotami in zmožnostmi.

3.4.5 Verjetnost nastanka verižne nesreče zaradi jedrske nesreče Nastanek verižne nesreče zaradi nesreče v NEK v tujini ni verjeten.

3.4.6 Možnost predvidevanja jedrske nesreče Nesreče v bližnji NEK ni možno predvidevati.

3.4.7 Zaključek Območje ljubljanske regije in s tem tudi občino Horjul lahko prizadenejo nesreče v Nuklearni elektrarni Krško in v jedrskih elektrarnah v tujini, ki so znotraj 1000 km območja oddaljenosti od Slovenije.

Občinska CZ primarno vzpostavi učinkovite elemente in postopke verodostojnega obveščanja in zbiranja povratnih informacij.

Z občinskim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski nesreči se načrtujejo ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v občinski pristojnosti.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.5 Pojav posebno nevarnih bolezni živali

3.5.1 Uvod Posebno nevarne bolezni živali so bolezni, ki jih povzročajo kužne klice (bakterije, spirohete, rikecije, virusi in glive). Kužne bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni preventivni ter drugi ukrepi po Zakonu o veterinarstvu, se glede na vrsto infekcije in ukrepe, potrebni za njihovo preprečevanje in zatiranje, razvrščajo v širše skupine v skladu z mednarodnimi zoosanitarnim kodeksom in epizootiološkim stanjem: - A (bolezni, ki so zelo kužne) - B (bolezni, ki so praviloma kužne) - C (bolezni, ki so praviloma slabo kužne) - zoonoze (bolezni ali infekcije, ki se po naravni poti prenašajo z živali vretenčarjev na ljudi in obratno. Glede na lastnosti in pogoje so lahko razvrščene v skupino A, B ali C.)

Osnovne posebno nevarne bolezni so: - enzootija (če se posebno nevarna bolezen pri živalih stalno ponavlja v različni jakosti, na istem mestu, na ožjem območju in nima težnje po širjenju) - epizootija (če bolezen pri živalih izbruhne v večjem obsegu in se hitro širi) - panzootija (če se bolezen pri živalih hitro širi na velikem območju, npr. po državi)

3.5.2 Viri nevarnosti in vzroki za množičen pojav nevarno nalezljivih bolezni živali V občini Horjul ni pričakovati večjega tveganja za nastanek in razširitev posebno nevarnih bolezni živalih glede na to, da so bile v Sloveniji z ukrepi zdravstvenega varstva živali v preteklosti zatrte oziroma uspešno nadzorovane živalske kužne bolezni, ki bi lahko povzročile večjo gospodarsko škodo in bile nevarne tudi za zdravje ljudi. Določeno tveganje obstaja le zaradi prenehanja cepljenja proti klasični prašičji kugi.

Minister pristojen za veterinarstvo vsako leto predpiše sistem rednega nadzora, ki ga pripravi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za zgodnje odkrivanje in preprečevanje za množičen pojav posebno nevarnih bolezni pri živalih. Vsako leto je izdan Pravilnik o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja kužnih bolezni in cepljenj živali. Predpisane ukrepe izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana in o izvedenih preventivnih cepljenjih oziroma diagnostičnih preiskavah, obvešča veterinarsko inšpekcijo, ki nadzira izvajanje. Podatki o izsledkih raziskav se zbirajo mesečno oziroma dnevno, odvisno od narave bolezni. Veterinarska služba izvaja poleg splošnih ukrepov za preprečevanje širjenja živalskih kužnih bolezni, ki jih predvideva Zakon o veterinarstvu, tudi ukrepe, ki jih predpisujejo navodila za ugotavljanje, preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje posameznih kužnih bolezni. Pri varstvu živali pred kužnimi boleznimi pomeni posebno težavo odstranjevanje in uničevanje živalskih trupel in živalskih odpadkov. Da Slovenija ni imuna za te bolezni je primer iz leta 2001, ko se je iz Velike Britanije na celinsko Evropo razširila slinavka in parkljevka.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.5.3 Verjetnost in stopnje ogroženosti

Slika 3-3: Ogroženost regij zaradi pojava posebno nevarnih bolezni živali

Ob izbruhu posebno nevarnih bolezni pri živalih v občini Horjul bodo nezaščiteni prebivalci (predvsem živinorejci) najprej izpostavljeni virom okužb. Okužba se nato z migracijo prenese na druga območja, vse dokler se ne pričnejo izvajati potrebni zaščitni ukrepi za preprečevanje in odpravo posledic okužb. Ob pojavu določene posebno nevarne bolezni pri živalih je potrebno območje okužbe ustrezno zaščititi, ter preprečiti, da se ne širi naprej. To storimo tako, da omejimo dostop na okuženo območje preko ustreznih dezinfekcijskih barier, postaj,… Ob množičnem pojavu posebno nevarnih bolezni pri živalih na območju občine Horjul je potrebno ravnati v skladu s pravili stroke.

3.5.4 Ogroženi prebivalci Poleg živali so ob pojavu posebno nevarnih bolezni pri živalih ogroženi še: - živinorejci - ljudje, ki živijo neposredno ob živinorejskih posestvih, na katerih so obolele živali - veterinarsko in medicinsko osebje ter vsi reševalci, ki sodelujejo pri zatiranju bolezni - ljudje iz širše okolice

V primeru, da bi se bolezen množično prenesla na ljudi, bi bilo potrebno izvesti karanteno celotnega okuženega območja.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.5.5 Posledice množičnega pojava posebno nevarnih bolezni živali Pojav posebno nevarnih bolezni pri živalih bi povzročilo veliko gospodarsko škodo v živinoreji, pri divjadi, čebelarstvu, živilski industriji in na področju preskrbe z zdravstveno neoporečnimi živili.

Možne posledice so predvsem: - neposredna škoda zaradi poginov živali, zakolov in pokončanja živali zaradi ukrepov zatiranja bolezni - širjenje zoonoz pri ljudeh - stalna nevarnost za zdravje v zvezi z onesnaževanjem okolja - veliki stroški za preventivo, zatiranje in izkoreninjanje posebno nevarnih bolezni pri živalih

3.5.6 Verjetnost ponavljanja in možnost predvidevanja pojava posebno nevarnih bolezni živali Verjetnost, da bo prišlo do pojava posebno nevarnih bolezni pri živalih je zelo majhna, saj se živinorejci držijo pravil stroke. Večja verjetnost je, da pride do pojava določene posebne nevarne bolezni pri prostoživečih živalih, ki se nenadzorovano gibljejo oziroma pri pticah selivkah, ki lahko posebno nevarne bolezni prenesejo iz ene celine na drugo. V tem primeru lahko pričakujemo, da bo s prenosom bolezni iz živali na ljudi zbolelo na milijone ljudi po vsem svetu. Na območju občine Horjul lahko pričakujemo množičen pojav posebno nevarne bolezni pri prostoživečih živali in perutnini, ki bi se okužila v primeru, da bi prišla v stik z okuženimi pticami selivkami.

3.5.7 Zaključek V občini Horjul je največja verjetnost, da pride do pojava posebno nevarne bolezni živali pri perutnini, ki bi se okužila v primeru stika z okuženo ptico selivko. Manjša verjetnost je, da bi se okužile prostoživeče živali, najmanjša verjetnost pa je, da se okužijo domače živali. Ob množičnem pojavu nevarnih boleznih pri živalih je potrebno ravnati po pravilih stroke.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.6 Nesreča zrakoplova

3.6.1 Uvod Ljubljanska regija nima mednarodnega letališča, niti javnih letališč, meji pa na nadzorovano cono letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, ki ga upravlja Aerodrom Ljubljana d.d..

Na območju ljubljanske regije je 15 registriranih vzletišč, ki so namenjena predvsem ultra lahkim letalnim napravam. Promet s temi zrakoplovi se na letni ravni iz leta v leto povečuje.

Registrirana vzletišča v občini Horjul: V občini Horjul ni registriranih vzletišč za letala. Za vzletanje jadralnih padalcev ni registriranih vzletišč.

Neregistrirana vzletišča v občini Horjul: V občini Horjul jadralni padalci vzletajo na neregistriranih vzletiščih kot na primer Koreno nad Horjulom.

3.6.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče zrakoplova Med pomembnejšimi vzroki za nesrečo zrakoplova so neugodne vremenske razmere, kot so močni vetrovi, nevihtno neurje, močno sneženje in gosta megla. Med močno nevihto in neurje sodijo nalivi, toča in nevihtni piš. Slednji je lahko zelo nevaren za zračni promet, saj se pod bazo nevihtnega oblaka zrak izrazito spušča in če pristajajoči zrakoplov zaide v tak spuščajoči se veter, lahko zaradi hitre izgube višine trešči na tla. Za varen zračni promet zrakoplovov je potrebna stalna obveščenost pilotov in kontrola o vremenskih razmerah. Za spremljanje in obveščanje o meteoroloških pojavih je pristojen Urad za meteorologijo, ARSO.

3.6.3 Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Zrakoplovi ogrožajo potnike, blago, letalsko osebje in okolico, zato razlikujemo dve vrsti ogroženosti: - ogroženost zaradi nesreče zrakoplova - ogroženost zaradi tovora – nevarnih snovi na zrakoplovu

Oblika ogroženosti: - trčenje zrakoplova - strmoglavljenje zrakoplova - preobremenjenost zrakoplova - požar ob padcu zrakoplova na naseljeno območjem - eksplozija na zrakoplovu

Če je stopnja ogroženosti pričakovan obseg škode in drugih posledic nesreče lahko ugotovimo naslednje: - da je varnost potnikov in blaga veliko večja kot v cestnem prometu

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ - da so posledice nesreč izredno velike, saj se v enem potniškem zrakoplovu lahko pelje tudi do 500 potnikov - da se v zračnem prometu prevažajo tudi nevarne snovi, ki lahko ogrožajo širšo okolico

3.6.4 Ogroženi prebivalci V primeru nesreče zrakoplova so ogroženi: - posadke v zrakoplovu - potniki na krovu zrakoplova - prebivalci gosto naseljenih območij - ožje in širše okolje na katerem bi prišlo do nesreče

3.6.5 Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Nesreče z zrakoplovi so med tistimi, ki se jih ljudje najbolj bojijo, saj največkrat pomenijo popolno katastrofo oziroma 100 % smrtnih žrtev.

Med žrtve nesreč ne sodijo samo potniki zrakoplovov in posadka, ampak tudi ljudje na območju, kamor pade zrakoplov. Posledice nesreče lahko prizadenejo tudi svojce žrtev, člane reševalnih ekip, okolje, infrastrukturo, kulturno dediščino in podobno.

Ob nesrečah zrakoplova je verjetnost nastanka verižne nesreče zelo velika, še posebno, če: - zrakoplov pade na naseljeno območje, kar lahko povzroči poškodbe infrastrukture, požare in eksplozije - se zruši zrakoplov z nevarno snovjo, kar lahko povzroči nenadzorovano uhajanje ali odtekanje nevarnih snovi v okolje, požare in eksplozije

3.6.6 Verjetnost ponavljanja nesreče in možnost predvidevanja nesreče Kljub vsemu lahko rečemo, da so zrakoplovi eno od najvarnejših prevoznih sredstev, saj je glede na število prevoženih kilometrov verjetnost, da bo potnik umrl v nesreči z zrakoplovom manjša od verjetnosti, da ga bo smrt doletela v avtomobilu.

Zaradi številnih zračnih poti preko slovenskega zračnega prostora obstaja tveganje, da pride do nesreče z zrakoplovom na celotnem ozemlju RS in tako tudi v občini Horjul.

3.6.7 Zaključek Zaradi zračnih poti nad območjem ljubljanske regije lahko ocenjujemo, da je ogrožen velik del območja regije. Verjetnost, da pride v občini Horjul do nesreče zrakoplova večjega obsega je majhna, saj največkrat do nesreče zrakoplova pride pri pristajanju in vzletanju letal na Aerodromu Ljubljana.

Ob posledicah, ki jih lahko povzročijo nesreče, ko pade zrakoplov na naseljeno območje predvsem, pri strmoglavljenju zrakoplova, ki prevaža nevarno blago in pri tem pride do nenadzorovanega uhajanja škodljivih snovi v okolje ali do požara, bi bilo prizadeto življenje in zdravje ljudi, naravna dediščina ali naseljeno območje na kraju nesreče.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯

Verjetnost nesreče zrakoplova pri prevozu nevarnega blaga je zaradi posebnih varnostnih ukrepov in majhne količine prepeljanega blaga zelo majhna. V kolikor pa pride do takšne nesreče pri prevozu nevarnega blaga, je prevoznik tisti, ki mora zavarovati, pobrati ali odstraniti nevarno blago ali na drug način poskrbeti, da ni več nevarnosti. Če prevoznik tega ne more izvesti, mora poklicati organizacijo, ki je pooblaščena za reševanje nesreč z nevarnim blagom, da to stori na njegove stroške.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.7 Žled

3.7.1 Uvod Žled nastane, ko dežuje ali rosi pri temperaturah pod lediščem, oziroma ko padavine v tekoči obliki padajo na podhlajeno podlago. Navadno pri taki temperaturi sicer sneži, vendar v določenih vremenskih razmerah kljub temu padavine padajo v tekoči obliki. Žled oziroma žledenje najpogosteje nastane po obdobju hladnejšega vremena ob dotoku toplejšega in vlažnega zraka v višinah.

3.7.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka žleda Žled se lahko pojavi predvsem pozimi in zgodaj spomladi, ko dež ob hitri ohladitvi pomrzne. Viri nevarnosti so spolzko vozišče, padajoče drevje in prekinjeni električni in telekomunikacijski nadzemni vodi.

3.7.3 Verjetnost pojavljanja žleda Žled se pojavlja skoraj povsod v Sloveniji, vendar je manj pogost in običajno dosega precej manjšo debelino kot v žlednih pokrajinah (Snežnik, Javornik, Hrušica, Nanos in Trnovski gozd). Po letu 1980 se kaže več škode zaradi žleda tudi na območju Polhograjskega hribovja, kamor spada tudi občina Horjul, tako da bi lahko med žledne pokrajine uvrstili tudi to območje.

O pogostosti oziroma ugotavljanju verjetnosti žledu iz leta 2014 lahko s precej gotovosti trdimo, da se tako hude žledne ujme pojavljajo redko, verjetno na več kot vsakih 100 let. Tako hudega in obsežnega žleda, kakršen je bil februarja 2014, v znani zgodovini (za žled to pomeni za obdobje po letu 1890) namreč ne poznamo. Seveda pa iz tega ne izhaja, da se takšna ali celo hujša ujma ne more pojaviti že v bližnji prihodnosti.

3.7.4 Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Žled ogroža z mrazom (nizke temperature) in težo ledu, ki se nabere na različnih površinah in povzroča poškodbe in lome. Ob pojavu je zelo zmanjšana tudi prometna varnost.

Glede na karto ogroženosti, se žled v občini Horjul pojavlja pogosto, povprečno na 3 leta in povzroči škodo.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯

Slika 3-4: Ogroženost slovenskih občin zaradi žleda

3.7.5 Potek in možen obseg nesreče Nastanek žledu lahko predvidevamo le lokalno in največ za nekaj dni.

3.7.6 Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina V občini Horjul lahko zaradi žleda pride do neposrednega in posrednega ogrožanja ljudi in živali, zaradi motenj v prometu in preskrbi z elektriko, kurjavo in izpada telekomunikacijskih zvez. V pasu, ki ga prizadene žled utrpijo zaradi lomov in zmrzali velike poškodbe predvsem gozdovi.

3.7.7 Verjetne posledice žledu Občina Horjul je februarja 2014 utrpela veliko gmotno škodo v gozdovih in materialno škodo na infrastrukturi; električnih in telekomunikacijskih napeljavah, med katere štejemo potrgane prostozračne in kabelske vode, pa tudi nosilne elemente, kot so stebri in drogovi. Zaradi te izkušnje bi se občina Horjul morala osredotočiti na zmanjševanje posledic žleda, predvsem v gozdovih in na infrastrukturnih sistemih, kar bi zahtevalo velike finančne, organizacijske in druge napore, ki vseh posledic ne bi preprečili, temveč bi jih le nekoliko zmanjšali.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.7.8 Verjetnost nastanka verižne reakcije Najbolj bistvene verižne posledice žleda so predvsem prekinitev oskrbe z električno energijo, prekinitev prometa in požari na električnih daljnovodih, verižno podiranje dreves v pasovih, ki so ga sprožila padajoča drevesa z udarci na sosednja drevesa. Ne smemo pa pozabiti tudi na prenamnožitev insektov in bolezni gozdnega drevja v času po žledu.

3.7.9 Zaključek Nastanek žledu je težko vnaprej napovedati, ker je odvisen od meteoroloških razmer na območju.

V kolikor pride v občini Horjul zaradi žledu do poškodb na infrastrukturnih napeljavah (elektrika, telekomunikacije), si bo občina Horjul prizadevala, da v čim krajšem času usposobi te napeljave in zagotovi prevoznost cest, še posebno cesto Horjul-Ljubljana.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.8 Težave pri oskrbi z zdravo pitno vodo

3.8.1 Uvod Vodovodni sistem občine Horjul ima 850 priključkov in oskrbuje 3016 prebivalcev.

V občini Horjul so trenutno 4 neodvisni vodni viri, ki oskrbujejo prebivalce s stalno dnevno oskrbo s pitno vodo:  Vrtina Vrzdenec (oskrbuje naselji Vrzdenec in Žažar)  Vrtina Horjul (oskrbuje naselji Horjul in Ljubgojna)  Vrtina Zaklanec (oskrbuje naselja Podolnica, Zaklanec in Lesno Brdo)  Antonovo zajetje na Koreni (oskrbuje naselji Koreno in samotorica)

Ob predpostavki, da je prizadeta oskrba pitne vode na sistemu posameznega vira, lahko uporabimo drugi rezervni vir, to so zajetje Zvirše, Vrzdenec in Greben.

Upravljalec vodovodnih omrežij je režijski obrat občine Horjul, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo, upošteva predpisane preventivne ukrepe ter z monitoringom nadzoruje kakovost pitne vode.

3.8.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesreče Med možne vire nevarnosti za nastanek težav s pitno vodo lahko uvrščamo sušo, poplave, potres, vdor gnojnice, namerno ogrožanje dobave pitne vode, razlitje nevarnih snovi, popravilo na infrastrukturi. Na splošno so zajetja in vrtine kot vodni viri pitne vode v občini Horjul na takih mestih, kjer ni predvidena večja nevarnost razlitja nevarnih snovi (gnojnica). Večja nevarnost preti na sam sistem cevovodov, kar pomeni prekinitev dobave pitne vode občanom v primeru potresov ali poplav. V primeru suše so najbolj ogrožene posamezne domačije, ki imajo lastne vodne vire.

3.8.3 Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Vzroki za nastanek pomanjkanja pitne vode so:

 Dolgotrajno pomanjkanje padavin – suša

Ločimo štiri osnovne tipe suše: - stalna suša – rastlinstvo in življenje je temu prilagojeno - sezonska ali vegetacijska suša – se pojavlja v enakomernih intervalih, ko se menjajo sušna in deževna letna obdobja - nepredvidljiva suša – pojavi se zaradi nenormalnega pomanjkanja padavin, je kratkotrajna, pojavi se v različnih časovnih obdobjih - nevidna suša – nastaja poleti, ko tudi kratkotrajni nalivi ne morejo nadomestiti izgub vode

Na območju občine Horjul lahko pričakujemo nepredvidljivo in nevidno sušo, kjer lahko pride do pomanjkanja pitne in sanitarne vode za ljudi in živali. Zaradi suše pride do velike stopnje požarne ogroženosti.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯

 Okvare sistemov za oskrbo s pitno vodo

Vzrok pomanjkanja pitne vode so lahko tudi večje okvare na vodovodnem omrežju, katerih ni mogoče odpraviti v krajšem času ali ko so zaradi nestrokovnih posegov prizadeti vodni viri.

 Onesnaženja pitne vode

Pitna voda je onesnažena, do te mere, ko ni zdravstveno ustrezna za daljšo dobo. Pristojne službe izdajo navodila o postopkih pri zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode.

 Izgube na omrežju Zaradi različnih vzrokov pride do poškodovanja vodovodnega omrežja. Posledice so lahko premajhne kapacitete izvirov in nestrokovno narejeni rezervoarji, ki puščajo.

Do motene oskrbe s pitno vodo prihaja na območju Koroške regije predvsem v naseljih in vaseh v hribovitem območju. Problematična so predvsem individualna zajetja za posamezna gospodinjstva in na kmetijah, kjer potrebujejo večjo količino vode. V času pomanjkanja vode morajo gasilska društva prizadetim dovažati pitno vodo v hribovite zaselke. Najbolj so prizadete hribovite in dislocirane kmetije, ki imajo premajhne kapacitete lastnih vodnih zajetij.

3.8.4 Potek in možen obseg nesreče V primeru suše je obseg suše vedno odvisen od dolžine trajanja sušnega obdobja, od količine padavin v obdobju pred sušo, od temperaturnih razmer ter tudi od pedološke podlage tal. Razmere se zaradi suše postopoma zaostrujejo. Najprej se kažejo v prizadetih kmetijskih površinah, ki nimajo urejenega namakanja in povečani požarni ogroženosti naravnega okolja. V nadaljevanju pa lahko doseže razmere, ko zmanjka vode za namakanje, povzroči veliko oz. zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja, vpliva na zmanjšanje izdatnosti oz. presušitev vodnih virov.

3.8.5 Verjetne posledice nesreče Zaradi suše nastaja gospodarska škoda, katere višina je odvisna od dolžine trajanja sušnega obdobja.

Posledice prekinitve dobave pitne vode bi se odrazile v prisilni zmanjšani porabi vode, kar pomeni omejevanje praktično vseh gospodarskih dejavnosti.

V primeru izpada kateregakoli vodnega vira bi morali v naselja, ki jih ta vodni vir oskrbuje, vodo dovažati z cisternami.

PGD Horjul cisterna 5.000 l poveljnik Marko 041 356 464 Rožmanec PGD Žažar cisterna 5.000 1 poveljnik Janez 031 380 493 Jazbar PGD Vrzdenec cisterna 3.500 1 poveljnik Uroš 051 661 952

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ Mrzlikar PGD Podolnica cisterna 2.500 l poveljnik Matic 031 396 292 Vrhovec SKUPAJ 16.000 l Tabela 3-2: Pregled cistern za prevoz pitne vode ter odgovornih oseb v občini Horjul

3.8.6 Verjetnost nastanka verižne reakcije Ob pomanjkanju pitne vode se bodo posledice pokazale predvsem s tem, da bo prišlo do: - povečane požarne ogroženosti (velika možnost požarov v naravi) - pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh - pojava posebno nevarnih bolezni živali

3.8.7 Zaključek V občini Horjul lahko pride do težave z oskrbo s pitno vodo v primeru onesnaženja pitne vode in v primeru daljšega sušnega obdobja. V teh primerih se je potrebno ravnati po načrtu delovanja ob izrednih dogodkih na vodovodnih sistemih v občini Horjul.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.9 Pojav nalezljivih bolezni pri ljudeh

3.9.1 Uvod Nalezljive bolezni pri ljudeh povzročajo patogeni organizmi, kot so bakterije, virusi, zajedavci, glive in plesni. Povzročajo nastanek in razvoj bolezni pri živalih in ljudeh. Nalezljive bolezni se prenašajo po zraku, z vodo in hrano ter z neposrednim in posrednim stikom. Prenašajo se s človeka na človeka ali z živali na človeka. Pogoji za začetek procesa so sprejemljiv gostitelj, skupek dejavnikov v okolju in ustrezna izpostavljenost kužnemu agensu. Možnost, da se nalezljiva bolezen širi v populaciji, so odvisne od verjetnosti prenosa med okuženo in dovzetno osebo, frekvence stikov v populaciji od trajanja infektivnosti in deleža oseb, ki so še imune oziroma neodvisne na okužbo.

3.9.2 Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nalezljivih bolezni pri ljudeh Vir okužbe je oseba ali žival, iz katere kužni agens pride neposredno ali posredno na gostitelja.

Nalezljive bolezni se lahko prenašajo: - z neposrednim prenosom: neposredni stik (spolno prenosljive bolezni), kapljični prenos (meningokok, ošpice), prenos iz matere na plod. - s posrednim prenosom po zraku: prašni delci (ošpice), z okuženo vodo in hrano (hepatits A), ob stiku s predmeti ter stikom s prenašalci (klopi, komarji)

Glede na povzročitelja in najverjetnejšo pot prenosa poznamo naslednje skupine nalezljivih bolezni: - črevesne (nalezljive driske, griža, okužbe s črevesnimi zajedavci) - respiratorne (gripa, angina, plučnica, tuberkuloza, meningitis, škrlatinka, ošpice, oslovski kašelj, norice, mumps, davica, rdečke) - Zoonoze (steklina, mikrosporija, slinavka, vranični prisad, salmoneloza) - Bolezni kože in sluznic (glivične okužbe kože in nohtov, herpes, garje, sifilis, gonoreja, klamidioze, hepatitis B in C) - Transimivne (pegavica, povratna mrzlica, rumena mrzlica, denga, malarija, borelioza, klopni meningoencefalitis) - Bolezni, ki se prenašajo s krvjo (aids, hepatits B in C)

3.9.3 Verjetnost pojavljanja nalezljivih bolezni pri ljudeh Pričakujemo lahko predvsem izbruh ali epidemijo nalezljive bolezni pri ljudeh kot posledico naravne ali druge nesreče, ob katerih se lahko osnovne življenjske razmere hitro poslabšajo. Zato je tveganje za pojav in širjenje nalezljivih bolezni pri ljudeh predvsem ob: - pojavu posebno nevarnih bolezni živali - katastrofalnih poplavah - ob uporabi biološkega orožja - nesrečah z nevarnimi snovmi

Lahko pride do pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh (epidemija, pandemija) večjega obsega, 38

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ npr. gripa, okužbe z oporečno vodo, bolezni, ki jih prenaša mrčes.

3.9.4 Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Način pojavljanja nalezljivih bolezni: Glede na število zbolelih v času in prostoru se nalezljive bolezni pri ljudeh lahko pojavljajo: - sporadično – zboli ena oseba - v obliki izbruha – pojav več primerov nalezljive bolezni kot pričakovano na določenem območju, v določenem časovnem obdobju in v določeni skupini ljudi - v obliki kopičenja, kar je pojav omejenega števila primerov nalezljivih bolezni ali okužb, ki lahko pomenijo tveganje za javno zdravje - v obliki epidemije, ki je pojav tolikšnega števila primerov nalezljive bolezni ali tako velikega izbruha, ki po številu prizadetih oseb ali velikosti prizadetega območja pomembno presega običajno stanje in predstavlja tveganje za večji del prebivalstva ter zahteva takojšnje ukrepanje - v obliki pandemije, ko se okužba razširi na več celin. Do pandemije pride, kadar se v okolju pojavi nov povzročitelj nalezljive bolezni, s katerim se ljudje še nikoli niso srečali in so zato zanj bolj dovzetni. Povzročitelj ima dobro sposobnost širjenja med ljudmi, zato se jih lahko veliko okuži. Navadno se pandemija pojavlja v več valovih, ki so po svojih značilnostih med seboj lahko povsem različni.

Slika 3-5: Ogroženost slovenskih občin zaradi pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ Vse občine v RS so glede na predlog NIJZ in Ministrstva za zdravje neposredno uvrščene v tretji razred ogroženosti. Gre za strokovno odločitev pristojnih služb.

3.9.5 Možen potek in pričakovan obseg pojavljanja nalezljivih bolezni pri ljudeh Nalezljive bolezni, ki se lahko v občini Horjul pojavijo kot posamični primeri ali v izbruhih so: - driska, ki je posledica različnih povzročiteljev (bakterije, virusi, paraziti) - okužbe s hrano in vodo - zoonoze - legioneloza (hoteli, klimatski stolpi, bolnišnično okolje) - oslovski kašelj, norice, ošpice in mumps - stafilokokne okužbe (domače in bolnišnično okolje) - streptokokne okužbe (angina) - okužbe, ki jih povzročajo virusi in drugi povzročitelji akutnih okužb dihal

3.9.6 Zdravstveni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni pri ljudeh Splošni ukrepi: Ob epidemiji oziroma pandemiji nalezljivih bolezni pri ljudeh se bodo izvajali splošni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni pri ljudeh. Za izvajanje epidemiološke preiskave in ukrepe so zadolžene OE NIJZ, v LJ regiji je to NIJZ OE Ljubljana. Zdravstveno nadzorstvo pa izvajata Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin – UVHVVR. V LJ regiji sta to UVHVVR OE Ljubljana in ZIRS OE Ljubljana. Naloga na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi izvajata še predvsem ministrstvo, pristojno za zdravje in CNB NIJZ.

Splošni ukrepi so: - zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode ter živil in predmetov za splošno uporabo - zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v zaprtih prostorih - zagotavljanje sanitarno tehničnega in sanitarno higienskega vzdrževanja javnih objektov - sredstev javnega prometa in javnih površin, vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo - ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja

Te ukrepe morajo izvajati vsi lastniki, upravljalci oziroma najemniki stanovanjskih ali drugih objektov ter fizične in pravne osebe, ki izdelujejo oziroma prodajajo živila in predmete splošne uporabe.

Posebni ukrepi so: - usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje - zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitve diagnoze 40

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ - prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij - epidemiološka preiskava - osamitev (izolacija), karantena, obvezno zdravljenje in poseben prevoz bolnikov - cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa) - dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija - obvezni zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem - drugi posebni ukrepi

Drugi posebni ukrepi so: Minister za zdravje lahko odredi začasne ukrepe: - dolžnost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, da opravljajo zdravstveno dejavnost v posebnih delovnih pogojih in omejitev njihove pravice do stavke - prepustitev v uporabo poslovnih in drugih prostorov, opreme, zdravil in prevoznih sredstev za zdravstvene potrebe - določitev posebnih nalog fizičnim in pravnim osebam, ki opravljajo zdravstveno dejavnost

Kadar z ukrepi, ki so določeni z ZNB, ni mogoče preprečiti, da se v RS razširijo določene nalezljive bolezni, lahko minister za zdravje, odredi tudi te ukrepe: - določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav - prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih - prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalnih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni - omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov

Ukrepe za preprečevanje in obvladovanje zoonoz izvajajo pooblaščeni zdravstveni zavodi v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami s področja veterinarstva.

3.9.7 Verjetne posledice V primeru razglasitve epidemije oziroma pandemije, bo tudi občina Horjul morala izvesti določene ukrepe, ki bodo imeli določene posledice:

 Zaprtje šol in vrtcev Ministrstva za zdravje lahko začasno prepove zbiranje ljudi v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

 Prizadeto socialno življenje Izogibati se je potrebno tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. V primeru, da zbolimo, moramo ostati doma.

 Pomoč starejšim in obolelim občanom Določene nalezljive bolezni ogrožajo starejše ljudi, saj je potek bolezni pri tej populaciji težji, možnih je več zapletov.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯  Odpoved javnih prireditev in dogodkov Ministrstvo za zdravje lahko do preklica prepove zbiranja na prireditvah v javnih prostorih. Občina Horjul bo na podlagi tega odpovedala vse dogodke in prireditve na območju občine ter koriščenje dvoran v lasti občine. Hkrati se zaradi povečane stopnje tveganja do nadaljnjega ne bo sklicevalo sej Občinskega sveta Občine Horjul in njegovih delovnih teles ter sestankov, na katerih bi bilo prisotno večje število oseb.

 Prizadeto gospodarstvo Vlada RS lahko začasno prepove ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom v RS, kot so npr. gostinske storitve, frizerske, kozmetične in pedikerske storitve, športno rekreacijske storitve. Tudi večja podjetja v Horjulu, kot so Metrel, Huliot bodo morali sprejeti svoje ukrepe, da preprečijo širjenje nalezljive bolezni med svojimi zaposlenimi (npr. delo od doma, razredčenje delovnih mest, prepoved sestankov in službenih poti ipd.).

 Prepoved in omejitev javnega prevoza potnikov Vlada RS lahko izda začasno prepoved in omejitev javnega prevoza potnikov v RS, tako, kar pomeni, da bo v občini Horjul ohromljen tudi potniški promet.

 Vsakodnevni preventivni ukrepi - Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. - Ne dotikamo se oči, nosu in ust. - V primeru, da zbolimo, ostanemo doma. - Izogibamo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. - Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov. - Redno si umivamo roke z milom in vodo. - V primeru, da voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke. Vsebnost etanola v razkužilu naj bo najmanj 60%. razkužilo za roke je namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/razkuževanju kože. - Redno čistimo in po potrebi razkužujemo predmete in površine, ki se jih pogosto dotikamo.

3.9.8 Verjetnost pojavljanja verižnih nesreč Zaradi pojava nalezljivih bolezni pri ljudeh ni velikih možnosti pojavljanja verižnih nesreč, se pa nalezljive bolezni pri ljudeh lahko pojavijo kot posledice naravne ali druge nesreče, predvsem ob: - potresu z močnimi poškodbami ali močnejše intenzitete VIII. EMS ali več - katastrofalnih poplavah - jedrski nesreči - pojavu posebno nevarnih bolezni živali - uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi - nesrečah z nevarnimi snovmi

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 3.9.9 Zaključek Nalezljive bolezni v Sloveniji zavzemajo pomembno mesto med akutnimi nevarnostmi za zdravje prebivalstva. Poleg nalezljivih bolezni, ki so razmeroma dobro znane že stoletja, se pojavljajo nove in porajajo že znane v novi, spremenjeni in nevarnejši obliki. Preučevanja kažejo, da bodo nalezljive bolezni stalne spremljevalke človeštva tudi v prihodnosti.

Narava nalezljivih bolezni, da lahko iz enega primera nastane izbruh, epidemija ali celo pandemija, in poznavanje, da se nalezljive bolezni širijo čez državne meje in na vse celine, zahtevata načrtovanje ukrepov za preprečevanje širjenja ter obvladovanje posameznih nalezljivih bolezni, izbruhov, epidemij in zmanjševanja bremena teh bolezni.

Zaradi načina življenja, sprememb v okolju in številnih drugih dejavnikov so nalezljive bolezni pri ljudeh eden pomembnih dejavnikov, ki lahko ogrožajo zdravje prebivalstva vseh starostnih skupin.

Uspešno preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni temelji na učinkovitem sistemu epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni pri ljudeh in hkrati usklajenega delovanja na vseh ravneh javnega zdravja, upravnih organov s področja zdravstva in veterine. Ključnega pomena je konkretna ocena ogroženosti in ustrezno ukrepanje ob pojavu nalezljivih bolezni, še posebno nalezljivih bolezni, proti katerim se cepi, in tistih, ki se pojavljajo v izbruhih, kopičenjih in epidemijah.

Za preprečevanje nalezljivih bolezni se izvajajo številni preventivni in protiepidemijski ukrepi. Veliko nalezljivih bolezni se lahko prepreči:  s higienskimi in sanitarnimi ukrepi  s cepljenjem, ki ščiti cepljeno osebo pred okužbo (na primer tetanus, davica, gripa, steklina, ošpice, meningitis …)  z učinkovitimi zdravili, ki delujejo specifično na povzročitelja (preventivna uporaba zdravil – antibiotikov, protivirusnih zdravil)

K večji odpornosti proti boleznim pa pripomore še utrjevanje telesa z redno vadbo, uravnoteženo prehrano in gibanjem na svežem zraku. Za številne bolezni obstajajo tudi cepiva, s katerimi se lahko zaščitijo ciljne skupine prebivalcev.

Poleg delovanja zdravstvene in veterinarske službe lahko tudi sami prebivalci veliko naredijo za njihovo preprečevanje predvsem:  s pravilnim ravnanjem z živili in pravilno pripravo hrane  z umivanjem rok in higienskim ravnanjem ob kašljanju in kihanju  s samoizolacijo v primeru bolezni  z izogibanjem stika z bolnimi živalmi in s pravočasnim obiskom v najbližji ambulanti za preprečevanje stekline ob kakršnem koli sumu stika s steklo živaljo  s primerno obleko ob bivanju na območjih, na katerih so prisotni prenašalci bolezni (komarji, klopi)  z ustrezno zaščito pri spolnih stikih  s pravočasnim cepljenjem

V primeru pojava epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh kot posledica naravne ali druge 43

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ nesreče ter v primeru pojava nalezljive bolezni večjega obsega pri ljudeh (epidemije ali pandemije) bi bilo treba poleg rednih javnih in drugih služb uporabiti tudi določene sile in sredstva za ZRP. Vse to kaže, kako pomembno je, da sta vzpostavljena učinkovit sistem za zgodnje zaznavanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in hitro ukrepanje.

Za pojav in širjenje nalezljivih bolezni pri ljudeh je pomemben odnos med gostiteljem in agensom. Kadar se ravnotežje med gostiteljem in vzročnimi agensi (mikrobi) prevesi na stran agensa, nastanejo možnosti za okužbo in v številnih primerih tudi za bolezen.

Potrebni so vsaj ti bistveni členi infekcijske verige: agens (ali sploh povzroča bolezen pri ljudeh, kakšen je infektivni odmerek, sposobnost preživetja agensa), vir okužbe (ljudje, živali), rezervoar povzročitelja (ljudje, živali, okolje), pot prenosa (neposredna, posredna), vstopna vrata (dihala, prebavila, koža in sluznice) in dovzetnost ljudi (genetski dejavniki, starost, spol, specifična imunost, življenjske navade, zdravstveni status osebe).

Dodatno pa so za nastanek in širjenje nalezljive bolezni pri ljudeh pomembni še številni dejavniki, na primer prilagajanje in spremembe lastnosti mikrobov, mednarodna potovanja, globalna trgovina, tehnologija predelave hrane, življenjski slog, podnebje, letni čas in vreme, ter druge okoliščine, kot so naravne nesreče, vojne in bioterorizem.

Konkretno oceno ogroženosti zaradi nalezljivih bolezni pri ljudeh pripravljajo strokovnjaki javnega zdravja. V občini Horjul jo pripravijo epidemiologi NIJZ OE Ljubljana, ki ob tem ocenijo možnost za izpostavljenost nalezljivim agensom, verjetnost za okužbo in prenos bolezni ter tveganje za preostalo prebivalstvo. Pri tem se upoštevajo tudi trenutne epidemiološke razmere in vsi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek in širjenje nalezljivih bolezni. Temu ustrezno epidemiologi ob ogroženosti za javno zdravje priporočijo sorazmerne ukrepe in spremljajo učinkovitost izvajanja ukrepov.

Ker upoštevanje samo dveh razmeroma statičnih kriterijev, ki v bistvu spadata med dodatne pogoje za širjenje nalezljivih bolezni pri ljudeh, ne zadošča za kakovostno oceno nevarnosti nastanka in širjenja nalezljivih bolezni pri ljudeh, sta NIJZ in Ministrstvo za zdravje predlagala, da se za potrebe ugotavljanja ogroženosti občin in regij kategorizacije ne izvede na podlagi kriterijev, ampak se njihovo ogroženost preprosto določi. Dejanska ogroženost pa se ocenjuje pri vsakem konkretnem pojavu nalezljive bolezni pri ljudeh.

Iz ocene ogroženosti ob pojavu nalezljivih bolezni in drugih nevarnosti za zdravje pri ljudeh v občini Horjul je torej razvidno, da so nalezljive bolezni pri ljudeh eden od pomembnih dejavnikov, ki lahko ogrožajo zdravje in življenja prebivalstva vseh starostnih skupin, zato je potrebno izdelati načrt zaščite in reševanja ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh v občini Horjul.

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ 4 ZAKLJUČEK OCENE

4.1 Predlogi/naloge - ažuriranje ocene ogroženosti - uskladitev ocene ogroženosti s posameznimi nosilci

Občina Horjul || Ocena ogroženosti ob naravnih in drugih nesrečah ¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯¯ PRILOGA A: EVIDENCA AŽURIRANJA OCENE OGROŽENOSTI

ŠT. DATUM SPREMEMBA PODPIS 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.