Prikaz Stanja Prostora Občine Kamnik
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Naročnik: OBČINA KAMNIK Glavni trg 24 1240 KAMNIK PRIKAZ STANJA PROSTORA OBČINE KAMNIK Izvajalec: LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 1230 DOMŽALE Domžale, junij 2013 MAPA 4 LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o. Ljubljanska cesta 76 p.p.67 1230 Domžale tel: (01) 721 93 90 fax: (01) 721 93 95 [email protected] www.locus.si Poslovni račun 18303 - 0050306641 Id. št. za DDV SI15475760 Matična številka 1228439 Okrožno sodišče v Ljubljani SRG 97/006659 Osnovni kapital 5.000.000 SIT LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Projekt PRIKAZ STANJA PROSTORA OBČINE KAMNIK Številka projekta Naročnik OBČINA KAMNIK Glavni trg 24 1240 KAMNIK Faza DOPOLNJEN OSNUTEK Izdelovalec LOCUS d.o.o. Ljubljanska 76 1230 DOMŽALE Vodja projekta Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad. Strokovna skupina Tomaž Kmet, univ.dipl.inž.arh. Andrej Podjed, gr.teh. Nina Zenkovič, dipl.inž.rač. in inf. LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o. Ljubljanska cesta 76 p.p.67 1230 Domžale tel: (01) 721 93 90 fax: (01) 721 93 95 [email protected] www.locus.si Poslovni račun 18303 - 0050306641 Id. št. za DDV SI15475760 Matična številka 1228439 Okrožno sodišče v Ljubljani SRG 97/006659 Osnovni kapital 5.000.000 SIT OBČINA KAMNIK PRIKAZ STANJA PROSTORA – DOPOLNJEN OSNUTEK KAZALO Tekstualni del I. osnovni podatki za območje prostorskega akta II. bilanca površin zemljišč osnovne namenske in dejanske rabe III. bilanca površin območij pod različnimi varstvenimi režimi IV. opis kvalitete in opozoril o primernosti in zanesljivosti uporabe posameznih delov Kartografski del prikaz rabe prostora, gospodarske javne infrastrukture, varstvenih režimov ter meje območja prostorskega akta v merilu 1:5000 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. II OBČINA KAMNIK PRIKAZ STANJA PROSTORA – DOPOLNJEN OSNUTEK I OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Občina Kamnik leži ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na severovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline. Občina obsega 265,6 km², s čimer se uvršča med večje slovenske občine. Meji na občine: Solčava, Luče, Gornji Grad, Nazarje, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica, Domžale, Mengeš, Komenda, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor in Jezersko. Občina obsega 102 naselji. Po zadnjem popisu leta 2002 je živelo v občini Kamnik 26.477 prebivalcev v 8.924 gospodinjstvih, po statističnih podatkih ob koncu leta 2008 pa že 28.677 prebivalcev, kar predstavlja skoraj 8% rast prebivalstva. Gostota naseljenosti za občino Kamnik je leta 2008 znašala 108 prebivalcev/km2 in je tako primerljiva s slovenskim povprečjem. Jedro občine predstavlja mesto Kamnik, ki s svojo zgodovino ter arhitekturno identiteto predstavlja tudi kulturno in turistično središče severno ljubljanske regije ter hkrati upravno središče Kamnika s širšo okolico. V Kamniku živi skoraj polovica prebivalcev občine, v to območje pa je tudi največje priseljevanje, zaradi česar poselitveno močno izstopa. Občina Kamnik ima slab indeks zaposlitvenih možnosti, kar se izraža v obliki velikih dnevnih migracijskih tokov proti Ljubljani (največ v Mestno občino Ljubljano, del tudi v občino Domžale). Poleg zaposlitve je vzrok dnevnih migracij tudi izobraževanje. Prometno je Kamnik s sosednjimi občinami in Ljubljano povezan s sistemom državnih cest regionalnega nivoja pa tudi z omrežjem lokalnih cest. Prometnica najvišjega ranga v občini je regionalna cesta 1. reda Gornji Grad-Kamnik-Domžale, ki se na jugu mesta Kamnik v smeri proti Ljubljani razcepi na tri pomembnejše cestne povezave v smeri proti Radomljam in Dobu, proti Domžalam in proti Mengšu. V smeri proti vzhodu se preko Tuhinjske doline Kamnik povezuje z Vranskim, v smeri proti severu pa potekata regionalni cesti 3. reda do Kamniške Bistrice in proti Lučam, ki služi kot glavna prometnica za dostop do Velike planine. Na zahodu se preko omrežja lokalnih cest Kamnik povezuje z Mostami, Komendo in Vodicami. Na območju občine ni priključka na avtocesto. Za regionalno železniško progo Ljubljana – Kamnik je predvidena posodobitev in zgraditev 2. tira. Velikost občine – površina: 265,6 km2 Število prebivalcev(junij 2008): 28677 Število krajevnih, vaških, mestnih skupnosti: 23 Število naselij: 102 Število objektov po HS: 5764 Število objektov po REST: 13514 Število kmetij: 956 Nadmorska višina (od do v m) 335m do 2532m Najnižja točka: Šmarca (~335 m.n.m) Najvišja točka: Skuta (~2532 m.n.m.) LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. STRAN 3/36 OBČINA KAMNIK PRIKAZ STANJA PROSTORA – DOPOLNJEN OSNUTEK II STANJE, TEŽNJE IN PROBLEMI DOSEDANJEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA V OBČINI KAMNIK II.1 Osnovne geografske značilnosti občine Občina Kamnik leži ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na severovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline, s katero je v gospodarskem smislu tesno povezana. Občina meri 265,6 km², s čimer se uvršča med večje slovenske občine. Meji na občine: Solčava, Luče, Gornji grad, Nazarje, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica, Domžale, Mengeš, Komenda, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor in Jezersko. Jedro občine predstavlja mesto Kamnik, ki s svojo izjemno zgodovino ter arhitekturno identiteto predstavlja nesporno kulturno in turistično središče severno ljubljanske regije ter hkrati upravno središče Kamnika s širšo okolico. Za območje občine Kamnik je značilna raznolikost, ki je rezultat prehodne lege med Ljubljansko kotlino, Kamniško-Savinjskimi Alpami in Posavskim hribovjem. Občina je izrazito razdeljena na tri območja: urbani del, ki obsega širše mestno območje Kamnika oziroma krajinsko območje Ljubljansko-Kamniške kotline, podeželski del, ki obsega območje Tuhinjske doline in Menine planine, ter območje Kamniško-Savinskih Alp. Obrobje Ljubljanske kotline tvorita Kamniška ravan in Tunjiško gričevje. Kamniško ravan zaznamuje odprtost ravninskega sveta z intenzivno kmetijsko rabo in intenzivno poseljenostjo, reka Kamniška Bistrica ter ostanki ravninskih gozdov. Za Tunjiško gričevje je značilen razgiban gričevnat svet s tradicionalno kmetijsko krajino in strnjenimi naselji obdanimi s sadovnjaki in kozolci. Visokogorski svet zaznamuje velika reliefna dinamika, dominantna lega, naravna ohranjenost, odsotnost poselitve in ekstenzivna kmetijska krajina (Velika planina). V občino Kamnik sega zahodni del Posavskega hribovja, ki ga v Tuhinjski dolini zaznamujeta dolini Nevljice in Motnišnice s pritoki, ki se zajedajo v gozdnato kopasto hribovje, samotne kmetije z drobno strukturiranostjo kmetijskih površin, ter ruralna strnjena naselja z ohranjeno arhitekturno identiteto, na Menini planini pa zakraselo površje s prepletom gozda in planinskih pašnikov. II.2 Poselitev Po zadnjem popisu leta 2002 je živelo v občini Kamnik 26.477 prebivalcev v 8.924 gospodinjstvih, po statističnih podatkih ob koncu leta 2011 pa že 29.027 prebivalcev. V zadnjih devetih letih je torej zabeležena skoraj 8% rast prebivalstva. Gostota naseljenosti za občino Kamnik je leta 2011 znašala 109 prebivalcev/km2, kar je primerljivo s slovenskim povprečjem. Urbaniziranost v občini Kamnik pogojujeta reliefna razgibanost prostora ter vodni sistem. V občini sta 102 naselji. Velik del poselitve predstavljajo majhna, pretežno gručasta naselja. Večja naselja se nahajajo predvsem na ravninskih delih ob vodotokih, ki jih mestoma tudi členijo in z zelenim obvodnim pasom ustvarjajo posebno kvaliteto prostora, ki je ponekod zaradi napredovanja urbanizacije vse bolj okrnjen. Poselitveno izstopa občinsko središče Kamnik, v katerem živi skoraj polovica prebivalcev občine, v to območje pa je tudi največje priseljevanje. Ostali deli občine stagnirajo ali se celo praznijo (skrajni vzhodni del Tuhinjske doline). Mesto Kamnik predstavlja območje poselitvenega razvoja z urbano naselbinsko dediščino in dobro ohranjeno arhitekturno identiteto. V občini je še nekaj naselij s pretežno ruralno naselbinsko dediščino in dobro ohranjeno arhitekturno identiteto. V mnogih primerih je razvoj urbanizacije spremenil tipologijo nekdanjih naselij, ki so postala po načinu bivanja urbana ali polurbana, v morfološkem pogledu pa ostajajo predvsem v severnem in vzhodnem delu občine jedra vasi oziroma strnjena naselja dokaj nenačeta in prvinska. Temeljno razpoznavnost arhitekturne krajine so oblikovale krajinske dominante (cerkve, gradovi, znamenja, kozolci in celo posamezne stavbe). LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. STRAN 4/36 OBČINA KAMNIK PRIKAZ STANJA PROSTORA – DOPOLNJEN OSNUTEK Dobro razpoznavna in ohranjena arhitekturna identiteta naselij predstavlja potencial za razvoj turističnih dejavnosti v občini kot tudi za ustvarjanje kvalitetnega bivalnega okolja. Problem predstavlja razpršena gradnja, ki je predvsem odraz novejše poselitve. V občini Kamnik prevladujejo individualne stanovanjske hiše. Večstanovanjske stavbe so zgoščene v mestu Kamnik. Lastništvo stanovanj v občini je pretežno v zasebni lasti fizičnih oseb, javnega sektorja je zanemarljivo malo (4%). Statistika izkazuje izredno majhno število stanovanj za počitek in rekreacijo, to je 3,7% ali 200 stavb. Demografsko stanje občine Kamnik je zelo dobro. Za občino je značilna stalna močna rast prebivalstva. Povprečna starost prebivalstva je okrog 40 let. Starostna struktura prebivalstva je še ugodna. Občina ima rahlo višji delež od republiškega povprečja tako pri delovnem kontingentu kot pri mladem prebivalstvu. Slabša je izobrazbena struktura prebivalstva, kjer je ob prevladujočem deležu srednje izobrazbe, primanjkuje visoko izobraženih prebivalcev. Tako naravni kot selitveni prirast je v zadnjem desetletju pozitiven in za slovenske razmere nadpovprečno dober. Vendar pa