Glasilo občine Cerknica | marec 2015 | letnik 1 | številka 6 | brezplačen izvod SLIVNIŠKI pogledi

iz vsebine: Intervju: Danica Štefančič: (str. 16) Predstavitev kraja: Lipsenj (str. 22) Naša društva: MACE Cerknica (str. 24) Kultura: Vanda Šega (str. 25) Šport: Ping pong klub Rakek (str. 28)

Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje Cerknica | Čohovo | Dobec | Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane | Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica | Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo | Štrukljeva vas Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno marec 2015 | Slivniški pogledi | i Vsebina Zima in ptice na Uvodnik...... 3 Občina za občane...... 4 Cerkniškem jezeru Iz občinske hiše nezditvena sezona dolgih toplih dni, ko je Ni razpisov za evropska sredstva...... 6 bilo žuželk in podobne hrane v izobilju, je Aktualno pri nas Gminila. Ko mraz z visokega severa pritisne Medved in volk vse bližje vasem...... 8 proti jugu, se tudi jate ptic selivk dvignejo v zrak. Dogaja se...... 10 Odpravijo se na vsakoletno romanje v daljne kraje, Intervju kjer prezimujejo. Pot na prezimovališča je dolga sto­ Danica Štefančič...... 16 tine kilometrov in ptice vodi preko visokih gorskih Gospodarstvo verig, preoranih polj in betonskih džungel ... Tiste, Branal...... 18 Pred kmetijami so ovire, a tudi priložnosti. . . . 20 ki letijo čez naše kraje, se zato počitku na čudovitem Ideja za izlet jezeru, ujetem med širnimi gozdovi Javornikov in Iz Zelš na Stražnik...... 21 čarovniško Slivnico, ne morejo upreti. Pernati gostje Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz se brez težav pridružijo pticam, ki so tu gnezdile, saj Lipsenj...... 22 je hrane na Jezeru dovolj za vse. Naša društva Najlepše prizore nam pričarajo jate vodnih ptic, MACE Cerknica ...... 24 ki se ob robu umikajočega jezera in nad njegovo Kultura in kulturniki...... 26 Vanda Šega: Olupki srca...... 27 gladino spreletavajo v jutranjem in popoldanskem Šport soncu. Nekatere vrste, na primer močvirski, zeleno­ Ping pong klub Rakek...... 28 nogi in pikasti martinci, togotniki, pribe in žerja­ Cerkniški kegljači dvakrat srebrni...... 29 vi, si na Cerkniškem jezeru le naberejo novih moči, Duh nekega drugega časa nato pa odletijo dalje, v smeri proti Sredozemlju in Nogometna tekma v Begunjah leta 1951. . . . 30 Črni celini. Jate in skupine velikih belih čapelj, rac Notranjske artikulacije...... 30 žličaric, kostanjevk, žvižgavk in dolgorepih rac, lisk, Dober zgled in črna pika ...... 32 zvoncev, malih žagarjev in čopastih ponirkov pa tu­ Obveščamo...... 33 Razgibajmo možgane...... 34 kaj vztrajajo, vse dokler jim Zima vode ne spremeni Pust...... 35 v led. Ko ne morejo več do hrane, za katero se pota­ Lepo vabljeni...... 36 p­ljajo v plitvinah ali stikajo ob robu jezera, odletijo. To je le delček pestrega ptičjega sveta, ki mu Jeze­ Kolofon: Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica ro omogoča življenje, zato pomen tega koščka narave Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo vsa daleč presega slovenske meje. Domačinu sta ta vrvež gospodinjstva v občini Cerknica. Cena izvoda s poštnino za in divja podoba jezera nekaj vsakdanjega in samo­ naročnike izven občine Cerknica: 2,78 €. Naklada: 4.000 izvodov. Odgovorna urednica: Sergeja Širca. Uredniški odbor: Marija umevnega, obiskovalec pa se zlepa ne more načuditi Hribar, Miha Jernejčič, Maja Mahne, Maruša Opeka in Petra lepoti in neukročenosti tukajšnje narave. In še kako Trček. Naslov uredništva: Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Elektron­ski naslov: urednistvo@slivniskipogledi. prav ima, saj takega jezera ni nikjer drugje na svetu! si. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Cerknica in prihodkov oglaševanja. ­Oblikovanje in tisk: Evrografis d.o.o. Avtor: Jošt Stergaršek Slivniški pogledi marec 2015 Fotografijaii | na naslovnici: Ledena | zora, foto:Ivan Kebe Foto: Tine Schein Uvodnik Vsi štirje letni časi, vsako leto

Včasih ko pridem domov do kože ­klimatske naprave ali poiščemo prijetne načine premočena in fejst premražena, za ohladitev. Čeprav ima jesen svojo otožno plat, si obljubim, da se bom nekoč preselila je vendarle poseben užitek opazovati odtenke je­ senskega listja in spremljati, kako se narava pri­ nekam, kjer imajo najmanj 364 pravlja na zimo. Kepanje in oblikovanje angelčkov v sončnih dni letno . Na otok Bora Bora snegu bi moralo biti uradna in neodtujljiva pravica sredi Tihega oceana, recimo . Kako bi vsakega otroka. In že se leto obrne, izpod snega po­ bilo lepo iz garderobe črtati bundo in kukajo zvončki, pomlad trka na vrata kot obljuba nepremočljive škornje! Vsak dan obuti novega življenja. Zavedam se, da so nam ti čari tako blizu pred­ samo sandale, pozabiti na nogavice, vsem zato, ker živimo sredi neokrnjene narave. V jopico ob večerih pa obleči izključno velikih mestih vremenski pojavi nekako nimajo za barvno popestritev garderobe… pravega učinka. Prav naše Cerkniško jezero še po­ sebno dramatično poudarja menjavo letnih časov in mislim, da bi v resni­ vremenskih pojavov. ci po kakem mesecu Res, dramatičnost je na trenutke grozeča, ko nas sonca in vročine brez zajamejo hujše vremenske ujme. Na srečo smo se v A zadnjih letih izognili njihovim res tragičnim posle­ dežja že hudo pogrešala naše notranjsko vreme. In vsako dicam. Iz obdobja žledu in poplav smo izšli boga­ leto bi pozimi zagotovo priš­ tejši za novo življenjsko izkušnjo. Narava nam je še la domov za kak mesec, gaziti­ enkrat potrdila, da je močnejša od nas. Kljub groz­ po celem snegu in se pustiti ljivosti mi je zagotovilo, da človek (še?) ne more okepati. nadzorovati vremena, v tolažbo. Zdaj, ko so se bunda in škornji posušili, mi je Pravzaprav je nekaj privlačnega v prvem jutra­ dež iz suhega zavetja toplega doma že spet všeč. njem pogledu skozi okno, ko kljub vremenski na­ Pravzaprav so mi naši kraji pri srcu prav zato, ker povedi nisem čisto prepričana, kaj me čaka zunaj. tu vsako leto še vedno doživimo vse štiri letne Če bi to bilo poletje vsak dan v letu, bi izgubilo svoj čase. V zadnjem času se sicer zdi, da včasih malo čar. Če pa poletna vročina pride po dolgi, zasneženi pomešajo liste na koledarju, a vendar je leto vsee­ zimi in deževni pomladi, je čisto dobrodošla. no razdeljeno na štiri obdobja, od katerih ima vsa­ Letnim časom bomo zdaj lažje sledili tudi v Sliv­ ko svoj poseben čar. niških pogledih. Od te številke dalje bodo izha­ Pravega, vročega poletja je na Notranjskem na­ jali vsak mesec. Vsak mesec na začetku meseca, vadno samo par tednov, a dovolj, da vklopimo ­zanesljivo kot štirje letni časi. Sergeja Širca

Foto: Valter Leban marec 2015 | Slivniški pogledi | 3 Občina za občane

Telovadnica na Rakeku brez zato telovadnica lahko služi svojemu namenu. Sku­ paj z Osnovno šolo Jožeta Krajc Rakek skrbimo nepravilnosti tudi za redno vzdrževanje in odpravljanje trenutnih Telovadnico na Rakeku sta si na podlagi anoni­ pomanjkljivosti, peskanje prostorov itd. mne prijave ogledala dva inšpektorja: gradbeni Seveda pa s tekočim vzdrževanjem nikakor ni inšpektor je opravil inšpekcijski nadzor 27. janu­ mogoče odpraviti dejstva, da je telovadnica abso­ arja, inšpektorica Inšpektorata RS za varstvo pred lutno premajhna za organizacijo prireditev in nor­ naravnimi in drugimi nesrečami pa je 10. februar­ malno vadbo, predvsem v kolektivnih športih. To ja opravila inšpekcijski nadzor s področja varstva bo odpravljeno šele z izgradnjo načrtovane večje pred požarom. športne dvorane. Gradbeni inšpektor pri pregledu ni ugotovil nep­ Dušan Jernejčič, projektni sodelavec za področje športa, Občina Cerknica ravilnosti. Po vizualnem pregledu nosilnih kon­ strukcij je ugotovil, da predmetnega objekta po do­ ločbah Zakona o graditvi objektov glede na stanje Sofinanciranje društev v času inšpekcijskega pregleda ni mogoče označiti v letu 2015 Ker je bilo prejšnje leto volilno, Občina Cerknica še nima potrjenega proračuna za leto 2015. Sprejem proračuna pričakujemo konec marca 2015, do tak­ rat pa je uvedeno začasno financiranje. V takih pri­ merih je pri dodeljevanju sredstev za sofinanciranje društev praksa večine občin taka, da društvom na­ kazujejo dotacije na podlagi sprejetega proračuna za tekoče leto oziroma začasnega financiranja. To velja le za tista društva, ki redno delujejo in se tudi vsakoletno prijavljajo na razpise občine za sofinan­ ciranje. Tudi Občina Cerknica je doslej ravnala tako. Ko je občinski svet potrdil posamezne letne programe (kultura, šport…), smo takoj objavili javni razpis kot nevarno gradnjo, zato je inšpekcijski postopek za sofinanciranje posameznih vsebin. Ker imamo ustavil. merila zapisana v točkah, smo lahko vse postopke Inšpektorica Inšpektorata RS za varstvo pred dokončali in sofinanciranje izrazili v točkah. Ko je naravnimi in drugimi nesrečami je preverila izvr­ bil sprejet proračun, smo točke pretvorili v evre in ševanje ukrepov in stanje varstva pred požarom. tako smo lahko takoj podpisali pogodbe o sofinan­ Tudi ona ni ugotovila nepravilnosti, saj zavezanec ciranju. S tem smo pridobili na času in omogočili ni kršil Zakona o varstvu pred požarom, zato je bil posameznim društvom čim prejšnje sofinanciranje. tudi ta inšpekcijski postopek ustavljen. Občinska uprava namreč vedno skuša delati v Kot smo omenili že v prejšnji številki Slivniških javno dobro, v dobro ljudi - v tem primeru pred­ pogledov, je Občina Cerknica doslej v ta objekt vlo­ vsem v dobro društev. Društvom namreč večino­ žila kar nekaj sredstev za vzdrževanje in obnovo,­ ma neživljenjska pravila s togimi, birokratskimi

4 | Slivniški pogledi | marec 2015 Občina za občane

­predpisi pogosto onemogočajo normalno pridobi­ odobrenih projektov, ki so dobili potrditev, tudi vanje sredstev, s tem pa pod vprašaj postavljajo nji­ projekt Rural design. Celoten naziv projekta je Kre­ hovo delovanje. ativna industrija za oblikovanje prostora. Na ta način delovanje društev v občini Cerkni­ Čezmejno konzorcijsko partnerstvo je sestavlje­ ca ni bilo ogroženo, čeprav pravilnik o postopkih no iz treh hrvaških istrskih občin (mesto Vodnjan, za izvrševanje proračuna ne dovoljuje izplačila Občina Sveti Lovreč in Občina Svetvinčenat) ter sredstev za sofinanciranje društev pred postopkom dveh slovenskih občin (Cerknica in Šentrupert). javnega razpisa. Na to nas je z dopisom z dne 4. 2. Vse občine povezuje izjemno bogata naravna in kul­ 2015 opozorilo Ministrstvo za finance. Dopis je bil turna dediščina, zato je bil projekt vključen v priori­ odgovor na vprašanje, ki ga je zastavila lista Naša teto trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Notranjska (NaNo), opozicijska lista v cerkniškem Projekt bo predvidoma potekal od februarja občinskem svetu. 2015 do aprila 2016. Skupna vrednost projekta je Tako smo se primorani dosledno držati neživ­ 392.912 evrov, od tega je sofinanciranja 333.975,20 ljenjskih pravil. Do nadaljnjega je torej v celoti ustav­ evra. ljeno sofinanciranje vseh društev, dokler ne bomo Občina Cerknica ima v tem projektu odobrenih ­zadostili vsem pravilom za nakazovanje sredstev: 93.012 evrov, od česar znaša IPA sofinanciranje • javni razpis lahko objavimo šele po sprejemu 79.060,20 evra, nacionalno sofinanciranje 9.301,20 ­proračuna, evra in lastno sofinanciranje 4.650,60 evra. • javni razpis mora biti objavljen v našem javnem Glavni namen čezmejnega projekta je dvig kva­ glasilu trideset dni, litete urbanega in ruralnega prostora ter izdela­ • sledi obravnava na ustrezni komisiji in šele nato va skupne čezmejne metodologije za organizacijo sledi procesa stalnih izboljšav ureditve javnega prostora • izplačilo sredstev. ­preko urejanja javne signalizacije. Glede na tak terminski plan pričakujemo prvo Glavne aktivnosti obsegajo: vodenje in upravlja­ izplačilo zneskov sofinanciranja društvom najbolj nje projekta in partnerstva, izdelavo metodologi­ zgodaj v juniju ali pa celo v juliju 2015. je (raziskava in analiza prostorov, komunikacija z Vsem društvom, ki so doslej normalno prejemali deležniki, elaborati signalizacije, elaborati vizuali­ sredstva s strani Občine Cerknica, se opravičujemo. zacije področij, skupna čezmejna monografija kon­ Dosedanjo večletno dobro prakso so nam sedaj žal ceptov ureditve območij), pilotne akcije rešitev po onemogočili nekateri, za katere so očitno na prvem občinah ter obveščanje javnosti (delavnice z lokal­ mestu toga birokratska pravila, za vsebino dela in s nimi prebivalci in javnimi uslužbenci, spletna stran, tem tudi obstoj društev pa jim ni mar. objave v medijih, zaključne konference, zgibanke). Občinska uprava Občine Cerknica Samo Mlinar, višji svetovalec za komunalno-cestno dejavnost, Občina Cerknica

Potrditev čezmejnega projekta Rural design V okviru 3. javnega razpisa Instrumenta predpris­ topne pomoči, Operativni program IPA Slovenija- Hrvaška 2007–2013, je bil na seznamu pogojno

marec 2015 | Slivniški pogledi | 5 Iz občinske hiše

je dejal Rupar. »Trenutno ni možnosti, da bi do­ Ni razpisov za bili evropska sredstva, večina proračunskega de­ narja pa je namensko razdeljena in občina nima evropska sredstva sredstev, da bi se lotila velikega projekta.« Bodo pa letos zaključili rekonstrukcijo vodovodnega sistema v Begunjah. V tretji fazi, za katero name­ V začetku februarja so svetniki v prvi njajo 300.000 evrov, bodo zgradili oziroma obno­ obravnavi sprejeli letošnji proračun . vili skoraj dva kilometra omrežja, uredili nov, večji Ta je uravnotežen, sicer pa nekoliko vodohran, na starem pa zamenjali hidromehansko nižji od proračunov zadnjih let . opremo. Okoli 80.000 evrov so namenili ureditvi »Prejšnja leta smo veliko investicij parkirnih prostorov pri zdravstvenem domu, ki bodo prišli prav tudi uporabnikom lekarne in star­ izvedli s pomočjo evropskih sredstev, šem, ki vozijo otroke v vrtec. Proračunski denar bo trenutno pa ni razpisov, na katere med drugim šel še za postavitev avtobusnih posta­ se bi lahko javili,« je pojasnil župan jališč v Grahovem in na Bločicah, ureditev posta­ Marko Rupar . Med večjimi naložbami, jališča v Ivanjem Selu in nakup radarske ­table za v katere bo občina vlagala letos, Rakek. Svetniki so dali soglasje k novi, nekoliko višji ceni sta urejanje vodovodnega sistema neposredne oskrbe na domu, a se višina plačila za v Begunjah in parkirišč ob uporabnika ne bo spremenila in bo ostala 5,14 evra zdravstvenem domu . na uro. Razliko do ekonomske cene (17,57 evra na uro) bo subvencionirala občina. a občini predvidevajo, da se bo v proračun nateklo za 11,7 milijona evrov prihodkov. NOdhodkov naj bi bilo za slabega pol mili­ jona manj, z razliko pa bodo odplačali del dolga. Za naložbe bodo letos namenili okoli štiri milijo­ ne evrov, od tega največ za plačilo računov za tiste naložbe, ki jih je občina zaključila že lani. Dober milijon evrov bo šel za plačilo gradnje čistilne na­ prave in kanalizacije na Rakeku, pol milijona pa za poplačilo gradnje čistilne naprave v Dolenji vasi. Večino tega denarja sta zagotovili država in Evrop­ ska unija.

Največ za vodovod Velikih projektov se letos ne bodo lotevali. »V zad­ Za starše, ki vozijo otroke v vrtec, pa tudi za uporabnike zdrav­ stvenega doma in lekarne bodo na občinskem zemljišču pri zdrav­ njih nekaj letih smo z lastnimi in evropskimi sred­ stvenem domu (na fotografiji) letos uredili 26 novih parkirnih stvi uspeli zaključiti nekaj res velikih investicij,«­ mest . | Foto: Petra Trček

6 | Slivniški pogledi | marec 2015 Iz občinske hiše

Sprejeli so še spremembe odloka o prodaji zunaj Kadrovske zadeve prodajaln, s čimer so uredili delovanje tržnice. V Za pooblaščenca Občine Cerknica v skupščino Ko­ prihodnje bodo morali določiti še cene oddajanja tr­ munale Cerknica so svetniki imenovali Miloša žnih prostorov. Med drugim so sklenili, da lahko na ­Poholeta, ki je to funkcijo opravljal že do zdaj. tržnici poleg mlekomata stojijo tudi drugi podobni Zaradi nezdružljivosti funkcij so imenovali nova avtomati; komunali so omogočili, da odpiralni čas predstavnika občine v svetih dveh javnih zavodov. prilagaja potrebam ponudnikov; novega cenika na­ Namesto Ljudmile Cantarutti bo predstavnik jema tržnih prostorov in stojnic pa ne bodo potrje­ ustanovitelja v svetu Zdravstvenega doma dr. Boži­ vali svetniki, temveč župan. darja Lavriča Cerknica Blaž Knez, namesto Lidije V prvem branju so svetniki potrdili odlok o rav­ Jernejčič pa bo v svetu Osnovne šole Jožeta Krajca nanju s komunalnimi odpadki in to področje gos­ Rakek sedel Franc Šivec. V svet Centra za socialno podarskih javnih služb prilagodili novi zakonoda­ delo Cerknica so svetniki kot predstavnico lokalne ji. Potrdili so tudi odloke o programu opremljanja skupnosti imenovali Biserko Levačič Nelec. stavbnih zemljišč in o merilih za odmero komunal­ Ob koncu seje je župan Rupar svetnike obves­ nega prispevka za zemljišča na Gorenjem Jezeru til, da je za podžupana imenoval Marka Kranjca (tam bo lahko nastalo dvanajst enodružinskih hiš (SDS). in dve z dopolnilnim poslovnim programom), v Slivcah (tam naj bi zgradili 12 hiš) ter za zemljišča v Besedo ima opozicija Begunjah, kjer bo mogoče zgraditi deset hiš. Poleg Vesna Turšič (Naša Notranjska) je pri spre­ tega so v prvem branju potrdili tudi odlok o občin­ jemanju proračuna predlagala, naj občina, ki skem podrobnem prostorskem načrtu za območje v sofinancira plačilo vrtca, pri izračunu upošte­ Begunjah, ki je že od leta 2004 opredeljeno za sta­ va tudi stanovanjske kredite staršev: »Nekate­ novanjsko gradnjo. Skupaj z območjem, za katerega re občine so to že sprejele, saj tako te družine so sprejeli program opremljanja stavbnih zemljišč, niso breme občine, na primer pri socialnih sta­ naj bi to zagotovilo površine za individualno grad­ novanjih ali na drugih postavkah.« Bogdana njo za Begunje z zaledjem za prihodnjih osem do Bizjak z občinske uprave je pojasnila, da so o dvanajst let. tem razmišljali, a se za to možnost niso odloči­ li. »Občina pa omogoča dodatno znižanje pla­ Imenovanje odborov čila v primerih, ko eden od staršev varovanca vrtca neprestano neguje drugega otroka, zara­ krajevnih skupnosti di česar ne moreta biti oba zaposlena, oziroma Svetniki so sprejeli sklep o začetku postopka imeno­ če enega ali oba doleti nenadna težja bolezen vanja odborov krajevnih skupnosti. Predloge lahko ali nesreča, ko to bistveno vpliva na način živ­ krajani in svetniške skupine naslovijo na občinsko ljenja družine in je dokazljivo. Plačilo je niž­ komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imeno­ je za največ dva plačilna razreda, do ureditve vanja, in sicer najpozneje v 30 dneh od 16. februar­ stanja, največ pa za šest mesecev,« je povedala ja, ko je bil sklep objavljen v Uradnem listu RS. Bizjakova. Dodala je, da občina še vedno omo­ Navodila za oddajo predlogov in ustrezna obraz­ goča rezervacije mest v vrtcu v poletnih mese­ ca objavljamo v uradnih občinskih objavah na mod­ cih, kar ­dodatno bremeni proračun. rih straneh.

Avtor: Petra Trček marec 2015 | Slivniški pogledi | 7 Aktualno pri nas

Škoda večja pri zaščitenih vrstah Medved in volk Urbas razpolaga s podatki, da je 11 lovskih družin, kolikor jih deluje v občinah Cerknica, Loška doli­ vse bližje vasem na in Bloke, lani vsega skupaj krilo škodo v višini nekaj manj kot 1030 evrov. »Škoda je razmeroma Nekdaj travnate površine ob robovih majhna,« pove Urbas in poudari, da bi bil znesek vasi se zaraščajo in gozd je vasem vse višji, če bi imeli na našem koncu večje sadovnjake, njivske površine in trajnostne nasade. A škoda, ki bližje . Tako se proti ljudem širi tudi jo povzročajo zaščitene živalske vrste, je bistveno bivalni prostor številnih živali, ki so večja. Po podatkih Krajevne enote ZGS Cerknica je v strnjenih gozdovih Notranjske našle škoda, ki so jo povzročili medved, volk, veliki detel zavetje, se ohranile, pa tudi razmnožile . in dihur, lani samo v občini Cerknica znašala do­ Zato se Notranjci vse pogosteje soočamo brih 33.500 evrov. Največ škode je povzročil volk (poškodovanje drobnice), medtem ko se je medved s škodo, ki jo nam in našemu premoženju največkrat lotil sadnega drevja ter bal travne silaže. povzročajo živali .

ot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slo­ venije (ZGS), škoda zaradi divjadi največ­ K krat nastane na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, nasadih, sadovnjakih, domačih živali, vozilih v prometu in tako dalje. Kdo je odgovoren za kritje te škode, je odvisno od vrste živali. Predse­ dnik Zveze lovskih družin Notranjske Mirko ­Urbas pojasni, da je treba pri tem razlikovati škodo, ki jo Mirko Urbas, predsednik Zveze Vincenc Otoničar, predsednik povzroči nezaščitena divjad (jelenjad, srnjad, divji lovskih družin Notranjske, po- odbora izpostave KGZS Cerkni- prašič itd.) in jo krijejo lovske družine, ter škodo, udari, da pri lovskih družinah ca, da so na državni ravni več­ roki za kritje škode ne pred- krat opozorili na probleme z ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste (medved, stavljajo težav . | Foto: Maruša medvedom in volkom . | Foto: volk, ris itd.) in jo poravna država. Opeka Maruša Opeka Škoda zavarovanih vrst po škodnem objektu za leto 2014 v občini Cerknica. (vir: KE ZGS Cerknica)

ZAVAROVANA VRSTA ŠKODNI OBJEKT ŠKODNI PRIMERI POVZROČENA ŠKODA (Eur) DIHUR KOKOŠI 1 115,93 MEDVED BALE TRAVNE SILAŽE 10 1.322,46 ČEBELE 2 503,40 OGRAJA 1 110,00 DROBNICA 1 438,00 POLJŠČINE 6 708,31 SADNO DREVJE 18 1.597,94 VELIKI DETEL OSTREŠJA 4 PO SANACIJSKEM RAČ. VOLK DROBNICA 44 28.718,50 Skupaj 87 33.514,54

8 | Slivniški pogledi | marec 2015 Aktualno pri nas

Kot pove Vincenc Otoničar, predsednik odbora Foto: Jošt Stergaršek cerkniške izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), se vse pristojne službe ob škodi hitro odzo­ vejo, težava pa so dolgi roki čakanja na odškodnine, ki jih izplačuje država. Tudi Urbas potrdi, da se na denar čaka celo do enega leta, zlasti ko se fond, na­ menjen izplačilom na ravni države, izprazni. Hkrati poudari, da pri lovskih družinah roki za kritje škode ne predstavljajo težav. »En del je finančno poplačilo škode, delno jo poravnajo z materialom, kot so gno­ jila in semena, ali pa celo z delovnimi urami lovcev,« našteva Urbas. Pri tem posebej poudari trud lovskih družin, da z lastniki zemljišč ne prihaja do konfliktov. Srečanje z medvedom na Notranjskem danes ni več redkost . Vse več medvedov in volkov ki ne dovolijo povečanega odstrela živali. Sicer lov­ Še pred nekaj leti so bila srečanja z medvedi redkost, ske družine dobijo dovoljenje za intervencijski od­ zdaj pa so na območju Notranjske postala prak­ strel medvedov, ne pa za odstrel volkov. Mirko Ur­ tično vsakdanji pojav. Kot pojasni Boštjan Jež iz bas pojasni, da za letos odstrel volka ni predviden, cerkniške enote Zavoda za gozdove, je povečana pri­ ob tem pa prizna, da je število volkov v porastu, sotnost medveda skupek več dejavnikov. Med njimi kar potrjuje tudi število poginov volkov v prome­ so: zaraščanje, povečana reprodukcija medveda, vse tu. »Škode po volku še pred leti praktično ni bilo, več rekreacije in izletnikov po gozdovih, neobiranje naraščanje škodnih primerov pa je jasen dokaz, da pridelkov v sadovnjakih, prepoved mrhovišč v goz­ se populacija številčno krepi,« pripoveduje Urbas in dovih in tudi prenizek odstrel medveda. Lovci pa doda, da volk praktično ni več ogrožena vrsta. zaznavajo, da je v porastu populacija še ene zveri – Tako kot že pri medvedih naj bi se sedaj tudi pri volka. »V strnjenih gozdovih praktično ni več srnja­ volkovih izkazalo, da država ni pravočasno ukrepa­ di, drži se ob naseljih, kar kaže na povečanje števila la in zajezila njihovega števila. Posledice pa se seve­ volkov,« pojasni Urbas in doda, da je za volka zna­ da kažejo v naraščanju števila škod. »Pri vsem tem čilen velik krog gibanja: v enem dnevu lahko pride bo nastradala država, saj bo morala plačevati vse z Ilirskobistriškega do Menišije. In ravno Menišija več odškodnin,« napoveduje Vincenc Otoničar. Od­ izstopa po škodi, ki jo povzročijo zavarovane vrste. govornost države naj bi bila tudi, da ni zagotovila Na področju Lovske družine Begunje pri Cerknici je zadostnega števila zelenih prehodov čez avtocesto bilo kar 39 škodnih primerov od skupno 87. na relaciji Vrhnika - Postojna, tako da so živali na nek način ujete na tem področju in ne prehajajo na Potrebni bodo zakonski ukrepi druga področja v velikem številu. Oba sogovornika Vincenc Otoničar zatrdi, da so že tudi na državni zato poudarjata, da bo morala država glede te pro­ ravni večkrat opozorili na težave, ki se na našem po­ blematike tudi zakonsko ukrepati in ne samo plače­ dročju pojavljajo zaradi medvedov in volkov, vendar vati odškodnin. Potreben bo kompromis med lovci, so te ostale nerešene. Težava naj bi bila po njegovih naravovarstveniki, strokovnjaki in ne nazadnje tudi besedah tudi v močnem lobiju ­naravovarstvenikov, ljudmi, ki tu živijo v neposredni bližini živali.

Avtor: Maruša Opeka marec 2015 | Slivniški pogledi | 9 Dogaja se

V osmih urah desetkrat na Slivnico Plesno društvo Kolesar je letos že drugič organiziralo 8 ur Slivnice, gorsko tekaško preizkušnjo, v kateri je 14. februarja 80 navdušencev v osmih urah poskušalo čim večkrat osvojiti vrh Slivnice. V slabem vremenu, dežju in megli, je na »coprniški« hrib največkrat, de­ setkrat, pritekel Toni Vencelj, hitrostni rekord pa je pripadel Ivanu Hrastovcu, ki je na vrh pritekel v 27 Foto: Davor Intihar minutah in 41 sekundah. Med ženskami so tri na vrh prišle sedemkrat, med njimi je to najhitreje uspelo Po snegu do Rakovega Škocjana in Mariji Trontelj. Društvo Daruj je ta dan na priredi­ nazaj tvi zbiralo tudi prispevke za nakup defibrilatorja za Čeprav se je drugega zimskega Kunaverjevega poho­ cerkniške gasilce. Vsak, ki je na Slivnici kupil bon za da od Rakeka do Rakovega Škocjana zaradi slabega enolončnico, je namreč prispevali za nakup aparata. vremena udeležilo le okoli 25 ljudi, so bili ti toliko Avtor: Petra Trček bolj zadovoljni. 14. februarja so se z železniške posta­ je na Rakeku podali na pot in se najprej povzpeli na Foto: Jani Curl Stražnik nad Zelšami. Razgled ni bil kaj prida, zato so se kmalu odpravili proti Rakovemu Škocjanu, kjer so občudovali Mali naravni most. V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Rak so se segreli ob čaju in ku­ hanem vinu. Ob povratku na Rakek so se ustavili še na vikendu pri Oliverju, kjer jih je že čakal golaž iz polhov (na fotografiji). Tako okrepčani so se lahkih src in nog vrnili na Rakek. Avtor: Petra Trček

Občni zbor 24. januarja smo se številni člani Planinskega društva Sv. Vid zbrali na rednem občnem zboru v prenovlje­ ni večnamenski dvorani gasilskega doma v Gorenjih Otavah. Srečanja so se udeležili tudi gostje, med dru­ gimi predsednik PD Cerknica Slavko Zalar. Predse­ dnik društva Boštjan Otoničar je predstavil pregled dela v preteklem letu in zastavljene cilje za letošnje leto. Tudi letos bodo člane povezovali številni zanimi­ vi pohodi in izleti, zahtevnejši planinci pa se bodo po­ dali tudi v visokogorje. Uradni del se je zaključil z vo­ litvami, ponovno smo podprli Boštjana Otoničarja, ki bo društvu predsedoval naslednja štiri leta. Družabni del je popestrila poezija naših članic Milke Mahne in Fani Doles, zatem pa je sledilo potopisno predavanje Mira Kunstka o gorstvih v Srbiji. Avtor: Cvetka Borštnik Foto: Cvetka Borštnik

10 | Slivniški pogledi | marec 2015 Dogaja se

Urarstvo – poklic, ki izumira Društvo upokojencev Cerknica vsako leto ob kultur­ nem prazniku organizira različna predavanja, v okviru katerih predstavljajo tudi poklice in obrti, ki izumirajo. 11. februarja so medse povabili urarja Milana (na foto- grafiji levo) in Lada Urbanca, ki imata svoje urarstvo na cerkniškem Taboru in naj bi bila zadnja dva urarja Foto: Valter Leban v Cerknici. Tako se številni že bojijo, kaj bo z njihovi­ Kje so tiste stezice… mi urami, ko bosta urarstvo dokončno zaprla. Njun …je ena od pesmi, ki so jo zapele pevke ženskega pev­ lokal namreč ni samo prostor za popravilo ur, ampak skega zbora Lipa Olgi Žnidaršič ob njeni 100-letni­ tudi družabno središče, kjer poklepetajo o aktualnih ci, ki jo je praznovala 6. februarja. Kot pojasni njena dogodkih. Poleg predstavitve poklica so v Društvu hči Vika Tornič, ki skupaj z bratom Ivanom doma upokojencev Cerknica, v organizaciji Cvete Levec in skrbi za mamo, se je gospa Olga vse življenje spreha­ Franca Meleta, pripravili še krajši kulturni program z jala po notranjskih stezicah. Še posebej so ji ostale v ženskim pevskim zborom Lipa, harmonikarico Mirjam spominu tiste, ki jih je prehodila v otroštvu na Dole­ in kitaristom Borutom. Avtor: Maruša Opeka njem Jezeru. »Čeprav v Cerknici živi že 80 let, jo še vedno zanimajo predvsem dogodki na Jezeru,« pove Torničeva, ki svojo mamo opiše kot delavno in dobro­ voljno ter kot zelo dobro kuharico. Njenih enolončnic se spominjajo generacije šolarjev cerkniške osnovne šole, kjer je gospa Olga kuhala. Ob častitljivi obletnici je bila njena hiša bolj polna kot po navadi, saj jo je obi­ skalo več kot 100 ljudi, med njimi tudi župan Marko Rupar in predsednik Društva upokojencev Cerknica Franc Ješelnik. Avtor: Maruša Opeka Foto: Gertruda Zigmund

Sodelujejo z varstveno-delovnim Slovenski pozdrav centrom Na pobudo Televizije Slovenija smo članice društva Klas­ Turistično društvo Cerkniško jezero je lani varovan­ je sodelovale pri pripravi TV oddaje Slovenski pozdrav, cem varstveno-delovnega centra (VDC) v Cerknici na­ ki je bila na sporedu 27. februarja. Snemalna ekipa je v ročilo izdelavo glinenih brošk s podobo kraljeviča in Slivicah posnela, kako je pevec skupine Akordi Simon kraljične, ki jih je oblikovala Nana Homovec. Podelili Šorc za rubriko Kuhamo domače pod mentorstvom so jih udeležencem pohoda od Šteberka do Karlovice. Ane Ivančič pripravil staro slovensko jed grenadirmarš. »Broške smo naročili osebam s posebnimi potrebami, 10. februarja pa se nas je nekaj članic Klasja udele­ da jih stimuliramo, da se vključujejo v okolje, sociali­ žilo snemanja te oddaje v Begunjah na Gorenjskem. V zirajo in počutijo koristne,« pravi predsednik društva oddaji smo razložili izvor te jedi: grenadirmarš je jed Joško Cerkvenik. Naročili so 1.500 brošk, nekaj jih iz časov, ko so slovenski fantje služili vojaški rok kot krasi tudi označevalne količke ob poti pohoda. Dru­ grenadirji-pešaki v avstroogrski vojski. Udomačila se štvo je v VDC kupilo tudi več kot sto novoletnih vo­ je po vsej takratni deželi Kranjski in se na Notranj­ ščilnic. »Želimo si pomagati VDC predstaviti njihove skem ohranila do današnjih dni. Avtor: Ana Ivančič izdelke ljudem,« je dodal Cerkvenik. Avtor: Petra Trček Foto: Ana Ivančič Foto: Joško Cerkvenik

marec 2015 | Slivniški pogledi | 11 Dogaja se

Gasilci gasilcem na pomoč Butalci in mušnice Vsako leto gasilci iz Cerkvenjaka v Slovenskih Goricah Na pustni torek je bilo v Centru starejših Cerknica s podporniki iz vrbovega šibja pletejo kratke biče »ko­ veselo, saj so stanovalci in zaposleni spremenili svoj robače«, namenjene staremu običaju tepežkanju. Od vsakdanji videz do neprepoznavnosti. Najbolj pri­ tepežkanja in od prodaje korobačev nabrane prosto­ kupna je bila skupina rdeče pikčastih mušnic, stano­ voljne prispevke vsako leto namenijo za humanitarno valcev z varovanega oddelka, ki je tudi prejela prvo pomoč. Letos so pomoč namenili PGD Dolenja vas, ki nagrado. Na stanovanjskem oddelku pa je stanovalce so ga hudo prizadele lanskoletne poplave: zaradi na­ že zgodaj zjutraj prebudila popolnoma nova negoval­ raslega potoka je preplavilo gasilski dom ter vlomilo na ekipa, ekipa črnk , ki je ponoči prispela iz Afrike. in povilo vrata v pritličju. Pol metra visoka voda je za­ Stanovalci so z odobravanjem sprejeli spremembo, lila peč in zmočila ter odplavila velik del opreme. ki jih je nasmejala in razveselila. Sredi veselega do­ 31. januarja so gasilci iz Cerkvenjaka obiskali Do­ poldneva so center obiskali butalski župan s svojimi lenjo vas in izročili pomoč:15 parov specialnih ga­ butalskimi občani in vreščečimi coprnicami, ki so silskih zaščitnih škornjev kot nadomestilo za tiste, povzročale tak direndaj, da so bolela ušesa. Ublažila ki jih je odnesla povodenj. Obenem so se seznanili z jih je šele milozvočna beseda naše rojakinje, dramske delovanjem PGD Dolenja vas, si ogledali prostore in in filmske igralkaMarijane Brecelj, ki je občinstvu razgledni stolp ter obiskali Cerkniško jezero. V pro­ prebrala nekaj nepozabnih dogodivščin iz Butal. storih društva Lovrenc so domači gasilci gostom pri­ Avtor: Zvonka Ješelnik kazali kratek film o uničujočih poplavah v vasi ter jim predstavili Dolenjo vas in življenje v njej. Ob slovesu je bilo vsem toplo pri srcu, Štajerci pa so obljubili, da zagotovo pridejo na gasilsko veselico in žegnanje v Dolenjo vas. Avtor: Rihard Braniselj Foto: Rihard Braniselj

Na tečaj za zeliščarja Društvo za Biološko dinamično gospodarjenje Not­ ranjska namerava v aprilu in maju organizirati uspo­ sabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifika­ cije – zeliščar. Tečaj obsega 25 ur. »S tem certifikatom lahko gojite zdravilne rastline, jih nabirate, posušite in tudi prodajate, a samo enostavne variante – čaj bez­ ga, šipka in tako dalje. Ne morate pa mešati in delati ostalih predelav, saj zato potrebujete najmanj srednjo farmacevtsko šolo,« pojasnjuje Mihela Klančar iz ome­ njenega društva. Klančarjeva udeležbo toplo priporo­ ča vsem, ki se spogledujejo z zelišči in začimbami, bi radi pridobili znanje s tega področja in ga tudi uporabi­ li. Če vas usposabljanje zanima, se obrnite na društvo, saj bodo usposabljanje lahko izvedli le ob zadostnem številu prijav. Avtor: Maruša Opeka Foto: Maruša Opeka

12 | Slivniški pogledi | marec 2015 Dogaja se

Razstava Muzej krasa odprta za obiskovalce Predsednik države Borut Pahor je 26. februarja slavnostno odprl Muzej krasa, osrednjo slovensko razstavo, ki je popolnoma posvečena predstavitvi zgodovine in sedanjosti krasa. Muzej je zamišljen kot dinamično srečevališče, v katerem se bodo odvijale razstave in izobraževalni dogodki, preko spletnih strani pa bo vpet v širše družbeno okolje. Razstavni prostori se raztezajo na 700 kvadratnih metrih v dveh nadstropjih stavbe Notranjskega muzeja na Kolodvorski cesti v Postojni. Avtorji razstave so muzejski kustosi biolog mag. Slavko Polak, arheologinja Alma Bavdek, etnologinja Magda Peršič, zgodovinarka Alenka Čuk ter krasoslovec dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. »Po dveh letih intenzivnega dela smo v Notranjskem muzeju končno dobili priložnost, da to, kar že vsa leta hranimo, zbiramo, preučujemo in ohranjamo, tudi celovito in s ponosom predstavimo javnosti,« je o razstavi povedal strokovni vodja muzeja dr. Anton Velušček. Prav posebno mesto na razstavi ima Predjamski zaklad, ki velja za eno največjih dragocenosti, ki jih hrani Notranjski muzej. Gre za najdbo pozlačenega posodja, ki so ga po več stoletjih odkrili med obnovo gradu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Avtor: Sergeja Širca

Foto: Viktor Adamič Pohod štirih far Turistično društvo Cerkniško jezero je 6. decembra organiziralo pohod štirih far do cerkve sv. Miklavža na Slivnici. Sveto mašo je daroval Sandi Osojnik, župnik v Grahovem, ki je prisotnim razdelil podobice v spomin na pohod in mašo. Somaševal je dekan Maks Ipavec, prišel je tudi Metod Lampe, nekdanji župnik v Grahovem. Vreme dogodku ni bilo naklonjeno - deževalo je, tla so bila blatna, vendar vse to ni pokvarilo prijetnega vzdušja. Pohodni­ ki so bili dobro razpoloženi, drevje brez listja pod cerkvijo pa je omogočilo izredno lep pogled na Grahovo. Da bi bila lokacija cerkve vsem mimoidočim bolj prepoznavna, je društvo ob cesti postavilo napisno tablo s podatki o cerkvi. Pohod se je zaključil z druženjem ob toplem napitku in pecivu, s čimer so postregle prizadevne članice društva. Poskrbele so tudi za presenečenje, vsak pohodnik je prejel Miklavževega parklja. Avtor: Štefanija Šebalj Mikše

Lokalna hrana v vrtce in šole Avtor: Sergeja Širca Regionalna razvojna agencija Zeleni kras namerava s projektom Z roko v roki do kakovostnejših obrokov zmanjšati ovire za uvajanje lokalne hrane in živil v vrtčevske in šolske kuhinje. Na prvih dveh delavnicah projekta v Ilirski Bistrici in Cerknici so šolski delavci Primorsko-notranjske regije identificirali te ovire - gre predvsem za višje cene, premalo razpoložljivih količin, birokratske ovire, premajhno povezanost ponudnikov in morda tudi premajhno po­ vezanost samih zavodov pri naročanju. Dragica Bratanič z RRA Zeleni kras ugotavlja, da možnosti za večjo vključitev lokalnih živil v zavode vendarle so. Naslednji korak bosta nadaljevalni delavnici v Postojni, kjer bodo predstavili primer dobre prakse. Nato bodo izvedli še delavnice za šolske delavce, otroke in starše z znano kuharsko mojstrico Slavico Smrdel. Poleg tega bo RRA Zeleni kras pripravila seznam lokalnih ponudnikov in preverila razpoložljivost lokalne ponudbe. Tako bodo javnim zavodom v regiji še logistično pomagali povečati delež lokalnih živil na njihovih jedilnikih.

marec 2015 | Slivniški pogledi | 13 Dogaja se

Notranjski park soustanovitelj Foto: Gašper Modic združenja Savaparks 18 ustanov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovi­ ne ter Srbije, med njimi tudi Notranjski regijski park, je februarja v Zagrebu ustanovilo mrežo Savaparks, združenje parkov in državnih ustanov, ki delujejo na območju porečja reke Save. Osnovni namen združe­ nja je s skupnimi močmi in skupnimi cilji delovati v imenu ohranjanja narave, predvsem ohranjanja bi­ otske raznovrstnosti. To seveda vsak park počne že sedaj, a reka Sava ne pozna meja in podobno morajo delovati tudi zavarovana območja. Naravovarstveni problemi v porečju reke Save so namreč povsod prib­ ližno enaki. Skupnost Savaparks se bo kot združenje lahko tudi potegovalo za večje evropske projekte, ki jih zavarovana območja vsako posebej sicer ne bi Čiščenje v Križni jami mogla izpeljati. Avtor: Sergeja Širca V preteklosti so bili obiskovalci, predvsem pa jamar­ Foto: arhiv NRP ji, ki so obiskovali Križno jamo, zelo slabo ozaveščeni o krhkosti jamskega sistema. S svojim neprimernim pristopom so uničili veliko jamskega inventarja ter poškodovali dele sigastih pregrad, ki so v Križni jami še prav posebna značilnost v svetovnem merilu. Poleg tega so v jami puščali ogromno smeti, predvsem ko­ vinske, plastične ter steklene embalaže svojih okrep­ čil. Za njimi je ostalo tudi odpadno karbidno apno iz jamarskih luči, ki so jih uporabljali pred prihodom ha­ logenskih luči (danes v večini uporabljamo močnejše led luči). Večino dela s čiščenjem odpadnega karbida so pred nami že opravili nekateri člani Društva ljubi­ teljev Križne jame, večino zaslug pripada dolgoletni gonilni sili Alojzu Trohi. Del odpadnega karbida, ki je še ostal v Suhem rovu pred Kalvarijo, sem zdaj s Spletni portal (in iz okolice) je Novice z Notranjske pomočjo še enega člana DLKJ v treh akcijah spravil zaživel septembra lani in prinaša dnevno aktualne no­ na površje in tako so iz jame izginili še eni zadnjih vice s področja kulture, gospodarstva, politike in druž­ pričevalcev umazanije iz preteklosti. Žal se v jami po­ be na območjih občin Cerknica, Postojna, Pivka, Loška javlja nova vrsta onesnaženja, ki prihaja iz smeri Blo­ dolina, Bloke, Logatec, Vrhnika in Borovnica. Povemo ške planote. Tega se ne da odnesti iz jame, niti očistiti vode - za to mora poskrbeti tisti, zaradi katerega je vse - povejte tudi vi. Odzivajte se na dogodke v svo­ voda onesnažena, na kar pa jamarji nimamo vpliva. ji občini, opozarjajte na težave, pridružite se nam v Avtor: Gašper Modic prvem interaktivnem mediju za Notranjsko in okolico.

14 | Slivniški pogledi | marec 2015 Dogaja se

Cerknica gostila predtekmovanje Foto: Igor Karničnik v twirling športu za državno prvenstvo V cerkniški športni dvorani je 31. januarja in 1. febru­ arja ob pomoči številnih prostovoljcev potekalo pred­ tekmovanje za 15. državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije v obveznih elementih­ discipli­ ne twirling šport. Več kot 150 tekmovalk in tekmovalcev v različnih starostnih in težavnostnih kategorijah se je dvakrat zapored postavilo pred stroge sodnice, ki so ocenjeva­ le pravilno izvedbo natančno predpisanih elementov in gibov. Sodile so nacionalne sodnice Sara Bevčar, Ingrid Čemas, Klara Križaj, Ivana Jana Potočnik, Cerkničanka Polona Turk med izvajanjem elementov na tekmovanju . Tjaša Skuk in Anita Omerzu (tudi mednarodna sod­ nica) ter Iva Glibo, mednarodna sodnica s Hrvaške, ki se jim je pridružila drugi dan predtekmovanja. Konkurenca je vsako leto večja in tekmovalci v twirlingu se vse težje prebijejo v finale. Prvenstvo se bo nadaljevalo 7. marca, ko se bodo tekmovalci nivojev C1 in C2 v finalu borili za medalje v pro­ gramih solo in dance twirl. Tekmovalci na nivoju C3 in B junior pa se bodo ta dan v solo in prostem programu potegovali za uvrstitev v finale, ki bo aprila v Mariboru. Tam se bodo pomerili tudi pari in skupine ter najmlajši v kategoriji Basic Strut. Domačini so poželi pohvale udeležencev za dobro izvedbo prvenstva. Oba večera so poleg nastopov skupin kluba MACE za zabavo poskrbeli Butalci iz Pustnega društva in butalski župan. Prisotne je poleg predsednice zveze Nade Skuk v imenu Občine Cerknica pozdravil župan Marko Rupar. Avtor: Nada Skuk

20 % Popravek izbranopopust storitev na V uredništvu smo veseli, da naši bralci tako dobro poznajo zgodovino svojih krajev, da so nas opozorili na nekaj napak v članku Martinjak – vas propadle lepotni atelje industrije in živega spomina, objavljenem v prejš­ nji številki Slivniških pogledov. Zapisali smo, da je bila cerkve sv. Elija, ki je stala pod vasjo, porušena v času turških vpadov, vendar jo je (kot lahko beremo v knjigi župnika Janeza Kebeta Cerkniško jezero in ljudje ob njem) dal zapreti cesar Jožef II. leta 1787. Tudi na Valvasorjevem zemljevidu je še narisana. Takrat je cerkev imela 50 funtov težak zvon. Prvič se cerkev omenja leta 1526. Drugi popravek se nanaša na cerkev sv. Vida, ki za­ Praznujemo 5. rojstni dan! radi ceste in tovarne sedaj sicer leži v kotanji, čeprav sprva ni bilo tako. Novejši zvonik te cerkve je poleg Hvala za zaupanje Jožeta Plečnika zasnoval tudi Janez Valentinčič. Cer­ kev je sicer znana tudi po lesenem poslikanem kase­ nega obraza, depilacija, manikira, gelirani nohti, podaljševanje trepalnic, tiranem stropu iz leta 1621, za katerega obnovo so gelish, diamantni piling, pedikura, permanentna maskara, darilni boni ... pred nekaj leti zbrali denar vaščani. Pri poimenovanju potoka pa nam jo je zagodel ­tiskarski škrat, pravilno je seveda Martinjščica.

Za napake se opravičujemo. Tina Potokar, s. p., Tabor 5a, 1380 Cerknica Uredništvo m: 040 501 145 e: [email protected] www.aine.si www.facebook.com/ateljeAine

marec 2015 | Slivniški pogledi | 15 Intervju Danica Štefančič: glasbo ima v duši

Glasba ji je bila tako rekoč položena v zibelko, saj je odraščala v nekdanji glasbeni šoli na Rakeku . Pozneje je kot učiteljica glasbe svojo strast do petja in folklore znala preliti v mlada srca osnovnošolcev . Vrhunec njenega udejstvovanja je bil muzikal Danica Štefančič | Foto: Petra Trček Pripovedka o Cerkniškem jezeru . Vaš najbolj odmeven dosežek je muzikal Pri- Kot upokojenka svoje sile usmerja povedka o Cerkniškem jezeru. v delovanje Kulturnega društva Rak Želela sem pokazati, kaj lahko narediš s pevci v šoli, in skrbi, da je kulturno življenje na če jih imaš rad in jim želiš dati nekaj, kar si bodo zapomnili. Projekt je bil res velik, a je bilo vse na Rakeku in v občini nasploh pestro . svojem mestu: prizadevni otroci – izvrstni pevci, požrtvovalni starši, nekateri učitelji, imeli smo fi­ Glasba vas je osvojila že kot otroka. nančno podporo občine. Pomagala je tudi moja dru­ lasba je name imela vedno velik vpliv. Ko žina, sin Aleš je predstavo režiral in v njej nastopil sem bila majhna, se je nad našim stanova­ kot glavni lik. Gnjem od jutra do večera vrstila glasba. Še Tista generacija pevcev od 5. do 8. razreda je bila preden sem bila stara sedem let in sem lahko za­ izvrstna. Žrtvovali so svoj prosti čas, saj smo morali čela igrati klavir, sem hodila poslušat druge učen­ muzikal iz nič na oder postaviti v dveh, treh mese­ ce. Nato sem imela izvrstna pedagoga, Reboljeva, cih. Res smo garali, vse vikende pa še med tednom. ki sta mi glasbo vsadila v srce. Spodbujala sta me, Šli smo celo na nekajdnevni tabor, na intenzivne naj z njo nadaljujem, in me usmerila na življenjsko vaje, ki smo jih vsi skupaj jemali kot razvedrilo. pot. ­Nikomur ni bilo mučno ponavljati. Najprej sem učila v glasbeni šoli, a me je želja, In muzikal je uspel, čeprav na prvi uprizoritvi ni da bi glasbo približala več otrokom, prinesla v šlo vse po načrtih. Po prvem dejanju je v cerkniški osnovno šolo. Tam sem našla notranji mir. Koliko dvorani odpovedala elektrika. Otroci pa so peli, učencev je pelo v zborih! Mnogi so še zdaj aktiv­ kot da ni nič, in tako prepričali še zadnje nejever­ ni. Spomnim se soseda, Jožeta Oblaka, ki je pel ne Tomaže,­ da ne pojejo na play-back. Veliko jih izrazito dobro in s srcem in je danes v Operi. Ko nam­reč ni verjelo, da lahko pojejo tri- ali štiriglas­ grem na koncert in zagledam kakšne svoje bučke, no, obenem pa še igrajo in plešejo. Ko je bilo konec, sem zelo ponosna nanje in čutim, da sem otrokom smo se v zaodrju vsi objeli in jokali od sreče, da nam ­vendarle nekaj dala. je uspelo.

16 | Slivniški pogledi | marec 2015 Intervju

Muzikal je odmeval po celi Sloveniji. ­Imela sem dva ansambla, narodno-zabavnega in Imeli smo 23 gostovanj in ga posneli na DVD. Nato popularnega, pa otroško folklorno skupino, edino pa so poklicali s televizije, da bi ga radi odkupili. Po­ daleč naokoli. Dokler sem bila na šoli, sem poskrbe­ vabili so nas na snemanje in zdaj ga predvajajo med la za precej prireditev, ne le kulturnih. skoraj vsakimi počitnicami. Ta projekt je bil višek mojega udejstvovanja. Z otroškimi in mladinski­ Zakaj ste dali pobudo za ustanovitev kultur- mi zbori smo sicer še naprej prepevali in dobivali nega društva Rak? ­priznanja, a muzikal, tega se pa ne da preseči. Pravzaprav sta pobudnika moja sinova, Aleš in Gregor, ki se jima je zdelo, da bi se moralo kaj do­ H glasbi ste pritegnili marsikaterega otroka. gajati. S kolegi smo ustanovili društvo. Najprej je bil Je danes v šolah še tako? pevski zbor, nato še likovna, klekljarska, dramska, Kar nekako jih ne morejo pritegniti. Sama sem ved­ folklorna in pevska sekcija. Čez nekaj časa so mlajši no zahtevala resnost, a sem vedela, da jih je treba pevci ustanovili svoj zbor, Cluster, ki pa je letos ne­ vsaj v prvih dveh razredih animirati, drugače pri­ hal delovati zaradi pomanjkanja denarja za zboro­ tegniti. Ko smo končali, so se prišli malo pocrkljat, vodjo. Veliko namreč damo na strokovno mentor­ kar v vrsto so se postavili. Ko so bili starejši, so ne­ stvo, saj lahko le tako osvajamo nove izzive. kateri hoteli oditi, a sem jih veliko pregovorila, da so ostali. Tudi sama sem imela krizo, ko sem bila Imate čas še za kaj drugega kot društvo in petje? mlajša. A mi je mama rekla: »Skromno živimo, tež­ Komaj čakam na torek, ko imamo vaje, da se spro­ ko dajem denar za glasbeno šolo, a ga dajem. Če si stim. Sicer pa sem največ doma. Ustvarjam, delam do zdaj vztrajala, boš še naprej, sicer te bom kar s na polju ali vrtu, uživam med cvetlicami. To me kuhalnico.« (smeh) Kako prav je imela. ­izpolnjuje. In seveda moji vnučki.

Za pevce na šoli ste imeli dobro obiskane pevske tabore, skr­ be­li pa ste tudi za si­ ceršnje kulturno do- gajanje. Občinsko kulturo so pokonci držali Rebo­ ljevi. Ko so se odselili, se ni nič več dogajalo. Nekaj časa sem imela posluh pri ravnateljih, da sem na šoli skrbela za kulturno dogajanje. V goste sem vabila ra­ zne umetnike, aktiv­ Danica Štefančič je Mešani pevski zbor KD Rak Rakek vodila tudi na koncertu ob 10 . obletnici društva . ni so bili tudi šolarji. Foto: Jože Žnidaršič

Avtor: Petra Trček marec 2015 | Slivniški pogledi | 17 Gospodarstvo

dovolj velika za vsa dela in stroje. Leta 2005 se je Branal podjetju Branal pri­družil Alešev brat Andrej ­Beber ml., ki je prav tako kot njun oče Andrej Beber za­ Ne samo, da je družinsko podjetništvo čel svojo podjetniško pot v prevozništvu. Andrej prevladujoči podjetniški model ml. je prevzel vodstvo del v mehanični delavnici. Še istega leta so dejavnost preselili v Industrijsko cono v Sloveniji, je hkrati tudi oblika Podskrajnik, kjer so dozidali pisarniške prostore in podjetništva, v kateri se razvijejo uredili mehanično delavnico. najuspešnejša podjetja . Da je mogoče uspešno kombinirati družinsko in Usmerili so se v prevoz in prodajo lesa poslovno življenje, med drugimi potrjuje V letu 2006 so pričeli s prevozi lesa, predvsem za Gozdno gos­podarstvo Postojna, a ker je bil ta po­ tudi primer podjetja Branal d . o . o . sel po dveh letih sodelovanja bolj klavrn, so pričeli s trgovanjem s hlodovino in sekanci. Kupili so mlin ranal d. o. o. je družinsko podjetje, ustanov­ za proizvodnjo sekancev in se s prodajo lastnih pro­ ljeno leta 1992 s sedežem v Postojni in po­ izvodov usmerili predvsem na italijansko tržišče. Bslovno-proizvodnimi prostori v Industrijski Investicija v mlin se je izkazala kot pravilna, saj pro­ coni Podskrajnik. Direktor in lastnik Aleš Hace daja sekancev danes v strukturi dejavnosti dosega je začel svojo po­d­jetniško pot v prevozništvu: leta približno 40 odstotkov prodaje, letna proizvodnja 1993 je kupil prvi tovornjak in večinoma opravljal sekancev pa presega 50.000 ton. transportne storitve za lokalna podjetja kot sta Val­ Približno polovico prihodkov družba ustvari s karton in Brest pohištvo. Delavnica ob domači hiši svojo primarno dejavnostjo, prevozništvom. »Nis­ na Uncu, kjer so od leta 1971 popravljali svoja vo­ mo se usmerili na slovensko tržišče, saj so bile tu zila in imeli vulkanizersko delavnico, je bila sprva karte že razdeljene. Osredotočili smo se na hrva­

Foto: arhiv podjetja ški trg, saj je Hrvaška imela re­ lativno dovolj lesa, ni pa imela dobro razvitih logističnih siste­ mov,« pravi direktor Aleš Hace. Opravljali so prevoze predvsem iz Hrvaške v Slovenijo in naprej v Srednjo Evropo. Uspešno so pridobili dovoljenje za opravlja­ nje poenostavljenega postopka uvoza, kar je pomenilo odpravo administrativnih ovir pri cari­ njenju in s tem konkurenčno

»Slovenske lesne industrije ni več . prednost. Danes je družba Bra­ Smo le dobavitelji surovine tujim nal izrazito mednarodno usmer­ proizvajalcem,« pravi Aleš Hace, direktor podjetja Branal . jena. »Smo dovolj veliki, da lah­ ko izpolnimo letne kvote velikih

18 | Slivniški pogledi | marec 2015 Gospodarstvo odjemalcev, in dovolj majhni, da Foto: arhiv podjetja se prilagodimo hitro in učinkovi­ to,« še dodaja Hace.

Zaradi žledoloma nižje cene lesa »Cene lesa so zaradi presežkov lesa na trgu, ki jih je povzročil žled, v povprečju padle za 30 od­ stotkov,« razlaga direktor. Tudi poraba se je zaradi letošnje mile zime zmanjšala, kar prav tako vpliva na padec odkupne in pro­ dajne cene lesa. »Podjetja, kot je naše, so se znašla pred veli­ Podjetje Branal je rastlo postopoma, vlagali so v vozni park in širili svoje dejavnosti . kimi izzivi. Prodati les, ki ga je sedaj v presežkih, surovino pa pridobivajo iz Slovenije in drugih bal­ je težavno, s skladiš­čenjem izdelkov pa ne narediš kanskih držav. To jim je tudi uspelo. Slovenija je le veliko. Sekancev se, razen v sušilnicah, ne da skla­ dobavitelj lesa v surovem stanju tujim predeloval­ diščiti. Hlodovino se načeloma skladišči od enega cem,« še dodaja Hace. do dveh let, vendar pa je za to potreben prostor in Kljub velikim padcem v gozdno-lesni predelavi ustrezna oprema,« še dodaja. obstajajo manjši obrati, ki uspešno kljubujejo tež­ Aleš Hace meni, da je največji problem Sloveni­ kim razmeram, med njimi je podjetje Branal. Pos­ je propad lesne industrije. Z razpadom Jugoslavi­ topoma so rasli, vlagali v vozni park in širili svoje je smo najprej izgubili velika podjetja, ki so svojo dejavnosti tudi na trgovino z lesom in v predelavo prodajo imela vezane predvsem na jugoslovanski lesne biomase, vzdrževanje in popravilo tovornih trg, ta pa se je v trenutku sesul in z njim tudi naša vozil ter izdelavo gozdarskih prikolic in nadgradenj. največja lesnopredelovalna podjetja. Sprva smo iz­ Lani so pridobili dva certifikata: ISO 9001 za poslo­ gubili podjetja, kot so Brest Iverka, Meblo, Lesonit vanje in certifikat FSC za trgovino in proizvodnjo in druga, ki so proizvajala iverne ali vezane plošče lesne biomase. Trenutno v podjetju izgrajujejo B2B in žagan les. Nato so propadla tudi podjetja konč­ aplikacijo za optimiranje nabavne funkcije ter snu­ ne proizvodnje, kot so Liko Vrhnika, Kli Logatec, jejo nove rešitve za lažje in hitrejše mednarodno TOM, Stol Kamnik in druga. poslovanje. Hace za razpad slovenske lesne industrije del­ Danes podjetje zaposluje 43 oseb, od tega pet no krivi tudi politiko. »Slovenska politika je glede družinskih članov. Poleg obeh bratov, Aleša in An­ razvoja lesnopredelovalne industrije zaspala in ni dreja ml., so v podjetju zaposlene njuni partnerici ukrepala, ko je Avstrija strateško z visokimi sub­ ter sestra Melita Beber. Za družinsko podjetništvo vencijami in drugimi oblikami državnih pomoči je poleg visokega tempa dela značilno izrazito stra­ načrtno vlagala v lesno proizvodnjo. Njihov cilj je teško razmišljanje, kar potrjujejo načrtovane nalož­ bil, da se pri njih vršijo vse faze gozdno-lesne pre­ be v širitev servisno-proizvodne dejavnosti in par­ delovalne verige z višjo dodano vrednostjo, poceni kirnih mest za vozni park družbe Branal.

Avtor: Maja Mahne marec 2015 | Slivniški pogledi | 19 Gospodarstvo Pred kmetijami so ovire, a tudi priložnosti

Propad velikih podjetij in izguba delovnih Ekološka kmetija Ileršič z Rakeka ima že dolgo mest sta marsikoga spodbudila, da tradicijo ekološke pridelave in so bili v Sloveniji med prvimi s certifikatom, ki to potrjuje. Sodelujejo razmišlja o iskanju zaslužka s pomočjo že pri tretjem katalogu. Nina Ileršič: »Vsi, ki se v (morda že opuščenih) kmetijskih katalogu predstavljamo, dostojno stojimo za svojimi dejavnosti, povedo na Regionalni izdelki, v izdelavo le-teh vložimo ves trud, čas, v razvojni agenciji Zeleni kras (prej bistvu so izdelki naša identiteta. Katalog nam daje RRA Notranjsko-kraške regije) . Skušajo možnost predstaviti se potrošnikom, ki se zavedajo pomena lokalne ekološke pridelave in tudi cenijo jim na enem mestu pomagati s čim naš trud pri skrbi za okolje, kjer vsi skupaj živimo.« več informacijami z različnih področij . Pravi, da bodo z RRA še sodelovali, predvsem pri promociji svojih pridelkov v širši turistični ponudbi mete najbolj zanima, kakšna pravna obli­ regije. ka je za njihovo dejavnost najprimernejša K(npr. dopolnilna dejavnost, s. p. ali d. o. o.) in pod kakšnimi pogoji lahko svoje pridelke in iz­ delke prodajajo. Mihaeli Klančar, nosilki dopol­ nilne dejavnosti na kmetiji Topol pri Begunjah, so med drugim svetovali še pri pripravi smernic dobre higienske prakse (HACCP). Na RRA Zeleni kras se, kot pravi, obrne vedno, ko potrebuje informacije glede dejavnosti na kmetiji ali v društvu za biolo­ ško dinamično gospodarjenje. Mihaela se ukvarja z mletjem žita, peko, izdelki iz gline in pletarstvom. »Spremljam obvestila. Če rabim kakšno pomoč ali razlago, pa vprašam, pišem ali kličem. Če česa ne poznajo najbolje, me vsaj usmerijo naprej.« Navdušenje nad bogato prehransko kakovostjo industrijske konop­ Za boljšo predstavitev na trgu imajo kmetje lje je botrovalo, da je hitro postala glavna kmetijska dejavnost na (in tudi drugi) možnost, da sodelujejo v katalogu ekološki kmetiji Ileršič . | Foto: arhiv Ekološke kmetije Ileršič regijskih izdelkov. Letošnji, že šesti, prinaša do sedaj Tistim, ki vidijo priložnost v turizmu, RRA najbogatejšo izbiro lokalnih pridelkov in izdelkov. Zeleni Kras ponuja različna izobraževanja in jih »S katalogom promoviramo lokalne proizvode, ki jih spodbuja k vključevanju v Regionalno destinacijsko znajo ponudniki še vedno izdelati po tradicionalnih organizacijo (RDO) Postojnska jama-Zeleni kras, postopkih in z najboljšimi sestavinami. Povezujemo ki ima zdaj okoli 85 članov in že po prvem letu jih pod skupno tržno znamko Zeleni kras,« pravi delovanja opaža porast v številu prihodov in Dragica Bratanič z RRA Zeleni kras. prenočitev gostov.

20 | Slivniški pogledi | marec 2015 Avtor: Urša Blejc Ideja za izlet

Če pa imamo več Iz Zelš na Stražnik časa za sprehod, se lahko z vrha Nad Zelšami se razprostira hrib Stražnik, Stražnika podamo proti Rakeku po s 646 metri nadmorske višine primeren dobro uhojeni ste­ za krajše sprehode, pa vendar nam zi. Pri prvem raz­ ponuja dovolj razgledov na vse strani . Na cepu gremo lahko vrh Stražnika lahko pridemo z več strani, levo navzdol in poti niso markirane, podrobneje bom pridemo pod že­ lezniški viadukt, predstavila pristop iz Zelš . pot na­prej pa vodi na Pot v Dele na ohod pričnemo pri odcepu k lovski koči, ki Rakeku. je takoj za Zelšami na cesti, ki vodi v Rakov Dolžina izleta: krožna pot z ogledom cerkve sv. PŠkocjan. Pričnemo se vzpenjati proti lovski Volbenka traja približno 45 minut koči, malo naprej od parkirišča pa krenemo levo Zahtevnost: pot je nezahtevna, primerna tudi za po kolovozni poti proti Stražniku. Pri prvem razce­ družine s predšolskimi otroki in starejše pu gremo desno po kolovozu in pridemo do lovske opazovalnice. Tu so še vidni temelji jugoslovanske odlične reference, inovativnost, odzivnost, sveže ideje, dolgoletne izkušnje stražarnice v času rapalske meje z Italijo, mi pa ko­ rak usmerimo levo po stezici v breg. Še malenkos­ grafično oblikovanje ten vzpon, pa smo na vrhu Stražnika. knjig, brošur, letakov, Na vrhu stoji kovinski drog z vpisno skrinjico in oglasov, bannerjev, žigom, poleg pa je sektorski kamen št. 51 iz časa vizitk, plakatov ... rapalske meje. Dobrih 50 metrov nazaj stoji mejni založništvo, ročna dela ... Prašički kamen, ki ima oznake po sektorskem kamnu št. 50, za srečo 20 % ki je bil v bližini Unca. Z vrha Stražnika je meja za­ ceneje ... vila desno in deset metrov vstran se nahaja mejni pokličite na kamen. Naslednji sektorski kamen je nekoliko viš­ 040 36 44 33 je nad dolino Kamojstrnik. Iz tistega obdobja je na vrhu Stražnika ostal nasad španskega bezga. Z vrha je prijeten razgled na Cerkniško jezero in Slivnico, Javornike, stene udorne doline Šujica, Planinsko goro, na severu pa proti Alpam. Proti izhodišču sestopamo po stezici navzdol, ki je sprva malo bolj strma, in pridemo na isto kolovozno pot, po kateri smo prišli. Pri prvem razcepu se lahko odločimo zaviti levo, za krožno pot skozi vas in se podamo še na nasprotni breg k cerkvi sv. Vol­ benka.

Avtor: Štefanija Šebalj Mikše marec 2015 | Slivniški pogledi | 21 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Lipsenj: vas z dvema zaselkoma: Podšteberk in Sveti Štefan

Lipsenj, ki leži ob jugovzhodnem robu ­šteberškega do karlovškega gradu, ki ga organizira Cerkniškega polja, se ponaša z lepim Turistično društvo Cerkniško jezero. Domačije pod gradom so nastale iz potreb mogoč­ imenom, prvič zapisanim leta 1425 kot nih šteberških gospodov. Pomenljiva imena, ki govo­ »Lubssem« . Po jezikoslovnih razlagah rijo o njihovih preteklih funkcijah, so se ohranila do izhaja iz slovanskega osebnega imena današnjih dni: Malnarčkova, ki je prva od izvira, ima *L’ubisěmъ-jъ . Tako kraj Lipsenj kot oba mlin in žago, Urbkova je najbrž povezana z urbar­ zaselka povezuje potok Lipsenjščica, ki ji, Mežnarčkova je skrbela za cerkvena opravila, saj se v zgornjem toku imenuje Šteberščica je grad imel tudi cerkev Matere Božje, pri Tekavčih, kjer se danes preživljajo s turizmom, pa so bili tkalci. in izvira izpod Križne gore za zaselkom Kljub slavni zgodovini v zaselku še vedno nimajo Podšteberk ter se izliva v Stržen, glavni vodovoda. Podšteberk se je že dvakrat v nekaj le­ jezerski vodotok . tih spopadel z velikimi vodami, ki so ga odrezale od sveta in odnesle del ceste. Podšteberk ad zaselkom so razvaline mogočnega gra­ Sveti Štefan du Šteberk, ki z romanskimi ostalinami aselek, ki obsega pet hiš, polno zaživi na de­ dokazujejo, da je bil grad zgrajen v 12. cembrski dan, ko poteka žegnanje konj v or­ N ganizaciji Konjerejskega društva Martin Kr­ stoletju in je prvotno pripadal oglejskemu patriar­ Z hu. Pripoved o nesrečni ljubezni med šteberškim pan. Cerkev sv. Štefana je zgrajena ob poti, ki pelje sinom in karlovško hčerko je rdeča nit pohoda od na Križno goro. V pisnih virih se prvič omenja leta

Zahodno obzidje šteberškega gradu s polkrožnim stolpom . | Foto: Redkost in dragocenost cerkve sv . Štefana je jožefinski križev pot Izak Hribar Meden z opisi v bohoričici . | Foto: Izak Hribar Meden

22 | Slivniški pogledi | marec 2015 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

1526. Pripoved pravi, da so jo po zaobljubi zgradili Blaž Gerbec: »Skupaj smo v preteklih Šteberški. V cerkvi je izredno redek jožefinski oziro­ letih veliko naredili.« ma janzenistični križev pot, ki je nastal po letu 1806. Blaž Gerbec, ki je namestnik predsednika Krajev­ Prihaja iz stare grahovske cerkve in kar kliče po re­ ne skupnosti Grahovo, skrbi tudi za informiranje stavratorski roki. Janko Mišič, ključar vaške cerkve, vaščanov o pomembnih odločitvah, ki jih sprejme je opozoril na vlago v vseh kotičkih cerkve, ki resno Občina Cerknica: »V preteklih letih smo skupaj z ogroža dragoceno sakralno dediščino; zamaka tudi Občino Cerknica obnovili središče vasi: vodnjak z strop. Okrog cerkve je bila zato narejena drenaža. litoželezno vodno črpalko s kolesom in koritom za V mežnariji se je očetu cerkovniku rodila pisate­ napajanje živine iz 19. stoletja. Narejen je bil oporni ljica kmečkih povesti Magda Stražišar – Magdu- zid in uredili smo avtobusno postajališče. Želeli bi, ška (1920–1997). Njena dela so bile knjižne uspe­ da bi uredili kanalizacijo. A denarja ni. Ena izmed šnice, največja med njimi, povest Ciganka, je bila rešitev so male čistilne naprave. Nimamo javne natisnjena v veliki nakladi in večkrat ponatisnjena. razsvetljave, premoremo pa eno solarno svetilko.« Naprej ob potoku sta žaga in mlin Pri T'žagnih, kjer je bil leta 1928 rojen Slavko Petrič, gozdar, inovator, pisec knjige Boj za Krpanovo dediščino. Na hribčku nad Lipsenjem je včasih stala cer­ kev sv. Roka, posvečena zavetniku pred kugo, ­vrisana na Jožefinskem vojaškem ­zemljevidu iz 18. stoletja.­

Na Lipsenju živi up slovenskega biatlona Lipsenj skupaj z zaselkoma šteje okrog 135 ljudi, ki živijo v petinštiridesetih hišah, osem je praznih. Včasih je bilo v vasi predvsem kmečko prebivalstvo, ki je živelo od tega, kar so pridelali na zemlji. Danes pa je tako kot povsod drugod, ljudje hodijo v službe Uroš Hribar (na levi) in Blaž Gerbec na prenovljenem središču vasi . | Foto: Izak Hribar Meden in kmetije so večini samo še dodatek. V vasi redijo okrog šestdeset glav živine. Blaž Uroš Hribar, predsednik vaškega odbora Lip­ Gerbec je največji kmet v vasi, saj redi dvaintri­ senj: »Na delovne akcije vaščani radi pridejo in deset glav, predvsem goveda, od tega trinajst krav. poprimejo za delo. Popravljamo in nasipamo vaške Opozarja, da bi morali nujno postaviti hidrant v bli­ poti, obsekujemo grmovje, ki sili na poti, čistimo žini domačije, da se zaradi velike količine sena ne breg potoka. Skrbimo tudi za požarno varnost, zato zgodi kaj neobvladljivega. smo namestili gasilske omarice, kupili smo tudi ga­ Lipsenjci so ponosni na vaščanko, na mladi up bi­ silske cevi. So pa nekatere zadeve prav nujne: gor­ atlonske reprezentance Urško Poje, članico SK Lo­ nji konec Lipsenja ima zelo slab vodovod, »toten­ ška dolina, ki s sedemnajstimi leti že dosega vidne kambra« pri cerkvi je tudi v zelo slabem stanju.« rezultate na tekmah svetovnega pokala. Prvič je na Tako Blaž kot Uroš verjameta, da lahko veliko na­ tekmah svetovnega pokala nastopila lani januarja redijo tudi samoiniciativno in da se je za to, da se kot članica slovenske ženske štafete v Ruhpoldingu. stvari izboljšajo, treba potruditi.

Avtor: Marija Hribar marec 2015 | Slivniški pogledi | 23 Naša društva

obletnici so pripravili spektakel z naslovom Naj­ MACE Cerknica lepše je doma, ki je domiselno in slikovito zaokrožil popotovanje skozi dvajset let aktivnega in uspešne­ Naslednje leto bo poteklo že 25 let, ga dela v naši občini. Svoje skupine pa so ovekoveči­ odkar so po cerkniških ulicah prvič li in natisnili na 12-listni koledar. Občina Cerknica ob zvokih godbe zakorakale cerkniške je društvu za aktivno delo podelila Bronasti tabor­ ski znak, zlate jubilantke društva pa so prejele Zlato mažorete . značko Javnega sklada RS za ­kulturne dejavnosti.

o danes se je v tej dejavnosti marsikaj spre­ Poleg mažoret tudi twirling šport menilo, zamenjale so se generacije mažoret, Mažorete so prvotno delovale pod vodstvom Pe- Dzvrstile so se številne mentorice, trenerke tre Mikše, kot skupina v okviru KD Godba Cerkni­ in vaditeljice, trenirati so začeli več plesa, baleta in ca, kasneje so prevzele vadbo še druge mentorice. dodali treninge gimnastike, tako da so tudi Cerkni­ Leta 2007 so se odločili za ustanovitev samostojne­ čani poleg mažoret dobili športnike in športnice ga društva, ker so začeli bolj intenzivno vaditi tudi v disciplini twirling. Seveda v Klubu MACE brez twirling šport in ples. Zaradi vse večje konkurence požrtvovalnega prostovoljnega dela vztrajnih po­ na državnih tekmovanjih in večje zahtevnosti koreo­ sameznikov ne bi želi številnih uspehov na tekmo­ grafij morajo v twirling športu vaditi najmanj tri- do vanjih in navduševali gledalcev s svojimi pestrimi štirikrat tedensko. Treningi so razdeljeni na vadbo prireditvami in zanimivimi nastopi. gimnastike, baletnih in plesnih elementov ter vaje s Ob okroglih obletnicah so prireditve društva še posebno palico, nato pa vse povežejo v koreografije posebej pestre in zanimive, zato tudi za petindvaj­ na izbrano glasbo. Fantje in dekleta v twirlingu na­ seto obletnico že načrtujejo presenečenje. Ob 20. stopajo in tekmujejo v solo točkah, v parih in v skupi­ nah v dvorani, saj se te koreografije lahko izvajajo le v dresih in na par­ ketu, kot drugi podobni zahtevni športi (npr. ritmična gimnastika). Kot mažorete, ki so po tradiciji samo dekleta, pa so MACE pre­ poznavne v paradi v svojih značil­ nih modro-zelenih uniformah v prikupnih klobučkih, belih škornjih in z izvajanjem elementov s palico ali včasih tudi s pom-poni, trakovi ipd. Nastopajo na raznih priredi­ tvah, tudi s plesnimi in baletnimi točkami, v pisanih kostumih in na različno glasbeno podlago. Seveda

Nastop cerkniških mažoret v novih uniformah leta 2001 na celovečerni prireditvi ob se pri tem zelo zabavajo in ob tem 10 . letnici delovanja Radi smo skupaj z Godbo Cerknica . pozabijo na dolge ure in mesece

24 | Slivniški pogledi | marec 2015 Naša društva

Vsako leto v septembru v društvo vpi­ sujejo nove člane, saj se zavedajo, da je pomembno vključevati mlade, da lahko nadaljujejo tradicijo in kvaliteto z vzgo­ jo mladih in rednimi treningi. Želijo si, da bi se jim pridružilo več fantov, saj je twirling šport, primeren za oba spola, poleg spretnosti zahteva tudi moč. Po­ membno je, da se v društvo vključijo čim mlajši otroci, da začnejo trenirati že s petim ali šestim letom. Tako se telo Mladi člani in članice Kluba MACE na usposabljanju v Podčetrtku, oktober 2014 . pravočasno razgiba, oblikuje se pravil­ treningov in priprav. Vsako leto priredijo tri samo­ na telesna postavitev in mišice se okrepijo. Vse stojne prireditve, lani za konec leta so celo Vabili v informacije in obvestila objavljajo na spletni stra­ cirkus MACE. Radi nastopajo tudi na drugih prire­ ni http://klub-mace.si in na Facebook strani Klub ditvah in sodelujejo z društvi v občini in izven nje. MACE. Podmladek kluba MACE ter njihove vaditeljice in Letos se že pridno pripravljajo na nastope in trenerke se morajo tudi redno usposabljati na semi­ državno prvenstvo, saj si seveda želijo čim boljših narjih in delavnicah, kjer spoznavajo nove tehnike uvrstitev. V Klubu MACE si želijo, da bi se tekmo­ in izpopolnjujejo svoje spretnosti. Zato se radi ude­ valcem v višjih nivojih uspelo uvrstiti na Svetovni ležujejo seminarjev in delavnic, ki jih za svoje člane pokal WBTF, ki bo avgusta v Kanadi. Največ upov in izven organizira Mažoretna in twirling zveza Slo­ polagajo na edinega tekmovalca iz Cerknice Tima venije, katere soustanoviteljice so leta 2001 bile tudi Udoviča, ki ima realne možnosti, da se uvrsti v cerkniške mažorete z dolgoletno predsednico Nado kategorijo B solo z dvema palicama. Izkušnje na Skuk na čelu. Zveza ima vsa leta sedež v Cerknici. mednarodnem nivoju si je pridobil že lani, ko se je v prostem programu uvrstil na 7. mesto na Evrop­ Mladi naj se jim pridružijo čim bolj zgodaj skem pokalu WBTF v Nemčiji. V dolgoletnem delovanju so uspeli izobraziti in uspo­ sobiti tudi lasten strokovni kader, saj je delo z mladi­ mi zahtevno in odgovorno. Tako so v klubu ponosni, da imajo v svojih vrstah nacionalno sodnico twirlin­ ga in mažoret Tjašo Skuk. Tjaša je tudi ena od zves­ tih članic, ki vztrajajo v društvu vse od prvih korakov v paradi po cerkniških ulicah v Pustnem karnevalu. Delo je v društvu organizirano po skupinah, ki so oblikovane po starosti članov in glede na njihove sposobnosti, na več nivojev zahtevnosti. V sezo­ ni 2014/2015 so vaditeljice Špela Drobnič, Zala Dolničar, Špela Gornik, Kaja Šega in Polona Turk ter za gimnastiko Klara Meden. Prvič na Svetovnem pokalu twirling športa, Rim 2006 .

Avtor: Nada Skuk marec 2015 | Slivniški pogledi | 25 Kultura in kulturniki

Cerkniške baletke v Grajskih Ljoba Jenče starejšim popestrila pripovedkah Avtor: Mateja Kocman kulturni praznik Avtor: Zvonka Ješelnik Cerkniške baletke so se spet odrezale v baletni Zaključne besede pev­ predstavi, ki jo je uprizorilo Baletno društvo Po­ ke Ljobe Jenče »To­ stojna. Vseh 24 deklic, ki v Cerknici vadijo balet, je plo mi je pri srcu in nastopilo v predstavi Grajske pripovedke. V koreo­ rada sem bila z vami« grafiji svoje učiteljiceMaje Stojanović so se prele­ so obvisele v zraku. Še vile v Pepelko, njeni sestri in mačeho ter miške. Za nikoli se ni zgodilo, da najmlajše, 4- in 5-letne deklice je bil to prvi baletni bi stanovalci ob kon­ nastop in odrezale so se odlično. Pohvale tudi Er­ cu kulturne prireditve nestini Lei Kos (na fotografiji s skupino Cekinčki), tako nepremično in v ki je odplesala solo vlogo Pepelke. Baletno društvo tišini še kar nekaj časa Postojna organizira baletno vadbo tudi v Cerknici (v sedeli. Ljudske pesmi, gasilskem domu) ob veliki pomoči Občine Cerknica. kot sta Lesarjev malen Foto: Valter Leban in Ena ptička priletela, so prisotnim obudile spo­ min na čase, ko so jih davno nazaj s svojimi starši in potem z otroki sami prepevali v svojih domačih hišah, največkrat v zimskih dneh ob zakurjenih kmečkih pečeh. Ena od stanovalk, Ana Nared iz Kožljeka, stara že 91 let, je z nastopajočo skupaj zapela pesem Marija z Ogrskega gre, za njo gre ža­ lostno srce. S pesmijo Lepa Vida pa je pevka ljud­ skih pesmi počastila spomin na našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Kako nastane animirani film? Avtor: Jožica Mlinar Na to vprašanje so otroci dobili odgovore na delavnicah v organizaciji cerkniške izpostaveI JSKD, ki jih je vodil Mitja Manček. Izpostava jih organizira že tretje leto. Najprej so potekale na Rakeku in v Starem trgu, v zadnji sezoni pa tudi v Novi vasi in Cerknici. Udeleženci delavnic so bili učenci iz OŠ Notranjski odred, od 6. do 9. razreda, ki so na štirih delavnicah spoznavali zakonitosti animiranega filma in posneli kar 16 kratkih animiranih filmčkov.

Kulturni praznik na Rakeku Avtor: Karmen Petrič Delavnice likovne sekcije KD Rak Rakek je od septembre lani do februarja letos vodil mentor, slikar Marjan Miklavec iz Sežane. V delavnicah so člani spoznali tehniko akvarel lavira­ no risbo in slikanje z zemljo. To je tehnika, ki jo je razvil prav Miklavec. Nastalo je veliko zanimivih del, ki so jih postavili na ogled v knjižnici na Rakeku. Otvoritev razstave 5. febru­ arja so združili s počastitvijo kulturnega praznika. V kulturnem programu so sodelovali člani MePZ Rak Rakek pod vodstvom Danice Štefančič. Program je bil posvečen nedavno umrlemu pesniku Kajetanu Koviču. Skozi njegovo življenje in dela sta nas popeljali članici gledališke skupine KD Rak Rakek Maja Malc in Lara Zorn. Razstava likovnih del bo na ogled do sredine marca v času obratovanja knjižnice.

26 | Slivniški pogledi | marec 2015 Kultura in kulturniki

To je knjiga, ki sem jo pisala Vanda Šega: skoraj petdeset let. To so pri­ povedi mojega očeta o medvoj­ Olupki srca nem času, ko je bil v taborišču. Ko sem ga takrat poslušala, sem pogosto jokala zraven. Bila sem Vanda Šega, pesnica, ki bo otrok in tega nisem razumela. v marcu izdala svojo deseto Tudi tega nisem mogla razume­ knjigo . Otroštvo je preživela ti, zakaj so njegove zgodbe tako v Grahovem, z družino krute in žalostne in nimajo sreč­ živi v Cerknici . Prejemnica nega konca, kot na primer tiste, ki mi jih je pripovedovala babi­ Zlatega taborskega ca. V zrelosti pa se mi je zdelo, priznanja Občine Cerknica . Foto: osebni arhiv da si ne smem več zatiskati oči, da moram premagati ta strah v Prva pesniška zbirka Skrhane sanje je izšla leta sebi. Ugotovila sem, da so te podobe do potankosti 1988. Začela si jo s pesmijo Dom … v zbirki Po­ enake kot takrat, ko mi jih je pripovedoval; čas jim ni slušam tišino iz leta 2013 zapišeš: »Šla bi na nič vzel in nič dodal. Vrstni red pa je tak, kot je naše srečanja s tišino, ki ohranja čista spominjanja.« življenje. Govorijo o današnjem dnevu, pa govorijo o Tone Pavček mi je v recenziji zapisal, da naj Vanda vojni. Nisem jih urejala v časovno zaporedje. Kot so ostane pesnica trav, vetra in čistosti. Torej, da naj se slike vtisnile v spomin, tak je vrstni red. K razmi­ ostanem tukaj, kjer sem. Takrat sem čutila željo, da sleku o izdaji me je vzpodbudila obletnica osvobodi­ bi šla v svet, da bi videla in spoznala nekaj novega. tve teh taborišč. Močan moment je tudi ta, da sem Nikoli se nisem vračala na te besede. Sedaj, pri za­ vse življenje verjela, da je sedaj svoboda z velikimi dnji zbirki, pa sem vesela, da se nisem oddaljila ne v tiskanimi črkami. Danes pa je mir spet tako krhek, jeziku, ne v načinu razmišljanja, ne v temah, ki me tako ranljiv, in vojna v drugi obliki v ozadju, da je še vedno kličejo, bolijo. Šele sedaj razumem njegove spomin na tisto trpljenje še kako aktualen. besede. In vesela sem, da je tako. Ob tvojih pesmih so se ustavili Tone Pavček, Od osmih knjig jih je sedem izšlo v samozaložbi. Ciril Zlobec, Milan Dekleva, Jože Šmit … Zakaj? Zanimivo je to, da je vsak od teh vzornikov našel To je zelo naporna in težka pot. Danes ne bi znala en drug element. Šmit je v Dotikih videl, da se zelo najti odgovora, kje sem zbrala pogum za to. Po eni odločno spopadam s socialnimi temami, da se me strani so bile to dragocene izkušnje, s knjigo sem ži­ dotikajo vse krivice. Za Zlobca pa je bil nenavaden vela v njenem nastajanju, po drugi strani pa je to ter­ moj opis, kako ženska občuti in podoživlja rojstvo jalo odgovornost, ogromno odrekanja. Tega danes otroka, za kar je moški prikrajšan. Torej, gre za zorni ne bi več delala. Res pa je, da so bili pri prvih knjigah kot istega življenja z ženskimi očmi. Dekleva je zapi­ drugačni časi. Tudi za kulturo so bili donatorji, ljud­ sal, da so to protihrupne pesmi. O zbirki, ki bo izšla, je, ki so mi stopili naproti in mi dali pogum. pa tako Ciril Zlobec kot Neža Maurer ugotavljata, da V marcu boš predstavila novo knjigo Olupki prinaša pesmi, ki so, še nikoli tako globoko in na ta srca: psalmi za sožitje. način, izpričana ljubezen otroka do staršev.

Avtor: Marija Hribar marec 2015 | Slivniški pogledi | 27 Šport

Ping pong klub Rakek osvojili – v svojih vitrinah imajo kolajne s tekmo­ Organizirano igranje namiznega tenisa ima na Ra­ vanj vseh starostnih (mlajši kadeti, kadeti, mladin­ keku že več kot tridesetletno zgodovino. Redna vad­ ci) in tekmovalnih (posamezno, dvojice, ekipno) ba se je pričela novembra leta 1981 pod okriljem kategorij – tako med fanti kot med dekleti. Nekaj šolskega športnega društva (ŠŠD) Rakek. Ping pong članov PPK Rakek je v reprezentančnem dresu tudi klub Rakek je bil ustanovljen po slabih desetih letih, zastopalo Slovenijo na mednarodnih prvenstvih. leta 1990. Prvi predsednik je postal Alojzij Pav­lič, Poudarek pri delu PPK Rakek je torej na mladih, ki ga je po desetih letih zamenjal Anton Černe. saj je šlo skozi njihove vrste mnogo perspektivnih V svoji zgodovini se PPK Rakek lahko pohvali z športnikov, nenazadnje tudi nekaj državnih prva­ mnogimi vidnimi rezultati na državni ravni v prak­ kov in prvakinj v mlajših kategorijah. Ker pa štu­ tično vseh kategorijah. Štiri leta po začetku delovanja­ dij na fakulteti praviloma ne dovoljuje več vadbe za vrhunske rezultate v članskih kategorijah, dosežki­ Rakovčanov v članski konkurenci niso več tako ­izstopajoči. V klubu si želijo obdržati delovanje na sedanji rav­ ni, kar pomeni dobro delo z mladimi, stalno skrb za pridobivanje novih članov in dobro strokovno delo, ki se odraža v tekmovalnih uspehih vseh kategorij. Načrtujejo tudi ponovno vključitev članic v sloven­ sko namiznoteniško ligo. Glede na to, da imajo v mlajših kategorijah kar nekaj tekmovalk in tekmo­ valcev v slovenskem vrhu, pa upajo, da se bodo vrnili tudi uspehi, ki so klub krasili v preteklih letih. kluba, leta 1994, sta Irena Istenič in Karla Kovšca na članskem prvenstvu Republike Slovenije osvojili NAVIJAJMO ZA NAŠE! 8. marca ob 20:30 v športni dvorani Cerknica: prvo medaljo, in sicer bronasto v dvojicah. Istega leta košarkarska tekma članov KK Cerknica : se je v najelitnejšo slovensko namiznoteniško ligo UKK Koper prvič uvrstila tudi ekipa članic PPK Rakek. Rakovčan­ 13. marca ob 17:30 na kegljišču v Cerknici: ke so v prvi ligi igrale še med leti 1996 in 2003. kegljaška tekma članic Brest Cerknica II : V prvi ligi je v sezoni 2009/10 igrala tudi moška Izola II 14. marca ob 14:00 na kegljišču v Cerknici: članska ekipa PPK Rakek, vendar pa brez vidnih kegljaška tekma članic Brest Cerknica I : okrepitev niso imeli možnosti za obstanek v druž­ Kamnik I bi najboljših. Trenutno imajo Rakovčani v članski 14. marca ob 17:30 na kegljišču v Cerknici: konkurenci eno ekipo, ki igra v drugi ligi. Sestav­ kegljaška tekma članov Brest Cerknica : Calcit I Kamnik ljajo jo Jurij Zdovc, Darijan Vizjak, Matic Gor- 14. marca ob 18:00 v športni dvorani Cerknica: nik, Žiga Urbanc, Jaka Strohsack, Matevž Jer- košarkarska tekma članic KK Cerknica : nejčič, Janko Stankič in Luka Stražišar. KK Felix Zasavje Odmevnejše rezultate so člani in članice PPK Ra­ 28. marca na nogometnem igrišču Koleno v kek ves čas dosegali v mlajših kategorijah. Lahko Cerknici: nogometna tekma članov NK rečemo, da skoraj ni medalje, ki je Rakovčani ne bi Cerknica : Ajdovščina Škou

28 | Slivniški pogledi | marec 2015 Športni strani pripravlja: Miha Jernejčič Šport

Cerkniški kegljači dvakrat srebrni (1670), a jim je do končnega prvega mesta vseeno 7. in 8. februarja je na različnih slovenskih kegljiščih zmanjkalo še šest podrtih kegljev. potekalo državno prvenstvo v kegljanju za kade­ Kegljačice Maruša Forjanič, Laura Pokleka, te in kadetinje ekipno. Za končno uvrstitev je štel Tina Hren in Katja Žnidaršič (na fotografiji) so ekip­ni rezultat dveh tekem. bile najboljše po prvem tekmovalnem dnevu, saj so Ekipi cerkniškega Bresta sta se izkazali in osvojili v Medvodah podrle 1596 kegljev. V Pivki je ta šte­ srebrni medalji. Kadeti v sestavi Patrik Drobnič, vilka znašala 1531, kar je bilo dovolj za drugo mes­ Domen Špeh in Jan Piletič so zaostali le za eki­ to. Zaostale so za ekipo Celja. po Litije. Po malo slabšem kegljanju v Tržiču (1567 ŠPORTNI SEMAFOR podrtih kegljev), so jih v Izoli podrli daleč največ Košarka KK Cerknica, člani, 3. SKL zahod 15 tekem: 6 zmag, 9 porazov; 7. mesto 24. 1. 2015 – Cerknica : Nova Gorica mladi 71 : 48 4. 2. 2015 – Cerknica : Tolmin 60 : 78 7. 2. 2015 – Mesarija Prunk Sežana : Cerknica 91 : 49 21. 2. 2015 – Cerknica : Medvode 77 : 75 KK Cerknica, članice, 2. SKL 13 tekem: 2 zmagi, 11 porazov; 8. mesto 24. 1. 2015 – Ježica : Cerknica 20 : 0 31. 1. 2015 – Cerknica : Kranjska Gora-Jesenice 39 : 65 6. 2. 2015 – Črnomelj : Cerknica 0 : 20 Foto: Srečko Fras 7. 2. 2015 – Cerknica : Ilirija 54 : 62 Kegljanje KK Brest Cerknica, člani, 1.A liga KADROVSKE ŠTIPENDIJE 15 tekem: 6 zmag, 9 porazov; 7. mesto 24. 1. 2015 – Konstruktor : Brest 6 : 2 31. 1. 2015 – Brest : Proteus Liv RRA Zeleni kras vabi delodajalce k prijavi 7 : 1 14. 2. 2015 – Litija 2001 : Brest 2 : 6 na razpis za kadrovske štipendije 21. 2. 2015 – Brest : Siliko 6 : 2 za šolsko/študijsko leto 2014/2015. KK Brest Cerknica, članice I, 1.A liga 15 tekem: 9 zmag, 6 porazov; 5. mesto Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma 24. 1. 2015 – Konstruktor : Brest I 3 : 5 do 31. marca 2015. Štipendije so sofinancirane 31. 1. 2015 – Brest I : Proteus 6 : 2 iz sredstev Evropskega socialnega sklada. 14. 2. 2015 – Celje : Brest I 5 : 3 21. 2. 2015 – Brest : Ograjca 7 : 1 KK Brest Cerknica, članice II, 2. liga zahod Prijavni obrazci: 10 tekem: 9 zmag, 1 poraz; 1. mesto na spletni strani RRA Zeleni kras, d.o.o. 24. 1. 2015 – Brest II : Kočevje 8 : 0 31. 1. 2015 – Medvode : Brest II 1 : 7 Informacije: 21. 2. 2015 – Brest II : Kamnik 6 : 2 Tadeja Pecman Penko Namizni tenis 05 721 22 32 Ping pong klub Rakek, člani, 2. SNTL [email protected] 17 tekem: 6 zmag, 11 porazov; 6. mesto 7. 2. 2015 – NTK Muta : PPK Rakek 5 : 2 7. 2. 2015 – NTK Inter Diskont : PPK Rakek 5 : 0 21. 2. 2015 – PPK Rakek : NTK Sobota 5 : 2 Zeleni kras 21. 2. 2015 – PPK Rakek : NTK Ptuj 5 : 2

marec 2015 | Slivniški pogledi | 29 Duh nekega drugega časa Nogometna tekma v Begunjah leta 1951 Fotografija neznanega fotografa je nastala 9 . septembra 1951 na Logu v Begunjah in prikazuje enajsterico begunjskih nogometašev, članov Nogometnega kluba Jadran Begunje .

rijatelja Jaka Matičič in Janez Petrič sta mi povedala, da je NK Jadran iz Begunj odi­ Od leve stojijo: Pavle Tomšič, Slavko Tornič, Aleksander Meden, gral prvo tekmo z NK Slivnica iz Cerknice v Franc Furlan, Milan Urbanc in Franc Debevc – Vikleč . Spodaj: P Marjan Obreza, pod njim je Vinko Otoničar, Stane Urh z žogo, Cerknici. Jaka, čeprav takrat še pionir, se te tekme prav dobro spominja. Begunjski nogometaši so se Anton Stražiščar – Mihcov in Slavko Matičič . odpravili na prvo tekmo s Cerkničani peš, za njimi Begunjci so za vsak primer organizirali zdravstve­ pa je šla cela »rajda« navdušencev. Med pešačenjem no okrepčevalno ekipo, ki je dežurala ob igrišču. To sta jim Slavko Matičič in Slavko Tornič določila ekipo so sestavljale mlade, brhke Begunjčanke. Po naloge na igrišču. Nogometaši so bili obuti v moč­ vsakem prekršku so igralcu, ki je obležal, priskočile nejše čevlje, na katere jim je begunjski čevljar Lud- na pomoč s šilcem prave kave in šilcem žganja. Zato vik Hren na podplate nabil usnjene »štofeljce«. se je po igrišču od »silnih bolečin« zvijalo vedno več Rezultat tekme je bil 7:0 za NK Slivnica iz Cerknice. igralcev. Celo sodnik je začutil bolečino in padel po Čez nekaj tednov je sledila revanša, cerkniški tleh. Da je lahko nadaljeval tekmo, je moral tudi on nogometaši so gostovali v Begunjah. Begunjci so dobiti poživilo. Šele nato se je tekma lahko nadalje­ dobili okrepitev, saj sta za njih igrala dva znana vala. Ker so Begunjci radodarni, je količina kave in Cerkničana, Boris in Marjan Kralj. O tem sreča­ žganja zdržala celo tekmo. nju mi je Jaka povedal, da je bila to prelomna tekma Bralcem prepuščam presojo o blagodejni us­ za NK Begunje. Igralo se je v Logu v Kurji dolini v pešnosti kombinacije kave in žganja ter lepih Be­ Begunjah. Na tekmo je prišlo neverjetno veliko gle­ gunjčank, saj so bili vsi igralci s sodnikom vred ob dalcev, ki so z vreščanjem in tuljenjem navijali za koncu tekme zdravi in nobenega ni nič bolelo. vsak zadetek, ne glede na to, kdo ga je dal. Navijala je celo begunjska babica Tončka Rode in to tako Notranjske artikulacije Avtor: Artikula Butalski praznik je ad acta, zato je prav, da pustne pri­ zavzeto, da je od navdušenja padla s skal nekaj me­ tikline lepo posortiramo po vrečkah in jih za dobro leto trov globoko in to brez posledic. spravimo v omaro. Ko o tem razlagamo drugim, lahko Sodnik je bil Cerkničan Janez Kebe – Štefe z Ve­ vedno uporabimo že malce pozabljene narečne bisere: like gase. Celo on, kot sodnik, je dal gol za Cerknico »Kdaj boste pospravili pustno ropotijo?« »Najbrž enkrat točno okoli 12.32.« in to z roko ter ga kljub protestom ostalih igralcev »Vam bom že dala. Kar naprej se spotikam ob te vaše in gledalcev priznal. Zmagali so Begunjci z rezulta­ prconklne!« tom 3:2. Enkrat je za Begunje zadel Slavko Tornič, prconkl = (polna) vreča ali borša; pogosto nam je v dvakrat pa njegov stric France. ­napoto, nas ovira Avtor: Dušan Gogala 30 | Slivniški pogledi | marec 2015 Vir: www .stareslike .cerknica .org Promocijsko besedilo

marec 2015 | Slivniški pogledi | 31 Dober zgled in črna pika Dober zgled

b pustnem karnevalu se je Turistično društvo Cerkniško jezero dogovorilo za • Stanje v zemljiški knjigi • Nepremičninske Obrezplačen najem stojnic na tržnici, ki pogodbe (prodajne, darilne, menjalne, so jih nato ponudili lokalnim ponudnikom. »Že­ leli smo, da turistični in drugi lokalni ponudniki ustanovitev služnosti) • Oporoke • Dedovanje ter izdelovalci in pridelovalci dobijo priložnost • Delitev solastnine • Pooblastila • Pravni dopisi in se predstavijo obiskovalcem karnevala,« pravi predsednik­ društva Joško Cerkvenik. Društvo • Opozorilna pisma • Delovno – pravne zadeve si že od ustanovitve pred dobrim letom priza­ • Družinsko pravo • Izjave o prekrških deva za povezavo lokalnih ponudnikov blaga in storitev, da bi na trgu nastopili in se promovirali • Izvršbe • Odškodnine • Prijave terjatev enotno. GSM 051 210 230 [email protected] www.uredite.si

Ius plus d. o. o. Partizanska 6, 1380 Cerknica

Črna pika

red časom so bili uporabniki bankomata NLB v Grahovem postavljeni dobesedno Ppred zid. Bankomat, ki so ga zelo oblegali nima denarja ali pa preprosto ne dela. Torej se je tako krajani kot tudi obiskovalci, saj je bil postav­ treba po gotovino podati do centra Cerknice. Člo­ ljen ob promet­ni cesti, so čez noč umaknili, luknjo vek dobi vtis, da bolj ko se bančna luknja dokapi­ pa lepo zazidali. Najbližji bankomat je sedaj pri talizira z denarjem davkoplačevalcev, daljša je pot novem Mercator centru, ki pa mnogokrat bodisi do njihovega denarja.

32 | Slivniški pogledi | marec 2015 Obveščamo

13. razpis Razpisni pogoji, prijave in informacije Podrobnejše informacije o razpisu ter prijavni obraz­ Območne ci so na voljo na spletni strani GZS Območne zbor­ Gospodarske nice Postojna, po telefonu: (05) 720 01 10 in e-pošti: [email protected] zbornice GZS Območna zbornica Postojna bo prijave spreje­ Postojna za izbor najboljših mala najkasneje do 3. aprila 2015. inovacij 2014–2015 Javni poziv za Podjetja in drugi predlagatelji lahko vpis predšolskih prijavijo tehnološke inovacije, torej nove otrok v Vrtec inovativne proizvode, izboljšave ter nove Martin Krpan Cerknica tehnologije proizvodnje . Prijavijo pa lahko tudi inovacije, ki izhajajo iz netehnoloških za šolsko leto 2015/2016 področij, to so storitvene, organizacijske, Vrtec Martin Krpan Cerknica objavlja procesne, socialne inovacije, inovacije razpis za vpis predšolskih otrok v dnevni na področju trženja, idr . V izboru program vrtca za šolsko leto 2015/2016 lahko sodelujejo le inovacije, ki so bile (vpis s 1 . 9 . 2015) . realizirane v obdobju 2012–2014 . Vpis otrok bo potekal na upravi Vrtca Martin Krpan­ Kdo lahko sodeluje v izboru? Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica. Vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podje­ Izpolnjen obrazec Vloga za sprejem otroka tniki, posamezniki, samostojni inovatorji in poslovni v dnevni program Vrtca Martin Krpan subjekti kot so npr. javni zavodi, instituti, itd. (v na­ Cerknica vrnite v vrtec osebno ali priporočeno daljevanju predlagatelji), ki imajo sedež na območju po pošti najkasneje do 15. marca 2015. Obrazce Območne zbornice Postojna (občine: Bloke, Cerkni­ dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca ca, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna). www.vrtec-cerknica.si. Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno ob­ Kako poteka izbor najboljših inovacij? veščeni najpozneje do konca junija 2015. V prime­ Izbor priznanj za najboljše inovacije poteka dvosto­ ru, da bo prijav za sprejem otrok v programe vrtca z penjsko. Na prvi stopnji opravi izbor Komisija za ino­ dnem 1. 9. 2015 več, kot je prostih mest, bo o spre­ vacije, ki jo imenuje Upravni odbor Območne zborni­ jemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. ce Postojna. Upoštevajo se vse inovacije, ki ustrezajo Pomembno: staršem, ki so Vloge za sprejem otro­ razpisnim pogojem. Na drugo, torej nacionalno stop­ ka v dnevni program Vrtca Martin Krpan Cerknica njo, se uvrstijo najboljše tri inovacije, ki so ocenjene že oddali, le-teh ni potrebno ponovno oddajati. na prvi stopnji. Dodatne informacije dobite osebno ali po telefo­ Najboljše inovacije so nagrajene z zlatim, srebr­ nu pri svetovalni delavki na tel. št. (01) 705 00 77 nim, bronastim priznanjem oz. z diplomo. od 8. do 14. ure.

marec 2015 | Slivniški pogledi | 33 Razgibajmo možgane ­ DRŽAVA SVINJSKO SLIVNIŠKI GIPS, GRUZIJSKI OBRAT ZA STOPNJA SRBSKI GNUSOBA ORANJE MESO, pogledi V JUŽNI SADRA VRATOVINA REŽISER IZDELAVO KAKOVOSTI, IGRALEC AFRIKI (POGOVOR.) IOSELIANI LEDU RAZRED (MILAN) UČENKA OSMEGA RAZREDA

SVARILEC

GRŠKA ARA, ČRKA PREDUJEM RAČUNAL. FR. IGRAL. ZASLON GABIN

KRAJ S. OD RAZA KRAJ PRI DARKO HRABROST LJUBLJANE KUBIČNI RADOVLJICI RUNDEK GOSJI METER SLO. SKLAD. SAMEC (FRANCE) AFR. JEZIK. ČERNE SKUPINA PLESALKA PISATELJ EVA RŽENI KLJUN CANKAR KRUH PREBIVAL. ŽITNE ČRNUČ LUSKINE, BIBLIJSKI MEKINE OČAK SITEN BORIS RIMSKA GO(Ž) ČLOVEK KALIN ŠTIRI KATJA MATERINA FR. NOGOM. LESJAK DUŠICA (MICHEL) PREBIVAL. NAJVIŠJI ETIOPIJE HRIB ENAKI ČRKI IGLASTO V ISTRI DREVO KULTURNA MESTO V SLOVENSKI RASTLINA SPODNJI PEVEC FR. SLIKAR AVSTRIJI (VILI) (CLAUDE) Avtor: HEBREJSKA Vladimir Milovanović, ČRKA MIHA GORIVO ORIENTAL. NAJETO KRAJ POD AVANZO ZA PLAVŽE ŽGANJE PERO FRUŠKO G. LOPATICA PREBIVAL. PRI PLUGU IRSKE AVS. PEVEC JÜRGENS MLADINEC LUKA V ŠPORTU ELSNER RADO MURNIK ŽENSKA ŽRTEV TATU TEHNIKA TISKANJA NA KAMNITO PLOŠČO Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): POMP, EDEM, EFOR, EDEM, LENA, ŠTIRIDESET ZACOPRANIH, RI, POMP, EG,ŠAPA, prejšnjeRešitev križanke IDI, (vodoravno): DRAKE, ČAS, ČREDICA, HATRA, URŠULA, KE, UROŠ, ASA, KAKTOVEC, ABD, AO, KEMI, ALA BULDOG, EVA, ASKET, SKA, ORR, LIANA, LIPICANEC, IZOBILICA. Nagradno geslo križanke (izpisano na osenčenih ze­ V uredništvo je prispelo rekordno število, 154 pravil­ lenih poljih) napišite na dopisnico in pošljite na naslov: nih rešitev prejšnje križanke. Med njimi smo izžrebali Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s tri nagrajenke: pripisom »Nagradna križanka« ali na elektronski na­ 1. nagrado: 2 vstopnici za Veliki tradicionalni pustni kar- slov [email protected], ime zadeve naj bo neval v Cerknici je dobila Margareta Pakiž iz Cerknice »Nagradna križanka«. Rešitve bomo v uredništvu spre­ 2. nagrado: 2 vstopnici za Slavnostno sejo Butalskega de- jemali do 20. marca. želnega zbora je dobila Vera Kebe iz Cerknice Trije izžrebani nagrajenci bodo prejeli družinske 3. nagrada: 2 vstopnici za Coprniško štirlejtnco je dobila vstop­­nice za ogled stalne razstave Muzej krasa, ki jih Slavka Gornik z Rakeka . prispeva pokrovitelj tokratne križanke, Notranjski muzej Nagrade, ki jih je prispeval pokrovitelj prejšnje kri­ iz Postojne. Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji žanke, Pustno društvo Cerknica, so nagrajenci že prev­ številki Slivniških pogledov, ki izide v začetku aprila 2015. zeli in – upamo – uživali na pustnih prireditvah.

34 | Slivniški pogledi | marec 2015 Avtor križanke: Vladimir Milovanović, Najeto pero Pust 2015

S svojo prisotnostjo je vse počastil tudi Župan Butalski, ki je oblast nad Butalami prevzel na debeli četrtek . Njegova boljša polovica je kot vedno skrbela, da vseeno ni počel prehudih neumnosti . | Foto: Valter Leban

Pust 2015 Letošnji veliki pustni karneval 40 zacopranih je odprla Princesa Karlovška na svojem konju . | Foto: Valter Leban d vseh ljudskih običajev na Cerkniškem naj­ bolj resno jemljejo pust. Čeprav je bil letošnji Opustni karneval že 40. po vrsti, ni bil nič manj bleščav in zabaven – predvsem po zaslugi številnih zanesenjakov, zbranih v Pustnem društvu Cerknica.

Pramati Uršula je poskrbela, da je ob njenem okroglem jubileju sijalo­ sonce . | Foto: Valter Leban

Butalci so slavljenki spekli veliko rojstnodnevno torto, za spremlje- valni program pa je poskrbelo 40 Evora coprnic . | Foto: Valter Leban

Obiskovalce so na pomembni prireditvi pozdravile pomembne Manjkale niso niti številne godbe na pihala, v prvi vrsti seve- osebe . Predsednik Pustnega društva Cerknica in princ karnevala da cerkniška . Ob njeni spremljavi so že tradicionalno korakale Dušan Petrič – Dule je bil vesel obilice gostov . Njegova princesa cerkniške mažorete . | Foto: Valter Leban prav tako . | Foto: Valter Leban

Avtor: Miha Jernejčič marec 2015 | Slivniški pogledi | 35 Lepo vabljeni

MAREC organizator: Društvo ljubiteljev Križne jame

Torek, 3. marca Otvoritev razstave likovnih del Dušana Mihelčiča ob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, enota Rakek organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Razstavljena dela bodo na ogled do 3. 4. 2015.

Petek, 6. marca Obeležje praznika dneva žena Program v sodelovanju z zaposlenimi in stanovalci ob 16.00 Center starejših Cerknica organizator: Center starejših Cerknica

Petek, 13. marca Kulturna prireditev ob krajevnem prazniku ob 18.00 OŠ Jožeta Krajca Rakek organizator: OŠ Jožeta Krajca Rakek

Sobota, 14. marca Tekmovanje v savate - francoskem boksu Amaterska in prijateljska tekma; ob 18.00 ring v Športni dvorani Cerknica; organizator: Športno društvo Panter

Torek, 17. marca Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov ob 17.00 OŠ Jožeta Krajca Rakek; organizator: OŠ Jožeta Krajca Rakek in OI JSKD Cerknica

Sreda, 18. marca Čas, ki ga več ni: razstava fotografij Aleksander Sašo Kušlan; ob 19.00 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica; Razstavljena dela bodo na ogled do 10. 4. 2015.

Petek, 20. marca Vanda Šega: Olupki srca (predstavitev knjige) ob 19.00, Kulturni dom Cerknica organizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Sobota, 21. marca Ogled smučarskih poletov v Planici organizator: Planinsko društvo sv. Vid (prijave 14 dni prej: 031 814 417)

Sreda, 25. marca Obeležje materinskega dneva Program z obdaritvijo pripravi OO RK Cerknica; ob 9.30 Center starejših Cerknica; organizator: Center starejših Cerknica

Četrtek, 26. marca Otvoritev tradicionalne spomladanske razstave Ko popki se odpirajo… Razstavljajo umetniki Društva notranjskih kulturnikov Krpan Cerknica. Vstop je prost; ob 18.00 Galerija Krpan, Cerknica; organizator: Galerija Krpan

Nedelja, 29. marca Dan odprtih vrat Križne jame Brezplačen ogled Križne jame do I. jezera za občane Cerknice, Loške doline in Blok Potrebna je prehodna najava na 041 632 153 (Gašper) Ogled: ob 15. in 17. uri.

36 | Slivniški pogledi | marec 2015