V Metliki Umrl je srečanje mladih Nov obrat Beti v Kordunu narodni heroj zgodovinarjev Poskusna proizvodnja v obratu v Krstinji bo stekla že sredi prihodnjega meseca Vinko Robek — Delo bo dobilo 130 ljudi — Naložba velja 650 milijonov — Ugodni krediti O tem, kako smo živeli Dolenjska je te dni izgubila enega METLIKA — Zaradi vedno večjih potreb po izdelkih iz Bednega ga denarja so dobili kot zelo ugoden poslednjih velikih mož revolucije, na­ METLIKA — V petek in soboto, rodnega heroja Vinka Robeka. 30. in 31. maja, bo v Metliki 17. programa tako za domači trg kot za izvoz je Beti lani jeseni začela v Krsti­kredit iz sklada za nerazvita obm­ srečanje mladih zgodovinarjev, ki ga nji pri Vojniču na sesednjem Hrvaškem graditi nov konfekcijski obrat. Gre očja Hrvaške, ostalo pa so drugi Rojenje bil leta 1915 na Vinjem vr­ organizirajo metliška in republiška za naložbo okoli 650 milijonov dinarjev. krediti. hu pri Smarjeti. Kot je bil tedaj običaj Zveza prijateljev mladine ter sloven­ v revnih kmečkih družinah, je moral ska Zveza pionirjev ob pomoči sku­ Za Krstinjo pod Petrovo goro so oddaljen je okoli 75 km, poleg tega Investitorji so zadovoljni tudi z komaj devet let star od doma služit. pščine občine Metlika, Ljubljanske se v Beti odločili iz več razlogov. pa so ti kraji v Kordunu med najbolj izvajalcem, novomeškim Pionirjem, Ko je bil kasneje pri vojakih v star­ banke — Temeljne dolenjske banke, NAJBOLJŠI V SVOJEM PO­ Kraj je sorazmerno blizu Metlike, nerazvitimi na Hrvaškem, delovne saj se točno drži rokov, tako da bo ojugoslovanski vojski izpostavljen KZ tozd Vinska klet Metlika in me­ KLICU — Plamenski varilec sile pa je več kot dovolj, kar pove tu­ obrat lahko začel delati komaj osem šikanam in slabemu ravnanju, tega ni tliške osnovne šole. Tema tokratnega Anton Malnarič iz Iskre Semič di podatek, da bo v tem obratu, ki mesecev zatem, ko so začeli delati, mogel prenašati, "'obegnil je in hotel srečanja je Kako smo živeli. Na to preko meje, vendar so ga ujeli in zapr­ prejema priznanje. • Predvideno je, da bodo obrat v bo sodil pod tozd Žakanje, zaposle­ vmes pa so še tri mesece stali zaradi temo je oddanih 78 nalog, v Metliki pa li. Od tam mu je uspelo pobegniti in Krstinji slovesno odprli 27. julija, za nih okoli 130 ljudi, prošenj za zime. Proizvodna dvorana meri ok­ pričakujejo okoli 150 pionirjev z dan vstaje hrvaškega naroda, priuče- pod tujim imenom je prišel v Avstrijo, mentorji iz vse Slovenije. Srečanje se sprejem pa je več kot 250. Beti v na­ oli 1.800 m2, grajena pa je tako, da nato pa v Nemčijo, kjer je dočakal tudi vanje delavk že poteka v tamkajšnji bo začelo jutri ob 14. uri, sledila bo Belokranjci ložbi sodeluje z 20 odst. svojih jo je moč z majhnimi stroški še enk­ napad na Jugoslavijo. »zgodovinska delavnica«, v soboto pa osnovni šoli, tako da računajo, da sesredstev, več kot polovico potrebne­ rat povečati. A. B. si bodo mladi zgodovinarji ogledali so najboljši bo v drugi polovici junija začela že po­ Metliko in Belokranjski muzej, potem skusna proizvodnja. Kot rečeno, bodo pa bodo pripravili kulturni program kovinarji delali konfekcijske trikotažne izdelke. Uspeli »Računalniški dnevi« in razglasili rezultate. NOVO MESTO — Kovinarji Dolenjske in Bele krajine so se mi- . V Kočevju je zanimanje preseglo pričakovanja nulo soboto pomerili na tretjem VISOKO ODLIKOVANJE : proizvodno-delovnem tekmova- V SZ ZE ČETRTINO KOČEVJE — Predsednik sveta za z denarnimi in drugimi prispevki pa so ZA JOŽETA KNEZA i nju. V trinajstih poklicih se je MIRNA — V mirenski Kolinski delo s pionirji pri občinski ZPM Vito »Računalniške dneve« omogočile de­ ( pomerilo 80 tekmovalcev iz vseh računajo, da bodo po dobrem začet­ Savič je ocenil, da so »Računalniški lovne in druge organizacije. LJUBLJANA — V torek, 27. štirih dolenjskih občin. Preizkus ku poslovnega in proizvodnega leta dnevi«, ki jih je ta svet organiziral od Predsednik občinske ŽPM Stane maja, je predsednik republiške ; delovnih spretnosti in teoretičnega 19. do 23. maja, zelo uspeli. Vsako Jajtič je povedal, da seje v občini že la­ že septembra izpolnili vsa sovjetska šolsko uro se je ob računalnikih izme­ ni začela akcija za zbiranje denarja za konference SZDL Franc Šetinc v l znanja v stroki so pripravile naročila otroške hrane. Doslej so njavala dopoldne šolska mladina, opremo računalniških učilnic pri Ljubljani izročil priznanemu go­ delovne organizacije Belt iz Črno- 't mlja, Iskra Semič, IMV Novo namreč odpremili že četrtino dogo­ popoldne pa odrasli. Delo z računalni­ osnovni in srednji šoli; pri ravnateljici spodarstveniku in dolgoletnemu ' mesto in SŠTZU Boris Kidrič. Po vorjenih količin. Novih količin ki so razlagali predstavniki Zveze za SŠTUD pa smo zvedeli, da so pri Iskri družbenopolitičnemu delavcu Jo­ i dva najboljša tekmovalca v posa­ krompirja ne odkupujejo več, pri­ tehnično kulturo Slovenije in Medo­ Delti že naročili računalnike »Partner«, žetu Knezu red dela z rdečo zas­ meznih poklicih sta se uvrstila na pravljajo pa pogodbe za novo bčinskega računalniškega centra Ko­ ki bodo veljali skupno z ostalo tavo. Z visokim odlikovanjem je republiško tekmovanje. sezono. čevje. Pokrovitelj je bil kočevski LIK, opremo preko 12 milijonov dinarjev. Jožeta Kneza, ki je bil precej časa Diplome in denarno priznanje Del naročene opreme so že dobili, v na čelu Straškega Novolesa, od­ so prejeli najboljši v posameznih kratkem pričakujejo še ostalo. Nato likovalo predsedstvo SFRJ za poklicih: kovinostrugarja Jože bo servis Iskre opravil montažo, ki bo dokončana še pred zaključkom šolske­ posebne zasluge in uspehe pri delu Zorec (Iskra Semič) in Miloš ga leta. V računalniški učilnici bo 15 ter za napredek države. Dragoš (Belt Črnomelj), kovinob- rusilca Martin Šprajcer (Iskra Se­ računalnikov. mič) in Ljubomir Perla (Belt J. P. Ko je izvedel za narodnoosvobodil­ PO POTEH ODREDOV Črnomelj), kovinorezkalca Bran­ ni boj, seje že decembra 1941 vrnil v domače kraje in se takoj pridružil or­ OSILNICA — Pohod po poteh ko Jurman (Iskra Semič) in Ivan Kegljevič (Iskra Upori, Šentjernej), ganizatorjem NOB v okolici Škocja­ Notranjskega in Kočevskega odre­ j orodjarja Branko Plaveč (Iskra Se- BERITE DANES! na. Kmalu zatem je odšel v partizane, da so izvedli 18. m aja na obm očju | mič) in Vladimir Magličič (Belt junija 1942 pa je bil že komandir čete v KS Osilnica. Potekal je na območju f Črnomelj), konstruk. ključavniča- Krškem partizanskem odredu in seje na 3. strani: Osilnica-Čačič—Šajbnik—Preska— 1 rja Franjo Rehorič (SCT DO Me- odlikoval zlasti v boju proti Itali­ Dragarji—Podpečica—Belica v \ tlika) in Franc Matoh (GIP MKI • Za manj krompirja janom in belogardistom v okolici skupni dolžini 20 km, najvišja točka Novo mesto), PLA varilca Anton manj dohodka Novega mesta. Avgusta 1942 je bil sprejet v partijo. nadmorske višine pa je znašala i Malnarič (Iskra Semič) in Anton 1.000 m. Udeležili so se ga borci, | Dragovan (IMV — obrat Suhor), na 5. strani: Robekova četa je kmalu postala ve­ 1 varilca REO Jože Vranišič (Kovi­ lika ovira sovražniku, v boju pri Beli mladina in drugi občani. Pohod­ nar Črnomelj) in Zdravko Žugelj • Predsednika ob­ nikom je spegovoril tudi domači na­ cerkvi 1. avgusta 1943 pa je brez enega (Kovinar Črnomelj), varilca TIG ravnavati kot vsako­ samega strela zajel 17 sovražnih rodni heroj Jože Ožbolt-Stanko, ki Anton Jakše in Anton Jakše (oba gar vojakov in zaplenil precej orožja in ar­ je poudaril predvsem potrebo po Iskra Semič), varilca MAG Franc hiv. Po kapitulaciji Italije je Robek enotnosti, saj je razdvajanje povzr­ Hudoklin (Iskra Upori, Šentjernej) na 7. strani: razorožil italijansko enoto, ki je očilo že med vojno velike žrtve. in Anton Kobetič (Gorenje Črno- oborožena s tanki, kamioni in topovi | melj), livarja-kaluparja Stane Ka- • čigav je Belokranj­ skušala prodreti iz Novega mesta proti ■ pele in Božidar Čemas (oba Belt NIČ VEČ PIONIRJI — V soboto, dan pred dnevom mladosti, so v ski muzej? Italiji. V hudi borbi je razorožil še eno TOMŠIČEVE Črnomelj), avtomehanika OTTO novomeški občini sprejeli v vrste ZSMS skoraj 800 novih članov. italijansko skupino pri Kočevju. Ko ; Stanko Miketič (Integral Črno­ Slovesnosti so bile na raznih krajih. Tako so pionirji iz Škocjana postali na 8. strani: pa je bila ustanovljena 9. slovenska NAGRADE melj) in Anton Plut (Integral mladinci na Zagradski gori, Stopičani so bili na Bazi 20, osnovni šoli iz brigada, je postal Vinko Robek na­ Črnomelj), avtomehanika DIES- Dolenjskih Toplic in Gabrovke sta organizirali sprejem v Gradcu, nadvse • Razvrednotenje ne­ mestnik njenega komandanta. PODELJENE SEL Stanko Cvejič (Integral Čr­ slovesno pa je bilo na otoškem travniku, kjer so se za praznik mladih že kega okolja LJUBLJANA — 21. maja, na nomelj) in Marjan Kralj (ŽG-tozd Sodeloval je v mnogih bitkah, ob tradicionalno srečali šolarji iz Šmarjeta in Otočca. Mlade obeh šol je dan obletnice smrti narodnega za uprav, in vzdrževanje prog koncu 1943 invzačetku leta 1944 pa se sprejel v ZSMS Jože Derganc, predsednik OK ZSMS Novo mesto (na sli­ na 9. strani: heroja Toneta Tomšiča, je Dru­ Novo mesto), obratna elektrikarja je še posebno izkazal v borbah 9. bri­ Dušan Grahek (Belt Črnomelj) in ki), skupaj s predsednikoma OO ZSMS obeh krajevnih skupnosti. Po kul­ štvo novinarjev Slovenije za an­ • Več za obresti kot gade za osvoboditev Delnic, Ravne Zvone Kalar IMV Suhor). turnem programu so pripravili športne igre in na koncu mladinski ples v gore in Vrbovškega. Pri Sv. Gregorju gažirano časnikarstvo spet po­ za plače dvorani na Otočcu. (Foto: J. Pavlin) je bil že tretjič ranjen, takrat najhuje, delilo nagrade, poimenovane po in to v glavo. Ostal je invalid vse na 17. strani: organizatorju partijskega in par­ življenje, a njegova junaštva in zasluge tizanskega tiska. Zlata odličja • Vesolje je polno med NOB niso bile pozabljene. Za na­ Toneta Tomšiča, so prejeli Nina presenečenj rodnega heroja je bil proglašen že leta Vidervol, Dušan Hreščak, Ladi­ Zdravstvo po posavski meri 1953. slav Kiauta, Marjan Kos, Just Medobčinska sveta SZDL in ZSS sta obravnavala volitve in zdravstvo, glede na 19. strani: Vinko Robek je bil dobrodušen po Perat in France Vreg-Mile; To­ • Uspehi, ki vodijo v naravi, dokler je mogel, pa je sodelo­ mšičeve nagrade za življenjsko katerega pa republiška strokovna analiza ni dala končne odločitve Seul val pri prenašanju tradicij na mlajše delo Marja Cerkovnik, Rado rodove. Ostal je zvest idealom, za Janežič in Božidar Pahor; To­ KRŠKO — Na seji medobčinskega sveta SZDL so prešnji teden ocenili nujenih inačic izbrati, naj bi se izre­ katere se je boril. Ob poslednjem slo­ mšičevi nagradi Lojze Smasek in zadnje volitve. Kritično so obravnavali pomanjkljivosti, da bi slednjič čezkli izvajalci in uporabniki v zdravs­ na 24. strani: vesu v Škocjanu so mu bile izkazane Janko Lorenci; nagrade iz To­ štiri leta prišli na volitve še bolje pripravljeni. tvu do 15. junija. Tako naj bi le • škodljivec bukev je časti, novomeška občina, v kateri je mšičevega sklada Sonja Žnida­ Predsednik Lado Močivnik je brežiški občini za širino postopkov, pripeljali h kraju akcijo, ki teče že živel, pa je v njegov spomin priredila skakač žalno sejo v Dolenjski galeriji. ršič, Mija Repovž in Marjana uvodoma ocenil pripombe obča­ pri čemer so kljub temu ujeli vse m nogo let. R. B. Vončina. Hkrati je 18slovenskih nov. V sevniški občini so ljudje me­ roke. A.ŽELEZNIK novinarjev dobilo srebrne plake­ nili, zakaj, denimo, za predsednika V Brežicah so grajali, ker so dobi­ te in diplome Zveze novinarjev občinske skupščine ni bilo po več vali iz republike nekatere stare ob­ Jugoslavije za 25-letno delo v kandidatov, kot sojih npr. imeli za razce iz predhodnih volitev. Če so novinarstvu, med njimi tudi vodstvene funkcije v sisih. V Kr­ potrebovali preglede zase, so morali Ivan Zoran, kulturni urednik škem so bile pripombe k oženju pripenjati svoje obrazce. V krški Dolenjskega lista. kandidatnih list. Predsednik pa je občini se pri odprtih listah niso izrekel vse priznanje aktivistom v dokopali do najbolje sestavljenih delegacij. Ponavadi so odpadali naj­ boljši. Kako odpravljati napake? Na seji so menili, da se stalna kadrov­ ska priprava na volitve ne sme zače­ Kam pripelje špekulacija?ti tik pred volitvami, temveč za voli­ Kolinska je zgradila tovarno za predelavo krompirja na tve 1990, naj so videti še tako od­ Mirni zato, ker je računala, da na Dolenjskem pač ne bo maknjene, že sedaj. problemov s surovino. Po začetnih zagatah se je dobava Na seji so obravnavali še ugoto­ ■ krompirja ustalila nekako pri 8.000 tonah. Seveda s tem še vitve komisije o samoupravni reor­ niso bile izkoriščene vse zmogljivosti tovarne, zato so v njej ganizaciji zdravstva v regiji. Pred­ začeli z izdelavo otroške hrane. Lani jeseni pa so domači do­ hodna republiška strokovna analiza bavitelji popolnoma odpovedali, izkazali pa so se, recimo, ni opravila dokončnega izbora, Prekmurci. In tovarna je namesto 7.750 ton krompirja odku­ kako naj bo. Le-ta je podala kar pila samo 3.000 ton. Kolinska zaradi tega ni zabredla v osem inačic, žal je izpadlo ekonom­ kakšne hujše težave, saj je bil tu še program proizvodnje sko vrednotenje. Morda, kot je bilo otroške hrane. Vprašanje pa je, kam bodo letos s krom­ rečeno na seji, se ne kaže zapirati v pirjem vsi tisti dobavitelji, ki lani Kolinski niso prodali občinske plotove, saj jih dnevno toliko krompirja, kakor so se obvezali. V tovarni so namreč prekoračuje okrog 1.400 delavcev, sklenili, da ga bodo za naslednjo predelovalno sezono odku­ ki prehajajo iz ene v druge občine pili le 6.300 ton. Kot kaže, pa je tarnanje kmetov prepozno, — ptL vožnji na delo. Katero od po­ saj tovarna ne more računati na tako nestalne dobavitelje, kakor so to v zadnjem času dolenjski kmetje. Poslovni odnos se gradi leta in leta, ena sama »napaka« ga lahko razdre. Za! je tako, da so si nekateri raje izbrali špekulativno čakanje na PRAZNIK LETALCEV V CERKLJAH — Na tukajšnjem letališču je bila 21. maja svečanost v počastitev oble­ višje cene kakor pa pošten odnos do tovarne, ki kmetov ni Jutri se bo vreme izboljšalo, tnice ustanovitve jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe. Komandant Nedeljko Ivkovič je pustila na cedilu niti ob najbolj bogatih letinah. . v soboto in nedeljo bo deloma ob tej priložnosti izročil nagrade in pohvale pripadnikom JLA, navzočim mladincem pa je prisrčno čestital za J. SIM Č IČ jasno in nekoliko hladneje. dan mladosti. Gostje iz Posavja, Novega mesta in drugih krajev so si nato ogledali razstavljena letala. Mladim je bil posebno všeč orel, ponos naših aviatičarjev, na sliki. (Foto J. Teppevj Brez ustvarjalnosti ni napredka Manj požrešne savske V Novem mestu so odprli republiško in regijsko razstavo Inovacije za stabiliza- Naša anketa ______cijo — Na okrogli mizi spregovorili o številnih vprašanjih elektrarne NOVO MESTO — »Nadaljnje stagnacije si ne smemo in ne moremo Prihranek 250 ha zemlje Škart blaga je veliko resnične zavzetosti vodilnih (tudi sin­ dovoliti, čeprav bo uresničevanje opredeljenih smeri tehnološkega razvoja dikata .n partije), pomanjkanja prave­ V zadnjem (asu lahko v časopisju vse pogosteje zasledimo po­ v sedanjem ekonomskem položaju še tako težko,« je zatrdil sekretar OK LJUBLJANA — Na gospodarskem ga denarja, slabega pretoka vrhunske­ razstavišču so tedni zaprli razstavo o var­ datke o tem, koliko različnega blaga nam vrnejo iz tujine zaradi ZKS Novo mesto Jože Florjančič, ko je govoril o pomenu tehnološkega ga znanja v prakso do moralnih zadev, stvu okolja, na kateri so sodelavci lju­ slabe kvalitete. Številke vrednosti so vrtoglavo visoke. Večino teh, v razvoja za napredek samoupravne družbe ter o ustvarjalnosti in inven­kot so nevoščljivost, zavist, ažna soli­ bljanskega Elektroprojekta razstavili tujini zavrnjenih izdelkov, potem seveda pokupimo doma. Večino­ tivnosti kot nosilcih tega razvoja na otvoritvi razstave Inovacije darnost za in podpiranje lenobe. Pre­ zadnje inačice elektrarn na Muri in ma gredo za med, ker so Se zmeraj kvalitetnejši od tistega, kar je že stabilizacijo. malo je tudi združevanja sredstev, Savi. narejeno za domači trg. Je v naših trgovinah res veliko slabega, znanja in ljudi, ne nazadnje pa bi mo­ Razstavo so odprli prejšnji četrtek, Že na nekaj zadnjih predstavitvah zaposlenih raste število tehnično- rali ustvarjalnost tudi ustrezno nagra­ škart blaga, blaga, ki v bistvu ne bi smelo najti poti do kupca ali pa 22. maja, v prostorih Ljubljanske tehnoloških inventivnih predlogov pri jevati! zamisli za elektrarne na Savi je bilo bi moralo biti veliko cenejše? Odgovori v naši današnji anketi so banke v Novem mestu. Tej republiški rečeno, da nameravajo z zajezitvami nas, raste tudi njihova realna vrednost Razgovor je torej bil polemičen, kri­ zelo uglašeni. Skart blaga je veliko, ne glede na visoke cene. Jeziti razstavi, že osmi po vrsti, seje letos Save v Posavju prihraniti okrog 250 ha tičen in oster, delno obarvan pesimis­ pa da bi se morali na proizvajalce, saj trgovci prodajajo, kar imajo. prvič pridružila še regijska razstava zemljišč, ki sojih prvotno tako ali dru­ • Da lovimo zadnji vlak tehnološke­ tično in delno optimistično, predvsem inovacijskih dosežkov v bližnji zgrad­ gače nameravali potopiti. Na razstavi Včasih preveč vneto, mislijo nekateri, saj posebno otrokom prodano ga razvoja, kije pogoj za uspešno sta­ pa je bil pošten in odprt, kot ostaja so tudi v načrtih prikazali takšne vrste slabše vrste sadja, zelenjava in drugi artikli, žal, niso nobena bi Zavarovalne skupnosti Triglav. Na odprto vprašanje, ali bodo zanj in za nji so prikazali 65 inovacijskih dosež­ bilizacijo, in da nas pri tem ne sme elektrarn, ki so še bolj pretočnega redkost. njegovo vsebino slišala prava ušesa. kov iz 16 delovnih organizacij in od 5 zaustaviti sedanji težki ekonomski značaja. Prva v tem nizu, pri Vrho­ M. MARKELJ MILENA STANIČ, poslovodkinja di­ zasebnih obrtnikov iz treh dolenjskih položaj, ki ga je v svojem govoru ome­ vem, izkorišča v pretežni meri savsko skonta v nakupovalnem centru M- občin, poleg tega pa še 6 raziskovalnih njal Florjančič, so menili tudi za koleno. Vse nadaljnje, z izjemo dveh v preskrbe v Krškem: »Ko se pogovarjam s nalog, ki so bile nagrajene z malimi okroglo mizo, namenjeno razgovoru brežiški občini na meji s Hrvaško, naj ( ^ bi imele strojnice v strugi. kolegi, vsi tarnamo, da je v zadnjem času v Kidričevimi nagradami. Kot kažeta o inovacijah. Razgovora se je udel­ STO LET PRVEGA obe razstavi, je delež Dolenjske v trgovinah vse več škarta. Prizadeti smo ežilo preko 60 razpravljalcev in Projektanti so za boštanjsko elekt­ slovenskih inovacijskih prizadevanjih PEDAGOŠKEGA trgovci in potrošniki. Pohištvo prihaja gostov, vodil pa ga je dr. Miha Japelj. rarno zarisali le manjši premik ob- kar lep. brez vrat, brez šip. Pred kratkim smo do­ Bogato in pestro razpravo bi lahko DRUŠTVA savske cestne magistrale M-10 tik za Opazen je sicer premik k večji ustva­ bili Emonine krače, bile so same kosti, pa strnili v misel, da je dovolj spodbud­ V SLOVENIJI zajezitvijo. Cesta naj bi skrenila s se­ rjalnosti, močnejša je tudi kadrovska danjega poteka malo pred potjo k Pas- še plesnive. Zadnjič nam je šola vrnila nih besed in izrekanja za večjo vlogo baza (čeprav še vedno pod slovenskim KRŠKO — Danes in jutri bo v kvalejevim, tekla za jamami nekdanje Grockine kompote, ker so bili črvivi, neki ustvarjalnosti na vseh področjih, za­ povprečjem), vendar je premik mogo­ Krškem potekalo strokovno po­ gramoznice in se pod hribom vrnila na gostinec pa konzervo šunko, ker je bila vsa če zaslediti le na področju tehnično- dnji čas je, da to postane vsakdanja svetovanje okoli 150 prosvetnih staro cesto. Ker bodo samo na tem de­ zdrizasta, itd. itd. Naenkrat, v nekaj urah tehnoloških inovacij, medtem ko o praksa, saj borno brez ustvarjalnosti delavoev Slovenije, posvečeno tudi lu začasno prestavili strugo, bosta je nemogoče pregledati vse blago, ki ga inventivnosti na področjih organiza­ gospodarsko in družbeno nazadovali. 100-letnici ustanovitve prvega pe­ začasno med gradnjo potrebna dva cije in vodenja skoraj ne moremo dagoškega društva v Sloveniji. mostova. S tem posegom bi bila priza­ pripeljejo proizvajalci. A pri sedanjih ce­ nah bi moralo biti vse blago tako, da bi ga govoriti. Ob približno enakem številu in gospodarska korist. Med zavorami 1886. leta ga je ustanovil ravnatelj deta pretežno družbena zemljišča, za krepitev inovacijske dejavnosti pa meščanske šole v Krškem Ivan La­ večina ostalega boštanjskega polja pa bilo veselje gledati.« pajne. Društvo se je zavzemalo za bi ostala nedotaknjena. so razpravljalci videli marsikaj, od ZORICA VRTAČIČ, trgovka iz Me­ »inženirske« miselnosti, premajhne slovensko šolo, prirejalo razstave, Vsekakor dobra volia energetikov, KRŠKI POKLICNI, izdajalo pedagoški zbornik in da obvarujejo kar največ redkih rav­ tlike: »Pri nas v Betini industrijski trgovini kasneje postalo vzor vsem drugim ninskih zemljišč. prodajamo tudi izdelke druge kvalitete, ki GASILCI NAJBOLJŠI pedagoškim društvom v Sloveniji. so od 30 do 50 odstotkov cenejši, in prav V REPUBLIKI JUTRI JUBILEJNI Na strokovnem posvetovanju v to pritegne v našo trgovino veliko kupcev Krškem bo imel uvodni referat iz cele Slovenije in Hrvaške od Ozlja do CELJE — Na 4. delovnem KONCERT mag. France Strmčnik. V razsta­ Karlovca in Zagreba. Prometa imamo ve­ športnem tekmovanju slovenskih KOČEVJE — Ob 25-letnici glasbe­ višču DKD Edvarda Kardelja je DANES AKCIJA liko, v sezoni okoli 3 stare milijarde na poklicnih gasilcev v Celju so se ne šole Kočevje bo jutri, 30. maja, v na ogled razstava o zgodovini in mesec. Kupci se nad cenami v glavnem ne prejšnjo soboto najbolje odrezali Šeškovem domu jubilejni koncert, na razvoju pedagoških društev v ZBIRANJA OBLAČIL pritožujejo. Pozna pa se, da se vse draži. člani poklicne gasilske enote iz katerem se bodo predstavili sedanji in Sloveniji. Zveza društev prosve­ nekdanji učenci te šole. Kot zani­ Ljudje bolj izbirajo in se težje odločajo za Krškega pred Kranjčani in Ljublja­ tnih delavcev Slovenije pa bo skle­ Rdeči križ Slovenije letos že deve- mivost naj povemo, da bo orkester se­ nila strokovno posvetovanje v nakup.« nčani. Krčani so tako osvojili lep tnajstič organizira akcijo zbiranja danjih in nekdanjih učencev izvedel petek s koncertom Učiteljskega IVAN FRANCELJ, prodajalec v Mer­ pokal v trajno last in prehodni po­ oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, posebej zanj napisano priredbo od­ pevskega zbora Emil Adamič v ve­ catorjevi Blagovnici v Ribnici: »Trgovci kal republiškega sekretariata za šotorov in tekstilnih odpadkov. Akci­ lomka iz Verdijeve opere Nabucco. liki dvorani Delavskega kulturne­ kupcu sicer ne moremno naravnost reči, notranje zadeve, ki je bil tokrat Odlomek je priredil naš znani skla­ ga doma Edvarda Kardelja. ja, ki bo potekala v vsej Sloveniji, bo daje naprodaj škart roba, čeprav v resnici prvič podeljen. datelj Jože Privšek. danes, 29. maja, od 17. do 19. ure. v / je tako. Zato pa nas kasneje kupci kritizi­ rajo, namesto da bi kritizirali proizva­ jalce. Je že tako, da proizvajalci dobro Napake se zdaj maščujejo blago izvozijo, slabo pa ostane doma, zato je v trgovinah toliko slabega blaga. Škarta S seje medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okoiica — bi bilo manj, če bi gospodarstvo vodili V kočevski občini kar tretjina vseh izgub gospodarstveniki, ne pa politiki.« MARJAN LEVSTIK, upokojenec iz rali z drobtinicami«, je povedal v LJUBLJANA — Na program- Kočevja: »Pri nas se malo dela, malo nare­ razpravi predstavnik Medobčinke sko-volilni seji Medobčinskega sve­ di in še to je slabe kakovosti, čeprav bi bila gospodarske zbornice Jože Drnov­ ta ZK Ljubljana-okoiica so ponov­ ob tako počasnem delu kakovost lahko šek in razpravo zaključil z mislijo: no izvolili za svojega sekretarja boljša, saj lahko delavec vsakemu izdelku »S preseženo vrednostjo naj vlada Andreja Ambrožiča, po razpravi posveti več časa. A kaj", ko nekateri delavci sprejeli poročilo o dosedanjem delu tisti, ki jo ustvarja — in ne obratno, S že ob sedmih držijo za kljuko bifeja in po- sicer ne bo bolje.« sveta in programske usmeritve za • samezniki ostajajo tam tudi do malice. Tfa- naslednji dve leti ter razpravljali o Ostali udeleženci v razpravi so ko je kar razumljivo, zakaj nam tujci osnutku temeljnih resolucij 13. poudarjali, da smo premalo vlagali vračajo blago zaradi nekakovosti, ki pa ga kongresa ZKJ ter osnutku spre­ v kadre, zato tudi slabi rezultati potem doma pokupimo kot boljšega.« memb in dopolnitev statuta ZKJ. (Grosuplje); da se nekatere panoge USPOSABLJANJE TERITORIALCEV — V teh dneh je na območju občine MIJA ŠEBEK, iz občinske matične »Vsaka četrta delovna organiza­ bore (elektrogospodarstvo itd.) le še Črnomelj potekalo večdnevno usposabljanje vseh enot teritorialcev Dolenjske, knjižnice v Brežicah: »Med nakupo­ cija v regiji je lani poslovala z mo­ za osebne dohodke, ker se za ki jih vodi komandant tabora rezervni kapetan Anton Klobčaver. Po besedah vanjem moram biti najbolj pazljiva pri vodje usposabljanja Bogdana Malija teritorialci tako začenjajo nov ciklustnjami, letos pa je še slabše: vsaka dohodek niti ne morejo (Rudi Grden, Kočevje); da moramo do­ zelenjavi in sadju. Tam kupcem mimogre­ bojnega urjenja, v katerem želijo zadržati doseženo raven usposobljenosti, ut­ de podtaknejo slabo blago, skoraj zagoto­ rditi moralno-politično stanje, prispevati k podružabljanju obrambnih zadev in• Na seji medobčinskega sveta ZK sledno upoštevati samoupravni si­ stem in zakonitost, sicer je vse sku­ vo pa se to zgodi otrokom. Tudi pri mle­ dograjevati obrambno in samozaščitno kulturo delovnih ljudi in občanov. Ljubljana-okoiica, V ki je bila 19. maja, se paj le farsa (Franc Svetelj, ki je čnih izdelkih se rado zgodi, da niso sveži, petek so tabor obiskali predstavniki DPO dolenjskih občin, zadnji dan bivanja je sekretar Andrej Ambrožič zahvalil ne­ in včasih pri kruhu ne povedo, da je od pa so najboljšim na urjenju razdelili pisna priznanja za dosežene uspehe. Na omenil mimo delegatske baze spre­ katerim članom tega organa za dose­ jeto spremembo zimske tarife elekt­ prejšnjega dne. Konfekcije ne kupujem, sliki: tako so s slepo mino »uspešno pognali v zrak« potniški vlak pri postaji pri metraži je navadno tako, daje cenejše Otovac. (Foto: J. Pavlin) danje uspešno delo in jim v znak prizna­ rike v letno in še nekatere primere); da morajo biti ocene stvarne, saj .la­ blago slabše kvalitete. Prodajalci večino­ nja podaril knjigo »Zgodovina ZKJ«, ki kiranje' privede do štrajkov; da je ma prepuščajo izbiro kupcu, a jih opozo­ je izšla pred kratkim. Prejeli sojo: Rudi nujen boj za povrnitev ugleda ZK in rijo na izdelke z napako oz. na tovarniško Gruden in Jelko Novak (oba iz Kočevja), vsakega komunista; da se mora ZK znižanje cen.« Franc Ilc in Mirko Pirc (oba iz Ribnice) pri svojem delu ločiti od oblastvenih VINKO VRABEC, vodja proizvodnje v in še Franc Svetelj, Bojan Mihelič, organov; da mora ZK delati pred­ Agrostroju v Šentrupertu: »Kljub visokim vsem v delegatskem sistemu in cenam blago pri nas ni več tako Andrej Logar, Jože Mišigoj, Rajko Ru­ kakovostno, kot je bilo še pred leti. Zlasti SZD1~ J. PRIMC pnik, Laekt Podbevšek in Vida Vukovič. velja to za hrano. Posebno konzerv si ŠPORTNE IGRE sploh ne upamo več kupiti, saj je v njih enajsta OZD je v prvem četrtletju samo še mast. Podobno je s salamami in poslovala z izgubo. V regiji GASILCEV drugimi živili. Smo pa v stiski tudi v tovar­ Ljubljana-okoiica (8 občin) je imelo MOKRO POLJE — Na Mokrem nah, saj je težko priti do dobrega materia­ v prvih treh mesecih letos gospo­ polju je bilo minulo nedeljo 2. tradi­ la. Potrošniki smo potem brez moči. darstvo 1,47 milijarde dinarjev iz­ cionalno srečanje gasilcev, ki se ga je Pritoževanje čez trgovce ne pomaga, ker gub, od tega kar dobra tretjina samo udeležilo sedem ekip gasilskih društev niso nič krivi. Kaj bi lahko ukrenili? Ve­ novomeške regije. V polaganju cevi, v občini Kočevje. Zaloge naraščajo, liko, če bi nehali kupovati vse po vrsti. izvoz je skromen, manjka repro- balinanju in streljanju z zračno puško so bili najboljši Šentjernejčani, v vaji z Američani nam na primer vrnejo šunko, MAJSKA SREČANJA MLADIH RTV CENTROV — Stošestdeset mladih iz materiala. Gospodarska zbornica je brentačo in v malem nogometu gos­ pojemo jo pa mi.« osmih RTV centrov Jugoslavije seje od 21. do 25. maja mudilo na delovnem dala vrsto predlogov, kako bi stanje titelji ter v šahu Prečenčani. Skupni DARKO KUNIČ, poslovodja v črno­ srečanju na Otočcu, letos že dvanajstič zapored. Pod pokroviteljstvom Ra­izboljšali, zadovoljiti pa smo se mo­ zmagovalec je GD Šentjernej. maljski prodajalni Dolenjka-Steklo: »Kot diotelevizije Ljubljana in njihove OO ZSMS so predelali zanimiv program, v prodajalec delam že 35 let in ves ta čas je katerem so spregovorili o problemih mladih zaposlenih v RTV centrih. Pogova­ bilo napak na blagu, ki so nam ga pripelja- rjali so se z Jožetom Smoletom, članom predsedstva CK ZKS, obiskali so tudi Nad vzroke životarjenja jMfe za Pr° d aj ° ’ toliko, da imam včasih vsega novomeško tovarno zdravil (na sliki) in si ogledali zanimivosti Novega mesta, dovolj. Stranke kritizirajo slabo blago in Pleterij, Kostanjevice in Javorovice. (Foto: J. Pavlin) Občinski svet ZSS Novo mesto o delovnih organiza mi ni ravno vseeno, ko slišim pripombe. cijah, ki poslujejo na robu rentabilnosti Na srečo pridejo tudi kupci, ki jim kvalite­ ta ni dosti mar, tako da prodam tudi NOVO MESTO — Ko je novome­ trimesečju. Lani je bila občinska rast slabše blago. Za večje napake naredim re­ ški občinski sindikalni svet pretekli sredstev za osebne dohodke v skladu z klamacijo. Sprašujem se, kakšna je kontr­ torek obravnaval analizo uresničeva­ resolucijo, čeprav vse delovne orga­ ola kvalitete v naših tovarnah!« nja lanske občinske resolucije o politi­ nizacije niso spoštovale usmeritev. JOŽICA JUDEŽ, namestnica poslo­ ki družbenega in gospodarskega razv­ Tudi v prvem tromesečju letos je bilo oja in informacijo o uresničevanju nekaj takih, ki rasti osebnih dohodkov vodje Dolenjkine Špecerije na Glavnem letošnje resolucije v prvih treh mese­ niso imeli pokrite z rezultati dela. Svet trgu v Novem mestu: »Mi prodajamo, kar cih, seje strinjal s priporočili in sklepi, je menil, da odstopanj ne gre prezreti, imamo. Jeziti bi se morali na dobavitelje ki jih je v vzezi s tem pripravil občinski da se morajo kršitelji uskladiti z res­ blaga. Posebno pri sadju se dogaja, da os­ izvršni svet. olucijo, sicer naj bi ustrezno ukrepali. taja v gajbicah, ker ga zaradi slabe V vsakem primeru pa se osebni kakovosti ne moremo prodati. Z nekateri­ Člani sveta pa so menili, da bi mora­ dohodki ne morejo povečevati, če ni­ mi dobavitelji se da dogovoriti, da nam li biti ti sklepi in priporočila vendarle majo kritja v rezultatih dela. konkretnejši, predvsem pa bolj ob­ dajo slabše blago v klaso. Sicer pa je v naši vezujoči, z nosilci nalog in roki. Ob Na dnevnem redu je bilo tudi por­ trgovini takšna praksa, da kupcu vselej us­ tem je svet sprejel še več sklepov. Tako očilo o izvajanju sanacijskega progra­ trežemo, če s kupljenim ni zadovoljen. Po­ naj bi gospodarske delovne organiza­ ma v novomeški bolnišnici, kjer kvarjeno vedno zamenjamo. Povsod ni UČNO DOPOLDNE IN PREVERJANJE ZNANJA — Na osnovni šoli Grm cije, ki že več let poslujejo na robu ren­ imajo, kot je znano, redno že nekaj let tako.« je bilo v soboto prvo preverjanje znanja vseh ekip za prvo medicinsko pomoč tabilnosti iz ali so v izgubi, temeljito oce­ precejšnje težave v poslovanju in stalne izgube. Tudi letošnje prvo vseh enajstih krajevnih skupnosti Novega mesta. Preverjanje je organiziral nile stanje, vzroke zanj in sprejele us­ ADOLF MIRTELJ, vodja proizvodnje v Mercator Kopitarni Sevnica: trimesečje so zaradi nerednega dotoka štab za CZ v sodelovanju s sekretariatom za LO in OO RKS. Trideset ekip seje trezne ukrepe za sanacijo razmer oz. sredstev in premajhnih dvanajstin, ki »Prihaja do izmeta. Navsezadnje je kakovost lesa vse slabša, mi pa mo­ preverjalo v triaži in praktični oskrbi ranjencev. Po besedah poveljnika štaba programe prestrukturiranja proizvod­ ramo iz njega izdelovati vse kakovostnejše izdelke, kajpak tudi za izvoz. nje, prilagojene potrebam trga. ne zagotavljajo pokrivanja tudi 100- Ivana Tovšaka ni šlo za tekmovanje, marveč za preverjanje znanja in stanja na odstotno večjih materialnih stroškov, Najhuje je, če prihaja zaradi slabe kakovosti do reklamacij kupcev. Čeje terenu. Za vse ekipe je bila to velika učna ura. Določili so najboljše ekipe, ki se zaključili s skoraj 90-milijonsko iz­ v preteklosti prihajalo do česa takega, smo izdelek seveda zamenjali z bodo udeležile občinskega tekmovanja 31. maja na SŠTZU. Največ znanja so Svet je obravnaval tudi razporejanje gubo. Sindikalni svet zahteva, da se brezhibnim, v tovarni pa razmere zaostrili.« na preverjanju pokazale ekipe Regcrča vas I, Drska I in Drska II. (Foto: J.dohodka in delitev sredstev za osebne spelje usklajena akcija sanacije. Pavlin) dohodke lani in v letošnjem prvem Z. L.-D.

2 DOLENJSKI LIST Št. 22 (1920) 29. maja 1986 1 rs S Za manj krompirja manj dohodka I I s EN S 14. zbor pridelovalcev — Kolinska z Mirne bo zmanjšala odkup krompirja I I s kmetijstvo > HRIBČEK I VESELA GORA — 14. zbor pridelovalcev krompirja, ki ga organizira Kolinska sedaj namerava zmanjšati s Kolinska—TOZD Tovarna otroške hrane in predelave krompirja z Mirne, odkupljene količine na samo 6300 s je sicer minil v dobrem ozračju, vprašanje pa je, kakšno bo ozračje še v temton. Hkrati se Kolinska pripravlja BOM I I s letu in v prihodnjih letih. Po dolgi vrsti slabih izkušenj, ko gre za dobave tudi na to, da bo stroške za obresti, s KUPIL«. I krompirja, se namreč v Kolinski odločajo za zmanjšanje predelave. K temu ki jo precej bremenijo, razdelila med I s jih sili vedno večje povpraševanje po otroški hrani na klirinškem trgu pavse tri partnerje. s pičla prodaja krompirjevega pireja na domačem. I Jasno je, da so take napovedi I > i da Kolinska plačuje po precej sla­ N Dobava krompirja je bila slaba kljub doplačilu za lansko letino (pri Ureja-Tit D oberšek zlasti lani jeseni, ko bi morali v bših cenah kakor recimo sindikat. kilogramu krompirja znaša 2 din, a I s Kolinski v svoja skladišča spraviti S samo za kmete, ki so izpolnili 60 rubriki), da za pridelek 1 kg gr­ vsaj 60 odst. pridelka, v resnici pa so I I odst. pogodbenih obveznosti) niso Letos težave ozdja potrebuje trta 1,5 do 2 m 2 s ga trikrat manj. V nasprotju s prete­ vzbudile navdušenja med kmeti. listne površine. Večja listna pov­ klimi leti so se najbolje odrezali do­ I Dejstvo je, da je krompir postal s pletvijo ršina obenem ugodno vpliva na s bavitelji iz Prekmurja, ki so pogod- eden izmed glavnih virov dohodka obnovo korenin trte. Tu letos I za trebanjske kmete. Zmanjšanje mladik narava sama izravnava škodo s • V okviru zbora pridelovalcev odkupa za tovarno pa pomeni tudi po lanski pozebi. I krompirja je sodelovala tudi srednja zmanjšanje dohodka. Po lanski pozebi so trte v s šola za gostinstvo in turizem iz Nove­ vinogradih na splošno bujno Na zboru pridelovalcev krompi­ Pinciranje rodnih mladik I Izboljšava ga mesta. Prof. Janez Vokač je sku­ rja je kot ponavadi sodeloval tudi pognale. Zelene mladike rastejo s paj z učenci pripravil več kot 50 jedi iz inž. Tadej Sluga iz Kmetijskega in­ iz spečih očes in soočes poleg naj zamenja intezivno pletev zemljišč okrog krompirja. Iz krompirjeve moke, ki štituta v Ljubljani, ki je govoril o glavnih poganjkov. Čeprav so mladik zlasti pri bujnih sortah > pa za sedaj še ni v proizvodnem prog­ * pravilnem skladiščenju. druga leta bile mladike, ki so trt, kot je na primer modra fran­ Globodola ramu Kolinske, je moč izdelati nekaj J. SIM ČIČ pognale iz starega lesa, v glav­ kinja in delno tudi kraljevina. Ta N nem brez grozdja, imajo letos tu­ Prihodnje leto velika ag­ vrst kruha, peciva in žgancev. Iz ukrep zavre prebujno rast zele­ I krompirjevega pireja so učenci pri­ di te mladike grozdje. In tu na­ nih mladik in delno preprečuje s Zvonjenje po toči stajajo težave pri letošnji pletvi romelioracijska dela pravili kremne juhe, krompirjevo osipanje grozdja v času cvetenja. I hladno omako, iz krompirjevega tes­ (mandanju) mladik. Prejšnja le­ Pinciranje mladik opravimo N GLOBODOL — Okrog 65 mi­ Protitočne naprave so, ta smo te mladike, ki so pognale lijonov dinarjev družbenih sredstev bo ta, ki ga Kolinska že izdeluje, pa so odpove pa koordinacija tako, da odščipnemo (temu pra­ I pripravili krompirjeve štruklje, cmo­ iz spečih očes na starem lesu, pri vimo pinciranje) vrh zelene mla­ S šlo za uresničitev projekta Globodol, pletvi odstranili. Pustili smo le ke, polento itd. Skratka, jedi iz krom­ dike, in to nad 3. ali 4. listom nad po katerem naj bi do leta 1987 izvedli IZMENJAVA IZKUŠENJ Na skupnosti protitočne ob­ I obsežna agromelioracijska dela in ko­ pirja ter krompirjevih instant izdel­ tiste in tam, kjer smo si hoteli grozdom. S tem prekinemo N rambe za osrednjo Slovenijo (v Sev­ vzgojiti les za čep pri prihodnji masacijo na delu teh zemljišč. Projekt, kov so bile prava paša za oči, pa tudi nici je sedež koordinacijskega bujno rast mladik in ustvarimo ki zajema 275 hektarov zemljišč za teknile so vsem udeležencem zbora. rezi, če ni bilo na voljo primerne ugodnejše razmere za cvetenje in agromelioracijska dela in 253 hek­ odbora za vso Slovenijo) je tajnik rodne mladike. Letos pa sploh Marjan Zidarič pojasnil: »Vsa naša oplodnjo grozdja. Pinciranje tarov zemljišč za komasacijo, bo vse­ Ustanovili ne vemo, katere mladike naj mladik opravimo 10 do 15 dni kakor največja izboljšava zemljišč v bene količine krepko presegli, med strelna mesta — sedaj jih je že 80, od pustimo^ in katere naj odstra­ tem delu občine. tega 13 novih, kjer so se v prejšnjih pred cvetenjem grozdja, kar je njimi prednjačita KZ Panonka in zadrugo »Mladi nimo. Škoda je mladike, ki odvisno od biološkega razvoja N Kmetje, lastniki zemljišč, so bili od KZ Jeruzalem. Domači dobavitelji, akcijah kazale pomanjkljivosti in imajo grozdje, čeprav rastejo iz vsega začetka za sodelovanje, posebno slabše pokrivanje terena — so bila posameznih sort vinske trte. S I ker je zanje zelo ugodno. Od njih med njimi tudi KZ Trebnje, ki v Belokranjci« starega lesa, odstranjevati. Ko tem ostane na pincirani mladiki S maso celotne količine prispeva 60 sposobna za obrambo že 30. aprila me je pred dnevi neki vinograd­ zahtevajo le 20-odstotno udeležbo, in letos. Toda nerazumljiva nam je bi­ še vedno vsaj 8 zdravih, dobro I to v obliki lastnega dela. Dolžni so le odst., pa so daleč zaostali za načrti. Velik vzgojni pomen nik vprašal, ali naj bujne mla­ S la domala enotedenska prepoved razvitih listov, pincirana mladi­ posekati in odstraniti grmovje ter pos­ K slabemu odkupu ni prispevalo dike z grozdjem, ki rastejo iz streljanja protitočnih raket v ka je še vedno dovolj dolga za I praviti izruvano kamenje. samo slabo vreme, ampak tudi ČRNOMELJ — Na pobudo 14. starega lesa, potrga ali ne, sem rez šparona pri prihodnji rezi. S s Investitor del je novomeška zadru­ začetku maja zaradi tekmovanja neurejen trg. Kmetje se pritožujejo, jugoslovanskih pionirskih iger je v mu malo v šali, malo zares pinciranjem začasno preusme­ I ga, ki bo pridobila sredstva od Zveze začetku tega šolskega leta na športnih letalcev. Prispela je krat­ odgovoril, naj s trgatvijo groz­ rimo pretok sokov z raztopljeni­ s vodnih skupnosti Slovenije, in sicer črnomaljski osnovni šoli začela ko malo zvezna prepoved strelja­ dja počaka tako dolgo, da bo gr­ brezplačno v vrednosti 80 odst. pred­ delovati pionirska zadruga »Mladi nja. Tako se mi je primerilo, da sem mi hranilnimi snovmi v grozdje, I računskih del. Ko bodo dela končana, ozdje dozorelo. Torej svetujem ki je zaradi tega v času cvetenja > Gnojnica Belokranjci«. Poleg krožkov, ki so se mudil na terenu, ko je že padata vsem vinogradnikom, da pus­ bodo lastniki zemljišč vezani na pr­ bili že prej, so v zadrugo na novo toča, strelci so imeli prepoved stre­ boljše preskrbljeno s hranilnimi oizvodni program zadruge in tržno timo na trti vse mladike, ki N morila ribe vključili tudi cvetličarstvo, polje­ ljanja, v zraku pa ni bilo nobenega snovmi. sodelovanje. delstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo. imajo grozdje, čeprav je trta Pripominjam, da opisani uk­ I letala .« Celoten projekt je dobil dokončno »Naš osnovni cilj je v okviru bujne rasti. Kot zagovor svojega rep pinciranja rodnih mladik ni S veljavo pred dnevi, ko so na občinski v potoku Senuša Strelce so to zimo znova dodatno zadruge vzgajati otroke, da bodo nasveta navajam ugovor proti nobena novost. Že Andrej Žmavc I seji sprejeli odlok o agromeliora­ usposabljali. Ljudje, večinoma N Pretirano škropljenje znali, hoteli in želeli delati, ena od pletvi mladik ali zeleni rezi v knjigi »Vinarstvo« (Maribor cijskem postopku in odločbo o uvedbi osnovnih nalog pa razvijanje lju­ kmetje, izredno resno jemljejo ob­ znanega avstrijskega vinograd­ komasacijskega postopka, g g zemlje okoli prašičje far­ 1925) priporoča prikrajševati I bezni do dela,« pove podravnatelj rambo. Tako ni bilo le enkrat, da so S nika Lenza Moserja, ki trdi, da rodne mladike tik pred cvete­ me Mercatorja na Pristavi šole in mentor pionirske zadruge prosili povelje za streljanje raket pri povišani vzgoji trt ob žici, Jože Zabukošek. Da so pri tem na njem ali takoj po cvetenju trte, I kar po telefonu, a ga na svoje veliko N PRIKAZ DELOVANJA KRŠKO, PRISTAVA — Prejšnji dobri poti, pove že to, da so skoraj zelena rez ali m andanje trt sploh in sicer tako, da mladiko odšči­ začudenje niso dobili, dobesedno po ni potrebno. Večje število zele­ četrtek so ribiči obvestili medobčinski vsi učenci od 1. do 8. razreda glavi pa so dobili točo. Se bo zaradi pnemo pri 3. ali 4. listu nad gor­ I STROJEV SIP inšpektorat Krško, da ribe v potoku vključeni v zadrugo, vsi pa delajo z nih mladik veča asimilacijsko S TRŠKA GORA PRI NOVEM slabe koordinacije nekaterih kljub njim grozdom. Na splošno to Senuša, ki se zliva v Krko, poginjajo in velikim veseljem, voljo in ljubez­ površino trte. Tako bomo lažje opravljajo vinogradniki v sose­ I MESTU — Srednja kmetijska šola da Senuša zaudarja po gnojnici. Kme­ nijo. Predvsem zagnani so pri pr­ dragemu obrambnemu sistemu pro­ N dosegli večjo listno površino, saj dnji Hrvaški (Vivodina), zlasti Grm Novo mesto in strojna indust­ tijska inšpekcija je na kraju samem, oizvodnji hrane, torej pri poljedel­ ti toči treba boriti proti njej še je dognano (glej članek v Dol. 1. pri modri frankinji. I rija SIP Šempeter v Savinjski doli­ pri prašičji farmi Mercatorja Agro­ stvu in sadjarstvu. »Imamo 15 vedno z uroki, možnarji in zvonje- z dne 20. februarja letos v tej S ni prirejata v soboto, 31. maja, ob kombinata Krško na Pristavi, ugoto­ arov veliko njivo, na kateri po­ njem.'1 10. uri na posestvu kmetijske šole vila, da je voda v melioracijskem skusno gojimo več sort krompirja A. ŽELEZNIK odvodniku spremenila barvo in da in fižola, 6 sort koruze, 2 sorti J Grm prikaz delovanja strojev SIP. smrdi. Ribe v potoku Senuša so hlas­ rdeče pese, sojo, v načrtu imamo Pokazali bodo delovanje različnih tale za zrakom, vse več pa jih je tudi zdravilne rastline, jeseni pa vrst kosilnikov, obračalnikov, prik­poginjalo. bomo posejali več sort pšenice. S Razvitost olic, mešalca krmil, robkalnika ko­ Na prašičji farmi so zatrjevali, daje tem bi radi s pomočjo strokov­ ruze, mlina ipd. Organizatorji va­ prišlo do onesnaženja po močnem njakov kmetijske zadruge, ki te lahko bijo na ogled. Prireditev bo v neurju, ko je deževnica sprala gnoj­ pridelavo vodijo in nam veliko po­ vsakem vremena. nico s sveže poškropljenih površin, po magajo, ugotovili, katere sorte v tudi tepe njihovem pa gnojnica ni prodrla v dre- našem okolju najbolje uspevajo. nažni sistem. Inšpekcija je odgovorne Da gre za resno delo, dokazuje tu­ na farmi opozorila na strogo pozor­ di to, da sta naš poskus finančno Zakaj Krško zahteva spre­ nost pri gnojenju kmetijskih površin. podprla občinska raziskovalna Sejmišča Vzeli so vzorce vode na štirih koncih skupnost in sklad za intervencije v membo 5. člena dogovora potoka Senuša, vse do izliva v Krko. kmetijstvu,« pravi zadovoljno o solidarnosti BREŽICE — Na sejmu Prvi rezultati pristojnega zavoda iz Zabukošek. zadnjo soboto so kmetje proda­ Novega mesta so pokazali, da je voda zastrupljena s pretirano dozo amoni- Mladi črnomaljski zadružniki KRŠKO — D aje razvitost lahko jali 390 pujskov, starih do 3 jaka. Ljubljanskih izvidov pa v torek, poskusno gojijo tudi sto jablan palica, ki tepe tudi razvite same, že m esece, in 10 pujskov, starih 27. maja, inšpekcija še ni imela v ro­ različnih vrst, kjer prav tako s dlje časa glasno opozarjajo zlasti nad 3 mesece. Lastnika je kah. Od četrtka na petek so na farmi z kmetijskimi strokovnjaki ugota­ kmelijci v krški občini, posebno še zamenjalo 175 mlajših in 6 gnojnico škropili zemljišča, tako daje vljajo, kakšne so možnosti za po lanski pozebi, ki je povzročila plantažno gojenje sadja v Beli kra- starejših živali. Kilogram žive gnojnica prišla tudi v drenažo. Zato je kmetijstvu kar za okoli poldrugo sanitarna inšpekcija Medobčinskega teže mlajših je stal od 900 do milijardo dinarjev škode. 1.000 din, starejših pa od 600 do inšpektorata Krško izdala odločbo o 700 din. prenehanju namakanja površin z gnojnico. P. P. Ker je občina po družbenem pr­ oizvodu v vrhu v Sloveniji, bi bilo logično pričakovati, da visoke šte­ vilke narodnega dohodka na glavo REČENO — STORJENO — Toplega dopoldne v prejšnjem tednu seje na Žef- prebivalca že same po sebi omog­ Kmetijski ranovi kmetiji v Gotni vasi mestna mladež učila okopavati krompir in cenitiočajo blaginjo, če pa to drži, tudi za kmečko delo. Mladi so izpolnjevali obljubo, ki so jo 8. marca dali Žefranovi pomoč ljudem v stiski ne bi smelo mami. Poročali smo že, da je prišla za dan žena med učence 8. c in njihove biti težav. matere polna humorja, s pesmijo in harmoniko, a tudi z željo, da bi mladi bolj Toda Kmetijci so se v Biopost namesto gnoja S cenili kmeta in njegovo delo ter se bolj odločali za kmetijske poklice. Ko je bilazadnjem času. poprej pa že tudi njiva krompirja okopana, seje na vrtni mizi zasmejal kruh iz krušne peči, ki gašolstvo in zdravstvo, močno opekli, Gnojenje s hlevskim gnojem je podobno strelu s šibrami, gnojenje 5 je Žefranova mama tistega dne zamesila že ob treh zjutraj.Z velikim tekom so ko so pričakovali pomoč širše z mineralnim gnojilom pa strelu s kroglo. Šibre skoraj vedno S ga mladi »okopavalci« krompirja nadrobili v sočni golaž. Ob sladkih štrukelj- družbene skupnosti. Če že drugega zadenejo, čeprav šibkeje, krogla pa gre na vse ali nič. S hlevskim cih pa so se jim oči kar zasvetile.V spomin na prijetno doživetje so Petrovi ne, so (bili) vsaj grenko razočarani gnojem se ne da zgrešiti, saj ima vse mineralne sestavine, povrhu pa Jože Zabukošek sošolci in sošolce naredili še posnetek z njegovo mamo in očetom, gospodarico nad pričakovanji, zato so začeli še organske snovi, ki zvečujejo rodovitnost tal. Zato je in bo ostal v jini, ki doslej še ni razvito. Seveda in gospodarjem Žefranove kmetije v Gotni vasi. (Marjana Štern, OS 15. di­vdano ugotavljati, da je prepad med poljedelstvu in vrtnarstvu pa tudi v drugih panogah tako težko so učenci uspešni tudi pri drugih vizije Grm, Novo mesto) dejanskim stanjem in razvojem ter pogrešljiv. krožkih. Marjana Štern možnostmi, ki jih obetajo razni Ker pa je prevoz velikih količin hlevskega gnoja drag in povezan z B. M. OŠ 15. divizije Grm znaki razvitosti, v resnici še večji, veliko dela, so si poljedelci, ki jim je organskih gnojil priman jkovalo, Novo mesto kot so sprva mislili. So tudi pre­ skušali pomagati na različne načine. Eden med njimi je bil nekdaj pričani, da števila močno dviga nu­ precej priporočani način pridobivanja »sintetičnega« hlevskega gn­ klearka, od katere pa še zdaleč ne oja, ki so ga iznašli v Rothamstedu in po katerem so slami primešali dobijo ustreznega deleža. prašek, nekak »gnoj za bakterije«; ta je v nekaj mesecih iz slame na­ Obnovimo dotrajane sadovnjake redil dober gnoj. Pojavljale so se še druge novosti, med njimi — zdaj Po vsem tem ne preseneča, da tudi na našem trgu — biopost iz Tovarne dušika Ruše. Čeprav ima večstoletno tradicijo, je sadjarstvo odrinjeno na stranski tir — Pobu­skušajo kmetijci pritisniti »na vse Ruška tovarna, ki se je že doslej izkazala z različnimi šotnimi da, da bi se organizirali podobno kot vinogradniki registre.« kajti pomoč za odpravo mešanicami, je skušala zapolniti vrzel, ki jo pušča vse večje pomanj­ I posledic pozebe kot velike naravne kanje hlevskega gnoja, in je zato posegla še na to področje. V sodelo­ Sadjarstvo je (razen v Posavju) na ga sadja, njihova mesta pa ostajajo sredstev ter slaba organiziranost. Zato nesreče je potrebna danes, takoj, Dolenjskem še vse preveč zapostavlje­ prazna. bi se morali tukajšnji sadjarji organizi­ vanju s francosko tovarno je razvila tudi proizvodnjo bioposta, s (če že ni prepozno!). Kmetijstvo je katerim je moč nadomestiti gnoj in popraviti biološko ravnotežje v na kmetijska panoga. Gričevnati svet, rati podobno kot vinogradniki, da bi v nerodovitna zemlja in močna razdrob­ V Sloveniji se je pričelo sadjarstvo v družbenem proizvodu občine tleh. enotni organizaciji z načrtnim delom ljenost zemljišč so krivi, da se male intenzivno razvijati v šestdesetih letih Krško udeleženo le s 4,6 odstotka, • Biopost je praškasto organsko gnojilo, ki vsebuje koncentrirane % kmetije, usmerjene v živinorejo in z večjimi obnovami na Štajerskem, • Sadjarsko društvo Slovenije si zato bi morala biti škoda še bolj ka­ koristne drobnoživke, kar dve' milijardi na en gram, dodati pa mu je tre­* Primorskem in delno v Posavju. N poljedelstvo, le s težavo preživljajo. ni za svoj redni občni zbor izbralo tastrofalna. če naj bi bilo kme­ ba še kako organsko sestavino, ki služi drobnoživkam za hrano. Ko se Danes bi morali vse te dotrajane * Na takih kmetijah bi lahko sadjarstvo Metlike naključno, pač pa zato, da tijstvo sploh deležno pomoči repu­ pred gnojenjem ti dve sestavini zmešata, se sproži živahen fermentacij- N sadovnjake obnoviti, vendar za tako postalo vir dodatnega zaslužka. pospeši razvoj te panoge v tem delu bliške solidarnosti. Zato Krčani te­ ski proces, katerega končni proizvod je zelo kakovostno organsko N velike obnove primanjkuje denarja. N Posledica tega je upadanje količine sa­ Slovenije, ki ima zanj vse objektivne rjajo spremembo 5. člena družbe­ gnojilo. N Sadjarstvo ima pri nas večstoletno nega dogovora o načinu uporabe in Tovarna v svoji reklamni ponudbi navaja, da se biopost ne sme dja na trgu in s tem višje cene sadja. To možnosti. tradicijo, vendar so v povojnem obdo­ pa je priložnost, ki bi jo morali znati upravljanja s sredstvi solidarnosti mešati z mineralnimi gnojili, da pa lahko pride v direkten stik s kore­ bju posvečali premalo pozornosti izkoristiti. in dobro informiranostjo prispevali k za odpravljanje posledic naravnih ninami rastlin. Reklamira še druga priporočila, samo o ceni žal obnovi starih sadovnjakov. S starimi napredku te panoge. S tem bi pomaga­ nesreč. m olči. nasadi za vedno izginjajo nekdaj pri­ Verjetno je za tako stanje krivo po­ li ljubiteljskim sadjarjem in kmetom. Inž. M. L. S ljubljene sorte jablan, hrušk in ostale­ manjkanje strokovnjakov in finančnih JOŽE BARBO P. PERC

Št. 22 (1920) 29. maja 1986 DOLENJSKI LIST 3 IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kronika i KRUH — Minulo soboto je v peka­ riji na Glavnem trgu zmanjkalo kruha že ob 11.45. Trgovke so na zaprepade­ na vprašanja kupcev mirno odgova­ Krkin model je vzoren Članstvo je sito resolucij rjale, da kruha ni in da ga tudi ne bo. Dan poprej v našem mestu ni bilo Novomeški predlog sindikalnemu kongresu mogoče kupiti coca cole v litrskih Komite ocenjeval gospodarstvo in dokumente za jugoslovanski kongres ZKJ steklenicah. V trgovinah so se izgova­ NOVO MESTO — »Na zveznem obmorskih in gorskih krajih. rjali, da jim poletnega osvežilnega na­ sindikalnem kongresu v Beogradu Medtem ko se v zimskih počitni­ NOVO MESTO — »Kar se dogaja v Novolesu (izguba), ni rezultat pitka pač niso pripeljali. Ali tistim, ki nameravam predlagati v proučitev cah interesenti večinoma lahko nedela, ampak slabe politike, in komunisti terjamo, da se ta spremeni,« so vozijo, res ni mogoče stopiti na prste? možnost, da bi letne šolske poči­ zvrstijo, pa poleti za letovanje med rekli na seji občinskega komiteja ZK 20. maja, ko so obravnavali poslo­ Na gnilem zahodu bi trgovec rekel, da tnice premaknili tako, da bi v po­ šolskimi počitnicami ne moremo vanje gospodarstva v prvem trimesečju. coca cole ob tako neredni dobavi ne bo več jemal, še zlasti pa ne pozimi, ko sameznih republikah 14 dni prej ustreči okrog 1000 interesentom. Z dokajšnjo zaskrbljenostjo so potrebno resno razmišljati, zlasti pa jo je težko prodati. Vprašanje je, če bi ali kasneje kot zdaj nehali s Zakaj ne bi namesto dva meseca komunisti ocenjevali podatke iz o Novolesu, ki je prišel na listo poukom in tako omogočili leto­ letovanja organizirali mesec dni se proizvajalec lahko požvižgal na poslovanja v prvi četrtini leta, zlasti nedonosnih zaradi zunanjih vzro­ vanje več družinam v počitniških več? S premaknitvijo počitnic bi potrošniško središče velikostnega raz­ domovih.« Tako pravi strojni bilo to možno.« pa pri akumulaciji gospodarstvo ne kov. reda Novo mesto. Pomanjkanja kruha inženir Branko Bambič iz novo­ dosega resolucijskih usmeritev. Us­ pa ne komentiramo — je zmanjkalo — Katere oblike družbenega Izvozni uspehi so bili v novome­ meške tovarne Krka, delegat na standarda so v Krki še dobro tvarjena akumulacija ne zagotavlja ški občini nad povprečnimi v Slove­ kongresu. zastavljene? niti enostavne reprodukcije. Ker pa CENTRIRANJE — Mlajša avt- niji, vendar so v aprilu in maju že Tovariš Bambič bo tak predlog »Krka ima 508 lastnih stano­ so v večini delovnih organizacij hk­ oamobilistka se je oglasila v novem bistveno slabši, kar je posledica Gazvodovem vulkanizerskem centru podkrepi) z dejstvom, da smo znali vanj in vsak osmi delavec ima že rati precej povečevali zaslužke, je ta­ v Sloveniji na enak način organizi­ na Resljevi in vprašala, ali ji bodo Krkino stanovanje. Vsako leto do­ ko obnašanje vse prej kot protiinfla­ nove devizne zakonodaje, čez kate­ rati zimske počitnice in da tako de­ kupimo približno 20 stanovanj v lahko centrirali kolesa na avtomobilu. cijsko. Tudi o 25 izgubarjih je ro je v gospodarstvu že od začetka lajo v poletnih počitnicah tudi blokih, razen tega nekaj čez 200 veliko pripomb, tokrat pa so dali Eden od delavcev je rekel, da bodo, vendar naj malo počaka. Stranka seje Nemci. Zakaj ne bi dobre izkušnje prosilcem razdelimo posojila za svoj glas zoper še novomeški komu­ PRIZNANJA MLADINE — Ob prenesli v širši prostor? zasebno stanovanjsko izgradnjo. dnevu mladosti je občinska konferen­ poslušno umaknila vstran, vendar ne nisti. Članstvo ZK je komite zad­ tako dakeč, da ne bi slišala, koga in Na kongresu bo sicer predstavil Iz sklada skupne porabe name­ Mladi v ca ZSMS Novo mesto podelila naj­ uspešen Krkin model organizacije olžil za oceno lastnih razmer po že kako bi bilo treba centrirati. Seveda je njamo vsako leto tudi znatna sprejetih sklepih v zvezi z opiranjem višje občinsko mladinsko priznanje — užaljena ženska ročno sedla v avto in družbenega standarda. sredstva za zdravstveno preven­ vojaških na lastne sile in za iskanje možnosti, srebrni znak. Prejeli so ga mladi necentrirana oddrvela. tivno rekreacijo. Na ta način da bi se razmere izboljšale. družbenopolitični delavci: Marija TABLICA — Lastnikom novih omogočimo okrog 300 delavcem veščinah Bobič (DESŠ), Blaž Simič (DESŠ in avtov tudi sicer ni lahko. Ko zberejo na leto desetdnevni oddih pod zd­ Komite je tokrat razpravljal še o pripombah h gradivu oziroma Krkin klub), Leon Šuštaršič (Krka denar za kupnino in davke, jih čaka še ravstvenim nadzorstvom. Razen Med osnovnošolci naj­ nakup okvira za tablico. Plastična tega okrog 100 delavcev vsako leto osnutkom dokumentov za zvezni Zdravilišče Dolenjske Toplice), Dar­ boljša ekipa »Katje Rupe­ ko Malnar (Krka — ISIS), Milan inačica stane nekaj čez 700 din in ima pošljemo v termalno zdravilišče, kongres ZK. Od 168 osnovnih orga­ to temeljno lastnost, da tablica sploh na«, med srednjimi Sola- Lemovec (P OK ZSMS), Stane Lin­ če so iz zdravstvenih razlogov tega nizacij ZK v novomeški občini pa ne gre vanj. Prej jo je treba obrezati. potrebni. Imamo pa organizirano mi S šTZ U I jih je pripombe poslalo samo 19, kar dič (P OK ZSMS), Mojca Vukšinič tudi redno športno vadbo. kaže, da za kupe resolucij med (P OK ZSMS), Srečo Šušteršič — Vaša tovarna je znana tudi po PREVOLE — Pri osnovni šoli I. članstvom ni interesa. (Hipot), Danica Špoljar (MDA), tem, da dobro skrbi za svoje up­ SAB je bilo minulo nedeljo v počas­ Frenk Bartolj (MDA), Mojca Gornik okojence. Kaj jim nudite? titev dneva mladosti občinsko tekmo­ Komisije pri komiteju in posa­ OO ZSM S), Milena Furlan (P OK »Vsako leto krijemo razliko za vanje ekip osnovnih in srednjih šol mezni člani, ki so se v osnutke do­ počitniški regres med zneskom, ki pod naslovom »Mladi v veščinah SLO ZSMS), Brane Zoran (Zbure), Stane ga izplača tovarna redno zaposle­ in DS«, ki se gaje udeležilo več kot sto kumentov res poglobili, so imeli Granda (Zbure). Od mentorjev so si nim, in regresom, ki ga naši up­ tekmovalcev in njihovih mentorjev iz vrsto pripomb. Ne strinjajo se, da priznanje zaslužili: Anica Thorževsky imamo temeljne in posebne resolu­ Branko Bambič okojenci dobijo preko pokojnin­ vseh osnovnih šol novomeške občine, (Planinsko društvo Novo mesto), ske skupnosti. Vsako leto jim or­ med srednjimi šolami usmerjenega cije in jim že s tem pridenemo Dragica Nenadič (Labod), Marjeta »V Krki smo bili v Sloveniji med ganiziramo izlet, kamor si želijo, in izobraževanja pa sta ekipi poslali le prvovrsten ali drugovrsten pomen. Potrč (Krka), Nika Lapajna (Zavod prvimi,^ ki smo pred mnogo leti vsako leto organiziramo zanje SŠTZU in srednja šola za gostinstvo in Kritizirajo nejasno celo premalo za socialno medicino dela). Od Ena gospa je rekla, da se mestni srečanje z obdaritvijo. Sicer pa turizem. Nedelja je bila tako v tem ok­ miličniki obnašajo nadvse stabi­ začeli organizirati lastne poči­ razumljivo ter dolgovezno besedilo osnovnih organizacij so si lani srebrni imajo naši upokojenci pri družbe­ olju eden večjih dogodkov, ki so ga lizacijsko. Tisti, ki je v ponedeljek tniške zmogljivosti. Ta dejavnost in posebno preobsežnost vseh do­ znak zaslužiti mladi OO ZSMS je zdaj že tako razvita, da je lani nem standardu povsem enake pra­ popestrili še borci L SAB, vojaki gar­ zjutraj stal v kandijskem križišču, kumentov, kar članstvo odbija, da Zbure. Na sliki: predsednik OK letovalo v naših lastnih ali najetih vice in možnosti kot tisti, ki so še v nizije Milan Majcen, člani KO ZRVS je piskal kar na prste. Da ne bi delovnem razmerju.« Žužemberk in drugi. Za posebno bi se spuščalo v obravnavo gradiv. ZSMS Novo mesto Jože Derganc izr­ objektih okrog 3800 ljudi. Zmog­ preveč obrabil službene piščalke. ljivosti za letovanje imamo v več R. BAČER presenečenje so poskrbeli vojaki, ki so Biti bi morala taka, da bi jih komu­ oča priznanje Stanetu Grandi, enemu mladim ob tej priložnosti pokazali del nisti sami iskali in prebirali. od zaslužnih mladincev OO ZSMS pehotne oborožitve JLA. R. BAČER Zbure. (Foto: J. P.) Šestčlanske ekipe mladih, izbranih 40 LET IGD NOVO VODSTVO na šolskih tekmovanjih, so se najprej NOVOLES NOVO MESTO — Konstitutivno pomerile v reševanju testov, zatem pa skupščino tega mandata je imela tudi so na orientacijskem pohodu pokazali Gasiti, dokler ni prepozno V času od 15. do 21. maja so v STRAŽA — Industrijsko gasilsko že občinska raziskovalna skupnost. spretnost v streljanju z zračno puško, društvo Novoles bo 31. maja prazno­ novomeški porodnišnici rodile: Za novega predsednika skupščine so v metanju bomb, topografiji, ravnanju Zaskrbljeni nad položajem gospodarstva Nada Luzar iz Dolenje vasi — valo 40-letnico obstoja, kar je zelo na seji izvolili Feliksa Strmoleta iz s pravim orožjem in z vrsto drugih na­ visok jubilej tovrstnega društva. Za­ Andreja, Tončka Markovič iz Mirne GIP Pionir, za namestnico pa Vido log. Na koncu je največ točk med NOVO MESTO — Vsi trije zbori novomeški občim že 54 kršilcev res­ peči — Benjamina, Anica Kopina z metki gasilskega delovanja v Novole­ osnovnošolskimi ekipami zbrala eki­ Novakovič-Tomšič iz Krke, tovarne novomeške skupščine so 22. maja olucijskih določil pri izplačevanju Vinjega vrha — Janjo, Katarina Špe­ su oziroma tedanjem Lipu segajo v zdravil. Novi delegati so se tudi sezna­ pa o. š. Katja Rupena, za njo pa so se (leto 1946 in že v prvih letih so na skupno poslušali uvodno poročilo osebnih dohodkov, so delegati iz­ har iz Deskove vasi — Matejo, Andre­ nili z delom skupnosti v preteklih šti­ uvrstile ekipe osnovnih šol Žužem­ ja Turk iz Dolenjskih Toplic — Nejca, j tekmovanjih dosegli lepe uspehe, podpredsednika izvršnega sveta Se­ glasovali poziv k stabilizacijskemu rih letih. berk, Vavta vas, Šmarjeta, Brusnice, Bariča Hren iz Metlike — Danijela, strokovno raven in množičnost pa so Otočec, Šmihel, Dolenjske Toplice, rgeja Thorževskega o rezultatih obnašanju, sicer bo izvršni svet Alojzija Jambrošič iz Pravutine — i stalno razvijali naprej, tako da ima se­ KULTURNI VEČER Škocjan, Prevole, Mirna peč, Stopiče, gospodarstva v prvih treh mesecih, ukrepal. Enako priporočilo, ki pa je Jureta, Erika Pavlič iz Orehovca — daj 3000-članski kolektiv že približno Šentjernej, Bršljin, Grm. Med srednje­ nato pa ločeno razpravljali po zbo­ izzvenelo bolj v zahtevo, velja Dejana, Marjeta Kos iz Hrastja — i 200 organiziranih gasilk in gasilcev ter DOMA JLA šolskimi ekipami je zmagala I. ekipa rih. Resna opozorila k sanaciji delovnim organizacijam, ki lahko Urško, Cvetka Rožič iz Nakla — Bo­ osemčlansko profesionalno ekipo. NOVO MESTO — Ob dnevu SŠTZU. ruta, Ljudmila Repovž iz Velike Loke ■ Učinkovitost te dejavnosti se je do­ kolektivom v izgubi, celotnemu zd­ svobodno oblikujejo cene kajti te so mladosti pripravljajo kulturniki Do­ Ob podelitvi priznanj ekipam so — Simona, Jožefa Lešnjak iz G ribelj: kazala v varovanju družbene lastnine, ruženemu delu pa, naj osebne v novomeški občini na več podr­ ma JLA prireditev pod naslovom izbran kulturni program, namenjen Davida, Darinka Podlogar iz Bošta- j saj so delavci sposobni sami pogasiti dohodke spravijo v sklad z rezultati očjih skočile navzgor hitreje kot v »Prikaz kulturno-zabavnih aktivnosti tudi prazniku mladih, pripravili učen­ nja — Ano, Sonja Staniša iz Regerče '' manjše požare, ki tako le redko povzr- poslovanja. ostali Sloveniji. Kot je dejal Sergej Doma JLA« včetrtek, 29. maja, ob 19. ci gostujoče šole, pevci iz o. š. vasi — Gašperja, Slavka Erpe iz Ur- i očijo večjo škodo, še bolj pomembna uri v rdeči dvorani Doma JLA. Poleg Žužemberk in vojaki garnizije Milan Ker je po prvih podatkih v Thorževskij, »bo izvršni svet tudi tu šnih sel — Darjo, Stanislava Ribič iz j pa je preventivna protipožarna zavest, vojaškega orkestra bodo nastopili še Majcen izBršljina. Tekmovanje j e pri­ posegel po ukrepih, če bo prihajalo Dolenje Nemške vasi — Leo, Katarina • ki jo je aktivnim gasilcem uspelo z vzt- učenci osnovnih šol »Katja Rupena«, pravil odbor pri OK SZDL skupaj z do motenj ali izkoriščanja mono­ Željko iz Semiča — Damjana, Darja j rajnim delom razviti v celotnem Grm inBršljin, KUD Kres, karate sek­ Zavodom za šolstvo SRS, finančno pa polnega položaja.« Olovec iz Brloga — Sašo, Miroslava kolektivu. cija UNZ, plesni klub in sekcija Doma ga je podprla izobraževalna skupnost. Zlorabe bolniške Rugelj z Okroga — Darjo in Nežka JNA. J. P. Delegati zbora združenega dela Šimec iz Geršičev — deklico. PO PETIH LETIH BO? Sindikat o anketi so v razpravi izražali zaskrbljenost IZ NOVEGA MESTA: Zdenka Hro­ nad položajem novomeškega gos­ vat s Ceste herojev 32 — Petra, Zlatka NOVO MESTO — Urejanje in METLIKA — Čeprav je bolni­ podarstva, če tudi gre za rast indust­ Kocjan z Ragovske 6 — Tanjo, Vida posodabljanje ceste na odseku repu­ ški stalež glede na število zaposle­ rijske proizvodnje po lanskem na­ Tomljanovič iz Šukljetove 33 — Smi­ bliške ceste Ločna-Mačkovec čaka nih v metliški občini najnižji v zadovanju, za rast dohodka, zlasti ljana in Majda Turk iz Ulice Danila ; vsa leta, kar je-Novo mesto dobilo no­ dolenjski regiji, je občinski sindi­ Bučarja 21— Nastjo. Čestitamo! vi most v Ločni in naselje na Cesti pa izvoza. Zaskrbljuje dejstvo, daje kalni svet za zadnjo sejo obravnavi veliko izgubarjev in da se izvozni herojev. Neurejena in ozka cesta pa te teme posvetil posebno točko povzroča vedno več težav. Na dele­ dnevnega reda. Za to so se odločili rezultati v aprilu in maju že močno gatsko vprašanje, ki ga je glede tega tudi zaradi nekaterih pripomb o slabšajo. postavila Pionirjeva delegacija na zlorabi bolniške. Petnajstim orga­ Najtežji je položaj Novolesa z zadnjem skupščinskem zasedanju pre­ nizacijam združenega dela v obči­ blizu 3.000 zaposlenimi v 13 pr­ TOPLO VREME JE SPRAVILO tekli teden, so od izvršnega sveta dobi- ni so poslali poseben vprašalnik, oizvodnih tozdih, kjer ob trimesečju ljudi iz hiš, a ne samo podnevi, am- i li spodobuden odgovor. Kot kaže, gre odgovore pa so dobili le iz slabe izkazana izguba še narašča, s prak tudi ponoči. Nekateri so šli tako | vendarle za možnost, da bi se še letos polovice. stanjem v kolektivu pa je zbor zd­ daleč, da so pozabili, kdaj je treba spa­ ; začela dela, težave pa so predvsem za- Iz odgovorov se da razbrati, da ti, zato je slišati njihovo dretje in petje • radi večžilnega ptt kabla, ki ga je ruženega dela še podrobno seznanil so v združenem delu prepričani, da Novolesov delegat. Kljub temu da z ob urah, ko drugi krajani spijo. potrebno najprej prestaviti. se da do bolniške priti tudi, če Posebno živahno je v okolici nekaterih notranjimi ukrepi uspešno blažijo človek ni bolan, in da to večkrat metliških gostiln, kjer so že davno DOLENJCI NA delavci izkoriščajo, kadar ne mo­ težke razmere, ne morejo ob seda­ pozabili, da je skupščina občine rejo dobiti dopusta. Zanimivo je, njih pogojih izvažanja v Ameriko iz sprejela odlok o redu in miru, ki med SKLEPNI PRIREDITVI da si največ krajših bolniških izos­ težav, ker so odraz zunanjih, ne not­ drugim določa tudi to, do kdaj je tankov od enega do treh dni delav­ ranjih razmer. dovoljeno vznemirjati delovno ljudst­ BEOGRAD — Zaključne prire- ci ne »privoščijo« v času večjih i ditve ob dnevu mladosti na stationu R. B. vo, ZMAGOVALCI SO IZ OŠ KATJA RUPENA — Jože Florjančič, sekre­ kmečkih opravil, ampak ob pone­ PRED KRATKIM SO IMELE JLA v Beogradu se je udeležilo tudi 50 deljkih, petkih in delovnih sobo­ mladih iz novomeške, črnomaljske in tar OK ZKS, podeljuje priznanje zmagovalni ekipi med osnovnimi šolami v UČENKE srednje šole tekstilne usme­ tekmovanju »Mladi v SLO in DS«. Ekipo sestavljajo Mirko in Tomaž Sto­tah. Jasno je, da je več bolniških Zadovoljstvo v ritve naravoslovni dan. Skupaj z učite­ metliške občine. Mladi so ob tej (gotovo tudi upravičenih) pozimi, priložnosti obiskali tudi hišo cvetja. par, Tanja Markovič, Lorana Gajič in Tomaž Brine. (Foto: J. Pavlin) lji so se odpravile peš iz Šemiča na ko je več prehladnih obolenj, gripe senci skrbi Mirno goro. Med potjo so merile radi­ in podobnih »sezonskih« bolezni. oaktivnost tal, zraka, rastlin in živali, Vsekakor pa ugotavljajo, da dobri V Metliki so zadovoljni z na cilju pa so opravile še druge zani­ in vestni delavci, ki čutijo pri­ mive naloge. Med drugim so pekle na padnost do svoje delovne orga­ gospodarjenjem, boje pa roštiljih različno meso, v zgodnjem Z razgovori do storilnosti nizacije, ne zlorabljajo bolniškega se negotove prihodnosti popoldnevu pa so odšle do semiške staleža. železniške postaje. Utrujene in izmoz­ Uspešni ukrepi za večjo storilnosti v metliškem konfekcijskem tozdu Beti Da bi neupravičene bolniške METLIKA — Na ponedeljkovi seji gane učitelje je odpeljal v Metliko kar se da zmanjšali, se sindikat za­ OK ZKS Metlika so največ pozornosti kombi delovne organizacije Beti. METLIKA — Da bi v metliškem Betinem konfekcijskem tozdu izboljša­ faze bolj pravično razdeljen, sproti vzema za boljše sodelovanje de­ namenili analizi poslovanja metliške­ DELAVCI, KI VSAKODNEVNO li storilnost, so se pred časom lotili vrste ukrepov. »Ker je v konfekciji pro­spremljamo doseganje normativov. lovnih organizacij z zdravstvenim ga gospodarstva v lanskem letu in ob­ POTUJEJO NA DELO in z njega z duktivnost bolj odvisna od človeka kot od stroja, smo v prvi vrsti skušaliSistem ugotavljanja izdelavnih ča­ domom, v prvi vrsti pa je treba,več ravnavi gospodarjenja organizacij zd­ avtobusi, se res ne morejo pohvaliti, vsakega posameznega delavca pridobiti za to, da bo pri delu z dušo insov izpopolnjujemo in izboljšujemo. pozornosti posvetiti delovnim raz­ ruženega dela in samoupravnih intere­ daje vse, kot bi bilo treba. Nasprotno: meram in medsebojnim odnosom, srcem,« pravi Jožica Cigič, direktorica tega tozda z okoli 290 zaposlenimi.N aš cilj pa je, da bi se vse naše službe snih skupnosti materialne proizvodnje pritožujejo se nad neusklajenostjo saj sta gotovo eno in drugo večkrat v letošnjem prvem četrtletju. Tako s voznih redov, nad različnimi cenami, odpravili oziroma izboljšali dose­ čimbolj ukvarjale s proizvodnjo,« Na raznih razgovorih z delavka­ »kriva«, da hoče delavec s pretva­ poslovanjem v lanskem letu kot v nad tem, da ustavljajo avtobusi na raz­ pravi Cigičeva, »in tudi na tem podr­ mi, ki delajo v tako imenovanih danje stanje, opažajo pa tudi, da se rjanjem in hlinjenjem bolezni v letošnjem prvem trimesečju so v Metli­ ličnih postajališčih in tako naprej. delovnih skupinah, so najprej sku­ je izboljšala delovna morala. Med očju so se stvari delno že izboljšale.« bolniško. Seveda bi bilo napačno ki zadovoljni, saj so v izredno težkih in Avtobusna podjetja pa nič. Drže se šali izvedeti čimveč njihovih mnenj drugim so delovne skupine obliko­ misliti, da si sindikat prizadeva, da zapletenih razmerah in pogojih, na pač načela: psi lajajo, karavana gre in pripomb, kaj bi se v proizvodnem vali na novo, tako da sedaj posa­ Pri vsej tej zadevi se je izkazalo, bi zmanjšali bolniški stalež tudi za katere skorajda ne morejo vplivati, dalje. res bolne delavce. procesu dalo izboljšati, d a bi se tako mezne delovne skupine, kijih sesta­ da so razgovori z delavci o teh dosegli sorazmerno dobre rezultate, METLIČANI SE ZMIGAJO in Očitno je, da kaznovalna politi­ urede svoje mesto, ko je v njem kakšna kar v največji meri izognili pomanj­ vlja od 2o do 25 delavk, dela v za­ problemih zelo koristni, vse pa se da vendar se boje, da se lahko ta dokaj z delovnimi skupinami, v katerih je ka ne daje pravih rezultatov, zato ugodna slika kaj hitro poslabša, če se prireditev. Takrat operejo mestne kljivostim in napakam ter izboljšali ključenih delovnih procesih. bo treba tudi na tem področju kaj od 20 do 25 delavcev, opraviti v ne bodo v najkrajšem času uredile ulice in ceste, prebarvajo obraz kakšne storilnost. Pri tem greza probleme v »Med drugim smo v krojilnici ukreniti. Vsekakor pa je treba hiše, osveže osno cestno črto, polože kratkem času. Tak način, kakršnega zadeve okoli uvoza prepotrebnih zvezi s kakovostjo dela, izdelanega spremenili razpored strojev, po­ poostriti kontrolo, nikakor pa ni surovin in reprodukcijskih materia­ kakšen meter asfalta, nekateri nataka­ so zastavili v metliški konfekciji, j ,časa za posamezne artikle, orga- drobnejše preračunavamo zasede­ dopustno odobravanje bolniškega lov, katerih zaloge so povsem pošle, rji se celo bolj svečano oblečejo, in, I nizacijo dela in podobno. Že sedaj nost posameznih strojev, tako da so bodo seveda še izpopolnjevali in staleža za nazaj. tako da metliško gospodarstvo, zlasti, glej čudo, prijaznejši so. Iz tega bi sc so tako nekatere težave, ki so slabo sedaj enakomerneje obremenjeni. prenesli na vse Betine tozde. A. B. gre tu za Beti, dela tako rekoč iz dnevkj (felo zaključiti, da bi bilo treba pripra­ Nrplivtfle-na storilnost in-kakovost, Da je izdelavni čas za posamezne A. B. v dan. Več o seji v prihodnji šteV-ilki viti v Metliki več prireditev.

! 4 DUukJiJSKl UST Sl. 22 (1920) 29. maja 1986 Črnomaljski drobir SEMINAR — Društvo kadrovskih delavcev Bele krajine je pred kratkim IZ NKŠIH OBČIN pripravilo strokovni seminar o vred­ IZ NKŠIH OBČIN notenju uspešnosti dela v sistemu na­ grajevanja delavcev. Na 80 vabil seje odzvalo le 25 vabljenih, od tega le eden iz metliške občine, niti enega pa ni bilo iz vrst poslovodnih delavcev. Seminar Sodražani je bil brezplačen, vse stroške — bilo jih Predsednika Sovinjek obeta boljše življenje je za 80 tisočakov —je namreč plačalo praznovali društvoče bi bil seminar na Bledu ali v V črnomaljski občini vse manj težav z Romi — Na Sovinjku zgradili novo naselje Podelili priznanja OF obravnavati Portorožu, in naj bi bil še tako ______za prebivalce Coklovce in Drevesnice pri Stranski vasi______zasoljen, bi se (po dosedanjih izku­ kot vsakogar šnjah sodeč) ljudi kar trlo. SODRAŽICA — Sodražani vsako leto proslavijo svoj krajevni praznik Č RNOM ELJ — Težav z Romi jev črnomaljski občini iz leta v leto manj, vključeni v redno varstvo, vzgojno- OTROCI ZA ZGLED — Tolikok­ Kočevski izvršni svet o rat smo v tej rubriki pisali o varstvu 25. maj. Letos je pripravila proslavo razen v naseljih Coklovca in Drevesnica pri Stranski vasi, kjer živi skupno varstveni program, in sicer za cicibane okolja in stabilizaciji, pa naj še ob krajevna organizacija ZSM, na njej pa »zadevi Alojz Petek — 40 pripadnikov te etnične skupnosti. Nihče od teh ni zaposlen, otroci ne iz Lokev in Kanižarice, medtem ko so zadnjem motokrosu na Brezju pri je govoril predsednik skupščine KS izpraznitev stanovanja« obiskujejo šole, pogosta so kazniva dejanja odraslih in mladoletno presto­otroci s Coklovce deležni »briga­ Crmošnjicah zapišemo nekaj vrstic o Janez Mihelič. Med drugim je pouda­ pništvo. Številne družine živijo v zasilnih bivališčih iz desk in kartona, brezdirskega varstva«. Med 112 šoloob­ ril, da bo še letos asfaltirana cesta do veznimi romskimi otroki v vsej občini tej temi. Daje bila nekajtisočlava mn­ vode in elektrike, tri družine pa celo pod šotori. ožica ljudi ob spremljanju vožnje drz­ Lipovščice, posodobljena cesta na KOČEVJE — »Zadeva Alojz tisti na viniški osnovni šoli ne izsto­ Petek — izpraznitev stanovanja« V zadnjih petih letih je število ni niso za tovrstno poslovanje, saj je nih motoristov v pravi poletni vročini Sinovico, »gasa« (stranska pot) skozi pajo od ostalih učencev, prav tako v je bila na dnevnem redu seje Romov v črnomaljski občini naraslo večina nepismenih. V zadnjih štirih le­ tudi žejna, ni zameriti, žalostno pa je, Žimarice, delno bo obnovljena cesta celodnevni osnovni šoli Semič s tisti­ občinskega izvršnega sveta v sredo, za 38, tako da jih je bilo konec tih se je zaposlilo veliko Romov, kar je da so potem, ko so si pogasili žejo, skozi Sodražico, dokončani bodo mi, ki obiskujejo pouk, ni posebnih 21. maja. Razprava je bila kratka, preteklega leta 507, v glavnem pa pohvalno, vendar imajo delovne orga­ težav. Velik problem pa predstavlja 11 pozabili na prazne steklenice. Takrat glavni kraki kanalizacije itd. Skušali a burna, sklep pa soglasen: Tudi živijo v sedmih večjih naseljih. Brez nizacije še vedno odklonilen odnos do šoloobveznih otrok s Coklovce in so se izkazali otroci, ki so si zapomnili bodo »bodečo nežo« (za Travno goro) Alojza Petka je potrebno obravna­ rednih sredstev za preživljanje je še tistih, ki pogosto menjavajo zaposlitev Drevesnice, ki ne obiskujejo pouka. kanček pridige učiteljev o varstvu ok­ spremeniti v »turistični nagelj«, začeli vati kot običajnega občana, če­ vedno 25 družin. Res je sicer, da je ali ki še nikoli niso bili zaposleni. Dokler ne bo zgrajeno naselje So­ olja in zbiranju embalaže ter so po pa bodo tudi akcijo za sofinanciranje prav je predsednik občinske kon­ občinska skupščina leta 1982 sprejela Rešuje pa se tudi problem naselja vinjek, tudi ni upanja, da bi se razmere pobočjih pridno pobirali steklenice. nove telefonske centrale v Sodražici, ference ŠZDL, in vložiti tožbo, da priporočila in sklepe o socialni Coklovca, saj teče akcija za gradnjo izboljšale. Tudi šole v Črnomlju jih od Tako so malomarnost odraslih tokrat saj so na območju KS še tri vasi brez telefona. mora izprazniti trisobno stano­ varnosti Romov, ki pa so le delno ure­ romskega naselja Sovinjek. 90 šoloobveznih romskih otrok deset reševali otroci, vendar, žal, ni vedno Razveseljivo je, da so romska nase­ tako... Na svečanosti so podelili tudi leto­ vanje v Kidričevi 7 v Kočevju. sničeni. Tako niso mogli uresničiti sploh ne obiskuje, 23 pa zelo neredno. šnja bronasta priznanja OF. Prejeli so sklepa o uvedbi poklica »nabiralec zd­ lja komunalno opremljena, manjka le B. M. jih: Jože Drobnič (Globel), Milan Predstavnica občinskega uprav­ ravilnih zelišč« in uvesti kooperacije še napeljava elektrike v Čudno selo in Arko (Sodražica), Janez Lavrič (Krže- nega organa je v uvodu pred raz­ med Romi in delovnimi organizacija­ vode ter električnega toka v novem na­ Ribniški zobotrebci ti), Nežka Šolar (Sodražica) in Anton pravo pojasnila, daje Alojz Petek mi, saj pri Romih za to ni bilo zanima­ selju Sovinjek. Janež (Globel). j p dobil to družbeno stanovanje leta nja. Prosta prodaja zelišč jim namreč Zaradi storjenih kaznivih dejanj od­ URŠKA ŽE V ŠOLI — Poročali 1969 (takrat je bil v Kočevju javni daje večji zaslužek, pa tudi usposoblje- hajajo predvsem Romi s Coklovca DVA ZA ZLATO smo o operaciji hrbtenice učenke tožilec, kasneje pa še predsednik pogosto na prestajanje zaporne kazni, KOČEVJE — Na tekmovanje za Urške Šobar. Operiral jo je kanadski občinskega izvršnega sveta). Letos pri tem pa so težave s preživljanjem os­ zdravnik. Zdaj Urška že dobra dva PO TRUBARJEVI POTI zlato Vegovo priznanje sta se iz pa je Petek dogradil svojo hišo in talih družinskih članov. Ko pa so od­ kočevske občine uvrstila učenca osme­ tedna spet hodi v šolo. Pravzaprav se KOČEVJE — Danes, 29. maja, bo se vselil vanjo, medtem ko naj bi puščeni s prestajanja kazni, imajo do šole pripelje, domov pa gre skoraj 4 SPREJEM V ga razreda Alen Bauer in Milan Krko­ krenilo po Trubarjevi poti (Velike družbeno stanovanje v Kidričevi probleme z zaposlitvijo, zato pogosto vič. Srebrna Vegova priznanja je letos km daleč peš. Knjige in zvezke ima kar Lašče—Rašica—Ržtje) 53 učencev 6 ulici uporabljal njegov sin Tomaž. postanejo povratniki. v šoli. MLADINSKO na občinskem tekmovanju osvojilo 22 razreda Osnovne šole Kočevje in 42 Stanodajalec ima zdaj možnost, Skupnost otroškega varstva pripra­ šolarjev, bronasta pa na šolskih ZADRUŽNIKI NA IZLETU — V učencev iz pobratene Dolinepri Trstu, ORGANIZACIJO vlja za predšolske otroke, ki niso petek so bili prostori kmetijske zad­ da s tožbo pri sodišču zahteva iz­ tekmovanjih 54 učencev. ki so uspešno tekmovali za letošnjo RIBNICA — Ob. 25. maju, dne­ ruge v Ribnici skoraj prazni. Us­ praznitev stanovanja in bi po ve­ bralno značko. V Kočevju bo nato še ljavnih predpisih moral uspeti, saj lužbenci so bili na izletu v Šibeniku. vu mladosti, so učenci osnovne šole športno srečanje med Dolinci in tudi sinova preselitev v novo hišo Ribnica v ribniškem starem gradu Bodo zdaj poizkušali v Ribnici z Kočevci. ne bi pomenila »bistvenega posla­ opravili kulturni program. Ob tej vzrejo morskih rib? Ostalo kmeto­ Tekmovanje za bralno značko je Več izvozili, kot uvozili vanje je nedonosno. bšanja stanovalskih razmer«, ker priložnosti pa so v vrste Zveze socia­ letos uspešno zaključilo 182 učencev je hiša gotovo prostornejša, kot je KAJ VEŠ O PROMETU? — V rib­ (vsak tretji) na predmetni stopnji in listične mladine sprejeli 85 učencev Kočevci izvozili 4,5-krat več, kot uvozili, Ribničanje niški osnovni šoli je 53 učencev tekmo­ bilo stanovanje v bloku. Vendar 340 (vsak drugi) na razredni stopnji. doslej sodišče v podobnih prime­ iz osnovne šole »Dr. France Preše­ pa celo preko 6-krat več izvozili valo v znanju o prometu. V tretji sku­ Na njihovi zaključni slovesnosti je na ren« iz Ribnice ter 25 učencev iz pini so bili najboljši Farazin, Šta- rih ni tako postopalo, ker je »up­ višji stopnji prisostvoval domači knji­ osnovne šole »Ivan Prijatelj« iz Sod­ KOČEVJE, RIBNICA — Kočevs­ Uvozilo pa je kočevsko gospo­ udoher, Kiprijanov, Bartol in Starče- oštevalo potrebo po ločitvi genera­ ževnik Samo Simčič, na nižji pa Rudi ko gospodarstvo je v prvih treh mese­ darstvo pol manj kot v istem obdobju vič, v četrti pa Šulentič, Virant Bolha, cij« in je tako otrok ostal v ražice. 20 učencev osnovne šole Mohar, tudi domačin. Značkarji so si stanovanju. »Anton Debeljak« iz Loškega poto­ cih letos izvozilo za 4 odst. več blaga lani, vse s konvertibilnega trga. Najve­ Gramič in Ponikvar. ogledali Narodno univerzitetno knji­ ka pa je v vrste ZSMS stopilo v kot v istem obdobju lani, od tega kar čja uvoznika sta Oprema in Melamin žnico v Ljubljani in potovali po Tru­ V razpravi je bilo poudarjeno, (93 odst. skupnega uvoza). Titovem rojstnem kraju Kumrovcu. 98 odst. na konvertibilni trg. Največja SPET NAGAJAL ŠKRAT barjevi poti, medtem ko je bil za nižjo da ljudje o tej zadevi (in o sličnih) izvoznika sta bila LIK in Melamin, ki Ribniško gospodarstvo pa je uv­ V zadnji številki je spet šaril tiskar­ stopnjo v Šeškovem domu glasbeni re­ že govorijo in je ne obravnavajo. Prisotnim mladincem in učencem je sta dosegla 76 odst. vsega izvoza. Izv­ ozilo za 64 odst. več blaga, večino s ski škrat, ki je v prispevkih iz ribniške cital Svetlane Makarovič »Čuk na v ribniškem gradu spregovoril pod­ ozniki, predvsem LIK, se otepajo s konvertibilnega trga. Največja uvoz­ palici«. Poudarjeno je še bilo, daje ta zade­ občine »prekrstil« sekretarja predsed­ va pomembna ne le s pravne, am­ predsednik OK ZSMS Ribnica Jan­ težavami, ker tečaj dinarja ni realen. nika sta Eurotrans in Riko (74 odst. stva OK ZK Ribnica iz Matjaža v To­ pak predvsem z moralne plati. ez Škrabec. V zabavnem programu Pri Opremi je začasno izvoz na kliring vsega uvoza). maža Nosana, disko Pupaj p av Popaj. PRVOMAJSKO pa je nastopila zabavna skupina G u (zaradi zamud pri gradnji objektov, za Kočevsko gospodarstvo je doseglo PRIZNANJE ZA J. PRIMC gu. katere delajo opremo) zastal, vendar skupno stopnjo pokritja uvoza z izv­ M. GLAVONJIČ bodo zamujeno kmalu nadoknadili. ozom 4,5 (na konvertibilnem trgu 4,4); TEMENICO Ribniško gospodarstvo je izvozilo ribniško pa 6,2 (na konvertibilnem tr­ Drobne iz Kočevja TREBNJE — Eno izmed leto­ za 30 odst. več, od tega slabo tretjino gu 2). na konvertibilni trg. Največji izvozni­ J. P. šnjih prvomajskih listin, ki je priz­ ki so Riko, Eurotrans in Inles, ki so ŠE POPUST — Nama nadaljuje nanje Zveze sindikatov Slovenije, je prodajne akcije, ki jih je letos ob 40- izvozili skupaj 94 odst. blaga in letos prejela tudi osnovna organiza­ letnici več kot običajno. Tako bodo še storitev. do 31. maja v okviru tega programa cija Zveze sindikatov Slovenije v prodajali izdelke Jugoplastike, od 2. Temenici, tozdu Laboda v Treb­ do 8. junija pa proizvode Ljubljanskih njem. Listino je v Beogradu prevze­ UREDNIŠTVO V GOSTEH mlekarn, in Hmezada. t la predsednica osnovne organizacije SEKRETAR FERLIN SPET TEŽAVE S SKLEPČNOST­ v Temenici Magda Greznik JO — Skupščina krajevne skupnosti bo v sredo, 4. junija, ob 20. uri v Bazi 24 (pri gostilni) na Stražnem KOČEVJE — Na zadnjih sejah Kočevje-mesto seje borila z nesklepč­ vseh treh zborov občinske skupščine vrhu v črnomaljski krajevni skupnosti Talčji vrh. Krajane vseh vasi nostjo tudi na zadnjem zasedanju mi­ Kočevje, ki so bile minuli teden, je bil nuli teden. Skoraj uro dolgo so »lovi­ 120 TEKAČEV te krajevne skupnosti vabimo, da v pogovoru z novinarji Dolenjske­ sprejet tudi sklep o imenovanju Mirka li« po mestu še dva delegata, da so le ga lista nanizajo uspehe in težave, s katerimi se srečujejo ob delu in v Ferlina za sekretarja občinske sku­ TREBNJE — 21. maja je bil v zagotovili sklepčnost in izglasovali življenju v svojem kraju. pščine in njenega izvršnega sveta. Fer­ sklep o razpisu referenduma za 0,5- Trebnjem že 6. tradicionalni Tek lin, ki bo novo dolžnost sprejel pre­ odstotni krajevni samoprispevek. Re­ mladosti, ki so se ga tokrat poleg dvidoma s 1. julijem, je dokončal višjo ferendum bo hkrati z referendumom domačinov udeležili tekači iz vse upravno šolo, zaposlen je v Ljubljani, za občinski samoprispevek v višini 1,5 Slovenije. Na progi od Šentlovren- stanuje pa v Ribnici. Sadri in Ferzi Veapi odst., in sicer 22. junija. Prej bodo skli­ ca do Trebnjega, kije dolga sedem cani še zbori krajanov, na katerih kilometrov, se je pomerilo 120 te­ bodo razpravljali o samoprispevku. kačev v šestih skupinah. Med mla­ Pričakujejo, da se jih bo udeležila vsaj dinkami in članicami je zmagala Mirenčani polovica polnoletnih. Irena Slak iz Trebnjega, pri mla­ dincih je bil najboljši Bojan Vid­ Kočevje »večje« po izgubi hvalijo mar s Ponikev; med člani je zma­ gal Metod Žužek, najboljši vete­ V kočevski občini 12 izgubarjev, v ribniški trije — Kočevsko gospodarstvo imelo Veapija ran je bil Avgust Laznik iz Trebanjske iveri Trbovelj, med veterankami pa tu­ v prvem trimesečju za 571 milijonov dinarjev izgube, ribniško pa 122 Brata Ferzi in Sadri sta MEDLA ROCK SCENA V TREB­ di Trboveljčanka Heda Bevc. Na na Mirni odprla slašči­ krajši progi od Štefana do Treb­ KOČEVJE, RIBNICA — Kočevska občina je imela v prvem četrtletju Že tradicionalnim vzrokom izgub NJEM — Na predvečer dneva mlado­ čarno in trgovino sti so v Trebnjem organizirali rock njega so se pomerili paraplegiki, letos dvanajst izgubarjev na področju gospodarstva, ki so imeli skupaj so se letos pridružile še težave zaradi kjer je zmagal Ivica Vukadin; z nji­ 571,4 milijona dinarjev izgube ali dvainpoikrat več kot v istem obdobju devizne zakonodaje (LIK), pre­ koncert tako znanih skupin, kot so MIRNA — Ferzi Veapi je ravno Komet, Rendez-vous in Lačni Franz. mi je tekel tudi šestletni Žiga Žgaj­ lani. razporeditev skupnega prihodka v nar in pritekel na cilj kot tretji. Na naloži! polno stoenko mleka, jajc, No, kljub pričakovanjem, ki so seveda Med izgubarji ni več Itasa in cija (5,7 milijona), SGP Zidar-tozd korist nuklearke v Krškem (Elektro) teku sta sodelovala tudi Bogoljub čokolade in smetane, ko je prišla spodbudila tudi temu primerne var­ Gradbeni sektor (22 milijonov), Pivaševič in Jože Vencelj, ki sta Tekstilane. Letošnji izgubarji, ki in še nekateri. mimo poslovodkinja Mercatorje­ nostne ukrepe, se ni zgodilo nič pred šestimi leti začela s tekom pri­ zaposlujejo skupaj 1.460 delavcev, SGP Zidar-DSSS (3,4 milijona). V ribniški občini imajo izgubo le ve samopostrežnice na Mirni Gre­ posebnega. Na začetku je bil namreč jateljstva. Med veterani je Pivaše­ pa so: Elektro Kočevje (113,5 mi­ Cestno podjetje Novo mesto-tozd trije, vsi lesarji, ki imajo skupaj 371 ta Kašič. Je rekla: »Vidiš, to je fejst dež, kasneje pa se trebanjska mladina lijona izgube), Melamin-tozd Mela- Kočevje (25,6 milijona), GG-tozd fant, kamor grem rada na tortice tudi ni več kaj dosti razvnemala. Ve­ vič zasedel 10. mesto, Vencelj pa je osvojil osmo mesto. Vsi tekači, ki ali sladoled.« Novega mirenskega liko dela bi imel kvečjemu Franc Slak pan (32,9 milijona), LIK-tozd Ma­ Transport-gradnje-vzdrževanje Ko­ se zanimajo za bilten, ga lahko na­ sivno pohištvo (121,5 milijona), čevje (70,7 milijona), SGP Zidar- 9 Po kratkih informacijah SDK o slaščičarja je pohvalil tudi nekda­ iz Trebanjske Surovine, ki bi lahko na­ nji gostilničar Bojan Kolenc, ki je ročijo pri ZTKO Trebnje po pošti tozd Strojni obrati Kočevje (39,4 mi­ poslovnem uspehu organizacij zd­ bral nekaj ton steklenine, razbiteseve- Vezenine-tozd Konfekcija Kočevje dejal, da je Mirna nekaj takega ali po tel. 44-157. ruženega dela s področja gospodars­ da. Zato pa seje sedaj pokazalo, daje (3,4 milijona), KG-Govedoreja(131,4 lijona) in KG- tozd Mesarija Kočev­ potrebovala. trebanjska mladina navezana na tradi­ milijona). KG-Kmetijska koopera­ je (1,9 milijona dinarjev izgube). tva občin Kočevje in Ribnica (podatki Veapi je potem povedal, da živi cionalne vrednote, v tem primeru na za Ribnico bodo vedno v oklepaju), na Mirni že dve leti, slaščičarna pa veselice. Še tako zanikrn prireditelj lahko ugotovimo, da gre pravzaprav je odprta komaj mesec dni. Toliko veselice ni nikoli v zadregi za za neuspeh. V prvih treh mesecih časa je namreč ■ trajalo, da je udeležbo. letos, če primerjamo z istim obdo­ preuredil nekdanjo Krhinovo hišo ROŽE KRADEJO — Komaj so Kolo razvoja bodo pospešili bjem lani so se v obeh občinah in v njej uredil slaščičarno. Zdaj je fantje s trebanjske bencinske črpalke Mirna bogatejša za nov lokal, v uredili okolico, že so na delu tatovi občutno poslabšali temeljni kazalci Do leta 2000 bodo v trebanjski občini ujeli republiško stopnjo razvitosti poslovanja: gospodarnost, donosnost, katerem je 28 sedežev. Veapi je cvetja. Tatovi se na srečo še niso lotili povedal, da je sedaj zadovoljen z trave, ki je vraščena v zemljo, in talnih akumulativna in reproduktivna spo­ TREBNJE — D elegati zborov krajevnih skupnosti in združenega dela so Delegati so sprejeli tudi spreme­ obiskom v lokalu. Torte in ostale plošč, ki so zabetonirane. Zdaj črpal­ sobnost. Celotni prihodek je sicer v slaščice, s katerimi imajo v družini mbe odloka o obveznem zbiranju, karji gruntajo, kakšen zaščitni sistem na skupni seji, kije bila 21. maja v Trebnjem, sprejeli predlog dolgoročnega obeh občinah močno porastel, vendar Veapfjev bogate izkušnje, pa izde­ bi vpeljali za rože. Vsekakor bo moral plana občine Trebnje za obdobje 1986— 2000. Tako je pripeljana h koncu odlaganju in odvozu odpadkov na manj, kot je znašala stopnja inflacije, luje tudi po naročilu. Poleg tega biti naravnan bolj na tatice kakor na več kot pol leta trajajoča temeljita javna razprava. območju občine Trebnje. V nekate­ dohodek pa v občini Kočevje z imajo v mirenski slaščičarni na­ tatove, kajti celo v trebanjski občini ne rih okoljih so bili proti temu, da bi indeksom 166 (Ribnica 153), medtem prodaj vedno svež burek, ki bi ga pomnijo, da bi rože kradel kakšen Cilji razvoja v naslednjih letih so točke ter postavili gospodarstvu bili vključeni v organizirano odva­ ko se cene industrijskih izdelkov pri nekateri radi jedli že navsezgodaj moški. jasni. Trebanjska občina, ki je v dobre temelje, v naslednjih desetih žanje odpadkov, na koncu pa so le zjutraj. PRIZNANJA DRAGIM GOS­ proizvajalcih v Sloveniji porastle kar sedemdesetih letih uspešno sledila letih pa naj bi že ujeli republiški pristali. Pripombe so letele tudi na Zraven slaščičarne si je uredil TOM — Pojte, pojte, drobne ptice, je za 89,4 odst. razvoju republike, je v zadnjih letih razvoj. Za to bodo seveda potrebne izvajalca teh del, to je na K om unalo, zelenjavno trgovino Ferzijev brat bila uspela kulturna prireditev v spet zaostala. Ob koncu lanskega le­ naložbe v nove stroje in tudi kadre. Sadri. Po poklicu je komercialist, M okronogu, ki jo je pripravila kultur­ ki ne opravlja najbolje svojega dela. ta so v občini dosegli komaj 60 odst. Znano je namreč, da je na republiški ker pa v domačih krajih ni dobil niška skupina tamkajšnje osnovne zaposlenih, pridelali pa so 122,2 mi­ slovenskega družbenega proizvoda. ravni kar 16. odst. kadrov z visoko D odati je še treba, da bodo krajevne lijona dinarjev izgube, in sicer: sebi primernega dela, seje podal s šole. Prireditve so se z veseljem udel­ trebuhom za kruhom v Slovenijo. Takšno nazadovanje pa se ni od­ in višjo izobrazbo, v trebanjski obči­ skupnosti lahko kupovale kontej­ INLES-tozd Trgovina 80 milijonov, ežili tudi člani KUD Emil Adamič. Čeprav je bilo nekaj težav s prido­ Tam pa jih je čakalo presenečenje. Ta­ ražalo samo v proizvodnji. Razmere ni pa premorejo komaj 6 odst. de­ nerje pri Trimu, možnosti pa so tu­ GG-TOK Gozdarstvo 25,9 milijona bivanjem soglasij za otvoritev ko člani moškega pevskega zbora kot so bile in so še toliko težje, ker je bila lavcev s tako izobrazbo. Poleg tega di, da bi krajevne skupnosti orga­ in G G -tozd Jelenov žleb 16,3 milijo­ trgovine, je zdaj zadovoljen, da je folkloristi KUD Emil Adamič so na­ večina trebanjske industrije zgraje­ bodo morali spremeniti strukturo nizirale nakup smetarskih kant brez na. Pri Inlesovi trgovini je vzrok za prišel na Mirno. V trgovino rade mreč dobili priznanja za svojo udelež­ na s krediti. trebanjske industrije in dati več davka. Na seji so poudarili, daje tre­ izgubo pomanjkanje povpraševanja zahajajo gospodinje, pa tudi »na­ bo na prireditvi. Skratka, videti je bilo možnosti in prostora terciarnim de­ ba odvažanje odpadkov in smeti po njihovih proizvodih in velika bavni« mirenskih tovarn. V Sad- tako, kot bi bil KUD Emil Adamič V trebanjski občini so trdno javnostim ter obrti. Zaradi tega so dobro organizirati in dosledno konkurenca, pri tozdih Gozdnega rijevi trgovini imajo na voljo padel z lune. V resnici pa člani KUD odločeni, da kolo razvoja poženejo tudi spremenili prostorski plan spoštovati red na tem področju. gospodarstva pa sezonski značaj dovolj sveže zelenjave, ki jo pogosto in z veseljem sodelujejo z mla­ pripelje iz Zagrebške veletržnice. dimi kulturniki, celo brez priložnos­ hitreje naprej. Do leta 1990 naj bi občine. Za obrtnike pa naj bi zrasla proizvodnje. tnih priznanj. odpravili vsa ozka grla in šibke nova cona v občinskem središču. J. SIM ČIČ J. PRIM C

Št. 22 (1920) 29. maja 1986 DOLENJSKI LIST Novo v Brežicah

NEDELJSKI TEK ZA AVTO­ IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN BUSOM — Prevozniki ob meji nimajo u veliko posluha za tegobe potnikov. Najslabše je ob nedeljah in ravno tedaj prihaja s Hrvaškega največ obisko­ valcev k bolnim svojcem v brežiško Vsakdanji kruh bolnišnico. Tja grede so zveze dobre, n Obljube so se dolgo medile toda ob povratku ujamejo avtobus ni samo stroka EETRTK0V INTERVJU proti Samoboru onstran mostu čez V Cerkljah ob Krki so se prvi dan ljudje komaj zvrstili vBreganščico le najboljši tekači. Drugi V Brežicah so gradbeni novi trgovini — Boljša preskrba morajo čakati na zvezo debelo uro. Toda ali je to res potrebno. Nobenih delavci pokazali, kaj zmo­ Razvojni izzivi Posavju CERKLJE OB KRKI — Tukaj so 22. maja odprli novo trgovino. »Nanjo dirk ne bi bilo treba uprizarjati, če bi rejo v kulturi smo čakali trideset let,« je dejal prileten domačin, »zato seje zbralo toliko eden od avtobusov za pet ali največ 10 O razvojnih problemih in reorganizaciji služb za ljudi. Takoj se bomo prepričali, če je res založena z vsem, kar so nam minut premaknil svoj odhod. BREŽICE — To mesto z mogočnim urejanje prostora govori inž. V. Omerzu obetali.« GOBARJI ŽE V DOBRAVI — renesančnim gradom so si gradbeni Prvi jurčki privabljajo ljudi v gozdove. delavci Slovenije načrtno izbrali za Poslopje je bilo zgrajeno in savje v Brežicah Ivan Germovšek je Dobrava je oživela, ob vseh gozdnih osmo kulturno srečanje, za medseboj­ KRŠKO — Zakon o urejanju drugih vidikov. Planiranje prosto­ opremljeno v sedmih mesecih. To je kupcem in gostom v nagovoru kolovozih se ustavljajo avtomobili. no spoznavanje in utrjevanje prijatelj­ naselij in drugih posegih v prostor ra je le del celovitega družbenega prikupen Marlesov montažni objekt pojasnil, da bo prodaja kombinira­ Nabiralci gob najbrž ne vedo, da bodo skih vezi. Vse po vrsti je prevzelo kul­ določa, da se urejanje prostora planiranja. Na podlagi analize s 170 m 2 prodajnih površin in 210 m 2 na, samopostrežna in klasična. letos le pogojno užitne in da bi jih rešuje v treh ustanovah. Občine obstoječega stanja predlagamo turno bogastvo, Jci ga ohranja Posav­ skladišč in drugih pomožnih pro­ Zaposlenih bo pet delavcev več kot kazalo prej dati na pregled. Pa ne morajo imeti v okviru upravnih dva modela, in sicer medobčinsko ski muzej, prevzelo jih je arkadno v dosedanji utesnjeni prodajalni. samo zaradi sevanja, ampak tudi zara­ organov organizirano upravno upravno organizacijo za urejanje storov. Poleg trgovine je tudi bife. dvorišče pa prostori, v katerih so dobi­ V rednost investicije je 100 m ilijonov Odprta bo ves dan, to je od 7. do 19. di drugih škodljivih snovi, saj tiste ob službo za vodenje upravnih po­ prostora Posavja in model medo­ cestah zaradi svinca v avtomobilskih li njihovi nastopi in razstave slovesne­ dinarjev. Direktor DO Emona Po- ure. jši nadih. stopkov urejanja prostora, več bčinske upravne organizacije za izpušnih plinih zagotovo niso kaj Nekaj sto ljubiteljskih kulturnih us­ občin skupaj pa praviloma us­ družbeno planiranje Posavja. Po­ Zaradi obogatene izbire se bo po­ prida. tvarjalcev in poustvarjalcev, likov­ tanovi upravno organizacijo za drobno smo razčlenjevali le prvi večal promet. Računajo, da bo MLADOST SE JE IZKAZALA — nikov, pesnikov, godbenikov, pevcev, družbeno planiranje ali upravno model, da smo lahko ocenili šte­ mesečno dosegel 20 milijonov di­ Zdaj že tradicionalni nastopi v počas­ igralcev in folklornih plesalcev je v mi­ organizacijo za urbanizem. Po us­ vilčnost in strokovnost delavcev titev dneva mladosti na igrišču pred tanovitvi upravnih organizacij za opravljanje opravil' in nalog narjev, kar je še enkrat toliko kot v nulem tednu obogatilo kulturni utrip dosedanji trgovini. V cerkljanski Srednjo šolo v Brežicah imajo vsako ugasne pooblastilo sedanjim poo­ znotraj upravne organizacije za leto več navdušenega občinstva. Do­ mesta. Žal so gradbinci tokrat imeli krajevni skupnosti je to edini trgov­ manj gledalcev in poslušalcev, ker seje blaščenim delovnim organizaci­ urejanje.prostora. Predvsem mo­ bro bi bilo, če bi jih prišli pogledat vsi ski lokal za vseh 12 vasi. pokazalo, d aje bil prav v tem tednu na jam za urbanizem. V Posavju sta ram poudariti, da nam ni vseeno, tisti, ki imajo čez mladino največ sporedu še niz drugih prireditev- to brežiški Region in IGMP-tozd kako bomo pričakali enega najve­ J. T. pripomb. Videli bi njihove športne Savaprojekt Krško. O reorganizi- čjih posegov v naš prostor, to je dosežke, ki so tokrat poželi izreden ranju služb za urejanje prostora v gradnjo savskih elektrarn. Zato je aplav tudi zaradi množičnosti, ne le Posavju že približno poldrugo leto to skoraj pomembnejše kot dejst­ NOVI PREDSEDNIK zaradi posamičnih uspehov. Zaradi razmišlja posebna delovna skupi­ vo, da visi nad nami še zakonski KRVODAJALCI, njih nebi smeli biti preveč skromni pri OK SZDL KRŠKO na pri Medobčinski gospodarski Damoklov meč — to je datum 31. VABLJENI! delitvi priznanj mentorjem in učite­ zbornici Posavja, katere član je tu­ december 1987, ko mora biti reor­ ljem gimnastičnih oddelkov. JE BRANKO PIRC di inž. Vojko Omerzu, direktor ganizacija končana.« BREŽICE — .V ponedeljek in torek (2. in 3. junija) bo tukaj krvodajalska KRŠKO — Na ponedeljkovi se­ tozda Savaprojekt. -akcija. Prostovoljce iz vse občine bo — Priganja vas zakon, toda to — Predvideli ste 15 strokov­ ji občinske konference SZDL ekipa Transfuzijskega zavoda iz Lju­ verjetno ni edini razlog, da se vam njakov, od arhitektov in krajinarjev Krško so poglobljeno ocenili bljane sprejemala v Domu učencev od že prej mudi? do geografov, sociologov in drugih Krške novice opravljene aktivnosti v pripravah profilov. Kaj bodo ljudje praktično 7. do 13. ure. Tokratni odvzem krvi in izvedbi letošnjih skupščinskih »Vse bolj dozoreva spoznanje, imeli od tako organizirane službe? sovpada s tednom solidarnosti in da je treba vsak problem ocenjeva­ KMET? — Direktor nuklearke Jan­ volitev. Za uspešno, vestno in krvodajalska komisija pri občinski or­ ez Dular se je v dopisovanju v Mladino ti ne samo s prostorskega, ampak odgovorno več kot štiriletno delo »Občan bo poslej lahko dobil ganizaciji Rdečega križa pričakuje več prelevil v kmeta, zdaj pa nekatere tudi z ekonomskega, socialnega in ljudi kot običajno. Zadnje čase na­ so se zahvalili dosedanji predsed­ res celovito informacijo, denimo Krčane, ki še vedno nočejo, (oziroma pred gradnjo hiše, v svoji občini. mreč opažajo, da se odziv zmanjšuje, si ne upajo) jesti solate, zanima, če bi nici OK SZDL Margareti Marje- čeprav bi moral naraščati, da bi glede tič, za novega predsednika pa so Nekajkrat na teden, verjetno lahko dobili kaj radioaktivno neopo­ na število prebivalstva dosegli raven, rečnega pridelka, kar pri direktorju izvolili Branka Pirca, dosedanjega dvakrat, bo na voljo ljudem v vsa­ ki posavski občini prostorski ki velja za Slovenijo in njene potrebe našega atomskega prvenca... predsednika občinske skupščine, koordinator, izven uradnih dni pa po krvi. in za podpredsednika OK SZDL bi občan moral priti na sedež up­ ZMAGOVALCI — V soboto, 24. V občini so še rezerve. V ljudeh naj POSLOVNEŽI — Sekretar Pred­ Toneta Pleterskega, do nedavne­ ravne organizacije, kjerkoli že bo. maja, se je na stadionu v Brežicah zb­ bi se v teh dneh zato prebudil občutek sedstva občinskega komiteja ZK Jože ga sekretarja občinskega sindi­ Zdaj je problem: ko gre eden na ralo blizu 600 pripadnikov civilne za sodelovanje v največji solidarnostni Habinc je na zadnji seji OKMZK izja­ akciji. kalnega sveta v Krškem, zdaj pa dopust, že m ora občan čakati.« zaščite. Tekmovalo je 22 gasilskih vil, da bo treba pri kadrovanju novih ravnateljev paziti, da bodo res izbrali zaposlenega v senovski Metalni. enot in 29 ekip prve pomoči. Pri nude­ — Kdo je zdaj, po vašem mne­ V BREŽICAH PETKRAT ljudi, ki bodo pedagoški vodje, ne pa nju, na potezi, da bi taka zasnova nju medicinske pomoči je bila naj­ biznismeni. Tako bi bilo najbrž pra­ KURIRČKOVA POŠTA reorganizacije zaživela? boljša ekipa iz Kapel, druga je bila SREBRO ZSMS vilno, če ne bi bila večina šol v takšnih »Prav gotovo so to občinski občinska enota in tretja ekipa iz Slo- BREŽICE — N a počastitvi dneva gmotnih zagatah, da si ne bi kaj prida TA TEDEN izvršni sveti in občinske skupščine, opomogli tudi s kopico — poslovne­ vina. Pri gasilkah so se najbolje uvrs­ mladosti je občinska konferenca V BREŽIŠKI OBČINI ki se morajo odločiti. Ob savskih tile tekmovalke iz Jutranjke, na žev! elektrarnah moramo misliti še na mladinske organizacije podelila pet drugo mesto ekipa brežiške bolni­ CERKLJE OB KRKI — V ponede­ hitro cesto, železnico, plinovod, a srebrnih znakov ZSMS za zavzeto LOVSKA — V soboto seje na cesto ljek dopoldne so Cerkljanski kurirji v tudi na rezervate pitne vode. šnice in na tretje ekipa Tovarne pohi­ delo v svojih vrstah in za delo z mla­ od Zdol proti Pleterjam naenkrat us­ ulo nekaj deset ovac; presenečeni Vrhovski vasi sprejeli kurirčkovo Občinske meje so še marsikdaj štva. Med moškimi je najbolje obvla­ dimi. Prejeli so jih: Peter Dimitrov- pošto iz rok vrstnikov iz krške občine. preostra ločnica, ob skrbi za ohra­ dala gasilske veščine skupina^ iz avtomobilist je hotel od lastnika zve­ Tam so se na skupnem mitingu zbrali ski, Irena Gramc, Marija Lupšina- deti kaj več o tamkajšnji ovčereji, a njanje čistega, zdravega okolja pa Globokega. Sledila jim je ekipa Žel­ Novak, Kulturno prosvetno društ­ vsi učenci iz dveh šol iz Podbočja in iz Vojko Umerzu: »Poenotenje je bodo bolj zbledele.« ezniškega gospodarstva iz Dobove, gospodar drobnice ni bil nič kaj dobre vo Franjo Stiplovšek in občinska volje. Osorno je odvrnil, da ne bo nič Cerkelj ob Krki. Še isti dan so ku­ nujno za boljši jutri Posavcev.« PAVEL PERC tretja pa je bila občinska enota iz rirčkovo pošto prejeli Brežičani. V ekipa mladih traktoristov. povedal, češ da mu je lovec prav tisti torek so jo ponesli do Velike Doline, Brežic. (Foto: J. Teppey) dan ubil psa. včeraj do Jesenic, Dobove in Kapel. V Dobravi so jo ponovno prevzeli ENAJSTERICI ZMAGALI Brežičani in jo bodo danes izročili pio­ SREBRNI ZNAKI nirjem iz Artič. Pošta bo obšla Pečice, Gmotne in prostorske stiske SENOVČANI Sromlje, Globoko, Pišece in Bizeljsko, ZSMS kjer bo počakala do 2. junija. Tedaj jo PODBOČJE — Preteklo soboto bodo bizeljski kurirji predali Bist­ Občinski komite ZK v Krškem o položaju družbenih dejavnosti v občini KRŠKO — Po svečani seji je bilo v osnovni šoli Gorjanskega ričanom, ti pa jo bodo 7. junija odnesli občinske konference Zveze socia­ batoljona v Podbočju občinsko na zbor pionirjev Jugoslavije v KRŠKO — Družbene dejavnosti so v občini Krško v preteklih srednjero­Krško gospodarstvo, preobremenjeno listične mladine Krško v počas­ tekmovanje 11 enot civilne zaščite iz titev dneva mladosti so prejšnjo Trebčah. čnih obdobjih doživele nadpovprečen družbeni razvoj, nekatere pa še vedno z najvišjo skupno prispevno stopnjo v delovnih organizacij in krajevnih zaostajajo za razvojem gospodarstva. Uveljavile so se kot spodbujevalke republiki, namreč že zavrača nekatere soboto v mali dvorani Delavskega DVA IZLETA sporazume! in kulturnega doma Edvarda skupnosti. Prvo mesto je zasluženo splošnega družbenega razvoja. osvojila ekipa krajevne skupnosti In če na koncu s 4. seje OK ZK Kardelja v Krškem podelili srebr­ UPOKOJENCEV Senovo, druga je bila ekipa KS Bres­ Ob tej ugotovitvi pa so na seji poročilu poudaril, da je svobodna me­ Krško opozorimo še na zelo pereče ne znake ZSMS petim mladim družbenopolitičnim delavcem, šti­ KRŠKO — Društvo upokojencev občinskega komiteja Zveze komu­ njava sicer dosegla nekaj dobrih rezul­ vprašanje krškega osnovnega zdravs­ tanica, tretja pa enota CZ iz Sopa rim mentorjem in dvema društvo­ obvešča svoje člane, da bo v juniju nistov v Krškem, ko so razpravljali o tatov, omejevalni ukrepi na vseh podr­ tva — veliko fluktuacijo zdravnikov, Krško. Ob dnevu civilne zaščite je ma. Znake so dobili Jože Lajkovič priredilo dva izleta: 7. junija v Lo­ položaju družbenih dejavnosti v obči­ očjih družbene porabe pa so jo vedno saj se jih jev krškem zdravstvenem do­ občinski štab CZ Krško podelil (Transport), Martina Ban in Dra­ garsko dolino, 28. junija pa v Po­ ni v duhu usmeritev 19. seje CK ZKS, bolj uokvirjali v proračunske spone. mu v zadnjih petih letih izmenjalo kar priznanja dr. Francu Pogačarju, murje. Kdor se želi udeležiti, naj se soglašali tudi s stališčem predsednika V predšolskem varstvu se soočajo z go Pereč (oba Kostak), Marko deset, to je polovica vseh zdravnikov, Vrhovšek (Podbočje) in Rudi Meti Habicht, Fedorju Špacapanu čimprej zglasi v društveni pisarni v komiteja družbenih dejavnosti Anto­ vse večjo prostorsko stisko, ob gra­ lahko tudi to povežemo s slabimi Semec (Dom mladih); Marjanca in Alojzu Arku. Krškem. na Sulca, ki je v izčrpnem uvodnem dnjah pa ne bi smeli pozabiti tudi na delovnimi pogoji in možnostmi za na­ Fritz (OŠ Jurij Dalmatin), Hilmija strokovne delavce. Zdaj imajo vzg­ predovanje v stroki. Sedanje razmere Ahmatovič (Šahovski klub Krško), ojiteljice zelo slabe možnosti za nujno terjajo prostorsko rešitev, zato Kristija Pavliha (TCP Djuro Salaj) NA MARATONU višješolski študij ob delu, zato naj se morajo priprave za referendum za in Jože Resnik (Delavnice pod posavske delavske univerze dogovore uvedbo samoprispevka za nov zd­ 150 KOLESARJEV Srečanje mladih iz Laboda posebnimi pogoji, Leskovec), Ra­ z mariborsko pedagoško akademijo, ravstveni dom, pomemben za celotno dioklub Rotocel in Indok center KRŠKO — Ob dnevu mladosti je da izobraževanje prenesejo v regijo. občino, v sklepno fazo. Združeno delo Preizkusili tudi spretnost svojih direktorjev ~ Krško. krško kolesarsko društvo »Matija Gmotni položaj delavcev na šolah je je že doslej zbralo za 90 milijonov di­ Slovesnosti, popestrene s kul­ Gubec« prejšnjo nedeljo pripravilo SROMLJE — Ob dnevu mladosti je tov in je »osvojil« drugo mesto, takoj zelo različen, prav tako opremljenost narjev za dom. turnim sporedom, seje udeležil tu­ prvi kolesarski maraton, ki so ga P. PERC bilo prejšnjo soboto v rekreacijskem za njim pa se je uvrstil direktor krške­ šol. Medtem ko so po opremljenosti z di sekretar RK ZSMS Tone Ander­ imenovali po Matiji Gubcu. Na 65 km centru Laboda na Sromljah že 8. ga tozda Libna Edo Komočar. Tudi učili nekatere osnovne šole že kar na lič. Isti večer je 40 mladincev iz dolgo progo od Krškega prek Senove­ srečanje mladine Laboda. Dopoldne direktorji torej še niso izgubili stika s srednjeevropski ravni, pa močno zaos­ krške občine z vlakom odpotovalo ga, Trebč, Brežic, Dobravskega gozda so se mladi pomerili na kvizu »Mir — prakso. taja Srednja šola Krško, kjer niso le na proslavo dneva mladosti na sta­ in Artič seje odpravilo 150 kolesarjev neuvrščenost — mirovna gibanja. Najboljšim mladincem so podelili prostorsko utesnjeni, ampak prak­ Kmetija je dion JLA v Beograd. iz 12 slovenskih in hrvaških klubov ter Zmagala je ekipa tozda Delta Ptuj nad pisna priznanja za zavzeto družbenop­ tično nimajo več s čim učiti. Samo lani društev. Za najbolj množično ekipo je tozdom Temenica Trebnje in DSSS olitično in proizvodno delo med so na tej šoli izgubili pet dobrih inže­ še vedno dobil pokal Rog Kočevje, za najšte­ Novo mesto. letom. Dobili sojih: Cvetka Arh (Lib­ nirjev, letos je odšel šesti, sedmi ima vilčnejšo družino Litijani, najstarejši V pestrem kulturnem sporedu je na), Ivanka Dragar (Tip-top), Milena prošnjo v nuklearki, in če izgubijo še ogrožena Ni trajalo dolgo tekmovalec je imel 56, najstarejša sodelovala folklora »Delte«, s skečem Furlan (tozd Komerciala, Novo mesto), osmega, lahko zaprejo! Zavoljo izjem­ kolesarka pa 53 let. Pokale je zagoto­ so se predstavili mladij iz tozda Libna Mihaela Lavrič (tozd Komerciala, Lju­ no slabega odziva za rudarski oddelek Ni še rešitve spora Iz načrtov vrgli financi­ vila občinska ZTKO Krško, sicer pa ■ Krško, z odlomkom iz Županove Micke bljana), Zvonka Mlinar (tozd Zala Id­ letos morda oddelka ne bo več. ranje tehnične kulture so akcijo, ki je želo uspela, gmotno - pa še mladi ljubljanskega tozda Tip- rija), Nada Rašl (Delta), Nada Šušt­ Čeprav v interesnem združevanju, z REDNA — Poročali smo že podprli tovarna »Djuro Salaj«, Kovi­ neposredno svobodno menjavo dela narska, SOP, IGMP, Sava, Pionir top. V zabavnem delu srečanja so mla­ eršič (DSSS Novo mesto) in Nada Vid­ (DL 16. aprila na 3. strani) o neza­ SEVNICA — Pred leti je tehnična di presenetili direktorje z nelahko na­ mar (Temenica). OO ZSM tozda in ob konkretnem programu na tej šoli vidljivem položaju zaščitene kme­ tozd gradbeni sektor Krško, Žito tozd ni najboljše rešitve, temveč v poveča­ kultura v tej občini predvsem zaradi Imperial in Preskrba. logo — šivanjem gumbov. Generalni Libna je četverici izročila še bronaste tije Maroltovih nad Boštanjem, ki razumevanja in podpore Franca Pipa­ znake ZSMS. nju prispevne stopnje, se bodo morali direktor Milan Bratoš je bil naj- je ogrožena zaradi daljnovoda, ki na prišla do zavidljivega sistema fi­ P. P. zavzeto lotiti nekoliko daljše poti. spretnejši od vseh moških konkuren­ naj bi povezoval predvideno HE nanciranja. Posamezne samoupravne Boštanj. interesne skupnosti so namreč sprejele Sevniški paberki 20. maja je deset mož na posebni samoupravne sporazume, po katerih obravnavi na kmetiji sami najprej so po določenem ključu namenjali de­ sledilo predstavitvi možnih va­ nar za to dejavnost. DESETERICA NAJBOLJŠIH — riant prestavitve daljnovoda. Po Vse prehitro je nastopila oseka teh Jutri ob 19. uri se bo v dvorani sev- Vsak peti delavec v bolniški zapisniku, ki so ga predstavniki niškega gasilskega doma pričela po­ denarcev, predvsem zaradi tako ime­ Elektrogospodarstva Slovenije novanega čiščenja kroga podpirancev savska pevska revija. Nastopilo bo Izvršni svet zasedal v Stillesu — Lanska izguba še ni vsa pokrita______nato narekovali na krajevni skup­ v sisih. Tehnično kulturo so brez deset zborov iz vseh treh občin, ki so nosti, so očitno pripravljeni odsto­ milosti metali iz posameznih sisov, bili najbolje ocenjeni na občinskih SEVNICA — Minuli petek je občinski izvršni svet opravil svojo drugo mesec je znašala bolniška kar 21 pati največ dobrih sto metrov med med drugim tudi iz izobraževalne revijah. sejo v Stillesu, največjem lanskem izgubarju, ki je še vedno v težavah. odstotkov, v tovarni, kjer morajo dvema stebroma, kar pa bi verjet­ skupnosti. Tako seje letos celo prime­ SREČANJE GASILSKIH GODB bdeti nad porabo slehernega dina­ no še vedno motilo gnojenje s rilo, da je velika skupina tekmovanja — Konec tedna bo minil še v enem Začasni kolektivni poslovodni mizah, ki so jih »našli« v skladišču. rja, je to pobralo d odatna 2 m ilijona topom za gnojevko. Elektrikarji željnih raketarjev pripotovala v Novo srečanju, tradicionalnem shodu gasil­ organ je bil dolžan podati poročilo. V stikih s trgovci širom po državi so skih godb, ki bo v soboto od 15. ure dinarjev. V proizvodnji so pogrešali so namreč vstavili še klavzulo mesto, tam pa sojo poslali domov, češ Po besedah predsednika Draga Mi- ugotovili, da za sevniške izdelke »tehničnih normativov za gradnjo dalje na ploščadi pred Lisco. Po urad­ kar 58 delavcev. da izobraževalna skupnost zanje ni linoviča razmere niso rožnate. Med marsikje sploh ne vedo. Denimo: na daljnovodov«, niso pa v zapisnik ni predstavitvi bo prosta zabava. Razumevanje za težke razmere poravnala kotizacije!? drugim še ni pokrita niti vsa lanska pomembnem trgu, kot je beograj­ hoteli vnesti normativov topa za Pri OK SZDL se je te dni kočno z UPAJO NA BOLJŠE — Kdor še ne gospodarjenja so našli v nekaterih ve, bodi ponovljeno, da ima društvo izguba. Nerazrešen problem je ob­ ski, sploh ni razstavljenih Stilleso- gnojevko. veliko zamudo sestal koordinacijski kolektivih. Lepo sodelovanje imajo Slej ko prej ostaja ključno invalidiov svojo pisarno v ketnih rat na Blanci. V odpravo ozkih grl vih izdelkov, kar je za stilno po­ odbor za društva. Nazadnje so le našli s senovško tovarno kartonažne em­ vprašanje: ali birokratski plan in prostorih bloka št. 10 v Naselju heroja so pred časom poslali celo delavce iz hištvo nuja. nekakšno salamonsko rešitev, da bo balaže. Sedaj je kolektivni poslo­ vse, kar z njim sledi, ali obdelava tehnična kultura letos nekako zbrala Maroka. Prostorje zelo reven, zato so režije in sevniških skupnih služb. Predsednik Milinovič je potožil vodni organ slednjič v popolni na veliki kmetiji? okrog 450 tisočakov za osnovno invalidi ves čas upali, da bodo prišli Kar med 70 do 80 milijonov di­ kam drugam. Žal kaže, da to postaja zaradi mnogih bolniških izostan­ sestavi. ^ ^ A. Ž. dejavnost. ^ ^ narjev je v okrog 7.000 stolih in 130 kov, zlasti v marcu in aprilu. Ta kar stalen kotiček, če tako želijo ali ne. 6 DOLENJSKI LIST St. 22 (1920) 29. maja 1986 Po stopinjah znanih knjigarnarjev tura Novomeška Mladinska knjiga praznuje 25-letnico osnovanja — Ne samo trgov­ ska, ampak tudi kulturna ustanova, ki popularizira knjige tudi prek sejmov :n NOVO MESTO — V dneh, ko v Krkini razstavni avli v Ločni poteka žepotrebščinami, z malimi knjižnimi 8. dolenjski knjižni sejem, praznuje novomeška Mladinska knjiga, soprire- sejmi pa je slovensko knjigo pri­ diteljica te tradicionalne kulturno-poslovne manifestacije, pomemben ju­bližala tudi bralcem v Dolenjskih bra- bilej. Mineva petindvajset let, odkar sojo osnovali, oziroma odkar je zalo­Toplicah in Šentjerneju. Šestnajst žba Mladinska kniga iz Ljubljane od takratnega novomeškega trgovskega let je v okviru novomeške poslovne podjetja Izbira prevzela knjigarno in papirnico ter ustanovila svojo anje enote delovala tudi poslovalnica v poslovno enoto. Metliki, ki pa seje leta 1980, ko so jo Pod novim gospodarjem sta s preureditvijo pa pridobili tudi preselili v nove prostore, osamosvo­ novomeško knjigotrštvo in papir- prostor za prodajo igrač in kotiček jila. / ' ničarstvo lahko zadihala s polnimi za Svet knjige. Poslej so poslovne Ob 60-letnici ljuči. Z letom 1981 sta se knjigarna krivulje šle samo navzgor, poleg te­ Mladinska knjiga v Novem mestu in papirnica na Glavnem trgu ga je Mladinska knjiga prevzela uspešno nadaljuje tako rekoč stolet­ dr. Paternuja dokončno otresli tudi velike pro­ skrb za organizirano preskrbovanje ne knjigotrške tradicije. Prva knji­ storske stiske. Prodajne prostore so devetnajstih osnovnih in srednjih Znani literarni zgodo­ KAKO SE SLIKA? — Posnetek je z ene od demonstracij na dvo­ garna oziroma organizirana proda­ povečali na okoli 250 kvadr. metrov, šol z učbeniki in drugimi šolskimi rišču Dolenjskega muzeja, kjer je akademski slikar Veljko Toman ja knjig je bila tu že pred letom 1850, vinar predaval v SK M i­ (tretji od leve) obiskovalcem večkrat pokazal postopke, ki jih upora­ ko je novomeški tiskar K. Tandler rana Jarca, kjer je blja pri slikanju, od tega, kako se mešajo barve, do izbire motiva in začel knjige prodajati v svoji knji­ razstava njegovih del nanosa barv na razpeto platno. (Foto: B. Babič) 900 novitet na sejmu garni. Ker je v Novem mestu že naj­ kasneje leta 1819 delovala tiskarna, NOVO M ESTO — »V Novem V Krki odprli tradicionalni majski knjižni sejem je zelo verjetno, da so tudi knjige or­ mestu nisem nikoli živel, v meni Likovne ure pri muzeju ganizirano prodajali že prej. Prodaj- pa to mesto kljub temu živi in z NOVO MESTO — Novomeška Petrov, upravnica novomeške Stu­ li pa so jih tudi na sejmih, ki jih mi njim Božidar Jakac, Miran Jarc NOVO MESTO — Prihodnji teden se bo v Dolenjski galeriji izte­ Mladinska knjiga, Študijska knjižni­ dijske knjižnice, in tudi spregovorila bilo tako malo, in ta način prodaje pa Anton Podbevšek, če ome­ kla razstava del akademskega slikarja Veljka Tomana, ki ga ljubitelji ca Mirana Jarca ter kulturno društvo o njihovem delu. Posebej je pouda­ se je ohranil do druge svetovne nim samo te tri,« je dejal literar­ likovne umetnosti in redni obiskovalci galerije poznajo kot večk­ in mladina Krke so pripravili že 9. rila, da je Polde Bibič oblikoval vojne. Knjigotrško dejavnost sta za ni zgodovinar akademik dr. Bo­ ratnega udeleženca Dolenjske slikarske kolonije, Krkine kolonije in Dolenjski knjižni sejem. Sejem je, filmsko vlogo Primoža Trubarja v Tandlerjem nadaljevala V. Bobnar ris Paternu, profesor na filozof­ Labodovega ekstempora. Pregledna razstava avtorjevih del, ki sojo kakor so bili tudi vsi poprejšnji, v avli nadaljevanki, ki so jo pravkar in J. Krajec, kije med drugim pona­ ski fakulteti v Ljubljani, minuli uvrstili v letošnji program galerije in jo je slikar skrbno načrtoval, poslovne stavbe tovarne zdravil v Lo­posneli. O televizijski nadaljevanki tisnil Valvasorjevo Slavo vojvodine četrtek v Študijski knjižnici Mi­ zasluži nekaj več pozornosti, kot je to običajno pri tovrstnih razsta­ čni, kjer je prodajna razstava z okoli je nekaj več povedal njen urednik Kranjske. Krajčeva tiskarna je med rana Jarca, kjer so ob njegovi vah. Posebnost razstave in njene postavitveje v tem, da se vzporedno 900 slovenskimi knjižnimi noviteta­ Marjan Brezovar. NOB nadaljevala dejavnost na Ro­ 60-letnici pripravili razstavo nje­ s predstavitvijo avtorjevih najnovejših del obiskovalci (predvsem šol­ mi, izšlimi od lanskega maja. Študij­ gu in pripomogla k razmahu par­ govih knjig in publikacij, v ska mladina) seznanijo s sodobno ustvarjalno dejavnostjo, ki od gle­ ska knjižnica je v avli pripravila razs­ Danes bo gost Dolenjskega knjiž­ tizanskega tiska. Po Krajcu je s katere je pisal, sam pa je obisko­ dalca zahteva, da pozna proces nastajanja likovnega dela, d a bi tako tavo, posvečeno 400-letnici Trubarje­ nega sejma pesnik Tone Pavček. knjigotrštvom nadaljevala Katoli­ valcem spregovoril o sodobni dojel in spoznal njegove osnovne in bistvene lastnosti. ve smrti, in razstavo knjig Toneta Govoril bo o zbirki Sto romanov, ki ška bukvam a, ki se je leta 1919 slovenski liriki in značilnih V ta namen je Toman naslikal dva ciklusa slik s pokrajinskimi mo­ Partljiča, predsednika Društva slo­ bo ponovno izšla pri Cankarjevi preimenovala v Jugoslovansko knji­ tokovih v njej. tivi in z njima poučno prikazal, kako je od stvarnega motiva venskih pisateljev. Sejem bo odprt še založbi, kjer je Pavček urednik. garno, iz nje pa je leta 1941 nastala Počastitev Paternujevega živ- postopoma prišel do abstraktne slike. jutri. Gost bo ob tej priložnosti podelil Ljudska knjigarna, ki so jo leta 1948 ljenskega jubileja v novomeški Ko so načrtovali to razstavo, so zamisel razširili še na praktični Slovesna otvoritev letošnjega do­ priznanja tistim učiteljem, ki kot nacionalizirali. knjižnici nikakor ni naključna, prikaz nastanka slike in avtor se je povabilu Dolenjske galerije pri­ lenjskega knjižnega sejma je bila v mentorji pomagajo na tekmovanjih saj je ta mednarodno priznani za bralno značko. jazno odzval s tem, da v času trajanja svoje razstave dvakrat ponedeljek zvečer. Začel jo je Krkin Pred drugo svetovno vojno in po literarni zgodovinar in razisko­ tedensko učencem vseh šol v novomeški občini predstavi uro pevski zbor pod vodstvom Mira njej se je kot knjigarnar uveljavil valec naše gore list, belokranjski likovnega pouka na muzejskem dvorišču. Pri tem imajo tudi učenci Kokola. O poslanstvu sejma in vlogi Karel Mahorčič, kasnejši direktor rojak, rojen v Predgradu pri in dijaki možnost, da sami poskusijo naslikati motiv po lastni izbiri novomeške Mladinske knjige ki »Prekmurje« že imenovane Izbire. Pri knjigarna­ Črnomlju. Že v mladosti je imel in presoji. praznuje 25-letnico, je govoril Jan­ rju Mahorčiču so kupci lahko v naj­ razgibano življenje. Gimnazijo Tovrstna zamisel likovno pedagoškega dela z mladimi se je po­ ez Kovač, eden od direktorjev Mla­ za harmoniko krajšem času dobili vse knjige, iz­ je obiskoval v več krajih. Med kazala kot uspešna in je navdušila učence in njihove varuhe, zato v dinske knjige. Osrednja pozornost dane v Jugoslaviji. To tradicijo hitre vojno so ga okupatorji zaprli, le­ prihodnje načrtujejo v Dolenjski galeriji podoben prikaz plastičnega Silvester Mihelčič izdal prvega sejemskega večera pa je bila postrežbe poskuša danes nadaljeva­ ta 1944 pa je oblekel partizansko oblikovanja in grafičnih tehnik. Željo po takšnem načinu izobraže­ posvečena pisatelju in dramatiku zvezek priredb prekmur­ ti novomeška Mladinska knjiga pod uniformo. Po vojni je končal vanja so izrazili tudi v Vzgojno varstvenem zavodu in ker bi bila pot Tonetu Partljiču, dramskemu igral­ skih melodij — Namenje­ vodstvom Ruže Zupanc in s 27- študije na univerzi, doktoriral, za najmlajše do Dolenjskega muzeja pretežavna, so se dogovorili, da postal profesor na filozofski fa­ cu Poldetu Bibiču ter dramaturgu in no učencem članskim kolektivom. bo slikar Veljko Toman v začetku šolskega leta obiskal novomeške leposlovnem kritiku Marjanu Bre­ L Z. kulteti in dokaj zgodaj tudi član malčke v njihovih vrtcih. zovarju, novomeškemu rojaku. Ob­ ČRNOMELJ — Silvester Mihe­ Slovenske akademije znanosti in J. M. iskovalcem jih je predstavila Nataša lčič, ravnatelj tukajšnje glasbene um etnosti. šole in organizator glasbenega Dr. Paternu je eden naših naj­ življenja v Beli krajini, širši sloven­ bolj znanih in plodovitih literar­ ski javnosti pa znan predvsem kot RAZSTAVA ILUSTRACIJ nih zgodovinarjev in razisko­ skladatelj in solist na elektronski valcev. Svoja dognanja je objavil Spustili zaveso na 29. srečanju K R Š K O — Ju trio b 18. uri bodo v harmoniki, se zadnja leta uveljavlja v več samostojnih knjigah, z raz­ Galeriji Krško odprli razstavo ilust­ pravami pa se je in se še vedno Na republiškem finalu ljubiteljskih gledališč v Novem mestu nastopilo 14 odra­tudi kot uspešen prirejevalec narod­ nih glasbenih motivov za harmo­ racij akademske slikarke Jelke oglaša v literarnih revijah in dru­ slih skupin od 16 izbranih — zadnji dan srečanja strokovna žirija objavila sklep niko.o Že pred dvema letoma je pri Reichman. V obširnejši zloženki, ki gih publikacijah. Vse to njegovo zastopanju slovenskega gledališkega ljubiteljstva na drugih srečanjih Državni založbi Slovenije izdal dva prinaša več podatkov o slikarki, je obsežno in raznotero delo zaje­ zvezka skladb za harmoniko oziro­ tovrstno ustvarjalnost Reichmano- ma tudi razstava, ki je na ogled v ve opisal umetnostni zgodovinar Kranj, R. Jenček: Projekt Kosovel v ma priredb melodij, ki jim je pri­ spodnji avli Študijske knjižnice NOVO MESTO — S predstavo Muličijevega dela Ali Hodža Hodža Alija, s Janez Lombergar. Na otvoritvi katero je gostovalo albansko ljubiteljsko gledališče Drejtesia iz Prištine, seje vizvedbi postojnske Svobode in sluhnil v rodni Beli krajini, te dni pa Mirana Jarca. Omenimo še, da razstave, ki bo na ogled do 13. juni­ pod strokovnim vodstvom dr. soboto v Novem mestu končalo 29. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Pri-Radojevič: Tudi psi lahko lajajo v je iz tiska prišel že tretji zvezek takih ja, bodo sodelovali cicibani iz krške­ Borisa Paternuja nastaja zajetna štinsko gledališče je sodelovalo kot gost tega srečanja, kije trajalo štiri dni in jeizvedbi izolske skupine STEPS. Na priredb, in sicer pod naslovom ga vrtca. Od 2. do 6. junija bodo zbirka pesništva, ustvarjenega bilo obogatenoz nekaterimi predstavami, ki sojih poprej videli na republiškem festivalu mladega gledališča v Mos­ Prekm urje. dopoldne za skupine najmlajših or­ na Slovenskem med NOB. srečanju pionirskih in mladinskih ter lutkovnih skupin na Vrhniki. tarju pa bo slovensko ljubiteljsko V tretjem zvezku je deset Mihe- ustvarjalnost zastopala skupina iz Ičičevih priredb za harmoniko. Med ganizirani obiski in zagotovljeno I. Z. Pred tem je bila v Novem mestu bljane s Cankarjevim Kraljem na Opčin s Trdina — Sosičevo Kresno drugim je v skladbo za harmoniko vodstvo po razstavi. tudi 16. skupščina slovenskih gleda- Betajnovi, na Srečanje Abraševič nočjo. prelil tudi znano prekmursko ljud­ liščnikov, na kateri so med drugim izolska skupina STEPS, na RTV I. Z. sko pesem Fsi so venci bejli, poleg podelili Linhartovo plaketo (dobila bodo posneli murskosoboške Toto- tega pa še Marko skače po zelenoj sta jo selektor letošnjega srečanja ve in opčinsko Kresno noč. Za Ciuha med svojimi rojaki trati, Trgaj mi roužice, delaj mi pti- Iztok Tory in Jože Varga, član Teden slovenske dram e v K ranju sta šliček in druge, ki pa jih pojo tudi V Krškem predstavili monografijo Jožeta Ciuhe murskosoboške gledališke skupine), predlagani dve predstavi: Cankar­ TRIJE ZBORI NA drugod po Sloveniji. strokovna žirija pa je objavila svoj jev Kralj na Betajnovi v izvedbi KRŠKO — Prejšnji petek zvečer Državni založbi Slovenije, kjer je REPUBLIŠKI REVIJI I. Z. sklep o tem, katere predstave bodo Šentjakobskega gledališča in Trdi­ je bil v mali dvorani Delavskega monografija izšla. Z A G O R JE — Prejšnji teden je bi­ zastopale slovenski gledališki ama­ na — Sosičeva Kresna noč, ki jo iz- kulturnega doma Edvarda Kardelja Ciuha je občutljiv za vse, kar se terizem na festivalih in drugih la v Zagorju ob Savi 10. revija mla­ v Krškem pomemben kulturni dogaja na področju um etniškega us­ dinskih pevskih zborov Slovenije. srečanjih. • Žirija 29. srečanja, ki so jo sesta­ dogodek. Krško združeno delo in tvarjanja, ne le v likovni umetnosti, Na sedmih koncertih je sodelovalo Za 29. srečanje v Novem mestu je vljali Marjan Brezovar (predsednik), OTROCI IZ VRTCEV občinska kulturna skupnost sta na­ zato sta v knjigi tudi dve njegovi 52 slovenskih otroških in mladinskih bilo izbranih šestnajst (odraslih) Vladimir Kocjančič, Slavko Pezdir, KOT LIKOVNIKI mreč Krčanom omogočila predsta­ poetični besedili in avtobiografija pevskih zborov, od tega trije z skupin, vendar jih je na odrih v Peter Militarov in Rajko Stupar, je vitev monografije enega najbolj pa izvrstne ilustracije don Kihota, Dolenjske. V petek, 16. maja, zvečer NOVO MESTO — V sredo, 4. ju­ novomeškem domu kulture, v St­ soglasno sklenila, da pojde na Festi­ znanih in cenjenih sodobnih likov­ Ciuhove scenografije, freske, slike, sta nastopala dekliški zbor tre­ nija, ob 13. uri bodo v avli poslovne raži in Dolenjskih Toplicah nasto­ val dramskih amaterjev Jugoslavije v nih umetnikov Jožeta Ciuhe. akvareli, risbe, lutke. stavbe Krke v Ločni odprli zani­ pilo le štirinajst. Kranjčani in Jese­ Trebinje gledališka skupina KUD banjske glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič in mešani mladin­ mivo likovno razstavo. S svojimi ničani so namreč svoj nastop Štefan Kovač iz Murske Sobote, in ski pevski zbor SŠTZU Boris Kidrič likovnimi izdelki se bodo predstavili Ciuhovo razkošno in zajetno odpovedali. Kljub temu program sicer s predstavo <3rkenyjevega dela Novo mesto pod vodstvom Franca malčki iz novomeških vrtcev. Na monografijo, ki prinaša na 339 st­ zaključne prireditve ni bil bistveno Totovi, v nočnem programu tega fes­ Možeta. V soboto zvečer pa se je ogled bodo risbe in izdelki, ki sojih raneh 117 barvnih in 30 črno-belih osiromašen. Če bi že lahko zapisali tivala pa bo sodelovala izolska skupi­ predstavil še mladinski mešani pev­ otroci oblikovali iz odpadnih mate­ reprodukcij in 91 vinjet ter pomeni kaj takega, potem bi morali to stori­ na STEPS z delom. Tudi psi lahko la­ ski zbor osnovne šole Grm Novo rialov tovarne zdravil. Na otvoritvi prerez skoz slikarjevo več kot šti­ ti v zvezi z obiskom. Obisk nikakor jajo Zvonke Radojevič. Murskosobo­ mesto pod vodstvom Slavka Rauc- bodo otroci iz ločenskega vrtca na­ ridesetletno delo, je predstavil pe­ ni bil na ravni prireditve, saj so mo­ ški Totovi bodo hkrati s Trdina — ha. stopili z Mačkom Murijem. snik Kajetan Kovič, urednik v rali čast občinstva reševati člani sku­ Sosičevo Kresno nočjo, predstavo pin, ki takrat niso nastopale. mladih iz Opčin na Tržaškem, zasto­ Strokovna žirija pa je še sklenila: pali slovensko gledališko ljubiteljstvo na Večere bratstva v Prizren pojde na naslednjem Borštnikovem sreča­ Šentjakobsko gledališče iz Lju- nju v Mariboru. ______Čigav je Belokranjski muzej? vajajo slovenski zamejci iz Opčin. Tudi za Festival alpe — Jadran je METLIKA — Finančno stanje Belokranjskega muzeja v Metliki se iz leta v Izgovori nekaterih odgovornih ROJAKOVA POBUDA — Jože PREDAVANJE O žirija predlagala dve predstavi— že leto slabša, to pa povzroča številne težave, od okrnjene redne dejavnosti te kul­ljudi iz Črnomlja, da Belokranjski Ciuha, rojeni Krčan, je ob predstavi­ BRECHTU omenjeno Kresno noč in Jesihovo turne ustanove do nizkih osebnih dohodkov štirih zaposlenih in enega s polo­muzej na območju črnomaljske tvi svoje monografije v Krškem dejal, Afriko, ki jo izvaja kranjsko Gleda­ vično zaposlitvijo. Glavni financer muzeja. Kulturna skupnost Slovenije, vsesk­občine ne opravlja nobene ali le da bi si štel v čast, če bi lahko del NOVO MESTO: Danes ob lišče čez cesto. ozi izpolnjuje svoje obveznosti, težave pa so z obema belokranjskima kulturni­malenkostno dejavnost, so, kot njegovega opusa našel prostor v mes­ 17. uri bo v čitalnici Študijske Na beograjski Reviji amaterskih ma skupnostma, posebej s črnomaljsko, ki za dejav nost Belokranjskega muzeja povedo podatki, iz trte izviti, oziro­ tu mladostnih spominov. Kako drago­ knjižnice M irana Jarca v Novem malih scen naj bi videli eno od teh prispeva vedno manjši delež. ma gre le za neutemeljene predsod­ cena je lahko ta pobuda tudi v svetu mestu izredno zanimivo preda­ predlaganih predstav: M. Jesih: Af­ ke. Lani je metliška kulturna uveljavljenega umetnika, na neki na­ Tako so leta 1980 vsi trije finance­ rečeno, tudi pri osebnih dohodkih. vanje o misli in delu pred 30 leti rika v izvedbi Gledališča čez cesto skupnost namenila za delovanje čin potrjuje tudi zanimanje za umrlega nemškega ..dramatika, rji prispevali vsak tretjino potrebnih Tako imajo sedaj zaposleni v muze­ muzeja skoraj 30 odst. vseh svojih Ciuhovo monografijo, ki stane kar 27 gledališkega teoretika in prakti­ sredstev, po 366 tisočakov, leta 1983 ju več kot 46. odst. nižje osebne sredstev, črnomaljska pa manj kot 7 tisočakov, a so vsi izvodi že našli ka Bertolta Brechta. Izvrstnost je dala slovenska kulturna skupnost dohodke, kot bi smeli biti glede na odst. Poleg tega muzej ni nikoli od kupce, umetnik pa se je z veseljem nekaterih še danes vznemirljivih V MOKRONOGU 740.000 dinarjev, metliška 625 in rast OD v gospodarstvu. Račun črnomaljske kulturne skupnosti za­ podpisoval. (Foto: P. P.) in pogosto tudi nerazumljenih SPET »IGRAJ KOLO« črnomaljska 618 tisočakov, lani pa pove, da bi, če bi hoteli letos ujeti hteval dodatnih sredstev za vzdrže­ Brechtovih gledaliških iskanj in prva 2.895.000, M etlika 2.340.000 in vanje muzejske stavbe, čeprav bi bil Osrednje besedilo v monografiji MOKRONOG — Tu se že dalj korak z gospodarstvom, ob pre­ najdevanj bodo prikazali v luči Črnomelj le 1.900.000 dinarjev. do tega upravičen. Za to je svoj je izpod peresa Zorana Kržišnika, časa marljivo pripravljajo na tradi­ dvideni 70-odstotni rasti OD morali svojih raziskovalnih področij delež prispevala Kulturna skupnost ravnatelja Modeme galerije v Lju­ cionalno folklorno prireditev Igraj »Zaradi tega so seveda začele zas­ le-te v muzeju povečati za več kot trije gostje iz ljubljanske fil­ Slovenije, ostalo pa so zbrali v Me­ bljani, ki je Ciuhovo ustvarjalnost kolo, ki bo v soboto, 7. junija, ob 20. tajati nekatere dejavnosti muzeja, 140 odst. Zgovoren je že podatek, ozofske fakultete: dr. Božidar tliški občini. tudi v Krškem predstavil s pomočjo uri na mokronoškem gradu. Nasto­ odkupa muzealij, zlasti umetnin, pa da ima kustos v Belokranjskem Debenjak, Mladen Dolar in dr. V Belokranjskem muzeju upra­ ciklov, kot so Profeti, Insekti ali pilo bo osem skupin iz Slovenije in si sploh nismo mogli privoščiti,« muzeju nižji osebni dohodek kot hi­ Slavoj Žižek, ki jih bržkone ni vičeno zahttvajo od obeh belok­ Hrvaške, poleg domače, ki deluje v pravi ravnatelj belokranjskega mu­ šnik v blišnjem Dolenjskem muzeju Opice. potrebno posebej predstavljati. ranjskih občin, ustanoviteljic Belo­ V Kulturnem sporedu so poleg okviru K U D Emil Adam ič, še iz zeja prof. Zvonko Rus. Prav tako v Novem mestu. Če se bo ta razko­ Obeta se nam torej izjemen kul­ kranjskega muzeja, da skupaj s kul­ članov Literarnega kluba Krško Metlike, Celja, Črne na Koroškem, niso mogli nabaviti sodobnejše rak še povečeval, bodo posledice turni dogodek, ki ga ne kaže za­ turnima skupnostma te pereče sodelovali še Igor Torkar, Kajetan Turnišča, Borovnice, Bregane in opreme za dokumentacijo, zaostaja vsekakor hude, in to ne le za delavce muditi. (Vstop je kajpada prost.) probleme rešita in uredita. Kovič ter Majda in Mojmir Sepe. Velike Gorice — občine, ki je pob­ izdelava fotodokumentacije muzej­ Belokranjskega muzeja, ampak tudi Vabljeni! A. BA RTELJ P. PERC ratena s trebanjsko. skih predmetov. Zaostajajo pa,'kot za ustanovo kot tako.

DOLENJSKI LIST Žt. 22 (1920) 29. maja 1986 pisma Ali smo res zavožena TELEVIZIJSKI SPORED generacija _ Jt i n ti/tocUuAitwr To je vprašanje, ki si ga večkrat zas­ PETEK, 30. V. 21.50 POROČILO S KONGRESA ni parki — 18.45 Ansambel Uranak — tavljam, ko poslušam pritožbe starej­ QotjVTyJaejBs tuda/ 19.30 Dnevnik — 20.00 Finale 14. ših. ZSJ TV MOZAIK 22.25 CARRIE, ameriški film mednarodnega natečaja mladih ple­ Smo nedelavni, popolnoma nekoris­ odmevi 9.00 TEDNIK Carrie je krhka najstnica, zadržana salcev — 20.45 Včeraj, danes, jutri — tni, vdajamo se razvratu in sploh nismo 16.10 — 00.00 TELETEKST in plašna, takšna pa je predvsem zara­ 21.50 Padec nepokornih angelov — kulturni. Pravzaprav niti ne vemo, kaj DAN MLADOSTI 16.25 TV MOZAIK — ponovitev di svoje religiozno fanatične matere, ki 23.30 Kronika Sterijevega pozorja je to kultura. 17.25 POROČILA Vse to je res. Toda, ali smo za vse to Vsako leto 25. maja praznujemo se goreče bori proti Zlu. Carrie trpi za­ SE: BESEDA 17.30 BELI DELFIN, 9. del francoske radi svoje drugačnosti tudi v šoli, kjer krivi le mladi? Ali ne pripada del krivde dan mladosti. Letos smo ga že v risane nadaljevanke NI KONJ tudi staršem in šoli? Ti bi nas morali že soboto. Šli smo še na Otočec, kjer so je predmet pogostega posmeha, žalje­ 17.45 FLIPPER, 4. del ameriške nja in otroške zlobe. Iz stisk ji skuša Pisec članka Beseda ni konj v 20. šte­ od mladih nog navajati na delo, nas na­ nas pričakali otoški učenci. Najprej je TV ZAGREB nanizanke pomagati učiteljica, Carrie pa pri tem vilki Dolenjskega lista opisuje raz­ učiti spoštovati kulturo. Tako pastarši bila proslava. Nastopali so učenci z 18.15 GOZDOVI: Človek proti goz­ 8.20 Lutkomendija — 8.45 TV v šoli Otočca in Škocjana. Potem so bili odkriva tudi svojo skrivnostno tele- pravo novih »zgovornejših« delegatov pogostokrat za nas nimajo časa. saj se du, 2. del izobraževalnega niza — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — morajo boriti za boljše življenje svojih sedmošolci sprejeti v mladinsko orga­ kinetično moč. Ni pa samo ta moč vir zbora združenega dela skupščine obči­ 18.45 RISANKA napetosti v filmu, ki je napet do 12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik ne Krško in uradne odgovore na raz­ otrok. Ali lahko materialne dobrine, nizacijo. Po proslavi smo se učenci 19.00 DANES zadnjega hipa. — 16.20 Videostrani— 16.30 TVvšoli pravo. Izpusti pa najbolj »vroče« raz­ predvsem denar, res prinesejo boljše obeh šol pomerili v športnih igrah. OBZORNIK LJUBLJANSKEGA — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar prave v zvezi z osnutkom odloka o življenje? ANDREJ FERKOLJ, 3. a OBMOČJA — 17.45 Lutkomendija — 18.15 prenehanju lastninske pravice na obm­ Velika napaka staršev je predvsem v OŠ 29voktober 19.30 DNEVNIK in VREME Zaščiteni parki Hrvaškega Zagorja — očju zazidalnega načrta gramoznice tem, da nam skušajo olajšati življenje Šmarjeta 19.50 POROČILO S KONGRESA DRUGI PROGRAM 18.45 Poročilo s kongresa ZSM Hr­ Stari grad. Prav to želim dopolniti. tako, da nam prineso vse že servirano ZSJ vaške — 19.30 Dnevnik — 20.05 Delegati smo z močnimi argumenti na pladnju. Mi se tega udobnega živle- SREČANJE 20.10 AVTOMANIJA: PREVOZNA 8.20 Lutkomendija — 8.45 TV v šoli Dompsey in Mackepeace — (2. del zavračali sprejetje tega osnutka odlo­ nja navadimo in pričakujemo tudi še STAROSTNIKOV SREDSTVA RADOSTI, 12. del — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — nadaljevanke) — 21.05 Zabavno­ ka. Temu ustrezno smo tudi glasovali: potem, ko bomo odrasli, prav tako že 20.40 BEREGRAC, 7. del angleške 12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik glasbena oddaja Motreux 86 — 22.35 ZA je glasovalo 8 delegatov od priso­ vse servirano. V MIRNI PEČI nanizanke — 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — Dnevnik — 22.50 Kronika kongresa tnih 34. zato je predsednik zbora zd­ Veliko vlogo v našem življenju odig­ 18. maja so se v mirnopeški osnovni 21.35 DNEVNIK 17.45 Lutkomendija — 18.15 Zaščite­ ZSJ — 23.20 Po desetih ruženega dela po končanem glasova­ ra tudi šola, toda te vloge se vse pre­ šoli že devetič srečali starostniki naše nju javno razglasil, da ta sklep NI malo zaveda. V glavo nam vbija krajevne skupnosti. Učenci smo jim sprejet. , v znanje, ki ga predpisuje obvezna učna pripravili zabaven program. Pogos­ snov, ki se je moramo učiti na pamet. SOBOTA, 31. V. 12.25 POROČILA obrobnežev se odločita, da bodo na Torej ni čudno, da ne znamo logično titev pa sta omogočila KS Mirna peč in 15.50 PRISLUHNIM O TIŠINI, od­ starem razmajanem avionu poleteli DELAVNA AZALEA razmišljati. Center za socialno delo iz Novega 7.45 — 12.30 in 15.35 — 00.00 daja za slušno prizadete »stran«. Marljivo začnejo usposabljati mesta. Za vedro razpoloženje pa je s BRUSNICE — Turistično društvo Velika težava so tudi interesne de­ TELETEKST 16.35 POROČILA letalo, iskati in tudi krasti manjkajoče svojo harmoniko poskrbel njihov vrs­ 8.00 POROČILA 16.40 ZGODBA O ZLATEM CEKI­ dele... Azalea Brusnice je zelo delavno. Na javnosti, ki so razvite le na redkih sre­ tnik Ludvik Barbo iz Češnic. Vesela li­ zadnji seji upravnega odbora so dnjih šolah. Kjeje vzrok za to? Pomanj­ 8.05 KAM NAS BO PRIPELJALA NU, vzhodnonemški mladinski film ca in pesmi, ki so jih sami zapeli, so PIKAPOLONICA? 18.05 ČUDEŽI NARAVE ALPSKO imenovali komisijo, ki bo pregledala kanje denarja, nezainteresiranost pro- razkrivala njihovo zadovoljstvo. Ob DRUGI PROGRAM in ocenila zunanjo ureditev hiš in feesorjev in učencev? Verjetno kar vse 8.25 NA ČRKO, NA ČRKO, 5. del ŽIVALSTVO POZIMI, dok. oddaja slovesu so vsi obljubili, da se snidejo nanizanke iz kanadskega niza 15.15 Test — 15.30 Miti in legende — gospodarskih poslopij. Lastnikom troje. prihodnje leto na desetem srečanju. najlepše urejenih bodo podelili poseb­ Ker pač šola ne poskrbi za naš prosti 8.55 OBLAČEK POHAJAČEK, 1. 18.30 ZNAMKE Z RAČJIMI PODO­ 15.45 Liga mladih lingvistov — 16.30 JANJA SOMRAK, 8.b del BAMI, ameriški kratki film Sprehod po Moskvi (sovjetski film) — na priznanja in nagrade. Pri urejanju čas, ni čudno.čem ladizahajam ov gos­ OŠ Mirna peč okolja hiš pa lahko člani društva v tilne, pijemo in kadimo, saj se nimamo 9.10 SLOVENSKE LJUDSKE PRA­ 18.45 RISANKA 18.05 Banjica (1. del nadaljevanke) — času od 15. maja do 15. junija dobijo v popoldanskem času kam dati. VLJICE: Nehvaležna sestra in rešena 19.00 DANES 19.00 Otvoritev SP v nogometu — tudi pomoč strokovnjakinje, ki na Del odgovornosti pade tudi na ZSM, NAŠ KULTURNI DAN nevesta, 2. del TURISTIČNI GLOBUS 20.00 Ob 40-letnici APZ Tone Tomšič kraju samem svetuje, kaj in kako nare­ ki za nas, svoje člane, ne stori kaj dosti. 9.20 ČIRULE ČARULE: Čarobna 19.30 DNEVNIK in VREME — 21.50 Rezerviran čas — 22.35 Špor­ FARA — V petek smo namesto knjig pobarvanka 19.50 POROČILO S KONGRESA tna sobota — 22.55 Šah, Bugojno 86 diti. Svetovanje je brezplačno. Društ­ Večina mladih sploh ne pozna svojih in zvezkov vzeli s seboj na avtobus vo bo letos organiziralo tudi tekmo­ predsednikov, ker ti premalo delujejo 9.25 OTROŠKA KNJIGA: Ob 30- ZSJ — 23.25 Kronika Sterijevega pozorja sendviče in sokove. Tudi na kasetofon letnici zbirke Kondor 19.55 SP V NOGOM ETU — ITALI­ vanje harmonikarjev, ki bo 21. junija. zunaj svojih pisarn. nismo pozabili. Ustavili smo se v Bist­ Kaj torej storiti, da ne bomo postali 9.40 EX LIBRIS M&M JA : BOLGARIJA, prenos ri, kjer smo si ogledali Tehnični muzej 10.35 NAŠA PESEM — MARIBOR 21.50 ZRCALO TEDNA resnično zavožena generacija? Morda Slovenije. Sprehodili smo se skoz le­ TV ZAGREB KAKO DO LEPOVČ? je to pismo že korak k izboljšanju, saj 84 22.15 DNEVNIK sarski, lovski in tekstilni oddelek ter si 11.05 PREPREČAVANJE ŠKOD­ bodo morda pričeli mladi in tudi stare­ 22.30 UBEŽNIKOV BLUES, ameri­ 13.00 Sedem TV dni — 13.30 Pavlako- RIBNICA — V Ribnici je bilo že vse ogledali staro elektrarno. Mojo pozor­ LJIVIH POSLEDIC STRESA, pono­ jši razmišljati o rešitvi. Vendar samo ški film vi (ponovitev) — 14.15 Antonio urejeno za gradnjo povezovalne ceste nost so pritegnile stare ročne žage, na­ vitev 3. dela razmišljanje ne bo privedlo do rešitve, V tem filmu, kine sodi med značilne Gramsci: Dnevi ječe (italijanski film) med vzgojnovarstveno organizacijo gačene živali in rogovje na stenah. Na 11.30 AVTOMANIJA: PREVOZNA komercialne izdelke ameriške kine­ — 16.15Narodna glasba— 16.45 Por­ »Majda Sile« in do Gornjih Lepovč, potrebna je tudi akcija. Vrhniki smo si ogledali domačijo Iva­ SREDSTVA RADOSTI, ponovitev NENA HORVAT matografije, igrata Jane Fonda in Do- očila — 16.50 TV koledar — 17.00 ko je prišla pritožba, da bi bila ta cesta na Cankarja. Hiša je bila zelo majhna 12. dela nald Sutherland. Ona je prostitutka, Pred SP v nogometu — 21.45 Dnevnik nevarna za 200 otrok vrtca (po njegovi in težko si predstavljam, kako jev njej 11.55 LJUD JE IN ZEM LJA, ponovi­ on pa nekdanji kaznjenec. S skupino — 22.05 Od našega dopisnika iz Trsta razširitvi jih bo tu še več), da bi bil živela tako številna družina. Nato smo tev prevelik hrup, zrak onesnažen z izpu­ BRALNE ZNAČKE se povzpeli še na ljubljanski grad in z šnimi plini itd. Izvršni svet, ki je o tem njega občudovali lepote Ljubljane. pred kratkim razpravljal, je ugotovil, V torek smo imeli v Črnomlju na Preden smo prisopihali na vrh stolpa, prenos 1. dirke 22.40 ŠPORTNI PREGLED da bo slej ko prej potrebno zgraditi tu­ osnovni šoli podelitev Župančičevih do koder vodi sto triinsedemdeset sto­ NEDELJA, 1. VI. di to cesto, vendar naj bi zdaj imela bralnih značk. Priznanje je dobilo 550 pnic, smo bili pošteno utrujeni. 15.15 ZADNJA IZDAJA, ameriški 23.10 POROČILA prednost gradnja povezovalne ceste učencev. Podelil jih je Evgen Cestnik. Popoldne smo si v Ljubljani ogledali 8.50 — 13.05 in 14.10 — 23.15 film (ČB) ob železniški progi, in da je potrebno Učenci, ki smo tekmovali že osmo prvo slovensko opero Gorenjski slav­ TELETEKST 16.40 POROČILA čimprej urediti vse potrebne zadeve v leto, smo dobili tudi knjigo. ček. Bila nam je všeč, ker je smešna. 9.05 POROČILA 16.45 SP V MOTOKROSU, prenos 2. DRUGI PROGRAM zvezi s to gradnjo, ki jo je treba DARJA SLAK Med potjo do avtobusa smo si ogledali dirke 9.10 ŽIV ŽAV: Risanke, Pod istim 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA čimprej začeti. OŠ ČRNOMELJ še spomenik in grobnico narodnih 17.40 PLAVI ORKESTER, zabavno­ nebom: Dannyevo jajce (avstralski glasbena oddaja in igrani film — 12.00 Glasba kot herojev. IRENA ŽAGAR. 8. razred film) 18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU mladost — 15.00 PJ v boksu — 16.00 OŠ Vas-Fara 10.10 FLIPPER, ponovitev 4. dela 18.45 RISANKA Finale jugoslovanskega pokala v nanizanke 19.00 DANES rokometu (ž) Radnički : Voždovac — 10.35 KITAJEC V SCOTLAND KO ŠE NE BOLI 17.20 SP v motokrosu (posnetek) — VODOVOD JE — YARDU, 1. del angleške nanizanke 19.30 DNEVNIK 18.25 Dokumentarna o d d aja— 19.10 11.25 PIKNIK V ROGAŠKI SLATI­ 19.48 VREME Prometni krog — 19.30 Dnevnik — VODE NI NI 19.55 SP V NOGOMETU — BRAZI­ 20.00 Podobe časa 1760—2060 — Stanujemo v novem, lepem na­ 12.00 KMETIJSKA ODDAJA LIJA : ŠPANIJA, prenos 20.50 Poročila — 20.55 TV galerija — selju Pod Trško goro. Žal je to 13.00 POROČILA 21.45 TITO — BESEDA IN SLIKA 21.25 Reportaža — 22.00 Pavlakovi novo in lepo naselje takoj veliko 14.25 Tržič: SP V MOTOKROSU, NEKE DOBF.. 8. del dok. serije (6. del nemške nadaljevanke) manj lepo in mikavno ob žalostni novici, da ob vodovodni napeljavi, ki normalno obstaja, vsako leto že od leta 1981. v sezoni zalivanja PONEDELJEK, 2. VI. 17.50 NA ČRKO, NA ČRKO, 6. del 22.15 JAUNITA LA LARGA, 2. del vrtov in pranja avtomobilov ni­ nanizanke španske nadaljevanke mamo mrzle, kaj šele tople vode za TV MOZAIK 18.20 LJUDSKA GLASBILA IZ 8.55 ZRCALO TEDNA najnujnejše higienske potrebe, ku­ MAKEDONIJE: Kemane DRUGI PROGRAM hanje ter pomivanje posode. Kljub 9.15 INTEGRALI 18.45 RISANKA večkratnim, včasih tudi nave­ 10.30 GOLI SVETA — pregled s SP v 19.00 DANES 18.00 Beograjski TV program — 18.55 ličano nesramnim urgencam se vo­ nogometu PODRAVSKI OBZORNIK Premor — 19.00 Indirekt — 19.30 dilni delavci komunale ne zmenijo 15.20 — 23.10 TELETEKST 19.30 DNEVNIK Dnevnik — 20.00 Med kongresoma — za »naš« problem, ki je naš le v 15.35 TV MOZAIK — ponovitev 19.45 VREME 20.45 Poročila — 20.50 Znanost — prizadetosti, ker nimamo vode, 17.10 GOLI SVETA, povovitev 19.55 SP V NOGOMETU — S Z : MA­ 21.50 Dinastija — 22.35 Branje — njihov pa po materialni oziroma 17.25 POROČILA DŽARSKA, prenos 23.05 En avtor, en film — 23.20 Kroni­ finančni plati. 17.30 NEKAJ ZA DEŽEVNE DNI 21.50 DNEVNIK ka Sterijevega pozorja PO 50 LETIH ZNOVA N A OH CET — Jožef in Frančiška Majde s Poljan Zato javno protestiram proti ravnanju vodilnega — ni se preds­ pri Mirni peči sta s pravim ohcetnim sprevodom otrok, vnukov in prav­ tavil, pač pa le nekaj časa poslušal, nukov, dveh harmonikarjev ter ožjih prijateljev praznovala 50-letnico TOREK, 3. VI. 17.05 GOLI SVETA, ponovitev 19.55 VREME nato pa odložil slušalko! 17.20 POROČILA 20.05 PLEČNIK V PARIZU, dok. poroke. V Dolenjski galeriji so imeli 24. maja svečan obred, zatem pa do­ Njega se primer ne tiče! TV MOZAIK — ŠOLSKA TV oddaja mače slavje, na katerem sta slavljenca obujala spomine na dobre in lepe MARINA REDEK 9.10 REŠEVANJE V RUDNIKU 17.30 PLESNE DOMISLICE: Skupi­ čase, ki sta jih preživela skupaj. Večje bilo slabih, zlasti v njunih prvih letih Novo mesto 9.40 DOJRANSKO JEZERO na Igen iz Celja 21.25 SVET NA ZASLONU zakona, ko sta na skromni kmetiji vzgajala 6 otrok. Zdaj imata že 9 vnukov Pod Trško goro 52 10.10 KRALJEVSKI RAK 17.50 TA ČUDOVITI NOTNI SVET, 22.10 DNEVNIK in 2 pravnuka. (Foto: R. Bačer) 10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v 3. oddaja 22.25 REZERVIRAN ČAS nogometu 18.45 RISANKA 15.30 — 00.00 TELETEKST 19.00 DANES 23.50 — 01.45 SP V NOGOMETU 15.45 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, DOLENJSKI OBZORNIK PORTUGALSKA : ANGLIJA, pre­ Razvrednotenje nekega okolja ponovitev 19.30 DNEVNIK nos Nedopustni in lahkomiselni urbanistični posegi v mestu se nadaljujejo SREDA, 4. VI. 17.40 Fran Celestin: ROZA, mladin­ 22.15 FILM TEDNA: GLAS LJU­ BEZNI, avstralski film Včasih je bila Resljeva cesta glavna potrebno posegov, ki se tičejo Resljeve Mislim, da Cestno podjetje ne more ska TV IGRA ceste in objektov ob njej, lotevati in ne sme nepreverjenega naročila iz TV MOZAIK 18.15 SVET KRISTALOV, angleški 23.35 SLAMARKE, dok oddaja pristopna cesta iz smeri Karlovca na 8.55 M. Kmecel: LEVSTIKOVA 23.55 SP V NOGOMETU ŠKOTSKA stari novomeški leseni most, kije po­ načrtno. krajevne skupnosti vzeti na znanje in znanstveno-tehnični film položiti na pamet asfalt na neki cesti, SMRT, predstava PDG Nova Gorica 18.45 RISANKA :DANSKA vezoval Kandijo z Novim mestom. Po 10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v Dogajanje v zadnjem času na tem temveč mora biti ta položen na podla­ zgraditvi sedanjega mostu je Resljeva nogometu 19.00 DANES cesta nekako izgubila svojo vlogo zlas­ področju postavlja na glavo smisel gi preverjenih dokumentov okolja, DRUGI PROGRAM zato mislim, da mora ustrezna inšpe­ 15.15 — 00.00 TELETEKST OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK ti še, ko so križišče na Trdinovi cesti sprejemanja kakršnihkoli naštetih ur­ 19.30 DNEVNIK banističnih dokumentov in smeši vsak kcija začetno delo takoj ustaviti, da se 15.30 TV MOZAIK — ponovitev 17.25 Dnevnik — 17.45 Obiskovalci prenovili tako, da Resljeva cesta ni 17.05 GOLI SVETA, ponovitev 19.45 VREME — 18.15 Nekoč in danes — 18.45 Gla­ trud, ki je usmerjen v iskanje načinov pridobijo potrebni dokumenti in da se imela več direktnega izhoda na njo. 17.20 POROČILA 19.55 SP V NOGOMETU — ZRN : sba na zaslonu — 19.30 Dnevnik — za naše boljše okolje. prepreči urbanistična in druga škoda. V času, ko je bil Grm močneje na­ 17.25 OBLAČEK POHAJAČEK, 2. URUGVAJ, prenos 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila Samo dva primera: seljen, je Resljeva cesta spet začela del 21.50 DNEVNIK — 21.35 Baranjske zgodbe pridobivati pomen, saj je važen člen 1. Brezglavo reševanje posamezne Poleg povedanega o okolju Resljeve med stanovanjskimi območji in Kan­ lokacije — ureditev prizidka vulka- ceste je treba opozoriti, da je pred as­ dijo ter starim mestnim jedrom. nizerske delavnice ob Resljevi cesti, faltiranjem potrebno preveriti infrast­ rukturo in podzemni kataster, potre­ To problematiko so začutili vedno katere divja ureditev je naredila nepo­ NOTRANJSKI OBZORNIK bno je zaščititi okolje 7. lovilci olj, SOBOTA, 31, V. tudi tisti, ki so imeli opravka z načrto­ pisno urbanistično škodo v okolici, da ČETRTEK, 5. VI. 19.30 DNEVNIK vanjem tega območja, zato je bila samo poudarim oblikovne posebnosti potrebno je misliti na peš promet in še TV MOZAIK 19.55 VREME 17.00 Sobotni križem kražem — 19.00 Resljeva cesta vedno vključena v us­ same rojstne hiše Marjana Mušiča in in še. 9.00 DARWINOVA PUSTOLOV­ 20.05 TEDNIK Vključitev v skupni program trezne dokumente. njene okolice. Prenova Novega mesta ni samo ŠČINA, ameriški film 21.10 SONCE TUDI VZHAJA, 3. del 2. Še hujši primer je asfaltiranje Glavni trg, temveč več kompleksov, ki Da je to okolje zelo pomembno za 10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v ameriške nadaljevanke NEDELJA, 1. VI celotno Novo mesto, jc razvidno tudi Resljeve ceste, ko se družba, ki je tvorijo celoto starega mestnega jedra. 21.50 DNEVNIK sprejela dokumente, po katerih bi se Eden od teh manjših zaključenih nogometu 10.30 Napoved sporeda — 10.50 Ak­ iz tega, da ga ščiti odlog o razglasitvi 15.20 — 23.35 TELETEKST 22.05 RETROSPEKTIVA JUGO­ omejitve graditve in omejitve spre­ morala ravnati, spravlja na reševanje kompleksov je tudi območje Resljeve SLOVANSKEGA FILMA : ANKINI tualni zapis iz domače občine — 11.15 problema nenačrtno, brez potrebne ceste, kjer smo ob problemih prenove 15.35 TV MOZAIK ponovitev Kmetijski nasveti — 11.25 Kulturna membe namenske rabe zemljišč in 17.05 GOLI SVET — ponovitev ČASI dokumentacije. hiše Resljeva 2 skušali prikazati oddaja — 11.45 Tema tedna — 12.15 stavb na območju starega jedra Nove­ 17.20 POROČILA ga mesta, ki ga je sprejela skupščina Na primeru Resljeve ceste samo kompleks problemov, kijih je potreb­ ZVN — 13.00 Nedeljski poročevalec občine Novo mesto 30. septembra ugotavljam, da je v Novem mestu tak no rešiti ob takem posegu, (investitor 17.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRA­ — 13.30 Čestitke in pozdravi naših 1981, tik pred sprejetjem pa je odlok o način reševanja podobnih problemov Novotehna Novo mesto). Za zglede ni VLJICE: O tristo zajcih RADIO SEVNICA poslušalcev razglasitvi naravnih znamenitosti in »pač tak« in kot tak po moje nedo­ treba daleč ali v tujino. Trenutno je v 17.40 SLOVENSKA LJUDSKA nepremičnih kulturnih in zgodovin­ pusten. Na pravkar minulih kongresih Mariboru možno videti v živo razs­ GLASBILA IN GODCI: Akordične ČETRTEK, 29. V. SREDA 4. VI. skih spomenikov v občini Novo partije, mladine in sindikata smo zapi­ tavo prenove mestnega območja Pris­ citre 17.00 Napovede sporeda — 17.20 17.00 Napoved sporeda — 17.20 mesto. sali, da bomo odslej delali drugače, tan. Domače pameti je torej dovolj, 18.15. ČAS, KI ŽIVI: ANTON Društva in organizacije — 17.50 Predstavitev poletne sheme našega ra­ Odloka ščitita Resljevo cesto kot boljše, kaže pa, da gre praksa v teh samo hoteti jo je treba uporabiti, tudi SIGULIN Predstavljamo vam Milana Jazbeca, dia — 17.50 Regresi za letni dopust — celoto in objekte ob njej (kompleks primerih še kar po starem in po denar ne more biti izgovor. 18.50. RISANKA delegata ZSJ — 18.10 Aktualno — 18.10 Letovanje delavcev — 19.00 Mušičeve hiše). Iz tega sledi, da seje domače. MARJAN LAPAJNE, dipl. ing.arh. 19.00 DANES 19.00 Vključitev v skupni program Vključitev v skupni program 8 DOLENJSKI LIST Št. 22 (1920) 29. maja 1986 IMV: več za za plače Sredi maja je v tovarni IMV spet minil eden nekoliko ugodnejši Inačici kot lani, še vedno ga dohodka so formirali skromen rezervni Dvoje pa je povsem gotovo: v prihodnjih le­ rokov za oblikovanje dokončnega programa ia tudi pri domačem možnem partnerju ni vse sklad in sklad skupne porabe, razen tega pa so tih v IMV iz lastnih sredstev ne bodo mislili na dolgoročne rešitve v avtomobilski proizvodnji, asno glede nadaljnjih vlaganj. Kar pa zadeva 70,8 milijona dinarjev dali v poslovni sklad. Izv­druge investicije kot na naložbo v obratni kapi­ ne da bi se kaj zgodilo. Zakaj in koliko časa še aponsko ponudbo, ki je prav tako v zamudi, so oz je dal 30 milijonov izkupička v dolarjih. To je tal. V ta namen bi že zdajle potrebovali 8 mili­ tako? razlogi za kasnitev povsem drugačni. Japonci uspeh, vendar dosežen po zelo trnovi poti. jard dinarjev, če tega denarja ne bo, bodo ne izražajo zadržkov glede IMV, ker so tovarno Kakšne velikanske stroške poslovanja imajo obresti kar naprej požirale vsak novoustvarjenl »Vse bolj sem mnenja, da je vztrajanje na ro­ proučili, postavljajo pa vprašanja v zvezi zv IMV, pove že podatek, da so obresti za najete dinar. Tudi čas ukrepov drugega družbenega kih za dolgoročne rešitve neživljenjsko,« je jugoslovansko prezadolženostjo v svetu. Nikredite, s katerimi nadomeščajo obratna varstva teče, še enkrat pa najbrž IMV ne bo povedal Marjan Anžur, predsednik začasne jim poslovno sumljiv IMV, pač pa država. Kljub sredstva, zahtevale letos že 2,44 milijarde di­ mogoče proglasiti za izjemo med izjemami. poslovodne ekipe. V odnosih z Renaultom vzd­ vsemu Iz dežele vzhajajočega sonca priča­narjev, v istem času pa so za osebne dohodke ržujemo dobro vzdušje, imamo vrsto stikov na kujejo vsaj eno dobro ponudbo ob koncu maja. porabili le 1,57 milijarde din. Delo ima torej v RIA BAČER različnih ravneh, a se v glavnem nanašajo na Ob takem stanju ni mogoče prej kot v juniju IMV vse nižjo ceno, vse večja bremena pa se reševanje operativnih problemov v zvezi z na­pričakovati dejanskih papirjev na mizi IMV, pa­ nad tovarno zgrinjajo samo zato, ker nima bavo in prodajo, tečejo pa tudi aktivnosti v pirjev, ki bi odločali o bodočnosti. V novome­ lastnega obratnega kapitala. Kot posledica teh zvezi z dolgoročnimi rešitvami. Mislim, da mo­ ški tovarni so proti kakršnimkoli rokom, kajti težav je v IMV spet izbruhnila nelikvidnost. ramo upoštevati objektivne težave našega doslej so še vsi postavljeni datumi minili kar ta­Pred kratkim je dosegla skoro kritično točko, francoskega partnerja, četudi imajo močan ko. Za datume, ki jih postavljajo v IMV, v občini mnogi dobavitelji so resno grozili z ustavo do­ vpliv na naše poslovanje. Tako so pri Renaultu ali še kje više, se tuje firme namreč malo bav, a so jih še enkrat prepričali. zmanjšali letošnja prvotno dogovorjena na­ menijo. ročila od 31.500 na 28.000 vozil. V zameno so Do zastojev pri dobavah materialov doma in Na novo vsebino dela pa je vezana tudi reor­ ponudili nadomestne posle, ki pa za nas ne Iz Francije je vseeno prišlo, zato se okrog to­ ganizacija z ureditvijo samoupravnih aktov. V pomenijo enakovrednega nadomestila. Z njimi varne kopičijo vozila iz nedokončane pr­ se o tem še pogovarjamo, obenem pa sami kolektivu s formalne plati še vedno nezakonito oizvodnje. Okrog 800 vozil so te dni že začeli iščemo možnosti za dodaten izvoz v dežele, poslujejo. To je nerodna zadeva, kajti pravob­ kompletirati, tako da upajo do poletja dvorišča ranilec samoupravljanja je že večkrat opozar­ kamor Renault sam še ni prodrl. Do zamude pri izprazniti. ponudbi za dolgoročno sodelovanje je tokrat jal. Na veliko zamišljena velikoserijska proizvo­ Rezultati poslovanja pa so dokaj ohrabruj­ prišlo izključno zaradi razmer pri Renaultu, dnja iz programa IMV-2 je že v finančni likvida­ oči. V IMV pismeno navajajo (v SDK zdaj po­ ocenjujemo pa, da bi postavljanje ultimatov v ciji. Ta trenutek življenja in dela v IMV je torej datkom iz tovarne verjamejo), da v prvem po eni plati razveseljiv, če upoštevamo zgolj tem trenutku lahko privedlo celo do preneha­ 29. 5. '8 četrtletju letos ni bilo izgube ne v avtomo­ nja sodelovanja. Ker nam rezultati poslovanja poslovne in finančne uspehe, po drugi plati pa bilskem in ne v prikoličarskem delu pr­ v zadnjih mesecih omogočajo mirnejše čaka­ meglen, kar zadeva prihodnost. Negotova pa oizvodnje. V tem času v IMV ni bilo nič nje na optimalno rešitev, ne bi smeli biti preveč je še cela vrsta pomembnih zadev, od samou­ poklonjenega od družbe, ampak so se sami živčni.« Tako Anžur. prave do polnega izkoriščanja zmogljivosti. obdržali nad vodo. Krili so vse stroške poslova­Navsezadnje je tu tudi dejstvo, da se sodi s 10 ■priloga Sredi aprila je Crvena Zastava ponudila nja in poravnali vse stare obveznosti, zapadle vposebnimi odpadki še gomilijo na tovarniškem okvirni dolgoročni program sodelovanja v odplačilo. Teh ni bilo malol Z ostankom čiste­ dvorišču, ne da bi vedeli, kam z njimi. Vitez Daniel de Bouchet, da se je kralj te nevšečnosti staršem in nadrejenim se je cS * r t eden od francoskih vojskovo­ znebil tik pred smrtjo. Besede strinjalo samo 21 od sto dij v stoletni vojni, je poskušal slovesa, ki jih je povedal, V neobvezen premislek leta 1413 zavzeti trdnjavo vprašanih. I h en preden so mu odsekali glavo, Braine-Lacompte, ki jo je so bile izrečene brez ječanja. Ali pa članstvo v Zvezi ko­ branila angleška posadka. munistov Jugoslavije. Vanjo BRATSTVO IN ENOTNOST ■d o Francozi so desetkrat zaman se želi vključiti 80 odstotkov ffi d mladih prebivalcev BiH, 72 jurišali na obzidje, nakar jede Bouchet vzel glavo v roke. Po Charles de Gaulle, franco­ RAZLIČNOSTI odstotkov Albancev oziroma ski državnik in general, je več Kosovarjev, 30 odstotkov Sr­ krajšem tuhtanju se je na­ šemil v sv. Jurija, zaščitnika kot enkrat rekel, da je nemo­ Ekipa jugoslovanskih vr­ tnajsti Hrvat in kar vsak šes­ bov, 17 odstotkov Hrvatov in o ® goče razumno vladati ljuds­ samo dobri štirje odstotki Angležev. Pod trdnjavskim hunskih sociologov te dni tintrideseti (36!) mladi Slove­ p H e , obzidjem se je pojavil v tvu, ki izdeluje 1050 vrst sirov. vleče črto pod raziskavo nec. Podobno je tudi pri Slovencev. Razlika med ek­ stremoma je 1:20! spremstvu zmaja iz lesa in jugoslovanske mlade gene­ nekaterih drugih ključnih cunj. Angleži so bili takrat še racije. Rezultati ambiciozne vprašanjih, čeprav velika ve­ Podobnih v nebo vpijočih veliko bolj naivni kot danes, in na široko zastavljene anke­ čina mladincev (več kot 65 razlik v mišljenju je še precej, mislili so, da jih je res obiskal Romanus, navaden vojak v te (zajela je 6.600 mladink in odstotkov) meni, da »bodo analiza vrednotenj kaže, da > sv. Jurij. In naredili so tisto, vojski Bizanca, je leta 1065 mladincev iz vseh republik in lahko samo mladi izvlekli to ima republiška ali pokrajin­ o kar jim je ukazal: odprli vrata sanjal, da je spal s tedanjo ca­ pokrajin) bodo objavljeni v družbo iz težav, v katere so jo ska pripadnost tako velik so trdnjave. rico Evdokijo. Ker se je s tem okviru dogajanj ob zveznem pahnili stari«, pa je mogoče iz vpliv, da se lahko najbolj seveda hvalil, je zadeva prišla mladinskem kongresu, že kontrolnega podvprašanja resno vprašamo, če vprašani S 0> d tudi na ušesa oblasti. Roma- pred tem pa si niso mogli kaj, sklepati, da morda le ni čisto mladinci in mladinke sploh nusa so obsodili na smrt, po­ da ne bi dali v javnost dog­ tako. Na ponujeno tezo »za pripadajo isti populaciji, da milostili so ga na prošnjo nanj tako imenovanih pilot mlade je najbolj važno, da ne rečemo še kaj hujšega. same Evdokije. Ko je tri leta raziskav, ki so bile nared v ubogajo svoje starše, učitelje Vprašanje, kaj mislijo mladi Angleški kralj Karel I, ki so kasneje umrl car Konstantin, začetku leta. in nadrejene« je namreč kar Jugoslovani, je tako dalo tudi ga po zmagi revolucije pod Evdokijin mož, se je carica Nekatere ugotovitve so pra­ 82 od 100 vprašanih Alban­ odgovor, ki ga po 40 letih vodstvom Oliverja Cromvvel- omožila z Romanusom. Kma­ va bomba, porušile so na­ cev odgovorilo, da tako je in neke državnosti nihče ni la obsodili na smrt, je vse lu so ga razglasili za carja Ro- mreč našo stereotipno in pra­ mora biti, drugi pa so bili (pač pričakoval. Mislijo predvsem življenje ječal. Zanimivo je, manusa IV. vzaprav z ničimer podprto glede na razvitost) nad tem nadvse različno. sliko o revolucionarni in idea­ manj navdušeni. Mladi Slo­ lov polni mladini, ki se pokva­ venci najmanj, s pokornostjo MARJAN BAUER Statistika o inteligenčnih ri šele tedaj, ko zaleze v zrela testih 20.000 otrok iz nekaj leta, kar naj bi bilo menda za ameriških zveznih držav je družbo manj nevarno. Po­ pokazala, da so imeli debelin­ vprečni mladi državljan Jugo­ ki v povprečju za 14 točk slavije je, tako trdi raziskava, boljši rezultat kot njihovi vrs­ oseba, nagnjena k meha­ tniki normalne teže. ničnemu soglašanju, poko­ rščini in svojevrstnemu etno- centrizmu. Po analizi naj bi šlo tudi za sloj prebivalstva, ki Kipi iz prvih obdobij stare­ se ga splošna jugoslovanska ga Egipta dajejo vtis, da so bi­ kriza ni dotaknila, saj mladi li vsi odrasli Egipčani plešas­ odgovori na nekatera najbolj ti. V resnici ni bilo tako, pač žgoča vprašanja velikokrat pa so si vsi brili glavo (celo fa­ nimajo kritičnega naboja, ve­ 1 raon), ker je bil to edini način čina je prepričana, da bodo obrambe pred ušmi. Iz enakih kot posamezniki v prihodnos­ razlogov so si brili tudi brado. ti živeli bolje, čeprav bo druži­ % Kasneje so Egipčani iznašli na kot celota tenko piskala. lasulje. Ko že govorimo o Najbolj od vsega pa je njih, naj omenimo, da je imel sociologe presenetilo dejst­ Ludvik XIV zaposlenih kar 40 vo, da so konkretna stališča 7 / lasuljarjev, katerih prva nalo­ in odgovori mladih bolj odvi­ % ga je bila zaščita kraljevih la­ sni od tega, v kateri republiki sulj pred ušmi in drugim ali pokrajini živijo, kot od mrčesom. socialnega sloja, ki mu pripa­ dajo. Kritičnost raste premo Z sorazmerno s stopnjo raz­ V družini Ryan iz Elyrije v vitosti federalne enote. Tako ameriški zvezni državi Ohio se na primer s trditvijo »iluzija prehaja urarska obrt že nekaj je, da bo samoupravljanje % generacij z očeta na sina. To rešilo obstoječe družbene ne bi bila ne vem kakšna probleme« strinja 7 odstotkov posebnost, če se ne bi vsi vprašanih Albancev, vsak de­ urarji te družine rojevali na is­ seti Makedonec, vsak šes­ ti dan istega meseca. Vsi so imeli ali imajo rojstni dan 26. januarja.

bljamo, pa je prav dejstvo, da film išče izhode, ko se znova smi Syda Berretta in Pink Green On Red so kronali obrača k drugim medijem, se Glasba Kino je bil sam Murnau (ali Griffith Floydov, posebno po načinu svoje odpadništvo z minial- ali Eisenstein ali Lang ali bo nujno moral ponovno so­ uporabe klaviatur. Seveda pa bumom No Free Lunch, žen­ VVelles) tisti, ki je tovrstne očiti z delom F. W. Murnaua, je to svojstvena plošča ene ska skupina Bangles pa se je kriterije sploh postavil. Toda »moža, ki mu je uspelč, da so ZVOKI najboljših skupin novega povzpela na vrh ameriške in pravi obrat šele sledi: prav ta trobente zvenele z nemega ameriškega vala, kar skupina drugih top list s Princeovo F. W. pozaba je namreč nujna. Nu­ platna ali pa tako razsvetliti PAISLEY The Three 0 ’Clock vsekakor pesmijo Manic Monday, pre­ jna, saj drugače zaidemo v fe- obraze, da je bilo videti, kot je s pesmimi kot Mrs. Green, cejšen uspeh pa je dosegel MURNAU tišistično čaščenje nekega da glasno govorijo,« kot ga je PODZEMLJA Half The Way There, Simon tudi njihov drugi album Diffe- domnevnega izvora, nekega označil neki ameriški kritik le­ in The Park pa Spun Gold. rent Light. Zanimivo je, da je »prvič je uporabil to in to...«, ta 1926. V Murnauovem razi­ Rain Parade se še bolj iz­ skupina Bangles začela ka­ pri tem pa spregledamo, da skovanju odnosa med vidnim Po izidu prvega albuma skupine R.E.M. iz Athensa v razito odmika od običajnih riero prav s tujimi skladbami, se nam sam izvor z vsakim in zvočnim, med podobo in poskusov klasifikacije, svojo ki jih je bilo mogoče slišati po novim poskusom določitve besedo, so še mnogi nastavki Georgiji, ki so ga kritiki časo­ pisa Rolling Stone leta 1983 glasbo pa skupina proglaša klubih Los Angelesa. Termin, samo še za korak izmakne. za nadaljnja razmišljanja. Prav izključno kot folk. V začetku s katerim je Michael Ouercio heretično se sliši misel, izre­ izbrali za najboljšega, se je Murnau pa od nas zahteva nova ameriška rock scena med seboj povezane skupine želel predvsem označiti novo čena v času popolne evforije Paisley undergrounda pa so publiko v Los Angelesu in ki natančno nasprotno — da ga nad prvimi liki, ki so sprego­ naglo razvijala. Preporod je vrednotimo in razumemo iz spodbudila že v začetku se sčasoma razšle. Očitno ni je kasneje označeval tudi vorili s platna, da bodo bilo prave želje po nekakš­ skupine, pa je sčasoma izgu­ našega lastnega časa, saj je osemdesetih let tvrdka SST, »govorjene besede v filmu v nem kolektivnem videzu. Ta­ bil svoj prvotni pomen. Po bil en sam s svojim delom us­ ki je ustvarila svojstven izraz. nekem smislu v napoto.« Kot ko se je razšla skupina Dream drugi strani je očitno, da naj­ merjen prav vanj. Septembra Njegovi glavni značilnosti sta da bi hotel to dokazati, je Syndicate, katere glavni ose­ mlajši val skupin iz Los 1928 je takole pisal o »filmih napadalen zvok in brezkom­ Murnau posnel svoj film Po­ bnosti Steve Wynn in kitarist Angelesa še vedno predsta­ prihodnosti«: »Danes se mo­ promisna politizirana besedi­ slednji mož brez ene same Carl Precod sta potem po­ vlja pomemben del ameriške Profesor R. Močnik je na ramo za naše filmske zasnove besede, le z enim medna- la. nekem predavanju Iz Uvoda v skusila na novo po svoje. pa tudi svetovne glasbe. posluževati romanov, odrs­ pisom proti koncu filma. Jason and The Scorchers, sociologijo kulture obnovil kih iger, kratkih zgodb in Zgodba o starem hotelskem Los Lobos in še nekaj njiho­ zanimiv pripetljaj iz neke lju­ zgodovine. Toda v bodoče vratarju, ki ga premestijo na vih somišljenikov so uspešno bljanske gostilne. Navdušen bodo pisci scenarijev nosili v delo v stranišče in ki zdaj, uporabili predlogecountryja, nad »pravo«, »izvirno« slove­ mislih filmske scenarije in sa­ brez uniforme, doživlja po­ Long Riders, Lone Justice in nščino, s katero ga je ogovo­ njali bodo filmske sanje.« Zdi nižanje za ponižanjem, je ena še drugi pa so s svojo glasbo rila natakarica, si ni mogel se, da je naš »danes« spet najbolj pretresljivih v filmski obnavljali zvoke šestdesetih kaj, da bi je ne vprašal, od kod podoben Murnauovemu. Ti­ zgodovini. V njej bodo ostali let. Pozna se vpliv Byrdsov in je. »Z Raščice,« mu je odgo­ sto, kar se je zgodilo vmes, je zapisani tudi še Nosferatu, Banda. Skupine The Three vorila, »s Trubarjeve Raščice!« bila natanko ta nasičenost fil­ Faust, Zora, Dekle iz mesta in 0'Clock, Dream Syndicate, Ali lahko nekdo iz krajev, ma s samim seboj, nasiče­ Tabu. The Bangles Pain parade itd. katerih narečje je vzeto prav nost »misli in sanj«. Zdaj, ko STOJAN PELKO so ustvarile glasbeno smer, kot izhodišče, kot kriterij za poznano kot Paisley under- pravilnost, govori drugače ground. kot »pravilno«? In kako to, da Gibanje je nastalo dokaj smo ob soočenju s takim spontano v predmestjih Los primerom praviloma vedno Angelesa, ime pa mu je dal znova fascinirani? Veljalo bi basist in pevec The Three se zamisliti ob tem in morda 0 ’Clock Michael Ouercio. obrniti red stvari, še posebej, Bobnar te skupine Danny Be- ker se nekaj podobnega do­ nair je v enem od intervjujev gaja danes tudi ob naših povedal, da so oni pravzaprav srečanjih z deli starejših film­ eksperimentalna skupina, da skih avtorjev. so jim všeč izzivi, ki jih ponuja če se med vsakodnevna igranje v studiu, in da jim ni do uresničitve vsake zami­ spogledovanja z (bolj ali sli, ki se jim porodi. Na manj) aktualno filmsko pro­ njihovo delo je vplivala razli­ dukcijo vrine retrospektiva čna glasba, še posebno Beat- enega od klasikov, kakor se je lesi, pa tudi skupine Yes, v začetku maja v ljubljanskem Depeche Mode, Aztec Came- Cankarjevem domu zgodilo s re, CCR itd., ki navdušujejo F. W. Murnauom, potem se posamezne člane skupine. lahko kaj hitro zgodi, da Na njihovem tretjem albumu začnemo pri njem odkrivati Arrive VVithout Travelling je tisto »pravost«, »pravo film- opaziti močan vpliv prvih pe­ skost«. Kar pri tem poza­ Fotografija: Zora (Sunrise), 1927, režija F. W. Murnau

10 [2) priloga dolenjske Intervju Dolenjskega lista skupaj zamišljam, to pa sta na skupni seji pretresla Sprašujete me, ali sem bil pri delu samostojen ali mi ma predlog za predstave širi tako v kvalitativnem kot izvršni odbor Združenja gledaliških in lutkovnih sku­ je kaj vezalo roke. Lahko rečem in potrdim, da kvantitativnem pogledu. Vse več je oziranja po pin Slovenije in strokovni odbor za gledališče. Moj samostojnost mojega dela in ravnanja ni bila vprašlji­ sodobnem gledališkem izrazu, zaslutil sem možnost, predlog je bilo treba uskladiti z možnostmi prireditelja, va. Bil pa sem presenečen, da je celotna procedura od da bi prav ljubitelji lahko drzneje, manj obvezujoče Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu, da bi odkrivanja predstav do presoje, kako ravnati potem, raziskovali gledališki medij, kot je to omogočeno po­ VEČNO program lahko rokovno izpeljal. Moram reči, da je bila potekla brez tako imenovanih stranskih vplivov, klicnim repertoarnim gledališčem. Seveda so tu ne­ dokončna odločitev nekoliko tvegana, saj tako neposrednih in posrednih pritiskov, čeprav je po varne pasti, da ne bi vse to peljalo v nekulturo in stran zgoščenega srečanja, kot je bilo to, do zdaj še ni bilo, nepreverjenih vesteh že prišlo do takšnih ali druga­ od večnih osnovnih zakonitosti gledališča, na kar je zato so se morali prireditelji še posebej potruditi. čnih negodovanj. V odgovor temu bi dejal, da mi je treba biti še zlasti pozoren. ZELENO Poleg vsega so morali zagotoviti tudi občinstvo, kar ni neizrekljivo žal, da negodovalcev ni bilo v Novo mesto. DL: Kako naj bi torej ravnali v prihodnje? bila lahka naloga. Mislim, da bi hitro razčistili, kdo se je zmotil. TORY: Če bi iskali pravilo, po katerem naj bi se rav­ DL: Kako ste se počutili v koži tistega, ki je moral ure DL: Kaj lahko pokaže primerjava letošnjega sreča­ nali, da bi nam tudi prihodnost naklonila veselje, o In ure presedeti v dvoranah in kritiško premotriti vseh nja s prejšnjim? Ali slovensko gledališko ljubiteljstvo kakršnem pripovedujem, bi ga težko našli. Kajti pravi DREVO 36 prijavljenih predstav, in to na raznih koncih Slove­ napreduje ali nazaduje? V čem se pozna, da umetniški navdih ne pozna in ne potrebuje pravil, nije, da je lahko ponudil predlog, za katero predstavo napreduje? široko kulturno gibanje pa naj bi se kljub temu oprijelo naj se prižge zelena luč in katera skupina zasluži TORY: Primerjava z lanskim srečanjem — mislim, da izkušenj tistih, ki so se prek uspehov ali polomij pretol­ LJUBITELJSKE predstavitev na finalu v Novem mestu? sprašujete po njem — je težka, ker je tudi srečanje v kli do nekaterih spoznanj. In te izkušnje pravijo, d a u s­ TORY: Potem ko sem opravil vse oglede, sem se letu 1985 postreglo z nekaj prav dobrimi predstavami. pehu skoraj praviloma botruje dobro strokovno počutil zelo srečnega in zadovoljnega. Sam sebi sem A nisem kaj dobro poučen, kaj vse je bilo moč videti in vodstvo, prilagojeno ljubiteljskim sposobnostim in KULTURE se čudil, kako mi je uspelo, da sem v vsega 20 dneh doživeti. Če lahko verjamem svojim kolegom iz posebnostim pri delu. aprila opravil 4.500 km poti po Sloveniji in si v najbolj strokovnega odbora, ki vedo več kot jaz, pa kaže, daje DL: Zakaj Dolenjski tako malokrat uspe priti med natrpanih dneh ogledal celo po štiri predstave. ta dejavnost vendarle na dobri poti, na poti navzgor. Zadovoljen sem še zlasti zato, ker se mi je posrečilo, najboljše, do zaključne prireditve, kar pa za sosednje To je vsekakor lep obet za naslednje, 30. srečanje. znatno manjše Posavje ne velja in je imelo letos že pe­ da sem z vsako skupino po ogledu njene predstave Vesel sem, da slovensko gledališko ljubiteljstvo tič svojega »predstavnika« — brežiški Amaterski oder speljal tudi pogovor. Težil sem za tem, da pogovor ni zavestno beži od tako imenovanega »revnega«, za silo — na republiškem vrhu? Kaj svetujete, da bi vendarle Štiridnevna zaključna prireditev letošnjega 29. bil samo analiza opravljenega dela skupine, ampak tu­ skrpanega gledališča. Naj si pomaga tako ali drugače, tudi ta del Slovenije z Novim mestom gledališko srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki se je v soboto di poskus spodbude k pravilnejši, ustreznejši usmeri­ naj vlaga takšne ali drugačne energije — skoraj končala v Novem mestu, je bila v več pogledih zanimiv tvi pri iskanju in k primernejšim odločitvam pri nad­ napredoval? povsod je čutiti posebno skrb za opremo predstav, naj TORY: Mislim, da bo tudi Dolenjska nekega dne, a finale najboljšega, kar slovensko gledališko lju­ aljnjem delu. Mnogokje sem opozoril, da si skupine bo to v scenografiji ali kostumografiji, ponekod pa se naj bo to čimprej, doživela prebujenje, kakor se je to biteljstvo (včasih so rekli amaterizem) premore ta tre­ zadajajo prezahtevne naloge in s tem pravemu name­ ta skrb podaljšuje tudi v skrajnih naporih za dosego letos zgodilo v nekaterih drugih krajih. Prebujenja nutek. To je nesporna ugotovitev, veljavna za vse, kar nu ljubiteljskega delovanja bolj škodujejo, kot koris­ izvedbenih kvalitet v celoti. seveda ne moremo pričakovati tam, kjer je nekoč že je bilo moč videti in doživeti v treh dvoranah (v Novem tijo. Pri pogovorih so mi bili v veliko oporo strokovni Prav tako sem vesel nekaterih repertoarskih pre­ kaj bilo, in ne od istih ljudi, ki so svoj prispevek že dali v mestu, Straži in Dolenjskih Toplicah), kjersejessvoji- sodelavci, ki so izmenoma spremljali oglede. mikov, še posebej, ker se paleta izbora besedil oziro­ svojem času, marveč lahko to pričakujemo od mladih. mi predstavami, od katerih so se nekatere zavlekle DL: Na kaj ste predvsem morali paziti, da vam ne bi Če pa od mladih res pričakujemo, da bodo kaj naredili, precej čez polnoč, za Talijino čast in naklonjenost očitali nepravičnosti, neobjektivnosti ali celo prist­ jim je treba pomagati, omogočiti, da pri udejanjanju potegovalo štirinajst od šestnajstih izbranih gledali­ ranosti? Ail se republiškemu selektorju lahko zgodi, hotenj ne bodo prepuščeni sami sebi. Seveda pravega ških skupin iz raznih krajev Slovenije pa tudi iz zamejs­ da »kroji« po svoje? Je pri delu samostojen ali ima razmaha ni moč načrtovati ne vnaprej določiti. Upam, tva. S takšno ugotovitvijo so soglašale okrogle mize, vezane roke? da bo Dolenjcem in Novomeščanom k temu na katerih so sproti razčlenjevali posamezne preds­ TORY: Nepravičnost, neobjektivnost in celo prist­ pripom oglo tudi srečanje, ki so gagostili. Želim jim, da tave, in pritrdili so jim tudi kritiki, ki so od prvega dne ranost mi bodo marsikje še lep čas očitali, česar se bi dosegli kaj pomembnega. strogo in neodvisno motrili dogajanje na tem repu­ popolnoma zavedam, vendar pa je vse to neizbežno. DL: Iz vsega, kar ste povedali, veje neki vaš poseben bliškem finalu ljubiteljskih gledališč. Seveda pa bo tre­ Neizbežno je zato, ker se v slovenski ljubiteljski gleda­ odnos do ljubiteljskega gledališča. O njem govorite ba na končno oceno tega, kaj je v resnici pomenilo liški dejavnosti še vedno dogajajo čudne reči, ki se mi dobrohotno, in kritično, vendar pošteno. letošnje srečanje v razvoju našega ljubiteljskega gle­ zdijo tudi skrajno nesprejemljive in kvarno vplivajo na TORY: Nekaj sem o tem zapisal v programski knjiži­ dališča, še počakati. Morda je nekaj opornih točk ali to dejavnost. Opazil sem, da sta to predvsem prevelika ci 29. srečanja. Ko sem v sebi urejal vtise po elementov za tako oceno ponudil režiser Iztok Tory, zaverovanost vase, poleg tega pa skupine ne čutijo opravljenem ogledu letošnje ljubiteljske gledališke selektor in usklajevalec 29. srečanja, v tem intervjuju prave potrebe in posluha za to, da bi svoje dosežke bere, so se mi utrnila nekatera spoznanja, ki razvese­ za Dolenjski list. Vprašanja mu je zastavljal novinar primerjale z dosežki drugih in tako zorele. Dokazov za ljujejo. Eno takšnih je, da entuziazem tudi v Ivan Zoran, ki je pogovor tudi pripravil za objavo. to ni treba iskati z lučjo, pa tudi svojih ne nameravam ekonomsko zapletenih, krutih časih še vedno zmore DL: 29. srečanje se je Izteklo In vsaj za zdaj lahko posebej omenjati. A če že govorim o tem, naj vse ovire, ki se neusmiljeno postavljajo pred na prvi rečemo s Shakespearom: Konec dober, vse dobro. postrežem vsaj z ugotovitvijo, da tudi na okroglih pogled tako malo potrebno človeško eksistenčno nu­ Vendar pa se bo o njem še govorilo, prav gotovo še mizah, ki so tekle med zaključno prireditvijo 29. sreča­ jo, kot je ljubiteljsko ukvarjanje s kulturo. Brez velike­ dolgo, In tudi vas bodo še omenjali. Ne nazadnje ste nja v Novem mestu, ni bilo niti predsednikov niti koga ga odrekanja in požrtvovalnosti bi ne bilo ničesar, ne predvsem vi odločali, katere skupine naj pridejo vdrugega iz takšnih skupin, da bi sodelovali vsaj kot koncerta pevskega zbora ne gledališkega dogodka. Novo mesto. opazovalci, če ne tudi kot sogovorniki. Še slabe proslave ne. V ljudeh je nokaj, kar jih k temu TORY: Upam, da mi je na zaključno prireditev O tem , ali sem to sre čan je »skrojil« po svoje ali ne, ne žene, jim tudi nekaj da, da vedno znova začenjajo in letošnjega srečanja uspelo poslati predstave, od kate­ more biti dvoma, saj sem bil navsezadnje edini, ki si je vztrajajo. Je neka radost, zadoščenje, da se lahko do­ rih ni nobena izrazito pod nivojem, in da omogočajo ogledal vse prijavljene predstave. Ob tem lahko rečem kazujejo, potrjujejo, duhovno rastejo in bogatijo. To tako ali drugačno zanimivo iztočnico za razmišljanje o samo še to, da mi je žal, da nisem mogel »krojiti« še pa so vrednote, ki odtehtajo marsikaj, tudi samo odre­ ljubiteljski gledališki dejavnosti. Mislim, da si je bilo bolj, kot sem. Tega pa preprosto nisem mogel zato, ker kanje. In to je najbrž tisto, od č esar živi ljubiteljska kul­ moč ustvariti pravo sliko te dejavnosti, čeprav je bila z se nekatere gledališke skupine zaradi takšnih ali dru­ tura, gledališka ali katera druga, iz česar nenehno po­ zaključno prireditvijo ponujena v skrčeni obliki. Moja gačnih razlogov niso mogle udeležiti novomeškega ganjajo nove misli, želje, pobude, ideje. Vse tisto pač, skrb je bila v tem, da bi bila paleta prikazanega čim srečanja ali pa se že na območnih srečanjih niso poja­ iz česar vsrkava razvejeno drevo ljubiteljske kulture ih popolnejša. Seveda nisem bil sam in ne edini, ki je o vile s pravimi predstavami. V mislih imam skupine na ostaja večno zeleno. vsem odločal; jaz sem podal le predlog, kako si vse območju Gorenjske in seveda Ljubljane.

kateri od njih so se prvič srečali z življenjem in gojijo slovensko besedo vsaj doma. Potem se gnala želja po boljšem zaslužku. Prišli smo z na­ Zdomci obmorskega mesta. Vsem gostom so v petek postopoma včlanjajo v slovenska društva. menom, da ostanemo leto, dve, si privarčujemo nekaj dopoldne razkazali Kumrovec, rojstni kraj predsedni­ Kulturno-prosvetno društvo Mura so ustanovili pred denarja in se vrnemo domov. A leta so tekla, ustvarili ka Tita. Z gostitelji so preživeli tudi nekaj veselih urob petimi leti in nekdanji predsednik Janez Kuzma, ki je sm o si družine, rodili so se otroci in z vrnitvijo sm o ocj- praznovanju dneva mladosti v Brežicah. minuli teden na Bizeljskem prisrčno sprejel in pogostil lašali iz leta v leto. Toda v srcu smo ostali Slovenc), DOPISOVALI Spremljevalke se kar niso mogle načuditi, kako je pri zdomske otroke in njihove gostitelje med postankom Jugoslovani. Želeli smo se srečevati med seboj, se nas poskrbljeno za mladino, kako koristno in prijetno na poti v Kumrovec, je za obletnico zapisal takole: pogovarjati v našem jeziku, se poveseliti ob domačih jo znajo zaposliti tudi po rednem pouku. Pri njih se po melodijah in si v tujem svetu ustvariti košček domo­ »Deset, petnajst let in več je minilo od takrat, ko smo prihodu iz šole vse neha in televizija je mnogim edina vine. Predvsem pa smo želeli otrokom vsaditi v srca šli delat v Nemčijo. Večino izmed nas je z rodne grude Sl BOMO zabava in edina družba, dokler se starši ne vrnejo z ljubezen do domovine. Ta želja se nam je uresničila z dela. ustanovitvijo Slovenskega kulturno-prosvetnega dru­ štva Mura v Besigheimu.« Letos so otroke tretjič pripeljali v domovino. Prvič so V Društvo se je takoj pobratilo s tovarno Mura v jim omogočili štiridnevni izlet po Sloveniji. T udi lani so jim razkazazali nekaj naših krajev. Bili so gostje v Murski Soboti in nato iskalo občino, ki do zdaj ni osnovnih šolah v Selnici ob Dravi in v Cirkulanah. sodelovala z zdomci v tujini. Tako so lani novembra podpisali listino o pobratenju z občinsko konferenco SLOVENŠČINI ^ NA.^V7*^ N- Zofija Sotenšek poučuje slovenščine 99 zdomskih SZDL v Brežicah. Vezi se širijo in predstavnice društva otrok, od tega 60 iz društva Mura. Pouk poteka v štirih so tokrat izrazile upanje, da se bodo spletle tudi z dru­ ^ v, v ^ -^ > ^ ^ ^ w ’^ T S1 štvi v Brežicah. Otroke so za prihodnje leto povabili v Po enotedenskem obisku 22 učencev slovenske krajih in tako vsak dan prevozi nekaj nad sto ^ urfc>«* «i» kilometrov razdalje. T udi sam a jemlje s seboj nekatere Nemčijo. Tako se bodo oddolžili gostiteljem. dopolnilne šole društva Mura iz zahodnonemškega ^,*.-t\.W>'N.'~«- V l5 « ^ w>~> otroke. Delo je zahtevno, saj ima v vsakem oddelku Besigheima pri vrstnikih v Brežicah je njihova učitelji­ d «$»»**>■ v-^»— **£-• ':s^A^ >*“• ca Marija Sotenšek ob sobotnem slovesu dejala, da učence od prvega do devetega razreda. Na teden Solarji so za obisk Brežic žrtvovali binkoštne poči­ i a i s r « \ j ~ * i ~ ~ v W * « i » . pomeni tako bivanje v domovini otrokom več kot pol imajo po štiri ure materinščine. tnice. Za seboj imajo naporen teden, poln najrazlične­ leta dopolnilnega pouka slovenščine na tujih tleh. jših vtisov. Jurij Kozar, Doroteja Stajnko in Andreja Dopolnilnega pouka, žal ne obiskujejo vsi zdomski Enakih misli so bile tudi predsednica društva Helena ^ ^ W ^ ioC^ Lavrinšek so vsi po vrsti najbolj uživali pri telovadnih otroci. Starši nekaterih menijo, da bodo otroci tako ali Baler, podpresednica Tatjana Kozar in članica šolske­ urah. Kot dobri športniki in so se tam najlaže razživeli. tako ostali v Nemčiji, kaj jim bo potemtakem slovenska ga odbora Katica Stanjko. Bile so prijetno preseneče­ Jure je dobil novega prijatelja Matija Lepšino, Andreja šola. V društvu Mura jih prepričujejo, da ne ravnajo ne, ker so Brežičani tako resno sprejeli sodelovanje z Simono Tusun, Doroteja pa se je spoprijateljila z brat­ prav, saj si bodo zagotovo kdaj pa kdaj zaželeli prebiti njihovim slovenskim društvom in naklonili toliko rancem Matjažem Brataničem. Doroteji je bila všeč tu­ počitnice v domovini pri sorodnikih, pa se ne bodo pozornosti otrokom. To velja predvsem za šolo in za di matematika, Andreji angleščina. O svojih vtisih bos­ mogli sporazumeti z njimi. Potem bodo zares prihajali starše in pa seveda za vrstnike, ki so se izkazali kot o d­ ta zagotovo še kaj napisali, ko jih bosta v miru pod­ v domovino samo kot turisti in tujci. Koga bodo obtoži­ oživeli v domačem okolju. Takrat bodo vsi skupaj lični gostitelji in dobri prijatelji. li, zaradi spodrezanih korenin? pozabili na utrujenost, na naporne vožnje, na vročino Zdomski otroci so štiri dni obiskovali pouk v osnovni in še kaj. Z novimi prijatelji si bodo dopisovali v slove­ šoli bratov Ribarjev in sodelovali pri interesnih de­ Seveda je treba razumeti tudi take starše, saj v prvi nščini in tako izpopolnjevali znanje materinega jezika, javnostih, popoldneve pa so prebili na športnih in dru­ vrsti želijo, da bi se mladi rod v Nemčiji enakopravno ki je nekaterim zdaj drugi jezik. Vsi ti otroci so bili na­ gih prireditvah, na kopanju v Čateških Toplicah, na vključil v življenje in poklic brez gastarbajterskega mreč rojeni v Nemčiji, kjer je nemščina jezik njihovega obisku v Posavskem muzeju, pri ogledu mesta in prizvoka. Ob oznaki Gastarbeiter se zdomci takoj vsakdanjega okolja, jezik njihovih sošolcev, učiteljev, njegovih zanimivosti, zato jim je čas nenavadno hitro počutijo manjvredne, izločene iz družbe, odtod tako prijateljev in znancev. minil. Starejši so se za en dan odpeljali v Koper in ne­ reagiranje. Kljub temu se mnogi pozneje le premislijo J. TEPPEY priloga dolenjskega lista Uredništvo v gosteh TUDI BOGATIJA IMA fEŽAVE

Današnja krajevna skupnost Šentjer­ nej, največja v novomeški občini, ima45 naselij in 5200 prebivalcev, od katerih je malo manj kot 2000 zaposlenih. Poleg dveh večjih Iskrinih tovarn in tovarne IMV je tu pom em bna km etijska zadruga. Imajo novo šolo, trgovine treh delovnih in izrazitih »lokalpatriotov«, kot so se preko 600 posestvi, 185 pa je članov zad­ omembe živinski sejem, ki je v Šentjerneju prerasle. Z veliko truda so sicer dosegli, organizacij z več lokali, vrtec, knjižnico, predstavili. ruge. Čistih kmetov je na tem območju vsakih 14 dni in je dokaj močan. Ima že da so dograditev dveh oddelkov — gre za vendar le 57. Preko TZO pride s tega obm­ dolgoletno tradicijo in bo ostal tudi v zdravstveno postajo, lekarno in vrsto V pogovoru so se zbadali med seboj, a jasli — in že sedaj pretesne kuhinje zrinili znanih zasebnih gostiln, kamor priha­ očja letno na trg 3,7 milijona litrov mleka, prihodnje. Letos so vanj tudi precej se je vendarle dalo ločiti šalo od vsakda­ v srednjeročni plan, ne pa tudi v spo­ jajo številni izletniki. 800 ton govejega in 150 ton svinjskega investirali. njih tegob, ki jih tudi šentjernejčanom ne razum, po katerem sedaj zbiramo denar v ______J mesa, 530 ton pšenice, 700 ton krompirja, za investicije v družbenih dejavnostih v manjka. Pogovor je začel Jože Pirkovič z 50 ton kumaric, do 120 ton grozdja, 120 Na šentjernejskem območju je precej Šentjernej ni več vas, ampak postaja vicem in ga tudi končal s svojim zgodbami občini. A ker so p o treb e res velike, si sodobno urbano naselje, katerega krajani tisoč trsnih cepljenk, nekaj pa je še razvita obrt, vendar le tista večja, pr­ prizadevajo naprej in je upati, da bodo na­ iz Indije, ob katerih smo se držali za tre­ prostega odkupa. Lani so tako na primer oizvodna, tudi avtoprevoznikov je kar ne­ so skozi desetletja ali še mnogo dlje do buhe. Z nama vred so se Gregor Tratar, črt izpeljali, seveda s pomočjo domačih današnjih dni ohranili njim svojstveno odkupili okrog 250 konj in 200 glav gove­ kaj, medtem ko storitvene manjka, ne­ delovnih organizacij, ki res živijo s krajem Roman Rajer, Jože Colarič, Nevenka di. Na tem območju deluje 34 strojnih in 3 katere stare pa izumirajo. Tako imajo v šegavost. Prišla je do izraza že ob prvem Rajer, Božo Gošte, Jože Bregar, Pavle in imajo zelo veliko razumevanja za vse stiku s krajani vznani Majzljevi gostilni, ko prašičerejske skupnosti, 1 skupnost za Šentjerneju en sam frizerski salon, kar je njegove potrebe. Turk in Gašper Majzelj režali na vsa usta, vzrejo pitanih prašičev (letno jih zredijo premalo. Imajo čistilnico, prav pa bi prišel sva novinarki Ria Bačer in Zdenka Lindič- ampak ko je šlo za resne stvari, so jim ob­ 1.200) ter 1 hlevska skupnost za pr­ tudi redni čevljar, saj sedaj le eden Šentjernejčani se tudi ne morejo spri­ Dragaš ob napovedani uri do minute razi mrknili, kot bi sonce zašlo za oblak. oizvodnjo mleka v Orehovici, od koder popoldne sem in tja malo popravlja čevlje. jazniti s tem, da bi šele po letu 1990 v točno naleteli na skupino »domorodcev« Ob šegavosti znajo biti tudi trmasti in vzt­ pride letno 350.000 litrov mleka. Vsi sogovorniki so omenili, da je gos­ Šentjerneju spet urejali stavbna zemljišča. rajni, znajo se spreti, navzven pa je tinstvo slabo in da celo nazaduje, saj se Pravijo, da bi jih morali takoj, sicer ne bo Šentjernej enoten. Značilno za življenje Omeniti velja tudi družbeno proizvod­ gostinci vse bolj zadovoljijo le s točenjem parcel za individualno stanovanjsko gra­ kraja je dobro sodelovanje med krajevni­ njo v tozdu Brazda. Prideluje pšenico na pijače. Ni normalno, da tak kraj in vse dnjo, ki pa so eden od pogojev za razvoj mi družbenopolitičnimi organizacijami, 100 hektarih, koruzo na 150 hektarih, na območje, kamor prihaja veliko izletnikov, delovnih organizacij, ki bodo potrebovale naravnost zgledno pa je sodelovanje z do­ 20 do 30 hektarih oljno repico, hmelj na 40 ki imajo kaj videti, nima niti enega pren­ še veliko delavcev in strokovnjakov. Kar mačo industrijo. hektarih in ima 18 hektarov sadovnjakov. očišča. Šibka točka Šentjerneja je tudi na uredništvu so se še malo sprli, kje naj bi Pitajo 700 glav govejih pitancev, večino­ avtobusna postaja: avtobus stoji kar na bile nove zazidalne parcele. Kar se tega Ob razviti industriji je na šentjernej­ ma za izvoz, redijo okrog 70 krav za mleko cesti. Udeleženci uredništva v gosteh so tiče, imajo Šentjernejčani pač to »smolo«, skem območju pomembno in razvito tudi in 80 plemenskih telic. Vodja TZO Gregor menili, da bi bilo drugače, č e bi imeli u rba­ da imajo v glavnem samo najboljšo kme­ kmetijstvo, kar je glede na naravne danos- Tratar je povedal, da oba sektorja, nistični načrt. Potarnali so tudi, da že leta tijsko zemljo. -ti tudi razumljivo. Tu imajo preko 4.400 družbeni in zasebni, dosegata v proizvo­ čakajo, da bi začeli urejati pokopališče, a hektarov obdelovalnih površin, in sicer dnji zelo dobre rezultate. Lani so v tekmo­ so zapleti z zemljiščem. Tudi s čiščenjem Omenjali so tudi romski problem, ki ni 2.183 hektarov njiv, 1.838 hektarov trav­ valnih krožkih pridelali kar 8 ton pšenice, kraja so težave. Komunalo da morajo vsa­ povsem odpravljen (čeprav imajo v Šent­ nikov, 190 hektarov sadovnjakov ter 221 12 ton koruze in 30 ton krompirja na hek­ kič posebej spomniti, naj počisti vsaj jerneju najbolj civilizirane Rome od vseh hektarov vinogradov. Temeljna zadružna tar ter nad 5.000 litrov mleka na kravo, kar osrednji del, medtem ko drugo tako dolenjskih), pa problem prostorov za organizacija Šentjernej, ki deluje v sesta­ vse so resnično lepi rezultati. Seveda jih skušajo kar sami pomesti. Seznam prob­ mlade pa za vaje godbe, okteta itd. Sicer je vu novomeške kmetijske zadruge, pokriva tudi tu pestijo že stare težave z ekonomiko lem ov bi bil sev ed a pomanjkljiv, če ne bi Šentjernej ponosen na svoj oktet, na do­ kmetijstvo šentjernejske in sosednje ore- proizvodnje, razkoraki v cenah. Problem omenili telefonije. Že pred leti so namreč mačo godbo na svoj ženski in moški hovške krajevne skupnosti. Sodeluje s so tudi še vedno premajhne kmetije in pobrali denar za telefon, ki naj bi ga nape­ rokom et in tabornike, ki so ime kraja preveč razdrobljena zemlja, zaradi česar ljali v vse vasi. D anes ga m arsikje še ni in ponesli daleč čez krajevne in občinske rezultati niso taki, kot bi lahko bili. Tudi kar nekaj pikrih je padlo na račun monop­ meje. Ob njih uspešno dela še cela vrsta znamenitosti. Poleg svetovno znane mehanizacija je premalo izkoriščena. 600 olističnega obnašanja novomeškega ptt kulturnih, športnih, gasilskih in drugih BOGATA kartuzije Pleterje so pomembne številne traktorjev s priključki, kolikor jih je na tem podjetja, ki ne izpolni obljub. društev. Mladi se zadnje čase uspešno odkopane hallstattske in latenske go­ območju, bi lahko obdelalo trikrat več udejstvujejo v treh rock ansamblih, njihov mile, rimski grobovi in staroslovenska zemlje. V Šentjerneju je problem tudi varstvo narodnozabavni ansambel Objem pa se ZGODOVINA grobišča. Prav v zadnjih tednih so v teku otrok. Vrtec sicer imajo, a so ga potrebe odpravlja že v Nemčijo. nova arheološka izkopavanja v sicer V zadnjem času potekajo na tem koncu Šentjernej je bil pomemben kraj že v znameniti cerkvi. tudi večje melioracije. Tako po nekaj letih srednjem veku, prvič pase šentjernejska Šentjernej je vse do današnjih dni borb s kmeti sedaj že gre h koncu meliora­ fara omenja 1249. Šentjernej je zelo ohranil tradicijo živinskih sejmov. Pra­ cija Mokrega polja, z junijem pa se začno s trpel zaradi'turških vpadov, dvakrat je vico do treh letnih sejmov je vaščanom polno paro melioracijska dela na okrog bila ob takih priložnostih požgana podaril že cesar Ferdinand leta 1840. V 900 hektarih na Šentjernejskem polju. cerkev z župniščem vred. V letih 1546 in letih pred zadnjo vojno je bila zelo razvi­ Pridobiti računajo okrog 200 hektarov 1547 je bil tu za župnika oče prve ta lončarska obrt, ki je danes le še za povsem novih obdelovalnih zemljišč, slovenske knjige Primož Trubar, ki je vzorec, od številnih usnjarn v 19. stolet­ drugo pa obnoviti in izboljšati. Vse naj bi močno razširil' svoj vpliv po bližnjih ju pa se ni obdržala nobena. tudi komasirali. V prihodnosti pa naj bi pr­ gradovih. Ljudje so se od nekdaj preživljali oizvodnjo usmerili iz živinorejske bolj v Prvi učitelj v kraju se om enja leta 1607, predvsem s kmetijstvom. Industrijski rastlinsko, da bodo šli pridelki neposred­ od 1731 je delovala cerkvena šola v lese­ razvoj pa se je začel leta 1951 s tovarno no na trg. Imajo tudi programe za sa­ ni mežnariji, šele leta 1808 je šola posta­ Iskra in lesno tovarno Podgorje, ki jo je djarske skupnosti, in sicer naj bi letos za­ la redna. Dolgo tradicijo imajo v kasneje prevzela IMV. B urno in hkrati sadili 15 hektarov novih nasadov. Posku­ Šentjerneju znamenite konjske dirke. slavno zgodovino ima Šentjernej tudi iz sili bodo z obnovo vinogradov, začeli pa Izumitelj ladijskega vijaka Josip Ressel časov NOB. Že leta 1941 je postal kraj naj bi tudi pridelovati povrtnine vsaj za pa je tu med leti 1817—1821 treniral na di­ sedež rajonskega odbora OF za šest novomeški trg. Posebej pa velja omeniti, rkalni cesti. nekdanjih občin, marca 1942 pa so do­ da tako močno kmetijsko in predvsem Šentjernejska dolina, nekdaj prepre­ mači prostovoljci množično odšli v živinorejsko območje nima več svojega dena z mlini, ima še celo vrsto drugih partizane. veterinarja, ampak so odvisni od Novega mesta. Prav tako je vreden posebne

tekstil, obutev, pohištvo, galanterijo itd. TRGOVINA »Taka trgovina je bila v tej dolini zelo potrebna,« je povedala Jožica Jordan, komercialna referentka v trgovini. »Z ZA zadnjo dograditvijo pred okrog letom in Jotlca Jordan Gragor Tratar Roman Rajar Jot* Pirkovič Pavl* Turk Joi* Bregar pol smo pridobili 400 kvadratnih metrov ZGLED prodajne površine in jih je sedaj skupaj 700. Letos smo v odkupljeni stavbi ure­ Šentjernej se lahko pohvali z odlično dili še gradbeni oddelek, kar je prav tako trgovin z rezervnimi deli. Ima tudi pred sploh... Pred leti je Gorenju iz Velenja po­ preskrbo. Ljudje pravijo, da je to gotovo velika pridobitev, saj je bilo v ta namen BOHEM mesecem dni izdelan strojček za preiz­ nudil izvirno zamisel za izdelavo štedil­ drugo trgovsko središče v občini, na dvorišču veliko premalo prostora. kušanje krogličnih ležajev, »kakršnega še nikov, ki bi imeli pečico spremenjeno v preskrbljenost pa da je v Šentjerneju Založeni smo dobro, imamo, karseleda IN IZUMITELJ ni nikjer«, pravi. prostor za kuhanje pod pritiskom. Na tak celo boljša kot v Novem mestu. O tem ne dobiti, čeprav zalog spet ne smemo ime­ Ima še celo vrsto strojčkov in naprav, način bi prihranili veliko energije. Nad za­ nazadnje priča precej prebivalcev dole­ ti preveč, saj je težava z obratnimi Androjev Jup, Šentjernejčan srednje izdelanih po lastni zamisli, a jih ne patenti­ mislijo so bili v tovarni sicer navdušeni, njske metropole, ki jih je po nekoliko sredstvi.« generacije, je taka posebnost, da ga velja ra, ker se mu zdi postopek predolg in sprejeli pa je vseeno niso, ker bi ureditev zahtevnejših nakupih večkrat mogoče V tej trgovini je zaposlenih 45 ljudi, ki posebej predstaviti vsaj na kratko. 2e kot proizvodpe linije veljala preveč. Naredil je srečati v Šentjerneju. Česar Sentjerne- ustvarjajo povprečno 90 milijonov di­ desetleten zvedav fantič je zanimanje za tudi pripravo z imenom »vibracijska plaz- jčani ne dobijo v svojih trgovinah, pra­ narjev p rom eta n a m esec. Jo ž ica Jo rd a n tehniko plačal z roko. Ob potoku je našel na«, zelo uporabno za gladenje betona v vijo, bodo tudi v Novem mestu bolj pa je povedala še, da jih jezi in skrbi, ker bombo iz vojnih časov, in ker ga je zani­ gradbeništvu. Sicer pa kmetom popravlja težko. V takem primeru je treba v Lju­ imajo enake plače kot drugje, kjer imajo malo, kakšna je znotraj, jo je skušal traktorje, kombajne in vsakovrstne go­ bljano ali še kam drugam. V čem je sk­ bistveno manjši promet, sicer da se ni razdreti, pa je strašansko počilo... spodinjske stroje. rivnost dobre preskrbe? Ljudje pravijo, nad čim pritoževati. »Mislim, daso ljudje Jup je brez šol, a veliko ve in je načitan. da imajo pač srečo z dobrimi trgovci. zelo zadovoljni. Dobili smo že veliko po­ »Sem samouk, ukvarjal sem se z raznimi Jup, ki zelo veliko bere in pozna imena Med trgovinami je posebej na dobrem hval. Da pa je trgovina taka, kot je, ima stvarmi. Svojčas sem bil nekaj let v Lju­ in glavna dela vseh svetovnih klasikov, je glasu Mercatorjeva, v kateri prodajajo veliko zaslug predvsem vodja,« je pove­ bljani, sicer zaposlen, a sem živel bohem­ pred tremi leti napisal humoristično ra­ vse »od a do ž«, živila, gradbeni material, dala Jožica. sko življenje. Začel sem gojiti šam pinjone. dijsko igro, ki pa leži doma in bržčas ne bo Ta posel pa mi ni uspel, in ko je dokončno zagledala belega dne. Morda tudi zato, propadel, sem se vrnil v domači kraj.« ker v nej nastopajo osebe iz sodobnega Tik potoka Kobila, na katerem se vrti slovenskega literarnega sveta s pravimi sodobno mlinsko kolo, ki z doma izdela­ imeni. nim generatorjem proizvaja 200 vatov O današnjem življenju Jože Androja elektrike za lastno razsvetljavo, ima hišo, pravi: »Bodočnost je le v elektroniki in pravzaprav delavnico z več prostori. Vi­ računalništvu. Kar pa zadeva Šentjernej in deti so kot vzorno skladišče rezervnih moje počutje: postajam žalosten, saj ne delov. Ima na tisoče in tisoče najrazlične­ mine teden, da ne bi na pokopališče na­ jših vijakov in krogličnih ležajev za stroje, sproti mojega doma pospremili katerega ki jih že vrsto let ni več v uporabi. Njegovo mojih znancev. Če začenja zmanjkovati zalogo in red v skladiščih bi si lahko ogle­ njih, s katerimi sem prebil vse življenje, iz­ dali na strokovni ekskurziji prodajalci Jup Androja gineva del mene samega.« Nevenka Rajer Jot* Colarič šport velja spomniti na že dokazano dejstvo, da kajenje bi, če bi bilo to razmerje porušeno, lahko eno od treh javnostjo, stalno medicinsko spremljajo. Za tiste, ki so pospešuje strjevanje ploščic in da kadilci pogosteje dejavnosti začeli bolj kriviti kot ostali dve. Če bi starejši od 35 let, ki imajo latentno srčno bolezen in se umirajo nenadne smrti kot nekadilci. predpostavljali, da je na primer tekanje povezano s je ne zavedajo, je spodbujanje k pretiranerrju, tekmo­ Natančen vzrok smrti pa je v vseh primerih še vedno pogostejšimi primeri nenadne smrti, bi bilo treba iz­ valnemu tekanju ali kolesarjenju, igranju tenisa in še k uganka. Zato je tudi težko oceniti vpliv katerekoli računati, koliko č a sa prebije človek n ate k u , in lahko bi čemu lahko hudo nevarno. SMRT MED človekove dejavnosti v trenutku, ko je prišlo do ka­ napovedali pogostnost nenadnih smrti. Pravzaprav so Nepravilno delo srčne mišice in nenadno smrt lahko tastrofe. Če se tekač ali kolesar mrtev zgrudi, ali je že ocenili, da bi lahko glede na trenutno smrtnost za­ povzročijo še nekatere okoliščine telesnih obreme­ vzrok smrti tek oz. kolesarjenje? Če umrlega ne obdu- radi srčnih in žilnih bolezni v ZDA na vsakih četrt mi­ nitev. Prvagrožnjaje kakršnakoli vadbaz vročino. Pre­ REKREACIJO cirajo, je dvomljiv celo trenutni mehanizem smrti, kaj lijona tekačev med tekanjem in dve uri po teku zgolj hladne bolezni so pogosto brez posledic, od časa do šele pravi vzrok. In celo če posmrtna preiskava odkrije, naključno umrlo 6,5 ljudi. To število so izračunali up­ časa pa povzročijo vnetje srčne mišice, miocarditis, in da je bil vzrok smrti infarkt srčne mišice ali odpoved oštevajoč, da večina ljudi teče trikrat na teden po dodatna obremitev lahko človeka stane življenje. Zato elektičnega prevodnega sistema, je vprašljivo, če dvajset minut. Glede nato, daje bilo tedaj, ko je dr. Ka­ naj vsi, ki so preboleli gripo, vsaj sedem dni po tistem, lahko za smrt krivimo telesno obremenitev in če ne gre vanagh napisal knjigo Program za zdravo srce, v ZDA ko se jim je temperatura vrnila na normalno, ne počno Od časa do časa slišimo, da na množičnih rek­ le za naključno so vpadanje sm rti z naprezanjem . Ali bi okrog 20 milijonov tekačev, bi lahko pričakovali, da bo ničesar, s čimer bi obremenili srce in pljuča. reativnih prireditvah kdo tudi umre. Silen odmev človek umrl v vsakem primeru, ne glede na dejavnost, naključno med tekom umrlo 520 ljudi, tako, kot ne­ Tudi naprezanje v vročini je nevarno. Srce v vročem take novice razburka mnenja o smiselnosti s katero se je v tistem hipu ukvarjal? kateri umrejo pri kosilu, ko spijo, gledajo TV ali vremenu postopno vedno težje črpa kri. Le zvišan sr­ telesnega naprezanja in niso redki, ki iz posami­ Neka raziskava med amerikanskimi vojaki je po­ počnejo karkoli drugega. Ta podatek bi lahko statis­ čni utrip lahko poskrbi za ustrezno večjo količino krvi, čnih primerov poskušajo splesti teorije proti teka­ kazala, da je nanadna smrt med naporno dejavnostjo tično osvetlil zvezo med nenadno smrtjo in tekanjem. ki jo m ora načrpati srce. To s e d o g aja zato, ker gre ve­ nju, kolesarjenju, plavanju, tenisu in drugim vrs­ dvakrat pogostejša kot sicer, a so nato pri obdukcijah liko krvi v kožo, od koder telo oddaja toploto. Vseh tam gibalnega razvedrila. Ker pa s sklicevanjem na odkrivali nedavne tromboze venčnih žil ali tako imeno­ NEVARNA ČUSTVA škodljivih posledic te velike hemodinamične fluktua- posamične primere o veljavnosti tako nastalih »te­ vane tihe infarkte. Strdek v venčni arteriji se je torej cije sicer še ne razumemo do kraja, toda vemo, da je Leta 1978 sta Jokl in Mcčlellan preučila zvezo med rapij« ni vredno zgubljati besed, kaj šele da bi jim oblikoval že pred naporno telesno obremenitvijo. treba predvsem paziti na jemanje tekočine in se med verjeli, poglejmo, kaj je v knjigi Program za zdravo nenadno smrtjo in naporno telesno dejavnostjo in dejavnostjo v vročem vremenu pogosto otirati s ugotovila, da niti v enem prim eru sm rt ni bila posledica srce o nenadni smrti med telesnim naprezanjem SMRT PRI ŠPORTU JE VELIKA NOVICA hladno mokro gobo. Smrt med dolgotrajnimi naporni­ dejal kanadski kardiolog, vodja središča za poin- obrem enitve zdravega srca. Leta 1978 je Finec llkka M. mi teki v vročem vremenu sicer radi pripisujemo tarktno rehabilitacijo v Torontu dr. Kavanagh. Kaj pa časopisna poročila, ki pretresajo z naslovi o Vuori na univerzi v Turku objavil eno od klasičnih razi­ srčnemu napadu, vendar mnogokrat pri posmrtnem umiranju med tekanjem, tenisom, smučanjem in kole­ skav o nenadni smrti v reviji Journal of Cardiology. ogledu ugotovijo, da vzrok niso aterosklerotične sarjenjem? Priznajmo, da je smrt med športnim Raziskal je okoliščine 2606 primerov nenadne smrti in spremembe venčnih žil. Zato lahko take smrti pri­ Nenadna in nepričakovana smrt že od nekdaj spre­ udejstvovanjem velika novica, še posebej, če so žrtve posebej preučil zvezo z naporno telesno dejavnostjo. pišemo izsušitvi organizma in spremembi elektrolitske mlja človeka. Njen najpogostejši vzrok je napaka v znani ljudje. To so tako rekoč javne smrti. Kolikokrat Ugotovil je, da so le redki umrli med telesnim na­ sestave krvi. Nihče ni varen pred strašnimi posledica­ delovanju srčne mišice. Okrog 5Q,do 60 odstotkov pa beremo o umiranju med kirurškimi posegi? In če bi prezanjem. Deset ljudi je umrlo med celodnevnimi teki mi izsušitve, toda najobčutljivejši so ljudje srednjih let žrtev srčnega napada umre med napadom ali v nekaj vsakič, ko pacient ne preživi, to obešali na veliki zvon, na smučeh. Tu je bila zveza med naprezanjem in z latentno boleznijo venčnih žil. naslednjih urah, ne smemo pa misliti, da vse nenadne bi ustvarili popolnoma napačno sliko. smrtjo nesporna. Vendar so pri vseh teh ljudeh že prej Manj določljiv, a nič manj pomemben dejavnik pri smrti povzroči infarkt srčne mišice. Pri obdukcijah le Medicinska znanost si s statistiko pomaga ustvariti ugotovili dejavnike tveganja srčne bolezni. tehtanju koristi in tveganj vadbe je osebnostni tip. pri tretjini žrtev ugotovijo, da so se zamašile venčne oceno možnosti za uspeh. Končni cilj medicinskih Dnevnih telesnih dejavnosti ali naprezanja ne Zagnan, častihlepen človek, ki si zadaja nešteto nalog žile na srcu in da je odmrlo srčno tkivo. Ostali dve tret­ prizadevanj je čim večja korist za čimveč ljudi. moremo kriviti kot pomembne povzročitelje nenadne­ in morda celo prikriva kako sovražnost, takoj ko spoz­ jini ljudi pa, čeprav je ateroskleroza venčnih žil tudi Dolgoročno gledano, se vse zreducira na matema­ ga umiranja. Seveda pa moramo pomisliti na zaplete, na rekreacijo, silovito napade tudi to področje. Take med njimi pogosta, ne umre zaradi klasičnega infarkta tično oceno koristi v primerjavi s škodo. Smrt med te­ če se napreza srčni bolnik. ljudi je treba strogo nadzirati, da svoje naravne napa­ srčne mišice. Zdravniki menijo, da smrt v takih prime­ kanjem in drugimi oblikami rekreacije ni izjema. Ni Dr. Kavanagh, ki že več kot dvajset let pomaga dalnosti in tekmovalnosti ne usmerijo še v rekrea­ rih nastopi prehitro (v nekaj minutah), da bi prišlo do dovolj, da jo le zabeležimo, če je le mogoče, moramo ljudem po infarktu, da bi se čim bolje vključili v nor­ cijsko dejavnost. klasičnih patoloških sprememb. Toda to ne razloži, za­ ugotoviti vzrok. malno življenje, je spoznal, da je srčni napad pri tretjini kaj njihove venčne arterije niso zamašene s strdkom. Ker ljudje redko umirajo med telesno obremenitvijo, njegovih bolnikov sprožilo naprezanje, pa tudi čustve­ ZDRAVNIK ZVE ZADNJI Druga razlaga nenadne smrti je fibrilacija ali trepe­ je treba raziskati pogostnost umiranja tudi med drugi­ na vznemirjenost. To komajda preseneča. Večina tanje, frfotanje srca. To je napaka v električnem mi dejavnostmi. Ali več ljudi umre v spanju, pri delu, epidemioloških raziskav podpira mnenje, da dlje tra­ Kaj pogosto postanejo njeni sužnji, in če nanje priti­ prevodnem sistemu, ki skrbi sicer za ritmično utri­ pri spremljanju nogometnih tekem, v savni, v zdrav­ jajoča nedejavnost (sedeči način življenja) zvečuje ne­ skajo poklicne dolžnosti, skušajo predvideno enoto panje srčne mišice. Ce srčna črpalka popusti, srce le nikovi čakalnci itd.? Zato mora medicina pregledati varnost srčnega infarkta. Neobičajno naprezanje je vadbe za zdravje opraviti v čim krajšem času. Še več, neučinkovito trepeta in življenjsko važni organi os­ veliko primerov nenadnih smrti in oceniti okoliščine, v lahko predhodnik srčnega napada in preprosto le odk­ pogosto nočejo priznati oglašajočih se znakov srčne tanejo brez kisika. Vprašamo se lahko, kaj je vzrok tej katerih je človek umrl. Treba je ugotoviti, koliko časa rije že prej poškodovani sistem venčnih žil, ki je zelo bolezni in trmasto vztrajajo pri zastavljenem programu usodni električni motnji. so žrtve prebile pri posameznih dejavnostih. Če bi občutljiv za telesne in čustvene strese. in vseh mogočih družabnih in poklicnih obveznostih. Kljub temu da je zelo veliko sledi, pravih vzrokov ta­ človek tretjino dneva prespal, tretjino delal in se Je telesno naprezanje ljudi z boleznijo venčnih žil Simptome navadno prezirajo in jih pripisujejo nesr- ko imenovane električne smrti še ne poznamo. Prav zadnjo tretjino ukvarjal z rekreacijo, bi tudi smrt pose­ nevarno? Seveda. Zato bolnike, ki se po infarktu razen čnim vzrokom ali pa jih odpišejo kot nepomembne. množica sledi pa medicini zbuja upanje, da ni dalečod gala po njem v enakem statističnem razmerju. Seveda z zdravili zdravijo tudi s previdno dozirano telesno de­ Največja nevarnost takega človekovega odnosa do spoznanja. Predvsem je dobro, da sprejema resnico, ki vadbe in oglašajoče se bolezni je v tem, daje zdravnik pravi, da je srčna ateroskleroza sicer vzrok kakim 90 med zadnjimi, ki zvejo za bolezenske znake. Izčr­ oastotkom nenadnih smrti (ostale niso v zvezi z oži­ panost, utrujenost in še posebej bolečine v prsnem ljem srca), a da infarkt srčne mišice vendarle ni edini in košu je treba jemati zelo resno. niti ne glavni odgovorni sprožilec. Pri velikem številu Za to vrsto ljudi, »bojevnikov do groba«, je dr. Kava­ nenadoma umrlih mikroskopsko majhni strdki krvnih nagh predpisal naslednjih pet pravil: ploščic zamašijo drobcene, a življenjsko pomembne — vadite redno in brez posebnih izbruhov intenziv­ žile k snopom živcev, ki uravnavajo srčni ritem. Pl­ nosti; oščice so okrogle celice, približno polovico manjšeod — izogibajte se napornim tekmovanjem; rdečih'krvnih telesc. Njihova naloga je, da pre­ — znižajte obremenitev, če zaznavate čustveno na­ prečujejo krvavenje iz ureznin ali pretrganih krvnih žil, petost, potrtost ali neprijetne telesne občutke; tako da se sprimejo in zamašijo razpoko. Nerodno pa — zdravnika takoj obvestite o bolečinah v prsnem je to, da se včasih zmotijo in aterosklerotično usedlino košu, ki jih prikliče vadba, o bolečinah v rokah, znotraj žile zamenjajo za razpoko v žilni steni ali pa mi­ hitrem utripanju srčne mišice, omotičnosti ali ne­ slijo, daje počasnejši krvni pretok v zoženi žili posledi­ nadni zasoplosti, tudi če se pojavijo po letih vadbe, ca kompenzacijskega zaviranja zaradi kake večje kr­ ko niste imeli nobenih težav. vavitve. Tedaj se ploščice pridno sprimejo in krvi v Pred leti je med iztekanjem po napornem teniškem celoti zaprejo pot. Tako jemanje kisika mehanizmu srečanju nenadoma umrla zelo dobra mlada igralka. srčnega utripa ali kateremukoli od njegovih informa­ Čeprav posmrtna preiskava ni izsledila vzroka smrti, cijskih sistemov je lahko že v nekaj minutah usodno. so z natančnim poizvedovanjem le ugotovili, da se je dekletu včasih zvrtelo in stemnilo pred očmi. Možno KADILCI UMIRAJO POGOSTEJE je, da je umrla zaradi srčne aritmije, ki se ob zadnjem napadu ni spontano uredila, ampak je bila usodna. Toda ali ni vseeno, če je vzrok nenadne smrti večji Zato si velja zapomniti, da je izgubljanje zavesti med strdek v venčni arteriji, ki uniči srčno tkivo, ali pa vadbo ali po njej, ne glede na to, koliko časa traja, mikroskopski strdek, ki usodno poruši srčni ritem? lahko zasidrano v nepravilnem delu srčne mišice. Bol­ Znanosti, ki z raziskovanjem vzrokov želi reševati nika je treba temeljito pregledati, ga poslati na človeška življenja, ni vseeno. Če bi bile nenadne smrti obremenitveni preskus in dlje časa spremljati njegov praviloma posledica srčnih napadov, bi bilo treba prav srčni ritem, dokler zdravnik ne ugotovi napake ali vse sile usmeriti v preprečevanje ateroskleroze ven­ dokler ne izključi nevarnosti. čnih žil. Če je glavni dejavnik nepravilno delovanje Z vadbo izzvanih smrti je malo, a so. Zdravniki, ki krvnih ploščic in če stanje zapleta še ateroskleroza, se stalno spremljajo bolnike pri rehabilitacijskih vadbe­ moramo z zdravili in načinom življenja bojevati proti nih programih, lahko pogosto prepoznajo tveganje in sprijemanju krvnih ploščic in tako zmanjšati število ga preprečijo. Seveda ni mogoče dokazati, da zdravila nenadnih smrti. proti nepravilnim srčnim ritmom ali nasvet, naj pacient Teorija o vzrokih nenadnega umiranja pojasnjuje zniža intenzivnost vadbe, rešujejo ljudi pred nenadno nekatere presenetljive znanstvene ugotovitve. smrtjo. V enem milijonu vadbenih ur programa, ki gaje V Seatlu so štiri leta spremljali življenje 234 bol­ za svoje bolnike zasnoval kardiolog dr. Kavanagh, je nikov, ki so jih uspešno obudili po nenadni »smrti«. umrlo pet ljudi. Niti ene smrti niso mogli povezati z Presenečeni so ugotovili, da so tisti, ki po prvi »smrti« vadbo. In ker razcvet tekanja in vseh mogočih aerob­ niso doživeli popolnega srčnega infarkta, trikrat nih rekreativnih dejavnosti po vsem svetu ni prinesel p o g o steje umirali za »ponovno« n en ad n o sm rtjo. To bi hkrati tudi pogostejšega umiranja pri naprezanju, am­ lahko pomenilo, da tveganje nenadne smrti ni v zvezi s pak skupaj s spremenjenimi prehranjevalnimi navada­ tveganjem srčnega infarkta. Poskusili so tudi z zdravili mi in opuščanjem kajenja kar 30-odstotno znižanje in ugotovili, da nekatera niso učinkovala pri prvem in smrtnosti zaradi bolezni srca, lahko v tem vidimo ponovnem infarktu, a so, najverjetneje naključno, zgovoren dokaz, da je aerobno obremenjevanje orga­ zmanjšala število nenadnih smrti. Bi torej lahko trdili, nizma varno in koristno. da obstajajo snovi, ki sicer ne vplivajo na ateroskler­ •Pripravil: JANEZ PENCA ozo, a delujejo proti strjevanju krvnih ploščic? Ob tem

plačilnim rokom in ugodnimi obrestnimi merami. izvoza. Tisto, kar ima prednost v razvojni in ekonomski vil obljubljene temeljite analize gospodarskega pol­ Konverzija posojil Korenitejšega ukrepanja očitno niso sposobni. politiki, se je tu torej moralo zadovoljiti z drugim ožaja manj razvitih in ožje Srbije, seveda ostaja Z enkratno konverzijo v letošnjem letu naj bi zajeli mestom. Če naj bi izvoz izenačili s kmetijstvom, se je vprašanje, kaj je pogojevalo takšno rešitev. približno polovico zneska kratkoročnih posojil iz pri­ opravičeval ZIS, bi se predvidena konverzija posojil za Položaj gospodarstva razvitih republik in Vojvodine marne emisije. Merilo bo povprečno stanje teh posojil 220 milijard din močno povečala. Pri kratkoročnih pos­ pa naj bi izboljšali že s tem, da so iz zakona črtali tretje POMOČ v obdobju september 1984—september 1985. Spremi­ ojilih za druge namene bo konverzija 30-odstotna. predvideno merilo. To je predvidevalo manjši odstotek njanje posojil bo selektivno, poglavitni merili bosta na­ Omeniti je treba tudi tako imenovano teritorialno konverzije za delovne organizacije, ki imajo ugodnej­ men posojila in pa teritorialno načelo. Jasno je, da načelo, ki je največ krivo za to, da je zakon sprejet kot šo strukturo virov za trajna obratna sredstva. Ce bi to niso upoštevali toliko poudarjenega načela programa začasni ukrep. V letošnjo resolucijo smo zapisali, da sprejeli, bi bili spet kaznovani smotrni gospodarji. Oz­ SLABIM bo posebej upoštevan položaj ozdov iz manj razvitih di povprečno sami zagotavljajo 15 do 20 odstotkov finančne krepitve gospodarstva, da gre pomagati tis­ trajnih obratnih sredstev iz lastnih virov, praviloma pa tim delovnim organizacijam, katerih proizvodni progra­ republik in ožje Srbije, najboljši položaj pa naj bi mi so taki, da obetajo rentabilno in učinkovito omogočili kosovskim ozdom. ZIS je spremenil vrstni je struktura boljša v razvitejših območjih. Dejansko je GOSPODARJEM red. Osnove za konverzijo za različne namene bodo za struktura virov najugodnejša v slovenskem gospo­ poslovanje. delovne organizacije iz Bosne in Hercegovine ter ožje darstvu, najslabša pa v BiH, na Kosovu in Hrvaškem, ki Največji del kratkoročnih posojil iz primarneemisije Srbije višje od navedenih za petino. Za vsa selektivna od sto p a od pravila, č e se tem u načelu ne bi odrekli, bi Zbor republik in pokrajin jugoslovanske skupščine bodo spremenili v dolgoročna, namenjena kmetijstvu posojila iz primarne emisije za makedonske, kosovske bilo gospodarstvo razvitih neposredno oškodovano. je sredi maja sprejel zakon o spreminjanju dela in blagovnim rezervam kmetijskih pridelkov in živil. in črnogorske delovne organizacije pa bo konverzija V naši republiki vlada prepričanje, da zakon ne more kratkoročnih posojil bank in organizacij združenega Stopnja konverzije je tu 60 odstotkov. Spremenili stoodstotna. Prvotna meja konverzije seje tako zvišala zagotoviti nikakršne bistvene prelomnice v gospo dela iz primarne emisije v dolgoročna posojila za traj­ bodo 40 odstotkov kratkoročnih posojil iz primarne na 230 milijard. Tistih 10 milijard menda ni vrednih darjenju. Njegovi učinki se dejansko omejujejo na to, na obratna sredstva, in sicer v obliki začasnega ukre­ emisije, namenjenih pripravi izvozne proizvodnje in težav, ki bi jih imeli z usklajevanjem . Ker ZIS ni pripra­ da bo imel del gospodarstva manj stroškov zaradi ma­ pa. Tako se počasi le jasni podoba dolgo časa napove­ njših obresti, v celotni likvidnosti gospodarstva pa ne dane sanacije velikih primankljajev v Narodni banki bo pravih sprememb. Teh si pravzaprav niti ne smemo Jugoslavije, v bankah in v gospodarstvu. Zakon sodi v želeti, če nočemo, da učinek konverzije ne bo dodatna okvir finančne okrepitve gospodarstva, rešil pa naj bi inflacija, ampak vsaj nekolikšna finančna krepitev problem pomanjkanja lastnega denarja za financi­ gospodarstva. Kaj dejansko bo sedanja konverzija ranje tek o čeg a poslovanja v delovnih organizacijah, ki prinesla ali spremenila, je danes seveda težko na­ ga sicer ni mogoče rešiti. povedovati. Najslabše bi bilo, če bi bila to le ena od Obratna sredstva gospodarstva hitro usihajo. Po cele vrste konverzij, če bi gospodarstvo le čakalo na lanskih zaključnih računih so izgube iz dela poslovne­ ponovitev ukrepa čez leto ali dve. Doslej so pri nas ga sklada za kritje obratnih sredstev znašale okoli opravili že dve konverziji in tri ali štiri leta po prvi so se tisoč milijard dinarjev. V takih razmerah je razumljivo spet pojavili enaki problemi in znesek posojil je bil veliko povpraševanje po četudi dragih kratkoročnih enak kot v času, ko so izvedli konverzijo. Zal je slišati, posojilih, za katera je glavni vir primarna emisija. Kot da se bo to zdaj zgodilo v pol krajšem času. Smernic rešitev tega hudega, ne le gospodarskega, ampak tudi prestrukturiranja gospodarstva tako nikoli ne uresni­ družbenega in političnega problema so sedaj ponudili čimo. konverzijo posojil iz primarne emisije z dolgim od­ Z. LINDIČ-DRAGAŠ r a Od 2. do 7. junija 1986 v veleblagovnicah gradbeno industrijsko podjetje Novo mesto, TOZD M KI — sektor AVTOSERVIS TEDEN MLEČNIH IZDELKOV LJUBLJANSKIH Opravljamo: IN CELJSKIH MLEKARN

— servis in remont osebnih in tovornih vozil: — IMV—RENAULT — ZASTAVA—FIAT 10% po — TAM pokušina — servis počitniških prikolic — tehnične preglede

Nama že 40 let hiša dobrega nakupa! SERVIS PLANINSKO DRUŠTVO POPRAVEK \ ZA VOZILA VOLKSVVAGEN IN TAS Č r n o m e l j V 21. številki Dolenjskega S Na podlagi sklepa upravnega odbora dajemo v najem lista je prišlo pri razpisu POSLOVNE PROSTORE V CRMOŠNJICAH komisije za delovna razmer­ ja Proizvodnja in trgovina V prostorih, ki jih dajemo v najem, jesedaj gostinski lokal Agraria export-import Bre­ in je na prometnem mestu. Po dogovoru je možna adap­ žice, tozd Agro blagovni tacija, ki bi se vračunala v najemnino. promet Brežice, do pomote, Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ker je bil k temu razpisu Planinsko društvo Črnomelj, Kolodvorska cesta 34. dodan znak Agrotehnike — Interesenti dobijo informacije vsak dan po telefonu 51- Gruda. Za napako se opra­ 224.0 izbiri bomo kandidateobvestilivlOdneh po prete­ vičujemo! ku roka za sprejem prijav. 421/21-86 433/22-86

Na podlagi 16. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarosti v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 23/83), odbor za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje po sklepu z dne 19.5.1986

o b jav lja V našem servisu lahko zamenjate rabljen avtomobil IMV—Renault PREDLOG PREDNOSTNE LISTE PROSILCEV ZA PRIDOBITEV za novi. STANOVANJSKE PRAVICE V SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH NA OBMOČJU OBČINE TREBNJE Vsa pojasnila daje: 1. GIP PIONIR, Ločna 48, 68000 Novo mesto Pogoje za uvrstitev na prednostno listo izpolnjujejo in se nanjo uvrščajo naslednji prosilci: Telefoni: 068/23-421 in 21-243 Zap. PRIIMEK IN IME Štev. Vrsta stanov. Število št. NASLOV druž. stano­ površina točk vanja 1. STARIČ Štefka Pod gradom 3 4 2 sob. do 68 m2 650 2. STARIČ Jože Kamnje 15 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 645 3. BOHTE Branka Šentrupert 59 2 1 sob. do 40 m2 640 4. BOŽIČ Andrej Šentrupert 1 1 sob. do 32 m 2 635 5. DEBEVC Stanko Brezovica 3 1 1 sob. do 32 m 2 633 6 . SNEDECAni Pod gradom 3 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 630 7. PODLOGAR Jožica Trsten ik 15 5 3 sob. do 80 m 2 605 8. JAKLIČ Julijana Dol. Ponikve 1 . 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 590 9. KORELC Marjan Goljek 3 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 585 10. MIKEC Irena Slovenska vas 15 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 585 11. KOPRIVEC Majda Zabrdje 20 2 1 sob. do 40 m2 583 12. NOVAK Milena Slepšek 7 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 560 13. RADULIČ Slobodan Pod gradom 3 4 2 sob. do 68 m2 555 14. MEDVEŠEK Jože Gor. Jesenice 11 4 2 sob. do 68 m2 553 15. ROGELJ Silva Dol. Nemška vas 27 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 550 16. BUKOVEC Stanislav Roje 1 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 545 17. UHAN Miran Vina gorica 17 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 535 18. PUNGERČAR Roža Šentrupert 5 1 1 sob. do 32 m 2 530 19. KRAJŠEK Ljudmila Mokronog 126 2 1 sob. do 40 m 2 520 20. BEVC Zvone Mirna 16 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 520 21. STARIČ Zlatka Slovenska vas 18 4 2 sob. do 68 m2 520 22. VTIČ Marjeta Zabrdje 28 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 515 23. KOZLEVČAR Danica Rimska cesta 20 4 2 sob. do 68 m2 505 24. NOSE Alojzija Ul. Cankar, br. 10 4 2 sob. do 68 m2 505 25. ŠAHINOVIČ Rasim Jezero 23 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 503 26. GAČNIK Pavla Zapuže 19 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 498 27. MIHELIČ Marija Slovenska vas 22 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 490 28. ŠEPIC Boris Zabrdje 7 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 485 29. SMOLIČ Anton Odrga 4 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 475 30. UDOVIČ Cveto Goliev trg 12 4 2 sob. do 68 m2 470 31. KRIŠTOF Alojz Vel. Gaber 54 4 2 sob. do 68 m2 470 23. ŠKRBEC Lidija Stari trg 41 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 445 33. STARIČ Brigita Hrastovica 2 2 1 sob. do 40 m2 435 34. VIDMAR Dijana Sotla 1 2 1 sob. do 40 m2 430 35. KUŠELIČ Branko Mirna 165 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 430 36. KASTELIC Zvonko Pristava 2 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 428 37. ŠKARJA Marjan Ul. Zap. dol. od. 5 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 425 38. GLIHA Amalija Rimska c 6 . 1 1 sob. do 32 m2 420 Mercator 39. ERŽEN Martina Valvazorjeva u. 5. 4 2 sob. do 68 m2 390 40. OŽUDŽA Hasan c. III. bat. VDV51 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 373 41. ŠKRAJNAR Anton Z apuže15 4 2 sob. do 68 m2 365 42. KLEMENČIČ Nada Pot na laze 6 4 2 sob. do 68 m2 325 Agrokombinat 43. ALIBEGIČ Refika Mirna 66 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 300 44. SELEVŠEK Milan Goliev trg 10 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 290 45. LOGAR Ivanka Ul. Zap. dol. od. 5 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 280 TOK KMETIJSTVO, TRGOVINA, STORITVE v Krškem 46. TRATAR Kristina Preproče 15 3 1 1/2 sob. do 56 m 2 260 47. HACE Tatjana Trubarjeva 5 2 1 sob. do 40 m2 255 obvešča, da opravlja v sodelovanju s trgovsko organizacijo 48. PAVLOVIČ Breda Goliev trg 10 2 1 sob. do 40 m 2 245 49. SKOBE Ervin Mokronog 204 3 1 1/2 sob. PRIMORJE EXPORT konsignacijsko prodajo do 56 m 2 225 2 . — KOSILNIC, SNOPOVEZALK in MOTOKULTIVATORJEV Stanovanja se bodo upravičencem dodelila po vrstnem redu doseženega števila točk in razpoložljivih stanovanj. 3 BCS in — OKOPALNIKOV firme MAB, ostalih kmetijskih strojev in pri­ Upravičencem s prednostne liste, ki jim po normativih pripada večje stanovanje, vendar tega ni na razpolago, se lahko na njihovo pisno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo ključkov ter rezervnih delov stanovanje. — za dinarje prodaja rezervne dele za omenjene in druge stroje. 4. Zoper uvrstitev upravičencev na prednostno listo imajo pravico do pritožbe na zbor up­ orabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje v roku 15 dni po objavi vsi Za informacije kličite telefon št. 71-023 ali 72-690. prizadeti in neprizadeti občani in organizacije z območja občine Trebnje. 424/21-86

priloga dolenjskega lista iz izložbe DVE DESETINI KNJIG TITOVIH DEL

Z nedavnim izidom novih petih knjig se je število zvezkov Titovih Zbranih del zaokr­ ožilo na okroglo 20. številko. Toliko jih je na­ mreč zdaj dostopnih v slovenskem jeziku, torej v izdaji, ki jo zalagata ČZDO Komunist in Založba Borec. besed in skladnje), predvsem pa s vseh, je zagledala luč sveta v Zadnjih pet knjig, ki so kot vse dosedanje preprostostjo, ki pa seveda ni samostojni knjigi, ki jo je Zalo­ urejene po enotni zasnovi, prinaša vsa PREBRALI SMO površnost. Knjiga je tako d o sto p n a žništvo tržaškega tiska izdalo letos ugotovljena in znana Titova izvirna dela iz vsakomur in še tako malo branja pod naslovom Stanko Vuk: Lju­ določenega obdobja. Zajeta niso samo tista, vajen človek se v nji ne bo izgubil. bezenska pisma. Pisma sta v slove­ ki jih nikakor ni bilo mogoče najti ali ugotovi­ SAVRINKE M. MARKELJ nščino prevedla Vida in Milko Ma- ti, čeprav se po izjavah nekaterih prič zanje tičetov, medtem ko je Miran Kožu- sicer ve. Kljub temu pa lahko le zapišemo, da ta knjigo uredil ih ji dodal prizadeto nam pet novih knjig prinaša glavnino tega, vezniških sil. Italija je kapitulirala, zavezniki Lik R ibničana, ki, oprtan preko LJUBEZENSKA napisan esej. To je zdaj druga knji­ kar je Tito v določenem obdobju zapisal, od so na zahodu odprli tako imenovano drugo glave z žlicami, rešeti, škafci in ga Vukovih del. V prvi, Zemlji na depeš, ukazov, povelj, pisem, direktiv, odlo­ fronto, oborožene sile Tretjega rajha so drugo suho robo, krošnjari po sve­ PISMA zahodu, ki so jo izdali leta 1959, so kov, sklepov, proglasov do člankov in drugih doživele velike poraze. Pri nas se je na­ tu, je splošno znan, skoraj nepoz­ V petek, 10. marca 1944, ob Vukove pesmi, proza in nekaj dokumentov, ki imajo poleg vojaškega tudi rodnoosvobodilno gibanje silovito razmah­ nan pa je bil doslej ženski lik osmih zvečer so trije oboroženi pisem . partijskopolitično vrednost ali segajo na nilo, osvobojena ozemlja so obsegata že kar slovenske krošnjarice. To so bile neznanci v belih trenčkotih in z področje diplomacije in mednarodnega do­ polovico jugoslovanskega ozemlja, narod­ Šavrinke, prebivalke nerazvitega Hkrati s slovensko izdajo so modrimi baskovkami. vdrli v stano­ gajanja. In kot velja za vse dosedanje knjige, noosvobodilna vojska Jugoslavije se je dela slovenske Istre. Po istrskih Vukova ljubezenska pisma izšla v vanje v tretjem nadstropju hiše v so tudi te, pred kratkim izišle, opremljene z močno okrepila in doživela mednarodno italijanščini, ta izbor obsega 85 izjemno bogato spremno literaturo in znan­ ulici Rossetti št. 31 v Trstu in storili pisem, znani italijanski pisatelj Ful- priznanje kot zavezniška oborožena sila. Hk­ trojni umor. Pod njihovimi streli so stvenim instrumentarijem. Omeniti moramo rati pa je tekel proces revolucije in postavlja­ vio Tomizza pa je knjigi napisal izčrpne predgovore, v katerih so podani uSk. Umi# v v krvi obležali še ne 32-letni pesnik nja temeljev nove, ljudske oblasti. To je na­ pretresljiv uvod. Še več, ljubezen­ zgodovinski okviri za posamezna obdobja, iz in pisatelj, slovenski izobraženec mreč čas 2. zasedanja Avnoja, ko so bili sredi ska zgodba Stanka Vuka in njego­ katerega so v posamezni knjigi objavljena Š M K t t t K e Stanko Vuk iz Mirna pri Gorici, ve žene Danice Tomažič je To- oboroženega boja postavljeni temelji držav­ njegova šest let mlajša žena Dani­ Titova dela, pa sklope prilog in izčrpnih ne in družbene ureditve nove Jugoslavije. mizzo tako prevzela, da je ob eseju opomb, kronološki pregled in nato še re­ ca Tomažič, sestra narodnega her­ Titova zbrana dela iz tega obdobja zrcalijo napisal še roman Gli sposi di via gistre imen, zemljepisnih imen, kratic. V vsa­ oja Pina Tomažiča, in Vukov vrs­ vsa ta dogajanja in razkrivajo pestrost in us­ Rossetti in ga izdal pri milanski ki knjigi so tudi izbrane fotografije in faksimili tnik in prijatelj dr. D rago Zajc iz tvarjalnost Titovega delovanja kot vrhovnega založbi Mondadori. Roman je pre­ nekaterih dokumentov ter po kakšen zemlje­ Ljubljane, ki se je v stanovanju komandanta, generalnega sekretarja KPJ in cej postal uspešnica, nam Sloven­ vid. Tako je okoli Titovega izvirnega dela zb­ mladih zakoncev zadrževal po cem pa je lahko v zadoščenje, da voditelja revolucije. Razumljivo je, da je veči­ naključju. rano skoraj vse, kar tako zasnovana znanst­ na dokumentov vojaške narave, vendar pa je bo šel s tem romanom po svetu vsaj vena izdaja mora imeti. Smrt je Stanka Vuka pokosila le delček resnice o zli usodi pripad­ vmes tudi precej dokumentov drugačne na­ dober mesec po tem, ko so ga na­ Zadnjih pet knjig, od 16. do 20., zajema rave. Za marsikoga bodo zanimivi tudi do­ nikov malega naroda. zelo burno in v mnogočem odločilno cistične oblasti izpustile iz zapora, I. ZORAN kumenti, objavljeni v Prilogah, zbrano gra­ v katerem je kot napreden Slove­ obdobje jugoslovanske zgodovine ter seveda divo v opombah ali v kronologiji. Skratka, nespornega Titovega ustvarjalnega deleža v vaseh so zamenjavale v Trstu na­ nec in obsojen od fašistov prebil Titova Zbrana dela bodo zanimiva za vsako­ štiri leta. Umrl je, ko se je ravno pri­ nji. Knjige zajemajo Titova dela, ki so nastala gar, ki ga zanima naša novejša zgodovina, saj kupljeno blago za jajca ali pa jajca TRETJIČ v času od 1. julija 1943 do 30. junija 1944. kupovale in jih nato tovorile na pravljal, da bi ilegalno zapustil Trst so kot točka, skozi katero gredo silnice te­ tržaško tržnico, kjer so jih proda­ in se priključil narodnoosvobo­ DOTIK To je obdobje, ko se je na evropskih danjega časa in dogajanja. jale, si za izkupiček nakupile nove­ dilnemu gibanju v Sloveniji. Čep­ bojiščih začel temeljit preobrat v korist za- M. MARKELJ ga blaga in z njim krošnjarile na­ rav je moral Vuk prestati najhujše Knjige za tretji letnik zbirke Do­ tik so pri Državni založbi izbirali še prej. To je bilo trdo in naporno strahote kot politični zapornik v posebno skrbno, kajti izkušnje življenje, a istrskim revnim kmeti­ vrsti italijanskih zaporov, pa nje­ Poljaka W. Gombrowicza poz­ Tri hčere svoje matere pa pozna­ matiko, ki pri nas še ni ustrezno jam je donašalo nekaj denarja, s gov duh ni klonil, tudi ne zato, ker kažejo, da je prav tretja pošiljka namo kot dramatika in pisatelja, valci primerjajo s slovitimi Enajst obdelana: prva govori o mladini, katerim so odplačevali davke in si se je oplajal v neizživeti ljubezni do običajno prelomnega pomena za Pornografija pa smiselno nadaljuje tisoč batinami G. Apollinaira. Pri­ brezdelju in rocku, druga pa ana­ kupili, kar se ni dalo pridelati, šav­ obstoj zbirke. Sodeč po dozdajš­ njegov prvenec Ferdydurke, ki je čujoči roman so našli pred poldru­ lizira sedanjo svetovno ekonom­ njem odzivu na erotično literaturo, rinke so bile tako pomemben pred leti izšel med Sto romani. Na­ gim desetletjem m ed 420 kil težko sko krizo s striktnih Marxovih kakršno prinaša Dotik, se za to gospodarski element kmečkega slov pričujoče knjige je glede na rokopisno zapuščino sodobnika politekonomskih kategorij in zako­ zbirko ni bati, kar potrjuje za gospodarstva in so imele seveda vsebino dokaj zavajajoč, cenenih Mallarmeja, Val6ryja in Gida, v tok­ nitosti. slovenske knjigotrške razmere tudi precej besede. Lahko jih opolzkosti v romanu ni, pornog- ratni pošiljki Dotika bi ga lahko oz­ O šolski retormi pri nas je bilo izjemno visoka naklada, deset imamo kar za nekakšno obliko rafskost je kvečjemu v duhovni načili kot edinega »trdega«, čeprav prelitega pravo morje črnila, po­ tisoč izvodov. In tako po pričujočih ohranjenega matriarhata. perverznosti dveh odraslih ljudi, ki je še zmeraj daleč od cenene rabljenega ogromno časa, zato si Juliette in Justine Markija de Sada, v osamljeni graščini prisilita mladi pornografije, prej je s humorjem, je dobro ogledati tega papirnatega V slovensko zavest prinaša lik Pornografiji VVitolda Gombrovvi- par v zločin, ob takem početju pa frivolnostjo in zlasti dosledno izpe­ tigra od blizu in na tako zanim iv in šavrinke knjiga Marjana Tomšiča cza, Krilatih prašičih Rocca in se razkrije prenekatero bistveno ljavo blizu najboljšega, kar tvori privlačen način, kot sta ga ubrala šavrinke, ki je nedolgo tega izšla Antonie pa Treh hčerah svoje vprašanje človekovega bivanja. erotično literaturo. Hladnikova in Šušteršič, ki sta po­ pri ČZP Kmečki glas. Delo je matere Pierra Louysa že slovenijo Prevod in spremna beseda sta delo D.RUSTJA dala s knjigo »Šolska reforma j« prejelo prvo nagrado na lanskolet­ nove štiri romane. Katarine šalamun-Biedrzycke. papirnati tiger« nekoliko oklešče­ nem natečaju, in kot pravi urednik Znani neznanec bi glede na doz­ Za Rocca in Antonio se je skril no kronologijo reformnih proce­ Kmečke knjižne zbirke, v okviru dajšnje slovensko poznavanje lah­ IZ KRTA neki sodobni italijanski pisatelj; sov, kakor so se odrazili v sredstvih katere so Šavrinke izšle, ga bodo ko rekli o de Sadu, ki je pred dvem a njegov beg v brezimnost ni bil na­ V zbirki, ki pod Brechtovim javnega obveščanja, se pravi, koli­ predlagali za nagrado iz Prešerno­ žene Danice Tomažič, s katero sta stoletjema zaradi svobodomisel­ ključen, saj je s Krilatimi prašiči izrekom Knjiga je orožje, vzemi jo v kor so bili širši javnosti dostopni. Iz vega sklada. kot mladoporočenca zaužila le nosti pol življenja preždel v bastilj- dvignil veliko prahu, rom an je bil roke! in pod znamenjem podzem­ ogromne množine časopisnegaf. Že te zunanje podrobnosti govo­ malo skupnih trenutkov, saj so po ski ječi in tamkaj spisal romane, ki začasno celo prepovedan. Tolik­ ne živali krta (Knjižnica revolucio­ gradiva sta izluščila najbolj značil­ re, da so Šavrinke knjiga, ki prese­ poroki oba kmalu aretirali. so dolgo burkali duhove, vsem šen odpor zoper slogovno mojstr­ narne teorije) že nekaj časa pri­ no in zanimivo iz desetletja pole­ ga okvire običajnih pripovedi iz Stanko Vuk je svoji ženi napisal dostopni pa so šele zadnje čase. sko spisano besedilo ni šel na naša na knjižne police zanimivo mik o naši šolski reformi. Pri izboru kmečkega življenja. Avtor je dokaj iz zaporov okoli 400 pisem, listkov Prvič se na Slovenskem sezna­ račun morebitnih moralo kvarnih literaturo, so izšle štiri novosti, pri pa sta dajala prednost kritičnosti. znan pisec, čeprav se je v prejšnjih in dopisnic, od tega kar štiri petine njam o z njim prek dveh vzporednih prizorov, ampak v glavnem zaradi čemer bosta verjetno najbolj »Knjiga se bere kot kriminalka,« je delih (Krog v krogu, Onstran) v italijanskem jeziku. V njih je v pripovedi o sestrah, od katerih je razkrivanja nerazumevanja družbe pritegnili zanimanje izvirni domači v predgovoru zapisal Bojan Ba- predstavljal predvsem kot pisec glavnem izpovedoval svojo lju­ Juliette na moč pregrešna, Justine do zahtev mladih v nemirnem letu deli, in sicer knjiga Milharčič — skar. In res je tako. znanstvene fantastike, tokrat pa je bezen do žene, izražal neizmerno pa izjemno krepostna. Iz tako na­ 1968. V ospredju dogajanja sta na­ Hladnikove in J. Šušteršiča »Šol­ segel v polpreteko življenje na­ hrepenenje po njej, pa tudi neo­ sprotnih si nravi je de Sade dokazal mreč dekle in fant s celo vrsto na ska reforma je papirnati tiger« ter šega človeka. Zaradi svoje privrže­ majno vero, da bo njunega trplje­ svojo filozofsko tezo, da je pregre- videz drobnih, a zanju odločilnih in knjiga naše priznane sociologinje nosti Istri in Istranom ter zaradi iz- nja enkrat konec. To niso nikakr­ šnost, četudi še tako zločinska, določujočih početij, ki vodijo tudi v Silve Mežnarič »Bosanci«. Seveda tanjenega občutka za »magično re­ šna dolgočasna pisma s pona­ vselej bogato poplačana, krepost hude preizkušnje. Prevajalec Jaša sta zanimivi tudi knjiga Simona sničnost« življenja je zgodbe o vljajočo se tematiko, ampak čiste pa spet in spet deležna bolečih Zlobec je prispeval še spremno Fritha »Zvočni učinki« ter delo Šavrinkah napisal zelo čvrsto in lirične izpovedi z veliko literarno udarcev. Oba romana je prevedla besedo. Ernesta Mandela »Desetletje krize prepričljivo, nenavadno sveže tudi vrednostjo. Izbor teh pisem, sto in s spremno besedo dopolnila Francoski pisatelj Pierre Louys 1974—1984« ki prihajata k nam kot z jezikovne plati (uvajanje istrskih enaintrideset ali dobra tretjina Zoja Skušek-Močnik. na Slovenskem ni docela neznan, prevoda, saj obravnavata proble-

Dokaj nenavadna je tudi kniga »Bosanci. A kuda idu Slovenci niški grofje so z Ernestom N i š e tako dolgo, kar je spominske sobe v Koprivnici, vnedeljom.« Avtorica Silva Mežna­ izumrli. Koprivniška graščaki­ Dolenjski list obvestil bralce o hiši, kjer je stanovala kot be­rič jo je zasnovala kot nekakšno nja pa je umrla v petdesetih le­ 85-letnici pisateljice Margarete gunka. Že ko je bita priklenjena sestavljenko in dialog med soci­ tih v Koprivnici in je tu tudi Hess-Rakove, maja meseca pa na posteljo v celjskem domu ološko znanostjo in vsakdanom pokopana. »bosancev«, to je priseljencev iz nas je pretresla vest o njeni upokojencev, je z zadnjim i m o­ Ito je Ernestova smrt zelo drugih jugoslovanskih republik v smrti. čmi izbirala predmete za ko- pretresla. Svoje prve ljubezni privniško spominsko sobo. VSlovenijo, kot so ga zabeležili ni mogla pozabiti vse življenje. nji bo razstavljenih kakšnih sodelavci na terenu. Avtorica se je Najbolj znano delo pisate­ Starši so jo nato v Novem Sadu petdeset orumenelih Ernesto­oprla na izsledke socioloških razi­ ljice je ljubezenski roman Za­ poročili, vendar v zakonu ni na­vih pisem in Itini knjižni uspehi. skav o delavcih iz drugih republik, dnji vitez plemeniti Heldens- šla sreče. Ko je po dolgih letih Ita je že pred leti odkupila odki so potekale bolj ali manj siste­ tamm, ki je izšel v slovenščini prišla iz Hannovra na obisk vljudi nekatere dragocenosti, matično v obdobju 1975 do 1983 kar trikrat, v Avstriji pa so ga v Koprivnico, zdaj že kot up­raznesene iz koprivniške gra­ter na 100 opravljenih anketnih razkošni izdaji objavili tudi v okojenka, ni več našla not­ščine. Tako bo v spominski so­ intervjujev, ki so jih na teren u v Bo­ nemškem jeziku. Ista založba ranjega miru. Obiskala je tudi bi tudi dragocen kelih iz rdeče­sni in v Sloveniji opravili študentje je izdala v nem ščini tudi rom an Ernestov skupinski grob vga stekla s habsburškim gr­FSPN. Ob upoštevanju demograf­ Usodni kovanec. Tako so po Čepovanu na Primorskem. Lju­bom, ki so ga dobili Schwar- skih izsledkov, ekonomskih in po­ njeni zaslugi spoznali naše dje, ki so se še takrat živo spo­zerjevi grofje Heldenstamm oddatkov o zaposlovanju ter ob hk­ kraje in ljudi širom po svetu. minjali njene žalostne zgodbe, avstrijske vladarske hiše, sta­ratnem metodološkem premisleku so ji svetovali, naj jo zapiše. Ta­rinsko pohištvo in še druge za­je Mežnaričeva ustvarila za branje Ita je bila prava svetovljanka. ko je izšla njena izpoved vnim ive stvari. Te dragocene sicer ne prav lahko, a gotovo zani­ Rojena je bila v Pulju, ki je bila ciklostilu, ki pa so jo v Kopriv­ predmete je namenila Kopriv­mivo in poučno knjigo, ki bo takrat avstro-ogrska vojna lu­sprem ili k zasluženem počitku. preprečiti zvezo med Ito innici takoj razgrabili. Tako seje nici, ker so del njene zgodovi­verjetno vplivala^ oziroma bi mora­ ka. Oče, mornariški uslužbe­Koprivnica ji je do zadnjega Ernestom. začela Itina pisateljska pot. ne. la vplivati na bodoče tpvrstne razi­ nec, je bil doma iz Koprivnice pomenila vse na svetu. Ito je narava obdarila z Potlej je vedno znova priha­ V svojih literarnih pa tudi skave. Kot posebnost navedimo, pri Brestanici, mati pa je bila z Imela je trdo življenje. V Ko­izredno lepoto in šarmom. Tojala v Koprivnico. Koprivnici jedrugih delih ostaja Ita z nami. daV je v slovenščino preveden le otoka Krka. Istra je bila le prva privnici pa je kot dekle, begun­še danes kažejo stare fotogra­že pred leti podarila denar zaKoprivnici jo je pospremila kavtoričin tekst, medtem ko so postaja v njenem nemirnem ka prve vojne, doživela globo­fije. Ohranjena pa so tudi šte­asfaltno cesto, prispevala pa jezasluženemu počitku množica intervjuji objavljeni v izvirnem jezi­ življenju. Naslednje postaje soko ljubezen, iz katere pa jevilna pisma, ki jih je Ernest pi­tudi velike vsote za lovski dom, ljudi. V Koprivnici ji zaradi teh­ku, kot so ga vprašani govorili. Ta bile Koprivnica, ki je spremen i­potem črpala vse življenje. Ve­ sal iz šole v Pragi in nato sza mrliško vežico in za obnovo ničnih težav žal ni bila izpolnje­jezik sam razkriva marsikaj in je la njeno življenje, ter šolanje likav ljubezen z Ernestom, mla­soške fronte. Ker pa je Erne­vaške cerkve. Vse to je darova­na velika želja, da bi bila poko­»zlat rudnik« za sociolingvistiko, Gradcu in na Dunaju. Po raz­dim koprivniškim graščakom, stova mama za kratek čas la iz svojih prihrankov, saj jepana v grobnici vaške kapele. kot je zapisala avtorica v eni od padu Avstro-ogrske je Pulj je dala pečat vsemu njenemu uradovala na koprivniški pošti, živela zelo skromno. Imela je To je postavil že njen bogati st­opom b. zasedla Italija in Rakova druži­življenju. V tistem času se ple­so pisma prihajala na naslov za nemške razmere čisto po­ric, koprivniški rojak. Ita je raz­ Omenimo ob tem, da pa je na je morala v Novi Sad. Na­miči niso smeli vzeti z dekleti pomočnice Francke v Bresta­prečne dohodke. Še kot osem­padli kulturni spomenik, ki sopovsem brez potrebe ostal ne­ slednje postaje njenega življe­drugega stanu, čeprav je bilanici. Ko je gospa Schvvarzer šedesetletna je v Hannovru hono­ga nameravali podreti, zelopreveden srbohrvaški tekst D. nja pa so bile še: Trst, Švica, tudi Ernestova mati iz prepro­nadalje skušala preprečiti si­rarno delala kot prevajalka. okusno obnovila. Itino zadnjo Kremerja Lanac od lažnog zlata v Nemčija, Celje in zadnja, njena ste družine. Vendar je prav novo veliko ljubezen do Ite, je v Njeno zadnje dejanje, ki gaželjo bodo kmalu izpolnili. knjigi Zvočni učinki. draga Koprivnica, kjer so joErnestova mati, vdova, hotelaobupu storil samomor. Kopriv­sama ni dočakala, je ureditev B. JERANKO MiM priloga dolenjskega lista Q) 15 liko bralcev, predvsem pa bralk in — priznam — krožnikom sedajo k mizi, a vedno s praznim pravljeno v pičlih dveh urah in pol. Da pa dela ni tudi jaz predstavljalo, da se okrog štedilnikov v pladnjem odhajajo od nje. Poleg priznanja, »da malo, pove že podatek, da so tisti dan, ko sem prostrani kuhinji suče nekaj deset kuharic, ki hrana sicer ni slaba, vendar...«, bi začeli tudi bolj bila pri njih na obisku, samo za dopoldansko pripravijo v dopoldanski izmeni 800, v popol­ spoštovati delo kuharic. izmeno porabili 170 kil piščancev, 250 kil krom­ danski 350 in v nočni okrog 100 malic. A kako Seveda se v kuhinji zavedajo, da je težko ugo­ pirja, 180 kil kruha in 70 kil solate. sem bila presenečena, malodane razočarana, ko diti več kot tisoč okusom, zato radi prisluhnejo Poleg tega, da morajo kuharice delo opraviti sem zagledala le nekaj štedilnikov, namesto šte­ dobronamernim pripombam. Izogibajo se ko­ tako, da so ob pol devetih zjutraj, ko gre za vilne kuharske ekipe pa le vodjo kuhinje Anico nzervirani hrani, velikokrat poleg glavne malice dopoldansko izmeno, jedila že pripravljena; ne Šuštaršič, kuharici Katico Bošnjak in Zvonko servirajo še dodatno, saj iz izkušenj vedo, da ne­ smejo pozabiti niti na skrb za čistočo. Z zavoda Palčič ter pomožni kuharici Marinko Dragovan katere jedi predvsem delavkam ne ugajajo, za socialno medicino in higieno iz Novega mes­ in Fatko Mahmutovič. In kosem, oblečenav belo medtem ko jih delavci pojedo s slastjo. Kako ta vsak mesec vzamejo brise s kuhinjske haljo, po triminutnem umivanju rok pred uvidevni so v kuhinji do delavcev, pa pove tudi posode, pribora, rok kuharic in delovnih pov­ vstopom v kuhinjo zatrdno sklenila, dajim prisk­ to, da vsak dan pripravijo okrog 200 varovalnih ršin. Iz bakterioloških izvidov je moč razbrati, da TOVARNA očim na pomoč, sem ugotovila, da nimam kaj dietnih malic, ki so prilagojene jedilniku ljudi z je vse to primerno higiensko vzdrževano. V kuhi­ pomagati. Delo kuharic je tako utečeno, vsaka dietno prehrano. Seveda si jedilnika ne izmi­ nji se radi pohvalijo, da je po besedah natanko ve, kakšne so njene zadolžitve, da bi jim šljujejo kar na pamet, iz dneva v dan, ampak ga inšpektorjev pri njih čistoča med najbolj MALIC bilo moje sitnarjenje kje in kako naj pomagam Babičeva pripravi za cel mesec vnaprej, pri tem neoporečnimi na Dolenjskem. To zatrdi tudi pe­ bolj v napoto kot v pomoč. Posebno še, ko je eki­ pa mora upoštevati normative, kot so fiziološke rica in likarica Marija Nemanič, ki vse dneve ne pa skoraj popolna, tako, kot je bila ob mojem potrebe, zadostna nasitljivost, pestrost, kalori­ počne drugega, kot pere in lika halje, prte, ku­ obisku. čna vrednost pa tudi prehranjevalne navade in hinjske krpe, predpasnike iz kuhinje. Z Drugače je, ko manjkajo tri od šestih delavk. A želje. Glede na jedilni list tudi dobavljajo hrano, Ko sem opazovala zadovoljne obraze de­ tudi takrat jim ne sme in ne more nihče pomaga­ in sicer zelenjavo trikrat na teden, suhomesnate lavcev, ki so začeli prihajati k razdelilni mizi, in ti, kajti kuharice morajo imeti živilski pregled in izdelke dvakrat in ribe enkrat na teden, sveže kuharice — za obojimi je bilo že nekaj ur na­ OSEBNO tečaj iz higienskega minimuma. Tako ne morejo meso pa vsak dan. Pri sestavljanju jedilnika mo­ pornega dela — sem nehote pomislila, kako pričakovati pomoči od delavk iz proizvodnje, pa ra biti Marija dokaj iznajdljiva, pomagajo pa ji malo je potrebno, da razvedriš ljudi. Prijazen na­ četudi bi šlo le za rezanje kruha, dajanje krompi­ lahko predvsem lastne izkušnje in posluh za smeh kuharic, z občutkom servirana hrana, rja v stroj za lupljenje. Merila so tu stroga, želje delavcev. Res je sicer, da ima tudi kup ku­ morda še beseda, dve za dober tek, in ljudje v NOTO neizprosna, in v Beti jih jemljejo močno zares. harskih knjig, vendar jih ne uporablja veliko, kaj­ prijetno opremljeni jedilnici skoraj pozabijo, da Torej so tudi moji dobronamerni načrti že na ti v njih so predvsem recepti za jedi po naročilu, so v tovarniški menzi. Da je začetek drugega de­ začetku padli v vodo, kar pa ne pomeni, da se ki pa v tovarniški kuhinji ne pridejo v poštev. Ba­ la delovnega dne čim bolj prijeten, v sosednjem nisem marsičesa naučila, čeprav bolj po »bu­ bičeva mora imeti ob izbiri jedi neprestano pred bifeju popijejo še kavo ali sok, gospodinje pa ku­ talsko«, z gledanjem. Ob tem pa sem prišla tudi očmi kapaciteto kuhinje, strukturo kuharic, atu- pijo v njem kruh in mleko ter si s tem prihranijo do zaključka, da bi bilo prav, če bi vrata kuhinje di to, da mora biti pripravljalni čas malic čim kra­ čas, saj morajo po končani službi hiteti domov, kdaj odprli tudi delavcem Beti, posebno tistim, jši, kajti hrana mora biti sveža. Le hrano z nek­ da same pripravijo kosilo za svoje družine. In ta­ ki nikoli z ničemer niso zadovoljni, ki venomer oliko daljšo dobo pripravljanja, kot je na primer krat se gotovo velikokrat zgledujejo po svojih nergajo, prigovarjajo, ki jim je hrane preveč ali 'kuhan fižol, delno pripravijo že kuharice kuharicah v tovarni Beti. premalo, in ki imajo kup pripomb, ko s polnim prejšnje izmene, vse ostalo pa mora biti pri­ M.BEZEK

čeprav se naključnemu oparovalcu morda na prvi pogled zdi, da prehrani v delovnih organiza­ cijah in tistim petnajstim, dvajsetim minutam, ki jih med osemurnim delavnikom prebijejo v jedil­ nici, delavci ne posvečajo prevelike pozornosti, pa kmalu potem, ko prebije ves dan med tistimi, ki pripravljajo malico, in onimi, ki jo pojedo, spozna, da temu ni tako. Vsaj v metliški Beti ne, gotovo pa ta delovna organizacija ni izjema. Kot je povedala Marija Babič, vodja družbenega standarda in prehrane, sojo nekdaj ljudje že na poti v službo spraševali, kaj bo za malico, ali pa so jo pozneje s takšnimi vprašanji nadlegovali po telefonu. Sedaj tega, na srečo, ne počnejo ‘Več, zato pa nič manj težko ne čakajo ure, ko se odpro vrata tovarniške jedilnice. Vendar pa ta­ krat, ko jim kuharice na krožnik dajo hrano, verjetno le malokateri pomisli, koliko truda, časa, spretnosti je bilo potrebno, da je pet ali še manj kuharic pripravilo nekaj sto malic. Pred kratkim je bilo nekje zapisano, daje Beti- na kuhinja tovarna malic. Ob tem si je gotovo ve­

tvarjalnem delu, ali nemir, ki so ga vdolinovnesli instinktom sposoben zaznati najmanjše spre­ dobila novo podobo. Sedaj se pravi kmetje, njeni dediči, človeški rodovi, ki so se z ihto zag­ membe v naravi. »Predno je pobočja zarasel kolikor nas je še, borimo, da bi opravili komasa­ rizli v bregove, jih krčili in kultivirali, kakšen gozd, smo imeli pod pašniki še vinograde, sedaj cijo. Drobna razparceliranost, kije nekdanjemu odgovor bi dobili? Reka ga nosi tiho s sabo, pre­ pa se je tolikanj ohladilo, da trta ne rodi več načinu obdelovanja zemlje še ustrezala, je pri puščajoč človeštvu ugibanja. In kaj pravijo o tem dobro in se z bregov čedalje bolj umika. Prav strojnem obdelovanju velika ovira. Če bomo prebivalci te doline? Tudi oni so, čeprav jim ni čutiti je neko novo svežo sapo, ki trti očitno ne hoteli ostati tukaj in privezati na zemljo še to dano presojati časa in bivanja iz časovnih godi.« mladino, ki nam je ostala, bomo morali uspeti.« perspektiv življenja reke, v svojem kratkem življenju zaznali že velike spremembe. Visoko v pobočjih mi pokaže kamnite preg­ Pred davnimi leti, ko so Radenčani hodili še rade, dolge tudi po sto in več metrov, ki so jih kosit na hrvaške laze v bregovih onkraj Kclpe, je Stanko Grenc, štiriinpetdesetletni kmet iz predniki pred davnimi leti zgradili, da bi pre­ eden od Stankovih pradedov našei zakiad. Ko so Dolenjih Radencev, je eden izmed njih. Mladost,, prečili spiranje zemlje v dolino. »Nihče se več ne prenočevali in kurili star bukov panj, je opazil da ki jo je preživljal v zadnjih predvojnih letih, med spomni, kdaj so bile te pregrade zgrajene, jasno se je iz trhlega debla nekaj usulo. Pokazal je naj­ vojno in takoj po vojni, je bila še v starem slogu. pa je, da so ljudje zanje porabili ogromno časa in dbo gospodarju, ta pa je nemudoma vsebino Takrat so bili Radenci samostojna gospodarska vložili veliko truda, saj niso imeli takih strojev, pobral v culo in jo še ponoči odnesel domov, enota, povezana z zaledjem le preko trgovine s kot jih imamo danes. Pa glejte, zemljo v bregovih najditelju pa naročil, naj ničesar ne pove osta­ pridelki in najnujnejšimi potrebščinami, sicer pa sedaj zarašča kopinje, saj se je ne da strojno lim. Bili so zlatniki, ki so jih nekoč v votlo drevo so ljudje ostajali doma. Dela je bilo dovolj za obdelovati, in trud prednikov razjeda čas. spravili hajduki ali ljudje, ki so se v bregovih skri­ pridne roke, saj je bila na skupnih pašnikih nad vali pred Turki, potem pa je skrivališče padlo v ZAKLAD! PA vasjo številna čreda govedi in drobnice, v steljni- Stanko je ostal doma zato, ker leta 1949 na do- mačiji ni bilo druge delovne sile, pa so mu pusti­ pozabo. Gospodarje zaklad obdržal zase, obo­ kih je bilo dovolj stelje za košnjo in tudi travniki gatel, a sreče mu bogastvo ni prineslo. Na polju in njive niže ob Kolpi so zahtevali svoje. li, da je pomagal pri košnji. Tako se je oprijel raz­ nih del v kraju pa tudi doma na kmetiji, kjer se je pod Grencovo hišo še danes stoji kapelica, sezi­ ODTEKAJO Skupnost je delovala harmonično in tako preži­ dana v zahvalo za najdbo. Nosi letnico 1868. vljala številne družine, saj zahteve prebivalcev njegovemu očetu v dveh zakonih rodilo kar štiri­ niso bile velike. Kmalu po vojni pa je bilo opaziti najst otrok. Domačija pa je kljub temu ostala Pravih zakladov Stanko Grenc sicer nima, bo­ nemir, ki se je naselil v odraščajočo mladino. Sla prazna. Izučil se je tudi polaganja slamnatih gastvo so le njegove delovne roke in pa biseri, ki JZ DOLINE po materialnih dobrinah se je naselila v njihova streh. Te so bile takrat v Radencih še povsem jima jih je z ženo uspelo nanizati vzakonu. To so običajne. hčerke Martina, Monika, Anica, Marjetka, Da­ Tiho dolino Radencev moti le šumenje Kolpe, srca, dobrine pa so bile zunaj doline, v mestih, v industriji. In tako so na prenekateri kmečki do­ mjana in Marjanca. Ena od njih se je že omožila v tisočletni, prvobitni šum vode, ki je ta čudoviti mačiji ostali starši sami, steljnike in vinograde je »Najprej smo uporabljali še pšenico klasinko, kotiček ustvarila in se potem z zavestjo svoje Srednje Radence, se pravi, da bo ostala blizu do­ pričel zaraščati gozd in otroški vrišč v šoli sredi ki je imela dolga in prožna stebla in je bila za ma, kam pa bo čas odnesel ostale, je še stvaritve poglobila v ozko korito v premišlje­ vasi je utihnil. slamnate strehe kot nalašč. Če je bila slama vprašanje. Se bodo podale na široko pot, po vanje o bivanju in snovanju, dolino pa prepustila pravočasno in pravilno shranjena, je na strehi, ki kateri je mladina iz Radenc izginila v širni svet, drugim, da jo oblikujejo po svojih močeh in »Neverjetno je, kako so te, na videz drobne je imela pravo smer, se pravi sever-jug, zdržala ali pa bodo dale novo življenje dolini ob šumeči sposobnostih. In če bi danes vprašali reko, kaj ji spremembe, vplivale na klimo v dolini,« pripove­ tudi po štirideset let in več. Dandanes so slam­ reki? je bolj všeč, tisti mir, ki je nastopil po njenem us­ duje Stanko, ki je s svojim prirojenim kmečkim nate strehe redkost. Pokrajina je v dolini Kolpe TONE JAKŠE NAGRADA V KRŠKO ZVONE NOVAK iz Krškega je Slina je zdravilna bil izžreban izmed reševalcev naše V slini sesalcev so raziskovalci odkrili snov, ki posp­ zadnje nagradne križanke in žreb NAGRADNA KRIŽANKA mu je dodelil knjigo pesmi našega ešuje celjenje ran — Kako deluje? velikega poeta Otona Župančiča. K EM . 1 MATERIAL ZGOD. M E S T O ZA PO K R A JIN A TROPSKA JAHALISCE S E S T .: Kadar je katera od živali ranje­ odkrili v celečih se ranah več Knjiga je pred kratkim izšla pri S IM B O L SMOLA J . UOIR o s i p S e s t J.AM . CAJ STOJALO V BOKI ZA ŽV EPLO POKRIVA­ V IZRAELU KOTORSKI na, se zavleče kam, kjer ima mir, genetske snovi, več veznega tkiva Mladinski knjigi, predstavili pa so N J E ST R E H da si poliže rane. Pravimo, da se in več kolagena. EGF torej zares jo v Beli krajini, torej v krajih, ki so S IB IR S K O ranjena žival izliže. Enako pra­ pospešuje'celjenje ran. Zupančičevi poeziji vtisnili neizb­ M E S T O OB vimo tudi za človeka, če preboli risen pečat. Pesmi so izbrane po te­ IRTISU A kako proces poteka, tega kakšno bolezen, da se je izlizal. matiki in so tako celovita pesniška strokovnjaki še ne vedo povsem IND. MESTO Vse to namiguje, da je lizanje ran podoba Župančiča. Torej knjiga, ki V S Z (OKO­ točno. V glavnem prevladujeta m * LICA S 0 0 0 povezano z ozdravitvijo. In to ni jo velja večkrat vzeti v roko. dve teoriji. Po eni naj bi snov MOSKVE) samo namig, res je tako. Rešite dinašnjo križanko in NEM. »priklicala« celice iz drugih delov PADAR KRADLJI­ Kot so pokazale najnovejše štu­ rešitev pošljite najkasneje do 6. ju­ tkiva v bližino rane, po drugi pa (ZAČETNIK VEC dije, je v slini sesalcev posebna nija na naslov: Uredništvo Dolenj­ HIDRO­ A M . M . IM E naj bi pospešila delitev celic ob TERAPIJE) snov, ki pomaga pri celjenju ran. skega lista, Germova 3, 68000 rani. Gre za tako imenovani faktor ras­ Novo mesto, s pripisom KRIŽAN­ Druga teorija ima nekaj več ZAŠČITA ti, ki povečuje število celic, KA 18 PRED možnosti, da bo zmagala. Poskusi IZSTRELKI potrebnih za tvorbo nove kože, ki so namreč pokazali, da EGF snov se tvori okoli poškodbe. povzroči delitev celic, kadar so ORANJE Poskuse so opravili na univerzi izpostavljene delovanju te snovi Vanderbilt. Strokovnjakinja za zunaj živega organizma, se pravi v PRG3SČE LlolNA. ~ T l l . NOVINARKA RičCR celično biologijo Anne Buckley je laboratorijih. Vendar poskusov GRADB. CELJSKA PTICA VLAKNA BACfcH ROPARICA SODNI ZBOR vsadila poskusnim mišim vsadke, na živem organizmu še niso opra­ MATERIAL AGAVE NAVDU­ FIRMA ŠENJE ki so počasi izločali snov EGF, vili, da bi proučili sam proces m 3 S L 3 POUDAREK kot strokovnjaki označujejo fak­ delovanja EGF. Odkrili so le, da SVITANJE Čebelji ,------NAPREDEK SAMEC ' CHAPLI­ tor epidermalne rasti. Ranice, ki snov zares pomaga pri celjenju Greh je, če varamo tiste, NOVA 2E N A so jih miške imele, so se celile ran, sam o delovanje pa prej ko slej mnogo hitreje, kot so se celile mi­ ostaja še skrivnostno. ki nam zaupajo. DEL VOZA škam, katerim niso v bližino ran M iM F. PREŠEREN BOKAL KONEC SLIKAR ŠUBIC vsadili omenjene snovi. Analize so (Vir: Discover) Bridko se moti tisti, kdor PROPEN pokazale, da so v prvi skupini miši misli, da bo za svoje pleme­ KRAJŠA K EM . RAZPRAVA SIM B O L Socialistična je le tista nito prizadevanje žel priz­ ZA L IT IJ nanje. e . JELOVŠEK KUSCAR družba, ki je ekonomsko (SPREMI­ Kontracepcijske učinkovita in socialno pra­ Fanatizem, dogmatizem NJANJE 2 . IM E in avtoritarizem so sovra­ BARVE!) novosti vična. v. ŽAKELJ žniki miru. Vse to namreč KRILO GOZD. Počasneje do novitet Velika modrost je prisluh­ RIM. SILOVITA LETNI niti tudi nasprotnikom. človeka razčlovečuje. LEGIJE JEZA POSEK V. GRMIČ Kontracepcijska tabletka in A. GIDE m oderen m aternični vložek sta D olgotrajno robstvo v d u ­ v šestdesetih letih sprožila ši posameznika in v značaju spolno revolucijo, kije ljudem naroda zaduši in zatare vso Vesolje je še polno presenečenj prinesla prvič v njihovi zgodo­ plemenitost. j. STRITAR vini brezskrbno spolnost in Astronomi so na sledu velikemu in presenetljivemu odkritju — Ogromna črna dragocen rokopis možnost načrtovanja družine, ne da bi se zato odrekali luknja, ogromen grozd galaksij aii, skrivnostni kozmični niz?______Lani je arhitekturni zgodo­ spolnosti. Zdaj, četrt stoletja Dopolnjeni zapisi vinar Edward Saunders brskal po Neko mrzlo marčevsko noč, nega gravitacijskega polja. Le štiri njih so se gibali s hitrostjo zelo kasneje, je dvojica — genitalni d o k u m en tih iz 17. sto letja v M elb­ Celotni dnevnik Ane Frank kakršno imajo astronomi najraje leta za Einsteinovo teoretsko blizu svetlobni. Četudi so po obse­ herpes in aids — prinesla skrbi ourne Hallu, nepremičnini ma- je natisnjen za opazovanje, je astrofizik Edwin domnevo je britanski astronom gu neskončnokrat manjši od in strah nazaj. In kot beležijo rkijev Lothianskih, ko mu je med Turner nameril teleskop zvezdo- Arthur Eddington praktično do­ atomskega jedra, naj bi imeli statistiki, je močno upadlo tu­ papirji o zasnovi tamkajšnjih slo­ Menda ga ni dnevnika mladega glednice na Kitt Peaku na določe­ kazal pravilnost domneve, ko je ogromno gravitacijsko polje. Ki­ di raziskovanje novih kont­ vitih francoskih vrtov prišel v dekleta, ki bi bil tako zelo poznan po no svetlo točko na nebu, nekaj m eril o d k lo n svetlobe neke zvezde lometer takšnega preostanka rojs­ racepcijskih sredstev, ki naj bi vsem svetu, kot je dnevnik, ki gaje v roke nenavaden dokument, prav hipov nato pa na najbližjo točko ob sončnem mrku. Odklon je bil tva vesolja naj bi imel maso na­ bila še boljša in zanesljivejša letih vojne in skrivanja pisala židovska nič podoben ostalim. V nek­ zraven nje. Po nekaj urah prouče­ natanko tako velik, kot je pre­ šega planeta. Žamislimo si samo, od dosedanjih. deklica Ana Frank. Njene zapiske so danjem golobnjaku je med po­ dvidel veliki fizik Einstein. kakšno strahotno močno gravita- V zadnjih letih seje vsota, ki vanja rezultatov opazovanja je bil rumenelimi dokumenti našel ne­ prevedli v veliko jezikov, doživeli so jo v vsem svetu namenjajo astrofizik neznansko presenečen kaj, kar so literarni zgodovinarji najrazličnejše napade kot nepristni in in kar ni mogel verjeti lastnim iz­ raziskovanju in razvijanju sre­ potvorjeni, pa potem potrditve, da gre GRAVTTACIJSKA LECA Vidna podoba že oklicali za literarno najdbo računom. »To je bilo veliko dstev za načrtovanje družine, za pristne zapise, po njih so posneli stoletja. zmanjšala za četrtino, na dob­ presenečenje,« je kasneje izjavil Strokovnjak za stare rokopise filme in priredili gledališke igre. Zdaj rih 50 milijonov dolarjev let­ novinarjem. »Vendar pa so prav Felix Prvor trdi, da gre za pa smo dobili še možnost, da zapiske no. Kljub temu pa se na tem velika presenečenja znamenja, da odlomek dramskega dela, ki naj bi spoznamo v njihovi neokrnjenosti. si morda na sledi nečemu pomem­ področju obeta nekaj novosti, ga bil napisal John Webster, torej Izšla je namreč razširjena izdaja bnem u. le da bodo prišle v uporabo ne­ Zemlja K v a z a r pisec, ki ga literarni poznavalci Aninega dnevnika iz vojnega časa. In zares gre za pomembno kaj let kasneje, kot so sprva imajo za velikana elizabetinske Dosedanje izdaje so izpuščale ne­ stvar. Analize opazovanj, ki sojih načrtovali. v e lik e dobe in ga postavljajo ob bok katere odlomke, ki so se tikali Aninih opravili Turner in še nekaj njego­ samemu Shakespearu. Iz tega Že prihodnje leto naj bi v razmišljanj o spolnosti, družini, odno­ vih kolegov, namreč kažejo, da so T obdobja doslej še niso odkrili razvitem svetu začeli splošno sih do matere in sploh _ do globokih astronomi zasledili najbolj ma­ nobenega izvirnega rokopisa pr­ uporabljati steroidne vsadke, življenjskih vprašanj. Nova izdaja pa sivno nebesno telo, kar so jih kdaj votnega osnutka drame. Znani so katerih kontracepcijski učinek dnevnik podaja v celoti. In tako priha­ ugotovili. Izjemno masivno telo je bili samo že dodelani rokopisi, bo trajal okrog tri leta. Čez ka­ ja na dan. da »glas šestih milijonov iz­ po predvidevanjih lahko grozd Vidna podoba medtem ko je ta, ki so ga pred kšnih pet let naj bi prišel v up­ ginulih duš«, kot poetično pravijo galaksij, kakršnega doslej še niso kratkim našli, delovni rokopis. orabo maternični prstan, ki, Aninemu amsterdamskemu dnevni­ opazili, ali pa ogromna črna lu­ V tridesetih letih tega stoletja se cijsko polje bi ustvaril niz, ki bi »Na mestih, kjer je bil prepog­ prav tako počasi izloča kont­ ku, govori tudi o sovraštvu do matere, knja, kakršne prav tako doslej ni je tako v teoriji že oblikovala za­ imel vsaj omembe vredno dolžino, njen je nekoliko nejasen, sicer pa racepcijske steroide in za o dokaj sodobnih pogledih na spol­ zabeležil še nihče. Možno pa je, da misel o »gravitacijski leči«. Ast­ merjeno seveda v vesoljskih pro­ je rokopis zelo dobro ohranjen,« daljše obdobje preprečuje no­ nost in o zrelem gledanju na vlogo je opaženo telo »kozmični niz«, ronomi so jo sprejeli kot možen stranstvih. pravi strokovnjak Prvor. sečnost. Kar deset let pa bo ženske v družbi. Lahko bi celo rekli, nenavadni, zaenkrat zgolj hipote­ naravni pojav, a so dvomili, ali jo Možnost, da so astronomi odk­ Seveda ima rokopis poleg lite­ treba počakati na kontracep­ da je bila odraščajoča deklica femi­ tični ostanek burnega rojstva bodo sploh kdaj lahko tudi v rili prvi znani kozmični niz, je 50- rarnozgodovinske vrednosti tudi cijsko vakcino. Tabletki, ki bi nistka. Seveda pa gre za drobnarije, ki vesolja. praksi ugotovili. Vendar ni bilo odstotna. A že to je tako oča- vrednost, ki se da meriti v zelenih jo uporabljali moški, pa se doslej, četudi niso bile objavljene, niso Astrofizik Turner je marca treba zelo dolgo čakati. Leta 1979 rujoče in vznemirljivo, da gre kar dolarjih oziroma britanskih fun­ sploh piše najslabše. Kdaj in če v ničemer krnile pretresljive izpovedi letos naperil teleskop na svetli sta britanska astronoma in en srh po hrbtih zaverovancev v širna tih. Lastnik rokopisa upa, da bo sploh bo, ni mogoče povedati, židovske deklice, kije po dolgem skri­ nebesni točki, ki ju je imel za dv­ ameriški kot prvi odkrili gravita­ prostranstva časa in prostora. dokument prodal za okoli 214 mi­ ker raziskovanja te yrste stoji­ vanju vseeno morala stopiti na ojico kvazarjev, dvoje skrivnos­ cijsko lečo, ko so opazovali od­ M iM lijonov dinarjev, preračunano v jo. žalostno pot mnogih žrtev fašizma in tnih teles, katerih svetloba potuje daljen kvazar. Podobno kot pri (Vir: Time) našo valuto po sedanjem tečaju. pri 15 letih umreti. do nas iz strahotno velikih daljav opazovanju letošnjega je kvazar milijarde svetlobnih let. Opazova­ dajal dvojno sliko, analize in iz­ na kvazarja je spremenil v spekt­ računi pa so pokazali, da gre za ralni prikaz, s pomočjo katerega učinek gravitacijske leče, kije bila se vsako od teh nebesnih teles pre­ vaša zgod v tem primeru grozd galaksij. p o zn a in se tudi določi n jihova o d ­ daljenost. V vesolju so doslej odk­ Kasneje so astronomi odkrili še rili okrog 3.000 kvazarjev in prav pet primerov gravitacijskih leč, otavo, ko je od nas vseh, kakor veste, tolikokrat prekleta? vsak od njih ima svoj značilni pri vseh pa je močno gravitacijsko POSTRIŽENA SENOŽET Tolikokrat pravimo, naj jo hudič vzame, pa seje zdaj odločil nas spekter. Niti dva si nista enaka. polje tvoril grozd galaksij. Vendar osobenjke ubogati in nam po dolgem času ustreči!« In prav v tej zakonitosti leži ni bilo nobeno od zabeleženih polj Graščak Langer iz Pogane je imel velik vinograd le dobra dva FRANC LUZAR osnovni razlog za veliko presene­ tako izjemno močno, kot je naj­ streljaja od naše hiše. Pod vinogradom je bila obsežna senožet, na nasprotni strani pa kostanjev gozd. Ta parcela je v celoti merila čenje. Oba bližnja kvazarja, ki so novejše. Razmik v optični sliki nekaj več ko 2 ha. Oskrbnik Vencelj, ki je stanoval na drugem ju opazovali marca letos, imata kvazarjev je bil v prejšnjih prime­ koncu vasi, ni bil nam, sosedom tega zemljišča, nič kaj naklonjen. MOJA PRVA ZMAGA popolnoma enak spekter. To pa rih največ 7 ločnih sekund, Dninarje za delo v vinogradu je najemal od povsod, le od nas, ki Ko sem pred 78 leti prijokal na svet, je bil moj bratec star že ne pomeni samo, da bi potem­ medtem ko je razmik v najnove­ jših posnetkih kar 157 ločnih se­ smo bili najbolj blizu, ni maral nobenega. Očital nam je, da štiri leta, sestrici pa je bilo sedem let. Ker sem bil najmlajši, so me takem imela popolnoma enako v družini razvajali tudi tako, da sem se lahko dolgo sladkal z kemično sestavo, marveč da sta kund, kar je več kot 22-krat več. krademo grozdje. Nekaj je bilo na tem tudi resnice. Posebno To kaže, da mora biti gravitacij­ mladež smo kaj radi skočili čez širok jarek, kije obdajal vinog­ materinim mlekom, ki sem ga cenil bolj kot vse dobrine tega sve­ tudi enako oddaljena od Zemlje. ta. Videti je bilo, da se mi ne bo nikoli zamerilo. In to je začelo To pa je po sedanjem astronom­ ska leča, ki je svetlobne žarke za rad, in se hitro nazobali sladkega sadeža. Oskrbnik Vencelj pa je tudi s puško dvocevko stražil zaupano mu graščakovo mojo mater skrbeti. Nekajkrat mi je jezno dejala: »Zdaj je pa že skem vedenju in poznavanju toliko ukrivila, zares izjemno mo­ čna, pod čemer pa se seveda premoženje. čas, da cice zamenjaš s čim drugim!« zakonitosti vesolja skoraj nemo­ Sosede so tudi govorile: »Le zakaj ga še pri sebi hraniš, saj ježe razume nebesno telo z izjemno ve­ Seno in izkoriščanje gozda je imel oskrbnik za plačilo za vestno goče. tak junec!« Jaz pa sem jih samo grdo gledal in skrivoma slutil, da liko maso. Če tak odklon povzr­ opravljanje zaupanega mu posestva. To smo muvsi zavidali, češ mi nekaj naklepajo. Seveda se je kar sama ponujala oča grozd galaksij, potem je to ker drži z gospodo, ima plačo ob času obdelovanja vinograda kot Stara mama je moji materi svetovala, naj si prsne bradavice na­ razlaga, da sploh niso opazovali neverjetno velik grozd. Astrono­ ostali dninarji, potem pa še nagrado. maže s sajami, potem pa da me bo minilo še pri njej sesati. M atije dveh različnih kvazarjev, marveč, mi bi ga morali kdaj že ugotoviti, O tav a je bila o b trgatvi že p okošena. Ko je za ped velika, jo ima tako tudi storila. da so v teleskop ujeli dvojno saj takšna masa nebesnih teles ne živina najraje. Večkrat sem razmišljal, kako bi se oskrbniku Tistikrat je bilo pri nas (oče je bil v Ameriki) nekaj vasovalk in podobo istega kvazarja. Kaj ta­ bi ušla dosedanjim raziskovanjem maščeval za njegovo nadutost. Nekoč sem sklenil, da ga bom le kontaric, ki so prišle po kravje mleko. Vse so me rade imele. kšnega je namreč mogoče in je vesolja. prinesel okoli, kakor temu na kmetih pravimo. Odločil sem se, Karkoli sem počel, je bilo pravilno in pametno pa tudi smešno. razumljivo ter možno v skladu s V tem pogleduje več možnosti, da bom eno noč pasel po lepi zeleni otavi. Ker v našem koncu ni Bil sem pač zlati fantek. In zame je bil svet prav tako ves zlat, brez poznanimi zakoni. Dvojno sliko da močno gravitacijsko polje us­ imel nihče drug konja, sem ga tisti dan postil, zvečer pa gnal na krivic, brez sovraštva in zla,, bil je čist kot solza. istega nebesnega telesa bi lahko tvarja ogromna črna luknja. Po graščakov travnik. Da bi zabrisal vsako sled, sem mu kopita ovil Tega dne je mati odpovedala pokorščino in vdanost svojemu ustvarila tako imenovana gravita­ dosedanjih izračunih bi morala z žakljevino. Ko sem šel zjutraj ponj, je bil velik kos travnika bolj najmlajšemu — ponudila mi je s sajami namazane prsi. cijska leča, ogromno nebesno telo biti velika za nekaj naših Rimskih postrižen kot popasen. »Cice so bak,« je nekdo dejal, da bi še podkrepil dejanje. Zbra­ z velikanskim in izjemno močnim cest. To pa je že spet nekaj, česar Okrog poldne je prišel ves zaripel od jeze tam mimo Vencelj in ni radovedneži (bilo jih je toliko kot takrat, ko so v vasi kapelico gravitacijskim poljem, ki bi ležalo astronomi doslej niso poznali. se oziral po našem dvorišču. Odločno sem stopil predenj, po­ žegnali) so tiho čakali, kaj bo, in gledali, kot da bi se imel zgoditi na osi opazovanja, torej med Kaj še preostane, da bi bil ves gumen kot petelin na domačem dvorišču, in ga vprašal kar sem le čudež. Gledal sem tudi jaz, Rudek, zdaj tisto umazanijo na ma­ Zemljo in opazovanim kvazar­ pojav razumljiv? Teoretična no­ mogel začudeno, kaj se je zgodilo. Najprej je krepko zaklel, minih prsih, zdaj mamo, zdaj vse navzoče, ki so posmrkavali od jem. Svetloba se v bližini močnega vost, še nepreverjen pojav, ki mu potem pljunil in s tresočim glasom začel pripovedovati: »Tam, neke napetosti. Potem pa sem zagrabil ponujene cice pa vlekel in gravitacijskega polja odkloni in pravijo kozmični niz. Fiziki so saj veš. Za hribom, kakor se pravi, se je naredil čudež.« pil kot še nobenkrat tako. tako nastane dvojna slika istega pojem ustvarili s pomočjo mate­ »Kakšen?« se*m, kar se je dalo nedolžno, vprašal. Ko sem se napil one žive rajske pijače, sem se blaženo smehljal objekta, za opazovalca na oni st­ matičnih izračunov, ko so obrav­ Pa je nadaljeval: »Pokošeno ni, popaseno pa tudi ne. jeskoro vsem in vsemu svetu. Požel sem svojo prvo zmago. Mama je rani gravitacijske leče. navali veliki bum, se pravi rojstvo postriženo, prav v korenine. In kar je najbolj važno, nobenega svojega miljenčka pritisnila na sajaste prsi. Ojoj, kako so sc vsi Na takšno možnost je opozoril našega vesolja. V prvem delcu se­ pričujoči prestrašili, saj sem se v hipu spremenil v živega hudička, že Albert Einstein leta 1915. V kunde prvobitnega rojstnega po­ sledu!« Pomilovalno sem ga pogledal prav od blizu v srditi obraz in mu vsega črnega od saj! skladu z zakoni njegove splošne ka so nastali nizi, ki so bili ali sočutno povedal svoje mnenje: »Stric, kaj pa če je hudič postrigel RUDI RAMUTA relativnostne teorije se svetlobni neizmerno dolgi ali pa zaviti v žarki ukrivijo pod vplivom moč­ zanko. Po teoretičnih razglablja- POTA Ob vlomih pretepal še dekleta Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje IX STiV f Dvaindvajsetletnemu Jožetu Puntarju iz Krškega je sodišče prisodilo poldrugo ______leto zapora — S pestmi nad mladoletna dekleta RAZPIS KRŠKO — 22-letni Jože Puntar iz Krškega, ki je v priporu že od lanskega 16. ne domače razmere. Slednje mu je o podelitvi priznanja občine Trebnje oktobra, je te dni stopil pred sodnike zaradi večjega števila vlomov in kraj ter nekaj sodišče poleg priznanja in-tega, da pretepov. Kot je pokazala obravnava, je jeznoriti mladenič najraje obračunaval z Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno gre za moteno osebnost, pri izreku dekleti. pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku Puntar se je pred sodniki izgova­ sodbe štelo v olajševalno okolišči­ ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, Puntarjevi grehi segajo v čas med rjal, da je vsa dejanja storil vinjen, no. Sodišče je Jožetu Puntarju znanstvenem ter drugih področjih. predlanskim decembrom in lanskim trdil je celo, da je jemal mamila in bil prisodilo 1 ieto in 6 mesecev zapora, Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski aprilom. Tako je 29. decembra 1984 pod njihovim vplivom. Izgovarjal se vendar sodba še ni pravnomočna. praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter okoli 17. ure vlomil v stanovanje je tudi na težko mladost in neureje­ B. B. društvom. D raga Pinoze na Cesti krških žrtev v Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbeno­ Krškem in si pripravil zajeten plen: politične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter copate, škornje, nekaj kruha, de­ društva. žnik, brivski aparat, radiokaseto­ Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine fon, suknjič, a ga je pri opravilu Kupcem gredo tudi obresti Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih zmotil lastnik, ki seje vračal domov. Kdaj in kako naj se oškodovani kupec pritoži? — do vključno 20. 6. 1986. poročajo Puntarju je uspelo odnesti s seboj le KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN nekaj od naštetih stvari. Zato pa je Reklamacije za vidne in skrite napake PRIZNANJA še istega dne z vrvi za perilo snel ne­ Pogosto negodujejo občani nad slabimi in neprimernimi trgovskimi, SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE Z VRVI UKRADEL PERILO — kaj oblačil Ivana Hrženjaka, odne­ 428/22-86 Neznanec je v noči na 25. maj snel z vr­ gostinskimi in drugimi uslugami, ljudje se pritožujejo zaradi nepravilno sel pa tudi čevlje. 20. aprila lani je zaračunanih cen, zaradi goljufij ob tehtanju, da ne naštevamo v vi za sušenje perila več oblačil, last 32- Puntar ob 14.30 stopil do kozolca letne Vide Oven iz Zagorice. Ovnova nedogled. A kako v takih primerih ukrepati, da bo goljufija kaznovana, Ivana Ašiča v Gorici pri Brestanici je oškodovana za kakih 16 tisočakov. občan pa neoškodovan? Dosedanja praksa kaže, da kupci v veliko OB GOTOVINO, URO IN RJUHE in tam zmaknil pogonski motor za primerih pritožb ostajajo praznih rok. Zakaj? — 22. maja med 16. in 18. uro je nez­ kosilnico, nič manj »uspešen« pa ni ČGP DELO-TOZD Prodaja Ljubljana, nan storilec obiskal stanovanje 76- bil tudi v drugih primerih. Pred­ »Predvsem je pomembno, da so da zahteva nov izdelek ali pa da se podružnica Novo mesto, letne Marije Mavrič iz Trebnjega. lanskega decem bra je iz odklenjene­ pritožbe občanov na naš naslov strinja s popravilom. Kupec lahko Ženička je bila ob denarnico in 3.000 ga osebnega avtomobila Danice pravočasne in točne," pravijo torej izbira med temi tremi reši­ din gotovine, uro in več rjuh, tako da Z orko vzel brivski aparat, 10. feb­ novomeški tržni inšpektorji. Po tvami, ki jih predvideva tudi vabi k sodelovanju je oškodovana za okoli 30 tisočakov. ruarja je v stanovanjski hiši na Dal­ njihovih besedah naj bi kupci zakonodaja in za katero dajejo RAZNAŠALCA Storilca še iščejo. matinovi ulici 1 sunil čevlje, še skušali problem rešiti na kraju jamstvo inšpektorji. VLOMIL V AVTO — V noči na 21. samem z odgovorno osebo v pro­ za območje Novega mesta in maj je neznanec vlomil v osebni avto decembra 1984 pa je iz kombija v Gasilski ulici v Krškem zmaknil ut­ dajalni, če pa to ni mogoče, naj o 29-letnega Janeza Gričarja iz Otočca. Omeniti pa je potrebno še ne­ RAZNAŠALCA ripajočo številko. 28. februarja ob primeru obvestijo tržno inšpek­ Vozilo je stalo parkirano pred domačo kaj. Le malo je kupcev, ki vedo, za območje Krškega 13. uri je F ranc Pavkovič iz Velike cijo. Ob tem pa je treba povedati, hišo, neznanec pa je odnesel pokrov da so v nekaterih primerih upra­ rezervoarja in sončna očala. Gričarje vasi ugotovil, da mu je zmanjkal ra­ da inšpektorji anonimnih prijav vičeni tudi do obresti. Gre za Za delo, ki je pogodbeno in v zgodnih jutranjih urah, nu­ zaradi kraje najmanj ob 20 tisočakov. dio, 29. marca ob 16.30 pa je iz poslej ne bodo več obravnavali, vplačila izdelkov po predračunu, dimo stimulativno nagrado. RADIOKASETOFON IZGINIL — Kolodvorske ulice v Krškem zmanj­ seveda pa za anonimnost pritožni­ teh pa iz različnih vzrokov ne do­ Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 Neznan storilec je v noči na 18. maj kalo kolo z motorjem. V obeh ka na željo stranke jamčijo. stopil do osebnega avtomobila 24- bijo v roke, bodisi da jih ni na ali pa se osebno zglasite pri CGP Delo — TOZD Prodaja, primerih je bil na delu Puntar. Vidno je tudi, da občani niso sez­ podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor letnega Jožeta Jarm a z Dolgih njiv. nanjeni s pritožbenim postopkom, zalogi in podobno. Za čas, ko je Vozilo je bilo parkirano na vese- Toliko o vlomih in krajah. pošljite tudi prijave. 429/22-86 kdaj in kako se naj pritožijo, niti o stranka neki izdelek vplačala, in liščnem prostoru v Dolenji Nemški va­ Senat sodišča je Puntarju sodil tu­ do njegovega prejema je upraviče­ si, iz njega pa je izginil radiokasetofon, tem, kakšne so njihove pravice. di zaradi nasilniškega obnašanja. na do obresti, ki so enake tistim, vreden najmanj 20.000 din. Na izdelkih je potrebno ločiti ŠE EDEN BREZ GLASBE — Prav Predlanskega 7. decem bra je v bliži­ ki jih dajejo banke za vloge na ni brežiškega stadiona brez vzroka vidne od nevidnih napak. Če je na vpogled. Če pa je ta čas celo daljši tako na veseliščnem prostoru v Dole­ kupljenem izdelku kaka vidna na­ napadel Ivana Volčanjška, ga zbil od tri mesece, se obresti zvišajo in NOVOLES, lesni kombinat nji Nemški vasi je isto noč zmanjkal še paka, mora stranka izdelek takoj en radiokasetofon, in sicer iz osebnega na tla in pretepel, 17. decem bra pa si so enake bančnim za vezana TOZD TPP Novo mesto reklamirati, medtem ko za skrite avtomobila Jožeta Štepisa s Studenca. je privoščil nekaj podobnega, le da sredstva. Ob tem je treba še doda­ Trdinova 45, n.sol.o. O tatu še ni podatkov. je bila njegova žrtev mladoletna Z. napake na proizvodu velja pritož­ ti, da trgovci niso dolžni izplačati beni rok šest mesecev, če seveda I. Nekaj čez poldne jo je na peronu obresti, če je rok od vplačila do Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna PO ŠESTIH DNEH železniške postaje dodobra prete­ ni garancijskega lista in garan­ dobave krajši od petnajst dni. ploskovnega pohištva cijskega roka. In ob takih skritih PODLEGLA pel, pri tem pa ni pretirano gledal, Prav nične bi bilo narobe, če bi Novo mesto, Trdinova 45 — (Gotna vas), kam so padali udarci. Še zadnjič se napakah, ki jih lahko kupci rekla­ inšpektorji imeli poslej več dela, objavlja POŠKODBAM mirajo v šestih mesecih od naku­ je Puntar spravil nad šibkejši spol 4. predvsem pa dovolj natančne po­ dela in naloge: NOVO MESTO — 21. maja ob 10. januarja lani, ko je ob 20. uri blizu pa, preostanejo občanu tri mož­ datke in prijave za ustrezno nosti: da zahteva povračilo dena­ 1. elektrikarja uri je za posledicami hude prometne stadiona v Brežicah napadel prav ukrepanje. nesreče, ki se je 15. maja pripetila na rja in tako razdre kupno pogodbo. B. B. 2. 5 delavcev — zahtevna dela v proizvodnji magistralni cesti pri Gmajni, umrla tako mladoletno T. K. in jo »knock- lakirnica, montaža) 46-letna Snežana Jančič iz Zrenjanin a. outiral« z nekaj udarci v obraz. J 3. 15 delavcev — najmanj zahtevna dela v proizvodnji (lakirnica, montaža, pakirnica) TRČIL, KO JE Tri leta Velika pod naslednjimi pogoji: MIRIL OTROKA pridobitev za Pod 1: ŠENTLOVRENC — 23. maja ob za hudo Končana poklicna šola elektro smeri in 3 leta delovnih PO DOLENJSKI 21.30 je 25-letni Emil Gliha iz Velike­ izkušenj (prednost bodo imeli kandidati elektromehani- ga Vidma peljal osebni avto iz Dolgih Belokranjce ki oz. obratni električarji). Delovno razmerje bomo skle­ DEŽELI njiv proti Sentlovrencu, na zadnjem nesrečo V Črnomlju odprli teh­ nili za nedoločen čas, s poskusnim delom 60 dni sedežu pa je imel tudi dvoletno hčer. Pod 2: • Z ne najlepšim vtisom je on- Ko je ta med vožnjo hotela zlesti na­ nično bazo Avto-moto Končana osnovna šola in najmanj 1 leto delovnih iz­ dan odpotoval iz Novega mesta prej, jo je Gliha hotel umiriti in se je KOČEVJE — Na tri leta zapora, zveze zahodnonemški državljan Rolf obrnil nazaj, takrat pa zaradi ne­ povračilo stroškov kazenskega posto­ kušenj na podobnih delih in nalogah. Delovno razmerje primerne hitrosti izgubil oblast nad bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom 45 Gunnar. Med nočnim počitkom v pka, plačilo 30.000 din povprečnine in ČRNOMELJ — Konec aprila dni. otoškem kampu je namreč nekdo vozilom. Zapeljal je na levo in trčil v stroškov za preiskavo alkohola v krvi je so v Črnomlju odprli tehnično osebni avto, ki g aje nasproti pripeljal Pod 3: pobrskal po njegovem avtomobilu bil pred sodiščem v Kočevju 21. maja bazo Avto-moto zveze Slovenije, 23-letni Božo Perko z Dolgih njiv. kar je velika pridobitev ne le za Končanih najmanj 6 razredov osnovne šole, delovne iz­ in mu zmaknil skajasto torbo, v obsojen 21-letni Franc Mestek, elektro- Perko se je v nezgodi hudo poškodo­ Belo krajino, temveč tudi za prebi­ monter iz Kočevja. Sodba še ni kušnje niso pogoj. Delovno razmerje bomo sklenili za kateri je bilo pravo majhno val in je na zdravljenju v novomeški valce onkraj Kolpe, saj jim odslej določen čas (za dobo 3 mesecev) zaradi povečaneaa premoženje: fotoaparat s tremi pravnomočna. bolnišnici. Materialno škodo so oceni­ vozil ne bo potrebno več voziti na obsega dela. Ce bo povečan obseg dela postal trajen objektivi, vreden 4.250 nemških li na 400.000 din. Obrožba ga je bremenila, da je 13. tehnične preglede v oddaljene bomo po preteku določenega časa sklenili delovno mark. Miličniki storilcu še niso na aprila lani v vinjenem stanju (v krvi je kraje. Poleg osebnih avtomobilov imel 0,97 promilov alkohola) povzr­ in motornih koles pa bodo junija razmerje za nedoločen čas, v tem primeru nudimo sledi, bojda jih med drugim zani­ VLOMIL V možnost napredovanja ob uspešnem delu ma tudi, če se kdo v mestu zanima očil s svojim fičkom hudo prometno začeli tudi s tehničnimi pregledi BLAGAJNO nesrečo, v kateri je bil hudo poškodo­ traktorjev. Rok za prijavo je 8 dni po objavi za kakšen lokal, ki bi služil fotog­ van 30-letni Ferdinand Vresk, tudi de­ rafski dejavnosti. NOVO MESTO — V noči na »Prvi dan je bila pri nas precej­ K^ , i^ ' ahl^° oddaj° vlo9e z dokazili na naslov: 22. maj je neznan storilec vlomil v lavec pri Elektru, ki je pet dni kasneje »NOVOLES«, lesni kombinat, TOZD TPP, Trdinova 45 • V času med 13. in 21. majem zaradi poškodb umrl v bolnišnici Kli­ šnja gneča, saj smo pregledali kar poslovne prostore novomeške Ku- 40 vozil, potem pa se je število nek­ n.sol.o., Novo mesto, oziroma se lahko osebno zglasijo v je nekdo vlomil v strojnico žičnice rivoprodaje. Poiskal je blagajno, ničnega centra v Ljubljani. Mestek ni splošni službi TOZD TPP, kjer bodo dobili vse imel vozniškega izpita. oliko zmanjšalo, menim, da tudi na smučarskem centru Rog v jo nasilno odprl in iz nje odnesel informacije. 430/22-86 Črmošnjicah in odnesel obilo oro­ zato, ker vsi ljudje še ne vedo, da 107.090 din gotovine. Poleg dena­ PONOČI VOZIL imamo tehnično bazo v Beli kraji­ dja, vrednega najmanj 100 ti­ rja pa je z neznancem odšel še tra­ ni, in še vedno vozijo vozila na sočakov. Vsa sreča, da smučanje nzistor, tako da je Kurivoprodaja BREZ LUČI pregled v Novo mesto oz. na na Gačah ta čas iz več razlogov ni na škodi za 58.000 din. Kmalu BREG — Sedemletni Slavko M. z Otočec,« pravi Franc Malerič, vo­ lahko pričakujemo višje cene možno. Brega seje 23. maja ob 21.20 peljal na dja baze. Prepričan je, da bo, ko Komisija za delovna razmerja 0 Guinnesov rekord svoje vr­ premoga in drv... kolesu iz Stranj proti domu. Vozil je bo delo pri njih popolnoma steklo, ste je minuli petek postavil možak, brez luči in odsevnika na zadnjem delu nekaj tisoč strank na leto, ob tem trgovskega podjetja KURIVOPRODAJA ki mu miličniki še iščejo ime in kolesa, tako da ga je 24-letna Anica pa opozarja, da bi bilo sedaj, ko je Ljubljana, Letališka 1 priimek. Iz hiše Avgusta Križeta PADLA MED Praznik iz Šentjerneja, ki seje za njim baza tudi v Beli krajini, še toliko pripeljala na kolesu z motorjem, pre­ bolj prav. da bi se vozniki včlanili na Novi gori mu je namreč uspelo PREČKANJEM CESTE pozno opazila. Pred mostom čez v avto-moto društvo, saj imajo pri objavlja sredi belega dne neopazno odnesti NOVO MESTO — 27-letna Mara Temenico je tako prišlo do trčenja, v tem veliko prednosti. za poslovalnico Novo mesto naslednje stvari: 4 kilograme sla­ Trupina iz Podgore je 23. maja šla po katerem se je Praznikova hudo »Pri nas namreč ne opravljamo prosta dela in naloge: nine, kozarec kumaric, 20 kaset, pločniku ob levi strani Zagrebške poškodovala in so jo odpeljali na zd­ le tehničnih pregledov, ampak od­ zlat prstan, 15 domačih klobas, 2 ceste proti Žabji vasi. Pri bloku št. 14 ravljenje v novomeško bolnišnico. pravljamo tuJi manjše napake na salami, 30.000 din gotovine, štiri je prečkala vozišče, vendar se je na de­ Materialne škode je bilo za 20.000 din. vozilih, testiramo podvozje, mo­ PRODAJALCA-BLAGAJNIKA srnjakove rogove, ki si jih je zata­ sni strani ceste spotaknila. Prav takrat tor, nastavitev luči, imamo vlečno za nedoločen čas je po cesti z osebnim avtom pripeljal službo. Pri vsem tem imajo člani knil kdove kam, in, verjemite ali Pogoji: IV. stopnja strokovne usposobljenosti (KV pro­ 35-letni Novomeščan Zvone Pavlin. društva popust, nekatere usluge ne, živega, že kar lepo zaobljenega Udaril je v Trupinovo in jo zbil na rob pa so celo brezplačne.« obvešča dajalec) tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj, pre­ odojka, ki je tehtal okoli 50 pločnika, pri čemer se je hudo NiC kriv Malerič. dvideno poskusno delo 60 dni. kilogramov. poškodovala in se zdravi v novomeški V črnomaljski tehnični bazi je Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju bolnišnici. ob življenje zaposlenih 9 delavcev, ki vsak dan pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Trgovsko od 7. do 19. ure skrbijo za tehnične podjetje Kurivoprodaja, Ljubljana, Letališka 1. V nedeljo huda prometna preglede (ob sobotah od 7. do 12. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu o izbiri. nezgoda v šm arjeti ure), dežurni za pomoč na cesti pa 431/22-86 je na voljo vsak dan od 7. do 20. ŠMARJETA — V nedeljo, 25. maja, ure. je prišlo na cesti med Zburami in B. M. Šmarješkimi Toplicami do hude pro­ metne nezgode, v kateri je izgubil SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO življenje 26-letni voznik osebnega avto­ MESTO od Kanižarice proti Črnomlju. V NI UPOŠTEVALA ZNAKA STOP mobila Pavle Per iz Brezovice. Kočevju je pri hiši št. 17 s prvim — 17-letna Aleksandra B. iz Novega Tega dne nekaj čez 9. uro je 19- mesta seje 19. maja peljala na kolesu z kolesom zapeljal na rob pločnika in razpisuje motorjem v Lobetovi ulici po klancu pri tem padel. Glibanovič se je huje letni Slavko Marjetič iz Gornje Ra­ navzdol. Ker ni upoštevala znaka poškodoval in se zdravi v novomeški duhe vozil tovornjak med Zburami prosta dela in naloge v kmetijski proizvodnji STOP, je zapeljala na prednostno bolnišnici. in Šmarješkimi Toplicami. Levi ost­ cesto, po kateri je takrat z osebnim NI ZVOZIL OSTREGA OVINKA ri ovinek v Šmarjeti, v katerega je z deljenim delovnim časom za dva delavca. Pogoj je avtom pripeljal Novomeščan Martin — V soboto, 24. maja, se je 14-letni Marjetič zapeljal po sredini ceste, pa strokovna izobrazba kmetijske smeri II. stopnje us­ Pavlin. Aleksandra je ob nezgodi pad­ I van Ž. iz Novega mesta peljal na kole­ je bil usoden. Kajti prav v ovinku merjenega izobraževanja. su po cesti proti Otočcu. Ko je pripe­ la po vozišču in se hudo poškodovala, mu je nasproti pravilno po svoji de­ Dela razpisuje za nedoločen čas. tako da so jo odpeljali na zdravljenje v ljal do Mačkovca, je v ostrem desnem sni strani ceste pripeljal 26-letni novomeško bolnišnico. Materialne ovinku pri Vektorjevi stavbi izgubil Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 škode je bilo za 200.000 din. oblast nad kolesom in padel ter se pri Pavle Per, ki trčenja ni mogel pre­ .V dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 prečiti. Poškodbe, ki jih je Per dobil dneh po zbiranju prijav. PADEL Z MOTORJEM — 23. ma­ tem težje poškodoval. Žlogarja so Franc Malerič ja se je 26-letni Hasan Glibanovič iz odpeljali v novomeško bolnišnico, v nezgodi, so bile tako hude, da jim 444/22-86 Črnomlja peljal na kolesu z motorjem kjer je ostal na zdravljenju. je takoj podlegel.

Št. 22 (1920) 29. maja 1986 DOLENJSKI LIST Še dve koli velikih neznank Prihodnjo soboto se bo končalo prvenstvo v obeh SRL — Prvaki še niso znani — Usoda Inlesa v rokah Šoštanja — Iskrašice ponovno na vrhu Minerva — Krško, Prule — DVZ rokomet Ponikve. STT Rudar — Ferroteh­ Še dobrih deset dni in padel bo zastor tudi nad boje republiških rokometnih li-dveh kolih? Če Iskrine igralke v na itd. gašev. Do konca sta namreč vsega še dve koli, položaj na lestvici pa tako pri dekletih soboto v Ajdovščini zmagajo, potem kot pri fantih ni nič kaj jasnejši kot minuli teden. S to izjemo seveda, da Inlesovi je prvenstvo verjetno že odločeno, če rokometaši poslej ne odločajo več sami o naslovu prvaka, pač pa bo odgovor znanseveda po Novomešča‘nke ne bi dosegle SRL, ženske. 20. KOLO: ALP- izjemno visoke zmage nad Fuži- sobotnem srečanju med Šoštanjem in Astro Jadranom. V primeru uspeha slednjih bo SRL, moški, 20. KOLO: ŠO­ LES — NOVO MESTO 23:23 narjem. Kajti v zadnjem kolu igrata v ŠTANJ — INLES 27:27 (15:14) ( 12: 10) sanj Ribničanov o II. ligi konec. Šentjerneju Iskra in Novo mesto, ob INLES: Žagar, Dejak, Ilc 8, Lu­ Novo mesto: Udovč, Pelko 1, Inlesovci so odpotovali na srečanje V ženski ligi pa so po nekaj tednih zmagi v soboto in ne prepričljivem us­ Pokal kič. Čirovič 1, Karpov 4, Ambr­ Abazovič 1, D. Zupančič 1, Kra­ s Šoštanjem trdno odločeni, da popra­ predaha vnovič na čelu igralke šent- pehu Novomeščank s Fužinarjem ter ožič 4, Mate 7, Fajdiga 2, Lesar. mar 7, Jakše 7, E. Zupančič I, vijo tisto, kar jim je spodletelo minulo jernejske Iskre, ki so v Kočevju prema­ porazu Branika v gosteh proti Olimpi­ Dolenjskega Tanko 1, Gelze. Simončič 1, Opruc 4, Pelko, soboto v derbiju z Astro Jadranom. gale Itas z 22:18. Šentjernejčanke so ji si lahko Šentjernejčanke prihodnjo KRŠKO — PRULE 29:21 (14:8; Butala. Načrt pa jim je uspel le polovično. po poročilih našega dopisnika Milana soboto privoščijo celo poraz. A to so le lista Stružniku Krško: Kastelic, Starc 1, Pirc. ITAS KOČEVJE — ISKRA Neodločen rezultat je brez dvoma us­ Glavonjiča igrale ostro v obrambi, kar ugibanja, kajti še najbolj verjetno je, Manček 4, Kekič 5, Junkar 1. 18:22 (8:12) peh, vendar v okoliščinah, ko v boju jim je tudi prineslo odločujočo pred­ da bo prvak lige zmagovalec srečanja V Novem mestu je bilo Capi, Glaser 8, Iskra 1, Šerbec 9. Itas Kočevje: Filipovič, Klarič za naslov štejejo le zmage, pomeni nost. Na pragu neljubega presenečenja v zadnjem kolu med Iskro in Novim 4. prvenstvo poklicnih Bizjak 1, Pereč. 1, Fajfar 1, Vuk, Križman 1, S. Je­ mestom. Ribničanom slabo uteho. Inles je vodil pa so bile Novomeščanke v Železni­ novinarjev v kegljanju DVZ PONIKVE — AJDO­ rič 3, M. Jerič 10, Bejtovič 1, Saf- že s 24:23 in nato s 25:24, vendar je v kih. Čeprav so računale na zanesljivi B. B. VŠČINA 27:24 (16:11) tič, Zalar. zadnjih minutah prejel dva zadetka, točki, so se morale igralke Janeza DVZ Ponikve: Jambrovič, Pod- Iskra: Bolte, Gorenc 3, Dolar 5, tako da je moral reševati celo točko. Štruklja zelo truditi za neodločen NOVO MESTO — Pod pokro­ gorček 4, J. Fink 3, M. Strnad 6, Kegljevič, Radovan, Turk 4, Se­ Vse pa bo brez dvoma odločeno v rezultat. Resda so v finišu vodile že z viteljstvom Dolenjskega lista in ob D. Strnad 3, Doblekar 9, D rab 2, lan, Rangus 3, Vide, J. Kovačič 5, soboto, ko igrajo Šoštanjčani z dru­ 20:18, vendar so gostiteljice popolno­ pomoči gostišča Na Loki je bilo v Drobec 2, Fink, Meglič. M. Kovačič 2, Jakše. gim kandidatom za vrh Astro Jad­ ma zasluženo osvojile točko, kar je DERBI BELI KRAJINI soboto v Novem mestu že 4. tradicio­ LESTVICA: 1. Astra Jadran LESTVICA: 1. Iskra 31, 2. ranom. Že remi bi Ribničanom na vsekakor precenjšnje presenečenje. In nalno merjenje moči poklicnih novi­ 31, 2. Inles 30, 3. Šoštanj 27,... 8. Novo mesto 31, 3. Branik 30... 9. , kaj je moč pričakovati v naslednjih ČRNOMELJ — V derbiju dolenj­ narjev Slovenije v kegljanju. Udeležba široko odprl vrata kvalifikacij za II. ske nogometne lige je ekipa Bele kra­ DVZ Ponikve 17, 9. IUV Usnjar Itas Kočevje 17. zvezno ligo. Nič manj zanimiv kot je bila navzlic »bojkotu« štajerskih 16, 10. Ferrotehna 13, 11. Krško Pari 21., predzadnjega kola: jine premagala Ribnico z 2:1 (0:1). kolegov dobra, najbolje pa so keglje Inlesov boj za vrh pa ni bitka Krčanov Strelca za gostitelje sta bila Furlič in 12, 12. Minerva 3. Mlinotest — Iskra, Drava — Itas za obstanek v ligi. Za obstanek bo podirali predstavniki Dela, medtem Pari naslednjega kola: Šoštanj Kočevje, Novo mesto — Fužinar, Weiss, za goste pa Nosan. Črnomaljci ko so dolenjska peresa tokrat odrekla. potrebno v obeh preostalih kolih zma­ so tako dokončno osvojili 1. mesto in — Astra Jadran, Inles — Partizan, Olimpija — Branik itd. gati (kar je tudi povsem verjetno), ob Tudi Kitajci Odgovornost pred številnim domačim si zagotovili mesto v kvalifikacijah za občinstvom je bila očitno prehuda. tem pa morajo igralci Ferrotehne v vstop v II. SNL. soboto kloniti pred ekipo STT Rudar. na dirki Sicer pa poglejmo rezultate. V kategoriji moških nad 45. letom je »Po Jugoslaviji« zmagal Lado Stružnik (Delo) s 421 ZMAGA BELTA podrtimi keglji, kije bil najboljši tudi v Rekordna udeležba na skupnem seštevku in je tako prejel po­ SEMIČ — V okviru praznovanj ob kal Dolenjskega lista, drugi je bil Ur­ dirki, ki se bo končala v 35-letnici semiške Iskre je bilo orga­ bas (revija Ribič) s 416 keglji in tretji Na Brezju slavili Italijani nizirano šahovsko tekmovanje, na Novem mestu Dokl (Delo) s 370. V konkurenci novi­ katerem je zmagala ekipa črnomalj­ narjev do 45 let je zmagal Planinc Na Brezju pri Črmošnjicah je okrog 6 tisoč gledalcev spremljalo zanimive boje NOVO MESTO — 14. junija skega Belta pred šahovskim klubom in (Delo), kije podrl 410 kegljev, drugi je motokrosistov za državno prvenstvo in pokal Alpe-Adria starta 42. kolesarska dirka »Po OŠ Stari trg. Na hitropoteznem turni­ bil Miklavčič (399), tretji Japelj (oba Jugoslaviji«, ki bo brez dvoma naj­ rju je slavil Dragoš pred Stariho in Primorske novice) s 396, četrti Kunta­ Kobetom. BREZJE PRI ČRMOŠNJICAH — V nedeljo je bila na Brezju pri Črmošnjicah Na tekmovanju za pokal Alpe- kvalitetnejša in po številu prijavlje­ rič (TV 15) s 379, peti Peres 365, šesti že 13. mednarodna in 21. prireditev nasploh, kar jih je uspešno pripravilo Avto-moto Adria je tesno zmagal Thierry Marcon nih držav najmnožičnejša doslej. Budja (oba Dolenjski list) s 330 keglji itd. Med ženskami je zmagala Prešer­ društvo Bela krajina, V motokrosu za pokal Alpe-Adria in nagrado Bele krajine seje(Italija) nad Hallyjem Frauvvalnerjem Minuli petek so se v Novem mestu, (Avstrija); imela sta sicer enako število nova (Delo), katere rezultata pa iz pomerilo 23 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, na državnem prvenstvu kjer bo cilj zadnje etape in svečan ELAN — NAKLO 0:0 vljudnosti do nekaterih tukaj napisa­ točk, a je bil Marcon v drugi vožnji pa 22 motokrosistov. zaključek dirke, mudili predstavniki NOVO MESTO — V 20. kolu II. nih kolegov ne objavljamo. boljši; tretji je bil Luciano Picco (Itali­ organizacijskega komiteja iz Beo­ Tokrat so seprvič na mednarodnem odstopov, saj je bila proga, čeprav je ja). Ekipno je zmagala Italija, ki je SNL sta se enajsterici novomeškega grada. tekmovanju v Beli krajini pomerili bila težka, odlično pripravljena, zara­ prejela tudi nagrado Bele krajine. V Elana in Naklega razšli brez zadetkov. motoristi v razredu 250 ccm, medtem di sobotnega dežja pa ni bila ne preveč tekmovanju za državno prvenstvo je Dolenjska bo tako po lanskem Priložnosti za zmago sta imeli obe eki­ ko so za državno prvenstvo tekmovali blatna ne prašna. Tekmovalci in dele­ bil najboljši Marjan Zdovc (Brežice), Bakopu vnovič gostiteljica velike pi dovolj, še posebej Novomeščani, saj z motorji v razredu 125 ccm. Na tok­ gati Avto-moto zveze Slovenije, Hr­ ki je imel z Bernardom Urbanijo mednarodne športne prireditve, je Mesojedec v 78. minuti zastreljal ratnem tekmovanju je bilo zelo malo vaške in Jugoslavije pa so pohvalili tu­ (FAM Lukovica) enak seštevek točk, po številu udeleženih držav celo enajstmetrovko. di organizacijo ter poudarili, da sodi vendar boljšo drugo vožnjo, tretji pa je največje doslej. Organizatorji na­ V vzhodni skupini so Brežičani igra­ letošnji motokros na Brezju med bil Aleš Zajc (Slovenijaavto). Ekipno mreč že imajo dokončen spisek li s Šmartnim 2:2. Cujniku boljše tovrstne prireditve. D aje res ta­ je zmagala Lukovica, 2. Sloveni­ ekip, med 120 kolesarji pa bodo ko, so potrdili tudi številni gledalci, ki jaavto, 3. Brežice. poleg šestih jugoslovanskih selek­ USPEH KARATEISTOV rekord z se jih je tokrat zbralo kar okrog 6 B. M. cij, na čelu z reprezentanco seveda, tisoč. na startu še najboljše vrste iz Avst­ KOČEVJE — 65 tekmovalcev iz 12 novim orodjem rije, Bolgarije, ČSSR. Francije, klubov se je udeležilo nedavnega Še bolj kot pretekla leta pa je imelo Z novo Grčije, Madžarske, Poljske, Ro­ tekmovanja v sankukai stilu v Koče­ k Uspešen nastop Iskre na Avto-moto društvo Bela krajina letos munije, Sovjetske zveze, Nizozem­ vju. V višji kategoriji je zmagal Kaste­ Zorkovem memorialu finančne težave pri pripravi prireditve. potico daleč ske, Turčije, Italije, Kube in, kot lic iz Ivančne gorice, v srednji Oražem RAČKE SO KEGLJALE — Naj­ Zato predlagajo, da bi v prihodnje v zanimivost, prvič na tej dirki iz Kočevja, pri dekletih pa Čosova iz boljši na sobotnem 4. prvenstvu dolenjski regiji pripravili samouprav­ Kitajske. MARIBOR — Na tradicionalnem nad pričakovanji Zagreba. slovenskih novinarjev v kegljanju je ni sporazum z, večjimi delovnimi orga­ Cilj dirke bo v nedeljo, 22. juni­ Zorkovem memorialu, kije bil minuli bil Lado Stružnik (levo) iz Dela, ki nizacijami, ki bi že po določenem Izreden uspeh Kiizmiča ja, na novomeškem Glavnem trgu, vikend v Mariboru, je med atleti Ma­ prejema pokal Dolenjskega lista iz ključu namenile sredstva za večje eden letečih ciljev zadnje etepe pa in Šalija na rallyju Satur­ rok njegovega glavnega urednika džarske, ZRN, Avstrije, Italije in prireditve, ki so širšega pomena. tudi v Metliki. Na Glavnem trgu KOČEVSKI ŠAHISTI Jugoslavije uspešno nastopila tudi nus bo po končani etapi — cilj je pre­ ŠESTI Draga Rustje. vrsta novomeške Iskre. Tako je Darko dviden nekaj pred 13. uro — tudi Cujnik v metu kopja, ko so tekmovalci PORTOROŽ — Brane Kuzmič in svečana razglasitev skupnega PULJ — V Pulju se je končalo metali novo orodje s težiščem bliže ko­ Rudi Šali sta naredila to, česar ni od nji­ zmagovalca, ki bo prejel ključe letošnje državno šahovsko prvenstvo Posamični rezultati so šteli tudi v REKORD LOPATIČEVE razvrstitvi dvojic. Zmagal je par nici, z rezultatom 63,62 postavil nov ju nihče pričakoval. V izjemno močni nove stoenke, ter podelitev vrste pionirjev. Slovenijo je na tem tekmo­ Urbas-Planinc z 826 keglji. Miklavčič republiški rekord in zasedel drugo drugih denarnih in praktičnih na­ vanju zastopala OS Zbora odpo­ konkurenci letošnjega 9. rallvja Satur­ in Japelj sta jih podrla 795, Stružnik in mesto. Dober je bil tudi Zupančič v te­ POSTOJNA — Na republiškem grad najboljšim kolesarjem. slancev iz Kočevja, ki je zasedla 6. ku na 110 metrov z ovirami in na nus, na katerem je sodelovalo kar 82 po­ mesto. Za Kočevce so igrali: Štimac, Dokl 791, Budja in Perc 695, Kuntarič svojem prvem letošnjem nastopu tekel prvenstvu v atletskih mnogobojih so sadk, sta namreč osvojila izredno 2. Mestek, Marinč in Gričar. in Podgoršek 676 itd. 15,3 sekunde. Ob Zupančičevem ime­ mladi tekmovalci iz Posavja zabel­ mesto, ki je še tolikanj vrednejše, če nu velja zapisati, da je ta mladi ežili izredne uspehe. V ženskem vemo, da sta prvič tekmovala z novim novomeški atlet na treningih v Splitu sedmeroboju je zmagala Brežičan- avtomobilom, ki ga nista mogla niti tekel celo bolje kot ta čas najboljši ka Lopatičeva z novim republiškim preizkusiti, poleg tega pa je nova petica vil, da se v reprezentaci vse bolj jugoslovanski atlet v tej disciplini rekordom, bila pa je celo na pragu GT Turbo precej slabša od tiste, s govori po dolenjsko. Pomeni to, da Vukičevič. najboljšega dosežka vseh časov v Uspehi, ki vodijo v Seul? katero sta vozila lani. prevzema novomeško kolesarstvo Omenimo ob ostalih rezultatih še državi. Zbrala je 5.011 točk, njen nastop Tekstorja, ki je v tem teku Kuzmič in Šali sta 695 kilometrov S Srečkom Glivarjem o njegovem in uspehih dokončno primat v Jugoslaviji? uspeh pa je v moškem deseteroboju dolgo progo, ob kateri se je zbralo zabeležil rezultat 15,6, v teku na 400 m drugih novomeških kolesarjev — Nastop na 01 »Res smo danes kar trije Novo- je bil Žulič najboljši mladinec z 49,85, dopolnil Brežičan Omerzu s 5.503 preko 120 tisoč gledalcev, prevozila .meščani v najboljši selekciji, upam medtem ko je Lapajne pri skoku v točkami, v mladinskem osmeroboju dovolj hitro, predvsem pa zbrano in ______leta 1988?______pa, da bomo to potrdili tudi na bli­ višino na 200 cm zaradi poškodbe pa je zmagal Rovan z 9.898 točkami brez napak. Vseskozi sta bila vodilnim žnjih državnih prvenstvih. Lažna tik za petami, skok na drugo mesto pa odstopil. V teku na 400 m z ovirami je pred svojim klubskim kolegom NOVO MESTO — Le kdo v nekaj minulih tednih ni vsaj enkrat slišal za skromnost bi bila, če bi trdil, da jima je uspel šele v tretjem delu rallyja Gabrijel dosegel rezultat 56,65, Primc Antolovičem, kije zbral 9.629 točk. Srečka Glivarja, mladega kolesarja novomeške Krke, ki bo avgusta dopolnil ekipno ne merimo na naslov v okolici Portoroža. Ta uspeh je naši pa je bil tretji v metu diska z 52,86 m. dvajseto leto? Čeprav šele drugo leto vozi v članski konkurenci, je po izred­državnih prvakov, saj imamo re­ J. P. najboljši rally posadki prinesel tudi nih uspehih na največjih spomladanskih dirkah, med katerimi je zagotovo na prepričljivo zmago v točkovanju za prezentančno vrsto, v posamični državno prvenstvo v razredu nad 1300 vrhu 7. mesto na najtežji uvodni preizkušnji najboljših amaterjev »Giro delle dirki pa bo veliko tega odvisno od kubikov skupine A. regioni« v Italiji, postal največji up jugoslovanskega kolesarstva. Stopil je obprofila proge. Težja bo, bolj se bo Brane KOzmič in Rudi Šali sta prvi bok Sandija Papeža in Jureta Pavliča. In da Srečko nekaj velja tudi zunaj tehtnica nagibala na našo stran.« test novega avtomobila, ki ima za raz­ naših meja, je pokazala mamljiva ponudba, ki jo je dobil na Giru od ene naj­ Srečko Glivar je opozoril nase Preskromni za prvo ligo? že na lanskem začetku sezone, a ga liko od prejšnjega, poleg tega, da je boljših italijanskih klubskih ekip. šibkejši, pogon na prva kolesa, od­ je zaustavila nezgoda v Avstriji, V KS Podbočje je šport številka ena — košarka »Jasno, da vabila nisem sprejel. »Po Jugoslaviji« je še vsega štiri­ zaradi katere je .moral več tednov lično prestala, kar je dober znak pred Novemu mestu bom ostal zvest, najst dni. Pravijo, da ti letošnja tra­ počivati, saj je imel zlomljeno klju­ novimi preizkušnjami. V mislih ima­ PODBOČJE — Pri Športnem dru­ v tej sezoni 4., v plav off in kvalifika­ navsezadnje sem klubu, ki je sa ustreza, poleg tega je dodatna čnico. Takrat je treniral celo z mo predvsem 14. junij, ko se bo v štvu Podbočje, katerega tehnični sekre­ cije za 1. slovensko ligo pa so se, žal, toliko vložil vame, to tudi dolžan. motivacija cilj dirke v Novem mavčnim oklepom in vztrajnost se tar je Jože Kerin iz Kostanjeviške Iskre, uvrstile le prve tri ekipe. Zmeraj se Novem mestu pričela druga letošnja Ne rečem pa, da ne bi ob koncu ka­ je poplačala. Danes je eden redkih velika avtomobilistična prireditev pri mestu. se bolj kot ne vse vrti okoli košarke. nam za las izmuzne možnost za uvrs­ riere za kakšno leto poskušal še kje »Privilegirancev«, ki imajo zago­ titev v višji rang tekmovanja. Pogoje nas, Kompasov ra!!y. A več o tem »Ne le da je letošnja proga Košarkarski klub in nekateri naj- drugje, seveda le z dovoljenjem tovljen dres z državnim grbom. In za delo imamo dobre, ker nam gre na prihodnjič. kluba,« je dejal v pogovoru. izredno težka, pač pa bo izredno prizadevnejši športni delavci so pred močna tudi konkurenca, naj­ ko govori o vzrokih svojega vzpo­ roke OŠ Gorjanskega bataljona, saj Srečko je sedel na kolo šele pred na, ne pozabi omeniti novomeške­ dobrim desetletjem ustanovili ŠD, naj­ igramo v njeni telovadnici, pomaga slabimi sedmimi leti, tako da v močnejša doslej. Veliko tega bo odločalo o uvrstitvi, žal je lahko ga Pionirja, v katerem je zaposlen. vidnejše dosežke beležijo v košarki, kije nam tudi pri prevozih. Če ne bi bilo IVIC PRVAK pionirskih konkurencah sploh ni »Tudi zaradi Pionirja, ki mi pravzaprav tudi edini tekmovalni šport šole, sploh ne bi mogli tekmovati. Co­ vozil. Pričel je z mlajšimi mladinci, vmes tudi veliko nepredvidljivih stvari, kot so okvare, padci in omogoča redno treniranje in na­ v podbočjanski krajevni skupnosti. Vse pate dobi vsak igralec ene na sezono, KOČEVJA kjer je postal gorski državni prvak stopanje, sem dolžan dokazati, kaj in čejih raztrga, si jih mora sam kupiti. in s kolegi osvojil prvo mesto v eki­ podobno. Sposoben sem, da pri­ druge panoge: mali nogomet, atletika in KOČEVJE — S slovesnostjo v dem med prvih pet kolesarjev.« in koliko zmorem.« Pomagajo nam sicer tudi obrtniki iz pni vožnji, prav tako je bil v zimski športi, so še bolj izrazito lju­ hotelu Pugled se je pred dnevi končalo — Po vsem tem si verjetno pomi­ B. BUDJA Podbočja in okolice z reklamnimi zmagovalni ekipi starejših mla­ biteljsko obarvani. letošnje občinsko prvenstvu v šahu, na slil tudi na bližnje olimpijske igre v oglasi, a za kaj več nimamo pravih katerem je nastopilo 16 igralcev. Kon­ dincev na državnem prvenstvu. »Košarkarji igrajo v 2. SKL-vzhod možnosti tudi zato ne, ker nimamo Seulu. Po dolgih desetletjih je sedaj čni vrstni red: lvič 7 točk, Ofak in Prav neverjeten pa je njegov vzpon V v 2. skupini. Od devetih moštev so bili trenerjev. Zanimivo je, da v krški obči­ lepa priložnost, da se na oiimpiadi Čimer po 6,5, Podkoritnik 5,5, F. v članski konkurenci. ni nekateri lahko ob vsej obilici Mestek 5 itd. »Delo in priprave, kot jih vnovič pojavi kak Dolenjec, realne rokometnih trenerjev kakšnega pripe­ imamo v Novem mestu, morajo možnosti imate kar trije: Papež, ljejo celo iz Ljubljane, košarkarskega obroditi sadove. Po moje je pogla­ Smole in ti. trenerja pa je sila težko najti v do­ vitni vzrok za uspehe, ki jih dose­ 25 UR NOGOMETA »Težko je o tem že sedaj govori­ mačih logih,« pripoveduje Jože Kerin. gamo, trdo zimsko delo in tu je ti, še posebej če vemo, da so pogoji IVANČNA GORICA — V telovad­ naša prednost. K temu pa je seve­ za nastop na oiimpiadi izredno nici Šolskega centra usmerjenega da potrebno prišteti še vsakodnev­ Denarja iz ZTKO občine Krško do­ zahtevni. Eden med njimi je uvrs­ izobraževanja Josip Jurčič v Ivančni ne treninge, na kolesu presedimo bijo po njegovem občutno premalo titev med 20 najboljših kolesarjev gorici je bilo konec minulega tedna najmanj štiri ure na dan.« (nazadnje okoli 360 tisočakov), zato maratonsko srečanje v malem nogo­ na letošnjem svetovnem prvens­ so prisiljeni v še večjo skromnost, ki so metu. Pomerili sta se ekipi družbo­ — Zate in za večino novomeških tvu, ki bo v Coloradu v ZDA. Pa je že tako vajeni. Lani so, denimo, le slovne in kovinarske usmeritve, rezul­ kolesarjev, tudi v mladinskih kon­ še niti ne vem, ali bom tja zanes­ enkrat naročili večerjo na račun klu­ tat pa je bil 276:171 za prve. ljivo tudi odpotoval. Bolj ali manj ba. Kot smo že omenili, ostaja pereče kurencah, je značilno, da vam bolj zanesljiva so le mesta za Papeža, vprašanje, kako potemtakem do tre­ ležijo hribovite, gorske dirke. Zakaj? Smoleta, Šebenika in Ugrenoviča, nerja. Zdaj vadi kadetsko selekcijo »Pravilo je postalo, da Novo­ ki vozijo ekipno dirko, poleg te Brane Strgar, ki poučuje telesno TENIŠKI TEČAJI meščani največ naredimo prav na četverice pa sta za posamično vzgojo na domači OŠ, je strokovno ZA MLADE najtežjih dirkah. Vzrok je lahko dirko na voljo le še dve mesti. Eno dobro podkovan, a ne more biti hkrati samo eden. Izredno dobro smo je rezervirano za Jureta Pavliča, še trener članske vrste, ko je pa poleg NOVO MESTO — TK Novo mesto pripravljeni, na lahkih in ravnih drugo pa... Odgovor bo dala dirka Srečko Glivar:»Priložnosti za potr­ vsega še prvi igralec moštva. Zaenkrat dirkah ta pripravljenost ni nujna bo organiziral od 2. junija dalje tečaje »Po Jugoslaviji«. ditev letošnjih rezultatov je še je predsednik kluba Andrej Zupančič in treninge za mladince. Prijave in vse in torej ne pride tako do izraza.« hkrati še trener. informacije dobite na oglasni deski ob — Do pričetka letošnje dirke — Jure Pavlič je pred dnevi izja­ ogromno.« P. P. igriščih 30. in 31. maja. Vabljeni!

DOLENJSKI LIST Št. 22 (1920) 29. maja 1986 19 OB VSAKEM ČASU PUTlilM uemona hoteli ZA VSAKOGAR NEKAJ n. pr.: medicinsko programirani aktivni oddih, šola hujšanja, šola lepotičenja, šola jahanja v poletje 1986 hotelu Grad Mokrice. Informacije po tel. (068) C terme Čatež 62-110 10-dnevni aranžmaji z lastnim prevozom JADRAN ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE Srednja šola družboslovne — SLOVENSKO PRIMORJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM in kovinarske usmeritve — (Ankaran. Izola. Strunjan. Piran. Portorož) NOVO M ESTO Edvarda Kardelja, Črnomelj — ISTRA Delavski svet razpisuje dela oz. naloge kot funkcijsko zadolžitev za mandatno dobo 4 leta: Svet šole družboslovne in kovinarske usmeritve Edvar­ — (Novigrad. Poreč. Vrsar. Rovinj. Pulj. Medulin. Rabac) da Kardelja, Črnomelj, Kidričeva 18 a, — KVARNERSKARIVIERA IN OTOKI 1. vodje dispanzerja za predšolske otroke — razpisuje prosta dela in naloge: — (Opatija. Rab. Lopar, Cres) pogoj: zdravnik specialist pediater in 4 leta delovnih izkušenj, — CRIKVENlSKO-VINODOLSKA RIVIERA A: za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 2. vodje psihiatričnega dispanzerja — — (Crikvenica. Selce. Novi Vinodolski. Kraljeviča) pogoj: zdravnik specialist psihiater in 4 leta delovnih 1. 2 učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov — ZADARSKA REGIJA IN OTOKI izkušenj. v kovinarski usmeritvi, — (Nin. Zadar. Petrčane. Biograd n/m. Pag. Novalja. Murter) Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po objavi 2. učitelja praktičnega pouka — ŠIBENIŠKA RIVIERA komisiji za delovna razmerja Zdravstvenega doma Novo mesto. — (Tribunj, Šibenik, Primošten) B: za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v roku 30 dni d o — SPLITSKA REGIJA IN OTOKI sprejemu sklepa o izbiri. 419/21-86 1. učitelja kemije — (Trogir. Kaštel Štafilič. Kaštel Stari. Kaštel Kambelovac. Split. Orij-Dugi 2. učitelja umetnostne vzgoje (v povezavi s Rat, Omiš, Stari Grad, Bol, Milna, Postira, Supetar) SŠTU Beti Metlika) — MAKARSKA RIVIERA ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE — (Baškavoda, Makarska.Tučepi, Podgora, 2ivogošče.Zaostrog,Gradac,) TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA C: za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom: — DUBROVNIŠKA REGIJA, PELJEŠAC IN OTOKI NOVO M ESTO učitelja obrambe in zaščite (15 ur) — (Neum, Slano. Dubrovnik. Srebreno. Mlini. Trpanj. Orebič) — OTOK KORČULA OBVEŠČA, Pogoji: — (Korčula, Vela Luka) da bo s 1. 6. 1986 spremenjen ordinacijski čas otorinola­ A1: — dipl. ing. strojništva (možnosti dela na področju ringološke ambulante, tako da bo delala vsak dan le tehnologije in inovacij, — ČRNOGORSKO PRIMORJE dopoldne od 10. — 13. ure. Ta ordinacijski čas velja do A2: — ing. strojništva ali končana pedagoška fakulteta v — (Igalo, Herceg Novi, Bijela, Budva, Bečiči. Petrovac n/m, Sutomore. Ulcinj) nadaljnjega. Mariboru — smer PP, 3 leta delovnih izkušenj, prej ko­ Prosimo, da uporabniki z razumevanjem sprejmejo nčana ustrezna poklicna šola, predlagano spremembo, ki je nujna zaradi kadrovske C: — izpolnjevanje pogojev, ki jih je predpisal Strokovni KONTINENTALNI DEL problematike in bo le začasna. svet SRS za vzgojo in izobraževanje 448/22-86 7-dnevni aranžmaji z lastnim prevozom^ Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola družboslovne in kovi­ narske usmeritve Edvarda Kardelja, Črnomelj. Kandida­ — PLANINE Zbor delavcev Osnovne šole Otočec v ožji ti bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. Začetek dela 1. — (Kopaonik, Zlatibor, Tara; Peručac, Divčibare. Goč-Mitrovo polje, sestavi septembra 1986. Bjelašnica, Igman, Kranjska gora. Žalec, Lipica, Postojna, Škofja Loka) 441/22-86 — JEZERA razpisuje prosta dela in naloge: (Bled. Bohinj, Golubac, Ohrid, Oteševo-Prespa, Struga. Plitvice) a) KV kuharice za pripravo malic in kosil. Mercator-Agrokombinat Krško, delovna POTOVANJE ZARADI ZDRAVJA Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pričetek 1. 9. 1986; skupnost skupnih služb Krško na podlagi — KOPALIŠČA IN REHABILITACIJSKI CENTRI sklepa komisije za delovna razmerja (Arandjelovac, Vrnjačka banja, Gamzigradska banja, Soko banja, Niška Banjab) hišnika, voznika in kurjača Jošanička Banja, Banja Koviljača, Kuršumlijska Banja. Sijarinska banja, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pričetek objavlja prosta dela in naloge: llidža, Banja Vručica, Banja Kiseljak. Višegradska banja, Fojnica, Portorož. dela takoj. Potreben je smisel za gospodarjenje in Istarske Toplice, Stubičke Toplice, TermeČatež. Dolenjske Toplice, Dobrna, Radenci, Rogaška Slatina) vzdrževanje objekta, vozniško dovoljenje D kategorije in 1. likvidatorja plačilnega prometa, znanje upravljanja ogrevalnih naprav. 2. 2 pripravnikov — ekonomskih tehnikov & PRIJAVE IN INFORMACIJE: Razpis velja do 10. 6. 1986. Pod točko 1. se združuje delo za nedoločen čas, s pol­ Putnik Ljubljana, Miklošičeva 17/19, telefon 450/22-86 nim delovnim časom, pod točko 2. pa za določen čas pri­ (061) 311-542 in 314-889 ter vse pooblaščene pravništva 6 mesecev. agencije Pogoji: 1. srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, PUfilU 2. srednja izobrazba ekonomske smeri. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju Jlf! objavljenih pogojev pošljejo na naslov: Mercator- INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Agrokombinat, Krško, CKŽ 52, in sicer v 8 dneh po dne­ metalna vu objave. Novo mesto Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po ko­ TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic strojegradnja, konstrukcije in montaža n. sol. nčanem zbiranju prijav. BREŽICE o. 442/22-86 Komisija za delovna razmerja tozd Tovarna gradbene opreme Senovo

objavlja naslednja prosta dela in naloge: Oglašamo prosta dela in naloge

1. tehnični vodja 1. REZKANJE I. STOPNJE — 1 izvrševalec emona ribarstvoP.o. Ijubljana 2. vodja planske nabave 2. REZKANJE II. STOPNJE — 1 izvrševalec © 61001 Ijubljana, gradišče 2, Slovenija, Jugoslavija 3. skladiščnik 3. STRUŽENJE II. STOPNJE — 2 izvrševalca Pogoji: Komisija za delovna razmerja — pod 1: visoka izobrazba organizacijske ali tehnične Pogoji: objavlja prosta dela in naloge: smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih pod točko 1.: KV rezkalec ali strugar ali z delom del in nalog, pridobljena delovna zmožnost, 3 leta delovnih izkušenj PREVOZ BLAGA — rib — pod 2: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali teh- na horizontalnem vrtalnem stroju za nedoločen čas za PE RIBOGOJNICO KRKA DVOR, , tiične smeri, 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju pod točko 2.: KV delavec tehnične smeri (rezkalec, stru­ Dvor pri Žužemberku. ^ podobnih del in nalog, gar, ključavničar) za dela na vrtalnem stroju, 2 leti delov­ 1 delavec — pod 3: KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj. nih izkušenj pod točko 3.: KV strugar, 2 leti delovnih izkušenj Pogoji: Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo — šola za voznika motornih vozil, po pravilniku o delovnih razmerjih. Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s — vozniško dovoljenje B in C kat., Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan­ polnim delovnim časom. — zaželeno 2 leti delovnih izkušenj pri enakih delih, didati dostavijo v kadrovsko službo TOZD po pošti ali Pred sprejemom se opravi predhodni preizkus delovnih — trimesečno poskusno delo. osebno v roku 8 dni po objavi razpisa. sposobnosti kandidata za opravljanje del in nalog pod Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju zahteva­ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku pri­ točko 3; poskusno delo 90 dni se uvede za dela in naloge nih pogojev pošljejo v 10 dneh po objavi na gornji javnega roka. pod točkama 1 in 2. naslov. 422/21-86 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po v 8 dneh po objavi na naslov: METALNA, tozd Tovarna sprejemu sklepa. 435/22-86 gradbene opreme, Senovo, Titova c. 106. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh »STREŠNIK«, IGM po objavi. p. o. Dobruška vas 451/22-86 MERCATOR — KZ KRKA Škocjan NOVO MESTO TOZD Oskrba, n. sol. o. objavlja DOM STAREJŠIH OBČANOV, Šmihel 1, Novo mesto, Cesta komandanta prosta dela in naloge Novo mesto, Staneta 10 Komisija za delovna razmerja 1) vodje tehnične službe 2) vodje vzdrževanja objavlja prosta dela in naloge objavlja prosta dela in naloge 3) več delavcev pri izdelavi strešnikov 1. glavne sestre stanovanjskega dela doma, vodja vzdrževanja v hladilnici na Cikavi POGOJI: 2. več negovalcev in strežnikov. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1 — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali — da imajo šolsko izobrazbo V. zahtevnostne stopnje elektro smeri Pogoji: elektrotehnične smeri ali šolsko izobrazbo IV. zahtev­ Pod 2 — IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe strojne pod 1: — višja medicinska šola in najmanj 4 leta delovnih nostne stopnje elektrotehnične smeri in 3 oziroma 5 let smeri izkušenj na ustreznih delovnih nalogah ustreznih delovnih izkušenj. Pod 3 - I. stopnja strokovne izobrazbe — organizacijske sposobnosti Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, od 2: — III. stopnja usmerjenega izobraževanja oziroma s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim Delo pod točko 1 in točko2 jeza nedoločen čas,spolnim osnovna šola delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Delo delom. — starost nad 18 let pod točko 3 je za določen in za nedoločen čas, s polnim Kandidati naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi delovnim časom. — nagnjenje za delo z ljudmi in sposobnost komunici­ in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gor­ ranja Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na na­ nji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate Vloge bomo sprejemali 8 dni po objavi. slov »STREŠNIK«, IGM Dobruška vas p. Škocjan. obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 425/21-86 437/22-86 447/22-86

20 DOLENJSKI UST Št. 22 (1920) 29. maja 1986 NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o. TOZD LIPA Kostanjevica ZAHVALA DS TOZD LIPA in komisija za delovna razmerja objavlja­ ZAHVALA ta prosta dela in naloge: V 83. letustarostinasjezapustilnašdra- -ML gi oče. stari oče. praded, stric in svak V 81. letu starosti nas je zapustila naša STROJNI INŽENIR mama, stara mama in prababica z naslednjimi pogoji: LJ — končana VI. stopnja strojne smeri MIHAEL — odslužen vojaški rok — zaželene delovne izkušnje MARIJA Nudimo kadrovsko stanovanje. KAPELE ELEKTRO VZDRŽEVALEC starejši PELKO z naslednjimi pogoji: Radovlja 15 — končana IV. stopnja elektro smeri Zahvaljujemo se vsem sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih — zaželene delovne izkušnje trenutkih pomagali, za poslovilne govore ZB Adlešiči tov. Ivanu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in pri­ — poskusno delo 3 mesece Požeku, ZB Dragatuš tov. Leopoldu Bečaju. sovaščanu Evgenu jateljem, ki ste nam v teh trenutkih pomagali, nam stali ob.st rani in Cestniku za poslovilne besede v imenu lovskega društva Adlešiči izrekli sožalje. Iskrena hvala družinam Poljanec. Golob, Podgor­ STROJNI VZDRŽEVALEC tov. Slavku Petehu, lovskemu pevskemu zboru Črnomelj, duhov­ nik, Rodič in Keremcza njihovo nesebično pomoč, in pogrebcem z naslednjimi pogoji: nikoma iz Dragatuša in Adlešičev pa za opravljeni cerkveni obred. za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji — končana IV. stopnja kovinske smeri poti. — zaželene delovne izkušnje Žalujoči: sinovi Mihael, Vincenc, Rudolf, Jože, hčerke Marica, An­ — poskusno delo 3 mesece ka, Katica, Angela in žena Kristina ter ostalo sorodstvo VSI NJENI 10 DELAVCEV ZA DELA IN NALOGE »BRUŠENJE« — Struženje »PRIPRAVA SUROVIN z naslednjimi pogoji: — starost nad 18 let — končana OŠ — poskusno delo Ljubil si zemljo, Vloge sprejemamo v splošni službi TOZD LIPA 8 dni po ljubil si dom in v tihi cvetoči pomladi, objavi na naslov: »NOVOLES«, TOZD LIPA, 68311 ZAHVALA Kostanjevica. 432/22-86 odšel si v večni dom. V 80. letu starosti nas je za vedno za­ pustil dragi oče, stari oče, praded, brat ZAHVALA in stric V 50. letu starosti nas je zapustil dragi HP Kolinska n. sol. o. mož, oče, brat in stric Ljubljana TOZD Tovarna za proizvodnjo otroške IGNAC hrane in predelavo krompirja o. sub. o. k FRANC Mirna na Dolenjskem ŽNIDARŠIČ Delavski svet TOZD v skladu s statutom temeljne orga­ iz Orehovice 37 AVGUŠTIN nizacije združenega dela iz Meniške vasi 33 RAZPISUJE Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, dela in naloge ki so karkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno individualnega poslovodnega organa — darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu spre­ sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih mili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo sosedom Rez­ stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v DIREKTORJA TOZD Tovarne za proizvodnjo otroške ki Zagorc, Štefki Jančar, Miri in Cvetki Vaupič za pomoč, orga­ hrane in predelavo krompirja na Mirni na Dolenjskem tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi nizaciji ZB, LD, gasilskemu društvu iz Orehovice in pkolice, GG Podturn za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi, Kremenu za podarjeni venec, godbi na pihala ter duhovniku za gospodu župniku pa za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih z zakonom in opravljeni obred. družbenim dogovorom o kadrovski politiki določene, še Vsem še enkrat : krena hvala! naslednje posebne pogoje: Žalujoči: vsi njegovi — da ima visoko izobrazbo kemijske, agronomske, "si njegovi ekonomske ali druge ustrezne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del, — aktivno znanje enega svetovnega jezika (angleščina, nemščina), — da ima potrebne organizacijske in poslovne sposob­ nosti. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj vlože pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in obširnejšim opisom dosedanjega dela v 15 dneh po K je si, m oj ljubi mož, objavi razpisa. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oz­ kje tvoje dobro je srce, ZAHVALA nako »Razpisna komisija« na naslov: HP Kolinska Lju­ kje so tvoje pridne roke. bljana, Šmartinska c. 30. ki skrbele so za me? Ob boleči izgubi našega dragega moža, Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi. m * očeta, dedka in strica 453/22-86 V SPOMIN CIRILA DO »GOK« ČRNOMELJ JOŽETU TOZD BEGRAD f FLAJSA TOZD KOMUNALA PLANINCU TO ZD IGM Krško, Valvasorjevo nabrežje 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, prijatelji­ 68340 ČRNOMELJ cam, znancem in sosedom, ki ste ga z nami pospremili na zadnji Mineva žalostno leto, odkar si me v najlepšem majniškem cvetju poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo PRODAJAJO NA JAVNI DRAŽBI zapustil in odšel v večni dom 30. maja 1985. za poslovilne besede govorniku tov. Lojzetu Leniču, ZB, DPO, Ostal mi boš vedno v spominu. LD Tržišče, Metalni Krmelj, Vzgojnovarstveni organizaciji Novo mesto, Osnovni šoli Tržišče, pevcem in župniku. Hvala zd­ TOZD BEGRAD Žalujoča žena Marija Planinc in ostalo sorodstvo ravnikom iz Krmelja in Sevnice ter dr. Janežu in osebju inte­ 1. KOMBI ZASTAVA, tip. 850 AK, neregistriran, letnik nzivnega oddelka kirurgije Novo mesto. 1981, s številom sedežev 7 + 1, v voznem stanju. Izklicna cena je 150.000.— din. VSI NJEGOVI 2. Osebni avto R 4 TLS, neregistriran, letnik 1977, krem barve, v voznem stanju. Izklicna cena je 200.000.— din. TOZD KOMUNALA 1. Tovorni avto TAM 5500 PREKUCNIK, reg. št. NM 741-03, letnik 1976, z nosilnostjo 4800 kg. Izklicna cena 1.500.000,— din. 2. Osebni avto R 4 TLS, reg. št. NM 756-57, letnik 1979, v Po poljih že rumeno klasje zori, voznem stanju. Izklicna cena 200.000.— din. po gorah, vinogradih trta cveti. 3. Enoosni traktor RAPID »S« SPECIAL (Gorenje Muta) s V jeseni, ko grozdje dozorelo bo, prikolico, koso, snežno (rezo, letnik 1974. Izklicna cena očka. kdo trgal in preša! ga bo? 350.000.— din. A misel te ena je resnična tako, ZAHVALA da, očka. nazaj te nikoli več ne bo. 4. Snežni plug (poškodovan), letnik 1977. Izklicna cena V 74. letu starosti nas je zapustil dragi 100.000.— din. mož, oče, brat, stric in stari oče 5. POSIPALEC (poškodovan), letnik 1977. Izklicna cena ZAHVALA 70.000.— din. V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi 6. BULDOŽER TG-50 (nevozen), letnik 1971. Izklicna cena mož, oče, brat in stari oče 700.000.— din. 7. Mehanska lopata TIP MELOP 175, letnik 1983 (novo). FRANC Izklicna cena 400.000.— din. POTOČAR T O ZD IGM 1. 1 KOMPRESOR, letnik 1971, in 1 KOMPRESOR, letnik ALOJZ GAČNIK iz Dol. Kamene 1973, nekompleten, za dele; oba znamke FAGRAM Smederevo TIP 705,220 lit., delovni pritisk 7 atm., motor iz Češnjevka 17, Trebnje TORPEDO Rijeka. Izklicna cena za oba je 1.500.000.— din. Javna dražba bo v sredo, dne 4. 6.1986, ob 10. uri v sejni Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sobi TOZD Begrad na sedežu DO »GOK« Črnomelj, Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli sosedom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in poklonjeno Zadružna cesta 14. Ogled sredstev je istega dne od 8. do pomagali, z nami sočustvovali, prinašali pokojnemu vence in cvetje. Posebna zahvala Janezu Potočarju za poslovilne besede, 10. ure pred mehanično delavnico na Zadružni cesti 14, cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZB in GD Kamence za spremstvo ter g. župniku za opravljeni razen za kompresor, za katerega je ogled na sedežu Mercatorju-Standard Novo mesto in g. župniku za lepo opravlje­ obred. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi za­ TOZD IGM v Kanižarici. ni obred. dnji poti. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10-odst. Žalujoči: žena Marija, sin Alojz, hčerki Vida in Milena z družinam: Žalujoči: vsi njegovi varščino. 445/22-86

»OLDUSfcl IiST Š L 2 2 ( 1 S 2 0 ) 2 9 . nritsja 1 9 « 6 21 AKUMULATORSKA DELAVNICA • •• TASEV BLAŽO m I %\ Ž f ” Ž % ¥ AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO ČRNOMELJ: 29. 5. in 1. 6. ameri­ TOMOS 15 SLC, star eno leto, pro­ KOSILNICO Alpina prodam. Vin­ ški film Bojevniklz izgubljenega sveta. dam. Ernest Šmalcelj, 68343 Dragatuš ko Longar, Srednji Lipovec 23, 68361 lahko dobite z zamenjavo, v akumulatorski delavnici TEDENSKA 30. 5. in 1. 6. ameriški film Fantovski 7. Dvor pri Žužemberku. večer. 3. 6. italijanski film Newyorški UGODNO PRODAM zastavo 101 TRAKTOR Zetor (25 KS), dobro TASEV BLAŽO GT, letnik 1983/9. Informacije po Četrtek. 29. maja — Magdalena trbosek. 5. 6. ameriški film Boter. ohranjen, prodam. Ivan Turk, Sela 12, telefonu (068) 40-140. samo popoldne. Dol. Toplice. Partizanska 11, Novo mesto Petek, 30. maja — Ivana NOVO MESTO — DOM KUL­ Z 750,letnik 1983, prodam. Branko TRAKTOR Porsche 25 prodam. tel. 23-826 Sobota. 31. maja — Angela TURE: 29. 5. ameriška drama Deževje Sladič. Pod gozdom 7, Mirna, tel. 47- Jože Kirn, Dobravica 14, Šentjernej. Demontaža in montaža je brezplačna Nedelja. 1. junija — Fortunat prihaja. 31. 5. ter 1. in 2. 6. ameriško- 234, od 15. ure dalje. OBRAČALNIK za BCS prodam. Ponedeljek, 2. junija — Erazem italijanski film Tatovi zlate kobre. 3. Odprto vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 13. ZASTAVO 750. letnik 1977, dobro Bec, Dol. Dobrava 10, Trebnje. Torek, 3. junija — Pavla in 4. 6. nemški erotični film Šampioni ure. ohranjeno, prodam. Anton Mežič. Ve­ TRAKTOR Deutz, starejši tip, s Sreda, 4. junija — Franc postelje. 5. 6. ameriški film Policijska Četrtek. 5. junija — Valerija lika vas 44 Leskovec. koso prodam. Janez Česar, Prečna 76, akademija. VESPO PX, letnik 1985, prodam. Novo mesto. PRODAM gumijast čoln »Šport« ter IŠČEMO gospodinjo, ki bi skrbela Tel. 24-022, popoldne. LUNINE MENE TRAKTOR Ford 3000, 45 KS, letnik m otor zanj 1-4. Informacije po 16. Uri za 3-člansko družino v Ribnici. Nu­ NOVO MESTO — DOM JLA: 30. ZASTAVO 750, letnik 1985, pro­ 1976, prodam. Tel. 67-614, Ivan n a te l. 20-320. dimo hrano, stanovanje in dobro in 31. 5. ter 1. 6. hongkonški film dam. Informacije v četrtek po 14. uri. 30. junija ob 13. 56 — zadnji krajec Smrtonosni bes. Vučajnk, Dobova 11, Brežice. PO UGODNI CENI prodam kozo plačilo. Telefon (061) 861-735, Arteja Barbič, Slakova 2a, ali tel. 26-596. TRAKTOR Štore 402 super, star dve in dva kozlička za nadaljnjo rejo ali Munih, Gorenjska cesta, Ribnica. PRODAM priključek za prikolico SEVNICA: 30. in 31. 5. ljubezenski leti, prodam. Medic, Selišče 3, Dolenj­ zakol. Jože Hrovat, Rajnovšče 6, UREJEN MOŠKI, 60 let, v lepem za R 18 in Z 101. Gorenc, Mali Slatnik, film Mladi zaljubljeni doktor. ske Toplice. Novo mesto. kraju Dolenjske, išče urejeno gospo­ n a o tel. 26-884. OBRAČALNIK za BCS prodam. OVCE jezersko-solčavske pasme dinjo okrog 55 let. Več ustmeno. Na­ KRŠKO: 31. 5. in 1.6. ameriški film PRODAM AUDI 100 L, letnik Jože Starič, Prelesje 9, 68232 Šentru­ prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15, slov v upravi lista (3184/86). BREŽICE: 30. in 31. 5. ter 1. in 2. 6. Ženska v rdečem. 3. 6. ameriški film 1969, in mlado kravo. Lešnjak, Go­ pert. 68233 Mirna. PROSTOR za pisarno (mirno obrt), ameriški triler Častni konzul. 3. in 4. 6. Šampanjec za zajtrk. 4. 6. hongkonški rjanska 4, Kostanjevica na Krki. TRAKTOR Ursus C 360 s 600 delov­ MOTORNO ŽAGO list (40-45), 20—30 m2, s souporabo WC in po ameriška komedija Fantovščina. film Žena Vihar. R 4, letnik 1977, neregistriran, v nimi urami prodam. Franc Šinkovec, novo ali malo rabljeno, prodam. Tel. možnosti s telefonom v Novem mestu voznem stanju, za rezervne dele, pro­ Zalog 12, Škocjan. 85-046. ali okolici iščem. Telefon (068) 26-331. dam. Tel. 25-481, od 19. ure dalje. NUJNO prodam mlatilnico Krobat OPOZARJAM osebo, ki mi je v Z 101 GTL, letnik 1984, 5. mesec, s popolnim čiščenjem, mešalec lifan ponedeljek, 26. maja 1986, populila prodam. Tel. 85-038. 100 I, lok za traktor, obračalnik za rože iz cvetličnega korita na Šegovi R 14, letnik 1979, ugodno prodam. BCS. Vrh pri Pahi 13, Otočec. kupim (vrstne hiše), da vem, kdo je, in d ajo Tel. 23-402. PRODAM traktorsko kosilnico bom sodno preganjala, če se bo kaj ZASTAVO 101, prevoženih 27.000 IMT, rabljeno eno sezono, priklop za­ KUPIM vikend ali starejšo kmečko podobnega ponovilo. km, prodam. Jablan 23, Mirna peč, daj. Edi Lukšič, Dol. Straža 81, tel. 84- hišo z nekaj zemlje v bližini avtobusne telefon 84-335 708. ali železniške postaje. Ponudbe na na­ ZASTAVO 850. še v garanciji, pro­ slov: Slavko LEVINGER, Pokopali­ dam. Tel. 20-496. od 15. do 16 ure. ška 11 Ljubljana, ali po telefonu (061) ZASTAVO 750, letnik 1980, pro­ Breg 10, Novo mesto. 348-549. dam. Informacije na tel. 21-050, int. OPEL KADET, letnik 1971. regist­ prodam KUPIM gorilec za centralno z službo dobi 80, dopoldne. riran. prodam. Cena 35 milijonov. SILVA DRAGOŠ, Kristanova 8, rezervoarjem. Franc Denžič, Čatež — PRODAM SPAČKA, letnik 1976., Tel. 75-850. Ogled možen vsak dan. PRODAM nov barvni televizor Novo mesto, prepovedujem vožnjo KUHARICO in NATAKARICO Zagrebška 26. Brežice. zaposlimo takoj ali po dogovoru. ter akvarijske tropske ribice. Ragov- PRODAM dve ladi. letnika 1981 in Gorenje (ekran 67 cm). Tel. 25-557. med hišami št. 28 in 29 na Gor. Suši- Sobote, nedelje in prazniki prosto. ska 14, Novo mesto. tel. 20-361. 1976. Zupančič, Vel. Podljuben 29, TENIS loparja HEAD in KNEISSL cah. Kdor tega ne bo upošteval, ga Bife KOS Janez, Ločna 7.68000 Novo 126 P, letnik 1978, ohranjen, pro­ 68323 Uršna sela. prodam. Tel. 23-539. bom sodno preganjaja. mesto. dam. Groblje 8, Novo mesto. R 4, letnik 1978. registriran do mar­ SPALNICO, rabljeno, prodam. Te­ posest JOŽEFA VENE, Štrit 15, Škocjan, ZAPOSLIM klučavničarja, tudi PRODAM, ZASTAVO 750, letnik ca 1987, prodam. Franc Drmaž, lefon 22-992, od 12. do 15. ure. opozarjam Ludvika Veneta, Alojzijo 1978. Zorc, Škocjan 28. Resljeva 3 Kostanjevica na Krki. TELICO, visoko brejo, prodam. Božič ter Zofijo Lužar, da prekličejo priučenega. Ostalo po dogovoru. Sla­ PRODAM podkleteno starejšo hi­ pničar. Cegelnica 39 a. Novo mesto, PRODAM ZASTAVO 101, letnik PRODAM GOLF, letnik 1978, prvi Alojz Šenica, Dol. Straža 46, Straža. napačno ime, ki je bilo objavljeno v 1982. Golob, Mala Cikava 18. Novo lastnik, odlično ohranjen, prevoženih UGODNO prodam kavč, tri mreža­ šo, primerno za bivanje, v bližini Sev­ preklicu 15. maja (pravilno je JOŽE­ tel. 22-706. nice (Podvrh), in 1/2 ha zemlje FRIZERKO sprejme Frizerski salon mesto. 55.000 km. Tel. 85-204. ste vložke za postelje, emajlirano po­ FA VENE, in ne FRANČIŠKA PRODAM Z 101. letnik 1977, vzelo PRODAM ZASTAVO 101, temno mivalno korito in prtljažnik za avto. (opuščen vinograd). Telefon (068) 81- VENE), sicer jih bom sodno preganja­ Milka Novo mesto. Partizanska 3. 078. TAKOJ ZAPOSLIM KV stavbene­ dobrem stanju, za 50 M. Tel. 85-973. rjave barve, letnik 1981 (školjka 84), Telefon 21-239, popoldne. la. PRODAM avtomatik SILVER BU- 54.000 km prevoženih. Tel. 44-369 od PRODAM nov dvoredni pletilni PRI BELI CERKVI prodam več ga kleparja, lahko priučenega, in dva parcel in nekaj gozda. Telefon (068) delavca za pomoč v tesarsko-krovski LET, izdelava za izvoz (smerni kazal­ 17. do 19. ure v četrtek, petek in stroj Singer memo matic na kartice, s programatorjem. Informacije od 7. do 23-766. skupini za nedoločen čas. OD dober, ci, vlita platišča). Peter Udovč, Črmo- soboto. čestitke po dogovoru. Informacije vsak dan od šnjice 44, Novo mesto. PRODAM APN 6. Kren, Cesta 15. ure na tel. 26-678. PRODAM 1000 m2 kvalitetne ob­ ZAMRZOVALNO SKRINJO Go­ 20. do 21. ure na tel. (068) 22-526. APN 6, še pod garancijo, ugodno herojev 78, Novo mesto. delovalne zemlje na ravnini na Slatni- 31. maja praznuje rojstni dan naša prodam. Tel. 21-079. PRODAM R 18, letnik 1983. Tel. 23- renje (320 I) prodam. Seničar, Mali ku pri vasi Ratež. Informacije zvečer draga mama VERA MENART s PRODAM Z 850, letnik oktober 006. Slatnik 6, Novo mesto. na tel. (064) 78-154. Potoka. Želimo ji še mnogo let v zdra­ 1983, prevoženih 15000 km, cena 80 JU G O 45. letnik 1983, garažiran, DOLENJSKI MUZEJ Novo mesto, PRODAM zazidljivo parcelo za zi­ vju in zadovoljstvu. stanovanja SM. Peter Mali, Kristanova 30, tel. 24- odlično ohranjen, prodam. Andrej Muzejska 7, razpisuje po sklepu zbora danico ali vikend pod Šmočko lužo, Hčerka Stanka in sin Franci z družino. 535. Cizelj, Loče 2. Dobrava, tel. 67-008. delavcev prodajo aparata za kuhanje Semič. Dostop možen z vsakim V NAJEM vzamem eno-ali dvosob­ PRODAM 126 P, letnik 1978. Tel. kave CAFFEMATIC z dvema pri­ vozilom. Možnost priključka elektrike V SREDO, 28. maja, je dopolnila 51 R 18, letnik 1982, metalik srebrne let ŠTEFKA HROVAT z Dvora. no stanovanje v Brežicah ali Krškem. barve, garažiran, malo vožen, pro­ 44-040, v petek, Horvat. ključkoma. Izklicna cena je 350.000.— in telefona. Alojz Jakša, Podreber 3, Ponudbe pod šifro: TAKOJ ali tel. OHRANJENO Z 750, letnik 1980, din brez prometnega davka. Informa­ Semič. Želimo ji veliko zdravja in da bi še dam. Tel. 25-986, popoldne. mnogo let ostala med nami. Kdo, naj (068) 61-422. kličite zvečer! registrirana do marca 1987, prevože­ cije dobite v Dolenjskem muzeju, tel. NJIVE, travnike in gozdove v Birčni Z 750, letnik 1981, prodam. Tel. 25- ugane sama. SAMSKI išče opremljeno sobo v 219, Brod 45 A, Novo mesto. nih 38.000 km, prodam. Bogve, Križ (068) 21-169. vasi pri Novem mestu ugodno pro­ Novem mestu vsaj za nekaj časa. Mijo LADO KARAVAN, letnik 1982, pro­ 28, Tržišče. KRAVO, staro 5 let, prodam. dam. Tel. (o61) 263-993, Štefan Jakovljevič, Kolodvorska restavraci­ dam. Jože Prešeren, Dol. Kronovo 4, PRODAM R 4 GTL, letnik 1982. Šentjošt 5, Novo mesto. Knafelc, Poljanski nasip 28, 61000 ja, Novo mesto, telefon 21-353. tel. (068) 84-925. Čeh, Gorenja Nemška vas 2, Trebnje. ŠOTOR, češki, za 4 osebe, dvakrat Ljubljana. obvestila NAJAMEM stanovanje v Novem 126 P, letnik 1982, in kolo Senior LADO KARAVAN, letnik 1982, rabljen, prodam za 60.000 din ali PRODAM travnik pri Dolžu. Na­ mestu ali okolici (do 20 km), plačam v (10 prestav) prodam. Lamutova 34, prevoženih 20.000 km. prodam. Dra­ zamenjam za manjšega. Tel. 61-934. slov v upravi lista (3182/86). CENJENE stranke obveščam, da naprej. Ponudbe pod »UREJENA«. Novo mesto. go Taborski Cankarjeva 13, Novo UGODNO prodam dirkalno kolo MANJŠO HIŠO z vodovodom, sem odprl delavnico v Gotni vasi. PO­ ZASTAVO 850 prodam. Igor Mr- mesto, tel. 22-820, dopoldan. Sprint s tabuiarji. Telefon 44-609, elektriko in telefonom, takoj vseljivo, PRAVILO GOSPODINJSKIH APA- var, Sela 21, Dolenjske Toplice. PRODAM Z 101, letnik oktober popoldne. prodam. Informacije na tel. (061)214- RAATOV Viktor Subotič, Gotna vas TROSED in dva fotelja prodam. Z 101 M, 1979. ugodno prodam. 1979, ali zamenjam za manjši in cene­ 927. 58, Novo mesto. Železnik, Gor. Straža 71. motorna vozila Jenič Igor, Partizanska cesta 29. jši avto. Prodam tudi blatnike in čelno KERAMIK KULETIČ ugodno po­ steno. Gotna vas 5l/c. UGODNO prodam starinsko, dob­ laga vse vrste keramičnih ploščic. Tel. ZASTAVO 750, letnik 1980, prevo­ PRODAM JU GO 45, star dve leti in ro ohranjeno spalnico. Informacije na R 4 TL, letnik 1977, registriran do ženih 32000km. prodam. AntonTrav- razno 26-480. pol. Tel. 44-313. telefon 25-618. maja 1987, prodam. Gregorčič, Cesta nikar, Sodarska pot 27, Brežice, tel. SEM starejša upokojenka in želim HITRO, POCENI IN Z GARANCI­ herojev 30, telefon 22-486. PRODAM neregistrirano Z 750, le­ PRODAM 15-col, gumi voz v JO, popravljam vse gospodinjske 62-588. tnik 1976. za 8 SM. Knafelj. Grmovlje spoznati upokojenko ali upokojenca DIANO 6, letnik 1977, prodam. Žel­ UGODNO prodam Biissing kiper. dobrem stanju. Čedo Vrlinič, Bojanci stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 . 39, 68275 Škocjan. za skupno gospodinjstvo. Naslov v up­ eznik, Gor. Straža 71. Janez Maroh, Gubčeva 6, 68270 19. Vinica pri Črnomlju. ravi lista (3183/86). od 16.—22. Se priporočam! ZASTAVO 750, letnik 1981, in PRODAM 126 P, letnik 1982. ka- FRIZERSKE HAVBE, 3 kom. vg­ Krško. ramboliran. Franc Luzar. Dol. Ma- FIAT 124 po delih prodam zaradi Z 101 v voznem stanju prodam. Po­ rajene v klop, 6 stolov, dvojno korito harovec 1, Šentjernej. odhoda v JLA. Bojan Vidmar, Češnje- kličite po telefonu 20-562 od 20. ure in enojno korito z vgrajenim bojlerjem PENZION MATERADA Z 750, letnik 1980, prodam. Alojz vek 8, Trebnje. dalje. Cena 8 M. za pranje glav prodam. Telefon (068) Počitniška skupnost Krško ZASTAVO 101 GTL, letnik decem­ ZASTAVO 101. letnik oktober Šušteršič, Regerča vas 167. Novo 85-901. po 20 uri. ber 1983, prodam. Informacije pri 1980, karambolirano, prodam. Tele­ mesto. PRODAM starejšo omaro za dnev­ 51440 Poreč II, p.p. 21 Božič, tel. 85-933. fon (068) 32-434, Šentjernej. FIAT 126 P ugodno prodam po de­ no sobo (vitrina in omara), primerno lih. Tel. 24-483. objavlja prosta dela in naloge v penzionu Materada v Po­ Z 750, letnik 1976, registriran do ZASTAVO 750. letnik 1977, obnov­ tudi za vikende, po ugodni ceni. Infor­ reču, in sicer za: marca 1987, prodam. Bučar, Lutrško ljeno, registrirano do maja 1987, pro­ ZASTAVO 101, letnik 1973, regist­ macije na tel. (068) 58-281, Biserka selo 20, Otočec. dam. Gornja Straža 70. rirano do oktobra, prodam po ugodni Hasičevič, Metlika. 1. kuharico ali kuharja (2 delavca). Delo v juliju LADO 1500 S, letnik 1982, prodam. ceni. Miha Volk, Sobenja vas 17, KOMBI IMV 1600 furgon. letnik PRODAM suhe smrekove plohe. in avgustu. Jože Kavšček, Vel. Bučna vas 41/a, 1972, prodam. Smolič. Goriška vas 68262 Krška vas. Novo mesto. VISO SUPER bele barve, dobro Slapničar, Cegelnica 39a. Novo 2. Vodjo strežbe (1 delavec). 15, 68216 Mirna peč. mesto, tel. 22-706. PRODAM AUDI 80 S, letnik 1976, 126 P nujno prodam. Marjan ohranjeno, letnik december 1982, Delo v juniju, juliju in avgustu. 35000 km, garažirano. prodam. KOLO senior (10 brzin) prodam za in ZASTAVO 750, letnik 1977. Kregl, Bukovec, Ljubljanska 15, Novo mes­ Kličite na tel. (068) 72-428. 4 SM. Tel (068) 22-022. 3. Strežnice (v juliju 3 delavke, v avgustu Biška vas 4, Mirna peč. Ogled to. popoldne. ZASTAVO 750, letnik 1974, regist­ KOŠNJO v Novem mestu (nad 5 delavk). PRODAM novo motorno kolo pokopališčem), 0,5 ha, prodam. Tr­ FIAT 750, star 5 let, prodam. Tel. AVTOM ATIC A 3 MS po zelo ugodni rirano, prodam za 180.000 din. Jože 4. Pomožna dela v kuhinji (v juliju 1 del. v 25-557. Veselič, Marindol 3, 68341 Adlešiči. dinova 12, Novo mesto. tel. 23-870. ceni. Tel. (068) 47-316. SEDEŽNO GARNITURO, rablje­ avgustu 4 delavke). FIAT 126 P, letnik 1984, prodam. PRODAM motor 14 M Tomos, le­ Vrščaj, Otočec 79, tel. 85-157. ne radiatorje in otroški jogi, prodam. 5. Čistilko (1 delavka). Delo v juniju, juliju, tnik 1984. Tel. 49-120. Vsak dan od 16. do 20. ure. Matko, ijski stroji Glavni trg 2/11, Novo mesto. avgustu in septembru). PRODAM črnobeli TV Iskra. 42 Pogoji: PRODAM traktor zetor 3011. Tel. cm. otroško posteljico z jogijem in Pod 1. KV kuharica ali kuhar s prakso, lahko tudi 32-079, kličite po 14. uri. balkonsko ograjo. Tel. 24-994. upokojeni. TRAKTORSKO PRIKOLICO 3 t PRODAM barvni TV, ekran 31 cm, Pod 2. Zaželena praksa v strežbi. DOLENJSKI LIST kiper, Ljutomer, prodam. Lenarčič, za 15 SM. Leburič. Kettejev drevored Pod 3. Študentke ali dijakinje. IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Pristava 8, Novo mesto. 44 Novo mesto. PRODAM samonakladalko. Ivan Pod 4. Študentke ali dijakinje. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Pod 5. NK delavka. Čolnar, Lešnica 8, Otočec, tel 85-158. Zupančič. Vel. Podljuben 18, Uršna Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SAMONAKLADALKO, nemško, sela. Delo je sezonsko. Kandidati naj prijave pošljejo čimprej IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­ potrebno manjšega popravila, ugodno PRODAM vola, starega 4 leta, težak na gornji naslov. 452/22-86 nik: T one Jesen k o . prodam. Milan Matko, Studenec 64, 750 kg, primeren za vprego. Anton UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tel. 89-269. ' Rozman. Rdeči kal 28. tozda) Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej UGODNO prodam malo rabljeno Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan nakladalko 17 m' in traktorski ob­ PO ZELO ugodni cem prodam račalnik SIP 220. Praznik. Grmovlje. harmoniko Melodija FB-ES-AS ter V VSE DRAŽJIH ČASIH TURISTIČNA Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič- odbijač za 125 P. Maks Brajer. POCENITEV Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica 5, Škocjan. BCS. dobro ohranjeno, prodam. Jclševec 11 pri Trebelnem. ALI CENEJE V NOVALJO! Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. SPALNICO ugodno prodam. Dre- Dragan, Herinja vas. Otočec. KOMPAS JUGOSLAVIJA obvešča vse, ki se še niso odl­ IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naro­ TRAKTORSKO KOSO na kardan nik. Ljubljanska 18, Novo mesto, tel. čnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za prodam. Jože Zorko. Trcbež 50, Ar­ 26-762. očili, kje jih bo letos grelo jadransko sonce, da od 22. tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej tiče, tel. 62-454. PRODAM dobro ohranjeno kla­ maja 1986 veljajo NOVE (30% nižje) CENE v Kom­ vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 KOSILNICO Mini-padano pro­ virsko harmoniko Melodija-Julija (48 pasovem počitniškem klubu v Novalji na Pagu. (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). dam. Alojz Drab, Gornja Težka voda basov) za 5 SM. Informacije po telefo­ Najbolj razveseljivo je, da nižje cene niso rezultat OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialneoglase 1.200 15. nu (061) 555-678, popoldne. slabše ponudbe, ampak prav nasprotno. PRODAM nov glasbeni stolp PIO­ din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1,600din. PRODAM rabljeno kosilnico zna­ V Novalji je letos poskrbel Kompas za prevoz z atrak­ mke Olimpija po ugodni ceni. Anton NEER PL-X 20 Z, 2 x 50 vatov. Ogled Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljna beseda 70 din. Na tivnim dvonadstropnim avtobusom na najlepše plaže, Stopar, Oštrc 18, Kostanjevica na možen pri Poldetu Kastelicu, Žabja podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. športna igrišča, v diskoteke in podobno. Krki. vas 36, Novo mesto. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od ZETOR 681, 1200 delovnih ur. kot MLIN za koruzo s trifaznim motor­ Za prijetno varstvo malčkov je poskrbljeno v otroškem prometa proizvodov. nov, TRANSPORTER 12 m Unive­ jem prodam. Jože Gregorčič, Gorenja vrtcu. Kdor se bo želel naučiti jadrati na deski, se bo TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603- rzah premični, in frezo za TV 732 pro­ vas 7, Šmarješke Toplice. lahko vključil v šolo jadranja, ob večerih bodo pestri za­ 30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, dam. Tel. 84-178. PRODAM 400 I rdečega domačega bavni sporedi in še in še... vina. Cena po dogovoru. Informacije: telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega PRODAM motokultivator Goldoni Za avtobusni prevoz in 10 POLNIH PENZIONOV bo Vrhovčeva 12, Novo mesto. servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in 14 KM diesel s frezo in prikolico s treba odšteti od 45 do 55 tisočakov. pogonom. Gazvoda, Konec 3, 68000 PET kuhinjskih stolov, skoraj no­ naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotog­ vih, prodam. Tel. 24-267. PRIJAVE IN INFORMACIJE: Novo mesto. Vse Kompasove enote in pooblaščene turistične rafij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd UGODNO prodam novo, nerablje­ KOŠNJO, večjo površino, ob glavni Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. no traktorsko kosilnico OLT. Drago cesti, prodam. Marija Šprajcer, Stare agencije. 454/22-86 Novak, Dol. Radulje, Bučka. žage pri Dolenjskih Toplicah. 22 DOLENJSKI UST St. 22 (1920) 29. maja 1986 ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dobrega ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega ERNESTA BELETA STOJANA PROSENA NESTELJNA se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in daro­ vano cvetje ter vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga spremili na zadnji za nesebično in vsestransko pomoč Zavarovalni skupnosti Triglav — DOS Novo mesto, družinam poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem za uspešno Gričar, Jerman. Uhernik in Kastelic. Najlepša hvala govornikom za lepe poslovilne besede, pevske­ lajšanje težav med boleznijo, gasilcem za izredno tovariško slovo, godbi, delavcem osnovne šole mu zboru in godbi. Vsem še enkrat hvala! Katja Rupena Novo mesto, OO Rdečega križa Litija, Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, Osnovne šole Stopiče, MRC Beograd, pevcem in proštu za lepo opravljeni obred. VSI NJEGOVI [ Vsi njegovi

ZAHVALA Nepričakovano nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari ZAHVALA oče, pradedek, tast, brat, stric V 69. letu starosti nas je zapustil naš oče, ded, praded, brat in stric ERNEST JOŽE AUPIČ JELENC s Stražnega vrha kolar iz Mokronoga Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahva­ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem ljujemo organizatorjem pogreba, OK ZZB NOV Črnomelj, garniziji JLA Črnomelj, KO ZZB NOV številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Mokronog za Stražni vrh, GD Mavrlen, Rožič vrh, Talčji vrh za ’ spremstvo in častno stražo, tovarni Beti organizacijo pogreba, kakor tudi ostalim gasilskim društvom Tržišče, Šentrupert, Trebelno. Strme, Črnomelj za udeležbo in podarjeni venec, OOS Rudnik Kanižarica za udeležbo, pogrebcem, zas­ Zbure, Beli grič, DO IMV Novo mesto, tov. Jevnikarju za poslovilne besede, pevcem za zapete tavonošem, nosilcem odlikovanj ter govornikom za sočutne tovariške poslovilne besede. žalostnike in gospodu duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: žena Marija, hčerka Danica, sin Vinko, Jože, Silvo z družinami ter hčerka Mimi Žalujoči: vsi njegovi

S o h e naše ti na grob rosijo, tebe. draga mama, ne zbudijo. K ako bi dihal rad. poslušal, gledal, sedel med vami, ktero vmes povedal, ZAHVALA pa me tišči teptan, nad mano grob preran. (O. Zupančič) V 89. letu starosti nas je zapustila naša nenadomestljiva, draga mama, tašča, babica in prababica V SPOMIN

19. maja je minilo žalostno leto, polno bolečin in praznine v naših srcih, MARIJA KOLENC odkar nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin in brat roj. Koncilja iz Gor. Karteljevega FRANC SLINKAR Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli iz Mokronoga pomagali, izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in se od nje tako številno poslovili. Iskrena hvala kolektivu delovne skupnosti Novoteks (oddelek oplemenitilnica), Integralu TP Viator Ljubljana, Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Večno bo v naših srcih in mislih, ker je bil in ostal del našega LTH Škofja Loka. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem za zapete žalostinke ter vodju Finku, tov. življenja. Justinu Kranjčiču za poslovilne besede od odprtem grobu, družini Miklič za nesebično pomoč in Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in krasite njegov prerani grob. mežnarju Tonu Ribiču ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI 1 Žalujoči: sinovi France, Vinko, Stane, Jože in Lojzez družinami

ZAHVALA • ZAHVALA ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po težki bolezni Nepričakovano nas je v 37. letu starosti zapustila naša draga Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše za vedno zapustil dragi sin, brat, stric in drage mame, babice in prababice oče * MARIJA MARIJE " BORIS * BIZJAK ŽUPAN PAKAR z Rakovnika 25, Šentrupert

l Dol. Prekope Poljane 29, Dolenjske Toplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob st rani in nam izrazi­ Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom in prijateljemza izkazano Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in li sožalje ter pokojnici poklonili toliko cvetja in jo pospremili na pozornost in pomoč ter župniku za opravljeni obred. Prisrčna vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli zadnji poti. Posebna hvala zastavonošem, govornikoma, pevcem hvala za podarjeno cvetje, izrečenosožaljeterspremstvonazadnji sožalje ter darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni Splošni bolnišnici in župniku za opravljeni obred. poti. Novo mesto za nudeno pomoč ter župniku za opravljeni bred. ŽALUJOČI: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njegovi Rakovnik, Dobrna, Črnomelj

ZAHVALA

ZAHVALA Mnogo prezgodaj je prenehalo biti srce drage žene, matere, sestre in tete V 77. letu starosti.nas je zavedno /apuy ZAHVALA lila draga mama. siara mama in leta V 77. letu starosti nas je za vedno za­ MARIJE pustila naša draga mama, stara mama, sestra in prababica ŠTEFANIJA ŽITNIK DERGANC iz Ulice Milana Majcna 13 ANGELA i/ Zaloga 3 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji podarili NOVAK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo kolektivu Dolenjskega nam v težkih trenutkih stali ob strani in mami darovali cvetje. projektivnega biroja Novo mesto, kolektivu GIP PIONIR- Hvala tudi strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolni­ TOZD MKI za cvetje in poslovilne besede, kolektivu Doma Naj'epše se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in šnice za nego ter I VI’ Novoles za pomoč in gospodu župniku za starejših občanov Novo mesto za skrbno nego v času hude bolez­ znancem, ki sojo spremili na zadnji poti, nam kakorkoli poma­ opravljeni obred. ni in vsem ostalim, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. gali v težkih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter nam Vsem še enkrat hvala! izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeni obred ter VSI NJENI obema govornikoma za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: mož, hčerki Barbara in Andreja ter sestra Ruža in brata Dušan in Jožez družinami VSI NJENI t. 22 (1920) 29. maja 1986 DOLENJSKI LIST 23 Škodljivec bukev je skakač Krivolovca * 0 Rjavenje bukovih listov ni posledica radioaktivnega sevanja, emisije, pozebe, 0 iz Bihača s5 pač pa drevesa ogrožabukov rilčkar skakač, ki se je prekomerno razmnožil s SONJA C 0 na Kolpi s Rjavenje bukovih listov je letos na zimsko mirovanje, spomladi, ko nje bukovih listov nima nobene N Pri Sonji Cvelbarjevi človek pijače le za malenkost manj, *5 zajelo nenavadno velik del sredogo­ začne bukev brsteti, pa skakač zno­ zveze z umiranjem gozdov in v Enkraten »podvig« ju * dobi vtis, da si z delom obnavlja kot je zapisano na nalepki, d rja in gričevnatega dela Slovenije. va začne z žrtjem. primerjavi z umiranjem gozdov ne bo kaj drago stal s 0 moči in da vnaprej odžene vsako sproti izločajo. Ves postopek se 0 Ker rjavenje mnogi povezujejo z ra­ Bukov rilčkar skakač je poznan predstavlja skoraj nikakršne škode, misel na mirovanje. Tudi v pros­ dioaktivnim sevanjem po katastrofi že desetletja in živi po Evropi kajti gradacija bo v letu ali dveh pre­ KOČEVJE — Dva krivolovca * odvija na tekočem traku, od po­ 0 tih urah vedno kaj počne, bere, mivanja steklenic do zapiranja. v Černobilu, spet drugi, da gre za povsod tam, kjer je bukev. Zani­ kinjena po naravni poti. so odkrili 11. maja (lov na lipane je plete ali čas prebije z družino v »V eni uri napolnimo po osem posledico emisij, pozebo, uši, bolez­ mivo je, d aje razvoj ličinke m ožen le M.BEZEK odprt šele 16. maja) miličniki pri \ vasi Vrt. Lovila sta ribe, pri sebi pa Snaravi, najraje v vinogradu 0 ni in podobno, je rupubliški komite na bukvah, hroščki pa lahko opra­ tisoč litrskih ali 16 tisoč četr- nista imela nobenih dokumentov Brezovski gori. Po poklicu je tlitrskih steklenic ,«je pojasnila za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­ vijo zrelostno žrtje tudi na drugih in tudi rib ne. Miličnika sta odkrila diplomirana inženirka živilske Sonja. »Tepijače soyugo cocta, \ hrano sklical tiskovno konferenco, drvesnih vsotah, tako na gozdnem KJE JE UBEŽNIK najprej v bližini dva skrita lipana, tehnologije. Prvo delovno mesto 0 na kateri so razložili, da škodo po­ kot na sadnem drevju. Zato se letos jupi in cocta, od Schv eppsovih 0 kasneje pa v avtu BI-435-51 še 28 je dobila pri krškem Agrokom­ proizvodov pa bitter lemon, dry vzroča pri nas in v Evropi razširjeni bojijo, da se bo v gozdu tako močno LJUBLJANA — Lanskega 12. lipanov, dolgih od 27 do 38 cm d decembra je pobegnil iz ljubljan­ 0 - bukov rilčkar skakač, ponekod pa je namnožil, da bo ogrozil tudi sadno polovica pa je merila pod 30 cm, se binatu, od 1979 pa je zaposlena grape fruite, tonic vvater in skih zaporov 26-letni Milan No­ 0 prisotna tudi listna uš. pravi, da so bili podmerski. pri Slovinu, ki je takrat odprl silver soda. Izdelujemo tudi drevje, kjer hroščki vrtajo v liste, vak iz Velikega Gabra pri Treb­ . novo tovarno brezalkoholnih pi- Rilčkar skakač je dobro poznan izjedajo peclje, plodovnice, lahko Na podlagi dokumentov v vozi­ peneči se jabolčni sok, rahlo njem, ki ga sumijo, daje od tistega lu sta miličnika ugotovila, da sta 5 ja č v Šentlenartu. 0 škodljivec, ki pa se občasno 10^ celo jeseni poškodujejo plodove, ki osvežen s C O2 .« d časa naprej izvršil več kaznivih de­ krivolovca 40-letni Midhad Mi- kalno prenamnoži in takrat povzr­ zato hitreje gnijejo. janj na območju novomeške UNZ. Njen delavnik je zelo pester. Cvelbarjevi nobena naloga ni džič, zasebni gostilničar iz Bihača, * 1 oči občutno škodo. Gre za 2 do 2,5 Gre predvsem za vlome in tatvine. Po poklicni dolžnosti ves čas pretežka, niti tedaj ne, ko mora lastnik gostilne »Skala-bar«, in pet milimetra velikega hroščka, ki spo­ Novak je visok 173 cm, srednje spremlja tehnologijo in poleg zaradi bolniških izostankov 9 Hroščka je sicer moč zatirati s let mlajši Slobodan Janjičič, zase­ mladi, ko začne brsteti bukev, lu­ razvit, ovalnega obraza in svetlo bni obrtnik-optik iz Bihača, ki je tega vodi nadzor nad kontrolo opravljati delo za dva. Odkar je f kloriranimi ogljikovodiki iz letal, knjičasto objeda mlade liste; to je kostanjevih gladkih redkih las, tudi lastnik avtomobila, s katerim proizvodov. Če kupci pijačo pri Slovinu, prevzema tudi sam­ 0 vendar bi s tem uničili metabolizem ima pa temno modre oči. Novo­ zrelostno in regeneracijsko žrtje. sta se pripeljala tako daleč na zavrnejo, potem je ona tista, ki oupravne, sindikalne in dele­ 0 ekosistemov. Za ličinke pa so škodlji­ meška UNZ naproša vse, ki bi 0 Sledi ženitovanje, nato pa samica na krivolov, saj ribolovnega dovolje­ mora v skrajnem primeru tudi gatske dolžnosti. vi preparati na osnovi malationa. Ker iskanega videli, ali karkoli vedeli o 0 spodnjo stran bukovih listov ob nja nista imela. Miličnika sta jima pred sodišče. Reklamacij tre­ Kot vodja odbora za rekrea­ 0 gre v gozdarstvu le za zmanjšanje pri­ njem, da to sporoče stalni službi odvzela plen in ribiški palici. 0 glavno žilo ali kar vanjo odloži UNZ (tel. -21-080) ali najbližji nutno skoraj ni, zato pa se cijo in oddih delavcev je za 0 rastka, se gozdarji raje odpovedo delu Vsekakor ju bo krivolov drago lansko slovinijado prevzeta igre jajčeca, praviloma le eno na vsak postaji milice. veljal, po nekaterih nepopolnih večkrat oglasi inšpekcija. Zgo­ % list. prirastka, kot pa da bi z zatiranjem Idi se na primer, da je v kakem brez meda od scenske priprave z škodljivca porušili ravnotežje v nara­ ocenah okoli 500.000 do 600.000 din, kolikor naj bi po veljavnem izdelku premalo ogljikovega rekviziti do treniranja domače % Že v nekaj dneh se iz jajčeca raz­ vi, saj bi s tem naredili več škode kot ekipe. Dobro se je odrezala, ker vije s prostim očesom nevidna ličin­ odškodninskem ceniku morala dvokisa (CO j) in za to pomanj­ koristi. Prav tako tudi proti bukovi plačati za ujetih 30 lipanov. ka, ki se takoj zavrta v listno tkivo in kljivost odgovarja Sonja kot se je zagrizla v delo. Dva man­ listni uši, ki ponekod spremlja J. P. ** tehnologinja. Po njenem mne­ data je bila predsednica de­ začne vrtati rov od glavne listne žile bukovega rilčkarja, ne kaže ukrepati. V % nju pa en vzorec šene dokazuje, lavskega sveta in delegatka v proti obrobju, vrhnjega dela lista. Drugače je seveda v sadovnjakih, kjer Ji da je celotna serija neustrezna. delovni skupnosti sozda, pred­ Ta rov, ki porjavi, je prvi znak, daje se v takšnih primerih ne gre odpove­ * sednica disciplinske komisije pa list napadel škodljivec. N a vrhu lista V Sonja jemlje svoje delotresno I dati rednemu vzdrževanju drevja. VESELI % in se dosledno trudi, da se vsebi­ v najneprijetnejših trenutkih pa naredi ploskovni rov; list, % na pijač ujema s standardi na vinske afere. podobno kot pri pozebi, vene, rjavi Na tiskovni konferenci so opozo­ PRVAKI % etiketi in da so steklenice dovolj Z veliko zagnanostjo je vodi­ in se končno posuši. To se dogaja rili, da je rilčkar skakač le eden napolnjene. Tiste, v katerih je la delegacijo za interesne skup­ konec maja ali v začetku junija. izmed insektov, ki se stalno pojavlja KOČEVJE — Občinski prvaki nosti ter samostojno delegacijo V 14 dneh ličinka odraste, se za­ v naravi, le da je od časa do časa v Vesele šole so: 3. razred Polona Rupa- s za zdravstvo in danes z zadošče­ bubi, v prvi polovici junija pa se gradaciji, torej se prekomerno raz­ rčič, 4. r. Tadej Trobentar (oba OŠ njem pove, da so takrat precej pojavijo hroščki nove generacije, ko Kočevje), 5. r. Tadej Bratož (OŠ Vas- množi, kar pa ni povezano z nobe­ Fara), 6. r. Goran Abramovič, 7. r. s naredili. Njeno vodilo je : »Če ti do jeseni »luknjajo« liste p a tudi lis­ nim drugim škodljivim vplivom. (noben ni dosegel potrebnega števila sodelavci zaupajo funkcijo, jo tna rebra in peclje. Septembra gre Nasprotno, bolj ko je drevo zdravo, točk), 8. r. Andrej Šercer (vsi OŠ opravljaj korektno, sicer je ne raje ga ima. Pogoj, da se hrošček Kočevje). s sprejmi.« Za' Sonjo je vsako prekomerno razmnoži, pa je, da je delo resno opravilo. Do zdaj je bila preteklo leto suša, ta pogoj p a je še vse zmogla, ker ji doma ma­ SLOVENSKI TEDEN V bil v naših krajih izpolnjen. Rjave- ma odvzema del bremena za gospodinjstvo in varstvo otrok. I STUTTGARTU % DISKOTEKA LOKA Tudi mož je veliko zdoma, zato OSMI DOLENJSKI ji je mamina pomoč tembolj STUTTGART — V tem zahodno- * nemškem mestu bo od 3. do 6. junija JAMARSKI TABOR * dobrodošla. Tako si še kljub slovenski teden. Udeležila se ga bo tu­ vsemu lahko ukrade kako urico 0 TANČA GORA — Jamarji iz šestih zase, za branje, za televizijska 0 di delegacija iz Slovenije pod vodst­ Za začetek vam ponujamo naš predlog, vendar pa upamo, da boste 0 vom podpredsednika republiškega klubov na Dolenjskem bodo imeli 8. kmalu začeli pošiljati vaše predloge na dopisnicah, in sicer na naslov: delovni tabor Dri lovski koči nad Ta­ poročila, da je na tekočem vsaj 0 izvršnega sveta Janeza Bohoriča. GLASBENA ZADRUGA, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. nčo goro pri Črnomlju. V več skupi­ z najpomembnejšimi dogodki. 0 Potem bo lestvica odraz vaših želja in vašega izbora. Tako bomo dobili 0 nah bodo raziskovali zaledje vodnega Na predlog tozda Vinarstvo je 0 Ogledali si bodo gospodarsko razs­ pravo dolenjsko top lestvico najbolj priljubljenih melodij, ki jo bomo letos prejela srebrni znak Zveze 0 zajetja Dobličica. V soboto, 31. maja, vsak četrtek objavili v Dolenjskem listu, poslušali pa jo boste lahko vsak tavo v Stuttgartu, koncern Bosch, in v nedeljo, 1. junija, so poleg ja­ petek od 8. do 9. ure zvečer na Loki. Vaše sodelovanje ne bo zastonj: sindikatov kot oddolžitev za *0 firmo Aalen itd., sodelovali pri preds­ marjev vabljeni tudi drugi ljubitelji na­ preteklost in spodbudo za na­ 0 tavitvi slovenske turistične ponudbe izmed prispelih predlogov bomo vsak teden izžrebali nagrajence, ki bodo rave. Lahko si bodo ogledali eno od prejeli posebno nagrado. Za naslednji teden sta za nagrado dve vstopnici prej. 0 ter imeli več razgovorov s predstavni­ znanih jam v Beli krajini in spoznali 0 ki pokrajine Baden-W urttenberg in za koncert skupine Gu-Gu, ki bo v petek, 6. junija, v Novem mestu. Pohi­ JOŽICA TEPPEY 0 delovanje jamarjev v naravnem okolju. tite in glasujte za svojo melodijo! 0 tudi s predstavniki slovenskih društev S. K. v tej pokrajini. LESTVICA 1. Let Me Be Your No.l — DATO SHAKE 2. Charlene — ROXANNE »Pred remontom« 3. Dance With Me — ALPHAVILLE »Kar na sebi smo orali « 4. Addicted To Love — ROBERT PALMER Zlata barmana v finalu Pop 5. Harlem Shuffle — ROLLING STONES BLED — Na dvanajstem med­ Spomini Marije Malnar, najstarejše Osilničarke delavnice 6. Kiss — PRINCE & REVOLUTION narodnem tekmovanju barmanov 7. Stick Around — JULIAN LENNON za pokal Bleda, sta se imenitno od­ OSILNICA — »Včasih je bilo avto. »Bil je majhen, skoraj kot Uspeh krškega ansambla 8. A Different Corner — GEORGE MICHAEL 9. Touch Me — SAMANTHA FOX rezala tudi Dolenjca, delavca hudo. Orali smo kar na sebi, ker fičko. Vsi sm o ga gledali. Z njim seje hotela Otočec Franci Krušeč in 10. Why Cant This Be Love — VAN HALEN nismo imeli živine. Mož in brat sta se nekdo pripeljal k mojemu očetu, kije KRŠKO — Šele poldrugo leto so Jože Retar. Prvi je v mešanju dol­ vpregla, jaz pa sem držala za drevo,« bil župan. Povedal je, da seje začela skupaj člani ansambla Pred remon­ gih pijač nasedel odlično drugo tom in že so si ne le v domačem mestu se spom inja M arija M alnar iz Osil­ vojna, in to so potem sporočili mesto (z enakim številom točk kot Krškem, ampak tudi drugje v Posavju zmagovalec lannello Erasmo iz nice, ki bo 22. junija dopolnila 84 let ljudem , ko so se vračali od maše. Po­ pridobili precejšen krog poslušalcev. Italije), Jože Retar pa je prejel po­ in je najstarejša krajanka Osilnice. birali so v vojsko: v začetku mlajše, Med največje uspehe remontovcev pa kal za najbolj strokovno delo pri Povedati ve veliko zanimivega o nek­ potem pa starejše in tudi oče je prišel spadata gotovo zmagi na srečanju po­ pripravi kratkih pijač. danjih časih. na vrsto in bil hudo ranjen. Mi pa savskih rock in pop skupin pred 12. Tekmovanja, na katera Dolenj­ Še danes bere brez očal Dolenjca smo bili doma in smo seceloskrivali kongresom ZSMS v Krškem in iz­ ci že nekaj let z uspehom poši­ pa tudi druge časopisein knjige. Tu­ v gozdu, ko so nas plašili, da priha­ birnem tekmovanju za Pop delavnico ljamo svoje barmane, se je letos di zdrava je, le zadnje čase jo nek­ jajo Rusi, ki so že v Delnicah, kar pa ljubljanskega radia. 7. junija bodo na­ udeležilo kar 46 predstavnikov iz stopili v finalu Pop delavnice v Lju­ oliko bolijo noge, aje kljub temu, kot ni bilo res.« Avstrije, Italije, Madžarske, Švi­ bljani poleg še osmih skupin, katerih k ce, Nizozemske, ZRN in Jugosla­ pravi, dobra zajesti, piti in za delati. Poročila seje leta 1922. M ožje bil pot do finala je bila podobna krški, 11 vije. Jugoslovansko združenje ba­ prej v ruskem ujetništvu in razglasili ansamblov pa bo izbrala strokovna rmanov je hkrati pripravilo so ga že za mrtvega. Rodilo sejimaje žirija. tekmovanje za 9. državno prvenst­ 11 otrok, lOješe živih. Raztreseni so »Za nas je že uvrstitev v finale Pop vo. V tej konkurenci je Franci prav povsem svetu. J. PRIMC delavnice velik uspeh, če se bomo za­ tako osvojih drugo mesto, Jože vihteli okoli zlate sredine, pa bomo še Retar pa je bil 9. Sodelovali so še bolj zadovoljni. Pravijo, da bo poleg trije Dolenjci: Godnjavec iz Treb­ FESTIVAL JAZZA NA radijskega menda še neposredni tele­ njega (zaposlen v Portorožu) je vizijski prenos, glasovali pa naj bi osvojil tretje mesto, Banovec je bil BLEDU podobno kot pri pesmi Evrovizije,« štirinajsti, Franci Bobič pa je pris­ 6. junija se bo v Festivalni dvorani pravi Simon gomilšek, 18-letni pevec tal na dvajsetem mestu. na Bledu začel jugoslovanski jazz ansambla Pred remontom in hkrati ANSAMBEL LABIRINT — Na novomeški glasbeni sceni seje pojavila nova M orda bi si kdo od bralcev zaže- festival Bled ;86. Trajal bo tri dni in v avtor njihove uspešnice. Je učenec 3. glasbena skupina, kar je razveseljivo, saj se z obilico na tem področju Novo- lil zmešati zvarek naših uspešnih tem času se bodo občinstvu predsta­ letnika krške srednje šole, izučil pa se meščani pač ne moremo pohvaliti. Od februarja naprej so se resno lotili igranja dolenjskih barmanov. Jože Retar vili številni jazzovski ansambli iz bo za strugarja. Z glasbo se ukvarja od Iztok Fink (klaviature, harmonika), Rado Fink (bobni), Metod Plut (baskitara) je svoj koktajl poimenoval venera, domovine in tujine, hkrati bodo na 12. leta, seveda zgolj ljubiteljsko. in Uroš Jantolek (kitara, violina). Vsi fantje tudi pojejo. Igrajo narodnoza­ pripravil pa gaje iz Daninih pijač: Bledu potekale številne spremljajoče Ansambel Pred remontom najraje 2/4 schotch cream, 1/4 gina, 1/4 igra tehno pop.' Ob solo pevcu in kita­ bavno glasbo, publiki primerno pa tudi rock in evergreene. Tudi sami so že zl­ smetane in brizg malinovca. Zani­ prireditve od nastopa New Stving ristu Simonu pa združuje še Janjo ožili nekaj melodij, ki pa jih še pilijo in preizkušajo. Potrdili so se že na več miva je tudi pijača, ki jo je na Quarteta na blejskem otočku, prog­ Žajber (klaviature), Zlatka Gomilška javnih nastopih, nazadnje na prvomajskem kresu v Portovaldu, kjer so razvese­ tekmovanju pripravil Franci Kru­ rama video filmov z evropskih (bas kitara in petje, in Tineta Lekšeta lili več kot tisoč obiskovalcev, predvsem mladine. Stalnega angažmaja fantje še šeč. Imenuje se long drink — jazzovskih festivalov do nastopa di- (vodja, bobni). nimajo, njihova zavzetost in marljivost pa da slutiti, da jih bomo še dostikrat osvežilna pijača. Pripravi se ta­ xieland ansambla na terasi Kazina. P. PERC slišali. (Foto: Tone Jakše) kole: 3/4 gina, 3/6 kivi sovinjon, Marija Malnar, najstarejša krajan­ 1/6 ananas sok, adria liker kozerija> (brizg), dolito s tonic shweppes, ka Osilnice. ponudeno pa s sadnim naboda­ Iz mladih dni ji je najbolj ostalo v lom. spominu, ko je leta 1914prvičvidela J. P. V repiških gostilnah zveš vse. — No, no, živega te ne bodo tavil sogovornik in sije popravil — Pomiri se... Kdor zahaja za šanke, mu ni tre­ ROKAVEC IN spravili pod rušo, seje zahihital pokrivalo. — Kako naj bom miren? Še ba brati časopisov ne poslušati HMELJAK DRUGA lastnik klobuka. — Seveda ne, ko pa delam. h čerko im am . S inovom a sem zg­ radia ali gledati televizije. Tu se Delam, razumeš? Tri tcvarnjake radil bajte, krvavo sem gledal, ti V NOVEM SADU premleva, dodaja, odvzema, na­ —Ti se lahko režiš, lahko! imam. Eden je zapisan name, rečem. In zdaj sem nameraval NOVI SAD — Na prvi dirki za klepa, smeje, joka, preklinja. Svojo plačo zagoniš od pe­ drugi na ženo, tretjega vozi ta­ kupiti četrti kamion. Toda od državno prvenstvo v hitrostnem mot­ Slednje največkrat oblast: ta je tnajstega do petnajstega, potem šča. Delam, delam, delam, de­ kod. Od kod? te vprašam. Vse ociklizmu je sodeloval tudi Trebanjec izkoriščevalska, pokvarjena, se ti pa fučka, je okajeni žugal lam kot zamorec! znosim na občino. Vse. Zatrli Branko Rokavec. V hudi konkurenci oderuška in kaj še vse ni. proti klobuku. razreda do 80 ccm je dostojno nasledil — Dobro, in kaj potem me bodo... doslej najboljšega dolenjskega moto­ — Zatrli me bodo, zatrli! je — Tako ravno ni, se je ta hočeš? Delaš. Zato imaš tudi skušal braniti. cvenk. rista Pavliča in osvojil drugo mesto. tulil pri mizi dobro okajen Mož s klobukom se ni zjokal. Prvo mesto je po hudem boju pripadlo m oški. — Podobno pa, podobno. — Hudiča imam, drek imam! Poklical je natakarja in naročil Pintarju iz AMD Domžale, Hmeljak — Najbrž ni tako hudo, da bi Lahko je vam v družbenih slu­ Skoraj vse znosim na občino. sebi in okajenemu po dva deci iz AMD Novo mesto pa je bil v razre­ žbah. Če delate ali ne, petnajste­ Odrli me bodo. Na kant me du do 125 ccm tudi drugi. V soboto, človek obupal do kraja, ga je repiške črnine. Pijačo je tudi ga je plača. Z nami, privatniki, je bodo spravili. Davki so za plačal, kajti bili smo štirinajste­ MEŠALA ZA POKAL — 31. maja, bosta na Grobniku pri Reki skušal potoložiti mož s klo­ drugače, je postajal nasilnejši pošizit. Najrajši bi jim vse vrgel ga, petnajstega pa prejemajo de­ Franci Krušeč in Jože Retar iz dve dirki za republiško prvenstvo. Ro­ bukom na glavi. kavec je doslej že startal tudi na okajeni. v ksiht. Zato pa je tako: kdor de­ lavci osebne dohodke. Otočca sta se z nedavnega med­ evropskem prvenstvu v Hockenheim — Najraje bi me zabili v črno — S klobukom te še nisem la, udari po njem, lenuha narodnega tekmovanja barma­ zemljo, je trmoglavil okajeni. ringu in po najboljšem času na trenin­ videl stati ob cesti, je pikro pris­ n ag rad i... TONI GAŠPERIČ nov vrnila s pokaloma gu med Jugoslovani na dirki odstopil V J na 17. m e s tu .