Predlog Za Razglasitev Kulturnih Spomenikov Lokalnega Pomena Na Območju Občine Črnomelj Je Tako Pripravljen Na Osnovi Določil 11., 12

R azglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj

april 201 8

Številka: 6224 - 000 3 /2017/8

Zadeva: Ra zglasit ev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj – dopoln jen predlog z redakcijskimi popravki

Izdelal: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto Skalickega ulica 1, 8000 Novo mesto

Gradivo pripravili: Franci Aš, grad. tehnik Tina Britovšek, univ. dipl. arheologinja mag. Marinka Dražumerič, univ. dipl. um. zgod. in dipl. etnologinja dr. Tomaž Golob, univ. dipl. um. zgod. Judita Podgornik Zaletelj, prof. zgod. in soc. Marko Pršina, dipl. inž. graf. te h. Mitja Simič, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture Dušan Strgar, univ. dipl. etnolog mag. Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog Bojan Zaletelj, grad. tehnik

Vodja enote: Mitja Simič, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture

Datum: april 201 8

K AZALO

UVOD ...... 6

A OBVEZNI ELEMENTI ZA RAZGLASITEV ...... 8

1. VRSTA SPOMENIKA ...... 9 2. ENOTE DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠAJO ...... 9 3. OBSEG RAZGLASITVE ...... 10 4. OPIS ENOTE ...... 10 5. VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK ...... 10 6. VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA ...... 10 7. OBS EG V AROVANEGA OBMOČJA ...... 11 8. PREMIČNINE, KI SO SESTAVNI DEL SPOMENIKA ...... 11 9. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA ...... 11 9.1 S PLOŠNI VARSTVENI REŽ IM ZA NEPREMIČNE KUL TURNE SPOMENIKE : ...... 11 9.2 V ARSTVENI REŽIM ZA AR HEOLOŠKA NAJDIŠČA ...... 11 9.3 V ARSTVENI REŽIM ZA ST AVBE ...... 11 9.4 V ARSTVENI REŽIM ZA SP OMINSKE OBJEKTE IN K RAJE ...... 12 9.5. D RU GI OBJEKTI IN NAPRAV E ...... 12 10. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA ...... 12 10.1 S PLOŠNI VARSTVENI REŽ IM ZA VPLIVNO OBMOČJ E : ...... 12 10.2 O BVEZNOST PRIDOBITVE KULTURNOVARSTVENEGA SOGLASJA V VPLIVNEM OBMOČJU : ...... 13 11. PREDKUPNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI V VPLIVNEM OBMOČJU ...... 13 12. OBVEZNOST JAVNE DOSTOPNOSTI SPOMENIKA ...... 13 13. UPRAVLJANJE SPOMENIKA ...... 13 14. OZNAČITEV SPOMENIKA ...... 13 15. RAZGLASITEV SPOMENIKA, KI VPLIVA NA OHRANJANJE NARAVE ...... 13 16. OCENA FIN ANČNIH POSLEDIC ...... 13 17. USKLAJENOST Z REGISTROM NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE ...... 13 18. GRAFIČNE PRILOGE ...... 13 19. DRUGE PRILOGE ...... 13 20. SEZNANITEV LASTNIKA Z RAZGLASITVIJO ...... 13

B VSEBINSKE OPREDE LITVE POSAMEZNIH ENO T, KI SE RAZGLAŠAJO ZA KULTURNE SPOMENIKE ...... 14

A RHEOLOŠKA NAJDIŠČA ...... 15

Č RNOMELJ - A RHEOLOŠKO NAJDIŠČE L OKA - O KLJUK ...... 16 D OLENJA P ODGORA - A RHEOLOŠKO NAJDIŠČE Ž IDOVEC ...... 18 G ORENJI R ADENCI - A RHEOLOŠKO NAJDIŠČE S TRAŽA ...... 20 P USTI G RADEC - A RHEOLOŠKO NAJDIŠČE ...... 21 V ELIKI N ERAJEC - A RHEOLOŠKO NAJDIŠČE ...... 23 V INICA - A RHEOLOŠKO NAJDIŠČE Š LEMINE ...... 25 Z APUDJE - U TRJENA VIŠINSKA NASE LBINA V ELIKI K OLEČAJ ...... 27 Z APUDJE - G RADIŠČE N ERAJSKI C IRNIK ...... 29

S TAVBE ( PROFANE ) ...... 31

V INICA - G RAD ...... 32 P OBREŽJE PRI A DLEŠIČIH - O BMOČJE GRADU ...... 34 B REZNIK PRI Č RNOMLJU - D VOREC T URN ...... 36 D EČINA - Š PEHARJEVA HIŠA ...... 38 D ESKOVA VAS - H IŠA D ESKOVA VAS 21 ...... 40 G ORENJI R ADENCI - I VAN ČEVA HIŠA ...... 42 P RELOKA - Š OLA ...... 44 Ž UNIČI – D OMAČIJA Š OKČEV DVOR ...... 46

S TAVBE ( SAKRALNE ) ...... 48

A DLEŠIČI - C ERKEV SV . N IKOLAJA ...... 49 B ELČJI V RH - C ERKEV SV . H ELENE ...... 51 B OJANCI - C ERKEV O BGLAVLJENJA SV . J ANEZA K RSTNIKA ...... 53 B UTORAJ - C ERKEV SV . M ARKA ...... 55 Č RNOMELJ - C ERKEV SV . B OŠTJANA V M ESTNI LOZI ...... 57 D ALNJE N JIVE - C ERKEV SV . M ARKA ...... 59 D AMELJ - C ERKEV SV . M IHAELA ...... 61 D OBLIČE - C ERKEV SV . J ANEZA E VANGELISTA ...... 63 D RAGOVANJA VAS - C ERKEV SV . O ŽBOLTA ...... 65 G OLEK PRI D RAGATUŠU - C ERKEV SV . A NTONA P UŠČAV NIKA ...... 67 G ORNJI S UHOR PRI V INICI - C ERKEV SV . F ABIJANA IN B OŠTJANA ...... 69 G RIBLJE - C ERKEV SV . V IDA ...... 71 H RAST PRI V INICI - C ERKEV SV . R OKA ...... 73 K OVAČA VAS NAD K OLPO - C ERKEV SV . A NTONA P ADOVANSKEGA ...... 75 M ILIČI - C ERKEV SV . P ETRA IN P AVLA ...... 77 N AKLO V B ELI KRAJINI - C ERKEV SV . J AKOBA ...... 79 O BRH PRI D RAGATUŠU - C ERKEV SV . L OVRENCA ...... 81 O TOVEC - C ERKEV SV . J ERNEJA ...... 83 P ETROVA VAS - C ERKEV SV . J ANEZA K RSTNIKA ...... 85 P ODKLANEC - C ERKEV SV . J OŽEFA ...... 87 P RELOKA - C ERKEV SV . T ROJICE ...... 89 P USTI G RADEC - C ERKEV V SEH SVETNIKOV ...... 91 R ODINE V B ELI KRAJINI - C ERKEV M ARIJE P OMAGAJ ...... 93 R OŽANEC - C ERKEV SV . J URIJA ...... 95 S INJI V RH - C ERKEV SV . J ANEZA E VANGELISTA ...... 97 S REDNJI R ADENCI - C ERKEV SV . M ARIJE M AGDALENE ...... 99 S TARI TRG OB K OLPI - C ERKEV SV . J OŽEFA ...... 101 S TRAŽNJI V RH - C ERKEV SV . N IKOLAJA ...... 104 Š PEHARJI - C ERKEV SV . T ROJICE ...... 106 T ANČA GORA - C ERKEV SV . A NE ...... 108 T ANČA G ORA - C ERKEV SV . T OMAŽA ...... 110 V ELIKA P LEŠIVICA - C ERKEV SV . M ARIJE M AGDALENE ...... 112

V INICA - C ERKEV M ATERE BOŽJE NA Ž EŽLJU ...... 114 V INICA - C ERKEV N AJDENJA SV . K RIŽA ...... 116 V OJNA VAS - C ERKEV M ARIJINEGA ROJSTVA ...... 118 Z AGOZDAC - C ERKEV M ARIJINEGA VNEBOVZETJ A ...... 120 Z ILJE - C ERKEV SV . A NT ONA P ADOVANSKEGA ...... 122

S POMINSKI OBJEKTI IN KRAJI ...... 124

A DLEŠIČI - S POMENIK NOB ...... 125 A DLEŠIČI - S POMENIK PADLIM V 1. IN 2. SVETOVNI VOJNI ...... 126 B OJANCI - S POMENIK NOB ...... 127 C ERKVIŠČE - S POMENIK NOB ...... 128 Č RNOMELJ - S POMENIK J ANKU S TARIHI ...... 129 Č RNOMELJ - S P OMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI ...... 130 D ALNJE N JIVE - F RANCOSKI KAMEN ...... 131 D RAGATUŠ - S POMENIK NOB ...... 132 K VASICA - S POMENIK NOB ...... 133 L OKVE PRI Č RNOMLJU - S POMENIK NOB ...... 134 O GULIN - S LOPNO ZNAMENJE ...... 135 S TARI TRG OB K OLPI - POMEMBNEJŠI GROBOVI ...... 137 V INICA - K APELICE KRIŽEVEGA PO TA NA Ž EŽLJU ...... 139 V INICA - S POMENIK V INIŠKI REPUBLIKI ...... 141 Z ILJE - K APELICA SVETE D RUŽINE ...... 142

D RUGI OBJETI IN NAPRA VE ...... 144

B REG PRI S INJEM VRHU - M LIN IN JEZ ...... 145 Č REŠNJEVEC PRI D RAGATUŠU - V ODNJAK NA DOMAČIJI Č REŠNJEVEC 2 ...... 147 D AMELJ - M LIN Z ŽAGO ...... 149 D REŽNIK - L ISIČEVA KAŠČA ...... 151 K ANIŽARICA - R UDNIK ...... 153 V ELIKA SELA PRI A DLEŠIČIH - V ODÉNICA ...... 155 O TOVEC - Ž ELEZNIŠKI VIADUKT ...... 157 P OBREŽJE PRI A DLEŠIČIH - M LIN IN ŽAGA ...... 159 P USTI G RADEC - Ž A GA IN MLIN ...... 161 T ANČA G ORA - Š UŠTARJEVA KAŠČA ...... 163 T RIBUČE - G ASILSKI DOM ...... 164 T RIBUČE - V AŠKI KAL ...... 166 V INICA - B ENETIČEV MLIN ...... 168 V RANOVIČI - P LUTOV SKEDENJ ...... 169 Z AGOZDAC - K AL ...... 172 Z APUDJE - V ODNI ZBIRALNIK Š KALVA ...... 174

UVOD

V letu 2016 je bilo organiziranih več operativnih sestankov med županjo Občine Črnomelj in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nov0 mesto (dalje ZVKDS). Na enem izmed nj i h, dne 13. 5. 2016, je bilo dogovorjeno, da se pripravi nov razglasitveni akt za celotno območje občine Črnomelj razen mestnega jedra Črnomlja, ki je že ustrezno zavarovano. Tako Občina Črnomelj kot ZVKDS ugotavljata, da obstoječe stanje na tem področju ni ustrezno in terja temeljito posodobitev. Sprejetje novega odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov bi tudi omogočilo ukinitev Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa (Uradni list RS, št. 82/9 8) , ki ob kasneje sprejeti Uredbi o Krajinskem parku Kolpa ( Uradni list RS, št. 85/06) ustvarja pravno zmedo, saj se trenutno na prvega sklicuje le še področje kulturne dediščine. Priprava novega akta o razglasitvi mora potekati v skladu s sodobno zakonoda jo, pri čemer je treba upoštevati predvsem: – Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11, 90/12, 111/13 in 32/2016 (dalje v tekstu ZVKD - 1) in – Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list R S št. 102/2010).

Predlog za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj je tako pripravljen na osnovi določil 11., 12. in 13. člena ZVKD - 1 in ob upoštevanju določil Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usme ritvah (Uradni list RS št. 102/2010). Vse obravnavane enote dediščine so skladno z 9. členom ZVKD - 1 vpisane v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Cilj predloga je, da se z natančnejšo opredelitvijo varovanih lastnosti zagotovi učinkovitejše varstvo kulturne dediščine ob sočasnem omogočanju ustreznega prostorskega razvoja občine v smislu trajnostnega razvoja in celostnega ohranjanja dediščine.

Predlog ne obravnava mestnega jedra Črnomelj in enot zno traj jedra , ki so že razglašene za kulturni spomenik:

Št. EŠD Ime enote 1. 87 Črnomelj - Mestno jedro 2. 1742 Črnomelj - Cerkev sv. Duha 3. 1729 Črnomelj - Cerkev sv. Petra 4. 9848 Črnomelj - Haringova hiša 5. 9852 Črnomelj - Stara šola 6. 9853 Črn omelj - Župnišče 7 . 7463 Črnomelj - Stoničev grad 8. 9847 Črnomelj - Sinkovičeva hiša 9. 9849 Črnomelj - Komenda 10. 9851 Črnomelj - Posojilnica 11. 9258 Črnomelj - Grad 12. 9254 Črnomelj - Arheološko najdišče Pastoralni center 13. 9841 Črnomelj - H iša Ulica Mirana Jarca 3

Vs e naštet e enote ohranjajo svoj status na osnovi naslednjih pravnih aktov: - Sklep o razglasitvi mestnega jedra Črnomlja za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 74/2001 - 3941, 97/2009 - 4265), - Sklep o razglas itvi objekta Cerkev Sv. Duha v Črnomlju za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3899), - Sklep o razglasitvi objekta Cerkev Sv. Petra v Črnomlju za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3900), - Sklep o razglasitvi objekta Haringova hiša za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3901), - Sklep o razglasitvi objekta Stara šola za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3902), - Sklep o razglasitvi objekta Župnišče za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3903), - Sklep o razglasitvi objekta Stoničev grad za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3904), - Sklep o razglasitvi objekta Sinkovičeva hiša za kul turni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3905),

- Sklep o razglasitvi objekta Komenda za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3906), - Sklep o razglasitvi objekta Posojilnica za kulturni spomenik lokalnega p omena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3907), - Sklep o razglasitvi objekta Grad za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3908), - Sklep o razglasitvi arheološkega najdišča Pastoralni center za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003 - 3909, 54/2004 - 2545), - Odlok o razglasitvi Hiše Ulica Mirana Jarca 3 v Črnomlju za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni li st RS, št. 79/2009 - 3456),

Predlog prav tako ne obravnava kulturnih spomenikov državnega pomena :

Št. EŠD Ime enote 1. 814 Vinica - Spominska hiša Otona Župančiča 2. 88 Črnomelj - Spomenik NOB na Gričku 3. 89 Črnomelj - Kulturni dom 4. 632 Rožanec - A ntični mitrej

T i ohranjajo svoj status na podlagi naslednjih pravnih aktov: - Odločba o zavarovanju "Šeškovega doma" v Kočevju in Telovadnega doma - hiša št. 220 - v Črnomlju, Uradni list LRS, št. 28/51 - 144 ; - Odločbe o zavarovanju Župančičeve rojstne hiše na Vinici, spomenika pri hiši ter delovne sobe in knjižnice v Ljubljani, Urad. list LRS, št. 36/51 - 172; - Odlok a o razglasitvi Kulturnega doma v Črnomlju za kulturni spomenik državneg a pomena ( Ur adni l. RS, št. 81/99 - 3816, 55/2002 - 2688 ) ; - Odlok a o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kult urni spomenik državnega pomena ( Ur adni l. RS, št. 81/99 - 3851, 115/2003 - 5029 ); - Odloka o razglasitvi spomenika NOB na Gričku v Črnomlju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni l. RS, št. 66/2001 - 3542) .

Predlaga mo, da s sprejetjem tega odloka prenehajo veljati naslednji akti :

- Odlok o razglasitvi krajinskega parka Lahinja, Skupščinski Dolenjski list, št. 3/88 - 24, Urad. list RS, št. 73/98 - 3655) v delu, ki se nanaša na varstvo kulturne dediščine; - Odlok o razgla sitvi kulturnega doma v Črnomlju za kulturni in zgodovinski spomenik, Skupščinski Dolenjski list, št. 9/89 - 190 ; - Odlok o razglasitvi p.c. Sv. Jakoba v Naklem za kulturni spomenik., Urad. list RS, št. 38/92 - 1916; - Odlok o razglasitvi p.c. Sv. Nikolaja n a Stražnem vrhu za kulturni spomenik, Urad. list . RS, št. 38/92 - 1917; - Odlok o razglasitvi spomenika NOB na Gričku v Črnomlju za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 38/92 - 1918 ; - Odlok o razglasitvi antičnega mitreja na Rožancu za kulturni spomenik, Ur adni list RS, št. 49/92 - 2254 ; - Odlok o razglasitvi p.c. sv. Jurija na Rožancu za kulturni spomenik, Urad. list RS, št. 49/92 - 2255; - Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, Urad. list R S, št. 82/98 - 4215, 59/2014 - 2577; - Sklep o razglasitvi objekta Bojanci - Cerkev Usekovanje glave svetog J ovana Krstitelja za kulturni spomenik lokalnega pomena, Urad. list RS, št. 81/2003 - 391; - Sklep o razglasitvi Hiše Deskova vas 21 za kulturni spomenik lokalnega pomena, Urad. list RS, št. 15/2008 - 465; - Odlok o ra zglasitvi objekta šole na Preloki za kulturni spomenik lokalnega pomena, Urad. list RS, št. 8/2010 - 277, 30/2010 - 1357 ;

A Obvezni elementi za razglasitev

1. VRSTA SPOMENIKA Predlog obravnava razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena.

2. ENOTE DEDIŠČINE , KI SE RAZGLAŠAJO

Arheološka najdišča Zap. št. EŠD Ime spomenika 1. 9839 Črnomelj - Arheološko najdišče Loka – Okljuk 2. 19755 Dolenja Podgora - Arheološko najdišče Židovec 3. 10092 Gorenji Radenci - Arheološko najdišče Stra ža 4 . 7159 Pusti Gradec - Arheološko najdišče 5 . 7161 Veliki Nerajec - Arheološko najdišče 6 . 9625 Vinica - Arheološko najdišče Šlemine 7 . 27897 Zapudje - Utrjena višinska naselbina Veliki Kolečaj 8 . 30362 Zapudje - Gradišče Nerajski Cirnik

Stavbe ( profane) Zap. št. EŠD Ime spomenika 9 . 813 Vinica - Grad 10 . 9560 Pobrežje pri Adlešičih - Območje gradu 11 . 19940 Breznik pri Črnomlju - Dvorec Turn 1 2 . 10088 Dečina - Špeharjeva hiša 13. 25603 Deskova vas - Domačija Deskova vas 21 14. 10093 Goren ji Radenci - Ivančeva hiša 15 . 24967 Preloka - Šola 16 . 7603 Žuniči - Domačija Šokčev d vor

Stavbe ( sakraln e) Zap. št. EŠD Ime spomenika 17 . 1595 Adlešiči - Cerkev sv. Nikolaja 18. 1797 Belčji Vrh - Cerkev sv. Helene 19 . 12913 Bojanci - Cerkev Obgla vljenja sv. Janeza Krstnika 20. 1740 Butoraj - Cerkev sv. Marka 21. 1741 Črnomelj - Cerkev sv. Boštjana v Mestni lozi 22. 2267 Dalnje Njive - Cerkev sv. Marka 23 . 2662 Damelj - Cerkev sv. Mihaela 24. 1730 Dobliče - Cerkev sv. Janeza Evangelista 25. 1800 Dragovanja vas - Cerkev sv. Ožbolta 26. 1799 Golek pri Dragatušu - Cerkev sv. Antona Puščavnika 27. 2660 Gornji Suhor pri Vinica - Cerkev sv. Fabijana in Boštjana 28. 2122 Griblje - Cerkev sv. Vida 29. 2659 Hrast pri Vinici - Cerkev sv. Roka 30. 2 771 Kovača vas nad Kolpo - Cerkev sv. Antona Padovanskega 31 . 10096 Miliči - Cerkev sv. Petra in Pavla 32 . 1733 Naklo v Beli krajini - Cerkev sv. Jakoba 33. 1796 Obrh pri Dragatušu - Cerkev sv. Lovrenca 34. 1735 Otovec - Cerkev sv. Jerneja 35. 1737 Petrova vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika 36 . 2658 Podklanec - Cerkev sv. Jožefa 3 7 . 2173 Preloka - Cerkev sv. Trojice 38 . 1798 Pusti Gradec - Cerkev Vseh svetnikov 39. 1734 Rodine v Beli krajini - Cerkev Marije Pomagaj 40 . 1736 Rožanec - Cerkev sv. Jurija 41. 22 65 Sinji Vrh - Cerkev sv. Janeza Evangelista 42 . 2318 Srednji Radenci - Cerkev sv. Marije Magdalene 43 . 2316 Stari trg ob Kolpi - Cerkev sv. Jožefa 44 . 926 Stražnji vrh - Cerkev sv. Nikolaja . 45. 22 68 Špeharji - Cerkev sv. Trojice 46. 1 802 Tanča Gora - Cerkev sv. Ane

47. 1801 Tanča Gora - Cer kev sv. Tomaža 48. 1596 Velika Plešivica - Cerkev svete Marije Magdalene 4 9 . 2657 Vinica - Cerkev M atere b ožje na Žežlju 5 0. 2656 Vinica - Cerkev Na jdenj a s v . Križa 5 1 . 1739 Vojna vas - Cerkev M arijinega rojstva 52. 2818 Zagozdac - Cerkev Marijinega vnebovzetja 53 . 2174 Zilje - Cerkev sv. Antona Padovanskega

Spominski objekti in kraji Zap. št. EŠD Ime spomenika 54 . 18157 Adlešiči - Spomenik NOB 55 . 22703 Adlešiči - Spomenik padlim v 1. in 2 . svetovni vojni 56 . 18311 Bojanci - Spomenik NOB 57 . 19324 Cerkvišče - Spomenik NOB 58 . 24088 Črnomelj - Spomenik Janku Starihi 59 . 9676 Črnomelj - Spomenik padlim v 1. svetovni vojni 60. 19325 Dalnje Njive - Francoski kamen 61. 9375 Dragatuš - Spo menik NOB 62. 19322 Kvasica - Spomenik NOB 63. 9385 Lokve pri Črnomlju - Spomenik NOB 64. 19318 Ogulin - Slopno znamenje 65 . 10110 Stari trg ob Kolpi - Pomembn e jši grobovi 66. 10113 Vinica - Kapelice križevega pota na Žežlju 67 . 19319 Vinica - Spomen ik Viniški republiki 68 . 7464 Zilje - Kapelica svete Družine

Drugi objekti in naprave Zap. št. EŠD Ime spomenika 69 . 10086 Breg pri Sinjem vrhu - Mlin in jez 70 . 12900 Črešnjevec pri Dragatušu - Vodnjak na domačiji Črešnjevec 2 71 . 23890 Damelj - Mli n z žago 72 . 25577 Drežnik - Lisičeva kašča 73 . 19941 Kanižarica - Rudnik 74 . 28534 Velika sela pri Adlešičih - Vodénica 75 . 20284 Otovec - Železniški viadukt 76 . 10099 Pobrežje pri Adlešičih - Mlin in žaga 77 . 7163 Pusti Grade c - Žaga in mlin 78 . 25915 Tanča Gora - Šuštarjeva kašča 79 . 25563 Tribuče - Gasilski dom 80 . 24336 Tribuče - Vaški kal 81 . 23891 Vinica - Benetičev mlin 82. 30562 Vranoviči - Plutov skedenj 83. 27919 Zagozdac - Kal 8 4 . 29602 Zapudje - Vodni zbiralnik Škalva

3. OB SEG RAZGLASITVE Predlog obravnava razglasitev posameznih spomenikov.

4. OPIS ENOTE Glej vsebinske opredelitve posameznih enot v poglavju B.

5. VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK Glej vsebinske opredelitev posameznih enot v poglavj u B.

6. VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA Glej vsebinske opredelitve posameznih enot v poglavju B.

7. OBSEG VAROVANEGA OBMOČJA Varovano ob močje je vrisano v rumeni barvi, vplivno pa v vijoličnem modrem odtenku. Glej grafično prilogo na koncu vsakega predloga v poglavju B.

8. PREMIČNINE, KI SO SESTAVNI DEL SPOMENIKA Premičnine, ki se razglašajo skupaj s spomeni kom, še niso vpisane v inventarno knjigo. Z aktom o razglasitvi se opredeli obveznost izdelave inventarne knjige premičnin, ki so sestavni del spomenika, Inventarno knjigo premičnin izdela pristojni muzej. V poglavju B so pomembnejše premičnine, ki so sest avni del spomenika vpisane pod točko Varovane sestavine spomenika .

9. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA Varstveni režim omogoča trajno ohranitev kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot, prispeva k povečanje priče valnosti kulturnega spomenika, prispeva k predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih in prispeva k znanstvenoraziskovalnemu ter učno - demonstracijskemu delu. Podlaga določitvi varstvenega režima je Pravilnik o sezna mih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah ( Urad. list RS, št. 102/10 ) . Za vsak posamezni spomenik v elja splošni varstveni režim za n epremične kulturne spomenike (9.1) in varstveni režim glede na zvrst dediščine , v katero spada spomenik, razen če je pri vsebinski opredelitvi posamezne enote (poglavje B) določeno drugače.

9.1 Splošni varstveni režim za n epremične kulturne spomenike: - spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti, - spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovolje vanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije, - spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika, - ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance, - ohranjanje »varovanih sestavin spomenika« (za vsak spomenik posebej, pod točko A - 6), - dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote, - dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena, - za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spom enik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30 in 31. členom ZVKD - 1 potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

9.2 Varstveni režim za arheološka najdišča Arh eološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: - odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetij ska zemljišča, graditi gozdne vlake, - poglabljati dna vodotokov , - nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe, - postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosi lci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Posegi v arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni: - na stavbnih zemljišča znotraj naselij in v robnih delih najdišč, če ni možno najti d rugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo, - v procesu znanstvenega preučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnos ti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave, katerega sestavni del mora biti arhiv arheološkega najdišča. V primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih o stalin, je le - te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

9.3 Varstveni režim za stavbe Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:

- tlorisna in višinska zasnova (gabariti), - gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, - oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili , ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objektov), - funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, - sestavine in pritikline, - stavbno pohištvo in notranja oprema, - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, - pojavnost in vedute ( predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), - celovitost dediščine v prostoru, - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščin e možno: - na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oz. bolj avtentično stanje, - izvajati znanstvenoraziskovalna dela, - spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotov iti statične stabilnosti objekta, - posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve, - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških k valitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.

9.4 Varstveni režim za spominske objekte in kraje Varstveni režim predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot kot so: - avtentičnost lokacije, - fizična pojavnost objekta, - vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami. Prepovedano je: - spomenik poškodovati ali podreti, - spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika, - spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo, - na spomenik nameščati reklamne panoje, izve ske in svetila. Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno: - na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalite tnejše oz. avtentično stanje, - izvaj ati znanstvenorazisko valna dela, - spremeniti oz. dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna su bstanca in pričevalnost objekta, - spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače za gotoviti statične stabilnosti objekta, - posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve. Na pokopališčih, ki so vključena v območje kulturnega spomenika (cerk ve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potre bno.

9.5. Drugi objekti in naprave Drugi objekti in naprave se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so: - avtentičnost lokacije, - fizična pojavnost objekta ali naprave, - osnovna namembnost ali primarna raba objekta ali naprave i n način njenega delovanja ter - vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

10. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA Varstveni režim vplivnega območja velja samo pri tistih spomenikih, ki imajo v tem predlogu opredeljeno vplivno območje.

10.1 Splošni varstveni režim za vplivno območje: - ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika, - ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov, - prepoved posegov, ki imajo negativen vpli v na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali na

njegovo materialno substanco, - preprečevanje sajenja neavtohtonih dreves in grmovnic in drugih ureditev, ki niso v skladu z značajem spomenika in prostora. Na pokopališčih, ki se nahajajo v vplivnem ob močju kulturnega spomenika (cerkve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potrebno.

10.2 Obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja v vplivnem območju: - za vsak poseg v vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30 in 31. členom ZVKD - 1 potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS

11. PREDKUPNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI V VPLIVNEM OBMOČJU V vplivnem območju ne predlagamo uveljavljanja predkupne pravice.

12. OBVEZNOST JAVNE D OSTOPNOSTI SPOMENIKA Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika na način, ki ne ogroža spomenika ali njegovih varovanih elementov in tako, da ne ogroža lastnika in njegovega načina življenja. Lastnik ali upravljavec l ahko skupaj s strokovnimi službami določita čas in način ogleda spomenika.

13. UPRAVLJANJE SPOMENIKA Lastnik oziroma posestnik upravlja s spomenikom v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu. Načrt upravljanja pripravi upravljavec ob strokovni pomoči zavoda. Načrt upravljanja sprejme organ, ki je sprejel akt o razglasitvi spomenika.

14. OZNAČITEV SPOMENIKA Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57 /11).

15. RAZGLASITEV SPOMENIKA, KI VPLIVA NA OHRANJANJE NARAVE Predlog ne vpliva na vsebino območij, ki so varovana ali zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.

16. OCENA FINANČNIH POSLEDIC Razglasitve ne bodo imele dodatnih finančnih posle dic na lastnike glede na sedanje stanje.

17. USKLAJENOST Z REGISTROM NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE Vse enote so vpisane v register in imajo evidenčno številko dediščine (EŠD). Popolna usklajenost predlogov za spomenike z vpisi in vrisi kulturnih spomeniko v v registr u v tej fazi ni možna, saj so ti vezan i na veljavn e razglasitv e . Register bo usklajen takoj po sprejetju novega odloka.

18. GRAFIČNE PRILOGE Glej vsebinske opredelitve posameznih enot v poglavju B.

19. DRUGE PRILOGE Predlog vsebuje le predpisa no grafično prilogo .

20. SEZNANITEV LASTNIKA Z RAZGLASITVIJO Lastniki bodo seznanjeni z javno razgrnitvijo.

B Vsebinske opredelitve posameznih enot, ki se razglašajo za kulturne spomenike

Arheološka najdišča

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 1 Ime: Črnomelj - Arheološko najdišče Loka - Okljuk EŠD: 9839

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna štev ilka: 1187/1 - del

Katastrska občina: Loka Parcelna številka: 1034, 1035/1, 1035/2, 1035/3, 1036, 1037/1, 1037/2, 1038, 1041, 1042/1, 1042/2, 1042/3, 1042/4, 1043/2, 1045, 1046, 1048, 1049/1, 1049/3, 1049/4, 1050/1, 1050/2, 1051/1, 1051/2, 1052, 1053, 10 54/1, 1054/2, 1054/3, 1055, 1056, 1057/1, 1057/2, 1058, 1059, 1060, 1061, 1062, 1063/1, 1063/2, 1064/1, 1064/2, 1065, 1067/1, 1067/2, 1068, 1070/1, 1070/2, 1070/3, 1070/4, 1071/1, 1071/2, 1072, 1073/1, 1073/2, 1074, 1077, 1078, 1081, 1082, 1083, 1086, 1087 /1, 1087/2, 1087/3, 1088, 1090/1, 1090/2, 1091/2, 1091/3, 1091/4, 1092/1, 1093/2, 1095, 1096, 1098/1, 1098/2, 1099, 1101, 1102, 1103, 1104, 1106, 1108/1, 1108/2, 1108/3, 1108/4, 1109, 1110, 1111/1, 1114, 1116, 1117, 1121/1, 1121/2, 1123, 1124/1, 1124/2, 11 26, 1128/2, 1128/3, 1128/6, 1128/7, 1128/8, 1128/9, 1128/10, 1128/11, 1128/12, 1130, 1131/1, 1134/2, 1134/4, 1134/5, 1134/6, 1135/1, 1135/2, 1136/1, 1136/2, 1136/3, 1138, 1139/1, 1139/2, 1140/1, 1140/2, 1140/3, 1140/4, 1140/5, 1141/1, 1142/1, 1142/12, 1142 /13, 1142/5, 1142/6, 2414/4, 2419/1, 2419/2, 2420

OPIS ENOTE (A - 4) Arheološko najdišče obsega Ločki Okljuk, ki ga s treh strani obliva Dobličica in leži zahodno od mestnega jedra Črnomelj ter severno od naselja Loka. Najdišče sestavljata večja rimskodobna naselbina - vicus ali villa rustica in rimskodobno plano grobišče. Ohranjeni nagrobniki so danes vzidani v župno cerkev v Črnomlju ali razstavljeni v črnomaljskem gradu ter v Narodnem muzeju v Ljubljani. Večina nagrobnikov je datiranih v 2. stol etje n. št, le redki v 3. stoletje n. št. Že od 19. stol etja naprej kmetje pri obdelovanju njiv odkrivajo številne ostanke arhitekture, kot so kamenje, malta, opeka in drugi drobni material, ki priča o rimskodobni poselitvi polotoka. Na Okljuku so bile leta 1994 opravljene sistematične geofizikalne raziskave, ki so pokazale dobro oh ranjene arhitekturne ostaline, medtem ko drugih sistematičnih raziskav na tem območju ni bilo.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - N ajdišče predstavlja eno pomembnejših in bolje ohranjenih rimskodobnih kompleksov z grobiščem v jugovzhodni Sloveniji . - K ljub temu, da je bilo najdišče odkrito že ob koncu 19. stoletja , je do danes ostalo zelo dobro ohranjeno in strokovno še neraziskano, zato predstavlja pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheološko, zgodo vinsko in znanstveno proučevanj v prihodnosti.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Z godovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča . - C elo vitost , izvirnosti in neokrnjenost najdišča in ostalin.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Martin Pungerčar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 2 Ime: Dolenja Podgora - Arhe ološko najdišče Židovec EŠD: 19755

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parceln e številk e : 2215/1, 2215/10, 2215/11, 2215/12, 2215/13 - del, 2215/14, 2215/15, 2215/16, 2215/2, 2215/3, 2215/4, 2215/5, 2215/6, 2215 /7, 2215/8, 2215/9, 2218, 2219, 2220, 2322, 2323, 2324/1, 2324/2, 2334, 2335, 2340/16, 2340/17, 2340/18, 2340/19, 2340/20, 2340/21, 2340/22, 2340/23, 2340/24, 2340/25, 2340/27, 2340/28, 2373/1, 2373/2

Katastrska občina: Mavrlen Parcelna številka: 4789/1 - del, 4789/160, 4789/161, 4789/162, 4789/163, 4789/164, 4789/165, 4789/166, 4789/167, 4789/168, 4789/169, 4789/170

OPIS ENOTE (A - 4) Židovec je eden od vrhov Poljanske gore, ki na zahodni strani obroblja Belo krajino. Na njem so dobro ohranjeni ostanki ene olitske (bakrenodobne) naselbine, ki so jo s treh strani varovale strme kamnite stene. Ostanki kamnitega nasipa so se ohranili le na severovzhodni strani. Vhod v naselje je bil na južni strani, kjer se je do danes ohranil ozek naraven prehod, varovan s kam nitimi okopi z obeh strani. Hrib je bil v nemirnih časih pozne antike ponovno poseljen. Glede na strateško lego je imela naselbina najverjetneje funkcijo vojaške postojanke. Poselitvi tega dokaj težko dostopnega hriba je najverjetneje botrovala njegova str ateška lega, saj je naselje postavljeno tik nad naravnim prehodom iz Bele Krajine v Poljansko dolino in na Kočevsko. Razen dveh manjših sond v notranjosti naselbine, najdišče še ni bilo sistematično raziskano.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULT URNI SPOMENIK (A - 5) - A rheološko najdišče predstavlja eno bolje ohranjenih eneolitskih in poznoantičnih naselbin v jugovzhodni Sloveniji. Zanimiva je kontinuiteta poselitve območja s skorajda pet tisočletnim hiatusom , ki priča o strateški pomembnosti naselbi ne. - P redstavlja enega redkih višinskih najdišč iz obdobja bakrene dobe v Sloveniji, večina znanih najdišč iz tega obdobja je namreč nižinskih. Zato je pomemben vir informacij o človekovi preteklosti iz obdobja eneolitika in pozne antike v jugovzhodni Slove niji ter predstavlja sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Z godovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča . - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9)

Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) ter p osebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti ; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem ( in situ) ; - dopustna (zaželena) je p rezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - g ospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z vel javnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranj anju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, na novo ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni, v kolikor niso pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in sogla sje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČN A PR ILOGA (A - 18)

F oto: Franci Aš, ZVKDS, Obm očna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 3 Ime: Gorenji Radenci - Arheološko najdišče Straža EŠD: 10092

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *125, *126, *124, 1258/4, 1258/3, 1243/2, 1244/2, 1257/2, 1258/2, 1243/1, 1244/1, 1245, 1246/1, 1254, 1256, 1257/1, 1258/1, 2293/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Najdišče leži na 550 m visokem hribu Straža, ki se nad Gorenjimi Radenci strmo dviga nad dolino Kolpe. Bakrenodobna višinska nase lbina ovalne oblike je obdana z rahlim okopom v višino ohranjenim do enega metra. Po velikosti sodi med manjša gradišča, saj meri v dolžino slabih 60 m. Notranjost naselbine je precej skalnata, z manjšimi platoji, primernimi za poselitev. Manjše sondažne r aziskave so pokazale obstoj relativno tanke naselbinske plasti, v katerih so bili najdeni odlomki neolitske in eneolitske keramike in hišnega lepa. Najdišče še ni bilo sistematično raziskano.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5 ) - A rheološko najdišče predstavlja eno redko poznanih in bolje ohranjenih neolitskih ali eneolitskih naselbin v jugovzhodni Sloveniji . - J e pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in predstavlja strokovni potencial za arheološko, zgodovinsko in znanst veno proučevanje.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim z a kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) ter posebna določila : - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem ( in situ) ; - dopus tna (zaželena) je p rezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - g ospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča ; - o dstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni ; - p osegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kultu rne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 4 Ime: Pusti Gradec - Arheološko najdišče EŠD: 7159

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska o bčina: Dragatuš Parcelna številka: 4706 - del, 894/2, 894/3, 887/2, 4657/5, 888, *56, 895, 887/1, 894/1

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: 2678 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Reka Lahinja naredi pri Pustem Gradcu skoraj krožni okljuk. Na najvišji točki stoji podružnična cerkev Vseh svetnikov s pokopališčem. Pri obdelovanju zemlje so bile odkrite številne naključne najdbe (odlomki kamnitih sekir, kosi keramike, kovinski predmeti, novci), na podlagi katerih lahko sklepamo, da je bil naravno zavarovan polot ok obljuden v neolitiku, eneolitiku, bronasti in rimski dobi ter v srednjem veku. Vhod v naselje lahko pričakujemo na skrajnem jugozahodnem delu, kjer se pentlja Lahinje skoraj povsem združi. Na tem mestu je v 16. stol etju stal dvorec, poznan pod imenom Öd engradez, katerega zasnova je poznana le iz Valvazorjevega bakroreza. Danes lahko ruševine dvorca slutimo le še v reliefu. Najdišče je bilo le deloma sistematično raziskano (intenzivni površinski in podvodni pregled; geofizikalne raziskave na območju cerkv e Vseh svetnikov).

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - N ajdišče predstavlja eno kompleksnejših, multiperiodnih in bolje ohranjenih naselbin v Sloveniji . - Š tevilne najdbe nakazujejo, da je bil polotok, ki ga obliva reka Lahinj a in je tako že po naravi dobro zavarovan, poseljen od neolitika do danes . - J e pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje . - N ajdišče je sestavni del Krajinskega parka Lahinja in tako z ob stoječo informativno turistično ponudbo bistveno prispeva k prepoznavnosti kvalitet najdišča.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Z godovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča . - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča n a okljuku reke Lahi nje in ostalin.

- dopustna (z aželena ) je p rezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - v okl juk Lahinje se sme posegati le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Martin Pungerčar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Z ap. št.: 5 Ime: Veliki Nerajec - Arheološko najdišče EŠD: 7161

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 164, 166, 167, 168, 169/1, 169/2, 169/3, 170/1, 170/2, 171, 172, 173, 174, 175/1, 175/2, 176/1, 1 76/2, 177 - del, 780/1, 780/2, 780/3, 780/4, 780/5, 781, 787, 788, 789/1, 789/2, 790/1, 790/2, 790/3, 790/4, 791/1, 791/2, 792, 793, 821, 822, 823, 824/1, 824/2, 825/1, 825/2, 826, 827/1, 827/2, 828, 829, 830, 831, 832, 833, 834, 835, 836/1, 836/2, 836/3, 83 6/4, 837/1, 837/2, 838, 841 - del, 852/1, 853/1, 853/2, 853/3, 855 - del, 4657/4 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Najdišče se razprostira na terasah levega brega Lahinje, v neposredni bližini Velikega Nerajca vse do Pustega Gradca in tvori več mikrolokacij. Gomilno grobišče, ki je sestavljeno iz ene večje in šest manjših gomil, je deloma raziskal Jernej Pečnik v letih 1900 - 1901. Kasneje sta bili pri topografskem delu odkriti še dve gomili, ki sta v strokovni literaturi poimenovani kot Brezjece. Na obeh gomilah so vidni sledovi novodobnih vkopov. Znotraj najdišča sta znani tudi dve plani grobišči, eno je bilo odkrito že konec 19. stoletja , na drugem je Jernej Pečnik leta 1903 skopal 30 grobov. Domnevamo, da bi starejšeželeznodobnemu gomilnemu grobišču pripadajoče naselje lahko bilo na polotoku v Pustem Gradcu ali na nedavno odkritem prazgodovinskem gradišču na Velikem Cirniku.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - N ajdišče predstavlja eno kompleksnejših in pomembnejših prazgodovinskih grobišč v jugovzhodni Sloveniji . - P estrost in izraznost oblik gradiva iz grobov kaže na bogastvo belokranjske ga prostora v iztekajoči se dobi starejše železne dobe in bistveno pripomore k razumevanju tega obdobja v Beli Krajini, kjer se kaže dokaj samosvoj razvoj glede na prostor Dolenjske . - J e pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheolo ško, zgodovinsko in znanstveno proučevanje . - N ajdišče predstavlja pomemben prazgodovinski kompleks v dolini Lahinje in ga je potrebno razumeti in obravnavati skupaj z okoliškimi prazgodovinskimi najdišči v Brezniku, Obrhu pri Dragatušu, Velikem Nerajcu, Pus tem Gradcu itd.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9)

Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem ( in situ) ; - dopust na (zaželena) je p rezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kultur ne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 6 Ime: Vinica - Arheološko najdišče Šlemine EŠD: 9625

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska ob čina: Vinica Parcelna številka: *78/3, 1004, 1005/1, 1006, 1007/1, 1007/2, 1008/1, 1008/2, 1010/1, 1010/2, 1011/1, 1011/2, 1011/3, 1012, 1013/1, 1013/2, 1013/3, 1014/1, 1014/2, 1015/1, 1016, 1017, 1023, 1024, 1025/1, 1025/2, 1025/3, 1025/4, 1063/1, 1063/ 2, 1064, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071, 1072, 1073, 1074, 1075, 1076, 1077, 1081/1, 1081/2 - del, 1081/3 - del, 1081/4 - del, 1081/5 - del, 1081/6, , 1081/9, 1081/10 - del, 1081/11 - del, 1083, 1084 - del, 1085 - del, 1086 - del, 1087 - del, 1088 - del, 1089, 1091/2, 1092/2, 1093/1, 1094/2, 1095/2, 1095/3, 1096 - del, 1097/1, 1099/1, 1099/2, 1099/3, 1099/4, 1100, 1102, 1169 - del, 1170/1, 1170/2, 1171, 1172, 1173, 1174, 1177, 1178, 1180/1, 1180/2, 1180/3, 1180/4, 1181, 1182, 1183, 1184, 1185/1, 1185/3, 1185/4, 1186, 1192, 1193/1, 1193/2, 1193/3, 1194/1, 1196, 1197, 1198/6, 1198/7, 1203/1, 1203/2, 1203/3, 1205, 2372/6 - del, 2372/7 - del, 2373/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Severno od vasi Golek pri Vinici je 300 m visok, z gozdom poraščen hrib Šlemine, na katerem so dobro vidni ostan ki utrjenega železnodobnega naselja, ki še ni bilo sistematično raziskano. Gradišče na Šleminah je bilo ovalne oblike, s severne in južne strani je dobro zavarovano s strmimi pobočji, medtem ko je na zahodni strani dostop najlažji.

Severno od naselbine n a Šleminah stojita dve srednje veliki gomili, kateri je delno prekopala vojvodinja Mecklenburška v začetku 20. stol etja . Ob severnem vznožju hriba je danes travnato pobočje imenovano Stražni dol, kjer je vojvodinja Mecklenburška v začetku 20. stoletja izko pala obsežno grobišče, ki je štelo okrog 400 žganih in skeletnih grobov iz mlajše železne dobe (3. – 2. stoletje pr. n. št.). Ni znano, ali je grobišče izkopano v celoti. Danes je večina najdb iz planega grobišča v Peabodyjevem muzeju pri Harvardski univer zi v Cambridgeu (ZDA).

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - N ajdišče predstavlja pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje . - D aleč najpomembnejše arheološko najdišče, ki nam razodeva kulturno podobo Kolapijano, kateri ime so dobili po reki Kolpi (v antiki imenovana Colapis ). Na podlagi antičnih virov naj bi Kolapijani v mlajši železni dobi poseljevali dolino reke Kolpe in s tem hkrati kotlino Bele Krajine do Karlovca . - M aterialni ostanki, predvsem grobne najdbe iz viniške skupnosti kažejo na preplet in sodelovanje različnih plemen v mlajši železni dobi. Tako Kolapijani niso samo sprejemali kulturnih dobrin od sosedov (npr. Japodov, Tavriskov), ampak so znali us tvariti povsem izvirne izdelke;

- N ajdišče je dokaj lahko dostopno in dobro ohranjeno in bi lahko z ustrezno prezentacijo, ki ne ogroža kvalitet spomenika, pripomoglo k boljšemu razumevanju in zavedanju preteklosti tega območja.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem ( in situ) ; - dopustna (zaželena) je p rezentacija spomenika ter do stopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje dre vesnih štorov, na novo ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni, v kolikor niso pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna eno ta Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 7 Ime: Zapudje - Utrjena višinska nase lbina Veliki Kolečaj EŠD: 27897

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 4653/1, 4653/2, 4653/3, 4653/37, 4653/38, 4653/39, 4653/4, 4653/40, 4653/41, 4653/42, 4653/43, 4653/44, 4653/45, 4653/46, 4653/ 47, 4653/48, 4653/49, 4653/5, 4653/50, 4653/51, 4653/52, 4653/53, 4653/54, 4653/55, 4653/56, 4653/57, 4653/58, 4653/59, 4653/6, 4653/60, 4653/61, 4653/62, 4653/63, 4653/64, 4653/65, 4653/66, 4653/7, 4653/8, 4653/9

Katastrska občina: Radenci Parcelna štev ilka: 2287/1, 2287/110, 2287/111, 2287/61, 2287/62, 2287/63, 2287/64, 2287/65, 2287/66, 2287/67, 2287/68, 2287/69, 2287/70, 2287/71, 2287/72, 2287/73, 2287/74, 2287/75, 2287/76, 2287/77, 2287/78, 2287/79, 2287/80, 2287/81, 2287/82, 2287/83, 2287/84, 2287/ 85, 2287/86, 2287/87, 2287/88, 2287/89, 2287/90, 2287/91, 2287/92

Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: 2603/9, 2603/10, 2603/11, 2603/12, 2603/13, 2603/14, 2603/15, 2603/17, 2603/18, 2603/30, 2603/32

Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: 3204/83, 3204/84, 3204/85, 3204/86, 3204/87, 3204 /88, 3204/89, 3204/90, 3204/91, 3204/92, 3204/93, 3204/94, 3204/95, 3204/96, 3204/97, 3204/98, 3204/99, 3204/100, 3204/101, 3204/102, 3204/103, 3204/104, 3204/105, 3204/106, 3204/107, 3204/108, 3204/109, 3204/110, 3204/111, 3204/112, 3204/113, 3204/114, 32 04/115, 3204/116, 3204/117, 3204/118, 3204/119, 3204/120, 3204/121, 3204/122, 3204/145, 3204/146, 3204/147, 3204/148, 3204/149, 3204/150, 3204/151, 3204/152, 3204/153, 3204/154, 3204/155, 3204/156, 3204/157, 3204/158, 3204/159, 3204/160

OPIS ENOTE (A - 4) J ugozahodno od Zapudja se iz Poljanske gore, ki na zahodni strani obroblja Belo Krajino, dviga 690 m visok hrib Veliki Kolečaj. Na njem so dobro vidni ostanki utrjene višinske naselbine omejene s kamnitim obodnim zidom ali nasipom. Notranjost naselbine je p recej strma, le na južnem in severovzhodnem delu naselbine so vidne manjše naselbinske terase. Razen dveh manjših sond v notranjosti naselbine, najdišče še ni bilo sistematično raziskano. Slučajne, detektorske najdbe kažejo na poznoantični vojaški značaj n aselbine, ki je nadzorovala naravni prehod iz Bele Krajine v Poljansko dolino in na Kočevsko.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - A rheološko najdišče predstavlja eno redko poznanih in bolje ohranjenih poznoantičnih naselbin v jugovzhodni Sloveniji . - J e pomemben vir informacij o človekovi preteklosti v poznoantičnem obdobju in predstavlja strokovni potencial za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Zgodovinski, arheološki in pros torski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) ter po sebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem ( in situ) ; - dopustna (zaželena) je p rezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, na novo ustvarjanje vla k, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni , v kolikor niso pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine ; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasj a pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Martin Pungerčar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 8 Ime: Zapudje - Gradišče Nerajski Cirnik EŠD: 30362

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 440/1, 441/1, 444/4, 452, 453/1, 453/2, 454, 455, 456, 457, 458, 459, 461, 462, 463, 464/1, 464/2, 465, 466, 467, 468, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 480, 485, 486, 487/1, 487/2, 487/3, 487/4, 489/1, 489/2, 490/1, 490/2, 491, 492/1, 492/2, 493/1, 493/2, 494/1, 494/2, 497/1, 497/2, 498/1, 498/2, 499, 500, 501, 502, 503, 504, 507, 510, 511, 512, 515, 516, 519, 520, 523, 524, 527, 528, 530/1, 530/2, 531, 532, 533, 534/1, 534/2, 534/3, 534/4, 534/5, 534/6, 535, 536, 537/1, 537/2, 537/3, 537/4, 538, 539/1, 539/2, 540/1, 540/2, 541/1, 541/2, 541/3, 541/4, 542/1, 542/2, 543/1, 543/2, 544, 545, 546, 547, 550, 551/1, 551/2, 552, 555, 556, 558, 559, 560, 561, 562, 563/1, 563/2, 564/1, 564/2, 565/1, 565/2, 566/1, 566/2, 567, 568, 569/1, 569/2, 569/3, 569/4, 570, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581/1, 581/2, 582, 583, 585/1, 585/2, 586/1, 586/2, 586/3, 586/4, 587, 588, 589/1, 589/3, 589/4, 589/5, 590/1, 590/3, 590/4, 591/1, 591/2, 592, 593, 5 94/1, 594/2, 594/3, 595/1, 595/2, 596/1, 596/2, 597/1, 597/2, 597/3, 597/4, 597/5, 598/2, 598/3, 598/4, 598/5, 598/6, 598/7, 599, 600, 601/1, 601/2

OPIS ENOTE (A - 4) Najdišče leži na 242 m visokem, z gozdom poraslim hribom Nerajski Cirnik, južno od Obrškega polja, zahodno od vasi Mali in Veliki Nerajec. Prazgodovinsko gradišče je bilo odkrito na podlagi interpretacije lidarskega snemanja, invazivnih arheoloških raziska v na najdišču še ni bilo. Po celotnem najdišču je moč najti odlomke prazgodovinske keramike in hišnega lepa. Gradišče je ovalne oblike, z vseh strani obdano z nasipom. V tlorisu meri dobrih 16 ha in s tem predstavlja enega večjih prazgodovinskih gradišč v Sloveniji. Naselbino lahko povežemo z najbližje znanim pripadajočim gomilnim grobiščem v Velikem Nerajcu, ki je bilo deloma raziskano v začetku 2 0 . stol etja .

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - N ajdišče predstavlja en večjih in bolje ohranjenih praz godovinskih gradišč v Sloveniji. - J e pomemben vir informacij o človekovi preteklosti v starejši železni dobi in tako predstavlja sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje prazgodovinske poselitve na območju osredn je Slovenije. - N ajdišče predstavlja osrednji naselitveni kompleks v prazgodovinskem obdobju v dolini Lahinje in ga je potrebno razmeti in obravnavati skupaj z okoliškimi prazgodovinskimi najdišči v Brezniku, Obrhu pri Dragatušu, Velikem Nerajcu, Pustem Grad cu itd. Tako predstavlja enega močnejših centrov v starejši želez ni dobi v jugovzhodni Sloveniji. - N a jugozahodni strani se obod naselbine lepo ujema z današnjim katastrskim načrtom, ista situacija je vidna že na Franciscejskem katastru (1823 - 1869) . Sklepam o lahko, da se je novodobna parcelacija prilagodila prazgodovinski ureditvi prostora.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEG A REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenost i; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem ( in situ) ; - dopustna (zaželena) je p rezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - g ospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z ve ljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, na novo ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni, v kolikor niso pridobljeni kulturnovarstveni pogoji in sog lasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Stavbe ( profane )

Foto: Tomaž Golob, ZVKDS, Območna enote Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 9 Ime: Vinica - Grad EŠD: 813

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 124/5, 125/5, 2374 /8 - del, 2374/9

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *288, 38/11, 38/12, 45, 46/1, 46/2, 48/2, 48/3, 49, 122/3, 124/4, 124/5, 125/1, 125/5, 125/6, 125/7, 126/1, 126/4, 126/5 - del, 127/2, 2371/4, 2374/7, 2374/8, 2374/9

OPIS ENOTE (A - 4) Kapelo sv. Katarine iz prve polovice 15. stoletja so leta 1476 nadzidali v obrambno - razgledni stolp in jo vpeli v trško obrambno obzidje. Leta 1556 so obrambni stolp nad kapelo povišali in ob njej dogradili gra jske trakte z notranjim dvoriščem. Grad je bil prenovljen še med leti 1584 in 1590 ter konec 18. stoletja, vendar je pričel počasi izgubljati na pomenu že po ustanovitvi Karlovca leta 1579, zaradi česar so porušili zahodni in severni trakt gradu ter zasuli grajsko klet. V zadnjem stoletju je bil grad del manjše kmečke domačije in leta 2015 prenovljen v hotel.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - G rad Vinica je bil del utrjenega protiturškega naselja ob južni meji cesarstva in j e služil prvenstveno kot štab vojaškega poveljstva ter skladišče hrane in orožja. V Beli krajini sta imela podobno zasnovo še gradova Vinica in Pol jane, na Kočevskem pa Kostel . - O bmejna utrdba Vinica je bila za deželno obrambo pomembnejša in arhitekturno k akovostnejša od utrjenih gradov in naselbin Pobrežje in Kostel. V Vinici se je zadrževala in zbirala deželna vojska, tu pa je bilo tudi njeno osrednje oskrbovalno središče. V gradu je bila urejena tudi osrednja obveščevalna postaja za deželno obrambo pred Turki . - E na osrednjih kakovosti gradu Vinica je poznogotska kapela sv. Katarine z rebrastim obokom in šilastoločnim kamnitim portalom, ki so ga ob preureditvi kapele in izgradnji gradu sredi 16. stoletja prestavili iz vhodne fasade kapele v prvo nadstropje gradu . - G rad je bil leta 2015 prenovljen po načrtih arhitektke Maruše Zorec v hotel. Prenova izkazuje pestro stavbno zgodovino gradu od obrambnega objekta, ki je bil d el protiturške naselbine, da bi dosegel svoj najnižji družbeni status konec 19. stoletja in večji del 20. stoletja, ko je bil del kmečke domačije, od leta 2015 pa je sodobno urejen hotel . - N adaljnje razvojne možnosti gradu se kažejo v rekonstrukciji severnega in zahodnega trakta gradu ter revitalizaciji osrednje grajske kleti, ki je še vedno zasuta.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - L ega v prostoru . - S ta vbn a struktur a in kompozicij a. - V edute in zemeljske plasti.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik veljajo splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni re žim za arheološka najdišča (A - 9.2), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju i n vsebinam spomeni ka: - v arovati je potrebno zgodovinske, kulturne, arhitekturne in likovne vrednote spomenika v celoti, v njihovi i zvirnosti in neokrnje nosti, ter vse vedute spomenika; - d ovoljeni sta prenova gradu za stanovanjsko, muzejsko, hotelsko ali drugo turistično in kulturno namembnost ter interpolacija novih stavbnih tel es v nekdanjih gabaritih gradu; - z notraj območja spomen ika je prepo vedano urediti javno parkirišče; - o hranjati je potrebno zemeljske plasti z more bitnimi arheološkimi ostalinami; - p repovedano je odkopavati in zasipavati teren; - p repovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z na dzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in pr ezentacijo kulturnega spomenika; - d ovoljeno je izvajati sanitarno čiščenje območja gradu.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČ JA (A - 10) Velja splošni varstveni re žim za vplivna območja (A - 10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Tomaž Golob, ZVKDS, Območna enote Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 10 Im e: Pobrežje pri Adlešičih - Območje gradu EŠD: 9560

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *1/1, *1/2, *2, *3, 762/1, 762/2, 762/3, 762/4, 762/5, 763/8, 763/9 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PRE DLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *1/1, *1/2, *2, *293, *3, *9/1, *9/2, 725/1, 725/10, 725/11 - del, 725/12, 725/9, 746, 753, 754/1, 754/2, 754/3, 754/4, 754/5, 754/6, 754/7, 754/8, 755/1, 755/13, 755/14, 755/2, 755/4 , 755/6, 755/7, 755/8, 757, 758/1, 758/2, 759, 760, 761, 762/1, 762/2, 762/3, 762/4, 762/5, 763/1, 763/2, 763/3, 763/4, 763/5, 763/65181 - del, 5186/2 - del, 5186/3 - del, 5187/1, 5204 - del, , 763/7, 763/8, 763/9, 764, 765 - del, 770/1, 770/3, 770/4 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Mogočno protiturško trdnjavo je leta 1547 zgradil general Vojne krajine Ivan Lenković. Znotraj utrdbenega sistema je bilo poleg dvonadstropnega objekta Generalije tudi trško naselje s cerkvijo sv. Flor i jana. Grad je bil požgan med drugo svetovno vojno in j e danes razvalina.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O bširno območje gradu Pobrežje prištevamo v skupino utrjenih renesančnih gradov iz sredine 16. stoletja, ki so bila načrtno grajena na južni meji v obrambo proti Turkom i n so poleg osrednjega objekta, imenovanega tudi Generalija, v katerem so bili sedež poveljstva, orožarna in kašča, obsegala tudi naselje hiš vojakov in njihovih družin ter cerkvico. V Beli krajini sta imela podobno zasnovo še gradova Vinica in P oljane, na Kočevskem pa Kostel . - P oudarjeno obrambno vlogo utrjenega gradu in izključno vojaško službo njegovih prebivalcev izkazuje tudi podatek, da so ga ti zapustili kmalu po prenehanju turške nevarnosti in po ljudskem izročilu ustanovili bližnjo vas Purga. Od nekd anje naselb ine v gradu danes ni več sledov . - Razvaline c e rkv e sv. Flor i jana iz leta 1697 ( opuščena po letu 1859 ). - G eneralija je današnjo podobo dobila okoli leta 1700, ko so v drugem nadstropju uredili svečano dvorano z iluzionistično poslikavo, od katere so ohra njeni le še posamezni fragmenti; - D anašnji pomen propadajočega grajskega območja je zaradi svojevrstne zasnove in prvotne namembnosti zgolj znanstveni in v določeni meri še izobraževalni, žal pa v njem ni prepoznan razvojni pomen.

VAROVANE SESTAVI NE SPOMENIKA (A - 6) - L ega v prostoru . - S tavbn a struktur a in kompozicij a . - V edute in zemeljske plasti.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik veljajo splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za arheološka najdišča ( A - 9.2), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju i n vsebinam spomeniškega območja : - v arovati je potrebno zgodovinske, kulturne, arhitekturne, likovne in krajinske vrednote v celoti, v njihovi izvirnosti in neokr nje nosti, ter vse vedute spomenika; - o hranjati je potrebno topološke, morfolološke in tipološke značilnosti prostora ter njegovo zg odovinsko pogojeno organizacijo; - d ovoljena je sanacija in prezentacija grajskih razvalin ali njihova celovita prenova za mu zejsko ali drugo kulturno in turistično namembnost z možnostjo interpoliranja novih stavbnih teles v nekdanjih gabaritih Generalije, grajskih stolpov in drugih pripadajočih objektov; - na podlagi rezultatov arheoloških raziskav, analogij in preučitve zgod ovinskih virov je dovoljena izgradnja hiš in obnova kapele sv. Flor i jana v območju nekdanje grajsk e naselbine; - znotraj območja spomenika je prepo vedano urediti javno parkirišče; - prepovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključn o z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in pr ezentacijo kulturnega spomenika; - dovoljeno je izvajati sanitarno čiščenje območja gradu.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št .: 11 Ime: Breznik pri Črnomlju - Dvorec Turn EŠD: 19940

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7)

Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 4708 - del

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: *121, *122, *125, 1119/17, 1119/19, 1119/20, 1124/1, 1124/2, 1124/3, 1125/1, 1125/2, 1125/3, 1126, 1129, 1130/1, 1130/2, 1131, 1132, 1133, 1134, 1776/10 - del, 1778/6, 1778/7, 1779

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 2629/1, 26 29/8, 2631, 4708 - del

Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: 2741/2, 2741/3

OPIS ENOTE (A - 4) Renesančni dvorec iz 16. stoletja z obrambnim stolpom in obzidjem stoji na platoju na d izvirom potoka Podturnščica. K en onadstropni pravokotni stavbi, ki je ohranila preproste, v gotski tradiciji izdelane neprofilirane okenske in vratne okvire, so nekoliko kasneje prizidali še obzidano dvorišče z obrambnim stolpom ter stanova njski trakt, ki je današnji čas dočakal kot ru šev ina. Ob dvorcu so ohranjeni vrt z mogočnim kamnitim opornim zidom, grajska zidanica, ruševine hleva in ob izviru Podturnščice tudi nekdanji mlin, ki sooblikujejo v sebi zaključen in ambientalno izpostavljen kulturni milje in nekdanjo gospodarsko organizira nost dvorca.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - D vorec izkazuje kontinuiteto fevdalne organizacije v tem prostoru od srednjega veka, ko je na tem mestu stal manjši utrjeni dvor, do 3. četrtine 19. stoletja , ko je bil dokončno zapuščen . - D vorec je bil v 16. stol etju zaradi pogoste turške nevarnosti dodatno utrjen, v 18. stoletju pa so ob njem uredili prostor z gospodarskimi objekti, kot so mlin, zidanica in hlev, ter vrt z mogočnimi kamnitimi opornimi zidovi, ki danes oblikuj ejo edinstven krajinski ambient .

- D ružbeni pomen dvorca se izkazuje tudi v neprekinjenem lastništvu družine Adam od osemdesetih let 19. stoletja do danes in v njihovih prizadevanjih po programski in arhitekturni prenovi dvorca . - V edutno izpostavljeno območje dv orca pomembno sooblikuje podobo naselja Breznik.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - L ega v prostoru . - S t avbn a struktur a in kompozicij a. - P rostorske poteze, vedute in zemeljske plasti.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik veljajo splošni va rstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni reži m za stavbe (A - 9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagoje n značaju in vsebinam spomenika : - v arovati je potrebno zgodovinske, kulturne, arhitekturne in likovne vrednote spomenika v celoti, v nj ihovi izvirnosti in neokrnje nosti, ter vse vedute spomenika; - d ovoljeni sta prenova gradu za stanovanjsko, muzejsko, hotelsko ali drugo turistično in kulturno namembnost ter interpolacija novih stavbnih tel es v nekdanjih gabaritih gradu; - z notraj območja spo menika je prepo vedano urediti javno parkirišče; - o hranjati je potrebno zemeljske plasti z more bitnimi arheološkimi ostalinami; - p repovedano je odkopavati in zasipavati teren, - p repovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadze mno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in pr ezentacijo kulturnega spomenika; - d ovoljeno je izvajati sanitarno čiščenje območja gradu.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, O bmočna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 12 Ime: Dečina - Špeharjeva hiša EŠD: 10088

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *83, 1447

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *83, 1441, 1447, 2297/18 - del, 2301 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Šp eharjeva hiša s hišno številko Dečina 4 stoji v gručastem jedru vasi ob cesti Stari trg ob Kolpi – Radenci. Prvi podatki o stanovanjski hiši so izpričani že leta 1822, ko je bila v franciscejskem katastru vrisana manjša zidana stavba , postavljena vzporedno s plastnicami. Prvotna zasnova stavbe je ohranjena v severnem delu obstoječe stanovanjske hiše . Obstoječa stavba ima pravokoten tloris in je del no zidana iz kamna, delno lesena in ometana. Streha je simetrična dvokapnica, pokrita z betonsko kritino. Stavba je v celoti podkletena. Kletni del tvorita dva večja prostora, ki služita kot klet in hlev. Vhod v bivalno etažo vodi skozi kamnit, bogato ornamentiran portal z napisom Jožef Spehar in letnico 1878. Bogato ornamentirana so tudi lesena dvokrilna vrata. V h iši je ohranjen razpored prostorov iz druge polovice 19. stoletja. Podstrešje je leseno, njegova hodna površina pa je oblikovana s tr adicionalnim apnenim estrihom.

Špeharjeva hiša, Dečina 4, po tipologiji predstavlja vrhkletno hišo, ki so v preteklosti b ile značilne za Poljansko dolino ob Kolpi. Priča tudi o načinu življenja oz. bivanja in gospodarjenja v tem predelu Bele krajine. S svojo premišljeno postavitvijo v teren pa predstavlja tudi zelo dober primer racionalne izrabe prostora .

VREDNOTE, KI UTEM ELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5 ) - V rhkletna stavba stoji pod vznožjem hriba in je danes s slemenom obrnjena pravokotno na plastnice . - H iša predstavlja tip večje vrhkletne kmečke bivalne stavbe srednje velikega kmeta, z ohranjenim razporedom no tranjih prostorov . - J e priča gradbenega razvoja od nekdanje vzporedne posta vitve s plastnicami iz prve četrtine 19. stol s plastnicami do današnje pravokotne postav itve na plastnice . - P redstavlja odličen primer nekdanje racion alne in smotrne izrabe prostora in rabe gradbenega materiala iz neposredne okolice .

- G lede ornamentiranosti so izpostavljeni t.i. šivani vogali, kamnit portal z letnico 1878 in lesena dvokrilna vrata.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - L ega stavbe v prostoru . - O bstoječi gabariti stavbe in gradbeni materiali . - T lorisna razporeditev prostorov . - K amnit portal in stara vinska trta ob stavbi .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim z a kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in dodat ni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika : - o hranjanje arhitekturne zasnove in vsemi oblikovanimi elementi (tlorisi vseh etaž, streha, fasade s pripadajočimi dekorativnimi elementi fasade: delilni venec med etažama, obrobe okrog ok enskih in vratnih odprtin ; - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materia lih, strukturi in barvni podobi; - m orebitne poslovne dejavnosti v stavbi morajo prispeva ti k ohranjanju in predstavitvi pričevalnih kvalitet spomenika; - n a dvorišču ni dopustno postavljanje novih objektov, ohranja se odprt zelen prostor; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi t ehnikami in nara vnimi materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali dru ge arhitekturne elemente fasade; - p ri tehničnem posodabljanju spomenikov in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba ka r najbolj ohranja ti varovane sestavine spomenika; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukc ijo avt entične podobe spomenika; - o mogoča se predstavitev celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 13 Ime: Deskova vas - Hiša Deskova vas 21 EŠD : 25603

LEGA IN OBSEG PREDLAGA NEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: 604/4 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: 604/4

OPIS ENOTE (A - 4) Hiša Deskova vas 21 j e ohranjeni del nekdanje gručaste domačije, ki so ji po domače rekli »pri Kubečeh«. Hiša stoji v severozahodnem delu vasi, ob cesti iz Starega trga ob Kolpi proti Kovači vasi. Kubečeva hiša je zasnovana kot vrhhlevna stavba, ki je zidana iz kamna, izjema j e njen jugovzhodni vrhhlevni del, ki je lesen in ometan. Hiša ima na dvoriščni strani lesen gank. Z daljšo stranico je delno vkopana v breg. Njena notranjščina je več prostorna. Njen kletni del sestavljajo dve kleti, ki sta prvotno služili za spravilo polj ščin, svinjska kuhinja in hlev. Vrhhlevni del pa sestavljajo veža in predelana črna kuhinja z zidanim štedilnikom v osrednjem delu, l evo in desno pa se nahajajo še »hiša«, »zadnja hiša« in »štiblc«. Podstrešje je prazno, prvotno je bilo namenjeno shrambi ž ita. Posebnost hiše predstavlja bogata notranja oprema in zasebna zbirka starih predmetov. Hiša je bila zgrajena v obdobju med 1825 in 1869. V začetku 20. stoletja je bila delno predelana. V tem času je njeno glavno pročelje dobilo svojo sedanjo podobo, s trikotno frčado nad glavnim vhodom ter stilsko prepoznavna vhodna vrata.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost značilne kmečke hiše vrhhlevnega tipa v izvirni obliki . - R eprezentativnost tipa hiše za čas 19. in 20. stoletja na območ ju Starega trga z širšo okolico . - R eprezentativnost zunanje podobe hiše in njene tlorisne zasnove za obrtniški družbeni sloj oz. stil življenja . - D okumentarna vrednost ohranjene notranje opreme, ki priča o načinu življenja v tem delu Bele krajine . - G r adbenotehnična in obrtniška izvedba (npr. dekorativno členjena fasada, spremenjena črna kuhinja z zidanim štedilnikom, oboki v kleti..), ki priča o gradbenih in estetskih merilih , ki so na začetku 20. stoletja veljali v tem delu Poljan ske doline.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost stavbe v prost oru (višina, gabariti, volumen) . - T lorisna zasnova in gradbena substanca .

- F asadna dekoracija . - O blika in naklon strehe . - O blika oken . - O blika in materi alna substanca glavneg a portala . - O boki v kletnih prostorih . - Izvorna namembnost ( dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene ). - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spom enike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - s tene jugovzhodnega vogala hiše v vrhhlevnem delu se o hranja v leseni izvedbi. - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno pod rediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materia lom, strukturi in barvni podobi; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi t ehnikami in naravnim i materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali dru ge arhitekturne elemente fasade; - p ri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika ; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične pod obe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 1 4 Ime: Gorenji Radenci - Ivančeva hiša EŠD: 10093

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: 1050/2 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Radenci Parcelna šte vilka: 1050/1 - del, 1050/2 - del, 1050/3

OPIS ENOTE (A - 4) Ivančeva hiša stoji vzporedno s cesto v severnem delu gručaste vasi in ima hišno številko Gorenji Radenci 4. Ima pravokoten tloris, je enonadstropna in postavljena pravokotno na plastnice ter v celot i podkletena. Gre za vrhkletno hišo z gospodarskim kletnim delom in bivalnimi prostori v nadstropju. Kletni del tvorita dva večja prostora, ki imata gospodarsko funkcijo, saj sta služila kot klet in hlev, medtem ko je manjši d el kletnih prostorov služil tu di kot žganjekuha. Napis omenjene dejavnosti je še danes viden na fasadi. Vhod v bivalni del vodi po lesenem mostu, ki ima delno leseno, delno pa ka mnito ograjo. V hišo vstopimo skozi kamnit in ornamentiran portal, ki ima na sklepniku napis Ivan Rade in le tnico 1850. Hiša ima stara in dvokrilna vrata z ornamentom ribje kosti. Na zunanjščini je ohranjeno stavbno pohištvo in šivani vogali V hiši je ohranjen razpored notranjih prostorov iz sredine 19. stoletja. S treha je simetrična dvokapnica in pokrita z opeč nim zareznikom. Oba zatrepa imata leseno vertikalno obitje.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - H iša s svojo lokacijo predstavlja premišljen odnos človeka do okolja oziroma nazoren primer razvoja poselitve prost ora in njegov e gospodarne rabe . - S tavba s svojo vertikalnim gabaritom in namembnostjo predstavlja tip vrhkletne kmečke hiše, kakršne so bile v preteklosti značilne za Poljansko dolino ob reki Kolpi . - J e priča gradbenega razvoja kmečkih hiš v tem območju in neposredne rabe gradbenega ma teriala iz neposredne okolice . - J e priča načina življenja in gospod arjenja sred nje velikega kmeta od sredine 19 . stoletja do danes. - Ivančeva hiša, Gorenji Radenci 4, predstavlja tip v rhkletne hiše, kakršne so bile v preteklosti značil ne za Poljansko dolino ob reki Kolpi. Priča tudi o načinu življenja in gospodarjenja srednje velikega gospodarja v tem predelu Bele krajine. Hkrati s svojo premišljeno postavitvijo na terenu predstavlja tudi zelo nazoren primer razvoja poselitve prostora i n njegove gospodarske rabe.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - O bstoječi gabarit i stavbe ter oblika in naklon strehe . - G radbeni materiali . - K amnit portal , šivani vogali , napis na fasadi in stavbno pohištvo . - L ega hiše v prostoru in vedute.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVN EGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) in dodatni varstveni režim : - v arov anje kamnite in vrhkletne kašče; - v arovanje obstoječega skednja; - v arovanje dvorišča, na katerem ni dopustno postavljanje novih objektov, ohra nja se odprt zelen prosto r; - p odrejanje vsake rabe prostora in posegov ohranjanju značilne prostorske podobe spomenika, prostorskih razmerij ter varo vanju kvalitetnih pogledov nanj; - p repoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ogr aj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vod ov, rekla mnih in drugih panojev; - p repoved postavljanja nosilce reklam in drugih oznak ter njihovo nameščanje na fasade ali na druge sestavne dele domačije; - p repoved vseh posegov, ki bi lahko škodljivo vplivali na spomenik.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 15 Ime: Preloka - Šola EŠD : 24967

LEGA IN OBSEG PR EDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *2/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Stavba nekdanje šole stoji nad vzhodnim delom naselja, v neposredni bližini župnijskega areala, tj. župnišča s cerkvijo sv. Trojice in pokopališčem ob nje j. Šola, ki je bila zgrajena po načrtu okrajnega arhitekta Wilhelma Dollhoffa iz Novega mesta, je zasnovana kot enonadstropna stavba s triosnimi dekorativno členjenimi fasadami in štirikapno streho. V osi glavne fasade je v pritličju vgrajen kamnit portal z dvokrilnimi masivnimi vrati. Stavba je skoraj v celoti tudi podkletena. Kletni prostori so obokani. Prostori v njenem pritličju in prvem nadstropju so razporejeni skladno s funkcionalnimi potrebami in orientacijo. Servisni prostori so razporejeni ob seve rni stranici in v severovzhodnem vogalu (stopnišče, stranišča), bivalni in delovni prostori pa ob južni in zahodni strani stavbe. V pritličju, ki je bilo prvotno namenjeno učiteljevem stanovanju, so kuhinja s shrambo in večja učilnica. V prvem nadstropju s e tloris iz pritličja ponovi: poleg večnamenske sobe je bila še ena večja učilnica. Sedanjo podobo je šola dobila po prenovi leta 1926, ki jo je vodil mestni stavbenik Pavel Bren iz Novega mesta. V novozgrajenem šolskem poslopju se je začel pouk leta 1866 . Leta 1922 se je šola razvila v dvorazredno in nato leta 1934 v trirazredno. Šola je delovala tudi med drugo svetovno vojno. Po vojni je do leta 1959 delovala kot dvooddelčna šola. S šolsko reformo je bila spremenjena v enooddelčno šolo, v kateri so se v kombiniranem pouku izobraževali učenci vseh osem razredov. Leta 1963 je postala podružnica osnovne šole v Adlešičih, po letu 1966 pa podružnica osnovne šole v Vinici. Od leta 1979 v njej ni več pouka.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPO MENIK (A - 5) - O hranjenost šole v izvirni obliki . - P rostorski pomen stavbe, ki po kvaliteti gradnje izstopa iz ostalega vaškega stavbnega fonda in zaradi svoje izpostavljene lege sestavlja značilno veduto kraja . - M aterialna pričevalnost o nekdanji šolski deja vnosti v kraju in d okumentarna vrednost o razvoju šolske dejavnosti v Beli krajini . - G radbenotehnična in obrtniška izvedba (npr. dekorativno členjena fasada, oboki v kleti, stopnišče, dekorativna poslikava notranjih prostorov), ki priča o gradbenih in estet skih merilih , ki so v prvi četrtini 20. stoletja veljali za državna šolska poslopja.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen) . - T lorisna zasnova in gradbena substanca . - F asadna dekoracija . - O bl ika in naklon strehe . - O blika oken . - O blika in materialna substanca glavnega portala . - O boki v kletnih prostorih . - P rvotna namembnost, dopuščena pa je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in pr ostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebna določi la : - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednoten ih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - p ri tehničnem posodabljanju spomenika in z agotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v s tanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Spomenik nima lastnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja spomenika Preloka – Cerkev sv. Trojice (EŠD 2173).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 16 Ime: Žuniči - Domačija Šokčev d vor E ŠD: 7603

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Žu niči Parcelna številka: 166/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Žuniči Parcelna številka: 163/5, 163/6 - del, 166/1, 166/2, 168, 496/1 - del, 496/6 - del, 496/8 - del, 503/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Domačija Šokčev d v or s hišno številko Žuniči 2 stoji tik ob cesti v zahodnem delu gručaste vasi in predstavlja tip štiristranične zaprte domačije, ki je tradicionalno značilna za Belo krajino. Njen stavbni r az voj lahko spremljamo od prve četrtine 19. stoletja oziroma leta 1 824, ko je bila zabeležena na franciscejskem katastru. Takrat je bila vrisana le hiša brez gospodarskih poslopij. Današnjo š tiristranično domačijo zaprtega tipa pa oblikujejo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki oklepajo notranje dvorišče. Hiša pr avokotnega tlorisa je delno vkopana v breg in podkletena. Podkleteni del je razdeljen v hlev in klet. Bivalni del hiše je razdeljen na tri prostore: na veliko sobo, malo sobo in kuhinjo. Streha je simetrična dvokapnica, pokrita z opečno kritino. Na dvorišč ni strani hiše teče pokrit zunanji hodnik, iz katerega je dostop do glavnega vhoda v hišo. Na ganku sta tudi zunanje stranišče in ''škafnica'' za vodo. Pravokotno na stanovanjsko hišo je postavljena lesena lopa, vzporedno s hišo pa delno podkleten skedenj , pokrit s slamnato kritino. Tretjo stranico dvorišča zapira delno zidana in delno lesena stena, ki se odpira z velikimi lesenimi dvokrilnimi vrati. Prostor med posameznimi stavbami služi kot manjše dvorišče ali dvor, na katerem je tudi kapnica iz leta 19 30. Pri tem lahko ugotavljamo vpliv tovrstnega tradicionalnega sta vbarstva in nanj vezanih znanj , hkrati pa nam domačija priča tudi o načinu življenja in gospodarjenja nekdanjih lastnikov. Domačija je bila temeljito obnovljena v letih 1996 – 2000 in je name njena promocijski ter informacijski dejavnosti Krajinskega parka Kolpa.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - V tlorisni zasnovi predstavlja skupina stavb z dvoriščem v sredini tip štiristr anične zaprte domačije . - Š okčeva hiš a sama po sebi predstavlja tip vrhhlevne hiše z ohranjenim razporedo m notranjih prostorov . - K mečka hiša je vrisana v franciscejskem katastru iz prve četrtine 19. stoletja, ostale stavbe pa so bili dodane s kasnejšim razvojem v skladu z lokalnim izroči lom postavitve in gradnje stavb.

- D omačija je kot celota priča gradbenega razvoja in rabe gradbenih materialov iz neposredne okolice, znanj in izkušenj tradicionalnih mojstrov ter gmot nega stanja nekdanjih lastnikov . - O b stavbnem razvoju je domačija tudi pri ča spreminjanja načina življenja in gospodarjenja nekdanjih la stnikov v 19. in 20. stoletju .

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - O bstoječi gabariti same domačije in po s ameznih sta vb . - O blika, zunan ja podoba in gradbeni materiali domačije ter posameznih stavb . - R azporeditev notranjih prostorov . - L ega, tlorisna zasnova domačije in vedute.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim z a kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika : - v arovanje arhitekturnih, etnoloških, in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh njegovih značilnih ve dut; - p repoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin objekta, ki s o ovrednotene kot del spomenika; - p repoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, talne plasti, tlorise in gabarite spomenika, njegovo poslikavo in opremo ter v druge značilne stilne elemente spomenika, razen v primeru vzdržev alnih posegov, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne dediščine; - v sake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekon strukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika; - z notraj varovanega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav; - i zjemoma so posegi dovoljeni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in s kulturnovarstvenim soglasjem, ki ga odobri pristojna služba za v arstvo kulturne dediščine; - o mogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje sp omenika in njegovih spomeniških kvalitet.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) in dodatni varstveni režim: - o hranjanju značilne prostorske podobe spomenika, prostorskih razmerij ter va ro vanju kvalitetnih pogledov nanj; - p repoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vod ov, reklamnih in drugih panojev; - p repoved vseh posegov, ki bi lahko škodljivo vplivali na spomenik.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Stavbe ( sakralne )

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 17 Ime: Adlešiči - Cerkev sv. Nikolaja EŠD: 1595

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOME NIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *183

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *180/2 - del, *183, *233, 1, 169/1 - del, 169/2, 4694, 4695, 4697, 5144/1, 5145, 514 6, 5149, 5151/1, 5152/1, 5152/2, 5153/1, 5153/2, 5181 - del, 5183/8 - del, 5183/9 - del, 5186/1 - del, 5349/2, 5349/3, 5349/4, 5349/5

OPIS ENOTE (A - 4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču na robu vasi je v pisanih virih prvič navedena leta 1334 kot podr užnica župnije Podzemelj. Podoba njene današnje arhitekture, sestavljene iz ravno zaključenega prezbiterija s križnim obokom v notranjosti, banjasto obokane po dolžne ladje in pred njeno zahodno fasado prislonjenim zvonikom, je rezultat temeljite barokizaci je v drugi polovici 18. stoletja. Glavni oltar iz leta 1782, delo Georga Perga, je leta 1868 prenovil metliški podobar Jernej Jereb. Stranska oltarja, izdelana v novo baročni podobarski tradiciji, sta iz druge polovice 19. stoletja. Na oltarjih so slike Si mona Ogrina in Tomaža Fantonija s konca 19. stoletja. Na v z hodni fasadi prezbiterija je vzidan spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni , na južni steni ladje pa spominska plošča zamolčanim žrtvam .

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI S POMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju . - Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših stavb v Beli krajini je delno ohranila avtentično stavbno substanco in konstru kcijsko zasnovo obdobja zrelega srednjega veka, visokega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe.

- J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umet nostnem patrimoniju Bele krajine . - Oltarna oprema je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - G lavni oltar, podpisan Georg Perg in datiran z letom 1782, je zaenkrat edino poznano delo tega podobarja v Beli krajini . - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v ka terem je nastala. - P rednica današnje cerkvene stavbe, v pisanih virih navedena leta 1334, je ena najstarejših cerkva v Beli krajini in priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže v tem delu Slovenije .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ug otavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območj e (A - 1 0.1 ) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 18 Ime: Belčji Vrh - Cerkev sv. Helene EŠD: 1797

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska obči na: Belčji vrh Parcelna številka: *23

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Belčji vrh Parcelna številka: *23, *26/1, *26/2, *28/2, *159, 26 - del, 28, 632/1, 632/2, 2902/1 - del, 2904/1 - del, 2905/1 - del

OPIS ENOT E (A - 4) Proti vzhodu orientirana cerkev, postavljena na zahodnem robu vasi, je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. Srednjeveška stavba, katere ostanki so skriti v cerkveni ladji, je bila barokizirana v sredini 18. stoletja, ko je bil pozidan obstoječ prezbiterij. Leta 1834 je bil pozidan zvonik. Večje predelav e , ki so poenotile ladjo in prezbiterij, so bile izvedene tudi v drugi polovici 19. stoletja. Glavni oltar iz leta 1891 je izdelal podobar Karel Poglajen, stranski oltar ohranja baročne oblike 18 . stoletja. Na ladijski steni slavoloka so vidni fragmenti dveh plasti figuralnih poslikav, od katerih je starejša verjetno nastala v delavniškem krogi t. im. hrvaških slikarjev iz 16. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - C erkev ohranja prostorsko izročilo srednjeveške stavbe, predstavlja višinsko dominanto kraja, opredeljuje rob naselja in njegovo značilno zahodno veduto . - Arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega srednjega veka, visokega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - F ragme nti stenske poslikave, predvsem tiste iz 16. stoletja, pričajo o prisotnosti t.i. hrvaških slikarjev (malarjev) v Beli krajini. - R aznolika motivika oltarne in druge opreme ter poslikave priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih likovno e stetskih potencialih, povezavah z večjimi umetnostnimi središči ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju . - V sebinski, simbolni in pros torski odnos med spomenikom in njegovo okolico .

- A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, tudi tista, skrita pod nivojem obstoječih tlakov, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, vrata, slavolok) . - M oreb itni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki . - D ekorativna členitev zunanjščine . - S truktura sten z ometi in poslikavo na ladijski steni slavoloka ter morebitnimi drugimi poslikavami pod beleži . - O ltar n a oprema in drugi likovno izr az iti elementi .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar u gotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območ je (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 19 Ime: Bojanci - Cerkev Obglavljenja sv. Janeza Krstnika EŠD: 12913

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA ( A - 7) Katastrska občina: Bojanci Parcelna številka: *1, 139/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Bojanci Parcelna številka: *1, 40 - del, 41 - del, 42 - del, 107/1 - del, 107/2 - del, 107/6, 112/1, 112/2, 113/1, 113/2 , 113/3, 114, 115, 116, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 118, 119, 125, 128, 137, 138, 139/1, 139/2, 139/3, 139/4, 140/1 - del, 142 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev Obglavljena sv. Janeza Krstnika (srbsko: Crkva Usekovanje glave svetog Jovana Krstitelja) , ki stoji na pokopališču med Gornjimi in Dolnjimi Bojanci, je bila verjetno pozidana v 18. stoletju in je nadomestila neko starejšo prednico. Njeno arhitekturo oblikuje podolžna pravokotna ladja s polkrožnim zaključkom oltarnega prostora. Pred vhodno fasado je prislon jen zvonik s piramidasto streho. V notranjosti loči ladjo in oltarni del ikonostas, značilen za pravoslavne cerkve, na katerem so podobe svetnikov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba je vezana na pravoslavno uskoško etnično enklavo v vasi Bojanci, kar ji daje poseben pomen , ne le v belokranjskem prostoru, ampak tudi širše . - Cerkvena a rhitektura priča o gradbenih stilnih tokovih 18. stoletja v Beli krajini, prilagojenih pravoslavni liturgiji . - Arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega baroka, 19. stoletja in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkvena oprema je ohranila svojo avtentično stavbno substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe.

- P okopališče je eno od treh pravoslavnih pokopališč v Beli krajini , kjer še opravljajo pokope, in edino, ki je loci rano ob cerkveni stavbi , kar mu daje veliko kulturno zgodovinsko vrednost. - N agrobniki z napisi v cirilici, nastali do 2. svetovne vojne, so velika izjema v našem spomeniškem gradivu.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos me d spomenikom in njegovo okolico. - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni s tavbni detajli (okna, vrata…). - V sa cerkvena oprema z vsemi sestavnimi deli, posebej še ikonostas, cerkvene klopi in drugi likovno izraziti element i. - P okopališče, p osebej še nagrobniki v cirilici.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4 ) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 1 0.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 20 Ime: Butoraj - Cerkev sv. Marka EŠD: 1740

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Butoraj Parcelna številka: *93

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Butoraj Parcelna številka: *93, 1874 - del, 187 5/1, 1875/2, 1875/3, 1876, 1882, 1883, 1884/4, 1884/5, 1884/6, 1884/7, 1885, 1886, 1891/1, 1891/2, 1894, 1895, 1896, 1897, 1899, 1900/1, 1900/2, 1901, 1902/1, 1902/2, 1903/1, 1903/2, 1904, 1905/1, 1905/2, 1905/3, 1905/4, 1905/5, 1905/6, 1907, 1908, 1909, 1 913, 1914, 1915, 1917, 2822/12 - del, 2822/3 - del, 2822/7 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev, ki stoji izven vasi, je v pisanih virih prič navedena leta 1526. Ostanek srednjeveške stavbe je skrit v zidovih podolžne ladje, h kateri so na vzhodni strani verjetno v 18. stoletju prislonili tristrano zaključen prezbiterij, k zahodni pa zvonik. G lavni in edini oltar je delo metliškega podobarja Jerneja Jereba iz leta 1894. Bronasta zvonova iz leta 1930 sta bila pripeljana po drugi svetovni vojni iz porušene cerkve v Svetlem Potoku na Kočevskem.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SP OMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v vasi. Zaradi izpostavljene lege je cerkev vidna skoraj iz cele Bele krajine. - Cerkvena arhitektura kot ena redkih sredn jeveških v Beli krajini ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega srednjega veka, 18., 19. in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - G lavni oltar, izdelek Jerneja Jereba iz M etlike iz leta 1894, je pomemben za poznavanj e opusa tega metliškega podobarja. - Cerkev je označevala mejo mestnega pomerija na njegovi jugovzhodni strani.

- R aznolika motivika oltarne opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovi likovno estets kih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastal.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, njegova izjemna lega in višinska dominanta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom i n njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost , originalna stavbna substanca , stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli . - Oltarna oprema z vsemi sestavinami (kipi in drugo okrasje). - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih del ov pod obstoječimi tlaki.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vp livno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 21 Ime: Črnomelj - Cerkev sv. Boštjana v Mestni lozi EŠD: 1741

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMEN IKA (A - 7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: *223

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: *223, 855 - del, 857/1 - del, 857/2 - del , 858/2

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev stoji na same m sredi Mestne loze severozahodno od Črnomlja. V pisanih virih je prvič kot kapela navedena leta 1510. Njeno arhitekturo so leta 1646 razširili v cerkev, okoli katere so pokopavali umrle za kugo in kolero. Domnevno pokopališče lahko pričakujemo tudi jugovz hodno od cerkve, na parc. št. 858/2, k. o. Črnomelj, ki je v lasti Župnije Črnomelj. Parcela je zamejena in od sosednjih parcel ločena z dobro vidnim zemljenim nasipom, v višino ohranjenim do enega metra. Cerkveno arhitekturo oblikujejo prezbiterij, podolž na ladja in v njeno fasado vkomponiran zvonik s korenasto streho. Glavni in edini oltar je izdelal tirolski podobar Konrad Skaza okoli leta 1904, ko je bila cerkev temeljito obnovljena.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega srednjega veka, 19. in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - K apela, v virih navedena leta 151 0, dopolnjuje lokacije srednjeveških cerkva in kapel v Beli krajini. - C erkev je gradilo mesto Črnomelj ob eni od kužnih epidemij z namenom, da okoli nje uredi pokopališče za kužne, kar predstavlja v Beli krajini izjemen primer. - C erkev je označevala mejo mestnega pomerija na njenem severozahodnem delu . - C erkev priča o verski pripadnosti Črnomaljcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je bila stavba pozidana in opremljena.

VAROVANE SESTAVINE SPOME NIKA (A - 6) - Pojavnost spomenika v prostoru. - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - Arhitekturna zasnova cerkve , njena name m bnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (portala , okna…) . - Struktu r a sten z ometi in beleži. - Glavni in edini oltar, izdelek podobarja Konrada Skaze iz okoli leta 1904.

- M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristo jna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 22 Ime: Dalnje Njive - Cerkev sv. Marka EŠD: 2267

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOME NIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *162 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *144/51, *144/55, *161, 4435/4, 4437/12, 4437/14, 4443/1, 4444/3 - del, 4444 /4, 4444/5, 4445 - del, 4446 - del, 4457/3 - del, 4457/4, 4548/1, 4549 - del, 4712/1 - del, 4741 - del, 7114, 7115, 7116, 7117, 7118 - del, 7132, 7133, 7146, 7147

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev z letnico na portalu 1737 stoji ob cesti na vzhodnem robu vasi. Njeno proti vzhodu orientirano arhitekturo se stavljajo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja, odprta lopa in zvonik z odprtimi linami (zvonik na preslico) nad vhodno fasado. Fasade in stene v notranjosti so okrašene z značilno dekorativno ornamentiko. Glavni in edini oltar, izdelan v baročn i tradiciji, je iz sredine 19. stoletja, ko je bila cerkev obnovljena po požaru leta 1857.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zrele ga baroka, 19. stoletja in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - C erkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - D ekorativna členitev fasad in notranjosti dopolnjuje tovrstno poslikavo, značilno za vaške podružnice takšnega arhitekturnega tipa v južnem delu Bele krajine. - C erkev priča o verski pripadnosti prebivalcev O bkolpja, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je bila stavba pozidana in opremljena.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - Pojavnost spomenika v prostoru in nj egova lega v naselju . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - Arhitekturna zasnova cerkve , njena namembnost, ori ginalna stavbna substanca , stavbna členitev in posamezni stavbni detajli (portal, okna, slavolok). - Stru ktura sten z ometi in poslikavami . - G lavni in edini oltar iz sredine 19. stoletja in vsi njegovi sestavni deli.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 23 Ime: Dame lj - Cerkev sv. Mihaela EŠD: 2662

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Damelj Parcelna številka: *144/1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Damelj Parcelna številka: *144/1, 24/14 - del, 708/1, 708/2, 709 - del, 710/1 - del, 710/2, 710/3, 942/2 - del, 943 - del, 944 - del, 945 - del, 946/2 - del, 954/1, 954/2, 955, 956/1, 956/2, 957/1, 957/2, 961/1, 1136/3 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev sv. Mihaela na vaškem pokopališču, obdanem s kamnitim zidcem z izredno slikovito vhodno partijo, je datirana z letom 1664. Njeno arhitekturo oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja, katere vhodna stranica preide v zvončnico (zvonik na preslico, zvonik z odprtimi linami) in pred njo prislonjena odprt a lopa. V zaključnih stranicah prezbiterija so nameščena šilasto oblikovana okna, ki posnemajo gotsko tradicijo. Odmeve gotskega oblikovanja najdemo tudi na oboku prezbiterija, ki ga členijo rebra psevdo gotskega obokanja. Podolžna ladja ima raven strop. G lavni in edini oltar kaže stilne elemente 17. stoletja, a je bil temeljito predelan v 19. stoletju. Zunanjost in notranjost stavbe je členjena z dekorativnimi ornamenti (ogelniki, v krog vrisane zvezde), ki so večinoma še skriti pod sekundarnimi beleži.

V REDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba j e ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - C erkvena arhitektura iz leta 1664 priča, da so se stilne forme gotske stavbne tradicije v odmak njenih pokrajinah še dolgo ohranile tudi po tem, ko v v ečjih središčih niso bile več aktualne . - Arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zgodnjega baroka, 19. stoletja in 2o. stoletja ter s tem velik potencia l za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Cerkvena oprema je ohranila svojo avtentično stavbno substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - D ekorativna členitev fasad in notran josti, pa tudi oltarna oprem a, oblikujejo podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli krajini .

- V zhodni del cerkvene arhitekture oblikuje skupaj z vhodnim portalom na pokopališče in lipo ob njem izredno slikovit in kvaliteten ambient.

VAROVANE SEST AVINE SPOMENIKA (A - 6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - Arhitekturna zasnova cerkve , njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev t er posamezni detajli (slavolok, portal, okna, rebrovje …) . - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - G lavni in edini oltar z vsemi sestavnimi deli . - K amnit zidec okoli pokopališča in zidan vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 1 0.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 24 Ime: Dobli če - Cerkev sv. Janeza Evangelista EŠD: 1730

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: *94

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: *2 , *3/1, *94, *328, 254 - del, 256/1 - del, 286, 289, 290/1 - del, 762, 766 - del, 3573/1 - del, 3598 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev stoji na pokopališču zahodno nad vasjo. Čeprav je neka cerkev na tem mestu v listinah navedena že leta 1334, je bila sedanja stavba pozi dana leta 1843 in posvečena leta 1863. Njeno dokaj ambiciozna arhitekturo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in ob stik ladje ter prezbiterija postavljen visok zvonik, pozidan na kvadratni tlorisni zasnovi. Oltarna oprema je iz 1 9. stoletja, notranjost je leta 1895 poslikal France Blaznik. Pri vhodu v zakristijo iz leta 1934 je vzidana spominska plošča Janezu Vrtinu (1844 - 1899), slovenskemu škofu v Združenih državah Amerike.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOM ENIK (A - 5) - S tavba ohranja lokacijo ene od najstarejših arhivsko izpričanih cerkva v Beli krajini . - C erkvena arhitektura iz 19. stoletja je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historični h gradbenih materialov in njihove uporabe . - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - B ogata cerkvena oprema in poslikava je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izv irni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe . - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem k ontekstu časa, v katerem je nastala.

- V sa oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli (kipi in drugo okrasje) in drugi likovno izraziti elementi (križev pot …) . - S truktura sten in poslikava Franceta Blaznika iz leta 1895 v notranjosti cerkve . - S pominska plošča škofu Janezu Vrtinu (1844 - 1899), vzidana na steno zakristije . - G rob in nagrobnik Paula Lacknerja (1826 - 1899) in njegov ega zeta Mathiasa St ieneta na pokopališču ob cerkvi. - Nagrobniki z napisi v nemščini, postavljeni ob pokopališkem zidu pod mrliško vežico. - K amnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spom enik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za spominske objekt e in kraje (A - 9 . 4) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10 .1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 2 5 Ime: Dragovanja vas - Cerkev sv. Ožbolta EŠD: 1800

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina : Tanča gora Parcelna številka: *61/1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *61/1, 688/2, 692/1, 694, 695/1, 695/2, 3391

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev pri pokopališču nad vasjo je v pi sanih virih prvikrat navedena leta 1526. D eli poznosrednjeveške stavbe so najverjetneje v ključeni v cerkveno ladjo, ki so ji na vzhodni strani dodali trapezasto oblikovan prezbiterij, na zahodni pa leta 1835 zvonik. Notranjost pokriva banjast obok s sosvod nicami. Na zaključni steni prezbiterija je naslikana arhitektura oltarja, delo Josepha Wilhelma iz leta 1826. Novogotski oltar iz leta 1876 je izdelek Matija Žure, kip sv. Ožbolta je iz 17. stoletja. Slika Križanja (olje na platnu) je delo slikarja Mihaela Kambiča iz leta 1934. V cerkvi visi tudi Slika Marije Snežne z letnico 1741.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi st rukturami v naselju in izjemen krajinski poudarek, ki daje prostoru pod Poljansko goro značilno prepoznavnost . - Cerkev sodi v skupino najstarejših sakralnih stavb v Beli krajini. - C erkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstruk cijsko zasnovo od obdobja poznega srednjega veka preko poznega baroka do 19. in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in r azvoja v umetn ostnem patrimoniju Bele krajine.

- S lika Križanja, izdelek slikarja Mihaela Kambiča iz leta 1934, je edino njegovo delo, ohranjeno v domači cerkvi. - R aznolika motivika oltarne in cerkvene opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihov ih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru , njegova lega in višinska dominanta. - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spom enikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve , njena namembnost, vsa še ohranjena originalna stavbna substanca , stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (slavolok, portal, okna.. . ). - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi p oslikavami pod beleži. - N aslikana arhitektura oltarja na zaključni steni prezbiterija, delo Josepha Wilhelma iz leta 1826 . - G lavni in edini oltar, izdelek Matije Žure iz leta 1876 , z vsemi sestavnimi deli ( tabernakelj, kipi in drugo okrasje) . - S lik i Naš e ljube Gospe iz leta 1903 in Križanja (olje na platnu) iz leta 1934 , del i slikarja Mihaela Kambiča in slika Marije Snežne (olje na lesu) s signaturami 1741, 1826 in 1 902 . - Zvon iz leta 1816, ki ga je vlil Vincent Samassa iz Ljubljane. - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki . - K amnit pokopališki zid.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , ter dodatni varstveni rež im, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - S anacija zadnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete stavbe. - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njeg ovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni r ežim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 26 Ime: Golek pri Dragatušu - Cerkev sv. Antona Puščavnika EŠD: 1799

LEGA IN OBSEG PRE DLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Golek Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Golek Parcelna številka: *1, *135, 14, 15, 16, 17/1, 17/2, 18, 20, 21/1, 21/2, 21/3, 22, 172, 767 - del, 768/1 - del, 768/2 - del, 769 - del, 772, 1766/8 - del, 1773 - del, 1775/2 - del, 2720 - del, 2722, 2723, 2724, 2725

OPIS ENOTE (A - 4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču jugozahodno od vasi je prvič navedena v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz le ta 1689. Njen o arhitektur o, ki verjetno ni starejša od 17. stoletja, oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja in pred njeno zahodno fasado prislonjen zvonik, vključen v lopo s polkrožnimi loki. Baročno koncipirano notranjost pokriva banja st obok s sosvodnicami. Glavni oltar je izdelek podobarja Karla Poglajena iz Šentruperta iz leta 1889, iz 19. stoletja je tudi stranski oltar sv. Florijana. Na južn i fasad i ladje je vzidan kamnit nagrobnik Matije Primitza (1792 - 1855), in njegove žene Ane ( 1795 - 1858), lastnikov graščine Turn pri Brezniku.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL T URNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvoten izjemen krajinski poudarek, ki daje ravnini severno od Dr agatuša značilno prepoznav nost. - P oznobaročna arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od obdobja zgodnjega baroka do 19. stoletja in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetn ostnem patrimoniju Bele krajine. - R aznolika motivika oltarne in cerkvene opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

- V sa oltarna oprema in vsi njeni sestavni deli (kipi, svečniki...) . - K amnit nagrobnik Matije Primitza (1792 - 1855), in njegove žene Ane (1795 - 1858) vzidan v južno steno ladje . - K amnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , ter dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - Sanacija za dnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete stavbe. - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. 27 Ime: Gornji Suhor pri Vinici - Cerkev sv. Fabijana in Boštjana EŠD: 2660

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stara lipa Parcelna številka: *47/4

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katas trska občina: Stara lipa Parcelna številka: *47/4, 1840 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Proti vzhodu orientirana cerkev, ki stoji »na vrtcu« sredi zaraščajočih se steljnikov na vrhu z gozdom poraslega hriba nad vasjo, je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. N jeno v osnovi še srednjeveško arhitekturo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij z rebrastim obokom in zazidanimi gotskimi okni, podolžna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjena lopa in k njeni južni fasadi prislonjen novogotski zvonik, ki je let a 1929 nadomestil zvonik z odprtimi linami nad glavnim vhodom. Na fasadah ladje in prezbiterija so vidni ostanki dekorativne poslikave, enako tudi na oboku prezbiterija. Glavni oltar iz leta 1658 je prenovil Jernej Jereb leta 1891. V kapeli v pritličju zvo nika je oltar sv. Antona Puščavnika.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvoten prostorsko izredno izpostavljen ambie n t, ki daje krajini značilno prepoznavnost. - C erkvena ohranja originalno stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od pozne gotike preko baroka do prvih desetletij 20. stoletja ter s tem velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe . - Poznogotska arhitektura je n epogrešljiv člen v skupini v Beli krajini zelo redkih srednjeveških cerkva z ohranjenimi avtentičnimi stilnimi arhitekturnimi elementi. - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetno stnem patrimoniju Bele krajine. - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala. - D o druge svetovne vojne in še nekaj let po njej so k sv etemu Antona Puščavnika 18. januarja množično romali in se priporočali za zdravje živine prebivalci O b kolpja, pa tudi pravoslavci z Bojancev , kar je pomemben element ljudske pobožnosti v nesnovni dediščini Bele krajine.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve ku lturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Ve lja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 28 Ime: Griblje - Cerkev sv. Vida EŠD: 2122

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Griblje Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Griblje Parcelna številka: *1, *2, *4/4, 1022/1, 1024, 1025, 1026/10, 1026/7, 1027, 2677 - del, 2678, 5246 - del, 5248, 5249, 5250, 5251, 5255 - del, 5257 - del, 5258, 5260 - del, 5268, 5269, 5270, 5271, 5272, 5273, 5274, 5275, 5276, 5277, 5278, 5279 - del, 5280, 5281, 5282 - del, 5299, 5301

OPIS ENOTE (A - 4) Proti v zhodu orientirana cerkev na pokopališču na gričku južno od vasi je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. To stavbo je nadomestila baročna cerkev, katere enotno arhitekturo sestavljajo pravokoten prezbiterij s posnetima vogaloma, pravokotna ladja z zaob ljenima ogloma proti prezbiteriju, prostorna lopa pred zahodno fasado ladje in na južni strani prislonjen zvonik z novogotsko streho. Notranjost je enoten baročen prostor, pokrit z banjastim obokom, katerega nosi profiliran večni zidec, ki sloni na pilastr ih. Tlak je sestavljen iz kamnitih plošč. Glavni oltar je izdelek metliškega podobarja Jerneja Jereba iz leta 1901, oltarno sliko je leta 1890 naslikal France Blaznik. Jerebovo delo je tudi južni stranski oltar sv. Valentina, stranska kipa sta izdelek Ferd inanda Stufflesserja. Prižnica ohranja baročne stilne oblike.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo izpostavljeno leto na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi s tavbnimi strukturami v nase lju. - B aročna cerkvena arhitektura je predstavlja dokaj ambiciozno vaško podružnico, katere značilno slikovitos t sooblikujejo lipe. - C erkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zrelega baroka in s tem v elik potencial za poznavanje historičnih gradbeni h materialov in njihove uporabe. - B ogata cerkvena oprema je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe . - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih estetskih po tencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru in njegova lega in višinska dominanta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in nje govo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca ter posamezni stavbni detajli (profiliran zidni zidec, sosvodnice, pilastri) . - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki . - S truktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod beleži . - V sa oltarna oprema z vsemi sestavinami (kipi, slike in drugo okrasje), cerkvene klopi, ograja pevskega kora in drugi izraziti likovni elementi (steklen lestenec, križev pot) . - O riginaln o kamnito tlakovanje. - K amnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varst veni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avt entične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 29 Ime: Hrast pri Vinici - Cerkev sv. Roka EŠD: 2659

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Hrast pri Vinici Parcelna številka: *77

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA P REDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Hrast pri Vinici Parcelna številka: *18, *22, *26, *76, *77, *91, *93 - del, 1, 2/3, 14 - del, 306 - del, 1105/1 - del, 1107/2, 1122/4 - del, 2576/7 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Proti vzhodu orientirana cerkev sredi vasi je v pisanih virih prvikrat navedena leta 1526, ko je bila posvečena Materi Božji. Njen p atrocinij je bil spremenjen ob barokizaciji v tretji četrtini 18. stoletja. Takrat je cerkev dobila tudi obstoječ tristrano zaključen prezbiterij, prislonjen k pravokotni srednjeveški ladji, pred katero stoji zvonik s piramidasto streho. Streha ladje in prezbiterija je kupolasta, pokrita s pločevino. Na fasadah ladje sta pod novim ometom ohranjeni vsaj dve plasti starejš ih ometov s poslikav ami . V osnovi še baročen glavni o ltar je bil v 19. stoletju temeljito predelan. Oltarna slika sv. Roka je delo kranjskega slikarja Wisiaka iz leta 1874.

- S truktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži . - G lavni oltar z vsemi sestavinami, poseb ej s sliko sv. Roka iz leta 1874, delom slikarja Wisiaka iz Kranja.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi o krnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 30 Ime: Kovača vas nad Kolpo - Cerkev sv. Antona Padovans kega EŠD: 2 771

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *107

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *107, *118 , 902/1 - del, 903/1 - del, 903/2, 907, 908, 909, 910, 913/3, 914, 915, 916, 917/1, 917/2, 918, 919/2, 920/3, 922/2, 923, 924, 925, 926, 927/1, 927/2, 928, 929, 937, 938, 939, 940, 941, 942/1, 942/2, 942/3, 943, 944/1, 944/2, 945, 946, 947, 948/1, 948/2, 955/1 , 955/2, 956, 957, 958/1, 958/2, 959/1, 959/2, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 968, 969

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na razglednem griču nad vasjo je bila pozidana v poznem srednjem veku in barokizirana v 18. stoletju. Od prvotne arhitekture je ohranjen proti vzhodu obrnjen poznogotski prezbiterij, ob barokizaciji spremenjen v stransko kapelo. Cerkev je pogorela l eta 1938. Razvaline so bile obnovljene ob prelomu 20. in 21. stoletja, notranjost pa opremljena s slikami Maksima Sedeja mlajšega.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - I zjemna lega v prostoru, ki določa prepoznavnost pokraji ne v Poljanski dolini, opredeljuje stavbo kot eno od prostorsko najpomembnejših v Beli krajini. - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja pozne gotike in zrelega baroka ter s tem velik potencial za poznav anje historičnih gradbeni h materialov in njihove uporabe. - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoju v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - S tavba je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zv ončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Sodobna s likarska oprema, delo slikarja Maksima Sedeja mlajšega, je ena kvalitetnejših v naših sakralnih prostorih.

- O prema cerkve, delo slikarja Maksima Sedeja mlajšega ( Križev pot, slike Poslednja sodba, Poljansk a Marij a in Anton Martin Slomš e k) in Jožeta Pavlakoviča (krilni oltarček v kapeli) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni reži m za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične p odobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št .: 31 Ime: Miliči - Cerkev sv. Petra in Pavla EŠD: 10096

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Marindol Parcelna številka: *19

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Marindol Parcelna številka: *18, *19, 1095 - del, 1101, 1102, 1103/2, 1103/3, 1314, 1315/1, 1315/2, 1316, 1317, 1318, 1319/1, 1319/2, 1320, 1321, 1322, 1323/1, 1323/2, 1323/3, 1323/4, 1323/5, 1324, 1325, 1326, 1327/1, 1327/2, 1327/3, 1328/1, 1328/2, 1329, 1330, 1331, 1332, 1 335, 1336/1, 1336/2, 1337/1, 1337/2, 1338, 1339/1, 1339/2, 1339/3, 1340/1, 1340/2, 1340/3, 1341, 1342, 1343, 1344/1, 1344/2, 1345, 1346, 1350/4, 1350/5, 1353/1, 1353/2, 1354/1, 1354/2, 1355, 1356, 1358/1, 1358/2 - del, 1359 - del, 1360 - del, 1361 - del, 1362, 136 3/1, 1363/2, 1363/3, 1364, 1365/1, 1365/2, 1365/3, 1366, 1367, 1368/1, 1368/2, 1369, 1370, 1373, 1374, 1375, 1376, 1377/1, 1377/2, 1965/1 - del, 1968 - del, 1969, 1970, 1971, 2016, 2017, 2018

OPIS ENOTE (A - 4) Pravoslavna cerkev, postavljena na rahli vzpetini nad zahodnim robom vasi, je bila pozidana leta 1912. Njena arhitektura, ki jo oblikujejo polkrožna apsida, podolžna ladja in zvonik, vpet v njeno vhodno fasado, izdaja historicistične stilne elemente nove romanike. Fasade so členjene z dekorativnimi elemen ti, ki poudarjajo posamezne sestavne dele stavbe. Apsida je obokana s polkupolo, ladja pa je pokrita z ravnim lesenim in ometanim stropom. Nad vhodom v ladjo je lesen kor, iz katerega je dostop v zvonik. Ladjo in oltarni prostor loči ikonostas, značilen za pravoslavne cerkve, na njem pa so podobe svetnikov in posameznih svetopisemskih prizorov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi s trukturami v naselju.

- Izpostavljena lega v širšem prostoru uvršča cerkev med ambientalno najbolj kvalitetne spomenike Bele krajine. - Enotno pozidana cerkvena arhitektura je odraz neo stilnih gradbenih tokov v prvih desetletjih 20. stoletja in ena redkih sakralnih arhitektur iz tega časa v Beli krajini. - Arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo z začetka 20. stoletja in s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkev je vezana na pravos lavno uskoško etnično enklavo v vaseh Miliči in Marindol, kar ji daje poseben pomen ne le v belokranjskem prostoru, ampak tudi širše.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, nje gova lega in višinska dominanta. - A rhitekturna z asnova cerkve , njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli . - V sa cerkvena oprema in vse podobe, ki sestavljajo ikonostas . - V sa slikana okna (vitraji) . - Cerkveni arhiv.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMEN IKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , va rstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bo jan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 32 Ime: Naklo v Beli krajini - Cerkev sv. Jakoba EŠD: 1733

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *25 2, *254, 1959/4

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *252, *253, *254, 1959/4, 1959/5, 1959/6, 1960, 1961, 1962/1 - del, 1962/2, 1963, 1968/1, 1970/1, 1971, 5290/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Pravilno orientirana cerkev, ki stoji na vaškem pokopališču, obzidanem s kamnitim zidom, je v osnovi srednjeveška stavba. Njeno arhitekturo sestavljajo kratek, križno grebenasto obokan prezbiterij, pravokotna ladja, krita z lesenim in ometanim banjasti m obokom in k njeni vhodni stranici prislonjena odprta lopa. K severni stranici ladje je bil leta 1834 prislonjen masiven zvonik, ki je nadomestil starejši zvonik na preslico nad vhodno fasado. Stene in obok prezbiterija ter ladijsko in slavoločno steno po krivajo freske s konca 15. stoletja z zanimivo ikonografsko zasnovo. Nekaj manjših fragmentov poslikav najdemo tudi na stenah ladje. Na stenah in ob oboku ladje je figuralna in dekorativna poslikava Franceta Blaznika s konca 19. stoletja. Podobe križevega pota iz okoli leta 1834 stoletja so blizu delavnici Janeza Potočnika.

- F reske na stenah in oboku prezbiterija ter na l adijski steni slavoločne stene s konca 15. stoletja so ključen primer v skromnem f ondu srednjeveškega slikarstva v Beli krajini. - I konografska zasnova poslikave v prezbiteriju se oddaljuje od načel, uveljavljenih v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. Izstopa predvsem motiv »množičnega« prizora Kristusovega križanja, upodobljenega na s everni steni prezbiterija, ki je v slovenskem sredn jeveškem slikarstvu silno redek. - T ehnična odličnost in razmeroma visoka kvaliteta fresk govorita o naročilu nekih pomembnejših donatorjev, kar potrjujeta tudi figuri ob enem od gotskih oken v prezbiterij u . - K rižev pot, izdelek iz bližine delavnice Janeza Potočnika iz okoli leta 1834, je eden redkih še iz baročne tradicije izhajajočih križevih potov v Be li krajini in na Dolenjskem.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za spominske objek te in kraje (A - 9.2) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične p odobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10 .1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št .: 33 Ime: Obrh pri Dragatušu - Cerkev sv. Lovrenca EŠD: 1796

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *121

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Par celna številka: *120, *121, *122, 2461 - del, 2465, 2466, 2467, 2468, 2469, 2470, 4682/9 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču v zahodnem delu vasi je v virih prvič navedena leta 1427. Njeno arhitekturo sestavljajo poligonalno zaključen prezbiterij iz 17. stoletja, srednjeveška podolžna pravokotna ladja s pravokotnima romanskima oknoma na južni i n s polkrožnim kamnitim portalom na zahodni strani, nad katerim se dviguje zvonik na preslico ter pred njim prislonjena široka lopa. N otranjost je baročno obokana, v prezbiteriju stoji glavni in edini oltar, delo podobarja Janeza Poglajna iz leta 1891, izdelan v novogotskem stilu. Na južni fasadi ladje so bili leta 1992 odkriti fragmenti vitičaste bordure, ki so verjetno uokvirjali podob o svetega Krištofa. Fragmenti dveh plasti figuralnih in ornamentalnih poslikav so bili odkriti tudi v notranjosti na severni steni ladje in na delu slavoloka.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo lego ohran ila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju . - C erkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ob d o b ja pozne gotike do zrelega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - F ragmenti srednjeveške figuralne poslikave na zunanjosti in v notranjosti cerkve bogatijo izredno skromen fond tovrstnih poslikav v Beli krajini . - F ragment i poslikave iz 16. stoletja pričajo o prisotnosti t. im. hrvaških mojstrov v Beli krajini in dopolnjujejo izredno skromen fond tovrstnih poslikav v Beli krajini . - C erkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprti mi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezan a predvsem na obkolpski prostor. - S tavba ko t ena najstarejših cerkva v Beli krajini priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže v tem delu Slovenije .

- R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru in nje gova lega v naselju . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni detajli (portal, okna, slavolok) . - M orebitni o stanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki . - S truktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži . - G lavni in edini oltar, izdelek podobarja Janeza Poglajna iz leta 1891 . - K amnit zidec okoli pokopališča i n vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , ter dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomeni ka: - Sanacija zadnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete stavbe. - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 34 Ime: Otovec - Cerkev sv. Jerneja EŠD: 1735

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *337/3, *548

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tal čji vrh Parcelna številka: *337/1, *337/2, *337/3, *337/4, *548, 572, 573/1, 573/2, 573/3, 573/4, 574, 575, 576, 577, 578, 579/1, 579/2, 580/1, 580/2, 581/1, 581/2, 582/1, 582/2, 583, 584, 786/2, 814/2, 815, 816, 817, 819, 820, 824, 825, 827, 828, 829/1, 829/2, 830/1, 830/2, 831, 832, 833/1, 833/2, 836, 837/1, 837/2, 838/1, 838/2, 839/1, 839/2, 840, 841, 2456/2, 2456/3, 2456/4, 2456/6, 2459, 2460/1, 2460/2, 2463, 2464, 2465, 2468, 2469/1 - del, 2477/3, 2477/4, 2488 - del, 2490, 2491/1, 2491/2, 2491/3, 2492/1, 2492/2, 2496, 2498, 2500, 2504/1, 2504/2, 2505/1, 2505/2, 2505/3, 2505/4, 2506, 2507, 2508, 2509, 2511, 2514/1, 2514/2, 2515, 2516, 2517, 2518/1, 2518/2, 2519, 2520/1, 2520/2, 2521/1, 2521/2, 2521/3, 2521/4, 2522/1, 2522/2, 2523, 2524/1, 2524/2, 2526, 2527 , 2528/1, 2528/2, 2529, 2530, 2533/1, 2533/2, 2535/1, 2535/2, 2536/1, 2536/2, 2537/1, 2537/2, 2538, 2541 - del, 2543 - del, 5344 - del, 5364/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na pokopališču sredi travnikov in polj severozahodno od vasi je naslednica starejše stavbe , v pisanih virih navedene leta 1334 , njena obstoječa arhitektur a v obliki potegnjenega osmerokotnika pa je po vsej verjetnosti šele iz 18. stoletja. S estavljajo jo pravokoten prezbiterij s posnetima v og a loma, podolžna ladja in pred njeno vhodno stranico p rislonjen zvonik, pozidan v prvi polovici 19. stoletja. Prezbiterij je obokan s kupolo, ladjo pokriva banja s sosvodnicami. Pevski kor je vkomponiran v zvonik. Glavni in edini oltar s sliko sv. Jerneja je iz 19. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLAS ITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - I zpostavljena lega stavbe v prostoru predstavlja enega od krajinsko najpomembnejših spomenikov v Beli krajini . - B aročna cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik p otencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - A rhitektura predstavlja za belokranjske razmere kvaliteten primer baročnega sakralnega stavbarstva, zato je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoj a v umetn ostnem patrimoniju Bele krajine. - S tavba ohranja prostorsko izročilo starejše prednice, ki sodi v skupino najstarejših cerkva v Beli krajini in priča o priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže v tem delu Slovenije.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V P LIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10 .1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 35 Ime: Petrova vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika EŠD: 1737

LEGA I N OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *1, 5/2, 201/1, 201/2, 202, 205/1, 205/2, 206/1, 2 06/2, 206/3, 207/1, 207/5, 207/6, 207/7, 207/8, 208/1, 209/1, 209/2, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 218/1, 218/2, 218/3, 218/4, 219, 228, 233/1, 233/2, 237/1, 237/2, 242/1, 242/2, 243/1, 244/1, 244/3, 288, 289, 290/1, 291/1, 292/1, 293/1, 294/1, 295, 2 96, 298, 299/1, 299/2, 4561 - del, 4612/1, 4629 - del, 4631

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na pokopališču sredi polj in travnikov jugovzhodno od vasi je v pisanih virih prvikrat navedena leta 1526. Njeno proti vzhodu orientirano arhitekturo , ki je bila temeljito pre delana v 18. stoletju, sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij s posnetimi vogali, široka podolžna ladja, v kateri so lahko skriti ostanki starejše arhitekture, ter k njej prislonjen zvonik z novogotsko obliko strehe. Fasade prezbiterija in ladje so bi le prvotno členjene z vertikalnimi in horizontalnimi barvnimi pasovi. Notranjost je enoten baročen prostor s kupolo v prezbiteriju in banjastim obokom v ladji. Glavni oltar je iz leta 1892, južni stranski oltar ohranja rokokojske oblike, kipi na njem so ti rolsko delo (Demetz). Baročne stilne prvine ohranja tudi prižnica.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - I zpostavljena lega stavbe v prostoru predstavlja enega od krajinsko najpomembnejših spomenikov v Beli krajini . - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja srednjega veka , zrelega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - Stavba pomembno sooblikuje skupino najstarejših, v pisanih virih navedenih cerkva v Beli krajini - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta . - V sebinski, simbolni in prost orski odnos med spomenikom in njegovo okolico .

- A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (pevski kor, slavolok, pilastri…) . - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delo v pod obstoječimi tlaki . - S truktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži . - V sa oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli (kipi, svečniki in drugo okrasje), prižnica z vsemi sestavinami (baldahin, kipi, slika) in drugi likovno izraziti elementi (lestenec) . - B ronasti zvon iz leta 1878, izdelek Alberta Samasse .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o d oločil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEG A REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 36 Ime: Podklanec - Cerkev sv. Jožefa EŠD: 2658

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *134

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *132, *134, *135, 1319, 2369/10 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na severnem robu v breg položene vasi nad obkolpsko ravnico je v pisanih virih prvič na vedena leta 1526. Njeno proti vzhodu orientirano arhitekturo sestavljajo peterostrani prezbiterij, prislonjen k podolžni ladja, katere vhod na stena preide v zvonik z odprtimi linami (zvonik na preslico, zvončnica) in lopa z odprtim ostrešjem pred vhodno fasado. V zidovih ladje je ohranjena starejša, lahko še srednjeveška stavbna struktura, o čemer priča pokončno, na romanski način oblikovano okence v južni steni. Glavni in edini oltar z ornamentiko, značilno za 17. stoletje, je bil predelan leta 1887 . Na oboku in stenah prezbiterija ter na slavoločnem loku je pre z entirana figuralna in vegetabilna poslikava iz preloma 17. in 18. stoletja.

VRED NOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših ohranjenih stavb v Beli krajini je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo iz obdobja zrelega srednjega veka in baroka ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvo ja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - J e pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor . - G lavni i n edini oltar, ki izdaja stilne elemente 17. stoletja, je eden redkih še ohranjenih kosov oltarne opreme iz tega stoletja v Beli krajini, zato je izredno pomemben v poznavanju lokalne podobarske tradicije in njene povezave s kraji na hrvaški strani Kolpe . - F iguralna in vegetabilna poslikava v prezbiteriju, nastala na prelomu 17. in 18. stoletja, je zaenkrat edina iz tega časa ohranjena poslikava v Beli krajini in je odličen dokument o umetnostnih ambicijah od velikih središč odmaknjene lokalne skupnosti. - Raznolika motivika oltarne opreme in poslikave priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturnozgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastajala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v p rostoru, njegov vsebinski, simbolni in prostorski odnos do neposredne okolice . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna s ubstanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (slavolok, vrata, okenske odprtine) . - T lak iz apneneg a estriha pod obstoječim opečnim i tlako vci . - P okončno, na romanski način oblikovano okence v južni steni ladje . - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži (vogelniki, zvezde…) na fasadah . - G lavni oltar (zidana oltar na menza, lesen nastavek in njemu pripadajoči kipi) . - Fi guralna in vegetabilna poslikava iz preloma 17. in 18. stoletja na oboku in stenah prezbiterija ter na slavoločnem loku . - Z vonček v zvoniku .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik vel ja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrn itev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja sploš n i varstve ni režim za vplivno območje (A - 1 0.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, O bmočna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 37 Ime: Preloka - Cerkev sv. Trojice EŠD: 2173

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *304, 1208/25

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA O BMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *1, *2/1, *2/2, *304, *329, 1190, 1191, 1195, 1196, 1204/1, 1204/2, 1205, 1207, 1208/12, 1208/16, 1208/17, 1208/18, 1208/19, 1208/20, 1208/21, 1208/22, 1208/23, 1208/24, 12 08/25, 1208/4, 1208/5, 1209, 1210/1, 1210/2, 1213/10, 1213/11, 1213/3 - del, 1213/4, 1213/5, 1213/6, 1213/7, 1213/8, 1213/9, 1214/1, 1214/2, 1215/1, 1215/2, 1215/3, 1215/4, 1215/5, 1215/6, 1216/1, 1216/2, 1216/3, 1216/4, 1217/1, 1217/2, 1221/1, 1221/2, 1221/ 3, 1222, 1223, 1224, 1279/2, 1279/3, 1279/4, 1280/1, 1281, 1282, 1284, 1285, 5132/59, 5132/60, 5132/61, 5132/62, 5132/64 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev sv. Trojice na pokopališču na razglednem hribu Krtinjek zahodno od vasi je v zasnovi še srednjeveška stavb a, orientirana proti vzhodu. V pisanih virih je prvič izpričana leta 1334, a so njene predelave oz. povečave v 18. stoletju in v 19. stoletju zabrisale starejše arhitekturne elemente. Po izročilu naj bi bila to pravoslavna (vlaška) cerkev, posvečena sv. Ne delji, obsegala pa naj bi samo sedanji prezbiterij.

Arhitektura obstoječe cerkvene stavbe je sestavljena iz polkrožno sklenjenega prezbiterija, ki je enako širok kot podolžna ladja. K severni stranici prezbiterija je prislonjena zakristija, pred vhodno st eno ladje pa zvonik, pokrit s novogotsko streho. Prezbiterij je obokan z visečo kupolo, v zaključnem delu pa s polkupolo, ki sloni na pilastrih, prilagojenih tlorisni obliki prostora. Ladja ima banjast obok. Glavni oltar izdaja novo baročne stilne elemente . V cerkvi visijo tri slike, izdelek s. Pie Garantini iz leta 1956. Leseni lestenci in cerkvene klopi so bili izdelani po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika iz 50 - tih let 20. stoletja.

Na pokopališču, ki ga obdaja kamnit zidec, so ohranjeni nekateri starej ši kamniti nagrobniki, med katerimi izstopajo nagrobniki duhovnikov Alojza Jeriča in Josipa Kramariča, družine Pavlakovič ter grob gledališkega igralca Staneta Starešiniča (1921 – 1994). Ohranjeni so tudi posamezni litoželezni križi. Iz obdobja druge svetovn e vojne velja omeniti grob neznanega hrvaškega partizana, ki je z imenom Preloka - Partizanski grob (EŠD 10102) vpisan v Register nepremične kulturne dediščine, in grob družine Adlešič, kjer sta na nagrobniku izpisana padla sinova. Ob vhodu na pokopališče je bilo leta 1995 postavljeno spominsko obeležje zamolčanim žrtvam. Vsi našteti objekti so sestavni del spomenika.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prosto rsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - C erkev je zaradi izredno izpostavljene lege v prostoru eden od ambientalno najpomembnejših spomenikov v Beli krajini, ki bogati vedute obkolpskega pr ostora in mu daje prepoznavnost. - Cerkvena arh itektura, v kateri so skriti ostanki ene najstarejših cerkva v Beli krajini, je ohranila stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od zrelega srednjega veka preko baroka do 19. in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - L eseni lestenci in cerkvene klopi, izdelani po načrtih Jožeta Plečnika iz 50 - tih let 20. stoletja, pričaj o o njegovi ustvarjalnosti tudi pri manjših cerkvenih naročilih in o ambicioznosti naročnika . - Prednica današnje cerkvene stavbe, v pisanih virih navedena leta 1334, in priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže. Povečave in širitve cerkvene arhitekture pričajo o večanju pomena verskega središča vse od podružnice viniške župnije, preko lokalije, ustanovljene leta 1787, do župnije, ustanovljene 1860. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih l ikovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastajala. - S tarejši nagrobniki na pokopališču imajo velik kulturnozgodovinski pomen, partizanski grob in spominsko obeležje zamolčanim žrtvam pričajo o dogajanju med 2. svetovno vojno i n takoj po njej.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kul turne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ug otavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območj e (A - 10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Ob močna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 38 Ime: Pusti Gradec - Cerkev Vseh svetnikov EŠD: 1798

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *56

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *56, 888, 894/3

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev stoji na pok opališču, obdanem s kamnitim zidcem, na najvišjem delu polotoka v okljuku reke Lahinje. Polkrožen kamnit portal nosi 1638 in napis, da dal cerkev pozidati Matija Plasman. Njeno arhitekturo oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja in zvoni k z odprtimi linami nad vhodno fasado. Notranjost in zunanjost je okrašena z dekorativno poslikavo (vog e lniki, rozete, bandera…). Glavni in edini oltar je izdelek Jerebove podobarske delavnice v novo renesančni maniri iz prvih let 20. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju in na polotoku v okljuku reke Lahinje. - Cerkvena arhitektura oblikuje skupaj z naravnim okoljem izjemen am bient. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zgodnjega baroka in 19. stoletja te r s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - C erkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je znač ilna za južni del Bele krajine. - D ek orativna členitev fasad in notranjosti oblikuje podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli k rajini. - Zidava cerkve je povezan a z naročilom donatorja z danes porušenega gradu Pusti Gradec , kar kaže na njen izjemen status v času njenega nastanka . - N a cerkev se navezuje slikovito ljudsko ustno izročilo, zapisano v romantičnem duhu 19. stoletja , ki z avzema pomembno mesto v nesnovni dediščini Bele krajine .

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru , njegova lega in višinska domi nanta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico .

- A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni det ajli (okna, portal, slavolok) . - S truktura sten z o meti in dekorativna poslikava zunanjščine in notranjosti . - G lavni in edini oltar, izdelek Jerebove podobarske delavnice z začetka 20 . stoletja, z vsemi sestavinami. - K amnit zidec okoli pokopališča in vhodna partija na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽI MA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn o določil o : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega d ela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vpl ivno območje (A - 1 0.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 39 Ime: Rodine v Beli krajini - Cerkev Marije Poma gaj EŠD : 1734

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *205, 1445, 1450

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *204/1, *204/2, *205, *206, *207/1, *207/2, 1441, 1442, 1443, 1444, 1445, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1451/1, 1451/2, 1452/1, 1452/3, 1452/4, 1453, 1454, 1455, 1456, 1457/1, 1457/2, 1458, 1459, 1474, 1475, 1476, 1477, 1478 - del, 1479, 1482, 1483, 5291/15 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev stoji na koncu razpotegnjene vasi, ob stari cesti proti Planini. Pozidana je bila ob koncu 17. stoletja in je najverjetneje nadomestila eno od dveh starejših cerkva, navedenih v Valvasorjevi Slavi vojvodini Kranjske. Zasnovana je kot oktogona lno koncipirana arhitektura z izstopajočimi plitvimi kapelami iz vsake druge stranice. Nad portalom, pred katerim je prizidana zaprta lopa, se dviguje zvonik. Notranjost je pokrita s potlačeno kupolo. Glavni oltar iz leta 1884 je izdelek Jerebove podobarsk e delavnice iz Metlike. Nastavek starejšega oltarja z letnico 1696 in kvalitetno Marijino sliko je hranjen v črnomaljskem župnišču. Križev pot je zanimivo ljudsko delo iz druge polovice 19. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOM ENIK (A - 5) - S tavba, ki stoji na meji slovenske in kočevarske etnične poselitve, je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju pa tudi prostorsko izročilo dveh starejših prednic . - Cerkvena arhitektura je nepogrešljiva v skupini centralno zasnovanih cerkva 17. stoletja v Beli krajini in pomemben člen v poznavanju tovrstno koncipirane arhitekture na Dolenjskem, zato je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele k rajine in osrednje Dolenjske. - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zgodnjega baroka ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe .

- N astavek oltarja z letnico 1696 je ostanek enega najst arejših oltarjev v Beli krajini. - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala. - Cerkev je bila skozi stoletja zelo pomembna v ljudski pobožnosti, saj so k »Mariji H ilf« še nekaj let po drugi svetovni vojne odvijale vsakoletne prošnje procesije.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve ku lturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Ve lja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 40 Ime: Rožanec - Cerkev sv. Jurija EŠD: 1736

LEGA IN OBSEG PRE DLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *358

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *358, *359, 4345, 4346, 4348, 4349, 4350, 4620/1 - del

OPIS ENOTE Proti vzhodu orientirana cerkev stoji na pobočju nad mitrejem, na majhnem vaškem pokopališču, obdanem s kamnitim obzidjem. Čeprav se v pisanih prvikrat omenja šele leta 1526, je njena osnova gotovo še romanska, vsaj iz 13. stoletja. Poleg patrocinija govorita o tem polkrožni glavni portal in ostenje majhnega polkrožnega slavoloka v notranjščini. Srednjeveška zasnova cerkvene arhitekture je bila barokizirana v prvi polovici 17. stoletja. Takrat je dobila današnji prezbiterij in glavni oltar, ki ga je l eta 1903 predelal novomeški podobar France Vodnik. V zvoniku z odprtimi linami, oblečen em v štirioglato leseno konstrukcijo, visi zvon iz leta 1609, ulit v zvonarni Elija Somraka v Ljubljani.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - Cerkev je ena od najstarejših sakralnih stavb v Beli krajini, in ena redkih, ki izdaja romanske stilne elemente (kamnit portal, ostenje slavoloka). - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik p otencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - Stavba pomemben člen v skupini cerkva z zvoniki z odprtimi linami, ki so geografsko značilne za dolino Kolpe, izjemoma pa se pojavijo tudi v osrednjem delu Bele krajine, pre dvsem v bližini meje s Kočevske. - G lavni in edini oltar je eden redkih v Beli krajini, ki izdaja stilne elemente 17. stoletja .

VAROVANE SEST AVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost in lega spomenika v prostoru . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, gradbena substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni det ajl i ( slavolok, portal, okna ) . - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki . - S truktura sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži .

- G lavni in edini oltar ter vsa njegova oprema . - K amnit zid okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b u gotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVN EGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za v plivno območje (A - 1 0.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 41 Ime: Sinji vrh - Cerkev sv. Janeza Evangelista EŠD: 22 65

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: 490/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji v rh Parcelna številka: *2/1, *2/2, *3 - del, *4/3, *5/2, *62, 1/1, 2, 235/2 - del, 235/3, 236/1 - del, 236/2 - del, 236/3, 237, 238/1, 238/2, 238/3, 302/1 - del, 302/2, 486/19, 490/1, 490/2, 490/3, 491/1, 491/2 - del, 491/4, 492/1 - del, 493/2 - del, 493/3 - del, 4712/40 - de l, 4712/48 - del, 4723/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev ob cesti Vinica - Stari trg verjetno ni starejša od 17. stoletja, ko se leta 1658 pri njej omenja vikariat župnije Stari trg. Njena arhitektura, ki jo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna podolžna ladja in pred njeno fasado prislonjen zvonik, je bila povečana v letih 1822 in 1823. Prezbiterij je obokan s polkupolo, ladja pokrita z banjastim obokom. Cerkvena oprema je izdelana v eklektičnih stilih druge polovice 19. stoletja, saj bila cerke v na novo opremljena okoli leta 1863, ko je postala sedež samostojne župnije. Tlak je sestavljen iz velikih kamnitih plošč.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba oblikuje s svojo lego značilen ambient, ki daje prepoznav nost temu delu O b kolpja . - K ompleks cerkve in župnišča kot cerkvenega središča oblikuje v urbani zasnovi vasi enega od ključnih elementov . - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo 17. in 19. stoletja ter s t em velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - C erkvena oprema iz druge polovice 19. stoletja je po memben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju obkolpskega dela Bele krajine. - S tavba kot sedež župnije priča o zgodovinskem razvoju cerkvene mreže v Beli krajini . - R aznolika motivika oltarne in druge opr eme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska domin anta .

- V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli . - S truktura sten z ometi in poslikavami, pred vsem dekorativna členitev zunanjščine . - V sa oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli (kipi, slike in drugo okrasje), cerkvene klopi in drugi likovno izraziti elementi (Križev pot ipd.) . - O riginalno tlakovanje v ladji in prezbiteriju.

OPIS VARSTVENEGA REŽ IMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekc ija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18 )

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 42 Ime: Srednji Radenci - Cerkev sv. Marije Magdalene EŠD: 2318

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *15/1, *15/3, 117/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *1, *7, *14, *15/1, *15/2, *15/3, *21/3, *89, *146, *147, *148, *161, 1/1, 8, 109, 110, 111/1, 111/2, 111/3, 111/4 , 111/5, 112, 116, 117/1, 117/2, 118, 119, 120/1, 120/2, 121, 122/1, 122/2, 1062/2, 1063, 1065/4, 1066 - del, 1067 - del, 2302 - del, 2304 - del, 2307, 2308/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na pokopališču na vzhodnem robu vasi verjetno ni starejša od 17. stoletja, k o je leta 1667 tudi prvikrat navedena v pisanih virih. Njeno arhitekturo oblikujeta prezbiterij in podolžna ladja, katere stena nad vhodnim portalom preide v zvonik z odprtimi linami (zvončnica, zvonik na preslico). Na prekladi kamnitega portala je letnica 1882, ki označuje neka večja obnovitvena dela, med katerimi je cerkev dobila tudi nov oltar, izdelan v historicističnem slogu.

Na majhnem vaškem pokopališču je grob Zdravka Madroniča (EŠD 10105), ustreljenega leta 1943.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLA SITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo 17., 18. in 19. stoletja ter s tem veli k potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - C erkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvon ikom na preslico (zvonik z odprtimi linami, zvončnica), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor, ki mu daje tudi njemu lastno pr epoznavnost. - C erkvena arhitektura in oprema pričata verski pripadnosti pre bivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem sta nastali.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico .

- Arhitekturna zasnova cerkve , njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev posamezni detajli ter vsi kamniti elementi (portal, okenski okvirji, zaključek zvonika…): - Struktura stan z ometi in poslik avami ter morebitnimi poslikavami pod beleži. - G lavni oltar, izdelan v historicističnem slogu ob prelomu 19. in 20. stoletja in vsa njegova oprema . - K amnit zidec okoli pokopališča in vhod na partija na pokopališče . - O hranja in varuje se grob padlega par tizana.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitv e kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10 ) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

100

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 43 Ime: Stari trg ob Kolpi - Cerkev sv. Jožefa EŠD: 2316

LE GA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *1 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *1, *2, *3, *4/1 - del, 1, 2 - d el, 1435/1 - del, 53/4 - del, 53/5 - del, 53/6, 53/7, 53/8, 3530/1 - del, 3542/2 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na farnem pokopališču na južnem robu Trga nad dolino Kolpe je kot župnijska listinsko izpričana že leta 1248, s patrocinijem sv. Križa pa leta 1485. Napis na glavnem kamnitem portalu pove, da je cerkev leta 1632 posvetil senjski škof Benzoni za časa župnika Ivana Jurkoviča. O tem, ali je bila takrat cerkev res pozidana na novo, ali pa je bila srednjeveška stavba samo predelana in je pri tem dobila tudi nov zvonik, nimamo zanesljivih podatkov. Prav tako ne o tem, kdaj je prišlo do zamenjave njenega patrocinija. Verjetno se je to zgodilo okoli leta 1740, ko je bila pozidana obstoječa cerkvena stavba.

Njeno arhitekturo sestavljajo prezbiterij kvadratnega tlori sa s posnetimi vogali, podolžna triladijska ladja s stranskima kapelama, zvonik, prislonjen pred njeno vhodno fasado, ter velika zakristija ob prezbiteriju. Ostanki starejše arhitekture so skriti v levi stranski kapeli, saj lahko na njenih kratkih stranica h lahko razberemo sledove zazidanih, rahlo zašiljenih okenskih odprtin. Notranjščina je enoten baročen triladijski prostor, ki ga vitki stebri s kapiteli v ladji delijo v tri, razmeroma ozke in visoke ladje. Stebri nosijo obočni sistem v obliki visečih češ kih kap, prezbiterij je obokan s kupolo. Vsega upoštevanja vreden je tudi pevski kor, v prostor segajoča arhitektura, ki jo nosijo monumentalni kamniti stebri.

101

Velik oltar, v osnovi še iz 18. stoletja, je leta 1904 predelal podobar Janez Vurnik iz Radovlj ice. Ta je izdelal tudi kipe sv. Družine, ostali kipi so še baročni. Iz 18. stoletja je tudi križani Kristus v eni od stranskih kapel, kulise Božjega groba v njej pa so s konca 19. oz. prvih let 20. stoletja. Iz tega časa je tudi oltar sv. Mihaela z novo r enesančnimi stilnimi elementi v drugi stranski kapeli. Oltarno sliko sv. Mihaela, izdelek Jurija Tavčarja Ljubljanskega, hranijo v župnišču. Križev pot je iz leta 1936, eden od zvonov pa je bil leta 1894 vlit v Samassovi zvonarni v Ljubljani .

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba daje z izpostavljeno lego v prostoru izjemno kvaliteten poudarek celotni Poljanski dolini, cerkveni areal pa je pomemben element v urbani strukturi naselja. - Baročen izgled cerkvene arhitektu re je rezultat razvoja skozi različna časovna in stilna obdobja, saj skriva v svojih ostenjih ostanke starejših, arhivsko izpričanih prednic. - Cerkev je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od obdobja srednjega veka preko 17., 18. in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihovo uporabo. - Opre ma cerkve je ena kvalitetnejših v Beli krajini, izjemne pa so kulise Božjega groba, ki drugje niso ohranjene oz. jih ne postavljajo več. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme je ohranila avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer j e podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehniki njihove uporabe. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala. - C erkev označuje srednjeveško farno središče, katerega zgodovinski pomen presega zgolj sedež cerkvene uprave, saj priča ne le o nastanku in razvoju cerkvene mreže, ampak tudi o tem, kako je ta skozi stoletja širila svoj ugled. Današnja cerkvena stavba je namreč naslednica neke starejše prednice, verjetno lastniške cerkve gradu Poljane, katerega prvi lastniki so bili stari Turjaški kot fevdniki oglejskega patriarha. Po smrti Konrada Turjaškega je oglejski patriarh Bertold leta 1 248 patronat nad cerkvijo podelil grofu Hermanu Ortenburškemu, njegov daljni dedič Friderik III. Habsburški pa je leta 1493 oz. 1494 župnijo in z njo tudi cerkev sv. Križa priključil novoustanovljenemu kolegi atnemu kapitlju v Novem mestu .

VAROVANE SESTAV INE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, njegova lega v naselju in višinska dominanta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca , stavbna členitev ter in posamezni stavbni detajli in kamnoseški elementi (portali, stebri pevskega k ora, kropilniki, kamnit tlak …). - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki . - K amnit glavni portal in napis na njem z letnico 1632 . - G lavni oltar in vsa njegova oprema (zidana menza, lesen oltarni nastavek, kipi, tabernakelj, svečniki), ki je v osnovi iz sredine 18. st oletja in ga je 1904 predelal podobar Janez Vurnik . - K rižani Kristus iz 18. st oletja in kulise Božjega groba iz 19. st oletja v desni stranski kapeli . - N ovo renesančni oltar sv. Mihaela v levi stranski kapeli (menza z vgrajenim kamnitim nagrobnikom, nastavek, kipi, slika, okrasje). - Z akristijska omara in orgelska omara . - C erkveno posodje (kelihi, monštranca…) . - Tlaki v ladji, prezbiteriju in kapelah iz leta 1904 . - K amnit a nagrobnik a , vzidan a na fasado zakristije in v pokopališki zid ob zakristiji .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukci jo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10)

102

Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

103

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠ A (A - 2)

Zap. št.: 44 Ime: Stražnji Vrh - Cerkev sv. Nikolaja EŠD: 926

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *481

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: M avrlen Parcelna številka: *414, 523 - del, 524 - del, 525, 527/1, 527/2, 528/1, 528/2, 4801 - del, 4830/5 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *478/2, *479, *481, *482/1, *627, *628 , 4672/1, 4682/1, 4682/2, 4685/2, 4686/1, 4686/2, 4686/3, 4686/4, 4687/1, 4687/2, 4687/3, 4687/4, 4696/1, 5304/2 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev, ki stoji med vinogradi pod cesto proti Mavrlenu, je v pisanih virih prvikrat omenjena leta 1526, a arheološka izk opavanja v njeni notranjosti in raziskave njene arhitekture so razkril e , da je dosti starejša, lahko še iz 13. stoletja. Njeno arhitekturo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij z banjastim obokom s svodnimi kapami, pravokotna ladja, pokrita z ravnim lesenim kasetiranim poslikanim stropom iz začetka 18. stoletja, nad katero se dviguje zvonik z odprtimi linami, skrit v kvadratnem zvoniku z visoko korenasto streho. Pred glavnim vhodom je prizidana kamnita lopa. Glavni oltar iz leta 1887 je izdelek podoba rja Jerneja Jereba iz Metlike, stranski črno - zlat oltar je s konca 17. stoletja. Zunanjost in notranjost cerkve je poslikana s figuralno (sv. Krištof) in dekorativno poslikavo, ki verjetno ni starejša iz prehoda 17. v 18. stoletje, ko je bila srednjeveška cerkvena arhitektura barokizirana.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPOMENIK (A - 5) - C erk e v je ena izredno redkih sakralnih stavb v Beli krajini, ki izdaja srednjeveške romanske stilne elemente, ki pa verjetno niso starejši od 13. stoletj a (kamnit portal, okenske odprtine, apsida pod tlaki prezbiterija). - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših ohranjenih stavb v Beli kraj ini je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja romanike, zrelega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - A rhitektura, ki je rezultat razvoja skoz i različna časovna in stilna obdobja, priča o ambicijah naročnikov , tudi tistih iz plemiških vrst , in znanju domačih mojstrov .

104

- C erkev je edina v Beli krajini, ki je ohranila lesen kasetiran poslikan strop. S trop z začetka 18. stoletja, ki izdaja visoko k valiteto poslikave z rastlinskimi in živalskimi motivi, je pomemben člen v poznavanju razširjenosti to vrstnih stropov na Slovenskem . - F iguralna in dekorativna poslikava v notranjosti in na zunanjščini cerkve, ki verjetno ni starejša iz prehoda 17. v 18. stoletje, ko je bila njena srednjeveška arhitektura barokizirana, oblikuje izredno slikovito podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli krajini . - C erkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprti mi linami), ki je geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor; a se izjemoma pojavlja tudi v notranjosti, predvsem na obrobju Kočevskega . - C erkev, na katero je vezano zanimivo ljudsko izročilo, daje s svojo lego svojevrsten poudarek vinogradniški kraj ini.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter pose bno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARST VENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 1 0.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

105

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 45 Ime: Špeharji - Cerkev sv. Trojice EŠD: 22 68

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *167

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *167, 3674/211 - del, 3674/212 - del, 3787, 3806/17 - del, 3806/18, 3806/19, 3806/20, 3806/21, 4736/9 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na pokopališču pred vzhodnim robom vasi prvič navaja Valvasor v Sla vi vojvodine Kranjske iz leta 16 89, ko je bila posvečena sv. Roku. Njeno proti vzhod u orientirano arhitekturo oblikujejo kratek tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja in zvoniček z odprtimi linami nad vhodno fasado. Prezbiterij je obokan s sosvodnicami, ladja pa z banjastim obokom. Glavni in edini oltarček je v osnovi še iz druge polovice 18. stoletja. Na fasadah so vidni ostanki dekorativne poslikave, na fasadah ladje tudi več plasti ometov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvotno prostorsko razmer je z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - J e pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial z a poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - Z ahodna fasada cerkve oblikuje skupaj z vhodnim portalom na pokopališče in lipo ob pred njim kvaliteten in slikovit ambient, ki ga dopolnjuje skulptura Marka Pogačnika . - M otivika oltar ne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru in njegova lega . - V sebi nski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico .

106

- A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni detajli (okna, vrata…) . - S truktura sten z ometi in poslikavami ter morebit nimi poslikavami pod ometi in beleži . - G lavni in edini oltar, v osnovi iz konca 18. stoletja, in vsa njemu pripadajoča oprema . - K amnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja s plošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

107

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območ na enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 46 Ime: Tanča gora - Cerkev sv. Ane EŠD: 1802

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *63/1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PRE DLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *63/1, 1265, 1266, 1807/1 - del, 1808/1, 1811, 1813/1, 1814/2, 4947 - del, 4949/1 - del, 4949/3 - del, 4959/2 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na gozdni jasi nad cesto iz Doblič proti Staremu trgu je v pisanih virih navedena leta 1526 in 1689, a njena arhitektura verjetno ni starejša od leta 1805, ko naj bi bila pozidana iz zaobljube proti toči. Njena proti vzhodu orientirana arhitektura brez ločitve med ladjo in prezbiterijem je pozidana na p eterokotnem tlorisu s tristranim zaključkom. Pred vhodno fasado, nad katero se dviguje lesen zvonik, prislonjena odprta lopa. Fasade so razčlenjene s vertikalnimi in horizontalnimi pasovi. Notranjost je enoten prostor, pokrit z banjastim obokom s sosvodnic ami. Tlak je sestavljenih iz kamnitih plošč nepravilnih oblik. Glavni in edini oltar je tip rokokojskega oltarja in je verjetno še iz stare cerkve, tako kot zvon z letnico 1669.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O samljena lega cerkve daje prepoznavnost krajin i ob cesti Črnomelj – Stari trg. - S tavba ohranja prostorsko izročilo starejše, verjetno še srednjeveške prednice . - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Stavba predstavlja pomemben člen skupini centralno zasnovanih cerkva v Beli krajini in pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patr imoniju Bele krajine . - G lavni in edini, rokokojsko oblikovan oltar, eden redkih v Beli krajini iz tega stilnega obdobja, je ohranil v bolj ali manj izvirni podobi svojo avtentično substanco, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih l ikovnih tehnik in njihove uporabe . - Z von z letnico 1669 je eden redkih iz 17. stoletja in zaradi tega pomemben v poznavanju te zvrsti dediščine v Beli krajini .

108

- N a cerkev se veže bogato ljudsko ustno izročilo, ki predstavlja velik doprinos k nesnovni ded iščini Bele krajine. - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost in lega spomenika v prostoru . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli . - S truktura sten z originalnimi ometi in poslikavami ter morebitne poslikave pod beleži . - G lavni oltar z vsemi sestavinami (kipi, svečniki in drugo okra s je) . - O riginalen kamnit tlak v lopi in notranjosti cerkve.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja sp lošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

109

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območn a enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 47 Ime: Tanča Gora - Cerkev sv. Tomaža EŠD: 1801

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *91

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PRE DLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *91, 3253/2, 3253/3, 3253/4, 3253/5, 3254, 3255, 3259/1, 3259/2, 3260, 3261/1, 3261/2, 3261/3

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev ob pokopališču na samotni gozdni jasi je v pisanih virih prv ič navedena leta 1526, a njena pravilno orientirana arhitektura kaže, da je starejša od prve omembe. Oblikujejo jo kvadraten prezbiterij z gotskim triosminskim zaključkom in križno rebrastim obokom, v njegovih zaključnih stranicah so ohranjena ozka gotska okna. Podolžna ladja je pokrita s potlačeno banjo, pred njeno vhodno fasado je bil okoli leta 1850 prislonjen zvonik, pozidan na kvadratni tlorisni osnovi in pokrit s kratko piramidasto streho. Glavni in edini oltar baročnih oblik je kvalitetno ljudsko del o. Bronasti zvon z letnico 1736 je izdelal zvonar Jožef Samassa iz Ljubljane.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEO RAZGLASITEV ZA KULUTRNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba ohranja s svojo lego prostorsko izročilo srednjeveških cerkva . - P oznogotska arhitektura je nepogrešlji v člen v skupini v Beli krajini zelo redkih srednjeveških cerkva z ohranjenimi avtentičnimi stilnimi arhitekturnimi elementi in zato pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - C erkvena ohranja originalno stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od pozne gotike preko baroka do prvih desetletij 21. stoletja ter s tem velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe . - Z von z letnico 1736 je eden redkih iz 18. stoletja in zaradi tega pomemben v poznavanju te zvrsti dediščine v Beli krajini in dopolnjujejo opus zvonarja Jožefa Samasse iz Ljubljane . - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih estetskih poten cialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v pros toru in njegova osamljena lega. - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, vsa njena še ohranjena originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, rebra, slavolok) .

110

- S truktura sten in dekorativna členitev zunanjščine in notranjščine, morebiti še oh ranjena pod ometi in neprimernimi beleži zadnje obnove . - G lavni oltar z vsemi sestavnimi deli (kipi, svečniki in drugo okrasje) . - Z von z letnico 1736, izdelek zvonarja Jožefa Samasse iz Ljubljane.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velj a splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebn i določil i : - s anacija zadnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

111

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 48 Ime: Velika Plešivica - Cerkev sv. M arije Magdalene EŠD: 1596

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *73/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *73/2, 1899/4, 189 9/6, 1901/1 - del, 1901/2, 1906 - del, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915 - del, 1922/1, 1922/2, 1923, 1924, 1925/1

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na vrhu razglednega, z vinogradi poraslega, na vrhu vedno bolj zaraščajočega se hriba, je v pisanih virih prvič nav edena leta 1526. Njena v osnovi še srednjeveška arhitektura je bila temeljito predelana in povečana leta 1846, ko je dobila obstoječo podobo. Glavni in edini oltar novo renesančnih oblik je izdelek Jerebove podobarske delavnice iz Metlike s konca 19. stole tja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje in zaradi svoje izpostavljene lege na razglednem hribu, čeprav z vedno bolj zaraščajočem se vrhom, oblikuje značilno podobo obkolpskega prostora in mu daje značilno prepoznavnost . - C erkev dopolnjuje skupino dokaj redkih srednjeveških cerkva v Beli krajini , navedenih v pisanih virih . - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Be le krajine - G lavni oltar, izdelek Jerebove podobarske delavnice iz Metlike, je pomemben v poznavanju opusa tega metliškega podobarja. - R aznolika motivika oltarne opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovi likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastal.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, njegova izjemna lega in višinska dominanta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost , stavbna substanca , stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki . - O ltarna oprema z vsemi sestavinami (kipi in drugo okrasje) in drugi likovno izraziti elementi.

112

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegoveg a dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

113

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 4 9 Ime: Vinica - Cerkev M atere b ožje na Žežlju EŠD: 2657

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *117, 1231/3

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *80/15, *80/18, *80/26, *80/28, *80/29, *80/30, *117, *297, 1230/2 - del, 1230/3, 123 0/4, 1230/5, 1230/6, 1231/1, 1231/2, 1231/3, 1231/4, 1232, 1233/1, 1233/2, 1233/3, 1233/4, 1251/1, 1251/2, 1252/1, 1252/2, 1253, 1254, 1255, 1256, 1257, 1259, 1260/1, 1260/2, 1261, 1262, 1263, 1264/1, 1264/2, 1265, 1266, 1267, 1269, 1270/1, 1270/2, 1271, 1 272, 1273, 1274/1, 1274/2, 1275, 1276, 1277, 1278, 1279, 1280/1, 1280/2, 1280/3, 1281/1, 1281/2, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1290, 1291, 1292/1, 1292/2, 1293, 1294/1, 1294/2, 1295, 1296, 2371/17 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev stoji na 334 m visokem vrhu Viniške gore, ki od severozahoda zapira obkolpsko ravnico pri Vinici. Pot do nje vodi iz vasi Podklanec, označujejo pa jo kapele križevega pota iz 80 - tih let 19. stoletja.

Cerkev je bila kot pozidana v sredini 17. stoletja kot ustanova vi niških graščakov. Prvič je navedena v viniškem urbarju iz leta 1674, v katerem je zabeleženo, da je dohodke od sejmov ob žegnanjih pobiralo viniško gospostvo. Najstarejšo upodobitev cerkve najdemo v Valvasorjevem albumu Topographia Ducatus Carnioliae moder nae iz leta 1679, v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 pa je Valvasor zabeležil, da je leta 1684 neurje poškodovalo streho zvonika.

Cerkveno arhitekturo, ki verjetno ni starejša od 17. stoletja, sestavljajo velik, ravno zaključen prezbiterij, prostorna ladja, odprta lopa pred njeno vhodno stranico in ob južno stranico prislonjena kvadraten zvonik, ki v nadstropju preide v oktogon , in zakristija. Notranjost je prostoren, enotno delujoč prostor, namenjen romarjem. Trinadstropen veliki in manjša stranska o ltarja so v osnovi še iz druge polovice 17. stoletja. Prižnica je izdelek dolenjsko - posavske delavnice iz let 1726 in 1762.

114

Milostni Marijin kip v tronu na sredini ladje je prav tako iz 18. stoletja. V zakristiji visi lesena tabla iz leta 1736 z napisom v latinščini, ki nosi naslov Speculum sacerdotum (Ogledalo duhovnikov), in je zaenkrat edina poznana iz tega časa v Sloveniji. J užno od cerkve stoji lurška kapela , postavljena v 20 - tih letih 20. stoletja .

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SP OMENIK (A - 5) - Z aradi izpostavljene lege daje cerkev prepoznavno podob o širšemu obmejnemu obkolpskemu prostoru na o beh straneh meje . - Marijina cerkev na Žežlju nad Vinico je poleg Treh far pri Metliki eno od najpomembnejših romarskih središč v Beli kraj ini, pri kateri so se srečevali ljudje različnih narodnosti in veroizpovedi, kar izpričujeta tudi njena za belokranjske razmere izredno ambiciozna arhitektura iz sredine 17. stoletja in kvalitetna cerkvena oprema, ki presegata lokalno okolje . - C erkev je v eč ali manj ohranila prvoten romarski ambient, ki ga opredeljuje velika travnata površina, dopolnjuje pa romarska peš pot ob kapelah k riževega pota iz vasi Podklanec. - C erkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo iz 17. in 18. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njih ove uporabe. - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - B ogata oltarna opre ma je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe . - Kipa Marije kraljice z otrokom v bogatih oblačilih na glavnem oltarju in v tronu v ladji , ki ohranjata baročno tradicijo tipa Božjepotne M atere b ožje, sta pomembna člena v skupini baročnih belokranjskih romarskih Marij. - P rižnica, izdelek dolenjsko - posavske delavnice med leti 1726 in 1762 je ohranila svojo prvotno baročno obliko in izredno kvalitetno dekoracijo z ikonografsko redkim motivom Marijinega monograma . - L esena tabla v zakristiji iz leta 1736 z napisom v latinščini, ki nosi naslov Speculum sacerdotum (Ogledalo duhovnikov), je zaenkrat edina poznana v Sloveniji . - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala . - N a cerkev se navezuje bogato ljudsko ustno izročilo , ki izredno bog ati nesnovn o dediščin o Bele krajine .

OPIS VA RSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pris tojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni rež im za vplivno območje (A - 1 0.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

115

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 5 0 Ime: Vinica - Cerkev Najdenj a sv. Križa EŠD: 2656

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *56

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *1/1, *56, 86/4, 86/5 - del, 87 - del, 88/2, 88/3, 88/4, 95/1, 95/4, 548/2, 548/3, 548/4, 548/5, 548/6, 549/12, 549/15, 549/16, 549/17, 2372/1, 2371/14 - del, 2372/6 - del, 2372/16 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na farnem pokopališču severozahodno od naselja je v pisanih virih prvič posredno navedena leta 1228, s patrocinijem Svetega križa pa leta 1279. Njeno arhitekturo oblikuje enopolni prezb iterij s petosminskim zaključkom z značilnim poznogotskim obočnim sistemom, v prvi polovici 17. stoletja barokizirana podolžna ladja in pred njeno vhodno fasado prislonjen zvonik s čebulasto streho. Glavni oltar iz prve polovice 18. stoletja je odlično del o dolenjsko - posavske delavnice, oltarna slika iz leta 1750 je prvo datirano delo slikarja Antona Cebeja. Baročn a s ta tudi stransk i oltar in prižnica. Na stropu ladje je upodobljen prizor Čaščenje svetega križa, delo slikarja Simona Ogrina mlajšega iz leta 1929. Orgelska omara je lepo neoklasicistično delo, instrument pa je bil leta 1901 izdelan v orglarski delavnici bratov Zupan v Kamni Gorici.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - Stavba ohranja lokacijo en e od štirih najstar ejših cerkva v Beli krajini, navedenih leta 1228 v listini o ustanovitvi črnomaljske župnije . - Cerkev ohranja prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju . - C erkvena arhitektura je kljub večjim predelavam ohranila avtentično sta vbno substanco in konstrukcijsko zasnovo iz obdobja pozne gotike in zrelega baroka ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - C erkev je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in raz voja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - B ogata cerkvena oprema, zlasti baročni oltarji in prižnica, je ohranila avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in nji hove uporabe . - G lavni oltar, izdelek dolenjsko - posavske delavnice iz prve polovice 18. stoletja, je pomemben člen v poznavanju razširjenosti izdelkov te delavnice v Beli krajini in na Dolenjskem . - O ltarna slika Najdenje Svetega križa je prvo datirano in podpisano delo našega baročnega slikarja Antona Cebeja .

116

- V itražna okna iz leta 1928 so pomembna v poznavanju geografske razširjenosti izdelkov delavnice iz Innsbrucka na našem ozemlju, pričajo pa tudi o njihovih donatorjih iz Vinice . - R aznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihove likovno estetske potenciale ter kulturno - zgodovinski kontekst ča sa, v katerem je oprema nastala. - C erkvena stavba, pri kateri je vsaj od leta 1268 sedež ene najstarejših b elokranjskih župnij, je pomembna v poznavanju nastanka in razvoja cerkvene mreže ter njene povezanosti z nemškim viteškim redom pri nas.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (gotska obočna shema v prezbiteriju in gotski talni zidec, slavolo k, okna, portali) . - M orebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki; - S truktura sten z ometi in poslikavami, posebej poslikava Simona Ogrina ml. na stropu ladje, ter morebitne poslikave pod ometi in beleži. - V sa oltarna oprema (gla vni oltar in stranski oltar iz 18. stoletja) z vsemi sestavinami (kipi, antependij in drugo okrasje), prižnica in drugi likovno izraziti elementi (križev pot po Fürichu, slika Marije Brezmadežnega spočetja, delo Anice Zupanc iz leta 1921, slika Srca Jezuso vega, delo Matije Bradaška iz leta 1926, bandere s sliko sv. A ntona, sv. Duha in sv. Trojice). - S lika Najdenje Svetega križa, delo Antona Cebeja iz leta 1750 in slika sv. Ignacija iz sredine 18. stoletja . - K rstni kamen iz začetka 20. stoletja v stranski kapeli. - K lasicistična orgelska omara in instrument, izdelek bratov Zupan iz Kamne Gorice iz leta 1901; - V se cerkveno posodje . - G robnica pod tlaki ladje pred prezbiterijem .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni re žim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 20.1) in varstveni režim za arheološka n ajdišča (A - 9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

117

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 5 1 Ime: Vojna vas - Cerkev Marijinega rojstva EŠD: 1739

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Kata strska občina: Loka Parcelna številka: 2060/3

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Loka Parcelna številka: 2035/1, 2035/2, 2036/7, 2036/8, 2036/9, 2052/1, 2056/2 - del, 2060/1, 2060/3, 2446/1 - del, 2463/12, 2463 /15

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na mestnem pokopališču je bila pozidana v drugi polovici 17. stoletja. Njeno arhitekturo sestavljajo ravno zaključen prezbiterij, podolžna ladja in ob njeno severno stranico prislonjen zvonik z čebulasto streho. Notranjost je o bokana z banjastim obokom s sosvodnicami in medaljoni s štukiranimi okvir ji . Obočni sistem počiva na bogato profiliranem vencu, ki ga nosijo pilastri. Velikopotezen glavni oltar z izredno kvalitetno Marijino sliko ima na tabernaklju letnico 1786. Stranska oltarja sta v osnovi še baročna, a sta bila ob koncu 19. stoletja temeljito predelana. Takrat je bila poslikana tudi notranjost cerkve (France Blaznik). V niši nad stranskim vhodom je baročna stenska podoba Marije kraljice z otrokom, ob cerkvene fasade so prislonjeni kamniti nagrobniki črnomaljskih ž upnikov in drugih duhovnikov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL T U RNI SPOMENIK (A - 5) - C erkev oblikuje značilno podobo mestnega pokopališča . - C erkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanc o in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - C erkvena stavba iz druge polovice 17. stoletja, ki predstavlja za belokranjsko spomeniško gradivo velikopotezen primer baročne arhit ekture, je eden ključnih členov v poznavanju arhitekturnih stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine .

118

- Bogata cerkvena oprema, zlasti baročni oltarji, je ohranila svojo avtentično substanco v volj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - K ip Marije kraljice z otrokom v bogatih oblačilih na glavnem oltarju , ki ohranja baročno tradicijo tipa Božjepotne M atere b ožje , je pomemben člen v skupini baročnih belokranjskih romarskih Marij . - S lika Marije kraljice z otrokom, ki pokriva osrednjo nišo glavnega oltarja, je ena najbolj kvalitetnih baročnih slik v Beli krajini . - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnost i prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost , originalna stavbna substanca , stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, vrata, slavolok…). - K amnite stopnice pred glavnim in stranskim vhodo m, vsi kamniti portali in originalno kamnito tlakovanje v notranjosti . - D ekorativna členitev zunanjščine in baročna oblika strehe zvonika . - S truktura sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod beleži . - S tenska slika Marije kraljice z otrokom v niši na d stranskim vhodom . - G lavni oltar in vs i njegov i sestavni deli (kipi, sliki, tabernakelj, svečniki…) . - S transka baročna oltarja in vsi njuni sestavni deli (slike, kipi…) ter prižnica . - V si drugi likovni izraziti elementi (križev pot…) . - V si duhovniški nagrobniki, vzidani ali prislonjeni ob cerkvene fasade.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9. 4) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

119

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 52 Ime: Zagoz dac - Cerkev Marijinega vnebovzetja EŠD: 2818

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parceln a številka: *1, *3, *130, 1

OPIS ENOTE (A - 4) Cerkev na hribčku na robu vasi je v prvič navedena leta 1689 v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Njena proti vzhodu orientirana, dokaj velikopotezna enotno pozidana arhitektura, ki jo oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in zvonik, ima fasade členjene z vertikalnimi in horizontalnimi pasovi. Notranjost je enoten baročen prostor, z vitkimi stebri razdeljen v tri ladje. Glavni oltar je kvalitetno delo iz začetka 18. stoletja. V atiki je slika Maksima Sedeja mlajšega iz leta 1998. Do 2. svetovne vojne je bila cerkev priljubljena romarska pot prebivalcev Poljanske doline in Kočev skega .

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S tavba je s svojo izpostavljeno le go na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami vasi. Skupaj s staro šolo, lipo in vaškim kalom oblikuje enega najbolj slikovitih ambientov v Poljanski dolini . - E notno zasnova baročna cerkvena arhitektura, pogorela le ta 1949 in obnovljena v 80 - tih letih 20. stoletja, ohranja stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo 18. in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - J e pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Poljanske doline in Bele krajine . - D ekorativna členitev fasad oblikuje podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli krajini . - B aročen glavni oltar je ohranil svojo avtentično substanco v več ali manj neokrnjeni obliki, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe . - Cerkev, ki je do druge svetovne vojne slovela kot božja pot, lepo zaokrožuje Marijina romarska središča v Beli kr a jini. - C e rkev in njena oprema pričata o verski pripadnosti prebivalcev, njihovi likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem sta nastali.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju .

120

- V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico . - A rhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev in posamezni stavbni detajli (portali, okna, vrata…) . - S truktura sten z ometi ter dekorativna členitev zunanjščine . - G lavni in edini oltar z vsemi sestavinami (tabernakelj, kipi, slika.. . ).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za st avbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe s pomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

121

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 5 3 Ime: Zilje - Cerkev sv. Antona Padovanskega EŠD: 2174

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *108

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPO MENIKA (A - 7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *108, *109/2, *109/3, *109/4, *110, 3391/2, 3392/1, 3392/2, 3398/9, 3410/4 - del, 3526 - del, 3531, 3532, 3534, 3535, 3536, 3537, 3538/1, 3538/2, 3540, 3541/1, 3541/2, 3543/1, 3543/2, 3543/3, 3544, 3 545, 3546, 3547, 3551, 3554, 5150 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču na 299 m visoki razgledni točki nad Srednjimi Ziljami je v pisanih virih prvikrat navedena leta 1 526. Njeno arhitekturo, ki je rezultat večjih predelav s rednjeveške stavbe v 18. in v drugi polovici 19. stoletja, sestavljajo oktogonalen in kupolasto obokan prezbiterij, podolžna, banjasto obokana ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen zvonik in k južni steni prislonjena velika zakristija. Glavni oltar j e iz 19. stoletja, kipi na njem so tirolsko delo, oba stranska oltarja sta izdelek Jerebove podobarske delavnice iz Metlike. V zakristiji je oltar sv. Antona Padovanskega, v osnovi še iz 17. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJE J O RAZGLASITEV ZA KUL TU RNI SPO MENIK (A - 5) - Z aradi svoje osamljene in izpostavljene lege je cerkev eden od prostorsko pomembnejših spomenikov v Beli krajini in daje obkolpskemu prostoru značilno prepoznavnost . - C erkvena stavba priča o razvoju podeželske sakralne arhitekture skozi razl ična časovna in stilna obdobja poznega srednjega veka do 20 . stoletja . - S transka oltarja, izdelek Jerebove delavnice iz Metlike s konca 19. stoletja, sta pomemben člen v poznavanju zmogljivosti te podobarske delavnice . - G lavni oltar, predvsem njegovi kip i, izdelki tirolskih podobarskih delavnic s konca 19. stoletja, so pomemben člen v poznavanju razšir jenosti izdelkov teh delavnic .

122

- O ltarček sv. Antona Padovanskega , v osnovi še iz 17. stoletja, je eden redkih ohranjenih podobarskih izdelkov iz tega stol etja v Beli krajini . - Raznolika motivika oltarne in druge oprema priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) , varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtenti čne podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA V PLI VNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 1 0.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

123

Spominski objekti in kraji

124

Foto: Judita P odgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 54 Ime: Adlešiči - Spomenik NOB EŠD: 18157

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *183 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Okrogel kamnit steber je zaključen z dvema kovanima plamenicama. Posvečen je enajstim domačinom in sedmim hrvaškim partizanom, ki so padli v letih 1941 do 1945. Spomenik je bil postavljen leta 1963 po zamisli Jožeta Zamljena.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPO MENIK - A vtentična lokacija pokopa . - S pominsko obeležje ohranja spomin na padle in ubite domačine v obdobju 2. svetovne vojne.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA - A vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost objekta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomen ikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Spomenik nima las tnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja spomenika Adlešiči – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 1595).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

125

Foto: Judita P odgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 55 Ime: Adlešiči - Spomenik padlim v 1. in 2. svetovni vojni EŠD: 22703

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *183 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Nagrobni spomenik z reliefno plastiko Matere s padlim sin om, ki jo je izdelal Janez Gregorka, je posvečen padlim v 1. in 2. svetovni vojni. Posvetilne verze je sestavil Božo Račič. Spomenik je bil postavljen 1948.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK - S pominsko obeležje ohranja spomin na pa dle in ubite domačine v obdobju 1. in 2. svetovne vojne. - J e eden prvih tovrstnih spomenikov, ki so bili postavljeni v Beli krajini po koncu 2. svetovne vojne - J e edino tovrstno spominsko obeležje, ki ohranja spomin na padle v 1. in 3. svetovni vojni.

VAROV ANE SESTAVINE SPOMENIKA - Avtentičnost lokacije. - F izična pojavnost objekta – posebej reliefna plastika . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za k ulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9 - 4) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Spomenik nima lastnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja spomenika Adlešiči – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 1595).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

126

Foto: Judita P odgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna eno ta Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 56 Ime: Bojanci - Spomenik NOB EŠD: 18311

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska ob čina: Bojanci Parcelna številka: 139/2 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Na skupnem grobu, v katerem je pokopanih sedem partizanov, padlih v letih 1941 do 1945, stoji nagrobnik z imeni padlih domačinov in pokopanih. Grob je bil urejen 1978 po zamisli G. Šuklje.

VRE DNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK - A vtentična lokacija pokopa . - S pominsko obeležje ohranja spomin na padle in ubite domačine v obdobju 2. svetovne vojne.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA - a vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost o bjekta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) .

OPIS V ARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Spomenik nima lastnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja spomenika Bojanci - Cerkev Obglavljenja sv. Janeza Krstnika (EŠD 12913).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

127

Foto: Judita Podgornik Zaletelj , ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 57 Ime: Cerkvišče - Spomenik NOB EŠD: 19324

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Cerkvišče Parcelna številka: 2332 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEG A OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Cerkvišče Parcelna številka: 2331 - del, 2332 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Nepravilno oblikovan, večstraničen kamen, ki je bil prvotno postavljen na tri tanke železne podstavke, je posvečen napadu belokran jskih partizanov na italijanske vojake septembra 1941. Spomenik je oblikoval Jakob Savinšek v sodelovanju z dr. Stankom Kristlom. P ostavljen je bil leta 1960.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - A vtentična lokacija dogodka . - S p omeni k sodi med zadnja pomembnejša dela kiparja Jakoba Savinška. Je najbolj revna, minimalistična in neznatna plastika, ki zaključuje sentimentalni humanizem, leporečje in esteticizem, ki so dolgo igrali pome m bno vlogo pri spomenikih NOB ( Špelca Čopič, Ki parstvo na prostem, v Jakob Savinšek 1922 – 1961, Ljubljana, 1994).

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - A vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost obeležj a. - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SP OMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim z a kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) in dodatni varstveni režim : - s miselno bi bilo ponovno vrniti spomeniku prvotno podobo in ga postaviti na tri želez ne podstavke.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

128

Foto: Judita P odgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 58 Ime: Črnomelj - Spomenik Janku Starihi EŠD: 24088

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: 78/7 - del, 78/10

OPIS ENOTE (A - 4) Kamnit doprsni kip narodnega heroja Janka Starihe (1922 - 1942) je pritrjen na kamnit podporni zid. Okolica spomenika je parkovno urejena. Avtor spomenika, postavljenega 1954, je Julij Renko.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK - S pomenik je posv ečen domačinu, narodnemu heroju . - S parkovno ureditvij o in arhitekturno zasnovo dopolnjuje mestni prostor in sicer križišču dveh cest daje poseben pomen.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA - A vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost objekta – kip, kamniti zid, ki zamejuje zadnjo stran spomenika, park pred spomeni kom . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

129

Foto: Judita P odgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 59 Ime: Črnomelj - Spomenik padlim v 1. svetovni vojni EŠD: 9676

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: 82/2 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: 82/2, 85, 90/1, 1126/30 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Spomenik, postavljen leta 1938, je zgrajen iz grobo klesanih kamnitih blokov, ki tvorijo usločeno steno. Na posameznih kamnitih blokih so izpisana imena padlih, v sredini pa je postavljen bronasti relief z motivom matere in mrtvega vojaka, delo kiparja Franceta Goršeta. Leta 1979 je bila dodana pod relief s pominska plošča, ki je posvečena dvema Belokranjcema, žrtvama upora vojakov v Judenburgu leta 1918. Vtis celotnega spomenika, ki stoji na bregu pod osnovno šolo, je zaradi odprtega prostora mogočnejši. Zelena, nepozidana površina ob in za spomenikom ustvar ja svojevrstno kuliso in daje spomeniku mogočnejši videz.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S pomenik sodi med večje objekte te vrste pri nas in je le eden od dveh spominskih obeležij posvečenih padlim v 1. svetovni vojni, k i so bila postavljena v Beli Krajini.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - F izična pojavnost objekta – relief, napisi iz kovanih črk, plošča ubitima v Judenburgu, parko vna ureditev neposredne okolice. - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstven i režim za vplivna območja (A - 10.1) in določilo, da celotno vplivno območje spomenika ostane nepozidano.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

130

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 60 Ime: Dalnje Njive - Francoski kamen EŠD: 19325

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: 3674/148 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Na kamniti plošči, ki leži tik ob bregu reke Kolpe, je vklesana letnica 1813. Po ljudsk i pripovedi naj bi na tem mestu domačini leta 1813 pobili francoske vojake in jih vrgli v reko Kolpo.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - A vtentična lokacija zgodovinskega dogodka . - E dini tovrstni spomenik v občini in širše . - P ovezava z ljudskim izročilom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - A vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost objekta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

131

Foto: Judita P odgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 61 Ime: Dragatuš - Spomenik NOB EŠD: 9375

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *329

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *329, 1215/ 1 - del, 1215/2, 1276/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Na betonskem stebru so pritrjene kamnite plošče s posvetili in imeni 74 padlih. Spomenik je bil postavljen leta 1955 po načrtu arhitekta Borisa Kobeta. Posvečen je do godkom iz zgodovine Dragatuša: predvojnim demo nstracijam 1935, ki so zahtevale eno smrtno žrtev, bombardiranju vasi 1944, ko so nemška letala na vas odvrgla več kot sto bomb ter padlim borcem in žrtvam fašizma iz Dragatuša in okolice.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - A vtentična lokacija zgodovinskih dogodkov – demonstracije 5. 5. 1935 , bombardiranje vasi 5. 5. 1944 . - S kupni spomenik dogodkom v kraju in padlim domačinom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - A vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost objekta . - V sebinski, simbo lni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9 . 4) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEG A OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A - 9.2) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

132

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 62 Ime: Kvasica - Spomenik NOB EŠD: 19322

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: 5092

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcel na številka: 5059, 5060, 5061, 5062, 5063, 5064 - del, 5071, 5073, 5074, 5075, 5076, 5077, 5078 - del, 5079, 5080, 5081, 5082, 5083, 5084/1, 5084/2, 5085, 5086, 5087, 5088, 5089, 5090, 5091, 5092, 5093, 5094, 5095, 5096, 5097, 5098, 5099, 5139

OPIS ENOTE (A - 4) Kamnita skulptura stilizirane glave, ki lebdi na treh kovinskih nosilcih, obeležuje spopad hrvaških partizanov s kolono italijanskih vojakov septembra 1942. Spomenik je oblikoval Jakob Savinšek v sodelovanju z dr. Stankom Kristlom. Postavljen je bil let a 1959.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - A vtentična lokacija dogodka . - P rvo sodelovanje hrvaških in slovenskih partizanskih enot . - K ip Glava, ki je narejen iz grobo klesane kamnite gmote, sodi med pomembnejša dela kiparja Jak oba Savinška.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - A vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost objekta oziroma celotnega obeležja . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik ve lja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

133

Fot o: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo me sto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 63 Ime: Lokve pri Črnomlju - Spomenik NOB EŠD: 9385

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številk a: 283

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: 283, 284, 285, 5375/4 - del, 5375/5

OPIS ENOTE (A - 4) Kamnit, usločen steber je s podstavkom vred visok 185 cm, širok od 48 do 68 cm, glo bok pa od 150 cm v sredini do 70 cm na zgornjem in spodnjem delu. Na sprednji strani je v sredini izklesan šop listov, vanje pa je vstavljena kovinska črka S. Na zgornjem in spodnjem delu sta posvetilna napisa. Do platoja, na katerem je postavljen spomenik , vodijo stopnice. Avtor spomenika, postavljenega 22. 07. 1952, je arhitekt Branko Kocmut. Spomenik NOB v Lokvah pri Črnomlju stoji na območju, kjer je bilo od septembra leta 1944 in do aprila 1945 naselje lesenih barak Glavnega štaba narodnoosvobodilne vo jske in partizanskih odredov Slovenije (GŠ NOV in POS). Posvečen je komandantu GŠ NOV in POS Francu Rozmanu - Stanetu in soborcem, ki so izgubili življenje v tragični nesreči med preizkušanjem orožja v začetku novembra 1944.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZ GLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - A vtentična lokacija zgodovinskega dogodka. - S pominsko obeležje ohranja spomin na tragično nesrečo ter v nesreči smrtno ranjenega komandanta NOV in POS Franca Rozmana - Staneta.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - A vten tičnost lokacije . - F izična pojavnost objekta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spom inske objekte in kraje (A - 9.4) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

134

Foto : Tanja Mesojedec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠ A (A - 2)

Zap. št.: 64 Ime: Ogulin - Slopno znamenje EŠD: 19318

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 2372/6 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 604/1 - del, 612 - del, 613 - del, 614 - del, 1039, 1040/2, 2372/6 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Slopno znamenje z letnico 1766, ki stoji na samem ob cesti iz Vinice proti Perudini severno od vasi Ogulin, je pozidano na živi skali. Ima kvadraten tloris , v zgornjem delu slopa je na vsaki stranici po ena polkrožno oblikovana niša. Pokrito je s pločevinasto štirikapnico. Posamezne stranice slopa so okrašene z dekorativno poslikavo v obliki v krog vrisanih zvezd.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KU LTURNI SPOMENIK (A - 5) - Z namenje je eno od redkih znamenj v Beli krajini in edino iz 18. stoletja v Beli krajini. - J e pomemben člen v poznavanju posameznih tipov znamenj, njihovega nastanka in razvoja v umetn ostnem patrimoniju Bele krajine. - P riča o vers ki pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastalo.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost in lega spomenika v prostoru . - A rhitekturna zasnova znamenja, originalna s tavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli . - Struktura sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), var stveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

135

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

136

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVK DS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 65 Ime: Stari trg ob Kolpi - pomembnejši grobovi EŠD: 10110

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *1

OPIS ENO TE (A - 4) Na pokopališču v Starem trgu, ki leži ob župn i jski cerkvi, so ohranjeni starejši nagrobniki pomembnejših prebivalcev Starega trga ter štirje grobovi padlih partizanov. Posebej velja omeniti nagrobnike, vzidane v steno cerkve in v zid ob pokopališ ču. Posebej izstopa litoželezni nagrobni spomenik Pauline Matauscher. Posamezni grobovi so raztreseni po celotnem arealu pokopališča, posebej pa so varovani naslednji nagrobni spomeniki: Katarina Maurin, Jurij Steibenc, Jožef Kapš, Spicnagel, Osterman, Ma jerle, Fugina, Katarina Kobe, Šušteršič (otroški) ter grobnici družine Weiss in Šterk. Ohranjajo se tudi litoželezni križi.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - A vtentičnost – ohranjena prvotna podoba in lokacija posameznih nag robnikov . - P ričevalnost – ohranjeni nagrobniki pomembnih posameznikov in družin pričajo o zgodovini kraja in njegovih prebivalcih.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - A vtentičnost lokacije . - F izična pojavnost objekta – oblika nagrobnikov, napisi na nagrobni kih, železne ograje, posamezni kamniti okvirji . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spo min ske objekte in kraje (A - 9.4) ter posebna določila: - n a željo novega najemnika grobne parcele se lahko starejše nagrobne plošče ali nagrobni spomeniki odstranijo in nepoškodovani prenesejo v za to določen prostor – lapidarij. Ta se skupaj z upravljavcem dolo či v okviru pokopališča ; - g robovi padlih partizanov z nagrobniki se ohranjajo na obstoječih lokacijah; - s anacija, obnova, premestitev ali odstranitev varovanega nagrobnega spomenika in plošče ni možna brez kulturnovarstvenih pogojev in na njihovi podlagi kul turnovarstvenega soglasja.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10)

137

Spomenik nima lastnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja spomenika Stari trg ob Kolpi – Cerkev sv. Jožefa (EŠD 2316).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

138

Foto: Du šan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 66 Ime: Vinica - Kapelice križevega pota na Žežlju EŠD: 10113

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 1231/4 , 1230/2 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Kapelice križevega pota ob stari romarski poti iz Vinice do Marijine cerkve na Žežlju je dal na prelomu 19. in 20. stoletja postaviti viniški gostilničar Jurij Benetič. Pozidane so na pravokotni talni osnovi in pokrite s ploč evinasto dvokapno streho. Proti poti se odpirajo s polkrožnimi nišami, v katerih so slike (olje na platnu) križevega pota po Fürichu, delo Franceta Blaznika iz leta 1895. Na začetku poti ob križevem potu stojita večji kapeli Marije Pomočnice in Jezusa na O ljski Gori.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - K apele križevega pota, razvrščene ob stari romarski poti na Žeželj po južnem pobočju Viniške gore, ohranjajo prvotno razmerje v prostoru in predstavljajo edino takšno prostors ko kompozicijo v Beli krajini . - S o pomembne člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine . - O hranjajo avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo s konca 19. in začetka 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe . - P r edstavljajo izjemen primer donacije, pričajo o verski pripadnosti prebivalcev, o njihovih likovno - estetskih potencialih ter o kulturno - zgodovinskem kontekstu časa, v katerem so nastale .

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost in lega spomenika v prostoru . - A rhitekturna zasnova kapel, njihova namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev in posamezni stavbni detajli . - S truktura sten z ometi . - V sa oprema kapel (slike, kipi…) . - K amnite stopnice na posameznih odsekih romarske poti.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in ) , varstveni rež im za spominske objekte in kraje (A - 9.4) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekons trukcijo avtentične podobe spomenika.

139

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Spomenik nima lastnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja spomenika Vinica – Cerkev Matere božje (EŠD 2657).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

140

Foto: Ju dita Podgornik Zalete lj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 67 Ime: Vinica - Spomenik Viniški republiki EŠD: 19319

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: * 1/5 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *1/5, 549/ 13, 549/14

OPIS ENOTE (A - 4) Spomenik v obliki bronastega kvadra, ki v zgornjem delu preide v stilizirane človeške figure, je pos večen Viniški republiki, tridnevni državni tvorbi, ki je bila samooklicana 21. aprila 1919. Avtor 1979 postavljenega spomenika je Jože Vrščaj.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - V iniška republika je edinstven dogodek v tem de lu Slovenije, ki je nastala tako zaradi lokalnih razmer kot tudi odmev na Oktobrsko revo l ucijo. - E dini tovrstni spomenik v občini Črnomelj.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - F izična pojavnost objekta . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spome nikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni va rstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

141

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 68 Ime: Zilje - Kapelica svete Družine EŠD: 7464

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA S POMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: 4242/3 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: 4240, 4242/3 - del, 5154/4 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Kapela pri stanovanjski h iši Zilje 42 v nekdaj samostojni vasi Srednje Zilje, ob stari, danes opuščeni cesti Preloka – Vinica, je bila postavljena ok. leta 1905 kot spomin na Jožefa Balkovca (14.1.1883 – 3.9.1905) iz Zilj št. 25, ki se je ponesrečil v Ameriki. Pozidana je na kvadratni tlorisni osnovi, njena arhitektura pa kaže novogotske stilne elemente. Fasade so členjene z dekorativnimi elementi, izdelanimi v ometu. Na oltarčku je kip sv. Družine, izdelek južnotirolskih podobarskih delavnic.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - K apela je ena redkih sakralnih arhitektur, pozidanih v prvi četrtini 20. stoletja obkolpskem prostoru . - K apela je eden redkih ohranjenih spominov na veliko izseljevanje Belokranjcev v Ameriko, ki je bilo značilno za čas pred 1. svet ovno vojno .

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost s pome nika v prostoru in njegova lega v naselju . - A rhitekturna zasnova kapele, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Struktura sten z o meti in poslikavami. - O ltarček s kipom sv. Družine, izdelek južnotirolskih podobarskih delavnic z začetka 20. stoletja .

142

- S pominska plošče, vzidana na pročelju kapele, z napisom, ki govori o tem, kdo, kdaj in zakaj je postavil kapelo.

OPIS VARSTVENEGA RE ŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in ) , varstveni režim za spominske objekte in kraje (A - 9.4) ter posebno določilo : - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstv eni režim za vplivna območja (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

143

Drugi objeti in naprave

144

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 69 Ime: Breg pri Sinjem vrhu - Mlin in j ez EŠD : 10086

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *197, *198, 4743 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *197, *198, *199, *202, 3674/101 - del, 3688/2, 3689, 4737/1 - del, 4743 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Mlin z dvojnim lastništvom stoji v Bregu pri Sinjem vrhu, na poplavni terasi v kanjonu reke Kolpe. Domačini ga poznajo pod imenom Breška malenica. Zasnovan je kot pritlična, iz kamna zidana in v celoti podkletena stavba. Z daljšo stranico je mlin delno vkopan v strm breg. Njegov vrhkletni del je z leseno steno razdeljen na dva dela. V vzhodnem delu stoji v celoti ohranjen en par mlinskih kamnov z vsemi sestavnimi deli, prenosnim in pogonskim mehanizmom. V zahodnem delu sta ohranjena dva para mlinskih kamnov brez prenosnega in pogonskega mehanizma. Ob mlinu so ohranjeni betonska korita in zapornica ter eno mlinsko kolo, ki občasno še poganja en mlinski par kamnov v vzhodnem delu ml ina.

Mlin v Bregu se v pisnih virih omenja od 16. stoletja, od vsega začetka kot dvolastniški mlin. V preteklosti je bil večkrat predelan, ker ga je Kolpa poplavljala in poškodovala. Njegova sedanja podoba je posledica obnov v 18., 19. in 20. stoletju. Za hodni del mlina je starejši, po vsej verjetnosti še iz 2. polovice 18. ali z začetka 19. stoletja. Vzhodni del je mlajši, po vsej verjetnosti je sedanjo podobo dobil šele v drugi polovici 19. stoletja. Mlin je imel prvotno v zahodnem delu tri pare kamnov, v vzhodnem delu pa stope. V drugi polovici 19. stoletja je bil njegov vzhodni del povečan. Leta 1965 je mlin imel šest parov kamnov, ki jih je poganjalo šestero lesenih vodnih koles na spodnjo vodo. Leta 1982 je bil mlin nazadnje prenovljen. Takrat sta las tnika mlina odstranila lesena korita in jih nadomestila z betonskimi, mlin pa preuredila na štiri pare mlinskih kamnov s pogonom na dva mlinska kolesa. Lastnik zahodnega dela mlina je prenehal z mletjem v devetdesetih letih 20. stoletja, lastnik vzhodnega dela mlina pa je pred kratkim tudi prenehal z mletjem, občasno pa mlin še odpre in ga pokaže organiziranim skupinam. Ob mlinu je ohranjen kamniti jez z značilno vijugasto zasnovo. Jez je bil po vzoru starega rekonstruiran leta 2009.

VREDNOTE, KI UTEMELJU JEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost mlina v izvirni obliki . - M aterialna pričevalnost mlina kot tehniške dediščine v Beli krajini . - T ipološka posebnost zasnove mlina zaradi lege v kanjonu in hudourniškega značaja reke Kolpe .

1 45

- G radb enotehnična in obrtniška izvedba mlinskih naprav, prenosnega in pogonskega mehanizma .

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prost oru (višina, gabariti, volumen). - T lorisna zasnova in gradbena substanca mlina . - O dprtine za vretena v južni steni mlina . - M linski kamni, prenosni in pogonski mehanizem v mlinu . - O blika je zu, betonskih korit in zapornic . - P rvotna namembnost - dopuščena pa je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni i n prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim z a kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5) ter upo števati še specifične določbe : - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - p ri tehničnem p osodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršite lj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

UPRAVLJANJE SPOMENIKA Način upravljan ja s spomenikom naj uprava Krajinskega parka Kolpa uredi z obema lastnikoma mlina.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

146

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 70 Ime: Črešnjevec pri Dragatušu - Vodnj ak na domačiji Črešnjevec 2 EŠD: 12900

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Belčji vrh Parcelna številka: 2522 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Kamnit vodnjak – kapnica stoji v južnem delu vasi, na domačiji Črešnjevec 2, po domače pri Mo vrinovih. Vodnjak ima do višine dveh metrov s kamnom obzidan in z betonsko ploščo pokrit nadzemni del okroglega tlorisa. V obodu so vgrajena lesena vrata, skozi katera je dostop lesene vodne črpalke in manjšega zidanega korita, ki stoji v njegovi notranjšč ini.

Vodnjak je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja in so ga lastniki uporabljali za pitno vodo vse do izgradnje vodovoda. Movrinov vodnjak je bil obnovljen leta 2011 v okviru projekta Viri življenja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTU RNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost vodnega vira v izvirni obliki. - M aterialna pričevalnost nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini . - R edkost ohranjenega obzidanega vodnega vira na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini . - Ti pološka pomembnost vodnega vira v razvoju oskrbe z vodo na podeželju . - G radbenotehnična in obrtniška izvedba kamnitega oboda nad vodnim izvirom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prost oru (višina, gabariti, volumen). - O blika ravne betonske strehe . - T lorisna zasnova in gradbena substanca kamnitega oboda nad izvirom vode . - O blika in materialna substanca podzemnega dela vodnjaka ter vodne črpalke in korita nad njim; - O bstoječa oblika oziroma platoja pred vodnim virom, vključno z informativno tablo . - P rvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

147

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstven i režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ), varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5) in dodatni varstveni režim, ki je prilagoj en značaju in vsebini spomenika: - o hranjanje stavbne zasnove vključno z ravno betonsk o streho; - o hranjanje lesenih vrat v zidanem obodu; - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fas ade; - p ri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna i nšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

148

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2

Zap. št.: 71 Ime: Damelj - Mlin z žago EŠD: 23890

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Damelj Parcelna številka: *82/1, *82/2, *82/3, 1142 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dame lj Parcelna številka: *82/1, *82/2, *82/3, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 66, 67, 68, 1139 - del, 1142 - del, 1143/4, 1143/44 - del, 1143/46, 1143/47, 1143/6 - del, 1143/8

OPIS ENOTE (A - 4) Iz kamna zidan vodni mlin in žaga venecijanka stojita na poplavni terasi ob reki Kolpi, vzhodno od vasi jugovzhodno od vasi. Mlin stoji z daljšo stranico ob rečni strugi, vzporedno z mlinom stoji žaga. Skupaj predstavljata kombiniran vodni obrat, ki je v lasti dveh družin. Njegov severni del (severni del mlin a in žaga) je v lasti Petrovovih, južni del (južni del mlina) pa Matakovih iz Damlja. Mlin ima pogon na spodnjo vodo. Mlin v Damlju, ki je znan od druge polovice 18. stoletja, je deloval do sedemdesetih let 20. stoletja. Žaga ob njem je mlajšega nastanka, iz leta 1924, in je delovala do leta 1955. Mlin je v začetku 19. stoletja deloval na pet, po drugi svetovni vojni pa na dva kamna. Imel je tudi dve mlinski kolesi, eno je poganjalo en par, drugo pa drugi par mlinskih kamnov in žago.

Mlin je bil nazadnje obnovljen leta 1969, od takrat je tudi njegovo sedanje južno pročelje, na katerem je pritrjena spominska plošča o tem, da je tu slovenska delegacija na poti v Jajce na 2. zasedanje AVNOJ - a prečkala Kolpo. Obeležje je ob 30 - letnici OF postavila Mladina Slov enije.

Ob mlinu z žago je ohranjen kamniti jez z značilno vijugasto zasnovo. Jez je bil po vzoru starega rekonstruiran leta 2009.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost vodnega vira v izvirni obliki. - M aterialna pričevalnost nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini . - R edkost ohranjenega obzidanega vodnega vira na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini . - T ipološka pomembnost vodnega vira v razvoju oskrbe z vodo na podeželju . - G radbenotehnična in obr tniška izvedba kamnitega oboda nad vodnim izvirom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen) . - O blika jezu .

149

- T lorisna zasnova in gradbena substanca mlina in žage . - S pominsko obeležje na mlinu . - O dp rtine za vretena v zahodni steni mlina . - M linski kamni in prenosni mehanizem v mlinu . - G ater s sanmi in pogonski mehanizem v žagi . - P rvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) ), varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9. 5) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika. - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - d ov oli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - p ri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotav lja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje ( A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

150

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo me s to.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 72 Ime: Drežnik - Lisičeva kašča EŠD: 25577

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Nova l ipa Parcelna številka: *147

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Nova lipa Parcelna številka: *147, 714/1 - del, 715, 716 - del, 935/1 - del, 936 - del, 937 - del, 938/1 - del, 939/1 - del, 1880/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Vrhk letna stavba ima delno vkopano in kamnito zidano klet, ki je bila namenjena spravilu poljskih pridelkov, nad njo pa lesena kašča za spravilo žita z zunanjim hodnikom . Tik ob stavbi stoji zunanja konstrukcija za diro oziroma leseno sušilnico. Ohranjena je z unanja podoba kašče s konca 19. stoletja. Stavba stoji ob cesti, v severovzhodnem delu vasi in je bila sestavni del Lisičeve domačije.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - Ohranjenost stavbe. - Pričevalnost načina in materia lov gradnje . - Pričevalnost različnih funkcij ene stavbe . - Tipološka pomembnost stavbe.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen) . - T lorisna zasnova in materiali gradnje in konstrukcija, lesena dira . - N amem bnost, dopustna je dopolnitev namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za nepremične k ulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5) ) in dodatna določila : - o hranja se izgled in namen stavbe; - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih , konstrukciji in tradicionalnim dejavnostim; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali;

151

- p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih ozn ak ter jih kakorkoli nameščati na ali ob stavbo.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

152

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENO TA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 73 Ime: Kanižarica - Rudnik EŠD: 19941

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: 2342/120, 2342/121, 2342/122

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPO MENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: 2342/120, 2342/121, 2342/122, 2342/123, 2342/124, 2342/125, 2342/193, 2342/198, 2342/200, 2342/202, 2342/261, 2342/262, 2342/263, 2342/264, 2342/265, 2342/267, 2342/268, 2342/272, 2342/273, 2342/ 274, 2342/301, 2342/302, 2342/320

OPIS ENOTE (A - 4) Rudnik rjavega premoga v Kanižarici je začel delovati leta 1857, zaprli pa so ga leta 1997. Že v fazi zapiranja so začeli oblikovati muzejsko postavitev, ki prikazuje rudarsko zgodovino Bele krajine, kate re najpomembnejši del je ravno nastanek in razvoj premogovnika Kanižarica. Muzej je ločen v tri dele: muzejsko zbirko, izvozni stolp in rudniški rov, ki je bil kot rekonstrukcija za muzejsko predstavitev postavljen nad zemljo po zaprtju rudnika. Celoten si stem rovov je namreč po prenehanju delovanja rudnika zalila podtalnica in niso več dostopni. Muzejska zbirka zajema geološko zgodovino Bele krajine, zgodovino premogovnika Kanižarica, proizvodni proces pridobivanja premoga in življenje ob rudniku. Vsi štir je vsebinski sklopi ponujajo obiskovalcu muzeja celovit pogled na zgodovino rudnika, delo v njem in življenje ob njem. Drugi del muzeja predstavljata izvozni stolp in rudniški rov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - E dini ohr anjen in prezentiran rudnik v Beli krajini . - O hranjen je del rud niških naprav – izvozni stolp, strojnica.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - V hod v rudnik s stolpom za dvigalo . - S trojnica z ohranjenimi napravami . - R ekonstrukcija rudniškega rova . - O hranjena ne posredna okolica rudnika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3), in varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5).

153

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

154

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 74 Ime: Velika sela pri Adlešičih - Vod énica EŠD: 28534

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: 2337 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: 2331, 2332, 2333, 2334, 2 335, 2336, 2337, 2338 - del, 2346, 2347, 2348, 2349, 2350, 2351, 2352, 2353, 2354, 2355, 2356, 2357, 2358, 2359, 2360, 2361, 2362, 2363, 2364, 2365, 2366, 2428, 2429, 2433 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Vodénica ali t . i. vodna jama je v osnovi manjša naravna kotanja na dnu kraške vrtače, kjer se v deževjih zbira voda. Vodni zbiralnik je krožno obzidan z obdelanimi kamni, premera 3 m in višine okrog 5 m ter ima kamnit obok. Dostop do vode je po kamnitih stopnicah, ki imajo z obeh strani kamnit oporni zid. Od vhoda do d na vodénice vodi petnajst kamnitih stopnic. Vodni zbiralnik je bil po izročilu obzidan v drugi polovici 19. stoletja, medtem ko se je obok porušil sredi 80. let 20. stol etja . Vodénica se nahaja v vrtači pod hribom Izgornik, med naseljema Velika in Mala sel a. V rabi je bila do zadnje četrtine 20. stoletja, obnovljena pa je bila leta 2010.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - S svojo pojavnostjo in namembnostjo predstavlja poseben tip vodnega zajetja in vodneg a vira. - P o zunanj i podobi predstavlja redek tip tovrstne stavbe na dnu vrtače oziroma kraškem svetu v Beli krajini . - P redstavlja neposredno pričo prilagajanja ljudi sušnim razmeram in oskrbi z vodo na kraškem svetu . - K ot poseben tip stavbe in vodnega vira je izjemnega p omena ne samo kot priča tradicionalnega načina življenja ampak tudi gospodarjenja nekdanjih prebivalcev tega območja . - P redstavlja velik potencial za vzgojno - izobraževalne, znanstvene in turistične potrebe.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - L okacija v odnega zbiralnika . - K amnita zgradba in dostop do vode oziroma material gradnje, konstrukcija, izgled stavbe in vodno zajetje . - O bstoječa namembnost in pričevalnost kulturnega spomenika . - O kolica spomenika.

155

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spo menik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območj a (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

156

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 7 5 Ime: Otovec - Železniški viadukt EŠD: 20284

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastr ska občina: Talčji vrh Parcelna številka: 5412/1, 5412/2, 5417/3 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *359, *360/2, *363, *367, *368, *590, *591, 566/1, 566/2, 567, 2544, 254 5/1, 2545/2, 2545/3, 2546, 2547, 2548, 2549, 2550, 2551, 2552, 2553, 2554, 2555/2, 2555/3, 2555/4, 2555/5, 2557/1, 2557/2, 2558/1, 2558/2, 2559, 2560, 2561, 2562, 2565, 2566, 2567, 2568, 2572, 2573/3, 2573/4, 2581/2, 2582, 2583/2, 2593, 2594/1, 2594/2, 259 6, 2612, 2613, 2619/1, 2619/12, 2619/19 - del, 2619/2, 2619/20, 2619/21, 2619/22, 2619/25 - del, 2619/26, 2619/3, 2619/4, 2619/5, 2619/9 - del, 2625/7, 2625/8, 2659/1, 2659/2, 2660, 2661/1, 2661/2, 2662/1, 2662/2, 2662/3, 2662/4, 2663/1, 2663/2, 2664, 2665, 2666 , 2667, 2668/1, 2668/2, 2669, 2670, 2671/1, 2671/2, 2672, 2673, 2674, 2675, 2676, 2677, 2678, 2679, 2680, 2681, 2682, 2683, 2684, 2685/1, 2685/2, 2686, 2687, 2688, 2689, 2690, 2691, 2692, 2693, 2694, 2695, 2697, 2698, 2700, 2703, 2704/1, 2704/2, 2704/3, 27 04/4, 2706, 2707/1, 2707/2, 2708/1, 2708/2, 2709, 2710, 2711/1, 2711/2, 2712/1, 2712/2, 2712/3, 2712/4, 2713/1, 2713/2, 2713/3, 2714/1, 2714/2, 2714/3, 2714/4, 2714/5, 2714/6, 2714/7, 2715/1, 2715/2, 2716, 2717, 2718/1, 2718/2, 2718/3, 2718/4, 2719, 2720, 2721, 2722, 2723, 2724, 2725/1, 2725/2, 2725/3, 2725/4, 2748/1, 2748/2, 2749, 2750/1, 2750/2, 2755/1, 2755/2, 2756, 2757/1, 2757/2, 2759/1, 2759/2, 2759/3, 2759/4, 2760, 2761/1, 2761/2, 2762, 2763, 2764, 2765/1, 2765/2, 2765/3, 2765/4, 2766/2, 2766/3 - del, 2767/1 - del, 2772, 2792, 2793/1, 2794, 2795, 2796, 2797, 2798, 2799, 2800, 2801, 2802, 2803, 2804, 2805, 2806, 2807, 2808, 2809, 2810, 2811, 2812, 2813, 2814, 2815, 2816, 2817, 2818, 2819, 2820, 2821/1, 2837, 2838, 2839, 2840/1, 2840/2, 2841, 2842, 2843, 28 44, 2845, 2846, 2847, 5340/1, 5340/2, 5341/1, 5341/2, 5342 - del, 5346/1 - del, 5348/1, 5348/2 - del, 5349/2 - del, 5393, 5412/1, 5412/2, 5417/3 - del, 5417/6

OPIS ENOTE (A - 4)

Kamnit železniški viadukt, zgrajen leta 1914, v petnajstih lokih na visokih stebrih preč i dolino pri Otovcu. Dolg je 225 metrov. Med drugo svetovno vojno je bil porušen in po letu 1945 obnovljen ter delno spremenjen tako, da sta bila na sredini namesto kovičene konstrukcije, ki je bila porušena med vojno, zgrajena dodatna stebra.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5)

157

- J e največji tovrstni objekt na belokranjski progi in hkrati eden največjih tovrstnih objektov v Sloveniji . - V večjem delu je ohranjen v avtentični podobi, ki priča o znanju gradbene stroke pri nas v preteklosti.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - F izična pojavnost objekta . - Kamnita gradnja, materiali in oblike. - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico .

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9. 5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) in določilo, da se vplivno območje v osrednje m delu ohranja nepozidano.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

158

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 76 Ime: Pobrežje pri Adlešičih - Mlin in žaga EŠD: 10099

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *9/1, *9/2, 757 - del, 759, 760 - del, 763/1, 763/6 - del, 5186/3 - del, 5204 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Mlin in žaga stojita na levem bregu Kolpe, pod obzidjem gradu Pobrežje. Mlin stoji z daljšo stranico ob rečn em toku, za njim, dolvodno stoji žaga. Mlin je bil prvotno grajski. V osnovi je bil zgrajen že v 17. stoletju, kasneje pa večkrat predelan. Med zadnjo večjo predelavo, kmalu po drugi svetovni vojni, je bil mlin nadzidan. Mlin je pred drugo svetovno vojno i mel šest parov kamnov in tri vodna kolesa na spodnjo vodo. Temeljito je bil obnovljen po letu 1957. Najprej je bila v mlinu montirana Francisova turbina, kasneje leta 1965 pa še en valjčni mlin.

Ob mlinu stoji žaga, prvotno venecijanka s konca 19. stolet ja, ki pa je bila leta 1942 preurejena v horizontalno tračno žago na vodni pogon. Žaga je v delujočem stanju.

Mlin v Pobrežju sodi med najstarejše mline ob Kolpi. Njegova vrhkletna zasnova je značilna prilagojena gradnja za kanjonski del doline Kolpe, kj er je večja možnost poplav. V mlinu je ohranjena notranja oprema ter mlinsko postrojenje, ki pričajo o nekdanji mlinski tehnologiji. Posebno spomeniško vrednost predstavlja žaga ob mlinu, ki je najstarejša doslej znana horizontalna tračna žaga na Dolenjske m in v Beli krajini in ima s tega vidika izjemno pomembno mesto v razvoju žag na vodni pogon.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - E den redkih ohranjenih mlinov in žag ob reki Kolpi . - Ž aga venecianka s horizontalnim žaginim list om je zaradi svoje redkosti pomemben dokument razvoja žagarske dejavnosti pri nas.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - S tavba mlina in žage z vsemi arhitekturnimi elementi ter stavbnim pohištvom . - V se mlinarske naprave v notranjosti mlina . - V se žagarske napr ave . - V odna kolesa vključno s konstrukcijo za zapiranje in vsemi ohranjenimi transmisijami za prenos energije na mlinske in žagarske naprave . - Z apornice in jez na Kolpi.

159

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9)

Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Spomenik nima lastnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja sp omenika Pobrežje – Območje gradu (EŠD 9560).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

160

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 77 Ime: Pusti Grade c - Žaga in mlin EŠD: 7163

LEGA IN OBSEG PREDL AGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 894/2 - del, 4706 - del

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: 2678 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številk a: 887/1, 887/2, 894/2, 895, 896/2 - del, 4657/5, 4706 - del

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: 2133, 2136, 2138, 2678 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Ob Lahinji stojita še delujoči mlin in žaga venecianka, ki sta bila zgrajena v začetku 20. stoletja. Klep čev mlin, kot se imenuje po zadnjem mlinarju, je bil v zdajšnji obliki zgrajena okrog leta 1900, čeprav je s starih katastrov moč razbrati, da je bila mlinarska dejavnost na območju Pustega Gradca živa že veliko prej. Mlin je klasičen, na tri pare kamnov. Posebnost so vodna kolesa, ki so spravljena v posebnem lesenem ohišju v samem mlinu, kar je pozimi preprečevalo, da bi se na njih nabiral led. Zato so lahko v njem mleli tudi pozimi. V mlinu je nekdaj delovalo pet mlinskih koles na vodni pogon. Voda je v p oslopje prihajala po dveh vzporednih žlebovih. Na mlinsko kolo je bila vezana tudi žaga venecijanka, zgrajena leta 1914. Pod podom žage so nameščeni dobro ohranjeni jermenski pogoni, ki so poganjali kronsko in tračno žago. Posebnosti mlina in žage sta, da za obratovanje oba koristita isti vodni tok, mletje in žaganje pa sta mogoča tudi ob nizkem vodostaju.

Leta 1975 sta mlin in žaga skoraj popolnoma nehala obratovati, danes pa sta obnovljena in občasno tudi v pogonu, zlasti za turistični namen.

Mlinsko ko lo je leta 1944, ko je bil v Dragatušu glavni štab NOV (narodnoosvobodilne vojske), poganjalo dinamo in tako je Klepčev mlin postal prva partizanska elektrarna v teh krajih.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - E den redkih ohra njenih mlinov in žag v Beli krajini . - Z aprta vodna kolesa predstavljajo redkost tudi v državnem okviru . - M lin in žaga sta obnovljena in mlin občasno še deluje.

161

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - S tavba mlina in žage z vsemi arhitekturnimi elementi ter sta vbnim pohištvom. - V se mlinarske naprave v notranjosti mlina. - V se žagarske naprave. - V odna kolesa vključno s konstrukcijo za zapiranje in vsemi ohranjenimi transmisijami za prenos energije na mlinske in žagarske naprave. - Z apornice in jez na Lahinji.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A9.3)in varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velj a splošni varstveni režim za vplivna območja (A - 10.1) .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

162

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo me s to.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 78 Ime: Tanča Gora - Šuštarjeva kašča EŠD : 25915

LEGA IN OBSEG PRED LAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *119 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Enonadstropna, kamnito zidana gospodarska stavba ima v pritličju klet za poljščine in kaščo v vrhkletnem delu. Ob zahodni steni je lesen gank z lesenimi stopnicami. Nad lesenimi vrati kašče je letnica 1887. Kašča stoji v sklopu domačije Tanča Gora 30, v zahodnem delu vasi.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost kašče v izvirni obliki . - M aterialna pričevalnost . - T i pološka pomembnost gospodarske stavbe.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen) . - T l orisna zasnova in kamnita struktura gradnje . - P rvotna namembnost - dopuščena je tudi dopolnitev namembnosti za vzgojno iz obraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike (A - 9.1),varstveni režim za druge obje kte in naprave (A - 9.5) ) in dodatna določila : - o hranja se izgled in namen stavbe; - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, kamniti strukturi in barvni podobi; - d o voli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na ali ob stavbo.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

163

Foto: Dušan Strgar, arhiv ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 79 Ime: Tribuče - Gasilski dom EŠD : 25563

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tribuče Parc elna številka: *116

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tribuče Parcelna številka: *116, 2176/1 - del, 2241 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Gasilski dom iz leta 1928 v Tribučah stoji ob križišču in sicer v zaselku Dolenj sko selo. Dom je enoprostorna pritlična stavba, delno opečno zidana delno lesena in ometana ter pokrita z dvokapno simetrično streho. K stavbi je dodan lesen stolp, ki je v pritličju tudi ometan. Stolp je namenjen sušenju cevi in je pokrit z manjšo štirika pno kovinsko streho s silhueto sv. Florijana. Gasilski doma je bil prvotno v celoti lesen. Po drugi svetovni vojni so pritlični prostor oziroma orodjarno zgradili iz opeke. Ohranjena je še 100 let stara ročna gasilska brizgalka na vprežnem vozu.

VREDNOTE , KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjen je njegov prvotni tloris in zunanj a podoba. - O hranjena je njegova notranjščina, ki je bila delno spremenjena po drugi svetovni vojni . - O hranjena je orig ina lna gasilska brizgalna iz prve polovice 20. stoletja. - O hranjenost in celovitost stavbe presega črnomaljsko povprečje in je ena najpomembnejših gasilskih stavb v širšem prostoru Bele krajine in Dolenjske . - J e izredno pomembna priča razvoja gasilske dejavnosti na Slovenskem.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost stavbe v prostoru (višina, gabariti, volumen) . - T lorisna zasnova, gradbeno substanca in notranji razpored prostorov . - S tavbno pohištvo z ohranjenim okovjem, prvotni tlaki .

164

- Z unanjost stavbe z lesenimi dvokrilnimi vrati, p olkni in lesenim stolpom ter zaščitnikom gasilcev n a vrhu strehe . - S trešna konstrukcija in podoba strehe . - G asilska brizgal n a in platnene gasilske cevi.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

165

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo me s to.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 8o Ime: Tribuče - Vaški kal EŠD : 24336

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tribuče Parcelna številka: 1645/1 - del, 2248/1 - del

LEGA IN OBSEG VP LIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Tribuče Parcelna številka: 1425 - del, 1645/1 - del, 1646, 2248/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Vaški kal je ovalne oblike in betonsko ometan objekt, dolžine okoli 15 m in globine okoli 1 m. Na zunanjem delu kala je letnica 1954 z imeni domačinov, ki so ga pomagali obnoviti. Tik ob kalu je napajališče, sestavljeno iz dveh betonskih korit. Iz brežine vodi do kala obzidan kanal za dotok vode. Kal se nahaja v zahodnem delu vasi in v zahodnem robu zaselka Ši konijsko selo.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost vodnega zajetja v izvirni obliki . - P ričevalnost rabe gradbenega materiala in načina nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini . - I zjemnost oziroma redkost ohr anjenega vaškega vodnega zajetja iz druge polovice 19, stoletja na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini, saj predstavlja enega zadnjih zgrajenih kalov . - T ipološka pomembnost vodnega zajetja v genezi oskrbe z vodo na podeželju.

VAROVANE SESTAVI NE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen) . - T lorisna in materialna zasnova vodnega zajetja, vključno s kamnitim koritom in perilnikom; - O bstoječa oblika zajetja . - P rvotna namembnost - d opustna je tudi dopolnitev namembnosti , ki ne degradira obstoječe pričevalnosti, za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

166

- d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - p repovedan o je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati v ali ob zajetje.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

167

Foto: Dušan Štepec, ZVK DS , Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 8 1 Ime: Vinica - Benetičev mlin EŠD : 23891

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 126/5 - del, 2376/1 - del

LEGA IN OBSEG VPL IVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 126/5 - del, 2376/1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Mlin stoji na levem bregu reke Kolpe, v sklopu Benetičeve domačije, jugovzhodno od naselja. Mlin pod viniškim gradom se v pis nih virih omenja od 17. stoletja dalje. Zidan pritličen in enoprostoren mlin, prvotno na devet parov kamnov in s tremi lesenimi kolesi na spodnjo vodo, je do 1910 pripadal lastnikom viniškega gradu. Leta 1910 so ga od njih odkupili Benetiči – gostilničarsk a in trgovska družina iz Vinice. Leta 1970 je bil predelan v valjčni mlin, ki je deloval do 1998. Postrojenje, ki ga je gospodar rabljenega kupil v Dobrovi pri Brežicah, je v celoti ohranjeno. Gre za tri pare valjčkov z elevatorji, siti in lesenimi skrinja mi ter prenosnim mehanizmom, ki ga poganja eno vodno kolo. Mlin ima še eno kolo, ki od 20012 poganja električni generator, s katerim lastnik proizvaj a elektriko za lastno uporabo. Mlin je bil leta 2012 obnovljen. Ob mlinu je ohranjen kamniti jez z značiln o vijugasto zasnovo. Jez je bil po vzoru starega rekonstruiran v devetdesetih letih 20. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost mlina v izvirni obliki. - M aterialna pričevalnost mlina kot tehniške dediščin e v Beli krajini . - Oh ranjenost in raba tehnologije mletja žit na valjčke . - O brtnišk a izvedba zunanjih vodnih koles . - G radbenotehnična in obrtniška izvedba mlinskih naprav, prenosnih in pogonskih mehanizmov v mlinu.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prost oru (višina, gabariti, volumen) . - O blika jezu . - T lorisna zasnova in gradbena substanca mlina . - M linsko postrojenje (valjčki, elevatorji, sit a, skrinje, prenosni mehanizmi) . - Z unanja vodna kolesa . - O blika in naklon ter tip kr itine .

168

- M ehanizem za dvi ganje in spuščanje vodnih koles . - L itoželezna peč za ogrevanje prostorov v mlinu . - P rvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski od nos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3) in posebne določbe : - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno pod rediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi, - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravn imi materiali. - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade, - p ri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar n ajbolj ohranjati varovane sestavine spomenika, - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtent ične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) .

UPRAVLJANJE SPOMENIKA S spomenikom upravlja njegov lastnik ali upr av ljavec v skladu s smernicami pristojne službe za varstv o kulturne dediščine .

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

169

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 8 2 Ime: Vranoviči - Plutov skedenj EŠD : 30562

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrsk a občina: Vranoviči Parcelna številka: *94/3 - del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Vranoviči Parcelna številka: *94/3 , 776 , 777, 778

OPIS ENOTE (A - 4) Plutov skedenj stoji na domačiji Vranoviči 16, ki se n ahaja sredi obcestne vasi. Domačija Vranoviči 16 je bila dom znane in pomembne belokranjske družine Plut , ki je pustila pomemben pečat na gospodarskem in kulturnem področju. Začetnik Plutove družinske veje v Vranovičih je bil Martin Plut (1858 – 1939), ki je bil podjeten in razgledan gospodar. V drugi polovici 19. stoletja je z nakupi zemljišč v Vranovičih in okolici razširil posest svoje kmetije, ki je sčasoma postala ena večjih v vasi. Leta 1897 je dal na domačiji postaviti tudi velik lesen skedenj. Ta je s slemenom orientiran v smeri severozahod – jugovzhod. Skedenj je delno podkleten. Njegovo pritličje sestavljajo lesen prostor z dvoprostorno zasnovo, namenjen mlačvi, shrambi sena in slame ter žita, ki mu je ob daljših straneh dodan po en prislonjen koz olec. Na vzhodni strani skednja je viden ostanek dere.

Skedenj ima simetrično dvokapno streho, ki je krita z betonskim klasičnim zareznikom. Skedenj se je do danes ohranil skoraj v celoti v izvirni obliki. Leta 2000 je bil tlak med osrednjim prostorom in obema prislonjenima kozolcema betoniran . V tem času je bil betoniran tudi tlak v podkletenem delu skednja. Drugih posegov na skednju ni bilo.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost značilnega belokranj skega skednj a v izvirni obliki. - R eprezentativnost tipa skednja za čas 19. in 20. s toletja na območju Bele krajine. - R eprezentativnost zunanje podobe skednja, njegove velikosti in tlorisne zasno ve za višji kmečki sloj na vasi. - D okumentarna vrednost ohranjene no tranje opreme, ki priča o gospodarskem načinu ži vljenja v tem delu Bele krajine. - G radbenotehnična in obrtniška izvedba (npr. dvoprostorna tlorisna zasnova, ostanki dere, dekorativno oblikovano pročelje in izvedba strešne konstrukcije), ki priča o gradbe nih in estetskih merilih , ki so na prelomu iz 19. v 20. stoletje veljali v Beli krajini.

170

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prost oru (višina, gabariti, volumen). - T lorisn a zasnova in gradbena substanca. - D ekoracij a na glavn em pročelju. - Oblika in naklon strehe. - O blika in materialna substanca lesenih sten s kednja in njegovih vhodnih vrat. - O blika in materialna substanca obeh prislonjenih kozolcev z ostanki dere na vzhodni strani skednja, - O hranja se prvotna namembnos t, dopuščena pa je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene, - O hranja se vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni rež im za kulturne spomenike (A - 9.1) in varstveni režim za stavbe (A - 9.3). Poleg teh je treba upoštevati še specifične določbe za konkretni objekt, kar pomeni: - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v oblik i, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi, - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi t ehnikami in naravnimi materiali, - prepovedano je postavljat i nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade, - pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spome nika, - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A - 10.1) - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak v okolici spomenika, ki bi s svojo pojavnostjo in lokacijo vplivale na pojavnost skednja v prostoru, - prepovedano je postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor tako, da bodo s svojo pojavnostjo in lego negativno vplivali na pojavnost skednja v prostoru.

UPRAVLJANJE SPOMENIKA S spomenikom upravlja njegov lastnik ali upravljavec v skladu z u pravljavskim načrtom.

VIRI IN LITERATURA Jaklič, Mark: Predlog za razglasitev Plutovega poda za kulturni spomenik lokalnega pomena , Ljubljana, 2017.

GRAFIČN A PRILOG A (A - 18)

171

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo me s to .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 8 3 Ime: Zagozdac - Kal EŠD : 27919

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parcelna številka: 1 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Vaški kal je ovalne oblike s kamnitim zidom s periščem in se nahaj a jugovzhodno ob cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Zavzema približno 100 m² površine in je globok 1,5 m. Dno je tlakovano s kamnitimi ploščami. Kot vodno zajetje je hkrati služil tudi kot napajališče za živino. V neposredni bližini kala je ohranjen kamen z vk lesano letnico 1881, ki je v preteklosti stal na kamnitem zidu.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost vodnega zajetja v izvirni obliki . - M aterialna pričevalnost nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini . - R edko st ohranjenega vaškega vodnega zajetja iz druge polovice 19 . stoletja na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini . - T ipološka pomembnost vodnega zajetja v genezi oskrbe z vodo na podeželju . - O brtniška izvedba vodnega zajetja.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen) . - T lorisna zasnova in kamnita struktura zajetja, vključno s kamnitim koritom in perilnikom; - O bstoječa oblika zajetja . - P rvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A - 9.1),varstveni režim za druge objek te in naprave (A - 9.5) ) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika. - o hranjanje izgleda in funkcije zajetja; - v se posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabarit ih, konstrukciji, kamniti strukturi in barvni podobi; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in dr ugih oznak ter jih kakorkoli nameščati v ali ob zajetje.

172

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A - 10) Spomenik nima lastnega vplivnega območja, se pa nahaja znotraj vplivnega območja spomenika Zagozdac – Cerkev Marijinega Vnebovzetja (EŠD 2818).

GRAF IČNA PRILOGA (A - 18)

173

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto .

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A - 2)

Zap. št.: 8 4 Ime: Zapudje - Vodni zbiralnik Škalva EŠD : 29602

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A - 7) Katastrska občina: Dragatuš Pa rcelna številka: 4347, 4383 - del, 4691 - del

OPIS ENOTE (A - 4) Vodni zbiralnik, ki ga domačini imenujejo Škalva, stoji v bližini domačije Zapudje 31, na jugovzhodnem obrobju vasi Zapudje. Je pravokotnega tlorisa s kamnitim banjastim obokom, delno vkopan in p ostavljen nad vodnim zajetjem. Na njegovi jugovzhodni, krajši stranici je urejen kamnit vhod v zbiralnik s kovanimi vrati. Na prekladi nad njim je vklesana letnica izgradnje – 1885. Vaščani Zapudja so vodni vir uporabljali za pitno vodo do izgradnje vodovo da. Vodni vir je bil obnovljen leta 2011 v okviru projekta Viri življenja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A - 5) - O hranjenost vodnega za jetja v izvirni obliki. - M aterialna pričevalnost nekdanje osk rbe s pitno vodo v Beli kraji ni . - R edkost ohranjenega vaškega vodnega vira na območju občin e Črnomelj in širše v Beli krajini . - T ipološka pomembnost vodnega vira v raz voju oskrbe z vodo na podeželju . - G radbenotehnična in obrtniška izvedba kamnitega oboka nad vodnim izvirom.

VAROV ANE SESTAVINE SPOMENIKA (A - 6) - P ojavnost spomenika v prost oru (višina, gabariti, volumen) . - T lorisna zasnova in gradbena substanca kamnitega oboka nad izvirom vode . - T ravnata zaščita oboka . - O blika in način izdelave kovin skih vrat ter letnica nad njimi . - O bstoječa oblika platoja pred vodnim zbiralnikom . - O hranja se prvotna namembnost, dopuščena pa je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene . - V sebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VAR STVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A - 9) Za spomenik velja splošni varstveni režim z a kulturne spomenike (A - 9.1), varstveni režim za stavbe (A - 9.3) , varstveni režim za druge objekte in naprave (A - 9.5) ) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika : - o hranjanje stavbne zasnove vk ljučno z zeleno streho (tloris, glavno pročelje, streha, funkcionalni elementi: kamnita vrat na odprtina in kovinska vrata); - o hranjanje kamnite preklade z letni co izgradnje vodnega zbiralnika;

174

- v se posege v spom enik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materia lom, strukturi in barvni podobi; - d ovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi m ateriali; - p repovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemen te fasade; - p ri tehničnem posodabljanju spomenikov in zagotavljanju dostopa g ibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranja ti varovane sestavine spomenika; - o b ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pr ed posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

GRAFIČNA PRILOGA (A - 18)

175