Tumov drevored 17 5220 Tolmin Telefon 05 3801 240, fax 05 3801 260 [email protected]

LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI NA ČRT ZA

XII. ZAHODNO VISOKO KRAŠKO

LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMO ČJE

ZA LETO 2020

Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...... 1 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠ Č ...... 2 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI...... 4 3.1 OPRAVLJENI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU DIVJADI V LETU 2019 ...... 4 3.2 NA ČRTOVANI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU V LETU 2020 ...... 5 3.3 ŠKODE OD DIVJADI ...... 10 3.4 VPLIV RASTLINOJEDE DIVJADI NA GOZDNE EKOSISTEME...... 18 3.5 ŽLEDOLOM V GOZDOVIH V ZIMI 2014/2015 ...... 28 4 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ...... 30 4.1 Srna ( Capreolus capreolus ) ...... 31 4.2 Navadni jelen ( Cervus elaphus ) ...... 36 4.3 Damjak ( Dama dama ) ...... 44 4.4 Muflon ( Ovis ammon musimon ) ...... 45 4.5 Gams ( Rupicapra rupicapra )...... 49 4.6 Divji praši č ( Sus scrofa ) ...... 53 4.7 Lisica ( Vulpes vulpes ) ...... 58 4.8 Jazbec ( Meles meles ) ...... 60 4.9 Kuna belica ( Martes foina ) in kuna zlatica ( Martes martes ) ...... 61 4.10 Navadni polh ( Glis glis ) ...... 62 4.11 Pižmovka ( Ondatra zibethia ) in Nutrija ( Myocastor coypus) ...... 63 4.12 Poljski zajec ( Lepus europaeus ) ...... 64 4.13 Fazan ( Phasianus colchicus ) ...... 66 4.14 Poljska jerebica ( Perdix perdix ) ...... 68 4.15 Raca mlakarica ( Anas platyrhynchos ) ...... 69 4.16 Sraka ( Pica pica ), šoja ( Garrulus glandarius ) in siva vrana ( Corvus cornix ) ...... 70 4.17 Šakal ( Canis aureus ) ...... 72 4.18 Na črt dodajanja divjadi ...... 74 5. EVIDENCE ...... 75 6. PRILOGE ...... 77

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin I Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2020 ...... 1 Preglednica 2.1: Pregled loviš č ...... 2 Preglednica 3.1.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi 2019 ...... 4 Preglednica 3.2.1: Na črtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi 2020 ...... 5 Preglednica 3.2.2: Najve čje dovoljeno število krmiš č v LUO po loviš čih ...... 7 Preglednica 3.2.3: Registrirana mrhoviš ča v LUO ...... 7 Preglednica 3.3.1.1: Škoda, ki jo je povzro čila divjad v letu 2019 ...... 10 Preglednica 3.3.1.2: Število škodnih primerov v zadnjem petletnem obdobju ...... 15 Preglednica 3.3.2.1: Opravljeni ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi 2019 ...... 15 Preglednica 3.3.3.1: Na črtovani ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi 2020 ...... 16 Preglednica 3.4.1: Pregled popisnih enot (podatki za obmo čje OE Tolmin) ...... 18 Preglednica 3.4.2: Popisne enote v Zahodno visoko kraškem LUO ...... 18 Preglednica 3.4.4: Število popisnih ploskev na OE Tolmin ...... 19 Preglednica 3.4.5: Primerjava skupne poškodovanosti in poškodovanosti bukve po popisnih enotah ...... 19 Preglednica 3.4.6: Primerjava poškodovanosti iglavcev in listavcev po popisnih enotah ...... 19 Preglednica 3.4.7: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov (objedenost) po višinskih razredih in drevesnih vrstah (skupinah) ...... 20 Preglednica 3.4.8: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 ...... 21 Preglednica 3.4.9: Rezultati testiranja hipotez o deležih poškodovanih osebkov med popisi (leti) ...... 22 Preglednica 3.4.10: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov (objedenost) po višinskih razredih in drevesnih vrstah (skupinah) ...... 23 Preglednica 3.4.11: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 ...... 23 Preglednica 3.4.12: Rezultati testiranja hipotez o deležih poškodovanih osebkov med popisi (leti) ...... 24 Preglednica 3.4.13: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov (objedenost) po višinskih razredih in drevesnih vrstah (skupinah) ...... 25 Preglednica 3.4.14: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 ...... 25 Preglednica 3.4.15: Rezultati testiranja hipotez o deležih poškodovanih osebkov med popisi (leti) ...... 26 Preglednica 3.5.1: Površina po žledu poškodovanih gozdov ...... 28 Preglednica 4.1:Seznam loviš č s prisotnostjo volka in risa ...... 30 Preglednica 4.1.5.1: Na črt odvzema srnjadi ...... 32 Preglednica 4.1.5.2: Dopustna odstopanja od na črtovanega odvzema pri srnjadi: ...... 33 Preglednica 4.1.5.3: Dopustna odstopanja od na črtovanega odvzema pri srnjadi v obmo čju volkov: ...... 33 Preglednica 4.1.5.4: Analiza odvzema srnjadi ...... 34 Preglednica 4.2.1.1: Ekološke enote navadnega jelena ...... 36 Preglednica 4.2.5.1: Na črt odvzema jelenjadi ...... 40

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin II Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 4.2.5.2: Analiza odvzema navadnega jelena...... 41 Preglednica 4.3.5.1: Analiza odvzema jelena damjaka ...... 44 Preglednica 4.4.1.1: Ekološke enote muflona ...... 45 Preglednica 4.4.5.1: Na črt odvzema muflonov ...... 46 Preglednica 4.4.5.2: Analiza odvzema muflonov ...... 47 Preglednica 4.5.1.1: Ekološke enote gamsa ...... 49 Preglednica 4.5.5.1: Na črt odvzema gamsov ...... 50 Preglednica 4.5.5.2: Analiza odvzema gamsov ...... 51 Preglednica 4.6.1.1: Ekološke enote divjega praši ča v LUO ...... 53 Preglednica 4.6.5.1: Na črt odvzema divjih praši čev ...... 55 Preglednica 4.6.5.2: Analiza odvzema divjih praši čev ...... 56 Preglednica 4.7.5.1: Analiza odvzema lisic ...... 59 Preglednica 4.8.5.1: Analiza odvzema jazbecev ...... 60 Preglednica 4.9.5.1: Analiza odvzema kun ...... 61 Preglednica 4.10.5.1: Analiza odvzema polha ...... 62 Preglednica 4.11.5.1: Analiza odvzema pižmovk ...... 63 Preglednica 4.11.5.2: Analiza odvzema nutrij ...... 63 Preglednica 4.12.5.1: Analiza odvzema poljskih zajcev...... 64 Preglednica 4.13.5.1: Analiza odvzema fazanov ...... 67 Preglednica 4.15.5.1: Analiza odvzema race mlakarice ...... 69 Preglednica 4.16.5.1: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran ...... 71 Preglednica 4.17.3.1: Loviš ča, ki so sodelovala v monitoringu šakala ...... 72 Preglednica 4.18.1: Vlaganje divjadi ...... 74

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin III Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji ...... 3 Slika 2.2: Loviš ča v LUO ...... 3 Slika 3.3.1.1: Povzro čitelji ovrednotenih škod v letu 2019 ...... 11 Slika 3.3.1.2: Dinamika ovrednotenih škod od divjadi v LUO ...... 11 Slika 3.3.1.3: Škode, ki so jih povzro čili divji praši či ...... 12 Slika 3.3.1.4: Prostorska porazdelitev ovrednotenih škod po divjem praši ču v letu 2019 ...... 13 Slika 3.3.1.5: Prostorska porazdelitev ovrednotenih škod v letu 2019 ...... 14 Slika 3.4.2: Prikaz popisnih enot v LUO (zelena črta = meja LUO; rde ča črta = meja popisne enote) ...... 18 Slika3.4.3: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov bukve v popisu 2017 glede na popis 2014 ...... 20 Slika 1.4.4: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov bukve v popisu 2017 glede na popis 2010 ...... 20 Slika 3.4.5: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi 2010, 2014 in 2017 za razrede R1-R4 ...... 22 Slika 3.4.6: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi 2010, 2014 in 2017 za razrede R1-R4 ...... 24 Slika 3.4.7: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi 2010, 2014 in 2017 za razrede R1-R4 ...... 26 Slika 3.4.8: Stanje pomlajevanja gozdov 2019 ...... 27 Slika 3.5.1: Od žledu poškodovani gozdovi na GGO Tolmin ...... 29 Slika 4.1: Karta upoštevanja risa in volka pri upravljanju parkljarjev v Sloveniji ...... 30 Slika 4.1.1: Trend deležev izgub po vzrokih - srna ...... 31 Slika 4.2.2.1: Deleži izgub jelenjadi ...... 37 Slika 4.2.2.2: Dinamika mas rogovja mladih jelenov ...... 38 Slika 4.2.2.3: Prostorska porazdelitev populacije in njena dinamika ...... 39 Slika 4.2.2.4: Vol čji tropi ...... 39 Slika 4.4.2.1: Padanje telesnih mas muflonov 2+ in starejših (loviš če Most na So či) ...... 46

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin IV Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

SEZNAM PRILOG

1. Seznam krmiš č v letu 2020 2. Zapisnik usklajevalnega sestanka z IO OZUL (27.2.2020) 3. Zapisnik sestanka Strokovnega sveta Obmo čne enote Tolmin (9.3.2020) 4. Vabilo za oddajo pisnih pripomb na osnutek letnega na črta Zahodno visoko kraškega LUO 2020 s seznamom vabljenih 5. Zapisnik o oddaji pisnih pripomb na osnutek letnega na črta Zahodno visoko kraškega LUO 2020 z odgovori (ne)upoštevanje pripomb. 6. Zapisnik seje Sveta Obmo čne enote Tolmin (3.4.2020)

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin V Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

1 UVOD

Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje (LUO) za leto 2020 je sestavljen v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu in njegovimi spremembami (Zakon o divjadi in lovstvu, Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl.US, 17/08 in 46/14 – ZON-C). Zakon dolo ča izdelavo letnih lovsko upravljavskih na črtov za lovsko upravljavska obmo čja (Ur.l. RS, št. 110/04), ki so nadomestila nekdanja lovsko gojitvena obmo čja. Znotraj LUO so opredeljena loviš ča in loviš ča s posebnim namenom. Za loviš ča so bile v sredini leta 2009 podeljene koncesije za trajnostno upravljanje s populacijami divjadi. Razdelilnik s tem na črtom opredeljenega odvzema in del v življenjskem okolju se naredi za ta loviš ča in loviš ča s posebnim namenom. Stara in nova loviš ča se v LUO bistveno ne razlikujejo, še najve čje razlike so v sedaj natan čno dolo čenih mejah in površinah. Skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu je bilo ustanovljeno Obmo čno združenje upravljavcev loviš č za ZVK LUO in izvoljen devet članski izvršni odbor, ki v postopku izdelave tega na črta zastopa upravljalce loviš č in LPN v LUO.

Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško LUO za leto 2020 temelji na ciljih in usmeritvah lovsko upravljavskega dela Obmo čnega na črta za XII. Zahodno visoko kraško LUO 2011-2020. Poleg zgoraj navedenih predpisov je napisan tudi v skladu z: • Zakonom o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/93 in spremembe). • Pravilnikom o na črtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10). • Uredbo o dolo čitvi divjadi in lovnih dob (U.l. RS, št. 101/04, št. 81/14). • Odlokom o lovsko upravljavskih obmo čjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 110/04). • Uredbo o ustanovitvi loviš č s posebnim namenom v RS (Ur.l. RS, št. 117/04, št. 38/14). • Odlokom o loviš čih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 128/04, št. 38/14). • Navodili za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji (usklajeno ZGS, znanstveno-raziskovalne institucije, LZS, OZUL-i in IRSKO, 2011). • Analizo stanja poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi v letih 2010, 2014 in 2017 (ZGS, Ljubljana 2017). • Izhodiš či za na črtovanje višine odvzema jelenjadi v letnih na črtih lovsko upravljavskih obmo čij za leto 2019 (ZGS, Strokovni svet, Ljubljana 12.12. 2017). • Priporo čili delovne skupine Oddelka V glede na črta odvzema navadnega jelena. • Programom upravljanja obmo čij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 (Vlada RS; 9.4.2015, 28.5.2015, 24.2.2016). Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na sam nastanek na črta so prikazani v spodnji preglednici:

Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2020 LUO / ekološka Datum Kraj Organ Vsebina enota LUO 10.1.-31.1. 2020 loviš ča OZUL Pregled odstrela in izgub divjadi LUO 27.2.2020 Idrija OZUL, ZGS Uskladitveni sestanek LUO 9.3.2020 Tolmin Strok. svet OE ZGS Dolo čitev osnutka na črta LUO 25.3.2020 Idrija ZGS Javna predstavitev na črta LUO 3.4.2020 Tolmin Svet OE ZGS Dolo čitev predloga na črta LUO 10.4.2020 Ljubljana MKGP Oddaja na črta na MKGP

Za pogosteje uporabljene izraze so v pri čujo čem na črtu uporabljene naslednje okrajšave: • LUO - XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje, • LN - letni na črt za LUO, • LD - lovska družina, • LPN - loviš če s posebnim namenom, • OZUL - Obmo čno združenje upravljavcev loviš č XII. Zahodno visoko kraškega LUO, • EE - ekološka enota, • GGO - gozdnogospodarsko obmo čje, • ZGS - Zavod za gozdove Slovenije, • OE - Obmo čna enota Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije, • ARSO - Agencija Republike Slovenije za okolje, • MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • UVHVVR - Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, • IRSKGLR - Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 1 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠ Č

Zahodno visoko kraško LUO je bilo ustanovljeno z Odlokom o lovsko upravljavskih obmo čjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 110 z dne 11.10.2004). Zaporedna številka LUO je XII. Meji na XI. Triglavsko in II. Gorenjsko LUO na severnem delu, IV. Notranjsko LUO na vzhodnem delu in V. Primorsko LUO na južnem delu. Na zahodu LUO omejuje državna meja z Italijo. LUO je sestavljeno iz 31 loviš č, s katerimi upravljajo lovske družine, ki so za to v letu 2009 z resornim ministrstvom (MKGP) za 20 let sklenile koncesijske pogodbe. V letu 2016 je bila LD Anhovo odvzeta koncesija zaradi nepla čevanja koncesijske dajatve. Na podlagi razpisa za novega koncesionarja je bila podeljena nova koncesija za loviš če Anhovo. Novi koncesionar je LD Paljevo. LUO predstavlja zaokroženo populacijsko obmo čje jelenjadi, gamsa, muflona in je najzahodnejši del osrednjega populacijskega obmo čja velikih zveri v Sloveniji. Loviš ča spadajo kar v sedem Upravnih enot, prikazuje jih preglednica 2.1. Površine loviš č so povzete iz katastra loviš č, skladno s Pravilnikom o vsebini in na činu vodenja katastra LUO, loviš č in loviš č s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 8/05 in spr.). Nove šifre in imena loviš č so povzete iz Odloka o loviš čih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (U.l. RS, št. 128 z dne 30. 11. 2004). Skupna površina LUO znaša 162.455 ha, lovna površina znaša 155.542 ha, popre čna skupna površina loviš ča znaša 5.240 ha.

Preglednica 2.1: Pregled loviš č Nekdanja Sedanja Površina (ha) Ime šifra šifra Upravna enota loviš ča skupna lovna nelovna loviš ča loviš ča 207 1201 Kanal Gorica 6.027 5.851 176 367 1202 Most na So či Tolmin 2.976 2.884 92 203 1203 Dobrovo Gorica 5.454 5.274 180 214 1204 Sabotin Gorica 4.022 3.832 190 206 1205 Anhovo Gorica 4.239 3.979 260 212 1206 Grgar Gorica 5.596 5.477 119 208 1207 Čepovan Gorica 6.134 5.996 138 365 1208 Trebuša Tolmin 4.619 4.536 83 210 1209 Gorica Gorica 7.091 5.967 1.124 211 1210 Lijak Gorica 3.943 3.688 255 204 1211 Trnovski gozd Gorica 10.460 10.341 119 2 1212 Čaven Ajdovš čina 3.863 3.666 197 7 1213 Hubelj Ajdovš čina 4.954 4.450 504 6 1214 Kozja stena Ajdovš čina 2.488 2.428 60 70 1215 Krekovše Idrija 5.309 5.269 40 69 1216 Idrija Idrija 5.663 5.424 239 71 1217 Jelenk Idrija 8.894 8.650 244 1 1218 Vipava Ajdovš čina 3.429 3.158 271 4 1219 Col Ajdovš čina 7.040 6.890 150 73 1220 Javornik Idrija 8.288 8.032 256 75 1221 Dole Idrija 4.851 4.701 150 3 1222 Vojkovo Ajdovš čina 3.040 2.897 143 5 1223 Nanos Ajdovš čina 3.808 3.771 37 241 1224 Hrenovice Postojna 4.915 4.745 170 238 1225 Črna jama Postojna 3.904 3.733 171 240 1226 Bukovje Postojna 5.895 5.820 75 236 1227 Planina Postojna 4.574 4.443 131 172 1228 Logatec Logatec 6.057 5.624 433 173 1229 Hotedršica Logatec 4.735 4.628 107 174 1230 Rovte Logatec 3.900 3.735 165 387 1231 Vrhnika Vrhnika 6.287 5.653 634 skupaj 162.455 155.542 6.913

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 2 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji

Slika 2.2: Loviš ča v LUO

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 3 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI

3.1 OPRAVLJENI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU DIVJADI V LETU 2019

Preglednica 3.1.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi 2019 Stopnja Enota Na črtovan Realiziran Vrsta ukrepa uresni čitve mere obseg obseg na črta (%) 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 10.405 11.239 108,0 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasiš č s košnjo (ro čna in strojna košnja) ha 166,52 253,38 152,2 Spravilo sena z odvozom ha 79,26 76,79 95,8 Priprava pasiš č za divjad ha 7,95 7,65 96,2 Gnojenje travnikov ha 11,72 11,77 100,4 Vzdrževanje grmiš č ha 19,98 18,78 94,0 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 2,61 2,61 100 Vzdrževanje gozdnega roba ha 14,44 12,92 89,5 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 203 202 99,5 Izdelava in vzdrževanje ve čjega vodnega vira število 8 8 100 Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja število 468 456 97,4 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 135 130 96,3 3. BIOTEHNI ČNI UKREPI Zimsko krmljenje parkljaste divjadi kg 109.870 105.660 96,1 Prepre čevalno krmljenje kg 17.450 17.890 102,5 Privabljalno krmljenje kg 155.645 141.000 90,6 Krmne njive ha 20,3 15,07 74,2 Pridelovalne njive ha 0,66 0,66 100 Koli čina soli kg 8.391 7.323 87,3 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (vse založene v konkretnem letu) število 2.784 2151 77,3 Lovske preže (obnova in novogradnja) število 190 192 101,1 Krmiš ča (obnova in novogradnja) število 63 63 100 Lovske steze (obnova in novogradnja) km 319,15 301,29 94,4

Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi se nanašajo v glavnem na: spremljavo bolezni divjadi, vsemi deli v zvezi s povoženo divjadjo, ugotavljanje števil čnosti divjadi (monitoring) in lovsko čuvajsko službo. Na črt je bil presežen za 8 %. Sama višina izvajanja ukrepa je ustrezna in bo v bodo če zaradi doslednejšega evidentiranja dela lovsko čuvajske službe verjetno še ve čja.

Biomeliorativna dela Biomeliorativna dela: eden najpomembnejših ukrepov košnja je realiziran skladno z na črtom in je v okviru želenega obsega (150 – 200 ha). Vzdrževanje grmiš č je realizirano le nekoliko manj od na črtovanega. Biomeliorativna ukrepa, gnojenje travnikov in vzdrževanje remiz za malo divjad sta bila realizirana skladno z na črti, oziroma sta na črt presegla. Vsi ostali biomeliorativni ukrepi so izvršeni v okviru na črta. Biomeliorativni ukrepi v LUO so, predvsem z vidika pove čanega prenosa energije po drugi prehranjevalni verigi, u činkoviti in ustrezni. Petletna dinamika obsega opravljenih biomeliorativnih del v okolju ne izkazuje velikih nihanj in je dokaj enakomerna.

Biotehni čni ukrepi V skupnem je bilo krmljenje realizirano v okviru načrta 93,5 %. Tudi lo čeno po vrstah (zimsko, prepre čevalno in privabljalno) je bilo krmljenje realizirano v okviru na črta. Privabljalno krmljenje je namenjeno predvsem boljši realizaciji na črta odvzema divjega praši ča. Zimsko krmljenje je namenjeno prvenstveno jelenjadi in v manjši meri tudi muflonu. Petletna dinamika krmljenja ne izkazuje velikih nihanj in je dokaj enakomerna. Krmljenje s pomo čjo krmnih njiv je ustrezno, četudi je realizacija precej nižja od na črta.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 4 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Lovski objekti Dela na lovskih objektih so se odvijala v okviru načrtov. Stanje lovskih objektov v LUO je ustrezno in omogo ča predvsem lažji lov in realizacijo na črtov odvzema z odstrelom. Lovske preže, ki so odslužile svojemu namenu in so neuporabne oziroma propadajo, je treba obnoviti ali odstraniti iz loviš ča, ter površino povrniti v prvotno stanje.

3.2 NA ČRTOVANI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU V LETU 2020

Preglednica 3.2.1: Na črtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi 2020 Enota Na črtovan Vrsta ukrepa mere obseg 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 10.573

Vzdrževanje pasiš č s košnjo (ro čna in strojna košnja) ha 202,72 Spravilo sena z odvozom ha 76,91 Priprava pasiš č za divjad ha 6,55 Gnojenje travnikov ha 12,32 Vzdrževanje grmiš č ha 18,85 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 2,11 Vzdrževanje gozdnega roba ha 14,19 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 200 Izdelava in vzdrževanje ve čjega vodnega vira število 8 Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja število 473 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 131

Zimsko krmljenje parkljaste divjadi kg 109.540 Prepre čevalno krmljenje kg 17.450 Privabljalno krmljenje kg 153.080 Krmne njive ha 20,13 Pridelovalne njive ha 0,63 Koli čina soli kg 8621

Solnice (založene) število 2699 Lovske preže (obnova in novogradnja) število 196 Krmiš ča (obnova in novogradnja) število 56 Lovske steze (obnova in novogradnja) km 322,95

Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi so na črtovani v podobnem obsegu, kakor v preteklem letu. Ostala dela se nanašajo na spremljavo bolezni divjadi, vsemi deli v zvezi s povoženo divjadjo in na ugotavljanje števil čnosti divjadi (monitoring). Dopustna odstopanja za varstvo in monitoring divjadi: Načrt se mora realizirati v okviru LUO vsaj 70 %, preseganje je zaželeno in neomejeno.

Biomeliorativna dela Biomeliorativna dela: košnja travnikov mora biti opravljena v okviru 150 – 200 ha, kar je v okviru lanske realizacije in na črta, hkrati je tudi v okviru želene koli čine z obmo čnim na črtom. Vzdrževanje grmiš č in gozdnega roba naj bi bilo opravljeno v podobni, oziroma nekaj manjši meri kakor do sedaj (vzroki so navedeni v predhodnem poglavju). Pri izdelavi letnih na črtov loviš č je treba pri teh dveh delih upoštevati normative za košnjo, oziroma čiš čenje. Loviš ča, ki imajo vzdrževane površine na državnih zemljiščih naj s Skladom kmetijskih zemljiš č in gozdov RS čim prej sklenejo ustrezno najemno pogodbo. Tako bo zmanjšana možnost, da bi te površine dobila v najem druga fizi čna ali pravna oseba. Spravilo sena z odvozom in gnojenje travnikov se nanaša na iste površine, kakor košnja. Na črt vzdrževanja remiz, mokriš č in plodonosnega drevja ostaja v okviru na črta in realizacije v letu 2019. Gnojenje travnikov naj bo zmerno, predvsem tistih, kjer je vrstna pestrost bogata. Gnojenje namre č zmanjšuje biodiverziteto rastlinskih vrst in posledi čno tudi živalskih,

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 5 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020 predvsem nevreten čarjev. V primeru izdelave in vzdrževanja ve čjega vodnega vira, če je le ta naravna vrednota, ali pa leži v varovanem obmo čju (zavarovanem in/ali Natura 2000 obmo čju), je potrebno sodelovanje pristojne organizacije za ohranjanje narave, oziroma je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.

Ostale usmeritve za biomeliorativna dela so : Izboljšanje prehranske ponudbe za divjad s košnjo travnikov in vzdrževanjem grmiš č mora ostati tudi v bodo če v LUO prednostna naloga: • Upravljavci loviš č na obmo čju državnih in ob činskih gozdovih naj skušajo od Sklada kmetijskih zemljiš č RS ter ob čin vzeti v najem jase v strnjenih predelih gozda. Pri tem bo ZGS nudil pomo č in strokovne utemeljitve. • Loviš ča ne smejo dopustiti, da se danes košeni travniki zarasejo. Zaraš čajo če površine naj vzdržujejo kar najdalj časa, kolikor je le mogo če. • Revirni gozdarji ZGS naj sodelujejo pri izlo čanju košenih površin v gozdu, namenjenih za prehrano divjadi tako, da te površine vnesejo v detajlne gozdnogojitvene na črte kot posebno negovalno enoto, katero je prepovedano pogozditi. • Z vidika varstva narave je najustreznejši čas za vzdrževanje grmiš č izven reprodukcijskega obdobja ve čine živali, to je poleti ali jeseni. Pozna košnja je pomembna tudi iz vidika ohranjanja pestrosti rastlinskih vrst. • Košnja se izvaja enkrat do dvakrat letno, po cvetenju za travnike, kjer se ne prideluje krma. Travniki, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, se ne gnojijo. Dopustna odstopanja za biomeliorativna dela: Na črt se mora realizirati v okviru LUO vsaj 70 %. Navzgor je preseganje neomejeno in zaželeno.

Biotehni čni ukrepi Na črtovana koli čina krmljenja ostaja podobna kakor leta 2019, to je skupno 280 ton. Struktura krmljenja glede na vrsto krmljenja ostaja podobna kakor je bila realizacija v letu 2019. Krmljenje se mora izvajati skladno z letnim na črtom loviš ča in prilogo na črta (Priloga 1), ki je sestavni del Letnega lovsko upravljavskega na črta za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko območje za leto 2020 . Dopustna odstopanja za biotehni čna dela: Na črt biotehni čnih del se ne sme presegati za ve č kot 15 % v okviruLUO in ga ni treba dosegati.

Najve čje dopustno število krmiš č, ne glede na vrsto krmljenja in vrsto divjadi, se je z na črtom 2012 in 2013 prevrednotilo in uskladilo z Obmo čnim na črtom LUO. Za osnovo smo vzeli dolo čila o dopustni gostoti krmiš č za privabljalno krmljenje za divjega praši ča. Loviš ča glede na skupno število dopustnih krmiš č nato dolo čijo svojo strukturo krmiš č. Izhodiš ča za število krmiš č so: • loviš ča z odvzemom nad 100 praši čev letno v osrednjem obmo čju imajo lahko 1 krmiš če na 300 ha gozda. • loviš ča z odvzemom pod 100 praši čev letno v osrednjem obmo čju imajo lahko 1 krmiš če na 400 ha gozda. • loviš ča v robnem obmo čju praši ča I imajo lahko 1 krmiš če na 600 ha gozda. • loviš ča v robnem obmo čju praši ča II imajo lahko 1 krmiš če na za četnih 1.000 ha lovne površine.

Za mejno obmo čje med ZVK LUO in Primorskim LUO ob reki Vipavi, veljajo zaradi škod po divjih praši čih, ki prehajajo iz Primorskega LUO preko reke Vipave v ZVK LUO, slede če dodatne med LUO usklajene smernice glede krmljenja predvsem divjih praši čev: Zaradi intenzivnega odstrela divjih praši čev lahko loviš ča z najve čjim odstrelom (v ZVK LUO Gorica, Lijak, Grgar in Čaven; v PRI LUO Fajti hrib) uporabljajo dodatna krmiš ča, ki morajo biti zabeležena v letnih na črtih loviš č, kot privabljalna krmiš ča za divjega praši ča. Ta krmiš ča smejo biti založena z minimalno koli čino krme (do 3 kg koruze na dan), uporabljajo pa se samo v času, ko olajšajo lov, sicer naj se ne zalagajo. Krmiš ča morajo biti locirana v gozdnem prostoru, pro č od kmetijskih zemljiš č.

Število dovoljenih krmiš č je po teh smernicah za loviš ča slede če:

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 6 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 3.2.2: Najve čje dovoljeno število krmiš č v LUO po loviš čih loviš če štev. krmiš č loviš če štev. krmiš č ANHOVO 12 KANAL 16 BUKOVJE 8 KOZJE STENA 3 COL 9 KREKOVŠE 6 ČAVEN 4+2+dodatna LIJAK 4+2+dodatna ČEPOVAN 11 LOGATEC 8 ČRNA JAMA 4 MOST NA SO ČI 5 DOBROVO 11 NANOS 5 DOLE 5 PLANINA 5 GORICA 11+2+dodatna ROVTE 4 GRGAR 15+dodatna SABOTIN 7 HOTEDRŠICA 5 TREBUŠA 7 HRENOVICE 5 TRNOVSKI GOZD 24 HUBELJ 4+2 VIPAVA 3+2 IDRIJA 8 VOJKOVO 3+2 JAVORNIK 9 VRHNIKA 6 JELENK 11 skupaj 238+12+dodatna

V zgoraj dolo čeno število krmiš č se ne štejejo: krmiš ča za malo divjad, »registrirana mrhoviš ča«, ki so prikazana v spodnji preglednici, krmiš ča, ki se zalagajo s senom od košnje košenic in krmiš ča za zveri, ki se zalagajo s stranskimi živalskimi proizvodi. V loviščih z ve čjo koncentracijo muflona so lahko krmiš ča enkrat gostejša

Loviš ča naj letno izvajajo krmljenje samo na krmiš čih, ki so zavedena v letnem na črtu loviš ča za teko če leto.

Po Pravilniku o živalskih stranskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi se lahko krmi tudi z ostanki doma čih živali, če veterinarska uprava izda dovoljenje. Krmljenje z živalskimi stranskimi proizvodi ureja omenjeni pravilnik.

Preglednica 3.2.3: Registrirana mrhoviš ča v LUO LD Krajevno ime X Y dokument številka datum Kozje stena Ilovna ravnica 416925 88825 Odlo čba VURS 323-23/98-A 17.12.1998 Javornik Majerija 422140 87640 Odlo čba VURS 326.50-18/99-HS 9.3.1999 Krekovše Bukov vrh 414300 94700 Odlo čba VURS 326.50-61/98-HS 4.11.1998 Nanos Požganina 427700 73840 Soglasje VURS 323-56/1997-A 27.10.1997 Hrenovice Cecilj 429300 73490 Odlo čba VURS 323-23/94-6-HS-VII 4.3.1995 Trnovski gozd Krajni žleb 409740 94820 Soglasje VURS 323-71/97 27.10.1997 Hotedršica Hrušica 432740 83140 Odlo čba VURS 236.50-8/98 17.3.1998 Planina Doline 437850 80330 Odlo čba VURS 323-158/99-HS 5.11.1999 Col Stari oglarji 430440 79440 Soglasje VURS 112/99 30.9.1999

Krmne in pridelovalne njive, ter ostala dela so na črtovana v okviru na črta in realizacije 2019. Ker precejšen del LUO leži na obmo čje Natura 2000, kjer se na krmnih njivah ne sme gojiti tujih invazivnih vrst, kot je topinambur ( Helianthus tuberosus ). Mrhoviš č namenjenih lisicam se v obmo čju Nature SPA Trnovski gozd (SI5000025) ne postavlja.

Zimsko se v LUO krmi naslednje vrste divjadi: navadni jelen, muflon, mala divjad (fazan, poljska jerebica, poljski zajec, raca mlakarica). Krmljenje s silažo naj se ne izvaja, ker se divjad navadi na to vrsto krme, ki jo nato iš če v bližini naselij.

Prepre čevalno krmljenje se izvaja le za divjega praši ča z namenom zadrževanja živali v predelih, kjer so manjše možnosti nastanka škod na kmetijskih površinah.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 7 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Privabljalno krmljenje se izvaja z namenom privabljanja divjadi zaradi opazovanja in odstrela. Privabljalno se v LUO krmi naslednje vrste divjadi: navadni jelen, muflon, divji praši č, lisica, kuna belica, kuna zlatica. Krmljenje s silažo naj se ne izvaja, ker se divjad navadi na to vrsto krme, ki jo nato iš če v bližini naselij.

Srnjad in gamsa se ne krmi, izjemoma v zelo hudih zimah z visoko snežno odejo. V tem primeru pride v poštev krmljenje s senom oziroma na krmiš čih, ki so založena s senom kot produktom košnje bližnjih košenic.

Smernice za krmljenje najpomembnejših vrst kot so jelen, muflon in divji praši č so naslednje:

Navadni jelen: Zimsko krmljenje se izvaja v obmo čjih pove čanih gostitev jelenjadi v zimskem obdobju – zimovališ čih/mirnih conah. Zimsko krmljenje se lahko izvaja tudi na obmo čjih, kjer želimo jelenjad zadržati z namenom razbremenitve vpliva jelenjadi na življenjsko okolje v nekem drugem okolju. Odstrel na teh krmiš čih ni dovoljen.

V obmo čjih brez jelenjadi (prisotnost jelenjadi tam ni zaželena) ni dovoljeno nobeno krmljenje jelenjadi.

Sestava krme za zimsko krmljenje jelenjadi: • mo čna škrobna krma (koruza, žita, kostanj, želod) v deležu do 10 %, • so čna krma (okopavine, tropine, sadje) v deležu do 30 %, • voluminozna krma (seno, vejniki, silaža, pesni rezanci) v deležu najmanj 60 %. • pri krmljenju z mo čno škrobno krmo in voluminozno krmo mora biti na krmiš ču divjadi stalno na razpolago tudi so čna krma.

Priporo čljivo je, da je mo čna krma jelenjadi na razpolago le v jesenskih mesecih (oktober, november, december), so čna in voluminozna krma pa še v zimskih in spomladanskih mesecih. Koli čina skupaj položene so čne in grobo vlaknate krme v ustreznem razmerju ni omejena, koli čine položene krme naj bodo odvisne od naravne ponudbe hrane. Krmljenje samo z mo čnimi škrobnimi krmili na posameznih krmiš čih ni dovoljeno, pa č pa mora biti jelenjadi na voljo na istem krmiš ču v priporo čenem obdobju (oktober – december) strukturno vsa potrebna krma (mo čna, voluminozna, so čna) oziroma vsaj voluminozna in so čna v ustreznem razmerju.

Pri zimskem krmljenju je glede na število jelenjadi, ki prihaja na dolo čeno krmiš če, potrebno z razporeditvijo krme omogo čiti, da vse živali isto časno pridejo do položene krme.

Privabljalno krmljenje se izvaja s ciljem olajšanega opazovanja in odstrela jelenjadi. Tu je odstrel dovoljen. Privabljalno krmljenje jelenjadi se lahko izvaja le v času lovne dobe na jelenjad.

Pri privabljalnem krmljenju je dovoljeno dnevno položiti skupno najve č 50 kg krme, od tega koli čina mo čne krme, ki je dnevno dostopna jelenjadi, ne sme presegati 5 kg.

Muflon: Zimsko krmljenje muflona je dovoljeno v času zimskih razmer, ki so podrobneje opredeljena z letnimi na črti LUO. Krmimo ga s kombinacijo mo čnih, so čnih in voluminoznih krmil. Priporo čljivo je, da je mo čna krma v maksimalnem deležu do 10 %, muflonu na razpolago predvsem v poznih poletnih in jesenskih mesecih (oktober – december). Koli čina so čne in grobo vlaknate krme ni omejena, koli čine položene krme naj bodo odvisne od naravne ponudbe hrane. Krmljenje samo z mo čnimi škrobnimi krmili na posameznih krmiš čih ni dovoljeno, pa č pa mora biti na voljo na istem krmiš ču strukturno vsa potrebna krma (mo čna, voluminozna, so čna). Struktura krme je praviloma v enakem razmerju kot za zimsko krmljenje navadnega jelena. Odstrel na teh krmiš čih ni dovoljen.

Privabljalno krmljenje muflona je namenjeno privabljanju te vrste divjadi z namenom opazovanja in odstrela. Za doseganje u činka privabljanja so na krmiš ču potrebne in priporo čene le minimalne koli čine krme, ki opravljajo funkcijo privabljanja muflonov. Privabljalno krmljenje se lahko izvaja v času lovne dobe. Na privabljalnem krmiš ču je lahko divjadi dostopno najve č do 5 kg mo čnih vrst krme (briketov, žit ali koruze) na dan.

Divji praši č: Zimsko krmljenje divjega praši ča je na celotnem obmo čju Republike Slovenije prepovedano. Prepre čevalno krmljenje divjega praši ča je dovoljeno zgolj v loviš čih, kjer povpre čni letni odvzem divjega praši ča v zadnjih treh letih dosega 5 ali ve č kosov. Prepre čevalno krmljenje je v ustreznih razmerah strnjenih

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 8 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020 gozdov in primerne oddaljenosti od kmetijskih površin, namenjeno odvra čanju tropov divjih praši čev od kmetijskih kultur, pri čemer se priporo ča tudi krmljenje z beljakovinsko hrano na osnovi žit (soja, rastlinske beljakovine,…). Priporo čeno obdobje izvajanja prepre čevalnega krmljenja je od za četka junija do konca oktobra, izjemoma za konkretna loviš ča v primeru ve čletnega pojavljanja škod tudi prej. Podroben časovni termin izvajanja prepre čevalnega krmljenja z letnim na črtom loviš ča opredeli upravljavec loviš ča. Loviš če sme praviloma imeti le eno prepre čevalno krmiš če na za četnih 1.000 ha gozdne površine, pri dolo čanju primernosti lokacij se upošteva tudi strnjenost gozdnega kompleksa (gozdne krajine). Prepre čevalno krmiš če mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Lov na teh krmiš čih je prepovedan. Privabljalno krmljenje divjih praši čev je prvenstveno namenjeno opazovanju ter lažjemu izvrševanju odstrela. Za doseganje u činka privabljanja so na krmiš ču potrebne in priporo čene le minimalne koli čine krme, ki opravljajo funkcijo privabljanja divjih praši čev. Privabljalno krmljenje divjega praši ča se lahko izvaja vse leto. Divjadi naj bo dnevno dostopno na privabljalnem krmiš ču najve č do 2 kg ustrezne vrste krme (žit ali koruze). Termin založenosti (v letu) je v pristojnosti upravljavca loviš ča. Pri tem je potrebno zagotoviti, da so mesta privabljalnega krmljenja divjega praši ča zadosti oddaljena od krmiš č, kjer se izvaja prepre čevalno krmljenje. Med seboj morajo biti oddaljena vsaj 300 m. Za krmo je priporo čljivo uporabljati vse vrste žit in koruze. V loviš čih brez prisotnosti jelenjadi je dovoljeno le krmljenje na na čin, da je krma na krmiš čih dostopna predvsem divjemu praši ču (npr: krmni valj, polaganje krme v tla, prekrivanje krme …) in ne ostali divjadi (jelenjadi, srnjadi).

Polaganje soli: V gozdnih predelih s poudarjeno obnovo postavljanje solnic ni dovoljeno, razen z dovoljenjem lastnika in ZGS. Solnic se ne postavlja v bližino obmo čij naravnih vrednot, na obmo čja naravovarstveno najpomembnejših tipov, v ožja zavarovana obmo čja in v dele širših zavarovanih obmo čij s strožjim varstvenim režimom. Izjemoma je tudi na teh obmo čjih možna za časna postavitev.

Lovski objekti Lovski objekti so na črtovani v okviru popre čja in predvsem realizacije in na črta iz leta 2019. Na črtovani lovski objekti so namenjeni predvsem za lažje izvajanje načrtovanega odstrela divjadi. Pri prostorskem umeš čanju lovskih prež in krmiš č se upošteva predpise s podro čja varstva narave in naravovarstvene smernice. Novih lovskih objektov se ne postavlja na obmo čja naravnih vrednot, na mirnih obmo čjih ter v bližini rastiš č gozdnih kur.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 9 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

3.3 ŠKODE OD DIVJADI

3.3.1 Škode v letu 2019

Preglednica 3.3.1.1: Škoda, ki jo je povzro čila divjad v letu 2019 Vrsta divjadi Vrsta škode Izpla čana škoda € / 100 ha koruza 11725,98 7,54 krompir 714,3 0,46 sadni plodovi 4279,85 2,79 sadno drevje 50 0,03 divji praši č travna ruša 16823,02 10,82 travne kulture 8998,17 5,79 vinska trta 2025 1,3 vrtnine 80 0,05 Vsota divji praši č 44696,32 28,74 industrijske rastline 91 0,06 koruza 736,5 0,47 krompir 922,4 0,59 mladovje gozdnih sestojev 480 0,31 okopavine, gomolji 90 0,06 navadni jelen oljke 100 0,06 sadni plodovi 50 0,03 sadno drevje 752,81 0,48 vinska trta 1785 1,15 vrtnine 472,5 0,30 žitarice 247,3 0,16 Vsota navadni jelen 5727,51 3,68 industrijske rastline 40 0,03 krompir 195,47 0,13 sadno drevje 663 0,43 srna vinska trta 800 0,51 vrtnine 223 0,14 ostalo 100 0,06 Vsota srna 2021,47 1,30 SKUPAJ PARKLJARJI 52445,3 33,72 SKUPAJ OSTALO 147,2 0,09 Skupna vsota 52592,5 33,81

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 10 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Ostalo Navadni jelen Srna 0% 11% 4%

Srna Divji praši č Navadni jelen Ostalo

Divji praši č 85%

Slika 3.3.1.1: Povzro čitelji ovrednotenih škod v letu 2019

Iz izpla čanih odškodnin 1 upravljavcev loviš č za nastalo škodo od divjadi izhaja, da je v letu 2019 najve čjo škodo v LUO povzro čil divji praši č in sicer 85 % vseh škod. Sledi jelenjad ter ostale vrste ki so povzročale manjšo škodo – do 5 %.

90000

80000

70000

60000

OSTALO 50000 DIVJI PRAŠI Č NAVADNI JELEN

(EURO) 40000 SRNA

30000

20000

10000

0 LETO 2015 LETO 2016 LETO 2017 LETO 2018 LETO 2019

Slika 3.3.1.2: Dinamika ovrednotenih škod od divjadi v LUO

Dinamika ovrednotenih odškodnin za nastale škode od divjadi je v obdobju 2015– 2017 v porastu, nato v letu 2018 mo čno upade, v preteklem letu 2019 pa spet naraste. Na skupno dinamiko ovrednotenih odškodnin za škode ima najve čji vpliv divji praši č. Škode od srnjadi in jelenjadi so dokaj konstantne. Pri jelenjadi so opaznejše škode, ki se že vsakoletno pojavljajo v gozdovih, vendar višina škod v gozdu od leta do leta niha.

1 V odškodnino je zajeta denarna vrednost izpla čane odškodnine v €, posredovani material, ovrednoten v € in finan čno ovrednoteno vloženo fizi čno delo upravljavcev loviš č (1 ura = 5 €).

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 11 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

80000 1800 OVRENOTENA ŠKODA 70000 1600 ODVZEM 1400 60000 1200 50000 1000 40000

800 ODVZEM (N) 30000 600 20000 400 OVREDNOTENA ŠKODA (EURO) ŠKODA OVREDNOTENA

10000 200

0 0 LETO 2015 LETO 2016 LETO 2017 LETO 2018 LETO 2019

Slika 3.3.1.3: Škode, ki so jih povzro čili divji praši či

Dinamika odvzema divjega praši ča v petletju niha in je odvisna od števil čnosti populacije v doti čnem letu 2.V petletju, oziroma od leta 2015 dalje škode po prašiču naraš čajo, prav tako pa naraš ča tudi odstrel. Škode in odstrel divjih praši čev so v letu 2018 upadle zaradi mo čnega obroda gozdnega drevja, tako da praši či niso migrirali preko reke Vipave, niti niso hodili na krmiš ča. V lanskem letu so se pove čale tako škode, kot tudi realizacija odvzema divjih praši čev. Odstrel se vsakoletno prilagaja števil čnosti praši čev v doti čnem letu. Prostorsko se škode po divjem praši ču pojavljajo precej lokalno, najve č jih je v spodnji Vipavski dolini.

2 Glej poglavje o divjem praši ču.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 12 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

GORICA BUKOVJE ČEPOVAN ČRNA JAMA HUBELJ GRGAR TREBUŠA SABOTIN ČAVEN MOST NA SO ČI JELENK KANAL KOZJE STENA DOLE NAD IDRIJO DOBROVO LOGATEC ANHOVO ROVTE VOJKOVO TRNOVSKI GOZD KREKOVŠE HRENOVICE HOTEDRŠICA VIPAVA LIJAK

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 ŠKODA (EURO)

Slika 3.3.1.4: Prostorska porazdelitev ovrednotenih škod po divjem praši ču v letu 2019

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 13 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

8000

7000 srna navadni jelen kuna belica 6000 jazbec divji praši č 5000

4000

ŠKODA (EURO) ŠKODA 3000

2000

1000

0 I Č AVEN LIJAK KANAL ROVTE Č VIPAVA GRGAR JELENK GORICA HUBELJ EPOVAN ANHOVO SABOTIN VRHNIKA TREBUŠA BUKOVJE LOGATEC Č VOJKOVO DOBROVO RNAJAMA KREKOVŠE Č HRENOVICE HOTEDRŠICA KOZJE STENA KOZJE MOST NA SO MOST TRNOVSKI GOZD TRNOVSKI DOLE NADDOLE IDRIJO

Slika 3.3.1.5: Prostorska porazdelitev ovrednotenih škod v letu 2019

Ve čje škode so prisotne le v treh loviš čih, od teh se eno loviš če nahaja v spodnji Vipavski dolini. Dejansko so škode po divjem praši ču omejene na spodnjo Vipavsko in soško dolino, kjer pa je tudi odstrel praši ča dale č najve čji v LUO.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 14 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 3.3.1.2: Število škodnih primerov v zadnjem petletnem obdobju loviš če 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj ANHOVO 20 0 10 11 5 46 BUKOVJE 20 16 21 12 24 93 COL 3 8 5 16 ČAVEN 16 37 35 11 22 121 ČEPOVAN 23 14 20 21 29 107 ČRNA JAMA 2 6 13 5 11 37 DOBROVO 13 9 18 10 12 62 DOLE NAD IDRIJO 2 5 4 8 13 32 GORICA 43 75 79 43 40 280 GRGAR 16 26 23 30 30 125 HOTEDRŠICA 0 1 2 3 6 HRENOVICE 3 0 0 2 5 10 HUBELJ 4 21 13 1 13 52 IDRIJA 5 1 5 7 0 18 JAVORNIK 0 0 0 0 0 JELENK 5 4 13 13 19 54 KANAL 48 20 16 16 26 126 KOZJE STENA 1 4 6 2 5 18 KREKOVŠE 1 0 3 1 1 6 LIJAK 29 32 26 4 12 103 LOGATEC 1 1 8 5 15 MOST NA SO ČI 14 17 11 6 29 77 NANOS 0 0 7 0 7 PLANINA 5 0 4 0 9 ROVTE 3 1 11 3 3 21 SABOTIN 19 12 14 12 15 72 TREBUŠA 6 0 2 4 12 24 TRNOVSKI GOZD 2 7 20 8 5 42 VIPAVA 1 5 3 2 6 17 VOJKOVO 9 1 2 1 2 15 VRHNIKA 0 2 3 1 6 skupaj 314 325 397 233 348 1617

Škoda na nelovni površini je nastala v letu 2019 25 krat in sicer po praši ču (23 krat), lisici in poljskem zajcu. Škoda je znašala 2374,02 € in je bila mnogo nižja kakor leto poprej, ko je znašala 61.120 €.

Drugostopenjska komisija za ocenjevanje škod se je sestala dva krat.

3.3.2 Opravljeni ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi v letu 2019

Preglednica 3.3.2.1: Opravljeni ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi 2019 Vrsta ukrepa Število objektov Opravljene ure tehni čna sredstva 70 5.544 kemi čna sredstva 20 1.848 skupaj 90 7.392

Opravljeni ukrepi za zaš čito so posledica stanja in dinamike škod v LUO. Ukrepi se nanašajo predvsem na postavitev elektri čnih pastirjev in na uporabo kemi čnih sredstev. Planirana zaš čita 7.375 ur je bila skoraj enak realizirani.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 15 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

3.3.3 Na črtovani ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi v letu 2020

Preglednica 3.3.3.1: Na črtovani ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi 2020 Vrsta ukrepa Število objektov Na črtovane ure tehni čna sredstva 60 4.808 kemi čna sredstva 30 2.590 skupaj 90 7.398

Na črtovani ukrepi za prepre čevanje škod so višji kakor preteklo leto. Ukrepi se nanašajo predvsem na postavitev posameznih elektri čnih pastirjev in uporabo odvra čal. Poudarek na zaš čiti morajo dati tisti upravljavci loviš č, ki imajo v LUO najve čjo škodo, to pa so predvsem loviš ča v osrednjem obmo čju divjega praši ča ter tudi posamezni upravljavci loviš č iz robnega obmo čja (preostala Vipavska dolina). Zaradi pove čanih škod, morajo ukrepe za prepre čevanje škod izvajati v ve čji meri tudi loviš ča iz robnega obmo čja I.

Pri škodah moramo lo čiti povzro čitelje škod, oziroma kdo za škodo odgovarja glede na to, kje je le-ta nastala.

ŠKODA NA PREMOŽENJU A. Za škodo, ki jo povzro či divjad, na lovnih površinah v loviš ču in loviš ču s posebnim namenom odgovarja upravljavec loviš ča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaš čencu upravljavca , katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno obi čajen na čin. 1. Pooblaš čenec loviš ča ali loviš ča s posebnim namenom v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v poseben obrazec. 2. Če se oškodovanec in pooblaš čenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji , ki jo za lovsko upravljavsko obmo čje imenuje minister za dobo petih let. 3. Komisijo za dolo čanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik ali njegov namestnik, ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tri članski sestavi in odlo ča z ve čino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja. 4. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o pla čilu odškodnine. 5. Oškodovanec ali upravljavec , ki se ne strinja z odlo čitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva , da o odškodnini odlo či pristojno sodiš če. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodiš če tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

B. Za škodo, ki jo povzro či divjad, na nelovnih površinah v loviš ču in loviš ču s posebnim namenom odgovarja upravljavec, v kolikor je škoda nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. Na podlagi sodne prakse Republika Slovenija ne odgovarja za škodo na premi čnih stvareh, ki se nahajajo na nelovnih površinah npr. kokoši v kokošnjaku. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni obmo čni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. 2. Pooblaš čena oseba obmo čne enote Zavoda za gozdove Slovenije v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo povzro čila divjad . 3. Če se oškodovanec in pooblaš čena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine, na kraju ogleda ali v osmih dneh ter ne skleneta Sporazuma o dolo čitvi višine odškodnine od divjadi na nelovnih površinah pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. 4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odlo čitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odlo či pristojno sodiš če. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodiš če tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 16 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

C. Za škodo, ki jo povzro čajo zavarovane vrste prostožive čih živali odgovarja R Slovenija, ki je vrste zavarovala. Škodo ocenjuje delavec ZGS, ki sestavi predpisan zapisnik, sklene Sporazum z oškodovancem in ju posreduje na ARSO.

ŠKODA NA ZDRAVJU LJUDI je tista, ki jo divjad povzro či neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi.

ŠKODA POVZRO ČENA Z IZVAJANJEM LOVA je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzro čili lovci, gonja či ali drugi udeleženci lova in lovski psi. Za škodo, povzro čeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviš čem ali loviš čem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico n eposredno uveljavljati škodo od povzro čitelja.

ŠKODA NA DIVJADI je premoženjska in ekološka škoda, povzro čena z neposrednim protipravnim uni čenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzro čena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, kr či ali uni čuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike. Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).

Za škodo na divjadi ob trku s premikajo čim se vozilom, odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec loviš ča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 17 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

3.4 VPLIV RASTLINOJEDE DIVJADI NA GOZDNE EKOSISTEME

Metoda popisa poškodovanosti gozdnega mladja od rastlinojede parkljaste divjadi sloni na razdelitvi Slovenije na 35 popisnih enot, ki predstavljajo osnovne celice spremljanja objedenosti in drugih kazalnikov stanja mladja. Popisne enote so bile oblikovane upoštevaje meje gozdnogospodarskih enot, meje populacijskih obmo čij rastlinojede parkljaste divjadi (predvsem navadne jelenjadi) in težko prehodne ovire kot so ve čje reke in avtoceste. Velikost popisnih enot je praviloma med 30.000 in 100.000 ha.

V obmo čni enoti (OE) Tolmin smo izlo čili pet popisnih enot. Dve enoti presegata obmo čje OE Tolmin (Trnovski gozd in Cerkljansko-Škofjeloško hribovje), tri enote v celoti leže znotraj.

Preglednica 3.4.1: Pregled popisnih enot (podatki za obmo čje OE Tolmin) Popisna enota Površina gozda (ha) Gornja So ča 19.810 Tolmin 45.255 Cerkljansko-Škofjeloško hribovje 10.542 Trnovski gozd 32.678 Brda-Vipavska dolina 35.452 skupaj 143.737

Slika 3.4.2: Prikaz popisnih enot v LUO (zelena črta = meja LUO; rde ča črta = meja popisne enote)

Preglednica 3.4.2: Popisne enote v Zahodno visoko kraškem LUO popisna enota šifra P (ha) SKU P (ha) LUO % Brda 27 64.271 59.321 92,3 Trnovski gozd 26 76.844 73.982 96,3 Tolmin 31 66.020 16.837 25,5 Cerkljansko škofjeloško hribovje 30 86.856 8.315 9,6

Iz slike in preglednice je razvidno, da v LUO skoraj v celoti ležita popisni enoti Brda in Trnovski gozd. Severni del LUO, pore čje Idrijce in Trebuša ležijo v Popisni enoti Tolmin in manjši del v popisni enoti Cerkljansko škofjeloško hribovje.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 18 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

V letu 2017 smo izvedli tretji popis objedanja gozdnega mladja po novi metodi. Kabinetni del priprav na popis se je za čel 3. julija 2017 in kon čal 29. septembra 2017 z vnosom in kontrolo podatkov v ra čunalnik. Na terenu se je za čel popis 11. julija 2017, kon čal se je 28. septembra 2017. Uvajalni seminarji so bili izvedeni 11. julija 2017 na obmo čju Baške grape in 12. julija 2017 na obmo čju Trnovskega gozda. Na vsakem seminarju smo obdelali eno staro in eno novo to čko. Seminarjev se je poleg vodje popisa udeležilo osem popisovalcev.

Število ploskev po PE za posamezno GGO je bilo določeno centralno – datoteka Št. ploskev po OE.xls . Skupno število predvidenih ploskev za popis je bilo tako 191. Od skupnega števila to čk iz leta 2010 smo slu čajnostno izlo čili in nadomestili 59 ploskev. Iz preostalih to čk iz leta 2010 smo slu čajnostno izlo čili in dolo čili 68 novih to čk za leto 2017. Vse nove to čke smo ra čunalniško preverili, ali se v njihovi okolici nahaja mladje, v nasprotnem primeru smo dolo čili nove to čke. Shemo menjave to čk prikazuje preglednica.

Preglednica 3.4.4: Število popisnih ploskev na OE Tolmin Oznake vrstic Brda Cerklj. Skof. Gornja Soca Tolmin Trnovski gozd Skupaj osnovne to čke 2010 16 3 16 19 10 64 nove to čke 2017 17 3 18 18 12 68 nove to čke 2014 18 4 17 14 6 59 Skupaj 2017 51 10 51 51 28 191

Dejansko je bilo popisanih 193 to čk, ena ve č v Brdih in ena ve č v Trnovskem gozdu. Kontrola popisa se je izvršila na 21. ploskvah v vseh popisnih enotah. Stroški dela pri popisu so znašali 16.181,85 € in so podrobneje prikazani v preglednici. Stroški prevozov so znašali za službena vozila1.811,84 € in za zasebna vozila 740,74 €. Skupen strošek popisa na OE Tolmin tako znaša 18.734,43 €.

Najpomembnejša ugotovitev popisa 2017 je, da se je stopnja objedanja zmanjšala, tako v skupnem, kakor pri listavcih in bukvi kot nepreferen čni vrsti. Podrobneje so analize popisov prikazane v nadaljevanju.

Preglednica 3.4.5: Primerjava skupne poškodovanosti in poškodovanosti bukve po popisnih enotah Delež skupne objedenosti Delež obj edenosti bukve Popisna enota 2010 2014 2017 2010 2014 2017 Trnovski gozd 34,0 37,3 23,9 13,0 24,0 8,4 Brda 34,5 38,3 31,2 16,7 21,9 9,5 Cerkljansko Škofjeloško hribovje 30,4 27,7 23,2 20,1 27,7 9,4 Tolmin 40,6 49,8 28,9 21,0 46,9 14,1

Preglednica 3.4.6: Primerjava poškodovanosti iglavcev in listavcev po popisnih enotah Delež objedenosti iglavcev Delež objedenosti listavcev Popisna enota 2010 2014 2017 2010 2014 2017 Trnovski gozd 6,9 6,6 4,1 40,8 46,2 27,8 Brda 13,9 20,5 15,4 35,2 38,6 31,3 Cerkljansko Škofjelo. hribovje 10,0 11,0 13,0 38,5 34,6 27,5 Tolmin 25,9 28,8 6,6 41,4 51,1 30,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 19 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Slika3.4.3: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov bukve v popisu 2017 glede na popis 2014

Slika 1.4.4: Spremembe v deležu poškodovanih osebkov bukve v popisu 2017 glede na popis 2010

Brda: Popisna enota se prostorsko ve činoma pokriva z rastiš čno-gojitvenim razredom (v nadaljevanju RGR) toploljubna hrastovja. Hkrati se popisna enota ujema s površino LUO, kjer naj jelenjad ne bi bila prisotna, oziroma je že danes v tem predelu prisotna le ob časno oziroma le na severnem robu popisne enote. Najpomembnejše drevesne vrste graditeljice sestojev v RGR so hrasti.

Preglednica 3.4.7: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov (objedenost) po višinskih razredih in drevesnih vrstah (skupinah) 3

33 Plemeniti listavci so: gorski javor, veliki jesen, gorski brest, češnja, lipa, ostrolistni javor, lipovec. Trdi listavci so: črni gaber, beli gaber mali jesen, maklen, robinija, brek, mokovec, kostanj, cer, škorž.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 20 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

< 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 Skup. DV št.vz. DV DV obj. DV obj. DV obj. DV obj. DV obj. št./ha št./ha št./ha št./ha št./ha št./ha % % % % % % % % % % % Smreka 5 211 98 28,6 1 182 15,4 1 42 1 28 1 350 16,0 Jelka 1 211 14 14 Bukev 27 6 6.212 11 4.418 5,4 23 3.691 12,9 36 2.545 11,0 48 1.720 10,6 19 12.374 9,5 Hrasti 14 11 11.477 10 3.817 48,7 5 797 86,0 14 7 4.628 55,0 Plemeniti 46 56 61.283 48 18.665 30,9 30 4.894 55,4 13 951 60,3 9 308 22,7 38 24.817 36,8 listavci Drugi trdi 45 26 28.009 28 10.934 21,5 34 5.537 36,6 38 2.684 39,1 38 1.356 25,8 31 20.511 28,2 listavci Mehki listavci 19 1 1.474 3 1.021 46,6 8 1.244 66,3 12 839 60,0 5 196 42,9 5 3.300 57,2 Iglavci 6 421 98 28,6 1 182 15,4 1 56 1 28 1 364 15,4 Listavci 51 100 108.455 100 38.855 27,5 99 16.163 41,6 99 7.033 34,2 99 3.579 19,1 99 65.629 31,3 Skupaj 51 100 108.876 100 38.953 27,5 100 16.344 41,3 100 7.089 33,9 100 3.607 19,0 100 65.993 31,2

AVG (št./vz.) 20 55 15 23 9 10 3 5 1 93 29 MAX (št./vz.) 72 106 53 53 33 32 26 19 12 124 76 SD (+-št./vz.) 19 24 14 11 8 8 5 6 2 19 20

Preglednica 3.4.8: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1- R4 Objedenost 2010 Objedenost 2014 Objedenost 2017 Smreka 27,3 25,5 16,0 Jelka 12,6 12,5 Bori 0,0 Macesen Bukev 16,7 21,9 9,5 Hrasti 16,4 23,7 55,0 Plemeniti listavci 47,1 45,9 36,8 Drugi trdi listavci 34,8 47,5 28,2 Mehki listavci 38,3 42,1 57,2 Iglavci 13,9 20,5 15,4 Listavci 35,2 38,6 31,3 Skupaj 34,5 38,3 31,2

Mehki listavci so: črna jelša, breza, vrba, trepetlika, topoli, siva jelša, jerebika, negnoj, pajesen.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 21 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

2010 Primerjava objedenosti med popisi 2014 2017 45

40

35

30

25

20

% objedenosti 15

10

5

0 iglavci listavci skupaj bukev drevesna vrsta (skupina)

Slika 3.4.5: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi 2010, 2014 in 2017 za razrede R1-R4

Preglednica 3.4.9: Rezultati testiranja hipotez o deležih poškodovanih osebkov med popisi (leti)

Vse drevesne vrste skupaj Friedmanova ANOVA hi-kvadrat ( χ2) (N=51, df=2) = 6,157, p=0,046, Kendallov koeficient konkordance =0,060, povpre čni rang r=0,042 leto Povpre čje Vsota Sredina Standardni Zna čilnost Opomba rangov rangov odklon razlik med leti 2010 1,98 101,00 35,19 19,31 Zna čilne Zna čilno 2014 2,25 115,00 38,36 19,38 izstopa leto 2017 1,76 90,00 31,17 20,48 2017

Bukev Friedmanova ANOVA hi-kvadrat ( χ2) (N=24, df=2) = 9,210, p=0,010, Kendallov koeficient konkordance =0,192, povpre čni rang r=0,157 leto Povpre čje Vsota Sredina Standardni Zna čilnost Opomba rangov rangov odklon razlik med leti 2010 2,08 50,00 20,87 29,02 Zna čilne Zna čilno 2014 2,35 56,50 16,82 13,91 izstopa leto 2017 1,56 37,50 12,54 20,78 2017

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 22 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Trnovski gozd: Popisna enota se prostorsko ve činoma pokriva z RGR jelova bukovja na globokih tleh. Hkrati se popisna enota ujema s površino LUO, kjer je gostota jelenjadi v LUO najvišja. Najpomembnejša graditeljica sestojev jelka je glede pomlajevanja in preraš čanja gotovo zelo ob čutljiva vrsta.

Preglednica 3.4.10: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov (objedenost) po višinskih razredih in drevesnih vrstah (skupinah) < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 Skup. DV št.vz. DV DV obj. DV obj. DV obj. DV obj. DV obj. št./ha št./ha št./ha št./ha št./ha št./ha % % % % % % % % % % % Smreka 36 4 1.745 8 1.993 1,1 23 2.924 3,0 25 1.643 1,3 18 613 3,6 15 7.173 2,1 Jelka 28 7 3.200 2 493 22,2 1 99 22,2 1 88 37,5 1 22 1 701 23,4 Ostali iglavci 2 22 1 77 22 50,0 120 9,1 Bukev 49 6 3.103 16 4.052 9,5 33 4.161 6,8 52 3.428 10,5 63 2.124 5,7 29 13.765 8,4 Hrasti 1 33 100,0 11 44 75,0 Plemeniti 50 76 36.649 63 16.130 34,5 28 3.559 61,2 11 723 66,7 6 208 47,4 43 20.620 40,4 listavci Drugi trdi 22 5 2.521 7 1.752 19,4 9 1.106 22,8 5 350 31,3 8 274 7 3.482 20,1 listavci Mehki listavci 27 2 776 4 1.040 24,2 7 854 56,4 6 372 61,8 4 120 18,2 5 2.387 41,3 Iglavci 43 10 4.945 10 2.508 5,2 24 3.099 3,5 26 1.752 3,8 19 635 3,4 17 7.994 4,1 Listavci 54 90 43.048 90 23.007 28,6 76 9.691 33,0 74 4.873 24,3 81 2.727 8,8 83 40.298 27,8 Skupaj 54 100 47.993 100 25.515 26,3 100 12.790 25,9 100 6.625 18,8 100 3.362 7,8 100 48.292 23,9

AVG (št./vz.) 9 43 11 22 6 11 2 6 82 19 MAX (št./vz.) 63 107 53 60 25 35 19 23 7 125 80 SD (+-št./vz.) 13 26 14 12 6 9 3 6 1 23 19

Preglednica 3.4.11: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 Objedenost 2010 Objedenost 2014 Objedenost 2 017 Smreka 4,2 2,9 2,1 Jelka 37,2 66,7 23,4 Bori Ostali iglavci 9,1 Macesen Bukev 13,0 24,0 8,4 Hrasti 50,0 20,0 75,0 Plemeniti listavci 52,0 63,4 40,4 Drugi trdi listavci 61,4 47,7 20,1 Mehki listavci 66,9 47,8 41,3 Iglavci 6,9 6,6 4,1 Listavci 40,8 46,2 27,8 Skupaj 34,0 37,3 23,9

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 23 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

2010 Primerjava objedenosti med popisi 2014 2017 50

45

40

35

30

25

20 % objedenosti 15

10

5

0 iglavci listavci skupaj bukev drevesna vrsta (skupina)

Slika 3.4.6: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi 2010, 2014 in 2017 za razrede R1-R4

Preglednica 3.4.12: Rezultati testiranja hipotez o deležih poškodovanih osebkov med popisi (leti)

Vse drevesne vrste skupaj Friedmanova ANOVA hi-kvadrat ( χ2) (N=52, df=2) = 8,346, p=0,015, Kendallov koeficient konkordance =0,080, povpre čni rang r=0,062 leto Povpre čje Vsota Sredina Standardni Zna čilnost Opomba rangov rangov odklon razlik med leti 2010 2,17 113,00 32,80 19,80 Zna čilne Zna čilno 2014 2,15 112,00 36,40 23,87 izstopa leto 2017 1,67 87,00 23,37 19,47 2017

Bukev Friedmanova ANOVA hi-kvadrat ( χ2) (N=46, df=2) = 7,546, p=0,023, Kendallov koeficient konkordance =0,082, povpre čni rang r=0,062 leto Povpre čje Vsota Sredina Standardni Zna čilnost Opomba rangov rangov odklon razlik med leti 2010 1,91 88,00 10,62 19,65 Zna čilne Zna čilno 2014 2,28 105,00 19,85 24,19 izstopa leto 2017 1,80 83,00 8,22 13,22 2017

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 24 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Tolmin: Popisna enota se prostorsko ve činoma pokriva z RGR podgorska bukovja na karbonatih. Popisna enota se nahaja na ve čjem delu LUO, kjer se prepletajo populacije srne, jelena, muflona in gamsa. Glavni graditelji sestojev v RGR so smreka, bukev in plemeniti listavci.

Preglednica 3.4.13: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov (objedenost) po višinskih razredih in drevesnih vrstah (skupinah) < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 Skup. DV št.vz. DV DV obj. DV obj. DV obj. DV obj. DV obj. št./ha št./ha št./ha št./ha št./ha št./ha % % % % % % % % % % % Smreka 22 2 1.290 2 580 2,7 3 737 3 235 5 188 8,3 2 1.741 1,8 Jelka 6 2 968 1 486 25,8 3 565 2,8 5 329 9,5 6 204 7,7 2 1.585 11,9 Bukev 44 13 7.418 32 12.018 13,3 49 11.029 16,9 52 3.656 14,2 58 2.055 3,1 41 28.758 14,1 Hrasti 2 16 16 31 Plemeniti 45 73 41.711 54 20.145 38,4 29 6.589 57,1 23 1.616 70,9 11 408 57,7 41 28.758 44,8 listavci Drugi trdi 36 9 4.945 8 2.824 33,9 13 2.902 36,8 14 1.004 28,1 16 580 18,9 10 7.311 33,0 listavci Mehki listavci 19 1 753 3 1.192 34,2 3 580 37,8 2 141 33,3 4 126 25,0 3 2.040 34,6 Iglavci 24 4 2.258 3 1.067 13,2 6 1.302 1,2 8 565 5,6 11 392 8,0 5 3.326 6,6 Listavci 51 96 54.827 97 36.194 29,6 94 21.117 32,8 92 6.417 31,1 89 3.169 13,9 95 66.898 30,0 Skupaj 51 100 57.084 100 37.261 29,1 100 22.420 30,9 100 6.982 29,0 100 3.561 13,2 100 70.224 28,9

AVG (št./vz.) 10 47 14 28 9 9 3 4 1 88 25 MAX (št./vz.) 48 97 59 60 33 30 20 28 7 114 76 SD (+-št./vz.) 12 27 15 14 8 8 4 6 1 21 21

Preglednica 3.4.14: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 Objedenost 2010 Objedenost 2014 Objedenost 2017 Smreka 16,8 33,5 1,8 Jelka 38,3 22,5 11,9 Bori Macesen Bukev 21,0 46,9 14,1 Hrasti 0,0 0,0 Plemeniti listavci 61,7 53,8 44,8 Drugi trdi listavci 43,8 59,4 33,0 Mehki listavci 44,3 56,6 34,6 Iglavci 25,9 28,8 6,6 Listavci 41,4 51,1 30,0 Skupaj 40,6 49,8 28,9

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 25 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

2010 Primerjava objedenosti med popisi 2014 2017 60

50

40

30

% objedenosti 20

10

0 iglavci listavci skupaj bukev drevesna vrsta (skupina)

Slika 3.4.7: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi 2010, 2014 in 2017 za razrede R1-R4

Preglednica 3.4.15: Rezultati testiranja hipotez o deležih poškodovanih osebkov med popisi (leti)

Vse drevesne vrste skupaj Friedmanova ANOVA hi-kvadrat ( χ2) (N=49, df=2) = 17,856, p=0,000, Kendallov koeficient konkordance =0,182, povpre čni rang r=0,165 leto Povpre čje Vsota Sredina Standardni Zna čilnost Opomba rangov rangov odklon razlik med leti 2010 1,95 95,50 40,48 25,81 Zna čilne Zna čilne 2014 2,45 120,00 51,32 24,23 razlike med 2017 1,60 78,50 28,51 21,44 vsemi leti

Bukev Friedmanova ANOVA hi-kvadrat ( χ2) (N=40, df=2) = 17,401, p=0,000, Kendallov koeficient konkordance =0,218, povpre čni rang r=0,197 leto Povpre čje Vsota Sredina Standardni Zna čilnost Opomba rangov rangov odklon razlik med leti 2010 1,94 77,50 23,92 22,90 Zna čilne Zna čilno 2014 2,47 99,00 39,73 30,92 izstopa leto 2017 1,59 63,50 12,40 15,13 2013

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 26 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Slika 3.4.8: Stanje pomlajevanja gozdov 2019

Analiza stanja pomlajevanja 2019 kaže na to, da je pomlajevanje v LUO zadovoljivo oziroma delno zadovoljivo. Delno zadovoljivo je zaradi drugih vzrokov in tudi zaradi mo čnejšega vpliva rastlinojedov v preteklosti. Nezadovoljivo je pomlajevanje na vzhodnem delu LUO, kjer je populacija jelenjadi najgostejša, vendar so tam tudi najvišji odvzemi jelenjadi v LUO.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 27 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

3.5 ŽLEDOLOM V GOZDOVIH V ZIMI 2014/2015

Žledolom v zimi 2014 bo imel kratkoro čno posledice predvsem pri izvajanju lova in manj na same populacije divjadi. Dolgoro čno bodo posledice žledoloma pozitivno vplivale predvsem na populacije rastlinojedov, saj bo v presvetljenih gozdovih na voljo ve č podrasti, ki je pomembna prehranska osnova za rastlinojede. Prav zaradi tega na črti odvzema rastlinojedov za leto 2014, 2015 in 2019 niso znižani, ker bi to lahko imelo negativne posledice v prihodnjih letih. Lov in izvajanje nekaterih del v okolju bo otežen predvsem zaradi prehodnosti terena, verjetno bo potrebno tudi v letu 2020 veliko del v okolju preusmeriti v čiš čenje lovskih stez. Preglednica in slika prikazujeta površino poškodovanih gozdov v posameznem loviš ču in delež poškodovane lovne površine loviš ča.

Preglednica 3.5.1: Površina po žledu poškodovanih gozdov Nekdanja šifra Sedanja Ime Površina (ha) Delež loviš ča šifra loviš ča loviš ča skupna lovna žled lovne 207 1201 Kanal 6.027 5.851 962 16,4 367 1202 Most na So či 2.976 2.884 972 33,7 203 1203 Dobrovo 5.454 5.274 0,0 214 1204 Sabotin 4.022 3.832 0,0 206 1205 Anhovo 4.239 3.979 0,0 212 1206 Grgar 5.596 5.477 92 1,7 208 1207 Čepovan 6.134 5.996 3.365 56,1 365 1208 Trebuša 4.619 4.536 2.446 53,9 210 1209 Gorica 7.091 5.967 0,0 211 1210 Lijak 3.943 3.688 0,0 204 1211 Trnovski gozd 10.460 10.341 848 8,2 2 1212 Čaven 3.863 3.666 0,0 7 1213 Hubelj 4.954 4.450 0,0 6 1214 Kozja stena 2.488 2.428 733 30,2 70 1215 Krekovše 5.309 5.269 3.452 65,5 69 1216 Idrija 5.663 5.424 4.019 74,1 71 1217 Jelenk 8.894 8.650 4.817 55,7 1 1218 Vipava 3.429 3.158 0,0 4 1219 Col 7.040 6.890 1.748 25,4 73 1220 Javornik 8.288 8.032 4.663 58,1 75 1221 Dole 4.851 4.701 2.785 59,2 3 1222 Vojkovo 3.040 2.897 0,0 5 1223 Nanos 3.808 3.771 0,0 241 1224 Hrenovice 4.915 4.745 2.875 60,6 238 1225 Črna jama 3.904 3.733 2.302 61,7 240 1226 Bukovje 5.895 5.820 4.822 82,9 236 1227 Planina 4.574 4.443 2.075 46,7 172 1228 Logatec 6.057 5.624 290 5,2 173 1229 Hotedršica 4.735 4.628 503 10,9 174 1230 Rovte 3.900 3.735 101 2,7 387 1231 Vrhnika 6.287 5.653 270 4,8 SKUPAJ 162.455 155.542 44.140 28,4

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 28 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Slika 3.5.1: Od žledu poškodovani gozdovi na GGO Tolmin

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 29 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD

Prisotnost volka in risa vpliva na števil čnost srnjadi, jelenjadi, gamsa in muflona, zato so na črti odvzema pri omenjenih živalskih vrstah prilagojeni. Ukrepi ki so na črtovani zaradi prisotnosti volka in risa so opisani za vsako omenjeno živalsko vrsto posebej.

Preglednica 4.1:Seznam loviš č s prisotnostjo volka in risa šifra loviš če 1202 MOST NA SO ČI 1206 GRGAR 1207 ČEPOVAN 1208 TREBUŠA 1211 TRNOVSKI GOZD 1213 HUBELJ 1214 KOZJE STENA 1215 KREKOVŠE 1216 IDRIJA 1217 JELENK 1219 COL 1220 JAVORNIK 1221 DOLE NAD IDRIJO 1223 NANOS 1224 HRENOVICE 1225 ČRNA JAMA 1226 BUKOVJE 1227 PLANINA 1228 LOGATEC 1229 HOTEDRŠICA 1230 ROVTE

Slika 4.1: Karta upoštevanja risa in volka pri upravljanju parkljarjev v Sloveniji

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 30 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.1 Srna ( Capreolus capreolus )

4.1.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Srnjad je dokaj enakomerno prostorsko porazdeljena, zato jo obravnavamo v okviru celotnega LUO. Delitev LUO na manjše ekološke celote pri obravnavi srnjadi ni smiselna.

4.1.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresni čevanja na črta: Višina realizacije odvzema srnjadi v zadnjih petih letih je konstantna, (R 2 = 0,3717) in znaša popre čno letno 2.490 živali. Višina na črtovanega odvzema za zadnje petletno obdobje znaša povpre čno 2.532 živali letno. Na črt se uresni čuje dobro, to velja tako za petletno obdobje (98 %), kakor tudi za zadnje leto (95 %). Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema je v skladu z na črtom, odvzetega je polovico moškega, polovico ženskega spola. Za petletje 51 % moškega spola, za preteklo leto 52 % moškega spola. Podobno velja tudi za starostno strukturo, dosežena je skladno z na črtom, delež nosilcev populacije znaša okoli 20 % za vsak spol posebej. Delež dve in ve čletnih srnjakov znaša 21 % za petletje in 21 % za preteklo leto, delež starejših (2+) srn je 20 % za petletje in 20 % za preteklo leto. Čisti odstrel srn 2+ je znašal 82 % čistega odstrela srnjakov 2+. Višina, vzroki in trendi izgub: Popre čne petletne izgube znašajo 19 % celotnega odvzema, v zadnjem letu so predstavljajo 16,4 % odvzema. Delež izgub tekom petih je konstanten (R 2 = 0,0575). Najpogostejši vzroki izgub so povozi (65 %), napadi psov (3 %), bolezni (5 %), pokosi (2 %), zveri (6 %), ostali vzroki so neznani, oziroma so manjši. Delež izgub zaradi zveri se povečuje.

100% 90% poškodba 80% kosilnica 70% psi 60% zveri 50% železnica 40% cesta 30% krivolov

DELEŽ POŠKODB DELEŽ 20% bolezen 10% neznan 0% L 2015 L 2016 L 2017 L 2018 L 2019 LETO

Slika 4.1.1: Trend deležev izgub po vzrokih - srna

Presoja uspešnosti gospodarjenja: S srnjadjo se v LUO in po loviš čih gospodari skladno s smernicami in postavljenimi na črti. To velja tako za petletno obdobje, kakor tudi za preteklo leto, saj ve čjih odstopanj od na črtov ni. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Trendi telesnih mas in mas rogovja so neizraziti in nakazujejo stabilno populacijo srnjadi v obmo čju.

4.1.3 Ocena stanja populacije Trend števil čnosti in prostorska porazdelitev: Števil čnost srnjadi je stabilna, mogo če v rahlem upadu, prostorsko je srnjad porazdeljena z ve čjo gostoto v dolinah Vipave, So če in Idrijce, na planotah je srnjadi manj, vendar so tam ve čje gostote jelenjadi in gamsa. Opazen je tudi vpliv volkov na števil čnost srnjadi v obmo čju prisotnosti volkov.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 31 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Medvrstni vplivi: Kažejo se prvi negativni znaki v medvrstnih vplivih srnjadi in jelenjadi. S porastom biomase jelenjadi lahko v bodo čnosti pri čakujemo zmanjševanje števil čnosti – biomase srnjadi. Na števil čnost srnjadi vplivajo tudi volkovi. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije srnjadi sta naravni in stabilni. V spolni strukturi nekoliko prevladuje ženski spol. Delež mladi čev, katerih odvzem je slu čajnosten, izkazuje spolno razmerje 44 % moških : 56 % žensk (obdobje 2015–2019). Starostna struktura je piramidalne oblike, prevladuje starostni razred mladih. Starostna struktura nosilcev populacije, starosti 2+ in starejših, je zaradi slu čajnostnega odvzema slede ča: srnjaki 55 % mladih, 30 % zrelih in 15 % prestarelih ; srne 56 % mladih, 21 % zrelih in 23 % prestarelih (leto 2019). Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj ve čjih bolezni ne zaznavamo.

4.1.4 Prilagojeni cilj Cilj gospodarjenja ostaja nespremenjen – zadržanje upadanja in ohranjanje dosedanje števil čnosti, strukture in prostorske porazdelitve populacije srnjadi.

4.1.5 Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Načrtovana višina odstrela za leto 2020 znaša 2.500 osebkov. Izhodiš čno starostno in spolno strukturo prikazuje preglednica. Struktura se od dosedanje ne razlikuje. Korekcije strukture za LUO niso potrebne, zaradi ugodne realizacije v preteklem letu in petletju.

Preglednica 4.1.5.1: Na črt odvzema srnjadi Mladi či M 386 (15 %) Mladi či Ž 253 (20 %) Lanš čaki 363 (15 %) Mladice 253 (10 %) Srnjaki 2+ 501 (20 %) Srne 2+ 500 (20 %) SKUPAJ 2.5 00 (100 %)

Kategorizacija dvo in ve čletnih srnjakov in srn se opravi praviloma po obrabi zobovja. Oznako starosti se vpiše v eviden čno knjigo pod rubriko starost. Prav tako se oznako starosti vnese v ra čunalniško datoteko kot spremenljivko starost. Dvo in ve čletni srnjaki in srne se kategorizirajo na tri starostne razrede: • mladi osebki z oznako starosti 3, • srednje stari osebki z oznako starosti 5, • prestareli osebki z oznako starosti 8 • osebkom, katerim ni mogo če dolo čiti starosti 2.

Ob izvršenem odstrelu in najdenih izgubah se ugotovi in evidentira tudi spol mladi čev. Pri izvajanju na črtovanega odvzema z odstrelom v razredu mladi čev obeh spolov naj bo poudarek na tem, da je potrebno izvršiti koli činsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena.

Pri razdelitvi na črta odvzema po loviš čih je potrebno upoštevati prekora čena dopustna odstopanja po loviš čih tako po višini, kakor po strukturi.

Časovna in prostorska dinamika, vezava odstrela ter ostali kriteriji odvzema: Priporo čeno je čim hitreje izvršiti odstrel srn in mladi čev, predvidoma najmanj 70 % do 31. oktobra. Do 25. julija je priporo čeno odstreliti najve č 2/3 za odvzem predvidenih srnjakov 2+.

Izraz »odstopanje« v nadaljevanju pomeni razliko med realiziranim in na črtovanim odvzemom srnjadi. Izraženo je lahko v absolutni koli čini (osebek) ali v % od na črtovanega odvzema.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 32 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 4.1.5.2: Dopustna odstopanja od na črtovanega odvzema pri srnjadi: Starostni razred Dovoljena odstopanja (v % od na črtovanega št. v danem razredu) M Ž Mladi či +/- 30 %* +/- 30 %* +- 15 % +- 15 % Lanš čaki / Mladice +/- 30 %* +/- 30 %* Srnjaki 2+ / Srne 2+ +/- 15 % +/- 15 % Skupaj +/- 15 %

* Pri kategorijah mladi čev in enoletnih osebkov obeh spolov do +-30 % pomeni možnost kompenzacije števil čnega odvzema obeh navedenih kategorij v okviru istega spola, kar konkretno pomeni, da je možno npr. od na črtovanega absolutnega števila mladi čev M spola odvzeti le-teh do 30 % manj/ve č, to pa je potem potrebno kompenzirati s zmanjšanim/pove čanim odvzemom od na črtovanega absolutnega števila v razredu lanš čakov in obratno. V posameznem loviš ču je po opravljeni kompenzaciji, kot je predhodno opisano, dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladi či, enoletni) skupaj in pri posameznem spolu v višini do +/-15 % na črtovanega števila odvzema.

Preseganje realiziranega odvzema od na črtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub srnjadi posamezne spolne in starostne kategorije po izpolnitvi na črtovanega odvzema, ne štejejo kot kršitev dolo čil na črta.

V obmo čju in loviš čih brez prisotnosti volkov je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % na črtovanega skupnega odvzema srnjadi. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu na črtovan odvzem nižji od 10 živali, dopustna toleranca +/-15 % pomeni dve (2) živali, pri na črtovanem odvzemu 10 ali ve č kosov pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost.

V obmo čju prisotnosti volka veljajo pri gospodarjenju s srnjadjo slede ča dolo čila: Z namenom pove čevanja števil čnosti srnjadi kot tudi olajšanega sobivanja lovcev z volkom je zato na obmo čju prisotnosti volka treba upoštevati predvsem druga čne tolerance pri odstrelu mladi čev, lanš čakov in mladic. Splošno spreminjanje spolne in starostne strukture odvzema pa ni potrebno saj bistvenih razlik v na činu poseganja volka ter odstrela ni. V loviš čih z prisotnostjo volka je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do -20 % in +15 %, na črtovanega skupnega odvzema srnjadi. Tako lahko delno vplivamo na ve čjo rodnost populacije, katerega del prirastka bo za plen konzumiral tudi volk.

Preglednica 4.1.5.3: Dopustna odstopanja od na črtovanega odvzema pri srnjadi v obmo čju volkov: Starostni razred Dovoljena odstopanja (v % od na črtovanega št. v danem razredu) M Ž Mladi či +/- 30%* +/- 30%* +15/- 30% +15/- 30% Lanš čaki / Mladice +/- 30%* +/- 30%* Srnjaki 2+ / Srne 2+ +/- 15% +/- 15% Skupaj + 15 % / - 20 %

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 33 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 4.1.5.4: Analiza odvzema srnjadi Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj %/spol %skupaj mladi či M 394 329 355 342 320 1740 27,6 14,0 lanš čaki 372 410 405 378 416 1981 31,4 15,9 srnjaki 2+ 522 506 526 526 513 2593 41,1 20,8 skupaj SRNJAKI 1288 1245 1286 1246 1249 6314 100,0 50,7 mladi či Ž 495 453 456 425 425 2254 36,7 18,1 mladice 261 260 290 260 262 1333 21,7 10,7 srne 2+ 514 485 528 538 482 2547 41,5 20,5 skupaj SRNE 1270 1198 1274 1223 1169 6134 100,0 49,3 SKUPAJ odstrel in izgube 2558 2443 2560 2469 2418 12448 100,0

Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj na črt - skupaj 2500 2540 2540 2540 2540 12660 odstrel in izgube / na črt 102,3 96,2 100,8 97,2 95,2 98,3 delež SRNJAKOV 50,4 51,0 50,2 50,5 51,7 50,7 delež srnjakov 2+ 20,4 20,7 20,5 21,3 21,2 20,8 delež mladih (mladi či, enoletni) ne glede na spol 59,5 59,4 58,8 56,9 58,9 58,7

Izgube kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 392 329 361 364 276 1722 72,0 naravne izgube 136 129 78 206 121 670 28,0 skupaj izgube 528 458 439 570 397 2392 100,0 % izgub 20,6 18,7 17,1 23,1 16,4 19,2 čisti odstrel 2030 1985 2121 1899 2021 10056

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 70 47 21 82 43 263 11,0 2 bolezen 30 13 21 40 12 116 4,8 3 krivolov 2 1 3 1 7 0,3 4 cesta 342 305 324 334 258 1563 65,3 5 železnica 4 3 12 3 6 28 1,2 6 zveri 5 32 16 42 41 136 5,7 7 psi 24 16 13 19 9 81 3,4 8 kosilnica 20 4 9 8 2 43 1,8 10 poškodba 31 37 20 42 25 155 6,5

Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 mladi či M 9,1 9,0 9,4 9,2 9,6 indeks 100,0 98,7 103,1 100,9 105,2 lanš čaki 13,0 12,8 12,9 12,2 12,5 indeks 100,0 98,7 99,5 94,1 96,6 srnjaki 2+ 18,5 18,7 18,6 18,5 18,7 indeks 100,0 101,3 100,8 100,2 101,5 mladi či Ž 9,1 9,2 9,1 8,9 9,5 indeks 100,0 101,1 100,0 97,8 104,3 mladice 13,5 13,4 13,5 13,3 13,5 indeks 100,0 99,5 100,2 98,7 100,5 srne 2+ 15,5 15,7 15,6 15,7 15,9 indeks 100,0 101,4 100,8 101,4 102,5 mladi či M+Ž 9,1 9,1 9,2 9,0 9,5 indeks 100,0 100,1 101,0 99,1 104,3

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 34 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Masa trofej srnjakov (gr) Povpre čna masa trofej / leto 2015 2016 2017 2018 2019 srnjaki 1+ 77,31 63,84 65,35 59,82 64,28 indeks 100,0 82,6 84,5 77,4 83,1 srnjaki 2+ 231,8 233,98 242,62 230,7 241,98 indeks 100,0 100,9 104,7 99,5 104,4

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 35 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.2 Navadni jelen ( Cervus elaphus )

4.2.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Zaradi razvoja populacije jelenjadi se je nekdanje »robno življenjsko obmo čje jelenjadi« v LUO že zlilo z »osrednjim« obmo čjem. Nadalje sta se že združili zahodno visoko kraška populacija in tolminska populacija. Povezali sta se tudi že zahodno visoko kraška populacija z obmo čjem jelenjadi na Kolovratu. Vsa loviš ča že love jelenjad v višini, ki omogo ča tudi strukturni odstrel po smernicah za ohranjanje števil čnosti. Jelenjad se trenutno še ni razširila v Vipavsko dolino in spodnja Goriška Brda. Jelenjad obravnavamo na dveh obmo čjih in sicer na osrednjem obmo čju, kjer z jelenjadjo normalno gospodarimo in na obmo čju, kjer jelenjad ni zaželena. Slednje obmo čje predstavljajo loviš ča v Vipavski dolini, Goriških Brdih ter loviš či Dole in Rovte na severovzhodu LUO. Razlog za izlo čitev obmo čja, kjer jelenjad ni zaželena, je predvsem v intenzivni obdelavi kmetijskih zemljiš č, predvsem so to vinorodna obmo čja v spodnjih Goriških Brdih in Vipavski dolini. V obmo čju, kjer jelenjad ni zaželena, se habitati ne spreminjajo tako hitro, kakor v ostalem obmo čju, prav tako so habitati tu manj primerni za samo jelenjad.

Preglednica 4.2.1.1: Ekološke enote navadnega jelena šifra stara nova loviš če ekološka enota 207 1201 Kanal osrednje obmo čje 367 1202 Most na So či osrednje obmo čje 206 1205 Anhovo osrednje obmo čje 212 1206 Grgar osrednje obmo čje 208 1207 Čepovan osrednje obmo čje 365 1208 Trebuša osrednje obmo čje 204 1211 Trnovski gozd osrednje obmo čje 6 1214 Kozja stena osrednje obmo čje 70 1215 Krekovše osrednje obmo čje 69 1216 Idrija osrednje obmo čje 71 1217 Jelenk osrednje obmo čje 4 1219 Col osrednje obmo čje 73 1220 Javornik osrednje obmo čje 3 1222 Vojkovo osrednje obmo čje 5 1223 Nanos osrednje obmo čje 241 1224 Hrenovice osrednje obmo čje 238 1225 Črna jama osrednje obmo čje 240 1226 Bukovje osrednje obmo čje 236 1227 Planina osrednje obmo čje 172 1228 Logatec osrednje obmo čje 173 1229 Hotedršica osrednje obmo čje 387 1231 Vrhnika osrednje obmo čje

203 1203 Dobrovo obmo čje brez prisotnosti 214 1204 Sabotin obmo čje brez prisotnosti 210 1209 Gorica obmo čje brez prisotnosti 211 1210 Lijak obmo čje brez prisotnosti 2 1212 Čaven obmo čje brez prisotnosti 7 1213 Hubelj obmo čje brez prisotnosti 1 1218 Vipava obmo čje brez prisotnosti 75 1221 Dole obmo čje brez prisotnosti 174 1230 Rovte obmo čje brez prisotnosti

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 36 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.2.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresni čevanja na črta: Višina odvzema jelenjadi je zadnjih petih letih še vedno v linearnem porastu (R 2=0,5094), vendar je v letu 2018 napram letu 2017 upadla z teko čim indeksom 95 %, v letu 2019 pa se je glede na 2018 rahlo pove čala (102 %). V prihodnjih letih ne pri čakujemo ve č porasta višine odvzema. Stopnja uresni čevanja na črta je za petletje še vedno sprejemljiva: 89 %, v zadnjem letu je ta stopnja enaka (89 %). Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema je polovi čna 48 % M : 52 % Ž, v preteklem letu je delež moških 48 %. Delež odraslih jelenov (2+ in starejših) znaša 22 % za petletno obdobje in 23 % za preteklo leto. Delež odraslih košut je 22 %v petletju in 23 % v preteklem letu. Čisti odstrel košut starosti 2+ in ve č je znašal 90 % od čistega odstrela jelenov 2+ in starejših (leto 2019). Višina, vzroki in trendi izgub: Višina izgub je 9 % odvzema za petletno obdobje in 11 % za preteklo leto. Trend izgub tekom petih je konstanten (R 2 = 0,3628). Tekom petih let se je spremenila struktura izgub. Naraš čajo deleži izgub po zvereh. Naraš čanje izgub po zvereh je posledica kar znatnega vpliva dveh tropov volkov v obmo čju.

100% 90% poškodba 80% kosilnica 70% psi 60% zveri 50% železnica 40% cesta 30% krivolov

DELEŽ POŠKODB DELEŽ 20% bolezen 10% neznan 0% L 2015 L 2016 L 2017 L 2018 L 2019 LETO

Slika 4.2.2.1: Deleži izgub jelenjadi

Presoja uspešnosti gospodarjenja: Doseganje višine odvzema lahko ozna čimo za uspešno, saj se je na črt odvzema do leta 2017 pove čeval. V preteklem letu, pa tudi leto poprej, je bil za doseganje na črta odvzema vložen velik lovski napor, pa vendarle na črt ni bil uspešneje realiziran. Spolna struktura le nekoliko odstopa od na črtovane. Prav tako je uspešno doseganje na črtovanega deleža starejših košut, ki znaša v preteklem letu 23 %. Poseganje med trofejne jelene po deležu je zadovoljivo. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Naraš čajo mase rogovja jelenov starosti 1+ in 2+. Ti kazalniki kažejo na spreminjanje gostote populacije, celo v smer možne redukcije števil čnosti.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 37 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4000 2 3500 R = 0,0152 3000 2500 R2 = 0,0583 2000 R2 = 0,7513 1500

masa rogovja (g) rogovja masa 1000 R2 = 0,7427 500 0 2015 2016 2017 2018 2019

leto jeleni 2+ jeleni 3+ jeleni 4+ jeleni 1+ Linearno (jeleni 2+) Linearno (jeleni 3+) Linearno (jeleni 4+) Linearno (jeleni 1+)

Slika 4.2.2.2: Dinamika mas rogovja mladih jelenov

Gibanje popre čne starosti starejših jelenov in košut: Popre čna starost ve čletnih košut znaša okoli 4,2 let in izkazuje rahlo nihajo č trend. Popre čna starost ve čletnih jelenov znaša okoli 5,7 let in nakazuje v petletju padajo či trend. Dinamika gibanja popre čne starosti nakazuje na števil čno stabilno populacijo jelenjadi. Z odstrelom smo zmanjšali delež starejših osebkov v populaciji.

4.2.3 Ocena stanja populacije Trend števil čnosti in prostorska porazdelitev: Najgostejša je populacija jelenjadi v vzhodnem delu LUO, v loviš čih Hotedršica, Logatec, Vrhnika, Bukovje, Col, Hrenovice, Planina in Črna jama. V zahodnem delu LUO je gostota jelenjadi manjša, podobne gostote kot v vzhodnem delu dosega populacija le še v dveh lo čenih predelih, v loviš čih Krekovše in Kanal. Okoli teh dveh otokov pa se ustvarja široko podro čje, kjer se je jelenjad že pri čela gostiti. Praznega prostora v populaciji ni ve č, populacija je povezana v enotno populacijsko obmo čje, ki se je že povezalo tudi s tolminsko populacijo jelenjadi. Prazen prostor brez jelenjadi oziroma z manjšo, prehodno prisotnostjo danes beležimo le v Vipavski dolini in spodnjih Goriških Brdih ter v loviš čih Dole in Rovte. Ta prostor brez prisotnosti jelenjadi obravnavamo kot lo čeno ekološko enoto. Povezava populacije jelenjadi v LUO z jelenjadjo v Triglavskem in dalje Gorenjskem LUO je nakazana. Povezavo s populacijo v Notranjskem in Primorskem LUO pa onemogo ča avtocesta Ljubljana – Nova Gorica.

Stanje gostote jelenjadi 2011 Stanje gostote jelenjadi 2015

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 38 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Slika 4.2.2.3: Prostorska porazdelitev populacije in njena dinamika

V letih 2016, 2017, 2018 in 2019 so se pokazali nekateri znaki, preko katerih lahko sklepamo, da se je naraš čanje števil čnosti populacije mogo če umirilo. Ti znaki so predvsem:

1. Mo čnejši poseg v populacijo v letih 2015, 2016 in 2017, kot posledica neugodnega stanja gozdnega mladja. 2. Nedoseganje višine na črta odstrela v letu 2016, 2017, 2018 in 2019 kljub velikemu vloženemu lovnemu naporu. 3. Odsotnost jelenjadi zaradi vpliva volkov v dveh tropih. 4. Pove čevanje deleža izgub po zvereh. 5. Naraš čanje mas rogovja mladih jelenov. 6. Trend izgub je naraš čajo č in spremenjena struktura izgub, pove čujejo se izgube po zvereh.

Medvrstni vplivi: Na obmo čju LUO se nahajata dva tropa volkov, poimenovana Trnovski in Nanoški trop. Tropa sta na tem obmo čju prisotna že nekaj let in imata status tropa v nastajanju 4. Zaradi prisotnosti volkov ima petnajst loviš č, prilagojeno gospodarjenje z jelenjadjo, srnjadjo, muflonom in gamsom. Stalna prisotnost volkov v teh loviš čih ima kot možno posledico tudi za časno prostorsko migracijo jelenjadi v loviš ča brez prisotnosti volkov. Posledica odsotnosti jelenjadi vsaj v posameznih delih teh loviš č je verjetno tudi slabše doseganje na črta odstrela. V letih 2017, 2018 in 2019 opažamo migracijo volkov proti severo-zahodu. Opažamo tudi pove čano število volkov, ki se je odražalo predvsem na škodah v kmetijstvu, katere v preteklosti na tem podro čju nismo poznali.

Slika 4.2.2.4: Vol čji tropi

Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije jelenjadi sta naravni in stabilni. V spolni strukturi prevladuje ženski spol. Delež telet, katerih odvzem je slu čajnosten, izkazuje spolno razmerje 46 % moških : 54 % ženskih (obdobje 2015–2019). Starostna struktura je piramidalne oblike, prevladuje mladi

4 Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016. Kon čno poro čilo projekta, stran 2

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 39 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020 starostni razred. Ve č podatkov o zgodnejšem razvoju populacije jelenjadi v LUO je navedeno v treh razpravah. 5 Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj znakov bolezni ne beležimo.

4.2.4 Prilagojeni cilj Osnovni cilj upravljanja z jelenjadjo je stabilna, vitalna populacija naravne spolne in starostne strukture, ki mora biti usklajena z okoljem. V osrednjem obmo čju jelenjadi je cilj zadržati oziroma zmanjšati števil čnost. Cilj je znotraj osrednjega obmo čja diferenciran. Na najgostejšem delu populacije, to je na vzhodnem delu LUO in zahodnem delu, na desnem bregu So če, je cilj zmanjševanje števil čnosti, saj ima tam jelenjad že znaten vpliv na okolje. Na desnem bregu reke So če je treba zaustaviti tudi širjenje jelenjadi proti jugu, oziroma proti Goriškim Brdom. Na obmo čju brez prisotnosti jelenjadi oziroma tam, kjer je jelenjadi manj (druga ekološka enota), zaradi prisotnosti intenzivnega kmetijstva jelenjadi ne želimo imeti. Takšen cilj je postavljen zaradi izrazito negativnega vpliva jelenjadi na intenzivno obdelane kmetijske površine in zaradi konfliktov, ki lahko iz tega slede.

4.2.5 Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Načrt odvzema v letu 2020 je enak predhodnemu v letu 2019 in znaša za celoten LUO 600 živali (70 v prvi in 530 v drugi ekološki enoti). Ve čji del odstrela jelenjadi se nanaša na osrednje obmo čje, kjer je na črt odvzema 530 živali, v obmo čju brez prisotnosti jelenjadi je na črt odvzema okviren in znaša 70 živali. Skladno z dolo čili dolgoro čnega na črta naj se odstrel intenzivira v loviš čih na vzhodni strani LUO. Zaradi velikih škod se odstrel v loviš ču Jelenk pove ča za 60 %. OZUL lahko glede na trenutno stanje realizacije na črta med letom odobri, oziroma dodatno prerazporedi 20 osebkov jelenjadi. Prerazporeditve po loviš čih opravi IO OZUL s soglasjem ZGS. Starostna in spolna struktura na črta odvzema sledi stanju populacije, ki je v kon čni fazi prostorske, starostne in socialne izgradnje. Poseben poudarek je na realizaciji na črta 2+ košut, kateri se mora približati 25 % deležu. Na črt odvzema je glede na spol v razmerju 45 M : 55 Ž. Starostni kategoriji jelenov 5 – 9 in 10 + se v na črtu združi v enotno kategorijo 5 + in starejši in vpiše v rubriko jelenov 5 – 9 (v Lisjaku). Evidenca odvzema se vodi lo čeno po treh starostnih kategorijah trofejnih jelenov.

Preglednica 4.2.5.1: Na črt odvzema jelenjadi Teleta M 100 (17 %) Teleta Ž 120 (20 %) Lanš čaki 48 (8 %) Junice 60 (10 %) Jeleni 2-4 63 (10 %) Košute 2+ 150 (25 %) Jeleni 5 + in ve č 59 (10 %) SKUPAJ 600 (100 %)

V obmo čjih, kjer je prisotnost jelenjadi nezaželena (ti. obmo čja brez jelenjadi, druga ekološka enota), je treba težiti k popolnemu odvzemu jelenjadi brez upoštevanja spolne in starostne strukture. Razdelilnik odvzema jelenjadi je za loviš ča v tem obmo čju (druga ekološka enota) le okviren. Težiti je treba k temu, da se okvirni na črt odvzema v teh loviščih doseže, lahko pa se ga neomejeno preseže. Loviš ča na obmo čju brez prisotnosti jelenjadi, ne smejo s sklepi in drugimi navodili ovirati odstrela jelenjadi posameznih spolnih in starostnih skupin.

Ob izvršenem odvzemu se ugotovi in evidentira tudi spol telet. Pri izvajanju na črtovanega odvzema z odstrelom v razredu telet obeh spolov naj bo poudarek na tem, da je treba izvršiti koli činsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena. Ob kategorizaciji se na podlagi obrabljenosti zobovja oceni tudi starost nad dvo letnih jelenov in košut.

Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Priporo čeno je čim hitreje izvršiti odstrel telet, junic in košut, predvidoma najmanj 70 % do 30. novembra.

5 I. Koren: Razvoj populacije navadnega jelena ( Cervus elaphus L.) na severozahodu Slovenije. Zbornik prispevkov o upravljanju z jelenjadjo, Velenje, 2011. I. Koren: Razvoj populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja v severozahodni Sloveniji, GV, št. 9, 2010. I. Koren: Jelen (Cervus elaphus L.) v severozahodni Sloveniji, GV, št. 10, 2011.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 40 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Odstrel košut 2+ v osrednjem delu mora znašati med 80 do 100 % višine odstrela nad dvo in ve č letnih jelenov. V obmo čju prisotnosti volka naj odstrel košut 2+ zaradi večje sprejemljivosti zveri med lovci znaša vsaj 50 % višine odstrela nad dvo in ve č letnih jelenov. Navedeno velja za loviš ča z na črtovanim odvzemom najmanj 10 (odraslih) živali 2+ skupaj, medtem ko te vezave ni potrebno upoštevati pri loviš čih, kjer je na črtovan odvzem do 10 (odraslih) živali 2+ skupaj.

Dopustna odstopanja so v realizaciji od na črta po loviš čih osrednjega obmo čja in za LUO +- 15 %. Na črta odvzema v razredu dve in ve čletnih jelenov ni treba realizirati ter ga tudi ni dovoljeno presegati, razen sorazmerno s preseganjem skupno na črtovanega odvzema. Na črtovani odvzem jelenov starostnega razreda 5+ in ve č let se ne sme presegati, lahko pa se ga nadomesti z odvzemom mladih 2-4 letnih jelenov. Pri košutah je dovoljeno odstopanje do +- 15 %, pri teletih in enoletnih osebkih pa do +- 30 % od na črtovanega števila odvzema. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu na črtovan odvzem do 10 živali, dopustna toleranca +-15 % ali +- 30 % pomeni eno žival, pri na črtovanem odvzemu 11 ali ve č kosov pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. Za loviš ča osrednjega življenjskega obmo čja, ki imajo na črt odvzema do vklju čno 10 kosov jelenjadi, se kot dopustno odstopanje od na črta šteje realizacija +-2 kosa, pri čemer na črta odvzema dve in ve čletnih jelenov ni dovoljeno presegati. V loviš čih z prisotnostjo volka je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do -25 % in +15 %, na črtovanega skupnega odvzema jelenjadi.

Preseganje realiziranega odvzema od na črtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastalo kot posledica evidentiranih izgub jelenjadi po kon čani lovni dobi na posamezno spolno in starostno kategorijo ali po izpolnitvi na črtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne štejejo kot kršitev dolo čil na črta.

Merila za pravilnost odstrela: Vodilo pri upravljanju z jelenjadjo je ohranitev vitalnih, zdravih populacij, števil čno usklajenih z danostmi okolja. Za dosego cilja je zato nujno doseganje dovolj visokega koli činskega odstrela hkrati z upoštevanjem izbirnega, t.i. kakovostnega odstrela. Iz populacije naj se praviloma odstranjujejo podpovpre čno telesno in trofejno razviti osebki, kar v grobem pomeni, da se v populacijah teži k varovanju telesno in tudi po rogovju mo čneje razvitih osebkov. Komisija za oceno odstrela in izgub lahko ob pregledih kategorizira jelene 1+ in starejše na kategoriji A in B po dosedanjih ustaljenih merilih predvsem z namenom spremljanja kakovostnega stanja populacij in kot pomo č pri delitvi na črta odvzema po loviš čih. Kategorizacija jelenjadi in ocena starosti se opravi po lovskih družinah, v okviru pregleda odstrela in izgub divjadi v loviš čih za leto 2020. Na kategorizacije po lovskih družinah se dostavijo tudi vse čeljusti in trofeje jelenov 1+ in starejših. Razstava trofej jelenov se opravi tradicionalno na enem mestu.

Preglednica 4.2.5.2: Analiza odvzema navadnega jelena

Odstrel in izgub e Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 Skup. % spol % skup teleta M 89 80 93 75 88 425 34,4 16,6 lanš čaki 45 46 52 51 46 240 19,4 9,4 jeleni 2-4 63 70 66 66 58 323 26,1 12,6 jeleni 5-9 29 27 38 41 39 174 14,1 6,8 jeleni 10 + 14 13 13 10 24 74 6,0 2,9 skupaj JELENI 240 236 262 243 255 1236 100,0 48,2 teleta Ž 94 87 117 103 106 507 38,1 19,8 junice 51 43 57 51 54 256 19,3 10,0 košute 2+ 94 99 121 131 121 566 42,6 22,1 skupaj KOŠUTE 239 229 295 285 281 1329 100,0 51,8 SKUPAJ odstrel in izgube 479 465 557 528 536 2565 100,0

Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj na črt - skupaj 500 550 633 600 600 2883 odstrel in izgube / na črt 95,8 84,5 88,0 88,0 89,3 89,0 delež JELENOV 50,1 50,8 47,0 46,0 47,6 48,2 delež trofejnih jelenov 2+ in ve č 22,1 23,7 21,0 22,2 22,6 22,3 delež košut 2+ in ve č 19,6 21,3 21,7 24,8 22,6 22,1 delež mladih (mladi či, enoletni) ne glede na spol 58,2 55,1 57,3 53,0 54,9 55,7

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 41 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Izgube kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 21 16 14 23 27 101 43,2 naravne izgube 21 24 24 32 32 133 56,8 skupaj izgube 42 40 38 55 59 234 100,0 % izgub 8,8 8,6 6,8 10,4 11,0 9,1 čisti odstrel 437 425 519 473 477 2331

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 8 7 6 9 10 32 17,1 2 bolezen 1 3 4 1,7 3 krivolov 2 1 1 4 1,7 4 cesta 13 10 9 13 18 63 26,9 5 železnica 5 5 5 9 7 31 13,2 6 zveri 10 15 15 13 22 75 32,1 7 psi 0 0,0 8 kosilnica 1 1 0,4 10 poškodba 2 2 3 7 2 16 6,8

Telesne mase(biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 teleta M 44,6 44,4 42,3 41,6 42,4 indeks 100,0 99,5 94,8 93,2 95,0 lanš čaki 73,8 72,4 70,8 68,4 73,5 indeks 100,0 98,1 95,9 92,6 99,6 jeleni 2-4 117,9 110,0 112,0 113,4 112,5 indeks 100,0 93,3 95,0 96,2 95,5 jeleni 5-9 145,7 151,6 143,7 140,4 147,0 indeks 100,0 104,1 98,7 96,4 100,9 jeleni 10 + 146,6 157,5 144,2 160,3 146,9 indeks 100,0 107,4 98,3 109,4 100,2 teleta Ž 40,6 40,8 40,0 38,5 41,4 indeks 100,0 100,5 98,6 94,8 102,0 junice 60,4 60,9 61,1 62,0 60,6 indeks 100,0 100,8 101,2 102,6 100,4 košute 2+ 74,3 74,3 74,0 73,9 75,4 indeks 100,0 100,1 99,6 99,5 101,5 teleta M+Z 42,6 42,6 41,0 39,8 41,8 indeks 100,0 100,1 96,4 93,5 98,3

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 42 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Masa trofej jelenov (gr) Povpre čna masa trofej / leto 2015 2016 2017 2018 2019 jeleni 1+ 438 472 499 476 520 indeks 100,0 107,8 113,9 108,7 118,7 jeleni 2+ - 4+ 2085 2018 2126 2062 2129 indeks 100,0 96,8 102,0 98,9 102,1 jeleni 2+ 1165 1288 1296 1308 1627 indeks 100,0 110,6 111,2 112,3 139,7 jeleni 3+ 2108 2371 2068 2201 2099 indeks 100,0 112,5 98,1 104,4 99,6 jeleni 4+ 2964 3245 3828 2797 3032 indeks 100,0 109,5 129,1 94,4 102,3 jeleni 5+ 3453 4196 4180 3673 3719 indeks 100,0 121,5 121,1 106,4 107,7 jeleni 6+ 3692 4571 4160 3752 4144 indeks 100,0 123,8 112,7 101,6 112,2 jeleni 7+ 4172 4281 4594 4056 4610 indeks 100,0 102,6 110,1 97,2 110,5 jeleni 8+ 4685 5268 4474 4744 5082 indeks 100,0 112,4 95,5 101,3 108,5 jeleni 9+ 5024 3900 4632 3992 indeks 100,0 77,6 0,0 92,2 79,5 jeleni 10+ 4486 5270 4735 3566 4527 indeks 100,0 117,5 105,6 79,5 100,9 jeleni 11+ 0 5800 4250 4500 7100 indeks 0 0 0 0 0 jeleni 12+ 4470 5805 5938 5165 5562 indeks 100,0 129,9 132,8 115,5 124,4 jeleni 13+ 7480 3910 4867 6100 4900 indeks 100,0 52,3 65,1 81,6 65,5 jeleni 14+ 7840 5950 indeks 100,0 0,0 0,0 0,0 75,9 jeleni 15+ 4100 3500 6100 indeks 100,0 0,0 85,4 148,8 0,0 jeleni 15+ 5800 indeks 0,0 0,0 141,5 0,0 0,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 43 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.3 Damjak ( Dama dama )

4.3.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celoten LUO.

4.3.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odstrel damjakov se vrši po posebnih odlo čbah lovske inšpekcije in dolo čilih letnega na črta LUO in se nanaša izklju čno na iz obor pobegle živali. V petletju je bilo odstreljenih 31 živali, v letu 2019 sedem živali.

4.3.3 Ocena stanja populacije Stanje damjakov ni strukturirana populacija, temve č posamezne pobegle živali iz obor.

4.3.4 Prilagojeni cilj V prosti naravi ne želimo imeti damjakov.

4.3.5 Ukrepi in usmeritve Posamezni osebki, ki se priložnostno pojavijo v obmo čjih izven prostorskih okvirov na črtovanja niso predmet upravljanja z vrsto in jih je kot take v teh loviš čih treba odstreliti skladno z lovno dobo ali drugimi dolo čili predmetne zakonodaje. Pri odstrelu osebkov, za katere se predvideva da izvirajo iz obor, se upoštevajo dolo čila 8. odstavka 50. čl. ZDlov-1. Damjake je potrebno iz proste narave odstraniti, ne glede na spol in starost živali. Upoštevati je treba le lovno dobo.

Preglednica 4.3.5.1: Analiza odvzema jelena damjaka Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % spol % skupaj damjak mladi či 2 2 1 1 2 8 42,1 25,8 damjak 1+ 3 1 2 6 31,6 19,4 damjak 2+ do 4+ 1 1 3 5 26,3 16,1 damjak 5+ 0 0,0 0,0 skupaj DAMJAK 2 2 5 3 7 19 100,0 61,3 košute mladi či 1 1 8,3 3,2 košute 1+ 3 1 4 33,3 12,9 košute2+ 3 4 7 58,3 22,6 skupaj KOŠUTE 6 1 5 0 0 12 100,0 38,7 SKUPAJ odstrel in izgube 8 3 10 3 7 31 100,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 44 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.4 Muflon ( Ovis ammon musimon )

4.4.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Najve čja gostota muflonov v LUO je v loviš čih, kjer je bil pred 35. leti naseljen in v sosednjih loviš čih, kamor se je kasneje razširil. Muflon se sicer redkeje in posami č ob časno pojavlja tudi v nekaterih drugih loviš čih, posebnost so mufloni, ki so bili protizakonito izpuš čeni v naravo z namenom nadaljnje »gojitve«. Zaradi cilja upravljanja z muflonom, le tega v LUO obravnavamo v okviru ekološke enote, ki jo imenujemo osrednje obmo čje. Vse ostalo obmo čje v LUO je t.i. robno obmo čje.

Preglednica 4.4.1.1: Ekološke enote muflona Šifra loviš ča stara nova loviš če ekološka enota 207 1201 Kanal osrednje obmo čje 367 1202 Most na So či osrednje obmo čje 208 1207 Čepovan osrednje obmo čje 365 1208 Trebuša osrednje obmo čje 204 1211 Trnovski gozd osrednje obmo čje 211 1210 Lijak osrednje obmo čje 2 1212 Čaven osrednje obmo čje 7 1213 Hubelj osrednje obmo čje

4.4.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresni čevanja na črta: Višina odvzema muflonov je v zna čilnem upadanju (R 2 = 0,9329) in znaša za zadnje petletno obdobje popre čno 110 živali letno. Ker je populacija muflonov v Trnovskem gozdu mo čno pod vplivom volkov, se je na črt odvzema po letu 2015 pri čel zmanjševati, posledi čno je bil manjši tudi odvzem in sicer je trenutno najmanjši v petletju. Ve čina odvzema muflonov se izvrši v osrednjem obmo čju. V preteklem letu se je v robnem obmo čju odvzelo 2 živali, v glavnem kot posledica odlo čbe lovskega inšpektorja o odstranitvi muflonov, ki so bili protipravno izpuš čeni v naravo. Stopnja uresni čevanja na črta je za petletje – 88 %, za preteklo leto je bil na črt dosežen slabše – 85 %. Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema je v skladu z na črtom, odvzetega je polovico moškega in polovico ženskega spola. Za petletje znaša delež moškega spola 52 %, za preteklo leto 51 %. Podobno velja tudi za starostno strukturo, dosežena je bila skladno z na črtom. Delež nosilcev populacije znaša pri ovnih 26 % za petletje in 24 % za preteklo leto. Delež nosilcev populacije v odvzemu znaša pri ovcah 23 % za petletje in 26 % za preteklo leto. Višina, vzroki in trendi izgub: Izgube muflonov znašajo 9 % odvzema za petletje in 8,4 % za preteklo leto. Posebnih trendov skupnih izgub ni, se pa zaradi vpliva volkov pove čuje delež izgub zaradi zveri. Prevladujejo neznani vzroki poginov 26 % in izgube zaradi zveri 64 %. Presoja uspešnosti gospodarjenja: S populacijo muflona se v osrednjem obmo čju upravlja, oz. trajnostno gospodari v okviru na črtov, to velja za petletno obdobje, kakor za preteklo leto, saj večjih odstopanj od na črtov ni. Izven osrednjega obmo čja se z muflonom ne gospodari in se izvaja popoln odstrel. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Popre čne telesne mase muflonov starosti 2+ in ve č so od naselitve dalje v mo čnem upadanju. Ocenjujemo, da so dosegle spodnjo limitno mejo, in da ne bodo ve č padale. Padec telesnih mas je pogojen z majhnim izoliranim populacijskim obmo čjem, ko je vsa populacija v sorodu in je padec telesnih mas genetsko pogojen, saj prehodov in izmenjave genov med sosednjimi populacijami ne poznamo.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 45 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

45

y = 42,097x -0,1442 40 R2 = 0,8386

35 kg 30

25

20 1975 1977 1979 1983 1985 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 leto

Slika 4.4.2.1: Padanje telesnih mas muflonov 2+ in starejših (loviš če Most na So či)

4.4.3 Ocena stanja populacije Trend števil čnosti in prostorska porazdelitev: Trend števil čnosti populacije je zaradi vpliva volkov, pa tudi zaradi genetsko zaprte populacije v upadu. Najve čja gostota muflonov v LUO je v loviš čih, kjer je bil pred 35. leti naseljen in v sosednjih loviš čih, kamor se je razširil. Muflon se ob časno pojavlja tudi v nekaterih drugih loviš čih. Posebnost so mufloni, ki so bili protizakonito izpuš čeni v naravo z namenom nadaljnje gojitve. Medvrstni vplivi: Populacija muflonov, predvsem njihova števil čnost v osrednjem obmo čju, vpliva na populacije drugih vrst divjadi, predvsem na srnjad in gamsa. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije muflona sta naravni in stabilni. V spolni strukturi mogo če prevladuje ženski spol, delež moških mladi čev v odvzemu mladi čev je 48 in 49 % (2018 in petletje), vendar odvzem mladi čev muflona ni slu čajnosten in je podvržen na črtu odvzema. Starostna struktura je piramidalne oblike, prevladujejo osebki iz mladega starostnega razreda. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje muflonov smatramo za ugodno, saj ve čjih bolezni ne poznamo. Negativen vpliv predstavlja teritorialna in s tem genetska izoliranost populacij muflona. V petintridesetih letih obstoja so se na tem podro čju le malo prostorsko razširili. Populacija se genetsko postopno degenerira, s tem pada tudi odpornost na plenilce – volkove.

4.4.4 Prilagojeni cilj Muflona želimo ohraniti na današnji števil čnosti, z njim gospodarimo le v osrednjem obmo čju. Prav tako ne želimo, da se mufloni iz osrednjega obmo čja prostorsko širijo v robno obmo čje, kjer muflon ni zaželen.

4.4.5 Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Za osrednje obmo čje na črtujemo za leto 2020 odvzem 82 osebkov, kar je zaradi vpliva volka nekoliko nižji na črt od predhodnega. Za ostala loviš ča izven osrednjega obmo čja velja, da se lahko odstreli vse muflone, ki bi v loviš ča migrirali iz osrednjega obmo čja oziroma iz omenjenih loviš č robnega obmo čja. Pri lovu izven osrednjega obmo čja muflona je potrebno upoštevati le lovno dobo. Struktura na črta odvzema v osrednjem obmo čju sledi smernicam za ohranjanje števil čnosti.

Preglednica 4.4.5.1: Na črt odvzema muflonov Jagnjeta M 10 (12 %) Jagnjeta Ž 11 (13 %) Ovni 1+ 14 (17 %) Ovce 1+ 12 (15 %) Ovni 2+ 18 (22 %) Ovce 2+ 17 (21 %) SKUPAJ 82 (100 %)

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 46 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Naseljevanje muflona v prosto naravo na novih obmo čjih v LUO strokovno ni zaželeno in dopustno. Dopustna odstopanja za muflona so: po višini do + - 15 % od na črtovanega skupnega števila odvzema. Izjema so lovišča Lijak, Čaven in Hubelj, kjer se mufloni ob časno pojavljajo na robu Trnovskega gozda, tu se na črtuje odvzem po enega muflona na loviš če, s tem, da plana ni potrebno dose či. V loviš čih z prisotnostjo volka je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do -25 % in +15 %, na črtovanega skupnega odvzema muflona. Tako lahko delno vplivamo na ve čjo rodnost populacije, katerega del prirastka bo za plen konzumiral tudi volk. Odvzem v III. starostnem razredu (2+) pri vsakem od obeh spolov se lahko prekora či le do 10 %, v ostalih razredih preseganje ni omejeno. Neizvršeni odvzem v III. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. in II. starostnem razredu. Dopustno odstopanje v spolni strukturi je praviloma do 5 % od realizirane strukture v odstotkih (npr.: 45 : 55 %). Morebitna odstopanja prek meja dopustnih odstopanj se upoštevajo pri letnih na črtih v naslednjem obdobju.

Za loviš ča, ki imajo na črt odvzema do vklju čno 10 kosov muflona, se kot dopustno odstopanje od na črta praviloma šteje realizacija + - 1 kos. V teh loviš čih se III. starostni razred lahko praviloma preseže za 1 kos, razlika v spolnem razmerju pa lahko pri realizaciji odstopa tudi za 1 kos. Za loviš ča, ki imajo skupen na črt odvzema oziroma kjer na črt za posamezno loviš če ne presega 3 kose, na črta odvzema ni obvezno dosegati, presega pa se ga lahko za 1 kos.

Morebitna odstopanja realiziranega odvzema od na črtovanega prek dovoljenih meja, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub muflonov po kon čani lovni dobi na posamezno spolno in starostno kategorijo ali po izpolnitvi na črtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne štejejo kot kršitev dolo čil na črta. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi v III. starostnem razredu pri obeh spolih se, ne glede na meje dopustnih odstopanj, upošteva pri letnih na črtih v naslednjem obdobju.

Preglednica 4.4.5.2: Analiza odvzema muflonov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj %/spol %/skupaj jagnjeta M 22 18 18 14 11 83 29,2 15,1 enoletni 12 15 11 8 11 57 20,1 10,4 ovni 2+ 41 32 30 21 20 144 50,7 26,2 skupaj OVNI 75 65 59 43 42 284 100,0 51,6 jagnjeta Ž 22 20 20 13 12 87 32,7 15,8 enoletne 13 16 9 8 7 53 19,9 9,6 ovce 2+ 30 28 27 19 22 126 47,4 22,9 skupaj OVCE 65 64 56 40 41 266 100,0 48,4 SKUPAJ odstrel in izgube 140 129 115 83 83 550 100,0

Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj na črt - skupaj 150 140 130 107 98 625 odstrel in izgube / na črt 93,3 92,1 88,5 77,6 84,7 88,0 delež OVNOV 53,6 50,4 51,3 51,8 50,6 51,6 delež ovnov 2+ 29,3 24,8 26,1 25,3 24,1 26,2 delež mladih (mladi či, enoletni) neglede na spol 49,3 53,5 50,4 51,8 49,4 50,9

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 1 0 1 2,0 naravne izgube 10 6 17 9 7 49 98,0 skupaj izgube 10 6 17 10 7 50 100,0 % izgub 7,1 4,7 14,8 12,0 8,4 9,1 čisti odstrel 130 123 98 73 76 500

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 47 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 5 2 2 4 13 26,0 2 bolezen 1 1 2,0 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 1 1 2,0 5 železnica 0 0,0 6 zveri 5 3 14 4 6 32 64,0 7 psi 1 1 2,0 8 kosilnica 0 0,0 10 poškodba 1 1 2 4,0

Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 jagnjeta M 13,8 12,7 11,5 11,8 12,1 indeks 100,0 92,2 83,5 85,6 87,8 enoletni 20,0 21,9 20,1 18,6 17,9 indeks 100,0 109,3 100,3 92,8 89,4 ovni 2+ 28,7 29,9 27,2 27,7 26,0 indeks 100,0 104,3 94,8 96,6 90,6 jagnjeta Ž 11,2 10,7 10,5 10,1 10,1 indeks 100,0 95,5 93,8 90,2 89,7 enoletne 14,7 16,0 15,4 15,1 14,6 indeks 100,0 108,6 104,5 102,5 99,4 ovce 2+ 19,3 18,7 18,4 18,5 18,3 indeks 100,0 97,1 95,5 96,1 95,1 jagnjeta M+Z 12,5 11,7 10,9 10,9 11,0 indeks 100,0 93,6 87,2 87,4 88,2

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 48 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.5 Gams ( Rupicapra rupicapra )

4.5.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Gams v obmo čju ni enakomerno zastopan, zato smo obmo čje razdelili na štiri ekološko zaokrožene enote: osrednje obmo čje gamsa (10 loviš č), Goriško robno obmo čje (9 loviš č), Logaško robno obmo čje (4 loviš ča) in Nanoško obmo čje (8 loviš č).

Preglednica 4.5.1.1: Ekološke enote gamsa Šifra loviš ča loviš če ekološka enota stara nova 1 1218 Vipava Nanoško obmo čje 4 1219 Col Nanoško obmo čje 3 1222 Vojkovo Nanoško obmo čje 5 1223 Nanos Nanoško obmo čje 241 1224 Hrenovice Nanoško obmo čje 238 1225 Črna jama Nanoško obmo čje 240 1226 Bukovje Nanoško obmo čje 236 1227 Planina Nanoško obmo čje

367 1202 Most na So či osrednje obmo čje 208 1207 Čepovan osrednje obmo čje 365 1208 Trebuša osrednje obmo čje 204 1211 Trnovski gozd osrednje obmo čje 6 1214 Kozja stena osrednje obmo čje 70 1215 Krekovše osrednje obmo čje 69 1216 Idrija osrednje obmo čje 71 1217 Jelenk osrednje območje 73 1220 Javornik osrednje obmo čje 75 1221 Dole osrednje obmo čje

207 1201 Kanal Goriško robno obmo čje 203 1203 Dobrovo Goriško robno obmo čje 214 1204 Sabotin Goriško robno obmo čje 206 1205 Anhovo Goriško robno obmo čje 212 1206 Grgar Goriško robno obmo čje 210 1209 Gorica Goriško robno obmo čje 211 1210 Lijak Goriško robno obmo čje 2 1212 Čaven Goriško robno obmo čje 7 1213 Hubelj Goriško robno obmo čje

172 1228 Logatec Logaško robno obmo čje 173 1229 Hotedršica Logaško robno obmo čje 174 1230 Rovte Logaško robno obmo čje 387 1231 Vrhnika Logaško robno obmo čje

4.5.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresni čevanja na črta: Skupna višina odvzema znaša letno v popre čju 325 gamsov letno. Trenda odvzema je naraš čajo č (R 2=0,9183). Stopnja doseganja na črta je dobra in tekom let tudi konstantna ter znaša popre čno 90 %, v zadnjem letu 93 %. Najbolje se dosega načrt odvzema v osrednjem in Nanoškem obmo čju, v zadnjih letih pa se krepi v Goriškem obmo čju, kjer se na črt tudi vsakoletno pove čuje. Na Logaškem robnem obmo čju na črt in odvzem ostajata stabilna. Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema je skladna z na črtom, odvzetega je polovico moškega spola, to velja za petletje (50 %), za preteklo leto (47 %). Podobno velja tudi za starostno strukturo,

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 49 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020 dosežena je skladno z na črtom, delež izlo čenih živali, ki so nosilci populacije pa je celo nižji od z na črtom predvidenega. Delež srednje starih kozlov je v odvzemu kozlov rahlo višji od predvidenih 18 %. Tako znaša ta delež za petletje 10 %, v zadnjem letu 9 %, glede na skupni odvzem gamsov. Podobno velja tudi za srednje stare koze, ko njihov delež v odvzemu dosega 9 % za petletje in 8 % za preteklo leto. Delež starih gamsov je v okviru pri čakovanih 10 %, tako za petletje, kakor za lansko leto, delež znaša 7-8 % pri vsakem spolu posebej. Višina, vzroki in trendi izgub: Izgube so majhne in znašajo okoli 6% odvzema v popre čju, v preteklem letu 4,4 %. Vzroki izgub so kar pestri, veliko gamsov pokon čajo zveri (20 %), najve č pa je še vedno neznanih vzrokov (34 %) in bolezni (8 %). Med boleznimi je bil v loviš ču Gorica, pri kozi 1+, v letu 2015 potrjen primer garjavosti, druga če pa v LUO ne poznamo tradicionalnih gamsjih bolezni. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Z gamsom se v LUO gospodari v okviru predpisanih smernic in na črta. O uspešnosti gospodarjenje govori tudi dejstvo, da tradicionalnih gamsovih bolezni, kot sta slepota in garje, v LUO (še) ne poznamo. Zelo uspešno je dolgoletno enotno gospodarjenje z gamsom v Nanoškem bazenu, ki ima za posledico mo čan dvig števil čnosti in prostorske razširjenosti populacije. Gibanje telesnih mas: Telesne mase ne izkazujejo posebnih trendov in nakazujejo stabilno populacijo gamsa.

4.5.3 Ocena stanja populacije Trend števil čnosti in prostorska porazdelitev: Števil čnost gamsov je v rahlem porastu. Najve č gamsov je v osrednjem obmo čju in v nanoškem obmo čju, v porastu je gams na goriškem, na logaškem pa je števil čnost gamsa stabilna. Zna čilnost prostorske porazdelitve gamsov v LUO je njihova prisotnost v ve čjih in manjših skupinah in se kot taki v skupinah povezujejo v omenjene ekološke celote. Medvrstni vplivi: Na gamsa, predvsem na števil čnost in prostorsko porazdelitev vplivajo naraš čajo če populacije jelenjadi, negativno vpliva tudi populacija muflonov. Zaznavamo tudi vpliv volkov. Spolna in starostna struktura: O pravih populacijah gamsov, ki so spolno in starostno izgrajene, lahko govorimo v osrednjem obmo čju gamsa v LUO in v nanoškem obmo čju. Na goriškem robnem obmo čju se je populacija gamsov »pravi« populaciji gamsa mo čno približala ali pa jo je (že) dosegla. Tu spolna struktura dosega razmerje 50 % kozlov napram 50 % koz. Delež moških mladi čev, katerih odvzem je slu čajnosten, dosega vrednost 44 %, kar kaže nato, da v populaciji lahko celo prevladujejo koze. Starostna struktura je piramidalne oblike, najve č je mladega razreda, delež starega razreda pa presega 10 %. V ostalih predelih LUO, kjer je gamsov manj in so prisotni le v posameznih manjših skupinah, težje z gotovostjo ocenimo strukture populacije. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj tradicionalnih gamsovih bolezni, kot so garje (razen v enem primeru) in slepota, ne poznamo.

4.5.4 Prilagojeni cilj Cilj upravljanja z gamsom je ohranjanje njegove števil čnosti, ter združevanje posameznih skupin znotraj ekoloških enot, ter združevanje ekoloških enot med seboj.

4.5.5 Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Na črt odvzema za leto 2020 znaša 370 gamsov in je za 10 gamsov ve čji kot predhodni (180 osrednje obmo čje, 90 nanoško obmo čje, 80 robno goriško obmo čje, 20 robno logaško obmo čje). Za nanoško obmo čje smo pri dolo čitvi višine na črta odvzema upoštevali notranja dolo čila, ki veljajo za to obmo čje, prav tako smo upoštevali želje, pripombe in pritožbe loviš č v logaškem obmo čju. Struktura na črta odvzema sledi smernicam za ohranjanje števil čnosti.

Preglednica 4.5.5.1: Na črt odvzema gamsov Kozli či 41 (11 %) Kozice 53 (14 %) Kozli 1+ 41 (11 %) Koze 1+ 53 (14 %) Kozli 2+ 21 (6 %) Koze 2+ 35 (9 %) Kozli 3+ - 7+ 31 (8 %) Koze 3+ - 10+ 30 (8 %) Kozli 8+ 30 (8 %) Koze 11+ 35 (9 %) SKUPAJ 3 70 (100 %)

Pomembnejše od izbirnega odstrela je koli činsko in strukturno doseganje na črtovanega odvzema. Ob izvršenem odstrelu in ugotovljenih izgubah se ugotovi in evidentira tudi spol mladi čev. Namen skupnega

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 50 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020 na črtovanja odvzema mladi čev izhaja iz težnje, da je potrebno opraviti koli činsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena.

Dopustno odstopanje za gamsa, je po do -15 % navzdol in + 15 % navzgor od na črtovanega skupnega števila odvzema. V loviš čih z prisotnostjo volka je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do -20 % in +15 %, na črtovanega skupnega odvzema gamsov. Tako lahko delno vplivamo na ve čjo rodnost populacije, katerega del prirastka bo za plen konzumiral tudi volk. Odvzem v II. starostnem razredu pri vsakem spolu posebej se lahko prekora či le do 10 %, v ostalih razredih preseganje ni omejeno v skladu s splošnimi dolo čili možnih odstopanj realizacije od na črta. V kolikor 10 % znotraj posamezne spolne kategorije II. starostnega razreda predstavlja manj kot 1 kos, se kot dopustno odstopanje šteje + – 1 kos. Neizvršeni odvzem v II. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. ali III. starostnem razredu. Odvzem v III. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. starostnem razredu. Dopustno odstopanje v spolni strukturi za vse starostne kategorije razen mladi čev je praviloma do 3 % od realizirane strukture v odstotkih (npr.: 47 : 53 %). Morebitna odstopanja pri spolni strukturi prek meja dopustnih odstopanj se upoštevajo pri letnih na črtih v naslednjem obdobju. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi v II. starostnem razredu pri obeh spolih se ne glede na meje dopustnih odstopanj upoštevajo pri letnih na črtih v naslednjem obdobju.

Za loviš ča, ki imajo na črt odvzema od vklju čno 4 do vklju čno 10 gamsov, se kot dopustno odstopanje od na črta praviloma šteje realizacija + 1 kos do - 2 živali. V teh loviš čih se II. starostni razred pri obeh spolih skupaj lahko praviloma preseže za najve č 1 žival, razlika v spolnem razmerju pa lahko pri realizaciji odstopa tudi za najve č 1 žival. Za loviš ča, ki imajo skupen na črt odvzema oziroma kjer na črt za posamezno loviš če ne presega 3 živali, na črta odvzema ni obvezno dosegati, lahko pa se ga presega za 1 kos. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi v II. starostnem razredu pri obeh spolih se, ne glede na meje dopustnih odstopanj, upošteva pri letnih na črtih v naslednjem obdobju.

Morebitna odstopanja realiziranega odvzema od na črtovanega prek dovoljenih meja, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub gamsa po kon čani lovni dobi na posamezno spolno in starostno kategorijo ali po izpolnitvi na črtovanega odvzema v posamezni spolni in starostni kategoriji, ne štejejo kot kršitev dolo čil na črta.

Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Lov na gamsa se za čne izvajati takoj po za četku lovne dobe. Priporo čljivo je, da se 50 % odvzema realizira do konca oktobra.

Preglednica 4.5.5.2: Analiza odvzema gamsov

Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj %/spol %/skupaj mladi či M 33 31 43 50 40 197 24,3 12,1 1+ 32 48 33 51 47 211 26,0 13,0 2+ 28 21 23 30 18 120 14,8 7,4 I. starostni razred 93 100 99 131 105 528 65,1 32,5 3+ do 7+ 41 24 35 30 30 160 19,7 9,9 8+ in ve č 17 33 27 21 25 123 15,2 7,6 skupaj KOZLI 151 157 161 182 160 811 100,0 49,9 mladi či Ž 47 52 48 43 57 247 30,4 15,2 1+ 41 57 54 39 63 254 31,2 15,6 2+ 7 9 9 15 8 48 5,9 3,0 I. starostni razred 95 118 111 97 128 549 67,5 33,8 3+ do 10+ 30 30 28 25 27 140 17,2 8,6 11+ in ve č 27 15 28 31 23 124 15,3 7,6 skupaj KOZE 152 163 167 153 178 813 100,0 50,1 SKUPAJ odstrel in izgube 303 320 328 335 338 1624 100,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 51 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj na črt - skupaj 350 340 340 360 360 1750 odstrel in izgube / na črt 86,6 94,1 96,5 93,1 93,9 92,8 delež KOZLOV 49,8 49,1 49,1 54,3 47,3 49,9 delež kozlov 2+ in ve č 28,4 24,4 25,9 24,2 21,6 24,8 delež koz 2+ in ve č 21,1 16,9 19,8 21,2 17,2 19,2 delež mladih (mladi či, 1+) ne glede na spol 50,5 58,8 54,3 54,6 61,2 56,0

Izgube kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 7 6 11 15 7 43 43,4 naravne izgube 2 8 7 28 8 56 56,6 skupaj izgube 9 14 18 43 15 99 100,0 % izgub 3,0 4,4 5,5 12,8 4,4 6,1 čisti odstrel 294 306 310 292 323 1525

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 7 5 10 10 2 34 34,3 2 bolezen 2 1 4 1 8 8,1 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 1 4 1 6 6,1 5 železnica 1 1 1,0 6 zveri 2 2 4 7 5 20 20,2 7 psi 1 1 2 2,0 8 kosilnica 0 0,0 9 garje 1 1 1,0 10 poškodba 3 2 17 5 27 27,3

Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 mladi či M 10,2 9,6 9,5 9,8 9,5 indeks 100,0 93,8 92,8 95,7 92,3 kozli 1+ 15,0 14,7 15,1 14,2 14,2 indeks 100,0 98,3 101,0 95,0 94,8 kozli 2+ 20,7 19,7 19,2 20,4 21,5 indeks 100,0 95,4 92,9 98,7 104,1 kozli 3+ do 7+ 23,1 24,5 24,4 23,1 24,1 indeks 100,0 106,2 105,8 100,2 104,6 kozli 8+ in ve č 25,8 24,2 24,6 24,6 26,7 indeks 100,0 93,9 95,4 95,4 103,7 mladi či Ž 10,2 9,7 9,6 9,1 10,0 indeks 100,0 94,9 93,9 89,0 98,2 koze 1+ 15,1 14,5 14,7 13,2 14,1 indeks 100,0 96,0 97,4 87,4 93,2 koze 2+ 18,6 18,3 19,4 16,8 17,7 indeks 100,0 98,2 104,1 90,1 94,9 koze 3+ do 10+ 18,7 18,7 19,4 18,9 18,9 indeks 100,0 99,9 103,6 101,0 101,2 koze 11+ in ve č 19,3 19,3 19,3 18,9 19,1 indeks 100,0 100,2 100,2 98,1 99,1 mladi či M+Z 10,2 9,7 9,6 9,5 9,8 indeks 100,0 94,8 93,8 92,9 95,8

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 52 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.6 Divji praši č ( Sus scrofa )

4.6.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Divjega praši ča obravnavamo v treh ekoloških enotah v LUO. Prvo je osrednje obmo čje (11 loviš č), ki predstavlja populacijsko obmo čje ene najgostejših populacij divjega praši ča v Sloveniji. Drugo je robno obmo čje I (13 loviš č), kjer je gostota praši čev okoli deset krat manjša, vendar so praši či tu stalno prisotni. Tretje obmo čje (6 loviš č) je robno obmo čje II, kjer je praši čev zelo malo, oziroma se v loviš čih pojavljajo le ob časno.

Preglednica 4.6.1.1: Ekološke enote divjega praši ča v LUO šifra stara nova loviš če ekološka enote 207 1201 Kanal osrednje obmo čje 367 1202 Most na So či osrednje obmo čje 203 1203 Dobrovo osrednje obmo čje 214 1204 Sabotin osrednje obmo čje 206 1205 Anhovo osrednje obmo čje 212 1206 Grgar osrednje obmo čje 208 1207 Čepovan osrednje obmo čje 210 1209 Gorica osrednje obmo čje 211 1210 Lijak osrednje obmo čje 204 1211 Trnovski gozd osrednje obmo čje 2 1212 Čaven osrednje obmo čje

365 1208 Trebuša robno obmo čje I 7 1213 Hubelj robno obmo čje I 6 1214 Kozja stena robno obmo čje I 69 1216 Idrija robno obmo čje I 71 1217 Jelenk robno obmo čje I 1 1218 Vipava robno obmo čje I 4 1219 Col robno obmo čje I 3 1222 Vojkovo robno obmo čje I 5 1223 Nanos robno obmo čje I 241 1224 Hrenovice robno obmo čje I 238 1225 Črna jama robno obmo čje I 240 1226 Bukovje robno obmo čje I 236 1227 Planina robno obmo čje I 172 1228 Logatec robno obmo čje I

70 1215 Krekovše robno obmo čje II 73 1220 Javornik robno obmo čje II 75 1221 Dole robno obmo čje II 173 1229 Hotedršica robno obmo čje II 174 1230 Rovte robno obmo čje II 387 1231 Vrhnika robno obmo čje II

4.6.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Višina odvzema in stopnja uresni čevanja na črta: Višina odvzema se giblje v razponu od 954 do 1.671 živali letno, v popre čju 1.288 osebkov. Višina odvzema niha skladno z letno števil čnostjo praši čev, ki je v veliki meri pogojeno z semenskimi obrodi bukve, hrasta in kostanja, možno tudi z migracijami iz Italije. Odvzem je bodisi dosegal ali presegal na črt, v skupnem 123 % za petletje, v preteklem letu 139 %. Odvzem prek 1.800 praši čev je v letu 2012 dosegel rekordno višino v zadnjih desetletjih. Kljub nihanju letnega odvzema le-ta izkazuje trend naraš čanja (R 2 = 0,6329).

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 53 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Spolna in starostna struktura: Glede na to, da je odstrel glede spolne strukture dokaj slu čajnosten, je presenetljiva dosežena spolna struktura odvzema, saj je delež odvzetih praši čev moškega spola za petletje 51 %, za preteklo leto podobno 52 %. Delež svinj in lanš čakinj je v skladu s strategijo o zmanjševanju števil čnosti divjih praši čev v obmo čju in znaša 23 % odvzema za petletje in 22 % za lansko leto. Višina, vzroki in trendi izgub: Izgube niso velike in znašajo v petletju 3 %, v preteklem letu pa ravno tako 2 %. Kar znaten delež izgub odpade na povoze z 64 %. Tudi povozi, kot temeljni vzrok izgub kažejo na veliko števil čnost populacije. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Z odvzemom skušamo v osrednjem obmo čju zmanjšati števil čnost populacije praši čev. Višina odvzema je zelo velika in jo je fizi čno že težko realizirati. Kljub temu prvi znaki kažejo, da smo uspeli vsaj zavreti rast števil čnosti populacije. Iz tega vidika smatramo dosedanje sprejete in izvedene ukrepe za uspešne. Dodaten dokaz je upad škod po praši čih v letu 2014. Škode so v letu 2015 in 2016 nekoliko narasle, niso pa dosegle višine iz preteklih let. Žal so škode v letu 2017 zopet mo čno porasle, temu pa je sledil tudi najve čji odvzem tega leta, ki je najvišji tudi v petletju. V letu 2018 beležimo mo čan upad škod, vendar je upad posledica mo čnega obroda v gozdovih, saj praši či niso obiskovali niti krmiš č. Škode so v letu 2019 zopet mo čno porasle, temu pa je sledil tudi ve čji odvzem, ki je najvišji tudi v petletju Gibanje telesnih mas: Obstaja visoka negativna odvisnost med telesnimi masami mladi čev ne glede na spol in doseženo višino odvzema. Višji kot je odvzem, manjše so telesne mase in obratno. R = – 0,948. Slednja ugotovitev dokazuje, da število prašičev letno v naravi mo čno niha, oziroma, da se z odstrelom prilagajamo vsakoletnemu števil čnemu stanju praši čev v obmo čju.

4.6.3 Ocena stanja populacije Trend števil čnosti in prostorska porazdelitev: Števil čnost praši čev letno niha v odvisnosti od razli čnih dejavnikov, trend števil čnosti je zaradi letnega nihanja neizrazit. Trenutna števil čnost naj bi zaradi izjemno visokega odvzema v letu 2012 upadla. Gostota praši čev v osrednjem obmo čju je ena najvišjih v Sloveniji in znaša povpre čno za petletje 0,8 kosa odvzema na 100 ha lovne površine obmo čja letno, za leto 2018 pa 1,1 kosa na 100 ha. Ker naj bi bilo znosno število praši čev do 1 kos na 100 ha, lahko z gotovostjo trdimo o veliki števil čnosti populacije. Smatramo, da smo s petletnimi ukrepi vsaj za časno ustavili rast števil čnosti populacije. O zmanjšani števil čnosti pa trenutno še ne moremo z gotovostjo trditi, zaradi pove čanja škod v preteklem letu. V robnem obmo čju je praši čev manj (0,2 kosov odvzema na 100 ha). Na Goriškem obmo čju se pojavlja podvrsta divjega praši ča Sus scrofa majori imenovan Maremanski divji praši č, ki je pred leti ušel iz obor blizu Trsta. Maremanski divji praši č se je že deloma asimiliral z »doma čim« divjim praši čem, tako da se ga vedno manj sre čuje. Ker so lahko osebki prisotnih Maremanov znatno manjši, prihaja pri izvajanju lova do težav pri dolo čevanju starosti osebkov. Medvrstni vplivi: Velika gostota in biomasa praši čev zna čilno vpliva na skupno biomaso divjadi v obmo čju in ima vpliv na vse ostale temeljne vrste divjadi v obmo čju. Še posebej slednje velja za osrednje obmo čje. Spolna in starostna struktura: V populaciji praši čev nekoliko prevladuje moški spol z 51 %, kar velja za osrednje obmo čje in 53 % v robnem obmo čju I. V robnem obmo čju II, kjer je praši čev manj in niso stalno prisotni je delež moškega spola v populaciji ve čji in dosega 65 %. V populaciji prevladujejo mladi či z okoli 51 % deležem, sledijo lanš čaki z okoli 34 % deležem, starih praši čev je okoli 15 %. Na obmo čju populacije, kjer je ta manj gosta je delež lanš čakov ve čji. Zdravstveno stanje: kljub veliki števil čnosti populacije v osrednjem obmo čju ve čjih zdravstvenih težav ali bolezni med praši či ne beležimo.

4.6.4 Prilagojeni cilj Osnovni cilj je mo čno zmanjšati števil čnost populacije v osrednjem in robnem obmo čju I. Števil čnost populacije moramo zmanjševati toliko časa, da se bodo trendi škod od divjega praši ča obrnili mo čneje navzdol, ter da se bo škoda tudi v absolutni vrednosti zmanjšala. Zmanjšati je treba števil čnost populacije tudi na obmo čju Nature 2000 Trnovski gozd (SI5000025), zaradi kriti čnega stanja populacije divjega petelina.

4.6.5 Ukrepi in usmeritve Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Odvzem divjega praši ča v letu 2020 se na črtuje na osnovi sklepov sestanka strokovne komisije, ki je bila oblikovana na MKGP, s ciljem poenostavitve lovsko upravljavskih na črtov z vidika enostavnejšega na črtovanja odvzema divjega praši ča (dopis MKGP št. 3410-1/2019/1 z dne 22. 2. 2016).

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 54 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Na osnovi sklepov komisije se na črtuje le: - na črtuje se skupna višina odvzema divjega praši ča za LUO in, tam kjer je smiselno, tudi po skupinah loviš č, ki so združena v posamezne ekološke enote znotraj LUO; - po strukturi se na črtuje le odvzem lanš čakinj in svinj 2+, ki naj skupaj dosega minimalno 20 % delež v strukturi odvzema; - odvzem ostalih kategorij divjega praši ča se podrobneje (po spolu in starosti) ne na črtuje; - dopustno odstopanje realizacije od na črta, zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih osnovni na črt ne bi bil dosežen, je – 30 % in velja skupno za vse kategorije divjih praši čev, tudi za združeno kategorijo lanš čakinj in svinj, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega na črta ohranjati minimalni delež 20 % lanš čakinj in svinj v odvzemu; - na črtovano višino odvzema je dovoljeno neomejeno presegati v vseh kategorijah; - v kolikor je v LUO (ali manjših ekoloških enotah) dosežena minimalna na črtovana kvota laš čakinj in svinj, posamezna loviš ča niso dolžna zagotavljati 20 % deleža lanš čakinj in svinj v skupnem odvzemu loviš ča.

Glede na pove čanje škod v lanskem letu znaša osnovni na črt odvzema divjega praši ča 1400 osebkov, 200 ve č kot 2019.

Preglednica 4.6.5.1: Na črt odvzema divjih praši čev ozimci obeh spolov, lanš čaki in merjasci 1080 (77 %) lanš čakinje in svinje 2+ 320 (23 %) SKUPAJ 1400 (100 %)

Na obmo čju Nature 2000 Trnovski gozd (SI5000025) je potrebno zaradi kriti čnega stanja divjega petelina pove čati pritisk na naravne plenilce divjega petelina, sem spada tudi divji praši č zaradi plenjenja gnezd. Usmeritev je povzeta iz naravovarstvenih smernic za Naturo 2000 iz Obmo čnega lovsko upravljavskega na črta za obdobje 2011 – 2020.

Dopustno odstopanje je – 30 % navzdol, navzgor je odvzem neomejen. V robnem obmo čju II na črta ni potrebno dosegati, navzgor je neomejen.

Zaradi velike variabilnosti v času poleganja divjih praši čev (prek celega leta) se starostna kategorizacija vsake izlo čene živali (v kategorijah mladi č/ozimec, lanš čak in 2+ žival) opravi glede na dolo čitev dejanske starosti (v mesecih) na podlagi pregleda razvojne stopnje in izraš čenosti zobovja. Zaradi nezmožnosti prepoznavanja dejanske starosti živali, ki so na prehodu v višji starostni razred, pred samim odstrelom, se pri opredelitvi starostne kategorije v primeru dokon čnega dvoma presoja v smislu izbora/dolo čitve nižje starostne kategorije, in sicer: - osebki do ocenjenega 12. meseca starosti se ne glede na datum uplenitve kategorizirajo kot mladiči, pri čemer se pri mejnih primerih (ocenjena starost 12.-13. mesecev) logi čno upošteva tudi datum prehoda 31.3./1.4.; - osebki med ocenjenim 13. in 24. mesecem starosti se ne glede na datum uplenitve kategorizirajo kot enoletne živali (lanš čaki, lanš čakinje); - osebki med ocenjenim 24. in 27. mesecem ter uplenjeni do 31.3. teko čega leta se ne glede na dejansko starost ocenijo kot lanš čaki/lanš čakinje, s čimer se doseže primerljiva kategorizacija živali, ki so bile v istem letu poležene v zimskem oziroma spomladanskem času. Zaradi namenov kasnejših analiz se priporo ča, da se za vse divje praši če do ocenjene starosti 24 mesecev starost v mesecih ustrezno evidentira. Z namenom relevantnega dolo čanja starosti divjih praši čev se priporo ča ustrezno usposabljanje članov Komisij za oceno odstrela in izgub v LUO.

Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Skupinski lovi na divje praši če se praviloma izvajajo od 15. 9. do 31. 1. Lovske organizacije z internimi navodili na noben na čin ne smejo omejevati izvajanje na črta odvzema divjih praši čev (npr. omejevanje lova na privabljalnih krmiš čih; dolo čanje sankcij za uplenitev katerekoli kategorije divjega praši ča, ki je z na črtovanim odvzemom še dovoljena). Upravljavci loviš č so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati dolo čene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Program vzor čenja bo poslan na OZUL. Za izvajanje bodo

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 55 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020 podpisane pogodbe, na podlagi katerih bodo odvzeti vzorci tudi pla čani. V teh programih bo dolo čena vrsta divjadi - v skladu z letnim Pravilnikom, koli čina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca.

Za mejno obmo čje med ZVK LUO in Primorskim LUO ob reki Vipavi, veljajo zaradi škod po divjih praši čih, ki prehajajo iz Primorskega LUO preko reke Vipave v ZVK LUO, slede če dodatne med LUO usklajene smernice: - Pove ča se intenziteta na črta odvzema v obeh LUO in sicer v kraškem bazenu (Primorsko LUO) in osrednjem obmo čju divjega praši ča (ZVK LUO). Predvsem pa se pove ča intenziteta odvzema v loviš čih v spodnji Vipavski dolini. - Na črt odstrela dvo in ve čletnih svinj in lanš čakinj znaša za obe obmo čji 23 % od celotnega na črta odvzema divjih praši čev. - Zaradi intenzivnega odstrela divjih praši čev lahko loviš ča z najve čjim odstrelom (v ZVK LUO Gorica, Lijak in Čaven; v PRI LUO Fajti hrib) uporabljajo dodatna krmiš ča, ki morajo biti zabeležena v letnih na črtih loviš č, kot privabljalna krmiš ča za divjega praši ča. Ta krmiš ča smejo biti založena z minimalno koli čino krme (do 3 kg koruze na dan), uporabljajo pa se samo v času, ko olajšajo lov, sicer naj se ne zalagajo. Krmiš ča morajo biti locirana izven obmo čja kmetijskih površin v gozdnem prostoru. - Za oba LUO naj veljajo tudi smernice za lov in sicer na podlagi odlo čb MKGP, da se lahko lovi vse praši če ne glede na lovno dobo in da je dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe. V ta namen morata oba OZUL na MKGP nasloviti prošnje za podaljšanje lovne dobe (PRI LUO) in uporabo umetnih virov svetlobe (ZVK in PRI LUO).

Priporo čila in problematika za kmetijsko rabo zemljiš č: Izredno pomemben vir hrane so neprimerno zaš čiteni obsežni kompleksi koruze kateri skoraj kot pravilo mejijo na zaraš čene površine. Skozi zaraš čene površine divji praši či brez težav prehajajo na obdelovalne površine, kjer pa je odstrel težko izvesti in je v ve čini primerov lahko nevaren. Veliki kompleksi koruze ne omogo čajo varnega izvajanja lova, ker vmes ni prehodov, katere bi lovci lahko uporabljali za dostop do kraja kjer škoda trenutno nastaja. Rešitev bi bila že vsakih 30-50m čisti pasovi brez posajene koruze, ki bi lovcem omogo čali prehod in odstrel. Velik problem v Vipavski dolini je pozno pobiranje koruze ter ostanki koruze po pobiranju. Divji praši či imajo v poznem jesenskem in zimskem času na njivah še ogromno odpadle nepobrane koruze. Nepobrana koruza je vir, ki zagotavlja tolš čavost in ve čji razmnoževalni potencial. Zaorana koruza povzro ča zimsko in pomladansko ritje njiv. Problem predstavlja tudi koruza, ki ni pobrana po obsežnih poplavah. Rešitev zadnjega problema je v sklenjenem dogovoru med kmetovalci in njihovimi stanovskimi organizacijami, po potrebi pa bo treba spremeniti morda tudi predpise. Problem predstavljajo tudi zaraš čene površine med gozdom in kmetijskimi površinami, kjer se praši či zadržujejo. Z zmanjševanjem teh zaraš čenih površin bi zmanjšali tudi prisotnost divjih praši čev.

Upravljavci loviš č so dolžni upoštevati Obvezno navodilo o obvezni prijavi najdbe vsakega poginulega divjega praši ča ter o postopkih ob ugotovitvi sprememb zdravstvenega stanja v populaciji divjih praši čev, na podlagi katerih bi lahko posumili na možno prisotnost afriške praši čje kuge (APK), katerega je izdalo MKGP. Po dolo čilih tega navodila mora lovec, ki v naravi najde poginulega divjega praši ča (ne glede na vzrok pogina npr. neznan vzrok, bolezen, krivolov, povoz cesta, povoz, železnica, zveri, poškodba) o tem obvestiti Center za obveš čanje na telefonsko številko 112 . Upravljavci loviš č naj lovce tudi informirajo o primernih ravnanjih za prepre čevanje oziroma zmanjšanje tveganja za vnos bolezni. Še zlasti morajo biti o primernih ravnanjih seznanjeni lovci – lovski turisti, ki lovijo v državah, kjer je APK že prisotna, pa tudi ostalih državah, saj se virus APK zaradi svoje dokaj velike obstojnosti izven gostitelja (praši ča) prenaša tudi z kontaminirano opremo, obleko, ter mesnimi izdelki

Preglednica 4.6.5.2: Analiza odvzema divjih praši čev

Odstrel in izgube Starostn a in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % spol %skupaj mladi či M 220 299 376 300 455 1650 49,9 25,6 lanš čaki 221 216 297 255 311 1300 39,3 20,2 merjasci 2+ 42 67 86 58 101 354 10,7 5,5 skupaj PRAŠI ČI 483 582 759 613 867 3304 100,0 51,3 mladi či Ž 233 302 377 286 439 1637 52,2 25,4 lanš čakinje 144 164 215 163 204 890 28,4 13,8 svinje 2+ 94 107 140 107 161 609 19,4 9,5 skupaj SVINJE 471 573 732 556 804 3136 100,0 48,7 SKUPAJ odstrel in izgube 954 1155 1491 1169 1671 6440 100,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 56 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj na črt - skupaj 800 950 1100 1200 1200 5250 odstrel in izgube / na črt 119,3 121,6 135,5 97,4 139,3 122,7 delež PRAŠI ČEV 50,6 50,4 50,9 52,4 51,9 51,3 delež mladi čev ne glede na spol 47,5 52,0 50,5 50,1 53,5 51,0 delež lanš čakov ne glede na spol 38,3 32,9 34,3 35,8 30,8 34,0 delež mladih ne glede na spol 85,7 84,9 84,8 85,9 84,3 85,0 delež ve čletnih - 2+ ne glede na spol 14,3 15,1 15,2 14,1 15,7 15,0

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 30 33 34 28 35 160 86,5 naravne izgube 2 6 4 8 5 25 13,5 skupaj izgube 32 39 38 36 40 185 100,0 % izgub 3,4 3,4 2,5 3,1 2,4 2,9 čisti odstrel 922 1116 1453 1133 1631 6280

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 4 9 6 2 6 27 14,6 2 bolezen 1 2 3 2 8 4,3 3 krivolov 1 1 1 0,5 4 cesta 21 17 26 26 28 118 63,8 5 železnica 5 6 2 13 7,0 6 zveri 1 1 2 1,1 7 psi 0 0,0 8 kosilnica 0 0,0 10 poškodba 1 4 3 4 3 15 8,1

Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 mladi či M 29,3 25,6 24,7 25,9 23,2 indeks 100,0 87,4 84,3 88,4 79,0 lanš čaki 55,8 54,5 53,4 51,7 58,2 indeks 100,0 97,7 95,7 92,6 104,3 merjasci 2+ 89,3 85,1 81,4 79,9 86,0 indeks 100,0 95,3 91,2 89,5 96,3 mladi či Ž 25,7 25,4 24,1 25,5 21,4 indeks 100,0 98,9 93,8 99,3 83,4 lanš čakinje 50,1 47,8 46,9 48,3 48,3 indeks 100,0 95,5 93,7 96,5 96,5 svinje 2+ 68,9 69,5 68,3 67,2 67,2 indeks 100,0 100,9 99,2 97,6 97,5 mladi či M+Z 27,4 25,5 24,4 25,7 22,3 indeks 100,0 93,0 89,0 93,7 81,3

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 57 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.7 Lisica ( Vulpes vulpes )

4.7.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.7.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bilo izlo čenih 530 lisic. Na črtovani odstrel je bil dosežen 102 %, v petih letih 98 %. Izgube dosegajo 15 % odvzema za petletje, v preteklem letu 14 %. 75 % izgub odpade na povoze.

4.7.3 Ocena stanja populacije Števil čnost populacije je v zadnjih letih upada, kar nakazuje odvzem. Trend ni ve č naraš čajo č (R2 = 0,2603).

4.7.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje števil čnosti. Zmanjšati je potrebno števil čnost populacije lisic na obmo čju Nature 2000 Trnovski gozd (SI5000025), zaradi kriti čnega stanja populacije divjega petelina.

4.7.5 Ukrepi in usmeritve Na črtujemo odvzem 500 lisic, kar je zaradi upada števil čnosti manj kakor v preteklem letu. Na obmo čju Nature 2000 Trnovski gozd (SI5000025) je potrebno zaradi kriti čnega stanja divjega petelina pove čati pritisk na naravne plenilce divjega petelina, sem spada tudi lisica zaradi plenjenja gnezd. Usmeritev je povzeta iz naravovarstvenih smernic za Naturo 2000 iz Obmo čnega lovsko upravljavskega na črta za obdobje 2011 – 2020. Na črt odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100%. Lov lisice naj se intenzivira v loviš čih z malo poljsko divjadjo in v habitatih gozdnih kur. Števil čnost vrste se uravnava le s skupno višino odvzema, dodatne omejitve po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Pri lovu na to vrsto ter v času polaganja vab za peroralno vakcinacijo je potrebno upoštevati vsa fitosanitarna navodila Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Upravljavci loviš č so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati dolo čene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin . Program vzor čenja bo poslan na OZUL. Za izvajanje bodo podpisane pogodbe, na podlagi katerih bodo odvzeti vzorci tudi pla čani. V teh programih bo dolo čena vrsta divjadi - v skladu z letnim Pravilnikom, koli čina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 58 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 4.7.5.1: Analiza odvzema lisic Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj moški 278 290 298 254 262 1382 ženski 297 298 344 264 268 1471 skupaj odstrel in izgube 575 588 642 518 530 2853 na črt - skupaj 536 600 600 650 520 2906 odstrel in izgube / na črt 107,3 98,0 107,0 79,7 101,9 98,2

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 83 66 100 77 68 394 89,5 naravne izgube 5 6 13 16 6 46 10,5 skupaj izgube 88 72 113 93 74 440 100,0 % izgub 15,3 12,2 17,6 18,0 14,0 15,4 čisti odstrel 487 516 529 425 456 2413

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 17 8 18 12 4 59 13,4 2 bolezen 2 1 2 5 1,1 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 65 56 82 65 63 331 75,2 5 železnica 1 1 0,2 6 zveri 1 1 0,2 7 psi 1 2 3 0,7 8 kosilnica 0 0,0 9 garje 2 7 5 14 3,2 10 poškodba 5 2 6 9 4 26 5,9

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 59 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.8 Jazbec ( Meles meles )

4.8.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.8.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bilo izlo čenih 137 jazbecev. Na črtovani odstrel je bil dosežen 76 %, v petletju 95 %. Izgube so znatne, do 51 % odvzema, v popre čju pa znašajo 43 %, v preteklem letu 36 %. Ve čina izgub so povozi – 95 %.

4.8.3 Ocena stanja populacije Števil čnost odvzema in populacije je v zadnjem letu upadla (R2 = 0,0729).

4.8.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje števil čnosti.

4.8.5 Ukrepi in usmeritve Na črtujemo odvzem 170 jazbecev, kar je 10 živali manj kot v predhodnemu na črtu . Na črt odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100%. Lov jazbeca naj se intenzivira v loviš čih z malo poljsko divjadjo in v habitatih gozdnih kur.

Preglednica 4.8.5.1: Analiza odvzema jazbecev

Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj moški 88 91 111 89 83 462 ženski 63 61 78 57 54 313 skupaj odstrel in izgube 151 152 189 146 137 775 na črt - skupaj 140 152 165 180 180 817 odstrel in izgube / na črt 107,9 100,0 114,5 81,1 76,1 94,9

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 sku paj % nenaravne izgube 67 63 79 74 48 331 99,7 naravne izgube 0 0 0 0 1 1 0,3 skupaj izgube 67 63 79 74 49 332 100,0 % izgub 44,4 41,4 41,8 50,7 35,8 42,8 čisti odstrel 84 89 110 72 88 443

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 3 1 7 3 2 16 4,8 2 bolezen 1 1 0,3 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 64 62 72 71 46 315 94,9 5 železnica 0 0,0 6 zveri 0 0,0 7 psi 0 0,0 8 kosilnica 0 0,0 9 garje 0 0,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 60 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.9 Kuna belica ( Martes foina ) in kuna zlatica ( Martes martes )

4.9.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.9.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bilo izlo čenih 59 kun belic in 5 zlatic. Na črtovani odstrel je bil dosežen 64 % (67 % tekom petih let). V petletnih izlo čitvah je le 3 % kun zlatic. Izgube so znatne, dosegajo 35 % odvzema za petletje in 50 % za preteklo leto. Ve čina izgub 89 % je zaradi povozov. Odvzemi imajo padajo č trend (R2 = 0,9241).

4.9.3 Ocena stanja populacije Števil čnost populacije je stabilna, še zlasti to velja za kuno belico.

4.9.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje števil čnosti.

4.9.5 Ukrepi in usmeritve Na črtujemo odvzem 100 kun belic, kar je enako kakor v lanskemu na črtu. Odvzem kune zlatice ve č ne na črtujemo po loviš čih . Kuno zlatico lahko vsi upravljavci loviš č love v okviru plana za kuno belico, vendar naj odvzem ne sme presegati 3 živali na loviš če. Na črt je enak kakor preteklo leto, ko je bil mo čneje znižan. Dopustno odstopanje za belico po višini navzgor je do + 100 % na črtovanega števil čnega odvzema. Na črta ni treba dosegati. Lov na kune belice in zlatice naj se intenzivira v loviš čih z malo poljsko divjadjo in habitatih gozdnih ter poljskih kur.

Preglednica 4.9.5.1: Analiza odvzema kun Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj kuna belica 89 78 75 60 59 361 na črt - skupaj 120 120 100 100 100 540 odstrel in izgube / na črt 74,2 65,0 75,0 60,0 59,0 66,9 kuna zlatica 2 1 3 6 5 17 na črt - skupaj 0 odstrel in izgube / na črt skupaj kune 90 80 76 63 64 373

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 23 26 24 20 26 119 90,8 naravne izgube 0 3 1 2 6 12 9,2 skupaj izgube 23 29 25 22 32 131 100,0 % izgub 25,6 36,3 32,9 34,9 50,0 35,1 čisti odstrel 67 51 51 41 32 242

Vzroki izgub kategorija / let o 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 3 1 1 1 6 4,6 2 bolezen 1 1 0,8 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 22 26 24 20 25 117 89,3 5 železnica 1 1 0,8 6 zveri 0 0,0 7 psi 0 0,0 8 kosilnica 0 0,0 drugo 6 6 4,6

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 61 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.10 Navadni polh ( Glis glis )

4.10.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.10.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bil registriran odvzem 17 polhov.

4.10.3 Ocena stanja populacije Vrsta je prisotna v vsem obmo čju, najbolj ji ustrezajo listnati in mešani gozdovi. Gostota populacije je mo čno odvisna od trenutne/letne ponudbe hrane v okolju in s tem od gozdnega obroda. V preteklosti je polha lahko lovil vsakdo, z Uredbo o dolo čitvi divjadi in lovnih dob (2004) pa je postal divjad in s tem predmet lovsko upravljavskega na črtovanja in gospodarjenja z loviš či. Lov na polha je dovoljen od 1. oktobra do 30. novembra. Zaradi narave življenja in izredne potencialne natalitete, ki se izkaže ob ustrezni ponudbi hrane, polh ni ogrožen.

4.10.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje števil čnosti.

4.10.5 Ukrepi in usmeritve Kjer je lov na polha dovoljen s pastmi in pridobljeno dovolilnico od krajevno pristojnega upravljavca loviš ča oz. LPN tudi nelovcem, števila polhov za lov vnaprej ni mogo če napovedati in na črtovati, saj je to odvisno predvsem od letnega obroda gozdnega drevja in grmovja, zato tukaj ni toleranc za realizacijo na črtovanega odvzema. Lovske organizacije morajo na območju svojega loviš ča nadzorovati predvsem spoštovanje lovne dobe in spoštovanje nepotrebnega vznemirjanja drugih gozdnih živali ter zagotoviti evidenco odvzema na podlagi izpolnjenih in vrnjenih dovolilnic za lov polhov.

Preglednica 4.10.5.1: Analiza odvzema polha Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj skupaj odstrel in izgube 17 0 na črt - skupaj 0 odstrel in izgube / na črt

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 62 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.11 Pižmovka ( Ondatra zibethia ) in Nutrija ( Myocastor coypus)

4.11.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.11.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 ni bilo odvzema pižmovke. Nutrije do leta 2013 nismo odvzemali iz narave z odstrelom, niti ne beležimo izgub. V letu 2019 je bilo odvzetih 52 nutrij, vse v loviš ču Vrhnika.

4.11.3 Ocena stanja populacije Pižmovka se v LUO pojavlja v vodotokih v loviš čih Vrhnika, Rovte in Logatec. Nutrije so se pri čele pojavljati ob vodotokih v loviš čih Vrhnika in Sabotin.

4.11.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – odstranitev nutrije in pižmovke iz naravnega okolja, kot alohtoni in invazivni vrsti.

4.11.5 Ukrepi in usmeritve Odstrel pižmovke in nutrije je neomejen in se ga po višini ve č ne na črtuje. Vrsti sta invazivni in tujerodni s številnimi negativnimi vplivi na biodiverziteto.

Preglednica 4.11.5.1: Analiza odvzema pižmovk Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj skupaj odstrel in izgube 1 1 na črt - skupaj 5 5 odstrel in izgube / na črt 20,0 20,0

Preglednica 4.11.5.2: Analiza odvzema nutrij Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 201 9 skupa j skupaj odstrel in izgube 31 33 42 13 52 171 na črt - skupaj 30 30 odstrel in izgube / na črt 103,3 507,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 63 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.12 Poljski zajec ( Lepus europaeus )

4.12.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.12.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bilo izlo čenih 148 zajcev. Na črtovani odvzem je bil dosežen 74 %, v petletju 80 %. Izgube so znatne in znašajo 13,5 % za preteklo leto in 11 % za petletje. Ve čina izgub je zaradi povozov – 96 %. Trend odvzema je padajo č (R2=0,9232) Letni odvzemi rahlo nihajo, kljub ob časnem lokalnem pove čanju števil čnosti, ki ji slede ve čje škode. Tak primer sta loviš či Gorica in Lijak.

4.12.3 Ocena stanja populacije Števil čnost populacije je stabilna. Stabilnost števil čnosti lahko pripišemo tudi ve čletnemu omejevanju višine odstrela zajcev. Tudi izgube kažejo, da populacija zajca števil čno še ni ogrožena.

4.12.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje števil čnosti.

4.12.5 Ukrepi in usmeritve Na črtujemo odvzem v višini 215 živali, kar je 15 živali ve č kakor v predhodnem na črtu. Na črtovane višine odvzema ni treba dosegati, navzgor pa je realizacija omejena do najve č 30 % preseganja na črta. Preseganje realiziranega odvzema od na črtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub po kon čani lovni dobi ali po izpolnitvi na črtovanega odvzema, ne šteje kot kršitev dolo čil na črta. Zajci, ki so uplenjeni znotraj ograj (nelovne površine) naj se evidentirajo, ne gredo pa v kvoto na črta odstrela loviš ča. V velikih ograjah imajo zajci malo ve č miru pred predatorji in pogoje da preživita 2 – 3 legla, kar pa je lahko celoten plan loviš ča. Na isti površini loviš ča se lov vrši praviloma samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi ve čkrat, vendar najve č do 1/3 lovne površine loviš ča, kjer se izvaja lova na poljskega zajca, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirne cone« brez lova se letno menjajo. Upravljavec loviš ča takšne površine opredeli v letnem na črtu loviš ča. Lov zajcev v bližini intenzivnih nasadov ima prednost pred lovom v ostalem delu loviš ča. Na teh površinah se lov lahko ponavlja. Dodajanje poljskega zajca v prosto naravo praviloma ni dovoljeno.

Preglednica 4.12.5.1: Analiza odvzema poljskih zajcev. Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj odvzem 187 175 173 150 148 833 skupaj odstrel in izgube 187 175 173 150 148 833 na črt - skupaj 220 220 200 200 200 1040 odstrel in izgube / na črt 85,0 79,5 86,5 75,0 74,0 80,1

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 18 14 20 16 20 88 95,7 naravne izgube 1 0 1 2 0 4 4,3 skupaj izgube 19 14 21 18 20 92 100,0 % izgub 10,2 8,0 12,1 12,0 13,5 11,0 čisti odstrel 168 161 152 132 128 741

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 64 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 1 1 1 3 3,3 2 bolezen 1 1 1,1 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 18 14 20 16 20 88 95,7 5 železnica 0 0,0 6 zveri in ujede 0 0,0 7 psi 0 0,0 8 kosilnica 0 0,0 9 garje 0 0,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 65 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.13 Fazan ( Phasianus colchicus )

4.13.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.13.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bilo odvzetih 25 fazanov. Odvzem je v veliki ve čini vezan na vlaganje te vrste divjadi. Na črt je bil realiziran 30 %, v petih letih 60 %. Odvzemi ne predstavljajo dejanskega stanja fazana v naravi. Fazana se vlaga v naravo skladno z na črtom.

4.13.3 Ocena stanja populacije Naravnega fazana je v LUO malo, vendar se njegova števil čnost pove čuje. Tudi vlaganja opravljena skladno z na črtom, torej ne vlaganja pred puško, pove čujejo števil čnost fazana. Fazan je prisoten predvsem v nižinskih loviš čih Vipavske doline in v Goriških Brdih.

4.13.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje ali celo povečevanje števil čnosti.

4.13.5 Ukrepi in usmeritve Na črtujemo odvzem 83 fazanov, kar je enako kot v lanskem na črtu . Na črtovani odvzem fazana je dovoljeno presegati do 30 %, višine na črta odvzema pa tudi ni treba dosegati. Preseganje realiziranega odvzema od na črtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub male poljske divjadi po kon čani lovni dobi na posamezno vrsto ali po izpolnitvi na črtovanega odvzema, ne šteje kot kršitev dolo čil na črta. Odvzem pri dodanem številu fazana se lahko omeji v deležu od vložka. Na isti površini loviš ča se lov naravnega fazana praviloma vrši samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi ve čkrat, vendar najve č do 1/3 lovne površine loviš ča, kjer se izvaja lova na naravnega fazana, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirne cone« brez lova se letno menjajo. »Mirne cone« naj bodo praviloma predeli loviš ča z najugodnejšimi življenjskimi razmerami za fazana, od koder so bo fazan lahko širil tudi v preostale dele loviš ča. Upravljavec loviš ča takšne površine opredeli v letnem na črtu loviš ča. V primeru dodajanja fazana se lov na istih površinah lahko ponavlja. Na čin dodajanja fazanov iz umetne reje ter lov le-teh je stvar spoštovanja lovske etike ter dolo čil veljavne zakonodaje (ZON – 1999) in je v domeni upravljavcev loviš č – dodajanje divjadi v loviš če neposredno pred lovom pa je prepovedano. Umetna reja in dodajanje fazana, brez pripravljanja ustreznih površin za življenje, ne koristi naravnim populacijam ter je namenjeno predvsem lovu. Na površinah, kjer se fazana dodaja iz umetne reje, se ga tudi lovi – dovoljen je odvzem v višini 50 % od vložka. Koli čina na črtovane divjadi za dodajanje v loviš če se na črtuje z letnim lovsko upravljavskim na črtom in se izvaja le na površinah z vnaprej pripravljenimi pogoji za življenje teh vrst. V poštev pride le dodajanje kakovostne divjadi, sposobne preživetja v naravi (Zakon o zaš čiti živali Ur.l. 98/99). Fazan se dodaja v razmerju - 1 fazan : 4 fazanke. Dodaja se 1 do 2 meseca pred lovom. Posamezno loviš če od odobrene letne koli čine divjadi za lov predvidi število divjadi za šolanje lovskih psov. Šolanje lovskih psov za lov male divjadi je dovoljeno le na površinah, kjer se v tistem letu lovi mala divjad, vendar ne v obdobju razmnoževanja male divjadi. Pomemben ukrep za izboljšanje števil čnosti male divjadi, torej tudi fazana, je tudi intenziven lov tistih plenilskih vrst, katere je dovoljeno loviti (predvsem lisico, kuni in sivo vrano). V nekaterih okoljih priporo čamo tudi dodatno zimsko krmljenje fazana, s katerim moramo pri četi dovolj zgodaj, še pred pri četkom zime.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 66 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 4.13.5.1: Analiza odvzema fazanov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj skupaj odstrel in izgube 51 70 73 50 25 269 na črt - skupaj 94 94 94 83 83 448 odstrel in izgube / na črt 54,3 74,5 77,7 60,2 30,1 60,0

Izgube in odvzem kategorij a / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 3 1 3 7 100,0 naravne izgube 0 0,0 skupaj izgube 3 1 3 0 0 7 100,0 % izgub 5,9 1,4 4,1 0,0 0,0 2,6 čisti odstrel 48 69 70 50 25 262

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 0 0,0 2 bolezen 0 0,0 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 1 3 4 57,1 5 železnica 0 0,0 6 zveri in ujede 0 0,0 7 psi 0 0,0 8 kosilnica 0 0,0 9 garje 0 0,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 67 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.14 Poljska jerebica ( Perdix perdix )

4.14.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.14.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V preteklih petih letih v LUO in bilo odvzete nobene jerebice. Opravljala so se manjša vlaganja do 20 ptic letno, vendar ne z namenom lova, temve č zaradi ohranitve populacije.

4.14.3 Ocena stanja populacije Populacija jerebic je maloštevilna in je prostorsko vezana na Vipavsko dolino

4.14.4 Prilagojeni cilj Ohranjanje števil čnosti.

4.14.5 Ukrepi in usmeritve Ukrepov v populaciji v letu 2020 ne na črtujemo , niti vlaganja niti odvzema/odstrela.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 68 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.15 Raca mlakarica ( Anas platyrhynchos )

4.15.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.15.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bilo izlo čenih 122 rac. Na črtovani odstrel je bil dosežen 94 % (74 % za petletje). Izgube dosegajo do 1 % odvzema. Števil čnost rac je v naravi dosti višja, kakor jo nakazuje odvzem. Na črt odvzema je prilagojen predlogom loviš č.

4.15.3 Ocena stanja populacije Števil čnost populacije je stabilna in dosti ve čja, kakor jo izkazujejo odvzemi.

4.15.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje števil čnosti.

4.15.5 Ukrepi in usmeritve Na črtujemo odvzem 150 rac mlakaric, kar je enako kakor v preteklem letu . Na črtovane višine odvzema ni treba dosegati, navzgor pa je realizacija omejena do najve č 30 % preseganja na črta, kar ne velja za osebke, ki se jih dodaja/vlaga v loviš če. Odvzem pri dodanem številu rac se lahko omeji v deležu od vložka. Upravljavci loviš č so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati dolo čene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Program vzor čenja bo poslan na OZUL. Za izvajanje bodo podpisane pogodbe, na podlagi katerih bodo odvzeti vzorci tudi pla čani. V teh programih bo dolo čena vrsta divjadi - v skladu z letnim Pravilnikom, koli čina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca. Dodajanje rac na naravne vodotoke praviloma ni dovoljeno. Dodajanje rac je izjemoma dovoljeno le v njim primerno okolje, na lokacijah in obmo čjih, urejenih za revitalizacijo populacije. Lov na raco mlakarico na posebnih varstvenih obmo čjih mora biti skladen z naravovarstvenimi usmeritvami, ki veljajo za to obmo čje. Lov na raco mlakarico se na dolo čenih predelih obmo čja ali vsem obmo čju zaradi varstva rac in ostalih vodnih ptic pred vznemirjanjem lahko omeji na 2 dneva v tednu, katera skupaj dore čejo upravljavci loviš č, združeni v OZUL.

Preglednica 4.15.5.1: Analiza odvzema race mlakarice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj skupaj odstrel in izgube 120 98 70 88 122 498 na črt - skupaj 140 140 130 130 130 670 odstrel in izgube / na črt 85,7 70,0 53,8 67,7 93,8 74,3

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % nenaravne izgube 1 1 33,3 naravne izgube 2 2 66,7 skupaj izgube 0 1 0 2 0 3 100,0 % izgub 0,0 1,0 0,0 2,3 0,0 0,6 čisti odstrel 120 97 70 86 122 495

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj % 1 neznan 2 2 66,7 2 bolezen 0 0,0 3 krivolov 0 0,0 4 cesta 1 1 33,3 5 železnica 0 0,0 6 zveri in ujede 0 0,0 7 psi 0 0,0 8 kosilnica 0 0,0 9 garje 0 0,0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 69 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.16 Sraka ( Pica pica ), šoja ( Garrulus glandarius ) in siva vrana ( Corvus cornix )

4.16.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celotno LUO.

4.16.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu V letu 2019 je bilo izlo čenih 386 šoj, 122 vran in 42 srak. Na črtovani odstrel je bil skupno dosežen 94 %, 81 % za petletje. Odvzemi teh vrst divjadi so stabilni z rahlim letnim nihanjem. Glede na škode, ki jih povzro ča predvsem šoja, bi bil odstrel te vrste lokalno lahko tudi višji. Vprašanje pa je, koliko z odstrelom lahko prepre čimo škode, saj le te nastajajo v času, ko za to vrsto velja lovopust.

4.16.3 Ocena stanja populacije Števil čnost populacij je stabilna in ni ogrožena.

4.16.4 Prilagojeni cilj Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje števil čnosti.

4.16.5 Ukrepi in usmeritve Na črtujemo odvzem 60 srak, 450 šoj in 150 sivih vran. Višina na črta je pri sraki in sivi vrani višja kot predhodni na črt. Na obmo čju Nature 2000 Trnovski gozd (SI5000025) je potrebno zaradi kriti čnega stanja divjega petelina pove čati pritisk na naravne plenilce divjega petelina, sem spada tudi šoja zaradi plenjenja gnezd. Usmeritev je povzeta iz naravovarstvenih smernic za Naturo 2000 iz Obmo čnega lovsko upravljavskega na črta za obdobje 2011 – 2020. Pri sraki na črta odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100%. Za sivo vrano in šojo je v loviš čih kjer se pojavlja ve č škode po sivi vrani ali šoji na črt odvzema potrebno dosegati. V loviš čih kjer škode po sivi vrani ali šoji ne beležijo na črta odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100%. Naštete vrste ptic iz družine vranov imajo pomembno vlogo razširjevalcev plodov in semen gozdnega drevja in grmovja, zato višine na črtovanega odvzema za srako in šojo ni treba dosegati, razen v primeru ve čjih škod na kmetijskih kulturah. Odvzem srake in šoje se v osnovi na črtuje skladno s trajnostno rabo naravnih virov v minimalnem številu, praviloma pa le za primere prepre čevanja povzro čanja škode na človekovem premoženju. Pri upravljanju s sivo vrano se tudi smiselno upoštevajo dolo čila » Akcijskega na črta za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano v Sloveniji« . Eden izmed priporo čljivih in dovoljenih ukrepov za zmanjšanje možnosti nastanka škod od sivih vran je t.i. odvra čalni odstrel. Zmanjšanje škod se sicer doseže z aktivnim lovom enega ali nekaj osebkov, bistveno pa k temu doprinese tudi stalna fizi čna prisotnost upravljavcev loviš č na podro čjih z ve čjimi škodami. Ciljno zasnovan odvra čalni odstrel bi ob minimalnih izgubah osebkov, zelo učinkovito odvra čal sivo vrano s škodnih podro čij. Da bo odvra čalni odstrel maksimalno u činkovit, ga je potrebno izvajati na ciljno usmerjen na čin, in sicer: - izvajalec odvra čalnega odstrela naj se nahaja na škodni površini oziroma v njeni neposredni bližini, - izvajalec naj strelja z mesta, ki je dobro vidno (sive vrane bodo na ta na čin hitro razvile znanje, da se je dolo čenih površin treba izogibati) Odvra čalni odstrel naj se izvaja v času lovne dobe na lovni površini. Kljub dolo čilom Akcijskega na črta za reševanje problemov, višine odvra čalnega odstrela sivih vran z letnim na črtom LUO za posamezna loviš ča posebej ne dolo čamo, temve č je število odvzema za namene odvra čalnega odstrela, vklju čeno v osnovni na črt odvzema. V primeru realizacije osnovno na črtovanega odvzema sivih vran za posamezno loviš če upravljavec loviš ča lahko zaprosi za dovoljenje za izredni poseg. Izvajanje odvra čalnega odstrela izven lovne dobe na lovni površini po dolo čilih veljavne zakonodaje ni dovoljeno, lahko pa se dovoli izredni poseg (42. člen ZDLov-1). Izvajanje odvra čalnega odstrela v času lovne dobe in izven lovne dobe na nelovni površini ni dovoljeno posegati, V primeru pojavljanja ve čjih težav s sivimi vranami se na podlagi obstoje če zakonodaje lahko izda odlo čba za izredni poseg v populacijo sive vrane, bodisi v lovni dobi, bodisi izven nje.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 70 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Preglednica 4.16.5.1: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj Sraka – odstrel in izgube 30 36 41 35 42 184 na črt - skupaj 50 50 45 50 50 245 odstrel in izgube / na črt 60,0 72,0 91,1 70,0 84,0 75,1 Šoja – odstrel in izgube 464 414 451 368 386 2083 na črt - skupaj 490 490 420 450 450 2300 odstrel in izgube / na črt 94,7 84,5 107,4 81,8 85,8 90,6 Siva vrana – odstrel in izgube 138 97 96 88 122 541 na črt - skupaj 150 150 120 120 130 670 odstrel in izgube / na črt 92,0 64,7 80,0 73,3 93,8 80,7 Skupaj odstrel in izgube 632 547 588 491 550 2808

Izgube in odvzem kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj nenaravne izgube 1 1 naravne izgube 1 1 skupaj izgube 1 0 0 0 1 2 % izgub 0,2 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 čisti odstrel 631 547 588 491 549 2806

Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 skupaj 1 neznan 1 1 2 2 bolezen 0 3 krivolov 0 4 cesta 0 5 železnica 0 6 zveri in ujede 0 7 psi 0 8 kosilnica 0 9 garje 0

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 71 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.17 Šakal ( Canis aureus )

4.17.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave šakala je obmo čje LUO.

4.17.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Šakal je bil leta 2004 uvrš čen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dolo čitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrš čen med divjad. Odvzem šakala do leta 2020 ni bil na črtovan. V letu 2018 beležimo povoz dveh šakalov v Vipavski dolini.

4.17.3 Ocena stanja populacije Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na obmo čju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v ve čjem delu nižin v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, vzdolž meje s Hrvaško in Madžarsko. Za populacije šakalov na teh obmo čjih je še vedno zna čilno, da so praviloma sestavljene iz manjšega števila teritorialnih družin oziroma skupin. Od tu se posamezne živali odseljujejo v ostala obmo čja v Sloveniji, kjer se ve činoma pojavljajo samotarske teritorialne ali pa klateške živali. Tudi v slovenskem prostoru je glede na dosedanje trende pri nas in v sosednjih/bližnjih državah pri čakovana nadaljnja izrazita populacijska rast tako prostorsko kakor tudi števil čno. S pove čevanjem števila žive čih šakalov pri nas se bo njihov vpliv na zoocenozo (zaradi plenjenja ve č vrst prostožive čih živali) in na število konfliktnih situacij med ljudmi in prostožive čimi živalmi (npr. zaradi plenjenja drobnice) pove čeval.

Zbrani podatki in rezultati monitoringa jasno kažejo, da se šakal v Sloveniji v zadnjih 20-ih letih prostorsko in števil čno hitro širi. Širjenje in populacijska rast je še posebej intenzivna v zadnjih desetih letih, ko je vrsta z reproduktivnimi pari poselila znaten del zanjo primernega prostora. Na osnovi populacijske dinamike, prostorskega pojavljanja in širjenja lahko tudi v Sloveniji šakala opredelimo kot vrsto z ugodnim populacijskim statusom. Podatki o populacijski dinamiki kažejo, da je populacija vitalna in sposobna dolgoro čnega obstoja ter ekspanzije predvsem v njej najbolj primernem življenjskem prostoru, tj. v agrarni krajini in krajini z intenzivnejšim vplivom človeka. Upoštevajo č zbrane podatke o številu obmo čij z zaznano prisotnostjo teritorialnih šakalov, bi lahko grobo ocenili število živali v njih na 750 – 1.000 osebkov, poleg teh pa se v populaciji pojavljajo še ne-teritorialni osebki oz. dispergerji. V okviru sistemati čnega monitoringa je bila zaznana prisotnost šakalov, ki jih ne moremo opredeliti kot teritorialne, še v dodatnih 92-ih obmo čjih. Upoštevajo č število potencialnih teritorialnih parov oziroma skupin šakalov v Sloveniji ocenjujemo, da bi lahko letno pri čakovali v sedanji populaciji od 150 do 300 dispergerjev, torej živali, ki zapustijo rodni trop v iskanju lastnega teritorija in spolnega partnerja.,

Številni šakali se v zadnjih letih pojavljajo na Goriškem in v Vipavski dolini. Na monitoringu šakala preko LZS so v obdobju od 2017 do 2019 sodelovala slede ča loviš ča:

Preglednica 4.17.3.1: Loviš ča, ki so sodelovala v monitoringu šakala loviš če izzvano ogl. mrtve živali opažanja posredno sledi slike spontano ogl. skupaj ANHOVO 1 1 BUKOVJE 1 1 2 ČAVEN 7 7 ČRNA JAMA 3 2 3 8 GORICA 8 5 2 5 10 30 GRGAR 4 7 11 HRENOVICE 4 1 5 HUBELJ 2 1 6 9 JELENK 1 9 9 1 20 KOZJE STENA 1 1 2 1 5 LIJAK 5 3 3 11 LOGATEC 1 1 PLANINA 1 2 2 5 ROVTE 1 1 2 TRNOVSKI GOZD 1 1 VIPAVA 1 1 VOJKOVO 1 1 VRHNIKA 1 5 6 skupaj 18 4 39 23 3 9 30 126

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 72 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.17.4 Prilagojeni cilj Cilj upravljanja s šakalom je ohranjanje obstoje če števil čnosti in prostorske razširjenosti, ki se v prihodnje naj ne bi zmanjševalo. Obstaja naj dovolj velik habitat, za dolgoro čno ohranitev populacije. Referen čno leto za vzdrževanje stanja je leto 2019 in števil čnost cca. 1.000 živali.

4.17.5 Ukrepi in usmeritve Nadaljevanje spremljave stanja vrste z monitoringom, ki je bil vzpostavljen v okviru CRP projekta. Prostorska razporeditev, števil čnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste šakal v Sloveniji. Cilj monitoringa je predvsem oceniti število stalno prisotnih – teritorialnih družin in prostorsko razširjenost na obmo čju posameznih LUO.

Upravljavci loviš č so dolžni v spletno aplikacijo LZS »monitoring šakala« evidentirati naslednje podatke: Lokacije in čas smrti posameznih osebkov; Lokacije in čas opažanj znakov prisotnosti šakalov; Lokacije in čas oglašanja šakalov.

Na črtovanje odvzema z vidika upo časnjevanja rasti populacije in nadaljnjega prostorskega širjenja, zmanjšanja škod ter s tem povezanih konfliktov v okolju ter omilitev vplivov v medvrstnih odnosih. Odvzem se na črtuje na nivoju LUO.

Osnova za na črtovanje odvzema po LUO, je izra čun opravljen v okviru CRP, ki je narejen na podlagi podatkov monitoringa ter habitatne primernosti LUO za šakala ter je povišan za cca. 20 %, upoštevajo č nove ugotovitve in prirastek populacije v letih 2019 in 2020.

V letu 2020 je odvzem na črtovan v višini 15 osebkov za LUO. Posamezno loviš če lahko odvzame 2 šakala na zaklju čenih 1000 ha lovne površine loviš ča.

V loviš čih, katerih upravljavci niso sodelovali pri monitoringu šakala, se lahko izvrši odvzem najve č 6 živali. Loviš ča, ki so sodelovala v monitoringu lahko izvršijo odvzem 10 živali. S 1.11. se lahko nerealizirani del na črtovanega odvzema sprosti za vsa loviš ča v LUO.

V Lisjaku se beleži spol odvzetih živali, v opombe je zaželeno zapisati starost (mladi č oz. do enega leta stara žival ali odrasel osebek).

Dopustna odstopanja: Na črtovanega odvzema šakala ni treba dosegati, preseganje ni dovoljeno. Preseganje na črtovanega odvzema, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub ali drugih objektivnih razlogov po kon čani lovni dobi ali po izpolnitvi na črtovanega odvzema, ne štejejo kot kršitev dolo čil na črta.

Za vsakega odvzetega šakala, je potrebno Komisiji za oceno odstrela in izgub v LUO predložiti okuhano in primerno o čiš čeno lobanjo ali fotografijo z datumom ali zapisnikom veterinarsko higienske službe o odvozu kadavra.

Izpla čevanje odškodnin za škodo, ki jo povzro či šakal po 1. 5. 2020 bo prav tako prevzela država v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ki je v postopku sprejema v Državnem zboru RS), in sicer v prehodnem obdobju treh let, ne glede na odškodninsko odgovornost v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 73 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

4.18 Na črt dodajanja divjadi

Loviš ča v letu 2020 na črtujejo z namenom zagotavljanja lova (fazan in raca mlakarica) dodati omenjene vrste iz umetne vzreje.

Na čin vlaganja fazanov iz umetne reje je stvar spoštovanja dolo čil lovske etike, ter spoštovanja dolo čil veljavne zakonodaje (ZON - Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 - popr.), 110/2002, 119/2002, 41/2004) in je v domeni upravljavcev loviš č – dodajanje divjadi v loviš če neposredno pred lovom pa je prepovedano. Dovoljeno je dodajanje kvalitetne divjadi, sposobne preživetja v naravi (Zakon o zaš čiti živali Ur.l. 98/99). Fazana se dodaja v razmerju - 1 fazan : 4 fazanke.

Preglednica 4.18.1: Vlaganje divjadi Loviš če Vrsta divjadi 2020 Hubelj fazan 30 Čaven fazan 50 Črna jama fazan 20 Črna jama raca mlakarica 20 Gorica fazan 100 Lijak fazan 100 Vipava fazan 40

Vsi upravljavci loviš č, so dolžni pred vlaganji zagotoviti ustrezno okolje za vloženo divjad. Realizirana dela, ki jih v ta namen opravijo morajo biti razvidna iz letnih na črtov loviš č. Če za izboljšanje življenjskih razmer ne storijo ni česar, vlaganje divjadi ni dovoljeno. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred vlaganjem se šteje za ukrep varstva divjadi. Posamezno divjad je dovoljeno vlagati v lovopustu, vsaj en mesec pred za četkom lovne dobe. Vlaganja divjadi, ki niso na črtovana s tem na črtom so prepovedana. Raca mlakarica se ne vlaga na naravni vodotok, temve č v posebej za raco namenjen ra čjak.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 74 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

5. EVIDENCE

Izdelava na črta je potekala v skladu s Pravilnikom o na črtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/2010) in usmeritev iz Lovsko upravljavskega na črta za XII. Zahodno visoko kraško LUO (2011 – 2020) (Odlok o gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih na črtih obmo čij (2011–2020), Ur. l. RS, št. 87/2012). Podatki o odvzemu so bili zbrani v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem obmo čju (Ur.l. RS, št. 120/2005). Obseg opravljenih del za leto 2019 in načrt za leto 2020 ter drugi podatki so bili pridobljeni iz letnih na črtov loviš č za loviš ča LUO. Podatki o odvzemu v letu 2019 so bili v elektronski obliki posredovani prek spletne aplikacije Lisjak. Podatki so bili oddani pravo časno.

Za prizadevnost in dobro voljo pri oddaji letošnjih podatkov pa gre vsem upravljavcem loviš č in LPN ter vodstvu OZUL izraziti priznanje in zahvalo.

Izhodiš ča za izdelavo LN v letu 2021: Pridobivanje podatkov za LN za leto 2020 bo predvidoma podobno kot v preteklem letu. Njihovo zbiranje bo predvidoma v skladu z zgoraj omenjenima pravilnikoma ter morebitnimi spremembami in dopolnili:

Pregled odstrela in izgub divjadi v loviš čih od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 mora biti opravljen najkasneje do 31. 1. 2021. Komisija za pregled odstrela in izgub divjadi mora biti ena za celotno LUO. Član komisije je tudi predstavnik ZGS, ki ob kon čanem pregledu v posameznem loviš ču na zahtevo dobi kopijo izvod seznama odvzema in izgub divjadi in kategorizacijskega zapisnika. Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek:

• za srnjad, jelenjad in damjaka : trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce ter levi del spodnje čeljusti za mladi če obeh spolov in samice, • za divjega praši ča: za oba spola cele spodnje čeljustnice (zadostuje leva sp. čeljustnica skupaj z desnimi sekalci, ki je lahko odrezana za zadnjim meljakom), za odraslega merjasca tudi trofejo (brusilci in čekani), • za gamsa : trofeja pri obeh spolih, • za muflona : trofeja in levi del spodnje čeljusti pri samcih, pri samicah in mladi čih levi del spodnje čeljusti.

Eviden čna knjiga: Samo reden vpis v eviden čno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca loviš ča, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz odvzema. Čeljusti je komisija po kon čanem pregledu dolžna trajno uni čiti. Kot trajno uni čenje čeljusti šteje tudi njihova izro čitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju.

Samo reden vpis v eviden čno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik, fotografija, trofejni list (lovski gost), ipd.

Eviden čne knjige je potrebno voditi tako, da je vanje vpisan vsak izlo čen kos, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne). Izgube posameznih vrst je potrebno lo čiti po vzrokih, pri »veliki« divjadi še po starostnih kategorijah, pri ostalih vrstah le s skupnim številom.

Za odstreljeni del populacije posameznih vrst velike divjadi je potrebno za vsako starostno kategorijo izra čunati povpre čno biološko telesno maso (z glavo, trofejo, nogami, a iztrebljeno) na dve decimalki natan čno (npr. srnjad, moški mladi či, povpre čna telesna masa vseh uplenjenih v loviš ču v zadnjem lovskem letu - 9,67 kg, ...), pri dve in ve čletnih srnjakih in jelenih je potrebno izra čunati tudi povpre čno maso suhega rogovja vseh odvzetih v loviš ču za preteklo lovsko leto. Voditi je potrebno tudi evidenco transportnih telesnih mas in geokoordinate odvzema za veliko divjad.

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 75 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Letni na črti loviš č in loviš č s posebnim namenom: Do 10. 2. 2021 morajo loviš ča posredovati ZGS letne na črte gospodarjenja z divjadjo za leto 2020 in preliminarne na črte odvzema za leto 2021. Podatke se lahko posreduje tudi preko aplikacije LISJAK.

Upravljavce loviš č in LPN opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih na črtov loviš č, saj so osnova za LN. Nujno je potrebno navesti konkretne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih ob čin in parcelnih številk. Upoštevajo naj tudi pripombe, ki jih bomo pripisali k posameznim na črtom loviš č. Ve č pozornosti naj upravljavci loviš č posvetijo tudi zasledovanju trenda števil čnosti in prostorske prisotnosti posameznih vrst divjadi, saj lahko na podlagi teh podatkov, k izboljšanju življenjskih pogojev divjadi pripomorejo tudi posamezni ukrepi oz. režim gospodarjenja z gozdovi.

Za uspešno realizacijo LN je potrebno v teko čem letu (predvidoma sredina novembra) opraviti usklajevalni sestanek s pregledom realizacije na črta odvzema do 15. 11. 2020. Skladno z 4. odstavkom 89. člena Pravilnika o na črtih gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo (Ur.l. RS št. 91/2010) lahko do 15. 11. 2020 IO OZUL in ZGS spremenita na črtovano porazdelitev odvzema po loviš čih, vendar v okviru kvot in dolo čil tega na črta.

Usklajevalni sestanek med ZGS in Obmo čnim združenjem upravljavcev loviš č v LUO, na katerem se uskladi odvzem lovnih vrst ter dela v loviš čih na nivoju LUO in/ali po loviš čih se skli če najpozneje do sredine marca prihodnjega leta. Po potrebi se lahko izven na črtovanega skli če tudi ve č usklajevalnih sestankov.

Zaradi sprememb v zakonodaji so bili v letu 2012 sprejeti novi (10-letni) gozdnogospodarski in lovsko upravljavski na črti obmo čij. V naslednjih letih bodo letni na črti za lovsko upravljavsko obmo čje temeljili tudi na usmeritvah in ciljih teh dolgoro čnih na črtov.

S Pravilnikom o na črtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10) je v 89. členu v okviru kvot letnega na črta LUO dovoljena tudi možnost sprememb na črtovane razdelitve odvzema divjadi po loviš čih (prerazporeditev). Spremembe na črtovane razdelitve so mogo če le do 15. novembra in sicer za vrste z velikim arealom gibanja (navadni jelen, damjak, muflon, divji praši č).

Tolmin, 3.april 2020

Sestavila: Vodja ZGS Obmo čna enota Tolmin: Jože Kova č, univ. dipl. inž. gozd. Edo Kozorog, univ. dipl. inž. gozd. Gozdar svetovalec I.

mag. Iztok Koren, univ. dipl. inž. gozd. Višji sodelavec I

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 76 Letni na črt za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

6. PRILOGE

1. Seznam krmiš č v letu 2020 2. Zapisnik usklajevalnega sestanka z IO OZUL (27.2.2020) 3. Zapisnik sestanka Strokovnega sveta Obmo čne enote Tolmin (9.3.2020) 4. Vabilo za oddajo pisnih pripomb na osnutek letnega na črta Zahodno visoko kraškega LUO 2020 s seznamom vabljenih 5. Zapisnik o oddaji pisnih pripomb na osnutek letnega na črta Zahodno visoko kraškega LUO 2020 z odgovori (ne)upoštevanje pripomb. 6. Zapisnik seje Sveta Obmo čne enote Tolmin (3.4.2020)

Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Tolmin 77

Priloga 1: Seznam krmiš č

ZAP. ŠT. ŠIFRA LOVIŠČA LOVIŠČE ID OBJEKTA KRAJEVNO IME IME IN ŠT. K.O. PARCELA ŠT. VRSTA KRMIŠČA VRSTA DIVJADI VRSTA KRME MASA (KG) URE NAMEN KRMIŠČA 1 1205 ANHOVO 63698 Grapa DESKLE - 2276 1915/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 400 20 PREPREČEVALNO 2 1205 ANHOVO 59369 BAJER DESKLE - 2276 2235 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 75 10 PRIVABLJALNO 3 1205 ANHOVO 59388 Gobšče Plave 175/1 Krmni valj divji prašič Koruza 50 25 PRIVABLJALNO 4 1205 ANHOVO 59373 GOLJEVICA ANHOVO - 2274 2397 Krmni valj divji prašič Koruza 75 25 PRIVABLJALNO 5 1205 ANHOVO 59383 Grilevšče Deskle 1525/26 Krmni valj divji prašič Koruza 75 40 PRIVABLJALNO 6 1205 ANHOVO 59410 Ravenca Deskle 3732 Krmni valj divji prašič Koruza 50 30 PRIVABLJALNO 7 1205 ANHOVO 59421 Vrtače- Zadobje Plave 961 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 75 15 PRIVABLJALNO 8 1205 ANHOVO 39812 ZAGOMILA DESKLE - 2276 2092 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 75 15 PRIVABLJALNO 9 1205 ANHOVO 59424 Zamedveje Plave 430 Krmni valj divji prašič Koruza 75 30 PRIVABLJALNO 10 1205 ANHOVO 39805 JELENK DESKLE - 2276 796 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 350 15 PRIVABLJALNO 11 1205 ANHOVO 39810 SV. JAKOB ANHOVO - 2274 2336 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 350 25 PRIVABLJALNO IDRIJA NAD KANALOM 12 1205 ANHOVO 39811 LIG-GODERNO - 2272 897/2 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 200 15 PRIVABLJALNO 13 1226 BUKOVJE 3288 Centralno krmišče BUKOVJE - 2474 673/158 Avtomatska krmilnica navadni jelen Krmna pesa 6000 50 ZIMSKO 14 1226 BUKOVJE 3288 Centralno krmišče BUKOVJE - 2474 673/158 Avtomatska krmilnica navadni jelen Seno 500 40 ZIMSKO 15 1226 BUKOVJE 3288 Centralno krmišče BUKOVJE - 2474 673/158 Avtomatska krmilnica navadni jelen Sadje 300 10 ZIMSKO 16 1226 BUKOVJE 3288 Centralno krmišče BUKOVJE - 2474 673/158 Avtomatska krmilnica navadni jelen Tropine 500 30 ZIMSKO 17 1226 BUKOVJE 30496 Konfinska BUKOVJE - 2474 673/158 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 500 40 PREPREČEVALNO 18 1226 BUKOVJE 46910 Ježev laz KAČJA VAS - 2471 624 Silos navadni jelen Krmna pesa 1500 30 PRIVABLJALNO 19 1226 BUKOVJE 30501 Znojila BUKOVJE - 2474 1607 Krmni valj divji prašič Koruza 200 35 PRIVABLJALNO 20 1226 BUKOVJE 46910 Ježev laz KAČJA VAS - 2471 624 Silos navadni jelen Tropine 300 20 PRIVABLJALNO 21 1226 BUKOVJE 30500 Predule STUDENO - 2473 3553/2 Krmni valj divji prašič Koruza 300 30 PRIVABLJALNO 22 1226 BUKOVJE 38597 Vrhnice BUKOVJE - 2474 1539/1 Silos divji prašič Koruza 300 30 PRIVABLJALNO 23 1226 BUKOVJE 46910 Ježev laz KAČJA VAS - 2471 624 Silos navadni jelen Koruza 300 30 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 24 1226 BUKOVJE 70253 Za Debelim vrhom BUKOVJE - 2474 673/137 Korito zveri izvora 50 20 PRIVABLJALNO 25 1226 BUKOVJE 30502 Jazbin vrh BUKOVJE - 2474 700/172 Krmni valj divji prašič Koruza 500 70 PRIVABLJALNO 26 1226 BUKOVJE 30497 Vrhnice BUKOVJE - 2474 1539/1 Krmni valj divji prašič Tropine 500 30 PRIVABLJALNO 27 1226 BUKOVJE 74962 Predule STUDENO - 2473 3552 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 15 PRIVABLJALNO PRI STARIH 28 1219 COL 40186 OGLARJIH PODKRAJ 2375 315/1 Avtomatska krmilnica zveri Koruza 500 25 PREPREČEVALNO PRI STARIH 29 1219 COL 60838 OGLARJIH PODKRAJ 2375 315/1 Korito navadni jelen Tropine 2000 50 PRIVABLJALNO 30 1219 COL 57313 V KALUŽI SANABOR 2377 543/3 Korito navadni jelen Sadje 500 20 PRIVABLJALNO MARJANČNA 31 1219 COL 57314 ROVNA SANABOR 2377 544/26 Korito navadni jelen Sadje 500 20 PRIVABLJALNO MARJANČNA 32 1219 COL 57314 ROVNA SANABOR 2377 544/26 Korito navadni jelen Krmna pesa 20 10 PRIVABLJALNO MARJANČNA 33 1219 COL 57314 ROVNA SANABOR 2377 544/26 Korito navadni jelen Seno 200 15 PRIVABLJALNO 34 1219 COL 60839 LUŽE KRMIŠČE KRIŽNA GORA 2372 88/23 Korito navadni jelen Tropine 2000 50 PRIVABLJALNO 35 1219 COL 60839 LUŽE KRMIŠČE KRIŽNA GORA 2372 88/23 Korito navadni jelen Sadje 200 20 PRIVABLJALNO 36 1219 COL 60840 MIŠJI VRH PODKRAJ 2375 322/1 Korito navadni jelen Sadje 300 30 PRIVABLJALNO 37 1219 COL 60840 MIŠJI VRH PODKRAJ 2375 322/1 Korito navadni jelen Tropine 3000 60 PRIVABLJALNO 38 1219 COL 40187 TRŠKA ROVNA PODKRAJ 2375 315/124 Korito navadni jelen Tropine 5000 80 PRIVABLJALNO PRI STARIH 39 1219 COL 46922 OGLARJIH PODKRAJ 2375 315/1 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 400 30 PRIVABLJALNO 40 1219 COL 57313 V KALUŽI SANABOR 2377 543/3 Korito navadni jelen Seno 100 10 PRIVABLJALNO 41 1219 COL 57313 V KALUŽI SANABOR 2377 543/3 Korito navadni jelen Krmna pesa 1500 40 PRIVABLJALNO 42 1219 COL 40182 LUŽE KRIŽNA GORA 2372 88/23 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 150 15 PRIVABLJALNO

43 1219 COL 60839 LUŽE KRMIŠČE KRIŽNA GORA 2372 88/23 Korito navadni jelen Krmna pesa 1200 30 PRIVABLJALNO 44 1219 COL 40183 MIŠJI VRH PODKRAJ 2375 322/1 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 400 40 PRIVABLJALNO 45 1219 COL 60840 MIŠJI VRH PODKRAJ 2375 322/1 Korito navadni jelen Krmna pesa 1200 30 PRIVABLJALNO 46 1219 COL 40187 TRŠKA ROVNA PODKRAJ 2375 315/124 Korito navadni jelen Seno 100 10 PRIVABLJALNO 47 1219 COL 60841 TRŠKA ROVNA PODKRAJ 2375 315/124 Korito navadni jelen Krmna pesa 1200 30 PRIVABLJALNO PRI STARIH 48 1219 COL 60838 OGLARJIH PODKRAJ 2375 315/1 Korito navadni jelen Krmna pesa 800 25 PRIVABLJALNO 49 1212 ČAVEN 58760 SMAJOVEC VRTOVIN - 2383 2456 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 50 1212 ČAVEN 67744 Log VRTOVIN - 2383 2356 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 51 1212 ČAVEN 67745 Železnica SELO - 2387 755/1 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 52 1212 ČAVEN 58761 PARTI VRTOVIN 2383 2390 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 53 1212 ČAVEN 58764 POLJANE SELO - 2387 880/1 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 54 1212 ČAVEN 58767 ČRNIŠKE STAJE ČRNIČE - 2384 860/328 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 55 1212 ČAVEN 59430 MLAKA ČRNIČE - 2384 843/2 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 56 1212 ČAVEN 59431 KANGELČEK ČRNIČE - 2384 1655 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 57 1212 ČAVEN 62115 PARADIŽ BATUJE - 2386 1527/151 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO VRTOVINSKA 58 1212 ČAVEN 62116 MLAKA KAMNJE - 2388 2416 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 59 1212 ČAVEN 62119 BRNADOVEC ČRNIČE - 2384 939/1 Nadstrešnica mala divjad Koruza 30 5 ZIMSKO 60 1212 ČAVEN 65880 ŠKROVCI SELO - 2387 373/11 Kopa divji prašič Koruza 200 20 PRIVABLJALNO 61 1212 ČAVEN 67752 Griže ČRNIČE - 2384 2190 Kopa divji prašič Koruza 200 50 PRIVABLJALNO 62 1212 ČAVEN 67751 Paradiž DORNBERK - 2335 1061 Krmni valj divji prašič Koruza 100 17 PRIVABLJALNO 63 1212 ČAVEN 67749 Breg BATUJE - 2386 1381 Krmni valj divji prašič Koruza 200 20 PRIVABLJALNO 64 1212 ČAVEN 67747 Vrtovinsko Brdo VRTOVIN - 2383 830/2 Krmni valj divji prašič Koruza 600 21 PRIVABLJALNO 65 1212 ČAVEN 18065 GMAJNA GOJAČE - 2385 1479/1 Krmni valj divji prašič Koruza 200 50 PRIVABLJALNO 66 1212 ČAVEN 18579 REVIŠČA GOJAČE - 2385 1479/1 Krmni valj divji prašič Koruza 500 30 PRIVABLJALNO 67 1212 ČAVEN 59414 BIČNIK DORNBERK - 2335 8325 Kopa divji prašič Koruza 250 30 PRIVABLJALNO 68 1212 ČAVEN 59423 BRNADOVC DORNBERK - 2335 7129 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO 69 1212 ČAVEN 60099 PODSTREL ČRNIČE - 2384 2159/280 Kopa divji prašič Koruza 200 50 PRIVABLJALNO 70 1212 ČAVEN 62346 DRENE ČRNIČE - 2384 2159/65 Kopa divji prašič Koruza 200 20 PRIVABLJALNO 71 1212 ČAVEN 62347 VOVKOVCA SELO - 2387 1100/27 Kopa divji prašič Koruza 200 20 PRIVABLJALNO VRTOVINSKA 72 1212 ČAVEN 54323 PLANINA VRTOVIN - 2383 2162/85 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 21 PRIVABLJALNO 73 1207 ČEPOVAN 37074 HABIČ-VELIKE VRŠE ČEPOVAN 2297 1282 Kopa muflon Seno 250 7 ZIMSKO 74 1207 ČEPOVAN 60410 LIPA VRŠE VRŠE 2297 973 Kopa muflon Seno 350 8 ZIMSKO 75 1207 ČEPOVAN 60453 LEUPA KAL 2262 887/2 Kopa muflon Seno 600 12 ZIMSKO ZAVRH LOKOVEC 76 1207 ČEPOVAN 64560 ZG. LOKOVEC - 2296 1684 Kopa muflon Seno 500 15 ZIMSKO RJAVČEV STUDENC- 77 1207 ČEPOVAN 34592 MALE VRŠE ČEPOVAN-2297 957/1 Kopa muflon Seno 130 11 ZIMSKO 78 1207 ČEPOVAN 61527 SVINJAK LOKOVEC LOKOVEC2296 267/2 Krmni valj divji prašič Koruza 50 6 ZIMSKO 79 1207 ČEPOVAN 74459 SREDNJE LOKOVEC - 2296 1348/88 Kopa muflon Seno 350 8 ZIMSKO 80 1207 ČEPOVAN 37087 BREG KAL 2262 2691 Krmni valj divji prašič Koruza 200 20 PRIVABLJALNO KAL NAD KANALOM - 81 1207 ČEPOVAN 37085 ZABRDO 2262 1768/32 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 400 30 PRIVABLJALNO 82 1207 ČEPOVAN 35459 ROBIDNIK KAL 2262 3155/4 Krmni valj divji prašič Koruza 130 15 PRIVABLJALNO 83 1207 ČEPOVAN 37072 HABIČ-VELIKE VRŠE ČEPOVAN 2297 1282 Korito muflon Koruza 50 8 PRIVABLJALNO 84 1207 ČEPOVAN 60395 KRIŽEV BREG 2262 951 Krmni valj divji prašič Koruza 50 6 PRIVABLJALNO 85 1207 ČEPOVAN 60412 LIPA VRŠE ČEPOVAN 2297 973 Jasli muflon Koruza 100 10 PRIVABLJALNO 86 1207 ČEPOVAN 61527 SVINJAK LOKOVEC LOKOVEC2296 267/2 Krmni valj divji prašič Koruza 90 10 PRIVABLJALNO 87 1207 ČEPOVAN 48429 HOJE KAL 2262 3155/4 Jasli muflon Seno 100 6 PRIVABLJALNO ZAVRH LOKOVEC 88 1207 ČEPOVAN 64561 ZG. LOKOVEC - 2296 1684 Korito muflon Koruza 120 11 PRIVABLJALNO 89 1207 ČEPOVAN 25916 ŠTEFERLE KAL NAD KANALOM - 3035/1 Korito muflon Koruza 100 10 PRIVABLJALNO

2262 HOJE KRMILNICA KAL NAD KANALOM - 90 1207 ČEPOVAN 68840 AVTOMAT 2262 3155/4 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 100 10 PRIVABLJALNO 91 1207 ČEPOVAN 68737 ZABONIK LOKOVEC - 2296 81/142 Krmni valj divji prašič Koruza 50 6 PRIVABLJALNO RJAVČEV STUDENC- 92 1207 ČEPOVAN 70753 VRŠE ČEPOVAN - 2297 957/1 Avtomatska krmilnica muflon Koruza 120 7 PRIVABLJALNO KAL NAD KANALOM - Odpadki živalskega 93 1207 ČEPOVAN 72439 OJSTRICA 2262 390/16 Korito zveri izvora 50 20 PRIVABLJALNO 94 1225 ČRNA JAMA 61906 Vrhe Landol 108 Krmni valj divji prašič Koruza 200 20 PREPREČEVALNO Lamonki-Nemčji Odpadki živalskega 95 1225 ČRNA JAMA 70256 vrh POSTOJNA - 2490 4.feb Korito zveri izvora 60 30 PRIVABLJALNO 96 1225 ČRNA JAMA 67591 Bukovec KAČJA VAS - 2471 1452/17 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 10 PRIVABLJALNO 97 1225 ČRNA JAMA 55911 Loke Studeno 1764/10 Krmni valj divji prašič Koruza 400 20 PRIVABLJALNO Lamonki-Nemčji 98 1225 ČRNA JAMA 67599 vrh POSTOJNA - 2490 4.feb Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 10 PRIVABLJALNO Lamonki-Nemčji 99 1225 ČRNA JAMA 30301 vrh POSTOJNA - 2490 4.feb Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 100 1225 ČRNA JAMA 29543 Loke POSTOJNA - 2490 1764/75 Silos navadni jelen Krmna pesa 2000 20 PRIVABLJALNO 101 1225 ČRNA JAMA 61903 Bukovec KAČJA VAS - 2471 1452/17 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 102 1225 ČRNA JAMA 61906 Vrhe Landol 108 Krmni valj divji prašič Koruza 200 10 PRIVABLJALNO 103 1225 ČRNA JAMA 56208 Suhi vrh-Poljane Postojna 1684/6 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 10 PRIVABLJALNO 104 1225 ČRNA JAMA 29549 Suhi vrh-Poljane Postojna 1684/6 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 105 1225 ČRNA JAMA 29522 Kocjanove hlače Kačja vas 8.jun Korito zveri Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 106 1225 ČRNA JAMA 37074 HABIČ-VELIKE VRŠE ČEPOVAN 2297 1282 Kopa muflon Seno 250 7 ZIMSKO 107 1225 ČRNA JAMA 60410 LIPA VRŠE VRŠE 2297 973 Kopa muflon Seno 350 8 ZIMSKO 108 1225 ČRNA JAMA 60453 LEUPA KAL 2262 887/2 Kopa muflon Seno 600 12 ZIMSKO ZAVRH LOKOVEC 109 1225 ČRNA JAMA 64560 ZG. LOKOVEC - 2296 1684 Kopa muflon Seno 500 15 ZIMSKO RJAVČEV STUDENC- 110 1225 ČRNA JAMA 34592 MALE VRŠE ČEPOVAN-2297 957/1 Kopa muflon Seno 130 11 ZIMSKO 111 1225 ČRNA JAMA 61527 SVINJAK LOKOVEC LOKOVEC2296 267/2 Krmni valj divji prašič Koruza 50 6 ZIMSKO 112 1225 ČRNA JAMA 74459 SREDNJE LOKOVEC - 2296 1348/88 Kopa muflon Seno 350 8 ZIMSKO 113 1225 ČRNA JAMA 37087 BREG KAL 2262 2691 Krmni valj divji prašič Koruza 200 20 PRIVABLJALNO KAL NAD KANALOM - 114 1225 ČRNA JAMA 37085 ZABRDO 2262 1768/32 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 400 30 PRIVABLJALNO 115 1225 ČRNA JAMA 35459 ROBIDNIK KAL 2262 3155/4 Krmni valj divji prašič Koruza 130 15 PRIVABLJALNO 116 1225 ČRNA JAMA 37072 HABIČ-VELIKE VRŠE ČEPOVAN 2297 1282 Korito muflon Koruza 50 8 PRIVABLJALNO 117 1225 ČRNA JAMA 60395 KRIŽEV BREG 2262 951 Krmni valj divji prašič Koruza 50 6 PRIVABLJALNO 118 1225 ČRNA JAMA 60412 LIPA VRŠE ČEPOVAN 2297 973 Jasli muflon Koruza 100 10 PRIVABLJALNO 119 1225 ČRNA JAMA 61527 SVINJAK LOKOVEC LOKOVEC2296 267/2 Krmni valj divji prašič Koruza 90 10 PRIVABLJALNO 120 1225 ČRNA JAMA 48429 HOJE KAL 2262 3155/4 Jasli muflon Seno 100 6 PRIVABLJALNO ZAVRH LOKOVEC 121 1225 ČRNA JAMA 64561 ZG. LOKOVEC - 2296 1684 Korito muflon Koruza 120 11 PRIVABLJALNO KAL NAD KANALOM - 122 1225 ČRNA JAMA 25916 ŠTEFERLE 2262 3035/1 Korito muflon Koruza 100 10 PRIVABLJALNO HOJE KRMILNICA KAL NAD KANALOM - 123 1225 ČRNA JAMA 68840 AVTOMAT 2262 3155/4 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 100 10 PRIVABLJALNO 124 1225 ČRNA JAMA 68737 ZABONIK LOKOVEC - 2296 81/142 Krmni valj divji prašič Koruza 50 6 PRIVABLJALNO RJAVČEV STUDENC- 125 1225 ČRNA JAMA 70753 VRŠE ČEPOVAN - 2297 957/1 Avtomatska krmilnica muflon Koruza 120 7 PRIVABLJALNO KAL NAD KANALOM - Odpadki živalskega 126 1225 ČRNA JAMA 72439 OJSTRICA 2262 390/16 Korito zveri izvora 50 20 PRIVABLJALNO 127 1203 DOBROVO 8417 Pod zid KOŽBANA - 2278 1416 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 800 45 PREPREČEVALNO 128 1203 DOBROVO 52806 Šeberjaki UKANJE - 2273 821 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 800 70 PREPREČEVALNO

129 1203 DOBROVO 8408 Debenje UKANJE - 2273 279 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 800 60 PREPREČEVALNO 130 1203 DOBROVO 8416 Žarščina PLAVE - 2275 1181/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 800 50 PREPREČEVALNO 131 1203 DOBROVO 8409 Korada Kožbana 828/3 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 800 45 PREPREČEVALNO 132 1203 DOBROVO 58943 Koš PLAVE - 2275 1888/9 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 800 50 PRIVABLJALNO 133 1203 DOBROVO 58945 Strmec PLAVE - 2275 175/41 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 800 45 PRIVABLJALNO 134 1221 DOLE NAD IDRIJO 67060 ZAGODOV VRH JELIČNI VRH - 2362 376 Korito divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO 135 1221 DOLE NAD IDRIJO 28010 GANTARJEVE RUPE DOLE 2361 535/2 Korito divji prašič Koruza 20 5 PRIVABLJALNO 136 1221 DOLE NAD IDRIJO 68890 ROVT DOLE - 2361 335 Korito divji prašič Koruza 20 5 PRIVABLJALNO 137 1221 DOLE NAD IDRIJO 28011 MRZLI VRH LEDINE 2359 88 Krmni valj divji prašič Koruza 20 5 PRIVABLJALNO 138 1221 DOLE NAD IDRIJO 72815 DOL LEDINE - 2359 965 Korito divji prašič Koruza 20 5 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 139 1221 DOLE NAD IDRIJO 70254 MAŽGON LEDINE - 2359 372/1 zveri izvora 40 15 PRIVABLJALNO 140 1209 GORICA 10755 Mlake - Bilje Bilje 2318 308 Nadstrešnica mala divjad Koruza 50 8 ZIMSKO 141 1209 GORICA 37837 Komančelo Vrtojba 2316 1626 Nadstrešnica mala divjad Koruza 50 8 ZIMSKO 142 1209 GORICA 61319 Mandrija stara gora 478/23 Silos mala divjad Koruza 50 8 ZIMSKO 143 1209 GORICA 61324 Loke loke 119/1 Nadstrešnica mala divjad Koruza 50 8 ZIMSKO 144 1209 GORICA 62043 Volčja Draga Bukovica 511/5 Nadstrešnica mala divjad Koruza 50 8 ZIMSKO 145 1209 GORICA 66631 Lagunje-Stara gora STARA GORA - 2307 662/92 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 146 1209 GORICA 66780 Sveti Vid Vrtojba VRTOJBA - 2316 474 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 147 1209 GORICA 10760 Skalnica Deskle 2276 1997/186 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 60 PRIVABLJALNO 148 1209 GORICA 10758 Krpanova Dolina VRTOJBA - 2316 542 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 149 1209 GORICA 10756 Lomovo Šempeter 2315 1671 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 150 1209 GORICA 7013 Danjel Loke 2308 273/3 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 60 PRIVABLJALNO 151 1209 GORICA 58580 Pod Slovencem Ravnica 2301 592/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 60 PRIVABLJALNO 152 1209 GORICA 58581 Hum Solkan 2303 113/1 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 153 1209 GORICA 58853 Plinovod - Lomovo Šempeter 2315 1746 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 154 1209 GORICA 58941 MARK-HLEV Šempeter 2315 1132/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 155 1209 GORICA 66425 Biljenski griči VRTOJBA - 2316 337 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 156 1209 GORICA 10759 Kekec-Škabrijel KROMBERK - 2302 696 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 60 PRIVABLJALNO 157 1209 GORICA 58844 Dolgi hrib Vogrsko 2314 324/92 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 158 1209 GORICA 64504 Kotišče VRTOJBA - 2316 1809 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 159 1209 GORICA 65764 Podrob KROMBERK - 2302 140/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 160 1209 GORICA 60359 BILJE-POČIVALA VRTOJBA - 2316 1726 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 161 1209 GORICA 58914 Trbižanovo Vrtojba 2316 290 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 162 1209 GORICA 66443 Kranjčevo STARA GORA - 2307 394/3 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO Panovec- 163 1209 GORICA 72416 Drevesnica ROŽNA DOLINA - 2306 366 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 164 1209 GORICA 72417 Panovec-Skladišče ROŽNA DOLINA - 2306 671 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 165 1209 GORICA 72415 Panovec-Strelišče ROŽNA DOLINA - 2306 398/1 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 166 1209 GORICA 72621 Zbiralnik Loke LOKE - 2308 273/21 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 167 1209 GORICA 66286 BRANA LOKE - 2308 288/14 Krmni valj divji prašič Koruza 210 36 PRIVABLJALNO 168 1206 GRGAR 73261 Trebež BANJŠICE - 2295 264/57 Korito navadni jelen Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 169 1206 GRGAR 33386 Šolonga BATE - 2294 824/246 Korito navadni jelen Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 170 1206 GRGAR 73255 Podlaška gora BATE - 2294 1473/48 Korito navadni jelen Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 171 1206 GRGAR 60107 Podovnce GRGAR - 2293 1152 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 172 1206 GRGAR 33391 Duže BATE - 2294 2514/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 173 1206 GRGAR 73893 TRNJE GRGAR - 2293 2719/168 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 174 1206 GRGAR 73774 SPODNJE ROBIDE GRGAR - 2293 3097/2 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 175 1206 GRGAR 73891 POD GOMILA GRGAR - 2293 2719/59 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 176 1206 GRGAR 60111 GABRCA GRGAR - 2293 841/1 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 177 1206 GRGAR 73894 PODGABER GRGAR - 2293 2719/133 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 178 1206 GRGAR 33392 Kora Grgar 2293 1107 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 179 1206 GRGAR 49863 Zakras BATE - 2294 2568/2 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 180 1206 GRGAR 60108 ŠPIKC BATE - 2294 2065/2 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO

181 1206 GRGAR 60110 Ternovski vrh BATE - 2294 168/117 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 182 1206 GRGAR 62295 OSOJNICA BANJŠICE 2295 874/25 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 183 1206 GRGAR 62297 LOHKE BATE - 2294 169/10 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 184 1206 GRGAR 66821 Na kalu BATE - 2294 2569/31 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 185 1206 GRGAR 33490 Na skali BATE - 2294 2909/77 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 186 1206 GRGAR 33489 Boltarjevi kostanji GRGAR - 2293 3043 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 187 1206 GRGAR 66930 Gora GRGAR - 2293 1154/74 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 188 1206 GRGAR 67677 Kapusnik BATE - 2294 1289/17 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 189 1206 GRGAR 75108 Laborice BATE - 2294 2335 Krmni valj divji prašič Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 190 1206 GRGAR 75102 Budinovi kostanji BATE - 2294 2374 Krmni valj navadni jelen Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 191 1206 GRGAR 75101 Makotnik GRGAR - 2293 1103/1 Krmni valj navadni jelen Koruza 365 80 PRIVABLJALNO 192 1229 HOTEDRŠICA 35165 HRUŠICA SREDNJA HRUŠICA - 2703 230/1 Kozolec navadni jelen Krmna pesa 7500 90 ZIMSKO 193 1229 HOTEDRŠICA 35165 HRUŠICA SREDNJA HRUŠICA - 2703 230/1 Kozolec navadni jelen Koruza 300 20 ZIMSKO 194 1229 HOTEDRŠICA 35165 HRUŠICA SREDNJA HRUŠICA - 2703 230/1 Kozolec navadni jelen Travne bale 9000 40 ZIMSKO 195 1229 HOTEDRŠICA 35165 HRUŠICA SREDNJA HRUŠICA - 2703 230/1 Kozolec navadni jelen Tropine 3000 40 ZIMSKO 196 1229 HOTEDRŠICA 35165 HRUŠICA SREDNJA HRUŠICA - 2703 230/1 Kozolec navadni jelen Koruzna silaža 4500 70 ZIMSKO 197 1229 HOTEDRŠICA 35165 HRUŠICA SREDNJA HRUŠICA - 2703 230/1 Kozolec navadni jelen Seno 1000 15 ZIMSKO 198 1229 HOTEDRŠICA 46867 HRUŠICA ZGORAJ NOVI SVET - 2012 669/1 Avtomatska krmilnica zveri Koruza 2500 50 PREPREČEVALNO 199 1229 HOTEDRŠICA 35168 HRUŠICA SPODAJ HRUŠICA - 2703 230/1 Avtomatska krmilnica zveri Koruza 500 15 PREPREČEVALNO 200 1229 HOTEDRŠICA 35166 NOVI SVET NOVI SVET - 2012 600 Kozolec navadni jelen Krmna pesa 4000 70 PRIVABLJALNO 201 1229 HOTEDRŠICA 35166 NOVI SVET NOVI SVET - 2012 600 Kozolec navadni jelen Koruza 300 12 PRIVABLJALNO 202 1229 HOTEDRŠICA 35166 NOVI SVET NOVI SVET - 2012 600 Kozolec navadni jelen Travne bale 2200 20 PRIVABLJALNO 203 1229 HOTEDRŠICA 35166 NOVI SVET NOVI SVET - 2012 600 Kozolec navadni jelen Tropine 2000 20 PRIVABLJALNO 204 1229 HOTEDRŠICA 35166 NOVI SVET NOVI SVET - 2012 600 Kozolec navadni jelen Seno 400 10 PRIVABLJALNO 205 1229 HOTEDRŠICA 35167 BURNIKOVO NOVI SVET - 2012 382 Jasli navadni jelen Tropine 1000 15 PRIVABLJALNO 206 1229 HOTEDRŠICA 35167 BURNIKOVO NOVI SVET - 2012 382 Jasli navadni jelen Travne bale 1100 30 PRIVABLJALNO 207 1229 HOTEDRŠICA 55437 PRI HABJANCU NOVI SVET - 2012 561 Korito navadni jelen Krmna pesa 1500 20 PRIVABLJALNO 208 1229 HOTEDRŠICA 55437 PRI HABJANCU NOVI SVET - 2012 561 Korito navadni jelen Koruzna silaža 1000 10 PRIVABLJALNO 209 1229 HOTEDRŠICA 55437 PRI HABJANCU NOVI SVET - 2012 561 Korito navadni jelen Travne bale 2100 15 PRIVABLJALNO 210 1229 HOTEDRŠICA 55437 PRI HABJANCU NOVI SVET - 2012 561 Korito navadni jelen Tropine 500 5 PRIVABLJALNO 211 1229 HOTEDRŠICA 74690 ERJAVEC NOVI SVET - 2012 683 Kopa navadni jelen Seno 800 15 PRIVABLJALNO 212 1229 HOTEDRŠICA 74690 ERJAVEC NOVI SVET - 2012 683 Kopa navadni jelen Krmna pesa 2500 60 PRIVABLJALNO 213 1224 HRENOVICE 59183 ZAGRIČI STRANE 2482 1570 Avtomatska krmilnica divji prašič Krmna pesa 3000 15 ZIMSKO 214 1224 HRENOVICE 39450 Cerkvena ograda Hruševje 389 Avtomatska krmilnica navadni jelen Krmna pesa 3000 15 ZIMSKO 215 1224 HRENOVICE 39454 Cerovec Rakulik 1840 Avtomatska krmilnica divji prašič Krmna pesa 3000 15 ZIMSKO Odpadki živalskega 216 1224 HRENOVICE 70290 ZA MAJEM STRANE - 2482 1845 Korito zveri izvora 80 40 PRIVABLJALNO 217 1224 HRENOVICE 39450 Cerkvena ograda Hruševje 389 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 730 20 PRIVABLJALNO 218 1224 HRENOVICE 39454 Cerovec Rakulik 1840 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 730 20 PRIVABLJALNO 219 1224 HRENOVICE 60832 GLOBOKA DOLINA RAZDRTO 2483 1591/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 730 20 PRIVABLJALNO 220 1224 HRENOVICE 59183 ZAGRIČI STRANE 2482 1570 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 730 20 PRIVABLJALNO 221 1224 HRENOVICE 60833 PRI RUČKU STRANE 2482 1803/15 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 730 20 PRIVABLJALNO 222 1224 HRENOVICE 39447 Staje STRANE - 2482 1532/8 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 730 20 PRIVABLJALNO KRMIŠČE ZAGRIŽA Odpadki živalskega 223 1213 HUBELJ 73899 ZVERI ŠTURJE - 2380 1568/158 Korito zveri izvora 60 10 PRIVABLJALNO KRMIŠČE POD REBROM Odpadki živalskega 224 1213 HUBELJ 71166 STREŠNICE LOKAVEC - 2381 1852/37 Korito zveri izvora 60 10 PRIVABLJALNO NA PLAZU SLANO Odpadki živalskega 225 1213 HUBELJ 71165 BLATO LOKAVEC - 2381 2208/15 Korito zveri izvora 60 10 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 226 1213 HUBELJ 71164 VELIKI STREL ŠTURJE - 2380 1568/108 Korito zveri izvora 60 10 PRIVABLJALNO KRMIŠČE VELIKI 227 1213 HUBELJ 58862 STREL ŠTURJE - 2380 1568/108 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO

KRMIŠČE 228 1213 HUBELJ 35808 PODČAVEN STOMAŽ 2382 676/446 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO KRMIŠČE VRH 229 1213 HUBELJ 62338 PRSOJNCA SKRILJE 926 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO KRMIŠČE SLANO 230 1213 HUBELJ 64909 BLATO NA PLAZU LOKAVEC 2381 2208/15 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO KRMIŠČE POD REBROM 231 1213 HUBELJ 67765 STREŠNICE LOKAVEC - 2381 1852/37 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO KRMIŠČE PRI 232 1213 HUBELJ 69278 HRASTU BREGOVI VIPAVSKI KRIŽ - 2391 478 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO 233 1213 HUBELJ 74657 KRMIŠČE LUŽE LOKAVEC - 2381 1924/120 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO SREDNJA KANOMLJA - 234 1216 IDRIJA 27090 ROBAJŠE 2353 100 Jasli navadni jelen Seno 500 10 ZIMSKO 235 1216 IDRIJA 27095 ZA ROBOM VOJSKO - 2355 1056/3 Jasli navadni jelen Seno 300 5 ZIMSKO GORENJA KANOMLJA - Odpadki živalskega 236 1216 IDRIJA 70272 Svenerije 2354 666 Korito zveri izvora 80 60 PRIVABLJALNO SREDNJA KANOMLJA - 237 1216 IDRIJA 64865 Lebanovše 2353 349 Korito navadni jelen Seno 1000 10 PRIVABLJALNO GORENJA KANOMLJA - 238 1216 IDRIJA 63213 Svenerije 2354 666 Krmni valj divji prašič Koruza 100 10 PRIVABLJALNO SREDNJA KANOMLJA - 239 1216 IDRIJA 63215 Robajše 2353 114 Korito divji prašič Seno 1000 10 PRIVABLJALNO GORENJA KANOMLJA - 240 1216 IDRIJA 59836 KAZBURNOVŠE 2354 506/1 Korito divji prašič Koruza 50 10 PRIVABLJALNO 241 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 28153 Bazenčk - Nadrt 2369 Javornik 152 Kozolec navadni jelen Seno 1000 8 PRIVABLJALNO 242 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 53800 Bazenčk - Nadrt 2369 Javornik 152 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 28 PRIVABLJALNO 243 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 41818 Bazenčk - Nadrt 2369 Javornik 152 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 250 18 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 244 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 70246 Ivanškov laz ZADLOG - 2366 1367/3 Korito zveri izvora 160 16 PRIVABLJALNO 245 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 48244 Očetov grič 2364 Godovič 700 Nadstrešnica navadni jelen Sadje 120 8 PRIVABLJALNO 246 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 72625 Očetov grič GODOVIČ - 2364 700 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 20 PRIVABLJALNO 247 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 72623 Predgriže ČRNI VRH - 2365 1095/11 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 22 PRIVABLJALNO 248 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 28165 Predgriže 2365 Črni Vrh 1095/79 Nadstrešnica navadni jelen Sadje 120 8 PRIVABLJALNO 249 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 72623 Predgriže ČRNI VRH - 2365 1095/11 Silos navadni jelen Koruza 100 8 PRIVABLJALNO 250 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 58162 Sleme K:O: Godovič 392/5 Korito navadni jelen Koruza 180 15 PRIVABLJALNO 251 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 72626 Sleme GODOVIČ - 2364 392/5 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 20 PRIVABLJALNO 252 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 58162 Sleme K:O: Godovič 392/5 Korito navadni jelen Sadje 180 14 PRIVABLJALNO 253 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 47811 Zagozdek 2364 Godovič 1183 Nadstrešnica navadni jelen Koruza 120 8 PRIVABLJALNO 254 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 72624 Zagozdek GODOVIČ - 2364 1183 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 20 PRIVABLJALNO 255 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 47811 Zagozdek 2364 Godovič 1183 Nadstrešnica navadni jelen Sadje 120 8 PRIVABLJALNO 256 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 58627 Bizarjeva rupa 2366 Zadlog 1369 Krmni valj divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 257 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 58076 Pod Čertežem 2366 Zadlog 1569/13 Korito navadni jelen Koruza 60 6 PRIVABLJALNO 258 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 74353 Kogej IDRIJSKI LOG - 2363 521 Silos navadni jelen Krmna pesa 1000 18 PRIVABLJALNO 259 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 74353 Kogej IDRIJSKI LOG - 2363 521 Silos navadni jelen Koruza 150 8 PRIVABLJALNO 260 1220 JAVORNIK - ČRNI VRH 74353 Kogej IDRIJSKI LOG - 2363 521 Silos navadni jelen Sadje 120 8 PRIVABLJALNO 261 1217 JELENK 72946 NA VASI SPODNJA IDRIJA - 2358 551/2 Korito mala divjad Koruza 150 30 ZIMSKO POD KENDOVO 262 1217 JELENK 39246 SNEŽET SPODNJA IDRIJA - 2358 551/2 Korito mala divjad Koruza 150 30 ZIMSKO 263 1217 JELENK 61985 V ROBU ŠEBRELJE 1656 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO 264 1217 JELENK 61987 MAGAJNE OTALEŽ 823 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO 265 1217 JELENK 65120 PRI GANTARJU GORENJA KANOMLJA 786/1 Krmni valj divji prašič Koruza 100 40 PRIVABLJALNO 266 1217 JELENK 65119 PRI HLADNIKU IDRIJA 460 Krmni valj divji prašič Koruza 100 30 PRIVABLJALNO 267 1217 JELENK 61973 SMODIN GORENJA KANOMLJA - 277 Krmni valj divji prašič Koruza 100 30 PRIVABLJALNO

2354 GORENJA KANOMLJA - 268 1217 JELENK 61978 AKIVNIK 2354 52 Krmni valj divji prašič Koruza 100 40 PRIVABLJALNO SPODNJA KANOMLJA - 269 1217 JELENK 61980 ŠTURMOVEC 2352 106 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO SPODNJA KANOMLJA - 270 1217 JELENK 61982 POD RAVAN 2352 129/39 Korito divji prašič Koruza 100 10 PRIVABLJALNO 271 1217 JELENK 61983 PRI BIZJAKU OTALEŽ - 2350 1733 Kopa navadni jelen Seno 1500 20 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 272 1217 JELENK 70249 SKUTNCE ŠEBRELJE - 2349 1688/2 Korito zveri izvora 80 16 PRIVABLJALNO 273 1217 JELENK 68917 SKUTNCE ŠEBRELJE - 2349 1688/2 Krmni valj divji prašič Koruza 100 40 PRIVABLJALNO SREDNJA KANOMLJA - 274 1217 JELENK 71370 Stajer-Lom 2353 525 Krmni valj divji prašič Koruza 100 25 PRIVABLJALNO GORENJA KANOMLJA - 275 1217 JELENK 72761 PRI GANTARJU 2354 786/1 Kopa navadni jelen Seno 1000 15 PRIVABLJALNO 276 1217 JELENK 74748 JURICE IDRIJSKE KRNICE - 2351 298 Kopa navadni jelen Seno 1000 20 PRIVABLJALNO 277 1201 KANAL 56591 VRTAČE KO AVČE 192/1 Jasli muflon Seno 100 10 ZIMSKO 278 1201 KANAL 56596 VRTAČE KO AVČE 192/1 Jasli muflon Seno 100 20 ZIMSKO 279 1201 KANAL 20725 ZA KAVCOM KAL NAD KANALOM 178/29 Jasli muflon Seno 100 5 ZIMSKO 280 1201 KANAL 20723 GOŠČE KAL NAD KANALOM 3939/1 Jasli muflon Seno 100 10 ZIMSKO 281 1201 KANAL 20724 ŠIROKA NJIVA KAL NAD KANALOM 3702 Jasli muflon Seno 100 5 ZIMSKO 282 1201 KANAL 56595 TESTENI KO KAL NAD KANALOM 3939/1 Jasli muflon Seno 100 10 ZIMSKO 283 1201 KANAL 69160 KOTEL AJBA - 2266 1667/54 Jasli navadni jelen Seno 100 10 ZIMSKO 284 1201 KANAL 20582 VRTAČE KO. AVČE 192/1 Avtomatska krmilnica muflon Koruza 600 20 PRIVABLJALNO 285 1201 KANAL 56472 ŠIROKA NJIVA KO KAL NAD KANALOM 3702 Avtomatska krmilnica muflon Koruza 600 20 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 286 1201 KANAL 70128 Loge BODREŽ - 2267 488/6 Korito zveri izvora 50 10 PRIVABLJALNO 287 1201 KANAL 20734 ROBIDNIK KANAL 324/2 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 30 PRIVABLJALNO 288 1201 KANAL 20735 NEKOVO KO. AJBA 148 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 30 PRIVABLJALNO 289 1201 KANAL 56597 VOGRINKI KO AJBA 3404/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 20 PRIVABLJALNO 290 1201 KANAL 56598 JAZNA KO AJBA 2747 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 20 PRIVABLJALNO 291 1201 KANAL 20731 SEMER KO. AVČE 1104/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 20 PRIVABLJALNO 292 1201 KANAL 58203 FRATE KO AVČE 660/51 Krmni valj divji prašič Koruza 200 10 PRIVABLJALNO 293 1201 KANAL 58900 KOTEL K.O. AJBA 2266 1667/54 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 294 1201 KANAL 58997 KOLENC K.O. 2266 170/21 Krmni valj divji prašič Koruza 200 10 PRIVABLJALNO 295 1201 KANAL 20732 GLOBOŠČAK KO. AJBA 2349/2 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 30 PRIVABLJALNO 296 1201 KANAL 48167 LOGE BODREŽ - 2267 488/6 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 30 PRIVABLJALNO 297 1201 KANAL 60026 POTRAVNO KO. AJBA 1390 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 298 1201 KANAL 20730 SVETI PETER ROČINJ 1381 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 30 PRIVABLJALNO 299 1201 KANAL 20733 ČIČER ROČINJ 1808 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 30 PRIVABLJALNO 300 1201 KANAL 58784 BEVČARJI K.O. AJBA 2266 1852 Krmni valj divji prašič Koruza 200 10 PRIVABLJALNO 301 1214 KOZJA STENA 431 KOZJE STENA DOL-OTLICA - 2370 1625/16 Jasli navadni jelen Seno 50 5 ZIMSKO 302 1214 KOZJA STENA 431 KOZJE STENA DOL-OTLICA - 2370 1625/16 Jasli navadni jelen Koruza 50 5 ZIMSKO 303 1214 KOZJA STENA 431 KOZJE STENA DOL-OTLICA - 2370 1625/16 Jasli navadni jelen Sadje 150 15 ZIMSKO 304 1214 KOZJA STENA 432 KRAPŠEV VRH KOVK - 2371 634/1 Jasli navadni jelen Koruza 50 5 ZIMSKO 305 1214 KOZJA STENA 432 KRAPŠEV VRH KOVK - 2371 634/1 Jasli navadni jelen Seno 100 3 ZIMSKO 306 1214 KOZJA STENA 432 KRAPŠEV VRH KOVK - 2371 634/1 Jasli navadni jelen Sadje 50 3 ZIMSKO 307 1214 KOZJA STENA 35259 ILOVA RAVNICA DOL-OTLICA - 2370 1625/117 Krmni valj zveri Koruza 200 20 PREPREČEVALNO 308 1214 KOZJA STENA 35259 ILOVA RAVNICA DOL-OTLICA - 2370 1625/117 Krmni valj zveri Sadje 300 30 PREPREČEVALNO Odpadki živalskega 309 1214 KOZJA STENA 70295 ILOVNA RAVNICA DOL-OTLICA - 2370 1625/117 Krmni valj zveri izvora 80 40 PRIVABLJALNO 310 1214 KOZJA STENA 434 SORTEŽ DOL-OTLICA - 2370 1625/41 Krmni valj divji prašič Koruza 150 15 PRIVABLJALNO 311 1214 KOZJA STENA 61157 ČIBEJEVEC DOL-OTLICA - 2370 147 Krmni valj divji prašič Koruza 80 15 PRIVABLJALNO 312 1215 KREKOVŠE 53428 Korenovše ČEKOVNIK - 2356 115/1 Jasli navadni jelen Sadje 100 12 ZIMSKO

313 1215 KREKOVŠE 29188 Pri Tratniku ČEKOVNIK - 2356 782/1 Jasli navadni jelen Krmna pesa 1500 20 ZIMSKO 314 1215 KREKOVŠE 69010 HUDO POLJE VOJSKO - 2355 1152 Jasli navadni jelen Krmna pesa 2500 24 PRIVABLJALNO 315 1215 KREKOVŠE 69011 Tršanovše ČEKOVNIK - 2356 186 Jasli navadni jelen Krmna pesa 1500 20 PRIVABLJALNO 316 1215 KREKOVŠE 29186 Krekovše ČEKOVNIK - 2356 905/1 Jasli navadni jelen Sadje 150 10 PRIVABLJALNO 317 1215 KREKOVŠE 29186 Krekovše ČEKOVNIK - 2356 905/1 Jasli navadni jelen Krmna pesa 2000 24 PRIVABLJALNO 318 1215 KREKOVŠE 29186 Krekovše ČEKOVNIK - 2356 905/1 Jasli navadni jelen Seno 200 10 PRIVABLJALNO 319 1215 KREKOVŠE 53426 pri Baštetu VOJSKO - 2355 513 Jasli navadni jelen Krmna pesa 1500 20 PRIVABLJALNO 320 1215 KREKOVŠE 29191 Bukov vrh VOJSKO - 2355 603/1 Silos zveri Koruza 700 40 PRIVABLJALNO 321 1215 KREKOVŠE 29191 Bukov vrh VOJSKO - 2355 603/1 Silos zveri Sadje 250 80 PRIVABLJALNO 322 1210 LIJAK 73500 TRPINOVŠČE ŠMIHEL - 2309 5196/44 Jasli muflon Detelja 200 15 ZIMSKO 323 1210 LIJAK 23408 b. dolina osek 2312 5199/139 Jasli muflon Detelja 200 15 ZIMSKO 324 1210 LIJAK 23407 črna jama 1 VITOVLJE - 2311 5203/4 Jasli muflon Detelja 200 15 ZIMSKO 325 1210 LIJAK 23408 b. dolina osek 2312 5199/139 Jasli muflon Krmna pesa 500 10 ZIMSKO 326 1210 LIJAK 23407 črna jama 1 VITOVLJE - 2311 5203/4 Jasli muflon Krmna pesa 500 10 ZIMSKO 327 1210 LIJAK 65533 snovice 2 vitovlje 2311 5191/19 Jasli muflon Detelja 100 10 ZIMSKO 328 1210 LIJAK 65533 snovice 2 vitovlje 2311 5191/19 Jasli muflon Krmna pesa 500 10 ZIMSKO 329 1210 LIJAK 73501 PEPČ ŠMIHEL - 2309 5196/171 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 330 1210 LIJAK 23404 orehova draga ŠMIHEL - 2309 5196/75 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 331 1210 LIJAK 23406 praprotnik PRVAČINA - 2320 1004 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 332 1210 LIJAK 22747 zatabor vitovlje 2311 5196/52 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 333 1210 LIJAK 59167 SNEDOVCI vitovlje 2311 5199/75 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 334 1210 LIJAK 62343 BOROV GOZDIČEK ŠEMPAS 2313 2866/1 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 335 1210 LIJAK 69023 mandrija 1 PRVAČINA - 2320 755/21 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 336 1210 LIJAK 59174 ČRNA JAMA VITOVLJE - 2311 5203/3 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 337 1210 LIJAK 69211 lukou breg ŠEMPAS - 2313 2861/2 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 338 1210 LIJAK 70233 bregovi ŠEMPAS - 2313 2924 Korito zveri izvora 200 80 PRIVABLJALNO 339 1210 LIJAK 67172 snovice VITOVLJE - 2311 5191/19 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 340 1210 LIJAK 67174 murelovo ŠEMPAS - 2313 3569/622 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO grohot -pod 341 1210 LIJAK 67171 teletvim VITOVLJE - 2311 5191/35 Krmni valj divji prašič Koruza 250 50 PRIVABLJALNO 342 1228 LOGATEC 53961 Desivnik Gornji Logatec 2015 1770/1 Jasli navadni jelen Seno 300 15 ZIMSKO GORENJI LOGATEC - 343 1228 LOGATEC 71071 LAZE 2015 1784/2 Jasli navadni jelen Seno 1200 30 ZIMSKO 344 1228 LOGATEC 71074 GŠČEVA POT HRUŠICA - 2703 463 Jasli navadni jelen Seno 1200 35 ZIMSKO 345 1228 LOGATEC 71072 GŠČEVA POT HRUŠICA - 2703 460 Nadstrešnica navadni jelen Krmna pesa 5000 120 ZIMSKO DOLENJI LOGATEC - 346 1228 LOGATEC 71075 LOM 2017 998 Jasli navadni jelen Seno 1500 40 ZIMSKO 347 1228 LOGATEC 34954 Lom Dolenji Logatec 2017 996/653 Nadstrešnica navadni jelen Krmna pesa 5000 100 ZIMSKO DOLENJI LOGATEC - 348 1228 LOGATEC 71081 JANČ DOL 2017 351/16 Jasli navadni jelen Seno 800 10 ZIMSKO 349 1228 LOGATEC 43348 Janč Dol Dolnji Logatec 2017 351/16 Nadstrešnica navadni jelen Krmna pesa 4000 80 ZIMSKO GORENJI LOGATEC - 350 1228 LOGATEC 73642 LAZE 2015 1784/2 Nadstrešnica navadni jelen Krmna pesa 2000 50 ZIMSKO 351 1228 LOGATEC 34964 Za Ferdinandom Hrušica 2703 233/1 Avtomatska krmilnica zveri Koruza 600 30 PREPREČEVALNO 352 1228 LOGATEC 34968 Anzer Dolenji Logatec 2017 996/8 Krmni valj zveri Koruza 600 30 PREPREČEVALNO GORENJI LOGATEC - Odpadki živalskega 353 1228 LOGATEC 73901 BALANTOVO 2015 1767/10 Korito zveri izvora 70 15 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 354 1228 LOGATEC 73900 CUNTOVA GRAPA ŽIBRŠE - 2010 1336/1 Korito zveri izvora 70 15 PRIVABLJALNO 355 1228 LOGATEC 68599 ZAKORITA HRUŠICA - 2703 513 Krmni valj divji prašič Koruza 400 50 PRIVABLJALNO 356 1228 LOGATEC 34978 Mačkovo Dolenji Logatec 2017 996/260 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 600 30 PRIVABLJALNO 357 1228 LOGATEC 34979 Mivškovo Hrušica 2703 287 Silos divji prašič Koruza 600 120 PRIVABLJALNO 358 1228 LOGATEC 34981 Lukova snožet Gornji Logatec 2015 83 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 500 30 PRIVABLJALNO

MALNARJEVA GORENJI LOGATEC - 359 1228 LOGATEC 71070 SENOŽET 2015 1819 Krmni valj divji prašič Koruza 500 80 PRIVABLJALNO Pri lipi Čepovanska 360 1202 MOST NA SOČI 29653 c. Idrija pri Bači 2256 749 Nadstrešnica muflon Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 361 1202 MOST NA SOČI 29216 Pologar Tolminski Lom 2255 664/1 663 Kopa muflon Koruza 350 12 PRIVABLJALNO 362 1202 MOST NA SOČI 29268 Jaknču rut Tolminski Lom 2255 202/4 Nadstrešnica muflon Koruza 350 12 PRIVABLJALNO 363 1202 MOST NA SOČI 58669 Mali vrh Tolminski Lom 2255 218/1 Avtomatska krmilnica muflon Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 364 1202 MOST NA SOČI 29265 Kosovd Mopst na Soči 2246 1099 Nadstrešnica muflon Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 365 1202 MOST NA SOČI 29657 Korita Tolminski Lom 2255 157/1 Kopa muflon Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 366 1202 MOST NA SOČI 29280 Krivcevo brdo Idrija pri Bači 2256 736/4 Nadstrešnica muflon Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 367 1223 NANOS 58536 VELIKA ROVNA NANOS 2406 168/2302 Korito navadni jelen Krmna pesa 2500 16 ZIMSKO 368 1223 NANOS 47789 BLAŽON NANOS 2406 166 Korito navadni jelen Krmna pesa 1500 8 ZIMSKO 369 1223 NANOS 30942 DOLGA ROVNA NANOS 2406 168/2936 Korito zveri Krmna pesa 1000 10 PREPREČEVALNO 370 1223 NANOS 30943 POŽGANINA NANOS 2406 168/2785 Krmni valj zveri Koruza 500 15 PREPREČEVALNO 371 1223 NANOS 30943 POŽGANINA NANOS 2406 168/2785 Krmni valj zveri Krmna pesa 1500 20 PREPREČEVALNO 372 1223 NANOS 30942 DOLGA ROVNA NANOS 2406 168/2936 Korito zveri Koruza 300 10 PREPREČEVALNO 373 1223 NANOS 30940 KOTLIČ NANOS 2406 17.jan Korito divji prašič Krmna pesa 2000 20 PRIVABLJALNO 374 1223 NANOS 47787 PUNGRADI NANOS 2406 135/37 Korito navadni jelen Krmna pesa 1500 25 PRIVABLJALNO 375 1223 NANOS 30941 PUNGRADI NANOS 2406 135/1 Krmni valj divji prašič Koruza 600 10 PRIVABLJALNO 376 1223 NANOS 30940 KOTLIČ NANOS 2406 17.jan Korito divji prašič Koruza 500 15 PRIVABLJALNO 377 1223 NANOS 58542 RUDEŽEVA NJIVA NANOS 2406 24.jan Krmni valj divji prašič Koruza 600 20 PRIVABLJALNO 378 1223 NANOS 47789 BLAŽON NANOS 2406 166 Korito navadni jelen Krmna pesa 1000 20 PRIVABLJALNO 379 1223 NANOS 47788 OSREDEK NANOS 2406 135/35 Korito navadni jelen Krmna pesa 500 10 PRIVABLJALNO 380 1227 PLANINA 39568 Cvajer KAČJA VAS - 2471 561/1 Kopa navadni jelen Travne bale 3000 40 ZIMSKO 381 1227 PLANINA 39568 Cvajer KAČJA VAS - 2471 561/1 Kopa navadni jelen Tropine 1000 30 ZIMSKO 382 1227 PLANINA 44712 Kališe LAZE - 2018 858/1 Jasli navadni jelen Travne bale 7000 80 ZIMSKO 383 1227 PLANINA 44712 Kališe LAZE - 2018 858/1 Jasli navadni jelen Tropine 4000 30 ZIMSKO 384 1227 PLANINA 39567 Mali laz KAČJA VAS - 2471 1684 Kopa navadni jelen Travne bale 3000 30 ZIMSKO 385 1227 PLANINA 39567 Mali laz KAČJA VAS - 2471 1684 Kopa navadni jelen Tropine 3000 40 ZIMSKO 386 1227 PLANINA 44707 Doline KAČJA VAS - 2471 561/1 Avtomatska krmilnica zveri Koruza 750 20 PREPREČEVALNO 387 1227 PLANINA 39563 Fuzbal plac KAČJA VAS - 2471 999 Avtomatska krmilnica navadni jelen Tropine 1000 30 PRIVABLJALNO 388 1227 PLANINA 49841 Fuzbal plac KAČJA VAS - 2471 999 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 389 1227 PLANINA 49833 Pod kočo KAČJA VAS - 2471 981 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 1000 20 PRIVABLJALNO 390 1227 PLANINA 59288 Skonc ceste KAČJA VAS - 2471 1046 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 300 10 PRIVABLJALNO 391 1227 PLANINA 59290 Čelo LAZE - 2018 858/69 Krmni valj divji prašič Koruza 500 20 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 392 1227 PLANINA 39555 Doline KAČJA VAS - 2471 561/1 zveri izvora 100 10 PRIVABLJALNO 393 1227 PLANINA 39579 Pod kočo KAČJA VAS - 2471 981 Avtomatska krmilnica navadni jelen Silaža 1000 5 PRIVABLJALNO 394 1227 PLANINA 39563 Fuzbal plac KAČJA VAS - 2471 999 Avtomatska krmilnica navadni jelen Travne bale 2000 30 PRIVABLJALNO 395 1230 ROVTE 70363 Krmišče Mataja VRH - 2007 388 Kopa divji prašič Koruza 100 50 PRIVABLJALNO 396 1230 ROVTE 57376 Kurja vas Medvedje brdo 353/1 Kopa zveri Sadje 25 25 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 397 1230 ROVTE 55798 Krmišče pri koči LD Rovte 1148 Kopa zveri izvora 25 25 PRIVABLJALNO MEDVEDJE BRDO - 398 1230 ROVTE 70361 Krmišče Črna hiša 2011 542/6 Kopa divji prašič Koruza 100 50 PRIVABLJALNO 399 1230 ROVTE 70362 Krmišče Prug ROVTE - 2008 849 Kopa divji prašič Koruza 100 50 PRIVABLJALNO Krmišče v Čoprjevi 400 1230 ROVTE 70364 rajd ROVTE - 2008 1090 Kopa divji prašič Koruza 100 50 PRIVABLJALNO 401 1230 ROVTE 57377 Podpesek - Joškovo Rovte 999 Kopa zveri Sadje 25 25 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 402 1230 ROVTE 57376 Kurja vas Medvedje brdo 353/1 Kopa zveri izvora 20 20 PRIVABLJALNO Krmišče v 403 1230 ROVTE 55825 Rožmanovem Rovte 240 Kopa zveri Sadje 25 25 PRIVABLJALNO 404 1230 ROVTE 55798 Krmišče pri koči LD Rovte 1148 Kopa zveri Sadje 30 30 PRIVABLJALNO

405 1204 SABOTIN 43131 Zgornja Mlaka PODSABOTIN - 2291 652/9 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 500 20 PREPREČEVALNO 406 1204 SABOTIN 43130 Frnaže PODSABOTIN - 2291 1052/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 400 20 PREPREČEVALNO 407 1204 SABOTIN 43129 Japke VRHOVLJE - 2280 2027/4 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 500 20 PREPREČEVALNO Odpadki živalskega 408 1204 SABOTIN 73294 Bunker PODSABOTIN - 2291 1065/1 Korito zveri izvora 70 5 PRIVABLJALNO 409 1204 SABOTIN 67685 Osredek CEROVO - 2289 149 Krmni valj divji prašič Koruza 100 5 PRIVABLJALNO 410 1204 SABOTIN 44629 Spomenik PODSABOTIN - 2291 958/1 Krmni valj divji prašič Koruza 100 5 PRIVABLJALNO 411 1204 SABOTIN 59463 Vrhovca Vrhovlje 2280 1671 Krmni valj divji prašič Koruza 100 5 PRIVABLJALNO 412 1204 SABOTIN 59461 Spodnja mlaka Podsabotin 2291 652/1 Krmni valj divji prašič Koruza 100 5 PRIVABLJALNO 413 1204 SABOTIN 59459 Borovc(J) Vrhovlje 2056/2 Krmni valj divji prašič Koruza 100 5 PRIVABLJALNO GORENJA TREBUŠA - 414 1208 TREBUŠA 30071 LAŽINE 2261 600/2 Avtomatska krmilnica muflon Koruza 200 16 ZIMSKO 415 1208 TREBUŠA 30065 PRI ČONHU Slap ob Idrijci,2257 305/1 Kopa muflon Seno 300 16 ZIMSKO GORENJA TREBUŠA - 416 1208 TREBUŠA 31965 PELINOVEC 2261 158/1 Avtomatska krmilnica zveri Koruza 200 20 PRIVABLJALNO PRAPETNO BRDO - 417 1208 TREBUŠA 30082 UPALE 2260 777/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 100 20 PRIVABLJALNO PRAPETNO BRDO - 418 1208 TREBUŠA 65600 ZA ROBOM 2260 720/9 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 150 16 PRIVABLJALNO 419 1211 TRNOVSKI GOZD 40767 Krajni žleb Lokve 2299 238/3 Silos zveri Koruza 500 25 PREPREČEVALNO 420 1211 TRNOVSKI GOZD 40767 Krajni žleb Lokve 2299 238/3 Silos zveri Sadje 200 15 PREPREČEVALNO Odpadki živalskega 421 1211 TRNOVSKI GOZD 70248 Gospodova senožet ČRNIČE - 2384 2571/1 Korito zveri izvora 70 16 PRIVABLJALNO 422 1211 TRNOVSKI GOZD 5599 Korenine VITOVLJE - 2311 5205/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 423 1211 TRNOVSKI GOZD 40761 Ledince Trnovo 2300 380/1 Krmni valj divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 424 1211 TRNOVSKI GOZD 40766 Krnica Vitovlje 2311 2501/2 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 100 16 PRIVABLJALNO 425 1211 TRNOVSKI GOZD 58660 Selovec Črniče 2384 2571/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 200 10 PRIVABLJALNO 426 1211 TRNOVSKI GOZD 5726 Nivce Osek 2312 5451 Jasli muflon Seno 150 8 PRIVABLJALNO 427 1211 TRNOVSKI GOZD 5726 Nivce Osek 2312 5451 Jasli muflon Koruza 150 26 PRIVABLJALNO 428 1211 TRNOVSKI GOZD 60603 Spletni vrh Lokve 2299 374/1 Krmni valj divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 429 1211 TRNOVSKI GOZD 60604 Čaven Vrtovin 2383 2192/3 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 430 1211 TRNOVSKI GOZD 60968 Gabrovec Trnovo 2300 224/1 Krmni valj divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 431 1211 TRNOVSKI GOZD 61329 Vitovski vrh Trnovo 2300 819/117 Krmni valj divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 432 1211 TRNOVSKI GOZD 40774 Strgarija LOKVE - 2299 375/52 Krmni valj divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 433 1211 TRNOVSKI GOZD 62992 Podsleme Trnovo 2300 1252/1 Nadstrešnica navadni jelen Krmna pesa 7000 25 PRIVABLJALNO 434 1211 TRNOVSKI GOZD 62994 Ograjnica Trnovo 2300 1230/11 Krmni valj divji prašič Koruza 150 16 PRIVABLJALNO 435 1211 TRNOVSKI GOZD 62992 Podsleme Trnovo 2300 1252/1 Nadstrešnica navadni jelen Tropine 2500 16 PRIVABLJALNO 436 1211 TRNOVSKI GOZD 47582 Gospodova senožet Črniče 2384 2571/1 Krmni valj divji prašič Koruza 100 10 PRIVABLJALNO 437 1211 TRNOVSKI GOZD 65273 Selovec Vrtovin 2383 2192/3 Jasli muflon Krmna pesa 1000 20 PRIVABLJALNO 438 1211 TRNOVSKI GOZD 66760 Pleše TRNOVO - 2300 163/61 Krmni valj divji prašič Koruza 200 16 PRIVABLJALNO 439 1211 TRNOVSKI GOZD 70491 Ogljenica TRNOVO - 2300 850 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 300 25 PRIVABLJALNO 440 1218 VIPAVA 74471 Salkotov kal VRHPOLJE - 2378 253/21 Jasli srnjad Seno 100 3 ZIMSKO 441 1218 VIPAVA 40757 Topoli Budanje 1582,2693 Nadstrešnica mala divjad Krmna mešanica 40 5 ZIMSKO 442 1218 VIPAVA 40756 Močilnik Slap 1622/8,1604/3 Nadstrešnica mala divjad Krmna mešanica 40 5 ZIMSKO 443 1218 VIPAVA 37618 Guršce Vrhpolje 253 /228 Krmni valj divji prašič Krmna mešanica 200 3 PRIVABLJALNO 444 1218 VIPAVA 49125 Avstrijski Vrhpolje 253/162 Krmni valj divji prašič Krmna mešanica 200 2 PRIVABLJALNO 445 1218 VIPAVA 74469 Jasen - Pavzin LOŽE - 2402 975 Krmni valj divji prašič Krmna mešanica 100 3 PRIVABLJALNO 446 1218 VIPAVA 60852 Klajniki Vipava 939/135 Krmni valj divji prašič Krmna mešanica 100 3 PRIVABLJALNO 447 1218 VIPAVA 56376 Kovk Budanje 2379 2415/160 Krmni valj divji prašič Krmna mešanica 100 3 PRIVABLJALNO 448 1218 VIPAVA 63730 Preske Slap 1345/1 Krmni valj divji prašič Krmna mešanica 100 3 PRIVABLJALNO 449 1222 VOJKOVO 73323 Ostri vrh PODNANOS - 2405 302/1 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 450 1222 VOJKOVO 49174 Stani breg podraga 2404 194 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 451 1222 VOJKOVO 72999 Bratnje PODRAGA - 2404 685/2 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 452 1222 VOJKOVO 58596 Spezdelovec LOZICE - 2407 246 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO

453 1222 VOJKOVO 21406 globoki graben dolenja vas 2441 1973/220 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO 454 1222 VOJKOVO 74562 Orehove drage PODRAGA - 2404 349 Krmni valj divji prašič Koruza 300 20 PRIVABLJALNO BLATNA BREZOVICA - 455 1231 VRHNIKA 73857 Pri Cornovcu 1997 2032/1 Nadstrešnica mala divjad Koruza 200 5 ZIMSKO BLATNA BREZOVICA - 456 1231 VRHNIKA 73857 Pri Cornovcu 1997 2032/1 Nadstrešnica mala divjad Oves 100 5 ZIMSKO Pri Varškovih BLATNA BREZOVICA - 457 1231 VRHNIKA 73859 borovnicah 1997 2099/252 Nadstrešnica mala divjad Koruza 200 5 ZIMSKO Pri Varškovih BLATNA BREZOVICA - 458 1231 VRHNIKA 73859 borovnicah 1997 2099/252 Nadstrešnica mala divjad Oves 100 5 ZIMSKO BLATNA BREZOVICA - 459 1231 VRHNIKA 73858 V Borovju 1997 840 Nadstrešnica mala divjad Koruza 200 5 ZIMSKO BLATNA BREZOVICA - 460 1231 VRHNIKA 73858 V Borovju 1997 840 Nadstrešnica mala divjad Oves 100 5 ZIMSKO 461 1231 VRHNIKA 18930 SUHI VRH-Jerebic VRHNIKA - 2002 399/234 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 1400 25 ZIMSKO 462 1231 VRHNIKA 18930 SUHI VRH-Jerebic VRHNIKA - 2002 399/234 Avtomatska krmilnica navadni jelen Seno 250 5 ZIMSKO 463 1231 VRHNIKA 18930 SUHI VRH-Jerebic VRHNIKA - 2002 399/234 Avtomatska krmilnica navadni jelen Tropine 500 10 ZIMSKO 464 1231 VRHNIKA 60115 raskovec 2002 402/325 Nadstrešnica navadni jelen Krmna pesa 7000 50 ZIMSKO 465 1231 VRHNIKA 19212 POD HRUŠEVCO KO ST. VRHNIKA 2001 589,397 Nadstrešnica mala divjad Koruza 400 25 ZIMSKO 466 1231 VRHNIKA 19212 POD HRUŠEVCO KO ST. VRHNIKA 2001 589,397 Nadstrešnica mala divjad Ječmen 150 10 ZIMSKO 467 1231 VRHNIKA 19212 POD HRUŠEVCO KO ST. VRHNIKA 2001 589,397 Nadstrešnica mala divjad Oves 150 10 ZIMSKO 468 1231 VRHNIKA 19212 POD HRUŠEVCO KO ST. VRHNIKA 2001 589,397 Nadstrešnica mala divjad Pšenica 150 10 ZIMSKO 469 1231 VRHNIKA 70033 Raskovec-kozolec VRHNIKA - 2002 402/304 Kozolec navadni jelen Travne bale 1200 10 ZIMSKO BLATNA BREZOVICA - 470 1231 VRHNIKA 75551 Štale 1997 3065/13 Nadstrešnica mala divjad Oves 100 5 ZIMSKO BLATNA BREZOVICA - 471 1231 VRHNIKA 75551 Štale 1997 3065/13 Nadstrešnica mala divjad Koruza 200 5 ZIMSKO 472 1231 VRHNIKA 70033 Raskovec-kozolec VRHNIKA - 2002 402/304 Kozolec navadni jelen Travne bale 500 5 PREPREČEVALNO 473 1231 VRHNIKA 70033 Raskovec-kozolec VRHNIKA - 2002 402/304 Kozolec navadni jelen Koruza 500 5 PREPREČEVALNO 474 1231 VRHNIKA 19213 ŽLAMPETOV LAZ KO VRHNIKA 2002 561, 562,564 Kozolec navadni jelen Seno 200 10 PRIVABLJALNO 475 1231 VRHNIKA 61852 Jelovec ZAPLANA - 2000 945 Avtomatska krmilnica navadni jelen Koruza 200 10 PRIVABLJALNO 476 1231 VRHNIKA 61852 Jelovec ZAPLANA - 2000 945 Avtomatska krmilnica navadni jelen Sadje 300 10 PRIVABLJALNO 477 1231 VRHNIKA 67551 Svinjske mlake ŽAŽAR - 1990 436/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Koruza 200 10 PRIVABLJALNO 478 1231 VRHNIKA 70042 Raskovec-medved VRHNIKA - 2002 402/176 Avtomatska krmilnica zveri Koruza 400 25 PRIVABLJALNO 479 1231 VRHNIKA 67551 Svinjske mlake ŽAŽAR - 1990 436/1 Avtomatska krmilnica divji prašič Sadje 200 10 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 480 1231 VRHNIKA 71752 Kavce VELIKA LIGOJNA - 1998 1631 zveri izvora 50 5 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 481 1231 VRHNIKA 71753 Pri rezervoarju VERD - 2003 854/1 zveri izvora 50 5 PRIVABLJALNO Odpadki živalskega 482 1231 VRHNIKA 71754 Štale STARA VRHNIKA - 2001 2502 zveri izvora 50 5 PRIVABLJALNO BLATNA BREZOVICA - Odpadki živalskega 483 1231 VRHNIKA 75554 Pri Smreki 1997 2099/647 Korito zveri izvora 50 5 PRIVABLJALNO 484 1231 VRHNIKA 75552 Kavce VELIKA LIGOJNA - 1998 1632/1 Krmni valj divji prašič Koruza 200 5 PRIVABLJALNO 485 1231 VRHNIKA 75552 Kavce VELIKA LIGOJNA - 1998 1632/1 Krmni valj divji prašič Sadje 300 5 PRIVABLJALNO

Območno združenje upravljavcev lovišč Zahodno visoko kraškega lovsko upravljavskega območja Kosovelova 35, p.p. 20 5280 Idrija

Datum: 27.02.2020

Zapisnik 27. seje izvršnega odbora OZUL ZVK LUO

Prisotni člani IO OZUL ZVK LUO: Marjan Brus, Bojan Breitenberger , Bruno Brajlih, Danilo Štekar, Janez Petek, Andrej Ferlinc. Nadzorna komisija OZUL ZVK LUO: Milivoj Hlede predsednik NK. Ostali vabljeni prisotni: Iztok Koren ZGS, Jože Kovač, Emil Miklavčič predsednika komisij za divjad, Anton Iskra predsednik kandidacijske komisije, Primož Bone predsednik komisije za divjad in tajnik. Opravičeno odsotni: Igor Polanc, Emanuel Vidmar člana IO, Miran Štrukelj, Matej Cej predsednika komisije za srnjad. Odsotni vabljeni: Igor Zadravec član IO, Robert Bratina predsednik komisije za muflone. Glede na število prisotnih članov IO OZUL-a je v skladu s Pravili OZUL ZVK LUO Izvršni odbor je sklepčen. Predsednik pove, da lahko nadaljujemo z sejo, ki se je vršila v torek 27.2.2020 s pričetkom ob 18,00 uri v prostorih ZGS KE Idrija, Trg Sv. Ahacija 2 v Idriji. Predsednik IO OZUL-a pozdravi prisotne ter prosi za pripombe na dnevni red iz vabila.

Predlog dnevnega reda: 1. Usklajevanje z ZGS glede plana 2020 2. Pregled sklepov 26 redne seje I.O. 3. Finančno poročilo 2019 4. Finančni plan 2020 5. Poročila komisij in nadzornega odbora 2019 (komisije za: srnjad, jelenjad, muflon, gams, divji prašič in mala divjad.) 6. Poročilo kandidacijske komisije za volitve OZUL-a mandatnega obdobja 2020-25. 7. Poslovnik o finančnem poslovanju 8. Razstava trofej izvzete jelenjadi in ostale v rangu medalje, ter trofeje medveda. 9. Priprava za sklic volilnega Zbora upravljavcev, določitev lokacije sklica in okvirni datum. 10. Razno

Ker ni bilo dopolnitev oziroma spreminjanja dnevnega reda se sprejme naslednji sklep.

Sklep 1.: Navzoči člani IO OZUL ZVK LUO se strinjajo s predlaganim dnevnim redom.

Ad1: Usklajevanje z ZGS glede plana 2020

V zadevi usklajevanja LGN za leto 2020 z načrtovalcem iz ZGS je v uvodni besedi predsednik IO na kratko opisal namen po predhodno poslani dokumentaciji za to točko dnevnega reda, nato je predal besedo Iztoku Koren. Ta je v nadaljevanju povedal, da kar se bomo danes s tukaj navzočimi dogovorili bo on zagovarjal na

1

svetu zavoda oziroma z ostalimi udeleženci v postopkovni proceduri sprejema. Območja volka se bo razširilo na več lovišč, veljale bodo večje tolerance v zadevi realizacije plana, kot so bila do sedaj, tako, da bi predloge družin upoštevali v čim večji možni miri ter v smislu ne ustvarjanja konflikta z ostalimi, ki želijo večje izvzeme divjadi, skratka ostali bi pri istem planu kot leta 2019 razen nekaj izjem kjer bi upravičeno spreminjali predloge plana lovišč ob preseženi realizaciji odstrela. Podrobne tolerance v zadevi dovoljenih odstopanj, bodo zapisane v osnutku letnega načrta za leto 2020, ki bo objavljen na spletni strani ZGS. V razširjeni razpravi s prisotnimi predsedniki komisij in tolmačenju predstavnika ZGS se je izoblikoval usklajen predlog skupnega plana odstrela velike in male divjadi, ki ga bodo komisije za posamezno vrsto divjadi razdelile med upravljavke lovišča v OZUL-u, kot sledi v spodnji tabeli. divjad predlog usklajen plan Odstopanje obmo- Odstopanje ostalo LD OZUL - ZGS čje volka srna 2428 2500 -20% +15% navadni jelen 557 600 -25% damjak 1 Ne planiramo muflon 82 82 25% +15% gams 381 370 -20% +15% divji prašič 1244 1400 + neomejeno najmanj 23% reprod. razreda lisica 500 500 jazbec 170 170 Kuna zlatica 6 Ne planiramo samo evidentiramo kuna belica 94 100 poljski zajec 214 215 fazan 83 83 Poljska jerebica 0 Ne planiramo raca mlakarica 146 150 sraka 59 60 šoja 449 450 siva vrana 149 150 šakal 28 Ne planiramo - predvideno 15 kos nutrija 50 Ne planiramo Navadni polh 412 Ne planiramo Na koncu predstavnik ZGS pove, da določila iz razdelilnika odstrela za posamezno vrsto divjadi, ki jih OZUL posreduje upravljavkam lovišč, ne smejo biti v nasprotju z določili iz LGN OZUL-a, ki ga sprejme in potrdi minister pristojen na MKGP, saj v določenih primerih kršitev določil, se upoštevajo zapisi iz slednjega, oziroma LGN OZUL-a. V nadaljevanju se je razpravljalo o ocenjevanju starosti jelenjadi v upravljavkah lovišča, kjer so uplenjeni. Tajnik je še izpostavil smiselnost podaljšanja odločb v zadevi izrednega posega v populacijo divjega prašiča izven lovne dobe, ter uporabo umetnih virov svetlobe za odstrel te divjadi. Po koncu te točke dnevnega reda je načrtovalec ZGS in nekateri predsedniki komisij zapustili sejo. Na podlagi obširnih razprav v tej točki dnevnega reda so se izoblikovali naslednji sklepi. Sklep 2.: Navzoči člani na seji IO OZUL ZVK LUO se strinjajo, da komisija OZUL-a starost jelenjadi po obrabi zobovja oceni v upravljavkah lovišča ob letnem pregledu kategorizacije. Soglasno sprejeto.

Sklep 3.: Navzoči člani na seji IO OZUL ZVK LUO se strinjajo s usklajenim planom odstrela divjadi za leto 2020 in ga podprejo. Soglasno sprejeto.

2

Ad2: Pregled sklepov 26 redne seje I.O. Pregled osnutka zapisnika zadnje seje predstavi tajnik. Zapisnik je bil posredovan vsem članom IO pred sejo kot delovno gradivo. V razpravi o sklepih iz zapisnika je izpostavljeno dejstvo, da sklep št.2 pod Ad1 ni realiziran v zadevi pošiljanja zapisnika članicam. Vzrok temu je to, da je daljše obdobje med sejami, ko so vsi dogovori že realizirani ter kot taki brez visoke pomembnosti za članice. A. Ferlinc poudari, da kljub temu se pošlje članicam vse zapisnike. Na vsebinski zapis iz zapisnika prisotni člani IO nimajo pripomb, posledično se sprejme naslednji sklep. Sklep 4.: Navzoči člani IO OZUL ZVK LUO se strinjajo z zapisnikom 26 seje IO OZUL-a, tako, da se ga skupaj s ne poslanim zapisnikom 25 seje IO OZUL-a posreduje članicam.

Ad3: Finančno poročilo 2019

V zadevi finančnega poročila predsednik IO poroča o stanju na TRR. Specifikacija posameznih prilivov in odlivov je prikazana po postavkah in članom IO poslana, kot delovno gradivo koncem leta 2019. Podrobno je tolmačena s strani predsednika IO. Povzetek priloge je prikazan na spodnji tabeli.

Predlog prihodkov in odhodkov za leto 2019 ODHODKI Vrsta stroška Plan v € Realizacija v € Prevozni stroški na seje IO - do 7 sej letno 1.200,00 1.016,02 Dnevnice komisije za oceno odstrela in izgub 100,00 149,52 Stroški ZLD Idrija 600,00 600,00 Prevozni stroški komisije za oceno odstrela in izgub 1.700,00 1.203,24 Izdelava medalj za trofeje 100,00 79,54 Bančni stroški, pisarniški material , poštnina 1.000,00 253,11 Letni posvet gospodarjev in izdelava pregleda odstrela 500,00 420,00 Domena zvk-luo.si 150,00 114,55 Stroški reprezentance 700,00 55,97 Stroški priprave razstave jelenjad in izdelave kataloga 2.300,00 2.577,29 Rezervni sklad 4.765,79 Zbor upravljavk OZUL 500,00 0,00 Strelska tekma članic 1.000,00 1.046,20 Plačilo vzorcev 1.532,00 1.402,00 Knjigovodske storitve - nagrada 600,00 850,00 Skupaj stroški OZUL 16.747,79 9.767,44 PRIHODKI Vrsta prihodka Plan € Realizacija v€ Stanje na TRR na 31.12.2018 9.780,95 Stanje na TRR na 09.12.2019 5.211,61 Članarina 5.500,00 4.901,93 Proračun RS 1.532,00 1.532,00 Skupaj prihodki OZUL 16.812,95 Idrija, 23.12.2019 Po seznanitvi članov IO in nadzorne komisije v zadevi financ, ni bilo vprašanj zato se je sprejme sklep.

3

Sklep 5.: Navzoči člani izvršnega odbora se seznanijo z finančnim stanjem in poročilom. Soglasno sprejeto.

Ad4: Finančni plan 2020

Sklep6.: Člani IO, ki so prisotni na seji se seznanijo s finančnim planom za leto 2020, ter ga soglasno potrdijo.

Ad5: Poročila komisij in nadzornega odbora 2019 (komisije za: srnjad, jelenjad, muflon, gams, divji prašič in mala divjad.) Poročila komisij za posamezno vrsto divjadi niso dostavljena razen za srnjad, ker tudi ne spadajo v časovno obdobje za oddajo, komisije morajo oddati poročila za pretekalo leto do posveta gospodarjev, kar se jih smiselno uporabi za zbor upravljavcev. Ob zaključku leta poda poročilo nadzorna komisija, ki ga tudi pripravi kot sledi v nadaljevanju. Poročilo je bilo članom posredovano pred sejo kot delovno gradivo, poleg realizacije odstrela velike divjadi po loviščih.

4

OZUL ZVK LUO Nova Gorica,24.1.2020 Nadzorna komisija

OBMOČNEMU ZDRUŽENJU UPRAVLJALK LOVIŠČ ZV LUO

FINANČNO POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2019 Po podatkih, ki so nam bili posredovani dne 24.1.2020 je finančno poslovanje v letu 2019 naslednje: Stanje sredstev na TRR na dan 31.12.2019: 4.851,93 € Stanje sredstev na TRR na dan 31.12.2018: 9.780,95 €

Prihodki 2019: Članarina 2019 5.467,84 € Proračun RS 1.532,00 € Pobot za leto 2018 320,00€ Skupaj 7.319,84€ Odhodki 2019: Obveznosti iz poslovanja 11.928,86€ Pobot za leto 2018 320,00€ Skupaj 12.248,86€

Poslovni rezultat: Prihodki 2019 in sredstva na TRR 31.12.2018 7.319,84€+9780,95€ = 17.100,79€ Odhodki 2019 in sredstva na TRR 31.12.2019 12.248,86€+4.851,93€ = 17.100,79€ Finančni rezultat v letu 2019 prikazuje več odhodkov kot prihodkov, vendar je to tudi posledica konsolidacije finančnega stanja preteklih let. Leto 2019, je po nam znanih podatkih, zaključeno z poravnanimi obveznostmi in terjatvami. Največji odhodki so iz naslova povračila potnih stroškov v višini 2.587,20€, stroški razstave odvzete divjadi 2.656,83€ in stroški gostovanja na TRR ZLD Idrija v višini 1.450,00€. Zavedati se moramo, da je edini prihodek združenja članski prispevek članic, ki znaša 5.450,0€ letno. Vse ostalo ( proračun RS ) se sicer šteje kot prihodek združenja, vendar je istočasno tudi odhodek povečan za bančne stro- ške. Postavlja se vprašanje kritja stroškov Komisije za kategorizacijo odvzema divjadi iz lovišč. Komisija je organ, ki ga imenuje in postavlja država, delovanje komisije in vsi njeni stroški pa bremenijo proračun združenja. Poleg tega pa je naše združenje edino, ki ima uveljavljeno kategorizacijo nekaterih vrst divjadi centralizirano, čeprav zakonodaja tega ne predpisuje ( predpisuje kategorizacijo v posamezni upravljavki lovišča), kar še povečuje stro- ške združenja. Vsekakor se bodo morali novoizvoljeni organi združenja resno soočiti z bodočim finančnim poslo- vanjem. Nadzorna komisija: Slavko Rupnik, član, Marko Rupnik, član, Milivoj Hlede, predsednik.

5

lovišče srna navadni jelen muflon gams divji prašič P R % P R % P R % P R % P R % KANAL 84 79 94,05% 46 48 104,35% 14 10 71,43% 3 2 66,67% 70 94 134,29% MOST NA SOČI 50 47 94,00% 10 9 90,00% 52 48 92,31% 4 4 100,00% 24 44 183,33% DOBROVO 110 103 93,64% 13 17 130,77% 4 2 50,00% 75 87 116,00% SABOTIN 76 74 97,37% 8 5 62,50% 6 5 83,33% 130 156 120,00% ANHOVO 58 56 96,55% 13 11 84,62% 7 6 85,71% 110 161 146,36% GRGAR 68 65 95,59% 20 18 90,00% 11 6 54,55% 80 155 193,75% ČEPOVAN 100 87 87,00% 20 20 100,00% 20 18 90,00% 16 17 106,25% 15 40 266,67% TREBUŠA 30 30 100,00% 15 15 100,00% 4 4 100,00% 16 14 87,50% 11 14 127,27% GORICA 144 134 93,06% 4 6 150,00% 20 18 90,00% 221 292 132,13% LIJAK 100 86 86,00% 5 2 40,00% 1 15 11 73,33% 125 183 146,40% TRNOVSKI GOZD 118 120 101,69% 28 22 78,57% 5 3 60,00% 30 30 100,00% 20 15 75,00% ČAVEN 94 102 108,51% 13 8 61,54% 1 7 7 100,00% 70 82 117,14% HUBELJ 100 101 101,00% 5 3 60,00% 1 12 13 108,33% 32 54 168,75% KOZJE STENA 48 49 102,08% 6 5 83,33% 7 5 71,43% 2 11 550,00% KREKOVŠE 46 43 93,48% 25 25 100,00% 16 15 93,75% 5 4 80,00% IDRIJA 52 48 92,31% 12 12 100,00% 21 21 100,00% 6 6 100,00% JELENK 102 88 86,27% 25 22 88,00% 0 34 38 111,76% 5 30 600,00% VIPAVA 54 48 88,89% 7 3 42,86% 13 14 107,69% 20 18 90,00% COL 92 84 91,30% 25 17 68,00% 11 14 127,27% 22 20 90,91% JAVORNIK - ČRNI VRH 92 87 94,57% 13 13 100,00% 10 10 100,00% 3 3 100,00% DOLE NAD IDRIJO 94 96 102,13% 9 7 77,78% 16 15 93,75% 2 4 200,00% VOJKOVO 50 41 82,00% 13 7 53,85% 21 16 76,19% 25 20 80,00% NANOS 48 39 81,25% 13 10 76,92% 12 11 91,67% 18 15 83,33% HRENOVICE 70 68 97,14% 19 16 84,21% 19 17 89,47% 32 45 140,63% ČRNA JAMA 40 42 105,00% 20 19 95,00% 2 2 100,00% 23 35 152,17% BUKOVJE 50 51 102,00% 43 34 79,07% 2 12 26 216,67% PLANINA 60 58 96,67% 60 57 95,00% 5 5 100,00% 22 30 136,36% LOGATEC 104 106 101,92% 44 46 104,55% 7 8 114,29% 10 19 190,00% HOTEDRŠICA 120 112 93,33% 46 44 95,65% 0 1 3 2 66,67% ROVTE 100 102 102,00% 6 4 66,67% 6 6 100,00% 2 2 100,00% VRHNIKA 186 172 92,47% 14 11 78,57% 6 6 100,00% 5 4 80,00%

Sklep7.: Člani IO se seznanijo z poroči in jih soglasno sprejmejo. Ad6: Poročilo kandidacijske komisije za volitve OZUL-a mandatnega obdobja 2020-25. Izčrpno poročilo poda A. Iskra predsednik kandidacijske komisije na podlagi izpeljanih postopkov po skupinah upravljavk lovišč, kot predvideva poslovnik. Priloga je poročilo kandidacijske komisije. Poročilo Kandidacijske komisije ZVK LUO o poteku kandidacijskih postopkov Na podlagi sklepa 26. redne seje IO OZUL-a z dne 29.10.2019, je bila imenovana kandidacijska komisija v sestavi: 1. skupina lovišč: Anton Iskra, član LD Čaven 2. skupina lovišč: Gregor Kodela, član LD Krekovše. 3. skupina lovišč: Pavel Treven, član LD Hotedršica. Imenovana komisija se je sestala v Črnem vrhu Nad Idrijo v društvenih prostorih Lovske družine Javornik v torek 12.11.2019 Za predsednika kandidacijske komisije se v skladu z zadnjim stavkom 3. člena Poslovnika o kandidacijskih po- stopkih in izvedbi volitev v organe OZUL ZVK LUO je bil soglasno izvoljen Anton Iskra. V skladu z določili 8. člena Poslovnikom o kandidacijskih postopkov in izvedbi volitev v organe OZUL ZVK LUO je komisija sprejela sklepe in določila datume pred kandidacijskih postopkov po skupinah lovišč. Zapisnik s vsemi sprejetimi sklepi je bil posredovan vsem upravljavkam lovišč. Sestanki po skupinah so bili:

6

Tretja skupina 16.12.2019 v lovskem domu Hotedršica. Druga skupina 17.12.2019 v lovskem domu Javornik Črni Vrh. Prva skupina 18.12.2019 v lovskem domu Hubelj Ajdovščina TRETJA SKUPINA LOVIŠČ Vsi navzoči s glasovalno pravico soglasno potrdijo Radoša Burnik, Blaža Česnik in Danijela Markič, za člane Izvr- šnega odbora OZUL-a. Vsi navzoči z volilno pravico izvolijo Milana Fajdiga za člana nadzorne komisije OZUL-a. DRUGA SKUPINA LOVIŠČ Vsi navzoči z volilno pravico soglasno izvolijo Marjana Brus za predsednika Izvršnega odbora OZUL-a Vsi navzoči z volilno pravico izvolijo Marjana Brus, Igorja Polanc in Emanuela Vidmar za člane Izvršnega odbora OZUL Vsi navzoči z volilno pravico izvolijo Slavka Rupnik za člana nadzorne komisije OZUL-a. PRVA SKUPINA LOVIŠČ: Vsi navzoči s glasovalno pravico soglasno potrdijo Milivoja Hlede, Danila Štekar in Uroša Marinič za člane Izvr- šnega odbora. Vsi navzoči s glasovalno pravico soglasno potrdijo Stanislava Kos za člana Nadzorne komisije OZUL-a. Potek imenovanja kandidatov za organe je razviden iz zapisnikov pred kandidacijskih postopkov, ki so bili posre- dovani upravljavkam lovišča. Komisija je evidentirala tudi prispele kandidature za posamezne člane komisij in sicer:. Tretja skupina: Klemenčič Rok, Zlatko Kenda, Tušar Matjaž, Boškin Peter LD Jelenk Brajlih Bruno LD Hrenovice Japelj Simon, Luzar Metod LD Vrhnika Krajnc Marjan, Traven Pavel LD Hotedršica Logar Andrej LD Planina Vidmar Vinko LD Logatec Gerželj Dejan LD Črna jama Miklavčič Emil, Leskovec Miha LD Dole nad Idrijo Rupnik Bojan, Traven Jurij LD Rovte Druga skupina Vidmar Jožko, Peljhan Marjan, Polanc Mitjan LD Kozja Stena Močnik Klemen, Kovač Jožef LD Idrija Šuligoj Teodor, Jelerčič Janez, Bremec Ludvik, Bratuž Jožef, Winkler Boštjan LD Čepovan Zidarič Slavko, Alič Rok, Krivec Zlatko, Mohorič Maksimiljan LD Krekovše Rupnik Matjaž, Velikonja Vladimir, Murn Martin LD Javornik. Prva skupina Bone Primož LD Hubelj Bavdaž Slavko LD Most na Soči Miklavc Vladislav, Bernik Vasja, Skok Zdenko LD Kanal Benedetič Vladko LD Sabotin Počkaj Benjamin, Andlovec Robert LD Vojkovo Lesica Marko, Simčič Klavdij LD Dobrovo.

Sklep 8.: Člani IO OZUL-a se seznanijo s poročilom kandidacijske komisije. Soglasno sprejeto.

Ad7: Poslovnik o finančnem poslovanju V zadevi poslovnika o finančnem poslovanju za katerega je zbor upravljavcev s sklepom zadolžil IO, da ga pripravi, ter ob poslanem osnutku slednjega kot delovno gradivo je bilo v razpravi dogovorjeno, da

7

se za tozadevno poslovanje potrebuje kratek zapis s nekaj členi prilagojen našim potrebam. Namreč poslan osnutek je preobširen. Na podlagi razprave se je izoblikoval naslednji sklep.

Sklep 9.: Prisotni člani IO OZUL-a se dogovorijo, da zadevni poslovnik pripravijo skupno Maro B. Milivoj H. in Bojan B. Soglasno sprejeto.

Ad8.: Razstava trofej izvzete jelenjadi in ostale v rangu medalje, ter trofeje medveda. V poročilu pri tej točki dnevnega reda izčrpno poroča predsednik IO o samem poteku priprave na razstavo ter samo razstavo. Kot je v nagovoru na razstavi, pohvali vse, ki so sodelovali v izvedbi slednje. Dalje pove, da se je letos za zadevno prireditev porabilo občutno manj denarnih sredstev, kot prejšnja leta saj je bil katalog izdelan v elektronski obliki, ter poslan vsem upravljavkam lovišč v PDF zapisu. Možna je tudi povezava na spletni strani ZLD Idrija, kjer so tudi fotografije iz razstave. (spletna povezava https://www.zld-idrija.si/galerija.html in katalog https://www.zld- idrija.si/katalog_2020/mobile/index.html ) Predsednik posebej izrazi zahvalo članoma Emilu M in Brunu B, ki sta bila vseskozi prisotna pri pripravi. Poročano je tudi, da postaja problem zaradi velike številčnosti trofej za razstavo, ter, da mora IO v prihodnje temu posvetiti pozornost. Po izčrpnem poročilu se je sprejel sklep. Sklep 10.: Prisotni člani IO se seznanijo s poročilom zadevne razstave. Soglasno sprejeto. Ad9.: Priprava za sklic volilnega Zbora upravljavcev, določitev lokacije sklica in okvirni datum. V zadevi razprave na to temo se je sprejelo naslednji sklep. Sklep 11.: Navzoči člani na seji IO OZUL-a se dogovorijo, da se bo redni in volilni Zbor upravljavcev izvedlo po posvetu gospodarjev v eni od upravljavk lovišč iz prve skupine. Soglasno sprejeto. Ad 10.: Razno. V razpravi zadnje točke dnevnega reda (omenjeno je bilo že v točki AD1.) tajnik OZUL-a predstavi že pripravljena dopisa v zadevi izrednega posega v populacijo divjega prašiča izven lovne dobe in uporabi umetnih virov svetlobe za odstrel zadevne divjadi, ter, da bi imeli naslednjo 28 sejo IO v prvi polovici aprila. Nato se sprejme naslednji sklep. Sklep 12 Navzoči člani IO podprejo da se oba dopisa v zadevi odstrela divjega prašiča in uporabi umetnih virov svetlobe pošlje na Direktorat za lovstvo pri MKGP. Soglasno sprejeto.

Ker ni bilo več razprave se seja zaključi ob 19:45 uri. Zapisal: Primož Bone Predsednik IO OZUL ZVK LUO Marjan Brus.

8

Datum: 13. marec 2020 Številka: 3401-1/2020

Zadeva: VABILO ZA ODDAJO PISNIH PRIPOMB NA OSNUTEK LETNEGA NAČRTA ZAHODNO VISOKO KRAŠKEGA LOVSKO UPRAVLJAVSKEGA OBMOČJA ZA LETO 2020

Zaradi širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in razglasitve epidemije v Republiki Sloveniji, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporočilo Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), da v letu 2020 izvede predstavitev osnutka LLUN ZVK LUO na sledeč način (priporočilo 341-4/2020/1 z dne 12.3.2020):

Javne predstavite se organizirajo tako, da se vsem vabljenim za vsak LLUN pošlje vabilo za oddajo pisnih pripomb do določenega datuma. Prav tako se določi dva termina za dodatna pojasnila po telefonu. Krajevno pristojna območna enota ZGS za vsak LLUN zbere pisne pripombe in nanje pisno odgovori. Vse pripombe in odgovore se zbere tudi v enotnem dokumentu, ki se objavi na spletni strani ZGS poleg osnutkov LLUN.

Osnutek načrta je objavljen na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije, z naslovom: http://www.zgs.si/delovna_podrocja/gozdne_zivali_in_lovstvo/letni_nacrti_lovsko_upr avljavskih_obmocij/index.html

Pisne pripombe oddajte do vključno 25. marca 2020 na e-naslov: [email protected]. Za ustne pripombe in dodatna pojasnila smo na voljo po telefonu 041 657 074 (Iztok Koren). Dodatna dva termina za sporočanje ustnih pripomb in za pojasnila sta 20.3.2020 in 23.3.2020 od 11:00 do 15:00.

Lepo pozdravljeni!

Pripravil: Vodja ZGS OE Tolmin mag. Iztok Koren, univ. dipl. inž. Edo Kozorog, univ. dipl. inž. gozd. gozd.

Priloga: seznam vabljenih

Tumov drevored 17, p.p. 102, 5220 TOLMIN Tel.: +386 (0)5 38-01-253, GSM: 041 657 074, www.zgs.si, e-pošta: [email protected] naslov prvo ime ulica pošta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Pri hrastu 18 5000 NOVA GORICA Kmetijsko svetovalna služba Kosovelova 8 5280 IDRIJA Društvo rejcev drobnice Kosovelova 8 5280 IDRIJA Društvo govedarjev Sivka Zadlog 9 5274 ČRNI VRH Podružnica kmečke zveze Slavko Strel Idrijske Krnice 35 5281 SPODNJA IDRIJA Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Vojkova 2 5280 IDRIJA Kmetijsko svetovalna služba Pri hrastu 18, Kromberk 5000 NOVA GORICA Društvo goriških živinorejcev Pri hrastu 18, Kromberk 5000 NOVA GORICA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 1000 LJUBLJANA Zavod za varstvo narave Območna enota Nova Gorica Delpinova 16 5000 NOVA GORICA Območno združenje upravljavcev lovišč Rafael Vončina Kosovelova 35 5280 IDRIJA Kmetijsko svetovalna služba Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠČINA Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Grčna 1, p.p. 7 5000 NOVA GORICA Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠČINA Dolores Čarga Lovska inšpektorica Trg Edvarda Kardelja 1 5000 Nova Gorica

Občina Tolmin Padlih borcev 2 5220 TOLMIN Občina Kanal Trg svobode 23 5213 KANAL Občina Brda Trg 25. maja 2 5212 DOBROVO Občina Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 1 5000 NOVA GORICA Občina Šempeter - Vrtojba Cesta Goriške fronte 11 5290 ŠEMPETER PRI GORICI Občina Ajdovščina Cesta 5. maja 6 a 5270 AJDOVŠČINA Občina Vipava Glavni trg 15 5271 VIPAVA Občina Logatec Tržaška cesta 15 1370 LOGATEC Občina Vrhnika Tržaška cesta 1 1360 VRHNIKA Občina Postojna Ljubljanska 4 6230 POSTOJNA Občina Idrija Mestni trg 1 5280 IDRIJA Društvo kmečkih žena Idrija - Cerkno Silva Rupnik Zadlog 36 5274 ČRNI VRH Društvo rejcev drobnice Goriške in Vipavske Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠČINA Društvo živinorejcev zgornje Vipavske Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠČINA Upravna enota Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 1 5000 NOVA GORICA Upravna enota Ajdovščina Vipavska cesta 11 b 5270 AJDOVŠČINA Upravna enota Tolmin Tumov drevored 4 5220 TOLMIN Upravna enota Vrhnika Tržaška cesta 1 1360 VRHNIKA Upravna enota Logatec Tržaška cesta 15 1370 LOGATEC Upravna enota Postojna Ljubljanska cesta 4 6230 POSTOJNA Upravna enota Idrija Študentovska ulica 2 5280 IDRIJA Zavod za gozdove Slovenije Večna pot 2 1000 LJUBLJANA Vsem krajevnim enotam na ZGS OE Tolmin (6) Vodja ZGS OE Tolmin Vodja odseka I Vodja odseka II

Vsa lovišča v ZVK LUO (31) posreduje OZUL IO OZUL (8) posreduje OZUL Vsem članom sveta ZGS OE Tolmin (9) Zavod za gozdove Slovenije OE Ljubljana Tržaška cesta 2 1000 Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije OE Postojna Vojkova 9 6230 Postojna Zavod za gozdove Slovenije OE Sežana Partizanska 49 6210 Sežana Zveza lastnikov gozdov Slovenije [email protected] Sindikat kmetov Gospodinjska ulica 6 1000 LJUBLJANA

2

Datum: 26. marec 2020 Številka: 3401-1/2020

Zadeva: ZAPISNIK O ODDAJI PISNIH PRIPOMB NA OSNUTEK LETNEGA NA ČRTA ZAHODNO VISOKO KRAŠKEGA LOVSKO UPRAVLJAVSKEGA OBMO ČJA ZA LETO 2020

Zaradi širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in razglasitve epidemije v Republiki Sloveniji, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporo čilo Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), da v letu 2020 izvede predstavitev osnutka LLUN ZVK LUO na slede č na čin (priporo čilo 341-4/2020/1 z dne 12.3.2020):

Javne predstavite se organizirajo tako, da se vsem vabljenim za vsak LLUN pošlje vabilo za oddajo pisnih pripomb do dolo čenega datuma. Prav tako se dolo či dva termina za dodatna pojasnila po telefonu. Krajevno pristojna obmo čna enota ZGS za vsak LLUN zbere pisne pripombe in nanje pisno odgovori. Vse pripombe in odgovore se zbere tudi v enotnem dokumentu, ki se objavi na spletni strani ZGS poleg osnutkov LLUN.

Rok za oddajo pisnih pripomb je bil 25. marec 2020. Dodatna dva termina za sporo čanje ustnih pripomb in za pojasnila sta bila 20.3.2020 in 23.3.2020.

Seznam vabljenih za oddajo pripomb je v prilogi tega zapisnika.

PRIPOMBA PREBIVALCEV IDRIJSKIH KRNIC Prebivalci Idrijskih krnic so še pred pozivom za oddajo pripomb na ZGS naslovili peticijo o velikih škodah po jelenjadi in pozivom da se na njihovem obmo čju mo čno pove ča odstrel jelenjadi. Opredelitev: Problematiko jelenjadi na Idrijskih krnicah sta obravnavala IO OZUL in ZGS na uskladitvenem sestanku 27.2.2020 v Idriji. Pripomba se upošteva, tako da se lovišču Jelenk poviša na črt odvzema jelenjadi za 60 %. Dolo čilo se vnese tudi v letni na črt.

PRIPOMBE MKGP MKGP je posredovalo tri pripombe. Pripombe so predstavljene v prilogi zapisnika. Opredelitev: Vse tri pripombe se je upoštevalo in vneslo v na črt.

PRIPOMBE mag. DOLORES ČARGA (lovska inšpektorica) Mag. Dolores Čarga je posredovala pet pripomb. Pripombe so predstavljene v prilogi zapisnika. Opredelitev: Pripombe pod to čkami 2, 3, 4, in 5 se upošteva in vnese v na črt. Pripombo pod to čko 1 se ne upošteva, tolerance biotehniških del ostanejo kot so zapisane v na črtu. Glavnina biotehniških del se namre č nanaša na krmljenje divjadi, katero pa želimo Tumov drevored 17, p.p. 102, 5220 TOLMIN Tel.: +386 (0)5 38-01-253, GSM: 041 657 074, www.zgs.si , e-pošta: [email protected] dolgoro čno zmanjšati, zato doseganje na črta krmljenja ni obveza. V na črt pa smo dodali dolo čilo, naj se krmljenje v teko čem letu izvaja samo na krmiš čih, ki so zapisana v letnem na črtu loviš ča. Lovska inšpekcija namre č ugotavlja, da se velikokrat (uradno) krmi tudi na krmiš čih izven na črta.

PRIPOMBE MILIVOJ HLEDE LD KANAL Milivoj Hlede je posredoval bolj razmišljanja in vprašanja kot konkretne pripombe, prikazane so v prilogi zapisnika. Opredelitev: Za pregled odstrela in izgub za leto 2020, ki bo januarja 2021, je bilo na usklajevalnem sestanku med IO OZUL in ZGS 27.2.2020 v Idriji, dogovorjeno, da se bo starost jelenjadi ocenjevala s strani komisije na pregledih po posameznih loviš čih in ne ve č ob pripravi razstave. V ta namen morajo loviš ča na družinski pregled prinesti tudi čeljusti in trofeje vseh jelenov. Mogo če je bilo to v na črtu nerodno zapisano in je popravljeno. Zapis, da se razstava trofej opravi tradicionalno na enem mestu izhaja iz odlo čitev OZUL. Ko se bo OZUL odlo čil, da razstave ve č ne bo prirejal, se bo zapis iz na črta brisal. Razmišljanje o muflonu je vsekakor na mestu (predvsem za trnovsko naselitev), bolj pa bo to razmišljanje prišlo v poštev pri pripravi novih dolgoro čnih lovskih na črtov v prihodnjem letu. Pri dolo čitvi odstrela fazanov ZGS upošteva predloge loviš č, saj gre v ve čini primerov za fazane ki se v naravo vlagajo.

PRIPOMBE LD NANOS LD Nanos je posredovala dve pripombi, prikazani sta v prilogi zapisnika. Opredelitev: Ne glede na nedoseganje na črta odvzema jelenjadi je na črt ostal enak na črtu iz preteklega leta predvsem zaradi usmeritve Strokovnega sveta ZGS, da ostane na črt odstrela po povišanju pred tremi leti enak do novega popisa gozdnega mladja, ki bo izpeljano v letošnjem letu. Odstrela jelenjadi nismo nižali tudi zaradi lokalno velikega vpliva jelenjadi na kmetijske površine. Tudi spolnega in starostnega razmerja v letošnjem letu nismo spreminjali. LD Nanos spada v obmo čje prisotnosti volkov, kjer pa je dopustna spodnja meja doseganja na črta odvzema jelenjadi pove čana na 25 %, kar lahko LD izkoristi v kolikor bi imela hude težave pri doseganju na črta.

PRIPOMBA KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA KGZ Nova Gorica je podal pripombo, ki je prikazana v prilogi zapisnika. Opredelitev: Na črt odstrela divjega praši ča se je pove čal tako v ZVK kakor tudi v TRI LUO, sicer pa je odstrel divjega praši ča navzgor neomejen.

ZAVOD ZA VARSTVO NARAVE RS OE NOVA GORICA Zavod za varstvo narave je na črt pregledal in nanj nima pripomb.

2

Lepo pozdravljeni!

Pripravil: Vodja ZGS OE Tolmin mag. Iztok Koren, univ. dipl. inž. Edo Kozorog, univ. dipl. inž. gozd. gozd.

Priloge: seznam vabljenih in pregled pripomb

3 naslov prvo ime ulica pošta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Pri hrastu 18 5000 NOVA GORICA Kmetijsko svetovalna služba Kosovelova 8 5280 IDRIJA Društvo rejcev drobnice Kosovelova 8 5280 IDRIJA Društvo govedarjev Sivka Zadlog 9 5274 ČRNI VRH Podružnica kme čke zveze Slavko Strel Idrijske Krnice 35 5281 SPODNJA IDRIJA Sklad kmetijskih zemljiš č in gozdov Vojkova 2 5280 IDRIJA Kmetijsko svetovalna služba Pri hrastu 18, Kromberk 5000 NOVA GORICA Društvo goriških živinorejcev Pri hrastu 18, Kromberk 5000 NOVA GORICA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 1000 LJUBLJANA Zavod za varstvo narave Obmo čna enota Nova Gorica Delpinova 16 5000 NOVA GORICA Obmo čno združenje upravljavcev loviš č Rafael Von čina Kosovelova 35 5280 IDRIJA Kmetijsko svetovalna služba Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠ ČINA Sklad kmetijskih zemljiš č in gozdov Gr čna 1, p.p. 7 5000 NOVA GORICA Sklad kmetijskih zemljiš č in gozdov Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠ ČINA Dolores Čarga Lovska inšpektorica Trg Edvarda Kardelja 1 5000 Nova Gorica

Ob čina Tolmin Padlih borcev 2 5220 TOLMIN Ob čina Kanal Trg svobode 23 5213 KANAL Ob čina Brda Trg 25. maja 2 5212 DOBROVO Ob čina Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 1 5000 NOVA GORICA Ob čina Šempeter - Vrtojba Cesta Goriške fronte 11 5290 ŠEMPETER PRI GORICI Ob čina Ajdovš čina Cesta 5. maja 6 a 5270 AJDOVŠ ČINA Ob čina Vipava Glavni trg 15 5271 VIPAVA Ob čina Logatec Tržaška cesta 15 1370 LOGATEC Ob čina Vrhnika Tržaška cesta 1 1360 VRHNIKA Ob čina Postojna Ljubljanska 4 6230 POSTOJNA Ob čina Idrija Mestni trg 1 5280 IDRIJA Društvo kme čkih žena Idrija - Cerkno Silva Rupnik Zadlog 36 5274 ČRNI VRH Društvo rejcev drobnice Goriške in Vipavske Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠ ČINA Društvo živinorejcev zgornje Vipavske Goriška cesta 23 b 5270 AJDOVŠ ČINA Upravna enota Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 1 5000 NOVA GORICA Upravna enota Ajdovš čina Vipavska cesta 11 b 5270 AJDOVŠ ČINA Upravna enota Tolmin Tumov drevored 4 5220 TOLMIN Upravna enota Vrhnika Tržaška cesta 1 1360 VRHNIKA Upravna enota Logatec Tržaška cesta 15 1370 LOGATEC Upravna enota Postojna Ljubljanska cesta 4 6230 POSTOJNA Upravna enota Idrija Študentovska ulica 2 5280 IDRIJA Zavod za gozdove Slovenije Ve čna pot 2 1000 LJUBLJANA Vsem krajevnim enotam na ZGS OE Tolmin (6) Vodja ZGS OE Tolmin Vodja odseka I Vodja odseka II

Vsa loviš ča v ZVK LUO (31) posreduje OZUL IO OZUL (8) posreduje OZUL Vsem članom sveta ZGS OE Tolmin (9) Zavod za gozdove Slovenije OE Ljubljana Tržaška cesta 2 1000 Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije OE Postojna Vojkova 9 6230 Postojna Zavod za gozdove Slovenije OE Sežana Partizanska 49 6210 Sežana Zveza lastnikov gozdov Slovenije [email protected] Sindikat kmetov Gospodinjska ulica 6 1000 LJUBLJANA

4 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DIREKTORAT ZA GOZDARSTVO IN LOVSTVO Sektor za lovstvo

Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 91 44 F: 01 478 90 21 E: [email protected] www.mkgp.gov.si

Številka: 3410-6/2020 Datum: 24. 3. 2020

Zadeva: Pripombe na osnutek Letnega na črta za XII. Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko obmo čje za leto 2020

Spoštovani, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) smo pregledali osnutek naslovnega na črta (v nadaljevanju: LLUN) in podajamo slede če pripombe:

1. V poglavju »3.3 Škode od divjadi« v to čki B na podro čju »ŠKODA NA PREMOŽENJU« (škode na nelovni površini) za prvim stavkom dodajte slede čo poved: »Na podlagi sodne prakse Republika Slovenija ne odgovarja za škodo na premi čnih stvareh, ki se nahajajo na nelovnih površinah npr. kokoši v kokošnjaku.«.

2. Predlagamo, da se v poglavju »4.6 Divji praši č« pod to čko »4.6.5 Ukrepi in usmeritve« za zadnjim odstavkom doda slede če besedilo: »Upravljavci loviš č so dolžni upoštevati Obvezno navodilo o obvezni prijavi najdbe vsakega poginulega divjega praši ča ter o postopkih ob ugotovitvi sprememb zdravstvenega stanja v populaciji divjih praši čev, na podlagi katerih bi lahko posumili na možno prisotnost afriške praši čje kuge (APK), katerega je izdalo MKGP. Po dolo čilih tega navodila mora lovec, ki v naravi najde poginulega divjega praši ča (ne glede na vzrok pogina npr. neznan vzrok, bolezen, krivolov, povoz cesta, povoz, železnica, zveri, poškodba) o tem obvestiti Center za obveš čanje na telefonsko številko 112 . Upravljavci loviš č naj lovce tudi informirajo o primernih ravnanjih za prepre čevanje oziroma zmanjšanje tveganja za vnos bolezni. Še zlasti morajo biti o primernih ravnanjih seznanjeni lovci – lovski turisti, ki lovijo v državah, kjer je APK že prisotna, pa tudi ostalih državah, saj se virus APK zaradi svoje dokaj velike obstojnosti izven gostitelja (praši ča) prenaša tudi z kontaminirano opremo, obleko, ter mesnimi izdelki.«.

3. V poglavju »4.17 Šakal« na koncu poglavja dodajte stavek: »Izpla čevanje odškodnin za škodo, ki jo povzro či šakal po 1. 5. 2020 bo prav tako prevzela država v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ki je v postopku sprejema v Državnem zboru RS), in sicer v prehodnem obdobju treh let, ne glede na odškodninsko odgovornost v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu.«.

Ker javni uslužbenci MKGP zaradi prepre čevanja širjenja Koronavirusa COVID-19 delamo od doma, vam posredujemo pripombe v nepodpisanem dokumentu.

Pripravili: mag. Urška Srnec vodja sektorja Sašo Novinec višji svetovalec I dr. Matevž Adami č višji svetovalec III

5 PRIPOMBE NA LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI NA ČRT ZA XII. ZAHODNO VISOKO KRAŠKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMO ČJE ZA LETO 2020

1. Poglavje 3.2 Na črtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi Biotehniški ukrepi: Na črt biotehniških del se ne sme presegati za ve č kot 15% v okviru LUO in ga ni potrebno dosegati. To dolo čilo naj se spremeni v: Na črt biotehniških del je potrebno dosegati, ni pa ga dovoljeno presegati. V odstavku pod preglednico 3.2.2 naj se črta stavek: Kvoto dovoljenih krmiš č lahko loviš ča presegajo za 1 krmiš če, ki pa mora biti zavedeno v letnem na črtu loviš ča. 2. Poglavje 4.6.5 Popravi naj se letnico iz 2019 v 2020. 3. Poglavje 4.7.5. Dopustna odstopanja pri lisici naj se spremeni, tako da se glasi: Na črt odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100% 4. Poglavje 4.8.5. Dopustna odstopanja pri jazbecu naj se spremenijo: Na črt odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100% 5. Poglavje 4.16.5 3. odstavek naj se v celoti spremeni v: Pri sraki na črta odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100%. Za sivo vrano in šojo je v loviš čih kjer se pojavlja ve č škode po sivi vrani ali šoji na črt odvzema potrebno dosegati. V loviš čih kjer škode po sivi vrani ali šoji ne beležijo na črta odvzema ni potrebno dosegati, lahko pa se ga preseže za do +100%.

Mag. Dolores Čarga

6 Pozdravljen Na osnutek nimam nekih pripomb in je po mojem v redu. Prosil bi za tolmačenje oz. pojasnitev predzadnjega stavka 4.odstavka na 41.strani (poglavje jelenjad) kjer piše... Tu dostavijo vse trofeje jelenov 1+ in starejših. Nadalje me zanima zapis v zadnjem stavku istega odstavka in strani kjer je navedeno: Razstava trofej jelenov se opravi tradicionalno na enem mestu. Razmisliti je potrebno o stroških razstave in kdo jih bo pokril? OZUL ZVK LUO jih glede na prihodke nima. V poglavju Muflon, glede na predlagan količinski odvzem mislim, da bi bilo smiselno razmišljanje ali je s to vrsto lovne divjadi še smiselno gospodariti, saj konec koncev niti ni avtohtona divjad. Poleg tega pa je vse večja prisotnost zveri ( volk, šakal, medved). Verjetno je bolje, da se pospeši odvzem z odstrelom, kot da zadeve počistijo zveri. V poglavju male divjadi Fazan, je glede na to, da se je v zadnjih letih porabilo več kot 10.000,0€ denarja slovenskih lovcev in dodatnih vlaganj fazanov v lovišča posameznih upravljalk lovišč, je plan odvzema 83 kos prenizek. Vprašanje: v kolikšni meri je ZGS kot načrtovalec sodeloval pri projektu revitalizacije male divjadi ( beri fazanov) v Vipavski dolini in kje so nepovratna sredstva. Lpmh

Milivoj hlede

7 LOVSKA DRUŽINA N A N O S

Vipava, 25.3.2020

Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin Tumov drevored 17

5220 Tolmin

ZADEVA: Pripombe na osnutek načrta ZVK LUO 2020

Pripomba k točki 4.2.5. Ukrepi in usmeritve:

1. Glede na nedoseganje načrta izvzema v zadnjih letih je načrt izvzema previsok vsaj za 10-15 %.

2. Spolno razmerje 44,74 : 55,26 (teleta so izvzeta) je na območju s stalno prisotnostjo volka dolgoročno nevzdržno. Predlagamo spolno razmerje 52 : 48 za osrednje območje in 48 : 52 za robno območje.

Lovski zdravo,

LD Nanos Ambrožič Miloš

8 Pozdravljeni, glede na porazno situacijo na terenu, sva terenska kmetijska svetovalca mnenja, da bi bilo potrebno pove čati odstrel divjega praši ča, lp!

Maja Pižmoht

Maja Pižmoht, dipl.inž.zoot.

Terenska kmetijska svetovalka

KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA

Oddelek za kmetijsko svetovanje izpostava Idrija

e-pošta: [email protected]

splet: www.kmetijskizavod-ng.si

Tel.: +386 (0)5 3772254

9 ZAVOD z-a COZDOVE sLovENlf E 0bmoina enota Tolmin

Sifra: 900-1212020'2 Datum: 3. 4.2020 ZAPISNIK 3' 4' 2020 do 12:00 ure 3. korespondendne seie sveta oE Tolmin od 1. 4. 2020 do

enota Tolmin je b1l9 dne 24' 3' 2020 po e lanom Sveta Zavodaza gozdove Slovenije - Obmocna sejo sveta zGS OE Tolmrn, kije po5ti poslano uroiro in ustlezno gruoiuo ,;i. ror.rpondencno razmer v drzavi zaradi preventivnih ukrepov bila sklicana nu [oi"rponoeneni"nae in zaradi izrednih zaradi ogroZania virusa COVID-19' sklepi: predsednrk sveta oE Tolmin ugotavlja, da so bili soglasno sprejeti naslednji

Tolmin leto 2019' Sklep 5t. 12: Potrdi se Porodilo o delu Obmo6ne enote za predlog predlog finanEnega naErta zalelo 2020' Sklep 5t. 13: Potrdi se programa dela in lovsko upravliavsko obmo6ie Sklep 5t. 14: Dolo6i se Predlog Letnega na6rta za Triglavsko za leto 2020- lovsko Dolodi se predlog na9!-a zazahodno visoko krasko sklep 5t. 15: -Letnega upravliavsko obmoEie za leto 2020'

Obrazloiitev: navedenih sklepov glasovalo vseh 9 Ugotavlja se, da je do predvidenega.6as a,zAu sprejetje kar pomeni, da so bili sprejeti sklepi soglasno' Jfunou iveta OE-ZGS, z vedino glasov poslovnika doloca, da svet zavidarpr"j"ru sklepe in druge odlocitve 12. clen s'12' clenom Poslovnika vseh 6lanov. Glede na predhodno rgoWtlena dejstva, se.v skladu svoji 3. korespondendni seji sprejel vse ugotavlja, da je svet iaioaa za gozd5ve-Oe fofrin na predlagane sklePe soglasno.

Zapisala: . y ....- SonliOrO"rEPek ZuZi6 T Klemen Savli Ult :,-i"i;.. il'fr',,. Predsednik Sveta OE Tolmin rbt"f,,#HN,(Sffi Dd.r,.' I ,{"qffi;s=f) \ei,^-',rP/'