Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica
BIO LOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »LIG 2004«
IZD AL IN ZALOŽIL: Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana 2005 UREDILA in OBLIKOVALA: Irena Kodele Krašna TISK : Copigraf Faganelj d. o. o. NA KLADA: 150 izvodov
Tabor je bil izveden v okviru programa Gibanje znanost mladini pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, katerega je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za znanost.
Organizacija in izvedba tabora je potekala v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave OE Nova Gorica.
Tabor sta podprla:
OBĆINA KAN AL OB SOĆI
Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Kazalo
Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004«...... 5 Poroćilo o delu skupine za dvoživke ...... 9 Poroćilo koleopteriološke skupine...... 17 Poroćilo o delu kobilićarske skupine...... 25 Poroćilo o delu skupine za netopirje...... 31 Poroćilo skupine za plazilce ...... 39 Poroćilo ornitološke skupine ...... 48 Poroćilo botanićne skupine...... 52 Poroćilo geološke skupine ...... 57 Udeleženci biološko raziskovalnega taboraNapaka! Zaznamek ni definiran.
4 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004«
Z biološko raziskovalnimi tabori za osnovnošolce in srednješolce v zahodni Sloveniji je pred desetimi leti začela Zveza prijateljev mladine Ajdovščina, potem pa je njihovo organizacijo prevzela Zveza za tehnično kulturo Slovenije v okviru programa Gibanje znanost mladini. Letos je pri organizaciji prvič sodeloval tudi Zavod RS za varstvo narave s svojo območno enoto v Novi Gorici.
Tokratni biološko raziskovalni tabor se je odvijal od 5. do 10. julija na Ligu. To je majhna vas na Kolovratu, grebenu med Sočo in Idrijo, ki mu pravijo po istoimenskem naselju tudi Kambreško. Lig smo izbrali zato, ker je v neposredni bližini ekološko pomembnega območja Korada – Kolovrat, v bližini pa je tudi več drugih ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (Natura 2000).
Tabora se je udeležilo 38 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije starih od 8 do 18 let, ki so delali v osmih različnih skupinah. Pod vodstvom mentorjev so raziskovali rastline, netopirje, ptice, plazilce, dvoživke, kobilice, hrošče ter kamnine in fosile. Najbolj so se posvetili Kolovratu in dolini reke Idrije, nekatere skupine pa so se podale tudi na Banjšice in druge bolj oddaljene lokacije. Območje Kolovrata in doline Idrije je slabo poznano, saj so se v preteklosti raziskovalci redko podali v tako oddaljene kraje ob državni meji, zato imajo podatki, ki smo jih dobili z delom na taboru, velik pomen.
Večina nas je spala v šotorih, ki smo jih postavili v sadovnjaku in na travniku ob šoli, nekateri pa so se namestili kar na odru dvorane KS Lig. V dvorani smo si uredili tudi laboratorije, v katerih so mladi raziskovalci nadaljevali svoje delo po povratku s terena. Iz sosednje stavbe, ki je bivša osnovna šola, je vsak dan omamno dišalo, saj je tu skrbel za potešitev naše lakote simpatičen kuhar Dantes. Ker pa so ga poleg kuhanja zanimali tudi ptiči, hrošči in še kaj, se je večkrat podal z nami na teren. Zaradi tega smo
5 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
včasih na kosilo malo čakali in še dobro, da je murva ob šoli obilno obrodila …
Dantes
Eden največjih problemov letošnjega tabora je bilo pomanjkanje mentorjev in avtomobilov, saj sta dva mentorja odpovedala tik pred začetkom tabora, dva pa nista imela prevoza. Iz zagate s pomanjkanjem mentorjev sta mi pomagala Maja, ki je imela kombi in je vzela v skupino za raziskovanje dvoživk kar osem udeležencev, ter Tomaž, ki je prišel samo na obisk, potem pa je pomagal botanični skupini cel teden. Skupine brez lastnega prevoza so nekaj terenov opravile peš, na bolj oddaljene lokacije pa sva jih prevažala s kuharjem. Tako nam je uspelo s skupnimi močmi rešiti na prvi pogled zelo hud problem.
Pri našem raziskovanju smo se veliko srečevali z domačini, ki so nam ljubeznivo priskočili na pomoč pri iskanju potokov, slapov, kalov, jam, ključev cerkva...
Na taboru pa nismo samo raziskovali. Ko je sonce najbolj grelo smo si privoščili ohladitev v reki Idriji, ob večerih smo se pomerili z domačini v košarki, preizkusili pa smo se tudi v modelarstvu
6 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
jadralnih letal. Primož je organiziral pravo tekmovanje med skupinami, mentorji pa smo ocenjevali kvaliteto izdelanih letal, dolžino njihovega leta in umetniški vtis metalcev letal. Tekmovanje smo vzeli malo za šalo, malo zares in se ob tem lepo zabavali.
Deset točk za umetniški vtis.
Mentorji so se preizkusili v metanju kamnitega diska. Foto: Irena Kodele Krašna
7 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Teden je bil kar hitro naokrog. Udeleženci tabora so ugotovili, da je tako aktivno učenje naporno, vendar tudi zabavno. Ob zaključku tabora smo staršem in domačinom z razstavo in predstavitvijo posameznih skupin pokazali, kaj smo počeli v minulem tednu. Mislim, da je bilo marsikomu žal, da ni mogel tedna preživeti z nami.
Tabor prav gotovo ne bi bil tako uspešen brez sodelovanja KS Lig, ki nam je odstopila dvorano in šolo, ter vseh krajanov, ki so nam na različne načine pomagali, zato se vsem na tem mestu še enkrat zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi občini Kanal, ki je krila del stroškov tabora, osnovni šoli Kanal za likovni material ter Agroindu Vipava, ki nas je založil z jogurti in drugimi njihovimi dobrotami.
Naj zaključim z besedami, s katerimi smo se ob zaključku tabora poslovili: »Nasvidenje naslednje leto!«
Irena Kodele Krašna Vodja tabora
Zaključna prireditev, foto: Tilen Persič 8 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo o delu skupine za dvoživke
Mentorica: Maja Cipot, univ. dipl. biol.
Ulica ob kanalu 14 a, 9000 Murska Sobota [email protected]
Udeleženci: Ana Vellacher, Bor Kavčič, Gašper in Gregor Kodele, Matevž Brataševec, Matija Stupar, Sonja Ota, Živa Kaligarič, Petra in Maruša Lesar ter Ana Nabergoj.
Izvleček: Skupina za dvoživke je bila letos med najštevilčnejšimi. Sprva je štela 7 udeležencev, vsak dan se nam je še kdo pridružil, kdaj tudi kdo »ušel« in na koncu je skupina štela 10 udeležencev. V petih terenskih dnevih smo uspeli pregledati precej veliko območje in našli kar 10 od skupno 19 v Sloveniji živečih vrst dvoživk. Najpogosteje najdena sta bila navadni močerad (Salamandra salamandra) ter hribski urh (Bombina variegata). Najbolj nas je razveselila najdbe dveh mladostnih osebkov redke in ogrožene laške žabe (Rana latastei) v dolini Idrije.
Uvod: Razširjenost dvoživk na območju letošnjega raziskovalnega tabora (širša okolica Liga) je slabo poznana, saj v preteklosti na tem območju še ni bila izvedena resnejša inventarizacija favne dvoživk. Tako je delo skupine za dvoživke na taboru v Ligu močno pripomoglo k poznavanju razširjenosti dvoživk v Sloveniji. Za boljše poznavanje razširjenosti dvoživk na tem območju potrebno izvesti resnejšo raziskavo v spomladanskem času, ko se večina dvoživk razmnožuje in so zaradi tega tudi bolj aktivne.
Območje dela: Večinoma smo raziskovali širšo okolico Liga. Med Idrijo na severo- zahodu, Sočo na vzhodu, Kambreškim na severu in Goriškimi Brdi na jugu. Dva krat smo se podali tudi na levi breg Soče, na planoto Banjšice. 9 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Metode dela: Delo skupine je potekalo na terenu, povečini podnevi in enkrat tudi ponoči, saj so odrasle dvoživke večinoma nočno aktivne. Namen dela skupine za dvoživke ni bilo zgolj ugotavljanje razširjenosti dvoživk, temveč je bilo predvsem pedagoško obarvano. Udeleženci so tekom tabora podrobneje spoznali biologijo dvoživk, se seznanili z metodami dela na terenu in z uporabo različnih določevalnih ključev za dvoživke. Za vzorčenje vodnih teles smo uporabljali vodne mreže različnih dimenzij. Z mrežami smo lovili predvsem ličinke dvoživk in tudi odrasle. Ujetim osebkom smo določili vrsto, razvojni stadij ter spol. Nemalokrat smo osebke določili že z opazovanjem ali poslušanjem njihovega oglašanja. Vse ujete osebke smo po določitvi izpustili na mestu ulova.
Dvoživkarji pri delu v »laboratoriju«, foto: urša Koce
Največ pozornosti smo namenili pregledovanju vodnih življenjskih okolij, ki so so na Primorskem redka in se večinoma pojavljajo kot 10 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
manjši izviri in gozdni potoki ter kali, ki jih je že mnogimi leti ustvaril človek. Pregledovali pa smo tudi kopenska življenjska okolja v njihovi okolici. Na cesti pa smo oprezali tudi za nesrečnimi dvoživkami, ki so med selitvami končale pod kolesi motornih vozil.
Seznam lokalitet:
OPIS LOKALITETE: Št. lokalitete, točna lokaliteta, najbližji kraj v Atlasu Slovenije (1: 50.000), stran v Atlasu Slovenije (1992), datum obiska
Cesta pod hišo Strmec 6, Lig; AS:119; 6.7.2004 Cesta S od domačije Lužarji, Banjšice; AS:120; 8.7.2004 Cesta ob reki Idriji, Zapotok; AS:119; 7.7.2004 Izvir Zdenec 100 m JZ pod vasjo Lig, Lig; AS:119; 6.7.2004 Izvir Podpač 200 m JZ pod vasjo Lig, Lig; AS:119; 6.7.2004 Izvir potoka J od zaselka Močila, Kambreško; AS:120; 9.7.2004 Kal Močilnik v Mrcinjah, ob odcepu za Ošlakarje, Banjšice; AS:120; 7.7.2004 Kal med travniki 290 m Z od središča vasi kanalski Vrh, Kanalski Vrh ; AS:120; 7.7.2004 Kal med travniki 250 m Z od središča vasi kanalski Vrh, Kanalski Vrh; AS:120; 7.7.2004 Kal J od ceste 290 m Z od zaselka Lohke, Banjšice; AS:120; 7.7.2004 Kal J od ceste 320 m Z od zaselka Lohke, Banjšice; AS:120; 7.7.2004 Korito Z pod hišo Markiči 6, Ukanje; AS:119; 5.7.2004 Korito S ob hiši Markiči 10, Ukanje; AS:119; 5.7.2004 Korito v zaselku Zarščina, Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Korito ob cesti Z od vasi Kanalski Vrh, Kanalski Vrh; AS:120; 7.7.2004 Korito ob cesti 30 m SZ od hiše Banjšice 37, Banjšice; AS:120; 7.7.2004 Mlake v gramozu ob Soči - greadbeno podjetje Tolmin, Tolmin; AS 100; 7.7.2004 Mlaka ob cesti Kanalski Vrh-Bate, 200 m J od vasi Kanalski Vrh, Kanalski Vrh; AS:120; 7.7.2004 Reka Idrija V od mejnega prehoda Mišček, Zapotok; AS:119; 6. in 8.7.2004 11 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Potok V od ceste v zaselku Mišček, Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Struga potoka ob cesti Z od zaselka Mišček, Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Potok ob cesti Mišček-Velendol 360 m SV od hiše Mišček 2, Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Potok ob cesti Mišček-Velendol 570 m SV od hiše Mišček 2, Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Potok od cesti JZ od zaselka Šeberjak, Ukanje; AS:119; 6.7.2004 Potok Domaček ob cesti 550 m V od vasi Morsko, Morsko; AS:120; 7.7.2004 Tolmun pod slapom Sovink pri zaselku Kras, Kambreško; AS:100; 9.7.2004
Del članov skupine za dvoživke z mentorico Majo, foto: Urša Koce
12 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Rezultati - Favnistični podatki po vrstah: okrajšave: f = samica, m = samec, ad = odrasli osebek, ki mu nismo določili spola, sad = spolno nezrel osebek, juv = mladosten osebek, larv = ličinka, ov = jajca oz. mrest
Salamandra salamandra (Linnaeus, 1758) – navadni močerad lok 3: 1 m + 1 mrtev ad; lok 4: 1 lar; lok 5: 7 lar; lok 6: 5 lar; lok 14: 10 lar; lok 19: 1 lar; lok 20: 1 lar; lok 22: 4 lar; lok 23: 20 lar; lok 24: > 500 lar; lok 25: 4 lar; lok 26: 20 lar
Triturus carnifex (Laurenti, 1768) – veliki pupek lok 6: 3m + 2f; lok 9: 2f; lok 15: 1 lar + 2f; lok 18: 1 ad
Triturus vulgaris meridionalis (Boulenger, 1882) – robati pupek lok 7: 1f; lok 26: 1 ad
Triturus alpestris (Laurenti, 1768) – planinski pupek lok 7: > 50 lar; lok 8: 1 lar: lok 16: 2 ad; lok 18: 3 lar
Bombina variegata (Linnaeus, 1758) – hribski urh lok 3: 5 ad; 9 lok: 1 f; lok 11: 3 ad; lok 12: 4 ov + 10 lar + 5 sad + 2m + 2f; lok 13: 3 ov + 1m; lok 15: 2m; lok 16: 10 lar; lok 20: 1 ad
Bufo bufo (Linnaeus, 1758) – navadna krastača lok. 1: 1 povožena f, lok 2: 1 f, lok 10: > 1000 lar, lok 19: 1 lar
Hyla arborea (Linnaeus, 1758) – zelena rega lok 7: 1 mrtva f; lok 17: >50 lar
Rana temporaria (Linnaeus, 1758) – sekulja lok 21: 1 mrtev m
Rana dalmatina (Bonaparte, 1840) – rosnica lok 8: 10 lar
Rana latastei (Boulenger, 1879) – laška žaba Lok 19: 2 juv 13 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Diskusija:
V času tabora (med 5.7 in 9.7.2004) je bilo popisanih 26 najdišč in na njih najdenih 10 od skupno 19 v Sloveniji živečih vrst dvoživk, od tega 4 vrste iz redu repatih dvoživk (Urodela) ter 6 vrst iz redu brezrepih dvoživk (Anura).
Julija je glavno paritveno obdobje dvoživk na že končano in odrasli osebki so povečini že zapustili vodna telesa in se razpršili po kopenskih habitatih (gozd, travnik). Tako smo po pričakovanjih v vodnih telesih odkrili večinoma ličinke in komaj preobražene osebke dvoživk ter bolj redko odrasle osebke, z izjemo pri vrstah za katere je značilen daljši zadrževalni čas ob vodah tudi tekom toplega dela leta, na primer hribski urh (Bombina variegata).
Hribski urh. Foto: Maja Cipot
14 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Najbolj pogosto najden pripadnik repatih dvoživk je bil navadni močerad (Salamandra salamandra), ki smo ga na 12 lokalitetah našli le v stadiju ličinke v tolmunih in izvirih manjših potokov. V kalih in napajalnih koritih za živino na Banjšicah pa smo naleteli na drug rod repatih dvoživk. Našli smo vse tri pri nas živeče predstavnike pupkov: velikega pupka (Triturus carnifex), planinskega pupka (Triturus alpestris) in podvrsto navadnega, robatega pupka (Triturus vulgaris meridionalis). Med brezrepimi dvoživkami, žabami, je bila naša najpogostejša najdba hribski urh (Bombina variegata). Našli smo jo na 9 loklitetah. Prav tako smo naleteli na predstavnike navadne kratače (Bufo bufo), zeleno rego (Hyla arborea) in predstavnike vseh treh rjavih žab (Rana sp.), ki živijo na tem delu Slovenije. Dokaj pogosti vrsti sta sekulja (Rana temporaria) in rosnica (Rana dalmatina), vendar smo ju mi našli le na dveh lokalitetah. Najbolj nas je razveselila najdba laške žabe (Rana latastei), katere mladostni osebek smo našli na bregu reke Idrije.
15 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Literatura:
Poboljšaj, K. & A. Lešnik, (2003). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge.
NÖLLERT, A.& C. (1992): Die Amphibien Europas: Bestimmung, Gefährdung, Schutz. - Kosmos Naturführer, Franck-Kosmos Verlags Stuttgart, 382 str.
VEENVLIET, P. & J. KUS VEENVLIET (2003): Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje, Zavod Symbiosis Grahovo, 47 str.
Urhov refleks. Foto: Maja Cipot
Za konec pa še pogruntavščina najmlajšega udeleženca skupine: »Urh je ana taka žaba, ke je po trebuhi ku močerad, po hrbti ku krastača an ku je ohrožen, nrdi taku!« (op.a.: Urh se v nevarnosti zvije v t. i. urhov refleks, ko s sprednjimi nogami prekrije oči in pokaže svarilno barvo trebuha.)
16 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo koleopteriološke skupine
Mentor: Andrej Kapla, študent biol.
Cesta H. Debelaka 21, 1430 Hrastnik
Udeleženci: Luka Jare, Nejc Rački, Jaka Sočan, Jan Štangelj
Od 5. 7. do 10. 7. 2004 je na Ligu (Kambreško) potekal Biološki raziskovalni tabor Lig 2004. Letošnje vremenske razmere niso najbolj primerne za entomološko raziskovanje, kar se je tudi izrazilo pri hroščih. Pestrost vrst je letos veliko manjša kot prejšnja leta, področje med Sočo in Idrijo pa je zelo slabo raziskano s hroščarskega stališča. Zato mislim, da bo potrebnih še nekaj let raziskav tega zelo zanimivega predela Slovenije.
Hrošči so največja skupina organizmov na Zemlji, temu primerno zapletena je tudi sistematika, zato smo se osredotočili na spoznavanje njihove ekologije. Proučevali smo suhe in mokre habitatne tipe, obiskali pa smo tudi jamo. Kot najbolj bogat habitat se je izkazal gozd, najbolj siromašen pa jama. Razloge zakaj je tako so udeleženci morali ugotoviti sami, kar jim je tudi uspelo. Ker naša skupina ni imela prevoza, smo večino terenov opravili peš, kar pomeni manj lokalitet, so pa zato bolj natančno raziskane.
Prvi dan smo se odpravili po okolici in nastavili nekaj pasti v bližnjem gozdu ter na travniku. Naučili smo se prepoznavati osnovne skupine hroščev, jih primerjali s posameznimi skupinami členonožcev in poiskali razlike med ostalimi žuželkami. Ponoči smo se odpravili v isti gozd in opazovali hrošče pri nočnem lovu, večina predatorskih vrst je namreč nočno aktivnih. Natančneje smo pregledali srednji del struge reke Idrije kjer živijo tipični prebivalci prodišč, poraščenih bregov in pravi vodni hrošči. Opravili smo tudi dva nočna lova s pomočjo modro-aktinijske luči, UV-svetloba namreč privablja žuželke. Na ta način je mogoče privabiti živali, ki jih sicer ne bi nikoli našli ali le z veliko sreče. En 17 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
večer smo se odpravili v Kanal, kjer smo luč nastavili ob Soči, en večer pa smo svetili na suhem travniku blizu Liga. Najbolj naporen teren za neizkušene pa je gotovo bil obisk jame Divja jama nad Plavmi (kat. št. 828). Tu smo si ogledali razlike med zunaj živečimi in jamskimi hrošči, ter spoznali kako sploh jama nastane. Poleg tega smo tekom tabora opravili več daljših tur po okolici in tako zavzeli skoraj vse habitatne tipe tega območja.
Hroščarji na terenu. Foto: Irena Kodele Krašna
Poleg hroščev smo raziskovali tudi pojoče škržade, saj smo te žuželke začeli natančneje proučevati šele pred kratkim. Zaradi slabe raziskanosti tega področja predlagam nadaljnje raziskave, ne samo entomofavne, temveč tudi ostalih skupin. Razlog za slabo raziskanost je gotovo zaprtost tega področja zaradi pretekle zgodovine, nezainteresiranosti strokovnjakov, slabe finančne politike inštitucij in splošno nepoznavanje terena.
18 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Terenskemu delu sledi naporno določanje hroščev, Foto: Irena Kodele Krašna
Preliminarni seznam hroščev
Legenda: žival 1 (1): rod - število vrst (število osebkov) žival 1: vrsta - število osebkov
Feleš, Žarščina, 660m, 9.7.2004 Helodidae: Elodes 1 (1) Scarabeidae: Hoplia farinosa 1 Cetonia aurata1 Elateridae: Limonius quercus 1 Agriotes acuminatus 1 Dastydae: Dastys 1 (2) Coccinelidae: Coccinella septempunctata 1 Mordelidae: Mordela 1 (1) Oedomeridae: Oedemera 2 (2) 19 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Scraptiidae: Anaspis ? (4) Cerambycidae: Pseudovadonia livida 2 Rutpela maculata 3 Agapanthia cardui 2 Chrysomelidae: Lachnaia 1 Cryptocephalus aureolus 1 Cryptocephalus hypochoeridisc 3 Curculionidae: Otyorhynchus bisulcatus 2
Idrija – Britof, VM80, 185m, 6.7.2004 Staphylinidae: Stenus 1 (1) Paederus 1 (1) Staphylinus tenebricosus 1 Elateridae: Athous 1 (1) Adrastus 1 (2) Zorochrus 1 (2) Dermestidae: Dermestes 1 (1) Cleridae: Trichodes apiarius 2 Mordellidae: Mordellistena 1 (1) Oedemeridae: Oedemera 1 (2) Scraptidae: Anaspis 1 (1) Paederus 1 (1) Geotrupidae: Anoplotrupes stercorosus 1 Scarabaeidae: Anoxia matutinalis 1 Oxythyrea funesta 1 Elateridae: Agrypnus murinus 2 Agriotes 1 (2) Throscidae: Trixagus 1 (1) Lampyridae: Lampyris nocticula 1 Lamphrohiza splendidula 1 Anobidae: Anobium 1 (1) Cleridae: Trichodes apiarius 1 Dasytidae: Danacea 1 (1) Dasytes 1 (1) Coccinellidae: Coccinella septempunctata 1 Mordellidae: Mordellochroa abdominalis 2 Oedemeridae: Oedemera 1 (1) Tenebrionidae: Laena wiennensis 1 20 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Cerambycidae: Grammoptera ruficornis 3 Pachytodes cerambyciformis 2 Alosterna tabacicolor 2 Pseudovadonia livida 1 Saphanus piceus 1 Chrysomelidae: Oreina bidentata 1 Smaragdina affinis 1 Neocrepidodera 1 (1) Curculionidae: Otiotrhynchus 1(1) Otiotrhynchus 1(1)
Lig, UM90, 600m, 6.7.2004 Silphidae: Silpha 1 (1) Lucanidae: Lucanus cervus 1 Cerambycidae: Patacorymbia fulva 1 Pseudovadonia livida 2 Curculionidea: Apoderius coryli 1 Otiorhynchus 1 (1) Liparus 1 (1) Scolytidae: Pityogenes 1 (2)
Kanal (Soča), UM90, 100m, 9.7.2004 Carabidae: Perileptus areolatus 1 Bembidion 1 (1) Omophron limbatum 5 Staphylinidae: Omalinae 1 (1) Deleaster dichrous 1 Paederus 1 (5) Medon 1 (1) Philonthus 1 (1) Aleocharinae ? (13) Lucanidae: Dorcus parallelopipedus 1 Scarabaeidae: Serica brunnea 1 Amphimallon solstitiale 1 Anomala 1 (1) Dryoptidae: Dryops ? (4) Elateridae: Athous haemorrhoidalis 1
21 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Agriotes 1 (1) Zorochrus 1 (3) Cantharidae: Rhagonycha 1 (1) Cryptophagidae: Atomaria 1 (1) Tenebrionidae: Tenebrio opacus 1 Clyndronotus aeneus 1 Cerambycidae: Arhopalus rusticus 1 Galerucca tanaceti 1 Chrysomelidae:
Lig, UM90, 600m, 5.7.2004 Silphidae: Silpha carinata 1 Geotrupidae: Odontaeus armiger 11 Staphylinidae: Elateridae: Melanotus 1 (2) Lampyridae: Lampyris noctiluca 1 Chrysomelidae: Lachnaia 1 (1) Chrysolina 1 (1) Oreina bidentata 2 Linaeidea aenea 1 Luperus 1 (1)
Anophtalmus gridelii, foto: Andrej Kapla 22 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Seznam šrkržadov
5.7.2004 Lig Cicada orni Tibicina haematodes
6.7.2004 Britof (reka Idrija) Cicadetta montana* Cicadetta brevipennis * Tibicina haematodes Cicada orni
7.7.2004 Plave Cicada orni Tibicina haematodes Lyristes plebejus Tettigetta dimissa * - nova vrsta za celotno obmoćje
Seznam lokalitet
Datum Lokaliteta GK - X GK - Y UTM n. v.
5.7.2004 Lig 5106224 5393032 UM90 600m
6.7.2004 Britof (Idrija) 5106175 5390123 UM80 185m
6.7.2004 Lig 5106224 5393032 UM90 600m
7.7.2004 Divja jama nad Plavmi 5102650 5390250 UM80 510m
7.7.2004 Plave 5101490 5391070 UM90 120m
8.7.2004 Lig - Zapotok 5104757 5390800 UM90 600m
8.7.2004 Lig - Zapotok 5104020 5389150 UM80 660m
9.7.2004 Žarščina (Feleš) 5104010 5389165 UM80 660m
9.7.2004 Kanal (Soča) 5106090 5394930 UM90 100m
10.7.2004 reka Idrija 5105270 5388330 UM80 180m
23 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Sladoledni odmor. Foto: Irena Kodele Krašna
24 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo o delu kobiličarske skupine
Mentorica: Urša Koce, univ. dipl. biol.
Udeleženci: Maša Gomilšek, Anej Skočir, Ivan Kljun, Matej Senica in Nik Skočir.
Kobiličarji so se najprej spoznali s telesno zgradbo kobilic - predvsem z znaki, ki so pomembni za razločevanje dveh podredov tega redu žuželk: dolgotipalčnic in kratkotipalčnic. Razločevanje ni težko, saj nam že ime pove, po čem jih najlažje ločimo. Dolgotiplačnice imajo tipalke daljše od telesa, neredko kar nekajkrat daljše, kratkotipalčnice pa imajo tipalke, ki so krajše od telesa. To pa ni edina telesna razlika med njimi: samice kratkotipalčnic imajo tudi kratko leglico, medtem ko je leglica dolgotipalčnic dolga. Njena oblika je pri slednjih pomemben znak za uvrščanje v nižje taksonomske kategorije.
Natančno smo preiskali 11 lokalitet na območju Kanalskega kolovrata, enkrat pa smo zašli vse do Goriških Brd. Zadrževali smo se na nadmorski višini med 300 in 800m. Večina lokalitet se nahaja na grebenu med Ligom in Korado, nekatere pa na JZ vznožju Korade, v bližini vasi Senik in Vrhovlje. Raziskovani habitatni tipi so bili predvsem suhi kraški travniki, med katerimi so bili nekateri redno košeni, drugi pa že v bolj ali manj napredujočem zaraščanju. Največkrat je travnike obdajal tudi gozdni rob ali mejica.
Kobilice smo lovili z rokami ali lovilno mrežo – kečerjem. Nekatere lahko prepoznavne vrste smo določili kar na terenu in jih nato žive izpustili. Ostale smo shranili v lončkih z alkoholom, po prihodu v tabor pa smo jih določili s pomočjo določevalnih ključev in nato shranili v zmrzovalniku.
25 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Tabela 1: Seznam obiskanih lokalitet z Gauss-Krügerjevimi koordinatami in opisom habitata. GAUSS- KRÜGERJEVE OPIS LOKACIJE OPIS HABITATA KOORDINATE E N suh travnik v Kanalski kolovrat / Lig / Marijino L1 392848 106429 začetnih fazah Celje; ob cesti proti Koradi zaraščanja Kanalski kolovrat / Lig / suh travnik, L2 392620 106014 Ogrejnica; ob cesti proti Koradi obdan z mejico Kanalski kolovrat / Lig / Rajda; ob suh travnik, L3 390065 103712 cesti proti Koradi mejica suh travnik v Kanalski kolovrat / Lig / Rajda; ob L4 389958 103691 začetnih fazah cesti proti Koradi zaraščanja Kanalski kolovrat / Korada / na SZ suh travnik, L5 388776 103515 pobočju kamnišče, mejice Kanalski kolovrat / Senik / 500m suh travnik, L6 387078 102280 JV od vasi mejice suh travnik v Kanalski kolovrat / Senik / 500m poznih fazah L7 386920 102318 JV od vasi zaraščanja, majhna kamnišča suh travnik, Kanalski kolovrat / Senik / 500m mestoma v L8 386870 102239 JV od vasi zgodnjih fazah zaraščanja travnik v poznih Brda / Komunja / 600m S od L9 385117 100224 fazah zaraščanja, Bajrtovega vrha obdan z gozdom suh travnik v Kanalski kolovrat / Planina / ob zaraščanju, L10 389412 101952 cesti, 700m S od vrha Nad robom posamezno drevje Kanalski kolovrat / Korada / pri L11 388701 102762 suh travnik lovski koči na J pobočju Kanalski kolovrat / Korada / pri L12 388758 102858 suh travnik lovski koči na J pobočju
26 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poecilimon ornatus, foto: Urša Koce
Tabela 2: Seznam vrst in lokalitete, na katerih so bile najdene. Caelifera: kratkotipalčnice; Ensifera: dolgotipalčnice VRSTA PODRED NA LOKALITETAH
Arcyptera fusca Caelifera L10
Decticus verrucivorus Ensifera L4, L6, L8, L9, L12
Euthystira brachyptera Caelifera L3, L4, L5, L7, L9, L10, L11
Gryllus campestris Ensifera L4, L5, L6, L7
Leptophyes bosci Ensifera L3, L4, L7, L10
Leptophyes punctatissima Ensifera L7
Metrioptera kuntzeni Ensifera L6, L10, L11
Metrioptera roeseli Ensifera L3, L4
Micropodisma salamandra Caelifera L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, L8, L9, L10, L11
Miramella irena Caelifera L8
27 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Pholidoptera aptera Ensifera L5
Pholidoptera littoralis Ensifera L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, L8, L10, L11
Poecilimon ornatus Ensifera L3, L4, L5, L7, L8, L10
Stenobothrus lineatus Caelifera L9
Tettigonia cantans Ensifera L2, L4
Tettigonia viridissima Ensifera L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, l8, L9, L10, L11, L12
Večina kobilic, ki smo jih ujeli, je bila še na stopnji ličinke. To je še posebej veljalo za kratkotipalčnice. Na zgodnejši stopnji razvoja kot so ličinke, težje so do vrste določljive. Tako smo med sicer številnimi kobilicami zaradi zgodnje sezone lahko identificirali zgolj 16 vrst. Majhno število vrst lahko pripišemo tudi dejstvu, da smo obiskovali bolj ali manj enake tipe habitata na sorazmerno majhnem območju.
Naj omenimo le nekatere vrste: Med dolgotipalčnicami smo ves čas srečevali vrsto Pholidoptera littoralis iz družine pravih cvrčalk (f. Tettigoniidae). To je vrsta, ki naseljuje JV Evropo in je v JZ Sloveniji stalnica na gostih in zaraščujočih se kraških travnikih in pašnikih. Drevesna zelenka (Tettigonia viridissima), ki pripada isti družini, je velika zelena dolgotipalčnica s popolnoma razvitimi krili, ki ji omogočajo tudi več deset metrov dolge polete. V Sloveniji je splošno razširjena, najdemo jo na grmovju, drevju, travnikih in vrtovih. Prav pogosto smo našli še eno pravo cvrčalko, travniško plenilko (Decticus verrucivorus), katere slovenski sinonim je bradavičarka. Po ljudskem izročilu je namreč uporabna za odstranjevanje bradavic: le-te naj bi odgriznila z močnimi čeljustmi, dodaten zdravilni učinek pa naj bi imela njena rjava slina, ki jo ob ugrizu spusti na rano. Vrsta je sicer vsejeda in močne čeljusti ji omogočajo plenjenje drugih žuželk. Če pa jo vzamemo v roke, nas z njimi v obrambi lahko ugrizne do te mere, da jo kaj hitro izpustimo iz pasti med prsti. Zelo pogosto smo srečali istrsko cvrčalko (Metrioptera kuntzeni), ki je endemit SZ Dinaridov, saj je razširjena le v hrvaški Istri in na slovenskem krasu. Na nekaj
28 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
lokalitetah smo našli tudi rastlinojedo vrsto Poecilimon ornatus iz družine srparic (f. Phaneropteridae), ki je na Rdečem seznamu ravnokrilcev Slovenije opredeljena kot ranljiva vrsta. To pomeni, da sicer ni (kritično) prizadeta, obstaja pa velika verjetnost, da bo v naravi izumrla. Takšne vrste bi morale biti deležne večje varstvene pozornosti.
Skupina za raziskovanje kobilic, foto: Urša Koce
Med kratkotipalčnicami sta se v naših mrežah najpogosteje znašli dve vrsti iz družine ščebetulj (f. Acrididae): Micropodisma slamandra in Euthystira brachyptera, od katerih nobena nima slovenskega imena. Prva je brezkrila vrsta kontrastnih zeleno-črnih barv, kar spominja na močeradov rumeno-črni vzorec ('salamandra'). Pri izbiri travniškega bivališča je prav malo izbirčna in zato tudi splošno razširjena. Druga vrsta, katere najpogostejša
29 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
barvna varianta je kovinske svetlo zelene barve, ima raje nekoliko bolj vlažne travnike in smo jo zato našli predvsem na senčnih in osojnih legah. Na eni lokaliteti smo našli tudi dolgokrilo škrebetuljo (Arcyptera fusca), veliko kobilico svetlih do temnih olivnozelenih odtenkov, ki se skriva v gostem travinju. Ta ščebetulja je lahko prepoznavna še preden si jo dobro ogledamo, saj ima samec v letu značilen izredno glasen regljajoč napev.
Zahvaljujemo se vsem, ki so naše bivanje na Ligu naredili prijetno in nam omogočili učinkovito delo. Avtorica prispevka se za pridnost in zavzetost zahvaljujem udeležencem kobiličarske skupine in jih vzpodbujam, da svoje zanimanje za to žuželčjo skupino izkoristijo v prid njenemu poznavanju in varovanju njene pestrosti v slovenskem prostoru.
30 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo o delu skupine za netopirje
Mentorica: Maja Zagmajster, univ. dipl. biol.
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana & Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana [email protected]
Udeleženke: Mateja Delač, Barbara Gradišek, Tamara Oražem, Ana Skrbinšek in Eva Štangelj
UVOD
Skupina za netopirje je na taboru želela čim bolje spoznati to skupino sesalcev. Z raziskovalnim delom na terenu smo skušale ugotoviti, katere vrste se nahajajo na širšem območju Liga in kje jih najdemo. Poleg tega smo to leto izvedle kratko anketo, s katero smo hotele od domačinov izvedeti, koliko vedo o netopirjih.
METODE
Raziskovanje netopirjev je potekalo preko celega dne. Podnevi smo iskale netopirje na potencialnih zatočiščih v podstrešjih in zvonikih cerkva in stavb, pregledale pa smo tudi eno kaverno in naravno jamo. V Divjo jamo nad Plavmi smo se odpravile skupaj s člani Skupine za hrošče. Jamo se je splačalo obiskati, kljub skoraj enourni hoji po strmem bregu do njenega vhoda. Odzvale smo se na telefonski klic domačinov iz Koseča pri Kobaridu in pregledale skedenj, kjer so sami že opazili netopirje. S prihodom mraka se naše delo ni zaključilo, ampak se je le spremenilo. V roke smo vzele ultrazvočne detektorje, s katerimi smo lahko poslušale netopirje, ki so leteli v naši bližini. Te naprave pretvorijo človeku neslišen zvok v slišne signale. S pomočjo teh lahko določimo netopirja, do nivoja vrste ali do skupine možnih vrst, kot tudi, če se ta prehranjuje. Eno noč smo razpele ornitološke mreže na mesta, kjer smo predvidevale prelet
31 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
netopirjev. Pregledovanje mreže je potekalo celo noč v 10 minutnih intervalih, pri čemer so se nam pridružili tudi člani drugih skupin. Žal lov ni bil uspešen..
Pri pregledu zatočišč smo iskale tudi kostne ostanke, ki se nahajajo v zbirki mentorice. Zabeležile smo, če smo videle iztrebke netopirjev. Na mestih opazovanj z ultrazvočnimi detektorji smo oglašanje netopirjev posnele, kar bo mentorici služilo za računalniško analizo in pomoč pri identifikaciji, katero vrsto oz. skupino netopirjev smo opazovale.
Male podkovnjake smo našle na podstrešju cerkve Marija Snežna nad Avčami. Foto: Maja Zagmajster
32 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
REZULTATI RAZISKOVANJA
V šestih dneh, kolikor je trajal tabor, smo pregledale kar 22 potencialnih netopirskih zatočišč, od tega 13 cerkva, 5 stavb in 1 kaverno pri Ročinju ter Divjo jamo nad Plavmi. Domačini so nam prijazno dovolili pregled podstrešij stavb, vendar pa se je zahtevnejših plezalskih podvigov, kadar so bili potrebni, lotila le mentorica. Netopirje v hiši v Žarščini je zabeležil mentor Skupine za hrošče, Andrej Kapla. Z ultrazvočnimi detektorji smo netopirje poslušale na 15 mestih, večinoma ob lučeh v vaseh, ob gozdnem robu, nad vodno gladino, pa tudi na travniku (Tabela 1).
Tabela 1. Potencialna zatočišča netopirjev (označeno z Z) in lokacije, kjer smo netopirje slišale z ultrazvočnimi detektorji (označeno z D) v Skupini za netopirje na Mladinskem raziskovalnem taboru Lig, v julija 2005. lokaliteta zabeleženi netopirji ali sledi njihove prisotnosti Z - Cerkev Sv. Križ, Bate, Grgar ne Z - Cerkev Sv.Duha, Trušnje da Z - Cerkev Sv. Gabrijel, Zapotok da Z - Cerkev Sv. Janez Krstnik, Plave da Z - Cerkev Sv. Kancijan, Britof ne Z - Cerkev Sv. Magdalena, Senik da Z - Cerkev Sv. Jurij, Kal nad Kanalom da Z - Župnišče v Kalu nad Kanalom da Z - Cerkev Sv. Štefan, Levpa da Z - Cerkev Marija Snežna, Avče da Z - Cerkev Sv. Martin, Avče da Z - Grad nad Kanalom da Z - Cerkev Sv. Marija, Kanal ne Z - Cerkev Sv. Andrej, Ročinj da Z - Cerkev Marijino Celje, Lig da Z - Razpadla hiša ob poti Britof – Golo da brdo
33 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Z - Hiša Žarščina 5 da Z - Skedenj hiše v kraju Koseč, Kobarid da (so jih videli domačini) Z - Divja jama nad Plavmi da Z - Kaverna pri Ročinju ne D - Bližnja okolica cerkve Marijino Celje, da Lig D - 250 m od cerkve Marijino Celje, Lig da D - Ob lučeh pri OŠ Lig, Lig da D - Gozdni rob ob cesti nad vasjo Lig da D - Gozdni rob ob cesti Lig – Kanal da D - V kampu “Kontrada”, Kanal da D - Desni breg Soče, pri kampu da “Kontrada”, Kanal D - Pri podhodu pod želežniško progo v da Kanalu D - Ob lučeh v Kanalu da D - Ob lučeh pri pokopališču pred da Ročinjem D - Ob lučeh v Ročinju da D - Ob lučeh v vasi Ajba da D - Ob lučeh pri cesti, ob HE Ajba da D - Nad reko Idrijo da D - Ob gozdnem robu v dolini Idrije da D - Travnik v dolini Idrije da
Tekom našega raziskovalnega dela smo zabeležile vsaj 8 različnih vrst netopirjev, saj vsakič določitev ni bila možna do nivoja vrste. Analiza posnetkov oglašanja in zbranega kostnega materiala bo morda razkrila še kakšno. Večinoma smo na zatočiščih zabeležile posamične živali in le trikrat tudi porodniške kolonije malih podkovnjakov (skupine samic z mladiči).
Seznam ugotovljenih vrst: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) navadni/ostrouhi netopir (Myotis myotis/blythii) obvodni/dolgonogi netopir (Myotis daubentonii/capaccinii) 34 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
navadni netopir (Myotis sp.) navadni/uhati netopir (Myotis/Plecotus sp.) belorobi/Nathusijev netopir (Pipistrellus kuhlii/nathusii) mali netopir (Pipistrellus pipistrellus) Savijev netopir (Hypsugo savii) navadni/veliki mračnik (Nyctalus noctula/lasiopterus) pozni netopir (Eptesicus serotinus)
REZULTATI »MINI« ANKETE O POZNAVANJU NETOPIRJEV
Anketo smo izvedle med 6 domačini, s katerimi smo prišle v stik pri iskanju ključev in dovoljenj za pregled cerkva (Tabela 2). Prijazno sta sodelovala tudi dva župnika, v tabeli pa so podani le kraji, od koder so vprašani bili. Vsi so že kdaj videli netopirje, opažajo pa jih predvsem ponoči okoli luči. Ker so tam najlaže opazni, ni čudno, da je večina vprašanih menila, da je netopirjev veliko. O njihovem življenju nekateri niso dosti vedeli, tako nam je en gospod zatrdil, da netopirji jedo vse - tudi sir. Večina ni vedela, da se netopirji dobro orientirajo z zvokom. Med domačimi imeni se je najpogosteje pojavljal naziv »špičam'š«. Vsem anketiranim smo povedale prave odgovore, tako da smo iz te ankete oboji izvedeli nekaj novega.
35 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Tabela 2. Odgovori na vprašanja kratke ankete o poznavanju netopirjev med nekaj domačini na taboru Lig, julija 2004. domače ime kje in kdaj so bili oseba starost za netopirja videni na zvoniku ali pri gospod iz 50 pol tič pol miš luči; oktobra, Trušenj septembra tudi v vasi, okoli 9 – gospod iz 76 špičamš 11, ampak ne Debenj vedno gospa iz vsako leto poleti, 74 špičamiš Plav zvečer okoli hiše
špičamš, pol gospod iz ne pove tič pol miš, veliko, zmeraj Lepve teč pud meš
gospa iz Kala nad 76 pol tič pol miš videla jih je Kanalom
gospod iz videl jih je pogosto, šišmiš, Kanala na ne pove sploh pred prenovo špičamiš Soči cerkve
ZAKLJUČEK Netopirji so ogrožene živali, zavarovane z domačo in mednarodno zakonodajo. Pri našem raziskovanju smo žal nekajkrat naletele na zamrežena okna in odprtine, ki tem živalim preprečujejo dostop na podstrešja. Porodniške kolonije malih podkovnjakov smo našle trikrat, eno v cerkvi Marija Snežna v Avčah. Ta je že prepoznana kot izredno pomembno zatočišče
36 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
ali se kam bi uvrstili kaj jedo kako se velikokrat netopirje netopirji orientirajo pojavljajo bolj slabo vidi, ja, okoli mesojeda žival, muhe, bolje sliši luči mogoče sesalce golazen
ja ujede, ptičarji vse 6. čut
ja ne vem mušice ne vem ne ve, ne odgovarja na vprašanja, katerih ni želel ja ne ve odgovore lahko odgovoriti najdemo v leksikonih
ni jih ne ve ne ve ne ve veliko
s pomočjo sluha in ja, zvokov, ki se ampak žuželke sodijo med sesalce odbijajo od manj kot ob luči ovir – včasih nastanek radarjev
tudi v evropskem merilu, saj je uvrščena na seznam potencialnih Natura 2000 območij (določitev teh narekuje evropska Habitatna direktiva). Prispevek tovrstnih taborov k poznavanju razširjenosti in varstvu netopirjev je zelo pomemben, saj so bili prvi podatki o koloniji v Avčah zbrani ravno v okviru Skupine za netopirje Raziskovalnega tabora za študente biologije Šempas 1998.
37 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Pri zbiranju podatkov o netopirjih na taboru Lig 2004 so nam nekajkrat na terenu pomagali tudi člani drugih skupin, mentor Skupine za hrošče Andrej Kapla nas je vodil do Divje jame nad Plavmi in prispeval podatek o zatočišču netopirjev. Zahvala pa gre tudi domačinom za prijazno sodelovanje in pripravljenost za odgovarjanje na vprašanja o poznavanju »špičam’šev«.
38 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo skupine za plazilce
Mentor: Primož Pahor, univ. dipl.biol.
Tovarniška cesta 3a, Ajdovščina 5270, Slovenija e-mail: [email protected]; GSM: 031-564-258
Udeleženci: Jan Vidic, Tine Vidmar, Nejc Vidmar, Domen Kobal
UVOD
Med 5. in 10. julijem 2004 je potekal mladinski raziskovalni tabor Lig 2004 za učence osnovnih in srednjih šol. Na taboru je poleg drugih skupin delovala tudi skupina za plazilce. V njej so sodelovali Jan, Tine, Nejc in Domen. Udeleženci so se seznanili z biologijo in ekologijo plazilcev območja, ki smo ga raziskovali. Ta je obsegal ožjo in širšo okolico vasi Lig. Popeljali smo se vse do Tolmina na severu in Solkana na jugu ter do reke Idrije na zahodu in Banjščic na vzhodu. Ugotavljali smo prisotnost različnih vrst plazilcev, naučili smo se loviti kače in kuščarice, kako z njimi ravnati in kako se odzvati, ko na kakega izmed njih naletimo v naravi. Delo je potekalo večinoma na terenu od jutra pa do poznega popoldneva z vmesnim odmorom od 12.00 do 15.00. Zvečer smo vsa terenska opažanja vnesli na popisne liste. Zbrani podatki o najdiščih plazilcev bodo služili kot osnova za pripravo atlasa plazilcev Slovenije.
METODE DELA
Za lovljenje kuščaric smo uporabljali iz niti narejeno zanko, ki se jo živali previdno in počasi nadene okoli vratu. Kače pa smo lovili z rokami. Pri tako ujetih osebkih smo si za določitev vrste pomagali z določevalnimi ključi (Mršić N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997; Kryštufek B., Janžekovič F.: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, 1999). Ujetim osebkom smo izmerili tudi nekatere telesne mere s pomočjo kljunatega merila, ter določili spol in starost. Po
39 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
pregledu smo jih spustili na isto mesto. Da bi našli čim več plazilcev smo pregledovali mesta, kjer se pogosteje nahajajo, kot so prisojni kamniti zidovi, bregovi potokov, kali, grmičevje, pokopališča, vrtovi in drugi podobni življenjski prostori.
Primož nam je predstavil kačo od blizu.
REZULTATI
Na 32-ih lokalitetah smo ugotovili prisotnost ene ali več vrst plazilcev, pregledali pa smo jih mnogo več. Lokalitete so zbrane v 5-ih UTM kvadratih (UM80, UL99, UM90, VM00, VM01) Skupno smo našli 8 vrst plazilcev, od tega so bile dve kuščarici (zelenec in pozidna kuščarica), en breznogi kuščar (slepec) in pet kač (belouška, kobranka, navadni gož, smokulja in črnica). UM90 je bil UTM kvadrat, z največ opaženimi osmimi vrstami.
40 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Kačo smo imeli okrog vratu vsi.
Seznam najdenih vrst v tabeli 1: vsebuje x in y Gauss-Kruger koordinato lokalitete odčitana iz naravoslovno-varstvenega atlasa slovenije na 50m natančno, ime vrste po abecednem vrstnem redu (AFRA - Anguis fragilis, CAUS - Coronella austriaca, ELON - Elaphe longissima, HVIR - Hierophis viridiflavus (črnica), LVIR - Lacerta viridis, NNAT - Natrix natrix, NTES - Natrix tessellata, PMUR - Podarcis muralis), starost opaženih in spol ulovljenih osebkov (ad – adult (odrasel), sad – subadult (mladosten starejši od enega leta), juv - juvenil (mladosten mlajši od enega leta) f – samica, m – samec) , nadmorsko višino v metrih odčitana iz naravo- varstvenega atlasa Slovenije. 41 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Tabela 1: Seznam najdenih vrst Gauss-Kruger Nadmorska koordinate Vrsta Spol in starost višina (m) x y 5394450 5106860 AFRA 1ad 513 5390905 5102049 AFRA 1ad 260 5399444 5102771 CAUS 1ad 665 5392720 5106576 ELON 1ad 588 5394450 5106860 HVIR 1ad (f) 513 5388353 5105296 HVIR 1ad 190 5391392 5104747 HVIR 1sad 660 5392720 5106576 HVIR 1ad 588 5391019 5104439 HVIR 1ad 669 5390064 5103705 LVIR 1sad 695 5391500 5097214 LVIR 1ad (m) 326 5389077 5102681 LVIR 1sad 717 5386265 5101770 LVIR 1sad 404 5396702 5104656 LVIR 1ad (f) 588 5389935 5105908 NNAT 1sad 183 5399589 5103025 NNAT 1sad 615 5390041 5105984 NNAT 1juv 183 5394702 5105783 NTES 3juv 90 5388232 5105218 NTES 1sad 165 5392865 5106551 PMUR 2ad 2sad 1juv 608 5392684 5106228 PMUR 1ad(m) 1sad 608 5393082 5106476 PMUR 2ad (1m) 3sad 673 5393104 5106481 PMUR 1ad 1sad 673 5391897 5106242 PMUR 1ad 472 5392506 5105249 PMUR 1sad 682 5389860 5105076 PMUR 3ad (2m) 3sad 1juv 513 5391089 5107099 PMUR 2sad 257 5391071 5107099 PMUR 1ad(m) 257 5391021 5107115 PMUR 1ad 1sad 253
42 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
5391055 5107099 PMUR 1ad 1sad 256 5387785 5105228 PMUR 1ad 151 5389687 5104911 PMUR 1ad 486 5389688 5104821 PMUR 2ad 1sad 478 5391392 5104747 PMUR 1sad 660 5391287 5104539 PMUR 1sad 745 5388847 5103388 PMUR 2ad 3sad 788 5390046 5103651 PMUR 1sad 695 5401334 5115727 PMUR 1sad 182 5400737 5116901 PMUR 1sad 162 5394337 5094985 PMUR 1ad (f) 1sad 540 5393096 5096489 PMUR 1ad 337 5391541 5096030 PMUR 1ad 128 5386459 5102752 PMUR 1ad 368 5386410 5102718 PMUR 1sad 360 5384293 5102610 PMUR 2ad (1m) 153 5384260 5102560 PMUR 2ad 146
Število vrst pla zilcev v posam eznih UTM kvadratih.
43 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Prisotnost slepca Prisotnost smokulje (Anguis fragilis) (Coronella austriaca)
Prisotnost navadnega goža Prisotnost črnice (Elaphe longissima) (Hierophis viridiflavus)
44 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Prisotnost zelenca Prisotnost belouške (Lacerta viridis) (Natrix natrix)
Prisotnost kobranke Prisotnost pozidne kuščarice (Natrix tessellata) (Podarcis muralis)
45 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Lokalitete opaženih osebkov
46 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
ZAKLJUČEK
Od kuščarjev smo našli 3 vrste (slepec, pozidna kuščarica in zelenec), od kač pa smo našli 5 vrst (belouška, črnica, kobranka, navadni gož, smokulja). Na območju ki smo ga raziskovali pa bi lahko pričakovali še 2 vrsti kuščaric (kraška in črnopikčasta kuščarica) in 2 vrsti kač (navadni gad in modras) Najpogosteje opažena vrsta je bila pozidna kuščarica katero smo našli na 27-ih lokalitetah, ki so zbrane v 4-ih UTM kvadratih. Na posamezni lokaliteti je bila skoraj vedno zastopana z več osebki. Najpogostejša kača pa je bila črnica katero smo našli na 5-ih lokalitetah, ki so zbrane v 2-eh UTM kvadratih. Območje raziskovanja smo omejili predvsem na okolico vasi Lig zato je bil UTM kvadrat UM90 v katerem se vas nahaja tudi kvadrat z največ opaženimi vrstami. Pričakujem, da bi podrobnejše, predvsem pa daljše obdobje pregledovanja povečalo vrstno pestrost tudi v ostalih kvadratih. Vendar pa manjše število najdenih vrst delno pripisujem vremenu, ki je bilo delno oblačno večino dni. Nekateri od opaženih osebkov, predvsem kače, pa so bili povoženi, kar tudi povzroča upadanje njihovega števila. Tudi nevednost ljudi in nepotrebna bojazen pred plazilci botrujeta njihovemu manjšemu številu. V bodoče bo potrebna podrobnejša analiza vrstne pestrosti, ter izobraževanje predvsem mlajših o pomembni vlogi plazilcev za ekosisteme.
VIRI: Mršić N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Tome S.: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji, Annales 9/'96 - Anali za istrske in mediteranske študije str. 217-228, 1996, Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Kryštufek B., Janžekovič F.: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana ,1999 Planinc G., Poročilo o delu skupine za plazilce…, str 38-47, Raziskovalni tabor študentov biologije Cerkno 2000, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, 2001 47 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo ornitološke skupine
Mentor: Aljaž Rijavec, študent gozdarstva
Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk
Udeleženci: Lea Obreza, Katja Kokot, Mojca Kac, Maja Rutar in Matija Dominko
Namen ptičarske (ornitološke) skupine je bil popisati čim več vrst ptičev v okolici Liga. Naše delo je temeljilo na bolj ali manj dolgih ali kratkih sprehodih po terenu, ki so bili zelo odvisni od volje udeležencev, in seveda vožnji do terena in nazaj. Na terenu smo ptice poslušali z ušesi in poskušali po petju prepoznati za katero vrsto gre, ter opazovali z očmi; seveda ne brez daljnogleda. Zanimalo nas je kakšne oblike so peruti, kakšne oblike in velikosti je rep, kakšni vzorci so na njih, kakšna je oblika in dolžina kljuna, kako veliko je njihovo telo in kakšne oblike je. Vse to pa nas je pripeljalo do odgovora na vprašanje katero nam je najbolj burilo duhove…kateri ptič je to?
»Ptičarji« se spoznajo na letenje… 48 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
LIG Kot prvo smo si ogledali samo vas Lig. Nad nami so se visoko na nebu spreletavale kmečke lastovke (Hirundo rustica), mestne lastovke (Delichon urbica) in črni hudourniki (Apus apus), na strehah hiš so poskakovali liščki (Carduelis carduelis), domači vrabci (Passer domesticus), kosi (Turdus merula), šmarnice (Phoenicurus ochruros) ter zelenci (Carduelis chloris), v bližnjem gozdičku so peli ščinkavci (Fringilla coelebs) in slavec (Luscinia megarhynchos), na sadnih drevesih smo opazovali celo družino velikega detla (Dendrocopos major), v bližnji okolici pa je mrgolelo belih pastiric (Motacilla alba). Vas pa je preletel par krokarjev (Corvus corax).
ZAPOTOK Na poti do Zapotoka smo na polju ugledali sive vrane (Corvus corone cornix), šojo (Garrulus glandarius), kanjo (Buteo buteo) ter krokarje (Corvus corax) Na majhni gruči hiš v Zapotoku smo opazovali domače vrabce (Passer domesticus) in kosa (Turdus merula), kmečke lastovke (Hirundo rustica) in črni hudourniki (Apus apus) so leteli nad nami. V gozdu ob potoku smo naleteli na ščinkavce (Fringilla coelebs), kobilarja (Oriolus oriolus), taščice (Erithacus rubecula), stržka (Troglodytes troglodytes), cikovta (Turdus philomelos), velike sinice (Parus major), kovačke (Phylloscopus trochilus), zeleno žolno (picus viridis) in velikega detla (Dendrocopos major). Koder se je gozd odprl v travnike s sadnimi drevji smo zapazili zelence (Carduelis chloris), rjavega srakoperja (Lanius collurio) in bele pastirice (Motacilla alba).
IDRIJA Najbolj zabaven del terena je vsekakor bil reka Idrija. Le kdo ne bi hrepenel po ledeno mrzli vodi v vročih poletnih dneh. Preiskali smo strugo od Britofa do tretjega močnega levega ovinka. Seveda le levi breg Idrije. V krošnjah dreves in grmovjih smo poslušali glasne ščinkavce (Fringilla coelebs), velike sinice (Parus major), kovačke (Phylloscopus trochilus) ter kose (Turdus merula), pot so nam večkrat preletele šoje (Garrulus glandarius), ob sami strugi pa nas je razveselil vodomec (Alcedo atthis). 49 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
KAMBREŠKO V strnjenem naselju smo opazovali škorce (Sturnus vulgaris), domače vrabce (Passer domesticus), liščke (Carduelis carduelis), kmečke lastovke (Hirundo rustica), črne hudournike (Apus apus) in mestne lastovke (Delichon urbica), nato smo se sprehodili po poti , ki je vodila skozi gozd do majhnega potočka, kjer smo imeli šoje (Garrulus glandarius), ščinkavce (Fringilla coelebs), črno žolno (Dryocopus martius), zeleno žolno (picus viridis), stržke (Troglodytes troglodytes), taščice (Erithacus rubecula), kose (Turdus merula), kovačke (Phylloscopus trochilus), meniščka (Parus ater), plavčke (Parus caeruleus), velike sinice (Parus major) ter dolgorepke (Aegithalos caudatus). Na travnikih pred Kambreškem smo opazovali sive vrane (Corvus corone cornix), kanjo (Buteo buteo) in bele pastirice (Motacilla alba).
IDRIJA Tokrat smo pregledali strugo od Velendola do Miščeka, ter od Miščeka nekaj kilometrov dalje po suhi strugi. Spet so nam peli ščinkavci (Fringilla coelebs), velike sinice (Parus major), kovački (Phylloscopus trochilus) ter kosi (Turdus merula). Vsako toliko so se zasračile šoje (Garrulus glandarius), po strugi pa je skakljalo nekaj sivih pastiric (Motacilla cinerea).
MARIJINO CELJE Zadnji podvig, ki nam je uspel je bila cerkvica Marijino Celje nad Ligom. Nebo so si prisvojile kmečke lastovke (Hirundo rustica), mestne lastovke (Delichon urbica) in črni hudourniki (Apus apus), njihov mir pa je predramila kanja (Buteo buteo). Na bližnjih poljih smo ugledali krokarje (Corvus corax), bele pastirice (Motacilla alba), sive vrane (Corvus corone cornix) ter jato škorcev (Sturnus vulgaris), na sadnih drevesih so bili zelena žolna (picus viridis), veliki detli (Dendrocopos major), v bližnjem gozdu pa kovački (Phylloscopus trochilus), velike sinice (Parus major), šoje (Garrulus glandarius) in ščinkavci (Fringilla coelebs).
50 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
SEZNAM VSEH OPAŽENIH VRST kanja (Buteo buteo) krokar (Corvus corax) lesna sova (Strix aluco) črni hudournik (Apus apus) vodomec (Alcedo atthis) črna žolna (Dryocopus martius) zelena žolna (Picus viridis) veliki detel (Dendrocopos major) kmečka lastovka (Hirundo rustica) mestna lastovka (Delichon urbica) siva pastirica (Motacilla cinerea) bela pastirica (Motacilla alba) stržek (Troglodytes troglodytes) taščica (Erithacus rubecula) slavec (Luscinia megarhynchos) šmarnica (Phoenicurus ochruros) kos (Turdus merula) cikovt (Turdus philomelos) kovaček (Phylloscopus trochilus) menišček (Parus ater) plavček (Parus caeruleus) velika sinica (Parus major) dolgorepka (Aegithalos caudatus) kobilar (Oriolus oriolus) rjavi srakoper (Lanius collurio) šoja (Garrulus glandarius) siva vrana (Corvus corone cornix) škorec (Sturnus vulgaris) domači vrabec (Passer domesticus) ščinkavec (Fringilla coelebs) grilček (Serinus serinus) zelenec (Carduelis chloris) lišček (Carduelis carduelis)
51 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo botanične skupine
Mentorica: Helena Lesar, univ. dipl. biol.
Srednje Gameljne 38e, 1211 Ljubljana – Šmartno
Udeleženci: Jernej Peljhan, Tilen Persič, Matija Stupar, Jan Skomina, Nina Mlinar in Tomaž Kovšca.
Botanična skupina je raziskovala rastlinstvo okolice Liga. Popisali smo višje rastline na območju kvadranta 9947/2 srednjeevropske kartirne mreže. Kvadrant meri 6,5 krat 5,5 kilometrov in sega od Liga na severu do Deskel na jugu, od Kanalskega vrha na vzhodu pa do Ukanj in Italijanske meje na zahodu. Pri tem smo se seznanili z uporabo in pomenom tako srednjeevropske kot tudi drugih kartirnih mrež.
Botaniki na Vršiču, foto: Tilen Persič
52 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Rastline smo popisovali sistematično. Pri našem delu smo uporabljali popisne liste in spoznavali pomen sistematičnega popisovanja rastlin in poznavanja razširjenosti rastlinskih vrst.
Med lesnimi rastlinami smo našli naslednje vrste: Alnus glutinosa, Alnus incana, Betula pendula, Carpinus betulus, Castanea sativa, Chamaecitisus hirsutus, Cornus mas, Corylus avellana, Daphne mezereum, Acer campestre, Acer platanoides, Acer pseudoplatanus, Euonymus europaeus, Fagus sylvatica, Frangula alnus, Fraxinus excelsior, Fraxinus ornus, Hedera helix, Juglans regia, Laburnum alpinum, Laburnum anagyroides, Larix decidua, Ligustrum vulgare, Ostrya carpinifolia, Picea abies, Populus nigra, Populus tremula, Quercus cerris, Quercus pubescens, Robinia pseudacacia, Tillia cordata, Tillia plathyphyllos, Cornus sanguinea, Morus alba.
Brstična lilija, foto: Tilen Persič
53 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Med zelnatimi rastlinami smo se naučili razlikovati najpomembnejše rastlinske družine ter se tako seznanili z osnovami sistematike in prepoznavanja taksonomskih znakov, ki združujejo posamezna vrste v isto družino. Rastline smo podrobneje določali s pomočjo rastlinskih določevalnih ključev - tekstovnih in slikovnih - in se z njihovo pomočjo naučili razlikovati med podobnimi vrstami in podvrstami. Na območju okolice Liga smo tako našli skoraj 200 različnih rastlinskih taksonov.
Priparva na zaključno poročanje, foto: Tilen Persič
Najpogostejše družine in njihovi predstavniki so bile: metuljnice (Fabaceae): Anthyllis vulneraria, Melilotus alba, Lotus corniculatus, Medicago falcata, Medicago sativa, Trifolium pratense, Trifolium repens, Trifolium rubens, Genista tinctoria, Lathyrus sylvestris, Lembotropis nigra, Ononis spinosa, ustnatice (Lamiaceae): Ajuga genevensis, Betonica officinalis, Clinopodium vulgare, Glechoma hirsuta, Lamium orvala, Mentha
54 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
longifolia, Melitis melissophilum, Prunella grandiflora, Prunella vulgaris, Stachys recta, Stachys sylvatica, Thymus serpyllum, Salvia nemorosa,
črnobinovke (Scrophulariaceae): Linaria vulgaris, Microrrhinum minus, Verbascum blattaria, Verbascum sinuatum, Veronica officinalis, Cymbalaria muralis, Digitalis grandiflora, Melampyrum pratense, nebinovke (Asteraceae): Achillea millefolium, Buphthalmum salicifolium, Centaurea jacea, Centaurea scabiosa ssp. scabiosa, Cirsium arvense, Galinsoga parviflora, Senecio fuchsii, Chamomilla recutita, Erigeron annuus, Eupatorium cannabinum, Leucanthemum vulgare, radičevke (Cichoriaceae): Aposeris fortida, Cichorium intybus, Taraxacum officinale, Tragopogon orientale, Mycelis muralis, Prenanthes purpurea, jegličevke (Primulaceae): Anagalis arvensis, Cyclamen purpurascens, Lysimachia vulgaris, Primula vulgsaris, trave (Poaceae): Briza media, Poa annua, zvončičevke (Campanulaceae): Campanula glomerata, Campanula persicifolia, Campanula trachelium, zlatičevke (Ranunculaceae): Actea spicata, Anemone nemorosa, Hepatica nobilis, Ranunculus acris, Consolida ajacis, praproti (Polypodiaceae): Asplenium trichomanes, Pteridium aquilinum, rožnice (Rosaceae): Alchemilla vulgaris, Filipendula vulgaris, Fragaria vesca, Geum urbanum, Potentilla alba, Potentilla reptans, Potentilla erecta, Prunus avium, Prunus spinosa, Aruncus dioicus,
55 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
kobulnice (Apiaceae): Angelica sylvestris, Berula erecta, Foeniculum vulgare, Hacquetia epipactis, in druge družine.
Podatke smo primerjali z že znanimi podatki o razširjenosti rastlinskih vrst v Sloveniji in ugotovili, da kar 23 vrst, ki smo jih našli, v kvadrantu našega popisovanja še ni bilo zabeleženih. Naši podatki so tako prispevek k poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst v Sloveniji in bodo vključeni v bazo podatkov v okviru kartiranja za Atlas flore Slovenije.
V okolici Liga smo se ves čas srečevali z bolj ali manj submediteranskim tipom rastlinstva, zato smo se odpravili tudi na dve ekskurziji v nekoliko bolj oddaljene kraje, kjer smo svoje znanje razširili s spoznavanjem poletnega rastlinstva visokogorskega sveta. Obiskali smo Vršič in Nanos.
V dolini nam je bilo vroče, na Vršiču pa je bil sneg do ušes, foto: Tilen Persič
56 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Poročilo geološke skupine
Mentorica: Jasmina Rijavec, študentka geologije
Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk
Udeleženke: Petra Lesar, Maruša Lesar in Ana Nabergoj
Cesta Melinki – Lig Popoldne prvega dne smo izkoristili za spoznavanje z okoliškimi kamninami. V ta namen smo profilirale usek ob cesti Melinki – Lig. S profiliranjem smo začele približno 250m od križišča za Strmec, kjer se nahaja prvi lepši usek.
Gre za heterolitični horizont peščenjaka in laporovca z vpadom 150/30. Peščenjak je rjave barve, drobnozrnat in spada v paket paleocenskega fliša (po OGK). Laporovec je sivkastorjave barve in močno zdrobljen. Sledi drobnozrnat konglomerat s kalcitnim vezivom. Prodniki so iz kremena rdeče, črne in bele barve. Nekateri med njimi so celo zeleni. Sledi rjavosiv laporovec, ki je močno preperel. Kalkarenit predstavljajo večji bloki, ki ležijo v useku ob cesti. Ti bloki bi lahko na to mesto prišli iz višje ležečih predelov, vendar tega nismo preverjali. Kalkarenit na več mestih prehaja v kalklutit.
Lego plasti zaradi neprimernih izdankov na omenjeni trasi nismo mogli določiti, ravno tako ne poznamo debeline omenjenih plasti.
Cerkev Marijino Celje Naslednji dan smo si ogledale cerkev Marijino Celje, ki stoji na griču nad vasjo Lig. Poleg nje je manjše pokopališče. Glavni portal cerkve je iz breče, ravno tako tudi stranski. Ti imajo lahko katero od stranic iz domačega kalkarenita. Pred glavnim vhodom je stopnišče sestavljeno iz treh stopnic. Prva (spodnja) sestoji iz peščenjaka s kalcitnimi žilami. Nad njo je stopnica iz kalkrudita in nato vrhnji pločnik iz uvoženega rudistnega apnenca, ki spominja
57 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
na lipiški fiorito. Celotna cerkev je zgrajena iz flišnih kamnin iz okolice. Med njimi prevladujeta peščenjak. Ker je to mehek kamen, so robovi zgrajeni iz kalkarenita in apnenca. Na jugozahodnem delu cerkve je v zid vzidan 50x20cm velik kos temnordeče sige.
Izid, ki obkroža cerkev in stopnišče, je zgrajen iz okoliških flišnih kamnin. Iz enakih kamnin je tudi zid, ki obkroža pokopališče. Nagrobni spomeniki tudi na tem pokopališču sledijo »modnim zapovedim«. Najstarejši nagrobniki so še iz betona, medtem ko za mlajše največkrat uporabljajo granit, marmor ter druge eksotične magmatske in metamorfne kamnine. Priljubljen je tudi lipica fiorito. Kalkarenit predstavlja le manjše vključke. Največkrat ga uporabljajo kot razdelilni kamen med »gredico za rože in peskom«.
Tekmovanja v modelarstvu Tudi geologinje niso zamudile.
58 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Za spremembo - srečanje z živo naravo.
Nadaljevale smo s profiliranjem vidnih izdankov ob romarski poti Marijino Celje – Sveta gora – Stara gora (cca. 500 m poti), kjer gre za heterolitični horizont z menjavanjem laporovca in flišnatega apnenca. Laporovec je močno razpokan, apnenec pa je laminiran. Plasti upadajo 230/10. Na terenu smo našle kontakt med temnosivim apnencem in spodaj ležečim svetlosivim srednjezrnatim spnencem. Upad teh plasti je 274/05. Naslednja najdena kamnina je flišnat laporovec, ki leži na flišnatem apnencu. Tudi ta kontakt je bil na terenu viden in upada 231/15. Pod temi plastmi ležijo svetlosivi debelozrnati apnenci, nato svetlosiv kalkarenit s kremenom in kalcitnimi žilami. Kontakt med temi plastmi ni bil ugotovljen.
Ob cesti Čolnica – Lig je heterolitični horizont peščenjaka in skrilavega glinavca. Peščenjak je debel 1-5cm. Glinavec je v spodnjem delu rjav, nato prehaja v plasti sivega glinavca in na
59 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
vrhu v rdeč glinavec. Navzgor prehajajo plasti v menjavanje laporovca in glinavca. Plasti upadajo 260/15. Približno 20m naprej od prejšnjega profila se nahajajo enake plasti kot pri točki 1, vendar so le te skoraj horizontalne (1°). Njihova slemenitev je SW – NE. Postopno zrnata apnenčasta breča prehaja v temnosiv laminiran apnenec, postopno zrnat kalkarenit s plastmi kalkrudita. Navzgor prehaja v laminiran svetlosiv apnenec z redkimi prodniki. Nad to plastjo so plasti, ki so bile že opisane pod točko 1. Plasti so v južnem delu useka vodoravne, na severnem delu pa upadajo 220/15. Profil je prekinjen z dolino hudournika, ki najverjetneje predstavlja pokrit prelom. Sledijo: - laminiran flišnat apnenec z roženci, nad njim pa menjavanje laporovca in glinavca. Upad 220/07; - razmetani bloki laminiranega apnenca, sledi menjavanje laporovca in glinavca z upadom 25° proti SW; - razpokan kalkarenit s kalcitnimi žilami z umesnimi plastmi laporovca. Sledi apnenec; - skoraj vertikalno menjavanje flišnatega apnenca in laporovca. Upad teh plasti je 220/75 in so v spodnjem delu močno nagubane; - flišnat apnenec, menjavanje laporovca in flišnatega apnenca, nad njimi apnenec z roženci in nato ponovno laporovec in peščenjak; - temnosiv navzkrižno koritasto laminiran apnenec, ki leži na flišu. V njem so vidne pogreznitvene teksture. Navzgor se to zaporedje večkrat ponovi. V skrilavem laporovcu so lepe peščene žoge. Te plasti se povijejo v gubo, za njo pa je zaporedje plasti ponovno enako; - menjavanje peščenjaka in konglomerata; - fliš, nato konglomerat s kremenom, nato navzkrižno koritasto laminiran svetlosiv apnenec in nato paket opisan pod točko 1; - apnenčasti breči sledijo skoraj vertikalne plasti fliša, ki v spodnjem delu povijejo in predstavljajo gubo. Upad teh plasti je 326/77. Sledijo flišnate plasti z upadom 156/30.
60 Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« ______
Našli smo tudi desnozmični prelom katerega navidezen premik je 190cm. Ta prelom se zaključi v položni gubi. Sledijo mu flišnate plasti, ki upadajo v nasprotno smer, kot vse prej opisane.
Ob cesti, ki sledi strugi reke Idrije smo videle erozijski kontakt med zgornjim apnencem, ki vsebuje več sljude in je bolj razpokan, ter spodnjim svetlosivim masivnim apnencem s kalcitnimi žilami in razpokami. Upad teh plasti je 270/20. Sledila je apnenčasta breča s porami zapolnjenimi z glino in kalcitom, ki lahko raste v obliki kapnikov. Naprej je bil temnosiv apnenec s kalcitnimi žilami, ki je tektonsko močno pretrt in upada 190/15. v njem smo opazili več prelomov. Upad smo izmerili najopaznejšemu normalnemu prelomu in to je 324/85. Sledil je apnenec s kalcitnimi žilami z upadom 60/67, temu pa parakonglomerat prepreden s številnimi prelomi, lapornatim vezivom ter dokaj mladimi fosili.
Na desnem bregu reke Soče pod Kanalskim mostom smo opazovale prodnike in njihovo sestavo. Poleg apnenčastih prodnikov smo našle lepe tufske prodnike, serpentinitske prodnike, prodnike iz rdečega peščenjaka, različne breče in konglomerate. Tu smo našli tudi največ fosilov, ki so bili vgrajeni v same prodnike. Našli smo različne preseke školjk in polžev.
Geološka skupina je delovala samo tri dni, zato ni bilo časa, da bi se podale na bolj oddaljene terene.
61