( 1 )

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik IX, {t. 4, 2008 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

• Poslovanje PRC-ja v letu 2007 • Dolina reke So~e na svetovnem turisti~nem zemljevidu • Kako natan~en je genski in`eniring? • S ~opi~em do ljudskih src • Zasebna muzejska zbirka Alberto Picco • Pravilo 8: Opro{~ajmo napake drugih • Plastika ne more nadomestiti sne`ne odeje

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

To smo mi Že v prejšnji številki EPIcentra ste pomočnico urednice Matejo Kutin. za Slovenijo Gornje Posočje in goto- lahko brali o razveseljivih statističnih Izkušenj iz novinarskih voda ima do- vo na Kobariškem opravlja še kakšno podatkih, ki kažejo, da se v Posočju volj, zato sem prepričana, da boste funkcijo, ki mi sedaj ne pride na mi- iz leta v leto rodi več otrok. Očitno njene prispevke z zanimanjem prebi- sel. smo po nekaj desetletjih tudi v tem, rali. Patricija Rejec in Peter Dome- sicer demografsko še vedno ogrože- Mariša Bizjak je študentka novi- všček se na PRC-ju med vsemi poču- nem delu Slovenije priča ponovnemu Številka vpisa v razvid medijev: 787 narstva in se zato med tednom veči- tita najbolj domače in tudi EPIcenter ISSN 1581-6087 baby boomu. Pohvala vsem parom, noma zadržuje v prestolnici. Med ju že od nekdaj pozna. Mnogi se bo- Izdal in založil: ki se kljub ne ravno najbolj rožnati Posoški razvojni center vikendi se pogosto potepa po Zgor- ste najbrž spomnili, da ga je Patricija situaciji glede rednih zaposlitev in Trg svobode 2, 5222 Kobarid njem Posočju, kjer išče teme in in- Rejec pred leti, ko je bila situacija stanovanj v naših krajih odločajo za Naslov: formacije za objavo v EPIcentru, prav glede zaobljenih trebuščkov precej Uredništvo EPIcentra naraščaj. Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin tako pa jo lahko vidite kot modera- podobna letošnji, tudi urejala. Nado Pa naj se na tem mestu pohvalim Telefon: torko javnih prireditev, nastopajočo Pajntar lahko razglasimo že za našo 05/38-41-510 (glavna urednica) tudi s “prispevkom”, ki so ga ali pa v plesnih točkah Plesne šole Urška stalno dopisnico s Kobariške. Zapo- 05/38-41-506 (pomočnica urednice) ga še bodo k skupinici najmlajših 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) in Športnega društva plesalcev in slena je na kobariški občinski upravi, prebivalcev treh posoških občin dali Faks: plesalk Tolmin ali slišite v radijski sicer pa tudi urednica Smaragdnega 05/38-41-504 zaposleni na Posoškem razvojnem oddaji Kizej?! Kluba tolminskih štu- odseva in oseba, brez katere ne mine E-pošta: centru (PRC) in člani uredništva na- dentov, na katerem je zadolžena za skoraj nobena (kulturna) prireditev [email protected] šega glasila. Nekateri so se pred krat- odnose z javnostmi. v Kobaridu in okolici. Spletne strani: kim vrnili s porodniškega dopusta, www.pososki-rc.si Špela Mrak, ki je pred kratkim Ker danes brez oglasov skoraj ne druge še čakamo, tretji so nas zapu- (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) diplomirala, je stalna sodelavka na- gre, bi nam bilo brez Miloša Bajta stili, ker pričakujejo ... Človek pomi- V. d. glavne in odgovorne urednice: šega glasila že kar nekaj časa. In težko. In nam tudi bo, kajti v prvih Špela Kranjc sli, da bi se nam v kratkem skoraj čeprav se najini imeni pogosto poja- dneh aprila nas zapušča in se seli v V. d. pomočnice urednice: splačalo najeti varuško, ki bi pazila Ljubljano. Odlično se je znašel v ko- Patricija Rejec na malčke, medtem ko bi bili njihove vljata celo v istem mediju, naju veli- munikaciji z oglaševalci in poskrbel, Stalni sodelavci: mamice in očki v službi. Igralnico bi ko ljudi še vedno zamenjuje, na kar Mariša Bizjak, Pavel Četrtič, Peter pa sva se že navadili. Poleg tega, da da so pomembne novosti na tukaj- Domevšček, Gregor Maver, Špela Mrak jim poskusili urediti kar v eni od pi- jo berete v EPIcentru, vas redno za- šnjem trgu prišle tudi do vas. Oglasno trženje: sarn. Ups, malo sem zabredla. Dovolj 05/38-41-500 šale. bava tudi v programu Alpskega vala Tokrat torej o tistih, ki spišemo Cenik oglasov in naročilnico najdete na in vas gosti na prenekateri javni pri- večino besedil. Gotovo sem pri komu spletnih straneh. Ker tokrat namesto Tatjane Šalej reditvi. kaj izpustila, pa naj mi ne zameri. Z Lektoriranje: Faletič pišem svoje prvo uvodno raz- mag. Nataša Gliha Komac, mišljanje kot glavna in odgovorna Gregor Maver vas s svojim žame- napisanim prispevkom se ves posto- Nevenka Janež urednica EPIcentra (Kako se to nobel tnim glasom navadno pozdravi na pek, ki se zaključi z izvodom v va- Fotografija na naslovnici: frekvencah Alpskega vala in Radia šem poštnem nabiralniku, šele prav Tatjana Šalej Faletič sliši!), sem se odločila, da bom v teh Odmev, tudi njega pa lahko srečate začne. Ker v našem uredništvu skr- Ilustracija: vrsticah predstavila ekipo, ki mi sto- Marko Podjavoršek ji ob strani. Brez njih bi bilo težko! na kateri od številnih prireditev v bimo za slovenski jezik, vsa besedila Oblikovanje in tehnična priprava: Seveda pa ne smem pozabiti na pri- Posočju ali drugod po Sloveniji. Je natančno pregledata lektorici mag. Gaya Bratina-Jereb Cerkno spevke, ki jih v naš elektronski ali tudi navdušen slikar in predsednik Nataša Gliha Komac in Nevenka Tisk: Društva slikarjev amaterjev Tol- Janež. Da je glasilo tudi lepo na po- Tiskarna knjigoveznica Radovljica skoraj že odsluženi standardni poštni Naklada: nabiralnik pošiljate vi, cenjeni bralci min. gled, za oblikovanje in tehnično pri- 7.300 izvodov in drage bralke. Čisto vsakega smo Čeprav je Pavel Četrtič v zasluže- pravo pred tiskom poskrbita še Na- Vire navajamo po ISO standardu. veseli, zato kar tako naprej. Glasilo nem pokoju, ne more mirovati. Pravi, taša Bratina in Blaž Jereb, bolj Distribucija: je navsezadnje namenjeno prav znana kot tandem Gaya Cerkno. Svo- Glasilo se brezplačno distribuira po vseh da ga prsti srbijo kot še nikoli, zato gospodinjstvih Zgornjega Posočja. vam. je odločen, da bo za vas še naprej je morajo nato opraviti še tiskarji in Glasilo sofinancirajo: A da ne skrenem z začrtane poti, pripravljal rubriko Pustili so svoj pe- poštni delavci … In šele potem se Služba Vlade RS za lokalno samoupravo nam lahko oddahne. Ampak ne za in regionalno politiko ter Občina Bovec, spoznajte EPIjevce. Jerneja Kos se je čat, poleg tega pa napisal še kak drug Občina Kobarid in Občina Tolmin barki PRC-ja pridružila šele pred ne- prispevek. Pavel Četrtič je tudi aktiv- dolgo … Letnik IX, št. 4, 2008 kaj dnevi in bo nadomestila prejšnjo ni član Združenja veteranov vojne Špela Kranjc

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 PRC obve{~a ( 3 )

Iz vsebine JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJU^ITEV V [TIPENDIJSKO SHEMO 4 Poslovanje PRC-ja v letu Posoški razvojni center je 7. marca objavil Javni poziv delodajalcem (ki ni izobrazbe, sporočiti na obraz- 2007 imajo sedež ali podružnico) na območju občin Bovec, Kobarid in cih Vloga za vstop v štipendijsko Tolmin, za vključitev v štipendijsko shemo, ki se izvaja v sklopu iz- shemo Posoškega razvojnega cen- 7 Pogled naprej: Dolina reke vedbenega programa razvojne pomoči tem občinam za leto 2008 (za tra. Obrazec in celotno besedilo So~e na svetovnem javnega poziva sta objavljena na šolsko/študijsko leto 2008/09). Rok za oddajo vloge je 14. april 2008. turisti~nem zemljevidu spletnih straneh www.pososki- 9 PRC-jeva oglasna deska Poziv je namenjen ugotavljanju Delodajalci, ki so zainteresirani rc.si in www.iskanipoklici.net. potreb delodajalcev, ki imajo se- za vstop v štipendijsko shemo Za dodatne informacije se lahko Teden vse`ivljenjskega 10 dež ali podružnico v Posočju, po PRC-ja, morajo podatke o kadro- obrnete na Sandro Kemperle, in u~enja: Vrata v de`elo štipendiranju kadrov za pridobi- vskih štipendijah, ki jih razpisuje- sicer na telefonski številki 05/38- znanja tev najmanj srednješolske izo- jo za šolsko/študijsko leto 2008/09 41-500 in 05/38-41-517 ali na e- 11 Iz ob~inskih uprav brazbe (IV. ali V. stopnje) v šol- za pridobitev srednješolske, višje- pošto sandra.kemperle@pososki- skem/študijskem letu 2008/09. šolske ali visokošolske in višje rav- rc.si. 20 Za osve{~ene potro{nike: Kako natan~en je genski in`eniring? Utrinki 23 Spletni bonton: Opro{~ajmo napake drugih PREDSEDSTVO SOS no politiko (SVLR), zato je njegovo vir financiranja občine na SVLR pre- Pred na{im pragom: 24 RAZPRAVLJALO V TOLMINU vsebino na seji predstavil minister za dlagajo 50-odstotni delež prihodkov Komunalne odpadne vode lokalno samoupravo in regionalno Tolmin – Skupnost občin Slo- od dohodnine, ki je bila na območju politiko dr. Ivan Žagar. Kot je poja- Ambasadorji Poso~ja: S venije (SOS) združuje 145 občin te občine plačana v predpreteklem 25 snil, so spremembe vezane na raz- letu. Po Žagarjevih pojasnilih naj bi ~opi~em do ljudskih src članic s 1.719.644 prebivalci. Od posoških občin je v SOS vključe- sodbo Ustavnega sodišča RS, da občina 35 odstotkov dohodnine za 28 Mladost in nadarjenost: Za na le Občina Tolmin, na kateri je je pet členov tega zakona neskla- financiranje primerne porabe dobila dnih z Ustavo RS. Dejana prihaja nova sezona 27. februarja s sejo gostovalo takoj, s preostalimi 15 odstotki pa naj bi se oblikoval sklad, iz katerega v motokrosu Predsedstvo SOS. Osrednji temi V obrazložitvi odločbe je Ustavno sta bili predlog sprememb Zako- sodišče RS poudarilo, da mora sis- bi se sredstva manj bogatim obči- 30 Vojna ni nobena re{itev: na o financiranju občin in pre- tem financiranja občin zagotavljati nam razporedila kot solidarnostna Italijanski vojni heroj Alberto dlog Nacionalnega programa čim večjo povezanost finančnih virov izravnava. Predlagane rešitve so v zdravstvenega varstva 2008– skladu z načelom sorazmernosti, saj Picco – najbolj{i strelec občine z njenimi prihodki, obenem 2013. pa predlog ohranja načelo solidar- ne posegajo prekomerno v upravi- italijanske nogometne lige Predlog sprememb in dopolnitev nosti med občinami s ciljem enako- čena pričakovanja občin glede virov 1915 Zakona o financiranju občin je pri- sti državljanov, ne glede na njihov financiranja, ki so podlaga za finan- Smu~arski skakalni klub pravila Služba Vlade RS za lo- gmotni položaj in prispevek v državni ciranje njihove primerne porabe. 33 kalno samoupravo in regional- oziroma občinski proračun. Za lastni Poleg tega na SVLR predlagajo uki- Ponikve: Plastika ne more nadomestiti sne`ne odeje 34 Pustili so svoj pe~at: Boris Bone` - Bobo 37 Opa`anja: Alpski val deluje `e ve~ kot desetletje, V spomin prof. Jerneju Bogataju 38 Pesniki iz na{ih logov: TVI “Ba~a” Podbrdo 38 EPIjeva knji`na polica 40 Zlati Bogatin: Kako je nastalo okno v Prestreljeniku OBČINA TOLMIN JE GOSTILA 6. SEJO PREDSEDSTVA SKUPNOSTI OBČIN SLOVENIJE, na kateri so udeleženci največ časa namenili razpravlja- 43 Koledar prireditev nju o predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o financiranju občin ter predlogu Nacionalnega programa zdravstvenega varstva 2008–2013.

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Letno poro~ilo javnega zavoda Poso{ki razvojni center za obdobje januar–december 2007 ( 4 )

Poslovanje PRC-ja v letu 2007

Cilj Poso{kega razvojnega centra, ki so ga leta 1998 ustanovile tri poso{ke ob~ine, je izvajanje lo- kalnih razvojnih projektov predvsem na obmo~ju Zgornjega Poso~ja. Prva leta so naloge centra opravljali posamezni delavci ob~inskih slu`b in zunanji sodelavci, kasneje pa se je – zaradi lastne- ga pridobivanja finan~nih sredstev z izvajanjem razli~nih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih razvojnih projektov – obseg poslovanja raz{iril, posledi~no pa se je pove~alo tudi {tevilo zaposlenih.

sprejetjem Zakona o popotresni obnovi Posočja je Posoški ra- Szvojni center (PRC) prevzel nalogo priprave Programa spodbuja- nja razvoja v Posočju za obdobje 2002–2006 (Soča 2006), kar je spod- budilo tudi razvoj zavoda. PRC se- stavlja več notranjih organizacijskih enot, in sicer • lokalni podjetniški center, • razvoj človeških virov, • razvoj podeželja ter • promocija in informiranje, delo pa je organizirano po projektnih skupinah. Osnovne dejavnosti zavoda so: • podjetniško in poslovno svetovanje; • izobraže- vanje, izpopolnjevanje in usposablja- nje različnih ciljnih skupin; • pomoč pri razvoju podeželja; • skrb za pro- mocijo (izdajanje periodike, brošur, drobnega tiska); • dajanje nepremič- nin v najem.

Letni cilji zavoda Javni zavod PRC je v letu 2007 na- ZAPOSLENI NA PRC-JU so po oceni direktorja mag. Romana Medveda v minulem letu največ prispevali k dobremu poslovanju te razvojne agen- cije tako na lokalni kot regionalni ravni. Foto: Blaž Jereb daljeval z delom na programih, ki potekajo že nekaj let in so ključni za naj izpostavimo izvajanje Razvojnega dročju operativnih nalog pri pripravi sov, ki so omogočili črpanje predvi- delovanje razvojne agencije. Kot prvo programa Soča 2007, posebej na po- in izvedbi načrtovanih javnih razpi- denih finančnih sredstev. Sicer pa

Utrinki nitev prehodnega petletnega obdo- nega varstva 2008–2013 in pouda- besedah v Evropi predstavlja odprt PREDSTAVNI[TVO bja, kar zadeva upoštevanje nado- ril njegov izjemen pomen za naše pojem, zato naj bi se rešitve natanč- SLOVENSKEGA GOSPO- mestila stavbnega zemljišča kot vira zdravje. “Zdravje mora biti odgo- no regulirale in ne zavirale. Pred- DARSTVA V RUSIJI za izračun glavarine, in večje mo- vornost vseh nas, ne samo držav- stavnike občin je pozval k posredo- Tolmin – Javna agencija za pod- žnosti zadolževanja za občinske in- na odgovornost.” V predlogu so po vanju pripomb, mnenj in predlogov vesticije, ki jih sofinancirajo skladi jetništvo in tuje investicije (JAPTI) njegovih besedah sledili viziji enake ter obljubil, da jih bodo na Ministr- je do danes v tujini ustanovila se- Evropske unije. dostopnosti do enako kakovostnih stvu za zdravje RS upoštevali v dem predstavništev slovenskega go- Minister Žagar je prisotne člane storitev v Sloveniji za vse. Kot je še največji možni meri. spodarstva. Na vrsti je osmo pred- Predsedstva SOS opozoril, da je razložil, Luksemburška deklaracija Tolminski župan Uroš Brežan je iz- stavništvo, in sicer v ruskem Kaza- predlog šele v medresorskem uskla- zahteva popolno odprtost obravna- postavil problematiko zdravstvenega nu, ki ga bo vodil Vidko Filipič. Po- jevanju in še ni bil usklajen z Mini- vanja napak in zapoveduje natanč- varstva na območju občin Bovec, soški razvojni center je v sodelo- strstvom za finance RS ter pred- nejše poročanje, zato bi bilo treba Kobarid in Tolmin. Poudaril je, da so vanju z JAPTI-jem 6. marca gostil Fi- stavnike občin pozval k njegovi mrežo letno pregledovati in nadzoro- lipiča in predstavnikom posoških zdravstvene storitve zlasti v odroč- obravnavi in posredovanju pripomb, vati. Mreža bo postavljena na osnovi podjetij omogočil srečanje z njim. nejših krajih omejene, zato bi morali stališč in predlogov. meril, Remškar pa meni, da se bo z opredeliti in predvideti določene re- Predstavništvo slovenskega go- Primarij Janez Remškar z Ministr- občinami glede določenih zadev spodarstva v Kazanu se bo pri- šitve. stva za zdravje RS je povzel predlog težko usklajevati in dogovarjati. družilo lani odprtim predstavništvom Nacionalnega programa zdravstve- Zdravstveni dom po Remškarjevih Besedilo in foto: Špela Kranjc v Bukarešti, Istanbulu, Milanu in

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 5 )

smo si v preteklem letu zastavili in pu III pa nekoliko nižjo, 81-odstotno kasneje tudi realizirali še številne realizacijo. Vzrok za nižji odstotek druge cilje, med katere sodijo: • iz- “počrpanih” odobrenih sredstev je vajanje podpornih storitev na podro- predvsem pozna objava javnih razpi- čju podjetništva (program vavčerske- sov. Ti so namreč dovoljevali uvelja- ga svetovanja, informiranje o možno- vljanje upravičenih stroškov le od stih pridobivanja nepovratnih sred- svoje objave (22. junija 2007) do kon- stev, vstopna točka VEM); • izvajanje ca avgusta (zaposlovanje) oziroma projektov na področju razvoja člove- oktobra istega leta (nove investicije, ških virov (Projektno učenje mladih, usposabljanje in izobraževanje). usposabljanja za življenjsko uspe- Kljub temu izvedbo razvojnega pro- šnost, deficitarni poklici ...); • vode- grama za leto 2007 v Posočju ocenju- nje Sklada dela Posočje; • zaključek jemo za zelo uspešno. O tem bomo izvedbenega dela Razvojnega progra- podrobneje pisali v prihodnji številki ma podeželja v Posočju; • izdajanje EPIcentra. glasila EPIcenter; • priprava novih projektov za novo programsko obdo- Izvajanje nalog regionalne bje EU … PRC je kot regionalna ra- razvojne agencije zvojna agencija (RRA) izvajal tudi Januarja 2006 je PRC prevzel vo- naloge, s katerimi je regijo pripravljal denje operativnih nalog spodbujanja Graf 1: Viri financiranja v letu 2007 na novo programsko obdobje (2007– regionalnega razvoja na območju Se- Dele` soustanoviteljic (ob~in Bovec, Kobarid in Tolmin) pri financiranju 2013) in uspešno črpanje evropskih verne Primorske (Goriške statistične osnovne dejavnosti Poso{kega razvojnega centra (PRC) je v letu 2007 finančnih sredstev. regije). Kot vodilna RRA je pri svojem zna{al 5,7 odstotka, vklju~no s sofinanciranjem nekaterih projektov pa je delu ohranil mrežni način sodelova- bil dele` v tem letu 14,3-odstoten. Sicer pa je v primerjavi s prej{njimi leti Razvojni program SO^A nja ter enakopravno vključenost vseh PRC uspel pove~ati dele` prihodkov, ki jih je pridobil z lastno dejavnostjo. 2007 štirih lokalnih razvojnih agencij v V okviru Izvedbenega programa regijsko razvojno načrtovanje in izva- Projekt IN PRIME razvoj in ga po sprejemu na program- Soča 2007 je PRC izvajal tri ukrepe: janje drugih nalog regionalnega zna- Svet regije je konec leta 2006 za skem svetu sredi maja 2007 posredo- • Ukrep I – Vzpostavljanje razvojne čaja. V letu 2007 je PRC nadaljeval z vodenje in izvajanje projekta imeno- vala na Ministrstvo za gospodarstvo infrastrukture Ukrep II – Pospeše- ; • opravljanjem nalog nosilne RRA: • val programski svet, ki ga danes se- RS. Gre za projekt, v katerega se je vanje podjetniških vlaganj, razvoj strokovno vodenje in koordinacija stavlja petnajst članov (predstavniki v povezalo devet največjih oziroma gospodarstva in odpiranje novih de- delovanja organov regionalnega ra- gospodarstva, lokalnih skupnosti, pomembnih gospodarskih družb v lovnih mest; • Ukrep III – Usposablja- zvoja (Svet regije Severne Primorske visokošolskih izobraževalnih ustanov regiji, ki delujejo v industrijah in ki nje in razvoj kadrov. Skupna realiza- (Goriške statistične regije) in Regio- in predstavnik zasebnega sektorja), potrošijo največ energije. Zato lahko cija Izvedbenega programa razvojne nalni razvojni svet Severne Primor- v začetku leta 2007 pa je za opera- tudi največ prispevajo k njeni učin- pomoči občinam Bovec, Kobarid in ske (Goriške statistične regije)); • tivno pripravo projekta imenoval še kovitejši in racionalnejši rabi. Z iz- Tolmin za leto 2007 je bila skoraj 91- informiranje, svetovanje in pomoč pri štiričlansko projektno skupino. Ta je vedbo projekta Gospodarsko središče odstotna. Če pogledamo realizacijo pripravi regionalnih projektov; • sve- v drugem trimesečju omenjenega “IN PRIME na Goriškem” pa bo regi- po posameznih ukrepih, so odstotki tovanje in pomoč pri prijavi projektov leta v sodelovanju z več podjetji, ki ja prispevala k hitrejšemu uresniče- naslednji: Posoške občine so na na razpise za dodeljevanje regional- so se pridružila projektu, pripravila vanju Resolucije o Nacionalnem ener- Ukrepu I uspele počrpati kar 98 od- nih spodbud; • priprava in vodenje zasnovo celovitega projekta IN PRI- getskem programu, ki je v skladu s stotkov odobrenih sredstev. Na Ukre- regijske štipendijske sheme; • koor- ME z naslovom Energija, napredni Strategijo gospodarskega razvoja Slo- pu II beležimo 88-odstotno, na Ukre- dinacija projekta IN PRIME. materiali in tehnologije za trajnostni venije in Nacionalnega programa

Utrinki

Düsseldorfu ter letošnjima novince- “Kljub temu bom poskušal pokri- ma v Šanghaju in São Paulu. Trenu- vati celo Rusijo in priložnosti bo- tno je odprt še razpis za ustanovitev mo iskali povsod,” zagotavlja. Na- predstavništva v Kuvajtu, v nasle- mena ustanavljanja takšnih pred- dnjem letu pa namerava JAPTI od- stavništev sta dva – pospeševati iz- preti še štiri predstavništva. Tako se voz slovenskih podjetij in nudenje bo skupno število podružnic v tujini pomoči pri internacionalizaciji njiho- povzpelo na dvanajst. vega poslovanja ter privabiti tuje in- vesticije v Slovenijo. “V ruskem pri- Kazansko predstavništvo bo vodil meru gre predvsem za izvoz, saj univerzitetni diplomirani inženir elek- je ta velik trg zanimiv za slovensko trotehnike Vidko Filipič, po rodu iz gospodarstvo. Ker imajo velika Stanovišča v Breginjskem kotu, ki že podjetja v Rusiji že svoja predstav- več kot trinajst let živi in dela v Rusi- ji. Kot je pojasnil, so se na JAPTI-ju OSMO PREDSTAVNIŠTVO SLOVENSKEGA za Kazan odločili zaradi decentrali- GOSPODARSTVA Javne agencije za pod- zacije, saj so pomembni centri indu- jetništvo in tuje investicije (JAPTI) v ruskem Kazanu bo vodil Vidko Filipič (na fotografiji strije, gospodarstva in življenja tudi desno), poleg njega direktor Posoškega ra- daleč od ruske prestolnice Moskve. zvojnega centra mag. Roman Medved.

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Letno poro~ilo javnega zavoda Poso{ki razvojni center za obdobje januar–december 2007 ( 6 )

varstva okolja. Septembra 2007 je odstoten. Sicer pa je v primerjavi s preteklimi leti nekoliko težavnejše, s področja javnega naročanja in fi- Vlada RS nato sprejela sklep, s kate- prejšnjimi leti PRC uspel povečati saj je PRC pri pripravi letnega načrta nančnega poslovanja omogočajo iz- rim je vsem regijam, ki so predvide- delež prihodkov, ki smo jih pridobili upošteval možnost koriščenja sred- vajanje notranjega nadzora in spošto- le izgradnjo gospodarskih središč, z lastno dejavnostjo. stev EU, ki jih, kot že rečeno, zaradi vanje veljavnih predpisov. Stroški in odobrila sredstva za izdelavo študij zamude pri pripravi programov in prihodki so bili vodeni po stroškov- izvedljivosti projektov in analiz stro- Pojasnila, zakaj na razpisov na državni ravni ni bilo mo- nih mestih in ustrezno nadzorovani. škov in koristi – za postopek prido- nekaterih podro~jih cilji niso goče črpati. Vsi projekti, ki so bili zaključeni v bitve teh študij je zadolžila regional- bili doseženi letu 2007, so na podlagi vsebinskih ne razvojne agencije. Tako je PRC V letu 2007 smo načrtovali več Ocena gospodarnosti in in finančnih poročil o realizaciji do- konec leta v vlogi RRA speljal posto- projektov, ki naj bi se financirali s u~inkovitosti poslovanja bili pozitivno mnenje s strani pristoj- pek dveh javnih naročil, in sicer ene- sredstvi različnih evropskih skladov. Zaradi postavljenih pravil s strani nih organov – naročnikov. ga za študijo izvedljivosti za osrednji, Zaradi zamud pri pripravi program- ministrstev glede sofinanciranja pro- gospodarski del projekta ter drugega skih dokumentov na državni ravni jektov je PRC vzpostavil sistem spre- Ocena u~inkov poslovanja za ostale vsebine, vezane na osrednji niso bili pripravljeni in objavljeni jav- mljanja oziroma vodenja časovnic s zavoda na druga podro~ja del (visokošolski izobraževalni in ni razpisi za sofinanciranje projektov strani zaposlenih za posamezne pro- PRC se je v zadnjih letih razvil v podporno podjetniški del). tako na področju človeških virov, po- jekte, ki preprečuje podvajanje dela eno najuspešnejših razvojnih agencij deželja kot tudi čezmejnega teritori- na projektih. Z učinkovitim in gospo- na Primorskem kot tudi na državni Viri financiranja 2007 alnega sodelovanja. darnim poslovanjem ter s pomočjo ravni. V letošnjem letu je nadaljeval Kot ustanoviteljice PRC-ja so se vse sofinanciranja ustanoviteljic v večini z izvajanjem projektov na področju tri posoške občine v skladu z dogo- Splo{na ocena uspeha projektov je zagotovil lastna sredstva izobraževanja in usposabljanja odra- vorom županov iz leta 2001 obveza- Nasploh lahko rečemo, da je obseg iz tekočega poslovanja (projekti so s slih. S sofinanciranjem Ministrstva le k zagotavljanju določenih finanč- poslovanja PRC-ja primerljiv z letom strani naročnikov običajno sofinanci- za šolstvo in šport RS ter Evropske- nih sredstev za delovanje centra. poprej. Po oceni direktorja mag. Ro- rani v višini od 50 do 90 odstotkov). ga socialnega sklada ter s podjetji, Dogovorjen je bil skupni znesek v mana Medveda so k dobremu rezul- Z upravljanjem in vzdrževanjem po- Zavodom RS za zaposlovanje in dru- višini 15 milijonov tolarjev (62.593,89 tatu zagotovo največ prispevali zapo- slovnih prostorov PRC-ja so se pove- gimi izobraževalnimi ustanovami evrov), h kateremu naj bi vsaka ob- sleni, ki so s kakovostnim izvajanjem čali stroški poslovanja, vendar smo z PRC omogoča dostop do različnih čina prispevala delež, sorazmeren s nalog, znanjem in svojo delovno pri- oddajanjem pisarn sedemnajstim oblik izobraževanja in usposabljanja. številom prebivalcev. Čeprav je bilo pravljenostjo omogočili uspešno pri- podnajemnikom te stroške delno po- Poleg tega je PRC z izvajanjem nalog financiranje s strani občin v letu 2007 pravo in izvedbo novih projektov. V krili. RRA pomembno prispeval k razpo- v skladu z dogovorom, še vedno letu 2007 je PRC zabeležil tudi pove- znavnosti Severne Primorske (Gori- manjkajo sredstva, ki so izostala za- čan obseg sodelovanja z občinami in Ocena delovanja sistema ške statistične regije) kot uspešne in radi neporavnanih obveznosti v pre- podjetji v regiji (študij strojništva, notranjega finan~nega inovativne gospodarske regije ter pri- teklih letih. Delež ustanoviteljic pri regijska štipendijska shema, IN PRI- nadzora pravil porojekte za pridobivanje ra- financiranju osnovne dejavnosti za- ME) ter s tem vzpostavil dober par- V zavodu so vzpostavljeni meha- zvojnih sredstev v naslednjem pro- voda v letu 2007 znaša 5,7 odstotka, tnerski odnos pri pridobivanju in nizmi, ki omogočajo vodenje, spre- gramskem obdobju. vključno s sofinanciranjem določenih izvajanju razvojnih projektov. Kljub mljanje in nadzor finančnega poslo- Povzetek poročila pripravila: Tatjana Ša- projektov pa je delež v tem letu 14,3- temu je bilo leto 2007 v primerjavi s vanja. Sprejeta navodila in evidence lej Faletič

Utrinki ništva, bo naša pomoč večji pomen formacije o poslovnih priložnostih, OTROCI SO RAZPRAVLJALI času mladih. predstavljala srednje velikim in pripravljalo sektorska poročila in po- Tolmin – Tema 18. otroškega par- Občinskega parlamenta v Tolminu malim podjetjem,” pojasnjuje Fili- ročila o izdelkih ter pomagalo pri or- lamenta, ki je 18. februarja potekal so se udeležili učenci Osnovne šole pič in opozarja na zahtevno rusko tr- ganizaciji skupinskih promocijskih na Občini Tolmin, je mladim pisa- (OŠ) Simona Kosa Podbrdo pod žišče, ki ga je svetovna konkurenca nastopov in ciljnih poslovno-prodaj- na na kožo. Letos mladi parlamen- mentorstvom Erike Jensterle, že dosegla. “Rusija je polna nizko- nih delegacij. tarci razpravljajo o zabavi in prostem učenci OŠ Dušana Muniha Most na cenovnih izdelkov, kot so tisti s Ki- Filipič pravi, da bodo zagotavljali in- tajske, zato bodo slovenski izdelki formacije o celotnem ruskem trgu brez dodane vrednosti za ta trg ne- ter upoštevali potrebe in želje slo- zanimivi in nekonkurenčni, saj na- venskih podjetnikov. Po njegovih na- še gospodarstvo ne zmore zago- vedbah je za ruski trg najbolj zanimi- toviti tako velikih količin izdelkov, vih le nekaj panog slovenskega go- kot jih navadno zahteva Rusija.” spodarstva. Največje priložnosti vidi Veliko oviro za preboj na ruski trg za informacijsko tehnologijo, sledijo lahko tujim podjetnikom predstavlja še elektroindustrija in telekomunika- neznanje ruskega jezika in nepozna- cije, kemija in farmacija, industrija vanje tamkajšnjih razmer, kar pa jim avtomobilskih delov in materialov ter bo z registracijo predstavništva olaj- gradbeništvo. Z dvigom življenjske- šano. To bo namreč organiziralo in ga standarda so ruski turisti znova sodelovalo pri obiskih potencialnih postali dobri gostje, kar bodo lahko poslovnih partnerjev ter nudilo po- izkoristili tudi slovenski turistični de- moč pri teh stikih, iskalo dobavitelje, lavci. Že lani jih je tako Slovenijo podizvajalce in primerne poslovne obiskalo približno 22.000, bivali pa partnerje, pomagalo pri ustanavlja- so po približno sedem dni, kar je dlje od turistov drugih narodnosti. nju podjetij ali podružnic, spremljalo TEMA LETOŠNJEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA je bila zabava in prosti čas mladih. Foto: dogajanje na trgu in posredovalo in- Besedilo in foto: Špela Kranjc Boštjan Simčič

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Pogled naprej ( 7 )

Dolina reke So~e na svetovnem turisti~nem zemljevidu

Natrpan urnik, spremenjene nakupovalne navade in enostaven dostop do informacij so spremenili pogled turista na pre`ivljanje prostega ~asa. V {estdesetih letih 20. stoletja je industrijska doba pri- peljala do masovnega turizma, zasnovanega na klasi~nem in za vse veljavnem vzorcu, ki ga na kratko lahko povzamemo kot sonce, pla`a in avantura. Danes spoznavamo povsem druga~nega tu- rista, nepredvidljivega v svojih odlo~itvah.

uristična ponudba, ki je še pred število naših tekmecev se je podese- se tiče zahtevnosti in dojemanja po- Gorazd Skrt kratkim veljala za standardno, terilo. Narašča tudi število turističnih čitnic, razpršeni po celotnem spek- ima v turiz- danes povečini zadovolji samo destinacij, ki so se pripravljene po- tru, vendar sta še vedno precej veliki T mu veliko še najmanj zahtevne goste. Vedno drediti gostovi zahtevi po individual- skupini, skoncentrirani na dveh skraj- izku{enj, ki več osveščenih turistov zavrača uni- ni storitvi. si jih je za~el nih polih. Na eni strani je skupina verzalne turistične produkte in se Današnji postmoderni turist si bo pridobivati turistov, ki počitnice preživljajo v za raje odloča za tiste ponudnike, ki so letni program počitnic sestavil iz šte- kot turisti~ni to posebej prirejenih turističnih na- se jim pripravljeni osebno posvetiti. vilnih, na prvi pogled nasprotujočih vodi~. Danes seljih, kjer so deležni vsega udobja. Boljše prometne povezave, posebej si načinov preživljanja prostega časa. je direktor predstavni{tva Slovenske Ti se pretirano ne naprezajo s spo- pa porast številnih nizkocenovnih V istem letu se bo odločil za poleža- turisti~ne organizacije v Italiji. Pri- znavanjem lokalnih značilnosti deže- letalskih prevoznikov so povprečne- vanje na plaži, nekaj mesecev pozne- haja iz Modreja, trenutno pa `ivi v le in navad prebivalcev, čeprav bi to mu turistu časovno in stroškovno je pa bo na trekingu raziskoval neo- Milanu. bila – glede na dejstvo, da so tako približali tudi najbolj odmaknjene bljudene pokrajine. Individualizem Uredništvo imenovane “turistične vasi” pogosto koščke sveta. Boj za prepoznavnost pride še najbolj do izraza pri odloči- na drugih kontinentih – zagotovo za- in goste, ki smo ga še do nedavnega tvah za kakovost storitev; nič nena- nato pa si omisli namestitev v presti- nimiva izkušnja. Drugo skupino, ka- bíli predvsem z bližnjimi konkurenti, vadnega ni, če danes turist potuje z žnem hotelu. tere številčnost vztrajno narašča, se je prenesel na globalno raven in nizkocenovnim letalskim prevozom, Sodobni italijanski turisti so, kar predstavljajo radovedni gosti, ki želi-

Utrinki

Soči pod mentorstvom Petre Valen- do šolske defektologinje Daše Fur- končajo tragično. Prav to je bil ra- Policisti so skupaj s člani Postaje tinčič in Monike Kavčič ter učenci lan in učiteljice Jane Ipavec. Pro- zlog, da so na Policijski upravi gorske reševalne službe Bovec, OŠ Franceta Bevka Tolmin pod jektno nalogo v pisni obliki so izročili (PU) Nova Gorica s pripadniki svoje s katerimi že tradicionalno dobro so- mentorstvom Denise Šuler Rutar. tolminskemu županu in Oddelku za gorske policijske enote pripravili delujejo, opravili preventivni nadzor Poleg njih so na zasedanje v občin- okolje in prostor Občine Tolmin. preventivno akcijo, v okviru katere in obiskovalce opozarjali na nevar- ski sejni dvorani prišli nekateri po- Mlade parlamentarce čakata še re- so obiskovalce gore opozarjali na nosti, ki jim v visokogorju pretijo v membni gostje, in sicer tolminski žu- gijsko srečanje otroškega parlamen- pasti, ki pozimi prežijo v gorah, in zimskem času, jim delili nasvete gle- pan Uroš Brežan, predsednica ta v Novi Gorici in udeležba na dr- jim skušali dopovedati, kako po- de ravnanja in ukrepanja, ko se znaj- Zveze prijateljev mladine Tolmin žavnem otroškem parlamentu v Lju- membna je primerna opremljenost. dejo v težavah, in jih seznanili z Majda Maglica, direktor Centra za bljani. Lepo in spodbudno je, da Razmere v gorah so v zimskem času opremo, ki je nujno potrebna za va- socialno delo Tolmin Mario Vukušić lahko mladi povedo, kaj jih tare in drugačne kot poleti – dnevi so kraj- ren obisk gora. Sem gotovo sodijo in svetovalec za družbene dejavnosti žuli, ter da lahko opozorijo na stvari, ši, planinske koče povečini zaprte, dereze, cepin, plazna žolna, snežna na Občini Tolmin Rafael Šuligoj. ki jih odrasli včasih ne vidimo. poti zasnežene in poledenele, mar- lopata z zdrsomerom in plazna son- da, poleg tega pa seveda tudi ustre- Osnovnošolci so gostom in svojim Denise Šuler Rutar, mentorica šolske- kacije, klini in jeklenice pa večinoma zna obleka in pripomočki, ki omogo- vrstnikom predstavili, kako so se pri- ga parlamenta in Unicefovega krožka na pod snegom. Policisti gorske enote pravljali na šolskih parlamentih. De- OŠ Tolmin so si za kraj preventivne akcije izbra- čajo zasilno bivakiranje, ter dovolj- lali so v skupinah, za konec pa so li območje Vršiča in Male Mojstrov- šnja zaloga hrane in pijače, ki omo- županu postavljali vprašanja, ki so ke. Gre za območje, ki je zaradi so- goča preživetje, če nam je sestop v za mlade najbolj pereča in zadevajo POLICISTI OPOZARJALI V razmerno lahkega dostopa – cesto dolino iz kakršnega koli razloga one- njihov domači kraj. Tolminski razpra- ZASNE@ENIH GORAH čez Vršič namreč več ali manj tudi mogočen. vljalci so predstavili projektno nalo- Vr{i~, Mala Mojstrovka – Vedno pozimi plužijo – tudi v zimskem času Policisti so med obiskovalce gora go z naslovom Dostopnost javnih več ljudi si želi aktivno preživljati pro- zelo obiskano. Poleg tega so polici- (planince, pohodnike in turne smu- površin in stavb v mestu Tolmin gi- sti čas, zato je tudi vse več takih, ki sti v minulih letih na tem območju čarje) – bilo jih je prek 200 – razde- balno oviranim osebam. Izdelali so se v gore odpravljajo tudi v zimskem zabeležili tudi večje število nesreč in lili 110 zloženk, s katerimi so želeli jo učenci Unicefovega krožka OŠ času. Žal to botruje večjemu številu izvedli iskalno akcijo za pogrešani- opozoriti na nevarnost snežnih pla- Franceta Bevka Tolmin na pobu- nesreč, ki se v nekaterih primerih ma alpinistoma. zov. V okviru akcije so preverjali tudi

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Pogled naprej ( 8 )

jo na počitnicah predvsem raziskova- da ob vseh teh atributih postane ena seže svoj namen in smisel. Kot ena Italijani namenjajo počitnicam, se je ti in si širiti obzorja. Ti povečini ne najprepoznavnejših slovenskih turi- ključnih gospodarskih panog ne po- v zadnjih petnajstih letih skrajšal s želijo, da jih imenujemo turisti in jih stičnih destinacij? Da ne bi bilo treba meni zgolj vira gospodarskega razvo- petnajst dni na dvakrat po štiri dni. s tem ožigosamo kot tujek v okolju. vselej znova ponavljati, takoj ko za- ja, pač pa, če je razvoj pravilno na- Ta trend priviligira bližnje destinacije Nasprotno – želijo si biti del dogaja- pustimo Furlanijo in deželo Veneto, ravnan, tudi kakovosten in trajen – tudi dolino reke Soče – ki so ideal- nja in spoznati način življenja v kra- kje leži naša dolina in zakaj jo je razvoj destinacije, od katerega ima ne za preživljanje podaljšanega vi- ju, v katerem preživljajo počitnice. vredno obiskati ... korist tudi in predvsem lokalno pre- kenda. Dopusta ne doživljajo zgolj kot čas Dolino Soče je mogoče uspešno bivalstvo. V nasprotnem primeru nas Ob tem se moramo zavedati, da oddiha, pač pa kot investicijo v oseb- tržiti le kot turistično območje, ki se bo gost obiskal enkrat, si ogledal, kar naša reka ni dobrina, ki bi jo lahko nostni razvoj in pridobivanje novih jasno razlikuje od konkurentov, z mu svetuje vodič, in mirno odšel na- izkoriščali brez omejitev. Če jo želi- izkušenj, ki jim bodo prinesle nepri- lastno in prepoznavno identiteto. Če prej. mo ohraniti, je smiselno staviti na merno večje zadoščenje. Zanje poči- se bomo pri tem zazrli v našo tradi- Nenazadnje so velikega pomena odgovorni turizem; torej jo ponujati tnice niso iz vsakdanjega monotone- cijo, smo na pravi poti in lahko raču- tudi redne in dovolj pogoste prome- zgolj tistim turistom, ki so pripravlje- ga življenja iztrgan čas, pač pa jih namo na goste, ki bodo načrtno iz- tne povezave. Promociji, se pravi ni sprejeti pravila sobivanja z naravo, razumejo kot del svojega življenja brali naše kraje kot končno destina- povabilu, mora slediti realna možnost včasih tudi na račun odpovedovanja Vsa ta pisanost odločitev je posle- cijo za svoje počitnice, ne pa zgolj obiska kraja. Danes premik iz Gorice lastnemu udobju. Pomembno je la- dica bogastva informacij, ki so so- naključno ali na poti v sosednje dr- v Bovec predstavlja za gosta, ki ne stno zavedanje o edinstvenosti pro- dobnemu popotniku na razpolago žave. Dolino je treba napraviti stimu- pride z avtomobilom (takih pa je stora, v katerem živimo. Redkejši kot predvsem po zaslugi svetovnega sple- lativno ne zgolj zaradi znamenitosti, predvsem med mladimi veliko), pra- bodo neokrnjeni kraji, kakršen je ta. Informacijska revolucija je v za- pač pa predvsem zaradi dogajanja. vi podvig. Še posebej, če bi si vmes velik del doline reke Soče, več bo po dnjih petnajstih letih povsem spre- Splača se vlagati v povečevanje kako- želel ogledati še korita reke Tolminke njih povpraševanja. Zato se moramo menila dojemanje počitnic, po drugi vosti bivanja v okolju, organiziranje ali muzej v Kobaridu. predvsem mi sami truditi, da reko strani pa tudi omogočila vzpon de- kulturnih in športnih prireditev, glas- Med vsemi turisti so italijanski go- ohranimo neokrnjeno. Le tako nam stinacijam, ki niso veljale za turistič- benih in filmskih dogodkov. Če bodo sti v Sloveniji najštevilčnejši, predsta- bo tudi v prihodnje dajala možnost no najrazvitejše. To orodje lahko s vsi ti koščki povezani v mozaik, bo- vljajo skoraj četrtino vseh tujih go- pridom izkoristi tudi Posočje. Krajev, mo gosta motivirali za prihod tudi stov in so pred Nemci in Avstrijci. V preživetja. Izgradnja čistilnih naprav ki lahko ponudijo veličastne zgodo- zunaj glavne turistične sezone. Vlo- dolino reke Soče pa jih vendarle pri- povsod, kjer se odplake izlivajo v vinske epopeje prve svetovne vojne, žek se večkratno povrne – ne samo haja manj, kot bi jih lahko, zato lah- reko, ni izbira, pač pa nujnost za na- kulinarične užitke, predvsem pa do- v obliki turističnega razvoja kraja, ko v povezavi s tem tržiščem govori- šo prihodnost. živetja, ki jih nudita narava in reka, pač pa tudi kot dodana vrednost v mo o velikih rezervah. Tudi zaradi Gorazd Skrt, direktor predstavništva namreč ni na pretek. kakovosti življenja njegovih prebival- sprememb v preživljanju počitnic pri Slovenske turistične organizacije v Italiji Kaj pa sploh manjka naši dolini, cev. Šele v tej simbiozi turizem do- naših italijanskih sosedih. Čas, ki ga Foto: osebni arhiv Gorazda Skrta

Utrinki opremljenost obiskovalcev gora in kšne akcije tudi v zimskem času po vsem pri otrocih preprečuje tele- v kateri sta policista predstavila vidi- ugotovili, da je slaba, saj je imel pla- vsej verjetnosti pripravljali tudi v pri- sne poškodbe, ki nastanejo pri ke varnosti na smučišču in pri prevo- zno žolno pri sebi samo eden. hodnje. padcih in trkih na smučiščih,” so zu opreme v cestnem prometu, go- Po statističnih podatkih PU Nova Carmen Leban še zapisali. vorila pa sta tudi o ukrepih ob zapu- Gorica so v letu 2006 na svojem V akcijo so se vključili otroci in njiho- ščanju avtomobilov, parkiranih na parkiriščih. Vprašanja v kvizu so se območju v zimskem času v gorah NAJ SMU^ARSKA ^ELADA vi starši, ki so 16. februarja sodelo- vali v radijskem kvizu. Pred tem je bi- seveda nanašala na te teme. zabeležili 23 nesreč, v katerih sta POSTANE NAVADA dve osebi izgubili življenje, ena je bi- la na Alpskem valu radijska oddaja, Špela Kranjc la težje, devet pa lažje ranjenih. Lani Tolmin – Policijska postaja (PP) so obravnavali sedemnajst gorskih Tolmin je v sodelovanju z Zavaro- nesreč, v katerih je pet ljudi izgubilo valnico Triglav in radiem Alpski val izvedla preventivno akcijo Moja življenje, sedem je bilo huje telesno NAVADA – smučarska ČELADA. poškodovanih, štirje pa lažje. Ob zaključku akcije so na tolmin- Glavni vzroki za nesreče so bili pa- skem predstavništvu Zavarovalnice dajoče kamenje, zdrsi, plezanje v Triglav podelili devet smučarskih če- neugodnih vremenskih razmerah in lad. padci pri plezanju. Policisti ugota- Namen akcije je bil zagotavljanje ve- vljajo, da v gorah narašča tudi števi- čje varnosti na smučiščih, ob tem lo lažjih poškodb in obolenj ter da pa so mlade želeli spodbuditi k no- gore pozimi obiskuje vse več fizično šenju varnostne čelade pri smuča- slabo pripravljenih pohodnikov, ki nju, deskanju in sankanju ter tudi pri imajo v veliko primerih še pomanjklji- drugih aktivnostih na smučišču. Ta- vo opremo. ko pojasnjujejo na PP Tolmin in do- Tovrstno preventivno akcijo so novo- dajajo, da so poleg tega želeli opo- goriški policisti letos pripravili prvič, zoriti tudi na pravila na smučišču – medtem ko so podobne akcije v po- predvsem na pravila obnašanja in letnem času nekaj običajnega, saj ravnanja, ki so nujna za preprečeva- se odvijajo že več let zapored. Ker nje težav in poškodb. “Uporaba NAMEN AKCIJE MOJA NAVADA – SMUČARSKA ČELADA je bil zagotavljanje večje varnosti policisti veliko svojega časa nameni- smučarske čelade poveča varnost na smučiščih, ob tem pa so mlade želeli spodbuditi k nošenju varnostne čelade pri smučanju, jo preventivni dejavnosti, bodo ta- posameznika, posredno pa pred- deskanju in sankanju ter tudi pri drugih aktivnostih na smučišču. Foto: Miro Kristan

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 PRC-jeva oglasna deska ( 9 )

Računalniški tečaji DELO Z EXCELOVIMI PREGLEDNICAMI (OSNOVNI TE^AJ) Trajanje: 16 andragoških ur (po 45 minut) Termin: v drugi polovici aprila Urnik: v popoldanskem času (po 17. uri) Cena: 86 evrov na udeleženca Predstavitev tečaja Tečaj je namenjen uporabnikom, ki pri svojem delu uporabljajo računal- nik, imajo hkrati opraviti s številkami in si želijo svoje delo poenostaviti. NOVI SPLETAJI ZA UKAŽELJNE Načrt dela: • priprava delovnega okolja, predstavitev programa in pregled okna; Želite spoznati e-učno okolje? Vas zanima, kako po- • vnos podatkov v celice, popravljanje, naslavljanje, oblikovanje in izbira teka učenje s pomočjo spletajev in multimedisjkih formatov; pripomočkov? Cenite individualni pristop s podporo • računanje v tabeli, absolutno in relativno naslavljanje celic; mentorja? • poravnava in označevanje celic v tabeli; v Tolminu in Na Točkah vseživljenjskega učenja • dodajanje in brisanje vrstic in stolpcev, obrobe in senčenje; Bovcu lahko izbirate med različnimi tematskimi • osnove funkcij, oblikovanje delovnega zvezka, priprava za tisk; gradivi (spletaji): • izdelava grafikona; španski • italijanski, nemški, angleški, francoski, • kopiranje in premeščanje celic, izdelava zaporedij; jezik; • računalništvo; • moj poslovni načrt – vo- • delo z velikimi tabelami. dnik do uspešnega podjetja; • neverbalna komuni- kacija; • psihologija barv; • uredi si potovanje; • Priporočeno predznanje: ustvarimo otrokom varno gnezdo; • učinkovito Priporočamo izkušnje v okolju Windows XP in izkušnje z urejevalnikom iskanje zaposlitve; • načrtovanje kariere; • živeti besedil Word. zdravo: zdravilne rastline; • čustvena inteligenca; Cilji: • nordijska hoja in • osnove projektnega menedž- • izdelati in oblikovati preglednice; menta. • uporabiti formule pri računanju; Poleg tega vam na teh dveh mestih omogočamo • opredeliti možnosti, ki jih prinašajo funkcije programa; uporabo računalnika za pisanje nalog, brskanje • izdelati in oblikovati grafikone; tu in uporabo elektronske po svetovnem sple • uporabiti več listov v delovnem zvezku. pošte. Za informacije in prijave pokličit ličite na Posoški ra- e Patricijo Rejec ali Tjašo Maurič na te- Za dodatne informacije pok lefonsko številko 05/38-41-500. zvojni center, in sicer Tjašo Maurič ali Patricijo Rejec na telefonsko številko 05/38-41-500. Lahko jima tudi pišete na e-naslov [email protected].

Študijski krožki IZ LJUBEZNI DO SEBE V aprilu bo na Posoškem razvojnem centru začel delovati študijski krožek Spletni informator Iz ljubezni do sebe. ZA UK IN UM Udeleženci bomo na srečanjih prebirali književnost s področja čustvo- Želite biti pravočasno obveščeni o raznovrstnih te- vanja, volje, samozavesti, lepote, staranja, odnosov med najbližjimi čajih, delavnicah, predavanjih itd., ki jih izvajamo ipd. Zbirali se bomo tudi zaradi druženja ob branju in razpravljanja o na Posoškem razvojnem centru? Naročite se na naš knjigah z omenjenih področij, ki jih je oziroma bi jih bilo vredno pre- brezplačni mesečni informator Za UK in UM, ki ga brati. a prejeli na vaš elektronski na- boste v začetku mesec Vljudno vabljeni. Za informacije in prijave pokličite Patricijo Rejec na slov. Naročilo pošljite na e-naslov patricija.rejec@ telefonsko številko 05/38-41-500. pososki-rc.si.

Zbrala in pripravila: Patricija Rejec

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Teden vse`ivljenjskega u~enja ( 10 )

Vrata v de`elo znanja

Znanje je prisotno povsod. Prav vsako podro~je dejavnosti ima svoje potrebe in interese po u~enju, izobra`evanju in usposabljanju. ^e pogledam z vidika posameznika, mi je najljub{i slogan Poso{kega razvojnega centra “Znanje za razli~ne sanje”. In njihovo uresni~evanje je prav gotovo trdna motivacija za u~enje.

izobraževanje pa ni namenjeno zgolj TR@NICA ZNANJA ki še vedno verjamejo, da je le for- V okviru odprtja TVU bomo na a Posoškem razvojnem centru izpopolnjevanju in učenju v klasič- malno izobraževanje čudežno zdra- PRC-ju organizirali tudi tr`nico (PRC) sledimo viziji vseži- nem pomenu besede, temveč tudi vilo za boljšo prihodnost. Povedano medsebojnemu spoznavanju, širjenju znanja. Vse institucije, organizaci- Nvljenjskega učenja, saj smo drugače, v okviru TVU lahko vsakdo je, ustanove in dru{tva, ki `elite pozitivnih izkušenj, druženju in še prepričani, da bomo le tako kot po- svoje znanje {iriti med ljudmi in najde in uresničuje svojo vlogo. čemu. samezniki in kot celotna družba do- jih navdu{iti nad svojim podro~jem bili dovolj informacij, znanja, razu- Sooblikovalci kulture u~enja dela, pa tudi tisti, ki `elite festival mevanja – skratka vsega, kar je po- Neformalno izobra`evanje izkoristiti za lastno promocijo, svo- Tudi na PRC-ju lahko izbirate med Da boste vedno na tekočem z izo- trebno za kakovosten osebnostni in pisano paleto brezplačnih in samo- jo udele`bo najavite Patriciji Re- braževalnimi vsebinami, ki jih ponu- jec na telefon 05/38-41-506 ali e- družbeni razvoj. V današnjih hitro plačniških vsebin. S številnimi delav- spreminjajočih se razmerah je treba jamo na PRC-ju, vam svetujemo spre- po{to [email protected]. nicami, tečaji, predavanji, usposablja- mljanje naše spletne strani www. učenje in izobraževanje približati ni, svetovanji ipd. želimo v našem pososki-rc.si, natančno prebiranje EPIcentru, lahko pa se tudi naročite vsem ljudem, ne glede na starost, lokalnem okolju postati sooblikovalec rubrike PRC-jeva oglasna deska v na naš informator Za UK in UM. Prav spol, doseženo izobrazbo, poklic, po- kulture učenja. Takšno neformalno dročje dejavnosti, kraj bivanja ipd. tako boste informacije dobili pri: • Patriciji Rejec, telefon: 05/38-41- OSEBNA IZKAZNICA TVU 2008 506, e-pošta: patricija.rejec@pososki- Festival u~enja Naziv: TVU – Teden vse`ivljenjskega u~enja. Slogan: Sloveni- rc.si; • Cvetki Kavčič, telefon: 05/38- Teden vseživljenjskega učenja ja – u~e~a se de`ela. Glavni namen: Promocija in udejanja- 41-505, e-pošta: sklad.dela@pososki- (TVU) je priložnost, da spoznate, kaj nje kulture vse`ivljenjskega u~enja za vse ljudi. Nacionalni • vse vam v tem kontekstu ponuja va- koordinator: Andrago{ki center Slovenije. ^asovni okvir: od rc.si; Tjaši Maurič, telefon: 05/38- še lokalno okolje. Številne prireditve 1. maja do 30. junija 2008, uradni termin od 19. do 25. maja 2008. Osre- 41-519, e-pošta: tjasa.mauric@poso- nagovarjajo vedoželjne in učeče se dnja tema: Evropsko leto medkulturnega dialoga in 500. obletnica rojstva ski-rc.si. posameznike – tako tiste, ki v učenju Primo`a Trubarja. Patricija Rejec še niso prepoznali priložnosti za ka- kovostnejše življenje, kakor tudi tiste,

Foto: arhiv PRC u vseživljenjskega učenja. i center (PRC) izvaja v okvir JAVNOSTI, ki jih Posoški razvojn PALETA RAZNOVRSTNIH DE

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 11 )

Ob~ina Bovec

Ob~inski svet ni predlagal in rekonstrukcije namenila slabe 4,3 smo pisali v prejšnji številki EPIcen- objekt na Trgu golobarskih žrtev 2, amandmajev milijone evrov, skoraj 100.000 evrov tra, bo občino stala 126.000 evrov, 38.000 evrov bo občina prispevala za Predlog Odloka o proračunu Obči- bo šlo za investicijsko izobraževanje ureditev dostopne poti na planino gradnjo mladinskega hotela, medtem ne Bovec za leto 2008 so člani bov- in obnove, nakup zemljišč in narav- Krnica (ki je sicer dvoletni projekt in ko bo večino denarja dala država, in škega občinskega sveta sprejeli na nih bogastev jih bo stal 75.000 evrov, se bo letos zaključil) pa 136.000 ev- sicer 450.000 evrov. seji 13. marca. Planiranih prihodkov študije o izvedljivosti projektov in rov. Upravljanje in tekoče vzdrževa- Zbiranje odpadkov in ravnanje z bo v bovški občinski blagajni letos priprava projektnih dokumentacij pa nje občinskih cest bo bovško občino njimi bo občino stalo skoraj 240.000 7.624.237 evrov, odhodkov pa nekaj več kot 260.000 evrov. Obnova letos stalo 258.000 evrov, gradnje in evrov, od tega bo morala dobrih 8.397.657 evrov. Konec lanskega leta občinskih stavb bo stala 225.000 ev- obnove brvi pa dobrih 94.000 evrov. 170.000 evrov prispevati za gradnjo je namreč na računu Občine Bovec rov, od česar bo na delno obnovo v Pravkar zaključujejo z urejanjem par- skupnega zbirnega centra za odpad- ostalo skoraj 840.000 evrov. potresu leta 2003 ponovno poškodo- kirišča pred bovškim kulturnim do- ke v Volčah. Ravnanje z odpadno Na prihodkovni strani planirajo vane stavbe občinske uprave na Trgu mom, za kar je Mercator prispeval vodo bo naneslo skoraj 1,1 milijona slabih 2,2 milijona evrov pridobiti z golobarskih žrtev 8 odpadlo 170.000 208.000 evrov, občina pa dodatnih evrov, pri čemer bo na ureditev ka- naslova glavarine oziroma občinam evrov (polovico denarja bo prispeva- 55.700 evrov. nalizacije in vodovoda na Srpenici odstopljene dohodnine, 230.000 ev- la občina sama, drugo polovico pa Letos se bo projektirala tudi bov- odpadlo 1,06 milijona evrov. rov si obetajo ob turistične takse, Državna tehnična pisarna). ška severna obvoznica, kar bo občino Znatna sredstva bo Občina Bovec 460.000 evrov bo po planu prihodkov Za civilno zaščito in protipožarno stalo 43.600 evrov. Za spodbujanje letos porabila za komunalno ureditev z naslova koncesijskih dajatev od po- varnost – v to postavko sodijo Dom razvoja turizma in gostinstva občina bovškega trga, ki bo stala dobrih sebnih iger na srečo in slabih 220.000 zaščite in reševanja Bovec, sredstva v letošnjem proračunu namenja 1,37 536.000 evrov. Sanacija komunalne evrov prihodkov od prodaje premo- za reševanje iz vode, refundacije za milijona evrov, od tega bo šlo 365.500 infrastrukture po potresu (urediti je ženja. V bovški proračun se bo iz strokovna usposabljanja gasilcev, de- evrov za delovanje Lokalna turistič- treba namreč veliko komunalnih pri- državnega za investicije steklo skoraj lovanje gasilske zveze in prostovolj- na organizacija Bovec, dobrih 53.000 klopov za nadomestne gradnje in 2,3 milijona evrov, od Evropskega nih gasilskih društev, nakup gasilske evrov za izvajanje odloka o Soči, sanirane objekte) bo stala skoraj sklada za regionalni razvoj pa pla- opreme, ureditev objekta gasilskega 758.000 evrov za gradnjo Strgulčeve 230.000 evrov. nirajo dobiti približno 666.000 evrov. doma in požarna taksa – bodo odšte- hiše, kjer bo svoje prostore dobil Tu- Za ohranjanje kulturne dediščine Med odhodki bo bovška občina v li slabih 231.000 evrov. ristični informacijski center Bovec. se bo iz občinskega proračuna steklo letu 2008 za novogradnje, adaptacije Ureditev bovške tržnice, o čemer S 66.000 evri bodo dokončali tudi dobrih 80.000 evrov in za programe

Utrinki

SPET BODO SODELOVALI Z bor. PD Kobarid vodi upravni odbor BENE[KIMI PLANINCI na čelu s predsednikom Markom Matajurcem, drugi dve telesi pa sta Kobarid – Planinsko društvo (PD) nadzorni odbor in častno razsodi- Kobarid združuje planince z obmo- šče. čja celotne kobariške občine. Pre- gled uspešnega dela v minulem letu Poleg skrbi za večanje števila novih smo člani društva pripravili na 56. članov posveča društvo veliko občnem zboru, ki je bil 14. marca v pozornosti tudi gospodarski, kobariškem gasilskem domu. izletniški in markacijski dejavnosti. Člani skrbimo za kočo na planini V letu 2007 smo bili člani društva Kuhinja ter za bivaka na Črniku in zelo delavni. Pri koči na planini Kuhi- Planjah, breginjska sekcija pa za nja smo naredili nov velik nadstre- bivak pod Muscem. Vsako leto v PD šek za pomožne prostore, v koči Kobarid organiziramo številne izlete pregradili skupna ležišča, poleg te- v domača in tuja gorstva, pohvalimo ga pa smo tudi v celoti prenovili bi- pa se lahko tudi z izvrstnimi odnosi s vak na Črniku. Program izletov smo PD Benečije. Markacijski odsek izvedli v celoti, skoraj polovico pa ureja poti na Krnu, Stolu in smo jih organizirali skupaj s PD Be- Matajurju. nečije. Prav posebej je bil dejaven mladinski odsek, ki je organiziral Poglavitni finančni viri za delovanje zimski in poletni tabor ter številne iz- PO OBČNEM ZBORU PLANINSKEGA DRUŠTVA KOBARID so si udeleženci ogledali diapozi- društva so prihodki iz poslovanja ko- lete za mlade planince vseh starosti. tive Jožeta Miheliča in se še dolgo zadržali v prijetnem vzdušju. Foto: Marjanca Koren če ter članarina. Breginjski odsek vzorno skrbi za po- V letu 2008 v PD Kobarid načrtuje- ti v Stolovem pogorju ter organizira ustanovljeno leta 1952, iz leta v leto 200 in 300 člani. Pomemben del mo veliko izletov, vsekakor pa bomo dva zelo odmevna pohoda na Stol in niha. Največ članov je društvo imelo predstavljajo mladi planinci, saj je še naprej tesno sodelovali z bene- Breški Jalovec. leta 1986, in sicer 645. V zadnjem prav mladinski odsek vsa leta obsto- škimi planinci. Število članov PD Kobarid, ki je bilo obdobju se je to število ustalilo med ja najaktivnejši in ima tudi svoj od- Zdravko Likar, PD Kobarid

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

v kulturi dobrih 212.000 evrov. Od lastnik ATC Kanin, šla lani jeseni v tega bo Knjižnica Cirila Kosmača stečaj, je bilo veliko ugibanj, kdo bo Tolmin dobila nekaj več kot 107.000 odkupil njen delež v družbi, ki upra- evrov, Kulturni dom Bovec pa skoraj vlja z bovškim smučiščem Kanin. 61.000 evrov. Področje športa in pro- Konec februarja je postalo jasno, da stočasnih dejavnosti bo dobilo skoraj bo svoj delež v ATC Kanin z devet slabih 37.000 evrov, področje izobra- na 34 odstotkov povečala Občina Bo- ževanja pa dobrih 613.000 evrov. V vec. to postavko je všteto delovanje obsto- Člani in članice bovškega občin- ječih izobraževalnih zavodov v obči- skega sveta so namreč podprli name- ni, podpora izrednemu študiju stroj- ro občine, da za 32.215 evrov odkupi ništva, ki ga v Tolminu izvaja Viso- delež Transmontagne Group v steča- košolsko in raziskovalno središče ju. Eden od razlogov, da so se na Primorske, izobraževanju odraslih in Občini Bovec odločili za nakup tega Ekološka gimnazija projektu v Bov- deleža, je bila po besedah župana cu. Za socialno varstvo bo v letu Danijela Krivca tudi ugodna izpoga- 2008 bovška občina namenila nekaj jana cena. Poleg tega so želeli kup- več kot 125.000 evrov. cem, ki smučišča Kanin ne namera- Za namestitve občanov, ki jim je ZIMA NA KANINU letos ni skoparila s snegom. Še več smučarjev pa si lahko na tem visokogor- vajo razvijati, preprečiti odkup četr- potres leta 2003 stanovanjske objekte skem smučišču, kjer se je letošnjo zimo v enem dnevu zbralo največ 1.600 smučarjev, obetajo tinskega deleža družbe ATC Kanin poškodoval do te mere, da v njih ne po povezavi z italijansko stranjo. Foto: Uroš Sovdat zgolj v špekulativne namene, dati morejo več bivati, bo letos Občina namenu predali novo dostavno gon- sedanjim lastnikom pozitiven signal, Bovec porabila 190.000 evrov. Skoraj dno naložbo – povezovalna sedežni- pridobiti v družbi kontrolni delež, 750.000 evrov bo znašalo plačilo ko- dolsko žičnico. Sedaj slovensko in ca Prevala na slovenski strani namreč nec lanskega leta zaključenih novo- italijansko smučišče loči le še posta- obratuje že od decembra 2005 – bo prepričala pa jih je tudi možnost kon- gradenj kot odprave posledic plazu v vitev povezovalne nihalke do spodnje kaninsko smučišče dvakrat večje. To struktivnega sodelovanja in nadalj- Logu pod Mangartom leta 2000, postaje sedežnice Prevala, ki jo Itali- bodo gotovo lahko izkoristili tudi tu- njega razvoja. 35.000 evrov pa bodo Bovčani name- jani obljubljajo do letošnjega božiča. ristični ponudniki na Bovškem. Zanimalo nas je še, ali obstaja mo- nili za delovanje krajevnih skupnosti Nova gondolska žičnica, ki so jo Špela Kranjc žnost, da bo Občina Bovec ta delež v njihovi občini. začeli graditi lani poleti, ima kabine v prihodnosti prodala zainteresirane- Špela Kranjc za šestnajst oseb in lahko iz doline Ob~ini dodaten ~etrtinski mu kupcu. “Kar se tiče nadaljnje pro- do koče Gilberti v eni uri prepelje dele` v družbi ATC Kanin daje, je vse odprto in odvisno od pri- Povezava smu~i{~ {e bližje 1750 smučarjev. Potem ko bo investi- Potem ko je francoska družba mernega partnerja, ki bi zagotavljal Na smučišču Nevejsko sedlo na tor na italijanski strani, družba Promo- Transmontagne Group, ki je pred razvoj Kanina,” je pojasnil Krivec. italijanski strani Kanina so 7. marca tur, dokončal 33 milijonov evrov vre- dobrimi tremi leti postala četrtinski Špela Kranjc

Utrinki

ZADOVOLJNI Z DELOM V 50. podporni zid. LETU Pri oskrbi koče so imeli lani tudi ma- Grahovo ob Ba~i – Člani in članice lo smole. Na začetku sezone se je Planinskega društva (PD) Podbr- namreč na tovorni žičnici utrgala je- do so na občnem zboru, ki so ga to- klenica in popravilo je zahtevalo cel krat prvič izvedli na Grahovem, po- mesec dela. V tem času so kočo tegnili črto pod jubilejno lansko leto, oskrbovali na klasičen način in v na- ko so praznovali 50. obletnico usta- hrbtnikih do nje prenesli kar 1.400 novitve društva. kilogramov tovora. Zaradi pomoči pri popravilu žičnice je nekoliko trpelo Posebej so zadovoljni, da jim je delo markacistov, tako da so obno- uspelo polstoletno prelomnico do- vili le najbolj obledele oznake in ure- stojno obeležiti. Izdali so zbornik, dili najnevarnejše poti. pripravili osrednjo slavnostno prire- Kobalovega pohoda iz Stržišč prek ditev v Podbrdu, društvo pa je dobilo Rodice na Črno prst se je v avgustu tudi svoj prvi prapor. Skupaj z Gor- udeležilo lepo število planincev, prav sko reševalno službo so izvedli re- tako vsakoletnega septembrskega ševalno vajo na Črni prsti, v spomin srečanja planincev na Črni prsti. na prvi društveni izlet pred 50 leti so Odsek Grahovo-Koritnica je člane organizirali osrednji izlet na Triglav, popeljal na skoraj vse načrtovane iz- tradicionalni tek na Črno prst v za- lete. Vodniki društva so pomagali četku septembra so na novo poime- ČLANI IN ČLANICE PLANINSKEGA DRUŠTVA PODBRDO so se na zadnjem občnem zboru strnjali, da je bilo leto 2007, v katerem so beležili 50. obletnico delovanja, zelo uspešno. Ve- planinskemu krožku Osnovne šole novali po ustanovitelju društva Ivanu liko načrtov imajo tudi v letošnjem letu. Foto: Alenka Zgaga Simona Kosa Podbrdo na njihovih Anderletu. Kot pravijo v društvu, je pohodih, zlasti pa pri organizaciji pr- za njih najbolj pomembno to, da nji- opravilo v in na svoji postojanki na stalacije, povečati moč akumulatorja vega planinskega tabora v Breginju. hovo delo podpirajo krajani, na kar Črni prsti. S finančno pomočjo Fun- in zamenjati ploščice v kuhinji. Pla- Konec leta so uspeli na šoli registri- kaže porast števila članov s 177 na dacije za šport in Občine Tolmin ninska zveza Slovenije jim je rati Mladinski odsek PD Podbr- 230. jim je uspelo zamenjati okna, poso- omogočila, da so na Črno prst s he- do. Kot vsako leto je društvo veliko dela dobiti solarni sistem in električne in- likopterjem trikrat prepeljali pesek za Društvo ima mnogo načrtov tudi v le-

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 13 )

Ob~ina Kobarid

Prora~un Ob~ine Kobarid za Zahvala, da je publikacija ponovno leto 2008 ugledala luč sveta, gre vsem, ki so Svetniki in svetnice Občinskega kakor koli pripomogli pri nastajanju, sveta Občine Kobarid so o predlogu izvedbi, predstavitvi in promociji po- letošnjega proračuna razpravljali na natisa Gregorčičeve učne poti. Pred- seji, ki pa je bila že po zaključku na- vsem pa je pomembno, da tudi z še redakcije. O tem odloku kobariške obujanjem spomina na tak način ve- občine bomo zato pisali v prihodnji dno znova ohranjamo znanje in opo- številki EPIcentra. zarjamo na vrednost našega velikega Uredništvo EPIcentra poeta z Vrsnega, Simona Gregorčiča.

Gregor~i~eva u~na pot na Pester mesec kulture sejmu Turizem in prosti ~as Februar je zaznamoval niz dogod- Januarja je izšel ponatis publikaci- kov, ki so kulturni dan nadgradili v je Gregorčičeva učna pot, ki so jo najboljšem pomenu besede. Poleg predstavili tudi na sejmu Turizem in tradicionalnih pustnih običajev, ki so prosti čas v Ljubljani, in sicer na se- letos že v začetku februarja preganja- Turistične zveze PUBLIKACIJO GREGORČIČEVA UČNA POT so poleg drugega promocijskega gradiva o Zgor- jemskem prostoru njem Posočju predstavili na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Foto: Pavel Četrtič li zimo, smo ta mesec v naši občini Gornjega Posočja. Še pred tem so našteli še štirinajst kulturnih dogod- publikacijo v prijaznem okolju Po- ga športno-turističnega društva so ob riški knjižnici Franceta Bevka Nova kov. To pomeni, da smo v povprečju družnične šole Smast lokalni sku- sodelovanju podružnične šole publi- Gorica in vsem enotam Knjižnice vsak drugi dan lahko uživali v različ- pnosti predstavili avtorji tekstov, s kacijo promovirali tako, da so vsem Cirila Kosmača Tolmin. Matična nih oblikah kulturne ustvarjalnosti in prijetnim kulturnim programom pa vaščanom razdelili brezplačne izvo- Osnovna šola Simona Gregorčiča poustvarjalnosti: gledaliških predsta- so predstavitev pospremili domači de, nekaj izvodov pa so na osnovi Kobarid, ki je s pogodbo odstopila vah za odrasle in otroke, koncertih, učenci. Člani Krajevne skupnosti La- zakonskega predpisa poslali tudi Na- avtorske pravice za ponatis, je s tem predstavitvah knjig ter drugih temat- dra, Smast, Libušnje in istoimenske- rodni in univerzitetni knjižnici, Go- dogovorom pridobila sto izvodov. skih in družabnih srečanjih. Še pose-

Utrinki tošnjem letu. Investicije na planinski 25 let razdelil po vodih. koči na Črni prsti so ocenili na V naslednjih dneh smo spoznali še 35.000 evrov, od česar so polovico Asterixa in Obelixa, Kekca, Drakulo denarja dobili na razpisu Fundacije in Piko Nogavičko, vse pa smo po- za šport. Med drugim bodo obnovili vezovali s taborniškimi veščinami. fasado, zgradili nov štedilnik in pozi- Vsak dan smo imeli različne delavni- dali nov podporni zid. ce in tekmovanje. Starejši taborniki Zagnanost, delavnost in odgovor- (torej gozdovniki in gozdovnice) smo nost članov je omogočila praznova- se odpravili na pohod do Bovca, nje jubileja v najlepšem društvenem kjer smo si na pravem tabornem razcvetu. Vse te vrline so tudi zago- ognju pripravili okusen golaž in ta- tovilo za dobro počutje planincev v borniški kruh twist, na koncu pa koči na Črni prsti in za varno planin- smo tudi drsali. Mlajši so v tem času sko pohodništvo v tem prelepem s pohodnimi palicami in klobučki po- gorskem okolišu nad Baško grapo. hajkovali ob reki Soči ter srečali tudi Olga Zgaga Kekca in Rožleta, ki sta jim skrila malico. Privoščili smo si tudi obisk bovškega bazena, kjer smo se na- NA POTEPU Z EVROPSKIMI smejanih obrazov pomerili v štafe- JUNAKI tnih igrah.

So~a – Članice in člani Roda pun- Tudi na letošnjem zimovaju ni manj- TOLMINSKI TABORNIKI IN TABORNICE so si ob koncu letošnjega zimovanja v Soči obljubili, tarjev Tolmin smo 23. februarja le kalo zgodb o Musa Kesu in njegovih da se naslednje leto spet vidijo. Foto: arhiv Roda puntarjev Tolmin dočakali težko pričakovano zimova- hudobnih pajdaših, ki prebivajo v nje. V vasi Soča nas je nedaleč okoliških bunkerjih in nas strašijo. namazali celo s čebulo. ši, smo jim pokazali, kaj novega zna- stran od taborniške koče pričakal Nekateri so se pred njimi obvarovali Zadnji večer smo pripravili pravo po- mo. Ob slovesu pa smo si obljubili, Harrry Potter s klobukom Izbiruhom s postavljanjem bivakov in šotorov, jedino in prepevali ob brenkanju ki- da se naslednje leto spet vidimo. in našo pisano druščino 36 neuča- drugi so zakurili ognje in zavozlali tare. Čisto na koncu smo se prelevili Julija Rodman, Lara Batistuta in Teja kanih tabornikov, starih od pet do prehode do koče, najmlajši so se v čistilke, in ko so po nas prišli star- Hadalin, vod Nore bowhe

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

bej so s svojim delom in ustvarjalno- kulture v najširšem smislu. Z minuto stjo opozorili nase Benečani, ki so z molka pred prireditvijo smo počasti- besedo in sliko predstavili bero knji- li spomin na preminulega predsedni- žnih novosti s Trinkovim koledarjem ka dr. Janeza Drnovška. 2008 v ospredju ter slikarsko razstavo, ki je popestrila prijateljsko druženje. Mladi parlamentarci Kar s tremi predstavami zapored Učenke in učenci šolskega parla- nam je postregla Gledališka skupina menta Osnovne šole Simona Gregor- Slavček, ki deluje v okviru kobariške čiča Kobarid so se pod mentorstvom OŠ. Skupino sestavlja 23 učencev 7. Martine Kozorog Kenda sredi marca in 8. razreda, ki so se v tem šolskem v dvorani Doma Andreja Manfrede letu odločili, da bodo obiskovali iz- srečali s kobariškim županom Rober- birni predmet gledališki klub. Za svoj tom Kavčičem. Ta je mladim z vese- prvenec so izbrali priredbo igre Žar- ljem prisluhnil in odgovarjal na nji- ka Petana, ki so jo poimenovali Pe- hova vprašanja o aktivnem preživlja- pelke. Projekt je bil zahteven tako za nju prostega časa mladih v Kobaridu. učence kot tudi za mentorje, vendar Županovo povabilo, naj se mladi v nas je rezultat prijetno presenetil. maju udeležijo tudi seje Občinskega Ravnodušne nas ni pustil niti kon- sveta Občine Kobarid ter občinskim MLADI PARLAMENTARCI OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID na delovnem razgovoru z cert Borisa Cavazze, ki je v sodelo- svetnikom predstavijo svoje delova- županom Občine Kobarid Robertom Kavčičem. Foto: arhiv OŠ Kobarid vanju z odličnima glasbenikoma nje in razmišljanje, je kobariške Igorjem Leonardijem in Ninom de osnovnošolce še dodatno motiviralo Gorici, dva predstavnika pa še držav- slovom Radi bi vam rekli hvala že Glerio z nami delil svoj pogled na in jim dalo občutek, da tudi njihova nega parlamenta v Ljubljani. Za naš deset let poteka za starostnike v Bre- svet skozi avtorsko pesem. Ta se nas prizadevanja lahko obrodijo sadove. politični podmladek se torej ni bati. ginjskem kotu, je organizator dogo- je z nenehnim spreminjanjem in pri- Na delovnem sestanku so mladi dek prenesel tudi v pomladanski lagajanjem trenutka v vsej svoji raz- parlamentarci predstavili aktivnosti, Kulturno in dru`abno Kobarid. Srečanje izzveni kot prisrč- ličnosti dotaknila s pahljačo čustev ki so bile del dokaj zahtevnega pro- sre~anje starej{ih no druženje, saj se marsikdo, ki se skozi veselje in solze. Verjetno mar- jekta: obisk seminarja o veščinah Že drugo leto zapored v Kobaridu udeleži dogodka, že dolgo ni srečal sikdo ne ve, da je Boris Cavazza javnega nastopanja v Novi Gorici, pripravljamo kulturno in družabno s prijatelji in znanci, ki v sproščenem osnovno šolo obiskoval tudi v Koba- delovno srečanje z ravnateljico Len- srečanje starejših občanov, ki ga v okolju poklepetajo in se znova spo- ridu, zato je bilo njegovo srečanje z ko Raspet in anketo o vseslovenskem sodelovanju z Občino Kobarid in mnijo prijetnih trenutkov. Takšen nekdanjim sošolcem Oskarjem Ro- osnovnošolskem parlamentu, katere- Društvom upokojencev Kobarid or- način druženja starejši populaciji ve- sičem še posebej prisrčno. Ob tej ga letošnja tema je zabava in prosti ganizira Območno združenje Rdeče- liko pomeni, saj marsikdo ni vklju- priložnosti je spregovoril tudi župan čas mladih. Udeležili so se tudi regij- ga križa. Poleg tradicionalne jesen- čen v prostočasne dejavnosti in ne- Robert Kavčič, ki je poudaril pomen skega otroškega parlamenta v Novi ske prireditve v Berginju, ki pod na- malokrat se starejši umaknejo v svoj

Utrinki

RADIOAMATERSKI KRO@EK NA^RTUJEJO [E BOLJ NA O[ KOBARID JE DOBRO USPE[NO SEZONO OBISKAN Kobarid – Člani kobariškega re- Kobarid – Vodstvo Radiokluba virja Ribiške družine (RD) Tolmin Krn Kobarid tudi v letošnjem šol- smo na februarskem občnem zboru skem letu dobro sodeluje z Osnov- v Domu Andreja Manfrede lan- no šolo (OŠ) Simona Gregorčiča skoletno ribolovno sezono ocenili Kobarid. Dokaz za to je dobro obi- kot zelo uspešno. Če bomo uresni- skan radioamaterski krožek. čili zastavljene načrte, bo letošnja Nazadnje smo ob pomoči učitelja sezona še uspešnejša. tehnične vzgoje mag. Bojana Ža- Novoizvoljenemu šestčlanskemu re- garja za učence 7. in 8. razredov virskemu odboru kobariških ribičev pripravili predstavitev delovanja radi- bo predsedoval Oskar Rosič. Na oamaterjev v svetu in v matičnem ra- zboru smo predlagali tudi kandidate dioamaterskem klubu v Kobaridu. za upravni in nadzorni odbor ter za Pojasnili smo jim, kako potekata disciplinsko komisijo RD Tolmin za vzpostavljanje zvez na radijskih po- naslednje petletno obdobje. Za kan- stajah in konstrukcijska dejavnost didata za predsednika RD Tolmin oziroma gradnja različnih elektron- ZA KROŽEK NI BOJAZNI – Učenci so z zanimanjem prisluhnili kobariškim radioamaterjem. skih sklopov. Foto: arhiv kluba smo predlagali Lucijana Rejca, ki je kot gost srečanja odgovarjal na Namen vsakoletne predstavitve je pobude in vprašanja ribičev. Ob tej pritegniti pozornost osnovnošolcev krat še vedno opredeljeni kot defici- stvom dolgoletnega aktivnega člana priložnosti smo se poklonili še spo- in jim omogočiti, da se po opravlje- tarni. Vlada Valentinčiča krožek vodimo nih tečajih in ustreznih izpitih vključi- Po predstavitvi naših dejavnosti se je še Ivan Volarič, Simon Skočir in minu na pokojnega dolgoletnega jo v mednarodno družino radioama- kar nekaj učencev priključilo radioa- predsednik Radiokluba Krn Kobarid predsednika revirja in člana Uprav- terjev s celega sveta. Želimo vzbuditi materskemu krožku, ki enkrat teden- Roman Jazbec. nega odbora RD Tolmin Rudija Ra- tudi zanimanje mladih za izobraževa- sko poteka v učilnici oziroma delav- Roman Jazbec, predsednik Radiokluba kuščka. nje za tehnične poklice, ki so zaen- nici našega radiokluba. Pod mentor- Krn Kobarid Darko Gregorčič, RD Tolmin

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 15 )

svet, ki pa zanje ni vedno najboljši. postavijo svoje novo delo. organizirani dogodki stalnica skozi dogodke je predvidenih tudi v prora- Ob tem njihove svojce naprošamo, da Letos smo pričeli z gledališčniki iz celo leto. Letos pripravljajo pohode čunu Občine Kobarid. Prav je, da se svoje starejše sorodnike, če je le mo- Loške doline, nadaljevali s komedijo na Porezen, Krn, Stol, Rombon, Bre- na našem osrednjem trgu ali drugih goče, pripeljejo na takšna srečanja ali Boom teatra, v kateri je Violeta To- ški Jalovec, Mednarodni tek prijatelj- zunanjih prizoriščih predstavijo tudi jih kako drugače vključijo v delo šir- mič v glavni vlogi zabavala dodobra stva Sužid–Nokula, spominske in te- domače kulturne skupine, ki so ob še družbene skupnosti – morda prek napolnjeno dvorano, prisluhnili smo matske pohode, izlete v neznano in tem še finančno nagrajene, saj vedno kobariškega društva upokojencev ali odlični ljubiteljski gledališki skupini še marsikaj. Od spomladi do jeseni znova zatrjujemo, da kulturnim dru- drugih primernih organizacij – kjer Kontrada iz Kanala, do konca pomla- je torej najprimernejši čas za izlete v štvom primanjkuje sredstev … no, tu bodo naše občanke in občani, ki so di pa nas čaka še nekaj predstav, ki gore, vendar pa se je treba tudi v tem je priložnost. vstopili v tretje življenjsko obdobje, bodo v glavnem zabavne in komične. obdobju prilagoditi vremenu in upo- čutili, da s svojim bogatim znanjem Tradicionalno srečanje Amaterski števati navodila izkušenih. Da o spo- Predstavite svojo dejavnost in izkušnjami lahko še vedno tvorno oder v naročju Krna v organizaciji štovanju narave niti ne govorim ... Koledar dogodkov in prireditev je prispevajo k pestrejšemu utripu naših Igralske skupine Drežnica gledališko Druženje, ki vsebuje telesno aktiv- pravočasno objavljen na spletnih stra- krajev. Letošnjega srečanja se je ude- dogajanje v naši občini zaokroži, saj nost in ljubezen do narave, je ena neh Občine Kobarid in LTO Sotočje, ležilo več kot 70 starejših občank in se v štiridnevnem dogajanju družijo izmed najbolj kakovostnih oblik pre- posredujemo ga prek elektronske po- občanov, večer pa so popestrili mladi in si izmenjujejo izkušnje številne življanja prostega časa. In če malo za šte, objave se vrstijo na Alpskem kulturniki z Osnovne šole Simona igralske skupine, ki bodo letos že šalo, malo zares upoštevamo še rek, valu, najdete pa ga tudi v EPIcentru. Gregorčiča Kobarid in Mešani pevski sedmo leto zapored pod Krn zvabile da nad 1.000 metri ni greha, potem Ob tem vas naprošamo, da nas pra- zbor Planinska roža. veliko obiskovalcev. Poleti si bomo pa sploh … vočasno obvestite o dogajanju v va- lahko ogledali kakšno gledališko šem okolju, da boste lahko del sku- Gledali{ka pomlad v predstavo na prostem, predvsem v Kobari{ko poletje pne ponudbe. Enako velja tudi za Kulturnem domu Kobarid okviru Kotarskih dni, vendar je gle- Do konca junija je prireditvena de- prispevke, ki jih lahko objavimo v Kulturni dom Kobarid ne ponuja dališko dogajanje v tem času bolj javnost v Občini Kobarid kar pestra, EPIcentru. Ker ne moremo biti priso- gledališkega ali glasbenega abonma- izjema kot pravilo. vezana predvsem na dogajanje v dvo- tni prav povsod, nas lahko pokličete ja, saj zanj poskrbi Zveza kulturnih ranah. Potem nastopi “dolgo vroče na telefonsko številko 05/38-99-220 društev Tolmin, ki v Tolminu pripra- Planinsko dru{tvo Kobarid poletje”, ki ga poskušamo, odkar je ali pa nam svoje sporočilo posre- vi pet gledaliških in prav toliko glas- Eno izmed društev z največjim v rabi obvoznica, oživiti z večernimi dujete na elektronski naslov nada. benih predstav, ki si jih lahko ogle- številom članov v občini Kobarid je kulturnimi dogodki na kobariškem [email protected]. dajo tudi občanke in občani naše Planinsko društvo (PD) Kobarid. trgu oz. na prostem. Letos ponovno Ustvarjalno pomlad vam želim, občine. Zunaj abonmaja pa že nekaj Poleg različnih aktivnosti za svoje pozivamo vsa domača društva in po- čim manj alergij na karkoli ali kogar- let pripravljamo Gledališko pomlad v člane (še posebej mlade) posvečajo sameznike k sodelovanju pri organi- koli, da bi znali sprejeti tisto, kar je Kobaridu, v okviru katere je na voljo pozornost odnosu do narave in gora zaciji in izvedbi Kobariškega poletja, neizbežno, in se prijazno zavzemati še okoli deset gledaliških predstav. ter druženju. Ko postane čas prime- ki ga organiziramo z namenom do- za tisto, kar lahko spremenimo … Na Predstavljajo se predvsem ljubiteljska ren za pohode v hribe, se njihova dane vrednosti turistični ponudbi bolje, seveda. gledališča, ki vsako pomlad na oder aktivnost odraža tudi navzven, saj so naših krajev. Nekaj sredstev za te Nada Pajntar, Občina Kobarid

Utrinki

AMD TOLMIN JE MED Sekcija starodobnih vozil AMD NAJBOLJ AKTIVNIMI V AMZS Tolmin trenutno šteje šestnajst čla- nov. Kot pravi Režonja, iščejo neko- Tolmin – “Avto-moto društvo ga, ki bi bil pripravljen prevzeti njeno (AMD) Tolmin je med 87 društvi, ki vodenje. Tudi sicer imajo v društvu so vključena v Avto-moto zvezo težave s kadrom, saj jim primanjkuje Slovenije (AMZS), eno najbolj ak- aktivnih članov in bodo zato veseli tivnih,” priznava predsednik AMZS Boris Perko. Februarja je v sprem- vsakega prostovoljca z idejami. stvu generalnega sekretarja AMZS Špela Kranjc Matjaža Gaberška in Urbana Demšarja, predsednika Zveze sta- PO AKTIVNI ZIMI [E rodobnih vozil, ki deluje v okviru AKTIVNA POMLAD AMZS, obiskal svoje kolege v Tolmi- nu in si ogledal proizvodnjo kompo- Tolmin – Klub tolminskih študen- nent za avtomobilsko industrijo v po- tov (KTŠ) je za svoje člane že na za- djetju Hidria AET Tolmin. četku letošnjega študijskega leta pri- pravil program aktivne zime. Čeprav Po ocenah predsednika AMD Tol- PREDSTAVNIKI AMZS so članom AMD Tolmin z obiskom izkazali priznanje za njihovo delo. niso uresničili vseh načrtov, so ideje min Jožeta Režonje je v društvo Po ocenah predsednika AMD Tolmin Jožeta Režonje je v društvo vključenih približno 940 čla- s seznama večinoma pristale na pla- vključenih približno 940 članov. Ker nov. Foto: Jože Režonja so med najbolj dejavnimi v progra- katih in v informatorju. Mimogrede, mih AMZS, zasedajo tri pomembna vzgojo v cestnem prometu. Letos Jumicar izvedli Avtošolo za male, pripravljajo tudi novo obliko tiskane mesta v organih zveze, kar je po Re- nameravajo člani AMD Tolmin poleg medtem ko se bodo vrtičkarji v Tol- različice informatorja. žonjevih besedah zanje zelo po- že utečenih programov v sodelova- minu, Kobaridu, Bovcu in na Mostu Člani so lahko tako kot vsako leto po membno. Društvo ima pomembno nju z Moto klubom Soča aprila pri- na Soči razveselili programa Kole- ugodni ceni kupili smučarske karte vlogo pri preventivi in vzgoji v ce- praviti Dan varne vožnje, in sicer v sarčki. Pripravili bodo tudi predava- za Kanin, Cerkno, Stari vrh, Roglo stnem prometu, pri čemer sodeluje Tolminu, Kobaridu, Bovcu in na Mo- nje za starejše odrasle kot udele- in Krvavec, vsi ljubitelji tega zimske- z bovškim, kobariškim in tolminskim stu na Soči. V okviru osnovnošol- žence v prometu – avtomobiliste ali ga športa pa so lahko februarja odšli občinskim svetom za preventivo in skih programov bodo s podjetjem zgolj pešce. tudi na štiridnevno Smučarajanje

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

Ob~ina Tolmin

Finan~na izkaznica Ob~ine lani, saj jih bodo morali letos poleg let podpisano pogodbo za razvojna padkov v Volčah. Tolmin za leto 2008 prebivalcev Petelinca in uporabnikov sredstva za PC Poljubinj, ki bodo za Na odhodkovni strani letošnji pro- Proračun Občine Tolmin za leto Obrtne cone Na logu, ki so s tem letošnje leto znašala 315.000 evrov. račun za vzdrževanje in popravljanje 2008 načrtuje prihodke v višini začeli že lani, plačevati še uporabni- Na podlagi 21. člena Zakona o finan- lokalnih cest, krajevnih poti, ulic in 11.883.499 evrov in odhodke v višini ki Poslovne cone (PC) Poljubinj. V ciranju občin, ki določa, da država trgov v občinskih središčih ter za 13.463.384 evrov. Razliko bo Občina primerjavi s preteklim letom bo letos poleg glavarine in finančne izravnave nujne intervencije na cestah skupaj Tolmin poleg 1.073.000 evrov, koli- višja tudi finančna izravnava, ki jo iz na podlagi razpisa SVLR občinam namenja 3,5 milijona evrov. Za zbi- kor je ostalo na njenem računu ob državnega proračuna prejmejo tiste zagotavlja tudi dodatna sredstva za ranje in ravnanje z odpadki in odpa- koncu leta 2007, “pokrila” še z za- občine, ki s prihodki iz glavarine ne sofinanciranje investicij, letos Občina dno vodo namenja 1,17 milijona ev- dolževanjem, in sicer bo najela dosegajo svoje primerne porabe. S Tolmin načrtuje pridobiti 416.000 ev- rov, od tega bo šlo 755.000 evrov za 400.000 evrov kredita za gradnjo no- tega naslova bo občina dobila 408.000 rov za sofinanciranje obnove ceste v izgradnjo zbirnega centra ter za za- ve glasbene šole in 100.000 evrov za evrov, kar je 47.000 evrov več kot la- Čadrg. Z naslova neposrednih regio- piranje in rekultiviranje odlagališča rekonstrukcijo vodovoda Zadlaščica. ni. Občina Tolmin je tako ena od ti- nalnih spodbud – gre za evropska Štrklepce. Gradnja in vzdrževanje Dobrih 6,7 milijona evrov se bo v stih, ki ima neposredne finančne sredstva za razvoj regij, za investicije vodovodnih sistemov bosta občino letošnji proračun tolminske občine koristi od spremenjenega sistema fi- od leta 2007 do leta 2009 – načrtuje stala 630.000 evrov, 465.000 evrov pa steklo z naslova prihodkov občine iz nanciranja občin, ki se je začel upo- Občina Tolmin letos in naslednje leto proračun namenja zaključevanju ko- glavarine oziroma odstopljene doho- rabljati z lanskim letom. sofinancirati cesto Tolmin–Kamno po munalne ureditve PC Poljubinj. Za dnine. V sklopu davčnih prihodkov S prihodkovne strani bilance se levem bregu Soče, že lani pa je zače- dokončanje del je treba v PC urediti planirajo skoraj 400.000 evrov od letos umika popotresna obnova, bo la z obnovo ceste Most na Soči–Ka- še javno razsvetljavo, asfaltirati cesto davkov na nepremičnine in 265.000 pa Občina Tolmin od Ministrstva za nalski Lom, ki se bo letos tudi zaklju- in postaviti prometno signalizacijo. evrov okoljske dajatve za onesnaže- okolje in prostor RS (MOP) dobila še čila. Letos s tega naslova planirajo Področje izobraževanja bo občino vanje okolja z odpadki in odpadnimi preostalih dobrih 90.000 evrov za skoraj 800.000 evrov, od tega 300.000 skupaj stalo skoraj 2,55 milijona ev- vodami. Prihodkov z naslova konce- poplave 2007. Večina obnovitvenih evrov predstavlja povračilo občini za rov, v to postavko pa so vključeni sijskih dajatev od posebnih iger na del po lanskih poplavah je bila na- dela na cesti v Kanalski Lom, ki so dejavnost vrtcev, osnovnih šol in srečo naj bi bilo 465.000 evrov, pri- mreč že izvedenih v letu 2007, ko je bila opravljena in plačana že lani. glasbene šole, investicije osnovne hodkov od podeljenih koncesij za Občina Tolmin od MOP dobila skoraj Skoraj 320.000 evrov bo letos Občina šole, novogradnja glasbene šole ter vodno pravico pa skoraj 520.000 ev- 400.000 evrov. S Službo vlade za Tolmin dobila iz proračunov Občine sofinanciranje programov Gimnazije rov. Komunalni prispevki bodo s lokalno samoupravo in regionalno Bovec in Občine Kobarid, ki sofinan- Tolmin in Visokošolskega in razisko- 150.000 evri skoraj dvakrat višji kot politiko (SVLR) ima občina že več cirata gradnjo centra za zbiranje od- valnega središča Primorske, ki v

Utrinki na Pohorju. Mnogi izmed skoraj 50 Iron Median ter koncert skupin Po- udeležencev so se za to odločili po morac in The Fallen Spirits. KTŠ-jevem silvestrovanju v Sarajevu, Minuli mesec so se tolminski študen- ki so ga kmalu po prihodu domov tje srečali tudi v Ljubljani. Vodstvo je zaključili s projekcijo fotografij in vi- namreč organiziralo že tradicionalen deoposnetkov. Organizirali so tudi projekt Rožnik, v okviru katerega je tečaj družabnih plesov ter plesni de- včasih potekala tudi KTŠ-jeva skup- lavnici hip hopa in jazza, ki so ju mo- ščina. Za zabavo so poskrbeli člani rali zaradi premajhnega števila prijav zasedbe Dej še’n litro, člani pa so odpovedati, so se pa zato vsi, željni lahko tudi podaljšali članstvo in kupi- rekreacije, lahko razgibali na aerobi- ki. Februarja so kot vsako leto orga- li letošnje KTŠ-jeve majice. Niso pa nizirali nočno sankanje z Mangart- se družili samo sedanji člani, tem- skega sedla, pri čemer se jim je pri- več tudi nekdanji aktivni člani, saj je družil tudi Klub trboveljskih štu- Maša Klavora, predsednica KTŠ-ja dentov. Prvič so letos vse povabili od leta 2003 do 2005, s pomočjo na pohod z baklami okoli Tolmina ter ekipe organizirala že tretjo Parado udeležence na koncu pogostili s ku- zvezd. Na srečanju so si sedanji in hanim vinom in čajem. Organizirali nekdanji člani izmenjali izkušnje in so tudi izlet v Planico, kjer je med DRUŠČINA SE ŠIRI – Predlani so na Smučarajanje na Pohorju odšli le štirje, lani jih je bilo nasvete, program pa so popestrili s 13. in 16. marcem potekal zaključek okoli dvajset, letos pa več kot dvakrat toliko … Naslednje leto bodo za KTŠ-jevce morda zgra- kvizom in drugimi točkami. V goste dili nov hotel. Foto: Tadej Vidic svetovnega pokala v smučarskih so povabili tudi župane vseh treh skokih. jah Štefana Reharja lahko prisluh- Leningrad Cowboys & Aleksan- posoških občin. Poleg vseh športnih aktivnosti so v nili njegovi pripovedi o potovanju s drov Red Army Orchestra. Marca Številni izpeljani projekti članom Centru MinK pripravili Ruski večer. Transsibirsko železnico, nadaljevali sta potekala še dva t. i. Metal March obljubljajo tudi nadaljnjo pestro do- Na njem so obiskovalci ob fotografi- pa so s projekcijo koncerta skupine koncerta, in sicer koncert skupine gajanje. Bliža se namreč Preboj so-

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 17 )

Tolminu izvaja izredni študij strojni- skega denarja je tokrat dobila tudi občin pa bodo Tolminci pridobili de- milijon evrov. Z deli na 250-metr- štva. Za izvajanje programov social- ureditev mestnega parka v Tolminu, nar za načrtovano ureditev ceste Za- skem odseku med Grahovim ob Bači nega varstva proračun namenja do- ki bo vključevala celovito ureditev z tolmin–Čadrg. Najprej morajo izpe- in Koritnico, ki ga je dolgo ogrožal brih 470.000 evrov. otroškim igriščem in javno razsvetlja- ljati postopke javnih naročil, dela na zemeljski podor, pa naj bi za letos Spodbujanju razvoja turizma in vo. Stala bo 162.000 evrov, tekoče vseh treh omenjenih odsekih pa se končali junija. Prav tako s tistimi v gostinstva bo Občina Tolmin letos vzdrževanje parkov in zelenic v ob- bodo predvidoma začela konec apri- Podbrdu, saj se želijo izogniti zasto- namenila slabih 440.000 evrov. Od čini pa bo naneslo še 63.000 evrov. la oziroma začetek maja. Poleg tega jem in zmedi na cesti skozi Baško tega bo šlo 240.000 evrov za odkup Za delovanje krajevnih skupnosti zemljišča za turistični center Žabče, tolminska občina namenja skoraj ki je v lasti Ministrstva za obrambo 139.000 evrov, ki vključujejo tudi RS, 123.000 evrov pa za delovanje sredstva za kritje stroškov posipanja LTO Sotočje, kar vključuje tudi stro- krajevnih cest proti poledici ter vzdr- ške izdelave strategije razvoja turiz- ževanja komunalne infrastrukture in ma za tolminsko občino. krajevnih javnih poti. Za sofinancira- Za varstvo pred naravnimi in dru- nje projektov krajevnih skupnosti, ki gimi nesrečami – torej za delovanje bodo na podlagi razpisa izbrani te- civilne zaščite, gasilske zveze in pro- kom leta, pa je v proračunu rezervi- stovoljnih gasilskih društev (PGD) – ranih skoraj 164.000 evrov. bo šlo 243.000 evrov, od tega skoraj Špela Kranjc 110.000 evrov za gasilsko vozilo PDG Podbrdo, ki bo stalo 375.000 evrov. Na cestah se bo {e delalo V Podbrdu bodo dobili tudi novo V zadnjem obdobju se posamezne zdravstveno postajo, za kar bo iz ob- odseke občinskih in državnih cest na činske blagajne šlo skoraj 160.000 območju občine Tolmin precej ureja, evrov. Za športne dejavnosti bo ob- kar se bo nadaljevalo tudi v prihod- čina v letu 2008 namenila 163.000 nje. evrov in 78.000 evrov za investicije Glavne letošnje investicije na po- na tem področju, pri čemer bo prva dročju občinskih cest bodo dokonča- PROMET MED GRAHOVIM OB BAČI IN KORITNICO je dolgo ogrožal zemeljski podor. Dela na cestišču zajemajo sanacijo brežin in postavitev lovilnih mrež ter gradnjo podpornega zi- faza prenove športnega igrišča na nje ceste Most na Soči–Kanalski Lom, du, obenem pa bodo ublažili še tamkajšnji ovinek. Mostu na Soči stala 65.600 evrov. s čimer se bo ta dvoletni projekt za- Tolminski muzej bo za svojo dejav- ključil, začeli pa bodo z novim, in letos planirajo še ureditev sedaj pro- grapo, ki je prav v poletnem času nost dobil dobrih 141.000 evrov in še sicer z ureditvijo ceste Tolmin–Ka- blematičnega priključka ceste iz Volč najbolj prometna. Poleg tega bodo 25.000 evrov za investicije, Knjižnica mno po tako imenovani sončni stra- na državno cesto Peršeti–Kobarid, in letos začeli z dvoletnim projektom Cirila Kosmača Tolmin pa za dejav- ni. Oboje sofinancira Evropski sklad sicer nasproti separacije. postavljanja novega mostu čez Kori- nost 335.000 evrov in za investicije za regionalni razvoj, smo izvedeli od Na državni cesti drugega reda Ba- tnico in popravljanjem ostrega ovinka 31.000 evrov. tolminskega župana Uroša Brežana. ča pri Modreju–Petrovo Brdo so že na cesti skozi Klavže, kar bo stalo 1,2 Svoje mesto v planu porabe občin- Iz 21. člena Zakona o financiranju nekaj časa štiri gradbišča in prav to- milijona evrov. liko semaforjev. Rok za dokončanje Po županovih besedah, bodo še Utrinki rekonstrukcije križišča v Bači pri Mo- letos na odseku državne ceste med dreju, s katero so začeli konec minu- Dolenjo Trebušo in Želinom umakni- lega leta, je po Brežanovih informa- li enega od dveh semaforjev. V letih ške fronte aprila v Ljubljani, tradici- da se nam oglasijo.” Kot poudarja cijah 15. april. “Občina Tolmin ima 2009 in 2010 pa bo prišlo do izvedbe onalno srečanje študentov iz Poso- predsednica, je v ozadju vseh do- v tem primeru z Direkcijo RS za ce- galerije Pod ključem, ki bo letos pro- čja, na katerem se predstavijo do- godkov, ki so vidni navzven, še ste (DRSC) sklenjen sofinancerski jektirana. Ta del ceste Tolmin–Most mače, še neuveljavljene glasbene ogromno dela. Pripravljajo namreč sporazum, kar pomeni, da mora za- na Soči je že dolga leta zelo nevaren skupine. Med 15. in 17. majem pa tudi novo spletno stran, tiskano raz- gotoviti denar za pločnike in javno zaradi padanja kamenja na cestišče, bo letos na vrsti že 14. Mlada para- ličico informatorja, oživiti pa posku- da, največji projekt KTŠ-ja. Kot ve- šajo tudi Zlati popustnik, ki bi vsem razsvetljavo, obenem pa bomo na tem tudi hudim poškodbam se žal nismo dno bodo v treh dneh s športnimi članom prinesel še več ugodnosti mestu uredili tudi avtobusno postaja- mogli izogniti. “Lani smo imeli na turnirji poskrbeli za športne zagri- pri nekaterih gostinskih in trgovskih lišče,” je še pojasnil župan. Podoben tem mestu sestanek z DRSC, ki sta se zence, z otroškimi delavnicami raz- storitvah. dogovor velja za urejanje ceste skozi ga udeležila tudi poslanec Danijel veselili najmlajše, ljubitelji plesa pa Podbrdo, kjer občina poleg avtobu- Krivec in Daniel Rojšek z novogori- si bodo 16. maja lahko ogledali tudi Letos so uradno ustanovili tudi Zve- ške območne enote Zavoda RS za plesno predstavo V zaodrju srca v zo primorskih študentov in dija- snega postajališča, pločnikov in javne izvedbi Športnega društva plesal- kov (ZPŠD), v katero je poleg KTŠ- razsvetljave obenem ureja še vodo- varovanje narave. Gre namreč za vol- cev in plesalk Tolmin. Poleg tega ja včlanjenih še devet študentskih vod in kanalizacijo. Občinski delež čanske apnence, ki so naravna zna- boste na Mestnem trgu 15. maja klubov iz primorske regije. Ob obi- na 400-metrskem odseku ceste na menitost, zato je bila investicija v lahko prisluhnili tudi Jazz Punt Big sku infotočke ZPŠD-ja tudi v Ljublja- začetku naselja bo letos nekaj manj sanacijo tega dela v preteklosti že ni (Gosposvetska ulica 2) se je mo- Bandu, 16. in 17. maja zvečer pa kot 400.000 evrov. Sicer pa smo o ustavljena,” je razložil Brežan. Pove- goče včlaniti tudi v KTŠ ali pa po- za vas pripravljajo koncerte znanih tem zahtevnem in obsežnem večle- dal je še, da so se na tem sestanku slovenskih in tujih glasbenih skupin. daljšati članstvo v njem. Kmalu bodo tnem projektu že pisali v eni od prej- dogovorili za rešitev, ki bo zadovolji- Letos je po mnenju predsednice tam na voljo tudi subvencionirane šnjih številk EPIcentra. Počasi se la vse strani – z galerijo bodo pokri- Tjaše Bizjak na KTŠ-ju opazen na- meseče nalepke Ljubljanskega predek: “Dobro sodelujemo, če- potniškega prometa, ki jih bo končuje sanacija podpornih zidov in li cestišče v dolžini najmanj 50 me- prav bi bilo lahko še boljše, če bi vsak mesec lahko kupilo prvih 50 cestišča na koncu Podbrda proti Pe- trov, in to tako, da bodo znamenite imeli več aktivnih članov. Zato se- članov KTŠ-ja. trovemu Brdu, ureditev 280-metrske- gube vseeno vidne. Za projektiranje veda vabim vse, ki so polni idej, Mariša Bizjak ga odseka bo državo stala skoraj galerije letošnji občinski proračun

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

namenja 50.000 evrov, ravno toliko cija kasting, Maksiju Muzniku iz pa tudi za projektiranje tolminske Lokostrelskega kluba (LK) Most na obvoznice. Soči in članski ekipi KMN Puntar Besedilo in foto: Špela Kranjc Alpkomerc. Prvič v enajstih letih tovrstnih po- [iritev tolminske tr`nice delitev so podelili tudi zlati kipec. Z V Tolminu se zaključuje širitev ob- bronasto medaljo na evropskem pr- stoječe mestne tržnice, ki bo po no- venstvu (EP) v lokostrelstvu si ga je vem dobila ločen prostor za prodajo prislužil Ivan Muznik, sicer član LK živilskih izdelkov. Po novi zakonoda- Most na Soči. ji mora namreč biti prodaja živilskih Priznanje za zaslužnega trenerja izdelkov prostorsko ločena od proda- oz. športnega delavca je najvišji ča- je neživilskih – z izjemo sadja in stni naslov, ki ga IO OŠZ lahko po- zelenjave, ki še vedno sodijo v neži- deli samo za izjemne dosežke ali vilski tržni prostor. Investicija bo sta- izjemno dolgoletno delo v športu. la 22.000 evrov. Investitor širitve je Tokrat je sklenil, da si to priznanje Občina Tolmin, ki je lastnica ome- zasluži Tone Pervanje iz Teniškega njenega prostora, upravljalec pa bo kluba Tolmin. Športu se je zapisal že Komunala Tolmin, ki že upravlja s zelo zgodaj in v mladih letih je bil sedanjo tržnico. TOLMINSKA TRŽNICA bo kmalu širša. Delu za prodajo neživilskih izdelkov se bo pridružil prostorsko ločen del za prodajo živilskih izdelkov. vsestranski tekmovalec. V času štu- Širitev je pogojena s prostorsko dija je bil član odbojkarske ekipe stisko sedanje tržnice, saj morajo po- helj in Kati Florjančič iz Karate klu- ga društva (ŠD) Hidria AET Tolmin. ljubljanske ekonomske fakultete, po tujoče prodajalne rib in kruha svojo ba (KK) Soča, Tadej Sotenšek iz Zlati znak so si glede na pravilnik zaposlitvi v AET Tolmin pa član dejavnost opravljati ob avtobusni po- Ribiške družine (RD) Tolmin – Sek- prislužili Jaka Hvala iz SSK Ponikve, upravnega odbora Košarkarskega staji, ki je v zasebni lasti. Širitev tr- cija kasting, Rok Bratina, Tomaž Jože Kogoj iz Strelskega športnega kluba AET Tolmin. V osemdesetih žnice bo omogočila dodatno lokacijo Bokan in Andrej Mrak iz Atletskega kluba Tolmin in ekipa mlajših članov letih je bil nenehno vključen v orga- za potujoče prodajalne, obenem pa društva (AD) Posočje, Matej Cencič Kluba malega nogometa (KMN) Pun- nizacijo in vodenje športne dejavno- bodo na novo mesto prestavili obsto- iz Košarkarskega kluba Tolmin, Jure tar, v prejšnji sezoni še Alpkomerc. sti ter predsednik Zveze športnih ječo prikolico za prodajo kmetijskih Šuligoj iz Smučarskega skakalnega Sedem bronastih kipcev so si raz- organizacij Občine Tolmin. Leta 1974 izdelkov, ki sedaj stoji v spodnjem kluba (SSK) Ponikve ter ekipi malčic delili Edita Gashi in Jože Uršič iz je bil pobudnik in eden od desetih delu tržnice. in mlajših kadetinj iz KK Posočje. AD Posočje, Simona Uršič in ekipa soustanoviteljev Teniškega kluba Zaradi širitve je bilo treba odstra- Srebrni znak je IO OŠZ dodelil Zali članic iz ŠD Hidria AET Tolmin, Igor (TK) Tolmin, ki mu je predsedoval niti zemljo ter urediti asfaltirani pla- Kuštrin iz KK Soča, Katji Smrekar, Kragelj in Benjamin Melink iz KMN vse do leta 1994. V tem času je klub to in del javne razsvetljave, od cesti- Gaji Kozar, Kevinu Podreki in Ju- Puntar Alpkomerc ter Peter Mrak iz v vseh pogledih uspešno deloval, od šča pa bo novi del ločen s koriti za retu Kurinčiču iz KK Goryu, Klav- Planinskega društva (PD) Tolmin. začetka devetdesetih do leta 2001 pa rože in klopcami. Po besedah Bertija diju Ivančiču in ekipi malčkov iz KK Srebrni kipci so šli v roke Valeriji je bil Pervanje član in dolga leta tudi Rutarja, direktorja tolminskega ko- Posočje, Domenu Ipavcu iz AD Po- Mrak in Vanji Krapež iz AD Posočje, kapetan prve veteranske teniške eki- munalnega podjetja, pokriti prostori sočje in ekipi mladincev iz Šahovske- Tomu Sotenšku iz RD Tolmin – Sek- pe Tolmina. Celotno obdobje njego- tržnice zaenkrat niso predvideni in tekoča voda ostaja na lokaciji obsto- ječe fontane, kasneje pa bo prostor Utrinki možno delno pokriti, in sicer pred- vsem za prodajo živilskih izdelkov na delu, ki se trenutno širi. PONOSNI NA PRIZNANJE ZA NAJBOLJ UREJENO VAS Besedilo in foto: Gregor Maver Kne`a – Turistično društvo (TD) Podelili so {portna priznanja Sopota, ki deluje na območju vasi in nagrade za leto 2007 Podmelec, Klavže, Kneža, Temljine in Logaršče, je na občnem zboru Občinska športna zveza (OŠZ) in konec februarja pregledalo lanskole- Zavod za šport (ZŠ) Občine Tolmin tno delo. Najbolj so člani društva po- sta 13. marca pripravila podelitev na- nosni na obnovo naravnega izvira Di- grad in priznanj za dosežke športnikov cova voda v Klavžah, kar jim je uspe- iz tolminske občine v minulem letu. lo v sodelovanju s Turistično zvezo Izvršni odbor OŠZ je za športne Gornjega Posočja (TZGP), Obči- uspehe v letu 2007 skupno dodelil no Tolmin, Heliosovim skladom 38 priznanj, kar je dvanajst več kot za ohranjanje slovenskih voda in Krajevno skupnostjo Kneža. za leto poprej. Predsednik zveze Go- razd Leban je med nagrajence raz- Člani društva so se izkazali tudi z delil devet bronastih in ravno toliko več kot 400 urami prostovoljnega dela pri čiščenju terena. Najbolj pri- ČLANSTVO TURISTIČNEGA DRUŠTVA SOPOTA je zelo pisano – starejši člani imajo drago- srebrnih znakov, tri zlate znake, se- cene izkušnje, mladi pa prekipevajo od zagnanosti za uresničitev zamisli. Foto: Alenka Zgaga zadevno skupino iz Klavž je zato dru- dem bronastih in pet srebrnih kipcev, štvo ob tej priložnosti simbolično na- vanja krajev TZGP v akciji Moja de- in pohodi. Na področju pohodništva, en zlati kipec ter eno priznanje za gradilo. Sicer pa se TD Sopota za žela – lepa in gostoljubna dobil pri obeleževanju praznikov ter ureja- zaslužnega trenerja oz. športnega urejenost okolja trudi celo leto. Zelo Podmelec. nju in označevanju poti bodo člani delavca in tri plakete. so ponosni na priznanje za najbolj Za družabno življenje v minulem letu društva aktivni tudi letos. Imajo na- Bronasti znak so prejeli Tanja Gra- urejeno vas, ki ga je v okviru ocenje- je društvo poskrbelo s prireditvami mreč še veliko možnosti, saj jim je

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 19 )

vega delovanja je najbolj zaznamova- lanskem letu svoj najboljši rezultat lo prav delo z mlajšimi kategorijami, dosegla na šestem EP v gorskem te- pri čemer je dejaven še danes. ku, ki je bilo v francoskem Cauteret- S plaketo OŠZ nagradi trenerja ali su. V članski konkurenci se je na 8,5 drugega športnega delavca za posa- kilometrov dolgi progi z dobrih 1.000 mezne dosežke ali za dolgoletno de- metrov višinske razlike med 63 čla- lo, s katerim je prispeval k razmahu nicami uvrstila na 37. mesto. V slo- in popularizaciji športa in rekreacije venskem pokalu gorskih tekov je v v občini. Tokrat so plakete prejeli članski kategoriji osvojila šesto mesto Drago Grahelj iz SSK Ponikve, Mitja med sedemnajstimi tekmovalkami. Taljat iz Nogometnega kluba (NK) Od 1. oktobra lani je tudi športnica Tolmin in Julijan Drago iz KMN državnega razreda. Puntar. Grahelj ima veliko zaslug za Za najbolj uspešno ekipo so raz- skoraj vse, kar se je na področju glasili veslaški dvojec v disciplini smučanja in smučarskih skokov v kanu dvosed Luka Božič in Sašo Ta- zadnjem desetletju ali dveh dogajalo ljat iz vrst Kajak kluba Soške elek- na Ponikvah. Ni pripomogel samo k trarne, ki sta si ta naslov prislužila ureditvi infrastrukture (smučišča, NAJBOLJŠA ŠPORTNICA IN ŠPORTNIK OBČINE TOLMIN V LETU 2007 Vanja Krapež in že leto poprej. Komisijo sta prepriča- skakalnice in sistema za umetno za- Jure Škoberne sta se pred objektiv postavila v družbi predsednika občinske športne zveze la z drugim mestom na mednaro- Gorazda Lebana. Foto: Č. J. sneževanje), ampak je skrbel tudi za dnem slalom na Trnovem ob Soči, strokovno in organizacijsko delo z pa se je v spomin zapisal po svojih pa je član Šahovskega kluba Metal- četrtim mestom na EP v slalomu, mladimi tekmovalci. Za Taljata se dosežkih zunaj njega – najprej kot ka trgovina iz Ljubljane. V letu, v drugim mestom na generalki za mla- večina poznavalcev NK Tolmin stri- zvest navijač, nato pa še kot športni katerem je ponovno potrdil naslov dinsko svetovno prvenstvo na Če- nja, da je bil pobudnik in gonilna novinar in komentator. Zanj mnogi mednarodnega mojstra, je za sloven- škem, prvim mestom na DP v Solka- sila preporoda, ki ga je klub pred- pravijo tudi, da je “v zadnjem dese- sko reprezentanco nastopil na sre- nu – tako v slalomu kot v sprintu vsem v igralskem in organizacijskem tletju srce in duša KMN Puntar”. dnjeevropskem pokalu in dosegel med člani absolutno, 24. mestom na pogledu doživel v zadnjih nekaj letih. Komisija ZŠ Občine Tolmin pa je najboljši rezultat turnirja, v pospeše- svetovnem pokalu v slalomu v Pragi, V NK Tolmin je začel kot igralec in med prispelimi predlogi izbrala naj- nem šahu zmagal na enem medna- šestim in osmim mestom na pokalu bil tudi kapetan ekipe, športno pot bolj uspešnega športnika, najbolj rodnem turnirju in memorialnem Schenker v Tacnu, četrta sta bila na je nadaljeval kot uspešen trener in uspešno športnico in najbolj uspešno turnirju Karmen Orel, osvojil enajsto Hitovem slalomu izzivalcev in peta na danes je Taljat predsednik tega naj- ekipo v občini Tolmin v minulem mesto na odprtem mednarodnem mednarodni tekmi v Solkanu. Njuna bolj številčnega kluba v tolminski letu. Priznanja sta izbrancem podeli- turnirju HIT open, na zaprtem držav- cilja v letošnji sezoni sta uvrstitev v občini. Pomemben je bil tudi njegov la tolminski župan Uroš Brežan in nem prvenstvu (DP) oz. na Vidmar- slovensko reprezentanco za EP mla- prispevek pri organizaciji prvega no- direktor občinskega ZŠ Branko Veli- jevem memorialu je osvojil peto me- dincev in članov do 23 let v Solkanu gometnega tabora za mlade. Julijan šček. Naj športnik je postal šahist sto in bil drugi na hitropoteznem DP, ter seveda EP članov maja v Krakowu, Drago, večini bolj znan kot Džuljo, Jure Škoberne. Šahu se je zapisal že nastopil je na slovenski superligi in kjer imata tudi vse možnosti za uvr- je svojo športno pot začel v dresu NK kot otrok in prve korake naredil pri na članskem EP osvojil 157. mesto. stitev na olimpijske igre v Pekingu. Tolmin, bolj kot po izidih na igrišču, domačem, tolminskem društvu, sedaj Gorska tekačica Vanja Krapež je v Špela Kranjc

Utrinki

Podružnična šola Podmelec krat ustanovili Zavod za razvoj člo- predstavila zasnovo projekta Vodne vekovih vrednot, ki deluje pod učne poti, ki ga je pripravila v sode- okriljem fundacije in ima tri organiza- lovanju z biologinjo s centralne šole cijske enote (OE). Ljubljanski in ma- na Mostu na Soči. Sodelovali so na riborski se je pred šestimi leti pridru- razpisu Heliosovega ekološkega žila še tolminskaenota, ki pokriva sklada za projekt Oživljanje vodnja- območje od Bovca do Nove Gorice kov Slovenije. Če bo prišlo do odlo- in šteje več kot 200 članov. Kot pra- čitve, da se projekt realizira, bo po- vita predstavnika fundacije Art of Li- magalo tudi TD Sopota. ving in vodji tolminske OE Boštjan Olga Zgaga Podgornik in Tomaž Kragelj, zani- manje za njihove programe nenehno DESETLETJE V POSO^JU narašča. Lepo sodelujejo z osnovni- mi šolami ter drugimi zavodi, organi- Tolmin – Ena največjih humanitar- zacijami in društvi v severnoprimor- nih in izobraževalnih organizacij na ski regiji. Nekaterim so ob praznova- svetu Art of Living (Umetnost življe- nju svojega jubileja podelili zahvale. nja) letos praznuje deseto obletnico svojega delovanja v Posočju. Ob tej NEKATERIM “SODELAVCEM” FUNDACIJE ART OF LIVING sta njena predstavnika Boštjan O delovanju tolminske OE Zavoda Podgornik (levo) in Tomaž Kragelj (desno) podelila zahvale. V objektiv smo ujeli Jožico Kova- za razvoj človekovih vrednot in priložnosti so v tolminski knjižnici čič iz OŠ Dušana Muniha Most na Soči. fundacijo predstavili in pripravili raz- fundaciji Art of Living smo v EPIcen- stavo. nes prisotna v več kot 140 državah zdravja in kakovosti življenja mentorji tru že pisali, in sicer v prispevku Tu- Fundacija, ki jo je pred 26 leti usta- po vsem svetu in velja za eno naj- posebej poudarjajo protistresni pro- di življenje je umetnost v številki novil ugleden humanist in filozof, In- močnejših nevladnih organizacij. Pri gram. Prve takšne delavnice so v 6–7 leta 2006. dijec Sri Sri Ravi Shankar, je da- izvajanju programov za promocijo Sloveniji organizirali leta 1994 in ta- Besedilo in foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Za osve{~ene potro{nike ( 20 )

Kako natan~en je genski in`eniring?

In{titut za trajnostni razvoj je v imenu 70 slovenskih ob~in in 20 nevladnih organizacij pozval pri- stojna ministra (okoljskega ministra Janeza Podobnika in kmetijskega ministra Iztoka Jarca), da po- skrbita za red na podro~ju problematike gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji.

ozivu Inštituta za trajnostni sa D. Watsona, ki pravi, da se “mi- razvoj se je pridružilo tudi Leta 1962 je Rachel Carson v časopisu The New Yorker objavila čla- šična celica tako po delovanju kakor Pmednarodno združenje Green- nek, s katerim je skušala dokazati, da pesticidi zastrupljajo okolje in celo tudi po videzu močno razlikuje na peace, ki v času slovenskega predse- našo hrano. Predstavniki in zagovorniki industrije pesticidov so jo obto- primer od celice jeter. Vse razlike med dovanja Svetu Evropske unije med žili in zaznamovali za “histerično ekofriko” ter javnosti razglašali, da če njima pa nastanejo le zaradi različ- drugim pri nas spremlja področje bi poslušali gospo Carsonovo, bi se lahko vrnili v srednji vek, saj bi žužel- nega delovanja genov. V bistvu se gensko spremenjenih organizmov1 ke in številne bolezni ponovno osvojile naš planet. Ker je dogodek morda celice mišic in jeter razlikujejo po (GSO). Morda je tudi to vzrok, da je res že nekoliko oddaljen, navajam še nekaj novih dokumentarnih fil- tem, katere beljakovine nastanejo v slovenska javnost v zadnjem času mov, ki na primerih jasno dokazujejo stopnjevanje takšnih in podobnih njih”. deležna vedno več soočenj med za- nesmislov multinacionalk ter hkrati prikazujejo posledice, ki jih prinaša- GI na rastlinah in živalih se je v govorniki in nasprotniki genskega jo najrazličnejši “majhni poskusi”: zmotnem prepričanju, da je genski 2 inženiringa (GI). Vedno znova pa me • Življenje izven kontrole, genska tehnika – igranje z življenjem. Do- zapis nespremenljiv, začel sredi se- zmoti, na kakšen način je to področje stopno na spletnem naslovu: http://video.google.com/videoplay?docid demdesetih let 20. stoletja. Kasneje predstavljeno javnosti. Čeprav so na =1876901729566469042&hl=en; so genetiki ugotovili, da se pod vpli- eni strani zagovorniki GI prepričani, vi iz okolja spreminja in je zato ne- • Darvinova nočna mora (možnost izposoje DVD-ja tudi v Knjižnici Ci- da je ta natančen, zanesljiv in kori- stanoviten. Geni, ki se vstavljajo v rila Kosmača Tolmin); sten, jim njihovi nasprotniki z moč- genski zapis živali ali rastline, se lah- • Kruh naš vsakdanji (možen ogled v kinematografih); nimi argumenti ugovarjajo z dokazi ko usidrajo kjerkoli in se preuredijo, • Zeitgeist. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zeitgeistmovie.com o grobih, nenatančnih in vsiljivih ter zmaličijo, pomešajo ali povzročijo nenazadnje neetičnih posegih. Tako mutiranje genskega zapisa gostitelja. se laik, ki ga ta tematika zanima, ne- boste mogli zaustaviti”. Ne, seveda ga strukturne meje, ki uravnavajo pre- Po vnosu v celico lahko nenadzoro- hote znajde med dvema ognjema. ne moremo, in zakaj bi ga sploh že- nos genov z ene vrste na drugo. Brez vano spreminjajo svoje mesto in vlo- Komu torej verjeti? leli? Vendar napredek razumem kot tega vrste ne bi mogle preživeti in se go v DNK. spremembo na bolje. Kaj naj si člo- razmnoževati. Genska tehnologija pa In kako velik je odstotek znanja Kdo bo prepri~al nejeverne vek potemtakem misli? Zakaj nam, omogoča prenos skozi evolucijo obli- danes? Sodobna genetika je pokaza- Toma`e? skeptikom, odgovorni s konkretnimi kovanih genov brez omejitev in z la, da geni ne delujejo izolirano, da Nisem edini “nejeverni Tomaž”, ko dokazi ne dokažejo, da je naš dvom izjemno hitrostjo spreminjanja la- en gen ni enako ena lastnost. V inte- gre za vprašanje GI. Vsi, ki me dobro neupravičen? Mar res pričakujejo, da stnosti organizmov. Pri tem se biolo- rakciji med seboj sodelujejo na za- poznajo, vedo, da si mnenje o vsaki bomo brez natančnih pojasnil naivno ške varnosti zaradi pritiskov malošte- pleten način in svoje obnašanje spre- stvari vedno ustvarim na podlagi ra- sprejeli dvomljivo tehnologijo z ne- vilnih, vendar močnih multinacionalk minjajo glede na vplive iz drugih znovrstnih virov, informacij, literatu- povratnimi posledicami? za čim širšo komercializacijo ne upo- genov. In čeprav se lahko gen natanč- re itd. Vedo pa tudi, da lahko svoje števa. no določi, je njegovo vstavljanje5 v mnenje spremenim, če mi postrežejo Pritiski multinacionalk drug organizem popolnoma naključ- s trdnimi protiargumenti, dejstvi in Tudi države pogodbenice Konven- Koliko v resnici vemo o DNK? no. To v drugem genetskem materi- dokazi. Ker so mi, kot že rečeno, na- cije o biološki raznovrstnosti3 prizna- Znanstveniki so menili, da so gen- alu lahko povzroči nepričakovane sprotniki GI z vsemi omenjenimi vajo, da so izkušnje na področju ski zapis razvozlali že konec šestde- spremembe v delovanju drugih ge- pristopi doslej uspeli dokazati mnoge sproščanja GSO v okolje sorazmerno setih let 20. stoletja, vendar so samo nov. Molekule se lahko začnejo pro- negativne učinke GI, sem se, radove- kratkotrajne in da so naša vedenja s v grobih potezah vedeli, kako deoksi- izvajati v nepravilnih količinah, ob dna kot vedno, obrnila še na zago- področja okolja pomanjkljiva. Hitrost, ribonukleinska kislina4 (DNK oziro- napačnem času ali pa nastajajo čisto vornike GI. Na različnih posvetih kot s katero znanstveniki spreminjajo ma DNA) prek beljakovin nadzoruje nove. tudi prek elektronske pošte sem jim organizme, je namreč obratno soraz- življenjske procese. Mučila so jih šte- zastavljala vprašanja, na katera pa do merna s časom in celovitostjo, ki jo vilna vprašanja, kot so na primer: • Kroja~i `ivljenja danes žal nisem dobila prepričljivih namenjajo preizkušanju tako spreme- zakaj je nekaterih beljakovin veliko James D. Watson v svojem delu odgovorov oziroma so posamezniki njenih organizmov. Obenem svoje več kot drugih? • zakaj se mnogi ge- priznava, da je najtežji korak v ra- moja vprašanja povsem ignorirali ali početje primerjajo s procesi, ki v na- ni vklopijo samo v določenih celicah stlinsko celico oziroma v njen genom jih raje “preslišali” in se posvetili od- ravi potekajo že od vedno. Vendar je oziroma v določenem času življenja spraviti želene koščke DNK. Zakaj za govorom na povsem druga vprašanja. narava skozi evolucijo rastlinskih in celice? • kako gen ve, kdaj se mora spremembo v javnosti ne bi razpra- Žal tudi v primeru GSO ni bilo nič živalskih vrst, ter nenazadnje tudi vklopiti? vljali o tem? Zanima me, koliko zna- drugače. Mnogi so se tudi obregnili, skozi našo, v dolgem obdobju skozi Za ilustracijo si bom izposodila nja imajo znanstveniki s tega podro- češ: “Gospa, napredka pač žal ne več desettisoč let ustvarila značilne razlago molekularnega biologa Jame- čja danes? Kako natančno (navedeno

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 21 )

v odstotkih, saj naj bi govorili o pre- Ve~ o kampanji “Brez GSO” lahko cizni znanosti) vedo, kakšni bodo zveste iz: • Izjave No~emo gen- pravzaprav rezultati in kakšne so ske tehnologije na na{ih poljih! morebitne nevarnosti? Koliko zaple- (dostopno na spletnem naslovu: tenih razmerij med stotinami življenj- http://www.itr.si/nvo-portal/gso/ sko pomembnih igralcev jim je uspe- mapa/gradivo), • seznama ob~in lo razvozlati? V knjigi DNK – Skriv- podpisnic izjave Brez GSO! (do- nost življenja je zapisano, da mole- stopno na spletnem naslovu: kularni biologi kljub vsem raziska- http://www.itr.si/nvo-portal/gso/ vam še vedno ne poznajo vloge več mapa/aktualno) in • interaktivne- kot sto beljakovin bakterije Mycopla- ga zemljevida “ob~in brez GSO” sma genitalium, ki ima zelo majhen (dostopno na spletnem naslovu: http://www.geopedia.si/#T190_ genom, vsega 580 baznih parov b4_x481687_y105435_s9). (kb)6. Za primerjavo bom navedla še približne velikosti genomov čebule, resov, ki jih ne zanimajo širše druž- ki znaša 18.000 kb, vinske mušice bene in etične dileme, da oslabi ali (180 kb), človeka (3.100 kb) in ame- celo ukine koncept človekove narave be (670.000 kb). Znanstveniki še ve- in ustvari, tako rekoč za našim hrb- dno razpravljajo o tem, kaj bi lahko tom, najbolj nenavadna družbena bil vzrok, da imajo nekatere vrste neravnovesja ter s tem povezane ne- tako zelo velik DNK. Domnevajo, da varnosti, katerih posledic si danes ne morajo biti na delu še kakšni drugi moremo v celoti predstavljati”. selekcijski dejavniki, ki ga določajo. Besedilo in foto: Patricija Rejec

“Ludisti~na” preganjavica Viri: pred GS-hrano • Thirtheen myths of genetic engineering [On- line]. [Citirano 27. marca 2008; 11:07]. Do- Ali sedaj razumete, od kod izvira stopno na spletnem naslovu: www.prorev. skeptičnost? Razprave o tem, da je com/genetic.htm. • Inštitut za trajnostni razvoj [Online]. [Citirano Zahod zajela “ludistična” preganjavi- 27. marec 2008; 11:04]. Dostopno na sple- ca pred gensko spremenjeno hrano tnem naslovu: http://www.itr.si/nvo-portal/ in da bo pridelava hrane v Evropi in gso/. • Wikipedija [Online]. [Citirano 27. marec 2008; Združenih državah Amerike dražja 11:20]. Dostopno na spletnem naslovu: in manj učinkovita kot drugod, pri- http://sl.wikipedia.org/wiki/DNA. merjave s Kitajsko, ki naj bi imela k • WATSON, J. D. in Andrew BERRY. (2007). DNK – Skrivnost življenja. Modrijan založba, temu zelo “stvaren pristop”, saj naj EVOLUCIJA NA DELU – Kdo smo? Zakaj smo? In kam gremo? (Fotografija je simbolična.) d.o.o. Ljubljana. (izvirnik: DNA The secret of bi z gensko spremenjenimi pridelki life, 2003). Strani članka: 93, 94, 101, 151, prehranila svoje številčno prebival- 153, 173, 178, 179, 221, 224, 225, 230. žno blago. znanost in družba ter sociologija zna- • MALI, Franc. Etične dileme in tveganja pri- stvo, upravičevanje s podnebnimi Za zaključek pa bom uporabila kar nosti na ljubljanski Fakulteti za vatizacije in komercializacije biogenetske spremembami itd. marsikoga ne bo- misel dr. Franca Malija, tudi preda- družbene vede: “Največja nevarnost znanosti. [Online]. [Citirano 14. marec 2008; 17:05]. Dostopno na spletnem naslovu: http: do zares prepričali o nujnosti komer- vatelja predmetov družbeni in etični biotehnologije danes je, tudi in pred- //www.zrss.si/geni/pdf/mali-clanek.pdf. cializacije in spreminjanja GSO v tr- vidiki razvoja moderne znanosti, vsem zaradi ozkih komercialnih inte- • REJEC, Patricija. (2007). “Agrobiznis” =

Utrinki

EKOLO[KA GRADNJA IN bljamo, koliko ogljikovega dioksida skozi izbiro oblik, barv, materialov HI[NA TEHNIKA spustimo v okolje z načinom itd. Dejstvo je, da vsaka hišna ogrevanja, kako gospodarimo z Tolmin – Člani študijskega krožka tehnika ni zdravju in okolju prijazna. dragocenima viroma, kot sta voda in Varovanje okolja se začne doma smo Da bi zadostili tema pogojema, je elektrika, koliko in kakšne odpadke 18. marca v Tolmin povabili gradbeno treba pri načrtovanju in izvedbi proizvede naše gospodinjstvo ... biologinjo Matejo A. Leskovar iz slediti sistemskim rešitvam. Pri Povpraševanje potrošnikov po ljubljanskega Centra za ekološko gradnji je poleg izbire pravega zdravju in naravi prijaznih gradivih v gradnjo in zdravo bivanje. gradiva dobro paziti tudi na pravilno zadnjih treh letih strmo narašča, in končno obdelavo. V nasprotnem Predstavila nam je naravna gradiva, sicer kar za 50–70 odstotkov na kot so ilovnati zidaki, polnila, ometi, primeru lahko pride do zastajanja leto. Ljubitelji narave smo prepriča- vlage v eni izmed plasti, kar povzroči apno, les, izolacijska rastlinska vlakna ni, da je družba naredila korak (žitna slama, lan, konoplja, trstika), poškodbe na objektih in neskončen naprej h kakovosti bivanja, skeptiki boj s plesnijo. Leskovarjeva je zidne barve, preparati za zaščito pa poudarjajo, da gre le za dobro poudarila tudi, da je pri naravni lesa in proti plesni. Poklepetali smo marketinško potezo. tudi o gospodarni rabi vode, obnovljivih gradnji smiselno izhajati iz materia- Kakor koli že, pri bivanju ne gre virih energije, vprašanju elektrosmo- lov, ki so v okolju avtohtoni. samo za hotenje po varnem zavetju, ga in čiščenju odpadnih voda z Omenjeni študijski krožek pa že temveč za izražanje naše osebnosti rastlinskimi čistilnimi napravami. snuje nove dejavnosti, zato le budno Svoj odnos do okolja izkazujemo tudi spremljajte spletne strani Posoške- PREDSTAVITEV NARAVNIH GRADIV, ki so ga razvojnega centra. z izbiro gradnje in hišne tehnike – tradicionalno neoporečna rešitev, je bila zani- katere gradbene materiale upora- miva. Besedilo in foto: Patricija Rejec

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Za osve{~ene potro{nike ( 22 )

“Naftni biznis”, Perspektive in izzivi evropske- žem, koruzo s koruzo, piščanca s piščancem, ga kmetijstva – brez ali z GSO. V: EPIcenter. Mediji vsebine o GSO precej posplošujejo. V prispevku Prijateljica iz kravo s kravo itd. Letnik VIII, št.: 4–5. Strani članka: 22–25. laboratorija, ki je bil 13. marca 2008 objavljen v prilogi Polet (št. 11, l. 7), 3. Načela biološke varnosti temeljijo na nače- • REJEC, Patricija. (2007). GSO – priložnost lu previdnosti, ki izhaja iz leta 1995. O tem ali nevarnost?, Trditve zagovornikov in na- avtor Dejan Skeledžija med drugim navaja: “Eden izmed primerov so smo več pisali že v prispevku Je vegetarian- sprotnikov gensko spremenjenih organiz- rastlinske čistilne naprave, v katerih se onesnažene vode s pomočjo ska hrana res samo rastlinskega izvora? (glej mov. V: EPIcenter. Letnik VIII, št.: 6–7. Strani navedene vire). članka: 24–26. gensko spremenjenih organizmov ustrezno očistijo brez dragih postopkov 4. Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziro- • REJEC, Patricija. (2008). Je vegetarianska v čistilnih napravah.” Ker PRC v sodelovanju z Ekoremediacijskim teh- ma DNA) je dolga molekula, ki je nosilka ge- hrana res samo rastlinskega izvora?, Genski nološkim centrom in podjetjem LIMNOS d.o.o. v zadnjem letu izvaja iz- inženiring. V: EPIcenter. Letnik IX, št.: 1. netske informacije v vseh živih organizmih (z Strani članka: 22–24. obraževanja tudi s tega področja, smo naše kolege poprosili za uraden izjemo nekaterih virusov, ki imajo genetsko informacijo shranjeno v obliki molekule RNK). • Mednarodni posvet GENIalna prihodnost – odgovor na navedeno trditev. Pojasnili so nam: “Rastlinske čistilne napra- genetika, determinizem in svoboda. [Online]. Je tip šibke kisline, ki naravno oblikuje dolgo [Citirano 14. marca 2008; 10:16]. Dostopno ve (RČN) so okolju prijazne inovativne tehnologije, ki posnemajo samo- zavito verigo, podobno zaviti vrvni lestvi, in jo na spletnem naslovu: http://www.zrss.si/ čistilno sposobnost narave za učinkovito čiščenje odpadnih komunalnih, imenujemo dvojna vijačnica. Vir: http://sl.wiki- pedia.org/wiki/DNA geni/posnetki.htm. kmetijskih in industrijskih voda ter tudi njeno sposobnost za kondicio- 5. Obstajata dve metodi, kako te tuje gene Opombe: niranje pitne vode. Zgrajene so iz nepropustne folije, naravnega substra- implantirajo v rastlino: • rastlino okužijo z ra- 1. Gensko spremenjen organizem (GSO) je ta (različnih frakcij peska), v katerega so posajene izključno avtohtone stlinskim rakom, ki ga imenujejo Agro-bakteri- organizem, ki ima spremenjeno genetsko in- rastline z območja, kjer je RČN locirana. Čiščenje vode opravljajo rastli- um, ali • s pomočjo tako imenovanega gen- formacijo. Osnovni princip za pridobitev GSO skega topa, s katerim gen preprosto, kar na je, da vnesemo nov genetski material v ge- ne in mikroorganizmi, ki se sami naselijo v koreninsko cono. Rastline, pamet ustrelijo v celico. Novi gen (rastline, nom drugega organizma in mu na ta način ki se jih zasadi v RČN, so običajno navadni trst (Phragmites austrialis), živali, človeka) nanesejo na mikroskopsko vnesemo nove lastnosti. Primeri uporabe rogoz (Thypha latifolia) in šaši (Carex gracillis). Podjetje LIMNOS d.o.o. majhna zlata zrnca, s katerimi nato v laborato- GSO so izredno široki. Najpomembnejša je riju rastlinsko celico obstreljujejo. Ko zrnce z njihova uporaba v raziskovanju temeljnih je razvilo dva patenta za RČN ter prejelo številne domače in mednarodne novim genom prodre v rastlinsko celico, se vprašanj v biologiji in medicini, kjer proučuje- nagrade za razvoj ekoremediacijskih tehnologij za varovanje in obnovo usidra nekje na vijačnici DNK in spremeni de- jo človeške bolezni in možnosti njihovega okolja, ki temeljijo na naravnih sistemih in procesih ter ne vključujejo dno zasnovo organizma. Na ta način genetiki zdravljenja. GSO se uporablja tudi za izdela- ustvarijo popolnoma nov organizem. O tem vo zdravil in encimov ter za raziskovanje gen- uporabe GSO.” smo že pisali v prispevku Je vegetarianska ske terapije. Več o GSO v kmetijstvu in gen- hrana res samo rastlinskega izvora? (glej na- sko spremenjeni hrani si lahko preberete v ringa se uporabljajo v različne namene: za organizem katerikoli gen, ki ni nujno iz orga- vedene vire). prispevku Je vegetarianska hrana res samo izboljšanje kmetijskih pridelkov, letin, pove- nizma iste vrste. Tako lahko v nekem organiz- 6. DNK vsebuje štiri kemične spojine, ki jih rastlinskega izvora? (glej navedene vire). čanje zaroda gojenih rib itn. Mnogi znanstve- mu kombinirajo na primer rastlinske, ribje, imenujemo baze. Njihova imena so adenin, 2. Znanstveniki s sodobnimi molekularnimi niki vidijo gensko tehnologijo kot podaljšek podganje, človeške, žuželčje gene ... Kot citozin, gvanin in timin. Te oblikujejo pare, ki metodami proizvajajo organizme, ki imajo klasičnega križanja oziroma kot eno izmed vemo, pa se pri tradicionalnih oblikah vzgoje jih imenujemo bazni pari (kb). Vsak bazni par nove značilnosti. Take metode imenujemo metod žlahtnjenja. Vendar tu obstaja bistvena novih sort med seboj križajo le živali ali rastli- oblikuje “prečko” v verigi DNK. Vir: http://sl. genski inženiring. Tehnike takšnega inženi- razlika. Znanstveniki lahko pri prvi vnesejo v ne, ki so v tesnem sorodstvu: riž križajo z ri- wikipedia.org/wiki/DNA

Utrinki

RAZ[IRJENOST RISA V RISINJA DINA je junija lani na slovensko-hr- hektarjev. vaški meji povrgla dva mladička – Burjo in SLOVENIJI Puhija. Čeprav je smrtnost med risjimi mla- V okviru projektov programa Interreg Poso~je – Ris je trenutno eden naj- diči precejšnja, sta oba preživela vsaj še do IIIA poteka tudi projekt Trajnostno bolj ogroženih, če ne kar najbolj konca novembra, ko so v snegu odkrili nju- upravljanje s prostoživečimi živalmi v ogrožen sesalec v Sloveniji in je na ne sledi. Foto: Miha Krofel obmejnem prostoru, in sicer na ob- pragu ponovnega izginotja iz sloven- mejnem območju med Slovenijo in skih gozdov. V prizadevanjih za Italijo. V raziskavo prisotnosti risa ohranitev te živalske vrste potekata smo vključili območje, ki se razteza dva projekta – DinaRis in Trajno- po 30 km na obe strani nekdanje stno upravljanje s prostoživečimi državne meje. Velikost območja živalmi v obmejnem prostoru. smo prilagodili načinu življenja veli- Pred približno enim letom se je pod kih zveri. Rezultati so pokazali, da je Snežnikom v past ujela mlada risi- ris tu prisoten, vendar zelo redek. nja, ki smo jo poimenovali Dina. So- Pojavlja se južno in zahodno od Idri- delavci Oddelka za biologijo Bioteh- je ter na severnem delu nekdanje niške fakultete in poklicni lovci lovi- državne meje med Tolminom in slo- šča s posebnim namenom Snežnik vensko-italijansko-avstrijsko tromejo. – Jelen smo jo uspavali in opremili s Danes se po podatkih biologov in posebno ovratnico GPS-GSM. Ta lokalnih lovcev po tem širokem ob- nam je naslednjih osem mesecev močju gibljeta eden ali dva osebka enkrat dnevno prek SMS-sporočil oziroma para. pošiljala podatke o tem, kje je risi- Zaradi pretiranega lova in pomanjka- nja. Podatke smo redno analizirali v nja plena so risi v Sloveniji izumrli na okviru raziskovalnega dela projekta začetku 20. stoletja, vendar so jih DinaRis, ki je eden od projektov kasneje, leta 1973, vrnili v slovenske programa Interreg IIIA. Nova spo- gozdove. Približno do sredine 90. znanja o velikosti območja, ki ga za let se je populacija dobro razvijala in življenje potrebuje posamezen ris, znova prečkala mejo na povsem nijo, najdlje do Volovje rebri nad Ilir- bila stabilna, nato pa je število zače- so naravnost neverjetna. Dina se je drugi strani – prebrodila je mejno re- sko Bistrico. Brez sodobne tehnolo- lo strmo upadati in je danes verjetno sprva zadrževala pod Snežnikom, že čico Čabranko in se več dni klatila gije si verjetno res ne bi predstavlja- na najnižji ravni od konca 70. let naslednji mesec je prečkala sloven- po Goteniški gori na Kočevskem. li, da isti ris, ki živi na Snežniku, ob- prejšnjega stoletja. Po naših ocenah sko-hrvaško mejo in nekaj časa ho- Tudi tu ni ostala dolgo in se kmalu vladuje velik del Gorskega Kotarja in naj v Sloveniji ne bi živelo več kot dila po prostranih gozdovih Gorske- vrnila na Hrvaško, kjer je preživela ostenja Kolpske doline. Celotno ob- petnajst do dvajset odraslih risov. ga kotarja. Na jugu se je spustila večji del pozne pomladi in poletja. močje, po katerem se je Dina giba- Kot kažejo podatki, je vrsta ponekod skoraj do predmestja Reke, nato Vmes se je večkrat vračala v Slove- la, je merilo malo manj kot 70.000 že na robu izumrtja, zato je lahko

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Spletni bonton ( 23 )

Pravilo 8: Opro{~ajmo napake drugih

Kot za~etniki smo vsi delali napake, zato opro{~ajmo napake novincem, ki {ele prihajajo v virtualno skupnost. Seveda ni ni~ narobe, ~e jih o napakah obvestimo. Z osnovnimi pravili obna{anja jih ne seznanjajmo prek javnega foruma, temve~ prek zasebne po{te.

e ste se odločili nekoga obve- Prav tako ne tratite časa posamezni- se lahko to razume kot ukazoval- tem pripomogli, da jih bo upoštevalo stiti o njegovih napakah, stori- ka, s katerim se ne strinjate, če za to nost in nadrejenost; vedno več ljudi. Prav to je bil namen ^te to zasebno. Pri tem ne bo- nimate pravih argumentov. Preden • zmerno lahko uporabite tudi sme- uredništva EPIcentra, zato smo v ru- dite arogantni, žaljivi ter ne upora- pošljete sporočilo, se vedno prepri- ške, s katerimi izrazite svoja ču- briki Spletni bonton objavili osem bljaje kletvic in psovk, saj lahko s čajte, da je slovnica čim bolj pravilna stva, in tako preprečite, da bi vas najpomembnejših pravil spletnega tem osebo tudi nezavedno prizade- in da ima celotno sporočilo smisel. sogovornik napačno razumel; bontona. nete. Opozorite ga/jo na prijazen Poleg slovničnih pravil upoštevajte • ton pisanja naj ne bo žaljiv. Mariša Bizjak način, pri čemer upoštevajte vsa pra- tudi druga pravila pisanja: Če nekdo pravil spletnega bontona vila spletnega bontona, ki smo jih • ne uporabljate velikih tiskanih črk, ne upošteva, ga torej opozorite prek Viri: objavili v prejšnjih številkah. saj v virtualnem svetu to pomeni zasebnega sporočila. Tako boste svo- • SHEA, Virginia. (1994). Netetiquette. [Spletne strani – online]. Albion Books. [7. 2. Nikoli torej ne napišite tistega, če- kričanje; je znanje o pravilih obnašanja na 2007, 5:37]. Dostopno na spletnem naslovu: sar mu ne bi povedali tudi osebno. • izogibajte se uporabi klicajev, saj internetu delili tudi z drugimi in s http://www.albion.com/netiquette/index.html

Utrinki usodna že izguba vsakega nadalj- če stanje populacije risa v Sloveniji MESEC NAGRAD ZA O[ DU[A- njega risa. Prav zato smo bili toliko nezakonit lov, vendar pa je njegov NA MUNIHA MOST NA SO^I bolj veseli odkritja, da je risinja Dina obseg težko zanesljivo oceniti. Ne- Most na So~i – Pridnost in delav- lanskega junija na slovensko-hrvaški zakonit lov je posledica prepričanja, nost sta se nam v marcu obrestovali. meji povrgla dva mladička. V odmev- da risi zmanjšujejo število srnjadi in Naši učitelji nas spodbujajo in nam ni akciji zbiranja imen so ju radijski jelenjadi, vendar je zaradi velikih ob- pomagajo, da tisti, ki zmorejo malo poslušalci krstili za Burjo in Puhija. močij, ki jih risi uporabljajo, ta vpliv več, posežejo tudi po nagradah. Čeprav je smrtnost med risovimi zelo majhen. Obenem veliki plenilci mladiči precej velika, sta oba preži- z izločanjem bolnih in oslabelih Res je treba za to delati, a ko pride vela vsaj še do konca novembra, ko osebkov pozitivno vplivajo na popu- čas žetve, smo veseli in zadovoljni. smo v snegu odkrili njune sledi. lacije svojega plena. V Sloveniji je bil Učenci, ki obiskujemo izbirni pred- Razlogov za drastičen upad popula- zakonit lov na risa dovoljen že kmalu met likovno snovanje, smo sodelo- cije risov v Sloveniji je več. Eden je po njihovi naselitvi, ko je populacija vali na likovnem natečaju Planica in parjenje v sorodstvu, saj so vsi slo- postala dovolj številčna. Doslej je bi- otroci, ki sta ga razpisala Ministr- venski in hrvaški risi potomci šestih lo v Sloveniji legalno odstreljenih stvo za šolstvo in šport RS in Or- osebkov, ki so jih pripeljali s Slova- več kot sto risov. Zadnji zakonito od- ganizacijski komite Planica ške. A to ne more biti glavni razlog, streljen ris je na območju naše drža- 2008. Pod vodstvom likovnega pe- ve padel leta 2003 v okolici Ribni- dagoga Mirka Kavčiča smo izdelo- ZMAGE STA SE ZELO RAZVESELILA – Sara saj so risi na nekaterih območjih še Bizjak, učenka 7. b, in njen mentor, likovni pe- vedno stalno prisotni in se nemote- ce. Zaradi ogroženosti vrste je bil od vali plakate. Bili smo zelo uspešni, dagog Mirko Kavčič. Foto: Marjan Rodman no razmnožujejo (npr. na Snežni- takrat naprej legalni lov na risa zača- saj je plakat, ki ga je izdelala učenka škem in v Gorskem kotarju). Tudi pr- sno ustavljen, odstrel pa ni predvi- Sara Bizjak iz 7. b, zasedel prvo šest nagrajencev. Natečaj pripravlja ve genetske raziskave so pokazale, den niti za leto 2008. Ali bo kateri mesto. Zmagali smo! Vsi smo z avto- Javni sklad RS za kulturne de- da parjenje v sorodstvu ni tako veli- od zadnjih risov letos padel nezako- busom, ki so ga plačali organizatorji, javnosti v sodelovanju z OŠ Frana ka težava, kot se je sprva domneva- nito, ne ve nihče. obiskali planiški praznik, Sara je Roša Celje. Avtorji prispevkov mo- lo. Nekateri menijo, da bi razlog za Kot je dokazala risinja Dina s svoji- prejela nagrado, naša šola pa pokal rajo obiskovati 8. ali 9. razred, tema upad risov lahko bili volkovi, toda ma mladičema, je ta vrsta dobro pri- ter osebni računalnik in LCD zaslon. je poljubna, prav tako zvrst. Vsaka obe vrsti sta že tisoče let živeli sku- lagojena na življenje v slovenskih Sarin plakat pa bo v letu 2009 Plani- šola lahko pošlje en literarni prispe- paj v istih gozdovih in se druga drugi gozdovih. Odločitev o njenem ob- co častno predstavljal na osnovnih vek. Strokovno komisijo, ki prispev- prilagodili. Tudi slovenski podatki stanku na naših tleh je sedaj v rokah šolah (OŠ) po Sloveniji. Uspeh je ke pregleduje, sestavljajo priznani kažejo, da lahko volk in ris brez ve- ljudi. Ali jim bomo tokrat dopustili velik, saj je sodelovalo več kot 50 strokovnjaki na področju literature. čjih težav živita skupaj na istem ob- preživeti v naših gozdovih ali se pa šol, strokovna komisija pa je izbirala Tudi na tem natečaju je sodelovalo močju. bo ponovila zgodba izpred sto let? med več kot 120 plakati. več kot 50 šol iz Slovenije in zamej- Na podlagi neuradnih informacij, ki Rok Černe in dr. Klemen Jerina, Bio- Na literarnem natečaju 21. Roševi stva. Nežina mentorica je bila učite- jih občasno dobivamo, bi lahko bil tehniška fakulteta ter Miha Krofel, Bio- dnevi se je Neža Rejec iz 9. a z ljica slovenščine Nevenka Janež. glavni razlog za trenutno zaskrbljujo- tehniška fakulteta in društvo Dinaricum zgodbo Ženska kvota uvrstila med Zgodba je natisnjena v zborniku 21.

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Pred na{im pragom ( 24 )

Komunalne odpadne vode

Odpadne vode, ki nastajajo v gospodinjstvih zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, so onesna`ene, zato jih je treba pred odvajanjem v narav- no okolje o~istiti.

porabniki v odpadno vodo po- čiščenju, ali pa se komunalna odpa- gosto odvajajo ali odmetavajo dna voda zbira v nepretočni greznici Utudi snovi, ki tja nikakor ne in je njeno praznjenje zagotovljeno v sodijo – zlasti ostanke hrane, odpa- okviru storitev javne službe. Interna dna olja, strupe, higienske vložke, kanalizacija, kanalizacijski priključek, kondome in druge trdne ali zmlete nepretočne greznice, obstoječe gre- odpadke. Zaradi takšnega neustre- znice ter male komunalne čistilne znega odlaganja oz. odvajanja se naprave z zmogljivostjo, manjšo od mašijo hišne kanalizacije, v katerih 50 PE, niso objekti javne kanalizacije nastajajo pogoji za razmnoževanje in so v lasti lastnikov stavb, ki jim podgan, na čistilnih napravah pa so pripadajo. potrebni predhodno čiščenje trdih Država je z Operativnim progra- odpadkov in zahtevnejši postopki mom odvajanja in čiščenja komunal- čiščenja odpadnih voda. Odpadne ne odpadne vode za obdobje od 2005 vode iz gospodinjstev so zaradi upo- do 2017 določila več tipov poselitve- rabe čistil in pralnih praškov vedno aglomeracije in predpisala ukrepe bolj onesnažene, zato jih ni dovolje- ravnanja z odpadnimi vodami v po- no odvajati neposredno v naravno sameznem tipu poselitve. okolje. V občinah Bovec, Kobarid in Tol- Obstoječa naselja morajo biti v ODPADNE VODE IZ GOSPODINJSTEV so zaradi uporabe čistil in pralnih praškov vedno bolj min so naselja razdeljena v naslednje onesnažene, zato jih ni dovoljeno odvajati neposredno v naravno okolje. Foto: Špela Kranjc skladu z veljavno zakonodajo opre- (arhiv PRC) skupine: mljena z javno kanalizacijo z zagoto- • obremenjenost med 2.000 in vljenim čiščenjem komunalne odpa- v javno kanalizacijo ali neposredno greznico, če upravljavec te greznice 15.000 PE dne vode. Komunalna odpadna voda, v malo komunalno čistilno napravo. zagotavlja njeno praznjenje ter čišče- V to skupino spadata območji na- ki nastaja v stavbi, se mora odvajati Lahko se odvaja tudi v nepretočno nje prevzete komunalne odpadne selij Bovec in Tolmin, za kateri je vode in blata v komunalni čistilni predpisana 95-odstotna priključitev napravi. Odvajanje komunalne odpa- Utrinki na javno kanalizacijo in komunalna dne vode v pretočne greznice je do- čistilna naprava. Obe naselji že izpol- voljeno samo pri obstoječih grezni- njujeta pogoje iz programa. Roševih dnevov, Neža pa je prejela cah na območjih, kjer ni javne kana- • obremenjenost med 50 in 2.000 knjižno nagrado. lizacije, in to najdlje do 31. decembra PE z gostoto obremenjenosti več In to še ni vse. Pesniška zbirka Apel 2017, če ne gre za vodozbirno obmo- kot 20 PE/ha podobo na ogled postavi, ki smo čje ali območje kopalnih voda. Ko- jo izdali lani ob slovenskem kultur- V to skupino so razvrščena naselja nem prazniku, je bila na istem nate- munalna odpadna voda, ki nastaja v Srpenica, Čezsoča, Kal - Koritnica, čaju nagrajena kot najboljša pesni- stavbi v naselju ali delu naselja, opre- Kobarid, Kred, Idrsko, Magozd, Li- ška zbirka. Povedati je treba, da je mljenem z javno kanalizacijo, se mo- vek, Smast, Drežnica, Drežniške Rav- strokovna komisija med 105 literar- ra neposredno odvajati v javno kana- ne, Zatolmin, Podbrdo, Most na Soči, nimi glasili nagrado namenila le lizacijo. Poljubinj, Ljubinj, Žabče, Modrej, osmim. Nagrajena glasila so razsta- Če je več stavb na geografsko za- vljena v osrednji celjski knjižnici. Dolje, Volče. Zanje je predpisana 95- okroženem območju, na katerem ni V sodelovanju z učenci Podružnič- odstotna priključitev na javno kana- ne šole Podmelec in njihovo uči- predpisano odvajanje komunalne od- lizacijo in komunalna čistilna napra- teljico Jerico Kragelj je učiteljica padne vode v javno kanalizacijo in je va, ta infrastruktura pa mora biti biologije Kira Taljat Biščanin pri- NEŽA REJEC (prva z leve) “stopničk” na lite- skupna obremenitev zaradi odvajanja zgrajena do 31. decembra 2015. Po- pravila zasnovo za vodno učno pot z rarnem natečaju 21. Roševi dnevi ni priča- te odpadne vode manjša od 50 PE, goje že izpolnjujejo naselja Kobarid, kovala. Foto: Zdenko Rejec naslovom Skrivnosti žive vode. Pri- se lahko v teh stavbah nastala komu- Drežniške Ravne, Most na Soči, Po- pravljen izdelek sta s predsednico nalna odpadna voda odvaja v kana- Turistične zveze Gornjega Posočja jo bomo za nakup učil za naravo- ljubinj in Volče ter delno Idrsko. V Mojco Rutar poslali na Heliosov slovje. lizacijo brez statusa javne kanaliza- prihodnjih letih bodo obnovljene še razpis Oživljanje vodnjakov in šoli Nataša Gruden, novinarski krožek, OŠ cije. Čisti se v mali komunalni čistil- kanalizacije Srpenica, Idrsko, Podbr- prislužili denarno nagrado. Porabili Dušana Muniha Most na Soči ni napravi, namenjeni skupnemu do, Žabče in Zatolmin, zgrajena bo

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Ambasadorji Poso~ja ( 25 )

tudi čistilna naprava Podbrdo. Srpe- nica bo priključena na čistilno napra- vo Žaga, Zatolmin in Žabče na čistil- no napravo Tolmin. Za ostala naselja še ni podrobnejših planov. • obremenjenost med 50 in 450 PE in z gostoto obremenjenosti med 10 in 20 PE/ha V to skupino so razvrščena naselja S ~opi~em do ljudskih src Žaga, Log Čezsoški, del Čezsoče, del Kala - Koritnice, Log pod Mangar- Z akademsko slikarko Jano Dolenc smo nekega son~nega mar~evskega dopoldneva na terasi pred tom, Breginj, Sedlo, Podbela, Potoki, hi{o na Kamnem, kjer `ivi z dru`ino, klepetali o njenem `ivljenju in delu. Njeno `ivljenje je razpeto Staro selo, Sužid, Trnovo ob Soči, med Slovenijo in Nizozemsko, delo pa v veliki meri pogojeno s slikarstvom in glasbo. Svino, Mlinsko, Koseč, Libušnje, Vr- sno, Ladra, Volarje, Kamno, Kneža, Prapetno, Čiginj, Koritnica, Gabrje, sem bila drugič noseča in pričakova- Modrejce, Trtnik, Kozaršče, Klavže, la dvojčka. Ko nama je tri dni po Podmelec, Postaja, Tolminski Lom in porodu sin umrl in nama je ostala Sela pri Volčah. Če bo imela občina hčerka, sva o tem veliko razmišljala. na razpolago dovolj finančnih sred- Ugotovila sva, da je vse tako hitro stev, bo ta naselja uvrstila v operativ- minljivo ter da ni vredno odlašati z ni program, da bo lahko zagotovila odločitvami in čakati, če si nekaj že- 70-odstotno priključitev na javno ka- liš. Rekla sva si: “Narediva to sedaj, nalizacijo in komunalno čistilno na- ker nikoli ne veš, kam te bo jutri pe- pravo, kar mora biti torej zgrajeno do ljala pot in kako bo.” Vprašala sva 31. decembra 2015. Zaenkrat sta že se, ali bi nama bilo čez deset let žal, zgrajeni čistilni napravi Žaga in Log če tega koraka ne bi naredila? Zdaj pod Mangartom, Mlinsko je priklju- smo tukaj in veva, da je bila odloči- čeno na čistilno napravo Kobarid. V tev pravilna. prihodnjih letih naj bi se obnovila Kakšen je bil nov začetek življenja kanalizacija Kamno ter zgradile čistil- v že poznanem okolju? ne naprave Breginj, Podbela, Kamno Na hiši je bilo treba narediti veliko, in Modrej. Za ostala naselja še ni po- to moram priznati. Mislim, da sva drobnejših planov. JANA DOLENC V NAJOŽJEM DRUŽINSKEM KROGU – Odločitev družine, da se z Nizozemske hišo kupila že leta 1996 in jo vsa ta preselijo v Slovenijo, ni bila lahka, a je nihče ne obžaluje. Foto: arhiv družine Dolenc Stamsnijder • v naseljih, ki niso navedena zgo- leta postopoma obnavljala. Sedaj sva raj, je treba zagotoviti čiščenje od- Kako bi opisali svojo dosedanjo ži- lahka, saj je bila v veliki meri pogo- prav ponosna na najin dom. Uživava padnih voda v malih čistilnih na- vljenjsko pot? jena tudi z možnostjo preživljanja. vsak trenutek in sva vesela, da lahko pravah ali nepretočnih greznicah, Odrasla sem v Tolminu, kjer sem Vedeli smo, da se bliža vstop Slove- živiva z naravo, s prijaznimi ljudmi katerih vsebina se odvaža na čišče- obiskovala osnovno šolo in gimnazi- nije v Evropsko unijo. V tistem času v okolju, in to nekje, kjer se lahko nje v komunalne čistilne naprave. jo. V letih od 1982. do 1987. sem V operativnem programu so nave- obiskovala Likovno akademijo v Lju- deni tudi finančni viri za izvedbo bljani, po diplomi pa sem se vrnila Utrinki navedenih nalog: v Tolmin, kjer sem dve leti poučeva- • državni proračun (6 %) la likovno vzgojo na Osnovni šoli BENE[KA SLOVENIJA V • občinski proračun (4 %) Franceta Bevka. V tem času sem BESEDI IN SLIKI • skladi EU (4 %) spoznala svojega sedanjega moža Kobarid – V znamenju beneške kul- • taksa/okoljska dajatev (39 %) Edvarda Stamsnijderja, ki prihaja z ture je bilo vzdušje konec februarja v • posojila (36 %) Nizozemske. Leta 1993 sva se poro- Domu Andreja Manfrede. Priredi- • tekoče financiranje iz cene (11 %) čila in odšla sem z njim živet na Ni- tev Beneška Slovenija v besedi in Določeni so tudi prednostni ukre- zozemsko, kjer sva ostala deset let, sliki, na katero sta vabila Kulturno pi, ki jih je treba izvesti do konca nato pa sva se konec leta 2003 z dru- društvo Stol Breginj in Ustanova letošnjega leta, vendar v njih ni žino preselila v Slovenijo. V času Fundacija “Poti miru v Posočju”, je obiskovalcem ponudila osem no- objektov z našega območja. Do leta bivanja na Nizozemskem smo na- vih literarnih del ter skupinsko raz- 2016 bo torej treba na našem obmo- mreč kupili hišo na Kamnem, jo ob- stavo. čju urediti kar nekaj javnih kanaliza- novili in sedaj živimo tukaj. Prisotne je najprej pozdravil načelnik cij in čistilnih naprav ter do leta 2018 Kaj je bil razlog, da ste se z druži- Upravne enote Tolmin in predsednik nanje priključiti večino stanovanjskih no vrnili v Slovenijo? Sveta Fundacije Zdravko Likar, ki objektov posameznih območij. Za Več razlogov je bilo. Z možem sva je goste pohvalil z besedami: “V Be- ocene, ali bodo navedeni finančni nečiji živi le nekaj tisoč ljudi, toda kar nekaj let premišljevala o tem, ali viri zadostovali za izvedbo te dokaj njihova kulturna iskrivost je tako bi bilo vredno poskusiti v Sloveniji. zahtevne naloge, pa je zaenkrat še močna, da se po njih lahko mi vsi Tako kot meni je tudi njemu ta po- zgledujemo.” Na prireditvi, ki so jo prezgodaj. GIORGIO BANKIČ (desno) IN MATEJ PIN- krajina zelo všeč, vendar odločitev za s kulturnim programom popestrili TAR, predstavnika beneške kulture, na prire- Olga Štrukelj, Komunala Tolmin selitev v Slovenijo ni bila majhna in Oktet Simon Gregorčič ter učenci ditvi v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu.

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Ambasadorji Poso~ja ( 26 )

otroka zunaj brezskrbno igrata in ni hkrati risala in slikala. Tam nastala treba kar naprej paziti, da se jima ne dela so primerna tipu glasbe, ki sem bi kaj zgodilo. Za razliko od Nizo- ga poslušala, pa naj bo to klasika ali zemske, kjer je treba otroke spremlja- jazz. Tudi na pot abstrakcije sem se ti čisto na vsakem koraku ... kar nekajkrat podala. Mislim pa, da se cikel glasbe počasi izteka, čeprav Ali lahko – glede na to, da imate je trajal kar dolgo. Sedaj ga želim izkušnjo tudi z življenjem na Nizo- povezati s plesom, vendar rabim nav- zemskem – potegnete kakšno vzpo- dih v dejanskem svetu, tukaj pa ra- rednico z življenjem v Sloveniji? zen folklornih skupin nimam veliko So vzporednice in so razlike. Mi- izbire, tako da še iščem inspiracijo. slim, da se ljudje ne razlikujejo toli- ko, kot včasih vsi mislijo. Jaz sem Pred kratkim ste prejeli Maroltvo opazila, da smo Slovenci glede na listino za raziskovalno delo na po- narode, ki živijo okoli nas, kar precej dročju narodnih noš in ljudskih alpski ljudje, nismo pretirano odprti. oblačil. Veliko ste jih namreč ilu- Znamo pa biti tudi družabni in ne- strirali. Kako se je vse skupaj zače- kako taki so tudi Nizozemci. Osebno lo? sem se na Nizozemskem dobro po- Začelo se je že dolgo tega, pravza- POSEST NA KAMNEM, ki jo je kupila druži- prav na koncu mojega študija v Lju- čutila, saj so me lepo sprejeli medse. na Dolenc Stamsnijder, pred in po obnovi. V Tudi oba moja otroka sta rojena tam. ospredju stavba, v kateri ima akademska bljani. Takrat sem bila članica Fol- slikarka sedaj svoj težko dočakani atelje. klorne skupine Razor, kjer je moja Sin sedaj obiskuje četrti razred, hči Foto: Gregor Maver in arhiv družine Dolenc pa je v vrtcu. Oba govorita tako ni- Stamsnijder mama Rafaela Dolenc opravljala zozemščino kot slovenščino. Najmlaj- mentorstvo. Takrat sem srečala tudi ša je bila stara pol leta, ko smo se knjige mojih staršev in nekaj risbic, pokrajno naših rek. Najraje sem upo- gospo Marijo Makarovič, ki je iska- preselili nazaj v Slovenijo, sem se pa ki sta jih shranila. V sedmem razredu dabljala skale, gmote, ki jih je voda la novo sodelavko – beseda je dala s sinom morala precej bolj truditi, da me je učiteljica Dušica Štendler vpi- izdolbla v najrazličnejše oblike, in pa besedo, seznanili sva se in sodelova- sem ga naučila slovenščine, ker se je sala v Društvo slikarjev amaterjev seveda turkizno barvo naših voda. To li od leta 1986 dalje. Skupaj sva opra- je na Nizozemskem pač lahko učil Tolminske, kjer sem bila najmlajša je bila skupna rdeča nit mojih slik. S vili precej raziskav in izdali veliko samo od mene. Nizozemščina pa članica. To so tudi moji uradni slikar- to motiviko sem, ko sem se preselila brošur, ki pokrivajo kar precej slo- venskega prostora, pa tudi zamejske nam gre tukaj veliko bolje, ker jo v ski in razstavljalski začetki. In naj kot na Nizozemsko, malce zaključila. Slovence na Koroškem. Zadnji, naj- družinskem krogu vsi uporabljamo zanimivost povem, da sem sedaj Tam sem se spet začela ukvarjati s obsežnejši projekt je bilo območje in tako se otroci odlično znajdejo. mentorica omenjenega društva, kar figuro. Imela sem manjši ciklus figu- Tolminske. Raziskavo sva na terenu Pogosto, vsaj štirikrat letno, pa gre- mi veliko pomeni. Po končanem šo- re s temami, ki so spominjale na Gimnaziji Tolmin opravili skupaj z mamo, gospa Ma- mo tudi na Nizozemsko. lanju na sem se petdeseta leta – bolj stripovsko je iz- torej vpisala na ljubljansko likovno gledalo. In ker je moj drugi hobi karovičeva pa je gradivo uredila, do- Vaše življenje je v veliki meri pre- akademijo. Tam so velik poudarek glasba, sem kasneje pričela upoda- dala strokovni del in sestavila knjigo. pleteno z likovno umetnostjo. dajali človeški figuri, ki me je ves čas bljati tudi glasbo. Lahko bi rekla, da Maroltova listina, ki sem jo za to de- Včasih so se moji starši šalili, da veselila. Na samostojni slikarski poti se je na Nizozemskem spremenil moj lo prejela, mi pomeni veliko, ker do- sem prišla s čopičem na svet. Mislim, me je najbolj pritegnila okolica, v kolorit. Pri vodah sem uporabljala kazuje, da je to delo cenjeno in da da res rišem, odkar sem lahko drža- kateri sem odraščala, osredotočila bolj hladne barve, pa tudi način dela se tudi praktično uporablja, kar me la svinčnik oziroma risalo v roki. sem se na pokrajino, konkretneje na je bil drugačen. Začela sem delati še posebej veseli. Ilustrirala sem tudi Spomin na to so še vedno počečkane detajle. Tukaj mislim na obvodno bolj ekspresivno, s čopičem sem druga literarna dela, predvsem dela

Utrinki glasbenih šol iz Špetra in Koba- torji iz Posočja po vstopu Slovenije v prodaje. Na prireditvi so predstavili Tekmovanje je tokrat uspešno za- rida, so sodelovali Lucia Trušnjak, Evropsko unijo zelo okrepili, saj ga še knjigo pred kratkim pokojnega ključilo šest učencev GŠ Tolmin. tajnica Kulturnega društva Ivan Trin- je letos soustvarjalo 39 avtorjev iz Ada Conta Po sviete, antologijo Pozavnist David Miljančič, čigar ko, Aldo Klodič, predsednik Kultur- Benečije, Rezije, Posočja in širšega beneških pesmi Besede tele ze- mentor je Matija Mlakar, je postal nega društva Rečan iz Grmeka, Gi- slovenskega prostora. Marina Čer- mlje in zbornik ob lanski obletnici državni prvak, saj je osvojil zlato pla- orgio Bankič, urednik časopisa netič se je v predstavitvi svoje prve smrti Ivana Trinka. keto in si prislužil tudi prvo nagrado. Dom, Matej Pintar iz dvojezične šo- pesniške zbirke Pa nič nie še umar- Besedilo in foto: Gregor Maver Hornistka Doroteja Benedejčič le iz Špetra ter Marina Černetič. lo dotaknila problematike izumiranja (njen mentor je Miloš Rijavec) ter Giorgio Bankič, ki je tudi predstav- vasi in dodala: “Jezik se govori sa- IMAJO DVA DR@AVNA PRVAKA Urška Fon in Anka Rutar kot klavir- mo, če so ljudje.” ski duo (njuni mentorici sta Erika nik Sveta slovenskih organizacij Maribor, Velenje – Letošnjega dr- v Videmski pokrajini, je predstavil iz- Čez namišljeno črto je naslov knji- žavnega tekmovanja mladih glasbe- Bizjak in Hermina Jakopič) so daje zadruge Most, spomine izse- ge, ki jo je izdal in predstavil Aldo nikov se je udeležilo šest učencev in osvojile srebrno plaketo. Bronasto ljenke Blazutičeve, arheologijo Ne- Klodič, ki je obenem spregovoril tu- štirje nekdanji učenci Glasbene šo- priznanje je domov odnesel troben- diških dolin, ponatis knjige Simona di o knjižici z naslovom V nebu luna le (GŠ) Tolmin. Dosegli so izjemne tač Blaž Čerin, čigar mentor je Miloš Rutarja o Beneški Sloveniji, knjigo plava, izdano v okviru Kulturnega uspehe, saj sta hornistka Sabina Rijavec, priznanje pa je prejel še tol- Jedi iz Rezije Dina del Medica in društva Rečan. Matej Pintar pa je Magajne in pozavnist David Miljan- kalec Matic Uršič (njegov mentor je Vesne Leskovic. Po besedah Luci- govoril o uspešnem projektu Knjiga čič državna prvaka v svojih kategori- Tomislav Hmeljak). Za klavirsko je Trušnjak, ki je predstavila Trinkov pripoveduje, s katerim so otrokom jah. To je tudi največji dosežek v spremljavo nastopajočih sta poskr- koledar 2008, so sodelovanje z av- približali nastanek knjige od ideje do zgodovini tolminske glasbene šole. beli Erika Bizjak in Ana Leban.

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 27 )

in srednji šoli ter med študijem. Ko Mislim, da so v Sloveniji tudi bolj sem bila na Nizozemskem, sem se ugodni kraji, kjer se na likovnem po- prav tako vključila v vokalno skupi- dročju več dogaja. Ampak to ni nuj- no, odkar sem se vrnila v Slovenijo, no merilo za osebni razvoj. Mene pa pojem v tolminskem komornem bolj kot to, kaj se okoli mene dogaja, zboru Musica viva. zanima lastno ustvarjanje in to, kaj jaz lahko naredim. Navsezadnje se V kolikšni meri je vaše umetniško lahko zapelješ drugam, če želiš vide- izražanje vpleteno v vaš vsakdan? ti kaj novega. Mislim, da se da glede Najraje bi videla, da bi bilo vsak tega v našem okolju narediti še veli- dan tako (smeh), vendar moram pri- ko. znati, da se še cel kup drugih stvari vplete vmes. Še posebej, ker sem ma- Pred kratkim sta z možem dokon- ma dveh majhnih otrok. Z možem čala tudi atelje, kjer lahko sedaj sva tudi lastnika podjetja, v katerem verjetno bolj sproščeno ustvarjate.

ATELJE IMA ZA SLIKARJA VEČ PREDNO- PO DESETIH LETIH BIVANJA NA NIZOZEM- STI. Vse potrebno za ustvarjanje je na enem SKEM se je Jana Dolenc vrnila v Slovenijo. mestu, delo je lahko bolj kontinuirano, obe- Tako ona kot njena družina se tu dobro po- nem pa se mu slikar tudi lažje posveti. Foto: čutita. Foto: Gregor Maver Gregor Maver rila. Sta pa tukaj dva vidika. Eden je mojega očeta Janeza Dolenca, ki čisto praktičen; stvari so na enem temeljijo na zbiranju ljudskega blaga, mestu in ni ti treba vsakič pospravlja- pri čemer mislim predvsem na stare ti, kar vzame veliko časa. Pa tudi pripovedke, legende in pravljice. delo je bolj kontinuirano. Drugi vidik pa je ta, da se lahko osamiš in se Bi lahko rekli, da vam slikarstvo stoodstotno posvetiš delu. pogojuje način življenja? Ja, ljudje si ponavadi predstavljajo Kaj pa otroka? Bosta šla po vaših popolnoma boemsko življenje, kadar stopinjah? slišijo, da je nekdo umetnik. Moram Ne bi se rada zarekla (smeh), ven- povedati, da je moje življenje kar dar oba rada rišeta. Če bo iz tega kaj precej normalno. Sicer sem včasih profesionalnega, si ne upam reči, rada ustvarjala tudi ponoči, ampak upam pa, da ju bo to veselilo in da odkar imava z možem otroke, na to bosta likovno izražanje gojila vsaj kot S SVOJIM USTVARJALNIM PRISPEVKOM je Jana Dolenc zlasti na področju raziskovanja hobi. ne pomislim več. Vzdrževati je na- oblačilne kulture pomembno prispevala k rasti in razvoju folklorne dejavnosti ter k obujanju mreč treba normalen ritem. Ponavadi in negovanju slovenskega ljudskega izročila. Za njen prispevek ji je Javni sklad RS za kultur- V življenju vedno najdemo kakšen slikam, kadar sem sama, in to je čez ne dejavnosti lani podelil Maroltovo listino, ki jo je prejela iz rok Mirka Ramovša. Foto: Janez Eržen izziv. Bi sami lahko kakšnega po- dan. sebej izpostavili? Omenjali ste že glasbo skozi likov- združujeva tako moje umetniško delo Res sem morala dolgo čakati Vse to, kar sem do sedaj povedala, no izražanje, se pa z glasbo tudi kot najino skupno delo s turizmom. (smeh), je pa zato atelje toliko lepši skombinirati skupaj, je največji izziv sami aktivno srečujete. Kako bi v okolju, v katerem živite, in upam, da me bo spodbudil k mno- (smeh). Drži. V zboru sem pela v osnovni ocenili likovno področje? go lepim slikam, ki jih bom še ustva- Pogovor pripravil: Gregor Maver

Utrinki

Priznanje so dobili tudi štirje nekda- prejel srebrno in Neža Ipavec na ro- nji učenci tolminske GŠ, in sicer Sa- gu bronasto plaketo. bina Magajne in Luka Ipavec z lju- Ob tej priložnosti gredo vse pohvale bljanske Akademije za glasbo ter celotnemu kolektivu GŠ Tolmin ter Amadej Rutar s Srednje glasbene seveda staršem naših učencev, ki z in baletne šole Ljubljana in Neža mentorji svojih otrok zelo dobro so- Ipavec s Srednje glasbene in bale- delujejo. tne šole Maribor. Hornistka Sabina Slavica Mlakar, ravnateljica GŠ Tolmin Magajne je postala državna prvaki- nja, osvojila je srebrno plaketo in pr- vo nagrado, Luka Ipavec na trobenti LIKOVNA DELA KLAVDIJA je osvojil zlato plaketo in drugo na- ZORNIKA NA OGLED V BOVCU grado, pozavnist Amadej Rutar je Bovec – V začetku marca so v Kul- turnem domu Bovec odprli razsta- POZAVNIST DAVID MILJANČIČ z GŠ Tolmin vo slik akademskega slikarja Klavdi- je na državnem tekmovanju mladih glasbe- ja Zornika in predstavili njegovo ži- nikov osvojil zlato plaketo in prvo nagrado vljenjsko pot, ki ga je pripeljala prav ter tako postal državni prvak. Za korepetici- jo je poskrbela Erika Bizjak. Foto: Iris Pod- v kraje, od koder izvira njegov rod. gornik Razstava bo na ogled do 15. aprila.

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Mladost in nadarjenost ( 28 )

Za Dejana prihaja nova sezona v motokrosu

Avto-moto zveza Slovenije je lani konec novembra podelila priznanja najbolj{im tekmovalcem v amaterskem motokrosu v sezoni 2007. Nagradili so 60 izmed 283 motoristov, ki so se za ~im ve~je {tevilo to~k potegovali v seriji desetih dirk Pokalnega prvenstva Slovenije v motokrosu za pokal Akrapovi~. Eden izmed nagrajencev je bil tudi 24-letni Dejan Podgornik iz Tolmina, ki se poleg mo- tokrosa ljubiteljsko ukvarja tudi z nogometom, kajakom in kolesarjenjem.

Skupno drugo mesto stopil na dirki, čez pet let pa se je Dirke v motokrosu, enduru in su- včlanil tudi v AMD Tolmin, za kate- permotu potekajo pod okriljem Avto- rega tekmuje zadnja tri leta. Že v moto zveze Slovenije (AMZS). V sezoni 2005 je dosegel skupno tretje Pokalnem prvenstvu Slovenije v mo- mesto, naslednje leto pa je bil zaradi tokrosu za pokal Akrapovič sta za poškodbe ramenskih vezi in posle- Avto-moto društvo (AMD) Tolmin v dične manjše udeležbe na dirkah sezoni 2007 tekmovala Bojan Leban šesti. v kategoriji veteranov in Dejan Pod- gornik v kategoriji MX 125 R2, ki je Priljubljen, a drag {port med 64 tekmovalci v svoji skupini In kaj pravi Dejan o priljubljenosti osvojil skupno drugo mesto. Najbolj- motokrosa v Sloveniji? “V zadnjih ši je bil Niko Topolovec iz AMD Ore- letih se je raven tega športa v Slove- hova vas, tretje mesto pa je dosegel niji precej dvignila, imamo kar nekaj Rok Virant iz AMD Šentvid pri Stič- dobrih tekmovalcev, ki tekmujejo tudi ni. v tujini – na primer Sašo Kragelj,

V SEZONI 2007 JE DEJAN PODGORNIK NA NAJVIŠJI STOPNIČKI STAL DVAKRAT. Foto- Klemen Gerčar, Jaka Može …”. Tek- Otro{ke sanje o motorjih grafija je bila posneta na prvi lanski tekmi v Vrtojbi, ko sta se na drugo in tretje mesto uvrstila me obišče več tisoč gledalcev, moto- Kot pravi Dejan, mu je ta šport tekmovalca motokluba Rihemberk Marko Vrčon in Andrej Gregorič. kros je vedno bolje medijsko pokrit, všeč že od otroštva, in to predvsem pri tekmovalcih pa se pojavljajo dru- zato, ker gre za adrenalinski šport, motokros sicer predstavljal le en ko- trenirati že pri šestih, sedmih letih.” ge težave: “Zelo težko je dobiti spon- pri katerem so skoki dolgi tudi do 40 njiček več, saj še ni imel želje po Želja po tekmovanju se je v njem zorje, ta šport pa zahteva ogromno metrov. Z motokrosom se je začel tekmovanju. Nekateri začnejo treni- prebudila prav kmalu, ko ga je s to denarja, kar je tudi največji problem.” ukvarjati pri štirinajstih letih, ko je rati že zelo zgodaj: “Če bi hotel tek- idejo navdušil sošolec iz srednje šole. Po njegovih ocenah ima vsako sezo- dobil svoj prvi motor. Takrat mu je movati tudi v tujini, bi moral začeti Tako je pri šestnajstih letih prvič na- no okoli tisoč evrov stroškov, čeprav

Utrinki

Klavdij Zornik, ki kljub svojim 98 le- Mnogo let je Zornik posvetil študiju tom še vedno vztraja v nenehnem is- likovne teorije, ki jo je tudi predaval kanju odgovora na vprašanje o bi- na Akademiji za likovno umet- stvu statusa slike kot legitimnega nost Univerze v Ljubljani in se umetniškega objekta, je eden od tam upokojil kot zadnji rektor. V svo- pomembnejših avtorjev poznega jih slikah prikazuje opredmetenje te- modernizma pri nas. Uvrščamo ga ga znanja. Temeljno izhodišče nje- govega dela je modernistična defini- med redke zelo vidne slovenske sli- cija slike kot samostojnega umetni- karje, ki se jim je posrečilo utreti la- škega objekta, hkrati pa slikar svoja stno pot k samoniklemu modernej- dela na vsebinski ravni podvaja z in- šemu likovnemu izrazu, ne da bi se timno figurativno izpovedjo in pou- odpovedali figuraliki in iskali svoj iz- darjeno ekspresivno noto. V začetku raz v znamenju abstraktne ustvarjal- šestdesetih let 20. stoletja se je nosti. Rodil se je 30. oktobra leta Zornik posvetil skoraj izključno prou- 1910 v Kopru, kamor so se starši RAZSTAVA SLIK 98-LETNEGA AKADEMSKEGA SLIKARJA KLAVDIJA ZORNIKA bo v bov- čevanju likovne teorije in prek nje in- preselili iz Čezsoče. škem kulturnem domu na ogled do 15. aprila. Foto: Zoran Kašca tenzivnemu pedagoškemu delova-

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 29 )

večino popravil opravi sam. Večino MOTORISTI^NI SLOVAR^EK oče, ki ga pri tem športu tudi podpi- denarja mora tako ob pomoči očeta • MOTOKROS poteka na progah, ki so posebej prirejene za ta {port. Tekmo- ra. “Mama me je gledala samo en- in nekaj malega sponzorskih sredstev valna proga mora biti dolga od 1.000 do 2.000 metrov in {iroka najmanj krat, pa še takrat je mižala,” v sme- Dejan zagotoviti sam. {est metrov. Pripravljena mora biti na naravni podlagi, ki ne sme biti skal- hu doda. Kot pravi, je na tekmah Gre za osnovne stroške brez opre- nata ali kamnita. Pri motokrosu je start skupinski, kar pomeni, da dirko naporno predvsem to, da mora vsta- me – samo prijavnina na dirko znaša za~nejo vsi tekmovalci isto~asno. ti že ob 4. uri zjutraj, domov pa pri- 30 evrov, treba pa je poudariti, da je • ENDURO ravno tako poteka na urejenih progah, ki so ponavadi speljane de okoli 22. ure zvečer. Dirka od tega najbolje, če ima tekmovalec dva mo- na gozdnih poteh. Enduro motor je za razliko od motorja za motokros, ki traja dvakrat petnajst minut plus dva torja, in sicer za tekmovanje in tre- je namenjen zgolj tekmovanju, registriran. dodatna kroga. Pred dirko imajo tek- ning posebej: “Tak motor je z rednim • SUPERMOTO kategorija zahteva asfaltne proge, saj gre za poseben moto- movalci tudi možnost treninga, ki so vzdrževanjem uporaben približno dve kros motor, ki ima gladke cestne gume. ga letos z dvajsetih skrajšali na pet- sezoni, potem pa je primeren za re- najst minut. To je po Dejanovem kreativce in voznike, ki se vozijo po- mnenju za njih, tekmovalce zelo sla- časneje in ne stremijo k zmagam.” bo. Zanj so, kot pravi sam, konku- Seveda je motor priporočljivo menja- renca vsi, s katerimi tekmuje, vzor- ti vsako sezono, ker se po določenem niki pa vsi, ki dirko dobro odpeljejo. številu prevoženih ur iztroši. Dejan vozi hondo CRF250R, letnik 2006. Bli`a se nova sezona Letos bo z njim torej vozil tretjo se- Letos je na sporedu že četrta sezo- zono, saj je v sezoni 2006 s tem mo- na Pokalnega prvenstva Slovenije v torjem zaradi poškodbe odpeljal le motokrosu za pokal Akrapovič. Tek- malo dirk. Motorja zato še ne bo me- movalci bodo nastopili na osmih dir- njal, ker bi bil to za študentski žep kah na sedmih progah. Prva tekma vseeno prevelik zalogaj. bo 13. aprila v Slovenskih Konjicah. AMD Tolmin mu sicer pomaga pri Dejanov cilj je seveda obdržati trenu- iskanju sponzorjev in poskrbi za ve- tno mesto ali pa ga še izboljšati. “Od- ljavno nacionalno vozniško licenco, peljati želim čim več tekem in se na kljub temu pa ostajajo stroški visoki. njih čim bolje odrezati,” je o svojih Poleg tega je po novem letos pogoj načrtih skromen, čeprav pravi, da so za tekmovanje tudi uspešno opra- želje seveda velike. Letos bi pred- vljen seminar pred tekmovalno sezo- vsem rad zaključil visokošolski študij no. “Na seminarju so nas seznanili s strojništva in se nato zaposlil, saj bo- pravilnikom in novostmi v letošnjem do tako tudi pogoji za treniranje bolj- letu. Po končanem seminarju je sledil ši. V nadaljnjih sezonah bi se namreč še preizkus znanja,” pojasnjuje De- rad preizkusil tudi v močnejši kate- jan. Namen seminarja je seznaniti goriji MX Open R2. V njej lahko s tekmovalce s pravili obnašanja na štiritaktnim motorjem tekmovalci vo- DEJANU PODGORNIKU je motokros všeč predvsem zato, ker gre za adrenalinski šport, pri progah, da ne bi prišlo do nepotreb- katerem so skoki dolgi tudi do 40 metrov. zijo dvokolesnike do 650 kubičnih nih zapletov. centimetrov, kar je za celih 400 ku- psihična pripravljenost: “Imam nek vidim dobrega pri drugih, vendar pa bičnih centimetrov prostornine mo- Med tednom {tudij, ~ez ustaljen ritem. Če imam na primer nimam nikogar, ki bi mi točno pove- torja več, kot jih dovoljuje kategorija, vikend dirka tekmo v nedeljo, treniram v petek, da dal, kako neko stvar narediti pravil- v kateri Dejan tekmuje zadnje tri se- Glede na to, da ni določenega pra- si lahko v soboto še malo odpočijem no,” o težavah s treniranjem pravi zone. vila, kako pogosto so na vrsti dirke, in se sprostim, zvečer pa še nekaj Dejan. Mariša Bizjak je pri tekmovanju pomembna tudi dobrega pojem.” Na tekmah ga največkrat spremlja Foto: Borut Rovšček Ponavadi vodstvo sicer organizira eno tekmo na mesec, vendar pa pri- Utrinki haja tudi do izjem. V lanski sezoni Utrinki je tako na primer imel v septembru nju. V tem obdobju se je vanj naseli- kar štiri tekme. Ker Dejan študira OBUDITI @ELIJO LEPO Zgage iz Društva Baška dediščina la vsa tista neizražena slikarska akci- strojništvo na Fakulteti za strojništvo TRADICIJO odlična, otroci pa so material, ki so ja, ki jo v takšnem primeru umetnik v Novem mestu, je tudi časa za tre- ga člani društva nabrali za cel kom- Podbrdo – Člani Društva Baška bi, zgrabili z navdušenjem. Tako iz- mora potlačiti vase. Vendar pa je bil ning bolj malo. Za fizično pripravlje- dediščina so v začetku marca pri- obenem to tudi čas analiziranja. delane butare kot zelenje zanje so nost sicer skrbi tudi med tednom, pravili razstavo velikonočnih butar, ki najmlajši odnesli domov, kjer so lah- Danes o Klavdiju Zorniku lahko pre- vozi pa največ enkrat do dvakrat na so jo poimenovali Moj pušl je ta ko nadaljevali z ročnimi spretnostmi. beremo, da vseskozi ustvarja scela teden, kar je po njegovem mnenju lepš’. Butare, nekdaj značilne za “Upamo, da se bo ta lepa sloven- in odločilno zvest svojemu navzven največja pomanjkljivost. Kot poudar- kraje v Baški grapi in druge dele ska navada spet obudila,” si želi preprostemu, a duhovno pogloblje- Slovenije, so na ogled postavili v ja, je najbolje, če lahko treniraš na Zgaga. nemu lastnemu obraz(c)u, ki je vsr- Osnovni šoli Simona Kosa Pod- Sicer pa so člani društva za razstavo kal naše in širše zajeto najbolj avten- progi, ki je urejena za tekmovanje, brdo. vendar je pri tem težava predvsem izdelali ali priskrbeli primere butar iz tično likovno izročilo ter skozenj lapi- Začelo se je z delavnico, na kateri Podbrda in okoliških vasi, Oblok, to, da so te proge predvsem v okoli- darno, tako rekoč emblematično so člani društva in osnovnošolske Podmelca, s Koritnice, iz Sorice, zgostil našo lastno zgodovinsko in ci Celja in Maribora. “Težava je tudi učiteljice otrokom in njihovim star- Dražgoš, Bohinjske Bistrice, s Cer- domovinsko zgodbo. v tem, ker nimam trenerja. Sem sa- šem prikazale izdelovanje butar. kljanskega, Dolenjske, Goriške, iz Gregor Maver mouk – poskušam se naučiti vse, kar Udeležba je bila po besedah Cveta Vipavske doline, Prekmurja in Lju-

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Vojna ni nobena re{itev ( 30 )

Italijanski vojni heroj Alberto Picco – najbolj{i strelec italijanske nogometne lige 1915

Zasebna muzejska zbirka Alberto Picco. Zbiratelj: Bojan Rustja. Lokacija: Sergeja Ma{era 2, 5222 Kobarid. Telefon: 041-693-049. E-naslov: [email protected].

a ogled zasebne muzejske zbir- svetoval, naj pogledam to ali ono ke, poimenovane Alberto Pic- knjigo, in zazdelo se mi je zanimivo. Zco, smo se odločili na prijazno Mnogo literature sem tako prebral, še povabilo lastnika, zbiratelja vojnih preden sem zares začel z zbira- ostalin Bojana Rustje iz Kobarida. njem.” “Muzej na prvi pogled deluje izredno Po načinu zbiranja se Rustja mor- majhen,” je opozoril uvodoma, a obi- da malce loči od ostalih zbirateljev, skovalcu je takoj jasno, da je zbirka ki največ predmetov izkopljejo na bogata in sistematično urejena. Mu- terenu. Sam se je te metode le redko zej je bil odprt leta 2001. Najdeni posluževal. Zaradi velikega števila predmeti so na ogled v stenskih vi- prijateljev in znancev je imel pogosto trinah, ki se ločijo glede na narodnost dostop na mnoga podstrešja, ki so se vojakov, ki so jih uporabljali: Avstrij- ali renovirala ali pa rušila, tudi zara- ci, Madžari, Italijani … vsi udeležen- di potresov. Sam se uvršča v drugo ci prve svetovne vojne z območja generacijo zbirateljev, ki v nasprotju med Trbižem in Gorico, Podbrdom s starejšo ni imela več na razpolago in Stopnikom. Rustja se z nasme- toliko predmetov, a še vedno prene- škom spomni začetkov svojega zani- katere vredne zanimanja. Njegovo manja za vojne starine pred več kot zanimanje za vojno zgodovino v lo- petnajstimi leti: “Poleti sem ob Nadi- kalnem okolju ter še posebej mentor- ži kdaj pa kdaj srečal prijatelja Vasjo ji Ivo Ivančič iz Bovca, Mirko Kurin- Klavoro. Vedno znova sem se moral čič iz Drežnice in pokojni Ivo Kraj- čuditi njegovemu znanju, ko je pre- nik so ga spodbudili, da se je v ZBIRATELJ VOJNIH OSTALIN BOJAN RUSTJA je naravnan k medkulturnemu spoznavanju in poznal vsak naboj, ki smo ga na- strpnosti. Za njim je plošča z vrha Krna z obrisom Alberta Picca, ki jo je Rustji podaril Metod zgodbe avtentičnih predmetov pogla- ključno našli na tleh. Prav on mi je Fon. bljal in raziskoval dalje.

Utrinki bljane. “V vsakem kraju so lahko na vrhu predstavlja sveto Trojico. butaro oziroma butarco ljudje poi- “Sestava butar se po drugi svetov- menovali po svoje. Tudi šaljivo, ni vojni ni več spreminjala, se je kot na primer kaštron,” je pojasnil pa ta navada takrat začela opu- Zgaga. Poleg vsakega primerka je ščati,” je še povedala Olga Zgaga. bil seznam ˝sestavin˝. Na jugu Pri- Na veliko nedeljo so po pripovedo- morske so uporabljali oljko, v Baški vanju Zgagovih fantje odnesli butare grapi v glavnem bršljan in pušpan, k blagoslovu. Ni se zgodilo malo- drugod po Sloveniji pa za tiste kraje krat, da so poskrbeli tudi za sosedo- značilno zelenje. Poleg tega so na vo, saj so tako v dar dobili kak veli- butare v starih časih obešali tudi pe- konočni pirh, kos potice, med … civo, na primer potico. Pomembno je bilo, da se noben del Kot je razložila Olga Zgaga, izvirajo butare ni zavrglo med smeti. Oljčno butare še iz časa Kristusa, ki so ga vejico so ljudje ohranili za blagoslov ljudje ob prihodu v Jeruzalem poz- mrličev, z njo so kadili prostore za dravljali z oljčnimi vejicami. Oljka je varovanje pred ognjem, strelo, zapi- tako še danes simbol miru in Kristu- čena v njivo ali obešena na sadno sovega trpljenja. Večno zelena pu- drevo pa je pomenila dobro letino. S špan in lovor simbolizirata nesmr- CVETO ZGAGA IZ DRUŠTVA BAŠKA DEDIŠČINA je obiskovalcem razstave velikonočnih bu- preostalim materialom iz butare so tnost, še ena pogosta ˝sestavina˝ tar razlagal: “Poleg oljke na jugu Primorske so v Baški grapi v glavnem uporabljali bršljan in ljudje nahranili živino ali pa zakurili. butar, leskova šiba, pa s tremi popki pušpan, drugod po Sloveniji pa za tiste kraje značilno zelenje.” “V nasprotju z otroki kmetov otroci

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 31 )

Stvari v zadnjem roku svoje na tej strani je konec koncev padlo predmetih namenoma ni dodanih podreti. Napisi so v nemškem jeziku, trajnosti veliko mladih fantov, ki si prav tako napisov, saj je Rustja izdelal brošuro, bili pa so del bolnišnice v Lepeni na Bojan Rustja je kot član društva niso želeli te vojne.” ki po vitrinah natančno pojasnjuje levem bregu Lepenice. So bodrilnega Soška fronta aktiven tudi na sejmih lastnosti vsakega predmeta. Vedno značaja, za današnje čase skoraj sr- vojnih starin. Zgodi se, da na sejmu Brez napisov ponudi razlago, ki jo pozna, vsak hljivi. V prostem prevodu se glasijo: zamenja kakšno stvar, ki seveda iz- Tudi zaradi zgoraj omenjene la- predmet pa lahko radovedni obisko- “Idealnemu cilju naš premislek in kri. haja iz Posočja. “Nekateri predmeti stnosti zbirke muzej pogosto obišče- valec tudi prime v roke. Vedno vztrajno in zvesto. Na bojišču so po desetletjih ležanja v zemlji in jo Italijani, pa tudi Avstrijci. Obisko- vedno veselo in polno poguma.” Ru- vodi žal obsojeni na uničenje. Aktu- valce pošljejo iz Kobariškega muzeja, Re{ene tik pred uni~enjem stja pokaže še staro fotografijo z na- alni zakon ni naklonjen zbirateljem, nekatere tudi Ustanova Fundacija Med pogostimi, pa tudi najzanimi- pisi iz bolnišnice. “Ko bi se mi prija- saj je prepovedano vsakršno jemanje “Poti miru v Posočju” ali pa infor- vejšimi predmeti v zbirki so tri lesene telj ne oglasil, bi hišo podrli do tal, katere koli vojne ostaline iz okolja, macijo o muzejčku ljubitelji vojaške napisne table. Najdene so bile na les pa pokurili … Na podoben način vse te stvari pa so v zadnjem roku zgodovine zasledijo na svetovnem balkonu hiše v Lepeni. Nanje je Ru- sem prišel do marsikatere starine,” še svoje trajnosti …” opozori Rustja. Si- spletu. Vsak, ki ga kar koli zanima, stjo opozoril prijatelj, ribiški čuvaj, in pojasnjuje Rustja. cer pa zagovarja nadzor muzejskih se tu navadno ustavi vsaj eno uro, to tik preden so jih s staro hišo vred ustanov, kakršna bedi tudi nad nje- kar potrjuje, da zbirka ni majhna. Na skorajda uničili, saj so jo nameravali Dragoceni in zanimivi govo zbirko, saj so vsi predmeti nje- predmeti govega muzejčka popisani v arhivu Nekateri predmeti v zbirki so po- Tolminskega muzeja. Vse male zbi- sebej dragoceni osebni predmeti, ki ratelje druži skupno zanimanje, zato so mu jih ljudje poklonili. Med temi o določenih predmetih lahko razgla- so vsekakor avstrijske keramične pi- bljajo ure in ure. pe, njihovi ponosni lastniki pa so morali biti Slovenci – tako lahko skle- Zgodovina je zgodovina pamo iz napisov, kot so: Josef Anti- Posebnost male muzejske zbirke ch iz Potokov pred Borjano, pešec, Bojana Rustje je več kosov vojnih dvanajsta četa; Anton Lazar iz Bre- ostalin, ki jih je uporabljala italijan- ginjskega kota; Jozef Gaspercicz z ska, torej okupatorska vojska. Prav Bovškega itd. Vsaka pipa ima tudi na račun teh italijanskih vojaških izpisano vojaško pesmico in celo da- predmetov je moral večkrat posluša- tum nabora. Dragocena starina je ti opazke in oporekanja, češ da se keramičen krigelj, na prvi pogled le preveč ukvarja z Italijani, ki so za običajna pivska posoda, izjemno pa Slovence v času svetovne vojne igra- je prosevajoče dno. Različna debelina li negativno vlogo, vlogo okupatorja. keramičnega dna pod lučjo pokaže “Zgodovina je zgodovina. Na eni stra- sedlarja z njegovo gospo, saj je dno ni so bili Italijani z zavezniki in na nekod tanjše in drugod debelejše iz- drugi Avstro-Ogrska – tega ni mogoče delano. Še v uporabni funkciji je v spremeniti. Obe strani sta se borili muzejčku šivalni stroj iz prve svetov- tukaj na naši meddržavni črti. To je ne vojne s podobo cesarja Karla in razlog, da ne moremo kar enostavno ZASEBNO MUZEJSKO ZBIRKO ALBERTO PICCO pogosto obiščejo tujci – ogledali so si jo kraljice Cite – sedaj služi kot mizica. ignorirati ene vojaške strani … Tudi že tudi Čehi. V pruski vitrini pogled pritegne bar-

Utrinki bajtarjev, kajžarjev oziroma revežev rodnih pesmi, ki izvirajo z Bovškega k blagoslovu niso smeli nositi veli- oziroma so se na tem območju uko- kih butar, saj so jih sicer zasmeho- reninile. Delovanje Buških čeč, ki jih vali,” se še spominja Cveto Zgaga. vodi Ana Mlekuž, je torej močno Člani Društva Baška dediščina bodo povezano s Folklorno skupino BC, nadaljevali z zbiranjem podatkov o katere članice so in s katero pogo- butarah v krajih Baške grape, saj že- sto sodelujejo. Petletno delovanje je lijo izdati knjižico na to temo. obrodilo sadove, saj se je nabor nji- Besedilo in foto: Špela Kranjc hovih pesmi od začetkov pa do da- nes močno obogatil. V tem času so Čeče brskale po Narodoslovnem PET SVE^K ZA BU[KE ^E^E inštitutu Slovenije, pregledovale Bovec – Pet let mineva letos, odkar dokumente in poizvedovale pri do- so v okviru Folklorne skupine (FS) mačinih, kaj se je nekoč pelo po BC začele delovati Buške čeče. Bovškem. Nekaj pesmi so Buške Ob tej priložnosti so 7. marca v Kul- čeče posnele in ob malem jubileju turnem domu Bovec priredile slav- predstavile svojo prvo zgoščenko. nostni koncert. Slavnostni koncert je navdušil s pe- Buške čeče so ženska pevska sku- strostjo programa, z dobrim vode- pina, ki se je pred petimi leti združila BUŠKE ČEČE so se pred petimi leti zbrale z namenom obujanja ljudskih in narodnih pesmi, njem in izrednimi gosti, člani Folklor- z namenom obujanja ljudskih in na- ki izvirajo z Bovškega. Foto: arhiv Buških čeč ne skupine BC in Vokalne skupine

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Vojna ni nobena re{itev ( 32 )

vita sestavljanka – sličice, nalepljene nik v čast herojem Krna so Italijani na karton – imenovane Vojne slike. zbirali denar še po letu 1924 in ga s Namenjene so bile za propagando podporo ljudi zgradili leta 1928. Že otrokom. Pa še en nenavaden pre- prej pa je na istem mestu stal prepro- prost predmet zmoti pozornost: žlica stejši kamniti spomenik, ki so ga z navitim ročajem – njen lastnik je poškodovale vremenske neprilike, moral biti praktičen duhovitež – žlico obtoženi in zato tudi kaznovani pa je malce navil in jo tako skrajšal za so bili domačini iz Drežnice. Do dru- dva centimetra, da jo je lahko spravil ge svetovne vojne so ob obletnici v vojaško gaveto (posodo za hrano). Italijani ob spomeniku prirejali slav- Tako je ni izgubil saj … kaj bi vojak ja. Kasneje se je poškodoval in poru- brez žlice! šil; ljudje so pripovedovali, da naj bi ga uničil “komunizem”, najverjetneje Restavriranje predmetov pa je vzrok podoben kot pri uničenju Bojan Rustja najdene predmete starejšega spomenika. Eden od ka- restavrira sam. Na forumu zbirateljev mnitih orlov s spomenika, velik predmetov iz prve svetovne vojne okrog dva metra, še vedno leži pod vojne ima tudi svojo rubriko, v kate- krnsko steno. ri uči, kako različne predmete čim “Zaradi te zgodbe sem se odločil NEKATERI PREDMETI V ZBIRKI so posebej dragoceni osebni predmeti, ki so jih Bojanu uspešneje očistiti in ohraniti. Prizna- Rustji poklonili ljudje. Med njimi so vsekakor avstrijske keramične pipe. poimenovati zbirko po Albertu Piccu. va, da ni vse izključno njegovo zna- Danes bi lahko o tem napisal debelo nje, ampak gre v večji meri za znanje čeprav je bil le ubogi italijanski vojak Club Alpino Italiano in tudi mnoge knjigo s faktografsko podprtimi po- starejših kolegov, ki sami ne objavlja- z nizkim činom podporočnika. Rodil podobne imenujejo po Albertu Piccu. datki,” doživeto pripoveduje Rustja. jo, a imajo bogate lastne izkušnje. se je leta 1894, kot pravi letnica na Skrivnost njegove slave je neverjetna, Nekateri njegove naklonjenosti oz. Dokaz, da se na restavriranje in kon- veliki okrogli bronasti plošči z njego- a povsem resnična – gre za italijan- zanimanja za okupatorjeve vojne serviranje spozna, je puška, najdena vo reliefno podobo, umrl pa je leta sko strast do nogometa. Picco je bil ostaline in zgodbe ne odobravajo, v reki Soči, ki je že več let razstavlje- 1915, star rosnih 21 let. Smrt ga je junak, še preden je stopil v vojaški toda pogled zbiratelja Bojana Rustje na na steni še s prodnimi kamenčki doletela v napadu na Krn, ko je bil stan. Fant, doma iz La Spezie, je bil je naravnan k medkulturnemu spo- in vsem, kar je nanjo ovesil tok časa 16. junija 1915 ustreljen. Italijani so v letu vstopa v vojsko najboljši stre- znavanju in strpnosti: “Slovenci mo- in Soče v mnogih letih po vojni. stopili v vojno 24. maja 1915, torej je lec italijanskega nogometnega kluba ramo iz zgodovinskih razlogov gleda- bil kot italijanski udeleženec v vojski Spezia Calcio. Oblast ga je izkoristi- ti na celostno zgodbo o spomeniku z Zgodba o najve~jem manj kot en mesec … la v prid vojne propagande in nogo- vidika zgodovine in s spominom na italijanskem vojnem heroju Zakaj so Italijani Alberta Picca iz- metni zvezdnik je v vojni vihri postal grenke čase, ki sta jih v naše kraje prve svetovne vojne, Albertu brali za junaka? Po zapisih se je v heroj. prinesli tako prva svetovna vojna kot Piccu bitki za Krn izpostavil brez potrebe, Plošča z vrha Krna z obrisom Al- tudi fašistična oblast. Pomen samega Morda se sliši klišejsko pripovedo- vpijoč domoljubna gesla, med dru- berta Picca, ki jo v svoji vojni zbirki spomenika kot ogledala časa, o kate- vati zgodbo o vojnem heroju. A ta je gim tudi “Viva Savoia!”. Tako so rekli hrani Rustja, je bila del spomenika, rem govori in v katerem je nastal, pa drugačna. Rustja je po njem poime- Italiji, ranjen v trebuh pa je izdihnil ki je bil postavljen na mestu, kjer je je tolikšen, da je vredno o tem razmi- noval svojo zbirko vojnih ostalin. v naročju svojega polkovnika Vin- danes Gomiščkovo zavetišče. Rustji šljati.” Alberto Picco v Italiji velja za najve- cenza Albarella. Danes se celo naj- je ploščo podaril Metod Fon iz Volč. Špela Mrak čjega junaka prve svetovne vojne, večja veteranska organizacija alpinov Za neoantični monumentalni spome- Foto: osebni arhiv Bojana Rustje

Utrinki

Snežet. Vodja tolminske izpostave imenski osnovi literarne predloge, Javnega sklada RS za kulturne de- katere avtorica je pisateljica Vida javnosti Silva Seljak je ob koncu Brest. Drobcena deklica Marjetica koncerta Buškim čečam in nekate- se je odločila, da bo poiskala Po- rim predstavnikom Folklorne skupi- mlad, ki jo je v votlino zaprl gozdni ne BC podelila bronasto priznanje mož. Pri iskanju so ji pomagali zaj- za delo. Oboji so namreč s svojim ček, medved in palček. Pravljica se delovanjem močno posegli v promo- srečno konča. Dobrota male deklice cijo bovške zakladnice, saj z življe- je bila poplačana z vrnitvijo ptic in njem naših prednikov nesebično se- rož na travnike. znanjajo tako domačine kot tudi obi- Literarno predlogo smo preoblikovali skovalce. tako, da smo ji poleg besedila doda- Peter Domevšček li pesem, igranje na instrumente in gibno izražanje. Nastala je glasbena pravljica, v katero so se otroci vklju- “DROBCENA DEKLICA, MALA PRI PRIPRAVI PRIREDITVE Mala Marjetica in gozdni mož je sodelovalo kar 165 učencev, ki so vključeni v podaljšano bivanje. Foto: Marija Pisk čevali glede na svoje interese. Dobili MARJETICA” JE ODMEVALO smo paleto različnih interesov in de- Tolmin – V večnamenskem prostoru (PB), pripravili javno prireditev z na- do petega razreda matične šole in lo se je začelo. Vsaka skupina učen- Osnovne šole (OŠ) Franceta Bev- slovom Mala Marjetica in gozdni oddelkov Podružnične šole Anto- cev je imela svojega vodjo. Niti petja ka Tolmin so učenci, ki so vključeni mož. Sodelovalo je kar 165 učen- na Majnika Volče. je spretno prepletala učiteljica Bar- v oddelke podaljšanega bivanja cev podaljšanega bivanja od prvega Glasbena pravljica je nastala po isto- bara Kovačič, podlago z igranjem

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Smu~arski skakalni klub Ponikve ( 33 )

Plastika ne more nadomestiti sne`ne odeje

Po leto{nji Planici nam kljub zaupanju in upanju v slovenske smu~arsko-skakalne mo~i vendarle ostaja rahlo grenak priokus zadnjih manj uspe{nih sezon v tem {portu. Slovenski ~lanski ekipi smu~arjev skakalcev so se stopni~ke tudi to sezono izmaknile. Po besedah smu~arsko-skakalnega trenerja Gabrijela Hvale, ki mu je zaupana najmlaj{a generacija smu~arskih skakalcev na Ponikvah na [entvi{ki planoti, pa je bodo~a generacija slovenskih skakalcev vredna optimizma.

ačetniki smučarskih skokov na – Pokala FIS v konkurenci desetih Planoti omenjajo spomine na držav. Tu je letos nespregledljiv re- Zta šport iz sedemdesetih let zultat dosegel Jaka Hvala, ki je v preteklega stoletja, kot edino tovrstno Švici osvojil peto mesto. aktivno društvo na Primorskem pa je Jaka je star petnajst let in letos njihov smučarski skakalni klub ura- zaključuje osnovno šolo. Že od malih dno registriran od leta 1996. V minu- nog se na smučeh počuti kot doma, lih letih so člani društva – teh je več saj ga je oče že kot majhnega dečka kot 30 – z veliko urami prostovoljne- najprej navdušil za alpsko smučanje, ga dela obnovili 35-metrsko skakal- kasneje pa še za smučarske skoke. nico in zgradili malo skakalnico ter Vsa leta mu je tudi nudil popolno obe prekrili s plastično maso. Ob podporo – tako finančno in moralno smučišču Suše so postavili tudi bru- kot tudi strokovno, saj ga je sprva narico in celo nabavili teptalni stroj treniral samostojno, danes pa Jaka za urejanje smučišča. občasno trenira pod vodstvom trener- Idej in želja je v društvu mnogo, ja Smučarske zveze Slovenije. Poleg nekatere med njimi so tudi zelo op- drugih letošnjih visokih uvrstitev, timistične, vendar se jim tako kot med katerimi so najvišja stopnička vsem ostalim slovenskim smučarskim na pokalnem tekmovanju v Žireh, središčem v zadnjih letih najbolj zo- skupno drugo mesto v tekmovanju perstavlja vreme. Zaradi primanjklja- za slovenski pokal, že omenjeno pe- ja naravnega snega se seveda poja- MALO IN VELIKO SKAKALNICO NA PONIKVAH so prekrili s plastično maso. Foto: arhiv klu- to mesto v Pokalu FIS in drugo mesto vljajo nekatere težave. S snegom ba na državnih tekmovanjih, je bila zelo revna zima je članom Smučarskega tudi letos onemogočila izpeljavo te- sam, saj začetnikom lahko posodijo uspešna tudi njegova udeležba na skakalnega kluba (SSK) Ponikve čaja za pridobitev novih mladih čla- oblačila in smuči. Uspešni petnajstle- olimpijskih igrah mladih v Franciji, nov. Prav s takimi aktivnostmi na- tniki lahko skačejo na od 60- do 90- kjer je med 60 tekmovalci zasedel Utrinki mreč privabljajo najmlajše smučarje metrskih skakalnicah, tisti najboljši trinajsto mesto. Kot obetaven smu- skakalce, ki se jim navadno pridru- pa tudi na do 110 metrov visokih čarski skakalec bo šolanje nadaljeval žijo v starosti od sedem do devet skakalnicah. Klub plastični podlagi na športni gimnaziji v Kranju, kjer na ritmična glasbila je ustvarjala uči- let. ponikovske skakalnice, ki je primer- bo imel tudi možnost zahtevnejših in teljica Bojana Pitamic, vložke z gib- kakovostnejših treningov na visokih nim in besednim izražanjem pa smo Gabrijel Hvala, tudi oče zelo per- na za poletne treninge, je po Hvalo- dodajali tudi učiteljice Dolores Fon spektivnega mladega skakalca Jake vih besedah pomanjkanje snega ve- skakalnicah. Bon, Mojca Torkar Pahor, Vera Hvale, pravi, da je mladost, prežive- lika ovira za izvedbo kakovostnih SSK Ponikve sodi med manjše to- Klinkon, Bogdana Švab, Enisa ta v športnem duhu, najboljša oblika zimskih treningov. V letošnji zimski vrstne klube in trenutno šteje šest Bizjak in Melita Drol ter učitelj Pe- zdravega življenja. To še posebej ve- sezoni so se tako morali posluževati aktivnih članov. Najpogosteje mladi ter Simčič. Na simboličen način lja za najstnike, ki se skozi športno oddaljenih smučarskih skakalnic v ta šport zapustijo ob koncu osnovne smo s tem projektom priklicali po- dejavnost lažje soočajo z različnimi Kranju in Žireh, prav zaradi nizke šole, zato je največ osipa ravno med mlad v našo deželo in v naša srca. težavami, ki jim jih prinaša odrašča- snežne odeje pa je odpadlo kar nekaj petnajstletnimi člani. Kljub spremlja- Sproščenost in prisrčnost nastopa- nje, ter si krepijo samozavest in obli- tekmovanj. jočim težavam pa SSK Ponikve dejav- jočih je marsikomu privabila solzo v no pripomore h kakovosti življenja oči. kujejo osebnost. Skakanje je v dolo- Tekmovanja, ki se jih posamezniki čenem pogledu adrenalinski šport in udeležujejo, ustrezajo njihovemu na demografsko ogroženem območju Nagrada otrokom ter njihovim učite- je za mlade zato še posebej privla- znanju in njihovi starosti. Mlajši ska- Šentviške planote in je odličen pro- ljicam in učitelju je bila polna dvora- na gledalcev, ki so z bučnim aplav- čen, ob tem pa velja izpostaviti izre- kalci z italijanskimi in avstrijskimi motor tako kraja kot občine. Ravno zom nagradili njihov trud. Za učitelji- dno nizek odstotek poškodb v pri- vrstniki nastopajo na Pokalu treh dr- zato je že v prvih letih svojega delo- ce in učitelja je bila to tudi spodbuda merjavi z drugimi športi. žav, v Sloveniji pa potekajo Pokal vanja prejel denarno nagrado Občine za iskanje idej v prihodnosti. Najmlajši skakalci s treningi zač- Cockta ter državno in šolsko prven- Tolmin za delovanje na športnem Melita Drol, učiteljica v oddelku PB, nejo na nizkih višinah, za njihovo stvo. Najuspešnejši člani kluba se področju. OŠ Franceta Bevka Tolmin opremo pa sprva poskrbi kar klub udeležujejo tudi mednarodnih tekem Špela Mrak

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Pustili so svoj pe~at ( 34 )

Boris Bone` – Bobo

Boris Bone` si je nadimek Bobo nadel kar sam. Mnogi se strinjajo, da Kobarid ni bil samo njegov doma~i kraj, temve~ da je bil tudi on sam z du{o in telesom pravi Kobaridec.

Borisovi osebnosti je tudi na- Po ljudskem izročilu naj bi v Bori- življenje, medtem ko bo on, ki je bil v nogometnih in košarkarskih vešči- ključni sogovornik spoznal svo- sovi rojstni hiši nekaj noči preživel leto dni mlajši, ta svečani trenutek nah ni izkazal, bil pa je neustrašen Vjevrstno umetniško dušo po- celo znameniti pisatelj Ernest Hemin- dočakal šele naslednje leto, in to brez smučar. V letih, ko je bilo livško sebneža, česar se Bobo ni sramoval. gway. Bobo je bil zelo ponosen na prijateljev in družbe. Ko so se v zgo- smučišče znano širom Slovenije, je Nasprotno, na to je bel celo ponosen. maminega strica, pomorščaka in he- dnjih jutranjih urah tistega pomemb- bil Boris za smučarje strah in trepet. Postava in svojevrsten način oblače- roja Sergeja Mašero, pa seveda tudi nega dne mladeniči pričeli zbirati Njegovi spusti in vijuganja po strmi- nja tega možakarja z dušo mladeniča na vse druge pomembne Kobaridce, pred občinsko stavbo v Kobaridu, jih nah Kuka so bili atraktivni ter povod sta mimoidočemu neznancu dajala s katerimi je bil v bližnjem ali dalj- je prijatelj otožno opazoval z druge za zabavno razpravo v najbližjem vtis zapuščenosti ali celo zanemarje- nem sorodstvu. strani ceste. Kot bi ga pičilo, je nena- lokalu. nosti. Če pa bi se z Borisom spustil doma pritekel do skupine in zahte- Ob neki priložnosti se je skupina v daljši pogovor ali z njim celo spil Nabor ({telinga) val, da ga vzamejo s seboj kot njim domačih smučarjev odločila preizku- kavico in kozarček v bližnjem lokalu, Nabor je bil za slovenske fante od enakega. Po posvetu so za pristop siti svoje smučarske sposobnosti po bi v njem spoznal milo pesniško du- nekdaj dan, ko so pobje oz. mlajši zahtevali petlitrski flaškon vina. Ni novozapadlem snegu na strmini z šo zanesenjaka in domoljuba. mladeniči postali pravi fantje z vsemi dolgo trajalo, ko se jim je Boris pri- vrha Kuka. Boris se je odločil, da se Borisov dom je bila hiša znanega pravicami in dolžnostmi, ki so jih družil v vsej svečani opravi, pa če- bo po rahlo zasneženi in nesteptani pionirja ribogojstva in lastnika prve prinašala fantovska dela in običaji. prav brez žiga v vojaški knjižici. strmini spustil prvi. Kot ponavadi se ribogojnice Frandoliča. Polna je bila To je bil tudi dan, ki so ga mladeniči je po pobočju zaprašil v smukaški dragocenega pohištva, za urejenost po eni strani pričakovali z nestrpno- [portni as preži. Že po nekaj deset metrih smu- opreme in hiše (pa tudi za Bobota) stjo, po drugi pa s tesnobo in z ne- V mladih letih je bil Bobo navdu- ka pa ga je rahlo dvignilo v zrak in sta skrbeli mati in teta. Gost je v hi- gotovostjo, ki sta sledili pozivu za šen odbojkar in član kobariške od- hip za tem se je za njim izgubila ši dobil vtis, da prihaja na obisk ži- služenje domovini. bojkarske reprezentante, ki je v pet- sled. Skupina se je spustila za njim vega muzeja malomeščanske hiše. V Tudi Borisovi vrstniki so na dolgo desetih letih minulega stoletja dose- in v velikem zametu so kolegi zagle- vrtu za njo so danes le še ostanki razpravljali in se pripravljali na bliža- gala zavidljive uspehe ne le na Pri- dali odprtino, v kateri se je izgubil čudovitega parka, v katerem je eden joči se dan, ko bodo stopili pred re- morskem, temveč tudi v republiški vrli smukač. Skoraj panično so ga od Borisovih prednikov zasadil ekso- sne može, ki bodo odločili o njih ligi. Boris je veljal za zanesljivega izkopali iz globokega zameta, v ka- tična drevesa, kakršna uspevajo le v usodi. Boris je žalostno in prizadeto zabijalca, njegovi udarci na mreži so terem se je gmota težkega smukača mediteranskih deželah in so za Sre- ugotovil, da bodo vsi prijatelji veselo bili neubranljivi. Zaradi močne po- izgubila. Boris se je le otresel, očistil dnjo Evropo prava redkost. praznovali dan, ki jim bo spremenil stave in prevelikega obsega pasu se uha in oči ter se takoj za tem ponov-

Utrinki

BOV[KI IGRALCI OBUJAJO skupine Vrtinec v vlogah Smrkcev SMRKCE predstavili v Domu Trenta, nato pa v kobariškem kulturnem domu. Na- Bovec – Gledališka skupina Vrti- zadnje so 5. marca s predstavo Ata nec iz Bovca v letu, ko legendarni Smrk praznuje rojstni dan do za- Smrkci praznujejo 50. obletnico dnjega sedeža napolnili tolminsko svojega prvega gostovanja na televi- kinogledališče. Pod scenarij pred- zijskih zaslonih, otroke in njihove stave se je podpisala Deana Krava- starše razveseljuje z gledališkimi nja, v njej pa poleg Erne Wojčicky predstavami, v katerih nastopajo ta Germovšek nastopajo še Meri Ce- mala bitja. lec, Dani Komac, Peter Cuder, Kot nam je zaupala avtorica in reži- Vojka Durjava, Nataša Bartol, Ar- serka predstav Erna Wojčicky Ger- manda Cuder, Irena Podgornik, movšek, na jubilej nekoč ene naj- Majda Mihelič in Anita Rot. bolj priljubljenih risank sprva sploh Besedilo in foto: Špela Kranjc ni pomislila in so jo na to opozorili drugi. Prvič so Smrkci na oder bov- škega kulturnega doma stopili v za- SMRKCI NAVDUŠUJEJO TUDI PO 50 LE- TIH – Tokrat se v vlogi Smrkcev ter zlobnega dnjih dneh minulega leta, in sicer Gargamela in njegovega mačka Azraela skupaj z dedkom Mrazom. Februar- predstavljajo člani in članice Gledališke sku- ja so se člani in članice gledališke pine Vrtinec iz Bovca.

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 35 )

no spustil po strmini. tolmuna skočil z vseh mogočih višin. centimetrov zgrešil pečino, ob pri- krat izplavali na površje in zajeli sa- Tudi ko je na livškem smučišču Le redki, najboljši in najbolj neustra- stanku v vodo pa je po kopalcih plju- po, medtem ko je Boris lagodno obratovala vlečnica, se Boris ni obre- šni, pa so si drznili pognati se v glo- sknilo. Le trenutek je bil dovolj, da opazoval dno Nadiže in kopalce nad menjeval z smučarsko modo in opre- bino s travnika na robu visoke peči- se je pojavil na površini in ponosno seboj. mo. V tradicionalni opravi se je pri- ne. Ne le višina, potreben je bil pra- pogledal po navdušenih gledalcih. družil smučarjem in opravljal smuke vi zalet in natančen spust v tolmun, Najbližje mulce, ki so si drznili nje- Pri mrzlemu studencu na njemu svojstven način, včasih v komaj dovolj širok in globok. Kadar gov skok komentirati, pa je pozval, V šestdesetih in sedemdesetih letih njihovo veselje, spet drugič pa v ne- se je vrh strmine pojavil neustrašni naj začnejo jesti polento, preden mu 20. stoletja, ko so se v Kobaridu raz- jevoljo. Da bi počasneže in manj ve- Boris, so kopalci obmolknili, plavalci bodo sledili. Pogosto se je Boris po- cveteli trgovina, prodaja bencina in šče smučarje opozoril, kdo prihaja so se umaknili na varno, matere pa topil in plaval pod vodo ter se kot gostinstvo, si je tudi Boris omislil so otroke poklicale na prod. Njegovi tjulenj v lovu za ribo neutrudno po- po progi, je Bobo pred in med spu- gostilno. V pritličju svoje hiše jo je skoki so bili videti vse prej kot ume- ganjal od enega do drugega konca stom glasno vpil. Tako se je tudi ne- uredil kljub hudim zahtevam inšpek- tniški. V letu skozi zrak je njegov tolmuna. Le redkim, ki so mu posku- kega lepega, sončnega dne spustil po torjev in državne uprave. Lokal je po obilni trebuh vsakokrat le za nekaj sili slediti, je uspelo, da so samo en- smučišču in kolikor je le zmogel de- izviru bistre hladne vode, ki izvira na lal ovinke okoli stoječih ali počasnej- vrtu domačije, poimenoval Pri mr- ših. Zaradi velike hitrosti in pogledo- zlem studencu. V navidez vsakda- vanja, kako bi prismučal čim bližje njem lokalu se je odvijala prava ma- k spodnji postaji, je spregledal na la kobariška zgodovina, ki so jo robu smučišča stoječ drog električne ustvarjali Boris kot poseben med bir- napeljave. Drog je Borisa pri vsej hi- ti ter mladi in manj mladi gostje. V trosti ustavil in livško smučišče je za strežbi je Boris zaposloval brhka de- hip onemelo. Še preden so se najbliž- kleta, ki so goste znala pritegniti ne ji zavedli, da bi priskočili na pomoč, le s pijačo, temveč tudi z svojo poja- se je Boris pobral, bolj sam zase kot vo in stilom oblačenja, ki za takrat gledalcem izrekel proti drogu nekaj ni bil nekaj vsakdanjega. Bobo je bil krepkih in že je odbrzel do vlečnice, dekleta vedno pripravljen varovati kjer se pridružil vrsti čakajočih in se pred vsiljivci in predrzneži, čeprav z njimi popeljal na vrh smučišča. mu to ni vsakič uspelo, saj so dekle- Boris je v mladosti obiskoval strica, ta navadno našla sebi primerne za- ki je živel v Dubrovniku. Mesto se ščitnike. mu je tako priljubilo, da ga je v svo- S svojim lokalom in svojevrstno jih pesmih imenoval “Dubrovnik, ti podjetnostjo je tako Boris v Kobarid moj drugi dom”. Na dubrovniških pripeljal nov stil zabave in nočnega plažah in na otoku Sokrumu je po- življenja. V tistih časih je namreč še stal vnet plavalec in neustrašen ska- veljalo, da se po enajsti uri zvečer kalec v vodo. “Pozimi na Livek, po- oziroma opolnoči lokali zapirajo, leti k Nadiži,” je pravil vedno mlado- mladina in prijatelji dobre kapljice pa sten. Pri Nadiži se je ob njem vedno gredo domov. Boris pa je odprl vrata zbrala množica mladcev in ni ga bilo nočnemu življenju in veseljačenju do težko pregovoriti, da se je z vso težo jutranjih ur. Slab glas gostilne Pri TAKOLE JE RAZMIŠLJAL – “Tudi ona (lipa, op. P. Č.) bo zrasla v stoletno drevo ter nam hladi- vrgel v vodo. Mulci so ga vedno la skrbi in težave,” je na hrbtno stran te fotografije napisal Boris Bonež - Bobo. Foto: osebni mrzlem studencu je segel celo do uspeli pregovoriti, da je v globino arhiv Miloša Hrasta oblasti v Tolminu, kamor so na za-

Utrinki

V ZAODRJU SRCA rakov, ki sta jih sestavili Urška Rutar Tolmin – Športno društvo plesal- in Martina Lalić, pa niso pozabili na cev in plesalk Tolmin je po do- domačo publiko, ki so jo lani navdu- brem letu in pol delovanja še vedno šili s plesno predstavo Ulične sanje. zelo aktivno. V začetku marca se je Prav tako kot na lanski bodo tudi na dvanajst članic in članov udeležilo letošnji predstavi kot gosti nastopili 26. mednarodnega plesnega tek- Go-breakers iz Nove Gorice ter par movanja v Italiji Regione Friuli Vene- Ana & Primož iz Šempetra. Plesno zia Giulia International Trophy. predstavo V zaodrju srca si boste Tina Kovač je v kategoriji “dance vsi navdušenci plesa lahko ogledali section” dosegla peto mesto, prav 16. maja v okviru Mlade parade, ki tako sta se na peto mesto uvrstili tu- jo letos štirinajsto leto zapored orga- di Urška Rutar in Martina Lalić, ki nizira Klub tolminskih študentov. sta tekmovali v kategoriji “dance URŠKA LEBAN IN DANEJ SELJAK sta na tekmovanju v italijanskem Lignanu osvojila osmo In kaj se skriva v zaodrju srca? V section” pari. Poleg njih sta prvi dan mesto med pari. Foto: arhiv društva ozadju je ogromno treningov, tehnič- tekmovanja s svojo jazz točko nasto- nih vaj, obilo veselja ob uspehih in pila tudi Urška Leban in Danej Se- tegoriji “fantasy” pa šesto mesto. ška Leban in Danej Seljak, kot so- malce razočaranja ob porazih … Kljub ljak, ki sta med dvanajstimi pari za- Poleg tega jih v naslednjih mesecih listka pa bo s hip hop koreografijo temu pa na odru plesalci ne pokaže- sedla osmo mesto. Z veliko formaci- čaka še državno tekmovanje, kjer se tekmovala tudi Maša Rutar. jo niti kančka žalosti in razočaranja, jo v “street jamu” so skupaj v močni bosta poleg male formacije v hip ho- Čeprav so večino letošnjih treningov ampak samo veselje do plesa. konkurenci zasedli šestnajsto, v ka- pu s svojo točko predstavila tudi Ur- namenili prav piljenju tekmovalnih ko- Mariša Bizjak

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Pustili so svoj pe~at ( 36 ) govor poklicali komandirja kobariške krat prevečkrat niso več ločili hudo- Lejdi bljen, posvetil poeziji, ki jo je v sebi milice in se pozanimali, zakaj ta mušnih zabav in veselja od pretira- Boris je imel tudi po vsem Kobari- nosil že od rane mladosti. V svojih ukrepa, da bi lokal zaprli. “Zakaj”, je nega veseljačenja, ki je preseglo du znano psičko z imenom Lejdi. Ta poezijah se Boris - Bobo z globokimi vprašal komandir, “če je to edini pro- meje zdravega humorja in dobrega živalica verjetno ne bi dobila nagrade čustvi spominja svoje ljubezni in ne- stor, kjer se mladi zbirajo in izživlja- okusa. Tudi Boris ni uspel slediti zah- za svoj izgled in čistokrvnost, saj je uspelega zakona, v katerem se mu je jo svoje strasti brez škode za okolico, tevam gostov in zahtevnim inšpek- v okolici bolj spominjala na pocestni- rodil sin, na katerega je bil ponosen. pa še po našim nadzorom so, ne da torjem obenem, zato je nekega dne co kot na plemenitega domačega psa Nadvse rad se je z njim sprehodil po bi to vedeli”. In Borisov lokal je obra- v družbi prijateljev za vedno zaprl čuvaja ali hišnega ljubljenca, vendar Kobaridu in ob tem kazal iskreno toval dalje. vrata “slavnega” lokala. je v prisotnosti svojega gospodarja očetovsko ljubezen. Kmalu po osa- Kjer koli širom Posočja se je mla- prekašala nemalokaterega izšolanega mosvojitvi Slovenije je ob pomoči dina zbrala na plesih in zabavah, Krvodajalec ali službenega kosmatinca. tovarne TIK izdal pesniško zbirko. V vedno so se dogovorili za zadnji po- V obdobju, ko so se v Posočju de- Neke nedelje so gasilce obvestili, spremni besedi je Ivan Rutar med stanek Pri mrzlem studencu. Pred lavci in uradniki množično udeleže- da pri koči v Predilah nad Kobaridom drugim zapisal: “Izbor pesmi je splet zaključkom zabave so si gostje pri- vali krvodajalskih akcij, so se že na- gorita trava in podrast. Skupina ga- skrajnosti – od miline do vulgarnosti voščili šilce “zdravilne” hermelike vsezgodaj pred zdravstvenim domom silcev, veščih hoje v hribe, se je od- ljubezni in seksa, od miline do skraj- (zeliščni liker, op. P. Č.), ki je na po- nagnetle desetine krvodajalcev. Boris pravila v strmino proti opaženem nosti rodoljubja in vulgarnosti politič- licah za šankom ni nikoli manjkalo. je bil vedno med prvimi. Običajno se požaru. Kljub letom in obilni teži je nega razpoloženja.” Njegove domo- Brez hermelike v žepu namreč Boris je nekako prerinil, da je že v prvi hotel biti prisoten tudi Boris. Z zvesto ljubne pesmi, ki so nastale v dnevih ni šel ne k Nadiži, ne na smučišče in skupini opravil pregled in odvzem Lejdi se je odravil v hrib, sopihajoč osamosvajanja, preroško napovedu- ne na piknik v Bečje. vzorca. Takoj po odvzemu vzorca pa za skupino prostovoljcev. Skupina je jejo pohod Slovenije in Balkana med Pri mrzlem studencu so postregli se je večja skupina preselila ne pred ogenj dokaj hitro pogasila, Boris pa dežele Srednje Evrope in Evropske vrata za odvzem, temveč v bližnji nekaj, česar ne prej ne potem ni po- se je z enim od gasilcev odpravil v unije. nudil noben lokal. Poleg hermelike, bife na kozarček refoška, ki je delal kočo, kjer je utrujen od alkoholnih ki je zdravila po receptu “klin se s kri in dajal korajžo. Boris je ob po- hlapov mirno spal nenamerni piro- GENIJ klinom zbija”, je Boris nekje nabavil vratku zabaval množico čakajočih in man. Boris je iz žepa potegnil stekle- Skoraj vsak genij je pijanec, zdravilno juhico. V ranih jutranjih osebje, ki je skrbelo za odvzem “z nico hermelike, kolegu gasilcu pa vsak pijanec genij ni. urah, ko je bila mera polna in so se mojo krvjo oplemenitega refoška”, kot dejal: “Če to možaka ne bo spravilo Bobo tla včasih že majala, ali v jutrih po je običajno poudarjal, ko je po kranj- na noge, pošljem inteligenco v dolino Nemalokrat je svoje verze pisal ob zabavi si lahko pri njem naročil vro- skih klobasah Pri lipi nadomeščal po pomoč.” Pokazal je na Lejdi, ki je čo juhico, ki je zanesljivo ozdravila darovano plemenito tekočino. zvesto čakala ob njem, ali bi lahko nevsakdanjih dogodkih ob kavici v mačka. Juhica se je skuhala tako, kot pomagala. Zdravilo je obnemoglemu bifeju. Tako je na veselje gostov pri- danes pripravljamo čaje. Vrečko in- BBBB pomagalo, prav tako pa tudi lastniku čakal povratek lovcev, ki so odšli po stant juhe v šalico vroče vode in že Štirikrat B je Boris ustanovil po štirinožne inteligence in gasilcu, tako sledeh zastavljenega medveda. Ne le je bilo zdravilo pripravljeno. Kdor je zgledu številnih drugih glasbenih da so se vsi skupaj varno in veselo lovcem, tudi možem v modrih uni- močno verjel, je ozdravel, če ne prej, skupin, ki so se množično pojavljale spustili v dolino. Ja, veselih dogod- formah ali carinikom, ki so po kon- po uspešno prespani noči. Boris pa po uspehu Beatlov. Rahlo je upal, da kov in anekdot je bilo v Borisovi pri- čani službi prihajali na kavo, je ne- jo je zadovoljno ponujal in ponavljal se bo s svojo skupino povzpel v vi- sotnosti vedno dovolj. malokrat dvignil krvni tlak s svojimi besede Puščavnika: “Živim od ljudske šave, vendar je skupina Boris Bonež verzi. Bobo je pisal po svoje in ni neumnosti”. Bobo Band v sestavi dveh kitaristov, Bobo-pesnik imel vzornika – ne v poeziji ne v Edina nesreča Borisovega lokala je basista in solista kaj kmalu razpadla, Boris se je po zaprtju lokala in po svojem kratkem življenju. bila, da mladi v svoji vnemi nemalo- z uspehom pa ni bilo nič. tem, ko je bil šport že skoraj poza- Zapisal: Pavel Četrtič

Utrinki

SLAV^KI SO SE S sedmih in osmih razredov, ki so si PEPELKAMI PREDSTAVILI NA močno želeli nastopati, sem se kot KOBARI[KI O[ učiteljica gledališkega kluba odloči- la, da se bomo z učenci poleg ure- Kobarid – Na Osnovni šoli (OŠ) sničevanja ciljev učnega načrta po- Simona Gregorčiča Kobarid je svetili tudi pripravi in izvedbi “prave” septembra 2007 v okviru osnovno- gledališke predstave. Ustanovili smo šolskega izbirnega predmeta gleda- Gledališko skupino Slavček, ki ni ve- liški klub nastala Gledališka skupi- zana samo na enoletni izbirni pred- na Slavček, ki je konec februarja met gledališki klub. zelo uspešno izvedla svojo prvo gle- Priprava gledališke predstave je po- dališko predstavo Pepelke. tekala ob seznanjanju s teoretičnimi Ko smo na kobariški OŠ med izbirni- vsebinami predmeta gledališki klub. mi predmeti ponudili tudi predmet Učenci so najprej izbrali dramsko gledališki klub, smo želeli še doda- besedilo, ki se jim je zdelo za igra- tno spodbuditi oziroma ponovno nje najbolj primerno in zanimivo. V obuditi tudi za starejše učence zelo privlačno gledališko ustvarjanje, PO DOLGOTRAJNIH PRIPRAVAH IN VAJAH vendar nismo pričakovali tako velike- so v Gledališki skupini Slavček pripravili gledališko predstavo Pepelke, ki je priredba ga zanimanja. Ker se je za ta izbirni igre Pet Pepelk avtorja Žarka Petana. Foto: predmet odločilo okoli 25 učencev Olga Drole

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Opa`anja ( 37 )

V spomin Jerneju Bogataju, profesorju slavistike Alpski val je starej{i od zadovoljen je bil, ko so jih zajeli Ru- dan, vesten in dober profesor. Di- si, vendar so z nemškimi ujetniki jaki so ga spoštovali in cenili. Bil desetletja ravnali huje, kot je pričakoval. Rusi je velik ljubitelj domače in tuje knji- Oglašam se v zvezi s prispevkom so ujete Nemce gnali v deseterosto- ževnosti. Napisal je nekaj strokov- Alpski val bodo poslušali tudi v obči- pih skozi Ukrajino v Donbas. Neka nih člankov in se preizkusil v pre- ni Kanal, ki je bil objavljen v prejšnji častnica je svojo brzostrelko nameri- vajanju iz francoščine. Ko se je upo- številki EPIcentra. Najprej bi pohva- la v korakajoče Nemce, ki so padali kojil, sem mu svetoval, naj piše več, lil prizadevanja, da se Alpski val širi skoraj brez glasu. Ko je pokosila vse naj napiše knjigo spominov, pred- tudi po Soški dolini navzdol ter da do Jernejeve vrste, ji je zmanjkalo vsem tistih na ujetništvo. Žal se ga bodo tako lahko poslušali tudi v streliva in po naključju je ostal živ. tega ni lotil, a k sreči mi je nekaj nje- Kanalu in okolici. Kar me je kot so- V Donbasu je kopal premog in težko govih pripovedi ostalo v spominu. ustanovitelja tega radia v besedilu delo v rudniku ga je ob slabi prehra- Enkrat letno sva se redno sreče- predvsem zbodlo, je bila trditev, da ni izčrpavalo. Nekoč se je celo zgru- vala. Če ga je kaj težilo, si je tudi Radio Alpski val uradno oddaja že Od profesorja slavistike Jerneja dil in bi verjetno žalostno končal, če vmes zaželel, da se dobiva in ma- deset let. Podatek je namreč žal na- Bogataja, ki je dolga leta poučeval ga sotrpini ne bi dvignili na noge. lo pokramljava. Bila sva dolgoletna pačen, zato je zaradi objektivnosti na srednji šoli v Tolminu, smo se A imel je srečo in se leta 1945 z kolega na šoli, oba rojaka iz Po- treba povedati, da je bil kot Radio poslovili 11. marca v Škofji Loki. ruske fronte živ vrnil domov. V dru- ljanske doline in celo daljna soro- Kobarid ustanovljen že pet let pred Jernej Bogataj se je rodil leta 24. žini je še vedno veljalo, da bo bogo- dnika. tem. V sodni register je bil vpisan 11. avgusta 1920 na Logu v Poljanski slovec. Vpisal se je v prvi letnik bo- Že vrsto let je načrtno skrbel za junija 1992, nato pa še registriran s dolini, po domače pri Planinčarju. goslovja, a s prijateljem Marjanom zdravje. Vsak dan je šel na Kozlov programom Alpski val, ko je tudi za- Bil je nadarjen otrok, zato je mati Tavčarjem sta sklenila, da iz bogo- rob. To zimo se je preselil v eno čel uradno oddajati svoj program. želela, da bi postal duhovnik. Vpi- slovja izstopita in se vpišeta na sla- od varovanih stanovanj v Gregor- Ideja o Radiu Kobarid je zrasla v sali so ga v Škofijsko gimnazijo v vistiko. Jernejeva mati je namreč čičevi ulici. V ponedeljek, 3. mar- Radioklubu Krn Kobarid, kjer smo Šentvidu, kjer se je posebno dobro medtem umrla, zato se ni čutil več ca, so ga zaradi kapi odpeljali v se kot radioamaterji projekta sprva učil jezike: grščino, latinščino, fran- vezanega na obljubo. Uspelo mu je bolnišnico v Šempeter, štiri dni lotili ljubiteljsko, nato pa ustanovili coščino in nemščino. Matura z dobiti tudi štipendijo. kasneje pa smo izvedeli žalostno omenjeno podjetje, katerega direktor odličnim uspehom leta 1940 je bi- Leta 1954 je diplomiral in dobil novico, da se mu je pretrgala nit je bil Stojan Bizjak. Radio Kobarid la velika čast. prvo zaposlitev na zahodni meji dr- življenja. Dočakal je skoraj 88 let. je ustanovilo štirinajst soustanovite- Spoznala sva se, ko sem začel žave, na učiteljišču v Tolminu. Tu je Pogreba so se udeležili številni ljev, med katerimi so bile tudi tri obiskovati šolo v Kranju. Žal so poleg slovenščine večkrat učil tudi nekdanji dijaki, stanovski tovariši, krajevne skupnosti (KS) – KS Koba- Nemci kmalu ukinili slovensko gi- nemščino in francoščino. Po spre- drugi prijatelji in sorodniki. V ime- rid, KS Breginj in KS Drežnica. Šlo mnazijo in nas nagnali domov. membi učiteljišča v gimnazijo je vso nu njegovih nekdanjih dijakov mu je za eno prvih lokalnih radijskih Jerneja so pozvali v vojsko, a je službeno dobo prebil v Tolminu. je v slovo spregovorila Katja Rutar postaj v samostojni Slovenji. Oddaja- poziv ignoriral. Zaprli so ga za te- Medtem so mu dodelili stanovanje v iz Cerkna, jaz pa sem se od drage- ti smo začeli v prostorih Radio kluba den dni, nato je moral služiti kot novem bloku v Kosovelovi ulici, za ga prijatelja poslovil še v imenu Krn na Mučeniški ulici v Kobaridu, navaden vojak. Poslan je bil na prehrano in vse drugo pa so skrbeli njegovih nekdanjih in sedanjih ko- nato pa smo se preselili na Idrsko, rusko fronto, kjer je bilo zelo hudo v prijateljski družini Cijan. legov s tolminske šole. kjer smo ostali vse do prodaje seda- in je mislil samo na preživetje. Še Jernej Bogataj je bil zelo razgle- Janez Dolenc, Tolmin njim lastnikom. Frekvenca 105,1 MHz je bila že na začetku dodeljena oddajniku z oddajno močjo 150 W Utrinki na Kobariškem Stolu, tako da se je zaradi specifičnosti lokacije oddajni- igro je bilo treba vključiti še nekaj preiskavo. Na dvor povabi vse Pe- ginc, Veronika Volarič, Jana Bajt, ka radijski program Alpski val že nastopajočih oseb, zato so učenci pelke, ki jih izsledijo, a se izkaže, da Lucija Benko, Natali Volarič, Re- takrat slišal na celotnem območju pod vodstvom mentorice priredili iz- nobena ni prava. Kraljeviču pri iska- becca Jeriha Skočir, Marjana Is- nekdanje tolminske občine in še širše. brano besedilo in dodali nekaj vlog. nju neveste pomagata pravljičarja, tenič in Katarina Kurinčič. Na teh- Leta 1997 je radio zašel v finančne Nato so se učenci pod vodstvom vendar pa mora ta, če želi najti pra- nično in scensko pomoč so prisko- težave, in ker lokalna skupnost ni učiteljice Petre Škrjanc posvetili iz- vo Pepelko, pasti v pravljico o Pe- čili učitelj Ciril Makovec ter učenca bila zainteresirana za nakup večin- delavi scene in kostumov, pri čemer pelki. Na poti in ob neprijetnih pad- David Istenić in Anže Matelič pod skega deleža, se je ta prodal sedanjim so jim bili v veliko pomoč tudi neka- cih v različne pravljice kraljeviča vodstvom učiteljice Petre Škrjanc. lastnikom. Ti bi morali biti ponosni, teri starši. Za glasbeno spremljavo spremlja zvesti minister. Predstava, ki je bila tako pri otrocih da je radijska postaja delovala že prej smo izbrali instrumentalno glasbo V predstavi, primerni tako za pred- kot pri odraslih gledalcih in strokov- in da letos pravzaprav praznuje pet- avtorja Boruta Sovdata, nekaterim šolske otroke kot tudi za starejše njakih zelo dobro sprejeta, je bila v najsto in ne deseto obletnico delova- bolj poznanega kot člana glasbene osnovnošolce, pod vodstvom men- okviru meseca kulture v Kobaridu iz- nja, kot je bilo zapisano v zgoraj ome- skupine Johnny Bravo. Nataše Špolad torice in režiserke vedena trikrat. Člani Gledališke sku- njenem prispevku. Prav bi bilo, da bi Po dolgotrajnih pripravah in vajah je Manfreda nastopajo učenke Petra pine Slavček se sedaj zagreto pri- sedanji lastniki in vodilni na Radiu nastala gledališka predstava Pepel- Volarič, Sissy Čopi, Patricia Ko- pravljajo na gostovanja, za naslednje ke, ki je priredba igre Pet Pepelk navec, Anja Skočir, Barbara Alpski val to tudi upoštevali in dejstva šolsko leto pa načrtujejo tudi novo avtorja Žarka Petana in govori o Mazora, Špela Sovdat, Monika spoštovali zaradi vseh, ki smo v tistih gledališko predstavo. kraljeviču, ki zelo rad posluša pravlji- Kurinčič, Maša Kemper, Anja časih opravili to pionirsko delo in ce in nekega večera preseneti očeta Ručna, Manca Raholin, Gaja Ko- Nataša Špolad Manfreda, mentorica Posočju dali prvi elektronski medij. z novico, da se bo poročil s Pepel- zar, Karin Uršič, Larisa Medveš, Gledališke skupine Slavček, OŠ Simona Božidar Kanalec, soustanovitelj Radia ko. Minister takoj začne policijsko Katarina Mazora, Samantha Ber- Gregorčiča Kobarid Alpski val, Kobarid

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Pesniki iz na{ih logov EPIjeva knji`na polica ( 38 )

TVI “Ba~a” Podbrdo Z Marjučo Volf, upokojenko iz stveno prispevali h konservaciji, k vek Zaklad svetolucijske situle avtor- Podbrda, smo v uredništvu EPIcentra restavriranju, raziskovanju in ovre- ja Mihe Mlinarja. že sodelovali. Tokrat se nam je ogla- dnotenju velike železnodobne situle z sila s svojo pesmijo, in sicer v upa- Mosta na Soči. Mag. Jana Šubic Pri- NASLOV: Zaklad svetolucijske si- tule (Treasure of Most na So~i si- nju, da bomo v glasilu kljub pestri slan se je ukvarjala s konservacijo in tula). UREDNIK: Miha Mlinar. IZ- vsebini našli nekaj prostora za obja- restavriranjem doslej največjega pred- DAL in ZALO@IL: Tolminski muzej. vo. “Zavedam se, da je pesmica zelo meta, ki je bil kdaj koli v obdelavi v KRAJ IN LETO IZDAJE: Tolmin, preprosta, in ne bom razočarana, če delavnici Goriškega muzeja, Beta 2007. JEZIK: slovenski in angle{ki. bo pristala v košu. Mladi znajo ustva- Benko je na veliki situli izvedla na- FORMAT: 17 x 24 cm. [T. STRANI: riti vse kaj boljšega, moje nekdanje ravoslovne preiskave, o izdelavi in 50. Naklada: 300 izvodov. sodelavke pa mislim, da bi jo spreje- videzu posode pa je zapis pripravil le,” je skromno zapisala gospa Mar- dr. Josip Korošec. O posebnem po- juča. menu najdbe, arheološkem ovredno- Trinkov koledar 2008 Špela Kranjc tenju doslej največje bronaste situle z Trinkov koledar za leto 2008, ki ga Mosta na Soči je v brošuri spregovoril izdaja Kulturno društvo Ivan Trinko TVI “BAČA” PODBRDO arheolog, kustos Tolminskega muzeja iz Čedada, na prvi strani označuje za Miha Mlinar, ki je zbornik tudi ure- zamejski slovenski živelj najpomemb- V naši Grapi, v letih komunizma dil. Etnolog Marko Grego je knjižici nejši dogodek preteklega leta – z da- dograjena bila je tovarna “Bača”, Zaklad svetolucijske dodal lično podobo, oblikoval pa je tumom 21. 12. 2007, s fotografijo iz zidov vojaščine fašizma, situle tudi začasno razstavo v Tolminskem evropske zastave in podnapisom ME- up in nadgraditev socializma. Letošnje praznovanje slovenskega muzeju, ki bo obiskovalcem na ogled JE NI VEČ. Ta odmevni dogodek poleg Najprej predilnica je stekla. kulturnega praznika so v Tolmin- do decembra 2008. drugih povzema tudi odgovorna ure- Prve stare tkalske statve skem muzeju zaznamovali z odpr- Knjižica z mnogimi fotografijami dnica zbornika Iole Namor v uvo- izrabljene so pripeljali, tjem nove arheološke razstave, naslo- in risbami nazorno predstavlja prese- dnem prispevku z naslovom Pozitivno italijansko-nemškega porekla, vljene Zaklad svetolucijske situle. Ob netljivo in dragoceno najdbo svetolu- leto za uveljavitev naših pravic, v ka- jih nato še petkrat zamenjali. razstavi je izšla istoimenska spremlje- cijskega železnodobnega središča tako terem zapiše: “To je leto, ko so se valna brošura, ki jo je izdal Tolmin- zahtevnejšim raziskovalcem kot tudi beneškim otrokom končno odprla Iz vseh okoliških vasi ski muzej ter je obenem zbornik in zgolj ljubiteljem arheološke dediščine vrata dvojezične nižje srednje šole. smo pešačili v dolino, razstavni katalog. Posočja. Sicer pa smo o bronasti situ- Po več kot dvajsetletni izkušnji izo- kasneje avtobus je vozil, Dvojezična knjižica združuje pri- li pisali tudi v prejšnji številki EPI- braževanja na stopnji vrtca in osnov- volneni štof prodajali v tujino. spevke štirih strokovnjakov, ki so bi- centra, v kateri smo objavili prispe- ne šole so le dozorele v Špetru raz- Verjeli smo, da smo samoupravljavci, delovna vnema bila je vrlina. Utrinki Noč in dan bučale so mašine, a kruha tanko odrezana rezina. NARAVA, S KATERO @IVIMO, JE TISTA, KI DOLO^A STVARI V teh zidovih so vraščene korenine mladosti in preteklosti našega dela. Tolmin – Pred tridesetimi leti, koli- kor je minilo, odkar je prvič zaplul s Ob njih se peni potok Bača svojo barko, je bila kombinacija igra- in odnaša s seboj spomine. lec-jadralec nenavadna. Danes je to Igrive slike senc in svetlobe, fensi. v srcu občutek sreče in grenkobe. Brane Grubar je igralec, mnogim OBSTAL JE TRUŠČ! poznan iz gledališča, nadaljevank in Zdaj pogreznjeni so v brezčasnost, filmov. In je jadralec, s srcem in du- šo. Tudi pisatelj je, saj je ravno pred vse te hale, ti zidovi nemi. kratkim izšla njegova knjiga Kam? Ovija jih že obraslost, Drugam!, ki jo je 13. marca poleg mar so z nami upokojeni? svojega življenja in dela predstavil v Otvoritveno petdesetletnico Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin. praznovali bi predlani, Življenjska pot ga je z Ljubljanskega ko naj bili bi na proslavi zbrani. barja, kjer je preživljal mladost, pri- IGRALEC BRANE GRUBAR je jadralec s srcem in dušo. To svojo strast je združil še s pisate- peljala do gledališča, kjer so mu naj- ljevanjem in pred kratkim v tolminski knjižnici predstavil svojo knjigo Kam? Drugam! Pa čakamo v špalirju, v dolgi vrsti ljubše vloge ljudi z obrobja. Zase po celi Baški grapi – do Tolmina. namreč pravi, da ni človek blišča in tudi o vlogi molčečega dedka v filmu živimo, tista, ki določa stvari. Vsega, Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča. Nekateri za nagrado bili so že se raje posveča vlogam, s katerimi kar je treba vedeti o morju, se je na- učil iz pogovorov z domačini v Dal- odbrani, gre čez povprečje. Med najljubšimi Vloga jadralca po širnem morju, kjer so tako Emerik iz Zupanovega Veli- je, kot sam pravi, prav tako veliko maciji, pove z rahlim pridihom razo- saj bela žena s koso vztrajno hodi kega briljantnega valčka, Popri- umetniškega, pa je posebna ljube- čaranja, saj pogreša čase, ko je lah- že za nami! ščin iz Gogoljevih Zapiskov blazne- zen. Največkrat ga boste srečali na ko z gostinci govoril o morju, ribolo- Marjuča Volf ža in Aston iz Pinterjevega Hišnika. Egejskem ali pa Jonskem morju – vu, gojenju oljk ... “Danes je vse ta- Z velikim navdušenjem pripoveduje prepričanega, da je narava, s katero ko profesionalno, nihče več nima

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 39 )

dovinski del O Trinku in Čedermacih, pič skuša s po- ščenka s posnetki pesmic v Naš svet z literarnimi prispevki, po- učnimi pesmimi izvedbi Otroškega pevskega glavje Naš skupni kulturni prostor s majhnim otro- zbora OŠ Dobrovo, Otroškega strokovnimi etnološkimi, jezikovnimi kom glasbene pevskega zbora Podružnične in zgodovinskimi prispevki, rubriko zakonitosti ra- šole Antona Majnika Volče in V spomin, ki je posvečena prijatelju in zložiti tako, da Dekliškega pevskega zbora pokrovitelju Benečije Vladu Uršiču, jih uspešno Župnije Volče. v zaključku je še strokovno in natanč- osvojijo in znajo NASLOV: S pe- no urejena Slovenska bibliografija kasneje upora- smijo do zna- videnske pokrajine – leto 2006. bljati tudi pri drugih nalogah. nja (zbirka Likovni vložek je pod naslovom S V svoji dolgole- didakti~nih pe- strani Matajurja prispeval fotograf Ma- tni pedagoški smi) in S pe- rio Magajna. Ob prebiranju Koledar- praksi je spo- smijo do zna- ja 2008 bi monsinjor Ivan Trinko tudi znala, da več dejavnikov vpli- nja (klavirska letos gotovo dejal: “Zadovoljen sam, va na to, da si otroci pesmice spremljava). da je dobila Benečija usaj an slovenski hitro zapomnijo in jih vzljubi- AVTORJA: Her- krščanski koledar, da bodo /.../ ve- jo. Pesmi tako sestavljajo spev- mina Jakopi~ (zbirka mere za dopolnitev pouka v obeh deli, da še sije sonce nad Benečijo.” ne in ritmične melodije ter didakti~nih pe- jezikih na celotni prvi stopnji šolanja, didaktična besedila, ki razla- NASLOV: Trinkov koledar 2008. smi) in Bojan kar je po mnenju strokovnjakov mi- gajo glasbene pojme. Zbirka nimalni prag za utrditev dvojezično- UREDILE: Lucia Trusgnach, Iole Glavina (klavir- Namor, @iva Gruden. IZDALO in obsega trideset didaktičnih pe- sti pri najmlajših.” ska spremljava). ZALO@BA: ZALO@ILO: Kulturno dru{tvo Ivan smi za rabo tako v glasbeni šoli kot O spremembah po padcu meje piše samozalo`ba. KRAJ IN LETO IZDA- Trinko – ^edad. KRAJ IN LETO IZ- pri glasbenem pouku v osnovnih šo- tudi Rudi Pavšič, ki naniza najpo- JE: Kanal, 2007. ILUSTRIRAL: Jer- DAJE: ^edad, 2008. JEZIK: sloven- lah. Zajema učno snov od glasbene nej Skrt. FORMAT: 21 x 30 cm. membnejše dogodke v Benečiji v letu ski. FORMAT: 15 x 21 cm. [T. pripravnice do četrtega razreda nauka [T. STRANI: 43 (zbirka didakti~nih 2007. Tudi letošnji koledar v rubriki STRANI: 238. o glasbi. Skladatelj in klavirski peda- pesmi) in 28 (klavirska spremlja- Iz zgodovine vsebuje nekaj izsekov iz gog Bojan Glavina je v drugem zvez- va). Naklada: 1000 izvodov zbirka starejših izdaj, sicer pa je knjiga pre- ku pripravil tudi klavirske spremljave, didakti~nih pesmi in 200 izvodov gledno urejena še v poglavja Meja - S pesmijo do znanja otrokom privlačne ilustracije pa je klavirska spremljava. konfin prav tako z odmevom na širitev Avtorica zbirke didaktičnih pesmi prispeval mlad akademski slikar Jer- schengenskega prostora, literarno-zgo- S pesmijo do znanja Hermina Jako- nej Skrt. Zbirkama je dodana zgo- Knjižno polico napolnila: Špela Mrak

Utrinki ali pa noče imeti časa za pogo- Jesenice, izdelali smo copatke in vor,” doda. se igrali z njimi. Poleg tega smo iz- V knjigi se je povsem posvetil zgod- delali tudi svojo muco Copatarico in bam o različnih dogodivščinah s njeno hišo, malo vas, gozd in nami- plovb po morju, izvemo pa tudi, za- zno igrico Otroci iščejo mucin kaj rad jadra. Odgovor ni enostaven dom. Z igro o muci Copatarici smo ... Zaradi posebnega načina gibanja se tudi mi zelo uspešno predstavili in premikanja, ki je vsakemu od nas učencem prvega in drugega razreda najbližji, najbolj po meri telesa in du- ter našim staršem. še. “Vem, da je vse to le en del od- Pika nad i našega prijateljevanja z govora, da tiči bistveni del odgo- muco Copatarico pa je bila razstava vora v izkušnji, v doživetju jadranja naših izdelkov in utrinkov v Knjižnici in da je odgovor na vprašanje, za- Cirila Kosmača Tolmin, ki je bila kaj rad jadram, onkraj tistega, kar na ogled od 11. do 22. februarja. je mogoče opisati z besedami. Razstavo smo si 15. februarja, ko Kot toliko stvari, ki jih doživljamo. smo se odpravili na izlet v Tolmin, In tudi zato rad jadram,” še skuša ogledali tudi sami. Najprej smo si svojo strast pojasniti Brane Grubar. ogledali našo razstavo, sledil je vo- Besedilo in foto: Gregor Maver OBISK TOLMINSKE KNJIŽNICE so otroci iz skupine Muce sklenili s pravljično uro. den ogled knjižnice, za zaključek pa nam je knjižničarka Mira Rutar pri- vzgojiteljica Laura Brovč in njena najbolj pa nas je prevzela muca Co- pravila pravljično uro in nam pred- PODBR[KE MUCE V pomočnica Vida Drole. patarica in nas tudi navdihnila za iz- stavila zgodbico Hiška za vse. Vse TOLMINSKI KNJI@NICI V vrtcu počnemo veliko zanimivih delavo številnih izdelkov. skupaj je bilo za nas precej zanimivo Podbrdo – Vrtec pri Osnovni šoli stvari – pojemo, plešemo in ustvar- Muco Copatarico smo namreč že v in poučno, zato smo zaposlenim v Simona Kosa Podbrdo letos obi- jamo, predvsem pa se igramo. Tako novembru dodobra spoznali. Sezna- tolminski knjižnici za izkazano gosto- skuje devetnajst nadobudnežev, sta- smo v letošnjem šolskem letu obrav- nili smo se z zgodbico, si na video- ljubje zelo hvaležni. rih od tri do šest let. Nadeli smo si navali že precej zanimivih tem, ki kaseti ogledali gledališko različico v Besedilo in foto: Laura Brovč, ime Muce, nad nami pa bedita smo jim posvetili kar nekaj časa, izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Vrtec pri OŠ Simona Kosa Podbrdo

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Zlati bogatin Utrinki ( 40 )

Kako je nastalo TOLMINSKI DIJAKI POJEJO le ob sobotah in nedeljah, so ho- @E OD NEKDAJ dile celo pevke iz Postojne, Nove Gorice in Višnje Gore,” pojasnujeje okno v Prestrelje- – S prispevkom o 10. oble- Tolmin Vera Clemente, danes tudi Kojić. niku tnici delovanja Mešanega mladin- Tako imenovane oktetarice so bile skega pevskega zbora (PZ) Gim- na tem območju precej poznane, Enkrat je gospod Bog kaznoval nazije Tolmin, ki smo ga v prejšnji saj so posnele tudi kar nekaj televi- hudobne ljudi tako, da je poslal ve- številki EPIcentra naslovili Začelo zijskih oddaj. Tolminski ljubitelji zbo- liko vode na zemljo. Vsi ljudje so se se je s šolsko ekskurzijo, smo ne- rovskega petja so imeli nekdanje ok- potopili, samo Noe je plul po vodi s hote nekoliko zmedli nekatere bral- tetarice priložnost znova slišati prav ce. To namreč ne pomeni, da se svojo barko. na koncertu, ki ga je Mešani mladin- pred letom 1998 na tolminski gim- Bog je dež ustavil in voda je zače- ski PZ Gimnazije Tolmin pripravil ob naziji oziroma še prej na tolminskem svojem jubileju. Ob tej priložnosti se la upadati. Pokazali so se vrhovi go- učiteljišču ni pelo – ravno nasprotno. namreč zbrane pod vodstvom Vere ra, med njimi tudi Prestreljenik. Te- Že leta 1959 je profesor na takra- Clemente po dolgih letih spet ubra- daj se je Bog spomnil na Noeta. tnem tolminskem učiteljišču Makso no zapele. Noeta je medtem začelo skrbeti, ker Pirnik dodelil dekliški zbor takrat še Vera Clemente Kojić je tudi po ni vedel, kam naj priveže svojo bar- novi sodelavki, profesorici Veri Cle- upokojitvi ostala zapisana zboro- ko. Bog je videl, da je mož v škrip- mente. Ta je na učiteljišču in kasne- vskemu petju in vodenju številnih POHVALA IZKUŠENE JAZZ VOKALISTE cih. Postavil je kazalec leve roke na je na gimnaziji glasbo poučevala vse pevskih sestavov. Danes pod njenim KRISTINE OBERŽAN, da je Jazz Punt Big do leta 1993, ko se je upokojila. Po- Band odlična zasedba za tako majhen kraj, eno, kazalec desne roke pa na drugo vodstvom delujeta dva zbora, in si- kot je Tolmin, je njegovim članom v ponos. leg tega je na vseh šolah, na katerih stran Prestreljenika. Močno je stisnil cer Mešani PZ upokojencev Tolmin Foto: Teja Hvala je poučevala, vseskozi vodila pevske in Ženska vokalna skupina Breginj. in nastala je luknja skozi Prestrelje- sestave (v Tolminu poleg dekliškega “Nekaj zborov je pa šlo skozi moje dnem dnevu vseh žensk, ki ga pra- nik. zbora in ženskega okteta nekaj časa roke,” se z veseljem spominja. znujemo že od leta 1917, svojim iz- Noe je bil ves srečen. Vzel je vrv, tudi moški oktet). V teh se je po nje- Špela Kranjc brankam namesto vrtnice ali bonbo- jo pretaknil skozi luknjo in privezal nih besedah prekalilo veliko dobrih niere poklonili vstopnico za koncert. barko. Zdaj se je lahko izkrcal iz bar- zborovodkinj. PZ je deloval brez pre- Potem ko so lani v goste povabili DAN @ENA OB ZVOKIH ke, saj je bil prepričan, da mu barke kinitev, večkrat je nastopil na repu- Aniko Horvat, je letos zvok sakso- GLASBE ne bo odneslo. bliškem tekmovanju v Zagorju ob fonov, pozavn, trobent, kitar, klavirja Savi, leta 1970 pa ga je komisija ce- Tolmin – Večer pred dnevom žena in bobnov s svojim glasom popestri- Zbral in zapisal: Janez Dolenc lo predlagala za zvezno tekmovanje (Srpenica, 1971) so člani glasbene zasedbe Jazz Punt la pevka Kristina Oberžan. Gre za v Celju, katerega pa se pevkam žal Big Band z dirigentom Matijem Mla- mlado, a izkušeno jazz vokalistko, ki Vir: DOLENC, Janez. (1992). Zlati Bogatin. ni uspelo udeležiti. ČZP Kmečki glas. V Ljubljani: ČZP Kmečki karjem olajšali delo vsem moškim se je glasbeno izobraževala na ame- glas. “Na vaje ženskega okteta, ki so bi- in fantom. Ti so lahko ob mednaro- riški glasbeni akademiji Berklee

Utrinki

PUNTARJEM TRETJA gi strani pa se je Puntarjem odpiralo POKALNA ZVEZDICA veliko prostora, zato so s hitrimi pro- tinapadi nenehno ogrožali goriškega – Igralcem Puntar Nova Gorica vratarja. V 32. minuti je Mohoriča re- Casino Safirja je v velikem finalu šila desna vratnica. Goriški trener je zaključnega turnirja pokala NZS Mu- sedem minut pred koncem tekme nich X, ki je potekal 8. do 9. marca, stavil na vse ali nič in v polje name- na krilih fantastičnih navijačev uspe- sto vratarja poslal petega igralca. lo premagati favorizirano Gorico in Goričani so pletli mrežo okoli tolmin- ubraniti lanskoletno pokalno lovori- ske obrambne linije, a pri tem niso ko. V prvem delu sta obe ekipi igrali uspeli najti prave rešitve. Obramba sila previdno, kar je botrovalo neod- Upornikov je bila granitna in ni dopu- ločenemu izidu brez zadetkov. Drugi ščala odprtih strelov. Minuto pred iz- del je ponudil zadetke in infarktno tekom igralnega časa je Kristjan končnico. V zadnjih sekundah so Čujec žogo nesrečno preusmeril v tolminski Uporniki uspešno zaustavi- lastno mrežo in tekma se je znova li nalete novogoriških Vrtnic in pov- MOŠTVO PUNTAR CASINO SAFIRJA je po sezonah 2003/04 in 2006/07 še tretjič osvojila odprla. Puntarju bi mirno končnico sem zasluženo osvojili svoj tretji po- pokalni naslov. Za Boštjana Uršiča je ta naslov že peti zapored, saj je dva osvojil v dresu ko- lahko zagotovil Gaj Rosič, a je nje- kalni naslov. bariškega Oplasta. gov strel končal v levi vratnici. Gori- Uvodne minute prvega polčasa so in tri zadetke. Že v drugi minuti na- skega prostora in žogi preprečil pot čanom je ostalo še deset sekund, minile brez izrazitih priložnosti. Gori- daljevanja je po podaji Benjamina v mrežo. Kljub temu si je prislužil sledil je strel z razdalje, a je Mohorič čani so imeli žogo dlje v posesti, a Melinka iz kota v kazenski prostor zgolj opomin rumene barve. Deset žogo brez večjih težav ujel in slavje s je bila njihova igra brez konkretnih Rajko Uršič žogo zabil pod levi preč- minut pred iztekom igralnega časa Tminskimi grafi se je lahko začelo. idej in zaključkov. Obe ekipi sta po- nik nemočnega domačega vratarja so igralci in navijači Gorice doživeli Zmagovalno ekipo Puntar Casino skušali predvsem s streli z razdalje. Alana Pertovta. Zadetku sta sledila nov šok. Melink je na svoji polovici Safirja so sestavljali Aljoša Mohorič, Vložek je bil enostavno prevelik, da pritisk in nalet Vrtnic, Uporniki pa so prejel žogo, jo s pravim slalomom Primož Koren, Igor Kragelj, An- se ne bi igralo taktično in previdno. tekmecem zavestno prepustili pobu- popeljal do nasprotnikovega kazen- drej Rutar, Kristjan Čujec, Benja- Kljub temu so si Goričani v prvem do in s fanatično obrambo prežali na skega prostora, tam pa na daljši vra- min Melink, Bojan Kovač, Boštjan polčasu priigrali tri izrazite priložnosti hitre protinapade. V 29. minuti bi go- tnici našel Rajka Uršiča, ki je žogo v Uršič, Gaj Rosič, Jure Lenarčič, za zadetek, ki pa so ostale neizkori- riškega čuvaja mreže sodnika kaj padu potisnil za Pertovtov hrbet. Rajko Uršič, Siniša Brkič, Andraž ščene oziroma plen Puntarjevega lahko predčasno poslala pod prho. Gorici ni preostalo drugega, kot da Gregorčič in Gorazd Vasiljevič. vratarja Aljoše Mohoriča. Po strelu Siniše Brkiča je namreč vse stavi v napad. Sledilo je pravo Seveda tretjega klubskega pokalne- Drugi polčas je ponudil boljšo igro nepravilno posredoval zunaj kazen- obleganje Mohoričevih vrat, na dru- ga naslova (po sezonah 2003/04 in

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Utrinki ( 41 )

College of Music in na Glasbeni med mlajšimi dečki v disciplinah ka- univerzi v Gradcu, kjer je leta 2007 ta in kumite, Jasmina Medved med opravila magisterij iz jazz petja. Prav kadetinjami v disciplini kata, Bo- zato je lahko njena pohvala, da je štjan Ivančič med člani v diciplini “Jazz Punt Big Band odlična za- kumite in ekipa mlajših dečkov KK sedba za tako majhen kraj”, vsem Goryu v sestavi Andrej Valentinčič, 21 članom zasedbe v velik ponos. Kevin Podreka in Fitim Zabeli v di- Koncert so zaključili s skladbo Med sciplini kata ekipno. iskrenimi ljudmi in obiskovalce po- Jernej Čufer, KK Goryu vabili na prihodnje koncerte. Vsi lju- bitelji jazza, funka in swinga boste lahko Jazz Punt Big Bandu znova BOV^ANI NA DP V KROSU prisluhnili 19. aprila v Centru MinK. Velenje – Državno prvenstvo v kro- Nastopili bodo tudi 15. maja na su za leto 2008, ki ga je 15. marca KTŠ-jevi štirinajsti Mladi paradi in gostilo Velenje, je bilo po pripravljal- na glasbenem festivalu Soč’n fest, nem obdobju tudi prvi resnejši preiz- ki ga letos med 25. in 28. junijem kus za člane Tekaškega društva že drugo leto zapored organizira Pi- Bovec. Doseženi rezultati potrjujejo halni orkester Tolmin. dobro zastavljeno delo v tem obdo- Mariša Bizjak JERCA DAKSKOBLER, ANA WOLF IN SAŠA TROJER so se prvič zbrale junija lani, ko so zače- bju in SO velika spodbuda za trenin- le z vajami za dobrodelni koncert. Tako je nastal Trio Jasmin. Foto: arhiv Tria Jasmin ge pred pomembnimi tekmovanji v JASMIN ZA DAN @ENA nastopile na prireditvah v lokalnem Ansambla Prosen, za konec pa smo Podbrdo – Letošnji dan žena smo z okolju, manjkale pa nismo niti zunaj Jasminke nastopile še s šestimi pe- glasbo popestrili pevke iz Tria Ja- meja tolminske občine. smimi. Pri dveh točkah nas je na kla- smin in Ansambel Prosen, ki so Koncert ob letošnjem 8. marcu je virju spremljala Ingrid Drole, eno nastopili na spomladansko okraše- bil naš prvi samostojni koncert, na pa smo zapele ob spremljavi Kleme- nem zgornjem hodniku podbrške njem pa se nam je pridružil mlad na Dakskoblerja na kitari. osnovne šole. družinski ansambel iz Žažarja pri Zaključek koncerta je bil tak, kot se Jerca Dakskobler, Ana Wolf in Vrhniki. V prvem delu koncerta, ki spodobi – dekleta smo dve pesmi Saša Trojer smo se prvič zbrale ju- mu je svoj čar dodala povezovalka zapele še skupaj z ansamblom. Sle- nija lani, in sicer zaradi dobrodelne- Miranda Bratkič, smo Jasminke za- dil je prijeten večer ob dobri glasbi ga koncerta. Navdušile smo se nad pele pet pesmi iz svojega repertoar- in slastni jedači naših mam. petjem v triu in zato pridno začele z ja. Nato so s petjem in igranjem Jerca Dakskobler in Ana Wolf, Trio Ja- vajami. Do danes smo že večkrat zbrano občinstvo navdušili trije člani smin

Utrinki

2006/07) ne bi bilo brez trenerja kata ekipno in kumite (boji). Predsta- stvu skupno osvojili 23 odličij: šest ENEJ KOVAČ IN ROBI ERZETIČ, ekipna dr- Darija Lebana in njegovega po- vili so tudi tekmovalno disciplino en-bu. zlatih, devet srebrnih in osem brona- žavna prvaka med dečki do dvanajst let, v močnika Mateja Kavčiča, svoj de- stih. V skupnem seštevku so tako družbi predsednika Tekaškega društva Bo- Tolminski župan Uroš Brežan, ki je vec Vasje Viteza. Foto: Robert Čopi lež pa sta prispevala trener vratarjev odprl letošnje državno prvenstvo, je svojemu klubu priborili pokal in z Borut Uršič in predstavnik ekipe v svojem govoru izpostavil pozitiven njim naslov drugega najuspešnejše- maju in juniju.V Velenju so bovški te- Milan Bor. doprinos tradicionalnega karateja v ga klub na prvenstvu. Prvo mesto je kači kar štirikrat stopili na zmagoval- osvojil KK Samurai Koper, tretje REZULTATI ZAKLJUČNEGA lokalnem prostoru. Med vidnimi go- ni oder. V ekipni razvrstitvi med žen- sti ne smemo prezreti legende slo- pa je pripadalo KK Samurai Sežana. TURNIRJA V NOVI GORICI skami so Bovčanke osvojile imeni- venskega karateja Ljuba Javorška, Da so mladi karateisti v KK Goryu tno drugo mesto, zmagale so Ve- Polfinale – Puntar Casino Safir : ki je bil med letoma 1976 in 1986 zagnani in ambiciozni, dokazuje pet lenjčanke, tretje pa so bile atletinje Tomaž Aba Mark 69 – 2 : 1 stalni član jugoslovanske reprezen- osvojenih naslovov državnih prva- iz Žalca. V moški konkurenci so sla- Strelca za Puntar: Melink, Rosič tance v borbah ter tudi večkratni kov. Te so si z odličnimi nastopi pri- vili atleti celjskega Kladivarja, Bovča- Gorica : Dobovec – 6:1 evropski in svetovni prvak. služili Luka Cimprič med malčki v ni pa so se uvrstili na visoko peto Rezultati finala – Gorica : Puntar Tekmovalci KK Goryu so na prven- disciplini kata, Andrej Valentinčič mesto. Casino Safir – 1 : 2 Med pionirkami do dvanajst let je dr- Strelec za Puntar: Rajko Uršič žavna prvakinja postala Neja Ma- Besedilo in foto: Julijan Drago vrič, petnajsta pa je ciljno črto preč- kala Živa Kavs. V ekipni razvrstitvi sta osvojili drugo mesto. V konku- KARATEISTI KK GORYU renci pionirjev do dvanajst let si je ODLI^NI NA DR@AVNEM bronasto odličje na 1.000 metrov PRVENSTVU pritekel Enej Kovač, na peto mesto Tolmin – Slovenska zveza tradici- pa se je uvrstil Robi Erzetič. V sku- onalnega karateja (SZTK) je v so- pni razvrstitvi sta prepričljivo osvojila delovanju s posoškim Karate klu- prvo mesto. bom (KK) Goryu 16. marca izpelja- Tretjo posamično kolajno je Teka- la peto državno prvenstvo v tradicio- škemu društvu Bovec pritekla Adri- nalnem karateju. Na tekmovanju je v jana Stres, ki si je med pionirkami sedmih starostnih kategorijah sode- do štirinajst let priborila srebro. Dali- lovalo 130 tekmovalcev iz vse Slove- ja Kovač je pritekla v cilj kot 17., nije. Skupno so opravili 268 tekmo- PODMLADEK KARATE KLUBA GORYU s trenerjema Gorazdom Perdihom in Jernejem Ču- ekipno pa sta bovški atletinji osvojili valnih nastopov v disciplinah kata, from se je na zadnjem državnem prvenstvu odlično odrezal. Foto: Patricija Rejec drugo mesto. V konkurenci pionirjev

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Utrinki ( 42 )

V TOLMINSKEM [AHU SE s petimi točkami zmagal Albin Oble- DOGAJA ... ščak, na drugo mesto se je s štirimi točkami uvrstil Jakob Uršič, Simo- Tolmin – Na državnem šahovskem na Uršič na tretjem in Silvo Win- prvenstvu mladih v kategorijah za kler na četrtem mestu sta zbrala dečke in dekleta do osem, deset, 3,5 točke, za njimi pa so se s tremi dvanajst, štirinajst, šestnajst in osvojenimi točkami razvrstili Gregor osemnajst let, ki je od 24. februarja Podgornik, Erik Hojan in Franc do 1. marca potekalo v Postojni, so Gruden. Najbolj uspešen osnovno- v kategoriji dečkov do osem let na- šolec je bil Tadej Rutar, ki je turnir stopili tudi trije člani Šahovskega končal na dvanajstem mestu. Nasle- društva (ŠD) Hidria AET Tolmin – dnji, četrti mesečni turnir bo predvi- Jan Vasiljevič, Uroš Šturm in Ja- doma prvo soboto v aprilu. kob Mrak. Jožef Uršič, predsednik ŠD Hidria AET To tekmovanje je bilo zanje prvo ta- Tolmin kega ranga. Opazili so lahko, da imajo najboljši za seboj močno pod- poro osebnih trenerjev in računalni- [AHISTI O[ TOLMIN DESETI kov, s pomočjo katerih sproti analizi- V DRŽAVI rajo odigrane partije in se pripravlja- Maribor – Osnovna šola (OŠ) jo na nove dvoboje. V močni konku- Franceta Bevka Tolmin je imela renci 22 šahistov so se mladi člani svoje predstavnike na državnem eki- ŠD Hidria AET Tolmin zelo dobro pnem prvenstvu šahistov do petnajst borili. Jan Vasiljevič je bil z osvojeni- let, ki je potekalo 15. in 16. marca. mi štirimi točkami dvanajsti, Uroš Tolminci so se med sedemnajstimi Šturm se je uvrstil na sedemnajsto ekipami uvrstili na deseto mesto. in Jakob Mrak na dvajseto mesto, Ekipo tolminske OŠ so sestavljali oba pa sta zbrala tri točke. Jan Vasi- Domen Gaberšček, Matic Novak, ljevič se je udeležil tudi pospešene- Tadej Rutar in Borut Grkovič. Pra- ga državnega prvenstva in med 30 vico do nastopa na državnem prven- udeleženci zasedel odlično peto stvu imajo najboljše ekipe v posa- mesto. meznih regijah, tako da so se tol- ŠD Hidria AET je 1. marca pripravilo minski šahisti v Maribor podali kot četrti mesečni turnir za sezono regijski prvaki. Zmagali so šahisti 2007/08, ki se ga je udeležilo šest- OŠ Ig. najst šahistk in šahistov. Na njem je Jožef Uršič, mentor, OŠ Tolmin

Utrinki do štirinajst let je Tevž Štrukelj trdo sko igrišče, kasnejša dograditev no- delo v pripravljalnem obdobju kronal ve šole s telovadnico pa je tudi pozi- z dobrim sedmim mestom. mi omogočala treninge. Takratna Hani Mlekuž Kamarić je v teku na košarkarska ekipa TIK Kobarid je 3.000 metrov v kategoriji pionirk do tekmovala v drugi slovenski ligi za- šestnajst let osvojila četrto mesto, hod, medtem ko so nekateri košar- Tanja Komac pa je bila v isti disci- karji svojo kariero nadaljevali tudi v plini enajsta. V ekipni razvrstitvi sta drugih klubih. mladi atletinji zasedli drugo mesto. Konec 60. let se je na kobariško V konkurenci mlajših mladink je Ne- nižjo gimnazijo zaradi možnosti nem- ja Čopi v teku na 4.000 metrov škega jezika kot tujega jezika vpisalo prečkala ciljno črto kot deveta, Pe- več dijakov iz Deskel, ki so bivali v ter Vitez pa je osvojil petnajsto me- dijaškem domu. Sošolci smo jim re- sto med starejšimi mladinci na šest- kli Anhovci, kakor jim pravimo še da- kilometrski razdalji. nes. Njihova generacija je iz Kobari- Vasja Vitez, predsednik Tekaškega dru- da odnesla tudi košarkarsko znanje štva Bovec in ga nato vpeljala v svojem kraju. Sošolec Ljubo Pintar je postavil pr- PO 30 LETIH so se nekdanji sošolci kobariške nižje gimnazije in soigralci pod košarkarskimi vi koš in manjše igrišče v Desklah, obroči znova srečali. Tokrat so bili močnejši kobariški veterani, a gostitelji iz Deskel jih že NEKDANJI SO[OLCI ZNOVA kar je bilo zametek kasnejšega Ko- izzivajo za ponovno srečanje. POD KO[I šarkarskega kluba (KK) Salonit. tih znova srečali, in sicer v prekrasni močni podpori domačih navijačev Deskle – Košarka je bila na Kobari- Kasneje se sta se tej ekipi pridružila novi športni dvorani v Desklah. Za pa je kobariška ekipa zmagala z 32 škem konec 60. in v začetku 70. let še Kobaridca Danilo Kutin in Edi veteransko ekipo Salonita so igrali proti 24. Igro si je ogledal tudi nek- minulega stoletja zelo cenjen šport, Sivec. Dušan Mencin, Emil Blažič, Dani- danji zelo uspešen trener Salonita igralci pa so bili zelo močni. Celo S športom se je nato ukvarjal vsak lo Kutin, Giorgio Jakopič, Dragan Vojko Grosar. Gostitelji so zaključili generacijo košarkarjev je vzgojil po- po svojih zmožnostih, a prijateljske Marinič, Drago Čefarin in Ljubo z mislijo, da rezultat kliče po takoj- kojni učitelj športne vzgoje Bogdan vezi med nekdanjimi sošolci iz Ko- Pintar, barve Kobarida pa smo za- šnjem ponovnem srečanju. V prijetni Strgar, ki je košarko vpeljal v šolski barida in Deskel so se ohranile vse stopali Edi Sivec, Jordan Rot, La- družbi se je srečanje nadaljevalo v program in tudi kot popoldansko de- do današnjih dni. Februarja letos do Likar, Peter Mašera, Darko obujanju spominov na skupne šol- javnost. Z veliko truda in prostovolj- smo se ti športniki – nekdaj soigral- Gregorčič in Ivan Gorenšček. ske dni in športna srečanja. nega dela je bilo zgrajeno košarkar- ci, danes veterani – po skoraj 30 le- Tekma je bila zelo borbena, kljub Besedilo in foto: Darko Gregorčič

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 Koledar prireditev ( 43 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 27. 3.–18. 4. TOLMIN; Knjižnica Cirila Kosmača Odprtje razstave ilustratorke Daše Simčič – gostja večera Knjižnica Cirila Kosmača: Svetlana Makarovič 05/38-11-526 5. 4. (20.00) KOBARID; Kulturni dom Komedija Branislava Nušiča “Dr.” – v okviru gledališke pomladi v Občina Kobarid: 05/38-99-220 občini Kobarid 11. 4. BOVEC; Kulturni dom Tudi v Bovcu z IN frizuro – dobrodelna kulturnozabavna prireditev Tatjana Komac: 031-203-268 12. 4. ŠENTVIŠKA PLANOTA Čistilna akcija TD Šentviška planota, Milena Pirih: 041-214-932 12. 4. ISTRA Tolmin–Žbevnica PD Tolmin: 05/38-83-211 17. 4. –15. 5. TOLMIN; Kinogledališče Pregledna razstava Društva slikarjev amaterjev Tolmin DSAT, Gregor Maver: 031-323-882 (18.00) 19. 4. (10.00) TOLMIN 7. tek Sotočja – Tek za pokale Primorskih novic AD Posočje, Matej Gaberšček: 041-406-806 19. 4. (dopoldan) BOVEC; zbor pred Kulturnim domom Čistilna akcija – naravovarstvena prireditev Nataša Bartol: 040-348-160 19. 4. (19.00) BOVEC; gasilski dom Zdravilne rastline – predava Janko Rode (vstop prost) Nataša Bartol: 040-348-160 25. 4. (18.00) TRENTA; Dom Trenta Eno rožco ljubim – slikarska razstava. Vlada Ravnika in strokovno Dom Trenta: 05/38-89-330 predavanje dr. Igorja Dakskoblerja z naslovom Od Črne prsti do Trente 25. 4. (19.00) KOBARID; OŠ Simona Gregorčiča Nastop učencev glasbene šole GŠ Tolmin, Tatjana Cimprič: 041-760-638 26. 4. PEČINE Žegen motorjev in motoristov Motoristi s Šentviške planote 26. 4. GOLOBAR Spominski pohod na planino Golobar – odhodi iz vseh treh občin PD Bovec, Igor Zlodej: 041-781-257 PD Kobarid, Zdravko Likar: 041-743-355 PD Tolmin: 05/38-83-211 26. 4. (20.00) KOBARID; Kulturni dom 39. revija Primorska poje 2008 – tradicionalna pevska prireditev JSKD: 05/38-01-170 26. 4. BOVEC; Kulturni dom Samostojna razstava slikarja amaterja Ivana Jelinčiča Martin Berginc: 05/38-86-214 27. 4. (10.00) BOVEC; letališče 7. bovški tek – tek za pokal Primorskih novic Vasja Vitez: 051-253-471 27. 4. (17.00) TRENTA; Dom Trenta 39. revija Primorska poje 2008 – zaključni koncert (vstop prost) Dom Trenta: 05/38-89-330 29. 4. BOVEC; letališče Test hoje na 2 km – prikaz nordijske hoje Mira Šturm: 041-518-337 (15.00–18.00) Danijel Karba: 041-566-699 30. 4. BOVŠKO Kresovanje na Bovškem – Log pod Mangartom, Bovec, Srpenica, Log pod Mangrtom, kamp Soča Peter Mlekuž: 041-748-585 Srpenica, Sašo Braz: 040-258-119 Bovec, TIC Bovec: 05/38-96-444 Kamp Soča, Erika Kavčič: 041-392-006 30. 4. KUK Kresovanje Tadeja Bičič: 051-302-616 30. 4 PRAPETNO BRDO Kresovanje ŠD Šentviška Gora, Gregor Lapanja: 031-226-085 1. 5. KRN Pohod na Krn – vodi Darij Kapitan PD Kobarid, Zdravko Likar: 041-743-355 9. 5.–10. 5. ŠENTVIŠKA GORA Turnir trojk ŠD Šentviška Gora, Gregor Lapanja: 031-226-085 10. 5. TOLMIN; Mestni trg EKOpraznik Društvo ekoloških kmetov Severne Primorske, Marija Bončina: 031- 548-383 in PRC, Peter Domevšček: 05/38-41-500 10. 5. (20.00) TOLMIN; Kinogledališče Naši ta stari prav’jo tako – celovečerni koncert FS Razor s Miran Klinkon: 031-688-954 predstavitvijo novih noš. Gostujeta FS Moščanci iz Prekmurja in ansambel Suha špaga iz Škofje Loke. 11. 5. PETROVO BRDO Volfov pohod – in sv.maša pri obeležju na Petrovem Brdu Rudi Zgaga: 041-209-966, Cveto Zgaga: 041-259-139, Aleš Bizalj: 031-571-052 11. 5. ŠENTVIŠKA PLANOTA; Lovski dom Tekmovanje v streljanju z zračno puško LD Planota, Karlo Laharnar: 041-508-112 15. 5. –17. 5. TOLMIN Mlada parada KTŠ: 051-306-406 Informacije za Koledar prireditev lahko posredujete: za ob~ino Tolmin na LTO Soto~je: 05/38-00-480, e-po{ta: [email protected], za ob~ino Kobarid Nadi Pajntar: 05/38-99- 220, e-po{ta: [email protected] in za ob~ino Bovec na PRC: 05/38-41-500.

POSTANITE NARO^NIK e-EPIcentra IZID NASLEDNJE [TEVILKE EPIcentra V uredništvu vabimo vse, ki želite postati naročniki e-EPIcentra, da nam Bralke in bralce obveščamo, da bo naslednja, peta letošnja številka na [email protected] sporočite svoj e-naslov, na katerega vam bo- EPIcentra predvidoma izšla 23. maja. Vsi, ki boste v našem glasilu mo pošiljali povezavo na naše spletno glasilo. želeli objaviti kak prispevek, nam ga najkasneje do 5. maja pošljite na Uredništvo elektronski naslov [email protected]. Uredništvo

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008 ( 44 )

EPIcenter, letnik IX, {t. 4, 2008