Primerjalna Analiza Vsebine Časnikov Večer in Slovenske Novice

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Sonja Pirc

PRIMERJALNA ANALIZA VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE

Diplomsko delo

Maribor, september 2017

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Sonja Pirc

PRIMERJALNA ANALIZA VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE

Diplomsko delo

Maribor, september 2017

PRIMERJALNA ANALIZA VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE Diplomsko delo

Študentka: Sonja Pirc Študijski program: Univerzitetni študijski program Medijske komunikacije Smer: Vizualna komunikacija Mentorica: izr. prof. dr. Suzana Žilič Fišer Somentorica: asist. dr. Ines Kožuh Lektorica: Jasna Šeneker, učiteljica SJK in RJ

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Suzani Žilič Fišer ter somentorici dr. Ines Kožuh za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako bi se zahvalila vsem, ki so mi Na kakršenkoli način pomagali pri izdelavi diplomskega dela Še posebej pa bi se rada zahvalila staršem in fantu za vso podporo in spodbudo tekom študija in pri pisanju tega diplomskega dela.

iii

Primerjalna analiza vsebine časnikov Večer in Slovenske novice

Ključne besede: množični mediji, novinarstvo, časopis, Večer, Slovenske novice

UDK: 366.636:659.3(043.2)

Povzetek

Množični mediji so v današnji informacijsko poplavljeni družbi s svojim delom postali ključni del našega življenja. Eden izmed množičnih medijev, ki bralca vsakodnevno obvešča o pomembnih dogodkih pri nas in po svetu, je časopis, ki je glavna tema našega diplomskega dela. Namen našega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako časnika Večer in Slovenske novice opravljata naloge množičnega medija in kakšno vsebino predstavljata bralcu ter na kakšen način je le-ta predstavljena. Končni cilj diplomskega dela je namreč bralcu prikazati vsebinsko strukturo časopisa, ki ga bere, saj lahko le z razumevanjem same strukture postane medijsko pismen in aktiven član demokratičnega sistema. V raziskovalnem delu smo uporabili metodo analize vsebine. Na podlagi analize smo ugotovili, da je zastopanost novinarskih zvrsti in vrst dobra ter raznolika. Ugotovili smo tudi, da največji delež vsebine predstavljajo novinarski prispevki s športno tematiko. Na podlagi analize pa smo prišli tudi do ugotovitve, da velikokrat prihaja do kršitve 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, predvsem s strani časnika Slovenske novice.

A comparative content analysis of newspapers Večer and Slovenske novice

Key words: mass media, journalism, newspaper, Večer, Slovenske novice

UDK: 366.636:659.3(043.2)

Abstract

In today's information-flooded society, mass media have become an essential part of our lives with their work. One of the mass media, that daily informs readers about important events here and around the world, is the newspaper which is the main topic of our thesis. The purpose of our thesis is to determine how newspapers Večer and Slovenske novice perform their tasks as mass media, what kind of content they provide for the reader and how is that content presented. The final goal of our thesis is to show the reader the structure of the newspaper that he reads, since only by understanding the structure of the newspaper will he become literate and an active member of the democratic system. In our thesis we used content analysis as our research method. Based on the analysis, we found that the representation of journalistic genres and classes is good and diverse. We also found that the biggestt part of the content is represented by sports related journalistic articles. Based on the analysis, we also came to the conclusion that there are plenty of cases where the newspapers violate Article 10 of the Slovenian journalistic code (Kodeks novinarjev Slovenije). Mostly we found those violations when analyzing newspaper Slovenske novice.

KAZALO

1. UVOD ...... 1

2. SORODNA DELA ...... 5

3. MNOŽIČNI MEDIJI ...... 8

3.1 RAZVOJ MNOŽIČNIH MEDIJEV ...... 9

3.2 FUNKCIJE MNOŽIČNIH MEDIJEV ...... 12

3.3 VPLIV MNOŽIČNIH MEDIJEV ...... 13

4 ČASOPIS KOT MNOŽIČNI MEDIJ NA SLOVENSKEM ...... 17

4.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ ČASOPISA NA SLOVENSKEM ...... 17

4.2 VEČER ...... 21

4.3 SLOVENSKE NOVICE ...... 22

5 NOVINARSTVO IN OBLIKE NOVINARSKEGA SPOROČANJA ...... 23

5.1 OPREDELITEV NOVINARSTVA ...... 23

5.2 NOVINARSKA ZVRST IN NOVINARSKA VRSTA ...... 23

5.2.1 Vestičarska novinarska vrsta ...... 24

5.2.2 Poročevalska novinarska vrsta ...... 26

5.2.3 Pogovorna novinarska vrsta ...... 28

5.2.4 Komentatorska novinarska vrsta ...... 29

5.2.5 Člankarska novinarska vrsta ...... 30

5.2.6 Reportažna in portretna novinarska vrsta ...... 30

6 NOVINARSKA ETIKA ...... 32

6.1 NOVINARSKO ČASTNO RAZSODIŠČE ...... 33

6.2 KODEKS NOVINARJEV SLOVENIJE ...... 34

7 ANALIZA VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE ...... 36

7.1 OPIS METODOLOGIJE ...... 37

7.2 REZULTATI ANALIZE VSEBINE ČASNIKA VEČER ...... 38

7.3 REZULTATI ANALIZE VSEBINE ČASNIKA SLOVENSKE NOVICE ...... 55

7.4 TEDENSKI REZULTATI ANALIZE VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE ...... 71 vi

8 PRIMERJAVA REZULTATOV ANALIZE VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE ...... 77

SKLEP ...... 82

VIRI IN LITERATURA ...... 85

vii

KAZALO GRAFIKONOV

GRAFIKON 7.1 ...... 39 GRAFIKON 7.2 ...... 40 GRAFIKON 7.3 ...... 41 GRAFIKON 7.4 ...... 42 GRAFIKON 7.5 ...... 42 GRAFIKON 7.6 ...... 43 GRAFIKON 7.7 ...... 44 GRAFIKON 7.8 ...... 44 GRAFIKON 7.9 ...... 45 GRAFIKON 7.10 ...... 46 GRAFIKON 7.11 ...... 47 GRAFIKON 7.12 ...... 47 GRAFIKON 7.13 ...... 49 GRAFIKON 7.14 ...... 49 GRAFIKON 7.15 ...... 50 GRAFIKON 7.16 ...... 51 GRAFIKON 7.17 ...... 51 GRAFIKON 7.18 ...... 52 GRAFIKON 7.19 ...... 53 GRAFIKON 7.20 ...... 54 GRAFIKON 7.21 ...... 54 GRAFIKON 7.22 ...... 56 GRAFIKON 7.23 ...... 56 GRAFIKON 7.24 ...... 57 GRAFIKON 7.25 ...... 58 GRAFIKON 7.26 ...... 59 GRAFIKON 7.27 ...... 59 GRAFIKON 7.28 ...... 60 GRAFIKON 7.29 ...... 61 GRAFIKON 7.30 ...... 62 GRAFIKON 7.31 ...... 63 GRAFIKON 7.32 ...... 63 GRAFIKON 7.33 ...... 64 GRAFIKON 7.34 ...... 65 GRAFIKON 7.35 ...... 66 viii

GRAFIKON 7.36 ...... 66 GRAFIKON 7.37 ...... 67 GRAFIKON 7.38 ...... 68 GRAFIKON 7.39 ...... 68 GRAFIKON 7.41 ...... 70 GRAFIKON 7.42 ...... 70 GRAFIKON 7.43 ...... 72 GRAFIKON 7.44 ...... 73 GRAFIKON 7.45 ...... 73 GRAFIKON 7.46 ...... 75 GRAFIKON 7.47 ...... 75 GRAFIKON 7.48 ...... 76 GRAFIKON 8.1 ...... 79 GRAFIKON 8.2 ...... 80 GRAFIKON 8.3 ...... 81

1. UVOD

Množični mediji in ustvarjalci medijskih vsebin so zaradi prevelike količine informacij postali ključni del našega vsakdanjega življenja. S svojim izborom in interpretacijo informacij vplivajo na naš globalni, družbeni, politični pa tudi vsakdanji pogled na svet (Košir 2003). Njihova naloga oz. poslanstvo je, da zbirajo, selekcionirajo, oblikujejo ter posredujejo informacije ter mnenja javnosti oz. nam, državljanom. Svoje delo oz. poslanstvo bi morali opravljati zaradi interesov ljudi ter njihovih državljanskih in človekovih pravic in ne zaradi političnih ali ekonomskih razlogov (Košir, 2003). To pomeni, da nam namesto govoric in ugibanj posredujejo preverjene informacije; da se, če je to v interesu državljanov, uprejo vladnemu nadzoru in nas obvestijo o informacijah, ki so pomembne za opravljanje naših državljanskih nalog; da zagotovijo glas tistim, ki v javnosti običajno niso slišani; da skrbijo, da se doseže pravica v primerih, ko temu ni tako; da držijo ogledalo družbi ter jo opozarjajo na napake in pohvale in nazadnje, da spodbujajo svobodno izmenjavanje idej, mišljenj, prepričanj ter nazorov (Poler in Erjavec, 2011). Žal v današnjem času prihaja do vse večjega pojava hibridizacije vsebin. Novinarski prispevki se čedalje bolj zlivajo z zabavo in oglaševanjem. Takšni prispevki oz. vsebine skušajo preusmeriti bralčevo pozornost od tega, kar potrebuje, na to, kar si (čeprav tega še ne ve) želi. Poleg hibridizacije pa je razcvet doživela tudi tabloidizacija. Te je v današnjih tiskanih medijih vse več, kar je zaskrbljujoče. Tabloidno novinarstvo namreč povezujemo s škandali, senzacionalizmom, pretirano radovednostjo in vsebino, ki nima vrednosti. Z vse večjo prisotnostjo tako hibridizacije kot tudi tabloidizacije je pričela kakovost vsebine tiska upadati. Temeljne funkcije množičnih medijev so vključno s sprejetimi standardi (regulatornimi in samoregulatornimi) danes vse bolj v ozadju, medtem ko se v ospredje postavljajo tržne zahteve oglaševalcev in vodilnih oz. vplivnih (Poler Kovačič in Erjavec 2011).

Zaradi tako pomembne naloge množičnih medijev in posledično novinarjev smo se odločili v diplomskem delu preučiti, ali slovenski časopisi oz. novinarji bralcu nudijo vsebino, ki je kakovostna, raznovrstna, resnicoljubna, informativna in predvsem, ali deluje v družbeno korist in dobro ljudi. Prav tako je pomembno vedeti, ali so avtorji vsebine družbeno

1 odgovorni in spoštujejo etične standarde, ki so jih sprejeli sami in zapisali v Kodeksu novinarjev Slovenije leta 2002 v Izoli.

Cilj, ki smo si ga zastavili v diplomskem delu, je opraviti analizo časnikov Večer in Slovenske novice ter na podlagi te analize izvesti primerjavo med njuno vsebino. Cilj je ugotoviti, kateri časnik bralcu nudi več raznovrstne vsebine; katere novinarske zvrsti in vrste se pojavljajo, katere prevladujejo in kakšno je razmerje med njimi; katere tematike pokriva, kako pogosto in kakšno je razmerje med tematikami; ali prihaja do kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije, ki se nanašajo na vsebino in zvrsti oz. vrste prispevkov in kolikokrat prihaja do kršitev. Namen diplomskega dela je izpostaviti oz. opozoriti na morebitne napake in pomanjkljivosti, ki se v pojavljajo v časnikih Večer in Slovenske novice. Bralcu želim prikazati ozadje vsebine, ki jo dnevno bere, in ga seznaniti s funkcijami časopisa kot množičnega medija, da lahko postane medijsko pismen. Medijska pismenost je namreč pogoj za kvalitetno sodelovanje v družbenem življenju današnje medijsko nasičene družbe. Razlog za to je, da lahko le medijsko pismen bralec izbira kakovostne medijske vsebine in je dovolj odgovoren, da lahko sodeluje v demokratičnemu sistemu (Erjavec, 1999). Prav tako pa želim uredništvoma Večera in Slovenskih novic ponuditi smernice za odpravo napak oz. pomanjkljivosti, ki jih bom po opravljeni analizi dodala v sklep diplomskega dela. Raziskovalna vprašanja, na katera bomo skušali odgovoriti, so:

 RV1: Kakšna je zastopanost novinarskih zvrsti v časnikih Večer in Slovenske novice v opazovanem obdobju?  RV2: Kakšna je zastopanost novinarskih vrst v časnikih Večer in Slovenske novice v opazovanem obdobju?  RV3: Kakšna je zastopanost tematik v časnikih Večer in Slovenske novice v opazovanem obdobju?  RV4: Kakšna je zastopanost raznolikosti vsebin v časnikih Večer in Slovenske novice v opazovanem obdobju?  RV5: Kolikokrat prihaja do kršenja členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časnikih Večer in Slovenske novice v opazovanem obdobju?

V diplomskemu delu smo se posvetili časopisu in predvsem njegovi vsebini, saj menimo, da je to zelo pomembna tematika, ki ji je namenjeno premalo pozornosti. V množičnih medijih namreč prihaja do vse večjih sprememb, ki pa niso v korist bralcu, temveč lastnikom časopisov in oglaševalcem. V časopisih je tako vse manj kakovostne vsebine o družbenih oz. javnih zadevah kot so politika, ekonomija, kultura ter sociala in čedalje več oglasov, sponzorskih sporočil, promocijskih sporočil, razvedrila in tabloidnih vsebin. Ta vsebina je nato posredovana bralcem, ki vsebino sprejmejo kot resnično in ji slepo verjamejo. Za to težavo pa niso krivi samo množični mediji ampak tudi bralci sami, saj ne znajo jasno komunicirati z mediji, prav tako pa ne razumejo vsebine, ki jo mediji posredujejo. Današnjim bralcem tako manjka medijska pismenost, ki bi jim pomagala uporabljati medije za pridobivanje kvalitetnih informacij, predstaviti svoja stališča in želje ter sodelovati v javnem komuniciranju, ki poteka predvsem preko množičnih medijev (Erjavec, 1999). Motivacija za obravnavo te teme v diplomskemu delu je torej, da želimo bralcu pomagati razviti medijsko pismenost, ki mu bo pomagala ne samo pri prebiranju časopisa ampak tudi pri opravljanju vloge odgovornega državljana. Pogoj za opravljanje te vloge pa je dobra informiranost, ki jo bralec pridobi tako, da zna analizirati komunikacijski družbeni proces, njegove vplive in posledice ter izbrati kvalitetne informacije. Tako kot pravi Erjavčeva (1999), je odgovoren državljan lahko le tisti državljan, ki je kritičen, selektiven in avtonomen član medijskega občinstva, kar pa v naši družbi trenutno zelo težko zasledimo. Z našim diplomskim delom želimo bralcu pomagati ne samo razviti medijsko pismenost, ampak ga spodbuditi k razvoju v odgovornega državljana, ki bo množične medije izkoristil v dobro družbe in države.

Za boljše razumevanje delovanja časopisa kot množičnega medija bomo preučili, kaj množični mediji so in kako so se skozi čas razvijali. Prav tako si bomo ogledali, kakšne funkcije bi časopis kot množični medij moral opravljati ter v nadaljevanju, kako in na kakšen način množični mediji vplivajo na posameznika in družbo. Ker je naš osrednji množični medij slovenski časopis, si bomo v diplomskem delu ogledali razliko med časopisom in časnikom ter krajši razvoj slovenskega časopisa. V nadaljevanju bomo obravnavali tudi novinarstvo, spoznali novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanre znotraj novinarske vrste. Po preučitvi

3 navedenih področij bomo predstavili rezultate analize vsebine časnikov Večer in Slovenske novice ter rezultate povzeli v primerjavi.

Tako časnik Večer kako tudi časnik Slovenske novice sta dnevnoinformativna časnika, zato pričakujemo, da bodo rezultati pokazali, da vsaj 50 % vsebine predstavljajo novinarski prispevki. Prav tako pričakujemo več političnih, gospodarskih in kulturnih vsebin v časniku Večer, medtem ko v časniku Slovenske novice pričakujemo predvsem poudarek na družbenih novicah in športu (tj. tematikah prostega časa). V obeh časnikih pričakujemo oglasno vsebino, vendar je v časniku Slovenske novice pričakujemo več kot v časniku Večer.

2. SORODNA DELA

Delo množičnih medijev je ključnega pomena za naše vsakdanje življenje, saj nas ti obveščajo o informacijah, za katere menijo, da so za nas posameznike in hkrati tudi državljane pomembne. Pri tem je izjemnega pomena to, da množični mediji svoje delo opravljajo kakovostno, etično in resnicoljubno. Kako svoje delo dejansko opravljajo, pa je velikokrat tudi vprašanje številnih raziskav in analiz. V tem poglavju bomo predstavili tri sorodna dela (Analiza in primerjava medijskih vsebin spletnega in tiskanega medija, Oglaševanje v tiskanih medijih na primeru časopisa Večer ter Novinarstvo in izvirnost informacij v slovenskih tiskanih medijih), ki so prav tako obravnavala oz. raziskovala vsebino množičnih medijev, natančneje časopisov.

Eno izmed sorodnih del, ki so prav tako obravnavala vsebino v množičnem mediju časopis, je diplomsko delo Tine Zdunić z naslovom Analiza in primerjava medijskih vsebin spletnega in tiskanega medija (2014). Ta je v svojem delu izvedla analizo ter primerjavo medijske vsebine spletne in tiskane izdaje časopisa Večer. V empiričnem delu je opravila analizo dnevnika Večer v obdobju med 5. in 10. septembrom 2013 ter 22. in 25. novembrom 2013. V analizi je primerjala samo prispevke, ki so se pojavili tako v tiskani kakor tudi v spletni izdaji. Pri raziskavi se je poleg vsebinskega vidika osredotočila tudi na oblikovni vidik. Poleg analize je opravila tudi anketo za preučevanje verodostojnosti določene vrste medija. Analizo medijskih vsebin je Zdunićeva opravila na podlagi osmih kriterijev, za katere je menila, da so pomembni za primerjavo vsebin. Ti kriteriji so naslovnica, sestava prispevkov, dodani grafični elementi, kazalo, priloge, omejenost, ciljna skupina in geografska pokritost. Pri analizi kakovosti medijske vsebine se je opirala na kriterije oz. načela, ki jih je v delu Novinarska kakovost zapisala Karmen Erjavec. Na podlagi analize je prišla do ocene, da so novinarski prispevki v Večeru pregledni in raznoliki, saj imajo navedene vsaj enega ali več virov informacij ter so razumljivi in stvarno napisani. Pri analizi uravnoteženosti tematik je podrobneje analizirala en izvod časnika v tiskani in spletni izdaji ter prišla do ugotovitve, da v tiskani izdaji prevladujejo tematike z resnejšo vsebino, medtem kot na spletu prevladujejo tematike z lahkotnejšo oz. zabavno vsebino. V analizi je prišla tudi do ugotovitve, da so v

5 tiskani izdaji v skoraj vseh novinarskih prispevkih avtorji novinarji sami, medtem ko se na spletu poslužujejo predvsem povzemanja informacij. Prednosti analize Zdunićeve, ki jih lahko izpostavimo, so daljše časovno obdobje analize ter vključitev analize kakovosti novinarskih prispevkov. Slabosti, ki jih lahko izpostavimo, pa so podrobnejša analiza zgolj enega izvoda časnika za analiziranje uravnoteženosti tematik ter površinska analiza kakovosti, saj na podlagi števila virov informacij ne moremo sklepati, ali so novinarski prispevki raznoliki ali ne.

Drugo sorodno delo, ki ga lahko omenimo, je diplomsko delo z naslovom Oglaševanje v tiskanih medijih na primeru časopisa Večer avtorice Tadeje Damiš. V delu je pozornost namenjena oglaševanju, in sicer množičen pojav oglasov v posameznih izvodih časnika Večer, pogostost oglaševanja, oglaševane vsebine, velikost in oblika oglasa, prevladujoči oglaševalci ter število strani, namenjenih oglasni vsebini. Avtorica si je v diplomskem delu za analizo zastavila časovno obdobje štirinajst dni oz. 14 izvodov časnika Večer. Na podlagi analize je Damiševa ugotovila, da se je v obdobju 14 dni v časniku pojavilo 317 oglasov oz. minimalno 18 oglasov na en izvod. Prav tako je prišla do ugotovitve, da se oglasi in oglaševalci ponavljajo in da med oglaševalci prevladujejo slovenska podjetja ter da se oglašujejo predvsem prireditve, koncerti, revije in tako naprej. Prednosti analize Damiševe so daljše časovno obdobje analize, osredotočenost na eno vrsto vsebine in poglobljena analiza posameznega oglasa.

Naslednje sorodno delo, ki ga bomo predstavili, je diplomsko delo z naslovom Novinarstvo in izvirnost informacij v slovenskih tiskanih medijih avtorice Anje Mohorič. Ta se je v svojem delu osredotočila na analizo novinarskih prispevkov s poudarkom na novinarskem delu in uporabi virov informacij. Časovno obdobje analize so bili štirje dnevi oz. štirje izvodi posameznega časopisa. V analizo je vključila prispevke časopisov Delo, Dnevnik in Večer, ki jih je analizirala po rubrikah z izjemo rubrike šport, ki jo je izključila. Na podlagi analize je prišla do ugotovitve, da je v vseh treh časopisih v povprečju največ novic namenjenih aktualnemu domačemu in tujemu političnemu dogajanju, najmanj pa kategoriji tehnologija in znanost. Prav tako je prišla do ugotovitve, da je kar tri četrtine zbranih informacij

pridobljenih preko rutinskih kanalov (parlamentarna zasedanja, seje …) in da novinarji v prispevkih v večji meri uporabljajo uradne vire informacij kot pa neuradne. Ena izmed ugotovitev analize novinarskih prispevkov je bila tudi, da se novinarji v novinarskih prispevkih v kar 66,5 % podpišejo s polnim imenom in priimkom kot avtorji novinarskega prispevka. Prednosti, ki jih lahko izpostavimo v diplomskem delu, so poglobljenost opravljene analize in večje število analiziranih časnikov. Kot slabost pa lahko izpostavimo kratko časovno obdobje analize.

3. MNOŽIČNI MEDIJI

Množične medije lahko razumemo in definiramo na več načinov. Razumemo in definiramo jih lahko na primer kot del kulture ali pa zgolj kot sredstvo za prenos informacij. Prvi vidik razumevanja ter definiranja je, da se je termin množični mediji izoblikoval v začetku 20. stoletja in je opisoval socialni fenomen tistega časa ter ključno značilnost razvijajočega sveta, ki se je razvijal na osnovi industrializacije in vse bolj popularne demokracije. Množični mediji so zato definirani kot organizirana sredstva, ki omogočajo odprto komunikacijo na daljavo, za večje število ljudi in to v čim krajšem času (McQuail, 2005).

Drugi način razumevanja množičnih medijev pa je tudi kulturni vidik, v katerem mediji delujejo. Kulturo ljudje pogosto omejimo in povežemo le z umetnostjo, unikatnimi oblikami kreativnega izražanja, ki v nas vzbujajo užitek ter postavljajo standarde resničnega, živega in lepega. Če pa kulturo pogledamo z drugega vidika, jo lahko razumemo kot način življenja ljudi ter načina prezentacije njih samih v različnih časovnih obdobjih. Ta ideja kulture tako vključuje tudi umetnost, prepričanja, navade, običaje, tradicijo, izobrazbo, religijo, znanost, modo, šport, literaturo, arhitekturo, tehnologijo, kakor tudi družbene načine komunikacije – definirana je kot kreacija in uporaba simbolnega sistema, ki posreduje oz. prenaša informacijo in pomen - in množične medije. Kultura je zato lahko definirana kot skupek simbolov izražanja, ki jih posamezniki, skupine in družba uporabljajo za izražanje vrednot ter dajanje smisla vsakodnevnemu življenju. Kultura je namenjena povezavi posameznika z družbo, tako da ponudi skupne pa tudi nasprotne vrednote, množični mediji pa pomagajo pri kroženju teh vrednot. Množični mediji so zatorej definirani kot kulturna industrija oz. kanali komunikacije, ki producirajo širok spekter vsebine (pesmi, zgodbe, serije, filmi, časopisi, revije, video igre, internetne storitve …) za veliko število ljudi (Campbell, Martin in Fabos, 2014).

Ne glede na to, s katerega vidika raziskujemo in proučujemo množične medije, bodo ti vedno imeli določene skupne značilnosti, ki so se razvile že desetletja nazaj. Te značilnosti so še danes temeljne značilnosti množičnih medijev. Mednje sodijo zmožnost hitrega doseganja velikega števila ljudi z informacijami, obvestili, mnenji ter zabavno vsebino;

zmožnost vzbujanja različnih emocij in razpoloženj ter mišljenje, da imajo množični mediji velik vpliv (McQuail, 2005).

3.1. Razvoj množičnih medijev

Ta vpliv, ki ga imajo množični mediji na naše vsakdanje življenje, so mediji pridobili skozi daljše časovno obdobje, v katerem so doživeli številne spremembe in novosti. Sam zgodovinski razvoj medijev pa tudi komunikacije namreč obsega številne med seboj prepletene faze in obdobja, za katera je značilno, da so nove oblike tehnologije spremenile starejše oblike množičnih medijev; predvsem je to povzročil prihod interneta. Ta obdobja do določene mere delujejo še danes, mednje pa štejemo oralno, pisno, tiskarsko, elektronsko in digitalno obdobje. Prvi dve se nanašata na komunikacijo zgodnjih plemen in fevdalnih skupnosti, zadnje tri pa predstavljajo samo razvoj množične komunikacije – proces stvaritve kulturnega sporočila in zgodb ter prenos le-teh velikemu in raznolikemu občinstvu preko medijev. Pospešeni z rastjo industrije in moderne tehnologije so množična komunikacija in z njo tudi množični mediji spremljali prehod iz podeželskih družb v urbana naselja in rast kulture potrošništva (Campbell, Martin in Fabos, 2014).

Oralno in pisno obdobje V večini prvotnih ljudstev so informacije počasi krožile ustno s pomočjo pesnikov, učiteljev, pripovedovalcev zgodb in javnih kurirjev. Ta način posredovanja informacij je imel številne pomanjkljivosti, saj se je veliko informacij izgubilo, posredovane informacije niso bile natančne, vsebina se je med ustnim posredovanjem spreminjala in dopolnjevala. S pojavom ter razvojem abecede in pisave so višji sloji in verski uslužbenci svojo izobrazbo izkoristili sebi v prid ter zapisali zakone, obveznosti in versko vsebino ter jih posredovali ljudstvu, ki je bilo nepismeno ter neizobraženo. Na tak način so lahko tisti na višjih položajih imeli ljudi pod nadzorom ter jim posredovali le to, kar je bilo v njihovo lastno korist (Campbell, Martin in Fabos, 2014).

Tiskarsko obdobje Tisk, ki ga poznamo še danes, se je razvil v 15. stoletju v Nemčiji, ko je Johannes Guttenberg izumil tiskarski stroj in s tem svet ponesel v tiskarsko obdobje. Tiskarski stroji so se razširili, začele so izhajati publikacije, tiskati so pričeli tudi knjige. Prve knjige so bile velike, razkošne in drage. Celoten proces tiskanja in ilustriranja knjig je trajal mesece, kupci pa so bili večinoma samo premožni aristokrati, plemiške družine, cerkev, premožni trgovci in politiki. Postopoma se je z uporabo tiska cena knjig znižala, zvišali so število izvodov knjig, kar je omogočilo tudi manj premožnim prebivalcem dostop do knjig. Knjige so prav tako postale prvi masovno prodajani produkt v zgodovini.

Tiskarski stroj je združeval tri elemente, ki so bili ključni za masovni trg. Prvi element je strojna duplikacija, ki je nadomestila ročno prepisovanje besedila; drugi element je hitrost duplikacije, ki je omogočala tisk večjega števila izvodov v krajšem času; zadnji element pa predstavlja cena, saj sta zgoraj našteta elementa omogočila, da se je cena na izvod knjige zmanjšala, kar je omogočilo večji dostop knjig tudi manj vplivnim prebivalcem.

Ker je tisk omogočal, da so se tiskane vsebine širile hitreje in dlje, so ljudje začeli uporabljati tisk za širjenje mnenj, idej ter pogledov, ki so nasprotovali političnemu in cerkvenemu vrhu. Ljudje so začeli misliti s svojo glavo ne le kot del družine ali kot del skupnosti, ampak kot državljani, ki jim je mar za prihodnost lastne države. Sčasoma je strojna produkcija masovnih količin postala ključnega pomena v masovni produkciji ostalih dobrin, kar je vodilo do industrijske revolucije, modernega kapitalizma in potrošništva. Z revolucijo v industriji je prišlo do vzpona srednjega razreda in premožnih poslovnežev in menedžerjev, ki so pridobili takšen vpliv, da so se lahko kosali tudi s plemstvom in cerkvijo. Masovna produkcija letakov, zloženk, revij in knjig je pripomogla tudi k večji pismenosti delavskega in srednjega razreda, prav tako je širila nacionalizem in individualizem (Campbell, Martin in Fabos, 2014).

Elektronsko obdobje V Evropi in Ameriki je bil vpliv rasti industrije ogromen. Z vzponom industrije so se množično razširila mesta in tovarne. Ker so mesta ljudem ponujala številne nove priložnosti, so se leti pričeli množično preseljevati z vasi in kmetij v mesta. Postopen premik iz tiskarske in industrijske dobe v elektronsko se je začel z izumom telegrafa. Ta je komunikaciji doprinesel štiri novosti oz. izboljšave. Prvič: ločil je komunikacijo od transportacije, saj sporočila oz. informacije niso bile več vezane na ladje, kurirje. Drugič: telegraf je v kombinaciji s časopisom informacije pretvoril v proizvod, torej nekaj, kar se da tržiti. Tretjič: vojski, poslovnežem in politikom je omogočal hitrejšo ter enostavnejšo koordinacijo operacij in poslovnih zadev. Četrtič: telegraf je vodil do drugih tehnoloških napredkov, kot so radio, faks in telefon. Rast filma na prelomu 20. stoletja in izum radia v 20. letih 20. stoletja so bili zgodnji znaki elektronskega obdobja informacijskega sveta, ki se je začel z izumom televizije in njenega vpliva na vsakdanje življenje. S pojavom drugih tehnoloških produktov, kot so računalniki, kabelska televizija, DVD-ji, mobilni telefoni, pametni telefoni, dlančniki in elektronska pošta, se je elektronska doba premaknila v digitalno obdobje, kjer so se novi in stari mediji začeli združevati (Campbell, Martin in Fabos, 2014). Digitalno obdobje V digitalni komunikaciji so slike, besedilo in zvoki pretvorjeni v elektronske signale, ki so nato ponovno sestavljeni v natančno reprodukcijo vsebine. Nove tehnologije, še posebej kabelska televizija in internet, so se pojavile tako hitro, da so presenetile takrat vodilne komunikacijske ustanove in povzročile izgubo občinstva, saj so na trg prišla nova podjetja oz. ponudniki. S prihodom interneta so se pojavili blogerji, elektronska pošta je delno nadomestila pošto in poštne storitve, informacije pa so se lahko širile globalno v hipu. S prihodom socialnih omrežij se je oralna kultura popolnoma spremenila, saj le-ta ljudem omogočajo spletne pogovore, deljenje zgodb in interesov ter ustvarjanje lastnih vsebin. Ta obrat k digitalnim medijem je popolnoma spremenil delovanje podjetij in medijskih hiš, način, kako uporabljamo medije, ter način, kako prilagajamo vsakdanje življenje glede na medije (Campbell, Martin in Fabos, 2014).

3.2 Funkcije množičnih medijev

Razmerje med mediji ter družbo je zelo kompleksno, zato se je skozi desetletja pojavilo več teorij, ki obravnavajo to povezavo med delovanjem medijev in posledicami njihovega delovanja na družbo. Ena izmed teorij je teorija funkcionalizma, ki delovanje medijev ter medijskih institucij pojasnjuje kot zadovoljitev potreb družbe in posameznikov (McQuail, 2005). Charles Wright je v svojem delu Mass Communication: A Sociological Perspective definiral štiri funkcije, ki naj bi jih množični mediji opravljali. Te funkcije so nadzorovanje okolja, povezava družbe in okolja, prenos in ohranjanje družbene kulture in zabava (Baran in Davis, 2010).

Nadzorovanje okolja Mediji bi naj nadzorovali delovanje oblasti v družbi ter zagotavljali informacije o dogodkih ter stanju družbe in sveta; nakazovali naj bi razmerja med močmi in vplivom v družbi ter lajšali uvedbo novosti, prilagajanja in napredka v družbi (McQuail, 2005).

Povezava družbe in okolja Množični mediji bi naj pojasnjevali, interpretirali in komentirali pomen dogodkov ter informacij; nudili bi naj podporo uveljavljeni oblasti ter družbenim normam; pomagali spodbujati socializacijo; pomagali koordinirati družbene aktivnosti ter opozarjati na prednost obravnavanja posameznih zadev, ki so pomembne za rast in napredek družbe. Prav tako bi morali množični mediji spodbujati posameznike k večji aktivaciji na področju družbeno pomembnih tematik, kot so politika, ekonomija, delo in delavske razmere, religija … (McQuail, 2005).

Prenos ter ohranjanje družbene kulture Množični mediji bi morali izpostavljati ter širiti družbeno kulturo; sprejemati bi morali subkulture ter družbo ozaveščati o sprejemanju le-teh ter konstantnemu razvoju kulture. Prav tako naj bi spodbujali in ohranjali tradicije, običaje, navade ter vrednote, ki jih je družba skozi čas razvila (McQuail, 2005).

Zabava Množični mediji bi naj družbi in posameznikom zagotavljali zabavo, raznolikost in sproščenost ter jim ponudili neki odmik od realnosti. Na ta način naj bi tudi zmanjšali družbeno napetost in stres, ki ga ljudje doživljajo čez dan (McQuail, 2005).

3.3 Vpliv množičnih medijev

Kot smo omenili že v prejšnjem podpoglavju, bi morali množični mediji v družbi opravljati določene funkcije, ki bi pripomogle pri delovanju družbe kot celote. Z opravljanjem le-teh so množični mediji pridobili vpliv, vendar je narava in moč tega vpliva še vedno zelo negotova in predmet številnih raziskav. Potter (2013) je v svojem delu Media Effects vpliv medijev definiral kot vedenje/dejanja ali dogajanja, ki so rezultat (delni ali celotni) medijskega delovanja. Ta vpliv oz. učinek je lahko takojšen, ali pa se zgodi šele čez daljše časovno obdobje izpostavljenosti. Prav tako je lahko učinek negativen ali pozitiven in kratkoročen ali dolgoročen. Vpliv oz. učinek medijev se lahko zgodi namerno ali nenamerno, direktno ali nedirektno. Vpliva lahko ne le na posameznika ali določeno skupino ljudi, ampak tudi na celotno družbo in institucije (Potter, 2013).

Ker je vpliv množičnih medijev tako obširen in sposoben osredotočanja na določeno tarčo (posameznik, skupina, družba, institucija), je prišlo do več členitev vpliva oz. učinkov vpliva, ki ga množični mediji premorejo. Ena izmed njih je členitev glede na namero in trajanje. McQuail je tako ločil načrtovani kratkoročni vpliv, nenačrtovani kratkoročni vpliv, načrtovani dolgoročni vpliv in nenačrtovani dolgoročni vpliv.

Načrtovani kratkoročni vpliv obsega propagando, medijske kampanje, razvrščanje informacij in državnih zadev po pomembnosti in uokvirjanje mnenja občinstva (občinstvo sprejme vsebino tako, kot so jo mediji predstavili in zastavili, ter vanjo ne dvomi). Nenačrtovani kratkoročni vpliv zajema reakcijo posameznika na medijsko izpostavljenost, množično reakcijo na medijsko izpostavljenost in množično reakcijo ob sprejemu državnih zakonov in sprememb. Pod načrtovani dolgoročni vpliv je uvrstil postopno širjenje razvoja,

širjenje novic, širjenje inovacij ter širjenje znanja. Nenačrtovani dolgoročni vpliv pa zajema razplet dogodkov, socializacijo, kulturne in družbene spremembe, spremembe medijev samih, družbeni nadzor ter posameznikovo definiranje in interpretiranje družbene realnosti ter družbeno integracijo (McQuail, 2005).

Druga členitev, ki jo je v svojem delu predstavil Potter, je ločeno obravnavanje učinkov vpliva množičnih medijev glede na posameznika in skupino oz. družbo ali institucijo. Mi si bomo podrobneje ogledali obravnavanje učinkov vpliva množičnih medijev na posameznika, saj je časopis večinoma namenjen bralcu kot posamezniku. Pri obravnavanju učinkov vpliva množičnih medijev na posameznika je izpostavil dva vidika, na podlagi katerih je moč organizirati številne posledice vpliva, in sicer tip učinka (ali je množični medij vplival na posameznikovo vedenje, odnos, emocije …) in način prenosa vpliva na posameznika.

Ločil je šest tipov učinkov: zaznavanje, prepričanje, stališče, afekt, fiziologijo in vedenje. Zaznavanje je opredelil kot pridobivanje informacij iz množičnih medijev (predvsem televizija, časopisi, knjige in informativne spletne strani) in hranjene le-teh v spominu. Naši možgani pa so sposobni več kot le hranjenja informacij v spominu. Informacije lahko namreč pretvorijo v znanje. Številne pridobljene informacije lahko združijo na različne načine tako, da le-te dobijo novi pomen. Prav tako lahko možgani pridobljene informacije in sporočila prenesejo v vsakdanje življenje in na njihovi podlagi ustvarijo principe posameznika. Drugi tip učinkov je prepričanje. Prepričanje je verovanje, da je nekaj resnično ali ne. Množični mediji vsakodnevno ustvarjajo in oblikujejo naše verovanje, saj nam prikazujejo svet, ki ga mi sami ne moremo videti na lastne oči. Tretji tip učinkov je stališče. Stališče je naše mnenje o nečem. S posredovanjem različnih zgodb, dogodkov, izdelkov in težav o svetu, v katerem živimo, mediji v nas sprožijo potrebo, da sami ustvarimo svoje mnenje o posredovanih težavah, temah, izdelkih, javnih osebah … Četrti tip učinkov je afekt, ki se nanaša na čustva, ki jih doživljamo, in vključuje tako čustva kakor tudi razpoloženja. Mediji lahko sprožijo čustva, še posebej jezo, veselje, strah in poželenje. Prav tako nudijo možnost upravljanja s čustvi in razpoloženji (gledanje televizije, poslušanje

glasbe, branje knjige, igranje iger). Peti tip učinka je fiziološki oz. avtomatski odgovor telesa. Telesni odgovor, ki ga sprožijo vsebine množičnih medijev, je lahko avtomatski (višanje krvnega pritiska, širjenje in oženje zenic) ali skoraj avtomatski (srčni utrip, spolni odziv). Zadnji tip učinkov je vedenje, ki se običajno definira kot očitna dejanja posameznika. Le-ta so lahko posledica izpostavljenosti medijskemu sporočilu (Potter, 2013).

Kadar pride do pojava določenega zgoraj opisanega učinka, je potrebno določiti, ali so za pojav krivi množični mediji ali ne. Pri tem je treba poudariti, da mediji niso edini razlog za pojav določenega učinka, ampak so k pojavu prispevali. Množični mediji lahko svoj vpliv na posameznika posredujejo na štiri različne načine. Ti načini so pridobivanje, sprožanje, spreminjanje in utrjevanje. Prvi in drugi način imata takojšen vpliv, ki se pojavi med izpostavljenostjo ali takoj po izpostavljenosti medijskemu sporočilu. Tretji način (spreminjanje) ima vpliv, ki se lahko pojavi takoj med izpostavljenostjo sporočilu ali pa čez daljše časovno obdobje. Zadnji, četrti način (utrjevanje) potrebuje daljše časovno obdobje, da se lahko pojavijo posledice vpliva množičnih medijev (Potter, 2013).

Pridobivanje je način prenosa vpliva množičnih medijev, ko posameznik iz posredovanega sporočila sprejme določene elemente sporočila in jih shrani v spominu. Ta način prenosa se lahko aplicira na vse tipe učinkov, razen na fiziološki tip. Med izpostavljenostjo mediju lahko medij v posamezniku sproži nekaj, kar že obstaja, in takrat govorimo o sprožanju kot načinu prenosa vpliva medijev na posameznika. Sprožanje kot način prenosa se prav tako lahko aplicira na vseh šest tipov učinkov, saj lahko izpostavljenost medijskemu sporočilu v posamezniku sproži, da se spomni oz. obudi že naučene informacije, prepričanja, stališča, emocije ali fiziološke reakcije. Prav tako ta način prenosa v posamezniku sproži proces, da razišče še druge vidike sporočila in si ustvari svoja prepričanja, stališča in emocije. Tretji način prenosa vpliva na posameznika je spreminjanje. Med izpostavljenostjo medijskemu sporočilu se lahko pri posamezniku spremeni nekaj, kar je v njem že prisotno. Ta način se prav tako lahko aplicira na vse tipe učinkov. Na novo pridobljene informacije lahko spremenijo in dopolnijo posameznikovo že pridobljeno znanje, prav tako lahko nove informacije spremenijo posameznikova stališča in prepričanja ter emocije. Z daljšo časovno

15 izpostavljenostjo podobni vsebini pa se lahko spremenijo tudi fiziološke reakcije posameznika. Zadnji način prenosa vpliva je utrjevanje. Skozi ponavljajočo in dalj časa trajajočo izpostavljenostjo medijskemu sporočilu se lahko v posamezniku določene zadeve utrdijo in jih je zato v prihodnosti težje spremeniti. Tudi ta način prenosa se lahko aplicira na vseh šest tipov učinkov, saj lahko dalj časa trajajoča izpostavljenost tako utrdi posameznikovo prepričanje, stališča in znanje, da ga je v prihodnosti zelo težko spremeniti ali prepričati v drugačno mnenje (Potter, 2013).

4 ČASOPIS KOT MNOŽIČNI MEDIJ NA SLOVENSKEM

Preden si bomo na kratko ogledali razvoj slovenskega časopisa, razjasnimo razliko med časopisom in časnikom, saj se pojma velikokrat mešata ali pa njun pomen ni popolnoma razumljiv. Kadar govorimo o časopisu, govorimo o mediju, ki je lahko splošen ali specializiran, zanj pa je značilno, da izhaja tedensko do mesečno v manjših nakladah. Kadar pa govorimo o časniku, se to nanaša na medij, katerega značilnosti so dnevna družbenopolitična aktualnost, snovna neomejenost, redno dnevno izhajanje ter velika naklada (Merljak Zdovc, 2007).

4.1 Zgodovinski razvoj časopisa na Slovenskem

Slovensko novinarstvo in s tem slovenski časopis se je razvijalo skozi štiri časovna obdobja, ki so jih izoblikovale družbene, politične, gospodarske in tehnološke spremembe. Ta časovna obdobja so: obdobje predhodništva, obdobje obrtniške stopnje razvoja, obdobje industrijske stopnje razvoja in obdobje industrijske družbe, ki traja še danes (Merljak Zdovc, 2007).

Obdobje predhodništva na Slovenskem (7. - 18. stoletje) Prvi časopisi na slovenskem ozemlju so se pojavili v 16. stoletju in so bili v nemškem jeziku. Leta 1557, v času reformacije, pa je nastal prvi slovenski časopis koledarske zvrsti, imenovan Ta slovenski Kolendar kir vselei terpi. Zasnoval ga je Primož Trubar po zgledu takrat popularnih nemških protestantskih koledarjev. Ko je nastopilo obdobje protireformacije, se je razvoj slovenskega novinarstva in časopisja ustavil, ljudje pa so lahko brali le nemške časopise (Merljak Zdovc, 2007).

Obdobje obrtniške stopnje na Slovenskem ( konec 18. stoletja – sredina 19. stoletja) Po koncu obdobja protireformacije se je pričelo obdobje obrtniške stopnje. To je bilo obdobje nacionalnega prebujanja. To obdobje velja tudi za začetek slovenskega novinarstva in ustanovitev prvega slovenskega časopisa, imenovanega Lublanske novice (1797 – 1800).

Le-te so imele velik pomen, saj so krepile slovenski jezik, prinašale nove razsvetljenske novice in ljudem odpirale nove narodnopolitične razsežnosti (Merljak Zdovc, 2007).

Obdobje industrijske stopnje na Slovenskem (sredina 19. stoletja – 1945) Do leta 1843 na slovenskem ozemlju ni bilo slovenskih časopisov ali drugih publikacij v slovenskem jeziku, saj se je oblast bala, da bi tiskane vsebine spodbujale narodno opredeljevanje in upor oblasti. Šele leta 1843 je oblast dala soglasje za izdajanje slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice (1843 – 1902), potem ko so dobili zagotovilo, da se bo časopis posvečal le gospodarskemu poučevanju kmetov in rokodelcev. Kmetijske in rokodelske novice so bile desetletja osrednji časopis na Slovenskem. Kljub temu, da je časopis izkazoval pripadnost cesarju ter prisegal na tradicionalne, kulturne in verske vrednote, je časopis hkrati spodbujal tudi pripadnost slovenstvu in ljubezen do slovenskega jezika. Po marčni revoluciji, v času kratkotrajne odprave cenzure, je nastal prvi slovenski politični časopis Slovenija (1848 - 1850), svobodomiselno usmerjeni časopisi Celjske slovenske novine (1848 - 1849) in Slavjanski rodoljub (1849) ter katoliški časopis Slovenski cerkveni časopis oz. Zgodnja Danica (1848-1905). Obdobju marčevske revolucije je sledil Bachov absolutizem, ki je zatrl skoraj vse pridobitve revolucije. Odpravljena je bila tudi tiskovna svoboda, kar je pomenilo, da so slovenski časopisi ponovno prenehali delovati. Izjema sta bila le časopisa Kmetijske in rokodelske novice ter Zgodnja Danica. V drugi polovici 19. stoletja se je kljub tuji oblasti razcvetelo kulturno in politično življenje na Slovenskem. Začel je izhajati časopis Naprej (1863), ki je sicer izhajal manj kot leto dni, vendar je v kratkem času delovanja močno zagovarjal boljšo politično ureditev ter narodno pripadnost. Dve leti kasneje je nastal nov slovenski časopis Slovenec (1865-1867), ki je bil sicer bolj konservativen, vendar je še vedno zagovarjal slovenski narod in slovenski jezik. Slovenski časopis pravega razcveta v tistem času ni mogel doživeti, saj je bilo s strani slovenskih pomembnežev veliko nezanimanja (Merljak Zdovc, 2007).

V drugi polovici 19. stoletja je prihajalo tudi do vse večje politične delitve na liberalno in konservativno stran, kar se je odražalo tudi pri razvoju in delovanju časopisov. Liberalna stran je bila predstavljena v časopisih Slovenski narod (1868-1943 in 1943-1945), ki je bilo

osrednje glasilo te smeri, Slovenski tednik (1873-1875), Domačin (1913-1915) in Rodoljub (1891-1904). Katoliška stran je bila predstavljena v časopisih Slovenec (1873-1945), Domoljub (1888-1944) in Bogoljub (1903-1944). Časopisa Slovenski narod in Slovenec sta bila časnika in ob njunem pojavu v osemdesetih letih 19. stoletja se je osamosvojilo tudi novinarstvo. Kljub profesionalizaciji novinarstva pa so bili časopisi močno politično usmerjeni (Merljak Zdovc, 2007).

V obdobju pred prvo svetovno vojno se je s širjenjem izobrazbe in pismenosti pričel tudi razmah časopisja, saj je branje časopisov postala zelo priljubljena in razširjena oblika preživljanja prostega časa. V tem obdobju je začel izhajati tudi prvi slovenski ženski časopis imenovan Slovenka. Kljub široki ponudbi časopisov pa do 1. svetovne vojne ni bilo na slovenskem ozemlju časopisa, ki bi bil politično in ideološko neopredeljen. Po koncu prve svetovne vojne si slovenski politiki še kar niso bili soglasni, prihajalo je celo do razhajanj znotraj samih političnih taborov. S strani katoliškega tabora so Slovenci tako dobili še dva nova časopisa in sicer Križ na gori (1924-1927), Križ (1928-1930) in Socialna misel (1922- 1927) ter časopis iz liberalnega tabora, imenovan Jutro (1920-1945). V času diktature Aleksandra I. je tisk in razcvet časopisja ponovno doživel udar. Aleksander I. je namreč prepovedal vse strankarske časopise in zapovedal cenzuro tiska. Pomembnejši katoliški časopisi so svoje delovanje opravljali še naprej brez večjih težav, s svojim delovanjem sta nadaljevala tudi časopisa Slovenski narod in Jutro (Merljak Zdovc, 2007).

Med drugo svetovno vojno je bilo slovensko ozemlje okupirano in deljeno med tri okupatorje. Nemčija in Madžarska, ki sta si delili Štajersko, Gorenjsko in Prekmurje, sta želeli uničiti slovensko kulturo in sta prepovedali kakršenkoli tisk na tem območju. Italija, ki je okupirala Ljubljano in Primorsko, pa je dovolila izhajanje časopisov. Časopisi Slovenec, Jutro, Slovenski narod in Domoljub so okupacijo podpirali, OF, komuniste, partizane in NOB pa so zavračali. Zaradi vojnih razmer je prišlo v tem času tudi do pomanjkanja papirja, zaradi česar je leta 1943 časnik Slovenski narod nehal izhajati ter postal priloga časniku Jutro, leta 1944 pa sta prenehala z delovanjem Domoljub in Bogoljub. V obdobju druge svetovne vojne je pričelo izhajati časopisje, ki se je borilo proti okupatorjem. Vodila ga je

Komunistična partija Slovenije. Najbolj brani so bili časopisi Osvobodilne fronte. Njihov simbol je bil časopis Slovenski poročevalec (1938, 1941-1959) (Merljak Zdovc, 2007).

Obdobje informacijske družbe na Slovenskem (1945 do danes) Po drugi svetovni vojni je nastopilo obdobje informacijske družbe. Osrednji dnevnik na Slovenskem po vojni je bil Slovenski poročevalec, leta 1951 se mu je pridružil Ljubljanski dnevnik, leta 1952 pa še Večer. Leta 1959 se je časopis Slovenski poročevalec združil s časopisom Ljudska pravica in nastal je nov časopis, imenovan Delo. Devetdeseta leta 20. stoletja so pomenila obdobje sprememb. Prišlo je do sprememb političnega sistema, sprejemanja medijske zakonodaje, privatizacije medijev, liberalizacije časopisov, medijske koncentracije in medijske komercializacije. Eden izmed časopisov, ki so nastali v tem obdobju je časopis Slovenske novice (1991 do danes), ki bo poleg časopisa Večer predmet naše analize (Merljak Zdovc, 2007).

Prihod interneta ter hiter napredek tehnologije sta na področju medijev povzročila revolucijo. Takojšen dostop do informacij je spremenil način produciranja, distribucije in uporabe medijskih vsebin. Spremenil se je tudi način širjenja informacij, saj komunikacija med uporabniki ne poteka več enosmerno, temveč lahko uporabniki preko medijev komunicirajo med seboj. Uporabnik vsebin je tako postal veliko bolj aktiven, saj mu je splet omogočil izražanje lastnega mnenja ter možnost vplivanja oz. oblikovanja vsebin. Internet uporabnikom prav tako omogoča takojšen dostop do informacij, kar pomeni, da lahko informacije, ki jih posredujejo tiskani mediji, prejme veliko prej. To je povzročilo velik upad branosti in naklad tiskanih medijev (Ministrstvo za kulturo RS, 2014). Če pogledamo podatke za časnika Večer in Slovenske novice, ugotovimo, da je imel časnik Večer leta 2008 131.000 bralcev na en izvod, leta 2015 pa 95.000. Slovenske novice so imele leta 2008 350.000 bralcev na en izvod, leta 2015 pa 314.000 (Slovenska oglaševalska zbornica, 2015). Zaradi upada branosti tiskanih izvodov časopisa in vse večje uporabe interneta s strani bralcev oz. uporabnikov je veliko časopisnih hiš ustvarilo spletne strani in časopis v elektronski izdaji. Elektronsko izdajo omogočata tudi časopisa oz. časnika Večer in Slovenske novice.

4.2 Večer

Časopis Večer je prvič izšel 9. 5. 1945 v posebni izdaji. Ta izdaja je bila posvečena napovedi osvoboditve mesta Maribor in je obsegala štiri strani in le 20.000 izvodov. 25. 5. 1945 je izšla prva števila časopisa Vestnik, ki je bil predhodnik Večera. Vestnik je od januarja 1949 izhajal vsak dan, njegov izdajatelj pa je z letom 1952 postala tiskarna Mariborski tisk. 10. 9. 1952 se je uredniški odbor odločil časnik preimenovati v Večer, saj je večina naročnikov in bralcev časnik v roke prejela v večernih urah. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta se Večer in Mariborski tisk razšla. Ena najpomembnejših prelomnic Večera je bila 2. 12. 1994, ko je Večer prvič izšel v barvah. Že naslednje leto je časnik dobil svojo spletno stran, leta 1998 pa celoten izvod v elektronski obliki. Aprila leta 2004 se je končal tudi velik podvig Večera, in sicer je bila dokončana digitalizacija vseh številk časnika Večer. V letih, ki so sledila, je časnik doživel več prenov, leta 2008 pa je prejel tudi priznanje Trusted brand (Živčec, 2016). Časnik Večer izhaja vsak dan, tudi v nedeljo v posebni izdaji, imenovani Večer v nedeljo. Ob dnevnih izvodih je nekajkrat tedensko priložena tudi priloga.

Vsebinsko je časnik razdeljen v rubrike, izjema je nedeljska izdaja, ki ima povsem drugačno vsebino od preostalih dnevnih izdaj. Rubrike, ki se pojavljajo v vseh dnevnih izdajah (z izjemno nedeljske izdaje), so rubrike V žarišču (predstavljene aktualne vsebine), Gospodarstvo, Črna kronika, Šport, Podlistek, Roman, Televizija in rubrika Sporočila. Rubrika Lokalno, ki je razdeljena na novice iz Maribora, Celjske regije, Koroške, Pomurja in Podravja se pojavlja v torek, sredo, četrtek, petek in soboto. Rubrika Kultura je prisotna v torkovi, sredini, četrtkovi in ponedeljski izdaji. Rubrika Pogledi, kjer so predstavljena mnenja o aktualnih zadevah, se v časniku pojavlja v torek, sredo, četrtek, petek in ponedeljek. Rubrika Kalejdoskop, ki jo sestavljajo lahkotnejše tematike, sestavlja torkovo, sredino, četrtkovo, sobotno in ponedeljsko izdajo časnika. Rubrika Po svetu, ki je namenjena informacijam iz sveta, je prisotna v časniku ob torkih, četrtkih in ponedeljkih. V torek je v časniku prisotna tudi rubrika Enigma (v njej so predvsem križanke), v ponedeljek pa so v časniku prisotne še rubrike Dosje (rubrika z bolj raziskano vsebino o aktualnem dogajanju), Intervju, Slovenija (vsebine, ki se nanašajo na Slovenijo), Maribor (vsebine, ki se nanašajo na mesto Maribor in okolico) ter Šesta prestava (vsebine, namenjene

21 avtomobilizmu). Nedeljska izdaja časnika Večer je, kot smo že omenili, vsebinsko najbolj različna. V njej so vsebine razdeljene v rubrike Beseda, Panorama, Ona/on, Sedem dni skomin, Šport, Intervju, Nekoč, Temna plat, Miti, Samogovor, Potepanja, Družabno, Na žlico, Moda, Radovednost, Narava, Motika, Zdravje, Fit, Zabava, Enigma in Zadnja.

4.3 Slovenske novice

Časopis Slovenske novice je začel prvič izhajati 14. 5. 1991 pod okriljem družbe Delo. Prva izdaja je bila barvna in je obsegala 16 strani (Slovenske novice, 2016). Časopis je naslednja leta pridobival na branosti in zvestobi bralcev, večjih sprememb pa ni bilo vse do leta 2010. To leto je časopis prvič prejel naziv Trusted Brand za najbolj zaupanja vreden dnevni časopis in naziv ohranil vse do danes (Ivanc, 2016). Leta 2010 se je časopisu kot dopolnitev pridružil spletni portal slovenske novice (Slovenske novice, 2011). Naslednje leto je časopis doživel večjo oblikovno prenovo ter vsebinsko nadgradnjo. Časopis Slovenske novice je vse do leta 2012 izhajal šest dni na teden, leta 2012 pa je začela izhajati nedeljska izdaja, imenovana Nedeljske novice, in tako je časopis postal časnik (Slovenske novice, 2012).

Vsebinsko je časnik tako kot Večer razdeljen po rubrikah. Te rubrike so Dan v novicah (raznovrstne aktualne novice), Bulvar, Kronane glave, Narobe svet, Črni scenarij, Življenje v objektivu, Finale, Scena, Lajf, Astronovice, Danes na kavču, A la carte in Zadnja plat. V torek sta časniku dodani rubriki Pop-rock in Viže, v sredini, petkovi, sobotni ter ponedeljski izdaji je dodana rubrika Mali oglasi, v četrtkovi izdaji sta prisotni rubriki Eros ter Na prvi pogled, v soboto in ponedeljek pa je dodana rubrika Pekel, nebesa. Tako kot pri časniku Večer je tudi nedeljska izdaja časnika Slovenske novice vsebinsko drugačna. V nedeljski izdaji je vsebina tako razdeljena v rubrike V nulo, Slovenija, Pogovor tedna, Kultura, Narobe svet, Tehnologija, Bulvar, Scena, Po domače, Zdravje, Za dušo, Najboljši prijatelji, Stil, Razvedrilo, Kam ta teden, Na krožniku in rubrika Amen.

5 NOVINARSTVO IN OBLIKE NOVINARSKEGA SPOROČANJA

5.1 Opredelitev novinarstva

Glavna poklicna dejavnost, predstavljena v časopisih, je novinarstvo. Novinarstvo lahko definiramo kot družbeno dejavnost, ki aktualne informacije, mnenja ter dejstva zbere, selekcionira, oblikuje ali preoblikuje ter posreduje občinstvu (Košir, 2003). Pred posredovanjem oblikovanega sporočila se izvrši proces, ki ga sestavljajo tri faze. Te tri faze so pridobivanje ter zbiranje informacij, izbor aktualnih ter novinarjem zanimivih dogodkov in oblikovanje sporočila, ki temelji na izbranih dogodkih oz. informacijah. Prav zadnja faza, tj. oblikovanje samega sporočila, pa je najpomembnejša, saj je odraz kvalitetnega, etičnega ter resnicoljubnega novinarja. Novinar mora namreč v tej fazi glede na tematiko, raziskave, ciljno občinstvo ter željeni odziv oz. vpliv izbrati primerno obliko novinarskega sporočanja in informacije predstaviti na tak način, da čim bolje odražajo dejansko stanje (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Pri izbiri primerne oblike novinarskega sporočanja se novinarji v Sloveniji držijo splošno sprejete klasifikacije stalnih oblik novinarskega sporočanja, ki jih je na podlagi teorije ter splošnih značilnosti napisala Manca Košir (Poler Kovačič in Erjavec, 2005). Ta je v svojem delu Nastavki za teorijo novinarskih vrst oblike novinarskega sporočanja najprej razdelila v dve novinarski zvrsti (informativna in interpretativna zvrst), v okviru teh dveh pa nadalje še na novinarske vrste (vestičarska, pogovorna, poročevalska, komentatorska, člankarska in reportažna novinarska vrsta).

5.2 Novinarska zvrst in novinarska vrsta

Kot smo že omenili, je Manca Košir oblike novinarskega sporočanja, v katerih so zapisana novinarska besedila, združila v dve veliki skupini, ki se razlikujeta glede na prevladujočo funkcijo posameznih novinarskih žanrov. Informativna zvrst vključuje novinarska besedila,

23 ki so objektivne narave ter vključujejo dejstva in podatke. Avtor v sporočilo ne vključuje lastnih mnenj, ocen, interpretacij in subjektivnega pogleda, temveč se od predmeta sporočila distancira. Funkcija, ki prevladuje v novinarskih besedilih te zvrsti je informacijska (v obveščevalni ali poročevalski obliki), lahko pa vključuje tudi druge funkcije, kot so vzgojna, opozorilna ali zabavna. Interpretativna zvrst pa združuje novinarska besedila, ki so subjektivne narave. Avtor v ta sporočila vključuje lastno mnenje, prepričanje, predstave in vrednostne sodbe. Funkcija, ki prevladuje v novinarskih besedilih te zvrsti je interpretativna (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

V okviru informativne in interpretativne zvrsti ločimo manjše skupine novinarskih besedil, ki imajo prevladujoče skupne značilnosti. Te skupine imenujemo novinarske vrste, ločimo pa jih glede na njihove temeljne lastnosti: predmet novinarskega sporočila, funkcijo novinarskega sporočila, naslovnikovo pričakovanje in komunikacijsko situacijo. Na podlagi predmeta novinarskega sporočila sodijo v informativno zvrst vestičarska, poročevalska, reportažna in pogovorna vrsta. V interpretativno zvrst pa prištevamo komentatorsko, člankarsko in portretno vrsto (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Znotraj posameznih novinarskih vrst se pojavljajo žanri, ki jih Manca Košir definira kot tip novinarskega besedila s tipično formo, tipično strukturirano snovjo ter tipičnimi jezikovnimi strukturami. V primerjavi z novinarskimi vrstami so bolj dinamični, fleksibilni, hitreje spreminjajoči. Vsak žanr ima torej vse lastnosti določene vrste, le da so te predstavljene na različne načine (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

5.2.1 Vestičarska novinarska vrsta

V vestičarsko vrsto sodijo žanri kratka vest, razširjena vest, vest v nadaljevanju in naznanilo. Njihova skupna lastnost je da sporočajo o manjših preteklih dogodkih z relativno majhnim številom prvin; izjema je naznanilo, ki naznanja dogodke v prihodnosti. Žanri se uporabljajo za sporočanje ponavljajočih se dogodkov, kjer naslovnika zanimajo samo novi individualni elementi in ne tisti, ki jih že pozna. Bralec pričakuje hitro poročanje brez poglabljanja same

informacije ter iskanja vzrokov. Navedbe virov informacij ponavadi ni, jasno je označeno le povzemanje ter vir povzemanja (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

V vestičarsko vrsto sodijo žanri kratka vest, razširjena vest, vest v nadaljevanju in naznanilo. Njihova skupna lastnost je, da sporočajo o manjših preteklih dogodkih z relativno majhnim številom prvin; izjema je naznanilo, ki naznanja dogodke v prihodnosti. Žanri se uporabljajo za sporočanje ponavljajočih se dogodkov, kjer naslovnika zanimajo samo novi individualni elementi in ne tisti, ki jih že pozna. Bralec pričakuje hitro poročanje brez poglabljanja v same informacije ter iskanja vzrokov. Navedbe virov informacij po navadi ni, jasno je označeno le povzemanje ter vir povzemanja (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Kratka vest Odgovarja na štiri osnovna naslovnikova vprašanja: kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo in kdo so bili udeleženci dogodka. Kratka vest ima zelo preprosto zgradbo, saj jo sestavljata le naslov in jedro. Lahko je sestavljena iz ene same povedi, definitivno pa njena dolžina ne presega enega odstavka. Nad besedilom je kratek nedvoumen naslov, sledi mu kraj novinarjevega poročanja, ki je zapisan pred začetkom vesti. Samo vest sestavljajo kratki preprosti stavki, napisani v stvarnem, kratkem in jedrnatem jeziku, brez kakršnih koli pomišljajev ali oklepajev. Avtor je podpisan s prvo črko imena in priimka, agencijske vesti pa z virom informacije. Osebe, ki se pojavijo v vesti, morajo biti identificirane z imenom in priimkom ter funkcijo. To velja tudi za osebe, ki so naslovnikom dobro poznane, prvič omenjena imena in krajšave. Pri navajanju organizacije le-to prvič napišemo s celim nazivom, kasneje zadostuje kratica. Za avtorja je značilno, da je do same teme vesti nevtralen in ga v samem poročanju ni moč zaznati (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Razširjena vest Odgovarja na štiri osnovna vprašanja ter dodatna vprašanja, kot so zakaj se je nekaj zgodilo in kako se je zgodilo. Po navadi pojasnjuje vzroke dogodka in nakazuje posledice. Sestavljena je iz več povedi, lahko tudi iz več odstavkov. Njena glava lahko poleg naslova

25 vključuje še podnaslov. Informacije o dogodku si sledijo od najbolj pomembne do najmanj pomembne. Na začetku vesti je zapisan kraj novinarjevega poročanja, avtor je tako kot pri kratki vesti zapisan z začetnicami imena in priimka (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Vest v nadaljevanju Njena uporaba je pogostejša na radiu in televiziji, vendar se uporablja tudi v časopisu. Praviloma obvešča o večjem dogodku, o katerem ne more vseh podatkov povedati naenkrat ali pa se ti spreminjajo in dopolnjujejo in je zato potrebno večkratno poročanje. Gre predvsem za večje naravne nesreče, teroristične napade, požare, večje prometne ali letalske nesreče. Vsako nadaljevanje vesti se začne z informacijo, ki je naslovniku že znana, in nadaljuje z naslovniku še neznanimi informacijami (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Naznanilo Je žanr, ki bralca obvešča o dogodkih, ki se bodo zgodili v prihodnosti, zato se za pisanje naznanila uporablja prihodnjik. Lahko je zapisano samo v enem odstavku, lahko jih je tudi več. Naznanilo kot žanr ni namenjeno samo obveščanju, ampak tudi izpostavljanju dogodkov, ki se zdijo uredništvom pomembni (Košir, 1999).

5.2.2 Poročevalska novinarska vrsta

V poročevalsko vrsto sodi pet žanrov (običajno poročilo, komentatorsko poročilo, reportersko poročilo, nekrolog in prikaz), ki naslovnikom poročajo o poteku dogodka. Njen predmet je zato dogajanje, potek in rezultat vnaprej napovedanih in predvidljivih dogodkov, ki so večjega obsega. Zajema širšo vsebino kot vest, vendar ne gre v globino in ne pojasnjuje okoliščin ali napoveduje posledic. Poročilo pripoveduje o samem poteku dogajanja, da si lahko naslovniki o dogodku ustvarijo sliko. Ker ti dogodki po navadi trajajo več ur in je o samem dogodku veliko vsebine, jo mora avtor skrajšati ter povzeti tako, da naslovnik po končanem branju ve vse, kar bi moral vedeti o dogodku. Prav iz tega razloga ima poročilo veliko moč manipuliranja s stvarnostjo kot vest in posredno kaže na uredniško ali novinarjevo mnenje (Poler Kovačič in Erjavec, 2005). .

Običajno poročilo Odgovarja na naslednja vprašanja: kaj se je dogajalo, kje se je dogajalo, kdaj se je dogajalo in kdo so bili nosilci dogodka. Zgrajeno je iz enostavnega nizanja dejstev, ki dajejo naslovniku občutek neprekinjenega in povezanega dogajanja. Običajno poročilo je lahko sestavljeno po kronološkem ali pomembnostnem vrstnem redu. Po navadi je sestavljeno iz glave in jedra. Glavo sestavlja naslovje (kratek nadnaslov, informativni naslov z bistveno informacijo, podnaslov z več poudarki) ter vodilo, kjer so zapisana identifikacijska dejstva o dogodku. Jedro je zgrajeno iz poročanja o poteku dogodka, vključeni so povzetki ter navedki nosilcev dogodka . Avtor je po navadi nevtralen tako pri opazovanju kakor tudi pri opisovanju dogodka. Podpisan je s polnim imenom in priimkom (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Komentatorsko poročilo Ta žanr poleg primarne funkcije informiranja opravlja še komentatorsko funkcijo. To pomeni, da poroča o poteku dogajanja, hkrati pa dogodek še komentira, pojasnjuje njegove vzroke in posledice (Košir, 1999).

Reportersko poročilo Pri tej vrsti poročila skuša avtor ukiniti distanco med dogajanjem in bralcem. Pri tem se poslužuje slikovitih in živih opisov dogajanja, stanja in atmosfere. Pogosteje se uporablja na televiziji ali po radiu, v časopisu pa ga ne zasledimo tolikokrat. Običajno se v časopisu uporablja pri poročanju o večjih dramatičnih dogodkih (Košir, 1999).

Nekrolog Je poročilo o življenju umrlega, ki je lahko napisano stvarno ali bolj čustveno. Sestavljajo ga uvod, jedro s potekom življenja ter zaključek. Zaključek je običajno napisan v stilu slovesa: za vedno nam bo ostal v spominu … (Košir, 1999).

Prikaz Je žanr, ki opravlja funkcijo kritike ali ocene. Delo, ki je predmet prikaza, ne vrednoti in ocenjuje v takšni meri, da je to njegova dominantna funkcija. Dominantna funkcija prikaza je namreč ta, da predstavi in opiše predmet prikaza, na koncu pa pove svoje kratko mnenje (Košir, 1999).

5.2.3 Pogovorna novinarska vrsta

V to vrsto štejemo intervju, okroglo mizo, izjavo in anketo. Zanje je značilen predmet novinarskega besedila, ki ga novinar sproducira sam. Njihov predmet je pogovor o nečem ali nekom, poglobljenost pa je odvisna od posameznega žanra. Glavna funkcija pogovorne vrste je naslovniku podati izjave in mnenje sogovornika, rezultate ankete,.. Kljub temu, da ta novinarska vrsta vključuje predstavitev mnenj, stališč in ocen, jo Manca Košir vseeno uvršča v informativno novinarsko zvrst, saj je njena prevladujoča funkcija še vedno informativna; novinar namreč predstavi mnenja in poglede drugih (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Anketa Namen ankete je predstavitev mnenj, ocen in stališč večjega števila oseb o aktualni tematiki, vprašanju ali dogodku. Njena zgradba je enostavna, saj je sestavljena iz kratkega informativnega naslova, kratkega uvoda ter jedra z odgovori. Uvod je namenjen kratki pojasnitvi namena ankete in vprašanja oz. vprašanj, na koncu samega uvoda pa povzame zastavljeno vprašanje. Samo jedro ankete sestavljajo dobesedni odgovori na vprašanje in morda tudi fotografije anketirancev. Ti morajo biti ustrezno identificirani z imenom in priimkom, včasih tudi poklicem in starostjo (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

Intervju Opredeljen je kot žanr v pogovorni vrsti, ki poroča o dialogu med vpraševalcem in vpraševancem. Njegova dominantna funkcija je predstavitev naslovnikom zanimive osebe, ki ima pomembne informacije oz. znanje ali pa ima zanimivo življenjsko zgodbo oz izkušnje. Zanj je značilna drugačna vrsta vsebine in posebna oblika pogovora. Sam intervju ločimo na

osnovi različnih meril. Ta merila so: predmet intervjuja (politični, športni, kulturni, gospodarski …), oblika (enostavni in kombinirani), značaj (novičarski, osebnostni, mnenjski …), način (ustni, pisni, telefonski, elektronski), priprava (pripravljeni ali improvizirani), namen (informativni, poučni, zabavni …) in število intervjuvancev (individualni ali skupinski). Vsebinsko intervju ločimo na osebnosti oz. biografski, tematski in mešani intervju. Pri osebnostnem je v ospredju interesantna oseba, njeno življenje ter delo. Dominanto vprašanje pri takšnem intervjuju je, kdo govori. Pri tematskem intervjuju je v ospredju za javnost pomembna tema, pri čemer mora biti intervjuvanec izobražen na tem področju. Dominantno vprašanje je, kaj ali o čem govori intervjuvanec. Kadar se ti osrednji vprašanji mešata, dobimo mešani intervju (Poler Kovačič in Erjavec, 2005).

5.2.4 Komentatorska novinarska vrsta

V komentatorsko vrsto prištevamo običajni komentar, uvodnik, gloso in kolumno. Zanje je značilno, da je predmet njihove vsebine ozadje aktualnega dogodka, ki ga javnost že pozna. Zelo pomembno je, da je komentatorska vrsta aktualna. To pomeni, da je objavljena v isti ali naslednji številki, v kateri je bila vest o dogodku. Javnost namreč zanima ozadje dogodkov, ki so veliki in nepredvidljivi. Ker so elementi dogodka nepredvidljivi in zato tudi javnosti nerazumljivi, javnost pričakuje pojasnilo samega dogodka, in to v najhitrejšem možnem času. Iz tega razloga ima komentatorska vrsta pojasnjevalno funkcijo. Sama struktura komentatorske vrste je dokaj enostavna, saj je sestavljena iz uvoda, jedra in zaključka. V uvodu je zapisan dogodek, ki bo obravnavan, ali stanje, v katerem se je dogodek zgodil; v jedru sledijo pojasnila: stališča do dogodka, vzroki, zakaj je prišlo do dogodka, in argumenti, ki podpirajo navedena stališča; v zaključku pa sledi bistvo dogodka, torej kaj ta dogodek pomeni, kaj bo v prihodnosti … V tekstu je avtor prisoten s svojimi stališči, vendar jih mora znati pojasniti na tak način, da v javnosti vzbudi občutek logičnosti teh stališč do dogodka (Košir, 1988).

Običajni komentar Običajni komentar zaradi aktualnosti na kratko pojasni samo ozadje dogodka na tak način, da dogodek postane javnosti razumljiv. Ker mora biti komentar aktualen in stališča v njem dobro argumentirana, je avtor običajno poznavalec tistega področja (Košir, 1988).

Uvodnik Je komentar, ki si za predmet izbere prav posebno zadevo, ki predstavlja mnenje celotne redakcije. Napisani so bolj preprosto in na široko, saj imajo poleg pojasnjevalne funkcije tudi funkcijo polaganja stališč in mnenj časopisa na javnost in izvajanje propagande (Košir, 1988).

Glosa Je komentar, ki obravnava tudi manjše in na videz manj pomembne dogodke. Ima enako obliko kot običajni komentar, le da je odnos do samega dogodka bolj humoren, satiričen, in ironičen. Sam jezik glose je tako kot odnos do dogodka ironičen in duhovit (Košir, 1988).

5.2.5 Člankarska novinarska vrsta

Predmet člankarske vrste so razmerja med dogodki, ki so značilni za aktualen družbeni problem, proces, pojav ali stanje. Poglavitna funkcija člankarske vrste je, da predmet prikaže z različnih vidikov, da ga prikaže v celotnem procesu in v različnih odnosih. Za to novinarsko vrsto je značilno, da se pojavlja v tedenski izdaji, saj mora avtor pokriti obsežno količino gradiva in literature. Posamezna člankarska vrsta je sestavljena iz uvoda, jedra in zaključka. Uvod predstavi obravnavani problem, jedro poda različne vidike, dejstva ter odnose do problema, medtem ko zaključek sestavlja kratek povzetek in napoved razvoja problema (Košir, 1988).

5.2.6 Reportažna in portretna novinarska vrsta

V reportažno vrsto sodijo klasična reportaža, reporterska zgodba in potopis. Reportažna vrsta uporablja stanje, situacije in dogodke tako, da s pomočjo avtentične pripovedi in opisa

ljudi, atmosfere, okolja prepreči distanco med javnostjo, krajem in časom dogajanja. Reportažna vrsta vključuje glavo, uvod, jedro in zaključek. Avtor je v besedilu nevtralen hkrati pa izjemno prisoten s stilom pisanja in uporabo jezika (Košir, 1988).

Predmet portretne vrste je oseba, ki jo vsebina spremeni v osebnost. Pri tem je avtor zelo pomemben saj je on tisti, ki s svojim stilom pisanja in opisom predstavi osebo. Poglavitno vprašanje pri portretni vrsti je kakšna oseba je to. Sam portret sestavljajo uvod, kjer predstavimo obravnavano osebo, jedro zapisno v obliki dramaturškega loka in zaključek, kjer avtor povzame svojo sliko portretirane osebe (Košir, 1988).

6 NOVINARSKA ETIKA

Novinarsko etiko lahko opredelimo kot etiko novinarjev, ki so ključni dejavnik pri ustvarjanju posameznikove resničnosti zgrajene na medijski izpostavljenosti. Novinarji so prav tako ključni faktor povezovanja okolja in posameznikov saj delujejo kot povezovalni člen, ki obvešča posameznike o stanju in dogajanju okoli njega ter hkrati okolju posreduje povratne informacije, ki so pomembne za boljše in učinkovito delovanje. Ker njihovo delo vključuje zelo pomembne procese kot so zbiranje, selekcioniranje ter oblikovanje sporočila, je pomembno, da ima novinar dobro novinarsko moralo. To pomeni, da novinar v določenem času in na določenem kraju ravna konkretno. Le ta je pogojena s časom, krajem in družbo (Poler, 1997). Novinarjem je zato podeljena pomembna odgovornost in sicer, da izpolnjujejo pravico javnosti do obveščenosti in delujejo kot predstavniki javnosti. To pomeni, da je primarna odgovornost novinarjev odgovornost do javnosti, ki jo uresničujejo tako, da spoštujejo zvestobo do javnosti, pri čemer mora biti le ta pomembnejša od zvestobe do delodajalca, politične stranke pa tudi družine, prijateljev in znancev. Kadar govorimo o javnosti, ne govorimo o množici ampak o posameznih osebah oz. naslovnikih. To so namreč novinarjevi bralci, gledalci in poslušalci in prav njim je novinar najbolj odgovoren. Da lahko svojo odgovornost do bralcev, poslušalcev in gledalcev kar se da čim bolje izpolni je pomembno, da je pri svojem delu etičen, saj lahko le na ta način svoje delo opravi kakovostno in resnicoljubno. Etika je namreč tista, ki naredi odgovornega novinarja, odgovorni novinar pa je je tisti novinar, ki se zaveda kdo so njegovi naslovniki, kakšne so njihove potrebe in kakšni so njihovi interesi. Novinarjeva odgovornost pa se ne nanaša le na naslovnika ampak obsega tudi vir informacij oz. osebe od katerih novinar pridobi informacije ter predmete novinarskega upovedovanja oz. osebe o katerih novinar piše. To so torej tri kategorije ljudi, ki jih mora odgovoren novinar spoštovati kot osebe in jim priznati dostojanstvo (Poler, 1997).

Svojo odgovornost do zgoraj navedenih oseb, novinar izpolnjuje tako, da spoštuje dolžnosti, ki jih ima do sebe in drugih. Izvor dolžnosti je oseba, kar pomeni, da je novinarjeva dolžnost da spoštuje dostojanstvo sebe in drugih oseb, ki so vključene v

množično komuniciranje. Pri opravljanju svojega dela ima novinar tako dolžnosti do naslovnika in dolžnosti do vira oz. predmeta (Poler, 1997).

Te dolžnosti so zapisane v Kodeksu novinarjev Slovenije, ki sta ga sprejela Društvo novinarjev Slovenije( v nadaljevanju DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije(v nadaljevanju SNS), kot temelj pri opravljanju novinarskega dela. Da bi slovenski novinarji pa tudi preostali pisci medijskih vsebin svoje delo opravljali kar se da etično in moralno, sta DNS in SNS ustanovila Novinarsko častno razsodišče, katerega glavna naloga je spremljanje dela članov SNS in DNS ter njihovega spoštovanja etičnih norm ter obveščanje javnosti.

6.1 Novinarsko častno razsodišče

Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije sta kot skupni samoregulativni organ določila Novinarsko častno razsodišče (nadalje NČR). Le to skrbi, da člani sindikata in društva spoštujejo etična in profesionalna pravila, ki so zbrana v Kodeksu novinarjev Slovenije, druge mednarodno uveljavljene etične standarde, določbe statutov DNS in SNS, ustavo, zakone in druge družbene norme, kadar njihova kršitev pomeni neetično ravnanje. NČR lahko obravnava tudi prispevke novinarjev, ki niso člani DNS in SNS (Sindikat novinarjev Slovenije, 2015).

Pritožbo o domnevni kršitvi Kodeksa novinarjev Slovenije lahko na NČR odda kdorkoli ter s tem poskuša zaščititi svoje pravice in pravice javnosti ter doseči boljše oz. bolj odgovorno ravnanje novinarjev in uredništev SNS (Novinarsko častno razsodišče, 2017).Sam proces odločanja o pritožbah je za javnost zaprt, med tem, ko so obravnave javne, odločitve NČR pa javnosti dostopne. Postopek pred NČR se lahko izide s poravnavo med udeleženci postopka; z razsodbo NČR o ugotovljeni kršitvi za člane SNS in DNS; s stališčem NČR o kršitvi za novinarje, ki niso člani SNS in DNS in z razsodbo ali stališčem, da kršitve ni bilo. V primeru, da je prišlo do namerne in/ali zavestne hujše kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije, lahko NČR predlaga, da se kršitelja izključi iz ene ali obeh organizacij SNS (Društvo novinarjev Slovenije, 2006).

NČR sestavlja 11 članov. Devet članov predstavljajo izvoljeni novinarji in uredniki, kjer jih pet imenuje skupščina DNS in štiri skupščina SNS. Preostala dva člana pa predstavljata predstavnika javnosti. Kandidate se za predstavnika javnosti pozove z javnim razpisom, na katerega se lahko prijavijo strokovnjaki s področja novinarstva, medijev, prava, etike. Končni izbor opravita skupščini SNS in DNS, kjer vsaka izbere enega kandidata. Sam mandat članov NČR traja štiri leta (Novinarsko častno razsodišče, 2017).

NČR svoje delo opravlja samostojno in neodvisno. Sam način dela, postopki, način obravnave, odločanje in izvršitve odločitev so podrobneje določene v Pravilniku o delu NČR. Pravilnik o delu NČR sočasno sprejemata skupščini SNS in DNS. Člani NČR so v mandatu zavezani le določilom kodeksa, določilom statuta SNS, določilom statuta DNS in v svojih odločitvah ne predstavljajo svojih uredništev ali novinarskih hiš SNS (Sindikat novinarjev Slovenije, 2015).

Pomembno je tudi navesti, da razsodbe oz. stališča NČR ni mogoče šteti kot dokument, na podlagi katerega bi lahko tožnik sprožil upravni spor zaradi domnevne kršitve njegovih ustavnih pravic, ampak so le mnenje tega organi in nimajo značaja sodb ali odločb, s katerimi se v uradnih postopkih izrekajo kazni leta (Novinarsko častno razsodišče, 2017).

6.2 Kodeks novinarjev Slovenije

Člani DNS in SNS, so na podlagi svobode izražanja in pravice do informacij javnega značaja kot temeljnih človekovih pravic in svoboščin zagotovljenih s strani ustave in mednarodnih dokumentov s področja varstva človekovih pravic, sprejeli Kodeks novinarjev Slovenije. Ta kodeks sestavljajo etični standardi, ki novinarje in druge ustvarjalce medijskih vsebin usmerjajo pri delu . Kodeks prav tako predstavlja podlago za delo NČR, katerega namen in delovanje smo že opisali. Sam kodeks pa dopolnjujejo in pojasnjujejo tudi Priporočila Novinarskega častnega razsodišča (Kodeks novinarjev Slovenije 2017).

Kodeks je sestavljen iz preambule in 29-ih členov, ki so razdeljeni v kategorije. Te kategorije so novinarsko delo (obsega petnajst členov), elektronske publikacije (obsega en člen), splošne etične norme (obsega sedem členov), konflikti interesov (obsega štiri člene) ter pravice novinarjev in razmerja do javnosti (obsega dva člena) (Kodeks novinarjev Slovenije, 2017).

7 ANALIZA VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE

Empirični del diplomskega dela predstavlja analiza vsebine časnikov Večer in Slovenske novice. Za primerjavo teh dveh časnikov smo se odločili zato, ker imata zelo različne lastnosti. Te lastnosti so okolje, vodstvo, branost in zastopanost.

Oba časnika loči okolje v katerem delujeta. Uredništvo časnika Večer je v Mariboru oz. v podravski regiji, medtem ko je uredništvo časnika Slovenske novice v Ljubljani oz. v osrednje-slovenski regiji. Različno okolje pomeni tudi različno miselnost in različen pogled na lokalne pa tudi nacionalne in globalne informacije.

Ena izmed lastnosti, ki razlikuje časnika je različno vodstvo. Časnik Večer deluje pod vodstvom medijske hiše Večer, medtem ko časnik Slovenske novice deluje pod okriljem časopisno založniškega podjetja Delo. Vsako vodstvo ima svojo vizijo kako naj bi njihov časnik deloval, kakšno vsebino bo postavljal v ospredje ter na kak način bo to prikazano oz. predstavljeno bralcu. S pomočjo analize vsebine bomo lahko tako dobili vpogled v samo delovanje posameznega časnika oz. uredništva, saj bomo videli kakšne tematike se posameznemu uredništvu zdijo pomembne in vredne objave, kakšne informacije posredujejo in v kakšni obliki ter kakšno razmerje med različnimi vrstami vsebine se uredništvoma zdi primerno.

Ena izmed lastnosti zakaj smo se odločil za ta dva časnika je tudi zastopanost časnika v okolju. Medtem, ko so Slovenske novice osredotočene na zastopanost po celotni Sloveniji, je časnik Večer osredotočen na določene dele Slovenije (podravska, pomurska, koroška, celjska in šaleška regija). Ta lastnost posledično vpliva tudi na naslednjo lastnost oz. vzrok zakaj smo se odločil za ta dva časnika.

Ta lastnost je branost. Kot smo omenili že v poglavju Časopis kot množični medij na Slovenskem, je po ocenah branosti časnik Slovenske novice na prvem mestu s 314.000 bralcev na en izvod, medtem ko je časnik Večer na petem mestu s 95.000 bralci na en izvod

(Slovenska oglaševalska zbornica, 2015). Manjša branost časnika Večer je lahko posledica osredotočanja na manjši del države oz. bralcev vendar bomo morda s pomočjo analize lahko videli kaj bralca pritegne k določenemu časniku in s čim časnik Slovenske novice pritegne takšno število bralcev.

7.1 Opis metodologije

Temeljna raziskovalna metoda, ki smo jo uporabili v našem diplomskem delu, je analiza vsebine. Analiza vsebine je obsegala izvode časnika Večer in Slovenske novice, ki so izšli v zastavljenem časovnem obdobju. Časovno obdobje, ki smo si ga v diplomskem delu zastavili je teden dni, natančneje teden od torka, 18. julija 2017 do vključno ponedeljka 24. julija 2017. Sprva smo vsebinske prispevke preleteli in prešteli. Na podlagi tega smo se odločili vsebino razdeliti v kategorije, saj imata časnika različne rubrike prav tako pa so v rubrikah določene vsebine, ki jih pod rubriko ne moremo šteti saj z njo nimajo nobene povezave(oglasi, javna obvestila, križanke,..). Vsebinske prispevke smo nato pregledali in v celoti prebrali ter na podlagi tega opravil analizo vsebine. V procesu analize smo določene vsebine izključili saj jih nismo mogli opredeliti v določeno novinarsko zvrst, novinarsko vrsto ali kategorijo vsebine. Preostalo vsebino smo razvrstili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, javna obvestila in prispevki bralcev. V kategorijo novinarski prispevki smo uvrstili vso vsebino, ki smo jo lahko na podlagi opredelitve in opisov oblik novinarskega sporočanja (glej poglavje Novinarstvo in oblike novinarskega sporočanja) opredelili v ustrezno novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. V kategorijo razvedrilna vsebina smo uvrstili vsebine kot so križanke, uganke, karikature, vici, horoskop,… V kategorijo javna obvestila smo uvrstili vsebine kot so obvestila naročnikom, rojstva, pogrebi, osmrtnice. V kategorijo prispevki bralcev pa smo uvrstili pisma bralcev.

Pri analizi vsebine časnikov smo se osredotočili na kategorijo novinarski prispevki, saj je le ta najpomembnejša za informiranje in izobraževanje bralca. Ker je namen naše diplomske naloge bralca izobraziti o sami vsebini novinarskih prispevkov ter načinu podajanja le te, smo novinarske prispevke v analizi opredelili glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in

žanr. To opredelitev smo v analizi opravili zato, ker želimo bralcu prikazati ozadje oz. strukturo brane vsebine ter ga poučiti o raznolikosti novinarskih vrst. Pomembno je namreč, da razume, da so določene novinarske vrste namenjene poročanju oz. opisovanju dogodkov, spet druge dogajanju, tretje stanju, četrte pogovorom, spet druge ozadju in ene razmerjem. Z razumevanjem in poznavanjem novinarskih vrst bo tako tudi vedel katere vsebine so avtorsko nepristranske in katere avtorjevo mnenje vsebujejo. S pomočjo tega znanja bo tako lahko postal kritičen bralec. Da smo novinarski prispevek lahko opredelili glede na zvrst, novinarsko vrsto in žanr smo prebrali naslov, podnaslov in celotno vsebino prispevka. Pri opredelitvi smo se opirali na definicije in opise posameznih novinarskih zvrsti, novinarskih vrst in žanrov, ki smo jih preučili v literaturi. V sami analizi novinarskih prispevkov nas je zanimalo tudi katere tematike so v prispevkih prisotne. Pri tem smo upoštevali, da lahko ima novinarski prispevek več kot eno samo prevladujočo tematiko. Med analizo novinarskih prispevkov smo bili pozorni tudi ali v prispevku prihaja do kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Pri tem smo se osredotočili na člene, ki se navezujejo na vsebinski del. Kadar smo zaznali morebitno kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije smo v kodeksu poiskali člen, ki to kršitev obravnava. V primeru, da je v kodeksu zaznana kršitev bila opisana kot kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije smo tudi mi morebitno kršitev označili kot kršitev kodeksa.

7.2 Rezultati analize vsebine časnika Večer

V analizo vsebine časnikov Večer smo zajeli tiskane izvode časnika Večer, ki so izšli v času od torka, 18. julija 2017 do ponedeljka, 24. julija 2017. V analizo vsebine nismo šteli vsebine prilog, ki so bile priložene časniku.

Večer: torek, 18.julij 2017 V časniku smo našteli 122 različnih vsebin. Enajst vsebin smo iz analize izključili, saj jih ni bilo mogoče uvrstiti v ustrezno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebine. V prvem delu analize smo analizirali 111 različnih vsebin. Te vsebine smo nadalje razvrstili v pet kategorij vsebine. Te kategorije so prispevki novinarjev, oglasna vsebina, razvedrilna

vsebina, prispevki bralcev ter javna obvestila. Kot prispevke novinarjev smo lahko opredelili 60vsebin oz. 54,1% celotne vsebine. Kot oglasno vsebino smo opredelili 26 vsebin oz. 23,4% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 18 vsebin oz. 16,2% celotne vsebine, kot javna obvestila pa 5 vsebine oz. 4,5% celotne vsebine. Kot prispevke bralcev smo identificirali 2 vsebini oz. 1,8% celotne vsebine.

Kategorijo novinarski prispevki smo podrobneje analizirali ter 60 novinarskih prispevkov uvrstili v novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Pri opredelitvi novinarske zvrsti, smo 55 novinarskih prispevkov uvrstili v informativno zvrst in 5 novinarskih prispevkov v interpretativno zvrst. To pomeni,da91,7% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 8,3% interpretativne vsebine. Zvrsti smo v analizi še dodatno razdelili na novinarske vrste. Rezultati, ki smo jih dobili so sledeči:

V vestičarsko vrsto smo uvrstili 20 vsebin oz. 33,3% novinarskih prispevkov, v reportažno 2 vsebini oz. 3,3% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 26 vsebin oz. 43,4% novinarskih prispevkov, v pogovorno 7 vsebin oz. 11,7% novinarskih prispevkov, v komentatorsko 3 vsebine oz. 5% novinarskih prispevkov in v člankarsko 2 vsebine oz. 3,3% novinarskih prispevkov. Pri nadaljnji analizi vrst smo analizirali tudi žanre znotraj novinarskih vrst, katerih pojav znotraj časnika je prikazan v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.1).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Večer z dne torek, 18.7.2017 5 1 7 9

12 12 4 2 2 21 2 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNAKOMENTATORSKAČLANKARSKA PORTRETNA Kratka vest Razširjena vest Naznanilo Reporterska zgodba

Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Prikaz Intervju

Izjava Običajni Komentar Glosa Informativni članek

Grafikon 7.1

V sklopu analize smo analizirali tudi pojav tematik v vsebinah. Pri določanju tematike smo upoštevali, da lahko ima ena vsebina eno ali več tematik. Identificirali smo 18 različnih tematik. Tematike in njihov pojav v časniku so predstavljene v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.2).

Številčni prikaz tematik v časniku Večer z dne torek, 18.7.2017 14 15 10 10 10 8 6 5 5 4 5 3 2 2 2 2 1 1 1 1 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura Šport Finance Vojska Zdravje in nega Tehnologija in znanost Okolje Zgodovina Poklici Sodstvo Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet Bivanje Mediji Družba

Grafikon 7.2

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.2) lahko razberemo, da so v časniku Večer iz dne torek, 18.07.2017, najpogostejše tematike vsebin šport, politika in družba. Tematika šport se je pojavila v 23,3% novinarskih prispevkov, politika v 16,7% in tematika družba prav tako v 16,7% novinarskih prispevkov.

Med analizo novinarskih prispevkov smo zabeležili osem kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršeni so bili 6. člen, 10. člen in 25.člen. Zabeležili smo tri kršitve 6. člena kodeksa, saj avtorji v novinarskem prispevku niso zapisali vira informacije, ki so jo uporabili. 10. člen kodeksa je bil kršen enkrat, saj avtor ni v novinarskem prispevku ni opremil slike z virom ali primerno oznako. 25. člen kodeksa novinarjev Slovenije pa je bil kršen štirikrat, saj je avtor vsebino novinarskega prispevka prepletel z oglasno vsebino.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer z dne torek, 18.7.2017 4 5 3 1 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 6. člen 10. člen 25. člen

Grafikon 7.3

Večer: sreda, 19.julij 2017 V časniku Večer z dne sreda, 19.julij 2017 smo zabeležili 97 vsebin. Pred samim pričetkom analize smo izključili enajst vsebin, saj jih ni bilo mogoče ustrezno uvrstiti v novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebine. Preostalih 86 vsebin smo razvrstili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, prispevki bralcev in javna obvestila. V kategorijo prispevki novinarjev smo lahko uvrstili 52 vsebin oz. 60,5% celotne vsebine, v oglasno vsebino 16 vsebin oz. 18,6% celotne vsebine, v razvedrilno vsebino 12 vsebin oz. 13,9% celotne vsebine, v javna obvestila pa 5 vsebin oz. 5,8% celotne vsebine. Kot prispevke bralcev smo opredelili 1 vsebino oz.1,2% celotne vsebine. Pri nadaljnji analizi smo se posvetili predvsem novinarskim prispevkom. Te smo uvrstili še v novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Pri opredelitvi novinarske zvrsti smo 48 novinarskih prispevkov opredelili kot informativno zvrst in 4 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst. To pomeni, da 92,3% novinarskih prispevkov predstavlja informativne vsebine in 7,7% interpretativne vsebine. Zvrsti smo v analizi še dodatno razdelili na novinarske vrste.

Rezultati, ki smo jih dobili so sledeči: vestičarsko vrsto smo umestili 23 vsebin oz. 44,2% novinarskih prispevkov, v reportažno 3 vsebine oz. 5,8% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 19 vsebin oz. 36,5% novinarskih prispevkov, v pogovorno 3 vsebine oz. 5,8% novinarskih prispevkov ter v komentatorsko 4 vsebine oz. 7,7% novinarskih prispevkov. Pri nadaljnji analizi vrst smo analizirali tudi žanre znotraj novinarskih vrst. Pojav žanrov v časniku je predstavljen v spodnjem grafikonu ( Grafikon 7.4).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Večer z dne sreda, 19.7.2017

2 5 13 6 5

10 10 1 21 1 21 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNAKOMENTATORSKAČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Naznanilo Klasična reportaža Reporterska zgodba Potopis Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Nekrolog Prikaz Intervju Izjava Anketa Običajni Komentar Glosa Kolumna

Grafikon 7.4

V okviru analize smo analizirali tudi pojav tematik v novinarskih prispevkih. V obzir smo vzeli možnost, da ima novinarski prispevek lahko eno ali več tematik. Tako smoIdentificirali16 različnih tematik. Katere tematike so se pojavile in kakšen je njihov pojav smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.5).

Številčni prikaz tematik v časniku Večer z dne sreda, 20 19.7.2017 10 8 6 6 5 5 3 4 3 4 1 1 1 2 1 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura Šport Finance Zdravje in nega Izobraževanje Okolje Zgodovina Poklici Sodstvo Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet Družba Kmetijstvo

Grafikon 7.5

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.5) lahko razberemo, da so v časniku Večer iz dne sreda, 19.07.2017, najpogostejše teme novinarskih prispevkov šport, politika ter gospodarstvo in kultura. Šport se je pojavil v 19,2% celotne novinarske vsebine, politika v 15,4%, gospodarstvo v 11,5% celotne vsebine in kultura prav tako v 11,5% novinarskih prispevkov.

V procesu analize novinarskih vsebin smo zasledili tudi pet kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršeni sta bila 6. in 10. člen. 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je bil kršen dvakrat, saj avtorja nista navedla vira informacij, ki sta jih v prispevku uporabila. 10. člen pa je bil kršen trikrat, saj avtorji prispevkov niso ustrezno označili slike z avtorjem.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer z dne sreda, 19.7.2017 5 3 2

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 6. člen 10. člen

Grafikon 7.6

Večer: četrtek, 20.julij 2017 V okviru analize smo v časniku našteli 95 različnih vsebin. Pred samim procesom analize smo izključili 8 vsebin, saj niso ustrezale nobeni novinarski zvrsti oz. vrsti ali kategoriji vsebine. Preostalih 87 vsebin smo razvrstili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, javna obvestila in prispevki bralcev. Kategorija novinarski prispevki obsega 45 vsebin oz. 51,7% celotne vsebine, kategorija oglasna vsebinaobsega22 vsebin oz. 25,3% celotne vsebine, kategorija razvedrilna vsebina obsega12 vsebine oz. 13,8% celotne vsebine, kategorija javna obvestila 6 vsebin oz 6,9% celotne vsebine in kategorija prispevki bralcev 2 vsebini oz. 2,3% celotne vsebine.

Novinarske prispevke, za katere je bilo opredeljenih 45 vsebin, smo nadalje umestili še v novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Kot informativno zvrst smo opredelili 38 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst pa 7 novinarskih prispevkov. To pomeni, da 84,4% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 15,6% interpretativne vsebine. Po opredelitvi novinarske zvrsti smo novinarske prispevke opredelili še glede na novinarsko vrsto. Tako smo v vestičarsko vrsto uvrstili 12 vsebin oz. 26,7% novinarskih prispevkov, v reportažno 4vsebine oz. 8,9% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 19 vsebin oz. 42,2% novinarskih prispevkov, v pogovorno 3 vsebine oz. 6,7%

43 novinarskih prispevkov, v komentatorsko 6vsebin oz. 13,3% novinarskih prispevkov in v člankarsko vrsto 1 vsebino oz. 2,2% novinarskih prispevkov. Opredelitev ter številčni pojav žanrov smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.7).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Večer z dne četrtek, 20.7.2017 1 1 3

2 1 5 14 2 1 1 4 3 1 4 1 1 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRET

Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Naznanilo

Reporterska zgodba Potopis Običajno poročilo Komentatorsko poročilo

Prikaz Nekrolog Anketa Izjava

Dialogizirano poročilo Običajni Komentar Kolumna Informativni članek

Grafikon 7.7

V sklopu analize smo pogledali tudi pojav tematik v novinarskih prispevkih. Pri določanju vsebin smo upoštevali, da ima lahko novinarski prispevek eno ali več tematik. Identificirali smo 16 različnih tematik, ki so se pojavile v izbranem izvodu časnika. Tematike, ki so se pojavljale in kako množično se le te pojavile smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.8).

Številčni prikaz tematik v časniku Večer z dne četrtek, 10 7 6 6 5 20.7.2017 4 4 4 3 2 2 2 2 2 1 1 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura Šport Finance Vojska Izobraževanje Okolje Zgodovina Sodstvo Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet Družba Gostinstvo in turizem Zdravje

Grafikon 7.8

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.8) lahko razberemo, da so v časniku Večer iz dne četrtek,20.07.2017 najpogostejše teme novinarskih prispevkov šport, politika ter nepremičnine in gradnja. Kategorija šport se je pojavila v 15,5% novinarskih prispevkov, politika v 13,3% ter kategorija nepremičnine in gradnja prav tako v 13,3% vseh novinarskih prispevkov.

Med analizo novinarskih prispevkov smo zabeležili tudi dve kršitvi Kodeksa novinarjev Slovenije in sicer eno kršitev 10. člena in eno kršitev 25. člena. 10- člen je avtor kršil zato, ker uporabljena fotografija ni bila ustrezno označena, 25. člen pa je bil kršen zato, ker oglas ni bil jasno ločen od same vsebine novinarskega prispevka ampak je bil oglas tik ob njej.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer z dne četrtek, 20.7.2017

2 1 1

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen 25. člen

Grafikon 7.9

Večer: petek, 21.julij 2017 V okviru analize časnika smo zasledili 99 različnih vsebin. Pred pričetkom same analize smo izključili 9 vsebin, saj jih ni bilo mogoče umestiti v novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebin. Preostalih 90 vsebin smo razvrstili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, javna obvestila in prispevki bralcev. Kot novinarske prispevke smo lahko opredelili 44 vsebin oz. 48,9% celotne vsebine, kot oglasno vsebino smo 24 vsebin oz. 26,7% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 14 vsebin oz. 15,5% celotne vsebine, kot javna obvestila 7 vsebin oz 7,8% celotne vsebine ter kot prispevke bralcev smo identificirali eno vsebino oz. 1,1% celotne vsebine. Kategorijo novinarski prispevki smo nadalje analizirali ter vsebine označene kot novinarski prispevki opredelili glede na

45 novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Kot informativno zvrst smo opredelili 39 novinarskih prispevkov in 5 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst., kar pomeni, da 88,6% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 11,4% interpretativne vsebine. Zvrsti smo v analizi še dodatno razdelili na novinarske vrste. V vestičarsko vrsto smo uvrstili 14 vsebin oz. 31,8% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 20 vsebin oz.45,4% novinarskih prispevkov, v pogovorno 5 vsebin oz. 11,4% novinarskih prispevkov in v komentatorsko 5 vsebin oz. 11,4% novinarskih prispevkov. Pri nadaljnji analizi vrst smo analizirali tudi žanre katerih pojav znotraj novinarskih vrst smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.10).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Večer z dne petek, 21.7.2017 1 8 1 3

10 11 1 1 3 3 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Običajno poročilo

Komentatorsko poročilo Prikaz Intervju Izjava

Anketa Običajni Komentar Glosa Kolumna

Grafikon 7.10

V sklopu analize smo analizirali tudi pojav tematik v novinarskih prispevkih. Pri tem smo upoštevali možnost, da lahko ima en prispevek več kot eno tematiko. V novinarskih prispevkih smo tako zasledili 19 različnih tematik. Tematike, ki so se pojavljale in v kakšnem številu smo predstavili v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.11).

Številčni prikaz tematik v časniku Večer z dne petek, 20 21.7.2017 10 6 6 5 3 4 3 2 1 2 1 2 1 1 2 2 1 1 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura Šport

Finance Vojska Zdravje in nega Izobraževanje

Okolje Zgodovina Poklici Sodstvo

Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet Bivanje

Duhovnost in religija Gostinstvo in turizem Kmetijstvo

Grafikon 7.11

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.11) lahko razberemo, da so v časniku Večer z dne petek, 21.7.2017, najpogostejše teme novinarskih prispevkov šport, politika in gospodarstvo. Tematika šport se pojavlja v 22,7% vseh novinarskih prispevkov, politika v 13,6% ter gospodarstvo prav tako v 13,6% vseh novinarskih prispevkov.

V procesu analize novinarskih prispevkov smo analizirali tudi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in zasledili eno kršitev. Kršen je bil 6. člen kodeksa, saj avtor ni navedel vira informacij, ki jih je v novinarskem prispevku povzel.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer z dne petek, 21.7.2017

2 1

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 6. člen

Grafikon 7.12

Večer: sobota, 22.julij 2017 V sobotni izdaji časnika smo zabeležili 115 vsebin. Pred analizo smo izključili 10 vsebin, saj le teh nismo mogli uvrstiti v nobeno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebin. Kategorije vsebin v katere smo razvrstili preostalih 105 vsebin so novinarski prispevki v katere smo uvrstili 61 vsebin oz. 58,1% celotne vsebine, oglasna vsebina v katero smo uvrstili 27 vsebin oz.25,7% celotne vsebine, razvedrilna vsebina v katero smo uvrstili 11 vsebin oz. 10,5% celotne vsebine, javna obvestila v katera smo uvrstili 5 vsebin oz. 4,7% celotne vsebine in prispevki bralcev med katere smo uvrstili 1 vsebino oz. 1% celotne vsebine.

Novinarske prispevke smo podrobneje analizirali ter jih opredelili glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Glede na novinarsko zvrst smo 58 novinarskih prispevkov opredelili kot informativno zvrst in 3 novinarske prispevke kot interpretativno zvrst. To pomeni, da 95,1% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 4,9% novinarskih prispevkov interpretativne vsebine. Novinarske prispevke smo nato še podrobneje analizirali ter določili novinarsko vrsto ter žanr, katerih pojav v sobotni izdaji časopisa smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.13). Rezultati opredelitve novinarske vrste so sledeči: v vestičarsko vrsto smo uvrstili 31 vsebin oz. 50,8% vseh novinarskih prispevkov, v reportažno 2 vsebini oz. 3,3% vseh novinarskih prispevkov, v poročevalsko 22 vsebin oz. 36,1% vseh novinarskih prispevkov, v pogovorno 3 vsebine oz. 4,9% vseh novinarskih prispevkov, v komentatorsko eno vsebino oz. 1,6% vseh novinarskih prispevkov in v portretno vrsto dve vsebini oz. 3,3% vseh novinarskih prispevkov.

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Večer z dne sobota, 22.7.2017

12 7 4 3 21 5 10 2 1 1 2 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Naznanilo

Reporterska zgodba Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo

Prikaz Anketa Izjava Dialogizirano poročilo

Običajni Komentar Portret

Grafikon 7.13

V okviru analize smo analizirali tudi pojav tematik v novinarskih prispevkih. Pri tem smo upoštevali, da lahko ima novinarski prispevek eno ali več tematik. V sobotni izdaji smo zabeležili 15 tematik Opredelitev tematik in njihov pojav smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.14).

Številčni prikaz tematik v časniku Večer z dne sobota, 22.7.2017 20 13 10 8 8 6 4 3 4 3 3 2 1 2 1 1 0 Tematike

Politika Gospodarstvo Kultura Šport Finance Zdravje in nega Okolje Poklici

Sodstvo Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet Družba Gostinstvo in turizem Kmetijstvo

Grafikon 7.14

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.14) lahko razberemo, da so v časniku Večer iz dne sobota, 22.07.2017, najpogostejše tematike novinarskih vsebin prispevkov šport, kultura, politika in kriminalna dejanja.Pojav tematike šport smo zabeležili v 21,3% vseh novinarskih

49 prispevkov, tematiko kultura v 16,4%, tematiko politika v 13,1% in tematiko kriminalna dejanja prav tako v 13,1% vseh novinarskih prispevkov.

V procesu analize vsebine novinarskih prispevkov smo vsebino analizirali tudi iz vidika kršenja Kodeksa novinarjev Slovenije in zabeležili eno kršitev 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, kjer je avtor neustrezno označil fotografijo (pozabil ji je pripisati vir oz. avtorja).

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer z dne sobota, 22.7.2017

2 1

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen

Grafikon 7.15

Večer v nedeljo: nedelja, 23.julij 2017 V nedeljski izdaji časnika smo zabeležili 42 vsebin. Pred začetkom analize vsebine smo izključili eno vsebino, ki je nismo mogli opredeliti v ustrezno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebine. Preostalih 41 vsebin smo razvrstili v kategorije prispevki novinarjev, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, javna obvestila in prispevki bralcev. Kot prispevke novinarjev smo lahko opredelili 25 vsebin oz. 61% celotne vsebine, kot oglasno vsebino smo identificirali 7 vsebin oz. 17,1% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 8 vsebin oz. 19,5% celotne vsebine, kot javna obvestila pa eno vsebino oz. 2,4% celotne vsebine.

Novinarske prispevke smo nadalje opredelili še glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Pri opredelitvi novinarske zvrsti smo 11 novinarskih prispevkov opredelili kot informativno zvrst in preostalih 14 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst, kar pomeni, da 44% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 56% novinarskih prispevkov interpretativne vsebine. Po opredelitvi zvrsti smo novinarske prispevke opredelili tudi glede na novinarsko vrsto in žanr. Žanrsko opredelitev in pojav smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.16). Pri opredelitvi novinarske vrste smo

3 vsebine oz. 12% novinarskih prispevkov uvrstili v reportažno novinarsko vrsto, 7 vsebin oz. 28% novinarskih prispevkov v poročevalsko novinarsko vrsto, 1 vsebino oz. 4% novinarskih prispevkov v pogovorno novinarsko vrsto, 4 vsebine oz. 16% novinarskih prispevkov v komentatorsko novinarsko vrsto, 8 vsebin oz. 32% novinarskih prispevkov v člankarsko novinarsko vrsto in 2 vsebini oz. 8% novinarskih prispevkov v portretno novinarsko vrsto.

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Večer z dne nedelja, 23.7.2017

2 8 1 5 4 2 1 2 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Reporterska zgodba Potopis Običajno poročilo Reportažno poročilo

Intervju Kolumna Informativni članek Portret

Grafikon 7.16

Med analizo novinarskih prispevkov smo analizirali tudi pojav tematik in pri tem upoštevali, da lahko ima novinarski prispevek eno ali več tematik. Med analizo smo zasledili 10 tematik. Opredelitev ter pojav tematik v novinarskih prispevkih smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.17).

Številčni prikaz tematik v časniku Večer z dne nedelja, 23.7.2017 10 8 7

5 4 2 2 2 2 1 1 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura

Šport Zdravje in nega Okolje

Nepremičnine in gradnja Promet Družba

Gostinstvo in turizem

Grafikon 7.17

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.17) lahko razberemo, da so v časniku Večer iz dneva nedelja,23.07.2017 najpogostejše tematike novinarskih prispevkov zdravje in nega, družba ter okolje. Tematika zdravje in nega se pojavlja v 32% vseh novinarskih prispevkov, tematika družba v 28% in okolje v 16% vseh novinarskih prispevkov.

Med analizo novinarskih prispevkov smo analizirali tudi kršenje Kodeksa novinarjev Slovenije in zasledili 19 kršitev. Kršena sta bila 10. in 25. člen. 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je bil kršen petnajstkrat (šteli smo vsako fotografijo posebej, četudi so le te pripadale istemu članku), saj avtorji uporabljenih fotografij niso ustrezno označili z virom oz. avtorjem fotografije. Kršitev 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije smo zabeležili štirikrat, saj je bila oglasna vsebina umeščena v novinarsko vsebino brez jasne označbe ali komentarja, da gre za oglasno sporočilo.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer z dne torek, 18.7.2017 20 15 4 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen 25. člen

Grafikon 7.18

Večer: ponedeljek, 24. julij 2017 V ponedeljkovi izdaji časnika smo zabeležili 109 vsebin. Pred pričetkom analize smo izločili 6 vsebin, saj jih nismo mogli uvrstiti nobeno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebine. Preostale 103 vsebine smo razvrstili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, prispevki bralcev ter javna obvestila. V kategorijo novinarski prispevki smo uvrstili 61 vsebin oz. 59,2% celotne vsebine, v kategorijo oglasna vsebina 25 vsebin oz. 24,3% celotne vsebine, v kategorijo razvedrilna vsebina 10 vsebin oz. 9,7% celotne vsebine, v kategorijo prispevki bralcev 3 vsebine oz. 2,9% celotne vsebine in v kategorijo javna obvestila 4 vsebine oz. 3,9% celotne vsebine.

V analizi smo podrobneje analizirali vsebino novinarskih prispevkov za katere smo opredelili 61 vsebin. Prispevke smo opredelili glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto, žanr in možne kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije. Pri opredelitvi novinarske zvrsti smo 58 novinarskih prispevkov smo opredelili kot informativno zvrst in 3 novinarske prispevke kot interpretativno zvrst, kar pomeni, da 95,1 % novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 4,9% novinarskih prispevkov interpretativne vsebine. Po opredelitvi novinarskih zvrsti smo novinarske prispevke nadalje razvrstili v novinarske vrste. V vestičarsko novinarsko vrsto smo uvrstili 29 vsebin oz. 47,5% novinarskih prispevkov, v reportažno novinarsko vrsto 3 vsebine oz. 4,9% novinarskih prispevkov, v poročevalsko novinarsko vrsto 22 vsebin oz. 36,1% novinarskih prispevkov, v pogovorno novinarsko vrsto 4 vsebine oz. 6,6% novinarskih prispevkov in v komentatorsko novinarsko vrsto 3 vsebine oz. 4,9% novinarskih prispevkov. Novinarske prispevke smo opredelili tudi žanrsko, njihovo opredelitev in pojav pa smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.19).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Večer z dne ponedeljek, 24.7.2017

10 5

9 16 5 1 3 3 21 3 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Reporterska zgodba

Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo Prikaz

Intervju Izjava Anketa Običajni Komentar

Grafikon 7.19

Novinarskim prispevkom smo opredelili tudi tematiko, pri čemer smo upoštevali dejstvo da lahko ime le ta eno ali več tematik. Zasledili smo 17 različnih tematik, katerih opredelitev in pojav smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.20).

Številčni prikaz tematik v časniku Večer iz dne ponedeljek, 24.7.2017 20 17

7 5 6 4 4 3 4 4 4 2 2 2 1 1 1 1 0 Tematike Politika Kultura Šport Izobraževanje Okolje Poklici Sodstvo Kriminalna dejanja Promet Družba Gostinstvo in turizem Gospodarstvo Kmetijstvo Avtomobilizem Vojska Finance Nepremičnine in gradnja

Grafikon 7.20

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.20) lahko razberemo, da so v časniku Večer iz dne ponedeljek, 24.07.2017 najpogostejše tematike novinarskih prispevkov šport, okolje in avtomobilizem. Tematika šport se pojavlja v 27,9% vseh novinarskih prispevkov, tematika okolje v 11,5% in tematika avtomobilizem v 9,8% vseh novinarskih prispevkov.

Pri analizi novinarskih prispevkov glede kršenja Kodeksa novinarjev Slovenije smo zabeležili 9 kršitev in sicer 3 kršitve 6.člena ter 6 kršitev 10. člena. Avtorji novinarskih prispevkov so 6. člen kršili zato, ker uporabljenim številčnim podatkom niso pripisali vira medtem ko so 10. člen kršili zato, ker sliko niso primerno označili z virom oz. avtorjem

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer z dne ponedeljek, 24.7.2017 10 6 3 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 6. člen 10. člen

Grafikon 7.21

7.3 Rezultati analize vsebine časnika Slovenske novice

V analizo vsebine časnikov Slovenske novice smo zajeli tiskane izvode časnika Slovenske novice, ki so izšli v času od torka, 18. julija 2017 do ponedeljka, 24. julija 2017. V analizo vsebine nismo šteli vsebine prilog, ki so bile priložene časniku.

Slovenske novice: torek, 18.julij 2017 V torkovi izdaji časnika smo zabeležili 98 vsebin. Pred procesom analize smo izključili 4 vsebine, saj jih ni bilo mogoče uvrstiti v ustrezno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebin v katere smo razvrstili preostalih 94 vsebin. Te kategorije so novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina in javna obvestila. Kot prispevke novinarjev smo lahko opredelili 78 vsebin oz. 83% celotne vsebine. Kot oglasno vsebino smo identificirali 4 vsebine oz. 4,3% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 10 vsebin oz. 10,6% celotne vsebine, kot javna obvestila pa 2 vsebini oz. 2,1% celotne vsebine Kategorijo novinarski prispevki smo nadalje opredelili še glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr ter preverili ali prihaja do kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Pri opredelitvi novinarskih prispevkov v novinarsko zvrst smo 73 novinarskih prispevkov opredelili kot informativno zvrst in 5 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst, kar, da 93,6% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in6,4% interpretativne vsebine. Po razvrstitvi prispevkov v novinarske vrste smo le te razvrstili še v novinarsko vrsto ter žanr, katerega pojav v časniku smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.22). Pri opredelitvi novinarske vrste smo 47novinarskih prispevkov oz. 60,4% vseh novinarskih prispevkov uvrstili v vestičarsko novinarsko vrsto, 11 vsebin oz. 14,1% novinarskih prispevkov v reportažno novinarsko vrsto, 14 vsebin oz. 17,9% novinarskih prispevkov v poročevalsko novinarsko vrsto, 1 vsebino oz. 1,3% novinarskih prispevkov v pogovorno novinarsko vrsto, 2 vsebini oz. 2,6% novinarskih prispevkov v komentatorsko novinarsko vrsto, 1 vsebino oz. 1,3% novinarskih prispevkov v portretno novinarsko vrsto in 2 vsebini oz. 2,6% novinarskih prispevkov v člankarsko novinarsko vrsto.

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Slovenske novice z dne torek, 18.7.2017 10

37 2 1 6 9 2 1 4 1 1 2 1 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Klasična reportaža Reporterska zgodba Potopis Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo Prikaz Izjava Glosa Kolumna Informativni članek Portret

Grafikon 7.22

V okviru analize smo analizirali tudi katere tematike se pojavljajo v novinarskih prispevkih in kolikokrat . Pri tem smo upoštevali, da lahko ima novinarski prispevek eno ali več tematik. Zabeležili smo pojav 17-tih tematik. Katere tematike so se pojavile in kakšen je bil njihov pojav smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.23).

Številčni prikaz tematik v časniku Slovenske novice z dne torek, 18.7.2017 20 15 12 10 10 8 5 3 3 3 1 1 2 1 2 2 1 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura Šport Finance Zdravje in nega Tehnologija in znanost Okolje Poklici Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet Duhovnost in religija Družba Gostinstvo in turizem Kmetijstvo Avtomobilizem

Grafikon 7.23

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.23)lahko razberemo, da so v časniku Slovenske novice iz dne torek, 18.07.2017, najpogostejše tematike novinarskih vsebin šport, družba, kultura in kriminalna dejanja. Tematika šport se pojavi v 19,2% vseh novinarskih prispevkov, tematika

družba v 15,4%, tematika kultura v 12,8% in tematika kriminalna dejanja prav tako v 12,8% vseh novinarskih prispevkov.

Med analizo novinarskih prispevkov smo zabeležili tudi 48 kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršeni so bili členi 10. člen, 20.člen in 18. člen. 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je bil kršen 46 krat (upoštevali smo vsako fotografijo tudi če so pripadale istemu prispevku), saj fotografije niso bile ustrezno označene (manjkal je opis ali pripisan vir oz. avtor). 20. člen in 18. člen sta bila kršena enkrat. 20. člen je avtor prispevka kršil zaradi izpostavljanja narodnosti obtoženega, 18. člen pa je avtor kršil zaradi neupoštevanja, da je vsaka oseba nedolžna vse dokler se ji ne dokaže krivda.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice z dne torek, 18.0 46 50 7.2017 1 1 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen 18. člen 20. člen

Grafikon 7.24

Slovenske novice: sreda, 19.julij 2017 V sredini izdaji časnika smo zabeležili 97 vsebin, od katerih smo 5 vsebin izključili že pred samo analizo saj niso ustrezale novinarski zvrsti oz. novinarski vrsti ali kategoriji vsebin. Kategorije vsebin v katere smo razvrstili preostalih 92 vsebin so novinarski prispevki za katere smo opredelili 72 vsebin oz. 78,3 % celotne vsebin, oglasna vsebina za katere smo opredelili 7 vsebin oz. 7,6% celotne vsebine, razvedrilna vsebina za katero smo opredelili 10 vsebin oz. 10,9% celotne vsebine in kategorija kot javna obvestila za katero smo opredelili 3 vsebine oz.3,2% celotne vsebine. Kategorijo novinarski prispevki smo še podrobneje analizirali ter novinarskim prispevkom opredelili novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Pri opredeliti novinarske zvrsti smo 65 novinarskih prispevkov opredelili kot informativno zvrst in 7 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst, kar pomeni, da 92,8% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 9,7% interpretativne

57 vsebine. Nato smo novinarske prispevke v okviru novinarskih zvrsti razvrstili še glede na novinarsko vrsto ter žanr. Žanrsko opredelitev ter številčni pojav smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.25). Pri opredelitvi novinarske vrste smo v vestičarsko novinarsko vrsto smo uvrstili 40 vsebin oz. 55,6% novinarskih prispevkov, v reportažno 13 vsebin oz. 18,1% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 11 vsebin oz. 15,3% novinarskih prispevkov, v komentatorsko3 vsebine oz. 4,2% novinarskih prispevkov in v člankarsko novinarsko vrsto 4 vsebine oz. 5,6% novinarskih prispevkov.

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Slovenske novice z dne sreda, 19.7.2017

1 8

31 13 4 23 1 21 4 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Naznanilo Reporterska zgodba

Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo Izjava

Glosa Kolumna Informativni članek

Grafikon 7.25

V analizi vsebine smo v novinarskih prispevkih analizirali tudi pojav tematik vendar smo pri tem upoštevali, da lahko ima en novinarski prispevek eno ali več tematik. V novinarskih prispevkih smo tako zasledili 15 tematik. Katere tematike so se pojavile in v kakšnem številu smo prikazali v spodnjem grafikonu(Grafikon 7.26).

Številčni prikaz tematik v časniku Slovenske novice z dne sreda, 19.7.2017 20 18 12 10 10 8 8 7 5 5 4 3 1 1 2 1 1 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura Šport

Finance Zdravje in nega Tehnologija in znanost Okolje

Poklici Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet

Družba Gostinstvo in turizem Avtomobilizem Kmetijstvo

Grafikon 7.26

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.26) je razvidno, da so v časniku Slovenske novice iz dne sreda, 19.07.2017, najpogostejše tematike novinarskih prispevkov družba, šport ter zdravje in nega. Tematika družba se je pojavila v 25% novinarskih prispevkov, sledi ji tematika šport s 16,7% ter tematika zdravje in nega, ki se je pojavila v 13,9% vseh novinarskih prispevkov.

Med analizo novinarskih prispevkov smo beležili tudi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in zabeležili 37 kršitev. Vse kršitve so bile kršitve 10. člena kodeksa, saj avtorji slik niso ustrezno označevali oz. opremili z virom oz. avtorjem fotografije.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice iz dne sreda, 19.07.2017 50 37

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen

Grafikon 7.27

Slovenske novice: četrtek, 20.julij 2017 V sklopu analize smo v časniku našteli 102 različne vsebine. Devet vsebin smo iz analize izključili, saj jih nismo mogli uvrstiti v primerno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebine. Kategorije vsebin v katere smo uvrstili preostalih 93 vsebin so novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, in javna obvestila. Kot novinarske prispevke smo lahko opredelili 76 vsebin oz. 81,7% novinarskih prispevkov, kot oglasno vsebino smo identificirali 5 vsebin oz. 5,4% novinarskih prispevkov, kot razvedrilno vsebino 11 vsebin oz. 11,8% novinarskih prispevkov in kot javna obvestila 1 vsebino oz.1,1% novinarskih prispevkov. Novinarske prispevke smo nadalje še podrobneje analizirali ter jih opredelili glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Glede na novinarsko zvrst sodi 71 analiziranih novinarskih prispevkov v informativno zvrst in 5 novinarskih prispevkov v interpretativno zvrst. To pomeni, da v četrtkovi izdaji časnika, 93,4% vseh novinarskih prispevkov predstavlja informativna novinarska zvrst in 6,6% novinarskih prispevkov interpretativna zvrst. Pri nadaljnji analizi novinarskih vrst smo v vestičarsko novinarsko vrsto uvrstili 45 vsebin oz. 59,2% novinarskih prispevkov, v reportažno 11 vsebin oz. 14,5% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 14 vsebin oz. 18,4% novinarskih prispevkov, v pogovorno 1 vsebino oz. 1,3% novinarskih prispevkov, v komentatorsko 3 vsebine oz. 3,9% novinarskih prispevkov ter v člankarsko 2 vsebini oz. 2,6% novinarskih prispevkov Novinarske prispevke smo v nadaljevanju opredelili tudi žanrsko ter to prikazali v spodnjem grafikonu (7.28).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Slovenske novice z dne četrtek, 20.7.2017 5 1 5

34 1 41 11 4 4 2 2 1 1 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNAKOMENTATORSKAČLANKARSKA PORTRET Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Naznanilo Reporterska zgodba Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo

Nekrolog Prikaz Izjava Glosa Kolumna Informativni članek

Grafikon 7.28

Pri analizi novinarskih vsebin, smo le opredelili glede na tematiko. Pri tem je potrebno omeniti, da smo upoštevali možnost, da lahko ima novinarski prispevek več kot eno tematiko. V analizi smo zabeležili 18 različnih tematik in njihov pojav v novinarskih prispevkih prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.29).

Številčni prikaz tematik v časniku Slovenske novice z dne četrtek, 20.7.2017 20 18 15 9 10 5 5 5 3 1 2 1 1 1 2 2 2 2 1 0 Tematike Politika Gospodarstvo Kultura Šport

Finance Zdravje in nega Okolje Poklici

Sodstvo Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet

Družba Gostinstvo in turizem Vojska Kmetijstvo

Avtomobilizem

Grafikon 7.29

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.29)je razvidno, da v časniku Slovenske novice iz dne četrtek, 20.07.2017, prevladujejo tematike družba, šport ter kultura Tematika družba se je v časniku pojavila v 23,7% novinarskih prispevkov, šport v 19,7% ter tematika kultura v 11,8% novinarskih prispevkov.

Med analizo novinarskih prispevkov smo iskali tudi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in zabeležili 40 kršitev. Kršena sta bila 6. člen, ki je bil kršen enkrat in 10. člen, ki je bil kršen 39-krat. Pri kršitvi 6. člena avtor ni navedel vira statističnih podatkov, ki jih je uporabil, pri kršitvah 10. člena pa so avtorji pomanjkljivo označili fotografije (izpustili primerno oznako ali vir oz. avtorja fotografije).

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice z dne četrtek, 20.7.2017 50 39 1 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 6. člen 10. člen

Grafikon 7.30

Slovenske novice: petek, 21.julij 2017 V petkovi izdaji časnika smo zabeležili 99 vsebin. Pred pričetkom analize smo izključili 5 vsebin, saj le teh nismo mogli umestiti v ustrezno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebin. Kategorije vsebin v katere smo uvrstili preostalih 94 vsebin so novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina in javna obvestila. Kot novinarske prispevke smo opredelili 69 vsebin oz. 73,4% celotne vsebine, kot oglasno vsebino smo identificirali 12 vsebin oz. 12,8% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 11 vsebin oz. 11,7% celotne vsebine ter kot javna obvestila 2 vsebini oz.2,1% celotne vsebine. Kategorijo z novinarskimi prispevki smo v nadaljevanju še podrobneje analizirali ter novinarske prispevke opredelili tudi glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Pri opredelitvi novinarske zvrsti smo 63 novinarskih prispevkov identificirali kot informativno zvrst in 6 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst, kar pomeni, da 91,3% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 8,7%novinarskih prispevkov interpretativne vsebine. Zvrsti smo v analizi še dodatno razdelili na novinarske vrste. V vestičarsko novinarsko vrsto smo uvrstili 35 vsebin oz. 50,7% novinarskih prispevkov, v reportažno 13 vsebin oz. 18,8% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 14 vsebin oz. 20,3% novinarskih prispevkov, v pogovorno 1 vsebino oz. 1,4% novinarskih prispevkov, v komentatorsko 2 vsebini oz. 2,9% novinarskih prispevkov in v člankarsko 4 vsebine oz. 5,8% novinarskih prispevkov. Pri nadaljnji analizi vrst smo analizirali tudi žanre znotraj novinarskih vrst. Razporeditev žanrov znotraj novinarskih vrst je prikazana v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.31)..

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Slovenske novice z 3 dne petek, 21.7.2017

32 8 12 3 1 3 1 1 4 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Klasična reportaža Reporterska zgodba

Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo Izjava

Glosa Kolumna Informativni članek

Grafikon 7.31

V sklopu analize novinarskih prispevkov smo analizirali tudi pojav tematik in upoštevali, da lahko ima ena vsebina eno ali več tematik. Tako smo v petkovi izdaji časnika Identificirali smo 16 različnih tematik. Katere tematike so se pojavile in v kakšnem številu smo prikazuje spodnji grafikon (7.32).

Številčni prikaz tematik v časniku Slovenske novice z dne petek, 21.7.2017 20 16 11 10 7 8 5 5 3 4 3 3 1 1 1 1 1 0 Tematike

Politika Gospodarstvo Kultura Šport

Finance Zdravje in nega Tehnologija in znanost Okolje

Poklici Kriminalna dejanja Nepremičnine in gradnja Promet

Družba Gostinstvo in turizem Kmetijstvo

Grafikon 7.32

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.32) lahko razberemo, da so v časniku Slovenske novice iz dne petek, 21.7.2017, najpogostejše tematike kategorije novinarski prispevki družba, šport

63 ter poklici. Tematika družba se pojavlja v 23,2% novinarskih prispevkov, tematika šport v 15,9% in tematika poklici v 11,6% novinarskih prispevkov.

V analizi novinarskih prispevkov smo analizirali tudi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije. V petkovi izdaji časnika smo zabeležili 39 kršitev in sicer 6. ter 10. člena. 6.člen je bil kršen enkrat saj avtor v prispevku ni zapisal vira od koder je povzel podatke. 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije pa je bil v petkovi izdaji kršen 38-krat saj avtorji pri uporabi slik le teh niso ustrezno opremili z oznako ali virom oz. avtorjem fotografije.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice z dne petek, 21.7.2017 50 38 3 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 1 10. člen

Grafikon 7.33

Slovenske novice: sobota, 22.julij 2017 V sobotni izdaji časnika smo zabeležili 90 vsebin. Iz analize smo izključili 4 vsebine, saj le teh nismo mogli ustrezno opredeliti v novinarsko zvrst ali kategorijo vsebin. Preostalih 86 vsebin smo razporedili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina in javna obvestila. V kategorijo novinarski prispevki smo lahko opredelili 63 vsebin oz. 73,2% celotne vsebine, v oglasno vsebino smo uvrstili 10 vsebin oz. 11,6% celotne vsebine, v razvedrilno vsebino smo uvrstili 12 vsebin oz. 13,9% celotne vsebine in v kategorijo javna obvestila 1 vsebino oz 1,2% celotne vsebine. Podrobneje smo analizirali kategorijo novinarski prispevki ter vsebine opredelili glede na novinarsko zvrst in vrsto ter žanr. Pri opredelitvi novinarske zvrsti smo 56 novinarskih prispevkov identificirali kot informativno zvrst in 7 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst, kar pa pomeni, da 88.9% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 11,1% novinarskih prispevkov interpretativne vsebine. Zvrsti smo v analizi še dodatno opredelili glede na novinarske vrste in žanre, katerih pojav in pogostost smo prikazali v spodnjem grafikonu

(Grafikon 7.34). Glede na novinarsko vrsto smo kot vestičarsko novinarsko vrsto opredelili 36 vsebin oz. 57,1% novinarskih prispevkov, kot reportažno 8 vsebin oz. 12,7% novinarskih prispevkov, kot poročevalsko 11 vsebin oz. 17,5% novinarskih prispevkov, kot pogovorno 1 vsebino oz. 1,6% novinarskih prispevkov, kot komentatorsko 3 vsebine oz. 4,8% novinarskih prispevkov kot člankarsko 3 vsebine oz. 4,8% novinarskih prispevkov in kot portretno 1 vsebino oz. 1,6% novinarskih prispevkov.

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Slovenske novice z dne sobota, 22.7.2017 1 7

28 1 4 7 4 1 1 2 1 1 3 1 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Klasična reportaža

Reporterska zgodba Običajno poročilo Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo

Prikaz Izjava Običajni Komentar Glosa

Kolumna Informativni članek Portret

Grafikon 7.34

Pri analizi novinarskih prispevkov smo prav tako analizirali katere tematike se pojavljajo in v kakšnem številu. Pri tem smo upoštevali da lahko ima novinarski prispevek več kot eno tematiko. Med analizo smo zabeležili 15 tematik katerih opredelitev in številčni pojav smo prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.35).

Številčni prikaz tematik v časniku Slovenske novice iz dne sobota, 19 20 22.07.2017 15 10 8 8 6 5 5 4 3 5 2 2 2 2 1 1 2 0 Tematike

Politika Gospodarstvo Kultura Šport

Finance Zdravje in nega Tehnologija in znanost Okolje

Poklici Kriminalna dejanja Družba Gostinstvo in turizem

Nepremičnine in gradnja Kmetijstvo Avtomobilizem

Grafikon 7.35

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.35) je razvidno, da so v časniku Slovenske novice iz dne sobota, 22.07.2017, prevladujoče teme novinarskih prispevkov družba, šport in okolje. Tematika družba se pojavlja v 30,2% novinarskih prispevkov, šport v 12,7% ter okolje prav tako v 12,7% novinarskih prispevkov.

V analizi novinarskih prispevkov smo analizirali tudi pojav kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije in zabeležili 30 kršitev 10. člena kodeksa. Do kršitev je prišlo zato ker avtorji niso pravilno označili fotografije ali ji pripisali vir oz. avtorja fotografije.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice z dne sobota, 22.7.2017 50 30

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen

Grafikon 7.36

Nedeljske novice: nedelja, 23.julij 2017 V nedeljski izdaji časnika smo našteli 72 različnih vsebin. V procesu izključitve smo izločili 6 vsebin, ki jih nismo mogli opredeliti v kategorijo vsebin ali novinarsko zvrst oz. vrsto. Preostalih 66 vsebin smo umestili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina in javna obvestila. Kot novinarske prispevke smo lahko opredelili 31 vsebin oz. 47% celotne vsebine, kot oglasno vsebino smo identificirali 5 vsebin oz. 7,6% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 29 vsebin oz. 43,9% celotne vsebine in kot javna obvestila 1 vsebino oz. 1,5% celotne vsebine. Kategorijo novinarski prispevki smo podrobneje analizirali in vsebine opredelili glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Pri opredelitvi novinarske zvrsti smo 25 novinarskih prispevkov smo identificirali kot informativno zvrst in 6 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst, iz česar sledi, da 80,6% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 19,4%novinarskih prispevkov interpretativne vsebine. Zvrsti smo nato v analizi še dodatno razdelili na novinarske vrste in uvrstili 10 vsebin oz. 32,3% novinarskih prispevkov v vestičarsko novinarsko vrsto, 11 vsebin oz. 35,5% novinarskih prispevkov v reportažno, 1 vsebino oz. 3,2% novinarskih prispevkov v pogovorno, 3 vsebine oz. 9,7% novinarskih prispevkov v poročevalsko, 4 vsebine oz. 12,9% novinarskih prispevkov v člankarsko vrsto in 2 vsebini oz. 6,5% novinarskih prispevkov v portretno novinarsko vrsto. Pri nadaljnji analizi vrst smo analizirali tudi žanre znotraj novinarskih vrst in njihovo razporeditev ter številčni pojav prikazali v spodnjem grafu (Grafikon 7.37).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Nedeljske novice z dne nedelja, 23.7.2017 1 1

9 9 1 1 4 1 1 1 2 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNA KOMENTATORSKA ČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Klasična reportaža Reporterska zgodba

Potopis Običajno poročilo Reportažno poročilo Prikaz

Dialogizirano poročilo Informativni članek Portret

Grafikon 7.37 67

V analizi novinarskih prispevkov smo analizirali tudi pojav tematik in upoštevali, da lahko ima ena vsebina eno ali več tematik. V analizi smo zabeležili 10 tematik in njihov pojav v nedeljski izdaji prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.38).

Številčni prikaz tematik v časniku Nedeljske novice z dne nedelja, 23.7.2017

15 11 10 8 4 4 4 5 1 1 2 2 1 0 Tematike

Politika Kultura Zdravje in nega Šport

Tehnologija in znanost Okolje Družba Gostinstvo in turizem

Bivanje Poklici

Grafikon 7.38

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.38) je razvidno, da so v časniku Nedeljske novice z dne nedelja, 23.7.2017, prevladujoče tematike novinarskih prispevkov družba in kultura. Tematika družba se je pojavila v 35,5% novinarskih prispevkov, tematika kultura pa v 25,8% novinarskih prispevkov.

Med samo analizo novinarskih prispevkov smo analizirali tudi ali prihaja do kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije in zabeležili 8 kršitev 10. člena. Avtorji so ta člen kršili zato, ker v svojih prispevkih niso ustrezno označili slik z oznako ali navedli avtorja oz. vir fotografij..

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice z dne nedelja, 23.7.2017 10 8

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen

Grafikon 7.39

Slovenske novice: ponedeljek, 24.julij 2017 Ponedeljkova izdaja časnika je imela 97 vsebin od katerih smo 3 vsebine izključili saj le teh nismo mogli ustrezno umestiti v novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebin Preostalih 94 vsebin smo uvrstili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina in javna obvestila. Kot prispevke novinarjev smo lahko opredelili 73 vsebin oz. 77,7% celotne vsebine, kot oglasno vsebino smo opredelili 7 vsebin oz. 7,4% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 13 vsebin oz. 13,8% celotne vsebine, kot javna obvestila pa 1 vsebino oz. 1,1% celotne vsebine. V analizi smo podrobneje analizirali kategorijo novinarski prispevki ter ji opredelili novinarsko zvrst, novinarsko vrsto, žanr, tematike ter morebiti kršitve členov Kodeksa novinarjev Slovenije. Pri analizi informativnih zvrsti smo 68 novinarskih prispevkov opredelili kot informativno zvrst in 5 novinarskih prispevkov kot interpretativno zvrst kar pomeni, da 93,2% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 6,8% interpretativne vsebine. Zvrsti smo v analizi še dodatno razdelili na novinarske vrste, kjer smo v vestičarsko vrsto uvrstili 38 vsebin oz. 52,1% novinarskih prispevkov, v reportažno 13 vsebin oz. 17,8% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 16 vsebin oz. 21,9% novinarskih prispevkov, v pogovorno 1 vsebino oz. 1,4% novinarskih prispevkov, v komentatorsko 2 vsebine oz. 2,7% novinarskih prispevkov in v člankarsko 3 vsebine oz. 4,1% novinarskih prispevkov. Pri nadaljnji analizi vrst smo analizirali tudi žanre znotraj novinarskih vrst. Razporeditev žanrov in njihov pojav znotraj novinarskih vrst je prikazana v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.40).

Številčni prikaz novinarskih vrst in žanrov v časniku Slovenske novice z 1 dne ponedeljek, 24.7.2017 7

30 12 13 4 1 1 3 VESTIČARSKA REPORTAŽNA POROČEVALSKA POGOVORNAKOMENTATORSKAČLANKARSKA PORTRETNA

Kratka vest Razširjena vest Vest v nadaljevanju Reporterska zgodba

Komentatorsko poročilo Reportažno poročilo Izjava Glosa

Kolumna Informativni članek

Grafikon 7.40

V sklopu analize smo analizirali tudi pojav tematik v kategoriji novinarski prispevki in upoštevali, da lahko ima en novinarski prispevek eno ali več tematik. Tako smo Identificirali 14 različnih tematik Tematike, ki so se pojavile v ponedeljkovi izdaji so predstavljene v spodnjem grafikonu (7.41).

Številčni prikaz tematik v časniku Slovenske novice iz dne ponedeljek, 50 24.07.2017

21 12 6 10 7 1 4 1 2 2 4 2 1 1 0 Tematike Politika Kultura Šport Finance

Zdravje in nega Gospodarstvo Okolje Kriminalna dejanja

Nepremičnine in gradnja Promet Družba Gostinstvo in turizem

Avtomobilizem Poklici

Grafikon 7.41

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.41) lahko razberemo, da so v časniku Slovenske novice iz dne ponedeljek, 24.07.2017, najpogostejše tematike vsebin družba, šport ter okolje. Tematika družba se je pojavila v 28,8% novinarskih prispevkov, šport v 16,4% ter okolje v 13,7% vseh novinarskih prispevkov.

V analizi kategorije novinarski prispevki smo analizirali tudi ali prihaja v časniku do kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije. Zabeležili smo 33 kršitev 10. člena kodeksa. Do kršitev je prišlo, ker avtorji prispevkov ob fotografiji ni zapisali ustrezne označbe ali ji dodali vi oz. avtorja.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice iz dne ponedeljek, 24.07.2017 50 33

0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 10. člen

Grafikon 7.42

7.4 Tedenski rezultati analize vsebine časnikov Večer in Slovenske novice

V podpoglavju Rezultati analize vsebine časnika Večer in v podpoglavju Rezultati analize vsebine časnika Slovenske novice smo prikazali analizo vsebine vsakega posameznega izvoda časnika Večer in časnika Slovenske novice. V tem podpoglavju pa bomo dobljene rezultate posameznih dni združili in prikazali tedenske rezultate analize vsebine časnikov Večer in Slovenske novice.

Tedenska analiza vsebine časnika Večer V obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 smo v časniku Večer zabeležili 679 različnih vsebin, od katerih smo 56 vsebin iz analize izključili saj jih nismo mogli uvrstiti v ustrezno novinarsko zvrst, novinarsko vrsto ali kategorijo. Preostalih 623 vsebin smo razvrstili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, javna obvestila ter prispevki bralcev. V kategorijo novinarski prispevki smo tako uvrstili 348 vsebin oz. 55,6% celotne vsebine, v kategorijo oglasna vsebina 147 vsebin oz. 23,6% celotne vsebine, v razvedrilno vsebino 85 vsebin oz. 13,6% celotne vsebine, v javna obvestila 33 vsebin oz. 5,3% celotne vsebine in v prispevke bralcev 10 vsebin oz. 1,6% celotne vsebine. V nadaljevanju smo podrobneje analizirali kategorijo novinarski prispevki nadaljevanju in 348 novinarskih prispevkov uvrstili v novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Pri opredelitvi novinarske zvrsti, smo 307 novinarskih prispevkov uvrstili v informativno zvrst in 41 novinarskih prispevkov v interpretativno zvrst. To pomeni, da 88,2% novinarskih prispevkov predstavljajo informativne vsebine in 11,8% interpretativne vsebine. Zvrsti smo v analizi še dodatno razdelili na novinarske vrste. V vestičarsko novinarsko vrsto smo uvrstili 129 vsebin oz. 37,1% novinarskih prispevkov, v reportažno 17 vsebini oz. 4,9% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 135 vsebin oz. 38,8% novinarskih prispevkov, v pogovorno 26 vsebin oz. 7,5% novinarskih prispevkov, v komentatorsko 26 vsebine oz.7,5% novinarskih prispevkov, v člankarsko 11 vsebine oz. 3,2% novinarskih prispevkov ter v portretno novinarsko vrsto 4 vsebine oz. 1,1% vseh novinarskih prispevkov. Pri nadaljnji analizi novinarskih vrst smo analizirali tudi žanre znotraj novinarskih vrst, katerih pojav znotraj časnika v celotnem tednu je prikazan v spodnjem grafikonu (Grafikon7.43).

120 ŠTEVILČNI PRIKAZ NOVINARSKIH ŽANROV V ČASNIKU VEČER V OBDOBJU OD 18. JULIJA 2017 DO 24. JULIJA 2017 100

60 110

51 20 38 21 22 15 15 13 12 12 11 11 12 8 8 0 3 2 3 2 6

Večer

Grafikon 7.43

V sklopu analize smo analizirali tudi pojav tematik v vsebinah. Pri določanju tematike smo upoštevali, da lahko ima novinarski prispevek eno ali več tematik. Identificirali smo 22 različnih tematik. Tematike in njihov pojav v časniku so predstavljene v spodnjem grafikonu (Grafikon 7.44). Iz grafikona (Grafikon 7.44) lahko razberemo, da so v časniku Večer v obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 najpogostejše tematike vsebin šport, politika in kultura. Tematika šport se je pojavila v 20,7% novinarskih prispevkov, politika v 12,9% in tematika kultura v 9,8% novinarskih prispevkov.

80 ŠTEVILČNI PRIKAZ POJAVA TEMATIK V NOVINARSKIH PRISPEVKIH V ČASNIKU VEČER V OBDOBJU OD 18. JULIJA 70 2017 DO 24. JULIJA 2017

40 72 30 45 20 33 34 31 32 26 10 20 18 14 14 14 9 11 12 6 4 4 6 0 1 2 0 1

Večer Grafikon 7.44

Med analizo novinarskih prispevkov smo v obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 zabeležili 45 kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršeni so bili 6. člen, 10. člen in 25.člen. Zabeležili smo 9 kršitev 6. člena kodeksa, saj avtorji v novinarskem prispevku niso zapisali vira informacije, ki so jo v prispevku uporabili. 10. člen kodeksa je bil kršen 27krat, saj avtor v novinarskem prispevku uporabljene slike ni opremil z virom ali primerno oznako. 25. člen kodeksa novinarjev Slovenije pa je bil kršen devetkrat, saj je avtor vsebino novinarskega prispevka prepletel z oglasno vsebino (Grafikon 7.45).

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Večer v obodobju med 18. 7. 2017 in 24.7.2017

50 27 9 9 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije 6. člen 10. člen 25. člen

Grafikon 7.45

Tedenska analiza vsebine časnika Slovenske novice V sklopu analize smo v časniku Slovenske novice v obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 našteli 655 različnih vsebin. 36 vsebin smo iz analize izključili, saj jih nismo mogli uvrstiti v primerno novinarsko zvrst oz. vrsto ali kategorijo vsebine. Kategorije vsebin v katere smo uvrstili preostalih 609 vsebin so novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, in javna obvestila. Kot novinarske prispevke smo lahko opredelili 462 vsebin oz. 75,9% celotne vsebine, kot oglasno vsebino smo identificirali 50 vsebin oz. 8,2% celotne vsebine, kot razvedrilno vsebino 96 vsebin oz. 15,8% celotne vsebine in kot javna obvestila 11 vsebin oz. 1,8% celotne vsebine. Novinarske prispevke smo nadalje še podrobneje analizirali ter jih opredelili glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Glede na novinarsko zvrst sodi 421 analiziranih novinarskih prispevkov v informativno zvrst in 41 novinarskih prispevkov v interpretativno zvrst. To pomeni, da v časniku 91,1% vseh novinarskih prispevkov predstavlja informativna novinarska zvrst in 8,9% novinarskih prispevkov interpretativna zvrst. Pri nadaljnji analizi novinarskih vrst smo v vestičarsko novinarsko vrsto uvrstili 251 vsebin oz. 54,3% novinarskih prispevkov, v reportažno 80 vsebin oz. 17,3% novinarskih prispevkov, v poročevalsko 83 vsebin oz. 17,9% novinarskih prispevkov, v pogovorno 6 vsebin oz. 1,3% novinarskih prispevkov, v komentatorsko 13 vsebin oz. 2,8% novinarskih prispevkov, v člankarsko 22 vsebin oz. 24,8% novinarskih prispevkov in v portretno novinarsko vrsto 4 vsebine oz. 0,9% vseh novinarskih prispevkov. Novinarske prispevke smo v nadaljevanju opredelili tudi žanrsko ter to prikazali v spodnjem grafikonu (7.46).

120 ŠTEVIČNI PRIKAZ NOVINARSKIH ŽANROVV ČASNIKU 100 SLOVENSKE NOVICE V OBDOBJU MED 18.7.2017 IN 24.7.2017 80 60 103 40 81 81

20 36 23 21 21 0 6 4 6 1 7 1 2 10 8 3

Slovenske novice

Grafikon 7.46

V sklopu analize smo analizirali tudi pojav tematik v kategoriji novinarski prispevki in upoštevali, da lahko ima en novinarski prispevek eno ali več tematik. Tako smo Identificirali 14 različnih tematik Tematike, ki so se pojavile v obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 so predstavljene v spodnjem grafikonu (7.47).

ŠTEVILČNI PRIKAZ POJAVA TEMATIK V ČASNIKU SLOVENSKE NOVICE V OBDOBJU MED 18.7.2017 IN 24.7.2017 140

120

100

60 115

40 74 48 20 44 37 39 17 10 13 11 17 11 17 18 0 2 1 3 2 5 6

Slovenske novice

Grafikon 7.47

Iz zgornjega grafikona (Grafikon 7.47) lahko razberemo, da so v časniku Slovenske novice v obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017, najpogostejše tematike novinarskih prispevkov družba, šport ter okolje. Tematika družba se je pojavila v 24,9% novinarskih prispevkov, šport v 16% ter okolje v 10,4% vseh novinarskih prispevkov.

Med analizo novinarskih prispevkov smo v obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 zabeležili 235 kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršeni so bili 6. člen, 10. člen, 18. člen in 20.člen. Zabeležili smo dve kršitvi 6. člena kodeksa, saj avtorji v novinarskem prispevku niso zapisali vira informacije, ki so jo v prispevku uporabili. 10. člen kodeksa je bil kršen 231krat, saj avtorji v novinarskem prispevku uporabljene slike niso opremil z virom ali primerno oznako. 18. člen kodeksa novinarjev Slovenije je bil kršen enkrat, saj je avtor obtoženo osebo že vnaprej obdolžil krivega dejanja čeprav ta še ni bila pravnomočno obtožena. Enkrat je bil kršen tudi 20. člen kodeksa in sicer zato ker je avtor v prispevku o kaznivem dejanju izpostavljal narodnost obtoženega.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časniku Slovenske novice v obodobju med 18. 7. 2017 in 24.7.2017

400 231 200 2 1 1 0 Členi Kodeksa novinarjev Slovenije

6. člen 10. člen 18. člen 20. člen

Grafikon 7.48

8 PRIMERJAVA REZULTATOV ANALIZE VSEBINE ČASNIKOV VEČER IN SLOVENSKE NOVICE

V prejšnjem poglavju smo analizirali štirinajst izvodov časopisa, ki so izšli med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017. Sedem izvodov je predstavljal časnik Večer in preostalih sedem časnik Slovenske novice. Pri vsakem izvodu smo analizirali vrsto oz. kategorijo vsebine (novinarski prispevek, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina , javna obvestila ter prispevki bralcev), novinarske zvrsti, novinarske vrste, žanre znotraj novinarskih vrst in tematike, ki so se pojavile v novinarskih prispevkih ter kršitve členov Kodeksa novinarjev Slovenije.

V obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 smo analizirali 679 različnih vsebin v časniku Večer in 655 različnih vsebin v časniku Slovenske novice. Pred samim procesom analize vsebine smo izključili 56 vsebin v časniku Večer in 36 vsebin v časniku Slovenske novice. Preostalih 623 vsebin v časniku Večer ter preostalih 609 vsebin v časniku Slovenske novice smo umestili v kategorije novinarski prispevki, oglasna vsebina, razvedrilna vsebina, javna obvestila in prispevki bralcev.

V Večeru smo 348 vsebin oz. 55,6% celotne vsebine opredelili kot novinarske prispevke, medtem, ko smo v Slovenskih novicah kot novinarske prispevke opredelili 462 vsebin oz. 75,9% celotne vsebine. V Večeru so oglasne vsebine predstavljale 147 vsebin oz. 23,6% celotne vsebine, v Slovenskih novicah pa 50 vsebin oz. 8,2% celotne vsebine. Kot razvedrilno vsebino smo v Večeru opredelili 85 vsebin oz. 13,6% celotne vsebine, v Slovenskih novicah pa je bilo kot razvedrilo opredeljenih 96 vsebin oz. 15,8% celotne vsebine. Kot javna obvestila smo v Večeru opredelili 33 vsebin oz. 5,3% celotne vsebin, v Slovenskih novicah pa je bilo kot javno obvestilo opredeljenih 11 vsebin oz. 1,8% celotne vsebine. V Večeru smo 10 vsebin oz. 1,6% celotne vsebine opredelili kot prispevki bralcev, medtem ko v časniku Slovenske novice takšne vsebine ni bilo.

V nadaljnji analizi vsebine smo se posvetili kategoriji novinarski prispevki. Le te smo opredelili glede na novinarsko zvrst, novinarsko vrsto in žanr. Prav tako smo analizirali katere tematike se pojavljajo v novinarskih prispevkih in kako pogosto ter kršitve členov

Kodeksa novinarjev Slovenije. Pri opredelitvi novinarskih prispevkov glede na novinarsko zvrst smo v časniku Večer 307 novinarskih prispevkov oz. 88,2% vseh novinarskih prispevkov opredelili kot informativno zvrst. V časniku Slovenske novice smo kot informativno zvrst opredelili 421 novinarskih prispevkov oz. 91,1% vseh novinarskih prispevkov. V interpretativno zvrst smo v Večeru uvrstili 41 novinarskih prispevkov oz. 11,8% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v interpretativno zvrst uvrstili 41 novinarskih prispevkov oz. 8,9% vseh novinarskih prispevkov.

Novinarske prispevke, ki smo jih uvrstili v ustrezno novinarsko zvrst smo nato razvrstili v posamezne novinarske vrste. V vestičarsko novinarsko vrsto smo v Večeru uvrstili 129 novinarskih prispevkov oz. 37,1% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v vestičarsko novinarsko vrsto uvrstili 251 novinarskih prispevkov oz. 54,3% vseh novinarskih prispevkov. V reportažno novinarsko vrsto smo v Večeru uvrstili 17 novinarskih prispevkov oz. 4,9% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v reportažno novinarsko vrsto uvrstili80novinarskih prispevkov oz. 17,3% vseh novinarskih prispevkov. V poročevalsko novinarsko vrsto smo v Večeru uvrstili 135 novinarskih prispevkov oz. 38,8% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v poročevalsko novinarsko vrsto uvrstili 83 novinarskih prispevkov oz. 17,9% vseh novinarskih prispevkov. V pogovorno novinarsko vrsto smo v Večeru uvrstili 26 novinarskih prispevkov oz. 7,5% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v pogovorno novinarsko vrsto uvrstili 6 novinarskih prispevkov oz. 1,3% vseh novinarskih prispevkov. V komentatorsko novinarsko vrsto smo v Večeru uvrstili 26 novinarskih prispevkov oz. 7,5% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v komentatorsko novinarsko vrsto uvrstili 13 novinarskih prispevkov oz. 2,8% vseh novinarskih prispevkov. V člankarsko novinarsko vrsto smo v Večeru uvrstili 11 novinarskih prispevkov oz. 3,2% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v člankarsko novinarsko vrsto uvrstili 22 novinarskih prispevkov oz. 4,8% vseh novinarskih prispevkov. V portretno novinarsko vrsto smo v Večeru uvrstili 4 novinarske prispevke oz. 1,1% vseh novinarskih prispevkov. V časniku Slovenske novice smo v portretno novinarsko vrsto uvrstili 4 novinarske prispevke oz. 0,9% vseh novinarskih prispevkov. Novinarske

prispevke smo v okviru novinarskih vrst še nadalje razvrstili na žanre ter njihov pojav prikazali v spodnjem grafikonu (Grafikon 8.1).

ŠTEVILČNI PRIKAZ ŽANROV V NOVINARSKIH PRISPEVKIH ČASNIKOV VEČER IN 250 SLOVENSKE NOVICE

200

103 150

100

23 81 110 81 50 21 36 51 10 38 21 6 7 1 21 8 22 13 12 12 15 6 11 15 11 12 2 3 0 4 3 21 8 3 8 2 6

Večer Slovenske novice

Grafikon 8.1

V okviru analize smo analizirali tudi tematike, ki so se pojavile v novinarskih prispevkih. Pri

opredelitvi tematike smo upoštevali, da lahko ima en novinarski prispevek eno ali več tematik .Skupno smo tako zaznali 24 tematik v obeh časnikih oz. 23 tematik v časniku Večer in 20 tematik v časniku Slovenske novice. Podrobnejši pojav tematik v časopisih smo prikazali v spodnjem grafikonu( Grafikon 8.2) iz katerega je razvidno, da se v časnikih Večer in Slovenske novice največkrat pojavljajo vsebine s tematiko šport, družba, kultura, okolje. In kriminalna dejanja. V časnikih ima največji pojav v novinarskih prispevkih tematika

79 družba, ki se je v obdobju med 18. julijem 2017 in 24. julijem 2017 pojavila v skupno 147ih novinarskih prispevkih tako časnika Večer kot tudi časnika Slovenske novice.. Sledi ji šport s pojavom v 146ih novinarskih prispevkih v obeh časnikih in tematika kultura s pojavom v 78ih novinarskih prispevkih obeh časnikov.

ŠTEVILČNI PRIKAZ POJAVA TEMATIK VSEBIN 160

140

120 74 100 115 80

60 17 44 48 39 40 10 72 37 11 17 20 45 13 17 18 33 34 31 32 26 1 14 2 14 14 20 18 6 9 11 11 3 12 5 0 6 1 4 2 02 1 4 6

Večer Slovenske novice

Grafikon 8.2

V analizi novinarskih prispevkov smo beležili tudi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in zabeležili 280 kršitev v obeh časnikih oz. 45 kršitev v časniku Večer in 235 kršitev v časniku Slovenske novice (Grafikon 8.3). Prišlo je do kršitve členov 6., 10., 20., 18., in 25. 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije je bil v obeh časnikih kršen 11krat oz. devetkrat v časniku Večer in dvakrat v časniku Slovenske novice. 10. člen je bil v obeh časnikih kršen 258krat oz. 27krat v časniku Večer in 231krat v časniku Slovenske novice. 18. in 20. člen kodeksa sta bila kršena enkrat v časniku Slovenske novice, medtem ko je bil 25. člen Kodeksa novinarjev

Slovenije kršen 9krat v časniku Večer. Pri kršitvah 6. člena je šlo za pomanjkanje vira od koder je avtor povzel predvsem številne podatke, pri kršitvah 10. člena je šlo za pomanjkljivo označevanje slik (manjkale oznake ali opisi ali avtor oz. vir), pri kršitvi 18. člena je šlo za avtorjevo neupoštevanje, da oseba ni kriva, dokler ni pravnomočno obsojena, pri kršitvi 20. člena je šlo za izpostavljanje narodnosti enega izmed obtoženih in pri kršitvah 25. člena pa prepletanje novinarske vsebine z oglasno vsebino, pri čemer ta ni bila jasno ločena.

Številčni prikaz kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije v časnikih Večer in Slovenske novice v obodobju med 18. 7. 2017 in 24. 7.2017

300 231 200 100 9 2 27 0 1 0 1 9 0 0 6. člen 10. člen 18. člen 20. člen 25. člen

Večer Slovenske novice

Grafikon 8.3

SKLEP

V diplomskem delu smo spoznali različne vidike raziskovanja množičnih medijev ter številne oblike vplivov ne samo na posameznika ampak tudi na družbo. Spoznali smo, da ima časopis na slovenskih tleh zelo dolgo tradicijo in da je imel zelo veliko vlogo pri narodnem ozaveščanju ter borbi za slovenski jezik in kulturo. V samem procesu izdelave diplomskega dela smo veliko spoznali tudi o novinarstvu ter raznovrstnosti in strukturi novinarskih prispevkov ter delu novinarjev.

V raziskovalnem delu diplomskega dela smo izvedli analizo vsebine časnikov Večer in Slovenske novice s poudarkom na analizi novinarskih prispevkov. Ugotovili smo, da imata časnika zelo drugačno razmerje med količino posameznih kategorij vsebine, vendar jima je skupno to, da novinarski prispevki predstavljajo več kot polovico celotne vsebine (po izključitvi določenih vsebin), kar je za bralca zelo dober podatek, ker nakazuje, da je primarna funkcija medija (obveščanje) na prvem mestu. Presenetljiv pa je podatek o razliki razmerja oglasne vsebine. Oglasna vsebina v Večeru predstavlja kar 23,6% vsebine medtem, ko je ta odstotek v Slovenskih novicah veliko manjši, saj oglasna vsebina predstavlja 8,2% celotne vsebine. Podatek, da kar 23,6 vsebine v Večeru predstavljajo oglasi je zaskrbljujoč, saj to pomeni, da na račun oglaševalcev trpi bralec, ki dobi manj informativne vsebine ali vsaj vsebine, ki bi opravljala določeno funkcijo množičnih medijev. Če naše rezultate primerjamo z rezultati Damiševe pridemo do spoznanja, da se rezultati skladajo, saj smo jih mi v obdobju raziskave, ki je trajala teden dni našteli 147, Damiševa (2016) pa jih je v obdobju raziskave, ki je trajala 14 dni naštela 317. Glede na to, da je bila njena raziskava izvedena pred več kot letom dni in je število oglasov še vedno visoko, nam da vedeti, da je višje število oglasov stalna praksa časopisa Večer in da je oglaševalski vidik časopisa uredništvu pomemben.

V okviru analize novinarskih prispevkov smo prišli tudi do ugotovitve, da je prevladujoča tematika v obeh časnikih šport, medtem ko je v Večeru na drugem mestu tematika politika, v časniku Slovenske novice pa tematika družba. Ta ugotovitev nakazuje, da časnika svojo vsebino posvečata predvsem tematiki, ki je vezana na prosti čas in manj vsebine tematikam,

ki so posvečene problemom družbe, stanju in razmeram v državi ter vodenju države v kateri živimo. Naše rezultate smo primerjali tudi z rezultati Mohoričeve ter Zdunićeve in prišli do ugotovitve, da se rezultati delno skladajo. Mohoričeva (2016) je namreč v svoji raziskavi prišla do ugotovitve, da časniki največ svoje vsebine namenijo domačemu in tujemu političnemu dogajanju, vendar je iz analize izpustila športno rubriko medtem ko smo jo mi v analizi upoštevali. Do delnega skladanja prihaja namreč zato, ker je v časniku Večer, druga najbolj zastopana tematika politika, kar pomeni, da če bi tudi mi izpustili športno rubriko, prišlo do večjega skladanja rezultatov. Zdunićeva (2014) je v analizo vključila športno rubriko in tako kot mi, prišla do ugotovitve, da prevladuje športna tematika. Zanimiva je bila tudi ugotovitev tako nas kot Zdunićeve, da ima v ponedeljski izdaji časnika Večer športna tematika največ prispevkov.

Ena izmed bolj pomembnih ugotovitev analize novinarskih prispevkov pa je tudi količina kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije. V obdobju enega tedna smo v časnikih Večer in Slovenske novice skupno zabeležili 280 kršitev kodeksa Novinarjev Slovenije. Največ je bilo kršitev 10. člena kodeksa Novinarjev Slovenije zaradi pomanjkljivega označevanja slikovnega gradiva s primerno oznako in/ali virom oz. avtorjem. Največji kršitelj tega člena je bil časnik Slovenske novice, ki v svojih prispevkih veliko uporablja fotografije, ki pa jih ne označi s komentarjem, napisom simbolna oz. arhivska slika in virom oz. avtorjem fotografije. Novinarjeva naloga je namreč, da svoje delo opravi kvalitetno v skladu s kodeksom novinarjev Slovenije, kar pa pomeni tudi v prihodnje boljše oz. bolj podrobnejše označevanje uporabljenih fotografij, saj gre v nasprotnem primeru za krajo avtorskega dela druge osebe.

V uvodu smo zapisali tudi, da želimo s pomočjo tega dela uredništvoma Večera in Slovenskih novic ponuditi smernice za odpravo pomanjkljivosti oz. odpravo napak. Glede na ugotovitve analize v obeh časnikih močno prevladuje informativna zvrst, kar je dobro, saj sta oba časnika dnevno informativna časnika. Prav tako je glede na ugotovitve v obeh časnikih prisotnih več različnih novinarskih vrst, kar pomeni, da lahko novinarsko delo ocenimo kot raznoliko oz. raznovrstno. Pri raznovrstnosti same vsebine smo prišli do

83 ugotovitve, da je v časniku Večer odstotek oglasne vsebine kar visok, kar posledično pomeni manjši odstotek druge vsebine, ki bi lahko nadomestila oglasno vsebino. Analiza je tudi pokazala visoko število kršitev 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije predvsem s strani časnika Slovenske novice. Pri kršitvah pa je šlo predvsem za uporabo slikovnega materiala, ki je bil dodan novinarski vsebini, vendar ni vseboval nobenega napisa, oznake ali vira od koder je avtor novinarskega prispevka slikovni material povzel. Z opravo te napake, bi bilo uporabljeno slikovno gradivo bralcu bolj razumljivo saj bi le ta vedel zakaj je dodano in v kakšnem kontekstu je tja umeščeno prav tako pa bi avtor prispevka pokazal spoštovanje do avtorja slikovnega materiala s tem, ko bi ga dopisal ob sliko.

Pri izdelavi diplomskega dela smo naleteli na nekaj omejitev. Obseg literature v slovenskem jeziku je bolj skop, obseg tujejezične literature je bolj obširen vendar smo zaradi omejitve jezikovnega znanja lahko posegali samo še po angleški literaturi, ki pa je v knjižnicah ni veliko. Seveda je kar nekaj angleške literature dostopne preko spleta vendar za večino oseba potrebuje račun na spletnih straneh oz. bazah znanstvenih del, ki pa je plačljiv in bi dostop do večjega obsega virov pomenil velik finančni zalogaj.

V prihodnje bi lahko časovno obdobje analize razširili na daljše časovno obdobje in dodali še kakšen časnik več v primerjavo in tako dobili še boljšo primerjavo delovanja časnikov v Sloveniji. Prav tako bi bolj podrobno lahko analizirali tudi samo kakovost novinarskih prispevkov ter dobili še vpogled v samo kakovost novinarske vsebine. Več pozornosti pa bi lahko namenili tudi oglasni vsebini ter ugotovili kaj časniki bralcem sploh oglašujejo, na kak način jim to oglašujejo ter koliko dejanskega prostora časnika ti oglasi zasedajo.

VIRI IN LITERATURA

McQuail D. McQuail's Mass Communication Theory. London: Sage Publications Ltd, 2005. Campbell R., Martin C.R. in Fabos B. Media&Culture: Mass Communication in Digital Age.Boston: Bedford/St. Martin's, 2014. Dostopno na: http://www.jimwaldrontraining.com/Media_Culture.pdf [5.8.2017].

Potter W.J. Media Effects. ZDA: Sage Publications, Inc., 2013. Dostopno na: https://uk.sagepub.com/sites/default/files/upm-binaries/45690_Chapter_2.pdf [5.8.2017].

Poler Kovačič, M. in Erjavec, K. Uvod v novinarske študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005.

Košir, M. Surovi čas medijev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2003.

Košir, M. Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.

Sindikat novinarjev Slovenije. Statut SNS. Ljubljana: 2015. Dostopno na: http://sindikat-novinarjev.si/statut-sns/ [5.8.2017].

Novinarsko častno razsodišče. O NČR: Novinarsko častno razsodišče. Dostopno na: http://razsodisce.org/o-ncr/novinarsko-castno-razsodisce-organ-dns-in-sns/ [5.8.2017].

Društvo novinarjev Slovenije. Statut. Ankaran: 2006. Dostopno na: http://novinar.com/drustvo/o-nas/dokumenti/statut/ [5.8.2017].

Kodeks novinarjev Slovenije. Dostopno na: http://razsodisce.org/wp- content/uploads/2010/12/KodeksnovinarjevSlovenije_2017.pdf [5.8.2017].

Poler, M. Novinarska etika. Ljubljana: Magnolija, 1997.

Merljak Zdovc, S. Preteklost je prolog: pregled zgodovine novinarstva na Slovenskem in po svetu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.

Živčec, D. Vse se spreminja. Tudi Večer. Dostopno na: http://www.vecer.com/vse- se-spreminja-tudi-vecer-6244873 [8.8.2017].

S.R.Obudite spomin na prvi izvod Novic iz leta 1991.Slovenske novice: 14.5.2016.

Dopstopno na: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/obudite-spomin- na-prvi-izvod-novic-iz-leta-1991 [8.8.2017].

Ivanc, S. Najbolj zaupate Novicam. Slovenske novice: 22.5.2016. Dopstopno na: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/najbolj-zaupate-novicam [8.8.2017].

Slovenskenovice.si hitro rastejo. Slovenske novice: 20.1.2011. Dostopno na: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slovenskenovicesi-hitro-rastejo [8.8.2017].

S.R. Nedeljske Novice: odslej prave slovenske nedelje. Slovenske novice: 4.3.2012. Dostopno na: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nedeljske-novice- odslej-prave-slovenske-nedelje [8.8.2017].

Poler Kovačič, M. in Erjavec, K. Uvod v novinarstvo: učbenik za študente prvega letnika študijskega programa novinarstvo na FDV. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2011.

Baran, S.J. in Davis, D.K. Mass Communation Theory: Foundations, Ferment and Future. Boston: Cengage Learning, 2010. Dostopno na: http://vulms.vu.edu.pk/Courses/MCM511/Downloads/Mass%20Communication% 20Theory.pdf [30.08.2017].

Minstrstvo za kulturo Republike Slovenije: Direktorat za medije. Pregled medijske krajine v Sloveniji. 2014. Dostopno na: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave- analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji__rev_03062014.pdf [03.09.2017].

Slovenska oglaševalska zbornica. Valutni podatki NRB 2015. Dostopno na: http://www.soz.si/projekti_soz/nrb_nacionalna_raziskava_branosti/valutni_podat ki_nrb_2015 [03.09.2017].

Devi, N.B. Understanding the qualitative and quanititative methods in the context of content analysis. 2009. Dostopno na: http://www.isast.org/proceedingsQQML2009/PAPERS_PDF/Devi- Understanding_the_Qualitative_and_Quantatitive_Methods_PAPER- QQML2009.pdf [04.09.2017].

United States General Accounting Office. Content Analysis: A Methodology for structuring and analyzing written material. 1989. Dostopno na: http://archive.gao.gov/d48t13/138426.pdf [04.09.2017].

Mayring, P. Qualitative Content Analysis. Theoretical Foundation, Basic Procedures

and Software Solution. Klagenfurt, 2014. Dostopno na: http://www.psychopen.eu/fileadmin/user_upload/books/mayring/ssoar-2014- mayring-Qualitative_content_analysis_theoretical_foundation.pdf [04.09.2017].

Zdunič, T. Analiza in primerjava medijskih vsebin spletne in tiskane izdaje: diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, 2014.

Damiš, T. Oglaševanje v tiskanih medijih na primeru časopisa Večer: diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, 2016.

Mohorič, A. Novinarstvo in izvirnost informacij v slovenskih tiskanih medijih: diplosmko delo. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, 2016.

Erjavec, K. Vzgoja za medije: medijska pismetnost in aktivno državljanstvo: prisni prispevek v AS Andragoška spoznanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1999.

Večer. Letnik LXXIII, številka 164.

Večer. Letnik LXXIII, številka 165.

Večer. Letnik LXXIII, številka 166.

Večer. Letnik LXXIII, številka 167.

Večer. Letnik LXXIII, številka 168.

Večer v nedeljo. Številka 30.

Večer. Letnik LXXIII, številka 169.

Slovenske novice. Letnik XXVII, številka 193.

Slovenske novice. Letnik XXVII, številka 194.

Slovenske novice. Letnik XXVII, številka 195.

Slovenske novice. Letnik XXVII, številka 196.

Slovenske novice. Letnik XXVII, številka 197.

Nedeljske novice. Letnik XXVII, številka 198.

Slovenske novice. Letnik XXVII, številka 199.