FEBRUAR 2009

GRADNJA NOVE BLOKOVSKE SOSESKE

Šikaniranje na delovnem mestu je nedopustno!

Večje pravice za 'medvedjo' deželo

Likovni tečajniki mojstrsko opravili naloge

Mogočen vpliv nekdanjega Rika na Ribnico

Predstavljamo: Nejc Ilc Mare Hojč

Zares, nova stranka v občini

Ribniški fantje in njihovih 20 pustnih let Je prva verificirana žrtev mobinga na Slovenskem. Na njegovi zgodbi sloni diplomska naloga, ki jo hra- nijo na Fakulteti za družbene vede, v njej pa se piše o pošasti, ki se ji reče mobing in kuga 21. stoletja: najmanj polletno psihično trpinčenje in šikaniranje na delovnem mestu. Večina Slovencev ima po besedah znanega terapevta v sebi trdno zakoreninjen stoletni strah, ki pravi, da ni mogoče ničesar narediti in da je bolje, če se potuhneš. V tem slogu vdaje in brezupa so našemu sogovorniku psihiatri dali diagnozo, da ima le prilagoditveno mot- njo. Trije največji strokovnjaki iz delovnega prava pa so se zedinili v mnenju, da naj se umiri in čim prej pozabi vse skupaj. Medicinska in pravna stroka mu ne dajeta nobenih obe- tov za kakršno koli popravo krivice in odškodnino. Franc Mihič pravi, da ga socialne izoliranosti rešuje samo In Slovenija deluje složno, ko govori: računalnik oz. internet

NE BO TI USPELO, ODNEHAJ! Medijsko se je Mihič redno izpostavljal, a s svojo A obstaja še eno dejanje: osveščenost. osebno zgodbo o mobingu nikoli na način kot zdaj, ko je zbudil celo Slovenijo in se o mobingu na veliko piše in govori. Zdi se mu prav, da je deželo opozoril na problem, ki ji letno povzroči za 2 milijardi evrov škode in da si pred mobingom Če Franc Mihič ne more rešiti svojega stan- ne zatiskamo več oči – je epidemični pojav, ki je v ja, potem lahko zgodbo o mobingu prenese v slovenski družbi zelo razširjen in pred čimer niso javnost – ne zato, da bi ga kdorkoli pomiloval, imuni ne običajni delavci ne visoko izobraženi in marveč zato, ker so v podobni situaciji še mnogi, usposobljeni kadri. Tudi za mobing velja, da bolj pa v njih le usiha življenje, ker ne vedo, kako bi se kot se osveščenost o njegovem obstoju veča, mobinga ubranili. Najlažje bi bilo zamenjati posel bolj se pojav manjša. in pozabiti na hudobneže, ki kratijo spanec in Doslej so bile odškodnine po mobingu izplačane povzročajo v nas nemir. Ta možnost ni dana vsa- redko in zelo nizke, saj pravosodje po Mihiču komur, še posebej ne zdaj, ko zavoljo ohranitve zagovarja načelo, da bi z visokimi odškodninami delovnega mesta mnogi pozabijo na svoje dos- uničili podjetja. »A to je krivično in nepošteno! tojanstvo, da ob koncu le lahko prinesejo domov Odškodnin naj ne plačujejo podjetja, ampak tisti, denar za preživetje. Mihič se je moral umakniti ki šikanirajo. Moralna in materialna odgovornost iz podjetja, ker so ga pa po njegovih besedah mora ležati na moberjih,« trdi Mihič, ki je v letih po »šikanirali in degradirali« in nazadnje še premes- izgubi službe postal socialni problem, »pa nisem tili na novo delovno mesto, za katerega ni bil prim- nič nezakonitega storil«. erno usposobljen. »Nadrejeni so to dobro vedeli, Premlad je za pokoj, zato upa vsaj na invalid- mi to celo napisali in dejali, da sem sam želel.« sko upokojitev, saj je po vsem prestanem zrel Po enem tednu je zbolel, ker šoka ni mogel za invalida vsaj 2. stopnje, pravi sam. »Sem prenesti. Univerzitetno izobraženi kemik, kasneje zelo utrujen. Zadnji mesece zopet vsak dan in predstavnik za stike z javnostjo, bi moral presed- ponoči podoživljam pretekle travme ob izgu- lati na mesto tehnologa površinske obdelave, a bi zaposlitve, -iz razloga nesposobnosti-, in se je temu odpovedal: »V brezizhodnem obupu večletnega trpinčenja na delovnem mestu. sem tiho pristal, da me okličejo za nesposob- Počutim se razčlovečenega, stigmatiziran in dis- nega, ker nisem etično prenesel, da povzročam PREJ DOŽIVLJAM POMILOVANJE kreditiran, socialno izoliran. Trpi tudi družina.« škodo ali pa koga poškodujem. Odpustili so me, KOT SOČUSTVOVANJE To so besede žrtve. Veliko več jih je še zapisal a zame je to bila rešitev iz pekla.« neštetim pristojnim osebam in institucijam, ki so Zanimivo, a ravno ko je bil na največjem Ljudje razmišljajo takole: ‘Potrpi in prenašaj.’ se počasi začele odzivati, saj se osveščenost ribniškem podjetju oklican za nesposobnega, A to ni razvoj demokracije, to je pot do kaotične veča. Če nekdaj Mihič za delovni inšpektorat so ga imenovali v najvišji organ – nadzorni odbor države, kjer se brezobzirneži lahko uveljavl- ni bil zanimiv, ker je bil preveč delikaten in v občine. jajo, pošteni pa trpijo. manjšini, je bil zdaj deležen štirih strani zelo V istem času, pred skoraj 5 leti, je prišla še tožba Pravice zaposlenih so v Sloveniji mizerne ali le odkritega pisma inšpektorja, saj kazenski zakonik tožilca zaradi neprimerne izjave o pornografiji, teoretične. Beli ovratniki imajo neprimerno več po novem trpinčenje na delovnem mestu opre- ki jo je tožilec izgubil. Začel se je psihični zlom pravic in bonitet in jih ljudstvo malo briga. deljuje kot kaznivo dejanje. človeka, ki je nadpovprečno doprinašal družbi Etično smo nerazviti in frigidni. »Ko so mi zadnjič strokovnjaki delovnega prava s svojimi naprednimi idejami, se uveljavil na dejali, naj se umirim in pozabim na vse skupaj, področju trženjskih razis- sem se za 3 mesece res umiril, ker sem mislil, da kav, v Ribnico pripeljal res nimam več nobene možnosti, da uveljavljam Demos in se ves čas pote- Podobno, kot so pokazale druge raziskave po svetu, so žrtve trpinčenja vsaj odškodnino. Letos sem šel spet v akcijo, ker goval za delavce. Slovenija na delovnem mestu tudi v Sloveniji od svojih nadrejenih, sodelavcev na veliko berem o mobingu in o tem, kako se pa, kot da ga je zavrgla. ali celo podrejenih največkrat deležne pretirane delovne obremenitve, država hvali o napredku, a sam kot žrtev nimam Bil je med najglasnejšimi, širjenja najrazličnejših negativnih govoric, očitkov, da nalog ne opravljajo od tega nič. Še vedno iščem tudi odvetnika. V spotaknil se je ob sporne po vseh svojih zmožnostih. Pogosto se jim dogaja, da do njih ne pridejo tem smo do 30 let za tujino, ki se do tega prob- odločitve, zakone in informacije, ki bi jih potrebovali za svoje delo, da so jim odvzete odgov- lema obnaša odgovorno in se z njim prostovoljno moralno sporne drže ornosti na ključnih področjih, da jih žalijo, ponižujejo, se jim posmehu- ukvarjajo medicinci, psihiatri in pravniki. Obstaja zakonodajne in izvršne jejo ali celo popolnoma ignorirajo njihova mnenja in poglede, ugotavlja čuda institucij, bolnic in terapevtov…Jaz pa še oblasti, nas poučeval o Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki je spomladi 2008 vedno iščem odvetnika, ki bi me lahko zastopal, bolje rešenih primerih v zaključil prvo reprezentativno raziskavo o trpinčenju na delovnem mestu da bi uveljavljal svoje pravice kot žrtev mobinga.« tujini, a pogosto naletel ali mobingu med slovenskimi delavci. na nerazumevanje. V stilu: Posledice trpinčenja so za žrtev lahko zelo hude: “Pojavljajo se Tekst in foto Alenka Pahulje Bodi tiho in trpi. anksiozne motnje, depresija, agresivnost, razdražljivost, nespečnost, apatičnost, visok krvni tlak, bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah, srčno- žilne bolezni, motnje hranjenja in celo posttravmatski stresni sindrom.” FEBRUARJA Sprehod po PIŠEMO: kulturnem dogajanju

Leto 2008 se je že davno zaključilo in sedaj je skrajni čas, da naredimo bilanco in obračun ribniškega kulturnega dogajanja. V središču Na splošno lahko rečemo, da je bilo preteklo leto kar bogato Po 25 letih novi stanovanjski bloki 4 s kulturnimi prireditvami. Glavni akterji kulturnega dogajanja večinoma ostajajo isti, predvsem velja izpostaviti Galerijo Miklovo hišo, prireditve Škrabčeve domačije, osnovne šole in mnogih Novice iz Doline društev, ki občasno predstavljajo svoje delo ali pa organizirajo prireditve. Vpliv nekdanjega Rika na ribniški razvoj 6 Pohvaliti moramo Škrabčevo domačijo, saj ima lepo zastavljen program, ki temelji na besedi - tako pesniški, kot prozni, domači Občinske investicije za leto 2009 7 in prevedeni, a vse skupaj na visokem umetniškem nivoju. Ima jasno prepoznavno rdečo nit in definirano ciljno publiko, ki ne pri- haja samo iz ribniškega konca, ampak so prireditve prepoznavne Kulturne drobtinice tudi širše. Prešernov dan 8 Podobno deluje Galerija. Z jasno usmerjenim programom, ki odraža duha časa in sodobne trende v likovni umetnosti. Portugalski melos 9 Pohvale so vredne vsakoletne razstave podiplomskih študentov Akademije za likovno umetnost. S sodobnostjo in prepoznavnost- Likovni tečajniki opravili z odliko 10 jo ima ribniška Galerija precejšen ugled pri tistemu delu javnosti, ki sledi sodobni umetnosti. A morda bi Galerija lahko priredila vsake toliko tudi razstavo, ki bi bila nekoliko bolj lokalno obar- Upravljanje z zvermi vana. Ljubiteljska kultura v Ribnici dobro živi, ima precej ustvarjalcev O medvedih naj odloča 13 prizadetih občin 11 in številno publiko. Poglavitno delo opravijo številni zbori, ki tudi dovolj pogosto predstavljajo svoj napredek; ne smemo pozabiti več dramskih skupin, ki po navadi pripravijo zanimive igre, žal pa Brskamo po arhivih je gledališka skupina iz Hrovače lani izostala. O ribniškem trgu (2. del) 12 V splošnem lansko leto ni bilo leto presežkov; dogajalo se je mnogo stvari, ki pa niso posebej izstopale. Težava ribniške Med našimi ljudmi kulture je organizacija. Občasno se zgodi, da so Ribnici v enem vikendu dve ali tri prireditve; po možnosti dve ob istem Rojena ob izviru Ribnice 13 času, potem pa se cel mesec ne dogaja nič. Ribniška kultura, predvsem zahtevnejša, si ne more in si v prihodnje ne bi smela privoščiti takšne časovne neorganiziranosti, saj je ciljna publika Mladi postavljajo mostove žal precej majhna, na račun tega pa se še drobi. Menim, da bi kultura lažje in bolje živela, če bi imela svoj prostor Nejc Ilc 25 za izražanje. Dvorana v “centru duhov” ni ravno kreativen pros- tor, čeprav je edina uporabna dvorana poleg dolenjevaške DC 16. Nobena izmed njiju pa ne nudi prostora za vaje, kreativno srečevanje in ustvarjanje. V političnih krogih Ob tem pa se mi poraja vprašanje, pravzaprav jih je več. Koliko in Ustanovljen je Zares 27 kakšno kulturo je Ribnica in ribniška publika sposobna prenesti? Mar je vse, kar se v dvorani Ideal da narediti, 5 dogodkov v letu, ki sicer poleg polne dvorane prinesejo še negodovanje, kako je V športnem objektivu dvorana mrzla? Ali si ribniška publika ne zasluži stalnega pro- grama, morda dvakrat v mesecu, če ne ravno vsak teden? Mare Hojč 35 In še nazadnje. Tudi (ali pa predvsem) v kulturi je pomembno, da vidiš čez plot domačega dvorišča. S tem ne trdim, da je domače dvorišče premajhno ali zaraščeno; vendar je potrebno videti, Zgodba z druge strani kako stvarem strežejo drugod in dobre zamisli posaditi na naš, Franc Mihič 2 ribniški vrt. Primož Tanko

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Gradivo za naslednjo številko Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 oddajte do Polona Klajič - članica E-pošta: [email protected] 17. marca 2009 Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Izid naslednje številke: Članki v časopisu niso uradno Danica Fegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, 30. marec 2009 mnenje Občine Ribnica. Miha Klun, Janez Mate. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Fotografija na naslovnici (Cupola d.o.o., Ljubljana): Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Novi stanovanjski bloki na Knafljevem trgu KVM Grafika, Ribnica. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska Naklada: 3.200 izvodov tiskarskega škrata v našem glasilu. 3 V SREDIŠČU V

Gradnja novih blokov se je začela! bo imel poslovno pritličje, tretji pa bo ves nas stebrih in poskušal dajati neko zračnost in videz novega blokovskega trga; 10.000 kv. metrov neto DO JUNIJA 2010 ŽE PRODAJA površine, od tega 6300 stanovanjskih. Cilja se na mlade družine, menda pa se je v Gramizovih predalih nabralo kar precej vlog stanovalcev z 81 STANOVANJ obstoječega Knafljevega trga, ki niso zadovoljni Ribničani se bomo morali navaditi na spremenjeni južni vhod v z življenjem v energetsko potratnih blokih, neure- Ribnico in novo kvaliteto prostora jenih sosedskih odnosih ter predvsem starejši, ki želijo bivati v blokih, opremljenimi z dvigali. Hkrati bo podzemna garaža z 80 parkirnimi mesti, na razpolago pa bodo tudi na površini. Na posamezno etažo bo prišlo 6 stanovanj: 25 let smo čakali nov blok in vselijo na področje, ki je še naprej predvideno za najmanjše bo merilo 29 kvadratov, največje pa zdaj bodo v paketu prišli kar gradnjo. Marsikdo si sicer pred 30 leti ne bi mis- 76. Vsa bodo imela balkone in kleti. trije, ki jih bo v 15 mesecih lil, da bo na ribniških njivah zrasla stanovanjska Direktor Oberč je povedal, da so pri načrtovanju zgradil Gramiz d.d. iz Kočevja. soseska, toda razvoj in čas terjata zemljo, tako želeli ustreči potrebam stanovalcev, ki po navadi da je bil prostor med glavno cesto in Sparom od najbolj rabijo čim več garderobnih omar, zadosti 81 stanovanj naj bi bilo vseljivih leta 1987 predviden za večstanovanjsko gradnjo. velike kuhinje in odprte balkone ter primerne maja ali junija 2010, je povedal Poleg novih blokov, v prihodnosti naj bi zrasel kopalnice. Slednje sicer še vedno ne bodo direktor Brane Oberč, medtem še četrti, bo tudi Merkur gradil svojo prodajalno, imele cevi speljanih v zidove, ampak se bo pralo ko njihova cena še ni znana. tako da bo zeleni pas ob glavni cesti v celoti s cevjo v kadi, se bo pa drugod pazilo, da bo pozidan. oprema kakovostnega in višjega cenovnega raz- Iz slik je razvidno, da si je projektant Uroš Gramiz se je zavezal, da bo na reda. Tako bo po tleh položen Smolnikar zamislil bloke z ravno streho, kar lastne stroške uredil pešpot hrastov gotovi parket, v večjih Ribničane še vedno preseneča, saj naj bi se ta do Spara, tako da ‘blokovskim’ stanovanjih bodo na voljo kabi- doslej v našem okolju ne obnesla dobro in voda ljudem ne bo treba z blatnimi neti, dnevna soba in jedilnica pa povsod prepušča. Oberč zagotavlja, da se upora- čevlji zavijati v ta trgovski center, bosta v istem prostoru. blja drugačne materiale in upošteva nove zakoni- seveda pa se bo močno povečal Željam kupcev se bo Gramiz tosti, tako da naj bi bili dvomi odveč. Tudi gradnja tudi promet skozi naselje. Nova prilagajal le v času gradnje, v najgosteje poseljeni soseski v Ribnici, tik poleg stanovanjska soseska, za katero tako da tisti, ki ste nabrali dovolj Knafljevega trga, se mu zdi najbolj smiselna bodo prek nagradne igre še denarja, lahko s spiskom želja lokacija, ker je ob vstopu v mesto, stanovanjski izbirali ustrezno ime, bo poleg odhitite v Kočevje, da bo vse del je na enem kupu »pa še škatlasto podobo 81 stanovanj prinesla še 209 na svojem mestu, ko se boste starega naselja bo novi zakril«. kv. metrov poslovnih površin, ki vselili. Objekte bodo tudi prisilno Stanovalci omenjenega trga ves čas gradnje so jih menda ribniški poslovneži izsušili, saj se je tudi Gramiz ne bodo v zavidljivem položaju, ker bo delo že rezervirali. Gramiz v začetku zaradi hitrih gradenj soočal potekalo pričakovano hrupno, dan in noč pa bo sploh ni bil zainteresiran za s pretirano vlago v prostorih, stal Gramizov največji žerjav, ki so ga kupili prav poslovne prostore, a je bil v to posledično pa so odpadali ometi za ta projekt. Tovornjaki bodo na delovišče vozili zaradi velikega zanimanja skora- Direktor brane oberč in se dvigovali parketi. z glavne ceste in ne skozi naselje, tako da bo jda prisiljen. Tako bo zadnji, četrti Z novimi metodami naj bi se temu vsaj ena nevšečnost manj. Po končani gradnji objekt, ki bo lahko zgrajen šele, ko bo potrjen ognili in novozgrajeni bloki naj bi po izsuševanju pa se bo pojavila druga: mnogi bodo skozi okno nov prostorski akt, celo do polovice namenjen deloval, kot da so stari 5 let, je zagotovil Oberč. namesto jutranjega sonca zagledali stene sos- zgolj poslovni dejavnosti. Gostinska ponudba ni Štirinadstropni bloki sicer delujejo kot človeško ednjih blokov. Ti jim bodo zakrili pogled, toda žal predvidena. Ti objekti, ki jih bomo kmalu videti mravljišče, a za kaj bolj razkošnega Ribnica ni se morajo s takimi zadevami sprijazniti vsi, ki se nastajati, pa bodo: en povsem stanovanjski, eden primerna, ker bi to stanovanjem krepko dvignilo 4 ceno, je prepričan Oberč. Zatrjuje tudi, da se »Odločno sem proti temu, da bi vlada odkupila SREDIŠČU V gradnja t.i. vila blokov, ki so pravi mali trend v stanovanja in jih dajala v najem. Predlagam, da Vpis lastninske Sloveniji, od vseh ostalih blokov dejansko razli- se kupcem za 6 mesecev daje kredite s fiksnimi kuje le v mnogo višji ceni, ne v kvaliteti. obrestnimi merami, da bodo v stanju odplačevati pravice in ureditev V tej fazi, brez četrtega bloka (ki naj bi se delal kredite in da bodo celo dobo plačevali enako marca 2010 in prinesel še dodatnih 26 stanovanj visoke obroke. Predlagam tudi, da bi bila obrest- funkcionalnega in 140 kv. m. poslovnih površin), bo projekt na mera 3-odstotna, vlada pa bi plačevala višek Gramiz d.d. stal 10 mio EUR. obrestne mere. Prodaja stanovanj bi se povečala zemljišča na Začeli bi ga že lanske- tudi, če bi vlada za pol ga maja, a jim je delo leta ukinila DDV na pro- Knafljevem trgu preprečila požarna dana stanovanja.« inšpektorica zavoljo podzemnih garaž, Gramiz d.d. je sicer rav- največja težava pa naj nokar zaključil stanovan- bi bila v njihovi neprim- jsko naselje v Ljubljani, ernosti za obstoječe ki so mu nadeli ime okolje. Gramiz ne dvomi, Kostanjevi cvetovi. Gre Na pobudo članov predstavniškega odbora last- da bodo šla stanovan- za 13 objektov in po nikov stanovanj in stanovalcev v stanovanjski ja za med, saj je npr. mnenju Oberča enega soseski Knafljev trg ( KT) že nekaj časa poteka v Komendi v hipu pošlo najlepših projektov v dejavnost, katere namen je, da lastniki stanovanj kar 126 stanovanj, res prestolnici, z ogrom- na podlagi lastništva pridobijo solastniški delež pa je tudi, da je bilo to nimi atriji in lesenimi na skupnih prostorih v blokih ter napravah in še pred krizo. Gramiz je terasami v eksotičnem objektih v sklopu naselja. Organizacijski in stro- sicer toliko ne občuti, ker lesu, v vsakem objektu kovni izvajalec projekta bo SPL Ljubljana, potem imajo lastne investicije in pa je le 10 stanovanj. ko bo zbral zadostno število naročil. Slednji je niso vezani na razpise, Za 500 evrov nagrade, kot upravljavec 2/3 stanovanjskega fonda in mu pa gotovo pride prav, kolikor je bilo ponujenih naselja najbolj primeren za to delo. Poleg tega da sodi med največja za izbiro imena, je prišlo bo v sodelovanju z Občino opravil tudi določitev podjetja za stanovanjske kar 400 predlogov, a in ureditev funkcionalnega zemljišča okoli objek- gradnje. Brane Oberč obljublja, tov v naselju. Aktivnosti, potrebne za realizacijo Nekaj reorganizacije da bo za Ribnico nagra- prej navedenih del, bo SPL začel, ko bo prejel zadostno število individualnih naročil. Potrebno bo seveda potreben Novi bloki naj bi zakrili škatlasto podobo da še privlačnejša, tako soglasje je 51% od skupne kvadrature stanovanj – odpuščena bo deseti- starega naselja, je dejal direktor Gramiza. da pridite z imeneni za na od 80 delavcev, novo ribniško sosesko v bloku - naselju. Lastniki stanovanj v blokih, preusmerili pa se bodo tudi v gradnjo varovanih na plano. v katerih je upravnik določen, so se večinsko stanovanj, ki jih primanjkuje. odzvali z naročili, v blokih brez upravnika pa ni Lotil bi se tudi gradnje turističnega naselja v pravočasnih odzivov. Vzrok je verjetno poman- Neumu, t. i. bosanskem Portorožu, a čaka, da jkljiva samoorganiziranost stanovalcev v bloku se finančna situacija umiri. Rožnato ni tudi na in posledično slaba informiranost. Stanovalci gradbenem trgu Slovenije, vlada pa z določenimi Pogovarjala sem se in fotografirala v blokih lahko dobijo dodatne informacije pri predlogi sili samo še globlje v krizo, je prepričan Alenka Pahulje predstavniku SPL-a Niku Bracoviću (041/ 733 direktor. Foto projektnih načrtov Cupola d.o.o. 240). Za informacije so na razpolago tudi člani predstavniškega odbora Knafljevega trga in tudi ta članek je informativnega značaja. Določitev solastniških deležev v blokih in naselju ter vpis le-teh v zemljiško knjigo je smiseln in zakonsko nujen, predvsem zaradi varovanja skupne last- nine ter kvalificiranega odločanja o smiselni rabi te lastnine. Nujnost varovanja skupnih interesov se posebej kaže v primeru uporabe in delovanja kurilnice v naselju. Ker je obstoječa že zdavnaj amortizirana, tehnološko zastarela in tehnično na meji uporabnosti, je to eden izmed vzrokov, zakaj stanovalci plačujejo drago ogrevanje. (O negospodarnem odnosu in netransparentnem poslovanju upravljavca kurilnice, ki ravno tako vpliva na višjo ceno ogrevanja, pa ob kaki drugi priložnosti kaj več.) Na trgu obstaja nekaj ponud- nikov, ki so zainteresirani, da na podlagi prido- bljene večletne koncesije (20-25 let) s strani last- nikov, zgradijo novo kurilnico. Vse analize kažejo, da bi z izborom drugega energenta plačevali 10 % cenejše ogrevanje. Dodatna pocenitev bi bila zaradi odprave izgub dotrajanih toplovodov in izrabljene strojne opreme v sedanji kurilnici. Če stanovalci naselja želijo sami odločati, kako in Gramiz cilja najprej na mlade družine z otroki, vsem kupcem pa bo na pod kakšnimi pogoji se bodo ceneje ogrevali, je voljo 81 stanovanj, od tega: 11 stanovanj v izmeri do 42 kv. m., 26 v potrebno, da se večinsko poenotijo in dosežejo velikosti od 53 do 57 kv. m., 21 bo imelo od 64 do 67 kv. m,. 23 pa jih bo dogovor o optimalni rešitvi problema bodočega obsegalo od 74 do 76 kv. m. Dva objekta bosta dolga 38,2, eden pa 31,5 sistema ogrevanja v naselju. Stanovalci - solas- metrov, široki pa bodo 14,2 metra. Na nivoju pritličja bodo dodatni parkir- tniki imajo pravico in obveznost, da kot dobri ni prostori, urejena zazelenitev s klopcami in peščenimi površinami. gospodarji odločajo o tej lastnini. Pogoj za kvali- Gramiz računa na daljinsko ogrevanje na biomaso, dotlej pa se bodo ficirano odločanje pa je, da se ta lastnina definira stanovanja ogrevala na plin. Pri gradnji blokov se bo opiral na domače po vrsti in obsegu ter ustrezno pravno evidentira, izvajalce, med njimi so Tanko d.o.o., Rigler peskokop, Inles, Kovinar, to je – vpiše v zemljiško knjigo. domači pleskarji … Odgovorni vodja projekta bo Marko Umek. Eugen Jakšić, član predstavniškega odbora KT 5 NOVICE IZ DOLINE IZ NOVICE RIKOVA EDINSTVENA ZGODBA ‘Strah je ena 2000 ljudi se je neposredno odpovedovalo delu dohodka za ribniški razvoj, Riko pa je 20 let gospodarno vlagal v občino vražja stvar’.

Ne recesija, strah, ki so ga naselili v nas, je huda Take zgodbe o uspehu Ribnica je šlo počasi navzdol. Zaradi zavlačevanja izplačil težava. Bombardirajo nas z informacijami o krizi, ni videla ne prej ne poslej, Narodne banke Jugoslavije je nastala kriza, izgubili potem ko se je sistem sesul oblastnikom in gos- ker je bilo vanjo zajetih skoraj so sovjetski trg, odšel je Škrabec, izgubljena je bila podarskim mogočnežem. Zdaj bi radi, da jim ga 2000 neposredno zapo- pogodba z Bomagom in konec je bil neizbežen. postavimo nazaj na račun lastnega obstoja in si slenih, od Rika in njegovega Nasledili so ga RM International, R-PIM, Riko Ribnica odžiramo tisto malo, kar imamo za sproti – da d.o.o., Riko Kor d.o.o., Ekop, Riko Ekos in po mnenju preživimo. Slabo se nam piše le, če bomo tej uspešnega poslovanja pa je Kogojeve tudi Riko Hiše. paniki popustili. živela praktično cela Ribnica. Delavci Rika se zlatih časov spominjajo nostalgično in Strah ima velike oči, a je votel in ga zunaj nič ni. po svoje so ostali povezani še danes – toliko kvalitet- Tega bi se morali zavedati, kadar se nam ne bo Vlogo ohranjevalca spomina na zgodovinske nega druženja kot so ga užili takrat, ga verjetno ne dalo zjutraj vstati od strahu, kaj se ahko zgodi dogodke in mejnike je prevzela Miklova hiša in bodo nikoli več. Sindikalna letovanja so bila na voljo na neki novi dan – ali nas bo čakala odpoved predstavila novo v nizu raziskovalnih nalog – tokrat večini, saj je imel Riko na morju ali v planinah 233 pogodbe o delu, ali še za kruh ne bomo imeli, o vplivu Rika na razvoj Ribniške doline. Z izzivom ležišč, dodeljeval pa jih je po prioritetni lestvici, da so ali je sploh vredno načrtovati prihodnost, če še in kupom dokumentov se je bila pripravljena pod lahko vsi prišli na vrsto. Zaradi Rikovega množičnega meseca z mesecem ne bomo zlepili. vodstvom mentorice Marine Gradišnik spoprijeti štipendiranja je bila Ribnica v vrhu Slovenije, saj Iz strahu se rojevajo predvsem zahrbtnost, potuh- Tjaša Kogoj iz Dolenje vasi. Ugotavljala je, kako je to naše podjetje v letu 1989 štipendiralo 259 njenost, tekmovalnost - lepiš se povsod tam, kjer drugačna je bila podoba Ribnice, ko je znameniti dijakov. Ne samo kovinarjev, tudi dijake v usmerje- misliš, da ti koristi. Panika vedno koristi samo Riko obnavljal njene stavbe, pomagal graditi vrtec, nem izobraževanju in ekonomski šoli. Tudi sama oblastnikom in mogočnežem s kopico denarja. kako se je 1875 delavcev mesečno odpovedo- se spomnim, kako nas je v 8. razred osnovne šole Ti so res na zgubi; enim je milijone požrl borzni valo trem odstotkom bruto plače, ki je šla v poseben prišel prepričevat sam direktor Škrabec, naj post- zlom, drugim pri koritu ne pade več toliko, da bi anemo njihovi štipendisti, češ kje bomo pa drugje še igrali golf ali hranili stanovanja za ljubice. S delali kot v tako cvetočem podjetju. Za Riko je bila paniko, ko se vznemiri široke ljudske množice, pa nasploh značilna visoka socialna naravnanost, a se doseže vse – če se pustimo. podjetje si je to pač lahko privoščilo. Lahko je tudi Zdaj, ko so se tudi po Ribnici začela odpuščanja gradilo in opremljalo društvene domove, kot sta bila in ljudje doživljajo hude šoke, je čas za drugačne lovski in gasilski dom Dolenja vas, kegljišče v Domu zgodbe, ki zvenijo manj črno … JLA, bivšo šolo na Velikih Poljanah, Miklovo hišo, Oničevo hišo. Erjavčeva hiša na Vršiču ima še vedno v zahvalo sobo z Rikovim imenom in tudi 100 nočitev letno so lahko nekdaj v njej Rikovi delavci izkoris- ‘LAHKO DA SEM REVEŽ, A NE tili brezplačno. Odkupili so stari zdravstveni dom, RABIM REVEŽ OSTAT.’ čeprav so najprej hoteli zgraditi svojega, a so želeli, Pogovarjala sva se s tukaj neimenovanim, sicer pa znanim podjetnikom iz Ribnice. O krizi, kot je že dolgo ni bilo, menda je primerljiva le tista iz črnih 30-tih let. Kriza, spoštovani podjetnik, da ni problem? »S to krizo bodo eni prav fino zaslužili, ker vzbuja strah in paniko. Ljudje bodo prodajali delnice, delavci pa za vsako ceno hodili v službo. A tako, kot so npr. eni na delnicah zgubili, bodo sčasoma, recimo čez tri leta, že dobili. Tako, kot gre dol, gre tudi navzgor, nihanja so povsem običajna. Kriza je Avtorica Tjaša Kogoj problem, ker predstavlja svojevrsten šok, a ravno zaradi nje začneš drugače razmišljati. Danes si fond za občinske potrebe, koliko naselij je nastalo slab, če v petih letih nisi vsaj enkrat zamenjal zaradi ugodnih Rikovih stanovanjskih posojil in kako službe. Ujčkanja ni več. Ljudem, ki zgubljajo, ali blesteča preteklost je za nami. Šlo je za izjemno hitro so na tem, da izgubijo službo, priporočam, da rastoče podjetje, ki je v enem letu skočilo s 152. na se samozaposlijo, da si sami poiščejo posel, se 63. mesto med 200-timi najmočnejšimi delovnimi ne zanašajo na druge, ampak ugotovijo svoje organizacijami v Sloveniji. Njihovemu sponzoriranju sposobnosti ter najdejo priložnosti, ki jih je več krajevnih skupnosti, društev, kulturnih ustanov, pri- kot dovolj. Dobro vem, kje je glavni problem, je bil reditev in koncertov niti ne vemo pravega števila, je pri meni isti: bojimo se sprememb, a ko se enkrat ugotavljala Tjaša Kogoj. Ko so priredili dobrodelni navadiš na spremembe, se jih ne bojiš več. koncert za pomoč onkološkemu inštitutu, so se odz- Okolje je sicer nenaklonjeno uspešnim ljudem in vale vse največje zvezde tedanjega časa, saj je vabil večina preživi s tem, da godrnja in se boji za svojo Riko. Fotografija, kjer se v vznožju planiške velikanke Rikova letališka oprema (vir: Ribnica skozi stoletja) prihodnost. Le borih pet odstotkov je takih, ki se bohoti napis Riko, še zdaj prepriča tujce, da je šlo za upajo spustiti v posel in prevzeti odgovornost za zelo veliko zgodbo, ki se je sicer rodila leta že s pod- da imajo korist vsi občani, ne samo Rikovi delavci. svoj zaslužek. Poplava raznih poslov je dandanes, jetjem Jakoba Oražma (JOR), se leta 1968 s postavit- Enako se je zgodilo z vrtcem - namesto da bi gradili a je res težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni vijo novega direktorja Staneta Škrabca preimenovala svojega, so dali posojilo ribniškemu in mu zgradili delati. Tudi sedaj, ko je kriza. Ljudje so še vedno v Riko, in nato začela osvajati jugoslovanske in ruske tudi prizidek. Leta 1986 so opremili računalniško navajeni rednih zaposlitev, teh pa ni več! Začnite trge. Preboj v Sovjetsko zvezo je Riku omogočila učilnico v osnovni šoli, za pomoč nerazvitim pa so se gibati v krogih, kjer krožijo informacije, se hidravlična stiskalnica za kovine, dober strateški odprli kar obrat v bosanskem Tesliću ter v Loškem izmenjavajo imena, podatki, da lahko navežete podvig pa je bilo tudi skupno vlaganje z Bomagom Potoku postavili TOZD. To so bili zlati časi Rika. kontakt. Bodite zraven! Domov ti nobeden ne bo in Commercem Ljubljana, ki se je začelo leta 1978. prišel ničesar ponujat. In ne sprejmite logike, da S svojim šestčlenskim robotom so na sejmu JUROB Tekst in foto Alenka Pahulje če si revež, moraš revež ostat. Ni res! leta 1987 bili najboljši v svoji kategoriji, potem pa 6 Ko prebiješ ta strah, uspeš. Samozaposlitev DOLINE IZ NOVICE tudi ni kazen, je priložnost, se pa moraš pri tem zavedati, da zdaj sam skrbiš za lastno varnost in ne firma, ki ti je plačevala vse dajatve. Potrebna je večja samodisciplina. Izpod županovega peresa Veš, kaj je za mene prava kriza? Ne ta, ki je huda in bo po mojem še hujša, ampak podganja dirka. Tisti, ki so v službi, bodo delali za manj plačila. Sicer so osrednje dogajanje v februarju ses- Lotili se bodo popoldanskega fušanja, letali iz Kronika Občine Ribnica, tavljale naslednje aktivnosti: podpis dogovora z ene službe v drugo – dokler se ne bodo sesuli. februar 2009 Ministrstvom za obrambo o prodaji centra Ideal, Ko delaš 16 ur na dan, ne iščeš novih priložnosti, oblikovanje organa skupne občinske uprave z in to je kriza. Če želite spremembe, začnite delati Ko se zjutraj zbudimo in prižgemo luč že pridemo občinami: Sodražica, Loški Potok, Dobrepolje in drugače, kot ste sedaj, ker vas je očitno tak način v stik z delom občinske uprave – za infrastruk- Velike Lašče. Napravili smo odlok, s katerim se pripeljal v nezadovoljstvo. Vsi pa vemo, da je turo električne komunalne opremljenosti skrbi je aktivnost zdravstvenega doma razširila še na človek ustvarjen, da gre naprej in iz vsega se Občina. Ko gremo v kopalnico in se umijemo, se področje Velikih Lašč, tečejo pa tudi aktivnosti za nekaj nauči, tako da…« zopet srečamo s posledico delovanja občinske izdelavo prostorov urgence v zdravstvenem domu uprave – za to, da voda pride (s projektom smo uspešno kan- Naš podjetnik je šel v zrelih letih opravljat diplo- v vsako hišo, skrbi Občina, didirali na razpis Ministrstva za mo. Naredil jo je hitro in suvereno, ker se več enako velja za odpadno vodo, zdravstvo). Aktualni so dogov- ni bal profesorja kot v mladih letih, ko je bil še ki gre v kanalizacijo - zopet jo ori za revitalizacijo prostorov neizkušen. Predober si in preblag, nisi za direk- zagotavlja Občina. Ko se nato TVD Partizana, odkupljena so torja, so mu nekoč rekli. Pa vendarle si želi spet usedemo v avto, smo v trenut- zemljišča okoli severne ser- ustanoviti firmo, ker vidi, da se poštenje na dolgi ku odhoda z domačih parkirišč visne ceste, kar bo omogočilo rok vedno obrestuje – že pride plačilo skozi stran- na občinskih cestah, za katere izgradnjo avtobusne postaje ska in nepričakovana vrata. Predvsem pa se ne skrbi Občina. In tudi za vrtec, na tej cesti in izgradnjo - širitev boji sprememb, Skozi ta zakleta vrata je že stopil šolo, zdravstveni dom, glasbe- Vrtca Ribnica. Zbirali smo in je srečen, ker se mu je odprl ves svet. Dela le no šolo, knjižnico, športne ponudbe za obnovo strehe tisto, kar ga veseli in je uspešen, ker je znal slabe objekte, turistično infrastruktu- na ribniškem Vrtcu, kar bo izkušnje obrniti v svoj prid. Pa so ga v življenju ro, urejanje prostora, domove omogočilo sanacijo strehe v drugače še kako poslovno nategnili … ostarelih, pokopališča in tako najkrajšem možnem času ter dalje bi lahko naštevali skozi začeli aktivnosti za izbor ide- ‘VEDNO STORI, KAR JE PRAV.’ celoten članek. Skratka, skoraj jnega načrta (pasivni vrtec, za vse zadeve, ki so širšega predstavitev Marles hiše d.d., Zadnjič sem gledala polnočni klub, ki je bil po pomena v določenem ožjem predstavitev Riko Hiše d.d. …) moje za ta čas zadetek v polno. Nekako nad- okolju, mora skrbeti Občina. V aljevanje zgoraj zapisanega, a z mislimi priznanih prihodnjih številkah vas bomo Župan Jože Levstek strokovnjakov, predvsem pa takih, ki si upajo seznanjali s širšimi nalogami občinske uprave v povedati resnico. uradu župana in oddelkih za družbene dejavnos- Štiri petine ljudi se v slovenskem in svetovnem ti, okolje in prostor in oddelku za gospodarstvo in okolju počuti odveč, nemočne, in začne se nasilje kmetijstvo. Ker je ključni organ občine občinski EKO VRTEC organizira zbiral- v vseh možnih oblikah – od lažno sofisticiranih do svet, vas bomo obveščali tudi o vsebinah, ki jih no akcijo odpadne električne grobih fizičnih. bo obravnaval. Letos planiramo 6 rednih sej; prvo in elektronske opreme Kdaj se bo kdo ukvarjal z malim človekom in konec marca. njegovimi malimi skrbmi? Ne tako kot sedaj, ko Prenovili bomo tudi večji del občinske zako- veliki to zlorabljajo v svoj prid. Manjka politično nodaje (odlokov, pravilnikov …). Obstoječe si delovanje za enakost, ker so stranke le politična lahko ogledate na naši uradni spletni strani www. APARAT NI ZA podjetja, ki nimajo zveze z malimi ljudmi, znajo pa ribnica.si. Naj tokrat naštejemo ključne aktivnosti, VSAK ODPAD krepko gledati na lastno korist. Družbeni trend je ki se bodo dogajale v letu 2009 in nekaj osnovnih nadvlada, vedno več je tekmovanja, primerjav in smeri za prihodnost. vse je usmerjeno izrazito egoistično. »Smo kot - obnova objekta na Marofu, ki bo zaključena v KDAJ? Od 2. do 9. marca 2009 pokvarjen fičko, ki ne more ne naprej ne nazaj. letu 2010 (selitev zbirk suhe robe in lončarstva iz KJE? Ekološki otok In če nam ta kriza ne bo odprla oči, nam ni več ribniškega Gradu, vzpostavitev zbirk rokodelstva, pomoči,« je dejal dr. Tonči Kuzmanić. različne kulturne, gospodarske, izobraževalne in (pri modrem vhodu vrtca) Predajam vam njegovo vprašanje: Ali imamo turistične vsebine), oči, da to vidimo, in če to razumemo, zakaj ne - severna servisna cesta: od križišča Lepovče KAJ SE ZBIRA? delujemo? - Krošnjarska pot do konca železniške postaje. - Veliki gospodinjski aparati: hladilniki, zamrzovalne Projekt je razdeljen na dve leti in sledi odločitvam omare in skrinje, štedilniki, pomivalni stroji, sušilni Urednica o razbremenitvi prometa mimo osnovne šole in stroji, pečice,… vrtca, - Mali gospodinjski aparati: sesalniki, el. metle, el. oro- - rekonstrukcija ceste na relaciji Šolska – dje, tiskalniki, računalniki, radio aparati, … Vabimo na predavanje Merharjeva ulica (ki se bo v naslednjih letih -Drobni aparati: telefoni, GSM, MP3, el. igrače, mag. teologije Toneta Levstka nadaljevala do Mol-a in Spara. Tako bo čez tri brivniki, feni, … na temo leta možno razbremeniti promet preko centra -TV in monitorji: TV aparati, računalniški monitorji Ribnica, -Sijalke: varčne in fluorescentne RELIGIJE VČERAJ, - rekonstrukcija odcepa v Dolenje Laze, - komasacije v Sajevcu in Bukovici ter zaključevanje Vabimo vse, ki imate kakršenkoli kos odpadne DANES IN JUTRI komasacije v Dolenji vasi (omrežje poti), električne in elektronske opreme, da se akcije - vzpostavitev širokopasovnega omrežja na udeležite! Petek, 13. marec, ob 19. uri področjih, kjer je slaba pokritost s komunikacijs- v prostorih Centra joge kimi omrežji (telefon, GSM, internet), Ekovrtec Ribnica & ZEOS načrtna skrb za (v stavbi za Promil barom, - dokončanje in sprejetje novega prostorskega okolje Riko kompleks, Lepovče) plana Občine Ribnica, (p)ostanite eko - sprejem pravil za izvedbo daljinskega ogrevanja Društvo Joga v vsakdanjem na biomaso. Koordinatorka ekovrtca življenju Ribnica Celoten nabor investicij in njihovih opisov si lahko Mojca Sever Mrhar ogledate na naši spletni strani. 7 KULTURNEDROBTINICE je kultura. Še žlica, s katero jemo, postane v nekaj SKOZI OKNO IN S PESMIJO V sto letih del kulturne dediščine.« Vse od umet- nosti do človeka, sobivanja in razumevanja, vse to je življenje in del tega življenja smo mi vsi. Tokratni SVET... dogodek v spomin na našega največjega pesni- ka so postavili pred Miklovo hišo. Kot je povedala Prešerna se pa ne pozabi! Angelca Bregar, knjižničarka na ribniški osnovni šoli in idejna snovalka tokratne prireditve, so to prizorišče izbrali, ker je Miklova hiša kulturni hram Prešeren je naš tudi danes, ko kultura dobiva še druge razsežnosti Ribničanov in tudi sicer nudi lepo prizorišče. in nove perspektive v sodobnem svetu. Toda še vedno – je naš in Mladi, skupaj kar 47 sodelujočih, so obiskov- alcem pripravili lep program, pri pripravi so z naš bo ostal, največji slovenski pesnik. To zavest je bilo čutiti v vseh osnovne šole sodelovali slavisti, učiteljica glasbe sodelujočih mladih v čudovitem recitalu ‘Prešeren je naš’ ob sloven- in učitelji tujih jezikov. Naši himni v izvedbi pevske- skem kulturnem prazniku, ki ga je pripravila Osnovna šola dr. Franceta ga zbora OŠ, in slavnostnih besedah so sledile Prešerna Ribnica v sodelovanju z Občino Ribnica in Miklovo hišo. recitacije Prešernovih pesmi. Mladi so jih izvajali v oknih Miklove hiše, kot bi želeli povedati, da ni samo morje, temveč so tudi kultura Recital je potekal 6. februarja, in odprta srca okna v svet, v resnici in sicer kar dvakrat, dopoldne edina in tista prava. Recitacije smo ob 11. in zvečer ob 18. uri, slišali tudi v tujih jezikih: angleščini, ko je prizorišče pred Miklovo nemščini, francoščini, španščini in hišo že zajela tema in so svojo hrvaščini. Angelca Bregar je razložila: čarobnost odigrale tudi luči. »Program je nastajal v sozvočju s tem, Dopoldanski recital, v kater- da smo sedaj v Evropski uniji in da gre em je poslanico ob kulturnem za povezavo enakovrednih narodov. prazniku sporočil ravnatelj Slovenščina ni le jezik hlapcev, je jezik osnovne šole France Ivanec, naroda, enakovrednega in postavljen- so prisostvovali osnovnošolci ega ob bok vsem evropskim naro- predmetne stopnje in dom.« Sodelovala sta še solista Marija mimoidoči, zvečer pa bolj Bojc in Aljaž Vesel, komorna skupina malo Ribničanov. O kulturi in OŠ pa je zapela Pod oknom. Da je njenem najširšem pomenu Prešeren mladim blizu, je bilo videti v današnjem svetu jim je tudi iz dobre interpretacije posodo- spregovoril ribniški župan Jože bljenega Prešernovega Povodnega Levstek. Med drugim je dejal, moža, v Urški, (avtor Andrej Rozman da »z vsako besedo, dejanjem, Roza) in v rap stilu izvedene Vrbe, ki svojim delom in kakršnokoli so si jo učenci zapomnili še nekaj dni. komunikacijo kažemo, kakšna Mladi ustvarjalci so s svojimi učitelji ta je naša kultura. Od prepro- petek lepo pokazali svoj odnos do kul- stega ‘dober dan, sosed’, do Raperji so bili najboj atraktivna točka kulturnega večera, še posebej za ture, opozorili pa so tudi na odprtost, morebitne pomoči sočloveku. osnovnošolce sprejemanje drugačnosti. Od svojega odnosa do dela do svojega odnosa do zabave. Od malih prepirov kultura oblačenja ali kultura slačenja, kultura Spremljala in fotografirala do velikih vojn. Kaj nam je bližje – kultura direk- lopovov ali kultura dobrotnikov, kadilska kultura Zdenka Mihelič torjev ali kultura delavcev, kultura vrhunskih umet- ali kultura prehranjevanja, kultura bivanja ali kul- nikov ali kultura uličnega pevca, športna kultura, turno obnašanje. Prav vse, kar živimo in delamo,

od starejše generacije na mlajšo. Potem so bili v službi od šestih do dveh in popoldan doma. Namesto v družinah so svojo osebnost kalili v službah, vrtcih in šolah. Zopet se je glas o zastare- O našem mesecu kulture losti kulture družinskih odnosov širil naprej. Zato pa smo danes v službah po cele dneve, kajti življenjski tempo nezadržno narašča. Zanimivo je prisluhniti, kakšne idole ima današnja mladina, Spodobi se, da napišem nekaj misli o febru- Vse preveč se ženemo za materialnimi dobrinami, zato se nikar ne čudimo, čedalje večjemu prepadu arju, mesecu kulture. Vsaka kultura povezuje med v kar nas usmerja naša potrošniška družba. To je med generacijami. Rešitev je seveda dosegljiva, seboj najprej njene ustvarjalce, njihove bližnje in eden glavnih razlogov za to obsedenost, da se pri vendar pa je tudi odločitev zanjo v svobodni volji tudi vso prisotno publiko. No, sliši se zelo lepo, tem izgublja občutek na vseh področjih za nara- posameznika. Hinavsko čakanje v senci drugih z toda za našo Ribnico to ne velja, mi smo nekaj vno ter brišejo meje med koristnim in škodljivim. izgovorom, naj bodo drugi prvi, je nepotrebno in posebnega. Pa poglejmo zakaj. V čast kulturnega Nekoč so se naši predniki preživljali s kmeti- škodljivo, kajti vprašanje je v naši sposobnosti gle- praznika je pred Miklovo hišo Osnovna šola dr. jstvom in domačim rokodelstvom. Z razvojem danja na daljše časovno obdobje. Torej je lahko Franceta Prešerna v izvedbi naših učencev prip- industrije, še posebej v socializmu, pa je veliko rešitev v spremembi znotraj družine in znotraj ravila odmevno in zanimivo prireditev. kmečkega življa odšlo v tovarne, kjer je bilo lažje soseščine. Tu moramo biti zagnani sodelavci z Toda, glej ga, zlomka, za koga vendar? Ironija je, vzgajati ljudi v novem duhu in jih s tem obvladovati. vsemi ljudmi. Vsaka drugačnost je dobrodošla, saj da so nekateri starši, ki so pripeljali svoje otroke na Kljub številnim reformam se je skupaj z razpadom skupnost bogati, če jo želimo seveda sprejeti, ali nastop, zavili v kulturne ustanove, kjer se rešujejo premnogih podjetij stari sistem preimenoval v pa nastaja v njej rana, če jo zavračamo. Na ta način ‘tekoče zadeve’. To ni pošteno, dragi Ribničani, demokratičnega. To pa na žalost še zdaleč ni. se uvaja kultura življenja, ki edina lahko iz ruševin ne do otrok ne do profesoric in ne do lokalne Postal pa bo takrat, ko bo med večino zaživel ustvarja novo trajno upanje. skupnosti, v kateri živimo. Toliko. Očitno je vzrok duh iskrenih medsebojnih odnosov. Ali se bo to Zunanje znamenje kulture življenja so torej družine v zadušljivi družbi in megli, iz katere ne najdemo zgodilo v naslednjem desetletju ali kdaj pozneje, in prijetne soseščine ter sprejemljivo okolje, ki izhoda. Žal! je odvisno od nas samih. To dokazuje stanje na daje upanje za varno življenje tudi prihodnjim Po dosedanjih izkušnjah opažam, da velika večina vseh področjih. Tipičen primer je spreminjanje rodovom. ljudi še vedno nima časa za kulturo, ki pa je v družine. Nekoč so bili stari in mladi veliko skupaj. življenju vsakega posameznika zelo pomembna. Vse življenjske in delovne izkušnje so se prenašale Župan Jože Levstek 8 s katerim se je pogovarjala in ga predstavila KULTURNE njegova prevajalka Barbara Juršič. V kramljanju, MEHKI ZVOKI FADA PRIČARALI ko nam je ritem tako oddaljene portugalščine postajal vse bolj domač, je avtor razkril, da je zanj skoraj pomembnejše od samega pisanja branje, PORTUGALSKI VEČER ko se človek potopi v posvečeni čas, ko smo sami s knjigami, zgodbo, junaki in vse to nas spod- buja k domišljiji in aktivnemu razmišljanju. To je nasprotje od pasivno lenobnega prepuščanja se televiziji in bombardiranju z reklamami. Pisanje je Fado ima nešteto obrazov, nešteto nians občutij otožnosti, zanj kot srečanje dveh pogledov, dveh vlakov, kjer ki se vije od nostalgije, izgubljene ljubezni, hrepenenja, je v enem ženska in v drugem moški. »Pisanje osamljenosti, domotožja, polna opevanja lepot Portugalske je užitek v literaturi, da lahko spreminjamo smer in predvsem srca. Če se fado ne dotakne poslušalčevega normalnega toka dogodka.« Zgodbe, ki jih piše Tavares, so tudi hudomušne, aktualne, iskrive, srca in vse okoli njega ne onemi, ni tisti pravi fado. DROBTINICE absurdne. Že od nekdaj sta ga zanimala tako logi- ka kot absurd. »Matematika v povezavi z logiko me je zelo zanimala. Vse do 18. leta sem mislil, da bom matematik. Zanima me logika, ki se razvija že v absurd. Kako logiko in racionalnost pripeljali do skrajnosti in se dotakniti absurda. Pri literar- nem ustvarjanju je drugače, na absurden način nekaj lahko poveš, direktno pa v literaturi eno- stavno ne moreš, recimo izstreliti problem smrtne kazni. Lažje jo je ubesediti na absurden način,« je razlagal Tavares, za katerega je največji živeči portugalski pisatelj José Saramago hudomušno dejal: »Gonçalo M. Tavares nima nobene pravice, da bi pri petintridesetih pisal tako dobro.« Večer se je ob fadu, ki nas je kot magnet potegnil vase, kar prekmalu odvrtel. Glasba in ritem jezika sta nam odkrila srce Portugalske, hudomušnost in odprtost portugalskega pisatelja pa na svoj način približala tudi njihove ljudi. Najlepše pa je bilo videti, kako so ustvarjalci, tako pisatelj in klepetalka kot tudi glasbeniki neskončno uživali v večeru, v igranju, petju in energiji sami, ki je skedenj ni izpustil, temveč jo je podaril vsakemu izmed nas.

Uživala v fadu in fotografirala Zdenka Mihelič

Vljudno vabljeni k ogledu revije otroških Na Škrabčevi domačiji je v petek, 6. februarja, Tavares, je neskončno užival v fadu prvega slov- , pravi fado zagotovo bil. Ko so glasbeniki zaigrali in enskega tria. Povprašali smo ga, kako je tudi sam gledaliških skupin zapeli fado, je v skednju domačije vse obnemelo, doživljal ta večer in glasbo. »Slišal sem že veliko ki bo v četrtek, 5. marca t.l., čutiti je bilo skoraj, kako se za trenutek vsa srca fada, a tako dobrega že dolgo ne, čutil sem ga ob 17. uri, v dvorani centra in občutja stapljajo. Glasbeniki vokalistka Mateja vse do srca. Zares mislim, da so ujeli pravi fado. Ideal. Starič, harmonikar Janez Dovč in Matija Krivec Neverjetno mi je bilo tudi, da so fado, ki ga tradi- na kontrabasu so nam pripravili najlepše bisere cionalno spremljata kitara in portugalska kitara z “V EDINOSTI, SLOGI IN te portugalske glasbene dediščine. Zasedba je 12 strunami, izvajali s harmoniko in kontrabasom. SODELOVANJU JE MOČ skupni fado prvič zaigrala šele štirinajst dni pred Čudovito je bilo! Vse čestitke glasbenikom za NARODA!” dogodkom na Škrabčevi domačiji. Glasbenike pogum in čudoviti fado. In kakšna je portugalska (avtor neznan) je k sodelovanju na letošnji Fabuli, ki je potekala duša? Ravno današnja glasba jo je dobro ujela od 12. januarja do 13. februarja, povabil direktor – je otožna, prepojena z neko melanholijo. Težko Vabimo vas v Dom starejših študentske založbe Beletrina Igor Brlek. Vsak jo opišem, a če jo kaj, potem jo glasba najbolje občanov Ribnica na izmed njih pa ni kar tako. Vsi sodelujejo v več opiše,« ni skrival navdušenja pisatelj Tavares, zasedbah, spremljajo različne vokaliste, vsi so zelo uspešni pisci odprtje likovne avtorskih skladb za razne filme razstave, in gledališče in igrajo več instru- mentov, čeprav je vsak izmed njih v petek, 6. marca ob 16,30. študiral čisto druge stvari. Morda Razstava je nastala v duhu zgo- pa jim prav to daje tudi širino. Vsi raj navedenega citata, v sode- so profesionalni glasbeniki. Svojo lovanju ribniških: Doma starejših profesionalnost pa najbolje kažejo občanov, Območne izpostave s tem, da v glasbi neskončno Javnega sklada RS za kulturne uživajo, kar smo začutili tudi obis- dejavnosti in Društva likovnih kovalci tokratnega – portugal- ustvarjalcev. Na prireditvi bo skega večera. Težko bi nas samo sodelovala tudi Glasbena šola pogovor in jezik zazibala v tisto Ribnica. posebno občutje Portugalske in Vljudno vabljeni! njene duše. Še gostujoči pisatelj, eden najpomembnejših sodobnih Jože Lampe, vodja Območne izpostave portugalskih pisateljev Gonçalo M. JSKD Ribnica Tavares je eden najpomembnejših sodobnih portugalskih pisateljev 9 KULTURNEDROBTINICE Iz jeseni mojega življenja…

V jeseni življenja spremlja človeka vse mogoče: sreča, razočaranje, osamljenost, na žalost tudi bolezen, ki nas prikrajša za lepe trenutke, po kat- erih še vedno hrepenimo. Če pa je naše življenje še kar znosno in smo še v ustvarjalni fazi, pa nam naša udejstvovanja pri različnih dejavnostih v tretjem življenjskem obdobju dajejo moči, zagon in neko toplo čustvo. Ustvarjalnosti, kot so slikanje na svilo, učenje tujih jezikov, branje knjig ali pa pisanje pesmi in proze, nas ohranjajo optimistične in s tem si napol- nimo baterije, da lažje premagujemo življenjske neprilike. Meni dajejo poseben pečat moje stva- ritve v pesmih, na kar sem v jeseni svojega življenja izredno ponosna. Vedno, kadar padam pod težkimi bremeni življenjske usode, se s to notranjo silo pobiram. Noči, ki so večkrat brez “SVOBODEN DUH IN KORAJŽA” spanja, in v teh nočeh se snujejo pesmi in proza. Odprtje razstave udeležencev likovnega tečaja V tem najdem sebe in svoj jaz. Vse hrepenenje se zlije v pesem, tako tudi trenutek žalosti, ki človeka zajame, ali pa utrip sreče. Z inspiracijo so lahko V četrtek pred kulturnim praznikom (5. februarja) so v Galeriji sončni dnevi ali pa dežne kaplje, ki mi rosijo lice. Miklova hiša odprli razstavo del 47 udeležencev likovnega Vse se zlije v mavrično podobo, ko ti nekaj uspe tečaja, ki je potekal prejšnje šolsko leto. Njihov mentor Marko in se počutiš srečnega in pomembnega. Koprivec jih je označil za ljudi s svobodnim duhom in korajžo. Življenje nas vsakodnevno vodi po različnih poteh, ki so polne vzponov in padcev. V naših letih nam vsak droben in iskren nasmeh pomeni zelo veliko dragocenost, če je v njem resnica in Razstavo so odprli mentorji posameznih sklopov izobraziti ribniško javnost na področju likovne ni sprenevedanja. V tej množici, če ti stopi na pot tečaja, predstavili so delo na tečaju tako s umetnosti in tako z osnovnim likovnim znanjem človek, ki te razume, pa mavrične čudovite barve praktičnega kot teoretičnega zornega kota. Način izraziti svojo kreativnost. še lepše zažarijo v vsej svoji lepoti. dela je bil popolnoma primerljiv s pristopom na Prisotni so bili predstavniki občine Ribnica in Akademiji za likovno umetnost, katere diplomanti župan občine Sodražica, pa tudi predsednik Marija Golob so vsi štirje mentorji. Koncept je sledil temeljnim sveta Miklove hiše. V neformalnem pogovoru je smernicam likovnega izobraževanja: točka, črta, župan Sodražice Blaž Milavec obljubil finančno ploskev in barva. Prav tako so se tečajniki sez- podporo ob ponovni izvedbi likovnega tečaja, EVENTIM PRIREDITVE nanili z več tehnikami od oglja, svinčnika, akvarela Miha Klun p je povedal, da je v proračunu občine do tempere. Tečaj so nadaljevali s kiparstvom, Ribnica za likovni tečaj namenjenih 10.000 EUR, Turistično informacijski center Ribnica vas natančneje delom v glini, ki je Ribničanom očitno za toliko pa se je zmanjšal proračunski delež obvešča, da lahko v centru Ribnice, na v krvi in rokah, vsaj glede na kvaliteto umetnin, ki financiranja Galerije. Poudaril pa je možnost, Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za pri- so na ogled v drugem prostoru Galerije. ki je doslej ribniška galerija ni izkoristila, in reditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj sicer medgalerijsko vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati izposojo umetnin, ki v mesecu marcu. so v lasti Galerije, tkar bi lahko pome- • Koncert dalmatinskih klap v Hali Tivoli 7. nilo dodaten vir pri- 3. ob 20. uri. Cena vstopnice je 35-45 EUR. hodka za Miklovo • Planica, skakalna turneja, ogledi treningov hišo. ali tekmovanja posameznikov in skupin, od 19. Vendar pa je škoda, 3. do 22. 3., cena vstopnice 3 EUR. da se za likovni tečaj • Zabranjeno pušenje, jugoslovanski namenjena sredstva garažni rock iz Sarajeva, 19. 3. ob 21. uri, v deli z Galerijo, saj ljubljanski Cvetličarni. Vstopnina: 22 EUR. bo le-ta za 10.000 • Orkester slovenske filharmonije, izbrana EUR manjšim klasična glasba, 13. 3. ob 19. 30, v Slovenski proračunom težko filharmoniji. Cena vstopnice: 10 EUR. ohranila kvaliteto • Lepa Brena, največja balkanska turbofolk in nivo kulturnega zvezda, 21. 3., ob 21. uri v Hali Tivoli. Cena dogajanja, ki mu vstopnice: 39 EUR. lahko konkurira le • ONA + ON, komedija, ki vas nasmeje redko katera galeri- do solz, 6. 3. ob 19. uri v Siti teatru BTC. ja. Vstopnina: 15 EUR. Tudi priznani umet- Udeleženci tečaja pred svojimi umetniškimi izdelki nostni zgodovinar V prodaji so tudi vstopnice za Mestno Jure Mikuž je nedav- gledališče ljubljansko. Odprtja se je udeležilo veliko število avtorjev in no v intervjuju na vprašanje “Kdaj ste bili nazad- Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si . precej gledalcev. Razstava je prikazala številna nje na kakšni dobri razstavi ?” omenil dve razstavi Za vse informacije smo dosegljivi na tele- področja likovnega ustvarjanja, obenem pa je v Galeriji Miklova hiša od skupaj štirih naštetih. fonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: tudi neke vrste osebna izkaznica tečaja. Glede na [email protected] ali pa nas enostavno kakovost predstavljenih del lahko brez zadržkov Tekst in foto Primož Tanko obiščite! rečemo, da je likovni tečaj dosegel svoj namen: 10 75. Ker medvedja populacija enormno narašča, UPRAVLJANJEZVERMI Z O MEDVEDIH NAJ ODLOČA to ni dobro za ljudi, je dejal župan, saj se na tako majhnem teritoriju, na katerega so medvedi 13 OBČIN, KI JIH MEDVED OGROŽA priklenjeni, pojavljajo garje in druge bolezni. Župan je predsednika KGZS tudi seznanil, da se lotevamo daljinskega ogrevanja na biomaso, a je Smerkolj opozoril, da je v Sloveniji malo Bivši kmetijski minister in sedanji predsednik Gorše je Smerkolja spomnil na to, da je ribniško uspešnih projektov. Problem je v premajhnem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) področje imenitno za razvoj ekološkega kmeti- številu uporabnikov, ki se priključijo na sistem, Ciril Smerkolj si je 18. februarja prišel ogle- jstva, s katerim se zdaj ukvarja že 19 kmetov, a zato bi po njegovem država morala bolje podpreti dat delovno področje, ki ga pokriva kočevska posluha za tako kmetovanje še vedno ni zadosti. take projekte in subvencionirati ceno sekancev, območna enota, kamor sodi tudi Ribnica, ter S tem se je strinjal tudi Prelesnik, ki je na zadn- da bi bili ti kot energent cenejši. Drugače pa se se seznanil, kako napredni jem sestanku z državnimi pred- mu ne zdi slabo, če bi se na biomaso priključila smo na tem področju. Že kot stavniki in ministrom minister je slišal, kako zelo so za okolje v Ljubljani razdrobljene naše parcele, zato menda tako zaroban- je zdaj zadovoljen ugotovil, da til, da se nam obeta s komasacijami tu postajamo napredek tudi pri uspešni. Sam kmetuje na 50 obravnavi medvedje povezanih hektarjih zemlje in problematike oz. vidi ekonomske in praktične upravljanja z divjimi učinke le-te. V Kotu pa je na zvermi. V 22-članski primer na 12 hektarjih zemlje komisiji, ki določa 38 parcel, ki obsegajo celo odstrele, so zdaj samo po 10 arov in na njih ni večinoma sami nara- možno uspešno kmetovati. Na vovarstveniki, od 13 zemljo so Ribničani tradicio- občin, ki so ogrožene nalno navezani in sogovorniki po medvedu, pa ni so se strinjali, da se po glavah nobenega zastopni- ljudi še vedno podi temeljno ka. Smerkolj je zato vprašanje: Kaj pa moji mejniki? Predsednik KGZS Ciril Smerkolj apeliral na župana, V kratkem obisku so hoteli ribniški predstavniki izpostaviti Srečanja v sejni sobi občine naj se glavarji teh čim več problemov se je udeležil poleg župana Jožeta Levstka in občin povežejo in zahtevajo vsaj enega vsaj občina s svojimi javnimi objekti, ker bi tako predsednika sveta območne enote KGZ Kočevje ali dva predstavnika v komisiji; najbolje, da ju kot npr. v Avstriji vsaj pospravila grmovje po Franca Prelesnika še Janko Debeljak s Kmetijske kar sami izberejo in predlagajo. Župana Levstka gozdovih. V sosednji državi so celo ustanovili svetovalne službe, ki je dejal, da država neprimer- namreč tudi najbolj moti to, da o medvedih energetsko zadrugo, kjer se je točno ovrednotiol no več vlaga v gozdarstvo kot v kmetijstvo, čeprav odločajo v Ljubljani ljudje, ki živijo v 10- nad- sistem in se zato ni rabilo dodatnih individualnih so apetiti po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih stropnih stolpnicah in nimajo zveze z realnostjo. kurišč, prihranki pa so bili zelo visoki. in njihovi pozidavi največji. Ekološki kmet in Letnega prirastka naj bi bilo na področju teh 13 predsednik ribniške območne enote KGZ Janez občin 118 medvedov, odstreljenih pa jih je bilo Tekst in foto Alenka Pahulje

Predlagajo odstrel 70 medvedov in 17 volkov. ZVERI ALI (IN) LJUDJE? Naravovarstveniki takemu predlogu nasprotujejo, češ da je predlagani odstrel prevelik. S predlogom se ne strinja tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) Velike zveri (medved, volk, ris) so pri nas zavarovane vrste, načini Na KGZS pa menimo nasprotno, da je predlag- ani odstrel prenizek. Glede na pereče stanje na upravljanja pa so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor terenu bi predlagani odstrel ohranjal rast popu- (MOP). Slovenija je ena redkih držav v Evropi, kjer so še prisotne lacij in širjenje v prostoru. Na res alarmantno vse tri velike zveri. stanje glede škod, še posebno po volku, je KGZS opozorila tudi ministra Erjavca na skup- nem sestanku. V lanskem letu je že sredi leta Stanje populacij ugodno, razen za risa Glede številčnosti populacije medvedov so bili v zmanjkalo denarja za poplačilo škod zavarovanih Populacija risa je maloštevilna, v stagnaciji, lanskem letu objavljeni rezultati raziskave, v kateri vrst, tako da nekateri oškodovanci še niso prejeli ogrožena in ne povzroča večjih težav v našem se je številčnost ocenila na osnovi genske anal- odškodnine oz. jo bodo iz sredstev proračuna prostoru. Drugače pa je s populacijo medveda ize zbranih vzorcev (iztrebki, dlaka). Avtorji razis- 2009. KGZS zato poziva MOP, da zagotovi in volka. Številčnost obeh se je v zadnjih 15 – 20 kave tako ugotavljajo, da populacija medvedov zadostna sredstva za odškodnine, ravno tako naj letih zelo okrepila. Posledično povzročajo vse več v Sloveniji šteje od 394 do 475 medvedov, pri poveča sredstva, namenjena zaščiti premoženja težav na območjih, kjer se pojavljajo. čemer ni upoštevan prirastek tistega leta. Tako pred velikimi zvermi. Naraščanje škod se še kar povečuje, tako po naj bi bilo v Sloveniji okrog 500 medvedov, kar je KGZS zato predlaga odstrel medvedov v višini volku kot po medvedu. Škode po medvedu so že v intervalni oceni številčnosti, ki jo je ugotavljal letnega prirastka, tega pa Zavod za gozdove najvišje po letu 2005 in v letu 2008 znašajo več Zavod za gozdove Slovenije. Vendar je potrebno Slovenije ocenjuje na 93 do 118 osebkov. kot 180 tisoč EUR. Od volka pa so najvišje do poudariti, da večino te populacije (ca. 90 %) živi le Za volka KGZS predlaga odstrel 35 osebkov sedaj in znašajo več kot 269 tisoč EUR. Volkovi na ozemlju desetine Slovenije, na tem ozemlju pa z utemeljitvijo, da se je v preteklih letih izvajalo so lani poklali 1500 kosov drobnice, 66 oslov in živi le približno 5 % slovenskega prebivalstva. le pasivno varstvo volka, zato se je populacija še drugo živino, medvedi pa 400 kosov drobnice, Ta populacija medvedov je postala moteča, ne zelo razširila, posledično so se povečale tudi veliko škode pa so naredili tudi čebelam. glede na to, kolikšna dejansko je. Medvedi se škode. Zaradi volka na Krasu izginjajo avtohtone Populacijo volkov se v Sloveniji ocenjuje na 70 vse prepogosto pojavljajo v bližini naselij ali v njih pasme živine (istrski osel, istrska pramenka), ljud- do 100 osebkov. Zaradi ugodnih pogojev in in delajo škodo tamkajšnjim kmetom. Prostor je je množično opuščajo rejo. To pa vodi v ponovno načina upravljanja se še povečuje in širi tudi na zasičen z njimi. zaraščanje kmetijskih površin. območja, kjer raba prostora tega ne omogoča Ministrstvo za okolje in prostor pred KGZS pričakuje od MOP, da bo primarno pris- (Kras). Rednega odstrela ni bilo že 5 let, bil je odločitvijo, kolikšen naj bo odstrel luhnilo težavam ljudi, ki jih imajo zaradi zveri, in ne samo izreden odstrel zaradi konfliktnih situacij. Kot vsako leto je tudi letos Zavod za gozdove tistim, ki z zvermi nimajo neposredne povezave. V zadnjih desetih letih so ustrelili samo 30 volkov, Slovenije ( ZGS) pripravil strokovno mnenje za lani nobenega. odstrel velikih zveri. Andrej Andoljšek, KGZ Ljubljana 11 BRSKAMO PO STARIHARHIVIH PO BRSKAMO V tem delu je bila pred drugo svetovno vojno Kar je bilo, nikdar ne mine, zgrajena Ubožna hiša ali hiralnica, tu je od začetka 20. stoletja delovala opekarna A. Petrlin in tovariši, kasneje I. Klun in tovariši, ki je pred samo obliko menja … vojno zaposlovala tudi do 150 ljudi. Zagotovo je takšen razvoj omogočila surovina, ki je na Mlaki Prispevek k zgodovini trga Ribnica (2.del) ni manjkalo - glina. Na Mlaki je bila tudi velika usnjarna, katere lastnik je bil Burgar. Pozabiti ne gre Oražmove elek- trarne in tovarne JOR. Hiše na desni strani niso imele bogatih vrtov za Kolodvorska ulica je med naštetimi najmlajša, na svoji Če povzamem: Velika Mlaka je bila zagotovo zgradbami, pač pa proč od hiš. Leva stran pa je pomembnosti je pridobivala s prihodom železnice. obrtno, kasneje industrijsko središče Ribnice. imela takoj za hišami hleve, skednje in vrtove, ki Po njej se je z železniške postaje prišlo naravnost v Zadaj za grajskim obzidjem, kjer so živeli pred- so se vili vse do Rudeževe žage. Mala gora je bila trg. Verjetno so jo tudi iz tega razloga premišljeno vsem grajski uslužbenci, pa je bila Mala Mlaka. skoraj do vrha obdelana, košena. dopolnjevali z lepimi stavbami, ki so opozarjale Na Mali Mlaki je bil venec hiš, ki se je stikal z Ulice ribniškega trga so bile Mrtvaška gasa, ki obiskovalce na to, da so prišli v »častivreden« trg; grajskim zidom, ena stena hiš je bila tako rekoč je peljala iz trga proti Hrovači, kjer je bilo od 19. Kolodvorska restavracija, Radoničeva hiša, Sokolski grajsko obzidje. Na Malo Mlako si lahko prišel stoletja naprej tudi trško pokopališče. dom, Ramorjeva hiša, Lekarna, hiša dr. Oražma, tudi čez brv pri cerkvi. V tridesetih letih je bil prodan grajski Pungart (vrt), ki se je raztezal zadaj za trgom, za Gelzetovo, Pakiževo in Bozbirtovo hišo. Prodajal se je po parcelah, namenjenim za zidavo hiš. Prva hiša, ki je bila postavljena v sklopu Pungarta, je bila Schiffrerjava vila, ki jo je dobila hčerka Teodorja Rudeža, Štefanija, za doto. (Ta podatek nam pove, da je morala biti zgrajena po letu 1896.) Vila je imela neposreden vstop na vrt. Kasneje, ko se je prodal del proti Ljubljani, sta si tam zgradila hiši Kostia Župančič in Ivan Novak. Ivan Novak je imel v njej tudi zobozdravstveno ambulanto. Ob prodaji še preostalega Pungarta je del ob Bistrici v celoti kupil Emil Pakiž. V vmesnem delu pa je odkupil del zemlje Vinko Burger, ki si je s tem podaljšal parcelo, saj je živel na drugi strani zidu, ki je delil grajski vrt s trgom. Naprej od nje- gove parcele pa so si hiše zgradili: Cilka Pucelj – šivilja, Mici in Fani Klinar, strojno pletenje, Urška Virant, šivilja, Francka Mrak in Alojz Žagar, davčni inšpektor, ter Pavel Andoljšek. Na koncu poti, ki je peljala naravnost od vhodnih vrat Pungarta v vrt, je bil postavljen lep paviljon – baročna glo- Kravja gasa je peljala k Bistrici, ime je dobila Gasilni dom in stavba ribniške Posojilnice, ki je bila rieta, ki je kljub prodaji ostal. Po zadnji vojni so po tem, ker so tržani po njej vodili napajat krave zgrajena tik pred drugo svetovno vojno. To so bile ga odstranili in prek mesta, kjer je stal, speljali v rečico. osnovne ulice trga. Ljubljansko cesto. Gasa, to je bila edina pot, ki je prekinila strnjen Iz Kravje gase si šel čez most na Mlako, ki se je (Se nadaljuje prihodnjič) levi niz hiš (v dokumentih zasledimo včasih tudi delila na Veliko in Malo. Prebivalci trga so na ljudi, ime Poljska ulica). Stanovalci desne strani trga ki so živeli tu, vedno gledali kot na Mlakarje, kar Tekst pripravila Marina Gradišnik, so namreč hodili po njej obdelovat svoje njive, je pomenilo nekaj drugega, kot da živiš v trgu in kustosinja ribniškega muzeja tam so imeli tudi svoje skednje, pogosto tudi si »trški«. Močno kajžarsko naselje naj bi se v 17. živinske hleve in celo stranišča. V času, ko se je stoletju oblikovalo na Mali Mlaki. Vendar, kot je v Za morebitne dodatne informacije ali popravke polje obdelovalo, je bila Gasa zelo prometna. Z svoji raziskavi zaključil zgodovinar dr. Golec, na se vam že vnaprej zahvaljujem. vozovi so po njej domov vozili krmo ali pa so jo Mlaki niso bili klasični kajžarji brez zemlje, pač pa Muzej Miklova hiša nosili delavci na ramah ali na glavi. Poleg tega so so imeli po večini vsaj manjši njivski poselek. T.: 835 0376 tovorni in drugi naloženi vozovi vozili po njej proti Velika Mlaka se je razprostirala na desni strani, žagi in železnici. od grajskega Marofa (hleva) proti Jurjevici.

Društvo upokojencev obvešča svoje člane VABILO Na voljo vam je 7-dnevno počitnikovanje od 29. Društvo VETER Breg vabi na avgusta do 5. septembra v Občni zbor društva, ki bo Zadru – Borik. v soboto, 28. februarja, ob 18. uri, Odločili smo se za all inclusive ponudbo. v prostorih Gasilskega društva Dolenji Lazi. Dnevi red bo podan na Občnem zboru. Vse informacije dobite na tel.št.: 8361 277 ob ponedeljkih, od 9. do 11. ure. Vljudno vabljeni! Prijavite se čimprej! Predsednik: Andrej Klun Odbor DU

12 ROJENA OB IZVIRU POTOKA RIBNICE LJUDMI NAŠIMI MED Zgodba o vodni žagi v Podgori in njenih ljudeh

Sedanje generacije v Ribniški dolini malo vedo, kaj vse se je v preteklosti dogajalo pod Veliko goro - krajevno: Podgoro, koder izvira voda, ki si je urezala strugo - potok, z imenom Ribnica.

V gornjem prvem izviru je bil napravljen višji”jez”, inženir Anton Rudež. (Sklepam, da je bilo zgra- zadrževalnik vode, približno 200 m bližje, pri dru- jeno še pred gradnjo parne žage leta 1905 v gem izviru, pa nižji zadrževalnik. Ob tem jezu, na Jelenovem Žlebu). Onkraj gozdne poti je bil senik levem bregu potoka, je bila pred več kot 110 leti in skladišče hlodovine. zgrajena za tedanje čase zelo sodobna vodna Kdo so bili prvi delavci, ki so delali na žagi in v žaga, ki jo je poganjala vodna turbina. Njeno mlinu od dograditve do leta 1907, nisem mogel delovanje je pogonsko moč prenašalo preko ugotoviti. Leta 1907/08 sta zakonca Franc in transmisije na jermenice in gredi. Marjeta Lovka iz velikolaškega konca zvedela, da je v Ribnici – Podgoro prim- erno delo za njiju. Že njuni starši so delali na žagah po Robarski dolini. Zato je Marija Mihelič - v ozadju je pred 90-imi leti bilo delo na žagi zanj prim- stala rojstna hiša erno, za ženo tudi v mlinu. Ustvarila sta si družino. Od Rudež zvabil že priznanega strojnika Levstka, leta 1908 do leta 1923 se ki je bil tedaj na žagi v Kočevski Reki, in ga z jima je rodilo 7 otrok: 5 družino nastanil v Podgori. Njegov potomec je deklic in 2 fanta. Vsi so Vili Levstek iz Goriče vasi štev.18, ki mi je veliko hodili v šolo v Ribnico. Od pripovedoval o dogodkih v Podgori. Priselili so vseh danes še živi samo se leta 1934/35. Od tam so hodili otroci v šolo Marija, ki je bila rojena v Ribnico. V času njihovega bivanja je deloval v 19. 2. 1919. leta, poročena Podgori samo mlin, ki je bil prirejen s tremi kamni Mihelič, z Gorenjske ceste za vse vrste žita in stope. 55. Tega dne je dopolnila tudi častitljivo 90-letnico. Kako in kdaj je bilo konec Čestitam! postrojenja v Podgori? Po letu 1928 pa do leta 1934 je bil na žagi Podgoro Bilo je sredi julija 1942. leta, ko se je pričela Franc Pucelj iz Hrovače italijanska - roška ofenziva. Vojaška komanda – Škrbčev. Na žagah vene- iz Ribnice je Levstkovo družino v Podgori ulti- ciankah je delo lahko oprav- mativno obvestila, da v 24-tih urah zapustijo ljal po en delavec. Občasno Podgoro. Odšli so na posestvo Ugar, kjer so mu je pomagal furman, ko prebivali približno teden dni. Vojaška komanda je pripeljal hlodovino. s tem ni bila zadovoljna. Sumljivi so bili, češ da Na žagi sta bili vgrajeni tudi so mleli tudi za partizansko vojsko. Zapustiti so krožna žaga (cirkular) za morali posestvo in se preseliti v Ribnico. Družina čeljenje hlodovine in za se je nastanila pri Krampljevih na Mlaki. Zgodilo vzdolžno obrezovanje desk se je v začetku avgusta 1942. (žamanje). V mlinu so bile vešče le ženske. Več let Tisti dan je nesla koruzo v mlin v Podgoro Pavla je občasno delala v njem Nigerl iz Zadolja. Ker ni bilo tam nikogar – zakaj že pokojna Pavla Nigerl iz je prazno, ni slutila, je sama zagnala turbino in Zadolja. Bila je poročena z primeren kamen za mletje. Bila je vešča tega dela. Po končanem opravilu je zaprla loputo in Podgora - ob izviru potoka Ribnica sta stala vodna žaga in mlin vele- Valentom, nečakom gozdar- dala vse na svoje mesto, si oprtala vrečo moke posestnika Rudeža ja Martina Kralja. in odšla. Na zadoljskih košenicah se je slučajno Poganjala je žago venecianko s tremi žaginimi V letih 1933/34 je veleposestnik Rudež iz gos- ozrla in opazila, kako se iz Podgore vali črn listi, mlin s tremi kamni in stope. V zgrajenih podarskih razlogov dal demontirati parno žago dim. Tudi Vili Levstek pripoveduje, kako so od objektih je bil tudi prizidek, kjer so bili spodaj v Jelenovem Žlebu in jo postavil ob železniški Kramljevih gledali črn dim, ki se je valil visoko hlev za živino, svinjak in klet, v gornji etaži postaji v Ribnici. S postavitvijo te parne žage je nad gozdom “Kobile”. Po drugi svetovni vojni pa bivalni prostor za eno družino. To je dal prenehala obratovati vodna žaga v Podgori. se vodno postrojenje v Pogori ni več obnovilo. zgraditi tedanji lastnik in veleposestnik gozd. Za vzdrževanje parne žage je veleposestnik Ob potoku Ribnice je bilo še veliko travnikov, primernih za košnjo. Že več desetletij pa se ta Gospa Marija je še vedno samostojna gospodinja, se sama ureja, rada se površina zarašča z grmovjem in s črno jelšo. pogovarja in se dokaj dobro spominja preteklosti. Za njeno varnost in nego skrbita sin Lojz in vnuk z družino. Ko ji je bilo 9 let, so se preselili Zahvaljujem se Mariji Miheličevi za infor- iz Podgore v Ribnico. Tedanji veleposestnik Rudež je družini z materia- macije in posebno Viliju Levstku, ki mi je lom omogočil, da so si zgradili lastno hišo ob cesti proti Sajevcu. Gospa poleg informacij dal tudi sliko Podgore. zatrjuje, da so prišli iz velikolaškega konca s priimkom Lovka, a jih je tedanji Rudež zapisal kot Levka. Ta priimek je ostal še danes potomcem na Opekarski cesti 49 v Ribnici. Mirko Oražem

13 ZAHVALE

Vsa leta si delal, pošteno živel, 17. 1. 2009 pa z boleznijo tiho odšel. Zdaj se spočij, izmučeno srce, Srce je omagalo, dih je zastal, zdaj se spočijte, zdelane roke. a spomin nate bo vedno ostal. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še gori.

ZAHVALA ZAHVALA Ob izgubi mame Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, strica in svaka Terezije Zajc roj. Marolt, iz Žlebiča MIROSLAVA MERHARJA (1926 – 2009) iz Prigorice 22 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, posebej ge. Mariji Drobnič, sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nje- v času mamine smrti stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, govim bivšim sodelavcem, sodelavcem Mercatorja d.d., Motomana cvetje in sv. maše ter jo pospremili k večnemu počitku. Robotec d.o.o. in Ristroja d.o.o. ter Dafina d.o.o. za izrečene besede Hvala gospodu kaplanu Juretu Ferležu, gasilcem in pevcem, Komunali sožalja, podarjeno cvetje, maše in sveče. Ribnica in pokopališki upravi Jurjevica. Hvala gasilcem za častno slovo, govorniku Alojzu Levstiku za gan- Za oskrbo in pomoč v času njene dolgotrajne bolezni pa se zahvaljujem ljive besede, gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen tudi osebju Zdravstvenega doma Ribnica, dr. Žagarjevi, negovalkam bogoslužni obred, pevcem, osebju ZD Ribnica in infekcijske klinike CSD Ribnica, posebej pa se zahvaljujem tudi osebju Doma starejših Ljubljana. občanov v Ribnici. Še enkrat hvala vsakomur posebej in vsem, ki ste našega ata spremili na njegovi poti k večnemu počitku. Žalujoči: hči Andreja z družino

vsi njegovi

Oh, kako boli, ko, ljuba mama, te več med nami ni. Ostale so sledi tvojih pridnih rok, GASILCI SO ZAKON katere cenil bo še pozni rod. Posebna, trdna kakor skala sebe in vso ljubezen si nam dala. Za vse, prav za vse, ti še enkrat hvala V naši hiši je gorelo, imeli smo pravi požar. Dokler tega ne doživiš na lastni koži, o tem ne veš nič. Na srečo se je izteklo brez nepopravljive škode.

Rada pa bi povedala, kako so me navdali z občudovanjem gasilci: resnično in iskreno jih moram ZAHVALA pohvaliti. Bliskovito so se odzvali, vso razpoložljivo ob boleči izgubi naše drage mame opremo so imeli s seboj, ukrepali so organizirano in usklajeno, ekipa je bila uravnotežena tudi glede na Marije Kos starost in izkušenost gasilcev, mladi in starejši skupaj roj. Korošec – Papeževe, v akciji. Vse poteka po dobro premišljenem načrtu in z Gorenjske ceste 50 v Ribnici. vidi se, da je za gasilci mnogo ur vaj in izobraževanja. Predstavljala sem si, da bo po stopnišču lila voda, pa so za seboj pustili malo sledi, ker upoštevajo tudi posledice svojega dela. Če bi imeli še lestve-dvigalo, V 99. letu se je od nas tiho poslovila, je vso družino združila, vse nas k pripomoček, ki ga načrtujejo kupiti, bi bili še bolj njeni zadnji maši popeljala in se za vedno v naša srca preselila. uspešni. Zagotavljam vam, da je vsak prispevek gasil- Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem cem zelo dobra naložba. in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kaplanu Juretu Ferležu za lepo opravljen mašni obred Še enkrat se gasilcem najlepše zahvaljujem in jim in lepe poslovilne besede, zahvala tudi dr. Alenki Žagar, patronažni sestri izrekam svojo podporo. Verjamem, da sostanovalci ge. Bojc, sosedi Mojci, pevcem, Komunali Ribnica in vsem, ki so našo delijo mnenje z menoj. mamo spremili na njeni zadnji poti. N. L. ŽALUJOČI VSI NJENI

14 JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN J A V N I R A Z P I S RAZPISI zbiranja predlogov za sofi- nanciranje programov ljubi- 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: 7. Kraj in čas javne dražbe: teljske kulturne dejavnosti v Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Javna dražba bo v torek, 10. marca 2009, v sejni 2. Predmet prodaje: sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, občini Ribnica za leto 2009 a) parc. št. *46/3, gospodarsko poslopje v izmeri in sicer: - pod 2. a) ob 11. uri, 1. Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska 86 m2 in parc. št. 1916/1, ekst. sadovnjak v izmeri c. 3, 1310 Ribnica. 1299 m2, obe pripisani pri vložku št. 36 k. o. - pod 2. b) ob 11.30 uri, 2. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: Jurjevica (kompleks se prodaja v celoti), - pod 2. c) ob 12.00 uri. - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. b) parc. št. 1528/43, gozd v izmeri 9365 m2, parc. 8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, št. 1528/45, gozd v izmeri 6480 m2, obe k. o. kavcijo v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno Grčarice, pripisani pri vložku št. 445; ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na dejavnost, parc. št. 1944/1, dvorišče v izmeri 798 m2, parc. transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304- - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, št. 1945/1, dvorišče v izmeri 1063 m2 in parc. št. 0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ – davčna srednješolske in študentske populacije - vse le v delu, *121, stavbišče v izmeri 343 m2, vse k. o. Grčarice, številka dražitelja). ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe, bo brez obresti po končani javni - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih pripisane pri vložku št. 372 9. Plačana kavcija kulturnih dejavnosti, (kompleks se prodaja v celoti), dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne - kulturne prireditve in projekte, ki so v interesu občine. c) profitno trisobno stanovanje na Prijateljevem trgu bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe 3. Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjan- 13, 1310 Ribnica, št. 9 v II. nadstropju, neto tlorisna javne dražbe. ja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih površina 73,60 m2, stanovanje še ni vpisano v 10. Ogled predmetnih stanovanj bo možen po dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne, folklorne, zemljiški knjigi kot etažna lastnina. predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, film- Nepremičnini pod točko 2. a) imata status stavbnega (Zalka Gorše). ske in video dejavnosti ter kulturne dediščine. zemljišča, parc. št. *46/3 je stavbišče nekdanjega Interesenti se lahko z dodatnimi informacijami o 4. V roku prispele prijave bodo ovrednotene na pod- gospodarskega poslopja, parc. št. 1916/1 pa je predmetnih nepremičninah seznanijo na Občini lagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Ribnica, kontaktna oseba Mateja Drobnič, tel. Pravilnik je priložen razpisni dokumentaciji. funkcionalno zemljišče nekdanjega stanovanjskega 5. Orientacijska vrednost sredstev razpisa je 25.000 EUR. objekta, ki je stal na parc. št. *45, in nekdanjega 01/837 20 27. 6. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti pora- gospodarskega poslopja, ki je stalo na parc. št. 11. Pogoji za sodelovanje: bljena v obdobju proračunskega leta 2009, upoštevaje *46/3, vse k. o. Jurjevica; zemljišče je komunalno Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe in plačilne roke, kot jih določajo Zakon o izvrševanju opremljeno z javno potjo, vodovodnim, elektro- in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom proračuna RS in ostali podzakonski predpisi. telekomunikacijskim omrežjem; zemljišče nima Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin. 7. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko pri- neposrednega dostopa na javno pot. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji javijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih Nepremičnine pod točko 2. b) imajo status stavbnih predložiti: ustanovijo društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje zemljišč, po veljavnih urbanističnih predpisih se - izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, javni zavodi s potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi zemljišča nahajajo v planski celoti R6 KS Dolenja v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega vas, v območju razpršene gradnje nekdanjega nasel- potni list (fizične osebe), zavoda ter samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dose- ja Jelendol, kjer je dovoljena gradnja stanovanjskih, - overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali danje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na obrtnih in kmetijskih objektov; zemljišča so komu- fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt nalno opremljena z asfaltirano cesto, preko zemljišč pravno ali fizično osebo, ter izpolnjujejo naslednje pogoje: poteka tudi TK - omrežje v podzemni izvedbi, v - originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo - da imajo sedež v občini Ribnica, neposredni bližini poteka tudi vodovodni cevovod številko računa za primer vračila kavcije, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti do naselja Grčarice, na katerega pa po podatkih - davčno, matično in telefonsko številko. najmanj eno leto, upravljavca, zaradi majhnega pritiska in pretoka ni Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogo- - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, pro- jev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu storske in organizacijske možnosti za uresničitev možen direkten priklop. načrtovanih kulturnih dejavnosti, Nepremičnina pod točko 2. c) je profitno trisobno komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka - da imajo urejeno evidenco o članstvu, stanovanje št. 9 v II. nadstropju, s pripadajočo kletjo, pred začetkom dražbe. - da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, v stanovanjskem bloku na Prijateljevem trgu 13, 12. Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodaj- - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo parc. št. 1926 k. o. Ribnica, v Ribnici, v izmeri 73,60 na pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za m2. Stanovanje je prazno. dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v prihodnje leto, 3. Vrsta pravnega posla za oba predmeta prodaje navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno pod 2. točko: prodajna pogodba. Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. prebivališče v občini Ribnica. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: 13. Pravila javne dražbe: 8. Vsebina vloge: Ponudbe morajo biti obvezno podane - nepremičnine pod točko 2. se prodajo v celoti po na prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo - izklicna cena za parceli pod točko 2. a) 24.930,00 dobite ves čas razpisa v času uradnih ur na Oddelku EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne za družbene dejavnosti Občine Ribnica, Gorenjska c. - izklicna cena za parcele pod točko 2. b) 252.686,00 bodo upoštevane, prodajalec ne daje nikakršnih 3, 1310 Ribnica. Razpisna dokumentacija je objavljena EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, jamstev ali garancij za nepremičnine, tudi na spletnih straneh občine (www.ribnica.si). - izklicna cena za stanovanje pod točko 2. c) - vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z 9. Rok in način prijave: Pisne prijave na prijavnih 77.352,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR. davkom na promet nepremičnin oziroma davkom na obrazcih, z vsemi obveznimi prilogami, morate predložiti Izklicna cena ne vključuje zakonsko določenega dodano vrednost, nosi kupec, najkasneje do ponedeljka, 30. 03. 2009 do 11. ure davka na promet nepremičnin oziroma davka na - javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in na naslov Občina Ribnica (vložišče), Gorenjska c. 3, dodano vrednost, ki ga plača kupec. nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine 1310 Ribnica, v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in Ribnica v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju pripisom »Javni razpis LJUBITELJSKA KULTURA 2009 Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil – NE ODPIRAJ«. najvišjo kupnino. države, pokrajin in občin, 10. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 30. 03. 5. Način in rok plačila kupnine: - komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek, s 2009 ob 12. uri, v pisarni Oddelka za družbene deja- Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v soglasjem predstojnika, ustavi do sklenitve pravne- vnosti. Odpiranju vlog smejo prisostvovati predstavniki roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe ga posla, brez obrazložitve in brez odškodninske društev, javnih zavodov oz. vsaka oseba, ki kandidira na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304- odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni na razpisu. 0100005476, sklic: 00 DŠ 722100 povrne plačana varščina in izkazani stroški. 11. Obveščanje o izboru: Ponudniki bodo o izidu raz- (DŠ – davčna številka dražitelja). 14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu pisa obveščeni v 8 dneh po sprejeti odločitvi župana. Republike Slovenije in na uradni spletni strani Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Ribnica www.ribnica.si. Občine Ribnica sklenil pogodbe o sofinanciranju. 6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena 12. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na sestavina prodajne pogodbe za vse predmete pro- Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti pri daje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično Občina Ribnica Metki Tramte, telefon 01/837 20 23. razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. Župan Jože Levstek 15 ZABAVNE STRANI

KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH Na podlagi 9. člena Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica OGLASOV (Ur. l. RS, št. 103/2007) izdaja Programski svet naslednji CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU Besedilo: ______(velja od 15. 8. 2008)

______Zakup oglasnega prostora (osrednje barvne strani): oglas 1 / 16 strani (9,8 x 3,3 cm) 21,45 EUR ______oglas 1 / 8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 42,89 EUR oglas 1 / 4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 80,44 EUR KUPON ZA NAGRADNO IGRO oglas 1 / 2 strani ( 20 x 14,1 cm) 139,42 EUR oglas 1 / 1 stran ( 20 x 28,7 cm) 230,59 EUR Rešitev:______število možnih strani – 8

______Zakup oglasnega prostora (naslovnica): oglas 1 / 16 strani (9,8 x 3,3 cm) 85,78 EUR oglas 1 / 8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 171,56 EUR Ime in priimek: ______število možnih oglasov – 2 x 1/8 oz. 4 x 1/16 ali kombinirano

Ulica: ______Zakup oglasnega prostora (zadnja stran): oglas 1 / 16 strani (9,8 x 3,3 cm) 42,89 EUR Pošta: ______oglas 1 / 8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 85,78 EUR Tel.: ______oglas 1 / 4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 160,88 EUR KUPONI oglas 1 / 2 strani ( 20 x 14,1 cm) 278,84 EUR oglas 1 / 1 stran ( 20 x 28,7 cm) 461,18 EUR število možnih strani – 1

NAROČANJE OGLASOV OPOZORILO ZA MALE OGLASE Naročila sprejemamo na telefon: 041/ 536 889, Marko Modrej. V skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno (Ur. l. RS, št. 12/2007-UPB1) je naročnik oglasa dolžan predložiti črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika ustrezne listine o identiteti : oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno - pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o izpolnjevanju pogojev, dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi - samostojni podjetnik oz. zasebnik: fotokopijo vpisa v PRS pri AJPES in bili odškodninsko odgovorni. obrtno dovoljenje. Hvala za razumevanje. Uredništvo Programski svet »REŠETA«

5ŽENSK.COM v Ribnici !!! Predstava, ki podira vse rekorde, videlo jo je že preko 150.000 Slovencev in je doživela preko 360 ponovitev, MALI OGLASI prihaja v Ribnico! PRODAM V Goriči vasi prodam stavbo za skladiščenje in sušenje lesa. Dostop možen s tovornim vozilom. Tel.: 041 / 285 738. Kdaj? Prodam strešna nosilca za škodo Octavio. Tel.: 041 / 219 865. V nedeljo, 15. marca 2009. KUPIM Kupim kmetijo, velikost vsaj 5 ha v kosu, odmaknjeno od naselij. Kje? Hiša je lahko zapuščena ali v ruševini. Pokličite na tel. št.: 040 121 370. Dvorana Ideal centra v Ribnici. NAJAMEM Kdaj? Najamem stanovanje v Ribnici. Pogoj - normalni pogoji bivanja. Ob 17. uri. Kontakt: 031 827 152.

RAZNO Predprodaja vstopnic: Zbiram in odkupim stare razglednice Ribnice, Sodražice, Nove Štifte, TIC Ribnica, Škrabčev trg 23, tel.: 836 93 35. sv. Gregorja. Tel.: 041 / 338 126. Odkupim starine (pohištvo, kolesa, motorje, vojaško opremo, medalje, fotografije, denar, časopise, kmečko orodje, kuhinjski pribor, obleke, slike …). Tel.: 041 / 649 267.

22 ZABAVNESTRANI GLEDALIŠKI KVIZ (pripravil Marko Modrej)

Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ..., vse ob svojem času.

1. Čas je za gledališče, tako in drugače. Tokrat se bomo sprehajali 9. Na sliki je igralka, ki poleg gornje v predstavi 5 žensk.com ravno skozi nastope nam znanih in manj znanih oseb ter osebnosti, ki tako blesti. To je … jih preprosto imamo radi. Ker je še vedno zimski čas, pričnimo z nastopom naše smučarke Tine Maze, ki je na letošnjem svetovnem B Noro, pa saj to je moja soseda! prvenstvu v alpskem smučanju v Val d’Iseru osvojila … N Tina Gorenjak N zlato medaljo Š Nataša Barbara Gračner Š srebrno medaljo ______Z bronasto medaljo ______10. Čas je, da si privoščimo malce smeha oz. glede na gospodarsko finančne razmere v svetu, zvrhan koš smeha, ki ga prejmemo 2. Gremo v TV - gledališče. Ob nedeljah zvečer se je na male zaslone v gledališču. Čeprav je gledališče tudi parlament, ob gledanju nacionalne TV bolj ali manj posrečeno vrnil … tamkajšnjih akterjev nismo deležni smeha, temveč nekih čudnih vibracij za naše živčevje. Čas je … točno, tako se piše tudi ena od B Janez Dolinar bolj ali manj stalnih igralk v Špas teatru, ki so ji ob rojstvu nadeli R Mito Trefalt ime … P Mario Galunič ______F Erika V Mojca 3. V domačih logih za teater uspešno skrbijo člani VETD Hrovača, ki G Katarina so v Ideal centru že dvakrat napolnili dvorano s komedijo …

A Štirje letni časi V Kje so tiste stezice ? K Uf, kaj je že tisto, no … Pravilne rešitve napišite ______na kupone in jih pošljite 4. Na malo večjem odru ribniškega Športnega centra je na letošnjem v kuverti ali na dopisnici koncertu Rešeto domačih v vsej svoji kvaliteti blestel naš ansambel … najkasneje do D Zakrajšek 15. marca 2009. S Roka Žlindre G Lipovški sekstet ______

5. Pa se vrnimo v Ideal center. Vanj 15. marca prihaja komedija vseh komedij, ki je v Sloveniji potolkla vse rekorde. Imenuje se …

T 5 žensk.com Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih H Recesijski golaž nagrad (darilni paketi), ki jih poklanjaja ŠPAS TEATER. N Svoboden moški ______

6. Špas teater, ki velja za najuspešnejše gledališče v svojem žanru pri Pravilna rešitev 1. številke Rešeta je: nas, sicer domuje v … NAJ.SMUCISCE.SI

E Mengšu Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: U Ljubljani Nagrade, darilne pakete, ki jih poklanjajo organizatorji in pokrovitelji J Rakitnici ______izbora Slovensko naj smučišče, prejmejo:

7. Za vse njihove predstave si lahko vstopnice priskrbimo tudi v Ribnici, v … DARKO SKOK, Velike Poljane 40, 1316 ORTNEK

R TIC-u U Cvetličarni Špela KARMEN KRAJEC, Slatnik 3, 1310 RIBNICA B Kmetijski zadrugi ______FRANCKA ČAMPA, Sušje 19, 1310 RIBNICA 8. Ena od zvezd predstave, ki jo bomo videli v nedeljo, 15. marca v Ribnici, je med drugimi … LARISA PETERLIN, Jurjevica 21, 1310 RIBNICA

I Miša Molk ŠPELA DEBELJAK, Slovenska vas 38 a, 1332 STARA CERKEV M Zvezdana Mlakar C Lucija Ćirović

Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestila za prevzem nagrad boste prejeli po pošti.

23 ZA ZDRAVJEZA GRE! Zdravniški nasveti Piše: dr. med. Raid Al Daghistani, specialist ginekolog in porodničar v ZD Janeza Oražma Ribnica

PRIHODNOST ZDRAVLJENJA Z MATIČNIMI CELICAMI

Matične celice so nerazvite osnovne celice, ki se (število teh celic v popkovnični krvi je manjše Matične celice so bile že uporabljene pri zdrav- pod določenimi pogoji lahko razvijejo v katero kot v kostnem mozgu) ter daljši čas, potreben za ljenju več vrst krvnih rakov (levkemije), obolenjih koli telesno celico, v živčno, mišično, jetrno, krvno pričetek delovanja presadka. kostnega mozga (aplastična anemija), motnjah ali katero drugo. Matične celice lahko tudi zamen- Embrionalne matične celice so totipotentne hemoglobina (talasemija), prirojenih imunskih jujejo stare, poškodovane celice tkiv in organov. vrste celic. V primerjavi z matičnimi celicami iz nezadostnostih in drugih boleznih. popkovne krvi imajo širšo možnost upor- abe kot popkovnične matične celice in količinsko jih za uporabo lahko pridobimo več. Pomanjkljivost pa je v smislu etičnega vprašanja, saj so do sedaj za pridobivanje embrionalnih matičnih celic iz zarodka le - tega uničili. V zadnjih letih so začeli razvijati alternativne načine pridobivanja matičnih celic iz embria, ne da bi le-tega uničili. Druga pomanjkljivost je njihova lastnost oziroma možnost nekontrolirane rasti v smislu rakastih sprememb. Odvzem popkovnične krvi je preprost, neboleč in varen postopek, ki ne vpli- va na potek poroda. Kri se odvzame iz popkovnice, ko je otrok že rojen in mati Izvorna celica stabilna. Način poroda (vaginalni ali car- ski rez) ne vpliva na odvzem popkovnične krvi. V osnovi jih ločujemo tri vrste: toti-, pluri- in mul- Odvzem in shramba izvornih (matičnih) celic Matična celica tipotentne matične celice. Totipotentne celice staneta okoli 1600 - 1800 evrov. V primeru (v latinščini pomeni vse) so celice, ki nastanejo darovanja popkovnične matične celice je ves Razvoj terapij z matičnimi celicami obljublja takoj po oploditvi in so se sposobne diferencirati postopek brezplačen. prihodnost zdravljenja: obolenj jeter ( ciroza), v vse celične vrste (8 celični zarodek). Popkovnično kri za zasebne namene shranjuje poškodb hrbtenjače, slepote, gluhote, mehan- Pluripotentne matične celice (v latinščini pomeni podjetje Biohramba popkovnične krvi (Zavod RS skih telesnih poškodb, izdelava srčnih zaklopk. večina) so že bolj specializirane in se lahko raz- za transfuzijsko medicino) v Ljubljani, podjetje Napredek se pričakuje tudi pri zdravljenju avtoi- vijejo v večino vrst celic, sicer ne zmorejo samo- Neocelice v MB v Sloveniji ( oziroma CryoSave v munih obolenj, kot so diabetes, artritis in multipla stojnega razvoja v samostojno bitje(najdemo Belgiji) in podjetje EccoCell v Gradcu. skleroza. Teoretično pa naj bi nekoč z izvornimi jih v zgodnjem stadiju razvoja zarodka - 8 dni (matičnimi) celicami lahko ozdravili skoraj vse. po oploditvi). Multipotentne matične celice (v latinščini pomeni več) so omejene na celične tipe znotraj svoje zarodne plasti(matične celice iz krvi KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KGZS - Zavod Ljubljana IZPOSTAVA RIBNICA v popkovnici ali iz kostnega mozga). Obstajata dve vrsti zdravljenje z matičnimi celi- VABI NA IZOBRAŽEVANJE cami : avtologno in alogensko. Z avtolognimi Kmetijsko Okoljskega Programa (SKOP/KOP) transplanti pacient prejme matične celice iz svoje lastne krvi, medtem ko pri alogenskem zdrav- ljenju pacient prejme matične celice, donirane s v sredo, 4. 3. 2009, ki bo v dvorani IDEAL, Ribnica. strani druge osebe. Pričetek delavnice bo ob 16. uri. Že desetletja medicina uporablja alogenske transplantne celice, pridobljene iz matičnih celic 16. 00 – 17. 30 v kostnem mozgu, za zdravljenje bolezni, kot je Paraziti pri domačih živalih – mag. Janez Koprivnikar levkemija, kjer se bolni kostni mozeg nadomesti z zdravim. Od leta 1998 pa se za zdravljenje 17. 30 – 17. 45 levkemije uporabljajo alogenske matične celice, Odmor pridobljene iz krvi v popkovnici. V letu 2007 so bile za zdravljenje levkemije prvič uspešno upora- 17. 45 – 19. 15 bljene avtologne matične celice. Predstavitev zahtev PRP RS za obdobje 2007-2013 Shranjevanje matičnih celic,pridobljenih iz krvi v za kmetijske okoljske ukrepe– Irena Šilc in Vladka Turk Mate popkovnici za avtologno uporabo, je najnovejša tehnika. Matične celice za zdravljenje lahko prido- S 1. septembrom 2008 se je za vključene v ukrepe Kmetijsko okoljskega bimo iz treh virov: iz embria ( zarodka), iz različnih programa začela nova izobraževalna sezona. Na podlagi veljavne človekovih tkiv in iz popkovne krvi. zakonodaje vas ponovno opozarjamo, da morate tisti, ki ste Matične celice iz popkovne krvi so bistveno bolj vključeni v Kmetijsko okoljski program (SKOP/KOP), tudi v tej imunoplastične (večja imunska prilagodljivost), izobraževalni sezoni (od 1. 9. 2008 do 31. 8. 2009) opraviti najmanj enostavno dosegljive ( ne rabimo iskati primeren 4 – urno izobraževanje (predavanje ali prikaz/prireditev/ekskurzijo). donor kot pri matični celici iz kostnega mozga), njihov odvzem iz popkovne krvi je neinvaziven in daje široke možnosti njihove uporabe. Kmetijska svetovalna služba Ribnica Glavni pomanjkljivosti sta majhna količina krvi Irena Šilc 24 MLADI POSTAVLJAJO MOSTOVE ------25 »Veliko ljudi cenim.

»Kratkoročni so, da bi

sodeloval ali se uspešno uspešno se ali sodeloval predstavil z avtorskim delom ali zasnovo pro jekta, pove, da ničesar ne če bi narediti, mogel »Sam skupaj. delali bi ne pa si usmerjen v nost, popol kar Jezusje, –Bog-, potem ni in tega ni zidu omejitev. poetično. SlišiToda če nimaš se visokih ciljev, tudi ne nižjihmoreš doseči.« ime je skavtsko Nejčevo Ustvarjalna veverica in lahko zagotovo rečemo, da to ime zelo označuje dobro Nejčevo ust varjalnost in radoved nega duha. izbrali »Pridevnik mi so “ustvarjalna” iz prijatelji klana (tisti, s katerimi sem bil skupaj na poletnem taboru v Bosni), ker so mnenja, označuje. najbolje me da Žival veverico sem izbral si sam, ker, kot ona, rad plezam po tako drevesih in si nabiram zalogo za in raz – prihodnost izkušenj zalogo filo malo če talentov, vitih razloži v smehu zofiram,« ko ki še v sapi, Nejc, isti je vse že kje pripoveduje, bodočo ženo pa bi si rad ustvaril družino. Želim si tudi, da bi še naprej znal delati kot prostovoljec,da bi se skupaj trudili za skupen boljši jutri.« vzorni kakšnega Imaš ka? Cenimtake, kiso dosled ni, se znajo v premagati svojih pomagati potrebah pretežno in so drugemu; to sti, skromniprepro ljudje. Velikvzornik mi je Jezus in kar je on učil. Sicer je vzorniki pa tako. z Če je tvoja usmerjenavizijačloveka, v lahko prideš do zidu, ide ali namreč omejujejo. Če Zdenka Mihelič Zdenka prave. Vse je vredno le, če delaš skupaj. Obenem Obenem ne in skupaj. veliko moreš narediti nima tudi vrednosti delaš če le, vredno je Vse prave. rasteš.« sam tudi se sem Pogovarjala igre, skeče in razmišljanja, ki tvoje misli kar tako tako kar misli tvoje ki razmišljanja, in skeče igre, skavt, aktiven je vedno Še objema. iz izpustijo ne pasijona ribniškega eden izmed koordinatorjev iz s družine Prihaja športnik. zaključuje in tudi rekreativen Helena sestra najstarejša otroki, štirimi najmlajša elektrotehniko, dvojček brat geografijo, nek sam tudi je si To biologijo. študira pa sestra daj a želel, ga je v pot potegnila računalništvo. Kakšni so tvoji cilji? bil dober asistent, da bi znal kvalitetnoznanje prenašatina študente in da bi doktoriral. S svojo stvari in njihovo ozadje, kako delujejo in kako so so kako in delujejo kako ozadje, njihovo in stvari in pisal. bral rad vedno je tudi temveč narejene, gledališke pesmi, je Pisal zgodbe, kratke razne - - - - - ejc ejc Ilc N poznavanja govora in podatkovnega rudarjenja. Ni Ni rudarjenja. podatkovnega in govora ‘šraufal’, poznavanja samo bi ki tehnik, tipični in tip tehnični le z bratom skupaj delal rad od nekdaj že je to kot Rokom dvojčkom in se zanimal radovedno za igra Bus – banalna urba banalna – Bus igra tudi se Ukvarja satira. na z glasbo, je kitarist pri Mladinski glasbeni sku pini I.K.S, bil je ustano vitelj rock banda Spaki, napisal je za tako glasbe, avtorske kar nekaj ribniški 2004, božičnico Pasijon in I.K.S. Poleg študija na fakulteti se ukvarja še z grafičnim in s oblikovanjem splet nim raz vzorcev, razvrščanja področju na programiranjem, raziskavami vzdušje, pristop k ali delu aktivnosti, notranje kotzadovoljstvo.« tudi In lahko ena samo stvar da prepreči, se človeku strah sanje ne izpolnijo: pred neuspehom. Nejc se s svojimi in dobro spoprijema jih sanjami Tako počasi uresničuje. je sodeloval v mnogih projektih, nekaterim pa je bil tudi (Potovanje avtor, treh božičnic tako v Betlehem, Supernova Kložič, ZZX-04b), ki se trudijo po za dobro, mojih to izkušnjah Cerkev je nauk. inPotem so tu razne Jezusov mladinske organizacijein prostovoljstvo. Če tvoja ni motivacija je denar, čisto drugače tako - »Od nekdaj me A kljub temu, da A je temu, kljub »Ta znanja, »Ta ki sem jih dobil pri animiranju

»Zavestno se moraš za to truditi. Čeprav je

lahko postavimo alternativo. Jaz jo vidim v tistih, postavijo pred nosompripravljeno nahrano kot pladnjutudi mnenja. - Vsemu takotemu hitro si postavljaš okvirje, pa do tega ne morevidim, pridi.premalo In je lastne kreativnosti – vse nam projiciraš mnenje drugih kot svoje. Damožnost dopuščaš in če si odprt, lahko sprejemaš več. Če ne postavljaš človeka zazaključuješ alfo in in omego, si da domišljaš ne stvari po svoje ter da si spontan in predvsem,za dasamoumevne stvari ne injemlješ da se pustiš presenetiti. Da sam padam na tej poti.za A zgledveliko pomaga, vzameš če otroka.si Odkriti otroka v sebi, težko, človek namreč hitro zapade inotopelost,v vsakdanjosttako čustveno kot intelektualno. Tudi Kako Kako ti uspeva, da vidiš v stvareh nekaj več? znamenja, Božja previdnost.” Teh stvari je veliko. Človekzaporedje sedogodkov, vpraša,je to naključje ali je ali pa to so to pa nenavadne stvari Majhni v čudežki, ki povezavi pokažejo, da življenje z ni rutina. vsakdanjimi. vetru, ki so več kot le naključje. ki so le kot več naključje. vetru, je zanimala tudi znanstvena fantastika, predvsem notranje prepričan vase, ostaja skromen. Zna se se Zna skromen. ostaja vase, prepričan notranje v snežink in plešočih cveta drobnega razveseliti bo, ker vem, kaj pri mladihvirati ‘vžge’,in držatikako v jih pozornosti.«moti in vodenju raznih tudi skupin, sedaj mi pri pedagoškem bodo pomagala procesu. Lažje mi kot kot logično svojega nadaljevanje ukvarjanja z mladimi. se je komu zazdelo, da je ta naloga zanj priletela priletela zanj naloga ta je da delo zazdelo, svoje komu je se vidi Nejc tako. ni vendar pa meteor, kot bo sodeloval in vodil vaje pri več predmetih, od pri več predmetih, vaje in vodil bo sodeloval čipov Mogoče do snovanja programov. razvoja bo bo vaje da v pomeni, za laboratoriju sisteme adaptivne dejansko in kar procesiranje, paralelno povabilo profesorjev, da povabilo profesorjev, bi svojo poklicno pot nadaljeval na isti fakulteti kot asistent. Vodil študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko informatiko in računalništvo za Fakulteti na študij v Ljubljani. Ob študija zaključevanju je dobil Januarja letos je Nejc, doma iz Žlebiča, zaključil zaključil iz Žlebiča, doma je Nejc, letos Januarja Mladi postavljajo mostove: povabilo za asistenta na fakulteti. januarja je diplomiral računalništvo na in Fakulteti informatiko za ter dobil področjih prostovoljstva. Letošnjega Vse te lastnosti lahko pripišemo Ilcu, Nejcu zagnanemu mlademu na raznih se svojih korenin trdno ter na še tleh vedno in ostati skromen v svoji biti. čudeže čudeže življenja v in vsakdanu, razmišljati doživeti s svojo glavo, zavedati delujejo delujejo stvari. Biti odprt, videti drobne prepustiti prepustiti se domišljiji in radovednosti, zakaj se svet vrti, tako kot se, in kako gledati, kako pomagati drugim, da bi vsi skupaj lepše živeli. Biti odgovoren. Zaupati vase in sočloveku. Biti ustvarjalen, domiseln, Biti aktiven, biti zavzet, delovati in aktivno razmišljati o dogajanju dogajanju o razmišljati aktivno in delovati zavzet, biti aktiven, Biti okoli sebe in v svetu, se spoprijeti s svojimi težavami in hkrati

RADOVEDNOST Z ROKO V RADOVEDNOST Z ROKI ROKO USTVARJALNOST IN USTVARJALNOST V POLITIČNIH KROGIH POLITIČNIH V

POSLANČEVA ZAPISNICA: Velike besede niso padle na plodna tla Piše: poslanec SDS Jože Tanko

Že res, da je predvolilna kampanja predvsem Čeprav bi do 15. 2. 2009 moralo biti v DZ že 17 niso osumili slabega dela, pa so že zamenjani. čas obljub in napovedi, kljub vsemu pa je vedno zakonov iz te »biblije«, smo dobili enega in še Ne glede na KAS-e, ki bodo samo požirali denar potrebno imeti pred očmi, kaj in koliko tega, kar enega ali dva taka, ki jih v tem programu ni bilo. za tisto, kar bo tako ali tako opravila vlada (izbor), govorimo, smo in bomo sposobni uresničiti, če Vsekakor ta odstopanja veliko povedo o resnosti bodo potekale izključno politične menjave. bomo dobili priložnost. in kvaliteti Pahorjeve ekipe. Utemeljeno se lahko Najbolj zadrti pa so kot po navadi tisti, ki so v Verjetno ni malo ljudi, ki so po prvem navdušenju vprašamo, zakaj so v tako kratkem času tolikšna koalicijo prinesli najslabšo doto. Tisti, ki so bili zaradi spremembe oblasti postali razočarani, odstopanja. Na mize dobivamo nekaj, česar najbolj razsipni, pripravljajo varčevalne ukrepe. saj stvari ne potekajo tako, kot so jih zmagovalci sploh niso planirali, tistega, kar so napovedali, Drugi, ki so kupovali delnice propadle banke volitev napovedovali, in ne tako, pa ni od nikoder. Pa saj Cvikl, Lehmann Brothers in ki niso poskrbeli, da bi jih kot so jih volivci zaradi njihovih Gaspari, Pahor, Golobič in drugi pravočasno prodali, imajo monopol nad pripravo trdnih obljub pričakovali. Čeprav niso nikakršni novinci, ampak in porabo razvojnih in socialnih ukrepov ter nad- je že minilo 100 dni, v katerih mojstri z veliko prakse in znanja. zorujejo milijarde evrov vredne finančne ukrepe, naj bi se vladna ekipa spoznala s Zadnje čase se veliko govori o ki smo jih sprejeli v DZ. Najbrž zato tudi ne stanjem na posameznih področjih raznih KAS-ih, ki naj bi postavl- pridejo do gospodarskih družb, ki denar nujno in s stanjem celote - Pahor je dejal, jali kadre na pomembne funkcije potrebujejo za ohranjanje aktivnosti. da teh 100 dni ne potrebujejo - pa v gospodarstvu, financah, javnih Zato pa med koalicijskimi partnerji potujejo premier Pahor in koalicija delujejo- ustanovah … na drugačen način pisma in obtožbe, zato se odkrivajo velike afere, tazelo zmedeno. Pahor in njegovi kot prej. Politika se naj ne bi vtika- kot je primer »amortiziranega kopirnega stroja« v ministri kot da ne govorijo istega la, izbor bo opravila stroka. Ampak arhivu, pa predaja spisov Arhivu … Tudi neizgla- jezika. Med njimi je, čeprav so vsakič povedo, da bo, ne glede sovanje zaključnega računa za leto 2007, ki ga podpisali koalicijski sporazum in na to, katere izmed prijavljenih je povzročila koalicija, sodi med njihova velika v njem opredelili vse pomembne kandidatov bo predlagal »neodvis- načrtovana dela, s katerimi poskušajo preslepiti zadeve, zelo veliko nasprotij in ni« KAS, vedno kandidata izbrala javnost in preusmeriti njeno pozornost. neusklajenih odločitev. Opazno je, da vsak dela vlada na predlog ministra, torej politika. Kaj je tu V ozadju, daleč od oči s takimi zgodbami zapo- predvsem za sebe. drugače, razen da je vgrajen le ovinek več? slene javnosti, pa potekajo velike selitve – kapi- Vlada je tik pred novim letom sprejela t.i. norma- V praksi spremljamo, kako zamenjujejo kadre, tala, kadrov …, ki bodo pustile hude dolgoročne tivni program, v katerem je opredelila, kdaj bo za katere je Pahor dejal, da jih ne bodo nikoli posledice. kakšen zakon posredovala v Državni zbor. Cvikl zamenjali, če ne bo utemeljenega suma, da slabo je program primerjal z biblijo. delajo. Vendar je že skoraj 60 takih, ki jih sploh ZAKON O GOZDOVIH, Ljubitelji dobrih salam in vesele POVZETEK PRAVILNIKA O GOZNIH PROMETNICAH S KOMENTARJEM družbe vabljeni na

V januarju letos je bil potrjen pravilnik o gozdnih vane gradnje na gozdni ekosistem. Izdelan mora prometnicah, ki govori o izgradnji, vzdrževanju, biti tudi varnostni načrt, kjer je le-ta obvezen. 4. TRADICIONALNO načrtovanju in obnovi starih že od prej uporabnih Geodetski načrt novega stanja zemljišč pa se poteh in vlakah. To je predvsem pomembno za izdela po izgradnji novih cest v skladu s pred- SALAMIJADO odpiranje gozdov mehanizaciji, ki omogoča vstop pisi. Vzdrževanje gozdnih prometnic se opravlja v gozdni prostor za koriščenje njegovih dobrin. pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki urejajo PRI SV. ANI Pomen odpiranja je prostorsko zaokrožen pre- gozdove. Vse to se opravi in se izbere doku- del v gozdovih in je načrtovan gradbeni poseg mentacija, pridobi uporabno dovoljenje, potem za gozdno vlako ali cesto za boljšo dostopnost pa vpiše v izbirni kataster javne gospodarske 28. marca od 9. ure zjutraj bo v spravila in prevoza lesa. Pri tem pa je strogo infrastrukture. koči najprej sprejem salam, nato potrebno upoštevati najmanjše poškodbe tal, Raba gozdnih cest je poleg lastnikov gozdov tudi ocenjevanje in razglasitev gozdnega sestoja in same narave. Ogrožene ne za druge uporabnike, vendar na lastno odgovor- ‘Naj salame 2009’ smejo biti tudi gozdne živali. nost. Zavod za gozdove v sodelovanju lastnikov ter kasneje, seveda, Gozdna cesta je zgrajena za prevoz lesa, je gozdov in občino odloči in označi režim uporabe pokušina vseh salam, nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo gozdne ceste. S tem se zagotavlja optimalno veselo druženje ob harmoniki javne ceste, je javnega značaja in je vodena v večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Spet in vedrih ljudeh! evidencah cest. pa je obvezno paziti na ekosistem in ohranjanje Gozdna vlaka pa je grajena ali negrajena gozdna narave. Ob salami teknejo domači kruh, prometnica, je pa namenjena spravilu lesa do Gozdna cesta mora biti označena z opozorilno razne pogače in za posladek gozdne ceste s spravilnimi sredstvi. Prav tako pa tablo “GOZDNA CESTA”, uporaba na lastno edinstvena slovenska potica, mora biti načrtovana in evidentirana. odgovornost. Vzpostavljena mora biti tudi vsa zato, pridne gospodinje, Ves sistem načrtovanja odpiranja gozdov ses- evidenca cest, ki vsebujejo podatke: o imenu zakurite peči, da bomo v soboto, tavlja okvirno podobo v projektu gozdnih cest ceste, kategoriji ceste, dolžini v metrih, tehničnih 28. marca pri SV. Ani in vlak. To izvaja Zavod za gozdove Slovenije. elementih, pripadnosti prostorskim entitetam srečni in siti vsi! Elaborat se izdela tam, kjer ni še urejenih poti gozdnogospodarsko območje, občina. in vlak, morajo pa biti zanje vsaj minimalni pogo- V ta namen se plačuje preko davčne uprave na ji, priložena mora biti vsaj kopija katastrskega poseben konto za gozdne ceste od katastrskega Vabljene vse gospodinje, da se načrta, v katerem so vrisane meje predela goz- dohodka in s tem se potem to vzdržuje. Ta pravil- predstavite tudi širši javnosti. dov, z mejami vseh lastnikov v tem predelu gozda nik je bil sestavljen še v prejšnjem mandatu vlade in s parcelnimi številkami, v širšem pa meje gozd- in sta ga podpisala tedanja ministra, sedanja Vse informacije Levči, nogospodarskih enot v predelu odpiranja, če jih vlada pa ga je potrdila. V njem so zaščiteni tako 041 552 056. še ni. Podani morajo biti tudi podatki o namenu lastniki gozdov, Zavod za gozdove in država. odpiranja z vsemi tehničnimi podatki in s presojo neposrednih in posrednih vplivov take namera- Janez Arko - Gora 26 V POLITIČNIH KROGIH POLITIČNIH V

FEBRUAR 2009

Datum: SOBOTA, 14. 3. 2009 Kam: na KRAŠKI ROB, IV. del – GLINŠČICA, Italija Izhodišče: Socerb Zahtevnost: LAHKA pot, možnost tudi ZAHTEVNA Trajanje: 7 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 10. marca ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planin- ska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Janez Centa (informacije: 031/ 844 910)

Datum: SOBOTA, 28. 3. 2009 Kam: na 16. tradicionalni pohod v JELENOV ŽLEB (980 m) ob 66. letnici bitke v Jelenovem žlebu Izhodišče: ob 7.30 v Rakitnici (pri nakladališču ZARES V RIBNICI JE ROJEN. lesa) Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: 6 ur ŠKRABČEVA PRVA PREDSEDNICA. Načrt pohoda: Pohod bo potekal po Rudeževi Člani so se srečali še pred slovesno akademijo in načeli niz odrtih poti oz. po Poti pomnjenja in spominov iz Rakitnice po grebenu Velike gore, ki z ene strani vprašanj, ki tarejo občane oklepa Ribniško dolino. Mimo Črnega vrha in gozdarske koče Korita do Brezna v Jelenovem žlebu ter do Jelenovega žleba (980 m). Povratek bo potekal po isti poti z možnostjo variante Ljudje so spraševali, če je zares ustanovljen Razpravljali so tudi že o odprtih vprašanjih, ki preko Turna (1254 m) in Rezinskega vrha (1235 Zares v Ribnici, ker so slišali, da se nekaj novega tarejo občane, zdaj pa nameravajo začeti tudi m) po razglednem obronku gozda (po Ribniški političnega dogaja. Je res; slovesna akademija z delovanjem. Začetek ni bil lahek, se spo- planinski poti). Povratek v dolino bo možen tudi ob ustanovitvi stranke Zares v Ribnici je bila 11. minja Škrabčeva poslanske kandidature, a je z avtobusom. Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in februarja v Škrabčevem skednju, veliko solidar- hkrati prepričana, da se da v Ribnici še marsikaj obleka, pohodne palice, varen korak in evidenčni nost pa je izkazala Hrovača, ki se je množično narediti »in tudi krajani ste pokazali, da si želite kartonček o številu pohodov v Jelenov žleb. odzvala povabilu Andreje Škrabec, zdaj tudi spremembe. Potrebujemo več političnih opcij, Vodja pohoda: Gregor Češarek uradno predsednici stranke. Škrabčeva je tudi med katerimi lahko izbiramo«. (informacije: 031/ 538 005) sicer dejavna v hrovaškem vaško etnološkem društvu, sicer pa se je uspešno odrezala na »Ne bomo tiho!« zadnjih parlamentarnih volitvah. Akterji stranke, so dejali v Zaresu. »Hvalili bomo in grajali ter sledili še posebej pa njen ribniški soustanovitelj Uroš vsem aktualnim dogajanjem v občini, in poskušali Gruden niti najmanj ne dvomijo, da bo stranka vplivati, čeprav še nismo del občinskega sveta,« v naši občini uspeh ponovila tudi čez leto in pol pravi Marjanovič, »ter izbirali čevlje, ki vam bodo na lokalnih volitvah. »Roko dam v ogenj, da nas prav in se boste v njih dobro počutili«, se je VABILO bo ekipa, ki bo leta 2010 kandidirala na lokalnih slikovito izrazila predsednica. Tako njo kot večino volitvah, popeljala do zmage!« Vodstveno ekipo članov Zares moti izključevalna politika določenih poleg soglasno izvoljene Andreje Škrabec zdaj opcij, zato se sami tega nočejo iti, pravijo. Planinsko društvo Ribnica sestavljajo še prvi podpredsednik Janez Tanko, Tanko se bo lotil konkretnih stvari, nekateri pro- vabi vse zdajšnje in zgodovinar, ki poučuje na ribniški osnovni šoli, jekti bodo celo širši kot le občinski in bodo vezani bodoče člane na svoj ter sekretar Drago Marjanovič, ki je začel s pro- na celotno pokrajino ter segali do evropskih mocijo plavanja v Ribnici. Člani kolegija pa so sredstev. Marjanovič je izpostavil, da v stranki ne Maja Willevaldt, Matej Zobec, Irena Henigman in bo nihče, ki razmišlja drugače, odveč, »čeprav 30. redni letni Občni zbor, Marko Kamnik. se v Ribnici zdi, kot da bi morali vsi razmišljati v isto smer«. ki bo v petek, Častna gosta, soustanoviteljica Zaresa, Felicita 6. marca, ob 18. uri, Medved, in predsednik Državnega zbor, Pavel Gantar, sta ravno tako prišla podpret novoustanov- ljeno ribniško stranko. Gantar je ponovil znano v zgornjih prostorih dejstvo, da stranke pred volitvami niti bilo ni, nato pa je postala tretja največja v državi. Po gostilne Mihelič v Ribnici. njegovem jim je uspelo, ker so bili inovativni in so Po končanem občnem kombinirali izkušnje ljudi, ki so v politiki že dolgo zboru sledi družabno časa. »Želimo omogočiti svobodo izbire in kreirati izbire tako, da se bodo ljudje lahko odločali med srečanje s prijatelji. vsebinsko različnimi opcijami.«

Alenka Pahulje Vabljeni! Andreja Škrabec s predsednikom DZ Foto Milan Glavonjič in AP Gantarjem 27 OD VRTCA DO ŠOLE DO VRTCA OD ŽABEC FRANCELJ OBISK V DOMU STAREJŠIH V RIBNICI

Živijo. Sem Francelj. Zdaj ti bom povedal, kako me je naredila Maja. Nekaj ti že lahko povem. Zanimivo, ampak nastal sem iz navadnega balona s petimi plastmi časopisnega papirja. Potem sem čakal, da sem se posušil. Naslednji Na šoli Dolenja vas tudi v tem šolskem Otroci so začutili, da so jih bili starejši dan so počili balon v meni in že sem dobil letu nadaljujemo projekt »Vez med veseli, saj smo vsi pri marsikom opazili obliko. Še isti dan so mi izrezali usta in me generacijami«. lesk v očeh in nasmeh na ustih, ko so pobarvali. Potem sem se že spet sušil. Ko sem V tednu pred kulturnim praznikom, spremljali njihov nastop. se posušil, sem dobil še oči in zelene krake. 5. februarja, smo se odločili, da Zadovoljni smo se vrnili v šolo, bogatejši Nato sem bil končan. Ampak to še zdaleč ni vse. Potem mi je Maja v usta porinila prvi obiščemo starostnike, ki živijo v za izkušnjo, da si, če nekoga osrečiš, dve zaobljubi. Ravno toliko, da sem si potešil novem domu za starejše občane v tudi sam srečnejši. lakoto. Na koncu pa je le prišel dan, ko sem Ribnici.S pesmijo, plesom in recitaci- šel v sprevod. Ravno prav, ker sem bil zelo jami smo jim želeli na otroški način Učenci in učiteljice lačen. Ko smo po dežju odstopicali do gradu, polepšati dan in stkati vezi za medse- Podružnične šole Dolenja vas sem bil v vrečki, da se ne bi poškodoval. bojno sodelovanje. Foto: Sonja Pogorelc Preden smo pojedli zaobljube, so otroci imeli še kratek program. Na koncu pa so nam gledalci ponudili zaobljube. Jaz nisem dobil nobene, zato sem do naslednjega dne počakal lačen. A se je splačalo, saj sem naslednji dan dobil še tri zaobljube. To je bila moja zgodba.

Maja Pogorelc, 4. b

SEM ŽABEC FRANCELJ

Živijo. Ime mi je Francelj. Povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo. Najprej je Luka napi- hnil balon, potem me je oblepil s časopisom, nato so mi izrezali usta, me pobarvali in na koncu so mi prilepili oči in krake. Kmalu se je izkazalo, da bomo nekam šli. Ampak Luka je imel ravno tisti dan zobozdravnika. Jaz in Davidov žabec pa sva ostala v razredu. Od takrat naprej opazujem otroke v razredu.

Luka Štuhec, 4. b

PROJEKT ENO SEM ŽABEC FRANCELJ PODNEBNE SPREMEMBE - SPREMENI SE Najprej me je Eva napihnila. Nato me je oblepi- la s časopisnim papirjem. Počakala je dva dni, da se posušim. Tretji dan mi je učiteljica izrezala usta, nato pa me je Eva pobarvala v zeleno barvo. Ko sem se posušil, pa mi je Kampanja, v kateri sodeluje tudi naša nimo z zamaški, v katerih so spravljene izrezala še oči in krake. Drugi dan sem postal šola, se s pomočjo programa ENO naše zaobljube. Odločili smo se, da že zelo lačen. Eva me je nahranila z zamaški, ukvarja s podnebnimi spremembami. bomo več hodili peš, ugašali luči, sor- v katerih so bile zaobljube. Dva dni sem moral Te predstavljajo danes zelo velik prob- tirali odpadke, za nakupe uporabljali počakati na šolski omari, vendar nisem ostal lem za ves svet, zato bi morali ljudje torbe ali že rabljene vrečke, znižali sam. Z mano so bili prijatelji, ki so bili nare- ravnati odgovornejše. Če bi vsak od temperaturo v stanovanju, varčevali z jeni na enak način kakor jaz. Naslednji dan nas s pazljivim ravnanjem vsaj malo energijo, pokvarjene predmete popravili me je Eva dala v vrečko. Skupaj z drugimi prispeval k rešitvi problema, bi mi vsi in kupovali stvari z manj embalaže. S prijatelji smo odšli v ribniški grad. Tam me lahko živeli bolje, bolj zdravo življenje. projektom seznanjamo tudi ljudi okoli je Eva dala iz vrečke. Imeli smo predstavitev. Gledat so nas prišli starši, babice, dedki. Po Narava bi bila manj onesnažena, sebe. Dobro je, da tudi oni vedo, da se končani predstavitvi so mene in ostale pri- vremenske spremembe ne bi bile otroci zavedamo okoljskega problema. jatelje nahranili z zamaški. Nato smo odšli tako hude. Toplogredni plini namreč Odraslim damo priložnost, da se tudi nazaj v šolo. Tam me je Eva ponovno postavila močno uničujejo vso živo naravo in s oni zamislijo nad tem, kaj delajo prav in na omaro. V četrtek me je Eva nahranila še s tem tudi ljudi. česa ne oziroma kaj lahko izboljšajo in tremi zamaški, ki so jih učenci izbrali v šoli. V naši šoli smo se zato odločili, da se jim pri tem življenje nič ne poslabša. V petek pa so prešteli zamaške z zaobljubami. tudi mi otroci nekaj prispevamo k rešitvi tega problema. Izdelali smo Nika Kromar, PŠ Dolenja vas Eva Košir, 4. b tri velike žabe iz papirja, ki jih hra- 28 ODVOZ KOSOVNEGA ŠOLE DO VRTCA OD Ribniški skavti si bomo letošnjo valentinovo soboto MATERIALA zapomnili po eni besedi – PAPIR! Nismo izdelovali papir- natih srčkov ali vrtnic niti nismo pisali dolgih ljubezenskih pisem Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice … Organizirali smo 2. akcijo zbi- 03.03. ranja starega papirja. Po napor- nem dnevu lahko rečemo, da je Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica 05.03. akcija uspela in da se je splačalo dan preživeti med papirjem. Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje 10.03. JKP Komunala Ribnica nam je ponudilo svoje prostore, za kar Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje se jim ob tej priložnosti najlepše Podpoljane, Žlebič 12.03. zahvaljujemo, skavti pa smo bili v pripravljenosti med 9. in 14. Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji uro, ena ekipa tudi na terenu. Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec V tem času ste nas dobesed- 17.03. no zasuli s papirjem. O skupni količini zbranega papirja vam še Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, ne moremo poročati, vam pa kot Hojče,Hudi Konec, Sinovica 20.03. zanimivost povemo, da smo z Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, vašo pomočjo v pičlih 20 minu- Papir, papir in še enkrat papir. tah do vrha napolnili zabojnik, Junčje, Grebenje 24.03. z ostalim papirjem pa bomo napolnili še dva. S ktom vedno odstranimo zaščitno folijo. tem vsi skupaj dokazujemo, da nam ni vseeno, Kam gresta zbrana papir in karton? Papir odpelje- Črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, kje končajo veliki kupi papirja. jo v papirnico, kjer papir in karton pripravijo za Črnec, Brinovščica 26.03. Ob tem bi vas prosili, da ste pozorni na to, kaj obdelavo – odstranijo lepilo, vezavo, kovinske vse pospravite v škatlo »za star papir«. Ne gre dele in smeti – ter surovine primerno predelajo. Vinice, Lipovšica, Žimarice, Globel, Podklanec namreč vse v to škatlo. V škatlo (enako velja za Nato iz predelanega kartona in papirja izdela- 31.03. zabojnike z napisom »papir«) sodijo: časopisi, jo papirnate vrečke, toaletni papir in papirnate revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisem- brisače, kartonsko embalažo za jajca, kuverte, Sajevec, Bukovica, Dane, Zapotok, Zamostec ske ovojnice, papirnate nakupovalne vrečke, kar- zvezke, mape … 02.04.

Slatnik, Sušje, Breže, Jurjevica, Kot, Ravni Dol KO SE LAHKO UTOPIŠ V KUPU PAPIRJA 07.04. Betonovo, Janeži, Kračali, Petrinci, Kržeti tonska embalaža, lepenka … Med papir pa ne Zakaj je sploh pomembno ločeno zbiranje papirja 09.04. sodijo: kartonska embalaža tekočin, povoščeni in kartona? Ena tona recikliranega papirja porabi in plastificirani papir, celofan, tapete, higienski 64 % manj energije, 50 % manj vode in za 74 % GORNJE LEPOVČE: VSAK VIKEND papir, od živil pomazana ali prepojena papirnata zniža emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi s ter kartonska embalaža, kakorkoli umazan ali tono papirja, narejenega iz lesa. GRIČ : ZADNJI VIKEND V MESECU navlažen papir in karton. Naslednja akcija zbiranja papirja bo 9. maja, do Paziti je potrebno, da z zvezkov odstranimo takrat pa lepo pozdravljeni! Klicne telefonske številke za plastični ovitek, plastične vložne mape spraznimo in v zabojnik vržemo le papir, revijam in prospe- Ribniški skavti pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 • dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 665-191, 031 663-060 • dežurna cestna služba: 041 903-109, 041 725-958

Naslednja številka Rešeta izide 30. marca. Gradivo oddajte do 18. marca.

Ena izmed dežurnih ekip, ki že čaka na novo pošiljko papirja. 29 PO DOLINI PO Bolezen je klic k spremembi, ne kazen Pretiravanje v vsem najpogosteje pripelje tudi bolezen

Dosti tolažilno in upanja polno je delovalo preda- ranjevanja. Hrana ni vzrok bolezni, razen če z njo vanja diplomanta iz komplementarne medicine pretiravamo; po navadi si bolezen nakopljemo Franca Božjaka, ki se je lotil obravnavanja bolezni s svojo glavo, ki vedno nekaj premleva in ne da kot klic k spremembi, ne pa da se jo sprejema miru telesu, še posebej želodcu. Jeza, strah, kot kazen ali poraz. Razsvetliti je poskušal več skrbi, stres in žalost povzročajo krče, stiska nam kot 80-glavo množico na predavanju, ki ga je srce in čutimo tesnobo, a šele po sedmih letih organiziralo ribniško društvo Joga v vsakdanjem se ti krči ali spazme sploh pojavijo. Koliko časa življenju. Slednje ravno letos obeležuje 10 let si torej nabiramo bolezen, je dejal Božjak, ne svojega obstoja, v tem času pa je pripravilo že niz zavedajoč se, da duševni svet neposredno vpliva predavanj zelo priznanih strokovnjakov iz uradne tudi na fizičnega. Kriva je neprava življenjska ali t. i. komplementarne medicine. filozofija. Ljudje bi se morali potem, ko nas bolezen doleti, Vsak se z boleznijo bori na svoj način, odvisno ves čas zavedati, da je najpomembnejše vedno od svojega temperamenta, konstitucije, okolja, znova ozdraveti, zakaj zboli vsak, le ozdrave- fizične in psihične moči, a nujno je bolezen ti ne uspe vsakomur. Človeško je, da iščemo najprej sprejeti, nato udejanjiti, preseči in najti Predavatelj Franc Božjak in inštruktorica vzroke, zakaj smo zboleli in najdemo jih v načinu strategijo boja proti njej. Osnovno dejstvo je, joge Darinka Suljevič razmišljanja, čustvovanja, načina življenja in preh- da se nam je porušilo ravnotežje in telo, ki se sesuje, zelo dolgo spravljamo v zdravo stanje. »Bolj kot zbolimo in se nas bolezen dotakne, več moči potrebujemo, da se spet postavimo na noge, a skozi boj pridobimo dodatne kreposti in vrline, je prepričan Božjak, ki ima za seboj že vsaj 350 predavanj po Sloveniji. Tudi sam prisega na to, da nikoli ne dobimo težje preizkušnje, kot jo lahko nosimo, simptomi pa bi morali biti naši smerokazi, ker se odzivajo na vsa naša pretira- vanja. Moramo jih opazovati in pustiti imunskemu sistemu, da bo bolezenske klice uničil. Kadar zapademo v akutna stanja, je to že znak, da imunski sistem poskuša nevtralizirati strupe, ki so v telesu – težava nastane, kadar teh akutnih stanj sploh ne zasledimo več in otrdimo oz. imamo le še šibke reakcije.

Alenka Pahulje Zanimive teme predavanj pritegnejo izjemno število slušateljev Foto Š. Suljević

Bodimo pozorni na simptome! KARITAS PRIPRAVLJEN NA VEČJO Jetra so center vitalnosti, ledvice pa duševnosti. Ledvice uničimo SOCIALNO STISKO s strahom pred neozdravljivimi boleznimi. Oslabi jih tudi, če pre- hitro jemo ali če pijemo mrzle pijače. Kadar nam jetra preveč V zgornji dvorani župnišča je Pomagali so pri nakupu šolskih potrebščin in delujejo, postanemo razdražljivi, 20. februarja v Ribnici potekal financiranju letovanja prek Škofijske Karitas. Večkrat so obiskali bolne in onemogle v domov- pojavijo se nespečnost, utrujen- občni zbor Župnijskih Karitas Ribnica in Dolenja vas. Prisotnih ih v Kočevju, Ribnici, Ponikvah in na Vidmu. ost, krčne žile in hemeroidi, zebe V Dolenji vasi so obiskali tudi novorojenčke. nas v okončine, slabša se nam je bilo približno 20 članov iz Dobro sodelujejo s Centrom za socialno delo ribniške in dolenjevaške Karitas. vid, pogosto imamo vneto levo in Rdečim križem, katerih predstavnici sta se oko, pojavljajo se nam materina udeležili občnega zbora, žal pa ni prišel nobeden od vabljenih predstavnikov občine. znamenja, pogosti so glavoboli v Za uvod jim je nekaj besed povedal predsednik, sencih in po obroku neustavlji- župnik Anton Berčan. Poglavitna misel njegov- Dotaknili so se tudi aktualne problematike, pred- va želja po sladkem. Dolgotrajno ega nagovora je bila, da ne smemo gledati samo vsem pripravi na pričakovana večja odpuščanja zaprtje je lahko znak, da se nam svojih vrtičkov in ne postavljati ograj, ampak biti zaradi gospodarske krize. Pogovarjali pa so se odprti za druge, saj le tako lahko pomagajo(mo) znotraj telesa nekaj dogaja, morda tudi problemih: pomanjkanju prostora za deja- pomoči potrebnim. vnost in sodelovanju novih zagnanih prosto- se kje pojavlja tumor ali nastaja Še pred uradnim delom so jih s pesmijo raz- voljcev. sladkorna bolezen – ali pa morda veselili člani skupine za medgeneracijsko sožitje le premalo pijemo in se premalo Večerni zvon. gibamo, kar je spet lahko vzrok Po prijetnem uvodu so nadaljevali z uradnim delom občnega zbora. Obsegal je delovno in mnogim boleznim. Otiščanci in Primož Tanko finančno poročilo ribniške in dolenjevaške sku- kurja očesa tudi kažejo na to, da se pine. V letu 2008 so pomagali več družinam v nekaj dogaja z notranjimi organi. stiski, tako s paketi hrane kot plačilom položnic.

30 GNEČA NA POLJANSKI MARKO ZAKRAJŠEK DOLINI PO ZLAT PRI KULTURNI PROSLAVI AVSENIKOVIH

Turistično društvo Grmada Kulturno - umetniško društvo bratov Avsenik je 24. in osnovna šola Sušje sta 6. januarja organiziralo III. mednarodno tekmovanje februarja zvečer pripravila pro- harmonikarjev za nagrado Avsenik. Udeležil se slavo ob slovenskem kulturnem ga je tudi Marko Zakrajšek z Brega pri Ribnici. prazniku in z njo počastila spo- Javno tekmovanje na klavirsko, kromatično in min na našega velike pesnika diatonično harmoniko je potekalo v dvorani in domoljuba Franceta Prešerna, Pod marelo (Gostilna in restavracija Avsenik) ki nam je s svojo bogato zbirko v Begunjah na Gorenjskem.. Tekmovalo je 78 Poezij zapustil zaklad neslutene tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in veličine. Hrvaške. Tekmovalci v vsaki kategoriji so morali Večja učilnica osnovne šole na zaigrati po dve skladbi, od katerih je bila ena Velikih Poljanah je bila polna obvezno Avsenikova, druga pa po lastni izbiri. do zadnjega kotička, prav toliko Obvezna skladba se je izvajala v triu ob spremljavi obiskovalcev je moralo ostati v kitarista in basista. veži in program spremljali kar od Tekmovalce je ocenjevala strokovna žirija: tam. Vzdušje je bilo zares slovesno in k temu je pripomogla tudi lepo okrašen oder, delo članov TD. Na predsednik žirije Slavko Avsenik ml., Brane Tičar začetku programa je nastopil ŽMPZ Velike Poljane, Urška Pirnat je obiskovalce razveselila z zvoki flavte, in Werner Lexer iz Avstrije. slavnostna govornica Marija Lovšin je poudarila pesnikovo željo izraziti svoja čustva in hrepenenja in Marko je tekmoval v igranju na diatonično har- dati rojakom kultiviran pesniški izraz. Učenci osnovne šole moniko v kategoriji C. Nastopil je kot 73. tek- Sušje pa so predstavili ljubezen z vseh zornih kotov. movalec z obvezno skladbo Večer pri Matuču Veseli smo bili, da se je našemu vabilu letos odzvala avtorja S&V Avsenik ter z Martinovo polko istega Glasbena šola Ribnica. Urban Arko je zaigral na harmoniko avtorja. Lutke plešejo, Aja Benčina, Nina Turk in Liza Mrhar pa so na violinah in kitari zaigrale Po jezeru in Lepa Anka. Člani S svojim TD Grmada, Kristina Zajec, Anita Andolšek, Marija Pirnat, n a s t o p o m Marjan Andolšek in Andrej Ambrožič so v recitalu prepletli je strokovno klic Ivana Minattija o človekovi prvinski potrebi po ljubezni žirijo prepričal in človeški bližini s Prešernovo nujo izpovedati ljubezen- tako, da mu je ska čustva, čeprav v strahu, da ljubljena oseba nanje ne dodelila 94,3 bo odgovorila. Na koncu pa je s tremi pesmimi nastopila točke, in si pri- dekliška vokalna skupina Anamanka pod umetnškim vodst- dobil ZLATO vom Simona Korošca. PRIZNANJE. Prijeten in uspešen kulturni dogodek so s svojim obiskom počastili tudi župan Jože Levstek, podžupan Vinko Levstek in številni drugi obiskovalci Ribniške doline.

Mara Okorn Foto: Janez Zajec

ŠAHARIADA NA BREGU

V društvu Veter se je sredi zime porodila Zaradi dobrega odziva na turnir so se člani ideja, da bi si dolge zimske večere pop- odločili, da ta postane tradicionalen. estrili s šahovskim turnirjem – šahariado. Za to in druge podobne aktivnosti pa bo Na tekmovanje se je prijavilo 12 članov in društvo potrebovalo svoje prostore. Zdaj simpatizerjev društva. Turnir se je začel 17. namreč številne aktivnosti društva Veter januarja, na otvoritvi sta v stilu »pomemb- Breg potekajo v privatnih prostorih. Glede no je sodelovati, ne zmagati« svoje moči na to, da je vizija društva nadaljevati in v prijateljski tekmi pomerila tudi župan bogatiti svoje dejavnosti in ker je vloga za občine Ribnica Jože Levstek in poslanec v odobritev lastnih prostorov že na Občini državnem zboru Jože Tanko. Ribnica, pa v letošnjem letu pričakujemo Zmagovalca 14-dnevnega turnirja so dobili tudi korak naprej: svoje društvene pros- po sistemu izpadanja. Čeprav je šlo pri tore. turnirju bolj za druženje kot za tekmovanje in zmago, so na koncu vseeno najboljšim trem podelili pokale, delo Jožeta Pakiža Za društvo Veter Breg Lojze Lesar iz Zamostca. Razveselili so se jih: Foto Julka Lesar tretjeuvrščeni Boris Fink, drugouvrščeni France Rus in zmagovalec turnirja Marjan Levstek.

31 ŠPORTNI UTRINKI ŠPORTNI klubskih kolegov. Vzdušje je bilo, kot se za prava NAJVEČJE OTROŠKO tekmovanja spodobi, veselo, navdušujoče in nab- ito z neverjetno energijo. Za odlično organizacijo državnega prvenstva je potrebno pohvaliti orga- TEKMOVANJE JU-JITSA V RIBNICI nizatorje, ki so zagnano in neutrudno pomagali pri organizaciji. Poleg državnega prvenstva je ves čas poteka- la demonstracija različnih borilnih veščin. Tekmovalci in obiskovalci, navijači so si jih z Oči trenerjev, staršev in najmlajših tekmovalcev so bile 7. februarja veseljem in predvsem z velikim zanimanjem usmerjene v Ribnico. Tukaj je namreč potekalo letošnje prvo tek- ogledali. Predstavili so se člani ŠD Tribor s movanje za državno prvenstvo za otroke, in sicer DP v prikazu tehnik ju-jitsa za otroke do 14 let. Toliko otrok in toliko živžava ter veselja, vzpodbud in aplavzov Športni center Ribnica že dolgo ni doživel.

Organizator Športno društvo Vesel je bil, da je tekmovan- Tribor je v Ribnico privabil je dobilo svoj prostor tudi rekordno število otrok, sku- v Ribnici, ki je organizator paj kar 180 tekmovalcev, kar prvič. je najštevilčnejša udeležba Predsednik Triborja Elvis na ju-jitsu tekmah za otroke v Podlogar, ki je na tekmovanju Sloveniji do sedaj. Tekmovalci prevzel tudi vlogo povezovalca so prišli iz devetih slovenskih tekmovanja, je povedal, da je klubov, prišli so tisti, ki zelo barve ŠD Tribor zastopalo 63 prikazom ju-jitsu borbe in policijskega postopka, dobro delajo, so uspešni tekmovalcev, kar je največja pri katerem so pokazali uporabo ju-jitsu tehnik in se ukvarjajo tudi z otro- skupina članov, ki je kdajkoli pri tovrstnih postopkih. Karate klub Kočevje je ki: Društvo borilnih veščin tekmovala na ju-jitsu tek- predstavil karate kato in neoborožene obrambe. Katana Globoko, ŠD Ninja movanjih. Večina tekmovalcev Med odmorom so prišli na račun vsi tisti, ki radi iz Črnomlja, Ju-jitsu klub ŠD Tribor je nastopila prvič, pogledajo boksarski dvoboj. Uprizorila sta ga ALJESAN iz Šempetra, JJ klub ostali pa so bili že prekaljeni člana Boksarkega kluba Dolomiti iz Ljubljane, ADK Maribor, JJ klub Samuraj tekmovalci, ki so dosegli tudi od katerih je bil eden dvakratni državni prvak v iz Gornjega Grada, Policijski vidne uvrstitve: MIHA VINTAR boksu. Predstavljen je bil tudi ju-jitsu duo sistem, klub borilnih veščih Celje, – 2. mesto, DEA KOŽUH – 3. ki sta ga izvedla dva para iz Ju-jitsu kluba Katana JJ klub Tabor Maribor, DBV mesto, TONI AMBROŽIČ iz Globokega pri Brežicah. Po končani tekmi v IPPON Sevnica in domači ŠD Tribor. Gre za tek- – 3. mesto, PATRICIJA DELAČ – 1. mesto, prikazu tehnik pa smo bili priče atraktivni demon- movanje, kjer so tekmovalci razdeljeni v različne SARA BESAL – 2. mesto in URŠA BORKO – 2. straciji nindž iz Nin-jitsu kluba, ki jih vodi Andrej kategorije glede na starost in stopnjo pasu v ju- mesto. S šestimi medaljami je bil ŠD Tribor med Jasenc iz Kočevja. Zadnja predstavitev je pripada- jitsu. Državni prvak je postal tisti, ki je zbral največ devetimi klubi tretji najuspešnejši. la Kickbox klubu Spirit iz Velikih Lašč. Prikazali točk od treh sodnikov, ki so jih ocenjevali ob treh Vse te mlade dečke in deklice, ki so na tatmijih so borbene elemente udarcev in brc iz borilne borilnih prostorih - tatmijih. Tekmovalci so morali tako zavzeto prikazovali tehnike ju-jitsa, je bilo z veščine kicboxa. Zadnji dogodek dneva pa je pokazati različne elemente iz ju-jitsa (tehnike veseljem opazovati, jih spremljati in čakati, kaj bilo polaganje pasov iz ju-jitsa za višje pasove, ki udarcev, padcev, metov, obramb). Na samem bodo odločili po trije sodniki ob vsakem tatmiju. je potekalo pod okriljem Ju-jitsu zveze Slovenije. začetku DP je vse klube, tekmovalce, trenerje in Sodniki niso skoparili z dobrimi ocenami, saj Polaganja za višje pasove sta se udeležila dva sodnike pozdravil podpredsednik Ju-jitsu zveze so se vsi tekmovalci zares izjemno potrudili. člana Triborja, člana iz Katane Globoko in člana Slovenije Stane Preskar in v otvoritvenem govoru Vsakega nastopajočega so sotekmovalci iz kat- iz Sevnice. poudaril, da gre za največje tovrstno tekmovanje egorij spremljali in nagradili z močnim aplavzom, pri nas. vsi so se veselili uspehov vseh, posebno pa še DP spremljala in fotografirala Zdenka Mihelič NIZOZEMKA POUČEVALA ZAPLETENO VRTENJE PALICE

Ribniške in kočevske mažorete se pomena februarja, naučila mnogo stvari in tehnik, izpopolnjevanja svojega znanja in pomembnosti ki so se zdele zelo zakomplicirane, sploh podajanja le-tega najmlajšim dobro zavedajo. kombinacije in povezave v koreografijo. S tem namenom so se udeležile seminarja, »Tu podane tehnike so na dosti višji ravni izpopolnjevanja za mentorice, ki ga je organizirala kot običajni twirling pri mažoretah. Kar zveza NBTA Slovenija, palico pa so vrtele v spoznavamo ta dva dneva, nam bo kot ribniškem športnem centru. »Namen seminarja mentoricam zelo koristilo. Bistvo tega je naučiti se novih tehnik vrtenja palice ter kako seminarja, ki je nadaljevanje lanskoletnega poučevati in delati z mladimi,« nam je povedala začetnega dela, je osvojiti višji nivo vrtenja palice Zares so motivirane in s takim odnosom bodo Maja Smole, mednarodna sodnica, sicer pa tudi ter se naučiti, kako snov posredovati našim še veliko dosegle. Ne učimo se več standardnih članica mažoretne sekcije KUD Godba Kočevje najmlajšim članicam,« je razložila Maja Smole. in običajnih načinov vrtenja palice, temveč jih in udeleženka tokratnega seminarja. Da bi se Strokovnjakinja Henriette Wachelder je dekleta, nadgrajujemo.« Kot je razložila Henriette, imajo naučile kar največ novih stvari, so medse pova- skupaj iz obeh klubov jih je bilo 13, zelo pohvalila tudi na Nizozemskem mažoretne skupine orga- bile strokovnjakinjo iz tujine, izkušeno in priznano in tudi sama v delu z njimi zares uživala: »Dekleta nizirane izven šole kot prostočasno dejavnost. mažoreto iz Nizozemske, iz enega najboljših cen- so zelo delavna, imajo dobro držo, so motivirana Želijo pa si tudi posebne športno-mažoretne trov mažoretk. Izkušena Henriette Wachelder, ter moram reči, da tudi potrpežljiva in lepih manir. šole, kot jih imajo za zdaj le na Japonskem in v tudi trenerka plesa, ki ima svojo skupino mentor- Delo je bilo zelo težko in naporno, toda nobena ZDA. jev, ki po šolah učijo učitelje mažoretnih tehnik, ni niti z besedo ali kako drugače namignila, je naše mažorete v dveh polnih dneh, 7. – 8. da ji je težko, ali se pritožila, da ne more več. Spremljala in fotografirala Zdenka Mihelič 32 KARAVANA SLOVENSKEGA POKALA UTRINKI ŠPORTNI Plezalni klub BMX V LAZIH Ribnica se javlja! Tako kot za vse se je tudi za naš klub poslovilo leto 2008. To seveda pomeni, da je treba imeti Res je! Karavana slovenskega pokala v 4x in BMX-u se bo občni zbor, pa tudi, da je treba urediti vse, kar letos prvič v zgodovini ustavila tudi pri nas. Na novozgra- še ni urejenega. Naš občni zbor se je odvijal jeni progi v Lazih. In to še ni vse: dobili smo celo državno 31. januarja v sejni sobi ŠCR. Predstavljena prvenstvo v BMX-u, in to že v prvem letu obstoja proge! so bila omenjena poročila, spoznali smo nekaj novih obrazov PK Ribnica ter si na koncu ogledali še diapozitive, v katerih je naš dose- danji predsednik Tomi Lukič predstavil lans- koletni plezalni tabor v Paklenici. Izvolili smo tudi novo vodstvo kluba, ki naj bi nas v tekočem letu polno elana vodilo. Povabili bi vse, ki vas ta šport zanima, da si ogledate našo spletno stran na naslovu www. plezalniklubribnica.si ali nas obiščete v ŠCR vsak ponedeljek ob 20. uri. Tedaj pobiramo prijave za plezalni tečaj, ki ga nameravamo organizirati. Boštjan Tekavec

odkar obstaja Plavalni klub Inles Ribnica, osvojili bron na državnem prvenstvu v 4 x 50 m prosto in 4 x 50 m mešano. Tudi posamezno so se odrezali enkratno, saj je Pa tudi to ni vse. Prizadevamo si, da bi izvedli način nam bo uspelo! Chad Andoljšek osvojil kar štiri zlate, dve sre- celo lastni pokal v 4x in v BMX-u! To pomeni, da GORSKOKOLESARSKI KLUB RIBN`ČAN, brni in štiri bronaste medalje, in bil s tem daleč gostimo po eno tekmovanje za pokal Slovenije v Nemška vas 41, 1310 Ribnica najboljši posameznik na DP in do sedaj tudi v 4x-u in BMX-u, državno prvenstvo v BMX-u in tudi TRR: 02321-0255436264, DŠ: SI14169223, klubu. Tudi Jošt Pavlin je stopil na stopničke, saj serijo 3 dirk za lastni pokal. E-pošta:[email protected], si je prislužil tri priznanja za mlajši letnik, od tega Res je, da smo mladi, vendar smo kljub temu Spletna stran: www.mtbklubribncan.si. dve za prvo mesto, eno za drugo mesto, vse v resni in zagnani. Sami smo ustanovili klub, število Prispevajte za razvoj v Ribniški dolini in nam prsni tehniki, in dve bronasti medalji v štafeti. tekmovalcev se je od treh povečalo kar na 15 v pomagajte uresničiti ta tekmovanja, ki bodo Tim Zobec je priplaval tri bronaste medalje, Nik lanski sezoni (in skoraj v vseh kategorijah popol- poskrbela za popestritev vsakdana tako starejših Obranovič pa dve bronasti medalji. noma dominiramo), zgradili smo eno najboljših kot tudi mlajših občanov. slovenskih prog, trudimo se in garamo. To je Vemo, da z vašo pomočjo ne bomo ostali tukaj, naše življenje, za to živimo, to so naše sanje, to kjer smo, pač pa bomo za skupno dobro lahko nas poganja v življenju. In prišli smo do točke, ko naredili še veliko več. gremo sami težko naprej. Prišel je trenutek, ko prosimo, da na pomoč priskočite vi. Pozivamo Gašper Hren (DOSEGLJIV NA prav vse: Prispevajte! (10 eur, pa 10 eur! Le na ta TEL. ŠT. 040 667 946) RIBNIŠKI PLAVALCI DOMOV Z DRŽAVNIM PRVAKOM

Ribniški plavalci so od 29. januarja do 1. feb- hrbet priplavala bron. Anže Pavlin odšel domov ruarja v Celju nastopali na državnem prvenstvu kot zmagovalec, saj je postal državni prvak v dis- za kadete, mladince in člane. Plavali so: Maša ciplini delfin, prislužil si je dve bronasti medalji na Knapič, Lucija Kous, Jan Mate, Jan Zajc, Juš 50 m in 100 m hrbet. Jan Zajc se je dvakrat uvrstil Weinberger, Katarina Rajh, Nika Zobec, Ana v finale in obakrat osvojil četrto mesto, Jan Mate Čampa in Anže Pavlin. Že v četrtek se je poka- pa je v finalu nastopil štirikrat. zalo, da bo šlo še kako zares, saj je Anže Pavlin Istočasno je v soboto v Kranju potekal mednar- že na začetku osvojil bron v disciplini 50 m hrbet, odni plavalni miting DR. FIG 2009, na njem pa Vrhunec je bil dosežen sobotno popoldne ob 17. so nastopili mlajši plavalci ribniškega plavalnega Manj kot teden kasneje so se Državnega prven- uri, ko je Anže Pavlin v 50 m delfin za pičlo sto- kluba. Najboljše rezultate in medalje so dosegli stva v Mariboru, ki je potekalo od trinajstega do tinko sekunde prednosti postal novi državni prvak Jošt Pavlin zlato medaljo na 50 m prsno, Timi petnajstega februarja, udeležile deklice Maja v delfinu, z najboljšim časom sezone za kadete: Zobec, ki se je prav tako povzpel na najvišjo Guduraš, Veronika Oražem, Nika Henigman in 26,99. Veselje je bilo nepopisno. Že nekaj tre- stopničko za 100 m hrbet. Tudi Chad Andoljšek Zala Žagar. Vse so se uvrstile v finale, najboljša nutkov kasneje sta Anže in Jan že stala na štartu je na 100 m prosto osvojil zlato ter dve srebrni pa je bila Maja, ki je v prsnih disciplinah osvojila za finale 100 m hrbet in se v spopadla v nori kolajni, na 100 m delfin in 100 m mešano. Maja odlična drugo, četrto in peto mesto absolutno, v tekmi ter na koncu zopet prinesla zmagoslavje Guduraš je na 100 m prsno prav tako osvojila mlajšem letniku pa je bila vsakokrat prva, poleg Ribničanom, saj je Anže v pičlih desetih minutah srebro. tega je osvojila še tretje mesto v disciplini 100 m prejel še drugo medaljo, bronasto. Jan je zasedel Ribniški mlajši dečki so se državnega prvenstva mešano za mlajši letnik. nehvaležno četrto mesto. udeležili 7. in 8. februarja. Štafeta v postavi Chad Piko na i sobotnim nastopom je dodala Lucija Andoljšek, Jošt Pavlin, Nik Obranovič in Tim Za Plavalni klub Ribnica Kous, ki si je z izjemno borbenostjo na 100 m Zobec se je izkazala več kot odlično, saj so prvič, novičke zapisala Maja Jeranko 33 KOTIČEK ZA ZDRAVJEKOTIČEKZA nih naravnih zdravil, ki so šla skozi dolgotrajen Prekomerna uporaba antibiotikov! registracijski postopek in dokazano dosegajo obljubljene učinke. Če brez antibiotikov, kor- tikosteroidov in zdravil vendarle ne bo šlo, potem v prehrano nujno vključite učinkovite naravne Vsaka kura antibiotikov povečuje možnost, da slabimi bakterijami in uničijo tudi zelo dobre probiotike. Če ste začeli s kuro antibiotikov, jo bomo na to vrsto postali odporni in da naslednjič bakterije in s tem porušijo naravno obrambo dokončajte in je ne prekinite takoj, ko se stanje ne bo več učinka. Ravno zato Svetovna zdravst- telesa. Uničenje koristnih bakterij povzročajo tudi izboljša. Najbolj nevarno je terapijo z antibiotiki vena organizacija (WHO) svetuje izvedbo pro- kortikosteroidi, oralna kontracepcija, hormonska prekiniti na polovic zato, ker s tem še povečamo gramov za zmanjšanje uporabe antibiotikov. zdravila, kemoterapija, preveč sladkarij in predela- verjetnost, da bodo sevi, ki jih nismo pokončali, Odpornost antibiotikov proti bakterijam, virusom nih živil, toksini v hrani ... Alfred Vogel je že pred razvili nove, odpornejše rodove povzročiteljev, in parazitom je eden izmed najbolj problematičnih desetletji zapisal, da telo po vsaki kuri antibiotikov tem pa naslednjič ne bomo mogli do »živega«. Po stranskih učinkov prepogostega jemanja le - potrebuje tri mesece, da črevesno floro povrne mnenju Geoffreya Cannona so ravno antibiotiki teh. Pogosto se antibiotiki predpisujejo že pri v normalo in še to pod pogojem, da v tem času eden od vzrokov za nastanek novih bolezni. S tem najmanjših težavicah, namesto da bi jih upora- zaužijete veliko koristnih bakterij oz. probiotikov ko uničujejo našo črevesno floro, omogočajo, da bljali kot zelo koristno in učinkovito zdravilo pri in prebiotikov. Antibiotiki povzročajo, da črevesje se nenadzirano razrašča vrsta nevarnih mikrobov, hudih okužbah. Tudi v ugledni reviji Jama lahko ne more dovolj vsrkati vseh hranilnih snovi in ki so sicer normalno prisotni v črevesju, vendar preberemo, da se stroka strinja, da je predpi- pogosto prihaja do pomanjkanja pomembnih jih od antibiotikov uničena črevesna flora ni več sovanje antibiotikov prekomerno (Wellbery C., vitaminov, mineralov, … Stranski učinek je lahko sposobna nadzorovati. Kdaj bo počilo in nas Are we prescribing too many antibiotics? JAMA tudi ta, da organizem ne prenaša več določenih bo pokončal patogeni sev, ki je mutiral zaradi 1997; 278(11): 901-4). Farmacija je poskrbela, živil oz. snovi. To so tako imenovane alergije, našega prekomernega jemanja antibiotikov, je da se antibiotiki predpisujejo za vsako malenkost ki so zadnje čase vse pogostejše. Med bolj le vprašanje časa. Zavedni zdravniki se vse bolj (op. p. tukaj gre seveda za milijonske zaslužke in znane stranske učinke sodi tudi razbohotena rast odvračajo od antibiotikov in terapevtsko upora- ni dvoma, da gre farmacevtski industriji odlično). kvasovk v črevesju in vagini ( težave s prebavo, bljajo naravne probiotike, ki okrepijo obrambo

KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc, povzeto po priročniku A. Dolinar, S. Lončar; Kako zmanjšati porabo antibiotikov in knjigi W.Mőhringa; Antibiotiki iz narave.

Mi pa smo to prakso nepremišljene uporabe presnovo, beli tok itd.). telesa in mu pomagajo premagati vsiljivce brez zdravil oz. antibiotikov sprejeli do takšne mere, Ne hitite za vsako malenkost k zdravniku in v stranskih učinkov. Najbolje od vsega pa je, da že da veliko pacientov enostavno pride k zdravniku lekarno po sintetična zdravila, če ni res nujno. sami poskrbite, da vaša črevesna flora ostane kar s pričakovanjem, da bodo antibiotik ali ustrezno Pri naravnem zdravljenju pogosto ne čutimo se da zdrava. zdravilo dobili. Mnogo je celo jeznih, če zapustijo takojšnjega olajšanja, kakršnega dosežemo z V kremanski prerokbi lahko preberete:«Čas bo ordinacijo brez zdravila, tako da tudi zdravnikom uporabo sintetičnih antibiotikov, vendar si prihra- prišel, ko bodo ljudje umirali od najhujših bolezni. danes ni lahko. Zdravniki so ujeti v pričakovanja nimo veliko stranskih učinkov. Zato je pomemb- Povsod si bodo iskali zdravila in niti opazili ne farmacije na eni in pričakovanja pacientov na no, da ne ignorirate kihanja, smrkanja ali česa bodo, da po zdravilih hodijo.« Ali je zdaj ta čas? drugi strani. Porabo antibiotikov bo mogoče podobnega in ne čakajte, da se bodo simptomi Žal se premalo zavedamo, da nam lekarna »mati omejiti le, če bomo pri tem sodelovali tudi upora- umirili sami od sebe ali da bodo prerasli v hujše narava« ponuja obilo zdravilnih rastlin, ki jih bniki, s spremembo miselnosti o njihovi uporabi obolenje, kjer ne bo šlo brez antibiotikov. Ob prvih ne znamo ceniti in prepogosto posegamo po in na splošno uporabi sintetičnih zdravil, in sami znakih obolenja takoj podprite imunsko obrambo zdravilih, ki pripomorejo k hitremu izhodu iz težav, storili več za svoje zdravje. telesa z uživanjm čim več »naravnih antibotikov« kakšno ceno bomo dolgoročno plačali za to, pa V človeškem telesu je na milijone bakterij, ki (o tem več naslednjič). Če že kupujete zdravila in nam nihče ne pove. živijo z nami v »zavezništvu« in nas varujejo pred prehranske dodatke, kupujte naravna. Pri nakupu okužbami. Antibiotiki ne ločijo med dobrimi in zdravil brez recepta se raje poslužujte registrira- Fotoutrinek s Posestva Ugar uspešno prodan na dobrodelni dražbi

Društvo fotoreporterjev Slovenije države Danilo Türk, akadem- Enooki je tudi letos organiziralo ski kipar Jakov Brdar, župan dobrodelno dražbo fotografij, katere Mestne občine Ljubljana izkupiček je namenjen tehničnim Zoran Janković, ministrica za pripomočkom za slepe in slabovidne obrambo Ljubica Jelušič in otroke. Na razstavi v galeriji Kresija je Miša Molk, varuhinja pravic sodelovalo več kot osemdeset avtor- gledalcev, ki so akcijo pod- jev, ki so v dobrodelni namen ponudili prli. Tudi letošnjo dražbo svoja avtorska dela. Med posnetimi je vodil nekdanji dolgoletni deli je bila na dražbi uspešno pro- urednik časnika Delo Mitja dana tudi slika našega “hišnega” foto- Meršol. grafa Jureta Gregorčiča z naslovom Na Posestvu Ugar seveda Prijateljski pogled. Makro posnetek dobrodelno akcijo podpi- očesa kobile Veronice, ki je nastal ramo in smo ponosni, da nekega poletnega jutra na ugarskih je tudi motiv z našega pos- pašnikih, je tako skupaj z vsemi osta- estva doprinesel svoj del k limi fotografijami, prodanimi na dražbi, plemenitemu namenu slov- slepim in slabovidnim otrokom prinesel Makro posnetek očesa kobile Veronice, ki je nastal nekega poletnega jutra na enskih fotoreporterjev. lepih 10.800 evrov za nakup tehničnih ugarskih pašnikih pripomočkov, ki jih potrebujejo. zbiranje fotografij. Te so bile na ogled v gostilnici V društvu Enooki se je vse skupaj začelo pred Čarli in od predlani v klubu Daktari v Ljubljani. Rok Korošec osmimi leti, ko so fotoreporterji uvedli vsakoletno Letošnjega zbiranja so se udeležili predsednik Foto: Jure Gregorčič 34 kot zastopati na tako prestižnem tekmovanju slov- MARE HOJČ USPEŠEN enske barve, vendar sem imel občutek, da se to najbrž ne bi uresničilo.« Da bi zaigral za avstrijsko reprezentanco, seveda V LIGI PRVAKOV pomeni, da bi najprej pridobil tudi avstrijsko državljanstvo. To bi pomenilo, da bi bil Mare za Dve sezoni že v avstrijskem prvoligašu in kmalu zdaj torej edini ‘Slovenec’, ki bi zagotovo zai- v avstrijski reprezentanci gral na EP 2010. Mare poudarja tudi dejstvo, da »avstrijska reprezentanca ni več nikakršen eksot na svetovni rokometni sceni, temveč raz- polaga s številnimi kvalitetnimi igralci, ki igrajo Mare Hojč, sedemindvajsetletni uspešni športnik, je eden izmed tudi v nemški Bundesligi ter 1. španski ligi, da treh bratov Hojč; starejšega Natana, nekdanjega rokometaša, in omenim samo 2 najbolj zveneči imeni: Conny brata, dvojčka Nejca, ki uspešno nadaljuje svojo rokometno pot v Wilczynski iz Berlin Fuchse (lani 1. strelec 1. švicarskem prvoligašu Winterthurju. Mare se je po končani gim- nemške Bundeslige) ter Viktor Szylagi (igral v Kielu, sedaj Gummersbach). Na čelu reprezen- naziji Bežigrad odločil za študij mednarodnih odnosov na FDV, tance pa je trener Dagur Sigurdsson, ki je na koncu 4. letnika pa se je odločil za profesionalno rokometno po mojem mnenju eden največjih poznavalcev kariero v tujini (Španija), tako da so mu ostali še 4 izpiti in rokometne igre nasploh.« pol diplome. Pravi, da jih bo zaključil, ko se vrne v Slovenijo. In kaj meniš, zakaj si tako uspešen? V rokometu je z vsem srcem, sedaj pa že drugo sezono igra »Kako se bo igralec odrezal na igrišču, je odvisno v avstrijskem prvoligašu in tako tudi v sanjski Ligi prvakov. od dveh komponent – fizične in psihične. Fizična Lansko sezono je njegov klub osvojil naslov državnih prvakov. je tako ali tako prvi pogoj, tako da je v bistvu Že kmalu pa bo zaigral tudi za avstrijsko reprezentanco. Mare vse odvisno od psihične – beri samozavesti. pravi, da je formula za uspeh: »Odnos! Pod črto je vse odvisno Problem je, da bo nesamozavesten igralec odi- od tega, koliko je človek pripravljen vložiti, žrtvovati in prestati, gral precej slabše, samozavesten pa blizu meja svojih zmožnosti – in tu leži moja konkurenčna da bi uspel! To velja tako za fizično kot mentalno pripravljenost.« prednost, saj sem psihično zelo stabilen in imam zato v igri relativno majhna nihanja. Moj moto je: Če se nečesa lotiš, spelji stvar do konca!« Njegova rokometna pot se je seveda začela je v Celju stresel kar 15 zadetkov, proti Velenju seveda v domači Ribnici, kjer je bil v času svoje pa zadel celo 16-krat. mladosti edini šport, ki je bil konkurenčen na Igrati v avstrijskem klubu ima prednosti in sla- državnem nivoju, tako da, pravi Mare, je bila zanj bosti. Za Mareta so največje prednosti relativno odločitev lažja, kateri šport izbrati. »Seveda mi dober zaslužek, učenje novega jezika, spozna- je bilo po godu, da sta rokomet igrala tudi moja vanje nove kulture, ljudi; največja slabost pa, brata. Natan je bil na začetku tudi moj vzornik in da približno polovica lige ni na tako visokem kvalitetnem nivoju, tako da je v prvenstvu kar nekaj ‘dolgočasnih’ tekem, pravi Mare. Samo še vprašanje časa je tudi, da boš zaigral za avstrijsko reprezentanco. Zakaj ne za slovensko? Nisi bil vpoklican ali so Avstrijci enostavno ponudili/ nudili več? »Zgodilo se je po eni izmed ligaških tekem. Nekdo je pristopil k meni in mi povedal, da je Mare (desno) skupaj z bratom Nejcem osebni prijatelj Mira Požuna ter da bi me le-ta rad videl pri naslednji akciji; mislim, da je bil enot- Meniš, da si zdaj v najboljših letih za rokom- edenski turnir na Madžarskem. Bil sem rahlo et ali ta še pridejo? presenečen, vendar v pričakovanju. V nasledn- »Gotovo zdaj kot igralec prihajam v najboljša jih dneh sem se slišal z Mirom (Požunom) in sva leta za rokometaša – leta, ko je že dosežena se vse dogovorila za slovensko reprezentanco. določena mera zrelosti ter rokometnega znanja, V krogu oboževalcev Teden pred odhodom za reprezentanco pa sem telo pa še vedno dokaj optimalno služi (da potrka- si žal poškodoval Ahilovo tetivo, tako da je zame mo na les). Kar se krivulje moje kariere tiče, pa idol na igrišču. Moj prvi trener je bil Nikola Radić, ta priložnost splavala po vodi. V tem času pa mi je lahko rečem – prepričan sem, da me čakajo se ki me je tehnično dobro podkoval in pozitivno začel naš predsednik kluba že omenjati možnost, večji izzivi! Rokomet bom igral tako dolgo, dokler vplival na moj rokometni razvoj,« je obujal spo- da bi zaigral za avstrijsko reprezentanco, ki bo bo povečeval kvaliteto mojega življenja – tukaj je mine Mare, ki je do leta 2003 igral v Ribnici, od gostiteljica Evropskega prvenstva v rokometu vključenih toliko dejavnikov, da je to drugače zelo 2003 do 2005 v Gold Clubu, v sezoni 2005/ 2010 – to bi pomenilo, da bi kar gotovo na tem težko izraziti.« 2006 je zopet obogatil ribniške vrste. Nato je prvenstvu tudi zaigral. Zaigrati na EP je bila že od Kje te lahko še pričakujemo videti uspeti - po sledilo odločilno leto, ko se je selil v tuji klub, nekdaj največja želja v moji profesionalni karieri, športni in osebni plati? 2006/ 2007 je igral v Španiji, Club Cangas. Nato tako da sem se kasneje za to pot tudi odločil. »Trenutno sem se odločil svojo osebno pri- pa je že prišlo povabilo iz avstrijskega prvoligaša. Rad bi poudaril, da zame ne bi bilo nič lepšega, hodnost precej podrediti športni. Kar se moje V Bregenzu je prvič zaigral v sezoni 2007/ 2008 športne poti tiče, bi rad zaigral v 1. nemški ter s svojo zavzetostjo, visoko motivacijo, odlično Bundesligi (morda mi to kmalu tudi uspe) in igro in številnimi zadetki vzbudil pozornost ne se tam dokazati in pa, seveda, zaigrati na EP samo avstrijske javnosti, temveč tudi v Ligi prva- 2010.« kov. V prvem razigravanju Lige prvakov je bil Maretu, katerega največji uspeh v življenju je nekaj krogov celo njihov drugi strelec, na koncu osebna sreča in biti uspešen, zadovoljen, skrat- pa med prvimi petimi. Na šestih tekmah je zadel ka - srečen, se s takim odnosom do športa, 42-krat, kar je povprečje 7 golov na tekmo; letos rokometa, dela in samega življenja zagotovo pa je v 6 tekmah dosegel 38 golov in bil znova obeta še svetlejša rokometna prihodnost. Na najuspešnejši slovenski strelec v Ligi prvakov. njegovi poti na EP pa mu želimo, da bi navdušil Izpostavili bi lahko tekme proti Portland san tudi mlajše športnike, da bi sledili takemu Antoniu (12 zadetkov), Montpellieru (11 zadet- zgledu odnosa, motiviranosti in pripravljenosti kov) in Ademar Leonu (9 zadetkov). Prav gotovo za delo. pa še sedaj po številu zadetkov odmevata poleg zgoraj omenjenih še dve tekmi. Odigral ju je v Zdenka Mihelič dresu Ribnice v sezoni 2004/ 2005; proti Celju Foto: www.bregenz-handball.at Mare s pokalom noč, ko se je jemalo dopuste za to, da se je lahko rajalo … to bo težko oživiti, »a čeprav zgleda klavrno, mislim, da pust vseeno še bo, in gorje tistim, ki niso šeme!« meni Medard. Znana peterica mož ni zdaj več v prvotni zasedbi: Miro Zbašnik in Tone Mihelič sta bila del prvotne zasedbe, ki se je zdaj skrčila na 4 člane in tako zdaj pust slavijo vodja Slavko Rus, organiza- tor Dušan Henigman ter Tomaž Hren in Jaka Lovšin, ki bodo odšli na letošnjo Mačkarijado v Kočevje. Imeli so tudi nočni radijski program, v katerem so zabavali vso Slovenijo, sicer pa so tudi sami zelo ponosni in zadovoljni, da so svoje norčije obeležili v knjigi. Prehodimo njihovo pot v stilu ‘ Se še spomnite, tovariši?’: Leta 1988 so čistili nesnago pred republiško skupščino. Leto kasneje so se v frakih zavihteli na znamenita kolesa, ki so nas na predstavitev knjige vabila 13. februarja v Škrabčev skedenj. Leta 1990 so kolo zamenjali za vesoljsko plovilo, ker je šef skupine Slavc razbil svojega motornega zmaja in ga nato spremenil v leteči krožnik. Poželi so val odkritega navdušenja in toliko firbcev kot nikoli poslej. Potem so z lesenimi lipicanci prevažali veleposestnika Auersperga, leta 1994 so se kot razbojniki pomešali med gospodo, z rusko ruleto kazali ljudem, kako se obogati brez dela, ob Že 20 let delajo neumnosti na lastne stroške, so povedali, in nobeden ni v normalni službi, je napadu na Irak so se zakopali v trdnjavo in obesili dodal Medard: eden tišler, drugi žagar, tretji špediter, četrti penzionist, eden pa niti ve ne, kaj bi Husseina…V knjigi, ki vam je na voljo za 20 evrov, delal. Enega, ki ga na predstavitvi ni bilo, so pa itak progresivno upokojili, ker je policaj. moral pa bi jo imeti vsak pustni navdušenec, saj je menda prva taka knjiga na temo pustnih norčij, so povedali na predstavitvi. Obstaja tudi video, »VČASIH JE NAS BOLELA kjer so skupine posnete ob vseh svojih nastopih, člani pa se zahvaljujejo vsem, ki so jih 20 let bodrili, se jim smejali, da so lahko zdržali vse GLAVA, DRUGE PA NAŠA napore podnevi in ponoči. »Nas je zato včasih bolela glava, druge je bolela naša resnica.«

RESNICA.« Alenka Pahulje 20 let pustovanja ribniške peterice zabeleženih v knjigi Foto Milan Glavonjić in AP

Tudi letos nimamo etnografskega pustnega kar- Prva raketa je v času nevala, ki je v Ribnico včasih pritegnil preko 1000 bivše Jugoslavije najbolj izbranih mask Slovenije in tujine, imamo poletela v zrak prav v pa zato nek drug dogodek, ki je s pustom v naši Ribnici, naredili pa so Dolini najtesneje povezan. jo na Riku, se spominja Peterica ribniških mož je postala zaščitna znamka Medard Pucelj, ki je pustnega rajanja, značilna po tem, da si je vedno povezoval pogovor omislila preobleke in zgodbe, ki so jih delale z avtorjem Janezom nepozabne. Zato so našli mesto v knjigi Vsi smo Černačem, in bil tudi šeme, kjer je orisana njihova pot od leta 1988 do sam vseskozi del pust- danes. Povzeli so vsaj nekaj veselja, po katerem nih norčij. Take norosti, smo bili Ribničani še posebej v 60. letih znani, kot je bila nekdaj, ko so ko je ‘hude’ sprevode neposredno prenašala kar se šemile cele družine, RTV Slovenija. šivale kustome dan in