št. 5(1799) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 2. februarja 1984 Cena: 20 din

13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

Praznik posavskih vin Letos Nakladalnik za drugačno Na poskušnji odlična vina in kmečke jedi olimpiado BIZELJSKO — Mimo je ju­ za poskušnjo. Gospodinje so praznovanje bilejna prireditev praznika po­ dopolnile izbor vin z odličnimi je­ v Sarajevu dili kmečke kuhinje. V treh dneh Pred 8. februarjem, savskih vin, ki je bila tokrat dnevom slovenske Novosti kovinarjev kr- tretjič na Bizeljskem. Pobudni­ so jih menjaje se kuhale in pekle ženske iz Stare vasi, Bizeljskega in ______kulture______§k6 Kovinarske ki zanjo so bili krajani Čateža Orešja. ob Savi, ki so nato pritegnili 8. februarja se bo napolnilo KRŠKO — Krška Kovinar­ Letošnji praznik je bil tudi zraven širšikrog vinogradnikov priložnost za pogovor med preds­ 135 let, odkar je prenehalo biti ska že — dlje časa- posveča in kmetijskih delovnih organi­ srce dr. Francetu Prešernu, ve­ pozornost tudi ino- tavniki turističnih društev Čatež, zacij. Bizeljsko in Kostanjevica ter likanu našega Parnasa, človek dejavnosti.Takoje us­ je umrl, pesnik živi. Živi z nami pelo z izboljšavami gorilnikov Prireditev na Bizeljskem je ime­ predstavnikov Agrokombinata in la kot vsakič doslej veliko občins­ Slovina o vsebini prireditve v in v nas. Njegovo izročilo nas je za asfaltne baze zmanjšati po ­ zavezalo. Pesnikov duh in rabo pogonskega goriva za 15 tva. Sprevodu so dodali nekaj prihodnje, da se ne bi izpela v po­ pikre karnevalske šegavosti, kar navljanju, ampak da bi ji vsakič misel sta kot svetilo in luč. Naš odst. V tozdu Tehnoservis so kažipot za ravnanje. Opora v izdelali nakladalnik sipkih ma­ je pri gledalcih sprožilo val dobre dodali nekaj izvirnosti volje. Zabahatimi tovorniki, kiso najtežjih časih in preizkušnjah. terialov in prvega so že prodali Še posebej, ko je šlo za našo Sarajevčanom, ki si bodo tudi jih vodili plemeniti konji, sta na PRIČELI BODO primer capljala v reven voz svobodo, našo narodno samo- s tem strojem skušali olajšati vprežena osla vinogradnikov. DELITI bitnest. Barometer te samo­ vrsto del pri pripravi 14. zim­ SEVNICA — Za oškodovance bitnosti je kultura. Kultura v skih olimpijskih iger. Z napra­ Ta vesela povorka je bila uvod po toči v tej občini lani je stekla najširšem pomenu. Zato ni na­ vami za živilsko industrijo so v resnejši del v razglasitev naj­ ključno, da obhajamo sloven­ posebna solidarnostna akcija v PRIKAZ DELA V VINOGRADIH IN KLETEH — Bizeljanci so se že dokaj uveljavili, med boljših vinskih vzorcev na razsta­ Posavju. Po podatkih, zbranih na ski kulturni praznik v spomin novejše izdelke iz tako imeno­ vi, v podelitev diplom in priznanj občinskem sindikalnem svetu do se tudi tokrat duhovito pripravili na praznik posavskih vin, ki so ga na Prešerna. Kajti Prešeren je vanega živilskega programa vinogradnikov in delovnim orga­ 15. januarja, je bilo v 49 kolekti­ v četrtek popoldne pričeli s povorko. Zbralo seje veliko gledalcev s bil in ostane simbol moči, pa spada pakirna linija za lju­ nizacijam, ki so svoje najboljše vih zbranih 2.290,526 din, pretež­ slovenske in hrvaške strani, ki so s ploskanjem pozdravljali rezače, prodornosti, večne aktualnosti bljansko Kolinsko. Novost je vino ponudili obiskovalcem tudi no v prizadeti, sevniški občini. količe, tovornike in žganjekuharje. (Foto: J. Teppey) kulture in umetnosti. tudi vodoravni mešalec, ki ga Na priporočilo republiškega bodo dopolnili z lastnim doza- komiteja za kulturo bo letošnje torjem, ob pomoči strokov­ ZAUSTAVLJENE DOBA­ praznovanje drugačno kot do njakov in znanju kranjske Telefonija spet v razmahu VE PAPIRJA POLITIKI zdaj. Ne bo osredotočeno Save pa so razvili nov stroj za samo na tradicionalne akade­ navijanje gume. Letos bo na območju PTT Novo mesto 5400 novih telefonskih priključkov — Roč­ KRŠKO — Tovarna ce­ mije in nekaj drugih prireditev, nega telefoniranja ne bo več — Velika podražitev prispevka ______luloze Djuro Salaj je v razvrščenih okrog 8. februarja. ponedeljek ob 14. uri ustavi­ Praznovali naj bi vsi, posamez­ PREDSTAVITEV NOVO MESTO — Območna interesna skupnost za ptt promet možnosti za dodatne priključke v la dobavo časopisnega papi­ niki in skupine. Vsak, ki kaj NOVE KNJIGE ima za leto 1984 obsežne načrte, katerih uresničitev bo veljala čez Cerkljah, Dol. Toplicah in Piše- rja največjemu jugoslovan­ zna, naj bi prišel do izraza. Pe­ cah, a se je izkazalo, da bo snik, slikar, pevec, glasbenik, V T R E B N JE M 181 milijonov dinarjev. Od tega je 63 odst.' sredstev namenjenih skemu kupcu beograjski Po­ telegrafski opremi. potrebno čakati na prihodnje igralec, arheolog, etnolog, es TREBNJE — V novomeški Ti­ leto, medtem pa naj bi povsod litiki, ki naj bi letos dobila 27 tet, bralec, organizator ali Plan letošnjega razvoja so 30. tudi razprava. Do konca leta 1984 skarni te dni dokončujejo natis dokončali krajevno napeljavo. tisoč ton papirja, prejšnja le­ samo obiskovalec kulturnih januarja na skupščini območne bo v promet vključenih 45 avto- nove knjige, ki jo izdaja občinska ta pa so ji dobavili tudi do 32 prireditev. Slovenski kulturni skupnošti za ptt promet v Novem Na predlog republiške interesne kulturna skupnost v Trebnjem. • Nove centrale so predvide­ tisoč ton. V' krški tovarni so praznik naj bi potekal vzname- mestu temeljito tehtali, očitno pa skupnosti je tudi novomeška — Gre za pesniško—likovno zbirko ne: v Hinjah s 40 priključki, v se za ustavitev dobav odločili njuliaše kulturnosti. Tako, kot je, da zaradi pičlih sredstev ne bo zadnja v Sloveniji — razpravljala' »To mora biti onkraj" pesnika je svojčas predvidela že OF. mogoče upoštevati vseh želja. Studencu z 200 priključki, v o 30-odstotni podražitvi prispev­ zato, ker Politika vse doslej Ivana Zorana in slikarja Tonija Kako odmeva priporočilo re­ Poštno omrežje se letos ne bo Podlogu s 160 priključki in v ka za nove telefonske naročnike. ni izpolnila obljub oziroma Vovka, kot recenzenta pa nasto­ publiškega komiteja na Dole­ spremenilo, saj je še nadalje pre­ Veliki Loki s 100 priključki. Po­ Za podražitev so se delegati odl­ poravnala dolga v višini 800 pata v njej tudi Marjan Brezovar njskem, v Beli krajini in Posa- dvidenih 66 poštnih enot, pač pa večane telefonske centrale pa očili. vendar s. pridržkom . tisč dolarjev. (urednik pesniškega dela) in Milček vju.je razvidno tudi iz prispev­ bo telegrafsko omrežje veliko na na RIA BAČER Komelj (za likovni del). Knjiga dobijo Senovem, v Kostanje­ kov na današnji kulturni strani. šteje formalno za posebno izdajo boljšem. S planom je predvidenih vici, Kapelah, Velikem Gabru, V več občinah ga bodo spošto­ revije ..Samorastniška beseda”, ki 40 novih priključkov, tako da bo Mokronogu, na Otočcu, Jeseni­ vali, tako da bo praznovanje zmogljivost telegrafskega omre­ r' T jo izdaja trebanjska kulturna cah na Dol. in v Novem mestu, s teklo kar ves februar. Tu z več, žja imela skupno 200 priključkov. skupnost. Slovesna predstavitev kjer bo število telefonskih pri­ tam z manj manifestacijami, V prom et bo danih še 32 novih Štirinajsta spet na pohodu knjige bo v sredo, 8. februarja, ob kar je pač odvisno od možnosti telegrafskih kanalov, kar bo ključkov kar za 4.000 večje. 18. uri v trebanjski osnovni šoli. pa tudi kulturne razvitosti. omogočilo 21 novih tele* naročni­ SENOVO — Pred štiridesetimi leti se je pričel legendami pohod 1 matskih telefonskih central, s tem Na prireditvi bo sodelovala ko­ Štirinajste divizije na Štajersko, kjer naj bi preprečila nemško mo­ s Kaže poudariti, da povsod kov. pa bo ročno vrtenje telefonov morna skupina treh trobent, ki jo bilizacijo in še druge cilje je Štirinajsta, takrat cvet slovenskega I računajo na šole. povsod postalo zgodovina. s sestavljajo Miro Saje, Vasja Bu­ Za razvoj telefonskega omrežja partizanstva, ne le dosegla, m arveč celo presegla. \ Najrazličnejših kulturnih ma­ rkat in Zlatko A vbar iz Novega je zlasti po krajevnih skupnostih Na skupščini so na predlog Toda pot do izjemnega vojaško-političnega uspeha je bila trno­ s nifestacij bo tokrat več kot mesta. največ zanimanja, kar je pokazala delegatov obravnavali še letošnje va, saj se je moralo 1025 partizanov, kolikor jih je prišlo pri Sed­ I kdajkoli dozdaj. Pravzaprav jih larjevem čez Sotlo s hrvaške strani na Štajersko, nenehno bojevati k je nekaj že za nami, saj so se s številčnejšim, bolje opremljenim in spočitim sovražnikom. I ponekod v praznovanje vključili V spomin na herojsko epopejo, ki se je končala 28. februarja v s že januarja. To pa je vse skupaj Gornji Savinjski dolini, prirejajo laški mladinci letos že tradicional­ I nekoliko paradoksalno, saj pri­ ni pohod „Po poteh 14. divizije”. Pohodniki bodo v štirih etapah od s haja do kulturnega obilja prav 6. do 14. februarja prehodili večino poti, kjer se je bojevala legen­ I v času, ki kulturi — če pogle­ dama Štirinajsta. V torek, 7. februarja, se bodo zadrževali tudi na > damo sredstva zanjo — ni pre­ območju krške in sevniške občine, saj bodo z Bohorja pričeli nočni ti rano naklonjen. Ali je to do­ pohod prek Zabukovja in Lisce do Henine. kaz, da kulturi ne morejo do živega niti naj hujše tržne zako­ nitosti? I. ZORAN

Sest tisoč vozil več N A O G L E D IMV lani dosegla dobre proizvodne rezultate STIPLOVŠKOVA DELA NOVO MESTO — Iz novo­ tisoč, na domačem trgu pa so jih meške Industrije motornih vozil prodali le 3000. Tudi letos bodo BREŽICE — Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, smo prejeli podatke, iz katerih izdelali enako število prikolic, le da jih bodo domačemutrgu ponu­ 7. februarja, bodo v galeriji Po­ je razvidno, da skoraj v celoti dili nekoliko več kot poprej. savskega muzeja odprli razstavo izpolnjujejo načrt sanacije. O Čeprav bodo proizvodnjo iz tako risb in grafik Franja Stiplovška. tem pričajo že lanski več kot od­ imenovanega luksuznega razreda Obiskovalci si zdaj lahko ogledajo lični proizvodni dosežki, s kate­ (R - 18 in R -9) nekoliko zmanjša­ tudi stalno razstavo umetnika, kije PRISEGE, OBJEMI, POLJUBI — V novomeški vojašnici Milan Majcen je bila v soboto dopoldan rimi bodo v skladu z možnostmi li, bo letos zapustilo tovarniške bil prvi muzejski ravnatelj in eden svečana prisega zajanuarsko generacijo mladih vojakov. Ob tem slovesnem trenutku so vojake obiska­ tovarne in potrebami trga letos dvorane 6 tisoč vozil več. najpomembnejših slikarjev Posavja. li svojci, prijatelji in dekleta. Mnogi so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev naše domovine, iz še nadaljevali. V celoti naj bi se Makedonije, Kosova, Črne gore, da bi stisnili roko vojaku, ki je ta dan postal branilec naše domovine. letos proizvodnja povečala za 6 Nove vojake so pozdravili: slavnostni govornik general Anton Zupančič, borci Gubčeve brigade in tisoč enot, prav tako se bo na predstavniki družbenopolitičnih organizacij novomeške občine. (Foto: J. Pavlin) približno isti ravni nadaljeval tudi izvoz katrc. Lani so izdelali več kot 36 tisoč Obresti za drobno gospodarstvo katrc, kar dve tretjini pa sojih izv­ ozili v Francijo. Tudi letos bodo Združeno delo v Posavju še vse premalo izkorišča znanje in prozvodne zmoglji­ izvozili približno toliko katrc, pr­ vosti — Zbornica predlaga ustanovitev skladov za hitrejši razvoj ______oizvodnjo za domači trg pa bodo povečali za 5 tisoč, tako da bodo v KRŠKO — Z ukrepi ekonomske politike, izločanjem dela pr­ seje zasebni sektor naglo razvijal, celoti izdelali prek 40 tisoč teh pri­ oizvodnih programov, predvsem iz industrije, gradbeništva, turiz­ število enot družbenega sektorja ljubljenih vozil. Izdelali so tudi ma in trgovine ter z ustanovitvijo skladov za nastanek in razvoj pa ostaja v Posavju nespreme­ poldrugitisočgospodarskih vozil, začetih naložb, za spodbujanje inovacij in za povečanje izvoza, bo nljivo. letos pa bodo proizvodnjo podvo­ P. PERC moč povečati število enot drobnega gospodarstva in števila jili. zaposlenih. Enako uspešna je bila proizvo­ dnja počitniških prikolic Adria, T° so ugotovili prejšnji četrtek • V 14 družbenih in 1125 dilo drobno gospodarstvo. Obča­ katerih so lani izdelali več kot 22 na razširjeni seji izvršilnega odbo­ nom, torej tudi zdomcem — zasebnih enotah drobnega go­ ra Medobčinske gospodarske zbor­ povratnikom, naj bi omogočiliso- spodarstva v Posavju je skupno nice Posavja v Krškem. Da bi na­ vlaganje z denarjem in opremo. zaposlenih 2559 delavcev, to je tančneje ugotovili, kaj bi lahko Obrtne zadruge so, žal, še zme­ 10,9 odst. vseh v regiji. V letu prenesli na drobno gospodarstvo, raj pretgžno ..trgovinsko” us­ 1981 so ustvarili 1 milijardo di­ ZA RAZVEDRILO IN PROSTI ČAS — Predsednikrep*fc!i&ega bodo med posavskimi delovnimi merjene. Z ustanovitvijo skupne sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen je v ponedeljek v organizacijami opravili anketo. hranilno-kreditne službe pri eni narjev družbenega proizvoda, Danes in jutri bo še pretežno izmed posavskih zadrug naj bi ocena za leto 1982 pa je 1,4 mi­ oblačno vreme s padavinami v novomeški športni dvorani odpri prodajni sejem počitniških prik­ Poslej bo združeno delo obja­ pripomogli k hitrejšemu raz.voju lijarde, kar je blizu 10,6 odst. presledkih. Ob koncu tedna iz­ olic, opreme za rekreacijo in taborjenje, ki sta ga skupaj pripravila vljalo svoje potrebe po manjkaj­ družbenih in zasebnih enot dro­ celotnega družbenega proizvo­ boljšanje. IMV Novo mesto DO TME Adria in Slovenijales trgovina. Sejem očih izdelkih, ki bi jih lahko nare­ bnega gospodarstva. Zadnja leta da regije. bo odprt do 5. februarja. (Foto: J. Pavlin) Premalo denarja za naložbe NAŠA ANKETA Ob koncu tega leta naj bi imela LB — Temeljna posavska banka Krško blizu 12 milijard celotnega potenciala — Boleče tečajne razlike — Nove agencije Krizantema siromakova Ljubljansko Če ne večkrat, se moramo vsaj ob slovenskem kulturnem KRŠKO — V LB — Temeljni posavski banki Krško načrtujejo, kdaj bodo lahko posojila po­ prazniku vprašati, na kateri stopnički stojimo v duhovni zg ­ da se bodo letos skupno združena, zbrana in pridobljena sredstva rabljena, pa tudi, kakšna bo radbi, ki jo naš narod gradi že stoletja. Če smo sploh še v nji. obrestna mera. Kar neverjetno se pismo temeljne banke povečala za 8 odst., oziroma za 872 milijonov di­ Ali smo naredili korak naprej ali korak nazaj v svojem sliši podatek, da eni izmed orga­ narjev. Od tega bo namenjeno za nove naložbe v letu 1984 100 mi­ nizacij kar 60 odstotkov dohodka duhovnem zorenju? Leže knjige prebrane ali neprebrane na lijonov dinarjev. pojedo obresti. policah? Je ustvarjalnosti manj ali več, so slike samotne po Čeprav je po že sklenjenih delavcem, ki se vračajo z začasne­ galerijah, odmeva beseda v polpraznih dvoranah? In ne na­ Medobčinska gospodarska zbor­ pogodbah za letošnjo tranšo in ga dela v tujini. zadnje, ali smo v odnosih do soljudi človečnejši? Iz Več vprašanj, Kmetijske organizacije, ki se nica Posavja je dala več zanimivih neizkoriščene iz prejšnjih let še za odgovorov bi se spella naša kulturna podoba, tista prava, ne ukvarjajo z vinogradništvom, r to- poGuc' Tako naj bi izenačili več kot 130 milijonov dinarjev za tista, ki jo rišejo statistične številke o izdanih knjigah, pos­ kot je dolgoročne naložbe, je delegat obrestno mero družbene in zase­ tavljenih razstavah, številu društev, proslav, muzejev in gale­ Stane lic na 7. zboru članic tretje­ • Decembra lani nameščeni bne enote drobnega gospodars­ odgovorov ga sklica LB-TPB v Krškem me­ miniračunalnik v Lfe-TPB v tva, predlagala pa je tudi, naj bi rij itd., itd. Oglejmo si nekaj osebnih mnenj občanov iz naših banka združevala sredstva tudi za devetih občin. __ Politični sistem pod nil, daje 10 starih milijard za nove Krškem naj bi dopolnil terminal naložbe v Posavju v tem letu zelo v Sevnici, med posodobitev občinske blagovne rezerve. »Ceje ALJA GAŠPAROVIČ, profesori­ drobnogledom MGZ povezovalec interesov Po­ malo, še zlasti, ker je treba omog­ banke pa spadajo prizadevanja ca iz Novega mesta: »Če mislimo kul­ savja, bi moralo biti v gradivu tu­ Odkar so se v tisku pojavili očiti delo številnim mladim in pa turo sploh, z vedenjem in izražanjem za razširitev mreže z več agen­ di zapisano, kdo so tisti kolektivi prvi predlogi, da je treba pr- cijami. Prvi so na vrsti Krme- vred, potem ne Slovenci ne Novo- in kolikšna so sredstva, zaradi meščani ne moremo biti zadovoljni. oučiti politični sistem in nje­ Ijčani, kjer načrtovano otvo­ Turistična katerih ima banka za 540 mi­ Imamo visoko raven v nekaterih govo delovanje, je med poli­ ritev zavlačujejo veljavni pred­ tično pa tudi širšo javnostjo lijonov dinarjev obveznosti za zvrsteh kulture, ni pa ljudi, ki bi pose­ pisi, ki prepovedujejo negospoda nastala dilema, za kaj pravza­ vas ob Kolpi kritje tečajnih razlik, nastalih po gali po njih, razen ožjih krogov. Po prav gre. Ali je možno, da je rske naložbe. najetju tujih posojil," je dejal mojem moramo vzgajati ljudi od sistem, ki smo ga šele vzposta­ V Žeiebeju naj bi zraslo podpredsednik zbornice Edo Ko­ malega, jim privzgojiti kulturno čno zanima, kako je s krediti­ močar. vedenje, ljubezen do knjig in tako na­ vili, ga politično opredelili in turistično rekreativno ranjem zalog vina, predvsem, teoretično utemeljili ter ga naselje »belokranjska P. PERC prej. V starših imajo otorci najboljši zgled.„ pred našo in svetovno javno­ vas” s 700 posteljami stjo predstavili kot giavni ANDREJA BENČINA, uslužben­ dosežek naše samoupravne ŽELEBEJ — Pri tej vasi ob Kolpi ka iz Ribnice: »Redno berem časopise politične izkušnje, začel že pri blizu Metlike naj bi v naslednjem Največji skok Krškega in vse, kar mi pride pod roke, po­ prvih korakih kazati resne srednjeročnem obdobju zraslo turis­ slušam radio, gledam televizijo, slabosti? Ali gre za otroško tično oziroma počitniško rekreativno V narodnem dohodku je najbolj napredovalo občasno si ogledam kakšno kulturno bolezen zapletenega mehaniz­ naselje z okoli 700 posteljami, vsa prireditev, za dosti več pa ni časa, ker ma, ki naj šele napravi prve zadeva pa naj bi na zunaj imela Narodni dohodek na prebivalca je pomemben kazalec gospoda reke gradimo hišo in imam majhnega podobo značilne belokranjske vasi. korake, ali pa je pred nami razvitosti določenega območja. Narodni dohodek pomeni novo us- otroka, ki potrebuje veliko pozorno­ globlja koncepcijska zabloda Poleg metliške občine najbi bilinosil- tvarjeno vrednost. Preračunan v tujo valuto (ponavadi v dolarje), pa sti. Mislim pa, da kultura ni le branje ci tega projekta še novomeški delovni in še kaj drugega? služi tudi za mednarodne primerjave. in obiskovanje prireditev, ampak Vprašanj je, kot vedno, ve­ organizaciji Pionir in Krka, nadalje predvsem v tem, kako se obnašaš in liko, pravih odgovorov nanje Slovenija ceste — Tehnika, ljubljanski Narodni dohodek kako vzgajaš.” pa ni. Že bežen pregled ocen o S taninvestin še kdo. Pripravljen je na­ Uvrstitev občine na prebivalca dosežkih praktičnega delova­ mreč samoupravni sporazum o zd­ 1982 1981 v dinarjih FRANCE LOVŠIN, delavski pe­ nja našega političnega sistema ruževanju dela in sredstev za gradnjo snik iz Kočevja: »Za nas Kočevce je 7. 17. Krško 250.110 opozarja na idejno zmedo, pa te »belokranjske vasi”, ki pa je odprt kultura kot sonce — daleč je in vedno 20. 30. M etlika 197.048 tudi na popolnoma različne za vse, ki so za to zainteresirani. bomo hrepeneli po njem, kakor po 21. 23. Kočevje 197.026 politične motive in namene Začelo se je pravzaprav s tem , ko je novem družbenem in kulturnem na­ 22. 29. Novo m esto 196.572 njihovih avtorjev. Kako bi si novomeški Pionir pred leti kupil Ne­ predku. Naša kultura je delo in delo 32. 33. Ribnica 177.866 sicer mogli drugače razlagati, maničev mlin in travnik ob Kolpi pri je naša kultura. Smo kot mravlje. Pe­ 38. 40. Črnomelj 156.876 da se v sedanjem času, ko Žeiebeju, za nameravano gradnjo pa hamo se za napredek, pehamo pa se 42. 42. Trebnje 147.948 imamo toliko ekonomskih bo seveda treba odkupiti še precej več tudi, da bi iz nejasne kulturne se­ 52. 51. Brežice 124.873 težav, srečujemo s premalo zemlje, kajti »življenjski prostor" te danjosti dosegali prihodnost, se pravi 53. 56. Sevnica 120.779 učinkovitim delovanjem dele­ belokranjske vasi naj bi obsegal okoli raven mamljivih kulturnih centrov.” gatskega sistema, razlaščanjem 10 hektarjev. V bistvu naj bi šlo pri tej materialne podlage tozdov, gradnji za gradnjo za trg. Sedaj še V razvrstitvi občin je prišlo do nekaterih sprememb. Znatno so na­ MIRA STAREŠINIČ, ekonomska vedno večjo številnostjo držav­ nihče ne more reči nič določnega, predovale občine Krško, Metlika in Novo mesto, kar gre predvsem na tehnica iz Vinice: „V našem kraju je nih in administrativnih ukre­ kako bo vsa stvar potekala, in niti te­ račun razvoja njihove industrije. Ostale občine so še vedno v drugi polo­ zelo malo kulturnih prireditev. Eden pov, tako nasprotujočimi si ga, kakšna bo videti vas, kaj vse bo v vici slovenske lestvice. Razlike med občinami so precejšnje,saj je ustvari­ od vzrokov za takšno nekulturno ocenami in mnenji itd. njenem okviru, ker je zadeva šele v fazi la občina Krško več kot enkrat večji narodni dohodek na prebivalca kot občina Sevnica. Narodni dohodek na prebivalca v Sloveniji pa znaša v stanje je tudi nezainteresiranost mla­ Mnoge ocene in mnenja idejnih zasnov in dogovaijanja. Vse­ kakor bo občina morala v prvi vrsti 1982 letu 197.640 din. Naše občine so v glavnem pod tem povprečjem. dih. Tudi če je kakšna prireditev, je niso potrebna komentarja, saj Seveda nad temi podatki ne kaže jadikovati, ampak napeti vse sile za obisk slab. Zato pa naši krajani več so njihova idejna, teoretična in uskladiti potrebe gradnje takega nase­ lja z interesi kmetijstva. večjo gospodarsko dejavnost. (Podatke smo povzeli po DELU) berejo; knjižnica je dobro obiskana, politična izhodišča očitna, na­ žal pa le pozimi, ko ni dela na poljih. meni pa povsem jasni. Toda Po sedanjih predvidevanjih naj bi bila tavaš pravzaprav nekakšenkamp Pog-ešamo kino.” kaj je s tistimi tezami, ki so ~ 5f- -38*' med seboj protislovne, njihovi z vsemi potrebnimi objekti, kot so avtorji pa prisegajo na samou­ trgovina, gostinski objekti in podo­ Glasnejši sevniški radio BOJAN STEZ1NAR, električar v pravljanje, na njegovo nad­ bno, nova vas pa naj bi potrebno ener­ metliškem Pionirjevem tozdu: »V aljnjo krepitev in uveljavljanje? gijo dobivala iz manjše elektrarne na Bo RTV prispevala pretvornik za drugi program? M etliki si človek težko pridobi stalne Kritiki sistema zlasti opoza­ Kolpi ob Nemaničcvcm jezu. kulturne navade. Prireditev in drugih rjajo, da je samoupravljanje Vsekakor bi tako naselje s 700 SEVNICA — V tej občini nili, da kaže našo televizijo kulturnih dogodkov ni prav veliko. vsem deklaracijam navkljub posteljami pomenilo izreden korak marsikje ni mogoče dobro opozoriti tudi na to nalogo. Poleti smo imeli metliško kulturno naprej pri turističnem razvoju me­ že dlje časa v defenzivi. Opoza­ sprejemati ljubljanskega II. Celotna gradnja stolpa bo stala poletje; na te prireditve se človek z tliške občine, ki ima sedaj vsega sku­ veseljem odpravi, če pa je prepuščen rjajo tudi na utopizem, na televizijskega sporeda. Ker bo 1,95 milijona dinarjev. Za manj­ paj morda kakih 50 postelj v edinem kajočih 355.000 dinarjev se je samemu sebi in svoji pobudi, kul­ razločke med normo in stvar­ sevniški radio končno le posta­ nostjo, na zapiranje,v lastno hotelu in eni ali dveh gostilnah. Da bi zavod za kulturo obrnil s prošnjo turne navade hitro opešajo.” sedanji nosilec razvoja turizmaingos- vil antenski stolp na Lazah, bi okolje in pretirano institucio- na delovne organizacije. Kar JOŽE JEVNIKAR, pravnik iz nalizacijo (samo)upravljanja, tinstva v občini. Integral, zares kaj bilo koristno, če bi nanj privili okrog 14 kolektivov seje odločilo storil za to, so pa, kot kaže, po Trebnjega: »Slovenci smo kulturen torej na vedno večjo birokra­ tudi televizijski pretvornik. pom agati. narod, vendar smo v zadnjem času dolgpletnih slabih izkušnjah z neiz­ Z deli, če bo vreme to omog­ tizacijo sistema socialističnega V predloženem družbenem do­ pozabljali na kulturo zaradi hitenja polnjenimi obljubami obupali, saj tej očalo, naj bi Komunala pričela 1. samoupravljanja. govoru RTV tega ni. Na seji za materialnimi dobrinami, pozabili firmi v vsem tem času niuspelo urediti marca, stolp naj bi bil nared do Ob vseh teh kritikah se velja predsedstva občinske konference smo, da je kultura nujna za obstoj niti metliškega kampa. A g 15. aprila. Z njegovo dograditvijo predvsem vprašati: kdo in s SZDL so minuli četrtek zato me- vsakega naroda in posameznika. V naj bi sevniški radio slišali tudi v kakšnimi nameni kritizira ob­ družbenem in zasebnem življenju bi Mirenski dolini. stoječi sistem. Ni namreč morali dati kulturi večji pomen. Tre­ ______A. Ž. vseeno, če se s kritiko želi pou­ ba bo poskrbeti za boljšo materialno dariti potreba po nadaljnji Umrl je Roman Ogrin osnovo v kulturi, v zasebnem življe­ dograditvi samoupravnega sis­ JUTRI OTVORITEV nju pa morajo duhovne vrednote pre­ tema ali pa obnoviti stari, že kulturnih, prosvetnih in politi­ JARMOVE RAZSTAVE vladati materialne.” preseženi koncept družbenega Pretekli teden je v Ljubljani ne­ čnih organizacijah v Škocjanju, organiziranja. nadoma umrl Roman Ogrin, član NOVO MESTO — V Dolenjski Mokronogu in Novem mestu. Tu V dokum entih 12. kongresa CK ZKS in direktor politične šole galeriji bodo jutri ob 18. uri odprli je konec petdesetih let postal ZKJ je jasno zapisano, da mo­ pri tem telesu. Njegovo predano razstavo del akademskega kiparja sekretar okrajnega odbora SZDL, ra ZK kritično analizirati ure­ partijsko in družbeno delovanje je Staneta Jarma iz Kočevja. Ume­ LOJZE RAK, rezbar-oblikovaleč potem pa se je dve leti šolal na sničevanje vloge ustanov poli­ bilo tesno povezano z Dolenjsko, tnik se bo tukajšnjemu občinstvu iz Dolenjega Boštanja: »Žal nasploh visoki šoli za politične vede v Lju­ tičnega sistema. Nenehno pre­ kjer je najprej učiteljeval, potem predstavil s ciklom iz lesa izklesa­ premalo cenimo kulturne prireditve. bljani. Po šolanju se je spet vrnil učevanje družbenih procesov, pa prevzemal vse pomembnejše nih človeških glav oziroma likov Ker že dlje časa spremljam predstave na Dolenjsko, kjer je v Trebnjem pa tudi vzrokov pogostih naloge. ljudi, ki jih nosi v zavesti in prek sevniškega Odra mladih, lahko re­ opravljal funkciji sekretarja ob­ razločkov med programira­ Rodil se je junija 1931 na Viču v njih izpoveduje svoj miselni svet. čem, da kakovostni spored pritegne činskega komiteja ZKS in pred­ nim in dejanskim je stalna Ljubljani, kjer je preživel težka Na otvoritvi bo nastopil kitarist občinstvo. Mislim, da morajo prire­ sednika izvršnega odbora izob­ potreba naše družbe. To velja vojna leta in zadnje leto vojne Tomaž Rajterič iz Ljubljane, re­ ditelji vztrajati in občinstvo vzgajati.” raževalne skupnosti. upoštevati tudi pri izpolnjeva­ prišel v stik zOF in partizani. Kaj publiški in zvezni prvonagrajenec Z zanj značilno umirjenostjo in ANICA JAMNIK, kontrolorka v nju volilnega sistema. Treba je s tekmovanj učencev in študentov vedrino ter velikim posluhom za Jutranjkinem tozdu Orlica v Breži­ upoštevati realnost, v kateri glasbe v letu 1983. Povabila gaje človeka je skrbel kot predsednik cah: »S kulturo se največkrat srečujem živimo. Ni vedno in povsod Glasbena mladina iz Novega mes­ komisije CK ZKS tudi za vpraša­ kot poslušalka in gledalka. Rada obi­ dovolj demokracije, ni dovolj ta. Sodeloval bo tudi pesnik Dane nja naših delavcev na tujem. V le­ skujem igre, ki jih prirejajo amater­ možnosti, da bi ljudje na vseh Zajc. tih 1978 do 1982 je potem opra­ ska društva, saj poklicna gledališča volitvah in kandidacijskih pro­ vljal naloge izvršnega sekretarja tako ne gostujejo več pri nas. De­ cedura povedali, kaj mislijo. CK ZKS kjer je bil zadolžen za lavke Orlice imamo možnost spozna­ Pogosto tudi ne m orejo pov. LE DVA NOVA kadrovske zadeve, v obdobju za­ vati likovno in besedno umetnost kar sod predlagati tistih, ki jih re­ dnjih dveh let pa je vodil politično RIBNICA — V ribniški v prostorih tovarne. Knjige prebiram snično želijo voliti. šolo CK ZKS. Prizadeval sije, da občini bodo temeljne kandida­ le med dopustom, v kino grem Osnovni kriterij za ocenje­ bi šola vzgojila čim več kadrov, ki cijske konference za vodilne poredko, več pa gledam televizijo. vanje učinkovitosti posamez­ bodo znali delovati frontno, s po­ funkcije v občini zaključene Sem pa aktivna v pevskem zboru nih institucionalnih rešitev in sluhom za vsa življenjska vpraša­ predvidom a do 7. februarja. Iz Orlice." predlogov za njihove more­ nja delovnih ljudi. poročila o pripravah na volitve bitne spremembe pa je, v koli­ MATIJA POLŠAK, vzdrževalec v Bogate izkušnje z delom na povzemamo, da so za vse kšni meri prispevajo k ure­ krški Tovarna celuloze in papirja kmalu se je vključil v vrste mla­ terenu, sposobnost povezovanja dolžnosti v občinski skupščini sničevanju temeljnega proiz­ Djuro Salaj: »Rad sem veliko zunaj, v dinske organizacije in Skoja, v teorije s prakso je prenašal tudi na in sisih predlagani dosedanji vodnega odnosa, oziroma k naravi. Zame je narava žesama_po se­ mladinskih delovnih brigadah pa svoje sodelavce in Študente poli­ funkcionarji. Izjema sta pred­ ustvarjanju razmer za to, da bi kulturni pojav, in kd opazujem si je pridobival prve delovne iz­ tične šole. Kljub obilici dela je še sednik skupščine telesnokul- bodo delavci v celoti prevzeli živali, si ne morem kaj, da ne bi pomi­ kušnje. Med šolanjem na tehnični vedno našel čas, da seje oglašal na turne skupnosti, ker je dose­ svojo deklarirano družbeno slil, kako so živali včasih bolj kul­ šoli seje odločil za poklicno delo v Dolenjskem, kjer je povsod rad danjemu predsedniku potekel turne kot ljudje. V Krškem bi si rad funkcijo. Glede tega vprašanja mestnem komiteju mladinske or­ priskočil na pomoč z nasveti. Za mandat in ne more biti več je v celotni družbi treba izvesti ogledal kakšno dramo, opero, pa je ganizacije. Toda veselje do pe­ mnoge politične delavce je bil izvoljen (za to dolžnost je zdaj pravo politično diferenciacijo, za kaj takega zelo malo priložnosti. dagoškega dela ga je po opravlje­ vzor človeka in delavca, ki je znal predlagan Uroš Bregar) in ne p , potavljati, kdojeinkdo Mladina se nima kam dati, zato se nem pedagoškem tečaju pripe­ ohranjati življenjski optimizem in podpredsednik občinske skup­ ni 7 remembo političnega njihove kulturne navade končajo že ljalo tudi na Dolenjsko, kjer je trdno prepričanje, da boja za nosti socialnega skrbstva, ker si ste- ■ ob steklenici piva.” učiteljeval v Klenoviku in Mokro­ boljše življenje ne smejo ogroziti je sedanji podpredsednik umrl. VINKO BLATNIK nogu. Hkrati je deloval v številnih trenutni problemi.

DOLENJSKI LIST St. 5 (1799) 2. februarja 1984 Vsak kmet bo dobil pokojnino ■■ - - ■ - EN Zaradi obveznega pokojninskega zavarovanja morajo vsi vložiti prijave HRIBČEK V zvezi z novo zakonodajo, ki velja od letošnjega januarja, po času in kraju takega uradovanja kateri je vsem kmetom zagotovljeno pokojninsko in invalidsko za­ bodo kmetje obveščeni z osebnim BOM varovanje, je v javnosti že veliko pojasnjevanj in informacij, vendar vabilom. Ker pa prav vseh ni­ mamo v evidenci, se lahko zgodi, veliko kmetov še ne ve, kaj je potrebno storiti, da to pravico prido­ KUPIL.. da kdo vabila ne bo dobil, je pa biš. Ker poteka akcija preko zdravstvenih skupnosti, smo za dolžan vložiti prijavo.” sobesednika izbrali Franca Bega, vodjo skupnih služb SIS družbe­ — Ali je kdo oproščen ob­ nih dejavnosti. veznosti obvezne vložitve prijave? Ureja: Tit Doberšek „Medtem ko za vse kmete kmet vloži prijavo, izpolni ob­ ..Oproščeni so samo kmetje, enak opisom, kijih najdemo v < kooperante, ali kakor jim po razec in predloži nekatere do- stari nad 65 let, za vse ostale ki jim današnjih strokovnih knjigah. , novem pravimo, združene kmete je kmetovanje glavni in edini po­ Nasveti < vpisovanje in prijavljanje za inva­ klic, ter člane njihovih gospo­ za zmanjšanje Odklonilno stališče • lidsko pokojninsko zavarovanje darstev (za vse svojce in druge, ki do žametne črnine ] poteka preko zadružnih enot na delajo na kmetiji pod takimi pog­ pridelka so zavzeli vinarski strokovnja- , njihovem območju, je za vse os­ oji) pa je prijava obvezna. Mož­ ki, ki so odločilno vplivali na > tale kmete in člane njihovih nost je dana, da se kdo od članov V okviru izobraževanja sv­ obnovo po trtni uši uničenih , gospodarstev v Sloveniji in regiji družine-kmečkega gospodarstva s vinogradov. Tako takratni ■ dogovorjena posebna akcija. Po­ podpisano izjavo pokojnini od­ ojih članov je podružnica Dru­ štva vinogradnikov Dolenjske ravnatelj Kmetijske šole Grm ] trebno je, da vsak nezdruženi pove, seveda pa sam nosi posle­ Rihard Dolenc v strokovnem . dice. Na stara leta bo ostai brez v Šentjerneju v nedeljo, 22. ja­ SPOSOJENO TRNJE nuarja, imela v šolski dvorani listu Kmetovalec št. 21 iz leta lastne pokojnine.” 1902 ob priliki grozdne razs­ — Bodo kmečke gospodinje spet strokovno predavanje o rezi — JTežje je priti do d eiovne Bi aktinidija vinske trte. Predavatelj inž. tave v Krškem piše, da spada kot do partijske knjižice. prikrajšane? Jože Maljevič iz Metlike je žametna črnina med stare trte, (Iz Politike ekspres) zorela na naši „Zal pričakujemo, da se bo to v to je med zeleniko', lipno, be­ mnogih primerih še zgodilo. Pri­ vinogradnikom priporočal, naj — Zamrznitev cen je bila »breskovi” zemlji? v bodoče trto manj obreme­ lino, javor, za katere pravi, da skrivnost za vse — razne za šlo bo do nesmisla, da bo kmečka jih je treba opustiti, ker je na gospodinja, za katero je znano, da njujejo z rodnim lesom, če obveščevalne službe repu­ Nova sadna vrsta hočemo doseči boljšo kako­ Dolenjskem treba pridelati blik in pokrajin. opravlja večino del, podpisala iz­ boljše vino, kot je cviček. V Sadež limone velja za pravo javo, da se s kmetovanjem ne vost grozdja. Zlasti je pri tem (Iz Ježa) mišljena žametna črnina. istem sestavku Dolenc sodi, da skladišče C vitamina, a vendar ukvarja, zato da ne bo potrebno črnina na Dolenjskem nima obstaja sadna vrsta, ki jo vtem ne­ plačati prispevka. Vsekakor naj Ker je ta sorta (na Bizelj­ skem imenovana tudi kavčina) nobene bodočnosti. To mne­ kajkrat prekaša in povrhu vsega še Franc Beg: „Prijavo je dolžan prizadete o tem dobro razmislijo.” glavna sorta bizeljsko-sremi- nje Dolenc zagovarja še v lahko uspeva na naših tleh. Toje vložiti vsak kmet, četudi ni las­ — Kolikšna pa bo pokojnina? Z NOVOMEŠKE TRŽNICE škega, dolenjskega in belok­ Kmetovalcu št. 6 in 7 iz leta aktinidija, vzpenjalka, kije doma tnik posestva, in to zase in za ..Izračunana bo po osnovi, za V ponedeljek se je odjuga poz­ ranjskega vinorodnega okoli­ 1903. v osrednji Aziji, razšiijena pa tudi katero se odloči vsak sam. Na B. Skalicky, takratni učitelj nala tudi na mestni tržnici. Tokrat vse člane družine, ki kmetujejo ša, je treba o njej povedati kaj drugod po svetu in ima v.svojih voljo je 10 možnosti. Kolikor več vinogradništva na Kmetijski je bilo precej ponudbe od do­ in so stari nad 15 let.” več. Vino te sorte ni v prom etu kot vinogradniška breskev debelih bo kdo pripravljen plačati pris­ šoli G rm , v Kmetovalcu št. 4 iz mačih proizvajalcev, nudili pa so plodovih tudi do šestkrat več C kumente. Da bi ljudem prihranili pevka za pokojninsko in inva­ kot sortno vino, je pa glavna sestavina znanih mešanih rde­ leta 1902 piše, da žametna predvsem jajca po 15 din, a tudi vitamina kot limona.Zaradi teod- pota v mesto in vpisovanje pri­ lidsko zavarovanje, toliko večja čih vin tega predela, ki so v črnina pozno zori in ne za­ po taki ceni zanje ni bilo kdo ve like seje že zelorazširila v Italiji pa bližali terenu, bo med 31. ja­ bo pokojnina. Plačati jih bodo prometu z nazivi: rdeče bizelj­ služi, da bi to sorto širili. Pač koliko kupcev. Razen kolerabe in tudi pri nas; zlasti v Slovenskem nuarjem in 30. aprilom letos m orali od 1. januarja 1984 dalje, sko vino, rdeče posavsko vino, pa Skalicky za Belo krajino in nekaj korenja ni bilo naprodaj primorju ji napovedujejo lepo strokovna služba organizirala ko jim tečejo enake pravice kot cviček, dolenjski cviček, rdeče Dolenjsko priporoča od črnih nobene zelenjave, to pa je na tr­ prihodnost. Mimogrede: na trgu vpisovanje po krajevnih uradih na zaposlenim delavcem.” žnici dobiti le v zadružnem kio­ belokranjsko vino, belokranj­ sort modro frankinjo in portu- so lani prodajali drugorazredne območju novomeške občine. O R. BAČER galko, vendar v manjši meri, sku. Obrtnikov je bilo nekaj več aktinidije po 380 din kilogram, na ska črnina, metliška črnina. kot minuli ponedeljek, vendar tu­ ker imajo črne sorte malo enem samem trsu pa je mogoče bodočnosti. di ponudba pletenin, konfekcije pridelati do 60 kil teh plodov. Žametna črnina je in drugega ni bila taka kot pred D a bi pospešili širjenje nasadov, novim letom. Da pa se zima že Štirikratni pomisleki domača lokalna sorta, Priporočanje belih so se v sozdu Timav že lotili ne­ vinskih sort vesi v drugo polovico, oznanja katerih pospeševalnih akcij.. Na Letos naj bi zvečali katastrski dohodek kar za štiri­ razširjena na navedenem jugo- Oba navedena vinogradni­ teloh. Prodajali so šopek tega željo republiškega komiteja za vzhodneip vinorodnem obm­ ška strokovnjaka priporočata cvetja po 30 dinarjev. kmetijstvo, gozdarstvo jn pre­ krat, s tem pa zelo povečali dajatve očju Slovenije. Drugod te sajenje belih sort: laški rizling, hrano se je v to vključil tudi Kme­ Kntalu bosta minili dve stole­ kmetije najpomembnejši tržni zeleni silvanec, beli burgundec, tijski inštitut Slovenije, ki si sorte v glavnem ne,poznajo. tji, odkar je tudi na Kranjskem presežek, ter cene reproduk­ traminec, beli in rdeči španjol prizadeva aktinidijo vnesti tudi v Kljub lokalnemu značaju pa (žlahtnino), Dolenc pa še ru- slovenski sadni izbor. začel veljati „patent o davčni in cijskega materiala, ki ga ku­ žametovko štejemo med naj­ Sejmišča urbarialni regulaciji," ki je puje kmet in ki so tudi silno starejše sorte vinske trte, kije landec, veltlinec in grganjo Za nas bo zanimivo, da aktini­ uvedel plačevanje davkov po poskočile. Vprašanje je tudi, za­ bila močno razširjena v naših (rebulo). dija zahteva teko imenovano donosu kmetije in s tem uzako­ kaj je potrebno toliko let odri­ starih vinogradih pred poja­ V istem strokovnem časopi­ NOV O MESTO — Rejci su Dolenc zavzema negativno ..breskovo” zemljo, to pa je nil načelo, ki se je v svojem bis­ vati z valorizacijo (poveče­ vom trtne uši. Herman Goethe prašičev so na ponedeljkov (prvi ravnatelj Vinarske šole v stališče tudi do kraljevine, mogoče najti tudi v naših krajih. tvu ohranilo do današnjih dni. vanjem) katastrskega dohodka, sejem pripeljali precej več Mariboru) v knjigi „Handbuch trdeč, da je cepljena slabše potem pa ubirati tako velike prašičev kot pretekli pone­ (Hoteli ali ne, priznati moramo der Ampelographie”, Graz kakovosti, kot je bila v starih deljek, in sicer 247, starih od daljnovidnost reform prosvet­ skoke, ki bodo med kmeti zbu­ 1878, pri opisu te sorte navaja, vinogradih pred pojavom trtne 7 do 10 tednov, ter 200 v ljenega absolutizma). dili nejevoljo in vtis, da se nekaj da je sorto opisal že Franz uši. V Kmetovalcu št. 18 iz leta sprem inja v naši agrarni politi­ Trummer v sistematični klasi­ 1904 Dolenc piše, da je kralje­ starosti od 10 do 12 tednov. ZANIMIVOST Po dveh stoletjih naši kmetje Prodanih je bilo 230 pujsov, ki, če ne celo, da so besede o fikaciji štajerskih vinskih sort vina dala (cepljena na ame­ še vedno plačujejo davke na leta 1841 in 1855. To pomeni, riško podlago) slabotno, vo­ cena pa je bila za mlajše od prednosti in pomenu kmetijstva kjer dobro uspevajo breskve, na osnovi katastrskega dohodka, samo - besede. da je Trummer, ki je zaradi deno kislo vino. V Kmetoval­ 5.500 do 7.000 din, za primer v okolici Krškega. Čeprav cu št. 24 iz leta 1902 Dolenc to je donosa, ki ga daje kme­ K sreči za zadružnike po­ opisa sort trte prepotoval in starejše pa od 7.000 do 8.000 strokovnjaki domnevajo, da se ak­ tijsko zemljišče ob običajnih pregledal vse vinograde te­ piše: „Ne velja več geslo: dosti din. večanje davkov ne bo tako ve­ tinidije pri nas še lep čas ne bodo stroških proizvodnje. Seveda danje Štajerske in Kranjske, in poceni, ampak malo in razširile tako kot v Italiji, kjer jih liko. Za združene kmete — to dobro.” Dolenc sodi, da je BREŽICE — Na teden­ mora Siti poprej vsaka parcela našel to sorto in jo odlično po­ gojijo že na tisoč hektarjih, bodo pa so lahko tako rekoč vsi — so pisal. Goethe poleg naziva bodočnost dolenjskega vinog­ skem sejmu je bilo naprodaj uvrščena v eno izmed osmih ka- gotovo našle pot v vrtičkarstvo, predvidene do 70-odstotne dav­ radništva v pridelovanju ka­ 316 prašičev do treh mesecev žametna črnina navaja še dru­ kar je tudi nekaj vredno, če se spet čne olajšave, odvisno od obsega ga imena, ki sojih uporabljali kovostnih belih vin. Pri tem je starosti in 8 starejših od treh vrnemo na oskrbo in primerjavo z njihovega sodelovanja v orga­ za to sorto: modra kavčina, treba opustiti stare domače, mesecev. Prodanih je bilo pozno zoreče sorte trte ter jih limonami in njihovo visoko ceno. Cene nizirani kmetijski proizvodnji. Kolner blauer, Kolinger, Gros- 215 živali, in sicer mlajše po To je sicer smiselno načelo, ki skolner, Grossblaue, blauer nadomestiti z bolj kvalitetnimi (Iz Sodobnega in prej zorečimi trtami. 300,- starejše po 200 din JA/Z FF?. M Atf APt- MA? Z?UA/ 7UČ pa bo po svoje spet prispevalo k Hainer itd. Opis sorte teh kmetijstva) piscev je skoraj dobesedno Zbral: T. DOBERŠEK kilogram žive teže. večji ..papirnati vojni. ” M. L E G A N Kmetijski Lani rekordno Slovinovo leto Lani je Slovin odkupil 529 vagonov grozdja, leta 1975 pa komaj 58

BREŽICE — D O Slovin Bizeljsko— Brežice je v letih 1981 — sodelovanje bo Slovin v naslednjih le­ rezjo do lepih plodov j tih razširil tudi na živinorejo in 1983 napravila velik razvojni skok in s tem pritegnila v koope­ poljedelstvo, za kar že planira nove Ne, prav nič niso preuranjene tele vrstice, ne glede na sneg. rantske vrste precej vinogradnikov, ki bi sicer ob obilnih letinah Obrezovanje jablan, brez katerega ne more biti kakovostnih investicije. svoj pridelek brez Slovinovega odkupa težko spravili v denar. Največje naložbe so bile v zadnjih plodov, se naglo bliža. Sicer velja, daje mogoče obrazo vati v Trenutno ima Slovin 900 koope- dneh lahko prevzamejo in predelajo tastrskih kultur, znotraj nje pa treh letih namenjene za vinsko polnil­ vsem času zimskega mirovanja, če je le temperatura nad -8°, rantov v vinorodnih okoliših od Go- tisoč vagonov grozdja, nico, za klet in za predelavo. Polnil­ v enega izm e d osm ih bonitetnih vendar je tudi v naših krajih zgodnja pomlad ali pozna zima le rjancev do Orlice in blizu 200 naobm- Lani so bili pri Slovinu zaradi veli- nico so dokončali 1981, naslednje leto najprimernejše obdobje. Zato je zdaj primerno nekaj razredov, kar vse vpliva na očju Plešivice. Od njih je predelovalni kih količin grozdja v zadregi za plačilo so montirali novo stiskalnico in pre­ strokovnih napotkov. višino pričakovanega prihodka. obrat v Brežicah lansko jesen prevzel vzemno korito ter s tremi cisternami ... Poznamo zimsko in letno rez. Za koga bo gotovo presenet­ Še večji vpliv pa imajo cene 529 vagonov grozdja, kar je največja povečali kletne zmogljivosti za 1 mi­ ljivo, da letna rez lahko v celoti nadomesti zimsko, vendar pa je kmetijskih pridelkov in repro­ količina doslej. Nadejajo se, da bo v • Vinogradniki, vključeni v lijon litrov. bolj priporočljivo drevesa obrezati v času mirovanja rasti in z dukcijskega materiala, zlasti naslednjih letih pridelka še več, ven­ temeljno organizacijo koope­ Začeto investicijo bodo še dopolni li dar za predelavo ne bodo v zadregi, saj in si tako zagotovili nemoteno obrato­ n o .5 .e z j ° 'zvesti le še nekatere popravke in izboljšave. Zlasti v rantov Slovina Bizeljsko-Brežic s sedanjimi zmogljivostmi v dvajsetih vanje in uspeh pri poslovanju. novejših, dobro zagnojenih nasadih se rado zgodi, da je zaradi e, so se v soboto, 29. januarja, V delovni organizaciji in posebej v prebujne rasti notranjost krošnje premalo osvetljena. Z dodatno DEGUSTACIJA srečali v Brežicah na skupnem TOK so prepričani, da so s skupnimi poletno rezjo odpravimo to pomanjkljivost in ustrežemo načelu, komentiramo V TREBNJEM zboru. Predstavili so jim gospo­ napori prebrodili krizo in povrnili da rodijo le dobro osvetljeni deli krošnje. TREBNJE — Trebanjska podru­ darski položaj delovne orga­ dobro ime kakovostnim vinom iz Tokrat izpustimo obrezovanje mladih dreves in obliko­ ob veliki inflaciji, kakršno žnica Društva vinogradnikov Dolenj­ nizacije. Seznanili so jih tudi z njihovih kleti. Sicer pa je tudi dobra vanje krošnje oziroma različne vzgojne oblike, kar ima svoje imamo pri nas. ko je p.otrebno ske je na seji 24. januarja sklenila, da zahtevami trga po kakovostnih ocena Slovinovih vin na razstavi ob zakonitosti, in si oglejmo obrezovanje rodnih dreves. davčne osnove ustrezno poveče­ bo degustacija in ocenjevanje cvička, vinih in vinski krizi, ki trka na posavskem vinskem prazniku na Breden zapojejo škarje in žaga, si mora sadjar vsako drevo vati. črnine, modre frankinje in belih vin vrata doma in po svetu. Letos se Bizeljskem pokazala, da ta delovna natančno ogledati ter ugotoviti, v kakšni kondiciji in zd­ Tako je za letos predvideno, lanskega letnika v soboto, 11. februa­ bo Slovin Bizeljsko—Brežice organizacija ponovno osvaja tržišče s rja, od 9. ure naprej v gostilni O para v kvaliteto in tako opravičuje zaupanje da se bo katastrski dohodek po­ preko sozda prvič vključil v izv­ ravstvenem stanju je. Poznati mora različne oblike rodnega le­ T rebnjem. Vzorce vina je treba dosta­ vinogradnikov, ki ji izročajo pridelek sa, da bo znal prav odmeriti cvetni nastavek. Ob množici dobro večal kar za štirikrat, za prav viti 9. februarja od 16. do 20. ure vgos- oz z 1,4 milijona litrov kakovos­ z namenom, da bi sloves njihove kap­ razvitih rodnih brstov bo lahko rez močnejša, drugače pa ne. toliko pa naj bi se, vsaj za tiste, tilnoOpara, po 3 litre vsakega vzorca, tnih posavskih vin. ljice segel čimdlje. Delovni postopek pa je naslednji. Najprej so na vrsti ki ne bodo deležni olajšav, po­ od tega liter za degustacijo, 2 litra pa Za v prihodnje obeta Slovin tudi ° debele veje, nato pa se začne rez, ki mora vedno večale tudi dajatve. To namero za pokušnjo na zboru vinogradnikov. podporo pri kreditiranju stanovanjske po ekati odvrha navzdol. Tudi pri vsaki posamični ogrodni predlagatelji utemeljujejo s tem, Vino, ki bo na degustaciji ocenjeno akontacije, saj so potrebovali za to gradnje v kooperantskih vrstah, saj se veJ' je treba rezati od vrha navzdol in voditi račun o njeni da katastrski dohodek ni bil nad 15 točk, bo uvrščeno na osrednjo nad lOO milijonov dinarjev. S krediti bo v razreševanje teh zadev solidarno osnovni osi. Z rezjo oblikujemo vejo v „ribjihrbet”. Na tarta­ zvečan že šest let in da so se degustacijo ob tednu dolenjskega cvi­ so tudi to prebrodili in izplačevanje je vključila hranilno kreditna služba. ni so poganjki v krošnji najbolje razporejeni. Rodnim cene kmetijskih pridelkov v tem čka. To vino bodo komisijsko pobirali ta čas končano. Poravnani računi pa Prva stanovanjska posojila kmetje po kleteh, v poštev pa pridejo le vinog- so najboljše jamstvo za to, da pri lahko pričakujejo 1985, morda pa celo revesom stalno pomlajujemo les. Velja pravilo, da mora času v Jugoslaviji povečale od radniki, ki imajo svoje vinograde vpi­ vinogradnikih ohranijo in utrdijo zau­ že letos. S posluhom za te stvari si bos­ imeti obrezano drevo čimveč dveletnega rodnega lesa in 1,6 - do 5,6-krat. Pri tem niso sane v občinskem registru. Zbor panje. Pri tem je Slovinu velikopoma- ta DO in TOK zagotovo okrepila zau­ ovolj enoletnih, položno rastočih poganjkov, ki bodo drugo dovolj prepričljivi, saj v p rim e­ vinogradnikov in družabno srečanje s gala zagnanost v akciji za obnovo panje med vinogradniki, ki zdaj še eto nosili rodne brste. Star in zverižen rodni les nad­ rjavah (vsaj tistih, ki so bile pokušnjo vin bo v nedeljo, 12. februa­ vinogradov, ki jih je po leti 1982 uniči­ oklevajo, če bi se s svojo proizvodnjo omeščamo z mladim. posredovane širši javnosti) manj­ rja, ob 9. uri v prostorih za družbeno la toča. Sanacija še teče in bo v celoti pridružili Slovinu ali ne. Inž. M . L. kajo cene živine, ki je za naše prehrano v Trebnjem. P. MIKLIČ končana šele letos. Kooperantsko J. TEPPEY

DOLENJSKI LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NkŠiH OBČIN Novomeška kronika ii NE GRE BREZ VRSTE — Da so šolske počitnice insmučarijana višku, se ne pozna le v delovnih organizaci­ Kje kmetovati jah po odsotnosti vodilnih in strokov­ Zgled tudi za druge nih kadrov, ampak tudi pred Elano­ vim smučarskim servisom. Zadnje dni Zamisel, ki že oživlja in kako se je ob popoldnevih pred tem lokalom Zdravstvena služba in skrb za borce v novomeški vrsta čakajočih. Bo že res, da Novo­ občini na visoki ravni Novomeška toplarna morda v drugi petletki, zdaj razvijati? meščani brez »repov" ne morejo shajati. NOVO MESTO — V novome­ 1800 borcev in 22 spomeničarjev. Z pa že akcija za postopno uresničitev projekta NITI ENEGA PARA — V vsem ški občini šteje borčevska organi­ Prostorski del družbe­ leti se zdravstvene tegobe borčev­ NOVO MESTO — Ideja o takoj, začeti gradnjo manjših Novem mestu m za odrasle ženske do­ zacija 2770 članov, med katerimi je nega plana bo v javni biti niti enega para „ski”škorenjcevza skega članstva večajo, vendar je gradnji toplarne in elektrarne objektov, ki bi jih kasneje na­ dobro organizirana zdravstvena razpravi do srede marca v sneg, trgovine s čevlji pa so ta čas kar za oskrbo Novega mesta z vezali na toplarno. Tako naj bi zaščita. založene s salonarji. So pa Novo- energijo za kurjavo, zastavlje­ prvo fazo gradnje predstavlja­ meščanke tako obutev te dni kupovale letos zadnjič Za borce dela že vrsto let pose­ NOVO MESTO — 25. janu­ na v raziskovalni nalogi dipl. la kotlovnica za širše območje v Ljubljani, čeravno je tudi tam že iz­ ben zdravstveni dispanzer, član­ arja so delegati zbora združene­ Kako Romom drugače inž. Jožeta Malenška, bo pos­ oziroma več potrošnikov, ki bira bolj pičla. Ampak dobiš, če nisi stvo je z uslugami zadovoljno, tala stvarnost. ga dela, dan prej in kasneje pa glede barve preveč izbirčen. Zakaj priskrbeti kurjavo? prav tako s patronažno službo. lahko vrsto let obratuje samo­ Na toplarno je možno raču­ stojno. tudi delegati družbenopolitič­ lahko tam in ne doma. pa je spet nov Organizacija je za patronažo na­ člen v verigi vprašanj novomeški NOVO M ESTO — Rom i so !a- nati v naslednjem srednjeroč­ nega zbora in zbora krajevnih bavila avtomobil, da lahko obi­ trgovini. ni v hostah okrog svojih bivališč nem obdobju od 1986 do 1990 Zanjo bi bili morda zainte­ skupnosti, obravnavali osnutek ščejo čimveč borcev po domovih. posekali 910 kubikov lesa za ku- ali pa kasneje, vendar se bodo resirani v Novoteksu, kjer so prostorskega plana in ga dali v Ob vsem tem pa dobro sodelu­ ijavo, 45 oškodovanim lastnikom Novomeščani takoj lotili ak­ dotrajano kotlovnico prisilje­ jejo vse službe v zdravstvu, kadar široko javno razpravo. Po kra­ gozdov pa bo občina, letos za­ cije za pripravo tega velikega ni zamenjati, pa pri Pionirju, gre za borčevska vprašanja. jevnih skupnostih se pogovori dnjič, na tak način povrnila projekta. Tak je sklep izvršne- Krki, IMV in v stanovanjski Premalo pa je sredstev za zdrav­ med krajani in načrtovalci že škodo. ga sveta. skupnosti, ki gradi sosesko na ljenje, ki se zaradi vse dražjih us­ vrstijo. Že vrsto let občani, lastniki Že izdelano študijo naj bi Brodu. Za začetek bodo s temi lug iz leta v leto krči. Medtem ko Belo liso, praznino v družbenem gozdnih parcel, ki ležijo v nepo­ dopolnili z novimi podatki in domnevnimi interesenti skli­ je bilo leta 1981 iz novomeške ob­ planu novomeške občine, ki je bil že sredni bližini romskega naselja jo izdelali tako, da bi bila mo­ cali sestanek. čine poslanih na zdravljenje 222 Žabjek in Dobruška gmajna, pri­ žna postopna gradnja objek­ Za občane mesta in okolice sprejet za obdobje 1981 d o 1985, borcev, so jih lani in predlani po­ javljajo škodo, ki jo povzročajo tov, ki bodo v končni fazi dali bi bila toplarna velikega po­ predstavlja prostorski del, ki pa je v Ena gospa pravi, da je v leto* slali lahko sam o 199, in še te s Romi v njihovih gozdovih s tem, med Cegelnico in vasjo Grob­ mena. Zaradi čistejšega ozra­ osnutku šele zdaj nared za razpravo. V šnji zimi novomeški drevored skrajšanim bivanjem. Od 21 dni, da sekajo les, pretežno za kurjavo. lje toplarno in elektrarno. čja, h katere mu bo pripomogel zboru združenega dela, kjer sta inž. postal nikogaršnje ozemlje, ker kolikor je trajalo zdravljenje prej­ Gozdno gospodarstvo Novo G radnja tega objekta naj bi elektrofilter, vgrajen v ogro­ Karel Hace, predsednik komiteja za so ga sploh izpustili iz pre­ šnja leta, so zmanjšali kuro na 14 mesto in GG Sevnica — enota prišla tudi v program Elektro­ men dimnik, katerega pa si urbanizem, in inž. Fedor Umek, eden oziroma 10 dni, da se lahko čim­ dvidenega čiščenja snega. Še Kostanjevica sta strokovno oceni- gospodarstva Slovenije. delovne organizacije, še manj načrtovalcev Zavoda za družbeno pla­ več članstva zvrsti. V novomeški huje pa je, da so pozabili tudi na Medtem ko je videti zamisel pa zasebniki, ne m orejo priv­ niranje, delegatom razložila pomen občini pa za rekreacijsko zdrav­ Bajnof in mlekarno... o lastni oskrbi z energijo za oščiti. Zelo pomembna je tudi tega dokumenta in vsebino, so v raz­ Kako Romom priskrbeti kur­ ljenje borcev zbirajo še dodatna kurjavo še zelo daleč od ure­ ugotovitev, da bi bila energija pravi že nakazali nekatere pomisleke javo za naslednjo zimo se bodo sredstva pri delovnih organiza­ sničitve, pa so v izvršnem sve­ za kurjavo iz toplarne za in pobude. Š tel i j ih bodo k ot sestavni že med letom dogovorili na ob­ cijah. Ob lepem razumevanju de­ tu do navzočnosti Jožeta stanovalce blokov veliko ce­ del javne razprave. čini z odgovornimi iz Gozdnega lovnih kolektivov je šlo lani na Malenška poudarili, da je nejša. Medtem ko je bilo dosti usklaje­ gospodarstva. Obstaja predlog, tak način še 141 borcev na 10-dne- možno že poprej, tako rekoč R. B. valnega dela že opravljenega, pa je v V času od 19. do 25. januarja so v naj bi pod Romi nadzorstvom vne rekreacijske oddihe. nekaterih dejavnostih in področjih novomeški porodnišnici rodile: Da­ logarjev po hostah nabirali R. B. občine že marsikaj nedorečenega rinka Kiderič z Mirne — Damjana, odpadni les in naj bi jim sekanja glede bodoče smotrne izrabe prostora. Vida Dajčman iz Gabra — Darjo, Ida počez ne dovolili več. Prve pripombe iz Novolesa — Straže Gradišar iz Štrita — Natašo, Marjana in obeh Isker v Šentjerneju so bile že Ivanovič iz Metlike — Tamaro, Stan­ Zimska služba odpovedala predstavljene, nanašajo pa se v ka Ribarič iz Kamanja — Ivica, Mira Majzelj iz Metlike — Mirjano, Rozali­ li na tak način lani povzročeno glavnem na prostor, ki ga industrija škodo in na seznam oškodo­ ja Strupih iz Žalovič— Darjo, Dušan­ Nekdo mora zaradi škandalozno neočiščenega snega v mestu osebno odgovarjati, potrebuje za svojo nadaljnjo rast. ka Veselič iz Metliker— Marka, Slav­ vancev vpisala 45 lastnikov goz­ Delegati so dobili zagotovilo, da bo dov. Kot že nekaj prejšnjih let bo zahteva izvršni svet — še ob 10. uri kandijski most neočiščen ka Primc iz Koroške vasi — Boštjana, prostorski plan v marcu letos sprejet, Jožica Iskra iz Dolnjega Ajdovca — tudi letos novomeška občina NOVO MESTO — Cestno podjetje, ki je letos prvič prevzelo stanje. Dali so jasno vedeti, da do konca leta pa tudi vrsta spremljaj­ Nastjo, Milena Bogovič—Perko iz oškodovancem povrnila škodo z zimsko službo v Novem mestu, je odpovedalo, pa tudi Komunala ni bodo zahtevali ukrepe. R. B. očih dokumentov. Dovškega — Tadeja, Cvetka Pakiž iz odpisom davkov in še iz pro­ Rodin — Jasm ino, Jožica Zupančič iz računske rezerve razliko za pose­ storila vsega, da bi bilo mesto ob obilici snega očiščeno. Oboji Dragomlje vasi — Metko, Anica kani les; in sicer po 400 din za ku­ imajo izgovore, ki pa jih izvršni svet ne sprejema. Mežan iz Lipnika — Tino, Vida Požes bični meter. Že po prvem malo večjem ure so 23. januarja ostale ne­ iz Češnjevka — Vesno, Ana Sevšek iz Večinoma isti oškodovanci so s sneženju 9. januarja so inšpekcij­ plužene pomembne ceste do ve­ Podboršta — Tomaža, Irena Mueller tem nekako zadovoljni, ni pa tak iz Črnomlja — Tino, Ivanka Šuštarič ski organi in miličniki poleg čjih stanovanjskih sosesk, kot so iz Brezja— Petro, Danica Urbančič iz način regresiranja kutjave za občanov ugotovili, da je bila zim- Bučna vas, Nad mlini, Ragovska Kriške rebri — Primoža, Darinka Jor­ Rome dolgoročna rešitev, sploh skaslužba neučinkovita, zato so' in naselje Kristanova ulica. Hudo dan iz Zavratca — dečka, Pavla Luzar pa tovrstni stroški ne sodijo v takoj sklicali sestanke med komu­ negodovanje občanov in delovnih iz Gribelj — deklico, Ivana Rostohar z občinski proračun. r b organizacij je vzbudilo ostro rea­ Goleka — dečka in Ana Staniša iz » nalno skupnostjo in delovno or­ ganizacijo Komunala ter SIS za giranje v izvršnem svetu, ki je 24. Gabrja — dečka. ceste in Cestnim podjetjem. Do­ januarja obravnaval neučinko­ R A Z P IS ZA vitost zimske službe v navzočnosti IZ NOVEGA MESTA: Mateja Mittag govorili so se in zapisniško spreje­ iz Kettejevega drevoreda 41 — Luka LETOŠNJA li delitev javnih površin za vzdrže­ predstavnikov obeh prizadetih in Borka Predanovič z Ljubljanske 25 ★ PRIZNANJA OF J vanje (šele po sneženju!), določili delovnih organizacij, odgovornih — Sanjo. Čestitamo! ★ ★ prednost pri čiščenju ter odgo­ za to delo. ★ METLIKA — Tudi letos bodo* vornost. Nič ni zaleglo. V nedeljo, Dejstvo je, da se niso organizi­ J za dan Osvobodilne fronte v Me- * 22. januarja, ko so občani sami rali tako, da bi zimsko službo * tliki podelili pet priznanj OF, in ★ pred svojimi hišami na veliko zadovoljivo opravljali. Ni odpust­ Sprehod po Metliki * sicer posameznikom oziroma or- + odmetavali sneg, na javnih pov­ ljivo, da so vse suhe in lepe mesece NA GAČAH DRSI ORGANIZATORJU — Kljub temu, daje bilo ★ ganizacijam za njihov pomemben ★ ršinah ni bilo nikogar. čakali na sneg, ne da bi se prav­ vse pripravljeno, da bodo naši šolarji presmučali zimske počitnice v NEKATERI SEŽE SPRAŠUJEJO, kaj je s tradicionalnim vsakoletnim prispevek pri razvoju soicalistične * V noči na 23. januar, ko je očasno pripravili. Od Komunale, novem dolenjskem zimsko-športnem središču na Gačah, moramo [ samoupravne družbe. Predloge ★ koncertom metliške Mestne godbe. ponovno zapadla večja količina ki je prejšnja leta kar zadovoljivo ob iztekanju počitnic zapisati, da je letos »dolenjska Kranjska go­ Privržencem te ljubiteljske skupine * morajo krajevne skupnosti, orga- + snega, so bile čez zimsko službo še čistila mesta v zimskem času, je ra” zatajila. Organizatorji so vozili tečajnike v oddaljena lahko sporočimo, da bo koncert po * nizacije združenega dela in druge * hujše pritožbe. Uradno je bilo Cestno podjetje prevzelo 50 de­ smučišča, na Gačah pa so teden dni usposabljali cesto. Ko jim je to vsej verjetnosti 11. februarja. Godbe­ $ samoupravne organizacije in sku- * ugotovljeno, da ob 10. uri dopol­ lavcev in vse stroje, zato ni uspelo, so mnogi izgubljali živce ob vlečnici, ki po več ur na dan ni niki obljubljajo, da se bodo predstavili * pnosti, družbenopolitične ter dru- ★ razlogov, da ne bi bila zimska slu­ s sveži m programom, ki ne bo razoča­ dne niso bili očiščeni pločniki na delovala, kljub temu da so mnogi plačali celodnevne karte po 300 * žbene organizacije in društva oz. ^ zelo prometnem kandijskem mos­ žba vsaj tako zadovoljiva kot prej. ral, prej navdušil. Nastopili bodo pod din. Razumljivo je, da ima vsaka vlečnica začetne težave, zato pa bi * njihovi organi najpozneje do 1 * tu. Poleg tega je vse dopoldne os­ Ker pa dosedanje, dogova­ taktirko Stanka Križa. h marca poslati žiriji za podelje- * tala zasnežena še cela vrsta cest in rjanje in opozorila niso zalegli, so moralo biti poizkusno obratovanje cenejše, če ne sploh zastonj. * vanje priznanj OF pri OK SZDL * (Foto: Janez Pavlin) V RESTAVRACIJI DELOVNE ulic v mestu, pa tudi vsa pomem­ v izvršnem svetu določili tri­ ORGANIZACUE BETI razstavlja * Metlika, vsak predlog pa mora ^ bnejša križišča so bila ob 10. uri še člansko komisijo za ugotovitev novomeški slikar Tugo Lebič svoja * predlagatelj posredovati tudi taki ★ neočiščena. Do prometnih zasto­ osebne odgovornosti za tako platna. * žiriji pri krajevnih konferencah jev je prihajalo na Partizanski ces­ V METLIKI DELUJE ANSAMBEL * SZDL, ki se mora o predlogu iz- ★ ti, ogroženi pa so bili pešci. Večina prvič na listah GROTESKA, v katerem je tudi Go­ * reči in mnenje posredovati občin- ^ Ponoči, vse do 5. ure zjutraj, sč) SPOSOJENO TRNJE ran Jarnevič, sok) pevec in kitarist. O * ski žiriji. Pri predlogih naj bi večjo ★ ostale neplužene tudi pomembne Za predsednika občinske skupščine Metlika po- Groteski se bo gotovo kmalu slišalo if pozornost namenjali sedanjim ak- + ceste v občini med Novim mestom — Država vendarle izu­ novno evidentiran inž. Janez Gačnik kaj več, kajti Goran je fant, poln * tivistom SZDL. in Šentjernejem in Dol. Toplica­ mira. To sodim po tem, daje svežih zamisli in prodornih besedil. Nekaj časa je nastopal sam, zdaj pa v + Ker tudi krajevne konference * mi, med mestom in Škrjančami izumrla državna tajnost. METLIKA — V pripravah na podpredsednico prav tako prvič * podeljujejo svoja priznanja OF, je * triu. Pustimo času čas, in ko bo Grote­ ter Uršnimi seli. Prav tako je (Iz Večernjih novosti) volitve nosilcev odgovornih funk­ Danica Puljak; ponovno pa sta za ska pokazala kaj več, se bomo o an­ if prav, da hkrati s predlogi za * mirovalo pod debelo snežno cij v metliški občini so pred k rat­ predsednika in podpredsednika samblu razpisali. * občinska priznanja predlagajo tu- * odejo celotno mesto. Ko so se sta­ — Danes samo še taksis­ kim zaključili evidentiranje mo­ zbora krajevnih skupnosti eviden­ it di posameznike oz. organizacije za * rši, ki začno delati v tovarnah že ti sprašujejo: kam gremo? žnih kandidatov. Občinske druž­ tirana Anton Žunič in Ivan Žele. BELOKRANJSKI PROSVETNI J krajevna priznanja QF. ★ ob 6. uri, z otroki napotili z doma (Iz Ježa) benopolitične organizacije so evi­ DELAVCI SO IMELI KULTURNI v vrtce, so gazili cel sneg. Vse do 7. dentirale široko, saj je bilo za Za predsednike skupščin,zoorov DAN — Najprej so se odpeljali v Go­ vsako funkcijo evidentiranih dva uporabnikov in zborov izvajalcev ričane, kjer so si ogledali kitajsko in af­ riško razstavo, v Ljubljani pa Na­ do pet možnih kandidatov. Koor­ v interesnih skupnostih pa so rodno galerijo, v kateri je bila razstava evidentirani: sis za izobraževanje: dinacijski odbor za kadrovska Stari mojstri od 14. do 20. stoletja. Cesta odpeljala tudi kupce vprašanja pri OK SZDL je uskla­ Ivan Malešič, Zvone Radkovič, Popoldne so »zasedli” Cankarjev dil evidentirane možne kandidate, Sanja Omerzel; kultura: Martin dom, ki so jim ga razkazali vodiči, Ko seje Mercatorjeva trgovina znašla pod novo cesto, se je zmanjšal tudi promet predsedstvo tega organa pa je Črnugelj ml., za njegovega names­ zvečer pa je folklorna skupina France — Neurejen in nevaren dovoz do trgovine — Zmanjšati število zaposlenih? poenotene predloge za posamezne tnika Zvonko Rus; za predsednika Marolt plesala slovenske ljudske plese funkcije posredovalo v javno raz­ zborov Tone Omerzef in Jure in pela slovenske ljudske pesmi. Polni METLIKA — Z ureditvijo novega križišča seje Mercatorjeva nesrečne ceste, še več: trdijo, da bi pravo, ki je trajala do konca ja­ Matekovič; telesna kultura: Stane lepih vtisov so se vrnili domov pozno v. noč. samopostrežna trgovina, največja metliška živilska trgovina, kije sicer plan gotovo presegli. nuarja; do 10. februarja pa se Mrvar, Stane Gašperič, Marjan prej stala tik ob prometni cesti Metlika — Karlovac, znašla pod bodo zvrstile v občini temeljne Pavlovič; zdravstvo: AntonTomc, Prav tako so v lanskem prvem Milena Pavlovič, Marija Mihelčič; cesto in tako rekoč skoraj povsem odrezana od nje. kandidacijske konference. polletju, ko še ni bilo urejeno Poenoteni predlogi kažejo, daje socialno skrbstvo: Slavo Orlič, METLIŠKE V začetku ni bilo moč z prometa ustvarila na račun pre­ novo križišče, ustvarili več pro­ na vodilnih funkcijah v skupščini Tončka Radkovič, Nada Brine; PRIREDITVE ZA avtomobilom priti z glavne ceste hodnih kupcev, ki so se peljali tu meta kot v drugem polletju, občine predvidenih precej kadrov­ socialno varstvo: za predsednika do trgovine, potem pa so za prvo mimo in na naših urejenih parki­ KULTURNI PRAZNIK čeprav je praviloma promet v dru­ skih sprememb, manj pa v sku­ skupščine Stane Jelenič; otroško silo nekako bolj „na črno” naredi­ riščih ob cesti lahko ustavili. Se­ METLIKA — V okviru praznova­ gi polovici leta večji. »Plačani pa pščinah interesnih skupnosti. varstvo: Franc Kočevar, Valerija li nekaj, kar naj bi bilo podobno nja slovenskega kulturnega praznika daj tega ni več in ljudje se vozijo smo od prometa, torej ta nova Za predsednika občinske sku­ Vergot, Darja Cimermam; inva­ priključku. Ta strma in nagnjena mimo,” je povedal Janez Stegne, bo v metliški občini več prireditev in cesta neposredno vpliva na naš pščine je ponovno evidentiran inž. lidsko—pokojninsko zavarovanje: zasilna pot z glavne ceste pa je ob poslovodja trgovine, v kateri je proslav. Tako bo danes, v četrtek, ob osebni-dohodek, ki je že tako v Janez Gačnik, prvič pa so eviden­ za predsednike odborov in komi­ deževju in še posebej sedaj, ko je zaposlenih 18 ljudi. »Obljubljali 16. uri v občinski sejni sobi slovesna živilskih trgovinah najslabši v tirani: Jože Matekovič za pod­ sij: Tine Molek, Anica Žugelj, sneg, dokaj nevarna in tvegana. predstavitev knjige Jožeta Dularja so nam, da bodo s ceste speljali trgovini, čeprav je v naše delo predsednika občinske skupščine; Frenk Molek, Jože Šuklje, Anton Poleg Mercatorjeve trgovine je s stopnice, pod cesto pa uredili zele­ »Krka pa teče naprej”. Na sam praz­ vloženega največ truda,” se prit­ Anton Matjašič za predsednika Klobučar, Jože Jakijevič; zaposlo­ tem »priključkom” prizadeta tudi nico, vendar nam je največ do nik, 8. februarja, je Belokranjski ožujejo. »Če tudi letos ne bomo družbenopolitičnega zbora; Vinko vanje: za predsednico skupščine postaja milice. Na drugi strani varnega priključka in parkirnega muzej, edina poklicna kulturna inšti­ dosegli plana, bomo morali zma­ Kepic za podpredsednika tega Vida Šegina, za podpredsednika križišča, ob novi obvoznici, pa so prostora.” Trgovci so prepričani, tucija v občini, pripravil brezplačni njšati število zaposlenih," pravijo. zbora; za predsednika zbora zd­ Janez Kremesec; raziskovanje: za brez priključkov ostali Pionir, ogled svojih zbirk. V soboto, 11. feb­ da plana prometa za lansko leto, ruženega dela je prav tako prvič predsednika inž. Julij Nemanič, za TGP iti avtomobilski servis No- Bo torej novo križišče kakšne­ ruarja, bo ob 19. uri metliška mestna ki je znašal 79,5 milijona dinarjev, evidentiran Jože G osenca in za podpredsednika dr. Blaž Mlačak. votehrLe. niso izpolnili (dosegli so 78,3 mi­ mu trgovcu »napisalo” odpoved? godba pripravila v kulturnem domu J „Naša trgovina je prej precej lijona dinarjev) prav zaradi te A. BARTELJ Edvarda Kardelja koncert.

4 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1799) 2. februarja 1984 V N Črnomaljski drobir m O PRA V IILO n e b o p o v r n i l o ZAUPANJA — V ponedeljek, 23. ja­ IZ NKŠIH OBČIN nuarja, so bila za krajane vasi IZ NKŠIH OBČIN Strekljevec, Kot in Črešnjevec v semi- l i ski krajevni skupnosti napovedana predavanja za nerazporejeno prebi­ valstvo. Krajevna konferenca SZDL seje ob tem dobro zavedala svoje na­ N U J N O V E Č loge— torej sklicati prebivalstvo. Va­ Ribe v Kolpi ne poznajo meja PREVENTIVE Spomladi začetek bi k) je prišlo prav v vsako hišo in kljub Ovir za gradnjo kočev­ visokemu snegu so nekateri pri pešačili Kako skrbeti za ribji zarod, če črnomaljska ribiška družina tako težko najde stične KOČEVJE — V pripravah na bli­ na predavanja tudi po 4,5 kilometrov točke z ribiči onkraj Kolpe — Izjema le Dugoreščani žnji letni občni zbor so člani upravne­ skega doma starejših daleč. O dobro zastavljeni akciji v ga odbora Gasilskega društva Kočevje občanov skorajda ni krajevni skupnosti govori tudi po­ ČRNOMELJ — Začetek črnomaljske ribiške organizacije sega skupno vlaganje in odlov,” pravi 27. januarja ocenili dosedanje delo. več datek, da seje zbralo kar nekaj sto lju­ Ob ugotovitvi, da je večina požarov di, toda predavateljev ni bilo. Ivan Cvijak, predsednik in duša v leto 1913, ko je peščica meščanov ustanovila zadrugo in od ta­ nastala po subjektivni krivdi, so se za­ Opravičilo je oilo dokaj medlo: da so kratne banovine odkupila reke za ribolov z obvezo, da bo vsako leto črnomaljske ribiške družine. Žal KOČEVJE — Najkasneje v vzeli, da je potrebno storili več na aprilu, lahko pa že v marcu, če ne predavatelji na svoje delo menda vanje vlagala tudi nov zarod rib. Organizacija, ki se po mnogih je bil uspeh le polovičen: v pozabili, kar pa krajanom ne zados­ dugoreški občini lepo skrbijo za področju preventivne požarne varnos­ bo snega, bodo v Kočevju začeli spremembah imenuje danes ribiška družina Črnomelj, gospodari s tuje, saj so prepričani, da želi nekdo iz svoj „del” Kolpe od Severina do ti. Poleg članov gasilskega društva naj graditi dom starejših občanov.' HJjb briti norce. In, zanimivo, tudi o Kolpo od jezu v Dolu do jezu na Krasincu, z Lahinjo od izvira do Žuničev, nikakor pa to ne velja za bi po njihovem predlogu tudi ostali Izvršni svet in občinska skupščina odgovornosti ni bilo niti opeharjenim Vranovičev ter z Dobličico. vrbovsko in ozaljsko ribiško storili več za poživitev prostovoljnega sta že imenovala vršilca dolžnosti krajanom niti funkcionarjem v,krajev- Črnomaljska ribiška organiza­ nikakor ne morejo najti skupnega gasilstva. V pripravah na 10. kongres direktorja doma starejših občanov ni skupnosti prav nič pojasnjeno. družino, kjer nimajo načrtnega cija seje že od vsega začetka sreče­ jezika o varovanju Kolpe in življe­ vlaganja ribjega zaroda v reko, ri­ slovenskih gasilcev, ki bo letos,so me­ v izgradnji. To je Bruno Ciglič, ki NEPROSTOVOLJEN TUŠ — Kljub nili, da je potrebno kadrovati v vods­ temu da je bilo zadnje sneženje že pred vala z mnogimi težavami, mnoge nja v njem z ribiškimi družinami biči pa tudi ne upoštevajo t. i. 10 bo to dolžnost opravljal poklicno. desetimi dnevi, zadnji ponedeljek še med njimi pa so ža današnji čas onkraj meje. „Zato smo pred dve­ ribiških zapovedi. Sicer pa se na tva gasilcev predvsem take ljudi, ki Čeprav trenutno še ni urejeno vedno nrbit^očiščen sneg s pločnikov prav smešne. Pred vojno so na ma letom a dali pobudo za ustano­ obeh straneh bojujejo proti sku­ bodo s svojim prostovoljnim delom in vse, kar je za začetek gradnje na mostovih čez Lahinjo in Dobličico primer na veliko iztrebljali ribe z vitev obkolpske skupnosti, v pnim sovražnikom: podvodnim znanjem pripomogli k še uspešnejše­ potrebno, ni več nobenih bistve­ Ta^ f eSti’ ^ PelJe Prot* Adlešičem. mrežami — tako so lovili zlasti ri­ okviru katere bi ribiške družine puškam, potapljačem, vilicam, mu delu gasilstva. nih ovir, da se gradnja ne bi začela. l ežava je tam večja, ker mostova že ta- biči — obrtniki, ki so svoj ulov na obeh bregovih zagotavljale mrežam, sulicam. M. BEZEK V. D. Republiška komisija za presojo kom tako nista široka, ko pa se na nosili naprodaj celo na novome­ investicij je že obljubila, da bo da­ njih znajdejo še pešci, kar kliče po ne­ sreči. Poleg tega so ob objugi pešci tu­ ški rotovž. Danes se v družini ob la za gradnjo soglasje, ki je di lepo stuširani (le da mora potem tem le nasmihajo, povedo pa, da potrebno za to, da bo lahko dala svoje opraviti še čistilnica), in to Koga na odgovorne dolžnosti? svoja sredstva za to gradnjo tudi povsem neprostovoljno, kajti tudi ja­ skupnost invalidskega in pokoj­ ški za odtok vode s ceste so zamašeni. ninskega zavarovanja. Najkasneje Še preveč besed Kočevje: temeljne kandidacijske konference bodo te dni razpravljale o predlogu do konca marca, lahko pa tudi evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti prej, bodo udeleženci sporazuma Iz črnomaljskega aktiva o finansiranju te gradnje zagotovi­ na dosedanjega dela nosilcev odgovor­ Ribniški zobotrebci mladih zadružnikov KOČEVJE — Kdo bodo novi kandidati za predsednike in druge li tudi potrebni denar 132 mi­ nih dolžnosti, ki so jo podali pristojni odgovorne dolžnosti v kočevski občini? O predlogu evidentiranih lijonov dinarjev, takoj nato pa je SPET KRITIKA — „Zaradi slabe­ samoupravni organi. Druga občinska ČRNOMELJ — Aktiv mladih možnih kandidatov bodo do 12. februarja razpravljali še na temelj­ možno začeti gradnjo. ga pluženja po Ribnici kritizirajo kandidacijska konferenca je predvide­ zadružnikov pri črnomaljski kme­ nih kandidacijskih konferencah v OZD in po krajevnih skupnostih. V novem domu bo prostora za cestno podjetje,” nas je nagovoril na za 17. februar. tijski zadrugi je pred leti že delo­ 120 starejših občanov. Sto postelj znanec v Ribnici. Povedali smo mu Sedanji predlog je tak: J. PRIM C znano resnico, da Ribničanje prej niso val, pa zamrl. Pred dvema letoma Občinska skupščina: predsednik podpredsed. Igor Resinovič. je predvidenih za oskrbovance iz bili zadovolj ni s K om unalo, zdaj — ko je na pobudo mladih kmetovalcev Jože Novak, (ponovno — v nadaljeva­ Obč. skupnost soc. skrbstva: pred­ občine Kočevje, 20 pa iz občine nekdanje delo Komunale opravlja in zadruge delo v njem znova nju „p”), podpredsednik Maks Šteblaj sed. sk. Marjan Kozinc (p), podpreds. Ribnica. Skladno s tem so zago­ cestno podjetje — pa niso zadovoljn i z zaživelo. Danes vključuje okrog tovljeni viri finansiranja. Tre­ njim. Odgovor je bil, da on že ni kri­ (p), predsednik ZZD Feliks Vidmar, Marija Piškur (p), predsed. ZI Jožica Letos bodo 55 članov, kar je po besedah nutno je iz kočevske občine v raz­ tiziral Komunale, da sojo drugi, in to njegov namestnik Marko Tekavec; Klarič (p), predsed. ZU Avgust Švara predsednika Ivana Simoniča, sicer neupravičeno. Izkušnje kažejo, da predsednik Zbora KS Jože Furlan (p); (P)- spet zavihali nih domovih po Sloveniji 61 stare­ nove rešitve večkrat niso boljše, am­ kmetijskega tehnika pri kmetijski njego namestnik Ivan Vesel (p); Kulturna skupnost: predsed. sk. Ju­ jših občanov. Njihova mesečna zadrugi, občutno premalo. pak slabše. Žal pa mnogi to spoznajo predsednik DPZ Jaka Lavriša, na­ lij Plut (p),na mestnik IvanB rudar(p), rokave oskrbnina velja 12.000 do 16.000 šele, ko je prekasno. „Kar okrog 20 članov našega mestnica Zofija Rovan. predsed. ZlPeter Klun (p), predsed. ŠENTLOVRENC — Po velikih din. aktiva je dijakov in študentov, os­ Občinska zdravstvena skupnost: ZU Francka Zavolovšek (p), names­ delih pri asfaltiranju cest v letih J. P. AVTOBUSA NI BILO — Prebival­ tali so v glavnem zaposleni, preds. Bruno Ciglič (p), podpredsed­ tnica Marija Šulman. 1981 in 1982 so se v krajevni ci Loškega potoka so bili zelo raz­ popoldne pa pomagajo na kmetiji. nica Majda Drobnič (p), preds. zbora Obč. skupnost soc. varstva: pred­ skupnosti Šentlovrenc lani lotili burjeni, ker 24. januarja ni pripeljal Čistih kmetov skorajda ni,” je pot­ popoldanski avtobus do Loškega izvajalcev (ZI) Ivanka Bižal, podpreds. sed. sk. Anica Kosten (p), namestnik samo urejanja bankin. Premora je ožil Simonič, ki tako kot njegovi Kočevske potoka. Pri Sapu pravijo,da se po ces­ ZI Jožica Klarič (p), preds. zbora up­ Stane Logar (p). bilo dovolj, za letos pa so spet pre­ ti zaradi obilnega snega in sneženja ni vrstniki ni zadovoljen s sedanjo orabnikov (ZU) Alojz Čampa (p), Samoupravna stanovanjska skup­ dvidena večja dela. Najprej se zimske dalo voziti. Sicer pa so Potočani imeli kmetijsko politiko. „K!jub temu podpr. ZU Ana Klarič (p). nost: predsed. sk. Drago Aupič (p), bodo lotili Ceste proti Kukenbergu že precej dela s tistim avtobusom, kije da je zadnje čase čutiti večjo na­ Občinska izobraževalna skupnost: podpred. Božidar Dobnikar, predsed. in Martinji vasi, na doslej asfalti­ nevšečnosti do njih pripeljal ta dan dopoldne. predsed. sk. Pavle Vesel (p), namestni­ ZI Valentin Južnič (p), podpredsed. rane ceste pa nameravajo položiti Sneg ga je debelo prekril in Potočani ca Milena Aupič (p), predsed. ZI Justi­ Herman Bunderla (p), predsed. ZU Fi­ še fini sloj asfalta. so imeli dovolj dela, da so ga izkopali Zaradi snega skoraj lip Šporčič, podpred. Miro Janežič. „ A to še ni vse," je dejal predsed­ iz snega in mu pomagali na pot nazaj. na Zidar, namestnica Dragica Janša ostali brez plina — Cest­ (p), predsed. ZU Brane Marinčič, na­ Teiesnokulturna skupnost: predsed. nik sveta krajevne skupnosti Jože mestnik Andrej Peček (p). • sk. Jože Gorše, podpredsed. Nada Proje. ..Glavna naloga bo slej ko no podjetje dobilo sol, a Občinska skupnost otroškega vars­ Smola, predsed. ZI Ernest Deržek (p), prej sodelovanje pri širitvi telefon­ je je premalo — Več av­ Drobne iz Kočevja tva: predsed. sk. Mojca Selan, nam. podpred. Janez Košir (p), predsed. skega omrežja, kjer bomo sodelo­ tobusov obtičalo predsed. Franjo Lautar, predsed. ZI ZU Dušan Smola (p), podpred. Jože vali z Veliko Loko in Čatežem. PRIJELI ZA ORODJE — Sneg je Stanka Malnar, namestnica Marija Legan (p). Kmalu bomo začeli zbirati kandi­ KOČEVJE — Sneg, ki je padal prejšnji teden, je povzročil visto prisilil ljudi, da so spet prijeli za Levstek (p), predsed. ZU Edvard Delegacija za skupščino pokoj­ date za telefon, konec tega leta pa nevšečnosti, največje v torek, ko so orodje. Pri večini hiš so pridno odme­ Šušelj (p), namestnica Zlata Štampfelj ninskega in invalidskega zavarovanja: naj bi se dela že začela. Drug velik tavali sneg. Začel sc je tudi naval na imeli tudi avtobusi večje ali manjše za­ vodja delegacije Rudolf Mohar, na­ zalogaj bo za nas tudi obnova do­ orodje in so po trgovinah pokupili (P)- mude, zaradi obilnega sneženja pa je precej raznih lopat, ki niti niso preti­ Občinska raziskovalna skupnost: mestnica vodje delegacije Ivica Južnič. ma kulture. Zanjo imamo že ta dan odpadel celosmučarskitečajza rano drage. No, vsaj nekatero orodje predsed. sk. Janez Lesar (p), names­ Predlog je oblikovan na osnovi zagotovljenih 3 milijone dinarjev. kočevske šolarje, ki se je začel dan prej je poceni. klonjenost kmetijstvu, pa je še tnik Miroslav Golubič (p). evidentiranja, ki so ga izvedle družbe­ Obnova doma je nujna, saj je pri v Dolgi vasi pri Kočevju. Samoupravna skupnost za zaposlo­ nopolitične organizacije na ravni nas zelo dejavno Kulturno—ume­ MALO KRMILNIH HIŠIC — Za­ vedno preveč govorjenja in pre­ Kočevje je bilo teden dni brez pli­ občine. Pri tem je bila upoštevana oce­ tniško društvo Marije Kmetove, v radi snega in mraza se je zelo posla­ malo resničnih spodbud za mlade, vanje: preds. sk. Jožica Krese (p), na, in še minuli petek, 27. januaija, je bšalo tudi življenje ptic. Veliko jih st­ da bi ostali na kmetijah," pravi katerem imamo tri pevske zbore, slabo kazalo. Tovornjak je plin iz Lju­ bljane.sicer pripeljal, a delavci niso rada, ker ni krmilnih hišic in hrane. Ivan. Čeprav se danes po njegovem dramsko sekcijo itd. In v zadnjem času je še posebej razveseljivo, da mogli iztovoriti jeklenk v skladišče za Ponekod posipajo hrano zanje kar na mnenju od kmetije da živeti, zlasti Bolje kot pred letom dni se v pevske zbore vključuje vse več plin pri Mihaelu Moritzu, ker je Ko­ balkone in okenske police, vendar še, če je že tradicija, pa je res tudi, po bero svoj davek golobi. Med ljudmi mladih ljudi. Mladi se vključujejo munala spl užila cesto do njega tako da mladi danes ne obdelujejo nesrečno, da je onemogočila dostop je težava s preobširno administracijo, Na ribniški osemletki boljši učni uspeh tudi sicer, saj so pomagali utrjeva­ pri pticah pa s preštevilnimi golobi, ki zemlje le zaradi ljubezni do nje, do skladišča, kije hkrati tudi proda­ jih je gotovo za tako mesto, kot je ampak gledajo predvsem na eko­ RIBNICA — V prvem pollet­ Ravnatelj ribniške osnovne šole jalna. Šele po^rožnj i Mihaela Moritza in njegovi pritožbi občinskim or­ Kočevje, preveč. nomsko upravičenost svojega dela. ju letos je bik) med 871 učerfci Jože Starc je te številke na kratko Ivan dobro pozna vse te proble­ komentiral tako: „Število učen­ ganom, da plina še naprej ne bo in da ribniške osemletke brez slabe bo tovornjak odpeljal plin nazaj, so DOVOLJ SNEGA IN VODE — me, zato poskuša čimveč mladih cev naše šole že več let vztrajno ocene 92,5 odst. učencev, v prišli delavci Komunale in uredili Novi sneg koristi travnikom in pada. Za negativne ocene so razli­ pritegniti v aktiv. „Žal mi to ne us­ istem obdobju lani pa od 901 dostop do skladišča. poljem. Vse počiva in čaka na spomla­ pe popolnoma, kajti črnomaljska čni vzroki, eden glavnih pa je, da dansko kalitev. Ko pa se bo sneg sto­ učenca 91,3 odst. so nekateri učenci na tisti mejni Cestno podjetje je v četrtek le do­ pil, bo spet napolnil vodnjake, stuj občina je velika in težko sem ravni, ko bi morali biti prešolani v bilo 50 ton soli za posipanje cest, ki jo dence in reke. Kmetje se bodo rešili prisoten v vseh krajevnih skupnos­ Uspeh je bil boljši na štiri- je zmanjkalo že prejšnjo soboto. Z njo šolo s prilagojenim programom, a mnogih skrbi in stroškov, tudi tistih z tih. Doslej so bili najbolj aktivni v razrednicah. Največ negativnih varčujejo, ker jo je premalo. predvsem starši ne pristanejo na dovažanjem vode, ki jih je bilo zadnje aktivu mladinci iz Semiča, kjer tu­ Pri Sapu smo izvedeli, da so zaradi leto veliko. ocen, in sicer kar 56, je bilo med to. Razveseljivo pa je, da je med di sam živim. Zato razmišljamo, učenci višjih razredov, ki jih je sneženja zamujali avtobusi. Ponekod negativno ocenjenimi kar 33 ta­ da bi organ izirali enote našega ak­ skupno 418. Največ slabih ocen, so imeli tudi hujše nevšečnosti. V kih, ki imajo le po eno slabo torek, 24. januarja, je avtobus, ki vozi tiva po zadružnih enotah ter tako in sicer 33, je bilo pri nemščini, na­ oceno in imajo torej veliko na progi Novo mesto — Kočevje, približali naše delo vsem mladim,” to pri m atem atiki( 17), slovenščini možnosti, dajo do konca šolskega' pripeljal lahko le iz Novega mesta do načrtuje Simonič. „ ■ (11), zemljepisu in spoznavanju B. M . leta ali pa že prej popravijo, j p ti bankine proti Mačjemu dolu. In Dvora. ______J. PRIM C narave (po 9 slabih) itd. tudi mi moramjo nekaj narediti zanje. Radi bi dokončali šolsko ig­ CENEJE rišče, postavili ograjo in naredili Zdravstvo se utaplja v izgubah atletsko stezo. Skratka, dela nam GORNJE MEDVEDJE SELO — — Kakšno rešitev predla­ prav gotovo ne bo zmanjkalo. De­ Zadnji sestanek gradbenega odbora v gaš, ker primanjkuje soli za po­ V trebanjski zdravstveni skupnosti 14 milijonov dinarjev izgube narja pa bo vsekakor premalo. tej vasi seje začel s kratkim kulturnim sipanje pločnikov in ulic? Ker nam letos poteče samo­ programom. Na ta način šo vaščani in — Stabilizacijsko in poceni TREBNJE — Kot je bilo moč slišati na zadnji seji skupščine tre­ stroški v zdravstvu ne naraščajo zara­ prispevek, ki smo ga izglasovali člani odbora proslavili veliko delovno bi bilo, če bi občane prepričali, banjske zdravstvene skupnosti, so problemi v zdravstvenem domu di zdravstvenih delavcev. V celoti se pred tremi leti, bomo verjetno raz­ zmago. Čeprav so se šele vdru g ip o lo - naj hodijo lulat na ceste in samo vrh ledene gore. Resničniproblemi,s katerimi se bodo morali bodo materialni stroški povečali za pisali referendum za novega. Ker vici preteklega leta dogovorili za pločnike. več kot trejino, zato bodo morali krajani vidijo, da smo s skupnimi gradnjo vodovodnega in telefonskega v tej občini spopasti, so veliko hujši. Zdravstvena skupnost bo na­ sredstva za skupno porabo razporedi­ omrežja, so zaradi hitro opravljenih mreč ob zaključnem računu zabeležila 14 milijonov dinarjev pri­ močmi veliko naredili, se ne ti drugače, sicer se lahko zgodi, da bo bojim, da ne bi še enkrat glasovali zemeljskih del, kasnili pa tudi niso os­ manjkljaja ali skoraj poldrugo milijardo starih dinarjev. potrebno omejiti pravice iz zdravstve­ zanj," je dejal Proje. tali izvajalci (tuje bila potrebna tudi pomoč krajevne skupnosti), v rekor­ Si cer pa se je v pol leta — tolikočasa delegatom ni bilo moč ponuditi nič nega varstva. J. S. Trebanjske iveri dnem roku opravili vsa dela. In kar je je namreč minilo od zadnjega zaseda­ otipljivega. Delegati so na sejisprejeli tudi por­ najpomembneje, dela so opravili za nja skupščine — nakopičilo toliko Prav z obravnavanjem denarnih očilo začasnega poslovodnega organa NASREČOSOTUDI ZDRAVNI­ problemov, da se delegati v obsežnem • V zvezi z reševanjem težav polovico ceneje, kot je predvideval KI ZRAVEN — Seje skupščine tre­ težav so trčili v najbolj občutljivo v trebanjskem zdravstvenem domu. gradivu in na seji, katere dnevni red je v trebanjskem zdravstvenem predračun. banjske zdravstvene skupnosti so tako točko delegatov. Ti so glasovali proti Član tega telesa Stane Camloh je med obsegal več kot deset točk, skoraj niso domu smo prejeli sledeče obves­ dolge, da bi ne bilo nič čudnega, ko bi dodelitvi 75 tisoč dinarjev, ki naj bi jih drugim dejal, da v dveh mesecih niso S P R E JE M ZA kakšnemu delegatu postalo slabo (da znašli. Zato so delegati imeli precej dobile skupne službe SIS, s katerimi mogli opraviti vsega, kar bi morali. tilo družbenopolitičnih orga­ ne zaspi, pQ svoje prjspeVa tudi burna kritičnih pripomb nad prevelikim naj bi povečale osebne dohodke. Prav Predvsem ni bil uresničen sklep, naj bi nizacij občine Trebnje: »Pred­ DUHOVNIKE ^e^ata)- Ce pa bi se kaj takega le zgo­ premorom med zasedanji skupščin. tako so bili delegati proti tako imeno­ preprečili odhajanje zdravnikov ozi­ sedstvi občinske konference TREBNJE — Pretekli četrtek dilo, so na srečo zraven tudi zdravniki. Po njihovem mnenju je koordinacijski vanemu dodatku št. 2samoupravnega roma njihovo vračanje. Prav tako se ni SZDL in občinskega sveta je bil tradicionalni novoletni odbor prevzel preveč pristojnosti v sporazuma o svobodn i menjavi dela z izboljšalo zdravstveno varstvo, saj te­ Zveze sindikatov sta obravna­ sprejem za predstavnike vseh žup­ PRIy ATN1K! PA ZMOREJO — svoje roke, hkrati pa so se delegati čut­ Odkar je oskrbo vlečnice v Trebnjem zdravstvenim domom, s katerim naj bi ga cilja ni mogoče doseči z dodatnim nijskih uradov iz trebanjske obči­ ili prikrajšane, ker na sejah niso ob­ vali informacijo o delu začasne­ prevzel v roke privatnik, z njimi ni več zdravstveni dom dobil nekaj čez mi­ delom zdravnikov iz Dolenjskega zd­ ga poslovodnega organa v Zd­ ne, ki gaje pripravila komisija za težav. Vrtijo se popolnoma brez ravnavali že znanih težav v tre­ lijon dinarjev za kritje stroškov za ravstvenega centra. Trije zdravniki, ki ravstvenem centru Dolenjske verska vprašanja. Tako kot vsa le­ zastojev, tako da se smučarji na do­ banjskem zdravstvenem domu. začasni poslovodni organ in za nad­ so še ostali v zdravstvenem domu, pa ta doslej se je tega sestanka udel­ TOZD Zdravstveni dom Trebnje mačem snegu za sicer nekaj dražjo Kar se tiče zdravstvenega doma, je omestilo osebnega dohodka za zob­ nikakor ne morejo opraviti vsega. Še ežila večina župnijskih upravi­ vstopnico nasmučajo do sitega. In kar bil odgovor pričakovan, saj je bilo po ozdravnika Lončarja. Podobne pri­ naprej pa ostaja odprto vprašanje, kaj in se z njegovim delom v celoti teljev, ki so v pogovoru s člani ko­ je za Trebanjce najbolj pomembno, v pombe je bilo slišati tudi na račun dru­ z zobozdravnikom Lončarjem, ki je strinjata ter podpirata njegova vznožju bodo kmalu postavili tudi mnenju članov koordinacije dovolj misije izmenjali mnenja in poglede majhen bife, da ne bi kdo zašel v abs­ priložnosti zaobravanvanje težav, hk­ gih stroškov, a na končuje le zmagala trenutno še vedno brez dela. prizadevanja za razrešitev sta­ na razvoj odnosov med versko tinenčno krizo. rati pa so bile finančne težave take,da zdrava pamet, saj je več kot jasno, da J. SIM ČIČ nja.” skupnostjo in družbo.

št. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI LIST Novo v Brežicah

OHROMLJENO ŽIVLJENJE. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Bolj ko poudarjamo, da nas ne sme nič presenetiti, bolj nas dogodki pre­ pričujejo o nasprotnem. Na primer za­ dnji sneg, kije zaradi potrganih elekt­ PREVOZ PRISKRBEL ričnih žic celo na več krajih v mestu DELO INVALIDOM občanom za 30 ur onemogočil ogre­ Več izsledkov kot denarja vanje in kuhanje. BREŽICE — Transportna de­ V KS Dobova Brez toka so bile tudi zamrzovalne V temeljnih bankah premalo posluha za prenos znanja v proizvodnjo lovna organizacija Prevoz že ne­ skrinje. Človek se vpraša, kako da kaj časa išče možnosti za zapo­ izglasovali ravno pri nas povzroča sneg toliko slitev invalidnih članov kolektiva, preglavic, saj vemo, da se drugod v ta­ BREŽICE — Zavest o potrebi razvojnega razmišljanja se v po­ V ta sklop sodijo tudi raziskave zato jo večkrat zasledimo med samoprispevek kih primerih življenje normalizira že v zalog kamnolomskega peska, za savskih delovnih organizacijah uspešno prebija na plan. Medobčin­ interesenti za dopolnilno proiz­ nekaj urah. Krivi seveda niso tisti kar so združile denar občinske V letu dni bodo zgradili ska gospodarska zbornica je v zadnjih petih letih evidentirala vodnjo. Zdaj so, kot kaže, našli električarji, ki so celo noč prebili na raziskovalne skupnosti, KOP Bre­ snegu. N arobe je najbrž kaj drugega in ogromno raziskovalnih nalog, in če bi hoteli vse uresničiti, bi to ve­ primerno rešitev. Odkupili so mrliško vežico morda se tedaj, ko je čas za to, pre­ ljalo 330 milijonov dinarjev. žice in delovne organizacije iz program, po katerem bodo invali­ gradbeništva. K predračunski vre­ DOBOVA — Na referendumu hitro zadovoljimo z nestrokovnim, Naj večja ovira za prenos znanja z nekaterimi predstavniki repu­ di poslej izdelovali ročke za cve­ dnosti 4 milijone dinarjev je se je 22. januarja 65,5 odst. površno opravljenim delom. v proizvodnjo je pomanjkanje fi­ bliške raziskovalne skupnosti so­ tlične lonce. To jim bo na leto PREVEC OBLJUBLJATI NI DO­ prispevala 800 tisočakov tudi re­ volilcev izreklo za nov samo­ nančnih sredstev in ugodnosti pri dijo, da bo ta sodelovala pri njiho­ prineslo 3 milijone dinarjev. BRO. Bizeljanci bi se radi postavili s publika. Raziskave tečejo od prispevek, ki ga v dobovski kreditiranju. Na vprašanje, koli­ vi izpeljavi z največ 15 milijoni di­ ŠOLANI KMETJE — stalno zbirko starin, vendar priložnos­ ko tovrstnih kreditov je lani izpe­ narjev. Republiška sredstva bi začetka srednjeročnega obdobja. krajevni skupnosti tokrat name­ tna razstava, za katero so na hitro zb­ ljala Temeljna posavska banka, je pritekala predvsem ob zaključku OBETAJOČA NOVOST njajo izgradnji mrliške vežice in rali nekaj značilnih predmetov za vin­ Zadostne količine kakovostnih ureditvi pokopališča. Od 2183 ski praznik, še ni taka, da bi zares predsednica Medobčinske gospo­ raziskav, to je konec leta 1985 in v BIZELJSKO — Na vasi še marsikje gradbenih peskov šo medtem na­ volilcev jih je glasovalo 2080 ali pritegnila obiskovalce, domače in darske zbornice Marinka Pucelj začetku 1986. velja prepričanje, daješolanjeza kme­ šli v Globočicah v brežiški občini. 95,3 odst. V vseh devetih vaških tuje. Razstava je bila veliko prikupne- — Arandjelovič odgovorila, da V Posavju so trenutno v teku še ta luksuz, in če sta oče in ded lahko jša tedaj, ko je bila v novi šoli, medtem Za naložbo ta čas ni na voljo skupnostih se jih je več kot 50 samo enega, in to za proizvodnjo, nekatere druge raziskave. REK obdelovala zemljo brez drgnjenja šol­ ko v stari zgradbi učinkuje preveč za­ dovolj denarja, zato so sklenili do odst. odločilo v prid samoprispev­ Edvard Kardelj Trbovlje vodi skih klopi, naj bi jo še sin. Šolanja se puščeno. Bizeljanci zagotovo zmorejo leta 1990 izdelati le projektno do­ ku. Najbolje se je odrezala vaška odkrivanje premogovnih zalog na na kmetih branijo tudi zaradi pomanj­ kaj več in najbrž jim tudi Slovin ne bi kumentacijo. Letno zmogljivost skupnost Mostec z 78,7 odst. V kmetijstvu so prevzele po- območju Globokega. Po testira­ kanja denarja, saj so doslej sami mo­ odrekel pomoči, če bi se obrnili nanj. kamnoloma v Globočicah cenijo glasov ZA, najslabši rezultat pa so nju kakovosti in količine premoga rali nositi vse stroške. Poslej naj bi se savkse raziskovalne skupnosti na 300 tisoč ton. imeli v Ločah s 54,3 odst. glasov bodo dokončno povedali, kakšne bodoči gospodarji izobraževali tudi ZA MEDICINSKO in vse tri kmetijske organizacije ZA. koristi bo prinesel rudnik. JOŽICA TEPPEY na družbene stroške. raziskavo novih sort breskev in Predsednik volilne komisije OPREMO marelic ter možnosti za pridelo­ Marjan Vučanjk je posebej pohva­ BREŽICE — Namesto vencev so za vanje ajde. Raziskave tečejo od lil krajane Mosteca in Rigonc, za nakup medicinske opreme za splošno 1982 in bodo zaključene 1988. katere je to že tretji samo­ bolnico Brežice prispevali: OOS Prev­ Majhni imajo velike težave prispevek. Poleg občinskega pla­ oz Brežice po 1.500 dinaijev za Stroški so bili ocenjeni na 3 mi­ čujejo še krajevnega za asfalt. Za pokojne Franca Hotka, Ano Račič, lijone dinarjev, a se bodo najbrž Ano Umek. Marijo Ogorevc, Antona Nekatere večje krajevne skupnosti že kar občine „v malem”, v manjših pa bi bili mrliško vežico in pokopališče povečali. Bibiča, Antona Geršaka, Urško Rožič, krajani zadovoljni že s tistim, kar se zdi velikim samoumevno bodo zbirali denar 12 mesecev. Ano Šavrič in Marijo Kovač. Občin­ Z aposleni bodo dajali po 1,5 odst. ska konferenca Zveze kulturnih orga­ ki že teče. Tudi po njenem mnenju KRŠKO — Prostorska in interesna povezanost krajanov v dele­ dno omrežje terja naj večjo pozor- ' od osebnegadphodka, upokojenci nizacij Brežice za pokojnega Antona nost za nagle in tudi dolgoročne 1,5 od pokojnin, obrtniki l,5odst. Sečna 1.500 dinarjev, zdravstveni dom so merila bank preostra, ker taka gatski sistem občine je v formalnih pogledih zagotovljena. Praksa Brežice po 1.700 dinaijev za pokojne proizvodnja ne more dati enakih rešitve, predvsem v KS Senovo, od dohodka in kmetje 5 odst. od pa pogosto daje drugačno sliko. Predvsem za večje krajevne katastrskega dohodka. Ano Jabvec, Terezijo Rostohar in rezultatov, kot jih ima lahko ut­ Brestanica, Koprivnica, Podbočje, skupnosti je značilno, da so jim s pravnimi predpisi naložene zelo Na ta način bodo zbrali 3,610.000 Zvoneta Fakina ter rokometni klub ečen proces. Raka, Rožno, Dolenja vas, Veliki Brežice po 2.000 dinarjev za pokojna široke pristojnosti in področja dejavnosti. dinarjev, komunalna interesna Raziskovalna dejavnost ima v Trn, Senuše, Zdole in Krško. Antona Bosina in Antona Rebselja. skupnost pa jim bo primaknila Posavju tudi povezovalno vlogo. To jih pogosto prisili, da se ob­ pogosta razhajanja interesov kra­ Za humanitarne namene pa sta prispe­ Če organizacije združenega dela našajo in ravnajo, kot da so janov od interesov delavcev v zd­ P. PERC 400 tisočakov. Vežico bodo začeli vali strokovna služba sisov material­ ugotovijo skupen interes, potem družbenopolitične skupnosti v ruženem delu. graditi poleti in jo bodo dokončali nih dejavnosti Brežice 1.500 dinarjev prihodnjo pomlad. in Terezija Budič,Obrežje 57,5.000 di­ se vključijo zraven vse tri občin­ malem, želijo imeti administrativ­ Zavoljo takih teženj posamez­ „S tem ko so krajani izglasovali naijev. V skladu za nakup medicinske ske raziskovalne skupnosti, svoj ni aparat, gospodarstvo, družbe­ nih KS z neprimerno več sposob- samoprispevek zanjo," je dejal opreme je sedaj 68.223 dinarjev. delež pa primakne tudi republi­ ne dejavnosti, politično organizi­ Hvala! ška. Medobčinska gospodarska ranost in stalni sistem financira­ Matjan Vučanjk, „so dokazali, da • Preskrba krajanov ponekod jim srednjeročni program, ki gaje zbornica Posavje je'do konca nja. Stvarne gmotne možnosti pa NAJPREJ sprejela skupščina KS,, veliko oktobra lani zbrala osem skupnih seveda tega ne dopuščajo, zato so še močno šepa. V treh KS, Go­ pomeni in da kljub težkemu MELIORACIJSKA, raziskovalnih nalog: eno s podr­ ra, Krško polje in Senuše, sploh gospodarskemu položaju zaupajo NATO PROIZVODNA očja kemije, tri iz lesarstva, eno iz nimajo lokala, s preskrbo so vanj. ” računalništva in tri iz energetike. močno nezadovoljni Koprivni- SKUPNOST Gre za program furanske kemije, čani, obilo pripomb pa imajo tu­ J. T. BREŽICE — Po KS na območju za izkoriščanje odpadkov ma­ Gostilna di Senovčani. Sromljice se z jutrišnjim dnem sivnega lesa, za boljši izbor suše­ dolgoletno začenjajo sestanki, na katerih nja topolovega lesa, za razbar- B R IG A D E V bodo lastnike zemljišč seznanili z vanje topolovine, za nove vrtine nimi ljudmi je dokaj pogosto moč TR I KRAJE melioracijskimi posegi. Kmetijska termalne vode na Čatežu in v tradicijo slišati očitke, da obrobne, manjše zemljiška skupnost bo z njimi Trnovcu pri Zabukovju ter za KS niso enakopravno udeležene v spremenila neplodna zemljišča v Kmečki turizem se še LOKA, ZABUKOVJE, BLAN­ razvoj posavskega računalniške­ razvoju celotne občine. V KS Ko­ SREČANJE Z AVTORJEM rodovitne površine. Večina kmetov ne bi obnesel CA — Brigadirji zvezne mla­ ga centra v Lisci. privnica, Dolenja vas, Senuše, je že pristopila k skupnosti, drugi „VUČKA” — Med zanimivejši­ dinske delpvne akcije Kozjansko Izpeljava teh nalog bi veljala 60 Zdole in G ora ugotavljajo, da le s pa se še vedno lahko pridružijo. TRŽIŠČE — Znano gostilno mi dogodki v uvodu praznova­ 84 naj bi letos pomagali krajanom milijonov dinarjev. Po pogovoru težavo navežejo stike z združenim Ustanovni sestanek melioracijske U lčnik so pri M ajcnovih odprli 15. nja krajevnega praznika KS v teh treh krajevnih skupnostih. delom v matični občini, kar skupnosti bo 15. februarja. avgusta 1936. Pri njih je še vedno Senovo v spomin na napad 14. Pri gradnji vodovoda v KS Loka, njihove težave še poglablja. mogoče dobiti tudi kaj domačega divizije pred 40 leti je bilo tudi vrednega 1,7 milijona dinarjev, DOBRI ODNOSI za pod zob. Niso šli po poti vse V manjših krajevflih skupnos­ krajše srečanje z avtorjem naj bi znašal delež brigadirjev preveč številnih gostišč na vasi, tih še zlasti očitajo občinskim uradne maskote 14. olimpijskih 3.550 ur, na Blanci, kjer naj bi Krške novice SEVNICA — V sredo, kjer je domač nazivgostilna zame­ telesom premajhen posluh za iger v Sarajevu Jožetom Trob­ končno usposobili pred sedmimi 25. januarja, je bil v hotelu njal bife. reševanje perečih krajevnih težav, leti zgrajeni vodovod, 3.720 ur, HITRO IN POCENI: — Agrokom­ Ajdovec v Sevnici tradicio­ Gospodar Ivanje med pogovo­ kar ima za posledico dolgotrajno cem, ki je posebej za Senovčane pri Trnovcu, v KS Zabukovju, pa binat je po novem postal investitor in iz­ v Domu Štirinajste narisal Vu­ nalni novoletni sprejem za rom omenil pismo v Delu, ki nezadovoljstvo in nezaupanje. naj bi meliorirali nadaljnjih 10 vajalec melioracij. Medtem ko v tem govori, da se ne sramujejo kme­ Preskrba s pitno vodo in vodovo­ čka. (Foto: Perc) hektarjev zemljišč. kolektivu zatrjujejo, da bodo dela poslej duhovnike. Na pozdrav pred­ čkih gnojišč v razvitih turističnih hitreje in ceneje opravljena, kakor če bf sednika komisije za odnose jih, kakor doslej, izvajala podjetja izven občine, se nekateri spet bojijo, da bi se z verskimi skupnostmi pri dalo marsikaj prikriti, ker se pojavljata OK SZDL Jožeta Bogoviča Davčni vijak ni najhujše zlo izvajalec in investitor v eni osebi... in predsednika občinske ZAKAJ OKRNJENA „ZLATA SE­ skupščine Jožeta Bavca je Kaj pravi direktor sevniške davčne uprave Kamil Krošelj — Gostinci morajo imeti LEKCIJA"?— Med obiskovalci petko­ registrirne blagajne — Zadnji čas za davčne napovedi vega nastopa „Žlate selekcije" na odgovoril župnik Jakob Senovem jih je bilo tudi precej iz Krške­ Boštner, upravitelj podru­ ga in Sevnice. Ti so se bolj kot nekateri SEVNICA — „Kdor vestno in pošteno vodi svojo evidenco in po­ januarja se morajo na kmetiji domačini jezili, zakaj nista prišla naj­ žnične cerkve na Bučki. ravnava svoje obveznosti, temu se mu ni kaj bati,” meni direktor opredeliti, za kakšno zavarovanje avljena skupina za aerobno gimnastiko davčne uprave Kamil Krošelj. se bodo odločili. Novost je, da Krik in Andrej Šifrer. Takega .jiategova bodo poslej zavarovani vsi, ne le nja” občinstva si verjetno ne bi privošči­ Na nedavnem množičnem po­ potnega naloga in znaša od 50.000 gospodar. Kdor ne bo zavarovan li, če bi nastopili v Ljubljani ali Maribo­ Nikomur v škodo svetu, ki ga je pripravilo sevniško do 500.000 dinarjev.” preko temeljne organizacije za ru. Pomembno pa je vendarle najbolj to, obrtno združenje, ni bilo poseb­ — Davčna uprava pobira še kooperacijo, je dolžan prijaviti da Zveza paraplegikov Slovenje dobi Odkrit pogovor lovcev nih vprašanj. Davkarji se tudi vrsto prispevkov, kar marsikdo vse osebe. Kdor je star več kot 60 od gostovanja ..Zlate selekcije" na kmetijcev v Boštanju niso spustili v predrobno pojas­ zamenjuje za davke. Senovem vsakokrat približno dvakrat let in je bil že doslej zavarovan, ne več denarja kot od nastopov v beli njevanje, saj je marsikaj pojasnje­ „Novosti so pri pokojninskem plačuje prispevka. BOŠTANJ — SEVNICA — Ljubljani... no v zadnji lanski številki Obrtni­ zavarovanju kmetov. Do konca A. ŽELEZNIK Dogovor o skupnem urejanju ka. vprašanj lovstva, ki gaje pripravi­ Ivan Majcen: „Še vedno „Le en bife plačuje v občini Sevnilki paberki la posavska Lovska zveza, je mi­ pečemo domač kruh.” davek od presežka za bruto OD, nuli teden že obravnaval občinski vsi ostali poravnajo le prispevke," Velikih sprememb ne bo DOBRA KAPLJICA — V soboto, s izvršni svet v Sevnici, brez diake deželah. Seveda mora biti vse pojasnjuje direktor davčne up­ na jeziku so o njem govorili v bo- pričetkom ob 16. uri bo v domu TVD urejeno. Tako vzorno je tudi za rave in nadaljuje: „Odmerjeni Evidentirani kandidati za odgovorne dolžnosti Partizanam Boštanju pokušina vin in do­ štanjski krajevni skupnosti. Z vrati Majcnovega hleva, kjer je davek pri obrtnikih za leto 198:2 je mačih dobrot, članov Društva vinograd­ dobro voljo vseh, to sta pokazala običajno okrog 14 glav živine. bil manjši kot leto poprej. Tudi SEVNICA — Mimo sta dve Kolar. Predsednik skupščine soci­ nikov Sevnica — Boštanj. Ob tej uri se tudi oba sestanka, bi ga bilo moč „Bi bil za vas zanimiv tudi kme­ pri prevoznikih je bil za 1,8 milijo­ leti, odgovornim v skupščinah alnega skrbstva naj bi bil tudi bo pričela tudi razglasitev rezultatov popraviti in tudi po najkrajšfpoti čki turizem?" vprašamo gospoda­ na dinarjev manjši. Novi dogovor nadalje Franc Rupret, zbora izva­ nedeljskega ocenjevanja. Vinogradnice se izteka mandat. Predsedstvo naj prinesejo domače jedi od 12. do 16. sprejeti. rja, saj tak turizem tostran Save ne o davčni politiki govori o vrsti jalcev Franja Svažič, uporab­ občinske konference SZDL je ure. Kmetijci opozarjajo na zahtevne more in ne more zaživeti. „Menim, olajšav, po drugi strani pa tudi vi­ nikov pa Mira Anzeljc. Skupščino DOSLUŽILO — Na robu sevniške- resolucijske naloge za večjo pride­ da ne bi šlo. Vem, da bi to poteg­ šjih kaznih. Valorizirane so osno­ na seji minuli četrtek evidenti­ otroškega varstva naj bi še nadalje ga avtobusnega postajališča so pred lavo hrane. Večje škode po divjadi nilo za seboj dosti dodatnega dela, ve za davek od presežka pri obda­ ralo ljudi za najodgovornejše vodila inž. Jožica Mlakar, zbor iz­ si ne smemo dovoliti, saj so to časom sestavili staro lopo, pod katero tega pa midva z ženo, oba že bolj v včitvi po dejanskem -dohodku. funkcije v občini. vajalcev Cvetka Hudoklin, up­ so nato razmestili tudi nekaj klopic. Vse ljudje ostro grajali, na lanskih ses­ letih, ne bi zmogla. Zadeva po vsej Odlok vseeno gradi na najnižjih Sprememb pravzaprav ni ve­ orabnikov pa Rozi Kadilnik. Brez skupaj je nudi to zasilno zaveje po­ tankih. Kmetu še tako lepa verjetnosti ne bi nesla toliko, da bi izhodiščih. Nova lestvica je ugod­ liko. Za predsednika občinske sprememb naj bi bilo tudi v sku­ tnikom avtobusov. Lopa je verjetno odškodnina ne more povrniti mlada dva lahko pustila službi." nejša. Prav omenjene olajšave skupščine je tudi za nadaljnji dve pščini izobraževalne skupnosti: omagala pod težkim snegom in polomi­ zadovoljstva, ki bi ga imel ob Žena ga dopolni, kako draga je smo v največji možni meri vgradili leti evidentiran Jože Bavec, za predsednik Ludvik Cvirn, izva­ la pod.seboj tudi klopi. siceršnjem pridelku. Na sestanku danes hrana. „Če ne bi marsičesa v odlok." predsednika zbora združenega jalcev Cvetka Valand, uporab­ ODJUGA ZAGODLA — Konec v Boštanju je eden od kmetov ob pridelali doma, obroki pa morajo — Bodo gostinci morali posta­ dela Lojze Anzeljc, novi naj bj bil nikov pa Jože Žveglič. Za pred­ tedna je bilo nadvse živahno domala na trenutnih velikih težavah s koruzo biti izdatni, dostikrat ne bi prišli viti registrirne blagajne? namestnik inž. Stane Šeško, pred­ slehernem griču. Fantje iz Dolenjega sednika kulturne skupnosti je Boštanja so že jeseni na Radni z buld­ navedel zahtevo, naj lovci škodo skozi.” ..Sekcija gostincev seje obrnila sednica družbenopolitičnega zbo­ ravno tako evidentiran dosedanji poravnavajo v naravi. ožerjem pripravili pot za vlečnico. V Sicer pa točijo v gostilni Ulčnik na nas z zahtevo, naj se to odloži. ra naj bi bila tudi nadalje Breda predsednik Tone Zgonec, zbor iz­ soboto so progo zgledno pripravili za Seveda imajo svoje težave tudi domačo kapljico z znanega bliž­ Žal za kaj takega nimamo nobene Miovič, njen namestnik pa Slavko vajalcev naj bi vodil poslej Peter slalom. Še sreča, da so še tisti dan tam lovci. Boštanjska zelena brato­ njega Malkovca. ,,Vino je dobro, pravne osnove. Z akon je bil Štrukelj. Tudi zboru krajevnih Žuraj, uporabnike pa Marica smučali najmlajši, saj je nedeljsko vščina je lani položila na ščetine tako je pokazala tudi analiza. sprejet že leta 1982, pravilnik o skupnosti naj bi nadalje predse­ Jonozovič. Skupščino socialnega tekmovanje zaradi odjuge odpadlo. Bo- 26 divjih prašičev, letos že sedem. Veste, prav redki sprašujejo za poslovnih knjigah je bil lani celo dovala Alojz Androjna in Drago skrbstva naj bi še naslednji dve leti štanjčani pa so se pomerili v sankanju Pravijo, da so lovci že kar siti stekleničena vina. Kdor pride sem, leto v razpravi. Preverili smo, pri Krošelj. Predsednik skupščine zd­ vodila Tilka Črtalič, stanovanj­ po cesti na Vrh. Najhitreje je s Krnice pogonov. Samo lani so za škodo že zaradi tega pričakuje domače Mladinski knjigi je naprodaj ravstvene skupnosti naj bi bil še pridričal v dolino Ivan Možic z Vrha. V sko skupnost Sonja Špan, izva­ konkurenci dvajsetih sankačev je potre­ po divjadi odšteli 150.000 dinar- vino," pove gospodar. dovolj blagajn. Kazen, za tistega, nadalje Franc Ogorevc, predsed­ jalce Darko Krajčič, uporabnike boval le tri minute. Zaradi odjuge so v jev. ‘ A. ŽELEZNIK ki je ne bo imel, je podobna kot za nik zbora uporabnikov Pavle Drago Lupšina. aA. Ž. nedeljo odpadli smučarski skoki na avtoprevoznika, ki vozi brez Zagode, uporabnikov pa Jelka A. Ž. Lužaijevem hribu na S evnično.

6 DOLENJSKI U ST št. 5 (1799) 2. februarja 1984 pisma Kulturni barometer se vzpenja kultura M l Veliki praznični kulturni maraton v Novem mestu se je začel li/ral/rviit«or in NOVO MESTO — Prve prireditve celomesečnega kulturnega ja, kjer bo arheolog Danilo in !id a / „maratona”, kakor bi lahko imenovali vse, kar so v novomeški obči­ Breščak predaval o arheološkem ni pripravili za počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praz­ zaščitnem izkopavanju na Med­ vedjeku (isti predavatelj bo v izobra­ nika, so za nami. Pravo obsedno kulturno stanje, ki bo doseglo vrh odmevi sredo, 8. februarja, ob 10. uri na 11. februarja s celodnevnim »Kulturnim dnevom v mestu Gogi”, škocjanski osnovni šoli predaval PRISLUHNILI PREDAVA­ potekajočim v Domu kulture, se šele začenja. To med drugim dobro o podobnih izkopavanjih v Zloga- ževanje ilustrira že sam podatek, da se bo samo v Novem mestu od danes do nju pri Škocjanu). N JU ' HVALA ALPINISTA naslednjega četrtka zvrstilo nič manj kot deset najrazličnejših ZA N A SV E T E manifestacij. • 8. februarja, na sam kul­ 13. januarja smo imeli občni zbor bodo v novomeški Kulturni barometer se je torej 9. februarja, vidimo, da priredite­ turni praznik, brežiškega Planinskega društva, na pionirski knjižnici, kjer ob sobo­ katerem smo pregledali poročila o Vsi učenci, ki smo se udeležili že začel vzpenjati. Če podrobneje lji vabijo na obisk naslednjih kmečkega dela pri družinah Razum v tah teko ure pravljic, pripravili preteklem in prihodnjem delu, dijaki, pogledamo program do četrtka, prireditev: Ob odjavi Reštanju pri Senovem in Zorko v srečanje najmlajših bralcev s pe­ ki so uspešno opravili šolo gorske st­ Dolenji vasi pri Raki, in tovarišica • drevi ob 18. uri v malo dvo­ raže, pa so prejeli značke in priznanja. snikom Severinom Šalijem in prireditve Na občni zbor je društvo povabilo tu­ Sedejeva se iskreno zahvaljujemo za rano oddelka NOB Dolenjskega njegovo zbirko »Teče to in teče gostoljubnost in koristne življenjske di Vikija Grošlja, člana jugoslovanske muzeja, kjer bo Jovo Grobovšek ono”. Zvečer bodo v okviru in njej na rob! nasvete. Obenem hvala tudi aktivu Koncerti za odprave na nepalski Manaslu, najbolj predaval o kulturni dediščini v filmskega gledališča v Domu kul­ kmečkih žena, ki delujejo v okviru tragične v jugoslovanskem alpinizmu, nemških muzejih, jutri ob enakem ture dvakrat (ob 17. in 19. uri) ČRNOMELJ — Predvideno Agrokombinata Krško, ki nam je jubilej SNOS saj smo takrat izgubili Nejca Zaplotni­ času pa v Dolenjsko galerijo, kjer zavrteli film »Tessa” režiserja Ro­ je bilo, in tak o smo prejšnji ka in Anteja Bučana. omogočil obisk na omenjenih kneti- jah- ČRNOMELJ — Prog­ bodo odprli razstavo del akadem­ mana Polanskega. Več prireditev teden zapisali tudi v našem lis­ ALENKA KlIŠEVIČ, 7.a ram letošnjega, 7. belok­ skega kiparja Staneta Jarma iz bo ta dan v šolah in krajevnih tu, da bi izid knjig treh Belok­ OŠ bratov Ribarjev Učenci OŠ Jurij Dalmatin ranjskega glasbenega abon­ Kočevja, skupnostih. Pesnika Jože Dular ranjcev — Jbžeta Dulaija ro­ Brežice Krško maja, ki ga bodo izvedli v • v ponedeljek, 6. februarja, in Ivan Zoran ter mladinska pi­ man »Krka pa teče naprej”, Radka Poliča »Spoznanja” in februarsko-marčevskem ob­ v m alo dvorano D om a sateljica Marjeta Dajčman bodo • ob 18. uri Evgena Cestnika zbirko pesmi dobju, je posvečen 40-letnici kulture, kjer bo akademski slikar ta dan obiskali osnovno šolo v Brusnicah, kjer pripravljajo sre­ v tem kraju počastili z javno Važen je papir, ne človek zasedanja SNOS v Črno­ Anton Miklavžin ob razstavi v čanje z njimi. predstavitvijo v petek, 10. feb­ Tako meni kočevski šofer avtobusa Marjan Glad, ki mlju, obsega pa štiri večje živo predstavil restavratorska in koservatorska dela na kulturnem V počastitev kulturnega prazni­ ruarja. Obetal se je lep, zani­ je sredi noči spodil potnike v sneg in mraz prireditve. ka bodo na osnovni šoli v Prva oziroma prvi koncert spomeniku (prireditev bo 8. feb­ miv in v nekaterih ozirih Žužemberku pripravili knjižno novega abonmaja bo 10. feb­ ruarja dopoldne ponovljena za izjemen kulturni dogodek, ki KOČEVJE, RIBNICA — Za­ Edvard Pahulje iz Bukovice pri razstavo del Josipa Jurčiča in ruarja ob 19. uri na srednji šoli šolsko mladino), hkrati tudi v bi ne le razveselil kulturno in dnji avtobus, ki razvaža predvsem Ribnici nam je sporočil o tej Matjaža Kmecla, na dsnovni šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju. Študijsko knjižnico Mi rana Jarca, še posebej bralno občinstvo, delavce popoldanske izmene, od­ nevšečnosti s šoferjem in dejal, da v Šentjerneju razstavo partizan­ Mira in Matija Terlep iz Lju­ kjer bo od tega dne na ogled razs­ am pak bi z njim kot z eno od pelje iz Kočevja v smeri Ribnice so morali potniki — med njimi je skega tiska, v Centru usmerjenega bljane bosta izvedla glasbeni tava ob 150-letnici Prešernovega več napovedanih manifestacij ob 22.30. Ta avtobus vozi pravza­ bila tudi njegova žena Ivanka, ki izobraževanja v Šmihelu (oz. v program pod naslovom »Slo­ »Sonetnega venca”, ob 19.30 pa še tudi nadvse dostojno počastili prav le do križišča za Rakitnico, dela v tozdu Vezenine v Kočevje Novem mestu)"razstavo del ob venska ljudska glasbila in zv­ v Dom kulture, kjer bo Stalno slovenski kulturni praznik. tam pa prevzame potnike drug — peš pri okoli minus 15stopinjC petletnici smrti Edvarda Karde­ očila”. Koncert bo sestavni del slovensko gledališče iz Trsta na­ avtobus in jih odpelje do Ribnice. v 5 km oddaljeno Ribnico in nato lja, v prostorih novomeške SDK proslave v počastitev sloven­ stopilo z »Radovanom III” Duša­ Danes, dober teden pred še do 2 km oddaljene Bukovice, razstavo ilustracij Tomaža Krži­ skega kulturnega praznika, na na Kovačeviča (ponovitev preds­ najavljenim dogodkom, mo­ Minuli četrtek, 26. januarja, pa čeprav so plačali vožnjo do Rib­ šnika k Prešernovim »Sonetom kateri bo sodeloval mešani tave bo naslednji večer ob isti uri), ramo, žal, sporočiti, da take tega drugega avtobusa ni bilo. Po­ nice. Povedal je tudi, da sicer velja nesreče”, likovno razstavo pa tudi pevski zbor iz Gribelj pod predstavitve ne bo. Prvi namig tniki so prosili šoferja, naj jih za šoferje avtobusa dogovor, da • v torek, 7. februarja, ob v avli upravne stavbe Krke v za to smo dobili, ko iz odpelje do Ribnice, ta pa je kljub peljejo dalje do Ribnice, če jih na vodstvom prof. Tatjane Mi­ helčič. 18. uri spet v malo dvorano Ločni. Dolenjskega lista ni bilo več dolgotrajnemu pregovarjanju vzt­ odcepu za Rakitnico ne čaka drug oddelka NOB Dolenjskega muze­ I. Z. mogoče umakniti informacije rajal, da ima potni nalog le do avtobus in da je enkrat šofer iz N a drugem koncertu, ki bo 16. februarja ob 16.30 v črno­ o predvideni predstavitvi knjig, Dolenje vasi, da jih zato ne sme Kočevja že peljal do Ribnice, ker saj seje časnik tačas že vrtel na peljati naprej, in potniki so morali maljskem kulturnem domu, ni bilo drugega avtobusa. rotacijskih strojih v tiskarni. izstopiti v sneg in mraz. bodo partizanske samospeve Šofer Marjan Glad, ki je pustil Parada kulturnega dela Povemo pa naj, daje sporoče- potnike sredi noči na mrazu, nam in recitacije izvajali: Marija Bitenc—Samec (alt), Zlata V sevniški občini bodo dan slovenske kulture stavili valec zatrdil, da dogodka ne je o tem dogodku dejal: „Peljal po preprosto zato, ker se prire­ sem do tja, do koder sem imel po­ Ognjanovič (sopran), Stane ves februar — Vsa društva vključena Koritnik (bariton), Andrej ditelji niso mogli »uskladiti” s Ugankarski tni nalog. Če bi imel nalog peljati rala v domu počitka v Loki, v Kurent (recitator) in Ciril SEVNICA — Praznovanje koordinacijskim odborom za do Ribnice, bi peljal pa do tja.” praznovanje pa bodo vključena Cvetko (pri klavirju). Koncert slovenskega kulturnega prazni­ prireditve in proslave pri ob­ Domen vabi Za izjavo o tem nečloveškem in tudi druga, tako rekoč vsa društva bo sestavni del slavnosti ob 40- ka bo v tej občini potekalo ves činski konferenci SZDL v tipično birokratskem postopku v občini. letnici SNOS in prazniku Črnom lju. k sodelovanju šoferja, češ da je važen papir, ne februar in v raznih krajih. Uvod V Krmelju bo domača »Svoboda črnomaljske občine. Ta dan pa ljudje, smo zaprosili še direkto­ vanj je bilo nedavno območno ” pripravila koncert svojega pev­ Trebanjski ljubitelji ugank bodo najprej odprli razstavo V petek, 27. januarja, smo rja tozda Integral—Sap „Stojna” srečanje literatov začetnikov, ki skega zbora, predstavili se bodo dobili informacijo iz prve roke so polni načrtov Kočevje Jožeta Mlakarja, ki nam ob 40-letnici SNOS, zatem bo ga je priredila občinska ZKO. otvoritev prenovljenega kul­ likovniki domačega kluba, v knji­ — od predstavnika koordina­ Prvo in edino slovensko ugan­ je odgovoril: „V tem prim eru bi žnici bo literarni večer s pogovorom cijskega odbora. Dejal je, daje moral šofer peljati potnike do turnega doma (v njem je bilo Pomemben delež k praznova­ karsko društvo Domen, ki je bilo zasedanje SNOS), podelili bodo o pomenu knjige, v gosteh pa bo njihov odbor potem, ko je ustanovljeno septembra lani v Ribnice, saj tak odnos do ljudi ni nju bo prispeval sevniški Oder tudi priznanja za najboljši spis Oder mladih iz Sevnice. V Loki ugotovil, da je celoten prog­ Trebnjem, je izpeljalo že več na­ človeški, z njim sm o si naredili tu­ mladih, ki slavi 10-letnico delova­ ram za počastitev 40-letnice na temo I. zasedanja SNOS. pri Zidanem mostu bo celovečer­ log, člani pa imajo tudi za naprej di slabo reklamo. Sicer pa res ve­ nja. Predstavil se bo s »Kabaretom črnomaljskega zasedanja SNOS, Tretji koncert bo 14. marca na prireditev, na kateri bodo na­ obsežen delovni program. lja dogovor, da v takih izrednih v kabaretu” in 8. februarja, na ob 19. uri, prav tako v črno­ stopili domači pevci, pianist in ki so ga sicer začeli pripravljati Njihovo razstavo knjig z ugan­ primerih ni potrebno imeti naloga sam praznjk, izvedel proslavo v maljskem kulturnem domu. pevka, ki bo pela samospeve. V že jeseni, tako natrpan z naj­ kami slovenskih književnikov so in da dobi šofer nalog kasneje. sevniškem gasilskem domu. Za­ Program bosta izvajala Trio Boštanju pripravljajo širšo pro­ različnejšimi prireditvami, tu­ si lahko ogledali tudi v Ljubljani Pogosto se nam kvarijo avtobusi vod za kulturo in prosveto bo pri­ Lorenz in mezzosopranistka slavo. Kulturno društvo iz Za- di s kulturnimi, da bi bilo vse­ in Mariboru, ta mesec bodo v Ra­ in potnike prevzame drug avtobus pravil razstavo o delavskih pro­ Eva Novšak — Houška. Za­ bukovja bo izvedlo program pri ga res preveč na kupu, predla­ dečah in Trebnjem pripravili ter jih pripelje do cilja, nalog pa svetnih in obrambnih društvih, s dnji, četrti koncert letošnjega spominski plošči. gal, naj več kulturnih zadev, ugankarski večer, osrednja leto­ šofer dobi v takem primeru posebno prireditvijo se bodo abonmaja bo v OŠ Milke Zanimiv program _bo v šolah. med drugim tudi predstavitev šnja prireditev pa bo aprila v kasneje. Zaradi postopka tega spomnili kulturnega delovanja Šobar—Nataše v Črnomlju. Mladi gledališčniki OŠ Sava Kla­ knjig, prestavijo na kasnejši Trebnjem, kjer se bodo srečali šoferja je naš kolektiv spet dobil protestantov, Sevnico pa bo obi­ Na prireditvi pod naslovom dnika se bodo občinstvu predsta­ čas. slovenski ugankarji. Prizadevajo po nepotrebnem črn madež. Zara­ skala tudi ena od poklicnih »Belokranjci Belokranjcem” se vili z igro »Pikapolonček”, bo- si navezati stike tudi z ugankar­ di tega neljubega dogodka smo slovenskih gledaliških skupin. bodo predstavili mladi belok­ štanjski šolarji bodo izvedli »Po- S pojasnilom koordinacij­ skimi društvi iz drugih republik doslej že izgubili več časa in imeli Dodajmo, da bodo slovenski ranjski glasbeniki, ki so študij kaž i, kaj znaš”, v Šentjanžu se bo skega odbora, čeprav je popol­ ter kulturnimi društvi iz domače več stroškov, kot če bi šofer peljal kulturni praznik primerno zaz­ posvetili glasbi. To so: klarine­ predstavila šolska gledališka sku­ noma jasno in s stališča odbo­ občine. Plod takega sodelovanja potnike do Ribnice. Seveda pa ta namovali tudi v delovnih orga­ tist Alojz Ravnikar, trobentač pina, v Tržišču in na Blanci pa kar ra morda tudi povsem logično, bodo tri ugankarsko—zabavne primer za nas še ni zaključen.” nizacijah in krajevnih skupnostih, Anton Kralj, harmonikar Du­ vse. Krmeljski šolarji bodo igrali in s samim ravnanjem pa se ni­ prireditve na Mirni. Člani Domna J. PRIM C še posebej v šolah. Kulturna ko­ šan Šuštar, kitarista Sonny »Rdečo kapico” in pripravili kakor ni moč kar tako pomiri­ bodo prirejali še ugankarska misija Lisce bo, denimo, pripravi­ Beronja in Zdravko Žunič ter srečanje z opernimi pevci — borci ti. Že zato, ker bi sama preds­ tekmovanja, predavanja, razstave OBISK NA KMETIJI pianist Andrej Kunič. la slikarsko razstavo sevniškega 12. NOUB. Na okrogli mizi bodo tavitev knjig ne zahtevala veli­ in podobno, v sodelovanju s Knji­ likovnika Martina Popelarja, de­ Letos obiskujem fakultativni pouk spregovorili o kulturnem vedenju kih stroškov. Potem, kaj je žnico Pavla Golie iz Trebnjega gospodinjstva. S tovarišico Sedejevo, lavska pihalna godba bo koncerti­ učencev. lepšega in primernejšega za bodo pripravili posebno »Dom­ ki vodi naše delo, smo obiskaliveliko, Prešernov dan in tudi za novo knjižnico”, v kateri bodo na urejeno kmetijo Zorkovih v Dolenji počastitev oblenice SNOS kot voljo ugankarske knjige in priroč­ vasi pri Raki, kjer so nas lepo sprejeli. predstavitev dela človekovega niki. Dečki smo pomagali v hlevu in Kočevje: bogat mesec kulture uma, še posebej, ker sta dva od Društvo vabi vse zainteresi­ pozneje v gozdu, kjer smo čistili ter avtorjev izšla iz vrst par­ rane, bodisi reševalce ugank ali podirali drevesa. Dekleta so pomaga­ tizanov! Drugje bi bili na svoje la gospodinji v kuhinji, pripravila pa 2e po tradiciji v Kočevju slovenskega kulturnega praznika ne bodo počastili le z tiste, ki želijo uganke sestavljati, pisatelje ponosni, v čast bi jim so nam malico in kosilo. Na pot nam dnevom ali tednom kulture, ampak s prireditvami ves mesec naj se povežejo z D om nom , ki ima je dala gospodinja domač kruh in po­ bilo predstaviti jih celo na naslov: Ugankarsko društvo Do­ tico, pečeno v krušni peči. KOČEVJE — »Slovenska beseda” bo moto osrednje akademije in zapel vaščanom kar zunaj. pomembnejših manifestacijah men, 6.8210 Trebnje, p. p. 53. — saj ni, da bi človek razmi­ ROBERT PLANINC, 8. b v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo 8. februarja ob Prireditve v počastitev Prešerno­ BRUNO GRIČAR OŠ Jurij Dalmatin Krško vega dne bodo v Kočevju in občini šljal dalje. 19. uri v prostorih stare gimnazije v Kočevju. Pripravil jo je I. ZORAN profesor Miloš Humek. Govorni del bodo podkrepile glasbene trajale skoraj ves mesec. točke, ki jih bodo izvajali učenci glasbene šole. J. PRIMC Dan prej, 7. februarja, bodo ob Prešernu. Predaval bo publicist in Nežki Dragoš v spomin 18. uri v Likovnem salonu odprli književnik Samo Simčič, iz Lju­ razstavo del domačih likovnikov, bljane, ki bo kasneje vodil tudi Haydnova razstava Sredi januarja so se številni Me­ Kot upravnica Doma počitka v akademskih slikarjev Andreja Tro­ razgovor s poslušalci. Metliki od leta 1947 do upok­ bentarja in Jožeta Marinča terRu- Razstavo ob 250-letnici Josepha Haydna je novo­ tličani, sorodniki, prijatelji, in Kočevski kino bo 8. februarja ojitve 1960 je pokazala vse svoje dija Urana, študenta 3. letnika znanci zadnjič poslovili od 79- dopoldne predvajal za šolarje meški glasbeni šoli podaril avstrijski kulturni center, organizacijske sposobnosti. Zače­ akademije za likovno umetnost. Na letne Dragoš Nežke, dolgoletne slovenski film »Na svoji zemlji”, odprli pa jo bodo 21. februarja v Kozinovi dvorani li so z obnovo stavbe D om a počit­ otvoritvi bo kočevski moški pevski družbenopolitične delavke in up­ popoldne ob 17. uri pa za občane ka, ki je bil po vojni v zelo slabem zbor zapel nekaj Prešernovih pe­ ravnice Doma počitka v Metliki. brezplačno slovenski film »Pustota" Ob tem je treba povedati, da je Med NOB je Dragoš Nežka stanju. Obdelovali so svoje po­ smi.. Slavnostni govornik bopred- NOVO MESTO — Glasbena razstavo pripravil avstrijski kul­ Knjižnica bo 8. februarja brez- sodelovala od leta 1941. Vse od te­ sestvo in pridelali vso potrebno dnik občinske kulturne skupnosti šola Marjana Kozine se v prosla­ turni center za proslavitev Hayd- ačno vpisovala nove člane. Spre­ ti aj pa do svoje težke bolezni je zelenjavo in krompir. Imeli so Jurij Plut. Po otvoritvi bo sprejem vljanje slovenskega kulturnega nove 250-letnice lani v Ljubljani! jemala pa bo tudi predolgo izposo­ delovala v vodstvih raznih orga­ svojo živino, krave, konja in za kulturne delavce. praznika vključuje s kulturno- Joseph Haydn je, kot piše v jene knjige in zamudnikom ne bo nizacij in društev. V odborih OF, prašiče. To je v marsičem olajšalo V kočevski knjižnici bo 6. februa­ izobraževalnimi prireditvami. Za spremnem besedilu za omenjeno treba plačati zamudnine. A FŽ, SZDL, ZB, ZK in RK v Me­ njihov proračun. V domu so bili v rja ob 19. uri esejistični večer o tako šteje tudi razstava v počas­ razstavo, eden od treh velikanov tliki, kjer je bila več let sekretarka glavnem oskrbovanci, ki so prej Zveza kulturnih organizacij je titev 250-letnice rojstva glasbeni­ glasbene zgodovine, z Mozartom občinskega odbora. živeli v težkem socialnem polo­ »STABILIZACIJSKI” organizirala sestanek z animatorji ka Josepha Haydna. Odprli jo in Beethovnom tvori trojico skla­ žaju. bodo 21. februarja ob 18. uri. PREŠEREN kulture po delovnih organizacijah, dateljev, ki so s svojimi deli posta­ Nežka je kot sposobna, odlo­ na katerem so se dogovorili, kako Otvoritev bo v Kozinovi dvorani, li v svetu pojem kot »dunajska čna in humana osebnost znala vo­ RIBNICA — Slovesnost, po­ naj bi slovenski kulturni praznik na njej pa bodo izvajali tudi klasika”. diti socialno ustanovo, pomagati svečena slovenskemu kulturnemu počastili v organizacijah združene­ Haydnpve skladbe. »Prenos razstave v Novo mesto ljudem v bolezni in starosti. Vsa se prazniku, bo v domu JLA v Rib­ ga dela. Za to priložnost bodo G radivo za razstavo, katere oziroma hranjenje tega gradiva je razdajala v dobro človeka in za nici 8. februarja zvečer. Na njej primerno uredili še izložbe trgovin. »rdečo nit” predstavlja Haydnovo poslej v naši šoli štejemo za skupne cilje, v svoji skromnosti ni bodo sodelovali učenci osnovne življenje, prikazano z besedo, posebno čast in priznanje, ki ne nikoli ničesar zahtevala zase. V šole iz Ribnice, ki nosi ime po Prešernovega dne se bodo spom­ fotografskimi povečavami slik in pride vsak dan,” pravi Zdravko Metliki je imela mnogo znancev in Francetu Prešernu. Proslavljanje nili v šolah in nekaterih krajevnih notnih zapisov, je novomeška Hribar, ravnatelj novomeške glas­ iskrenih prijateljev, vsi so jo bo torej bolj skromno, stabiliza­ skupnostih. Članice noneta Rog iz glasbena šola dobila od avst­ bene šole. Meni, da eksponati niso spoštovali in imeli radi. Njeno ne­ cijsko. Že v petek, 27. januarja, pa Željn pripravljajo literarni večer, rijskega kulturnega centra v Jugo­ zanimivi samo za oko, marveč bo nadno slovo je vse globoko je v Ribnici gostovalo amatersko na katerem bodo brali svoja dela slaviji v trajno last. Veliko zaslug celotna razstava poslej tudi po­ prizadelo. gledališče iz Velikih Lašč z igro domači literarni ustvarjalci. Moški za to ima Boris Savnik, do ne­ memben pripomoček pri pouku REG IN A FIR Karla Mrožka »Vojaki”. pevski zbor pa bo obiskal nekaj vasi davnega tajnik novomeške ZKO. glasbene zgodovine.

St. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI LIST 7 14.00 O L IM P IJSK E IG RE V SAPO­ Torej, ob tej uri bodo predvajali 22.10 POROČILA RU, japonski dokumentarni film SAMORASTNIKE ali pa IDEALIS- 15.45 MOSTOVI, oddaja za itali­ TA, prvega in druge^i pa je zrežiral jansko in madžarsko narodnostno pokojni Igor Pretnar. (TELEVIZIJSKI SPORED1 9.00 O ddaja za JL A — 15.00 skupnost 18.20 RISANKA Nedeljsko popoldne — 16.45 Prehod 18.30 OLIMPIJSKI PREGLED 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA Sprehodi s pesnikom— 18— 150strpnosti 16.15 PO RO Č ILA skozi kanjon (ameriški film) — 18.25 3. II. 19.25 ZRN O D O ZRN A OBMOČJA (izobraževalna oddtja) — 18.45 Radenci 16.20... Televizijci so nam poslali Zapuščina za prihodnost (dokumen­ 19.30 DNEVNIK 18.40 TURIZEM — MOŽNOST IN 83: Plesni orkester RTV Priština — 19.30 dvoje med seboj povsem nasprotuj­ tarna oddaja) — 19.10 Turistični vo­ petek 19.55 VREM E PRILOŽNOST: NOVI MEDIJI V TU­ Dnevnik — 2000 Z Erič Banovič Srahi- očih si napovedi, kateri slovenski film dič — 19.30 Dnevnik — 20.00Sibirska RIZMU, INFORMATIKI IN KOMUNI­ nja (balet) — 20.45 Zagrebška panorama bo mogoče gledati to popoldne na ma­ 20.00 G. Mihič: ŠOFERJA trilogija (sovjetska dokumentarna od­ 1 CIRANJU, izobraževalna oddaja — 21.00 Življenjepis (dokumentarna odda­ lih zaslonih. Ker ne vemo, za katerega 21.00 ŠPORTNI PREGLED daja) — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 9.00 ČEBELKO HLAČEK, oddaja za 19.10 RISANKA ja) — 21.50 N oaii kino: Podeželski igralci se bodo odločili, je najbolje, da na­ 21.30 NAŠI OLIMPIJCI: VMESNI 21.20 Nickolas Nickčeby (oddaja iz otroke 1926 ZRNO DO ZRNA (poljski film) povemo oba, nato pa bo. kar bo. ČAS. dokumentarna oddaja angleške nadaljevanke) 9.25 RISANKA 19.30 DNEVNIK 9.30 SKRIVNOSTNI OTOK, oddaja 19.55 VREME 18.40 PET M IN U T Z A REKREACIJO iz francosko-španske nanizanke 20.00 MARCO POLO, oddaja iz itali­ 6. II. mladega dekleta, ki se posavlja od 18.45 M LADI ZA M L A D E 10.25 MLADI VIRTUOZI: VIOLON­ janske nadaljevanke Z A G R E B 1 •matere (ta se odpravlja v bolnišnico), 19.15 RISANKA ČELO, glasbena oddaja 21.15 NE PREZRITE, kulturna oddaja ponedeljek ki si skuša ustvariti dom s fantom (te­ 19.26 ZRN O D O ZRNA ga ne ljubi), zateka pa se k drugemu, ki 10.45 ZEMLJEPISNE POSEBNOS­ 21.30 DNEVNIK 920 Zimski spored za dijake: Kole­ 19.30 DNEVNIK se počuti čedalje bolj tesnobno, preve­ TI: ŽIVI ZAKLADI JAPONSKE, 21.45 STRAHOVI, an^eški film dar, Balada o Romih, Nacionalni park 19.55 VREME va jo občutek nemoči in brezizhodnos­ poljudnoznanstvena oddaja Grazljvka, ki jo je 1963 posnel Robert Plitvička jezera, Risanka, Poročila — 17.00 POROČILA 20.00 Vilk Ravnjak: Ž IV L JE N JE V ti. Igrajo Jagoda Tovirac, Zvone Hri­ 111.40 JAKEC IN FIŽOLČEK, ja­ Wise, se odvija v nenavadnem dvorcu, v 17.30 Video strani — 17.40 Poročila 17.05 MESEČEK, otroška oddaja KROGU bar, Slavko Cerjak, Majda Potokar, ponski risani film katerem prihajajo na piano raznovrstni st­ — 17.45 Sprehodi s pesnikom — 18.15 17.35 IDEALI IN DVOMI: KDO Televizijsko igro z gornjim na­ Štefka Drolc, Lojze Rozman in drugi. 13.05 E. Peroci: NINA IN IVO, odda­ rahovi in junake soočajo z njihovo krivdo, Koledar — 18.25 K ronika občine Re­ NAJ ODLOČA?, izobraževalna od­ slovom je za ljubljanske televizijce ja za otroke bodisi zdajšnjo ali ono iz preteklosti Igrajo ka — 18.45 Obramba in samozaščita daje posnel Slavko Hren po scenariju Vilija 21.10 KULTURNE DIAGONALE 17.30 POROČILA Julie Harris, Gair Bloom in drugi. — 19.30 Dnevnik — 20.00 Marco 18.25 PODPRAVSKI OBZORNIK Ravniaka. Prinoved teče o življenju 22.05 DNEVNIK 17.35 JA ZZ N A EKRAN U: K VINTET Polo (oddaja iz italijanske nadalje­ REINHARDT SCHNUCKENACK vanke) — 21.15 Glasba iz ateljeja: 17.55 MODRO POLETJE, oddaja iz Gershvvin — 22.00 Dnevnik — 22.15 7. II. Sl8.20 RISANKA 21.50 DNEVNIK španske nanizanke za mladino 17.10 Test — 17.25 Dnevnik 17.45 Kulturni mozaik 18.30 OLIMPIJSKI PREGLED 19.26 torek ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 4. II. 1755 ZASEDANJE MEDNARODNE­ 19.55 VREM E 13.30ZDA: Kanada(prenoshokejske GA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA, 20.00 V. Moberg: RASKENOVI, od­ tekm e) — 16.00 Dnevnik — 16.15 sobota prenos iz Sarajeva 15.05 Test — 15.20 Kekec (slovenski 16. 20 PO R O Č ILA daja iz švedske nadaljevanke Pustolovščina (otroška oddaja) — 18.30 SKRIVNOSTNI SVET ART­ film) — 16.50 Otroška predstava — 16. 25 G LA SB EN A PRA V LJICA : 20.55 IZ KONCERTNIH DVORAN: 16.45 Prihod olim pijskega ognja v Sa­ HURJA CLARKEA: PRIKAZNI IZ 17.50 Kože — 19.00 Narodna glasba BOBENČEK JANEZA BITENCA P. L Čajkovski: SLAV N O STN A rajevo — 17.30 Branje — 17.55 Na 1 GLOBIN, angleška dokumentarna — 19.30 Dnevnik— 20.00 Kvakva top 16.45 PRIHOD OLIMPIJSKEGA UVERTURA 1812, KONCERT ZA drugačen način — 18.30 Olimpijski POROČILA oddaja (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 OGNJA V SARAJEVO KLAVIR IN O R K ESTER ŠT. I V B- pregled — 19.30 Dnevnik — 20.00 8.05 ZLATI JABLANI, otroška 19.00 RISANKA Feljton: Kronist Orahovički — 21.15 17.25 RISANKA MOLU, izvaja simfonični orkester Jugoslavija : ZRN (prenos hokejske oddaja 19.26 ZRNO DO ZRNA Poročila — 21,20 Športna sobota — 17.35 FESTIVAL TAMBURAŠEV Slovenske filharmonije pod taktirko tekme, med odmorom Zagrebška 8.20 VELESLALOM ZA MOŠKE, 19.30 DNEVNIK 21.45 Življenje Berlioza (oddaja iz SLOVENIJE Uroša Lajovica, solistka je Dubrovka panorama) — 22.15 Poljska : SZ francoske nadaljevanke) prenos 1. teka iz Borovca 19.55 VREM E 18.05 GORENJSKI OBZORNIK Tomšič-Srebotnjak (hokejska tekma) 10.20 CICIBAN, DOBER DAN: HEJ, NA SNEG 20.00 NAŠE 29. SREČANJE, zabav­ Z A G R E B 1 18.25 ZASAVSKI O BZO RN IK 21,40 OMIZJE 10.35 MESEČEK, oddaja za otroke na oddaja 8. II. 9.20 Zimski spored za dijake: Kole­ 18.40 SAVA, REKA, KI Ž IV L JE N JE 11.00 MLADI VIRTUOZI: HARMO­ 21.35 ZRCALO TEDNA, pregled dar, Otroci ustvarjajo. Vžigalnik, Ri­ sreda DAJE, izobraževalna oddaja NIKARSKI ORKESTER, glasbena političnih in drugih dogodkov sanka, Poročila — 10.55 Veleslalom 19.10 RISANKA oddaja za moške (posnetek iz Borovca) — 19.26 ZRN O D O ZRN A 17.25 D nevnik — 17.40 Beli kamen 11.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, 21.55 BOMBAŽ PRIHAJA V HAR­ 11.25 Veleslalom za moške (prenos 2. 19.30 DNEVNIK (švedska oddaja za otroke) — 18.15 prenos 2. teka iz Borovca LEM, ameriški film teka iz Borovca) — 15.40 Sedem dni 14.25 SLOVESNA OTVORITEV 14. 19.55 VREME Narava in človek (izobraževalna od­ 12.30 PESEM GIBA: IN V ZAČET­ Kriminalka, ki jo je 1970 posnelOs- TV — 16.10 Poročila— 16.15 Koledar ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER, 20.00 FILM TEDNA: DESETI BRAT, daja) — 18.45 Narodna glasba — KU JE BIL RITEM, baletna oddaja sie Davis, govori o črnskem duhovni­ — 16.25 Partizan : Zadar (prenos prenos iz Sarajeva slovenski film 19.30 Dnevnik — 20.00 Slovesna otvo­ 13.00 SKRIVNOSTNI OTOK, odda­ ku, ki si prisvaja prispevke za cerkev košarkarske tekme) — 17.55 Zase­ 18.10 PO R O Č ILA 21.25 MAJHNE SKRIVNOSTI VE­ ritev 14. zimskih olimpijskih iger — ja iz špansko-francoske nanizanke črnih faraonov, okoli tega pajesplete- danje mednarodnega olimpijskega 18.15 CICIBAN, DOBER DAN: LIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.20 Zagrebška panorama — 21.35 15.10 POROČILA nih še več pripovednih niti, ki kažejo komiteja (prenos iz Sarajeva) — 18.30 GRADIČ, oddaja za otroke 21.30 DNEVNIK Lov za zakladom (francoski kviz) 15.15 ELE K TR O N IK O V E D O G O ­ mizerijo črnske velemestne četrti, kjer Naša večna modrost (dokumentarna DIVŠČINE, oddaja iz sovjetske na­ cveti vsakršen kriminal. Igrajo Godfrey oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 daljevanje Cambridge, Raymond St. Jacques, Ameriški grafiti (ameriški film) — 9. II. 13.55 SA N K A N JE, prenos sTrebeviča 21.05 DIAMANTI NA NEBU, odda­ 16.25 PARTIZAN : ZADAR, prenos Calvin Lockhard in še kdo. 21.50 Dnevnik.— 22.05 Kako se zaba­ 17.25 POROČILA ja iz angleške dokumentarne nanizanke košarkarske tekme 23.25 POROČILA vajo velika mesta: Moskva četrtek 17.30 P. Zidar: UTONILO JE SON­ 22.05 DNEVNIK- CE, oddaja iz nadaljevanke za mladino 22.20 OLIMPIJSKI PREGLED 5. II. 8.05 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.30 DOMAČI ANSAMBLI: FAN­ 18.05 D O LEN JSK I OBZORN IK 8.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos TJE Z VSEH VETROV 8.55 SM U ČA RSK I TEKI NA 10 KM 18.20 RISANKA nedelja 1. teka iz Borovca 10.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos in H ITR O STN O D R SA N JE NA 1500 18.30 OLIMPIJSKI PREGLED 9.45 M O D R O P O L E T JE , oddaja iz 2. teka iz Borovca M, prenos z zimske olimpiade 19.30 DNEVNIK 1 španske nanizanke za mladino 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 11.50 SMUK ZA MOŠKE, prenos z 19.55 VREM E 8.00 POROČILA 10.10 625, oddaja za stik z gledalci 13.00 POROČILA Bjelašnice 20.00 TEDNIK

DITC KNJIGA ZA mislite: „Ali ni tudi pri nas TOZD ČASOPIS taka Repičeva draga, prav DOLENJSKI LIST RAZVEDRILO takšna Občina in Večna Izguba?” NOVO MESTO Humoreske Tonija Gaš­ TONI GAŠPERIČ periča z njegovo Repičevo Toni je posvetil nekaj drago, Repičani, združenimhumoresk tudi teti Mari in KNJIGE delom v obliki Hitrotkala, njenim zgodam in nezgo­ Hitrošiva, Večne izgube, dam . ZA VSAKDA­ Občine in drugih ter Direk­ Več kot 100 humoresk NJO RABO tor vseh direktorjev, Župan,priljubljenega Tonija Gaš­ Jože Repič in drugi nepo­periča bo nudilo obilo za­ IN RAZVED­ sredni proizvajalci pričaku­ bave. Ilustracije Branka Ba­ jejo od vas, da njihovebiča pa so prijeten dodatek, RILO zgodbe vzamete v roke inki z liki repiških junakov ko jih boste prebrali, se za­zgodbe še bolj oživijo. „3K”, VODNIK SKOZI KOMBIVAK KVALITETA • KOMBIVAK KVALITETA VSAKDANJIK HUMORESKE trgovsko podjetji Vsebinska izhodišča sa­ moupravljanja postajajo iz NOVOTEHNA 68001 novo mesto, glavni trg 11 leta v leto, iz dneva v dan, vse bolj pristna zavest na­ šega delovnega človeka. O NAROČILNICA tej zgodovinski resnici naj­ brž nihče več ne dvomi, (velja za zasebnike in DO) GRADITELJI vendar hkrati vedno znova Ime in priimek ugotavljamo, da ostaja sla­ bo obveščeni samouprav- Ijalec pravzaprav napol poti N a s lo v...... Obveščamo vas, da v prodajalnah Novotehne proda­ in v trenutku, ko naj bi svojo jamo stavbno pohištvo INLES — RIBNICA št. osebne izkaznice.... izdana dne od Sob Zaposlen(a) voljo podprl z najenostav­ nejšim podatkom, mu naj­ Sprejemamo tudi predplačila za okna KOMBIVAK. Naslov DO ...... večkrat zmanjka orodja in orožja. Naslov zasebne obrtne delavnice...... Samoupravljalski vodnik ZAGOTAVLJAMO CENO IN DOBAVNI ROK 3K je torej namenjen naj­ širšemu krogu delovnih lju­ di in občanov, samoupra- PRODAJNA MESTA: vljalcev. Namenjen je tudi • Kostanjevica, telefon 69-796 Nepreklicno naročam(o) izvod(ov) brošure „3K” šolarjem, ki šele spozna­ • Krško, telefon 71-239 vajo našo družbeno stvar­ in izvod(ov) Humoresk Tonija Gašperiča • Metlika, telefon 58-155 nost, zato je pisan kot di­ • Novo mesto, telefon 21-434 daktični pripomoček z obi­ Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku (za zasebnike po povzetju). lico koristnih podatkov. Ne • Trebnje, telefon 44-013 nazadnje občanov vodnik Podpis pooblaščene osebe „3K" predstavlja tudi svoj­ SE PRIPOROČAMO stven presek današnjega Kraj in dat družbenega utripa naše KOMBIVAK KVALITETA 9 KOMBIVAK KVALITETA o b čin e. . ‘ " r

■•'K

mm 'n®*-

WB

? ' m : J f r ^

RBH p ' *' • W'!U' . «*BPSfe v*-\ • • •l> t ,„ r . V&Sil&Z'

't< ••*»£■

V V 'V y i IMi f 'st_sE^n^

Mesta so kakor človeški obrazi, grda, prije­ rujenosti in dotrajanosti. Mesto seveda potre­ valci že „sprejetih” projektov, dali so jim „Razmerje med ceno celotnega projekta, ki tna, simpatična, odurna, preprosta, naravna in buje nov most. Morda res manj kot kakšnega potrebni pristanek in zadeva je šla naprej, širši predstavlja le petdesetino ali Še manj vrednos­ izumetničena. In kakor človekov obraz lahko drugega, saj ragovski most v infrastrukturnem družbeni interes, ki zanesljivo ni v uničevanju ti izgradnje, govori proti dokazovanju, da večje temeljito spremeni vsakršen večji poseg na pogledu ni bistven, je pa za življenje mesta in siromašenju okolja zaradi nekaj nižje cene zahteve neutemeljeno dražijo most,” zatrjujejo s'abše ali celo na boljše, se tudi mestom doga­ vseeno važen, saj pomeni edino neposredno ali upoštevanja gole funkcionalnosti, so taki tvorci novega idejnega zasnutka. „Z več dela ja, da jih spremembe polepšajo ali močno povezavo, ki mesto in meščane druži z naravo. postopki v bistvu preskočili. pri projektiranju bi bil lahko most cenejši in prizadenejo. Kot življenje izrisuje človekov ob­ Vse druge poti iz mestnega jedra vodijo v bolj Arhitekti Zavoda za družbeno planiranje so kvalitetnejši.” raz, ga tudi mestu dejanja njegovih prebi­ ali manj pozidana okolja. In kot nadomestilo izdelali nov, drugačen predlog ragovskega Dodajmo k temu še to. Tradicija občutene­ valcev. Če ob tem pomislimo na Novo mesto, odpisanemu mostu se je po hitrem postopku mostu. Z njim so poskusili najti celovitejšo ga, prizadetega in hkrati strokovnega obliko­ bi lahko zapisali, daje dobilo precej nepotreb­ rodil idejni projekt za novega po naročilu rešitev vseh nalog, kijih takšen most postavlja vanja mestnega prostora pri komunalnih pose­ nih gub in bradavic, da pa je vendar ohranilo investitorja komunalne skupnosti Novo mesto. pred načrtovalce, če naj bo skladno vraščen v gih se z uresničitvijo takšnega projekta nad­ svoj obraz vsaj v svojem starem mestnem Po mnenju mladih novomeških arhitektov mestno arhitekturo in opravlja svojo vlogo. aljuje, oziroma se pretrgana vez celi in znova jedru. Andreja Prelovška, Boruta Simiča in Janeza Predvsem so skrbneje zasnovali oba pristopa, vzpostavlja. Ni odveč, če pomislimo na delo Bile so želje In tudi poskusi, da bi v mestno Žerjava prehitro in le preveč površno, saj bi ta­ tistega na mestni strani in tistega na gozdni, nedavno preminulega Marjana Mušiča, ki je jedro posegli tako, da bi ga razvrednotili, mes­ ko dobili le gol funkcionalni objekt in nič več samemu mostu pa so predvideli videz, lahko zgled, kakšen odnos bi projektanti mo­ tu bi skazili obraz. To je pač posledica — novo gubo v obrazu mesta. Zasnova novega kakršnega imajo starejši mostovi. Kot poseb­ rali imeti do okolja, v katerega s svojim načrto­ sprijenega odnosa do okolja in nepoznavanja mostu, ki je z gradbenega vidika sicer nost omenimo nadstrešek na prostoru sredi vanjem posegajo. vrednot, ki jih ubrano in zaokroženo mestno neoporečna, po mnenju trojice arhitektov ne mostu, ki naj bi predstavljal nekakšno simb­ M. MARKELJ okolje daje. Včasih je videti, kot da nam je upošteva vpetosti takšnega objekta v mesto, v olično zatočišče in križišče poti pešcev in reke, vsem skupaj vseeno, kaj se z našim mestom siuiemc Kulturne sape, ne razrešuje številnih torej prostorček za predah, pogled na reko, dogaja, kot da ne moremo pogledati preko odnosov, ki jih takšen most vzpostavlja, naj motrenje odsevov na gladini, prestop v drugo plotov ozkih dojemanj, mišljenj In razumevanj. gre za Spajanje arhitekturne tektonike mesta z okolje. Mestni del pristopa so zasnovali kot Gre za nezanimanje javnosti ob prostorskih gozdom in reko, naj gre za vez dveh polov prostor, ki ga tvorijo stopnice in majhna pl­ posegih v mestno okolje? Bi imeli Industrijski mestnega življenja, dinamike dela in spros­ oščad s svetilko v središču. Gozdni pristop pa kolos na samem pragu mesta, če bi bila titve, ati za dvojno funkcijo mostu, ki je vstop/ naj bi bil občuteno oblikovan naravni prostor s javnost bolj občutljiva za prostorska posega­ izstop za dvoje različnih okolij, različnih kamnitimi ploščami, skalami, drevjem, zas­ nja? Ali morda ni bila dovolj temeljito sez­ razpoloženj, in tudi prostor, kjer se srečujejo tavljenim v rahlih krogih, s čimer bi stvorili ne­ nanjena z daljnosežnostjo takšnih in sploh sprehajalci z obeh strani. kakšen avditorij narave. vsakršnih posegov? .»Predlagali smo lepši most; lepši, čeprav je čeprav je predlog trojice arhitektov pomenil Vsa ta vprašanja in razmišljanja nastajajo ta beseda zgubljena In stokrat zlorabljena. Ta nekakšnega padalca v dogovarjanju med pod vtisom dogajanja, ki predstavlja pravza­ most ni tak, da bi lahko stal kjerkoli, je dru­ investitorjem in izvajalcem, pa so eni in drugi prav lučko v tej tem i (tako zelo čm a torej le ni). gačen. Najboljši je tu, v tem (Novem) mestu,” pokazali razumevanje za takšno širšo obrav­ Gre za načrtovanje novega mostu do Ragove- menijo arhitekti, ki so s svojim predlogom navo načrtovanja ragovskega mostu. Morda 2. 2.'84 ga loga. samoiniciativno posegli v doslej preveč sam­ bomo Novomeščani tudi dobili most, ki bo ne­ Most, ki vodi na drugo stran Krke v mestni oumevno zaprto razmerje med naročnikom in kaj novega, nekaj Svežega, čeprav bo na videz gozdič, zeleni otoček, ki ga vse bolj obkrožajo projektantom. Navsezadnje so kot strokovnja­ podoben dobrim starim mostovom. valovi pozidav, je preživel svoj življenjski vek. ki Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto In še vprašanje: ali takšno projektiranje po 2 ■ PRILOGA Že precej časa ja zaprt in razpada, če ga ne tudi po zakonu poklicani za to. Doslej so mora­ neptrebnem (?) ne draži preveč celotne bodo razstavili, se bo podrl pod težo lastne ut­ li večkrat odigrati le pasivno vlogo kot potrje- naložbe? ------Čeprav nima škrg in diha s vadno topega izraza, bi moral o3 pljuči, se povodni konj rodi biti po prvotni zamisli portret V neobvezen premislek Žal so izdelki sredstev pod vodo. pesnika Danteja. javnega obveščanja, ki bi ar • • lahko pripeljali do tako ab­ Veverice vidijo (tako kot Slikarji v stari Kitajski so surdnih sklepov, vsak dan na­ ■d 0 psi) sam o črno-belo. Za raz­ lahko po mili volji risali in sli­ „KAKO S l , menjeni nam in ne izve- © a liko od človeka pa gledajo kali ženske akte in tudi spolni ..panoramsko”, slika v njiho­ nzemeljskim civilizacijam. Ta­ Q.-M akt na način, ki bi ga danes ČLOVEK?” ko imenovani proces mn­ vem centru za vid je enako označili za pornografskega. ožičnosti in dem okratizacije O © ostra v razponu 180 stopinj, Nečesa pa vendarle niso W » P -5 in ne samo v smeri, v katero je Ko sem te dni spet gledal neznansko radi pa se tudi družbe je namreč domala smeli naslikati: golega žen­ i - H J . uperjen pogled. enega od tisočerih televizij­ obstreljujejo in pobijajo z ro­ povsem obšel novinarstvo, ki skega stopala. še naprej vzvišeno samoza­ • - skih dnevnikov, ki se vedno čnimi minometalci in mitralj­ o j - * © • znova končujejo s cikloni, ki ezi, zlasti v središčih gosto dovoljno opisuje in slika Zloglasni rimski Neron je Prostornina lobanje nean­ se umikajo anticiklonom (mo­ naseljenih prebivališč. Nad­ predvsem dogodke in življe­ bil strasten igralec domin. dertalca je bila v povprečju za rda je bilo obratno), in vz­ alje bi naš mali vesoljski gost nje, ki se ga udeležujejo • 100 kubičnih centimetrov ve­ višeno pokroviteljskim „bodi- upravičeno domneval, da mo­ državniki, diplomati, genera­ čja od prostornine lobanje te še naprej z nami” ali čim rajo ubogi Zemljani jesti ne­ li, poslanci, delegati in vrhun­ Današnji slikarji lahko prire­ današnjega človeka. podobnim, sem se vprašal, kakšen življenjski standard, ski športniki. Včasih najdejo S © jajo samostojne razstave že • kakšno podobo bi o žitju in ki ga m erijo v odstotkih in ga tudi kakšnega Poroteliča. Zve­ med študijem. Slikarji indij­ Mickey Mouse, sloviti m išek bitju tega našega ljubega je vedno manj, svet pa je tudi mo samo za dogodke, ki so skih miniatur, ki so bili zbrani Walta Disneya, ima na rokah, sveta dobil tisti, ki bi mu bila sicer razdeljen na bogate in pomembni za celino, države v šoli Kangra, so se morali ko sname rokavice, samo štiri takšna informativna oddaja revne, močne in šibke, čeprav ali njihova glavna mesta, va­ Prva gram ofonska pl­ učiti debelih 10 let, preden so prste. edini vir spoznanj in vednosti. imajo vsi polna usta želja in sice, trgi in mesteca so po­ ošča, ki so jo prodali v nakla­ jim dovolili sam ostojno nasli­ • Č e bi se nam reč malo zahtev po pravičnejši delitvi rinjeni v obzornike in rubrike di več kot milijon primerkov, kati (kaj šele razstaviti) eno Mesto Panama na Panam­ hipotetično zeleno izvenze- bogastva in drugih poslad­ „iz kraja v kraj”, kjer se nad­ je bila posneta že leta 1902. sam o sam cato sliko. ski ožini je edini kraj na meljsko bitje z našim planetom kov. Zemljani tudi strastno in obudni časnikarji na majhnih Enrico Caruso, najslavnejši • svetu,, katerega prebivalci vsak seznanjalo samo s pomočjo zagrizeno tekajo za okroglimi primerih uče, kaj je počenjati tenor vseh časov, poje na njej Sloviti kip Augusta Rodina dan gledajo, kako sonce vz­ naše televizije, radia in časni­ predmeti ali pa z deskami na z velikimi, ko bodo veliki:* arijo Vesti la guibba iz Leon- „Mislec”, ki prikazuje moške­ haja iz Atlantika in zahaja v kov, bi zlahka in s čisto vestjo nogah vijugajo med koli na V tem novinarskem vesolju cavallove opere Pagliaccio. ga atletske postave in nena­ Pacifik. priseglo, da so tisti Zemljani beli poljani. Če je vmes kaj ni prav nobenega prostora za bitja, ki sede ali pa razpra­ časa, se na veliko napajajo z predmet opazovanja, ki ga vljajo izza okroglih miz in najrazličnejšimi tekočinami, imenujemo vsakdanjost pre­ Glasbeniki jazza so upora­ govorniških odrov, bitja, ki pri čem er pojejo in so do vra­ prostega, navadne človeka. bljali dokaj nenavadna gla­ najbrž večino dneva stopaje tu namočeni v vodo bližnje Kot da se v vsakdanjem življe­ sbila. Eno od takih se je iz letal, pozdravljajo strumno fontane Di Trevi ali krajevne­ nju ne bi na vsakem koraku imenovalo goofus, podobno postrojene bataljone garde, ga potočka. dogajale reči, ki so pomembne je bilo saksafonu, zvenelo pa za vsakega od nas, stvari, ki je kot orglice. Okoli leta 1925 so konec koncev del nepono­ je bilo v modi tudi tako vljivega življenja vsakega po­ imenovano „vroče nalivno- sameznika. Ne, sodobno no­ pero”, miniaturen klarinet z vinarstvo vsega tega ne vidi, razponom ene oktayp. Števil­ mirno dopušča, da gre mimo ni jazzisti so igrali tudi na njega 99 odst. življenja. glavnik in toaletni papir. Pe­ rilnik, nenadomestljivi pred­ Nedvomno je nadvse vzne­ nik nenadomestljivega pral­ mirljivo v komentarjih preme­ nega stroja, je bil priljubljen tavati sem ter tja megatone inštrument številnih ritmičnih teh in onih bomb, miriti skupin. Američan Ffloyd He- države in njihove zastopnike, nderson je igral tudi na tolmačiti pitijske odloke vlade zadnjo plat,— vendar samo in vladajočih itd. Da, vznem ir­ na koncertih za zaključene ljivo je, včasih se zazdi, da ta družbe. Ko ga je nekoč prišel svet suče tudi tvoja roka. To­ poslušat Al Capone, se je da vse to ni življenje. To je Ffloyd tako prestrašil, da ni iluzija, utvara, ki so ti jo kot dal od sebe niti note. kost vrgli močni, da se ne bi peš odpravil po svetu in • spraševal: „Kako si, človek?” Statistika beleži, da živi v MARJAN BAUER New Yorku okoli 1,500.000 potepuških psov in 500.000 prav takih mačk.

Strokovnjaki trdijo, da gre za odlično orožje. pomembno, da uporablja enako strelivo kot so dobili dva nova modela z oznako M-75. Na­ Naša pehota je dobila tudi sodobnejši do­ druga pehotna orožja. To je zelo pomembno vadna ročna bomba te vrste je polnjena z jekle­ mači mitraljez. Govor je o mitraljezu kalibra pri preskrbovanju enot, poleg tega pa so ne­ nimi kroglicami, namenjena pa jeza odbitjeju- 7,62 mm (je tudi v varianti puškomitraljeza), ki kateri deli teh orožij med seboj zamenljivi, kar riša. Varianta s kumulativnim nabojem pa je je in bo zamenjal znani mitraljez M-53 (Šarec) pride zelo prav v bojih. namenjena za boj proti oklepnim vozilom iz kalibra 7,9 mm. Novi mitraljez je lažji in Nenehno posodabljamo tudi ročne bombe. neposredne bližine. učinkovitejši od predhodnika, posebej pa je Pripadniki pehote in drugih enot naše armade Protioklepni boj dobiva zaradi dejstva, da je skoraj 90 odst. enot sodobnih armad na kole­ sih in v oklepu, vse večjo veljavo. Zato si tudi pri nas prizadevamo uvesti kar največ pro­ tioklepnih sredstev tudi v pehoto, v najnižje enote, ter jih usposobiti za protioklepni boj iz bližine. Naše enote so pred kratkim dobile še dve zelo učinkoviti pehotni protioklepni orožji: ročni raketomet M-80 ali „zolja” in ročni raketomet M-79 ali „osa”. Ročni raketomet M-80 je namenjen za enk­ ratno uporabo v protioklepnem boju. Njegova masa je samo 3 kilograme, domet 250 metrov, pri dobrem zadetku pa prebije oklep, debel 300 mm. Kaliber cevi (ki se po uporabi odvrže) je 64 mm. „Zolja” je sicer podoben nekaterim tujim orožjem, vendar ima povsem naše VOJAŠKI KOTIČEK rešitve. Po uspešnosti ne zaostaja za podobni­ mi tujimi protioklepnimi sredstvi. Ročni raketomet M-79 ali „osa" je za večk­ ratno uporabo. Ima optični merek, domet je do SODOBNA 600 m. Njegova m asa je 10,7 kg, učinkovit domet proti oklepnikom 350 m. Prebije oklep, debel do 400 mm. „Oso" razvijamo, da bo še DOMAČA Ročni raketomet M—BO „zolJa" za enkratno uporaba bolj učinkovita. Verjetno ni poveljnika, ki si ne bi želel imeti na voljo orožje, kot je večcevni raketomet. To OROŽJA orožje je namenjeno predvsem za odpiranje nenadnega, izredno hitrega, močnega in Na vaji ..Enotnost 83” so lahko opazovalci učinkovitega ognja. Predvsem na pomembne videli nekatera nova ali pa izpopolnjena or­ cilje, kot so položaji raketnih in artilerijskih ožja, ki prihajajo v redno oborožitev enot JLA. enot, poveljniška mesta, centri za zveze in Med njimi je tudi ostrostrelska puška M-76 s podobno. Se posebej prav pride v spopadu z polavtomatskim zaklepom. Ostrostrelce kot močnimi desantnimi silami ali pri odbijanju nenadnih prodorov oklepno—mehaniziranih posebno spretne in izurjene vojake smo dolgo enot. Pri nas smo doslej imeli dva dom ača časa kar malo zanemarjali, zdaj pa spet dobi­ modela: vlečnega z oznako M-63 kalibra 128 vajo večji pomen in veljavo. Ostrostrelska pu­ mm in SVLR M-77 kalibra 128 mm. Slednjega ška M-76 je pravzaprav edino naše pehotno orožje, ki bo zadržalo kaliber 7,9 mm. S to so posodobili in predstavlja izredno učinko­ puško lahkoostrostrelecs pomočjo optičnega vito orožje. Ima 32 cevi kalibra 128 mm, vg­ rajen je na tovornjak (vse domače izdelave), v merka uspešno zadene cilj na daljavah do pičlih 18 sekundah izstreli vseh 32 raket, kate­ 1.200 m. č e doda pasivni IC merek (infrardeči merek), lahko na cilj uspešno nameri in ustreli rih domet je nad 20 km. Za ponovno polnjenje tudi ponoči. Puška je polavtomatska in tehta potrebuje posadka samo 3 minute. Masa or­ z optičnim merkom okoli 4,5 kg. Polni se z ožja z vozilom vred je 21,3 tone. Rakete na ci lju okvirom, v Katerem je 10 nabojev, optični uničijo in zaustavijo skoraj vse. merek povečuje štirikratno, vizirni ris v njem je V prihodnji številki bomo opisali nekaj do ­ viden tudi ponoči. Puška uporablja stan­ mačih dosežkov na področju izdelave bojnih dardno, označevalno ali ostrostrelsko strelivo. Večcevni raketomet SVLR M—77 „oganf’ z 32 cevmi in raketami kal.128 mm. vozil.

10 (3 „Na Dolž vozita samo delavski in šolski avto­ bus,” je povedal Zorc. ',Ker ni rednih avtobusov, se na šolskih vozijo odrasli, otroci, pase stiskajo med sedeži. Z Gorjanci smo že nekajkrat skušali urediti zadeve, a ni posluha.” Jože Goršin se je spraševal, kaj bo, ko bo prišlo do nesreče z avto­ busom, v katerem se gnete tudi po 120 potni kov. NA SESTANKU NI BILO DELODAJALCEV In potem spet povzame besedo Franci Bačar. „Tudi danes smo povabili predstavnika Go­ rjancev, pa ga ni. Pogovarjali smo se že z zaseb­ nikom, pa ni interesa. Hudo je tudi, ker nimamo trgovine. Naši ljudje nakupujejo v mestu, če nočejo peš nositi nakupljenega, morajo prej z dela. Nujno bi potrebovali vsaj trgovino zaživila, še najbolje pa bi bilo, ko bi imeli zraven tudi trgovino za kmetijske potrebščine." „Za dnevno oskrbo bi bila najboljša zasebna trgovina,” je dejal Milan Jakopin. ..Trgovske or­ ganizacije namreč ne poslujejo več tako akumu­ lativno, zato se ne zanimajo za gradnjo trgovin. NERAZVITOST Morda bi za to pridobili zdomca, ki tu gradi hišo. Občina bi to podprla.” In tako se niza vprašanje za vprašanjem, za JE ZMAJ vsako in tudi odgovor. Tik pred zaključkom na- vrže Zmago Novak misel, da bi Dolž lahko kaj S SEDMIMI pridobil tudi zaradi tega, ker spada v spominsko območje Žumberak — Gorjanci. A krajevna usmeritve take, da bolj spodbujajo kmetovanje v cevovod dostopiškešole. V drugi fazi naj bi na­ skupnost nima delegata v tej skupnosti, pa tudi GLAVAMI dolini, kjer so učinki hitrejši in boljši. Seveda bi redili rezervoar na Malem Orehku in črpalko za skupnost sama nima denarja. Glavno breme pri se dalo tudi v hribovitih predelih, kjer kmetijsko več kot tri kilometre vodovoda pa spet rezervoar razvoju tega območja naj bi nosile organizacije zemljo zdaj prerašča grmovje, bolje izkoristiti. na Igleniku. Vse to bi veljalo poldrugo milijardo združenega dela, ki naj bi ustanavljale obrate. A „Komaj dve leti sem v službi, a sem že dobil Toda spoznanj in metod za boljše kmetovanje v starih dinarjev, a vodeše nikjer nebo. Vprašanje na okrogli mizi ni niti enega predstavnika iz or­ stanovanje, ki je vredno več kot 100 milijonov hribovitih predelih ljudje ne sprejemajo, ker je tu pa je, kako radodarna bo banka. ganizacij združenega dela, kamor se Podgorci, starih dinarjev, tu je vodovod, elektrika, trgovi­ potrebno združevanje dela, zemlje in delovnih Miha Hrovatič pravi, da so bili do leta 1&81 še ki so znani kot trpežni delavci, vozijo na delo. na, na cestah in ulicah asfalt. Vse to je za prebi­ sredstev. „Hkrati imamo tudi velike težave z ugodni krediti za gradnjo vodovodov, ampak ta­ Dolž je vse do nedavnega spadal h krajevni valce mesta nekaj samo po sebi umevnega, pre­ našo pospeševalno službo. Agronomi so mladi krat akcije še ni bilo. Zdaj skuša banka sredstva skupnosti Stopiče, pravi Dušan Jarc. Ta pa ni bi­ bivalci vasi pa si morajo to šele priboriti. Mislim, in neizkušeni, ne znajo delati z ljudmi. Pozdra­ občanov in komunale združiti, da bi krili vsaj del la nerazvita, zato prave razmere na področju da to ni pravično,” je dejal Franci Bačar, vljam pobudo krajevne skupnosti. Naj se preds­ potreb po denarju. Izrazil je upanje, da bo Dolža niti niso bile znane. Ker je krajevna predsednik skupščine krajevne skupnosti Dolž tavniki krajevne skupnosti oglasijo vzadrugi, pa m ogoče po sedaj veljavnih predpisih izpeljati skupnost Dolž med manj razvitimi v novomeški za okroglo mizo o nerazvitosti, ki so jo pripravili se bomo pogovorili. Zdaj pa ne morem dati vsaj del financiranja, kako pa bo čez tri mesece, občini, v dokumentih in planih pa piše, da bodo Dolžani. S to nenavadno prostodušno in re­ določenega nasveta, kaj naj bi počeli. Zato ne ve nihče. taka področja deležna posebne pozornosti, naj snično izjavo naj bi prilil še malo olja na ogenj v potrebujem več podatkov, potreben bi bil Voda pa je osnova za napredek kmetijstva, bi bil Dolž deležen večje pomoči. razpravi o nerazvitosti. Toda pojav, ki smo ga strokoven načrt, kaj naj pridelujejo krajani.” zlasti živinoreje, za trgovino, obrt in za potrebe Bojan Mikec pa je dejal,dase zdaj, odkar jena doslej imeli v mislih le, ko je šlo za druge repu­ „Vse dosedanje študije o razvoju kmetijstva v krajanov. Voda je tisti del osnovne komunalne Dolžu poprijela mlajša generacija, čuti nov ut­ blike ali pokrajine, je zmaj z več glavami. In tu ne novomeški občini niso upoštevale Podgorja,” je opremljenosti, brez katere ni napredka. Na­ rip. Morda bi lahko pomagale tudi mladinske pomaga dosti ognjevito opletanje z besedami. odvrnil Bačar in dodal, da je zdaj težko zahtevati predek pa je drag, saj štiri milijarde dinarjev niso delovne brigade. Vsekakor pa bo potrebno v Več haska bo verjetno od akcije, ki naj bi stekla pobudo od ljudi, ki so bili štirideset lettiho. Hk­ mačje solze, še posebej, če celotno vsoto po­ družbi drugače obravnavati taka področja. po okrogli mizi. Vsaj temu naj bi bil namenjen rati pa je težko začeti s sodobnim kmetijstvom, razdeliš na 120 gospodinjstev. pogovor s številnimi gosti z občine, družbenop­ ko ni cest, po katerih bi, recimo, vozili kombajni. SPRENEVEDANJE? olitičnih organizacij, sisov in drugih. In že smo pri drugem perečem problemu. „STANDARDNA” NAPETOST 120 In za konecšeizjava Ivana Hrovatiča, Podgor­ In reči je treba, da je okrogla miza na Dolžu v ,Na območju krajevne skupnosti ni niti enega VOLTOV ca na začasnem delu v Novem mestu, kot se je metra asfaltirane ceste, še več, večina cest je ne- podružnični šoli uspela. Že dejstvo, da so se In potem se začne zgodba spet ponavljati, to ' sam predstavil: kategoriziranih. V krajevni skupnosti so zaselki Dolžani odločili za okroglo mizo, pomeni, da so pot o elektriki. Na okrogli mizi so krajani pove­ „Če bi delo na tak način zastavili že pred dese­ in hiše, kamor mi mogoče z avtomobilom. Naj­ zadeve vzeli v svoje roke. Tako kot pred leti, ko dali, da je napetost komaj 120 voltov. S tako na­ timi leti, ne bi nič naredili. Odkar so mlajši in huje je med Pangerč grmom in Dolžem, kjer vo­ so skoraj sami zgradili povezavo z gorjansko petostjo pa je nemogoče napajatižepralni stroj, šolani ljudje vzeli zadeve v svoje roke, je več up­ di le kolovoz, pa še ta dvakrat prečka potok. To­ cesto. kaj šele druge naprave, Ali so tu možne rešitve? anja. Vendar zdaj tudi spoznavamo, da smo vse Kot so zapisali v gradivu za okroglo mizo, je da sami se ne morejo lotiti popravljanja cest. „Dolž je dobil elektriko leta 1957, deset let preveč vlagali v velike projekte, pozabljali pa krajevna skupnost Dolž najmlajša v novomeški „Pred nedavnim smo odprli peskokop”, je dejal kasneje Iglenik, vsi pa v skladu s tedanjim na­ smo na take predele, kot je Podgorje. A tudi zdaj občini, saj je nastala šele leta 1982 z odcepitvijo Franc Zorc, „a tudi do njega moramo napraviti činom, po katerem je bilo pomembno le, da ni dosti bolje. Take majhne in kadrovsko šibke od krajevne skupnosti Stopiče. V njej je le pet cesto, če naj ga izkoriščamo.” elektriko dobi vsaka hiša,” je pripovedoval krajevne skupnosti tiramo, da same zbirajo po­ vasi ali zaselkov s 460 prebivalci. Vodstvo ..Komunalna skupnost je doslej že sodelovala Zvone Čampa, direktor Elektra Novo mesto. datke (na primer o upadanju prebivalstva, krajevne skupnosti se ježe takoj na začetku so­ z denarjem pri urejanju poti proti Cerovcu, prav „Seveda tako omrežje ni več ustrezno. Z izg­ starostni strukturi), da same pripravljajo prog­ očilo z nerazveseljivimi podatki, število prebi­ tako ima na voljo nekaj denarja novoustanovlje­ radnjo transformatorske postaje na Dolžu so rame razvoja. Za ves ta kompleks vprašanj pa bi valstva upada, prav tako otrok, usmerjenih kme­ na cestna skupnost, ki bo dala prednost manj bile samo deloma izboljšane razmere, ni pa to potrebovali cel štab strokovnjakov. Skratka, tij ni, ne obrtnih delavnic, trgovine, niti metra as­ razvitim,” je dejal Peter Lavrič. „Seveda boste celovita rešitev. Iglenik bi morali preklopiti na postavlja se vprašanje, ali so krajevne skupnosti faltirane ceste, vodovoda, v električnih vodih pa morali'tudi sami sodelovati z denarjem, če transformatorsko postajo Cerovec, podreti v resnici lahko same nosilke razvoja. Tudi v je včasih le 120 voltov napetosti in tako naprej. hočete imeti asfaltiran vsaj del naj­ omrežje med Vrhemi in Iglenikom, tam pa zgra­ materialnem pogledu. Zato bi bilo potrebno Franci Bačar, mladi inženir geodezije, ki sega pomembnejše ceste,” je dodal Dušan Jarc. Na diti visokonapetostno omrežje. Še eno transfor­ večje vlaganje. Če bi vseh 150zaposlenih vložilo bodo Novomeščani spomnili po tem, da je med vse to je Franci Bačar izjavil, da na lastne sile ne matorsko postajo bi morali zgraditi na Zajčjem vse svoje osebne dohodke, ne bi bilo dovolj niti počitniško prakso pometal ceste (kar je morejo računati. V blagajni krajevne skupnosti vrhu, za vse to pa bi potrebovali 6,5 milijona di­ za vodovod." znamenje, da je človek, ki se ne ozira dosti na se bo nabralo le 400 tisoč dinarjev, to pa še daleč narjev. Pa še to bi zgradili šele leta 1985 in niti še Solidarnost pa naj bi se pokazala tudi tako, da konvencije), se je najprej opravičil, češ da ne ni dovolj za sodelovanje pri gradnji vodovoda. ne vsega,” je bil povsem določen Čampa. Abrez bi del sredstev iz krajevnih skupnosti, ki že imajo zna voditi okroglih miz. A pogovor je le stekel, sodelovanja krajanov tudi tu ne bi šlo, saj bi mo­ urejeno infrastrukturo, prenesli v manj razvite najprej o kmetijstvu. PODGORJE JE BREZ VODE rali prispevati drogove pa izkopati jame itd. krajevne skupnosti. Sicer nebo mogoče prema­ Bačar je med drugim navedel, daje v krajevni ..Podgorje je najslabše oskrbljeno z vodo,” O šoli je govoril Lado Brulc. Šolski okoliš gati prepada m ed nerazvitimi in razvitimi, ta se skupnosti šestnajst zaščitenih kmetij, a niti ene pravi direktor Komunalnega podjetja Novo osnovne šole iz Stopič je med največjimi v obči­ bo le še poglabljal. In v pripombe o usmeritvah usmerjene. Medtem ko se je nekdaj večina pre­ mesto Alojz Ucman. „V srednjeročnem načrtuje ni, vanj pa šteje tudi pod ružnična šola na Dolžu. dela občinske skupščine Novo mesto so Dolža­ bivalstva preživljela s kmetovanjem, se zdaj sicer zapisano, da bomo v letu 1983 začeli gradi­ Razmere na šoli so se precej izboljšale pred dve­ ni zapisali: „V krajevni skupnosti Dolž imamo večina krajanov vozi na delo v dolino. Kme­ ti vodovod, potem smo gradnjo preložili na ma letoma, ko je bilo vanjo vloženih 3,5 milijona občutek, da sestavljalci planov sploh nimajo tijstvo je le dodaten virzaslužka, z njim se ukva­ letos, a še zdaj ni čisto jasno, če nam bo uspelo dinarjev. Zamenjali so okna, vrata, uredili sani­ pregleda nad resničnim stanjem na terenu ali pa rjajo le ostareli ljudje. Kako začeti s kme­ zbrati ves potreben denar. Za g radnjo celotnega tarije. Toda ker obnova šole v Stopičah šeni ko­ se namenoma sprenevedajo. Kako je sicer tijstvom, da bo bolj donosno, da bo bolj sistema bomo namreč potrebovali 40 milijonov nčana, služi del šole na Dolžu za skladišče. In ta možno, da ima občina Novo mesto, ki spada perspektivno? dinarjev ali štiri milijarde starih dinarjev. Gra­ prostor seveda ni bil adaptiran, v njem pa bi med razvitejše, na svojem področju še cele AGRONOMI NE ZNAJO DELATI dnja bi potekala vsaj tri leta, v več fazah. Projekti lahko bila telovadnica. In v skladišču leži za 10 krajevne skupnosti, ki so brez vodovoda, telefo­ Z LJUDMI so narejeni, zdaj pa urejamo zemljiškoknjižne milijonov opreme za zobozdravstveno ambu­ na, asfalta, ustrezne električne napeljave, trgo­ zadeve." lanto, prostora zanjo pa ni in zato je vse vine itd!” Vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zad­ Cevovod med Stopičami in Malim Orehkomje Podgorje še vedno brez te prepotrebne RIA BAČER rugi Krka Miha Krhin je dejal, da so družbene že narejen, ni pa ostal ih objektov, manjka tudi še ustanove. JOŽE SIMČIČ

M iha Krhin Franci Bačar Bojan Mikec Miha Hrovatič Dušan Jarc

Jože Goršin Mi,an Jakopin Lado Brulc Franci Zorc Zmago Novak Ivan Hrovai priloga dolenjske tudi nemški napad nad Ljubnim. XIV. divizijajez Legende prebijati skozi gost razpored sovražr ih koncen­ blokado prebili in se prebili na Pohorje, kjer jih tracij, ki so že prej zasedle vse ceste in domi­ nemški napadi niso več dosegli. Glavnina di­ delom svojih sil prekoračila Mozirske planine in nantne višine. Predhodnice partizanske enote vizije pa se je zaradi tankovske in artilerijske prešla na Koroško, z drugim delom pa krenila so morale na juriš izsiliti prehod čez cesto premoči morala umakniti nazaj in takoj nadalje­ proti Savi na Moravško. Nemški napadi so POHOD Rimske Toplice-Kozje in Laško-Kozje. Posebno vati z novimi besnimi boji. Ko se je obroč okrog prenehali 26. februarja. Ko se je divizija spet zb­ hudi so bili boji na težko prehodnih grebenih divizije zožil na vsega dve višinski točki, se je di­ rala, je naštela v svojih vrstah le še okrog 500 pred progo. vizija prebila v jurišu, ki je postavil vse na kocko, borcev. Polovica divizije se je žrtvovala za izv­ ŠTIRINAJSTE Progo Maribor-Celje je divizija prešla pri sv. in prodrla preko proge in ceste Celje-Dravograd. ršitev naloge. Tudi sovražnik je imel velike izgube. Juriju, okrog Dramelj se je spet spopadla z Najtežje preizkušnje je XIV. divizija prestala Nemci. Ko so Nemci spoznali, da je propadel na obronkih Mozirskih planin, na prostoru med Pohod Štirinajste na Štajersko in njeni boji so NA njihov namen zadržati divizijo južno od proge Šoštanjem, Velenjem, Slovenjgradcem in Meži­ imeli v zavesti slovenskega partizana med vojno Maribor-Celje in jo tam razbiti, so spremenili co. Tu so Nemci koncentrirali proti partizanom posebno mesto. Po vojni je postala legenda o ju­ razpored. Osnovne sile so premestili na cesto ŠTAJERSKO sile okrog dveh divizij. V boj so vrgli 19. in 25. naškem boju in nečloveškem naporu divizije Celje-Konjice-Maribor in Celje-Vitanje. Sovra­ SS-Polizeiregiment, 139. planinski polk iz ljudska last. Pohod ni bil le krajevna slovenska žnik je nameraval izkoristiti izredno neugodne Celovca, 18. Landesschutzregiment, garnizijski bojna epizoda. Štirinajsta je bila prva velika ta­ vremenske razmere (sneg in mraz) in z nenehni­ polk iz Maribora, tankovski bataljon iz Celja in ktična partizanska enota, ki je tako daleč vdrla mi boji divizijo prisiliti, da bo porabila municijo, vso VVehrmannschaft iz štajerske. Vešče so proti osrčju nemškega rajha kot do tedaj še nakar bi jo bilo lahko uničiti. XIV. divizija je kljub zasedli vse višinske točke in prehode in jih utrdi­ nobena partizanska enota ali enota zavezniške temu prešla cesto Celje-Konjice-Maribor. Okrog li. Obroč okoli divizije so sklenili že na Plešivcu vojske. To je imelo velik vojaški in politični razvalin gradu Lindek je bila ogorčene boje z severno od Velenja. Divizija se je v jurišu prebila pomen. Pohod je bil pomoč slovenske skupnos­ več tisoč nacisti. Divizijskim predhodnicam se na Graško goro, kjer so Nemci z veliko ti severni Sloveniji, kije imela zagotovljeno ob­ je posrečilo na juriš prebiti močne pehotne in ta­ premočjo spet sklenili obroč. Med ponovnimi rambo zoper oškodovanje slovenskih nacional­ nkovske zasede v soteski ceste Celje-Vitanje ter preboji, ki so trajali noč in dan, se je divizija pre­ nih interesov. se prebiti na območje Paškega Kozjaka bila do vasi Ravne severno od Šoštanja. Boj na 6. januarja 1944 je XIV. divizija krenila na zahodno od Vitanja. Ravnah 22. februarja 1944 je bil najbolj ogorčen Pod vplivom pohoda in s sodelovanjem par­ svojo zgodovinsko pot iz Bele krajine. Na Okoli tega območja so Nemci zbrali še večje med prebojem Štirinajste na Štajersko. Borci so tizanov severne Slovenije se je začela ena naj­ Dolenjskem je pustila vse za dolge pohode in okrepitve. Zaprli so obroč. Borci XIV. divizije, ut­ dali vse od sebe in prebit je bil zadnji veliki bolj uspešnih mobilizacij, pri kateri ni šlo samo težje boje nesposobne tovariše. Pohod jezačelo rujeni do onemoglosti zaradi snega, mraza, obroč. Nekateri borci so bili po preboju tako ut­ za novačenje borcev, ampak tudi za pridobi­ 1032 izbranih in prekaljenih borcev, ki so bili nenehnih bojev in neprespanih noči, noseč s rujeni, da so obležali na položajih in postali žrtve vanje ljudskih množic za osvobodilni boj. Sever­ opremljeni z avtomatskim orožjem, minometi in seboj na ramenih vse ranjence, so pokazali nez­ nemških grozodejstev. Naslednjega dne je med na Šlovenijase je po moči politične organizacije nekaj lahkimi topovi. nansko junaštvo in samozatajevanje. Zaradi po­ poskusom ponovnega obkoljevanja pri Belih vo­ osvobodilnega gibanja, množični ljudski privr­ Ker neposredna pot na Štajersko preko Save manjkanja municije je morala divizija poskriti še dah v bližini svojega rojstnega kraja padel Karel ženosti temu gibanju in po moči partizanskih ni bila mogoča zaradi težko prehodne reke, zadnje topove, večino minometov in tudi nekaj Destovnik-Kajuh. čet kmalu izenačila z drugimi slovenskimi zahtevnega terena in velikih sovražnikovih mitraljezov. Štab je sklenil prebiti obroč, razbiti Nemci so še naprej zasledovali divizijo, ven­ pokrajinami. transportov, se je vodstvo divizije odločilo za blokado na cesti Mislinje-Vitanje in se z divizijo dar so se pred njo že odpirali svobodni prehodi Borci Štirinajste so morali na pohodu in v pot južno od Zagreba preko Moslavine, Hr- prebiti na Pohorje, štirje bataljoni divizije so na visoke Mozirske planine. Brez uspeha je bil vatskega Zagorja in Sotle. Pri prehodu iz bojih vzdržati velike napore. Utrujali so jih več Žumberka čez progo Zagreb-Karlov^c v Pro- kot 500 km dolg marš, preobteženost z opremo kupje se je divizija prvič spopadla s sovra­ in nošenje ranjencev. Hud mraz in globok sneg žnikom. Prešla je močvirja Prokuplja, presekala sta za zimsko vojskovanje materialno slabo pri­ železnico Zagreb-Sisak in preko Turopolja pravljene borce mučila skoraj ves čas pohoda prodrla do Save. Reko je partizanska enota pre­ po Štajerski in povzročala rane, bolezni in šla v čolnih in prišla v Moslavino, ki joje X. kor­ oslabelost. Borci so morali po dolgem nočnem pus že prej osvobodil. Na poti do Sotle je hr- pohodu skoraj ves dan ostajati na položajih in se vatsko ljudstvo spremljalo divizijo z veliko lju­ boriti. Prehrana na Štajerskem je bila nazados- beznijo in ji nudilo vso pomoč. tna, spanja je bilo premalo. Ognjena moč par­ Takoj po prehodu Sotle ter utrjene in zast­ tizanskega orožja je iz dneva v dan pojemala: ražene meje pri Sedlarjevem (6. februarja 1944) primanjkovalo je maziva za avtomatske meha­ je imela XIV. divizija prve praske s sovražnikom. nizme, pohajale so tudi zaloge streliva. Nemci, čeprav jih je prihod divizije v prvem tre­ Ranjeni partizani, skriti po domačijah v hribih nutku presenetil, so iz okoliških garnizij hitro osrednje Štajerske, spočetka niso imeli zadov­ zbrali večje sile in napadli partizansko enoto na oljive zdravniške oskrbe in možnosti za naj­ položajih severno od Pilštajna. Divizija je te na­ manjše udobje. Kljub temu borci v bojih niso po­ pade odbila, vrgla iz stroja okoli 100 Nemcev in puščali. Položaje so branili vztrajno in zag­ se pomaknila južneje na pobočje Bohorja. Nad rizeno, preboje so izvajali z nezadržnimi juriši. Planino so večje nemške sile, podprte s to­ Čeprav so bili slabo oblečeni in zaradi naporov pništvom in letalstvom, napadle divizijo. Ne izžeti, so partizani vendarle ohranili dovolj moči, glede na to je divizija napadla in uničila rudnik da so vzdržali do konca. Nikoli se niso vdajali Senovo. sovražniku, ki je ujel in zverinsko pobil le od na­ Medtem je zapadel globok sneg, ki je med porov, mraza, bolezni in ran popolnoma vsem pohodom izredno oteževal borbe in obstoj onemogle. Borci Štirinajste so imeli moralno brigad. Po hudem boju na Bohorju se je divizija zavest in moč, ki-so ju ojeklenili v neštetih bojih pomaknila proti Savinji. Nameravala je prečkati po vsej Sloveniji. reko, vendar so ji močne nemške koncentracije na cesti Celje-Zidani most to onemogočile. Di­ To j.e .bil° Pogiavitno za bojno sposobnost vizija si je izbrala pot preko železnice Maribor- XIV. divizije, to je bil temelj legende, ki jo je Celje. Na poti proti železnici seje morala divizija Enote XIV. divizije pred prehodom preko ceste Rimske Toplice—Jurklošter 12. februarja 1944. spletlo ljudstvo in ki živi še danes.

Partizanski pesnik, narodni heroj Karel Destovnik- Kajuh, padel v Belih vodah pri Šoštanju 22. februarji 1944.

XIV. divizija pred prehodom Cez' reko Savo, 13. januarja 1944.

Komandant XIV. divizije Jože Klanjšek—Vasja, namestnik politkomisarja Glavnega štaba NOV in PO Slovenije Viktor Avbelj—Rudi, politkomisar divizije Stane Dobovičnik—Krt na Federmausu na Kozjanskem 8. febru­ Prenos ranjencev na Paškem Kozjaku 19. febmarja 1944. (Prvi od leve je XIII. brigada „Mirka Bračiča" v Builnji vasi pred odhodom na Štajersko. arje 1944. >» verski referent divizije Jože Lampret.) Merila ZAKON, KI JE ZMANJŠAL ŠTEVILO DELOVNIH INVALIDOV

Januarja letos je začela veljati nova invalidska dala prizadetemu nadomestilo — razliko od tudi to možnost so v združenem delu dolžni poi­ ojih delavcev z zmanjšano delovno sposobno zakonodaja, ki prinaša velike spremembe, prejšnjega osebnega dohodka, če bi bil na skati. Vsi se invalidov otepajo, posebno tistih iz stjo in ostalih, ki bi jih bilo potrebno razporedit predvsem v novi definiciji invalidnosti. Doslej se novem delovnem mestu pri tem prikrajšan. Prav sosednjega tozda. Res pa je tudi, da prizadete­ na lažja dela, se nekatere delovne organizacij« je delovna zmožnost ugotavljala le za dela in na­ to pa je eria od vrste pomem bnih zadev, ki bi jih mu ni lahko menjati delovno okolje. Posebno je zavzemajo za ustanovitev lastne invalidski loge, ki jih je zavarovanec opravljal neposredno morali v združenem delu v samoupravnih aktih ta problematika očitna v gradbeništvu in goz­ delovne organizacije. Tak interes kažejo zlasti > do nastanka invalidnosti, po novem zakonu o urediti čimprej. Uradni rok je namreč že potekel. darstvu. Nič koliko gradbenih delavcev ima Novolesu in pri Pionirju, medtem ko v 31 delov temeljnih pravicah iz pokojninskega in inva­ ugotovljeno okvaro hrbtenice, zdravniki ugoto- nih organizacijah predlagajo ustanovitev inva Celoten postopek se tudi po novem uveljavlja lidnega zavarovanja pa je invalidnost podana, ve, da za težko fizično delo niso več sposobni, lidske delavnice za več delovnih organizaci pri skupnosti invalidsko-pokojninskega zavaro­ če nastane zaradi trajnih sprememb v zd­ pač pa bi lahko dobro delali sede. Toda skupaj. Sam o 13 kolektivov pa je bilo mnenja,d; vanja, uresničujejo pa ga v delovnih organiza­ ravstvenem stanju zavarovanca. Te trajne ..sedečih del” zanje ni. je potrebno invalide usposabljati in jih ustrezne cijah. spremembe so lahko posledica poškodbe pri zaposliti tam, v tisti delovni organizaciji, kjer ji delu, poklicne bolezni, poškodbe doma ali bol­ Zakaj sploh te novosti okrog ugotavljanja V novomeški občini so lani z anketo ugota­ invalidnost nastala. ezni, ki jih ni m ogoče odvrniti z zdravljenjem. Spremenjene delovne zmožnosti, ki so v prvem vljali, kakšno je stanje na področju varstva inva­ Ugotavlja se tudi zmanjšanje ali izgubo hipu videti zelo zam otana zadeva? Zato, ker so­ lidov. Od 122 delovnih organizacij, ki so dobile To stališče pa podpirajo tudi strokovnjaki, sa delovne zmožnosti za dela, ki jih je zavarovanec di to med preventivne ukrepe, ki jih nova vprašalnik, jih je odgovorilo 82. Iz odgovorov pa menijo, da ne z etičnega, ne s socialnega in n e ; opravljal pred nastankom invalidnosti, kot za zakonodaja bolj zasleduje od prejšnje. Drugi tak je razbrati, da v 33 manjših delovnih organizaci­ ekonomskega vidika ne bi smeli izločati invalidov ir dela, ki ustrezajo njegovi strokovni usposoblje­ ukrep preventivne narave pa je ugotavljanje jah z nekaj več kot 1.100 zaposlenimi invalidov delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo iz nji nosti in izobrazbi v okviru temeljne organizacije. neposredne nevarnosti za invalidnost. Tako nimajo. V 49 organizacijah združenega dela, v hovih dosedanjih okolij. Po novih, strožjih merilih za ocenjevanje de- lahko po novem razporedijo na nova dela in na­ katerih je nad 21.000 zaposlenih, imajo 610 inva­ lazmožnosti bo delovnih invalidov znatno manj, loge tudi zavarovanca, pri katerem je taka ne­ lidov, vendar je ugotovljeno, da kar 53 invalidov Odločitev o tem, ali vendarle ustanoviti inva večje pa bo število delavcev s tako imenovano varnost podana. Tudi vtem primeru se postopek ne opravlja primernega dela. V19 organizacijah lidske delavnice za tiste delovne organizacije, k spremenjeno delovno zmožnostjo. Ko ne bodo ugotavljanja vodi pri SPIZ, ki izda sklep, delovna združenega dela tudi nimajo za delo manj zmo­ res ne morejo priskrbeti svojemu delavcu lažje več sposobni opravljati dosedanjega dela, jih organizacija pa mora svojemu delavcu poiskati žnih delavcev, medtem ko je v ostalih 289 takih ga dela, pa bo padla šele, ko bo s strokovne plat lahko razporedijo na delo, ki ustreza strokovni delo, pri katerem ne bo zdravje ogroženo. oseb. Večina tozdov te delavce z dobro voljo le točno ugotovljeno, za kolikšno število priza izobrazbi, oziroma delovni usposobljenosti. Gre nekako premesti na ustrezno delo, v 5 tozdih te­ detih gre. Možno je tudi, da ponekod to proble torej za večje število ljudi, ki jim ne bo priznan Najbolj se vse zaplete v praksi, ko je potrebno ga ne delajo, v 2 delovnih organizacijah pa so matiko obravnavajo bolj z levo roko, in ne kaž« status invalida, organizacije združenega dela pa delavcu dati njegovemu zdravstvenemu stanju kar takoj verjeti, da ne bi bilo m ogočez malo ve« so jim dolžne nuditi ustrezno delo v okviru ustrezno delo. V največ primerih v združenem navedli, da ljudi ne premeščajo, ker zanje ni us­ dobre volje vprašanje ustreznejše zaposlitv* spremenjene delovne zmožnosti. V takih prime­ delu pravijo, da takih del nimajo ne v okviru do­ treznih del. rešiti doma. _ rih pa mora delovna organizacija odločiti, ali bo mače delovne organizacije ne kje v bližini, kajti Da bi zadostili zakonu in rešili vprašanje sv­

Stanuje v veliki nekdanji Fichtenauovi hiši in Italije že v partizanih. Bil sem v oborožitvenem delavce. Tam so me aretirali zaradi nedovoljen na vratih nima zvonca. Kosem sredi dopoldne­ bataljonu 7. korpusa, ki je sprejemal in izdajal trgovine. Tokrat so me vrteli, češ da sem 40 ku va v najbolj m rzlem januarskem dnevu potrkala, municijo, ki so jo zavezniki z letali dovažali ali bikov drv preko zadruge prodal v tujino. Teg Pri starih Novomeščanih se je oglasil glasen „Naprej”. Edi je ležal v poste­ odmetavali v Beli krajini. Po demobilizaciji sploh ni bilo možno izpeljati, ampak v preiskav lji, bil pa je urno pokonci, si ogrnil haljo in, oktobra 1945 so me nagovorili, da sem za pod ključem sem bil celih 9 mesecev, nato p- čeravno ves prehlajen, je bil pripravljen praviti družbeni sektor začel nakupovati kostanj in brez sodbe izpuščen. Izkupiček od prodanih dr svojo življenjsko zgodbo. hrast za zadrugo. Tam pa so hoteli delati po je medtem dobilo sodišče, jaz pa sem sodišč svoje. Prišli smo si navzkriž in hoteli so se me tožil, tožbo dobil in denar tudi.” „Rodil sem se v Ameriki, v Pittsburghu, tri leta iznebiti. Dosegli so, da so me zaprli, vendar sem star pa sem s starši dopotoval v domovino. Vsa ZNAŠ bil po petih dneh že zunaj, ampak za zadrugo Ko je obujal spomine na zaporniške čase, j mlada leta sem preživel v Srebrničah na očetovi nisem več nakupoval. Leta 1948 sem se že dru­ hodil gor in dol po kuhinji, mahal z rokami in tc kmetiji. Mama je rodila enajst otrok, toda šest gič znašel v arestu. Bili so časi informbiroja. Z ko podkrepljeval pripoved. „Moj sobni starešin nas je ostalo živih.” MOLČATI? njim sicer nisem imel prav nikakršne zveze, am ­ je bil znani mojster magije Svengali. Srečai p pak zameril sem se vaškemu funkcionarju, ki sem še marsikoga, ki je včasih sodil k .eliti'. K V njem se očitno že od malega skriva nemiren sem ga na nekaj sestankih razkrinkal zavoljo sem prišel na prostost, so me najboljši prijate JAZ TUDI! duh. Običajne poti ga ne zanimajo, pač pa ovin­ nepoštenosti. Bil sem obsojen na 27 mesecev spraševali, kako je bilo, posebno na prisilne kaste in strme, ki nudijo svojevrsten užitek, ko zapora, odsedel pa sem le 6 mesecev. delu v Litostroju. Jaz sem vprašal: ,Znaš molč; prideš na vrh. Leta 1933 seje zaposlil na Jeseni­ ti?' Kajpada je vsak odgovoril:,Znam’.,Jaz tud cah v martinarni, 1939 pa je v nemirnih časih Medtem sem imel v glavnem vse premoženje v sem rekel in se še črhniti nisem upal." prišel domov. Sprva je delal v prečenski opekar­ 80 kubikih drv, ki so stala na železniški postaji ni, potem pa si je omislil lastno obrt v Straži. Mirna peč vse do leta 1952. Ravno sem se To pripoveduje danes kot najboljšo šalo, c „Leta 1942 so me Italijani zaprli in me poslali v dogovoril z zadrugo, da bi jih odkupili. Drva so kateri se mu zasvetijo vsi zlati zobje, pristavi p internacijo v Treviso in v Padovo. To omenjam le bila že naložena, jaz pa sem se z vlakom pripeljal da v tistih časih ni bilo niti najmanj smešno. mimogrede, ker sem bil dva dni po kapitulaciji na mirnopeško postajo z denarjem, da bi plačal Ko je bilo vse to za njim, se je znašel že v srt dnjih letih, a brez stalne zaposlitve. „Prijatei Gačnik z Boričevega, Jože Ferlič iz Novec mesta in Jože Lampret z Brega so mi posodi denar, da sem leta 1952 nabavil ci rkularko in s zapisal med žagarske obrtnike. S to cirkulark še danes delam. Samo pri gradnji avtoceste ser po brigadirskih naseljih med Korenitko : Kronovim razžagal 2000 kubikov drv. F avtocesti sem se peljal s svojo mašinco prej kt vsi slaivni gostje ob otvoritvi."

Edi Knafeljc že več let živi sam. Zna kuhati, p pospravljanju ima pomoč, dolg čas mu ni nik dar. „Dvakrat sem bil poročen. Prvič sem vzdrže v zakonu le nekaj mesecev, druga žena pa mi ji Edi Knafeljc z Glavnega trga je skoz in skoz pred 24 leti umrla. Zame je bila enkratna druži nenavaden človek. Č e bi imel pisateljsko žilico, ca, nikdar je ne bom pozabil in je prenehe bi lahko iz svojih življenjskih izkušenj napisal hvaliti." več napetih zgodb, ampak jih raje pripoveduje. Lani novembra je stopil v 80. leto starosti, Kadar ni žagarske sezone, ki bi ga od zore d čeprav ne po videzu ne po vedenju ne daje slutiti mraka gnala od hiše do hiše, je najraje med love let, ki jih nosi. Mnogi ga poznajo le kot urnega ali ribiči. „Sem strasten lovec in ribič. Ribič se ’ žagarja, ki spretno premeče in sežaga skladov­ že od drugega razreda dalje, razlika je le v ter nico drv, drugim je znanec iz internacije, iz par­ da je bilo tiste čase v Krki rib na pretek, danes ji tizanov ali zaporov, nekaterim prijatelj kot lovec pa ni. Ob večerih pa večkrat z znanci vržem ali ribič, krog znancev pa ima tudi med karte. Tega ne skrivam. Tak sem, in pika!" - kvartopirci. ...V vV-. - ; ■ .: RIA BACE Odmevi a) promet, dosežen v letih 1981 in 1982, ter nato (pod GLOBALNA RAZMERJA SE To pomeni, da velika večina organizacij spoštuje b) za druge elemente stanje konec leta 1981 in 1982. SLABŠAJO zakon, preostale pa iz raznih vzrokov tega nezmorejo. Upam, da bodo posamezne podatke z indeksi vred Ker so v povprečju vse obveznosti poravnane znotraj razumeli tudi bralci, ki niso finančni strokovnjaki, Razlago podatkov v tabeli bom omejil lena notranjo skrajnih rokov, vidimo, kako močno se poglabljajo predvsem pa tisti, ki bi jih že letos prizadel člen 7. a. nelikvidnost. Vidimo, da se je skupni znesek terjatev m edsebojne razlike. Namesto da bi sproti spremljali in RES pri ..domačih" kupcih leta 1982 v primerjavi s stanjem občasno ugotovili, kdo povzroča nelikvidnost in kdo „ v milijardah din , konec leta 1981 povečal z indeksom 146, kar daleč je zgolj „žrtev" (ker zaradi dolžnikove zamude sam ne ° P 'S______1981 1982 S presega rast celotnega prihodka (indeks 130), torej je more pravočasno poravnati svoje obveznosti), se PRELOŽITEV očitno, da se že globalna razmerja slabšajo, če up­ a) promet oziroma doseženo kontrola ukvarja s posameznimi primeri kršitev, ker oštevamo i nflacijo, pa vsaj za leto 1982 še ne moremo v letu: pač tako zahteva — res izjemno nemogoč — zakon, s govoriti o vrtoglavem naraščanju. S poenostavljenim Celotni prihodek 7.103 9.360 132 kakršnim se ne morejo pohvaliti nikjer na svetu! IZ NEMOČI? izračunom dalje lahko ugotovimo, da stanje terjatev od tega: iz prodaje v državi 6.358 8.275 130 Vsevprek govorimo in se zgražamo nad ..finančno ne­ pri kupcih konec leta 1981 predstavlja le povprečno Dohodek 1.456 1.869 128 disciplino”, vendar je pri vsem skupaj še naj manj kriva prodajo v 15-tih dneh, stanje konec leta 1982 pa nek­ razporeditev za: slaba disciplina. Zelo redki so namreč primeri, da ob­ oliko več — 17 dni. Iz tega sledi logičen sklep, da so — čiste osebne dohodke 557 719 129 veznosti niso poravnane, če so na razpolago sredstva, povprečno vse OZD v Jugoslaviji kot kupci (dolžniki) Članek v prejšnji Prilogi Dolenjskega lista, ki pod — splošno in skupno še manj pa zato, ker bo ..milijon danes jutri leše 900ti­ pravočasnoporavnale račune, oziroma izročile doba­ naslovom ..Preložitev iz nemoči?" obravnava člen 7.a porabo 338 427 130 soč". Tudi denar na žiro računu bo jutri vreden manj viteljem (upnikom) instrumente zavarovanja plačil!? V zakona o zavarovanju plačil, pravzaprav niti ne — plačane obresti 128 204 159 (!), če pa bo — špekulativno — porabljen v druge na­ zakonu je namreč za sprejem blaga ali potrditev preseneča. Na podoben način — izrazito enostransko — razširitev materialne mene in ne za plačilo dospelih obveznosti, bodo prik­ opravljene storitve določen skrajni rok 8 dni, za plačilo in posplošeno — probleme v zvezi z nelikvidnostjo že osnove dela (akumulacija) 236 280 122 rajšani upniki obračunali zamudne obresti (po oziroma zavarovanje plačila pa nadaljnjih 15 dni, torej dobro leto z redki mi izjemam i pri kazujejo vsa sredstva Izguba 29 66 228 posebnem zveznem odloku znašajo te najmanj 35%) so terjatve Iz prodaje blaga ali opravljenih storitev, In javnega obveščanja v Jugoslaviji. in smo skoraj na istem. Če bo imel posebno „srečo", to brez kršitve, lahko odprte do 23 dni! Zbirni podatki Poskusil bom na razumljiv način in s konkretnimi b) stanje konec leta: bo takšnega uporabnika družbenih sredstev doletela in povprečja pa so seveda rezultat pobotanja obeh sk­ podatki pojasniti nekatere napačnetrditve in vsaj nek­ terjatve iz poslovanja tudi kazen za gospodarski prestopek, na žalost pa so rajnosti, saj v en koš dajemo solidne plačnike in tiste, oliko osvetliti tudi drugo stran medalje. Ne želim pa — kupci v državi 258 378 146 največkrat izrečene „žrtvam". ki so „zapufani” do grla in še čez. Iz tabele vidimo, da začenjati s polemiko v Dolenjskem listu, ker sem trdno — kupci v tujini 85 125 151 so v letu 1982 še bolj kotterjatve pri kupcih narasle ob­ NA DOLENJSKEM SKORAJDA NI prepričan, da kritično stanje zahteva veliko širšo ob­ obveznosti iz poslovanja veznosti za predplačila kupcev (indeks 153), znesek ZAVESTNIH KRŠITEV ravnavo na podlagi strokovno popolne in neprist­ — dobavitelji v državi 234 317 135 pa za obe leti celo presega odprte terjatve. Tako je tudi na Dolenjskem. Le redke so organiza­ ranske ocene rezultatov sedemletnega uveljavljanja — dobavitelji-v tujini 48 87 181 Po stanju konec leta 1982 so organizacije združene­ cije, ki še niso bi le v ..postopku" po zakon u o zavarova­ našega ..obračunskega sistema". Osrednji zakon, t.j. obveznosti za predplačila ga dela kot kupci dolgovale za že dobavljeno blago nju plačil, čeprav bi lahko za celotno obdobje na prste zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih kupcev 277 425 153 skupno 317 milijard, vnaprej pa so plačale kar 425 mi­ ene roke prešteli primere zavestnih krši tev. Največkrat sredstev, namreč izvajamo že od spomladi 1976. Zara­ menice (prejete) 366 457 125 lijard dinarjev. Tudi pri menicah odprti zneski prese­ je šlo za navadne napake ali pa posledice neizpolnje­ di pretiranih in v pravem pomenu besede dlakocep­ obveznosti za izdane menice 409 522 128 gajo stanje terjatev in obveznosti. nih obljub in tudi izvirnih kršitev pri poslovnih partne­ skih določb, ki povsem izključujejo normalno rjih, med katerimi lahko — brez občutka, da bom izdal poslovno tveganje, povečujejo administriranje v uradno tajnost ali neko skrivnost — imenujem IMV nedogled, spodbujajo vsesplošno nezaupanje, na­ Novo mesto. Takšnih organizacij pa je v Jugoslaviji še vadne napake spreminjajo v gospodarske prestopke veliko, med največjimi ..nesolidnimi” dolžniki pa je in celo v kazniva dejanja, je v celotnem obdobju celo Interesna skupnost za blagovne odnose s tujino nesmotrno zaposlena kontrola v Službi družbenega Beograd, ki že vrsto let z velikimi zamudami plačuje knjigovodstva, z ogromnim številom postopkov za izvozne spodbude (tudi zaradi tega so v IMV težave in nepomembne kršitve pa se ukvarjajo tudi pravosodni je v tem primeru IMV šele drugi v „verigi" medsebojne­ organi. Kljub pogostim dopolnitvam zakona in vedno ga zadolževanja!) večjim zaostritvam ni pričakovanih učinkov, zato me­ Nekaj še o menicah. Svojo vlogo in pomen so izgu­ nim, daje bila v trenutnih razmerah vsaj odložitev pre­ bile že v prejšnjem stoletju in za naš družbenoeko­ dvidene in povsem izvirne oblike ..skupinske kazni” nomski sistem sploh niso primerne, niti najmanj edino sprejemljiva in normalna poteza. To prav potrebne. Zakon o zavarovanju plačil jih je dobesedno gotovo ne bo prizadelo stabilizacije, do konca leta pa potegnil iz naftalina (v sodobnem denarnem poslova­ bomo menda le ugotovili, da brez predhodne ugoto­ nju so menice le še muzejski rekvizit in ne ..plačilni vitve resničnih vzrokov nikogar ne moremo kriviti za instrument” za množično uporabo), sedaj pa že tretje nelikvidnost, najmanj pa delavce v neposredni leto kljub vsej okorelosti in visokim manipulativnim proizvodnji! stroškom, povsem zakonito nadomeščajo nekdanje V članku je najprej poudarjen „dober in jasen” na­ nezakonito medsebojno kreditiranje. Pred tem žalos­ men predlagalcev novega člena v zakonu — tnim dejstvom si licemersko zatiskamo oči, saj zakon ..zaustaviti vrtoglavo rast medsebojnega zadolževa­ dopušča, da na primer tudi kruh in mleko poravna­ nja”, ker je „v Jugoslaviji notranja nelikvidnost od vamo z menicami, t.j. z odložitvijo plačila do 90 dni. č e lanskega januarja do septembra presegla vrtoglavih ..klasične” terjatve pri kupcih ali pa obveznosti do do­ 181 milijard dinarjev”, in dalje, da ..uporabniki družbe­ baviteljev povečamo še na obveznosti iz menic, pa re­ nih sredstev še naprej eden drugemu dolgujejo 281 snično dobimo ..vrtoglav” znesek in nekoliko kva­ milijard dinarjev; menice, s katerimi plačujejo, pa litetnejši odgovor na vprašanje o vzrokih nelikvidnos­ pogosto niso vredne več kot papir, na katerem so ti. Po stanju konec leta 1982 (glej podatke v tabeli) natisnjene". znašajo neporavnane obveznosti do dobaviteljev skupno 317 milijard, obveznosti za izdane menice pa ABSOLUTNO STA ZNESKA kar 522 milijard dinarjev! Za razmišljanje je zaenkrat napisano dovolj. Res je RES VISOKA škoda, da si namesto čistega vina nalivamo brozgo. Ne vem, kateri od obeh zneskov je točen, vrtoglav pa Ne posplošujmo vsevprek, saj je — na srečo — večina naj bi bil že manjši — 181 milijard. Absolutno vzeto, sta organizacij združenega dela še zdrava. Ne prega­ visoka oba (saj gre za nove dinarje in 181 milijard na­ njajmo „žrtev", pa tudi ..kršiteljem” je treba v prvi vrsti pišemo takole: 181,000.000.000,00 dinarjev), rela­ pomagati, da se izvlečejo iz — velikokrat objektivnih tivno, torej če znesek terjatev na dan 30. septembra — težav. Kjer ni rešitve, pa ne podaljšuj mo agonije na 1983 primerjamo s skupnim zneskom prodaje v obdo­ račun drugih. bju od januarja do septembra 1983, pa ta znesek ni Vsem tistim, ki se mogoče še križajo nad začasno ..vrtoglav" niti posebno vznemirljiv! Za utemeljitev odložitvijo, pa predlagam, da prostovoljno že letos up­ povsem drugačne ugotovitve bom uporabil nekaj po­ oštevajo določbe „člena 7. a" (seveda tudi v primerih, datkov iz zaključnih računov organizacij združenega če bo za nelikvidnost kriva neka druga organizacija, dela gospodarstva Jugoslavije za leto 1982(novejših saj jo bomo vendar prijavili Službi družbenega zbirnih podatkov nimam). V tabeli je za nekatere pos­ knjigovodstva — z obrazcem OBZ)! tavke iz zaključnih računov izkazan v prvem delu (pod TONE GOLOBIČ

Kako žive drugod „Čisto angleški dežnik! Toda ali ni bolj „Če bo potrebno, imaš tu svoj dežnik. In z prodirala meglo. Teta Elza je razpela dežnik primeren za moške?” njim lahko vliješ strahu še malo drugačnemu in povlekla Moni vzdolž ceste. Teta Elza je odkimala z glavo. „Tak dežnik korenjaku,” jo je tolažila Moni. „Tako se obnašaš, kot bi ti bil za petami ro­ JUTTA KRIETE: je primeren za vsakogar,” je odvrnila. „Torej, Simona, reci, kar hočeš, možakar parski morilec,” je protestirala Moni, ko jo je Njen pogled je obvisel na mizi poleg okna mi ni všeč." njena razburjena teta povlekla v lužo. in njeno suho telo se je napelo. „Bolje je, da greva. V tej ulici je tako malo Teta Elza je obstala kot vkopana. ..Slišiš? OKRAS „Simona, ne poglej takoj tja, vendar pa luči in zunaj je že popolnom a temno. Ji imaš Koraki za nama!” Resnično jima je nekdo sem prepričana, da moški pri oni mizi pred seboj še dolgo pot in to popolnoma hitro sledil. NA KLOBUKU, KI GA neprestano bulji v naju.” sam a.” Teta je pospešila korake, a tedaj so tudi ko­ Seveda pa je Moni pogledala tja in zagle­ Teta Elza se je dvignila, pri tem pa se je ok­ raki zasledovalca postali hitrejši. Kot razu­ ČLOVEK NE POZABI dala moža v sivi obleki, ki je opazoval tetin ras na njenem klobuku močno zazibal. Mož men človek se Moni ni vdala grozljivemu klobuk in se ob tem zabaval. pri mizi ob konu je buljil v teto. Z begana in občutku. TAKO HITRO „To je nevljudno in nespodobno. Kdo ve, očitno živčna je teta povlekla dežnik iz stoja­ „Bodi no pametna..." je prigovarjala teti— kaj ta moški namerava,” je dejala teta. Sicer la in odločno porinila nečakinjo v smeri vrat. ko se je v megli nenadom a pojavil mož, ki je v pa je bil splošno znan njen strah pred moški­ Zunaj ju je objel mrzel, meglen večer. Ro­ slaščičarni sedel pri mizi ob oknu. Kako nespam etno je, če se človek dogovo­ mi vseh starosti. silo je in luč, ki sojo metale svetilke, je komaj To je bilo za teto Elzo preveč. Zavreščala ri za sestanek v slaščičarni v meglenem je, se pognala naprej in sev hitrem tem pu pri­ vremenu! In povrhu tega še tik pred mrakom bliževala svetilkam na glavni cesti, ki si jih v v slabo osvetljenem predelu mesta. Marsikaj megli že videl migetati. Osupla je Moni videla se lahko pripeti. dvomljivega moža, kako je zdirjal mimo nje in Vsakikrat, ko je teta Elza pokimala z glavo, pohitel za teto. da bi podkrepila svoje besede, se je bogat Sedaj pa je tudi njej strah napolnil kosti in okras na njenem klobuku nevarno zazibal. začela je teči. Tako je prišla ravno še ob Tri fazanova peresa so ponosno štrlela v pravem času, da je lahko videla teto Elzo, ki višino, vendar pa tudi češenj, žitnih klasov in se je tokrat z vidnim vzdihom olajšanja vrgla rož iz blaga, ki so krasili tetin klobuk, človek v roke policaju. ne bi mogel tako hitro pozabiti. Videti je bilo, da s e je ta les težavo obdržal Teta Elza je odkrila svoje kodre, ki jih je sk­ na nogah in da je le na pol prisluhnil teti, kije rivala pod klobukom, sam o kadar je bila sa­ jecljala: „Neki moški me ves čas zasleduje.” ma v svojem stanovanju. V slaščičarni ji ne bi Medtem je tudi omenjeni mož prihitel do nikoli padlo na um, da bi odložila klobuk. policista in ves zasopel izdavil: ..Oprostite, ..Domnevam, moja ljuba Simona," samo gospa, toda ali bi mi hoteli dati dežnik?” teta Elza je uporabljala polno ime svoje Teta Elza ni ničesar razumela, zato je mlade plavolase nečakinje, „da si opazila strmela nekaj časa v moža, nekaj Časa pa v moj novi dežnik." zahtevani predmet. Moni je vrgla pogled na stojalo za dežnike „Je popolnoma nov,” je pojasnil mož, in takoj ji je bilo jasno, da je črni, elegantni ..verjetno ste v slaščičarni vzeli napačnega. dežnik tetin. Majhen ali vzorčast dežnik ni te­ Tale tu je moj." (|Z nemščine prevedla ti Elzi nikoli ugajal. ZDENKA AVSEC

priloga dolenjskega lista iz• izložbe • 1 V I

mi značajskimi lastnostmi, ne delujejo spod­ o tesnobi budno pri osebnostnem zorenju in čvršče- nju, potem se dogaja, da ljudje pred težavami Na knjižnem tržišču je že nekaj mesecev in konflikti bežeali iščejo poceni rešitve v tre­ drobna knjiga, ki pa je drobna le po svojem nutnih pomiritvah z napoji, tabletami idr. zunanjem obsegu, saj bo bralca, ki se ne bo Tesnobe tako v bistvu ne razrešijo, na­ ustrašil malce dolgega in zapletenega naslo­ sprotno, zaplete se in privede do anksioznih va, dišečega po psihiatriji, oplemenitila za stanj in lahko tudi v resnično duševno bol­ pomembna vedenja o nekaterih plasteh ezen. Tesnoba je torej posledica stiske, ki je (p)osebno spopadanje z ogro­ rod, ki naj bi celo temeljil v človekovega življenja, lahko bi celo zapisali o nismo znali odpraviti. Pot k rešitvi pa ni v be­ mno, a samotno deželo, polno božjih prednikih hkrati pa jeza bistvenih, temeljnih plasteh. gu ali trenutni pomiritvi, marveč v soočenju s prebrali smo pasti, ki so prežale na človeka. knjigo zelo značilno to, da je Gre za knjigo „0 tesnobi našega časa. stisko in strahom, ki ga sprošča. Za soočenje Za zgled človeškega kljubova­ površho oblečena v plašč zna­ Anksioznost in anksiozna stanja”, ki jo je na­ niso potrebne ..nadčloveške” sposobnosti. nja naravi in ljudem ni izbiral nosti, s čimer skuša svoji pisal Jurij Zalokar, docent za psihiatrijo in Veliko naredita že pravilen odnos do težav in osnovni tezi dati kar najbolj izjemnežev, njegovi junaki so strokovnjak za sodno psihiatrijo. Knjiga je ustrezna priprava nanje. velikani preprosti ljudje, ki jih vsak­ zanesljivo potrditev resničnos­ sicer namenjena zdravnikom, vendar bo v S takšnimi pogledi se avtor zavzema za ti, saj vemo, kaj v današnjem danje garanje prekuje v „veli- pomoč tudi drugim poklicem, kjer se ljudje posebno metodo ..zdravljenja” tesnobe In svetu pomeni sklicevati se na kane”. Eni so kos ne sam o zu­ spopadajo s človeškimi stiskami, nedvomno posledičnih anksioznih stanj, kadar ta niso zemlje nanjim nevarnostim, ampak tu­ znanost in znanstvene izsledke. pa bo zanimiva tudi za vsakogar, ki gre pre­ že prešla v bolezen. Izrecno metode ne ime­ di duševnim stiskam, dvomom, V pripovedi je največ prosto­ mišljujoče skozi življenje. nuje, s Pascalom ponavlja besede o ,,metodi ki so jih pestili v nenehnem ' srca”, lahko pa jo razumemo kot ..zdravljenje” P rešferno va d ruž ba je v zbi rki ra posvečenega raziskovanju Zalokar premišlja o tesnobi, njenih vzro­ boju za zemeljsko kraljestvo. celotne človekove osebnosti, kot osmišljanje Ljudska knjiga odstranila ta­ viteškega reda templjarjev in kih, posledicah in tudi o možnih poteh, po Veliko pa jih je v tem boju tudi in prevrednotenje človeka na globljih in nčico še z enega literarnega katerih se ljudje rešijo tega usodnega omagalo, smrt ali blaznost nis­ trdnejših temeljih, kot jih danes ponuja svet imena, ki je bilo doslej na življenjskega stanja, oziroma po katerih naj ta bili redko plačilo, ki so ga bili in čas. Kemija in vsa silna farmacevtska Slovenskem docela neznano. trpečim pomaga strokovnjak. Avtor vidi deležni za kruto pehanje z na­ tehnologija ne poznata snovi, ki bi nam to da­ To je Ole Edvart Roelvaag, po izvore tesnobe v konfliktih, s katerimi se ravo in samim seboj. la, in je nikoli ne bosta mogli ustvariti. To rodu Norvežan, ki je ob koncu človek srečuje, ko uresničuje svoje bistvo lahko opravi le človek sam s seboj, z lastnimi prejšnjega stoletja krenil prek Najbrž ni treba posebej pou­ (namišljeno ali pravo). Ta naloga je nedvomno močmi in ob človečanski pomoči bližnjih. Atlantika, v tedaj še obljubljeni darjati, daje vse to značilno tu­ zelo težavna, In če čas, okolje, družba in M. MARKELJ ^deželi postal univerzitetni uči­ di za pričujoči Roelvaagov osebnostna dediščina, združena z določeni­ telj norveške književnosti, pri­ roman. dobil pa si je tudi sloves D. R. izvrstnega pripovednika.

Vsa dela je spisal v materi­ nščini, brž pa je sam poskrbel tudi za prevod v angleščino. I n tako si ga lastita obe, norveška in ameriška književnost. V ospredju Roelvaagove literarne tvornosti je šest romanov, od teh pa posebej izstopa trilogi­ kdo so ja, v kateri je popisal boj za preživetje norveških izseljen­ jezusovi cev, ki so iskali svoj prostor pod soncem v nenaseljeni skrivnega Sionskega priorstva, ameriški preriji. Dobršen del otroci? ki sta bila, oziroma sta varuha tega boja je prikazan v ,.Velika­ še bolj skrivnostnega svetega nih zemlje”, to je uvodnem ro­ Državna založba Slovenije je grala, o katerem pripovedujejo manu omenjene trilogije; roman pokazala, da ima smisel za iz­ številne srednjeveške pesnitve. dajanje knjig, ki vlečejo bralce, Avtorjem nekako uspe izvesti pritoževati niti zdaj, ko je na in da zna prisluhniti, kaj se za­ podmeno, da je sveti gral pra­ zaradi katerega ameriškega pi­ prodaj toliko raznovrstnih kri­ nimivega dogaja na svetovnem vzaprav „seme Davidovo”, se labirint satelja Dashiella Hammetta uv­ minalnih, detektivskih, vohun­ knjižnem trgu. Med drugim to pravi krvna linija, ki teče od rščajo med klasike pripovedni­ dokazuje tudi izdaja knjige Jezusa Kristusa kot najime­ skih in podobnih romanov kot štva te vrste; ..Sedemodstotno ,;Sveta kri in sveti gral”, ki je v nitnejše osebe, gre pa rodov­ in marco polo morebiti še nikoli doslej, za raztopino”, ki je bila pred slovenskem prevodu izšla ko­ nik seveda še dlje v zgodovino, prvotno bero pa si prizadeva časom proglašena za najboljšo zlasti Državna založba Slove­ ameriško detektivko leta (zan; maj leto dni po izdaji izvirnika, kot pač sledi iz Svetega pisma. Kriminalni roman se je poja­ nije, ki je v zbirki Labirint pred prave knjigotrške uspešnice. Kristus naj ne bi umrl na križu, vil pred dvema stoletjema in mivo pa je to, da je Nicholas imel naj bi otroke, s katerimi odtlej je s to pripovedno zvrstjo kratkim izdala še tri romane, M eyerza glavnega junaka izb­ „Sveto kri...” so napisali trije naj bi po domnevnem križanju povezanih ne samo nepregle­ napoveduje pa jih še več. ral dr. Watsona, znamenitega avtorji: Michael Baigent, Ric­ Jezusova žena Magdalena pri­ dno število piscev, ki se, širše Najslabše, kar bi pri tovrs­ prijatelja še znamenitejšega hard Leigh in Henry Lincoln. Z bežala v Galijo (Francijo), kjer gledano, niso nikoli izkopali iz tnih knjigah lahko naredili, bi Doylovega Sherlocka Holme­ združenimi močmi so opravili naj bi se kraljevi judovski rod literarne brezimnosti, ampak bilo povzemanje vsebine. Tako sa); „Park G orkega”, vohunski pravi zgodovinski salto mor- ustalil, kasneje pomešal s kra­ tudi dokaj imen, ki ne bodo zlobni kajpak nismo, zato naj roman (v dveh knjigah), ki je tale, ko so v zajetni knjigi (v ljevskim frankovskim rodom in nikoli zbledela v svetovni ameriškemu pisatelju Martinu slovenskem prevodu je sicer tako nadaljeval krvno linijo v književnosti. Po umetniški pla­ Cruzu Smithu prinesel izjemen je sestavljen iz dveh posebej malo oziroma premalo skrajša­ Merovingih. Po vseh genealo- ti je kriminalni roman zvečine mednarodni uspeh. Prevode podnaslovljenih knjig, poslo­ na) nanizali kopico neobičaj­ ških preobratih nas knjiga nekje na obrobju, a to zalo­ so prispevali Anton Mejač, venil pa ga je Mart Ogen. nih pogledov, razlag in domnev pripelje do osupljivega „spo- žnikov in bralstva ni nikdar be­ Alenka Moder—Saje in Branko o sicer poznanih zgodovinskih znanja”, da so Jezusovi potom ­ galo; kakršen pač že je, krimi­ Gradišnik, izbor in kratke spre­ Po mnenju poznavalcev je dogodkih. Na dolgo in široko ci še živi in da so bili v polprete­ nalni roman je prvim vselej pri­ mne besede pa so delo Slavoja Roelvvaag v mnogočem preko­ razpredajo pripoved o osnov­ kli zgodovini že skoraj ponovno našal dobiček, drugim pa je 2ižka. sil tudi veliko bolj znane pi­ krajšal čas z napetimi zgod­ nem odkritju o še živi krvni liniji na prestolu nekakšne združe­ V zadregi smo, kaj napisati o bami. satelje, ki so opisovali naselje­ rodu, ki izvira iz sam ega Jezu­ ne zahodne Evrope. osmih knjižicah s skupnim na­ vanje ameriškega Divjega za­ sa Kristusa. Res, vznemirljiva Tudi na slovenskem knjižnem slovom „Marco Polo”, ki jih je hoda in si prizadevali, da bi bila in naravnost šokantna hipo­ Kogar takšne stvari zani­ trgu ni bilo nikoli pravega po­ Državna založba poslala na trg zgodba čimbolj napeta, pusto­ teza! majo, bo v knjigi našel zani­ manjkanja del iz te pripovedne o pravem času, torej zdaj, ko je lovsko obarvana. Za Roelvaa- mivo in prijetno branje, marsi­ zvrsti, priznati pa je treba tudi, ob petkih mogoče na malih ga pa je značilno, da je v sicer Ce na tezo pogledamo širše kaj resnično vrednega, mnogo da so se naši založniki načrtno zapišemo le, da tokratna zaslonih spremljati italijansko realistično zasnovanih pripo­ in zunaj sam e knjige, ni nič pa tudi nekakšne zgodovinske izogibali pogrošnosti in z izbo­ pošiljka napetega branja za nadaljevanko o istem junaku, vedih podajal zvečine dušev­ novega, saj se kronane glave daenikenščine. rom zadovoljili še tako zahtevne kratek čas prinaša: „Malteške- znanem srednjeveškem sve­ nost literarnih junakov, njihovo že od nekdaj sklicujejo na svoj M. MARKELJ bralce. Nad tem se ne moremo ga sokola”, detektivski roman, tovnem popotniku. Knjižice ta­ ko ne potrebujejo posebne re-

„Citre so postale v novejši dobi tudi šele pred leti izvedel za njegovo izdelovali predvsem avstrijski izdelo­ ludvik in citre na Slovenskem priljubljeno glasbeno „citranje”. valci, so se imenovale tudi nemške orodje, a kdor se ga je hotel naučiti, je „Nerad grem okoli, saj citre res niso citre. Prave slovenske citre so bile na­ moral seči po tujih (nemških) podu- za gostilno in hrupno družbo. Vendar rejene doma, igrali pa so nanje največ čnih knjigah. Ker sem se do sedaj ve­ pa tudi ni res, da se nanje igra le nežne na podeželju. Ljudski umetniki so jih liko bavil s podučevanjem v citrah, in otožne melodije. Prav vsaka sloven­ okraševali s srčki, cvetlicami ali z zače­ občutil sem živo, kako zelo je treba ska se da zaigrati,” je takoj na začetku tnicami imena ljubljene, kateri so bile slovenskemu narodu knjiga v igranju povedal Ludvik in dodal, da je šele poklonjene. Citre so podarjali tudi iz tega ljubkega instrumenta." Tako je pred leti šel na piano z njimi. Dolgo let drugih nagnjenj. Janez Svetokriški jih pred 90 leti v svoj„Poduk v igranju na je le žena Micka vedela, da njen Ludvik je pred skoraj 300 leti priporočal citre” zapisal Fran Šaleški Koželjski. zvečer rad ..zabrenka”, ona pa je tiho zakonskim ženam, rekoč: „Ne prepi­ pritegnila s petjem. rajte se z možmi, tem uč imaš vzeti citre Poleg „Poduka...” je bilo na Slovenskem Čeprav še vedno rad igra le zase, je inu lepo njemu citrat; tu je dobre, v letih pred prvo vojno dobiti tudi cit- Ludvik nekajkrat že nastopil ob razli­ slatke inu krotke besede dat." Tudi Lu­ klame, vprašanje pa je, komu rarske šole, citre so podučevali zaseb­ čnih priložnostih na prireditvah in pro­ dvik je v mladosti naredil troje citer, saj so namenjene in čemu. Četr­ ni učitelji, ki bi jih danes zaman iskali z slavah v krajevni skupnosti, navduše­ je po poklicu sodar. Kako so končale, tino vsake knjižice zapolnjuje lučjo pri belem dnevu, v glasbeni šoli se ne spominja več, ve le, da se je tedaj no pa so mu zaploskali tudi v Domu besedilo na neoštevilčenih st­ pa tudi ni prostora zanje, ker niso dobilo vseh 34 strun, danes pa moraš starostnikov v Šmihelu. „Citre so Lu­ raneh, trikrat več prostora pa je orkestralni instrument. Tako skorajda dvikova dota, ki jo je prinesel s seboj iz po vsako daleč čez mejo, pa še ni odmerjenega barvnim posnet­ ni „recepta”, kako se lahko danes na­ rojstnega kraja Mucvirja pri Bučki. Ker gotovo, da jo boš prinesel s seboj. učimo igrati na to glasbilo, ki ga imajo sem sama po naravi tudi vesela in rada Ludvik za svoje igranje nikoli ni poz­ kom iz omenjene nadaljevanke. mnogi za pravi slovenski instrument, pojem, sem bila citer vesela, da je kaj, nal not, čeprav na dnu kovčka njegovih Izbor slik je preobširen, kaj pa čeprav izhaja od naših severnih sose­ hudom ušno pristavi Micka in morda citer leži bukvica F. S. Koželjskega, ki slike kažejo, o tem govorijo dov. prvič zaupa: „Tudi zato sem ga vzela.” smo jo omenili na začetku tega kratki podpisi na koncu vsake prispevka. Njegovo ..brenkanje” je le knjižice, č e bi bilo vseh osem Na Dolenjskem res ni pretirano ve­ Ludvikove citre sože praznovale sto­ stvar posluha, tega pa Ludvik zagotovo knjižic, za katere je besedilo liko ljudi, ki bi imeli doma citre (za ok­ ima, saj je dovolj, da melodijo le enkrat ti rojstni dan, čeprav bi jim človek prevedel Jaša Zlobec, sestavlje­ ras), še manj pa je verjetno takih, ki bi prisodil le nekaj let. Na etiketi v not­ sliši, pa jo že zaigra. Nekaj mojstrskih nih v obliki slikanice, fotostripa znali zaigrati nanje. Eden tistih, ki iz ranjosti glasbila piše, da so bile izde­ prijemov se je v zadnjem času naučil citer še izvablja melodije, je 75-letni lane v Linzu (Avstrija). Prav takšne tudi od mlajšega rojaka Jurija Marje- ali kaj, potem bi bila njihova Ludvik Hočevar iz Stopič. Čeprav „kupilne” šobile ob koncu 19. stoletja tiča z Bučke, s katerim jo večkrat povednost še nekako spreje­ počenja to že od svojih otroških let, pa priljubljene zlasti po naših trgih in urežeta skupaj. mljiva, tako pa... je marsikdo iz tega kraja pod Gorjanci mestih za hišno muziciranje. Ker so jih J. PAVLIN D. R.

priloga dolenjskega lista VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV

In ko je od tedaj naprej Alojz drvaril v gozdu, je imelo njegovo delo še eno vsebino. Oko je stalno prežalo za stvarmi, ki bi mu sicer ostale skrite; nenavadne grče, štori, rogovile, vse to je privlačevalo njegovo pozornost, mrtev les mu je nosil nova sporočila. V njem je že videl, kako bi po svoji zamisli dodelal igro narave. Tako sva stala pred skednjem pri njegovi do­ mačiji v Malen Podljubnu, kjer je ležalo ali stalo GOSPODAR CELA več kosov takega lesa. Pokazal mi je kos zavite­ Butoraj, ki je le dobra dva kilometra od­ tih je naredil izpitza polkvalificiranegadelav­ ga grčavega hrasta, za možavisokega. Včasih bi daljen od Črnomlja, je bil nekdaj prava ru­ ca, s tem pa je postal pomočnik kopača. ga razžagal za v krušno peč, sedaj pa mi je Alojz darska vas, saj sije okrog 20 vaščanov služilo „Delati sem moral toliko kot prej, le plača je razlagal, kako mu bo vdihnil novo življenje: kruh v rudniku rjavega premoga Kanižarica. bila boljša. Delo kopača in njegovega pomo­ „Tole bo naprej sklonjen možakar. Sklonjen pa Zato ni čudno, da je šel tudi Mirko Klobučar čnika se sicer ne razlikuje, le daje kopač za zato, ker nosi na hrbtu brento. Ta bo nastala tu­ pred devetindvajsetimi leti po stopinjah delo tudi odgovoren,” pravi Mirko, ki se kaj gori iz te grbe.” Ni kaj, z malo domišljije je svojega očeta rudarja, čeprav je slednji tej svojega triletnega staža pomočnika kopača stal brentač kot živ pred mano, le da bo moral NARAVA Ml odločitvi nasprotoval. še dobro spominja. Ob teh spominih se tudi Alojz za uresničitev svoje zamisli še precej trdo Takrat je bilo težko najti zaposlitev, zlasti nasmehne, a hitro prizna, da jimtakrat ni bilo delati. Pred skednjem ga čaka še tudi nedoko­ za judi, ki kot Mirko niso imeli nobene kvalifi­ do sm eha. ..Luknje, v katere smo polagali DAJE NAVDIH nčani Krjavelj, ob njem panjegovakozica.kijije kacije. A tako kot mnogi drugi, ki so upali na razstrelivo kamnitit, so morale biti globoke gozd dal že skoraj popolno obli ko, Alojz pa jo bo boljše čase, kar se tiče zaposlovanja, in pre­ cel meter, vrtali pa sm o jih z ročnimi svedri, z dletom dokončal. pričevali sebe in svoje bližnje, da je delo v če se je ustavilo, smo sveder nabrusili in Narava je čudovita umetnica. Neprestano Alojzova preprosta kmečka hiša je kot razs­ rudniku le začasno, je tudi Mirko v začetku hiteli dalje, saj sva morala skupaj s kopačem snuje, ustvarja, iz živih in neživih snovi poraja tavni salon: po vseh stenah visijo njegove rezba­ verjel, da bo našel delo nekje „na svetlem". A v 20 do 30 minutah narediti 12 vrtin. Ko sva nove oblike, igraje poraja nove umetnine in jih rije iz mehkega lipovega lesa. To so lično izrez­ le v začetku, kajti delo v jami ga je pozneje razstrelila tisti meter premoga, sva ga morala zopet uniči, njena delavnica so tem ne ljani motivi iz km ečkega življenj^, fantazijske začelo veseliti in nikoli več ni razmišljal o iročistiti — bilo je namreč kar 8 do 10 ton — zemeljske globine, kamnite puščave, skalnati podobe in biblijski motivi. Precej njegovih del drugi zaposlitvi. Celo o pokoju ne, dokler ni nato pa rov podpreti z lesenimi podporniki. /rhovi in zeleni gozdovi, njeno orodje so sonce, pa ježe našlo pot v stanovanja sorodnikov in pri­ pred kratkim začel seštevati redno in benefi­ To sva počela vseh osem ur, naslednji dan pa yoda in zrak, njen zaveznik je čas. Človek je jateljev. Tudi razstavljal ježe in vzbudil pri gle­ cirano delovno dobo in ugotovil, da se bo se je vse znova ponovilo,” pripoveduje Klo­ Kljub svoji zavesti in prodornosti duha le njen dalcih kar veliko zanimanja. moral že čez dva meseca posloviti od ka- bučar. Čeprav je nosil naziv kopač, pa je le tvesti spremljevalec in posnemovalec. Opazuje V uvodu sem zapisal, da je čas zaveznik na­ nižarskega rudnika. T ako bo že drugi v njiho­ malokdaj imel v rokah kramp. Rudarji ijene umetnine in se uči, trudi se in se muči, da rave pri njenem umetniškem ustvarjanju, pri Al­ vi družini, ki je v tistem rudniku dočakal ..kopljejo” z razstrelivom. 3i ji dodal kaj svojega, da bi v tem neskončnem ojzu pa je obratno: v nenehnem boju s časom je pokoj. Tradicijo rudarjev pri Klobučarjevih 25 let je tega, kar je postal kvalificirani de­ ustvarjanju pustil kaj trajnega, dodal še in le redki so mirni trenutki, ko se lahko posveti pa že nadaljuje Mirkov sin, ki tako kot pred lavec in vodja čela, kjer organizira delo in iloveškega. To je smoter vsega človekovega umetniškemu ustvarjanju. Razpet je med svojo tremi desetletji njegov oče ne dobi zapo­ razporeja ljudi: dva naprej kopljeta, dva pod­ jmetniškega ustvarjanja, pa naj ustvarja kmetijo, kakih dvanajst hektarov zemlje ima, slitve, čeprav se je izučil za avtokleparja. pirata, eden pa za njimi ruši premog. rkademsko izobražen umetnik, avstralski do- med Novolesom, kjer dela v dveh izmenah, in Čeprav je bi lo delo rudarjev vedno težko — način na prastopnji človeškega razvoja ali med svojim konjičkom, kateremu lahko posveti Mirko, ki je danes vodja širokega čela, ali, jtudi danes ni lahko — se današnje razmere slovenski kmet, ki se mu je oko zbistrilo za le proste večere in nedeljske popoldneve. Na kakor pravijo rudarji v svojem jeziku, brigadir močno razlikujejo od takrat, ko se je Mirko sopolnejše dojemanje narave okoli sebe. kmetiji sta sedaj z ženo sama. Hčerka živi v m es­ ali gospodar čela, je začel v rudniku kot ne­ prvikrat spuščal v jamo. Iz Butoraja so hodili Alojz Muhič iz Malega Podljubna je tak. Polo­ tu, kjer je bolniška sestra, sinova, ki stasetudi že kvalificirani delavec. Postopom a se je uspo­ kar peš po bližnjici skozi gozd. Štiri kilometre vico svojegaživljenja jeoral polja, kosil travnike, izšolala, pa sta pri vojakih. Alojzu je zaradi pres- sabljal ter prehajal na zahtevnejša in bolje do rudnika pa še 300 metrov pod zemljo, za drvaril v gozdu, ne da bi zavestno razmišljal o tanih vojnih naporov močno oslabelatudi noga, plačana delovna mesta. Težko bi pri tem rekli kar so potrebovali pol ure. Danes jih iz Buto­ naravi okoli sebe. Kamen je bil kamen, neupo­ tako da ima z njo stalne težave. Ko je rinil v hrib tudi na lažje delo, saj takšnega dela v rudni­ raja — v vasi je še okrog 10 rudarjev — pelje raben na njivi, drevo je bilo les za kurjavo ali za težki-partizanski top, mu je namreč počila kita in ških rovih ni. Tako je spoznal malodane vsa avtobus, v jami pa so s skipom v dveh minu­ prodajo. No, tudi danes zaradi življenjske nuje z nogo, debelo kot stopa, se je s skrajnimi mo­ dela, ki jih opravljajo rudarji v kanižarskem tah. Karbidovke so nadomestile svetilke na ni kaj dosti drugače, vendar pa je sedaj čmi privlekel domov, kjerješele po šestih m ese­ rudniku. akumulator, lesene podpornike železni, dvainšestdesettetni Alojz pred kakimi desetimi čin okreval. Kljub težavam z nogo pa mora delo Najtežje je bilo po njegovih besedah, ko je transportne vozičke pa transporterji, torej leti doživel zanimiv preobrat. „Takratsmošli de­ naprej, saj ima še nekaj let do upokojitve. Zapo­ bil vozač, a ne toliko zaradifizičneganapora, železna korita, ki jih ni potrebno več potiskati lavci iz Novolesa, kjer sem zaposlen, obiskat slil se je namreč precej pozno, šele takrat, ko je temveč zato, kersejenadelopod zemljošele po tračnicah. Tako vozačev, kakršen je bil Zagrebški velesejem. Prišli sm o tudi v kitajski videl, da s skromnim dohodkom od kmetije ne privajal. Njegova naloga je bila, da premog, paviljon, kjer je bilo razstavljenih veliko umetnin pred tremi desetletji Klobučar, ni več, a je na­ bo mogel izšolati svojih otrok. * ki ga kopači mečejo v zbiralnike, ali po itajskega ljudskega rezbarstva. Kar nisem se ziv še vedno ostal in z njim označujejo nekva- Upokojitev pa Alojz težko pričakuje. Ne samo njihovo bunkerje, z vozičkom prepelje v drug nogel vsega nagledati. Bile so res lepe stvari, in lificirane delavce. zaradi noge in dela na kmetiji, tudi zato, ker bo zbiralnik, od koder so ga s skipi (rudarskimi >blike, ki jih je dala lesu narava, so bile čudovito Rudar mora biti previden, če pa že pride do šele takrat lahko uresničil načrte, ki mu rojijo po vagončki) pošiljali na piano.Takrat šeni imel jmetniško dopolnjene. Vendar pa nisem ostal v težav, zelo hitrih, a treznih odločitev. Panika glavi. Zelo rad bi izrezljal podobo novomeškega norme, a kljub temu ni smel lenariti, saj so citajskem paviljonu samo zaradi navdušenja pomeni tako rekoč neuspeh. To najbolje ve Glavnega trga z Bregom, dokončal nekaj že tempo dela narekovali kopači. Rudo je vozil z nad umetninami. Vse bolj me je namreč prevze­ Mirko, ki je, četudi ni reševalec, sodeloval pri začetih del in v miru poiskal v gozdu dveh ali celo treh delovišč, včasih pa jo je mal občutek, da bi tudi jaz lahko ustvarjal nekaj reševalnih akcijah ob vseh nesrečah, ki so se ..presenečenja", ki jih je zanj pripravila narava. moral sam tudi ročno natovarjati. Podveh le­ sodobnega." TONE JAKŠE zgodile v rudniku Kanižarica v zadnjih tridesetih letih. ..Manjših požarov in vdorov vode je bilo več, najhujši vdor pa je bil tisti pred osmimi leti. Bil sem v jami, ko je začela vdirati voda. Mislili smo, da ne bo nič hujše­ ga, zato smo ob dveh odšli domov, zvečer pa so nas prišli iskat. 2ena me je prepričevala, naj ostanem doma. A niti pomislil nisem na to, da bi se mi kaj zgodilo. Razmišljal sem samo, kako bi lahko s sodelavci rešili čimveč opreme. Zdelo se mi je povsem razumljivo, da bo vedno še toliko časa, da bomo lahko ušli vodi. Ko rudar rešuje, ga ne smejo na­ vdajati tem ne misli, ampak mora z besedami, predvsem pa z dejanji spodbujati ostale okrog sebe," pravi Mirko. Prav ob nesrečah se rudarji še toliko bolj zavedajo, da je njihov pozdrav „Srečno!" še kaj več kot le želja za srečno vrnitev iz jame. To pa izkušeni rudarji, kakršen je Klo­ bučarjev Mirko, zares spoznajo šele ob ne­ varnostih. Misli: „Kaj, če se ne vrnem več iz jame?" ki so ga v mladosti večkrat prevevale, so se namreč z leti razblinile. ..Sedajo tem ne razmišljam več," pravi. ..Navadil sem se in v rudnik se odpravim, kot bi šel na delo v tova rno." MIRJAN BEZEK N A G R A D A V HRASTOVICO Zmešane vremenske Štrene VINKO LJUBEŠEKiz Hra- NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Človeštvu sev bodočnosti kažejo tudi velike nepri­ stovice pri Mokronogu si bo BI VSI jetnosti z vremenom, česar pa je samo krivo LETOVIŠČE NEKO. zimske večere lahko krajšal s 0 1 CELINA MEŠA­ KOTOR S V E T . G R . G L HRV. NAOAV NEC PRI DL Š A H . MESTO Skoraj polarni mraz v ZDA, gr­ do prejšnjega stoletja je bilo prebiranjem osmih bogata ilu­ OPATIJI VLADAR PRVAK ozovite lanske poplave v Evropi, uravnoteženo proizvajanje in od- striranih knjižic, ki pripove­ CMOSOV GLAVNO ubijajoča vročina v Indiji, vse te jemanje ogljikovega dvokisa, zdaj dujejo o potovanju slovitega AVTO/ MUSLIM. vremenske nadloge, za katere pra­ paje ravnotežje porušeno: nastaja Ž v e p l o beneškega trgovca in popotnika SVETIŠČE vimo, da so takšne, kakršnih že več tega plina, poraba pa upada. (menda naše gore lista) Marca 2 R T V E N IK / desetletja ne pomnimo, govore o „In kaj potem?” bo kdo dejal. DEL U ST ­ Pola. To lepo knjižno nagrado > NE VOTLI­ vremenski zmešnjavi, v kateri se je Kopičenje ogljikovega dvokisa v mu je dodelil žreb za rešeno NE znašel naš planet. Je takšno na­ ozračju ni mačji kašelj, saj vodi k MESTO ravno stanje ali gre za najavljanje tako imenovanemu učinku tople malo nagradno križanko. Pri­ * ? V N O R / POLET grede, kot poljudno imenujemo hodnji teden žrebamo novega N EM . R E N večjih sprememb? SUKAR proces, ki sta ga odkrila geologT. nagrajenca izmed tistih, ki Dolge stotine milijonov let je bilo svetovno podnebje razmero­ Cham berlain in kemik Arche- boste rešeno križanko poslali na RADU/ RAJ/ R IM P A ­ VRSTA HUDOB­ PEŽEVA 0 L ma ustaljeno. Povprečna tempe­ mius. Ogljikovdvokisvsrkujeinf- naslov: Uredništvo Dolenjske­ KURIVA NOST PALAČA ratura je bila toplejša, bilo je malo ra rdeče žarke, ki bi sicer sevali v ga lista, Germova 3, Novo polarnega ledu in vreme so dol­ vesolje, del energije pa vrača nazaj mesto, s pripisom KRIŽANKA. očali osnovni činitelji: sonce, Ze­ na zemljino povriSje, zaradi česar H s B S l i l i MBB! ► ANALOGIJA M B i mljina krožnica, celine, svetovna se ozzračje ogreva. Teoretični morja in ozračje. V zadnjih treh modeli so pokazali, da bi podv­ P 0 L 0 P IC A ANFC milijonih let, ki pomenijo le ojitev količine ogljikovega dvoki­ IGRAŠ MOCMK/ /M E S T O V DL M OR. R B A /K O S PO ­ KARTAMI BOSNI HIŠTVA drobec v Zemljinem veku, je sa dvignila povprečno tempera­ prgišče prišlo do večjih občasnih spre­ turo za 3 stopinje. Znotraj tega VRSTA MERA/ memb, poledenitev in medledenih povprečja bi bili dvigi na severni misli GLASBLA REVO polobli večji, na južni pa manjši, ŽGANJE obdobij (eno takšnih je zdaj). To­ temni da tudi v tem je bil neki red. Prav v ker je na jugu več morij in manj PRITOK zadnjem času pa je začel vtikati celin. Tako bi se povprečna F R PR E­ M tR A V E / MEL&CE/ PROGA VRSTA IGLAVEC svoje prste v vremensko kuhinjo temperatura v Evropi, Aziji in Za človeka je važno živeti TKANINE še nekdo, ki ga prej ni bilo čutiti Severni Ameriki dejansko dvigni­ samo če ustvarja. — človek s svojo dejavnostjo. la za 5 do 6 stopinj. Se pravi, da SNOV/ IT. L U K A / bomo do tega prišli ob koncu E. K A R D E L J ORANJE u r u NUMERO Moderna znanost je nabrala že toliko dokazov, da ni več mogoče tisočletja, čez najmanj dvajset let. dvomiti o tem, ali človek vpliva na Iz obširnega problemskega za­ Kjer ni skušnjave, ni greha. Ža b c a VETRNI temeljne spremembe v svetovni pisa, ki sta ga o vsem tem napisala JOPC J. TRDINA klimi. v časopisu Foreign Affairs stro­ Človek je sicer res neznaten v kovnjak za klimatologijo William Objektivnost je moč preveri­ REDKEJŠE PRITOK primerjavi z ostalimi naravnimi Kelogg in politolog Robert Sc- ti, realnosti ne. M IME KOLPE činitelji, vendar pa je njegova de­ hvvare, je moč razbrati, da bo ta­ R. PANIKKAR javnost zavzela že takšen obseg, kšna sprememba pripeljala do ve­ da se občutno vmešava v vremen­ likih in za človeštvo lahko usod­ ske spremembe. Ne samo da spre­ nih sprememb ne samo v vreme­ minja vremenske razmere v veli­ nu, temvečtudi v človeški družbi. Renesansa iz 19. stoletja Prostorske kih mestih in njihovi okolici, zara­ Otoplitev ozračja namreč grozi di človekovih dejavnosti se širijo s pomaknitvijo podnebnih pasov Po umetnostnih galerijah sveta morajo pregledati slike puščave, izginjajo ogromne pov­ proti obema poloma. To pomeni, . Kmalu po tem, ko so izumili svoje renesančne zbirke, ker so zasledili ponaredke ršine gozdov, kar spreminja to­ da bi zdajšnji žftdrodni pas laser, so znanstveniki odkrili, plotno in vodno ravnotežje v Severne Amerike in "Evrazije Niso vsi ponaredki umetnin ta­ tanski galeriji pripisovali Cellini­ da se da močni svetlobni žarek širših razmerah. In še več: človek z spremenil podnebje v bolj suho in ko očitni in slabi, kot so po mne­ ju. uporabiti za tvorjenje holog­ nekaterimi svojimi dejavnostmi vroče, kar bi resno -ogrozilo nju mnogih naših strokovnjakov ramov, tridimenzionalnih po­ vpliva na vreme že kar v globalnih svetovno proizvodnjo žitaric in umetnine iz Mimarove zbirke v Metropolitanski strokovnjaki Hiša po sistemu „Napihni me!” dob. Sami laserji so prišli v razm erah. koruze. Vendar hkrati ugotavlja­ Zagrebu, s katero se nam obeta so se seveda takoj lotili preverja­ vsakdanjo uporabo pri mno­ Predvsem gre tu za veliko po­ ta, da bi padlo več padavin na kar lep škandal. Tudi svetovno nja in hitro ugotovili, da so gih stvareh, medtem ko so rabo fosilnih goriv, premoga, na­ dežele, kjer je tradicija gojenja fte, zemeljskega plina 'idr. Pri znane galerije so žrtve nadvse njihove umetnine res delo nem­ Napihljiva hiSa hologrami ostali več ali manj riža. Tu bi vremenske spremembe izgorevanju teh snovi se sproščajo dobrodejno vplivale na proizvod­ spretnih ponarejevalcev kljub iz­ škega zlatarja, saj so nastale z na­ le dom ena estetike. Vendar pa Hitro sestavljena in pri­ plini, med njimi tudi ogljikov dvo- njo hrane. Imeli bi večji pridelek jemnemu štabu strokovnjakov, ki čini lotanja, kijih v renesansi niso so tudi te prostorske podobe poznali. merna za prevažanje kis, ki je po mnenju svetovnih in pogostejše žetve. V bistvu bi ga premorejo. Tako so pred krat­ zanimive za znanost, kar so strokovnjakov poglavitni povzr­ Odkritje je sprožilo težko vpra­ človeštvo imeli še dovolj hrane, kim odkrili, da slovita Metropoli­ pokazali strokovnjaki, ki razi­ očitelj sprememb v svetovnem spremembe v gospodarski razde­ šanje, kolikoponaredkovjeprišlo Na Švedskem so izdelali zani­ tanska umetnostna galerija hrani skujejo delovanje različnih vremenu. Raziskave namreč kaže­ litvi sveta pa bi'bilo lahko bile iz Vatersove „renesančne” delav­ mivo novost, za katero se zani­ okoli 30 ponaredkov, ki so jih majo gradbeniki, vojska in vsi tis­ naprav. jo, da se zaradi vse večjih količin velike. sicer pripisovali slavnemu kiparju nice. V nekaterih galerijah so že ti, ki morajo občasno bivati zunaj Tako so letalski konstruk­ tega plina dviga povprečna tem­ Otoplitev bi prinesla tudi ne­ in zlatarju iz 16. stoletja Benvenu- umaknili iz razstavnih vitrin naselij. Podjetje Granges Alumi- torji odkrili, da jim hologrami peratura na Zemlji. varnost epidemij nekaterih briS? tu Celliniju, med njimi tudi Rospi- osumljene predmete, v mnogih po nium iz Finspanga je skonstrui­ pomagajo pri raziskovanju Preobrat se je začel z indust­ ni v tista območja sveta, kjer jih zdaj ne poznajo, lahko pa bi prišlo gliosijev kelih, „pogansko krasoto svetu bodo morali strokovnjaki ralo in izdelalo hišico, ki je ses­ sprememb v turbinskih moto­ rijsko revolucijo na prelomu stoletja. Izračuni kažejo, da seje v tudi do povsem novih 'epidemij. renesanse”, kot so pravili sloviti natančneje ponovno oceniti, ali so tavljena v ploščo, zelo primerno rjih. Najprej narede holog- za prevoz. stotih letih količina ogljikovega Na zdravstveno stanje ljudi bi na­ čaši. Ta in še kakih 30 od skupno v njihovih zbirkah zares rene­ ramski posnetek naprave v mi­ sančne umetnine. Strokovnjaki iz Hiša je narejena tako, da se dvokisa v Ozračju povečala za 20 sploh vplivale tudi ostale vremen­ 45 umetnin iz Cellinijeve zbirke je rujočem stanju, potem pa po odst. in da se bo podvojila do kon­ ske spremembe. Znanje o tem je še Metropolitanske umetnostne ga­ njene stene prelomijo navznoter delo nekoga drugega. tako, da se strop in pod hiše težkih poskusih narede holo­ ca tega tisočletja oziroma naj­ preveč luknjasto, da bi na to zani­ lerije namreč domnevajo, daje iz Sum o pristnosti kolekcije so povsem približata. Na terenu pos- gram iste naprave. Ko obe kasneje do leta 2020, če se bo nad­ mivo vprašanje lahko dobili na- pred leti nekateri strokovnjaki že Vatersove delavnice prišlo nekaj tavijohišo v nekaj minutah. V ses­ prostorski podobi projicirajo aljevala enaka poraba fosilnih ta.nčnejši odgovor. izrazili, vendar pa ni obstal, saj so stotin ponaredkov. Vendar naj ne tavljeni hiši je namreč zračni istočasno, so že na prvi pogled goriv. Vse skupaj lahko pripelje tudi bili umetniški predmeti zelo pre­ bo nobenega strokovnjaka sram balon, ki ga napihnejo s kompre­ opaz"ne deform acije in spre­ Veliki naravni odjemalci tega do večjih selitev, morda celo vojn in uničevanja. pričljivi po popolnosti oblikova­ priznati zmoto, saj je bil Vaters sorjem ali tudi z ročno zračno membe Tako dobijo znanstve­ plina nikakor ne bodo mogli iz oz­ račja pobrati vse te velike količi­ Za 3 stopnje toplejše ozračje nja in izdelavi. Vendar pa je pred izjemen talent, pravi genij. Navs­ tlačilko. Balon dvigne streho in niki zelo nazoren prikaz, kaj prepognjene stene, ki se na pregi­ ne. Svetovna morja, ki so eden od torej le ni nedolžna stvar. dvema tednoma ravnatelj Metro­ ezadnje pa je po vsem tem njegov narede vibracije, vročina, pri­ izdelek velika vrednost, sicer ne bu, ko so povsem zravnane, zask­ odjemalcev, so počasna pri srka­ Kaj narediti, da bi se izognili politanske galerije le moral priz­ tiski in izrabljenost snovi. nju ogljikovega dvokisa iz ozra­ usodnim posledicam in morda tolikšna, kot so izvirne rene­ očijo. Hiša je pripravljena za pre­ nati, da ne gre za Cellinijeve bivanje. In podre se prav tako Možno je tudi pregledati čja, rastline, dragi veliki odje­ celo katastrofi? Predvsem je treba sančne, a dragocenost vseeno. umetnine. enostavno. posamezne sestavne dele v malec, pa v svetovnih razmerah zmanjšati kopičenje ogljikovega Morda bodo nekega dne po­ Ponaredke je pomagal odkriti Stene, pod in streha so narejeni podrobnostih in tako analizi­ izgubljajo bitko, gozdov je iz leta dvokisa v ozračju, to pa pomeni, Charles Truman iz londonske narejevalci začeli ponarejati Va- iz dobro izoliranih aluminijastih rati delovanje naprave in v leto manj, krči se gozdna bioma­ da je treba uporabljati kot vir umetnostne galerije Victoria in tersa. plošč, zato je hišica, kot zatrjuje primernost delov in uporablje­ sa zaradi izsekavanja in tudi že za­ energije manj fosilnih goriv. Za­ menjajo jih lahko obnovljivi viri Albert. Med rednim pregledom je MiM proizvajalec, primerna za tople in nih snovi. radi povratnega učinka izgoreva­ nja fosilnih goriv (kisli dež!). Vse in jedrska energija. MiM našel sveženj tisoč risb nemškega (Vir: Newsweek) mrzle kraje. zlatarja Reinholda Vastersa (19. stol.). Številne risbe umetniških predmetov z vsemi podrobnostmi so jasno kazale, da gre za delovne osnutke zlatarskih umetnin. Ne­ katere risbe so vsebovale tudi Janez TrdinaČrtke in povesti iz n umetnine, ki so jih v Metropoli-

Strupene vode? j vedno zaželeni veter. Po svežem zraku so se nosile Tretja žena. „Kaj ti, ki imaš sam o enega, jaz pa, saj dišave s cvetlic in dreves, prsi so dihale tako lahko, veš, dva na prsih in enega ob roki. V starih časih je Grozi Braziliji ekološka HUDEVCI čutil se je človek tako zadovoljnega v tem duhu in morila ljudi kuga, zdaj pa se nas noče usmiliti. Dva bi katastrofa? Sčasoma pa začno nekateri tudi odhajati, ali ne za gorskem hladu, da sem, sprehajaje se po višavi Kačje rada dala precej — ali pa vse tri — to bi bilo še dolgo: vračajo se vsak s polnim bokalom svojega riti, pozabil popolnoma na kosilo. Skozi okno gornje najbolje. Kadar pojdemo zopet na izpraševanje, bom V brazilski zvezni deželi Para je vina, deloma tudi svojega pridelka, češ to ne gre, ni krčme me je gledala gospodinja. Moglo je biti že rekla gospodu, naj nikar več ne molijo, da nas pred dobrim letom dni prišlo do poleg naše stare navade, da bi nosi I težo pijače samo okoli tretje ure popoldne, ko me, stopivši med vrata, obvaruj Bog kuge, ker jo matere želimo vse in še nadvse skrivnostnih smrti prebi­ eden, in posebno Martine, ki gosti tako rad in zakliče in vpraša, če imam post. Vtaknivši v žep kako!. valcev in živine. Živina je pocrka- češko knjigo, ki me je zabavala: „Rusija — zemlja, la, ljudem pa se je zdravstveno tolikokrat znance in neznance. Tudi nekaj Hudevk Četrta žena: ..Dekleta silijo v zakon; trapaste so ko država in narod", se spomnim telesne potrebe ter se stanje brez opaznega vzroka ali pride gledat, kaj porfieni naša skupščina, to glasno bik. Če bi imel človek pri otrocih vsaj en srečen, napotim v krčmo. Nisva ostala dolgo sama: iz vasi znanih bolezenskih znakov posla­ govorjenje, to srčno nazdravljanje. Plašljive in brezskrben dan v letu, bi še nič ne rekel, veselil bi se Jablana pridejo štiri matere, vsaka s svojim otrokom, bšalo, močno so oslabeli in nekaj sramežljive so tako, da ne vedo, kam bi se dejale, vsaj tistega dne. Tako pa nič — kar nič! Gleštaj ga obiskat krčmarico, svojo prijateljico. Hiša se tedaj desetin ljudi je tudi izdahnilo. Kaj videč za mizo neznanega človeka z brado, brki in podnevi, gleštaj ponoči, čisti, umivaj, doji, povijaj, se je dogajalo? Ali nevarnost še napolni in oživi. Ženice zasedejo stole, se menijo z očali in v kmečki obleki, ki ga njihovi možje tako ziblji, prenašaj — to gre brez prenehanja naprej! preti drugim? gospodinjo in tolažijo svoje male, včasi uspešno, spoštljivo poslušajo in zvedavo sprašujejo. Kupica Imaš prav, tudi jaz pravim tako: Oh, da bi me hotela Raziskovalci sumijo, da gre za včasi zastonj, kakor je navada. Premišljevati jim ni grede okoli, se je ponudila vselej tudi njim, ali niso odrešiti dobrotljiva smrt te težave! Naj mi ga vzame zastrupitve, do katerih je prišlo, bilo treba, kaj bi se pomenkovale. Beseda začne teči hoteli piti, vsaka je po enkrat srknila in urno dala rajši danes ko jutri. Dala bom rada precej za deset ko so se ljudje kopali v rekah in je seve najprej o otrocih. Žene si tožijo nadloge, katere kupico naprej. Pa tudi one začno odhajati in prihajati svetih maš iz neskončne hvaležnosti, da se mi je ta živina pila rečno vodo, naj­ zopet nazaj na tisti način kakor možaki: ena prinese imajo z njimi, in izrekajo o tej priliki na vsa usta svojo verjetneje zastrupljeno s herbici­ mlinski kamen odvalil.” orehov, ena mestne štruce, ena domače potice, ena nezadovoljnost z materinskim stanom. Občutke so di. Te uničevalce rastlinstva so Krčmarica: „Kaj pom aga vse to? Bolj ko jim želimo kračo ali skledo blincev ali sveže solate in bogve kaj izkazovale na malo nežen način. Gorski ljudje so bolj uporabljali v velikih hidroelekt­ smrt, več jih je in zdravejši in trdnejši so. — Komaj še. Napravila se je z eno besedo velika, prevesela surovi že po navadi, najsurovejši pa takrat, ko jih rarnah, da so čistili vodne poti od spravim enega na noge, že se prisili na svet in na bujnega tropskega rastlinstva. Pri gostija z udeležbo cele vasi. Zabavali smo se pritiska kaka velika skrb ali neprilika. Krčmarica se ni moja pleča drugi, pa tretji, pa četrti. O m ožena sem •izbiri herbicidov pa menda niso preizvrstno do poznega večera. Hudevci so bili razlikovala v tem čisto nič od svojih vrstnic, morda jih komaj pet let, imam že štiri take krokarje, da se ne bili prav pazljivi, saj so uporabili zadovoljni z mojimi novicami in odgovori kakor jaz z je še prekosila. morem ganiti med njimi. Takrat, oho, takrat se človek nekatere sestavine, ki so jih up­ njihovo postrežljivo gostoljubnostjo, še bolj pa z Prva žena: „Je z .vampi’ križ, je. Ne vem, kaj sem lahko veseli, kadar mi da prašiča kakih osem orabljali ameriški vojaki v Vietna­ njihovo blagodušnostjo. Nazdravljal sem jim takrat pregrešila, da me tepe Bog tako neusmiljeno. Nekdaj mladičkov, sitnost je tudi z njimi, ali že čez pol leta pa mu in so zelo hudi strupi, nevarni in nazdravljam jim še zdaj: bog živi vas pohlevne in za živali in ljudi že dlje časa, če so pripovedovali, kako je hudo soldatom, da tekajo tudi prireja, da kaj izda. Ali pa če se poleže lepo tele, poštene, vas zares krščanske, zares slovenske pridejo v vodo. skozi tri sto šib po desetkrat tja in nazaj. Pa kaj so te kmete! kak junček, dobim zanj čez tri leta sto petdeset V elektrarnah so sicer prenehali šibe proti našemu trpežu z otroki!" goldinarjev. Kdo pa mi da le en groš za vse te štiri uporabljati herbicide, vendar je KMEČKI IN BERAŠKI ZAKONI Druga žena: „lmaš prav. Človek bi ga kar treščil s lakotnike? Saj bi jih rada prodala ta hip vse, ali se ne škoda že storjena, skrivnostne Bil je prekrasen 16. dan meseca maja. Z gorenjskih kake skale, da bi bil enkrat mir. Če bi bila še tako bo našel kupec zanje,če jih grem ponujat križem smrti se nadaljujejo in nekateri dolgo zaprta, huje bi se mi ne moglo goditi ko tako." ekologi se sprašujejo, ali ni Brazi­ snežnikov je pihljal sever, Dolenjcem najprijetnejši, svet. lija pred veliko ekološko ka­ tastrofo: " o , J j,- I POTA Kaj so skrivale lažne nalepke Krut Konec prijateljstva Ii\ SX It£ V ponedeljek se je v Brežicah pričelo sojenje dvanajstim udeležencem afere v brežiškem Slovinu — Domala tri ure dolgo branje obtožnice — Tožilec zahteva Preiskava razgrnila vzroke, ki so pripeljali do od Slovina, naj povrne 38,489.328 din nezakonito pridobljene koristi krvavih dogodkov v Straži pri Mirni STRAŽA PRI MIRNI — Usodno nedeljo je Drobne je bil takrat vodja laboratorija, danes Krvavi obračun, do katerega pomagal Zabukovcu pri kuha­ BREŽICE — V veliki dvorani Šolskega centra v Brežicah se je v je analitik v Slovinu — DO Slovenija- je prišlo prejšnjo nedeljo zvečer nju žganja. Najverjetneje se je ponedeljek ob 9.30 pričela glavna sodna obravnava proti dvanajs­ vino,injebil v priporu od 26. 12.1980 v vasi Straža blizu Mirne, je Drobne ob tem opravilu napil, tim udeležencem znane in razvpite vinske afere v brežiškem Slovi­ do 29. aprila 1981, omogočila Jagro­ močno odjeknil med okoliški­ tako da se je žganje v kotlu nu. Pred veliki senat brežiške enote temeljnega sodišča, ki mu vemu sorodniku Antonu Ureku, daje mi prebivalci. Kot smo na prismodilo. Zategadelj je prišlo predseduje sevniški sodnik Lojze Vidic in v katerem je poleg štirih prodal Slovinu 19.750 litrov vina po kratko že poročali, je bil tisti med Zabukovcem in Drobne- porotnikov še sodnik brežiške enote Klavdij Kofol, je sedlo vseh 3,5 in 3 din dražji odkupni ceni, kot je večer s strelom iz lovske puške tom do prepira, po katerem je dvanajst obtoženih, na njihovo levo stran 11 zagovornikov veljala takrat. S tem jima je bila umorjen 25-letni Niko Za­ slednji odšel domov, vzel iz obtožencev in Slovina, Bizeljsko Brežice, ter prevajalec za srbohr­ omogočena protipravna premoženj­ bukovec iz Straže 28. Preisko­ sobe lovsko puško in se vrnil k vaški jezik, na desno pa namestnika temeljnega javnega tožilca ska korist v znesku 64.104 din. valci so dejanja osumili 23- Zabukovcu. Pred hišo se je Franc Žunič in Anton Ribnikar. Milan Herakovič, zasebni gostil­ letnega Jožeta Drobneta iz St­ med obema ponovno vnel pre­ ničar iz Kostanjevice, je bil po odkrit­ raže 8, ki je po storjenem pir, med katerim je Drobne dežurni ju afere v priporu od 12. decem bra Osrednja točka ponedeljkovega so­ Edu Verstovšku, bivšemu direkto­ umoru odšel dom ov in se tam Zabukovcu očital svojo pomoč jenja, ki je tudi m ed zbranim i v dvora­ rju Slovina — DO Bizeljsko Brežice, 1980 pa vse do 10. ju nija naslednjega pred hlevom z isto puško, s pri delu. Ta je uvidel, da spor poročajo ni vzbudila največ zanimanja, je bilo danes pa predstavniku Emone — KK leta, obtožnica pa mu očita, da je ob katero je bil ubit Zabukovec, ne bo nikamor.pripeljal,, zato zagotovo branje ene najobsežnejših Ptuj, kije bil v priporu od 26. decemb­ pomoči Viktorja in Ivana Lipeja (sle­ še sam ustrelil. je Drobneta napotil domov in obtožnic. Domala cele tri ure je pora­ ra 1980do29. aprila 1981, očita obto­ dnji je danes vodja Slovinovega poses­ mu rekel, naj pride k njemu VINJEN GROZIL STARŠEM — Seveda je vse, predvsem pa bil Franc Žunič, da je po treh letih žnica, daje lastni delovni organizaciji tva v Pišecah) kupoval po Dolenjski, naslednji dan, ko bo pač Metliški miličniki so29. januarjaprid- okoličane, najbolj zanimalo, preiskav, zaslišanju okoli 400 prič in prodal blizu 6 tisoč litrov vina, ki ga je Hrvaški in tudi Srbiji različno nekva­ trezen, in se bosta o vsem ržali do iztreznitve 26-Ietnega Ivana kaj je Drobneta privedlo do te­ izvedencev strnil najpomembnejše nakupil po največ'11,2 din za liter, litetno vino in grozdje, kot kakovostno pogovorila. Zabukovec se je Kočevarja z Radoviče pri Metliki. ga krutega dejanja. Odgovor ugotovitve preiskovalcev in tožilca. prodal pa Slovinu kot bizeljčana po vino pa to potem prodal brežiškemu po teh besedah obrnil, stopil v Ko čevar je tisti dan doma vinje n grozil na to je dala preiskava. Po navedbah obtožnice naj bi na trg najmanj 19 din za 1 iter in s i tako prido- Slovinu. Leta 1978 je prodal 14 tisoč hišo in zaprl vrata. V tistem staršem in jih zmerjal, vzroke pa bo prišlo 7 milijonov 749.887 litrov us­ bil 34.165 din premoženjske koristi. litrov vina, ki ga je kupil poprečno po Zabukovec in Drobne sta se trenutku je Drobne, ki je stal moral pojasniti sodniku za prekrške. tekleničenega vina, kateremu so na­ Verstovšek naj bi prav tak o vletu 1978 12,74 din liter, 16 din liter, leta 1979je spoznala že leta 1978. Od ta­ pred zaprtimi vrati, ustrelil, POŠKODOVAL JE RADIO — lepke označevale lažno geografsko skupaj z Antonom Vogrincem, ki je prodal že 130.696 litrov vina po 17,5 krat naprej sta bila domala ne- krogla pa je Zabukovca zadela Darinka Tratar iz Šmatjete je 28. ja­ poreklo in kakovost. Za kakovostne­ bil takrat še pomočnik vodje komer­ din, čeprav je zanj odštel največ 14,6 razdružljiva. Redno sta se v prsi. Po strelu je Drobne, ne nuarja zvečer pustila svoj avto parki­ ga rdečega bizeljčana je bilo v letih ciale, prodal svoji delovni organizaciji din, in leta 1980 121.792 litrov vina po obiskovala, drug drugemu po­ vedoč, da je smrtno zadel pri­ ran pred stanovanjskim blokom v 1977 do 1980 prodanih 1.849.557 preko 11 tisoč litrov vina po 11,2 din 19 din liter, sam pa je plačal največ magala pri delu, še posebej v jatelja, odšel proti domu, kjer Šentjerneju. Ponoči ji je neznan vlo­ litrov navadnega konzumnega vina, za liter, čeprav sta zanj pri raznih pro­ 16,73 din. Poleg tega je tudi novome­ zadnjem letu, ko je Zabukovec se je pred hlevom z istim milec poškodoval radiokasetofon in za kakovostnega belega bizeljčana dajalcih odštela vsega 9,3 din. Na tak ški KZ Krka — tozd Hmeljnik prodal pričel graditi stanovanjsko orožjem še sam ustrelil. jo oškodoval za okoli 2.500 din. 357.300 litrov, za kvalitetnega belega način sta si pridobila po navedbah 42.200 litrov vina, pri čemer je pri hišo. B. BUD JA vsakem, litru zaslužil najmanj dinar. IZGINILE KOKOŠI — V noči na virštanjčana 55.200 litrov, za cviček obtožnice 206.633 din. Marvin 633.600 ih za plešivičko vino Po nagovarjanju Franja Jagra, Skupaj si je tako Herakovič pridobil 29. januar je neznan zmikavt ukradel 706.136 din premoženjske koristi. Ivanu Kambiču iz Primostka 6 kok­ 4.854.200 litrov vina slabe in ne­ direktorja mariborskega Vinaga, naj primerne kvalitete. In kakšna je bila pomoč obeh oši, ki so, nič hudege sluteč, nočile v bi Verstovšek in Vladimir Kovačič, ki Kam odlagati sneg? Lipejev? Po Bizeljskem naj bi zbirala kokošnjaku. Lastnika je oškodoval za potrdila o geografskem poreklu vin in kakih 5 tisočakov. Novo mesto nima urejene deponije za odvečni sneg registrske številke, te pa potem v — Odlagališča na črno povzročajo nevšečnosti IZ TOČILNE MIZEIZGINIL RA­ Cvičkariji nova obleka? zam eno za plačilo 1,5 din za liter pro­ danega vina dajala Herakoviču, ki je DIOKASETOFON — Darinka Ra­ Če bedo izpolnjeni pogoji inšpektorjev, bo te­ NOVO M ESTO — Nedavno na, da očisti ta prostor, je novomeška kar iz Gradaca pri Metliki je 25. ja­ na podlagi teh potrdil prodajal Slovi­ obilnejše sneženje je na novo­ Komunala. Slednja je svojo nalogo nu ..kvalitetno” vino. Lipeja sta sku­ nuarja miličnikom prijavila krajo ra­ den dolenjskega cvička tudi letos v športni meškem območju povzročilo izpolnila, a so delavci cestnega podjet­ paj pridobila potrdil za kar blizu tisoč diokasetofona. Zaenkrat še neznani ______dvorani ______precej težav, pri tem pa ne mi­ ja v stiski z odlagališči na ta prostor storilec ji je iz točilne mize v gostilni hektolitrov vina. slimo le na neučinkovitost ponovno navozili večje količine uma­ vzel aparaturo, vredno blizu 3 ti­ N O V O M E STO — Organizatorji tedna dolenjskega cvička, ali Poglejmo še ostale obtožene. Nik­ zanega snega. Prostor je tako za parki­ cestne vzdrževalne službe (o sočake. Miličniki predrzneža še iščejo. cvičkarije, kot ji rečemo, so vztrajni. Po lanskih res poraznih ola Tončič naj bi nakupil in potem rišče neuporaben. ugotovitvah novomeških inšpektorjev vendarle kaže, da bo letos prodal Slovinu leta 1977 13.398 litrov krivdi in morebitnih posledicah Omenimo za konec še, da je Novi žrtvi zime nekolikanj drugače. Društvo dolenjskih vinogradnikov, pod čigar vina, leto kasneje 66.607 litrov, leta za to je govora prav te dni, zato inšpektor našel večje poškodbe tudi okriljem prireditev vsako leto poteka, se je te dni obvezalo, da bo 1979 50.671 in leta 1980 4.189 litrov vi­ o tem kdaj pozneje), pač pa na na železni ograji mostu čez Težko Zaradi podhladitve zadostilo vsem pogojem, ki jih postavljajo novomeški inšpektorji, na s tem , da je pri vsakem litru zaslužil novo pomanjkljivost, ki je pre­ vodo, nastale zaradi stresanja snega v to pa z drugimi besedami pomeni, da bo prireditev skoraj zanesljivo Najmanj en dinar. Peter Kunovič naj senetila prav vse. V Novem potok. Verjetno bi še lahko naštevali, umrla Martin in Alojzija tudi letos v novomeški športni dvorani. In kakšni so pogoji? bi prav tako v teh letih nakupil in pro­ mestu namreč nimamo urejene toda"že to, kar je napisano, je dovolj Kralj______Ob dejstvu, da športna dvorana pač ni grajena za tovrstne prire­ dal najprej 49.474 litrov vina, nato deponije za odlaganje odvečne­ resno opozorilo komiteju za urba­ ditve, da torej nima zadostnega števila sanitarij in ne primerne čis­ 41.879, leta 1979 70.978 in leta 1980 nizem in komunalne zadeve skupščine TRŠKA GORA, ŠKOCJAN — ga snega, in tako seje zgodilo, tilne službe, da nima ločenih prostorov za živila, pač pa ta hranijo v 113.720 litrov, pri vsakem litru pa občine Novo mesto, da čimpreje najde Po podobnih primerih v Posavju da so se občani nekajkrat upra­ dvorani in se navzamejo dima in smradu, so pogoji pravzaprav ja­ prav tako zaslužil najmanj en dinar. ustrezno lokacijo za odlaganje odve­ in Beli krajini je letošnja zima sni. Na vsakih sto sedežev morata biti zagotovljena najmanj 2 pi­ Blizu 50 tisoč litrov vina je pod enaki­ vičeno jezili in je moral posre­ čnega snega. g g prejšnji teden terjala smrtne žrtve soarja ter po eno moško in žensko stranišče. Organizirana mora mi ..pogoji” prodal Vlado Kunovič, dovati celo komunalni inšpektor tudi na novomeškem območju. biti tudi stalna čistilna služba, organizator pa mora poskrbeti za medtem ko je številka Mija Režka že novomeške UIS. 26. januarjaso na Tiškigori na­ redno dezinfekcijo in dezinsekcijo. Prav tako mora organizator po kar blizu 300 tisoč litrov vina, pri Najprej je ugotovil, da je bilo na pa­ šli mrtvega 83-letnega Martina IZ KOČEVJA končani prireditvi zagotoviti, da bo zavod za socialno medicino in čemer je vsak liter prinesel najmanj di­ rkirišče ob trgovini novomeške KZ Kralja. Pokazalo seje, daje moža­ higieno opravil dezinfekcijo vseh prostorov. Pa še nekaj: da bo nar zaslužka. Krka v Žabji vasi navoženih prek 100 KRADEJO KOT SRAKE — kar umrl zaradi podhladitve in os- prireditev lahko stekla, mora organizator dobiti soglasje Ob vsem tem mogoče ni odveč kubikov snega. Okoli 2 metra visok Pred kratkim se je po Kočevju tarelosti. Kralj je namreč živel novomeške uprave inšpekcijskih služb, ti pa bodo tak papir izdali povedati ugotovitev, do katere je kup snega zaseda del parkirnega zvrstila serija vlomov v osebne sam samcat v starejši kmečki hiši, le, ko se bodo temeljito prepričali o zagotovljenih najnujnejših pog­ pripeljala preiskava. Večina na trgu prostora, v KZ Krka pa se bojijo, da avtomobile. Tatovi so kradli razne kjer so ga našli mrtvega. ojih za organiziranje takšne prireditve v športni dvorani. prodanega vina je bila namreč po­ bo voda, ki bo nastala ob taljenju sne­ rezervne dele, največ, in to kar šti­ Isti dan pa so v zgodnjih jutra­ Proti tednu dolenjskega cvička nima nihče nič, tudi inšpektorji narejena. Vskupni količini 7.749.887 ga, ogrozila asfaltno dvorišče, ki že ta­ ri, pa so ukradli avtomobilskih ra­ njih urah v Segonjah pri Škocjanu ne, toda lanske izkušnje (verjetno jih ni potrebno znova naštevati) litrov, ki jo omenja obtožnica, naj bi ko rado poplavlja. To dvorišče na­ dijskih aparatov. Tatovi se bodo našli mrtvo 52-letno Alojzijo so upravičeno postavite nekaj vprašanj. Upamo si trditi, da jih še bilo kar 36,5 odst. različnih primerov mreč nima odtoka v javno kanaliza­ svojih dejanj gotovo pokesali, če Kralj. Preiskava je ugotovila, da zmeraj ostaja nekaj brez odgovora. Konec koncev tistih nekaj do­ nekvalitetnega vina. Za mešanja so cijo, tako da prihaja do zamakanja ne prej, ko bodo dobili račune za je tudi Kraljeva umrla zaradi pod­ datnih stranišč in pisoarjev pa še kakšna snažilka ne bodo spreme­ uporabljali poleg teh vin še rizling, zemlje, lastnik stavbe pa je baje celo radijsko naročnino. hladitve. Med povratkom iz Ško­ nili vsebine dogajanj v novomeški športni dvorani, če se organizator game, šipon, graševino, teran, vranec, ugotovil, da se objekt že pogreza. Denarja povsod dovolj — Le cjana proti domačim Segonjam je ni odločil za kakšno temeljitejšo spremembo. smederevko, bilje celo primer, ko so Druga takšna nedovoljena deponija znajti seje treba. Če tizmanjkade- namreč v visokem snegu omagala naija, greš na obhod po hišah in B. BUD J A našli cviček, narejen iz izključno ne­ snega je bila najdena obšolskem dvo­ stanovanjih. Dobre duše namreč in kasneje zaradi mrazu umrla. kvalitetnih vin brez geografskega rišču bršljinske osnovne šole. Razu­ marsikje ne zaklepajo vhodnih porekla. Jasno, da so vina po vsem mljivo, da takšni deponiji nasprotuje vrat, v predsobah pa so obešeni tem izgubila svojstva. K temu je veliko vodstvo šole, saj bi sneg (po ugotovi­ plašči, suknjiči, torbice, in v njih pripomogloi , c tudi mešanje vode ob tvah inšpektorja gaje okoli 100 m za­ so tudi denarnice. Takih tatvin je Malo več kot le nasvet Poleg črnih dosladkanju mošta. Tako je bilo naj­ makal igrišče in za seboj pustil tudi denih, denimo, v 230 tisoč litrih cvička razne odpadke in pesek. bib veliko lani, letos pa se še nad­ aljujejo, saj življenjski standard še Nove občinske službe za pravno pomoč ne bo. pač sečenj ogroža preko 10.000 litrov vode, spet drugič v Do zanimivega primera je prišlo tu­ vedno pada in si m arsikdoišče do­ pa naj bi drugod povečali to dejavnost — Se 427.600 litrih kar 25.692 litrov vode, di na parkirišču pred pljučnim oddel­ gozdove še rak datni vir dohodka. možnosti da ne naštevamo vseh podrobnosti. S kom novomeške bolnišnice. Zadolže- NOVO MESTO — Čeprav ..proširi vanjem ” vina, kot so to imeno­ NOVO MESTO — Že leta imajo lastne pravne službe, je gozdarski, inšpektor novo­ vali, so poprečno dodali moštu 3,5 1981 so v novomeški občini pri­ omogočali boljšo pravno pomoč meške UIS v lanskem letu pri­ odstotka sladkane vode. pravili obširno informacijo o svojim delavcem v postopkih javil sodniku za prekrške 11 Nič čudnega potemtakem, če je na­ Soglasja brez vrednosti mestnik temeljnega javnega tožilca v stanju in zagotavljanju pravne pred lastnimi organi pa tudi primerov sečnje brez potrdila, Tudi inšpektorji pravijo, da so elektroenergetska so- pomoči občanom in tudi predla­ pred organi zunaj delovne 6 primerov odtujevanja lesa, 3 ponedeljek na sojenju zahteval, da poleg vseh obtožencev povrne proti­ glasja le opravičilo za plačilo prispevka gali ukrepe. Medtem se je šte­ organizacije. kraje, 2 nedovoljena nakupa lesa in prevoz nežigosanih pravno pridobljeno premoženjsko ko­ vilo odvetnikov v novomeški Pravna posvetovalnica pa deluje v rist, ki je nastala v razliki med ceno na­ DOLENJSKA — Pomanj­ kumentacije in veliko dodatnih okviru občinskega sindikalnega sveta, novoletnih jelk, je to zagotovo občini zaradi upokojitve zma­ vadnega konzumenga vina in ceno,po kanje vseh vrst elektromateria- stroškov in dela. vendar lahko daje občanom v glavnem le del vseh nepravilnosti, ki so njšalo še za enega, so pa v večjih kateri so to#vi no prodajali za kakovo­ la je v lanskem letu povzročilo Ko omenjamo delo elekiroefierget- nasvete in jim piše vloge, zaradi pičle nastale ob vse hujši energetski delovnih organizacijah, kjer stno pijačo z geografskim poreklom, elektroenergetskim inšpektorjem ske inšpekcije, ne moremo mimo kadrovske zasedbe pa ne morejo zago­ krizi. * tudi Slovin — DO Bizeljsko Brežice. spoznanja, do katerega so se dokopali tavljati zastopstva pred organi. Znano je nam reč dejstvo, da obilico dela. Posamezniki in Gre za res velik znesek: 38 milijonov celo inšpektorji. Že doslej je bilo ve­ Da bi vprašanje boljše pravne pom ­ imajo gozdna gospodarstva delovne organizacije so se zate­ ODNESEL DENAR 489 tisoč 328 din. liko očitkov s strani krajanov o oči občanom, predvsem ref višji ravni, toliko naroči! za drva, da pov­ kali k vsem vrstam improviza­ IN KAVO Obravnava se ta čas nadaljuje, o no­ neuporabnosti elektroenergetskih so­ v občini le zagotovili, jebilalani plani­ praševanju ne morejo zadosti­ cij, kar je seveda pomenilo ČRNOMELJ — Neznan storilec je ti, in nič čudnega ni potem, če vih podrobnostih in morebitnih rezul­ glasij, in nič čudnega ni potem, če se rana ustanovitev službe pravne pom­ odstopanje od projektne do- tatih pa bomo poročali v prihodnji ustvarja mnenje, da so takšna soglasja v noči na 27.' januar vlomil v oči v občini, predvsem zaradi pičlih se povečuje število črnih sečenj številki. le neke vrste opravičilo za plačilo samopostrežno trgovino in iz registr­ sredstev pa to ni bilo možno uresničiti. in nedovoljenega prometa z skih blagajn odnesel blizu 9 tisočakov lespm. Prav tako je tudi vse BOJAN BUDJA predpisanih prispevkov, medtem ko Pred kratkim so vnovič v izvršnem več kraj drv pa'žaganja na so po mnenju inšpektorjev v njih zapi­ ter 3 kilograme kave. Za neznancem še svetu obravnavali problematiko orga­ črno na neregistriranih žagah, sani tehnični pogoji domala nesmisel­ poizvedujejo. nizirane pravne pomoči občanom in prevoza nežigosane hlodovine, želite svoj del ni, nesprejemljivi in največkrat v da­ menili, da tudi v letu 1984 ne bo PODLEGLA in še bi lahko naštevali. naročite —l nih razmerah povsem neuporabni. Če možno ustanoviti posebne občinske iz nagradnega sklada, Že tako ne najbolj rožnati je temu res tako, čemu potem stroškiz POSLEDICAM NESREČE službe za tovrstno pravno pomoč, pač ki tehta 100 milijonov? podobi v preskrbi z lesom pa DOLENJSKI LIST izdelavo dokumentacije, ki ničemur NOVO MESTO — V petek popol­ pa predlagajo obSnskemu svetu Zveze ne služi? dne je v novomeški bolnišnici podle­ sindikatov, naj kadrovsko okrepi sta se v lanskem letu pridružili še dve novi težavi. Vihar, ki je Med ostalimi omembe vrednimi gla poškodbam, ki jih je dobila v svojo pravno posvetovalnico, da bo koncem julija divjal na obm­ posebnostmi lanskoletnega dela naj prometni nezgodi 24. decembra lani v sposobna nuditi delovnim ljudem očju Novega mesta, je po kon­ zabeležimo težave Belokranjcev pri naselju Dobravica pri Šentjerneju, 11- celovito pravno pomoč. Razen tega pa čnih ocenah v gozdovih podrl napajanju z elektriko s hrvaške strani. letna Darja Hudoklin iz Vrha. Darja Novomeščani predlagajo republiške­ več tisoč kubičnih metrov lesa, Bilo je veliko daljših izpadov elekt­ je dobila hude poškodbe, ko jo je mu sekretariatu za pravosodje in up­ največ v Polhovici pri Šentjer­ rične energije, vendar je bil kasneje z podrl avtomobil. ravo, naj prouči in da usmeritev za čim neju ter v družbenem gozdu v zgraditvijo daljnovoda in štirih trans­ hitrejše in racionalno organiziranje Soteski in Brezovi rebri. S še PO SNEGU ZAPELJAL V LEVO smeri pripeljal Italijan Graziano Va- formatorskih postaj tudi ta problem PRIKOLICA GORELA pravne pomoči pri že ustanovljenih večjo težavo pa se gozdarji — 24. januarja dopoldne seje Banja­ rago’, b zaradi slabih razmer na cesti rešen. Sicer pa je zanimivo, da STRANSKA VAS — 26. januarja je tovrstnih institucijah. Razen sindi­ ubadajo v Beli krajini. Kos­ lučan Miroslav Štefanac peljal z oseb­ svojega vozila ni uspel pravočasno us­ dolenjsko območje tudi v času najhu­ prišlo do požara v stanovanjski prik­ katov pridejo v poštev še javno tanjeva drevesa je namreč na­ nim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. taviti, in tako je prišlo do trčenja. Ob jših redukcij ni bilo brez elektrike, za olici Mihaela Kovačiča v Stranski vasi pravobranilstvo, nekatere interesne Na poledeneli in zasneženi cesti pri tem se je Štefanac telesno poškodoval kar gre največ zaslug industriji, izjema pri Novem mestu. Do ognja je prišlo skupnosti in še drugi. Premiki na tem padla prava epidemija kos­ tanjevega raka, ki se izredno Dolnjem Podborštu je v levem slabo in so ga prepeljali na zdravljenje v je bila le mirenska dolina, ki jo napaja zaradi nepravilno speljanega dimnika področju so nujni, kajti organizirano hitro širi, tako da so ponekod preglednem ovinku zapeljal na levo st­ novomeško bolnišnico. Omenimo naj, Elektro Krško. Brž ko je tovarna kar skozi streho prikolice. Požar jena obliko pravne pomoči ne pogrešajo le posušena že cela gozdna po- ran vozišča, zaradi nagiba ceste pa da je bil zaradi te nezgode promet na Djuro Salaj dobila pravico do večje srečo še pravi čas opazil lastnik in ga posamezni občani, ampak tudi manjše bočja- avtomobila ni mogel obvladati,, tako magistralni cesti domala poldrago uro porabe elektrike, pa so tudi v mirenski sam tudi pogasil. Materialna škode je delovne organizacije, ki nimajo svojih da se je ta postavil pravokotno čez le enosmeren, medtem ko je škode na dolini svetile žarnice brez prekinitev. le nekaj tisočakov. pravnih služb. R. B cesto. Prav v tem času je iz nasprotne obeh vozilih za prek 400.000dinarjev. B. B.

18 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1799) 2. februarja 1984 Novolesovci razočarali Deličeva in S Slovanom, ki jih je premagal s 140:81 (65:38), so Špelič igrali dokaj brezvoljno — V sredo s Kraljevico športnika § P NOVO MESTO — Po pustili, da je Slovan v sedmi minuti Kočevja Milili! razmeroma tesnem porazu s ti­ igre vodil s 30:4, tri minute zatem že z ma vci smo izrazili upanje, da 38:8, nato pa se do konca prvega Na slovesnosti pode­ polčasa.razlika ni zvečala. V nadalje­ zaradi izjemne borbenosti koša­ vanju so pri Slovanu dobili priložnost ljena priznanja in rkarji Novolesa ne bodo več t.i. tudi mladi igralci, ki ob izkušenih značke topovska hrana za moštva, ki možeh redko pridejo v peterko, in še ti nastopajo v zahodni skupini 2. so povsem nadigrali novolesovce, ki zvezne košarkarske lige. ne v napadu ne v obrambi niso zmogli KOČEVJE — Domači TKS in ZTKO sta bili organizator tradi­ poštenega skoka za žogo. Sobotna tekma s Slovanom v Lju­ cionalne prireditve, na kateri so bljani pa je dokazala, d a so novom eški Za Novoles so igrali: Beg, Rihar, M. proglasili najboljše kočevske špor­ študentje in dijaki daleč od tega, da bi C erkovnik 14, Bratož 2, A. Cerkov­ tnike minulega leta. Hkrati so ob se lahko kolikor toliko enakovredno nik, G olobič 12, Kek 9, Seničar, Kra­ tej priložnosti podelili najzasluž­ kosali z nasprotniki, ki niso samo vi­ mar 8, Pintar 4, Skube 16 in Besednjak nejšim športnikom in športnim šji, temveč premorejo še kaj več od 16. Priložnost za popravni izpit v delavcem Bloudkova značke in os­ osnovnega košarkarskega znanja. Oči­ borbenosti bodo imeli novomeški tala priznanja. Kakšnih posebnih nejasnosti košarkarji 8. februaija, ko se bodo ob tno si bodo z novolesovci boljši in bolj pri izbiri najboljših športnikov ni izkušeni še naprej izdatno popravljali 19. uri v dvorani pod Marofom pome­ bilo. Pri ženskah je po pričakova­ razliko med danimi in dobljenimi rili s Kraljevico, na lestvici pa so kaj­ nju naziv najboljše športnice pak še naprej zadnji. SENOVSKO SREČANJE ZA DVE LJUBLJANSKI — Tretje koši, Novomeščanom pa ne preostaja • Kočevja v minulem letu osvojila D. R. gostovanje „ zlat e selekcije” prejšnji petek na Senovem je privabilo v drugega, ko da se potrudijo in kaj več 15-letna rokometašica Itasa, sicer še učenka osnovne šole, Milena športno'dvorano 14: divizije okoli 1.000 obiskovalcev, ki so toplo iztržijo z neposrednimi tekmeci za iz­ pad iz lige. Delič, medtem ko je pri moških že pozdravili bolj prepričljivo zmago Oblaka, Norčiča in drugih bivših drugič zapored to laskavo priz­ Pred 50 gledalci so N ovom eščani v odličnih športnikov proti senovski ..Nogometni rekreaciji” kot to nanje pripadlo 18-letnemu na­ dvorani na Kodeljevem klonili ža na kaže končni rezultat 9 : 8. Izkupiček senovlfe prireditve, ki jo je miznoteniškemu igralcu Dušanu obogatil tudi domač pihalni orkester, je, kot je postalo že kar začetku, z dokaj brezvoljno igro sodo- Špeliču. običaj, približno dvakrat večji kakor ob podobnih nastopih „Zlate Poglejmo še dobitnike Bloud­ selekcije” v Ljubljani. Na sliki: podpredsednik krške občine Roman kovih značk. Zlato je prejel Pavle Komac, srebrno Pavle Krapež, Al­ Sotler izroča plaketo občine za Zvezo paraplegikov Slovenije Sandi Papež deset dni med Ribniški šport ojz Henigman in Marjan Bastar, njenemu predstavniku. (Foto: P. P.) bronasto pa Marjan Vidmar, Ma­ francoskimi profesionalci. DRŽAVNO PRVENSTVO V SMU­ rjan Kosten, Jože Hočevar, Jože ČARSKIH SKOKIH za mladince Gorše, Brane Cilanšek, Angelca Papež in bo 5. februarja v Loškem potoku. Potočnik in Kristina Ligan. Ob teh priznanjih je bilo podeljenih še HRIBAR PETI Potočani se na ta dogodek vneto Turk odpotovala V NEDELJO DP pripravljajo, saj je tekmovanje naj­ 17 plaket ZTKO, od tega ena zla­ V DRŽAVI! V CIKLOKROSU boljša nagrada za veliko prosto­ ta, štiri srebrne in dvanajst bro­ v Francijo voljnega dela pri urejanju skakal­ nastih, ter kar 33 značk kočevske ZAGREB — Na nedeljskem NOVO MESTO — KD iz Nove­ nice v Retju. zveze telesnokulturnih organizacij. državnem pionirskem namiznote­ M. GLAVONJIČ Kaj bo pokazalo testira­ ga mesta je v nedeljo, 5. februaija, ZIMSKO ROKOMETNO PR­ niškem prvenstu so novomeški ig­ nje med najboljšimi pro­ organizator državnega prvenstva v VENSTVO, ki ga tudi letos orga­ ralci dosegli izreden uspeh. Mladi ciklokrosu za vse kategorije, vklju­ nizira ribniški drugoligaš Inles, fesionalnimi kolesarji Hribar je v konkurenci najobetav­ bo, kot kaže, privabilo v športno čno z veterani. TEKMA V SMUČARSKIH nejših jugoslovanskih pionirjev dvorano kar 15 moštev. Med osta­ ODLIČJA ZA KONEC — NOVO MESTO — Na pova­ Najbopi kolesarji se zasedel odlično 5. mesto, medtem limi so vabila poslana tudi Kolin­ Tečajniki smučarske šole, ki sta SKOKIH bilo francoskega kolesarskega bodo pomerili na krožni progi po ski—Slovanu, Lipr, Krškemu, Pru- ko sta Hribar in Gliha v ekipni VELIKA VAS — Minulo nedeljo je trenerja Cyrilla Guymarda sta v Cesti komandanta Staneta, Can- lam, Ponikvam, Usnjarju itd. Prvo jo organizirala MTT Novo razvrstitvi pristala na prav tako bila v Veliki vasi tekma v smučarskih kaijevi ulici, po Marofu in mimo kolo bo na sporedu 12. februarja, mesto in SD ROG, so se zadnji nedeljo odpotovala na 10-dnevno zelo dobrem 16. m estu. O b tem je skokih na 20-metrski skakalnici. Med športne dvorane nazaj. zadnje pa 4. m arca. dan pomerili v veleslalomu na testiranje najboljši dolenjski kole­ treba omeniti,daje Hribar prema­ DRŽAVNA REPREZENTAN­ pionirji je zmagal Tom ažin, 2. A rh, 3. Start bo ob smučišču v Kosovi dolini. Med sar Sandi Papež in njegov trener gal celo favorizirana nosilca sku­ CA JAPONSKE bo med februar­ Pacek, v konkurenci članov pa Labez 8. uri pred novomeško gimnazijo. Ivan Turk. pin Karkoviča in Kožuharja. skim gostovanjem po Jugoslaviji tistimi, ki so najhitreje prevozili z najdaljšim skokom 23,5 metra, drugi nastopila tudi v Ribnici. Lju­ progo, je bil Boštjan Murn (na je bil Pontc, tretji Salmič. Kot smo pred časom že pisali, je biteljem rokometa se bodo naj­ sliki v sredini). (Foto. J. P.) J. A RH do tega dogovora prišlo ob obisku boljši japosnki igralci predstavili v predstavnikov tačas ene najbolj­ sredo, 29. februarja, ko se bodo Rekreacija za vsakogar pomerili z ekipo domačega Inlesa. ših poklicnih kolesarskih ekip na Brez dvom a bo to svojevrstna svetu, Renault Gitame,(v Novem Dovolj možnosti za brezplačno športno rekreacijo rokometna poslastica. Sneg je, vlečnice pa ni mestu. S člani novomeškega kole­ PIONIRJI KRŠKEGA SO ZMA­ sarskega društva so še namreč že — Od plavanja, košarke in odbojke do streljanja in GALI na prvem in poslej tradicio­ Motor vlečnice je prešibak in se zato kvari — Dobra takrat dogovorili za sodelovanje, šaha nalnem turnirju pionirskih roko­ metnih ekip. V ribniški dvorani so •______tekaška proga______kije že obrodilo prve sadove. Prav NOVO MESTO - Strokovni 21.30 v telovadnici OŠ na urmu, med osmimi ekipami zasedli prvo sezone. Nekoliko si smučarji zdaj po­ zanimivo bo videti, kaj bodo po­ mesto, potem ko so v finalu ugna'i KOČEVJE — Kočevci letos svet za športno rekreacijo pri medtem ko je mala dvorana pod magajo s 50-metrsko vlečnico Ti­ kazali Papeževi testi med velikimi Marofom ob četrtkih in torkih med Prule s 13:10. Vrstni red: K rško, s smučanjem nimajo sreče. skarne. Zadovoljivo dela tudi šolska imeni poklicnega kolesarjenja, v ZTKO Novo mesto je v teh dneh 18. in 20. uro rezervirana za rekrea­ Prule, Lipa, Jelovica itd. Najboljši Prvega snega je bilo malo in vlečnica, ki je tudi v Dolgi vasi. izdal zares bogat program rek­ cijsko igranje namiznega tenisa. Sesta­ igralec je bil Omahen iz Jelovice, urejeno smučišče v Dolgi vasi je Franciji. Bivanje v Franciji pa bo Smučarji so tudi povprašali, če dela reacije, seveda brezplačnev za vljale! tega programa so mislili tudi na vratar Božič iz Krškega, strelec pa že drugi dan pokazalo „rebra”, seveda izredno pomembno tudi za domala vse starostne skupine ljubitelje plavanja. V vseh dolenjskih V alant iz Prul. vlečnica v Glažuti, pa so v četrtek do­ Ivana Turka, ki bo tako lahko v bazenih so organizirane rekreacijske se pravi skale in zemljo, M. GLAVONJIČ bili odgovor, da še ne, ker proga ni živo spoznal metode in način dela občanov. Ker smo o možnostih ure plavanje, podrobnejše informacije podobno pa je bilo tudi s te­ steptana. Teptalni stroj so namreč treniranja poklicnih kolesarjev. zimske rekreacije nedolgo tega pa dobite, kot tudi za vse ostale kaško progo od Kočevja do posodili novemu ribniškemu smučar­ športe, pri novomeški ZTKO. že pisali, naj omenimo le še Dolge vasi oz. Livolda. skemu središču pri Danah. možnost drsanja. Ob primerno Za vse, ki jih zanima streljanje, je v NOVOMEŠČANI ponedeljkih m ed 17. in 19. uro pri­ Obilnejše sneženje v začetku prejš­ V četrtek pa je dobila prve obisko­ V PETEK hladnem vremenu bosta vsako­ ŠESTI njega tedna je smučarje razveselilo. Že valce tudi na novo urejena tekaška pravljeno strelišče v športni dvorani, SMUČARSKI dnevno na voljo drsališči na Lo­ medtem ko so za ljubitelje šaha vsak CELJE — Na kegljišču RŠC v sredo je bila slalomska proga lepo proga od Kočevja do Dolge vasi in ki in v Portovaldu. torek in četrek med 18. in 21. uro Golovec je bil pred dnevi odigran za­ urejena, a so se začele takoj nevšečno­ Livolda, ki sojo uredili prejšnji večer. TEK odprti prostoridomašportov na Loki. Na njej je bilo v soboto tudi tekaško nimiv kegljaški turnir, na katerem je sti z vlečnico. Motor seje že trikrat po­ CIKAVA — SD Rog obvešča Sedaj pa k ostalim športom. Vsak Ob vsem tem pa ne pozabimo ome­ nastopilo osem ekip. Vrstni red: kvaril in vprašanje je, če bo vlečnica tekmovanje. j PRjMC niti še organizirane vadbe prek ljubitelje teka na smučeh, da bo v ponedeljek je v Brusnicah med 17. in Konstruktor 5.204, Grmošica (Zagreb) sploh še delala do konca smučarske 19. uro organizirano igranje košarke, društev TVD Partizana in krajevnih 5.075, Celje 5.009, Salzburg 4.990, petek s startom ob 16. uri na progi Podobno kot sleherni čertek med 18. skupnostih, tako da domala ni dneva Kamnik 4.955, Novo mesto 4.923, na Cikavi rekreativni tek. Vabljeni! >n 19.30 uro v Bršljinu. Ljubitelji v tednu, ki po napornem delu n eb i nu ­ Slovenj Gradec 4.895, Obrtnik 4.653 KRŠKEMU ROKOMETNI odbojke lahko svoje znanje preizku­ dil možnosti za sprostitev slehernemu podrtih kegljev. INLESOVI MLADINCI . TURNIR sijo vsak torek in čertek med 19.30 in občanu. N.G. OŠKODOVANI? NASTOPILO 13 LESKOVEC — Domači športni de­ BJELOVAR — Čeprav so mla­ lavci so v športni dvorani pripravili SKAKALCEV dinci ribniškega Inlesa, ki so v zanimiv rokometni turnir, na katerem MIRNA PEČ — Lepo število gle­ Starši omogočajo tekmovanja soboto in nedeljo kot zmagovalci so bili doseženi naslednji rezultati: Ve­ dalcev se je v nedeljo zbralo ob vzn­ republiškega prvenstva nastopili lika Nedelja — Krmelj 24:16, Krško— ožju 35-metrske skakalnice v Mirni na finalnem turnirju najboljših Marjan Oražem, trener kočevskih namiznoteniških igralcev, govori o uspehih in Krmelj 32:25 in Krško—Velika Nede­ peči, kjer seje 13 skakalcev pomerilo v osmih ekip, dosegli v štirih sreča­ lja 30:19. Vrstni red je takšen: Krško, skokih. Zmagal je Bojan Jaklič, drugo težavah kluba — V republiškem in državnem vrhu nj ih tri zmage, so pristali šele na 7. Velika Nedelja, Krmelj. mesto pa si delijo Žagar, Jarc in Golo­ mestu. Tekmovalna komisija je J. A. bič, 5. je Novak, 6. Kovačič itd. KOČEVJE — Predstavniki kočevskega namiznoteniškega klu­ tudi to pomanjkljivost. Danes namreč razveljavila njihovi sreča­ ba so že kar po nekem nepisanem pravilu zadolženi za doseganje brata Pogorelec nista več osam­ nji iz predtekmovanja proti Crven- dobrih rezultatov. V tem uspevajo že nekaj let, še posebej uspešni ljena, tuje eden najobetavnejših ki,ki sojodobiliz20:19,inTrepči, pa so v posamičnih igrah. Levji delež za tako uspešen preporod igralcev Špelič, pa Komac, Murn, koso zmagal iz 20:18. Razlog je bil Spomladi ugodnejši žreb kočevskega namiznega tenisa nedvomno pripada Marjanu Ora- da ne naštevamo vseh. nejasen izpisek iz rojstne matične „Tekmovanj je bilo ogromno, žmu, nekdaj enemu najboljših kočevskih igralcev, danes pa znane­ knjige igralca J. Tanka. Čeprav je Cilj sevniških rokometašev v prvenstvu: naj­ tako daje danes težko strniti naj­ vodstvo kluba takoj priskrbelo mu trenerju in strokovnjaku večje uspehe, ..ugotavlja Oraže- manj peti kšnih posebnih uspehov. Takoj originalen rojstni list, je tekmoval­ Takole pravi Oražem: „V letih m". ”Brata Pogorelec sta tačas na na komisija ostala pri svoji smo pričeli z vzgojo najmlajših in SEVNICA — Moška članska jateljih na Senovem in Trebnjem, od 1965 do 1975 seni igral v klubu, služenju vojaškega roka, še zme­ nič čudnega potem, če so prvi odločitvi. rokometna ekipa bo tudi v spo­ kjer dvorane pač premorejo. V nato pa odšel med trenerje. S tem raj pa sodita tam okoli 10. mesta v rezultati prišli šele po štirih letih M. G — č mladanskem delu prvenstva 1. senovski dvorani bo 25. februarja letom smo tudi na novo ustanovili državi. Praznino sta zapolnila trdega in napornega dela. Brata slovenske lige imela težke čase. tudi tradicionalni turnir z udeležbo namiznoten:ški klub, ki do takrat Špelič in Komac, ki sta tačas med Kar trije igralci so v JLA, najmočnejših slovenskih ekip (In­ Pogorelec, Samo in Borut, sta naj­ v moški konkurenci ni imel ka- najboljšimi ne le v Sloveniji, pač OCIBANI TEKMUJEJO Redenšek je na gostovanju v les, Šoštanj). Upajo, da bodo kaj boljše potrdilo, da smo delali pra­ pa celo v državi.” Celovcu staknil hudo poškodbo, zaslužili tudi z rokometnim plesom vilno in kvalitetno.” V SMUČANJU tako da še mesece ne bo mogel ig­ 17. marca. Lani so ob srebrnem ju­ Z leti je postal kočevski na­ Sistem tekmovanj v namiznem rati. Odsotne igralce in poškodo­ bileju kluba prejeli tudi občinsko GAČE — V soboto in nedeljo bo na miznoteniški klub eden najmoč­ tenisu je izredno naporen. Igra se vanega nadomeščajo z mladinci. prizanje, medaljo Dupana Kvedra smučišču Gače tekma cicibanov in nejših v republiki. Resda ob delu skozi celo leto, največkrat ob Zato so med najmlajšimi moštvi v Tom aža. ciciban k za prvenstvo dolenjske in ni bilo posebne množičnosti, toda sobotah in nedeljah od jutra do ligi. A. Ž. ljubljanske tekmovalne skupnosti. tisti, ki so trenirali, so odtehtali mraka. Prav zaradi tega mora biti Moštvu in navijačem se torej namiznoteniški igralec popolna Vabljeni! obetajo še težke preizkušnje? i s ® osebnost, fizično in psihično. ..Nelahki jesenski del prvenstva i f e „Domala vsakega giba se mora vseeno nismo končali na dnu les­ SEDEM VRST STARI TRG tvice. Od dvanajstih moštev smo igralec naučiti, le malo je tukaj TEČAJNIKOV ZA POTRDIL PRIMAT deveti. To pa še ne pove vsega. prirojenega. Igralci do 12 let mo­ Prvouvrščena ekipa ima le 4 točke SMUČARIJO rajo trenirati, če seveda hočejo us­ STARI TRG OB KOLPI — Pred dnevi je bilo tu občinsko šahovsko več od nas. Ponikve v prvem kolu KRŠKO — Smučarski klub Krško peti, najmanj dve uri dnevno. Te­ spomladanskega dela prvenstva prvenstvo, kije potrdilo, da so domači je v času šolskih počitnic pripravil ga se držimo tudi v našem klubu.” šahisti in šahistke pretrd oreh za igrajo v Sevnici. Tudi sicer je žreb ugodnejši. Men im, da lahko priča­ začetne tečaje za mlade ljubitelje večino ekip črnomaljske občine. Stari smučanja. Dve vrsti pridobivata prvo Pogovor pa ni minil, ne da bi trg je zmagal pri mlajših pionirkah, kujemo, da bomo prišli vsaj do smučarsko znanje v Šibiriji, kjer so si beseda nanesla na denarne težave. mlajših pionirjih in starejših pioni­ petega mesta. Sicer pa ukinjajo uredili vlečnico in smučišče Kopriv- medrepubliške lige. Marsikdo, Igralci po besedah trenerja Ora- rkah, medtem ko so pri starejših pio­ ničani, dve vrsti osnovnošolcev uspo­ žma sami kupujejo drese in nirjih zmagali šahisti Semiča pred do­ kdor je ciljal previsoko, utegne pri­ sablja senovska sekcija, tri vrste oprem o za tekm ovanje v I. A re­ mačini. Tudi vse posamične zmage so ti nazaj,” pravi predsednik roko­ smučatjev pa vadijo smučarski učitelji ostale doma: Snežana Ma ur in je naj­ metnega kluba inž. Brane Sotošek. oziroma vaditelji na Strgarjevem bre­ publiški ligi. Kot zanimivost mo­ Sevničani so že sredi priprav, « ramo omeniti, da kočevski igralci boljša mlajša pionirka, Uroš Kobe gu pri Krškem. V začetne tečaje je najboljši mlajši pionir, pri starejših čeprav si zaradi težav z denarjem Marjan Oražem: „V največjo vključeno blizu 80 otrok. Za štiri vrste n a nobenem tekm ovanju doslej še tokrat ne bodo mogli privoščiti oporo klubu so starši, ki pionirkah je zmagala Majda Rauh, Inž. Brane Sotošek: „Težko. a sorazpisali začetni tečaj na Polomu na niso nastopili v enotni klubski skupaj z Matejo Koce, pri starejših skupnih priprav. Ker v mestu ni otrokom kupujejo opremo za Gorjancih, vendar zaradi premajhne­ opremi. Je pač nimajo. pionirjih pa Roman Horvat. dvorane, bodo aostovali pri pri­ ne nepremostljivo leto!” tekmovanja.” ga števila prijavljenih tečaja niso M. G LA V O N JIČ V. KOBE izvedli. 5 (1799) 2. lefjruarja 1984 DOLENJSKI LIST 19 1 Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o. Razpisna komisija Mercator Rožnik Ljubljana Novo mesto, Foersterjeva 10 Komiteja za družbeno planiranje TOZD Jelka, traovina na TOZD Trgovina, prodaja tekstila, o. sub. o. in gospodarstvo občine Trebnje drobno, n. sub. o. Ribnica. Šeškova 52 Razpisna komisija delavskega sveta objavlja TOZD Trgovina na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev upravnega organa prosta dela in naloge Komisija za delovna razmerja ra zp isu je 1. analitika objavlja v skladu z določili statuta temeljne organizacije in prosta dela in naloge: družbenega dogovora o kadrovski politiki dela in na­ 2. gradbenega referenta loge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: Pogoji: poslovodja restavracije s prenočišči v Ribnici individualnega poslovodnega organa — direk­ Pogoji: torja TOZD Trgovina Pod 1: — gostinski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj — višja izobrazba ekonomske smeri — KV natakar ali kuhar in 5 let delovnih izkušenj — 2 leti delovnih izkušenj Pogoji: — poskusno delo traja tri mesece — višja ali srednja strokovna izobrazba Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju — 5 oziroma 10 let ustrezne prakse pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih iz­ Pod 2: kušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator — gradbeni tehnik Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg na­ Rožnik—Tozd Jelka, Šeškova 52, 61310 Ribnica, — 1 leto delovnih izkušenj Kadrovska služba vedenih pogojev izpolnjevatišesplošne pogoje.predpi­ — poskusno delo traja tri mesece sane z zakoni in družbenimi dogovori. Izbrani kandidat 68/5-84 bo imenovan za dobo 4 let. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju Stanovanje po dogovoru. pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpi­ Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju sa na naslov delovne organizacije, in sicer v zaprtih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komite za Odbor za delovna razmerja ovojnicah z oznako „Za razpisno komisijo”. družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, in nagrajevanje Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preje­ Goliev trg 5, 68210 Trebnje. mu sklepa o izbiri kandidata. pri strokovni službi O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. 73/5-84 občinskih skupnosti 72/5-84 za zaposlovanje Novo mesto

objavlja prosta dela in naloge: Novoles, lesni kombinat Krka, tovarna zdravil, n. sol. o., čiščenje poslovnih prostorov Novo mesto Novo mesto—Straža, n. sol. o. KRKA Komisija za delovna »zmerja Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom objavlja TOZD Tehnično energetske storitve Straža Razpisni pogoji prosta dela in naloge — končana osnovna šola objavlja prosta dela in naloge — 1-mesečno poskusno delo vodje oddelka finančne operative v službi Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju računovodstva in poslovnega informiranja. pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokov­ strokovnega sodelavca za področje vzdrževanja Za opravljanje navedenih del je potrebna končana I. na služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo in investicijske izgradnje (za TOZD TPI Soteska stopnja ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. mesto. ih TOZD TG Dvor) — 2 delavca Vse, ki izpolnjujejo zahteva,ne pogoje in so zainteresira­ O izbiri bodo kandidati obveščani v roku 15 dni po izte­ ni za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno orga­ ku razpisnega roka. pod naslednjimi pogoji: nizacijo, vabimo, da oddajo pisne prijave v kadrovsko 78/5-84 službo v Novem mestu, Cesta herojev45, v roku 8 dni od dneva objave. — višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnost iza opravljanje teh del, Delavski svet — organizacijske in vodstvene sposobnosti, Delavski svet Gozdno gospodarstvo Brežice delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 90-dnevnim poskusnim delom. Gozdnega gospodarstva Brežice TOZD Gozdarstvo Mokronog Tozd Transport in mehanizacija Komisija za delovna razmerja objavlja 'objavlja prosta dela in naloge po 15. členu pravilnika o delovnih razmerjih Delovne skupnosti strokovnih služb prosta dela in naloge vodje mehanične delavnice objavlja prosta dela in naloge Pogoj: revirnega gozdarja tehniška srednja šola - strojna smer in 3 leta delovnih iz­ računovodje TOZD II. kušenj pri remontu gozdarske mehanizacije ali Pogoj: 1 delavec za nedoločen čas, poklicna šola za avtomehanike in končana delovodska srednja gozdarska šola, opravijen strokovni izpit in3 le­ 1 delavec za določeni čas šola ter 3 leta delovnih izkušenj pri remontu gozdarske ta delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji. mehanizacije. Pisne prijave je treba poslati v 8 dneh po objavi na pod naslednjimi pogoji: Stanovanje ni na razpolago. naslov: — srednja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih iz­ Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan­ Gozdno Gospodarstvo Brežice, TOZD Gozdarstvo kušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del, didati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno Mokronog, Puščava 8, 68230 Mokronog. Prijavi je — poskusno delo na delih in nalogah traja 60 dni. gospodarstvo Brežice — TOZD Transport in mehaniza­ potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat Kandidati naj podajo vloge z dokazili o izpolnjevanju cije, C esta bratov Cerjakov 42, Brežice. izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v oglasu. Kandidate pogojev v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES, lesni O izbiri bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni v ro­ bomo izbrali v 15 dneh po končanem zbiranju vlog. kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža. ku 30 dni po preteku objavnega roka. 69/5-84 O izbiri bom o kandidate obvestili v 30 dneh po ko­ nčanem zbiranju vlog. 82/5-84 prikolice, čolni, šotori.. .oprema za prosti čas in šport Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja Kurivoprodaja Ljubljana, Čopova ul. 14 objavlja (za poslovalnico Novo mesto) prosta dela in naloge poslovodje Pogoji: sredja strokovna izobrazba komercialne smeri ali poslovodska šola in dve leti delovnih izkušenj pri opra­ vljanju sorodnih del in opravil. Predvideno poskusno delo 60 dni. Kandidati naj pis:'3 vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Trgovsko podjetje Kurivoprodaja, Ljubljana, Čopova ul. 14. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po sklepu o izbiri. 76/5-84

Konfekcija Lisca Sevnica, TOZD Krojilnica

objavlja

prosto delo in naloge izmenovodja v krojilnici

Pogoji: — konfekcijski tehnik z najmanj 2-letno ustrezno prakso v tekstilni konfekciji, — 3 mesečno poskusno delo. Delo jeza nedoločen čas, s polnim delovnim časom inv 2 izmenah. Če na objavo ne bo ustreznih prijav, bomo upoštevali tudi prijave konfekcijskih tehnikov — pripravnikov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Interesenti naj dostavijo prijave z dokazili v roku 10 dni po objavi na naslov: Konfekcija LISCA, TOZD Krojilni­ ca, 68290 Sevnica. NA RAZSTAVI IN PRODAJI Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po za­ ključku objave. ŠPORTNA DVORANA MAROF - NOVO MESTO 81/5-84 OD 30. 1. DO 5. 2. 1984 od 8.30 do 18.30

DOLENJSKI LIST 20 Št. 5 (1799) 2. feb ru arja 1984 DO ..Transport” Krško Zdravje v treh izmenah Delavski svet Komisija za delovna razmerja V metliškem zdravstvenem domu delajo v treh Izme­ TOZD Industrijska elektronika nah — Dežurstva le ob sobotah in nedeljah Kostanjevica na Krki objavlja prosta dela in naloge: METLIKA — »Nekajmesečni ukrep Na metliški zdravstveni dom, kjer je razpisuje dela in naloge družbenega varstva izpred skoraj zaposlenih 41 ljudi — od tega je pet 1. voznik tovornjaka — več delavcev dveh let, ki je bil uveden zaradi mote­ splošnih zdravnikov, trije zobozdrav­ individuahega poslovodnega organa TOZD In­ 2. avtoelektrikar — 1 delavec nih samoupravnih odnosov, je stvari niki in en stažist — so poleg metliških dustrijska elektronika 3. prometnik — 1 delavec na tem področju v našem zdravstve­ občanov vezani še prebivalci sosednje 4. nabavni referent — 1 delavec nem domu hitro in učinkovito uredil, ozaljske občine (tu gre predvsem za tako da je ta epizoda že tako rekoč območje Žumberka in sosednjih ob- Pogoji: 5. vodja prometno-komercialnega sektorja-1 pozabljena,” pravi direktor metliške­ kolpskih vasi) ter tudi del črnomaljske Kandidati morajo poleg pogojev, navedenih v 511. čle­ — 1 delavec ga zdravstvenega doma dr. Blaž obč ine. Iz sosednjih občin i majo v me­ nu ZZD, izpolnjevati še naslednje pogoje: Mlačak. »Posebej pa je treba poudari­ tliškem zdravstvenem domu tudi do — najmanj višja strokovna izobrazba tehnične, eko­ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še ti, da zaradi tega delo v našem zavodu 40 odst. pacientov in prav prilivu od nomske ali družboslovne smeri naslednje posebne pogoje: ni nikoli trpelo." drugod, pravijo, se lahko v precejšnji — 4 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja in meri zahvalijo, da so v lanskem letu vodenja delovnih procesov Pod 1) dobro poslovali in leto zaključili pozi­ — sposobnost vodenja in organiziranja delovnega končana šola za poklicne voznike motornih vozil, voz­ VEČ LASTNEGA tivno. procesa TOZD Njihov prispevek k stabilizacijskim niško dovoljenje C in E kategorije. Prednost pri izbiri ŠTUDIJA — družbenopolitične in moralno-etične kvalitete, kot bodo imeli kandidati z nekaj delovnimi izkušnjami. prizadevanjem je gotovo tudi uvedba jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občin Pod 2) KOČEVJE — Na programski triizmenskega dela;takodelajo dopol­ dolenjske regije , končana poklicna šola za avtoelektrikarja, zaželeno je konferenci Zveze rezervnih vojaških dne trije zdravniki, popoldne eden, — "znanje enega tujega jezika. vsaj nekaj delovnih izkušenj pri vzdrževanju tovornja­ starešin obči ne Kočevje so ocenili delo ponoči eden in seveda ustreznoštevilo Kandidat bo imenovan za obdobje 4 let. kov. za minulo leto in sprejeli delovni prog­ drugega osebja doma. S tem je, razen Pod 3) ram za letos. Ta program postavlja ob sobotah in nedeljah, odpadlo de­ F^isne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo končana prometna, komercialna ali ekonomska srednja zaostreno odgovornost za uresniče­ žurstvo in tako so se zmanjšali tudi v zaprti kuverti v 15 dneh po razpisu na zgoraj navedeni šola, dve leti delovnih izkušenj, prednost pri izbiri bodo vanje sprejetih nalog, da bodo rezerv­ stroški. naslov pod oznako „Za razpisno komisijo”. Kandidati imeli kandidati z izkušnjami v dejavnosti cestnega ni vojaški starešine postali pomemben Letos so v zdravstvenem domu z la­ bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po izteku roka za tovornega prometa. dejavnik pri uresničevanju socialis­ stnimi sredstvi uredili nove prostore na prijavo. Pod 4) tičnega samoupravljanja, predvsem podstrešju, kjer bodo poslej pisarne, 70/5-84 končana srednja komercialna šola (poslovodska šola) s na področju ljudske obrambe in prostori za dežurnega zdravnika,žeše- predhodno izobrazbo prodajalca tehnične stroke ali družbene samozaščite. valno postajo in še kaj. Tako bodo v srednja strojna oziroma ekonomska šola,dveleti delov­ Značilno za letošnji program je, da sedanjih prostorih dobili več prostora nih izkušenj pri prodaji — nabavi rezervnih delov za bo več lastnega proučevanja iz gradiv, za fizioterapijo, medicino dela oziro­ vozila, vozniško dovoljenje B kategorije. posebno iz revije »Naša obramba". ma za dispanzerje. Pred kratkim so v Pod 5) Zato bo manj predavanj. Sklenili so, zdravstvenem domu dobili tudi novo Na podlagi 19. člena Zakona o posebnem republiškem visoka ali višja šolska izobrazba smeri: prometne, da bodo sodelovali na vseh proslavah, telefonsko centralo. davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem ekonomsko- komercialne ali pravne stroke, 3 oziroma 5 ki jih bodo organizirali v okviru Sedanja kadrovska zasedba doma, občani inzasebne pravneosebe obračunavajo davek od let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. borčevskih in ostalih organizacij. pravijo, ustreza potrebam in delu do­ prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS št. 54/72 Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so odslužili Posebej pa se bodo pripravili na ma, v glavnem pa imajo zaposleni do 40/83), 136. člena Zakona o davkih občanov (Uradni vojaški rok. osrednjo proslavo 40-letnice zmage urejeno tudi stanovanjsko vprašanje. list SRS št. 44/82) in 3. člena Odloka o posebnem Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za enot VIII. SNOUB na Hribu pri Ko­ A. B. občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimese­ privniku, ki bo letošnjo jesen. storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 25/83) objavlja čnim poskusnim delom. -vd ŠE SO MOŽNE Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto Kandidati naj pošljejo prijave zopisom dosedanjega de­ la, življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi na NEVŠEČNOSTI PRIPOMBE POZIV naslov: DO Transport Krško, kadrovski oddelek, 68270 S KURJAVO PODBOČJE — Na tukajšnjem za vložitev davčnih napovedi o proizvedenih količinah Krško, v 8 dneh po objavi. krajevnem uradu bo 16. februarja vina in žganja v letu 1983 O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku SEVNICA — Vsi tisti, ki so pri­ ključeni na kotlovnico v bloku 25 končana enomesečna javna razgr­ roka za prijave. nitev predloga nove razdelitve ze­ katerih letna proizvodnja presega 400 litrov na člana v Naselju heroja Maroka, so imeli Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. buren sestanek zaradi visokih cen mljišč na komasacijskem obm­ gospodinjstva, starega nad 16 let, in žganja, katerih le­ očju Muzga — Mraševo, ki zaje­ 67/5-84 ogrevanja. Komunali so plačevali tna proizvodnja presega 8 litrov na vsakega člana ma 310 hektarov površin. Do tega za to ogrevalno sezono že lansko gospodinjstva, starega nad 18 let. datuma lahko vsi izmed več kot leto, vendar odgovorni niso naba­ Napoved o proizvedenih količinah vina je treba vložiti 300 lastnikov zemljišč še dajo vili kurilnega olja, ko je bilo še do 29. februarja 1984, napoved o proizvedenih količinah pripombe k predlogu nove razde­ cenejše. Zdaj je seveda precej žganja pa do 30. aprila 1984 pri Upravi za družbene litve zemljišč. Nekateri kmetje so OBVESTILO dražje. Stanovalci se odkrito za­ prihodke občine, v kateri ti zavezanci plačujejo davek svoje pripombe že zapisali v vzemajo, da bi v bodoče sami or­ od kmetijstva. knjigo pripomb v krajevnem ura­ Napoved je treba vložiti na predpisanem obrazcu, kise ganizirali nakup in sami skrbeli za Zdravstveni center du v Podbočju. dobi pri Upravi za družbene prihodke skupščine občine Dolenjske—TOZD Splošna bolnišnica kurjenje. Tudi v novih blokih Pod Novo mesto. Novo mesto Vrtačo so težave, saj so v dveh Zavezanec-občan, ki v predpisanem roku ne vloži na­ blokih centralno ogrevanje iz­ „LE KAM BI povedi o proizvedenih količinah vina in žganja, bo obvešča, da je spremenjen čas obiskov pri bolnikih, in ključili, stanovalci pa so prešli na kaznovan za prekršek z denarno kaznijo od 1.000,00 do sicer: individualno ogrevanje s trdimi DEL...” 50.000,00 din. gorivi. Toda takšno kurjenje KRŠKO — V skladu za Uprava za družbene prihodke ponedeljek, strokovnjaki odsvetujejo. sreda in petek od dopolnilno izobraževanje de­ Novo mesto 14,30 do 15,30 lavcev zaposlenih pri samostoj­ 75/5-84 prazniki in nedelje od 13,00 do 15,30 ČEBELARJI O nih obrtnikih v Krškem se je na­ SVOJEM DELU bralo že okrog 250 starih mi­ Izjema sta otroški oddelek, ki ima obiske vsak dan od SEVNICA — Na občnem zbo­ 14,30 do 15,30, ob nedeljah in praznikih pa od 13,30 do lijonov, ki pa jih nikakor ne ru, ki so ga imeli pred kratkim morejo porabiti, saj je treba na­ 15,00, terginekološko-porodniški oddelek, kiimaobiske sevniški čebelarji, so pregledali vsak dan od 15,00do16,00vavlioddelka, obnedeljah in menskost trošenja teh sredstev SIS za komunalno in cestno dejavnost delo v preteklem letu ter sprego­ praznikih pa od 13. ure do 14,30. strogo spoštovati. Seminarji za Enota za urejanje stavbnih zemljišč vorili o nalogah v prihodnje. Sle­ Obisk pri bolniku izven navedenega časa je možen lev dnjih ne bo malo, saj bodo popi­ delegate, tečaji iz varstva pri Brežice, Cesta prvih borcev 11, izjemnih primerih, s posebnim dovoljenjem odgovorne­ sali čebelje družine, proučevali delu in strokovne ekskurzije ga zdravnika. domača naravna zdravila in njih niso rdvno poceni, a kljub tem ra zp isu je Spremembe stopijo v veljavo s 1. februarjem 1984. učinke, izobraževali čebelarje ter dejavnostim denarci še vedno javni natečaj poskušali pritegniti čimveč novih ostajajo. Če že Krčani ne bodo članov. V društvu, ki šteje danes uspeli s predlogom, da bi razši­ 80 predvsem mladih čebelarjev, si SPOSOJENO TRNJE rili oblike porabe sredstev skla­ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo enod ružinske Nuklearna želijo tudi kooperantsko povezavo da na kulturno-rekreativno vse­ stanovanjske hiše v stanovanjski soseski TRNJE. elektrarna Krško — Kako bi čistile pred z Medexom. 17. m arca bo sev- lastnim pragom, ko pa so bino ali celo za naložbe v poči­ Na javnem natečaju, ki bo v petek, 10. februarja 1984, ob v ustanavljanju niško čebelarsko društvo pripra­ 8. uri na sedežu Enote za urejanje stavbnih zemljišč v vse metle na lovu za čarov­ vilo razstavo čebelarskih pripo­ tniške zmogljivosti, potem ver­ Brežicah, se oddaja stavbno zemljišče za gradnjo enod­ nicami. močkov in proslavo ob 50-letnici jetno obrtniki ne bi imeli nič ružinske stanovanjske hiše v soseski Trnje, lokacija št. objavlja (Iz Politike ekspres) delovanja ter razvilo svoj prapor. proti, če bi zmanjšali stopnjo 68 (545 m2), cena zemljišča je 103,00 din za 1 m2 prosta dela in naloge V nasprotju s splošnim miš­ Na občnem zboru so sprejeli tudi prispevka za sklad ali jim de­ zemljišča. ljenjem so cene pri nas zelo častne člane društva: Rajka Pe­ nar, seveda le presežek, vrnili. Stroški minimalne komunalne opreme znašajo 303,00 hišnika stabilne... Nobena še ni padla. rka, Martina Popelarja in Franca Spomnili so se namreč Ašker­ (Iz Večernjih novosti) din za 1 m2 zemljišča. V tem znesku je zajeta izgradnja Lipovška. čevega Mejnika... primarnega vodovodnega, kanalizacijskega in cestne­ Pogoji: A. F. ga omrežja v makadamski izvedbi z robniki in odvodnja- — KV delavec vanjem. Uporabnik zemljišča trpi še naslednje stroške: — 8 mesecev ustrezne priključek na vodovod, kanalizacijo, prispevek za elekt­ prakse rično omrežje, spremembo namembnosti zemljišča, — poskusno delo 2 me­ objavo natečaja v Dolenjskem listu ter administrativno- seca tehnične stroške enote. Kandidati naj pošljejo motorne žage Dolmar 1\la javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo na ob­ svoje vloge v 10 dneh po razcu, ki se vloži do 7. ure na dan javnega natečaja na dnevu objave. sedežu enote v Brežicah. Odgovore bodo prejeli v Ponudbi je treba priložiti potrdilo o plačani varščini 30 dneh po izteku pri­ 10.000,00 din. javnega roka.

Kje si, draga mati ti, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA

Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 54. letu za vedno zapustila draga žena, mamica, sestra in teta motokultivatorji TONČKA STARIČ Gorenje s priključki Roje 3, Trebelno V Metalki v Blagovnici na Dalmatinovi 2 zdaj, ob pravem času, lahko kupite motorne žageDolmar(dolžinameča45cm, moč2.35KW-3.2KS) in motokultivatorjeGorenjes Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih priključki. trenutkih, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se učiteljem in učencem OŠ Jelševec za podarjeno cvetje in izraženo sožalje ter delovni organizaciji IM V Novo mesto za venec in izraze Oglejte si še ostalo izbiro kmetijske opreme sožalja. Posebna zahvala pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem in in orodja. Zahtevajte informacije — metalka vsakemu posebej iskrena hvala! telefon (061) 311 -155, 327—261. © Blagovnica Ljubljana Žalujoči: mož Ivan, sin Zvonko, hčerki Tončka in Zlatka, sestri Milka in Marija z družino ter ostalo sorodstvo at. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI LIST 21 GOSTILNA ALI DOM DALJŠE POČITNICE W 9 m UPOKOJENCEV? ZA G A S IL C E SEVNICA — Občinski izvršni svet , SEVNICA — Tukajšnje gasilsko ni zavzel stališča, kje postaviti Še en društvo pripravlja tudi letos zimsko dom upokojencev. Slednji se namreč letovanje za svoje pionirje. Po izteku ozirajo za stavbiščem, med Par­ sedanjih p o čitn icn aj bi 20 pionirjev in tizanom in gasilskim domorn, nad pionirk letovalo v dveh izmenahpo tri katerim se že lep čas navdušuje gos­ dni v Bohinjski Bistrici. Seveda-pa ne tinec Niko Fric. Verjetno bo mogoče bodo zgolj smučali na Kobli, temveč Tom H o rn . 5. in 6. 2. kung fu film PRODAM varilni aparat od 50 do BIFE ali gostilno vzamem v najem najti za vse primemo rešitev, predloge bodo nekaj časa namenili tudi gasils­ Brezroki maščevalci. 7. in 8. 2. am eri­ 400 amperov .primeren za obrt. Infor­ kjerkofi na Dolenjskem ali Zasavju. naj bi pripravili urbanisti. tvu. tedens K6led ški film Smrt v Ulici angelov. macije po tel. 24—761 (popoldne). Možen odkup inventarja. Jože Fon, PRODAM ojačevalec za kitaro Uršna sela 132 tel. (068) 85—741. Četrtek, 2. februarja — Marija DOUEN JSK E T O PL IC E : 4. in 5. 2. Fender Twin rever B 135 W, mono ANTON KOŠALE objavlja javno li­ Petek, 3. februarja — Blaž ameriški film Reši se, kdor se more. syntisajzer Yamaha, kolutni magneto­ citacijo na parceli št. 814, v nedeljo 5. Sobota, 4. februarja — Andrej Ne jokajte ob mojem grobu, KOSTANJEVICA: 4. 2. italijanski fon Philips N 4422 hi-fi (primeren za februarja 1984, ob 9. uri pri parceli Nedelja, 5. februarja — A gata le tiho k njemu pristopite, film Žena na dopustu, ljubica v mestu. disco). Darko Vardijan, Nazorjeva Gorenc, Vel. Brusnice 34. Poijedeljek, 6. februarja — Ljubo 5. 2. ameriški film Na desno ramo. n.h., Črnomelj. Razvezan brez krivde, s svojo hišo in in spomnite se, kako trpela sem, T orek, 7. februarja — R ihard PRODAM hi-fi 2 x 40 W (kasete, ra­ pokojnino, želim spoznati dobro in večni mir mi zaželite. Sr;eda, 8. februarja — Janez NOVO MESTO — DOM KUL- dio). Drska 27, Novo mesto. gospodinjo za skupno življenje, staro Četrtek, 9. februatja — Polona TU RIj: 2. in 3. 2. am eriški film Leto groze. 4. in 5. 2. am eriški barvni film PRODAM HARMONIKO (frajto­ od 55 do 63 let. Star sem 66 let, živim ZAHVALA Bitka med zvezdami. 6. in 7. 2. gleda­ narica) B, Es, As in trobento Yamaha. na lepem kraju ob glavni cesti nadeže- Jože Jurečič, tel. 23—565 (dopoldne). li. Ponudbe pod šifro OBA SREČNA. LUNINE MENE lišče. 8. in 9. 2. ameriško francoski V 81. letu starosti nas je po težki bolezni ZAMRZOVALNO skrinjo v brez­ 2. februarja ob 0.46 mlaj barvni film Tessa — čista žena. Ma­ zapustila naša mama, stara mama, se­ hibnem stanju prodam. Mitja Buko­ tineja: 4. in 5. 2. am eriška barvna ri­ stra a in teta sanka Robin Hood ob 15. uri. vec, Vavta vas 70, Novo mesto, tel. 84— 537. j| Kmetijski stroji ji SEVNICA: 2. 2. ameriški film Pa­ PRODAM KOBILO, staro 7 let. j c i M razit. 3. in 4. 2. italijanski film Razboj­ ...... (■•■■■KIHI...... Janez Vidrih, Blanca, tel. (068) nik z modrimi očmi. 5. 2. slovenski 88— 384. “ KOSILNICO za traktor Tomo BREŽICE: 3. in 4. 2. ameriški film film Dih. 8. in 9. 2. ameriški film ANA PRODAM motokultivator (frezo), Vinkovič (30 KM),‘skoraj novo, pro­ Angel maščevanja. 4.2. ameriški film Očividec. 2 m3 suhih borovih plohov, geč za dam. Ivo Božičnik, Veliki Kamen 34, centralno ogrevanje (22000 ccal) z Koprivnica. LUMPERT boljerjem. Naslov v upravi lista TRAKTOR ŠTO R E 402 super, 150 (319/84). delovnih ur, ugodno prodam. Drobež, iz Drage 9 BALKONSKA VRATA (220/140) s Gor. Vrhpolje 84, Šentjernej. premičnimi polkni, nova, prodam. PRODAM traktor (24 KM) Hano- Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom Berger, Volčičeva 19, Novo mesto. mags koso. Rudi Zupančič, Gor. Gra­ ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, .nam izrekli sožalje, PRODAM enoosno traktorsko pri­ dišče 26, Šentjernej. pokojni darovali vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujemo kolico (4 t). Anton Kobetič, Mali N e- PRODAM FREZO cimlicidko (8 osebju Splošne bolnišnice Novo mesto ter župniku za lepo opra­ rajec 6, D ragatuš. KM), zelo malo rabljeno. Kastelic, vljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji Šentjošt 19, tel. 43-820. PRODAM seno (2000 kg) po ugodni PRODAM krožne brane. Bojan poti. ganc, Dol. Kamence 37 a, tel. 25-903. ceni). Novak Vojko, Crešnjice 58, Glavan, Železno 1, Dobrnič. SLUŽBO DOBI PRODAM GOLFA GL, letnik 81. Cerklje ob Krki. Žalujoči: sin Vinko z družino, brata Janez in Lojze z družino ter Janko Kočevar, C. Kozjanskega odre­ UGODNO prodam dve okni, eno ostalo sorodstvo da 16, Senovo. Ogled od 14. ure dalje. tridelno (120 X 160), eno dvodelno 120 IŠČEM ZIDARSKO SKUPINOza PRODAM VW 1200, letnik 1976. X 120), zastekljeno. Martin Lekše, omej nadstropja s podložnim betonom Alojz Dragman, Dol. Kamence 2a, Hudenje 3, Škocjan. pri Šmarjeških Toplicah v marcu.Tel. Novo mesto. PRODAM zimske gume s platišči Dragi mami ANI VIVKOiz Kogle- (061) 574-747. PRODAM VW 1200, letnik 76, in (600-12-4), malo rabljene. Cena ugod-' ga pri Šmarje ti ob 76. rojstnem dnevu TAKOJ ZAPOSLIM strojnega klju­ škodo 120 L, letnik 79. Tel. 58-623 na. Janez Turk, Dol. Toplice 27. želijo mnogo sreče in zdravja hčerki čavničarja, kovinostrugarja in PK de­ (dopoldne) ali Jože Kočevar, Križev- 4 MESECE starega nemškega ovča­ Ivanka in Ančka z družinama. Prenehalo biti Tvoje plemenito je srce, lavca kovinske stroke ali NK delavca ska vas 22, Metlika. rja prodam. Tel. 23-509. Dragemu očku ALOJZU SLAKU, izpela Tvoja se je melodija, potrgale za priučitev v kovinski stroki. Ostalo PRODAM Z 101. Tel. 20-235, PRODAM 1500 kg koruze. Anton v Brezov log45, iskrene čestitke za 54. se strune! Roman življenja Ti spisala po dogovoru. Slapničar, Cegelnica 39 Franc Brkopec, Mala Cikava 8 a. Rešetič. Sela pri Ratežu, tel. 25-309 — rojstni dan, enako tudi mami za 50. si, in ta ostal bo nam v spomin! a, Novo mesto, tel. (068) 22-706. PRODAM osebni avto ŠKODA Petelinje k. rojstni dan, obema pa vse najlepše ob Naš dom je nem in pust, odkar te ni, ZAPOSLIM DEKLE, vajeno šiva­ (športno R 110), letnik 79, ali zame­ SENO, ročno spravljeno (5 ton), praznovanju 30-letnice poroke, z le krik na zaledenelih ustih je ostal! nja. Jožica Sevšek, CKŽ 80, Krško, njam za Z 750. Potočar, Trška gora prodam. Ana Lavrič, Loke 4, pri Ope­ željo, d a bi bila zdrava in srečna še telefon 71— 437. 75, Novo mesto (nad gostilno Pugelj). karni Zalog. mnogo let. Hčerka Tatjana, mož To­ SPREJMEM DIMNIKARSKEGA PRODAM R 16, letnik 1970, po PRODAM KONJA. Dečja vas 12, ni, vnuka Irena in Aleš. ZAHVALA pomočnika ali priučenega delavca. ugodni ceni. Zvone Tekava:, Ragov- Trebnje. ska 16, Novo mesto. Stanislav Arh, Dimnikarski mojster, PRODAM 5 ton sena. Jože Go­ V 75. letu starosti je prenehalo biti K am nik. PRODAM kombinirano vozilo IMV rišek, Gor. Vrhpolje ,80, Šentjernej. veliko srce naše drage mame, babice in 1600 B special, leto izdelave 1976. PRODAM dvižna_ garažna vrata. m Ivan Štangelj, Jurna vas 5 a, Novo Tone Grubar, n.h., Šentjernej. p ra b a b ic e Prepovedujem prodajo in nakup pre­ STANOVANJA mesto. SEDEŽNO GARNITURO poceni UGODNO PRODAM dobro ohra­ prodam. Tel. 24-921. mičnin in neprem ičnin, ki so last Jože­ njeno Z 101, letnik 1.975. Lidija Peter­ PRODAM dvižna garažna vrata. ta Grubarja iz Gor. Pake 6, Črnomelj. lin, Hruševec 3 pri Straži. Informacije Skrbnik Anton Weiss. Semič 42/b, ODDAM ogrevano, opremljeno J one Grubar, n.h., Šentjernej. ANTONIJE do 14. ure na tel. 84-530 int. 267. Semič. sobo s kopalnico enemu ali;'dvema PRODAM mlin za plastiko in več PRODA M SIM C O 1000 skupaj ali orodij. Naslov v upravi lista (314/84). Anton Jeršin, Račje selo 2, prekli­ študentoma. Tel. 25—630, Novo cujem vse izrečene besede o sumu mesto. po delih. Kirn, Zagrad, Škocjan. PRODAM PRAŠIČA (140 kg). SALMIČ PRODAM motor za fiat 1300, malo zoper Ireno Jeršin z Račjega sela 5. V ČRNOMLJU' ali bližnji okolici Gor. Brezovica 16, Šentjernej. rabljen, in 125 P skupaj ali po delih. Ivan Perše, Brezovica 14, Šmarješke iz Gorenje vasi 6 nujno potrebujemo ogrevano sobo za BAS KITARO prodam. Tel. 23- Lipar, Šmarješke Toplice 24. Toplice, prepovedujem Ani Perše, srednješolko. Plačamo dobro. Naslov 180. PRODAM RENAULT 4 GTL, av­ Cesta herojev 36, Novo mesto, da od­ v upravi lista (320/84) PRODAM nov gramofon (14 dni Vsem, ki ste se od naše drage mame poslovili na leskovškem po­ gust 1982. Inform acije po 15. uri. Ferf- star), 2 x 30 W. Tel. 72-396. da v najem njivo ter da prodaja po­ kopališču 28. 12. 1983, dolgujemo iskreno in veliko zahvalo. olja, Trdinova 5/c, Novo mesto. PRODAM 5000 kg suhega sena in hištvo in kuhinjskoopremo, kije moja Hvala za darovano cvetje in vence ter besede tolažbe v najtežjih PRODAM Z 750 lux, letnik 76, za malo rabljen hidrofor. Tomič, Loke, last, dokler ne bo sodni postopek trenutkih. Motorna vozila 4,8 M. Škrubej, Valantičevo 10, Novo Straža. končan. mesto. TV COLOR, star 2 leti in pol, ugodno prodam. Leban, Mirna 228. OTROCI PO UGODNI CENI PRODAM PRODAM R—4 TL, letnik 80. Infor­ Wartbu(g 1300, letnik 73, in War- macije popoldne te. 24—485. Osnovne šole tburg karavan, letnik 71. Viktor Luzar, Cerov log 16, Šentjernej. KUPIM Novo mesto Z 101, letnik 1973, prodam. Tel. tozd Grm 23—489. PRODAM KUPIM GOZD za sečnjo drv v R 18, letnik 1980, zaleten, prodam. bližini Šmarjeških Toplic. Tel. (061) Trdinova 7 Telefon (068) 24— 168 (popoldne). ZARADI SELITVE PRODAM ku- 574—747. NUJNO PRODAM ZASTAVO 101, •hinjo, spalnico in drugo. Zora Kolar, KUPIM gradbeno parcelo v Novem letnik 1978, registrirano do julija, zelo službo dobi ZAHVALA Kosova 4, Novo mesto. mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod dobro ohranjeno. Drago Tomše, Ra­ PRODAM dva prašiča (120 do 130 šifro TAKOJ. ka 37. kg). Tel. 32—086. PRODAM KOMBI Z 435 L, letnik PRODAM Gorenje hi-fi center, snažilka V 81. letu starosti je za vedno zaprla 1979, in T om os A PN . D olinar, Tomos AUTOMATIC 3, še v garanci­ POSEST m ^ : svoje trudne oči naša dobra mama, stara Šentjernej 209 a. ji, in nerabljeno cerado za LADO. Tel. na osnovni šoli Grm mama, babica, tašča in teta PRODAM OPEL REKORD, stare­ 24—682. jši letnik, po zelo nizki ceni. Šifra v popoldanskem času. PRODAMstrojene polhove in zajčje PRODAM starejšo stavbo, primer­ '■■■■■■ REKORD. kože. Tel. 25— 990. no za vikend, in tritonski traktorski Nastop dela takoj. Razpisni pogoji so objavlje­ PRODAM RENAULT 4 TL, star 6 PRODAM črno-beli televizor. Dol. vitelj, kosilnico BCS. Naslov v upravi k let. Dragoš, p. Dragatuš. Kamence 16, tel. 25—907. lista (315/84). ni na zavodu za zaposlo­ PRODAM Z '101, letnik 1978, regist­ PRODAM tračno žago TŽ 650. Tel. Na lepem Itraju Dolenjske prodam vanje. Poskusna doba traja rirano do 20. septembra. Anton Der­ (065)81—360. Kličite od 14. ure dalje. vinograd (trtecepljenke), star 6 let, ve­ 3 mesece. ANA BOŽIČ likost 28 arov ali posam ezno 14 arov, ■ k m k na betonskih stebrih. Dostop z vsakim iz Gabrja 7 vozilom. Prodam tudi traktroski kul­ tivator po ugodni ceni ter svetlo rdeče vino (10001) po 40 din. Jože Pavlič, DOLENJSKI LIST Šentjernej 124. želi« sVle g a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, va­ KUPIM parcelo za gradnjo v bližini Sevnice (do 5 k m). F ranc H orjak, Dr- ščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli so­ IZDAJA: DITC, tozd časopis Dolenjski list, Novo mesto. ožanje 1 la, Sevnica. žalje, se poslovili od naše mame, ji poklonili cvetje in vence. USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, V HRUŠICI PRODAM 13 a vinog­ ki ‘ehta Zahvalo smo dolžni DP B Novo mesto ter DO HS Ljubljana, ZB Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica rada z zidanico. Trte cepljene, na son­ Gabrje. Posebno zahvalo smo dolžni Ivanki Boltez za lepe poslo­ in Trebnje. čni legi, dostop z vsakim vozilom. vilne besede pri odprtem grobu ter župniku za lepo opravljen IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­ Anton Šiško, Mali Slatnik 4, Novo naročite —l obred. Še enkrat hvala vsem! nik: Niko Rihar. mesto, tel. 20-429. MANJŠO HIŠO (možnost adapta­ Vsi njeni UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni ured­ cije, že nabavljen material) z 10 ari DOLENJSKI LIST nik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, zemlje v Novem mestu zamenjam za Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, primerno stanovanje. Naslov v upravi Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, lista (316/84). Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska Z A H V A L A propaganda; Janko Saje, Iztok Gačnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naro­ ^OBVESTILA I čnina 900 din — Z a delovne in družbene organizacije 1.800 din, za JARČKE, rjave, pasme hiseks, stare V 81. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama, babica, inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga tri mesece, bom prodajal vsak dan od prababica, sestra in teta valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000— 18. do 27. februarja. Jože JERŠIN, 009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo Račje, selo 2, Trebnje, telefon (068) mesto). 44— 389. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase325 KDOR Ž ELI NABAVITI 30 dni din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni, srednji ali stare piščance, bele, rjave, jih lahko MARIJA zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do dobi 16. in 17. februarja od 15- ure 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mne­ dalje pri FRANCU KUKMANU, Ja­ blan pri Mirni peči. nja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421—1/72 od MARKELJ 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa ČISTIM talne obloge (telefon 068- roj. Kolenc 24-012). proizvodov. * iz Šentjurja pri Mirni peči TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč v težkih trenut­ 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, kih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravni­ Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske RAZNO kom in ostalemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu, Temeljnemu sodišču propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, Ljubljana - enota Ljubljana, skupščini občine Ljubljana-Center, GD Hmeljčič, pevcem za zapete p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotog­ IŠČEM INŠTRUKTORJA za mate­ žalostinke in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! rafij ne vračam o — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd matiko, 3. letnik srednje šole. Naslov v Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, upravi lista (317/84). Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Mici z možem, Štefka in Ančka z družinama, sestri Ančka in Rezka Ljubljana. V Beli krajini oddam v najem prostor, primeren za obrt v večjem ter ostalo sorodstvo obsegu. Naslov v upravi lista (318/84).

22 DOLENJSKI LIST Št. 5 (1799) 2. febr uarja 1984 ZAHVALA ZAHVALA Nepričakovano je tragično preminul in nas v 59. letu starosti za vedno Ne moremo doumeti, da nas je tako tragično zapustil naš ljubljeni mož, zapustil naš predragi mož, oče in stric očka, sin, brat, stric, nečak, zet in svak

NIKO ZABUKOVEC ANTON ŠTEFANIČ iz Straže 28 pri Šentrupertu iz Tanče gore 38, Dragatuš Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu darovali toliko cvetja, se od njega zadnjič poslovili in nam pismeno in ustno izrazili sožalje. Hvala prijateljem in sosedom Jermanovim, Berkovi in ostalim, ki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala tovarni DANA Mirna za vsest­ v težkih trenutkih nudili pomoč. Hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojne­ ransko pomoč in organizacijo pogreba, tov. Janezu Kovačiču za poslovilne besede ob odprtem gro­ mu darovali vence in cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala bu, tov. Nacetu Jerovšku in vsem njegovim sodelavcem za vsestransko pomoč, podjetjem Dolenjka pevcem iz Dragatuša, govornikom za poslovilne besede pred domačo hišo in pri odprtem grobu, Novo mesto—posl. Trebnje in Mirna, Iskri iz Ljubljane za izraze sožalja in podarjene vence. Se kolektivu K Z Črnomelj in sodelavcem za podarjene vence in pomoč, OS Dragatuš,GD Tanča go­ enkrat zahvala pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. ra, organizacijam ZB, SZDL, ZVVS Dragatuš za podarjene vence, GD Tanča gora, Dragatuš in Zapudje za organizacijo pogreba in številno spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: žena Nada s sinom Damjanom, mama, brat Jože, sestra Marinka združinama in os- ' talo sorodstvo Žalujoči: žena Marija, sin Ivo in ostalo sorodstvo

Črni dan je moral priti, ZAHVALA ZAHVALA bridkosti dan, dan solzan. % Težka bila je ločitev, V 63. letu starosti nas je zapustil dragi Po težki bolezni nas je v 80. letu za ves jok, vse solze so bile zaman. mož, oče, sin, brat in stari ata vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 62 letu starosti ANDREJ JOŽE za vedno zapustil dragi mož, oče, stari ata in stric KOMAC BOŠTJANČIČ iz Željn pri Kočevju HENDRIK iz Rigonc 19

Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam poma­ PEČJAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, pri­ jateljem, sosedom in vaščanom, ki stenam pomagal iv težkih tre­ gali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in Vinkov vrh 4, Dvor nutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hva­ dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč, družinam Pinterič- Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom in znancem, ki so nam v la kolektivu TR1KON in OŠ Zbora odposlancev Kočevje. Černelič, Ogorevc, Kopinč, Deržič in Račič. Zahvaljujemo se dr. težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali Posebno zahvalo izrekamo govorniku Zveze borcev, pevskemu Šprajcu za pomoč, ki mu jo je nudil na domu, kolektivu za cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna za­ zboru nonet ROG, godbi in duhovniku za opravljeni obred. vzdrževanje voz Dobova, njihovemu pevskemu zboru, pihalni hvala IMP Ivančna gorica, Novolesu—TZD TDP in Zidarstvu godbi iz Loč, vsem govornikom za poslovilne besede, GD iz Zaletelj. Hvala župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enk­ Žalujoči: žena Marija, hčerki Angelca in Darinka z družinama, ma­ Rogonc in organizaciji ZZB NOV v Dobovi. Hvala tudi župniku rat iskrena hvala! ma, brat, sestre, vnukinje in drugo sorodstvo. za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Štefka, sinova Jože, Franc, hčerki Anica in Tončka z Kočevje, Bovec, VVintterslag, Travnik Žalujoči: žena Ivanka, sin Franci, hčerka Mira z družinama in os­ družinami, vsi vnučki, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo talo sorodstvo

ZAHVALA ZAHVALA . ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete V 70. letu starosti nas je zapustila naša Tiho, kakor je živela, se je za vedno draga mama, stara mama, sestra in poslovila od nas naša dobra mama, tašča sestra, stara mama, tašča, teta in prababica ANE VIDIC roj. Kastelic LEOPOLDINA ANA BUČAR Breg 16 REBERNIK iz Gotne vasi 26 b se zahvaljujemo za zdravljenje zdravnikom in sestram internega oddelka bolnice v Novem mestu. Enako se zahvaljujemo za skrb s Sela pri Mirni in dobro nego osebju Doma starejših občanov v Šmihelu. Hvala Iskreno se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka novo­ vsem, ki ste pokojno obiskovali v času njene bolezni ter Mariji Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem in meške bolnišnice, Tovarni zdravil Krka—TOZD Marketing—s- Pelko za prijaznost in razumevanje. Iskrena hvala občinskemu znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje,- kladišče surovin in TOZD Tehnoservis, tov. Tonetu Bartlju za odboru ZB Novo mesto in drugim darovalcem vencev in cvetja, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Poseb­ poslovjjne besede, kakor tudi družinam Kavšek, Grivec, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, kistenam izrekli sožalje in na hvala kolektivu DANE Mirna, SGP Grosuplje, ZB Mirne, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih pokojno v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Za­ tov. Koprivcu za poslovilne besede, pevcem ter duhovniku za trenutkih te’- darovali cvetje. Prav tako se zahvaljujemo pevcem hvaljujemo se pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke opravljeni obred. in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Lojze, Franci, hčerka Poldka z družino, sestra Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni Francka z možem ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in skrbna V 59. letu nas je po kratki bolezni za­ mama pustil naš dragi mož, oče, stari oče, V 83. letu starosti nas je zapustil oče, brat in stric . , dedek in pradedek IVANA MUHIČ iz Koroške vasi 9 ANTON MARTIN GAČNIK KRALJ Zahvaljujemo se prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom, z Ljubljanske 39 iz Gor. Kamene 23 ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti, Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, sodelavcem K Z Krka za izrečeno sožalje ter za podarjena venca. ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in pokojnika spremili na znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam Najlepše se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred. kakorkoli pomagali ter darovali vence in cvetje. Zahvala tudi zadnji poti. Hvala tudi GD Kamence.GD Zdinja vas, govorniku Vsem še enkrat najlepša hvala! in župniku za opravljeni obred. osebju internega oddelka in duhovniku za opravljeni obred. Vsi njeni Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA ZAHVALA V SPOMIN Ob boleči izgubi sestre in tete Ob smrti moje dobre mami DARKU MARIJE KANTE VIDE RATAJ TONČIČU se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in iz Pilatove pri Suhorju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji kakorkoli pomagali v času njenega bivanja v sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih,darovali cvetje Novem mestu. Posebna zahvala velja vodstvu in osebju Doma in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Zahvala župniku starejših občanov ter zdravstvenemu in strežnemu osebju za lepe poslovilne besede. pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. Prisrčna hvala za 6. februarja bo minilo dve leti, odkar si naju zapustil, dobri mož poklonjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. in skrbni očka, ki se te vedno spominjava. Žalujoči: sestra Karmela, brat Janez z ženo, nečaki Janez in Jože z družinami Hči M etka z družino Žena EDA in hčerka EVICA

št. 5 (1799) 2. februarja 1984 DOLENJSKI U ST 23 Nagradno akcijo so omogočili: Štiri zlata pravila velike TONE P nagradne igre Dolenjskega lista „Naš Tone, skromen po dramski skupini, vsi pa ga naravi, je bil tudi kot pomo­ poznamo tudi kot Ribničana- 1. Vsak novi naročnik dobi lepo knjigo. čnik ravnatelja šole še naj­ krošnjarja, ki je ribniško 2. Vsak deseti novi naročnik Dolenjskega lista prejme eno od večjih nagrad, ki jih je prispevalo bolj podoben stojalu sve­ folklorno izročilo obujal sku­ dolenjsko združeno delo. i' tilke, ki stoji v temi, toda p a j z drugim i pevci na K m e­ w imv 3. Vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista se v začetku marca, po končani igri, potegujejo za eno odstrani stojalo, pa bo tudi čkih ohcetih, Ribniških sem­ od premij, ki jih bomo razdelili z javnim žrebanjem. 4. Nobena od nagrad ni vredna manj, kot znaša celotna naročnina na Dolenjski list. Med premijami luč ugasnila, ” je ob odhodu njih in drugod. pomočnika ravnatelja osno­ naj omenimo televizor, zamrzovalno skrinjo, 20 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, dva vikend tu­ Pevska in sploh kulturna ristična paketa v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, 10 vrhunskih gugalnikov, keramični kamin, vne šole „Dr. France Preše­ tradicija je bila že v P etkovi smučarski kombinezon, kakršnega ima Bojan Križaj, dva kubična metra steklene volne NOVOTERM ren" v Ribnici Toneta Petka rodbini. Pevca sta bila oče in in seveda počitniško prikolico Adria—Caravan 380 QLS, ki jo je prispevala IMV. v pokoj dejal o njem na mati in večina izmed osmih poslovitveni svečanosti nje­ bratov in sester. Starejši gov kolega, prof. Janez brat Andrej še vedno vodi Debeljak. pevski zbor v D olenji vasi. Najbolj zadovoljen je bilVsa Slovenije pa pozna DANA DOLENJSKI LIST V VSAKO HlSO I' Tone vedno v razredu, med Tonetovega 10 let starejšega učenci. Pred dobrimi 35 leti brata Jožeta Petka, znanega Prihodnji teden pričakujemo tisočega novega naročnika Dolenjskega lista — je začel poučevati v Stari po fotografijah pohoda 14. čaka ga posebna nagrada: Elanove smuči — Med pokrovitelji tudi Beograjska cerkvi, nato v D olenji vasi indivizije na Štajersko, ki je banka končno v Ribnici, kjer so ga padel pred 39 leti. pred dobrimi 21 leti po up­ vsakemu desetemu novemu naro­ Vsak novi naročnik, ki se bo na Dolenjski list naročil od danes do čniku. okojitvi prejšnjega pomočni­Njegovi poklicni tovariši vključno torka, 7. februarja, ima veliko možnost, da mu žreb kot ka ravnatelja izvolili naga spoštujejo kot zglednega, tisočemu udelčžencu naše velike nagradne igre dodeli posebno na­ ČIGAV BO TOMOS U grado: Elanove smuči, ki jih je za nove naročnike našega časnika njegovo mesto. Za to dolž­požrtvovalnega in preudar­\ AVTOMATIC? nost se ni potegoval, zaradi nega delavca, ki je imel prispeval Mercator—Standard iz Novega mesta. V slabem mesecu novo!es dni je Dolenjski list naročilo že 879 novih bralcev. skromnosti in redkobesed­vselej posluh in čas za reše­ Poštaiji, ki se ob naši veliki nagrad­ nosti pa se ni niti preveč up­ vanje njihovih poklicnih in Seveda ostanejo vsi novi in stari nih knjižic z začetno vlogo po ni igri potegujejo za posebno nagrado iral, ampak je dolžnost osebnih težav. Hvaležni so naročniki še naprej v igri za druge, 1.000 din. — motorček Tomos avtomatic, so že že znane nagrade pokroviteljev Dobili smo več pisem, v katerih krepko zavihali rokave. Vsaj nekateri. sprejel, čeprav nerad. mu tudi, ker je znal v obdo­ Lestvica, ki kaže, kateri poštarji so bi li naročniške akcije. Pravzaprav fflim novi naročniki sporočajo, da Povsod, kjer je poučeval, bju številnih potrebnih in pri pridobivanju novih bralcev Do­ lahko rečemo, da je nagrad celo niso naročili knjige, ampak Do­ lenjskega lista najbolj marljivi, ne vse­ se je vključeval tudi v manjpotrebnih sprememb vsak dan več. V tem tednu se je lenjski list. Nekaterim očitno še družbeno, predvsem še kul­uspešno krmariti med Scilo buje novih imen, v zbor naših trdnih novo pokroviteljem pridružila še novo­ vedno nijasno, daje vsak novi na­ zaveznikov se je prebil le še Jože turno življenje kraja. Vedno in Karibdo domišljenih in meška podružnica Beograjske ročnik Dolenjskega lista nagrajen Mušič s pošte Adlešiči. V tekmi za se je zavedal, da zavzemanje manj domišljenih reform­ banke. V sklad, iz katerega nagra­ s knjigo. Knjiga je seveda zastonj, tomos avtomatic vodijo: le za materialne dobrine vo­skih novitet. Tone o vsem jujemo vsakega desetega novega ne boste je plačali in ni je treba 1. Marija Ban, pošta Škocjan: 19 i novih naročnikov, naročnika, ie nrisoevala 10 hranil- vračati poštarjem. Seveda pa se di v civilizirano nekultur­ tem pravi: „ Seveda so spre­ 2. Tomislav Pavlič, pošta Novo nost, Tone pa se je vedno za­membe nujne, toda pri nas pripeti, da nagrada, ki vam pripa­ mesto: 12 novih naročnikov, vzemal za človečnost, zajih je preveč. Vse to vnaša da, pride prej kot časnik, ki ste ga 3. Slavka Kolenc, pošta Mirna peč, plemenitenje ljudi. V Stari med nas nemir in negotovost, beogradska banka naročili. To se zgodi, ker moramo 9 novih naročnikov, ime vsakega novega naročnika 4. Anton Dragoš, pošta Črnomelj, cerkvi je zato vodil pevski kar ne vpliva dobro na naše M pe novo mesto najprej sporočiti v Ljubljano, v ti­ 7 novih naročnikov, zbor in sodeloval v dram ski delo. ” skarno, kjer tiskajo in razpečujejo 5. Cirila Jakše, pošta Semič, 6 no­ skupini, v Dolenji vasi je spet naš list. Tu se lahko zadeva nek­ vih naročnikov, emona globtour 6. Feliks Kastelic, pošta Žužem­ vodil pevskizbor, pom agal Ob odhodu v p o ko j se oliko zavleče. Potrpite malo, naj turistična agencija berk, 5 novih naročnikov. <£ vam čas do dne, ko bo v vašo hišo pri vodstvu dramske skupine počuti nekoliko utrujen. Sedmo in osmo mesto si spoštirimi in tudi igral, razen tega je Pravi, da se bo najprej mald prišel naš in zdaj tudi vaš časnik, novimi naročniki delita Nada Ivkovič vodil še tamburaški zbor. odpočil, nato pa bo — če ga krajša podarjena knjiga ali pa, če s pošte Blanca in Jože Mušič s pošte [TT W n IHTI ste imeli srečo, darilo, ki pripada • Adlešiči. Tudi v Ribnici je vodi! moški bodo potrebovali — pom a­ OPEKARNA pevski zbor, sodeloval v gal še naprej pri, delu šole ali fR E S n iE ZALOG na kulturnem področju. Si­ KRKA cer pa mu ne bo dolgčas. Se NAROČILNICA vedno je blagajnik pri Ga­ / O ljubljanska banka . silskem ‘društvu, predsednik Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga ha naslov komisije za prometno vzgojo šolske mladine itd. Rad pa Priimek in im e: ______ima tudi naravo, predvsem I tozd Tovarna sprehode po gozdu, pa tudi za predelavo krompirja Kolinska Ulica in hišna št.: _ _ _ delo na polju ali v gozdu. 5 mm m t Ena njegovih življenjskih Poštna številka in kraj: modrosti je, da ne kaže ve­ Mm liko govoriti, pač pa več de­ NOVOTEKS M t f št. osebne izkaznice: lati. METLIKA Celoletno naročnino(900 din) bom poravnal, ko bom dobil JO Ž E P R IM C položnico. ! JUTRANJKA i KOPITARNA SEVMOU Datum: Podpis: Spet vroče okoli nutrij Mercator Novi sklep: Jožetu Tavčarju dovoliti rejo nutrij Lidija Kobe, Dol. Toplice, Cvetko K O Č EV JE — „Za nutrije bi Potoku pri Fari dejal med zadnjo Marinč, Kočevje, Martin Brodarič, ajraje rekel ne, čeprav je tudi to razpravo občinskega izvršnega Rosalnice, Boštjan Fendre, Metlika, Nagrajenci minulega tedna Zmago Kočevar, Rosalnice, Karel žko reči,”je med razpravo o vlo- sveta direktor Kmetijskega gos­ Hanzelj, Metlika: Jože Maljevič, Jožeta Tavčarja za rejo nutrij v podarstva Kočevje Janez Žlindra. Cvitkovič Štefan, Tribuče, Ma­ ca, Dvor, Marija Benčina, Kočevje, dunič, Mokronog, Franc Žarn, Ve­ Metlika, Anton Slobodnik, Metlika, Direktor Žlindra je ugotovil tu­ rjanca Videtič, Črnomelj, Vlasta Drago Kep, Kočevje, Kristina Slane, liko Mraševo, Stanka Urh, Senovo, Terezija Cirnski, Novo mesto, Ma­ di, da imata po vseh sprejetih ve­ Kmetič, Črnomelj, Zvonko Žugelj, Čurile, Nada Vovk, Radoviča, Ani­ Ivan Bratkovič, Šentjernej, Anton rjan Rifelj, Novo mesto, Ana Pavlič, ljavnih dokumentih v občini Talčji vrh, Peter Adam, Dragatuš, ca Hafner, Novo mesto, Martin Jor­ Novak, Šentjernej, Anica Škedelj, Novo mesto, Zlatko Jureša, Nrvo Nemški Kočevje za področje kmetijstva Marija Bobič, Knežina, Jasmina dan, Novo mesto, Marjan Klobčar, Dol. Gradišče, Milena Goetz, Tre­ mesto, Branko Babič, Novo mesto, Nedanovski, Gradac, Anica Bajuk, Novo mesto, Ivan Kovačič, Novo bnje, Jože Pekolj, Trebnje, Dušan Zdenka Pust, Novo mesto, Karolina prednost govedoreja in ovčereja, Metlika, Katarina Malnarič, Gor. mesto, Alojz Povše Novo mesto, Pucelj, Trebnje, Ludvik, Metelko, režiser umrl ki sta tu tudi osnovni kmetijski Tratar, Novo mesto, Ljubiša Mile­ Lokvica, Vida Baznik, Novo mesto, Nevenka Raiakovič, Novo mesto, Brežice, Marija Požeš, Dobrnič, tič, Novo mesto, Rozi Starič, Novo med snemanjem dejavnosti. Izrazil je prepričanje, Stanisla Košiček, Novo mesto, Zd­ Franc Šurla, Šentjošt, Majda Šobar, Franc Jurman, Mrtvice, Alojz Mi- mesto, Ljiljana Sušnik, Novo mesto, da bi bilo po njegovem mnenju že ravko Vene, Pod Trško goro, Mile­ Straža, Edvard Travnik, ^Žužem­ horič, Drnovo, Stane Zalokar, Dr­ Anica Turk, Novo mesto, Anton Wolfgang Staudte ni bolje uvajati poljedelsko proiz­ na Kikelj, Srebrniče, Stane Korošec, berk, Neža Medved, Poklek, Alojz novo, Sonja Prašnikar, Loka pri Zupančič, Novo mesto, Vida Žibert, dokončal nadaljevanke vodnjo. Podobno so v razpravi Novo mesto, Jelka Može, Šentjošt, Kuselj, Brestanica, Franc Slak, Zid. mostu, Danica Abina, Senovo, Novo mesto, Jože Železnik, Koro­ poudarjali ostali kmetijski stro­ Vera Zagoranski, Novo mesto, Al­ Krška vas, Rudi kuhar, Dol. Preko­ Marjan Vovčko, Senovo, Jože Vovk, ška vas, Alojz Slanovič, Ribnica, in filma, ki ju je snemal kovnjaki Pri tem so se spomnili na ojz Zobarič, Novo mesto, Branko pa, Mihaela Lokar, Dol. Kragolnik, Sevnica, Ivan Bostele, Sromlje, Olga Anton Dajčman, Semič, Kalina Sla­ Šaver, Semič, Tončka Brudar, Plem- Šentjernej, Tone Peterle, Trebnje, Maznik, Šentjernej, Jurij Beg, Oto­ tudi v sevniški občini kritike, ki sojih bili deležni z raz­ dič, Semič, Srečko Podbrežnik, berk, Mirjana Tomič, Gor. Straža, Marija Sušin, Dol. Nemška va*. Ma- čec, Marica Pintarič. Otočec, Andrej nih republiških organov, ko so Žužemberk, Lado Marolt, Ljublja­ Marija Grabeljak, Ljubljana, Ivan na, Fani Starič, Ljubljana, Jožica 2IGARSKI VRH — V tej uvedli v občini rejo perutnine ter vasi nad Sevnico je te dni, Vevoda, Ljubljana, Lojze Jeršin, Savkov, Veliki gaj, Jože Videtič, Bd­ vzrejo odojkov, čeprav so vse to Ivančna gorica, Tončka Podržaj, zadet od kapi, umrl znani • Spet se je zavrtel boben, ki določa nagrade, namenjene vsakemu eča, Avgust Klobčar, Hinje, Ivanka redili le za potrebe dom ačih Grosuplje, Jože Brečko, Lesično, Jakovac, Novo mesto, Anica Šin­ zahodnonemški režiser Wolf- desetemu novemu naročniku Dolenjskega lista. Nagrade je tokrat potrošnikov in k metovalcev. Tudi Marija Štirn, Kranj, Anton Der­ prispevala tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Vsak od srečnežev bo kovec, Novo mesto, Albin Kavšček, gang Staudte. Star je bil 78 let, člani izvršnega sveta so v glavnem ganc, Dol. Kamence,Tončka Petrič, po 1. februarju, ko bomo začeli deliti nagrade za vsakega desetega naro­ Novo mesto z njim pa je nemška kine­ menili, da kmetijstvu ne smejo na­ Lavrica, Bahčič Terezija, Brestani­ čnika, dobil zavitek, v katerem so dietetični, prehrambniin kozmetični ca, Nadica Živič, Brestanica, Anton matografija izgubila velikega lagati novih proizvodnih usme­ izdelki dolenjskega industrijskega velikana. filmarja. Kot protifašista so ga Fedenčak, Dobova, Marko Za­ Srečo so imeli: Jože Pungert, Goriška vas II; Ivan Zalokar, Črnomelj; ritev, posebno še, ker n iti strokov­ bukovec, Krmelj, Janko Sporen, že 1933izključiliiz berlinskega njaki Kmetijskega gospodarstva Marko Klasnič. Semič; Tone Dim, Trebnje; Slavica Šubic, Dolga vas; gledališča, njegovo delo .M o­ Mirna, Rajko Poznič, Senovo, Vlas­ Marija Butala, Črnomelj; Zvone Struna, Novo mesto; Edvard Kranjčič, niti strokovnjaki Temeljne orga­ ta Veteršek, Sevnica, Marjana Rivec, V. P. 6793/14 Dugo Selo; Darinka Kosem, Trebnje; Jože Kočevar, Me­ rilci so med nam i” prvi nemški nizacije kooperantov ne poznajo Arto, Jožica Auersperger, Trebnje, povojni film, za svoje stva­ tlika; Marija Kozina, Dolenja vas; Natalija Eberl, Podnart; Ana Drkušič, tehnologije reje nutrij. Štefan Pekolj, Trebnje, Djurdjica Metlika; Ana Ljubi, Muhaber; Alojz Kambič, Semič; Valentina Plantan, ritve, med katerimi je veliko Kljub vsemu temu je izvršni Braje, Krško, Alojz Gotlib, Otočec, Gor. Težka voda; Aleksander Trupi, Sevnica; Franc Krašovec, St. Bu­ televizijskih nadaljevank in svet po burni razpravi (in gotovo Vojko Kralj, Otočec, Štefka Erman, čka; Slavko Virant, V. P. 3472/1 1 Niš. dram, pa je prejel dokaj viso­ pod vtisom raznih prejšnjih pri­ Šentjanž, Franc Grubar, Gor. Vrh­ polje, Martin Mlakar, Studenec, Pa­ kih priznanj doma in na med­ tiskov od zunaj in ..zgoraj”) narodnih filmskih festivalih. vla Matko, Škocjan. Stanko Novak, rija Trefalt, Zabukovje, Marica Pucclj, Otočec, Ivan Rataj, Otočec, končno popustil in sklenil Jožetu Trebnje, Marjan Žibert, Trebnje, Retel, Meniška vas, Leopold Jele­ Marija Ban, Stara vas, Tomaž Staudte je umrl dobesedno Tavčarju dovoliti rejo nutrij v Katica Gojmerac, Črnomelj, Marin­ nič, Gornja Lovkica, Dejan Bog­ Blažon, Škocjan, Boris Lustek, Ško­ sredi dela, med nadaljevanjem Potoku pri Fari, vendar le pod ka Janež, Črnomelj, Alojz Žugelj, danov, Novo mesto, Anton Ko­ cjan, Lojze Nunčič, Osrečje, Zofija snemanja televizijske nadalje­ strogimi pogoji, ki jih zahtevajo. Tušev dol, Andreja Merhar,Prigori­ vačič, Novo mesto, Milan Krist« Oberč, Hratulje, Rado Kopina, Ra- vanke in filma ..Železničar” inšpekcijske službe in Ribiška ca, Ivan Fink, Podturn, Marjan Novo mesto, Matjan Kuralt, Novo dulja, Jožica Tomažič, Šmarješke Škof, Kočevska Reka, Ivan Kovače­ mesto,Saša Malič, Novo mesto, Ma­ Toplice, Anton Maver, Dol, Nem­ oz. „Nova cesta”. S filmarji družina Kočevje. vič, Novo mesto, Milena Malenšek, rija Šoster, Novo mesto, Uroš Urba­ ška vas, Marjan Pintar, Meglenik, J. PRIM C muenchenskega Eikonfilma in Novo mesto, Ivan Pintarič, Vel Sla- nčič, Novo mesto, Tatjana Jakša, Jožica Gerden, Gor, Nemška vas, beograjskega lnex film a se je v tnik, Marija Vardijan, Novo mesto, Vrtača, Alojz Murn, Veliki Orehek, Cirila Grdene, Velika Loka, Rok sevniški občini mudil že lan- Marica Vurušič, Gor. Straža, Jurij, Ana Rus, Ljubljana, Cvetka Laga- Kosmač, Sevnica, Rudi Pavlič, sko jesen .ko so pod njegovim želKe - , sim--5k i a d a ’9 Špehar, Vinica, Julijana Gričar, nis, Motovun, Borut Gregorčič, Brežice, Franc Zofič, Brežice, Alojz režiserskim vodstvom posneli Žužemberk, Terezija Gorenc, Lju­ Novo mesto, Jožica Ogrinc, Novo Rogelj, Rdeči kal, Mirko Komarov, veliko gradiva. Zdaj sč> sne­ bljana, Tončka Šavrin, Ljubljana, mesto, Alojz Kuselj, Stotavnik, Jože —edenj, Ana Štubljar, Bedenj, mali na Žigarskem vrhu, kjer Bojan Lončarič, Grosuplje, Olga— Šteganič, Kostanjevica, Branka Bec, Stanko Požek, Adlešiči, Boris Fabi- Krmelj, Milena Levičar, Krško, na, Vrhovci, Rudi Skupek ml. Dol. so odkrili staro domačijo Tone Meglič, Tržič, Andrej Košmrlj, v. p. Čapljina, Gorazd Tomljanovič, Dušan Mavsar, Krško, Franc Sintič, Suhadol Alojz Klobučar, Črnomelj, Mešičkovih, kije ko nalašč za Novo mesto, Marjan Brežan, Pri bi n- Krško, Stane Hribar, Leskovec, Anica Pezdirc, Črnomelj, Anton prizorišče doma glavnega ju- naročite — d, Slavko Hotujec, Pribinci, Iva Gelca Omski, Loka pri Zid, mostu, Šterk, Butoraj, Duška Belec, Mi­ tlak a. Malnarič, Dragatuš, Zdenko Seni­ Jožica Kocjan, Mirna peč, Ivan Ma- klavž, Marija Žorič, Doblička gora, A. Ž. DOLENJSKI LIST