Slovenci in Slovanski Svet
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
40 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Monografija dr. Jurija Perovška je celovita in poglobljena študija o zanimivi razsežnosti slovenskega narodnega zavedanja in vključevanja v mednarodne povezave. Gre za predstavitev in analizo vpetosti Slovencev v širši slovanski prostor, srečanja s posameznimi slovanskimi narodi, zanimanje zanje, seznanjanje z družbenopolitičnimi Jurij Perovšek dogodki med njimi in za reakcije, ki so jih le-ti ponesli v slovenski prostor. Tako ali drugače so bili Slovenci povezani z drugimi slovanskimi skupnostmi, skrbeli za ohranjanje stikov z njimi, se od časa do časa do njih opredelili in neredko pri njih iskali SLOVENCI IN pobude za sprejemanje političnih usmeritev. Monografija izvirno zariše značilnosti slovenskega samozavedanja in rasti v iskanju tako lastne izvirnosti kot povezanosti SLOVANSKI SVET z drugimi slovanskimi okolji. Slednjič avtorjevo delo pokaže na pomembne stopnje Jurij Perovšek SVET SLOVENCI IN SLOVANSKI oblikovanja slovenske državotvornosti, kar se je polno realiziralo v razglasitvi Politične slike samostojne slovenske države. od včeraj in danes prof. dr. Bogdan Kolar Med raznimi osebnostmi Rusije prve polovice 20. stoletja je avtor posebej izpostavil tudi t. i. Rasputinov fenomen. K njegovemu delovanju v za ruski imperij prelomnih časih so se pred stoletjem in več vedno znova vračali tudi Slovenci. Najbolj se je v svojevrstnega ruskega preroka G. J. Rasputina poglobil pisatelj Vladimir Bartol, ki je v njem videl utelešenje kaotičnega stanja tedanje carske Rusije. Cena: 25 EUR dr. Renato Podbersič 40 INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Ljubljana 2019 40 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Jurij Perovšek SLOVENCI IN SLOVANSKI SVET Politične slike od včeraj in danes 3 ZALOŽBA INŠTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Odgovorna urednica: dr. Mojca Šorn Založnik: Inštitut za novejšo zgodovino Zanj: dr. Damijan Guštin ZBIRKA RAZPOZNAVANJA / RECOGNITIONES 40 ISSN 2350-5664 Jurij Perovšek SLOVENCI IN SLOVANSKI SVET Politične slike od včeraj in danes Recenzenta: dr. Bogdan Kolar dr. Renato Podbersič Jezikovni pregled: Polona Kekec Prevod povzetka: Borut Praper Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj Slikovno gradivo Prva stran: notranja naslovnica Majcigerjevega, na ovitku: Pleteršnikovega in Raićevega Slovanstva (1873–1874). Zadnja stran: notranja naslovnica slovenskega prevoda Niederlejevega Slovanskega sveta (1911). Tisk : Medium d.o.o. Naklada: 300 izvodov Izid knjige je Javna agencija za raziskovalno dejavnost finančno podprla: Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"19" 94(4=16)"19" PEROVŠEK, Jurij Slovenci in slovanski svet : politične slike od včeraj in danes / Jurij Perovšek ; [prevod povzetka Borut Praper]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2019. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones, ISSN 2350-5664 ; 40) ISBN 978-961-6386-98-2 COBISS.SI-ID 302269952 4 PREDGOVOR VSEBINA 7 PREDGOVOR 13 NARODNI BOJI IN COUP D’ÉTAT: češki in bolgarski primer 14 »Češki separatizem« 43 Bolgarija in Aleksander Stambolijski 59 RUSIJA, RUSI IN OKTOBRSKI REVOLUCIONARNI PRELOM 60 Rusija v očeh slovenske politike od sarajevskega atentata do začetka svetovne vojne leta 1914 75 »Psi s cvetlicami«: slovenski vojaki in bojevanje z Rusi in drugimi slovanskimi nasprotniki v pisanju časopisja med prvo svetovno vojno 94 Wranglovci 104 O Leninu 122 »Mefisto na carskem dvoru«: odmevi ob Rasputinovi smrti in kasnejši pogledi nanj na Slovenskem 138 Slovenska meščanska politika in oktobrska revolucija 5 199 OD JUGOSLOVANSTVA DO SLOVENSKE DRŽAVE 200 Jugoslovanstvo in vprašanje narodov v južnoslovanski problematiki od 19. do 21. stoletja 224 Iz razmisleka o Sloveniji 243 POVZETEK 253 SUMMARY 265 VIRI IN LITERATURA 291 IMENSKO KAZALO 303 BESEDA O AVTORJU 6 PREDGOVOR Slovenci se le z ene, južne strani dotikajo slovanskega sveta. Sicer jih obkrožajo drugorodni sosedje, kar je odločilno zaznamo- valo njihovo pot skozi čas. Italijanski, nemški in madžarski naro- dnostni, družbeni in politični pritisk, ki so ga ob tem občutili, jih je pred dobrim stoletjem in pol iz vpetosti v zahodno- in srednje- evropski neslovanski prostor ter ob misli na slovansko etnično sorodstvo navedel tudi k pogledom na slovanski svet. V drugi po- lovici 19. stoletja jih je bilo vedno več – etnografskih, jezikovnih, kulturnih, zgodovinskih, političnih, zemljepisnih in gospodarskih. Opazno je bilo spremljanje političnih vprašanj in z njimi poveza- nega dogajanja, ki je po intenzivnosti prešlo tudi v novo stoletje. V pričujoči knjigi mu sledimo na različnih področjih – na idejno- in narodnopolitičnem, na področju notranjih državnih sprememb, pri vrednotenju slovanstva in slovanskih držav v kriznih mednaro- dnih razmerah in v vojnem času, v slovenskih političnih premišlje- vanjih o izstopajočih slovanskih osebnostih in v slovanskem svetu izvedenega revolucionarnega svetovnozgodovinskega premika ter skozi zgodovinsko razsežnost jugoslovanskega idejnopolitičnega in državnega pojava. Obravnava na koncu ponuja še pogled na Slovence same s seboj, to je na eno od vrednostnih ocen sloven- skega življenja v samostojni nacionalni državi, Republiki Sloveniji, oblikovani leta 1991 z njihovo ločitvijo od jugoslovanskega sveta. 7 Naša predstavitev slovenskega pogleda na slovanski svet je v glavnem delu postavljena v prvo polovico 20. stoletja, ko se je le-ta opazno uprl na vrsto izzivnih problemskih polj. V omenje- nem obdobju jo končuje začetek druge svetovne vojne, ki je po prvi še enkrat spočela novo preoblikovanje sveta. V slabih štiri- desetih letih pred tem procesom, ki odpira prostor nadaljnjim zgodovinskim poglobitvam, je slovenska družbena in politična misel predstavila svoje razumevanje posameznih, posebej opa- ženih oziroma poudarjanih vprašanj iz češkega, bolgarskega, ruskega, srbskega in črnogorskega političnega življenja. V tem okviru smo iz češkega političnega okolja izbrali obravnavo vpra- šanja t. i. češkega separatizma, to je vprašanja internacionalizma kot načela razrednega boja, ki je v avstrijski socialni demokra- ciji doseglo vrh leta 1910, slovensko politiko, predvsem marksi- stično, pa je zaposlovalo v letih 1910–1912. Iz bolgarskega oko- lja smo izbrali problematiko državnega udara in nasilne smrti predsednika bolgarske vlade Aleksandra Stambolijskega leta 1923, iz ruskega pa razumevanje Ruskega carstva, ruske pra- voslavne cerkve, ruskega človeka in vojaškega nasprotnika med prvo svetovno vojno; ob tem smo opozorili še na slovensko ra- zumevanje slovanskih vojaških nasprotnikov sploh (tudi Srbov in Črnogorcev) med prvo vojno. Pogled na zgodovino Rusov se nadalje razteza na obravnavo ravnanja in položaja pripadnikov vojske v ruski državljanski vojni leta 1920 poraženega generala barona Petra Nikolajeviča Wrangla v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razumevanje Vladimirja Iljiča Uljanova Lenina v slovenski politiki ob njegovi smrti, eksistencialni odtis, ki ga je na Slovenskem pustil »čudežni menih« Grigorij Jefimovič Ra- sputin, in dojemanje boljševiške revolucije ter sovjetske idejne, družbene, politične in socialnogospodarske prakse na slovenski meščanski strani. Verjetno bo v tem delu knjige bralec pogrešal obravnavo iz slovaškega in poljskega političnega okolja. Kar zadeva poglede slovenske politike na slovaški politični razvoj in njegovo pri- merjavo s slovenskim, ga že dobro predstavlja študija dr. Toneta 8 PREDGOVOR Kregarja Med Tatrami in Triglavom. Poljska problematika pa v času do druge svetovne vojne v slovenski politični javnosti pre- senetljivo ni spodbudila večjega analitskega zanimanja. Doga- janju na Poljskem so med svetovnima vojnama sicer sledili in se ustavljali ob poljski politični in socialnogospodarski strukturi ter vseh važnejših notranje- in zunanjepolitičnih dogodkih v ra- zvoju poljske države in družbe. Vendar do poudarjenih in po- sebej zastavljenih poglobitev v poljsko problematiko ni prišlo. To velja celo za znani državni udar maršala Józefa Pilsudskega 12.–14. maja 1926, s katerim je za slabo desetletje postal odlo- čujoča osebnost Poljske. V vseh delih slovenskega političnega prostora so se zadovoljili z oznako, da udar pomeni vzpostavitev diktature, in deloma opozorili na njegove vzroke (»nebrzdana strast med posameznimi strankami«, Slovenec, 18. maj 1926, J. B. S., Dogodki na Poljskem, str. 2). Na liberalni strani so še iz- razili željo, da Poljska, slovanska država, »katere usoda nam je zelo pri srcu […], izide iz sedanjega krvavega meteža čim manj ranjena in čim prej« (Jutro, 16. maj 1926, Situacija na Poljskem, str. 2). Drugače pa je slovenski pogled na Poljsko temeljil v red- kih prikazih njene novejše zgodovne, priložnostnih zapisih o ži- vljenju in delu Pilsudskega, ocenah, da je svoj avtoritarni režim 25. marca 1935 uzakonil tudi z novo ustavo, in opozorilih, da ga po njegovi smrti, 12. maja 1935, nadaljuje njegov naslednik Ed- ward Rydz-Śmigly. Slovenska politika je v samostojnosti Poljske videla najpomembnejšega poroka evropskega miru in je z razu- mevanjem sprejela tako poljsko-sovjetski kot poljsko-nemški (z izjemo komunistov) pakt o nenapadanju 25. julija 1932 oziroma 26. januarja 1934. Izrečena pa so bila opozorila, da mora zagoto- viti enakopravnost narodnih manjšin in predvsem urediti ukra- jinsko in belorusko vprašanje. Poljsko so imeli za veliko in po- membno slovansko državo, na katoliški strani tudi za krščansko velesilo. Ob njeni debelaciji leta 1939 se niso posebej ustavljali, prekril jo je nadaljnji razvoj druge svetovne vojne. K temu, da Poljska v obravnavanem obdobju na Sloven- skem ni uživala vidnejše pozornosti,