Glasilo Občine Šentrupert LETO: XX

ŠentRUPERT

Glasilo Občine Šentrupert LETO: XX. / 3 jesen 2018 Glasilo izhaja štirikrat letno Za občane Občine Šentrupert brezplačno

Pogovor z Jožetom Zupanom ob izidu knjige in življenjskem jubileju: V objemu življenja ...... 5 Pogovor z Jožetom Frelihom o Šentrupertu včeraj, danes in jutri: »Ko je kazalo, da bo Šentrupert izumrl, smo še bolj pljunili v roke …« ...... 8 Od vasi do vasi: Ni vsaka vas Slovenska vas, 2. del ...... 19 Dogajanja v občini

Županova beseda

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Jesen je tu. Letos je sadje bogato obrodilo in marsikatera veja ni zmogla so bila letos v proračun zagotovoljena sredstva in dela se že izvajajo. teže plodov in se je zlomila. Ob tako bogati letini marsikdo pripomni, Poseg bo pripomogel k urejenosti brežin in večji poplavni varnosti. da bi bilo bolje, če bi bilo malo manj, pa vsako leto. Ampak tako je tudi Konec meseca bodo šentruperski gasilci lahko pridobili v last zem- v življenju. Letina na zasebnih, poslovnih, srečnih, zdravstvenih in dru- ljišča, namenjena izgradnji novega gasilskega doma, vložili bodo tudi gih vejah ni vedno bogata in enaka. Včasih pride pozeba, včasih suša, že pripravljeno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega včasih toča, neurja in še kaj. Pa vendar je jasno, da ne moremo pričako- dovoljenja. Prepričan sem, da bo tako naše osrednje društvo lahko s vati bogate letine, če v to ne vlagamo svojega truda, če ne negujemo in skupnimi močmi vseh nas zgradilo sodoben dom za potrebe sedanje ne skrbimo za vse veje našega življenja. Marsikje je treba vlagati več in nekaj naslednjih generacij. let, celo desetletje, da veje obrodijo želene sadove. Pomembno je le to, da ne obupamo, da vse začnemo z dobrimi nameni, tako zase kot za Zaradi rekonstrukcije ceste iz smeri Slovenske vasi proti trgu smo z okolje, v katerega smo vpeti. Nenazadnje je podobno na vseh ravneh lastniki zemljišč podpisali večino pogodb za odkupe potrebne zemlje, družbene ureditve: v državi, pokrajini, občini, krajevni skupnosti. Če se še vedno pa čakamo na objavo razpisa za izbor izvajalca s strani večina ljudi trudi za dobrobit vseh, za napredek, za boljše medseboj- DRSI. Razpis je po zadnjih informacijah pripravljen in v službi za javne no razumevanje, za zdravje, za gospodarski razvoj potem rezultat razpise čaka na objavo. Pohvalil bi lastnike zemljišč ob cesti, saj nismo zagotovo ne more izostati. Prav vsak izmed nas pa lahko prinese vsaj imeli nobenih večjih težav. Vsi, ki so želeli podrobnejše informacije, so majhen delček k temu rezultatu. Kritiziranje, obsojanje, črne napovedi se lahko oglasili na občini pri meni ali dobili pisne obrazložitve. Še naj- in negodovanje še predem se kaj zgodi zagotovo ne morejo pozitivno več časa in dela je bilo z lastniki, ki so v tujini, tudi v Avstraliji recimo. To vplivati. Naj bo to vodilo za vse, ki živimo v naši lokalni skupnosti. zahteva kar nekaj komunikacije in usklajevanja, saj je treba podpise Vabilo k vključevanju v razmišljanje o naši prihodnosti velja predvsem overiti pri notarju. Vsi že težko čakamo začetek del in prepričan sem, mladim, ki bodo od starejših prevzeli to, kar imamo. Kakor si boste da bo rekonstruirana in urejena vpadnica prinesla povsem drugačno zamislili vašo prihodnost in kolikor boste vlagali v negovanje te vizije, sliko vstopa na trg. toliko boste tudi uspešni v doseganju ciljev. Pripravljamo se tudi na prvo fazo prenove šolskih igrišč. Pridobili smo Prav v teh mesecih se intenzivno ukvarjamo z eno izmed pomembnih ponudbe, projekt razdelili v več faz in začeli z zbiranjem dodatnih vizij Šentruperta v prihodnosti – to je ureditev trga. Občina je izvedla sredstev, da bi v prvi fazi lahko obnovili največ, kar se da, povabili smo vabljeni arhitekturno-urbanistični natečaj, s katerim je komisija izbrala tudi društva in podjetnike. rešitev, ki jo sedaj dodatno pilimo, negujemo, dopolnjujemo in peljemo Prav v teh dneh pa potekajo dela na dveh cestah na obrobju občine, in proti končni različici, ki bo zadovoljila kar največ pogledov, potreb in sicer na cesti na Ravnah in povezovalni cesti Hrastno-Hom. Do konca želja vseh nas in tistih, ki k nam prihajajo. Vse prispele rešitve smo septembra bosta obe cesti tudi dokončani. Konec junija in v začetku razstavili in odprli knjigo pripomb, v katero ste zapisali kar nekaj dob- julija pa so se dela izvajala na povezovalni cesti Zaloka-Zabukovje. rih predlogov. Javna predstavitev je prav tako prinesla spremembe in Tu velja pohvaliti izjemen aganžma krajanov na čelu z Ludvikom Ah- pripravo končne rešitve, ki bo razdeljena v več faz, za vsako od njih linom in Petrom Pavlinom, ki so s svojim delom pripomogli k znižanju pa bo pripravljena ustrezna projektna dokumentacija, ki bo podlaga stroškov celotne investicije, kar je pomenilo, da smo lahko naredili več. za začetek del. Pred tem bo konča zmagovalna rešitev »vgrajena« Poleg tega pa so takšne delovne akcije lahko zgled za vse ostale, saj v OPPN (občinski podrobni prostorski načrt), ki bo javno razgrnjen je poleg dela to tudi priložnost, da se med sabo srečamo in utrjujemo predvidoma v novembru. medsebojne vezi. Vzporedno poteka še priprava projektne dokumentacije za izgradnjo Več o projektih in dogajanjih v društvih in občini si boste lahko prebrali obvoznice, ki bo prav tako fazna. Celotna trasa je geodetsko posneta, še v glasilu. Hvala vsem, ki ga soustvarjate. pripravljene so pogodbe za odkupe zemljišč, izvajajo se dogovori in Vsem skupaj želim obilo veselja ob obiranju bogatih sadov letošnje usklajevanje z lastniki. jeseni. Družite se, pogovarjajte se, sodelujete in tako ustvarjajte Vesel sem, da se je končno začela tudi regulacija Bistrice od kulturne- lepši svet. ga doma do Poštaj. Za projekt, ki je bil aktualen že pred petimi leti, Rupert Gole, župan DOGAJANJA V OBČINI

Beseda urednice

Sladki sadeži življenja cela vrsta takih, ki so mi dragi. Pokonci me drži spoznanje, da je vendarle na svetu veliko dobrih ljudi …« razmišlja profesor Zupan. Ko se to poletje potaplja v jesen, še malo V dobro soljudi, predvsem sokrajanov, verjame tudi gospod Frelih, drugače gledam na sladke (in včasih ki zadnja leta z zadovoljstvom, hkrati pa tudi kritično, gleda na razvoj Šentruperta: »Danes z veseljem opazujem razvoj in ure- jokajoče) sadeže, ki nam jih daje življenje. jenost okolice Šentruperta, dosežene v zadnjem času.« Obema In lepo je uživati v njih. Tudi sama častnima občanoma želim, da z velikim zadovoljstvom uživata v ugotavljam, da so sadovi dela, v katerega sadovih svojega dela. vložiš več truda in ljubezni slajši od tistih, Lahko pa smo srečni, da nas, pravzaprav na domačem pragu, poleg zgoraj omenjenih navdušuje še toliko dobrih ljudi. Med njimi ki te v življenju doletijo mimogrede. tudi trije, ki so, vsak po svoje, zaznamovali prostor in čas ter sredi septembra dopolnili Rastočo knjigo občine Šentrupert: Justina Fre- PTo dobro vesta tudi častna občana naše občine, Jože Zupan in lih, dr. Jože Uhan in dr. Vera Smole. Jože Frelih, ki jima namenjamo del te številke občinskega glasila. O vsaj petih izjemnih ljudeh torej pišemo tokrat. Naj nam bodo v Oba sta velika človeka, ki si zaslužita poklon in občudovanje. Pred- ponos in navdih. Skupaj zmoremo več in bolje. vsem občudujem njuno strast do dela in zavedanje, da je bistvo doma. »Čim bolj se tanjšajo leta, tem bolj je živo spoznanje, da je družina največji vir in navdih življenja, ne glede na to, da je še urednica Mateja Leban [email protected]

Občinski svet Občine Šentrupert

26. redna seja, 21. junij 2018 Sprejet je bil drugi rebalans proračuna zakonom, ki je bil sprejet 15. oktobra Občine Šentrupert za leto 2018. Od- 2016. Oba predloga novih odlokov sta Občinski svet je na junijski redni seji lok o rebalansu 2. proračuna Občine bila ocenjena kot primerna in bosta do sprejel spremembo Odloka o usta- Šentrupert za leto 2018 je bil objavljen naslednje redne seje občinskega sveta novitvi Javnega podjetja Energetika v Uradnem glasilu e-občina, št. 5/2018, pripravljena za drugo obravnavo. Šentrupert d.o.o., s katero je ukinil 29. 6. 2018. nadzorni svet družbe. Ukinitev nad- Občinski svet je sprejel tudi drugo do- zornega sveta sta predlagala vodstvo Člani občinskega sveta so na junij- polnitev Načrta ravnanja z nepremič- družbe in nadzorni svet sam, saj se ski seji skladno z določili Zakona o nim premoženjem Občine Šentrupert bo tako racionaliziralo korporativno spodbujanju razvoja turizma, ki je za- za leto 2018, ki je bila potrebna zaradi upravljanje družbe. Funkcijo nadzora čel veljati 15. marca 2018, opravili prvo načrtovane izvedbe rekonstrukcije dr- bo po novem opravljal družbenik ne- obravnavo predloga Odloka o turistič- žavne ceste Slovenska vas–Šentrupert, posredno, to je Občinski svet Občine ni in promocijski taksi v Občini Šentru- odcep do trga v Šentrupertu, ter za- Šentrupert. Odlok o spremembi Odlo- pert, s katerim občina na novo določa radi zagotovitve zemljišč za potrebe ka o ustanovitvi Javnega podjetja Ener- višino turistične in promocijske takse. gradnje novega gasilskega doma v Šen- getika Šentrupert d.o.o. je bil objavljen Prav tako so opravili prvo obravna- trupertu. vo predloga Odloka o pokopališkem v Uradnem glasilu e-občina, št. 5/2018, Svetniki so na seji sprejeli še odločbo o redu v Občini Šentrupert, ki ga je tre- 29. 6. 2018. oprostitvi plačila nadomestila za upo- ba sprejeti na podlagi določil Zakona rabo stavbnega zemljišča za zavezanca, Člani občinskega sveta so se tudi sez- o pogrebni in pokopališki dejavnosti. ki izpolnjuje pogoje za oprostitev. nanili z letnim poročilom Javnega pod- Zakon o pogrebni in pokopališki de- jetja Energetika Šentrupert d.o.o. za javnosti nalaga občinam, da zagotovi- Župan je ob koncu seje svetnike sezna- poslovno leto 2017, ki ga je predstavil jo izvajanje 24-urne dežurne službe in nil s potekom ostalih aktivnosti in pro- direktor Marko Kos. pokopališko dejavnost skladno s tem jektov Občine Šentrupert.

ŠentRUPERT 3 DOGAJANJA V OBČINI

4. dopisna seja, določitvi cen vzgojno-varstvenih pro- - cene za zamudne ure: zamudna ura 27. avgust 2018 gramov v Občini Šentrupert. Cene nad 9 ur bivanja otroka v vrtcu se v dnevnega programa v vzgojno-varstve- poslovnem času zaračuna 7,30 EUR, Občinski svet Občine Šentrupert je ni enoti Vrtec Čebelica pri OŠ dr. Pavla zamudna ura bivanja otroka v vrt- na dopisni seji podal soglasje za odpr- Lunačka Šentrupert znašajo: cu po poslovnem času se zaračuna tje novega, šestega oddelka dnevnega 9,50 EUR. varstva v Vrtcu Čebelica pri OŠ dr. Pa- - za oddelek prvega starostnega ob- Nove cene veljajo od 1. septembra vla Lunačka Šentrupert v šolskem letu dobja 479,12 EUR mesečno na ot- 2018 naprej. 2018/19, soglasje k predlogu sistemiza- roka, cije delovnih mest za Vrtec Čebelica za - za kombinirani oddelek 388,95 EUR Zapisniki sej občinskega sveta so po šolsko leto 2018/19 ter soglasje k obli- mesečno na otroka, potrditvi v celoti objavljeni na spletni kovanju oddelkov in uporabi poveča- - za oddelek drugega starostnega ob- strani Občine Šentrupert. nega normativa pri tem. dobja 347,85 EUR mesečno na ot- Mateja Jazbec, direktorica občinske uprave Občinski svet je potrdil tudi Sklep o roka,

Lokalne volitve 2018

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. - Volišče 2 za območje druge volilne enote (za naselja Matej Tonin je 13. julija 2018 razpisal redne volitve v Vesela Gora, Straža, Slovenska vas, Trstenik, Zabukov- občinske svete in redne volitve županov. Redne volitve je): Kovinoprodaja, Slovenska vas 5 v občinske svete in redne volitve županov bodo v ne- - Volišče 3 za območje tretje volilne enote (za naselja deljo, 18. novembra 2018. Za dan razpisa volitev, s kate- Brinje, Šentrupert, Rakovnik pri Šentrupertu, Preles- rim so začeli teči roki za volilna opravila, se šteje 3. sep- je, Bistrica): Osnovna šola dr. Pavla Šentrupert, Šentru- tember 2018. pert 57, ŠENTRUPERT I Za izvedbo volitev v občini Šentrupert skrbita Občin- - Volišče 4 za območje četrte volilne enote (za naselja ska volilna komisija Občine Šentrupert in Državna vo- Ravnik, Škrljevo, Draga pri Šentrupertu, Okrog, Zalo- lilna komisija. Državna volilna komisija je sprejela roka, Kamnje, Vrh, Hrastno, Hom, Ravne nad Šentruper- kovnik za izvedbo volilnih opravil za redne volitve v tom, Kostanjevica): Osnovna šola dr. Pavla Šentrupert, občinske svete in redne volitve županov, Občinska vo- Šentrupert 57, ŠENTRUPERT II lilna komisija pa skrbi za sprejem vseh ostalih potrebnih aktov in za organiziranje vseh potrebnih volilnih or- - Volišče 901 za predčasno glasovanje: Dežela kozolcev ganov, da bodo lahko redne volitve 18. novembra 2018 Šentrupert – predavalnica Kovačija, Šentrupert 5. potekale nemoteno. Vsi volivci bodo tako kot pri vsakih volitvah na dom prejeli obvestila, v katerih bo informacija, na katerem Volivce že zdaj obveščamo, da je Občinska volilna ko- volišču je posamezni volivec vpisan v volilni imenik in na misija spremenila sedeža volišč za tretjo in četrto volil- katerem volišču bo lahko oddal svoj glas. no enoto, ki sta bila do zdaj v Kulturnem domu v Šen- trupertu. Vse informacije v zvezi z izvedbo rednih volitev v občin- ski svet in rednih volitev župana so dosegljive na sple- SEDEŽI VOLIŠČ so: tni strani Občine Šentrupert pod zavihkom »Lokalne - Volišče 1 za območje prve volilne enote (za naselja volitve 2018«. Gorenje Jesenice, Roženberk, Dolenje Jesenice, Mali Občinska volilna komisija Cirnik pri Šentjanžu): Gasilni dom Dolenje Jesenice

4 ŠentRUPERT KULTURNI UTRIP

V OBJEMU ŽIVLJENJA Pogovor s častnim občanom Jožetom Zupanom ob izidu knjige in življenjskem jubileju

V objemu besed iščem svojo sled, odkrivam lepoto življenja, veselim se življenja, sem v objemu življenja ...

To so uvodne besede v novo avtorsko li v stik z lepoto jezika? Ste tudi vi lik vtis kot desetletna deklica, ki je že knjigo V objemu življenja Jožeta Zupa- imeli kakšnega Zupana, ki vas je s svojim prvim nastopom pustila traj- na, ljubitelja življenja, besed in lepega. Je spodbudil k temu? ni pečat v mojem spominu. V šolskih avtor razstav Izvirne ilustracije mladin- letih pa se nisva srečevala, saj je med skih del, Slovenske slikanice za otroke Na odločitev, da bom življenje posve- nama v starosti osem let razlike. Več sveta ter stalne razstave Rastoča knji- til materinščini, ni vplivala le ena sama je vredno, da sva vse življenje drug do ga Temeniške in Mirnske doline v Treb- oseba, pač pa več vzporednih stva- drugega ohranila spoštljiv odnos. Ra- njem, ki so se ji v Šentrupertu pridruži- ri. Prav gotovo je bil podzavestno tudi zumljivo je, da je med prvimi tudi do- le še postavitve Rastoče knjige Občine mamin vpliv, ki se je kazal v skupnem bila knjigo V objemu življenja, a tudi Šentrupert, Rastoče knjige svetovne sodelovanju pri ljubiteljskem gledali- meni je svojo biografijo poslala takoj mladinske književnosti in Rastoče knji- šču. Nikakor pa mimo mene ni šel vpliv po izidu. Spremno besedilo bom skrb- ge OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. deset let starejše sestrične Silve, s ka- no hranil. Ko sva se naslednjič sreča- Moj sogovornik ima veliko spoštova- tero sva bila med vsemi sorodniki v nja do kulturne dediščine in željo, da življenju najbolj povezana. Terno v živ- se vrednota lepega ohrani za bodoče ljenju pa sem zadel z ženo Danico, saj rodove. Tako obe stalni razstavi daje je bila obema materinščina ena sama Jože Zupan na dan, ko je postal častni občan v varstvo strokovnjakov pod okriljem ljubezen. občine Šentrupert. Galerije likovnih samorastnikov. Gotovo je na odločitev, da pos- Profesor slovenskega jezika, dolgole- tanete gorenjski Šentruperčan, tni ravnatelj šentruperske osnovne vplivala prav Danica, s katero sta šole, častni občan Občine Šentrupert skupaj poskrbela za pedagoško ter predvsem velik ljubitelj slovenske zgodbo o uspehu. Čudenje nad besede in kulture v najširšem pomenu tem, kaj vse lahko učitelj stori za besede je s knjigo, kako drugače, obe- svoje učence, je v spominu na vas ležil tudi svoj osemdeseti rojstni dan. v Biografiji avtorja Tadeja Goloba Ob tej priložnosti sva govorila o nje- izrazila tudi Milena Zupančič. » ... govih objemih življenja. Kasneje je bil ravnatelj v Šentru- pertu na Dolenjskem, ki jo je tako Kot številnim Šentruperčanom uredil, da je postala nekaj poseb- je tudi meni dobro znano, kako nega. Dvakrat sem gostovala tam ste mlade navduševali nad lepim, in se samo čudila, česa vsega ob knjigo, ilustracijo, jezikom, kultu- učnem programu so tisti otroci ro. Že samo če obiskuješ šolo ga- deležni.« V njeno srce pa ste se lerijo, hočeš nočeš razviješ od- sicer zasidrali kot njen prvi reži- nos do lepega. Upam si trditi, da ser. Kdaj obžalujete, da niste osta- sta poleg mene z ženo Danico na li bolj dejavni v gledaliških vodah? pot lepega popeljala še marsiko- Milena Zupančič je name naredila ve- ga. Kako pa ste vi v mladosti priš-

ŠentRUPERT 5 KULTURNI UTRIP la, sem prišel z dolenjskim pušeljcem, kot imenujem pozornost s cvičkom. Obžalovanja, da nisem zašel v gleda- liške vode, pa ni bilo. Sem srečen člo- vek; skozi stranska vrata sem uresničil vse tisto, kar me je veselilo. Avtor spremne besede vašega novega dela V objemu življenja dr. Matjaž Kmecl je najbolj oča- ran nad "mnoštvom vsega, kar je ta zagnani kulturnik počel". Po končani profesionalni karieri ste postali upokojenec brez prostega časa v najširšem možnem pomenu. Mene pa navdušuje, da imate poleg vsega tudi vedno res zgle- dno urejen vrt. So rože in vrtič- kanje vaš prostor, kjer se ustavite, zadihate, zberete misli? Vse moje življenje je povezano z načr- tovanjem; če veliko načrtuješ, se prav gotovo nekaj uresniči – če ne načrtuješ, propadeš. Čeprav mi je bila vsa dejav- Jože Zupan s svojo družino, ko je postal Schwentnerjev nagrajenec. nost v šoli kot konjiček – naj bo pou- čevanje materinščine ali delo v knjižnici – vedno sem moral imeti še kaj zraven. šolsko knjižnico. Je prav to, da bi večjem številu izvodov. Poceni všečnih Nekdanja kolegica in dobra prijateljica mladi brali kakovostno, vaše ži- knjig ni bilo na seznamu. Le kakovostna Marija Gabrijelčič me je naučila, da je vljenjsko poslanstvo? knjiga vodi k obogatitvi osebnosti. energetski potencial prirojen. Res ima Bralna značka (malce sorodno Že od začetka enciklopedičnega Ne strinjam pa se s frazo, da upoko- tudi Bralno društvo) posebno mes- gibanja Rastoča knjiga (s podpo- jenci nimamo časa – zase pravim: Časa to, ker je z njo združeno dvoje: knji- ro Državnega sveta RS) ste tudi imam toliko, kolikor ga hočem komu ga in bogatenje ob njej. Biti predsednik sodelavec in avtor posameznih posvetiti. Zato je tudi v tretjem ži- takšnemu gibanju – to je izredna čast. celostnih predstavitev pri tem vljenjskem obdobju izgubljen dan, če Svoj mandat bi podaljšal, če ne bi prav projektu. Je Rastoča knjiga lahko nisem ničesar vidnega naredil. Še zdaj v tistem času postal še ravnatelj. So- vrednota tudi za mlade? dobno mladinsko delo mi je še vedno imam navado, da na list napišem, kaj Brez dvoma, saj se širijo Rastoče knji- vir zadovoljstva ob branju, zaljubljen pa bi bilo dobro tistega dne narediti. Če ge po šolah kot gobe po dežju. Namen sem v slikanice, ker so obogatene z ilu- mi ne uspe, nisem nejevoljen – bom Rastoče knjige je tudi v poslanstvu, da stracijami, ki so bližnjica h knjigi – naši pač to storil naslednjega dne ali nas- obogatiš sebe z vrednotami življenja, ilustratorji pa so vrhunski. Vse življe- lednje dni. Delo mi še danes daje smi- hkrati pa se zavedaš, da svet ni od danje pa ob Bralni znački vem, da mladi sel življenja. nes, pač pa so v njegovo življenje vtka- ogromno zmorejo, a brez mentorja bi ne vrednote preteklosti. Res je, vrt je moje veselje, sprostitev, v marsikateri zakladi ostali skriti. Nadvse zadnjem času pa tudi bolečina, ker za- imam v lepem spominu širjenje branja Moram ponoviti misel idejnega po- radi zdravstvenih razlogov ne smem na avstrijskem Koroškem in sem hvale- budnika dr. Janeta Gabrijelčiča, ko vrteti lopate v rokah. Na srečo blaži žen vsem, ki so podpirali prizadevanja mi je zatrdil, da me bo Rastoča knji- bolečino Danica, ki me je pri najtež- za ohranjanje materinščine. ga še kako obogatila. Jaz pa sem naiv- jih opravilih povsem nadomestila. Lju- no mislil, da je vse osrednje ustvarja- Kot starosta Bralne značke sem bil bezen do vrta je posledica mladostne nje že za menoj. Vesel sem, ker sem se večkrat tudi urednik ali avtor razsta- želje, da bi bil vrtnar. Profesorica likov- zmotil. Obogatil sem se s številnimi ve – Kulturno izročilo bralnih značk, ne vzgoje mi je vcepljala željo po le- osebnostmi – če ne bi bilo Rastoče 45-letnica gibanja, še posebej pa sem pem, ki je bila res kmalu prisotna, rav- knjige, bi mnoga vedenja in spoznanja bil vesel urejanja zbornika ob 50-letni- natelj, ki mi je bil kot drugi oče, pa me zamrla. S kakšnim užitkom sem odkri- ci Bralne značke Življenje je potovanje. je prepričal, da sem šolanje nadaljeval, val vsako ime – je pa dolgo časa mo- vrtnarjenje pa ohranil za vse življenje To, da sem bil več kot 41 let povezan ralo zoreti v meni, preden sem pred- kot konjiček – sem sodijo tudi številne s knjižnico, je življenjski blagor. Z vese- log posredoval. ikebane – če že hočete, tudi vsa ljube- ljem sem vsrkal spoznanju o prostem Za svoje delo ste dobili številna zen do ilustracij in slikanic mi je zaradi pristopu do knjig – ko sem prišel, je bila priznanja. Plaketo občine Trebnje, želje po lepem nadvse blizu. prva ureditev še v zaklenjenih omarah. Schwentnerjevo priznanje, visoko Pri nabavi sem bil zrlo pozoren, da so Že dobrih 45 let ste povezani z odlikovanje častni znak svobode tudi ob pomanjkanju sredstev v knji- gibanjem Bralna značka; v le- RS, postali ste častni občan obči- žnico prišla kakovostna dela – gledal tih med 1979 in 1983 ste bili tudi ne Šentrupert ... Katero vam po- sem tudi, da je bilo kakovostnih del v njen predsednik. Uredili ste tudi meni največ?

6 ŠentRUPERT KULTURNI UTRIP

Priznanja so vedno vznemirljiva, a lah- čka – kjer sem po svojih močeh sku- objemu življenja s spremnim ko rečem, da so zaslužena, zato so šal nadgraditi delo novinarskega krož- besedilom dr. Matjaža Kmecla. mi vsa draga. Hkrati pa vem, da bi še ka mentorice Danice Zupan; veliko Knjiga je nekakšno nadaljevanje marsikdo zaslužil priznanje, a ga oko- nepozabnih trenutkov je bilo poveza- dela V objemu besed, obenem lje, v katerem dela, ne izpostavi. Imel no z njim. Od vsega začetka sem sode- pa spomin in zahvala tistim, ki sem srečo, ker sem živel z ljudmi, ki so loval pri domačem glasilu ŠentRUPERT ste jih srečevali na svoji poti. spoštovali moje delo; največ priznanj je in bil tudi petnajst let urednik. Že več Meni najbolj presunljiv zapis v prišlo kar v Ljubljani. Najbolj pozorna kot petnajst let pa sem zunanji sode- vaši novi knjigi je gotovo uvo- je bila Bralna značka, saj sem z njeno lavec glasila Doma starejših občanov dna Hvalnica življenju, ki je še pomočjo dobil nagrado vzgoje in izo- Naši skupni dnevi. bolj ganljiva zato, ker je napisa- braževanja, postal prvi promotor bra- na na roke. Ko jo človek prebe- Vse urejanje glasil je bilo kot uvod v nja in dobil prestižno Schwentnerjevo re, se ne more načuditi ljubez- številne zbornike – preveč bi bilo dol- nagrado, o kateri nikoli nisem niti sa- ni do življenja in želje po njem. gočasno, če bi jih našteval – naj omenim njal, kaj šele, da bi jo dobil. Poln ljubezni do življenja je tudi samo tri: Dr. Pavel Lunaček, Prepros- "notranji" konec knjige, kot ga Če omenim še omenjena pri- te besede in Korenine naše preteklo- je poimenoval dr. Matjaž Kmecl: znanja, lahko rečem, da sem do- sti – ne morem mimo, ne da bi ome- "Jaz pa kličem k življenju, zno- bil plaketo občine Trebnje pri nil še dva – S prijateljstvom do konca va in znova!" Ko človek pogleda svojih 37 letih, preden sem pos- in že omenjenega Branje je potovanje. nazaj in je v tem pogledu toliko tal ravnatelj, častni znak me spo- Vse to je bilo spodbudno za urejanje uspehov, se gotovo izlušči tudi minja kot nagrado za počastitev marsikatere knjige – če drugega ne, pa misel o tem, kaj bi naredili dru- stoletnice Lunačkovega rojstva. sem napisal spremno besedo. Koliko je gače, če sploh kaj? Da sem postal častni občan ob- takih knjig, še nisem preštel – vem pa, čine Šentrupert, pa mi je drago- da je tega še precej več, kot je vidno Najbolj pestro pot ima knjiga V obje- ceno zato, ker nisem tu rojen – a na razstavi Rastoča knjiga občine Šen- mu življenja. Imam navado, da vsako so predlagatelji začutili, da živim trupert, kamor me je umestila občina leto buden pričakam novo leto – ob za Šentrupert, kot da je to moj Šentrupert kot priznanje in zahvalo za branju pesmi in poslušanju klasične rojstni kraj – ali tako, kot mi pra- minulo delo. glasbe, četudi se mi najdražji ne prid- vi prijatelj dr. Matjaž Kmecl: Go- Prava knjižna bera pa so tri knjige: ružijo. V to vzdušje pa se je vrinila tudi renjski Šentruperčan! Srečavanja, V objemu besed in zdaj še slutnja časa, ki prihaja. Ker sem razpo- znaven po svoji pisavi, sem novoletno In kaj mi največ pomeni? Prijazna be- V objemu življenja. Vendar zaradi tega razmišljanje lastnoročno napisal. seda nekdanjih učencev, vedno živ spo- še nisem pisatelj – najraje ponovim min na prvo generacijo ali spoštljiv od- misel novomeške knjižničarke Slavke Drugo poglavje je nastalo, ko so me nos učiteljev, ki s toplino govorijo o Kristan, da sem vrtnar besed. Sreča- že zelo zgodaj povabili, naj bi bil go- mojem obdobju ravnateljevanja. vanja predstavljajo zbirko pogovorov vornik ob odprtju kulturnega doma na z znanimi in manj znanimi oseb- Bohinjski Beli. Žal se je novoletna slut- Dolga vrsta pa bi bila tistih učencev, na nostmi s portretnimi skicami aka- nja uresničila in kar za nekaj mesecev katere sem danes jaz ponosen … demske slikarke Melite Vovk; nasta- sem misel na knjigo opustil. Ko pa se je Ste tudi urednik in avtor številnih la je ob moji šestdesetletnici. Pravijo, zdravje postopoma vračalo, je tudi oži- knjig in zbornikov. Kako nastajajo da je rojstvo knjige kot rojstvo otro- vila misel na knjigo – dokončno je bilo vaša dela in katero od njih vas je ka, jaz pa sem tisto leto slavil sku- gradivo oblikovano v zdravilišču. najbolj zaznamovalo? paj z Danico in s hčerkama Damja- no in Tadejo še rojstvo vnuka Juliana Danes je več življenja v meni kot v pre- Uredništvo mi je bilo že v študent- in vnukinje Alme. Okrog 70-letnice je teklosti; res sem hvaležen dr. Kmeclu, skih letih usojeno – urejeval sem glasi- izšla knjiga V objemu besed – pregled ker je s svoji delom potrdil, da vse raz- lo Pomladno jutro – lastnoročno pisa- različnih dejavnosti, le prvo poglav- lično delo ni bilo zaman. no v enem samem izvodu. Pomembno je je avtobiografska črtica. Vmes med Knjigo posvečate "njim, ki so mesto ima v svojem razvoju tudi Sa- obema knjigama smo se obogatili še mi najdražji". Torej, čeprav nas morastniška beseda – deset let njene- z vnukom Aleksom. Obema knjigama obkrožajo izjemni ljudje, je bi- ga življenja se je odvijalo v Trebnjem, je dal slavospev znani znanstvenik dr. stveno še vedno doma? nadaljevalo pa v Novem mestu kot re- Igor Saksida. vija Rast. Čim bolj se tanjšajo leta, tem bolj je Ko sem nedavno obujal spomine na živo spoznanje, da je družina največji Dolga leta sem bil vodja občinskega Severina Šalija v knjigi Srečavanja, sem vir in navdih življenja, ne glede na to, da aktiva za slovenski jezik; pod njegovim ugotovil, da me ta knjiga še vedno pri- je še cela vrsta takih, ki so mi dragi. Po- okriljem sem več kot dvajset let urejal tegne … konci me drži spoznanje, da je vendar- posebno glasilo Srečanja, v katerem so le na svetu veliko dobrih ljudi … sodelovali mladi literati z vseh šol nek- Na knjigo V objemu besed pa imam danje skupne občine Trebnje. Po mne- lep spomin tudi zato, ker si je ena iz- Mateja Leban nju strokovnjakov je to glasilo sodilo med dejavnosti pri Bralni znački prev- v vrh literarnega ustvarjanja mladih – zela ime V objemu besed; tak pa je tudi po zaslugi odličnih mentorjev. tudi slogan, ki ga ima knjižnica v Novi Gorici. Trideset let je bilo sožitje s šolskim glasilom Preproste besede – ime smo Letos pa je tik pred vašim oseb- izbrali po imenitni pesmi Toneta Pav- nim praznikom izšla knjiga V

ŠentRUPERT 7 KULTURNI UTRIP

POGOVOR Z JOŽETOM FRELIHOM O ŠENTRUPERTU VČERAJ, DANES IN JUTRI: »Ko je kazalo, da bo Šentrupert izumrl, smo še bolj pljunili v roke …«

Gospoda Jožeta Freliha, letošnjega devetdesetletnika, najpogosteje označujejo kot uspešnega podjetnika, priznanega vinogradnika in kletarja, ambasadorja cvička in očeta dolenjske penine. Gospod Jože Frelih je mnogo več, je s srcem predan Šentruperčan, zapisan delu za razvoj kraja, ki mu je ostal zvest vse življenje. »Ne, svojega rodnega kraja, svojega Šentruperta nisem zapustil niti takrat, ko je bilo videti, da kraj nima prihodnosti …« mi je gospod Frelih dejal na začetku najinega pogovora.

»Šentruperška delegacija je zamorjena – zije, ki bi Šentrupert umestila v mre- Razvoja ni in ni« se je glasil podnaslov žo slovenskih krajev s srednješolskimi članka, ko je Dolenjski list leta 1975 ustanovami, kjer so danes Želimlje. Vi- poročal o dogajanju na zboru krajev- deti je bilo, kot da se v Šentruperu ne nih skupnosti takratne občine Treb- da nič narediti …” nekako z grenko- nje. Šentruperčani so na tisti zbor bo opisuje tisto obdobje gospod Frelih. prišli z dolgim spiskom t. i. »delegat- “Ko je kazalo, da bo Šentrupert izumrl, skih vprašanj«: hoteli so jasne odgovo- smo še bolj pljunili v roke …” se spomi- re, zakaj so izpadli iz programa gradnje nja gospod Frelih. “Delali smo z zagonom, stanovanj občinskega solidarnostne- z veseljem in z neko lahkoto, vsi predani ga sklada, zakaj je toliko zapletov pri razvoju Šentruperta in solidarnost je bila pridobivanju dovoljenj za gradnjo v samoumevna vrednota,” z zanosom pri- Šentrupertu, zakaj se ne podpira priza- poveduje. “Spomnim se, da smo na sejah devanj za industrijske obrate, zakaj so takratne krajevne skupnosti vedno pazili, za vodovod dobili le simbolično denar- da smo načrtovali in delali na realnih te- no pomoč, zakaj se ne regulira hudo- meljih, vedeli smo, kaj takrat zmoremo in urnikov, zakaj … Razprava na tej seji na kakšen način lahko dosežemo cilje, in Šentruperčanom ni prinesla odgovo- te smo tudi dosegali.” rov, njihova vprašanja so predstavniki takratne občine Trebnje opredelili kot Foto: Franc Pepelnak Deset let po tistem razvpitem časopi- »neprimerna delegatska vprašanja«, Šen- snem članku z naslovom “Kaj je pos- truperčani so ostali razočarani in Do- lansko vprašanje?” je Dolenjski list o lenjski list je takrat povzel izjavo enega mest, ni bilo gradbenih parcel, kjer bi krajevni skupnosti Šentrupert poročal od njih: »Lep čas ne bom spet kaj vpra- si lahko mlade družine ustvarile nove povsem drugače, poročal je o uspešnem šal!« Videti je bilo, kot da so se Šentru- domove … Veliko Šentruperčanov je Šentrupertu, ki je prejel veliko priznanje perčani vdali v usodo, ki so jim jo kro- svoje hiše sezidalo v sosednjih krajih, Zvezne konference Socialistične zveze jili takratni občinski veljaki v Trebnjem, ker to v Šentrupertu ni bilo mogoče. delovnega ljudstva Jugoslavije - plaketo pa ni bilo tako. Razvoj Šentruperta je bil v desetletjih samoupravljanja. Šentrupert je bil tak- po drugi svetovni vojni res povsem ne- rat izpostavljen kot primer, kako je mo- “Razvoj Šentruperta je bil takrat res- smiselno oviran, tudi politično … Svo- goče »demokratično izražati in usklajeva- nično zelo oviran, v občinskih in tudi jevrstno vlogo pa je v Šentrupertu od- ti interese, povečevati možnosti občanov v domačih krogih …” se tistih časov igralo tudi spomeniško varstvo, ki je pri odločanju o skupnih družbenih vpraša- spominja gospod Jože Frelih. “Vztra- včasih preveč omejevalo razvoj, dru- njih«. Prepoznaven je bil prispevek kra- janje na marsikaterem razvojno ne- gič pa nedopustno popuščalo pri mar- jevne skupnosti Šentrupert pri razvoju smiselnem stališču je imelo velikokrat sikateri gradnji ali rušitvi. Srce se mi je "samoupravnih družbenih odnosov, huma- politično ozadje, ki je izhajalo iz tis- trgalo, ko so npr. podirali »farovško« nizacije življenja in dela in rasti družbe- te nesrečne medvojne razcepljenosti gospodarsko poslopje z lepimi »vel- nega standarda". Dolenjski list je tak- te doline. Večje razvojno podporo so bi«. In to potem, ko so politično zavr- rat poročal, da se je v šestdesetih letih takrat dobivali drugi kraji Mirnske do- nili idejo o začetku kakšne industrijske prejšnjega stoletja zdelo, "da bo ta pre- line, Šentrupert pa je zaostajal. Ljudje ali obrtniške dejavnosti, takrat so zatrli del domala izumrl - ni bilo ne asfaltiranih so se odseljevali, ker ni bilo delovnih tudi odlično idejo o ustanovitvi gimna- cest, ne gradbenih zemljišč, da ne govo-

8 ŠentRUPERT KULTURNI UTRIP rimo o tovarni, telefonu, vodovodu in še čem. Krajani so pljunili v roke, asfaltirali najprej glavno cesto, potem še stranske, Peta širitev stalne napeljali vodovod v vse vasi, lani pa še te- lefonske priključke in čez noč je Šentru- razstave Rastoča knjiga pert postal zanimiv kraj, kjer se je šte- vilo prebivalcev povečalo za stotinjo in se bo še." Šentrupert je takrat prejemal Občine Šentrupert čestitke od vsepovsod, Šentruperčani so bili ponosni tudi na visoko državno priznanje svojemu krajanu in večkratnemu predsedniku krajevne skupnosti Šentru- Občina Šentrupert je bila med prvimi, ki pert Jožetu Frelihu, ki je bil med glavni- mi gonilnimi silami razvoja Šentruperta se je pridružila vseslovenskemu gibanju v tistem času. Rastoča knjiga, saj je od prve stalne »Danes z veseljem opazujem razvoj in urejenost okolice Šentruperta, dose- razstave Rastoča knjiga v Trebnjem minilo ženo v zadnjem času. Prepričan sem komaj sedem let. tudi, da je usmeritev v razvoj turistič- nega potenciala Šentruperta kar pravil- na, vendar pa ne bi bilo prav ostati le pri muzeju kozolcev. Vse bolj me pre- To je bilo 19. septembra 2010; je pa Ko se je bližal cerkveni ali državni pra- seneča, da nekako brezbrižno sprem- Šentrupert osrednji prostor razstav znik, se je Frelihova krušna peč dvak- ljamo izumiranje šentruperskega trga, – hkrati je nastala še Rastoča knjiga rat ogrela; prva peka je bila namenje- večina hiš okoli cerkve ni naseljenih, ne- svetovne mladinske književnosti, ob na ljudem, ki jim je želela polepšati katere povsem propadajo. Šentruperski 30-letnici poimenovanja šole po dr. praznik, šele nato je prišla na vrsto trg s starodavno cerkvijo na sredini je Pavlu Lunačku v aprilu 2013 pa še Ras- peka za domače. bil nekoč ponos kraja, kjer je vrelo živ- toča knjiga OŠ dr. Pavla Lunačka Šen- Nobeno krajevno društvo, ki je potr- ljenje; po nedeljskih mašah se je na trgu trupert in še njeno žlahtno nadaljeva- kalo na Frelihova vrata, ni odšlo pra- trlo ljudi, danes pa …« zamahne z roko nje Abeceda vrednost in odličnosti, ki znih rok. Ko se je pri Frelihovih med in nadaljuje: “Želim si, da bi se čimprej se je že nekajkrat širilo. usmerili v problematiko izumiranja trga, prvimi razvila samostojna obrt, so iz- v resnično »življenjske« programe, zdaj 16. septembra 2018 pa se je Rastoča delki iz plastike zastonj zašli med šte- v Šentrupertu ni več vprašanja delovnih knjiga občine Šentrupert že petič širila vilne ljudi. Ko se je obrt razširila, je mest, gradbenih parcel, vodovoda, tele- – tokrat s tremi osebnostmi, ki je vsa- njeno priporočilo pripomoglo, da v tej fona. Zdaj so pred Šentrupertom pov- ka po svoje zaznamovala prostor in čas. dolini ni bilo čutiti brezposelnosti. sem drugačni izzivi, ki bi jih morali znati To so dobrotnica Justina Frelih, dr. Zagotovo nobena krajanka ni bila to- pravilno nasloviti. Nekako se mi zdi, da Jože Uhan in dr. Vera smole. likokrat botra, kot je bila prav gospa je kljub vsemu doseženemu Šentrupert Justi – in vsi varovanci so dobili ena- Čeprav je minilo že deset let, odkar pred nekakšnim novim začetkom,« je v ko darilo. Ko je kdo hotel gospo Justi se je gospa JUSTI FRELIH poslovila, je najinemu pogovoru gospod Jože Frelih pohvaliti, je samo zamahnila z roko in spomin nanjo še vedno živ, saj je bila zaključil razmišljanje o današnjem in jut- rekla: »Zaradi tega mi nič ne manjka.« rišnjem Šentrupertu. poleg sestre Deodate največja dobrotnica šentruperske fare; takšna je Njeno darežljivost nadaljuje njen rod Prvi častni občan občine Šentrupert, bila vse življenje. – med drugim tudi s tem, da je vsako osebnost Rastoče knjige Občine Šentru- leto največje srečanje upokojencev v pert in letošnji slavljenec – devetdese- Frelihovih prostorih – dobrodelna or- tletnik, Jože Frelih je ob koncu pogovora ganizacija Rdečega križa pa se spominu še dodal: »Nekaj sem v življenju naredil, gospe Justi pokloni z organizacijo spo- veliko pa je še ostalo ... Kljub vsem pre- minskega pohoda, njej posvečenega. izkušnjam imam življenje rad. Vesel sem, da sem v življenju imel ob sebi ljudi, ki so Mlada občina Šentrupert zna ceniti me razumeli in znali in zmogli uresničiti njeno dobrodelnost, zato je ime JU- marsikatero mojo zamisel. Imel sem sre- STINA FRELIH vključila v Rastočo knjigo občine Šentrupert. čo živeti z izjemno, lahko bi rekel kar ka- rizmatično ženo Justi … Preprosto, širo- Dr. JOŽE UHAN sodi med tiste Šen- kega razuma in dobrega srca.” truperčane, za katere pregovorno radi rečemo, da imajo kdaj priselje- Tudi pri gospodu Jožetu ni moč prezreti ni in odseljeni ljudje več ljubezni do tistega značilnega prepleta razuma, ču- Šentruperta kot tisti, ki stalno živi- stev in zanosa, ki tako navdušuje in nav- jo v Šentrupertu. Z negovanjem do- dihuje. Naj bo tako še dolgo. Srečno, moznanstva dr. Jože Uhan ohranja gospod Jože Frelih, srečno in vse dobro. poseben odnos z njemu dragim Šen- Jože Uhan trupertom, krajem njegovega otro- [email protected] štva in prvega šolanja; tako je že

ŠentRUPERT 9 KULTURNI UTRIP

podzemne vode. Dolga leta je usmerjal S svojimi objavami o šentruperskem slovensko-nemško mednarodno sode- govoru iz geolingvistike, narečne le- lovanje na področju regionalnega mo- ksikologije in akcenta ter s postavitva- deliranja vodne bilance Slovenije. Delo mi smernic razvoja stroke v Dialekto- Napajanje podzemne vode v Sloveniji loški sekciji je odločilno pripomogla, sodi med kapitalna dela slovenske hi- da so se slovenski dialektologi spet drologije in hidrogeologije. Osebna bi- aktivneje vključili v oba velika medna- bliografija obsega preko 200 enot … rodna projekta, Slovanski in Evropski lingvistični atlas, hkrati pa niso opustili Dr. JOŽE UHAN je s svojim poklic- prizadevanj, da bi dokončali Slovenski nim delom dal opazen prispevek k lingvistični atlas ter slovarje in mono- razvoju slovenske hidrogeologije pri grafije o posameznih govorih ali na- raziskovanju podzemnega bogastva rečjih. S tem je začrtala smer razvoja Slovenije, za Šentrupert pa je nadvse slovenske dialektologije, ki se uspeš- pomembno njegovo ljubiteljsko razi- no uresničuje v zadnjih dvajsetih letih; skovalno delo, za katerega upa, da se poleg več monografij njenih učencev bo kdaj razširilo v lokalno domoznan- sta izšla tudi dva zvezka Slovenskega sko zbirko, ki bi ohranjala vse hitre- lingvističnega atlasa (Človek, Kmeti- je izginjajočo dediščino, in spodbuja- ja). Z njeno zaposlitvijo na Filozofski la domoznansko zavest Šentruperta. fakulteti je stroka zaživela tudi v pe- Občina Šentrupert je že dolgo ponos- dagoškem procesu, kar je omogočilo na na dr. JOŽETA UHANA. njen vsebinski in metodološki razmah. pred 17 leti v občinskem glasilu Šen- Dr. VERA (ŠTRUKELJ) SMOLE, redna Velikokrat je bila gostujoča profesori- tRUPERT začel objavljati domoznan- profesorica na Oddelku za slovenisti- ca na Univerzi v Skopju, v Trstu, Mo- ske članke o manj poznani, podcenje- ko Filozofske fakultete Univerze v Lju- skvi, Vidmu, na Dunaju, v Celovcu, ni in spregledani dediščini tega dela bljani, je zaslužna, da je šentrupersko Gradcu in Brnu. Mirnske doline. V okoli sedemdesetih narečje med najbolj obdelanimi narečji Dolga leta je članica Mednarodne ko- domoznanskih prispevkih je predsta- našega jezika, saj mu je posvetila diplo- misije za izdelavo Slovarskega lingvi- vil različna področja – od geologije, mo, magisterij in doktorat, še vedno stičnega atlasa (OLA), nekaj časa tudi hidrologije in rudarstva pa vse do ar- pa najde v njem izzive za poglabljanje. heologije, zgodovine in umetnosti. V predsednica slovenske nacionalne ko- obliki pogovorov je v glasilu predstavil Prof. dr. VERA SMOLE izvaja predava- misije. OLA je bil pomemben tudi za vrsto zanimivih osebnosti, ki so pove- nja in seminarje iz socialnih zvrsti ter slovensko dialektologijo, saj je bil dob- zane s Šentrupertom in puščajo glob- zgodovinske slovnice in dialektologi- ra šola za pripravo Slovenskega lingvi- ljo sled svojega dela in ustvarjalnosti je slovenskega jezika. Težišče njenega stičnega atlasa. raziskovanja je usmerjeno v slovensko v širšem prostoru; med njimi so tudi Bila je urednica zbornika Slovenska in slovansko geolingvistiko, narečno le- osebnosti, ki so vključene v Rastočo narečja med sistemom in rabo, pred- ksikografijo s frazeologijo, tonemati- knjigo občine Šentrupert. sednica dveh seminarjev ter uredni- ko, opise posamičnih narečnih govorov Za glasilo ŠentRUPERT je začel tudi ca zbornikov. Dalj časa je bila članica z zaokroženimi domoznanskimi ob- uredniškega odbora Jezikoslovnih za- delavami posameznih vasi na obmo- piskov, nekaj let pa je tudi članica ure- čju občine Šentrupert: Škrljevo, Hra- dniškega odbora revije Makedonski stno, Vesela Gora … in s tem ustvaril jezik v Skopju. temelje topografije krajev na obmo- Nedavno je prejela veliko priznanje FF čju občine Šentrupert; njegovo gradi- UL za pedagoško in raziskovalno delo. vo predstavlja zanimiv izziv tudi za pripravo samostojnih knjižnih izdaj. Tudi občina Šentrupert je upraviče- no ponosna na delo prof. dr. VERE Zaradi skromnosti Jožeta Uhana pa (ŠTRUKELJ) SMOLE. je manj znano, da s svojim strokovnim znanjem, ki ga je nadgradil z dok- Vsi trije novi listi RASTOČE KNJI- toratom, sodi med največje slovenske GE OBČINE ŠENTRUPERT pa bodo proučevalce podzemnih voda Sloveni- obogatili naše spoznanje o bogastvu je. Aktivno se je vključil v različne raz- ljudi, ki so kakor koli povezani z obči- iskovalne projekte Inštituta za geologi- no Šentrupert. jo, geotehniko in geofiziko, v Agenciji Peto širitev Rastoče knjige obči- Republike Slovenije za okolje pa je vo- ne Šentrupert sta omogočili obči- dil različna področja, bil je med drugim na Šentrupert in OŠ dr. Pavla Lunač- pomočnik direktorja in svetovalec vla- ka Šentrupert, slavnostni govornik je in njihovo zgodovino, položaj narečne de Republike Slovenije. Sodeloval je pri bil župan Rupert Gole, nastopil je še zvrsti med drugimi zvrstmi slovenskega usmerjanju razvoja na področju oce- Otroški pevski zbor z zborovodkinjo jezika ter interdisciplinarni prikaz nare- njevanja stanja podzemnih voda in bil Natašo Dragar, slovesnost je obogati- čnih besedil in leksike na spletu. Skrbi sodelavec pri mnogih državnih doku- la Glasbena šola Trebnje, povezovala za vsebinski in kadrovski razvoj stroke mentih s tega področja. Posvečal se je sta Janja Jerovšek in Jože Zupan. področju onesnaževanja in ranljivosti in za njeno povezovanje navzven. Jože Zupan, avtor razstave 10 ŠentRUPERT KULTURNI UTRIP / IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV

Članice Ženskega pevskega zbora Šentrupert na festivalu v Makedoniji

Med 23. in 27. junijem smo se udeležile velikega kulturne- izjemno kulturno de- ga festivala »Slovenija na Ohridu 2018«. Bogato slovensko diščino. kulturo je predstavljalo 750 udeležencev iz vse Slovenije. Dogodek je izredno Naš zbor se je z znanimi zimzelenimi slovenskimi popev- pomemben za širjenje kami v čudovitem ambientu katoliške cerkve sv. Cirila in slovenske kulture in Metoda v središču Ohrida predstavil na drugem festival- njeno prepoznavnost skem večeru. širše po Evropi. Dobi- Festival je potekal pod pokroviteljstvom slovenske in male smo priložnost, da kedonske ambasade, organizacijo pa je že tretje leto zapo- smo ob podpori Ob- red prevzel Javni sklad Republike Slovenije za kulturne de- čine Šentrupert po- javnosti in se tudi tokrat odlično izkazal. nesle njeno ime v svet, na kar smo še posebej Organizatorji so poskrbeli tudi za to, da smo lahko uživa- ponosne. Ob tej pri- li v odkrivanju prelepega makedonskega mesta na severo- ložnosti se hkrati zahvaljujemo tudi vsem našim donator- zahodni obali Ohridskega jezera in spoznavali tamkajšnjo jem, ki nam pomagajo širiti slovensko pesem izven meja občine in Slovenije. Vabilo V svoje vrste vabimo dekleta in žene, ki imajo veselje do petja in druženja na vajah, ki so vsak četrtek v po- zno popoldanskih urah v prostorih osnovne šole. Članice ŽPZ Šentrupert

DELO KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK ŠENTRUPERT Naši 90-letniki so praznovali

14. julija 2018 je častitljivih 90 let doča- zapeli. Prijetno presenečena in vesela Jožefa Gorenc, bolj znana kot De- kala gospa Ana Pavlin z Okroga, ki tre- la pa je bila tudi telegramske voščilni- želanova Pepca. Mama Pepca je rojstni nutno stanuje pri sinu v Podpeči pod ce in šopka vrtnic, ki so ji ga poslali dan praznovala kar tri dni, saj je najprej Skalo. Domači so mami Ani pripravili predstavniki KORK Šentrupert in žu- praznovala v družbi številčne družine, kar nekaj presenečenj. Najbolj vesela pan. Želimo si, da bi prihodnji rojstni prišli pa so ji voščit tudi sosedje in pri- je bila čestitk prapravnukinje in glasbe- dan gospa Ana praznovala na Okrogu, jatelji. Tudi njo so obiskali predstavni- ne voščilnice pravnukov, ki imajo svoj da ji bomo tudi mi osebno voščili in z ki KORK Šentrupert z županom Ru- ansambel in so prababici zaigrali kar njo nazdravili. pertom Goletom in župnikom Jakom nekaj domačih viž, vsi skupaj pa so tudi Trčkom. Gospa Jožefa je obiskovalce 30. julija je častitljivih 90 let praznova- pričakala vesela in dobre volje. Ob prijetnem klepetu, obujanju spominov, ob kozarčku in prigrizku, za kar je poskrbela snaha Zinka, je čas prehitro minil. Obljubili smo ji, da se vidimo tudi naslednje leto. V poletnih mesecih so visoke jubileje praznovali: Angela Simončič (92 let), Pa- vla Glušič (96 let) je trenutno najstarej- ša občanka, Ana Zore (93 let), Alojzija

ŠentRUPERT 11 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV

Lipar (92 let) in Anton Skušek (91 let). Slavljence so prostovoljci KORK Šen- trupert skupaj z županom in župnikom obiskali na njihovih domovih in jim za- želeli vse lepo, predvsem zdravja. Slav- ljenci so se obiskov zelo razveselili. Ob prijetnem klepetu, kozarčku in prigrizku je čas hitro minil. Prav vsi so si zaže- leli, da jih obiščemo tudi naslednje leto. Gospo Ano Zore pa je najbolj razvese- lil župan, ki jo je obiskal v Domu sta- rejših občanov Trebnje. Gospa Ana je namreč obisk župana čakala kar nekaj časa. No, tudi ta želja se ji je izpolnila. Tekst in fotografije: Ruža Brcar, predsednica KORK Šentrupert

Drugi memorialni šahovski turnir v spomin na Vinka Tomažina

Sredi poletja je bil v Gorenji vasi nad Mirno drugi memorialni šahovski turnir v spomin na Vinka Tomažina, velikega šahovskega ljubitelja iz Drage pri Šentrupertu.

Šahisti smo se Vinka spomnili z minuto Na tekmovanju je sodelovalo 20 igral- ro uvrstitev dosegla še Matej Brcar s molka, ob tej priložnosti pa smo prip- cev z Dolenjske, Posavja in Ljubljane. četrtim mestom in Jože Brcar, ki je bil ravili tudi spominsko knjigo o vseh do- Zelo uspešni smo bili šentruperski ša- sedmi. sedanjih petih turnirjih v Gorenji vasi, histi, saj je zmagal Aleš Brcar z 8,5 toč- Tudi tokrat se je Tone izkazal kot odli- na katerih je pokojni Vinko tako rad ig- ke, premagal je Andreja Brcarja s sed- čen gostitelj, za kar se mu šahisti naj- ral. Spominsko knjigo smo izročili go- mimi točkami, kolikor jih je osvojil tudi lepše zahvaljujemo. stitelju Tonetu Ostanku, ki je bil dari- tretjeuvrščeni Cvetko Jakša z Mirne. la zelo vesel. Izmed šentruperskih šahistov sta dob- Andrej Brcar

12 ŠentRUPERT IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV

Dogajanje v Etno družabnem društvu Draga

Konec junija smo bili člani na društvenem izletu. Pot nas je vodila na Notranjsko, saj na tem delu Slovenije še nismo bili. Najprej smo si ogledali Park vojaške zgodovine, pozne- je pa še lepote Rakovega Škocjana. V juliju smo se člani ponovno odpravili na izlet, tokrat bližje, saj smo odšli na po- hod do izvira potoka Bistrice. Po končanem pohodu smo imeli prijetno zakusko z druženjem. Hvala organizacijske- mu odboru. Tudi do konca letošnjega leta se bo v društvu zgodilo še kar nekaj dogodkov, in sicer Pušelšank v Dragi, ličkanje ko- ruze – medgeneracijski dogodek, kulinarični večeri, v veselem decembru pa potopisno predavanje in zabava ob koncu leta. R o b e r t J e r e b

Dežela kozolcev

Nad kozolce v Šentrupertu se je počasi dvignilo jesensko sonce in prebudilo veter, ki se je najprej leno pretegnil in naredil krog okoli Jurgličevega toplarja, pod katerim se je – tako je slišal čebljati ptice – letos poročilo rekordno število parov. Radovedno se je ozrl proti Žmavčevemu kozolcu, pod katerim so otroci navdušeno izdelovali punčke iz cunj. Igrivost je bila nalezljiva in veter je navihano švignil do sosednjega Hribskega toplarja, pod katerim se je najprej spustil v slalom med lončki različnih barv z marmelado, nato pa ponagajal zeliščarki, ki je na vrhu toplarja sušila raznovrstne zeli. Veter je začutil nekaj ščemečega – kihnil je – tako močno, da ga je odneslo pod Rantahov kozolec, kjer je podrl razstavo o lesnih vrstah. Veter se je stresel, nato pa se malo nejevoljno pognal proti sosednjima kozolcema, Lapovemu in Šepčev-Ladihovemu, pod katerima se ni mogel načuditi staremu kmečkemu orodju, zabavali pa so ga tudi možje, ki so tam tesali velik kos lesa, zato je enemu izmed njih izmaknil klobuk z glave. Veter se je, ves nasmejan, pognal v beg pred moškim, mimo Kamnarjevega kozolca, kjer so bili razstavljeni edinstveni izdelki s klekljano čipko, in se ves zasopihan ustavil pri skupini mladenk, ki so sproščeno klepetale ob kozarčku in narezku pod Zatlerjevim toplarjem. Veter jih je, skrit za tramom, zasanjano opazoval in se povsem umiril. Prikupna rjavolaska je kar naenkrat pogledala v njegovo smer, zato je vetru postalo nerodno in se je sramežljivo umaknil naprej po poti, mimo množice najmlajših, ki so občudovali glasbeno predstavo pod Ziherletovim toplarjem. Veter je bil jesensko otožen. Obiskovalci Dežele kozolcev so se imeli tako lepo, da ga je le redko kdo opazil. Takrat pa mu je pomežiknilo sonce in mu namignilo: pridi, pomagaj mi osušiti rdeče, rumene in rjave liste, ki bodo ljudem v veselje. Veter se je z veseljem pridružil prijatelju. Če ga boste kje srečali, se ne jezite nanj, ampak mu pomahajte v pozdrav! Morda vas pripelje k nam, v Deželo kozolcev.

ŠentRUPERT 13 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV

Kaj je novega v Deželi kozolcev? Na evropskem nebu kohezijske politike je vse več zvezd. Med njimi je na razstavi Let the stars shine v Evropskem parlamentu junija močneje zasijalo več kot 40 uspešnih projektov, sofinanciranih s sredstvi iz evropskih struktur-

Foto: Alenka Stražišar Lamovšek nih skladov, iz devetih članic Evropske Unije. Med njimi je tudi Dežela kozolcev, ki ji je evropski poslanec Franc Bogo- igrami med kozolci. Da bi se ob igri naučili čim več, spod- vič na slovesnosti ob 30-letnici evropske kohezijske politi- bujamo tudi najmlajše obiskovalce. V teh dneh tako odpi- ke v Bruslju podelil certifikat Evropskega parlamenta. ramo Učilnico pod kozolcem, v kateri vrtčevski otroci in V edinstvenem parku kozolcev bomo tudi v prihodnje skr- osnovnošolci spoznavajo kulturno dediščino. Pripravljamo beli za promocijo kohezijske politike in njenih pozitivnih lov na skriti zaklad med kozolci, spoznavanje kmečkih op- učinkov ter negovali in ohranjali slovensko kulturno de- ravil in iger, izdelovanje ljudskih glasbil, odkrivanje skrivnos- diščino. V ta namen smo s Fakulteto za ekonomijo in in- ti narave z zeliščarko, animacije z vrabčkom Čivijem, temat- formatiko Univerze v Novem mestu, Turističnim društvom Šentrupert in Občino Šentrupert pridobili in v aprilu zače- li 15 mesecev trajajoči projekt Oživitev kozolcev, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Do vključno julija prihodnje leto bomo izvajali delavnice za ak- tivacijo lokalnega potenciala. Pripravili in izvedli bomo tri nove turistične programe Dežele kozolcev: Doživeti, Z igro

Foto: Alenka Stražišar Lamovšek

ske pohode in skupinska kmečka tekmovanja, gledališke in slikarske delavnice, prikaze tesanja … V jesen stopamo s toplimi spomini na poletje. Med razno- vrstnimi dogodki smo v okviru projekta Poletna muzejska noč pripravili večer kozolcev, venčkov in ljudske pesmi. Za izjemno vzdušje so poskrbele članice pevske skupine Rag- le. Z biseri iz ljudske skrinje slovenske glasbene zapuščine v preteklost in Čutna pot zdravilnih rastlin. Pripravljamo so očarale obiskovalce, ki so si lahko pred koncertom pod razstavo tradicionalnih kmečkih orodij Orodja preteklosti, strokovnim vodstvom brezplačno ogledali Deželo kozol- izvedli bomo tudi celovito promocijo Dežele kozolcev in cev in depo zbirke kmečkega orodja na Veseli Gori, nato novih turističnih programov, v katero smo aktivno vključili pa smo skupaj izdelali še kresne venčke in se zazrli v zvez- študente z območja LAS Dolenjska in Bela krajina. dnato nebo. Jesen v Deželi kozolcev bo barvita tudi zaradi že napove- Branka Brcar danih raznovrstnih skupin obiskovalcev, med njimi so aka- demski slikarji, edinstvene klekljarice in predstavniki pod- jetij, ki bodo ekipni duh krepili z edinstvenimi kmečkimi

14 ŠentRUPERT OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC

V ponedeljek ves utrujen in zaspan pridem v šolo Ponovno v in ne rečem niti dober dan. Ure vlečejo se spet, šolske klopi pa saj to je za umret! Poletne počitnice so mini- Zarja Berk, 6. b le, kot bi mignil. Prvi sep- tembrski ponedeljek smo Mama prispelo pismo odpira spet sedli v šolske klo- in se jezno vame zazira. pi, pozdravili sošolce, prijate- Učiteljica ji je sporočila, lje, učitelje, morda opazili boječe prvošolčke z rumenimi ruticami … da slabe ocene se vrstijo. in komaj čakali na odmor, da izmenjamo novice z dvomesečnih Seznam mojih kazni debelijo. počitnic, kmalu pa bomo morali spet vklopiti naše sive celice. Manca Lokar, 5. razred Janja Jerovšek

Petki, sobote, nedelje – to so dnevi za veselje. Takrat se ne učim Iz pesniške zbirke HIŠA ZNANJA – NAVDIH in šolo iz glave spodim. ZA PESNIŠKA POTOVANJA, ki je nastala Alja Brcar, 7. razred ob 400-letnici prve omembe šolstva v Šentrupertu vam posredujemo ŠOLSKE Ko imam veliko naloge, DROBTINICE. si želim, da bi naloga dobila noge. Žan Simončič, 5. razred O, ta naloga, Šola včasih prav nadležna je, včasih lahka kot pero, ko ocene potunkajo me. Komaj čakam, drugič nerešljiva, zapletena. A zopet plavati začnem, da zbolim, A jaz se ne vdam. in nad gladino se povzpnem. da v šolo ne hitim. Vztrajam, dokler je ne končam. Alja Sirk, 7. razred Sana Golob, 5. razred Katarina Cugelj, 3. razred

Mi smo učenjaki pravi: Šolske skrbi Oh, te naloge! glavni, zabavni in vztrajni. so čisto nepotrebne Mislim in mislim, pa ne domislim. Računamo do sto, pojemo kot slavčki, in totalno bedne. Skozi okno gledam belo teto Zimo. pri športni smo urni kot zajčki. Alen Flere, 5. razred Vsi se jezimo, ker sneg zamudimo. Jure Gregorčič, 2. b Luka Gole, 3. razred V šoli me učitelj krega, Jaz imam najboljšo učiteljico. zato muči me zadrega. Nekatere pri plonkanju Če dobro opravim delo, Komaj čakam, učitelj hitro zaloti, bombone rada da da šolo končam, ker plonkcev ne znajo skriti in me z njimi pocrklja. ker takrat bom šel po svoje kot tisti tapravi faloti. Nina Lokar, 1. razred Ema Erna Weber, 6. a in bom sam. Filip Jerko, 4. razred

ŠentRUPERT 15 OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC Po uspešnem šolskem letu 2017/18 novim ciljem naproti …

Ker se je jubilejno leto 2018 prevesilo v zadnjo tretjino, se lahko zazremo nazaj, analiziramo delo v šolskem letu 2017/18 in si zastavimo nove cilje.

Šolo je v preteklem šolskem letu obi- priznanj, 2 srebrni priznanji, zlato pri- Oba dogodka bosta v večnamenski skovalo 216 učencev v 11-ih oddelkih. znanje pri angleški bralni znački, pri- dvorani šole. Prijazno vabljeni. Vsi učenci so uspešno zaključili razred, znanja na literarnih natečajih ter ob- V šolskem letu 2018/19 bomo večjo 53 učencev je prejelo priznanje in knji- ranila naslov državne prvakinje v Veseli pozornost namenili čebelarstvu, saj bo žno nagrado za lep uspeh. 24 učencev šoli. leta 2019 minilo 100 let od ustanovitve 9. razreda je uspešno zaključilo osnov- Koledarsko leto 2018 smo posveti- čebelarskega društva v Šentrupertu. no šolanje in se vključilo v nadaljnje li počastitvi 400-letnice prve omembe Seveda pa ne bomo pozabili na ustre- šolanje. šolstva v Šentrupertu. Pripravili smo zno počastitev 40-letnice našega vrtca. Ob koncu šolskega leta smo najuspe- širitev Rastoče knjige naše šole, izda- Hvala Občini Šentrupert za sofinanci- šnejše učence, ki so se med letom iz- li pesniško zbirko ter pripravili priredi- ranje številnih dejavnosti na šoli in v kazali na različnih področjih življenja tev in razstavo o šolstvu v Šentrupertu vrtcu. Hvala vsem donatorjem, ki ste in dela na šoli, nagradili z ekskurzi- Sprehod skozi čas. nam omogočili izvedbo dogodkov ob jo. Nagradnega izleta za učence od 1. Osrednjo prireditev ob 400-letnici 400-letnici šolstva. Hvala staršem, sta- do 5. razreda v Dolenjske Toplice se je prve omembe šolstva v Šentrupertu rim staršem in ostalim občanom ter udeležilo 20 učencev, 14 učencev od 6. bomo priredili v oktobru: društvom za odlično sodelovanje. Sku- do 9. razreda smo na nagradni izlet od- paj bomo tudi v novem šolskem letu peljali na bowling in pico v Trebnje. • v četrtek, 4. oktobra 2018, bomo dosegli odlične rezultate. ob 17. uri premierno uprizorili mu- Mentorji so učence pripravljali na raz- zikal, ki ga pripravljamo z učenci, in Spremljajte nas tudi na www.os-sen- lična tekmovanja, na katerih so osvoji- predstavili knjigo razvoja šolstva v trupert.si. li 9 zlatih in 27 srebrnih priznanj na dr- Šentrupertu in širše; žavnem nivoju ter številna priznanja na Kolektiv OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert in šolskih tekmovanjih. • v petek, 5. oktobra 2018, bo ob 17. Vrtca Čebelica uri osrednja prireditev ob 400-letnici Najuspešnejša učenka je bila Ida Ra- šolstva v Šentrupertu. movš, ki je osvojila 5 zlatih državnih

Sprejem prvošolcev

Za prvošolce je prvi šolski dan vedno nekaj posebnega, zato smo jim na šoli pripravili topel sprejem. Otroci, njihovi starši in učiteljici smo se dobili pred šolo, kjer sta priso- tne pozdravila župan Rupert Gole in ravnatelj Jože Tratar. Po uvodnem pozdravu smo se odpravili v razred in prvo- šolcem slavnostno podelili rumene rutice. Dopoldn so otroci ustvarjali avtoportrete, ki so že prvi dan polepšali naš razredni pano. Da je bil dan še lepši, smo se posladkali s torto in si ogledali lutkovno predstavo z naslovom Zakaj sem Ajček, v izvedbi Grajskega lutkovnega gledališča Sev- nica. Ob slovesu so otroci domov odnesli pisane balone, vsi skupaj pa smo se poslovili nasmejanih obrazov ter pol- ni novih vtisov. Vsem trinajstim učenkam in učencem želiva uspešno ter prijetno šolsko leto, ki naj vsakemu izmed njih prinese čim več lepih trenutkov. učiteljici Tea Škarja in Irena Dim

16 ŠentRUPERT OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC

Čebelarski piknik pri čebelarstvu Ahlin

Člani čebelarskega krožka OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert smo se udeležili čebelarskega piknika, ki ga je v okviru Če- belarskega društva Šentrupert pripravila čebelarka Antoni- ja Ahlin. Mladi čebelarji so se v lepem dopoldnevu odpravili proti Brinju, kjer nedaleč od hiše stoji čudovit nov čebel- njak družine Ahlin. Naša gostitelja, gospa in gospod Ahlin, sta nam razkazala čebelnjak, v katerega sta vložila veliko lastnega dela, in prostor za točenje medu. V čebelnjaku imajo spravljene tudi nekatere predmete, ki so jih nekoč uporabljali pri čebelarjenju, danes pa imajo muzejsko vrednost. Vse to je bilo zelo zanimivo za naše krožkarje. Vnuk gospe Antonije, Filip, ki je tudi član našega krožka, nam je v čebe- larskem zaščitnem oblačilu razkazal panje, okrašene s panj- skimi končnicami. Poleg hiše imajo naši gostitelji urejeno čudovito otroško igrišče z vrsto igral, na katerih smo se veselo poigrali, boga- se odpravili proti šoli. Našim gostiteljem se zahvaljujemo za to obloženo mizo pa smo se najedli in posladkali. ves trud in za lepo preživeto dopoldne. Dopoldne je kar prehitro minilo. S polnimi trebuščki smo Mentorja Pavel Rugelj in Mira Vukolić

Poletje, čas za igro na Cirkuška predstava v prostem vrtcu 21. junija smo v vrtcu Čebelica obeležili prvi poletni dan. “Spoštovane dame in gospodje! Dobrodošli, welcome, will- Po zajtrku smo se skupine zbrale v večnamenskem prosto- kommen, bienvenida v CIRKUSU vrtca Čebelica Šentrupert.” ru, kjer sva otroke seznanili z bistvom letnega časa. Dan S takšnim pozdravom smo vstopili v našo zakjučno priredi- je bil kot naročen, saj je sijalo sonce, zato smo si privošči- tev Vrtec se predstavi, ki je bila 6. junija 2018 v večnamen- li igre z vodo. skem prostoru vrtca. Na Cirkuško predstavo, kakor smo Po pogovoru smo se odpravili na vrtčevsko igrišče in te- poimenovali zaključno prireditev, smo se skupaj z otroki raso, na katerem so nas čakale pripravljene igre za otro- pripravljali kar nekaj časa. Otroci so ves mesec spoznava- ke. Najmlajši dve skupini sta bili na terasi, kjer sta se igrali tematiko cirkusa, si prek medijev ogledali različne cirku- li z vodo v bazenih. Starejše tri skupine pa so imele igre po ške predstave, ustvarjali različne cirkuške izdelke, s pomoč- postajah, na katerih so se menjale. Za zabavo so poskrbe- jo branih zgodb in petja cirkuških pesmi pa so se ob koncu li vodni tobogan, skakanje v vrečah in igra z vodnimi baloni. tudi sami prelevili v čisto prave male cirkusante, ki so izvajali različne akrobacije. Otroci so v dejavnostih zelo uživa- Otroci so v vseh dejavnostih uživali, bili igrivi, predvsem pa li in komaj čakali, da točko pokažejo staršem, ki se jih je na mokri. Ta dan smo obeležili kot nek uvod v poletje, ki so zaključni prireditvi zbralo zelo veliko. ga otroci nadgradili še z obiskom morja, toplic, rek in jezer. Zdenka Simončič Zdenka Simončič in Elizabeta Koračin

ŠentRUPERT 17 ŠENTRUPERSKA FARA

Oratorij 2018: Eno je Uskovnica in počitnice potrebno v Ankaranu Drugi teden v juliju se je z župnijskega dvorišča slišalo otro- Odmik v hribe, v neokrnjeno naravo, je vedno nekaj čudo- ško petje, kričanje in smeh, spet se je namreč začel orato- vitega, Uskovnica pa ima zaradi čudovite koče in odmaknje- rij. Letos se je na njem zbralo kar 115 otrok iz naše in ne- nosti med gorske smreke in pašnike še poseben čar. To idi- kaj bližnjih župnij ter 36 animatorjev. lo in čudovite počitnice nam je že drugi dan pokvarila naša nepazljivost. Namreč na krušno peč, ki je bila gotovo tudi Vsak dan smo začenjali z dvigom zastave in himno, nato preveč zakurjena, smo odložili nekaj stvari, da se posuši- pa smo si ogledali zgodbo o Frideriku Ireneju Baragi, slo- jo. Vročina ima svojo moč in zagorelo je, vnele so stvari na venskem misijonarju med Indijanci, ki je bil junak letošnje peči in seveda kasneje tudi stvari v njeni okolici. zgodbe. Po njegovem škofovskem geslu »Le eno je potrebno« je letošnji oratorij dobil tudi naslov. Vsak dan smo ime- Eni bi rekli sreča v nesreči ali pa naključje, jaz pa temu z li kateheze, različne delavnice in velike igre, na katerih smo vso resnostjo pravim Božja Previdnost. Bog je poskrbel, da porabili vso energijo, ki nam je še ostala po odmorih, polnih kljub naši nepazljivosti ni prišlo do tragedije. Nihče ni bil plesa, bansov in nogometa. Obiskali smo tudi cerkev na Ve- poškodovan, požar je bil pravočasno opažen in pogašen. Mi seli Gori, do tja smo šli peš, na cilju pa smo si spekli še hre- smo seveda odšli nazaj domov z novo grenko izkušnjo, ali novke in obhajali sveto mašo. Poseben dan je bil četrtek, pa tudi ne, saj smo preko dogodka lahko jasno videli, kako ko smo z avtobusom odšli na izlet v Sevnico, kjer smo obi- nas ima Bog rad in da računa na našo zvestobo tako, kakor skali tamkajšnji salezijanski mladinski center in nato odšli je On zvest nam. še na bazen. Oratorij smo zaključili v soboto v farni cerkvi, Toda počitnic ni bilo konec. V skoraj enaki zasedbi smo ko- kjer smo imeli skupaj s starši otrok zaključno sveto mašo. nec julija odšli na počitnice na morje v Ankaran. Čez dan Letos mineva okroglih 30 let od prvega oratorija v Šentru- je bilo eno samo poležavanje, kopanje, poslušanje glasbe pertu, ki je bil eden prvih oratorijev v Sloveniji. Glede na in reševanje križank, seveda o pogovorih raje ne govorim, nasmejane obraze in zagotovila otrok, da se vidimo drugo zvečer pa igrišče, žoga, družabne igre in nepogrešljive na- leto, smo lahko prepričani, da te dolgoletne tradicije še ne vadne in tarok karte. Skratka, te morske užitke bomo dru- bo kmalu konec. go leto ponovili. Eva Gričar Jaka Trček

• Jože Hribar • Marija Odlazek IN MEMORIAM … • Ivan Rejc POSLOVILI SO SE • Franc Dolenjšek • Marija Remar • Julijana Marolt

18 ŠentRUPERT DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

Ni vsaka vas Slovenska vas, 2. del

Občudujem vse, kar je slovensko, pa naj bo to slovenska dežela, slovenska narodna pesem, slovenski običaji, slovenska hrana, slovenski jezik … in všeč mi je, da sem najlepši del svojega življenja preživela v Slovenski vasi. (Mira Gregl Hrstič v knjigi Slovenska vas skozi čas)

»Slovensko vas so zgradili delovni ljud- gi čevljar in v tretji ključavničar, ki je 1840, ko sta v zaselku Nemška vas de- je, nekdanji dninarji in rokodelci ra- bil hkrati tudi puškar in še celo zobo- jansko stali le dve stavbi: grajska ko- kovniških grofov, ki so gospodovali v derec – in slednje v najhujšem pome- vačnica in zgradba, v kateri so stano- okoliških gradovih. Potomci sedanjih nu besede. Vsi trije so že davno mrtvi. vali grajski delavci – nekdanja grajska vaščanov so bili viharniki, ki so sko- Hiša prvega je danes delavsko stano- pristava, danes večini poznana kot Koz- zi hlapčevsko delo iskali svoj prostor vanje, hiši zadnjih dveh pa sta propadli, levčarjeva hiša, saj jo je leta 1935 kupil pod soncem in si skozi stoletja zgradili porušili sta se. Nemška vas torej ni vas, Leopold Kozlevčar, velik ljubitelj in zbi- domove ter ustvarili družine ponosnih pač pa ena sama hiša. Vendar ne – od ralec starin. Takrat so se iz hiše, z izje- ljudi, ki so za vedno pognali korenine tedaj spet stoji na novo zgrajena ko- mo šivilje Viktorije Umek, izselile tudi na zemlji svojih dedov. Slovenska vas vačnica. Dve hiši torej. Na koncu ven- družine, ki so tedaj delale za potre- je v svoje gnezdišče radostno sprejela darle vas.« be gradu. »Poleg mogočne lipe je, ob- tudi nemirne popotnike, ki so v petde- dana z bujnim grmičevjem in drevjem, Zgodba naj bi se odvijala okrog leta setih letih prejšnjega stoletja iskali delo nekoliko ošabno pogledovala izza zele- in prostor za svoje družine. Sprejela jih je z odprtimi rokami in jim ponudila Kozlevčarjeva hiša (hrani Marjan Umek) možnosti, da se ukoreninijo in si pos- tavijo trdne temelje za lepše življenje,« o (so)vaščanih razmišlja Lojze Podob- nik, eden od avtorjev knjige o Sloven- ski vasi. Slovenska vas v podeželskem okolju, kjer se nahaja, pravzaprav nikoli ni bila tipična vas. Ko govorimo o nastanku in razvoju vasi, ne moremo mimo rodbi- ne Barbo, lastnice gradu Rakovnik ter graščin Dob in Vesela Gora s pripada- jočimi posestvi. Prizadevali so si, da bi se v bližini gradu naselili obrtniki, ki bi opravljali obrtniška dela za potrebe gradu. V knjižici z naslovom »Was mir mein Vater erzählte« (Kar mi je pripo- vedoval oče), ki jo je leta 1907 spisal • Jože Hribar in v samozaložbi izdal grof Max Bar- • Marija Odlazek bo, je zapisanih naslednjih nekaj stav- kov, na katere je danes mogoče gledati • Ivan Rejc kot na napoved jasnovidca: »V Nem- • Franc Dolenjšek ški vasi stoji samo ena hiša. Seveda ni • Marija Remar bilo vedno tako. Spominjam se, da so • Julijana Marolt bile tri hiše. V eni je živel tesar, v dru-

ŠentRUPERT 19 DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES nih polken na manjše hiške okoli sebe. Sedanja vas je nastala v letih 1932 do li popravljati Nemci in za delo so bili V pritličju je bila trgovina, kamor me 1938, ko so se v vas postopno naseli- mobilizirani prebivalci okoliških krajev. je mama vsak dan pošiljala po kruh in li žandar Lovše, mizarski mojster Janez Kmalu se je začela tudi gradnja žele- druge potrebščine. Že sam park pred Krevs, krojač Ludvik Tomšič, modna ši- zniške postaje, ki je nadomestila leseno hišo je deloval skrivnostno. V zavetju vilja Viktorija Umek, zidar Anton Slak, barako. Številni, med njimi tudi Zdrav- precej razraslega grmičevja je stalo tesar in krovec Janko Gregorčič, kovač ko Bevc, se niso mogli načuditi njeni nekaj kipov. Vhodna vrata hiše, ki so Auersperger, urar Janez Jerovšek, vi- lepoti in precejšnji sodobnosti za tisti vodila v temačno vežo, so bila skoraj soki grajski uslužbenec Rudi Umek in čas: » Na tej postaji je bilo za nas in za vedno odprta. Na oboku nad vrati je drugi. Večino zemlje so »na razproda- tiste čase moderno stranišče na počep, visela skulptura glave. Imela sem obču- ji« tako pokupili dninarji in rokodelci, imelo je celo izpiranje z vodo.« Zani- tek, da grozeče gleda vsakogar, ki je ho- ki so opravljali dela za grad Rakovnik in miva je anekdota o tem, da ima tudi tel vstopiti v hišo. V veži je bilo precej vas se je iz majhne, gručaste vasice, po- postaja v vasi svojo hišno številko. Med starinskega pohištva. S slik na stenah stopno spreminjala v obcestno naselje. nastajanjem knjige o Slovenski vasi so so s trpečim izrazom gledali nabožni Leta 1907, ko je bila dokončana pro- se z njenimi prebivalci in hišami, v ka- liki. Spominjam se tudi kipa, za katerega Trebnje-Krmelj, je Slovenska vas do- terih živijo, veliko ukvarjali. Ko so ho- ga mislim, da je predstavljal boj sv. Ju- bila tudi železniško povezavo z drugi- teli vas »sestaviti« v celoto, pa se hišne rija z zmajem. V prvem nadstropju je mi kraji, medtem ko je bila železniška številke nikakor niso poklopile. Prese- stanovala šivilja Viktorija in do njene- povezava do Sevnice zgrajena šele leta nečeno so ugotovili, da ima tudi posta- ga stanovanja so vodile temačne, zavi- 1938. Prva železniška postaja Rakov- ja svojo hišno številko. te stopnice. Kadar sem se povzpela po nik pri Šentrupertu je bila lesena ba- njih, me je v temi vedno obšla tesnoba Leta 1945 je bila na zapuščini grašči- raka. »Ne spominjam se, ali je bilo leto in sem si prav oddahnila, ko sem spet ne Dob ustanovljena Kmetijska zadru- 1939 ali 1940, ko je mama postala pro- prišla na svetlo,« se je o mogočni stav- ga Dob. Ustanovili so jo z namenom, dajalka železniških voznih kart. Takrat bi razpisala Duška Hočevar. da bi nadaljevali dejavnost posestva, ko še ni bilo postajališča, zato je vozov- je bilo to še v lasti grofovske družine. Na posest so bili najprej pripeljani vojni ujetniki, ki so opravljali fizična dela, šele kasneje, naj bi bilo šele leta 1952, pa je zadruga začela zaposlovati doma- čine iz okolice. Marjan Umek se takole spominja dogodka: »Zadnje leto dela na državnem posestvu sem si še posebej zapomnil, kajti nekega vročega po- poldneva, leta 1957, ko smo že 14 dni mlatili pšenico in je bil kup slame že tako velik kot kozolec s šestimi štan- ti, je na dvorišču ustavil velik tovornjak, pokrit s cerado. Prenehali smo z delom in vsi začudeno opazovali. Zadaj sta se- dela miličnika s puškami v rokah, imela sta tudi velikega psa. Kmalu so s kami- ona začeli izstopati ljudje v progastih oblekah z okroglimi čepicami na glavi. Gradnja blokovskega naselja leta 1958 (hrani Lojze Gregorčič) Bilo jih je kakih 40, 50, bili so obsojenci. Takrat smo izvedeli, da bodo v bližini gradu Dob začeli graditi centralne za- pore za Slovenijo. Pripeljani obsojenci Ivan Steklasa v svoji knjigi iz leta 1913 nice prodajala doma. Majhno pisarno so bili prva delovna sila, ki je začela se- ugotavlja, da je bila tedanja Nemška vas je imela v dnevni sobi, za čakalnico pa kati grmičevje in drevesa na t.i. Dob- zgolj zaselek vasi Straža, pod katero je služila veža. Omenjeno delo je opra- ravi, kjer smo otroci nekdaj stikali za so spadali še naslednji zaselki: Grilov vljala vse do leta 1965, ko je utrpela pticami in gnezdi.« Leta 1957 so zače- hrib, Praproče, Straža pri cesti, Na Ve- možgansko kap. Na žalost je železni- li z izgradnjo velikega proizvodno-sta- seli Gori, Pod Grilovim hribom, Cvikla ca nikoli ni zavarovala, ni imela niti pla- novanjskega kompleksa, imenovane- in Dob, v Nemški vasi pa sta bili, kot če, le nekakšen mali honorar. Ni imela ga Zavod za prestajanje kazni zapora, omenjeno, dve hiši in vsega pet pre- ne dopusta, ne brezplačnih železniških ZPKZ (prvotno Kazensko poboljše- bivalcev. Na območju sedanje vasi je voznih kart, pa tudi ne pravice do bol- valni dom, KPD) Dob pri Mirni. Za- bil mogočen gozd, ki se je razprosti- niškega nadomestila. Ob bolezni sva jo vod, ustanovljen leta 1963, je nastajal ral od sedanjega križišča z glavno ces- tako nadomeščali s sestro,« takratne v letih 1957 do 1986. Zaprti del zavo- to pa vse do Vesele Gore. Izsekovali so delovne pogoje opisuje Milena Kotar. da obsega približno 9ha in je razdeljen ga po potrebi, dokončno pa je bil izse- Lesena baraka je služila svojemu na- na bivalni in industrijski del. Tukaj so do kan med letoma 1920 in 1930, ko je bil menu vse do konca leta 1942, ko je končnega prestrukturiranja gospodar- zadnji lastnik rakovniškega gradu, grof bila požgana, medtem ko je bila pro- ske enote Pohorje v kovinarsko dejav- Robert Barbo, zaradi negospodarnega ga onesposobljena že malo prej. Leta nost, leta 1986, v lesnih obratih izdelo- ravnanja primoran v razprodajo svoje- 1945 so jo za vojaške potrebe zače- vali znane in cenjene zibke. Izdelovali ga premoženja.

20 ŠentRUPERT DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES so tudi WC stolčke in otroške stajice, več kot 90% proizvedenih izdelkov pa so izvozili, predvsem v ZDA, Kanado in države zahoden Evrope. S posodobi- tvijo lesnega obrata s takrat najsodob- nejšo opremo so postali celo največji proizvajalci otroške galanterije v sred- nji Evropi. Z razvojem Doba se je povečevala tudi potreba po kadrih, za katere je bilo potrebno zgraditi stanovanja. Med leti 1957 in 1960 je nastalo blokovsko naselje v Slovenski vasi. Ministrstvo za notranje zadeve in pravosodje Ljud- ske republike Slovenije, je poleg poslo- pij novega zapora na Dobu, v Slovenski vasi zgradilo šest blokov s 27 stano- vanji, kamor so se nastanili uslužben- ci zapora. V novo zgrajeno naselje se je tisto leto priselilo 24 družin, ki so tja prišle z vseh koncev Slovenije in Slo- Ivan Zavrl – Ivko starejši na železniški postaji (hranijo svojci pokojne Mimi Jeram) venska vas je postala Slovenija v malem: Štajerci, Korošci, Gorenjci, Pre- kmurci, Zasavci, Dolenjci in še nekaj takih s koreninami iz republik bivše Ju- ljem so na pomoč priskočili tudi otroci, eni osebi: poslovodja, nabavni, prodajal- goslavije. »Vse tu, na tem malem pro- brž, ko so prišli iz šole, se spominja- ka in še čistilka. Prodajalna je imela en storu. Niso se spraševali po identite- ta Lojze Gregorčič in Lojze Podobnik: večji prostor, v katerem so bile police in pult ter še dva skladiščna prostora. tah, čas in podobne življenjske zgodbe »Vse, kar se je zgradilo, se je naredi- Če je bilo v njej naenkrat več kot se- so jih namreč zbližale do te mere, da lo z golimi rokami. V edino pomoč so dem ljudi, je bilo že tesno, a nihče za- je bilo medsebojno preživljanje življe- nam bile lopate in stare lesene samo- radi tega ni bil nejevoljen. V trgovini si nja prijetnejše,« se prijetnega bivanja v kolnice. Otroci in starši smo prekopali, lahko kupil vse in ko je dobila še hladil- enem od blokov v Slovenski vasi spo- razvozili in obdelali ogromne količine nik, tudi sveže mleko, jogurte in mesne minja Tone Odlazek. zemlje in drugega gradbenega materi- izdelke. Hladilnik je služil tudi za hlaje- ala. To je bilo obdobje udarništva, ob- S prihodom novih stanovalcev se je nje piva, ki je bilo dobrodošla osveži- dobje, ko so ljudje z veseljem ustvarjali število vaščanov tako povečalo za ok- tev v poletnih mesecih. Skratka, pravo in delo ni bilo obremenjeno s prido- rog 150 ljudi. Naknadno je bil na Dobu razkošje za tisti čas.« Trgovinica je nep- bitništvom. To je bil tisti čudoviti čas, zgrajen še en stanovanjski objekt, ka- retrgoma obratovala od časov po dru- ko osebna lastnina ni razdvajala ljudi. mor so se prav tako naselili zaposleni v gi svetovni vojni pa vse do leta 1990, Vsakdo, ki je bil vključen, je bil enako takratnem KPD. ko je bila že del trgovske verige Mer- pomemben člen te nepozabne verige cator. Zofka Podlogar je delo dobila v Kmalu po naselitvi vseh stanovalcev prijateljstva. Najbolj pomembno je to, trgovini, ki sta jo odprla Danica in Jože v bloke so se začele udarniške delov- da smo bili »graditelji sanj« vsi, stari in Vojnovič, a se je s spremembo le stež- ne akcije, katerih glavna pobudnika in mladi, staroselci in na novo priseljeni ka sprijaznila. organizatorja sta bila Martin Kranjc in vaščani in da so se med ljudmi rojevale Milan Avsec. Oba sta bila zaposlena v močne vezi, ki so bile temelj za ustvar- Danes trgovine tudi v Slovenski vasi ni takratnem KPD Dob, prvi kot mizar, janje zdravih človeških odnosov.« več. Pa vendar se besede grofa Maxa drugi kot kovinostrugar. Na pobudo Barba zdijo večne, saj vas še danes iz- Slovenska vas je posebna tudi po tem, Kranjca se je začela gradnja nogome- stopa po velikem številu obrtnikov in da je v Kozlevčarjevi hiši dolgo časa tnega igrišča, poskrbel je tudi za izde- podjetnikov, medtem ko niti ena hiša neprekinjeno obratovala trgovina, ki se lavo golov. Pri nogometnem igrišču so nima več kmetije. zgradili še stezo za tek na 60m, jamo za je zlahka kosala tudi s tistimi v Šentru- skok v višino in daljino ter na prostoru pertu, medtem, ko jih v drugih vaseh Maja Gregorčič razvalin gradu še prostor za odbojko bivše krajevne skupnosti sploh ni bilo. Povzeto po knjigi: Podobnik, Lojze, ur., in košarko. Avsec je bil pobudnik za iz- Dolga leta je v njej delala mama Majde Slovenska vas skozi čas. Turistično društvo gradnjo bazena v Slovenski vasi. Orga- Podlogar, Zofka Podlogar. Ko je prišla Šentrupert, Šentrupert 2011 niziral in delal je s pomočjo kaznjencev iz šole, je Majda odhajala k njej, da ji KPD Dob. Pri bazenu so postavili tuš, je pomagala pospraviti zaboje s stekle- stranišča in klopi, kasneje pa še stoj- nicami in napolniti police za naslednji nico za pijačo in okoli bazena posejali dan: »Trgovina v Slovenski vasi je bila travo. Stanovalci blokov so po izgradnji v primerjavi z današnjimi trgovinami vsak mesec sami skrbeli za čiščenje ba- majhna, preprosta, domača, a prijazna. zena in njegove okolice, poleg tega pa Mami je v njej delala sama, šest dni v v prostem času pomagali tudi pri izgra- tednu. Ne spomnim se, da bi bila kdaj dnji igrišč. Pa ne samo odrasli, z vese- na bolniški ali na dopustu. Bila je vse v

ŠentRUPERT 21 DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

NA FLANČNIKU Blokovski vrtovi

Bloke v Slovenski vasi, kamor so se naselile družine uslužbencev takratnega Kazensko poboljševalnega doma (KPD) Dob, so zgradili med letoma 1957 in 1960. Za takratne razmere so bili zelo moderni.

Ko so bili zgrajeni, je bilo v njihovi oko- vek, ne jezi se. Včasih so igrali kar celo gobrcem, med katerimi je bil tudi moj lici veliko neizkoriščenega prostora in noč.« Poleg stanovanja je vsaka druži- oče, pogosto »hodili v zelje«: »Prelo- novi stanovalci so lepo uredili njihovo na dobila tudi parcelo za ureditev ze- patali so cel travnik med bloki in igri- okolico. Oblikovali so zelenice ter za- lenjavnega vrta. Da je bila primerna za ščem za gradom in se močno pribli- sadili jablane, platane in smreke. Fran- vrtnarjenje, jo je bilo najprej potreb- žali igrišču. Tako so se poleg kmeta na ciju Plutu še danes ostaja v ustih okus no urediti. Kljub temu, da so stanoval- koncu igrišča pojavili dodatni »nerga- slastnih carjevičev: »Ob blokih so ras- ci blokov oz. uslužbenci na Dobu pri- či«, češ, da jim z žogo uničujemo pri- le jablane, ki so bile prava poslastica za hajali z vseh koncev Slovenije in s sabo delek.« Andrej Jurca se je celo ustrašil, otroke, zlasti carjeviči, ki smo jih jed- prinašali različne navade, urejanje ni da bodo vrtičkarji ob vsej delovni vne- li, ko so bili še zeleni. Spomnim se leta, predstavljalo bremena. Veliko je bilo mi zasedli tudi igrišče: »K sreči so nam ko je bilo prav veliko jabolk. Oče jih namreč takih, ki so prihajali iz kmeč- spodaj uredili manjše nogometno igri- je pobral, stolkel z okroglim metrskim kega okolja, vajeni kmečkih opravil in šče, drugače bi se lahko zgodilo, da ga polenom in stolčeno maso z zvijanjem dela na zemlji. ne bi bilo.« v močni žakljevini stisnil in tako pri- Na razriti zemlji pa žuljev niso dobiva- Kaj hitro se je začelo odvijati sprva delal jabolčnik. Tega so potem s prija- li samo starši, ampak tudi otroci. »Če mogoče neopazno tekmovanje, či- telji spili ob dolgih partijah igre Člo- ste mislili, da blokovski otroci nismo gav vrtiček bo lepše in bolj domisel- opravljali kmečkih opravil, no urejen in prvi zavistni pogledi, če se močno motite. Še huje, je sosedov pridelek slučajno prej ob- kmetije so imele traktorje rodil. Cveto Stane je tako kmalu uvi- in konje, mi pa smo mora- del, da mama ni ponosna samo nanj, li vse delo opraviti na roke. ampak se za blokom skriva njen drugi Ročno smo delali, ker je »otrok«: »V ponos materam niso bili bilo med vrtovi enostavno samo sinovi in hčere, ampak tudi vr- premalo prostora za stroj- tovi. Prav prijetno jih je bilo opazovati, no obdelavo. Sosed je so- kako so brskale za plevelom, pa čeprav sedu tako »zaštihal« pot, je bil ta še globoko v zemlji. Njihove da še samokolnice nisi imel zavistne poglede, predvsem pa jezo na kje peljati, vsekakor pa tega sosedov prej rdeči paradižnik, smo ot- nisi mogel narediti tedaj, ko roci občutili tudi na lastni koži.« so bile postavljene fižolov- Tisti čas je posebej izstopal vrtiček ke,« je nad ročnim obde- Podlogarjevih. Majda Podlogar takole lovanjem zemlje negodo- obuja spomin na »nasade« fižola: »Vsi val Cveto Stane. Zanimanje so imeli vrt in seveda smo ga imeli tudi za vrtičkarstvo je bilo med mi. Ampak naš vrt je bil nekaj poseb- novimi stanovalci v porastu nega. Na njem je bilo moč opaziti, da in vrtički so se kmalu zače- je oče izhajal iz Šentjanža, kjer so imeli prevešati od ravnice pri li nasade hmelja. Po vseh drugih vrto- blokih po bregu navzdol. Po vih se je namreč fižol ovijal okoli lese- mnenju ekipe mladih, na- nih kolov, samo na Podlogarjevem vrtu dobudnih nogometašev je pa je fižol plezal po vrvi, kot hmelj. Res za tovrstno dejavnost vla- je bilo na prvi pogled nekoliko čudno, dalo celo preveliko zani- ampak smo jeseni najhitreje končali s manje, saj so zagnanim žo- Princeska med rožami leta 1965 (hrani Mihaela Silvester) pospravljanjem. Potegnil si za vrv, ob-

22 ŠentRUPERT DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES ral fižol, ostalo pa zažgal. Spomladi je oče napel spet novo vrv in tako več let nismo imeli nobenega dela s pos- tavljanjem in nato pospravljanjem kolov. No, sčasoma smo tudi sami prešli na lesene kole.« Kakorkoli zadeve obrnemo, pa vrtič- karstvo, vsaj v blokih v Slovenski vasi, ni bilo samo žensko opravilo. Začelo se je tudi zbadanje med spoloma in tekmovanje, kdo je bolj zaslužen za le- pši vrt in obilnejši pridelek, mame ali očetje. »Seveda so za lepim in bujnim vrtom stali tudi naši očetje. V priroč- nih lesenih hišicah, barakah, so vodili vzrejo domačih živali, od kokoši, pura- nov, zajcev, v jesenskih mesecih pa se je sem in tja oglasil še kakšen pujs. Pe- telinili so se s svojo vzrejo in ugotav- Mihaela Gregl pri zajčnikih za gradom leta 1966 (hrani Mihaela Silvester) ljali, kdo ima največjega petelina, zajca in koliko jajc so pobrali. Stranski pro- dukt vzreje je bil gnoj, ki so ga žene uporabile za pognojitev vrta. Očetje so v en glas zatrjevali, da je pridelek odvisen predvsem od kakovostnega gnojila, ki so ga z vzrejo domačih ži- vali pridelali prav oni, matere pa, seveda, s tem niso soglašale,« je prerekanje staršev večkrat poslušal Cveto Stane in nadaljeval v smislu, da tudi pri barakah ni šlo brez ponašanja s tem, kateri oče ima lepšo barako: »Naša baraka je bila nekaj posebnega. V njej nismo samo vzgajali prej omenjenih živali, ampak je bila istočasno tudi mala les- na delavnica. Od orodja ni stvari, ki je tam ne bi bilo, tako, da sem se tudi sam večkrat česa lotil, četudi je izdelek na koncu končal v peči. Bilo pa je še nekaj, po čemer je slovel moj oče in zaradi česar se je naša baraka še razliko- Lepo urejena okolica (hrani Lojze Gregorčič) vala od ostalih. Na njej je bila pritrjena kovinska plošča, ki je služila za pritrje- vanje tarč. Kar nekaj nas je šlo skozi njegove roke, ko nam je razkril skriv- nosti streljanja z zračno puško. Vedno mi je govoril: Veš, sine, pri streljanju je vse pri dihanju in proženju.« Ker prvi rejci živali, predvsem zajcev, na svojih parcelah niso imeli prostora za postavitev zajčnikov, so zajčnike začasno postavili kar pri nas in pri Sla- kovih. Sčasoma so si barake postavili za bloki, ko pa je navdušenje za atle- tiko na tekaški stezi ob nogometnem igrišču zamrlo, so le-te stale tudi niž- je. Na koncu jih je bilo že toliko, da je zmanjkalo prostora, kamor bi postavili nove in Tone Odlazek ob preselitvi v Slovensko vas ni mogel skriti razo- čaranja: »Domačih živali nismo vzreja- Lepo urejena okolica (hrani Lojze Gregorčič)

ŠentRUPERT 23 DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES li, saj ni bilo več prostora, da bi kam uživali v naravi in se tudi poveselili in želijo obdelovati. In v ponos in veselje postavili hlevček. Razpoložljivi prostor pomalicali. Poleg kokošnjakov in zajč- nam je lahko, da je med njimi tudi neje bil namreč zaseden od že dalj časa nikov so bili vedno lepo obdelani vr- kaj mladih družin, ki so se v vas prise- tu živečih sovaščanov.« Tudi reja živa- tovi z veliko doma pridelane zelenjave lile pred kratkim. li je poleg vrtičkarstva pomenila zado- in s cvetličnimi gredicami,« je veselje Maja Gregorčič, Zavod Rožlin voljstvo, da so kljub življenju v bloku nad domačim pridelkom delila Greta uspeli pridelati nekaj svojega, nudila pa Avsec. Besedilo je del raziskave o vrtovih nekdaj in jim je tudi sprostitev. »Naj še dodam, danes, ki jo Zavod Rožlin izvaja na območju Če je bila po mnenju slednje Sloven- da smo imele gospodinje tudi kokoši občine Šentrupert v letu 2018. ska vas v tistih časih raj, pa se je da- in zajce, pa goske, nekateri stanovalci nes v primerjavi z nekdanjim sožitjem Povzeto po knjigi: Podobnik, Lojze, ur., pa celo prašiče. Pri kokošnjakih smo v bivanju in pripravljenosti pomagati Slovenska vas skozi čas. Turistično društvo imeli mizo in posejane rože, cvetlič- pri delu veliko spremenilo. A vrtovi so Šentrupert, Šentrupert 2011 ne grme in drevesa. Tam smo večkrat ostali. Vsaj nekateri. Vrtovi tistih, ki jih

24 ŠentRUPERT DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES Smo v maln prpelal Boltetov mlin na Jeseniščici – 2. del

Na Jeseniščici, ki se izlije v reko Mirno, sta delovala dva mlina; Boltetov v Dolenjih Jesenicah ter Špančkov mlin v Hrastovici. Boltetov mlin na zgornjo vodo s tremi pari kamnov je za stranke mlel od leta 1763 do leta 1966; torej več kot 200 let. Od leta 2003 je zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

V Boltetov mlin so vozili iz sosednjih turnicami – tak izraz smo uporabljali za zbiral očiščeno pšenico v podstavljenem vasi, najbolj oddaljeni mlevci so bili spuščanje vode na lesena vodna kolesa. škafu. Ko je bila pšenica očiščena, se je doma uro in pol hoda. »Pšenico so v Oprano pšenico je nato razgrnila na gro- začel postopek vlaženja zrnja – temu so mlin vozili kmetje z voli, redki s konjem. bo tkane lanene rjuhe in se je vse po- rekli fajhtanje pšenice. Več mernikov pše- Vreče so prinašali tudi kar na hrbtu. V poldne sušila na soncu. Seveda pa smo nice so stresli v večjo leseno trugo, ki je eni platneni oziroma bombažni vreči je morali odganjati domače kokoši, da do stala v bližini mlinskega groba, jo navlaži- bilo cirka en mernik pšenice. Mlinarica zrnja niso prišle, čeprav so pogosto hoteli z vodo in jo premešali. Na mletje je po- je žito ob prisotnosti prinašalca stehtala le. Pozimi pa smo pšenico čistili le s trie- tem tako pšenica čakala nekaj ur. Ko so na mlinski vagi in zapisala stehtano koli- rom na ročni pogon. Ta je izločal smeti in bili vsi ti postopki končani, pa smo pšeni- čino v zvezek s tintnim svinčnikom, da je bilo manj izbrisljivo. Strošek za mletje se je obračunal kot merica. Predpis za mletje žita je bil ustaljen in določen že v stari Avstroogrski. Tako je prinašalec tudi ve- del, koliko moke bo dobil iz stehtanega žita, mlinar pa, kolikšna bo merica oziroma njegov zaslužek. Ob koncu mletja se običajno pred lastniki moka ni več tehta- la, razen če je kdaj kdo zahteval. Večino- ma so mlinarju ljudje zaupali.« Sogovor- nik s Hrastnega se spominja, da so ljudje nosili mlet tudi v Boltetov mlin: »Pa tudi k Boltečki so včasih nesli zmlet. Pisali so se Strmole. Ženska, ki je mlela, je bila doma iz Šentvida in je velikokrat rekla 'hadič'. Je bil velik maln in dobro so mlel.« Prevzemu zrnja je sledilo njegovo či- ščenje, da ni bilo prahu, ki je škodo- val mlinarjevim dihalom, za bolj kakovostno mletje in boljši izkoristek pa ga ja bilo treba tudi navlažiti. Čis- tili so predvsem pšenico: »Pšenica, ki so jo kmetje privažali v mlin, ni bila čis- ta – pogosto so bila vmes semena pleve- lov, pa tudi razne druge smeti, saj kmetje doma niso imeli pogojev, da bi žito natančno očistili. Pred mletjem je treba pšenico očistiti. Poleti je mama pogos- to pšenico prala v posebnem železnem čebru, ki je stal pred leseno ograjo in za-

Dekla Pepca, Boltetova Dragica in mama Francka. Hrani Boltetova Dragica.

ŠentRUPERT 25 DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

Boltetova Dragica nem nisem delala, saj sem mogla bit mlina vespi pred narca. Na njivo nisem rada hodila.« domačo hišo. Hrani Boltetova Boltetovi otroci so redno pomagali pri Dragica. opravilih v mlinu, vendar so imeli dolo- čen tudi čas za igro: »Moja mama je imela pravilo, da smo bili po kosilu, ki je bilo okoli dvanajste ure, otroci do štirih prosti. In takrat smo se lahko igrali. Potem pa je bilo treba nesti malico na njivo, v košari. Kru- ha, jabolčnik, poleti še vodo za pitje. To sem morala vedno jaz početi. Spomnim se, da sem tisto košaro kot majhna punčka težko nosila. Igrali smo se z vaškimi otroki. Zbirali smo se ob potoku, potem v čebelnjaku, poleti smo se kopali tam gor na ovinku, kjer je bil tolmun. Kadar je je bilo sušno poletje, je bilo vode malo in nismo mogli ska- kat v vodo. Enkrat smo nabrali veje in po- tok zagradili, da je voda narasla. Mlin je pa začel klipa klapa in je mama pršla z vila- mi in je vse tiste veje razmetala.« So se pa pri Boltetovih pogosto spo- co vsipali v grob, da se je mlela,« pripo- mali predvsem za delo na polju; za pla- padali tudi s poplavami, saj sodi Jeseni- veduje sogovornica. čilo so jim največkrat dali hlebec kruha. ščica v območje rednih poplav. Ljudem »Mama se je ukvarjala v glavnem samo z Družina Strmole se ni ukvarjala le z je najbolj ostala v spominu poplava mlinarstvom, na polje ni nikoli hodila delat. mlinarstvom. Podobno kot pri večini leta 1984, ki je prizadela večino mlinov Je pa poskrbela, da je dobila najete delav- kmečkih mlinov so tudi pri Boltetovih na Jeseniščici in njenih pritokih. Še da- ce. In kadar nje ni bilo, ko sem bila jaz že poleg mletja vzrejali prašiče in gove- nes znajo povedati, da je voda odnaša- malo večja, da sem lahko kak škafec nesla do. V najboljših letih so imeli v svinja- la pajkelne in ostale mlinske dele: »Pri gor v grot, sem bila jaz popoldne mlinarca, ku tudi do osem prašičev in v hlevu de- Boltet bi kmalu tisto mamo takrat zali- ker se je morala ona dogovarjat, ljudi nab- vet glav živine. Posledično je bilo tudi lo. Da so potem drugi ljudje prišli, da je rat, da so potem poljska dela opravili. Hla- njihovo poljedelstvo usmerjeno pred- bilo že do postelje. Je pa spala ponoči, ni pec je skrbel za hlev, dekla Pepa pa bolj vsem v pridelovanje krmnih rastlin – nič vedela. Do postelje gor je že bila voda. za svinje, torej je imela čez svinjake in hra- krompirja, pese, korenja, kolerabe in /…/ Da so jo potem ven rešili.« njenje prašičev pa čiščenje hiše. Kuhala je detelje. Pšenice niso sejali, saj so je z malo, bolj preproste reči, ker ni znala. Na Boltetovo domačijo je po smrti zad- merico iz mlina dobili dovolj. Na skoraj primer jabolčni zavitek je delala mama, nje mlinarice Frančiške Strmole po- 16 hektarjev velikem posestvu so les za ker mama je to znala, če se je pa kuhalo dedoval sin. Poskrbel je za najnujnej- kurjavo in vzdrževanje orodja ter mlin- žgance, jih je pa lahko tudi Pepa. Hlapec šo obnovo domačije in tako preprečil skih naprav sekali na desetih hektarjih je pa skrbel za govedo, za živino v hlevu, njeno nadaljnje propadanje. Vsi objek- domačega gozda. V travniškem sadov- za kidanje gnoja, pa košnjo poleti za krmo, ti so obdržali dokaj izvirno podobo njaku za hišo pa je zraslo dovolj sadja, pa razvažanje gnoja na njive in travnike. s prvotno tlorisno zasnovo. V nekda- da so pridelali jabolčnik in žganje, s ka- In za privažanje. To je bilo hlapčevo delo. njem mlinskem prostoru je ohranjen terima so pogostili stranke v mlinu in Včasih pa seveda tudi delo na njivi, tako del nekdanjega štajnpodna in mlinska tabrharje, ki so jih pri Boltetovih naje- služkinja kot hlapec. Jaz pa na njivi v glav- naprava z enim kamnom in pajklom. Od leta 2002 je Boltetova domačija v lasti družine Weber. Boltetov mlin je bil leta 2003 skupaj z vsemi pripadajo- čimi objekti razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Sogovorniki: Karla Štojs, po domače Boltetova Dragica, Celje; Martin Slapšak, Hrastno; Martina Oblak, Gradišče, ter neimenovani sogovornik. Povzeto po knjigi Smo v maln prpelal: Mlini na Jeseniščici in njenih pritokih, kjer so navedeni tudi vsi viri in literatura. Liljana Jantol Weber in Mojca Ramovš

Poročna slika iz leta 1937, mlinar Ignac Strmole in mlinarica Frančiška Sinjur. Hrani Karla Štojs, po domače Boltetova Dragica.

26 ŠentRUPERT POVEZAVE

Šentruperčani del zbornika Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij

V petek, 7. septembra 2018, je v sklopu prireditev Vodnikovi dnevi na Koprivniku v Bohinju v tamkajšnjem gasilskem domu potekala predstavitev zbornika Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij.

Foto: Albert Dobravec

Organizator je bila Krajevna skupnost Koprivnik Gor- juše. V goste so povabili vse avtorje, ki so sodelovali pri nastanku zbornika, ki zaznamuje 225-letnico ustanovitve del z naslovom Majarjenje na Koprivniku in Gorjušah av- župnije Koprivnik v Bohinju in prihoda Valentina Vodnika torice Mojce Ramovš sta s svojim raziskovalnim delom kot prvega stalnega dušnega pastirja. pomagali ustvariti še Liljana Jantol Weber in Simona Sti- Zbornik je nastal pod budnim očesom našega rojaka pič. Tretji del Poselitev na območju Koprivnika v Bohinju mag. Marjana Lamovška, ki je zadnja leta kot župnik služ- pa sta prispevali dr. Alma Zavodnik Lamovšek in Špela boval v župniji Koprivnik v Bohinju. Poleg vsega potreb- Žohar. Knjižno delo, ki obsega več kot 200 strani, je iz- nega, da je knjiga ugledala luč sveta, je prispeval uvodne dal zavod Turizem Bohinj, s tem pa prispeval k ohranja- misli. Večji del zbornika zajema Zgodovina župnije Kop- nju identitete lokalnega prebivalstva. rivnik v Bohinju avtorja dr. Bogdana Kolarja. Etnološki Mojca Ramovš, Zavod Rožlin

Trebanjski volilni okraj dobil poslanca iz vrst krščanskih demokratov

Še enkrat hvala vsem, ki ste zaupali svoj glas Novi Sloveni- dnja obvoznice mimo Mirne in medgeneracijskega centra ji in s tem pripomogli k moji izvolitvi. Kot poslanec v Dr- v Šentrupertu. Prepričan sem, da bo sodelovanje prines- žavnem zboru se bom po najboljših močeh trudil, da bo lo želene rezultate. glas ljudi iz krajev, kjer sem bil izvoljen, v Ljubljani dobro Županu Goletu se zahvaljujem za možnost, da se bom v slišan in upoštevan. Delal bom v dobrobit Slovenije in nje- prihodnje lahko srečeval z občani občine Šentrupert na nih ljudi. sedežu občine, in sicer vsak drugi ponedeljek v mesecu v Konec avgusta sem obiskal župana občine Šentrupert gos- dopoldanskih urah. Prvič 8. oktobra. Prosim, da se naja- poda Ruperta Goleta. Predstavil mi je projekte občine in vite na telefonsko številko 041/743 644. Vaše predloge in me seznanil z načrti za prihodnje. Ponudil sem mu pomoč vprašanja mi lahko pošljete tudi po elektronski pošti na in obljubil, da se bom kot poslanec trebanjskega volilne- [email protected] ali me pokličete po telefonu na števil- ga okraja zavzemal, da bi občina lahko uresničila kar naj- ko 041/743 644. več zastavljenih projektov. Prednost imata zagotovo izgra- Blaž Pavlin, poslanec

ŠentRUPERT 27 Dogajanja v občini

Galerijska paleta

V poletni čas smo v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje nje določenega sporočila. Tudi umetniki so se skozi sto- zakorakali s tradicionalnim Mednarodnim taborom likovnih letja upodabljali v obliki avtoportretov, hkrati pa opažanja samorastnikov Trebnje. Tako smo v juniju uspešno zaključili o drugih prikazali v portretih. Obe obliki sta bili običajno 51. tabor, na katerem je sodelovalo devet umetnikov iz šes- skrbno načrtovani, odsevali sta tako portretiranca kakor tih držav, ki so našo zbirko obogatili za štirinajst novih del. tudi umetnika. Vse tri oblike imajo nekaj skupnega, in to je Trem umetnikom, Branki Pirc (Slovenija), Mitji Kokolu (Slo- izražanje počutja, kreativnosti in nenazadnje tudi posebni venija) in Minni Lehväslaiho (Finska), smo podelili priznanja. pogled na svet. Prvič je umetnik prejel tudi Veliko nagrado, to je bil Marc Odprtje razstave bo v četrtek, 25. oktobra 2018, ob 18. uri Bourlier (Francija), katerega samostojna razstava bo vklju- v prostorih galerije in bo na ogled vse do nedelje, 10. febru- čena v prihodnji galerijski razstavni program. arja 2019. Vljudno vabljeni. Poleti smo sodelovali pri delavnicah Cikoletja ter se tako Andrejka Vabič Nose, Andreja Hari družili in zabavali z vedoželjnimi otroki. Ob začetku novega šolskega leta 2018/2019 že načrtu- Foto: arhiv CIK Trebnje jemo prihajajoče dogodke. Za šolar- je in ostale obiskovalce smo ponovno pripravili pester pedagoški, umetniški in kulturni program. Va- bimo vas, da si ga ogledate na naši spletni strani. Prijave skupin spreje- mamo na telefonsko številko 07 34 82 106 ali na elektronsko pošto ga- [email protected]. Obarvano jesen bomo podkrepili z odprtjem naslednje začasne razstave z naslovom Zrcaljenja, ki bo nadomestila trenutno razstavo Apel podobo na ogled … Zrcaljenja združuje dva različna pogleda na avtoportrete, sodobni – selfiji oziroma sebki in tradicionalni – avtoportreti samorastniških umetnikov. Selfi, sodoben avtoportret, omogo- ča posamezniku, da nadzoruje, kako ga svet dojema, in se vedno pogo- steje uporablja tudi za posredova-

28 ŠentRUPERT Dogajanja v občini

Novo šolsko leto, novi izzivi Univerze za tretje življenjsko obdobje Trebnje

Jesen že počasi naznanja začetek novega šolskega leta in s tem pestrega dogajanja v našem centru.

27. septembra 2018 bo v naši veliki predavalnici strokovno srečanje »Starejši zaposleni – realnost prihodnosti«. Na njem bomo s priznanimi strokovnjaki ugotavljali, kako v or- ganizaciji razvijati potencial in spodbuditi zavzetost starej- ših zaposlenih. Z nami bodo Zdenko Šalda, dr. med. (ZD Trebnje), dr. Sara Brezigar (Akademija Panta Rei), dr. Željko Ćurić (O.K. Consulting d.o.o.) in mag. Eva Mermolja (Ljud- ska univerza Ajdovščina). Srečanje, ki je brezplačno, je na- menjeno direktorjem, vodjem področij, strokovnim delav- cem za kadre in vsem, ki jih tematika zanima. Že tradicionalno v mesecu septembru in oktobru potekajo vpisi v srednješolske programe s področja ekonomi- je, trgovine, gostinstva in predšolske vzgoje. 2. oktobra ob 9. uri pa bomo zakorakali v že 21. leto delovanja Univer- ze za tretje življenjsko obdobje Trebnje (UTŽO). Odprtje bo tokrat v Mokronogu, kamor bo tudi organiziran pre- voz. Univerza bo ponovno odprla svoja vrata vsem upoko- jencem iz občin Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Trebnje, Mirna in drugih občin. Vas zanima? Pokličite v svetovalno središče na našem centru na 07 34 82 108 ali se oglasite osebno in z veseljem vam bomo svetovali. Informiranje in svetovanje je za ude- ležence brezplačno, saj ju sofinancirata Evropski socialni sklad in Republika Slovenija. Več o izobraževalni ponudbi in drugih naših projektih dobite na www.ciktrebnje.si ali nas spremljajte na CIK Facebook strani. Tanja Vrčkovnik in Kristina Jerič

ŠentRUPERT 29 Dogajanja v občini

Pestra jesen v Krajevni knjižnici Šentrupert

Poletje je, kot vedno, minilo prehitro in že je tu jesen s kopico dogodkov in dejavnosti. V začetku septembra smo sodelovali na prireditvi Lesena čipka, na kateri smo se predstavili z ustvarjalno delavnico, skupnim družinskim branjem in razstavo. Skupno branje pod kozolci poteka v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja (8. 9. do 8. 10. 2018).

Naše mlade bralce, ki ste med poletjem pridno brali in iz- Z oktobrom ponovno začenjamo z večletnima projekto- polnjevali izzive v Vesolju bralnih zakladov, vabimo na dru- ma spodbujanja branja Bralna potepanja in Jurčkov nahrb- ženje z Andrejem Rozmanom Rozo. Srečanje bo 21. 9. 2018 tnik. Bralna potepanja imajo letos športni pridih, saj Knji- ob 18. uri v Knjižnico Pavla Golie Trebnje. žnica Pavla Golie Trebnje sodeluje v Letu zdravja, gibanja in športa Občine Trebnje. V četrtek, 27. 9. 2018, vas vabimo na Delavnico kaligrafije v prostore Krajevne knjižnice Šentrupert. Zaradi omejenega Na naših enotah si lahko izposodite bralnike InkBook Pri- števila prijav vas prosimo, da pokličete na telefonsko števil- me, s katerimi lahko berete e-knjige s spletne strani Biblos. ko 07 34 82 110 ali pišete na [email protected]. De- 24. oktobra pa vas vabimo na strokovno predavanje Jožice lavnico sofinancira Občina Šentrupert. Pivec, ki nas bo poučila o zdravilni moči zelišč. Otroci od 4. do 8. leta ste vabljeni na Ure pravljic, ki bodo Patricija Tratar, Knjižn ica Pavla Golie Trebnje od 26. septembra dalje vsako drugo sredo ob 17. uri v knji- žnici Šentrupert.

30 ŠentRUPERT Dogajanja v občini

Komunala Trebnje gradi poslovno- logistični center

Sredi avgusta so direktor javnega podjeta Komunala Trebnje Stanko Tomšič, župani vseh štirih občin soustanoviteljic javnega podjetja in direktor podjetja GPI Tehnika Novo mesto Drago Muhič položili temeljni kamen za izgradnjo novega Poslovno-logističnega centra Komunale Trebnje. Naložbo v višini 2,85 milijona evrov v celoti financira trebanjsko javno podjetje.

Komunala Trebnje d.o.o. je javno podjetje v stoodstotni las- nikov komunalnih storitev. ti občin Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert. Na letošnjem javnem razpisu je Komunala za izvajalca del »V zadnjih letih predvsem na področju gospodarskih javnih (zemeljska dela, gradnja in oprema) izbrala podjetje GPI služb komunale te občine zelo dobro sodelujejo tako med Tehnika d.o.o. Novo mesto, s katerim je bila 21. junija 2018 sabo kot tudi z javnim podjetjem in ta projekt je, tako mis- podpisana pogodba v višini 2,85 milijona evrov. Komuna- lim, tudi odraz dobrega sodelovanja med javnim podjetjem la za nakup zemljišča, projektno dokumentacijo, preddela, in med občinami,« pravi direktor javnega podjetja Komu- nadzor in plačilo komunalnega prispevka sicer namenja še nala Trebnje Stanko Tomšič. približno pol milijona evrov. Selitev v nove prostore naj bi Župani Alojzij Kastelic, Anton Maver, Dušan Skerbiš in Ru- bila dokončana do maja prihodnje leto. pert Gole so pred položitvijo temeljnega kamna v nago- Petra Krnc Laznik vorih poudarili, da je vodenje Komunale v zadnjih letih pozitivno in usmerjeno h kakovostni storitvi za občane in občine. Strinjajo se tudi, da Komunala potrebuje nove, so- dobnejše prostore, ki jih bo na tej lokaciji ob glavni cesti Trebnje-Mirna lahko v polnosti izkoristila. Direktor podjetja GPI Tehnika Drago Muhič pa je dodal, da so se gradnje lotili odgovorno in da verjamejo, da bodo upravičili za- upanje.

NA KRATKO: Dolgoletno željo po selitvi na primernejšo lokacijo in v nove prostore so začeli uresničevati leta 2016, ko so dolo- čili lokacijo in kupili zemljišče za gradnjo novega centra na obrobju mesta Trebnje v smeri Mirnske doline, kar je opti- malna lokacija za dejavnosti, ki jih javno podjetje izvaja na območju vseh štirih občin. S poslovanjem na novi lokaciji Komunala s svojo logistiko ne bo obremenjevala mesta Stari aparati za Trebnje, hkrati pa bo prijaznejša do zaposlenih in uporab- otroški smeh Do sredine poletja so v sklopu vseslovenske zbiral- ne akcije družbe ZEOS zbrali že dobrih 300 ton starih aparatov in s tem 4.588 evrov za Društvo Rdeči noski. Zbiranje starih aparatov poteka do konca leta. Male aparate, ki ne delujejo več, ali odslužene bate- rije in sijalke lahko brezplačno oddate v posebne ze- lene kote na 67 lokacijah poslovalnic Big Bang, d.o.o., Gorenje GSI, d.o.o., Mercator d.d., M Tehnika in MER- KUR trgovina, d.d. in tako naredite nekaj dobrega za okolje in za otroški smeh, ki ga bolnim otrokom in drugim bolnikom pričarajo bolnišnični klovni iz Društva Rdeči noski. povzela Petra Krnc Laznik

ŠentRUPERT 31 Jesenski dogodki

SEPTEMBER Ponedeljek, 22. 10. 2018, ob 17.00 v prostorih OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Torek, 25. 9. 2018, ob 14.00 v prostorih OŠ dr. Pavla Lunačka Delavnica za starše: KAKO OTROKOM PREDATI ODGOVORNOST, Šentrupert ki jo bosta vodila dr. Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič. Delavnica kaligrafije za osnovnošolce, ob 400-letnici šolstva v (predvideno trajanje 2 uri; potrebne prijave; zaželeno, da se Šentrupertu delavnice udeležita oba starša). Vabi KPGT, krajevna knjižnica Šentrupert Vabi Društvo za zdravje in sožitje v družinah Trebnje, v okviru projekta Zdrave občine Vsako drugo sredo od 26. 9. 2018 ob 17.00 v knjižnici Šentrupert Ure pravljic (za otroke od 4. do 8. leta) Sreda, 24. 10. 2018, ob 18.00 v galeriji OŠ dr. Pavla Lunačka Vabi KPGT, krajevna knjižnica Šentrupert Šentrupert Četrtek, 27. 9. 2018, ob 17.00 v knjižnici Šentrupert Predavanje Jožice Bajc Pivec o zdravilni moči zelišč Delavnica kaligrafije za odrasle, ob 400-letnici šolstva v Šentrupertu Vabi KPGT, krajevna knjižnica Šentrupert Vabi KPGT, krajevna knjižnica Šentrupert Četrtek, 25. 10. 2018, ob 18.00 v Galeriji likovnih samorastnikov Sobota, 29. 9. 2018, ob 18.00 v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu Trebnje Koncert ljudskih in umetnih pesmi Odprtje razstave Zrcaljenja (avtoportreti, portreti in selfiji) Vabi Društvo Mavrica Šentrupert, Vaški pevci Vabi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

OKTOBER DECEMBER Četrtek, 4. 10. 2018, ob 17.00 v galeriji OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Ponedeljek, 03. 12. 2018, od 10.00 do 18.00 v Galeriji likovnih Muzikal in predstavitev knjige ob 400-letnici šolstva v Šentrupertu samorastnikov Trebnje Vabi OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Dan odprtih vrat ob Ta veselem dnevu kulture Vabi Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Petek, 5. 10. 2018, ob 17.00 v galeriji OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Nedelja, 16. 12. 2018, ob 18.00 v galeriji OŠ dr. Pavla Lunačka Osrednja prireditev, posvečena 400-letnici šolstva v Šentrupertu Šentrupert Vabi OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Tradicionalni novoletni koncert Vabi KUD Ženski pevski zbor Šentrupert Sobota, 13. 10. 2018 19. Steklasova pohodna pot Torek, 25. 12. 2018, v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu Vabi Planinsko društvo POLET Šentrupert Božični koncert Vabi vokalna skupina LILITH Sobota, 13.10. 2018 od 7.00 do 12.00, trg v Šentrupertu: Humanitarna akcija Drobtinica Vabi Rdeči križ, KORK Šentrupert od 12.00 dalje, igrišče pri OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert: Dobrodelna prireditev »za obnovo šolskega igrišča« Vabijo lokalna društva

ŠentRUPERT GLASILO OBČINE ŠENTRUPERT • Leto: XX. / 3 • Jesen 2018 • USTANOVITELJICA: Občina Šentrupert - zanjo: Rupert Gole • UREDNIŠKI ODBOR: Mateja Leban, urednica; člani: Janja Jerovšek, Petra Krnc, Mojca Ramovš, Jaka Trček, Liljana Jantol Weber, dr. Jože Uhan • Avtor naslovne fotografije je Franc Pepelnak • GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: Piktogram d.o.o., Dobrova • Glasilo izhaja štirikrat letno • Naklada: 1150 izvodov • Glasilo je za občane Občine Šentrupert brezplačno. Prispevke za jesensko številko glasila Šentrupert pošljite do vključno petka, 30. 11. 2018, na e-naslov [email protected]. Priporočena dolžina je 1500 znakov s presledki vred. Fotografije ustrezno poimenujte in dodajte kot priponko v formatu jpg vsaj velikosti 1024 x ***.