Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Bovec

NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI BOVEC

Junij 2017

Naročnik: OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8 5230 Bovec

Dokument izdelal: RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 3 5000 Nova Gorica

Avtor: Nejc Kumar, mag. ekon. ved

Datum: 29.06.2017

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...... 1 1.1 Izhodišča ...... 1 1.2 Namen izdelave načrta ...... 4 1.3 Cilji Načrta ...... 5 1.3.1 Strateški cilji ...... 6 1.3.2 Projektni cilji ...... 6 1.4 Izvajanje projekta ...... 8 1.5 Referenčni dokumenti ...... 10 2 TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN RAZVOJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE ...... 11 2.1 Širokopasovno omrežje ...... 11 2.2 Odprto širokopasovno omrežje...... 13 2.3 Družbeno ekonomske koristi širokopasovnega omrežja ...... 15 3 OPIS OBČINE BOVEC ...... 17 3.1 Prebivalci, gospodinjstva in naselja ...... 18 3.2 Gospodarstvo ...... 20 3.2.1 Gospodarske in poslovne cone v Občini Bovec in razvojne možnosti ...... 23 4 RAZVOJ ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI BOVEC 24 4.1 Obstoječe stanje javne infrastrukture v Občini Bovec ...... 24 4.2 Načrtovane investicije v javno infrastrukturo v Občini Bovec ...... 28 4.3 Rezultati mapiranja belih lis ...... 30 4.4 Izhodišča za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Bovec .. 30 4.5 Analiza potreb končnih uporabnikov v Občini Bovec ...... 33 5 ZAHTEVE PROJEKTA GRADNJE ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE ...... 38 5.1 Tehnične karakteristike ...... 38 5.2 Merila za izbor zasebnega izvajalca ...... 46 5.2.1 Merila v primeru izvedbe projekta sofinanciranega z javnimi sredstvi ...... 46 5.2.2 Merila v primeru izvedbe z zasebno investicijo ...... 47 5.3 Pogoji upravljanja ...... 47 5.3.1 Omrežje sofinancirano z javnimi sredstvi ...... 47

5.3.2 Omrežje grajeno kot zasebna investicija ...... 47 6 NAČRT IZVEDBE PROJEKTA ...... 49 6.1 Nosilec projekta ...... 49 6.2 Organizacijski načrt ...... 49 6.3 Okvirni finančni načrt ...... 51 6.4 Okvirni terminski načrt ...... 52 7 ZAKLJUČEK ...... 54 8 VIRI ...... 55

KAZALO TABEL

Tabela št. 1: Število prebivalcev in gospodinjstev po naseljih v Občini Bovec v letu 2015 ... 18 Tabela št. 2: Prebivalci Občine Bovec po starostnih skupinah ...... 19 Tabela št. 3: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti v Občini Bovec v letu 2015...... 20 Tabela št. 4: Podatki o gospodarskih subjektih v Občini Bovec ...... 20 Tabela št. 5: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije v Občini Bovec, stanje na dan 31.12.2014 ...... 21 Tabela št. 6: Število poslovnih subjektov v Poslovnem registru Slovenije, po občinah iz Goriške statistične regije in po področjih klasifikacije dejavnosti, stanje na dan 31.12.2014 . 22 Tabela št. 7: Gospodarske in poslovne cone v Občini Bovec ...... 23 Tabela št. 8: Tehnične rešitve, ki omogočajo ultra visoke hitrosti ...... 39 Tabela št. 9: Organizacijski načrt izvedbe projekta ...... 49

KAZALO SLIK

Slika št. 1: Položaj Občine Bovec v širšem prostoru ...... 18 Slika št. 2: Cestno in železniško omrežje Občine Bovec ...... 24 Slika št. 3: Komunalna infrastruktura Občine Bovec ...... 25 Slika št. 4: Telekomunikacijska infrastruktura Občine Bovec ...... 26 Slika št. 5: Energetika Občine Bovec ...... 26 Slika št. 6: V katerem naselju Občine Bovec prebivate? ...... 34 Slika št. 7: Na katere telekomunikacijske storitve ste trenutno naročeni? ...... 34 Slika št. 8: Katero hitrost dostopa do interneta imate trenutno? ...... 35 Slika št. 9: S katerimi izmed naštetih težav se srečujete pri uporabi telekomunikacijskih storitev? ...... 35 Slika št. 10: Katere vsebine internetnih storitev bi želeli koristiti v prihodnje, če bi imeli možnost? ...... 36 Slika št. 11: Ali bi potrebovali dostop do interneta hitrosti 100 Mbps? ...... 37

1 UVOD

Sodobni globalni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv razvoja družbe znanja, ki bo med drugim temeljila na zmogljivi omrežni infrastrukturi elektronskih komunikacij, kot eni izmed ključnih infrastruktur digitalne družbe, ki mora omogočati kvaliteten dostop do interneta za vse. Internet kot vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov omogoča enostavno dostopnost do raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. Tako vse bolj oblikuje priložnosti posameznikov na vseh področjih zasebnega in javnega življenja; od učenja, zaposlitve, dostopa do informacij in javnih storitev, svobodnega izražanja, do sodelovanja v javnem življenju in odnosov s prijatelji in v družini. Enake daljnosežne vplive ima v gospodarstvu, javnem sektorju in civilni družbi. Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove. Z vidika usmerjanja razvoja je internet strateški instrument za povečanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe. Razvoj in uporaba interneta sta odvisna od širokopasovne infrastrukture, zato je pri usmerjanju razvojnih aktivnosti treba upoštevati dejstvo, da sta gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi neposredno povezana z razvojem visokokvalitetne širokopasovne infrastrukture (OP 2014-2014, 2014).

Predmet tega dokumenta je izdelava načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Bovec (v nadaljevanju Načrt razvoja v Občini Bovec).

Za izdelavo dokumenta Načrt razvoja v Občini Bovec je bilo na podlagi prejetih ponudb, izbrano podjetje RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica.

1.1 Izhodišča

Marca 2010 je Evropska komisija sprejela strategijo Evropa 2020. Cilj strategije je pospešitev gospodarske rasti v Evropski Uniji ter zagotavljati: - pametno rast – razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah, - trajnostno rast – spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire, - vključujočo rast – utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki omogoča ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Ta tri prednostna področja se medsebojno krepijo. Skupaj oblikujejo vizijo socialnega tržnega gospodarstva Evrope za 21. stoletje (Strategija Evropa 2020).

Ena izmed pobud strategije Evropa 2020 je Evropska digitalna agenda, katere splošni cilj je poskrbeti, da bo enotni digitalni trg, ki se opira na hitre in ultra hitre internetne povezave ter interoperabilne aplikacije, dal trajne gospodarske in družbene koristi. Evropska unija si bo zato prizadevala do leta 2020 omogočiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem Evrope in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s (EDA, 2010).

Za dosego zastavljenih ciljev so morale države članice pripraviti strateške dokumente na nacionalni ravni. Slovenija je pripravila več dokumentov, ki vključujejo tudi področje širokopasovne infrastrukture in pomena IKT. V nacionalnem strateškem razvojnem dokumentu Strategija razvoja Slovenije, se je Slovenija do leta 2020 zavezala vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s. Glede na postavljeni strateški cilj je v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev, identificiran specifični cilj, ki predvideva dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območjih, kjer širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, ki predstavlja pogodbo med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo glede izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v tematskem cilju 2 identificira potrebo po povečanju dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij in predpostavlja naložbe v razvoj širokopasovne infrastrukture na območjih, kjer ta še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo. V sporazumu je navedeno, da Slovenija potrebuje široko dostopen hitri in ultrahitri dostop do interneta po konkurenčnih cenah na celotnem območju. Tako je do leta 2020 cilj vsem gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s (Partnerski sporazum med SLO in EK 2014-2020).

Glede na postavljeni strateški cilj je v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki je podlaga za črpanje sredstev vseh treh strukturnih skladov Evropske Kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad) v okviru prednostne osi 2 Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti predvidenih 68 milijonov EUR za sofinanciranje širitev širokopasovnih storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij ter podporo uporabi nastajajočih tehnologij in omrežij za digitalno ekonomijo. Kot predhodna pogojenost je predvidena priprava nacionalnega načrta za omrežja naslednje generacije, ki mora predvideti ukrepe za dosego ciljev glede visokohitrostnega internetnega dostopa, s poudarkom na območjih, na katerih trg ne zagotavlja kakovostne odprte infrastrukture po sprejemljivih cenah v skladu s pravili o konkurenci in državni pomoči (OP 2014-2020, 2014).

V Programu razvoja podeželja 2014-2020, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) je v prednostnem področju 6C predvideno Spodbujanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti. Cilj ukrepa, za katerega je zagotovljenih 10 milijonov EUR, je s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti možnost dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje, podeželskim prebivalcem in gospodarstvom. Podprtih naj bi bilo 10 operacij v izgradnjo širokopasovnega omrežja, s čimer bi dostop do interneta dobilo 35.000 prebivalcev (Program razvoja podeželja RS 2014-2020, 2015).

Najbolj natančno cilje s področja razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije opredeljuje dokument Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki je strateški dokument, namenjen določitvi strateških smernic razvoja širokopasovne infrastrukture. Z njim Republika Slovenija naslavlja enega od strateških ciljev pobude DIGITALNA SLOVENIJA 2020 oz. njene krovne Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020: do leta 2020 96% gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, ostalim pa dostop z najmanj 30 Mb/s.

Razvoj širokopasovne infrastrukture zahteva visoka vlaganja, ki jih ne bo mogoče izvesti brez zasebnega kapitala. Da bi zasebnim investitorjem olajšala pridobivanje sredstev, je Evropska komisija konec leta 2014 objavila Naložbeni načrt za Evropo, ki temelji na treh sklopih ukrepov: - mobilizacija dodatnih sredstev za naložbe v višini najmanj 315 milijard EUR do konca leta 2017 za povečanje učinka javnih sredstev in spodbudo zasebnih naložb, - ciljno usmerjene pobude, da te dodatne naložbe resnično zadovoljijo potrebe realnega gospodarstva ter - ukrepe za izboljšanje regulativne predvidljivosti in odpravljanje ovir za naložbe, da bi Evropa postala privlačnejša za vlagatelje in bi se s tem učinek naložbenega načrta še povečal.

Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je imelo ob koncu 1. četrtletja 2014 v Sloveniji fiksni širokopasovni dostop do interneta 27,2% prebivalcev oziroma 70,6% gospodinjstev, kar je oboje pod povprečjem EU (30% glede na število prebivalcev in 76% glede na število gospodinjstev). Med tehnologijami je xDSL dosegala 46,2% delež, sledili so ji kabelski modemi s 30,7%, FTTH z 20,5% deležem in druge tehnologije z 2,5% tržnim deležem. Glede na hitrost dostopa do interneta je imelo 10,4 % uporabnikov hitrost dostopa manjšo od 2 Mb/s, 44,4% uporabnikov med 2 Mb/s in 10 Mb/s, 39,1% uporabnikov med 10 Mb/s in 30 Mb/s, komaj 6,1% uporabnikov pa je imelo hitrost dostopa do interneta večjo od 30 Mb/s in v okviru teh 3,05% hitrost dostopa do interneta hitrosti 100 Mb/s (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Za razvoj podeželja je nujna vsaj osnovna infrastruktura, kot so cestne povezave, vodna oskrba in telefonija in širokopasovno omrežje. Komunalna infrastruktura na podeželju regije je kljub nujnosti po njeni ureditvi in zahtevam evropskih predpisov zaradi previsokih stroškov izvedbe investicij urejena v manjšem deležu. Telekomunikacijska infrastruktura vse bolj pridobiva na pomenu, saj omogoča nemoteno poslovanje od doma v svet. Ta je v nekaterih predelih regije še vedno izredno slabo razvita. Občine Goriške regije so se z namenom, da svojim občanom povečajo dostop do digitalnih vsebin in storitev, povezale pri kandidaturi na javnem razpisu za sredstva za izgradnjo širokopasovnih omrežij, žal do sedaj neuspešno (RRP severne Primorske 2014-2020, 2015).

Kvalitetne informacijske povezave so v današnjem času osnovna infrastruktura ne le urbanih ampak tudi podeželskih območij. Pomembno vplivajo na možnost razvoja poslovnih dejavnosti, zato je zagotovitev le-teh in pokritje večinskega dela regije pomembna aktivnost programskega obdobja. V ta namen je regija v okviru prioritete trajnostni okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije, ukrepa 2: Krepitev dostopnosti in trajnostne mobilnosti v podporo konkurenčnosti regije, aktivnosti 2: Razvoj kakovostne informacijsko- komunikacijske infrastrukture, identificirala projekt GOŠO, ki ga bo novelirala ter kandidirala za pridobitev sofinanciranja s sredstvi EU za izgradnjo ustrezno zmogljivega širokopasovnega omrežja na območju belih lis (RRP severne Primorske 2014-2020, 2015). V Občini Bovec se zaradi slabe informacijsko-komunikacijske infrastrukture, konkurenčnost podjetij zmanjšuje. Cilj občine je vzpostavitev IKT omrežja, ki bo podpora občanom in podjetjem, hkrati pa bo omogočalo izgraditev sistema e-občine ter oblikovanje sodobnih e-storitev.

Na osnovi pobud občanov in v skladu z identificiranem projektom v razvojnem programu je Občina Bovec potrdila predlog proračuna, ki vsebuje tudi postavko OB06-16-0008 - Širokopasovno omrežje GOŠO, za pripravo potrebne dokumentacije za začetek postopka izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Občina je za pripravo Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije izbrala zunanjega izvajalca.

1.2 Namen izdelave načrta

Načrt razvoja v Občini Bovec je dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja s katerim želi občina oceniti dejansko potrebo po širokopasovnem omrežju, stanje pokritosti širokopasovnega omrežja in vrednost potrebnih investicij, da lahko sprejme ustrezno odločitev o morebitnem sofinanciranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture.

Občina Bovec želi svojim občanom zagotoviti možnost dostopa do širokopasovnih priključkov in jim s tem omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev. Širokopasovna infrastruktura elektronskih komunikacij danes postaja prav tako nepogrešljiva kot vodovodna ali električna infrastruktura, še posebej če želimo občane zadržati na podeželskih območjih.

Namen Načrta razvoja v Občini Bovec je ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v Občini Bovec. Del načrta je namenjen identifikaciji belih lis ter posledično možnih načinov pridobivanja sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah. Bele lise so definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

1.3 Cilji Načrta

Ključni dejavnik za odločitev za izgradnjo širokopasovnega omrežja je nedostopnost širokopasovne povezave na določenih, odmaknjenih naseljih Občine Bovec, ki onemogoča enakomeren razvoj celotnega območja Občine Bovec.

V Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 je zajet strateški cilj 96% gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, ostalim pa dostop z najmanj 30 Mb/s do leta 2020 (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016, str. 2).

Cilj gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v Občini Bovec je, da se predvsem na območjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgradijo odprta širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij, ki bodo povezala vsa naselja v občini ter vse zainteresirane končne uporabnike s širokopasovnimi hrbteničnimi omrežji in ki bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev. Cilj projekta je tudi, da se omogoči ponudbo vseh vrst t.i. internetnih storitev. V Občini Bovec je dostop do interneta s širokopasovnim dostopom le delno omogočen.

V Občini Bovec obstajajo naselja, kjer vsem končnim uporabnikom (občanom, javnim institucijam, gospodarskim in drugim poslovnim subjektom) dostop do širokopasovnega omrežja ni omogočen ali je omogočen samo nekaterim (zasedenost kablov), pa še to z relativno majhno hitrostjo. Na območju celotne občine, obstaja velik interes vseh končnih uporabnikov po možnosti dostopa do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, kar pomeni, da bo moral izvajalec uporabiti različne tehnološke pristope, saj je teren v Občini Bovec razgiban, s tem pa je enostavno »ožičevanje« možno le na določenem območju.

Dostop do širokopasovnih omrežij je velikega pomena za razvoj podjetniške dejavnosti. Dostop do širokopasovnih omrežij pozitivno vpliva na poslovanje obstoječih podjetij in spodbuja ustanavljanje in razvoj novih podjetij. Z dostopom do več informacij se razvijejo nove podjetniške ideje in občani se odločajo za ustanovitev svojih podjetij, kar pozitivno vpliva na gospodarstvo občine in zaposlenost.

1.3.1 Strateški cilji

Vizija Slovenije je, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in interneta in se uvrsti med napredne sodobne družbe. Za zasledovanje razvojne vizije bodo upoštevana naslednja splošna načela: - splošna digitalizacija, - intenzivna in inovativna uporaba IKT in interneta v vseh segmentih družbe, - visokokvalitetna širokopasovna infrastruktura in hitri dostop do interneta za vse, - razvoj vključujoče digitalne družbe.

Ključni cilji Slovenije na področju razvoja digitalne družbe so: - sistematično in osredotočeno vlaganje v razvoj digitalne družbe, - dvig zavedanja o pomenu IKT za razvoj družbe, - vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, - povečati konkurenčnost slovenske IKT industrije.

V Strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 si je Slovenija zadala strateški cilj do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s (Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, marec 2016).

V Operativnem programu je zapisan kot specifični cilj tudi dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območjih, kjer širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

1.3.2 Projektni cilji

Z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije želi Občina Bovec 100% gospodinjstvom na belih lisah zagotoviti dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s. S tem bo spodbudila gospodarski in socialni razvoj občine: - premostitev digitalne ločnice s povezovanjem območij, na katerih ni zadostne širokopasovne povezljivosti, - izboljšanje razpoložljivosti spletnih storitev (npr. e-poslovanje), - dvig življenjskega standarda (npr. delo na daljavo),

- možnost dostopa do različnih vrst izobraževanja (npr. spletno učenje, vseživljenjsko učenje), - izboljšanje dostopa do informacij za vse prebivalce, - učinkovitost javnih storitev (e-uprava), - optimizacijo poslovnega okolja, - spodbujanje novih in ohranitev obstoječih podjetij, - okrepitev razvoja podeželskega turizma, nepremičnin, kmetijstva in drugih pomembnih gospodarskih panog, - povečanje konkurence na trgu telekomunikacijskih storitev, - izboljšanje konkurenčnosti in inovativnosti, - privabljanje vhodnih naložb, - preprečevanje selitve gospodarske dejavnosti.

Okolje: - izboljšanje okoljske trajnosti z zmanjševanjem potreb po potovanju, - izboljšanje upravljanja zgradb, - povečanje energijskih prihrankov.

Enakost in vključevanje: - opolnomočenje ljudi, ki »nimajo glasu«, - povezovanje izoliranih posameznikov in skupnosti, - odpravljanje socialne izključenosti.

Finance in dohodki: - ustvarjanje prihrankov s spletnim nakupovanjem blaga in storitev.

Zdravstveno varstvo: - zmanjševanje stroškov zagotavljanja storitev zdravstvenega in socialnega varstva, - izboljšanje rezultatov storitev zdravstvenega in socialnega varstva, - večja hitrost prenosa medicinskih slik.

Blaginja: - izboljšanje kakovosti življenja in socialne blaginje, - skrajšanje časa, potrebnega za dnevne migracije, in omogočanje večje družbene interakcije.

1.4 Izvajanje projekta

Skladno z Načrtom NGN 2020 je pristojno ministrstvo dne 20. 5. 2016 objavilo javni poziv za izkaz tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na področju Republike Slovenije. Javni poziv je bil namenjen vsem zainteresiranim operaterjem in lastnikom omrežij elektronskih komunikacij ter drugim investitorjem, da izkažejo: - tržni interes za gradnjo širokopasovnih omrežij z omrežnimi priključnimi točkami s pasovno širino vsaj 100 Mb/s v geografskem segmentu goste poseljenosti za 216.892 gospodinjstev in - tržni interes za gradnjo širokopasovnih omrežij z omrežnimi priključnimi točkami s pasovno širino vsaj 30 Mb/s v geografskem segmentu redke poseljenosti za 25.410 gospodinjstev.

Z vidika javnega interesa zagotovitve napredne širokopasovne infrastrukture za vsa gospodinjstva v Republiki Sloveniji in skladno z 9. poglavjem Načrta NGN 2020, v katerem je predviden premik meje med geografskima segmentoma goste in redke poseljenosti v pozivu za izkaz tržnega interesa, je pristojno ministrstvo v geografskem segmentu redke poseljenosti za 25.410 gospodinjstev dne 21. 10. 2016 ponovilo oziroma izvedlo drugi krog testiranja tržnega interesa za gradnjo omrežnih priključnih točk, tokrat za hitrosti vsaj 100 Mb/s. Pristojno ministrstvo je javno objavilo poziv za izkaz tržnega interesa (drugi krog). Zainteresirane investitorje, ki so v prvem krogu izrazili tržni interes v geografskem segmentu redke poseljenosti za pasovno širino 30 Mb/s pa je dodatno obvestilo, da bo izvedlo drugi krog testiranja tržnega interesa v geografskem segmentu redke poseljenosti za gradnjo omrežnih priključnih točk s pasovno širino vsaj 100 Mb/s. V geografskem segmentu goste in redke poseljenosti je bil tržni interes testiran za hitrost 100 Mb/s.

Na območju Občine Bovec, kjer so operaterji izrazili tržni interes za gradnjo širokopasovnega omrežja, bo širokopasovno omrežje izgrajeno z zasebnimi sredstvi operaterjev, skladno z izraženim tržnim interesom v prvem in drugem krogu testiranja tržnega interesa. Zasebni investitorji v širokopasovno omrežje, ki so izrazili tržni interes, bodo s pristojnim ministrstvom podpisali dogovor o izvedbi tržnega interesa v naslednjih treh letih.

Pokritje morebitnih belih lis na območjih, kjer ni izraženega tržnega interesa za izgradnjo širokopasovnega omrežja bo morala občina izvesti na inovativen način na območjih, kjer obstaja pomanjkanje tržnega interesa. Pristop javno-zasebnega partnerstva je primeren pristop za reševanje tovrstnega problema.

Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu (Uradni list RS, št. 127/2006).

Občina bo v morebitnem postopku pridobivanja sredstev za gradnjo širokopasovnega omrežja sledila modelu javno-zasebnega partnerstva, ki bo skladen z občinskimi interesi in pogoji pridobitve sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada in sredstev Naložbenega načrta za Evropo.

V primeru potrebe po pridobitvi javnih sredstev za pokritje belih lis bosta objavljena javna razpisa za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije z javnimi sredstvi (javni razpis za sredstva iz OP ESRR – GOŠO 3 in javni razpis za sredstva iz PRP – GOŠO MKGP), ki bosta objavljena za bele lise, ugotovljene v prvem in drugem krogu testiranja tržnega interesa. Pristojni ministrstvi načrtujeta objavo dveh javnih razpisov (GOŠO 3 in GOŠO MKGP) za vse bele lise iz prvega in drugega kroga testiranja tržnega interesa na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

V primeru, da se bo pokazala potreba po pridobivanju javnih sredstev za pokritje belih lis in projekti ne bodo izvedljivi in dolgoročno vzdržni v obliki javno-zasebnih joint-venture projektov, je primerna oblika izvajanja javno-zasebnega partnerstva model »Zasebni DBO«, v katerem operater s sestavljenim konzorcijem občin neposredno pridobiva sredstva na razpisu za javno subvencijo privatnemu podjetju. Pri takem modelu občine nimajo neposredne administrativne vloge v postopku pridobivanja sredstev, ampak nastopajo le kot podporni partnerji projekta.

Izraz javno-zasebno partnerstvo je v kontekstu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij potrebno razumeti širše kot ga predvideva slovenska zakonodaja, saj lahko občina vstopi v razmerje, ki ni skladno s pojmovanjem javno-zasebnega partnerstva po slovenski zakonodaji, je pa skladno s pojmovanjem koncepta javno-zasebnega partnerstva po metodologiji Evropskega centra za javno-zasebno partnerstvo. Pri navedenem gre omeniti, da javno-zasebno partnerstvo pomeni tako vlaganje javnih finančnih sredstev, kot tudi drugih oblik vlaganja, saj je že dopustitev uporabe javnih površin in javne infrastrukture možno opredeliti kot dejanski javni vložek.

1.5 Referenčni dokumenti

Podlage za pripravo in sprejem Načrta razvoja v Občini Bovec so naslednji slovenski in evropski strateški dokumenti ter zakonske podlage: - Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, december 2014, - Digitalna Slovenija 2020 - Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, marec 2016, - Evropska digitalna agenda – EDA, - Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, 2014, - Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, 2015, - Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, marec 2016, - Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01), - Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, 2014, - Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti , 2014, - Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Uradni list RS, št. 127/2006, - Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), Uradni list RS, št. 109/2012, - Zakon o javnem naročanju – ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 z vsemi spremembami in dopolnitvami, - Regionalni razvojni program za severne Primorske 2014-2020, marec 2015, - Odlok o rebalansu proračuna Občine Bovec za leto 2017, 25.5.2017, - Analiza testiranja tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na področju Republike Slovenije v naslednjih treh letih skladno z Načrtom razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 – zbirni seznam belih lis v geografskem segmentu goste in redke poseljenosti.

2 TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN RAZVOJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE

2.1 Širokopasovno omrežje

Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij je omrežje, ki končnemu uporabniku ponuja možnost dostopa do širokopasovnih storitev. V strogo tehničnem smislu je širokopasovno omrežje telekomunikacijsko prenosno omrežje, ki za prenos signalov uporablja različne prenosne medije s širokim frekvenčnim območjem, razdeljenim na način, ki omogoča tvorjenje množice medsebojno neodvisnih kanalov za sočasni (simultani) prenos podatkov, govora in slike. Širokopasovna omrežja se delijo na hrbtenična omrežja, geografsko omejena omrežja krajevnega značaja in dostopovna omrežja (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Hrbtenična omrežja običajno združujejo promet množice končnih uporabnikov in medsebojno povezujejo geografsko oddaljena omrežja. K omrežjem krajevnega značaja lahko štejemo omrežja na nivoju krajevnih skupnosti, mest, vasi, univerz ipd. Dostopovna omrežja so omrežja, ki tvorijo krajevno zanko in končnim uporabnikom prek omrežne priključne točke omogočajo vključitev v večja omrežja, globalno povezljivost ter s tem dostop do aplikacij, vsebin in storitev (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Med osnovna širokopasovna omrežja lahko štejemo več različnih tehnoloških platform, vključno z ADSL (asimetričnim digitalnim naročniškim vodom, do omrežij ADSL2+), standardnimi kabli (npr. standard DOCSIS 2.0), mobilnimi omrežji tretje generacije (UMTS) ter satelitskimi sistemi (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja1 so dostopovna omrežja naslednje generacije dostopovna omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi2 in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi v primerjavi z obstoječimi osnovnimi širokopasovnimi omrežji3(Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Dostopovna omrežja naj bi imela vsaj naslednje lastnosti: - zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika prek optičnih zalednih omrežij (ali omrežij, ki temeljijo na enakovredni tehnologiji), - dovolj blizu prostorov uporabnikov za dejansko zagotovitev zelo hitre povezave, - podpora različnim naprednim digitalnim storitvam, vključno s konvergiranimi storitvami, ki temeljijo izključno na internetnem protokolu, ter - znatno višje hitrosti nalaganja (v primerjavi z osnovnimi širokopasovnimi omrežji).

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so dostopovna omrežja naslednje generacije: - optična dostopovna omrežja (FTTx)4, - napredna nadgrajena kabelska omrežja5, - nekatera napredna brezžična dostopovna omrežja, ki omogočajo zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev naročnika6.

Pri predložitvi tehnološke rešitve je potrebno upoštevati dejanske razdalje, na katerih je posamezna tehnologija zmožna zagotoviti pričakovane zmogljivosti, in omrežje oblikovati na način, da je področje zagotavljanja storitve homogeno pokrito (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

1 Zaradi hitrega tehnološkega razvoja bi lahko v prihodnosti tudi druge tehnologije zagotavljale storitve dostopovnih omrežij naslednje generacije. 2 Koaksialne, brezžične in mobilne tehnologije do določene mere uporabljajo optično podporno infrastrukturo, zaradi cesar so konceptualno podobne žičnemu omrežju, ki za zagotavljanje storitev v delu zadnjega kilometra, v katerem ni položenih optičnih kablov, uporablja baker. 3 Zadnji del povezave s končnim uporabnikom se lahko zagotovi z žično ali brezžično tehnologijo. Glede na hiter razvoj naprednih brezžičnih tehnologij, kot so razvoj LTE-Advanced in vse intenzivnejše uvajanje tehnologij LTE ali Wi-Fi, bi lahko fiksni brezžični dostop naslednje generacije (npr. na podlagi morebiti prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologij) uspešno nadomestil nekatera žična dostopovna omrežja naslednje generacije (na primer omrežja FTTCab – „optika do omarice“), če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Ker uporabniki souporabljajo brezžični medij (hitrost na uporabnika je odvisna od števila povezanih uporabnikov na območju, ki ga medij pokriva), nanj pa vpliva tudi spremenljivo okolje, bi morala biti dostopovna fiksna omrežja naslednje generacije nameščena dovolj gosto in/ali z napredno konfiguracijo (npr. usmerjene antene in/ali več anten), da bi se zagotovila zanesljiva minimalna hitrost prenosa na uporabnika, ki jo je mogoče pričakovati od dostopovnih omrežij naslednje generacije. Brezžični dostop naslednje generacije, ki temelji na prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologijah, mora zagotoviti tudi zahtevano kakovost storitev za uporabnike na fiksni lokaciji ob hkratnem opravljanju storitev za vse druge mobilne naročnike na zadevnem področju. 4 Izraz FTTx se nanaša na FFTC, FTTN, FTTP, FTTH in FTTB. 5 Z uporabo standarda za kabelske modeme „DOCSIS 3.0“ ali naprednejšega. 6 Vir: Smernice Evropske Unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro vzpostavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01), str. 12-13.

2.2 Odprto širokopasovno omrežje

Odprtost omrežja elektronskih komunikacij pomeni, da imajo vsi operaterji in ponudniki storitev elektronskih komunikacij omogočen vstop v to omrežje in da lahko preko njega ponudijo svoje storitve vsem končnim uporabnikom tega omrežja. Pri tem morajo biti zagotovljeni za vse enaki pogoji, v skladu z določili zakona o elektronskih komunikacijah. Glede na obliko financiranja odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij ločimo tržna (komercialna) omrežja in z javnimi sredstvi zgrajena omrežja. Tržna omrežja zgradijo ponudniki s svojimi sredstvi. Kapacitete teh omrežij nato ponujajo na komercialni osnovi, pri čemer lahko ustvarjajo dobiček. Z javnimi sredstvi zgrajena omrežja zgradijo ponudniki s pomočjo občinskih, državnih in sredstev evropskih skladov. Ponudniki s ponujanjem kapacitet na teh omrežjih ne smejo ustvarjati dobička. Javna sredstva je za gradnjo dovoljeno uporabljati le tam, kjer je dokazano, da ni tržnega interesa (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Smernice EU o odprtosti omrežij, ki jih je potrebno upoštevati, govorijo v smislu učinkovitega grosističnega dostopa:

(a) Grosistični dostop: zaradi ekonomike dostopovnih omrežij naslednje generacije je nadvse pomembno, da se tretjim operaterjem zagotovi dejanski grosistični dostop. Zlasti na območjih, na katerih že obstajajo konkurenčni operaterji osnovnega širokopasovnega omrežja, je treba zagotoviti, da se konkurenčni položaj na trgu, kakršen je bil pred državnim posredovanjem, ne spremeni. …. Subvencionirano omrežje mora zato vsem operaterjem, ki zaprosijo za dostop, omogočati dostop pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji ter možnost učinkovite in povsem razvezane zanke. Poleg tega morajo imeti tretji operaterji dostop do pasivne in tudi do aktivne omrežne infrastrukture. Obveznosti dostopa bi morale torej poleg dostopa do bitnega toka in razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke vključevati tudi pravico do uporabe vodov in drogov, temnih optičnih vlaken ali uličnih priključnih omaric. Dejanski grosistični dostop se zagotovi za vsaj sedem let, pravica dostopa do vodov ali drogov pa časovno ne bi smela biti omejena. To ne vpliva na druge podobne regulativne obveznosti, ki jih lahko nacionalni regulativni organi sprejmejo na zadevnem specifičnem trgu, da bi spodbujali učinkovito konkurenco, ali na ukrepe, sprejete med navedenim obdobjem ali po njegovem koncu (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Lahko se zgodi, da na območjih z nizko gostoto prebivalstva, kjer so širokopasovne storitve omejene, ali pri malih lokalnih podjetjih uvedba vseh vrst proizvodov na področju dostopa nesorazmerno poveča investicijske stroške brez znatnih koristi v smislu večje konkurence. V tem primeru se lahko določi, da se proizvodi na področju dostopa, ki zahtevajo obsežno posredovanje države pri subvencionirani infrastrukturi, ki drugače ni predvideno (na primer kolokacija posrednih distribucijskih točk), ponudijo samo v primeru razumnega povpraševanja s strani tretjega operaterja (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Povpraševanje se šteje za razumno, če: - prosilec za dostop zagotovi usklajen poslovni načrt, ki upravičuje razvoj proizvoda na subvencioniranem omrežju, in - noben drug operater na istem geografskem območju še ne ponuja drugega primerljivega proizvoda na področju dostopa po enakih cenah kot na gosteje poseljenih območjih.

Vendar pa se na prejšnjo točko ni mogoče sklicevati v gosteje naseljenih območjih, na katerih se lahko pričakuje razvoj konkurence na področju infrastrukture. Zato mora biti na takšnih območjih subvencionirano omrežje prilagojeno za vse vrste proizvodov na področju omrežnega dostopa, ki jih želijo uvesti operaterji.

(b) Poštena in nediskriminatorna obravnava: subvencionirana infrastruktura mora omogočati zagotavljanje konkurenčnih in cenovno dostopnih storitev končnim uporabnikom, ki jih izvajajo konkurenčni operaterji. Kadar je operater omrežja vertikalno integriran, je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov, neupravičena diskriminacija zoper iskalce dostopa ali ponudnike vsebin ter vse druge skrite posredne prednosti. V tem smislu bi morala tudi merila za oddajo naročila vsebovati določbo, v kateri se določi, da dobijo ponudniki izključno grosističnega modela, izključno pasivnega modela ali kombinacije obeh modelov dodatne točke.« (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014)

Kot zelo učinkovito sredstvo za spodbujanje konkurence na trgu ponudnikov storitev se je že izkazala zahteva po funkcionalni ločitvi, zato upravljavec odprtega širokopasovnega omrežja ne sme biti istočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

2.3 Družbeno ekonomske koristi širokopasovnega omrežja

Študije o družbeno ekonomskih vplivih investiranja v širokopasovno infrastrukturo ugotavljajo močno korelacijo med rastjo širokopasovnih priključkov in dvigom gospodarske rasti, ter pozitiven vpliv na zaposlenost in produktivnost. OECD je ugotovil neposredno povezanost med rastjo širokopasovnih povezav in BDP. Tako naj bi 10% dvig širokopasovne povezljivosti povzročil rast BDP med 0,9 % in 1,5 %. V nekaterih primerih, odvisno od sestave gospodarstva, tudi še enkrat več. Širokopasovna omrežja na podeželskih področjih omogočajo enakomeren razvoj podeželja in ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj MSP (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016).

Podobno korelacijo ugotavljajo tudi druge študije, tako na makroekonomski (državni ravni), kakor tudi na mikroekonomski ravni, to je na ravni gospodinjstev. Rezultate študij je mogoče združiti v naslednje ključne ugotovitve (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016):

Podvojitev širokopasovne hitrosti lahko poveča rast BDP za 0,3 odstotne točke.

Gospodarske koristi: - dvig BDP v kratkoročnem obdobju zaradi graditve širokopasovnih omrežij, - ustvarjena nova delovna mesta za gradnjo novih infrastruktur, - povečana produktivnost v srednjeročnem obdobju zaradi prihranjenega časa in povečanja mobilnosti, - povečanje inovativnosti in omogočeni novi načini poslovanja zaradi povečane hitrosti širokopasovnega interneta, kar vodi do: - bolj naprednih spletnih storitev, - novih javnih storitev, - omogočanja dela na daljavo.

Družbene koristi: - koristi za potrošnike, ki vključujejo boljše socialne odnose med ljudmi, ne glede na razdaljo, npr. družbeni mediji, - višje širokopasovne hitrosti omogočajo tudi: - izboljšane storitve, npr. souporaba/delitev video vsebin, - boljša uporabniška izkušnja in višja kakovost spletnih medijskih vsebin ter HD prenosov, - izboljšani načini e-izobraževanja na daljavo, - izboljšana kakovost življenja z e-zdravstvenimi storitvami.

Okoljske koristi: - večje zmogljivosti za obdelovanje večjega obsega on-line digitalnih vsebin, kar pomeni manj materialnega poslovanja in bo vodilo k: - videokonferencam, - manjši porabi papirja, - delu na daljavo, - nove vrste računalniških in omrežnih storitev, kot so: - pametna omrežja, - pametni dom, - izboljšani sistemi za upravljanje prezasedenosti.

Študija o družbeno ekonomskih koristih širokopasovnih omrežij tudi na mikroekonomski ravni ugotavlja pozitivne vplive na gospodinjstva. Letni prihodki gospodinjstva se povišajo z višjimi hitrostmi dostopa do interneta (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016).

3 OPIS OBČINE BOVEC

Bovško je gorata pokrajina v Julijskih Alpah. Vijugavi in ozki dolini Soče (iz katere izhajajo še stranske doline Lepena, Vrsnik, Zadnjica in Zadnja Trenta) in Koritnice z Bavšico, Možnico in Loško Koritnico, se ob sotočju Soče in Koritnice udobno razlezeta v Bovško kotlino, ki pa se potem spet stisne in preide v srpeniško-žagarsko kotanjo z dolino reke Učje. Bovška kotlina je v svojem dnu pokrita z dokaj obsežnimi in ravnimi obdelovalnimi površinami. Občina Bovec meji na italijanske občine Tarvisio (Trbiž), Chiusaforte (Kluže) in Resia (Rezija) ter slovenski občini Kobarid in Kranjska Gora. Prek gorskih prelazov Predel (1156 m), Vršič (1611 m) in Učja (650 m) ali prek krajev od juga skozi Tolmin in Kobarid proti izviru Soče se pripeljete na Bovško. Središče Bovške, Bovec, leži na nadmorski višini 483 m (Občina Bovec, 2015).

Poletja v dolini so prijetno topla, zime pa mile. Velik del Bovške leži v Triglavskem narodnem parku. Bovško je deželica, polna skrivnosti in zanimivosti. Relief pokrajine je bil ponekod izrazito ledeniško preoblikovan, od tod raznovrstnost njegovih oblik. Dolgotrajno kemično in fizikalno delovanje na geološko podlago je s sodelovanjem tektonskih sil dalo značilno podobo tej gorski pokrajini (Občina Bovec, 2015).

Bovško je področje, kjer je okolje dokaj nedotaknjeno, industrija skromna, vode še čiste, zato se lahko narava pokaže v vsem svojem bogastvu (Občina Bovec, 2015).

Bovec je kot osrednji kraj v dolini skozi stoletja zrasel v veliko in močno naselje. Bovško je seveda odvisno od dogajanja in odločitev na ravni države Slovenije, po drugi strani pa se nahaja na križišču romanskega, germanskega in slovanskega kulturnega prostora, na samem robu Evropske skupnosti (Občina Bovec, 2015).

Občina Bovec meri 367,3 km2 in šteje 3134 prebivalcev. Občina obsega naslednja naselja: Bavšica, Bovec, Čezsoča, Kal-Koritnica, Lepena, Log Čezsoški, Log pod Mangartom, Plužna, Soča, Srpenica, Strmec na Predelu, Trenta, Žaga (Občina Bovec, 2015).

Naselja so organizirana v krajevnih skupnostih (Občina Bovec, 2015): - krajevna skupnost Bovec, - krajevna skupnost Čezsoča, - krajevna skupnost Soča – Trenta, - krajevna skupnost Kal – Koritnica, - krajevna skupnost Log pod Mangartom, - krajevna skupnost Žaga in - krajevna skupnost Srpenica.

Slika št. 1: Položaj Občine Bovec v širšem prostoru

Vir: Geodetska uprava RS.

3.1 Prebivalci, gospodinjstva in naselja

Tabela št. 1: Število prebivalcev in gospodinjstev po naseljih v Občini Bovec v letu 2015

Število prebivalcev in gospodinjstev po naseljih v Občini Bovec

Občina/naselje Število prebivalcev Število gospodinjstev 006 BOVEC 3134 1616 006001 Bavšica 7 9 006002 Bovec 1593 826 006003 Čezsoča 320 159 006004 Kal - Koritnica 149 68 006005 Lepena 36 27 006006 Log Čezsoški 64 37 006007 Log pod Mangartom 140 79 006008 Plužna 49 31 006009 Soča 138 83 006010 Srpenica 178 74 006011 Strmec na Predelu 15 9 006012 Trenta 118 68 006013 Žaga 327 146 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015 in MIZŠ, 2015.

V letu 2015 je občina imela 3.134 prebivalcev (1.550 moških in 1.584 žensk). Na kvadratnem kilometru površine občine je v povprečju živelo približno 8,5 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti Občine Bovec manjša kot v celotni državi, ki znaša 101,8 prebivalca na km2 (SURS, 2015).

Tabela št. 2: Prebivalci Občine Bovec po starostnih skupinah

Starostne Število Delež Kumulativa skupine občanov (v %) (v %)

0-4 let 132 4,21% 4,21% 5-9 let 134 4,28% 8,49% 10-14 let 118 3,77% 12,25% 15-19 let 98 3,13% 15,38% 20-24 let 110 3,51% 18,89% 25-29 let 187 5,97% 24,86% 30-34 let 204 6,51% 31,37% 35-39 let 209 6,67% 38,03% 40-44 let 198 6,32% 44,35% 45-49 let 245 7,82% 52,17% 50-54 let 251 8,01% 60,18% 55-59 let 258 8,23% 68,41% 60-64 let 259 8,26% 76,68% 65-69 let 209 6,67% 83,34% 70-74 let 176 5,62% 88,96% 75-79 let 151 4,82% 93,78% 80-84 let 99 3,16% 96,94% 85-89 let 69 2,20% 99,14% 90-94 let 20 0,64% 99,78% 95-99 let 7 0,22% 100,00% 100 + let 0 0,00% 100,00% SKUPAJ 3134 100,00% Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015.

V zgornji tabeli je razvidno, da živi v Občini Bovec 24,86% prebivalcev mlajših od 29 let, 15,38 % prebivalcev pa je mlajših od 19 let. Podatek je zelo pomemben, saj so vsakodnevni in aktivni uporabniki širokopasovnih storitev še vedno pretežno mlajše osebe. Kljub temu pa se veča število uporabnikov širokopasovnih storitev med starejšo populacijo. Število uporabnikov se z uvedbo e-uprave, e-bančništva, e-poslovanja povečuje.

V Občini Bovec je povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v mesecu oktobru leta 2016 znašala 8,6% (ZRSZ, 2017). Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila v oktobru 2016 11,3%. Povprečna starost občanov Občine Bovec je v drugem polletju leta 2016 znašala 47,2. Indeks staranja prebivalstva je v drugem polletju leta 2016 znašal 204,3 (ZRSZ, 2017).

V Občini Bovec je bilo v letu 2015, 1151 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 640 moških in 511 žensk. V občini je bilo v letu 2015, 130 registrirano brezposelnih oseb, od tega 65 moških in 65 žensk.

Tabela št. 3: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti v Občini Bovec v letu 2015 Delovno aktivno prebivalstvo po Registrirane brezposelne osebe Stopnja registrirane brezposelnosti prebivališču - SKUPAJ Spol - SKUPAJ 1151 130 10,1 Moški 640 65 9,2 Ženske 511 65 11,3 Vir: SURS, 2017.

3.2 Gospodarstvo

Po podatkih SURS-a se je število podjetij v Občini Bovec od leta 2008 do leta 2015 povečalo za približno 41,24%. Število oseb, ki delajo se je v enakem obdobju zmanjšalo za približno 2,78%. Prihodek podjetij v obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je povečal za približno 21,48%, število zaposlenih na podjetje se je zmanjšalo za približno 31,57%.

Tabela št. 4: Podatki o gospodarskih subjektih v Občini Bovec Število oseb, ki delajo na podjetje v Leto Število podjetij Število oseb, ki delajo Prihodek (1000 EUR) občini 2008 291 1115 84917 3,8 2009 305 1046 74658 3,4 2010 337 1032 72686 3,1 2011 343 1020 78326 3 2012 346 1058 102909 3,1 2013 403 1075 99835 2,7 2014 381 1024 93670 2,7 2015 411 1084 103163 2,6 Vir: SURS, 2017a.

Na dan 31.12.2014 je bilo po podatkih AJPES-a v Občini Bovec skupno registriranih 399 poslovnih subjektov. Gospodarskih družb je bilo na ta dan 73, zadrug 5, samostojnih podjetnikov posameznikov 156, pravnih oseb javnega prava 11, nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava 23, društev 63, drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti pa 68.

Tabela št. 5: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije v Občini Bovec, stanje na dan 31.12.2014 OBČINA Skupaj Gospodarske Zadruge Samostojni Pravne Nepridobitne Društva Druge fizične družbe podjetniki osebe organizacije – osebe, ki posamezniki javnega pravne osebe opravljajo prava zasebnega prava registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti BOVEC 399 73 5 156 11 23 63 68 Vir: AJPES, 2015.

V spodnji tabeli so prikazani podatki o poslovnih subjektih v Poslovnem registru Slovenije za Občino Bovec. Dne 31.12.2014 se je v Občini Bovec 23 poslovnih subjektov ukvarjalo s kmetijstvom, lovom, gozdarstvom in ribištvom, 32 s predelovalno dejavnostjo, 3 z oskrbo z električno energijo, plinom in paro, 22 z gradbeništvom, 27 s trgovino; vzdrževanje in popravilo motornih vozil, 7 s prometom in skladiščenjem, 104 z gostinstvom, 13 z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, 6 s poslovanjem z nepremičninami, 28 s strokovnimi, znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi, 9 z drugimi raznovrstnimi poslovnimi dejavnostmi, 14 z dejavnostjo javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, 5 z izobraževanjem, 3 z zdravstvom in socialnim varstvom, 51 s kulturno, razvedrilno in rekreacijsko dejavnostjo in 52 z drugo dejavnostjo.

Tabela št. 6: Število poslovnih subjektov v Poslovnem registru Slovenije, po občinah iz Goriške statistične regije in po področjih klasifikacije dejavnosti, stanje na dan 31.12.2014 Področje dejavnosti SKD/ Občina Bovec

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 23 B Rudarstvo - C Predelovalne dejavnosti 32 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3 E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja - F Gradbeništvo 22 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

27 H Promet in skladiščenje 7 I Gostinstvo 104 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 13 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti - L Poslovanje z nepremičninami 6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 28 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9 O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 14 P Izobraževanje 5 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

51 S Druge dejavnosti 52 T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo

- U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles - Skupaj 399

Vir: AJPES - Poslovni register Slovenije, 19.11.2015.

3.2.1 Gospodarske in poslovne cone v Občini Bovec in razvojne možnosti

V Občini Bovec sta 2 gospodarski oziroma poslovni coni, ki sta večji od 1 hektara. V gospodarski coni Bovec je 5,45 ha pozidanega območja in 2,50 ha nepozidanega območja. V poslovni coni Srpenica je 4,01 ha pozidanega območja in 2,83 ha nepozidanega območja. V gospodarskih oziroma poslovnih conah Občine Bovec je na razpolago prostor za širitev dejavnosti obstoječih podjetij oziroma za nova podjetja, kar omogoča razvoj gospodarstva v Občini Bovec.

Tabela št. 7: Gospodarske in poslovne cone v Občini Bovec IME GOSPODARSKE SKUPAJ CONE POZIDANE CONE NEPOZIDANE CONE OZ. POSLOVNE CONE (v hektarih) (v hektarih) (v hektarih) BOVEC 7,95 5,45 2,50 SRPENICA 6,84 4,01 2,83 SKUPAJ 14,80 9,46 5,33 Opomba: v tabeli so prikazane gospodarske in poslovne cone večje od 1 hektara. Vir: Podatki podjetja Locus, d.o.o., 2014.

4 RAZVOJ ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI BOVEC

4.1 Obstoječe stanje javne infrastrukture v Občini Bovec

Cestno omrežje Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste so ceste med naselji v Občini Bovec oziroma ceste v mestu Bovec z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije. Lokalne ceste (v mestu Bovec) z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: - na zbirne mestne ceste (s skrajšano oznako LZ) v mestu Bovec, - na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK) v mestu Bovec.

Javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Bovec).

Na sliki je prikazano cestno in železniško omrežje Občine Bovec.

Slika št. 2: Cestno in železniško omrežje Občine Bovec

Vir: PISO, 2015.

Vodooskrba Podjetje Komunala Tolmin, d.o.o. s pitno vodo oskrbuje približno 87 % prebivalcev Občine Bovec. Ostalo pokriva lastna vodooskrba. V upravljanju ima Komunala Tolmin, d.o.o. v Občini Bovec 9 vodovodnih sistemov. Večina sistemov je manjših, pod 500 uporabnikov in vsak sistem ima vsaj en lasten vodni vir.

V Občini Bovec oskrbuje največ uporabnikov vodovodni sistem Bovec – Čezsoča, ki napaja okrog 1900 oseb. Sistem se napaja iz vodnega vira Tomažejk in po potrebi še iz dveh vodnjakov v Čezsoči. Na zajetju in v obeh črpališčih je urejena dezinfekcija z Na- hipokloritom (Komunala Tolmin, d.o.o., 2013).

Komunalna infrastruktura Na sliki je prikazana komunalna infrastruktura Občine Bovec.

Slika št. 3: Komunalna infrastruktura Občine Bovec

Vir: PISO, 2015.

Telekomunikacijska infrastruktura Na spodnji sliki je prikazana telekomunikacijska infrastruktura Občine Bovec.

Slika št. 4: Telekomunikacijska infrastruktura Občine Bovec

Vir: PISO, 2015.

Energetika Na spodnji sliki je prikazana energetika v Občini Bovec.

Slika št. 5: Energetika Občine Bovec

Vir: PISO, 2015.

Kolesarsko omrežje Kolesarske poti različnih težavnostnih stopenj so speljane ob najlepših kotičkih Julijskih Alp. Cestno in gorsko kolesarjenje ter kolesarske trase za družine na Bovško in v dolino Soče vsako leto privabijo številne kolesarje. Kolesarske prireditve na Bovškem so: Alpe Adria Giro (junij), Soča Outdoor Festival - MTB Enduro (junij) in kolesarski vzpon na Mangart (avgust) (LTO Bovec, 2016).

Cestne kolesarske poti na Bovškem (LTO Bovec, 2016): - kolesarski izlet v Bavšico trasa: Bovec–Bavšica, dolžina: 7,9 km, višinska razlika: 220 m, zahtevnost: srednje zahtevna kolesarska pot, - kolesarska tura na Predel (1156 m) trasa: Bovec–Log pod Mangartom–Predel, dolžina: 33,8 km, višinska razlika: 740 m, zahtevnost: srednje/zelo zahtevna kolesarska pot, - kolesarska tura na Vršič (1611 m) trasa: Bovec–Trenta–Vršič dolžina: 62,4 km, višinska razlika: 1230 m, zahtevnost: zelo zahtevna kolesarska pot, - kolesarski vzpon na Mangartsko sedlo (2040 m) trasa: odcep za Mangart (1100 m)– Mangartsko sedlo, dolžina: 23 km, višinska razlika: 940 m, zahtevnost: zelo zahtevna kolesarska pot.

Pohodništvo Visokogorski svet Julijskih Alp, neokrnjena narava Triglavskega narodnega parka in osvežujoča bližina reke Soče uvrščajo destinacijo Bovec med najlepše pohodniške destinacije. Pohodniške poti nudijo neizmerne užitke ob pogledu na potoke, slapove, tišino alpskega gozda ter številne rastline in živali, ki živijo na tem, po mnenju mnogih najlepšem delu Julijskih Alp. Označene poti različnih težavnosti razveseljujejo tako zahtevne gornike, alpiniste, kot tudi obiskovalce, ki si želijo predvsem sprehodov in ogledov lahko dostopnih naravnih čudes in kulturnih znamenitosti. Priporočene pohodniške poti so: Soška pot, Alpe Adria Trail, Pot Miru, Krnska jezera, Mangart, Kriški podi in Triglav (LTO Bovec, 2016).

Vodni športi Bovec je pomembno evropsko turistično središče vodnih športov. V Bovcu in okolici je več kot 20 športnih agencij, ki obiskovalce že vrsto let varno vodijo na brzice reke Soče. Reka Soča s svojimi pritoki je najlepši možni poligon za vodne aktivnosti na divjih vodah (kajak, rafting, canyoning, druge aktivnosti na vodi), v mirnejših delih pa ponuja možnosti za sprostitev in ribolov (LTO Bovec, 2016).

Jadralno padalstvo Veliko adrenalinskih navdušencev želi doživeti Julijske Alpe in dolino Soče s ptičje perspektive. Odlični pogoji termike, vetrovne razmere in oblikovanost gora ustvarjajo dobre pogoje za jadralne padalce. Nekatere športne agencije na Bovškem izvajajo tandemske polete z jadralnim padalom. Jadralno padalstvo v tandemu ne zahteva nobenih predhodnih izkušenj. Priljubljeni vzletišči za jadralne padalce na Bovškem in v okolici sta Mangartsko sedlo (1947m) in Breginjski (Kobariški) Stol (1406m) (LTO Bovec, 2016).

Ravnanje z odpadki Podjetje Komunala Tolmin, d.o.o. zbira komunalne odpadke v celotnem prostoru in pokriva 93% prebivalcev. V večjih naseljih je urejeno tudi ločeno zbiranje sekundarnih surovin. Dva do trikrat letno se v vseh naseljih zbira kosovne in nevarne odpadke (Komunala Tolmin, d.o.o., 2016).

Odpadne vode Podjetje Komunala Tolmin, d.o.o. upravlja s kanalizacijo v večjih naseljih v vseh občinah Tolmin, Kobarid in Bovec, z vaškimi kanalizacijami upravljajo krajevne skupnosti. Kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti se redno čisti in vzdržuje. V preteklih letih je bil glavni poudarek na obnovi in gradnji kanalizacije v povezavi z gradnjo čistilnih naprav.

Odpadne vode iz gospodinjstev so vedno bolj onesnažene zaradi uporabe čistil, pralnih praškov, zato jih ni dovoljeno odvajati neposredno v naravno okolje. Komunalne čistilne naprave v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec nam omogočajo, da vodo, ki jo uporabljamo v gospodinjstvih vračamo nazaj v naravo mehansko in biološko prečiščeno v skladu z evropskimi predpisi. Biološko čiščenje poteka s pomočjo mikroorganizmov pod določenimi pogoji. Da se vzpostavijo normalni pogoji za delovanje, lahko traja tudi več mesecev. Zato ni vseeno, kaj v kanalizacijo odlagamo. Na območju Občine Bovec so zgrajene čistilne naprave Bovec, Čezsoča, Trenta, Žaga in Log pod Mangartom, na katerih se čistijo komunalne odpadne vode, industrijske odpadne vode in padavinske odpadne vode (Komunala Tolmin, d.o.o., 2016).

4.2 Načrtovane investicije v javno infrastrukturo v Občini Bovec

Dolgoročni cilj občine je izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij v lokalni skupnosti na tistih območjih, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo tega omrežja. Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev pa je zagotovitev dostopa do širokopasovnih storitev vsem občanom. Namen je zgraditi širokopasovno omrežje s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev na območjih, kjer ni izraženega tržnega interesa.

Odhodki Občine Bovec za leto 2017 so predvideni v višini 7.149.554,84 EUR od česar investicijski odhodki znašajo 3.128.340,08 EUR in predstavljajo približno 43,76 % celotnih letnih odhodkov (Odlok o rebalansu proračuna Občine Bovec za leto 2017, 25.5.2017).

Načrtovane investicije v javno infrastrukturo v Občini Bovec v obdobju 2015-2018 (NRP Občine Bovec, 2015-2018) so:

Ureditev cestne infrastrukture - ureditev prehodov in postajališč, 2015, - cesta Trg – Dvor LZ 0197070, 2015,

- cesta Breg – Ravni Laz JP 518270, 2015, - cesta Podklopca – Plužna / odsek golf, 2015, - obnova mostu v Log Čezsoški, 2015, - kategorizirane ceste, 2015, - nekategorizirane ceste, 2015, - javna razsvetljava – novogradnje in rekonstrukcije, 2015.

Ureditev komunalne infrastrukture - deponija Volče – zbirni center, 2015, - zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov ČN Bovec, - kanalizacija, vodovod in ČN Žaga, 2015, - kanalizacija Kal Koritnica, 2015-2017, - čistilna naprava Kal Koritnica, 2015-2017, - čistilne naprave – investicijsko vzdrževanje, 2015, - kanalizacija – investicijsko vzdrževanje Brdo, 2015 - vodovodno omrežje Bovec, 2015, - vodovod Soča, 2015, - vodovod Trenta, 2015, - vodovodi – investicijsko vzdrževanje, 2015, - vodovod Vodenca, 2015-2016, - urejanje javnih površin, 2015, - urejanje površin za skupne namene v Soči in Trenti, 2015.

Prenova in ureditev objektov - obnove brvi - CAMIS, 2015, - sanacija žičniških naprav na smučišču Kanin, - smučišče Kanin, 2015, - letališče Bovec A3-NET, 2015, - letališče Bovec, 2015, - knjižnica C. Kosmača Tolmin, 2015, - kulturni dom Bovec, 2015.

Ureditev infrastrukture za sprostitev in rekreacijo - regionalno omrežje kolesarskih povezav severne Primorske – goriške razvojne regije, 2015, - letališče Bovec CAN, 2015-2016, - kolesarske poti – BIMOBIS, 2015.

Telekomunikacijska infrastruktura - širokopasovno omrežje GOŠO, 2016.

4.3 Rezultati mapiranja belih lis

Dne 8.12.2016 je Ministrstvo za javno upravo objavilo analizo testiranja tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na področju Republike Slovenije v naslednjih treh letih skladno z Načrtom razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 – zbirni seznam belih lis v geografskem segmentu goste in redke poseljenosti. Pri analizi podatkov so bile iz obravnave izločene vse občine, ki so že prejele sredstva za gradnjo širokopasovnih omrežij iz javnih virov. Pri analizi podatkov so bila iz testiranja tržnega interesa in obravnave izločena urbana območja z gostoto poseljenosti nad 500 prebivalcev na km2.

V Občini Bovec so bila v testiranje tržnega interesa vključena vsa naselja. Analiza rezultatov testiranja tržnega interesa je pokazala, da je v Občini Bovec 257 gospodinjstev, ki so identificirana kot bela lisa.

4.4 Izhodišča za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Bovec

Zahtevana pokritost in zmogljivosti

V primeru, da bo projekt večinoma ali v celoti financiran iz javnih sredstev (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), občina zahteva, da projekt predvidi pokritost občine, ki je (vsaj) v skladu z nacionalno strategijo, in sicer vsem gospodinjstvom na belih lisah zagotoviti vsaj 100 Mb/s na priključno točko. V nacionalni strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 je predviden cilj do leta 2020 96% gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, ostalim gospodinjstvom pa vsaj 30 Mb/s.

Če se bo gradnjo širokopasovnega omrežja financiralo z zasebnimi sredstvi, občina pričakuje, da se bodo upoštevali isti kriteriji glede pokritosti in zmogljivosti omrežja kot pri financiranju z javnimi sredstvi.

Poslovni modeli

Glede na vire in pogoje financiranja so za izvedbo projekta možni štirje modeli javno- zasebnega partnerstva (Načrt razvoja OŠO v Občini Divača, 2015):

- Model skupnega vlaganja v javno-zasebnem partnerstvu je vsak dogovor, pri katerem se lastništvo nad omrežjem deli med javnim in zasebnim sektorjem. V slovenskem pravnem redu oblike delitve lastništva med javnim in zasebnim partnerjem niso predvidene, pač pa velja načelo pogodbene svobode, kar pomeni, da se partnerja o pravnih in tehničnih vidikih delitve dogovorita. V okviru modela skupnega vlaganja v javno-zasebnem partnerstvu na področju širokopasovnih omrežij javni partner deluje kot upravni organ in aktivni deležnik v projektu ne glede na to, ali gre samo za skupno naložbo ali novo podjetje. V tem procesu je lahko javni partner udeležen pri dobičku in si zagotavlja širšo politično sprejemljivost za svoja prizadevanja. Zasebni partner prevzame naloge gradnje in obratovanja ter sprotnega vodenja poslovanja.

- Pri modelu skupnega vlaganja javnega in zasebnega sektorja na področju javne gradnje širokopasovne infrastrukture in zasebnega upravljanja in vzdrževanja le te, imenovanem tudi GOCO model (government-owned-contractor-operated), javni partner nastopa kot lastnik, pogodbenik - zasebni partner pa omrežje upravlja. Po tem modelu je naročilo oddano organizaciji zasebnega sektorja, ki zajema vse vidike – zasnovo ali izgradnjo omrežja. Glavna značilnost je, da gradi in upravlja omrežje zasebni partner, javni partner pa obdrži lastništvo in nadzor nad omrežjem.

- Model zasebnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne infrastrukture (zasebni DBO) vključuje zasebnega partnerja, ki prejme določeno raven javnega financiranja (pogosto koncesijo) za pomoč pri vzpostavitvi novega odprtega širokopasovnega omrežja. Kritično pri tem modelu je, da javni partner nima nobene posebne vloge v lastništvu ali upravljanjem omrežja, vendar pa lahko določi obveznosti v zameno za financiranje. Zasebni partner je izpostavljen večjim tveganjem, kot pri drugih modelih, pri katerih ima javni partner večji delež in si tvegaje delita oba partnerja. Glede na to, da v Sloveniji širokopasovna infrastruktura in njeno upravljanje ne predstavlja javne službe tudi podelitev koncesije, ki bi tretje izključevala iz opravljanja tovrstne dejavnosti ni mogoča. Pri modelu »zasebni DBO« gre za obliko, ko zasebni subjekt prejme določeno stopnjo javnega financiranja v obliki subvencije oz. nepovratnih sredstev.

- O modelu javnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne infrastrukture (javni DBO) lahko govorimo, ko v projektu sodeluje samo javni partner. Ta deluje brez vključevanja zasebnega partnerja, razen na ravni nudenja storitev. Vse vidike uvajanja in delovanja omrežja upravlja javni partner.

Zaradi navedenega bi tak model težko opredelili kot razmerje javno-zasebnega partnerstva kot ga določa ZJZP, ki opredeljuje, da javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.

Kljub temu velja poudariti, da je model »javni DBO« potrebno obravnavati z vidika nedovoljene državne pomoči kljub dejstvu, da ta pomoč pri gradnji in upravljanju ni neposredno vključena. Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01) namreč v točki 3 priloge 1 opredeljujejo Širokopasovno omrežje, ki ga upravlja država, ali njegov del: velja, da je državna pomoč lahko prav tako vključena, če država namesto zagotovitve pomoči vlagateljem v širokopasovna omrežja postavi (dele) širokopasovnega omrežja, ki ga tudi neposredno upravlja prek podružnice javne uprave ali podjetja v njeni lasti. Ta model posredovanja običajno zajema izgradnjo pasivne omrežne infrastrukture v javni lasti z namenom, da bo z zagotovitvijo grosističnega dostopa do omrežja pod nediskriminatornimi pogoji dana na voljo operaterjem širokopasovnih omrežij. Upravljanje omrežja in zagotavljanje grosističnega dostopa proti plačilu sta gospodarski dejavnosti v smislu člena 107(1) PDEU. Izgradnja širokopasovnega omrežja za komercialno uporabo je v skladu s sodno prakso gospodarska dejavnost, torej je državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ob postavitvi širokopasovnega omrežja lahko že prisotna. Upravičenci do pomoči so tudi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki želijo dobiti grosistični dostop do omrežja.

4.5 Analiza potreb končnih uporabnikov v Občini Bovec

Občina Bovec je imela po podatkih SURS-a in MIZŠ v letu 2015, 3.134 prebivalcev, 1.616 gospodinjstev in 568 podjetij. Širokopasovna infrastruktura je postala prav tako pomembna kot cestna ali električna, saj je ključni element vsakodnevnega življenja tako posameznikov kot podjetij. Širokopasovne storitve so nepogrešljiv element sodobnega gospodarstva in družbe, ki prebivalcem ne prinašajo le konkurenčne prednosti, marveč so nujna komponenta za kakršnokoli konkuriranje na trgu. Današnja družba je informacijska družba na poti v bodočo družbo znanja in kot taka potrebuje dostop do odprtega širokopasovnega omrežja s hitro prenosno hitrostjo. Količine zbranih podatkov se dnevno povečujejo in predstavljajo priložnost za oblikovanje novih storitev. Z analizo potreb končnih uporabnikov lahko ugotovimo katere storitve bodo uporabniki uporabljali v prihodnje in kakšno širokopasovno infrastrukturo je potrebno zgraditi, da bodo storitve delovale.

Potrebe končnih uporabnikov za koriščenje širokopasovnih priključkov v Občini Bovec smo preverili na podlagi vprašalnikov, ki so bili gospodinjstvom in podjetjem na voljo na spletu in v fizični obliki na sedežu Občine Bovec. Odziv je bil velik, zlasti iz območij, kjer nimajo možnosti dostopanja do širokopasovnega omrežja oz. so te možnosti omejene. Glede na poizvedovanje je interes za priključitev na širokopasovno omrežje z dobro prenosno hitrostjo na teh območjih velik. Vprašalnik je izpolnil po en član gospodinjstva oziroma en predstavnik podjetja. V Občini Bovec je bilo v elektronski obliki izpolnjenih 54 vprašalnikov.

V spodnjem grafikonu je prikazano iz katerih naselij Občine Bovec smo prejeli največ odgovorov na anketni vprašalnik. Od vseh anketiranih ima 94,44% dostop do interneta, 3,70% anketiranih dostopa do interneta nima, 1,85% anketiranih pa pri operaterju ni preverilo ali imajo dostop do interneta.

Slika št. 6: V katerem naselju Občine Bovec prebivate?