Ivan Žagar Še Štiri Leta Nov Občinski Svet Intervju: Blaž Gregorič Stran 2 IZ VSEBINE, ZANIMIVOSTI Informator, Oktober 2014

ILeto 4,nfor številka 6, oktober 2014 mator Glasilo občine Slovenska Bistrica

Ivan Žagar še štiri leta Nov občinski svet Intervju: Blaž Gregorič Stran 2 IZ VSEBINE, ZANIMIVOSTI Informator, oktober 2014

Združenje Evropa Donna izvedlo dobrodelni tek in hojo neprofitno organizacijo civilne družbe, ki povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk, posameznike in strokovne ustanove v Sloveniji v boju proti raku dojk. Slovenska Evropa Donna je članica evropske zveze, eden izmed njenih ciljev pa je tudi osveščanje mladih, zdrav način živl- jenja in humanitarnost, pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Zato so v parku tekli tako otroci kot odrasli, izkupiček od startnin pa bo šel v dober namen, za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. A. M.

Foto: Aleš Kolar V soboto, 10. oktobra, se je v grajskem parku v Slovenski Bistrici zgodil čisto KAZALO poseben dogodek, in sicer hoja in tek za Uvodnik Stran 3 upanje, ki ga je organiziralo slovensko Investicijski projekti Stran 4 združenje za boj proti raku dojk Evropa Lokalne volitve Stran 6-9 Donna. Gre za samostojno, neodvisno, Foto: Aleš Kolar Urad za delo Stran 10-11 Podjetništvo Stran 12-13, 16-17 Regionalna politika EU Stran 14 Berta Ferjuc praznovala 100. rojstni dan Rdeči Križ, iHelp Stran 12-13 V domu starejših v Slovenski Bistrici je bilo Rdečega križa Slovenska Bistrica. Na citre RIC Stran 18-19, 22, 27 v petek, 5. septembra, še posebej slovesno. pa je slavljenki zaigrala Ana Fric. Intervju Stran 20-22 Berta Ferjuc je namreč praznovala svoj Zavod za kulturo Stran 23-26 Šolstvo, vzgoja Stran 28-31 100. rojstni dan. Je najstarejša stanovalka T. A. Knjižnica Stran 32-33 bistriške enote Doma dr. Jožeta Potrča Krajevni praznik, Društva Stran 34 Poljčane in hkrati tudi najstarejša občanka Šport Stran 35 Slovenske Bistrice. Kultura Stran 36 Zanjo so v domu starejših pripravili Satira Stran 37 krajšo slovesnost. Ob tej priložnosti so ji med drugimi čestitali tudi župan KOLOFON Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, Informator - glasilo Občine direktorica Doma dr. Jožeta Potrča Slovenska Bistrica Poljčane Iva Soršak, vodja doma starejših Izdajatelj: Javni zavod za informiranje in KTV v Slovenski Bistrici Tanja Kajtna in Marija Slovenska Bistrica, Trg Svobode 26, 2310 Bračič, sekretarka Območnega združenja Slovenska Bistrica. Foto: Aleš Kolar Odgovorni urednik: Drago Čož Tisk: Evrografis d.o.o. Naklada: 9000 izvodov. Informator prejmejo vsa gospodinjstva v Vadba v mestnem parku občini Slovenska Bistrica brezplačno. V mestnem parku v Slovenski Bistrici OBČINA vsako jutro od 7.30 dalje poteka jutranja SLOVENSKA telovadba pod delovnim nazivom 1000 BISTRICA gibov. Telovadne vaje se na nacionalni ravni izvajajo v okviru društva Šola zdra- Kolodvorska Ulica 10, vja. Projekt podpira tudi Ministrstvo za 2310 Slovenska Bistrica zdravje. Telefon: h.c. +386 2/843 28 00, Vadbo, ki je brezplačna, vodi Milena faks: 386 2/843 28 45 De Victory. Če se jim želite pridružiti, E-pošta: [email protected] pokličite na številko mobilnega telefona uradna spletna stran: 051 413 354. http://www.slovenska-bistrica.si T. A. Foto: Aleš Kolar Informator, oktober 2014 UVODNIK Stran 3

panoji preferenčne glasove iskal v sosednji volilni enoti. Ampak v svoji svetniški ekipi imajo ministrico. To pa tudi nekaj šteje. Če že ne kar dvojno. Socialni demokrati ostajajo pri petih svetnikih. Se pravi, na istem. Kontinuiteta pač. Tudi župana smo dobili že v prvem krogu. Pravi, da ni več rosno mlad in se mu ne ljubi teči dveh krogov. Konec koncev je tudi prfoks. Za slednje pa velja, da niso posebej navdušeni nad ponavljanjem. Pa še privarčevalo se je nekaj malega. V prvem krogu so župana dobili tudi v sosednji Oplotnici. Kandidata sta bila namreč samo dva. Stari župan je prepričljivo zmagal. S svojim protikandidatom sta si menda celo v sorodu. Še en dokaz več, da je žlahta raztrgana plahta. Sicer pa se je še pred volitvami dodatno zavaroval. In se zaposlil pri Zavarovalnici Maribor. Ziher je ziher. V Poljčanah in Makolah so volivci županske kandidate malce bolj razgibavali in jih poslali teči dodatni krog.

Bodi tako ali drugače, pogled v politično bilanco pokaže, da smo letos izgubili državnega poslanca, a dobili ministrico. Na ministrsko pot bi jo le kazalo pospremiti s kančkom dobronamernosti in prizanesljivosti. In brez pretiranih pričakovanj. Ne šteje zgolj to, kar kdo hoče. In kar kdo zmore. Ampak tudi to, »Včasih je bolje, kar kdo lahko. Zlasti slednje pogosto ubira svoja pota. In, resnici na ljubo, tudi prejšnje ministrske posadke niso ravno blestele. Sicer se ne bi znašli tam, kjer smo. da smo bosi …« Ob koncu še pravljični stavek ali dva o kralju Junckerju in njegovi Alenčici. Drago Čož, odgovorni urednik Boril se je kot pravi bruseljski lev, da bi jo zaščitil. Do zadnjega. Žal, ali na srečo, Hvala bogu, za letos smo z volitvami svetnike. Slaba polovica je pravzaprav mu ni uspelo. Dobesedno izpulili so mu jo zaključili. Vsaj upam, da je tako. Do starih, preverjenih kadrov. Dobra iz naročja. V rokah sta mu ostala le njena konca leta je namreč ravno dovolj časa, polovica pa svežih obrazov. Pri ljudski pikčasta čeveljca. In tako je revica ostala da nas doletijo še kakšne izredne oziroma stranki so se odlično odrezali. Za dobro bosa. predčasne. Mislim, parlamentarne. Saj vago so pridjali še dve dodatni svetniški veste, pregovor pravi, da nesreča nikoli mesti. Po novem bodo v občinskem svetu Op. p.: Če stopimo v prevelike čevlje, s ne počiva. Tako smo v mesecu ljubezni tudi Cerarjevi. Kandidiralo jih je zgolj tem pri hoji ne oviramo zgolj sebe, ampak izvolili ljube nam evropske, sredi kislega deset, uspeli so štirje. Zelo dober izplen. tudi vse ostale, ki skupaj z nami stopajo poletja pa še domače parlamentarce. In da Ker seje občinskega sveta neposredno v koloni, saj so zavoljo tega primorani je mera polna, smo v prijetnih jesenskih prenaša lokalna televizija, bomo tako upočasniti svoj korak. Zato je včasih bolje, dneh poleg pridelkov pod streho spravili lahko končno spoznali tudi njihovega da smo bosi … tudi lokalno oblast. Ta nam je seveda kandidata za državnega poslanca, ki mu najbliže. Praktično na dosegu roke. je prav tako uspelo vstopiti v občinski Mislim, noge. Samo vrata odpremo, pa hram demokracije. Nekoliko slabše so se smo že na sveže položenem asfaltu. Ali pa odrezali pri upokojenski stranki. Rezultat po prekrokani noči trčimo v kandelaber izpred štirih let so malodane prepolovili. javne razsvetljave, ki ga kakšen mesec dni Čeprav število upokojencev iz leta v leto nazaj še ni bilo na tistem mestu. narašča. Nekaj malega težav so bojda imeli tudi s politično geografijo. Eden njihovih Kot že rečeno, dobili smo nove občinske glavnih adutov naj bi s svojimi oglasnimi Stran 4 INVESTICIJSKI PROJEKTI Informator, oktober 2014

ske politike v obdobju 2014–2020. Glavni cilji priprave RRP so predvsem oblikova- Priprava regionalnih nje perspektivnih projektnih predlogov, ki bodo doprinesli k razvoju regije, identifi- ciranje pričakovanega razvoja in pravoča- sna priprava na pričakovane spremembe. razvojnih programov Občina Slovenska Bistrica je na podlagi Tina Zupan zastavljenih razvojnih ciljev in prioritet oblikovala številne projektne predloge z Foto: Aleš Kolar namenom vključitve v Regionalni razvojni program Podravja in pridobitve nepovratnih sredstev za njihovo uresničitev. Glavna prioriteta Občine Slovenska Bi- strica bo v prihodnjem obdobju predvsem izgradnja zahodne obvoznice, ki bo imela velik doprinos k izboljšanju poslovnega okolja in povišanju konkurenčnosti gospodarstva v občini. Prav tako namerava uresničiti številne druge projekte s pod- ročja infrastrukture, tako cestne in komunalne kot tudi izobraževalne, turistične, športne in kulturne. Na področju gospodarstva si bo občina prizadevala predvsem za spodbujanje podjetništva z ukrepi za- gotavljanja finančnih spodbud za start-up podjetja ter vzpostavitvijo podjetniškega inkubatorja, ki bo poleg prostorskih po- gojev omogočal lažji zagon podjetij in povečanje možnosti za zaposlitev, hkrati pa tudi učinkovitejše povezovanje razi- skovalno in razvojno usmerjenih podjetij Občina Slovenska Bistrica je v preteklem usklajevalo v okviru opredeljenih razvoj- z raziskovalnimi organizacijami. obdobju pristopila k izdelavi dolgoroč- nih ciljev in ukrepov. Občina Slovenska Bistrica sama ne more nega razvojnega načrta občine Slovenska Ob vstopu v novo finančno perspektivo so zagotavljati sredstev za uresničitev vseh Bistrica, ki je osnova za njen gospodarski, v nastajanju tudi nekateri drugi strateški projektov, zato bo ključnega pomena pri prostorski in družbeni razvoj. Predstavlja in izvedbeni dokumenti, ki bodo obliko- uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev temeljni programski dokument za usmer- vali prioritete in smer razvoja v prihod- razvoja predvsem učinkovitost na podro- janje in izvajanje razvojnih aktivnosti v njem programskem obdobju. Vzporedno čju črpanja nepovratnih sredstev, tako novi finančni perspektivi EU 2014–2020 s pripravo strateških in programskih do- evropskih kot tudi domačih. Želimo si, in daje smernice za pripravo in sprejem kumentov za obdobje 2014–2020 na nada bi Občina Slovenska Bistrica tudi v načrta občinskih razvojnih programov ter cionalni ravni poteka na regionalni ravni prihodnosti nadaljevala in še izboljšala vsakoletnega proračunskega financiranja. priprava regionalnih razvojnih progra- uspešnost pri pridobivanju nepovratnih Ključnega pomena pri pripravi dolgo- mov v 12 razvojnih regijah. Prvič so skla- sredstev ter z enakomernim razvojem na ročnega razvojnega načrta občine je bilo dno s prenovljeno regionalno zakonodajo vseh področjih omogočala svojim pre- sodelovanje lokalne javnosti – strokov- v pripravi tudi dogovori za razvoj regij, ki bivalcem čim boljše pogoje za bivanje in njakov, interesnih skupin in ostalih udele- so izvedbeni dokumenti regionalnih ra- delo. žencev, saj lahko le tako dokument odgo- zvojnih programov in so predmet uskla- Veliko je odvisno od priprave razvojnih varja na težnje lokalnega okolja. Razvojni jevanj in podpisa ministra, pristojnega za dokumentov na državni ravni. Partnerski načrt obsega kratko predstavitev občine regionalni razvoj, in predsednika razvoj- sporazum in operativni programi so tre- Slovenska Bistrica, vizijo in vrednote, ra- nega sveta regije. Občina Slovenska Bistri- nutno v fazi usklajevanja z Evropsko ko- zvojne probleme ter ključne razvojne cilje ca aktivno sodeluje pri pripravi regional- misijo. Slovenija pri tem zamuja, saj ima in projekte, h katerim bo občina pristopila nega razvojnega programa (RRP) za regijo več kot polovica držav članic partnerske skladno s trenutnimi potrebami in zmo- Podravje, ki bo določal prednostne smeri sporazume že podpisane. Prav tako priha- žnostmi. Vsebuje elemente, ki so že v fazi razvoja, priložnosti in cilje podravske re- jajo z državne ravni informacije, da bodo priprave ali celo realizacije, vrsta projektov gije ter potrebne aktivnosti za njihovo prvi razpisi evropskih sredstev objavljeni je v fazi priprave, podani so tudi nekateri uresničitev na področju gospodarskega, šele konec leta 2015. Za občine generalno projekti »na zalogo«, s katerimi Občina socialnega, prostorskega, okoljskega in pa bo na voljo za približno milijarda evrov Slovenska Bistrica čaka na priložnosti do- kulturnega razvoja. Regionalni razvojni manj sredstev kot jih je bilo v obdobju mačih in evropskih razpisov. Dolgoročni program sledi usmeritvam in aktivnostim 2007–2013. razvojni načrt je dinamične narave in se na državni ravni, zajetim v operativnem ga bo v prihodnjih letih dopolnjevalo in programu za izvajanje Evropske kohezij-

Stran 6 LOKALNE VOLITVE Informator, oktober 2014 Ivan Žagar ostaja župan Tomaž Ajd razvoj občine.« Glede na razmerje moči v občinskem svetu ne boste imeli težav pri sestavi koalicije. »Vedno se trudim, da zagotovimo stabilno delovanje občinskega sveta. K sodelovanju vabim vse, ki so kandidirali, in vse, ki so bili izvoljeni. Sicer pa velja širše vabilo za skupen nastop. Le tako bomo omogočili razvoj naših krajev tudi v bodoče.« Žal je bila volilna udeležba nizka, kar kaže na stanje duha v državi. »To je povezano z več dejavniki. Prvi od teh je, da so v kratkem času to bile že tretje volitve, poleg tega smo imeli še en referendum. Poleg tega je bilo danes lepo Foto: Aleš Kolar vreme. Kljub temu apeliram na volivce, da se volitev udeležujejo, kar pomeni, da Dr. Ivan Žagar bo tudi v prihodnjih štirih povedal: »Rad bi se zahvalil vsem, ki so lahko sami odločajo o svoji prihodnosti. letih vodil Občino Slovenska Bistrica. šli na volišča, seveda zahvala tudi vsem Morali bi biti nekoliko bolj odgovorni, da Skupni županski kandidat strank SLS, volivcem, ki so me podprli. V bistvu pa bi bila udeležba naslednjič bistveno višja. SDS in NSi je na lokalnih volitvah, ki so takšen rezultat pomeni samo odgovornost Je pa res, da takšen rezultat kaže na zelo potekale v nedeljo, 5. oktobra, prejel skoraj za nadaljnje delo. Prepričan sem, da je ta negativen odnos do politike v Sloveniji, 60 odstotkov glasov. podpora rezultat tega, kar smo v zadnjih kar ni v redu, kajti od politike je marsikaj Novi stari župan je rezultate volitev skupaj štirih letih opravili v občini Slovenska odvisno. Razumem ljudi, saj so se njihova s podporniki pričakal v Slomškovem Bistrica. Obenem je zaveza, da bomo pričakovanja, žal, večkrat izjalovila. To domu. V izjavi za Studio Bistrica je skupaj tudi v prihodnje skrbeli za pozitivni seveda ne velja za Slovensko Bistrico.« Poročilo o izidu volitev za župana Občine Slovenska Bistrica Občinska volilna komisija Občine Sloven- ljavnih. Veljavnih je bilo 7.935 glasovnic. 116, Pragersko, ki je dobil večino veljav- ska Bistrica je na seji dne 6. oktobra 2014 Posamezni kandidati so dobili naslednje nih glasov. na podlagi zapisnikov o delu volilnih od- število glasov: Slovenska Bistrica, 9. 10. 2014 borov pri ugotavljanju izida glasovanja za • Dr. Ivan Žagar 4.746 glasov oziroma volitve župana Občine Slovenska Bistrica 59,81 % Jasmina OBROVNIK GRIL, na volitvah, dne 5. oktobra 2014 ugotovila: • Danica Sagadin Leskovar 2.237 glasov univ. dipl. prav., predsednica OVK I. Na volitvah 5. oktobra 2014 je imelo oziroma 28,19 % pravico glasovati skupaj 21.140 volivcev. • Božidar Zorko 836 glasov oziroma Glasovalo je 8.048 volivcev ali 38,07 % 10,54 % vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti. • Iztok Hodnik 116 glasov 1,46 % II. Za volitve župana Občine Slovenska III.Občinska volilna komisija Občine Slo- Bistrica je bilo veljavno oddanih 8.048 venska Bistrica je v skladu s 107. členom glasov. Zakona o lokalnih volitvah ugotovila: Ker so bile prazne oz. ni bilo moč ugotoviti Za župana Občine Slovenska Bistrica je iz- volje volivca, ker sta bila obkrožena dva ali voljen dr. Ivan ŽAGAR, rojen 12. 1. 1962, več kandidatov, je bilo 113 glasovnic neve- stanujoč na naslovu Spodnja Polskava Foto: Aleš Kolar Informator, oktober 2014 LOKALNE VOLITVE Stran 7

sistem), pripada listam še naslednje število mandatov (stranka, št. mandatov): 1. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (3) Nov občinski svet 2. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA V novi sestavi občinskega sveta bo naj- KA (1), (2) več svetnikov, devet, imela Slovenska SOCIALNI DEMOKRATI (1), 3. SOCIALNI DEMOKRATI (1) ljudska stranka. Sledi ji Slovenska de- DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA 4. DeSUS-DEMOKRATIČNA STRAKA mokratska stranka s šestimi svetniki, UPOKOJENCEV SLOVENIJE (1). UPOKOJENCEV SLOVENIJE (1) pet jih bodo imeli Socialni demokrati, • Druga volilna enota (stranka, št. manda- 5. STRANKA MIRA CERARJA (3) 6. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMO- po štirje svetniki bodo zastopali Stran- tov): KRATI (2) ko Mira Cerarja in stranko Desus, dve SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (1), 7. STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE svetniški mesti sta pripadli Novi Slo- SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRAN- (1). veniji - krščanskim demokratom, ena KA (1), SOCIALNI DEMOKRATI (1), Ti mandati, ki jih dobijo istoimenske liste svetnica pa prihaja iz Stranke mladih DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA pri delitvi mandatov na ravni občine se do- Slovenije - zelenih Evrope. Sicer pa se UPOKOJENCEV SLOVENIJE(1), delijo listam v volilnih enotah, ki imajo naj- je volitev udeležilo dobrih 38 odstotkov STRANKA MIRA CERARJA (1). večje ostanke glasov v razmerju do količnika volivcev. • Tretja volilna enota (stranka, št. manda- v volilni enoti. Poročilo orednih volitvah članov Občin- tov): Na način, neveden v prejšnjem odstavku, so skega sveta Občine Slovenska Bistrica na SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (2), bili v posameznih volilnih enotah v zapo- volitvah dne 5. oktobra 2014 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRAN- redju dodeljeni naslednji mandati: Občinska volilna komisija Občine Sloven- KA (1), • Prva volilna enota (stranka, št. mandatov): ska Bistrica je v skladu s 85., 86., in 87. čle- SOCIALNI DEMOKRATI (1). SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (1), nom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni • Četrta volilna enota (stranka, št. manda- STRANKA MIRA CERARJA (1), list RS, št. 94/07 -UPB3, 45/08 in 83/12) tov): NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMO- po pregledu zapisnikov o delu volilnih od- SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (1), KRATI (1). borov pri ugotavljanju izida glasovanja na SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRAN- • Druga volilna enota (stranka, št. manda- rednih volitvah članov Občinskega sveta KA (1), tov): SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (1), Občine Slovenska Bistrica, ki so bile 5. ok- SOCIALNI DEMOKRATI (1), SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA tobra 2014, ugotovila: DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (1), (1), I. 1. Na volitvah dne 5. oktobra 2014 je NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMO- imelo pravico glasovati 21.140 volivcev. Direktno podeljenih je bilo tako 18 mandatov. KRATI (1), 2. Oddanih je bilo 8.045 glasovnic oziro- STRANKA MLADIH – ZELENI EVROPE III. Preostalih 13 mandatov se deli na ravni ma 38,06 %. (1). občine na podlagi seštevkov glasov, ki so bili 3. Veljavnih je bilo 7.720 glasovnic, kar • Tretja volilna enota (stranka, št. manda- oddani za istoimenske liste, če so bile le-te predstavlja 95,96 %, neveljavnih je bilo tov): vložene v dveh ali več volilnih enotah. Od SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (1), 325 glasovnic, kar predstavlja 4,04 %. skupno 9 list je bilo vseh 9 list vloženih v DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA Posamezne liste so dobile naslednje skup- dveh ali več volilnih enotah. UPOKOJENCEV SLOVENIJE (1), no število glasov: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLO- STRANKA MIRA CERARJA (1). 1. SLOVENSKA LJUDSKA VENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, STRANKA 1998 25,88 % • Četrta volilna enota (stranka, št. manda- SOCIALNI DEMOKRATI, DeSUS - DE- tov): 2. SLOVENSKA DEMOKRAT- MOKRATIČNA STRANKA UPOKOJEN- 1525 19,76 % SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SKA STRANKA CEV SLOVENIJE, STRANKA MIRA CE- 3. SOCIALNI DEMOKRATI 1225 15,87 % (1), 4. DeSUS - DEMOKRATIČNA RARJA, NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI SOCIALNI DEMOKRATI (1), STRANKA UPOKOJENCEV DEMOKRATI, STRANKA MLADIH - ZE- STRANKA MIRA CERARJA (1). SLOVENIJE 1080 13,99 % LENI EVROPE, 5. STRANKA MIRA INICIATIVA CERARJA 881 11,41 % ZA DEMOKRA- 6. NOVA SLOVENIJA – TIČNI SOCI- KRŠČANSKI DEMOKRATI 556 7,20 % ALIZEM, DE- 7. STRANKA MLADIH - ZELE- MOKRATSKA NI EVROPE 292 3,78 % STRANKA SLO- 8. INICIATIVA ZA DEMOKRA- VENIJE TIČNI SOCIALIZEM 131 1,70 % 9. DEMOKRATSKA STRANKA IV. Na podlagi SLOVENIJE 32 0,41 % najvišjih količni- kov (izhajajoč iz II. Število podeljenih neposrednih man- seštevkov glasov, datov v posameznih volilnih enotah je ki so jih dobile naslednje: istoimenske liste • Prva volilna enota (stranka, št. mandatov): v vseh volilnih SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA(2), enotah, deljenih SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRAN- s števili od 1 do 31 (d’Hondtov Stran 8 LOKALNE VOLITVE Informator, oktober 2014

SLOVENSKA ČLANI LJUDSKA STRANKA OBČINSKEGA (9 članov) SVETA SLOVENSKA BISTRICA, SIMON UNUK, roj. 18. MARIJA KUŠAR, roj. 12. SREČKO JUHART, roj. 6.1956, naslov: Vrhloga 60a, 8. 1968, naslov: Križni Vrh 23, 25. 9.1957, naslov: Gradišče 8, 2014 - 2018 Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica

TANJA VINTAR, roj. 19. 12. FRANC PERNAT, roj. 17. MAKSIMILJAN DUŠAN LESKOVAR, roj. 26. MODEST MOTALN, roj. 27. STANISLAV MLAKAR, roj. 1971, naslov: Pokoše 35a, Zg. 11. 1958, naslov: Gabernik 2, Zg. TRAMŠEK, roj. 5. 5. 1975, 5. 1962, naslov: Visole 99, 2310 4. 1989, naslov: Spodnje Prebuk- 8. 12. 1958, naslov:Vrhole pri Polskava Polskava naslov: Turiška vas na Pohorju, Slovenska Bistrica ovje 37, Šmartno na Pohorju Slovenskih Konjicah 99, Zgornja Zg. Ložnica Ložnica

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (6 članov)

ŽARKO FURMAN, roj. 13. JOŽEF TROL, roj. 19. 2. 1965, MATEJ ARNUŠ, roj. 29. 8. SREČKO JUHART, roj. DRAGO CAPL, roj. 18. 1. 2. 1979, naslov: Na Jožefu 49, naslov: Ul. Pohorskega bataljona 1979, naslov: Prešernova ulica 2, 22. 11. 1967, naslov: Kebelj 1a, 1959, naslov: Kajuhova ulica 16, Slovenska Bistrica 29, Slovenska Bistrica Pragersko Oplotnica Slovenska Bistrica

SOCIALNI DEMOKRATI (5 članov)

MATEJ GORIČAN, roj. 4. ŠTEFAN OTOREPEC, roj. DR. ANDREJ GODEC, roj. DRAGO MAHORKO, roj. TOMAŽ GODEC, roj. 20. 12. 4. 1977, naslov: Vinarje 91, Zg. 29. 11. 1946, naslov: Laporje 105, 3. 12. 1952, naslov: Šarhova ulica 12. 4. 1950, naslov: Jamova 9, 1972, naslov: Prvomajska ulica 9, Ložnica Laporje 28, Pragersko Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica

STRANKA MIRA CERARJA (4 člani)

LUDVIK REPOLUSK, roj. MIRO JUHART, roj. 30. 6. STANISLAV ZAJŠEK, roj. 15. IGOR KRUDER, roj. 10. SEVERINA UŠEN, roj. 12. 8. 29. 8. 1960, naslov. Cesta XIV. 1968, naslov: Črešnjevec 131a, 5. 1955, naslov: Spodnja Polskava 4. 1983, naslov: Ob potoku 12, 1976, naslov: Tomšičeva ulica 34, divizije 19, Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica 57b, Pragersko Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica

DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE (4 člani)

BRANKO REPNIK, roj. 24. IRENA MAJCEN, roj. 2. 3. LEA ORNIK, roj. 5. 2. 1982, JELKA JAMNIKAR, roj. 12. 11. 1945, naslov: Črešnjevec 56, 1958, naslov: Ritoznoj 75, Sloven- naslov: Kalše 34, Šmartno na 6. 1952, naslov: Tomšičeva ulica Slovenska Bistrica ska Bistrica Pohorju 42, Slovenska Bistrica Informator, oktober 2014 LOKALNE VOLITVE Stran 9

NOVA SLOVENIJA STRANKA KRŠČANSKI MLADIH - DEMOKRATI ZELENI (2 člana) SLOVENIJE (1 članica)

DARKO SAGADIN, roj. 22. PATRICIJA BREZNIKAR, METKA CVETKO, roj. 27. 6. 12. 1965, naslov: Stari log 29, roj. 18. 11. 1971, naslov: Ulica 1994, naslov: Ogljenšak 33, Zg. Pragersko Pohorskega odreda 2, Slovenska Polskava Bistrica Kandidati so bili izvoljeni po vrstnem redu Matej Arnuš (SDS), dr. Andrej Godec (SD), Slovenska Bistrica, 9. 10. 2014 na listi in ob upoštevanju preferenčnih glasov. Patricija Breznikar (NSi), Modest Motaln Ob upoštevanju preferenčnih glasov so bili (SLS), Dušan Leskovar (SLS), Matej Goričan Jasmina OBROVNIK GRIL, izmed zgoraj navedenih kandidatov izvoljeni: (SDS), Ludvik Repolusk (SD). univ. dipl. prav., predsednica občinske Srečko Juhart (SLS), Štefan Otorepec (SD), volilne komisije Občine Slovenska Bistrica

3 Uroš Klajderič 252 32.39 Poročilo rednih volitev članov sve- 4 Franc Pišek 237 30.46 5 Luka Magdič 226 29.05 tov KS občine Slovenska Bistrica 6 Daniel Gajšt 223 28.66 7 Patricija Breznikar 219 28.15 Občinska volilna komisija Občine Slovenska Bi- 5 Ana Brumec 93 35.91 • KS IMPOL strica je v skladu z 11. in 90. členom Zakona o lo- 6 Silvo Mlakar 91 35.14 1 Drago Mahorko 376 42.01 kalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB3, 7 Tanja Sobočan 91 35.14 2 Vida Lipoglav 350 39.11 45/08 in 83/12) po pregledu zapisnikov o delu vo- • KS PRAGERSKO 3 Dušan Leskovar 330 36.87 lilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja na 1 Franc Turk 368 65.48 4 Gabrijel Cintauer 268 29.94 rednih volitvah članov svetov krajevnih skupnos- 2 Matej Arnuš 358 63.70 5 Henrik Stegne 231 25.81 ti občine Slovenska Bistrica, ki so bile 5. oktobra 3 Matic Mohorko 220 39.15 6 Melanija Pušnik 209 23.35 2014, ugotovila: 4 Sara Valand 178 31.67 7 Petra Kos 192 21.45 Na volitvah dne 5. oktobra 2014 je imelo pravico 5 Danijel Vrabec 166 29.54 • KS ALFONZ ŠARH glasovati 21.140 volivcev. 6 Aleš Pogorevc 158 28.11 1 Irena Majcen 206 37.39 Po krajevnih skupnostih so bili izvoljeni sledeči 7 Franc Drame 157 27.94 2 Branko Leskovar 177 32.12 kandidati, ki so dosegli naslednje rezultate (volil- • KS SPODNJA POLSKAVA 3 Jože Pečovnik 176 31.94 na enota, zap. št. kandidata, št. glasov, % glasov): 1 Mag. Monika Kirbiš Rojs 208 56.99 4 Franc Obrovnik 160 29.04 • KS ČREŠNJEVEC - VOLILNA ENOTA 01 2 Petra Sever 173 47.40 5 Milan Ajd 144 26.13 1 Roman Ducman 109 51.17 3 Igor Ritonja 172 47.12 6 Janko Pečovnik 122 22.14 2 Andrej Hudin 108 50.70 4 Boštjan Bračič 167 45.75 7 Mitja Trglec 121 21.96 3 Branko Pahič 90 42.25 5 Dominika Verlak 131 35.89 • KS POHORSKI ODRED • KS ČREŠNJEVEC - VOLILNA ENOTA 02 6 Milan Mom 125 34.25 1 Ludvik Repolusk 359 36.48 2 Simon Unuk 67 69.07 7 Sonja Ekart 121 33.15 2 Dr. Peter Cvahte 325 33.03 1 Robert Leskovar 31 31.96 • KS ŠMARTNO NA POHORJU 3 Tomaž Godec 266 27.03 • KS ČREŠNJEVEC - VOLILNA ENOTA 03 1 Modest Motaln 266 70.18 4 Jelka Jamnikar 218 22.15 1 Peter Žišt 37 56.92 2 Vilibald Furman 98 25.86 5 Samo Praprotnik 216 21.95 2 Zvezdana Hrnčič 32 49.23 3 Vlado Berdnik 92 24.27 6 Irena Leonida Kropf 209 21.24 • KS KEBELJ 4 Rudi Strehar 87 22.96 7 Dušan Detiček 200 20.33 1 Srečko Juhart 136 66.02 5 Jure Pristovnik 80 21.11 • DR. JAGODIČA 2 Ivica Juhart 130 63.11 6 Mitja Furman 77 20.32 1 Srečko Juhart 379 45.28 3 Jožef Turner 124 60.19 7 Jožef Šega 67 17.68 2 Niko Turk 254 30.35 4 Konrad Smogavc 110 53.40 • KS TINJE 3 Peter Germ 188 22.46 5 Lazar Strnad 107 51.94 1 Maksimiljan Tramšek 198 51.03 4 Matic Šerbelj 178 21.27 6 Cvetka Hajšek 106 51.46 2 Mirko Smogavec 137 35.31 5 Miloš Stegne 177 21.15 7 Florjan Globovnik 91 44,17 3 Alojz Capl 136 35.05 6 Karel Vehovar 172 20.55 • KS LAPORJE - VOLILNA ENOTA 01 4 Leopold Smogavec 120 30.93 7 Tomaž Pristovnik 171 20.43 1 Štefan Otorepec 97 100.00 5 Andrej Gracej 114 29.38 • KS PRELOGE • KS LAPORJE - VOLILNA ENOTA 02 6 Branko Gracej 93 23.97 1 Zdravko Lažeta 171 74.35 1 Karl Kavkler 104 100.00 7 Brigita Koren 91 23.45 2 Bojan Skrbinšek 126 54.78 • KS LAPORJE - VOLILNA ENOTA 04 • KS ZGORNJA LOŽNICA 3 Klavdija Ozimič 117 50.87 1 Jožef Majcen 46 38.33 1 Danilo Janžič 135 35.06 4 Gregor Frešer 104 45.22 2 Peter Meglič 43 35.83 2 Dominik Žišt 117 30.39 5 Andreja Šoštarič 96 41.74 • KS LAPORJE - VOLILNA ENOTA 05 3 Franc Podkrižnik 112 29.09 6 Magda Novak 89 38.70 1 Janez Sevšek 86 68.80 4 Ivan Kumaver 105 27.27 7 Jelka Brdnik 82 35.65 2 Zoran Košič 71 56.80 5 Alojz Mlakar 104 27.01 • KS LESKOVEC-STARI LOG 6 Jožef Košir 90 23.38 Slovenska Bistrica, 9.10.2014 1 Darko Sagadin 150 57.92 7 Jakob Tomažič 83 21.56 2 Aleš Koren 108 41.70 • KS ZGORNJA POLSKAVA Jasmina OBROVNIK GRIL, univ. 3 Samo Šift 107 41.31 1 Simon Leskovar 292 37.53 dipl. prav., predsednica občinske volilne 4 Peter Kraševec 101 39.00 2 Dušan Kotnik 276 35.48 komisije Občine Slovenska Bistrica Stran 10 URAD ZA DELO Informator, oktober 2014

Več kot polovica mladih je iskalcev prve zaposlitve, ki so brez delovnih izkušenj. Tudi v Slovenski Bistrici Zato je pomembna vsaka izkušnja, ki so jo pridobili med izobraževanjem: tudi prostovoljno in počitniško delo, obvezna prostovoljsko delo praksa, delo preko študentskega servisa ali sezonsko delo. Marjeta Kovač, vodja Urada za delo Slovenska Bistrica Za zaposlitev je ključna motivacija Na Uradu za delo Slovenska Bistrica smo Registrirana brezposelnost Slovenije, ki so vsaj 12 mesecev brezposel- od februarja do avgusta 2014 izvedli 21 Konec avgusta 2014 je bilo na območju ni ali so brez izobrazbe, je po novem odpr- skupinskih srečanj za mlade do 29 let. urada za delo Slovenska Bistrica registri- to do 14. novembra 2014. Na njih predstavimo program Jamstvo za ranih 1914 brezposelnih oseb, kar je za se- Na DURS-u lahko delodajalci za zaposli- mlade, torej tudi vse ukrepe, ki jih Zavod dem odstotkov manj kot septembra 2013. tev mladega do 29 let za nedoločen čas že izvaja. Med registriranimi brezposelnimi je 412 koristijo tudi oprostitev plačila prispevkov Posebno pozornost namenjamo motivira- mladih, kar znaša 21,5 odstotka. V ob- za mlade. Velja za pogodbe o zaposlitvi, nju mladih za medsebojno povezovanje in dobju od januarja do septembra 2014 se je sklenjene od 1. novembra 2013 do 31. de- iskanje priložnosti na projektnih delih, v zaposlilo 1140 brezposelnih oseb, od tega cembra 2014. Delodajalci v lokalnem oko- nevladnih organizacijah, promociji soci- 386 mladih do 29 let. lju so naši pomembni partnerji in samo alnega podjetništva in pridobivanju med- Stopnja registrirane brezposelnosti je v s tesnim sodelovanjem lahko razvijemo narodnih izkušenj preko različnih med- juliju in avgustu 2014 na območju urada dolgoročnejše rešitve, tudi za povečanje narodnih programov. Kot prvi rezultat za delo Slovenska Bistrica znašala 12,8 od- zaposlovanja mladih in ustvarjanja novih teh srečanj se je na Facebooku ustanovila stotka, na ravni Slovenije pa 12,7 odstotka. delovnih mest. skupina Povežimo Se! [S skupnimi močmi Občina Število Število Stopnja re- Delovni preizkus za mlade do uspeha]. registriranih delovno gistrirane Mlajši od 30 let imajo še do konca novem- Priložnosti za brezposelne osebe – brezposelnih aktivnih brezposel- bra možnost, da se pod okriljem Zavoda z dodatnim znanjem in veščinami oseb (2014) nosti RS za zaposlovanje vključijo v delovni pre- do zaposlitve (september (2014 ) izkus. Delodajalci morajo oddati ponud- 2014) Na Zavodu omogočamo vsem brezpo- bo za sprejem mlade brezposelne osebe v Makole 98 336 11,3 % selnim osebam različna usposabljanja delovni preizkus do 17. novembra 2014. Oplotnica 199 653 10,7 % za opravljanje konkretnih del in nalog. V letošnjem letu je 17 mladih za obdobje Poljčane 246 1.096 13,4 % Tako pridobite dodatna znanja, veščine in Slovenska Bistrica 1419 7.742 13,2 % enega meseca preizkusilo konkretno de- spretnosti, ki jih lahko uporabite na delov- lovno okolje. Tako so pridobili možnost, nem mestu. S tem si povečate svoje zapo- Delovno aktivno prebivalstvo da spoznavajo delo na želenem delovnem slitvene možnosti. Program je še posebej Po podatkih Statističnega urada RS je bilo mestu, da pridobijo prepotrebne delovne namenjen tistim, ki nimajo ustreznih de- avgusta 2014 na območju urada za delo izkušnje. Dobili so priložnost, da preizku- lovnih izkušenj ali imate poklic, po kate- Slovenska Bistrica 9827 delovno aktivnih sijo svoja znanja, veščine, delovne navade, rem ni povpraševanja med delodajalci. Z prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), spretnosti in odnos do dela. Z možnostjo vključitvijo v program pridobite nova zna- kar je 4,4 odstotka več kot avgusta 2013. enomesečnega delovnega preizkusa na de- nja, veščine in spretnosti, ki jih lahko upo- Struktura brezposelnih na Uradu za delo lovnem mestu pa delodajalci spoznajo de- rabite na delovnem mestu; boljšo usposo- Slovenska Bistrica lovne navade in kompetence morebitnega 53,9% 55,5% bljenost za opravljanje konkretnih del in kadra, med drugim tudi mladih iskalcev nalog, s čimer si povečate svoje možnosti 33,2% zaposlitve. 19,1% 21,5% 14,1% AKTUALNO: “SPOZNAJTE NAS, TUKAJ SMO ZA VAS” ženske iskalci prve invalidi dolgotrajno stari do 29 let stari 50 let in Zavod RS za zaposlovanje je v četrtek, 23. oktobra, med 9. in 14. uro obeležil dogo- zaposlitve brezposelni več dek dan odprtih vrat s sloganom »Spoznajte nas, tukaj smo za vas«, ki se je odvijal prvič v zgodovini Zavoda. Zavod je odprl svoja vrata na vseh lokacijah (območnih Spodbude za delodajalce in prilož- služb, uradov za delo, centralne službe). Tudi v prostorih Urada za delo Slovenska nosti za brezposelne osebe Bistrica je bilo zelo živahno. V poletnih mesecih smo v okviru Aktivne Prireditve so se udeležile brezposelne osebe, delodajalci in vsi tisti, ki jih zanimajo politike zaposlovanja v različnih razpisih storitve, projekti, organiziranost in delovanje Zavoda. Dobili so informacije o sveto- s subvencijami za delodajalce spodbuja- valnih procesih, kariernih središčih, pisarnah za delodajalce, aktualnih programih li zaposlovanje različnih ciljnih skupin aktivne politike zaposlovanja in iz prve roke pridobili informacije o priložnostih brezposelnih oseb (mladi, starejši nad 50 sodelovanja z Zavodom. Odvijali so se t. i. hitri zmenki, na katerih sta se v izjemno let starosti, dolgotrajno brezposelni idr.). kratkem času poskušala delodajalec in brezposelna oseba oziroma iskalec zaposlitve S podporo teh programov se je za obdobje čim bolje spoznati, se predstaviti ter se morebiti dogovoriti za daljši in podrobnejši enega leta zaposlilo 52 oseb. zaposlitveni razgovor. Izvedli smo informativno in motivacijsko uro o priložnostih v Povabilo za delovno vključenost starejših, socialnem podjetništvu in predstavili zmagovalno idejo javnega natečaja Občine Slo- ki omogoča subvencijo za zaposlitev brez- venska Bistrica »Mali Bip« Nine Kranjec, ki se je predstavila s svojo stojnico izdelkov. poselnih, starih 50 in več let, iz vzhodne Vljudno vabljeni, da vstopite skozi odprta vrata Urada za delo Slovenska Bistrica. Informator, oktober 2014 URAD ZA DELO Stran 11 za zaposlitev; nova poznanstva in infor- PROSTOVOLJSTVO macije o novih zaposlitvenih priložnostih. Vse zainteresirane ponudnike prostovoljskega dela prosimo, da sporočijo potrebe po Udeležite se lahko naslednjih tečajev, pre- prostovoljcih na Urad za delo Slovenska Bistrica. davanj, seminarjev in drugih krajših oblik S 1. septembrom 2014 se je pričela uporabljati novela Zakona o socialnovarstvenih usposabljanja: jezikovni in računalniški prejemkih (ZSVarPre-C), ki je na novo uredila tudi položaj prejemnikov denarne tečaji, pridobitev evropskega računalni- socialne pomoči, ki so prostovoljci. Ena od okoliščin, ki vpliva na višino denarne škega spričevala (ECDL); usposabljanje socialne pomoči, je tudi ta, ali je oseba delovno aktivna. Če opravlja kakšno delovno za upravljanje različnih naprav in me- aktivnost, ki prispeva k njeni delovni (in socialni) vključenosti, je denarna socialna hanizacije, različna usposabljanja s pod- pomoč višja. V tem primeru namreč oseba dobi še t. i. dodatek za delovno aktivnost, ročja kovinarstva: tečaji za varilska dela, ki je sicer del denarne socialne pomoči. za cevarja, oblikovalca kovin, operaterja Po novem velja, da se kot delovno aktivna oseba šteje tudi tisti prejemnik denarne CNC-strojev; usposabljanje za izvajanje socialne pomoči, ki ima sklenjen pisni dogovor o opravljanju prostovoljskega dela po suhomontažne gradnje, za zidarja in za Zakonu o prostovoljstvu. pomožna dela na področju elektroinštala- Več informacij o prostovoljstvu lahko pridobite na spletnih straneh Slovenske filan- cij; usposabljanja s področja podjetništva tropije –Združenja za promocijo prostovoljstva (http://www.prostovoljstvo.org/) in idr. v Zakonu o prostovoljstvu (http://www.prostovoljstvo.org/o-prostovoljstvu/zakon-o Novost v Slovenski Bistrici – -prostovoljstvu). ponudba prostovoljskega dela pokazali tudi predstavniki občin Poljčane li slovenski proizvajalci kot tudi avtorica Ker želimo, da mladi najdejo čimveč mož- in Oplotnica. Kot primeri dobrih praks so idejnega predloga. Svoj hobi, šivanje, je nosti za pridobivanje izkušenj, bomo v se občinstvu predstavili Kooperativa Ko- avtorica namreč nadgradila v poslovno lokalnem okolju v sodelovanju z Ljudsko njice, Skuhna in Zavod Global, Zaposlit- priložnost, tako da večino izdelkov izde- univerzo Slovenska Bistrica, centrom za veni center Karso, Zavod Premiki in KID la/sešije kar sama. Za prodajo lastnih iz- socialno delo in drugimi lokalnimi par- Majolika iz Slovenske Bistrice, ki v progra- delkov je razvila blagovno znamko »Mali tnerji zbrali ponudbo prostovoljskega dela mu javnih del (Sklop 2) zaposluje na po- Bip«. v Slovenski Bistrici ter o tovrstnih prilo- dročju razvoja socialnopodjetniške ideje S svojim projektom želi avtorica krepi- žnostih informacijo ponujali v Kariernem dve osebi. Svoje dejavnosti so predstavili ti družbeno solidarnost, osveščati kupce središču Slovenska Bistrica, prostovolj- tudi na stojnicah, ki smo jih v ta namen o izboru recikliranih in okolju prijaznih skem centru na Ljudski univerzi in centru postavili v avlo urada za delo. Srečanja so izdelkov, promovirati rabo lokalno pride- za socialno delo. Če bodo mladi priprav- se poleg brezposelnih oseb udeležili tudi lanih izdelkov, del sredstev od prodaje pa ljeni svoj prosti čas nameniti za družbeno predstavniki različnih društev in iniciativ, namenja tudi v dobrodelne namene. Soci- odgovorne namene, bodo s tem lahko pri- ki delujejo v lokalnem okolju. alno podjetje bo poleg zaposlitve avtorice dobili delovne izkušnje v realnem delov- Občina Slovenska Bistrica je z željo večje s širjenjem ponudbe omogočalo zaposlitev nem okolju, kar bo zagotovo vplivalo na promocije socialnega podjetništva v lo- tudi ostalim ranljivim skupinam (starej- njihovo konkurenčnost na trgu dela. kalnem okolju, kjer ne deluje še nobeno šim šiviljam ipd.). Osnovna predpostavka Socialno podjetništvo socialno podjetje, objavila javni natečaj za socialnega podjetja je sodelovanje z lokal- Vsi, ki so prijavljeni v evidenci brezpo- izbor najboljše socialnopodjetniške ideje. nim okoljem – tako v smislu sodelovanja selnih oseb in ki razmišljajo o samostojni Na javni natečaj je prispelo 19 vlog. Na- z lokalnimi izdelovalci podobnih produk- podjetniški poti, se lahko vključijo v de- tečajna komisija je skladno z natečajni- tov kot tudi organizacijo dogodkov in delavnice o podjetništvu. Ker razmere na mi pogoji opravila ocenjevanje prispelih lavnic za otroke. Dolgoročni cilj podjetja trgu dela zahtevajo čedalje večjo aktivacijo prijavnih vlog. Ocenjevanje je potekalo v je poleg uspešne širitve kolekcije artiklov posameznika, sodelovanje ter povezovanje dveh krogih; v drugi krog se je uvrstilo pet tudi prodor na tuje trge. društev in ustanov v lokalnih skupnostih, najboljših idej. Nagrado v vrednosti 2000 evrov ji je izro- informiramo naše stranke o priložnostih Zmagovalno idejo, Moja sobica, je čil župan na slavnostni podelitvi v gradu. kreiranja novih delovnih mest v social- predstavila Nina nem podjetništvu. Socialno podjetništvo Kranjec. Idejni je priložnost za vse, ki prepoznavajo nove predlog pred- družbene potrebe in izzive. S svojim delo- videva ureditev vanjem izboljšujejo kakovost življenja po- delavnice/raz- sameznika, prispevajo k razvoju potencia- stavnega ateljeja, lov ranljivih skupin ljudi in k ohranjanju poimenovane- okolja. Pri vsem tem igra pomembno vloga Moja sobica, go podjetnost in inovativnost. 21. avgusta v katerem bo 2014 smo na uradu izvedli tematski dan možno kupiti in socialnega podjetništva. Organizacijo in naročiti kakovo- izvedbo tematskega dne smo načrtovali ob stne izdelke za podpori Občine Slovenska Bistrica in Ra- dojenčke (otro- zvojno informacijskega centra Slovenska ški tekstil, di- Bistrica. Prepoznavanje možnosti in pri- daktične igrače, ložnosti za razvoj socialnega podjetništva pohištvo …) – ki v lokalnem okolju so s svojo prisotnostjo jih bodo izdela- Stran 12 PODJETNIŠTVO Informator, oktober 2014 »Posel in še kaj več« - socialno podjetništvo na Bistriškem Tomaž Repnik, RIC Slovenska Bistrica

Socialno podjetništvo je pojem, s katerim osnovi ni dobrodelna dejavnost oz. izva- primernejši naziv, ki oriše bistvo social- se zadnje čase še posebej pogosto sreču- janje humanitarne in socialne dejavnosti. nega podjetništva, »družbeno odgovorno jemo. Postal je skoraj neizbežno izhodišče Še vedno gre za podjetništvo, se pravi iz- podjetništvo«. za debate, v katerih je govora o ustvarja- vajanje podjetniške ideje, s katero podjetje nju in zagotavljanju novih delovnih mest. na trgu ponuja nek produkt oz. storitev, s Javni natečaj za izbor socialnopod- Toda kaj pravzaprav sploh je socialno katerim ustvarja tržni prihodek ter s tem jetniške ideje podjetništvo? zagotavlja obstoj podjetja. Razlika pri so- Zakon o socialnem podjetništvu ga opre- cialnem podjetju v primerjavi z običajnim Navedeno služi zgolj kot orientacija, kaj deljuje kot »trajno opravljanje dejavnosti podjetjem pa je v tem, da socialno pod- socialno podjetništvo pravzaprav pome- socialnega podjetništva ali drugih dejav- jetje pri svojem delovanju spoštuje načela ni, istočasno pa je neizpodbitno dejstvo nosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, soodločanja vseh, ki v podjetju sodelujejo, tudi, da gre pri socialnem oz. družbeno pri čemer ustvarjanje dobička ni izključ- dobička ne deli med deležnike podjetja, odgovornem podjetništvu za dejavnost, ni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti«. temveč ga investira v nadaljnji razvoj so- ki jo je nedvomno potrebno spodbujati. Navedena definicija nam razkrije njegovi cialnega podjetja, vseskozi pa spodbuja Iz tega razloga sta se Občina Slovenska dve temeljni značilnosti, po katerih se so- tudi družbeno kohezijo – tako z zapo- Bistrica in Razvojno informacijski center cialna podjetja med seboj tudi ločijo (tip slovanjem že omenjenih ranljivih skupin (ob podpori aktivnosti OS Zavoda RS za A oz. tip B). Prva značilnost je, da je soci- kot z vključevanjem prostovoljcev. Do- zaposlovanje) odločila za objavo Javnega alno podjetje lahko tisto podjetje, ki izvaja dana vrednost socialnih podjetij tako ni natečaja za izbor najboljše podjetniške dejavnosti, ki so z uredbo opredeljene kot ustvarjanje dobička v finančnem smislu, ideje za ustanovitev socialnega podjetja dejavnosti socialnega podjetništva (npr. temveč je toliko vrednejši njihov doprinos na območju občine Slovenska Bistrica. Te- socialno varstvo in družinsko varstvo, za- skupnosti, v kateri delujejo. Poleg samega meljni namen natečaja je bil spodbujanje gotavljanje in organiziranje mladinskega naziva »socialno podjetništvo« se za to- socialnega podjetništva na Bistriškem ozi- dela, varstvo in promocija zdravja, eko- vrstno opravljanje podjetniške dejavnosti roma konkretno, da se v lokalnem okolju loška proizvodnja hrane itd.). Po drugi uporabljajo tudi drugi izrazi – morda je še prepozna in izoblikuje socialnopodjetni- strani pa je lahko socialno podjetje tudi podjetje, ki opravlja katero izmed vsak- Na natečaj je prispelo 19 idejnih predlogov za ustanovitev socialnega podjetja, ki jih danjih, recimo jim splošnih podjetniških je prispevalo 17 avtorjev. Prejeti so bili naslednji predlogi (našteti so po abecednem dejavnosti, vendar pod pogojem, da traj- vrstnem redu imen avtorjev): no zaposluje vsaj tretjino delavcev iz ka- tegorije najbolj ranljivih skupin ljudi na Ime in priimek avtorja: Ime predloga: trgu dela (invalidi, brezposelni s trajnimi Aljaž Jelen Coworking posledicami telesne ali duševne okvare Aljaž Jelen Hiša arhitekture oz. bolezni, pripadniki romske skupnosti, Anton Kolar Kolo za vsakogar mladoletni z nedokončano osnovno šolo Branka Šketa Permakulturni vrt Slovenska Bistrica itd.). Če nekoliko poenostavimo, lahko Branko Rihtarič Bukvarnica rečemo, da gre pri socialnem podjetništvu Edita Gošnik Pri dobri vili za trajnostno obliko podjetništva, ki izha- Franja Zupanc Sončna hiša ja iz ljudi (socialnih podjetnikov) in je na- Josip Tavčar Za turizem dobrega počutja wellness kooperativa Slovenska menjena ljudem (okolici, v kateri socialno Bistrica podjetje deluje). Namreč krepi družbeno Jure Detiček Organiziranje mladinskega dela v občini Slovenska Bistrica solidarnosti in kohezijo, spodbuja sode- Martina Šuperger Uršič Činki – trgovina z rabljenimi otroškimi oblačili in opremo lovanje ljudi in prostovoljsko delo, zago- Mateja Jerebic Sofijin brlog in projektni center Slovenska Bistrica tavlja dodatno ponudbo storitev, ki so v Milena de Viktory Skupaj – za dobro vseh javnem interesu, krepi inovativno reše- Minca Male Hotel za male živali vanje družbenih problemov, predvsem pa Monika Špes Pomagaj.mi – pomoč invalidom, ostarelim in pomoči zagotavlja nova delovna mesta in socialno potre bnim osebam integracijo ranljivih skupin. Nina Kranjec Moja sobica Pri socialnem podjetništvu je potrebno Silva Justinek Omerzi Center ponovne uporabe izpostaviti še eno značilnost, ki pogosto Tanja Kordić Planko Vrnimo življenje življenju ostane spregledana oz. je hitro razumlje- Tanja Kordić Planko Zdravo drevo ima globoke korenine in najlepše sadeže na napačno: socialno podjetništvo v svoji Urška Omerzi Podjetje za ekološki in trajnostni razvoj Informator, oktober 2014 PODJETNIŠTVO Stran 13

lo ocenjevanje idejnih predlogov, so bili tov kot tudi organizacija dogodkov in de- izvirnost ideje, realna izvedljivost ideje, lavnic za otroke. Dolgoročni cilj podjetja upoštevanje lokalnih družbeno-ekonom- je poleg uspešne širitve kolekcije artiklov skih značilnosti območja občine Sloven- tudi prodor na tuje trge. ska Bistrica, doprinos, ki ga lokalnemu Avtorici je z zmago na javnem natečaju okolju predstavlja realizacija predlagane pripadla tudi denarna nagrada v znesku podjetniške ideje ter kakovost pisne obra- 2000 evrov, za katero smo prepričani, da zložitve predloga in utemeljitev predloga. ji bo pri uresničitvi njene socialnopodje- Uvrščenim v drugi krog se je k točkam iz tniške ideje zagotovo koristila, poleg tega prvega kroga prištela tudi ocena njihove pa ji je RIC ponudil tudi pomoč pri usta- osebne predstavitve predloga. navljanju socialnega podjetja. Razglasitev Glede na skupni seštevek ocenjevanja pi- rezultatov ter novinarska konferenca, na sne vloge in ustne predstavitve je največ kateri se je v skrajšani obliki predstavi- točk zbrala Nina Kranjec s svojim idejnim lo pet najbolje uvrščenih predlogov po predlogom Moja sobica. prvem krogu, je potekala 25. septembra v Njen idejni predlog predvideva ureditev gradu v Slovenski Bistrici, zmagovalki pa delavnice/razstavnega ateljeja v Sloven- je nagrado predal župan Občine Sloven- ski Bistrici, poimenovanega Moja sobica, ska Bistrica dr. Ivan Žagar. v katerem bo možno kupiti in naročiti Kljub temu da je javni natečaj sicer že za- kakovostne izdelke za dojenčke (otroški ključen, pa se zgodba z idejnimi predlogi, tekstil, didaktične igrače, pohištvo itd.), ki ki so jih avtorji poslali na omenjen nate- jih bodo izdelali slovenski proizvajalci kot čaj, pravzaprav šele začenja. Občina Slo- tudi avtorica idejnega predloga. Svoj hobi, venska Bistrica in RIC bosta – kolikor je šivanje, je avtorica namreč nadgradila v v njuni moči – še naprej nudila podporo poslovno priložnost, tako da večino iz- vsem, ki bodo svojo socialnopodjetniško ška ideja, ki bi se realizirala z ustanovitvijo delkov izdela/sešije kar sama. Za prodajo idejo razvijali naprej v smeri ustanovitve socialnega podjetja, katero bi ob sledenju lastnih izdelkov je razvila blagovno znam- socialnega podjetja. Še posebej namreč načelom socialnega podjetništva istoča- ko »Mali Bip«. veseli dejstvo, da je že takoj po razglasitvi sno prineslo tudi odgovor na katerega S svojim projektom želi avtorica krepi- lepo število avtorjev stopilo skupaj ter se izmed družbeno-ekonomskih izzivov, ki ti družbeno solidarnost, osveščati kupce povezalo s ciljem skupnega razvoja njiho- se porajajo na območju občine Slovenska o izboru recikliranih in okolju prijaznih vih socialnopodjetniških idej, prepričani Bistrica. Javni natečaj je bil objavljen 1. av- izdelkov, promovirati rabo lokalno pride- pa smo, da bo tovrstnih povezav še več. gusta na spletnih straneh Občine Sloven- lanih izdelkov, del sredstev od prodaje pa Če se v tej zgodbi prepoznate tudi sami, ska Bistrica in RIC-a, pozneje tudi v lokal- namenja tudi v dobrodelne namene. Soci- vas vabimo, da se jim pridružite – bodisi nem časopisju, že kaj kmalu po objavi pa alno podjetje bo poleg zaposlitve avtorice s samostojno bodisi skupaj s še kom. Če pa se je vest o njem bliskovito razširila tudi širjenjem ponudbe omogočalo zaposlitev ste glede vstopa v svet socialnega podje- preko družbenih omrežij. Rok za prijavo tudi ostalim ranljivim skupinam (starej- tništva še v dilemi in bi želeli pridobiti še se je iztekel 1. septembra. Odziv na nate- šim šiviljam ipd.). Osnovna predpostavka kakšno informacijo več, vam svetujemo, čaj je bil izvrsten, zato gre na tem mestu socialnega podjetja je sodelovanje z lokal- da se čimprej obrnete na RIC. avtorjem vseh predlogov še enkrat izreči nim okoljem – tako v smislu sodelovanja zahvalo za tako številno udeležbo, hkrati z lokalnimi izdelovalci podobnih produk- pa tudi pohvalo za izvirnost in izpiljenost njihovih idejnih predlogov. Strokovna komisija za ocenjevanje prispelih natečajnih predlogov, v kateri so bili mag. Brigita Kruder, mag. Monika Kirbiš Rojs, Marjeta Kovač, dr. Maja Lamberger Khatib in Tomaž Repnik, se je po prvem krogu ocenjevanja vseh prispelih pisnih predlogov (ocenjevanje je potekalo 2. septembra) odločila, da na ustno predstavitev 4. septembra povabi pet najvišje uvrščenih predlogov, in sicer: Aljaža Jelena s predlogom Hiša arhitekture, Matejo Jerebic s predlogom Sofijin brlog in projektni center Slovenska Bistrica, Minco Male s predlogom Hotel za male živali, Nino Kranjec s predlogom Moja sobica in Tanjo Kordić Planko s predlogom Vrnimo življenje živ- ljenju. Kriteriji, na podlagi katerih je poteka- Stran 14 REGIONALNA POLITIKA EU Informator, oktober 2014 V Bruslju potekal 6. kohezijski forum Vojka Osojnik Na forumu so razpravljali o tem, kako lahko novo obdobje kohezijske politike, ki se je začelo z letošnjim letom, prispeva k okrevanju evropskega gospodarstva. Za kohezijsko politiko bo namenjenih več kot 350 milijard evrov, tako da lahko igra ključno vlogo pri podpiranju gospodarske rasti in naložb v nova delovna mesta v obdobju 2014–2020. 6. kohezijskega foruma se je kot predstavnik Odbora regij udeležil tudi dr. Ivan Žagar, ki se je ob tej priložnosti na delovnem sestanku sestal z Raphaëlom Gouletjem, vodjo enote za Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo pri Evropski komisiji, in mu predstavil problematiko Foto: Tomaž Ajd in zadržke, ki jih ima Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija, 7. in 8. septembra je v Bruslju potekal predstavniki regionalnih in lokalnih ki mu predseduje v zvezi s pripravo in 6. kohezijski forum, ki so se ga oblasti, gospodarski in socialni partnerji, sprejemanjem strateških dokumentov za udeležili visoki predstavniki evropskih predstavniki nevladnih organizacij in novo programsko obdobje 2014–2020. institucij, predsedniki vlad, ministri, akademiki. 12. teden mest in regij in 108. plenarno zasedanje Od 6. do 9. oktobra je v Bruslju potekal organizirane v sklopu dogodka OPEN Evropske zadeve pri italijanski vladi, ki je 12. teden regij in mest. Gre za največji DAYS. predstavil prednostne naloge italijanskega dogodek, ki je v celoti posvečen regionalni Ob otvoritveni slovesnosti Open Days je predsedovanja. politiki. Letos je potekal pot sloganom predsednik Odbora regij Michel Lebrun Člani Odbora regij so s članom Evropske »Growing together – Smart investment v svojem nagovoru poudaril, da so javne komisije Karlom de Guchtom, pristojnim for people«. Osredotočil se je na reformo naložbe ključni element pri odgovoru za trgovino, in Luzattom Anthonyjem kohezijske politike. na vprašanje, na kakšen način si lahko Gardnerjem, ameriškim veleposlanikom Letošnjega dogodka se je udeležilo več opomoreta gospodarstvo in trg dela v pri Evropski uniji, razpravljali kot 6000 udeležencev, med katerimi so Evropski uniji. o trgovinskem in investicijskem bili predstavniki lokalnih, regionalnih in 108. zasedanje Odbora regij je letos čezatlantskem partnerstvu. nacionalnih politik, gospodarstveniki in potekalo sočasno z dogodkom Open Slovensko delegacijo je tudi na tokratnem akademiki, ki so sodelovali v razpravah, Days, na katerem je člane Odbora regij plenarnem zasedanju vodil dr. Ivan Žagar. pri seminarjih in na delavnicah, ki so bile nagovoril Sandro Gozi, državni sekretar za Konferenca komisije ENVE o lokalnih in regionalnih strategijah na področju podnebnih sprememb in njihovem prispevku k izboljšanju kakovosti zraka V Bologni je potekala konferenca komisije zdravje in ekosisteme. biti bolj usklajena, da bi se preprečili ENVE, na kateri so udeleženci razpravljali Predstavljeno je bilo tudi omrežje AIR. morebitni nasprotujoči si učinki. Potreben o lokalnih in regionalnih strategijah Pobuda kakovosti zraka regij (AIR) je bi bil tudi celosten pristop za usklajevanje na področju podnebnih sprememb nastala leta 2011, vanjo je včlanjenih 12 sektorskih politik (prometa, energije, in njihovem prispevku k izboljšanju regij iz sedmih držav članic EU. Gre za industrije, kmetijstva …). kakovosti zraka. regije, ki vključujejo nekaj najbolj gosto Konference, na kateri so bile predstavljene Podnebne spremembe predstavljajo eno poseljenih in najbolj industrializiranih tudi nekatere dobre prakse s področja najhujših groženj tako za evropske regije področij EU in so v zadnjih letih vodilne varovanja okolja, ki bi lahko bile aktualne kot celoten svet. Onesnaženost zraka na področju upravljanja kakovosti zraka. za Slovensko Bistrico, se je udeležil tudi v mnogih evropskih regijah ostaja na Udeleženci konference so v razpravah župan dr. Ivan Žagar, ki je član komisije kritični ravni, kar vpliva na človekovo ugotovili, da bi okoljska politika morala ENVE. Informator;Informator, apriloktober 2014 2014 RDEČINASLOV KRIŽ, POGLAVJA iHELP StranStran 15 15 59. sezona letovanja otrok v MPD Frankopan v Punatu na Krku zaključena Območno združenje RK Slovenska Bistrica

Območno združenje Rdečega križa Slo- ali druge ustanove (samoplačniki). nimi sredstvi dobrodelnega koncerta Za venska Bistrica v sodelovanju z Območ- V 59. sezoni letovanja otrok v MPD Fran- lepši jutri naših otrok pa smo 14 otrokom nim združenjem Rdečega križa Maribor kopan je iz občin Slovenska Bistrica, Op- plačali letovanje v Punatu in na Debelem že od leta 1955 izvaja klimatsko zdravlje- lotnica, Poljčane in Makole na predlog rtiču, kjer je letovalo tudi osem otrok s nje in letovanje otrok na morju v mla- zdravnika, krajevnih organizacij Rdečega sredstvi, zbranimi v solidarnostni akciji dinskem počitniškem domu Frankopan križa in samoplačniško letovalo 131 otrok Engrotuša, medtem ko je devet otrok leto- (MPD) v Punatu na otoku Krku. in šest otrok iz VDC Polž (70 odstotkov od valo s pomočjo sredstev FIHA. Prijetna lega in zelenje na južni strani Krka možnega števila otrok, saj je ZZZS odobril Počitniški čas so otroci v letovišču pre- ter blago podnebje blagodejno vplivajo na letovanje 184 otrokom in desetim otrok s življali pestro in razgibano, oblikovali so zdravje otrok in krepijo njihov imunski posebnimi potrebami). Dve starejši osebi pozitivno samopodobo in krepili samoza- sistem. Tovrstno podnebje je še posebej in enajst otrok je letovalo s sredstvi, zbra- vest, saj so mnogi ugotovili, da lahko zase primerno za otroke s kroničnimi obolenji nimi v akciji Peljimo jih na morje, z zbra- veliko postorijo sami, brez pomoči staršev. dihal, astmo, okvarami lokomotornega aparata in z raznimi alergičnimi obolenji Po podatkih Območnega združenja RK Maribor je bila letošnja sezona letovanja v kože. Bivanje pa za otroke ni koristno le Punatu slaba, saj je bilo na območju ZZZS OE Maribor zaradi zapletov pri pisanju z zdravstvenega vidika, temveč krepi tudi predlogov za zdravstveno letovanje otrok na morju (upoštevajoč kriterije Zavoda so njihove socialne kompetence. lahko zdravniki napotili le otroke, ki so iskali zdravstveno pomoč ali pa so bili hos- V letovišču je 440 ležišč, razporejenih po pitalizirani v bolnišnici vsaj dvakrat v preteklem letu), kljub trudu realiziranih manj sobah v treh sodobno urejenih paviljonih. kot 50 odstotkov z javnim razpisom zagotovljenih zdravstvenih letovanj otrok. Zato Letovišče ima tudi lastno ambulanto, bol- so bile namesto načrtovanih petih izmen (prej tudi po šest oziroma sedem) le nep- niške sobe in lekarno. opolne štiri, saj ni bilo dovolj predlogov za zdravstveno letovanje, za otroke iz social- V letovanje se lahko vključijo otroci, stari no ogroženih družin pa ni bilo dovolj finančnih sredstev glede na izkazani interes. od 4 do 15 let, in sicer otroci: Območno združenje RK Maribor je kot organizator letovanja otrok v Punatu pre- • z zdravstveno indikacijo, ki jih za letova- pričano, da bi MPD Frankopan moral zaradi potreb otrok uspešno delovati tudi v nje predlagajo izbrani osebni zdravniki; prihodnje (do letošnje sezone je v Punatu letovalo že 113.624 otrok); prihodnje leto • ki so potrebni letovanja zaradi socialnih bo jubilejno – 60 let zdravstvenega letovanja otrok v Punatu. razmer v družini in jih predlagajo centri V delo v MPD Frankopan Punat je bilo letos poleg pedagoškega vodstva, ki je v vsaki za socialno delo, socialne službe v vrtcih izmeni štelo od pet do sedem oseb, vključenih še: 202 vzgojitelja prostovoljca, 29 in šolah ali krajevne organizacije Rdeče- članov zdravstvene službe in 21-članska delovna ekipa, ki je poskrbela za dobro in ga križa; zdravo hrano, da je bilo vse pospravljeno in čisto in da so se otroci s pedagoškim in • katerih stroške letovanja plačajo starši zdravstvenim osebjem v domu dobro počutili. Občina Slovenska Bistrica – srcu prijazna občina Vabilo na predavanje o temeljnih post- bolezni. V proces medsebojne pomoči • projekt Srcu prijazne občine; opkih oživljanja in mobilne aplikacije pa želi iHELP vključiti tudi lokalne zdra- • informacije o uporabi brezplačno nad- iHELP za hitrejše reševanje življenj vstvene domove, reševalce in prostovol- grajene aplikacije iHELP. Spoštovani občani, jne gasilce, zobozdravnike, lekarne, šole, vabimo vas, da se 6. novembra ob 18. uri vrtce, domove za starejše, turistične za- Vljudno vabljeni, udeležite predavanja o temeljnih post- vode ter poleg uprave občine tudi podjet- opkih oživljanja in uporabi aplikacije ja, ki so družbeno odgovorna. župan dr. Ivan Žagar, iHELP za nudenje hitrejše pomoči. Pred- Občina Slovenska Bistrica je vsem svojim Občina Slovenska Bistrica stavili vam bomo tudi iHELP-ov projekt občanom omogočila brezplačni iHELP Srcu prijazne občine. Predavanje, ki ga je PREMIUM paket, ki vključuje za 400 od- omogočil iHELP v sodelovanju z občino stotkov večjo varnost doma in na poti: Slovenska Bistrica, se bo odvijalo v Cen- SMS-alarmiranje, povečanje SOS radija tru za starejše Metulj (Leskovarjeva ulica in seminar temeljnih postopkov oživljan- 16 a, Slovenska Bistrica). ja, na katerega vas vabimo. Srcu prijazne občine je projekt, ki želi Na predavanju vam bomo predstavili: povezati lokalne prebivalce in jih akti- • delovanje aplikacije iHELP; virati v smislu medsebojne pomoči v • osnove prve pomoči in temeljnih post- primeru nezgod ali nenadnega izbruha opkov oživljanja; Stran 16 PODJETNIŠTVO Informator, oktober 2014

izdelek. Tako bo čevlje lahko začela Ingrid Logar v sodelovanju s tudi tržiti. Po njenem mnenju je ideja izjemno zanimiva, saj se čevlji s pomočjo Ferijem do čevljev z osvetljeno peto telefona prilagajajo oblačilu. Interaktivna modna obutev bo uporabniku s pomočjo Izdelovalka čevljev iz Slovenske Bistrice informatiko Univerze v Mariboru. Njeno pametne mobilne naprave omogočala Ingrid Logar že približno eno leto podjetje Čeveljc z dr. Markom Kosom poljubno nastavljanje barvnega odtenka sodeluje z Laboratorijem za elektronske razvija interaktivno modno obutev. Gre pete. Peta na čevljih je iz prozornega in informacijske sisteme Fakultete za čevlje z osvetljeno peto. Ingrid Logar je materiala in je osvetljena z LED-svetilom. za elektrotehniko, računalništvo in povedala, da želi čimprej narediti končni Odtenek svetlobe se lahko poljubno nastavlja s pomočjo aplikacije, ki teče na mobilni napravi. Aplikacija omogoča nastavljanje barvnega odtenka ročno v RGB-načinu ali pa odtenek izberejo tako, da označijo področje na sliki, ki jo zajamejo s fotosenzorjem mobilne naprave. Na ta način lahko barvni odtenek pete kombinirajo z barvnimi odtenki oblačil ali z barvami modnih dodatkov (npr. torbice). Izbrano nastavitev odtenka barve na čevelj prenesejo brezžično s pomočjo tehnologije NFC (Near Field Communication), kjer nato vgrajen elektronski sistem poskrbi, da peta v izbranem odtenku tudi dejansko sveti.

Tomaž Ajd Informator, oktober 2014 PODJETNIŠTVO Stran 17 Skupni nastop bistriških podjetnikov na sejmu MOS 2014 Tomaž Pristovnik in Tomaž Repnik, RIC Slovenska Bistrica

Razvojno informacijski center Slovenska Glede na dodatne ugodnosti, predvsem Bistrica, v nadaljevanju RIC, je s sofinanciranje sejemskih nastopov, ki pooblastilom Občine Slovenska Bistrica jih za podjetja iz proračunske postavke tudi letos poskrbel za organizacijo Promocija bistriškega gospodarstva skupnega nastopa bistriških podjetnikov zagotavlja Občina Slovenska Bistrica, in obrtnikov na že 47. Mednarodnem celjski sejem ohranja svojo dolgoletno sejmu obrti in podjetništva na celjskem veljavo kot najpomembnejši domači sejem sejmišču, MOS 2014. tudi za bistriška podjetja in obrtnike. Udeležba domačih podjetnikov je bila tudi letos dobra. Tradicionalno se sejma že vrsto let udeležujejo podjetja: Pasarstvo Feltrin, Primož Feltrin, s. p.; in sloganom Ritoznojčan - dežela Ključavničarstvo Gajšek, Franc Gajšek, s. okusov so se v okviru Konzorcija p.; Lesna galanterija, Daniel Gajšt, s. p.; Ritoznojčan predstavili naslednji Šternmatik, Oskar Štern, s. p.; Kamen, d. vinogradniki: Vinogradništvo Repnik, o. o.; Mojstrovina, d. o. o., pa je na sejmu Vinogradništvo Frešer, Vila Platana, d. tokrat nastopila drugič. Nov razstavljavec, o. o., Vinogradništvo Zorjan, Gora pod podjetje Dukin, d. o. o., ki se je letos lipo; Brig, d. o. o., in Vinogradništvo predstavljalo prvič, sicer izhaja iz podjetja Vehovar. Predstavil se je hotel iz Slovenske Rajh Plus, d. o. o., ki je med stalnimi Bistrice, Hotel Leonardo. Na razstavišču je samostojnimi razstavljavci celjskega Razstavljavci ugotavljajo, da je prisotnost turistično ponudbo dežele med Pohorjem sejma. Med podjetji, ki na celjskem sejmu na sejmih nujna, predvsem ko se ozirajo in Dravinjskimi goricami predstavljal razstavljajo samostojno, izven organizacije za tujimi trgi. Zato je vsakršna pomoč pri turistično informativni center iz Slovenske RIC, so večji bistriški obrtniki in podjetja: promociji še kako dobrodošla. Podobne Bistrice, poseben poudarek pa je letos bil Alumero, d. o. o., Rajh Plus, d. o. o., podpore bi si želeli tudi pri nastopih na namenjen področju lokalne samooskrbe. Hosekra, d. o. o., in Unidel, d. o. o. tujih sejmih, ki so za prenekatera sicer Poleg naštetih razstavljavcev je RIC uspešna domača podjetja velik finančni predstavil svoj projekt, spletno tržnico zalogaj. Jemdomace.si, s katero na Bistriškem med Drugo leto zapored so se pod občinskim drugim spodbuja lokalno pridelavo in pokroviteljstvom sejma udeležili samooskrbo. bistriški gostinsko-turistični ponudniki. Pod blagovno znamko Ritoznojčan

Če strnemo vtise, ugotovimo, da se morajo podjetja, ki uspešno vztrajajo na trgu oziroma uspešno poslujejo, za dosego ciljev potruditi bolj kot nekoč. Ob znižanju kupne moči in vse večji konkurenčnosti Na letošnjem sejmu je bilo opaziti trud so tudi dobički manjši, zato podjetja organizatorjev, podjetja Celjski sejem, stavijo na nove, inovativne rešitve, na d. o. o., da bi k sodelovanju s posebnimi visokotehnološki razvoj in višanje dodane ugodnostmi in bonitetami privabili kar vrednosti izdelkov oziroma storitev, največ podjetij. Očitno je zaznati upad kar je v danih razmerah sicer tvegana, a sejemske udeležbe in ves trud v želji, da pravilna usmeritev. S takšnimi podjetji se se tradicionalni sejem ohrani, je zagotovo ponašamo tudi v Slovenski Bistrici. korakanje v pravi smeri. Stran 18 RIC Informator, oktober 2014 ETM 2014 – Slovenska Bistrica se je sprehajala, pela in plesala

Tomaž Pristovnik, RIC Slovenska Bistrica

Tretji teden v septembru je že vrsto let bilo pešačenje, premagovanje vsakdanjih rezerviran za obujanje ideje, da bi se po poti z uporabo lastnih mišic, peš in na mestu in podeželju namesto z avtomobili v kolesu, torej promocija zdravega življenja. hrupu in prahu raje vozili s kolesi ali hodili Drugi vidik sprehodov je bil namenjen peš. Še posebej letošnji september je bil spoznavanju lastnega mesta, lokalnih prav idealen za takšne podvige. Za razliko posebnosti, ki jih z gledišča voznika od od dežja razmočenega poletja nas je motornega vozila ne moremo opaziti. sredi septembra na sprehodih po mestu Z opozarjanjem na bogato kulturno in iz mini pražarnice kave na mestnem trgu in okolici razvajalo toplo jesensko sonce, naravno dediščino mesta ter zanimivo in se polnih baterij vrnili v zavetje svojih ki trenutno še kar traja. Če bo vztrajalo gostinsko ponudbo smo želeli aktualizirati domov ... Veseli smo bili, ko smo ugotovili, do koledarske zime, bosta atraktivnost mestno središče kot vsakodnevno da smo jim popestrili dan. Podobno in predvsem uporabnost »prevoznih potencialno destinacijo domačinov, navdušeni nad idejo promocije mestnega sredstev za lepo vreme« še toliko boljši in turistov, obiskovalcev. središča so bili udeleženci sprehodov na vsi bomo bolj zdravi, veseli, predvsem pa temo Bistriški drevoredi pod strokovnim bolj trajnostno naravnani. vodstvom Modesta Motalna, urejevalca Resnici na ljubo smo se v letošnjem zunanjega bivalnega prostora. Udeleženci Evropskem tednu mobilnosti, med 16. sprehoda so med drugimi zanimivostmi in 22. septembrom, organizatorji še ugotovili, da se mesto Slovenska posebej potrudili. Za Bistričane smo Bistrica ponaša z najstarejšim gabrovim pripravili vrsto aktivnosti, s katerimi drevoredom v Evropi. Ste vedeli? smo želeli opozoriti na pomembnost Še eden v vrsti dobro obiskanih sprehodov načrtovanja trajne mobilnosti, prometne – mimogrede, sprehoda se je udeležil ureditve mesta in podeželja, pomembnost tudi župan, ki ni hotel ali mogel skriti oživljanja starega mestnega jedra ter Na sprehodu pod sloganom Varno na poti dobrega razpoloženja nad dejstvom, da se ljudem in okolju prijaznega premagovanja po mestnih ulicah smo starejše prebivalce v mestno središče počasi vrača življenje – vsakodnevnih poti. mesta opozarjali na varnostno prometne je bil tisti na temo Staro mestno obzidje S projektom Urbani sprehodi smo vidike premagovanja vsakdanjih poti. V in grajski park Vodila sta ga arhitekt Igor Bistričane vabili na vsakodnevne spremstvu strokovnjaka za promet smo Kraševac in krajinski arhitekt M. Krivec . organizirane in tematsko obarvane se sprehajali od bistriške enote Doma dr. Nanizala sta veliko zanimivih dejstev na sprehode/druženja po središču Slovenske Jožeta Potrča do osrednjega mestnega račun zasnove mesta Slovenska Bistrica Bistrice. Namen tega druženja je bil trga in nazaj. Udeleženci sprehoda so se in predlagala nekaj uporabnih iztočnic, ki večplasten. Osnovno sporočilo projekta je navdušeno sprehajali po mestu, spili kavo bi jih pri oblikovanju urbanega prostora veljalo udejanjiti pri nadaljnjem razvoju mesta. Med urbanimi sprehodi velja omeniti še tistega na temo Naše ulice, naše odločitve. Sprehod je vodil M. Dobovšek , strokovnjak za načrtovanje prometa, ki je sprehajalce opozarjal na vidike prometne ureditve mesta Slovenska Bistrica. Dejstvo, da imajo v središču mesta prednost še vedno avtomobili oziroma motorni promet, je potrebno počasi obrniti v smer načrtovanja prometne ureditve s ciljem, da mestno središče vrnemo pešcem in kolesarjem, kot je to nekoč že bilo ... No, v tistih časih je po mestu peljala tudi kakšna konjska vprega, kar konec koncev ni slaba ideja tudi za v prihodnje. Pogoj za prometno razbremenitev mestnega središča je dokončanje južne mestne obvoznice ter izgradnja zahodne, Informator, oktober 2014 RIC Stran 19 impolske obvoznice, ki bi težek tovorni občinske stavbe in je dostopna iz kolo uporabljala v službene namene. V promet končno odpeljala iz strogega brezplačnega parkirnega prostora za uporabo medobčinski redarski službi je mestnega jedra. Ko bodo končani projekti invalide pred občinsko stavbo. novo električno kolo predal župan dr. Ivan mestnih obvoznic, se življenju v mestnem Ob zaključku prireditve na osrednjem Žagar. jedru zagotovo pišejo boljši časi. mestnem trgu, Trgu svobode, kjer so se Zaključek enotedenskih dogodkov smo Naj omenimo še, da je ob boku prireditev predstavljali: Zveza delovnih invalidov sklenili na Trgu svobode, kjer je ob koncu ob Evropskem tednu mobilnosti Občina Slovenije, invalidska društva iz občine poletja nastopila znana bistriška glasbena Slovenska Bistrica postala bogatejša Slovenska Bistrica, Društvo za reševalne skupina Jebe´la cesta. Muzikantarji so za novo, invalidom prijazno mestno pse Maribor, Policijska postaja Slovenska navdušili in na osrednji mestni trg zvabili infrastrukturo, natančneje sprejemno Bistrica, podjetje za trženje mobilnostnih lepo število Bistričanov. Uživali smo v pisarno za osebe s posebnimi potrebami. pripomočkov za invalide ter ponudniki poznopoletnem večeru in ugotavljali, da Ta je namenjena občanom s posebnimi koles, predvsem električnih, je do svojega bi pestro dogajanje v mestnem središču potrebami, ki lahko tako lažje urejajo prvega električnega kolesa prišla tudi lahko postala stalnica. Kjer je volja, je tudi upravne zadeve. Pisarna je na dvorišču medobčinska redarska služba, ki bo to pot ...

lahko dobijo vse potrebne informacije in uredijo upravne zadeve, ki so v pristojnosti Informacijska pisarna za občine. Pisarna deluje v času uradnih ur občine, in sicer ob ponedeljkih, torkih in ljudi s posebnimi potrebami četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure, ob petkih pa od 7. do 13. ure. Zadnji dan Evropskega tedna mobilnosti, v so v dvoriščni občinski stavbi odprli tudi petek, 19. septembra, so v Slovenski Bistrici informacijsko pisarno, namenjeno ljudem Tomaž Ajd pripravili vrsto dogodkov. Med drugim s posebnimi potrebami. Pri informatorki

Foto: Aleš Kolar Poziv lastnikom storitvenih lokalov Spoštovani! Zveza delovnih invalidov Slovenije, Občina Slovenska Bistrica in Društvo invalidov Črešnjevec in so letos, 9. aprila, sklenili dogovor o vključitvi občine Slovenska Bistrica v izvajanje projekta za pridobitev listine Zveze delovnih invalidov Slovenije z nazivom občina po meri invalidov za leto 2014. Eden izmed ciljev akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v občini Slovenska Bistrica za obdobje 2014–2017, ki ga je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica sprejel na svoji 21. redni seji 18. decembra 2013, je dostopnost – odpraviti grajene in komunikacijske ovire, za katere velja, da onemogočajo ali otežujejo neodvisno življenje invalidov – ukrep številka 6: Ureditev dostopnosti s pomočjo klicnih naprav v storitvene lokale. Zaradi tega Svet za invalide občine Slovenska Bistrica poziva lastnike storitvenih lokalov, ki so za invalide težje dostopni oziroma celo nedostopni, da ob vhodu namestijo ustrezne zvonce, saj bodo tako vsi občani v enakopravnem položaju. Za vaše sodelovanje in posluh se zahvaljujemo!

Svet za invalide občine Slovenska Bistrica Stran 20 INTERVJU Informator, oktober 2014

podjetja. Kolikšni so lastniški deleži? Družbeniki Komunale so: Občina Sloven- ska Bistrica (poslovni delež: 76,4539 %), Občina Poljčane (poslovni delež: 11,2009 Blaž Gregorič, %), Občina Oplotnica (poslovni delež: 6,6628 %), Občina Makole (poslovni de- lež: 5,2208 %), Občina Rače-Fram (po- direktor Komunale slovni delež: 0,2308 %) in Občina Kidriče- vo (poslovni delež: 0,2308 %). Drago Čož Sicer pa dejavnosti oskrbe s pitno vodo ne izvajamo v Poljčanah. Tam ima koncesijo OKP Rogaška Slatina.

Ena ključnih dejavnosti je seveda vodooskrba oziroma zagotavljanje zdrave in neoporečne pitne vode. Kakšno vodo pi- jemo in koliko gospodinjstev je vključe- nih v organizirano oskrbo s pitno vodo? Vse dejavnosti Komunale so pomembne. Mogoče je zaradi potencialne nevarnosti oskrba s pitno vodo najhitreje in najbolj na udaru. Pitna voda je pod trikratnim nadzorom, in sicer: •lastnim internim hitrim nadzorom, •z meritvami pooblaščenega akreditirane- ga laboratorija po pogodbi in •zveznim nadzorom Inštituta za varovanje zdravja. Foto: Aleš Kolar Voda iz javnega vodovodnega sistema v upravljanju Komunale Slovenska Bistrica Letos ste bili ponovno imenovani na Če podatek drži, vas je v podjetju blizu je skladna s Pravilnikom o pitni vodi. mesto direktorja Komunale Slovenska sto. Če odmislimo impolski kompleks, Bistrica. Pred časom je ta stolček veljal gre po številu zaposlenih za eno večjih Vodovodno omrežje v mestu Sloven- za dokaj »vročega« … podjetij v občini. ska Bistrica je bilo zgrajeno v času pred Vročega? Davno so minili časi, ko je bilo To je res. Število zaposlenih smo počasi drugo svetovno vojno. Lep čas je veljalo direktorovanje mogoče še lagodno in povečevali s približno 60 ob mojem na- za pravo rešeto zaradi izgub. V zadnjih umirjeno. Danes je to dinamično, stresno stopu na mesto direktorja leta 2002 do letih je bilo menda v precejšnji meri ob- delovno mesto. Potrebno je nenehno pri- današnjega števila malo manj kot 100. To novljeno. lagajanje razmeram na trgu, zakonodaji, je bilo potrebno predvsem zaradi prevze- Sistem obnavljamo načrtno po odsekih zakonom narave. Odnosi s strankami, ki manja novih dejavnosti. Najprej kanaliza- glede na število okvar v preteklih letih. so nenazadnje naši kupci, in kupec ima cijskega sistema in čistilne naprave, potem V tem času poteka izgradnja 16 kilome- zmeraj prav, zahtevajo veliko mero tole- sistema ravnanja z odpadki, vzdrževanja trov novega tranzitnega vodovodnega ce- rantnosti. Komunale smo odvisne tako od javne razsvetljave in nazadnje vzdrževanje vovoda od Šikol do vodohrana Črnec in državne kot tudi lokalne politike. občinskih cest. »Obeta« se nam plakatira- vodovoda Šmartno–Pokoše v dolžini 15 nje in reklamni panoji. Večina velja za vse kilometrov. Od tega je zamenjava obstoje- Komunala je javno komunalno podjetje, občine, v katerih opravljamo dejavnosti. čih cevi v dolžini približno 23 kilometrov, organizirana v skladu z zakonodajo, ki Določene dejavnosti, v prvi vrsti zagota- ostalo pa je novogradnja. V različnih fazah ureja gospodarske javne službe. Se pra- vljanje pitne vode, izvajate tudi v neka- gradnje so trije vodohrani v Črncu, Veleni- vi, da ne gre za klasično gospodarsko terih sosednjih občinah, ki so solastnice ku in Šmartnem. Čaka pa nas še mesto … družbo. Vključenost občanov v javno oskrbo Komunale najlepše prikazuje spodnja tabela Do lanskega leta je bila Komunala orga- iz letnega poročila. nizirana kot gospodarska družba v sto- odstotni lasti lokalnih skupnosti – občin. Občina Število Število prebivalcev % Število Sprememba statusa v javno podjetje je bila prebivalcev – javna služba priključkov potrebna zaradi možnosti opravljanja de- Slovenska Bistrica 25455 15361 60 6154 javnosti obveznih in izbirnih javnih služb Oplotnica 3986 1925 48 660 za občine lastnice z neposredno podelitvi- Makole 2139 1698 79 896 jo koncesije brez javnega razpisa. Odlok je Kidričevo 6791 2270 33 717 bil potrjen v enaki vsebini na vseh občin- Rače-Fram 6619 1369 21 625 skih svetih. Skupaj: 9052 Informator, oktober 2014 INTERVJU Stran 21

Moj pokojni oče je veljal za neke vrste le- Komunala je nove cene pripravila skladno težav, predvsem s pritožbami in revizija- gendo bistriškega vodovoda. Bil je eden z Metodologijo o oblikovanju cen obve- mi projektov javnega naročanja, kar je že redkih, če ne celo edini, ki je vedel, kje znih gospodarskih služb varstva okolja, ki skoraj slovenska folklora. Roki za izvedbo tečejo cevi, kje so ventili. Kako je danes s jo jo predpisala vlada. Gre za cene vodo- in dokončanje del pa so se zavlekli tudi za- katastrom komunalnih naprav? oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadne in radi stečajev na razpisih že izbranih grad- Časi, ko so bile trase vodovodov, globine padavinske vode in ravnanja z odpadki. benih podjetij. in materiali samo v glavah posameznikov, Predloge so z obveznimi Elaborati obrav- CERO je tik pred zaključkom, pred za- so seveda minili. Tako zdaj vodimo digi- navale vse pristojne občinske službe in četkom poskusnega obratovanja. Projekt talni kataster vse komunalne infrastruktu- potrdili vsi občinski sveti. Imeli smo tudi vodooskrbe in izgradnja kanalizacije in re (vodovod, kanalizacija, EKO zbiralnice, kontroli republiške tržne kot tudi okoljske čistilne naprave pa intenzivno potekata. javna razsvetljava itd.). Digitalni kataster inšpekcije, ki sta potrdili, da so cene skla- Prepričan sem, da bosta uspešno in pra- napeljave nenehno dopolnjujemo. Na- dne z navedeno metodologijo. Komunala vočasno zaključena. tančne podatke lahko pridobivamo ob cene čiščenja odpadnih voda na čistilni novogradnji cevovodov, obstoječi kataster napravi ni dvignila niti za cent. Res pa je, Izvajate tudi pogrebno pokopališko de- pa se je izdelal na osnovi starih načrtov in da je največjo spremembo prinesla uved- javnost. Mestno pokopališče je z vseh map, ki smo jih še lahko našli. Pomagali ba omrežnine, ki je praktično v višini strani »obkoljeno« s sadovnjaki. Kje ozi- pa so tudi »akterji«, ki so vsaj približno amortizacije komunalne infrastrukture roma kam bodo k počitku legali prihod- poznali vodovodni sistem. in je izvorni prihodek občin. Pri čiščenju nji rodovi? greznic pa metodologija predpisuje po no- Komunala izvaja pogrebno pokopališko Vse, kar priteče, mora tudi odteči. Na vem praznjenje na tri leta in sprotni ob- dejavnost na pokopališču v Slovenski Bi- južnem obrobju mesta imamo central- račun na položnici glede na porabo pitne strici za krajevne skupnosti Alfonza Šarh, no čistilno napravo, v strugo potoka vode. Lahko se posamezniki ne strinjajo Dr. Jagodiča, Impol in Pohorskega odreda. Bistrica je položen kolektor. Koliko PE s takšnim načinom, lahko je za koga tudi Prav tako delno izvajamo pokope tudi na oziroma enot je priključenih na glavno krivičen. Ampak je skladen z veljavno ostalih pokopališčih, kjer krajevne skup- kanalizacijo? zakonodajo, ki je veljavna za vse, tako za nosti nimajo podeljene koncesije oziroma Kapaciteta centralne čistilne naprave upravljavce kot uporabnike. sklenjene pogodbe. (CČN) za mesto Slovenska Bistrica je Pokopališče v Slovenski Bistrici se bo ši- 15.000 PE, populacijskih ekvivalentov. Ena od vaših dejavnosti je tudi ločeno rilo po Tiboli do Devinske ulice. Zaradi Povedano enostavno: en PE pomeni koli- zbiranje, odvoz in odlaganje komunal- trenda novega načina slovesa od pokojni- čino odpadne vode, ki jo »proizvede« ena nih odpadkov na centralno odlagališče kov smo uredili tudi polje za raztros pepe- oseba. na Pragerskem. Kako so se ljudje, občani la pokojnikov, načrtujemo pa tudi izgra- Na kanalizacijski sistem, ki je povezan s navadili oziroma sprejeli nov režim? dnjo novega žarnega zidu ob poti mimo čistilno napravo, je priključenih približno Zdaj ne moremo več govoriti o novem re- pokopališča. 7000 prebivalcev, 1000 PE prispeva indu- žimu pri ravnanju z odpadki. Ločevanje strija s svojimi predčiščenimi odpadni- na izvoru je seveda dejstvo že dolgo časa, Pogosto vas je opaziti na kolesu, tudi mi vodami, ki se stekajo na CČN. Preko saj nam edino tak način omogoča najbolj- med službenim časom. Ampak na cen- 10.000 PE pa prispevajo dovozi iz greznic, šo snovno izrabo odpadkov, reciklažo. tralno odlagališče na Pragersko se naj- malih čistilnih naprav (MČN) in izcednih Problematika ostaja pri nedelovanju trga brž ne odpeljete s kolesom. Ali pač? vod. CČN deluje zelo dobro in rezultati sekundarnih surovin. Pri nas se še vedno Kolo je zame največji izum človeštva na čiščenja so statistično med najboljšimi či- »nič ne splača«. Izgradnja in zagon novega področju transporta. Skoraj vsakodnevno stilnimi napravami te vrste in te velikosti centra za ravnanje z odpadki II. reda Pra- sem na kolesu, tako tudi med službenim v Sloveniji. gersko nam bo omogočal lažje in boljše časom. Na sestanek na občino ali ogled sortiranje vseh vrst odpadkov ter kom- terena prideš po mestu seveda mnogo Pred časom smo lahko z glavnega mo- postiranje bioloških odpadkov. Upajmo hitreje. Zato imam verjetno edini direk- stu čez potok Bistrica v središču mesta samo, da bo država z boljšo zakonodajo tor službeni »bistriški bicikl«. Ampak do z zadovoljstvom opazovali postrvi. Se še poskrbela za mnogo več reda na področju odlagališča na Pragerskem pa je s kravato pokažejo? ravnanja z odpadki. le predaleč. Z vseh mostov v mestu je možno opaziti ribe, zdaj če so postrvi … Višje gorvod- Na območju občine potekajo trije in- Kako polnite baterije? Poznamo vas tudi no so tudi potočni raki. Rezultat izgradnje frastrukturni kohezijski projekti. Ka- kot ljubiteljskega gledališčnika, aktivni kanalizacijskega sistema in čistilne napra- nalizacija, vodooskrba in CERO 2. Med ste v lions klubu … ve na kakovost vode v potoku so zelo opa- izvajanjem je bilo kar nekaj upravno-ad- V mojih letih so možje ali lovci ali ribiči, zni. Seveda pa se še vedno pojavljajo po- ministrativnih zadreg, težav z izvajalci jaz pa se ukvarjam z ljubiteljsko kulturo. samezniki, ki jim to ni mar in izkoriščajo ipd. Kakšno je trenutno stanje? Vzrok in rezultat je verjetno isti. Poleg na- vikende ali pa »moč« noči, da se poceni in Naložbenik navedenih kohezijskih pro- vedenega zelo rad planinarim. Tudi voda enostavno znebijo svoje nesnage. jektov je Občina Slovenska Bistrica. Za je moj element. In pa seveda ponovno vsak del ima sklenjeno tudi posebno po- KOLO. Na sejah občinskega sveta so razprave o godbo za obveščanje javnosti in podajanje Zadovoljstvo mi prinaša tudi družina, cenah komunalnih storitev postale stal- uradnih informacij. Komunala sodeluje predvsem moji trije sinovi. nica. V prvi vrsti kanalščina in ostali pri vseh projektih kot strokovni sodelavec, stroški … vrši t. i. upravljavski nadzor. Bilo je nekaj Stran 22 RIC Informator, oktober 2014

Pestro v Šmartnem na Pohorju Z letošnjimi že 18. Podobami bistriških domačij smo Smo v obdobju nenehnih sprememb, ki jim bo potrebno želeli izpostaviti pomembnost celostne gozdno-lesne slediti tudi v prihodnje, zato bosta še kako pomembna verige – od lastnikov in upravljavcev gozdov in sodelovanje in povezovanje. Skrbi nas za prihodnost, osnove predelave lesa do izdelave lesenih izdel- kljub temu pa se moramo truditi in delati dalje kov in uporabe lesa v energetiki. ter sprejeti izzive. Živimo v času, ko je člo- veštvo prežeto z dvomi o pravilnosti svojega Vprašanja, kako ohraniti konkurenčno početja in ko nas spremembe v naravi in prednost, kako ohraniti naravne vire podnebju postavljajo pred nove izzive. in hkrati učinkovito gospodariti, Podobe bistriških domačij pa osta- imajo vedno večji pomen. Ko jajo prireditev, s katero želimo izbiramo, se odločamo tudi poudariti pestrost in raznoli- o svojem vplivu na okolje, kost naše občine, poveza- živali in ljudi. Zato se nost mesta in podeželja, je potrebno ves čas predvsem v povezavi informirati, da s turizmom, in lahko izbere- možnostmi, mo dobro. ki jih ta ponuja.

Pri- Pa redi- se tev je za vi- nami, zato dimo zahvala vsem, prihodnje ki ste jo pod- leto, ob novih prli in jo obiskali. izzivih! Zahvala velja vsem aktivnim članom društev in aktivov, ki so soustvarjali Organizacijski odbor prireditev, in še posebej tistim prireditve iz Šmartnega na Pohorju. Podobe bistriških domačij Informator, oktober 2014 ZAVOD ZA KULTURO Stran 23 Stran 24 ZAVOD ZA KULTURO Informator, oktober 2014 Informator, oktober 2014 ZAVOD ZA KULTURO Stran 25 Stran 26 ZAVOD ZA KULTURO Informator, oktober 2014 Informator, oktober 2014 RIC Stran 27 Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica vključen v evropski projekt Mala šola podjetnikov SI-HR Mirjana Predikaka, RIC Slovenska Bistrica

Na 47. mednarodnem sejmu obrti in pod- ne telefone Jaz sem mali podjetnik. jetnosti v Celju je bil 12. septembra 2014 Vlogo koordinatorja oziroma vodilnega podpisan sporazum o partnerstvu v pro- partnerja je prevzela Ljudska univerza jektu Razvoj podpornih storitev za vzpo- Rogaška Slatina, projektni partnerji v pro- stavitev novih MSP-jev in podjetniških jektu pa so OOZ Šmarje pri Jelšah in RIC idej na čezmejnem območju z akronimom Slovenska Bistrica na slovenski strani ter Mala šola podjetnikov SI-HR. Projekt je Pučko otvoreno učilište Varaždin, VG Po- namenjen mladim in tudi malim in sre- duzetnički centar, d. o. o., Velika Gorica in dnje velikim podjetnikom, ki imajo željo Pučko otvoreno učilište Krapina na hrva- po čezmejnem sodelovanju. Projekt je fi- ški strani. delavnice. Prvi sklop je bil poleti, jeseni pa nanciran iz sklada Evropske unije. Med V okviru projekta se izvajajo brezplačne bosta v sejni sobi Razvojno informacijske- slovenskimi podpisniki sporazuma je tudi ga centra Slovenska Bistrica izvedena še RIC Slovenska Bistrica. dve modula delavnic, in sicer: Cilj projekta je animacija mladih, da bi • delavnica na temo Podjetništvo: v pone- se odločili za podjetniško kariero, krepi- deljek, 20., in v torek, 21. oktobra, med tev podjetniškega duha med podjetniki, 8. in 16. uro; vzpostavitev in spodbujanje čezmejnega • delavnica na temo Informacijsko komu- sodelovanja, v sklopu projekta pa bo raz- nikacijska tehnologija: v sredo, 19., in v vita tudi računalniška aplikacija za pamet- četrtek, 20. novembra, med 9. in 14. uro. Javno povabilo: sodelovanje na božičnem sejmu Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica tudi letos organizira božični sejem s pestrim spremljevalnim programom, s katerim želimo obogatiti praznični utrip v Slovenski Bistrici. Sejem bo potekal od 16. do 24. decembra 2014 na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. K sodelovanju vabimo ponudnike za prodajo domačih izdelkov, regijskih produktov, novoletnih daril in novosti na trgu. Prijavijo se lahko samostojni podjetniki, posamezniki in vse pravne osebe, ki so registrirane in imajo veljavna dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki so predmet tega javnega povabila. Prispele prijave se bodo izbirale na podlagi naslednjih meril: • vsebinska ustreznost izdelkov za prodajo, • spremljevalni program (animacija, pospeševanje prodaje izdelkov), • inovativnost prodajnega programa in prodajnega prostora. Cena najema sejemske hiške znaša 40 evrov na dan, v primeru najema hiške za vse dni trajanja sejma znaša 30 evrov na dan. Cena najema stojnice znaša 20 evrov na dan, v primeru najema stojnice za vse dni trajanja sejma pa znaša 10 evrov na dan. Vloga oziroma prijava mora vsebovati naslednje podatke in dokazila: 1. polni naziv predlagatelja (pravne osebe, podjetnika, posameznika) – predstavnik predlagatelja oz. direktor, davčna številka, EMŠO, matična številka, TRR in naziv banke; 2. dokazilo iz vpisa v register samostojnih podjetnikov ali posameznikov za opravljanje dejavnosti; 3. za pravne osebe izpisek iz sodnega registra (fotokopija ustreznega dovoljenja za prodajo), ki je lahko star največ 30 dni; 4. kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih s področja prodaje – reference; 5. vsebinski in terminski program za spremljevalne aktivnosti (ni pogoj); 6. slikovni ali pisni prikaz ureditve prodajnega prostora; 7. fotografije in/ali opis izdelkov, ki so predmet prijave. Prijavo z obveznimi prilogami je potrebno dostaviti na naslov: Turistično informativni center Slovenska Bistrica, Trg svobode 17, 2310 Slovenska Bistrica, do 17. novembra 2014. Kontaktni osebi: Ivana Pečovnik in Nina Knez (TIC Slovenska Bistrica). Telefonska številka: 02 843 08 10, številka mobilnega telefona: 041 735 588, elektronska pošta: [email protected]. Stran 28 ŠOLSTVO Informator, oktober 2014 Medpredmetni projekt Laporje na OŠ Gustava Šiliha Laporje Božena Brence, prof., in Marjetka Čas, prof.

šivane žogice; Boštjanom Erkerjem in Alenko Žišt, ki sta nas popeljala v skrivnostni svet zelišč, v katerem se vedno lahko naučimo kaj novega, in Anico Šela ter Eriko Samastur ter njunim izjemnim smislom za pletenje in kvačkanje. S Tjašo Korošec smo slikali na svilo, z Igorjem Požganom pa izdelovali spominke iz lesa. Tako smo poskrbeli za tiste, ki lepoti in urejenosti bivalnih prostorov pripisujejo tako velik pomen, da so v njiju pripravljeni vložiti veliko svojega časa in ustvarjalne energije. Seveda smo imeli v mislih, da so nekateri zadovoljni šele, ko izdelajo nekaj, kar je najprej uporabno. Učenci so pod mentorstvom Mirana Stupana, ko so izdelovali vile in grablje, ustvarili izdelke, ki s svojo dovršenostjo zaslužijo, da jih dvakrat pogledamo. Jožica Šlamberger je Foto: Edi Grobler pokazala, kako iz tekstila sešijemo vrečke za stekleničke. Zelo aktualno znanje je V okviru nacionalnega tedna kulturne in precej odgovorov na vprašanja z nami delila tudi Mira Mesarič, saj nas dediščine, ki je potekal pod naslovom o drugačnem načinu dela ima isto je naučila, da je za ustvarjanje modnih Dediščina gre v šole, smo med 25. sporočilo: bilo je v redu, fino, zanimivo. oblačil potrebnih kar nekaj spretnosti, med septembrom in 1. oktobrom na naši šoli Učitelji bomo potrditev, da je bilo res drugim in nekje na začetku risanje krojev. izvedli medpredmetni projekt Laporje, s nekaj posebnega, kar bi kljub izvirnosti Teja Fidler Makoter je poskrbela, da bomo katerim smo sledili predvsem naslednjim in enkratnosti bilo dobro še kdaj izvesti znali ohranjati zdravo telo in tako slediti ciljem: povečati kulturno zavest in v novi preobleki, dobili vsakokrat, ko se dobro znanemu in preizkušenemu vodilu domovinsko vzgojo (to je bila rdeča nit bodo učenci spomnili, kaj novega so se na poti k uspehu – zdrav duh v zdravem projekta); spoznati Laporje, naravne in naučili o svojem kraju, krajanih ter delu telesu. kulturne znamenitosti ter pomembne in preživljanju prostega časa v Laporju in Ob koncu kulturnega dne smo si ogledali ustanove; predstaviti pomembne ljudi okolici; dokazovali, da so uspešno usvojili še razstavo starodobnih vozil AMK v Laporju nekoč in danes; na primerih cilje posameznih predmetov in projekta Classic iz Slovenske Bistrice. Lastniki iz krajevne zgodovine presojati pomen kot celote ali pa se samo nasmehnili ob so svoja vozila razstavili na športnem ohranjanja in varovanja naravne in prijetnih spominih na zadnji teden v igrišču in njihove značilnosti predstavili kulturne dediščine ter razviti odgovoren septembru. na izviren in zanimiv način. O zgodovini odnos do okolja; opisati najbolj znane Projekt smo zaključili s kulturnim dnem društva nam je podrobneje spregovoril šege in navade; zbrati podatke o domačih v sredo, 1. oktobra. Takrat so v šolo Milan Šela, o delovanju kluba pa njegov obrteh, ki so se ohranile do danes; spomniti prišli tudi nekateri krajani, ki so prevzeli predsednik, Slavko Pislak. Učenci so bili na značilne laporske jedi in primerjati vloge mentorjev in za naše učence nad oldtajmerji resnično navdušeni. način prehranjevanja nekoč in danes; na pripravili dvanajst delavnic. Vsem se osnovi konkretnih problemov iz lokalnega iskreno zahvaljujemo, da so nam spet V teden otroka, v katerem tudi letos ni okolja razvijati občutek soodgovornosti za enkrat pomagali pokazati, kako veliko manjkalo dejavnosti, ki so pisane na kožo urejanje skupnih zadev. lahko naredimo, če združimo svoje prav najpomembnejšim v vsaki šoli, torej Vodja projekta je bila profesorica moči, izkušnje in ideje v skupnem času učencem, ki naj bi v idealnih okoliščinah zgodovine in geografije Marjetka Čas, v in prostoru. Iz preteklosti v sedanjost in prerasli svoje učitelje, smo torej odšli njem pa smo sodelovali prav vsi učenci in prihodnost smo potovali z Anico Čater dobre volje, ustvarjalno razpoloženi in delavci šole. in njenimi dobrotami iz domače moke; pripravljeni na izziv, kako iste cilje doseči Teden je minil v prijetnem vzdušju, Francko Otorepec, ki je poskrbela, da drugače in znane dejavnosti izvesti tako, prevzele so nas radovednost, ustvarjalnost bomo primerno zaposleni tudi v prostem da v njih uživamo. in dobra volja. Vtisi so še zelo sveži času, in nas v ta namen naučila izdelovati Informator, oktober 2014 ŠOLSTVO Stran 29

torek, 7. oktobra, svoje dejavnosti in učne Bistriški osnovnošolci spoznali programe predstavilo še devet drugih šol, in sicer iz Maribora, Ruš in Ptuja. Učenci osmih in devetih razredov so se razdelili pisano paleto poklicev po interesnih skupinah in prisluhnili izva- jalcem iz posameznih šol, na tržnici pok- Že tretje leto zapored so se na Osnovni šoli tedna otroka, ki pritegne veliko pozornos- licev pa spoznavali vsebino, ki jo nudijo Pohorskega odreda Slovenska Bistrica od- ti učencev zadnjih dveh razredov devetlet- posamezni izobraževalni zavodi, podjetja ločili izpeljati projekt, namenjen informi- ke. Letos so se predstavitvam pridružili in samostojni podjetniki. ranju o nekaterih poklicih. Je pa to samo tudi učenci s tinjske osnovne šole. A. M. ena od dejavnosti v sklopu mednarodnega Poleg Srednje šole Slovenska Bistrica je v

Foto: Aleš Kolar Foto: Aleš Kolar Ure slovenščine za učence priseljence Milanka Dobnikar, sodelavka pri projektu Socialni in kulturni kapital Na 2. OŠ Slovenska Bistrica se je za učence ure namenili uvajanju v šolski prostor nisem veliko govoril slovensko in sem priseljence tokratno šolsko leto začelo že in učenju slovenskega jezika skozi igro. veliko besed pozabil.« (Fatlum, 2. a) zadnji teden v avgustu. Šolo obiskuje Otroci, ki so vključeni že dlje časa, pa »Ker že kar dobro znam slovensko, sem okoli 40 otrok priseljencev, večina s so znanje slovenskega jezika obnovili in prevajala tistim, ki ne razumejo slovensko. Kosova. Zanje smo v sklopu programa nadgradili ter se udeležili dejavnosti za Bilo je zanimivo, reševali smo križanke in Uspešno vključevanje otrok priseljencev hitrejšo vključitev v šolsko okolje in širšo delovne liste. Jaz zelo rada hodim v šolo.« in projekta Socialni in kulturni kapital lokalno skupnost. (Fatime, 3. b) pripravili učne ure slovenščine. Za otroke, In kako so se počutili otroci? »Bilo mi je všeč. Naučil sem se veliko ki se na novo vključujejo v slovenski »Ni mi bilo težko priti en teden prej v šolo, novih besed. Poslušali smo pravljico in vzgojno-izobraževalni sistem, smo učne saj sem srečal sošolce. Med počitnicami gledali slovensko risanko.« (Diar, 2. b) Na Srednji šoli Slovenska Bistrica okrogla miza o preprečevanju uporabe prepovedanih drog

Občina Slovenska Bistrica šol iz bistriške občine in dijaki Srednje se je v okviru nacionalne- šole Slovenska Bistrica. Več o tem, kaj so ga programa na področju droge, katere so prepovedane in kako jih preprečevanja uporabe pre- delimo, je povedal Gregor Simerl, krimi- povedanih drog 2013–2020 nalistični inšpektor iz Policijske uprave pridružila preventivnim Maribor. Kaj je zasvojenost in kako zdra- dejavnostim. Zaradi aktual- vijo zasvojene ljudi, pa je pojasnila stro- nosti in razsežnosti te pro- kovna sodelavka Društva projekt – človek blematike so v petek, 5. sep- Tina Jert. Udeležence okrogle mize je na- tembra, v predavalnici sre- govoril tudi župan Občine Slovenska Bi- dnje šole pripravili okroglo strica dr. Ivan Žagar. mizo. Sodelovali so učenci Foto: Aleš Kolar devetih razredov osnovnih Tomaž Ajd Stran 30 ŠOLSTVO, VZGOJA Informator, oktober 2014 Gibalnica – pomembna pridobitev na OŠ Minke Namestnik - Sonje Jasmina Petovar, dipl. del. terapevtka

Z letošnjim šolskim letom bodo učenci spreminjajo razpoloženje, imajo težave deležni obravnav v gibalnici, ki je bila v z govorom, imajo okorno fino- in izdelavi v času poletnih počitnic. V njej grafomotoriko, imajo težave z grobo so različni gibalni, senzorni in taktilni motoriko, in otrokom, ki imajo težave s pripomočki. Namenjena je: otrokom koordinacijo in ravnotežjem. Dejavnosti, z učnimi težavami, vsem otrokom s ki se bodo izvajale v gibalnici, bodo pri posebnimi potrebami, agresivnim/ otrocih pozitivno vplivale na: pozornost in in na izboljšanje kognitivnih sposobnosti. sramežljivim otrokom, otrokom, ki koncentracijo; izvedbo gibov, ravnotežje se neradi dotikajo stvari (so hiper-/ in koordinacijo; izboljšanje kontrole Z dejavnostmi v gibalnici zajemamo hiposenzibilni na dotik), so neprestano telesa; finomotoričnih in grafomotoričnih senzorno integracijo. Ta je sicer normalen v gibanju (hiper-/hipoaktivni), nenehno spretnosti; boljše načrtovanje dejavnosti nevrološki proces, ki nam pomaga, da telo ustrezno uporabimo v interakciji z okoljem. Telo organizira senzorne informacije in dražljaje (zvok, dotik, teža predmeta idr.), ki jih oseba prejme iz telesa in okolja skozi različne senzorne sisteme; ti so: taktilni (koža; tip, dotik), proprioceptivni (sklepi in mišice), vestibularni (položaj v prostoru in sprememba položaja; nahaja se v ušesu), vizualni (vid), avditivni (sluh) in olfaktorni (vonj). Informacije, ki jih dobimo pri izvajanju dejavnosti, se v možganih predelajo in nam pomagajo v vsakodnevnem življenju (pri odnosih, uporabi tonusa mišic, ravnotežju, pisanju, branju, organizaciji …). Vrtec navdušil v Sparu Barbara Špes Čeprav se je novo šolsko leto začelo šele predstavili, in sicer na 9. rojstnem dnevu pred kratkim, smo se otroci z vzgojiteljema trgovine Spar, ki je potekal 20. septembra Barbaro Špes in Markom Kovačem iz 2014. enote Ciciban Vrtca Otona Župančiča že Zaplesali smo v ritmih Čukov na njihovo Gremo okrog sveta, se zabavali z zajcem Sparkijem in čarodejem. Hkrati smo pripravili razstavo likovnih izdelkov, ki so razstavljeni v trgovini Spar. Likovni izdelki so nastali pod mentorstvom vzgojiteljev Barbare Špes in Marka Kovača ter Darke Kocijančič in Ane Fric. Trgovina Spar nam je v zahvalo podarila glasbila, žoge in likovni material, s čimer bomo še naprej ustvarjali in razvijali glasbeno in likovno ustvarjalnost. Informator, oktober 2014 ŠOLSTVO Stran 31 Prostovoljski center za vse generacije - jesenska ponudba Mag. Brigita Kruder, direktorica LU Ponudba Prostovoljskega centra za vse brlog je sinonim za različne ustvarjalnice, spoznali dejavnosti centra ali prebrskali generacije je vsak dan bolj pestra, vedno ki bodo obarvale jesenske dni predvsem aktualne časopise. več je tudi udeležencev brezplačnih otrokom. Sreda je tudi pravi dan za tiste, ki bi se dejavnosti, ki potekajo v sklopu Vrata odpiramo tudi socialnim podjetjem, želeli naučiti plesti. centra. Začeli smo z računalniškimi in ki nastajajo v našem mestu. Nudimo Center vam je na razpolago vsak dan rokodelskimi delavnicami, ponudba pa vam pisarno z dvema multimedijskima med 8. in 22. uro po predhodni najavi in se širi na raznolike dejavnosti za odrasle računalniškima mestoma. rezervaciji na e-naslovu [email protected] ali in otroke. Sprostitvene vaje in joga se Vsako sredo vas med 10. in 12. uro vabimo po telefonu na številki mobilnega telefona odvijajo ob četrtkih popoldne. Sofijin na čaj. Lahko boste klepetali s prijatelji, 041 682 596.

izdelkov in razstavo likovnih del društva Paleta. Namenu so predali nove čebelar- 90 let Čebelarskega ske panje. Predaje se je udeležil tudi župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Dan pozneje, v soboto, 6. septembra, so se društva Slovenska Bistrica čebelarji predstavili na grajskem dvorišču, na osrednji slovesnosti v Viteški dvorani Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica bra, so v Čebelarskem centru Slovenska Bistriškega gradu pa so podelili še društ- praznuje 90 let svojega delovanja. Častitl- Bistrica na Zgornji Bistrici za otroke in vena priznanja. jiv jubilej so obeležili v začetku septembra odrasle izvedli organizirano vodenje po z več prireditvami. V petek, 5. septem- čebelarski učni poti, degustacijo medenih Tomaž Ajd

Foto: Aleš Kolar Foto: Aleš Kolar Stran 32 KNJIŽNICA Informator, oktober 2014

Knjižnica Oplotnica Razstava slik Štefke Jesenek Potovanje v čarobni svet pravljic Natalija Stegne Torek, 4. november ob 18. uri v sejni sobi Slikarka Štefka Jesenek - Šeša živi in občine Oplotnica ustvarja v Slovenski Bistrici. Je tudi čla- Literarni večer za otroke in odrasle z nica likovne sekcije Paleta, ki deluje v avtorico pravljic Pavlino Pogorevc in sklopu Centra domačih in umetnostnih ilustratorko Jožico Tomazini. obrti v Slovenski Bistrici. Njen mentor je (slika Pavlina Pogorevc) akademski slikar mag. Toplica Ignjatovič. Zaradi veselja in želje po širšem znanju iz likovne umetnosti se je pred nekaj leti včlanila tudi v likovno sekcijo For- ma Viva v Makolah. Osnovo za likovno ustvarjanje je izluščila iz mnogoštevilnih raznovrstnih delavnic, ki jih je začela obi- skovati takoj po upokojitvi na ljudski univerzi v Slovenski Bistrici pod vodstvom takratne ravnateljice Vide Lipoglav in jih Foto: 2. OŠ Slovenska Bistrica obiskovala dolgih 12 let. Ciklus seminarjev dr. Iztoka Ostana S slikanjem se ukvarja že kar nekaj let. Prehiteti apetit za sebični gen Njene stvaritve so jo motivirale za nadalj- Dr. Iztok Ostan, docent na Univerzi v njo delo, poskušala se je v različnih tehni- Ljubljani, se že 18 let ukvarja z razisk- kah, od katerih ji je še vedno najbolj pri- ovanjem prehrane in razvijanjem enos- vlačna in ljuba akvarelna. Ustvarja tudi v tavnih in učinkovitih metod krepitve živ- pastelu, olju in akrilu, in sicer motive iz ljenjske moči. V znanstveni javnosti se je kmečkega življenja, tihožitja, pokrajin, najbolj uveljavil z revolucionarno teorijo cvetja in ostalo. o apetitu za sebični gen, ki si je prislužila Razstava je na ogled do 14. novembra. objavo v prestižnih znanstvenih revijah Trends in Food Science and Technology ter Appetite. Trdi, da nas narava vodi k Razstava glinenih izdelkov Stanke Janžič nezdravi, energetsko hitri in preobilni Stanka Janžič je članica društva KID ke- domače in umetnostne obrti. Je ponos- hrani, ker je to uspešnejše za reproduk- ramikov in lončarjev Podravja Majolika na lastnica nagrade razpisa za bistriški cijo naših genov, čeprav dolgoročno od ustanovitve društva leta 2002. Z glino spominek 2008, na katerem je za izdelek zdravju škodi. Ker narave ne moremo in se je prvič srečala, ko je ostala brez zapo- Bistriška čaša osvojila prvo mesto. nočemo premagovati, jo je potrebno pre- slitve in se vključila v program izobraže- Razstava je na ogled do 14. novembra. hiteti z zdravimi vrstami užitkov, preden vanja na bistriški ljudski univerzi. Pozne- nas sebični gen zapelje na prehranska je je v Centru domačih in umetnostnih stranpota, trdi dr. Ostan. Kako to stor- obrti Slovenska Bistrica našla zaposlitev iti, opisuje v več svojih poljudnoznan- preko javnih del in socialnega sklada. De- stvenih knjigah in člankih. To je tudi cembra 2009 se je redno upokojila. Kot vsebina ciklusa njegovih petih seminar- članica društva je sodelovala v projektu jev Prehiteti apetit za sebični gen. Phare KC znanje za sodelovanje in sama Ciklus seminarjev dr. Iztoka Ostana po- postala mentorica mnogim udeležencem teka v Knjižnici Josipa Vošnjaka Sloven- tečajev in delavnic. ska Bistrica vsak drugi četrtek v mesecu Njena ljubezen je lončarsko vreteno, od oktobra dalje. Vabljeni 13. novembra njeni izdelki pa nosijo certifikat izdelek od 17.00 do 19.30. Mavrična pravljična joga za otroke (tretji četrtek v mesecu od 16.30 do 17.30) Jogo izvaja Adrijana Dellapicca Vučer spremljevalcem prikazala na zabaven na- Pri vadbi joge gredo otroci pogosto na čin, skozi pogovor, igro in pravljico. magična potovanja okrog sveta in se učijo o drugih kulturah. Otroke se spodbuja, da spoštujejo in opazujejo svoje telo, tako da se v vsakem položaju počutijo dobro, udobno in da preidejo iz ali v položaj kadarkoli se počutijo za to pripravljene. Jogo bo Adriana otrokom in njihovim Informator, oktober 2014 KNJIŽNICA Stran 33

S smehom do novih knjig Zakaj si zame prepove- 20. november je dan, ko praznujejo V splošni gospodarski krizi pa so prav dana? slovenske splošne knjižnice knjižnice tiste, ki občutijo finančni rez Literarni večer z Veroniko Fermevc Ban Splošne knjižnice so izobraževalna, infor- in kot posledico vsakoletno zmanjševan- 24. november ob 18.30 v prostorih macijska in kulturna središča ter social- je sredstev za nakup novega knjižnične- knjižnice na stičišča; so najpomembnejše kulturne ga gradiva. Zato so se v Knjižnici Josi- Kaj se zgodi, ko se postavni 26-letnik ustanove v lokalnih skupnostih, katerih pa Vošnjaka odločili, da bodo letošnje zagleda v skoraj dvakrat starejšo gospo, poslanstvo je uveljavljanje kulture v njeni praznovanje slovenskih splošnih knjižnic mamo treh otrok? In kaj naredi ona, ko etični, socialni, gospodarski in politični izvedli drugače. K sodelovanju so pova- razkrije njegovo laž? Zakaj si zame pre- razsežnosti ter razvijanje pismenosti, še bili dramsko skupino Kulturno-umet- povedana? Na pretanjen način razkriva posebej informacijske, in vseživljenjsko niškega društva Gaj Zgornja Polskava, neizživete, skrite strasti, ki se skrivajo izobraževanje celotne populacije. Splošne ki se v letošnjem letu po vsej Sloveniji pod uglajeno površino vsakdanjosti. knjižnice so nepogrešljiv del lokalne predstavlja s komedijo Nežka se moži. skupnosti, saj so brez zadržkov na voljo Celoten izkupiček od prodanih vstopnic vsem članom skupnosti, ne glede na raso, bo KUD Gaj Zgornje Polskava daroval narodno pripadnost, starost, spol, vero, Knjižnici Josipa Vošnjaka za nakup nove- jezik, invalidnost, socialni položaj, zapos- ga knjižničnega gradiva. Cena vstopnice litev in stopnjo izobrazbe. je pet evrov. Nežka se moži Komedija v izvedbi Kul- turno-umetniškega društva Gaj Foto: Edi Grobler Zgornja Polskava Knjigomat v okvari Igrajo: Patricija Breznikar, Dra- Knjigomat v osrednji knjižnici v Sloven- go Kopše, Toni Žilavec; režiserka ski Bistrici zaradi večje okvare še zmeraj Stanka Jesenek ne deluje. Rok izposoje gradiva lahko Petek, 21. november, ob 19. uri v podaljšate po telefonu na telefonskih šte- kulturnem domu na Zgornji Pol- vilkah 02 80 55 100 ali 02 80 55 108 ter 02 skavi 80 55 106 (Pionirska knjižnica). Storitev Že naslov komedije Vinka Moja knjižnica pa vam poleg podaljše- Möderndorferja Nežka se moži vanja roka izposoje nudi še veliko več. kaže, da se je avtor navdihoval pri Če še nimate izbranega gesla, vam ga bo znamenitem delu Antona Tomaža vnesla knjižničarka v izposoji.Hvala za Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko razumevanje. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in zahteva svojo ljubo nazaj. Brezplačen vpis ob prazniku knjižnice in ena najbolj znanih komičnih situacij. Komedijo odlikujejo duhoviti dialogi, od ponedeljka, 17., do sobote, 22. Toda moderni Matiček ni mlad grajski iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni novembra služabnik, temveč slavist v zrelih sredn- zaklad in nepričakovani komični obra- Ob prazniku slovenskih splošnih knji- jih letih, ki si služi kruh kot srednješol- ti. Na celjskem festivalu Dnevi komedije žnic vas želimo povabiti v veliko družino ski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo 2010 je zmagala na natečaju za najbolj iz- bralcev. V tednu od ponedeljka, 17., do Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli virno slovensko komedijo. sobote, 22. novembra, vam v Knjižnici raznovrstnih vidikov skupnega življen- Praznujte z nami tudi vi in si privoščite Josipa Vošnjaka in vseh njenih krajev- ja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno več kot uro smeha ter hkrati darujte za nih knjižnicah podarjamo brezplačno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec nakup novih knjig. polletno članarino brez stroškov izdelave izkaznice. Za otroke in mladino pa v tem tednu prav tako ne bomo zaračunali stroškov izdelave izkaznice. Darilni bon knjižnice Želite sorodniku, prijatelju, znancu ali poslovnemu partnerju podariti nekaj posebnega? Podarite letno članarino v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bi- strica. Vaše darilo bo prinašalo veselje, znanje in sprostitev kar 365 dni. Nakup darilnega bona v vrednosti letne članari- ne lahko opravite v osrednji knjižnici ali v vseh krajevnih knjižnicah. Stran 34 KRAJEVNI PRAZNIK, DRUŠTVA Informator, oktober 2014

Marija in Štefan Ornik ter družina Orešič Maučec z Zgornje Polskave, Irena Suša s 20 let Zlate vrtnice Pragerskega, družina Ramšak iz Čadrama ter Magda in Jože Skledar iz Globokega ob Medobčinska turistična zveza Slovenska rih Srednje šole Slovenska Bistrica. Sku- Dravinji, v kategoriji balkonskih in drugih Bistrica je letos že 20. izvedla akcijo oce- paj so v različnih kategorijah podelili 18 zasaditev pa Marina Cene s Pragerskega. njevanja urejenosti okolja Zlata vrtnica. priznanj, 20 bronastih, 42 srebrnih in 31 Najboljši so priznanja prejeli na zaključni zlatih vrtnic. Velike zlate vrtnice so v ka- Tomaž Ajd prireditvi v torek, 30. septembra, v prosto- tegoriji zasebnih stanovanjskih hiš prejeli

Foto: Foto Čerič Foto: Foto Čerič Sklepna slovesnost ob prazniku KS Črešnjevec

Na Črešnjevcu je 13. septembra potekala dodali tudi lovci. Ribiči so pridno nama- sklepna slovesnost ob prazniku krajevne kali trnke, slišati je bilo ubrano petje. V skupnosti. Krajani Črešnjevca so si za svoj sklopu praznovanja so predstavniki kra- krajevni praznik izbrali 15. september kot jevne skupnosti položili venec k spomeni- spomin na začetek osnovnošolskega izo- ku NOB, na osrednji proslavi so podelili braževanja, ki se je začelo leta 1833 v ka- priznanja krajevne skupnosti, medtem ko planiji na Črešnjevcu. Prav osnovna šola je je Simon Unuk, predsednik sveta KS, v tista, ki povezuje vse krajane, njihova do- svojem poročilu nanizal nekaj podatkov o živetja, uspehe, je čas spominov, ki nikoli delu in načrtnih krajevne skupnosti. Sledil ne bodo zbledeli. Letošnje, peto praznova- je koncert, naslednji dan pa še tradicional- nje je poteklo od 5. do 13. septembra, vanj no srečanje starejših krajank in krajanov. pa so vključili pester program, tako da je lahko vsakdo našel kaj zase. Začelo se je s športnim vikendom, nada- Alenka Milanovič ljevalo s kolesarskim trimom in otvoritvi- jo lokalne ceste, nadaljevalo s potopisnim Foto: Edi Grobler predavanjem, pohodom, svoj prispevek so Na vaji reševali učence V sklopu dogodkov meseca požarne var- potekalo tudi s pomočjo reševalnih psov, nosti je v sredo, 1. oktobra, na Osnovni avto lestve in vrvne tehnike. Gasilci so šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica prikazali izvedbo protipoplavne zaščite, potekala požarna in protipoplavna zašči- gasilci Prostovoljnega gasilskega društva ta in reševanje. Šlo je za požar, ki je nastal Slovenska Bistrica pa reševanje vozila iz v šolskem objektu, v vaji pa so sodelova- potoka. li učitelji in učenci, Prostovoljno gasilsko društvo Zgornja Bistrica in Društvo za A. M. reševalne pse Maribor. Reševanje otrok je Foto: Edi Grobler Informator, oktober 2014 ŠPORT Stran 35 Mladi nogometaši Bistrice odlični tretji V Slovenski Bistrici so 20. septembra 0 premagali Aluminij, s 3 : 0 pa so ugnali že četrtič zapored gostili mednarodni Triglav in Šentjur. V osmini finala in nogometni turnir U-14 Slovenija Open četrtfinalu so dvakrat premagali Maribor; 2014. V športnem parku se je med seboj najprej po kazenskih strelih, nato še z 1 : pomerilo 13 ekip, med njimi je bil tudi 0. Edini poraz so mladi nogometaši Aha Nogometni klub Bubamara iz Zagreba Emmija Bistrice doživeli v polfinalu, (Zagrebška nogometna akademija kjer jih je po streljanju kazenskih strelov Prečko). Znova so izjemen uspeh dosegli premagal Triglav, v tekmi za tretje mesto mladi nogometaši Aha Emmija Bistrice, pa so Bistričani prav tako po kazenskih ki so osvojili tretje mesto. Bistričani so strelih slavili proti Aluminiju. v skupini trikrat zmagali. Najprej so z 1 : Že drugo leto je zmagala ekipa

Nogometnega kluba Olimpija, ki je v finalu po boljšem izvajanju kazenskih strelov premagala Triglav. Za najboljšega vratarja turnirja so izbrali domačina Domna Grila. Kar pet igralcev je doseglo po tri gole in bilo razglašenih za najboljšega strelca, med njimi tudi Alen Korošec iz Nogometnega kluba Aha Emmi Bistrica. Sicer pa so domačini tudi letos poskrbeli za odlično organizacijo turnirja. T. A. Foto: Aleš Kolar Stran 36 KULTURA Informator, oktober 2014 Dogodki na slikarskih platnih Štefka Jesenek - Šeša

Letos smo člani Likovnega društva Paleta Slovenska Bistrica v svojih likovnih delih dali poseben poudarek pomembnim dogodkom, ki so se vse leto vrstili v našem kraju. Zato smo že na začetku leta v dogovoru z Občino Slovenska Bistrica začeli z uresničevanjem ideje o sodelovanju na prireditvi 18. Podobe bistriških domačij, ki je letos potekala v lepem, naravnem in zanimivem okolju, v Šmartnem na Pohorju. Od 29. do 31. avgusta smo se na tej prireditvi predstavili z 19 likovnimi deli, katerih motivi so bili kmečka opravila, paša živali in narava. Foto: Aleš Kolar Razstava je bila zelo dobro obiskana, kar nam je dalo spodbudo za sodelovanje v Naslednji dan, 6. septembra, je v Viteški priznanjem za najboljše umetniško delo, naslednjem letu. dvorani bistriškega gradu bila uradna z res zanimivim motivom makolskega Že lani smo v sodelovanju s čebelarji prireditev ob 90. obletnici ustanovitve klopotca v vinogradu, nagradila našega organizirali enodnevno likovno kolonijo Čebelarskega društva Slovenska Bistrica. mentorja, akademskega slikarja mag. v čudovitem okolju čebelarskega centra Ponovno smo postavili razstavo naših del, Toplico Ignjatoviča. v Slovenski Bistrici, katere namen je bil, tokrat pod oboki gradu, in si ogledali res V bistriški knjižnici smo postavili še da se v letošnjem letu, ko Čebelarsko zanimivo prireditev. razstavo likovnih del s Podob bistriških društvo Slovenska Bistrica praznuje 90 let Na 12. mednarodnem simpoziju Forma domačij in s tematiko čebelic v kombinaciji delovanja, pridružimo prireditvi z likovno Vive Makole smo 5. septembra sodelovali izdelkov iz medu poznanega čebelarja razstavo na temo Čebelice. Letos smo štirje slikarji s poljubnimi motivi. ter zbornika, ki ga je izdalo čebelarsko zbirko teh del dopolnili z ustvarjanjem Strokovna komisija, katere člani so bili društvo ob svoji 90-letnici. prav tako na enodnevni koloniji, ki smo trije akademski slikarji, je s posebnim jo izvedli meseca maja. Na res lep sončen dan, kar je bil redek trenutek v minulem poletju, smo 5. septembra v prekrasnem naravnem okolju čebelarskega centra postavili na ogled 14 likovnih del. Center je obiskalo več kot 500 otrok, ki so z zanimanjem poslušali mentorje, opazovali naše slike in bili deležni dobre medene malice. Na koncu je sledilo še uradno odprtje novih panjev, ki so jih sponzorirala bistriška podjetja. Košnja (Avtor: Stanka Reis) Čebelica (Avtor: Uroš Čož) Informator, oktober 2014 SATIRA Stran 37