Mapa 4 Prikaz Stanja Prostora Občine Grosuplje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
NAROČNIK OBČINA GROSUPLJE Taborska cesta 2 I 1290 GROSUPLJE MAPA 4 OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE GROSUPLJE PRIKAZ STANJA PROSTORA OBČINE GROSUPLJE IZVAJALEC LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale Domžale, junij 2018 PROJEKT PRIKAZ STANJA PROSTORA FAZA DOPOLNJEN PREDLOG VSEBINA PROJEKTA PRIKAZ STANJA PROSTORA NAROČNIK OBČINA GROSUPLJE Taborska cesta 2 1290 GROSUPLJE ŠTEVILKA PROJEKTA IZDELOVALEC Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale VODJA PROJEKTA Manca Jug, univ.dipl.inž.arh. ZAPS A 1302 STROKOVNA SKUPINA Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad. Tomaž Kmet, univ.dipl.inž.arh. Andrej Podjed, gr.teh. DATUM Domžale, junij 2018 Prikaz stanja prostora Kazalo 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA............................................................................... 9 2 BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠČ OSNOVNE NAMENSKE IN DEJANSKE RABE ..................................................... 11 3 BILANCA POVRŠIN OBMOČIJ POD RAZLIČNIMI VARSTVENIMI REŽIMI ......................................................... 14 3.1 Bilanca varstvenih območij – prostorski akti: .................................................................................................. 14 3.2 Bilanca varstvenih območij - kulturne dediščine ............................................................................................. 15 3.3 Bilanca varstvenih območij – naravne vrednote: ............................................................................................ 30 3.4 Ekološko pomembna območja EPO ................................................................................................................. 31 3.5 Naravne vrednote ............................................................................................................................................ 31 3.6 Območja Natura .............................................................................................................................................. 32 3.7 Zavarovana območja narave ........................................................................................................................... 32 Bilanca varstvenih območij – varstveno območje vodnih virov: ........................................................................... 33 3.8 Bilanca varstvenih območij – poplavna ogroženost: ....................................................................................... 33 3.9 Bilanca varstvenih območij – območja poplavnih dogodkov: ......................................................................... 34 3.10 Bilanca varstvenih območij - plazovita in plazljiva območja: .................................................................... 34 3.11 Bilanca varstvenih območij - gozdov posebnega pomena: ...................................................................... 34 3.12 Bilanca varstvenih območij – potresno območje: ..................................................................................... 35 3.13 Bilanca varstvenih območij - v elektroenergetskem koridorju: ................................................................ 35 3.14 Bilanca varstvenih območij - v varstvenem pasu železnice: ...................................................................... 35 3.15 Bilanca varstvenih območij – območja obrambe: ..................................................................................... 35 3.16 Bilanca cestnega omrežje .......................................................................................................................... 35 3.17 Bilanca železniškega omrežje .................................................................................................................... 36 3.18 Bilanca vodovodnega omrežja .................................................................................................................. 36 3.19 Bilanca kanalizacijskega omrežja .............................................................................................................. 37 3.20 Bilanca toplovodnega omrežja .................................................................................................................. 38 4 OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA ........................................................................................... 39 Prikaz stanja prostora 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Za območje, ki ga zajema občina Grosuplje je značilna velika raznolikost krajine. Pogojujejo jo predvsem geološka sestava, razgiban relief, vodnatost in nenazadnje vpliv zmerno celinskega podnebja, v katerem se čuti tudi vpliv mestne klime. Vsi ti dejavniki skupaj pogojujejo in oblikujejo raznovrstne podobe krajine. Raznolikost pogojujejo tudi nadmorske višine ter, predvsem v osrednjem in južnem delu občine, površinski kraški pojavi značilni za pravi dolenjski kras. Občina Grosuplje leži v osrednjem delu Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju LUR). Ima relativno osrednjo lego med 25- imi pridruženimi občinami. Tako kot za celoten LUR je tudi za občino Grosuplje značilna pestra naravnogeografska, demografska in gospodarska sestava. Čeprav je za LUR značilna visoka stopnja urbanizacije pa to ne velja za občino, ki razen naselja Grosuplje, nima urbaniziranih naselij. Občina Grosuplje se razprostira na 134 km2, kar predstavlja 0,7 % celotnega ozemlja Slovenije in 5,3 % celotnega ozemlja Ljubljanske urbane regije. V občini Grosuplje prebiva 0,8 % celotne populacije Republike Slovenije in 3,4 % prebivalcev Ljubljanske urbane regije. Zato jo, tako glede na površino kot glede na število prebivalcev, razvrščamo med srednje velike občine v Sloveniji. Prebivalstvo občine Grosuplje je bistveno mlajše od prebivalstva Slovenije, kar vpliva na ugodnejše rezultate projekcij prebivalstva. Indeks staranja je (Statistični urad Republike Slovenije, 2010) v občini Grosuplje veliko nižji (74) od indeksa staranja v Sloveniji (117). Starostna sestava prebivalstva občine je v povprečju razmeroma ugodna, vendar se med posameznimi krajevnimi skupnostmi precej razlikuje. V občini ima le naselje Grosuplje status mesta (6836 prebivalcev, podatek za junij 2012). Kot medobčinsko središče se razvija kot izrazito centralno naselje mestnega tipa, kot upravno, kulturno gospodarsko in storitveno središče. Njegovo gravitacijski potencial je 30.000 prebivalcev. Drugo največje naselje je Šmarje Sap (1522 prebivalcev, podatek za junij 2012), ki predstavlja naselje pomembnejšega lokalnega središča. Je tip urbano ruralnega naselja z zaledjem do 3000 prebivalcev. V občini je 67 naselij. Večina naselij v občini Grosuplje se je razvila ob glavnih prometnih povezavah v smereh proti Ljubljani, Novemu mestu, Velikim Laščam in Kočevju, Višnji Gori, Gradišču in Smrjenam, proti Turjaku in proti Krki. Ker je za Grosupeljsko kotlino značilna močvirnost in poplavnost se pozidava pojavlja na obrobjih dolin in ravnin, na prehodu doline v pobočja in na slemenih. Vasi so gručaste ali razpotegnjene po slemenih in hrbtih. Prevladujejo vaška naselja s kmečkim prebivalstvom. V zasnovi naselij je značilna kombinacija tradicionalnih vasi in novih poselitvenih jeder, kamor so se usmerjale novogradnje. Vasi so ohranile zgoščena vaška jedra s kvalitetnimi vaškimi robovi, preko katerih naselje prehaja v kulturno krajino. Poleg gručastih in obcestnih tipov vasi je značilne tudi gruče kmetij, ki so veliko primerih vključene v ureditvena območja naselij. V občini Grosuplje sta razširjeni tako razpršena gradnja še bolj pa razpršena poselitev. Pojavljata se predvsem na gričevnatem območju celotne občine, z največjo koncentracijo na osrednjem in severnem delu. Za ta območja so značilne redka pozidava, odsotnost avtohtonih vzorcev poselitve in tipološka neurejenost posameznih območij ter pomanjkljiva komunalna opremljenost. V večini primerov gre za razgledna in vizualno izpostavljena območja (slemena ter izravnave na pobočjih) na katerih je razpršena pozidava povzročila razvrednotenje prostora. V občini Grosuplje je skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi kmetijskih gospodarstev 48%. Na osnovi popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je v občini Grosuplje evidentiranih 498 družinskih kmetij, ki skupno obdelujejo 3.388 ha kmetijskih zemljišč. Od tega je 939 ha njiv in vrtov. Za občino Grosuplje velja, da imajo kmetije največ kmetijskih zemljišč v velikostnem razredu od 5 do 10 hektarov (43,6 %), sledi velikostni razred kmetijskih zemljišč 2 do 5 hektarov (30,7%). Glede na naravne danosti je kmetijstvo v občini Grosuplje usmerjeno v živinorejo. Gozd v občini Grosuplje je vedno predstavljal značilno in hkrati dominantno sestavino krajine. Glavna oblikovalca prostorskega razporeda gozda sta bila in sta še vedno kmetijstvo in število prebivalstva. Gozdovi tako pokrivajo predvsem območja, kjer ravnina prehaja v nagnjena, strmejša pobočja na obrobju. Na ravnini in na rahlo vzvalovanem reliefu pa najdemo ostanke gozdov v obliki posameznih oziroma skupin gozdnih dreves. Gozdovi tako prekrivajo 55 % občine, od tega večina lesnoproizvodni gozdovi in 0,6% varovanih gozdov. Kljub velikemu deležu gozda se njihov naravni potencial premalo izkorišča. Prisotnost naravne kakovosti krajine je v občini Grosuplje velika. Praktično 60% površine občine pokrivajo ekološko pomembna območja - od tega dobrih 47% osrednje območje velikih zveri – medveda. Podobno kot pri kulturni dediščini obstaja na območju občine množica naravnih znamenitosti in spomenikov ter posameznih enot naravne dediščine. Vse te prostorske omejitve je potrebno