3.1 Izvleček Iz Hierarhično Višjega Prostorskega Akta
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko DOPOLNJEN OSNUTEK OPPN 3.1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta Temeljni prostorski akt za območje občine Škofja loka je Občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14). Eden od strateških ciljev prostorskega razvoja občine na področju gospodarske infrastrukture je tudi izgradnja severne obvoznice, katere namen je boljša povezava in razbremenitev prometa skozi mesto Škofja Loka. Severna obvoznica bo razbremenila predvsem Kidričevo cesto ter postala glavna napajalna cesta za Podlubnik in novo predvideno poselitev na Kamnitniku ter Selško dolino. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v posamezne mestne predele iz severa. Za severno obvoznico je v skladu z odlokom o OPN na že obstoječih stavbnih zemljiščih potrebno varovati koridor širok najmanj 50 metrov. V skladu s podrobnimi izvedbenimi pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja iz odloka o OPN (61. člen) se ceste s pripadajočimi objekti in napravami lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, v preostalih enotah urejanja prostora pa skladno z določili odloka o OPN. Za severno obvoznico je predvidena izdelava OPPN (v OPN določena enota urejanja prostora: ŠK-34). Za EUP ŠK-34, ki je glede na namensko rabo prostora opredeljena kot površina cest, veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji, kot jih določa 107. člen odloka o OPN: - Predvideni OPPN. - Do izgradnje obvozne ceste z vsemi navezavami na obstoječe prometno omrežje je na območju prepovedana parcelacija zemljišč in promet z njimi, urejanje trajnih nasadov, izvajanje gradenj oziroma izdajanje gradbenih dovoljenj (za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte).. do izgradnje obvozne ceste so dovoljene gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura, rekonstrukcije objektov, ki so nujno potrebne za vzdrževanje objektov in gradnja enostavnih objektov. Parcelacija zemljišč, promet z njimi, izvajanje gradenj in izdajanje gradbenih dovoljenj ter geodetska dela se lahko izvajajo izključno za potrebe OPPN severna obvoznica. Prepovedi ne veljajo na območjih veljavnih izvedbenih prostorskih aktov za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. - Ureditev peš in kolesarskih povezav z mestom in zelenim zaledjem vzporedno z novo cestno povezavo, ureditev prečnih povezav za pešce in kolesarje, ureditev drevoredov na vsaki strani ceste in varovanje zelenega zaščitnega pasu (prepoved gradnje). Izsek iz grafičnega dela OPN je prikazan v grafičnem delu OPPN (List 1: IZSEK IZ KARTOGRAFSKEGA DELA IZ VELJAVNEGA PROSTORSKEGA AKTA OBČINE ŠKOFJA LOKA S PRIKAZOM LEGE PROSTORSKE UREDITVE NA ŠIRŠEM OBMOČJU – namenska raba prostora). 1 Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko DOPOLNJEN OSNUTEK OPPN 3.2 Prikaz stanja prostora 3.2.1 Opis območja Škofja Loka je pomembno lokalno središče za širše območje Škofje Loke, Poljanske in Selške doline z okolico, predstavlja pa tudi regionalno povezavo med osrednjo Slovenijo in Primorsko. SLIKA 1: Prikaz širšega območja obravnave (VIR: http://www.geopedia.si/#T105_L5609_F1173;2106_s12_b4_vF, dne 1. 7. 2010) Na severni strani mesta je od 70-ih let dalje zaznati izrazit porast prebivalstva, gospodarstva in sorazmerno tudi prometne obremenitve obstoječih prometnic, ki so ostale praktično nespremenjene. Glavne migracijske poti so med stanovanjskimi naselji in industrijsko cono, med Selško in Poljansko dolino ter Kranjem in Ljubljano. Škofja Loka je dobro povezana s Kranjem, Ljubljano in celotno Ljubljansko kotlino. Zaradi prehodnega prostorsko-prometnega položaja Škofje Loke in pomembnih regionalnih povezav med osrednjo Slovenijo in Primorsko – povezavi do Posočja, po dolini Sorške in Poljanske Sore, je položaj Škofje Loke in njena cestna infrastruktura pomembna tudi iz širšega regionalnega in tranzitnega vidika. Sedanja prometna ureditev je neustrezna z vidika lokalnega prometa, tranzita in dnevnih migrantov. Dokončanje izgradnje južne Poljanske obvoznice skupaj s smiselno navezavo na severno oziroma Selško obvoznico Škofje Loke bi predstavljala rešitev problema središča mesta. Center mesta bi z obvoznicama razbremenili prekomernega tranzitnega in tudi lokalnega prometa ter z njima povezanih nezaželenih učinkov, kot so hrup, onesnažen zrak, prometni zastoji, prometne nesreče, ipd. Zaradi gostega tranzitnega in lokalnega prometa ter neustrezne prometne ureditve prihaja sedaj na delu Kidričeve ceste, pri avtobusni postaji, do prometnih zastojev. Ker je to centralni del mesta, kjer se nahajajo oskrbne in storitvene dejavnosti, številni avtobusi, tovornjaki in ostala motorna vozila ogrožajo varnost ljudi in dodatno onesnažujejo zrak. 2 Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko DOPOLNJEN OSNUTEK OPPN Občinski podrobni prostorski načrt zajema območje načrtovanih prostorskih ureditev, ki so potrebne za izgradnjo severne obvoznice Škofje Loke. Območje leži severno od občinskega središča Škofja Loka, med regionalno cesto R2-403, odsek 1076 Češnjica – Škofja Loka in obstoječo cesto Škofja Loka – Kranj (R1-210, odsek 1109 Kranj – Škofja Loka. Ožje območje občinskega podrobnega prostorskega načrta definira prostor oz. površine, ki so potrebne za izgradnjo in delovanje obvoznice s spremljajočimi ureditvami. Natančneje je območje OPPN definirano s posameznimi parcelnimi številkami v odloku dopolnjenega osnutka OPPN. SLIKA 2: Prikaz območja obravnave znotraj katerega se nahaja meja oOPPN, ki jo natančneje definirajo načrtovane ureditve (VIR: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SKOFJA_LOKA, dne 12. 8. 2010) 3 Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko DOPOLNJEN OSNUTEK OPPN 3.2.2 Dejanska raba zemljišč Glede na dejansko rabo tal se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta nahajajo predvsem kmetijske površine (trajni travniki in njive), nekaj je tudi intenzivnih sadovnjakov in pozidanih zemljišč ter kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem. V delu trasa poteka po robu gozda. (VIR: GERK, stanje na dan juniji 2010, MKGP; http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/) SLIKA 3: Prikaz dejanske rabe prostora 4 Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko DOPOLNJEN OSNUTEK OPPN 3.2.3 Območja s posebnimi varstvenimi režimi Ohranjanje narave SLIKA 4: Prikaz območij ohranjanja narave (Natura, EPO, naravne vrednote) (VIR: MOP, ARSO: Atlas okolja) Trasa predvidene severne obvoznice poteka preko dveh območij ohranjanja narave in sicer preko naravne vrednote 7873 Kamnitnik ter naravne vrednote 5380 Suha. V območja Natura in EPO trasa ne posega. 5 Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko DOPOLNJEN OSNUTEK OPPN Varstvo kulturne dediščine SLIKA 5: Prikaz varovanih območij kulturne dediščine (VIR: MK, Situla) V območju načrtovanja se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine: EŠD 14585 Trnje pri Škofji Loki - Sušilnica za sadje pri hiši (objekt profane stavbne dediščine), EŠD 12112 Binkelj – Antični vodovod (arheološko najdišče), EŠD 16670 Škofja Loka – Kulturna krajina Kamnitnik in EŠD 19001 Spomenik talcem za Kamnitnikom – vplivno območje kulturnega spomenika lokalnega pomena. 6 Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko DOPOLNJEN OSNUTEK OPPN Varstvo voda, vodnih virov in poplavna območja Na obravnavanem območju glede na javno dostopne podatke (PISO, Atlas okolja) ni zavarovanih območij za pitno vodo. Od večjih vodotokov območje obravnave prečka dva, in sicer Virloški potok ter potok Suha. SLIKA 6: Prikaz voda, vodnih virov in poplavnih območij (VIR: MOP, ARSO: Atlas okolja) Površinske vode Na celotnem območju, načrtovana trasa ceste prečka dva potoka in sicer potok Suha ter Prifarški potok. Ostalih površinskih potokov na tem območju ni. Potok Suha Suha je levi pritok Sore in se v Soro izliva pri naselju Suha dolvodno od Škofje Loke. Celotno prispevno območje je veliko 16,3 km2, obsega območje med Papirnico, Planico in Čepuljami na zahodu, na severu je območje omejeno z Javornikom, na vzhodu pa z hribom Brezgalico ter naselji Šutnjo, Dorfarji, Sp. Bitnje in Virmaše. Nad območjem križanja z načrtovano cesto, Suha teče po nekoliko širši dolini, ki se tik nad križanjem s cesto zoža. Potok je na območju križanja na obeh bregovih obdan s strmimi in visokimi brežinami. Načrtovana niveleta ceste je dvignjena visoko nad dno doline. Dolvodno od prečkanja s cesto je v strugi potoka kamnita prečna pregrada višine 2,5 m, tik pod pregrado pa še betonski most na lokalni cesti dimenzij B/H=6,0/4,0 m. Prifarški potok Prifarški potok je levi pritok Selške Sore, ki se vanjo izliva nad Krevsovim jezom na območju Podna. Potok je v različnih virih poimenovan tudi z drugimi imeni in sicer kot Moškrinski potok oz. Planica. 7 Občinski podrobni prostorski načrt za severno obvoznico Škofje Loke,