Občina Domžale Ljubljanska 69 1230 Domžale

OOKKOOLLJJSSKKOO PPOORROOČČIILLOO ZZAA OOBBČČIINNSSKKII PPRROOSSTTOORRSSKKII NNAAČČRRTT OOBBČČIINNEE DDOOMMŽŽAALLEE

POROČILO ZA MNENJE O USTREZNOSTI

LJUBLJANA, MAJ 2015

OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE DOMŽALE

POROČILO ZA MNENJE O USTREZNOSTI

Naročnik in pripravljavec OPN Občina Domžale Ljubljanska 69 1230 Domžale

Pooblaščeni predstavnik naročnika: Jure Košutnik

Pripravljavec OP ZaVita, svetovanje, d. o. o. Tominškova 40 1000 Ljubljana

Direktor in pooblaščeni predstavnik izvajalca: Matjaž Harmel

Vodja projekta: Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozd.

Namestnik vodje projekta: Klemen Strmšnik, univ. dipl. geog.

Sodelavci: Aleksandra Krajnc, univ. dipl. geog. Metka Jug, univ. dipl. inž. kraj. arh. Renata Rozman, univ. dipl. biol. Eva Harmel, dipl. inž. kraj. arh. Milena Jaćimović Strmšnik, prof. geog.

Projekt: Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Datum izvedbe: Maj 2015

Številka pogodbe: P17/2014

Številka projekta: 50/2014

Ključne besede: občinski prostorski načrt, okoljsko poročilo, analiza stanja, okoljski cilji, presoja vplivov, kazalci stanja okolja…

Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

POLJUDEN POVZETEK

V Občini Domžale je na področju urejanja prostora trenutno v veljavi prostorski akt Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 z dopolnitvami /55/ (veljavni prostorski akt) in Prostorsko ureditveni pogoji /57/. Občina Domžale je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) /88/ in sklepa Občine začela postopek priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN). Skladno s 40. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) /90/ je zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje (CPVO), s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. Namen CPVO je tako preprečiti ali vsaj bistveno zmanjšati aktivnosti, ki imajo lahko pomembne škodljive vplive oz. posledice na okolje in varovana območja, cilj pa »zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje planov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj« /98/. Občina Domžale je pristojno ministrstvo oz. Sektor za CPVO zaprosila za smernice. Skladno z določbo 47.a člena ZPNačrt je pristojno ministrstvo za varstvo okolja Občini posredovalo Odločbo o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje /58/, kjer ugotavlja, da se z OPN Domžale načrtuje več večjih posegov, med njimi tudi golf igrišče, konjeniški center, potniški terminal, vzhodno obvoznico Hudo--Vir, južno obvoznico Trzina s podaljškom do načrtovanega avtocestnega (AC) priključka Študa, aktiviranje vodnih vrtin, nadgradnjo centralne čistilne naprave (CČN) Domžale, posodobitev/prestrukturiranje gospodarskih con. V kolikor navedeni posegi dosežejo prag določen v Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (PVO posegi) /101/ je za njih treba izvesti presojo vplivov na okolje (PVO) kot to določa ZVO-1 /90/. Na podlagi 101. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) /92/ se CPVO izvede za plane, ki bi lahko pomembno vplivali na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sami po sebi ali v povezavi z drugimi plani. Glede na mnenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) načrtovane prostorske ureditve posegajo v posebna varstvena območja (območje Natura 2000), zato bi izvedba plana, skladno z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja /116/ verjetno pomembno vplivala na varovana območja, in je v okviru postopka CPVO skladno z drugim odstavkom 40. člena ZVO-1 treba izvesti presojo sprejemljivosti na varovana območja. Obvezna strokovna podlaga v postopku CPVO je okoljsko poročilo. Gre za dokument, v katerem je opisan celoten proces in ključne ugotovitve, možne alternative, ocene vplivov ter omilitveni ukrepi. Postopek CPVO hkrati tudi spodbuja vključevanje javnosti v postopke odločanja pri sprejemanju planov. Rezultat samega postopka sta okoljsko poročilo in prilagojen plan. Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt občine Domžale (OPN Domžale) (dopolnjen osnutek, marec 2015) je pripravljeno v okviru celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) z namenom ugotovitve in ocene vplivov na okolje ter vključenosti zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan. Okoljsko poročilo je izdelano na podlagi javno dostopnih podatkov, posredovane dokumentacije in terenskega ogleda. Poročilo zajema:  opis plana, ki je pripravljen na podlagi posredovanega dopolnjenega osnutka prostorskega akta, kjer so opredeljene glavne značilnosti predvidenih sprememb namenske rabe prostora z opredeljenimi pričakovanimi vplivi,  pregled stanja okolja, kjer so opredeljene ključne značilnosti prostora in obstoječi problemi oz. obstoječe obremenitve ter verjeten razvoj stanja okolja v kolikor se plan ne izvede,  scoping – vsebinjenje, kjer je glede na predvidene sprememb namenske rabe prostora ter stanje okolja opredeljeno kateri od segmentov okolja so glede na potencialne vplive prostorskega akta vrednoteni,  določitev ciljev, kazalcev in meril vrednotenja ter samo vrednotenje vplivov po posameznih ciljih ter  opredelitev omilitvenih ukrepov in monitoringa. Z OPN Domžale se predvideva naslednje spremembe namenske rabe prostora:  širitve stavbnih zemljišč – z OPN se glede na veljavni prostorski akt predvideva 208,5 ha sprememb iz kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč v stavbna zemljišča.  nezazidana stavbna zemljišča - v dopolnjenem osnutku OPN je ob predlaganih širitvah še 351,5 ha nezazidanih stavbnih zemljišč (nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se pojavljajo znotraj strnjenih območij poselitve v okoljskem poročilu ne obravnavamo (118,9 ha)). Znotraj nezazidanih stavbnih zemljišč pa je prišlo tudi do sprememb podrobnejše namenske rabe prostora.  izvzemi iz stavbnih zemljišč - v dopolnjene osnutku je iz območij stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta izvzetih 38,75 ha zemljišč.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 3 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Za potrebe okoljskega poročila je bila v poglavjih »2.9. Strokovne podlage in njihova stopnja upoštevanja« in » 2.10. Prva mnenja nosilcev urejanja prostora in analiza njihovega upoštevanja« analizirana stopnja upoštevanja navedenih dokumentov. Kumulativni in sinergisjki vplivi drugih pomambnih planov so bili ustrezno upoštevani v samem vrednotenju postaljenih okoljskih ciljev. Z izpostavitvijo ključnih vprašanj o značilnostih predvidenih ureditev in občutljivosti območja je v okviru scopinga oz. vsebinjenja ugotovljeno, da bo zaradi narave posegov prišlo do tako do neposrednih kot tudi do kumulativnih vplivov na posamezne segmente okolja ter da ob upoštevanju zakonskih predpisov ureditve oz. OPN na segment okolja svetlobno onesnaževanje ne bo imel bistvenega vpliva. Preostali segmenti (kmetijska zemljišča, gozd, površinske in podzemne vode, narava, kulturna dediščina, krajina, zrak in podnebne spremembe, hrup, elektromagnetno sevanje, ravnanje z odpadki, zdravje ljudi in kakovost življenja) so delno ali v celoti obravnavani v okviru naslednjih okoljskih ciljev in vrednoteni na podlagi spodaj navedenih kazalcev: Okoljski cilji Kazalci za opredelitev ocene vpliva plana na okoljske cilje  Površina kmetijskih zemljišč in površina kmetijskih zemljišč vključena v GERK  Površina kmetijskih zemljišč glede na boniteto  Površina hidromelioriranih zemljišč  Površina in delež gozdov Racionalna raba zemljišč  Površina in delež gozdov s posebnim namenom  Površina in delež varovalnih gozdov, površina varovalnih gozdov, ki ima opredeljeno NRP gozd  Površina gozda z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami (funkcije so poudarjene na 1. stopnji) ter površina namenske rabe gozd oz. zelene površine na območju gozdov z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami  Kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda Dobro stanje površinskih  Ekološko stanje površinskih voda in podzemnih voda  Površina in delež stavbnih zemljišč v priobalnem pasu vodotokov po osnovnih namenskih rabah  Število konfliktnih območij med z vidika varstva bivalnega okolja nekompatibilnimi rabami  Skupna končna raba energije po energentih (brez prometa)  Število skupnih kotlovnic in poraba energije v njih  Delež aktivnih priključkov na plinovodno omrežje  Obremenjenost cest  Razvitost sistem javnega potniškega prometa  Delež prebivalcev v radiju 500 m od postajališča JPP Kakovostno, zdravo in  Površina in delež stavbnih zemljišč glede na namensko rabo prostora znotraj vplivnih območij varno bivalno okolje visokonapetostnih daljnovodov  Površina in delež stavbnih zemljišč v območjih z določenimi proti-erozijskimi ukrepi po osnovnih namenskih rabah  Površina in delež stavbnih zemljišč v vodovarstvenih območjih po osnovnih namenskih rabah  Površina in delež stavbnih zemljišč v poplavnih območjih po osnovnih namenskih rabah  Letna razporeditev temperatur in padavin  Površina in delež zelenih površin v Domžalah (območje UN)  Število zbirnih centrov  Kvalitativno in kvantitativno stanje (populacij) redkih, ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih Ohranjena narava: vrst ugodno stanje vrst in  Sprememba površin pomembnejših habitatnih tipov habitatnih tipov ter  Povezanost habitatov rastlinskih in živalskih vrst območij ohranjanja narave  Ohranjanje lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen za območje ohranjanja narave (N2k, ZO, EPO, NV)  Število enot kulturne dediščine glede na njihove lastnosti  Površina in delež površin stavbnih zemljišč znotraj enot arheološke dediščine  Površina in delež površin stavbnih, kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč znotraj: o enot naselbinske dediščine, Ohranjena kulturna o kulturne krajine dediščina in krajina o vplivnega območja enot kulturne dediščine  Število in delež enot stavbne dediščine izven območij stavbnih zemljišč  Površina in delež površine enot vrtnoarhitekturne dediščine, ki ni opredeljen kot parkovne površine  Površina in delež površin stavbnih, kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč znotraj območij nacionalne prepoznavnosti

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 4 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Poleg kumulativne obravnave vplivov izvedbe OPN na okolje je na željo naročnika izvedeno tudi vrednotenje posameznih posegov. Ker gre za sprejemanje prostorskega akta so v okviru CPVO obravnavani naslednji posegi:  SI- širitve stavbnih zemljišč na primarno rabo,  ST- spremembe NRP znotraj stavbnih zemljišč,  I- izvzemi iz stavbnih zemljišč oz. vračanja v primarno rabo ter  N- nezazidana stavbna zemljišča, kadar gre za večje strnjene površine. Za vsak okoljski cilj so v okoljskem poročilu opredeljena merila vrednotenja, izračunani so kazalci stanja in predvidena smer gibanja kazalcev, opredeljene so značilnosti vplivov OPN ter izvedeno vrednotenje vplivov na ravni posameznih posegov kot tudi na kumulativni ravni. Velikostni razredi vplivov plana na doseganje okoljskih ciljev so določeni na podlagi Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list št. 73/05) in imajo pripisane oznake od A do E z razredom X za primer, ko vplivov ni mogoče oceniti. Pripravljavec OPN Domžale (Občina Domžale) in prostorski načrtovalec v fazi osnutka in dopolnjenega osnutka nista pripravila alternativ za posamezne posege. Glede na navedeno sta v tem okoljskem poročilu obravnavani zgolj dve alternativi:  Alternativa 0 oz. ničelna alternativa, kjer se OPN Domžale ne izvede – podrobnejši opis te alternative je podan v poglavju 3.4 Verjeten razvoj stanja okolja,v kolikor se OPN ne izvede.  Alternativa 1 oz. izvedba OPN Domžale v obliki dopolnjenega osnutka. Gleda na to, da je Občina Domžale sprejela odločitev o pripravi OPN Domžale Alternativa 0 oz. ničelna alternativa ni smiselna in izvedljiva, saj bodo interesi in potrebe po nadaljnjem prostorskem razvoju slej kot prej privedle k pripravi OPN Domžale. Tako je bila v okviru tega okoljskega poročila v nadaljevanju obravnavana Alternativa 1 oz. izvedba OPN Domžale v obliki dopolnjenega osnutka. Skozi vrednotenje vplivov OPN Domžale, ki je narejeno na podlagi javno dostopnih podatkov o stanju okolja, pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora, strokovnih podlag za OPN in področne zakonodaje ugotavljamo, da je vpliv izvedbe OPN na okoljske cilje:  »racionalna raba zemljišč« bistven (ocena D) zaradi kumulativnih vplivov pozidave kmetijskih zemljišč in posegov v gozd, ki niso skladni s področno zakonodajo,  »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« bistven (ocena D) zaradi posegov v 1. vodovarstveno, ki niso skladni s področno zakonodajo,  »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« bistven (ocena D) zaradi umeščanja stavbnih zemljišč v varovalne pasove daljnovodov in umeščanja stavbnih zemljišč v poplavna območja,  »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« je bistven (ocena D) zaradi posegov v varovana območja narave, ki niso skladni z varstvenimi režimi,  »ohranjena kulturna dediščina in krajina« bistven (ocena D) zaradi posegov v enote kulturne dediščine, ki niso skladni z varstvenimi režimi. Za sprejemljivost nekaterih posegov, ki so vezani na neskladnost z varstvenimi režimi obstaja možnost spremembe aktov in sicer:  Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom,  Odloka o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom,  Odloka o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale. V okoljskem poročilu so podani tudi omilitveni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje oz. čim večjo odpravo posledic potencialnih škodljivih vplivov izvajanja OPN Domžale na okolje ter opredeljeni kazalci stanja okolja, ki jih je treba spremljati za potrebe preverjanja vplivov na okolje oz. spremljanje ali se stanje okolja v občini zaradi izvedbe OPN Domžale izboljšuje ali slabša. Glede na vse navedeno ugotavljamo, da bi izvedba OPN Domžale v obliki dopolnjenega osnutka, ki je bila obravnavana v tem okoljskem poročilu, pomenila bistven vpliv (D) na vse postavljene okoljske cilje in je zato nesprejemljiva. V kolikor se nesprejemljivi posegi izvzamejo oz. se v nekaterih primerih spremeni namenska raba prostora ali spremenijo akti bo imela izvedba OPN Domžale na okoljske cilje nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), ki so podani v poglavju »7 Omilitveni ukrepi«.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 5 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

KAZALO

Poljuden povzetek ...... 3 Kazalo ...... 6 Seznam kratic ...... 9 1 Splošno ...... 10 1.1. Ozadje za pripravo Okoljskega poročila in okvir naloge ...... 10 1.2. Izhodišča za pripravo okoljskega poročila ...... 10 1.3. Metoda dela ...... 10 1.4. Struktura poročila ...... 12 2 Podatki o OPN ...... 13 2.1. Cilji in opis OPN ...... 13 2.1.1 Cilji OPN...... 13 2.1.2 Struktura OPN ...... 14 2.1.3 Zasnova prostorskega razvoja občine ...... 15 2.2. Namenska raba prostora ...... 17 2.3. Osnovni podatki o načrtovanih posegih ...... 17 2.3.1 Širitev stavbnih zemljišč ...... 17 2.3.2 Nezazidana stavbna zemljišča ...... 18 2.3.3 Izvzemi iz stavbnih zemljišč ...... 18 2.4. Ključne usmeritve OPN, pomembne za posamezne segmente okolja ...... 19 2.5. Odnos do drugih ustreznih planov ...... 24 2.5.1 Državna raven ...... 24 2.5.2 Občinska raven ...... 24 2.5.2.1 Sprejeti občinski podrobni prostorski načrti ...... 24 2.5.2.2 Občinski podrobni prostorski načrti v pripravi ...... 25 2.5.2.3 Občinski prostorski akti sosednjih občin ...... 25 2.6. Potrebe po naravnih virih ...... 26 2.7. Predvidene emisije, odpadki in odpadne vode ter ravnanje z njimi ...... 26 2.7.1 Predvidene emisije ...... 26 2.7.2 Ravnanje z odpadki...... 26 2.7.3 Ravnanje z odpadnimi vodami ...... 26 2.8. Pričakovani vplivi OPN ...... 27 2.9. Strokovne podlage in stopnja upoštevanja...... 30 2.10. Prva mnenja nosilcev urejanja prostora in analiza njihovega upoštevanja ...... 35 3 Stanje okolja ...... 39 3.1. Osnovni podatki o obravnavani občini...... 39 3.2. Izhodiščno stanje okolja ...... 40 3.2.1 Kmetijska zemljišča ...... 40 3.2.2 Gozd...... 40 3.2.3 Površinske in podzemne vode ...... 41 3.2.4 Narava...... 45 3.2.5 Kulturna dediščina...... 48 3.2.6 Krajina ...... 49 3.2.7 Zrak in podnebne spremembe ...... 49 3.2.8 Hrup ...... 52 3.2.9 Elektromagnetno sevanje...... 55 3.2.10 Svetlobno onesnaževanje ...... 55 3.2.11 Ravnanje z odpadki ...... 56 3.2.12 Zdravje ljudi in kakovost življenja ...... 57 3.3. Varstvena, varovana, zavarovana, degradirana območja ...... 57 3.3.1 Varstvena, varovana in zavarovana območja v na območju OPN ...... 57 3.3.2 Degradirana območja ...... 57 3.4. Verjeten razvoj stanja okolja, v kolikor se OPN ne izvede ...... 58 4 Alternative ...... 59 5 Scoping ...... 60 6 Okoljski cilji, kazalci, merila za vrednotenje in vrednotenje vplivov OPN ...... 62 6.1. Okoljski cilji in kazalci za spremljanje doseganja ciljev ...... 62 6.2. Vrednotenje vplivov izvedbe OPN na okoljske cilje ...... 66 6.2.1 Okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« ...... 66 6.2.2 Okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« ...... 73 6.2.3 Okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« ...... 79 6.2.4 Okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave«...... 94 6.2.5 Okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina« ...... 100

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 6 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

7 Omilitveni ukrepi in priporočila ...... 111 8 Spremljanje stanja okolja ...... 126 9 Opozorilo o celovitosti poročila ...... 128 10 Sklepna ocena ...... 130 11 Viri in literatura ...... 131 12 Priloge ...... 136

1. TEKSTUALNE PRILOGE Priloga 1: Varovana območja in omejitve pri prostorskem načrtovanju Priloga 2: Varovana območja narave in enote kulturne dediščine Priloga 3: Izhodiščno stanje zavarovanih vrst Priloga 4: Vrednotenje posegov (v *.shp, *.xls obliki) Priloga 5: Vrednotenje posegov, za katere so bile podane smernice ZRSVN in vrednotenje posegov za katere smernice ZRSVN niso bile na razpolago

2. KARTOGRAFSKE PRILOGE Priloga A: Pregledna karta območja Priloga B-1: Veljavna namenska raba prostora Priloga B-2: Predvidena namenska raba prostora Priloga C-1: Omejitve v prostoru – dejanska raba tal Priloga C-2: Omejitve v prostoru – varovalni gozdovi in gozd s posebnim pomenom Priloga C-3a: Omejitve v prostoru – vodotoki Priloga C-3b: Omejitve v prostoru – vodovarstvena območja Priloga C-3c: Omejitve v prostoru – karta razredov poplavne nevarnosti Priloga C-4a: Omejitve v prostoru – Natura 2000 območja Priloga C-4b: Omejitve v prostoru – zavarovana območja Priloga C-4c: Omejitve v prostoru – naravne vrednote in ekološko pomembna območja Priloga C-5: Omejitve v prostoru – kulturna dediščina

3. POSEBNA PRILOGA Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k okoljskem poročilu za občinski prostorski načrt občine Domžale Priloga 1: Veljavna namenska raba prostora Priloga 2: Predvidena namenska raba prostora Priloga 3: Opis izhodiščnega stanja varovanih območij in ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Priloga 4: Matrike

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Vrsta oz. značaj vpliva OPN na okolje /95/ ...... 11 Preglednica 2: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe OPN na uresničevanje okoljskih ciljev /95/ ...... 11 Preglednica 3: Vrste osnovne in podrobne namenske rabe opredeljene v OPN /51/ ...... 17 Preglednica 4: Spremembe iz primarne rabe v stavbna zemljišča ...... 17 Preglednica 5: Spremembe iz primarne rabe v stavbna zemljišča po namenskih rabah in velikosti posegov ...... 18 Preglednica 6: Spremembe iz stavbnih zemljišč v primarno rabo ...... 19 Preglednica 7: Pregled pričakovanih vplivov OPN /51/ ...... 27 Preglednica 8: Statistični podatki /22//56/ ...... 39 Preglednica 9: Dejanska raba tal /41/ ...... 40 Preglednica 10:Površina (ha) gozdov s funkcijami na 1. stopnji poudarjenosti /62/ ...... 41 Preglednica 11: Dejanska raba tal na poplavnih območjih /27//41/ ...... 42 Preglednica 12: Dejanska raba tal na vodovarstvenih območjih /12//41/ ...... 42 Preglednica 13: Osnovni podatki o vodooskrbnih sistemih na območju občine Domžale /29/ ...... 44 Preglednica 14: Površina in delež pozidanih in sorodnih zemljišč (glede na dejansko rabo tal) ter stavbnih zemljišč in drugih zemljišč (glede na veljavno namensko rabo prostora) v Občini Domžale znotraj varovanih območij narave /12//40//41//50/ ...... 47 Preglednica 15: Dejanska raba tal v vplivnem območju daljnovodov /24//41/ ...... 55 Preglednica 16: Predvideno stanje okolja v kolikor se OPN ne bi izvedel ...... 58 Preglednica 17: Pregled utemeljitev za obravnavo posameznih segmentov ...... 60 Preglednica 18: Izbrani okoljski cilji ter kazalci za opredelitev ocene vpliva plana na okoljske cilje z obrazložitvijo izbire ...... 63 Preglednica 19: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« ...... 66 Preglednica 20: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« in predvidena smer gibanja ...... 67 Preglednica 21: Prostorske rezerve po namenskih rabah prostora (širitve stavbnih zemljišč na kmetijska in gozdna zemljišča ter nezazidana stavbna zemljišča iz veljavnega plana) ...... 70 Preglednica 22: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« ...... 73 Preglednica 23: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« in predvidena smer gibanja ...... 74

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 7 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 24: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« ...... 79 Preglednica 25: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« in predvidena smer gibanja ...... 80 Preglednica 26: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« ...... 94 Preglednica 27: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« in predvidena smer gibanja ...... 95 Preglednica 28: Opredelitev možnih negativnih vplivov na posamezne sklope (rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi, varovana območja, naravne vrednote, pričakovane naravne vrednote in ekološko pomembna območja) z obrazložitvijo ...... 98 Preglednica 29: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina« ...... 100 Preglednica 30: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina« in predvidena smer gibanja101 Preglednica 31: Priporočila za izboljšanje OPN Domžale ...... 111 Preglednica 32: Splošni omilitveni ukrepi ...... 112 Preglednica 33: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« ...... 112 Preglednica 34: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« ...... 113 Preglednica 35: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« ...... 114 Preglednica 36: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« ...... 120 Preglednica 37: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina« ...... 123 Preglednica 38: Spremljanje stanja okolja pri izvedbi OPN ...... 126

KAZALO SLIK Slika 1: Rezultat modela hrupa s strani cestnega in železniškega prometa /16/ ...... 52 Slika 2: Območja virov hrupa s strani proizvodnih dejavnosti /16/ ...... 53 Slika 3: Območja varstva pred hrupom /16/ ...... 54

KAZALO GRAFOV Graf 1: Gibanje števila prebivalcev v obdobju z označenim trendom in prikazom spremembe števila prebivalcev po letih za obdobje 2000-2014 /56/ ...... 39 Graf 2: Trend gladine podzemne vode - 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje – Prodni zasip Kamniške Bistrice D 0582 Zgornje Jarše /9/ ...... 43 Graf 3: Delež posameznih ocen stanja ohranjenosti vrst glede na vse ocene ter po posameznih skupinah vrst /59/ ...... 46 Graf 4: Delež posameznih ocen stanja ohranjenosti habitatnih tipov /59/ ...... 46 Graf 5: Struktura odpadkov na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče /30/ ...... 56

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 8 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

SEZNAM KRATIC

AC avtocesta ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje CČN centralna čistilna naprava CPVO celovita presoja vplivov na okolje ČN čistilna naprava DKN digitalni katastrski načrt DPN državni prostorski načrt EMS elektromagnetno sevanje EPO ekološko pomembno območje EŠD evidenčna številka dediščine EUP enota urejanja prostora GERK grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva GPN gozd s posebnim pomenom GURS Geodetska uprava Republike Slovenije HT habitatni tip JKP javno komunalno podjetje KD kulturna dediščina KRPN karta razredov poplavne nevarnosti KSS Kmetijska svetovalna služba KZ kmetijsko zemljišče LN lokacijski načrt LUR ljubljanska urbana regija MzIP Ministrstvo za infrastrukturo in prostor MK Ministrstvo za kulturo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije MKO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije MOP Ministrstvo za okolje in prostor N2k območje Natura 2000 NRP namenska raba prostora NV naravna vrednota ONP območje nacionalne prepoznavnosti OPN občinski prostorski načrt OPPN občinski podrobni prostorski načrt OU omilitveni ukrep pPOO potencialna posebna ohranitvena območja pomembna za Skupnost na podlagi Direktive o habitatih PE populacijska enota PIP prostorski izvedbeni pogoji PLDP povprečen letni dnevni promet PNRP podrobna namenska raba prostora PPIP podrobni prostorski izvedbeni pogoji PSP prikaz stanja prostora POO posebna ohranitvena območja pomembna za Skupnost na podlagi Direktive o habitatih PUP prostorski ureditveni pogoji PVO presoja vplivov na okolje PVO posegi posegi za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje Rkd register nepremične kulturne dediščine SD spremembe in dopolnitve SURS Statistični urad Republike Slovenije SVPH stopnja varstva pred hrupom UN urbanistični načrt VVO vodovarstveno območje ZGS Zavod za gozdove Slovenije ZO zavarovano območje ZON Zakon o ohranjanju narave ZPNačrt Zakon o prostorskem načrtovanju ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ZVKD-1 Zakon o varstvu kulturne dediščine ZVKDS Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ZVO-1 Zakon o varstvu okolja ZZV Zavod za zdravstveno varstvo

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 9 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

1 SPLOŠNO

1.1. OZADJE ZA PRIPRAVO OKOLJSKEGA POROČILA IN OKVIR NALOGE V Občini Domžale je na področju urejanja prostora trenutno v veljavi prostorski akt Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 z dopolnitvami /55/ (veljavni prostorski akt) in Prostorsko ureditveni pogoji /57/. Občina Domžale je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) /88/ in sklepa Občine začela postopek priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN). Skladno s 40. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) /90/ je zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje (CPVO), s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. Namen CPVO je tako preprečiti ali vsaj bistveno zmanjšati aktivnosti, ki imajo lahko pomembne škodljive vplive oz. posledice na okolje in varovana območja, cilj pa »zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje planov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj« /98/. Občina Domžale je pristojno ministrstvo oz. Sektor za CPVO zaprosila za smernice. Skladno z določbo 47.a člena ZPNačrt je pristojno ministrstvo za varstvo okolja Občini posredovalo Odločbo o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje /58/, kjer ugotavlja, da se z OPN Domžale načrtuje več večjih posegov, med njimi tudi golf igrišče, konjeniški center, potniški terminal, vzhodno obvoznico Hudo-Radomlje-Vir, južno obvoznico Trzina s podaljškom do načrtovanega avtocestnega (AC) priključka Študa, aktiviranje vodnih vrtin, nadgradnjo centralne čistilne naprave (CČN) Domžale, posodobitev/prestrukturiranje gospodarskih con. V kolikor navedeni posegi dosežejo prag določen v Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (PVO posegi) /101/ je za njih treba izvesti presojo vplivov na okolje (PVO) kot to določa ZVO-1 /90/. Na podlagi 101. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) /92/ se CPVO izvede za plane, ki bi lahko pomembno vplivali na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sami po sebi ali v povezavi z drugimi plani. Glede na mnenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) načrtovane prostorske ureditve posegajo v posebna varstvena območja (območje Natura 2000), zato bi izvedba plana, skladno z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja /116/ verjetno pomembno vplivala na varovana območja, in je v okviru postopka CPVO skladno z drugim odstavkom 40. člena ZVO-1 treba izvesti presojo sprejemljivosti na varovana območja. Obvezna strokovna podlaga v postopku CPVO je okoljsko poročilo. Gre za dokument, v katerem je opisan celoten proces in ključne ugotovitve, možne alternative, ocene vplivov ter omilitveni ukrepi. Postopek CPVO hkrati tudi spodbuja vključevanje javnosti v postopke odločanja pri sprejemanju planov. Rezultat samega postopka sta okoljsko poročilo in prilagojen plan.

1.2. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO OKOLJSKEGA POROČILA Okoljska izhodišča so pravni režimi, omejitve, okviri, pogoji in druge podlage za doseganje okoljskih ciljev na področju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in kulturne dediščine, ki so v skladu s predpisi s področja varstva okolja določene kot obvezna podlaga za pripravo planov in izhajajo iz:  nacionalnih zakonov in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov,  državnih ali občinskih prostorski in drugih aktov,  strateških dokumentov na državni in lokalni ravni,  pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostor (podanih v okviru splošnih smernic in prvih mnenj),  preteklih in sedanjih problemov na obravnavanem območju.

1.3. METODA DELA Priprava okoljskega poročila izhaja iz sledečih dejstev in dokumentov:  javno dostopnih podatkov o stanju okolja;  pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora;  strokovnih podlag za OPN  področne zakonodaje. Na podlagi javno dostopnih podatkov, posredovane dokumentacije in terenskega ogleda je pripravljen pregled stanja okolja, opredeljene so ključne značilnosti prostora in problemi, ki izhajajo iz tega (obstoječe obremenitve). Pripravljen je

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 10 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale pregled pravnih režimov na varovanih območjih na obravnavanem območju in posredovanih prvih mnenj nosilcev urejanja prostora. Opis plana, pripravljen glede na posredovan dopolnjen osnutek, zajema opredelitev glavnih značilnosti predvidenega plana in odnos do drugih ustreznih planov v bližini obravnavanega območja. Na podlagi pregleda stanja okolja so opredeljeni možni vplivi izvedbe plana na posamezen segment okolja in opisan dogodki, ki lahko povzročijo vplive ter katere obremenitve se pričakujejo, kakšne posledice lahko nastopijo in kako so vplivi povezani z značilnostmi območja plana. Ugotovljeni vplivi so natančneje opredeljeni tako, da jim je določena vrsta oz. značaj vpliva v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje /98/.

Preglednica 1: Vrsta oz. značaj vpliva OPN na okolje /98/ Vrsta oz. značaj Opis vpliva Se ugotavlja, če se z OPN načrtuje poseg v okolje, ki na območju OPN neposredno vplivajo na izbrana merila Neposredni vpliv vrednotenja. Ugotovljeno območje neposrednega vpliva izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v okolje in iz drugih dejanskih okoliščin. Se ugotavlja, če se z OPN načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe OPN in se zgodijo oddaljeno Daljinski vpliv od posega v okolje. Se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na izbrana merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi, ki so načrtovani ali se izvajajo na podlagi drugih planov, Kumulativni vpliv velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima več posameznih za okolje zanemarljivih vplivov istega posega ali več posegov istega plana vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljiv. Sinergijski vpliv Se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. Začasni vpliv: predstavlja vpliv začasne narave. Kratkoročni vpliv: je vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v petih (5) letih od začetka vplivanja. Srednjeročni vpliv: je vpliv, ki preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja med petimi (5) in desetimi (10) Trajanje vpliva leti od začetka vplivanja. Dolgoročni vpliv: je vpliv, ki ne preneha vplivati na izbrane kazalce stanja okolja v desetih (10) letih od začetka vplivanja. Trajni vpliv: predstavlja vpliv, ki pusti trajne posledice.

Vplivi so ocenjeni na podlagi OPN Domžale po posameznih kazalcih stanja okolja in njihovi pomembnosti, stopnje upoštevanja varstvenih ciljev oz. drugih meril vrednotenja, glede na stanje okolja ali stanje njegovih delov, varstvo naravnih virov, zavarovanih območij, naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo kulturne dediščine ter zagotavljanje varnosti prebivalstva in njihovega zdravja. Velikostni razredi vplivov programa na doseganje okoljskih ciljev programa so določeni na podlagi Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje /98/ in imajo oznake od A do E z razredom X za primer, ko vplivov ni mogoče oceniti.

Preglednica 2: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe OPN na uresničevanje okoljskih ciljev /98/ Razred učinka Opredelitev razreda učinka A ni vpliva oz. je lahko vpliv pozitiven B nebistven vpliv C vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov D bistven vpliv E uničujoč vpliv X ugotavljanje vpliva ni možno

Če se ocene za posledice izvedbe akta uvrstijo v velikostni razred A, B ali C, so vplivi OPN sprejemljivi. Če se ocene za katerikoli posledico izvedbe akta uvrstijo v velikostni razred D ali E, so vplivi izvedbe predvidenih posegov na uresničevanje okoljskih ciljev nesprejemljivi. Za okoljske cilje, za katere je vpliv akta ocenjen z D, vendar je prav tako ocenjeno, da obstajajo omilitveni ukrepi, ki bi lahko vpliv omilili do te mere, da bi imel slednji značilnosti nebistvenega vpliva, je podana ocena C (vpliv je nebistven zaradi omilitvenih ukrepov). Podani omilitveni ukrepi, pa so obrazloženi, časovno in krajevno določeni, določen je tudi izvajalec omilitvenega ukrepa. V primeru ne-upoštevanja oz. ne-izvedbe podanih omilitvenih ukrepov se smatra, da je vpliv bistven in zanj velja ocena D. Opredeljeno je spremljanje stanja in vplivov izvedbe plana na okolje. Za spremljanje stanja je predlagano spremljanje stanja kazalcev v okviru česa je predlagan nosilec spremljanja, način spremljanja, obdobje in pogostost ter vir podatkov o kazalcu.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 11 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Na željo naročnika je izvedeno tudi vrednotenje posameznih posegov. Ker gre za sprejemanje prostorskega akta so v okviru CPVO obravnavani naslednji posegi:  SI- širitve stavbnih zemljišč na primarno rabo,  ST- spremembe NRP znotraj stavbnih zemljišč,  I- izvzemi iz stavbnih zemljišč oz. vračanja v primarno rabo ter  N- nezazidana stavbna zemljišča, kadar gre za večje strnjene površine. Preglednica oz. atributivna tabela z obravnavanimi posegi in oceno vpliva posameznega posega se nahaja v Prilogi 4 v obliki *.pdf, *.xls in *.shp (P4_Vrednotenje_posegov.shp). Prilogi je dodana tudi legenda uporabljenih oznak.

1.4. STRUKTURA POROČILA Okoljsko poročilo je sestavljeno iz naslednjih vsebin:  opis plana, ki je pripravljen na podlagi posredovanega dopolnjenega osnutka, kjer so opredeljene glavne značilnosti predvidenih sprememb in dopolnitev z opredeljenimi pričakovanimi vplivi,  pregled stanja okolja, kjer so opredeljene ključne značilnosti prostora in obstoječi problemi oz. obstoječe obremenitve ter verjeten razvoj stanja okolja v kolikor se plan ne izvede,  scoping – vsebinjenje, kjer je glede na predvidene spremembe in dopolnitve ter stanje okolja opredeljeno kateri od segmentov okolja so glede na potencialne vplive plana vrednoteni,  določitev ciljev, kazalcev in meril vrednotenja ter samo vrednotenje vplivov po posameznih ciljih,  opredelitev omilitvenih ukrepov in monitoringa.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 12 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

2 PODATKI O OPN

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE DOMŽALE – dopolnjen osnutek, marec Ime prostorskega akta 2015 LOCUS prostorske informacijske rešitve d. o. o. Načrtovalec prostorskega akta Ljubljanska cesta 76 1230 Domžale Občina Domžale Pripravljavec prostorskega akta Ljubljanska 69 1230 Domžale Strateški del OPN je dolgoročen prostorski dokument, katerega veljava je predvidena za daljše obdobje (vsaj 15 do 20 let). Izvedbeni del OPN se bo spreminjal po potrebi, Predvideno obdobje izvajanja glede na razvojne načrte Občine in s tem povezano spremembo namembnosti prostora. OPN ureja območje celotne občine Domžale, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in OPPN. Območje izvajanja Območje občine Domžale meji na občine: Kamnik, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Ljubljana, Trzin in Mengeš. 2.1. CILJI IN OPIS OPN

2.1.1 CILJI OPN Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine je dvig kvalitete bivanja, ki temelji na usklajenem, uravnoteženem in trajnostnem razvoju, ki se bo v bodoče odražal v kakovostnem javnem potniškem prometu, gosti ter kvalitetni mreži kolesarskih in pešpoti, ustrezni razporeditvi centralnih dejavnosti, prenovi degradiranih območij, v nadgradnji obstoječe športne infrastrukture in spodbujanju ter vzpostavljanju kvalitetnih, visoko konkurenčnih, trajnostno naravnanih gospodarskih dejavnosti s poudarkom na visokotehnološkem, trajnostnem razvoju ob podpori znanja in novih dognanj, znotraj temu namenjenih območij. Ob doseganju naštetih dejavnosti se bo hkrati, ob upoštevanju razvojnega koncepta in oblikovalskih izhodišč, izboljšala estetska podoba naselij in posameznih območij ter s tem prepoznavnost celotne občine. Zastavljeno vizijo in krovni razvojni cilj – dvig kvalitete bivanja bomo s prostorsko strategijo uresničili s štirimi sklopi ciljev:  Trajnostna mobilnost - z razvojem učinkovitih, trajnostnih prometnih sistemov, ki bodo služili potrebam vseh prebivalcev in gospodarskemu razvoju ob minimizaciji nezaželenih stranskih učinkov in zmanjšanju osebnega motoriziranega prometa, bo občina postala bolj zdrava, privlačnejša in prijetnejše za bivanje ter razvoj različnih dejavnosti.  Z znanjem h gospodarstvu - z razvojem inovativnih, visokotehnoloških proizvodnih, obrtnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti bo občina postala urbano vozlišče znanj in ostala podjetniško središče regije. Dinamičen gospodarski razvoj, ki bo izkoriščal velik lokacijski, socialni in gospodarski potencial občine, bomo spodbujali tudi z ustvarjanjem pogojev za izobraževanje predvsem na področju obrtno-poslovnih dejavnosti in okoljskih tehnologij. Podjetnost in inovativnost bosta soustvarjali ugled in uspeh ter ustvarjali pogoje za razcvet idej.  S športom do zdravja - s celostno zasnovanim zelenim sistemom in primerno umeščenimi, urejenimi in vzdrževanimi športnimi površinami ter objekti bo občina še nadgradile svojo že zdaj vidno vlogo na področju športa in rekreacije ter postala vrhunsko športno središče regije. V ta namen je treba izkoristiti obstoječe športne površine, rekreativne povezave, območja ter že visok nivo zavesti o gibanju, športu in zdravem življenju.  Z novo podobo do identitete - s spodbujanjem kvalitetnega urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja ter z bolj smelimi arhitekturnimi rešitvami se bo spremenila oblikovna podoba mesta in celotna poselitev na območju občine ter ustvarila nova prepoznavna urbana podoba občine. Zastavljeni sklopi ciljev se bodo uresničevali z ustreznim načrtovanjem aktivnosti v okviru naslednjih dejavnosti: gospodarstva, kmetijstva, športa in rekreacije, turizma, gospodarske javne infrastrukture, stanovanjske gradnje in urejanja naselij, oskrbe in družbene javne infrastrukture in dejavnosti v krajini. Prioritete so: GOSPODARSTVO  Komunalno opremljanje in zagotovitev ostalih pogojev za razvoj dejavnosti v gospodarski coni Želodnik.  Poslovna, programska in prostorska zasnova prenove farme v sodobno gospodarsko cono.  Prestrukturiranje in prenova gospodarskih con na Viru (Tosama) in v Preserjah (Lip).  Vzpostavitev urbanega vozlišča znanj, podjetniškega inkubatorja, podjetniškega centra, ustanovitev tehnološkega parka in visoke poslovno/obrtne šole, ki bodo spodbujali razvoj okoljskih tehnologij, visokotehnološkega razvoja in inovativnosti.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 13 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

 Kmetijske površine je treba ohranjati in varovati izključno za namene kmetijske dejavnosti kot pomembne gospodarske panoge v občini. ŠPORT, TURIZEM IN REKREACIJA  Gradnja osrednje večnamenske športne dvorane in nadaljnji razvoj športnega parka Domžale.  Nadaljnja nadgradnja rekreacijske osi Kamniška Bistrica, ki v povezavi s Kamnikom tvori nov turistični produkt.  Dograditev tribun in spremljajočih prostorov nogometnega stadiona v Domžalah.  Nadaljnji razvoj krajevnih športnih parkov Vir, Dob in Radomlje.  Razvoj turistične ponudbe v podeželskem delu občine (Brdo, Krumperk, krajinski park Volčji potok). GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA  Nadgradnja centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik.  Aktiviranje novih vrtin za oskrbo s pitno vodo - rekonstrukcija primarnih povezav in aktiviranje vrtine na Mengeškem polju ter izvedba vrtine na Kolovcu s povezavo na obstoječi sistem.  Vzpostavitev centralnega intermodalnega potniškega terminala.  Ustvarjanje pogojev za vzpostavitev kakovostnega in konkurenčnega javnega prometa ter zadostnih in privlačno urejenih kolesarskih ter pešpoti. STANOVANJSKA GRADNJA IN UREJANJE NASELIJ  Zagotavljanje prostorskih možnosti za formiranje mestnih predelov in programskih četrtnih jeder in jeder naselij kot nosilcev centralnih funkcij družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.  Zagotavljanje prostorskih možnosti za kakovostno in prepoznavno poslovno-stanovanjsko gradnjo, večstanovanjsko gradnjo višje gostote in individualno stanovanjsko gradnjo v mestu Domžale v povezavi s centralnimi funkcijami in oskrbnimi dejavnosti ter v ustreznem višinskem razmerju do mestnih dominant.  Zagotavljanje prostorskih možnosti za celovito zasnovana območja zelenih površin v mestu Domžale in ostalih centralnih naseljih preko katerih se omogoča kvalitetne in varne peš ter kolesarske povezave med ključnimi območji dejavnosti znotraj naselij (vzpostavitev urbane in zelene osi). Znotraj teh se zagotovi potrebna območja za rekreacijo, otroška igrišča, oddih ipd. obenem pa se z njimi omogoča kvalitetno soustvarjanje značaja urbanih območij. OSKRBA IN DRUŽBENA JAVNA INFRASTRUKTURA  Kvaliteten dostop do osnovne oskrbe in družbene javne infrastrukture z zgoščevanjem v programskih jedrih, izboljšanje prometne dostopnosti do teh programov, zagotavljanje ustrezne komunalne opremljenosti ter prenova z energetsko in oblikovno sanacijo.

2.1.2 STRUKTURA OPN OPN občine Domžale sestavljata strateški in izvedbeni del. STRATEŠKI DEL OPN Strateški del OPN sestavljata tekstualni in grafični del. Tekstualni del vsebuje:  Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine  Zasnovo prostorskega razvoja občine  Zasnovo gospodarske javne infrastrukture  Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje  Določitev območij razpršene poselitve  Usmeritve za prostorski razvoj občine. Grafični del strateškega dela OPN obsega naslednje karte (vse v merilu 1:50.000):  Koncept prostorskega razvoja  Zasnova prostorskega razvoja – sintezna karta  Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje  Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura  Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno omrežje  Zasnova gospodarske javne infrastrukture – kanalizacijsko omrežje  Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve  Usmeritve za razvoj poselitve  Usmeritve za razvoj v krajini  Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 14 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

IZVEDBENI DEL OPN Odlok izvedbenega dela OPN sestavlja tekstualni in grafični del.  Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: o I. Uvodne določbe o II. Izvedbeni del o III. Končne določbe o IV. Priloge: o Priloga 1 - Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi stavbnih zemljišč namenjenim stanovanjem, centralnim dejavnostim, proizvodnim dejavnostim in posebnih območjih o Priloga 2 - Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (Priloga 2 v času priprave pričujočega dokumenta še ni bila na razpolago)  Grafični del OPN vsebuje naslednje karte: o Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (1:50.000) o Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (1:50.000) o Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (1:5.000) o Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture (1:5.000)

2.1.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

GOSPODARSTVO  Prednostno se ureja center mesta Domžale kot poslovno in zaposlitveno središče severno ljubljanske regije.  V ostalih naseljih in strnjenem širšem mestnem območju Domžal se prednostno razvijajo krajevna jedra (četrtni centri), kamor se umeščajo poslovne, centralne in druge mestotvorne dejavnosti.  Prednostno območje za razvoj gospodarstva so obstoječe in načrtovane gospodarske cone, še posebej načrtovana gospodarska cona Želodnik in Ihan, na lokaciji današnje Farme Ihan. Območja za razvoj gospodarstva se nahajajo predvsem ob območju železnice, avtoceste in načrtovane prometnice Želodnik - Vodice.  Razvojna območja za intenzivno kmetijstvo kot pomembno gospodarsko dejavnost se nahajajo predvsem na ravninske delu občine. ŠPORT, TURIZEM IN REKREACIJA  Prednostno se za razvoj turizma opredeljuje območje urbane konglomeracije Domžale, predvsem območje centra (potniški terminal, urbano vozlišče znanj, sodoben trgovski center, nočitvene zmogljivosti, turistično-informacijski center, kongresni in podjetniški turizem, ipd.).  Rekreacijska os ob Kamniški Bistrici predstavlja glavno zeleno rekreacijsko os na katero se programsko navezuje turistična ponudba, prikaz kulturne dediščine in naravnih vrednot občine, mreža peš in kolesarskih poti ter športne infrastrukture v naselju ipd.  Večji turistični razvoj se predvideva ob domžalskih gradovih (Krumperk, Češenik, Črnelo) in v širšem območju Volčjega potoka (Rova, , Češeniške gmajne). Kot rekreacijsko-turistični točki se razvijata tudi osamelca Šumberk in Homški hrib.  Prostorske možnosti za razvoj športnih dejavnosti se bodo prednostno zagotavljale v obstoječih športnih parkih Domžale, Radomlje, Vir in Dob, ob Zeleni osi Kamniške Bistrice in v Zimsko rekreativnem centru Ihan. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA  V mestu, občini in regiji se bo prednostno zagotavljal razvoj in delovanje kakovostnega javnega prometa  Nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, ki je skupni projekt občin Trzin, Mengeš, Kamnik, Komenda in Domžale. STANOVANJSKA GRADNJA IN UREJANJE NASELIJ  Večstanovanjsko in poslovno-stanovanjsko gradnjo se usmerja v območje urbanističnega načrta Domžale.  Večja območja za stanovanjsko, pretežno individualno gradnjo, tudi v povezavi s poslovnimi stavbami v manjšem obsegu, so načrtovana v centralnih naseljih.  Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.  Obstoječo razpršeno gradnjo se na celotnem območju občine omeji oziroma v redkih primerih, kjer je to ekonomsko, prostorsko in okoljsko opravičljivo, sanira z zaključevanjem območij stavbnih zemljišč v urejeno celoto.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 15 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

OSKRBA IN DRUŽBENA JAVNA INFRASTRUKTURA  Razvoj osnovnih oskrbnih dejavnosti je treba prednostno spodbujati v celotnem omrežju centralnih naselij oziroma naseljih, kjer je v preteklem obdobju prišlo do večjega obsega stanovanjske gradnje.  Osnovna oskrba se ciljno usmerja v jedra z gravitacijskim območjem najmanj 2000 prebivalcev.  Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg širšega mestnega območja Domžal s funkcionalno povezanimi naselji (Študa, Rodica, Vir, Količevo, Jarše, Preserje, Radomlje) določijo v obstoječih centralnih naseljih: Dob, , Ihan-Prelog, Krtina in Rova.  Da bi omogočili kvalitetne bivanjske pogoje in posledično omogočili demografski razvoj v območju Moravške doline se bo površine za razvoj oskrbnih dejavnosti oziroma centralnih dejavnosti omogočalo tudi v naselju Žeje. TEMELJNE SMERI PROMETNEGA POVEZOVANJA  Osrednjo prometno razvojno os bo v občini še naprej predstavljala avtocestna povezava Šentilj-Koper (del V. evropskega prometnega koridorja) ter posodobljena železniška povezava Ljubljana-Domžale-Kamnik.  Železniško povezavo, nosilko javnega potniškega prometa, bo še naprej predstavljala regionalna železniška proga Ljubljana - Domžale - Kamnik, ki se bo na celotni potezi posodobila v dvotirno hitro železnico. Severno od objekta SPB bomo vzpostavili nov potniški terminal, vzdolž železniške proge bomo nadgradili obstoječa železniška postajališča ter uvedli najmanj dve novi postajališči v Jaršah in v Stobu.  Prometno povezanost z Gorenjsko bo izboljšala povezovalna cesta Želodnik – Mengeš – Vodice in načrtovana železniška povezava Domžale – Brnik. Zaradi stalnih zastojev na avtocestnem odseku od Domžal proti Ljubljani bo potrebna nadgradnja tega odseka z dodatnim voznim pasom.  Poleg ključnih cestnih in železniških povezav, je za občino zelo pomembna tudi bližina mednarodnega letališča Jožeta Pučnika (Brnik). DRUGA, ZA OBČINO POMEMBNA OBMOČJA  mesto Ljubljana kot središče države in regije;  mesto Kamnik, s katerim Domžale tvorijo somestje;  načrtovani regijski park Kamniško-Savinjske Alpe;  celotna poteza reke Kamniška Bistrica in njeni pritoki;  regionalna komunalna deponija Barje;  letališče Jožeta Pučnika Brnik;  naravna območja Blata, Mlake, Češeniške gmajne (Natura območje);  Arboretum Volčji Potok.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 16 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

2.2. NAMENSKA RABA PROSTORA

Preglednica 3: Vrste osnovne in podrobne namenske rabe opredeljene v OPN /54/ Osnovna namenska raba prostora Podrobna namenska raba prostora Površina (ha) SS – stanovanjske površine 477,21 S - območja stanovanj SK – površine podeželskega naselja 269,36 SP – površine počitniških hiš 8,51 CU – osrednja območja centralnih dejavnosti 105,19 C – območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti 67,66 IP – površine za industrijo 38,30 I – območja proizvodnih dejavnosti IG – gospodarske cone 151,33 IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo 7,05 BT – površine za turizem 46,96 B – posebna območja BD - površine drugih območij 14,11 BC – športni centri 27,41 Stavbna zemljišča ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport 99,91 ZP – parki 20,84 Z – območja zelenih površin ZV – površine za vrtičkarstvo 0,31 ZD – druge urejene zelene površine 78,38 ZK – pokopališča 13,41 PC – površine cest 181,96 P – območja prometnih površin PŽ – površine železnic 9,26 PO – ostale prometne površine 9,58 E – območja energetske infrastrukture 2,20 O – območja okoljske infrastrukture 25,76 T – območja telekomunikacijske infrastrukture 5,26 A – površine razpršene poselitve 41,04 K1 – najboljša kmetijska zemljišča 2.654,62 Kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča 407,43 Gozdna zemljišča G – gozdna zemljišča 2.387,01 VC – celinske vode 75,21 Vode VI – območja vodne infrastrukture 0,25 Druga zemljišča LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora 1,04 2.3. OSNOVNI PODATKI O NAČRTOVANIH POSEGIH Načrtovani posegi se v OPN odražajo kot širitve stavbnih zemljišč in spremembe podrobne namenske rabe znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, nezazidana stavbna zemljišča, predstavljeni pa so tudi izvzemi iz stavbnih zemljišč. Z OPN se glede na veljavni prostorski akt predvideva 208,5 ha sprememb iz kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč v stavbna zemljišča, ter 38,75 ha sprememb stavbnih zemljišč v kmetijska, gozdna oziroma vodna zemljišča. Nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so kot stavbna opredeljena že v veljavnem prostorskem aktu, je 351,5 ha. Spremembe znotraj stavbnih zemljišč, ki bi lahko imele pomembne vplive na okolje in so obravnavane v okoljskem poročilu je 83,5 ha.

2.3.1 ŠIRITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ Z OPN se glede na veljavni prostorski akt predvideva 208,5 ha sprememb iz kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč v stavbna zemljišča.

Preglednica 4: Spremembe iz primarne rabe v stavbna zemljišča Sprememba iz primarne rabe v stavbna zemljišča Površina (ha) Gozdna zemljišča v stavbna zemljišča 63,35 Kmetijska zemljišča v stavbna zemljišča 145,01 Vodna zemljišča v stavbna zemljišča 0,11 Skupaj 208,48

Po obsegu je največ sprememb zaradi načrtovanja zelenih površin (39,8%), posebnih območij (19,9%) in območij stanovanj (19,4%). Po številu načrtovanih posegov pa prevladujejo posegi na območjih stanovanj (46,1%) in površinah razpršene poselitve (29,8%).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 17 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Na območjih zelenih površin največjo širitev predstavlja območje gradu Krumperk (74,6 ha oz. 89,9% vseh širitev zelenih površin). Večje širitve zelenih površin se pojavljajo še v naseljih Rodica, Turnše in Zaboršt (za potrebe površin za oddih rekreacijo in šport) ter v naselju Radomlje za širitev pokopališča. Podobno kot pri širitvah zelenih površin največje širitve posebnih območij predstavljajo širitve na območju gradu Krumperk (61,4%), širitve kot del športnorekreacijskega območja v Turnšah (20,7%) in površine drugih območij (nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori in druge podobne dejavnosti) (14,5%). Največ širitev območij stanovanj je na območju naselij Domžale (21,3%), Dob (12,9%) in Goričica pri Ihanu (10,8%). V teh naseljih se pojavljajo tudi največji posegi. Širitve območij stanovanj se pojavljajo tudi v vseh ostalih naseljih. Med posege večjega obsega sodijo tudi širitve območij proizvodnih dejavnosti (6,6%), med katerimi izstopa predvsem širitev območja LEK-a v Preserjah pri Domžalah (8 ha, 58,3%). Nekoliko večjo širitev predstavlja še širitev na območju poslovne cone Želodnik (4,3 ha), ostale širitve so vse manjše od 1 ha. Širitve območij centralnih dejavnosti obsegajo 8,87 ha in predstavljajo 4,3% vseh širitev stavbnih zemljišč. Večje širitve so načrtovane v naseljih Vir, Dob, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Domžale, Rova in Krtina. Pomembnejše posege pa predstavljajo tudi območja prometne infrastrukture (12,1 ha, 5,8%). Največji poseg predstavlja južna obvoznica - predlagana obvoznica Trzina s podaljškom do načrtovanega AC priključka Študa (5 ha), velik delež širitev stavbnih zemljišč pa je namenjen določitvi ustrezne namenske rabe obstoječi železnici. Večja posega predstavljajo še nove cestne povezave na območju gradu Krumperk ter P+R V studencu pri Krtini. Veliko število posegov se pojavlja tudi na območju površin razpršene poselitve (108 posegov), obseg teh širitev pa ni velik (7,3 ha) in v veliki meri predstavljajo določitev stavbnih zemljišč obstoječim objektom. Širitve se pojavljajo tudi za potrebe energetske in okoljske infrastrukture, vse so namenjene določitvi ustrezne namenske rabe obstoječim objektom oziroma prostorskim ureditvam.

Preglednica 5: Spremembe iz primarne rabe v stavbna zemljišča po namenskih rabah in velikosti posegov Velikost A B C E I O P S Z posegov št. ha št. ha št. ha št. ha št. ha št. ha št. ha št. ha št. ha < 50 m2 4 0,02 / / / / / / / / / / / / 3 0,01 2 0,00 50 - 500 m2 54 1,31 2 0,05 2 0,06 2 0,05 3 0,04 1 0,04 7 0,20 58 1,28 5 0,09 500 – 5.000 m2 49 5,94 4 0,83 8 1,33 / / 4 0,77 1 0,30 10 1,64 89 14,30 7 1,57 > 5.000 m2 1 / 4 40,61 8 7,48 1 1,17 3 12,95 / / 7 10,26 17 24,73 6 81,36 Skupaj 108 7,27 10 41,48 18 8,87 3 1,21 10 13,76 2 0,34 24 12,11 167 40,32 20 83,02 Delež 29,8 3,5 2,8 19,9 5,0 4,3 0,8 0,6 2,8 6,6 0,5 0,2 6,6 5,8 46,1 19,3 5,5 39,8 2.3.2 NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA V dopolnjenem osnutku OPN je ob predlaganih širitvah še 351,5 ha nezazidanih stavbnih zemljišč. Nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se pojavljajo znotraj strnjenih območij poselitve v okoljskem poročilu ne obravnavamo. Takih zemljišč je 118,9 ha. V okoljskem poročilu so obravnavana nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo na robovih naselij oz. v odprti krajini. Takih zemljišč je 232,6 ha. Največ se jih pojavlja v naseljih Češenik (66,3 ha, 28,5%), Zaboršt (44,2 ha, 10%) in Vir (26,8 ha, 11,5%). V naselju Češenik nezazidana zemljišča predstavlja predvsem gospodarska cona cona Želodnik (58 ha) ter območje za razvoj turizma ob gradu Češenik (5 ha). V Zaborštu največje območje nezazidanih stavbnih zemljišč predstavlja območje ZD na območju Šumberka, v Viru pa območje zelenih površin ob kamniški Bistrici (5,3 ha), območje Tosame (3,8 ha) in območje centralnih dejavnosti v centru naselja (1,5 ha). Glede na namensko rabo prostora se največ obravnavanih nezazidanih stavbnih zemljišč pojavlja na območjih proizvodnih dejavnosti (71,5 ha, 30,8%), območjih zelenih površin (69,2 ha, 29,8%) ter območjih stanovanj (32,9 ha, 14,1%). Znotraj nezazidanih stavbnih zemljišč pa je prišlo tudi do sprememb podrobnejše namenske rabe prostora. V okoljskem poročilu so obravnavane le spremembe, ki bi lahko imela vplive na okolje. Pri tem so najbolj pomembne spremembe zelenih površin v druge rabe, teh sprememb je 8 ha ter spremembe iz oziroma v območja proizvodnih dejavnosti. Takih sprememb je 12,3 ha.

2.3.3 IZVZEMI IZ STAVBNIH ZEMLJIŠČ V dopolnjene osnutku je iz območij stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta izvzetih 38,75 ha zemljišč. Največ izvzemov je bilo izvedenih na območju naselij Dragomelj (13,5 ha, 34,8% vseh izvzemov), Radomlje (7,1 ha, 18,3%) in Domžale (4,4 ha, 11,5 5).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 18 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Glede na namensko rabo prostora je bilo v primarno rabo vrnjenih največ območij zelenih površin (20,3 ha, 52,5%), območij stanovanja (10,2 ha, 26,2%) in območij prometne infrastrukture (6,2 ha, 16%).

Preglednica 6: Spremembe iz stavbnih zemljišč v primarno rabo Sprememba iz stavbnih zemljišč v primarno rabo Površina (ha) Stavbna zemljišča v gozdna zemljišča 14,04 Stavbna zemljišča v kmetijska zemljišča 24,67 Stavbna zemljišča v vodna zemljišča 0,04 Skupaj 38,75 2.4. KLJUČNE USMERITVE OPN, POMEMBNE ZA POSAMEZNE SEGMENTE OKOLJA VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Strateški del OPN (Poglavje VI.1.4 Širitev naselij):  Širitve naselij so dopustne le v primerih, ko znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih dejavnosti. Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v centralna in turistična naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) oz. s podrobnejšimi izvedbenimi pogoji v obliki regulacijskih načrtov.  Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov.  Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Gradnja naj se načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, tako da se čim manj omejuje raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. Izvedbeni del OPN (48. člen (varstvo tal in reliefa)):  Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.  Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.  Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.  Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. GOZD Strateški del OPN (Poglavje VI.1.1 Splošne usmeritve za razvoj naselij in VI.5 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč):  Posebno pozornost je treba nameniti tudi odmikom novogradenj od gozdnega roba za zaščito pred požari v naravi in širjenjem požarov na območja naselij.  Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.  Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče. Izvedbeni del OPN (19. člen (Odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov), 49. člen (Varovalni gozdovi) in 50. člen (Gozdovi s posebnim namenom))  Na zazidljivih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, gradnja stanovanjskih stavb v 25 metrskem pasu od gozdnega roba praviloma ni dopustna oziroma je za tak poseg treba pridobiti soglasje pristojne službe za področje upravljanja z gozdovi.  V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki ohranjajo in krepijo varovalno funkcijo gozdov (sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska obnova) v skladu s predpisi in gozdnogospodarskim načrtom ter z dovoljenjem pristojnega organa.  Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedani, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 19 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE Strateški del OPN (Poglavje . III.2.2 Oskrba z vodo, III.2.3. Odvajanje komunalnih odpadnih voda, III.2.5 Energetska infrastruktura VI.4.5, Splošne usmeritev za razvoj naravne krajine; VI.4.6 Usmeritve in razvojna območja za dejavnosti vezane na naravne vire):  Zagotavljati je treba zdravo pitno vodo za vse prebivalce občine in zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe. Zato je predvidena posodobitev zastarelih vodovodnih omrežij in spodbujanje racionalne rabe pitne vode. Aktivira naj se razpoložljive vodne vire iz dolomitnih plasti vrtine DG1, VDG2, VDG3, VDG4 ter Č5 in jih vključi v sistem. Prav tako je načrtovana krepitev oskrbe z novimi vrtinami na območju Kolovca. Zavaruje se vse vodne vire, ki so v rabi in vključeni v javno vodovodno omrežje in vse druge vodne vire iz katerih se napajajo krajevni vodovodi in se zagotovi izvajanje varovalnih ukrepov na vodovarstvenih pasovih. Varovanje vodnih virov se usklajuje s sosednjimi občinami.  Kanalizacijsko omrežje domžalske občine predstavlja skupaj s kamniškim, mengeškim in trzinskim kanalizacijskim omrežjem enoten sistem, ki se sistematično gradi že več kot štirideset let in je zaključen s CČN Domžale–Kamnik na Študi, in na katerega je priključenih več kot 50.000 prebivalcev skoraj vsa obrt ter industrija tega območja. Predvidena je nadgradnja obstoječe CČN Domžale-Kamnik na terciarno stopnjo čiščenja. Na območju občine Domžale 87% prebivalcev živi na območjih z urejeno kanalizacijo. Z dokončanjem kanalizacijskega omrežja v Ihanu, na Pšati, v Biščah, v Mali Loki, Dragomlju, Podrečju in Nožicah ter izgradnjo kanalizacije na območju Brezja, Škocjana in Studenca, bo v nekaj prihodnjih letih imelo možnost priključitve na centralno kanalizacijsko omrežje še cca 8% prebivalstva občine. Za preostalih 5% pa se, glede na geografske razmere, pripravljajo lokalne rešitve odvoda in čiščenja odpadnih vod, male čistilne naprave za posamezne objekte oz. skupine objektov.  Na mlinščicah in drugih manjših vodotokih so nekoč že obratovale številne žage in mlini, zaradi česar je smiselna izraba hidroenergetskega potenciala tudi danes.  Posebno pozornost je treba nameniti varovanju številnih vodotokov, obvodne vegetacije in njihovi ekološki vrednosti. V obvodnem prostoru Kamniške Bistrice in njenih pritokov, ki zajema vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča, na katerih se voda občasno zadržuje, se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima ter ohranjanja retenzijskih površin.  Za potrebe kmetijstva se omogoča prednostno ureditev malih namakalnih sistemov. V skladu z obstoječo zakonodajo se omogoča namakanje tudi iz ostalih vodnih virov (podtalnica, vodotoki). Napajanje malih namakalnih sistemov naj bo prednostno vezano na uporabo padavinskih voda in tako postavitev zajetij. Dolgoročno je treba predvidet tudi možnost ureditve velikih namakalnih sistemov (nad 10 ha kmetijskih površin). Na območjih vodotokov, kjer je treba v prostor premišljeno umestiti cone naravne, avtohtone vegetacije, ki kmetijski rabi preprečujejo neposreden stik z vodotoki. Obvodna vegetacija je v slabem stanju na nekaterih odsekih Kamniške Bistrice, še bolj pa je obvodna vegetacija uničena ob Radomlji, Rači, Rovščici, Želodniku, Pšati Studencu in drugih manjših potokih.  Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima, izven teh območij. V primeru posegov v obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine) je treba zagotoviti nadomestne retenzijske površine oziroma izvesti druge omilitvene ukrepe. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varuje vodne robove ter naravno morfologijo strug in obrežno vegetacijo ter površinske vodne pojave v celoti. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov. Izboljšanje ekološkega stanja vodnega okolja temelji na ohranjanju vodotokov v čim bolj naravnem stanju oziroma na njegovi obnovi v čim večji možni meri. Spodbuja se renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.  Zaradi zasedenih retenzijskih prostorov ob strugi Kamniške Bistrice ni več možno zmanjševati visokovodnih valov po naravni poti. Zato je edini način varovanja pred poplavami, dograditi in povezati v celovit sistem že izvedene regulacije na posameznih odsekih, le te pa kar najbolj sonaravno urediti, oziroma na odsekih, ki to dovoljujejo, razširiti strugo in urediti večje površine za razlivanje visokih voda. Na vodotokih povodja je najpomembnejše biotehnično utrjevanje brežin in stabiliziranje odsekov, ki so bili sanirani po poškodbah. S tem se preprečuje nadaljnjo večjo vodno erozijo brežin. Z vegetacijsko zaščito se tudi zmanjšuje ogroženost območij pred hudourniško, plazno in snežno erozijo. Hkrati z urejanjem vodnih zadrževalnikov je smiselno izvajati ukrepe za renaturacijo in obogatitev vodnega okolja. Z oživljanjem mrtvih rokavov je treba povečati samočistilno sposobnost. Za preprečevanje oziroma zmanjšanje na sprejemljivo mero, škodljivega delovanja voda na druge dejavnosti v prostoru je potrebna izvedba omilitvenih ukrepov praktično na celotnem porečju Kamniške Bistrice. Do izvedbe omilitvenih ukrepov v prostoru ni dovoljen razvoj tistih dejavnost, ki bi stanje še poslabšale. Za izboljšanje poplavne varnosti občine bo na povodju Kamniške Bistrice poleg rednega vzdrževanja vodotokov in vodnih infrastrukturnih objektov ter nadziranega obratovanja zadrževalnika

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 20 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Drtijščica, razbremenilnika Pšate, in zadrževalnika Rača, treba v prihodnosti pristopiti k obsežnim aktivnostim, ki presegajo pristojnosti lokalne skupnosti.  Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v renaturacijo vodotokov oziroma sonaravno preoblikovanje neustreznih regulacij strug, kjerkoli je to še mogoče. Ohranjajo se obstoječe poplavne, retenzijske površine vodotokov, ki se dodatno vodnogospodarsko urejajo za zagotovitev poplavne varnosti na celotnem območju občine. Na celotnem območju občine se ohranja in vzdržuje tehnično kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike vode in vodnega roba (tehniški objekti in ureditve v povezavi s koriščenjem vode). Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne...) se omogoča predvsem na mlinščicah Kamniške Bistrice, pri čemer je treba upoštevati in vzdrževati optimalni vodostaj vodotoka. Morebitna gradnja objektov na vodotokih mora biti skladna z varstvenimi režimi. Vse retenzijske površine (suhi in mokri zadrževalniki, poplavne površine in druga mokrišča) so varovane kot rezervacije prostora. Zanje velja, da jih je mogoče sočasno uporabljati še za druge namene (kmetijstvo, rekreacija), ki niso v nasprotju s funkcijo zadrževanja voda in ne poslabšujejo poplavne varnosti. Rekreacijsko rabo voda je treba omogočati tam, kjer je mogoče dostop urediti brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Izvedbeni del OPN (46. člen (Varstvo voda); 47. člen (Varstvo vodnih virov); 53. člen (Erozijska, plazljiva in plazovita območja); 55. člen (Poplavna območja)):  Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda. Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko- hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.  Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja. Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.  V ogroženih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi, s katerimi se zaščiti teren oziroma poseg, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe. Določeni so prepovedani posegi in dejavnosti v erozijska in plazljiva območja. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazljivost in plazovitost, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, so gradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena, ter geoloških in geomehanskih poročil, ki bodo podala jasne usmeritve pod kakšnimi pogoji je gradnja možna. Ker so plazljiva in erozijsko ogrožena območja prikazana v kartah Prikaz stanja prostora so zgolj opozorilna, mora investitor pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo.  Poplavna območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegov, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami. V tistem delu EUP, ki se nahaja v poplavnem območju, so na obstoječih objektih dopustne rekonstrukcija, adaptacija in obnova, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta ter odstranitev in vzdrževanje obstoječega objekta. Gradnja novih objektov ni dopustna, razen v izjemah, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Ohranjati je treba obstoječe retencijske površine. Za vse posege v poplavnih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb. NARAVA Strateški del OPN (Poglavje VI.4.7 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti in VI.4.6 Usmeritve in razvojna območja za dejavnosti vezane na naravne vire):  Območja naravnih vrednot oziroma zavarovana območja in naravne spomenike se ohranja in vključuje v turistično ponudbo območja, le v kolikor se s tem ne poslabšajo pogoji potrebni za njihovo ohranjanje.  Omejitve pri kmetijski pridelavi so povezane predvsem s predpisi v zvezi z vodovarstvenimi in poplavnimi območji, območji Natura 2000, kulturno dediščino itd.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 21 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Izvedbeni del OPN (42. člen (Varstvo narave)):  Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.  Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varstvo narave. KULTURNA DEDIŠČINA IN KRAJINA Strateški del OPN (Poglavje VI.4.4 Splošne usmeritve za razvoj kulturne krajine):  Pretežno kulturna krajina skupaj s stavbno, naselbinsko in krajinsko dediščino oblikuje kulturno prepoznavnost občine. Izvedbeni del OPN (43. člen (Varstvo kulturne dediščine):  Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine  Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine. VARSTVO ZRAKA Strateški del OPN (Poglavje III. Zasnova gospodarske javne infrastrukture):  Predvideno izboljšanje sistema javnega potniškega prometa in sistema kolesarskih povezav.  Predvideno je spodbujanje priključevanja na plinovodno omrežje.  Predvideno je spodbujanje uporabe okolju prijaznejših energentov (predvsem plina) v skupnih kotlovnicah.  Občina Domžale naslednje teoretično izkoristljive potenciale energije: vodna energija, vetrna energija, sončna energija, zelena biomasa, organska biomasa, geotermalna energija. Izvedbeni del OPN (45. člen (Varstvo zraka)):  Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.  Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je potrebno, če je le mogoče, priključiti na ekološko čiste vire energije. VARSTVO PRED HRUPOM Strateški del OPN (Poglavje III. Zasnova gospodarske javne infrastrukture, poglavje VI.1.5 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih):  Predvideno izboljšanje sistema javnega potniškega prometa in sistema kolesarskih povezav.  V obstoječih pretežno stanovanjskih območjih urbanih naselij, v katerih je že prisoten preplet z drugimi dejavnostmi se dovoljuje nadaljnji razvoj centralnih in poslovnih dejavnosti ob upoštevanju okoljskih omejitev. V obstoječih urejevalnih enotah z izključno stanovanjsko rabo razvoj dejavnosti ni primeren.  Še posebej se omeji razvoj stanovanj in centralnih dejavnosti na mejah s proizvodnimi območji, predvsem na območju naselja Vir (Karton, Helios). Hkrati pa se na teh mejah posebej skrbno načrtuje razvoj dejavnosti, ki naj bo predvsem usmerjen v pisarniške in druge okoljsko neproblematične programe. Izvedbeni del OPN (59. člen (Varstvo pred hrupom)):  Določene so stopnje varstva pred hrupom (SVPH) s pogoji za ravnanje v posamezni SVPH. VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM Strateški del OPN (III. Zasnova gospodarske javne infrastrukture):  Na območju mestnega jedra v Domžalah bo nujno potrebna rekonstrukcija starejših SN kabelskih odsekov ter izgradnja nove RTP (predvidena je na območju občine Mengeš). Izvedbeni del OPN (60. člen (Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem):  Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.  Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), namenjene bivanju, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnega elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 22 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

VARSTVO PRED SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM Strateški del OPN (Poglavje III.2.7 Druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena):  Opremljanje z javno razsvetljavo bo občina nadaljevala glede na gostoto poselitve ter namembnost območij. Prednostno se opremlja naselja in območja družbenih in oskrbnih dejavnosti ter območja in lokacije, kjer se izboljšuje prometna varnost in varnost industrijskih in drugih kompleksov. Opremljanje z javno razsvetljavo je obvezno na območju novih poslovnih con ter na območjih nove organizirane stanovanjske gradnje. Izvedbeni del OPN (61. člen (Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem):  Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.  Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. RAVNANJE Z ODPADKI Strateški del OPN (Poglavje III.2.4 Ravnanje z odpadki.):  V občini Domžale je organizirano zbiranje odpadkov, ki ga izvaja izvajalec javne službe JKP Prodnik d. o. o.  Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki mora ustrezati estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsi prostori za zbiranje odpadkov morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili.  Kosovni odpadki in nevarne odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale zbira izvajalec javne službe.  Za nevarne (posebne) odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, mora poskrbeti koncesionar lokalne gospodarske javne službe.  Odlaganje gradbenih odpadkov ostaja glavni problem, ki ga je treba rešiti, če želimo učinkovito rešiti problem nelegalnega odlaganja odpadkov. Za to bo treba nadaljnja sanacija neurejenih odlagališč, ter poiskati ustrezne rešitve za odlaganje in ločevanje gradbenih odpadkov, informirati prebivalce, pa tudi poostriti nadzor nad odlaganjem. Izvedbeni del OPN (29. člen (Predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura), 30. člen (Obvezno priključevanje na komunalno opremo) in 41. člen (Objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)):  Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste in organiziran odvoz odpadkov.  Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.  Komunalne odpadke je treba zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.  Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini in naj se ustrezno zastre z zelenjem ali primerno ograjo. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.  Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.  Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest in mora biti ograjen.  Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O. ZDRAVJE LJUDI Strateški del OPN  Z razvojem učinkovitih, trajnostnih prometnih sistemov, ki bodo služili potrebam vseh prebivalcev in gospodarskemu razvoju ob minimizaciji nezaželenih stranskih učinkov in zmanjšanju osebnega motoriziranega prometa, bo občina postala bolj zdrava, privlačnejša in prijetnejše za bivanje ter razvoj različnih dejavnosti.  S celostno zasnovanim zelenim sistemom in primerno umeščenimi, urejenimi in vzdrževanimi športnimi površinami ter objekti bo občina še nadgradile svojo že zdaj vidno vlogo na področju športa in rekreacije ter postala vrhunsko športno središče regije. V ta namen je treba izkoristiti obstoječe športne površine, rekreativne povezave, območja ter že visok nivo zavesti o gibanju, športu in zdravem življenju. Izvedbeni del OPN:  Vsebine vezane na varstvo zraka, varstva pred hrupom, varstva pred elektromagnetnim sevanjem, varstva pred svetlobnim onesnaževanjem, varstva vodnih virov, varstva pred škodljivim delovanjem voda, ki so predstavljene pri posameznih segmentih.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 23 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

2.5. ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV

2.5.1 DRŽAVNA RAVEN Na območju občine veljajo naslednji državni prostorski akti  Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Blagovica-Šentjakob (Uradni list RS št. 46/96-2837, 52/01-2856 - spr./dop., 110/02-5386 - ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt),  Državni lokacijski načrt za glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice na odseku Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš (Uradni list RS št. 48/04-2259, 33/07-1761 – ZPNačrt),  Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M 2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani (Uradni list RS št. 40/10). Meje in namenska raba prostora Lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Blagovica-Šentjakob in Državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice na odseku Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš so v OPN povzete. Meje Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M 2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani so prikazane v PSP. Namenska raba na območju so kmetijska in gozdna zemljišča, razen v majhnem obsegu (120 m2) na območju naselja Dolenje. Na območju DPN so bili v OPN izvedeni tudi izvzemi stavbnih zemljišč. Na območju občine pa so v pripravi še naslednji državni prostorski načrti:  Pobuda DPN za novo elektrificirano progo Ljubljana-Kranj-Jesenice - državna meja z navezavo na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana,  Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo DV 2 × 400 kV Divača-Beričevo,  Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo DV 2 × 400 kV Beričevo-Podlog,  Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M9 Kidričevo-Vodice. Območja DPN v pripravi pokrivajo 80% celotnega območja občine. Meje DPN v pripravi so prikazane v PSP.

2.5.2 OBČINSKA RAVEN

2.5.2.1 SPREJETI OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI Na območju občine je sprejetih 22 občinskih podrobnih prostorskih aktov, ki bodo tudi z uveljavitvijo OPN ostali v veljavi:  Odlok o lokacijskem načrtu Škrjančevo zahod (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 7/05)  Odlok o lokacijskem načrtu za območje povezovalne ceste J5 / severni podaljšek Trdinove (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/99)  Odlok o lokacijskem načrtu za območje Š5/1 ľ ob Mlinščici ľ sever (Klinika Domžale) (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 7/04)  Odlok o lokacijskem načrtu za obvozno cesto (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 8/01, 9/01, 14/06)  Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Preserje ob Bistrici - jug (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 14/06)  Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Želodnik (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 13/06)  Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za rekreacijski park Češenik (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/06)  Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za severni del območja V10/2 Žito-jedro in vzhodni del območja V10/3 (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 6/08)  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje D7/4 Kulturni dom Franca Bernikaź (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 1/14)  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Opekarna Radomlje 1 (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 12/12)-dodatni sklep  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje V11/1 »Ob obvoznici Vir« (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 6/14)  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje »Lek Mengeš-Domžale« (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/09; dodatni sklep k Odloku 10/09)  Odlok o OPPN za ureditveni območju D1/2 in D1/4 ľ Domžale center(Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/12),Odlok o ZN območja D18 Toko (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 7/00, 10/00, Uradni popravek odloka o zazidalnem načrtu območja D18 Toko ( Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 7/00, popravek 10/00 )  Odlok o ureditvenem načrtu območja D21/1 Športni park ľ sever (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/02, 3/03,10/07)  Odlok o ureditvenem načrtu območja D21/1 Športni park ľ sever (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/02, 3/03,10/07)

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 24 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

 Odlok o ureditvenem načrtu območja D21/1 Športni park ľ sever (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/02, 3/03,10/07)  Odlok o zazidalnem načrtu D12 - Bistra (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/02)  Odlok o zazidalnem načrtu območja Nove Depale vasi (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 2/02)  Odlok o zazidalnem načrtu območja Novi Dragomelj 1 (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/99)  Odlok o zazidalnem načrtu območja šole Dragomelj (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/98)  Odlok o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše sever (območje Induplati) (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/00, 11/00, 8/05, 10/09)  Odlok o zazidalnem načrtu območja Zgornje Jarše sever (območje Induplati) (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 10/00, 11/00, 8/05, 10/09) Območja veljavnih občinskih podrobnih aktov so prikazana v PSP.

2.5.2.2 OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI V PRIPRAVI Obseg in vsebina občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki so trenutno v različnih fazah priprave, je skladna z določili OPN. Prikazani so na karti namenske rabe prostora z enotami urejanja prostora in načini urejanja.

2.5.2.3 OBČINSKI PROSTORSKI AKTI SOSEDNJIH OBČIN Občino Domžale obkrožajo občine Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Trzin, Mengeš, Moravče, Lukovica in Kamnik. Vse še nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov, vendar so vse, razen občine Lukovica, v fazi njihove priprave. Trenutno veljavni prostorski akti sosednjih občin so navedeni v spodnji preglednici.

Preglednica 1: Veljavni planski akti v sosednjih občinah Občina Trenutno veljavni planski akti Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/2010) Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – Ljubljana DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C in 53/12 – obvezna razlaga, 9/2013) Občina pripravlja spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del. Trenutno so v fazi dopolnjenega osnutka. Odlok o spremembah in dopolnitvah Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 - 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94), Družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986 - 1990 (Uradni list SRS, št. 15/87 in Uradni list RS, št. 27/92) in Družbenega plana občine Ljubljana Dol pri Ljubljani Moste-Polje za obdobje 1986 - 1990 (Uradni list SRS, št. 39/86 in Uradni list RS, št. 56/92) - za območje Občine Dol pri Ljubljani, Uradni list RS št. 61/98, 71/04. Občina pripravlja OPN. Trenutno je v fazi osnutka. Odlok o strategiji prostorskega razvoja občine Trzin, Uradni vestnik občine Trzin, 5/08, 8/08 Trzin Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Trzin – izvedbeni del, uradno prečiščeno besedilo (UPB1), (Uradni vestnik občine Trzin, 4/2013) Mengeš Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Mengeš (Uradni vestnik občine Mengeš, 5/13, 6/13) Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Moravče, dopolnjen 2003, z dne 15.7.2004, objavljen v Uradnem vestniku Občine Moravče, št. 07/04 z dne 19.7.2004. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka prostorskih ureditvenih pogojih za območja urbanističnih zasnov Moravče Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območjih (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 11/06, leto XII, 13. december 2006, ter Uradni vestnik Občine Moravče, št. 06/08, leto XIV, 3 oktober 2008: za MO DZ 58) Obvezna razlaga PUP (Uradni vestnik, št. 02/2008, 08/2009) Občina pripravlja OPN. Trenutno je v fazi predloga. Prostorske sestavine Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/86, 2/90), dopolnitve (Uradni vestnik občine Lukovica, št. 5/97, 4/03, 6/04) Lukovica Prostorske sestavine Družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 10/86), dopolnitve (Ur. vestnik občine Lukovica, št. 5/97, 4/03, 6/04). Občina je začela postopke za pripravo SPRO in PRO. Aktov še ni sprejela.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 25 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Občina Trenutno veljavni planski akti Družbeni plan občine Kamnik za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 41/86, 39/89) Dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 3/89-popravek 16/89, 39/89, 22/92) Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 30/95) Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-1990 (Uradni list RS, št. 14/96, 90/02) Kamnik Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik (Uradni list RS, št. 52/92, 30/95, 52/98) Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajinske zasnove Velike planine (Uradni list RS, št. 70/94) Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02) Občina pripravlja OPN. Trenutno je v fazi dopolnjenega osnutka.

OPN občine Domžale lahko na sosednje občine vplivajo s posegi, ki so načrtovani na meji občine oziroma lahko skupaj z načrtovanimi posegi v sosednjih občinah povzročajo kumulativne vplive na posamezne sestavine okolja. Edini poseg, ki bi lahko vplival na okolje v sosednji občini je gospodarska cona LEK, ki je načrtovana neposredno na meji z občino Mengeš. Meji neposredno na kmetijska zemljišča, poselitev je oddaljene cca 300 m. Kumulativne vplive na posamezne okoljske sestavine lahko OPN občine Domžale povzroča s plani sosednjih občin. To se pojavlja predvsem v primeru vodovarstvenih in poplavnih območij ter v primeru daljinskih vplivov na Natura 2000 območja.

2.6. POTREBE PO NARAVNIH VIRIH Izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje stavbnih zemljišč, ki bo omogočilo gradnjo novih objektov, naselitev novih prebivalcev in odpiranje novih in raznovrstnih poslovnih dejavnosti. Vse navedeno je povezano z rabo nekaterih naravnih virov. Sem spada v večji meri raba prostora, kar posledično pomeni tudi večanje porabe pite vode, energentov za ogrevanje in delovanje, zaradi graditve objektov in infrastrukture pa tudi raba mineralnih surovin. Raba prostora in pitne vode, posredno pa tudi raba energentov so podrobneje obravnavani v nadaljevanju pričujočega poročila, zato njihova podrobnejša obravnava na tem mestu ni potrebna. Na območju občine Domžale, se sicer nahajata dva vira mineralnih surovin, vendar je treba poudariti, da območje občine Domžale ni izolirano in da lahko material za gradnjo novih objektov na območje občine pride iz širšega okoliškega območja. Tako ocenjujemo, da zaradi pozidave nepozidanih stavbnih zemljišč in predvidenih novih stavbnih zemljišč ne bo prišlo do povečanja povpraševanja po gradbenem materialu do te mere, da bi na območju občine morali nastati novi viri teh materialov (kamnolomi, peskokopi itd.).

2.7. PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN ODPADNE VODE TER RAVNANJE Z NJIMI

2.7.1 PREDVIDENE EMISIJE Zaradi prostorskega razvoja načrtovanega z OPN se bodo povečale potrebe po prometu, v prostor se bodo umeščali novi viri hrupa, potrebna bo nova javna razsvetljava. Zaradi izboljšanja javnega potniškega prometa ter ustrezne kolesarske infrastrukture, zaradi ustreznega umeščanja virov hrupa v prostor in ustrezne javne razsvetljave bistvenih sprememb v emisijah hrupa, emisijah v zrak in emisijah svetlobe ne pričakujemo.

2.7.2 RAVNANJE Z ODPADKI V občini Domžale je sistem ravnanja z odpadki vzpostavljen. Z OPN je sicer predvidena vzpostavitev več novih strnjenih območij stavbnih zemljišč namenjenih bivanju in izvajanju dejavnosti, kjer se morajo skladno s prostorskim aktom zagotoviti površine namenjene ravnanju z odpadki. Vzpostavitev novega zbirnega centra, ki bi bil opredeljen z NRP v OPN ni opredeljena.

2.7.3 RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI Izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje tako števila prebivalcev kot delovnih mest na območju občine Domžale. Posledično se bo povečala tudi količina nastalih odpadnih voda, ki bi ob neustreznem odvajanju in čiščenju lahko pomenile bistveno povečano onesnaževanje okolja. Vendar je sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju občine Domžale urejen in delujoč, sam OPN Domžale pa predvideva njegovo ustrezno nadgradnjo in razširitev. Ravnanje z odpadnimi vodami je podrobneje obravnavano preko enega od okoljskih ciljev v nadaljevanju tega okoljskega poročila zaradi česar njihova podrobnejša obravnava na tem mestu ni potrebna.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 26 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

2.8. PRIČAKOVANI VPLIVI OPN Glede na predvideno NRP opredeljeno z OPN Domžale so v nadaljevanju opredeljeni potencialni vplivi teh rab in posegov na posamezne segmente okolja. Vplivi so zaradi načela previdnosti zastavljeni nekoliko širše, posledično so nekateri od njih v fazi scopinga izvzeti iz nadaljnje obravnave. Vplivi so na tem mestu torej opredeljeni ne glede na njihov značaj ter oceno o tem ali so bistveni ali ne.

Preglednica 7: Pregled pričakovanih vplivov OPN /54/ Vrsta vpliva Možne posledice, značaj vpliva, verjetnost vpliva Kmetijska zemljišča Možne posledice: zaradi predvidenih širitev stavbnih zemljišč se bodo območja kmetijskih zemljišč zmanjšala. Zmanjšanje območij kmetijskih Značaj vpliva: vpliv je neposreden in kumulativen, saj gre za pozidavo kmetijskih površin. Vpliv je zemljišč trajen. Verjetnost vpliva: do pozidave kmetijskih zemljišč bo zagotovo prišlo. Gozd Možne posledice: zaradi krčitve gozda bodo nastale ogolele površine, ki se jih bo namenilo drugi rabi. Poleg tega pa bodo nastali novi gozdni robovi, ki jih je treba primerno oblikovati na način, da bodo stabilni in bodo s tem ohranjali tudi stabilnost preostalih sestojev. Krčitev gozda Značaj vpliva: vpliv je neposreden, krčitev je v primeru spremembe v stavbno zemljišče trajen poseg, gozdni robovi pa se bodo utrdili v srednjeročnem obdobju. Vpliv je kumulativen z ostalimi posegi v gozdna zemljišča in gozdne robove. Verjetnost vpliva: krčitev gozda pomeni izgubo gozdnih površin, in se bo izvedla ob izvedbi posega. Površinske in podzemne vode Možne posledice: izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje tako števila prebivalcev kot delovnih mest na območju občine Domžale. Posledično se bo povečala tudi količina nastalih odpadnih voda, ki bi ob neustreznem odvajanju in čiščenju lahko pomenile bistveno povečano Povečanje števila prebivalcev in onesnaževanje okolja. števila delovnih mest ter Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj bo razširitev stavbnih zemljišč omogočila gradnjo novih posledično povečanje količin stanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektov na celotnem območju občine Domžale. Vpliv je nastalih odpadnih voda kumulativen, saj komunalne odpadne vode na območju občine Domžale nastajajo že danes. Vpliv je trajen. Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od razširjenosti in uspešnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju občine Domžale. Možne posledice: izvedba OPN Domžale bo omogočila tudi izgradnje/nadgradnje in izboljšanja delovanja obstoječe javne komunalne infrastrukture – predvsem javnega vodovodnega omrežja in sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Posledica navedenega bo ustrezno upravljanje s pritiski in onesnaževanjem voda, ki ga bodo na območju občine Domžale pomenile Zmanjšanje pritiskov in predvidene spremembe namenske rabe prostora. onesnaževanja površinskih in Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj bo izvedba OPN omogočila izgradnjo/nadgradnjo in podzemnih voda zaradi izboljšanje delovanja obstoječe javne komunalne infrastrukture na celotnem območju občine izgradnje/nadgradnje in Domžale. Vpliv je daljinski, saj bo ustrezno upravljanje s pritiski in onesnaženjem pomenilo izboljšanja delovanja obstoječe ohranjanje/doseganje dobrega stanja površinskih in podzemnih voda tudi izven območja občine javne komunalne infrastrukture Domžale. Vpliv je kumulativen, saj poraba pitne vode in komunalne odpadne vode na območju občine Domžale nastajajo že danes. Vpliv je trajen. Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od razširjenosti in uspešnosti izvajanja javne komunalne službe na območju občine Domžale. Možne posledice: izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje tako števila prebivalcev kot delovnih mest na območju občine Domžale. Posledično se bo povečala tudi poraba pitne in tehnološke vode, kar bi ob neustreznem upravljanju z naravnimi viri in povečani intenziteti klimatskih sprememb lahko imelo pomemben vpliv na razpoložljivost vodnih virov in dostopnost do pitne vode. Povečanje števila prebivalcev in Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj bo razširitev stavbnih zemljišč omogočila gradnjo novih posledično povečan pritisk na stanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektov na celotnem območju občine Domžale. Vpliv je vodne vire daljinski, saj vodne vire na območju občine Domžale za potrebe svojih prebivalcev uporabljajo tudi sosednje občine. Vpliv je kumulativen, saj se na območju občine Domžale vodni viri koristijo že danes. Vpliv je trajen. Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od uspešnosti upravljanja z vodnimi viri na območju občine Domžale in njihovega varovanja.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 27 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Vrsta vpliva Možne posledice, značaj vpliva, verjetnost vpliva Možne posledice: OPN Domžale predvideva spremembo namenske rabe stavbnih zemljišč v vodnih Sprememba površin stavbnih in priobalnih zemljiščih ter umeščanje novih infrastrukturnih koridorjev. Posledica izvedbe zemljišč v vodnih in priobalnih predvidenih sprememb je lahko sprememba lokalnih hidro-morfoloških značilnosti vodotokov. zemljiščih ter umeščanje novih Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj so predvidene spremembe namenske rabe prostora znotraj infrastrukturnih koridorjev v vodovarstvenih območij. Vpliv je daljinski, saj vodne vire na območju občine Domžale za potrebe prostor in posledično poslabšano svojih prebivalcev uporabljajo tudi sosednje občine. Vpliv je kumulativen, saj stavbna zemljišča na ekološko stanje vodotokov na vodovarstvenih območjih obstajajo že danes. Vpliv je trajen. posameznih odsekih Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od upoštevanja določil tekstualnega dela OPN in veljavne zakonodaje. Možne posledice: OPN Domžale predvideva tako izvzeme kot širitve stavbnih zemljišč na vodovarstvenih območjih. Posledica izvzemov iz stavbnih zemljišč je zmanjšanje možnosti gradnje na tovrstnih območjih in posledično zmanjšanje ogroženosti vodovarstvenih območij. Ravno obratno Sprememba površine stavbnih pa umestitve novih stavbnih zemljišč v vodovarstvena območja predstavlja povečanje možnosti zemljišč na vodovarstvenih gradnje na tovrstnih območjih in posledično povečanje ogroženosti vodovarstvenih območij. območjih in posledično Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj so predvidene spremembe namenske rabe prostora znotraj zmanjšana oz. povečana vodovarstvenih območij. Vpliv je daljinski, saj vodne vire na območju občine Domžale za potrebe ogroženost vodnih virov svojih prebivalcev uporabljajo tudi sosednje občine. Vpliv je kumulativen, saj stavbna zemljišča na vodovarstvenih območjih obstajajo že danes. Vpliv je trajen. Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od upoštevanja določil tekstualnega dela OPN in veljavne zakonodaje. Možne posledice: OPN Domžale predvideva tako izvzeme kot širitve stavbnih zemljišč na erozijskih območjih. Posledica izvzemov iz stavbnih zemljišč je zmanjšanje možnosti gradnje na tovrstnih območjih in posledično zmanjšanje erozijske ogroženosti. Ravno obratno pa umestitve novih stavbnih zemljišč v erozijsko ogrožena območja predstavlja povečanje možnosti gradnje na tovrstnih območjih in posledično povečanje erozijske ogroženosti. Ob tem je treba poudariti, da v primerih Sprememba površine stavbnih določitve stavbnega zemljišča že obstoječim objektom širitev stavbnih zemljišč pomeni tudi zemljišč na erozijskih območjih in omogočanje izvedbe ustreznih proti-erozijskih ukrepov za katere je treba pridobiti gradbeno posledično zmanjšanje ali dovoljenje. povečanje erozijske ogroženosti Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj bo vplival na erozijsko ogroženost na območju posegov in v neposredni okolici posegov. Vpliv je kumulativen, saj stavbna zemljišča na erozijsko ogroženih območjih obstajajo že danes. Vpliv je trajen. Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od upoštevanja določil tekstualnega dela OPN in veljavne zakonodaje. Možne posledice: OPN Domžale predvideva tako izvzeme kot širitve stavbnih zemljišč na poplavnih območjih. Posledica izvzemov iz stavbnih zemljišč je zmanjšanje možnosti gradnje na tovrstnih območjih in posledično zmanjšanje poplavne ogroženosti. Ravno obratno pa umestitve novih stavbnih zemljišč v poplavno ogrožena območja predstavlja povečanje možnosti gradnje na tovrstnih območjih in posledično povečanje poplavne ogroženosti. Ob tem je treba poudariti, da je Občina Domžale pripravila študijo razredov poplavne nevarnosti, ki pa obsega izključno obstoječe stanje, Sprememba površine stavbnih brez upoštevanja predvidenih sprememb namenske rabe prostora ali omilitvenih ukrepov za zemljišč na poplavnih območjih in zagotavljanje poplavne varnosti. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti so sicer bili posledično zmanjšanje ali definirani, a le na konceptualnem nivoju. povečanje poplavne ogroženosti Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj bo vplival na poplavno ogroženost na območju posegov in v neposredni okolici posegov. Vpliv je daljinski, saj bi sprememba lastnosti terena na območju sprememb namenske rabe prostora vplivala na poplave dolvodno. Vpliv je kumulativen, saj stavbna zemljišča na poplavno ogroženih območjih obstajajo že danes. Vpliv je trajen. Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od upoštevanja določil tekstualnega dela OPN in veljavne zakonodaje. Narava Posegi v območju habitatov in območij ohranjanja narave, kar se Možne posledice: izguba območja habitata vrste oz. habitatnega tipa, spremembe posebnih struktur lahko odraža v: ali rabe ali naravnih procesov, spremembe ključnih indikativnih kemikalij (tudi kot posledice  izgubi območja habitatov in onesnaženja), spremembe sevanja, osvetljevanja, hrupa, spremembe vodnega režima, naravne habitatnih struktur dinamike vodotoka (vključno s poplavljanjem), fragmentacija habitata, postavitve ovir v habitat vrste,  spremembi naravnih procesov upada velikosti populacije vrste. Skratka poslabšanje lastnosti, zaradi katerih so bila opredeljena  spremembi vodnega režima, območja ohranjanja narave. naravni dinamiki vodotoka Značaj vpliva: Neposreden, daljinski, kumulativen, začasen in trajen (vključno s poplavljanjem) vpliv je neposreden zaradi zmanjševanja obsega habitatov ter spreminjanja ekoloških razmer. Vpliv  fragmentaciji habitata in je daljinski kot posledica spreminjanja ekoloških razmer, ki se odražajo tudi oddaljeno od vira vpliva. postavitve ovir v habitat vrste Vpliv je tudi kumulativen zaradi povezanih posegov.  upadu velikosti populacije vrste Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, saj se z OPN posega v opredeljena območja  svetlobnem onesnaževanju, ohranjanja narave. hrupu, spremembi sevanja

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 28 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Vrsta vpliva Možne posledice, značaj vpliva, verjetnost vpliva Kulturna dediščina Možne posledice: poškodovanje ali celo uničenje varovanih lastnosti, vsebine ali oblike enot kulturne dediščine ob neprimernem izvajanju posegov na območju enot kulturne dediščine oz. na enotah samih. Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj pride ob neprimernem izvajanju posegov do direktnega vpliva Posegi v območja enot kulturne na varovane lastnosti. Trajanje vpliva je odvisno od posega, v najslabšem primeru je trajen in lahko dediščine oz. sprememba pomeni nepopravljivo škodo. Poseg je kumulativen z ostalimi že izvedenimi neprimernimi posegi na lastnosti, vsebine ali oblike enot oz. v enotah kulturne dediščine v kolikor omogoča nove neprimerne posege. kulturne dediščine Verjetnost vpliva: razvrednotenja lastnosti enot kulturne dediščine so že sedaj prisotna, zato bo do negativnega vpliva tudi v prihodnosti zagotovo prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ti vplivi niso nujno posledica izvajanja prostorskega akta, saj ob doslednem spoštovanju področne zakonodaje do takšnih vplivov ne bi smelo priti. Možne posledice: poškodovanje ali celo uničenje potencialnih arheoloških ostalin ob gradnji objektov oz. izvajanju zemeljskih del. Odkritje novih območij arheoloških najdišč. Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj pride ob neprimernem izvajanju zemeljskih del do direktnega Posegi v že znana in potencialna vpliva na potencialne arheološke ostaline. Vpliv je trajen, saj se poškodovanih arheoloških ostalin ne območja arheoloških ostalin oz. da povrniti v prvotno stanje. poškodovanje ali celo uničenje Verjetnost vpliva: poškodovanje ali celo uničenje arheoloških ostalin je že sedaj prisotno, zato bo do potencialnih arheoloških ostalin negativnega vpliva tudi v prihodnosti zagotovo prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ti vplivi niso nujno posledica izvajanja prostorskega akta, saj ob doslednem spoštovanju področne zakonodaje do takšnih vplivov ne bi smelo priti. Možne posledice: zmanjšanje vrednosti prepoznanih kvalitet prostora zaradi porušitve odnosa med Sprememba odnosa med posameznimi stavbami ter odnosa med stavbami in odprtim prostorom (kmetijska in gozdna krajina). stavbami in odprtim prostorom na Značaj vpliva: vpliv je neposreden in daljinski, saj pride ob neprimernem umeščanju stavb v prostor območju naselbinske dediščine, do direktnega vpliva na varovane lastnosti in vidnega zaznavanja enot, vpliv je trajen v kolikor gre za zgodovinske in kulturne krajine trajen objekt ter kumulativen z ostalimi že izvedenimi neprimernimi posegi v prostoru. ter območjih nacionalne Verjetnost vpliva: zaradi izvedbe OPN bo prišlo do umeščanja novih objektov v prostor in širjenja prepoznavnosti nekaterih naselij, zaradi česar lahko pride do negativnih vplivov. Možne posledice: zastrta pomembna veduta na posamezno enoto kulturne dediščine in s tem razvrednotenje varovanih lastnosti kulturne dediščine oz. izguba pomena pomembnih dominant v Posegi v vplivno območje enot prostoru. kulturne dediščine oz. Značaj vpliva: vpliv je posreden in daljinski, saj ne vpliva na enoto kulturne dediščine ampak na sprememba vidnega zaznavanja njeno pojavnost v prostoru, vpliv je trajen v kolikor gre za trajen objekt ter kumulativen z ostalimi enot kulturne dediščine zaradi neprimernimi posegi oz. objekti v prostoru. zastiranja vedut ali postavljanja Verjetnost vpliva: zaradi možnosti (opredeljena stavbna zemljišča) umeščanja novih objektov v prostorskih dominant v podrejeno vplivnem območju, kjer se odpirajo vedute na enoto kulturne dediščine oz. ob umeščanju objektov, vlogo ki so višji oz. večji kot preostali objekti v neposredni okolici lahko pride do opredeljenega vpliva ob neupoštevanju področne zakonodaje, ki v danih primerih predpisuje pridobitev in upoštevanje kulturnovarstvenih pogojev in soglasij. Zrak in podnebne spremembe Možne posledice: z OPN so načrtovana nova konfliktna območja med viri emisij in bivalnim okoljem. Zaradi načrtovanega razvoja se bodo povečale potrebe po prometu ter ogrevanju objektov, kar bo povzročalo povečanje emisij v zrak. Povečane emisije v zrak Značaj vpliva: vpliv je neposreden in trajen, saj se v prostor umeščajo novi viri emisij ter kumulativen z že obstoječimi. Verjetnost vpliva: s prostorskim razvojem se bodo zanesljivo povečale potrebe po prometu in ogrevanju objektov, kar bo povzročalo povečanje emisij v zrak. Hrup Možne posledice: z OPN so načrtovana nova konfliktna območja med viri hrupa in bivalnim okoljem, kar bo povzročalo povečano obremenjenost s hrupom. Določene bodo stopnje varstva pred hrupom. Povečana obremenjenost s Značaj vpliva: vpliv je neposreden in trajen, saj se v prostor umeščajo novi viri hrupa ter kumulativen hrupom z že obstoječimi viri hrupa. Verjetnost vpliva: z umeščanjem novih virov hrupa v prostor se bo obremenjenost s hrupom zanesljivo povečala. Elektromagnetno sevanje Možne posledice: z OPN so načrtovana nova stavbna zemljišča v varovalnih pasovih visokonapetostnih daljnovodov, tudi stavbna zemljišča z namenskimi rabami, kjer so dovoljene gradnje objektov in izvajanje prostorskih ureditev, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem. Obremenjenost z EMS bi se lahko povečala. Povečana obremenjenost z EMS Značaj vpliva: vpliv je neposreden in trajen, saj se v območje obstoječega EMS umeščajo nove dejavnosti. Verjetnost vpliva: z umeščanjem stavbnih zemljišč z namenskimi rabami, kjer so dovoljene gradnje objektov in izvajanje prostorskih ureditev, ki sodijo v I. stopnjo varstva pred sevanjem, se bo

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 29 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Vrsta vpliva Možne posledice, značaj vpliva, verjetnost vpliva obremenjenost z EMS zagotovo povečala. Svetlobno onesnaževanje Možne posledice: z OPN so načrtovana nova območja, kjer bo treba zagotoviti javno razsvetljavo. Glede na to, da je načrtovano tudi povečanje števila prebivalcev, se poraba električne energije za Povečano obremenjevanje s javno razsvetljavo na prebivalca ne bo bistveno spremenila. svetlobnim onesnaževanjem Značaj vpliva: vpliv je neposreden in trajen, saj bo potrebna nova javna razsvetljava. Verjetnost vpliva: na novih razvojnih območjih bo javno razsvetljavo zagotovo treba zagotoviti. Ravnanje z odpadki Možne posledice: z OPN so načrtovana nova stanovanjska območja, kar bo prineslo povečanje števila prebivalcev. Posledično bo število prebivalcev na zbirni center še večje, čeprav trenutno Povečano število prebivalcev na število zbirnih centrov ne zadostuje zakonodajnim zahtevam. zbirni center Značaj vpliva: vpliv je neposreden, saj OPN omogoča povečanje števila prebivalcev, ne umešča pa novega zbirnega centra in trajen. Vpliv je kumulativen z obstoječim stanjem. Verjetnost vpliva: na območju občine se bo število prebivalcev zagotovo povečalo. Zdravje ljudi in kakovost življenja Možne posledice: Izvedba OPN Domžale bi lahko na zdravje ljudi in kakovost življenja vplivala preko že predhodno identificiranih in opisanih vplivov povezanih predvsem z naslednjimi posledicami – Sprememba življenjskih razmer in otežen dostop do kakovostne pitne vode, poplavna in erozijska ogroženost ter povečano nastajanje posledičen vpliv na zdravje ljudi in emisij (zrak, hrup, elektromagnetno sevanje, odpadki in odpadne vode). kakovost življenja Značaj vpliva: vpliv je neposreden, daljinski, kumulativen in trajen. Verjetnost vpliva: do vpliva bo zagotovo prišlo, pojav posledic pa je odvisen od upoštevanja določil tekstualnega dela OPN in veljavne zakonodaje. 2.9. STROKOVNE PODLAGE IN STOPNJA UPOŠTEVANJA Okoljsko poročilo za Občinski lokacijski načrt območja Obrtno industrijske cone Želodnik v občini Domžale, Ipsum d. o. o., Domžale, april 2006 ter Okoljsko poročilo – segment Ohranjanje narave – za Občinski lokacijski načrt za poslovno cono Želodnik, Zavod Symbiosis, Grahovo, junij 2006 Okoljsko poročilo je bilo izdelano za Lokacijski načrt OIC Želodnik, ki obsega površino 64 ha zahodno od novo načrtovane trase glavne cestne povezave Želodnik-Vodice. V okoljskem poročilu so bili obravnavani naslednji deli okolja oz. segmenti ter zanje podane naslednje ocene: Deli okolja oz. segmenti Ocena vpliva med gradnjo Ocena vpliva med obratovanjem Podani omilitveni ukrepi Tla Zmeren Zmeren DA Površinske vode Zmeren Zmeren DA Podzemne vode Majhen Majhen DA Biosfera Ocena vpliva ni mogoča Ocena vpliva ni mogoča DA Zrak Zmeren Zmeren DA Hrup Velik Zmeren DA Odpadki Zmeren Majhen DA Družbeno okolje Zmeren Pozitiven NE

Okoljsko poročilo v sklepni oceni opozarja, da detajlnega popisa vrst na obravnavanem območju ni bilo mogoče opraviti v času izdelave okoljskega poročila, zato konkretnih omejitev za varovanje posameznih habitatov v te fazi ni bilo mogoče podati. Kljub temu zaključuje, da v primeru, da bodo dodatni naravovarstveni ukrepi upoštevani ocenjujejo, da je ureditev območja LN OIC Želodnik ob upoštevanju veljavnih predpisov, omilitvenih ukrepov in programa obratovalnega monitoringa z vidika varstva okolja sprejemljiva. Kot nadaljevanje oz. dopolnitev zgoraj predstavljenega okoljskega poročila je bilo pripravljeno posebno okoljsko poročilo za segment ohranjanja narave v katerem so bili izvedeni detajlni popisi vrst na obravnavanem območju ter izvedena ocena tega dela okolja oz. segmenta:  Vpliv plana na habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).  Vpliv plana na habitate ogroženih vrst in neposreden vpliv na njihove populacije bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).  Vpliv plana na celovitost območij ohranjanja biotske raznovrstnosti bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).  Vpliv plana na strukture, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).  Daljinski vplivi na bližnja območja ohranjanja biotske raznovrstnosti bo nebistven (B).  Kumulativni vplivi plana bodo bistveni (D).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 30 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Na podlagi navedenega so bili podani ustrezni omilitveni ukrepi.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Obravnavano območje OPPN je preneseno v OPN Domžale. Ker tekom priprave okoljskega poročila PPIP za posamezne EUP niso bili na voljo, analiza upoštevanja OU za območje ni bila mogoča. V Okoljskem poročilu vplivi na enote kulturne dediščine niso bili obravnavani. Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986- 1990, za območje občine Domžale, ICRO d. o. o., Domžale, februar 2010 Občina Domžale je na podlagi razvojnih pobud in potreb občine, kompleksnosti sprejemanja OPN in na podlagi 96. člena ZPNačrt /88/ ki omogoča spreminjanje in dopolnjevanje prostorskih vsebin veljavnih aktov, pristopila k sprejemanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin obstoječega plana. S spremembami in dopolnitvami plana se spreminja namenska raba zemljišč za potrebe:  gospodarske javne infrastrukture (širitev CČN Domžale – Kamnik),  družbenih dejavnosti (širitev območja osnovne šole Dob in osnovne šole Ihan, širitev območja gasilskega društva , širitev območja kulturnega doma v Domžalah),  prometne infrastrukture (nadzorni center DARS pri Dragomlju, priključek na regionalno cesto v Študi, ureditev lokalne ceste in javnih parkirišč na Viru, ureditev prometne situacije v Depali vasi),  poslovnih dejavnosti (poslovno-proizvodna cona v Škrjančevem, poslovna cona Ihan),  nadomestne stanovanjske gradnje (Zgornje Jarše in Homec). Okoljsko poročilo je obravnavalo in ugotovilo naslednje vplive izvedbe predmetnih sprememb in dopolnitev veljavnega prostorskega akta na naslednje segmente okolja in dejavnosti oz. postavljene okoljske cilje:

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 31 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Glede na podane ocene vplivov je bilo izoblikovano končno mnenje oz. ocena, da je skupna ocena vpliva izvedbe plana na okolje je C – vpliv je nebistven ob ustrezni izvedbi omilitvenih ukrepov. Okoljski cilji plana bodo doseženi. Za okoljsko poročilo je bilo pridobljeno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila (št. 35409-302/2008 z dne 29. 3. 2010).

ANALIZA UPOŠTEVANJA Obravnavane spremembe NRP so prenesene v OPN Domžale. Ker tekom priprave okoljskega poročila PPIP za posamezne EUP niso bili na voljo, analiza upoštevanja OU za območja, kjer posegi še niso bili izvedeni, ni bila mogoča. Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Domžale – spremembe in dopolnitve 2009/II, IPSUM d. o. o., Domžale, januar 2013 Spremembe in dopolnitve 2009/II obsegajo spremembe prevladujoče osnovne namenske rabe prostora iz kmetijskih in gozdnih zemljišč v urbana (stavbna) zemljišča, spremembe prevladujoče podrobne namenske rabe prostora na urbanih (stavbnih) zemljiščih za potrebe razvoja gospodarskih dejavnosti in ureditev zelenega sistema naselja ter večja in razvojno pomembnejša območja, za katere se s predlaganim planom predvideva urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Okoljsko poročilo je obravnavalo in ugotovilo naslednje vplive izvedbe predmetnih sprememb in dopolnitev veljavnega prostorskega akta na naslednje segmente okolja in dejavnosti oz. postavljene okoljske cilje: Segmenti okolja Ocena vpliva Neposredni, začasni in trajni vpliv izvedbe plana na tla ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi Tla izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Neposredni, začasni in daljinski vpliv na površinske vode ocenjujemo z opisno oceno vpliv je nebistven zaradi izvedbe Površinske vode omilitvenih ukrepov (C). Neposreden, dolgoročen in daljinski vpliv izvedbe plana ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih Podzemne vode ukrepov (C). Za poseganje na Natura območja, zavarovana območja, ekološko pomembna območja, naravne vrednote kot tudi Narava ostala območja kjer so prisotne zavarovane vrste ali habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo so podani določeni omilitveni ukrepi, podana je ocena vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Neposredni, začasni, daljinski in trajni vpliv izvedbe plana ocenjujemo kot vpliv je nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih Kulturna dediščina ukrepov (C). Zrak in podnebne Neposredne, začasne in daljinske vplive ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). spremembe Neposredni, kumulativni in dolgoročni vpliv predvidenih posegov v zvezi z varstvom življenjskega okolja pred hrupom Hrup ocenjujemo kot vpliv je nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Elektromagnetno sevanje Neposredni, daljinski in trajni vpliv ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B). Neposredni, začasni in kumulativni vpliv izvedbe plana na obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaževanjem Svetlobno onesnaženje ocenjujemo kot vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C). Ravnanje z odpadki Neposredni in kumulativni vpliv ocenjujemo kot vpliv je nebistven (B). Neposredni, začasni, trajne, dolgoročne in kumulativne vplive izvedbe plana na obremenjevanje okolja Varovanje zdravja ljudi ter vplivov na zdravje ljudi ocenjujemo kot vpliv je nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).

Glede na podane ocene vplivov je bilo izoblikovano končno mnenje oz. ocena, da je plan ob upoštevanju veljavnih predpisov, omilitvenih ukrepov, z vidika varstva okolja sprejemljiva. Za okoljsko poročilo je bilo pridobljeno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila (št. 35409-82/2010/46 z dne 21. 12. 2012).

ANALIZA UPOŠTEVANJA Obravnavane spremembe NRP so prenesene v OPN Domžale. Ker tekom priprave okoljskega poročila PPIP za posamezne EUP niso bili na voljo, analiza upoštevanja OU za območja, kjer posegi še niso bili izvedeni, ni bila mogoča. Dopolnjeno Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve Plana 2009 – AC priključek Študa - navezava na Ihan, Boson d. o. o., januar 2013 Predmetno okoljsko poročilo je bilo izdelano v okviru procesa priprave Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, spremembe in dopolnitve 2009 - AC priključek Študa - navezava na Ihan. Razlog za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin je sprememba namenske rabe prostora, ki je potrebna zaradi gradnje predvidenega AC priključka Študa na AC odseku Šentjakob – Blagovica in Savsko cesto ter gradnje nove cestne povezave predvidenega AC priključka Študa s predvideno poslovno-gospodarsko cono lhan (trenutna lokacija Farme Ihan) z navezavo na Breznikovo cesto v Ihanu. Razlog za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin je sprememba območja gospodarske infrastrukture na območju AC priključka Študa na AC odseku Šentjakob -Blagovica. Območje AC priključka, ki je določeno z Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica - Šentjakob (Uradni list RS, št. 46/1996) se racionalizira in uredi tako, da je

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 32 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale možna izvedba priključevanja iz smeri Ihana ter načrtovanje nove povezovalne ceste Trzin – Savska cesta - AC priključek Študa s podaljškom do Ihanske ceste. Cestna povezava je načrtovana od Savske ceste do priključka na AC v dolžini cca. 875 metrov in od priključka na AC do Breznikove ceste v dolžini cca. 1.270 metrov. Okoljsko poročilo je obravnavalo in ugotovilo naslednje vplive izvedbe predmetnih sprememb in dopolnitev veljavnega prostorskega akta na naslednje segmente okolja in dejavnosti oz. postavljene okoljske cilje: Segmenti okolja in dejavnosti Ocena vpliva Tla in kmetijska zemljišča:  ohranjanje kmetijsko pridelovalne funkcije širšega območja, C  preprečevanje onesnaževanja tal. Vode:  dobro stanje površinskih in podzemnih voda. C  preprečevanje negativnih učinkov visokih voda. Zrak in podnebne spremembe:  ohranjanje kakovosti zunanjega zraka na širšem območju, B  zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe. Narava:  zagotavljanje stabilnosti in vitalnosti gozdov, ki so sposobni opravljati proizvodne, ekološke in socialne funkcije, C  preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov) (NPVO). Hrup: B  obremenjenosti okolja s hrupom pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi. Odpadki: C  preprečevanje obremenjevanja okolja z odpadki. Kulturna dediščina: B  ohranjanje števila objektov in območij kulturne dediščine. Krajina: B  minimalen vpliv na krajinsko podobo območja (ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti krajine). Svetlobno onesnaževanje: A  preprečevanje svetlobnega onesnaženja. Zdravje ljudi:  zagotavljanje dobrih bivalnih pogojev (družbena, prometna in komunalna infrastruktura), C  preprečevanje negativnih vplivov na zdravje ljudi.

Glede na podane ocene vplivov je bilo izoblikovano končno mnenje oz. ocena, da je obravnavani plan v primeru upoštevanja vseh omilitvenih ukrepov, podanih za nekatere okoljske segmente, skladen z okoljskimi cilji. Za okoljsko poročilo je bilo pridobljeno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila (št. 35409-125/2010, z dne 17. 5. 2011). Postopek sprejema sprememb in dopolnitev prostorskega akta še ni zaključen.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Obravnavane spremembe NRP so prenesene v OPN Domžale. Ker tekom priprave okoljskega poročila PPIP za posamezne EUP niso bili na voljo, analiza upoštevanja OU za območja, kjer posegi še niso bili izvedeni, ni bila mogoča. Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča v občini Domžale, Chronos d. o. o., september 2010 V okviru strokovne podlage je bil izdelan elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča skladno s Pravilnikom o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08) ter izdelava analize za ustrezno umestitev in obrazložitev teh posegov v prostor. Elaborat je razdeljen na naslednje sklope:  Analiza območij kmetijskih zemljišč je narejena iz naslednjih vidikov: o naravne danosti, o kakovost kmetijskih zemljišč (primernost kmetijskih zemljišč za kmetijstvo), o območja tveganja in občutljivost kmetijskih zemljišč, o obremenjenost kmetijskih zemljišč, o območja omejitev za kmetijstvo, o kategorizacija območij kmetijskih zemljišč, o ukrepi in usmeritve za nadaljnji razvoj posameznih kategorij območij kmetijskih zemljišč, o agrarne operacije na kmetijskih zemljiščih.  Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča: o analiza predlaganih posegov na najboljša kmetijska zemljišča do 5000 m2, o analiza predlaganih posegov na najboljša kmetijska zemljišča do 5000 m2.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 33 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

ANALIZA UPOŠTEVANJA Za osnutek OPN, ki je bil posredovan v prva mnenja, so bili posegi še enkrat analizirani, pripravljene so bile podlage, na podlagi katerih je MKGP izdalo prvo mnenje k OPN. Analiza posegov je upoštevala tudi rezultate izdelanega Elaborata, predvsem z vidika primernosti kmetijskih zemljišč za kmetijsko rabo. Izdelava hidrološko – hidravlične presoje in kart poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij na območju občine Domžale, Inženiring za vode d. o. o., projektna številka C83-FR/10, Ljubljana, junij 2011 Cilji strokovne naloge je bil za območje občine Domžale, skladno z veljavnimi predpisi, zagotoviti strokovne podlage, iz katerih:  bo razvidna poplavna nevarnost obstoječega stanja v prostoru (določitev območij, kjer se ob visokih vodah pričakujejo poplave),  bo izhajal koncept celovitih ukrepov, ki bodo v čim večji možni meri zagotavljali poplavno varnost območjem obstoječih in načrtovanih stavbnih zemljišč,  bo razvidna poplavna ranljivost in opredeljena poplavna ogroženost. Zaradi sorazmerno ravninskega območja poplavnih površin so pričakovane hitrosti razlivajoče vode <1,0 m/s, kar posledično pomeni majhno erozijsko nevarnost (debelina erozijskega sloja manjša od 0,5 m). Na podlagi navedenega je bil sprejet zaključek, da izdelava kart erozijske nevarnosti ni potrebna. V projektni nalogi je območje obdelave oz. vodotokov razdeljeno na pet odsekov, kar naj bi bilo tudi osnova za razdelitev analize: Kamniška Bistrica-zgornji del, Kamniška Bistrica-spodnji del, Rača in Radomlja, Rovščica in Pšata. Med izdelavo naloge se je izkazalo za smiselno posamezna območja definirana v projektni nalogi dodatno razdeliti na manjše zaključene celote. Hidrološko hidravlične analize, karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti ter koncept omilitvenih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti so bili izdelani ločeno po posameznih sklopih, vsak sklop predstavlja svoj elaborat v projektu. Analiza poplavne ranljivosti in ogroženosti ter izdelava kart poplavne ranljivosti in ogroženosti je bila na koncu izvedena na podlagi izdelanih kart poplavne nevarnosti za vse sklope in je za celotno območje obdelave v ločenem elaboratu. Strokovna podlaga je definirala obseg poplav na območju občine Domžale in ugotovila zastopanost vseh razredov poplavne nevarnosti. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti so bili definirani, a le na konceptualnem nivoju ter opisani v tehničnih poročilih. Vendar izdelovalci strokovne podlage na več mestih ustrezno opozarjajo, da je za umestitev tovrstnih ureditev v prostor treba izvesti dodatne hidravlične analize s katerimi se za zmanjšanje poplavne nevarnosti hidravlično dimenzionirajo in preveri njihov vpliv na zmanjšanje poplavne nevarnosti.

ANALIZA UPOŠTEVANJA OPN sicer povzema po strokovni podlagi povzema konceptualno zasnovane protipoplavne ukrepe, vendar strokovne podlage ne upoštevata v celoti, saj konceptualno zasnovani protipoplavni ukrepi niso bili natančno definirani, zanje pa zahtevane hidravlične analize, s katerimi bi se preveril njihov vpliv na zmanjšanje poplavne nevarnosti, niso bile izvedene. Kljub temu OPN predvideva znatne spremembe stavbnih zemljišč v poplavnih območjih. Sistem odvajanja komunalnih vod na območjih, ki niso priključena na CČN Domžale, Locus d. o. o., Domžale, december 2010 Strokovna podlaga podaja pregled do konca leta 2010 zgrajenega kanalizacijskega omrežja na območju občine Domžale ter definira naslednje rešitve na območjih, ki jih je v skladu z veljavno zakonodajo in relevantnimi nacionalnimi strategijami še treba opremiti z javnim kanalizacijskim omrežjem:  Aglomeracija Kolovec – ločen kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lokalno ČN zmogljivosti cca. 100 PE.  Aglomeracije Žiče, Zagorica pri Rovtah in Dolenje – skupen kanalizacijski sistem za vse tri aglomeracije, ki se zaključi z lokalno ČN zmogljivosti cca. 250 PE.  Aglomeracija Gorjuša – skupen kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lokalno ČN zmogljivosti cca. 250 PE.  Aglomeracija Krtina-jug, -Škocjan, Studenec pri krtini in zalog pod Sv. Trojico-Kokošnje – kanalizacijski sistem, ki se nadaljuje proti Krtini ter priključi na CČN Domžale.  Aglomeracija Rača-Račni Vrh, -Žeje in Žeje-Sv. Trojica – ločen kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lokalno ČN zmogljivosti cca. 600 PE.  Aglomeracija Goričica pri Ihanu, Brdo, -vzhod in Selo pri Ihanu-zahod – razširitev obstoječega kanalizacijskega sistema, ki se priključi na CČN Domžale.  Aglomeracija - Emona – ločen kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lokalno ČN zmogljivosti cca. 100-150 PE.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 34 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

 Ostala območja na katerih stojijo objekti – izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja zaradi prenizke gostote poselitve ni potrebna in smiselna. Predvideno je individualno reševanje vprašanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda v obliki hišnih ČN ali v obliki skupnih ČN za območje skupaj povezanih stanovanjskih hiš.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Zgornji povzetek smernic, ki se nanašajo na izdelavo strateškega dela OPN je bil v Strateškem delu OPN ustrezno dopolnjen, zato ugotavljamo, da so bile smernice ustrezno upoštevane. Lokalni energetski koncept občine Domžale, Boson, trajnostno načrtovanje, d. o. o., avgust 2011 Lokalni energetski koncept predstavlja študijo, s katero se določi strategija energetskega razvoja občine ter način njenega izvajanja. Vsebuje:  analizo rabe energije, porabe energentov ter emisij zaradi pretvorbe,  analizo oskrbe z energijo,  analizo imisij onesnaževal,  analizo potenciala obnovljivih virov energije,  swot analizo – šibke točke,  analizo predvidene bodoče rabe energije,  cilje energetskega načrtovanja,  akcijski načrt,  prioritetne ukrepe ter  napotke za izvajanje in financiranje. ANALIZA UPOŠTEVANJA Ugotovitve LEK so v OPN smiselno upoštevane, predvsem v strateškem delu pri zasnovah gospodarske javne infrastrukture v poglavju III.2.5 Energetska infrastruktura. Določitev območij varstva pred hrupom v Občini Domžale (študija hrupa), Chronos, julij 2006 Strokovna podlaga je bila narejena za določitev območij varstva pred hrupom v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale /57/. Narejena je bila na podlagi takrat veljavne zakonodaje. Izhodišče so predstavljali podatki prometnih obremenitev iz 2005. Stopnje varstva pred hrupom so bile določene na osnovi namenske rabe prostora določene v takrat veljavnem prostorskem aktu občine ter nekaterih dodatnih kriterijev za določitev meje med II. in IV stopnjo varstva pred hrupom. ANALIZA UPOŠTEVANJA V OPN strokovna podlaga ni upoštevana. Od časa njene priprave se je spremenila zakonodaja, ki obravnava varstvo pred hrupom, spremenile pa so se tudi razmere glede obremenjenosti okolja s hrupom (predvsem glede obremenjenosti cest).

2.10. PRVA MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA NJIHOVEGA UPOŠTEVANJA Prvo mnenje k osnutku občinskega prostorskega načrta Občine Domžale, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), št. 352-62/2005/96, z dne 10.10.2013  Občina naj v grafiki popravi zamike med veljavno namensko rabo in predlagano namensko rabo prostora.  AC priključek Študa naj občina prikaže kot poseg na kmetijsko zemljišče.  Občina naj obrazloži predvideno spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v EUP DV-15.  Posege za potrebe kmetije je treba obrazložiti na obrazcu »Utemeljenost posega na kmetijsko zemljišče za potrebe kmetije« (KSS obrazec), ki ga izpolni kmetijsko svetovalna služba. Da bi ministrstvo lahko ocenilo utemeljenost posegov za potrebe kmetij, je treba predložiti podatke o kmetiji in o načrtovanih objektih (idejna zasnova).  Vračanje v namensko rabo kmetijskih zemljišč, ki so po evidenci dejanske rabe uvrščena med gozdna zemljišča, je smiselna le, če jih je možno usposobiti v zemljišča, primerna za kmetijsko rabo.  Opredeljeni so posegi, kjer gre za uskladitev namenske rabe kmetijskih zemljišč, brez možnosti za širitev.  Opredeljeni so posegi, ki niso v nasprotju s predpisi in usmeritvami za varstvo kmetijskih zemljišč pred spremembo namenske rabe (nesprejemljivi posegi).  Opredeljeni so posegi, ki bi bili sprejemljivi ob upoštevanju posebnih usmeritev ministrstva.  Opredeljeni so posegi, ki so v nasprotju s predpisi in usmeritvami za varstvo kmetijskih zemljišč pred spremembo namenske rabe oz. je v naselju še znaten delež nezazidanih stavbnih zemljišč, obrazložitve občine pa ne utemeljujejo upravičenosti spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 35 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

 Ministrstvo je ugotovilo, da gradivo za izdajo prvega mnenja ne vsebuje elaborata posegov na najboljša kmetijska zemljišča po določbah ZPNačrt in po Pravilniku o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08 in 43/11 – ZKZ-C). ANALIZA UPOŠTEVANJA  Zamiki med veljavno namensko rabi in predlagano namensko rabo pri navedenih enotah niso bili identificirani.  AC priključek Študa se načrtuje z DPN, občina ga v OPN povzema.  Enota DV-15 je z namensko rabo I načrtovana že v veljavnem planu in ne pomeni spremembe kmetijskih zemljišč. Namenjena je preselitvi kmetije.  Mnenja KSS še niso bila pridobljena.  Vračanje v namensko rabo kmetijskih zemljišč, ki so po evidenci dejanske rabe uvrščena med gozdna zemljišča, se pojavlja na območjih v zaraščanju, kjer je možno vzpostaviti kmetijsko rabo. Večinoma se pojavlja na stikih med kmetijskimi zemljišči in gozdom.  Posegi, kjer gre za uskladitev namenske rabe kmetijskih zemljišč, so sprejemljivi, saj ne predvidevajo možnosti za širitev.  Upoštevanje posebnih usmeritev ministrstva:  BR-03, DB-01 – usmeritev je upoštevana – predlagana stavbna zemljišča so vrnjena v kmetijsko rabo,  DO-02 – usmeritev ni upoštevana,  KT-12 – predlagana širitev stavbnega zemljišča (165 m2) je nastala zaradi smiselnega preoblikovanja enote urejanja prostora; s tem namenom je bilo tik ob predlagani širitvi v kmetijska zemljišča že v osnutku vrnjenih 510 m2 stavbnih zemljišč.  Nesprejemljivi posegi: Vsi nesprejemljivi posegi v skladu z mnenjem MKO oz. MKGP obsegajo 106,7 ha. V dopolnjenem osnutku je od teh izvzetih za 1,7 ha posegov.  Elaborat posegov na kmetijska zemljišča je bil narejen in posredovan na MKO oz. MKGP septembra 2013. Mnenje k osnutku OPN Občine Domžale – področje gozdarstva, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), št. 3401- 47/2008/23, z dne 05. 08. 2013 Niso upoštevani varovalni gozdovi, zato MKO daje negativno mnenje.

ANALIZA UPOŠTEVANJA V OPN Domžale niso bile upoštevane smernice glede poseganja v varovalne gozdove, niso bile upoštevane smernice za večje posege v gozdni prostor. Iz dokumentacije je izjemno težko razbrati, na kakšne podlage je občina pridobivala smernice in ali so sploh vsi predvideni posegi bili predstavljeni MKO oz. MKGP in Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Iz dokumentacije ni bilo mogoče razbrati, kakšne smernice je ZGS podal za nekatere predvidene posege npr. GR-03, ZB-03. Občina Domžale je na MKO oz. MKGP poslala predlog za spremembo varovalnih gozdov. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom /102/ še je še v fazi spreminjanja. Še vedno pa so v OPN predvideni posegi v varovalne gozdove, za katere občina ni podala predloga za spremembo. Mnenje k osnutku OPN Občine Domžale, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, št. 3407-153/2013, z dne 01. 08. 2013 V strateškem delu je treba bolj natančno opredeliti režime varovanja, gospodarjenja in poseganja v območje gozdov. V izvedbenem delu je treba prilagoditi opredeljeno namensko rabo prostora gozdnim zemljiščem, predvsem varovalnim. Ključne vsebine, ki so povezane z grafičnim delom:  Potrebno je uskladiti vsebino varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom in to tako v tekstualnem delu, kot tudi v grafičnem delu. Potrebno je zagotavljati odmik objektov od gozdnega roba.  Upošteva naj se odlok o GPN.  Poseg OPPN Rova jug je nesprejemljiv.  Širitev območja poselitve v Dragomlju (DR-21) naj se zmanjša.  NRP na območju RA-05 mora biti gozd.  Za območja ZB-03 in GR-03 se je ZGS usklajeval z občino in podal mnenja. (pripravljavcu okoljskega poročila ti dokumenti niso bili dostopni).

ANALIZA UPOŠTEVANJA Smernice, ki so bile upoštevane:  Širitev območja poselitve v Dragomlju se je zmanjšala.  V izvedbenem aktu je določen potreben odmik objektov od gozdnega roba.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 36 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Smernice, ki niso bile upoštevane:  Spreminja se NRP tako v varovalnih gozdovih, kot tudi v gozdovih s posebnim namenom.  Odlok o GPN se ne upošteva.  Poseg OPPN Rova je še vedno prisoten, vendar v zmanjšanem obsegu  NRP na območju RA-05 se spreminja, tu je bila vložen tudi predlog za spremembo varovalnih gozdov Za območja ZB-03 in GR-03 nismo uspeli dobiti dokumentacije z usklajevanj, zato ni jasno v kolikšni meri so posegi skladni s smernicami. Prvo mnenje s področja upravljanja z vodami k osnutku Občinskega prostorskega načrta občine Domžale, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), št. 35001-308/2013-3 z dne 4. 4. 2014 Na poplavnih območjih za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti je pri načrtovanju prostorskih ureditev oz. izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oz. izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovat celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oz. sočasno z njo. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Vse namenske rabe na vodovarstvenih območjih (VVO) je treba preveriti ali so v skladu z navedenim predpisom ter vse tiste, ki niso (razen obstoječe pozidave) izločiti. Pri pripravi občinskega prostorskega načrta je treba upoštevati vse omejitve o posegih na vodna, priobalna in poplavna območja, ki jih navaja zakonodaja s področja voda.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Izvedbeni del OPN tako v grafičnem kot v tekstualnem delu zgoraj navedenih smernic ni v celoti upošteval, zato ga je treba dopolniti skladno z v nadaljevanju podanimi omilitvenimi ukrepi. Prvo mnenje, Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., št. PP/019/13-RJ, z dne 31. 7. 2013 Na podlagi smernic lahko zaključimo da JKP Prodnik d. o. o. opozarja na naslednje pomembne posege v obstoječo komunalno infrastrukturo:  izgradnja zadrževalnih bazenov prvega vala visokih vod na mešanem kanalizacijskem sistemu,  komunalno opremljanje in zagotovitev ostalih pogojev za razvoj dejavnosti v gospodarski coni Želodnik,  obnova vodovodnega sistema z izgradnjo povezovalnih vodovodov med posameznimi črpališči ter aktivacijo razpoložljivih vodnih virov iz dolomitnih plasti vrtin DG1, VDG2, VDG3, VDG4 ter Č5 z njihov vključitvijo v sistem.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Zgornji povzetek smernic, ki se nanašajo na izdelavo strateškega dela OPN je bil v Strateškem delu OPN ustrezno dopolnjen, zato ugotavljamo, da so bile smernice ustrezno upoštevane. Smernice, ki se nanašajo na izdelavo Izvedbenega dela OPN so bile ustrezno upoštevane. Osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Domžale – prvo mnenj nosilcev urejanja prostora, Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), OE Kranj, št 2-III-254/3-O-13/MB z dne 29.7.2013 in 2-III-254/4-O-13/MB z dne 18.9.2013 Smernice, ki so povezane z grafičnim delom so naslednje:  Naselja se načrtuje izven območij z naravovarstvenim statusom.  Posebej se kot rekreacijsko-turistični programi razvijajo dejavnosti v parku Češenik (naravni tematski zabaviščni park), na načrtovanem turističnem območju Gorjuša-Krumperk (golf, konjeniški center, gostinstvo, kultura, nastanitvene kapacitete), Brdo pri Ihanu (konjeniški center), Ihanu (letno zimski nordijski center), ki so skladne z ohranjanjem narave.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 37 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

 Prepoved gradenj v okolici cerkve s. Jurija zaradi ohranjanja netopirjev  Ohranjati nezazidan obvodni pas naravno ohranjene struge Pšate, z obrežno vegetacijo in rastišči močvirske logarice.  Konkretnejše usmeritve so bile podane za naslednje EUP: RA-05, RO-15, OB-05,ČŠ-01, OB-06, ČŠ-02, ČŠ-03, ČŠ- 04, ČŠ-06, TU-01, TU-02, TU-03, ZB-18, ZB-19, ZB-20, GR-03, GR-05, GO-02, EOP-46/94, GO-01, IH-11, IH-12, IH- 10, IH-09, PR-03, PR-09, PR-10, PR-11, EOP 46/37, PR-06, OB-34, PR-08, PR-04, PR-02, PR-01, ZB-17, DB-01, DB- 02, BD-01, BD-02, BD-03, OB-37.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Smernice niso bile upoštevane. Podrobnejša analiza upoštevanja je podana v Prilogi 5. Prvo mnenje k osnutku odloka OPN Občine Domžale in mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov plana na okolje (kulturno dediščino), Ministrstvo za kulturo (MK), Direktorat za kulturno dediščino, št. 3501-3/2013/7 z dne 16. 08. 2013 Smernice vsebujejo konkretne pripombe glede dopolnitve strateškega dela odloka in usmeritve za pripravo izvedbenega dela, ki še niso vključene v posredovan, torej obravnavan dopolnjen osnutek OPN Konkretnejše usmeritve se nanašajo na:  dodatne omejitve v območju nacionalne prepoznavnosti (PPIP za EUP K1, K2),  izvzem nezazidanega območja Rova v gozdu,  ureditev območja Mlak, skakalnic, industrijske in športne cone. Podana je zahteva po posodobitvi podatkov o kulturni dediščini v prikazu stanja prostora in upoštevanju akutnejših podatkov pri prostorskem načrtovanju. V tabeli stališč po EUP je podano stališče nosilca urejanja prostora, ki ga je treba upoštevati pri opredelitvi PPIP.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Smernice v dopolnjenem osnutku še niso bile upoštevane. Natančnejša analiza je podana v vrednotenju. Predvsem pri tistih stališčih po EUP, ki so negativna predlagamo, da se ta območja izvzame oz. stališča upošteva, v nasprotnem primeru je treba z nosilcem urejanja prostora posamezne posege uskladiti. Prvo mnenje s področja razvoja poselitve k osnutku OPN Domžale, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP), Direktorat za prostor, št. 35016-23/2011-MOP/15-01021357 z dne 13. 08. 2013 V okviru prvega mnenja je izpostavljenih več območij širitev naselij, ki nimajo podlage v predpisih s področja usmerjenja poselitve oz. so v nasprotju s konceptualnim delom UN. Mnenje zajema tudi pomislek glede potencialnega pojava razpršene gradnje na večjih strnjenih nezazidanih območjih, kjer predlaga opredelitev OPPN.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Smernice so bile delno upoštevane. V presojanem dokumentu usmeritev glede potencialnega pojava razpršene gradnje še ni upoštevana oz. je opredeljeno, da bodo za nekatera območja opredeljeni PPIP. Smernice za osnutek OPN občine Domžale, ELES d. o. o., št. 378/594/ubi z dne 3.7.2013 Upoštevati je treba širine varovalnega pasu elektroenergetskih daljnovodov in razdelilnih transformatorskih postaj.

ANALIZA UPOŠTEVANJA V dopolnjenem osnutku OPN usmeritev ni popolnoma upoštevana. Znotraj varovalnih pasov elektroenergetskih daljnovodov se pojavljajo tudi nova stavbna zemljišča. Prvo mnenje, Mnenje nosilcev urejanja prostora za osnutek OPN Občine Domžale, Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., štev. PP/019/13-RJ z dne 31. 07. 2013 Smernice se nanašajo na splošne pogoje umeščanja objektov in ureditev za zbiranje in odstranjevanje odpadkov. Podana je zahteva, da se zbirni center za odpadke lahko umesti v EUP z NRP IG, IP, IK in O.

ANALIZA UPOŠTEVANJA Smernice so v celoti upoštevane.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 38 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

3 STANJE OKOLJA

3.1. OSNOVNI PODATKI O OBRAVNAVANI OBČINI Občina Domžale se nahaja v osrednjeslovenski statistični regiji in je del Ljubljanske urbane regije. Občina obsega ozemlje v velikosti 72,3 km2, kjer po podatkih Statističnega urada RS (SURS) /59/ živi 34.753 prebivalcev. V povprečju je na km2 površine 481 prebivalcev, kar je bistveno nad slovenskim povprečjem (102 prebivalca). Število prebivalcev se povečuje, indeks staranja znaša 89,1, kar je bistveno pod slovenskim povprečjem (119,6) in kaže na ugodno stanje. Tako naravni kot selitveni prirast sta pozitivna in bistveno nad slovenskim povprečjem.

Preglednica 8: Statistični podatki /22//59/ Površina 72,3 km2

Število prebivalcev 34.753

Gostota poselitve 480,7 prebivalcev/ km2

Število naselij 50 Bišče, Brdo, Brezje pri Dobu, Brezovica pri Dobu, Češenik, Depala vas, Dob, Dobovlje, Dolenje, Domžale, Dragomelj, Goričica pri Ihanu, Gorjuša, Homec, Hudo, Ihan, Jasen, Kokošnje, Količevo, Kolovec, Krtina, Laze pri Domžalah, Mala Loka, Nožice, Podrečje, Prelog, , Pšata, Rača, Račni Vrh, Naselja Radomlje, Rodica, Rova, Selo pri Ihanu, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Studenec pri Krtini, Sveta Trojica, Šentpavel pri Domžalah, Škocjan, Škrjančevo, Turnše, Vir, Zaboršt, , Zalog pod Sveto Trojico, Zgornje Jarše, Žeje, Želodnik, Žiče

Graf 1: Gibanje števila prebivalcev v obdobju z označenim trendom in prikazom spremembe števila prebivalcev po letih za obdobje 2000-2014 /59/

Število prebivalcev se je v zadnjih 14 letih povečalo za okoli 5.000 prebivalcev /59/. Trend povečevanja je bil v prvi polovici obdobja izrazitejši in je dosegel višek v letu 2006, ko se je število prebivalcev povečalo za 657, nato pa se povečevanje nekoliko umirilo in se giblje med 200 in 300 prebivalci na leto. Glede na veljaven plan je gostota poselitve na stavbna zemljišča namenjena stanovanjski ali mešani rabi (NRP S, M, C in A skupaj 1.020 ha) 34 prebivalcev/ha oz. če upoštevamo še nezazidana stavbna zemljišča (NRP S, M, C in A, ki sodijo v kategorijo pozidana in sorodna zemljišča /44/ skupaj 744,4 ha) je število sicer nekoliko večje in sicer 47 prebivalcev/ha.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 39 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

3.2. IZHODIŠČNO STANJE OKOLJA

3.2.1 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Glede na dejansko rabo tal (02. 07. 2014) je 36% ozemlja občine poraščenega z gozdom, s trendom manjšega zmanjševanja površin, okoli 20% je njivskih površin, s trendom zmanjševanja površin (v obdobju 2002-2009 za 30%), ki se je v zadnjih letih nekoliko umiril, in 22% travniških površin, kjer je bilo v obdobju 2002-2009 opazno povečevanje površin za 60%, predvsem na račun njiv. 17% ozemlja predstavljajo pozidana zemljišča, kjer je opazen manjši trend naraščanja /44/.

Preglednica 9: Dejanska raba tal /44/ 2014 Trend Trend Raba tal Šifra Površina /ha/ Delež /%/ 2002-2009 2009-2014 Njiva oz. vrt 1100 1.399,5 19,4 69,0 98,1 Trajne rastline na njivskih površinah 1180 0,5 0,01 - 66,5 Rastlinjak 1190 0,6 0,01 - 108,5 Vinograd 1211 0,04 0,001 - 58,8 Intenzivni sadovnjak 1221 4,9 0,1 624,8 233,4 Ekstenzivni oz. travniški sadovnjaki 1222 55,5 0,8 77,6 103,7 Trajni travnik 1300 1.603,0 22,2 157,9 96,4 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 1410 81,6 1,1 506,1 159,9 Drevesa in grmičevje 1500 146,2 2,0 83,4 125,9 Neobdelano kmetijsko zemljišče 1600 38,0 0,5 - 394,1 Kmetijsko zemljišče preraslo z gozdnim drevjem 1800 2,2 0,03 - 97,9 Gozd 2000 2.579,6 35,7 97,3 97,7 Pozidano in sorodno zemljišče 3000 1.257,1 17,4 108,4 104,8 Suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 5000 0,1 0,002 - - Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim 6000 1,2 0,02 - - pokrovom Voda 7000 57,1 0,8 91,9 96,3 Skupaj 7.227,1 100 100 100 Opomba: Do manjših odstopanj prihaja na račun različnih metod določevanja dejanske rabe tal.

Na območju občine je glede na veljavno namensko rabo prostora in dejansko rabo tal 330 ha nezazidanih stavbnih zemljišč. Od tega jih je 137 ha namenjenih stanovanjski pozidavi, 97 ha proizvodnim dejavnostim, 48 ha prometnih površin in 48 ha mešanim območjem /44//53/. KLJUČNE UGOTOVITVE:  Glede na dejansko rabo tal je okoli 20% je ozemlja občine njivskih površin in 22% travniških površin ter 17% pozidanih zemljišč, 3% je zaraščajočih površin, 2% pa predstavljajo ostale površine (npr. vode, travniški sadovnjaki,...).  Na območju občine je glede na veljavno namensko rabo prostora 137 ha nezazidanih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski pozidavi, 97 ha proizvodnim dejavnostim in 48 ha mešanih območij. 3.2.2 GOZD Glede na dejansko rabo tal je 36% ozemlja občine poraščenega z gozdom /44/. Na območju občine se nahaja 457 ha (18% gozda) varovalnih gozdov. Obsežnejše površine se nahajajo na območju Blat in Prevojskih gmajn ter ob Kamniški Bistrici ob vstopu na območje občine in južno od AC. 1.729 ha (67%) gozda ima ekološko, socialno in/ali proizvodno funkcijo na 1. stopnji poudarjenosti /65/. Varovalni gozdovi na območju občine kot taki niso razglašeni zgolj zaradi velikega naklona in varovanja zemljišč pred erozijskimi pojavi in plazovi, pač pa v primeru nižinskih gozdov v kmetijski in primestni krajini tudi zaradi izjemno poudarjene funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti in varovanja zemljišč pred vetrom /67/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 40 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 10:Površina (ha) gozdov s funkcijami na 1. stopnji poudarjenosti /65/ Površina gozda s funkcijo na Funkcije gozdov 1. stopnji poudarjenosti /ha/ Funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev 584,5 Ekološke Hidrološka funkcija 221,3 Klimatska funkcija 700,1 Zaščitna funkcija 7,3 Rekreacijska funkcija 52,8 Turistična funkcija 0,1 Poučna funkcija 33,5 Raziskovalna funkcija 14,0 Socialne Higiensko-zdravstvena funkcija 483,8 Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti 540,8 Funkcija varovanja naravnih vrednot 25,7 Funkcija varovanja kulturne dediščine 0,2 Obrambna funkcija 226,3 Estetska funkcija 80,0 Proizvodne Lesnoproizvodna funkcija 671,6 Skupaj – gozd z eno ali več funkcij na 1. stopnji poudarjenosti 1.729

KLJUČNE UGOTOVITVE:  Glede na dejansko rabo tal je 36% ozemlja občine poraščenega z gozdom, 3% je zaraščajočih površin.  Na območju občine se nahaja 457 ha (18% gozda) varovalnih gozdov, 1.729 ha (67%) gozda ima ekološko, socialno in/ali proizvodno funkcijo na 1. stopnji poudarjenosti.

3.2.3 POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE Osrednji vodotok na območju občine je Kamniška Bistrica (SI132VT5, SI132VT7), ki čez območje občine Domžale teče v smeri od severa proti jugu. Njena glavna pritoka sta desni pritok Pšata (SI1326VT), ki se v Kamniško Bistrico izliva že izven občine in levi pritok Rača z Radomljo (SI1324VT). Večji pritoki so še: Rovščica, Želodnik in Žabnica. Glede na kategorizacijo urejanja vodotokov so vodotoki pretežno tehnično do delno togo urejeni, proti jugu (za Dragomljem in Ihanom) pa prehajajo v sonaravno urejene do delno naravne vodotoke. Kamniška Bistrica je tudi pri vtoku na območje občine sonaraven vodotok. Na območju občine ni opredeljenih ribjih odsekov in kopalnih voda oz. njihovih vplivnih območij /12/. Monitoring kakovosti površinskih voda se izvaja na vseh treh vodotokih in sicer na Kamniški Bistrici v Ihanu (šifra postaje 4432) – pred centralno čistilno napravo in Beričevem (šifra postaje 4470) po izlivu Pšate, na Pšati v Bišečah (šifra postaje 4601) in na Rači z Radomljo v Spodnji Krtini (šifra postaje 4502). Slabo kemijsko stanje je bilo na Kamniški Bistrici v Beričevem zaznano vse do leta 2006 /1/. Kemijsko stanje vseh treh vodotokov pa je bilo v obdobju 2006-2008 ocenjeno kot dobro /2/, trend dobrega stanja pa se nadaljuje tudi v obdobju 2009-2011 /5/. Ekološko stanje je bilo v obdobju 2006-2008 ocenjeno kot dobro na Rači z Radomljo, zmerno na Pšati in Kamniški Bistrici v Ihanu, ter zelo slabo v Beričevem. Kamniška Bistrica je v spodnjem toku eden bolj obremenjenih vodotokov v Sloveniji. Čeprav tudi glede na obremenjenost z lahko razgradljivimi organskimi snovmi ne dosega dobrega stanja, pa je v zelo slabo ekološko stanje uvrščena zaradi hidromorfološke spremenjenosti in splošne degradiranosti struge in bregov. Bregovi na tem odseku reke so umetni, pretežno utrjeni z visokimi kamnometi. Precej je umetnih jezov in mostov. Spremembe rečnega profila, globine in širine struge, strukture dna, bregov, brežin in obrežne vegetacije zelo vplivajo na spremembo kakovosti življenjskih prostorov. Prisotna združba se bistveno razlikuje od tiste, ki je poseljevala ta odsek vodotoka pred človeškimi posegi /2/. Stanje se je do leta 2011 izboljšalo in je ocenjeno kot dobro na Pšati in Kamniški Bistrici v Ihanu ter kot zelo dobro na Rači in Kamniški Bistrici v Beričevem /5/. Kamniška Bistrica in ostali njeni pritoki imajo snežno-dežni pretočni režim. Njegova značilnost je zimski nižek, ki ga vsekakor poudari snežna retinenca, ko padavine obležijo kot snežna odeja. Poletni nižek je običajno manj izrazit, pomaknjen proti koncu poletja. Spomladanske visoke vode presegajo jesenske. Dodatno narastejo zaradi sproščanja zalog vode, ki so se od pozne jeseni preko zime kopičile v snežni odeji /1/. Občina Domžale je pripravila študijo razredov poplavne ogroženosti, ki pa obsega izključno obstoječe stanje, brez upoštevanja predvidenih sprememb namenske rabe prostora ali omilitvenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti. Poplave ogrožajo 18,7 km2 oz. 26% ozemlja občine. Prevladuje majhna poplavna nevarnost (9 km2), srednja (4,6 km2) in preostala nevarnost zajemata okoli 5 km2 medtem ko velika nevarnost ogroža 0,03 km2. Poplave so prisotne ob večini

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 41 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale vodotokov in ogrožajo del naselij. Za zagotavljanje poplavne varnosti, ki je zagotavlja z ukrepi izvedenimi v preteklosti je treba vse vodotoke in nasipe na obravnavanem območju redno vzdrževati (košnja nasipov, ciklično redčenje obrežne zarasti v strugah, sanacija poškodb nasipov, obrežnih zavarovanj in talnih pragov na Kamniški Bistrici) in s tem ohranjati prevodnost strug /27/. Glede na rezultate poplavne študije na poplavnih območjih prevladujejo kmetijske površine. Velik delež pozidanih zemljišč (400 ha) se nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti (44% območja) in 100 ha (22% območja) v območju majhne nevarnosti /27//44/.

Preglednica 11: Dejanska raba tal na poplavnih območjih /27//44/ Gozd Kmetijska zemljišča Pozidana zemljišča Vode Skupaj Poplavna Površina Površina Površina Površina Površina nevarnost Delež /%/ Delež /%/ Delež /%/ Delež /%/ /ha/ /ha/ /ha/ /ha/ /ha/ Preostala - Pp 40,0 4 466,7 52 393,0 44 2,2 0,2 901,8 Majhna - Pm 46,9 9 346,5 69 108,5 22 0,4 0,1 502,2 Srednja - Ps 64,8 14 364,3 79 33,8 7 0,7 0,2 463,7 Velika - Pv 1,1 39 1,4 50 0,2 7 0,1 4 2,8

Zahodni del občine obsega vzhodni del območja vodnega telesa podzemne vode Savska kotlina in Ljubljansko Barje (VTPodV 1001), ki ga tvorita peščeno-prodni zasipi ter apnenčasti in dolomitni vodonosniki v podlagi in obrobju kvartarnih naplavin. Vzhodni del občine sega na severozahodni del območja vodnega telesa podzemne vode Posavsko hribovje do osrednje Sotle (VTPodV 1008), ki ga tvorijo dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah, vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih ter globoki termalni vodonosniki v karbonatnih kamninah. Kemijsko stanje obeh vodnih teles podzemne vode je bilo v letih 2007-2013 ocenjeno kot dobro /5/. Na območju občine se nahajajo 3 VVO varovana na občinskem nivoju in sicer na severu območje vodnega vira Kolovec- dolomit (ID VVO 4245) /111/ na severozahodu območje vodnih virov Domžale (ID VVO 4241) /112/ in na jugovzhodu območje vodnega vira Brdo nad Ihanom (ID VVO 4249) /109/.

Preglednica 12: Dejanska raba tal na vodovarstvenih območjih /12//44/ Gozd Kmetijska zemljišča Pozidana zemljišča Vode Skupaj VVO vodnega vira in Površina Površina Površina Površina Površina kategorija Delež /%/ Delež /%/ Delež /%/ Delež /%/ /ha/ /ha/ /ha/ /ha/ /ha/ Brdo nad Ihanom 135,0 84 23,6 15 2,9 2 - - 161,5 1 2,8 90 0,3 10 - - - - 3,2 2 38,2 93 2,4 6 0,4 1 - - 41,0 3 94,0 80 20,9 18 2,5 2 - - 117,3 Kolovec-dolomit 653,8 91 47,1 7 16,6 2 1,4 0,2 718,9 1 5,8 97 0,05 1 0,1 2 - - 5,9 2 147,0 92 11,0 7 1,5 1 0,03 0,02 159,5 3 501,0 91 36,1 7 15,0 3 1,4 0,2 553,5 Domžale 8,6 2 254,9 65 124,1 32 2,1 1 389,7 1 0,03 0,1 24,1 87 3,5 13 - - 27,6 2 2,0 4 37,4 78 8,3 17 0,2 0,4 47,9 3 6,5 2 193,4 62 112,4 36 1,9 1 314,2 Opomba: - kategorija ni prisotna Prevladujoča raba na VVO vodnih virov Kolovec – dolomit in Brdo nad Ihanom je gozd, pozidana in kmetijska zemljišča se pojavljajo v manjši meri in pretežno v 3 vodovarstveni kategoriji. Raba tal je bistveno drugačna na območju VVO vodnih virov Domžale, kjer prevladujejo kmetijska zemljišča. Bistveno večji je tudi delež pozidanih površin (32% celotnega VVO), tudi na območju 2 in 1 vodovarstvenega režima /12//44/. ARSO, kot enega pomembnih okoljskih kazalnikov, spremlja tudi količinsko stanje vodnih teles podzemne vode. Glede na geološko zgradbo in pedološko sestavo tal ter reliefne značilnosti in rabo tal lahko namreč v vodonosnike pronicajo zelo različne količine padavinske vode. Tako je v letu 2012 vodno telo podzemne vode 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje, v katerega se uvršča pretežni del območja občine Domžale glede na količino padavin in svoje lastnosti razpolagalo z 444 m3/prebivalca obnovljive podzemne vode. Vendar je veliko bolj kot količina obnovljive podzemne vode na prebivalca pomemben podatek o razmerju med skupnim odvzemom podzemne vode in količino obnavljanja podzemne vode v letu 2012. Slednji za vodno telo podzemne vode 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje znaša 24,2%. To ga po deležu izkoriščenosti uvršča na drugo mesto med vsemi vodnimi telesi podzemne vode v Sloveniji v letu 2012. Ne glede na navedeno pa ARSO ugotavlja, da so bila vsa telesa podzemne vode v letu 2012 v dobrem količinskem stanju, saj skupni odvzemi podzemne vode niso presegali obnovljivih količin podzemne vode in niso značilno vplivali na zniževanje gladine

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 42 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale podzemne vode, stanje površinskih vodnih teles, stanje kopenskih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode ali na vdore morske vode in druge vrste vdorov /9/.

Slika 1: Trendi gladin podzemne vode za obdobje 1990-2012 za VTPzV 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje /9/

Vendar zgoraj podani podatki dobijo pravo vrednost šele v časovnem kontekstu daljšega raziskovalnega obdobja. Osnovni pogoj, da bi količinsko stanje telesa podzemne vode proglasili za dobro je, da je delež merilnih mest z značilnim upadajočim trendom obdobja 1990-2012 manjši od 25%. Ta kriterij za vodno telo podzemne vode 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje, ni bil dosežen, saj je prav na tem vodnem telesu podzemne vode delež merilnih mest z značilnim upadajočim trendom največji v Sloveniji in dosega kar 83%. Vendar je na tem mestu treba poudariti, da so tako izraziti trendi povezani z izgradnjo pregrade za HE Mavčiče leta 1986, ko se je gladina podzemne vode na Kranjsko-Sorškem polju sprva zvišala v povprečju za šest metrov. Sledil je proces zamuljevanja brežin in dna zadrževalnega jezera ter posledično zmanjševanja napajanja in zniževanja gladin podzemnih voda v vplivnem delu vodonosnika. V kolikor se bo proces zamuljevanja nadaljeval bodo na nekaterih merilnih mestih prvotni nivoji podzemne vode (pred izgradnjo pregrade) doseženi že med letom 2020 in 2025 /9/.

Graf 2: Trend gladine podzemne vode - 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje – Prodni zasip Kamniške Bistrice D 0582 Zgornje Jarše /9/

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 43 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Po podatkih JKP Prodnik d. o. o. je 99,91% prebivalcev je priključenih na javno vodovodno omrežje. Poraba vode oz. količina obračunane vode je v letu 2012 znašala 1.878.128 m3. Količina se je v obdobju 2003-2005 manjšala, po letu 2006 pa se je trend nekoliko umiril. Količina prodane vode v gospodinjstvih se praktično ne spreminja, pri ne-gospodinjski porabi pa se beleži kontinuirano zmanjševanje porabe vode v industriji. Razlog temu je zmanjšanje ali prenehanje delovanja določenih velikih uporabnikov ter racionalizacija tehnoloških postopkov v nekaterih podjetjih. Za vodooskrbo območja občine so pomembni trije vodooskrbni sistemi, ki sicer z vodo oskrbuje tudi naselja izven občine Domžale. Izgube v sistemu znašajo približno 29%. Zdravstveno ustreznost pitne vode pogodbeno redno spremlja ter izdaja poročila Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) iz Kranja. Vzporedno z internim nadzorom, ki poteka v okviru HACCP sistema, poteka vzorčenje vode še v sklopu državnega monitoringa, ki ga izvaja ZZV Ljubljana. Voda je na vseh vodovodnih sistemih zdravstveno ustrezna /32//33//34/.

Preglednica 13: Osnovni podatki o vodooskrbnih sistemih na območju občine Domžale /32/ Količina Količina Število naselij/v Število Število Izdatnost Vodooskrbni sistem odvzete vode obračunane občini Domžale prebivalcev črpališč/ zajetij virov /l/s/ /m3/ vode /m3/ Domžale 21/19 29.224 4 2.436.269 1.758.315 205 Radomlje – Kolovec 13/12 6.142 4 482.254 317.778 45 Taterman – Žirovše – 72/16 7.282 1 555.737 374.778 22 Kamrica (Črni graben) Skupaj 106/47 42.648 9 3.474.260 2.450.871 272

Glede na podatke o izdatnosti vodnih virov in količinah načrpane vode lahko ugotovimo, da so vodni viri vodooskrbnih sistemov Domžale in Kolovec izkoriščeni do tretjine, medtem ko je vodni vir sistema Črni graben izkoriščen nekje na 80%. Vsi trije tako omogočajo povečanje števila porabnikov /32//34/. Rezultati fizikalno kemijskih analiz kažejo, da se vrednosti atrazina in destilatrazina v pitni vodi z leti znižujejo. Koncentracije so pod mejno vrednostjo 0,1 µm/l. Koncentracije nitrata v pitni vodi so pod mejno vrednostjo 50 mg/l in se gibljejo med 20 in 33 mg/l. Občasno se v vzorcih zaznajo koliformne bakterije, vzroki se sproti sanirajo /50/. Kanalizacijsko omrežje v občini Domžale v skupni dolžini okoli 200 km, skoraj polovica kanalizacijskega omrežja je mešanega tipa, ima izvedenih 5.873 priključkov, na območju občine je zavedenih še 1.214 greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Kanalizacija občin Domžale, Mengeš, Trzin in Kamnik predstavlja enoten sistem pretežno mešane kanalizacije, ki se sistematično gradi že več kot štirideset let in se zaključuje s centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik v Študi /32//35/. Količina sprejete vode na dotoku na CČN je bila v letu 2012 skupno 7.123.902 m3 odpadne vode. Padavinska in infiltracijska voda je predstavljala 45% sprejete vode, delež sprejetih količin iz občine Domžale pa 23,5% (1,7 milijona m3), k temu 1,3 milijona m3 doprinesejo gospodinjstva in po 0,2 milijona m3 gospodarstvo ter industrija. V splošnem je bila CČN v letu 2012 obremenjena nekoliko bolj v spomladanskih mesecih do meseca aprila, v poletnih mesecih je bila kot običajno nižja od povprečja ostalega leta in v jesenskem času je ostala na nižjem nivoju. Takšna obremenitev je posledica predvsem povečani količini padavin v jesenskem času, zmanjšanje glede na pretekla leta pa posledica zmanjšanja obremenitev s strani industrijskih virov. Učinek čiščenja ogljikovih snovi je bil 98,6% na parametru BPK in 95,8% po parametru KPK. Učinek je bil višji kot pretekla leta. Tudi čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi je bilo višje kot v preteklih letih, vendar glede na procesne in tehnološke omejitve še vedno nezadostno za doseganje prihodnjih zakonodajnih zahtev, ker CČN ni zgrajena za terciarno čiščenje. Učinek čiščenja fosforjevih snovi je bil 57,2% in dušikovih snovi 46,1%. CČN z optimizacijo procesa uspe v večini leta zagotavljati tudi prvo stopnjo čiščenja dušikovih snovi oz. nitrifikacijo, čeprav za ta proces ni ustrezno projektirana. Z obstoječim procesom nikakor ni mogoče doseči denitrifikacije, ki se posledično v omejenem obsegu dogaja v sekundarnih usedalnikih in povečuje koncentracijo suspendiranih snovi v iztoku, kar poslabšuje kakovost iztoka. CČN tudi v letu 2012 po poročilu obratovalnega monitoringa ni »čezmerno obremenjevala okolja«, ker je le v eni meritvi malenkostno presežen amonijski dušik (za 2%) in dvakrat dodatne meritve AOX po direktivi E-PRTR (za manj kot 100%) /37/. Kjer se relief nekoliko dvigne so prisotna t. i. erozijska območja. Na območju občine je tako opredeljenih 656 ha območij običajnih zaščitnih ukrepov in 541 ha območij zahtevnih zaščitnih ukrepov. Območja sovpadajo z opredelitvijo pazljivih območij oz. verjetnostjo pojavljanja plazov /12/. KLJUČNE UGOTOVITVE:  Glede na kategorizacijo urejanja vodotokov so vodotoki pretežno tehnično do delno togo urejeni.  Slabo kemijsko stanje je bilo na Kamniški Bistrici v Beričevem zaznano vse do leta 2006. Kemijsko stanje Kamniške Bistrice, Pšate in Rače z Radomljo je bilo v obdobju 2006-2008 ocenjeno kot dobro, trend se nadaljuje vse do leta 2011.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 44 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

 Poplave ogrožajo 18,7 km2 oz. 26% ozemlja občine. Prevladuje majhna poplavna nevarnost (9 km2), srednja (4,6 km2) in preostala nevarnost zajemata okoli 5 km2 medtem ko velika nevarnost ogroža 0,03 km2. Velik delež pozidanih zemljišč (400 ha) se nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti (44% območja) in 100 ha (22% območja) v območju majhne nevarnosti.  Kemijsko stanje obeh vodnih teles podzemne vode - Savska kotlina in Ljubljansko Barje (VTPodV 1001) in Posavsko hribovje do osrednje Sotle (VTPodV 1008) je bilo v letih 2007 – 2013 ocenjeno kot dobro.  Na območju občine se nahajajo 3 VVO varovana na občinskem nivoju. 99,91% prebivalcev je priključenih na javni vodovod. Poraba vode oz. količina obračunane vode je v letu 2012 znašala 1.878.128 m3. Količina se je v obdobju 2003-2005 manjšala, po letu 2006 pa se je trend nekoliko umiril. Vodni viri vodooskrbnih sistemov Domžale in Kolovec so trenutno izkoriščeni do tretjine, medtem ko je vodni vir sistema Črni graben izkoriščen približno na 80% zmogljivosti. Vsi trije tako omogočajo povečanje števila porabnikov. Izgube v sistemu znašajo približno 29%. Voda je na vseh vodovodnih sistemih zdravstveno ustrezna.  V letu 2012 vodno telo podzemne vode 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje, v katerega se uvršča pretežni del območja občine Domžale, glede na količino padavin in svoje lastnosti razpolagalo z 444 m3/prebivalca obnovljive podzemne vode. Razmerje med skupnim odvzemom podzemne vode in količino obnavljanja podzemne vode v letu 2012 znaša 24,2% razpoložljivih kapacitet.  Kanalizacijsko omrežje v občini Domžale v skupni dolžini okoli 200 km, skoraj polovica kanalizacijskega omrežja je mešanega tipa, ima izvedenih 5.873 priključkov, na območju občine je zavedenih še 1.214 greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.  Količina sprejete vode na dotoku na CČN je bila v letu 2012 skupno 7.123.902 m3 odpadne vode. Padavinska in infiltracijska voda je predstavljala 45% sprejete vode, delež sprejetih količin iz občine Domžale pa 23,5% (1,7 milijona m3), k temu 1,3 milijona m3 doprinesejo gospodinjstva in po 0,2 milijona m3 gospodarstvo ter industrija. Učinek čiščenja ogljikovih snovi je bil leta 2012 ustrezen in je bil višji kot pretekla leta. Tudi čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi je bilo višje kot v preteklih letih, vendar glede na procesne in tehnološke omejitve še vedno nezadostno za doseganje prihodnjih zakonodajnih zahtev, ker CČN ni zgrajena za terciarno čiščenje. Učinek čiščenja fosforjevih snovi je bil 57,2% in dušikovih snovi 46,1%. CČN z optimizacijo procesa uspe v večini leta zagotavljati tudi prvo stopnjo čiščenja dušikovih snovi oz. nitrifikacijo, čeprav za ta proces ni ustrezno projektirana.  Na območju občine je opredeljenih 656 ha območij običajnih zaščitnih ukrepov in 541 ha območij zahtevnih zaščitnih ukrepov, ki sovpadajo z opredelitvijo pazljivih območij.

3.2.4 NARAVA Varovana območja narave, naravne vrednote in ekološko pomembna območja obsegajo skupaj 19% površine občine /12/. Glede na gosto pozidavo ravninskega dela in intenzivno kmetijstvo se območja nahajajo predvsem na gozdnatih delih občine in v pasovih ob vodotokih. Varovana območja narave so našteta v Prilogi 2. Območja Natura 2000 (Češeniške gmajne z Rovščico, SI3000079; Boštonova jama, SI3000091; Ihanska jama, SI3000093 in Ihan SI3000099) zavzemajo skupaj 547 ha veliko območje občine in se skoraj v celoti nahajajo na območju občine. Obsežnejše zavarovano območje oz. krajinski park Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale znotraj katerega so opredeljeni 3 naravni spomeniki obsega območje v velikosti 445,9 ha. Poleg tega je na območju občine zavarovan še spomenik oblikovne narave Grajski drevesni in gozdni park v Češeniku. 4 ekološko pomembna območja (632 ha) delno sovpadajo z območji Natura 2000 /12/. Število opredeljenih naravnih enot je bistveno večje vendar skupaj zajema območje v velikosti 583 ha /12/. Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da več kot 60% vrst ne dosega »ugodnega« stanja ohranjenosti, prav tako so neugodni tudi trendi. Za doseganje ciljev Strategije bo treba dosledneje upoštevati njene usmeritve ter pripraviti ustrezne načrte upravljanja varovanih območij /13/. Ohranjenost evropsko pomembnih vrst v Sloveniji (kvalifikacijske vrste Natura 2000) bi lahko bila boljša. V skladu z Zbirnim poročilom po Direktivi o habitatih je bilo v Sloveniji leta 2013 29% vrst v ugodnem stanju ohranjenosti (FV), 40% v neugodnem stanju (U1), 11% v slabem stanju (U2), za 20% vrst stanja ni bilo mogoče oceniti (XX). Stanje ohranjenosti je najslabše pri vrstah iz skupin dvoživke (FV=0%), členonožci (FV<15%) in sesalci (FV=20%). Ugodno stanje ohranjenosti imajo predvsem vrste iz skupin ribe (FV=50%), praprotnice in semenke ter plazilci (>40%) /62/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 45 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Graf 3: Delež posameznih ocen stanja ohranjenosti vrst glede na vse ocene ter po posameznih skupinah vrst /62/

Od šestih kvalifikacijskih vrst na območju Občine Domžale je bilo neugodno stanje zabeleženo pri navadnem koščaku (U1+), vidri (U1+), hribskem urhu (U1-) in kranjski siti (U1-), pri malem podkovnjaku je bilo zabeleženo celo slabo stanje (U2x). Od kvalifikacijskih vrst na območju občine je le črtasti medvedek (FV) v ugodnem stanju ohranjenosti. V skladu z Zbirnim poročilom po Direktivi o habitatih je bilo v Sloveniji leta 2013 43% evropsko pomembnih habitatnih tipov (kvalifikacijski habitatni tipi za Natura 2000 območja) v ugodnem stanju ohranjenosti (FV), 28% v neugodnem stanju (U1), 28% v slabem stanju (U2), za 1% habitatnih tipov stanja ni bilo mogoče oceniti (XX). Od štirih kvalifikacijskih habitatnih tipov v Občini Domžale je bilo za HT 3150 (Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition) zabeleženo slabo stanje (U2-), za HT 7140 (prehodna barja) neugodno stanje (U1=), za HT 7150 (Uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion) in za HT 8310 (Jame, ki niso odprte za javnost) ugodno stanje (FV) /62/.

Graf 4: Delež posameznih ocen stanja ohranjenosti habitatnih tipov /62/

Območja ohranjene narave in velike biotske pestrosti v občini Domžale lahko razdelimo v tri skupine, in sicer gozdne površine v okolici Ihana, V od Radomelj (Češeniške gmajne in del Prevojskih gmajn), SZ od Lukavice in S od Zagorice, tekoče in stoječe vode ter mokrotna območja (vodotoki in njihovo razlivno območje, ribniki, sekundarni habitat nekdanjih glinokopov pri Rovi, šotna barja, mokrotni travniki) ter jame in značilno krajinsko območje osamelega kraškega sveta. Območja so varovana in opredeljena kot Natura 2000, krajinski parki, naravni spomeniki, spomeniki oblikovne narave, ekološko pomembna območja ali naravne vrednote.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 46 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Češeniške in Prevojske gmajne so obsežno območje strnjenega nižinskega gozda. Večji del gozda sestavljajo vzhodnoalpska kisloljubna rdeča borovja oz. združba rdečega bora in borovnice, prisotna so tudi manjša območja močvirnega črnojelševja (Alnetum glutinosae) ter združbe hrasta in belega gabra (Querco-Carpinetum). Obsežen gozdni kompleks, ki je prepreden z mrežo meandrirajočih potokov (Želodnik, Erjavec) in njihovih pritokov ter poti, je tudi življenjski prostor hribskega urha ter številnih vrst gozdnih ptic. V gozdu v Rovi ter v Češeniških in Prevojskih gmajnah se na manjših zamočvirjenih delih pojavljajo verjetno največje slovenske populacije kranjske site. Poplavni gozd z mrežo vodotokov je ugoden življenjski prostor za vidro. Gozdne površine na vzpetini Veliki vrh predstavljajo življenjski prostor netopirja malega podkovnjaka, ki ima v cerkvi Svetega Jurija porodniško kolonijo /52/. Poleg tega sta v občini tudi dva gozdna rezervata, eden se nahaja severozahodno od Lukovice, drugi severno od Zagorice pri Rovah. Eden večjih mokrotnih območij v občini se nahaja znotraj Češeniških gmajn, kjer je šest prehodnih barij z značilno in redko barjansko floro ter razlivno območje potoka Rovščica z imenom Blata (Mlake) z značilnimi jelševimi vrbovimi in hrastovimi logi. Na območju Blat se potek Rovščice nenehno spreminja, teče v več strugah hkrati in ustvarja številne meandre, sipine, poplavne ravnice ter prinaša naplavine. Nekateri pritoki so rdeče obarvani zaradi delovanja železovih bakterij, ki oksidirajo z železom bogato vodo. V Rovščici živi rak koščak ter tudi zavarovane vrste rib in kačjih pastirjev. Češeniške in Prevojske gmajne so edino rastišče navadne barjevke v Sloveniji. Glinokopi v Rovi in ribniki Črnelo so sicer ribogojne in ribiške stoječe vode, vendar ponekod še uspeva bogata vodna vegetacija zvez Magnopotamion ali Hydrocharition. Na JZ občine teče ohranjena meandrirajoča struga potoka Pšata s pritokom Gobovšek. Tu se ob Pšati nahaja nižinski hrastov gozd z mokrotnimi travniki in več rastišči močvirske logarice. Od potok je vredno omeniti tudi Račo od Krašc do Zaloga, ki ima tu ohranjeno naravno dinamiko poplavljanja in pestre obvodne habitatne tipe, obrečna črna jelševja in jesenovja ter vlažne travnike. Potok je življenjski prostor rib in neveretančarjev. Značilno krajinsko območje osamelega kraškega sveta predstavlja območje naravne vrednote Trojica – Javorščica, Ihanske jame, Spominskega parka revolucionarnih tradicij občine Domžale. Skupno se v občini nahaja kar 22 jam. Območje Boštonove jame obsega kulturno krajino severno od potoka Rača v bližini naselja Zalog. Jama se začne s položnim breznom, nadaljuje z ozkim in nizkim rovom, nato pa se razširi v manjšo dvoranico, kjer se odlaga siga v obliki manjših zaves, vodnih ponvic na dnu in obeh vrst kapnikov, stalaktitov in stalagmitov. V jami živijo jamski polži in endemične vrste hroščev. Ihanska jama leži na gozdnatem pobočju zahodno od Ihana. Jama je vodoravna, v njej ni stalne vode. Je življenjski prostor več vrst jamskih hroščev in malega podkovnjaka /52/. Na območju Občine Domžale je bilo v skladu z javno dostopnimi podatki evidentiranih 100 varovanih vrst iz skupin sesalci, ptice, plazilci, dvoživke, ribe in piškurji, raki, hrošči, metulji, kačji pastirji in flora. Seznam varovanih vrst je podan v spodnji preglednici. Vzroki ogrožanja in izginjanja biotske pestrosti so onesnaževanje okolja, neprimerne melioracije in regulacije, intenzivno monokulturno kmetijstvo, nenadzorovana urbanizacija, nasipanje gradbenih odpadkov, črnih odlagališč odpadkov in izpustov odpadnih voda zaradi neurejene komunalne infrastrukture. Pokazatelj pritiskov in groženj so tudi spremembe površine in deleža pozidanih in sorodnih zemljišč, ki so se skozi leta povečevala kot je nakazano v Prilogi 3.

Preglednica 14: Površina in delež pozidanih in sorodnih zemljišč (glede na dejansko rabo tal) ter stavbnih zemljišč in drugih zemljišč (glede na veljavno namensko rabo prostora) v Občini Domžale znotraj varovanih območij narave /12//43//44//53/ Dejanska raba tal - pozidana in sorodna zemljišča (3000) Razred 2002 2009 2015 Površina (ha) Delež (%) Površina (ha) Delež (%) Površina (ha) Delež (%) Območja Natura2000 17,4 3,2 17,2 3,1 17,9 3,3 Zavarovana območja 16,9 3,8 14,0 3,1 14,4 3,2 Območja naravnih vrednot 14,0 2,4 17,5 3,0 19,5 3,3 Ekološko pomembna območja 18,6 2,9 18,8 3,0 20,0 3,2 Namenska raba prostora – stavbna zemljišča Skupaj - varovano območje Razred S, M, I, P, O, T, D Z narave Površina (ha) Delež (%) Površina (ha) Delež (%) Površina (ha) Območja Natura2000 21,8 4,0 3,6 0,7 546,6 Zavarovana območja 12,1 2,7 0 0 445,9 Območja naravnih vrednot 31,6 5,4 17,8 3,1 582,6 Ekološko pomembna območja 63,7 10,1 23,4 3,7 632,5

Kot območja Natura 2000 je opredeljenih 546,6 ha površine Občine Domžale. V teh območjih je 3,3% (17,9 ha) pozidanih in sorodnih zemljišč, glede na namensko rabo prostora so pozidavi namenjeni 4% (21,8 ha) površin, 0,7% (3,6 ha) površin pa je namenjenih zelenim površinam. Zavarovana območja zajemajo 445,9 ha površin občine, v njih je pozidanih 3,2% (14,4 ha) površin. Glede na namensko rabo je pozidavi v zavarovanih območjih namenjenih 2,7% (12,1 ha) površin, zelene površine v teh območjih niso načrtovane. Območje naravnih vrednot zajema 582,6 ha območja občine. Od tega je

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 47 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale pozidanih in sorodnih zemljišč 3,3% (19,5 ha). Glede na namensko rabo je pozidavi v naravnih vrednotah namenjenih 5,4% (31,6 ha) površin, zelenim površinam pa 3,1% (17,8 ha) površin. Najbolj obsežna so ekološko pomembna območja, ki zajemajo 632,5 ha površin občine. V njih je 3,2% (20,0 ha) pozidanih in sorodnih zemljišč, veljavna namenska raba predvideva pozidavo 10,1% (63,7 ha) površin v ekološko pomembnih območjih, zelene površine so predvidene na 3,7% (23,4 ha) površin. Pozidana in sorodna zemljišča (glede na dejansko rabo tal) se v območju trenutno opredeljenih varovanih območij narave niso bistveno spreminjala (do razlik prihaja tudi na račun različne metode opredelitve pozidanih in sorodnih zemljišč). KLJUČNE UGOTOVITVE:  V občini Domžale so prisotne varovane vrste in habitatni tipi ter območja ohranjanja narave, ki so že v izhodiščnem stanju izpostavljena pritiskom.  Natura 2000 (547 ha), zavarovana območja (446 ha), naravne vrednote (582 ha) in ekološko pomembna območja (633 ha) obsegajo skupaj 19% površine občine in so vezana predvsem na gozdnat del in pasove ob vodotokih.

3.2.5 KULTURNA DEDIŠČINA Na območju občine se nahaja 269 enot kulturne dediščine (KD) z opredeljenimi evidenčnimi številkami dediščine (EŠD). Od tega je 24 enot varovanih kot spomenik, 15 enot ima opredeljeno vplivno območje, 10 enot pa je zgolj priporočilnih /70/. Enote KD so naštete v Prilogi 2. Arheološka dediščina so zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih, ter predmeti iz teh plasti oz. obdobij, ne glede na to ali so na kopnem ali pod vodo /68/. Na območju občine obsega 25 opredeljenih enot, od tega sta dve enoti - Naselbina na Taboru nad Ihanom (EŠD 7465) in Babja jama pri Krumperku (EŠD 5296) varovani kot spomenika. Po eno območje kulturne dediščine je opredeljeno kot kulturna krajina – Radomeljska mlinščica (EŠD 13772) in zgodovinska krajina - Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale (EŠD 5297), slednje je tudi spomeniško varovano. Zgodovinske krajine so kategorija, pri kateri so pomembne predvsem asociativne vrednosti krajine, ki so posledica dogajanja ali dogodkov iz zgodovine /68/. Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale (EŠD 5297) je bil ustanovljen z namenom, da se ohranjajo zgodovinska izročila revolucionarnega delavskega gibanja in NOB ter ohrani kulturna krajina z naravnimi znamenitostmi in kulturnimi spomeniki. Območje zajema kulturne spomenike: zgodovinsko krajino, profano in sakralno stavbno dediščino, memorialno dediščino in arheološko dediščino /107/. Naselbinska dediščina zajema 9 območij od tega zaselek Zgornja Krtina z vplivnim območjem (EŠD 10749), jedro vasi Stob (EŠD 13724) in vasi Češenik (EŠD 10741), Dob (EŠD 13706), Dragomelj (EŠD 13729), Gorjuša (EŠD 13732), Radomlje (EŠD 10765), Rova (EŠD 10391) in Studenec pri Krtini (EŠD 13778). Stavbna dediščina so stavbe, vključno s pripadajočimi napeljavami, okrasjem, opremo in pripadajočimi zemljišči, drugi grajeni sestavi, naselja ter njihovi deli in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin /69/. Profana stavbna dediščina zajema 59 enot. V to skupino sodijo grad Krumperk z vplivnim območjem (EŠD 304), grajskimi hlevi (EŠD 5290) in gospodarskim poslopjem (EŠD 5289) grad Češenik (EŠD 1120), dvorec Črnelo v Turnšah (EŠD 10724), tabor ob cerkvi sv. Kunigunde v Goričici pri Ihanu (EŠD 9597), priporočilno Majčev dvor v Zgornjih Jaršah (EŠD 29748) objekti kot so lekarna, kulturni dom, knjižnica, gasilski dom in godbeni dom v Domžalah, dimnik tovarne Toko (EŠD 13721), slamnikarska tovarna (EŠD 13402) ter 23 domačij od tega ena priporočilno, 14 hiš in 2 vili, kovačija, mlin in kašča, gostilna, mežnarija in most čez reko Pšato (EŠD 13401). Sakralna stavbna dediščina šteje 90 enot od tega 8 priporočilno, 3 enote pa so varovane kot spomenik. V to skupino sodi 14 cerkva, 41 kapelic, 27 znamenj, 7 razpel in križev pot v Krtini pri Domžalah (EŠD 10748). Cerkev Marijinega rojstva v Homcu (EŠD 1839), cerkev sv. Trojice v Sveti Trojica pri Domžalah (EŠD 2064) in cerkev sv. Kunigunde v Goričici pri Ihanu (EŠD 1858) imajo opredeljeno vplivno območje. Sakralno profana stavbna dediščina zajema 3 enote in sicer tabor v Domžalah (EŠD 13720) in v Krtini pri Domžalah (EŠD 303) slednji ima opredeljeno tudi vplivno območje ter samostan usmiljenih sester sv. Križa v Mali Loki pri Domžalah (EŠD 10379). Kot vrtnoarhitekturna dediščina je opredeljenih 5 enot. Od tega so dve parkovni ureditvi - park gradu Češenik z vplivnim območjem (EŠD 8770) in park dvorca Črnelo (EŠD 10725) ter Arboretum Volčji Potok (EŠD 7904) varovani kot spomenik. Kot dediščina sta varovana park v Grobljah z vplivnim območjem (EŠD 7933) in park dvorca Kolovec (EŠD 13747). Arboretum Volčji Potok, sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji. Gre za preoblikovanje nekdanjega grajskega kompleksa z vključitvijo ohranjenih grajenih prvin v parkovno zasnovo v krajinskem slogu, uporaba drevnine, grmovnic, zelnatih trajnic in vodnih motivov ter sožitje z naravnimi lastnostmi območja. Posebna vrednota je vključitev vidnih prostorskih kvalitet bližnje (grič Holmec s cerkvijo) in daljne okolice (Kamniške Alpe) v koncept zasnove. Zaradi velike raznolikosti rastlinskega materiala, zbranega v Arboretumu, je ta pomemben tudi v biotskem in genetskem pogledu. Arboretum ima določeno tudi vplivno območje. To so površine, ki so funkcionalno, ekološko in vidno povezane z

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 48 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Arboretumom. Vplivno območje obsega grič Homec, obrečno ravnico ob potoku Kamniški Bistrici ter območja južno, severno in severovzhodno od Arboretuma /105/. Memorialna dediščina prvenstveno obeležuje spomin na pomembnejše dogodke in osebnosti iz naše zgodovine, sem sodijo spominska obeležja, spominske plošče, grobovi in nagrobniki ter določene prostori in stavbe /68/. Na območju občine zajema 74 enot od katerih je 6 enot varovanih kot spomenik, ena enota pa ima opredeljeno vplivno območje. Gre predvsem za spomenike, spominske plošče in znamenja, pokopališča (Dob (EŠD 10673), Domžale (EŠD 14137), Homec (EŠD 10680), Ihan (EŠD 13738), Radomlje (EŠD 10144), Rova (EŠD 10390) in Sveta Trojica pri Domžalah (EŠD 13782)) ter posamezne grobove, grobnice in grobišča. Poleg naštetega sta kot kulturna dediščina varovani tudi lokaciji dvorca Kolovec (EŠD 4341) in dvorca Veselka v Krtini pri Domžalah (EŠD 13735). KLJUČNE UGOTOVITVE:  Na območju občine se nahaja 269 enot KD. Od tega je 24 enot varovanih kot spomenik, 15 enot ima opredeljeno vplivno območje, 10 enot pa je zgolj priporočilnih.

3.2.6 KRAJINA Krajina je prostorsko zaključen del narave, ki ima zaradi značilnosti žive in nežive narave ter človekovega delovanja določeno razporeditev krajinskih struktur. Krajinska pestrost je prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih krajinskih elementov /92/. Na ozemlju občine sta definirani dve območji nacionalne prepoznavnosti in sicer Volčji potok na severovzodu občine (2.543,3 ha od tega na območju občine 1.848,9 ha) in Dolsko-Krumperk na jugovzhodu (4.959,2 ha od tega na območju občine 1.483,7 ha). Območja nacionalne prepoznavnosti (območja kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru) so območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine. Zanje je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko pogojene soodvisne povezave. Kot pomembni deli narodove identitete, ki se izraža v prostorskih obeležjih in njihovih povezavah, tvorijo prepoznavno skladno in harmonično kulturno krajino. Ohranjen način tradicionalnega gospodarjenja je blizu sodobnim konceptom urejanja prostora, ki poudarjajo sonaravno gospodarjenje in varstvo virov s ciljem zagotavljanja trajne vitalnosti prostora v vseh njegovih pomenih /69/. KLJUČNE UGOTOVITVE:  Na ozemlju občine sta definirani dve območji nacionalne prepoznavnosti in sicer Volčji potok in Dolsko-Krumperk.

3.2.7 ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE V okviru državnega monitoringa v bližini občine ni reprezentativnega merilnega mesta kakovosti zraka in padavin, so pa bile v letih 2009 opravljene meritve zraka z difuzivnimi vzorčevalniki in mobilno merilno postajo. Občina se uvršča v osrednji del območja kakovosti zunanjega zraka SI3 (Gorenjska, Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija brez območja Mestne občine Ljubljana). Območje SI3 ima predalpsko in alpsko klimo, ki na jugovzhodu prehaja v celinsko. Reliefno je zelo razgibano s slabo prevetrenimi dolinami in kotlinami, na jugovzhodu pa je pretežno gričevnat svet. Najbližja merilna postaja območju občine je merilna postaja Krvavec, ki je v letu 2012 izkazovala preseženo mejno vrednost za ozon (O3), pri čemer je bila opozorilna urna vrednosti prekoračena desetkrat v treh poletnih mesecih junija, julija in avgusta /6/. V območju SI3 so v obdobju 2005-2009 /4/, tako kot na celotnem ozemlju Slovenije, presežene mejne/ciljne vrednosti ozona, vrednosti PM10 delcev so med zgornjim ocenjevalnim pragom in mejno/ciljno vrednostjo, ostale vrednosti onesnaževal (SO2, NO2, NOx, svinec v PM10, CO, benzen, arzen v PM10, kadmij v PM10, nikelj v PM10, benzo(a)piren v PM10) pa so pod spodnjim ocenjevalnim pragom /3/. V letu 2009 so bile izvedene meritve kakovosti zraka z difuznimi vzorčevalniki. Z vzorčevalniki so bile merjene naslednje spojine: dušikov dioksid, žveplov dioksid, ozon ter nekatere lahkohlapne organske spojine. Na podlagi izmerjenih vrednosti na merilnem mestu v centru Domžal (Ljubljanska cesta 83 - značilnosti merilnega mesta so: tip območja: mestno, tip merilnega mesta: promet, tip območja: mesto, geografska značilnost: dolina) je mogoče zaključiti, da glavni vir onesnaževanja predstavlja promet. Tako so bile v obdobju merjenja izmerjene prekoračitve mejne vrednosti delcev PM10, vendar je onesnaženost na ravni drugih podobnih merilnih mest v Sloveniji. Prav tako so bile v poletnem času izmerjene prekoračene dovoljene koncentracije ozona. Tudi v tem primeru izmerjene vrednosti ne odstopajo od vrednosti izmerjenih na podobnih merilnih mestih po Sloveniji. Na drugi strani meritve kažejo prekoračene vrednosti zgornjega opozorilnega pragu za benzen /3/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 49 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Območje občine Domžale je zelo dobro pokrito s plinovodnim omrežjem. Izjema so obrobna naselja na jugovzhodu in jugu občine, kjer plinovodno omrežje ni bilo zgrajeno. Po podatkih Lokalnega energetskega koncepta se aktivno uporablja le nekaj več kot 41% vseh zgrajenih priključkov plinovodnega omrežja. Tako se na obravnavanem območju kot energenti za ogrevanje najbolj uporabljajo kurilno olje (približno 49%), les (približno 24%) in zemeljski plin (približno 23%). Ostali energenti (utekočinjen naftni plin, elektrika, premog…) predstavljajo približno 4%. Na območju občine se nahaja tudi 39 skupnih kotlovnic, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plan ali lahko kurilno olje /14/. Na območju občine Domžale je prisotnih tudi nekaj večji industrijskih kompleksov (Helios d. o. o., Tosama d. d., Količevo Karton d. o. o., LIP Radomlje d. d. in Farma Ihan), industrijska cona Jarše in večje število manjših proizvodnih obratov. Lokalni energetski koncept ugotavlja, da je s 75% najpomembnejši energent zemeljski plin, s skoraj 20% pa sledi električna energija. Kot posledica lesne industrije skoraj 5% delež v rabi končne energije predstavlja tudi les, v zanemarljivem deležu pa se kot energent pojavlja tudi lahko kurilno olje. Industrija predstavlja največjega porabnika energije na območju občine, saj je skupna letna raba energije dvakrat večja od celotne rabe končne energije za ogrevanje stanovanj /14/.

Posledica rabe energije so nastale emisije zaradi pretvorbe, pri čemer je (glede na sestavo energentov) največ emisij CO2. Preračun emisij CO2 na prebivalca (brez upoštevanja prometa) je po podatkih Lokalnega energetskega koncepta 6,45 t/prebivalca/leto, kar je pod slovenskim povprečjem, ki znaša 10,3 t/prebivalca/leto /14/.

Eden izmed glavnih virov onesnaževanja zraka je promet (emisije CO2, metan, benzen, NOX, SO2, BTEX, lebdeči delci). Poleg teh snovi je s prometom povezan tudi nastanek ozona, ki nastaja kot sekundarni polutant. Skozi občino Domžale potekajo AC, regionalne ceste drugega in tretjega reda ter manjše občinske ceste in poti. Glavne državne ceste, ki potekajo skozi občino Domžale in imajo opredeljen povprečni letni dnevni promet (PLDP) so /18/:  A1-0046 Domžale-Šentjakob (830), s PLDP 51.122 vozil (77% osebnih in 23% tovornih vozil),  R2-0293 Želodnik-Domžale (610), s PLDP 8.668 vozil (85% osebnih in 15% tovornih vozil),  R2-0294 Domžale-Stob (916), s PLDP 10.819 vozil (89% osebnih in 11% tovornih vozil),  R2-1216 Krtina-Moravče (304), s PLDP 6.063 vozil (90% osebnih in 10% tovornih vozil),  R3-644 Šentjakob-Domžale (381), s PLDP 8.254 vozil (92% osebnih in 8% tovornih vozil),  R3-644 Domžale-Duplica (382), s PLDP 9.256 vozil (89% osebnih in 11% tovornih vozil). Od leta 2005 do 2013 (zadnji podatki so dostopni za to leto) se je močno povečal promet na avtocesti (na odseku Krtina- Domžale za 87%, na odseku Domžale-Šentjakob za 38%) na regionalnih cestah pa se je promet povsod zmanjšal (razen na R3 Domžale-Duplica). Najbolj se je zmanjšal na regionalni cesti med Želodnikom in Domžalami (za 25%) ter Domžalami in Stobom (za 17%). V občini sicer delujejo tri oblike javnega potniškega prometa in sicer železniški primestni promet ter medkrajevni in primestni avtobusni promet. V Prometni študiji občine Domžale je ugotovljeno, da ja prostorska pokritost z postajališči javnega prometa povprečna, saj na sprejemljivi razdalji za pešca živi približno 60% prebivalcev, prav tako pa je bila pogostost voženj ocenjena kot zadovoljiva. Kljub temu študija ugotavlja relativno malo število uporabnikov javnega potniškega prometa. Mreža kolesarskih poti je nepovezana in jih je, z izjemo središča Domžal, premalo /56/. V skladu s podatki o postajališčih JPP, ki so navedeni v Splošnih smernicah za področje javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti /41/ pa je na območju občine 77 postajališč JPP, do tega 5 železniških in 72 avtobusnih. V skladu s temi podatki na za pešca sprejemljivi razdalji (500 m) od postajališča JPP živi 76,2% vseh prebivalcev občine. Brez ustreznega dostopa do JPP so predvsem prebivalci JV in JZ dela občine, deloma pa tudi prebivalci osrednjega dela občine. Večinoma gre za območja, ki so umaknjena od omrežja državne prometne infrastrukture. Domžale nimajo glavne avtobusne postaje. Železniška postaja je dobro locirana, saj se nahaja v samem središču mesta, vendar je potrebna prenove, ki pa na tem prostoru ni mogoča zaradi prostorske utesnjenosti. Skozi občino poteka tudi železniška proga Ljubljana-Kamnik, na območju občine Domžale pa je 5 železniških postaj. Po podatkih Železniške postaje Domžale se preko Domžal v obe smeri dnevno pelje 45 potniških in 5 tovornih vlakov – vsi na dizelski pogon, saj proga ni elektrificirana /71/. Podnebje na Zemlji ni stalnica, temveč se stalno spreminja. Vzroki za podnebne spremembe so različni - so bodisi naravni (npr. količina prejete sončne energije, nagib Zemljine osi, močni izbruhi vulkanov, itd.) ali pa jim botruje človek (npr. povečani izpusti toplogrednih plinov in trdnih delcev, ki spreminjajo značilnosti ozračja). Podnebnim spremembam ni mogoče ubežati, saj so dejstvo sedanjosti in pomembna grožnja prihodnosti. Nekatere njihove negativne posledice lahko že danes občutimo tudi v Sloveniji – npr. pogostejši vročinski valovi, suše, hudourniške poplave, taljenje ledenikov, itd. Še vedno pa lahko vplivamo na to, kako izrazite bodo spremembe v prihodnosti ter kako se bomo nanje prilagodili. Zato hkrati z grožnjo predstavljajo tudi izziv /10/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 50 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Slika 9: Sprememba temperature zraka in količine padavin na območju Evrope upoštevajoč povprečje preko 21 modelov splošne cirkulacije in scenarij emisij SRES A1B. Prikazane so spremembe za obdobje 2080–2099 v primerjavi z obdobjem 1980–1999 za leto kot celoto (levo), zimo (v sredi) in poletja (desno) (IPCC, 2007) /10/

ARSO je leta 2011 objavila Projekcije podnebnih sprememb do konca 21. stoletja za Slovenijo in njeno širšo okolico na podlagi katerih lahko upravljavci prostora in razvoja podnebne spremembe vključijo kot pomembno gonilno silo v proces sprejemanja strateških odločitev. Sinteza rezultatov različnih modelov splošne cirkulacije za področje Evrope kaže, da ob uresničitvi srednjega scenarija emisij SRES A1b (glej zgornjo sliko) lahko do konca tega stoletja pričakujemo na območju Slovenije dvig temperature med 3 in 3,5°C, pri čemer se bodo poletja ogrela najbolj izrazito, in sicer 4 do 4,5°C. Količina padavin naj bi se na letnem nivoju zmanjšala za približno do 10%; s tem bodo poletja bistveno bolj suha, in sicer za 15 do 20%, pozimi pa lahko celo pričakujemo dvig količine padavin za do 10%. Seveda gre za modelne napovedi, ki so odvisne od številnih dejavnikov, kar je treba upoštevati pri interpretaciji takšnih rezultatov /10/. KLJUČNE UGOTOVITVE:  V okviru državnega monitoringa v bližini občine ni reprezentativnega merilnega mesta kakovosti zraka in padavin. Kljub temu so bile v letu 2009 izvedene meritve kakovosti zraka z difuznimi vzorčevalniki, ki kažejo onesnaženost zraka z delci PM10, ozonom in benzenom.  Na obravnavanem območju se kot energenti za ogrevanje stanovanjskih objektov najbolj uporabljajo kurilno olje (približno 49%), les (približno 24%) in zemeljski plin (približno 23%).  Industrija predstavlja največjega porabnika energije na območju občine Domžale, saj je skupna letna raba energije dvakrat večja od celotne rabe končne energije za ogrevanje stanovanj. S 75% je najpomembnejši energent zemeljski plin, s skoraj 20% pa sledi električna energija. Kot posledica lesne industrije skoraj 5% delež v rabi končne energije predstavlja tudi les.  Eden glavnih virov onesnaževanja zraka je promet - skozi občino potekajo AC (PLDP okoli 50.000 vozil), regionalne ceste II. (PLDP med 6.000 in 10.000 vozil) in III. (PLD okoli 9.000 vozil) reda ter občinske ceste in poti.  Skozi občino poteka tudi železniška povezava Ljubljana-Kamnik z dnevno obremenitvijo 45 potniških in 5 tovornih vlakov – vsi na dizelski pogon.  Do konca tega stoletja pričakujemo na območju Slovenije dvig temperature med 3 in 3,5°C, pri čemer se bodo poletja ogrela najbolj izrazito, in sicer 4 do 4,5 °C. Količina padavin naj bi se na letnem nivoju zmanjšala za približno do 10%; s tem bodo poletja bistveno bolj suha, in sicer za 15 do 20%, pozimi pa lahko celo pričakujemo dvig količine padavin za do 10%.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 51 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

3.2.8 HRUP Glavni kazalec obremenjenosti okolja s hrupom je število oz. delež prebivalcev, ki je izpostavljen prekomerni ravni hrupa glede na zakonsko določene dopustne mejne in kritične vrednosti obremenjenosti s hrupom. Mejne in kritične vrednosti obremenjevanja okolja s hrupom so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju /97/. Aktualnih podatkov o obremenitvah s hrupom občina Domžale nima. V letu 2006 je bila izdelana strokovna podlaga Določitev območij varstva pred hrupom v Občini Domžale /16/. V okviru strokovne podlage je izdelovalec izdelal model obremenjenosti okolja s hrupom s strani prometa (ceste in železnice – prometne obremenitve iz 2005) ter identificiral vire hrupa s strani proizvodnih dejavnosti. Končna rezultata sta prikazana na spodnjih slikah.

Slika 1: Rezultat modela hrupa s strani cestnega in železniškega prometa /16/

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 52 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Slika 2: Območja virov hrupa s strani proizvodnih dejavnosti /16/

Pri opredelitvi območij varstva pred hrupom je izdelovalec študije izhajal predvsem iz takrat veljavne namenske rabe prostora. Glavni rezultat študije je kartografski prikaz območij varstva pred hrupom, ki je prikazan na spodnji sliki /16/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 53 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Slika 3: Območja varstva pred hrupom /16/

Ugotavljamo, da predstavljena strokovna podlaga ni več usklajena z veljavno namensko rabo prostora in veljavno zakonodajo. Od časa, ko je bila narejena naloga so se močno spremenile tudi prometne obremenitve. Strokovno podlago bi jo bilo zato treba prenoviti oz. pripraviti novo, ki bo upoštevala vse vire hrupa (ne samo promet in proizvodne dejavnosti). Viri onesnaževanja okolja s hrupom so lahko tudi naprave, katere obratovanje zaradi izvajanja obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup, objekt za izkoriščanje mineralnih surovin, objekt za športne ali druge javne prireditve, gostinski lokali v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporabljajo zvočne naprave. Vir hrupa so tudi javne prireditve z uporabo zvočnih naprav, ki povzročajo hrup, če se odvija na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta ali stavbe. Na podlagi izvedene strokovne podlage so bile v veljavnem prostorskem aktu po posameznih namenskih rabah določene stopnje varstva pred hrupom. V veljavnem PUP /57/ so določene tudi II. SVPH in sicer na območjih stanovanjske gradnje, območjih blokovne in večdružinske gradnje, območjih enodružinske stanovanjske gradnje, območjih počitniških objektov ter na območjih javne infrastrukture – objekti zdravstva. Za vsa območja (ne glede na namensko rabo) v pasu 25 m od osi pomembnejših prometnic (v odloku opredeljenih posameznih državnih in lokalnih cest) ter železnice Ljubljana-Kamnik- Domžale ter na vseh ostalih območjih je opredeljena IV. SVPH.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 54 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

KLJUČNE UGOTOVITVE:  Območje občine je s hrupom obremenjeno zaradi prometa po AC in regionalnih prometnicah II. in III. reda, železniški progi ter zaradi območij in obratov proizvodnih dejavnosti. Prekomernemu hrupu so izpostavljeni predvsem objekti, ki ležijo neposredno ob viru hrupa.  Strateška karta hrupa za celotno območje občine Domžale še ni izdelana, je bila a leta 2006 pripravljena študija Določitev območij varstva pred hrupom v Občini Domžale. Ob tem ugotavljamo, da predstavljena strokovna podlaga ni več usklajena z veljavno namensko rabo prostora in veljavno zakonodajo, zaradi česar bi jo bilo treba prenoviti oz. pripraviti novo, ki bo upoštevala vse vire hrupa (ne samo promet in proizvodne dejavnosti).

3.2.9 ELEKTROMAGNETNO SEVANJE Elektromagnetno sevanje (EMS) je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici povzroča elektromagnetno polje, in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo naravo. Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 0 Hz do vključno 10 kHz in je nazivna napetost, pri kateri vir sevanja obratuje, večja od 1kV ali visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem od 10 kHz do vključno 300 GHz in je njegova največja oddajna moč večja od 100 W /11//45/. Preko območja občine potekajo /24/:  visoko-napetostni daljnovod DV 2x400 kV Beričevo-Okroglo in Beričevo-Podlog, DV 220 kV Beričevo-Kleče, Beričevo- Podlog za katera je predviden prehod na napetostni nivo 2x400 kV, DV 110 kV Beričevo-Domžale, Beričevo-Trbovlje 1, Beričevo-Trbovlje 2, Beričevo-Kleče, Kleče-Domžale,  srednje-napetostno omrežje 20 kV in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Okvirne velikosti vplivnega območja daljnovodov različnih geometrij in nazivnih napetosti za I. območje varstva pred sevanji znašajo na višini 1 m za 400 kV daljnovod maksimalno 46 m, za 220 kV daljnovod maksimalno 24 m, za 110 kV daljnovod maksimalno 14 m medtem ko za 35 kV, 20 kV in 10 kV daljnovode niso potrebni varnostni odmiki, saj njihove sevalne obremenitve niti neposredno pod daljnovodi ne dosegajo dovoljenih mejnih vrednosti za I. območje varstva pred sevanji /11//61/.

Preglednica 15: Dejanska raba tal v vplivnem območju daljnovodov /24//44/ Gozd Kmetijska zemljišča Pozidana zemljišča Vode Skupaj Vplivno območje Delež Delež Delež Delež daljnovodov Površina /ha/ Površina /ha/ Površina /ha/ Površina /ha/ Površina /ha/ /%/ /%/ /%/ /%/ DV 110 kV – 14 m 12,6 16 53,7 67 13,1 16 0,6 1 80,0 DV 400 kV – 46 m 57,5 32 109,8 61 11,7 6 1,8 1 180,9 Skupaj 70,1 27 163,6 63 24,8 10 2,4 1 260,9 Opomba: za DV 220 je predviden prehod na napetostni nivo 2x400 kV Glede na dejansko stanje v prostoru ugotavljamo, da se pod oz. v neposredni bližini (v vplivnem območju) obstoječih in predvidenih visoko-napetostnih daljnovodov nahaja 25 ha pozidanih zemljišč /24//44/. Na območju občine se nahaja več točkovnih virov EMS in sicer 10 lokacij baznih postaj mobilne telefonije in srednjevalovni televizijski oddajnik /11/. Noben od navedenih točkovnih virov v občini ne povzroča škodljivega vpliva v širšo okolico. Vrednosti elektromagnetnega sevanja z razdaljo od vira znatno padajo, vrednosti elektromagnetnega sevanja so v razdalji 2 m od vira praktično zanemarljive, tako da škodljivega vpliva na zdravje in počutje ljudi ni /20/. KLJUČNE UGOTOVITVE:  Preko občine potekajo visoko-napetostni daljnovodi, kjer je za potrebe varstva pred sevanji treba zagotoviti varnostne odmike, ki mestoma glede na trenutno stanje niso zagotovljeni.  Na območju občine je več lokacij baznih postaj mobilne telefonije in srednjevalovni televizijski oddajnik, kjer vrednosti elektromagnetnega sevanja z razdaljo od vira znatno padajo, tako da škodljivega vpliva na zdravje in počutje ljudi ni.

3.2.10 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja, zaradi česar ogroža varnost v prometu, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo /45/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 55 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

V občini Domžale je koncem decembra 2013 v katastru skupno 3.959 svetilk javne razsvetljave. Do konca leta 2013 je bilo Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja /92/ prilagojeno okoli 3.140 svetilk, kar pomeni okoli 80% vseh svetilk v občini Domžale. Skupna izračunana moč nameščenih svetilk javne razsvetljave v občini Domžale 296.300 W, povprečna moč ene svetilke je 75 W. V občini Domžale je osvetljenih okoli 11 km državnih cest (preko 50%) in okoli 130 km lokalnih cest (blizu 60%) ter manj kot 1 km osvetljenih kolesarskih poti /51/. Na območju občine Domžale je v letu 2013 znašala poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca 43 kWh, kar je pod ciljno vrednostjo 44,5 kWh /51/. KLJUČNE UGOTOVITVE:  V občini Domžale je koncem decembra 2013 v katastru skupno 3.959 svetilk javne razsvetljave.  Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca dosega 43 kWh, kar je pod ciljno vrednostjo 44,5 kWh.

3.2.11 RAVNANJE Z ODPADKI Gospodarska javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki deluje na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Delež vključenih prebivalcev presega 99%. Storitev, ki se izvaja tako za fizične kot tudi za pravne osebe, obsega: redno zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev (mešani komunalni odpadki/embalaža), zbiranje komunalnih odpadkov pravnim osebam (industrija, obrt), ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev, zbiranje kosovnih odpadkov za gospodinjstva, ločeno zbiranje frakcij na ekoloških otokih (steklo, papir), zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov ter predaja le-teh podjetju pooblaščenemu za ravnanje z nevarnimi odpadki, zbiranje, odvoz in predaja v predelavo zbranih komunalnih odpadkov v sklopu čistilnih akcij, odstranjevanje divjih odlagališč ter sprejem odpadkov na Centru za ravnanje z odpadki Dob in predaja v predelavo in odlaganje. V postopke odstranjevanja odpadkov (predelava in odlaganje) na Odlagališče nenevarnih odpadkov (ONO) Ostri vrh Logatec in v center za ravnanje z odpadki RCERO Bukovžlak Celje je bilo v letu 2012 oddanih 10.937 ton odpadkov v razsutem stanju /32/.

Graf 5: Struktura odpadkov na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče /33/

Količinska realizacija ravnanja z odpadki na območju občine Domžale se je v obdobju 2003-2012 zmanjšala na polovico - iz 142.093 m3 na 70.757 m3. Kar 76% odpadkov prispevajo gospodinjstva. Na območju občine je urejenih 121 ekoloških otokov, v povprečju en ekološki otok oskrbuje okoli 290 prebivalcev občine /32//33/. KLJUČNE UGOTOVITVE:  V ravnanje z komunalnimi odpadki je vključenih več kot 99% prebivalcev.  Storitev med drugim obsega redno zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev (mešani komunalni odpadki/embalaža), ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev, ločeno zbiranje frakcij na ekoloških otokih (steklo, papir), sprejem odpadkov na Centru za ravnanje z odpadki Dob in predaja v predelavo in odlaganje.  Na območju občine se nahaja Center za ravnanje z odpadki Dob, na območju občine ni prisotnega odlagališča nenevarnih odpadkov in centra za ravnanje z odpadki.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 56 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

3.2.12 ZDRAVJE LJUDI IN KAKOVOST ŽIVLJENJA Demografski kazalci kažejo na pozitiven in zelo dinamičen razvoj območja občine Domžale v preteklih desetletjih. Število prebivalcev se povečuje, indeks staranja kaže na ugodno demografsko stanje. Tako naravni kot selitveni prirast sta pozitivna in bistveno nad slovenskim povprečjem. Posledično je območje gosto poseljeno (v povprečju 481 prebivalcev/km2), kar je prav tako bistveno nad slovenskim povprečjem (102 prebivalca na km2). Območje občine Domžale je z vidika kakovostnega bivalnega okolja pretežno prepoznano kot ugodno, saj so vsa naselja dobro prometno dostopna, večina pa je dostopnih tudi z javnimi prevoznimi sredstvi. Območje predstavlja priznano območje naravne in kulturne krajine s prepletom naselij in sklopov kmetijskih in gozdnih zemljišč. Območje ponuja dovolj možnosti za šport in rekreacijo prebivalcev. Na drugi strani tako tranzitni, kot lokalni promet obremenjujeta območje občine, saj preko območja poteka AC povezava Ljubljana-Maribor ter železniška povezava Ljubljana-Kamnik. Velik del lokalnega prometa poteka skozi centralne dele naselij ali ob njihovem robu, moteča pa so tudi nekatera obstoječa gospodarska območja, ki so se razvila znotraj ali neposredno ob stanovanjskih območjih. Eden od ključnih pogojev za ohranjanje in krepitev zdravja ter preprečevanje bolezni je zdravo, varno in kakovostno bivalno okolje. Dejavniki tveganja so vezani na segmente iz širšega okolja, kakršni so zrak, voda in tla; na živila vključno s pitno vodo; na dostopnost do storitev in zelenih oz. rekreacijskih površin ter na predmete splošne rabe, s katerimi smo v neposrednem stiku oz. predstavljajo pomemben doprinos k ožjemu bivalnemu okolju. Na zdravje ljudi lahko vpliva več dejavnikov, nekaj jih je tudi okoljskih. Tako na zdravje ljudi na območju občine Domžale vplivajo predvsem:  tranzitni in lokalni promet, ogrevanje objektov ter proizvodni objekti kot onesnaževalci zraka,  prekomerne obremenitve s hrupom, ki se pojavljajo predvsem ob večjih prometnicah in gospodarskih conah,  prekomerne obremenitve z elektromagnetnimi sevanji, ki se pojavljajo v in ob koridorjih elektroenergetske infrastrukture. Z vidika ogroženosti prebivalstva velja izpostaviti erozijsko in poplavno ogrožena območja, ki predstavljajo znaten del obravnavnega območja. Svojevrsten vpliv na zdravje in varnost ljudi se vse pogosteje kaže tudi v posledicah podnebnih sprememb, ki z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi izrednimi dogodki vplivajo tako na zdravje prebivalstva (npr. vročinski valovi) kot na njihovo varnost in kakovost bivanja (npr. erozijska in poplavna ogroženost, suše in z njimi povezana dostopnost do naravnih virov kot na primer kvalitetna pitna voda, itd.). KLJUČNE UGOTOVITVE:  Zdravje ljudi na območju občine Domžale na določenih lokacijah ogrožajo prekomerna obremenjenost s hrupom in elektromagnetnimi sevanji.  Promet, ogrevanje objektov in proizvodni objekti vplivajo na kakovost zraka, vendar z vidika zdravja ljudi ne v tolikšni meri, da bi prišlo do pomembnega vpliva na zdravje ljudi.  Z vidika ogroženosti prebivalstva velja izpostaviti erozijsko in poplavno ogrožena območja, ki predstavljajo znaten del obravnavnega območja, svojevrsten vpliv na zdravje in varnost ljudi pa se vse pogosteje kaže tudi v posledicah podnebnih sprememb. 3.3. VARSTVENA, VAROVANA, ZAVAROVANA, DEGRADIRANA OBMOČJA

3.3.1 VARSTVENA, VAROVANA IN ZAVAROVANA OBMOČJA V NA OBMOČJU OPN Na območju občine najdemo naslednje vrste varstvenih, varovanih in zavarovanih območij:  najboljša kmetijska zemljišča,  erozijska območja,  varovalni gozdovi,  območja Natura 2000,  gozd s posebnim namenom,  zavarovana območja  vodovarstvena območja,  naravne vrednote,  vodna in priobalna zemljišča celinskih voda,  ekološko pomembna območja,  poplavna območja,  enote kulturne  dediščine. Podrobnejši seznam vseh zgoraj navedenih vrst območij z opredelitvijo pravnih aktov in omejitev pri prostorskem načrtovanju je podan v Prilogi 1., seznam vseh enot s področja varstva narave in kulturne dediščine se nahaja v Prilogi 2, kartografski prikazi pa se nahajajo v Prilogah C 1-5.

3.3.2 DEGRADIRANA OBMOČJA Na območju občine sta dva občasno aktivna kamnoloma tehničnega kamna-dolomita (Jasen in Kolovec), ki sta predvidena za sanacijo. Drugih degradiranih območij na ozemlju občine ni.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 57 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

3.4. VERJETEN RAZVOJ STANJA OKOLJA, V KOLIKOR SE OPN NE IZVEDE Na območju občine se nahaja 351,5 ha nezazidanih stavbnih zemljišč, ki omogočajo nadaljnji prostorski razvoj območja občine Domžale. Veljavni prostorski akt sicer ne dosega razvojnih potencialov OPN Domžale, vendar je na njegovi podlagi mogoče predvideti razvoj stanja okolja v primeru, da ostane v veljavi. Verjeten razvoj stanja okolja je v spodnji preglednici podan po delih oz. segmentih okolja.

Preglednica 16: Predvideno stanje okolja v kolikor se OPN ne bi izvedel Del okolja / Predvideno stanje okolja Segment Kmetijska zemljišča Ohranila bi se kmetijska zemljišča, kjer so predvidene spremembe v stavbna zemljišča. Ohranile bi se gozdne površine na območjih, kjer so predvidene krčitve gozdov za potrebe gradnje objektov in infrastrukture. Na območjih varovalnih gozdov, kjer sedanja raba ni usklajena z določili Uredbe o Gozd varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom /102/, bi teoretično lahko prišlo do krčenja površin, če upravni organi ne bi bili pozorni na določila uredbe. Javni vodovodni sistem in sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode bi se še naprej širila skladno s potrebami in veljavo področno zakonodajo, zato do bistvenih sprememb na kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda ne bi prišlo. Ne izvedba OPN bi pomenila tudi ne izvedbo predvidenih novih Površinske in prometnih povezav ter infrastrukturnih koridorjev, zaradi česar bi se ekološko stanje vodotokov ohranilo v podzemne vode današnji obliki. Glede na obseg prostih stavbnih zemljišč, bi do povečanja pritiskov na vodne vire v vsakem primeru prišlo, res pa je, da bi bilo slednje nekoliko manj obsežno. Seveda prav tako ne bi prišlo do predvidene pozidave vodovarstvenih, erozijskih in poplavnih območij, vendar prav tako ne bi prišlo do izvzemov obstoječih stavbnih zemljišč iz navedenih območij. Narava Odsotnost posegov, ki predstavljajo vir negativnih vplivov na okoljski cilj. V skladu s področno zakonodajo bi se posegi na enotah KD izvajali skladno s pridobljenimi Kulturna dediščina kulturnovarstvenimi pogoji. V primeru spoštovanja zakonodajnega okvira se neprimerni posegi, ki že obstajajo v prostoru ne bi mogli izvesti, prav tako ne bi bilo predvidenih novih neprimernih posegov. Krajina Pozidala bi se nezazidana stavbna zemljišča, širitve stavbnih zemljišč se ne bi zgodile. Zrak in podnebne Onesnaževanje zraka zaradi emisij iz ogrevanja objektov in iz prometa bi se nadaljevalo. Ohranila bi se spremembe konfliktna območja med viri emisij in stanovanjskimi območji, nova konfliktna območja ne bi nastala. Ohranila bi se konfliktna območja med viri hrupa in stanovanjskimi območji, nova konfliktna območja ne bi Hrup nastala. Znotraj varovalnih pasov visokonapetostnih daljnovodov bi ostala stavbna zemljišča namenjena gradnji Elektromagnetno objektov za bivanje oz. javnih objektov ter izvedbi prostorskih ureditev, ki so namenjeni zadrževanju ljudi. V sevanje primeru gradnje na teh območjih bi se lahko povečala obremenjenost ljudi z EMS. Svetlobno Stanje se ne bi spremenilo. Izvajale bi se naloge določene z LEK. onesnaževanje Ravnanje z odpadki Sistem ravnanja z odpadki bi se razvijal skladno s potrebami, umestitev 2. zbirnega centra ne bi bila mogoča. Zdravje ljudi in Kakovost bivalnega okolja bi se lahko poslabšala (nadaljnje onesnaževanje zraka, obremenjenost s hrupom kakovost življenja in elektromagnetnim sevanjem).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 58 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

4 ALTERNATIVE

V Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/2005) je v 3. členu zapisano, da je okoljsko poročilo dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. V 6. členu je zapisano, da mora okoljsko poročilo vsebovati poleg ostali informacij tudi informacijo o tem katere možne alternative so bile obravnavane in razlogi za izbor najustreznejše alternative. Opredeliti je treba ugotovitve v primeru preveritve možnih alternativ, navedbo preverjenih alternativ in razloge za izbor predlagane alternative, primeroma zlasti glede:  lokacije in smeri,  obsega in velikosti,  načina uresničevanja ciljev,  postopka gradnje,  metod dela,  postopkov razgradnje ob koncu življenjske dobe posega v okolje,  predlogov časovne razporeditve in časovnega obsega (npr. sezonsko delo),  opisov in navedb pri vsaki možni alternativi, kako je bila ocenjena,  podatkov o presoji možnih alternativ glede na njihov vpliv na okoljske cilje plana. Pripravljavec OPN Domžale (Občina Domžale) in prostorski načrtovalec v fazi osnutka in dopolnjenega osnutka nista pripravila alternativ za posamezne posege. Glede na navedeno sta v tem okoljskem poročilu obravnavani zgolj dve alternativi:  Alternativa 0 oz. ničelna alternativa, kjer se OPN Domžale ne izvede – podrobnejši opis te alternative je podan v poglavju 3.4 Verjeten razvoj stanja okolja, v kolikor se OPN ne izvede.  Alternativa 1 oz. izvedba OPN Domžale v obliki dopolnjenega osnutka. Gleda na to, da je Občina Domžale sprejela odločitev o pripravi OPN Domžale Alternativa 0 oz. ničelna alternativa ni smiselna in izvedljiva, saj bodo interesi in potrebe po nadaljnjem prostorskem razvoju slej kot prej privedle k pripravi OPN Domžale. Tako je bila v okviru tega okoljskega poročila v nadaljevanju obravnavana Alternativa 1 oz. izvedba OPN Domžale v obliki dopolnjenega osnutka.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 59 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

5 SCOPING

Scoping oz. vsebinjenje je bilo izvedeno z razpravo na internih sestankih skozi izpostavitev ključnih vprašanj o značilnostih predvidenih ureditev in občutljivosti območja. Ključna vprašanja so oblikovana po pregledu sprememb namenske rabe prostora predvidenih z OPN Domžale ter izvedbi analize stanja okolja. Na podlagi ugotovitev navedenih faz priprave okoljskega poročila se je projektna skupina v sklopu scopinga odločila tudi o vsebinah, ki se v nadaljevanju presoje ne bodo presojale. Obrazložitev za takšno odločitev je podana v spodnji tabeli, kriterij zanjo pa je bil:  na podlagi osnovnih informacij o ureditvah je mogoče ugotoviti, da ob upoštevanju zakonskih predpisov ureditve ne bodo imele bistvenega vpliva na segment okolja (npr. pri izvedbi ureditev bo sicer prišlo do razširitve omrežja javne razsvetljave, a če bodo upoštevane zahteve iz področne zakonodaje, vplivi na okolje ne bodo bistveni).

Preglednica 17: Pregled utemeljitev za obravnavo posameznih segmentov Segment Ključne ugotovitve Nadaljevanje presoje DA z vidika trajnostne Kmetijska Predvidene so obširne širitve stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča zato bo segment v rabe naravnega vira v zemljišča okoljskem poročilu obravnavan. okviru okoljskega cilja »racionalna raba zemljišč« DA z vidika trajnostne Na območju občine se nahajajo varovalni gozdovi, gozdovi s poudarjenimi funkcijami in rabe naravnega vira v Gozd gozd s posebnim namenom. V okviru OPN so predvideni posegi oz. spremembe NRP okviru okoljskega cilja znotraj teh gozdov, posledično bo segment v okoljskem poročilu obravnavan. »racionalna raba zemljišč« Izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje števila prebivalcev in delovnih mest. Posledično se bo povečala tudi količina nastalih odpadnih voda. Izvedba OPN Domžale pa bo omogočila tudi izgradnjo/nadgradnjo in izboljšanje delovanja obstoječe javne komunalne infrastrukture. Na dobro stanje voda pa lahko vpliva tudi predvidena sprememba lokalnih hidro-morfoloških značilnosti vodotokov. Ne glede na dobro kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda ter spremenljivo (slabo do dobro) ekološko stanje površinskih voda menimo, da so predvidene spremembe namenske rabe prostora tako obsežne, da je te vplive treba obravnavati v nadaljevanju okoljskega poročila. DA Razmerje med skupnim odvzemom podzemne vode in količino obnavljanja podzemne z vidika dobrega vode v letu 2012 znaša 24,2% razpoložljivih kapacitet. Vodni viri vodooskrbnih sistemov stanja voda v okviru Domžale in Kolovec so trenutno izkoriščeni do tretjine, medtem ko je vodni vir sistema okoljskega cilja Črni graben izkoriščen približno na 80% zmogljivosti. Izgube v sistemu znašajo približno »dobro stanje 29%. Voda je na vseh vodovodnih sistemih zdravstveno ustrezna. Vsi trije tako površinskih in omogočajo povečanje števila porabnikov, ne glede na predvidene scenarije klimatskih podzemnih voda«, Površinske in sprememb. Glede na vse navedeno menimo, da kapacitete obstoječih vodnih virov ter z vidika varstva podzemne vode zadoščajo za pokritje potreb, ki bodo nastale z izvedbo OPN Domžale, zaradi česar vodnih virov ter navedenega vpliva v nadaljevanju okoljskega poročila ni treba obravnavati. poplavne in erozijske Na območju občine se nahajajo 3 VVO varovana na občinskem nivoju, OPN pa ogroženosti v okviru predvideva spremembe površine stavbnih zemljišč znotraj tovrstnih območij, zaradi česar okoljskega cilja menimo, da je navedeni vpliv treba obravnavati v nadaljevanju okoljskega poročila. »kakovostno, zdravo Na območju občine je opredeljenih 656 ha območij običajnih zaščitnih ukrepov in 541 ha in varno bivalno območij zahtevnih zaščitnih ukrepov, ki sovpadajo z opredelitvijo pazljivih območij, OPN okolje« pa predvideva spremembe površine stavbnih zemljišč znotraj tovrstnih območij, zaradi česar menimo, da je navedeni vpliv treba obravnavati v nadaljevanju okoljskega poročila. Poplave ogrožajo 18,7 km2 oz. 26% ozemlja občine Domžale. Prevladuje majhna poplavna nevarnost (9 km2), srednja (4,6 km2) in preostala nevarnost zajemata okoli 5 km2 medtem ko velika nevarnost ogroža 0,03 km2. Poplave so prisotne ob večini vodotokov in ogrožajo dele obstoječih naselij, OPN pa predvideva spremembe površine stavbnih zemljišč znotraj tovrstnih območij, zaradi česar menimo, da je navedeni vpliv treba obravnavati v nadaljevanju okoljskega poročila. DA V okviru OPN Domžale so predvidene spremembe PNRP območij, pomembnih za z vidika varstva narave Narava ohranjanje biotske raznovrstnosti ter opredeljenih z namenom varovanja oz. ohranjanja v okviru okoljskega narave. Posledično bo tematika obravnavana. cilja »ohranjena narava«

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 60 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Segment Ključne ugotovitve Nadaljevanje presoje DA Na območju občine se nahaja 269 registriranih enot KD, od tega je 24 enot varovanih kot z vidika varstva spomenik, 15 enot ima opredeljeno vplivno območje, 10 enot pa je zgolj priporočilnih. Kulturna kulturne dediščine v Zaradi širjenja stavbnih zemljišč znotraj območij enot kulturne dediščine oz. njihovih dediščina okviru okoljskega cilja vplivnih območij in s tem potencialnih negativnih vplivov na enote kulturne dediščine bo »ohranjena kulturna segment obravnavan v okoljskem poročilu. dediščina in krajina« DA Na ozemlju občine sta opredeljeni dve območji nacionalne prepoznavnosti oz. območji Z vidika varstva krajine posebne krajinske prepoznavnosti in sicer Volčji potok ter Dolsko-Krumperk, kjer je v okviru okoljskega Krajina ohranjena značilna krajinska tipologija in več enot kulturne dediščine. Zaradi širjenja cilja stavbnih zemljišč znotraj obeh območij in s tem potencialnih negativnih vplivov izvedenih »ohranjena kulturna posegov na krajinsko tipologijo bo segment obravnavan v okoljskem poročilu. dediščina in krajina« Prostorski razvoj na območju obravnavanega OPN bi lahko pomembno vplival na zrak s povečanimi emisijami zaradi ogrevanja, emisijami iz prometa ter emisijami iz proizvodnih DA dejavnosti. z vidika urejanja Izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje stavbnih zemljišč raznolikih namenskih javnega prometa in rab, kar pomeni tako povečanje števila prebivalcev, kot povečanje števila delovnih mest, gospodarskih con ter z Zrak in kar bo zelo verjetno vodilo v povečanje prometnih tokov, povečanje potreb po različnih vidika vpliva podnebne energentih in posledično povečanje izpustov toplogrednih plinov ter povečanje potreb po podnebnih sprememb spremembe naravnih virih. Do konca tega stoletja pričakujemo na območju Slovenije dvig temperature v okviru okoljskega med 3 in 3,5°C, pri čemer se bodo poletja ogrela najbolj izrazito, in sicer 4 do 4,5 °C. cilja »kakovostno, Količina padavin naj bi se na letnem nivoju zmanjšala za približno do 10%; s tem bodo zdravo in varno poletja bistveno bolj suha, in sicer za 15 do 20%, pozimi pa lahko celo pričakujemo dvig bivalno okolje« količine padavin za do 10%. Glede na vse navedeno menimo, da je navedeni vpliv treba obravnavati v nadaljevanju okoljskega poročila. Območje občine je s hrupom obremenjeno predvsem zaradi prometa ter zaradi območij in DA obratov proizvodnih dejavnosti. Strateška karta hrupa za celotno območje občine z vidika vplivov na Domžale še ni izdelana, je bila a leta 2006 pripravljena študija Določitev območij varstva zdravje ljudi v okviru Hrup pred hrupom v Občini Domžale. Ob tem ugotavljamo, da predstavljena strokovna podlaga okoljskega cilja ni več usklajena z veljavno namensko rabo prostora in veljavno zakonodajo, zaradi česar »kakovostno, zdravo bi jo bilo treba prenoviti oz. pripraviti novo strokovno podlago s področja varovanja pred in varno bivalno hrupom. Glede na ugotovljeno bo segment obravnavan v okoljskem poročilu. okolje« DA z vidika vplivov na Preko občine potekajo visokonapetostni daljnovodi, kjer je za potrebe varstva pred zdravje ljudi v okviru Elektromagnetno sevanji treba zagotoviti varnostne odmike, ki mestoma glede na trenutno stanje niso okoljskega cilja sevanje zagotovljeni. Znotraj varovalnih pasov visokonapetostnih daljnovodov so načrtovane tudi »kakovostno, zdravo širitve stavbnih zemljišč. Zaradi tega bo segment obravnavan v okoljskem poročilu. in varno bivalno okolje« Glede na to, da poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca dosega 43 Svetlobno kWh (kar je pod ciljno vrednostjo 44,5 kWh) lahko zaključimo, da je sistem javne NE onesnaževanje razsvetljave ustrezno urejen, zaradi česar tega segmenta v nadaljevanju ne bomo obravnavali. DA Ravnanje z odpadki je na območju občine urejeno. V ravnanje z komunalnimi odpadki je z vidika zagotavljanja vključenih več kot 99% prebivalcev. Izvedba OPN bo sicer verjetno pomenila nastanek zadostnega števila Ravnanje z dodatnih količin odpadkov vendar bo ravnanje z njimi vključeno v obstoječ sistem. Na zbirnih centrov v odpadki območju občine se nahaja Center za ravnanje z odpadki Dob, kar je premalo glede na okviru okoljskega cilja število prebivalcev v občini. Segment bo v nadaljevanju obravnavan s stališča »kakovostno, zdravo zagotavljanja zadostnega števila zbirnih centrov. in varno bivalno okolje« DA z vidika zagotavljanja Na območju občine Domžale lahko na zdravje ljudi in kakovost življenja vplivajo že kakovostnega, predhodno identificirani vplivi povezani predvsem z naslednjimi vidiki – zagotavljanje Zdravje ljudi in zdravega in varnega dostopa do kakovostne pitne vode, poplavna in erozijska ogroženost in povečanega kakovost bivalnega okolja nastajanja emisij (zrak, hrup, elektromagnetno sevanje, odpadki in odpadne vode). življenja v okviru okoljskega Segment bo tako v nadaljevanju obravnavan z vidika zagotavljanja kakovostnega, cilja »kakovostno, zdravega in varnega bivalnega okolja. zdravo in varno bivalno okolje«

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 61 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

6 OKOLJSKI CILJI, KAZALCI, MERILA ZA VREDNOTENJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV OPN

6.1. OKOLJSKI CILJI IN KAZALCI ZA SPREMLJANJE DOSEGANJA CILJEV Izhodišče za določitev okoljskih ciljev predstavlja stanje okolja na območju občine Domžale in programski dokumenti na državnem nivoju, ki postavljajo zakonodajni okvir za posamezna področja oz. segmente okolja. Opredeljeni so naslednji okoljski cilji:  racionalna raba zemljišč  dobro stanje površinskih in podzemnih voda  kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje  ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave  ohranjena kulturna dediščina in krajina Opredeljeni cilji zajemajo vse segmente okolja, ki so bili v okviru scopinga opredeljeni kot relevantni (kmetijska zemljišča, gozd, površinske in podzemne vode, narava, kulturna dediščina, krajina, zrak in podnebne spremembe, hrup, elektromagnetno sevanje, ravnanje z odpadki, zdravje ljudi in kakovost življenja). Za vsak cilj so določeni kazalci za spremljanje doseganja cilja in opredeljena merila za vrednotenje teh vplivov. Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov OPN Domžale na okoljske cilje se izhaja metodološkega pristopa, ki je natančneje opisan v poglavju 1.3 Metoda dela. V nadaljevanju poglavja so tako po posameznih okoljskih ciljih podana natančnejša merila za ugotavljanje in vrednotenje vplivov izvedbe OPN Domžale na posamezen okoljski cilj. Ocena vpliva na okoljski cilj temelji na podlagi izhodiščnega stanja in predvidenih dejavnosti oz. pričakovanih posegov znotraj opredeljene NRP. Osnova za določanje meril je obstoječe stanje kazalcev stanja okolja, kjer je to mogoče. Pri vrednotenju stopnje vpliva na okoljski cilj je uporabljena lestvica, ki jo predpisuje Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje /98/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 62 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 18: Izbrani okoljski cilji ter kazalci za opredelitev ocene vpliva plana na okoljske cilje z obrazložitvijo izbire Obrazložitev izbire okoljskega cilja in Kazalci za opredelitev ocene vpliva plana na Okoljski cilji Obrazložitev izbire kazalcev z navedbo vira podatkov programski dokument iz katerega cilj izhaja okoljske cilje Zemljišča so naravna dobrina, s katero je treba ravnati trajnostno. Na eni strani gre za zagotavljanje prostora za razvoj posameznih dejavnosti, na drugi za varovanje kmetijskih zemljišč in gozda. Na podlagi kazalcev se po posamezni namenski rabi ocenjuje, kakšna je količina novih stavbnih zemljišč na račun kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pri vseh opredeljenih kazalcih za vrednotenje  Površina kmetijskih zemljišč in površina vplivov na varstvo kmetijskih zemljišč se vrednoti njihova sprememba glede na kmetijskih zemljišč vključena v GERK izhodiščno stanje, torej glede na veljavni prostorski akt. Vrednotenja vplivov  Površina kmetijskih zemljišč glede na OPN na kmetijska zemljišča pa ni mogoče izvesti le na podlagi spreminjanja Z okoljskim ciljem želimo doseči racionalno boniteto vrednosti kazalcev. Vrednotenje mora namreč temeljiti na izhodišču, da je ravnanje in rabo naravnih virov, kar je skladno z  Površina hidromelioriranih zemljišč stavbna zemljišča za potrebe razvoja treba zagotavljati in da se je posegom na Zakonom o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ kmetijska zemljišča nemogoče izogniti. Na drugačen način je treba vrednotiti /88/, Zakonom o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ /87/ in predvsem spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe kmetijskih Zakonom o gozdovih /ZG/ /86/. gospodarstev in njihovih dopolnilnih dejavnosti. To velja predvsem za Racionalna raba Pri širitvi stavbnih zemljišč je treba usmerjati podeželska območja, kjer se s tem skrbi za ohranjanje prebivalstva na kmetijah zemljišč prvenstveno na zemljišča, ki so z vidika trajnostne in s tem za obdelovanje kmetijskih zemljišč. rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih  Površina in delež gozdov Površina in delež gozdov v NRP nam v splošnem pokaže kakšen vpliv ima zemljišč manj pomembna in so funkcionalno  Površina in delež gozdov s posebnim širitev poselitve na gozdove. Vsebinsko pa nam podrobneje prikazujejo vplive povezana z obstoječim naseljem. Pri posegih v namenom naslednji trije kazalniki, ki so usmerjeni v varovalne gozdove, GPN in gozdove z gozd pa ohranjati njegove ekološke, socialne in izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami. Za izračun kazalnika proizvodne funkcije.  Površina in delež varovalnih gozdov, površina varovalnih gozdov, ki ima površine gozda in zelenih površin se uporabi NRP, za varovalni gozd določila opredeljeno NRP gozd Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom /102/, za  Površina gozda z izjemno poudarjenimi površino gozdov s posebnim namenom površina gozda po NRP znotraj ekološkimi in socialnimi funkcijami (funkcije razglašenih GPN, za površino gozdov s poudarjenimi funkcijami pa karte funkcij so poudarjene na 1. stopnji) ter površina gozdov iz območnega Gozdnogospodarskega načrta /66/. Površina ustrezno namenske rabe gozd oz. zelene površine na opredeljene namenske rabe pri varovalnih gozdovih se dobijo s presekom območju gozdov z izjemno poudarjenimi slojev NRP-gozd in sloja VG iz uredbe. V skladu z smernicami MKO morajo ekološkimi in socialnimi funkcijami namreč imeti varovalni gozdovi namensko rabo G. Izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje stavbnih zemljišč in posledično povečanje tako števila prebivalcev kot delovnih mest na območju občine Okoljski cilj izhaja iz t. i. Vodne direktive /72/,  Kemijsko stanje površinskih in podzemnih Domžale. Posledično bo prišlo do povečanega nastajanja komunalne in katere cilj direktive je ohraniti in izboljšati vodno voda tehnološke odpadne vode, vendar tudi razširitve in nadgradnje obstoječih okolje, pri čemer je poudarek predvsem na  Ekološko stanje površinskih voda sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki lahko vplivajo na kemijsko in Dobro stanje kakovosti voda. Izvajati je treba ukrepe, ki  Površina in delež stavbnih zemljišč v ekološko stanje površinskih in podzemnih voda. Prav tako bo izvedba OPN površinskih in preprečujejo poslabšanje stanja vseh teles priobalnem pasu vodotokov po osnovnih pomenila spremembo namenske rabe stavbnih zemljišč v vodnih in priobalnih podzemnih voda površinske vode. Nadzorovanje količine je pomožni namenskih rabah zemljiščih ter umeščanje novih infrastrukturnih koridorjev, kar lahko vpliva na element pri zagotavljanju dobre kakovosti vode in  Površina in delež stavbnih zemljišč v ekološko stanje površinskih voda. Podobno izvedba OPN pomeni povečanje zato naj bi se vpeljali tudi ukrepi, ki bi se nanašali vodovarstvenih območjih po osnovnih stavbnih zemljišč na vodovarstvenih območjih in s tem povečano ogroženost na količino in zagotavljali dobro kakovost. namenskih rabah vodnih virov. Vir podatkov so javno dostopni podatki MOP ARSO in OPN Domžale.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 63 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Obrazložitev izbire okoljskega cilja in Kazalci za opredelitev ocene vpliva plana na Okoljski cilji Obrazložitev izbire kazalcev z navedbo vira podatkov programski dokument iz katerega cilj izhaja okoljske cilje Kot konfliktna območja se z vidika varstva pred hrupom in varstva zraka  Število konfliktnih območij med z vidika pojavljajo stiki območij proizvodnih dejavnosti z območji stanovanj, samo z varstva bivalnega okolja nekompatibilnimi vidika varstva pred hrupom pa tudi stiki posebnih območij - površine drugih rabami območij z območji stanovanj. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom onesnaženja ter bivalnim okoljem.  Skupna končna raba energije po energentih Različni viri energije povzročajo različne emisije v okolje in imajo različne (brez prometa) izkoristke ter končno uporabniško ceno. Z uporabo obnovljivih virov energije se  Število skupnih kotlovnic in poraba energije v dolgoročni vpliv na okolje in končno uporabniško ceno energenta zmanjša. S njih spremljanjem porabe energentov in porabe v posameznih segmentih se lahko  Delež aktivnih priključkov na plinovodno ugotavlja racionalnost uporabnikov ter posredno tudi uvajanje novih tehnologij, omrežje ki so energetsko bolj učinkovite od sedanjih.  Obremenjenost cest Promet je glavni vir onesnaževanja zraka v občini. Izvedba OPN bo imela za  Sistem javnega potniškega prometa posledico povečane potrebe po prometu, tako osebnem kot tovornem. Z  Delež prebivalcev v radiju 500 m od izbranimi kazalci se spremlja glavne prometne tokove v občini ter delovanje Okoljski cilj izhaja iz Resolucije o Nacionalnem postajališča JPP JPP in dostopnost prebivalcev do JPP. programu varstva okolja 2005–2012 /79/, ki je osnovni strateški dokument na področju varstva Elektromagnetno sevanje, ki ga povzročajo daljnovodi z napetostmi 35 kV in okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in več, je zdravju škodljivo. S kazalcem se spremlja predvsem vrste namenske Kakovostno, zdravo  Površina in delež stavbnih zemljišč glede na kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. rabe znotraj vplivnih območij visokonapetostnih daljnovodov, kjer so dovoljene in varno bivalno namensko rabo prostora znotraj vplivnih Okoljski cilj spremlja prispevek k visoki ravni gradnje objektov in izvajanje prostorskih ureditev, ki sodijo v I. stopnjo varstva okolje območij visokonapetostnih daljnovodov kakovosti življenja in socialni blaginji državljanov z pred sevanjem, torej gradnja objektov in prostorskih ureditev namenjenih zagotavljanjem okolja, v katerem raven bivanju oz. zadrževanju ljudi.  Površina in delež stavbnih zemljišč v onesnaženosti ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi Izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje stavbnih zemljišč v območjih z območjih z določenimi proti-erozijskimi ukrepi in okolje določenimi proti-erozijskimi ukrepi in poplavnih območjih, kar lahko pomembno po osnovnih namenskih rabah vpliva na zastavljeni okoljski cilj. Izvedba OPN pomeni tudi povečanje pritiskov  Površina in delež stavbnih zemljišč v na naravne vire, zaradi povečane poselitve pa tudi večjo izpostavljenost poplavnih območjih po osnovnih namenskih podnebnim spremembam. Vir podatkov so javno dostopni podatki MOP ARSO rabah in OPN Domžale.  Letna razporeditev temperatur in padavin Pomemben dejavnik za zdravje je tudi rekreacija prebivalcev, saj redna  Površina in delež zelenih površin v rekreacija v naravnem okolju zmanjšuje bolezni srca in ožilja ter prispeva k večji Domžalah (območje UN) naravni odpornosti telesa. Predvsem v mestih je zato treba zagotoviti zadostne površine zelenih površin. Glede na Glede na Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki /82/ bi morala biti na območju občine opredeljena 2 zbirna centra. Število zbirnih  Število zbirnih centrov centrov v določeni občini predstavlja povečano dostopnost možnosti ločenega odlaganja odpadkov za občane, kar posledično prispeva k povečanju ločenega zbiranja odpadkov. Podatek o številu zbirnih centrov je opredeljen v OPN.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 64 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Obrazložitev izbire okoljskega cilja in Kazalci za opredelitev ocene vpliva plana na Okoljski cilji Obrazložitev izbire kazalcev z navedbo vira podatkov programski dokument iz katerega cilj izhaja okoljske cilje  Kvalitativno in kvantitativno stanje (populacij) Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov plana na okoljske cilje za ohranjanje Okoljski cilj je skladen z naslednjimi pravnimi akti: redkih, ogroženih ter zavarovanih rastlinskih narave je treba upoštevati prisotnost rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih  Operativni program upravljanja z območji Natura in živalskih vrst tipov (HT), varovanih območij narave, evidentiranih, predlaganih in pričakovanih Ohranjena narava: 2000 v Sloveniji 2014-2020 /84/,  Sprememba površin pomembnejših naravnih vrednot ter ekološko pomembnih območij ter vpliv plana na možnosti ugodno stanje vrst  Nacionalni program varstva okolja /80/, habitatnih tipov uničenja le-teh. Z omenjenimi kazalci lahko spremljamo stanje biotske in habitatnih tipov  Vseevropska strategija biotske in krajinske  Povezanost habitatov rastlinskih in živalskih raznovrstnosti v občini ter okoljske cilje glede na nacionalno zakonodajo in ter območij raznovrstnosti /81/, vrst obveznosti Slovenije na osnovi sprejetih mednarodnih obveznosti in veljavnih ohranjanja narave  Zakon o ohranjanju narave /92/,  Ohranjanje lastnosti, procesov in struktur, predpisov. Vir podatkov so javno dostopni podatki Naravovarstvenega atlasa,  Direktiva o habitatih /74/, zaradi katerih je del narave opredeljen za Gozdarskega inštituta Slovenije in Občine Domžale ter poročili ZRSVN (npr.  Direktiva o pticah /73/. območje ohranjanja narave (N2k, ZO, EPO, Zbirno poročilo po Direktivi o habitatih 2013 /62/ in Poročanje po 12. členu NV) direktive o pticah, 2014 /63/). Okoljski cilj izhaja iz Zakona o varstvu kulturne  Število enot kulturne dediščine glede na Pri pripravi okoljskega poročila za OPN so uporabljeni posredni kazalci, ki dediščine /ZVKD-1/ /89/, ki določa načine varstva njihove lastnosti opredeljujejo oz. prikazujejo potencialne vplive izvedbe sprememb oz. kulturne dediščine z namenom omogočiti njeno opredelitev NRP na posamezne enote KD. Kazalci se navezujejo na število  Površina in delež površin stavbnih zemljišč celostno ohranjanje. Zakon upošteva zahteve enot KD na območju občine glede na njihove lastnosti (status, zvrst in varstveni znotraj enot arheološke dediščine evropske zakonodaje in podpisanih mednarodnih režim enote) in se uporabljajo v povezavi s številom in deležem enot KD, ki se  Površina in delež površin stavbnih, konvencij s podpisom katerih se je Slovenija jim z OPN spreminja namenska raba prostora oz. so opredeljeni kot površine kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč zavezala k: posameznih NRP znotraj enot KD. Vpliv OPN namreč ni odvisen samo od znotraj:  ohranjanju kulturne dediščine in njene trajnostne fizičnega poseganja v kulturno dediščino, temveč od obsega in značilnosti o enot naselbinske dediščine, uporabe /78/, posega ter značilnosti enote KD (zvrst, umeščenost v prostor, varstvena o kulturne krajine Ohranjena kulturna  fizičnem zavarovanju arheološke dediščine /76/, usmeritev/režim, ocena stanja). Glede na to, katere posege opredeljuje OPN za o vplivnega območja enot kulturne dediščina in krajina posamezno NRP oz. v okviru PPIP za posamezno EUP, je v okoljskem poročilu  varstvu arhitektonskega bogastva (spomeniki, dediščine skupine stavb in lokalitete) in preprečevanju preverjeno, na kakšen način se bo pri posegih v prostor upoštevalo prisotnost  Število in delež enot stavbne dediščine izven oskrunjenja, propadanja oz. rušenja zavarovalnih registriranih enot KD. Krajina je v okviru okoljskega cilja obravnavana delno v območij stavbnih zemljišč dobrin /77/ in sklopu vrednotenja vplivov izvedbe OPN na registrirane enot KD, ki zajemajo  Površina in delež površine enot  vključitvi krajine v svojo politiko regionalnega in večja območja (kulturna in zgodovinska krajina, vplivna območja enot KD, vrtnoarhitekturne dediščine, ki ni opredeljen urbanističnega načrtovanja ter v svojo kulturno, naselbinska dediščina) ter skozi vrednotenje vplivov do katerih bo prišlo v kot parkovne površine okoljevarstveno, kmetijsko, socialno in območjih nacionalne prepoznavnosti. Število in lastnosti enot KD so uradni  Površina in delež površin stavbnih, gospodarsko politiko in tudi v vse druge politike, podatek, ki je dostopen v Registru nepremične kulturne dediščine (Rkd). kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč znotraj ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na Podatek o veljavni in spremenjeni namenski rabi zemljišč sta veljavni prostorski območij nacionalne prepoznavnosti krajino /75/. akt občine in dopolnjen osnutek OPN.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 65 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

6.2. VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN NA OKOLJSKE CILJE

6.2.1 OKOLJSKI CILJ »RACIONALNA RABA ZEMLJIŠČ«

Preglednica 19: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« Razred Merila vrednotenja učinka Ni vpliva oz. je vpliv pozitiven Izvedba OPN ne bo vplivala oz. bo imela pozitiven vpliv na varstvo kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se ne A bo zmanjšala oz. se bo zmanjšala zaradi potreb razvoja kmetijskih gospodarstev, kar pa pozitivno vpliva na ohranjanje oz. povečanje obdelovanja kmetijskih zemljišč. Nepozidanim stavbnim in zaraščenim kmetijskim zemljiščem se spremeni NRP v gozd. Nebistven vpliv Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se zaradi posegov na kmetijska zemljišča ne bo bistveno zmanjšala. Zmanjšala se bo samo tam, kjer znotraj stavbnih zemljišč ni več razpoložljivih zemljišč za gradnjo na način, da se zapolnijo vrzeli ob robovih naselij. Posegi na kmetijska zemljišča so B usmerjeni na kmetijska zemljišča slabše kakovosti, ne vplivajo na sklenjenost kmetijskih zemljišč, ne drobijo njihove posestne strukture in ne ovirajo dostopnosti do ostalih kmetijskih zemljišč. Minimalen poseg in posledično minimalen vpliv ko gre za poseg v majhen del gozda, ki nima vpliva na delovanje preostalega dela gozda, ne posega se v VG in GR, posegi v vplivni pas gozda. Nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo kmetijskih zemljišč, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Površina kmetijskih zemljišč se bo zaradi posegov na kmetijska zemljišča bistveno zmanjšala. Prizadeta bodo tudi zemljišča z velikim C pridelovalnim potencialom in v odprti kmetijski krajini. Posegi bodo vplivali na sklenjenost kmetijskih zemljišč ali ovirali njihovo dostopnost. Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi. Manjši posegi v gozdove, vendar pretežno ne v gozdove z izjemno poudarjeno ekološko in socialno funkcijo, ne prihaja do fragmentacij gozda, ki bi lahko privedle do degradacije gozda, ni posegov v VG in GR Bistven vpliv Izvedba OPN bo bistveno vplivala na varstvo kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se bo zaradi posegov na kmetijska zemljišča bistveno zmanjšala. Prizadeta bodo tudi zemljišča z velikim pridelovalnim potencialom in v odprti D kmetijski krajini. Posegi bodo vplivali na sklenjenost kmetijskih zemljišč ali ovirali njihovo dostopnost. Učinkoviti omilitveni ukrepi niso možni. Veliki površinski posegi v gozdove, tudi tiste z izjemno poudarjeno ekološko in socialno funkcijo, oz. posegi v strnjene gozdne komplekse, posegi v GR in VG. Uničujoč vpliv Izvedba OPN bo imela uničujoč vpliv na varstvo kmetijskih zemljišč. Površina kmetijskih zemljišč se bo zaradi posegov na E kmetijska zemljišča bistveno zmanjšala. Kmetijska zemljišča bodo razdrobljena, onemogočena bo njihova dostopnost. Pogoji za zagotavljanje obdelovanja kmetijskih zemljišč se bodo poslabšali, kar bo vodilo v opuščanje kmetovanja in zaraščanja kmetijskih površin. Posegi, ki pomenijo degradacijo gozda. Ugotavljanje vpliva zaradi izvedbe OPN ni možno X Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 66 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 20: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« in predvidena smer gibanja Kazalci stanja okolja Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca (zmanjšanje vrednosti) Dopolnjen osnutek OPN Domžale /54/: 3.062,1 ha kmetijskih zemljišč, v GERK je vključenih 2.354,9 ha kmetijskih zemljišč oz. 76,9% vseh kmetijskih zemljišč. Obseg kmetijskih zemljišč se je po namenski rabi prostora zmanjšal za 118 ha oz. za 3,7%. Površina kmetijskih zemljišč vključenih v GERK se je zmanjšala za 73 ha oz. 3% zemljišč vključenih v GERK. V kmetijska zemljišča je bilo spremenjenih še 2,34 ha gozdnih zemljišč.  Obseg sprememb kmetijskih zemljišč v stavbna glede na površino posameznih sprememb in vključenost v GERK /54//43/: KZ GERK Velikost sprememb Površina /ha/ Delež /%/ Površina /ha/ Delež od KZ /%/ manjše od 50 m2 0,11 0,07 0,01 13,45 Površina kmetijskih zemljišč in Veljavni prostorski akt /53/: 3.180,1 ha kmetijskih zemljišč, v 50 - 500 m2 4,42 3,05 0,50 11,40 površina kmetijskih zemljišč GERK /43/ je vključenih 2.427,9 ha kmetijskih zemljišč oz. 500 - 5.000 m2 26,54 18,30 5,25 19,80 vključena v GERK 76,3% vseh kmetijskih zemljišč 5.000 m2 in več 113,95 78,58 81,93 71,90 Skupaj 145,01 100,00 87,69 60,47  Obseg vračanja stavnih zemljišč v kmetijska zemljišča glede na površino posameznih sprememb in vključenost v GERK /54//43/: KZ GERK Velikost izvzema Površina /ha/ Delež /%/ Površina /ha/ Delež od KZ /%/ manjše od 50 m2 0,08 0,30 0,03 31,86 50 - 500 m2 1,54 6,25 0,39 25,55 500 - 5000 m2 11,28 45,75 4,99 44,20 5000 m2 in več 11,76 47,70 8,44 71,75 Skupaj 24,67 100,00 13,84 56,11

 (zmanjšanje vrednosti) Veljavni prostorski akt /53/: Prevladujejo kmetijska zemljišča Zmanjšanje površin kmetijskih zemljišč se bo z OPN /54/ v največjem obsegu izvedlo na zemljiščih s s srednjo boniteto (57,9%), kmetijskih zemljišč z nizko srednjo boniteto (58,2 ha), največji delež spremembe pa bo na dejansko že pozidanih zemljiščih (7,4%). boniteto je 21,3%, z visoko pa 13,5%. OPN Razlika veljavni akt - OPN Boniteta Površina /ha/ Delež /%/ Boniteta Površina kmetijskih zemljišč glede Površina /ha/ Delež /%/ Površina /ha/ Delež /%/ ni podatka, pozidano 232,76 7,32 na boniteto ni podatka, pozidano 215,56 7,04 17,20 7,39 nizka boniteta (do 40) 676,47 21,27 nizka boniteta (do 40) 656,13 21,43 20,34 3,01 srednja boniteta (40 - 70) 1.841,92 57,92 srednja boniteta (40 - 70) 1.783,75 58,25 58,18 3,16 visoka boniteta (70 in več) 428,97 13,49 visoka boniteta (70 in več) 406,62 13,28 22,35 5,21 Skupaj 3.180,12 100,00 Skupaj 3.062,05 100,00 118,06 3,71

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 67 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci stanja okolja Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca 

Dopolnjen osnutek OPN Domžale /54/: površina hidromelioriranih zemljišč na območju kmetijskih zemljišč opredeljenih v OPN Domžale znaša 683,4 ha, kar predstavlja 22,3% vseh kmetijskih zemljišč. Obseg hidromelioriranih kmetijskih zemljišč se bo zmanjšal za 52,7 ha oz. za 7,2%.  Obseg sprememb kmetijskih zemljišč v stavbna na hidromelioriranih območjih /54/: KZ HMO Velikost sprememb Površina /ha/ Delež /%/ Površina /ha/ Delež od KZ /%/ manjše od 50 m2 0,11 0,07 0,01 9,09 Veljavni prostorski akt /53/: površina hidromelioriranih 50 - 500 m2 4,42 3,05 0,29 6,56 zemljišč na območju kmetijskih zemljišč opredeljenih v Površina hidromelioriranih zemljišč 500 – 5.000 m2 26,54 18,30 1,10 4,14 veljavnem prostorskem aktu znaša 736,1 ha, kar predstavlja 5.000 m2 in več 113,95 78,58 51,95 45,59 23,1% vseh kmetijskih zemljišč Skupaj 145,01 100,00 53,36 36,80  Obseg vračanja stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča na hidromelioriranih območjih /54/: KZ HMO Velikost sprememb Površina /ha/ Delež /%/ Površina /ha/ Delež od KZ /%/ manjše od 50 m2 0,08 0,30 0,01 0,00 50 - 500 m2 1,54 6,25 0,09 0,00 500 – 5.000 m2 11,28 45,75 0,59 0,00 5.000 m2 in več 11,76 47,70 / / Skupaj 24,67 100,00 0,69 0,00

 Površina in delež gozdov Veljavna NRP /53/: 2.439 ha (33,75% površine občine) Površina gozdov se zaradi predvidenih sprememb NRP /54/ zmanjšuje. Predvideno je zmanjšanje gozdov za 55 ha.  Površina in delež gozdov s GPN /107/: 31,52 ha (1,3% vseh gozdov v občini) Površina gozdov s posebnim namenom /107/ se zaradi predvidenih sprememb NRP /54/ zmanjšuje. posebnim namenom Predvideno je zmanjšanje gozdov s posebnim namenom za 0,69 ha. VG po uredbi /102/: 457 ha (18,74% vseh gozdov v občini)  Površina in delež varovalnih Veljavna NRP /53/: G - 422 ha gozdov Površina varovalnih gozdov /102/, ki imajo v predvideni NRP /54/ opredeljeno rabo gozd je 430 ha. gozdov, površina varovalnih Občina Domžale je podala predlog na MKO oz. MKGP za zmanjšanje obsega varovalnih gozdovih na gozdov, ki ima opredeljeno NRP V veljavnem OPN namenska raba ni usklajena z Uredbo o površini 1,35 ha. To pomeni, da se bo v primeru, da bo uredba spremenjena v skladu z vlogo občine gozd varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom /102/ Domžale površina VG v občini nekoliko manjša. Še vedno pa ostaja neusklajena namenska raba na na 35 ha varovalnih gozdov. 26,65 ha varovalnih gozdov.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 68 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci stanja okolja Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca Površina gozda z izjemno poudarjenimi ekološkimi in  socialnimi funkcijami (funkcije so  Gozd s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami: Površina gozdov z izjemno poudarjenimi funkcijami se zaradi predvidenih sprememb NRP /54/ poudarjene na 1. stopnji) ter 1.249 ha (51,22% vseh gozdov v občini) zmanjšuje. Ustrezno rabo, ki odgovarja gozdu z izjemno poudarjenimi funkcijami gozda ima 1.093 ha površina namenske rabe gozd oz.  Veljavna NRP /53/: G oz. Z - 1.128 ha gozdov z izjemno gozdov. V primeru izvedbe plana se bo površina gozdov z izjemno poudarjenimi funkcijami gozda zelene površine na območju poudarjenimi funkcijami gozda zmanjšala za 12,5% gozdov z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami Legenda:  povečanje vrednosti;  zmanjšanje vrednosti;  vrednost bo ostala enaka OPREDELITEV LASTNOSTI VPLIVOV IZVEDBE OPN Vpliv Pozitiven/Negativen Neposreden Posreden Daljinski Kratkoročen Srednjeročen Trajen Kumulativen Sinergijski Čezmejni Zmanjšanje območij kmetijskih zemljišč -          Krčitev gozda -          Legenda: + vpliv je pozitiven, - vpliv je negativen,  vpliv ima to lastnost,  vpliv nima te lastnosti

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 69 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN Kmetijska zemljišča Z dopolnjenim osnutkom OPN se je v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom površina kmetijskih zemljišč zmanjšala za 118 ha. Širitve stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča predstavljajo 145,1 ha, vračanje stavbnih zemljišč v kmetijska pa 24,67 ha. Nekaj sprememb v površini kmetijskih zemljišč predstavljajo tudi spremembe kmetijskih zemljišč v gozd (2,34 ha). Širitve stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča se po dejanski rabi /43/ večinoma pojavljajo na trajnih travnikih (81,4 ha, 56,1%) in njivah (21,4 ha, 14,8%). Kar 20,7% (30 ha) širitev stavbnih zemljišč pa se pojavlja na dejansko že pozidanih območjih (to so območja uskladitve namenske rabe z dejanskim stanjem). V GERK /43/ je vključenih 87,7 ha oz. 60,5% kmetijskih zemljišč, na katerih so načrtovana nova stavbna zemljišča. Večina (58,25 ha, 49,3% jih ima boniteto med 40 in 70, boniteto do 40 (vključno z boniteto 0) jih ima 37,5 ha oz. 31,8%, boniteto 70 in več pa 22,3 ha oz. 18,9%. Na hidromelioriranih kmetijskih zemljiščih se jih pojavlja 53,36 ha oz. 36,8 ha. Po dejanski rabi /43/ je večina zemljišč, ki se vračajo v kmetijsko rabo opredeljenih kot trajni ravniki (11,6 ha, 46,9%) in njive (5,2 ha, 21,1%), kar 3,3 ha oz. 13,4% pa je že pozidanih. Glavni vzrok za vračanje pozidanih območij v kmetijska zemljišča je opredeljevanje območij razpršene gradnje v skladu ZPNačrt /88/. V GERK /43/ je vključenih 13,8 ha oz. 56,1% vseh zemljišč, ki se vračajo v kmetijsko rabo. Večina zemljišč (12,8 ha, 51,8%), ki se vračajo v kmetijsko rabo, ima srednjo boniteto (40-70), nizko boniteto (do 40 jih ima 10,5 ha oz. 42,8%, visoko boniteto (70 in več) pa 1,4 ha oz. 5,6%. Majhen delež (0,7 ha, 2,8%) teh zemljišč je tudi hidromelioriran. Največ sprememb kmetijskih zemljišč v stavbna je namenjenih območjem zelenih površin (51,6 ha, 35,6% od vseh širitev), območjem stanovanj (36,49 ha, 25,2% od vseh širitev), posebnim območjem (16,5 ha, 11,4% od vseh širitev) in območjem centralnih dejavnosti (8,9 ha, 6,1% od vseh širitev). Ob načrtovanih širitvah stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča so širitve načrtovane tudi na gozdnih zemljiščih (63,4 ha), znotraj obstoječih stavbnih zemljišč pa je na razpolago še okrog 351 ha nezazidanih stavbnih zemljišč. Največ nezazidanih stavbnih zemljišč se nahaja na območju stanovanj in sicer 109,7 ha, kar predstavlja 14,5% vseh območij stanovanj v OPN. Nezazidana stavbna zemljišča skupaj s širitvami na kmetijska in gozdna zemljišča predstavljajo 150 ha prostorskih rezerv (19,9% vseh območij stanovanj). Velike prostorske rezerve (širitve in nezazidana stavbna zemljišča skupaj) se pojavljajo tudi na območjih proizvodnih dejavnosti (87,7 ha oz. 44,6% vseh območij proizvodnih dejavnosti), na posebnih območjih (67,1 ha oz. 75,8% vseh posebnih območij) ter na območjih centralnih dejavnosti (51 ha, 29,5%).

Preglednica 21: Prostorske rezerve po namenskih rabah prostora (širitve stavbnih zemljišč na kmetijska in gozdna zemljišča ter nezazidana stavbna zemljišča iz veljavnega plana) NRP NRP skupaj /ha/ Širitve na KZ /ha/ Širitve na gozd /ha/ Nezazidana /ha/ Rezerve skupaj /ha/ Delež od NRP /%/ A 41,04 7,20 0,08 2,23 9,51 23,17 B 88,48 16,52 24,96 25,57 67,05 75,78 C 172,86 8,87 - 42,14 51,02 29,51 E 2,20 1,18 0,04 - 1,21 55,06 I 196,69 12,39 1,37 73,95 87,71 44,59 O 25,76 0,34 - 2,14 2,48 9,63 P 200,80 10,43 1,62 20,92 32,97 16,42 S 755,08 36,49 3,85 109,68 150,02 19,87 T 5,26 - - - 0,00 0,00 Z 212,85 51,59 31,43 74,90 157,92 74,19 Skupaj 7.226,58 145,01 63,37 351,52 559,89 7,75 Po dejanski rabi /43/ se 206,8 ha oz. 58,8% vseh nezazidanih stavbnih zemljišč pojavlja na kmetijskih zemljiščih, v največjem obsegu trajni travniki in njive. V GERK /43/ jih je vključenih 106 ha oz. 51,2%. Največ jih ima srednjo boniteto (40-70) (92,1 ha, 44,6%), nizko boniteto (do 40) jih ima 90 ha oz. 43,5%, visoko boniteto (70 in več) pa 24,7 ha oz. 11,9%. Na hidromelioriranih območjih se pojavlja 6,8 ha oz. 3,3% nezazidanih stavbnih zemljišč. Ob pozidavi vseh načrtovanih stavbnih zemljišč in ob upoštevanju sprememb stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča bi se obseg kmetijskih zemljišč po dejanski rabi v občini zmanjšal za 298 ha, kar pomeni 8,9% vseh kmetijskih zemljišč. Ocenjujemo, da bi pozidava kmetijskih zemljišč v takem obsegu imela bistven vpliv na varstvo kmetijskih zemljišč, kar potrjujejo tudi opredelitve iz mnenja MKO /46/.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 70 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

V dopolnjenem osnutku OPN je 87,2 ha posegov na kmetijska zemljišča (60,1% vseh posegov na kmetijska zemljišča), za katere MKO /46/ ugotavlja, da so nesprejemljivi (so v nasprotju s predpisi in usmeritvami za varstvo kmetijskih zemljišč pred spremembo namenske rabe, v naselju je še znaten delež nezazidanih stavbnih zemljišč oz. obrazložitve občine ne utemeljujejo upravičenosti spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč). Te posege je treba uskladiti z ministrstvom, za del teh posegov bo treba za njihovo sprejemljivost zagotoviti izvzeme primerljivih kmetijskih zemljišč iz območij stavbnih zemljišč. Za posege, ki so načrtovani za potrebe kmetijskih gospodarstev (skupaj 3,3 ha), je treba pridobiti mnenja kmetijske svetovalne službe, ki morajo vsebovati podatke o kmetiji ter o načrtovanih objektih (idejna zasnova). Prav tako ugotavljamo, da se v primeru EUP DV-14 predvideva sprememba namenske rabe iz IK v IG. Glede na to, da temu območju IK pripadajo obsežne kmetijske površine v njegovi neposredni okolici opozarjamo, da s takšno spremembo lahko pride do bistvenega vpliva na trenutni način upravljanja s temi kmetijskimi zemljišči, zaradi česar priporočamo, da se tudi za ta poseg pridobi mnenje KSS. Posege, za katere mnenja KSS ne bodo pridobljena, je treba uskladiti z ministrstvom na način, kot bodo usklajevani posegi, do katerih se je ministrstvo opredelilo negativno. V dopolnjenem osnutku opredeljenih je še 34,4 ha posegov, do katerih se MKO še ni opredelilo, ker so bili dodani v fazi priprave dopolnjenega osnutka. Za te posege je treba pridobiti mnenje MKO. Na drugi strani pa je bilo 39,9 ha posegov iz osnutka OPN v dopolnjenem osnutku vrnjenih v kmetijsko rabo. Gozd Strateški del primerno načrtuje razvoj dejavnosti v prostoru. Predvsem je tu pomembna usmeritev, da bo razvoj dejavnosti temeljil na primernosti in ranljivosti območij, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila. Prav tako so ustrezno opredeljene usmeritve za spremembo namenske rabe gozd v stavbna zemljišča. Tu pa je treba opozoriti, da prihaja do neusklajenosti strateškega in izvedbenega dela OPN, saj so v izvedbenem delu opredeljeni posegi, ki niso v skladu s strateškimi usmeritvami. To velja predvsem za spremembe namenske rabe gozdov v stavbna zemljišča, kjer se ta v nekaterih primerih ne spreminja v skladu s postavljenimi kriteriji. V splošnih usmeritvah za razvoj kmetijsko intenzivne krajine bi predlagali, da naj se v kmetijsko intenzivni krajini obvezno ohranjajo ostanki gozdov, mejice in obvodna vegetacija, v usmeritvah za daljinsko ogrevanje pa naj se poleg zemeljskega plina priporoča tudi raba biomase. V strateškem delu OPN Domžale je napačno navedena površina varovalnih gozdov, ki ne znaša 1.163 ha, ampak 457 ha. Dopolnjeni osnutek OPN Domžale predvideva nekaj posegov v varovalne gozdove, ki niso skladni z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom /102/. Skladno s smernicami MKO morajo imeti vsi varovalni gozdovi opredeljeno NRP G. Občina Domžale je dala pobudo za spremembo omenjene uredbe (RA-05 (N-006), RA-06 (N-099), HO-01 (SI-174), ČŠ-05 (SI-012), OB-10 (ST-016), PS-32), vendar ta še ni sprejeta. Poleg tega pa Občina Domžale ni dala predloga za spremembo uredbe na vseh območjih, kjer predvideva spremembo namenske rabe, takšni primeri so RA-05 (N-006), P-05 (N-015), ŠR-09 (SI-066) ter ni uskladila NRP z varovalnimi gozdovi tudi na drugih območjih, kjer ta ni usklajena v veljavnem planu (predvsem gozdni ostanki v kmetijskem prostoru) (npr. OB-42, ŠR-09, PS-32). Novi spremembi namenske rabe sta predvideni tudi v območju gozdov s posebnim namenom, za katere velja Odlok o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom /107/. Na vrhu Šumberka je predviden gostinski objekt, poleg tega je do njega predvidena ureditev ceste. Predvidena posega (ZB-01 (ST-010), ZB-02 (ST-014)), nista skladna z omenjenim odlokom, saj so novi posegi v skladu z odlokom mogoči na podlagi načrta ureditve območja. Občina Domžale je pripravila osnutek načrta ureditve območja, ki pa še ni usklajen z ZGS in sprejet. Zaradi izjemno poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij gozdov so problematični posegi v gozdove na večjih površinah, posegi v strnjene gozdne komplekse oz. posegi v območja, kjer so prisotni tudi drugi režimi varovanja. V obravnavanem primeru so to predvsem posegi v: GO-02 (N-066), GR-03 (SI-001, SI-002, SI-003, SI-033), ZB-20 (SI-006), GO-05 (SI-017), IH-12 (SI-127), ZB-01 (ST-010), ZB-02 (ST-014). Pri ostalih posegih v gozdove oz. gozdne robove je treba ohranjati primeren varnostni pas od gozdnega roba do objektov, saj so v primeru, če se dovoli gradnja objektov preblizu gozdnega roba, objekti ogroženi, to pa posledično povzroči zahtevo po dodatnih krčitvah. ZGS običajno določa potreben odmik objektov na 25 m od gozdnega roba. Odmik je že opredeljen v splošnih določilih izvedbenega akta. Tu se pojavlja vprašanje smiselnosti posameznih širitev v gozdove. Zaradi tega določila je bilo veliko manjših pobud za širitev stavbnih zemljišč v gozdove že zavrnjenih, še vedno pa je v OPN opredeljenih nekaj posegov, ki so s tega vidika vprašljivi. Izpostavili bi morda širitev stavbnih zemljišč na območju naselja Rova (EUP ČŠ-01), kjer je bilo narejeno okoljsko poročilo za OPPN, katerega zaključek je, da je treba območje predvidenega posega zmanjšati na način, da se ohranijo rastišča kranjske site ter spremenjeno zasnovo ponovno vrednotiti. Območje OPPN se je s to zahtevo zmanjšalo za polovico, z določilom o odmiku od gozdnega roba, ki ga predvideva izvedbeni akt, pa je od celotnega OPPN ostalo le 2.800 m2 realno zazidljivih zemljišč.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 71 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

53. člen izvedbenega akta določa, da je v erozijskih območjih prepovedano skladiščenje lesa in vlačenje lesa (s tem je bilo verjetno mišljeno spravilo lesa). Opozorili bi, da je takšno določilo neživljenjsko, saj je s tem onemogočeno gospodarjenje z gozdovi na velikem delu občine. Prav tako ni jasno, kaj je mišljeno z večjo obnovo gozdnih sestojev in grmovne vegetacije. Menimo, da takšna določila niso predmet prostorskega plana, ampak strokovnih inštitucij, ki izdajajo odločbe v upravnem postopku za izvajanje del v gozdovih. V določenih segmentih so določila izvedbenega akta neusklajena z grafičnim delom. Tak primer je 49. člen, ki pravilno določa dovoljene aktivnosti v varovalnih gozdovih, v grafičnem delu pa v nasprotju z določili izvedbenega akta in Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom /102/ predvideva spremembe namenske rabe prostora. Podobno je tudi v 50. členu, kjer je situacija podobna, le da gre tu za gozdove s posebnim namenom. 77. člen izvedbenega akta neprimerno določa podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih. Paša v gozdovih je urejena z Zakonom o gozdovih /86/, in je tu ni treba urejati. Generalno usmerjanje posegov na robna območja gozdnih kompleksov in gozdove s slabšo zasnovo oz. v zaraščajoče površine ni smiselna, saj se nekatera infrastruktura gradi ravno za gospodarjenje s temi kompleksi. Rekreacijske aktivnosti v gozdovih naj se usmerja v skladu s karto primernosti gozdov za rekreacijo. Košev za odpadke v gozdovih ni dovoljeno postavljati. Dovoljeno jih je postavljati samo v primerih, ko je zagotovljeno njihovo redno praznjenje. Vpliv izvedbe OPN Domžale na okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« je bistven (ocena D). V primeru, da se problematične predvidene spremembe NRP oblikujejo na način, da ne posegajo v gozd, izvzamejo iz OPN, oz. se meje območij prilagodijo v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih oziroma usmeritvami in zmanjša kumulativne vplive na varstvo kmetijskih zemljišč, ocenjujemo vpliv OPN Domžale na okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 72 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

6.2.2 OKOLJSKI CILJ »DOBRO STANJE POVRŠINSKIH IN PODZEMNIH VODA«

Preglednica 22: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« Razred Merila vrednotenja učinka Ni vpliva oz. je vpliv pozitiven Izvedba OPN bo ohranila kemijsko in ekološko stanje površinski voda ter kemijsko stanje podzemnih voda na današnjem A nivoju oz. ga bo izboljšala. Ob tem OPN predvideva ustrezen način umeščanja objektov v vodna in priobalna zemljišča. OPN ne spreminja namenske rabe na območjih vodovarstvenih območij oz. jo spreminja na način, ki pomeni izboljšanje stanja vodovarstvenih območij. Stopnja pozidanosti vodovarstvenih območij ostaja na enaki ravni oz. se zmanjšuje. Nebistven vpliv Izvedba OPN bo sicer pomenila poslabšanje kemijskega ali ekološkega stanja površinski voda ali kemijskega stanja podzemnih voda, vendar ne v tolikšni meri, da bi prišlo do spremembe ocene kazalca. Ob tem OPN predvideva ustrezen B način umeščanja objektov v vodna in priobalna zemljišča. OPN spreminja namensko rabo na območjih vodovarstvenih območjih, vendar vanje umešča izključno dovoljene dejavnosti. Stopnja pozidanosti vodovarstvenih območij se sicer povečuje, a le z namenom uskladitev z dejanskim stanjem ali smiselne zapolnitve naselij. Nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov Izvedba OPN bo pomenila poslabšanje kemijskega ali ekološkega stanja površinski voda ali kemijskega stanja podzemnih voda, v tolikšni meri, da bo prišlo do spremembe ocene kazalca. OPN sicer predvideva ustrezen način umeščanja objektov v vodna in priobalna zemljišča, vendar OPN v prostor umešča tudi objekte oz. dejavnosti, ki lahko poslabšajo ekološko C stanje površinskih voda na njihovih lokacijah. OPN spreminja namensko rabo na območjih vodovarstvenih območjih, v nekaterih primerih tudi na način, ki ni skladen z veljavnimi varovalnimi režimi. Stopnja pozidanosti vodovarstvenih območij se povečuje. V navedenih primerih obstajajo omilitveni ukrepi, katerih izvedba vpliv zmanjša na stopnjo nebistvenega vpliva. Bistven vpliv Izvedba OPN bo pomenila poslabšanje kemijskega ali ekološkega stanja površinski voda ali kemijskega stanja podzemnih voda, v tolikšni meri, da bo prišlo do spremembe ocene kazalca. OPN sicer predvideva ustrezen način umeščanja objektov v vodna in priobalna zemljišča, vendar OPN v prostor umešča tudi objekte oz. dejavnosti, ki lahko poslabšajo ekološko D stanje površinskih voda na njihovih lokacijah. OPN spreminja namensko rabo na območjih vodovarstvenih območjih, v nekaterih primerih tudi na način, ki ni skladen z veljavnimi varovalnimi režimi. Stopnja pozidanosti vodovarstvenih območij se povečuje. V navedenih primerih omilitveni ukrepi, katerih izvedba bi vpliv zmanjša na stopnjo nebistvenega vpliva, ne obstajajo. Uničujoč vpliv Izvedba OPN bo pomenila poslabšanje kemijskega ali ekološkega stanja površinski voda ali kemijskega stanja podzemnih E voda v uničujočem obsegu. Izvedba OPN bo ogrozila obstoj vodnih virov ali jih celo uničila. Ugotavljanje vpliva zaradi izvedbe OPN ni možno X Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja ključnih podatkov ali informacij.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 73 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 23: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« in predvidena smer gibanja Kazalci vpliva na okolje Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca Kemijsko stanje površinskih voda /8/:  Kamniška Bistrica (merilno mesto 4432 - Ihan) - DOBRO  Kemijsko stanje površinskih  Kamniška Bistrica (merilno mesto 4470 - Beričevo) - DOBRO Izvedba OPN ne predvideva sprememb namenske rabe prostora, ki bi lahko privedle do voda  Pšata (merilno mesto 4601 - Bišeče) - DOBRO sprememb vrednosti kazalca.  Rača z Radomljo (merilno mesto 4502 – Spodnja Krtina) - DOBRO Ekološko stanje površinskih voda /8/:   Kamniška Bistrica (merilno mesto 4432 - Ihan) - ZMERNO Ekološko stanje površinskih Izvedba OPN sicer predvideva umeščanje objektov in dejavnosti, ki bi lahko bistveno vplivale  Kamniška Bistrica (merilno mesto 4470 - Beričevo) - SLABO voda na ekološko stanje voda, vendar le na ožjem območju nekaterih individualnih posegov. Tako  Pšata (merilno mesto 4601 - Bišeče) - ZMERNO ne bo prišlo do spremembe vrednosti kazalca.  Rača z Radomljo (merilno mesto 4502 – Spodnja Krtina) – DOBRO Kemijsko stanje podzemnih voda /7/:  Kemijsko stanje podzemnih  Savska kotlina in Ljubljansko Barje (VTPodV 1001) – DOBRO Izvedba OPN ne predvideva sprememb namenske rabe prostora, ki bi lahko privedle do voda  Posavsko hribovje do osrednje Sotle (VTPodV 1008) - DOBRO sprememb vrednosti kazalca.  Izvedba OPN Domžale /54/ bo pomenila povečanje površine in deleža stavbnih zemljišč v Veljavni prostorski akt /53/: priobalnem pasu vodotokov, ki po osnovnih namenskih rabah predstavljene v spodnji Obstoječa osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ preglednici: Gozdna zemljišča 27,97 14,38 Predvidena osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ Površina in delež stavbnih Kmetijska zemljišča 65,49 33,66 zemljišč v priobalnem pasu Gozdna zemljišča 28,80 14,81 Pridobivalni prostor 0,00 0,00 vodotokov po osnovnih Kmetijska zemljišča 66,36 34,11 Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 20,08 10,32 namenskih rabah Pridobivalni prostor 0,00 0,00 Zelene površine 5,74 2,95 Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 17,97 9,24 Vodna zemljišča 75,26 38,69 Zelene površine 6,21 3,19 Skupaj 194,55 100 Vodna zemljišča 75,21 38,66 Skupaj 194,55 100

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 74 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci vpliva na okolje Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca

 Izvedba OPN Domžale /54/ bo pomenila povečanje površine in deleža stavbnih zemljišč v Veljavni prostorski akt /53/: vodovarstvenih območjih, ki so po osnovnih namenskih rabah predstavljene v spodnji Obstoječa osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ preglednici: Gozdna zemljišča 787,07 61,97 Predvidena osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ Površina in delež stavbnih Kmetijska zemljišča 320,13 25,21 zemljišč v vodovarstvenih Gozdna zemljišča 789,34 62,15 Pridobivalni prostor 0,72 0,06 območjih po osnovnih Kmetijska zemljišča 303,72 23,91 Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 145,22 11,43 namenskih rabah Pridobivalni prostor 0,72 0,06 Zelene površine 11,00 0,87 Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 160,97 12,67 Vodna zemljišča 5,88 0,46 Zelene površine 9,39 0,74 Skupaj 1.270,02 100 Vodna zemljišča 5,88 0,46 Skupaj 1.270,02 100

Legenda:  povečanje vrednosti;  zmanjšanje vrednosti;  vrednost bo ostala enaka

OPREDELITEV LASTNOSTI VPLIVOV IZVEDBE OPN Vpliv Pozitiven/Negativen Neposreden Posreden Daljinski Kratkoročen Srednjeročen Trajen Kumulativen Sinergijski Čezmejni Povečanje količin nastalih odpadnih voda -          Zmanjšanje pritiskov in onesnaževanja +          površinskih in podzemnih voda Poslabšano ekološko stanje vodotokov na -          posameznih odsekih Zmanjšana oz. povečana ogroženost +/-          vodnih virov Legenda: + vpliv je pozitiven, - vpliv je negativen,  vpliv ima to lastnost,  vpliv nima te lastnosti

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 75 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN Površinske in podzemne vode Izvedba OPN Domžale bo pomenila povečanje tako števila prebivalcev kot delovnih mest na območju občine Domžale. Posledično se bo povečala tudi količina nastalih odpadnih voda, ki bi ob neustreznem odvajanju in čiščenju lahko pomenile bistveno povečano onesnaževanje okolja. Glede na to, da tako strateški kot izvedbeni del OPN Domžale predvidevata ustrezne načine ravnanja s komunalno odpadno vodo, tako na območjih priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, kot zunaj njih ter da strateški del OPN Domžale že sam predvideva nadgradnjo CČN Domžale na terciarno stopnjo čiščenja, izvedbeni del OPN Domžale pa to omogoča, ocenjujemo, da izvedba OPN Domžale z vidika poslabšanja kemijskega stanja površinskih in podzemnih voda ne bo imela bistvenega vpliva na zastavljeni okoljski cilj. Na zastavljeni okoljski cilj pa lahko, s spremembo lokalnih hidro-morfoloških značilnosti vodotokov, vpliva tudi predvidena sprememba namenske rabe stavbnih zemljišč v vodnih in priobalnih zemljiščih ter umeščanje novih infrastrukturnih koridorjev. Ob tem je treba poudariti, da 46. člen (Varstvo voda) ustrezno določa pogoje gradnje objektov in urejanja površin, ki zagotavljajo, da izvedba OPN Domžale ne bo povzročila poslabšanja ekološkega stanja površinskih voda in bo omogočen dostop do vodotokov oz. prehodnost njihovih bregov. Na drugi strani pa strateški del OPN povzema LEK /14/, ki je ugotovil teoretično izkoristljiv hidroenergetski potencial v obsegu 38,5 GWh letno. Čeprav iz grafičnega dela OPN Domžale ni mogoče razbrati lokacij morebitnih hidroenergetskih objektov, 78. člen (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda) izvedbenega dela OPN pod drugimi pogoji navaja: »Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.« Prav tako v istem členu pod dopustnimi objekti in drugimi prostorskimi ureditvami OPN Domžale postavitve hidroenergetskih objektov ne izpostavlja posebej. Vendar OPN Domžale v Prilogi 1 dopušča gradnjo malih hidroelektrarn do 10 MW na vseh zemljiščih z namenskimi rabami SSe, SSs, SSv, SP, SK, SKj, CU, CDi, CDk, CDo, CDu, IP, IG, IK, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZD in VC. Z vidika zastavljenega okoljskega cilja navedeno pomeni teoretično možnost umeščanja malih hidroelektrarn do 10 MW na praktično vse vodotoke na območju občine Domžale. Ne glede na splošne izvedbene pogoje določene v 46. členu OPN Domžale ocenjujemo, da je takšno umeščanje objektov, s potencialno bistvenimi negativnimi neposrednimi in kumulativnimi vplivi na ekološko stanje površinskih vodotokov ter druge segmente okolja nesprejemljivo. Takšno umeščanje malih hidroelektrarn do 10 MW v prostor je posebej problematično z vidika, da se za izgradnjo tovrstnih objektov, v kolikor so umeščeni v OPN, predvideva zgolj izdelavo presoje vplivov na okolje (PVO), ki pa kumulativnih vplivov izgradnje večjega števila tovrstnih objektov ne more oceniti enako dobro kot celovita presoja vplivov na okolje, saj je PVO vezan na pridobitev posameznega gradbenega dovoljenja in tako ne more vplivati na morebitne druge sorodne posege na katere se ne nanaša. Glede na navedeno podajamo naslednji omilitveni ukrep:  V tekstualni del OPN je treba dodati poseben podrobni prostorski izvedbeni pogoj za gradnjo in posege na območjih površinskih voda, ki bo umeščanje v prostor in izgradnjo malih hidroelektrarn do 10 MW pogojeval s predhodno izdelavo ustrezne strokovne podlage (plan/program), ki bo določila dejanski hidroenergetski potencial vodotokov na območju občine Domžale, opredelila prioritetne lokacije za izgradnjo mHE in za navedeno strokovno podlago (plan/program) predvidela izdelavo celovite presoje vplivov na okolje. OPN Domžale predvideva nekaj izvzemov iz stavbnih zemljišč oz. njihovo vračanje v primarno rabo, kar bo vsekakor imelo pozitiven vpliv na varovanje vodnih virov. Na drugi strani pa predvideva večje število novih stavbnih zemljišč v vodovarstvenih območjih. Med njimi prevladujejo nova stavbna zemljišča stanovanjske rabe, vendar se znotraj vodovarstvenih območij predvidevajo tudi znatne širitve obstoječih proizvodni dejavnosti, centralnih dejavnosti in nove prometne povezave. Tako se bo z izvedbo OPN Domžale pozidanost vseh vodovarstvenih območij povečala za 14,14 ha oz. za 1,11%. Ob tem je treba poudariti, da se del navedenih posegov nanaša na uskladitve z dejanskim stanjem v prostoru (gre za že obstoječe objekte). Vrednotenje tovrstnih posegov je bilo izvedeno na podlagi predpostavke, da je prostorski načrtovalec v OPN umestil le tiste objekte, ki imajo pridobljena ustrezna dovoljenja ter da jih je v prostor umestil na funkcionalen in racionalen način. Kljub navedenemu pa ugotavljamo, da izvedba OPN Domžale predvideva razširitev stavbnih zemljišč za 3 že obstoječe objekte (EUP NŽ-03, RD-05 in DŽ-39), ki pa se nahajajo v 1. vodovarstvenem območju, kjer tovrstni posegi skladno z določili Odloka o vodovarstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG I. in ukrepih za zavarovanje voda /112/ niso dopustni. Ob navedenem moramo izpostaviti dejstvo, da tekstualni del OPN v 47. členu (Varstvo vodnih virov) navaja, da je, za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja ter da je za posege v prostor na vodovarstvenem območju treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. Kljub temu, da tekstualni del OPN v 80. členu navaja, da so posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2, slednja dopolnjenemu osnutku OPN (ki je bil izdelovalcu okoljskega poročila posredovan kot podlaga za pripravo tega okoljskega poročila) ni bila priložena. Glede na prej navedeno torej ugotavljamo, da v tem delu grafični del OPN Domžale ni skladen s tekstualnim delom OPN in podajamo naslednji omilitveni ukrep:  VVO_OU1 - Posege v EUP NŽ-03, RD-05 in DŽ-39, ki se nahajajo v 1. vodovarstvenem območju je treba iz OPN Domžale izločiti, razen v primeru, če lahko dokažejo, da so bili objekti zgrajeni pred uveljavitvijo zgoraj navedenega

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 76 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

odloka, oz. da imajo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje oz. druga ustrezna dovoljenja s področja varovanja vodnih virov in izpolnjujejo vse ostale kriterije, ki jih za obstoječe objekte v 1. vodovarstvenem pasu določa Odlok o vodovarstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG I. in ukrepih za zavarovanje voda /112/. Poleg navedenih posegov izvedba OPN Domžale predvideva tudi več posegov v 2. in 3. vodovarstveno območje. Med posegi v 2. vodovarstveno območje je treba izpostaviti predvsem posege v EUP RD-01, RD-02 in RD-03, ki predstavljajo strnjen sklop stavbnih zemljišč, ki zavzema pretežni del 2. vodovarstvenega območja in znotraj katerih se nahajajo nezazidana stavbna zemljišča. Ob odsotnosti posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne enote urejanja prostora je namreč dopustne gradnje možno predvideti samo na podlagi podrobnih izvedbenih pogojev za posamezno namensko rabo prostora ter Priloge 1. Obe podlagi na območju nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj EUP RD-01 in RD-03 omogočata gradnjo različnih vrst objektov, ki ni skladna z določili Odloka o vodovarstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG I. in ukrepih za zavarovanje voda /112/, saj slednji na 2. vodovarstvenem območju dovoljuje izključno gradnjo stanovanjskih objektov pod pogojem, da so priključeni na vodotesno kanalizacijo ter športno-rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti. Podobno velja tudi za EUP RD-02, kjer je namenska raba prostora sicer ustrezna, a še vedno dopušča gradnjo različnih vrst objektov in infrastrukture, ki ni skladna z navedenim odlokom. Med posegi v 3. vodovarstveno območje je treba izpostaviti predvsem poseg v EUP PS-39, saj predvideva znatno razširitev obstoječe gospodarske cone. Ob tem je treba poudariti, da navedeni odlok o vodovarstvenem območju sicer dovoljuje tovrstno namensko rabo, vendar le za določene vrste gospodarskih dejavnosti (t. i. čista industrija) pod posebnimi pogoji. Tudi v tem primeru je za vrednotenje ključnega pomena odsotnost posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne enote urejanja prostora. Pri vseh ostalih posegih v vodovarstvena območja ugotavljamo, da je predvidena namenska raba prostora sicer dopustna, a da tekstualni del OPN Domžale, vključno s Prilogo 1, dopušča izgradnjo različnih vrst objektov in infrastrukture, ki z navedenim odlokom ni skladna. Glede na navedeno podajamo naslednja omilitvena ukrepa:  VVO_OU2 - za EUP RD-01, RD-02, RD-03 ter PS-39 je treba določiti podrobne izvedbene pogoje, ki bodo dovoljevali le gradnjo objektov in infrastrukture skladno z določili predpisa, ki določa varovalne režime na vodovarstvenih območjih ali posegom določiti novo namensko rabo, ki bo skladna z navedenim odlokom.  VVO_OU3 - za vse EUP, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih, je treba, glede na predvideno namensko rabo prostora, oblikovati podrobne izvedbene pogoje, ki bodo ustrezno povzemali zahteve oz. omejitve predpisa, ki določa varovalne režime na vodovarstvenih območjih. Prav tako mora z zahtevami oz. omejitvami uskladiti Prilogo 1 k OPN Domžale. Z vidika kumulativnih vplivov je treba izpostaviti dejstvo, da se na območju občine Domžale v trenutku priprave tega okoljskega poročila nahaja 137 ha nezazidanih stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski pozidavi, 97 ha proizvodnim dejavnostim in 48 ha mešanim območjem. Ob tem je treba poudariti, da je površina opredeljenih stavbnih zemljišč problematična predvsem na vodovarstvenem območju vodnega vira Domžale, saj že veljavni prostorski akt mogoča pozidavo 131,08 ha oz. 33,64% vodovarstvenega območja, z izvedbo OPN Domžale, pa bi se omogočila pozidava 145,57 ha oz. 37,36% vodovarstvenega območja. Pritisk po pozidavi je izrazit predvsem znotraj 3. vodovarstvenega območja (iz 38,67% na 42,96% oz. povečanje stavbnih zemljišč za 13,47 ha) in 2. vodovarstvenega območja (iz 15,88% na 17,82% oz. povečanje stavbnih zemljišč za 0,93 ha). Znotraj 1. vodovarstvenega območja bi izvedba OPN Domžale pomenila zgolj uskladitev z dejanskim stanjem (iz 7,21% na 7,53% oz. povečanje stavbnih zemljišč za 0,09 ha), pri čemer pa, kot že navedeno, slednje ni skladno z veljavnim odlokom o varovanju vodnega vira Domžale. Vsi navedeni podatki se nanašajo zgolj na območje občine Domžale, zato je pri obravnavi kumulativnega vpliva treba upoštevati še prosta stavbna zemljišča in predvidene širitve stavbnih zemljišč na območju občin Kamnik, Mengeš, Komenda, Vodice in Trzin, kjer tako kot na območju občine Domžale prihaja do pobud po pozidavi vodovarstvenega območja vodnega vira Domžale. Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da za širše območje vzhodne Ljubljanske kotline Uredba o varovanju vodnih virov na državnem nivoju še ni bila sprejeta, zato obstaja velika možnost, da bo prišlo do razširitve predvsem 2. vodovarstvenega območja, kar bi pomenilo bistveno strožji režim na delu sedaj 3. vodovarstvenega območja, kar bi lahko vplivalo na izvedljivost OPN Domžale. Pri ostalih dveh vodovarstvenih območjih je ta delež bistveno nižji, zaradi česar navedeni kumulativni vpliv ni relevanten. Glede na vse navedeno ocenjujemo, da bi izvedba OPN Domžale z vidika kumulativnega vpliva na postavljeni okoljski cilj pomenila bistven vpliv na postavljeni okoljski cilj, zaradi česar podajamo omilitveni ukrep, da se posege, ki niso skladni z veljavnimi odloki o varovanju vodnih virov izloči iz OPN Domžale (glej že predhodno podani omilitveni ukrep). Poleg tega podajamo dodatni omilitveni ukrep:  Za EUP PS03, PS39, JR14 in JS06 se opredeli posebni izvedbeni pogoj, da je treba za vsako posamezno območje pred izdelavo OPPN izvesti oceno vpliva predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela pooblaščena zdravstvena institucija, kot to določa veljavni odlok o VVO, ocene vplivov pa pripravljati postopoma v skladu z dinamiko priprave OPPN oz. odpiranjem posameznih večjih strnjenih kompleksov stavbnih zemljišč. Na ta način bo mogoče pravočasno prepoznati in preprečiti možne negativne kumulativne vplive na ta vodni vir.

Prav tako podajamo priporočilo, da se na vodovarstvenem območju vodnega vira Domžale v prihodnje ne dopušča novih ali razširja obstoječih razširitev oz. zajed naselij v odprti prostor, s čimer se omogoča ponovne »zaokrožitve naselij« v bodočih postopkih sprememb in dopolnitev OPN Domžale.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 77 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Na podlagi vsega navedenega ocenjujemo, da bi izvedba OPN Domžale, z vidika vpliva na vodovarstvena območja, pomenila bistven vpliv. V primeru izločitve nesprejemljivih posegov bi izvedba OPN Domžale, z vidika vpliva na vodovarstvena območja, pomenila nebistven vpliv, zaradi izvedbe opredeljenih omilitvenih ukrepov. Splošne ugotovitve V tekstualnem delu OPN Domžale niso določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo »vodna infrastruktura« (VI), čeprav se slednja v namenski rabi prostora pojavlja. Iz celotnega gradiva ni razumljivo ali to pomeni, da slednji niso potrebni, saj vse potrebno urejajo že splošni izvedbeni pogoji ali je prišlo do napake. Glede na vse navedeno podajamo naslednji omilitveni ukrep:  Prostorski načrtovalec mora v tekstualnem delu OPN Domžale določiti podrobni prostorski izvedbeni pogoj za namensko rabo »vodna infrastruktura« (VI). Prav tako ugotavljamo, da zaradi odsotnosti podrobnih izvedbenih pogojev ni mogoče preveriti, ali so bili omilitveni ukrepi iz že izdelanih okoljskih poročil preneseni v OPN Domžale. Glede na to, da so bile nekatere spremembe namenske rabe prostora že vrednotene v okviru ostalih izdelanih Okoljskih poročil na območju občine Domžale, jih v tem dokumentu ne izpostavljamo ponovno, vendar opozarjamo, da je treba omilitvene ukrepe iz omenjenih okoljskih poročil /25//31/ za vsa nezazidana stavbna zemljišča, kjer plan še ni bil izveden in so omilitveni ukrepi še vedno aktualni, prenesti tudi v OPN Domžale. Tako podajamo naslednji omilitveni ukrep:  Prostorski načrtovalec mora omilitvene ukrepe iz predhodno izvedenih okoljskih poročil, ki se nanašajo na še nezazidana stavbna zemljišča, kjer plan še ni bil izveden in so omilitveni ukrepi še vedno aktualni, prenesti tudi v OPN Domžale. Vpliv izvedbe OPN Domžale na okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« je bistven (ocena D). V primeru izločitve nesprejemljivih posegov (EUP NŽ-03, RD-05 in DŽ-39), ki pa se nahajajo v 1. vodovarstvenem območju) bi izvedba OPN pomenila nebistven vpliv, zaradi izvedbe opredeljenih omilitvenih ukrepov (ocena C).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 78 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

6.2.3 OKOLJSKI CILJ »KAKOVOSTNO, ZDRAVO IN VARNO BIVALNO OKOLJE«

Preglednica 24: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« Razred Merila vrednotenja učinka Ni vpliva oz. je vpliv pozitiven Zaradi izvedbe OPN se bo zmanjšalo število konfliktnih območij med bivalnim okoljem in viri emisij, zmanjšale se bodo emisije v zrak in emisije hrupa, zmanjšala se bo obremenitev z elektromagnetnim sevanjem ter svetlobnim onesnaževanjem. Dostopnost do zelenih površin se bo izboljšala. Opredeljuje se NRP O za območja, ki so namenjena ravnanju z odpadki, A predvidene so tudi umestitve objektov za ravnanje z odpadki v preostalih NRP. OPN ne spreminja namenske rabe na poplavnih območjih oz. zmanjšuje poplavno ogroženost območja OPN Domžale. OPN v prostor ne umešča novih stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih območjih in predvideva zmanjšanje površine stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih območjih oz. njihove površine ne spreminja. Nebistven vpliv Zaradi izvedbe OPN se število konfliktnih območij med bivalnim okoljem in viri emisij ne bo povečalo, prav tako se ne bodo bistveno povečale emisije v zrak in emisije hrupa oz. obremenitve z elektromagnetnim sevanjem ter svetlobnim onesnaževanjem. Dostopnost do zelenih površin se ne bo poslabšala. Opredeljen je način ravnanja z odpadki, OPN predvideva umeščanje novih dejavnosti v prostor, ki predstavljajo vir odpadkov, posledično je treba prilagoditi oz. nadgraditi sistem ravnanja z odpadki. OPN torej ne bo prispeval k reševanju obstoječih problematik. Izvedba OPN pomeni povečanje stavbnih zemljišč na poplavnih območjih razreda poplavne nevarnosti Pp in Pm znotraj B območja obstoječega naselja ali spremembo namembnosti že obstoječih stavbnih zemljišč na način, ki ne povečuje poplavne ogroženosti glede na veljavno namensko rabo prostora. OPN ne predvideva posegov v robne dele naselij v poplavnih območjih oz. ti predstavljajo zapolnitve vrzeli v grajeni strukturi naselja, ki posegajo zgolj v robove poplavnih območjih. Vse spremembe so skladne s prilogama 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008). OPN v prostor umešča nova stavbna zemljišča na erozijsko ogroženih območjih, vendar le za v naravi že obstoječe objekte z pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči. Nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov Zaradi izvedbe OPN bo prišlo do povečanja števila konfliktnih območij med bivalnim okoljem in viri emisij, povečanja emisij v zrak in emisij hrupa ter obremenitev z elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem. Mestoma se lahko poslabša tudi dostopnost do zelenih površin. Ravnanje z odpadki zahteva namensko rabo prostora, ki z OPN ni omogočena. Primeren prostor za ravnanje z odpadki je možno zagotoviti na območju občine. Izvedba OPN pomeni povečanje stavbnih zemljišč na poplavnih območjih razredov poplavne nevarnosti Pp, Pm in Ps znotraj območij obstoječih naselij, povečanje stavbnih zemljišč ali še nezazidana stavbna zemljišča na poplavnih območjih razreda C poplavne nevarnosti Pp na robu območij obstoječih naselij ali spremembo namembnosti že obstoječih stavbnih zemljišč na način, ki povečuje poplavne ogroženosti glede na veljavno namensko rabo prostora. OPN vključuje spremembe namenske rabe prostora, ki niso skladne z uredbo in prilogama 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008. OPN v prostor umešča nova stavbna zemljišča na erozijsko ogroženih območjih (v območja enostavnih ali zahtevnejših zaščitnih ukrepov za varstvo pred erozijo). Izvedba OPN bi pomenila povečanje površine stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih območjih. V vseh navedenih primerih obstajajo omilitveni ukrepi, katerih izvedba vpliv zmanjša na stopnjo nebistvenega vpliva. Bistven vpliv Zaradi izvedbe OPN se bo število konfliktnih območij med bivalnim okoljem in viri emisij povečalo, emisije v zrak in emisije hrupa se bodo povečale, povečala se bo obremenjenost s elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem. Poslabša se lahko tudi dostopnost do zelenih površin. Ravnanje z odpadki zahteva namensko rabo prostora, ki z OPN ni omogočena. Primernega prostora za ravnanje z odpadki ni možno zagotoviti na območju občine. Izvedba OPN pomeni povečanje stavbnih zemljišč na poplavnih območjih razredov poplavne nevarnosti Pp, Pm in Ps znotraj območij obstoječih naselij, povečanje stavbnih zemljišč ali še nezazidana stavbna zemljišča na poplavnih območjih razreda D poplavne nevarnosti Pp na robu območij obstoječih naselij ali spremembo namembnosti že obstoječih stavbnih zemljišč na način, ki povečuje poplavne ogroženosti glede na veljavno namensko rabo prostora. OPN vključuje spremembe namenske rabe prostora, ki niso skladne z uredbo in prilogama 1 in 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008). OPN v prostor umešča nova stavbna zemljišča na erozijsko ogroženih območjih (v območja strogih zaščitnih ukrepov za varstvo pred erozijo). Izvedba OPN bi pomenila povečanje površine stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih območjih. V vseh navedenih primerih omilitveni ukrepi, katerih izvedba bi vpliv zmanjša na stopnjo nebistvenega vpliva, ne obstajajo. Uničujoč vpliv E Zaradi izvedbe OPN bo prišlo do splošnega poslabšanja bivalnih pogojev in povečanja tveganja za zdravje ljudi. Ugotavljanje vpliva zaradi izvedbe OPN ni možno X Ugotavljanje vpliva ni možno zaradi pomanjkanja ključnih podatkov ali informacij.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 79 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 25: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« in predvidena smer gibanja Kazalci vpliva na okolje Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca  Število konfliktnih območij med Trenutno se glede na veljavno NRP /53/ na območju občine pojavlja 8 območij Z OPN /54/ so načrtovana 4 nova konfliktna območja, 3 med načrtovanimi območji z vidika varstva bivalnega proizvodnih dejavnosti ter 1 posebno območje, ki meji na območja stanovanj. proizvodnih dejavnosti in obstoječimi območji stanovanj in 1 med načrtovanim okolja nekompatibilnimi rabami posebnim območjem in obstoječim območjem stanovanj. Največji delež skupne rabe končne energije predstavlja energija iz zemeljskega plina in elektrike. Večino plina se porabi v industriji, za ogrevanje stanovanj in javnih  objektov se ga porabi le 11%. Največji porabnik električne energije je prav tako Zaradi z OPN predvidenega razvoja (predvsem nova stanovanjska območja, nova industrija /14/. območja proizvodnih dejavnosti oz. njihova širitev) se bo poraba energije povečala. Energent Poraba /GWh/ Delež /%/ Z uresničevanjem ciljev OPN s področja energetske infrastrukture, energetske Skupna končna raba energije zemeljski plin 413,20 52,45 prenove in učinkovite rabe energije pa se bo povečala učinkovitost rabe energije po energentih (brez prometa) UNP 3,10 0,39 (energetska prenova stavb spodbujanje energetsko učinkovitega gospodarstva, ELKO 92,00 11,68 uvajanje daljinskega ogrevanja), spremenila se bo tudi struktura porabe energentov les 76,50 9,71 v korist okolju prijaznejšim. Povečala se bo uporaba zemeljskega plina in obnovljivih elektrika 202,00 25,64 virov energije (sončna energija, geotermalna energija, biomasa), zmanjšala pa se bo premog 1,00 0,13 poraba ELKO in električne energije. Skupaj 787,80 100,00

 S cilji OPN je predvideno uvajanje daljinskega ogrevanja na biomaso in druge okolju Po podatkih LEK /14/ je bilo v letu 2009 v občini 39 skupnih kotlovnic, predvsem v prijaznejše energente, kar bo imelo z posledico povečanje števila skupnih kotlovnic, Število skupnih kotlovnic in večstanovanjskih objektih. Skupna poraba energije je znašala 55,1 GWh, kar spremenila pa se bo tudi struktura porabe energentov v korist okolju prijaznejšim. poraba energije v njih predstavlja 30% vse energije porabljene za ogrevanje stanovanj. Večino energije v Povečala se bo uporaba zemeljskega plina in obnovljivih virov energije. kotlovnicah je pridobljene iz ELKO (60%), ostalo predstavlja zemeljski plin. Priključevanje objektov na okolju prijazne vire energije je zahtevano tudi s prostorskimi izvedbenimi pogoji.  Delež aktivnih priključkov na plinovodno omrežje se bo zaradi z OPN načrtovanega Delež aktivnih priključkov na razvoja povečal. Glede na razpoložljive priključke na plinovodno omrežje je aktivnih 41,8% /14/. plinovodno omrežje Povečanje števila aktivnih plinskih priključkov je eden izmed ciljev OPN. Priključevanje objektov na okolju prijazne vire energije je zahtevano tudi s prostorskimi izvedbenimi pogoji

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 80 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci vpliva na okolje Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca Od leta 2005 do 2013 se je močno povečal promet na avtocesti (na odseku Krtina- Domžale za 87%, na odseku Domžale- Šentjakob za 38%) na regionalnih cestah pa se je promet povsod zmanjšal (razen na R3 Domžale-Duplica). Najbolj se je zmanjšal na regionalni cesti med Želodnikom in Domžalami (za 25%) ter Domžalami in Stobom  (za 17%) . Zaradi z OPN predvidenega razvoja (predvsem nova stanovanjska območja, nova Številka Številka PLDP Razlika Razlika Kat. Prometni odsek območja proizvodnih dejavnosti oz. njihova širitev) se bo potreba po prometu Obremenjenost cest ceste odseka 2005 2013 /število/ /%/ povečala. Zaradi načrtovanega izboljšanja javnega potniškega prometa ter ustrezne G1 10 293 Želodnik-Domžale 11.496 8.668 -2.828 -24,60 kolesarske infrastrukture se bo zmanjšal osebni promet, zaradi vzpostavljanja novih G1 10 294 Domžale-Stob 13.100 10.819 -2.281 -17,41 oz. širitev obstoječih območij proizvodnih dejavnosti, pa se bo povečal tovorni R2 415 1216 Želodnik-Krtina 6.000 3.550 -2.450 -40,83 promet. R3 644 1357 Šentjakob-Domžale 8.404 8.254 -150 -1,78 R3 644 1358 Domžale-Duplica 9.784 9.256 528 5,40 A1 46 46 Domžale-Šentjakob 36.958 51.122 14.164 38,32

 V občini delujejo tri oblike javnega potniškega prometa in sicer železniški primestni Z OPN je na strateški ravni načrtovano izboljšanje javnega potniškega prometa. promet ter medkrajevni in primestni avtobusni promet. Na območju občine je 5 Razvoj javnega potniškega prometa bo temeljil predvsem na povezovanju prevoznih Sistem javnega potniškega železniških in 72 avtobusnih postajališč /42/. Domžale nimajo glavne avtobusne storitev vseh prometnih podsistemov in uvedbi enotne vozovnice. Vključeval se bo v prometa postaje. Železniška postaja je dobro locirana, nahaja se v samem središču mesta, programe reševanja medmestnega javnega potniškega prometa v okviru Ljubljanske vendar njena prenova oz. širitev zaradi prostorske utesnjenosti ni mogoča. Javni urbane regije (LUR) ter težil k povezavah javnega potniškega prometa med potniški promet se ne uporablja v zadostni meri, še vedno prevladuje osebni promet. Kamnikom in Domžalami. V mestu Domžale bo vzpostavljen mestni potniški promet. Vzpostavile se bodo dodatna železniška in avtobusna postajališča. Znotraj LUR so predvidene smiselne in učinkovite razporeditve intermodalnih vozlišč. V Domžalah je Delež prebivalcev v radiju 500 V oddaljenosti 500 m od postajališča JPP /42/ živi 31.738 oz. 76,2% vseh prebivalcev predvidena vzpostavitev intermodalnega središča kot povezava med JPP, osebnim m od postajališča JPP občine. motoriziranim ("P+R") in nemotoriziranim prometom (kolesarnice). Intermodalno vozlišče se vzpostavi v mestu Domžale, na severnem robu objekta SPB (sedanje območje Kurivo).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 81 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci vpliva na okolje Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca  Z OPN /54/ je se znotraj vplivnih območij visokonapetostnih daljnovodov pojavlja 37,65 ha stavbnih zemljišč. Med njimi je 20,9 ha stavbnih zemljišč, s takimi namenskimi rabami (A, B, C, S, Z), ki bi lahko bile z vidika varstva zdravja ljudi V skladu z veljavno NRP /53/ se znotraj vplivnih območij visokonapetostnih konfliktne z elektromagnetnimi sevanji. daljnovodov pojavlja 35,61 ha stavbnih zemljišč. Med njimi je kar 21,22 ha stavbnih V primerjavi z veljavnim prostorskim aktom se bo obseg stavbnih zemljišč znotraj zemljišč, s takimi namenskimi rabami (M, S, Z), ki bi lahko bile z vidika varstva zdravja vplivnih območij visokonapetostnih daljnovodov povečal (za 2,04 ha), vendar se bo Površina in delež stavbnih ljudi konfliktne z elektromagnetnimi sevanji. obseg stavbnih zemljišč, s takimi namenskimi rabami, ki bi lahko bile z vidika varstva zemljišč glede na namensko NRP Površina /ha/ Delež /%/ zdravja ljudi konfliktne z elektromagnetnimi sevanji, nekoliko zmanjšal (za 0,32 ha). rabo prostora znotraj vplivnih I 6,75 18,96 NRP Površina /ha/ Delež /%/ območij visokonapetostnih M 5,73 16,08 A 0,18 0,48 daljnovodov P 7,64 21,45 B 2,71 7,20 S 7,82 21,97 C 0,96 2,54 Z 7,67 21,54 E 1,13 3,00 Skupaj 35,61 100,00 I 6,35 16,86 P 9,27 24,62 S 9,69 25,73 Z 7,36 19,56 Skupaj 37,65 100,00

 Izvedba OPN Domžale /54/ bo pomenila povečanje površine in deleža stavbnih Veljavni prostorski akt /53/: zemljišč v območjih z določenimi proti-erozijskimi ukrepi, ki po osnovnih namenskih Osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ rabah predstavljene v spodnji preglednici: Gozdna zemljišča 991,73 82,85 Površina in delež stavbnih Osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ Kmetijska zemljišča 174,58 14,58 zemljišč v območjih z Gozdna zemljišča 990,87 82,78 Pridobivalni prostor 0,72 0,06 določenimi proti-erozijskimi Kmetijska zemljišča 176,13 14,71 ukrepi po osnovnih namenskih Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 27,44 2,29 Pridobivalni prostor 0,72 0,06 rabah Zelene površine 0,00 0,00 Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 25,35 2,12 Vodna zemljišča 2,53 0,21 Zelene površine 1,41 0,12 Skupaj 1.197,00 100 Vodna zemljišča 2,53 0,21 Skupaj 1.197,00 100

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 82 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci vpliva na okolje Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca  Izvedba OPN Domžale /54/ bo pomenila povečanje površine in deleža stavbnih Veljavni prostorski akt /53/: zemljišč v poplavnih območjih, ki po osnovnih namenskih rabah predstavljene v Osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ spodnji preglednici: Gozdna zemljišča 132,73 7,10 Osnovna namenska raba zemljišč Površina /ha/ Delež /%/ Kmetijska zemljišča 1.076,45 57,55 Površina in delež stavbnih Gozdna zemljišča 137,30 7,34 Pridobivalni prostor 0,00 0,00 zemljišč v poplavnih območjih Kmetijska zemljišča 1.057,77 56,55 po osnovnih namenskih rabah Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 583,50 31,19 Pridobivalni prostor 0,00 0,00 Zelene površine 69,63 3,72 Stavbna zemljišča (brez zelenih površin) 589,19 31,50 Vodna zemljišča 8,28 0,44 Zelene površine 78,06 4,17 Skupaj 1.870,58 100 Vodna zemljišča 8,27 0,44 Skupaj 1.870,58 100

Slovenija leži v zmerno-toplem pasu. Bližina Sredozemskega morja in predvsem Atlantskega oceana ji s prevladujočimi jugozahodnimi vetrovi zagotavljajo dovolj vlažnih zračnih mas, ki prinašajo padavine. Prehodna lega med Jadranskim morjem,  temperature /  padavin celinsko Panonsko kotlino in Alpami povzroča mešanje različnih podnebnih vplivov na Do konca tega stoletja lahko pričakujemo na območju Slovenije dvig temperature slovenski prostor. med 3 in 3,5°C, pri čemer se bodo poletja ogrela najbolj izrazito, in sicer 4 do 4,5°C. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, od 3.200 mm do 800 mm. Letna razporeditev temperatur Količina padavin naj bi se na letnem nivoju zmanjšala za približno do 10%; s tem Največ padavin dobi gorati severozahod, ko vlažne mase iz morja trčijo na gorske in padavin bodo poletja bistveno bolj suha, in sicer za 15 do 20%, pozimi pa lahko celo pregrade Julijskih Alp in Visokih dinarskih planot. Tokom leta količina padavin občasno pričakujemo dvig količine padavin za do 10%. Ob navedenem lahko pričakujemo tudi zelo niha, zato prihaja do suš (predvsem poleti), med jesenskim in pomladanskim povečano pogostost in intenziteto izrednih naravnih vremenskih dogodkov (npr. deževjem pa do poplav. suše, poplave, itd.) /10/. Povprečna januarska temperatura se giblje med -6oC v visokogorju in 4oC na Primorskem, povprečna julijska temperatura pa med 22oC na Primorskem in v robnih delih vzhodne Slovenije ter 8oC v visokogorju /10/.  Zelene površine znotraj območja urbanističnega načrta Domžal glede na namensko Površina in delež zelenih Zelene površine znotraj območja urbanističnega načrta Domžal glede na namensko rabo določeno v OPN /54/ obsegajo 104 ha in predstavljajo 11,3% celotnega površin v Domžalah (območje rabo določeno v veljavnem prostorskem aktu /53/ obsegajo 97,7 ha in predstavljajo območja oziroma 12,7% vseh stavbnih zemljišč. UN) 10,6% celotnega območja oziroma 12,1% vseh stavbnih zemljišč. Obseg zelenih površin znotraj območja urbanističnega načrta Domžal se bo povečal za 6,3 ha oziroma za 0,6%.  Število zbirnih centrov Število zbirnih centrov /33/: 1 Število zbirnih z OPN Domžale /54/ centrov ostaja nespremenjeno. Legenda:  povečanje vrednosti;  zmanjšanje vrednosti;  vrednost bo ostala enaka

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 83 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

OPREDELITEV LASTNOSTI VPLIVOV IZVEDBE OPN Vpliv Pozitiven/Negativen Neposreden Posreden Daljinski Kratkoročen Srednjeročen Trajen Kumulativen Sinergijski Čezmejni Povečane emisije v zrak -          Povečana obremenjenost s hrupom -          Povečana obremenjenost z EMS -          Zmanjšanje ali povečanje erozijske ogroženosti +/-          Zmanjšanje ali povečanje poplavne ogroženosti +/-          Povečanje števila prebivalcev na zbirni center -          Legenda: + vpliv je pozitiven, - vpliv je negativen,  vpliv ima to lastnost,  vpliv nima te lastnosti

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 84 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN Zrak Prostorski razvoj na območju obravnavanega OPN bi na zrak lahko vplival predvsem z emisijami zaradi ogrevanja, emisijami iz prometa ter emisijami iz proizvodnih dejavnosti. Ogrevanje objektov Za ogrevanje se na območju občine Domžale uporablja pretežno kurilno olje, les in zemeljski plin, v manjšem delu pa še utekočinjen naftni plin, elektrika, premog ter drugi viri. Delež posameznega energenta se razlikuje po naseljih. Število aktivnih priključkov na plinovodno omrežje predstavlja le 41,8% vseh priključkov in je zelo različno po naseljih, tako da delež ogrevanja s kurilnim oljem še vedno bistveno presega ogrevanje s plinom, tudi v urbanih območjih centralnih naselij. Infrastruktura plinovodnega omrežja je tako v obstoječih kapacitetah obremenjena z manj kot polovico možne obremenitve. Plinovodno omrežje ni speljano samo v obrobnih naseljih na jugovzhodu in jugu občine. Širitev plinovodnega omrežja ni potrebna, treba pa je povečati število priključkov na omrežje, predvsem na račun uporabe kurilnega olja. V občini je treba težiti k večji uporabi zemeljskega plina. OPN povečanje števila aktivnih plinskih priključkov postavlja kot enega izmed ciljev. Na območju občine ni toplarn, je več kotlovnic predvsem v večstanovanjskih objektih, ki uporabljajo različne energente, večinoma tekoča goriva in zemeljski plin. Skupna raba energije v kotlovnicah je znašala 55.160 MWh, od česar predstavlja delež kurilnega olja približno 60%, ostalo pa predstavlja delež zemeljskega plina. Tudi v kotlovnicah je treba težiti k večji uporabi okoljsko bolj sprejemljivega energenta – zemeljskega plina, kar je že ustrezno zapisano v strateškem delu OPN. Povečati pa bi bilo treba tudi število skupnih kotlovnic oz. območij, ki se ogrevajo z daljinskimi sistemi. OPN naj se zato dopolni z določilom, da naj se na vseh območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, praviloma načrtuje sisteme daljinskega ogrevanja na plin, biomaso oz. druge obnovljive vire energije. Če tega zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, je to treba obrazložiti in utemeljiti v postopku sprejemanja OPPN.

S povečano uporabo plina oz. obnovljivih virov energije se bodo emisije CO2, prašnih delcev in drugih onesnaževal v zraku praviloma zmanjšale. Promet Promet je glavni vir onesnaževanja zraka na območju občine. Obremenitve regionalnih cest so se v zadnjih desetih letih precej spremenile. Od leta 2005 do 2013 (zadnji podatki so dostopni za to leto) se je močno povečal promet na avtocesti (na odseku Krtina-Domžale za 87%, na odseku Domžale-Šentjakob za 38%) na regionalnih cestah pa se je promet povsod zmanjšal (razen na R3 Domžale-Duplica). Najbolj se je zmanjšal na regionalni cesti med Želodnikom in Domžalami (za 25%) ter Domžalami in Stobom (za 17%). Javni potniški promet se ne uporablja v zadostni meri, še vedno prevladuje osebni promet. V občini delujejo sicer trije sistemi javnega potniškega prometa in sicer železniški primestni promet ter medkrajevni in primestni avtobusni promet. Na območju občine je 77 postajališč JPP, do tega 5 železniških in 72 avtobusnih. Domžale nimajo glavne avtobusne postaje. Železniška postaja je dobro locirana, saj se nahaja v samem središču mesta, vendar je potrebna prenove, ki pa na tem prostoru ni mogoča zaradi prostorske utesnjenosti. V oddaljenosti 500 m od postajališča JPP živi 76,2% vseh prebivalcev občine. Brez ustreznega dostopa do JPP so predvsem prebivalci JV in JZ dela občine, deloma pa tudi prebivalci osrednjega dela občine. Večinoma gre za območja, ki so umaknjena od omrežja državne prometne infrastrukture. S strateškim delom OPN je prenova sistema javnega potniškega prometa ustrezno načrtovana. Razvoj javnega potniškega prometa bo temeljil predvsem na povezovanju prevoznih storitev vseh prometnih podsistemov in uvedbi enotne vozovnice. Vključeval se bo v programe reševanja medmestnega javnega potniškega prometa v okviru Ljubljanske urbane regije (LUR) ter težil k povezavah javnega potniškega prometa med Kamnikom in Domžalami. V mestu Domžale bo vzpostavljen mestni potniški promet. Vzpostavile se bodo dodatna železniška in avtobusna postajališča. Znotraj LUR so predvidene smiselne in učinkovite razporeditve intermodalnih vozlišč. V Domžalah je predvidena vzpostavitev intermodalnega središča kot povezava med JPP, osebnim motoriziranim ("P+R") in nemotoriziranim prometom (kolesarnice). Intermodalno vozlišče se vzpostavi v mestu Domžale, na severnem robu objekta SPB (sedanje območje Kurivo). Določila izvedbenega dela OPN in namenska raba prostora omogočata izvedbo prenove sistema javnega potniškega prometa. S strateškim delom OPN se načrtuje tudi ureditev kolesarskih poti in stez z ustrezno pripadajočo infrastrukturo, ki obsega,  urejanje posebnih pasov in stez s talnimi oznakami za razmejitev od ostalih voznih in peš površin,  urejanje ustrezne infrastrukture: razsvetljava na poteh, ureditev varnih kolesarnic v mestu in okolici, nadhodi in podhodi,  zagotavljanje varnih poti za kolesarje in pešce predvsem v mestnem središču (bolj prijazna prometna ureditev mestnega prometa za kolesarje in pešce s peš cono, z območji, zaprtimi za motoriziran promet in z nizkimi omejitvami hitrosti motoriziranega prometa v nekaterih predelih).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 85 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Predvidevamo, da se bo zaradi izboljšanja javnega potniškega prometa ter ustrezne kolesarske infrastrukture osebni promet zmanjšal, kar bo pozitivno vplivalo na kakovost zraka v občini. Z OPN se na območju občine načrtujejo naslednje ceste višjega ranga:  avtocestni priključek Študa s cestno navezavo do Ihana;  zahodna obvoznica - obvoznica Mengeš, ki je v vzhodnem delu že zgrajena, manjka pa ji krak navezave na regionalno cesto Moste-Mengeš;  južna obvoznica - predlagana obvoznica Trzina s podaljškom do načrtovanega AC priključka Študa;  vzhodna obvoznica Hudo-Radomlje-Količevo-Vir. Vse ceste so načrtovane z namenom zmanjšanja prometa skozi naselja. Potrebe po prometu se bodo zaradi načrtovanega prostorskega razvoja sicer povečale, vendar se bo promet zaradi novih prometnic iz cest skozi naselja preusmeril na obvoznice. Na obvoznicah se sicer lahko dovoljujejo večje hitrosti, kar povzroča večje emisije, vendar zaradi tega ne pričakujemo poslabšanja stanja, še posebej v povezavi z razvojem JPP. Na območju občine je z DPN načrtovana še glavna cesta Želodnik-Mengeš-Vodice. Vplivi te ceste na okolje so bili obravnavani v postopku sprejemanja DPN. Proizvodne dejavnosti V občini Domžale vir onesnaževanja zraka predstavljajo tudi dejavnosti na območjih proizvodnih dejavnosti, ki se predvsem na območju naselij Vir in Količevo pojavljajo med območji stanovanj. Med njimi so tudi vsi največji obremenjevalci okolja v občini – IPPC zavezanci HELIOS d. o. o., Obrat Color, HELIOS TBLUS Količevo d. o. o. in Količevo Karton d. o. o.. Območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti, ki so v neposrednem stiku, z vidika varstva bivalnega okolja obravnavamo kot potencialna konfliktna območja. Z OPN se načrtujejo štiri nova potencialno konfliktna območja in sicer:  Neposredno v bližino (vmes je le cesta) nezazidanih stavbnih zemljišč v enoti ŠR-17 IG in obstoječim območjem stanovanj v enoti ŠR-16 SS. V območje naj se umeščajo dejavnosti, ki ne bodo poslabšale bivalnih kakovosti v enoti ŠR-16 SS.  Sprememba namenske rabe iz območij stanovanj v območja proizvodnih dejavnosti v enoti RO-15 IG neposredno ob območjih stanovanj v enoti RO-16 SS. Obe območji sta že pozidani, v enoti RO-15 IG se že izvaja dejavnost trgovine z avtomobili in lahkimi motornimi vozili. Z vidika varstva zraka v bivalnem okolju izvajanje te dejavnosti ne pomeni konflikta s stanovanjskim območjem, treba pa je zagotoviti, da v območje ne bo mogoče umeščati dejavnosti, ki bi to lahko povzročile. Predlagamo, da se namenska raba območju spremeni v CDo, s čimer bo to zagotovljeno. Na območjih CDo je namreč predvidena III. SVPH, medtem ko je na območjih IG določena IV. SVPH.  V enoti PS-39 IG je predvidena širitev območja proizvodnih dejavnosti (LEK). Na vzhodnem robu se neposredno približa obstoječi poselitvi. Izvajanje proizvodnih dejavnosti znotraj območja bi lahko imelo zaradi emisij negativne vplive na sosednje bivalno okolje, zato je treba zagotoviti, da se v območje umeščajo dejavnosti, ki ne bodo vplivale na poslabšanje bivalnih kakovosti v sosednjem območju stanovanj.  V Dobu je načrtovano novo območje površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo v enoti DO-07. Gre za spremembo namenske rabe obstoječih stavbnih zemljišč iz S v IK. Območje se nahaja med površinami podeželskega naselja v enoti DO-06 in območjem centralnih dejavnosti v enoti DO-08. Na območje IK naj se umeščajo le dejavnosti, ki ne bodo povzročale konfliktov z bivalnim okoljem v sosednjih enotah, predvsem zaradi smradu. Reja živali na tem območju ni dovoljena. Glede na vse navedeno lahko zaključimo, da bo izvedba imela OPN, z vidika povečanja emisij v zrak, na zastavljeni okoljski cilj nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Hrup Glavni kazalec obremenjenosti okolja s hrupom je število oz. delež prebivalcev, ki je izpostavljen prekomerni ravni hrupa glede na zakonsko določene dopustne mejne in kritične vrednosti obremenjenosti s hrupom. Mejne in kritične vrednosti obremenjevanja okolja s hrupom so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju /97/. Aktualnih podatkov o obremenitvah s hrupom občina Domžale nima. V letu 2006 je bila izdelana strokovna podlaga Določitev območij varstva pred hrupom v Občini Domžale (študija hrupa) /16/. Narejena je bila na podlagi prometnih obremenitev iz 2005, ki pa so se do leta 2013 (zadnji podatki so dostopni za to leto) na vseh cestah zelo spremenile. Močno se je povečal promet na avtocesti (na odseku Krtina-Domžale za 87%, na odseku Domžale-Šentjakob za 38%) na regionalnih cestah pa se je promet povsod zmanjšal (razen na R3 Domžale-Duplica). Najbolj se je zmanjšal na regionalni cesti med Želodnikom in Domžalami (za 25%) ter Domžalami in Stobom (za 17%). Glede na to, da je avtocesta v glavnem odmaknjena od poselitve in da se izvaja projekt gradnje protihrupnih ograj ob avtocesti predvidevamo, da se število prebivalcev obremenjenih s hrupom iz avtoceste ne bo povečalo. Zaradi zmanjšanja prometnih obremenitev na regionalnih cestah (preusmeritev na AC, načrtovane obvozne ceste ter izboljšanje sistema JPP) pa predvidevamo, da se bo število prebivalcev obremenjenih s hrupom z regionalnih cest zmanjšalo.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 86 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Z OPN se na območju občine načrtujejo nove ceste višjega ranga (glej Zrak/Promet). Vse ceste so načrtovane z namenom zmanjšanja prometa skozi naselja. Zaradi novih prometnic povečanja prometa ne pričakujemo, promet bo iz cest skozi naselja preusmerjen na obvoznice. Na obvoznicah se sicer lahko dovoljujejo večje hitrosti, kar povzroča večje emisije, vendar zaradi tega ne pričakujemo poslabšanja stanja, še posebej v povezavi z razvojem JPP. Na območju občine je z DPN načrtovana še glavna cesta Želodnik-Mengeš-Vodice. Vplivi te ceste na okolje so bili obravnavani v postopku sprejemanja DPN. V občini Domžale vir hrupa predstavljajo tudi dejavnosti na območjih proizvodnih dejavnosti, ki se predvsem na območju naselij Vir in Količevo pojavljajo med območji stanovanj. Med njimi so tudi vsi največji obremenjevalci okolja v občini – IPPC zavezanci HELIOS d. o. o., Obrat Color, HELIOS TBLUS Količevo d. o. o. in Količevo Karton d. o. o.. Območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti, ki so v neposrednem stiku, z vidika varstva pred hrupom obravnavamo kot potencialna konfliktna območja. Kot potencialno konfliktna območja pa smo identificirali:  Neposredno v bližino (vmes je le cesta) nezazidanih stavbnih zemljišč v enoti ŠR-17 IG in obstoječim območjem stanovanj v enoti ŠR-16 SS. V območje naj se umeščajo dejavnosti, ki ne bodo povečale obremenitve s hrupom v enoti ŠR-16 SS.  Sprememba namenske rabe iz območij stanovanj v območja proizvodnih dejavnosti v enoti RO-15 IG neposredno ob območjih stanovanj v enoti RO-16 SS. Obe območji sta že pozidani, v enoti RO-15 IG se že izvaja dejavnost trgovine z avtomobili in lahkimi motornimi vozili. Z vidika varstva pred hrupom izvajanje te dejavnosti ne pomeni konflikta s stanovanjskim območjem, treba pa je zagotoviti, da v območje ne bo mogoče umeščati dejavnosti, ki bi to lahko povzročile.  V enoti PS-39 IG je predvidena širitev območja proizvodnih dejavnosti (LEK). Na vzhodnem robu se neposredno približa obstoječi poselitvi. Izvajanje proizvodnih dejavnosti znotraj območja bi lahko imelo zaradi emisij negativne vplive na sosednje bivalno okolje, zato je treba zagotoviti, da se na v območje umeščajo dejavnosti, ki ne bodo vplivale na poslabšanje bivalnih kakovosti v sosednjem območju stanovanj. OPN občine Domžale stopnje varstva pred hrupom (v nadaljevanju SVPH) določa v 59. členu (varstvo pred hrupom). Določene so po območjih podrobne namenske rabe prostora. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju /97/ občina določa meje med III. in IV. SVPH. Območij II. SVPH občina ne določa. Območja III. SVPH so določena na območjih stanovanj, na območju centralnih dejavnosti, razen na območjih CDo (trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom), na območjih za turizem, na območjih zelenih površin in na površinah razpršene poselitve. Na ostalih območjih je določena IV. SVPH. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju /97/ se na območjih centralnih dejavnosti določa III. SVPH. Glede na to naj se tudi območjem CDo določi III. SVPH. V veljavnem Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale (uradno prečiščeno besedilo 2), Uradni vestnik občine Domžale (3/2012) so določene tudi II. SVPH in sicer na območjih stanovanjske gradnje, območjih blokovne in večdružinske gradnje, območjih enodružinske stanovanjske gradnje, območjih počitniških objektov ter na območjih javne infrastrukture – objekti zdravstva. Za vsa območja (ne glede na namensko rabo) v pasu 25 m od osi pomembnejših prometnic (v odloku opredeljenih posameznih državnih in lokalnih cest) ter železnice Ljubljana – Kamnik – Domžale ter na vseh ostalih območjih je opredeljena IV. SVPH. Na tak način so ustvarjeni stiki II. in IV. SVPH, kar je v nasprotju z Uredbo. II. SVPH v veljavnem aktu je določena na namensko rabo območja, ne glede na njegovo lokacijo in dejansko obremenitev s hrupom. Nekatera območja z II. SVPH se pojavljajo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti oz. v neposredni bližini prireditvenih prostorov. Za ta območja je smiselno, da se II. SVPH spremeni v III. SVPH. Nekaterim območjem z opredeljeno II. SVPH pa se z OPN spreminja namenska raba prostora in sicer v rabe, na katerih se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju II. SVPH ne določa (A, SK, CD (razen CDz), CU, IG, IP, SK, ZD, ZK, ZP). Tudi za ta območja je smiselno, da se II. SVPH spremeni v III. SVPH. Na ostalih trenutno določenih območjih II. SVPH pa bi bilo smiselno preveriti ali raven hrupa omogoča vzpostavitev II. SVPH. Glede na to, da občina nima izdelane karte hrupa, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotavljati stanje, določanje II. SVPH ni mogoče. Smiselno pa je, da se z OPN dopusti možnost, da se lahko na podlagi ugotovljene ustrezne ravni hrupa v posameznih območjih na njih določi II. SVPH. V 59. člena (varstvo pred hrupom) naj se doda odstavek: »Območja poselitve v skladu z Uredbo lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje naj se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.« Občini pa priporočamo tudi, da pripravi novo strokovno podlago za področje varstva pred hrupom, ki bo vsebovala kartiranje hrupa (vseh virov hrupa, ne samo promet in proizvodne dejavnosti), karto hrupa, ki jo bo mogoče vključiti v OPN.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 87 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale ter ukrepe za izboljšanje stanja na prekomerno obremenjenih območjih varstva pred hrupom oziroma za doseganje želene SVPH (npr. iz stanja za III. SVPH v stanje za II. SVPH). V primeru, da strokovne podlage ne bodo narejene do predloga OPN, je treba predvsem na stanovanjskih površinah (SS) za preprečitev poslabševanja stanja glede obremenjevanja s hrupom in s tem dopuščanja možnosti za vzpostavitev II. SVPH zagotoviti, da se v območje ne umeščajo dejavnosti, ki obremenjujejo okolje s hrupom, ki presega mejne vrednosti za II. SVPH. V primeru, da trenutno stanje na območju stanovanj, ki je z OPN opredeljen kot III. SVPH, omogoča vzpostavitev II. SVPH (česar pa ne vemo), bi se namreč z umeščanjem dejavnosti, ki so dovoljene za III. SVPH, temu območju stanje poslabšalo in določitev II. SVPH ne bi bilo več mogoče. V pasu 50 m okrog območij stavbnih zemljišč z opredeljeno IV. SVPH, predlaganega določila ni treba upoštevati, saj je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na meji med II. in IV. SVPH treba vzpostaviti območje, kjer veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom (na meji med II. in IV. SVPH se II. SVPH torej ne določa). Glede na vse navedeno lahko zaključimo, da bo izvedba imela OPN, z vidika povečanja emisij hrupa, na zastavljeni okoljski cilj nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Določanje II. SVPH bo mogoče šele po pridobitvi ustreznih strokovnih podlag. Elektromagnetno sevanje sevanja ni zakonsko določeno. Za različne tipe daljnovodov so sicer določeni različni vplivni pasovi. Glede na to da tipov daljnovodov ne poznamo, se za potrebe izdelave okoljskega poročila uporabljajo varovalni pasovi elektroenergetskih omrežij, ki v povprečju odgovarjajo vplivnim območjem vseh tipov daljnovodov. Varovalni pasovi daljnovodi z napetostmi 35 kV in več v skladu s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, 101/2010) sodijo v območje I. varnostne stopnje. Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oz. od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša za napetostni nivo 110 kV 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV), za napetostni nivo 200 kV in 400 kV pa 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV). Znotraj varovalnih pasov daljnovodov se v dopolnjenem osnutku OPN izmed namenskih rab, ki dovoljujejo gradnjo objektov, ki jih v območju I. varnostne stopnje ni dovoljeno graditi. Večinoma gre za že pozidana zemljišča, pojavljajo pa se tudi nezazidana stavbna zemljišča ter širitve stavbnih zemljišč. Za zagotavljanje ustreznega varstva pred elektromagnetnim sevanjem naj se besedilu 60. člena OPN (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) doda odstavek: »Umeščanje objektov v varovalne pasove elektroenergetskega omrežja je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov znotraj posameznih varnostnih stopenj varstva pred elektromagnetnim sevanjem.« S tem bo zagotovljeno, da se na območja namenskih rab, ki dovoljujejo gradnjo objektov, katerih gradnja v I. območju varnostne stopnje ni dovoljena, taki objekti ne bodo umeščali (N-001, N-004, N-009, N-020, N-028, N-029, N-030, N-094, N-095, N-095, N-096, N-097, N-098, N-100, SI-001, SI-003, SI-007, SI-008, SI-009, SI-010, SI-033, SI-042, SI-102, SI-118, SI-133, SI-150, SI-195, SI-208, SI-236, SI-342, SI-376, ST-017, ST-027, ST-030, ST-032, ST-038, ST-043, ST-063, ST- 079, ST-086, ST-119). V primeru enote ZB-17, kjer je bila spremenjena namenska raba iz IG v CDo, pa se nam zdi bolj smiselno, da se ohrani namenska raba IG (N-030). Izven varovalnega pasu daljnovoda namreč ostaja le majhen delež enote. V nekaterih primerih je treba dele stavbnih zemljišč, ki posegajo v I. območje varnostne stopnje umakniti iz OPN (N-056) oziroma jim spremeniti namensko raba v ZD (N-028, N-029, N-094, N-095, N-096, N-097, N-098, N-100). Z OPN se načrtuje tudi gradnja malih hidroelektrarn. S strateškim delom OPN je izpostavljena smiselnost izrabe hidroenergetskega potenciala. Podane pa so tudi usmeritve za umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v prostor. Umešanje teh objektov v prostor mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov. Z izvedbenim delom OPN je izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture opredeljeno kot osnovna dejavnost samo na namenski rabi E – območja energetske infrastrukture in na nobeni izmed drugih rab ni opredeljena kot spremljajoča dejavnost. V skladu s tem je gradnja elektrarn in drugih energetskih objektov dovoljena le na namenski rabi E – energetska infrastruktura. Novih območij E, namenjenih gradnji MHE z OPN ni določenih.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 88 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

V prilogi 1 – Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti pa je gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW dovoljena na vseh območjih stavbnih zemljišč razen na pokopališčih, območjih prometne infrastrukture ter območjih telekomunikacijske in okoljske infrastrukture. Prilogo 1 je treba uskladiti z določili Odloka. Glede na vse navedeno lahko zaključimo, da bo imela izvedba OPN, pod pogojem, da se uskladijo neskladne rabe, z vidika obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem, na zastavljeni okoljski cilj nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Poplavna ogroženost Občina Domžale je leta 2011 pripravila študijo razredov poplavne ogroženosti, ki je obsegala izključno obstoječe stanje, brez upoštevanja predvidenih sprememb namenske rabe prostora ali omilitvenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti. Slednje je študija sicer opredelila, a zgolj konceptualno, kar pomeni, da jih je treba še sprojektirati in njihovo ustreznost oz. učinke preveriti skozi ustrezne poplavne modele. Strokovna podlaga ponuja neprimerno boljše podatke od opozorilne karte poplav, zaradi česar v nadaljevanju podano vrednotenje temelji na njenih rezultatih ter določilih Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja /99/. Glede na rezultate študije razredov poplavne ogroženosti iz leta 2011 poplave ogrožajo 18,7 km2 oz. 26% ozemlja občine Domžale. Prevladuje majhna poplavna nevarnost (9 km2), srednja (4,6 km2) in preostala nevarnost zajemata okoli 5 km2 medtem ko velika nevarnost ogroža 0,03 km2. Poplave so prisotne ob večini vodotokov in ogrožajo dele obstoječih naselij. Ugotavljamo, da bi izvedba OPN Domžale pomenila pozidavo obsežnih površin bodisi novih stavbnih zemljišč (npr. v EUP GR-03, PS-03, itd.), bodisi še nezazidanih stavbnih zemljišč (npr. v EUP VI-03, JR-04, itd.), ki se v celoti nahajajo v poplavnih območjih ali posegajo v njihove robne dele. Bilančno gledano bi izvedba OPN Domžale pomenila 14,12 ha novih stavbnih zemljišč na poplavnih zemljiščih oz. povečanje pozidanosti poplavnih območij za 0,75%. Ob tem ugotavljamo, da že veljavni prostorski akt na poplavnih območjih omogoča pozidavo 77,75 ha še nezazidanih stavbnih zemljišč, od katerih pa izvedba OPN Domžale predvideva izvzem 16,65 ha še nezazidanih stavbnih zemljišč. Tako bi ob sprejetju OPN Domžale na območju občine Domžale obstajalo 98,98 ha prostih stavbnih zemljišč, znotraj poplavnih območij. Slednja med različnimi razredi poplavne nevarnosti zavzemajo naslednje površine:  preostala poplavna nevarnost (Pp) - 52,03 ha  majhna poplavna nevarnost (Pm) - 22,85 ha  srednja poplavna nevarnost (Ps) - 23,30 ha  velika poplavna nevarnost (Pv) - 0,79 ha Od 98,98 ha prostih stavbnih zemljišč znotraj poplavnih območij bo dobrih 30 ha namenjenih t. i. zelenim površinam, kjer pa izvedbeni del OPN Domžale vseeno dopušča gradnjo objektov in izvajanje dejavnosti, ki bi lahko pomenila zmanjšanje poplavnih površin. Prav tako se del navedenih sprememb namenske rabe prostora nanaša na uskladitve z dejanskim stanjem v prostoru (gre za že obstoječe objekte v skupni površini 2,28 ha). Vrednotenje tovrstnih posegov je bilo izvedeno na podlagi predpostavke, da je pripravljavec OPN v OPN umestil le tiste objekte, ki imajo pridobljena ustrezna dovoljenja s področja zagotavljanja poplavne varnosti ter da jih je v prostor umestil na funkcionalen in racionalen način. Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja /99/ res dovoljuje načrtovanje novih prostorskih ureditev na območjih poplav in z njimi povezane erozije, kjer že obstajajo elementi ogroženosti. Vendar je za takšne primere treba upoštevati pogoje in omejitve iz prilog 1 in 2 te uredbe, pri tem pa zagotoviti tudi, da se z načrtovanjem nove namenske rabe ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega. V ta namen je treba skupaj z načrtovanjem gradnje novih objektov načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom gradnje novih objektov. Na podlagi zgoraj predstavljene problematike je v letih 2012 in 2013 Občina Domžale naročila študiji:  Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti z analizo omilitvenih ukrepov vezanih na izdelavo priključka AC Študa (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, november 2012) /28/ in  Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, marec 2013) /29/. V obeh študijah so, na podlagi hidravličnih analiz, podani ureditveni ukrepi ter novelirane poplavne karte nastale na podlagi teh ukrepov. Ukrepi na Kamniški Bistrici zajemajo predvsem izvedbo nasipov ter ohranjanje obstoječih poplavnih površin in odstranitve nasutega materiala, ki poslabšuje pretočne razmere. Na povodju Žabnice je predlagana izvedba zadrževalnikov, razširitev struge ter razbremenilnik v smeri Kamniške Bistrice. Ukrepi na reki Pšati predvidevajo usmerjevalni nasip ter dva razbremenilnika, kjer prvi prevaja vodo mimo Bišč, drugi pa skozi naselje Pšata. Na tem mestu je potrebno navesti, da sta bili obe študiji posredovani v potrjevanje na pristojno ministrstvo. Ne glede na dejstvo, da študiji še nista bili potrjeni ocenjujemo, da predstavljata kakovostno strokovno podlago za vrednotenje vplivov izvedbe OPN Domžale na zastavljeni okoljski cilj. Ob tem se je seveda potrebno zavedati, da se obe študiji nanašata zgolj na del

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 89 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale območja Občine Domžale. Območje izven območja obravnave obeh študij bo tako v tem okoljskem poročilu vrednoteno na podlagi študije razredov poplavne ogroženosti iz leta 2011. Glede na vse navedeno je bilo preverjeno do kakšne stopnje OPN Domžale upošteva omejitve iz prilog 1 in 2 zgoraj navedene uredbe, pri umeščanju novih posegov v poplavna območja. Ob tem je bilo ugotovljeno, da OPN Domžale dovoljuje nekaj posegov ali obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč, ki niso skladni s prilogama 1 in 2 navedene Uredbe. Gre za dva posega v območja srednje poplavne nevarnosti izven območij strnjenih naselij v EUP PT06 in ČŠ03. Navedena posega nista sprejemljiva in ju je za to treba izločiti iz OPN Domžale. Na tem mestu je treba poudariti, da izvedbeni del OPN v tretjem odstavku 55. člena določa: »V tistem delu EUP, ki se nahaja v poplavnem območju, so na obstoječih objektih dopustne rekonstrukcija, adaptacija in obnova, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta ter odstranitev in vzdrževanje obstoječega objekta. Gradnja novih objektov ni dopustna, razen v izjemah, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Ohranjati je treba obstoječe retencijske površine.« Glede na navedeno lahko za pretežni del ostalih posegov v poplavna območja ugotovimo, da so sicer tehnično gledano skladni s prilogama 1 in 2 navedene Uredbe, vendar bi bilo poseganje v poplavna območja v tako velikem obsegu vseeno lahko problematično. Sprememba bo seveda postopna in povezana z dinamiko pozidave obstoječih in predvidenih stavbnih zemljišč, vendar se že sedaj velik del pozidanih stavbnih zemljišč na območju občine Domžale uvršča med poplavna območja. Tako opredeljujemo naslednja omilitvena ukrepa:  KRPN_OU1 – 3. odstavek 55. člena izvedbenega dela OPN Domžale je treba dopolniti tako, da na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo v ali posegajo v območja poplavne nevarnosti, prepovedano tudi nasipavanje, preoblikovanje ali ograjevanje funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov na način, da bi se poslabšale obstoječe hidrološke razmere oz. onemogočalo razlivanje poplavnih voda na funkcionalnih zemljiščih. Obstoječe objekte je treba ob obnovi ali nadomestitvi obnoviti oz. zgraditi na način, da se zagotovi njihovo poplavno varnost. Nove objekte, ki so kot izjeme dopustni s predpisi s področja upravljanja z vodami je treba zgraditi na način, da se zagotovi njihovo poplavno varnost.  KRPN_OU7 – Na območju poplav na območjih zelenih površin ni dovoljeno nadvišati obstoječega terena ali graditi objektov, ki bi zmanjševali možnost razlivanja poplavnih vod v času poplav. Prav tako območij ni dovoljeno ograjevati na način, ki bi se onemogočal razlivanje poplavne vode. Podrobni prostorski izvedbeni pogoj je treba zapisati v vse EUP v katerih se nahajajo posegi z ocenami C OU7 (vsi tovrstni posegi so označeni v digitalnem sloju sprememb NRP, ki je priloga k predmetnem okoljskem poročilu). Vendar OPN Domžale predvideva tudi izvedbo več posegov, za katere celoviti omilitveni ukrepi niso bili predvideni, ali pa so bili ukrepi predvideni, vendar niso dovolj učinkoviti, da bi zagotavljali ustrezno stopnjo poplavne varnosti, zaradi česar predvideni posegi niso skladni s prilogama 1 in 2 zgoraj navedene uredbe in jih je posledično potrebno preoblikovati oz. zanje upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:  KRPN_OU5 – Posege v EUP DO30, RO10, Ak140 je treba preoblikovati tako, da ne bodo posegali v območje srednje poplavne nevarnosti.  KRPN_OU6 – Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP RA37, da je dopustna izključno gradnja parkirišča, ki se bo nahajalo v nivoju obstoječega terena. Na območju ni dovoljeno nadvišati obstoječega terena ali graditi objektov, ki bi zmanjševali možnost razlivanja poplavnih vod v času poplav. Prav tako območja ni dovoljeno ograjevati na način, ki bi se onemogočal razlivanje poplavne vode.  KRPN_OU8 – V EUP DR21 je treba nepozidano stavbno zemljišče zmanjšati na obseg obstoječega OPPN. Prav tako je potrebno določiti podrobni izvedbeni pogoj, da je pred ali najkasneje hkrati z izvedbo predvidenih posegov (dokončanjem izgradnje OPPN) potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti opredeljene v študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, marec 2013)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene ukrepe. Do izvedbe navedenih omilitvenih ukrepov je na območju dopustno graditi objekte in izvajati dejavnosti skladno z določili dopolnjenega 55. člena izvedbenega dela OPN Domžale, kot to določa KRPN_OU1.  KRPN_OU9 – Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP DO07, da na območju srednjih poplav gradnja objektov ni dovoljena. OPN Domžale predvideva tudi nekaj posegov, ko je namenska raba sicer skladna s prilogo 1 zgoraj navedene uredbe, vendar skladno s prilogo 2 vanje ni dopustno umeščati določenih vrst dejavnosti. Vsi tovrstni posegi so z oceno C OU 11 označeni v digitalnem sloju sprememb NRP, ki je priloga k predmetnem okoljskem poročilu, zanje pa je podan naslednji omilitveni ukrep:  KRPN_OU4 – Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP KT27, da je dopustna samo ureditev zelenih površin ob šoli in šolskega igrišča.  KRPN_OU11 – Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP DŽ166, DŽ143, VI16 in DŽ134 tako, da bo dopustna zgolj gradnja tistih predvidenih objektov in izvajanje tistih predvidenih dejavnosti, ki so skladni s prilogo 1 in

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 90 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

prilogo 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008). Naslednji sklop predstavljajo posegi za katere so bili predvideni celoviti omilitveni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena v zgoraj navedenih poplavnih študijah, ki so se nanašale na južni del območja občine Domžale. Izvedba predvidenih celovitih omilitvenih ukrepov bi v spodaj navedenih primerih omogočila izvedbo predvidenih posegov, zaradi česar podajamo naslednje omilitvene ukrepe:  KRPN_OU2 – Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP Ak114, DR22, SL03, RO20, IH27, SL05 in SL06, da je pred ali najkasneje hkrati z izvedbo predvidenih posegov potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti opredeljene v študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, marec 2013)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene. Do izvedbe navedenih omilitvenih ukrepov izvajanje dejavnosti in poseganje v območje srednje poplavne nevarnosti ni dovoljeno.  KRPN_OU3 – Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP IH23, SL01, IH22, DR13, DR01, Ak119, SL14 in SL06, da je pred ali najkasneje hkrati z izvedbo predvidenih posegov potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti opredeljene v študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, marec 2013)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene. Do izvedbe navedenih omilitvenih ukrepov je na območju dopustno graditi objekte in izvajati dejavnosti skladno z določili dopolnjenega 55. člena izvedbenega dela OPN Domžale, kot to določa KRPN_OU1, pri čemer poseganje v območje srednje poplavne nevarnosti ni dovoljeno.  KRPN_OU10 – Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP SL12, da se do izvedbe omilitvenih ukrepov za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti opredeljenih v študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, marec 2013)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene, v 20 m pasu ob vodotoku zagotovi zeleni pas v katerem ni dovoljeno spreminjanje terena na način, ki bi poslabšal trenutne hidrološke razmere oz. zmanjšal možnost razlivanja poplavnih vod v času poplav.  KRPN_OU12 – Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP OB39, da je ob izvedbi predvidenih posegov potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe določene v študiji »Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti z analizo omilitvenih ukrepov vezanih na izdelavo priključka AC Študa (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, november 2012)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene. Na koncu podajamo še priporočilo, da naj Občina Domžale prouči možnost priprave ustreznih projektov, ki bodo na tehnično ustrezen način v prostor umestili celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti tudi preostalega območja občine Domžale ali njenih posameznih delov (podobno, kot je to že storila na južnem delu svojega območja). Na podlagi teh načrtov bo lahko z ustreznimi poplavnimi modeli oz. z prenovljeno poplavno študijo preverila njihovo učinkovitost. Prenovljena poplavna študija naj hkrati z učinkovitostjo celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti preveri tudi novo stopnjo poplavne ogroženosti vseh stavbnih zemljišč opredeljenih z OPN Domžale. Glede na vse navedeno ocenjujemo, da ima izvedba OPN Domžale na postavljeni okoljski cilj z vidika poplavne varnosti bistven vpliv. V primeru izločitve nesprejemljivih posegov bi izvedba OPN Domžale na postavljeni okoljski cilj z vidika poplavne varnosti, pomenila nebistven vpliv, zaradi izvedbe opredeljenih omilitvenih ukrepov. Erozijska ogroženost OPN Domžale predvideva izvzem nekaterih nezazidanih stavbnih zemljišč v primarno rabo na erozijsko ogroženih območjih, kar vsekakor prispeva k varovanju območja občine Domžale pred erozijskimi pojavi. Kljub navedenemu pa OPN Domžale predvideva tako ohranjanje nezazidanih stavbnih zemljišč kot nove spremembe namenske rabe iz primarne rabe v stavbna zemljišča na območjih s predvidenimi običajnimi in zahtevnejšimi proti-erozijskimi ukrepi. Ob tem je treba poudariti, da nekatera od predvidenih stavbnih zemljišč dejansko predstavljajo ažuriranje z dejanskim stanjem v prostoru (gre za že obstoječe objekte ali njim pripadajoča funkcionalna zemljišča). Nekatere od tovrstnih širitev stavbnih zemljišč bodo omogočile izvedbo ustreznih proti-erozijskih ukrepov za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in s tem normalizacijo razmer. Vrednotenje tovrstnih posegov je bilo izvedeno na podlagi predpostavke, da je prostorski načrtovalec v OPN umestil le tiste objekte, ki imajo pridobljena vsa ustrezna dovoljenja. Sam OPN Domžale v 53. členu tekstualnega dela OPN že določa splošne prostorske izvedbene pogoje, ki pa jih je po naši oceni treba dopolniti z naslednjim omilitvenim ukrepom:  OU_ERO_1 - V primeru gradnje novih objektov ali vzdrževanja oz. prenove obstoječih objektov na stavbnih zemljiščih, ki s nahajajo na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih mora investitor pred in med gradnjo zagotoviti izvedbo ustreznih proti-erozijskih ukrepov. Na podlagi navedenega ocenjujemo, da bo izvedba OPN Domžale, z vidika vpliva na erozijska območja, pomenila nebistven vpliv, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 91 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Klimatske spremembe Prostorski razvoj na območju obravnavanega OPN bi na klimatske spremembe lahko vplival predvsem z povečano porabo fosilnih goriv in drugih energentov ter posledično poveanimi emisijami toplogrednih plinov zaradi ogrevanja, povečanja prometa ter novih proizvodnih dejavnosti. Navedeno je že ustrezno obravnavano v sklopu segmenta »zrak«, zato na tem mestu vrednotenja in podanih omilitvenih ukrepov ne ponavljamo. Na drugi strani pa je treba izpostaviti tudi vplive klimatskih sprememb na OPN Domžale. Izvedba OPN Domžale bo namreč pomenila povečanje stavbnih zemljišč raznolikih namenskih rab, kar pomeni tako povečanje števila prebivalcev, kot povečanje števila delovnih mest, kar bo zelo verjetno vodilo v povečanje prometnih tokov, povečanje potreb po različnih energentih in posledično povečanje izpustov toplogrednih plinov ter povečanje potreb po naravnih virih. Da bi zmanjšal odvisnost od fosilnih goriv OPN Domžale ustrezno predvideva in poudarja uporabo alternativnih virov energije, vendar na njihovo dejansko uvajanje ali celo zamenjavo trenutnih najpomembnejših energentov (predvsem kurilnega olja) za »čistejša fosilna goriva« (npr. zemeljski plin) ne more neposredno vplivati. Ob tem OPN Domžale omogoča vzpostavitev bolj učinkovitega javnega prometa, s čimer odpira možnosti za zmanjšanje onesnaženja s toplogrednimi plini iz naslova prometa. Kot je bilo že ugotovljeno zaloge pitne vode omogočajo nemoten razvoj območja občine Domžale, tudi v luči podnebnih sprememb. Tako največji vpliv klimatskih sprememb na izvedbo OPN Domžale predstavlja povečana pogostost in intenziteta izrednih naravnih vremenskih dogodkov, predvsem poplavna ogroženost. Vendar je ta vpliv že ustrezno obravnavan v sklopu segmenta »poplavna ogroženost«, zato na tem mestu vrednotenja in podanih omilitvenih ukrepov ne ponavljamo. Glede na vse ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe OPN Domžale z vidika vpliva OPN na klimatske spremembe nebistven. Bo pa zato vpliv klimatskih sprememb na izvedbo OPN nebistven zaradi izvedbe že predhodno opredeljenih omilitvenih ukrepov vezanih na posamezne dele okolja oz. segmente. Zdravje ljudi Na območju občine Domžale lahko na zdravje ljudi in kakovost življenja vplivajo že predhodno identificirani vplivi povezani predvsem z naslednjimi vidiki – zagotavljanje dostopa do kakovostne pitne vode, poplavna in erozijska ogroženost in povečanega nastajanja emisij (zrak, hrup, elektromagnetno sevanje, odpadki in odpadne vode). Vsi navedeni vplivi so bili ustrezno obravnavni in zanje podani takšni omilitveni ukrepi, ki zagotavljajo zdravo, varno in kakovostno bivalno okolje. Izvedba OPN pa bo z vidika zdravja ljudi pomenila tudi veliko pozitivnih vplivov na postavljeni okoljski cilj kot je izboljšana dostopnost do zelenih površin, nadaljnji razvoj javnih gospodarskih služb ter javnega potniškega prometa, omogočanje razvoja gospodarskih dejavnosti in s tem novih delovnih mest. Poseben vidik vpliva na zdravje ljudi predstavljajo tudi klimatske spremembe, predvsem zaradi vpliva na dostopnosti do pitne vode ter povečanja pogostosti in intenzivnosti vremenskih naravnih izrednih dogodkov. Vendar je na teme mestu treba poudariti, da glede na predhodne ugotovitve dostopnost do pitne vode v času veljavnosti OPN Domžale ne bo ogrožena. Večji in pomembnejši vpliv lahko pričakujemo z vidika povečanja poplavne ogroženosti, vendar so bili ustrezni omilitveni ukrepi, ki zagotavljajo zdravo, varno in kakovostno bivalno okolje že podani, zaradi česar jih na tem mestu ne ponavljamo. Tudi posredni vplivi klimatskih sprememb (npr. povišanje temperature, spremenjene mikro-klimatske razmere, sprememba pretokov vodotokov, vpliv na vegetacijo in kmetijstvo itd.) se bodo kazali postopoma, sam OPN pa neposrednih rešitev za tovrstne vplive ne more ponuditi, razen v primeru emisij toplogrednih plinov v zrak, kar je že ustrezno obravnavano zgoraj. Glede na vse navedeno ugotavljamo, da bo izvedba OPN Domžale z vidika zdravja ljudi imela nebistven vpliv zaradi izvedbe že predhodno opredeljenih omilitvenih ukrepov vezanih na posamezne dele okolja oz. segmente. Dostopnost do zelenih površin Dostopnost do zelenih površin vrednotimo samo na območju urbanističnega načrta mesta Domžale. Urbanistični načrt mesta Domžale obsega urbanizirano območje mesta ter strnjeno poselitev, ki neposredno povezana z njim (naselja Rodica, Spodnje, Srednje in Zgornje Jarše, Vir, Količevo, Podrečje, Zaboršt, Preserje pri Radomljah, Radoblje in Škrjančevo). To območje predstavlja največjo urbano strukturo znotraj območja občine, ostala območja poselitve so podeželskega značaja. Zelene površine znotraj območja urbanističnega načrta mesta Domžale glede na namensko rabo določeno v OPN obsegajo 104 ha in predstavljajo 11,3% celotnega območja oziroma 12,7% vseh stavbnih zemljišč. Obseg zelenih površin se bo povečal za 6,3 ha oziroma za 0,6%. Izvedba OPN na dostopnost do zelenih površin ne bo imela bistvenega vpliva. Ravnanje z odpadki Ravnanje z odpadki je na območju občine sicer ustrezno urejeno. Zbirni center je opredeljen z namensko rabo O, zbirne centre se lahko umesti tudi v EUP z NRP IG, IP, IK. Glede na Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki /82/ naj bi bila na območju občine opredeljena 2 zbirna centra. V okviru opredelitve NRP se sicer ne predvideva umestitev še enega

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 92 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale zbirnega centra, je pa zbiranje omogočeno na RCERO Ljubljana (Občina Domžale je dne 15. 12. 2009 podpisala pogodbo o pristopu občin širše Ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana, končna pogodba bo podpisana v letu 2015), ki zagotavlja zadostne kapacitete za ravnanje z odpadki v regiji. Na območju občine ni dovoljeno odlaganje gradbenih odpadkov in tudi predviden OPN tega ne dovoljuje na nobeni od NRP. Splošne ugotovitve Glede na vse ugotavljamo, da strateški, izvedbeni in grafični del OPN Domžale med seboj niso povsem usklajeni - na primer:  Strateški del OPN Domžale med drugim navaja: »Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.«  Izvedbeni del OPN Domžale med drugim navaja: »Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegov, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami.«  Grafični del OPN Domžale pa kot rečeno omogoča pozidavo 98,98 ha stavbnih zemljišč, brez določitve celovitih ukrepov za zagotavljanje poplavne ogroženosti. Tako podajamo priporočilo, da prostorski načrtovalec naj ponovno preveri usklajenost vseh delov OPN Domžale in zagotovi njihovo ustrezno skladnost. V tekstualnem delu OPN Domžale niso določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo »vodna infrastruktura« (VI), čeprav se slednja v namenski rabi prostora pojavlja. Iz celotnega gradiva ni razumljivo ali to pomeni, da slednji niso potrebni, saj vse potrebno urejajo že splošni izvedbeni pogoji ali je prišlo do napake. Glede na vse navedeno podajamo naslednji omilitveni ukrep:  V tekstualnem delu OPN Domžale je treba določiti podrobni prostorski izvedbeni pogoj za namensko rabo »vodna infrastruktura« (VI). Prav tako ugotavljamo, da zaradi odsotnosti podrobnih izvedbenih pogojev ni mogoče preveriti, ali so bili omilitveni ukrepi iz že izdelanih okoljskih poročil preneseni v OPN Domžale. Glede na to, da so bile nekatere spremembe namenske rabe prostora že vrednotene v okviru ostalih izdelanih Okoljskih poročil na območju občine Domžale, jih v tem dokumentu ne izpostavljamo ponovno, vendar opozarjamo, da je treba omilitvene ukrepe iz omenjenih okoljskih poročil (npr. ICRO, 2010 in IPSUM 2011-2013) za vsa nezazidana stavbna zemljišča, kjer plan še ni bil izveden in so omilitveni ukrepi še vedno aktualni, prenesti tudi v OPN Domžale. Tako podajamo naslednji omilitveni ukrep:  Omilitvene ukrepe iz predhodno izvedenih okoljskih poročil, ki se nanašajo na še nezazidana stavbna zemljišča, kjer plan še ni bil izveden in so omilitveni ukrepi še vedno aktualni, je treba prenesti tudi v OPN Domžale. Vpliv izvedbe OPN na okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« je bistven (ocena D). V primeru izločitve nesprejemljivih posegov v varovalnih pasovih daljnovodov in poplavna območja, bi izvedba OPN pomenila nebistven vpliv, zaradi izvedbe opredeljenih omilitvenih ukrepov (ocena C).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 93 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

6.2.4 OKOLJSKI CILJ »OHRANJENA NARAVA: UGODNO STANJE VRST IN HABITATNIH TIPOV TER OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE«

Preglednica 26: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« Razred Merila vrednotenja učinka Ni vpliva oz. je lahko vpliv pozitiven. Vplivi oz. učinki OPN Domžale so enaki kot v obstoječem stanju ali pozitivni. Vplivi A oz. učinki plana bodo ohranjali obstoječe stanje ali celo povečali biološko raznovrstnost. Nebistven vpliv. Občasna prisotnost manjšega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, ni uničenja ali fragmentacije redkih in ogroženih HT, minimalno porušenje naravnega ravnovesja, ni poseganja oz. je minimalno poseganje v varovana B območja, naravne vrednote in ekološko pomembna območja. Pri pripravi plana je treba upoštevati standardne in zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni. OPN Domžale na kazalnike ne vplivajo negativno, lahko pride le do uničenja posameznih osebkov. Nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, fragmentacija ali delno uničenje redkih, ogroženih ali prednostnih HT, zmerno porušenje naravnega ravnovesja. OPN Domžale bistveno vplivajo na populacije zavarovanih vrst, površine pomembnejših HT, povezanost oz. razdrobljenost C habitatov, ohranjanje lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen za območje ohranjanja narave (N2k, ZO, EPO, NV) in prisotnost tujerodnih vrst. Poleg standardnih in zakonsko predpisanih ukrepov so možni učinkoviti dodatni omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na sprejemljivo raven. Vpliv OPN Domžale je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Bistven vpliv. Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst. Populacije zavarovanih vrst se zaradi izvedbe OPN Domžale zmanjšajo, pride do uničenja in fragmentacije prednostnih habitatov, zaradi česar se bistveno poruši D naravno ravnovesje, prekinjene so migracijske poti, ekološke razmere habitatov se bistveno poslabšajo. Učinkoviti omilitveni ukrepi so težko izvedljivi. Uničujoč vpliv. Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst. Populacije zavarovanih vrst se zaradi izvedbe OPN Domžale kritično zmanjšajo ali popolnoma uničijo, uničenje redkih, prednostnih ali ogroženih HT, E bistveno porušenje naravnega ravnovesja. Velika verjetnost izumrtja katere od vrst. Pride do fragmentacije prednostnih HT in popolne prekinitve migracijskih poti. Ekološke razmere habitatov se bistveno poslabšajo. Učinkoviti omilitveni ukrepi niso možni, nastopi velika verjetnost izumrtja katere od vrst. Ugotavljanje vpliva ni možno. Na voljo je premalo podatkov o prisotnosti zavarovanih vrst in prednostnih HT, o planu ali X pa je raziskanost medsebojne povezanosti procesov v naravi nezadostna.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 94 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 27: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« in predvidena smer gibanja Kazalci stanja okolja Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca V skladu z Zbirnim poročilom po Direktivi o habitatih je bilo v Sloveniji leta 2013 29% evropsko pomembnih vrst v ugodnem stanju ohranjenosti (FV), 40% v neugodnem stanju (U1), 11% v slabem / stanju (U2), za 20% vrst stanja ni bilo mogoče oceniti (XX). Stanje ohranjenosti je najslabše pri vrstah OPN Domžale /54/ predstavlja posege v travnike, območja Kvalitativno in kvantitativno stanje iz skupin dvoživke (FV=0%), členonožci (FV<15%) in sesalci (FV=20%). Ugodno stanje ohranjenosti gozdov in elemente strukturne krajine kot so npr. sadovnjaki, (populacij) redkih, ogroženih ter imajo predvsem vrste iz skupin ribe (FV=50%), praprotnice in semenke ter plazilci (>40%) /62/. mejice, itd. Slednje med drugim predstavlja tudi pritisk na zavarovanih rastlinskih in živalskih Na območju celinske biogeografske regije je bilo neugodno stanje zabeleženo npr. pri navadnem habitate vrst, ki so v neugodnem stanju. Za omilitev vplivov OPN vrst koščaku, vidri, hribskem urhu in kranjski siti, populacije malih podkovnjakov so v slabem stanju. V in preprečitev poslabšanja stanja je treba izvesti omilitvene ugodnem stanju ohranjenosti je npr. črtasti medvedek /62/. Vse naštete vrste so med drugim tudi ukrepe ter izvajati monitoring. kvalifikacijske vrste na območju OPN Domžale. V Sloveniji je prisotno zmanjševanje obsega trajnih travnikov /38/. V območju OPN Domžale niso bili zvedeni sistematični popisi HT z naravovarstvenim vrednotenjem, vendar glede na prisotnost in lastnosti območij ohranjanja narave ter terenski ogled ocenjujemo, da so poleg travnikov prisotni tudi drugi naravovarstveno pomembni habitati (npr. naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez / Magnopotamion ali Hydrocharition, prehodna barja, uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze OPN Domžale /54/ predstavlja posege v travniške, vodne in Sprememba površin Rhynchosporion, jame, ki niso odprte za javnost itd.). gozdne habitate ter strukturne elemente krajine. Za omilitev pomembnejših habitatnih tipov V skladu z Zbirnim poročilom po Direktivi o habitatih /62/ je bilo v Sloveniji leta 2013 zabeleženo slabo vplivov in preprečitev poslabšanja stanja je treba izvesti stanje pri npr. HT naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition, omilitvene ukrepe ter izvajati monitoring. neugodno stanje pri HT prehodna barja, ugodno stanje ohranjenosti pa npr. pri HT uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion in jame, ki niso odprte za javnost. Vsi našteti HT so med drugim tudi kvalifikacijski HT na območju OPN Domžale.  Habitati rastlinskih in živalskih vrst na območju Domžal se nahajajo predvsem v območjih ohranjanja OPN Domžale /54/ predvideva umeščanje posegov v povezovalni Povezanost habitatov rastlinskih in narave. K fragmentiranosti oz. razdrobljenost habitatov rastlinskih in živalskih vrst na območju koridor za divjad na območju Mlak, kar bi pomenilo fragmentacijo živalskih vrst prispeva predvsem cestno omrežje (npr. prisotnost povozov dvoživk in trkov vozil z divjadjo). Ovire v in postavitev ovir v habitat vrst. Omilitev vplivov ni možna. habitatu vrst predstavljajo tudi nadzemni elektrovodi. Posege je treba izločiti iz obravnave. / OPN Domžale /54/ predstavljajo posege v travniške, vodne in Ohranjanje lastnosti, procesov in druge habitate vrst in HT, ki so že v izhodiščnem stanju v struktur, zaradi katerih je del V občini Domžale se nahaja 547 ha N2k, 446 ha ZO, 583 ha NV in 636 ha EPO /12/. neugodnem ali slabem stanju. Izvedba OPN Domžale med narave opredeljen za območje Lastnosti, procesi in strukture, zaradi katerih je del narave opredeljen za območje ohranjanja narave, drugim predstavlja tudi pritisk na lastnosti, procese in strukture ohranjanja narave (N2k, ZO, EPO, so povezane s predhodnimi kazalci. območij ohranjanja narave in tveganje, da se stanje vrst/HT v NV) neugodnem/slabem stanju še poslabša. Za omilitev vplivov in preprečitev poslabšanja stanja je treba izvesti omilitvene ukrepe ter izvajati monitoring. Legenda:  povečanje vrednosti;  zmanjšanje vrednosti;  vrednost bo ostala enaka

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 95 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

OPREDELITEV LASTNOSTI VPLIVOV IZVEDBE OPN Vpliv Pozitiven/Negativen Neposreden Posreden Daljinski Kratkoročen Srednjeročen Trajen Kumulativen Sinergijski Čezmejni Izguba območja habitatov -          Izguba habitatnih struktur -          Spremembe naravnih procesov -          Hrup -          Svetlobno onesnaževanje -          Spremembe sevanja -          Spremembe vodnega režima, naravne dinamike vodotoka (vključno s -          poplavljanjem) Fragmentacija habitata in postavitve ovir v -          habitat vrste Upad velikosti populacije vrste -          Legenda: + vpliv je pozitiven, - vpliv je negativen,  vpliv ima to lastnost,  vpliv nima te lastnosti

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 96 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN Strateški del OPN Domžale je predvsem razvojno in manj naravovarstveno naravnan. Zelo skopo so v poglavju I.1.2 Stanje in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini - Naravne in kulturne danosti omenjena območja ohranjanja narave, drugod v tekstu je biotska raznovrstnost povsem zapostavljena. Upoštevanje naravovarstvenih ciljev ob hkratnem razvoju občine v strateškem delu OPN Domžale ni predvideno. Prav tako praviloma niso upoštevane naravovarstvene smernice ZRSVN. Izvedbeni del obsega tekstualni del prostorskega akta ter Prilogo 1 in 2. V tekstualnem delu so določeni splošni prostorski izvedbeni pogoji in podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno namensko rabo prostora. V OPN je sicer navedeno, da so posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora določeni v Prilogi 2, vendar v času priprave pričujočega dokumenta slednjih ni bilo na razpolago (trenutna Priloga 2 obsega pogoje za enostavne in nezahtevne objekte – torej verzijo Priloge 1) tako, da pri vrednotenju na EUP, kjer ni poznana vsebina/program, upoštevamo načelo previdnosti. OPN določa naravovarstvene pogoje. V 42. členu je navedeno, da se območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varstvo narave. Poleg tega je še določeno, da se znotraj območij naravnih vrednost, Nature 2000 in ekološko pomembnih območij za nezahtevne in enostavne objekte ter objekte in naprave za oglaševanje pridobi soglasje pristojnega ministrstva. Splošni prostorski izvedbeni pogoji dopuščajo posege, ki bi lahko imeli bistvene vplive na varovana območja. Na celotnem območju občine je npr. dovoljena gradnja vodovodnega, kanalizacijskega, distribucijskega plinovodnega, toplovodnega in elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov. Poleg tega se povsod dopušča npr. še gradnja brvi in mostov, vodnogospodarske ureditve in izravnava oz. nasutje kmetijskih zemljišč do max. višine 1 m. Vse navedeno bi lahko imelo bistvene vplive tako na varovana območja kot celotno biotsko raznovrstnost. V okviru podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno namensko rabo prostora izpostavljamo sledeča dejstva, za katere ocenjujemo, da bi lahko imeli bistveni vpliv na varstvene cilje:  ZD - zeleni pasovi z zaščitno oz. drugo funkcijo, ki so namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov. Dopušča se rekreacijske dejavnosti in 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča na prostem). Območja ZD se nahajajo ob vodnih telesih, kjer vodna in priobalna zemljišča z obrežno vegetacijo predstavljajo pomemben habitat vrst. Objekti bi lahko pomenili zmanjšanje obsega habitata, rekreacijske dejavnosti pa vnos motenj.  O – območja okoljske infrastrukture: med dopustnimi objekti so navedene sončne elektrarne. Ocenjujemo, da navedeni objekti ne sodijo v to NRP. Sončne elektrarne bi bile ob upoštevanju načela previdnosti (npr. 2302 objekti) PVO poseg z dvojnim območjem daljinskega vpliva, ki bi segal tudi v varovana območja.  K – kmetijska zemljišča: dopustna dela in druge prostorske ureditve npr. dopuščajo agrarne operacije, ureditve za potrebe lova in ribolova, vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, gradnja občinske javne infrastrukture, gradnja malih čistilnih naprav. Poleg tega NRP usmerja rekreacijske poti ob vodotoke. Izpostavljene ureditve sicer niso prostorsko natančneje določene, bi pa lahko pomembno vplivale na varstvene cilje in dejavnike ohranjanja.  G - gozdna zemljišča: Spremljajoče dejavnosti so rekreacijske in športne dejavnosti. Dopustna dela in druge prostorske ureditve so npr. gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture, gozdnih prometnic, sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic brez možnosti nadaljnjih širitev ali izkoriščanja, urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve. Podobno kot pri kmetijskih zemljiščih tudi tu izpostavljene ureditve niso prostorsko natančno določene, lahko pa pričakujemo pomembne vplive na varovana območja.  V – območja površinskih voda: spremljajoče dejavnosti so tudi rekreacijske in športne dejavnosti, dopustni objekti in druge prostorske ureditve so npr. gradnje in nadomestne gradnje jezov, mlinov in žag, ureditev dostopov do vode in privezov za čolne in ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih, vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. Tudi tu izpostavljene ureditve niso prostorsko natančno določene, vendar izpostavljene dejavnosti lahko pomenijo zmanjšanje habitata, spremembo ekoloških razmer in motnje.  VI in OO – ostala območja niso opredeljena v grafičnem delu OPN. Poleg tega izvedbeni del OPN predvideva, da se javne površine na območjih naselij z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP razsvetljuje ob upoštevanju predpisov glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije. Slednje predstavlja nove vire svetlobnega onesnaževanja. OPN navaja tudi, da za posamezne enote urejanja prostora veljajo namesto posameznih splošnih oz. podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji. Prvič ugotavljamo, da slednjih v času priprave pričujoče presoje ni na razpolago. Poleg tega opozarjamo, da bi to pomenilo, da za te EUP potem ne veljajo niti varstvene usmeritve in da je treba tako splošne kot tudi podrobne omilitvene ukrepe navajati na EUP natančno. Ker bi slednje zmanjšalo preglednost

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 97 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale dokumenta predlagamo, da se uporabi sistem kot pri OPPN, kjer kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, ki se lahko s PPIP za EUP dopolnijo. Za nezahtevne in enostavne objekte, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih zanje, je sicer določeno, da je treba pridobiti naravovarstveno soglasje, vendar ocenjujemo, da bi objekti 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti v ZS, ZP, ZD in VC lahko imeli bistveni vpliv na varstvene cilje in jih je treba izvzeti iz urejanja oz. prostorsko opredeliti, tako da bo mogoča njihova presoja. OPN Domžale obsega nekatera nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila presojana v okviru sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Domžale, in sicer:  Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986 1990, za območje občine. ICRO, 2010 /25/  Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana za območje Občine Domžale –spremembe in dopolnitve 2009/II, IPSUM 2011-2013 /31/  Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za okoljsko poročilo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Domžale, IPSUM december 2012 /31/. V kolikor se program / vsebina na teh zemljiščih ni spreminjal-a jih glede na to, da so že bila presojana, v pričujočem dokumentu ne izpostavljamo ponovno, vendar opozarjamo, da je treba omilitvene ukrepe iz omenjenih okoljskih poročil ICRO, 2010 in IPSUM 2011-2013 za vsa nezazidana stavbna zemljišča, kjer plan še ni bil izveden in so omilitveni ukrepi še vedno aktualni, prenesti tudi v OPN Domžale. Poleg tega se za območji N-014 / ČŠ-01 / SS - stanovanjska soseska Rova in N-001 / ČŠ-06 / IG - Poslovna cona Želodnik izvaja presoja v okviru okoljskega poročila OPPN, v okviru katerih se podrobneje določi omilitvene ukrepe za ti dve območji. Presoja vplivov posameznih enot urejanja prostora OPN Domžale se nahaja v Prilogi 5. V nadaljevanju po posameznih sklopih povzemamo ključne ugotovitve.

Preglednica 28: Opredelitev možnih negativnih vplivov na posamezne sklope (rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi, varovana območja, naravne vrednote, pričakovane naravne vrednote in ekološko pomembna območja) z obrazložitvijo Ocena Sklop Obrazložitev vpliva Negativni vpliv na ožjem območju posameznega posega bo predvsem na rastline, ki bodo zaradi del odstranjene ali poškodovane. Zaradi večjega števila ljudi (povečanje stanovanjskih in drugih površin ter s tem posledična povečana prisotnost ljudi na območju) se bo dolgoročno povečal pritisk na širše območje posega (gozdna tla, rastline v podrasti, drevje, tla na travnikih, reka in obrežni pas). Možen je vpliv na vodno in obvodno rastlinje zaradi sprememb hidrološkega režima, predvidene rekreacije v obvodnem pasu Rastlinstvo C in zaradi potencialnega obremenjevanja vodotokov. Pri zemeljskih delih in gradnji posameznih posegov je velika verjetnost naselitve in širjenja tujerodnih invazivni rastlinskih vrst. Zaradi tega je treba te rastline odstranjevati med gradnjo in med obratovanjem objektov kot je predvideno v okviru omilitvenih ukrepov. Ocenjujemo, da izvedba planov v času gradnje in v času obratovanja ob pravilni izvedbi splošnih in konkretnih omilitvenih ukrepov ne bo imela bistvenih posledic za stanje rastlinskih vrst. Negativni vplivi na ožjem območju posameznega posega na živali bodo predvsem zaradi uničenja njihovega življenjskega prostora in motenj v času posegov. Tu je treba predvsem izpostaviti netopirja malega podkovnjaka in negativne vplive zmanjšanja habitata ter spremembe ekoloških razmer. Vpliv na obseg habitata malega podkovnjaka je ocenjen kot bistven. Poleg tega je bil bistven vpliv ocenjen tudi vpliv fragmentacije in postavitve ovir v habitat vrst, saj OPN Domžale predvideva umeščanje posegov v povezovalni koridor za divjad na območju Mlak. Zaradi večjega števila ljudi, ki jih bodo generirale zelene in druge površine, se bo povečala prisotnost ljudi na območju in dolgoročno povečal pritisk na območje, s tem tudi motnje živali (predvsem ptice in divjad, a tudi na druge vretenčarje) na širšem območju plana. Zaradi širjenja pozidav v naseljih, na površinah razpršene poselitve, zunanjih površinah za šport in Živalstvo D rekreacijo in drugod lahko pričakujemo neposreden in daljinski negativni vpliv zaradi povečanega svetlobnega onesnaževanja (možno neustrezno osvetljevanje javnih in zasebnih površin) na nočne metulje, druge nočno aktivne žuželke in netopirje. Svetloba te žuželke privlači, saj so pozitivno fototaktične /59/. Ob tem prihaja do negativnih vplivov, kot so zmanjšana aktivnost parjenja, vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na lokalne populacije vrst /21/. Umetno osvetljevanje vpliva tudi na druge živalske skupine (za pregled glej Longcore & Rich 2004): dvoživke (Baker & Richardson 2006, Buchanan 2006, Wise 2007), kopenske sesalce (Beier 2006), ptiče (Longcore 2010, Kempenaers in sod. 2010), čeprav so ti vplivi (še) slabše raziskani. Vsi posegi v strugo vodotokov ter v obrežno vegetacijo (npr. dopustne dejavnosti v okviru namenskih rab K, G, V.) imajo trajen negativen vpliv na vodne in obvodne habitate ter posledično tudi na živali po

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 98 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Ocena Sklop Obrazložitev vpliva prehranjevalni verigi. Vodotoki in prostor ob vodotoku ne predstavljata samo življenjskega prostora, ampak sta tudi pomemben koridor za številne organizme. Na vodne organizme ima lahko negativen dolgotrajen vpliv tudi povečano obremenjevanje voda zaradi povečane poselitve širšega območja, spiranja voznih površin in parkirišč, dejavnosti v proizvodnih območjih in zaradi iztokov iz čistilnih naprav, predvsem če čiščenje odpadnih voda in voda iz omenjenih površin ni primerno urejeno. Najverjetnejši neposreden in trajen je vpliv na vrste ptic, ki so vezane na mozaično/tradicionalno kulturno krajino s krčenjem njihovega habitata zaradi pozidav in s tem posledično odstranjevanje elementov, ki so bistvenega pomena za določene vrste. S pozidavami se posega v razmerja med gozdom (gozdni rob), posameznimi drevesi, travniki in grmičevjem, kar zmanjšuje mozaično privlačnost za ptice. Za vse vrste ptic je pomemben vpliv motenj v času izvedbe del (začasni vpliv) oz. gradnje ter na neposrednih območjih pozidave v času gnezditve. Uničenje posameznik vodnih površin (jarki, mlake) ima lahko vpliv na vrste, ki so vezane na te vodne površine (dvoživke, sklednica idr.). Ocenjujemo, da izvedba plana imela bistvene posledice za stanje živalskih vrst. Kot izhaja iz izhodiščnega stanja in indikatorjev v območju OPN ni bil izveden popis HT. Glede na dostopne podatke lahko pričakujemo zmanjševanje trajnih travnikov, mejic, drugih elementov kulturne krajine in gozda. Na ožjem območju posameznega posega bo prišlo do trajnega uničenja HT zaradi fizičnega prekrivanja in uničevanja, do neposrednih vplivov bo prihajalo zaradi poseganja v robne dele HT. Možen je daljinski vpliv zaradi sprememb hidrološkega režima in zaradi obremenjevanja vodotokov. Habitatni tipi C Velik vpliv bi imelo neustrezno poseganje v strugo vodotoka (npr. posegi v okviru namenskih rab K, G;V, itd.) v obrežno vegetacijo in v obrežni pas ter obremenjevanje vodotokov. Prav tako je možno trajno uničevanje HT, ki so iz ekonomskega vidika manj donosni (ekstenzivni travniki, visokodebelni sadovnjaki, suhi travniki na višje ležečih delih) in zato podvrženi urbanizaciji. Ocenjujemo, da izvedba planov v času gradnje in v času obratovanja ob pravilni izvedbi splošnih in konkretnih omilitvenih ukrepov ne bo imela bistvenih posledic za stanje prednostnih, redkih/ogroženih HT. Ocenjujemo, da bodo vplivi izvedbe OPN Domžale na varstvene cilje Natura 2000 območja POO IHAN Natura 2000 D (SI3000099) in pPOO, POO Češeniške gmajne z Rovščico (SI3000079) bistveni (ocena D). Podrobno so območja vplivi plana na Natura območja vrednoteni v Dodatku k pričujočemu okoljskem poročilu. Ocenjujemo, da bodo vplivi izvedbe OPN Domžale na varstvene cilje zavarovanih območij bistveni, in sicer na varstvene cilje krajinskega parka Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale (ID 1454). V KP se predvideva številne širitve stavbnih zemljišč in spremembe namenske rabe znotraj stavbnih Zavarovana D zemljišč, kar je v nasprotju z Odlokom o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale /108/. območja Odlok je v fazi spreminjanja. Po sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, oziroma po sprejemu novega odloka je treba načrtovane posege ponovno preveriti i vedeti, kateri posegi so sprejemljivi. Podrobno so vplivi plana na zavarovana območja vrednoteni v Dodatku k pričujočemu okoljskem poročilu. Na območju OPN Domžale se nahaja 55 naravnih vrednot, ki se praviloma deloma ali v celoti prekrivajo z Naravne drugimi območji ohranjanja narave. Predvideni posegi v naravne vrednote so takšni, da je njihove vplive C vrednote možno z omilitvenimi ukrepi zmanjšati, zato bodo vplivi enaki kot je opisano zgoraj, torej nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). Ekološko EPO na območju občine Domžale praviloma sovpadajo z Natura 2000 območji, zato bodo vplivi podobni pomembna D kot je opisano pri omenjenih varovanih območjih, torej bistveni zaradi (ocena D). območja

Prisotni bodo tudi kumulativni vplivi s plani sosednjih občin in DPN kot je opisano v poglavju 2.3. Odnos do drugih ustreznih planov bodo nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C) v tem in drugih presojah vplivov za druge OPN in DPN. Sinergijskih vplivov na pričakujemo. Glede na navedeno in vrednosti kazalcev ocenjujemo, da bo imela izvedba OPN Domžale bistven vpliv (ocena D) na okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave«. V primeru, da se kritični posegi izvzamejo iz plana ocenjujemo vpliv izvedbe OPN Domžale z oceno nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 99 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

6.2.5 OKOLJSKI CILJ »OHRANJENA KULTURNA DEDIŠČINA IN KRAJINA«

Preglednica 29: Merila za vrednotenje vplivov na okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina« Razred Merila vrednotenja učinka Ni vpliva oz. je lahko vpliv pozitiven. Pravilno opredeljena namenska raba prostora na območju enot KD (stavbna, vrtnoarhitekturna, memorialna in naselbinska) omogoča njeno vzdrževanje in s tem njen obstoj, pri čemer je pomembna tudi umestitev primerne dejavnosti, ki je skladna z varovanimi prvinami enote. Posledično lahko z opredelitvijo (primerne) NRP pride do pozitivnega vpliva na enote KD. A Pri arheoloških najdiščih predstavlja pozitiven vpliv izvzem nezazidanih zemljišč iz stavbnih zemljišč, saj se s tem preprečijo gradbeni posegi in ohranja morebitne arheološke ostaline. Izvzemi nezazidanih zemljišč iz stavbnih zemljišč imajo pozitiven vpliv tudi na ohranjanje varovanih vedut na pomembne elemente krajine (vplivno območje enot KD) in vzdrževanje krajinske slike s prepletom različnih krajinskih struktur (kulturna krajina, zgodovinska krajina in naselbinska dediščina ter območja nacionalne prepoznavnosti). Nebistven vpliv. Poseg v enoto KD je nebistven in ima posledično zanemarljiv vpliv, kadar je minimalen (npr. v robni del arheološkega najdišča, kulturne in zgodovinske krajine, naselbinske dediščine ali vplivnega območja enote KD ter območja nacionalne prepoznavnosti) in v sklopu obstoječe pozidave. S stališča CPVO so nebistveni tudi vplivi legalno zgrajenih objektov, ki se jim z OPN opredeli stavbna NRP in tehničnih popravkov, ki so nastali zaradi zamikov kartografskih podlag in prostorskih podatkov, vrisa obstoječih prometnic ipd.. Prav tako niso problematični izvzemi iz stavbnih zemljišč kadar je objekt KD že porušen oz. gre za verska znamenja (lahko B opredeljena tudi kot memorialna dediščina), ki se nahajajo na robu ceste in/ali na kmetijskih zemljiščih saj se smatra, da se kljub sprememb NRP upošteva njeno varovanje in ohranjanje, ne glede na opredeljeno NRP. Pri nekaterih enotah KD (markacije, spomeniki, verska znamenja ipd.) sama opredelitev NRP na stanje enote nima vpliva, saj je treba enote KD pri posegih upoštevati in vključiti v ureditev prostora. Zahteva področne zakonodaje po pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja v primeru izvajanja posegov na območju enot KD je vključena v OPN in zajema vse enote KD. Nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Posegi, ki bi lahko imeli bistven vpliv na enote KD in so zato sprejemljivi zgolj ob izvedbi omilitvenih ukrepov, so večje širitve stavnih zemljišč in pozidava trenutno nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj enot arheološke dediščine, kulturne krajine, naselbinske dediščine in vplivnih območij enot. Tu gre predvsem večje strnjene površine, ki lahko povzročijo vplive na enote KD na način, ki razvrednoti varovane prvine posamezne enote. C Posegi v enote KD so sprejemljivi pod pogojem, da se zanje pridobi kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda, kar mora biti opredeljeno v PIP in veljati za vse enote KD. PIP velja tudi za vsa že opredeljena stavbna zemljišča, ki so nezazidana in segajo v območje registrirane arheološke, vrtnoarhitekturne, naselbinske dediščine, zgodovinske krajine itn.. V kolikor soglasje ni pridobljeno, posegi na obravnavanem območju kljub morebitni opredeljeni NRP, ki sicer poseg omogoča, niso dovoljeni. Bistven vpliv. Posegi, ki bi lahko imeli bistven vpliv na enote KD, niso sprejemljivi. Realni omilitveni ukrepi niso možni oz. so sami posegi v nasprotju z zakonodajnim okvirom ali negativnim mnenjem pristojnega NUP. To so:  poseganje v osrednji del območja arheološke dediščine, predvsem kadar ne gre za zapolnitve obstoječe poselitve ampak širitev na robu ali odpiranje novih poselitvenih območij,  izvzemi iz stavbnih zemljišč kadar gre za enote stavbne dediščine, ki morajo za svoj obstoj in normalno delovanje imeti D opredeljeno stavbno zemljišče,  sprememba znotraj stavbnih zemljišč oz. opredelitve NRP, ki ni skladna z varovanimi lastnostmi enote KD in bi lahko pomenila njeno razvrednotenje ali celo uničenje. Tudi za vse te posege se smatra, da se upošteva splošen PIP oz. zahteva področne zakonodaje, da je pred samim poseganjem v enote KD treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. V kolikor soglasje ni pridobljeno posegi niso dovoljeni. Uničujoč vpliv. Zaradi posegov v enote KD bo prišlo do uničenja enote oz. do razvrednotenja enot KD na nepopravljiv E način. X Ugotavljanje vpliva ni možno. Zaradi nezadostnih podatkov ugotavljanje vplivov ni možno.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 100 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 30: Vrednost kazalcev stanja okolja za okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina« in predvidena smer gibanja Kazalci stanja okolja Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca  Število sicer ostaja nespremenjeno, se pa s sprejetjem OPN /54/ načrtuje sprememba NRP znotraj 64 enot KD* /70/, kar predstavlja 24% vseh enot KD na območju občine. Število vseh enot KD /70/: 269 enot (spomenik: 24, dediščina: 212, Od tega je 11 enot KD varovanih kot spomenik (46% vseh spomenikov), 39 kot arheološko najdišče: 23, dediščina priporočilno: 10, od tega vplivno območje: dediščina (18% enot dediščine), 13 kot arheološko najdišče (57% arheoloških najdišč), 15): 1 kot priporočilno (10% priporočilnih dediščin). Sprememba NRP je opredeljena tudi na  arheološka dediščina: 25 (spomenik: 2, arheološko najdišče: 23) vplivnih območjih 13 enot KD (87% vplivnih območij). Glede na tip KD so to:  kulturna krajina: 1 (dediščina: 1)  arheološka dediščina: 14 (spomenik: 1, arheološko najdišče: 13) zgodovinska krajina: 1 (spomenik: 1)   kulturna krajina: 1 (dediščina: 1)  naselbinska dediščina: 9 (dediščina: 9, vplivno območje: 1) Število in delež enot kulturne  zgodovinska krajina: 1 (spomenik: 1)  profana stavbna dediščina: 59 (spomenik: 8, dediščina: 49, priporočilno: 2, dediščine glede na njihove lastnosti  naselbinska dediščina: 9 (dediščina: 9, vplivno območje: 1) vplivno območje: 6)  profana stavbna dediščina: 8 (spomenik: 3, dediščina: 5, vplivno območje: 4)  sakralna stavbna dediščina: 90 (spomenik: 3, dediščina: 79, priporočilno: 8,  sakralna stavbna dediščina: 14 (spomenik: 1, dediščina: 12, priporočilno: 1, vplivno vplivno območje: 3) območje: 3)  sakralno profana stavbna dediščina 3 (dediščina: 3, vplivno območje: 1)  sakralno profana stavbna dediščina 1 (dediščina: 1, vplivno območje: 1)  vrtnoarhitekturna dediščina: 5 (spomenik: 3, dediščina: 2, vplivno območje 3)  vrtnoarhitekturna dediščina: 4 (spomenik: 2, dediščina: 2, vplivno območje 3)  memorialna dediščina: 74 (spomenik: 6, dediščina: 68, vplivno območje: 1)  memorialna dediščina: 10 (spomenik: 3, dediščina: 7, vplivno območje: 1)  ostalo: 2 (dediščina: 2)  ostalo: 2 (dediščina: 2)

* pri tem so upoštevane tudi večje nezazidane površine, kjer se NRP ne spreminja  Površine stavbnih zemljišč znotraj enot arheološke dediščine se bodo z OPN povečale Površina stavbnih zemljišč glede na veljavno NRP /53/: za 4,7 ha, od tega 2,3 ha na račun zelenih površin. Površine območij mineralnih surovin  Arheološka dediščina se ne bodo spreminjale. Površina in delež površin stavbnih Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Površina stavbnih zemljišč glede na predvideno NRP /54/: zemljišč znotraj enot arheološke Stavbna zemljišča (brez Z) 44,3 19,1  Arheološka dediščina dediščine Zelene površine 29,3 12,7 Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Razlika /ha/ Območja mineralnih surovin 0,7 0,3 Stavbna zemljišča (brez Z) 46,7 20,2 2,4 Skupaj 231,6 100 Zelene površine 31,6 13,7 2,3

Območja mineralnih surovin 0,7 0,3 0 Skupaj 231,6 100 0

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 101 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci stanja okolja Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca  stavbnih zemljišč /  kmetijskih in gozdnih zemljišč Na območju enot naselbinske dediščine, kulturne in zgodovinske krajine ter vplivnega območja enot KD se je površina stavbnih zemljišč povečala, medtem ko se je površina Površina stavbnih zemljišč glede na veljavno NRP /53/: kmetijskih in gozdnih zemljišč zmanjšala, z izjemo naselbinske dediščine, kjer se je  Naselbinska dediščina površina gozda povečala. Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Površina stavbnih zemljišč glede na predvideno NRP /54/: Kmetijska zemljišča 18,3 20,6  Naselbinska dediščina Gozdna zemljišča 0,5 0,6 Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Razlika /ha/ Stavbna zemljišča (brez Z) 67,7 76,3 Kmetijska zemljišča 16,1 18,2 -2,2 Zelene površine 1,8 2,1 Gozdna zemljišča 0,7 0,8 +0,2 Vodna zemljišča 0,4 0,5 Stavbna zemljišča (brez Z) 67,4 75,9 -0,3 Skupaj 88,7 100,0 Zelene površine 4,1 4,6 2,3 Površina in delež površin stavbnih,  Kulturna in zgodovinska krajina Vodna zemljišča 0,4 0,5 0 kmetijskih, gozdnih in vodnih Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Skupaj 88,7 100,0 0 zemljišč znotraj: Kmetijska zemljišča 122,8 24,9  Kulturna in zgodovinska krajina  enot naselbinske dediščine, Gozdna zemljišča 347,5 70,3 Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Razlika /ha/  kulturne in zgodovinske krajine Stavbna zemljišča (brez Z) 17,6 3,6 Kmetijska zemljišča 102,7 20,8 -20,1  vplivnega območja enot kulturne Zelene površine 0,03 0,01 Gozdna zemljišča 312,2 63,2 -35,3 dediščine Vodna zemljišča 6,1 1,2 Stavbna zemljišča (brez Z) 37,2 7,5 19,6 Skupaj 494,1 100,0 Zelene površine 35,9 7,3 35,8  Vplivna območja enot KD Vodna zemljišča 6,1 1,2 0 Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Skupaj 494,1 100,0 00 Kmetijska zemljišča 685,7 56,0  Vplivna območja enot KD Gozdna zemljišča 231,7 18,9 Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Razlika /ha/ Stavbna zemljišča (brez Z) 284,9 23,3 Kmetijska zemljišča 620,8 50,7 -64,9 Zelene površine 9,9 0,8 Gozdna zemljišča 183,7 15,0 -48,0 Vodna zemljišča 11,2 0,9 Stavbna zemljišča (brez Z) 319,2 26,1 34,3 Skupaj 1.223,5 100,0 Zelene površine 88,6 7,2 78,7 Vodna zemljišča 11,2 0,9 0 Skupaj 1.223,5 100,0 0

Število enot KD izven območij stavbnih zemljišč glede na veljavno NRP /53/: 3  Število enot stavbne dediščine  domačija Škocjan 7 (EŠD 13905) v Škocjanu pri Domžalah Število enot KD izven območij stavbnih zemljišč se z OPN /54/ ni spremenilo. V primeru izven območij stavbnih zemljišč  domačija Brdo 16 (EŠD 5294) v Brdu pri Ihanu enote v Škocjanu pri Domžalah je sicer prišlo do razširitve stavbnega zemljišča, vendar  domačija Brdo 19 (EŠD 5295) v Brdu pri Ihanu ne v takšnem obsegu, da bi bili vsi objekti zajeti.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 102 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Kazalci stanja okolja Zadnji dostopen podatek Ocena smeri gibanja in vrednosti kazalca  Površina ostalih stavbnih zemljišč se je na območju opredeljenih območij vrtnoarhitekturne dediščine povečala za 0,3 ha. Povečala se je tudi površina Površina stavbnih zemljišč glede na veljavno NRP /53/: opredeljenih območij ZP in sicer na račun sprememb v stavbna zemljišča na območju  Vrtnoarhitekturna dediščina primarne rabe. Površina in delež površine enot Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Površina stavbnih zemljišč glede na predvideno NRP /54/: vrtnoarhitekturne dediščine, ki ni Zelene površine 1,0 2,3  Vrtnoarhitekturna dediščina opredeljen kot parkovne površine Primarna raba (K, G, V) 36,3 79,9 Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Razlika /ha/ Ostala stavbna zemljišča 8,1 17,8 Parki (ZP) 1,4 3,1 0,4 Skupaj 45,4 100,0 Primarna raba (K, G, V) 35,6 78,4 -0,7 Ostala stavbna zemljišča 8,4 18,5 0,3 Skupaj 45,4 100,0 0

 stavbnih zemljišč /  kmetijskih in gozdnih zemljišč Na območju nacionalne prepoznavnosti se je površina stavbnih zemljišč povečala za Površina stavbnih zemljišč glede na veljavno NRP /53/: 104 ha (60 ha z NRP za namen zelenih površin), medtem ko se je površina kmetijskih  Območja nacionalne prepoznavnosti in gozdnih zemljišč za to površino zmanjšala. Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Površina stavbnih zemljišč glede na predvideno NRP /54/: Površina in delež površin stavbnih, Kmetijska zemljišča 1.040,0 31,2  Območja nacionalne prepoznavnosti kmetijskih, gozdnih in vodnih Gozdna zemljišča 1.964,2 58,9 Namenska raba prostora Površina /ha/ Delež površine /%/ Razlika /ha/ zemljišč znotraj območij nacionalne Stavbna zemljišča (brez Z) 284,2 8,5 Kmetijska zemljišča 976,8 29,3 -63,2 prepoznavnosti Zelene površine 23,5 0,7 Gozdna zemljišča 1.923,0 57,7 -41,2 Vodna zemljišča 19,5 0,6 Stavbna zemljišča (brez Z) 328,1 9,8 43,9 Območja mineralnih surovin 1,0 0,03 Zelene površine 83,9 2,5 60,4 Skupaj 3.332,4 100,0 Vodna zemljišča 19,5 0,6 0

Območja mineralnih surovin 1,0 0,03 0 Skupaj 3.332,4 100,0 0

Legenda:  povečanje vrednosti;  zmanjšanje vrednosti;  vrednost bo ostala enaka OPREDELITEV LASTNOSTI VPLIVOV IZVEDBE OPN Vpliv Pozitiven/Negativen Neposreden Posreden Daljinski Kratkoročen Srednjeročen Trajen Kumulativen Sinergijski Čezmejni Sprememba lastnosti, vsebine ali oblike enot KD -          Poškodovanje ali celo uničenje potencialnih -          arheoloških ostalin Sprememba odnosa med stavbami in odprtim -          prostorom Sprememba vidnega zaznavanja enot KD -          Legenda: + vpliv je pozitiven, - vpliv je negativen,  vpliv ima to lastnost,  vpliv nima te lastnosti

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 103 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

VREDNOTENJE VPLIVOV IZVEDBE OPN Pri vrednotenju vplivov izvedbe plana na registrirane enote KD so poleg varstvenih režimov v veliki meri upoštevane smernice nosilca urejanja prostora, ki v tej fazi še niso bile vključene v OPN. V kolikor se posamezni posegi v kasnejših fazah priprave OPN z nosilcem urejanja prostora uskladijo, naj se upošteva zaključke teh uskladitev. Ker del predvidenih sprememb NRP ni bil poslan v prvo mnenje, naj se tudi pri teh širitvah upošteva zaključke morebitnih uskladitev. Vrednotenje je sicer, zaradi boljše preglednosti, narejeno po posameznih tipih enot KD ter ločeno še za vplivna območja in območja nacionalne prepoznavnosti ter krajino. Bi pa pri tem opozorili, da mora OPN smiselno povzemati še neizvedene OU podane v predhodnih okoljskih poročilih (splošen OU) za SD veljavnega prostorskega akta ter morebitne OU, ki so bili predpisani v okviru CPVO za posamezne še neizvedene OPPN. Samega upoštevanja glede na posredovan dopolnjen osnutek, ki ne vsebuje opredeljenih PPIP, ni bilo mogoče preveriti. Strateški del V strateškem delu akta je potrebno, na podlagi podanih smernic oz. prvega mnenja nosilca urejanja prostora, smiselno popraviti oz. dopolniti vsebino. Drugih nejasnosti ali pomanjkljivosti v strateškem delu odloka nismo zaznali. Izvedbeni del – tekstualen in grafični del Izvedbeni akt v tekstualnem delu (43. člen) določa, da je treba »za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine«. V kolikor kulturnovarstveno soglasje ni pridobljeno, posegi na obravnavanem območju kljub že opredeljeni NRP niso dovoljeni. V 1. odstavku 43. člena naj se sicer v navedbo »je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine« vstaviti opredelitev »kulturnovarstvene«. Člen med drugim določa, da so območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine prikazani v kartah Prikaz stanja prostora. Karte PSP je treba posodabljati hkrati z morebitnimi spremembami glede enot KD, s katerimi razpolaga Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) (potencialno dodajanje novih in izvzem uničenih enot KD ipd.) na kar opozarja tudi MK v posredovanem prvem mnenju. V okviru opredelitve NRP je sicer prišlo na območjih registriranih enot KD tako do izvzemov stavbnih zemljišč oz. vračanja v primarno rabo, kot tudi do spremembe NRP znotraj stavbnih zemljišč in širitev stavbnih zemljišč na primarno rabo. Prav tako se na območju enot KD nahajajo večja strnjena območja stavbnih zemljišč, ki so nezazidana. Arheološka dediščina Do spremembe NRP, predvsem širitev stavbnih zemljišč, z OPN prihaja znotraj 13 območij arheoloških najdišč in 1 spomenika. Gledano v celoti se bodo površine stavbnih zemljišč znotraj enot arheološke dediščine z OPN povečale za 4,7 ha, od tega 2,3 ha na račun zelenih površin, medtem ko se površine območij mineralnih surovin ne bodo spreminjale. Na območju arheološke dediščine je tako kar 20% površin stavbnih (brez zelenih površin), vendar gre v veliki meri za že pozidana zemljišča. Tudi na območju zelenih površin, ki predstavljajo 14% območja arheološke dediščine gre v veliki meri prav tako za že izvedene posege (igrišča, pokopališča in parki s spremljevalnimi objekti). Na območja registriranih arheoloških najdišč, ki so znotraj naselij, in v prostore robnih delov najdišč, so glede na tekstualen del izvedbenega akta in v skladu s področno zakonodajo, izjemoma dovoljeni posegi, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Kar je sicer skladno s področno zakonodajo, vendar je glede na kartografski del izvedbenega akta na območju občine več posegov (sprememb NRP iz primarne v stavbno rabo), ki ne zadostujejo danim kriterijem. To so širitve stavbnih zemljišč v delu, ki posega na območje registriranih enot arheološke dediščine, znotraj naslednjih EUP: del GO-05 (del SI-017) in Z del TU-12 (Z del SI-371) vključno s TU-11 (SI-051). Ti posegi naj se uskladijo s splošnimi PIP in zmanjšajo na način, da se v območje arheološke dediščine ne posega (OU1). Predhodne arheološke raziskave je glede na prvo mnenje MK treba izvesti pred določitvijo povečave območja oz. do sprejetja plana v primeru EUP: del HO-01 (SI-174), ZB-01 (ST-010), RD-02 (SI-016), DR 11 (SI-130) in DR-25 (SI-083). Predhodne arheološke raziskave so sicer zahtevane še na območju EUP VI-43 (N-010), ki pa je že bilo presojano v okviru CPVO za SD prostorskega akta v letu 2009 /31/, kjer je bila opredeljena zahteva po raziskavah pri pripravi OPPN. V prvo mnenje nosilcu urejanja prostora niso bili posredovani naslednji posegi v območja znanih arheoloških najdišč: TU-11 (SI- 051) in TU-12 (SI-371) ter PT-10 (SI-249). Ker na nekaterih območjih ni predvidena gradnja objektov in gre zgolj za ureditev nogometnega igrišča (postavitev golov in ograje) brez objektov (RD-02 (SI-016)) oz. opredelitev funkcionalnega zemljišča obstoječe vežice (del HO-01 (SI-174)) je treba v PPIP pripisati zahtevo po obveznem arheološkem nazoru nad zemeljskimi deli (OU2), gradnja novih objektov v slednjem območju brez izvedbe predhodnih arheoloških raziskav, ki bodo pokazale ali je območje možno sprostiti za gradnjo, pa ni možna (OU3). Enako velja pri spremembah NRP v EUP DR 11 (SI-130), DR-25 (SI-083) in del TU-12 (del SI-371), kjer gre za opredelitev NRP že izvedenim posegom oz. zgrajenim objektom, za legalno zgrajene objekte in izvedene posege je sprememba NRP sprejemljiva (ocena B), pri preostalih (ocena C) pa je treba v PPIP prav

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 104 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale tako pripisati zahtevo po obveznem arheološkem nazoru nad zemeljskimi deli (OU2) in omejiti gradnjo objektov do te mere, da le ta ni možna brez izvedbe predhodnih arheoloških raziskav (OU3). V OPN je, glede na smernice oz. prvo mnenje MK treba dodati še PPIP za reden arheološki nazor nad zemeljskimi deli (OU2) pri EUP KV-05 in EOP-08 (pod naseljem Hudo) in arheološke raziskave ob gradnji (OU4) v primeru EUP RA-18 (SI-047). Arheološke raziskave ob gradnji (OU4) naj se opredelijo v PPIP tudi pri širitvi PT-10 (SI-249), ki se nahaja na robu arheološkega najdišča. Na območju prazgodovinske naselbine Šumberk (EŠD 13722) so z OPN opredeljene NRP ZD, BT in PC. Pri EUP ZB-002 (ST-014) in ZB-03 (N-002) je treba (glede na smernice MK) prepovedati gradnjo objektov in opredeliti cesto kot nujno dostopno pot. V primeru ZB-02 (ST-014) naj se namenska raba ne spreminja (ocena D) in po potrebi v okviru ZB-03 opredeli kot nujna dostopna pot. Na območju BT (ZB-01 (ST-010)), sprememba NRP glede na prvo mnenje MK nesprejemljiva. Ker gre za s strateškega vidika za oblikovanja privlačne rekreacijske točke, ki bi se nadgradila z izvedbo stolpa, je treba območje zmanjšati in do predloga OPN z nosilcem urejanja prostora poiskati najprimernejšo lokacijo (OU10), ki bo imela najmanjše možne negativne vplive na ohranjanje arheoloških ostalin. Enako velja tudi za območje ZB-03 (N-002), kjer je potrebno opredeliti in uskladiti lokacije morebitnih ureditev. Gradnja objektov naj se omeji (OU5) tudi v delu GR-03 (V del SI-003), ki posega v območje arheološkega najdišča. Na delu opredeljenih enot arheološke dediščine se nahajajo tudi nezazidana stavbna zemljišča, kjer je skladno s področno zakonodajo in splošnim PIP tekstualnega dela izvedbenega akta pred gradnjo s strani pristojnega zavoda treba pridobiti soglasje za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav in je gradnja dovoljena le skladno z rezultati teh raziskav. V kolikor soglasje ni pridobljeno oz. glede na rezultate raziskav zemljišča ni mogoče sprostiti za gradnjo, posegi na obravnavanem območju kljub že opredeljeni stavbni NRP niso dovoljeni. Priporočamo, da se v primeru EUP RA-37 (N-033), ST-10 (N-088) in RD-01 (N-024) stavbna zemljišča izvzamejo oz. da se pri MK predhodno (že do predloga plana) preveri ali je na teh območjih možno izvesti predhodne arheološke raziskave in izkopavanja (P1). Tekstualen del izvedbenega akta na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. Na to se nanaša priporočilo, da se za večje širitve stavbnih zemljišč (npr. PVO posegi) predvidi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, ki bodo pokazale ali so posegi sploh izvedljivi. Priporočljiva je izvedba do predloga OPN, saj je rezultate raziskav tako možno upoštevati že v OPN (P2). Kulturna in zgodovinska krajina Do sprememb NRP z OPN prihaja tako na območju kulturne krajine kot tudi na območju zgodovinske krajine. Izvedbeni del akta opredeljuje ohranjanje ugotovljenih varovanih vrednot kulturne krajine v okviru splošnih PIP, medtem ko z namenom varovanja zgodovinske krajine splošni PIP niso opredeljeni (splošen OU). Skozi kazalce stanja okolja je ugotovljeno povečanje stavbnih zemljišč brez zelenih površin na območju obeh enot KD za 20 ha in zelenih površin za 36 ha, kar skupaj predstavlja 11% površine obeh enot. Večina teh sprememb (18 ha stavbnih zemljišč in 35 ha zelenih površin) je opredeljenih na območju ureditev gradu Krumperk in neposredne okolice. Za območje Spominskega parka revolucionarnih tradicij občine Domžale (EŠD 5297), ki je varovan kot spomenik, tako glede na splošen PIP izvedbenega akta veljajo »prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.«. Glede na razglasitveni akt (Odlok o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale /108/), so posegi dovoljeni zgolj v kolikor so v skladu z ZN Parka. Ker omenjeni ZN ni več v veljavi je treba Odlok novelirati, spremembe so v fazi usklajevanja. Glede na navedeno tako za vsa območja znotraj območja zgodovinske krajine velja, da do spremembe Odloka, gradnja novih objektov ni možna (splošen OU). Poleg opredeljenega omilitvenega ukrepa za posamezno širitev stavbnih zemljišč veljajo še spodaj navedeni pogoji. S strani MK glede na podano prvo mnenje ni sprejemljiva opredelitev stavbnega zemljišča BT (EUP BD-01 (N-025)), ki je bila sicer presojana v okviru CPVO za SD prostorskega akta v letu 2009 /31/. Glede na smernice NUP je treba območje NRP BT zmanjšati na zahodni del, ki je priključen naselju, NRP dela, ki je ločen od naselja pa spremeniti v ZS brez gradenj. Glede na omejitve, ki veljajo na območju je zahteva sicer smiselna, vendar je bilo območje že presojano v okviru CPVO in tako v danem primeru že velja OU: »Stanovanjski objekti naj se umestijo ob obstoječe objekte v naselju Brdo z namenom preprečitve razpršene gradnje. Območje za konjerejo (maneža, morebitni pomožni objekti za shranjevanje krme) se naj umesti stran od naselja (vzhodni del pobude). V vzhodnem delu pobude naj se ne umešča večjih hlevskih objektov. Za pobudo se načrtuje izvedba OPPN, kjer bodo natančneje podani merila in pogoji ureditve območja.«, ki ga je treba v OPN upoštevati. Pri tem naj opozorimo, da v predmetnem OPN OPPN ni predviden. V fazi priprave novelacije Odloka je bil pripravljen predlog za prenehanje statusa nepremičnega kulturnega spomenika. S tem se bodo ohranjale le posamezne enote KD, medtem ko se varstven režim celotnega območja ukinja. V kolikor se do predloga OPN sprejme noveliran Odlok (OU9) se območje posega ne bo več nahajalo znotraj varstvenih režimov enot kulturne dediščine in ukinitev OPPN

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 105 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale ne bo pomenila vpliva na enote kulturne dediščine. Izven območja enot KD se bo s tem nahajalo tudi območje BD-02 (N- 045), ki sicer meji na enoto stavbne dediščine. Izven območja enot KD se bo z novelacijo Odloka (OU9) nahajala tudi širitev stavbnega zemljišča oz. opredelitev NRP BT v okviru EUP DB-03 (SI-246), ki sicer ni bila posredovana nosilcu urejanja prostora. Enako velja tudi za opredelitev stavbnega zemljišča objektu EOP-46 Ak 220 (SI-294). Pri opredelitvi EUP DB-02 (SI-121) in DB-01 (SI-084) gre za povečanje stavbnega zemljišča, na katerega nosilec urejanja prostora ni imel pripomb. Za ureditev območja je glede na veljavno zakonodajo treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje, zato negativnih vplivov ne pričakujemo (ocena B). V primeru razširitve območja GR-04 (SI-131) prvo mnenje MK podaja zahtevo glede urejanja okolice (umestitev parkirišč, obseg pozidave ter sanacijo parkirišč izven opredeljenega območja), ki naj se jo v OPN v celoti upošteva (OU7). Pri umeščanju parkirišča v EUP RA-37 (N-033) v območje kulturne krajine – Radomeljska mlinščica (EŠD 13772) priporočamo, da se poseg zmanjša v delu, ki sega severno od zadnjega objekta (P3), nova linija parkirišča naj bo poravnana s tem objektom. V kolikor ostane območje v opredeljenem obsegu naj se ne posega v obvodni pas. V primeru EUP RA-25 (SI-108) priporočamo, da se namenska raba ZD uskladi z dejansko uporabo (parkirišča) (P4). V smernicah je prav tako podana zahteva za izvzem nezazidanega območja Rova v gozdu ČŠ-01 (N-014), ki je sicer v ločenem postopku izdelave CPVO. Posledično nezazidano stavbno zemljišče ne bo obravnavano v predmetnem okoljskem poročilu. Naselbinska dediščina Izvedbeni akt opredeljuje splošne PIP z namenom ohranjanja naselbinske zasnove enot naselbinske dediščine. Kazalec stanja okolja kaže na zmanjšanje stavbnih zemljišč znotraj enot za 0,3 ha in povečanje zelenih površin za 2,3 ha predvsem na račun kmetijskih zemljišč in že prej opredeljenih stavnih zemljišč. Gre predvsem za manjše spremembe znotraj posameznih enot (ažuriranja stanja, manjše zaokrožitve stavbnih zemljišč ipd.). Glede na smernice, ki so bile posredovane v okviru prvega mnenja MK, je treba na območju vasi Radomlje (EŠD 10765) k rabi CU upoštevati pogoje glede oblikovanja (OU7), saj se le ti razlikujejo od tistih, ki generalno veljajo za NRP CU. To se nanaša na EUP RA-12, RA-15, RA-33, RA-34, RA-38, RA-39 in RA-43. V primeru vasi Rova pa v EOP-08 ohranjati odrte površine brez enostavnih in nezahtevnih objektov (OU8) ter v EUP RO-01 na parceli 4/2 izvzeti ZK ter NRP opredeliti kot G (OU1). Z vidika ohranjanja naselbinske zasnove je v obsegu kot je predvideno z opredelitvijo NRP problematična umestitev parkirišča SD-05 (SI-244) v velikosti 0,5 ha v robni del vasi Studenec pri Krtini (EŠD 13778). Vzhodno in zahodno od obravnavane lokacije so sicer že umeščena območja centralnih dejavnosti, prav tako so na delu območja so že postavljeni objekti. Ker gre za umestitev občasnega parkirišča na travniku naj se v območju prepreči umeščanje objektov in utrjevanje površin (OU11). V primeru EUP SD-02 (N-047) je treba upoštevati OU podane v okviru CPVO za SD veljavnega akta. Širitev stavbnih zemljišč KT-27 (SI-046) v vplivnem območju zaselka Zgornja Krtina (EŠD 10749) je bila nosilcu urejanja prostora sicer posredovana v nekoliko drugačni obliki, za katero smernice niso bile opredeljene. Ocenjujemo, da tudi obstoječa širitev na enoto KD ne bo imela bistvenega negativnega vpliva (ocena B). Podatki o enotah KD so bili za potrebe vrednotenja v okviru CPVO pridobljeni s strani ZVKD (11. 07. 2014), vendar ti podatki ne vsebujejo enote naselbinske dediščine – Depala vas (EŠD 13701). Posledično enota v predmetnem okoljskem poročilu (v okviru kazalcev stanja okolja) ni upoštevana. Vplivi izvedbe plana na enoto KD so bili preverjeni individualno, pokazalo se je, da na tem območju ne prihaja do sprememb NRP, za enoto veljajo splošni PIP, prav tako se enota nahaja v kartografskem PSP, posledično negativni vplivi izvedbe plana niso pričakovani. V naselju se sicer izven območja nahaja nepozidano stavbno zemljišče z opredeljeno NRP SSe – namenjeno gradnji enodružinskih hiš, kjer je že izdelan LN. Vrtnoarhitekturna dediščina Za ohranjanje vrtnoarhitekturne dediščine ni definiranih splošnih PIP (splošen OU). Za vse enote sicer velja, da jih je treba ohranjati v nespremenjeni obliki in je za ureditev območja EUP, ki posegajo v enote KD ali vplivna območja, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Za preprečevanje negativnih vplivov prostorskega plana na enote vrtnoarhitekturne dediščine je najprimernejša NRP ZP, vendar se lahko enote ob primernih omejitvah uspešno varuje tudi znotraj preostalih rab. Spremembe NRP se z OPN dogajajo na 4 od skupno 5 enot KD. Opredelitev ZP se je skupno povečala za 0,4 ha, vendar se je povečala tudi opredelitev preostalih stavbnih zemljišč (za 0,3 ha). Do sprememb NRP oz. opredelitev drugih stavbnih zemljišč, ki niso v skladu s parkovno ureditvijo prihaja na območju naslednjih enot vrtnoarhitekturne dediščine:  Park gradu Češenik (EŠD 8770) – spomenik z opredeljenim vplivnim območjem, kjer prihaja do spremembe znotraj stavbnih zemljišč iz NRP Z v BT (ST-006), kar ni v skladu s smernicami MK, ki zahtevajo celostno revitalizacijo območja, opredelitev NRP CU na območju gradu (del EUP ČŠ-03), NRP ZP na območju parka (del EUP ČŠ-03) ter

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 106 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

NRP ZP na preostalem območju, ki je v okviru OPN opredeljen kot BT. Poleg tega sta podani zahtevi po PPIP in sicer za EUP EOP-48, ki bo preprečil umeščanje kakršnihkoli objektov (OU8), tudi pomožnih za kmetijstvo, v vplivnem območju parka kar je v OPN treba upoštevati in po PPIP za izdelavo skupnih strokovnih podlag za območje spomenika, ki zajema naslednje EUP ČŠ-02, ČŠ-03, del EOP-48. Poseg naj se do predloga plana uskladi z nosilcem urejanja prostora (OU6). S strani MK je poleg navedenega podana tudi zahteva po izvzemu iz stavbnih zemljišč za: o območje IG EUP TU-03 (N-008), kjer je prišlo do spremembe NRP iz M v IG. Ker se območje nahaja S od predvidene ceste ugotavljamo, da vpliv na opredeljeno enoto ne bo bistven (ocena B). Je pa treba opozoriti, da je za izvedbo nujno dobiti pogoje in soglasje. o nezazidan del IG ČŠ-06 (del N-001) oz. del na Z bregu vodotoka. Območje je bilo sicer že presojano v okviru CPVO za LN in se v predmetnem okoljskem poročilu ne vrednoti ponovno.  Park Groblje (EŠD 7933), kjer se v okviru EUP RD-02 (SI-016) nahaja širitev stavbnih zemljišč z namenom vzpostavitve ZS. S strani MK je podana zahteva po opredelitvi ZP in prepovedi gradnje objektov (OU5) na ZS oz. parternih ureditev športnih igrišč. Priporočamo, da se NRP uskladi glede na zahtevo MK (P4) sicer je treba naj v J delu EUP, opredeliti PPIP glede ohranitve parka (OU7) oz. prepoved kakršnihkoli posegov, ki niso vezani na vzdrževanje parka na prvo mnenje MK. Podana je tudi zahteva po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav. Omejitev gradnje objektov brez predhodnih arheoloških raziskav (OU3) in opredelitve PPIP glede ohranitve parka (OU7) oz. priporočilo o opredelitvi ZP v J delu (P4) se tako nanaša tudi na EUP RD-03 (N-032).  Arboretum Volčji Potok (EŠD 7904) (območje spomenika in vplivno območje spomenika), na območju EUP EOP-04, EOP-05, EOP-06, EOP-08 je treba dodati PPIP o ureditvi območja (OU7) glede na prvo mnenje MK, poleg tega je podana zahteva po zmanjšanju stavbnega zemljišča v EUP HU-01 in HU-03. V okviru HU1 gre za strnjeno naselje, z že zgrajenimi objekti na V strani (proti arboretumu), nepozidana stavbna zemljišča se nahajajo za temi objekti, zato zahteva ni smiselna. V primeru HU-03 pa predlagamo, da se smiselno prilagodi glede na smernice nosilca urejanja prostora podanimi v okviru prvega mnenja oz. uskladi (OU6). Ker je za posege v območju enot KD in njihovega vplivnega območja je za posege treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje, posledično ne pričakujemo bistvenih negativnih vplivov.  Park dvorca Kolovec (EŠD 13747): v območju se nahaja opredelitev stavbnega zemljišča (EOP-46 Ap 219 (SI-284)) v kolikor objekt nima pridobljenega gradbenega dovoljenja je treba opredelitev stavbnega zemljišča uskladiti z nosilcem urejanja prostora (OU6). Stavbna dediščina Varstvo stavbne dediščine v OPN opredeljuje splošni PIP. Prav tako za vse enote stavbne dediščine velja, da jih je treba ohranjati v nespremenjeni obliki in je za ureditev območja EUP, ki posegajo v enote KD ali njihova vplivna območja, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. NRP se z OPN spreminja znotraj 23 enot stavbne dediščine oz. njihovih vplivnih območij. Skozi kazalec »število in delež enot stavbne dediščine izven območij stavbnih zemljišč« je preverjeno ali je imajo objekti, ki so hkrati opredeljeni kot enote KD opredeljeno stavbno zemljišče, vendar gre tu le za primer stavb namenjenih bivanju ali izvajanju dejavnosti, medtem ko znamenja, kapele ipd. (kot npr. kapelica ob cesti proti Tosami (EŠD 10615)), za vzdrževanje ne potrebujejo opredeljenega stavbnega zemljišča. Za vse že zgrajene objekte sicer velja, da je za njih dovoljena »dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta« (13. člen). Kazalci stanja okolja kažejo, da se v primeru domačije Škocjan 7 (EŠD 13905) v Škocjanu pri Domžalah in domačije Brdo 16 (EŠD 5294) v Brdu pri Ihanu manjša objekta nahajata izven stavbnega zemljišča. Priporočamo, da se v primeru domačije Škocjan 7 (EŠD 13905) (EUP ŠK-01) območje preoblikuje do te mere, da so vsi objekti zajeti v stavbnem zemljišču (P5) (N-060, I-115 in SI-260), medtem ko gre v primeru domačije Brdo 16 (EŠD 5294) za nekoliko oddaljen objekt, ki ga ni smiselno vključevat v opredeljeno stavbno zemljišče. V primeru domačije Brdo 19 (EŠD 5295) v Brdu pri Ihanu, kjer objekt sicer v naravi ni več prisoten, opredelitev stavbnega zemljišča ni potrebna. Kot priporočilna enota KD je opredeljen Majčev dvor (EŠD 29748) v Zgornjih Jaršah, ki se glede na trenutno veljavno NRP in z OPN predvideno NRP nahaja v gospodarski coni (EUP JZ-05). Priporočamo, da se območju opredeli primernejša NRP (P6) (npr. CU in ZP). V izvedbenem delu ostajajo še neusklajeni naslednji PPIP in/ali opredeljena NRP glede na kartografski del:  Grad Krumperk (EŠD 304) z vplivnim območjem: z nosilcem urejanja prostora je pred sprejetjem plana treba za območje EUP GR-03 in spremljevalnimi ureditvami, ki se nahajajo na območju EOP-46, EOP-49 in EOP-50 uskladiti glede na novelacijo Odloka (opredelitev NRP in PPIP) (OU9) saj se predvidena ureditev ne sklada z varstvenimi režimi enot KD, ki se nahajajo na opredeljenem območju, niti niso skladne z usmeritvami MK, kjer je glede na prvo mnenje MK morebitna dodatna pozidava območja možna le v obsegu odstranjenih objektov (kurje farme) oz. predlogom novelacije Odloka.  Dvorec Črnelo (EŠD 10724) z vplivnim območjem, kjer prihaja do opredelitve ZP na območju parka in CD na območju dvorca. Vendar NRP na preostalem območju ni v skladu s smernicami MK, ki na delu območja IG (EUP TU-04), ki sodi h grajskemu kompleksu predpisuje rabo, ki bo vezana na revitalizacijo dvorca (CD ali ZP). Ker gre za obstoječe, zatečeno stanje je treba z nosilcem urejanja prostora NRP uskladiti do te mere, da so dovoljene obstoječe dejavnosti, umeščanje novih pa ni dovoljeno. Poleg tega sta podani zahtevi po PPIP in sicer za EUP EOP-48, ki bo preprečil umeščanje kakršnihkoli objektov, tudi pomožnih za kmetijstvo (OU8), v vplivnem območju dvorca, kar je v OPN

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 107 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

treba upoštevati in po PPIP za izdelavo skupnih strokovnih podlag, ki zajema naslednje EUP TU-10 (ST-040), TU-09 (ST-083), del TU-04, TU-07 (SI-082), TU-05 (SI-177), TU-06 (SI-129), del EOP-48. Rabo oz. omejitve PPIP na delu območja EUP TU-04 naj se do sprejetja plana uskladi z nosilcem urejanja prostora (OU6).  Slamnikarska tovarna Domžale (EŠD 13402) z vplivnim območjem: v EUP DZ-84, DZ-85 in DZ-86 naj se v PPIP upoštevajo smernice MK podane v okviru prvega mnenja, ki se nanašajo na gabarite in opredelitev EUP (OU7).  Cerkev sv. Kunigunde (EŠD 1858) z vplivnim območjem: v skladu s posredovanimi smernicami MK naj se dodajo PPIP, ki bodo prepovedovali gradnjo objektov in ohranjanje živic (OU8) v naslednjih EUP: EOP-46, EOP-51, EOP- 53. Za območje GO-02 (delno obravnavano kot N-066) je s strani nosilca urejanja prostora podana zahteva po izločitvi nezazidana zemljišča, ker je gradnja objektov na omenjenem območju možna zgolj z pridobljenim kulturnovarstvenim soglasjem naj se poseg oz. opredelitev stavbnih zemljišč zmanjša (OU1). Enako velja za širitev stavbnega zemljišča SI-111.  Cerkev Marijinega rojstva (EŠD 1839) z vplivnim območjem: pri EUP HO-02, HO-03, HO-04, HO-05, HO-06, HO-07, HO-08, HO-09, HO-10, HO-11, HO-12, HO-13, HO-14, HO-15, HO-16, HO-17, HO-18, HO-20, HO-21, NŽ-02, NŽ-03, PS-02, PS-03, PS-04, PS-10, PS-11, PS-12, PS-13, PS-14, PS-15, PS-16, PS-17, PS-18, PS-19, PS-20, PS-21 naj se v skladu s prvim mnenjem MK dodajo PPIP glede dopustnih objektov oz. ozelenitve (OU7). V okviru naselja Homec in razpršene poselitve v neposredni okolici je predvidenih nekaj širitev stavbnih zemljišč, pri katerih ne gre zgolj za zapolnitev naselja ampak širitve v odprt prostor. V primeru EOP-02 Ak 01 (SI-270) in HO-03 (SI-248) je treba poseg oz. umeščanje objektov omejiti na pomožne kmetijske objekte (OU12).  Cerkev sv. Trojice (EŠD 2064) z vplivnim območjem: pri EUP ST-05 naj se v skladu s prvim mnenjem MK doda PPIP glede dopustnih objektov (OU7).  Domačija Škocjan 2 (EŠD 736) z vplivnim območjem: NRP se v večjem obsegu spreminja v stavbna zemljišča na območju EUP BZ-03, BZ-01 in ŠK-01 (SI-023, SI-245 in SI-161). Območje EUP ŠK-01 (SI-161) naj se zmanjša na del na S strani ceste, območje EUP BZ-01 (SI-245) naj se ne podaljšuje do križišča (OU1), zaselkov naj se ne spoji. Poleg navedenih širitev stavbnih zemljišč se v neposredni bližini enote KD že nahajajo nezazidana stavbna zemljišča, kjer je v skladu s splošnimi PIP treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje, kjer bodo opredeljeni pogoji glede umestitve objektov, potencialni negativni vplivi pa tako preprečeni. Memorialna dediščina Enote memorialne dediščine nimajo nujno opredeljene svoje NRP. V okviru splošnega člena za varstvo kulturne dediščine so opredeljeni PIP glede avtentičnosti lokacije in ohranitve enot. Za samostojno stoječe enote memorialne dediščine je v OPN opredeljen 10 m pas v odprtem prostoru in v 5 m pas v območju naselij, kjer je treba pridobiti kulturnovarstvene smernice (beseda naj se v tekstu nadomesti s »pogoje« (splošen OU) in soglasje, kar še dodatno zagotavlja varovanje enot. Do sprememb NRP z OPN prihaja na 10 enotah KD od skupno 74 enot. Druga dediščina Na območju občine se nahajata 2 enoti lokacij dvorca in sicer v naselju Kolovec (EŠD 4341) in Krtina pri Domžalah (lokacija dvorca Veselka) (EŠD 13735). V okviru splošnih PIP se varujejo lokacija in prostorska pojavnost ter vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. V primeru lokacije dvorca Kolovec (EŠD4341), je na območju EUP KV-01 treba upoštevati pogoje glede NRP in opredeliti PPIP. Medtem ko širitev stavbnega zemljišča (EOP-46 Ap 208 (SI-321)) v primeru lokacije dvorca Veselka (EŠD 13735) ni skladna s PIP, posledično je treba v PPIP opredeliti prepoved gradnje objektov (OU5). Vplivno območje enot KD V okviru vplivnih območij je treba predvsem ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante ipd., kar je poleg splošnih PIP zagotovljeno tudi preko zahteve po pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja v primeru posameznih posegov. V vplivnih območjih enot KD z OPN prav tako prihaja do sprememb NRP. Glede na kazalce stanja okolja se je razmerje stavbnih, kmetijskih in gozdnih zemljišč nekoliko spremenilo. Površine kmetijskih in gozdnih zemljišč so se zmanjšale skupno za 113 ha na račun povečanja stavbnih zemljišč (od tega 79 ha za namen zelenih površin). Večina (90%) teh površin se nahaja na vplivnem območju gradu Krumperk (EŠD 304) (26 ha za namen BT in 75 ha za namen ZS). Posamezni posegi oz. spremembe NRP, ki zahtevajo dodatne PPIP ali celo izvzem, so sicer obravnavani po posameznih tipih KD. Krajina in območja nacionalne prepoznavnosti (ONP) Na območju nacionalne prepoznavnosti se je z OPN površina stavbnih zemljišč povečala za 104 ha (60 ha z NRP za namen zelenih površin), medtem ko se je površina kmetijskih in gozdnih zemljišč za to površino zmanjšala. Pri območjih nacionalne prepoznavnosti je treba upoštevati usmeritve in omejitve, ki so podane v okviru preostalih segmentov okolja s poudarkom na ohranjanju varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in gozdov s poudarjenimi funkcijami na 1. stopnji, ohranjanju območij varovanja narave, varovanju enot KD in ohranjanju obvodnega prostora. Posegi, ki so zajeti v okviru vrednotenja vpliva plana na naštete segmente, v okviru krajine niso obravnavani individualno, saj zanje veljajo

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 108 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale potencialni omilitveni ukrepi podani v okviru preostalih ciljev (v Prilogi 4 v stolpcu ONP označeno z *). Ocena je bila podana zgolj v primeru, ko je bila ocena vplivov na krajino strožja od preostalih oz. je bil opredeljen dodaten OU. Nekatere od bolj izpostavljenih posegov oz. lokacij sprememb NRP so že obdelane v okviru tega cilja, saj se nahajajo v območjih registriranih enot KD, to so:  večja turistična kompleksa: območje urejanja gradu Krumperk (GR-03) in območje ob parku gradu Češenik (ČŠ-02 in ČŠ 03 (ST-006));  širitev naselja za potrebe ureditve: o stanovanjskih površin: Brezje pri Dobu (BZ-03 (SI-023)), Škocjan (ŠK-01 (SI-161)), Homec (HO-03 (SI-248)) in Dobovlje (DB-01 (SI-084)); o območja za opravljanje dejavnosti: CD Krtina (KT-27 (SI-046)), BT Dobovlje (DB-03 (SI-246)) in Pšata (PT-10 (SI- 249)) ter jahalni center Brdo (BD-01 (N-025)), ki ima sicer stavbno zemljišče že opredeljeno;  bistveno povečanje območja razpršene poselitve za potrebe ureditve: o stanovanjskih površin Goričica pri Ihanu (GO-05 (SI-017)); o območja za opravljanje dejavnosti: jamarski dom (GR-04 (SI-131)) in lovski dom (DB-02 (SI-121));  opredelitev novega območja razpršene poselitve za potrebe ureditve: o stanovanjskih površin: EOP-46 Ap 189 (SI-282), EOP-46 Ap 219 (SI-284), EOP-46 Ap 216 (SI-312), EOP-46 Ak 220 (SI-294) ter o območja za opravljanje dejavnosti: razgledni stolp (ZB-01 (ST-010)). Za ta območja velja zakonodaja s področja varstva enot KD in potencialni OU, ki iz nje izhajajo. Nekatere takšne lokacije pa se nahajajo tudi izven območij registriranih enot KD, to so:  večja območja namenjena gospodarski dejavnosti: širitev LEK (PS-01 (SI-119));  širitev naselja za potrebe ureditve: o stanovanjskih površin: Dob (DO-30 (SI-038), DO-32 (SI-076)), Kokošnje (KK-01 (SI-364, SI-109)) in Žeje (ŽJ-07 (SI-134), ŽJ-01 (SI-048)); o območja za opravljanje dejavnosti: CD Domžale (DŽ-145 (SI-042)), CU Rova (RO-10 (SI-044)), IG Dob (DO-41 (SI-040));  bistveno povečanje območja razpršene poselitve za potrebe ureditve: o območja za opravljanje dejavnosti: CD Mlake (ML-03 (SI-097));  opredelitev novega območja razpršene poselitve za potrebe ureditve: o stanovanjskih površin: EOP-07 Ap 215 (SI-254), EOP-16 Ap 155 (SI-258), EOP-29 Ap 218 (SI-266), EOP-46 Ap 163 (SI-305); o območja za opravljanje dejavnosti: BT Turnše (TU-02 (SI-004)), BD Zaboršt (ZB-20 (SI-006)), BT in CU Gorjuša (GR-09 (SI-261)), GR-08 (SI-250))) CD za preselitev gasilskega doma (EUP DŽ-149 (SI-315, ST-113) ter IK Dolenje (EUP DL-02 (SI-263)). Pri presoji vplivov OPN na krajino se je upoštevalo naslednja načela:  uskladitev NRP z dejanskim stanjem v prostoru in s tem omogočanje ureditve območja (ocena B) (EOP-46 Ap163 (SI- 305), KK-01 (SI-109), ŽJ-07 (SI-134), EOP-16 Ap 155 (SI-258), EOP-29 Ap 218 (SI-266), GR-09 (SI-261)),  ohranjanje prepoznanega avtohtonega vzorca poselitve z manjšimi širitvami naselja (ocena B) (DO-02 (SI-065), ŽČ-01 (SI-080), ŽJ-01 (SI-048), KK-01 (SI-364), DŽ-145 (SI-042), DO-30 (SI-038)).  prestavitev moteče dejavnosti iz območja strnjenega naselja (ocena B): DŽ-149 (ST-113, SI-315) Večji poseg za umeščanje turistične dejavnosti (TU-02 (SI-004)) je predviden ob obstoječem športnem igrišču. Za ureditev je predvidena izvedba OPPN. V OPN naj se umesti PPIP, da je treba v fazi priprave OPPN izdelati krajinsko ureditev območja in s strani MK oz. ZVKD pridobiti kulturnovarstvene pogoje (OU1). V primeru GR-08 (SI-250) gre za opredelitev parkovnih površin obstoječega spomenika osamosvojitveni vojni. Glede na lego ob vodotoku, ki omejuje gradnjo objektov in željeno ureditev priporočamo, da se NRP prilagodi dejanski uporabi in opredeli kot ZP (P3). S stališča vplivov na krajino niso sprejemljive spremembe območij namenjene za selitev kmetij (I) v območja razpršene poselitve (A) oz. druge NRP. To so npr. N-036, ST-005, ST-008, ST-075, ST-077, ST-116, saj je bilo območje stavbnega zemljišča opredeljeno z namenom izvajanja dejavnosti, ki so sicer lahko moteče za okoliške prebivalce, s svojim obstojem pa ohranjajo kmetijsko krajino. NRP naj se v teh primerih ne spreminja (ocena D). Večji nepozidani stavbni zemljišči, ki prav tako nista del strnjenega naselja sta EUP SL-12 (N-013) namenjeno IG in ŽJ-13 (N-031) namenjeno CU. Glede na to, da nobeno od območij še ni bilo presojano v okviru CPVO v okviru predmetnega okoljskega poročila podajamo priporočilo, da se v prvem primeru v PPIP predpiše ureditev zelenega pasu oz. zasaditev avtohtonega rastja (P1) in v drugem višje objekte umešča ob cesto (OU2). Zeleni pas naj se vzpostavi tudi v primeru ZB-20 (SI-006), PS-39 (SI-119) in ML-03 (SI-097)).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 109 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Glede na navedeno in vrednotenje posegov ocenjujemo, da bo imela izvedba OPN bistven vpliv (ocena D) na okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina«. V kolikor se problematične posege uskladi oz. izvzame bo imela izvedba OPN nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 110 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

7 OMILITVENI UKREPI IN PRIPOROČILA

V nadaljevanju so podani omilitveni ukrepi (OU) za preprečitev, zmanjšanje oz. čim večjo odpravo posledic potencialnih škodljivih vplivov izvajanja OPN Domžale na okolje. V primeru, da so ugotovljeni bistveni vplivi OPN Domžale je namreč možno z upoštevanjem oz. izvedbo omilitvenih ukrepov te vplive omiliti, se pravi zmanjšati na sprejemljivo raven. Pri vrednotenju vplivov na postavljen okoljski cilj je bila v takšnem primeru podana ocena C – nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov. V primeru, da omilitveni ukrepi ne bodo upoštevani in izvedeni se ocene za okoljske cilje, ki so sedaj ocenjeni s C (nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov) lahko spremenijo v oceno D (bistven vpliv). Nekateri omilitveni ukrepi so vezani na posamezne posege, ki so bili obravnavani v okviru vrednotenja posameznih posegov (Priloga 4) in so za potrebe lažje sledljivosti označeni s številko OU, ki je vezana na posamezen segment (npr. OU1 pri posegih v VG). Preostali posegi se navezujejo na OPN in niso oštevilčeni. Na tem mestu je treba opozoriti, da zakonsko predpisani omilitveni ukrepi, omejitve in predvideni postopki v tem poglavju niso povzeti. Privzeto je stališče, da se bodo le ti upoštevali in izvedli. Prav tako se med omilitvenimi ukrepi ne ponavljajo usmeritev iz prvih mnenj, saj se smatra, da bodo le te upoštevane oz. bodo v nadaljevanju postopka priprave OPN Domžale morebitna neskladja usklajena s pristojnimi nosilci urejanja prostora. V okviru priprave okoljskega poročila so bila ugotovljena nekatera dejstva, ki se nanašajo na okolje in niso nujno vezana na izvajanje OPN Domžale vendar bodo pripomogla k izboljšanju plana. Oblikovana priporočila so navedena v spodnji preglednici.

Preglednica 31: Priporočila za izboljšanje OPN Domžale Priporočila Prostorski načrtovalec naj ponovno preveri usklajenost vseh delov OPN Domžale in zagotovi njihovo ustrezno skladnost. Občina naj prevzame aktivno vlogo (v organizacijskem smislu, preko povezovanja pristojnih inštitucij, razvoju in prenosu modelov aktivnega gospodarjenja z zemljišči in promociji ter vključevanju ponudnikov) pri aktiviranju neobdelanih in zaraščajočih kmetijskih površin, s tem poveča pridelavo hrane in ohranja mozaičnost krajine. Predlagamo, da se ta ukrep prednostno izvaja izven varovanih območij narave, v varovanih območjih narave pa se mora ta ukrep prilagajati varstvenim režimom. V primeru EUP DŽ-142 (N-061) naj se stavbno zemljišče na V bregu izvzame, saj zaradi zagotavljanja odmikov od vodnega zemljišča dejanska pozidava dejansko ni mogoča. Prav tako podajamo priporočilo, da se na na vodovarstvenem območju vodnega vira Domžale v prihodnje ne dopušča novih ali razširja obstoječih razširitev oz. zajed naselij v odprti prostor, s čimer se omogoča ponovne »zaokrožitve naselij« v bodočih postopkih sprememb in dopolnitev OPN Domžale. Občina Domžale naj prouči možnost priprave ustreznih projektov, ki bodo na tehnično ustrezen način v prostor umestili celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti celotnega območja občine Domžale ali njenih posameznih delov (podobno, kot je to že storila na južnem delu svojega območja). Na podlagi teh načrtov bo lahko z ustreznimi poplavnimi modeli oz. z prenovljeno poplavno študijo preverila njihovo učinkovitost. Prenovljena poplavna študija naj hkrati z učinkovitostjo celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti preveri tudi novo stopnjo poplavne ogroženosti vseh stavbnih zemljišč opredeljenih z OPN Domžale. Stavbna zemljišča naj se izvzamejo oz. da se pri MK predhodno preveri ali je na teh območjih možno pridobiti soglasje za KD_P1 izvedbo predhodnih arheoloških raziskav in izkopavanj: RA-37 (N-033), ST-10 (N-088) in RD-01 (N-024). Za vse večje širitve stavbnih zemljišč je priporočljiva izvedba predhodnih arheoloških raziskav, ki naj se izvedejo čim prej KD_P2 (že v fazi priprave OPN). Kajti le tako se bo pokazalo ali se na območju nahajajo arheološke ostaline in s tem ali je poseg sprejemljiv oz. v kakšni obliki je sprejemljiv (npr. morebitno ohranjanje ostalin »in situ«). Območje še neizvedenega parkirišča v EUP RA-37 (N-033) v območje kulturne krajine – Radomeljska mlinščica (EŠD KD_P3 13772) naj se zmanjša v delu, ki sega severno od zadnjega objekta, nova linija parkirišča naj bo poravnana s tem objektom. NRP naj se uskladi z dejansko rabo oz. potrebami: ZD v EUP RA-25 (SI-108) kot parkirišča – PO, v EUP RD-02 (SI-016) KD_P4 del ZS in RD-03 (N-032) del CD kot ZP. V primeru domačije Škocjan 7 (EŠD 13905) (EUP ŠK-01 (N-060, I-115 in SI-260) naj se območje preoblikuje do te mere, KD_P5 da so vsi objekti zajeti v stavbnem zemljišču. KD_P6 J delu območja EUP JZ-05 (Majčev dvor (EŠD 29748)) naj se opredeli primernejša NRP (npr. CU in ZP). Rob ureditvenega območja proti odprti krajini naj se ozeleni z zasaditvijo avtohtonih dreves (EUP ŽJ-13 (N-031) ob KR_P1 vodotoku, ZB-20 (SI-006), PS-39 (SI-119), ML-03 (SI-097)). KR_P2 Višji objekti naj se umestijo ob cesto (EUP ŽJ-13 (N-031)). KR_P3 NRP naj se uskladi z dejansko rabo oz. potrebami: v EUP GR-08 (SI-250) kot ZP.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 111 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 32: Splošni omilitveni ukrepi Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir spremljanja uspešnosti Ukrep je izvedljiv, saj ga prostorski načrtovalec ustrezno Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN Domžale v Omilitvene ukrepe iz predhodno izvedenih okoljskih poročil, ki se nanašajo Do upošteva v fazi priprave predloga OPN Domžale. Ukrep je času priprave okoljskega poročila ni imel izdelane na še nezazidana stavbna zemljišča, kjer plan še ni bil izveden in so predloga ustrezen saj zagotavlja celovitost in skladnost vseh delov Priloge 2 z opredeljenimi podrobnimi izvedbenimi omilitveni ukrepi še vedno aktualni, je treba prenesti tudi v OPN Domžale. OPN OPN Domžale. Uspešnost omilitvenega ukrepa bo pogoji za posamezne EUP. mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale. Preglednica 33: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »racionalna raba zemljišč« Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir spremljanja uspešnosti Uskladitev z MKGP oz. izvzem primerljivih kmetijskih zemljišč iz Ob pozidavi vseh načrtovanih stavbnih zemljišč in ob območij stavbnih zemljišč (SI-001, SI-002, SI-004, SI-010, SI- upoštevanju sprememb stavbnih zemljišč v kmetijska 012, SI-016, SI-018, SI-022, SI-024, SI-025, SI-026, SI-030, SI- zemljišča bi se obseg kmetijskih zemljišč po dejanski 032, SI-034, SI-035, SI-036, SI-037, SI-039, SI-042, SI-044, SI- Ukrep je izvedljiv. Izvzemi naj se izvedejo v skladu z rabi v občini zmanjšal za 298 ha, kar pomeni 8,9% Do 047, SI-049, SI-053, SI-057, SI-058, SI-060, SI-061, SI-062, SI- razvojnimi potrebami občine, na podlagi bilanc stavbnih KZ_OU1 vseh kmetijskih zemljišč. Pozidava kmetijskih zemljišč predloga 063, SI-065, SI-067, SI-073, SI-074, SI-079, SI-080, SI-081, SI- zemljišč. Uspešnost omilitvenega ukrepa spremlja občina v takem obsegu bi imela bistven vpliv na varstvo OPN 086, SI-087, SI-097, SI-103, SI-105, SI-110, SI-111, SI-120, SI- v okviru bilanc stavbnih zemljišč. kmetijskih zemljišč, kar potrjujejo tudi opredelitve iz 121, SI-126, SI-131, SI-139, SI-145, SI-149, SI-153, SI-163, SI- mnenja MKO. Omilitveni ukrep naj se izvede za vse 168, SI-184, SI-185, SI-190, SI-206, SI-209, SI-215, SI-236, SI- posege, za katere je MKO podalo negativno mnenje. 237, SI-240, SI-315, SI-353, SI-356, SI-370, N-013, ST-006). Pridobiti je treba mnenje kmetijsko svetovalne službe (SI-075, Da bi ministrstvo lahko ocenilo utemeljenost posegov Do Ukrep je izvedljiv, izvede ga občina. Po pridobitvi mnenj SI-083, SI-089, SI-094, SI-106, SI-117, SI-125, SI-128, SI-138, KZ_OU2 za potrebe kmetij, je treba predložiti podatke o kmetiji predloga KSS se sprejmejo odločitve o utemeljenosti posegov in SI-140, SI-141, SI-144, SI-146, SI-148, SI-156, SI-175, SI-186, in o načrtovanih objektih (idejna zasnova). OPN njihovi vključitvi v OPN. SI-191). Elaborat posegov na kmetijska zemljišča je treba dopolniti z analizo teh posegov. Pridobiti je treba mnenje MKO in posege uskladiti z mnenjem (SI-003, SI-019, SI-033, SI-048, SI-051, SI- 072, SI-109, SI-112, SI-114, SI-142, SI-151, SI-154, SI-188, SI- 203, SI-221, SI-233, SI-245, SI-249, SI-250, SI-251, SI-253, SI- Do Ukrep je izvedljiv, izvede ga občina. Po dopolnitvi V dopolnjen osnutek so vključeni posegi na kmetijska KZ_OU3 257, SI-259, SI-260, SI-261, SI-262, SI-264, SI-265, SI-267, SI- predloga elaborata in pridobitvi mnenja MKO, se na podlagi zemljišča, do katerih se MKO še ni opredelilo. 269, SI-270, SI-272, SI-273, SI-276, SI-281, SI-285, SI-286, SI- OPN usklajevanj sprejmejo odločitve o utemeljenosti posegov. 287, SI-288, SI-292, SI-297, SI-298, SI-302, SI-303, SI-314, SI- 318, SI-325, SI-329, SI-334, SI-335, SI-338, SI-341, SI-342, SI- 343, SI-344, SI-345, SI-347, SI-361, SI-362, SI-363, SI-364, SI- 367, SI-368, SI-371, SI-375).

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 112 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir spremljanja uspešnosti Ukrep je izvedljiv, pomembno je, da se pri načrtovanju gradenj določijo območja, kjer se gozdni robovi oblikujejo Pri posegih v gozdove naj se novo nastale gozdne robove in da so ti v lasti investitorja. V primeru da temu ni tako, oblikuje stopničasto, tako da se čim bolj zagotovi stabilnost Stabilni gozdni robovi so ključnega pomena za Takoj po mora pred krčitvijo gozda investitor z lastnikom gozda VG_OU1 robnega drevja (SI-007, SI-008, SI-009, SI-025, SI-062, SI-066, ohranjanje zdravih in kakovostnih gozdnih sestojev krčitvi skleniti dogovor v katerem se lastnik zaveže, da bo GF_OU1 SI-105, SI-137, SI-182, SI-211, ST-003, N-001, N-004, N-005, ter za ohranjanje varnosti objektov in infrastrukture ob gozda oblikoval gozdni rob oz. da to dovoli investitorju. Poškodbe N-006, N-009, N-014, N-015, N-016, N-019, N-023, N-033, N- naravnih nesrečah, kot so vetrolomi, žled… na gozdnem robu je treba spremljati še najmanj pet let od 040, N-065, N-067, N-088). oblikovanja gozdnega roba in po potrebi ukrepati. Stanje gozdnih robov spremlja ZGS v okviru rednega dela. Pogojno sprejemljiva sprememba NRP gozd – v primeru, da bo Posegi so sicer neskladni z Uredbo o varovalnih uredba sprejeta do predloga OPN, je sprememba NRP Do Ukrep je izvedljiv in podaja možnosti, ki so v skladu z gozdovih in gozdovih s posebnim namenom /102/, VG_OU2 sprejemljiva, v nasprotnem mora na teh površinah ostati NRP predloga veljavno zakonodajo. Uspešnost omilitvenega ukrepa bo vendar je občina Domžale na MKO oz. MKGP podala gozd (RA-05 (N-006), RA-06 (N-099), HO-01 (SI-174), ČŠ-05 OPN mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale. predlog za zmanjšanje površin VG. (SI-012), OB-10 (ST-016), PS-32). V skladu z odlokom se posegi v GPN izvajajo na Do Predvidene posege je treba uskladiti z odlokom o razglasitvi Občina je v skladu z odlokom pripravila osnutek načrt VG_OU3 podlagi načrta ureditve območja. Ta načrt še ni predloga Šumberka za gozd s posebnim namenom ureditve, ki pa ga je treba uskladiti z ZGS in sprejeti sprejet. OPN Preglednica 34: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa Časovni okvir spremljanja uspešnosti Dodati je treba poseben podrobni prostorski izvedbeni pogoj za gradnjo in Ukrep je izvedljiv, saj se zapiše na ustrezno mesto v Pred posege na območjih površinskih voda, ki bo umeščanje v prostor in izgradnjo Umeščanje tovrstnih objektov v prostor ima tekstualni del OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj umeščanjem malih hidroelektrarn do 10 MW pogojeval s predhodno izdelavo ustrezne lahko bistvene kumulativne vplive, zato je zagotavlja, da se bodo mHE v prostor umeščale na podlagi malih strokovne podlage (plan/program), ki bo določila dejanski hidroenergetski treba zanje pripraviti ustrezno strokovno ustrezne strokovne podlage, vplivi njihovega umeščanja v hidroelektrarn potencial vodotokov na območju občine Domžale, opredelila prioritetne podlago in na njeni podlagi presoditi prostor na okolje pa bodo ustrezno preverjene. Uspešnost do 10 MW v lokacije za izgradnjo mHE in za navedeno strokovno podlago (plan/program) kumulativne vplive na nivoju CPVO. omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko procesa prostor predvidela izdelavo celovite presoje vplivov na okolje. priprave, vrednotenja in sprejema strokovne podlage. Posege v EUP NŽ-03, RD-05 in DŽ-39, ki se nahajajo v 1. vodovarstvenem območju je treba iz OPN Domžale izločiti, razen v primeru, če lahko dokažejo, da so bili objekti zgrajeni Ukrep je izvedljiv, saj se zahteve lahko preverijo pri pristojni pred uveljavitvijo zgoraj navedenega odloka, oz. da imajo Gre za posege v 1. VVO kjer gradnje Upravni enoti, grafični in tekstualni del OPN pa dopolnita pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje oz. druga ustrezna Do predloga VVO_OU1 skladno z navedenim odlokom niso skladno z ugotovitvami. Ukrep je ustrezen saj zagotavlja dovoljenja s področja varovanja vodnih virov in izpolnjujejo vse OPN. dovoljene. varovanje 1. VVO. Uspešnost omilitvenega ukrepa bo ostale kriterije, ki jih za obstoječe objekte v 1. vodovarstvenem mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale. pasu določa Odlok o vodovarstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG I. in ukrepih za zavarovanje voda.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 113 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa Časovni okvir spremljanja uspešnosti Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN Za EUP RD-01, RD-02, RD-03 ter PS-39 je treba določiti Domžale v času priprave okoljskega Ukrep je izvedljiv, saj pomeni izdelavo Priloge 2, ki je v podrobne izvedbene pogoje, ki bodo dovoljevali le gradnjo poročila ni imel izdelane Priloge 2 z samem OPN že predvidena, a še ni bila izdelana. Ukrep je objektov in infrastrukture skladno z določili predpisa, ki določa opredeljenimi podrobnimi izvedbenimi Do predloga VVO_OU2 ustrezen saj zagotavlja varovanje vodnih virov. Uspešnost varovalne režime na vodovarstvenih območjih ali posegom pogoji za posamezne EUP. Tako je bilo OPN. omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga določiti novo namensko rabo, ki bo skladna z navedenim treba upoštevati načelo previdnosti in OPN Domžale. odlokom. opozoriti na navedene neskladnosti z Odlokom. Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN Za vse EUP, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih, je Domžale v času priprave okoljskega Ukrep je izvedljiv, saj pomeni izdelavo Priloge 2, ki je v treba, glede na predvideno namensko rabo prostora, oblikovati poročila ni imel izdelane Priloge 2 z samem OPN že predvidena, a še ni bila izdelana. Ukrep je podrobne izvedbene pogoje, ki bodo ustrezno povzemali opredeljenimi podrobnimi izvedbenimi Do predloga VVO_OU3 ustrezen saj zagotavlja varovanje vodnih virov. Uspešnost zahteve oz. omejitve predpisa, ki določa varovalne režime na pogoji za posamezne EUP. Tako je bilo OPN. omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga vodovarstvenih območjih. Prav tako mora z zahtevami oz. treba upoštevati načelo previdnosti in OPN Domžale. omejitvami uskladiti Prilogo 1 k OPN Domžale. opozoriti na navedene neskladnosti z Odlokom. Za EUP PS03, PS39, JR14 in JS06 se opredeli posebni izvedbeni pogoj, da je Omilitveni ukrep je potreben, saj tako treba za vsako posamezno območje pred izdelavo OPPN izvesti oceno vpliva veljavni prostorski akt kot OPN Domžale Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN ustrezno predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela pooblaščena zdravstvena omogočata pozidavo velike površine še upošteva v fazi priprave predloga OPN Domžale. Ukrep je institucija, kot to določa veljavni odlok o VVO, ocene vplivov pa pripravljati Do predloga nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se ne ustrezen saj zagotavlja dolgoročno varovanje vodnih virov. postopoma v skladu z dinamiko priprave OPPN oz. odpiranjem posameznih OPN. nahajajo na vodovarstvenih območjih. Uspešnost omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko večjih strnjenih kompleksov stavbnih zemljišč. Na ta način bo mogoče Omilitveni ukrep tako vodovarstvena predloga OPN Domžale. pravočasno prepoznati in preprečiti možne negativne kumulativne vplive na ta območja dolgoročno varuje. vodni vir. Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN ustrezno upošteva v fazi priprave predloga OPN Domžale. Ukrep je V tekstualnem delu OPN Domžale je treba določiti podrobni prostorski Omilitveni ukrep odpravlja tehnično napako Do predloga ustrezen saj zagotavlja celovitost in skladnost vseh delov izvedbeni pogoj za namensko rabo »vodna infrastruktura« (VI). v tekstualnem delu OPN Domžale. OPN. OPN Domžale. Uspešnost omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale. Preglednica 35: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir način spremljanja uspešnosti Umeščanje novih virov emisij ob Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se v obstoječa oz. načrtovana območja PIP, upošteva ga UE pri izdaji GD. Izdaja V območja proizvodnih dejavnosti, ki se pojavljajo v neposredni bližini območij stanovanj, naj se Ob izdaji stanovanj je z vidika varstva bivalnih gradbenega dovoljenja za objekte, ki bi umeščajo dejavnosti, ki ne bodo vplivale na poslabšanje bivalnih kakovosti v teh območjih. GD kakovosti in zdravja ljudi lahko vplivali na obremenjevanje bivalnega nesprejemljivo. okolja, ne bo mogoča.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 114 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir način spremljanja uspešnosti Umeščanje novih virov emisij (v tem Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se v primeru smradu) ob obstoječa oz. PPIP, upošteva ga UE pri izdaji GD. Izdaja načrtovana območja stanovanj oz. Ob izdaji ZR_OU1 Gradnja objektov za rejo živali na območju ni dovoljena (ST-004) gradbenega dovoljenja za objekte, ki bi območij, kjer je dovoljeno bivanje, je z GD lahko vplivali na obremenjevanje bivalnega vidika varstva bivalnih kakovosti in okolja s smradom, ne bo mogoča. zdravja ljudi nesprejemljivo. Z namensko rabo CDo in dopustnostjo dejavnosti in objektov na tej namenski Do priprave Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Občina do rabi bo zagotovljeno, da se v območje ZR_OU2 Območju se naj spremeni namenska raba prostora iz IG v CDo (ST-023). predloga priprave predloga OPN namensko rabo ne bodo umeščale dejavnosti, ki lahko OPN ustrezno popravi. negativno vplivajo na bivalno okolje v sosednjih stanovanjskih območjih. Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se ga v PIP, ki ga mora pri pripravi OPPN upoštevati Na vseh območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, naj se praviloma načrtuje sisteme V občini je treba povečati uporabo plina pripravljavec OPPN. Spremljalo se ga bo s daljinskega ogrevanja na biomaso, plin oz. druge obnovljive vire energije. Če tega zaradi utemeljenih Ob pripravi in obnovljivih virov energije ter kazalci skupna končna raba energije po razlogov in omejitev ni možno upoštevati, je to treba obrazložiti in utemeljiti v postopku sprejemanja OPPN zagotoviti racionalno rabo energije. energentih (brez prometa), število skupnih OPPN. kotlovnic in poraba energije v njih, delež aktivnih priključkov na plinovodno omrežje. Umeščanje novih virov hrupa ob Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se v obstoječa oz. načrtovana območja PIP, upošteva ga UE pri izdaji GD. Izdaja V območje naj se umeščajo dejavnosti oz. naj se umeščajo na način, da ne bodo Ob pripravi HR_OU1 stanovanj je z vidika varstva bivalnih gradbenega dovoljenja za objekte, ki bi povečale obremenitve s hrupom v sosednjem območju stanovanj (N-017). OPPN kakovosti in zdravja ljudi lahko vplivali na obremenjevanje bivalnega nesprejemljivo. okolja, ne bo mogoča. Umeščanje novih virov hrupa ob Na vzhodni strani območja naj se proti območjem stanovanj umeščajo dejavnosti, ki ne obstoječa oz. načrtovana območja Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se ga v Ob pripravi HR_OU2 bodo vplivale na poslabšanje bivalnih kakovosti zaradi hrupa v sosednjem območju stanovanj je z vidika varstva bivalnih PIP, ki ga mora pri pripravi OPPN upoštevati OPPN stanovanj (SI-119). kakovosti in zdravja ljudi pripravljavec OPPN. nesprejemljivo. Na območjih CDo je opredeljena III. stopnja varstva pred hrupom, s čimer je Do priprave Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Občina do zagotovljeno, da se v območje ne bodo HR_OU3 Območju se naj spremeni namenska raba prostora iz IG v CDo (ST-023). predloga priprave predloga OPN namensko rabo umeščale dejavnosti, ki lahko negativno OPN ustrezno popravi. vplivajo na bivalno okolje v sosednjih stanovanjskih območjih. Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev Do priprav Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se ga v Območjem CDo naj se določi III. SVPH. hrupa v okolju /97/ na območjih predloga PIP in upošteva pri umeščanju posegov v centralnih dejavnosti določa III. SVPH. OPN prostor.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 115 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir način spremljanja uspešnosti Glede na to, da občina nima izdelane V 59. člena (varstvo pred hrupom) naj se doda odstavek: karte hrupa, na podlagi katere bi bilo »Območja poselitve v skladu z Uredbo lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno mogoče ugotavljati stanje, določanje II. Ob SD OPN območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se ga v SVPH ni mogoče. Smiselno pa je, da oz. ob priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo PIP. Uspešnost se meri s številom se z OPN dopusti možnost, da se lahko pripravi veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje naj se pripravi na podlagi opredeljenih območij II. SVPH. na podlagi ugotovljene ustrezne ravni OPPN posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v hrupa v posameznih območjih na njih postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.« določi II. SVPH. Strokovnih podlag, na podlagi katerih bi bila določitev II. SVPH, ni izdelanih. Težiti pa je treba k temu, da se II. SVPH zagotovi na čim večjem obsegu stanovanjskih površin. V primeru, da V primeru, da strokovne podlage na podlagi katerih bi bila določitev II. SVPH možna ne bodo Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se ga v trenutno stanje na območju stanovanj, narejene do predloga OPN, je treba na stanovanjskih površinah (SS) zagotoviti, da se v območje ne Do predloga PIP. Ukrep se ob izdelavi SD OPN, v okviru ki je z OPN opredeljen kot III. SVPH, umeščajo dejavnosti, ki obremenjujejo okolje s hrupom, ki presega mejne vrednosti za II. SVPH, OPN. katerih se bodo določale II.SVPH na osnovi omogoča vzpostavitev II. SVPH (česar razen v 50 m pasu okrog območij stavbnih zemljišč z opredeljeno IV. SVPH. strokovnih podlag, lahko ukine. pa ne vemo), bi se z umeščanjem dejavnosti, ki so dovoljene za III. SVPH, temu območju stanje poslabšalo in določitev II. SVPH ne bi bilo več mogoče. Spreminjanje namenske rabe stavbnih Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Zapiše se v zemljišč oz. izvzem stavbnih zemljišč Izdaja Besedilu 60. člena (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) naj se doda odstavek: PPIP, upošteva ga UE pri izdaji GD oziroma znotraj varovalnih pasov daljnovodov ni gradbenega »Umeščanje objektov v varovalne pasove elektroenergetskega omrežja je dovoljeno pripravljavec OPPN pri njegovi izdelavi. EMS_OU1 vedno smiselno, treba pa je zagotoviti dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov znotraj posameznih varnostnih Izdaja gradbenega dovoljenja oz. sprejetje ustrezno umeščanje objektov in oz. priprava stopenj varstva pred elektromagnetnim sevanjem.« OPPN v nasprotju s predlaganim določilom prostorskih ureditev znotraj takih OPPN ni mogoča. območij. Z omilitvenim ukrepom se zagotavlja, Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Občina do Namenska stavbnih zemljišč, ki posega v varovalni pas daljnovoda, raba naj se da se v območje I. varstvene stopnje ne Do predloga EMS_OU2 priprave predloga OPN namensko rabo spremeni v ZD. umeščajo objekti, ki znotraj tega OPN. ustrezno popravi. območja niso dovoljeni. Z omilitvenim ukrepom se zagotavlja, Ukrep je izvedljiv in ustrezen. Občina do da se v območje I. varstvene stopnje ne Do predloga EMS_OU3 Stavbna zemljišča, ki posegajo v varovalni pas daljnovoda, naj se izvzamejo iz OPN. priprave predloga OPN namensko rabo umeščajo objekti, ki znotraj tega OPN. ustrezno popravi. območja niso dovoljeni.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 116 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir način spremljanja uspešnosti 3. odstavek 55. člena izvedbenega dela OPN Domžale je treba dopolniti tako, da na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo v ali posegajo v območja poplavne nevarnosti, Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN prepovedano tudi nasipavanje, preoblikovanje ali ograjevanje funkcionalnih zemljišč Omilitveni ukrep je potreben, saj se na ustrezno upošteva v fazi priprave predloga obstoječih objektov na način, da bi se poslabšale obstoječe hidrološke razmere oz. območju občine Domžale nahajajo Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU1 onemogočalo razlivanje poplavnih voda na funkcionalnih zemljiščih. Obstoječe velike površine že pozidanih stavbnih OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost objekte je treba ob obnovi ali nadomestitvi obnoviti oz. zgraditi na način, da se zemljišč v poplavno ogroženih omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati zagotovi njihovo poplavno varnost. Nove objekte, ki so kot izjeme dopustni s predpisi območjih. preko predloga OPN Domžale. s področja upravljanja z vodami je treba zgraditi na način, da se zagotovi njihovo poplavno varnost. Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP Ak114, DR22, SL03, RO20, V fazi Ukrep je izvedljiv, saj je bil pripravljen in IH27, SL05 in SL06, da je pred ali najkasneje hkrati z izvedbo predvidenih posegov izvedbe preverjen preko ustrezne strokovne podlage, Omilitveni ukrep je potreben, saj bo potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti OPN oz. pripravljavec OPN pa ga lahko ustrezno izvedba omilitvenih ukrepov za opredeljene v študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške najkasneje upošteva v fazi priprave predloga OPN KRPN_OU2 zagotavljanje ustrezne poplavne Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, hkrati z Domžale. Ukrep je ustrezen saj zagotavlja varnosti ustvarila ustrezne pogoje za marec 2013)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene. Do izvedbe izvedbo poplavno varnost. Uspešnost omilitvenega izvedbo predmetnih posegov. navedenih omilitvenih ukrepov izvajanje dejavnosti in poseganje v območje srednje predvidenih ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga poplavne nevarnosti ni dovoljeno. posegov. OPN Domžale in izvedbe posegov. Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP IH23, SL01, IH22, DR13, DR01, Ak119, SL14 in SL06, da je pred ali najkasneje hkrati z izvedbo predvidenih V fazi Ukrep je izvedljiv, saj je bil pripravljen in Omilitveni ukrep je potreben, saj bo posegov potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe za zagotavljanje ustrezne poplavne izvedbe preverjen preko ustrezne strokovne podlage, izvedba protipoplavnih ukrepov varnosti opredeljene v študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje OPN oz. pripravljavec OPN pa ga lahko ustrezno zagotovila dolgoročno poplavno varnost Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., najkasneje upošteva v fazi priprave predloga OPN KRPN_OU3 na širšem območju navedenih EUP. Ljubljana, marec 2013)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene. hkrati z Domžale. Ukrep je ustrezen saj zagotavlja Obenem omilitveni ukrep omejuje Do izvedbe navedenih omilitvenih ukrepov je na območju dopustno graditi objekte in izvedbo poplavno varnost. Uspešnost omilitvenega izvajanje posegov in dejavnosti sklano izvajati dejavnosti skladno z določili dopolnjenega 55. člena izvedbenega dela OPN predvidenih ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga z veljavno zakonodajo. Domžale, kot to določa KRPN_OU1, pri čemer poseganje v območje srednje posegov. OPN Domžale in izvedbe posegov. poplavne nevarnosti ni dovoljeno. Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN ustrezno upošteva v fazi priprave predloga Domžale v navedenem primeru Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP KT27, da je dopustna samo Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU4 predvideva izvajanje dejavnosti, ki niso ureditev zelenih površin ob šoli in šolskega igrišča. OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost skladne z varstvenim režimom omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati poplavnega območja. preko predloga OPN Domžale. Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN ustrezno upošteva v fazi priprave predloga Posege v EUP DO30, RO10, Ak140 je treba preoblikovati tako, da ne bodo posegali Domžale v navedenih primerih na Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU5 v območje srednje poplavne nevarnosti. nesprejemljiv način posega v poplavna OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost območja. omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 117 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir način spremljanja uspešnosti Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP RA37, da je dopustna Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN ustrezno upošteva v fazi priprave predloga izključno gradnja parkirišča, ki se bo nahajalo v nivoju obstoječega terena. Na Domžale v navedenih primerih na Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU6 območju ni dovoljeno nadvišati obstoječega terena ali graditi objektov, ki bi nesprejemljiv način posega v poplavna OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost zmanjševali možnost razlivanja poplavnih vod v času poplav. Prav tako območja ni območja. omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati dovoljeno ograjevati na način, ki bi se onemogočal razlivanje poplavne vode. preko predloga OPN Domžale. Na območju poplav na območjih zelenih površin ni dovoljeno nadvišati obstoječega Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN terena ali graditi objektov, ki bi zmanjševali možnost razlivanja poplavnih vod v času ustrezno upošteva v fazi priprave predloga Domžale omogoča delno pozidavo poplav. Prav tako območij ni dovoljeno ograjevati na način, ki bi se onemogočal Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU7 prostih stavbnih zemljišč ali umeščanje razlivanje poplavne vode. Podrobni prostorski izvedbeni pogoj je treba zapisati v vse OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost objektov in infrastrukture v poplavno EUP v katerih se nahajajo posegi z ocenami C OU7 (vsi tovrstni posegi so označeni omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati ogroženih območjih. v digitalnem sloju sprememb NRP, ki je priloga k predmetnem okoljskem poročilu). preko predloga OPN Domžale. V EUP DR21 je treba nepozidano stavbno zemljišče zmanjšati na obseg obstoječega OPPN. Prav tako je potrebno določiti podrobni izvedbeni pogoj, da je pred ali najkasneje hkrati z izvedbo predvidenih posegov (dokončanjem izgradnje Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN OPPN) potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe za zagotavljanje ustrezne poplavne Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN ustrezno upošteva v fazi priprave predloga varnosti opredeljene v študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Domžale v navedenem primeru na Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU8 Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., nesprejemljiv način posega v poplavna OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost Ljubljana, marec 2013)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene območja. omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati ukrepe. Do izvedbe navedenih omilitvenih ukrepov je na območju dopustno graditi preko predloga OPN Domžale. objekte in izvajati dejavnosti skladno z določili dopolnjenega 55. člena izvedbenega dela OPN Domžale, kot to določa KRPN_OU1. Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN ustrezno upošteva v fazi priprave predloga Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP DO07, da na območju srednjih Domžale v navedenem primeru na Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU9 poplav gradnja objektov ni dovoljena. nesprejemljiv način posega v poplavna OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost območja. omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale. Potrebno je določiti podrobni izvedbeni pogoj za EUP SL12, da se do izvedbe omilitvenih ukrepov za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti opredeljenih v Ukrep je izvedljiv, saj ga pripravljavec OPN Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN študiji »Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške Bistrice južno ustrezno upošteva v fazi priprave predloga Domžale v navedenem primeru do od Domžal, Žabnice in Pšate (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, marec 2013)« Do predloga OPN Domžale. Ukrep je ustrezen saj KRPN_OU10 izvedbe protipoplavnih ukrepov na ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne omilitvene, v 20 m pasu ob vodotoku OPN zagotavlja poplavno varnost. Uspešnost nesprejemljiv način posega v poplavna zagotovi zeleni pas v katerem ni dovoljeno spreminjanje terena na način, ki bi omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati območja. poslabšal trenutne hidrološke razmere oz. zmanjšal možnost razlivanja poplavnih preko predloga OPN Domžale. vod v času poplav.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 118 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir način spremljanja uspešnosti Omilitveni ukrep je potreben, saj OPN Domžale v času priprave okoljskega Ukrep je izvedljiv, saj pomeni izdelavo Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP DŽ166, DŽ143, VI16 in poročila ni imel izdelane Priloge 2 z Priloge 2, ki je v samem OPN že DŽ134 tako, da bo dopustna zgolj gradnja tistih predvidenih objektov in izvajanje opredeljenimi podrobnimi izvedbenimi Do predloga predvidena, a še ni bila izdelana. Ukrep je KRPN_OU11 tistih predvidenih dejavnosti, ki so skladni s prilogo 1 in prilogo 2 Uredbe o pogojih in pogoji za posamezne EUP. Tako je bilo OPN. ustrezen saj zagotavlja poplavno varnost. omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi treba upoštevati načelo previdnosti in Uspešnost omilitvenega ukrepa bo mogoče poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008). opozoriti na navedene neskladnosti z spremljati preko predloga OPN Domžale. Uredbo. V fazi Ukrep je izvedljiv, saj je bil pripravljen in Potrebno je določiti podrobne izvedbene pogoje za EUP OB39, da je ob izvedbi izvedbe preverjen preko ustrezne strokovne podlage, Omilitveni ukrep je potreben, saj bo predvidenih posegov potrebno izvesti tudi omilitvene ukrepe določene v študiji OPN oz. pripravljavec OPN pa ga lahko ustrezno izvedba omilitvenih ukrepov za »Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti z analizo najkasneje upošteva v fazi priprave predloga OPN KRPN_OU12 zagotavljanje ustrezne poplavne omilitvenih ukrepov vezanih na izdelavo priključka AC Študa (Inštitut za vodarstvo, hkrati z Domžale. Ukrep je ustrezen saj zagotavlja varnosti ustvarila ustrezne pogoje za d.o.o., Ljubljana, november 2012)« ali sorodni študiji, ki bo opredelila enakovredne izvedbo poplavno varnost. Uspešnost omilitvenega izvedbo predmetnih posegov. omilitvene. predvidenih ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga posegov. OPN Domžale in izvedbe posegov. Ukrep je izvedljiv, saj ga prostorski Omilitveni ukrep je potreben, saj se na načrtovalec ustrezno upošteva v fazi V primeru gradnje novih objektov ali vzdrževanja oz. prenove obstoječih objektov na območju občine Domžale nahajajo Do predloga priprave predloga OPN Domžale. Ukrep je ERO_OU1 stavbnih zemljiščih, ki s nahajajo na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih mora stavbna zemljišča v erozijsko ogroženih OPN ustrezen saj zagotavlja erozijsko varnost. investitor pred in med gradnjo zagotoviti izvedbo ustreznih proti-erozijskih ukrepov. območjih. Uspešnost omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale. Ukrep je izvedljiv, saj ga prostorski načrtovalec ustrezno upošteva v fazi Omilitveni ukrep odpravlja tehnično priprave predloga OPN Domžale. Ukrep je V tekstualnem delu OPN Domžale je treba določiti podrobni prostorski izvedbeni pogoj za namensko Do predloga napako v tekstualnem delu OPN ustrezen saj zagotavlja celovitost in rabo »vodna infrastruktura« (VI). OPN Domžale. skladnost vseh delov OPN Domžale. Uspešnost omilitvenega ukrepa bo mogoče spremljati preko predloga OPN Domžale.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 119 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 36: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« Izvedljivost ukrepa, ocena Ukrep Utemeljitev ukrepa Časovni okvir ustreznosti in način spremljanja uspešnosti Ustrezno naj se povzame smernice ZRSVN, OE KR št. 2-III-254/3-O-13/MB, z dne 29. 07. 2013 in 2-III- 254/4-O-13/M z dne 18.9.2013. Poleg tega se med strateškimi usmeritvami predvidi še:  Zagotavljanje ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.  Prednostno umeščanje objektov in dejavnosti izven območij biotske raznovrstnosti, v obstoječa območja in koridorje pozidave, GJI oz. rekreacijskih poti ter predhodno pridobitev popisov biotske raznovrstnosti in naravovarstvenega soglasja za posege. Objekte za izrabo obnovljivih virov energije se umešča na obstoječe objekte in izven vidno izpostavljenih območij. Umeščanje vodov in objektov se praviloma izvaja podzemno in izven vidno izpostavljenih območij. V primeru gradnje nadzemnih vodov se zagotovijo za Ohranjanje lastnosti ptice varni vodi. območij ohranjanja V času Ukrep je ustrezen in verjetno Strateški del OPN  Sanacijo obstoječih, s stališča narave, degradiranih območij (npr. regulirani vodotoki, površine zaraščene narave, ekoloških načrtovanja in bo uspešen. Preverjanje z invazivnimi vrstami, območja črnih točk povozov dvoživk, za ribe in druge vodne organizme neprehodni zahtev in habitatov veljavnosti OPN plana in stanja na terenu. vodotoki) ter obnovo varovanih habitatov vrst in habitatnih tipov. vrst ter HT.  Ohranjanje vodnih teles in njihovih priobalnih zemljišč. Vodotoke in stoječe celinske vode se ne utrjuje, regulira ali kako drugače spreminja hidrološkega režima. V primeru, da so ukrepi na vodah dokazano ne- obhodno potrebni, se ureditve izvaja na sonaraven način, ki omogoča mikrohabitate vodnim in terestičnim organizmom ter delovanje naravnih procesov.  Ohranja in obnavlja se povezanost vodotokov za ribe in druge vodne organizme.  Ohranja in obnavlja se mozaičnost kulturne krajine, njene strukturne elemente (omejki, živice, gozdni otoki, vodna telesa, ekstenzivni travniški sadovnjaki) in sklenjenost gozdnih površin ter migratorni koridorji ogroženih vrst.  Umeščanje posegov in izvajanje dejavnosti naj poteka izven obdobja, pomembnega za varovane vrste (npr. izven drstitvenega obdobja rib, izven časa prezimovanja ali gnezdenja ptic). Podroben časovni okvir določi ZRSVN pri izdaji naravovarstvenega soglasja in pogojev za posamezen poseg oz. dejavnost.  Ohranja in obnavlja naj se mozaičnost kulturne krajine, njene strukturne elemente (omejki, živice, gozdni otoki, mejice, stara drevesa, glavate vrbe, vodna telesa, ekstenzivni travniški sadovnjaki), parki in sklenjenost gozdnih površin ter migratorni koridorji ogroženih vrst. Ohranjanje lastnosti  Degradirana območja je treba takoj po zaključku del povrniti v prvotno stanje in prepreči razrast alohtone Splošni OU, ki območij ohranjanja V času Ukrep je ustrezen in verjetno vegetacije. veljajo za celotno narave, ekoloških načrtovanja in bo uspešen. Preverjanje  Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile oz. se že pojavljajo na degradiranih površinah zaradi območje OPN zahtev in habitatov veljavnosti OPN plana in stanja na terenu. gradnje ipd., je treba odstranjevati med izvedbo posega in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, vrst ter HT. dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija.  Za vzpostavitev, obnovo in ohranjanje lesnate vegetacije (npr. ozelenjenih ograj ali živih mej, parkovne ureditve in druge zasaditve) naj se v območjih ohranjanja narave uporablja lokalno avtohtone rastline, izven omenjenih območij pa naj se uporabo slednjih spodbuja.  Pri posegih se ohranja/vzdržuje oz. se v primeru degradacije omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestre ter lokalno avtohtone vegetacije gozdnega robu.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 120 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Izvedljivost ukrepa, ocena Ukrep Utemeljitev ukrepa Časovni okvir ustreznosti in način spremljanja uspešnosti  Posegi in dejavnosti v/ob vodotokih se izvajajo na način, da se ohranja ali obnavlja struga, brežine in obrežna vegetacija ter povezanost vodotokov za ribe in druge vodne organizme. Vsi gradbeni posegi vključno z gradnjo infrastrukturnih vodov se odmaknejo od vodotoka naravne vrednote za 15 metrov tako, da se ohranja 15 metrski obvodni pas z obvodno vegetacijo.  Utrjevanje brežin se ne izvaja oz. na sonaraven način, razen kadar ZRSVN v naravovarstvenem soglasju ne določi drugače.  Preprečuje se vsakršno onesnaževanje voda in podzemnih habitatov. Uredi se ustrezna komunalna oprema in ustrezno čiščenje vseh odpadnih voda.  Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).  Pri načrtovanju, gradnjah in obnovi prometnic se ob sodelovanju biologov načrtujejo in izvedejo prehodi za živali (dvoživke, sesalci).  Pred obnovo cerkva investitor obvesti ZRSVN, ki poda podrobnejše pogoje za izvajanje del na način, da se ohranjajo ekološke značilnosti habitata netopirja malega podkovnjaka.  Objekti za oglaševanje naj se v varovanih območjih narave prednostno ne umeščajo, predvsem pa ne osvetljujejo, drugje naj se slednje spodbuja.  Izvajajo se ukrepi za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja. V območjih, pomembnih za netopirje, nočne metulje in hrošče naj se ne izvaja osvetljevanje gradbišča in objektov v času obratovanja, razen če ZRSVN v naravovarstvenih pogojih ne določi drugače. Za osvetlitev zunanjih površin v drugih območjih se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke naj se usmerijo tako, da ne bodo oddajali svetlobe nad vodoravnico;  Dodatni omilitveni ukrepi za posege, za katere bo sprejet OPPN, se predvidijo v postopku CPVO, v kolikor pristojno ministrstvo z odločbo odloči, da je ta postopek potreben. V nasprotnem primeru se upoštevajo navedeni splošni in konkretni omilitveni ukrepi. ZRSVN za OPPN pripravi podrobnejše smernice.  V OPN Domžale naj se prenese relevantne omilitvene ukrepe iz predhodnih presoj: o Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986 1990, za območje občine. ICRO, 2010. o Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana za območje Občine Domžale –spremembe in dopolnitve 2009/II, IPSUM 2011-2013. o Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za okoljsko poročilo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Domžale, IPSUM december 2012.  Ustrezno naj se povzame smernice ZRSVN, OE KR št. 2-III-254/3-O-13/MB, z dne 29.07.2013 in 2-III- 254/4-O-13/M z dne 18.9.2013.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 121 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Izvedljivost ukrepa, ocena Ukrep Utemeljitev ukrepa Časovni okvir ustreznosti in način spremljanja uspešnosti  V območjih ZD in G naj se rekreacijske dejavnosti izvajajo na način, da ne predstavljajo motenj v življenjskem ciklu vrst.  V ZD v območjih ohranjanja narave in na priobalnih zemljiščih naj se objekti 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča na prostem) ne umeščajo.  Za sončne elektrarne naj se opredeli namenska raba E in izvede ponovno presojo. V kolikor sončne elektrarne ostajajo kot dopustni objekti znotraj drugih NRP (npr. O) naj se poudari, da gre za enostavne in nezahtevne objekte na strehah obstoječih objektov ter ne samostojne objekte elektrarn. Splošni OU za  Za območja sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, ki so uvrščena kot dopustna dela in druge podrobne prostorske ureditve v namenskih rabah K in G, naj se opredeli namenska raba LN ter naj se za tovrstne Ohranjanje lastnosti prostorske posege v območjih ohranjanja narave izvede ponovna presoja. območij ohranjanja V času Ukrep je ustrezen in verjetno izvedbene pogoje  Ribogojnicam in vodnogospodarskim ureditvam za ribogojnice (npr. v K, G, V) naj se določi namenska narave, ekoloških načrtovanja in bo uspešen. Preverjanje za posamezno raba IK in naj se za tovrstne posege v območjih ohranjanja narave izvede ponovna presoja. zahtev in habitatov veljavnosti OPN plana in stanja na terenu. namensko rabo, ki  Za ureditve gozdnih prometnic v območjih ohranjanja narave naj se določi izvedbe ponovne presoje. vrst ter HT. veljajo za celotno območje OPN  Za gradnje in nadomestne gradnj  e mlinov in žag, ki so trenutno uvrščene v namensko rabo V – območja površinskih voda, naj se določi ustrezno stavbno zemljišče ter naj se izvede ponovna presoja.  Za gradnje in nadomestne gradnje jezov, ki so trenutno uvrščene v namensko rabo V – območja površinskih voda, naj se določi namenska raba VI ter predvidi ponovna presoja.  Namenska raba VI in OO naj se opredeli v grafičnem delu OPN in izvede ponovna presoja.  Vsem ribnikom (HT HT 3150 – Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition) v EOP-08 naj se določi namenska raba V. Ohranjanje lastnosti Splošni omilitveni območij ohranjanja V času Ukrep je ustrezen in verjetno ukrepi za Izgradnja objektov 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti v namenskih rabah ZS, ZP, ZD in VC naj se narave, ekoloških načrtovanja in bo uspešen. Preverjanje nezahtevne in ne dopušča. zahtev in habitatov veljavnosti OPN plana in stanja na terenu. enostavne objekte vrst ter HT. Ohranjanje lastnosti Konkretni omilitveni Konkretni omilitveni ukrepi za posamezne EUP-je so podani v Prilogi 5. Poleg tega velja še, da naj se območij ohranjanja V času Ukrep je ustrezen in verjetno ukrepi za ustrezno povzame smernice ZRSVN, OE KR št. 2-III-254/3-O-13/MB, z dne 29.07.2013 in 2-III-254/4-O- narave, ekoloških načrtovanja in bo uspešen. Preverjanje posamezne EUP 13/M z dne 18.9.2013. zahtev in habitatov veljavnosti OPN plana in stanja na terenu. vrst ter HT.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 122 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Preglednica 37: Omilitveni ukrepi za okoljski cilj »ohranjena kulturna dediščina in krajina« Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir spremljanja uspešnosti Strateški del OPN naj se smiselno popravi in dopolni na podlagi prvega mnenja nosilca urejanja prostora. V 43. členu izvedbenega dela naj se: Do V OPN nekatere vsebine Manjkajoče vsebine naj se dopolni. Ali so bile dopolnjene  v opredelitev »pogoje in soglasje« naj se doda termin »kulturnovarstvene«, predloga niso bile zajete. ustrezno se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN.  opredelitev »kulturnovarstvene smernice in soglasje« naj se nadomesti s »kulturnovarstvene OPN pogoje in soglasje«,  doda splošne PIP za naslednja tipa KD: zgodovinska krajina in vrtnoarhitekturna dediščina Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Posegi so neskladni s okoljskega poročila v kolikor spremembe Odloka ne bodo Do Do spremembe Odloka o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale gradnja novih trenutno veljavnim izvedene do predloga OPN. Z OU se prepreči posege, ki so predloga objektov na območju opredeljene enote zgodovinske krajine ni možna. Odlokom, ki ga je sicer neskladni s trenutno veljavnim Odlokom, ki ga je sicer treba OPN treba novelirati. novelirati. Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN. Zmanjšanje opredelitve stavbnega zemljišča. Opredelitve stavbnih Omilitven ukrep se izvede tako, da se stavbna zemljišča Do EUP: del GO-05 (del SI-017), ki posega na območje arheološkega najdišča, Z del zemljišč niso skladne z zmanjšajo v skladu z zahtevami okoljskega poročila. Z OU se KD_OU1 predloga TU-12 (Z del SI-371), kjer se nahaja gozd, RO-01 (parc. št. 4/2), GO-02 (delno kot varstvenimi režimi enot prepreči negativne vplive na enote kulturne dediščine. OPN N-066, SI-111), kjer se nahaja nepozidano stavbno zemljišče kulturne dediščine. Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN. Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Obvezen arheološki nazor nad zemeljskimi deli. okoljskega poročila. Z OU se prepreči negativne vplive na V primeru zemeljskih del Do EUP v delu, ki posega na območje arheološkega najdišča: RD-02 (SI-016), del potencialne arheološke ostaline oz. se prepreči njihovo KD_OU2 obstaja verjetnost odkritja predloga HO-01 (SI-174), del DR 11 (SI-130), DR-25 (SI-083), del TU-12 (del SI-371), KV-01, uničenje, poseg v zemeljske plasti se nadzoruje in po potrebi arheoloških ostalin. OPN EOP-08 - pod naseljem Hudo ustavi. Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN. Opredelitve stavbnih Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Gradnja novih objektov brez izvedbe predhodnih arheoloških raziskav ni možna. zemljišč niso skladne z Do okoljskega poročila. Z OU se prepreči negativne vplive na KD_OU3 EUP v delu, ki posega na območje arheološkega najdišča: RD-03 (N-032), del varstvenimi režimi, predloga potencialne arheološke ostaline. Upoštevanje OU se preveri v HO-01 (SI-174), del DR 11 (SI-130), DR-25 (SI-083), del TU-12 (del SI-371) predhodne arheološke OPN fazi sprejemanja predloga OPN. raziskave niso izvedene. Z izvedbo arheoloških Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami raziskav ob gradnji se le Do Obvezne arheološke raziskave ob gradnji. okoljskega poročila. Z OU se prepreči uničenje potencialnih KD_OU4 te na čim manj predloga EUP: RA-18 (SI-047), PT-10 (SI-249) arheoloških ostalin in omogoči njihovo proučitev. Upoštevanje destruktiven način OPN OU se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN. odstrani. Opredelitve stavbnih Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Gradnja objektov ni dovoljena. Do zemljišč oz. gradnja okoljskega poročila. Z OU se prepreči negativne vplive na KD_OU5 EUP: del GR-03 (V del SI-003), ki posega na območje arheološkega najdišča, EOP- predloga objektov ni skladna z enote kulturne dediščine. Upoštevanje OU se preveri v fazi 46 Ap 208 (SI-321), RD-02 (SI-016) OPN varstvenimi režimi. sprejemanja predloga OPN.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 123 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir spremljanja uspešnosti Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Poseg naj se smiselno prilagodi glede na smernice nosilca urejanja prostora okoljskega poročila oz. se posegi uskladijo z nosilcem podanimi v okviru prvega mnenja oz. uskladi. Opredelitve stavbnih Do urejanja prostora. Z OU se prepreči morebitne konflikte pri EUP: park gradu Češenik: ČŠ-02, ČŠ-03, del EOP-48, park dvorca Kolovec: EOP-46 zemljišč ali predvidene KD_OU6 predloga izvedbi posegov, saj so le ti možni le v skladu z Ap 219 (SI-284), dvorec Črnelo: TU-04, TU-05 (SI-177), TU-06 (SI-129), TU-07 (SI- ureditve niso skladne z OPN kulturnovarstvenim soglasjem, kar pomeni, da kljub 082), TU-09 (ST-083), TU-10 (ST-040), del EOP-48 ter del HU-03, nepozidano varstvenimi režimi. opredelitve NRP ne bodo možni. Upoštevanje OU se preveri v območje SV od domačije Mlinarska 3 fazi sprejemanja predloga OPN. OPN naj se smiselno dopolni s PPIP glede na smernice nosilca urejanja prostora podanimi v okviru prvega mnenja. Glede urejanja – EUP: GR-04 (SI-131), RD-02 (SI-016), RD-03 (N-032), del EOP- 04, del EOP-05, del EOP-06, del EOP-08 - arboretum Volčji Potok Omilitven ukrep se smiselno vključi v OPN v skladu z Glede oblikovanja – EUP: RA-11 RA-15, RA-33, RA-34, RA-38, RA-39, RA-43 - zahtevami nosilca urejanja prostora. Z OU se prepreči Predvidene ureditve niso Do vas Radomlje, RD-02 (SI-016), DZ-84, DZ-85, DZ-86 - slamnikarska tovarna morebitne konflikte pri izvedbi posegov, saj so le ti možni le v KD_OU7 skladne z varstvenimi predloga Domžale skladu z kulturnovarstvenim soglasjem, kar pomeni, da kljub režimi. OPN Glede dopustnih objektov – EUP: HO-02, HO-03, HO-04, HO-05, HO-06, HO-07, opredelitve NRP ne bodo možni. Upoštevanje OU se preveri v HO-08, HO-09, HO-10, HO-11, HO-12, HO-13, HO-14, HO-15, HO-16, HO-17, HO- fazi sprejemanja predloga OPN. 18, HO-20, HO-21, NŽ-02, NŽ-03, PS-02, PS-03 (SI-053), PS-04, PS-10, PS-11, PS- 12, PS-13, PS-14, PS-15, PS-16, PS-17, PS-18, PS-19, PS-20, PS-21 - vplivno območje cerkve Marijinega rojstva, ST-05 - vplivno območje cerkve sv. Trojice Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Ohranjanje odrtih površin brez objektov. Gradnja objektov ni v Do okoljskega poročila. Z OU se prepreči umeščanje objektov v EUP: del EOP-08 (enostavnih in nezahtevnih) - vas Rova, del EOP-46, del EOP-51, KD_OU8 skladu z varstvenimi predloga odprt prostor vplivnih območij pomembnejših dominant v del EOP-53 (ter ohranjanje živic) – vplivno območje cerkve sv. Kunigunde, del EOP- režimi. OPN prostoru. Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja 48 – vplivno območje parka gradu Češenik predloga OPN. Poseg naj se prilagodi v skladu z novelacijo Odloka o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale. Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami EUP kjer se varstven režim se z novelacijo ukinja: BD-01 (N-025), BD-02 (N-045) Oblok o spominskem okoljskega poročila. Z OU se dovoljuje umeščanje posegov, ki Do DB-03 (SI-246), EOP-46 Ak 220 (SI-294) parku revolucionarnih niso skladni s trenutno veljavnim Odlokom oz. prepreči KD_OU9 predloga EUP, kjer bodo varstveni režimi še vedno v veljavi: del EOP-46, del EOP-49, del tradicij občine Domžale je izvedbo posega, ki ni v skladu z opredelitvijo novih varstvenih OPN EOP-50 v fazi noveliranja. režimov. Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja EUP, kjer območje varstvenega režima še ni definirano: grad Krumperk - GR-03 predloga OPN. (ST-009, SI-002, SI-003, SI-033), Območje posega naj se zmanjša in se do predloga OPN v sodelovanju z nosilcem Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Gradnja objektov ni v Do urejanja prostora določi natančnejšo lokacijo in način izvedbe z najmanjšim možnim okoljskega poročila. Z OU se prepreči umeščanje objektov na KD_OU10 skladu z varstvenimi predloga vplivom na arheološke ostaline. način, ki bi lahko imel bistvene negativne vplive na enoto KD. režimi. OPN EUP: ZB-01 (ST-010), ZB-03 (N-002) Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN. Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Predvidena ureditev ni v Do V območje naj se ne umešča novih objektov, območja naj se ne utrjuje. okoljskega poročila. Z OU se omogoči ohranitev obstoječe KD_OU11 skladu z varstvenimi predloga EUP: SD-05 (SI-244) uporabe prostora. Upoštevanje OU se preveri v fazi režimi. OPN sprejemanja predloga OPN.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 124 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Časovni Izvedljivost ukrepa, ocena ustreznosti in način Ukrep Utemeljitev ukrepa okvir spremljanja uspešnosti Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami Poseg naj se omeji glede umeščanja objektov na pomožne kmetijske objekte. Gradnja objektov ni v Do okoljskega poročila. Z OU se omeji umeščanje objektov v KD_OU12 EUP: vplivno območje cerkve Marijinega rojstva: EOP-02 Ak 01 (SI-270), HO-03 (SI- skladu z varstvenimi predloga odprt prostor v vplivnem območju pomembnejše dominante v 248) režimi. OPN prostoru. Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN. Omilitven ukrep se vključi v OPN v skladu z zahtevami okoljskega poročila. Z njegovim izvajanjem se zagotovi V fazi priprave OPPN je treba izdelati krajinsko ureditev območja in s strani MK oz. Odpiranje območij Do umeščanje turističnih dejavnosti v odprt prostor na način, ki bo ONP_OU1 ZVKD pridobiti kulturnovarstvene pogoje. namenjenih za turizem v predloga imel najmanjši možen vpliv na območje nacionalne EUP: TU-02 (SI-004) odprti krajini. OPN prepoznavnosti. Upoštevanje OU se preveri v fazi sprejemanja predloga OPN.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 125 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

8 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Za potrebe spremljanja vplivov na okolje oz. spremljanje ali se stanje okolja v občini zaradi izvedbe OPN Domžale izboljšuje ali slabša je treba spremljanje spodaj navedenih kazalcev. Rezultate spremljanja naj se objavlja na spletnih straneh Občine. V pripravo poročila naj se vključijo tudi področne strokovne službe.

Preglednica 38: Spremljanje stanja okolja pri izvedbi OPN Spremljanje in način Kazalec Nosilec Vir podatkov Obdobje spremljanja spremljanja Spremlja naj se površina Površina kmetijskih zemljišč in OPN kmetijskih zemljišč v primerjavi s Občina Ob vsaki spremembi OPN površina kmetijskih zemljišč Domžale, stanjem kazalca pred izvedbo Domžale NRP vključena v GERK MKGP OPN Domžale. Poškodbe na gozdnem robu je Najmanj 5 let od Stanje gozdnih robov pri posegih v ZGS v okviru treba spremljati in po potrebi ZGS oblikovanja gozdnega gozdove rednega dela ukrepati roba Spremlja naj se ekološko stanje površinskih voda v primerjavi s MOP V skladu z državnim Ekološko stanje površinskih voda MOP ARSO stanjem kazalca pred izvedbo ARSO monitoringom OPN Domžale. Preko kazalnika naj se spremlja Pristojno V skladu z rednim Delež prebivalcev občine Domžale, ki napredek pri izpolnjevanju zahtev Občina javno monitoringom pristojnega na ustrezen način odvaja in čisti iz Nacionalnega operativnega Domžale komunalno javnega komunalnega komunalno odpadno vodo programa odvajanja in čiščenja podjetje podjetja komunalne odpadne vode. Izvedba postopka CPVO za Spremlja naj se ali je bila oz. je v strokovno podlago za umeščanje pripravi navedena strokovna Občina Občina Vsakih 5 let po sprejetju malih hidroelektrarn do 10 MW v podlaga in ali je bil zanjo oz. je v Domžale Domžale OPN prostor teku postopek CPVO. OPN Vsakih 5 let po sprejetju Površina in delež stavbnih zemljišč v Spremlja naj se pozidanost Domžale, OPN v skladu z rednim vodovarstvenih območjih po vodovarstvenih območij v Občina pristojno monitoringom pristojnega osnovnih namenskih rabah in povezavi z rezultati rednega Domžale ministrstvo, javnega komunalnega dejanski rabi tal nadzora kvalitete pitne vode pristojno JKP podjetja Izdelava projektov za določitev Spremlja naj se ali je bila oz. je v celovitih protipoplavnih ukrepov, pripravi navedena strokovna preveritev njihove učinkovitosti preko Občina Občina Vsakih 5 let po sprejetju podlaga in ali so bili določeni prenovljene poplavne študije in Domžale Domžale OPN omilitveni ukrepi ustrezno dopolnitev OPN Domžale z novo preneseni v OPN Domžale. opredeljenimi omilitvenimi ukrepi. Vsakih 10 let od priprave LEK oziroma pogosteje, če se z Energetskim Spremlja naj se končna poraba konceptom Slovenije ali Skupna končna raba energije po energije v primerjavi s stanjem Občina Občina akcijskimi načrti energentih (brez prometa) kazalca pred izvedbo OPN Domžale Domžale spremenijo cilji in ukrepi ali Domžale (LEK, 2011) če se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja v lokalni skupnosti Vsakih 10 let od priprave LEK oziroma pogosteje, če se z Energetskim Spremlja naj se število aktivnih konceptom Slovenije ali plinskih priključkov v primerjavi s Občina Občina Število aktivnih plinskih priključkov akcijskimi načrti stanjem kazalca pred izvedbo Domžale Domžale spremenijo cilji in ukrepi ali OPN Domžale (LEK, 2011) če se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja v lokalni skupnosti

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 126 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Spremljanje in način Kazalec Nosilec Vir podatkov Obdobje spremljanja spremljanja Vsakih 10 let od priprave LEK oziroma pogosteje, če se z Energetskim Spremlja naj se število skupnih konceptom Slovenije ali Število skupnih kotlovnic in poraba kotlovnic in poraba energije v njih Občina Občina akcijskimi načrti energije v njih v primerjavi s stanjem kazalca Domžale Domžale spremenijo cilji in ukrepi ali pred izvedbo OPN Domžale če se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja v lokalni skupnosti Kvalitativno in kvantitativno stanje Spremlja naj se stanje (populacij) redkih, ogroženih ter V skladu z državnimi kvalifikacijskih vrst, ki so v ZRSVN Monitoring zavarovanih rastlinskih in živalskih monitoringi neugodnem ali slabem stanju. vrst Spremlja naj se stanje Sprememba površin pomembnejših pomembnejših HT (npr. trajnih V skladu z državnimi ZRSVN Monitoring habitatnih tipov travnikov, mejic, vodotokov in monitoringi obrežne vegetacije).. Spremlja naj se povezanost Povezanost habitatov rastlinskih in V skladu z državnimi habitatov in učinkovitost ZRSVN Monitoring živalskih vrst monitoringi izvedenih prehodov. Ohranjanje lastnosti, procesov in Monitoringi na Natura 2000 struktur, zaradi katerih je del narave območjih in drugih območjih V skladu z državnimi ZRSVN Monitoring opredeljen za območje ohranjanja ohranjanja narave naj se redno monitoringi narave (N2k, ZO, EPO, NV) izvajajo Spremlja naj se število enot KD Število enot kulturne dediščine glede Vsakih 5 let po sprejetju ter ugotovi ali je vzrok ZVKDS Rkd na njihove lastnosti OPN spremembe izvajanje OPN.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 127 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

9 OPOZORILO O CELOVITOSTI POROČILA

Izvedba postopka CPVO in izdelava okoljskega poročila sta se odvijala po naslednjih korakih:  Pregled stanja okolja na območju občine Domžale, opredelitev ključnih značilnosti prostora in problemi, ki izhajajo iz tega (obstoječe obremenitve).  Podrobni pregled strateškega dela OPN in posredovanih strokovnih podlag kot podlaga za izvedbo »scopinga«.  Izvedba internega »scoping« z naročnikom in prostorskim načrtovalcem na katerem so bili oblikovani tudi cilji za vrednotenje OPN v okoljskem poročilu.  V fazi priprave izvedbenega dela OPN je izvajalec okoljskega poročila sodeloval z naročnikom in prostorskim načrtovalcem s preventivnim opozarjanjem na morebitne negativne vpliv izvedbe OPN ter predlagal alternativne rešitve razvojnih izzivov.  Po pripravi dopolnjenega osnutka OPN je izvajalec pripravil Okoljsko poročilo in ga posredoval naročniku, da ga posreduje pristojnim nosilcem urejanja prostora za pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila. Ostali koraki dokončanja postopka CPVO bodo izvedeni skladno z zakonodajo in pogodbo. V okviru CPVO poročila so bila tako pripravljena okoljska izhodišča, ki so bila posredovana, obrazložena in utemeljena na usklajevalnih sestankih s prostorskim načrtovalcem in naročnikom. Tako so bila podana naslednja izhodišča, opredeljena glede na vrsto načrtovanega posega:  Legalizacije in uskladitve z dejanskim stanjem (že zgrajeni objekti): o uskladitve z dejanskim stanjem (legalno zgrajeni objekti in tehnični popravki) so vrednotene zgolj s stališča določanja kumulativnih vplivov, o legalizacije katerim je prostorski načrtovalec določil novo stavbno zemljišče so vrednotene enako kot nove pobude s ciljem določitve kumulativnih vplivov in možnih omilitvenih ukrepov.  Posegi iz ne-stavbnih v stavbna zemljišča in spremembe znotraj stavbnih zemljišč: o spremembe NRP naj se ne nahajajo znotraj območij poplav, kjer poplavna študija ni bila narejena/sprejeta oz. zanje niso bili določeni omilitveni ukrepi, ki bodo njihovo izvedbo sploh omogočili, o za tiste razvojne pobude, ki so strateškega pomena za Občino Domžale in se umeščajo v varovana območja naj se pripravijo realne in izvedljive variante, ki bodo vrednotene v okviru CPVO, o prostorski načrtovalec naj zavzame enotno stališče do vprašanj povezanih z individualnimi pobudami v odprtem prostoru in robovih naselij, o spremembe NRP naj upoštevajo določila uredbe o vodovarstvenih pasovih, o novi posegi predvsem na območja Natura 2000, VVO II, naravne vrednote, enote KD morajo biti izjemno dobro utemeljeni, zato predlagamo, da se tja umešča samo posege, ki so v širšem javnem interesu, o Poseganje na kmetijska zemljišča naj se usmerja na kmetijska zemljišča slabše kakovosti, ohranja naj se večje strnjene komplekse kmetijskih površin (obvozne ceste, robovi naselij…), o spremembe NRP naj ne posegajo v varovalne gozdove, o znotraj večjih kompleksov kmetijskih zemljišč naj se ohranja obstoječe cone za kmetijsko dejavnost, o razvoj naj se prednostno usmerja v obstoječa urbanizirana območja z izgrajeno infrastrukturo.  Pobude za spremembe PIP: o prihaja do pobud za spremembo SVPH iz II v III ali celo IV – za določitev SVPH za enkrat ni ustrezne strokovne podlage, o pri spremembah PIP je treba preveriti ali ne prihaja do sprememb pogojev, ki so bili opredeljeni kot omilitveni ukrepi (npr. sprememba etažnosti, zelene bufer cone, odmiki, omejitve glede dopustnih dejavnosti…), o pri pobudah za spremembo dopustnih dejavnosti je pomembno upoštevati vidik varstva bivalnih kakovosti na način, da ne prihaja do njihovega poslabšanja,  Izvzemi iz stavbnih zemljišč: o izvzemi iz stavbnega zemljišča so s stališča CPVO sprejemljivi.  Uskladitve kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč: o pri tem je treba upoštevati posebne varstvene kategorije posameznih vrst zemljišč (npr. varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, kulturna dediščina in kulturna krajina…), o pri tem je treba upoštevati izvajanje že določenih omilitvenih ukrepov na tovrstnih zemljiščih (NHT, NKZ) ter vprašanje kumulativnih vplivov,  Izgradnja infrastrukture (prometna, energetska, okoljska): o pri tem naj ne prihaja do potencialne spremembe kakovosti bivalnega okolja, v takem primeru je potrebna priprava alternativ.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 128 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

Občinski prostorski načrta občine Domžale - dopolnjen osnutek, marec 2015, na katerega je narejeno vrednotenje v okviru predmetnega okoljskega poročila je sestavljen iz naslednjih dokumentov:  Občinski prostorski načrt občine Domžale, strateški del, maj 2013  Občinski prostorski načrt občine Domžale, odlok – dopolnjeni osnutek – delovno gradivo, 18. 04. 15  Občinski prostorski načrt občine Domžale. priloga 1 - dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti, verzija 02MJ. V OPN je sicer navedeno, da so posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora (EUP) določeni v Prilogi 2 (Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora), vendar v času priprave pričujočega dokumenta slednjih ni bilo na razpolago (trenutna Priloga 2 obsega pogoje za enostavne in nezahtevne objekte – torej verzijo Priloge 1) tako, da pri vrednotenju na EUP, kjer ni poznana vsebina/program, upoštevamo načelo previdnosti. Glede na navedeno tudi ni bilo mogoče preveriti ali so omilitveni ukrepi določeni v okoljskih poročilih izdelanih za veljavne prostorske akte ustrezno upoštevani – na to opozarja tudi ustrezen omilitveni ukrep. Prav tako ugotavljamo, da strateški, izvedbeni in grafični del OPN Domžale med seboj niso povsem usklajeni. Prav tako dopolnjeni osnutek OPN Domžale pogosto ni bil skladen s prvimi mnenji oz. smernicami nosilcev urejanja prostora. Ob tem velja poudariti, da je bil nosilcem urejanja prostora v smernice posredovan zgolj strateški in grafični del OPN Domžale, medtem ko izvedbeni del OPN ni bil posredovan v mnenja oz. smernice. Enako velja za spremembe grafičnega dela OPN Domžale do katerih je prišlo v fazi priprave dopolnjenega osnutka. V slednjem primeru so bile podana mnenja oz. smernice nosilcev urejanja prostora smiselno prenesena tudi na dodatne posege. Posledica številnih sprememb veljavnega prostorskega akta ter podrobnih prostorskih aktov oz. številnih odprtih in prepletajočih se postopkov sprejema prostorskih aktov na območju občine Domžale se odraža tudi v zapletenosti določenih mnenj oz. smernic nosilcev urejanja prostora (npr. Zavod za gozdove Slovenije), saj se nosilci urejanja prostora sklicujejo na številna že dana mnenja oz. smernice povezane z določenimi posegi, vendar jih ne povzemajo, zaradi česar je bilo ugotavljanje njihovega mnenja včasih zelo zapleteno. Vse navedeno se odraža v podanih ocenah, omilitvenih ukrepih in priporočilih. OPN navaja tudi, da za posamezne enote urejanja prostora veljajo namesto posameznih splošnih oz. podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji. Ugotavljamo, da slednjih v času priprave pričujoče presoje ni na razpolago. Poleg tega opozarjamo, da bi to pomenilo, da za te EUP potem ne veljajo niti varstvene usmeritve in da je treba tako splošne kot tudi podrobne omilitvene ukrepe navajati na EUP natančno. Ker bi slednje zmanjšalo preglednost dokumenta predlagamo, da se uporabi sistem kot pri OPPN, kjer kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, ki se lahko s PPIP za EUP dopolnijo. Na podlagi potreb naročnika je bilo vrednotenje izvedeno dvofazno – v prvi fazi je bil opravljen pregled posameznih posegov predvidenih z OPN Domžale ter podana ocena na nivoju posameznega posega (glej priloga 4 in 5); v drugi fazi je bila izdelana ocena na podlagi postavljenih okoljskih ciljev, ki je obravnavala tudi kumulativne, sinergijske in čezmejne vplive. Ob tem poudarjamo, da vrednotenje predstavljeno v prilogah 4 in 5 ne predstavlja končnega vrednotenja posameznega posega v okviru okoljskega poročila, saj so lahko posegi nesprejemljivi tudi zaradi nesprejemljivih oz. bistvenih kumulativnih vplivih na kar je v okoljskem poročilu tudi ustrezno opozorjeno.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 129 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

10 SKLEPNA OCENA

Skozi vrednotenje vplivov OPN Domžale, ki je narejeno na podlagi javno dostopnih podatkov o stanju okolja, pridobljenih smernic oz. prvih mnenj nosilcev urejanja prostora, strokovnih podlag za OPN in področne zakonodaje ugotavljamo, da je vpliv izvedbe OPN na okoljske cilje:  »racionalna raba zemljišč« bistven (ocena D) zaradi kumulativnih vplivov pozidave kmetijskih zemljišč in posegov v gozd, ki niso skladni s področno zakonodajo,  »dobro stanje površinskih in podzemnih voda« bistven (ocena D) zaradi posegov v 1. vodovarstveno, ki niso skladni s področno zakonodajo,  »kakovostno, zdravo in varno bivalno okolje« bistven (ocena D) zaradi umeščanja stavbnih zemljišč v varovalne pasove daljnovodov in umeščanja stavbnih zemljišč v poplavna območja,  »ohranjena narava: ugodno stanje vrst in habitatnih tipov ter območij ohranjanja narave« je bistven (ocena D) zaradi posegov v varovana območja narave, ki niso skladni z varstvenimi režimi,  »ohranjena kulturna dediščina in krajina« bistven (ocena D) zaradi posegov v enote kulturne dediščine, ki niso skladni z varstvenimi režimi. Za sprejemljivost nekaterih posegov, ki so vezani na neskladnost z varstvenimi režimi obstaja možnost spremembe aktov in sicer:  Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom,  Odloka o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom,  Odloka o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale. Tako ugotavljamo, da bi izvedba OPN Domžale v obliki dopolnjenega osnutka, ki je bila obravnavana v tem okoljskem poročilu, pomenila bistven vpliv (D) na vse postavljene okoljske cilje in je zato nesprejemljiva. V kolikor se nesprejemljivi posegi izvzamejo oz. se v nekaterih primerih spremeni namenska raba prostora ali spremenijo akti bo imela izvedba OPN Domžale na okoljske cilje nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), ki so podani v poglavju »7 Omilitveni ukrepi«.

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 130 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

11 VIRI IN LITERATURA

/1/ ARSO, 2003. Vodno bogastvo Slovenije. Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Vodno_bogastvo_0 naslovnica.pdf /2/ ARSO, 2008. Kakovost voda v Sloveniji, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/kakovost%20voda/Kakovost%20voda-SLO.pdf /3/ ARSO, 2009. Meritve onesnaženosti zunanjega zraka v Domžalah v letu 2009, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ljublajna, 2009 /4/ ARSO, 2010. Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005-2009, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Ocena_kakovost%20zraka2010.pdf /5/ ARSO, 2010. Ocena ekološkega in kemijskega stanja voda v Sloveniji za obdobje od 2006 do 2008, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/kakovost%20voda/Ocena%20stanja%20voda%20200 62008.pdf /6/ ARSO, 2013. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/KAKOVOST%20ZRAKA%202012.p df /7/ ARSO, 2013. Ocena kemijskega stanja podzemnih voda v Sloveniji v letu 2012, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Porocilo_podzemne_2012_JULIJ.p df /8/ ARSO, 2013. Ocena stanja rek v Sloveniji v letu 2011, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo%20REKE%202011.pdf /9/ ARSO, 2014. Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji, Porocilo o monitoringu v letu 2012, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS URL: http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Koli%c4%8dinsko_stanje_podzem nih_voda_v_Sloveniji_Poro%c4%8dilo_o_monitoringu_2012_31jul2014.pdf /10/ ARSO, 2015. Projekcije podnebja v prihodnosti, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS (citirano april 2015) URL: http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/Podnebje%20v%20prihodnosti/ /11/ ARSO, 2015. Elektromagnetna sevanja, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS (citirano april 2015) URL: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/s evanja.pdf /12/ ARSO, 2015. Atlas okolja, Kartografski prigaz stanja okolja – vektorski sloji (*.shp), Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS (citirano april 2015) URL: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso /13/ ARSO, 2015. Kazalci okolja v Sloveniji: Evropsko pomembne vrste. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje URL: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=408 /14/ Boson d. o. o., 2011. Lokalni energetski koncept Občine Domžale URL: http://www.domzale.si/media/userfiles/lek_domzale_boson_8_2011.pdf /15/ Boson d.o.o., 2013. Dopolnjeno Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve Plana 2009 – AC priključek Študa - navezava na Ihan, januar 2013 /16/ Chronos d. o. o., 2006. Določitev območij varstva pred hrupom v Občini Domžale (študija hrupa) /17/ Chronos d. o. o., 2010. Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča v občini Domžale, september 2010 /18/ DARS, 2013. Štetje 2013. Direkcija RS za ceste URL: http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/ /19/ ELES d. o. o., 2013. Smernice za osnutek OPN občine Domžale, št. 378/594/ubi z dne 3.7.2013 /20/ EMS Forum, 2015. Projekt Forum EMS, internetna stran (citirano april 2015)URL: http://www.forum-ems.si/e_karta_karta.html /21/ Frank, K. D. 2005. Effects of Artificial Night Lighting on Moths. V: Rich, C. & Longcore, T. (ur.), Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Island Press. /22/ Geodetska uprava Republike Slovenije, Register prostorskih enot, 2014 /23/ GURS, 2011. Bonitetna ocena zemljišč, 31. 05. 2011, vektorski sloj podatkov /24/ Gospodarska javna infrastruktura, vektorski sloj podatkov. Občina Domžale /25/ ICRO d. o. o., 2010. Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986- 1990, za območje občine Domžale, Domžale, februar 2010 /26/ Ipsum, d. o. o., 2006. Okoljsko poročilo za Občinski lokacijski načrt območja Obrtno industrijske cone Želodnik v občini Domžale, Domžale, april 2006

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 131 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

/27/ Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti z analizo omilitvenih ukrepov vezanih na izdelavo priključka AC Študa (Inštitut za vodarstvo, d.o.o., Ljubljana, november 2012) in /28/ Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2012. Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti z analizo omilitvenih ukrepov vezanih na izdelavo priključka AC Študa, Ljubljana, november 2012 /29/ Inštitut za vodarstvo, d.o.o., 2013. Določitev omilitvenih ukrepov za poplavno območje Kamniške Bistrice južno od Domžal, Žabnice in Pšate, Ljubljana, marec 2013 /30/ Inženiring za vode, d. o. o., 2011. Izdelava hidrološko – hidravlične presoje in kart poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij na območju občine Domžale, junij 2011 /31/ IPSUM d. o. o., 2013. Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Domžale – spremembe in dopolnitve 2009/II, Domžale, januar 2013 in Dodatek za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja za okoljsko poročilo sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Domžale, december 2012 /32/ Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., 2013. Letno poročilo za leto 2012, AJPES URL: http://www.ajpes.si/ /33/ Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o.,2015. Internetna stran podjetja (citirano april 2015) URL: http://www.prodnik.si/ /34/ Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., 2014. Pposredovani podatki o porabi pitne vode, 4.9.2014 /35/ Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., 2012. Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin za obdobje 2013-2016 URL: http://www.prodnik.si/e_files/content/Program_odvajanja_in_ciscenja_komunalne_in_padavinske_odpadne_vode_za_obci ne_Domzale_Lukovica_Menges_Moravce_in_Trzin_za_obdobje_2013-2016.pdf /36/ Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., 2013. Prvo mnenje, Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., št. PP/019/13-RJ, z dne 31. 7. 2013 /37/ Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o., 2013. Letno poročilo družbe JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. za leto 2012, AJPES URL: http://www.ajpes.si/ /38/ Kmecl, P., Figelj, J., Jančar, T., 2014. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - poročilo za leto 2014. DOPPS, Ljubljana /39/ Locus d. o. o., 2010. Sistem odvajanja komunalnih vod na območjih, ki niso priključena na CČN Domžale, Domžale, december 2010 /40/ MzIP, 2013. Prvo mnenje s področja razvoja poselitve k osnutku OPN Domžale, št. 35016-23/2011-MOP/15-01021357 z dne 13. 08. 2013, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP), Direktorat za prostor /41/ MzIP, 2013. Splošnih smernicah za področje javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za promet, 16.1.2013 /42/ MzIP, 2015. Enotni dalinar, internetni vir. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor URL: http://test.jpp.si/EDaljinar/Program/prijava.jsp /43/ MKGP, 2015. Dejanska raba tal 31. 03. 2015, GERK in HMO, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano URL: http://rkg.gov.si/GERK/ /44/ MKGP, 2014. Dejanska raba tal 02. 07. 2014 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano URL: http://rkg.gov.si/GERK/ /45/ MOP, 2015. Sevanja in svetlobno onesnaževanje, Ministrstvo za okolje in prostor (citirano april 2015) URL: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/sevanja_in_svetlobno_onesnazenje/ /46/ MKO, 2013. Prvo mnenje k osnutku občinskega prostorskega načrta Občine Domžale, št. 352-62/2005/96, z dne 10.10.2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje /47/ MKO, 2013. Mnenje k osnutku OPN Občine Domžale – področje gozdarstva, št. 3401-47/2008/23, z dne 05. 08. 2013, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje /48/ MKO, ARSO, 2014. Prvo mnenje s področja upravljanja z vodami k osnutku Občinskega prostorskega načrta občine Domžale, št. 35001-308/2013-3 z dne 4. 4. 2014, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje /49/ MK, 2013. Prvo mnenje k osnutku odloka OPN Občine Domžale in mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov plana na okolje (kulturno dediščino), št. 3501-3/2013/7 z dne 16. 08. 2013, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino /50/ Nacionalni laboratorij za zdravje, 2013. Poročilo o pitni vodi iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2013. URL: http://www.prodnik.si/e_files/content/nlzoh13.pdf /51/ Načrt javne razsvetljave v občini Domžale, 2013 URL: http://www.domzale.si/s1a5603/oddelek-za-komunalne-zadeve/nacrt- javne-razsvetljave-v-obcini-domzale.html /52/ NV Atlas, 2014. Naravovarstveni atlas – Natura 2000. URL: http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/ (maj 2015) /53/ Občina Domžale,2009. Veljavna namenska raba prostora, vektorski sloj podatkov /54/ Občina Domžale, 2015. Predvidena namenska raba prostora, dopolnjen osnutek (marec 2015), vektorski sloj podatkov /55/ Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavinah družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, oboje dopolnitev 1996, dopolnitev 10/86, 2/90, 12/95, 10/96, 3/97, 10/97, 10/97 in 8/01, 13/02, 5/04, 3/05, 14/06 in 6/09

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 132 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

/56/ PNZ d.o.o., 2006. Prometna študija občine Domžale. /57/ Prostorsko ureditveni pogoji - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale (uradno prečiščeno besedilo 2), Uradni vestnik občine Domžale (3/2012) /58/ Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, 9. 10. 2013., št. 35409-296/2013/8 /59/ Sivec, I. 1973. Enoletni ulov insektov na svetlobno past v Ljubljani. Diplomska naloga. /60/ SURS, Podatkovni portal Si-STAT, 2014, Statistični urad Republike Slovenije URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp /61/ Valič B., Gajšek P., 2008. Elektromagnetna sevanja. Vplivna območja Projekt Forum EMS. Ljubljana URL: http://www.inis.si/fileadmin/user_upload/INIS/publikacije/2008_05_Vplivna_obmocja.pdf /62/ ZRSVN, 2013. Poročilo Slovenije po 17. členu direktive o habitatih za obdobje 2007-2012, Excel-ova preglednica, Zavod RS za varstvo narave (19.4.2015) URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=579 /63/ ZRSVN, 2014. Poročilo Slovenije po 12. členu direktive o pticah za obdobje 2008-2012, povzetek podatkovne baze Poročila, Excel-ova preglednica, Zavod RS za varstvo narave (19.1.2015) URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=820 /64/ ZRSVN, 2013. Osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Domžale – prvo mnenj nosilcev urejanja prostora, št 2- III-254/3-O-13/MB z dne 29.7.2013 in 2-III-254/4-O-13/MB z dne 18.9.2013, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj /65/ ZGS, 2015. O gozdovih Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije (citirano april 2015) URL: http://www.zgs.si/slo/gozdovi- slovenije/o-gozdovih-slovenije/gozdnatost-in-pestrost/index.html /66/ ZGS. 2012. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2011-2020) št. 04/11. Ljubljana, 1192 str. /67/ ZGS, 2013. Mnenje k osnutku OPN Občine Domžale, št. 3407-153/2013, datum 01. 08. 2013, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana /68/ ZVKDS, 2013. Splošne smernice za načrtovanje občinskega prostorskega načrta za področje varstva nepremične kulturne dediščine, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije /69/ ZVKDS, 2015. Kaj je kulturna dediščina? Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (citirano april 2015) URL: http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/ /70/ ZVKDS, 2014. Register nepremične kulturne dediščine. Podatki za občino Domžale. Območna enota Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ministrstvo za kulturo Sloj: eVRD_14_07_11_4. Posredovani podatki, 11. 07. 2014 /71/ Železniška postaja Domžale, avgust 2014. Ustni vir – prometnik na železniški postaji ZAKONODAJA /72/ Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Uradni list L 327, 22/12/2000) URL: http://eur-lex.europa.eu/legal- content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32000L0060&from=EN /73/ Direktiva Sveta Evrope 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic - Council Directive 79/409/EEC on the conservation of wild birds URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32009L0147&from=EN /74/ Direktiva Sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst - Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora URL: http://eur-lex.europa.eu/legal- content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31992L0043&from=EN /75/ Evropska konvencija o krajini (Florence, 2000) URL: http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/176/ /76/ Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine - spremenjena in dopolnjena (Valetta, 1992) URL: http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/066/ /77/ Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Granada, 1985) URL: http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/121/index.html /78/ Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro, 2005) URL: http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/199/index.html /79/ Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO41 /80/ Nacionalni program varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99 in 41/04 – ZVO-1) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NACP5 /81/ Vseevropska strategija biotske in krajinske raznovrstnosti (Pan – European Biological and Landscape Diversity Strategy (PEBLDS)), 1995 /82/ Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES, 2013 URL: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op_komunalni_o dpadki.pdf

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 133 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

/83/ Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (OP PM10), EVA: 2009-2511-0021,Številka: 35405- 4/2009/9, 3. 11. 2009 URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1594 /84/ Operativni program upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020, Program je sprejela Vlada Republike Slovenije na 30. seji dne 9. aprila 2015. URL: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=330 /85/ Energetski zakon /EZ-1/ (Uradni list RS, št. 27/07 - UPB, 70/08, 22/10, 10/12, 94/12 - ZDoh-2L in 17/14 - EZ-1) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1550 /86/ Zakon o gozdovih /ZG/ (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr in 17/14) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO270 /87/ Zakon o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ (Uradni list RS, št. 71/11 - UPB in 58/12) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541 /88/ Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ- C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A in (109/12)) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4675 /89/ Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/ (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12 in 111/13) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144 /90/ Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545 /91/ Zakon o vodah /ZV-1/ (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1244 /92/ Zakon o ohranjanju narave /ZON/ (Uradni list RS, št. 96/04 - UPB, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 /93/ Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13 in 99/13) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED629 /94/ Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96 in 41/04 - ZVO-1) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED1387 /95/ Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5493 /96/ Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4520 /97/ Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3653 /98/ Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list št. 73/05) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO607 /99/ Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4840 /100/ Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 - popr., 39/13 - odl. US in 3/14) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED283 /101/ Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6527 /102/ Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3176 /103/ Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02 in 67/03) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2354 /104/ Odločba o zavarovanju grajskega drevesnega in gozdnega parka v Češeniku (Uradni list LRS, št. 8/52-30) URL: http://giskd2s.situla.org/Dokumenti/p0119_1.pdf /105/ Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99-3894, 111/2000- 4601) URL: http://giskd2s.situla.org/Dokumenti/p1057_1.pdf /106/ Odlok o razglasitvi dvorca Črnelo in parka dvorca Črnelo za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 6/2006) URL: http://giskd2s.situla.org/Dokumenti/p1443_1.pdf /107/ Odlok o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom (Uradni Vestnik št. 10-2007) URL: http://vestnik.domzale.si/data/docs/uv10-275.pdf /108/ Odlok o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 8/84-11, 4/85 (popravek)) URL: http://giskd2s.situla.org/Dokumenti/p0413_1.pdf /109/ Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 - ZPNačrt) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STRA12

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 134 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

/110/ Odlok o varstvenih pasovih vodnega vira Brdo nad Ihanom in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list št. 5/98) URL: http://gis.arso.gov.si/related/gisphp/vvo.php?id_vvo=4249 /111/ Odlok o varstvenih pasovih vodnega vira Kolovec-Dolomit in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list št. 5/98) URL: http://gis.arso.gov.si/related/gisphp/vvo.php?id_vvo=4247 /112/ Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov Domžale I., II., III., IV., V. in DG I. in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list št. 5/98) URL: http://gis.arso.gov.si/related/gisphp/vvo.php?id_vvo=4241 /113/ Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6035 /114/ Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06 in 58/11) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV1024 /115/ Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 - EZ-1) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9613 /116/ Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11) URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5539 /117/ Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08) URL: https://www.uradni-list.si/1/content?id=89321

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 135 Okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt občine Domžale

12 PRILOGE

1. TEKSTUALNE PRILOGE Priloga 1: Varovana območja in omejitve pri prostorskem načrtovanju Priloga 2: Varovana območja narave in enote kulturne dediščine Priloga 3: Izhodiščno stanje zavarovanih vrst Priloga 4: Vrednotenje posegov (v *.shp, *.xls obliki) Priloga 5: Vrednotenje posegov, za katere so bile podane smernice ZRSVN in vrednotenje posegov za katere smernice ZRSVN niso bile na razpolago

2. KARTOGRAFSKE PRILOGE Priloga A: Pregledna karta območja Priloga B-1: Veljavna namenska raba prostora Priloga B-2: Predvidena namenska raba prostora Priloga C-1: Omejitve v prostoru – dejanska raba tal Priloga C-2: Omejitve v prostoru – varovalni gozdovi in gozd s posebnim pomenom Priloga C-3a: Omejitve v prostoru – vodotoki Priloga C-3b: Omejitve v prostoru – vodovarstvena območja Priloga C-3c: Omejitve v prostoru – karta razredov poplavne nevarnosti Priloga C-4a: Omejitve v prostoru – Natura 2000 območja Priloga C-4b: Omejitve v prostoru – zavarovana območja Priloga C-4c: Omejitve v prostoru – naravne vrednote in ekološko pomembna območja Priloga C-5: Omejitve v prostoru – kulturna dediščina

ZaVita, svetovanje, d. o. o. 136