Breckerfeldov ekslibris v knjigi G.A. Scopolija Flora Camiolica, ki se danes nahaja v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani.

Lani je slovenska javnost z različnimi prireditvami počastila 300-letnico izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, v letu 1990 pa mineva 250 let od rojstva dolenjskega graščaka Franca Antona Breckerfelda (3.1.1740 Stari grad - 30.1.1806 Ljubljana), ki je v nekem smislu nadaljeval Valvasorjevo delo: za nekatere kraje in gradove Dolenjske je zbral in napisal dragocene dodatke Valvasorju (objavljeno v MHK 1860, 15), za mnoge pa je napisal kar obširne monografije. Gradi­ vo je zapustil v rokopisu z naslovom Versuch und Beitrag zu einer Landkrainerischen Topograp­ hie, 1790. Kot član Kranjske kmetijske družbe je zanjo napisal pripombe k vinogradniškemu zakonu in med ljudstvom zbiral slovenske botanične in zoološke izraze, pregovore in izraze za kmečka opravila. Del njegove knjižnice je pridobil Jožef Kalasanc Erberg, z njegovo zapuščino pa je ob koncu 19. stoletja prišla v takratni kranjski Deželni muzej. Kronika se s tem kratkim zapisom oddolžuje spominu tega ljubeznivega delavca za slovenski narodni preporod, naslednja številka pa bo prinesla obširnejši članek o njem. KAZALO

Otorepec Božo: Gradič Mala Loka pri Trebnjem ...... 3 The Mala Loka Manor-House near Trebnje Goleč Boris: Načelnikov hišni arhiv v Podkorenu ...... 7 The Home Archives of »Načelnik« at Podkoren Bučić Vesna: Urarstvo na slovenskem Štajerskem ...... 19 Clockmaking in the Slovene region of Styrie Valenčič Vlado: Začetki organizacije našega mlekarstva...... 30 The beginnings of the organisation of our milk industry Vrišar Sergej: Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leti 1863- 1941 ...... :...... 43 Models of the Slovene Hawks and Eagles from 1863 - 1941 Dular Anja: Katalog Okrajne učiteljske bukvamice v Črnomlju...... 49 Catalogue of the District Teacher’s Library at Črnomelj Švajncer Janez J.: Albin Mlakar - pozabljeni vojak ...... 50 Albin Mlakar - the forgotten soldier Brodnik Vilma: Dobrodelnost v Ljubljani med prvo svetovno vojno ...... 56 Charity work in Ljubljana during World War I. Dular Andrej: Zdravstvo in veterinarstvo v občini Črnomelj od začetka 20. stoletja do leta 1985 ...... 65 Health and Veterinary Science in the Municipality of Črnomelj from the beginning of the 20 th century to 1985 Marušič Branko: Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1989 67 History and historal science on the Slovenian westm border in the 1989

Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Ferdo Gestrin (predsednik), Metka Gombač, Nada Holynski, dr. Olga Janša -Zorn, dr. Jože Koropec, Janez Kos, Antoša Leskovec, dr. Božo Otorepec, Slavica Pavlič, Marija Semoder, dr. Mirko Stiplovšek, Prvenka Turk, Maja Žvanut Uredniški odbor: France Dobrovoljc, dr. Tone Ferenc, Dr. Ferdo Gestrin, mag. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Olga Janša-Zom, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Peter Stres, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Sergij Vilfan, dr. Peter Vodopivec, Maja Žvanut (glavna urednica) - Opremil: Roman Hribar - Prevodi: Baukje Ojganič - Bibliografska obdelava: Anja Dular - Uredništvo: Narodni muzej, Prešer­ nova 20, 61000 Ljubljana (tel. 061/218-886 int. 17) uprava: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana - Sofinancirata Republiški komite za znanstveno raziskovanje in tehnologijo in Republiški komite za kulturo - Tisk: Roman Hribar ČLANKI IN RAZPRAVE

GRADIČ MALA LOKA PRI TREBNJEM BOŽO OTOREPEC

Ozemlje današnje Dolenjske je že od 9. sto­ Škovec, MALA LOKA, Žabjek, Potok in letja spadalo pod Savinjsko krajino, v kateri drugje.6 Čeprav se torej Mala Loka ob prodaji so krajiško oblast izvajali krajišniki oziroma Stične štajerskemu Reinu leta 1277 direktno mejni grolje. Med 9. in prvo polovico 11. sto­ ne omenja, smemo vendarle domnevati, da je letja so bili ti iz rodu koroške Heme. Ti so bilo med takrat prodano posestjo tudi tistih razširili meje Savinjske krajine vse do Sotle in osem kmetij v Mali Loki. Kajti dejstvo je na­ spodnje Krke. Iz tega rodu so bili tudi gospo­ mreč, daje še mnogo kasneje, to je leta 1607, dje Višnjegorski, ki so po Heminem rodu po­ Lovrenc Spičik kupil posestvo Mala Loka od dedovali velike dele slovenske zemlje in ki so opata Matije in konventa v Reinu, ki je torej se s prvotnega sedeža na gradu Pux v zgornji vse do tedaj bil dejanski pravni lastnik tega dolini Mure v prvi polovici 12. stoletja naseli­ posestva.7 li na svoja kranjska posestva in se začeli ime­ Desetino od prosa in lanu, ki ga je pobirala novati po Višnji gori. Njihova posest je segala graščina v Trebnjem leta 1436 po fevdni knji­ od zgornje Krke, Višnje gore in Litije vse do gi grofov Celjskih, je v Mali Loki odrajtovalo podnožja Gorjancev. Leta 1136 so ustanovili sedem in pol kmetij, očitno se je medtem od­ cistercijanski samostan v Stični ter mu daro­ tujilo pol kmetije od prejšnjih osmih.8 vali veliko svoje posesti. Stična je postala po­ Žal nam zgodovinski viri o Mali Loki po­ memben srednjeveški kulturni in prosvetni tem dolgo časa popolnoma molče. V velikem center tega dela Slovenije. urbarju Stične iz leta 1505 je v okrožju Teme­ Med ministeriali Višnjegorskih - vitezi, ki nice navedena le samostanska posest v Veliki so jim služili z orožjem za podeljeno zemlji­ Loki s 17 kmetijami.9 Omenjata se sicer v ško posest - so bili Mehovski, Kronovski, Hribskem okrožju dve kmetiji v »Khleyn Čreteški, Mirenski, Hmeljniški, Prežeški, Lakch«, toda tu gre za Malo Loko pri Žalni.10 Lihtenberški1 ter celo vitezi iz Reifensteina, Naša Mala Loka je bila takrat pravno še last današnje Blagovne vzhodno od Celja. Eden od Reina, zato se v tem urbarju ne navaja. Kdaj njih, vitez Hartman iz Reifensteina je med leti naj bi graščina Mala Loka z gradom prišla v 1136 in 1169 podaril stiškemu samostanu last rodbine Gali, se ne da ugotoviti. Trditev, svojo posest v kraju Loka (»Long«) pri Treb­ da so bili »lastniki gradu« (!) leta 1471 Janez, njem, ki ga zgodovinarji postavljajo na podro­ leta 1478-1507 Ludvik in 1598 Franc pl. čje Velike in Male Loke.2 Leta 1169 je oglej­ Gali, ni z ničemer dokazana.11 V viru, ki je za ski patriarh Ulrik potrdil Stični poleg ostalih to uporabljen, to je zapuščinskem inventarju tudi to donacijo dveh hub oz. kmetij v vasi Ehrenreicha Galla iz 1653, se sicer pod temi Loka.3 datumi navajajo le razna fevdna pisma oz. Leta 1277 je stiški opat Konrad zaradi do­ fevdne podelitve na navedene Galle brez na­ lgov prodal opatu Bernardu in samostanu v vedbe, da gre za posest v Mali Loki.12 Odgo­ Reinu na Štajerskem samostansko posest t.j. vor na to vprašanje bi mogel dati le v celoti 17 hub v krajih Mačkovec, Videm in Roje.4 ohranjen tekst teh podelitev, tega pa žal ni. Zaradi oddaljenosti tega samostana pa je ver­ Prvo doslej znano dokumentirano poročilo jetno Stična za Rein to posest upravljala pose­ o Gallih v Mali Loki je šele iz leta 1585. V vi- bej. Tako se v odlomku urbarja iz okoli leta zitacijskem poročilu oglejskega generalnega 1400 navaja, da je imela Stična pod odvetni­ vikarja Bizancija iz tega leta o razširjenosti štvom Svibenjske graščine 24 kmetij v Veliki protestantizma po Dolenjski, se omenja, da je Loki ob Temenici in osem kmetij v Mali Loki bil med protestanti tudi »graščak Gali iz Male (»ze Klain Laakch) poleg še številnih drugih. Loke«.13 Omenjeni urbar dobesedno navaja: »V Mali S kupno pogodbo, sklenjeno 4. maja 1607 Loki je osem kmetij, vsaka daje (za odvetni­ leta v Reinu, je opat Matija iz Reina prodal štvo) eno merico ovsa in eno kokoš ter dve po­ Lovrencu Spiciku oz. Spičiku (»Spizigkh«, gači (»pagatschen«), spadajo pa pod Stično«.5 »Spitschigkh«, »Spitschikh«) posestvo Mala Leta 1409 je avstrijski vojvoda Ernest Že­ Loka (»das Guett Khlein Lagkh«), Za to pro­ lezni potrdil samostanu v Reinu med drugim dajo cerkvenega imetja je moral predhodno tudi posest na Kranjskem in to v svibenjskem dati svoje privolenje tedanji deželni knez nad­ deželskem sodišču v vaseh Zagorica, Reka, vojvoda Ferdinand Avstrijski, kar je storil s

3 Mala Loka v Valvasorjevi Topografiji Kranjske posebno privolitveno listino izdano 7. junija lagkh«, ter predajna listina datirana 6. maja 1607 v Gradcu.14 Žal nam je vsebina obeh li­ 1686.21 stin znana le iz zelo kratkih povzetkov v za­ Jurij Andrej Lukančič je bil iz znane rodbi­ puščinskih inventarjih. ne Lukančičev, loških meščanov, ki so oboga­ Omenjeni Spicik oz. Spiček pa verjetno po­ teli z železarstvom in bili lastniki starološke sestva ni upravljal sam, ampak je imel tam graščine, po kateri so imeli tudi plemiški svojega upravitelja; eden od teh je bil ljubljan­ predikat.22 ski meščan Melhior Foresto in ob prevzemu je Toda Jurij Andrej Lukančič je še isto leto bil sestavljen popis premoženja.15 V času meseca decembra umrl, kot to slikovito poro­ omenjenega Spičika je gospostvo Mala Loka ča tudi Valvasor. Tudi v njegovem zapuščin­ obsegalo: lastna obdelovalna polja v obsegu skem inventarju se navajajo listine o Mali petih kmetij, dalje 21 podložnih kmetij, šest Loki, ki smo jih omenili že zgoraj.23 gostačev, mlin pod gradom, šest kmetij v Ja­ Njegova vdova Ana Katarina Lukančič, hči vorju (»Jauar«?) s štirimi vinogradi v Novi Janeza Adama Galla z Gallensteina, je bila gorci ter vinograde v Papina Gorici (»Papina lastnica Male Loke v Valvasorjevem času, to pergkh«?).16 je ok. leta 1688-1689. Toda že leta 1634 je Janez Krstnik Spiček s Valvasor imenuje Malo Loko v svoji Slavi kupno pogodbo, sklenjeno 18. marca, prodal vojvodine Kranjske kot »gradič«, nemško posestvo Mala Loka z vsem pripadajočim »Schlösslein Klein-Lack«, ki je bil oddaljen Ehrenreichu pl. Gallu.17 od Ljubljane šest milj in od Novega mesta tri Taje umrl decembra 1652 ali v začetku ja­ milje. Leži na prijetnem in veselem kraju na nuarja 1653, kajti zapuščinski inventar, sesta­ zračnem hribčku. Pod sabo gleda Temenico, vljen po njegovi smrti v Mali Loki, nosi da­ ki teče tod mimo. Nemško ime Klein Lack iz­ tum 16. januarja 1653 in med drugim našteva vira iz kranjskega imena tega gradu »Malalo- mnoge listine za Malo Loko.18 ka«, kar pomeni toliko kot majhen travnik. Lastniški delež na Mali Loki je imel tudi Nekoč je pripadal baronom Gallom (a ti so Maksimiljan Spiček, čigar vdova Marija Salo­ postali baroni šele 1650! - op. B. O.) pa je s ma je njun delež tudi prodala omenjenemu prodajo prišel na gospoda Jurija Andreja Lu­ Ehrenreichu Gallu s pogodbo sklenjeno 13. kančiča, kateremu pa je tisti bledi sel, ki trka aprila 1653.19 tako na vrata gradov kot beraških koč, leta Kdo je bil Ernest Zupančič pl. Rosenhof, ki 1686 odpovedal tako gradič kot njegovega ga kot lastnika Male Loke navaja tudi Valva­ lastnega telesa stanovanje. Zato vodi gospo­ sor, ni točneje znano.20 V zapuščinskem in­ darstvo sedaj njegova vdova Ana Katarina, ro­ ventarju se omenjata prodajna pogodba za jena Gali, kar sama. - Tla tod okoli so lepo Malo Loko, sklenjena v Ljubljani dne 4. mar­ oblikovana in plodna, zato se najdejo tod do­ ca 1686 med Zupančičem in Jurijem Andre­ bra polja, lepi travniki, mnogo sadja, nedaleč jem Lukančičem »von Hertenfels und Alten- pa tudi vinogradi.«24

4 Sliki gradu Mala Loka je Valvasor objavil vrhu (?) in v Šentlovrencu z župniščem in dvakrat: prvič v Topografiji vojvodine Kranj­ drugimi ličnimi hišami. Mnogo tega vabi tu­ ske in drugič v Slavi vojvodine Kranjske. Prva kaj k veselemu uživanju: prijeten lov, prijazno risba je nekoliko daljša in se zato vidijo tri ko­ sosedstvo, z ribami bogata Temenica, dra­ lesa na grajskem mlinu, dočim se v Slavi vidi­ žestni sprehodi, dobro oskrbovani gozdovi, ki ta le dve. Risba v Topografiji je izdelana bolj kličejo v hladno senco z igro listov visokih skrbno in natančno. Prikazuje preprosto eno­ trepetlik, bukev in jelš, delno pa visokih hra­ nadstropno poslopje s stolpiči (erkerji) ob vo­ stov in dišečih lip, predvsem pa gostoljubni galih in večjim stolpom nad vhodnimi vrati. lastnik plemiškega sedeža Mala Loka. On vla­ Pred gradom je večje gospodarsko poslopje, da tu na področju, kjer mu daje dajatve več spredaj levo je manjša zgradba, ob Temenici kot 38 urbarskih podložnikov; je gospodar pa grajski mlin na tri kolesa. mnogih žitnih polj, pisanih travnikov, pro­ Leta 1718 je bil 28. marca v Mali Loki se­ stornih gozdov, dobro oskrbovanih vinogra­ stavljen zapuščinski inventar po pokojni Ma­ dov in sadovnjakov, bogatih žitnih in žival­ riji Frančiški pl. Wallensperg. Taje bila prvič skih desetin in še drugih zemljiškogosposkih poročena s Francem Viljemom pl. Gallom, ki ugodnosti. Zunanjost grajskega poslopja ozna­ ji je zapustil posestvo Mala Loka. Leta 1712 čuje ista plemenita preprostost in veselost, ki se je drugič poročila z Janezom Jožefom pl. vlada tudi znotraj po sobanah. Hišna kapela v Wallenspergom.25 gradu je podružnica fare Šenlovrenc v Veliki Kdo je bila Marija Sidonija, ki se je leta 'Loki; tudi v njej odseva enostavnost in sve­ 1693 poročila z baronom Karlom pl. Baum­ tlost. Za češčenje postavljena oltarna slika gartner in dobila to leto zaščitno listino za po­ Marije Pomagaj, od umetniške roke Metzin­ sestvo Mala Loka kot pripadajočim po poroč­ gerja (Menzinger) je čisto primerna, da dvigne ni pogodbi,26 ni iz virov prav jasno razvidno. dušo k pobožnosti. - Okoli gradu se kažejo Vsekakor pa ni bila vdova po Juriju Andreju skrbni nasadi oplemenitenih sadnih dreves in Lukančiču, kajti njegovi vdovi je bilo sigurno murv, ki stojijo pripravljene za pridobivanje ime Ana Katarina. svile. Tukaj se vidi tudi velik čebelnjak in gos­ Marija Terezija Lukančič pl. Hertenfels se podarsko poslopje. je 25. 9. 1715 poročila z Avgustom Ludvikom Ko so bili grofje Celjski še lastniki obširne­ pl. Wiederkehijem, s katerim je imela tri ga gospostva Trebnje, je bilo obenem njihovo sinove.27 Tako je Mala Loka vse do sredine lastništvo tudi posestvo Mala Loka, ki pa se je 19. stoletja bila v lasti rodbine Wiederkehr pl. pozneje ločilo od Trebnjega in prišlo na baro­ Wiederspach (tudi: Widderspach), ki je razen ne Gali. Po njih je s prodajo prišlo na gospoda tega bila še lastnica gradov Griča pri Zabrdju Ernesta Zupančiča pl. Rosenhof, od katerega (južno od Mirne), Zapric pri Kamniku ter hiše je posestvo odkupil gospod Jurij Andrej Lu­ v Ljubljani.28 Rodbina poteka od Hansa Hen­ kančič; taje umrl leta 1686 in njegova vdova rika Widerkehija, ki se je menda okoli 1609 Ana Katarina, rojena baronica Gali von Gal­ priselil v Ljubljano iz Švice 29 postal bogat in lenstein, je ostala lastnica tega posestva. Poro­ ugleden meščan in v letih 1634, 1640 in 1641 čila se je kasneje z gospodom baronom Kar­ celo mestni sodnik,30 kasneje pa je dobil lom Henrikom pl. Baumgarten zum Hochen- plemstvo s predikatom vitez »von Widders­ schwangau und Ehrbach, ki je po njeni pach«. V grbu je imel tudi črnega ovna (nem­ smrti v letu 17.. posestvo prodal gospodu Av­ ško Widder) v srebrnem polju.31 guštinu Ludviku pl. Wiederkehr zum Wid­ Okoli leta 1790-1800 je pisal svoja »Dopol­ derspach. Njegov sin gospod Anton Medard nila k Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske« pl. Wiederkehr ni samo posestva postavil v starograjski graščak Franc Anton Breckerfeld, zboljšani gospodarski položaj, ampak ga je ki je Valvasoijevim opisom dolenjskih gradov celo povečal z nakupom, nekoč pod Rakov­ dodal še mnogo podrobnosti, zlasti historič­ nik spadajočih vasi in podložnikov v Čatežu, nih. O Mali Loki piše tako-le: Zgornji in Spodnji vasi ter gozda Zaplaz.«32 »Mala Loka (Kleinlack) ima ime iz slovan­ Zadnji moški potomec Wiederkehrejev je ske oznake Mala Loka, s čemer se označuje bil Anton, ki je imel hčer edinko Justino. Ta mali log ob tekoči vodi - tukaj pač Temenici. se je leta 1853 poročila s c. kr. stotnikom Nedaleč od tod, bližje komercialni cesti, kjer Markom Trebuhovičem plemenitim Schlach­ se pelje ob vznožju Medvedjeka proti Mokro­ tenschwert, ki je to plemstvo dobil dedno, nogu, leži Velika Loka; to je vas, kjer imajo na potem ko je prebil v vojaški službi 40 let in 8 25. julija vsako leto dobro obiskan živinski se­ mesecev. Vendar se je sprl s predstojniki in jem. Oba sosednja kraja Velika in Mala Loka odšel že 1866. v pokoj. Potem ko mu je 1865. počivata v krilu mikavne prirode, ki jima ne umrla prva žena, s katero je imel tri sinove, ki odreče nobene blaženosti. Radost za oči je vi­ so po materi podedovali Malo Loko, se je še deti, kako tu plodna polja, grmovite živinske 1880. drugoč poročil z ženino sestrično Mari­ paše, lepo pisani travniki, gozdnati griči in vi­ jo pl. Wiederkehr. Marko Trebuhovič je bil nogradi tvorijo slikovite scene: daljina je zase­ svojevrsten original, ki ga zanimivo opisuje dena s spodobnimi cerkvicami v Skovcu, Na Fran Šuklje v svojih Sodobnikih. Umrl je leta

5 Mala Loka v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske

1902 in se dal pokopati v Zagrebu. Sin Evgen, bljana 1982, str. 280. — 12. Arhiv Slovenije, Za­ ki se zaradi bolehnosti ni maral ukvarjati z puščinski inventarji G-20, Zapuščinski inventar Malo Loko in posestvom, je vse skupaj prodal Ehrenreicha Galla od 16.1. 1653, str. 9, Štev. leta 1914 kranjskemu deželnem odboru za 44-46, 48. — 13. Ivan Steklasa, Zgodovina župnije prav nizko ceno.33 Kasneje je bil grad Mala Šent Rupert na Dolenjskem, Ljubljana, 1913, str. 79. — 14. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inventar Loka last dravske banovine, leta 1938 pa Gos­ G-28, str. 2, štev. 1; str. 6, štev. 22; L-28/11, str. 5, podarske zveze v Ljubljani. V njej je bila ta­ štev. 4. — 15. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inven­ krat banovinska gospodinjska šola.34 tar L-20/II, str. 6, štev. 19. — 16. prav tam, str. 13, štev. 80. — 17. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inven­ OPOMBE tar L-28/II, str. 4 šev. 3. — 18. Arhiv Slovenije, Za­ puščinski inventar G-20. — 19. Prav tam, str. 11, 1. Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana štev. 59. — 20. J.W.Valvasor, Die Ehre des Herzog­ 1955, str. 176, 258-9. — 2. Metod Mikuž, Topo­ tums Krain, 1689, XI, 310-311. — 21. Arhiv Slo­ grafija stiške zemlje, Ljubljana 1964, str. 32; Jože venije, Zapuščinski inventar L-28/IIvstr. 3, štev. 1; M. Grebenc, Gospodarska ustanovitev Stične ali str. 6, štev. 8. — 22. Pavle Blaznik, Školja Loka in njena dotacija leta 1135, Stična 1973, str, 14-15; Loško gospostvo, Škofja Loka 1973, str. 226, M. Kos, Gradivo za historično topografijo Sloveni­ 328-329. — 23. Arhiv Slovenije, Zapuščinski in­ je (za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975, str. ventar L—28/11; Testamenta št. 18; Valvasor, Ehre, 337. — 3. Mikuž o.d., str. 134-135. — 4. Grebenc XI, 310. — 24. Valvasor, Ehre, XI, 310-311. — 25. o.d., str. 134-135. — 5. Wlad. Milkowicz, Beitrage Arhiv Slovenije, Zapuščinski inventar W-78, str. zur Rechts - und Verwaltungsgeschichte krains, 21. — 26. Prav tam, str. 24, štev. 6. — 27. Zgodo­ Mittheilungen des Musealvereines für Krain II, vinski arhiv Ljubljana, Lazzarinijeva genealoška 1889, str. 20. — 6. Grebenc o.d., str. 134. — 7. Ar­ zbirka. — 28. Smole, o.d., str. 701-702. —29. Fran hiv Slovenije, Zapuščinski inventar G-28, str. 2, št. Šuklje, Sodobniki mali in veliki, Ljubljana 1933, 1; str. 6, št. 22. — 8. Arhiv Slovenije, Fevdna knjiga str. 43. — 30. Vladislav Fabjančič, Ljubljanski sod­ grofov Celjskih 1436-1456, nekoč rokopis B 313 v niki in župani, rokopis v Zgodovinskem arhivu Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju, Ljubljana. — 31. Neuer Siebmacher IV, 2: Otto Ti­ fol. 89v (prej:80v). — 9. Grebenc o.d., str. 108, št. tan von Hefner, Der Adel des Herzogtums Krain 151. — 10. prav tam, str. 106, štev. 97. —11. Maj­ und der Grafschaften Gorz und Gradiška, Nüberg da Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Lju­ 1859, S. 21, Tafel 21. — 32. Franc Anton Brecker-

6 feld, Supplementa zu des Freyherm von Valvasor Ljubljani. — 33. Šuklje, o.d., str. 42^43, 144-146 Topographie von Krain, fol. 68 (slika gradu) in fol. — 34. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1938 ' 69-69v., rokopis Ms. II/26r v Arhivu Slovenije v str. 495.

NAČELNIKOV HIŠNI ARHIV V PODKORENU (UTRINKI IZ PRETEKLOSTI GORNJESAVSKE DOLINE) BORIS GOLEČ

Ko sem se pozimi 1984 mudil v Podkorenu, stin iz Načelnikovega hišnega arhiva, povej­ prijazni gornjesavski vasi na področju križa­ mo nekaj besed o vasi Podkoren. Naselje je nja cest čez prelaz Korensko sedlo na Koro­ bližnji zahodni sosed Kranjske gore in je na­ ško in čez savsko razvodje v Furlanijo, sem v stalo v najbolj neposrednem vplivnem obmo­ hiši št. 64, po domače pri Načelniku, skoraj čju stare poti na Korenski prelaz. Ime je dobi­ po naključju našel vse prej kot skromen, nekaj lo po gori Koren, v katere vznožju se je razvi­ deset dokumentov obsegajoč hišni arhiv. Že lo, prebivalci pa so Korénci. Gre za razmero­ na prvi pogled je obljubljal marsikaj zanimi­ ma starejše naselje v vrsti naselij Gornjesavske vega in izkazalo se je, da je poleg množine doline ali Doline, tukajšnjo poselitev pa pove­ listin, spisov in računov iz 19. stoletja ohra­ zujejo s srednjeveško kolonizacijo s koroške njenih tudi sedem starejših listin iz 17. in 18. strani. Poleg arhivskih virov osvetljuje naseli­ stoletja, od katerih jih je šest datiranih med le­ tev Doline tudi njena narečna podoba, saj go­ toma 1640 in 1738, ena fragmentarno ohra­ vore najzahodnejši Ratečani koroško - ziljski njena pa je brez označbe datuma in kraja na­ govor, od Podkorena pa se začenja območje stanka. Navedeno gradivo je v kserokskopira- druge govorne skupine, kompromisa med ko- ni obliki postalo poseben fond Arhiva Slove­ roščino in gorenjščino. Podkorenski kmečki nije med družinskimi fondi, originali pa so domovi so drug ob drugem nanizani tesno ob ostali v lasti Alojza Kramarja, Načelnika, či­ korenski poti, ki se vije nad grapo hudourni­ gar prednikom so listine tudi pripadale. škega Krotnjeka, predstavljajo pa starejše je­ Ker izvora najdenih dokumentov zaradi ča­ dro vasi na izoblikovanem skupnem vaškem sovne oddaljenosti ni bilo moč precej določiti, prostoru - gorici, kjer se stekata stari poti iz se je zdelo verjetno, da so jih posedovali nek­ Kanalske doline in s Koroškega. Z razvojem danji gospodarji današnje Načelnikove hiše. kajžarstva se je pozneje »Pod bregom«, prav Kramarje najstarejša ohranjena pisanja, shra­ nasproti kmečkega jedra vasi razvilo strnjeno njena skupaj z listinami njegovih znanih so­ območje kajž. Domovi vaške revščine, ki v rodnikov v ovalni leseni škatli, povezoval s dolinskih vaseh povečini združujejo pod eno preteklostjo same hiše, ki je ena devetih v os­ streho hišo in manjši hlev z enim samim pro­ novi gotskih in poznogotskih stavb v vasi. storom za živino, so v večji meri raztreseni še Hiša je šesta v vrsti gruntarskih hiš, ki so nani­ ob glavni vaški poti v severnem delu vasi. zane na levi strani tik ob stari korenski cesti, Prav tod, med socialno šibkejšim slojem Pod­ gledano od vaškega središča na gorici navzgor. korena, so živeli in z listinami varovali svoje Ze dolgo pa Načelnikovo ne zasluži atributa skromno imetje ljudje, ki nastopajo v doku­ gruntarske hiše, saj pri hiši ni več nikakršne mentih Načelnikovega arhiva. zemlje. Na nekdanje domovanje trdnih kme­ Kot se je pokazalo po skrbni obdelavi gradi­ tov spominja le še nekoliko ambiciozna va, je prav vse dokumente prenesel v kupljeno kmečka arhitektura z gotskimi oboki v sever­ Pleševo - Načelnikovo hišo šele Janez Petraš nem kletnem delu, rozeto in v tram vrezlja- (1867-1945). Nekaj dni po nakupu kmečkega nim napisom 17-INRI-49 v spodnjem bival­ doma je prodal svojo kajžo nedaleč stran pod nem prostoru, ki je tudi po izročilu mlajšega korensko cesto, v kateri se je rodil in kjer so nastanka, ter z nadstropjem z lesenim zuna­ stoletja domovali njegovi predniki. Kajži se je njim hodnikom. Nekdanje Pleševo, kot se Na­ reklo pri Kavču in je stala kakšnih petdeset čelnikove hiše spominjajo le še najstarejši Ko­ metrov severno od Načelnikovega doma. Za­ renči, so stari gospodarji razprodali že konec dnji starih gospodarjev, Janez Petraš, jo je leta 19. stoletja, hišo z vrtom in gospodarskimi po­ 1904 prodal svojemu svaku Jožefu Kramarju, slopji pa je leta 1904 kupil od Alojza Grilca očetu sedanjega Načelnika Alojza Kramarja. ujec sedanjega lastnika Janez Petraš (vi. št. Nato sta v obdobju med obema vojnama sle­ 313, h. št. 33). Ta je bil načelnik podkoren- dila Jožefu Kramarju še dva lastnika, od kate­ skega gasilskega društva od njegove ustanovi­ rih je drugi nadomestil kajžo s še stoječo Gre- tve leta 1908 in po njem je hiša z izgubljeno gorijevo žago. Ko so podirali leseni Kavčev kontinuiteto gospodarjev Plešev dobila novo dom, je bil njegov hišni arhiv že več desetletij ime pri Načelniku. spravljen pri Načelniku. Le v špranji med le­ Preden se lotimo predmeta obravnave - li­ senim tramovjem so našli cesarski bankovec,

7 ki ga je tja založil kateri od starih gospodarjev ciralo iz prvotne oblike Hkalic ali Tkalic, s či­ Petrašev, manj verjetno pa še zadnji s priim­ mer pa nisem hotel bralce motiti v osrednjem kom Kave. Njegov potomec Janez Petras je delu sestavka, temveč sem razlago imena pri­ bil izobražen in vešč nemščine, zato je rodbin­ hranil za konec. Prav tako naj ne moti listin­ ske listine verjetno tudi razbral in jih skrbno sko izpričana označba Weber, kije v prevodih hranil še po preselitvi v novi dom. ne slovenim, potrjuje pa ugotovitev, da se je Listine si po kronološkem zaporedju sledijo hišno in rodbinsko ime razvilo iz poimenova­ takole: nja vaškega tkalca. Listine se mi zdijo toliko 1) Prodajno pismo Matevža Schneiderja za pomembnejše, ker niso pripadale gospodar­ Blažeta Webra, datirano: Bela peč, 21. 05. jem kakšne trdne kmečke hiše, ampak izvirajo 1640; iz kajžarske hiše podkorenskih tkalcev, iz za­ 2) Odpovedno pismo Magdalene, žene Janža selka vaških nižjih socialnih plasti. Vulca in hčerke Tomaža Webra, datirano: 11. 06. 1657; KAVČEVA RODBINA IN NJENE LISTINE 3) Odpovedno pismo Marine, žene Luke Aic- hleiterja in hčerke Tomaža Webra, datirano: Kavčevemu rodu po arhivih zemljiških gos­ Bela peč, 08.05. 1665; postev in kranjskogorske župnije ni moč sledi­ 4) Odpovedno pismo Jakoba Geraucha in ti prav daleč v preteklost, niti malo dlje kot ga njegove žene Marije, hčerke Matevža Webra, omenja najstarejši ohranjeni dokument iz nji­ datirano: Landškron, 24. 11. 1700; hovega hišnega arhiva. Kdaj se prvi iz te rodo­ 5) Odpovedno pismo Janeza Kastelica in nje­ vine pojavi v Podkorenu, ni znano, vsekakor gove žene Uršule, datirano: Št. Štefan v Ziljski pa je hišno in rodbinsko ime nastalo po tkal- dolini, 14. 06. 1719; stvu, ki je bilo v teh krajih, morda pa že prej 6) Zapoved belopeškega oskrbnika podkoren- kje drugje, osnovna hišna dejavnost. Kavči so skim podložnikom na prošnjo Valentina Kav­ bili vseskozi podložniki zemljiškega gospostva ča, datirano: Podkoren, 19. 12. 1738; Bela peč s sedežem v graščini tik ob kranjsko- 7) Vzorec za pisanje dediščine z naslovom: koroški meji, vendar že onstran savskega raz­ Schreiben angefallner Erbschafft, fragment, s. vodja, ki danes določa državno mejo med Slo­ d., s. 1. venijo in Furlanijo-Julijsko Krajino. Belope- Prvih šest pisanj je namenjenih gospodar­ ška gospoščina je bila obenem teritorialna ze­ jem iz Kavčeve rodovine: Blažetu (ok. mljiška gosposka za Dolino in je izvrševala 1570-1640/41) Tomažu (ok. 1599-1645), Ma­ tudi deželskosodno oblast. Kljub njenemu po­ tevžu (ok. 1640-1702), Juriju (1665-1736) in menu v preteklosti pa danes zaman iščemo Valentinu (1713-1779). Pisali so jih gospo- kakršnekoli urbarje, sodne spise in podložni- ščinski oskrbniki in pisarji okoliških kranjskih ške listine, ki bi pomagali osvetliti življenje in koroških zemljiških gosposk, ki so jim bili Kavčevega rodu. V Arhivu Slovenije sta sicer podložni naročniki listin. V zadnjem primeru ohranjena dva fascikla spisov iz časa od 17. do pa gre zgolj za fragment vzorca pisanja dediš­ 19. stoletja, vendar za raziskovanje podložni - čine, ki je po vsej verjetnosti služil pri sesta­ ških zadev noben dokument ne pride v po­ vljanju zapisnika dediščine ob smrti ene Kav- štev. Nekaj več, predvsem genealoške podat­ čevih gospodinj. Gospoščinski uradnik je brž­ ke, najdemo v kranjskogorskih cerkvenih ma­ kone predlogo pozabil v Kavčevi kajži in tako ticah, ki so z eno samo dveletno vrzeljo v ce­ se je ohranil ta fragment. loti ohranjene. Krstne matične knjige segajo v Podrobneje in v slovenskem prevodu bodo leto 1642, poročne v 1638 in mrliške v leto listine predstavljene v naslednjem poglavju 1641, torej v desetletje po osamosvojitvi žup­ med pripovedjo o preteklosti Kavčeve rodbi­ nije Kranjska gora, do katere je prišlo leta ne in hiše. Na tem mestu naj pojasnim še ne­ 1630. katera poimenovanja, ki bi utegnila bralca Najstarejši podatek o rodbini hrani, kot smo motiti ali zmesti. Hišni arhiv, ki je sicer mno­ omenili, Načelnikov hišni arhiv. Gre za pro­ go obsežnejši od njegovega predstavljenega dajno pismo Matevža Schneiderja, namenjeno starejšega dela, imenujem Načelnikov hišni Blažetu Webru (Kavču) in datirano v Beli peči arhiv, pač po kraju najdbe. Za objavo le sed­ 21. maja 1640. Njegova vsebina se glasi: mih njegovih dokumentov sem se odločil na Jaz, Matevž Schneider, stanujoč v Podkore­ podlagi dejstva, da tvorijo povezano časovno nu in podložen gospostvu Bela peč, izpovedu­ in rodbinsko celoto, nato pa zija med zadnjim jem za vselej zase in za svoje dediče, da sem v iz leta 1738 in mlajšimi manj pomembnimi dogovoru z gosposko prostovoljno prodal in spisi skoraj stoletna praznina. Člane rodbine izročil, kar potrjujem vedé tudi s tem pismom, imetnikov obravnavanih listin imenujem z svojo podedovano posest, tj. košček zelnika njihovim hišnim in rodbinskim imenom, kot poleg svoje hiše skupaj z dolžnostjo desetin- mu lahko sledimo zadnjih osemdeset let nje­ skega pfeniga, svojemu častitemu in drage­ govega obstoja - z imenom Kave, Kavčeva mu sosedu Blažetu Webru in vsem njegovim rodbina. V posebnem poglavju bomo videli, dedičem za pet guldnov in trideset krajcarjev da se je ime skozi 17. stoletje korenito zredu­ dobre kranjske deželne veljave, ki sem jih do-

8 bil v svoje popolno zadovoljstvo odštete in po­ že odraslega sina Tomaža, drugega znanega plačane v gotovini. Kavča. V mrliški matici namreč najdemo za­ Nato se zase in v imenu vseh svojih dedičev pis, da je 22 septembra 1642 preminila Marta, na vseh mestih odpovedujem zadevajočemu vdova iz Podkorena in mati Tomaža Kavča zelniku in njegovim pravicam in hočem, naj (Thomae Hkalizs mater, vidua). Glede na po­ bo za vselej predan in prodan. V moči tega datek, da se je Tomaž rodil okoli leta 1599, pisma in s pridržkom splošne deželne obveze moramo rojstni letnici zakoncev Blažeta in za škodo na Kranjskem itd. sem zgoraj ime­ Marte Kave pomakniti v čas okoli 1570. Ali novani prodajalec zvesto in brez bojazni po­ se je Blaže rodil v Podkorenu in ali je njegov korno naprosil plemenitega in častitega rod že prej bival tod, pa ostane še naprej oskrbnika zadevajočega gospostva, Martina skrivnost. Razen njegove družine ne poznajo Seenusa, naj Blažetu Webru pred pričami, kranjskogorske matične knjige v tem času no­ poštenimi možmi ...... , benega drugega Kavča ali Webra. Boštjanom Hribarjem in Jurijem Sednikom iz Precej več kot o očetu vemo o Tomažu, Podkorena, izda, potrdi in s svojim podpisom drugem znanem podkorenškem tkalcu in gos­ in z železnim pečatom opremi proti plačilu podarju na Kavčevem. Rodil se je nekako leta desetinskega pfeniga tole kupno pismo. Nje­ 1599, umrl pa 13. aprila 1674, ko mu mrliška mu in njegovim dedičem kot tudi oskrbnin- matica prisoja 75 let. Njegovi ženi, katere iz­ skemu uradu in gosposki ni bila prizadejana vora ne poznamo, je bilo ime Marija in jo za­ nikakršna škoda pri činžu in pravicah, proda­ man iščemo po kranjskogorski mrliški matici. no pa je bilo kot je od starine sem navada. Zapis njene smrti je morda po naključju izo­ Dne enaindvajsetega maja od rojstva Kristusa stal ali pa je umrla pri kateri od hčera, omože- našega Gospoda leta šestnajsto štiridesetega. nih izven domače župnije. Po imenu pozna­ pečat mo pet Tomaževih otrok; naslednjega nosilca Martin Seenus rodovine sina Matevža, ter štiri odrasle hčere. oskrbnik Tako kot Matevž sta se hčeri Magdalena in Marija rodili pred letom 1642, mlajši Uršulo in Marjeto pa že najdemo v najstarejši krstni Listina, ki jo je izdal belopeški gospoščinski matici. Uršulo so nesli h krstu 18. septembra oskrbnik, je od vseh največja, saj meri 32,5 x 1644 in sta ji botrovala župnikov brat Janez 21,5 cm, ni pa najobsežnejše njeno besedilo. Šinkovic in Doroteja Žerjavka, priče pri krstu Pisana na papirju kot tudi vse ostale mlajše li­ pa so bili Urban Smolej, Ana Sturmovka in stine, je najbolj okusila zob časa. Prepognjena Elizabeta Olševica. Pri tem krstu se prvič sre­ po dolžini in širini meri sicer le 15 x 6 cm, od čamo z značilnostjo kranjskogorske župnije, tega formata pa je bil odtrgan košček papiija, da v krstne matice poleg imen botrov vpisuje­ tako da krasijo dokument danes štiri luknje, jo tudi imena prič, vselej pa najmanj tri osebe, vsaka s približno 12 cm2 manjkajočega bese­ kar je bilo drugod redkost. Tudi Marjeta, krš­ dila. Odtrgana mesta je bilo povečini moč re­ čena 12. julija 1648, je imela ob krstu iste lju­ konstruirati, neznano pa ostane ime ene od di, le da v nekoliko zamenjanih vlogah in da treh prič. je Elizabeto Olševico zamenjal neki Jurij K imenoma Schneider in Weber povejmo, Smolej. Obenem je to tudi edini podatek o daju zaman iščemo v kranjskogorskih župnij­ Marjeti, ki nam je na voljo. Ostali otroci so se skih maticah. Weber se seveda skriva za slo­ poročili in razen edinega znanega sina Matev­ venskim Kavčevim imenom, kdo pa je Martin ža zapustili očetovo hišo, ena hči pa tudi do­ Schneider iz Podkorena, ni moč ugotoviti. mačo župnijo. Prva je šla od doma Magdale­ Nemški poklicni poimenovanji navajata na na, ki seje 1. oktobra 1656 omožila z domači­ misel, da je belopeški oskrbnik imel pred se­ nom Janezom, sinom Janeza Volča iz Podko­ boj dva obrtnika, krojača in tkalca, in tako rena. Osem mesecev zatem je nastalo pri belo- njuno hišno oziroma rodbinsko ime tukaj po­ peškem gospoščinskem uradu naslednje odpo­ meni predvsem poklic, ki še ni jasno ločen od vedno pismo, časovno drugi dokument našega priimka. Priči Boštjan Hribar in Jurij Sednik hišnega arhiva: pa sta domačina, katerih rodbinski imeni sta Jaz, Magdalena, zakonska hči častitega prisotni v Podkorenu vso obravnavano dobo. Tomaža Webra, v Podkorenu stanujočega O eni Hribarjevih družin vemo, da je bila podložnika, zdaj pa zakonska žena Janža podložna kranjskogorskemu župniku. Plače­ Volča, priznavam s tem odpovednim pismom, vala je majhno denarno dajatev, zato gre naj­ da me je moj častiti ljubi oče v celoti izplačal verjetneje za kajžarja ali vaškega obrtnika. po materi in očetu z vsoto 32 guldnov v obliki Blažeta Webra, prvega znanega predstavni­ petnajstih srebrnih kron od svoje zgoraj ome­ ka Kavčevega rodu, nato zaman iščemo v mr­ njene hiše, tako da je moj ljubi oče Tomaž liški matici, ki so jo začeli pisati leto dni po Weber povsem odvezan meni pripadajočega nastanku prodajnega pisma, točneje' 1. okto­ deleža. In jaz Janž Vole priznavam s to odpo­ bra 1641. Skoraj zagotovo je umrl v tem krat­ vedjo, da sem kot doto svoje žene dobil ta de­ kem obdobju in zapustil ženo Maro ter tedaj nar v celoti v roke od njenega dragega očeta

9 in mojega tasta Tomaža Webra. Svojo zemlji­ župnij so prišli tudi številni ženini, tako deni­ ško gosposko obenem ponižno prosim, naj mo iz Trente, z Bleda, iz »Windisch Feistritz«, Tomažu Webru izda in izroči zakonito odpo­ ki pa ni štajerska Slovenska Bistrica, temveč ved. Priče tega dejanja so: tukajšnji župan kraj Bistrica v Ziljski dolini, pa še iz Blač in Urban Cuzner, Janž Bercé, Gašpar Cuzner, Sovč onstran Karavank. Poročne vasi Koren­ Jožef Wert mljaši, Jožef Ceri in Janž Pirc. čev in Dolincev so torej tekle ne le po savski Narejeno 11. junija 1657. dolini v druge gorenjske kraje, ampak prek Listina velikosti 29,2 x 20,2 cm je najprej Korenskega sedla na Koroško in čez sila težko na robeh, nato pa čez polovico zložena v pis­ prehodne planine v Trento in naprej v dolino mo velikosti 14,8 x 8,2 cm, v skrajnem des­ Soče. Redkejše so bile poroke med Dolinci in nem kotu pa manjka približno 10 cm2 velik koroškimi Kanalci, mladoporočenca iz Bene­ odtrgan košček papirja. Na njeni hrbtni strani čije pa nisem zasledil niti enega. Gotovo so je zabeležena kratka vsebina: Odpovedno pis­ bili v preteklosti tudi kranjsko-furlanski zako­ mo neke Magdalene zakonske hčerke Tomaža ni, na kar spominja po svoji obliki že sredi 17. Webra, zdaj pa zakonske žene Janža Volča za stoletja izpričani priimek Kavalar. vsoto 32 guldnov. Marija Kave je šla po vsej verjetnosti na Magdalenina odpoved je najstarejša priča Koroško. Pred nastankom tretje listine iz Kavčevega gospodarskega položaja. Doto 32 obravnavanega arhiva se je neznanokje omo­ guldnov je mogoče primerjati s petimi in pol, žila z nekim Luko Aichleiteijem. Njegovo ne­ ki jih je Magdalenin ded Blaže sedemnajst let mško rodbinsko ime še ne pomeni, da po rodu poprej odštel za ne posebno velik zelnik. O ni bil Slovenec, saj prav s Koroškega pozna­ pričah, navedenih v odpovedi, pa še povejmo, mo že v tej dobi primere ponemčevanja slo­ da so bili po imenu sodeč vsi domačini, le venskih priimkov. Klasičen primer je nasta­ rodbinskega imena Jožefa Cerija v teh krajih nek ziljskega priimka Grafenauer, prednikov ni bilo zaslediti. literarnega zgodovinarja dr. Ivana Grafena­ Sedem let za Magdaleno je šla 2. februarja uerja in njegovega sina zgodovinarja dr. Boga 1663 v zakon njena mlajša sestra Uršula, ki ji Grafenauerja. Prav lahko bi bili predniki je bilo tedaj komaj osemnajst let in pol. Za Luke Aichleiterja slovenski Hrastniki, Hra­ ženo jo je vzel ovdoveli domačin Gašpar Lav­ starji ali kako drugače imenovani. Listina, ki tižar (tudi Vavtižar - priimek iz osebnega je edina priča obstoja Marije Kave, poročene imena Boltežar), kako pa se je glede dediščine Aichleiter, je nastala 8. maja 1665 pri belope- pogodil z nevestinimi starši, Načelnikov hišni škem gospoščinskem uradu in je precej obsež­ arhiv ne pove ničesar. nejša kot osem let starejše odpovedno pismo Naslednje leto se je ženil tudi tretji nosilec Marijine sestre Magdalene. V dolžino meri Kavčevega rodu, Matevž. Njegova izbranka je 32,2 cm, v širino 20,7 cm, zložena pa 16 x 7,8 bila Korenka Marjeta, hči Jurija Resmana iz cm. Po Vsebini gre tudi v tem primeru za od­ obrtniške rodbine krojačev, vzela pa sta se 16. poved dediščini ali bolje rečeno za poravnavo januarja 1664. Pri njuni poroki je prav zani­ pripadajočega dednega deleža. Besedilo se v mivo dejstvo, da nastopa kot poročna priča prevodu glasi takole: neveste ženska (!) Uršula Kristan. Da bi se Jaz, Marina, zakonska žena častitega in ženska kjerkoli mogla uveljaviti kot poročna skromnega Luke Aichleiterja mlajšega, pri­ priča, doslej še nisem zasledil in očitno gre znavam in oznanjam zase in za vse svoje tako kot pri številu krstnih botrov in prič tudi dediče, da sem imela do svojega ljubega zako­ v tem primeru za posebnost, če že ne kar za nitega očeta Tomaža Webra zahteve glede izjemo kranjskogorske župnije. svoje bodoče pričakovane dediščine po očetu Načelnikov hišni arhiv nam nadalje razkri­ in materi, iz katere ni bilo izzveto ne nepre­ va, da je imel Tomaž Kave še eno omoženo mično ne gotovinsko premoženje, da pa smo hčer z imenom Marija. Nenavadno pa se zdi, se danes spodaj navedenega dne za vselej in da se po tedanji navadi ni omožila v domači nepreklicno pogodili, da mi je izročil 37 gul­ župnjiski cerkvi, marveč je šla k poroki tam, dnov v rajniših, s čimer je popolnoma zado­ kjer je bil doma njen ženin. Tokrat pa ne gre voljil moje zahteve, zadovoljni pa morajo biti v za izjemo ali redkost, saj se običaj pojavlja bodoče tudi moji dediči. S tem naj bodo moj večkrat v Kavčevi rodovini. omenjeni ljubi oče in vsi njegovi dediči glede Tudi pri porokah je imela kranjskogorska zahtev po dediščini po mojem očetu in materi župnija nekoliko drugačna pravila. Tako za­ povsem odvezani. Obljubljam mu tudi, da ne sledimo v najstarejši poročni matici za obdo­ bom po pravici ali brez nje, kot bi utegnila bje od 1638 do 1721 precej primerov, ko so se misliti človeška pretkanost, ničesar več ne prišle v ženinovo župnijo poročat neveste in zahtevala ne terjala, temveč se zase in za svoje ne obratno. V Kranjski gori so na primer sto­ dediče za večne čase v celoti vsemu odpovem. pila pred oltar dekleta iz razmeroma oddalje­ Na koncu se popolnoma odrekam tudi vse že­ ne Soče pri Bovcu, z Jesenic, iz Š. Martina nine pravice in prostosti ter pravice staršev­ nedaleč od Beljaka, iz drugih koroških krajev skega posveta, ker sem jih izkoristila s poroko in še od kod. Iz sosednih in bolj oddaljenih s svojim ljubim možem. Le kar zadeva dedi-

10 KAVČEV ROD OK. 1570- 1779

1 BLAŽE HKALICI MARTA, žena r. okoli 1570 r. okoli 1570 +1640-1641 + 22.09. 1642

r------1 0 > IlOMAŽ HKALICI MARIJA, žena r. leta 1599 r. okoli 1610 + 13.04. 1674 + neznanokdaj

1 26.01.1664

Magdalena] JANŽ ImatevžhkavcI MARJETA I MARIJA I ------ILUKA URŠULA GAŠPER ELIZABETA r. pred 1640 VULC r. pred 1642 roj. RESMAN r. pred 1642 IaiCHLEITER r. 18.09. 1644 LAVTIŽAR r. 16. 11. 1684 poročena Podkoren + 17.01. 1702 + 02.02. 1708 poročena (Koroška?) poročena Podkoren neznanokdaj

20.01. 1692 0 1 MARIJA 1 -a- JANEZ PAVEL JANEZ ANTON 1 JURIJ HKAVCl URŠULA MARJETA MARTIN JAKOB ELIZABETA r. 10. 06. 1668 r. 24.01. 1670 r. 28.08. 1671 r. 14.01. 1677 r. 19.04. 1665 roj. KRISTAN r.24. 05. 1674 PLEŠ r. 10.02. 1679 GERAUCH r. 16. 11. 1684 neznanokje neznanokje + 27.06. 1682 + 28.07. 1678 + 05.07. 1736 + 19. 12. 1745 poročena Podkoren poročena Sovče neznanokje

1 1

oo LUKA KATARINA 1 URŠULA 1 JANEZ MAGDALENA SIMON OTROK (M) TOMAŽ MARIJA ------MARTIN URBAN JERA MIHAEL LEŠNIK r. 06. 10. 1684 r. 18. 10. 1695 r. 1696-1697 KASTELIC r. 1696-1697 OMAN r. leta 1696 r. 21.12. 1698 r. 04. 07. 1700 LANDTLER r. 14.05. 1703 r. 14.03. 1705 Mohliče + 20. 12. 1694 + 20. 12. 1695 poročena Blače poročena Podkoren + 20.08.1696 +10.10.1699 poročena Podklošter neznanokje poročena

03. 02. 1734

MARJETA PETER JANEZ, TOMAŽ KATARINA I VALENTIN KAVC| MARIJA JANEZ OTROK (Ž) r. 12.07. 1707 ŽERJAV r. 10. 12. 1709 r. 09.08. 1711 r. 11.02. 1713 roj. BRANC r. 23.06. 1717 r. 19.05. 1718 poročena Podkoren Neznanokje + 16.09. 1711 + 14. 09. 1779 Rateče Neznanokje + 19.05. 1718 r r i HELENA JURIJ MARIJA JERA MARJETA MARIJA r. 09. 05. 1734 r. 07. 04. 1736 r. 08.06. 1738 r. 15.08. 1741 r. 02. 06. 1744 r. 25. 05. 1748

I URŠULA]- osebe, ki so omenjene v listinah. ščino v primeru smrti, jo želim sebi in svojim otrok vemo razmeroma precej, ne poznamo dedičem pridržati. Zvesto in brez bojazni ter s pa življenjskih poti drugorojenega Janeza, tre- pridržkom splošne deželne obveze za škodo v tjerojenega Pavla in najmlajše Elizabete. Med­ vojvodini Kranjski itd., je, da bi trdno in ne­ tem ko so se trije otroci zanesljivo poročili, sta zlomljivo držala ta trdna listina, moj zgoraj dva umrla že v rani mladosti. Najprej je smrt imenovani ljubi mož v mojem imenu naprosil pokosila 28. julija 1678 poldrugo leto starega častitega gospoda Petra Wiserja, oskrbnika Antona, 27. junija 1682 pa je umrl Janez, ki gospostva Bela peč, naj sestavi, potrdi in opre­ mu mrliška matica prisoja dvanajst let. V res­ mi pričujočo odpoved z lastnim podpisom in nici je bil leto dni mlajši, storil pa je žalostno pečatom brez škode ali izgube zanj in njegov smrt, ko ga je ubil kamen (interfaetus uno la­ urad. Priči tega dejanja sta bila častita in pide). Ob tem velja omeniti, da sta imela za­ skromna moža Jurij Pečar in Jurij Gašpar konca Kave poleg omenjenega Janeza še tri mlajši. Izdano v Beli peči, dne 8. maja leta leta starejšega sina z enakim imenom. V mrli­ 1665. ški matici ni zapisa, da bi starejši Janez umrl pečat pred soimenjakovim rojstvom. Bila so to pre­ Peter Wiser tresljiva leta, ko je na Slovenskem morila oskrbnik kuga. Morda se pojav črne smrti zrcali tudi v kranjskogorski mrliški matici, ko je v letih V tej odpovedi edinokrat zasledimo tudi 1666-1669 zabeleženih le enajst smrti, štiri javno odpoved pravici staršev do urejanja za­ leta 1666, dve leta 1667, naslednje leto tri in dev omožene hčerke in določbo, da si že iz­ slednjič leta 1669 spet le dve, vsa ostala leta plačana hči pridrži pravico do dedovanja v pa je bilo pokopanih po nekaj deset mrličev. primeru očetove smrti. V krstni in poročni matici ni opaziti tako ne­ Marija ali Marina je torej dobila 5 guldnov nadnega padca krstov in porok, zato se zdi več kot njena sestra Magdalena, njen dedni verjetno, da umrlih za kugo niso vpisovali v delež pa je bil povrhu izplačan še v renskih mrliško matično knjigo. Prav mogoče je, da guldnih. Kje natanko je živela in kateremu ze­ Janez Kave starejši tedaj sploh ni umrl, tem­ mljiškemu gospostvu je bil podložen njen mož več odraščal skupaj z bratom soimenjakom. Luka, odpovedno pismo ne pove. Odpoved so Ne tako redko se je v tej dobi namreč dogaja­ pač pisali v belopeški gospoščinski pisarni, za lo, da sta hčerki ali sinova istih staršev nosila njeno potrditev pa sta bili tokrat potrebni v osnovi enako ime. Glede na sila skopo izbi­ samo dve priči iz domačih rodbin Pečaijev in ro osebnih imen to niti ni presenetljivo. Nista Gašpaijev. Pečaije najdemo v tem času v Pod­ pa enako imenovana sorojenca godovala iste­ korenu, Gašpaiji pa so v matičnih knjigah ga dne. Janez Kave starejši je očitno dobil ime označeni kot belopeški tržani. po Janezu Fakundskem, ki goduje 12. junija, Iz Kavčevega rodu v Podkorenu utegne Janez mljaši pa po Janezu Krstniku, saj se je izvirati tudi edini poleg korenških Kavčev iz­ rodil dan pred praznikom svetnikovega obgla­ pričani Kave v Kranjski gori. Gre za Jurija vljenja. Kavča, poročenega z neko Nežo, ki se mu je Od treh odrastlih Matevževih in Marjetinih od leta 1672 naprej rodilo več otrok, nadalje­ otrok je šla prva od doma naj starejša hči Mar­ valcev kranjskogorskega Kavčevega rodu. Po jeta. Se ne sedemnajstletna se je 5. februarja starosti sodeč bi mogel biti Jurij prav lahko 1691 omožila s podkorenskim domačinom Tomažev sin in Matevžev brat. Andrejem, sinom Tomaža Pleša iz ene od več Naslednji gospodar na Kavčevem in podko- Pleševih rodovin v vasi. Dva celozemljaka renski tkalec je bil Tomažev sin Matevž, po­ Pleša pozna kranjskogorski župnijski urbar iz ročen z Marjeto Resman. V zakonu sh imela leta 1662, v naslednjem urbarju za obdobje osem otrok, od tega pet sinov in tri hčere. 1685-1746 pa Pleševega imena ni več, čeprav Kranjskogorska krstna matica beleži njihove ostane število župnijskih podložnikov v Pod­ krste v naslednjem zaporedju: Jurij - 19. apri­ korenu konstantno. la 1665, Janez - 10 junija 1668, Pavel - 24. ja- Leto dni za mlajšo sestro se je oženil nasled­ nuaija 1670, drugi Janez - 28. avgusta 1671, nji nosilec rodu in prvorojenec Jurij. Njegova Maijeta - 24. maja 1674, Anton - 14. januaija izbranka je bila prav tako Korenka, hči Jako­ 1677, Marija - 10. februaija 1679 in Elizabeta ba Kristana, Uršula. Kaj je premogel nevestin - 16. novembra 1684. Poleg Matevževe in oče in kako so se pogodili glede dote, ne pove­ Maijetine družine sta prva leta njunega zako­ sta ne hišni ne župnijski arhiv. Vemo pa, da na živela tudi še stara starša Tomaž in Marija. Jurij ni kar s poroko prevzel očetovega gospo­ Koje Tomaž leta 1674 umrl, v mrliški matici darstva, ampak je priletni Matevž gospodaril ni zapisano, da bi bil tedaj že vdovec, zatorej še dve leti pred smrtjo, če ne celo do smrti leta ga je žena skoraj zagotovo preživela. 1702. Rodoslovni podatki te družine so popolne­ Iz leta 1700 se nam je namreč ohranila po jši kot generacijo poprej, v hišnem arhivu pa starosti četrta listina hišnega arhiva, s katero najdemo le en dokument iz časa Matevževega se Matevževa predzadnja hči Marija skupaj s gospodarenja. O življenjskih poteh petih svojim možem odpoveduje nadaljnih zahtev

12 do očeta. Vsebina tokrat ni tako obsežna, ve­ skih knjig, iz bližnjega Podkloštra pa se je lik pa ostaja format, in sicer 28,8 x 19,5 cm. ohranila obširna rokopisna zbirka cerkvenih Ta dokument je pisal Marijin mož Jakob Ge- pesmi iz leta 1754. rauch iz Sovč nad Podkloštrom pri svoji ze­ Matevž Kave, tretji znani gospodar iz Kav- mljiški gosposki v koroškem Landškronu in ni čevega rodu, je legel k počitku 17. januarja zaradi dediščine hodil v Belo peč. Odpoved je 1702. Ker mrliška matica ne navaja njegove pisana po ustaljenem vzorcu in pravi nasled­ starosti, niti približno ne moremo izračunati, nje: kdaj bi se utegnil roditi. Obvelja torej ugotovi­ Jaz, Jakob Gerauch iz Sovč, obsedni pod­ tev, da ga v najstarejši krstni matici iz obdobja ložnik svobodnega gospostva Landškron, pri­ od 1642 naprej ne najdemo. Šest let za njim je znavam s tem pismom in v moči te odpovedi 2. februarja 1706 umrla še žena Marjeta, stara javno zase in v imenu svoje žene Marije, da po navedbi iz mrliške knjige 55 let, kar je vsaj sem imel in bi mogel imeti upravičene zahteve za nekaj let premalo. in terjatve do svojega tasta, belopeškega pod­ Naslednji, četrti po vrsti, je na Kavčevem ložnika Matevža Webra, da pa mi je prej gospodaril Matevžev prvorojenec Jurij, ože­ omenjeni tast danes spodaj navedenega dne v njen z Uršulo Kristan. Iz njunega zakona je celoti in brez primanjkljaja izročil moji ženi znanih kar sedemnajst otrok. Luko so nesli h dodeljenih 40 guldnov očetove in materine de­ krstu 6.'oktobra 1694 inje umrl že 20. decem­ diščine, zato v bodoče ne jaz ne moji dediči bra istega leta. 18. oktobra 1695 so krstili Ka­ niti kdorkoli tukaj neimenovani ne more več tarino, kije umrla prav tako že 20. novembra. ničesar zahtevati, jaz pa sem s to odpovedjo za Nato pa zija med krstnima maticama skoraj vselej povsem zadovoljen. Zvesto in brez bo­ dveletna vrzel od 14. aprila 1696 do Novega jazni sem na začetku imenovani pokorno po­ leta 1698. V tem obdobju sta se rodili Kavče- prosil gospoda oskrbnika obeh svobodnih gos­ vima dve hčeri, ki ju spoznamo pozneje kot postev Landškron in Vrba, gospoda grofa odrasli in poročeni. S prvo hčerko se je rodil Dietrichsteina, naj mi s podpisom in pečatom tudi otrok moškega spola, kije umrl 20. avgu­ ter brez izgube in škode izda to listinsko od­ sta 1696. Tudi Tomažu, krščenemu 21. de­ poved pristojne zemljiške gosposke. Priči tega cembra 1698, ni bilo usojeno preživeti otro­ dejanja sta Jurij Weber in Andrej Pažlep. Na­ ške dobe, saj je umrl že 10. oktobra naslednje rejeno na svobodnem gradu Landškron, dne leto. Nato je v naslednjem zaporedju sledilo še 24. novembra 1700. deset otrok: 4. julija 1700 - Marija Magdale­ pečat na, 14. maja 1703 - Urban, 14. marca 1705 - J(a)cobus Nichtenfel(s) Jera, 12. julija 1707 - Marjeta, 10. decembra oskrbnik 1709 - dvojčka Tomaž in Janez, 9. avgusta 1711 - Katarina, 11. februarja 1713- Valen­ Kdaj natanko se je Marija omožila v koro­ tin, 23. junija 1717 - Janez in 19. maja 1718 v ško gorsko vasico, ne vemo, ker se je tako kot sili krščen otrok ženskega spola. Pa tudi od mnoge Dolinke možila v ženinovi župniji na teh jih je nekaj umrlo že v rani mladosti. Brez Koroškem. To se je zgodilo le kakšno leto ali imena navedeni deček je umrl 8. julija 1702, dve pred nastankom odpovednega pisma, saj mesec dni stara Katarina 16. septembra 1711, je bilo Mariji leta 1700 le 21 let, doslej pa smo osemletni Janez 10. julija 1717, že omenjena videli, da Kavčeve hčere niso po poroki dosti deklica pa takoj po rojstvu. odlašale s terjatvami po pripadajoči dediščini. Jurija in Uršulo je odlikovala izredna rod­ Jakob Gerauch je bil, kot pravi dokument, nost, kakršno bi težko zasledili pri njunih so­ kmečkega stanu, srečamo pa se tudi z izrazom dobnikih kjerkoli v župniji. In čeprav je Uršu­ obsedni podložnik (v listini »riickhsessiger la povila sedemnajst otrok, jih ni odrastlo več Undterthan«), Pojem označuje v nekem po­ kot deset, pa še od teh za štiri ne vemo, kje so menu stvarno odvisnost, pri kateri je v ospre­ živeli in kje umrli. dju nastanjenost na kmetiji. Lahko pa pomeni Prva je šla od hiše najstarejša živeča hči Ur­ prebivanje nasploh in ne označuje osebnega šula, rojena neznanega dne med letoma 1696 položaja. Imeni prič nam povesta, da gre v in 1697. Kot že prej njena stara teta in teta se primeru Jurija Webra za Marijinega brata Ju­ je možila s Korošcem v njegovi župniji. rija Kavča, ime Andreja Pažlepa ali Požlepa Možu je bilo ime Janez Kastelic, bil pa je pa je koroško. V zvezi s Sovčami, gorsko vasi­ podložnik župnije Št. Štefan v Ziljski dolini in co v Karavankah in sploh prvim koroškim je živel v vasi Blače v dolinskem dnu. Leta naseljem gledano s kranjske strani, velja ome­ 1719, nedolgo po poroki, mu je šentštefanski niti neko posebnost. Tam in v sosedni zakotni župnik kot njegov zemljiški gospod napisal vasici Zagoriče so se do danes ohranili sloven­ naslednje odpovedno pismo: ski protestanti. Pred leti so tod našli dotlej še Jaz, Janez Kastelic, pošteni podložnik tu­ neznan protestantski katekizem iz leta 1580. kajšnjega cesarskega župnijskega dvora, sta­ V tem kraju so protestantski bukovniki mar­ nujoč v Blačah, izpričujem s tem pismom zase ljivo prepisovali predvsem svetopisemska be­ in za svojo ženo Uršulo ter za vse svoje dediče, sedila iz redkih izvodov preostalih protestant­ da sta mi tast in tašča izročila dvajset gul­

il dnov, ki sta jih obljubila za doto moji ljubi Format listine je drugi največji in meri 31,7 ženi oziroma svoji rodni hčeri kot očetovo in X 20,2 cm, zložen pa 16 x 6 cm, med besedi­ materino dediščino, ter me s tem izplačala. lom je več jasnejših določb z manj nepotreb­ Zategadelj se zdaj in v bodoče za vselej razen nega leporečja in podvajanja oguljenih fraz. v primeru smrti odrekam in odpovedujem za­ Na koncu navedeni priči sta, kot pove sam devajoče očetove in materine dediščine ter ni­ dokument, dva Korošca. Rodbinsko ime dru­ mam in nočem ničesar več terjati. S pridrž­ gega, Turk, najdemo tudi v Dolini, zato ni iz­ kom splošne deželne obveze za škodo na Ko­ ključeno, da gre za Dolinca, ki seje kot hlapec roškem sem zvesto in brez bojazni zavoljo trd­ udinjal v Št. Štefanu. nosti te listine in njene večkratne potrditve za­ Mlajše Kavčeve hčere so se druga za drugo prosil magistra Josepha Schliberja, tukajšnje­ omožile v naslednjih dvanajstih letih ter razen ga potrjenega cesarskega župnika, naj kot dveh sledile Uršinemu primeru - možitvi v moj zemljiški gospod brez izgube ali škode sosedno koroško deželo. Izjema je bila Mag­ izda z lastnim podpisom pričujočo odpoved. dalena, rojena 1696 ali 1697, ki seje omožila Priči tega dejanja sta poštena tukajšnja moža, 8. avgusta 1723 s sosedom Simonom Oma­ mežnar Andrej Golič in hlapec Adam Turk. nom, sinom pokojnega Mihe Omana. Po pet Izdano v Št. Stefanu v Ziljski dolini, dne 14. let mlajšo Jero je prišel 27. aprila 1728 Mi­ junija 1719. hael Lešnik, sin pokojnega Jurija iz župnije M(a)g(ister) Josph Schliber Mohliče v Podjuni. Tudi Marija je 12. julija cesarski župnik 1730 vzela za moža Korošca, vdovca Martina

14 Landtleija iz župnije Podklošter v Ziljski doli­ jo razmetavanja in raznašanja klobučevine, ki ni. Poslednja Marjeta seje 9. februarja 1731 se nahaja nad valjalnico v grapi pod potjo. In omožila s Korenčem Petrom, sinom pokojne­ v toliko naj bo tožniku zaradi plačila za sneg ga Blažeta Žerjava. in zaradi njegove valjalnice prizaneseno z Številne možitve na Koroško, ki niso zna­ vzdrževanjem. V Podkorenu, 19. decembra čilne le za Kavčevo rodovino, vsaj deloma po­ 1738. Oskrbnik. jasnjuje v svojih spominih kranjskogorski ro­ jak, pisatelj Josip Lavtižar: »Kot bližnji sose­ Besedilo je karseda kratko in v mnogočem dje smo imel Kranjci in Korošci vedno kakšne tudi nejsano. Vidi se, da ne gre za nikakršen zveze med seboj. Ločile so nas le Karavanke, resen dokument, temveč zgolj za nekakšno za- pa tudi tukaj so prišli naši in koroški pastirji beležbo razsodbe, javno razglašeno sredi Pod­ večkrat skupaj. Glavna vez pa je bila državna korena. O kakšni dajatvi za sneg gre, ter s kak­ cesta med Kranjsko in Beljakom, kamor je šnim vzdrževanjem naj se prizanese tožniku bilo slabih pet ur pešhoje. Zato so kupovali Kavču, ni mogoče izvedeti. Najverjetneje se naši ljudje vse potrebščine v Beljaku, ne v zdi, da Valentin Kave ni hotel sodelovati ali Kranju ali v Ljubljani.. .« Po poti čez Koren­ vsaj plačati sosedom čiščenje snega, saj je ski prelaz so gonili prodajat svojo živino na ukaz zapisan sredi zime. Sosedje so mu zate­ velike letne sejme v Beljak in Podklošter. gadelj ponagajali in zadevo je reševal oskrbnik Očetje so tja pošiljali svoje sinove v uk raznih na kraju samem. Neugleden kos papiija z na­ obrti. Pošiljali so jih tudi na koroške kmetije, čečkanim besedilom meri 15,8 x 10,2 cm, da so se tamkaj naučili nemščine. Naprednejši oskrbniku se ni zdelo vredno niti podpisati, očetje so dajali svoje hčere v dekliško šolo h kaj šele pritisniti pečat. Vse skupaj je bilo Gospe sveti. Kortjška je pomenila Dolincem očitno zgolj enkratne vrednosti. Pomembnejši deželo blaginje, napredka. je dokument zaradi slovenskega zapisa Kavče­ Pri Kavčevih je bilo tako največ možitev vega rodbinskega imena. Za to vidim dve raz­ hčera na Koroško. Vsak gospodarje imel on­ lagi. Ker je šlo za javno razglasitev zapovedi kraj sedla vsaj eno omoženo hčer, rodbina pa in za nikakršen resen dokument, je morda sčasoma celo vrsto tet in sorodnikov. Deloma oskrbnik prav zato uporabil edino živo in za­ lahko to razlagamo tudi z dokajšnjo zaprtostjo koreninjeno ime. Drugi vzrok je morda ta, da Gornjesavske doline proti ostalim gorenjskim se je na dan ženitve Valentina Kavča priženil krajem, z njeno redko naseljenostjo in nenaza­ v neposredno bližino Primož Weber iz Rateč dnje z jezikovno sorodnostjo dolinskega in ko­ in je bilo potrebno pazljivejše razlikovanje roških govorov, ki je na nek način dajala ob­ med obema. čutek povezanosti in enotnosti dolincev s Ko­ Valentin Kave se je ženil štiri leta pred na­ rošci, katerih potomci naj bi bili tudi sami. stankom dokumenta, dne 3. februarja 1734. Od trinajstih odrastlih deklet iz Kavčevega Njegova nevesta Marija Brane je bila hči tedaj rodu jih je v obravnavanih sto letih kar šest že pokojnega Matina Branca iz sosednih Ra­ našlo moža na koroški strani, štiri so ostale v teč. Oče in ded sta se pred njim ženila z do­ domači župniji, o treh pa ne vemo ničesar, mačinkama Korenkama in Valentin je bil domnevamo le, da so odrastle in bržčas je ka­ prvi, ki je stopil po ženo malo dlje od doma. tera od njih prav tako živela v sosednji deželi. Že 3. maja istega leta se je mladima zakonce­ Zadnji gospodar na Kavčevem s priimkom ma rodila hči Helena, j. aprila 1736 je sledil Kave pa je bil Jurijev sin Valentin. Obenem sin Jurij, nato 8. junija 1738 Marija, 15. mar­ gre tudi za zadnjega, ki ga še obravnava priču­ ca 1741 Jera, 2. junija 1744 Marjeta in 25. joči sestavek in ga zasledimo v najmlajši listi­ maja 1748 najmlajša Marjeta. ni iz leta 1738. V tem primeru gre za sploh Stara starša Jurij in Uršula sta živela do 5. prvo pričevanje o tkalski obrti, od katere je ži­ julija 1736 oziroma 19. decembra 1745, od vela že vrsta generacij Kavčev. Brez te listine otrok pa je že v drugem letu starosti 31. avgu­ vse do nastanka terezijanskega katastra ne bi sta 1737 umrl sin in edini moški potomec Ju­ imeli nikakršnih neposrednih poročil o tkal­ rij. S tem je prešel Kavčev rod na ženska ple­ nici, temveč zgolj posredna naziva za tkalca ča, zadnji Kave, 66-letni Valentin, pa je umrl Kave in Weber v matičnih knjigah in hišnem v domači kajži št. 53 dne 14. septembra 1779. arhivu. Valentin Kave je imel hude težave s sosedi, ki so mu ob sporu raznašali in razme­ KAVČEV GOSPODARSKI POLOŽAJ tavali na prostem razstavljeno klobučevino. Kave se je pritožil pri belopeškem graščin­ Glavna hišna dejavnost, po kateri sta hiša skem uradu, nakar je graščinski oskrbnik med in rodbina nekoč v preteklosti tudi dobili ime, enim svojih predbožičnih obhodov na kraju je bilo tkalstvo. Kot nasploh pri vseh obrteh, samem razsodil o sporu belopeških podložni­ so tudi korenine tkalstva v nekdanjem načinu kov in izdal naslednji ukaz: podeželskega gospodarstva. Obrti so se oprije­ Po priganjanju Valentina Kavča ukazuje­ mali predvsem revnejši podeželani: mali kme­ mo vsem v Podkorenu stanujočim podložni­ tje, bajtaiji in gostači, prepletale pa so se s kom, naj se pod kaznijo šestih tolarjev vzdrži­ kmetovanjem. Ponekod se je z obrtjo ukvaija-

15 lo v vasi le po nekaj družin, kot v primeru letno pet guldnov. Vpisi plačane dajatve cer­ Podkorena, v krajih z manjšimi kmečkimi po­ kvi nato sledijo od leta 1744 do 1750. Po viši­ sestvi pa so posamezne obrti zaposlovale sku­ ni obveznosti je bil Kave prav na repu v števi­ pine vasi ali večje območje. lu svojih sovaščanov. Med najstarejše in napogostejše obrti sodi Popolnejšo sliko gospodarstva daje končno prav tkanje domačega platna, raševine in suk­ nekaj let mlajši terezijanski kataster iz leta na. Predilstvo, tkalstvo in suknarstvo so bile 1755. V napovedni tabeli belopeške gospošči­ poglavitne panoge domače obrti do 2. polovi­ ne je Valentin Kave med 60 podkorenskimi ce 19. stoletja. Temeljne surovine za izdelova­ podložniki naveden ne 57. mestu, na podlagi nje domačih tkanin so bile lan, konoplja in izračuna premoženja pa ga po imovitosti domača ovčja volna. Lan so godili na rosi ali v uvrščamo na 46. mesto. Tabela še pove, daje vodi, sušili v sušilnicah (pečnicah) in trli s tr­ od petih kultur, ki so jih gojili njegovi sovaš­ licami. Konopljo so tolkli v stopah, predivo čani - pšenica, rž, ječmen, oves in lan - pose­ pa mikali na grebenih, ga povezovali v kode- jal letno le 4 žitne bokale ječmena. Od živine lje in predli na kolovratu. Platno in sukno so je redil eno samo molzno kravo, za potrebe tkali na statvah, kar je bilo navadno moško svojega gospodarstva pa je privlekel iz srenj- delo. Iz ovčje volne so predli prejo, iz katere skega gozda 10 sežnjev drv, hlod stavbnega so tkali volnene tkanine, ki sojih gostili v suk­ lesa in nekaj plotnine. no v valjalnici. Tako platno kot sukno so bar­ V obsežnejši napovedni tabeli posameznih vali z naravnimi barvili. vasi najdemo Valentina Kavča pri Podkorenu Tkalci iz Kavčevega rodu so bili ena takih -pod tekočo številko 14. Njegova posest je revnejših podeželskih rodbin, ki sije postavila označena kot kupna kajža, vulgo Stanje, pri svoje domovanje v bajtarskem delu Podkore­ hiši so se ukvarjali s tkanjem, obdelovali pa en na. Kakšne dajatve je gospodar plačeval belo- sam kos polja, na katerem so lahko posejali peški zemljiški gospoščini in kolikšni bi uteg­ pol mernika zimske rži. Posedovali so še trav­ nili biti njegovi skupni prihodki, danes ni moč nik z donosom enega tovora sena ter upora­ ugotoviti. Večinoma so kmetje plačevali tkal­ bljali srenjski gozd. cu delo v naturi, ker sam ni premogel dovolj O obveznostih korenskega tkalca do belo­ zemlje za preživetje družine. peške gospoščine priča najzgovorneje urbarski Za gospodarsko stanje so posreden vir zlasti izvleček iz leta 1755, shranjen med rektificira- ohranjene listine iz hišnega arhiva. Nekaj o nimi dominikalnimi akti katastra. Izvleček premoženjskem stanju nam namreč povedo navaja v Podkorenu samo 40 podložnikov, štiri odpovedna pisma. Ko je dajal Tomaž med katerimi je Valentin Kave kot imetnik Kave v zakon prvo hčerko Magdaleno, ji je bajte prav na zadnjem mestu. Dajatev je imel leta 1657 odštel 32 guldnov v obliki petnajstih nasploh zelo malo, davka ni plačeval nobene­ srebrnih kron. Osem let pozneje je dobila dru­ ga, novo uvedenih dajatev pa tudi ne. Gospo­ ga hči Marija 37 guldnov v rajniših, vnukinja ski je bil tako letno dolžan samo 5 goldinarjev Marija leta 1700 vsoto 40 guldnov, pravnuki­ in 14 3/4 krajcarja ter 2 goldinarja in 37 1/4 nja Uršula pa leta 1719 le še 20 guldnov. Za­ krajcarja kontribucije, skupaj 7 goldinarjev in nemarimo spremembe v realni vrednosti na­ 52 krajcarjev dajatev. Če k temu prištejemo še vedenih vsot in si na primeru kranjskogorske­ prej omenjenih 5 goldinarjev cerkvi sv. An­ ga župnijskega urbarja oglejmo, koliko so v dreja, so Kavčeve letne obveznosti do zemlji­ posameznih letih plačevali podkorenski pod­ ške in cerkvene gosposke znašale manj kot 13 ložniki svojemu zemljiškemu gospodu, župni­ goldinarjev. Seveda je plačeval podkorenski ku v Kranjski gori. Ob posameznih pregledih tkalec tudi nekaj male pravde, ki pa je v ur­ sta za primerjavo navedeni dediščini dveh barju izrecno izpuščena. Kavčevih hčera. Krpa zemlje okoli bajte in krava v hlevu še Prve urbarialne in katastrske podatke ima­ zdaleč nista mogli preživeti Kavčeve družine mo šele iz poznejših let. Imeni očeta Jurija in in osnovna hišna dejavnost, ki je slonela pred­ sina Valentina Kavča zasledimo v urbarial- vsem na gospodarjevih ramenih, je bilo tka­ nem gradivu šele v podkorenskem cerkvenem nje. Poleg Kavčev je bilo med 62 korenskimi urbarju za leto 1744. Popoln naslov cerkvene­ gospodarji, podložnimi gospoščini v Beli peči, ga urbarja se glasi: »Urbar cerkve sv. Andreja še deset obrtnikov in drugih poklicev. Vas je je tukaj v Podkorenu z vsemi njegovimi čin- imela drvarja, kolarja, sodarja, kovača, oglar­ žninami, kapitalom in dohodki, ki so bili pre­ ja, dva tesarja, prekupčevalca, mežnarja in neseni iz starega v novi urbar.« Število hišnih mitničarja. Tkalca poleg Kavčev ni bilo nobe­ gospodarjev v urbarialnem popisu znaša 71, nega. saj gre za celotno srenjo in ne le za prave žup­ Podobno je moralo biti gospodarsko stanje nikove podložnike. Kljub datiranju urbarja z še v prvi polovici 19. stoletja, ko so pri hiši letnico 1744 najdemo v njem starejše podatke najbrž še vedno tkali. Franciscejski kataster iz in sicer že za leto 1730. Na strani 93 sta nave­ leta 1826 ne navaja dejavnosti, s katerimi so dena Jurij in Valentin v zaporedju Jury aniet- se ukvarjali po korenskih domovih, zato pa zo Vallantin Kauz. Tedaj sta plačevala cerkvi prvi podrobno prikazuje tloris zemljišč. Kav-

16 Leta 1655 Leta 1662 Krištof Hribar 5 Gld. 21 kr. Krištof Hribar 13 Gld. 25 kr. Primož Petras 1 Gld. 24 kr. Primož Petraš 33 Gld. 52 kr. Tomaž Pleš 1 Gld. 24 kr. Tomaž Pleš 2 Gld. 51 kr. Gašpar Petras 19 Gld. 42 kr. Gašpar Petraš 40 Gld. 0 kr. Peter Petras 1 Gld. 52 kr. Peter Petraš 2 Gld. 55 kr. Jurij Petraš 25 Gld. 29 kr. Jurij Petraš 26 Gld. 46 kr.

Leta 1657 dobi Magadalena 32 guldnov Leta 1665 dobi Marija 37 guldnov

17 čevina je na katastrski mapi upodobljena z Pri zemljiški gosposki pa je bil podkorenski dvema prav neznatnima poslopjema v lese­ tkalec vse 17. stoletje, vsaj kolikor mu lahko nem kajžarskem delu vasi. Njen gospodar je sledimo po listinah, le Weber. Tako so zapiso­ bil Martin Petraš, po domače Kave, posestno vali njegovo rodbinsko ime ne le pri domačem stanje pa se je od terezijanske dobe spremeni­ gospostvu Bela peč, temveč tudi na koroškem lo le toliko, da so bile namesto ene zdaj pri Landškronu in pri župniku v Št. Štefanu v hiši tri travniške parcele in daje dobila kajža z Ziljski dolini v prvi četrtini 18. stoletja. Zapis delitvijo srenjskega gozda parcelo srednjega v sosedni deželi je seveda slonel na ustnem iglastega gozda. Poleg 13 kvadratnih sežnjev pričevanju Kavčevih hčera, omoženih na Ko­ obsegajočega stavbišča je bilo tako pri hiši roškem, pa tudi na pričevanju prisotnih oče­ 0,49 orala travnikov, 5,77 orala travnika z tov. Potemtakem je bila Kavčem znana tudi drevjem in J), 94 orala gozda, skupno 7,21 ora­ nemška oblika Weber. Uporabljali so je tam, la zemlje. Že površen pogled v kataster odkri­ kjer se je v večji meri govorilo, pisalo pa iz­ va, ka so imeli Kavčevi kajžarski sosedje vsi ključno nemško. Tako kot slovensko poime­ po vrsti več obdelovalnih površin. novanje Hkalic, Hkavec, Hkavc in Kave so Vprašanje, kdaj in kako je tkalstvo pri hiši označbo Weber povezovali z natančno dolo­ zamrlo, že presega predmet pričujočega se­ čeno dejavnostjo - tkalstvom. stavka. Nedvomno je šla tradicija iz roda v Domačemu duhovniku se je nemška, očitno rod in so tkali vsaj še sredi 19. stoletja. prav tako živa in bolj uradna oznaka Weber zapisala pri osebah iz Kavčeve rodbine le dva­ O KAVČEVEM RODBINSKEM IMENU krat. Prvič leta 1664 ob poroki Matije Kavča, drugič pa 1694. pri krstu njegovega vnuka Tudi sam razvoj Kavčevega hišnega in rod­ Luke. Sicer pa najdemo v poročni in pozneje binskega imena v izgovorjavi in pisavi odkri­ v vseh treh maticah še enega Webra, ki pa je va nekaj posebnosti in zanimivosti. Ime se je bil izključno in samo Weber. Gre za Urbana vsekakor razvilo iz obrti, ki jo je rodovina Webra, sina nekega Jurija Webra, ki se je leta opravljala, še preden jo prvič zasledimo v vi­ 1689 priženil iz župnije Ukve v Kanalski do­ rih. Med ljudstvom je bila sprva razširjena le lini v kranjske Rateče. Tam je nato zasnoval slovenska oblika Tkalec, izpričana v več ina­ nov rod in njegov sin Primož se je na dan že­ čicah. Slovensko ime celo 17. in 18. stoletje nitve Valentina Kavča leta 1734 priženil v do njegovega izumrtja navajajo tudi latinsko Kavčevo neposredno soseščino k vdovi Mariji pisane župnijske matične knjige, za belopeško Resman. Preko njegovega sina Pavla se je gospoščino pa so bili Kavči vse do leta 1738 le nato razširil rod današnjih korenskih Vebrov, »ein Weber«. Dvotimosti v pisavi pri cerkve­ ki s Kavči nimajo ničesar skupnega. ni in posvetni gosposki lahko sledimo skozi V 18. stoletju torej ne pri cerkveni ne pri vso obravnavano stoletno dobo. Motita jo le posvetni belopeški gosposki Kavčevega imena dve izjemi pri cerkvi, ko je priimek zapisan v ne nemčijo več v Weber. Prvič zapiše belope­ nemški obliki. ški oskrbnik ime Kauz v napol uradni zapove­ V matičnih knjigah je različnih zapisov di Korenčem s konca leta 1738, terezijanski imena skoraj toliko, kolikor je vpisov Kavčev. kataster pa prav tako pozna samo Valentina V štiridesetih letih 17. stoletja beremo v krstni Kauza, kije »ein Weber« samo še po poklicu. matici Hkaliz ali Hkalizc, kar se je moralo iz­ Kavčevo rodbinsko ime je tako prehodilo govarjati kot Hkalic, vkolikor ne gre za poseg dolgo pot od zgolj poklicnega poimenovanja župnika nedomačina, v tedaj že zreducirano preko hišnega imena do priimka, med njimi obliko Hkavc. Hkaliz beremo še leta 1656 v pa ni moč potegniti prave ločnice. Imena za poročni matici, od šestdesetih let naprej pa poklic, hišo in rodbino so se dolgo prepletala največkrat Hkauz (5x), Kauz (4x) ter po en­ in vzbujala najbolj živo predstavo njihovega krat Hauzh in Hkalz. Pri rodbini kranjskogor­ izvora, tako da je bilo Kavča prav lahko ne- skih Kavčev je podobno, le da še leta 1673 za­ mčiti v Webra glede na katerokoli omenjenih sledimo v mrliški matici daljšo obliko Hkaviz, treh označb. Modema vokalna redukcija je še ki tvori prehod med Hkalicem in Hkavcem sredi 17. stoletja živo izgovorjavo Hkalic do oziroma Kavčem. Konec stoletja in v začetku konca stoletja preko Hkalca in Ekavca zredu­ 18. stoletja se prepletata samo še obe močno cirala na Kavča iz 18. stoletja, v treh zapored­ zreducirani obliki Hkauz in Hkauez. V dru­ nih rodovih pri Matevžu (1702), Juriju (1702, gem desetletju stoletja je dokončno zmagal za­ 1717) in Valentinu ( 1737) pa beležimo tudi že pis Kauz, v treh primerih pa gre zapisovalec značilno oznako za sina - Hkalčič ali Kalčič. še dlje, tako da zasledimo v letu 1702 zapisa Če se je sprva zdelo, da je dalo vztrajno ne- Hkauziz in Kautschiz, v letih 1717 in 1737 mčenje v Webra sčasoma današnje korenske obliko Kauziz, leta 1718 pa Tkauz. Oblika Vebre, je odkritje priseljenega ukviško- Kauziz je bližja latinskem zapisu v sicer latin­ rateškega Webra prejšnjo domnevo povsem sko pisanih župnijskih maticah, vsi ostali za­ ovrglo. Listinski Webri so bili vselej stara pisi s končnico -z pa so pisani po nemškem podkorenska rodovina izumrlih Kavčev. pravopisu.

18 ZAKLJUČEK Celje 1981; Vilfan Sergij, Pravna zgodovina Slovencev; Ljubljana 1961. Šest podatkovno skopih, po ustaljenih obra­ VIRI - 1. Hišni arhiv pri Načelniku, Alojz zcih sestavljenih listin, ne bi moglo povedati Kramar, Podkoren 64, Kranjska gora; kopije v: ASRS, fond Alojza Kramarja. — 2. NŠALJ, mnogo o ljudeh, ki jih opisujejo in ki so jim Župnija Kranjska gora: Registrum ad libros nekoč služile. Pomembnejše so morda za di- baptizmales parochiae B.M.V. Assumpt. in Kro­ plomatiko, dopolnjene z drugimi razpoložlji­ nau (1721-1784); RMK 1721-1757; PMK vimi viri pa živo pripovedujejo utrinke iz 1638-1721; PMK 1721-1755; PMK 1755-1784; življenja neke rodbine in krajev. Razkrivajo MMK 1641-1714; MMK 1714-1729; MMK jezikovno dvotimost zapisovanja rodbinskega 1729-1754; MMK 1754-1784; Urbar 1642-1663 imena, premoženjske razmere in navade pri (Vrbarium ecle Parochialis Bssme Virgs. Mariae in dedovanju v tem delu slovenske dežele. Nekaj Čronau, atq eiusdem Eclae Filialium Ectarus. povedo tudi o razmeiju podložnik - zemljiški Anno Virginei partus 1642 Mense Ianuario; Vrba­ gospod, pa o težavah, s kakršnimi se je mogel rium Cronauiense Parochialis Ecla Bssmae Virgs. Mrae in Coelos Assumptae in Cronau 1655; Inven- srečati edini vaški tkalec. Potrjujejo izpričane tarium et Vrbarium Parochial. Crainau 1655; žive stike med življema kranjske Gornjesav­ Extractus Vrbary B.M.V. Cronaus 1655; Confrater- ske doline in koroških krajev onstran Kara­ nitatis B.M.V. in Cronauio Cameriries Seu Syn- vank, po drugi strani pa omogočajo sklepanja dions de a 1663; Inventarium Sacristis B.M.V. in o načinu življenja socialno šibkejšega dela Crainau 1670; Extractus Vrbary S: Andreae Apti in vasi. Iz nemalokrat odvečnega baročnega le­ Wurzen Filialis 1662); Urbar 1701-1742 (Urba­ porečja smo iz njih vedarle uspeli izvleči ne­ rium Infratemitatis Beatissimae Mariae Virginis kaj utrinkov iz življenja Dolincev v času pred Sub Titulo in Coelos Asssumptae in Parochi­ ae Cronaensis); Urbar in inventar 1685-1746 350 do 250 leti. (Inventarius et Urbarium B.M.V. in Cronau 1685-1746); Urbar Podkoren 1744 (Vrbarium der Kirchen St. Andreae Aida an der Wurzen OPOMBE über alle deroselben Zinsungen wie Auch Ca- Na tem mestu se toplo zahvaljujem višji arhivski pittal und Interessien weliche Aus dem Alten svetnici Emi Umek za pomoč pri branju nečitljivih In dis Neye Vrbarium Übertragen worden (ist)). — in slabo razumljivih delov listin. 3. ASRS, Župnija Kranjska gora: RMK 1642-1660; RMK 1660-1696; RMK 1698-1721. LITERATURA - Blaznik Pavle, Freisinška župa­ — 4. ASRS, Gr. A. Bela peč, 1 k. + 2 nija Dovje, ZČ 9, 1955; Novak Anka, Kranjska f. 5) ASRS, Terezijanski kataster: Bela peč gora z okolico, Kulturni in naravni spomeniki Slo­ NRO 307, Fassions-Tabbella Bey der herrschafft venije, Zbirka vodnikov, 143, Ljubljana 1988; Weissenfeis, No. 21; Rektificirani dom. akti, No. Smole Majda, Graščine na nekdanjem Kranjskem, 11, 20, 25, 26. — 5. ASRS, Franciscejski kataster Ljubljana 1982; Vole Josip, Podkoren, Črtice iz za Kranjsko, K.o. Podkoren, L 340: Protocoll der preteklosti vasi in gorenjske doline, Ljubljana 1938 Bau-Parzellen der Gemeinde Wurzen; Grundpar- - Slovensko ljudsko izročilovLjubljana 1980; Ku­ zellen-Protocoll der Gemeinde Wurzen; katastrska mer Zmaga, Od Dolan do Šmohorja, Naši kraji, mapa.

URARSTVO NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM VESNA BUČIĆ

Izdelovanje ur je izrazito meščanska panoga slovenskem Štajerskem ukvarjali tudi z za­ uporabne umetnosti in na Slovenskem tej ple­ htevnejšimi naročili in da njihovi izdelki, meniti, cenjeni in predvsem funkcionalni oblikovno in po kvaliteti izdelave, prav nič ne stroki, ki v zgodovini umetne obrti zavzema zaostajajo za sosednimi graškimi in dunajski­ posebno mesto, lahko sledimo prek pisanih mi urami, izdelanimi predvsem za premožnejši virov od 16. stoletja dalje. Najstarejša poročila sloj meščanov. izvirajo iz Ljubljane1, eno stoletje pozneje pa Proučevanje cerkvenih in mestnih arhivov že razpolagamo s prvimi podatki o urarjih na bo zagotovo osvetlilo tudi ta pomembni del slovenskem Štajerskem, ki jih bomo skušali njihove dejavnosti, s tem bo pa tudi bolj po­ predstaviti po kronološki razvrstitvi v posa­ jasnjena diferencijacija urarjev na izdelovalce meznih krajih. velikih in malih mehanizmov. Urarji so se na­ Ohranjene hišne in žepne ure s signaturami mreč, po vzorcu obrtnih združenj iz nemških mariborskih, celjskih in ptujskih delavnic dežel, delili na Großuhrmacher in na Klein- zgovorno pričajo, da so se urarski mojstri na uhrmacher. Ta diferencijacija ni pomenila, da

19 je šlo za delitev dela po velikosti mehanizma, čili, so jih ob odprti skrinjici »oprostili«, kar pač pa, da so od svojega združenja (ceha) ime­ pomeni, da je bila s tem sklenjena njihova li dovoljenje le za izdelavo hišnih in velikih učna doba. Pot do meščanskega mojstra je bila javnih ur z mehanizmi, ki jih poganjajo uteži dolga in trnova in ta naziv je bil dodeljen le (Großuhrmacher), oziroma hišnih in žepnih pred cehovsko skladnico v deželnem mestu ur s pogonom na vzmet (Kleinuhrmacher). Gradcu. Glede na razpoložljive vire lahko zasleduje­ Med danes obstoječimi rokodelskimi spisi v mo urarsko obrt na slovenskem Štajerskem od Gradcu, shranjenimi v tej skrinjici, bomo, za­ 17. stoletja dalje. V zvezi s to panogo je zelo radi pomembnosti v njej zapisanih podatkov dobro raziskan arhiv v Gradcu in prav podat­ za štajersko urarstvo, našteli najpomembnej­ ki o tamkajšnjem urarskem cehu tvorijo solid­ še. Najstarejša knjiga Rokodelski protokol ...3 no osnovo za prikaz te obrti tudi na našem začne z letom 1647 in vsebuje zapisnike izde­ Štajerskem. lovalcev velikih in malih ur in puškaijev, raz­ Lukas Stolberg, odlični raziskovalec štajer­ ne odredbe o pomočnikih in vajencih, zapise skih urarskih delavnic, navaja v svojem delu o dogodkov, izide volitev, cehovska pravdanja štajerskih urarjih 2 imena vajencev, ki so jih in kazni itd. Tu so bile še Knjiga sprejetja v graški mojstri vzeli v uk, mi pa jih potem ar­ uk in priznanja izučitve4, dve vpisni knjigi hivsko izpričane, kot pomočnike ali mojstre, pomočnikov5 in Knjiga prejemkov6. zasledimo v mariborskih, ptujskih, celjskih, Čeprav so urarji leta 1690 izstopili iz klju­ pa tudi ljubljanskih in zagrebških delavnicah. čavničarskega ceha, so se vse do 1776 ravnali Vzrok, da v slovenskem delu Štajerske ne po pravilih ključavničarskega reda. Takrat so zasledimo urarskega ceha, je pač v takratnem se namreč po dolgoletnih prepirih urarji ma­ majhnem številu mojstrov, ki med seboj niso lih ur ločili od izdelovalcev velikih mehaniz­ čutili konkurence, kot meščani pa so itak uži­ mov, organizirali svoje lastno združenje, dobi­ vali delno zaščito. Urarji v okviru historične li nova cehovska pravila za izdelavo malih ur Štajerske so bili sprva priključeni ključavni­ in vpeljali svoj lastni Protokol za malourar- čarskem cehu s sedežem v deželnem mestu stvo7, ki je bil ravno tako v cehovski skrinjici. Gradcu. Ta se je pri svojem delu ravnal po Zraven so spadali še Knjiga prejemkov in iz­ pravilih kovaškega reda, ki jih je v 15. stoletju datkov8 in Cehovski akti 19. in 20. stoletja9. potrdil cesar Friderik III. V 16. stoletju dobi­ Pregled urarstva na slovenskem Štajerskem jo ključavničarji že svoja lastna cehovska pra­ bi začela s podatki o urarjih v Mariboru, ki vila, ki so jih sprejeli tudi urarji, saj so od ne­ potekajo v dokaj strnjenem zaporedju. Najsta­ kdaj pripadali isti bratovščini. Ključavničar­ rejši je iz leta 1628 in izvira iz Puffove knjige ski ceh je združeval več vrst rokodelcev. V o Mariboru in njegovi okolici. V registru stra­ njem so poleg omenjenih bili še ostrogarji, pu­ žarjev vrat omenja Puff urarja PETRA RIL- škarji, pilarji in sabljarji, in v svojem združe­ LA, zabeleženega med 230. osebami, ki so v nju so imeli kar po tri cehovske mojstre naen­ Maribor uvažale vino10. krat. Pogosto je namreč osnovna surovina iz­ Pisec Ruške kronike, Jožef Avguštin Mezna­ delkov pogojevala združevanje popolnoma rič, navaja v seznamu dijakov ruške gimnazije različnih obrti v en sam ceh. Pri ključavničar­ za leto 1686 in 1692 ime učenca Neymar Jo- jih in njim priključenih rokodelcih je bilo annesa Michaela iz Maribora, pozneje urarja železo tista primarna snov, ki jih je medseboj v tem mestu11. Stolberg ga omenja kot urarja povezovala v eno korporacijo. Da bi bil nad­ malih ur z imenom MICHAEL NEYMAYER zor nad rokodelci in nad kvaliteto njihovih iz­ (Niemauer). V Protokolu iz leta 1696 stoji, delkov bolj strokovno upravičen, so taka daje Mich. Neumayer od ceha zahteval »da bi združenja imela pogosto po več cehovskih mu dodelili naloge«, prošnja pa je bila odklo­ mojstrov. Stroga cehovska pravila so določala njena z razlago, da je v »mestu že itak dosti trajanje učne dobe, natančno opredeljevala urarjev, ki nimajo naročil«12. Ta kratki zapis, pravice in dolžnosti vajencev in pomočnikov v kolikor se nanaša na odpiranje delavnice v in predpisovala mojstrske izpite. Mariboru, ki je takrat štel okoli dva tisoč pre­ Vidni simbol ceha, zadružna skrinjica, je bivalcev, nam nudi dragocen podatek, da je bila spravljena v Gradcu pri najstarejšem ce­ ob koncu 17. stoletja delovalo v Mariboru več hovskem mojstru in pred njo so se vršile vse urarjev. Leta 1698 se Neymayer kot »pomoč­ važne cehovske zadeve. Vsebovala je, poleg nik za male ure ponovno oglaša s prošnjo, da cehovske blagajne (Bix), pečata, religioznih bi ga sprejeli za cehovskega podeželskega predmetov in ostalega, še vrsto rokodelskih mojstra (Landmeister)... naselil pa bi se v Ma­ knjig, iz katerih je Lukas Stolberg črpal števil­ riboru, Ptuju ali Radgoni in jim ne bo delal ne podatke o urarjih, ki so delovali v okviru konkurence, razen ob semanjih dneh«. Ce­ nekdanjih deželnih meja štajerskega ozemlja. hovski odgovor se je glasil, da bi ga sprejeli za Pred to skrinjico v Gradec so hodili pode­ meščana le pod pogojem, če bi kupil hišo in bi želski vajenci iz vse Štajerske in ob odprtem s tem lahko postal »vkupljeni« mojster. pokrovu v prisotnosti mojstrov so jih spreje­ Če je pomočnik hotel postati podeželski mali v uk. Ko so se po treh do petih letih izu­ mojster, se je lahko včlanil v mestni ceh, delo-

20 vati pa je smel le izven mestnega pomirja. san brez osebnega imena. Edini podatek, po Cehi so namreč z omejenim prilivom novih katerem Stolberg pravilno sklepa, da je delo­ rokodelcev trdovratno ščitili svoje interese. val okr. 1700, je zapis o njegovem sinu Josep­ Da bi izvencehovske obrtnike lažje kontroli­ hu Antonu Huebru, izučenem v Kremsu, ki je rali in imeli od njih koristi, so takim »vkuplje- leta 1724 vpisan v knjigo urarskih pomočni­ nim« mojstrom dovolili izvrševati obrt proti kov kot »sin mojstra iz Maribora«16. vplačilu nekega zneska. Neymajerjevih ur za Skopa notica o MICHAELU MAYERJU sedaj ne poznamo, ravno tako ne izdelkov (Mayr) nam pove, da je rojen v Mariboru kot njegovega sina, ki je leta 1724 zabeležen v sin mizarja Lovrenca in da je med leti 1724 - graški knjigi pomočnikov kot ROCHUS NIE­ 1729 bil vajenec pri graškem mojstru in du­ MAUER, Meistersohn zu Marburg. najskem dvornem urarju Josephu Koppu17. Prej omenjena kratka pripomba iz urarske­ Proti koncu prve polovice 18. stoletja zasle­ ga Protokola, s katero so Mich. Neymayerju dimo v Mariboru dva arhivsko izpričana urar­ zavrnili prošnjo, češ da je v Mariboru že itak ja, ANTONA IN PAVLA ONIČA, ki isto­ dosti urarjev, ki nimajo nobenih naročil, bi se časno opravljata svoj poklic, njuni ohranjeni lahko nanašala na Christiana Neyerja in izdelki pa predstavljajo prve znane hišne ure uraija Huebra, katerega ime nam ni znano. Iz iz mariborskih delavnic. Protokola in iz knjige sprejetja v uk izvemo, Za sedaj nam je znan le en izdelek, podpi­ da je CHRISTIAN NEYER, rojen na Saškem san z imeni obeh bratov (?) Oničev, žal ohra­ in izučen na Dunaju, leta 1692 še enkrat vpi­ njen izven naših meja18. Gre za zanimivo sa­ san kot vajenec pri graškem uraiju Georgu mostansko uro s pogonom na uteži in z nena­ Neßlu14. Dve leti pozneje je v Protokolu vadno dolgim nihalom (160 cm). Ura ima na vpisan v »črno knjigo« (Schwarzen Büchl) ker hrbtni strani velike železne številčnice (38x38 je »fretal«, kar pomeni, da je izdeloval ali po­ cm), oslikane s figuralnim prizorom izpisan pravljal ure, ne da bi imel spričevalo o dokon­ tekst: Paulus et Antonius Onitsch facerunt čani učni dobi. Meščani so se namreč radi Marburgi 1756. Sub P(atri)s Gerardo Cister- obračali na t.i. fušarje, ki niso pripadali cehu, ziensis Guardiano - orate pro illis. Za nas je ker so njihovi izdelki bili znatno cenejši. Ko predvsem pomembna izpisana letnica izdela­ se je upiral plačati kazen, mu je ceh zagrozil, ve, kajti vsiljuje se vprašanje, kdaj in od koga da bodo za »njim poslali netopirja v Maribor« sta Anton in Pavel Onič prevzela oz. podedo­ - tiralico (Fledermaus schicken). Iz te notice vala mariborsko urarsko delavnico. V prvi po­ je namreč Stolberg zaključil, da je deloval v lovici 18. stoletja obstoja namreč časovna Mariboru, kar so pozneje potrdile tudi mari­ vrzel med prej obravnavanimi urarji in dejav­ borske arhivalije. V Mariboru sta se mu leta nostjo bratov Oničev. Stolberg med svojim 1701 in 1703 rodila otroka in v Mariboru je neutrudnim iskanjem po graških cehovskih bil tudi pokopan leta 171915. knjigah ni našel nobenega zapisa o njuni iz- Tretji mariborski urar ob koncu 17. ali za­ učitvi. Omenja njunega sočasnega sorodnika četku 18. stoletja je bil urar HUEBER, zapi­ urarja Franca Oniča iz Lipnice in našteva nje-

Žepna ura mariborskega urarja Antona Oniča, prva polovica 18. stoletja (last: Gradski muzej Varaždin)

21 gove ohranjene ure s signaturami Franz On- nitsch in Leibniz in izdelke njegovih naslednikov19. Nekaj skopih podatkov iz mariborskih arhi- valij in štiri ohranjene ure mariborske veje Oničev nam vsaj delno osvetljuje podatek nji­ hovega življenja in ustvarjanja. Iz signature na njunih hišnih urah je razvidno, da domnevna brata poslej delujeta ločeno, Anton v Maribo­ ru, Pavel sprva v Mariboru, potem pa v Gre- binju pri Velikovcu. Anton Onič se je rodil okr. leta 1721, kdaj je postal mojster, pa je bilo odvisno od okoliščin v cehu, oziroma v samem Mariboru. Bil je izdelovalec velikih ur, meščanski urar in lastnik »hiše skupaj z obrtno pravico« v Gosposki ulici20. Njegova visoka podna ura iz Narodnega muzeja v Ljubljani z vrezano signaturo Anto­ ni Anich Marpurg22 kaže v svoji liniji obrisa in pozlačenih aplikah slogovne značilnosti poznobaročnega sloga. V tolčeni ornamentiki, Žepna ura mariborskega urarja Johanna Fischerja ki v razgibanem prepletu prekriva okrasno st., konec 18. stoletja (last: Štajerski deželni muzej ploščo mehanizma, je že čutiti začetke roko- Joanneum, Gradec) kojskega vzdušja. Po povedanem bi lahko sklepali, da je nastala po skupnem delovanju domnevnih bratov Oničev, torej po letu 1756, Za sedaj edina pisana omemba o Pavlu ko je bila izdelana njuna samostanska ura. Oniču je podatek iz leta 1763, ko mu je umrla Druga njegova ura v obliki knjižice iz varaž­ njegova 12 letna hči25. Njegovo dejavnost dinskega muzeja23 predstavlja nenavadno in nam, poleg samostanske ure, izpričujeta še domiselno zasnovano obliko namizne, možno dve tabernakljasti uri z zastekljenimi vratci. tudi žepne ure. zaradi izredno kvalitetne izde­ Te oblike ur so se po letu 1700 razširile po lave se vsiljuje misel, da je nastala kot Anto­ vsej Evropi26 in so prek Nemčije in Avstrije nov mojstrski izdelek, na kateri je mojster prišle tudi v naše kraje: med izdelki, signirani- kar dvakrat vrezal svojo signaturo; na števil­ mi z imeni naših urarjev, je močno čutiti vpli­ čnici Anitsh Marb in na zadnji platini Antoni ve dunajskih in graških delavnic. Anitsch in Mahrburg. Pomočniki so se na­ Tabemakljasta ura v Pokrajinskem muzeju mreč za potrditev mojstrskega naziva morali v Mariboru ima okorno vrezano signaturo zelo potruditi in so izbirali ure bolj nenavad­ BauCOnnitz Marburg (Paul Onitz) in v celoti nih oblik, da bi tako dosegli mogočnejši uči­ nikakor ne doseza nivoja Antonove delav- nek. Poleg tega samo okrasje ure govori bolj v delavnice27. Druga tabemakljasta ura28 s sig­ prid prvi polovici 18. stoletja, v tem času pa naturo Paul Onnitsch in Griffen nam pove, da naj bi brata Oniča delovala še v skupni delav­ je Pavel po ločitvi z bratom(?) Antonom na­ nici. Ura je shranjena v še originalni šatulji, daljeval svojo obrt v Grebinju na Koroškem. ohišje pa je oblikovano kot knjižica z usnjeni­ Urarji so pogosto zaradi pomanjkanja naročil mi platnicami, med katerimi sta vpeti »strani­ šli s trebuhom za kruhom in se selili iz kraja v ci« (pri uri sta to platini) iz pozlačene medeni­ kraj, predvsem tisti, ki iz kakršnih kolmazlo- ne, ki ju je spretna urarjeva roka z gravira­ gov niso dobili pravice do meščanstva. Če drži njem, cizeliranjem in perforiranjem okrasila z domneva, da je Anton podedoval »hišo z razgibano baročno ornamentiko, verjetno pre- obrtno pravico«, je gotovo Pavel svoj obstoj nešeno iz grafičnih predlog. iskal v drugem kraju. Ure v obliki knjižic so zelo redke in prav Baillie v svojem velikem seznamu evrop­ zaradi tega velja omeniti, da je zelo podobno skih urarjev omenja namizno uro iz 18. sto­ uro, skoraj identičnih dimenzij, izdelal tudi letja, signirano Onnitsch ..: Marburg2^. Vse­ njegov prej omenjeni sorodnik Franc Onič v kakor gre za izdelek mariborske veje Oničev z Lipnici24. nečitljivo vgraviranim imenom urarja, verjet­ Nedvomno opisani mariborski uri kažeta no Antona ali Pavla, možno tudi njunega na visok nivo Antonove delavnice, ki je do­ neposrednega predhodnika, ki nam je za sedaj mnevno pri signiranju svojih izdelkov črko O neznan. namenoma spremenil v A, da bi se tako nje­ Po smrti Antona Oniča leta 1789, je hišo v gova signatura čimbolj razlikovala od signatu­ Gosposki ulici z »realno obrtno pravico za iz­ re njegovega sorodnika, urarja Franca Oniča, delavo velikih ur« podedoval njegov sin MA­ ki je s svojo delavnico v Lipnici bil le 25 km TIJA ONIČ30. Iz zemljiške knjige izvemo, da od Maribora. je bila dve leti pozneje Oničeva hiša prodana

22 Stoječa ura mariborskega urarja Johanna Nep. Tabernakljasta ura celjskega urarja Primoža Okro- Wolfhardta st., okr. 1810 (zasebna last, Gradec) gelnika, konec 18. stoletja (last: Muzej za umjet­ nost i obrt, Zagreb) »brez pravice do urarske obrti«31, vzrok pro­ knadno, šele po desetih letih vplačal zaostale daje pa nam razjasni tabemakljasta ura v za­ pristojbine. Od leta 1786 je svoje obveznosti grebškem muzeju, signirana Mathias Onitsch do ceha plačeval redno, skupaj s podeželskim in Agram.32 Torej se je Matija Onič mojstrom Josephom Knöblom iz Celja. V le­ preselil iz Maribora v Zagreb in tam nadalje­ tih 1783 - 1788 je izučil vajenca Vincenca val svojo urarsko obrt. Tonaja (Vinzenz Thonei), ki je potem nada­ Po Stolbergovih ugotovitvah v graškem ar­ ljeval svoj poklic v Hartbergu356. Hišo v Po­ hivu se leta 1750 (torej še v času Oničeve de­ štni ulici v Mariboru »s pravico do izdelave javnosti), pojavi v Mariboru urar ANDREAS malih ur« je po njegovi smrti leta 1805 pre­ FICHTNER33, leta 1773 pa GOTTLIEB vzel njegov sin FRANZ HÖFLER37. Njegova GERNGROß34. Iz njunih priimkov je razvid­ zlata žepna ura s signaturo Franz Höfler in no, da prihajata iz nemško govorečih dežel, Marburg se je leta 1940 pojavila na aukciji v ker pa za sedaj ni drugih podatkov o njuni de­ dunajskem Dorotheumu (št. 475), Stolberg pa javnosti, je možno, da gre za mojstra iz tujine, v svoji zbirki ur hrani njegovo srebrno žepno ki potujoč iz kraja v kraj, popravljata stolpne uro z repetimim mehanizmom, kar pomeni, ure, vlagata prošnje za meščanske pravice, se da izbija polne ure in četrti, in signaturo F. pojavita enkrat ali dvakrat, potem pa izgineta Höfler.39 neznano kam. Za MATIJO HÖFLERA, ki se omenja leta Iz tujine prihaja tudi JOHANN HÖFLER, 1791, ni mogoče ugotoviti, v kakšnem sorod­ izučen za izdelavo malih mehanizmov v stvu je bil s prej omenjenim Johannom in Friedbergu na Bavarskem35. Leta 1767 je vpi­ Franzom Höflerjem, vsekakor pa vemo, da je san v graško knjigo tujih pomočnikov, 1775 deloval v Mariboru39. pa že »kot meščanski urar v Mariboru spošt­ Bolj zgovorno se nam z viri in gradivom ljivo prosi, da se mu dodeli naslov podežel­ predstavlja urar za male ure JOHANN skega mojstra«. V Protokolu malih urarjev je FISCHER st. iz Dunaja40. Leta 1791 je postal Höfler grajan, da od vsega začetka ni hodil v lastnik hiše prej omenjenega urarja Matije Gradec na cehovske letne skupščine in je na- Oniča41, 1796 pa je bil potrjen za mariborske-

23 ga podeželskega mojstra. V graški knjigi va­ strom, kajti »švarcvalderice« so zaradi skrom­ jencev je vpisano, da je leta 1799 sprejel v uk nega videza pomenile cenejšo in zato dostop­ učenca Josepha Zhetera, rojenega v Limbušu nejšo varianto hišnih ur, s katerimi so že od pri Mariboru. Ker se v arhivskih virih ome­ 18. stoletja opremljali manj zahtevne meščan­ njata Johann Fischer starejši in mlajši, je ne­ ske, pa tudi kmečke domove. dvomno pravilna ugotovitev, da so ohranjeni JOHANN. NEP. WOLFHARDT je postal primerki ur s signaturami Johann Fischer in mariborski meščan leta 1811 in istega leta se Marburg, dela starejšega mojstra. O visoki že omenja kot lastnik hiše, »ki jo je posedoval kvaliteti njegovih izdelkov najbolje priča Johann Fischer z Dunaja«48. V graških knji­ mala srebrna žepna ura s koloriranim minia­ gah je zabeležen kot urarski vajenec od leta turnim motivom Alegorije trgovanja, upodob­ 1798, v Protokolu pa se vodi kot »meščanski ljena na številčnici iz belega emajla. Uro hrani urar za izdelavo velikih ur«49. Leta 1818 je graški muzej Joanneum42, od njegove druge sprejel v uk svojega istoimenskega sina JOH. žepne ure v zbirkah wiirtenberškega muzeja NEP. WOLFHARDT ml., ki se že leta 1823 pa je ohranjen samo signirani mehanizem. omenja kot njegov naslednik. FLORIAN Pri oblikovanju žepnih ur se je Fischer st. WOLFHARDT, najbrž sin Joh. Nep. ml. je v zgledoval pri vzorih iz dunajskih delavnic. letih 1838 - 1840 vpisan kot urarski vajenec, Njegova tabemakljasta ura iz gradu Viltuš, leta 1850 pa se obrt že vodi pod njegovim danes v Pokrajinskem muzeju v Mariboru43, imenom. Stolberg omenja leta 1853 še urarska kaže v svoji zasnovi še zadnje odmeve baroč­ pomočnika Georga in Franza Wolfhardta, nega oblikovanja, njena klasicistično pojmo­ domnevne sinove Joh. ml., ni pa znan kraj vana dekoracija pa jo že postavlja v čas okrog njihovega delovanja50. V mariborski liniji leta 1800. Mogoče je umetnostno zanimivejša Wolfhardtov se kot zadnji urar s tem priim­ in oblikovno naprednejša Fischerjeva hišna kom omenja Florianov namestnik HEIN­ ura iz zagrebškega Muzeja za umjetnost i RICH WOLFHARDT in njegova obrt se že obrt.44 Pri načrtovanju njene forme je Fischer vodi kot »prodajna«. že v celoti sledil tokovom časa in uro v obliki Za sedaj so nam znane samo tri hišne ure iz portala (Portaluhr) z alabastmimi stebriči do mariborske veje Wolfhardtove rodbine. Vse potankosti zasnoval v dunajskem empirskem tri so v obliki portala s signaturami Johann slogu. Obe uri imata tipični dunajski repetimi Nepomuk Wolfhardt in Marburg in ni dvo­ mehanizem za izbijanje ur in četrti, ura iz za­ ma, da gre za izdelke urarja Joh. Nep. starej­ grebškega muzeja pa še dodatne kazalce za da­ šega. Dve uri sta v Gradcu v privatni lasti51, tume. tretja pa v Narodnem muzeju v Ljubljani52. O JOHANNU FISCHERJU ml. obstoji Ure odlikuje arhitektonska, strukturalno jasna samo podatek, da je dokončal učno dobo pri zgradba ohišja z alabastmimi stebriči, ki jo svojem očetu »potem ko je predložil svoj učni prekriva bogastvo serijskega kovinskega okra­ izdelek, ki bije četrti (Vierteluhr).« sja. Urarji so v obdobju klasicizma to medeni­ Fischer st. je umrl leta 181045 in delavnica nasto okrasje že množično uvažali iz sosed­ ni prešla na njegovega sina, temveč jo je nasle­ njih dežel, predvsem z Dunaja, kjer so bile že dila njegova žena Anna46. Ta se je kmalu za dobro razvite tovrstne manufakture. tem poročila z urarjem JOHANNOM NEP. Nedvomno so nasledniki Fischerja in Wolf­ WOLFHARDTOM iz Gradca, verjetno po­ hardta izdelovali ure, tipične za avstrijski bi­ močnikom v Fischerjevi delavnici. S poroko dermajer. To je namreč obdobje, v katerem so je Wolfhardt dosegel samostojnost, delavnica prevladovale črne ure z alabastmimi stebriči je prešla na njegovo ime in pod tem priimkom in stenske ure v širokem pozlačenem okvirju. se je skozi več generacij nadaljevala v Maribo­ Ker pa so te vrste ur bolj poredko signirane, je ru ta dobro upeljana urarska obrt. prav verjetno, da je med številnimi nesignira- Preden preidemo na dejavnost Wolfhardto- nimi izdelki, ohranjenimi v naši spomeniški ve delavnice, naj omenimo, daje leta 1815 v dediščini, predvsem pa na Štajerskem, marsi­ mariborskem L okrožju imel hišo št. 51 urar katera ura izdelek prej omenjenih maribor­ JOHANN SCHERZINGER47. V Maribor je skih delavnic. prišel iz Velike vojvodine Badenske, kjer so Sredi 19. stoletja se omenja v koroškem domačini skozi generacije izdelovali t.i. sc- predmestju Maribora še nenumerirana hiša hwarzwaldske ure kot domačo obrt. Znano je, nekega urarja OTTA. O njem za sedaj ni dru­ da so jih kot krošnjarji prodajali po celi Evro­ gih podatkov, možna pa je povezava z gra­ pi in mnogi med njimi so se celo ustalili in škim urarjem Ferdinandom Othom, ki je sredi udomačili na tujem. Scherzingerjevo delova­ stoletja imel v Gradcu urarsko delavnico na nje v Mariboru sovpada z dejavnostjo urarjev Karmelitskem trgu53. Joh. Fischerjem ml. in Joh. Nep. Wolfardtom, Čeprav nam je uspelo v časovnem zapore­ kar bi pomenilo, da sta v mestu bili dve urar­ dju slediti mariborskim urarjem od 17. pa vse ski delavnici. Če je Scherzinger ostal zvest iz­ do srede 19. stoletja, ostajajo v kontinuiteti delovanju schwarzwaldskih ur, s tem nikakor njihove dejavnosti nekatere vrzeli, ki čakajo ni mogel konkurirati prej omenjenim moj­ nadaljnje raziskave. Iz arhivkih virov vidimo,

24 da v drugi polovici 17. stoletja, ko Maribor kov se leta 1789 omenja njegov vajenec JO­ šteje okrog dva tisoč prebivalcev, delujejo v SEF KNES, ki bi ga lahko istovetili z Jožefom njem istočasno kar trije uraiji. Najbolj nejasno Knezom, lastnikom hiše v Celju na prehodu je število urarjev v prvi polovici 18. stoletja, iz 18. v 19. stoletje61. Knöblovo delavnico je medtem, ko v drugi polovici 18. pa vse tja do leta 1796 prevzel GEORG NIGGEL, ki se v srede 19. stoletja delujeta istočasno po dve ar­ svoji prošnji za sprejetje v urarski ceh sklicuje hivsko izpričani delavnici. »na Knöblovo malourarsko pravico (Kle­ V drugi polovici 19. stoletja, ko postanejo inuhrmacher Jus), pridobljeno s poroko Knö- hišne ure že nepogrešljivi predmet bivalnih blove vdove62. Gotovo je takrat dobil tudi prostorov in ko je tudi urarstvo zajela moda historičnih slogov, se urarske delavnice spre­ menijo samo še v popravljalnice in prodajalne masovno izdelanih artiklov. V mestih se mno­ žično odpirajo trgovine z industrijsko izdela­ nimi urami in ko se prebivalstvo Maribora v zadnjih desetletjih 19. stoletja povzpne od ka­ kih 18 na skoraj 25 tisoč (po štetju 1.1900), se število teh prodajaln, od sedem naštetih v letu 1884, poveča leta 1898 na enajst54. Tudi v Celju ima urarska obrt tradicijo, ki jo je mogoče zasledovati vsaj dvesto let nazaj. Kot je že v začetku omenjeno, bo tudi pri celj­ skem urarstvu govora le o hišnih in žepnih urah in trije ohranjeni primerki, signirani z imeni celjskih urarjev, nam potrjujejo njihove arhivsko izpričane izdelovalce. Prvi, sicer skopi podatek iz graške urarske knjige, je vpis vajenca FRANZA LEOPOL­ DA DONINA, »sina Ferdinanda, Dr. jur. iz Celja«, kije bil leta 1699 sprejet v uk pri zna­ nem graškem urarju in štirinajstkratnem ce­ hovskem mojstru Johannu Planku55. Domno­ va nadaljnja dejavnost ni znana in vse do dru­ ge polovice 18. stoletja ni bolj otipljivih po­ datkov o tej rokodelski panogi. Po tem času se, sicer razdrobljene omembe o urarjih, str­ nejo v nekoliko gostejšo celoto in iz kamen­ čkov tega mozaika zlahka ugotovimo, da sta odslej v Celju sočasno delovala po dva urarska mojstra. »Veleurarstvo« je, kot pravi celjski zgodovi­ nar Janko Orožen »bilo v Celju udomačeno vsaj že v drugi polovici 18. stoletja«56 in iz tega časa je ohranjena zlata žepna ura z da­ tumskimi kazalci in vrezano signaturo Joseph Knöbl in Cilli, danes v graškem Joan- neumu57. FRANZ JOSEF KNÖBL (Knäbl) se je izučil svoje obrti v Friedbergu pri urarju M. Elblu, izdelovalcu malih ur.58 V tem malem bavarskem mestecu z veliko urarsko tradicijo, so številni urarji iz različnih krajev nemško govorečih dežel opravili svojo vajeniško in pomočniško dobo. Ravno tako so mnogi izučeni Fridberžani svoj urarski poklic opravljali v tujini in za 18. stoletje imamo po­ datke, da so v Ljubljani delovali kar štirje urarski priseljenci iz Friedberga59. V knjigi pomočnikov obstoji podatek, da je Knöbl leta 1768 »proglašen za pomočnika«, iz Protokola pa je razvidno, daje leta 1779 »najet za pode­ želskega mojstra v Celju v Spodnji Štajerski«. J. Orožen ga leta 1783 omenja kot lastnika Podna ura celjskega urarja Antona Leithnerja, okr. »hišice« na nekdanji Tranči60. V knjigi izdat­ 1780 (last: Magistrat, Gradec)

25 mojstrski naziv, kajti ta se je običajno pove­ le za njegovega domnevnega sorodnika Tho­ zoval s časom poroke in pričetkom dela v masa Leuthnerja, ki se je sočasno ukoreninil v lastni delavnici. Iz zapisa v Protokolu bi se Zagrebu in deloval kot zelo upoštevan meš­ dalo sklepati, da gaje leta 1798 doletela ne­ čanski urarski mojster70. Antonova magistrat- sreča, saj je urarski ceh »pogorelemu mojstru na podna ura z mehanizmom, ki z enkratnim iz Celja« priskočil na pomoč z večjo vsoto de- navijanjem teče eno leto, je dovolj zgovoren naija, potem pa je ok. 1800 Niggel že zapisan dokaz o visokem nivoju te ugledne urarske de­ kot lastnik neke druge hiše na nekdanjem Ve­ lavnice, njena datacija okr. 1780 (tudi po Stol- likem trgu63. bergu) pa govori o izdelovalcu, ki je tehnično Verjetno je Georg Niggel pripadal veliki in oblikovno šel v korak s časom. urarski družini, katere člani se pojavljajo po­ V nadaljevanju bi predstavila še en, sicer leg Gradca še v Stettnu, Salzburgu, Friedber- nekoliko pomanjkljiv podatek o urarju JO­ gu itd., ni pa še pojasnjeno, od kod izhaja nji­ HANU HULERJU iz Celja, ki se v arhivskih hov rod. Najbolj verjetno je celjski Niggel virih omenja leta 1816 v nekem sporu med iz­ potomec graškega urarja Josefa Niggla, prise­ delovalci velikih in malih ur, ohranila pa se je ljenca iz Friedberga na Bavarskem, in s tem, tudi z njegovim imenom in krajem »Cilli« sig­ ko je poročil priletno vdovo, je kaj hitro zase­ nirana nihalna ura, ki teče 8 dni70. Razpolož­ del izpraznjeno mesto urarja Knöbla. V letih ljivi podatki o urarju Hiileiju bi lahko pome­ 1801-1805 je izučil vajenca Matijo Weisa, nili, daje proti koncu 18. stoletja v Celju de­ leta 1814 pa se omenja njegovo zadnje plačilo loval poleg dveh omenjenih še en urar, če­ cehovske pristojbine. prav je težko verjeti, da bi sočasno živeli v Ce­ J. Orožen pravi, da je na nekdanji Dunajski lju kar trije urarski mojstri. cesti »kočico nekdanjega čuvaja grajskih vrat Naslednji urar, ki sodi v naš kronološki pri­ odkupil od magistrata JURIJ NIGGEL in jo kaz, se nam predstavlja samo z inicialkami spremenil v urarsko delavnico, od njegove J.A-O-Hi Cilli. Gre za hišno uro s stebrički iz žene Uršule pa sta jo leta 1850 odkupila začetka 19. stoletja (verjetno empirska ura v neka zakonca«64. Ta podatek se verjetno na­ obliki portala), ki je nekajkrat menjala lastni­ naša na njegovega istoimenskega sina, ki je ka, dokler se sled za njo ni popolnoma izgubi­ nadaljeval očetov poklic, žal pa vsaj za sedaj la. Če so bile inicialke izdelovalca ure pavilno ne poznamo njegovih izdelkov. prebrane, jih za sedaj nikakor ne morem pri­ Za drugo polovico 18. stoletja omenja Oro­ pisati enemu od pravkar naštetih urarjev. žen še dvojico celjskih urarjev, BLAŽA IN V drugi polovici 19. stoletja postanejo tudi PRIMOŽA OKROGELNIKA65. Blaževih ur celjske urarske delavnice samo še popravljal- ne poznamo, Primoževo hišno uro s signaturo nice industrijsko izdelanih ur in prodajalne Primus Okrolni in Cilli pa hrani zagrebški masovno izdelanih artiklov, kar pa ni pred­ muzej65. Gre za tabemakljasto uro z repetir- met naše obravnave. nim mehanizmom, ki poleg ur in minut kaže V starem obrtnem središču Ptuju, kjer so še dneve v tednu in datume v mesecu. Če upo­ se stikale in križale trgovske poti, sta trgovina števamo podatek, da je bil Primož lastnik in obrt držala mesto na zavidljivi ravni. Iz hiše v nekdanji Dolgi ulici, ki je leta 1783 bila zgodovinskih virov vemo, da je bila med šte­ še v posesti kiparja Ferdinanda Galla, bi po­ vilnimi generacijami ptujskih obrtnikov za­ temtakem Okrogelnikova ura morala nastati v stopana tudi urarska obrt, ki ji lahko sledimo obdobju zrelega klasicizma, torej ob koncu od druge polovice 17. stoletja dalje. Nekoliko 18. stoletja. Njen, še nekoliko baročni videz, fragmentarni, pa vendar kontinuirani podatki je pač posledica takratne obrtniške konserva­ o tej dejavnosti kažejo, da sta v mestu delova­ tivnosti, ki so se ji urarji, enako kot v sosed­ la po en ali dva mojstra hkrati. Bolj zgovorni njih deželah, težko odpovedali. Primož Okro- so podatki iz druge polovice 18. stoletja, z gelnik je bil lastnik omenjene hiše do leta imeni dveh urarjev pa se ujemajo tudi materi­ 1827. Približno od tega obdobja dalje se ome­ alni dokazi o obstoju teh delavnic. nja dejovanje celjskega urarja GREGORJA Prva vest o ptujskem urarju je povezana z GORIŠKA67, ne poznamo pa njegovih izdel­ Zagrebom, koje PETER PLOCER iz Ptuja iz­ kov. delal leta 1676 veliko uro za zagrebško Visoka podna ura v graškem magistratu z katedralo72. O urarskih povezavah med Za­ vgravirano signaturo Anton Leithner in Cilli grebom in Ptujem govori tudi podatek, da so in z napisom na nihalu Qui sum sum sum­ Ptujčani leta 1689 kupili pri zagrebških fran­ mits, je mogoče narejena po naročilu prav za čiškanih veliko javno uro za svoj mestni stolp opremo teh prostorov68. Vsiljuje se nam vpra­ ob proštijski cerkvi73. šanje, ali je ime Antona Leithnerja istovetno s Naslednji urar, ki sodi v naš kronološki za­ celjskim urarjem, ki ga J. Orožen omenja kot pis je PETER RIEZLER (Liesler), rojen v »Lamprehtova delavnica«69. ANTON LEIT­ Landecku na Tirolskem74. V Protokolu se HNER se je izučil v Ingolstadtu in v Knjigi kot njegovo bivališče omenja Ljubljana, ob­ pomočnikov je leta 1773 vpisan kot urar za stoja pa zabeležka, daje leta 1686 kot vajenec velike ure. Drugih podatkov o njem ni, vemo graškega urarja F. Hiemerja »najprej svojemu

26 mojstru utekel«, potem pa se v letih 1687-1690 pri istem dokončno izučil za urar­ ja velikih ur. Leta 1696 je vpisan v knjigi ptuj­ skih meščanov75, naprej pa o njem ni več po­ datkov, pa tudi njegovih izdelkov ne pozna­ mo. Iz razpoložljivih virov bi se dalo razbrati, daje sočasno z njim deloval v Ptuju urar JO­ HANN PEGINET (Paguri), priseljenec iz Si- bringa v Loreni76. Kot izučeni puškar je do­ končal leta 1696 še urarski poklic v dobro znani graški delavnici Joh. Planka. Ko se je po 12 letih ponovno vrnil v Gradec in leta 1708 predlagal, da bi ga na podlagi mojstrske­ ga izdelka sprejeli v ceh, se je predstavil kot »meščan in urar za male ure iz Ptuja«. Čeprav mu je bila prošnja iz »tehtnih razlogov« za­ vrnjena, je Peginet pozneje dosegel svoj cilj in če ponovimo besede Stolberga kot dobrega poznavalca štajerske zgodovine urarstva, »je vedno bilo dovolj razlogov za zavrnitev pre­ tendentov«. Da bi namreč prosilcu čimbolj otežkočili delo, so jim cehovski mojstri iz konkurenčnih in drugih razlogov radi nagajali in grajali vsa­ ko malenkost, ali pa so zahtevali nov izdelek, ki gaje pomočnik lahko celo trikrat ponovil. V nadaljevanju predstavljam še urarja za velike ure LORENZA PÖLKNERJA, ki je bil leta 1724 sprejet za ptujskega meščana, še en­ krat pa se omenja leta 1754 kot lastnik hiše v mestu77. V času Pölknerjevega delovanja je leta 1737 pridobil meščanske pravice, kar je bilo seveda pogoj za opravljanje obrti, še urar Tabernakljasta ura ptujsko-ormoškega urarja Karla JOSEPH GÜSTL (Gisti) iz Švabske78. Za iz­ Gottwalda, okr. 1800 (Štajerski deželni muzej Joan­ delavo velikih ur se je izučil sprva na Dunaju, neum, Gradec) v letih 1720 - 1724 pri graškem uraju M. Höl- zlu in še istega leta je vpisan v knjigo pomoč­ urarja v Ptuju ni bilo dovolj dela. Najbrž je nikov. Wagner zavoljo tega zapustil Ptuj še preden Ker obrtna proizvodnja ni bila vezana samo je vplačal obvezno mestno pristojbino, kot to na mestno prebivalstvo, so ptujske delavnice razberemo iz beležke v knjigi meščanov, pri­ prav gotovo zalagale z urami svoj bližnji in pisane ob njegovem imenu. Še isto leto se daljni okoliš. V zgodovinskih virih srečamo v Alexander Wagner z ženo Elizabeto pojavi v Ptuju proti koncu prve polovice 18. stoletja še Varaždinu80 in verjetno se že naslednje leto tretjega urarja JOHANNA MUßPACHERJA, seli v Vipavo, kjer deluje 9 let in pol. To je tokrat izdelovalca malih mehanizmov. Leta namreč razvidno iz njegove prošnje ljubljan­ 1743 je vpisan v knjigo ptujskih meščanov skemu magistratu, ko leta 1759 prosi, da ga (Müßbacher), živi in dela v Ptuju še leta 1754, sprejmejo za meščana »in mu dovolijo tudi iz­ ko se omenja v popisu hišnih lastnikov79. vajati meščansko delovanje«81. Tudi Mußpacher se je, kot že nekaj urarjev V 18. stoletju se nam z viri in gradivom bolj iz naših krajev, izučil v letih 1730-1736 v gra­ zgovorno predstavljata urarska mojstra Karel ški delavnici Joh. Planka in dokončal svojo Gottwald in Karel Nachbar. Skozi podatke iz vajeniško dobo pri njegovi vdovi. V knjigi njunega življenja lahko razberemo, da ne de­ prejemkov je omenjen leta 1743 in možno, da lujeta istočasno, kar dokazuje tudi pregled je v tem času, ko je postal meščan Ptuja, tudi knjige ptujskih meščanov in hišnih lastnikov. vplačal svoj mojstrski prispevek. Prva vest o KARLU GOTTWALDU je iz Zanimiva je pot urarja ALEXANDRA poročne knjige, ko se »urar iz Ptuja in vdo­ WAGNERJA, ki je leta 1748 prišel v Ptuj, ga vec« poroči junija 1776 v Gradcu s svojo kaj hitro zapustil, in v desetih letih štirikrat gospodinjo82. Decembra istega leta je vpisan v menjal bivališče. Gotovo sta pred njim ome­ knjigo ptujskih meščanov in ker ob njegovem njena urarja, eden za velike ure in eden speci­ imenu stoji beležka iz katere bi se dalo sklepa­ aliziran za male mehanizme, zadovoljevala ti, da se je odselil v Bjelovar83, se Gottwaldovi potrebe mesta in okolice in da za četrtega življenjski podatki nikakor ne ujemajo s ča-

27 sovnim nastankom njegovih izdelkov. Njego­ ve tri ohranjene ure so tabemakljastega tipa. Najstarejša med njimi s signaturo Gottwald in Pettau je danes pri zasebniku v Ljubljani, iz­ vira pa iz neke graščine na spodnjem Štajer­ skem. Njeni izrazito plastično izstopajoči mo­ tivi v mešanici baročnega in klasicističnega sloga, bi nastanek ure postavili v čas po moj­ strovem odhodu iz Ptuja, t.j. po letu 1776, ker pa zaradi skopih podatkov lahko samo ugiba­ mo o njegovih selitvah, se moramo zadovoljiti z okvirnimi datacijami. Ura s signaturo Carl Gottwald, Mureck v graškem Joanneumu84 je kljub tabemakljasti obliki veliko mlajša: vsi­ ljuje se misel, da je Gottwald deloval v Cmu- reku po odhodu iz Ptuja. Za tretjo znano uro, ravno tako iz Cmureka, vemo le, da je pri za­ sebniku v Gradcu, ne poznamo pa njenega videza. Gotwaldu je sledil KAREL NACHBAR, ki se nam s svojimi petimi ohranjenimi urami najrazličnejših oblik predstavlja kot urar z vi­ soko stopnjo obrtniškega znanja, domišljije in spretnosti. V knjigi ptujskih meščanov je leta 1787 vpisan kot Grofi - und Kleinuhr- macher85, kar naj bi pomenilo, da se je kot edini urar v Ptuju v tem obdobju, ukvarjal istočasno z urami na vzmet in na utež. Torej je izdeloval ali popravljal velike stolpne ure, Stoječa ura ptujskega urarja Karla Nachbara, konec hišne - stenske, podne in namizne ure ter me­ 18. stoletja (zasebna last, Gradec) hanizme malih žepnih ur. Leta 1784 se je star 34 let poročil in imel no vplival tudi na oblikovanje ur v naših urar­ šest otrok. V rojstnih knjigah, kjer se večkrat skih delavnicah. Značilno zanj je nizanje de­ omenja kot boter otrokom iz uglednih družin, korativne motivike, ki so jo urarji, v sodelova­ je v letih 1799 vpisan kot bürgl. Uhrmacher nju z rezbarji, povzemali iz bogate zakladnice in Galanteriehändler ali samo Krämer. In kot antičnega repertoarja in z njimi ustvarjali pravi Marija Mirkovič, nekdanja kustodinja nove, razgibane obrise ohišij. ptujskega muzeja, ki je zasledovala Nachbara Žal se je nedolgo tega izgubila sled za Na­ po zgodovinskih virih po odkritju njegove ure chbarovo uro iz zagrebške gornjegrajske dru­ v Zagrebu, se je Nachbar, »da bi lažje vzdrže­ žine Mažuranič88, ravno tako oblikovano v val svojo številno družino, moral ukvarjati še slogu Ludvika XVI. Nad njenim ohišjem do­ s prodajo drobne galanterijske robe«. Uraiji minira alegorijska ženska figura, ki kaže, da je namreč zaradi specifičnosti svoje sicer zelo ce­ Nachbar za izdelavo te ure najel izurjenega njene obrti in relativno visokih cen svojih rezbarja, ki je dobro obvladal zahtevne želje proizvodov niso imeli veliko naročil, zato so naročnikov. Ni še namreč pojasnjeno, koliko število urarjev, predvsem v manjših mestih, so pri izdelavi ohišij sodelovali mizarji, rez­ najbrž določali z internimi mestnimi ali ce­ barji, pasarji ali zlatarji, Najbrž je bil idejni hovskimi predpisi. oblikovalec le urar in njegova roka, vajena ob­ Nachbarove ure, vse signirane Karolus Na­ delave kovin je gotovo bila kos marsikatere­ chbar in Pettau, so žal ohranjene izven naših mu pasarskemu delu. Stolberg v svoji knjigi meja. Dve tabemakljasti uri s še nekoliko ba­ navaja samo par izdelovalcev ohišij znotraj ročno dekoracijo sta v Joanneumu in v privat­ štajerskega ozemlja, urarjev pa čez tristo. V ni zbirki ur v Köflachu86. Nedvomno je bila naših zgodovinskih virih jih za sedaj nismo posebnost Nachbarove delavnice na aukciji v srečali in možno, da ta poklic pri nas sploh ni Dorotheumu prodana mala potovalna ura obstojal kot samostojna obrt, predvsem v (viš. 13 cm) v kovinskem ohišju z obročem za manjših krajih. prenašanje in s poslikanim motivom Alegorije Če gre pri prej citiranem celjskem uraiju štirih letnih časov na emajlni številčnici87. L. Joh. Hüleiju in domnevnem graškem Joh. Stolberg poseduje v svoji zbirki v Gradcu Hällerju za isto osebo, bi lahko predpostavlja­ Nachbarovo pozlačeno salonsko uro, dosled­ li, da je bil Hälleijev učenec Anton Nachbar no izpeljano v slogu Ludvika XVI. Iz svoje eden od šestih otrok ptujskega Nachbara. An­ matične dežele je ta slog v 80. in 90. letih 18. tonova učna doba je trajala samo eno leto stoletja preko Avstrije in severne Italije moč- (1826-1827)89 in če gre za urarjevega sina, so

28 mu jo lahko občutno skrajšali, pa tudi pri do­ (odselj G. Puff.). — 11. Jože Mlinarič, Ruška kroni­ segi mojstrstva so sinovi imeli vedno privilegi­ ka in seznam imen iz latinske kronike, Ruška kro­ ran položaj. V seznamu na Dunaju delujočih nika 1985, str. 172 in 179; prof. Mlinariču se za urarjev so leta 1828 omenja Anton Nachbar njegovo ljubeznivo opozorilo zahvaljujem. — 12. kot befugter Uhrmacher^, kar bi pomenilo, L. Stolberg, str. 318. — 13. isti, str. 529, — 14. isti, str. 529. — 15. Arhiv Slovenije (AS), Rojstne in da ni pripadal nobenemu cehu, imel je samo krstne knjige ž.c. Janeza Krstnika v Mariboru, pooblastila za opravljanje obrti in je šele čez 1. 1701 - 1733, f. 13 in 79. Pri obeh otrocih, čas lahko zaprosil za mojstrstvo. Michaelu in Anni Regini se kot krstna botra Delovanje očeta Nachbara sega gotovo še v omenjata Mich. Neymayer in njegova žena začetek 19. stoletja, mogoče do leta 1815, ko Anna Regina, kar nedvomno potrjuje, da gre se med ptujskimi meščani pojavi ime urarja za prej omenjenega urarja Neymayerja. Mrli­ IGNACIJA MEISTRA91. Bržkone gre za ose­ ška knjiga ž.c. Janeza Krstnika v Mariboru, 1. bo, ki se v letih 1793 in 1803 omenja v Grad­ 1664 - 1762, f. 226. Za posredovane podatke se cu in je po končani dejavnosti Karla Nachba­ prav lepo zahvaljujem kolegici Marjetici Si­ moniti iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru. ra nadaljevala svoj poklic v Ptuju. — 16. L. Stolberg, str 517. — 17. Isti, str. 526; Jür­ Leta 1829 je postal meščan Ptuja urar JO­ gen Abeier, Meister der Uhrmacherkunst, Wupper­ HANN HAFNER92, dve leti pozneje pa je v tal 1977, str. 423 (odslej: J. Abeler). — 18. L.Stol- Protokolu za male urarje zapisan JOHANN berg, str. 384, sl. 374 in 375; ura je v privat­ HANNA »meščanski urar v Ptuju«, ki prosi ni zbirki v Köflachu v bližini Gradca. — 19. isti, da ga v cehu »uvrstijo med podeželske str. 378, 480 in 530. — 20. Pokrajinski arhiv mojstre«93. Ker pa je v knjigi prejemkov ob Maribor (PAM), Zemljiška knjiga I, f. 141. vplačilu pristojbine za podeželskega mojstra Tudi za ta podatek gre zahvala kolegici Mar­ ime istega urarja zapisano (ali prebrano) kot jetici Simoniti. — 21. AS, Mrliška knjiga II, ž.c. Janeza Krstnika, 1.1789, str. 10. — 22. Narodni Johann Hahn, nam prej omenjeno časovno muzej, Ljubljana, inv. št. 17988. — 23. Gradski zaporedje za pridobitev meščanstva in mojstr­ muzej Varaždin, vel. 6,5x4,5 cm. — 24. Ura v stva vsiljuje misel, da gre za ptujskega urarja obliki knjižice ima srebrno ohišje, vel. 7x4,5 Johanna Hafnerja, ki se še enkrat omenja v cm, njen opis je v Aukcijskem katalogu du­ letu 1831, potem pa se o njem nič več ne ve. najskega Dorotheuma, 1964/577. — 25. AS, Mr­ Z imenom urarja FRANZA SCHLAFFER- liška knjiga II. ž.c. Janeza Krstnika, 1. 1763, JA, ki je v knjigi ptujskih meščanov vpisan str 3. — 26. Tabemakljasta oblika ur je prevla­ leta 184694, smo izčrpali vrsto urarjev, ki so dovala v času Marije Terezije, tako da so jih v delovali v ptujskih delavnicah do tistega časa, monarhiji imenovali »terezijanke«. — 27. Pokra­ jinski muzej Maribor, inv. št. N. 6118. — 28. ko so stroji začeli izpodrivati ročno delo in Ura je bila registrirana v trgovini z antikvite- urarji niso mogli več vzdržati konkurence in­ tami v Ljubljani, danes je v privatni lasti. — 29. dustrijske proizvodnje. Delokrog urarjev se G. H. Baillie, Watchmakers and Clockmakers odslej omeji v glavnem na prodajo in popravi­ of the World, London 1963, (odslej: H. Bail­ la industrijsko izdelanih ur, katerih mehaniz­ lie). — 30. Realne obrti so bile podedovane, ve­ mi so opremljeni s tovarniškimi žigi. Vtisnje­ zane na določeno hišo in sposobne za vpis v ne signature lastnikov urarskih trgovin posta­ zemljiško knjigo. — 31. PAM, Zemljiška knjiga nejo odslej samo še reklamni napisi prodajal­ I, f. 141. — 32. Satovi zagrebačkih urara 18. i 19. stoljeća, katalog razstave, Muzej grada Za­ cev, ki so s svojimi imeni dajali kupcem neko greba 1969, str. 8 in 18, inv. št. 1415/ odslej: Satovi garancijo in jamčili za dobro kvaliteto izdel­ zgb. urara). — 33. L. Stolberg, str. 375. — 34. isti, kov, ki so prihajali iz velikih industrializira­ str. 403; J. Abeler, str. 209; H. Baillie, str 122. — nih manufaktur. 35. L. Stolberg, str. 403. — 36. isti, str. 421. — 37. PAM, Zemljiška knjiga I., f. 163. — 38. L. Stolberg, OPOMBE str. 438, sl. 476 in 477. — 39. isti, str. 415. — 40. isti, str. 420. — 41. G. Puff, str. 56. — 42. L. Stol­ 1. Vesna Bučić, Ljubljanski urarji v 18. stole­ berg, sl.442 in 443; inv. št. 16254, vel. 88x62 mm. tju, Kronika 37, št.3, Ljubljana 1989, str. 177 — 43. Pokrajinski muzej Maribor, inv. št. 11133. (odslej: V. Bučić, 18 stol.). — 2. Lukas Stolberg, — 44. Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb, s.n. — 45. Die steirischen Uhrmacher, Graz 1979 (od­ PAM, Obrtni protokoli, Tom I., f. 142 1/2; tudi za slej: L. Stolberg). — 3. Prothocoll Eines Gantz ta podatek se lepo zahvaljujem kolegici Marjetici Ehrsamben Handtwerch der Groß und Klain Simoniti. — 46. PAM, Zemljiška knjiga I., f. 142. Uhrmacher wie auch Pixennmacher Anno 1647 — 47. G. Puff, str. 47. — 48. isti, str.56; PAM, (do 1833). — 4. Auf Ding Freysprech Buch Meščanska knjiga, 1. 1811, f- 91. — 49. L. Stolberg, (1667 - 1833). — 5. Mit Got Neu Anfangentes str. 448. — 50. L. Stolberg omenja še Juliusa Wolf- Gesöhlen Buch De Anno 1712 (do 1739) in hardta; obstoja tudi ura z njegovo signaturo Einschreib-Buech deren frembten Keßellen wie in letnico 1864. — 51. L. Stolberg, sl. 493 in 494. auch die Einnahm deren Selbig Anno 1741 (do — 52. Ura v lasti Narodnega muzeja je kupljena 1. 1775). — 6. Ein Nahmb Buech A 1740 (do 1855). 1988 v trgovini z antikvitetami v Zagrebu, — 7. Prottocoll eines Ehrsamen Handtwerkhs inv. št. 21137. — 53. L. Stolberg, str 496. — 54. Samentlicher Klein Uhrmacher Meißter (od 1776). Adress-Buch der Stadt Marburg 1884, 1898 in — 8. Ein Nam und Augsagabbuch (od 1777). — 9. 1904. — 55. L. Stolberg, str. 505. — 56. J. Orožen, Innungakten des 19. und 20 Jhs. — 10. R.G. Puff, Zgodovina Celja in okolice I, Celje 1971, str. 384 Marburg und seine Umgebung I, Marburg 1874 (odslej: J. Orožen, Zgod, Celja). — 57. L. Stolberg,

29 sl. 420, Muzej Joanneum, inv. št. 20431. — 58. L. konzervatora, Zagreb, 1972, št. 2, str. 16 (odslej: Stolberg, str. 406. — 59. V. Bučić, 18 stol., str. 182. M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara). — 60. J. Orožen: Posestna in gradbena zgodovina — 74. L. Stolberg, str 524. — 75. M. Mirkovič, Sat Celja, Celje 1957, štev. 11-12, str. 33 (odslej: J. ptujskog urara Nachbara, str. 17. — 76. L. Stol­ Orožen, Posestna zgod. Celja). — 61. isti, str. 36. — berg, str. 330. — 77. M. Mirkovič, Sat ptujskog 62. L. Stolberg, str. 421. — 63. J. Orožen: Posestna urara Nachbara, str 17. — 78. isti, str. 17; L. zgod. Celja, str. 22. — 64. isti, str. 50. — 65. J. Oro­ Stolberg, str. 510; J. Abeler, str. 213. — 79. M. žen, Zgod. Celja, str. 384; J. Orožen, Posestna Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. zgod. Celja, str. 27. — 66. Muzej za umjetnost i 17. — 80. isti, str. 17 (Dieser ist ohne Bezalung obrt, Zagreb, inv. št. 294/52. — 67. J. Orožen, Po­ mit seinen Weib davom gezogen). — 81. Zgodo­ sestna zgod. Celja, str 46. — 68. L. Stolberg, str. vinski arhiv Ljubljana, Cod. 1/98, f. 158,1.1795. — 406, sl. 421. 69. J. Orožen, Zgod. Celja, str. 384. — 82. L. Stolberg, str. 439. — 83. M. Mir­ 70. Satovi zgb. urara, str. 3 in 18. — 71. L. Stol­ kovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. berg, str. 451; J. Abeler, str. 287. — 72. Kučni sat, — 84. L. Stolberg, Muzej Joanneum, inv. katalog Muzeja primenjene umetnosti, Beograd št. 16363, sl. 480. — 85. M. Mirkovič, Sat ptuj­ 1964, str. 34 (podatek iz: I.K. Tkalčič, Prvo­ skog urara Nachbara, str. 18. — 86. L.Stolberg, stolna crkva zagrebačka, Zagreb 1885 str. 111). V str. 413, Muzej Joanneum, inv. št. 10848, sl. pogodbi, ki jo je urar Peter Plocer sklenil z zagreb­ 430; privatna zbirka v Köflachu, sl. 432. — 87. škim škofom Borkovičem, je razvidno, da bo za ka­ Isti, str. 413, Aukcijski katalog dunajskega Doro- tedralo »izdelal uro s štirimi kazali z dvojnim izbi­ theuma, 1956/947. — 88. Po lastnikovem pripove­ janjem ur« (najbrž je mišljeno bitje četrti s ponav­ dovanju je do leta 1890 bila v lasti družine Kušlan, ljanjem polnih ur). V nadaljevanju pogodbe navaja, ki naj bi se ob koncu 18. stol. preselila iz Kranjske da bo »... v Zagreb prišel z dvema mojstroma ... v Krajino (možno, da gre za eno. vejo baronov na svojem vozu bo pripeljal kovača, ki bo koval že­ Kuschlanov z gradu Zablate pri Brezovici). — 89. lezo ... dobil bo zastonj stanovanje, kovačijo, žele­ L. Stolberg, str. 528. — 90. Franz Höfer, Wiener zo in oglje ... uro bo namestil v zvonik in na to 8 Meisterverzeichnis, Dunaj 1940, str. 39. — 91. M. dni podučeval zvonarja kako jo bo navijal in urav­ Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. — naval«. — 73. Marija Mirkovič, Sat ptujskog urara 92. isti, str. 17. — 93. L. Stolberg, str. 471. — 94. Karla Nachbara u Zagrebu, Vijesti muzealaca i M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17.

ZAČETKI ORGANIZACIJE NAŠEGA MLEKARSTVA Dr. VLADO VALENČIČ

Gospodarski razvoj je v drugi polovici prej­ SKUPNA PAŠA NA PLANINAH - šnjega stoletja postavil naše kmetijstvo pred PODLAGA ORGANIZACIJE nove naloge. Stari način gospodarjenja in MLEKARSTVA kmetovanja ni več ustrezal novo nastalim po­ trebam, kmetje s proizvodi svojega gospodar­ Organizacija mlekarstva v obliki skupnih stva postal v večji meri, kot je bil prej, odvisen obratov se je najprej razširila na Tolminskem od trga. Ta trg pa se je z razvojem prometa - in v Bohinju. V obeh okoliših je bila živinore­ nekako pred 150 leti je prva železnica prere­ ja zaradi obilice dobrih planinskih pašnikov zala našo zemljo - zelo razširil, kar je imelo za in zaradi pomanjkanja polja najbolj razvita posledico, da so se na njem pojavili tuji kon­ kmetijska panoga. Prebivalstvo je bilo v svo­ kurenti. Konkurenčni boj pa vzdrži tisti, ki jem gospodarskem obstoju odvisno od živino­ more v kakovosti in ceni prekositi svoje kon­ reje in njenih proizvodov, kmetje so izdelovali kurente, zato se je moralo boriti tudi naše surovo maslo in sir za domačo porabo in tudi kmetijstvo, da si je zagotovilo svoj prostor na za prodajo, da so si mogli kupovati žita, ki ga trgu. V tem boju je uporabljalo zadružništvo sami niso dovolj pridelali. Ker tvorijo pašniki kot sredstvo za izboljšanje gospodarstva, ker je in planine tako v Bohinju kot na Tolminskem zadružništvo tista organizacija, ki temelji na glavni del za kmetijstvo sposobne površine, je skupnosti interesov in daje tudi gospodarsko bilo prehranjevanje živine že zdavnaj v veliki šibkim pa združenim moč, da z njo dosežejo meri navezano na planinsko pašo. Način mle­ uspehe, ki jih posamezniki ne morejo doseči. karstva seje moral temu prilagoditi, zato so že Prve naše zadruge so bile sicer kreditne za­ zelo zgodaj nastale skupne planinske sirarne, druge, ki so jih začeli v sedemdesetih letih ki so mleko živine, ki se je na planinah skup­ preteklega stoletja ustanavljati po Spodnjem no pasla, predelovale v sir. Štajerskem. Istočasno smo dobili na polju »Gospodarjenje v planinah v takšnem ze­ mlekarstva prve zadružne organizacije in si je mljišču, kakor ga imamo na razpolago v Julij­ torej v mlekarstvu začelo utirati kmetijsko za­ skih Alpah, v zelo kamnatem, pa močno goz­ družništvo svojo pot. dnatem in dokaj visoko ter odročno ležečem

30 gorskem ozemlju, nikakor ni lahka stvar in ob hujših nalivih pritekla v klet voda.4 zahteva velikega napora, pa zadostnih delov­ Bohinjci so izdelovali predvsem maslo, nih moči. Tu gre za urejanje celotne planine, Tolminci pa so bili sirarji in so, kot bomo še za čiščenje in za krčenje, ki ne more biti stvar videli, postali učitelji sirarstva Bohinjcem. samo ene družine, enega kmetijskega obrata. Toda oboji so se sredi prejšnjega stoletja v Prav tako so na skupno, na družno kolektivno svojem mlekarstvu še vedno držali starega na­ kmetsko delo navezane naloge, ko je treba čina, ki je bil dokaj primitiven, nova mlekar­ ograditi planino, jo je bilo nemara potrebno ska tehnika, ki so jo uporabljale gospodarsko zavarovati in trajno varovati zoper zveri, zla­ naprednejše dežele, jim je bila neznana. Zato sti medvede in še bolj volkove, itd. Veliko bri­ je tudi trpela kakovost njihovih mlekarskih iz­ go je bilo treba posvečati dohodom do planin, delkov, ki so se vedno težje borili s konkuren­ živinskim ter pastirskim stezam, oskrbi z co kvalitetnejšega blaga. vodo, napajališčem itd. Skratka: planinsko Ni manjkalo sicer prizadevanja, da se tudi v gospodarstvo je takšne prirode, da že samo sili naših deželah dvigne kmetijstvo in živinoreja v skupne napore, v organizirano kolektivno na višjo stopnjo popolnosti. Zato so se trudile delo, v takšno, kakor ga je pač mogla opra­ kmetijske družbe, ki jim je bil namen pospeše­ vljati in opraviti srenja. Zato moramo za trd­ vanje kmetijstva in dvig kmetove strokovne no računati, daje skupno gospodarjenje v pla­ izobrazbe, pri čemer so uživale podporo drža­ ninah v Julijskih Alpah že prastaro in da so že ve. L. 1868 je avstrijsko kmetijsko ministrstvo najstarejše, prve planine urejali s skupnim de­ pričelo razpisovati nagrade za sirarska društva lom ter da se srenjska oblika kolektivnega gos­ in je podeljevalo deželnim kmetijskim druž­ podarenja v planinah deduje odtlej morebiti bam podpore za pospeševanje sirarstva. brez presledka.«1 Na pomen in potrebo organizacije sirarstva Skupna lastnina ali pa skupna poraba pla­ je opozarjal na Goriškem Fran Povše, ki je te­ ninskih pašnikov sta živinorejce v obeh okoli­ daj postal strokovni učitelj, 1. 1871 pa ravna­ ših davno pripeljali do skupnega obratovanja. telj novo ustanovljene kmetijske deželne šole Živina, ki se je poleti pasla na planinah, je v Gorici. V svojem slovenskem predavanju o bila večkrat zaupana varstvu skupnega plan­ mlekarstvu in sirarstvu 6. decembra 1869 v šarja, ta je imel skrbeti tudi za skupno prede­ goriški deželni dvorani je opisal tudi delo in lavo mleka, proizvodi so bili potem razdeljeni organizacijo švicarskih sirarn.5 Te sirarne so med živinorejce po količini mleka njihovih imele obliko društev, v njih so se združili živi­ krav, ravno tako so se tudi stroški razdelili na norejci in si postavili skupne sirarske obrate, v posameznike. katerih so predelovali v sir mleko svojih krav. Na Tolminskem so zasledili obstoj takih Povše je priporočal, da bi tudi pri nas začeli z planinskih sirarn že 1. 1771, predelovale so izdelovanjem sira na švicarski način, ki se mu skupno kravje in ovčje mleko v sir; proizvode: je zdel za naše razmere najbolj primeren. Iz­ sir, skuto in sirotko, so razdelile med živino­ delovanje takega sira je pa mogoče le pri večji rejce, ki so bili pri teh skupnostih udeleženi.2 količini mleka, zato je bilo potrebno, da so si­ Uradna statistika mlekarskih zadrug za 1. rarski obrati dobivali mleko od več živinorej­ 1891 je navajala med tolminskimi zadruga­ cev. Sirarska društva s skupnimi obrati bi tudi mi tudi planinsko zadrugo Kuhinja za kraje v naših deželah omogočila, da bi se sirarstvo Km, Vrsno in Selce, obstoječo od 1. 1800, in razširilo. Na ta način bi mogli izdelovati do­ od 1. 1842 obstoječo planšarsko zadrugo na ber sir, ki bi imel višjo ceno; v skupnih obra­ planini Duplja za kraj Smast.3 Seveda niso tih bi se veliko prihranilo na stroških za opre­ bile te zadruge organizirane z zadružnimi pra­ mo in obratovanje, zadostoval bi en sam sirar, vili, deleži, jamstvom itd., saj zadružnega za­ kjer jih je po starem načinu več, in ta bi goto­ kona še ni bilo, pač pa so bile skupnosti živi­ vo tudi bolje obvladal sirarsko tehniko. Kon­ norejcev, ki so kot upravičenci uživali pravico čno je Povše v svojem predavanju omenjal še do paše na teh planinah, in so se s časom čisto prizadevnja avstrijskega kmetijskega ministr­ neprisiljeno in naravno razvile v skupne mle­ stva, ki je razpisalo nagrade za skupne dru­ karske obrate, katere smemo v gospodarskem štvene sirarne, da bi tako spodbudilo povzdi- pogledu brez nadaljnega označiti kot zadruge. go sirarstva. Brez dvoma je v veliki meri Po- Sirarski obrati teh, kakor jih je Povše ime­ všetova zasluga, da se je na Goriškem sprožilo noval, divjih zadrug so bili urejeni zelo po do­ vprašanje organizacije mlekarstva v skladu z mače, njihova oprema je bila preprosta in po­ gospodarskim razvojem in da seje širila ta mi­ manjkljiva. Izdelovale so sir po starem načinu sel, za katero se je zavzela tudi goriška kmetij­ in starih izkušnjah, termometra niso poznale, ska zadruga. ampak je izkušeni sirar kar z roko določal Istočasno je bilo to vprašanje načeto na pravo toploto. Sirarsko orodje ni bilo ravno Kranjskem. Kot je mogoče ugotoviti, so 1. preveč snažno in tudi poslopja so bila bolj za 1870 »Novice«, ki so služile tudi kot glasilo silo. Kleti niso bile primerne za pravilno do­ kmetijske družbe na Kranjskem, prvič prines­ zorevanje sira, temperaturne razlike od 8 do le razglas kmetijskega ministrstva o podeljeva­ 10 ° niso bile nič izrednega kakor tudi, da je nju nagrad društvenim sirarnam.6 S temi na-

31 gradami je država hotela pospeševati ustana­ skupnega dela ljudem že prirojena in je to vljanje »mlekarskih društev ali tovarišij«. skupno delo imelo svojo tradicijo, ni bilo več Razpisani sta bili dve nagradi po 600 goldi­ daleč od tega, da je dobilo tudi novo oliko in narjev in zlate svetinje za »sirarske družbe ali se tako prilagodilo potrebam gospodarskega tovarišije, ki na dan najmanj 400 bokalov v razvoja in nove proizvodne tehnike v mlekar­ masten, sir predelajo.« (1 bokal je meril 1,41 stvu. litra). Če bi bilo več takih društev, bi pri po­ Za švicarskim vzorom. S posredovanjem delitvi nagrad odločala kakovost sira. Nadalje kmetijske družbe v Gorici je 1. 1873 prišel na so bile razpisana še tri darila po 300 goldinar­ poljubinjsko planino Razor švicarski sirar jev in srebrne svetinje za sirarne, ki predelajo Miller, ki pa ni imel uspeha. Podrobnosti o v polmasten sir najmanj 400 bokalov mleka; njegovem delu niso znane, toda že naslednje odločilna je bila kakovost in množina. Za na­ leto ga je na planini zamenjal drug švicarski grado so se smela potegovati vsa po avstrijskih sirar, Tomaž Hitz. 9 Pridobila gaje tudi kme­ planinah obstoječa mlekarska društva in tudi tijska družba s pomočjo državne podpore in tista, ki bi se ustanovila do julija 1871. Dru­ mu dala nalogo, da uvede na Tolminskem štva so morala imeti najmanj deset članov, pri novi način sirarenja. Hitz, učenec Schatzman­ razpisu 1. 1872 je bil še pogoj, da morajo vsi na, je bil mož na mestu, z njegovim imenom člani imeti iste pravice. V prošnjah za nagrade je povezan nastanek modernega sirarstva na je bilo treba navesti podatke o poslovanju Tolminskem in v Bohinju. društva ter o rezultatih tega poslovanja. Tomaž Hitz se je izkazal kot dober organi­ Kmalu nato je odbornik kranjske kmetijske zator. Najprej je vzorno uredil planino Razor. družbe Schollmayr objavil v »Novicah« čla­ Pri svojem delu je naletel, kot je usoda vsake­ nek, v katerem je pozival »naj se gospodami ga reformatorja, na velike težave. Njegov celih sosek združijo, da skupaj napravljajo sir predhodnik, že omenjeni Miller, je imel pri za kupčijo«.7 Opozarjal je na razpisane nagra­ izdelovanju sira smolo in ta neuspeh je tol­ de, opisoval prizadevanja za povzdigo sirar­ minske planšarje napravil zelo nezaupljive stva v drugih deželah ter način izdelovanja proti vsem novotarijam. Hitz se je moral bori­ sira v Švici, ki gaje priporočal kranjskim živi­ ti zoper mnoga nasprotovanja. Šele ko so vi­ norejcem v posnemanje. deli uspeh njegovega dela, je nasprotovanje Leta 1873 so »Novice« posvečale planinam popustilo ip na planino Razor so pričeli ro­ in mlekarstvu prav posebno pozornost.8 Pri­ mati živinorejci z ostalih planin ter se vračali nesle so opis sirarskih »družb«, kako so orga­ potem domov poučeni o boljšem načinu mle­ nizirane, kako poslujejo in opozarjale živino­ karstva. Mladi planšarji so ostajali na planini rejce, da je sirarstvo mogoče le na podlagi vso pašno dobo, da bi se praktično priučili no­ združitve, ker posamezniki nimajo dovolj vega in boljšega izdelovanja sira. Hitz je uve­ mleka, da bi mogli izdelovati dober sir. V po­ del izdelovanje sira na ementalski način, ta sir sebnem članku so opisale, kako so opremljene je dosegel ceno 68 goldinarjev za 100 kg, prej švicarske mlekarne in potem zopet dajale na­ pa so dobili za po stari tolminski navadi izde­ vodila, kaj bi se dalo vse izboljšati na naših lan domač sir največ 50 goldinarjev. planinah. Priporočale so skrb za dobra pota, Ugoden uspeh na planini Razor je dal po­ za vodo po planinah, za hleve, za gnojenje in budo, da se je združilo 11 živinorejcev s 70 svarile pred prekomernim izkoriščanjem pla­ kravami v Poljubinju, v dolini nedaleč od ninskih pašnikov, kjer se sme pasti le toliko Tolmina, in so ustanovili 1. 1874 prvo polju­ živine, kolikor je pašnik more prehraniti. binjsko mlekarsko zadrugo, ki je obratovala Z vsem tem propagandnim delom je bilo tudi pozimi. Njen namen je bil, da se s posta­ poskrbljeno, da je misel o potrebi organizacije vitvijo mlekarne doseže izdelovanje boljših iz­ mlekarstva na podlagi združitve živinorejcev delkov in tako tudi boljše vnovčevanje mleka. v mlekarskih in sirarskih društvih prišla med Po pravilih je imela zadruga zbrati zadružno tiste, ki jim je bila namenjena, med tolminske glavnico z zadružnimi deleži, ki so znašali 20 in bohinjske kmete. Ti so bili sedaj poklicani, gold, in se naj bi obrestovali po 6%. Upravo, da ji dajo življenje. Ni bilo treba dolgo čakati, obstoječo iz predsednika in štirih odbornikov, ko so se pokazali prvi sadovi, seme je padlo je volil občni zbor za dobo dveh let. Pravila so na pripravljena tla. tudi določala, da morata biti letno dva občna zbora, eden pred pričetkom mlekarske dobe v NA TOLMINSKEM novembru, drugi po zaključku v juniju. Prvi občni zbor naj bi določil način obratovanja, Omenjeno je bilo že, da so na Tolminskem drugemu pa je moral biti predložen računski že oddavnaj imeli po planinah poleg navede­ zaključek. Zadruga je smela posamezne doba­ nih še v Lomu, Pologu, Žabčah in drugih kra­ vitelje mleka odvezati od dolžnosti vplačila jih skupne sirarske obrate. Povše jih je imeno­ deležev, ti dobavitelji pa niso imeli nobene val »divje zadruge«, ker so bile brez vsakih pravice soodločnja v premoženjskih zadevah pravil in je njihovo poslovanje slonelo le na zadruge. Pravila so vsebovala točne določbe ustnih izročilih. Ker je bila zavest o potrebi glede dolžnosti dobave mleka, zlasti glede ka-

32 kovosti. Vsak član je moral ob določenem družni register, čeprav je sestavljalec pravil času oddati zadrugi vse mleko, razen kolikor upošteval njegove predpise. Zanesljivi podatki je potreboval za dom, in sicer takoj po molži, o tem pa niso na razpolago. Če so Povšetove kolikor mogoče čisto, toda neprecejeno, v či­ navedbe točne, je bila mlekarna v Poljubinju stih posodah, ki so se morale po vsaki uporabi prva na slovenskem ozemlju, ki je nosila za­ popolnoma osnažiti in posušiti in so se smele družno tvrdko. uporabljati le za ta namen. Dobavitelji mleka Poljubinjska mlekarna je dobila vzorno niso smeli nakupovati telet za pitanje. Mleko, opremo in je s svojim obratovanjem ugodno ki bi bilo prepozno prinešeno, je smel mlekar vplivala na razvoj okoliškega mlekarstva. Na zavrniti. Ni se smelo dobavljati nečisto in ne­ planini Razor je zgradila hleve za 200 krav, zdravo mleko, to je mleko, ki so ga prinesli v uredila jo je predvsem za izdelovanje mastne­ nesnažnih posodah, mleko krav, ki so bile ga sira, surovega masla in skute. bolne na vimenu ali imele drugo bolezen, ter Mlekarne z neprekinjenim obratovanjem so krav, ki so se otelile šele pred šestimi dnevi ali bile ustanovljene v Ljubinju, Zatolminu, Ča- ki naj bi se otelile v prihodnjih šestih tednih. dri (Čadrgu) in Ravneh, potem v Idrijskem, Zadruga je odklanjala tudi mleko, ki ni bilo Praprotnem, Dolju in še v drugih krajih. V namolženo ob rednem času krmljenja in mol­ vseh teh mlekarnah so bili zaposleni učenci že (zjutraj in zvečer) in mleko krav, ki so pri­ poljubinjske zadruge, le na planinah so delali šle od sejma, ter tistih, ki so bile pomolzene sirarji še po starem načinu, ker tamkajšnje si­ dnevno le še po enkrat. Končno se ni smelo rarne še niso bile prenovljene.10 prinašati v mlekarno mleko, ki zaradi kakšne Pri ustanavljanju novih mlekarn ni šlo ved­ svoje lastnosti ni bilo normalno, kije bilo pre­ no vse gladko. Prihajalo je tudi do nesoglasij redko ali je imelo premalo tolšče, kar je za­ zlasti glede kraja, kjer naj se postavi mlekar­ druga ugotavljala s tehtanjem in tolščobnimi na, pa tudi osebna vprašanja so včasih stopala merili. Če bi kdo vkljub opozorilu večkrat do­ preveč v ospredje. Posledica je bila, da sta po­ bavil slabo mleko, ga ne bi zadruga od njega nekod, kjer se v vseh vprašanjih niso mogli ze­ več sprejemala, dokler se ne bi izkazalo, da je diniti, nastali dve skupini in vsaka je trmasto zopet dobro. Za primer dobave slabega in po­ vztrajala na svojem stališču. Končno so pa na­ kvarjenega mleka je bila zadruga upravičena mesto ene postavili v vasi kar dve mlekarni, kaznovati nepoštenega dobavitelja z globo od eno na gornjem, drugo na doljnem koncu vasi, 20 do 50 gold. Mlečni proizvodi so se skupno kakor je bilo v Volčah. Tudi Idrsko pri Koba­ vnovčevali in prodajali vsakomur proti goto­ ridu je dobilo dve mlekarni. To cepljenje sil vini po cenah, ki jih je določil odbor. seveda ni bilo v korist napredka, ampak je Pozimi in spomladi je zadruga izdelovala bilo ovira v razvoju goriškega mlekarstva. surovo maslo na milanski način, ki je bilo v Kmetijska družba, ki je dala pobudo za Gorici zelo priljubljeno; tako maslo je imelo reorganizacijo tolminskega mlekarstva, se je dobro ceno: 92 do 96 krajcarjev, včasih celo 1 zavedala, da novih mlekarn ne more prepusti­ gold. 10 kr. za 1 kg na kraju proizvodnje. Iz ti samim sebi, amapak da so mlada podjetja posnetega, toda še sladkega mleka je zadruga tudi še nadalje potrebna nege in podpore. Res izdelovala pusti sir, ki ga je prodajala po 35 so imeli mlekarski obrati v poljubinjski mle­ krajcarjev za kilogram, kupovali so ga največ karni, ki jo je vodil Hitz, vzgled za posnema­ lesni trgovci za gozdne delavce. Tretji proiz­ nje, vendar je bilo to premalo. Potrebno je vod je bila skuta, ki jo je zadruga razdeljevala bilo nadzorstvo nad vsem delom mlekarjev, ki članom v razmerju količine dobavljenega so se oprijeli novega načina mlekarstva, pod­ mleka. pirati jih je bilo treba ne le z denarjem, ampak Eden izmed letnih računskih zaključkov iz tudi s stalnim poukom in nasveti. Zato je gori- prve dobe zadružnega poslovanja je izkazoval ška kmetijska družba v sporazumu s kranjsko 1.597 gold. 17 kr. dohodkov za 340 kg sklenila nastaviti potovalnega učitelja in nad­ mastnega, 111.5 kg pustega sira, 736 kg skute zornika za mlekarstvo in sirarstvo na Tolmin­ ter 903 kg surovega masla. Za 27.215 kg mle­ skem in v Bohinju. Z denarno podporo kme­ ka je zadruga plačala 1.415 gold. 4 kr., za li­ tijskega ministrstva je bil na to mesto posta­ ter mleka so člani dobili 5,2 kr.; v Gorici je vljen sirarskim družbam dobro znani Švicar bila tedaj cena mleku 8 kr., a z ozirom na Tomaž Hitz, kije tedaj vodil sirarni na plani­ oddaljenost Tolminskega od prometa so bile ni Razor in v Poljubinju. To vest je objavil v cene, ki so jih dosegli tolminski živinorejci še »Novicah« po naročilu Kmetijske družbe dr. vedno ugodne. J. Bleiweis v posebnem »odprtem pismu pla- Kot se vidi iz izvlečka pravil, ki ga je obja­ ninaijem v Bohinju in Tolminu«, ki da jim bo vil Povše, je imela poljubinjska mlekarna ime Hitz dajal praktičen in, če treba, tudi teoreti­ in dejansko obliko zadruge (po Povšetu se je čen pouk v izdelovanju sira in masla.11 Kme­ zadružna trvdka imenovala »Erste Polubiner tijsko ministrstvo je dalo podporo za nastavi­ Molkereigenossenschaft«), vendar se ne zdi tev mlekarskega potovalnega učitelja le za 1. verjetno, da bi bila takrat na podlagi zadruž­ 1878, za naslednje leto pa po kranjski kmetij­ nega zakona od 9. aprila 1873 vpisana v za­ ski družbi zaprošeno podporo 1.200 gold., ko-

33 likor je znašala Hitzova plača, ni dovolilo. predovalo, ustanovljene so bile nove mlekar­ Ker je bila goriška kmetijska družba prepriča­ ne v Dolju, Gabrijah, Idrskem, Krnu, Prapro­ na, da mlekarski zadrugi na Planini Razor in tnem in Žabčah, od katerih so nekatere prede­ v Poljubinju še vedno potrebujeta dotedanje lale precejšnje količine mleka, n.pr. Dolje strokovno vodstvo in da je od nadaljne prisot­ okrog 6.389 kg, Idrsko I 139.700 kg, Idrsko II nosti Hitza odvisen obstoj zadrug, si je goriški 30.000 kg, Prapretno 19.115 kg itd. Izkupi­ deželni odbor prizadeval, da bi Hitz, ki mu je ček, ki so ga mlekarne dosegale pri vnovčenju službena pogodba potekla, še ostal v deželi. svojih proizvodov, je donašal živinorejcem Tudi kranjska kmetijska družba je bila za na- namanj 4, pa tudi 5,9 krajcarja za liter mleka. daljno nastavitev Tomaža Hitza kot potoval­ Po uradni statistiki je bilo na Tolminskem nega učitelja v interesu novih sirarskih dru­ 1. 1891 18 mlekarskih in planšarskih zadrug, štev, zato sta se obe družbi dogovorili, da pro­ vendar se podatki o poslovanju nanašajo le na sita v ta namen za državno podporo po 400 15 zadrug, ker za planšarsko zadrugo Kozarje gold, vsaka in sicer, če le mogoče, za dobo pe­ pri Breginju podatki manjkajo, za planšarsko tih let, k ostalim potrebnim 400 gold, bi pa zadrugo Libušje-Kamno ter za mlekarsko za­ prispevala vsaka dežela polovico.12 drugo Sleme-Zatolmin pa so nepopolni. Polo­ Goriška kmetijska družba je od vsega začet­ vico tolminskih zadrug je označevala statisti­ ka prispevala k plači Tomaža Hitza, ki je že ka kot mlekarske, polovico pa kot planšarske takrat v Poljubinju seznanjal mlade mlekaije s zadruge. V petih krajih so imeli po dve zadru­ švicarskim načinom mlekarstva. Do kdaj je gi, eno mlekarsko v dolini, ki je obratovala v Hitz deloval na Goriškem, se iz razpoložljivih zimski in pomladni dobi, ter planšarsko, ki je virov ne vidi, goriška kmetijska družba je pri­ obratovala v dobi paše na planinah. spevala, kot je mogoče ugotoviti, k njegovi Množina mleka, ki so jo tolminske mlekar­ plači do 1. 1880, zato je veijetno, da je tedaj ne v 1. 1891 predelale, je znašala 544.540 kg; zaključil svoje za slovensko mlekarstvo pio­ izdelale pa so 15.484 kg surovega masla, nirsko in plodonosno delo.13 42.185 kg sira in 16.432 kg ostalih izdelkov. Poljubinjska mlekarska zadruga je bila de­ Za sir, surovo maslo in druge izdelke so preje­ ležna izdatne državne gmotne pomoči, sicer le 32.273 gold., stroški so znašali 6.953 gold., bi gotovo ne mogla svojih obratov tako vzor­ donos 30.320 gold., za 1 kg mleka so člani pre­ no opremiti. Njeni izdelki so uživali sloves za­ jeli 5,56 kr. Ker so člani veijetno dobili sirot­ radi dobre kakovosti; bronasta svetinja, ki jo ko in kakšne druge izdelke, je bila vrednost je 1. 1882 prejela na gospodarski razstavi v Tr­ vnovčenega mleka nekoliko višja. stu za razstavljen sir, dokazuje, da so njeni us­ Tudi v bovškem sodnem okraju je bilo več pehi dobili tudi javno priznanje. skupnih mlekarskih podjetij, ki so predelovala Poslovni uspehi mlekarn. V svojem poroči­ skoraj izključno le ovčje in kozje mleko. lu o tolminskih mlekarnah je Povše navedel Uradna statistika je navajala taka podjetja na nekaj podatkov iz njihovega poslovanja.14 planini Mangart, v^Koritnici, Trenti, pri Sv. Delo poljubinjske zadruge je bilo že omenje­ Mariji v Trenti, na Žagi ter še v nekaterih dru­ no, naslednji podatki se nanašajo na mlekarne gih krajih, vendar ni prinesla nikakih podat­ v Ljubinju, Zatolminu, Čadri in Ravneh. Za­ kov o njihovem poslovanju. Bile so to manjše druga v Ljubinju je obratovala pozimi v vasi, sirarne, katerih izdelki so bili namenjeni pred­ spomladi na predplanini Lom, poleti na pla­ vsem za domačo porabo.15 nini Podlenk. Zatolminska zadruga je poleti Ko je Hitz prenehal s svojim delovanjem, obratovala na planini Sleme, zadruga v Cadri je ostalo tolminsko mlekarstvo precej časa na planini Dobrenšca in zadruga v Ravneh na brez pravega vodstva. Hitz je sicer svetoval, planini Kal. Člani zadruge v Kalu so bili prav naj bi se iz vrst poljubinjskih učencev izbral posebno požrtvovalni, dohodek dveh let so za nekaj let mlekarski instruktor, ki bi obe­ prepustili za nabavo inventarja, za stroške nem vodil vzorna mlekarska obrata v Poljubi­ zgradbe in za druge investicije. V enem letu, nju in na planini Razor. Uresničitev tega na­ Povše ne navaja letnice, verjetno je to bilo sveta je v interesu napredka mlekarstva pripo­ okrog 1. 1880, so te zadruge izdelale približno ročal tudi Povše, ko je 1. 1894 pisal svoj opis 18.000 kg sira, 4.300 kg surovega masla in goriške živinoreje in mlekarstva.156 Naloga 8.000 kg skute. Po obsegu proizvodnje so bile mlekarskega inštruktorja naj bi tudi bila, da bi te mlekarne precej enake, le zatolminska se je vsako leto v tritedenskih tečajih dajal teoretič­ posvečala, če smemo soditi po Povšetovih po­ ni pouk tistim učencem, ki so se praktično datkih, predvsem izdelovanju sira, manj pa iz­ priučili mlekarstva v Poljubinju, na planini delovanju surovega masla kot ostale tri mle­ Razor ter v drugih mlekarskih obratih. Toda karne. Zadrugi v Čadri in Ravneh sta prede­ instruktor se ne bi smel omejiti le na vzgojo lovali tudi ovčje in kozje mleko. V dolinskih mlekarskih strokovnjakov, ampak bi moral obratih omenjenih zadrug so bili zaposleni skrbeti tudi, da vse kmetsko prebivalstvo se­ učenci vzorne poljubinjske mlekarne, ki so iz­ znani z osnovami umnega mlekarstva. Zato bi šli jz Hitzove šole. moral obiskovati posamezne mlekarne in vasi Številčno je tolminsko mlekarstvo lepo na­ ter poučevati ljudi na licu mesta. Le na ta na-

34 čin bi se dalo doseči, da se napredek v mlekar­ Te podpore so služile predvsem za nabavo stvu in planšarstvu na splošno razširi. potrebne mlekarske opreme. L. 1894 je bilo Najbrž ni bil gol slučaj, daje istega leta, ko takih podpor izplačano za 2.000 gold., ki so je Povše s takimi razlogi utemeljeval potrebo jih dobila mlekarska društva v Bovcu, Idr­ mlekarskega instruktora, goriška kmetijska skem, Libušnjem, Svinem, Gabrijah, Doljem, družba za to službo z državno podporo nasta­ Kozarščah in Zalazu - Čadrgi za nakup cen­ vila Josipa Lebana iz Tolmina, ki se je učil trifugalnih posnemalnikov.21 »Gospodarski mlekarstva pri Tomažu Hitzu. Njgova naloga list« je ugotavljal velik napredek v tolmin­ je bila, da obiskuje mlekarne in planine ter skem mlekarstvu od leta do leta ter poudarjal, podučuje, kako se pravilno izdeluje sir in su­ da izmed vseh podpor, ki jih podeljuje kmetij­ rovo maslo. V »Gospodarskem listu«, glasilu sko ministrstvo, rodijo največ sadu podpore v goriške kmetijske družbe, so bila objavljena korist mlekarskih društev. njegova poročila, v katerih je opisoval tudi L. 1895 je bilo za tolminsko mlekarstvo svoje ugotovitve o mlekarskih društvih in na prav posebno ugodno, ustanovljena so bila šti­ planinah, na katerih so delali sir. L. 1894 je ri nova mlekarska društva. Po poročilih poto­ popisal svoje obiske na planinah Polog, Ra­ valnega mlekarskega učitelja so mlekarska zor, Pod Kukom, Dolenje Vojské, Vojské, društva predelala v sir, surovo maslo in druge Matajur-Idrsko, Matajur-Svino, Matajur- izdelke že 1,631.300 kg mleka. Za kg surovega Sužid, Polje za Krnom in mlekarno v masla so društva izkupila 90 kr. do 1 gold. 15 Bovcu.17 Našel je ponekod, da so izdelovali kr., za sir pa 45 do 60 kr.22 sir še po starem načinu, toda razen enega so Omenjeno leto predstavlja tudi nekakšen sirarji radi sprejemali njegov poduk, dosegel mejnik v zgodovini tolminskega mlekarstva, je, da so se, koliko se že niso prej, oprijeli no­ tedaj je bila pravzaprav zaključena prva doba vega načina izdelovanja sira. V naslednjem razvoja njegove organizacije. Organizacija letu je Leban obiskal mlekarska in sirarska mlekarstva je slonela na društveni obliki, mle­ društva, ki jih je bilo že 19, po dva- in celo tri­ karska društva, ki jih je sicer avstrijska uradna krat. Društva so imela mlekarske obrate v sle­ statistika označevala tudi kot zadruge, so ime­ dečih krajih: Kozarišče, Volče, Zatolmin, Idr­ la na več ali manj enak način sestavljena pra­ sko I, Idrsko II, Svino, Sužid, Kobarid, Bovec, vila, ki so veljala za člane samo kot nekake Trnovo, Ladra, Volaije, Gabrije, Dolje, Zalaz, medsebojne pogodbe. Po svojem gospodar­ Poljubinj, Ljubinj, Vrsno in Smash18 Glede skem bistvu so bila ta društva sicer zadruge, surovega masla, ki so ga mlekarska društva iz­ kajti njihov namen je bil, da s skupnim obra­ delovala, ugotavlja, da je bilo v največ prime­ tovanjem pospešujejo gospodarstvo svojih čla­ rih prav dobre kakovosti, sir pa se je v sploš­ nov, kar je glavni znak zadruge, vendar niso nem manj posrečil ter je bil bolj redko prvovr­ izpolnjevala po zadružnem zakonu predpisa­ sten. Pomanjkljivi so bili največkrat prostori, nih zahtev in niso bila vpisana v zadružnem v katerih so bili mlekarski obrati, zato je pri­ registru. Toda vedno pogosteje so se pojavlja­ poročal, da bi kmetijska družba, dežela in dr­ li glasovi, daje treba obstoječa mlekarska dru­ žava s podporami pomagale mlekarskim dru­ štva spraviti v sklad z zadružnim zakonom in štvom do primernih prostorov, v katerih bi tako dejanskim zadrugam dati tudi pravno bilo mogoče obratovanje v skladu z zahtevami obliko zadrug. To misel je zagovarjalo glasilo umnega mlekarstva. Ker je Leban v svojih po­ kmetijske družbe, ki je priporočalo, naj dru­ ročilih navajal mnogokrat tudi podatke o ko­ štva prevzamejo prava zadružna pravila in je ličini proizvodnje in ocenah, doseženih za v »Gospodarskem listu« objavilo besedilo mlekarske izdelke, dobimo iz njih precej do­ vzornih pravil.23 Koje bil 1. 1896 občni zbor bro sliko o stanju takratnega goriškega mle­ kmetijske podružnice v Tolminu, je Ernst karstva. Klavžar, član odbora goriške kmetijske druž­ L. 1893 je 18 tedaj na Tolminskem delujo­ be, govoril o mlekarskih obratih, zlasti pri si­ čih mlekarskih društev predelalo skupno pri­ rarstvu. Grajal je tudi razcepljenost in needi- bližno 964.000 kg mleka v 24.602 kg surovega nost, ki sta se ponekod pojavljali in vodili do masla in 67.686 kg sira, za kar so izkupila ustanavljanja dveh mlekaren v eni vasi, med­ 54.903 gold. V tem pa ni všteta tista količina sebojna konkurenčna borba, ki je temu sledi­ izdelkov, ki je bila razdeljena med društvene la, je bila v škodo razvoja mlekarskih društev člane. Surovo maslo, ki so ga izdelovala neka­ in njihovih članov. Jedro Klavžarjevega govo­ tera društva, je bilo v trgovini na dobrem gla­ ra pa je bil nasvet, naj se vsa mlekarska in si­ su in sicer ne le v deželi, ampak tudi na Du­ rarska društva na Tolminskem preustrojijo v naju, v Trstu, v Pulju in drugje, kamor so ga zadruge po zadružnem zakonu in naj se regi­ prodajali v vedno večjih količinah.19 Tolmin­ strirajo v zadružnem registru. V zadrugah bi ska mlekarska društva so 1. 1891 imela 539 mlekarstvo dobilo trdnejšo organizacijo, ka­ članov.20 kor jo ima v več ali manj zasebnih društvih. V Razvoj mlekarstva je pospeševala država še imenu kmetijske družbe je Klavžar sporočil posebej z državnimi podporami, ki jih je po­ zbranim zastopnikom mlekarskih in sirarskih deljevala s posredovanjem kmetijske družbe. društev, da se bodo državne podpore podelje- 35 vale v bodoče le tistim mlekarskim obratom, Leto Goveja živina Krave Tolmin Bovec Clerkno Tolmin Bovec Bovec ki bodo izdelovali maslo in sir po navodilih 1857 8.901 1.295 5.072 6.881 1.205 2.630 mlekarskega potovalnega učitelja Lebana in 1869 8.380 1.453 5.013 - 1880 12.724 1.864 5.512 6.767 1.305 2.391 ki bodo organizirani v obliki zadrug ter regi­ 1890 11.715 1.651 5.235 5.960 976 2.322 strirani pri okrožnem sodišču v Gorici. Raz­ 1900 13.108 1.884 5.499 7.380 1.140 2.686 govor, ki je sledil, je pokazal, da so se zastop­ niki mlekarskih društev z reorganizacijo v Število goveje živine je po vseh sodnih mlekarske zadruge po zadružnem zakonu stri­ okrajih na Tolminskem napredovalo, toda njali. Na občnem zboru je bil izvoljen pose­ razvoj števila krav v razdobju, na katerga se ben odbor enajstih oseb, ki je dobil nalogo, podatki nanašajo, ni bil enakomeren. Štetje naj pripravi tolminskim razmeram primerna 1. 1890 je v vseh treh sodnih okrajih ugotovi­ pravila za mlekarske zadruge in poskrbi, da lo manjše število goveje živine kot 1. 1880, jih posamezna društva sprejmejo in se nato vendar je število do prihodnjega štetja zopet vpišejo v zadružni register.24. naraslo. Nazadovalo pa je, kot kažejo na­ Na istem občnem zboru je bil tudi govor o slednje številke, število drobnice, ovac in težavah, ki jih je imela poljubinska mlekarska koz, ker je bil splošen pojav v naših deželah. zadruga pri prodaji svojih izdelkov. Nekdaj Na Bovškem, kjer je največji del planinskih cvetoče podjetje je propadalo, ker ni imelo za­ pašnikov, primeren le za pašo drobnice, je nesljivih kupcev. Iz tega se vidi, da so se tol­ število ovc le v manjši meri nazadovalo, če minske mlekarne morale boriti za trg, kajti ga primerjamo z najvišjim stanjem, ki ga je veijetno so povsod srečavale tujo konkurenco. ugotovilo štetje 1. 1880. Za mala in mlada mlekarska podjetja brez iz­ kušenj in strokovnega trgovskega vodstva Leto Ovce Koze iskanje kupcev gotovo ni bila lahka naloga. Tolmin Bovec Cerkno Tolmin Bovec Cerkno Pri tem jim je veliko pomagala kmetijska 1867 10.094 8.827 5.138 3.557 4.298 936 1869 10.659 10.609 7.313 5.042 6.043 698 družba, ki si je mnogo prizadevala ne samo, 1880 12.755 11.284 5.553 - - da so mlekarska društva v redu obratovala, 1890 8.837 10.030 4.472 2.401 4.416 267 ampak tudi, da so mogla svoje izdelke čim 1900 6.668 10.046 2.903 2.180 3.157 290 ugodnejše vnovčevati. Skušala je proizvodom goriškega mlekarstva najti trg tudi izven mej Nazadovanje števila drobnice je bilo le države, tako je n.pr. 1. 1895 pripravljala pot, delno kompenzirano z naraščanjem števila da bi se tolminsko surovo maslo moglo izva­ goveje živine. V razdobju 1869 - 1880 je v žati v Solun.25 Iz razpoložljivih virov se ne splošnem naraslo tako število goveje živine more posneti, če je do tega izvoza potem tudi kot število ovac, veijetno je bil to vpliv za­ prišlo. četkov v organizaciji mlekarstva na Tolmin- skem, ki je dala večje možnosti za vnovčeva- nje mlekarskih proizvodov. Nazadovanje števila drobnice je bilo brez dvoma tudi po­ STANJE ŽIVINE sledica prepovedi paše koz v zvezi z ukrepi za zaščito gozdov, kar je dovedlo do omeji­ Mlekarstvo na Tolminskem je slonelo na tev kozjereje. Če presojamo desetletje 1880 - izkoriščanju planin, razumljivo pa je, da je z 1890 po številu živine ob enem in drugem razvojem mlekarstva šel vzporedno tudi raz­ štetju, moramo priti do zaključka, da za živi­ voj planinskega gospodarstva. Izboljševanje norejo ni moglo biti ugodno. Videli smo, da planinskih pašnikov in njihovo urejanje je je tudi v mlekarstvu tedaj vladal zastoj in je bilo tudi pogoj za napredek mlekarstva, mle­ šele v devetdesetih letih prišlo zopet do no­ karska društva so mu morala posvečati isto vega napredka, ki se kaže tudi v številkah pozornost kot mlekarskim obratom. Planine stanja goveje živine. Tak razvoj je bil gotovo na Goriškem so bile posestnopravno v lasti v medsebojni vzročni zvezi, razvoj mlekar­ kmetskih skupnosti, ki so jih uživale.26 Pri stva je dajal pobudo za razvoj živinoreje. njihovem užitku ni bilo nobenih takih ovir, kot so bile v Bohinju, ki bi vplivale na mož­ V BOHINJU nosti izkoriščanja planinskih pašnikov. Zato je na Tolminskem živinoreja v celoti napre­ Podobne razmere kot na Tolminskem so dovala, kar nam tudi potrjuje naslednji pre­ vplivale na razvoj mlekarstva tudi v Bohi­ gled, ki kaže naraščanje števila goveje živine v nju, kjer je bila živinoreja glavna kmetijska drugi polovici prejšnjega stoletja.27 Podatki so panoga. O bohinjski živinoreji ob polovici navedeni za govejo živino skupno in še pose­ prejšnjega stoletja nam je ohranjeno sledeče bej za krave po tedanjih sodnih okrajih nekda­ poročilo: »Nar veči premoženje Bohinjci v njega tolminskega političnega okraja, podatki svoji živini - govedi in drobnici - imajo. za v devedesetih letih ustanovljeni kobariški Manj premožni kmetovavci po 4, 6, 8, bolj sodni okraj so za 1. 1900 prikazani skupaj s premožni pa po 12 do 16 in še več krav rede. tolminskim, katerega del je prej bil. Zato pa tudi toliko masla napravijo, da ga na

36 leto gotovo po tavžent centov iz Bohinja, tov v dveh hlebih. Odposlanca kmetijske veči del v Trst, izvozijo. Zraven tega jim pa družbe sta ugotovila, da je sir dober za pro­ pri domači mizi tudi sir veliko odrine, ki ga dajo. Na drugi planini Bareča dolina so se v planinah delajo - se ve da bolj pustiga, ker pasle le ovce in koze, kakih 200 po številu; bi scer masla napravljati ne mogli.«28 Maslo, izdelovali so iz 350 funtov mleka dva hleba ki je šlo v Trst, so znosili posebni nosači pre­ po 40 funtov kozjega sira. V svojem poročilu ko Bače na Primorsko, posamezni so bili sta odbornika kmetijske družbe priporočala tako močni, da so nesli po 100, 130 ali celo obe sirani za državno podporo pod pogojem, 150 funtov masla (funt je bil 0,56 kg, 100 da si družbi oskrbita pravila. Svetovala sta funtov je tvorilo en cent ali stot). Za prena­ tudi, naj bi eden izmed članov šel ogledat si­ šanje masla so nosačem služile posebne rarne v Vorarlabergu. krošnje oprte na ramah in na glavi. V prvem letu je bitenjska sirarska družba Življenje bohinjskega kmeta je bilo v teda­ predelala v sir in skuto 31.660 litrov mleka, njih razmerah težko, njegove življenske sir so mogli vnovčiti po 66 gold, za 100 kg, možnosti so bile omejene, le izboljšanje živi­ prej so dobili največ 56 do 57 gold. Liter mle­ noreje in mlekarstva mu je moglo ustvariti ka je prišel na 5.8 kr., kar je bohinjske sirarje boljše gospodarske pogoje. Da so tudi v Bo­ zelo navdušilo, saj jim je prej liter mleka vrgel hinju v sedemdesetih letih stopili v tem po­ kvečjemu 3.5 kr. Ta uspeh je, kot je razumlji­ gledu na novo pot, ima svoj vzrok v istih ali vo, zelo pospešil ustanovitev nadaljnjih sirarn vsaj podobnih činiteljih, ki so dali pobudo v Bohinju.30 Pomanjkljivo je bilo to, da se je za organizacijo mlekarstva na Tolminskem. družba začela šele pri kotlu, pašo in molžo je Razpis državnih nagrad za ustanovitev mle­ oskrboval vsak gospodar sam.31 karskih društev, prizadevanja kranjske kme­ Pobudo za ustanovitev sirarskih družb v tijske družbe, ki je zlasti s članki v »Novi­ Bohinju je dal tedanji župnik Janez Mesar, ki cah« skušala vzbuditi med kmetovalci zani­ je 1. 1871 ustanovil podružnico kmetijske manje za umno mlekarstvo in živinorejo ter družbe in je bil njen predsednik. Mesarje tudi jih seznanjati z napredkom, doseženim na sestavil pravila sirarskih društev na Bitenjski tem polju v drugih deželah, ter končno zlasti planini in v Bareči dolini ter jih poslal odboru delo bohinjskega župnika Mesarja, so sproži­ kmetijske družbe v pregled. li pri bohinjskih živinorejcih gibanje, ki je Še 1. 1873 je župnik Mesar po naročilu imelo svoj cilj v organiziranju tamkajšnjega Kmetijske družbe v Ljubljani ter s podporo, ki mlekarstva. jo je prejel z njenim posredovanjem od kme­ Intenzivno propagandno delo »Novic« v 1. tijskega ministrstva, potoval na Vorarlberško, 1873 za ustanavljanje sirarskih društev je da si ogleda tamkajšnje sirarstvo in si pridobi bilo že omenjeno. To delo je kmalu pokaza­ potrebnih izkušenj. Po vrnitvi se je vrgel na lo svoje sadove. V članku, objavljenem 23. organizacijo sirarstva v Bohinju. L. 1874 so aprila 1873, so »Novice« z zadoščenjem nastale po njegovem prizadevanju tri nove si- ugotovile, da njihovi klici niso ostali klic rarske družbe, v Nemškem Rovtu, Nomnju in vpijočega v puščavi, ker se že pripavlja usta­ na Ravneh. novitev prvih sirarskih družb, ter so opisova­ Ko je 1. 1874 po nalogu kmetijskega mi­ le koristi, ki jih bodo imeli živinorejci od nistrstva posebna komisija pregledovala mle­ skupnega planšarstva, stroški bodo manjši, karske zadruge v vsej državi, je obiskala tudi izdelki se bodo ugodneje prodajali. Geslo bohinjske sirarske družbe. V svojem poročilu časa je: »V združbi je moč.« priznava komisija dobro voljo in prizadevnost kranjskih mlekarskih zadrug in omenja kot Sirarska društva. Na seji Kmetijske druž­ očitno znamenja dobrega in pravega vodstva be v Ljubljani 6. junija 1873 so odborniki že teh sirarskih družb, da so člani takoj v začetku zvedeli, da sta bili v Bohinju ustanovljeni glavni izdelek, to je sir, skupno prodajali in si dve sirarski družbi, ena na Bitenjski planini le siratko med seboj razdelili. Kot napake pa in na planini Govnjač, ki je štela 12 gospo­ je grajala komisija neprimerne prostore in po- darjev, druga pa na planini Bareča dolina, v mankljivost opreme. Tudi z bovškim sirarjem kateri se je združilo 8 gospodarjev. »Novice« v Nemškem Rovtu ni bila zadovoljna, ker se so takoj prinesle to »čisto novo in veselo je držal starega kopita pri izdelovanju sira.32 vest«.29 Po sklepu odbora kmetijske družbe Napredek v bohinjskem mlekarstvu pa ne sta si šla ogledat bohinjski sirarni odbornika bi bil mogoč brez pomoči njihovih sosedov Schollmayr in Seunig. Kot sta poročala po Tolmincev. Mesar pravi sam: »Saj bi tudi v svoji vrnitvi, je sirarna na Bitenjski planini, Bohinju nihče ne začel z mlekom drugače, ka­ ki je dobila naziv »prva kranjska sirarska kor je od nekdaj navada, gospodariti, ako bi družba«, njen načelnik je bil župnik Mesar, ne bili brali ali slišali, da se mleko s sirom predelala v sir dnevno 833 funtov (1 funt je boljše izplača kakor z maslom, kar so sosedni 0,56 kg) kravjega mleka od približno 100 Tolminci in Bovčani že dolgo tukajšnim gos­ krav, količina izdelanega polmastnega sira podarjem pripovedovali. Prišel je čas, da se je »švicarske grojarske sorte« je znašala 84 fun­ to, kar se je večkrat slišalo, resnobiše prevda-

37 rilo ter na zadnje v veliko zadovoljnost tudi gospodarje o umnem izkoriščanju planinskega dejansko poskusilo. In stari pregovor: kar se sveta, o boljšem oskrbovanju živine in o um­ počasi prime se dobro prime, bode se tudi v nem mlekarstvu. Opozarjal je na potrebo iz­ mlekarstvu na Gorenskem potrdil.«33 boljšanja planinskih pašnikov, ki so morali Tudi Tomaž Hitz nam potrjuje, da so se biti potrebljeni, očiščeni kamna in škodljivih Bohinjci učili sirarstva na Tolminskem. Po­ rastlin in grmovja ter gnojeni; živine, ki se na tem ko je ponovno obiskal bohinjske sirarske njih pase, naj ne bo preveč, paša prašičev naj družbe, je po obisku 1. 1876 priobčil svoja se ne dopušča, ker prašiči preveč razrijejo tla, opazovanja v članku »Napredek sirarstva v na planinah naj se postavijo dobri hlevi. Pri­ Bohinji na Gorenskem«, ki so ga po goriškem poročal je, naj se mleko uporablja tako, da »Gospodarskem listu« prinesle »Novice«.34 Iz vrže čim več dobička. V bližini mest je naj­ Hitzovega članka se vidi, da je na planini boljše prodajati mleko. Kjer ima sir 6/10 tiste Ravne izdeloval sir Bohinjec France Ravnik, cene, ki jo ima surovo maslo, je najbolje izde­ in sicer ne po stari navadi, ampak na način, ki lovati sir, ki naj ga izdelujejo mlekarska dru­ se ga je naučil pri njem na planini Razor in v štva, ker so obratovalni stroški pri večjih mlekarni v Poljubinju. Tudi sirar v Bitnjah je obratih sorazmerno manjši kot pri malih. Me­ bil Bohinjec, ki se je učil sirarstva pri Hitzu, sar je dajal tudi navodila za izdelovanje sira. sirarja v Nemškem Rovtu in Bistrici pa sta Vendar neposrednega uspeha njegovi obiski bila Goričana, Hitzova učenca. po kranjskih planinah niso imeli. V svojem Hitz je ob svojih obiskih v bohinjskih sirar­ poročilu, ki ga je podal odboru Kmetijske nah pomagal z nasveti pri opremljanju in po­ družbe, pravi, da je od poslušanja pa do izpol­ sredoval pri naročanju potrebnega sirarskega njevanja tega, kar smo slišali, dolga pot, da pa orodja iz Švice. V sirarni Ravne je pomagal je za napredek tudi tak pouk potreben.36 postaviti prvo stiskalnico za sir. L. 1876 pa je Sicer so Vipavci, ki so imeli ovce na Nano­ pomagal opremiti eno leto prej ustanovljeno su, bili pripravljeni, da osnujejo sirarsko dru­ mlekarno v Bistrici, ki jo je označil kot vz- štvo, hoteli so le, da jim kmetijska družba prej gledno za ostale sirarne; istega leta so nastale preskrbi podporo, kajti, kot je rekel zastopnik še sirarne v Stari Fužini, Polju in Savici. vipavske podružnice na občnem zboru Kme­ Izdelovanje sira je bilo v začetku seveda še tijske družbe, »na prazen nič nima nihče vese­ zelo primitivno. Sir so stiskali z nalaganjem lja kaj začenjati.« Ker pa je pogoj za podelitev kamenja; kotli, ki so jih dobivali z Goriškega podpore bil, da mora družba biti najprej usta­ in so bili napravljeni po italijanskih vzorcih, novljena, Vipavčanom ni bilo mogoče ustreči. so imeli obliko odrezanega obrnjenega stožca. Sicer so tudi drugače vladale na nanoških paš­ Ker so bili pregloboki, se je mogel sir iz njih nikih nenavadne razmere. Vipavska občina je spravljati le s težavo. Vkljub temu so mlekar­ imela na Nanosu pašnike v izmeri 12.000 ora­ ne imele uspehe, ker so se obrati po možnosti lov, v pašo jih je vzelo v zakup pet ali šest izpopolnjevali po Hitzovih nasvetih. Župnik kmetov, ki pa niso pasli svoje živine, ampak Mesar pa se ni zadovoljil le z ustanavljanjem so dajali pašnike v podzakup gospodaijem mlekarskih društev, ampak je skrbel, da so ovac.37 obratovala po načelih umnega mlekarstva, s Poslovni uspehi bohinjskih mlekaren. L. katerim se je sam seznanil na svojem potova­ 1875 so obratovale na bohinjskih planinah nju po Vorarlberškem. Zato si je prizadeval, štiri sirarske družbe, v Bitnjah, Ravneh, Nom- da dobijo sirarne sposobne izučene sirarje, ki nju in Nemškem Rovtu. Od članov so prevze­ bi pomagali pri opremi in vodstvu posamez­ le skupno 79.101 bokal mleka, iz katerega so nih mlekarskih društev. L. 1875 ustanovljena izdelale 17.251 1/2 funta sira, 102 1/2 funta mlekarna v Bohinjski Bistrici je služila temu masla ter 9.844 funtov siratke, ki je bila raz­ namenu. Takoj je dobila ustrezajočo opremo, deljena med člane. Za sir in maslo so družbe kotle, ognjišče, stiskalnico itd., da je mogla izkupile 5.704 gold. 96 kr., stroški so znašali biti za vzgled ostalim sirarnam in obenem 705 gold. 34 kr. ter je ostal donos 4.999 gold. vzgajati spretne sirarje. Tudi oprema mleka- 62 kr. Za bokal mleka so prejeli člani, ne upo­ ren v Nemškem Rovtu, na Ravneh in v Bit­ števajoč siratke in skute, 6.32 kr., če pa raču­ njah je bila izboljšana in mlekarski inventar namo, kar je seveda pravilnejše, tudi vrednost izpopolnjen z nakupom v Švici. V vseh mle­ siratke in skute, je povprečna cena za bokal karnah so bili od tedaj zaposleni izučeni mleka znašala 9.44 kr.38 mlekarji.35 Delež, ki gaje imel Tomaž Hitz pri organi­ Kmetijska družba je hotela tudi v ostalih zaciji bohinjskega mlekarstva je bil že ome­ krajih Kranjske, kjer so bili planinski pašniki, njen, povečal seje še, koje bil 1. 1878 po skle­ razširiti novodobno sirarstvo. Zato je župniku pu kranjskega in goriškega deželnega odbora Mesarju naročila, da je pregledal vse važnejše postavljen za potovalnega učitelja mlekarstva planine in vzpodbujal živinorejce k združitvi in nadzornika mlekarskih obratov. Da je bilo v sirarskih društvih. Obiskal je planine v kam­ Hitzovo delo kot nadzornika mlekaren uspeš­ niški okolici, planini na Nanosu in Gozd pod no, dokazujejo podatki poslovanju sirarskih Snežnikom. Njegov namen je bil, da pouči družb. L. 1883 je poslovalo v Bohinju že de-

38 vet sirarskih družb s 330 člani m sicer: Bo­ kot jih je statistika nazivala, mlekarskih za­ hinjska Bistrica, Ravne, Bitnje, Češnjica, Ne­ drug. mški Rovt, Nomenj, Savica, Polje in Stara Fu­ Vse bohinjske mlekarske zadruge so imele 1. žina. Vse skupaj so prevzele od članov 1891 391 članov, od katerih so prevzele 459.320.4 kg mleka, iz katerega so izdelale 660.858 kg mleka, na sirarno v Stari Fužini je 2.125.4 kg masla, 38.734,8 kg sira, 19. 840,9 odpadlo 218.784 kg. Izdelale so 55.793 kg sira kg skute in 321.518 kg siratke. Za prodano in 27.648 kg drugih izdelkov. Za prodane iz­ blago so družbe prejele 23.869 gold. 83 kr., delke so društva prejela 31.442 gold., stroški vrednost članom razdeljenih izdelkov, skute obratovanja so znašali 4.010 gold., donos 27. in siratke, je znašala 6.291 gold. 86 kr., skupaj 432 gold. Za 1 kg mleka so člani prejeli v go­ torej 30.161 gold. 69 kr., stroški so znašali tovini povprečno 4,15 kr., če pa upoštevamo 2.934 gold. 45 kr. Člani so dobili kg mleka tudi vrednost izdelkov, ki so jih člani prejeli v plačan, ako upoševamo le prodano blago, po naravi, kot skuto in siratko, jim je 1 kg mleka 4.55 kr., če računamo tudi prejeto skuto in si- vrgel povprečno 5 kr.; v primeri z 1. 1883 seje ratko pa 5.92 kr. za 1 kg mleka.39 torej cena, ki so jo živinorejci prejeli za mle­ Največja med tedanjimi sirarskimi družba­ ko, znižala.41 mi je bila družba v Stari Fužini, ki je štela 70 Oblika mlekarske organizacije. Sirarske članov inje predelale v sir in maslo 134.363,4 družbe, ki so bile ustanovljene v Bohinju, niso kg mleka, ostala društva so si bila po obsegu bile osnovane po avstrijskem zakonu o prido­ poslovanja enaka: množina mleka se je pri bitnih in gospodarskih zadrugah z dne 9. apri­ njih gibala od 21.408,4 kg pri sirarni v Nom- la 1873. Verjetno je, da ustanovitelji in propa­ nju pa do 56.231 kg pri sirarni v Savici. gatori i sirarskih družb za zadružni zakon V navedenih sirarskih društvih so bili zdru­ sploh niso vedeli, šele po nekaj desetletjih so ženi bohinjski živinorejci razen treh vasi Ko­ se pričele pretvarjati družbe v zadruge po za­ privnika, Gorjuš in Srednje vasi, ki so ostale družnem zakonu. Kot prva se je preosnovala pri starem načinu predelovanja mleka. v zadrugo med bohinjskimi sirarnami sirarska Mlekarna v Bohinjski Bistrici je nabavila družba v Stari Fužini, ki se je vpisala v za­ Lefeldtovo pinjo inje začela 1. 1883 izdelovati družni register 1. 1910. Dasi sirarske družbe v večjem obsegu čajno maslo, ki gaje prodaja­ niso bile zadruge po zadružnem zakonu, so la v Ljubljano, v Trst in tudi na Dunaj po 1 vendar bile zadruge po svojem gospodarskem gold. 20 kr. do 1 gold. 40 kr. za 1 kg. Tudi značaju, ker so se v teh družbah združili člani mlekarna na Ravneh je izdelovala deloma su­ zaradi pospeševanja svojega gospodarstva s rovo maslo, ki ga je prodajala v Ljubljano po skupnim obratom. Pospeševanje gospodarstva 1 gold. 40 kr. za 1 kg. Sicer so poleg sira izde­ s skupnim obratom pa je bistvo vsake zadru­ lovala surovo maslo še mlekarska društva v ge. Naziv »zadruga« za taka podjetja v tistih Bitnjah, Češnjici, Nomnju, Savici in Polju, časih še ni bil običajen, »Novice« so prvotno toda po starem načinu. To domače ali kmeč­ pisale vedno le o sirarskih družbah ali združ­ ko maslo so prodajali s posredovanjem tol­ bah, šele pozneje se najdejo primeri, ko so minskih prekupcev v Gorico in Trst po 90 kr. skupne sirarne označevale kot zadruge. za 1 kg. Z izdelovnjem surovega masla so mo­ L. 1883 so priobčile vzorna pravila za gle mlekarne donos mleka nekoliko zvišati, ne »mlekarske zadruge, kakoršnih si mnogo da bi to siru občutneje škodovalo, ker je bila mnogo želimo med našimi živinorejci, in to tolščoba bohinjskega planinskega mleka raz­ po izgledu obstoječih in s prav dobrim uspe­ meroma visoka. Izvedenci na tržaški razstavi, hom delujočih mlekarskih zadrug v Bohinju, ki so preizkusili bohinjski kot polmastno izde­ katerih je lepo število osnoval velezaslužni lani sir, so celo izjavili, da more glede tolščobe župnik na Bohinjski Bistrici, gospod Janez še vedno tekmovati z drugimi polnomastnimi Mesar.«42 Dasi bohinjske mlekarne imenujejo siri. Več bohinjskih mlekarskih društev v za­ zadruge, govorijo pravila le o družbi in dru­ četku ni imelo svojih poslopij, kar je seveda štvu. Pravila imajo določbe o namenu, pre­ oviralo njihov napredek. Včasih je bila needi- moženju in organih društva, o pravicah in do­ nost med člani razlog, da ni prišlo do zidave lžnostih društvenih organov, o načinu sklepa­ mlekarskega poslopja; v Savici in Češnjici se nja in glasovanja na občnih zborih, o spreje­ niso mogli sporazumeti glede prostora, kjer manju in izstopanju članov in njihovih pravi­ naj bi se mlekarna postavila.40 cah ter dolžnostih. Vsebujejo tudi podrobne Osnovana je bila tudi mlekarska družba v predpise o postopku pri dobavljanju mleka, ki Podstudoiju, ki pa je svoj sirarski obrat zdru­ naj bi društvu zagotovili dobavo mleka dobre žila s sirarno v Stari Fužini; 1. 1882 ustano­ kakovosti. Predpisi o dobavljanju mleka so vljeni sirarni v Jereki in Podjelju sta se združi­ skoraj enaki predpisom, ki jih je imela v svo­ li s sirarsko družbo v Češnjici. Pozneje sta bili jih pravilih »Prva poljubinjska mlekarska za­ ustanovljeni še dve mlekarni in sicer 1. 1888 druga«, določbe o organizaciji društva se pa društvo na Selu, 1. 1891 pa mlekarna v Srednji od poljubinjskih pravil v marsičem razlikuje­ vasi, tako daje uradna statistika za 1. 1891 iz­ jo. Ker pa je ravno strokovni mlekarski del v kazovala v Bohinju 11 sirarskih društev ali, obojnih pravilih enak, je gotovo, da so bila

39 pravila prvega tolminskega sirarskega društva, se mu predložijo postavno potrjena pravila. pri katerih je najbrž s strokovnim nasvetom Obe društvi sta nato predložili svoja pravila sodeloval Tomaž Hitz, vzor tudi za bohinjske deželni vladi v potrditev, toda po okrajnem mlekarne. Člen vzornih pravil, ki je obravna­ glavarstvu v Radovljici sta prejeli odgovor, da val društveno premoženje, kaže, iz kako deželna vlada ni pristojna potrjevati zadružna skromnih začetkov se je bohinjsko mlekarstvo pravila, ampak da je vpis v zadružni register razvijalo. Določal je: »Da zmore društvo po­ po zakonu o pridobitnih in gospodarskih za­ plačati ustanovne stroške, za pristojne prosto­ drugah od 9. aprila 1873 stvar trgovinskega re, kotel, gorkomer, prte in vse drugo potreb­ sodišča. Vse pa kaže, da je bila taka enkratna no mlekarsko orodje, vzame primerni denarni rešitev bolj slučajna, kot pa izdana z name­ znesek na posodo. Koj po končni mlekarski nom, da se mlekarska organizacija spravi v dobi oziroma po razprodanih mlečnih izdel­ pravo zadružno obliko, kajti ne omenjeni dru­ kih, se ima s strženim denarjem to posojilo z štvi in ne 1. 1882 ustanovljeni društvi v Jereki obrestmi vred vrniti in po odbitih vseh drugih in Podjelju, ki sta tudi dobili državno podpo­ izdatkih ostali čisti dohodek pri sklepnem ra­ ro, se niso ustanovila v skladu s predpisi za­ čunu po primeri nanošenega mleka med druž- družnega zakona.44 nike razdeliti. Skupna vrednost društvene za­ Borba za pašne pravice na planinah. Poleg loge se po primeri mleka, po kateri so vsacega skrbi za uspeh mladih sirarn so imeli Bohinj­ stroški za njo zadeli, vsacemu posebej oceni ci skrbi tudi s planinami. Lastninska pravica ter se mu kot njemu pripadli društveni delež na nekaterih planinah, kjer so bohinjski živi­ zapiše.« Sirarska društva so torej pričela svoje norejci imeli pravico do paše za svojo živino, delo z izposojenim denarjem, brez vsakih je pripadala Kranjski industrijski družbi na lastnih sredstev v obliki deležev, ki bi jih člani Jesenicah. Te pašne pravice so lastniki planin, bili dolžni vplačati. Finančna podlaga novih dasi je bila tudi njihova lastninska pravica de­ mlekarskih društev je bila torej zelo šibka in loma še sporna, na razne načine omejevali. nestalna, le disciplina članov in njihova privr­ Zlasti Kranjska industrijska družba je hotela ženost do društva jih je mogla obvarovati ve­ kar največ pašnikov spremeniti v gozd. Če pa čjih gospodarskih neuspehov. Vzbuja začude­ bi Bohinjci izgubili svoje planine, bi bila izpo- nje, da so mlekarska društva prebrodila fina­ drezana glavna žila bohinjske živinoreje. Ze 1. nčne težave, s katerimi so se skoraj gotovo 1876 je »Prva kranjska sirarska družba« v Bit­ morala boriti v začetku svojega obstoja. njah morala zapustiti planino Govnjač in bila K ustanavljanju in razvoju sirarskih društev je v nevarnosti tudi bitenjska planina, ki je so pripomogle tudi denarne podpore, ki jih je bila priznana razen malega dela blejski podeljevalo kmetijsko ministrstvo s posredo­ graščini.45 vanjem kmetijske družbe. Podpore so znašale Pritožbe bohinjskih kmetov zoper Kranjsko največkrat tristo goldinarjev; omogočale so industrijsko družbo, ki jim je kratila pašne mladim društvom, da so si mogla nabaviti pravice, pravico do lesa za stavbe in kuijavo, najpotrebnejšo mlekarsko opremo, ne da bi se pravico do stelje itd., so se množile. Družba je morala v ta namen preveč zadolževati. Od 1. prepovedovala pašo na zemljiščih, kjer je ho­ 1869 do 1882 je bilo za povzdigo mlekarstva tela imeti gozd; ker pa so Bohinjci pasli živino na Kranjskem izplačanih 6.800 gold, držav­ tudi na prepovedanih zemljiščih, je stalno pri­ nih podpor. Iz teh se je osnovalo 13 mlekar­ hajalo do sporov. Po trditvah kmetov so bile skih društev, ki so dobila skupno 19 podpor v meje za pašo prepovedanih zemljišč mnogo­ zneskih od 100 do 300 gold. Državna podpora krat tako postavljene, da se ni moglo braniti je bila dana župniku Mesarju, koje šel na Vo- živini, da ne bi čeznje uhajala. Družba je take rarlberško, da se seznani s tamkajšnim mle­ prestopke preganjala, od 1. 1869 do 1877 je karstvom. Za njegova potovanja po Kranj­ bilo kmetom predpisanih za 80.000 gold, de­ skem, da je poučeval živinorejce o umnem narnih kazni in več 1000 dni zapora. Med mlekarstvu, sirarstvu, planšarstvu, živinoreji lastniki gozdov in kmetij, ki so v gozdovih ter računovodstvu pri mlekarskih društvih, je imeli služnostne pravice, je bil že star spor, ki država prispevala 600 gold. Mladim mlekar­ so ga sredi stoletja še zaostrile zapletene jem, ki so se šli na Tolminsko učit sirarstva, lastninske razmere. Za gozd Jelovico ni niti so bile dovoljene podpore. Dajale so se še po­ bilo rešeno vprašanje, kdo je gospodar, ali ob­ sebne podpore za izboljšanje planin in za čine ali rudarske družbe ali gospodstva ali dr­ zgradbo potrebnih poslopij na planinah.43 žavni gozdni erar. Razumljivo je, da v takih Pri podeljevanju podpor ni kmetijsko mi­ razmerah ni moglo biti jasnosti tudi glede pra­ nistrstvo postavljalo nikakih pogojev glede za­ vic za izkoriščanje gozda in z njim združenih družne oblike mlekarskih obratov. Saj je do­ pašnikov. Da napravi konec neredom in voljevalo podpore sirarnam, ki so imela obli­ zmešnjavam, je država 1. 1854 gozd postavila ko društev. Ko pa je 1. 1880 dovolilo novo pod sekvester. L. 1868 je bilo sicer vprašanje ustanovljenima sirarskima »zadrugama« v služnostnih pravic z vladno odločbo rešeno, Češnjici in Podstudoiju za nabavo opreme vendar niso prenehali spori med pašnimi in vsaki po 300 gold, podpore, je zahtevalo, da gozdnimi upravičenci in Kranjsko industrij-

40 sko družbo, ki je 1. 1870 postala lastnica po­ izraza. sestva bivšega blejskega gospodstva, 1. 1871 pa posestev fužinarja na Savi Viktorja Ruarda. Leto Goveja Krave Ovce Koze živina Ker je za svoje fužine potrebovala les, ji je bil 1857 10.293 6.343 7.333 2.720 glavno gozd, ki ga je ščitila, omejevala pa je 1869 11.198 1880 12.032 6.251 7.437 1.186 pašo, kjer je škodila gozdu. 1890 9.845 4.687 5.222 1.037 Da bi se spor med bohinjskimi pašnimi in 1900 10.916 5.437 3.703 811 gozdnimi upravičenci in Kranjsko industrij­ sko družbo končno rešil, je kmetijska družba Ta pregled kaže, daje bil razvoj v radovlji­ sklicala L 1877 sestanek, ki so se ga udeležili škem okraju nekoliko drugačen kot pa na vsi prizadeti: občine Bohinjsko Bistrico, Sred­ Tolminskem. Število goveje živine je sicer od njo vas, Gorje in Grad je zastopalo 18 mož, prvega štetja v 1. 1875 pa do 1. 1880, koje bil Kranjsko industrijsko družbo njen predsednik dosežen višek, naraslo, toda še daleč ne v tisti K. Luckmann poleg drugih njenih funkcio­ meri, kot smo to videli v tolminskem sodnem narjev. Za interese bohinjskih kmetov so se v okraju. Padec, ki je sledil v osemdesetih letih, imenu kmetijske družbe zavzemali dr. Wurz­ je bil zelo občuten, mnogo močnejši, kot je bil bach, njen predsednik dr. Bleiweis, dr. Poklu­ na Tolminskem, in ga napredek v razdobju kar in Schollmayr. Na tem sestanku je bilo 1890 - 1900 ni mogel izravnati. Število drob­ ugotovljeno, da je Kranjska industrijska druž­ nice je znatno nazadovalo iz istih razlogov, ki ba prepovedala pašo ne le na zemljiščih, ki so so bili omenjeni že za Tolminsko. Za radovlji­ bila po katastru gozdovi, ampak tudi po pla­ ški okraj je mogoče ugotoviti, da v drugi polo­ ninah in na zemljiščih, ki so bili po katastru vici prejšnega stoletja ni ohranil stanja živine pašniki. Na ta način je odtegnila paši že 5000 na isti številčni višini. V tolminskem okraju je oralov. Predsednik kmetijske družbe je sicer število goveje živine v istem razdobju znatno pristal, da ne more biti kataster v vseh prime­ naraslo, tako da je bil padec števila drobnice rih merodajen za presojo, kaj je gozd in kaj je izravnan in še dosežen znaten napredek. Šte­ pašnik, poudarjal pa je, da mora svet, ki je vilčni razvoj živine v radovljiškem okraju to­ stoletja služil za pašo, ostati pašnik. Kranjska rej ne kaže, da bi razvoj mlekarstva imel nanj industrijska družba pa je hotela, da bi bilo od­ kakšen vpliv. Seveda je pri tej primerjavi upo­ ločilno stanje, kakor je bilo tedaj; da postane števano le številčno gibanje živine, za presojo gozd in se izključi paša, kjer je enkrat bil gozd, celotnega razvoja živinoreje pa bi morali upo­ pa čeprav je zemljišče služilo tudi za pašo. Pri števati še izboljšanje kakovosti in mlečnosti. tako nasprotujočih si stališčih seveda ni mo­ Zelo verjetno je, da je bilo ravno omejevanje glo priti do sporazuma.46 paše na planinah s strani Kranjske industrij­ Tomaž Hitz je zastavil v »Novicah« svojo ske družbe in drugih veleposestnikov vzrok, besedo za bohinjske živinorejce in njihove da se živinoreja v radovljiškem okraju ni mo­ pravice do planin, ugovarjal je zoper širjenje gla tako razvijati, kot se je razvijala na Tol­ gozda na škodo pašnikov, ki so za živino v minskem. Številke o razvoju stanja goveje ži­ Bohinju nujno potrebni, ter ugotovil, da pri­ vine kažejo, da se je v razdobju 1857 - 1900 haja vsako leto manj živine na planinske paš­ znatno spremenilo razmerje števila krav do nike. Ta Hitzova ugotovitev je toliko bolj za­ celotnega števila goveje živine tako na Tol­ nimiva, ker je bil sicer mnenja, da imajo Bo­ minskem kot v radovljiškem okraju. L. 1857 hinjci preveč živine v primeri s količinami je odpadlo na krave v radovljiškem okraju krme, s katerim so razpolagali. V svojih izva­ okrog 60%, na Tolminskem pa celo 70% od janjih je zahteval, naj država zaščiti živinorej­ števila goveje živine, 1. 1900 pa je znašal ce pred Kranjsko industrijsko družbo, ki hoče, ustrezajoči delež v radovljiškem okraju komaj da raste gozd, kjer je bila pred 20 in 30 leti 50%, v tolminskem političnem okraju pa najboljša paša.47 okrog 55%. Na prvi pogled vzbuja taka spre­ Razvoj živinoreje. Številke o stanju živine memba začudenje, pričakovali bi, da se bo v ob posameznih štetjih, ki jih vsebuje naslednji dobi, ko so živinorejci začeli posvečati večjo pregled, se nanašajo na radovljiški sodni skrb ravno mlekarstvu, dvignilo število krav z okraj, v katerem je bil Bohinj le manjši del.48 namenom, da se poveča proizvodnja mleka. Mlekarska društva, ki smo jih obravnavali, so Razvoj pa je bil prav obraten. Vendar je bil bila omejena na občini Bohinjska Bistrica in razvoj, kot ga kažejo številke, vsaj deloma le Srednja vas, zato seveda ne smemo v teh šte­ navidezen in posledica sprememb pri reji živi­ vilkah iskati le njihovega vpliva na številčni ne. Ker so ponekod imeli navado, da so pri­ razvoj živinoreje v bohinjskem kotu. Ker so si puščali telice že v starosti enega do poldruge­ bile gospodarske razmere v celem radovlji­ ga leta, je bilo seveda mnogo več mlade živine škem sodnem okraju precej enake, smemo štete med kravami kot pri poznejših štetjih, ko predpostavljati, da se razvoj v Bohinju ni bi­ so to za umno živinorejo škodljivo navado stveno razlikoval od razvoja celotnega okraja zgodnega pripuščanja začeli omejevati.49 Ver­ in da pride smer razvoja živinoreje tudi za Bo­ jetno pa tudi ugotovitve stanja živine pri pr­ hinj v teh številkah več ali manj do pravega vih štetjih niso bile toliko točne kot pri poz-

41 nejših. Ko so bila uvedena redna štetja živine, ki so mogli vnovčiti sveže mleko. Vendar mo­ so se mnogi bali, da imajo popisi mogoče na­ ramo upoštevati, da je bila cena mleka v Trstu men, dati državi podlago za predpis novih izjemno zelo visoka in ne more brez nadalj­ davčnih bremen. Da bi se tej morebitno ne­ njega služiti za primeijavo, poleg tega sta bila varnosti izognili, so pri popisu navajali manj­ oba okoliša, bohinjski in tolminski, od potroš­ še število živine, zlasti mlajše, ki jo je bilo la­ nih središč zelo oddaljena, manjkale so jima žje zatajiti kot staro živino, katere število je dobre prometne zveze, saj takrat še ni bilo bo­ bilo že vsej vasi znano. hinjske železnice, ki ju je kasneje zvezala s Trstom. Kot prve naše kmetijske proizvodne zadru­ ge so mlekarska društva pokazala, kaj je mo­ POMEN MLEKARSKIH DRUŠTEV goče doseči z organizacijo na polju predelova­ ZA RAZVOJ MLEKARSTVA nja in vnovčevanja kmetijskih pridelkov, če te organizacije preveva pravi zadružni duh in Prve mlekarske zadruge ali, kakor so jih v duh skupnosti. Zanimiv pa je primer bohinj­ tistih časih navadno imenovali zlasti v Bohi­ skih in tolminskih sirarskih društev ali, kot jih nju, sirarske družbe, so nastale iz skupnosti, ki zaradi njihovega gospodarskega značaja sme­ so se razvile iz skupne uporabe planinskih mo nazivati, zadrug, zlasti zato, ker so v svo­ pašnikov. Kakor so bile vse te zadruge v svo­ jem okolišu skoraj v celoti zajele eno gospo­ jih začetkih skromne, vendar njihovega pome­ darsko panogo, to je mlekarstvo, kar je bil na za razvoj našega mlekarstva ne smemo prvi tak primer v našem zadružnem gibanju. podcenjevati. Medtem ko je prej vsak živino­ rejec sam doma kvaril in tratil mleko, so mle­ OPOMBE karska društva uvedla skupno racionalno pre­ delavo in vnovčevanje. Organizacija mlekar­ 1. Dr. Anton Melik, Planine v Julijskih Alpah. stva je pripomogla, da se je v naših deželah Ljubljana 1950, str. 134. — 2. Karl Belrupt, Ue- uvedel in razširil švicarski način izdelovanja ber Käsereigenossenschaften. Praga 1874, str.7. — sira. Ž njo je prišel med nas napredek mlekar­ 3. Molkereigenossenschaften sammt Daten über de­ ske tehnike: poprej primitivni način izdelova­ ren Gebarung im Jahre 1891. Statistische Monat - nja mlečnih proizvodov, ki ni mogel dati kva­ schrift XVIII/1892. — 4. Fran Povše, Rinder der litetnega blaga, je bil nadomeščen z obratova­ Karst - und Küstenländer, 2. zv. Goriška, Istra in Trst, Dunaj 1894, str. 53 - 65. — 5. Fran Povše, O njem, ki je ustrezalo zahtevam novodobnejše­ mlekarstvu in sirarstvu. Novice 1870, št. 1-5. — ga mlekarstva, mlekarski obrati so dobili novo 6. Novice 1870, str. 183; 1827, str. 33; 1873, str. opremo in so začeli uporabljati razne mlekar­ 81. — 7. Fr. Schollmajer, Naj se gospodarji celih ske stroje, stiskalnice za sir, centrifugalne po- sosesk združijo, da skupaj napravljajo sir za kupči­ snemalnike, pinje itd. Nove mlekarne pa so jo. Novice 1870, str. 229. — 8.0 sirarskih družbah. zahtevale strokovno usposobljene mlekaije. Novice 1873, str. 97. O švicarskem sirarstvu. Novi­ Za dobrega sirarja ni bilo več dovolj, daje po­ ce 1873, str. 107. Na planinah se mora in~se da znal stari, domači način izdelovanja sira, ki se veliko zboljšati. Novice 1873, str. 122. Še ne­ je prenašal iz roda v rod bogvedi že koliko sto­ koliko o planinstvu sploh. Novice 1873, str. 129. — 9. S. Rutar, Zgodovina Tolminskega. Go­ letij, ampak se je moral naučiti uporabljati rica 1882, str. 213. — 10. Povše, n.o.m., str. 53 sl. modeme mlekarske priprave, za kar niso za­ — 11. Novice 1878, str. 200. — 12. Poročilo goriš- dostovale le z delom pridobljene izkušnje, po­ kega deželnega odbora deželnemu zboru za 1. trebno je bilo tudi znanje teorije. Organizator­ 1878, str. 57. — 13. Gospodarski list, Gorica ji mlekarstva na Tolminskem in v Bohinju so 1892, št. 13 - 14. — 14. Povše, n.o.m., str. 59 sl. to potrebo videli že od vsega začetka, zato so — 15. isto kot pod opombo 3. — 16. Povše, n.o.m., skrbeli, da so mladi mlekaiji v vzornih mle­ str. 62 sl. — 17. Gospodarski list, Gorica 1894, št. karskih obratih v Poljubinju in v Bohinjski 10. — 18. Gospodarski list, Gorica 1895, št. 4. — Bistrici dobivali poleg praktičnega tudi teore­ 19. Gospodarski list, Gorica 1894, št. 2. — 20. Gospodarski list, Gorica 1892, št. 13 - 14. — 21. tični pouk iz mlekarstva, ki jih je usposobil za Gospodarski list, Gorica 1894, št. 8. — 22. Gos­ tehnično vodstvo tolminskih in bohinjskih podarski list, Gorica 1896, št. 3-4. — 23. Gos­ mlekarn. S tem je bila postavljena podlaga za podarski list, Gorica 1895, št. 7. — 24. Gospodar­ nadaljnji napredek v našem mlekarstvu. ski list, Gorica 1896, št. 5. — 25. Gospodarski V veliki meri so šele mlekarska društva list, Gorica 1895, št. 3. — 26. Melik, n.o.m., str. omogočila, daje mogel kmet na Tolminskem 131 sl. — 27. Podatki o številu živine so vzeti iz ali pa v Bohinju mleko sploh vnovčiti. Dose­ uradnih avstrijskih statističnih publikacij, v katerih gla so tudi, da se je kakovost izdelkov dvigni­ so bili objavljeni rezultati živinskih štetij. — 28. Od la, zaradi česar jih je bilo mogoče vnovčiti bo­ Bohinja kaj. Novice 1851, str. 22. — 29. Iz odboro- ve seje družbe kmetijske 6. junija 1973. Novice lje. Cena svežega mleka je okrog 1. 1890 zna­ 1873, str. 222 in članek »Sirarski družbi na Kranj­ šala v Ljubljani 7 kr., v Gorici 8 kr., v Trstu skem«, str. 227. — 30. Povše n.o.m., 1. zv. Kranj­ 10 do 12 kr. za liter.50 Živinorejci na Tolmin­ ska, Dunaj 1893, str. 87. — 31. Iz poročila o delo­ skem in v Bohinju so dobili, kot smo videli, za vanju in konečnem računu prve Kranjske sirarske mleko manj kot njihovi tovariši v bližini mest, družbe »Bitnje« v Bohinju. Novice 1876, str. 97 sl.

42 — 32. Karl Belrupt, Oesterreichische Molkereige­ Novice 1883, str. 224 in sl. — 43. Naše mlekar­ nossenschaften. Dunaj 1875. — 33. J. Mesar, O stvo. Novice 1883, str. 9. Kmetijska družba in zboljšanju planinskega gospodarstva. Novice 1875, njen glavni odbor. Novice 1883, str. 50 in 58. str. 336. — 34. T. Hitz, Napredek sirarstva — 44. Naznanila kmetijske družbe za 1. 1880, str. v Bohinju na Gorenskem. Novice 1876, str. 24, terza 1. 1882, str. 36. —45. Glej op. 31. — 46. 269. — 35. Povše, n.o.m., str. 88. — 36. J. Mesar, Dopis iz Železnikov. Novice 1854, str. 184. O zboljšanjih planinskega gospodarstva. Novice Obravnave kranjskega deželnega zbora 1. 1861, str. 1875, str. 303, 312, 320, 328 in 335. — 37. Poro­ 61 sl. Gozdne in pašne razmere na Gorenskem. čilo o občnem zboru Kmetijske družbe. Novi­ Novice 1877, str. 90 sl. in 98 sl. — 47. Tomaž ce 1878. str. 35. — 38. Naznanila kmetijske druž­ Hitz, Razmere pašnikov v Bohinji. Novice 1878, be za 1. 1877, dodatek I., str. 14 do 22. — 39. Ko­ str. 327 sl. in 336 sl. — 48. Glej op. 27. — 49. Pov­ rist mlekarskih zadrug, ki so vredne posnema­ še, n.o.m., zv. L, str. 74, zv. 2., str. 51. — 50. Povše, nja. Novice 1884, str. 82 sl. — 40. Povše, n.o.m., n.o.m., zv. L, str. 85, zv. 2., str. 53. str. 90. — 41. glej op. 3. — 42. Mlekarske zadeve.

KROJI SLOVENSKEGA SOKOLSTVA IN ORLOVSTVA MED LETI 1863 -1941 SERGEJ VRIŠER

Razvoj sokolstva in orlovstva v drugi polo­ proti modi cilindrov, ki naj bi simbolizirali vici 19. in začetku 20. stoletja pomeni pionir­ reakcijo.3 Z razširjanjem idej o nemškem sko obdobje telovadbe na Slovenskem, obe or­ združenju so tumeiji gojili tradicijo preproste ganizaciji pa sta bili vse do zloma Jugoslavije noše in nekakšnega nemškega nacionalnega v letu 1941 dejavni tudi v nacionalnem, kul­ oblačila, kar je bilo tudi eno od načel iz marč­ turnem in političnem pomenu. Ta dejavnost nih dni 1848. je bila povezana z nastopanjem v javnem ži­ Leta 1863 so v Ljubljani potrdili pravila vljenju, z učinkovitim videzom sokolov in or­ Južnega Sokola v Ljubljani,4 ki so ga ustano­ lov. Ves čas obstoja sta zato organizaciji skr­ vili po češkem vzorcu. Društvo se je že ob beli tudi za svojo uniformo - telovadne in svojem nastopu odločilo za drugačen kroj od slavnostne kroje. Pričujoči sestavek želi okvir­ tumeijev. Sestavljali so ga sivkasto rjav suk­ no predstaviti menjave v razvoju teh oblačil, njič, tako imenovana »surka« s stoječim ki so skoraj osem desetletij spremljala usodo ovratnikom in spletenimi sponkami namesto slovenskega življa. gumbov in gumbnic, povzeta po češki noši in Predno se pomudimo pri prvem sloven­ pri nas priljubljena v ilirskem gibanju, nadalje skem telovadnem društvu, moramo omeniti hlače enake barve in rdeča srajca, kot so jo nemško telovadno organizacijo Turnverein, nosili pripadniki Giuseppa Garibaldija v bo­ ustanovljeno leta 1862 v Ljubljani.1 Tumer- jih za združitev Italije. Slovenski sokoli so se stvo je vzniknilo v Nemčiji iz idej Friedricha pri obleki zgledovali pri Čehih (češki Sokol je Ludwiga Jahna: razširjalo je društveno telo­ zaživel leta 1862), le da niso nosili škornjev, vadbo in krepilo združitev Nemčije. Razvilo prav tako tudi ne okroglih črnih čepic, mar­ se je tudi v Avstriji, kjer so se posebej v nenem- več širokokrajne klobuke s sokolovim pere­ ških delih monarhije telovadci uveljavljali kot som. Pri klobukih je bila torej nekakšna so­ hudi germanizatorji. Že v prvi polovici 19. rodnost z nemško nošo, sokolska pokrivala pa stoletja so Jahnovi telovadci nosili preproste so imenovali »čikoš« in naj bi imela prav tako platnene obleke, enostavna, v bistvu civilna izvor v češki modi, kamor jih je zaneslo iz pa je bila tudi noša poznejših nemških tumer- noše madžarskih pastiijev-čikošev. jev. Povabilo k pokrajinskemu srečanju v Okoli teh klobukov je bilo med sokoli pre­ Gradcu leta 1886 omenja enotno oblačilo, ki cej prerekanja, še prej pa so se ukvarjali z naj ga sestavljajo siv suknjič, črne hlače in vprašanjem, kakšen naj bo slovenski sokolski »nemški« klobuk. K temu naj nosijo še trak v znak. Prvič so s sokolskim monogramom na­ barvah»frankfurtarice« in društveni znak s šti­ stopili na Silvestrovo leta 1863. Nasploh so se rimi F/frisch-fromm-fröhlich-frei/. Opisano pri Južnem Sokolu zvesto držali navodil iz društveno obleko zasledimo tudi pri poznejših Prage: kroj naj bi bil češki, pri pokrivalu pa so nastopih, npr. ob zletu na Ptuju leta 1906.2 nekateri glasovali za že omenjeni »čikoš«, Najznačilnejši del tumerske noše je bil širo- drugi za navaden modemi klobuk, tretji za ne­ kokrajni »nemški« klobuk. Ohranil se je kot kakšno »slovjansko« pokrivalo, najbrž klo­ spomin iz marčne revolucije 1848, ko so v vr­ buk, kot so ga nosili pri nas na kmetih. Leta stah študentske legije nosili mehke klobuke 1864 so zapisali, da so »lep vzgled telovadne »staronemške« oblike; bil je to znak protesta vzajemnosti nemški telovadci, vsi enotno

43 oblečeni, telovadec iz Frankobroda, kakor oni ložnost za vnovična preverjanja krojev pa so iz Krautheima ali Berolina«, klobuk Južnega bili društveni nastopi in sokolski zleti. Eden Sokola pa da je »otročji, nenaroden, neprak­ takih je bil leta 1904 v Ljubljani, ko je v spre­ tičen in Bog ve kaj še vse«.5 In res so klobuke vodu po mestu korakalo kar 500 slovenskih, kmalu zamenjali za črne češke čepice, a ne za več kot 200 hrvaških in 1000 čeških sokolov v dolgo. Leta 1881 so se ponovno odločili za krojih.10 klobuke in ostali pri njih do začetka devetde­ Nacionalna nasprotja med turneiji in sokoli setih let, ko so jih dokončno izpodrinile čepi­ so pogosto vodila k prepirom in pretepom. ce s peresi. Tako so leta 1869 ljubljanski turneiji napadli Sokolski kroj je sprva motil tudi oblast. V udeležence vižmarskega tabora. Sicer pa v ti­ arhivih Južnega Sokola piše, da je bil cesarsko stih prelomnih časih ni bilo narodne priredi­ kraljevi namestnik nekaj časa proti »rdeči ko­ tve, zborovanja, besede, plesa in drugih javnih šulji«, ki jo je odobril šeje, ko se je prepričal, nastopov, kjer se sokoli ne bi pokazali v svojih da je dovoljena tudi na Češkem. Istega leta že krojih. Leta 1881 so se npr. udeležili pogreba poročajo o sto sokolih »v lični svoji obleki«. V Josipa Jurčiča, 1884 pogreba Jovana Vesela septembru 1865 so se dali fotografirati in »je Koseskega, leta 1883 so prisotvovali vzidanju težavno delo Pogorelc izvrstno izpeljal. 72 So- temeljnega kamna za Rudolfinum, tj. stavbo kolcev stojijo na sliki v lep spominek na pre­ sedanjega Narodnega muzeja v Ljubljani itd. tečene nepozabljene čase«. Tistih dob tudi ni Južni Sokol je kratko po ustanovitvi opra­ bilo posnetka brez društvenega prapora. Na vljal v Ljubljani gasilsko službo in sokoli so praporu sta bila kranjski orel in »jugoslovan­ radi razglašali, da so bili pravzaprav prvi slo­ ski« grb, tj. ilirski polmesec z zvezdo. Prapor venski organizirani gasilci. Zanimiva je tudi so naročili v Pragi, oblast pa ga je zaradi grba druga akcija: leta 1866 je bil Sokol skupaj s prepovedala. Polmesec in zvezdo so morali Tumvereinom vključen v kompanijo črne prešiti in namesto grba našiti črko S.6 vojske, ki naj bi vzdrževala notranji red v času Še nekaj podrobnosti o prvih sokolskih kro­ avstrijsko pruske vojne.11 jih. Rdeče srajce so oblačili vrh belih, od kate­ V letih 1905/06 je bilo na Slovenskem usta­ rih je bilo videti ovratnike in manšete, vodite­ novljeno novo, katoliško telovadno gibanje z lji so imeli srajce okrašene z vezenino, na ro­ imenom Orel. Nova organizacija je bila v kavih surk pa proge, ki so označevale njihov gimnastičnem pogledu sorodna sokolski, sicer položaj. Iz društvenih poročil razberemo, da pa je zasledovala širše, kulturno vzgojne in se­ so sokoli občasno nastopali tudi v civilnih veda protiliberalne cilje. Tudi organizacijska oblekah in z društvenimi klobuki, leta 1870 oblika orlovstva je bila drugačna od sokolske. so poleti rabili tudi slamnike,7 v Kranju pa so Pač pa so se podobno kot sokoli tudi orli po­ istega leta ob nekem nastopu presenetili jav­ vezovali s Čehi in Slovaki in se srečevali na nost z modrimi srajcami in s širokokrajnimi javnih nastopih. Leta 1912 so z veliko unifor­ kmečkimi klobuki, okrašenimi z rdeče belimi mirano formacijo nastopili na Dunaju, leto čopi. Tudi telovadni kroji sprva niso bili enot­ zatem pa na vseorlovskem zletu v Ljubljani. ni. Še leta 1882 sporočajo iz Prage, naj sloven­ Orlovski kroj ni napravil take razvojne poti ski sokoli ne prihajajo na praški zlet v izletni­ kot sokolski, ki se je razvijal od šestdesetih let ških oblekah, visokih škornjih in širokih hla­ 19. stoletja. Orli so se pri izbiri uniforme na­ čah, za nastopanje da so določene bele, rdeče slonili na sokolske izkušnje iz začetka 20. sto­ obrobljene majice in enotne platnene hlače.8 letja. Razlike med enim in drugim krojem so Z leti so se oblačilni predpisi poostrili, po­ bile pravzaprav neznatne: orlovske čepice so sebej ko je v devetdesetih letih postal osrednja imele namesto črnega rdeče teme, sicer pa sta osebnost slovenske sokolske telovadbe dr. bili oblika kape in kokarda s peresom enaki Viktor Murnik. Njegova zasluga je bila poleg kot pri sokolih, le monogram je bil seveda drugega, da so vpeljali tudi žensko telovadbo drugačen. Drugačni od sokolskih so bili paso­ in organizirali moški in ženski naraščaj. Člani vi, pri telovadnih krojih so k modrim hlačam Sokola so poslej nastopali v modrih triko hla­ in belim majicam mosili namesto modro belih čah in belih majicah, članice v mornariških rdeče bele pasove.Naraščaj je imel na čepicah bluzah, širokih krilih in črnih nogavicah. Po­ bele žimnate čope, čepice s peresi pa so nosile membno je bilo, da so članice pred začetkom tudi orlice. Dopustno je bilo čepice nositi prve svetovne vojne že nastopale brez stezni­ tudi k civilni obleki, celo k duhovniškemu ta­ kov in se zgledovale pri Rusinjah, ki so na zle­ larju. Drugačne od sokolskih so bile tudi tu v Pragi predstavile nov telovadni kroj s označbe odsekovnih voditeljev, namreč s tra- hlačkami in brez kril, kar seje zdelo v primer­ kovi-lentami, ki so jih nosili prek desne rame. javi z našimi, premalo pestrimi, »samostan­ Značilno je, da se je za obleko po sokolskem skimi« kroji moderno in »zelo okusno«.9 vzorcu zavzemal celo dr. Janez Ev. Krek, nas­ Z ustanovitvijo Slovanske sokolske zveze protoval je samo svobodnjaškim idejam, ki da leta 1905 so pravila o enotnem kroju veljala vdirajo med sokolstvo.12 za vsa društva. O teh so članstvo obveščala so­ V resnici so vidnejše razlike med sokolsko kolska glasila, predvsem Slovenski Sokol, pri­ in orlovsko uniformo nastopale šele po prvi

44 svetovni vojni, skupne rdeče srajce in surke pa leta 1919 zapisal, da je surka ne le nepraktič­ so ostale vse do prepovedi orlovstva z nasto­ na, marveč nam tudi tuja, češ daje »monogol- pom diktature leta 1929. sko tatarskega izvora, pomešana z bizantin­ Tudi spomin na rojstvo prve Jugoslavije v skim okusom«, hlače pa da so v neskladju s jeseni leta 1918 je povezan z nastopi sokolov surko »zapadnjaške«. Tudi rdeči srajci, da ni in orlv. Na fotografijah z manifestacij sloven­ mesto, ker da je izšla iz francoske revolucije. skih izseljeniških organizacij za samostojno Predlagal in narisal je osnutek novega kroja z Jugoslavijo v Clevelandu so v ospredju narod­ vojaškom suknjičem, jahalnimi hlačami, s ne noše in rdeče sokolske srajce. S sokolskimi škornji na vezalke in širokim, ob strani zavi­ in orlovskimi kapami s peresi pa srečujemo hanim klobukom, kot so ga pred vojno nosili pripadnike Koroške legije tudi med slovenski­ vojaki v nemških kolonijah.15 Njegov predlog mi vojaki v bojih na Koroškem 1918/19. seveda ni bil sprejet. Idejno sta si bila liberalno naravnano sokol­ Predlogov za menjavo kroja pa s tem še ni stvo in klerikalno orlovstvo precej vsaksebi. bilo konec. Leta 1927 je odsek za sokolske Nasprotja so se z leti še stopnjevala in toliko kroje pri zvezi poročal o neprimerni naraš­ bolj sta si obe strani prizadevali, da razlike čajniški obleki. Ta da je premalo ugledna, tako ali drugače poudarita tudi v svojih kro­ zato naj bi dekleta in fante oblekli v živahne­ jih. jše kroje s prizvokom ljudske noše; pri tem so Leta 1919 je bila v Novem Sadu ustanovlje­ mislili na nošo iz južnih delov Jugoslavije, na Sokolska zveza Srbov, Hrvatov in Sloven­ kar naj bi izpričevalo zraslost sokolstva z cev. Za njen sedež so izbrali Ljubljano, prvi jugoslovanstvom.16 V resnici so podeželske starosta pa je bil dr. Ivan Oražem. Slovenski čete zunaj Slovenije nastopale v belih platne­ vplivi so se kazali tudi pri pravilih zveze, kon­ nih oblekah, s telovniki in opanki. kretno pri določilih za sokolsko oblačilo. Ko omenjajo suknjič surko, so pripisali, da naj Ob takšnih in drugačnih različicah za nove ostane v rabi dosedanja »slovenska« surka z obleke je omeniti, daje že leta 1921 izstopil iz 12 sponkami. Tudi pri čepicah naj bi »sloven­ jugoslovanske zveze del hrvaškega članstva, sko čapko« predelali v šajkačo, obšito s črnim ker ni soglašal z unitaristično politiko robom, poševno za kokardo zataknjeno pero zveze.17 Nastal je Hrvaški Sokol, v katerem so pa naj bi ostalo. Slovenskemu zgledu naj sledi nosili svoj tip kap s hrvaškim grbom in name­ tudi telovadni kroj z modro belim pasom. Si­ sto peresa sokolovo preijanico, na jahalnih cer pa so določili tudi označbe za staroste, čla­ hlačah pa spletene okraske »sujtaše«, kot jih ne zveze, načelnike, prednjake itd: starosta in poznamo v ogrski noši in pri huzarskih uni­ vodja zveze naj bi nosila prek desne rame in formah. prsi tribarvnico oziroma svetlo modro lento, Z diktaturo v letu 1929 je stopilo sokolstvo ostali pa splete vrvic v različnih barvah na v novo obdobje: z zakonom o ustanovitvi So­ desni rami surke. Dogovorili so se tudi za kola kraljevine Jugoslavije so namreč prene­ enotne napisne trakove na prsih. Leta 1920 so hale delovati vse telovadne organizacije v dr­ izbrali enotne telovadne kroje za deco, naraš­ žavi, pod novim imenom pa se je razvijala na­ čaj in članice. Dečki in mladinci so nastopali prej samo dotedanja Jugoslovanska sokolska v rdečih srajcah in sivih platnenih hlačah, zveza. V duhu podržavljene sokolske organi­ mladinci tudi v dolgih suknenih hlačah, po­ zacije je najbrž razumeti določila o šajkačah s krivala za dečke so bile »črnogorske« čepice, pokončnim peresom. Leta 1930 so v sokol­ za naraščajnike pa kape kot za člane, a brez skih glasilih opozaijali, da imajo kape odslej peresa. Tudi deklice so nosile platnene in rde­ rdeče teme, in da so stare šajkače s črnim te­ če obrobljene obleke, naraščajnice in članice menom prepovedane. Šajkače nosi odslej tudi bele nabrane srajce, rdeče pasove, plisirana naraščaj, vendar brez peresa in samo z značko temno modra krila in črne nogavice. Ženski letečega sokola. Sicer pa je naraščajniški kroj telovadni kroji so rabili tudi za slovesnosti, sestavljen iz rdeče srajce, sivih platnenih krat­ vendar naj bi jih članice nosile samo pri na­ kih hlač in črnih dokolenk.18 stopih in v sprevodih. Zanimivo je, da so za Leta 1932 so določili svečane kroje za čla­ naraščaj poleti namesto šajkače določili širo- nice. To je bil »sokolsko« siv komplet s suk­ kokrajen skavtski klobuk, poleg rdečih še sive njičem in krilom ter svetlo rumenkasto bluzo srajce z rdečo kravato, nadalje po vojaško iz surove svile z rdečim ovratnikom in manše­ ukrojene plašče, za sokoliče v obmorskih kra­ tami. Novost je bil mehek rdeč klobuk s sivi­ jih pa mornariške obleke in čepice.13 Leta mi krajci in kokardo, nadalje rdeč znak sokola 1921 je starešinstvo sokolske zveze še določi­ na levem rokavu. Dve leti pozneje so predru­ lo, da naj bo kokarda s sokolovim peresom gačili ženski telovadni kroj: odslej so članice odslej na kapi v sredini nad čelom, pero pa nastopale v belih bluzah, tudi krila so nekoli­ mora biti pritrjeno navpično.14 ko spremenile, bila so krajša, nabrana, h kroju Ob vseh teh določilih so nekateri razmišlja­ pa so sodile kratke bele nogavice.19 li o radikalnejših reformah sokolskega kroja. Precej sprememb v zvezi s kroji je prineslo Tako je Oton Ivekovič v Sokolskem glasniku leto 1938 in priprave na vsesokolski zlet v

45 Član Južnega Sokola okoli 1864/65, član Sokola pred 1914, sokolića v slavnostnem kroju iz 1. 1932, sokol v kroju okoli 1938/41, sokolića v slavnostnem kroju 1938/41

Orlovska članska čepica do 1929, orlovska naraščajniška čepica do 1929, sokolska članska čepica 1919/21, sokolska članska čepica 1921/30, sokolska članska čepica 1930/41, sokolska naraščajniška čepica 1930/41.

Pragi. Najprej so spremenili označbe strokov­ In ko spet omenjamo telovadne kroje, velja nih vodstev v zvezi, župah in društvih, kar je povedati, da so pred praškim zletom oblekli v pomenilo, da so funkcije označevali s splete­ nove telovadne drese ženski in moški naraš­ nimi naramnicami in gumbi na levi rami sur­ čaj: dekleta so odslej nastopala v belih maji­ ke. Nadalje so po komaj šestih letih, odkar so cah in svetlo modrih krilcih oziroma hlačkah, članice oblekli v svečane komplete, ženski fantje v majicah in rdečih hlačkah. Za hlad­ slavnostni kroj vnovič predrugačili. Sedaj so ne dni naj bi naraščajnice nosile temno modre bili ličnejši od prejšnjih, sorodnejši krojem pelerine in baretke. V načrtu je bila tudi nova moškega članstva. Tudi novi kroj je bil v naraščajniška uniforma, tj. zelenkasto siva bistvu ženski kostum, suknjiču so rekli surka, garnitura s suknjičem, kratkimi hlačami, šaj- čeravno ni imel značilnosti moških surk. Blu­ kačo in pasom z naramnikom. Ta uniforma je za je bila svilena, rdeča, čepica temno ijava z napovedovala odločilen prelom s sokolsko rdečim temenom in s kokardo in peresom ob tradicijo, poizkusno pa sojo nosili samo posa­ strani. Na levem rokavu so netelovadke nosile mezniki. znak rdečega sokola v modrem ovalu, za telo­ Smotrnejše sokolske kroje pa sta slednjič vadke pa je bil določen okrogli znak z belim narekovali tudi vse večja vojna napetost in sokolom in monogramom. Ta znak so sprva skrb za obrambo države. V letih 1939 in 1940 uporabljali na sokolskih smučarskih oblekah, zasledimo v sokolskih glasilih podatke in po­ sčasoma pa ga je osvojilo vse članstvo in ga snetke o novih članskih in naraščajniških uni­ nosilo na svečanih in telovadnih krojih.20 formah. Ukrojene so bile po vzorcu jugoslo-

46 Član Orla do 1929, orlica v slavnostnem kroju ok. 1926, član Zveze fantovskih odsekov 1937/41, članica Dekliških krožkov 1937/41, član Sokola v delovnem (vojaškem) kroju 1939/41. vanskih vojaških planinskih enot: barva oble­ iz leta 1920 opisuje kroje za člane, tj. surko in ke je bila sivkasto zelena, sestavljali pa so jo dolge hlače, nadalje rdečo srajco in čepico s odprt suknjič, srajca s kravato, hlače pumpa­ peresom,»na vrhu rdečo, okrog črno«. Fan­ rice, sive nogavice in nizka, oficirska šajkača s tom so dovoljene kratke modre hlače, rdeče sokolsko kokardo. Tudi za moško deco so do­ srajce in čepice s čopom bele žime. Orlice pa ločili podobne kroje, le hlače so bile kratke. nosijo navadne obleke in članske čepice s Stare tradicionalne surke in rdeče srajce naj peresi.22 bi odslej oblačili samo za slovesnosti. Nova Leta 1922 je bila ustanovljena Jugoslovan­ uniforma pa je bila šele na pohodu, društva so ska orlovska zveza; ta je povezovala slovensko pozivala člane, naj si jih nabavljajo v kar naj­ in hrvaško orlovstvo, imela je tudi slovensko večjem številu, zaradi zaostrenih razmer pa to orliško podzvezo, svoj sedež pa v Ljubljani. ni šlo tako gladko in leta 1940 so npr. v celjski Kakor v sokolstvu, so si tudi pri orlih prizade­ sokolski župi našteli le deset novih krojev. vali za urejenostjo uniform in nanjo prek gla­ S to reformo se je končalo zadnje poglavje sil opozarjali članstvo. Tako beremo leta 1923 v razvoju sokolske uniforme. Od romantične v Orlovskem odborniku, da naj člani k unifor­ noše 19. stoletja, ki ni imela nič skupnega z mam ne nosijo rjavih čevljev in neustreznih vojaško monduro, tudi sokolska strumnost je jahalnih hlač. Posebej naj pazijo, da pero na imela telovadni, športni in ne vojaški značaj, čepici ne bi »štrlelo naravnost navzgor kot je pripeljala pot do polvojaškega kroja, kakrš­ kakšnemu madžarskemu magnatu«, čepice nih je bila v tistih dneh polna vsa Evropa. Sta­ naj bi nosili bolj naprej kot nazaj, tudi ne na ri člani so menili, daje stari kroj vendar lepši uho in na vrat, k srajci sodijo bel ovratnik in in ima tradicijo. Odgovor mladih pa se je gla­ manšete itd.23 Že prej, leta 1921 so v Orli- sil: »Vojska spada v vojaško obleko in sokol­ škem Vodniku opisali »odznake« starešin: stvo hoče in mora biti danes vojska.«2! predsedniku Jugoslovanske orlovske zveze je S sivimi pumparicami so se sokoli na koncu pripadal tribarvni slovenski trak okoli levega približali tudi noši »slovenskih fantov«, na­ rokava in naramnica na levi rami surke, na­ slednikov nekdanjih orlov. čelnika naj bi označevala dvojna bela naram­ Tudi slovensko orlovstvo je po letu 1918 nica, okrožnega predsednika nekoliko ožja tri- nadaljevalo svoje delovanje v krojih, ki so jih barvnica na rokavu in naramnica itd. V glasi­ nosili že pred prvo svetovno vojno. Razglas lih so opazarjali še na disciplino pri sprevodih poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani in procesijah, na slovensko poveljevanje in

47 vojaško pozdravljanje.24 Leto pozneje so v vila nove orlovske organizacije - Zveze fan­ Poslovniku, ki je izšel pri Orlovski knjižnici, tovskih odsekov, enotna za vso Slovenijo.Že vnovič opisali moške kroje in označbe vod­ leta 1935 je v okviru Prosvetne zveze ponov­ stva, zveze, okrožij in društev. Označbe so se­ no zaživela zveza orlic, sedaj imenovana Zve­ daj nekoliko spremenili: zvezni, podzvezni, za dekliških krožkov, znotraj katerih so prav okrožni, srenjski in odsekovni predsedniki so tako nastajali telovadni odseki.27 nosili prek desne rame tribarvnice z zlatimi Z novima zvezama so se rodili tudi novi ali srebrnimi napisi, načelniki pa bele ali mo­ kroji. Slovo od tradicije je bilo očitno in mno­ dre prepaske s pentljo in z orlovskim gi so žalovali za staro orlovsko opravo, čerav­ monogramom.25 no se po drugi strani z novo uniformo za­ Za razliko od Sokola, kjer je veljala enaka vestno niso hoteli ponovno približati soko­ pozornost razvoju moškega in ženskega član­ lom. Nove kroje so zasnovali strokovni obli­ stva, so bile orlice združene v posebni orliški kovalci, v prvi vrsti arhitekt Marjan Šorli, za podzvezi, ločene od članov in je le občasno dekliškega pa najdemo nadrobnosti, npr. obli­ prihajalo do skupnih nastopov. Zenski kroj za ko peče, med osnutki arhitekta Jožeta Plečni­ članice in mladenke so sestavljali bela bluza z ka. Fantovski kroj je imel v celoti planinski mornariškim ovratnikom in manšetami, tem­ poudarek: sestavljala sta ga kratek siv suknjič no moder suknjič in plisirano krilo enake bar­ in pumparice enake barve, nadalje svetlejša, ve, črne nogavice in za članice orlovska čepi­ rdeče obrobljena srajca, širok rdeč usnjen pas ca s peresom kakor pri moških. Mladenke naj in planinski klobuk z rdečo vrvico in krivci bi imele lase spletene v kite in prevezane s ruševca. Kroj članic Dekliških krožkov je bila črno pentljo. Deklice »gojenke« so nosile bele bela bluza, okrašena z narodno vezenino, sve­ obleke z modrimi robovi, trakovi, okraski in tlo modro ogrinjalo, krilo enake barve, sive gumbi ter v laseh velike svilene pentlje. Orli­ nogavice in kot pokrivalo bela peča. Mladen­ ški kroji so bili preprosti, kakor je bila na­ ke so bile oblečene v enotne bele obleke, po­ sploh vloga orlic, zbranih v krožke, tudi v te­ krivalo je bila peča z vezenino na čelni strani. lovadnem pogledu manj v ospredju kot vloga Tudi telovadni kroji so se razlikovali od starih sokolić. orlovskih in sokolskih: drugačen je bil kroj V teku let so tudi slovenski orli razmišljali o majic, v rabi so bile dolge bele triko hlače, na­ posodabljanju krojev. Kakor pri sokolih so dalje mladčevske modre in rjave telovadne bile vzpodbuda v tej smeri priprave na bližnje hlačke itd. zlete ali pa izkušnje, nabrane prav na teh sre­ Pokazalo se je, da imajo novi kroji tudi svo­ čanjih. Po sklepih Jugoslovanske orlovske je pomanjkljivosti; primerni so bili za poletje, zveze iz leta 1928 naj bi bil mladčevski kroj neprikladni v hladnem in deževnem vremenu, odslej nekoliko drugačen od prejšnjega. Nosili preglavice so povzročali krivci, ki so se v de­ naj bi bele srajce z odprtimi ovratniki in beli­ žju zravnali itd. Vendar je bilo za nove kroje mi kravatami, nadalje rdeče pasove, kratke ali precej navdušenja: poudarjali so, kako po­ dolge žametaste hlače, nastopali pa naj bi brez memben je zunanji videz članstva, saj so se čepic. V zvezi z osnutkom za novi orliški kroj pri tem zavedali učinkovito uniformirane nas­ je bilo zapisano, da ga je zasnoval »priznan protne strani - sokolstva. slovenski umetnik«: obsegal naj bi bluzo iz V prvih krojih so »slovenski fantje« nasto­ surove svile, ki se nosi s črnim pasom k dose­ pili leta 1937 še kot člani ljubljanskega šport­ danjemu modrem krilu, pokrivalo, v mislih so nega društva Planina, odseki fantov pa so se imeli pečo, pa da je povzeto po slovenski ljud­ razmeroma naglo razširjali in na fantovskem ski noši in ima zato izvirno obliko. Predlagali zletu v Mariboru 1939 je enotno uniformira­ so tudi spremembo članskega kroja: surke naj no članstvo že korakalo v urejenih ešalonih in bi dobile mehke, verjetno položene ovratnike, s konjenico in fanfarami na čelu. Presenečala srajce bi nosili s kravatami ali odprte, pero na je vojaška nota nove organizacije, kar je bilo čepici pa pokončno. Zdi se, da so spremembe pač umerjeno po času pred drugo vojno, ki je narekovali češki zgledi, več naštetih novosti tudi v telovadna društva vnašal militaristično zasledimo namreč pri krojih čeških orlov. vzdušje. Predsedstvo zveze je slednjič predloge zavrni­ S koncem stare Jugoslavije se je končalo lo, češ da je stari kroj »umetniško dognan« in kratko obdobje pomlajene orlovske organiza­ ga zato ne kaže spreminjati. Posebej se je izre­ cije. Fantovske kroje so nato uporabljali še v klo proti navpično postavljenim peresom, kar službi italijanske okupatorske MVAC, nekaj da je znak nasprotne organizacije, po kateri v partizanih, večji del teh oblek pa so ljudje pa se nikakor nočejo vzorovati.26 ponosili za vsakdanjo rabo, tako daje vprašlji­ Z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavi­ vo, če seje katera ohranila do naših dni. je sta bili orlovska in orliška zveza ukinjeni, živa pa je seveda ostala želja, da bi Orel po­ OPOMBE novno vzletel. Politične razmere v državi so se 1. Pravila za Laibacher Turnverein so bila slednjič tolikanj spremenile, da so bila leta potrjena leta 1862, v letu 1863 pa pravila Juž­ 1937 z odločbo banske uprave odobrena pra­ nega Sokola. Arhiv Južnega Sokola v Ljublja-

48 ni. DAS — 2. Fest-Zeitung zum XII. Gautumfest ski Glasnik, III/1, 1921, str. 54—15. Sokolski des Südösterreichischen Tumegaues, Pettau 1906 Glasnik, 1,1919, str. 500 — 16. Sokolski Glasnik, — 3. S. Vrišer, Uniforme narodne garde na IX, 1927, str. 48/52 — 17. D. Stepišnik, o.c., str. Slovenskem v letih 1848/49, ČZN n.v. 5, 62 — 18. Vestnik sokolske župe Celje, 1/2, 1930, 1969, str. 453 — 4. Podatki so iz arhiva Južnega str. 45 — 19. Soko, III/1-3, 1932, str. 49/50 — 20. Sokola v Ljubljani, DAS — 5. ibidem — 6. ibidem Soko, IX/6, 1938, str. 246/250 — 21. Naš delov­ — 7. D. Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture ni kroj, Vestnik sokolske župe Celje, IX/10, na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 114 — 8. 1939, str. 201/202 — 22. Uradni list pokrajinske Arhiv Južnega Sokola, o.c. — 9. Sokolski Glas­ uprave za Slovenijo, 1920, str. — 23. Orlovski nik, 1914, str. 134 — 10. D. Stepišnik, o.c., str. odbornik, III/7, 1923, str. 58/59 — 24. Vodnik, 108 — 11. Arhiv Južnega Sokola, o.c. — 12. D. Orlovska knjižnica, Ljubljana 1921 — 25. Po­ Stepišnik, o.c., str. 130 — 13. Sokolski Glasnik, III, slovnik, Orlovska knjižnica, Ljubljana 1922, 1919, str. 301 in VI/4, 1920, str. 12 — 14. Sokol­ zv. 4, str. 33 — 26. Orlovski odbornik, VIII/6, str. 1—27. Kres, 8, 1937, str. 145/146

KATALOG OKRAJNE UČITELJSKE BUKV ARNIČE V ČRNOMLJU ANJA DULAR

3. marca 1870 je imelo svoj prvi zbor Uči­ ločil zastarele, nerabne in nepopolne ter sesta­ teljsko društvo v Črnomlju.1 Še pred tem vil seznam. Da pa bi bil fond poznan prav datumom pa so oblikovali pravila za njegovo vsem učiteljem, so popis dali natisniti in ga dèlovanje, ki jih je cesarsko kraljeva vlada mednje razdelili. Tako imamo danes pred se­ potrdila 12. februarja istega leta. Namen dru­ boj zanimiv dokument, ki nam priča, kako ši­ štva je bil, da se člani izobražujejo in da se roko je moralo biti nekdaj znanje ljudsko- tako izboljšujejo ljudske šole. Poleg belokranj­ šolskih učiteljev. Naj še poudarim, da je to skih učiteljev so bili vanj včlanjeni kot usta­ najstarejši tiskani katalog kake učiteljske novni in podporni člani tudi posamezniki, ki knjižnice na Slovenskem. niso delovali na prosvetnem področju, a pra­ Seznam obsega dva ločena dela, in sicer viloma so bili bolj izobraženi2. Svoje smotre knjige in muzikalije. Vpisanih je 350 knjig in pa je lahko društvo uresničevalo le s pripomo­ 118 muzikalij. Knjige lahko delimo po jezi­ čki, ki jih navaja v drugi točki pravil. Mednje ku - 200 je nemških, 145 slovenskih in 5 hr­ sodi vsekakor tudi knjižnica. Taje imela svojo vaških. Zanimiv je tudi vsebinski prerez. Sicer usodo, kajti leta 1875 je bil izdan ukaz, da težko vsako delo opredelimo, a približno tre­ morajo biti ustanovljene okrajne oziroma kra­ tjina je učbenikov, tretjina podučnih del in jevne šolske bukvamice. Tako je črnomaljsko priročnikov in tretjina leposlovnih. Učiteljsko društvo sklenilo, da prepusti svojo Učbeniki niso vezani le na ljudskošolsko knjižnico v ta namen. stopnjo, ampak so tu tudi gimnazijski priroč­ Predsednik novoustanovljene okrajne uči­ niki in knjige za meščanske šole. Razen za ne­ teljske bukvamice je postal vodja štiri razred­ mščino, slovenščino in matematiko so imeli ne ljudske šole Anton Jeršinovic. Po rodu je še priročnike za naravoslovne predmete, zgo­ bil Dolenjec, rojen leta 1845 v Prečni pri No­ dovino, zemljepis, veronauk, lepopisje pa tudi vem mestu. A pot ga je že kot sedemnajstlet­ za telovadbo, ki si je šele v tem času utirala nega učitelja zanesla v Črnomelj, kjer je delo­ pot v šole. Učitelji so lahko uporabljali tudi val vse do upokojitve leta 1903 in tam je leta nekatera teoretična dela s področja šolske pe­ 1911 tudi umrl. Svojo službeno pot je začel dagogike in psihologije - naj citiram le dve: K. kot učitelj, 1871. je bil imenovan za nadučite­ Bartkel, Schulpädagogik in O. Dressier, Die lja, 1876. je postal okrajni šolski nazomik za Grundlehren der Psychologie und Logik. čmomeljski okraj, leta 1895 pa se je njegovo Splošni priročniki so bili namenjeni pred­ nadzomiško področje razširilo na novomeški, vsem prosvetljevanju ljudstva, saj je učitelj kočevski in čmomeljski okraj. Zelo se je za­ kot izobraženec moral delovati tudi na tem vzemal za napredek šolstva, najdemo ga med področju. Tako je moral znati svetovati na ustanovitelji učiteljskega društva v Črno­ področju zdravstva (npr. Domači zdravnik, mlju.3 Naj na tem mestu še enkrat opozorim, kratek navod se zdravje vterditi in življenje da je bilo društvo osnovano leta 1870 in ne podaljšati; J.P. Hom: Lehrbuch der Geburt­ šele 1875., kot je citirano v literaturi. shilfe), živinoreje ( npr. Die rationelle Auf­ Jeršinovic se je na podlagi sklepa društva zucht der Kälber; Das kranke Pferd; J. Wol- lotil zanimivega podviga. Uredil je knjige, iz­ stajn: Bukve od kug in bolezni, goveđe, ovac

49 in svin), vinogradništva (npr. Weinbau; Umno ki so izšle v sedemdesetih letih 19. stoletja. kletarstvo; Kako ravnati z bolnim vinom; F. Mednje sodijo tudi vsi časopisi, kolikor jih je Jančar: Umni vinorejec), sadjarstva (npr. R. imelo društvo naročene. Bilo jih je več kot de­ Dolenc: Navod o sušenji češpelj in o kuhanji set. Večina jih obravnava sicer stanovske pro­ slivovca), gojenju čebel (npr. Leitfaden zum bleme (npr. Učiteljski tovariš, Jahrbuch für rationellen Betriebe der Binnenzucht), in ne Lehrer, Laibacher Schulzeitung), a med njimi navsezadnje sviloprejk. Več del (npr.F. Ha­ sta bila tudi Gospodarski list za poljedelstvo, berland: Kratki navod k vzreji domačih svilo­ gospodarstvo, svilorejo, trtorejo itd., ki je iz­ prejk; Sviloreja umevno in v podobah razlaga­ hajal v Gorici in Slovenski pravnik. Tako tudi na za male svilorejce) se ukvarja s tem speci­ ta izbor kaže na šririno učiteljskega zanima­ jalnim, a za Belo krajino v drugi polovici 19. nja. stoletja pomembnim področjem. Ne smemo Le na kratko omenimo še muzikalije. Opi­ namreč pozabiti, daje bilo leta 1868 ustano­ sanih je 118 del. Večinoma so namenjena vljeno Prvo kranjsko svilno društvo v Metliki. zborovskemu petju in zajemajo slovenske na­ Pomembna so bila tudi svetovanja na pravnih rodne in umetne pesmi (npr. dela S. Jenka), in gospodarskih področjih, zato najdemo v se­ pa hrvaške, nemške in nabožne melodije. znamu dela kot so: Osnovne državljanske pra­ Kot odseva iz seznama, so bili učitelji zelo vice razglašene s postavo od 21. decembra razgledani ljudje in so morali znati ljudem 1867, pa: Razmere med staro mero in vago ter svetovati na različnih področjih. Sistematično novo metersko in delo F. Kočevarja: Kupčija urejene knjižnice, kot jo je imelo črnomaljsko in obertnija: denar in blago. Učiteljsko društvo, pa so jim pomagale, da so Med leposlovnimi deli so predvsem knjige izpolnili svoje poslanstvo. Zavedali so se na­ za razvedrilo, pa naj bodo to krajše povesti, mreč dejstva, ki jo ga zapisali tudi na ustanov­ namenjene mladini in odraslim, dela o življe­ nem zboru v Črnomlju 3. marca 1870, da nju svetnikov, misijonarjev (o Ignaciju Kno- »kdor ne napreduje, ne ostaja le pri starem bleharju, Frideriku Baragi), pa nekaj domače kopitu, ampak gre še celo rakovo pot«.4 (Jurčičev Desti brat, Stritarjevi Dunajski sone­ ti, Vodnikove pesmi, Prešernov Krst pri Savi­ ci v nemščini) in tuje literature (več izvodov OPOMBE Schillerjevih del, Bayronove pesnitve, H. Sto­ 1. Učiteljski tovariš 10, 1870, str 110. — 2. Uči­ we: Koča strica Toma). teljski tovariš 10, 1870, str. 164. — 3. S. Pavlič: Najstarejša knjiga je bila ob vpisu v seznam Razvoj šolstva v Beli krajini do leta 1869, stara kar sto let, leta 1771 tiskani prvi del Zbornik za historiju školstva i prosvjete 6, Schillerjevega dela Die Leiden des jungen 1971, 93 in sl. — 4. Učiteljski tovariš 10, 1870, Werhers. Večina pa je bila seveda sodobnih, 110.

ALBIN MLAKAR- POZABLJENI VOJAK JANEZ J. ŠVAJNCER

Aktivni oficir, v začetku vojne poročnik in med najbolj znanimi in populariziranimi niž­ leta 1918 stotnik, Albin Mlakar, je bil najbolj jimi oficirji v vsej armadi. Že zaradi tega ni znamenit slovenski oficir v avstro-ogrski ar­ bilo prav, da smo pogumnega oficirja izbrisali madi v 1. svetovni vojni. Prostor za opise nje­ iz našega spomina, krivica pa je toliko večja, govih dejanj so našli številni tedanji časopisi ker je bil Albin Mlakar tudi eden izmed prvih po vsej monarhiji, seveda tudi doma na Slo­ oficirjev mlade slovenske vojske novembra venskem. Pri tem ne gre zgolj za to, kar se je 1918, in to celo v prvih dneh, ko so si sloven­ pisalo o njem, marveč tudi za dejstvo, daje bil ske kokarde pripeli zares samo narodno naj­ verjetno ali pa kar zanesljivo edini oficir slo­ bolj zavedni oficirji. Ne nazadnje pa je Albin venskega rodu z obema najvišjima odlikova­ Mlakar jeseni 1944 kljub svojim 54 letom sto­ njema, ki so ju lahko dobili nižji oficirji v 1. pil v slovensko partizansko vojsko. svetovni vojni (če upravičeno odmislimo red Albin Mlakar se je rodil 25. februarja 1890 Marije Terezije) - saj je bil odlikovan z redom v Planini pri Rakeku na Kranjskem. Oče Šte­ Leopolda in z zlato oficirsko medaljo za hra­ fan Mlakar, rojen na Vrhlogi pri Črešnjevcu, brost. Če je bil še kateri Slovenec odlikovan s uradnik pri železnici, je bil v tamkajšnjih kra­ tema odlikovanjema, tako znamenit kot Mla­ jih v službi. Na Rakeku je spoznal Marjeto kar gotovo ni bil nobeden. Mlakar je bil tudi Beg, doma iz Gornje Sušice pri Novem mestu.

50 Stregla je v gostilni, lepo pela, zaljubila sta se in vzela. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok, 9 je ostalo živih. Albin je bil tretji. Zakonca Mlakar sta se preselila v Ptuj leta 1899, pred tem je bil Štefan Mlakar postajenačelnik v Moškanjcih. Bil je skrben gospodar, v Ptuju je najprej postavil na Vičavi eno hišo in potem še drugo. Zakonca Mlakar sta vse svoje otroke dala v šole, dva sta namenila za oficirja. V ka­ detnico sta šla Albin in Aleksander. Albin Mlakar je končal kadetnico v Krem- su na Donavi. Praporščak je postal 1. septem­ bra 1909. Leto zatem je bil praporščak v pio­ nirskem bataljonu št. 5, taje imel štab in na­ domestno stotnijo v Kremsu, izpopolnjevan pa je bil z območja 2. korpusa (Dunaj). V po­ ročnika je napredoval 1. maja 1912. Takrat je bil pri saperskem bataljonu št. 14. Ta bataljon je imel štab v Trientu in nadomestno stotnijo v Linzu, dopolnjevanje bil z območja 14. kor­ pusa (Innsbruck). Verjetno je s tem bataljo­ nom po začetku vojne leta 1914 tudi odrinil na rusko bojišče. Iz časa vojskovanja z Rusi je ohranjen spo­ min na dogodek, ki ga je že potem, ko je po­ stal Albin Mlakar znamenit zaradi svojih dru­ gih dejanj, Slovencem predstavil koledar Mo- hoijeve družbe. Po tem opisu se je Albin Mla­ kar odlikoval že na ruskem bojišču. Napadli so ga trije kozaki, branil se je z revolveijem in Albin Mlakar po končani kadetnici na obisku pri jih premagal, pri čemer je bil tudi sam ranjen. domačih v Ptuju. Zaradi rane je bil šest mesecev nesposoben za vojaško službo, toda ko je izbruhnila vojna z enko storili tudi lovci. Mlakarje s svojimi na­ Italijo, se je prostovoljno prijavil za bojišče, glo pohitel po hodnikih utrdbe in preprečil čeprav še ni popolnoma okreval. trem italijanskim saperjem, da niso sprožili že V veliki avstro-ogrski ofenzivi so bili do 25. pripravljenih min. Pri tem je tvegal življenje, maja 1916 Italijani pregnani s položajev za­ saj bi trdnjava lahko vsak trenutek zletela v hodno od Barcarole na Tirolskem. Avstrijci so zrak. To dejanje je odmevalo po vsej Avstro- zasedli 1230 metrov visoki vrh Monte Cimo- Ogrski in so o njem pisali vsi pomembnejši ne, na poti skozi italijanske položaje pa je bila časopisi, tudi slovenski.2 zdaj pred njimi močno utijena italijanska trd­ Naslednji uspeh nadporočnika Mlakarja je njava Cassa Ratti. Avstrijsko poveljstvo ni ve­ bilo miniranje vrha gore Monte Cimone. delo, kaj se tam dogaja. Ves dan ni iz trdnjave Monte Cimone, 1230 metrov, leži na Tirol­ padel noben strel, vendar je bilo na položajih skem nad Arsierom. Med majsko ofenzivo za pehoto videti obrise postav in glav. Da bi leta 1916 so njen vrh zvzeli Avstrijci, Italijani ugotovil, ali je trdnjava zasedena, se je 26. pa so se nanj vrnili po deveturnem topniškem maja 1916 proti njej odpravil poročnik Mla­ obstreljevanju 23. julija 1916. S tem so dobili kar z enim saperskim podoficiijem in sedmi­ prevladujočo točko nad nižje ležečimi avstrij­ mi možmi iz izvidniškega oddelka nekega lov­ skimi jarki. Dve stotinji pehotnega polka št. skega bataljona.1 Začeli so se vzpenjati proti 59 sta 31. julija skušali vrh znova zavzeti, levemu boku trdnjave. Italijani so jih kmalu vendar nista uspeli. Poveljstvo je spoznalo, da opazili in začeli obstreljevati s šrapneli z ne bo šlo s pehoto in seje zato odločilo za raz­ Monte Cegnia, ki leži južno od Arsiera. Zdaj strelitev vrha. Naloga je bila zaupana nadpo­ so morali pohiteti, saj so lahko pričakovali, da ročniku Mlakarju. bo sovražnik vsak trenutek sprožil mine in Preveč prostora bi terjal natančen popis kamnite fugase. Potrebovali so nekaj minut, vsega, česar se je lotil v zvezi s tem. Spomnil da so prišli do sovražnikovih ovir in skozi nje, se je na skoraj neverjetne podrobnosti pri za­ potem pa je bil pred njimi obrambni jarek vajanju Italijanov. Njegovi ukrepi kažejo na okoli trdnjave. Globok je bil štiri in širok pet veliko domišljijo, preudarnost in na to, da je metrov. Takrat je začelo po trdnjavi streljati dobesedno živel za svojo akcijo. Odločil je, da tudi avstrijsko topništvo. Poročnik Mlakar in bo dal izkopati rov pod vrh hriba iz kaverne, saperski podoficir sta skočila v jarek in se na ki je bila samo 25 metrov od italijanskih ro­ drugi strani povzpela na trdnjavo, za njima so vov. Pot do kaverne je bila Italijanom na

51 očeh, zato je Mlakar najprej onemogočil itali­ boje. Pod italijanske položaje so uspeli priti 7. janske opazovalce. Kakšnih sto metrov od ka­ septembra, štiri dni kasneje pa so s prisluško­ verne je dal postaviti ostrostrelsko mesto, od valnimi napravami odkrili, da niso daleč od koder so ostrostrelci streljali na vsako gibanje Italijanov, ki kopljejo proti njim. Mlakar je v italijanskih opazovalnicah. Ostrostrelci so dal v smeri italijanskega kopanja izvrtati še imeli, ko so bili na položaju, izobešeno daleč šest metrov rova. Tudi Italijani so spoznali, da vidno rdečo zastavo, ponoči je bila osvetljena. je sovražni rov že zelo blizu, zato so 17. sep­ Tako so se Italijani navadili, da so prenehali z tembra aktivirali eksploziv, vendar je eksplo­ vsakim Avstrijcem vidnim gibanjem takoj, ko zija zasula samo tri metre avstrijskega rova. so videli izobešeno rdečo zastavo. Avstrijski Mlakarjevim načrtom ni škodila. 23. septem­ saperji so naredili zavarovan rov do kaverne, bra je bilo vse pripravljeno za miniranje itali­ ob vhodu v kaverno pa postavili varovalni janskih položajev. V komori pod Italijani je stolp. Ta seje tudi zares obnesel, ko so skušali bilo 4500 kg dinamita, 870 kg diamonala, Italijani ob neki priložnosti vhod v kaverno 1000 kg črnega smodnika in razstrelilne žela­ zavzeti. Mlakar je opravil vse potrebne meri­ tine. Ob 5.45 je nadporočnik Mlakar eksplo­ tve, določil smer rova in mesto za podzemno ziv aktiviral. Dve silni eksploziji sta dvignili komoro z eksplozivom. Njegovi vojaki so v vrh gore v zrak in zavili položaje v dim. Več kaverno po delih prenesli bencinski agregat z sto kilogramov težke skale so letele naokoli. električnim vrtalnim strojem. V skale so rov Kjer so bili prej italijanski položaji, je nastal kopali tako, da so na čelu rova najprej izvrtali 22 metrov globok krater, njegov premer je bil okoli 60 do 70 cm globoko luknjo. Napolnili okoli 50 metrov. Eksplozija ni uničila vseh so jo s štirimi dinamitnimi palicami in aktivi­ italijanskih položajev, toda njen učinek je bil rani eksploziv je rov poglobil. Zadnjega avgu­ tolikšen, da je avstrijska pehota Monte Cimo- sta so spoznali, da tudi Italijani delajo rov ne lahko spet zavzela. V njenih rokah je ostal proti njim. Zato so naredili še poseben proti- do konca vojne.3 rov, na katerega naj bi naleteli Italijani. Vanj Posledice Mlakarjevega dejanja so bile voja­ so položili 150 kg dinamita, toda Italijani do ško pomembne, toda s človeškega vidika groz­ tega protirova niso uspeli priti. Da bi Italijane ljive. Tistega jutra je prišel na vrh Monte Ci- zavedli, so ob glavnem robu začeli vrtati še mone bataljon italijanskega 219. pehotnega pomožni rov. Da bi bilo zavajanje še temelji­ polka. Eksplozija mu je ubila okoli sto mož, tejše, je dal Mlakar utrjevati stolp ob vhodu v kakšnih 100 so jih potem izkopali Avstrijci in kaverno, kot da ga pripravlja za dolgotrajne rešili, vsega skupaj pa ujeli 12 oficiijev in oko-

Nadporočnik Albin Mlakar z viteškim križcem reda Leopolda, ki ga je dobil leta 1916 za zavzetje trdnjave Casa Ratti.

52 li 400 mož. Italijanski bataljon je tega dne iz­ kinjeno, toda 24. oktobra 1917 od devetih zju­ gubil 14 oficirjev in 542 mož, od bataljona sta traj je le prišlo do eksplozije, ki Italijanom si­ ostala smo dva oficirja in 22 vojakov. Italijani cer ni naredila posebne škode, pehoti pa je le so vrh Monte Cimone skušali takoj povrniti s omogočila, daje zavzela Vršič. Napadli so vo­ protinapadi, toda ti neuspeli napadi sojih sta­ jaki bosensko-hercegovskega polka št. 2, na­ li spet okoli 200 mrtvih in ranjenih. Monte predovali, vendar so bili zaustavljeni na sedlu Cimone so začeli obstreljevati s topovi. Av­ pred planino Zaprikraj. V snežnem metežu so strijci so jim po dveh dneh predlagali ustavi­ Italijani njihov napad zaustavili, proti večeru tev ognja, da bi izkopali preostale zasute iz­ pa so Bosanci komaj vzdržali njihov proti­ pod skal in zemlje, toda Italijani so predlog napad.4 ocenili kot zvijačo in ga zavrnili. Za osebno hrabrost na Vršiču je bil nadpo­ Podvig z Monte Cimone je Mlakar namera­ ročnik Mlakar odlikovan z zlato medaljo za val ponoviti leto dni kasneje na slovenskih hrabrost za oficirje, izjemno redkim odlikova­ tleh. Italijani so držali Vršič v krnskem pogor­ njem. A posledica eksplozije, ki ga je »vrgla v ju (tu ne gre za znani prelaz Vršič). Poveljujo­ zrak«, kot je zapisano v Mlakarjevem staroju­ či general je za akcijo želel prav nadporočnika goslovanskem vojaškem dokumentu iz leta Mlakarja in s tirolskega bojišča so mu ga tudi 1920, je bila huda živčna bolezen. poslali. Tudi tu seje Mlakar del lotil temeljito Med Mlakarjevimi junaštvi je tudi Seconda in z domišljijo. Vrtanje je potekalo podobno Posta, ki pa je manj znano in redko omenjeno kot na Monte Cimone. Tudi na Vršiču so Ita­ dejanje in tako nisem uspel ugotoviti niti da­ lijani ugotovili, da jih skušajo Avstrijci spod­ tuma. Na Seconda Posta, severno od Monte kopati, in so tudi sami začeli vrtati rov proti Costona, je nadporočnik Mlakar s svojo sa- avstrijskemu rovu. Pri miniranju čela rova so persko patruljo med desetminutnim premo­ Mlakarjevi saperji 10. oktobra 1917 prišli do rom avstrijskega topništva naglo odstranil 300 italijanskega rova. Vsaj v meni znanih opisih do 400 korakov oddaljene sovražne žične ovi­ tega dogodka ni nič natančnega, le dejstvo, da re in tako omogočil napad pehote. Ta skopi so trije Avstrijci padli in da je Italijanom pre­ opis seveda ne pove nič o nevarnosti, ki bi jo prečila napredovanje v rov postavljena stroj­ lahko Mlakarju prinesla ena sama granata, ki nica. Resničnost dogajanja globoko pod ze­ bi bila izstreljena po za prekinitev ognja dolo­ mljo je bila gotovo veliko bolj dramatična. čenem času, ne o tem, kaj bi bilo, če bi se ita­ Zaradi bojev je bilo kopanje za nekaj časa pre­ lijanske mrtve straže dovolj hitro zavedle, da

Prizor, kako poročnik Mlakar z enim narednikom in nekaj vojaki zavzema trdnjavo Casa Ratti, je prišel tudi na uradno barvno razglednico v korist Rdečega križa. Slikar Jung je upodobil najpomembnejše: Mlakarja, ki teče v neznano, trdnjavo, ki lahko vsak hip odleti v zrak, in eksplozije granat, ki so udarjale po trdnjavi.

53 je sovražnikovo topništvo prenehalo streljati. skega polka nadporočniku Lončariču, ki se je Avstro-ogrska propaganda v zvezi z Mla­ 1. novembra 1918 v Mariboru opredelil za karjem v 1. svetovni vojni ni naletela, kolikor slovensko vojsko in pristopil k Maistru, pripi­ mi je znano, na nasprotovanja. Leta 1932 pa sali, da je po prevratu za svoj žep prodajal je prišlo do takrat gotovo precej odmevnega polkovne konje in zato pobegnil v Ljubljano, poskusa izničenja Mlakarjevega podviga v kar sploh ni bilo res. Zato je tudi ob trditvah o utrdbi Casa Ratti. V Gradcu je namreč izšla poročniku Mlakaiju potrebno veliko previd­ zgodovina mariborskega 47. pehotnega nosti. polka.5 Precej izvodov je prišlo tudi v Mari­ K podobi o Mlakarjevem vojskovanju v 1. bor in druge slovenske kraje na Štajerskem. svetovni vojni je mogoče dodati še nekaj dej­ Knjigo so kupovali predvsem medvojni pri­ stev, oziroma sliko zaokrožiti. padniki tega polka. Pisec je Mlakarjev podvig Albin Mlakarje v vojni sodeloval od njene­ imenoval »nepojasnjeno igro«. Kot je zapisal, ga začetka. Najprej je bil na ruskem bojišču, je sporočilo za tisk trdilo, da je utrdbo Casa od februaija 1916 do konca vojne na italijan­ Ratti zavzel saperski poročnik Albin Mlakar, skem. Prvič je bil ranjen septembra 1914 in se »toda dokazano je, da je prišla poleg poročni­ je zdravil do novembra istega leta. Drugič je ka Mlakarja v utrdbo popoldne okoli 4. ure bil ranjen septembra 1916, tretjič februarja patrulja pod vodstvom ognjičarja Bojkovske- 1917 in se je zdravil še meseca marca. V vsej ga. Taje po vrnitvi poročal polkovniku Klie- vojni je imel samo trikrat 14 dnevni dopust. mannu iz 47. pehotnega polka, da utrdba ni Maja 1916 je bil povišan v nadporočnika, no­ bila zasedena in ne poškodovana, imela je vembra 1916 je bil izredno povišan v rangu za celo nedotaknjeno električno razsvetljavo. Pi­ dve leti in februarja 1917 spet povišan v rangu sec zgodovine je zapisal, »da je taka zasedba za dve leti. Leta 1918 je bil povišan v stotnika. utrdbe Casa Ratti potekala zanesljivo drugače, Zaradi svojih junaških dejanj je bil predlagan kot bi naj baje«. Da bi bila mera polna, je do­ in upravičen do reda Marije Terezije. Če bi dal še navedbe iz dokumenta, ki ga hrani voj­ ostal po 1. svetovni vojni v avstrijski državi, bi ni arhiv na Dunaju. Šlo je za poročilo majorja ta red verjetno tudi dobil, kot so ga v desetle­ Josefa Artnerja, poveljnika 2. bataljona 50. tju po vojni dobili številni drugi kandidati za pehotnega polka. Major Artner je dal svojemu to najvišje avstro-ogrsko odlikovanje za zaslu­ poročilu naslov Resnica o Casa Ratti. Trdil je, ge v vojni. Maja 1916 je bil odlikovan z vite­ daje 26. maja 1916 že zjutraj ob 8 uri in 25 škim križcem reda Leopolda, septembra 1916 minut dobil kot komandant 2. bataljona 50. je bil odlikovan z bronasto medaljo Signum pehotnega polka poročilo stotinje na položa­ laudis, oktobra 1916 z oficirskim zaslužnim jih, da se je sovražnik, šlo je za okoli 2 ali 3 križcem 3. stopnje z vojnim okrasjem in meči, stotinje, umaknil iz utrdbe Casa Ratti. Pod oktobra 1917 z zlato hrabrostno medaljo za vodstvom nekega enoletnega prostovoljca je oficirje, julija 1918 s srebrno hrabrostno me­ bila poslana patrulja, ki je ob 10.30 dosegla daljo za oficirje, bil je tudi nosilec Karlovega utrdbo, ne da bi naletela na enega samega Ita­ križca in ranjenske medalje na traku za tri lijana. Pisec zgodovine 47. pešpolka je svoje rane. Tik pred koncem vojne je bil odlikovan vrstice sklenil: »Tako ni bil prvi v utrdbi Casa z redom železne krone 3. st., vendar zaradi Ratti ne separski poročnik Albin Mlakar, niti prevrata ukaza in odlikovanja ni dobil.6 patrulja ognjičarja Bojkovskega . . .« Podoba o Mlakarjevi vojaški službi bi bila Iz zapisanega je predvsem razvidno, da ne nepopolna, če ne bi navedli, da je med vojno gre za nov poskus oblikovanja podobe o za­ pisal tudi vojaške strokovne članke. Tako je vzetju utrdbe Casa Ratti, pač pa bolj za izni­ med drugim napisal članek o konstrukciji mo­ čenje deleža poročnika Mlakarja. V bistvu tr­ dernega metalca težkih min, študijo o sodo­ ditve o obeh patruljah sploh ne izpodbijajo bnih utrdbah in študijo o bojni psihi glede na poročniku Mlakarju pripisanega dejanja. taktiko obrambe in napada. Napisal je še več Tudi če bi bile resnične, bi to pomenilo le, da manjših člankov. poročnik Mlakar ni bil prvi pri trdnjavi in v Veliko manj kot o Mlakarjevem deležu v 1. njej. Tudi če je kakšna patrulja prišla prej do svetovni vojni, je znanega o njegovem življe­ trdnjave, ni poskrbela za njeno razminiranje. nju po njej. Kako to, da je Mlakar prišel v polkovno Po spominih enega izmed borcev za sloven­ zgodovino čisto tujega polka, in to celo v zgo­ sko Celje7 je celjsko slovensko poveljstvo ta­ dovino mariborsko-nemškega polka, če ga koj po prevratu zahtevalo od generala Maistra tako imenujemo nekoliko popreproščeno? iz Maribora težko orožje, da bi z njim obvla­ Mogoče je sklepanje, da so se mu nekdanji av­ dali uporne vojaške transporte. Na to zahtevo strijski oficirski tovariši, kot zelo znamenite­ jim je poslal dve strojnici »znani stotnik Mla­ mu in zelo odlikovanemu, hoteli nekoliko kar« - kot je bilo dobesedno navedeno. Težko maščevati, ker je kljub svojim odlikovanjem verjetno, da bi se opomba nanašala na Albi­ novembra 1918 obrnil Avstrij hrbet in potem novega brata Aleksandra, čeprav je bil tudi ta postal celo aktivni oficir v jugoslovanski voj­ oficir. ski. Tako so na primer v zgodovini 5. dragon­ Po Pirkmajerjevih spominih8 je bil nadpo-

54 ročnik Mlakar novembra 1918 član narodne in se z njo postavil na stopnišče. Nihče ni mo­ obrane v Ptuju. Piše sicer o nadporočniku in gel iz nadstropja dol in ne gor. Morali so priti ne o stotniku, toda navedba se glede na dru­ gasilci, da so stanovalce iz tretjega nadstropja žinski spomin Mlakarjevih gotovo nanaša na spravili na tla skozi okno po gasilski lestvi. Albina Mlakarja. Po Pirkmajerju se Mlakarju Odnehala je občina in stanovanje pustila. ravnanje mestnega poveljnika podpolkovnika Tudi zakonca sta se razšla in razvezala. Keršeliča ni zdelo dovolj odločno in je zato Albin Mlakar je živel v Mariboru in potem nameraval tega poveljnika celo aretirati. Na v Ptuju od pokojnine, hkrati pa tudi delal. Iz­ Florjanski trg in pred most je ukazal postaviti deloval je na primer radijske aparate in jih strojnico, hotel je izvesti »udar«, ki pa ga je prodajal. Napredoval je v čin rezervnega ma­ preprečila intervencija predstavnika ptujskega jorja. Sinova sta živela pri materi v Mariboru narodnega sveta pri generalu Maistru. Maister in deloma z njim. Mati je bila nemško usmer­ je Mlakarja odpoklical iz Ptuja. jena. Leta 1941 sta se sinova preselila k stari Mogoče je sklepati, da je bil stotnik Mlakar materi v Gradec (Graz). Albin Mlakar okupa­ od novembra 1918 v Mariboru, vendar gre cije ni pozdravil. Po besedah njegove sestre samo za ugibanje. Drži pa, da je Mlakarjeva Eme je o Hitlerju govoril vedno samo slabo. živčna bolezen napredovala do te mere, da je Ob napadu na Sovjetsko zvezo je dejal, da so dobil februarja 1919 bolezenski dopust. V voj­ Nemci nori, ker so to storili, in da so s tem sko seje znova vrnil maja 1919. V že citirani vojno izgubili. K sodelovanju ga je pritegnila oceni za leto 1920 je zapisano, daje sodeloval organizacija Todt in je sodeloval pri njenih leta 1919 pri »koroškem podjetju«, kar potr­ delih v ormoškem okraju. Ob raznih priložno­ juje, daje sodeloval maja 1919 pri veliki ofen­ stih si je pripenjal svoja visoka odlikovanja, zivi na Koroškem. izzival nemške vojake in terjal, da ga pozdra­ V velikosrbsko kraljevo vojsko je bil sprejet vljajo. Oba sinova sta leta 1941 postata pri­ kot inženirski kapetan II. razreda. Poleti 1919 padnika nemške vojske. Za Aleksandra je do­ je bil v Mariboru. Po vojaškem uporu sloven­ segel, da je bil postan v Ptuj in je vojno preži­ skih vojakov 22. julija 1919 v Mariboru in na vel, mlajši sin in očetov ljubljenec Ernest pa je Koroškem, je izjavil, da mu je žal, ker upor ni bil postan na vzhodno bojišče. Pri Mogilevu uspel.9 Kapetan Mlakar je bil dodeljen inže­ mu je odtrgalo obe nogi in je mimoidoče pro- nirskemu odseku Dravske divizijske oblasti. sil, naj ga ubijejo. Zaradi sinove smrti je bil Tam je služboval do oktobra 1920, ko se mu oče zelo prizadet. je bolezen znova poslabšala. Predlagan je bil Iznenada je, ne da bi komu povedal, sep­ za upokojitev. V njegovi službeni oceni za tembra 1944 odšel v partizane. Iz Ptuja se je leto 1920 je bilo zapisano, da je »čudnega ob­ odpeljal k svoji sestri dr. Mariji Klemanc v našanja, zelo nervozen in v določenih trenut­ Dol pri Ljubljani, ki je imela zvezo s partiza­ kih neuravnovešen. Je slavoljuben, vztrajen in ni. samovoljen. Je močno inteligenten in iznajdi- O Mlakarjevih partizanskih časih je znane­ teljskega duha, toda duševno bolan. Je hraber ga zelo malo.11 Nič določenega ni mogoče za­ in močne iniciative . . . Zaradi duševne priza­ pisati, kako in kam je prišel v partizane, drži detosti, samovolje in nepoznavanja predpisov pa, da je bil z odredbo Glavnega štaba 11. ok­ je nagnjen k izpadom ... Zelo je usposobljen tobra 1944 nameščen v pisarni Belokranjske­ in veliko bere ... Na strokovnem področju se ga vojnega področja v Črnomlju. Tehnični neprestano izpopolnjuje in se ukvarja z izumi oficir te komande je 16. oktobra sporočil pro- na področju tehnike. Pravil in predpisov ne metno-tehničnemu oddelku Glavnega štaba, pozna. Ni za vojsko. Priporočila za višji polo­ da se je ing. Mlakar oglasil na komandi. Zapo­ žaj ne zasluži.. .« slen je bil z idejnim načrtom mostu čez Dobli- Teh nekaj vojaško jedrnatih stavkov pove čico v Črnomlju. Tehnično poročilo p tem dovolj brez vsake razlage, čeprav je tudi tu projektu ima datum 15. oktober 1944. Čez tri potrebna previdnost. V novi velikosrbski vo­ dni je bil Albin Mlakar postan k obnavljanju jaški organizaciji so takrat številni slovenski ceste Petrinja-Stari trg ob Kolpi. O teh delih oficirji naleteli na povsem odklonilen odnos je ohranjeno poročilo, ki gaje napisal v Črno­ in pripombe na račun nepoznavanja predpi­ mlju 25. oktobra 1944. Iz tega časa je ohranje­ sov kažejo, da je bilo nekaj tega tudi v prime­ no še poročilo o nosilnosti železo-betonskega ru kapetana Mlakarja. mostu pri Petrinji, Brod ob Kolpi. Na njem je Po odhodu iz vojske in upokojitvi se je Al­ podpis major ing. Albin Mlakar. bin Mlakar poročil z Mariborčanko Greto Proti koncu oktobra 1944 je major Mlakar Modrinjak. Leta 1920 se jima je rodil sin pisal v prometno tehnični oddelek Glavnega Aleks-Nikolaj in leta 1921 še sin Ernest. Dru­ štaba zaradi primernejše zaposlitve z željo, da žina je stanovala v Modrinjakovem stanova­ bi pripeljal v partizane svojega sina. Glede nju v Tyrševi ulici v Mariboru. Kmalu je pri­ sina so mu odgovorili, da je to sinova zasebna šlo do sporov v družini in do sporov z okolico. stvar in da bo že sam našel možnost za vstop v Ko bi Albin Mlakar moral pustiti stanovanje, NOV na domačem terenu. Po delovodniku je baje ga je hotela vzeti občina, je segel po puški razvidno, da je dobil VIL korpus takrat nalo-

55 go, naj majorja Mlakarja ustrezno zaposli in si je nakopal še bolezen. mu dodeli kadre v šolanje. V tistem času je Albin Mlakar izdelal »Mlakarjeve tabele za OPOMBE mostove«, kot so jih imenovali, in so bile v splošni uporabi. 1. Opis predvsem po literaturi iz zbirke Jako­ V dokumentih prometno-tehnične službe se ba Ciglerja v Mariboru, ki se mu za pomoč pri sled za majorjem Mlakarjem izgubi sredi no­ nastajanju tega članka iskreno zahvaljujem. — 2. vembra 1944. Po načrtih Albina Mlakarja pa Več o tem: Avstro-Ogrska, Ruska-Srbska-Italijan- je bil aprila 1945 postavljen most v Brodu na ska vojna, Ljubljana 1916, založil Anton Turk, str. Kolpi. 62-66; Koledar Mohorjeve družbe 1917, str. 158-159; Koledar Mohorjeve družbe 1918, str. Za zdaj ostaja nepojasnjeno, kje je major 56-57. — 3. Več o o tem: Sonderbeilage zur Solda- Mlakar hodil potem, kaj je počel in kako je ten-Zeitung von 5. November 1916, Die Sprengung dočakal konec vojne. Če drži družinski spo­ des Monte Cimone-Gipfels am 23. September min, je dobil po vojni neko manjše posestvo v 1916. — 4. O teh dogodkih je manj literature, delno Svečini pri Mariboru. Uradno je v ustrezne li­ predstavlja Franc Amejc: Od Dnestra do Piave, stine zapisano le, daje umrl v Mariboru v vo­ Celovec 1970, str. 78-79. — 5. Ludwig Freiherm jaški bolnišnici 21. julija 1946 in daje bil po­ von Vogelsang: Das steirische Infanterieregiment greb dva dni kasneje v Ptuju. Vpis v maribor­ Nr. 47 im Weltkrieg, Graz 1932, str. 144. — 6. Ta sko mrliško knjigo je bil opravljen naknadno. strnjena podoba Mlakarjevega deleža je povzeta po službeni Oceni za leto 1920, hrani jo personalna Za konec pa še nekaj ilustrativnih drobcev, uprava Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v ki so ostali v spominu znancev Albina Mla­ Beogradu. Po tem dokumentu naj bi Mlakar odšel karja. Predvsem je bil čudak in samosvoj. na italijansko bojišče šele februarja 1916 in ne že Opazne so bile posledice vojne. Drugače pa je leta 1915, kot je bilo natisnjeno še med vojno. — 7. bil - po besedah sestre Eme - Albin najbolj Mihael Kamer: Ob prevratu v Celju, zbornik Boj slovensko narodno zaveden v vsej družini, če­ za Maribor 1918-1919, Maribor 1988, str. 311. — prav so bili vsi narodno zavedni. Kljub temu 8. Otmar Pirkmaier: V Ptuju ob preobratu, zbornik pa je bolje pisal in govoril nemško kot sloven­ Boj za Maribor 1918-1919, Maribor 1988, str. 407. sko (kar za ptujsko okolje ni nič čudnega). — 9. Tako je zapisal v svojih spominih Janko Gač­ nik v besedilu, ki mu je dal naslov: Spomenica o ge­ Imel je smisel za glasbo, sam je igral violino in neralu Maistru. Prepis tipkopisa je pri avtorju. čelo. Violino je imel tudi na fronti in je igral, Gačnik je razmišljal, da je Mlakar obžaloval ne­ ko mu je bilo do tega. Bil je družaben, galan­ uspeh upora zato, ker je »od Avstrije pričakoval vse ten do žensk, rad je plesal, predvsem pa je bil drugačna priznanja in napredovanja v vojaški služ­ odličen matematik. bi kot od Jugoslavije. Zato je bil sovražno razpolo­ Zelo jezljiv je bil zaradi bolezni iz vojne, po­ žen tudi proti generalu Maistru«. Ker je v Gačniko- sledice pa je čutila družina in okolica. Vzkipel vi spomenici več navedb, ki so nastale zgolj po ob­ je že zaradi malenkosti, kar si je zamislil, je čutku in kot posledica piščevih razmišljanj in pripi­ moralo biti po njegovem. Nekoč je svojo se­ sovanj brez dejstev, je potrebno tudi to trditev o stro nagnal s puško in pištolo samo zato, ker Mlakarju vzeti s pridržkom. — 10. Službena Ocena za leto 1920, personalna uprava Zveznega sekreta­ je hotela, da ji vrne izposojeno Cankarjevo riata za ljudsko obrambo v Beogradu, fotokopija knjigo. Kot se spominja sestra Ema, je Albin pri piscu. — 11. Pri tem se zahvaljujem Srečku Ce­ Mlakar umrl zaradi ciroze jeter. Razlog ni bil rarju iz Ljubljane in Valentinu Kovaču iz Ljublja­ alkohol, saj je pil zelo redko, tudi kadil ni. Že ne, ki sta se oglasila po mojem poizvedovanju v prej je imel slaboten želodec, v partizanih pa TV15 in mi pomagala s podatki.

DOBRODELNOST V LJUBLJANI MED PRVO SVETOVNO VOJNO VILMA BRODNIK

V času prve svetovne vojne in po njej so po­ ljubljanskega civilnega prebivalstva, kot so tekale v Ljubljani številne dobrodelne akcije, bili brezposelni delavci in delavske družine z namenjene civilnemu prebivalstvu in v vojne majhnimi dohodki, ter revnejših žena in otrok dobrodelne namene. V tem članku so prikaza­ mobiliziranih in padlih vojakov. Preskrba teh ni denarni darovi in darovi v naravi (npr. slojev z živili pa je bila ena najpomembnejših milo, živila,...), ki so jih različne ustanove in in najodgovornejših nalog mestne aprovizaci- zasebniki nakazovali mestnemu magistratu v je. Seveda je mestna blagajna izročala prispela Ljubljani za podporo civilnega prebivalstva v denarna darila za vdove in sirote vojakov vo­ okviru akcij za prehrano revnih slojev, za jaški upravi, ki jih je razdeljevala med pomoči dnevna zavetišča za otroke ter za vdove in si­ najpotrebnejše družine padlih vojakov, ven­ rote padlih vojakov. Te akcije so namreč ob­ dar so bili ti darovi namenjeni podpori civil­ segale podporo in preskrbo revnejših slojev nega prebivalstva. Kot je razvidno iz sezna-

56 mov darovalcev (donatorjev), ki so ohranjeni želni odbor je prispeval 10.000 K, Kranjska v zapisnikih sej mestnega občinskega sveta, so hranilnica 7.000 K, Ljubljanska kreditna ban­ številni darovalci prispevali denarne darove ka 1.100 K, Kmetska posojilnica 1.000 K, Po­ za mestne reveže že pred prvo svetovno voj­ družnica avstroogrske banke 500 K, C. kr. no, pa tudi med in po njej. Ti darovi so bili iz­ privatna južna železnica 300 K, Podružnica plačani mestnemu ubožnemu skladu v okviru privatnega avstrijskega kreditnega zavoda za mestne blagajne in v tem članku niso obdela­ trgovino in obrt 300 K, Splošna prometna ni, ker se je s podporami in vzdrževanjem banka 200 K, Hranilnica in posojilnica kme­ mestnih revežev ukvarjal ubožni odsek čkih občin 100 K, Jadranska banka 200 K, mestnega magistrata, oskrbniki ubogih v Mestna hranilnica ljubljanska 5.100 K, Kraj­ mestnih župnijah, obe ljubljanski ubožnici na skupina Ljubljana državnega društva ban­ itd. in ne aprovizacijski odsek (APOD). čnih in hranilničnih uradnikov Avstrije 100 Številni denarni darovi, ki so jih pošiljali K, Peter Kozina & Comp. 500 K - skupaj darovalci mestnemu magistratu, so bili name­ 26.400 K. Posamezni zasebni dobrotniki pa njeni tudi v vojne dobrodelne namene kot. so v 1. 1916 za prehrano revnih slojev darovali npr. za ranjene, bolne, oslepele in invalidne 14.388,92 K. Vseh sredstev skupaj, ki sojih vojake ali pa tudi splošni vojaški oskrbi v prispevale javne ustanove in zasebni daroval­ okviru Vojnoskrbstvenega urada (Kriegsfur- ci, je bilo 40.788,92 K, skupaj s prispevkom sorgeamt) pri vojnem ministrstvu ali pa v MOL in s prostovoljnim davkom na živilske okviru Vojnopomočne pisarne (Kriegshilfsbii- izkaznice pa 92.503,01 K2. ro) pri ministrstvu za notranje zadeve. Pri prispevkih zasebnih darovalcev so upo­ Zupan dr. Ivan Tavčar in APOD sta v mar­ števana tudi sredstva, ki jih je prinesel prosto­ cu 1916 zasnovala posebno akcijo za prehra­ voljni davek na živilske izkaznice v znesku 10 no revnih slojev, ki je julija tega leta obsegala vinarjev, ki ga je uvedla mestna aprovizacija s okoli 800 družin. V okviru te akcije je proda­ privoljenjem deželne vlade. Pobiral se je ob jala mestna aprovizacija v t. i. vojnih proda­ izdajanju krušnih in drugih živilskih kart pri jalnah (prva je bila ustanovljena 1. 5. 1915) krušnih komisijah. živila po znižanih cenah, razliko med nabav­ no in prodajno ceno pa so krili iz mestnih fi­ Prispevki na krušne, sladkorne, kavine, moč­ nančnih sredstev. Zaradi omejenih finančnih ne in maščobne izkaznice v 1. 1916 so bili sredstev je bila omejena tudi količina živil, sledeči:3 namenjena prodaji revnim slojem po znižanih dne 12. 5. 650,31 (na krušne izkaznice) cenah. Finančno stanje mestne občine lju­ dne 26. 5. 575,50 (na krušne izkaznice) bljanske (MOL) je bilo slabo, saj so imeli dne 9. 6. 530,43 (na krušne izkaznice) mestni proračuni ves čas vojne primanjkljaj. dne 23. 6. 322,95 (na krušne izkaznice) Zato si je prizadeval mestni magistrat dobiti dne 7. in 8. 7. 362,95 (na krušne in sladkorne 'izkaznice) finančna sredstva na različne načine, kot npr. dne 14. 7. 38,01 (na kavine izkaznice) s številnimi posojili in tudi z dobrodelnimi dne 21.7. 226,04 (na krušne izkaznice) akcijami, ki so pomenile za mestno aproviza- dne 4. 8. 253,03 (na krušne in sladkorne cijo enega najpomembnejših finančnih virov, izkaznice) dne 18. 8. 207,89 (na krušne izkaznice) poleg vplačil izrednih mestnih finančnih vi­ dne 2.9. 237,57 (na krušne izkaznice) rov, ki jih je mesto zbiralo z davki ter številni­ dne 15. 9. 165,19 (na krušne izkaznice) mi najetji posojil za nakupe živil. dne 29. in 30. 9. 265,38 (na krušne, močne, Prve prispevke, dokumentirane v seznamih sladkorne in maščobne nakaznice) donatorjev v zapisnikih sej mestnega občin­ dne 13. 10. 165,79 (na krušne izkaznice) skega sveta, so darovali posamezni darovalci dne 27. in 28. 10. 165,79 (na krušne, močne, za aprovizacijo revnih slojev že v 1. 1915, to­ sladkorne, kavine in rej pred uradnim osnovanjem akcije za pre­ maščobne izkaznice) dne 10. in 11. 11. 96,87 (na krušne izkaznice) hrano revnih slojev. V ta namen je dobil dne 24. in 25. 11. 93,19 (na krušne izkaznice) mestni magistrat tega leta že okoli 1.115,68 K1. Prvi dar je poslala tvrdka Antona Kris­ Skupaj 4.256,89 K perja (500 K), drugega pa trgovec Josip Zidar, ki je prispeval v ta namen eno četrtino voja­ Kot je razvidno iz seznamov donatorjev, je ške nastanitvene pristojbine, ki mu jo je pla­ med njimi tudi nekaj takih, ki niso želeli biti čevala vojaška uprava za nastanitev vojakov javno imenovani in so zato označeni kot »ne­ na njegovem domu, redno v 1. 1915-1918. imenovani«. Iz splošnih spisov pod Reg. V letu 1916 so znašali stroški akcije za pre­ 1/1630, lista 233, 241 idr., pa je razvidno, da hrano revnih slojev 100.000 K in sicer 16.000 se pod to oznako največkrat, skozi vse obdo­ - 20.000 K mesečno. MOL je v ta namen pri­ bje v letih 1916-1920, skrivata Franc Drofe- spevala 50.000 K in sicer iz aprovizacijskega nig, ljubljanski veletrgovec, s prispevki po 500 fonda 30.000 in iz drugih mestnih sredstev še K mesečno in Josip Kreutzer, posestnik in 20.000 K. Na županov poziv pa so prihajali trgovec iz Sp. Šiške, z mesečnimi prispevki tudi denarni darovi javnih inštitucij, npr. de­ 100 K. Od ostalih darovalcev pa se vse obdob-

57 je pojavljajo še trgovec Adolf Lorant ter trgo­ dne 16. 8. 9,10 (od krušnih izkaznic) vec Josip Zidar, ki je prispeval vojaško nasta­ dne 30. in 31. 8. 21,42 (od krušnih izkaznic) dne 19. 9. 9,26 (od krušnih izkaznic) nitveno pristojbino po četrtinah od nakazane dne 4. 10. 12,68 (od krušnih izkaznic) vsote za aprovizacijo revnih slojev, za Rdeči dne 11. 10. 9,20 (od krušnih nakaznic) križ, za vojaške vdove in sirote in za Vojno- dne 8.11. 10,58 (od krušnih izkaznic) skrbstveni urad. dne 3. in 6. 12. 10,34 (od krušnih izkaznic) dne 27 in 28. 12. 8,46 (od krušnih izkaznic Glede socialne strukture darovalcev pred­ njačijo trgovci, od ostalih družbenih in po­ Skupaj 583,92 K klicnih slojev pa so navedeni še mesarji, peki, branjevke, tovarnarji, ključavničarji in drugi. Skupaj s prostovoljnim davkom na živilske Župan dr. Ivan Tavčarje tudi v letu 1917 izkaznice je bil znesek prispevanih darov v povabil k darovanju javne in deželne institu­ fond za prehrano revnih slojev pri mestnem cije, ki so prispevale za akcijo prehrane revnih magistratu v 1. 1918, 13.727,04 krone. slojev že v preteklem letu 1916. Denarni uči­ V letu 1919 so znašali darovani prispevki nek darovanja je bil tudi tokrat zelo uspešen, za prehrano revnih slojev 23.950 K, od tega saj je mestna aprovizacija zbrala 157.633,41 so darovali Kranjska hranilnica 20.000 K ter kron, skupaj s prostovoljnim davkom na kruš­ zasebni darovalci 3.950 K. Med zasebnimi ne izkaznice v 1. 1917, kije prinesel 2.138,12 dobrotniki se kot tudi v prejšnjih letih, naj­ K in s 328 kronami od prostovolnjih prispev­ večkrat omenjajo trgovci Adolf Lorant, Josip kov na sladkorne izkaznice v prvi polovici Zidar ter kot t.i. »neimenovana« v seznamih 1917, pa znesejo prostovoljni prispevki donatoijev znova tudi Franc Drofenig in Jo­ 160.099,53 kron.4 sip Kreutzer iz Sp. Šiške.7 Tudi tokrat je prispeval deželni odbor Do ukinitve krušnih izkaznic maja 1919, so 10.000 K, MOL 100.000 K, lj. kreditna banka krušne komisije še nadalje pobirale prosto­ 1.000 K, Podružnica avstroogrske banke 500 voljni davek na živilske izkaznice ter do K, Zadružna zveza v Ljubljani 500 K, Lju­ 17.5.1919 zbrale 32,75 kron8, kar znese sku­ bljanska delniška plinarna 500 K, Ljudska po­ paj z zgornjim zneskom (23.950 K) skupaj sojilnica v Ljubljani 500 K, Podružnica pri­ 23.982,75 kron. Okrajni glavar baron Viljem vatnega kreditnega zavoda za trgovino in obrt Rechbach pa je daroval v 1. 1919 še 400 kg 200 K, Podružnica privatne splošne prometne krompirja. banke 200 K, Hranilnica in posojilnica kme­ Po podatkih za leto 1920 se ne da točno do­ čkih občin v Ljubljani 200 K, Kmetska poso­ ločiti darovanih prispevkov za prehrano rev­ jilnica ljubljanske okolice 200 K, Jadranska nih slojev, ker v seznamih donatoijev ni več banka 200 K, Kranjska aprovizacijska družba navedb v posebni rubriki, ki je bila do tedaj 4.000 K, Kranjska hranilnica 7.000 K in označena »za prehrano revnih slojev«.9 Ven­ Mestna hranilnica ljubljanska 5.000 K - sku­ dar pa je iz splošnih spisov pod Reg. 1/1630 paj 130.000 K. Zasebni darovalci pa so v 1. razvidno, da je trgovec Josip Kreutzer iz Sp. 1917 prispevali 30.099,53 K. Ljubljanska Šiške, daroval za prehrano revnih slojev tudi v tvrdka Antona Kušlana pa je v tem letu pri­ letu 1920 še 900 K.10 Kot »neimenovani« je spevala za preskrbo revnih dva zaboja mila. omenjen sicer tudi v seznamih donatoijev, V letu 1918 so znašali prispevki, ki so jih vendar v skupni rubriki pod naslovom »za darovali, z izjemo Kranjske hranilnice mestne uboge«.11 (5.000 K), le zasebni darovalci skupaj Skupaj je prinesla akcija za prehrano revnih 13.143,12 K.5 Prispevki zbrani pri krušnih slojev okoli 292.328,01 krone.12 Ta znesek je komisijah pa so bili sledeči6: sorazmerno majhen, če upoštevamo, da so znašali skupni dohodki mestne aprovizacije dne 4. in 5. 1. 56,92 (od krušnih izkaznic) od 1.8.1914 do 31.12.1919 70.893.563,35 dne 22. in 25. 1. 33,98 (od krušnih izkaznic) kron.13 dne 8. 2. 30,83 (od krušnih izkaznic) dne 15. 2. 34,43 (od krušnih izkaznic) Z izbruhom vojne je bila prizadeta zlasti dne 1.3. 32,11 (od krušnih izkaznic) predšolska in šolska mladina. Zato je Društvo dne 8. 3. 10,12 (od krušnih izkaznic) sv. Vincencija Pavlanskega za ubožno preskr­ dne 15.3. 29,56 (od krušnih izkaznic) bo in mladinsko varstvo na Kranjskem (v vi­ dne 28. 3. 23,73 (od krušnih izkaznic) dne 9. 4. 12,43 (od sladkornih rih imenovano tudi kot Društvo za otroško izkaznic) varstvo in mladinsko skrb) sklenilo ustanoviti dne 13.4. 26,52 (od krušnih izkaznic) v Ljubljani in okolici več dnevnih zavetišč za dne 23. 4. 11,06 (od krušnih izkaznic) revno šolsko mladino obeh spolov, ki je imela dne 10. 5. 22,66 (od krušnih izkaznic) dne 26. 4. in 3. 5. 29,19 (od krušnih izkaznic) očete vpoklicane v vojsko in je tako izgubila in 6,08 (od kavinih izkaznic) svoje vzgojitelje in hranitelje. Namen zavetišč dne 24. 5. 23,60 (od krušnih izkaznic) je bil »preprečiti podivjanje in posurovenje dne 7. 6. 31,36 (od krušnih izkaznic) šolske mladine«, kar je bilo zlasti nevarno, ker dne21.6. 22,67 (od krušnih izkaznic) ni bilo šolskega pouka, saj se je v mestnih in dne 19. 7. 21,26 (od krušnih izkaznic) dne 4. in 5. 7. 16,64 (od krušnih izkaznic) zasebnih šolskih poslopjih naselila vojska in dne 2. 8. 17,73 (od krušnih izkaznic) vojaške bolnice. V vodstvu in pri nadzorstvu

58 zavetišč je sodelovalo duhovno in posvetno sej mestnega občinskega sveta. V letih od osebje. Dnevna zavetišča za revno šolsko mla­ 1915 do 1919 so zasebni darovalci prispevali dino so skrbela za vzgojo in prehrano otrok, za vzdrževanje Dnevnih zavetišč: starih od 6 do 14 let, nameravali pa so odpreti tudi oddelke za otroke pod šestim letom staro­ - v letu 1915 500 K sti. Dnevni prispevek za otroka je znašal 20 - v letu 1917 1.750,10 K vinaijev, otroke staršev brez denarnih sred­ - v letu 1918 500 K stev pa so sprejeli tudi brezplačno. Zanje je - v letu 1919 560 K stroške oskrbe krila MOL. Dnevna zavetišča skupaj 2.810,10 K so nameravali odpreti v Lichtentumovi dekli­ ški sirotišnici, v Deški sirotišnici v Marijani- šču na Poljanski cesti (v teh zavodih sta bili si­ Društvu za otroško varstvo in mladinsko rotišnici že tudi preje), nadalje v Rokodel­ skrb pa so darovalci namenili 571,40 kron ter skem domu v Komenskega ulici za dečke, v za revne otroke še 653,40 K.16 uršulinskem samostanu za deklice, v Sp. Šiški Društvu za otroško varstvo in mladinsko v hiši Vincencijeve konference poleg državne­ skrb ter Dnevnim zavetiščem je tudi MOL na­ ga kolodvora za dečke in deklice, v Mostah v menjala številne subvencije. Tako je komisija novem šolskem poslopju in društveni hiši za mestnega občinskega sveta za razdeljevanje dečke in deklice ter na Viču v društveni hiši podpor ženam in otrokom mobilizirancev na in šolskem poslopju za dečke in deklice.14 svoji seji 9.9.1914 sklenila nakazati Dnevne­ Po podatkih za 1. 1915 in začetek 1. 1916 je mu zavetišču 1.000 K in sicer 500 K iz pri­ delovalo na področju MOL, torej brez lju­ spelih denarnih darov ter ostalih 500 K iz bljanske okolice, Dnevno deško zavetišče v mestnih sredstev.17 Rokodelskem domu v Komenskega ulici 12. Na seji dne 19.1.1915 je mestni občinski Leta 1915 je oskrbovalo 50 dečkov z opoldan­ svet zvišal prispevek MOL za otroke v Dnev­ skim kosilom in t.i. malo južino (s kruhom). nem zavetišču z 20 na 28 vinaijev dnevno. Ti dečki so izhajali iz najrevnejših delavskih Proti zvišanju so glasovali le občinski sveto­ slojev, med njimi pa je bilo tudi veliko otrok valci iz kluba SLS, ker so menili, da je treba mobiliziranih čmovojnikov (delavcev in obrt­ z občinskimi sredstvi varčevati.18 nikov) in rezervistov ter vojaških sirot. Pred­ Na prošnjo Društva za otroško varstvo in sednik predsedstva Vincencijevih konferenc mladinsko skrb za subvencijo za leta 1913, (družb) v Ljubljani dr. Josip Gruden je zapro­ 1914 in 1915, je mestni občinski svet na seji sil dne 29. 3. 1916 deželni odbor za finančno dne 29. okt. 1915 sklenil nakazati 1.500 K, za podporo, ki je bila nujno potrebna, saj so na­ kar se je društvo zahvalilo.19 meravali ustanoviti na področju MOL še štiri Leta 1916 je mestni občinski svet odobril zavetišča, saj je bilo vojnih sirot iz dneva v subvencijo 4.000 K Dnevnim zavetiščem ter dan več, zaradi naraščajoče draginje ob po­ enako vsoto tudi Društvu za otroško varstvo manjkanju hrane, bednih življenjskih razmer in mladinsko skrb20, ki je tega leta ustanovilo ter velikega števila otrok v družinah, pa so bili tudi Generalno varuštvo za nazakonske, ne- mnogi otroci oskrbovani s celotno prehrano imovite ter v vzgoji ogrožene in zanemarjene prav v teh zavetiščih. otroke. Generalno varuštvo je skrbelo tudi za Tako je od konca 1. 1916 in v 1. 1917 delo­ bližnjo okolico, generalni varuh pa je postal valo na področju MOL pet Dnevnih zavetišč sodni predsednik Albert pl. Levičnik21. za revno šolsko mladino in sicer poleg že Na seji mestnega občinskega sveta dne 24. omenjenega v Rokodelskem domu, še Dnevna okt. 1916 je občinski svetnik Ivan Štefe iz klu­ zavetišča na Bleiweisovi cesti 6, v Floijanski ba SLS predlagal, naj bi se za revne šolske ulici 27 ter v Sp. Šiški. Za ljubljansko okolico otroke preskrbeli topli zajtrki ter da naj bi v izven področja MOL se omenja 1. 1917 še letu 1916 opustili prižiganje sveč na vernih Dnevno zavetišče v šolski kuhinji v Mostah. duš dan (2. nov.), denar, namenjen za to pri­ Po podatkih za mesec september 1917 so ložnost, pa bi šel v korist revnim družinam Dnevna zavetišča na področju MOL oskrbo­ padlih vojakov (o rezultatih obeh omenjenih vala 613 revnih šolskih otrok, v glavnem ta­ predlogov ni podatkov)22. kih, katerih očetje so bili v vojski. Dnevna za­ Deželna vladaje leta 1916 organizirala ak­ vetišča so delovala vsak dan, razen ob nede­ cijo »za otroka«, za revne otroke v Dnevnih ljah in praznikih. Poleg zavetišča pa so za za­ zavetiščih, glede preskrbe z obutvijo, zajtrkom puščene otroke in sirote skrbela še Lichten- in kosilom. Stroški te akcije so znašali 60.000 tumova dekliška sirotišnica, Deška sirotišnica kron, MOL pa je za pokritje te vsote prispeva­ Marianum na Poljanski cesti in sirotišnica za la 15.000 K iz aprovizacijskega fonda23. zapuščene male otroke sestre Marije Tomc.15 S posredovanjem deželnega predsestva je Vzdrževanju Dnevnih zavetišč so bili na­ dobila MOL aprila 1917 pet zabojev s 574 menjeni tudi številni denarni prispevki, ki so pari čevljev z lesenimi podplati, podobnimi jih mestnemu magistratu nakazovali posa­ cokljam. Te čevlje so razdelila med revne šo­ mezni darovalci, kot je razvidno iz zapisnikov larje Dnevna zavetišča, ki so se MOL tudi za-

59 hvalila za prispevek 4.000 K za nabavo teh mškem jeziku. Tako so različne korporacije, čevljev24. društva in posamezniki do 12. sept. 1914 da­ Tudi v šolskem letu 1917/1918 ni bilo po­ rovali 15.329,30 kron. Od te vsote je mestna uka v mestnih ljudskih šolah, zato je bil po­ blagajna izročila Rdečemu križu 1.669,86 K, men Dnevnih zavetišč še vedno zelo velik. V družinam mobiliziranih vojakov pa 4.626,46 letu 1917 je delovalo že pet Dnevnih zave­ K inje ostalo na razpolago še 9.032,98 krone. tišč in so zato stroški vzdrževanja močno na­ Pri skupni vsoti 15.329,30 K je upoštevati rasli. Na prošnjo Upravnega odbora dnevnih tudi 804,86 K, ki sojih po objavljenih pozivih zavetišč za subvencijo je mestni občinski svet v časopisih Slovenski narod, Slovenec in La- na seji dne 4. dec. 1917 sklenil iz aprovizacij- ibacher Zeitung, darovali bralci časopisnim skega fonda pokriti 1/3 stroškov od skupne uredništvom, ta pa so zbrane vsote izročila vsote 90.000 K s pogojem, da preskrbi uprav­ mestni blagajni.32 ni odbor pokritje ostalih 2/3 stroškov s sred­ Za delitev prispevkov med družine vpokli­ stvi, ki bi jih prispevali dežela in država in da canih vojakov je bil zadolžen magistratni ko­ bi imel mestni občinski svet 1/3 svojih članov misar Fran Govekar, ki je izplačeval denarne v Upravnem odboru ter vpliv na imenovanje podpore od 31. jul. 1914, in sicer po odredbi voditeljic Dnevnih zavetišč.25 Zastopstvo treh posebne magistratne komisije, ki ji je načelo­ občinskih svetnikov v Upravnem odboru val podžupan dr. Karel Triller, po eno krono Dnevnih zavetišč pa je dobil mestni občinski dnevno za žene brez zaslužka in po 25 vinar­ svet šele 1. 1919, koje glede na dopis poverje­ jev za otroke za en teden vnaprej. Zaradi veli­ ništva za socialno skrbstvo pri deželni vladi, kega števila prosilk, do 24. sept. jih je zaprosi­ na seji dne 4.3.1919 izvolil iz kluba JDS Jako­ lo za podporo že 545, seje kasneje upoštevalo ba Dimnika, iz SLS Janka Jegliča ter iz JSDS le še tri otroke ter se je znesek podpore pri po­ Ivana Kocmurja. To zastopstvo pa je bilo tudi novnih prošnjah pavšaliziralo. Mestne podpo­ pogoj, da je mestni občinski svet odobril iz­ re so žene in otroci vpoklicanih prejemali le plačilo 30.000 K za vzdrževanje Dnevnih toliko časa, dokler jim niso bile nakazane za zavetišč.26 to določene državne podpore. Še nadalje pa je Poleg prehrane so Dnevna zavetišča tudi v mestni magistrat podpiral revne družine vpo­ 1. 1919 oskrbovala revne šolarje z že omenje­ klicanih vojakov, ki so jim bile odklonjene no obutvijo z lesenimi podplati. Tako se je ja­ prošnje za prejemanje državnih podpor, a so nuarja 1919 mestni šolski svet zahvalil živele v revščini. Magistratni komisar Fran mestnemu občinskemu svetu za prispevek Govekar je revnim družinam vpoklicanih iz­ 1.500 K za nakup obutve najrevnejšim prvo- dajal tudi posebne nakaznice za podpore v ži­ obhajancem ter za 4.000 K za nakup obutve vilih: ljubljanska mesarja Košenina in Podkov ostali revni šolski mladini v Dnevnih zaveti­ sta na takšne nakaznice brezplačno oddajala ščih v letu 1918.27 Mestni občinski svet pa je revnim družinam drobovino kot npr. vampe tudi za leto 1919 odkazal Upravnemu odboru in pljuča.33 Dnevnih zavetišč 5.000 K za nakup obutve Po državnem zakonu z dne 26. dec 1912 je revnim otrokom.28 revnim svojcem vpoklicanih vojakov pripada­ Življenje se je po vojni le počasi normalizi­ la državna podpora. Za sestavo, opremo in ralo. Tudi šolski pouk se ni pričel v vseh šolah odpošiljanje prošenj za državne podpore so naenkrat. Ljudske šole so pričele s poukom pri mestnem magistratu ustanovili poseben znova v šolskem letu 1918/1919, državna referat s številko Il.b s tremi magistratnimi obrtna šola pa šele v šolskem letu 1919/1920, uradniki, dr. Evgenom Lahom, dr. Vrančičem ko so vojne invalide iz šolskega poslopja pre­ in Ivanom Lautaijem. Prošnje prosilcev, pri­ selili na ljubljanski grad.29 stojnih v Ljubljano, je reševala okrajna komi­ Poleg denarja so Dnevna zavetišča dobivala sija v Ljubljani, prošnje ostalih prosilcev, ki so tudi živila iz zalog mestne aprovizacije. Po živeli v Ljubljani, pa je mestni magistrat poši­ podatkih za junij 1915 je dobilo Dnevno za­ ljal za to pristojnim občinam, okrajnim gla­ vetišče v Rokodelskem domu z dovoljenjem varstvom, komisijam in konzulatom izven župana živila v vrednosti 200 K in sicer 301 Ljubljane in deželni komisiji v Ljubljani. kg krompirja, 10 kg masti in 200 kg fižola.30 Pri sestavi prošnje so morali prosilci prilo­ V letu 1919 pa je ameriška misija priskrbela žiti potrdila o družinskih razmerah, ki so jih revnim otrokom brezplačne zajtrke, za kar se sestavljale zanesljive osebe, kot npr. hišni je župan dr. Ivan Tavčar osebno zahvalil vo­ lastniki, pri katerih so prosilci stanovali, na­ dji te akcije kapitanu Cajoryu.31 dalje delodajalci, občinski svetniki,župniki Za pomoč družinam mobiliziranih vojakov ipd. je župan dr. Ivan Tavčar že dne 29. jul. 1914 Okrajna komisija za mesto Ljubljano je pozval različne ustanove in posameznike, naj imela do 10. sept. 1914 že 21 sej in je do tedaj prispevajo darove v denarju in blagu za akcijo od 793 vloženih prošenj prosilcev, pristojnih »Usmiljenim srcem«, ki jo je zasnoval v ta na­ v Ljubljano, ugodno rešila 668 prošenj. Vsota men. K akciji so vabili ljudi tudi posebni leta­ priznanih prispevkov pa je znašala do 10. ki »Usmiljenim srcem« v slovenskem in ne­ sept. 1914 1.400 K dnevno oz. 2,28 krone

60 dnevno, ki so po zakonu pripadale ženi z dve­ novojniško okrajno poveljstvo št. 27, posa­ ma otrokoma starima pod osem let, ali pa z meznih čmovojnikov in iz prispevkov, ki so enim otrokom starim nad osem let, če je mo­ jih darovale civilne korporacije, zavodi in po­ rala plačevati tudi stanovanje. Deset strank, v samezniki, je bilo naloženo v bankah in hra­ glavnem tujcev, pa je do 10. sept. 1914 dobilo nilnicah. Sklad pa je upravljal odbor, sesta­ od mestnega magistrata z zakonom dovoljene vljen iz članov čmovojniškega okrajnega po­ predujme na državno podporo v skupnem veljstva št. 27 in sicer iz čmovojniškega okraj­ znesku 304,44 K.34 nega poveljnika kot predsednika, iz treh izvo­ V smislu odloka ministrstva za notranje ljenih častnikov in najmanj iz petih pod­ zadeve z dne 11. avg. 1914 je mestni magistrat častnikov in navadnih vojakov. Po podatkih istega meseca ustanovil t.i. gospodarsko po­ za 1. maj 1917 so bili člani odbora: major Ha­ možno pisarno za MOL, ki je imela deset čla­ drian Napoleon, polkovni zdravnik dr. Deme­ nov, načeloval pa ji je podžupan dr. Karel ter pl. Bleiweis, nadporočnika Albert pl. Le- Triller. Ta gospodarska pisarna naj bi zlasti vičnik in Herman Selbacher, narednika Mar­ reševala gospodarske težave družin vpoklica­ tin Krašovec in Franc Rupnik, četovodja nih vojakov.35 Hans Hinterholzer ter vojaka Adolf Praček in S potekom vojne, ki je terjala vse več žrtev, Raimund Sušnik.37 so številne družine vpoklicancev ostale brez Svoj fond so ustanovili tudi alpinci in sicer mož oz. očetov. Za vojne vdove in sirote so za preskrbo vdov in sirot 27. domobranskega nastajali skladi, v katere se je lahko plačeva­ pešpolka.38 Svoj sklad za preskrbo vdov in si­ lo denarne darove na ravni države, dežele, rot je osnoval tudi sanitetni oddelek št. 839 okrajev in tudi v okviru posameznih vojaških Za vdove in sirote vojakov, padlih na soški enot. V Ljubljani je deloval v Deželnem dvor­ fronti, je bil ustanovljen soški fond, imenovan cu t.i. Vojnosirotinski odbor, ki je dne 17. tudi Boroevičev fond za vdove in sirote voja­ aprila 1918 sporočil mestnemu magistratu, da kov južne armade. Imenoval seje po poveljni­ bo prenehal delovati, ker je njegove naloge ku južne armade generalu pehote Svetozarju prevzelo v Ljubljani ustanovljeno Kranjsko Boroeviču de Bojna. V Badnu pa je bil ustano­ deželno društvo avstrijskega zaklada za vojne vljen Dom za vdove in sirote padlih vdove in sirote ter varstvo otrok in mladinsko častnikov.40 skrbstvo. Tudi za vdove in sirote 3. armadnega zbora Ministrstvo za deželno brambo je z odlo­ je vojaški poveljnik general Mattanovich usta­ kom 1. 1916 odredilo ustanovitev posebnega novil v Gradcu poseben fond.41 Navedeni so Vdovskega in sirotinskega sklada pri čmovoj- le tisti skladi, ki sem jih zasledila v pregleda­ niškem okrajnem poveljstvu št. 27 v Ljubljani nih dokumentih. in poklonilo v ta sklad 500 K. Pravila sklada Na Dunaju pa je bil v državnem merilu pa je ministrstvo za deželno brambo odobrilo ustanovljen Vdovski in sirotinski zaklad za 24. maja 1917. V Pravilih beremo, daje bil oboroženo silo pod pokroviteljstvom nadvoj­ namen sklada podpiranje siromašnih vdov in vode Leopolda in njegove žene Blanke, ki se sirot vojakov in ostalih oseb, ki so bile podvr­ je leta 1916 preimenoval v Avstrijski vojni žene čmovojniški dolžnosti v okviru 27. čr- vdovski in sirotinski zaklad, katerega pokrovi­ novojniškega pešpolka, to je umrlih delavcev telj je postal cesar Franc Jožef I. Namen tega in obrtnikov, ki niso bili prisotni na bojišču, sklada pa ni bilo le podpiranje vdov in sirot pač pa so opravljali razna druga opravila za padlih vojakov, pač pa tudi zavarovanje vseh vojsko. Največja skrb je bila posvečena oskrbi oseb v vojski ki so ga lahko izvedle žene vpo­ sirot, pri čemer so bili nezakonski otroci glede klicancev za vse svojce v vojski. Avstrijski pravic do pomoči izenačeni z zakonskimi, ter vojni vdovski in sirotinski zaklad je maja vdov z otroki. Vdove brez otrok so dobile le 1916 ponovno pozval vse župane po občinah, enkratni prispevek, izjemoma tudi nadaljne naj za tovrstno zavarovanje pridobe čim več prispevke glede na novo utemeljene prošnje, žena.42 ki so jih lahko vložile šele po preteku pol leta Za podpore so morale vdove vlagati na Av­ od prejema zadnjega prispevka. Sirote in vdo­ strijski vojni vdovski in sirotinski zaklad pro­ ve z otroki pa so poleg državnih podpor dobi­ šnje, ki so jih predhodno potrdili ustrezni ob­ vale še redne prispevke iz tega sklada, dokler činski uradi. V prošnjah je bilo potrebno na­ se niso otroci izučili izbranega poklica oz. se vesti čin padlega moža in vojaški oddelek, v pričeli sami preživljati. Enkratne prispevke so katerem se je vojskoval, nadalje življenjske in podeljevali do najvišje vsote 200 K. Redne premoženjske razmere prosilkine družine ter podpore sirotam in vdovam z otroki pa je do­ število otrok.43 ločil odbor sklada, glede na življenjske in pre­ Iz seznamov donatorjev v zapisnikih sej moženjske razmere prosilcev, ki so bile nave­ mestnega občinskega sveta je razvidno, da so dene v prošnjah, ki so jih potrjevala občinska posamezni darovalci nakazovali mestnemu in druga politična oblastva. Premoženje skla­ magistratu za oskrbo vojnih vdov in sirot na­ da, ki se je nabiralo iz darovanih prispevkov slednje vsote44: formacij, ki jih je v času vojne ustanovilo čr-

61 . leta 1914 160 K bril 20.000 K, ki so se pod vodstvom novega . leta 1915 3.149,71 K župana dr. Ljudevita Periča razdelile med . leta 1916 5.851,76 K . leta 1917 3.085,83 K vdove in sirote.52 . leta 1918 889.87 K Koje aprila 1918 prenehal delovati Sirotin- . leta 1919 250 K ski odbor v Ljubljani, na račun Kranjskega . leta 1920 1.340 K deželnega društva avstrijskega zaklada za voj­ skupaj 21.282,77 K ne vdove in sirote ter varstvo otrok in mladin­ sko skrbstvo, je bil njegov proračun naslednji: Te prispevke je potem mestni magistrat od- kazal posameznim fondom in sicer zlasti v so­ dohodki: ški sklad ter v sklada 27. domobranskega peš­ 1. darila 71.930,06 K 2. obresti na naložen denar polka in čmovojniškega okrajnega poveljstva pri Kranjski deželni št. 27 v Ljubljani, saj so darovalci ob pokloni­ banki 599,24 K tvi denarja največkrat navedli, naj se nameni za oskrbo vojnih vdov in sirot bodisi samo 72.529,30 K padlih ljubljanskih vojakov, ali pa vdovam in sirotam vseh padlih kranjskih vojakov. stroški: 1. izplačane podpore: 58.970 K Prispevke za podporo vojnih vdov in sirot 2. tiskovine, kuverte: 10,50 K pa je v različne fonde prispevala tudi MOL. 3. poštnina: 185,72 K Leta 1915 je mestni občinski svet sklenil po­ 4. stroški bančnega dariti 1.000 K v fond za preskrbo vdov in sirot poslovanja: 2,73 K 27. domobranskega pešpolka, za darovani pri­ 5. naložen denar: 3.265,35 K spevek v fond za podpiranje vdov in sirot padlih sanitejcev, pa se je mestnemu občin­ 72.529,30 K53 skemu svetu zahvalil sanitetni oddelek št. 8. Za božičnico 500 K vojnosirotinskemu odbo­ K zbiranju denarnih prispevkov v Vdov­ ru v Ljubljani se je zahvalil mestnemu občin­ ski in sirotinski fond so pozivali prebivalstvo skemu svetu deželni glavar dr. Šušteršič.45 številni oklici, zlasti ob praznovanju cerkve­ Leta 1916 je mestni občinski svet odkazal v nih praznikov in cesarjevih jubilejev. Denarne soški fond 1.500 K ter ob cesarjevem rojstnem darove se je lahko vplačevalo preko vseh bank dnevu še 2.500 K, skupaj 4.000 K. Za darilo in poštne hranilnice.54 se je mestnemu občinskemu svetu zahvalilo 5. Organizirani so bili tudi številni t.i. dobro­ armadno poveljstvo in general Boroevič.46 V delni tedni. V času od 1. do 15. aprila 1917 je fond za oskrbo vdov in sirot 3. armadnega v državi potekal t.i. »vojaških vdov in sirot te­ zbora je mestni občinski svet v tem letu pri­ den na bojnem polju«. V Ljubljani so zbirali speval 3.000 K in še dodatnih 2.500 K ob ce­ darove za vojne vdove in sirote od 9. do 15. sarjevem rojstnem dnevu, skupaj torej 5.500 aprila 1917. Zupan dr. Ivan Tavčarje v pozi­ K, za kar so se mu zahvalili ustanovitelj fonda vu k darovanju ljubljanskemu prebivalstvu general Mattanovich, poveljnik 3. armadnega zapisal, da pričakuje, da se bo tudi tokrat kot zbora podmaršal Krautwald ter podmaršal tolikokrat doslej, izkazalo s svojo požrtvoval­ Barzzynski.47 Za prispevek se je mestnemu nostjo. Magistraten uslužbenci so v okviru te občinskemu svetu zahvalil tudi Dom za vdove akcije, pobirali od hiše do hiše članarino za in sirote iz Badna ter poveljnik nadomestnega pristop k Avstrijskemu vojnemu zakladu za bataljona 27. domobranskega pešpolka za pri­ vdove in sirote na Dunaju in pa darove za to spevek 1.000 K za vdove in sirote tega polka. društvo. MOL je prispevala k akciji 500 K, Za dar za Božič v znesku 273,05 K se je posamezni darovalci pa 6.005,60 K, skupaj mestnemu občinskemu svetu zahvalil tudi torej 6.505,60 K.55 Vojnosirotinski odbor v Ljubljani.48 Številnejše pa so bile dobrodelne akcije, pri Leta 1917 je mestni občinski svet prispeval katerih so zbirali prispevke za več vojaških v fond za preskrbo vdov in sirot 27. domobra­ dobrodelnih namenov skupaj. V dneh od 4. nskega pešpolka 1.000 K, za kar se mu je za­ do 8. okt. 1916, torej v času praznovanja godu hvalilo poveljstvo nadomestnega bataljona 27. cesarja Franca Jožefa I. (4.okt.), so potekali domobranskega pešpolka.49 Za prispevek 500 t.i. »Dnevi darovanja« v tri sklade, in sicer v K se je mestnemu občinskemu svetu zahvalil zaklad invalidov Vojnoskrbstvenega urada, v tudi Vojnosirotinski odbor v Ljubljani.40 Po Avstrijski zaklad vojaških vdov in sirot in v njegovem razpustu, ker je nastalo Kranjsko Avstrijsko združenje za zatiranje jetike pri mi­ deželno društvo avstrijskega zaklada za vojne nistrstvu za notranje zadeve. Polovico zbranih vdove in sirote ter varstvo otrok in oskrbo prispevkov je bilo namenjenih Avstrijskemu mladine, je MOL pristopila k temu društvu s zakladu vojnih vdov in sirot, po eno četrtino prispevkom 1.000 K.51 pa sta dobila zaklad invalidov Vojnoskrbstve­ Na prošnjo vojnih vdov in sirot za podporo nega urada in Avstrijsko združenje za zatira­ v denarju, obleki ali kurivu, je mestni občin­ nje jetike. ski svet še tudi na seji dne 20. dec. 1921 odo­ V Ljubljani so za organizacijo »Dnevov da-

62 rovanja« ustanovili dva odbora: pri deželni topedična zdravljenja, preskrbo umetnih vladi, ki mu je načelovala žena deželnega udov, šolanje nosilcev protez, zagotovitev predsednika grofa Henrika Attemsa Marija ter sprejema in zdravljenja v zdraviliščih, letoviš­ pri mestnem magistratu, ki mu je načeloval čih in domovih za pljučne bolnike ter posre­ župan dr. Ivan Tavčar. Delovni odbor deželne dovanje dela za to zmožnim invalidom. Dari­ vlade je organiziral zbiranje darov pri raznih la so lahko zavodi, združenja in posamezniki ustanovah in pri premožnejših posameznikih, nakazovali ravnateljstvu pomožnih uradov organiziral pa je tudi dobrodelne prireditve v deželne vlade pri vseh okrajnih glavarstvih in obeh ljubljanskih kinematografih (kino Cen­ pri vseh časopisih.60 tral v deželnem gledališču in kino Ideal ob Revni invalidi, ki so bili še zmožni delati in Franca Jožefa cesti) in v nemškem gledališču si ustvariti novo življenje, so lahko vložili (danes SNG). Odbornice tega odbora so po ce­ prošnje za pomoč preko mestnega magistrata stah in javnih prostorih prodajale uradne zna­ v Ljubljani ali preko Deželne komisije za ke akcije po 20 vinarjev ter cvetje. Magistratni oskrbo vračajočih se invalidov ali pa nepo­ delovni odbor pa je organiziral zbiranje de­ sredno zakladu za vojno pomoč na Dunaju. narnih prispevkov omenjenim trem skladom Podpora je lahko obsegala enkratni znesek do ter članarino za pristop k Avstrijskemu zakla­ najvišje vsote 1.000 K ali pa tudi obrtno oro­ du za vojaške vdove in sirote na Dunaju. Do­ dje, delovno obleko, stanovanje, voz in vpre­ brodelne akcije so organizirale še Kazina, žno žival, kos polja, stroj itd. Glasbena Matica ter vojaška godba v parku Do 25. maja 1919 je oddelek za zdravstvo Zvezda.56 pri Komisiji za oskrbo vračajočih se invalidov Za zbiranje darov za Rdeči križ, Vojnopo- sprejemal prošnje z zdravniškimi potrdili in­ močno pisarno, Vojnoskrbstveni urad in Av­ validnih in bolnih bivših vojakov, ki so jih iz­ strijski zaklad za vojaške vdove in sirote so ročili komisiji preko okrajnih glavarstev. Od­ lahko posamezniki ob praznovanju cesarjeve­ delek za zdravstvo je potem določil posamez­ ga rojstnega dne (18.8.1916) naročili tudi po­ ne invalide in bolnike v zdravilišča v Rogaški sebne vojaške hranilnike za zbiranjé darov pri slatini (za ledvične in črevesne bolezni, diabe­ raznih družabnih igrah v okviru posameznih tike in ortopedsko zdravljenje), v Dolenjskih družin. Vojne hranilnike, razglase, naročilni­ Toplicah (za revmatizem in zdravljenje posle­ ce in plakate se je lahko naročilo pri Voj- dic zlomov in ran) ter v zdravilišče prirejenem noskrbstvenem uradu v nemškem, češkem, gradu Golnik za pljučne bolnike.62 slovenskem, hrvaškem, poljskem in ruten- Leta 1916 so tudi pri mestnem magistratu skem jeziku. Najradodamejšim darovalcem je ustanovili »Ustanovo mesta Ljubljane za voj­ Vojnoskrbstveni urad namenil tudi posebna ne invalide«, za katero je mestni občinski svet odlikovanja.57 dovolil vsoto 10.000 K, ter zanjo namenil tudi Obsežnih dobrodelnih akcij je bila deležna v prihodnjih letih določene vsote v okviru tudi vojska. V »Tednu Rdečega križa«, ki je mestnega proračuna.63 Istega leta so v Lju­ potekal od 30. aprila do 7. maja 1916, so v bljani ustanovili tudi manjšo delavnico za po­ celi Kranjski zbrali 232.474,11 K, od tega v pravilo protez vojnih invalidov, MOL pa je za okrajnem glavarstvu Ljubljana-mesto njeno vzdrževanje prispevala 2.000 K iz mo­ 48.286,62 K. Organizacija Rdečega križa je bilizacijskega posojila.64 bila v času vojne zelo pomembna, zlasti z Iz seznamov donatoijev v zapisnikih sej oskrbovanjem vojaških bolnic (v Ljubljani jih mestnega občinskega sveta je razvidno, da so je bilo 28). V okviru dežele je obstajalo Dežel­ posamezni darovalci v letih od 1914 do 1919, no in žensko pomožno društvo Rdečega križa darovali sledeča vsote65: za Kranjsko, posamezna društva pa so ustana­ vljali tudi v občinah.58 1. za ranjene vojake 1.421 K Leta 1915 je bila v okviru dežele ustano­ 2. za oslepele vojake 2.281,90 K vljena Deželna komisija za oskrbo vračajočih 3. za vojne invalide 870 K 4. za Rdeči križ 1.444,90 K se vojakov (v virih tudi invalidov). Podatek z 5. za splošne vojne dne 15. feb. 1918 pa omenja tudi slovenski dobrodelne namene 1.323,86 K odbor za preskrbo invalidov, ki je z razglasom 6. za vračajoče vojake 15,6 K tega dne pozval ljudi, naj prispevajo denar, ki 7. za ustanovo mesto za vojne invalide 670 K se bo porabil za preskrbo vojnih invalidov, zlasti slepih vojakov, od katerih je bilo mno­ gim potrebno kupiti nov dom, ki je v takrat­ 8.027,05 K nih razmerah stal najmanj 8.000 K. Predsed­ nik tega odbora je bil dr. Lovro Pogačnik, Te denarne prispevke je mestni magistrat podpredsednik pa dr. Vladimir Ravnihar.59 odkazal ustreznim že omenjenim institucijam. Deželna komisija za oskrbo vračajočih se Mestni občinski svet je ob vojaških uspehih, invalidov, ki jo je na Kranjskem, kakor tudi v cesarjevih jubilejih in cerkvenih praznikih drugih kronovinah (deželah) ustanovilo mi­ (Božič, Binkošti, Vsi sveti ...) skozi vsa leta nistrstvo za notranje zadeve, je skrbela za or- vojne odkazoval večje denarne prispevke zla­

63 sti vsem trem domačim vojaškim enotam s Reg.I./163O, listi 440-441, 444, 447, 450-451. — kranjskimi vojaki (17. pešpolk, ki gaje konec 9. ZAL, Cod.III./78, listi 18, 36, 53-55, 62, 77, 95, 1. 1916 cesar Karel I. odlikoval s poimenova­ 137, 170-172, 183. — 10. ZAL, Reg.I./1630, listi njem po prestolonasledniku v pešpolk Cesar­ 458—460. — 11. glej op. 8. — 12. Znesek je bil ver­ jevič št. 17, 27. domobranski pešpolk in 27. jetno večji, ker domnevam, da med pregledanimi dokumenti niso ohranjeni vsi, ki prikazujejo pri­ čmovojniški pešpolk), vojaškim bolnicam za hodke krušnih komisij od prostovoljnega davka na pogostitve ranjencev in bolnikov ter Rdečemu živilske izkaznice in zaradi nepopolnih podatkov križu.66 za leto 1920. — 13. ZAL, Cod.III./78, list 12. — Ves čas vojne so po naročilu Vojnoskrbstve- 14. ZAL, Reg.I./2060, list 106. — 15. ZAL, nega urada pri vojnem ministrstvu in Vojno- Reg.I./1628-1629, list 678, Reg.L/1629-1630, list pomočne pisarne pri ministrstvu za notranje 158 in Reg.I./1631, lista 349 in 595. — 16. Sezna­ zadeve potekale v organizaciji mestnega ma­ mi donatorjev v sejah mestnega občinskega sveta v gistrata dobrodelne akcije, v katerih so za to Cod.III./73, 74, 75, 76, 77 in 78. — 17. ZAL, zadolženi magistratni uradniki in odbori orga­ Reg.I./2060, list 107. — 18. ZAL, Cod.III./73, list 17. — 19. r.t., lista 178 in 187. — 20. ZAL, nizirali zbiranje perila, toplih oblačil in obu­ Cod.III./74, listi 143, 158-159. — 21. ZAL, tve za vojake, s posebno akcijo so zbirali goj- Cod.III./74, lista 158-159, in Cod.III./75, listi zaije za vojake v Karpatih, zbirali so nadalje 70-78. — 22. ZSL, Cod.IIL/74, list 165. — 23. r.t., robidovje za čajne nadomestke pri vojaški listi 188-194. — 24. ZAL, Cod.III./75, listi 25-31, prehrani, organizirali akcijo za pletenje slam­ 70-78. — 25. r.t., listi 167-176. — 26. ZAL, natih kit za pletenice na vojaških posteljah, za Cod.III/77, listi 48^19, 9. — 27. r.t., listi 2-5. — zbiranje steklenic za mineralno vodo pri voja­ 28. r.t., listi 178-181. — 29. Lojze Slanovec. Lj. ški prehrani, za zbiranje vojaških ogrinjal, Kronika. Kronika slov. mest 1/1934, str. 71 in kavčuka, volne, različnih kovin, orožja in od­ ZAL, Cod.III/77, listi 85-86, 89-90. — 30. ZAL, Reg. 1/1628-1629, list 679. — 31. ZAL, Cod.III/- padkov sovražnih armad, tobaka itd.67. 77,listi 118-120. — 32. ZAL, Reg.I/2060,list 25. — Darila v denarju in naravi so lahko posa­ 33. r.t., list 28. — 34. r.t., list 29. — 35. r.t., listi mezniki izročali deželnemu predsedstvu, 257-258. — 36. r.t., listi 59-61. — 37. ZAL, okrajnim oblastem, mestnemu magistratu, po­ Reg.I/2061, Pravila vdovskega in sirotinskega sebni nabiralnici naturalnih daril Vojnoskrb- sklada pri čmovojniškem okrajnem poveljstvu stvenega urada v Ljubljani na Gregorčičevi št. 27 v Ljubljani, listi 379-385. — 38. ZAL, Co­ ulici 20 in tudi neposredo Vojnoskrbstvene- d.III/73, listi 149-155. — 39. r.t. — 40. ZAL, Co­ mu uradu in vojnopomočni pisarni na d.III/74, listi 45-54. — 41. r.t., listi 68-77. — 42. Dunaju.68 ZAL, Reg.I/2061, list 179 in Reg.I/2060, list 319. — 43. ZAL, Reg.I/2060, list 242. — 44. Glej opombe pod zaporednimi številkami od 1 do OPOMBE 10. — 45. ZAL, Cod.III/73, listi 149-155, 186-187. — 46. ZAL, Cod.III/74, listi 45-54, Kratice: APOD (aprovizacijski odsek) 124-131. — 47. r.t., listi 68-77, 94-99, 124-131. MOL (mestna občina ljubljanska) — 48. ZAL, Cod.III/74, listi 3-6, 45-54, 94-99 in Reg.I/2063, list 26. — 49. ZAL, Cod.III/75, li­ Članek je nastal na podlagi avtoričine di­ sti 1-9, 25-31. — 50. r.t., listi 1-9. — 51. r.t., listi plomske naloge Preskrba Ljubljane z živili med 70-78. — 52. ZAL, Cod.III/79, lista 223-224. prvo svetovno vojno na PZE za zgodovino Filozof­ — 53. ZAL, Reg.I/2062, list 60. — 54. ZAL, ske fakultete v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Reg.I/2060, list 319 in Reg.I/2062, list 291. dr. Petra Vodopivca. Za napotke pri nastanku di­ — 55. ZAL, Reg.I/2061, listi 452, 460-461. — 56. plomske naloge pa se zahvaljujem tudi arhivistu ZAL, Reg.I/2063, listi 37, 48-49, o rezultatih Marjanu Drnovšku. akcije v pregledanih dokumentih ni podatkov. 1. ZAL, Cod.III./73, listi 3-5, 31-34 67-68, — 57. ZAL, Reg.I/2061, list 43, o rezultatih ak­ 83-84, 99-103, 113-1 16, 153-154, 174-175, cije v pregledanih dokumentih ni podatkov. 186-188. — 2. ZAL, Cod.III./74, listi 3-6, — 58. ZAL, Reg.I/2063, lista 262, 122 in 23-30, 45-54, 68-77, 94-99, 124-131, 155-157, Reg.I/2062, list 326. — 59. ZAL, Reg.I/2062, list 179-180, 193. — 3.ZAL, Reg.I./1630, posamezni 46. — 60. ZAL, Reg.I/2060, list 624. — 61. ZAL, listi med 191-318. — 4. ZAL, Cod III./751isti 7-9, Reg.I/2062, list 74. — 62. ZAL, Reg.I/2062, list 29-30, 56-57, 74, 97, 120, 150, 165, 186 in 226. — 63. ZAL, Cod.III/74, listi 23-30. — 64. r.t., Reg.I./1630, posamezni listi med 260-380. — 5. listi 173-178. — 65. glej opombe pod zaporedni­ ZAL, Cod.III./76, listi 2-10, 24-27, 63-65, mi številkami od 1 do 10. — 66. ZAL, Cod. 114-117, 134-156. — 6. ZAL, Reg.I./163O, posa­ III/72, 73, 74, 75, 76, zapisniki sej mestnega mezni listi med 381-439. — 7. ZAL, Cod.III./77, občinskega sveta. — 67. ZAL, Reg.I/2060, 2061, listi 4-5,68, 107, 118-120, 179. — 8. ZAL, 2063. — 68. ZAL, Reg.I/2063, lista 2, 9.

64 ZDRAVSTVO IN VETERINARSTVO V OBČINI ČRNOMELJ OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO LETA 1985 ANDREJ DULAR _ Na območju današnje belokranjske občine privatno prakso.4 Črnomelj je organizacija zdravstvene in živi- Med narodonosvobodilno vojno je bila or­ nozdravstvene službe od začetka dvajsetega ganizirana redna ambulantna služba v Črno­ stoletja do sredine osemdesetih let zanimiva z mlju, Dragatušu, Semiču, Starem trgu in Vini­ vidika njenega razvoja in potreb prebivalstva. ci, pa tudi v civilni partizanski bolnici v Ka­ Glede na število prebivalcev in razvitost ži­ nižarici pri Črnomlju. V tej bolnici seje v letu vinoreje v čmomeljskem sodnem okraju v za­ 1944 zdravilo 540 bolnikov, opravljenih je četku 20. stoletja lahko sklepamo, da je bila bilo okrog 2500 zdravniških pregledov in 345 potreba po organizirani zdravstveni službi ve­ operacij. Za civilno prebivalstvo je v Črno­ lika. Za okrog 15500 takratnih prebivalcev pa mlju zobozdravstveno službo opravljala parti­ je bila zdravstvena služba organizirana pred­ zanska zbobozdravstvena ambulanta.5 vsem v Črnomlju, kjer sta delala dva zdravni­ Za čas Avsto-Ogrske in stare Jugoslavije sta ka splošne prakse. Mesto je imelo še lekarno, bili na območju današnje občine Črnomelj ki je preskrbovala prebivalce z najnujnejšimi značilni še dve zdravstveni ustanovi. Prva je zdravili. Skromna je bila tudi živinozdravstve- bila lekarna, druga pa okrajna bolnišnica. na služba. Celoten sodni okraj je imel le enega Iz pregledanih virov sicer ni bilo mogoče živinozdravnika, ki je moral skrbeti za okrog ugotoviti nastanek prve lekarne v Črnomlju, 11400 glav goveje živine.1 ustni viri pa govore, da je bil prvi črnomaljski Na območju današnje občine je bila pred lekarnar mr. ph. Blažek, po rodu Čeh. Lekar­ prvo svetovno vojno bolje organizirana babi- no sije uredil v grajskem poslopju (danes Trg ška služba. To je bilo tudi potrebno, saj je bila osvoboditve 1), imela pa je eno samo sobo. vožnja porodnic z vozovi v novomeško ali Drugi lekarnar, mr. ph. Hajka, ki je okrog leta karlovško bolnišnico po slabih cestah za no­ 1880 prišel v Črnomelj, je bil prav tako češke­ sečnice predolgotrajna, predvsem pa prene­ ga rodu. Le-ta je vzel v najem prostore v eno­ varna. Tako so imeli v Črnomlju tri babice, nadstropni hiši v sedanji Ulici Staneta Roz­ po eno pa v Dolenjcih pri Adlešičih, Dragatu- mana št. 26 ter si v dveh sobah uredil lekarno. šu, Kašči pri Semiču, na Preloki, Rodinah, Si­ Od Hajkove vdove je lekarno leta 1911 kupil njem vrhu ter v Tribušah in Vinici.2 mr. ph. Špiro Vrankovič. Hišo, v kateri je bila Med obema vojnama je bila zdravstvena lekarna, je povečal in razširil poslovne prosto­ služba organizirana po zdravstvenih območjih re. Lekarna se je imenovala Pri Materi Božji oziroma banovinskih zdravnikih.3 Razen tega in jo je Vrankovič vodil skoraj štirideset let. so opravljali zdravniško prakso tudi zasebni Pri njem so v tem času službovali farmacevti: zdravniki. Tako so v Črnomlju ordinirali Metod Rauch iz Pobežja pri Adlešičih od zdravniki splošne prakse Božidar Kiissl, Josip 1922-23, Luka Capič iz Makedonije okrog in Boris Malerič in Štefan Šober, njihove ordi­ leta 1930, Bela Steiner od 1936-38 in sin Da­ nacije pa so bile v zasebnih hišah. Ti zdravni­ libor Vrankovič. V lekarni je Vrankoviču po­ ki so svoje bolnike zdravili na njihovih domo­ magala še žena Marija. Lekarna je delovala vih. Vozili so se z lastnimi ali najetimi vozovi, tudi med drugo svetovno vojno, po vojni pa so nemalokrat pa so jih prišli iskat z vozom tudi jo po nalogu ministrstva za zdravstvo SR Slo­ bolnikovi svojci. Zdravnik Kiissl je uporabljal venije 8. novembra 1949 nacionalizirali. Za za take priložnosti tudi svoj avtomobil. Bolni­ njenega prvega upravnika pa so imenovali mr. ke, ki so bili potrebni bolniške nege v bolnici ph. Milana Dujca. v Novem mestu, Ljubljani, na bolnikovo željo Leta 1964 seje lekarna preselila v nove pro­ tudi v Karlovcu, so prevažali z avtomobili ali store, leta 1984 pa so bili v njej zaposleni z vlakom. dva farmacevta, višji farmacevtski tehnik, štir­ Bolj kakor zdravnikov je v občini primanj­ je farmacevtski tehniki in lekarniški labo­ kovalo zobozdravnikov. Zato ni čudno, da so rant.6 Lekarna je poslovna enota združenja si hodili premožnejši popravljat zobe v hrva­ dolenjskih lekarn. ški Karlovac. Revnejšim pa so zobobole lajša­ Zaradi nalezljivih in kužnih bolezni, ki so li kar domači zdravniki splošne prakse, ki so pretile prebivalstvu in tudi zaradi bližine av- bolniku bolan zob v skrajni sili tudi izdrli. stro-ogrske meje na reki Kolpi, so v Črno­ Šele tik pred drugo svetovno vojno so Črno­ mlju, tako kot v drugih mestih, imeli okrajno maljci dobili dentista Milana Perhavca in bolnišnico (izolirnico). Zgrajena je bila na ze­ Amalijo Anderluh, ki sta zbozdravstveno mljišču, katerega lastnik je bil od leta 1883 Jo­ prakso nadaljevala tudi v vojnem času. han Schweiger iz Črnomlja, h. št. 44. To ze­ Za zdravljenje živine je med vojnama skrbel mljišče, ki je leta 1893 prešlo v last Jakoba v Črnomlju okrajni veterinar, ki je imel tudi Majerla iz Otovca, h. št. 3, sta sestavljala vrt

65 in njiva. Majerle je 25. septembra 1902 oboje tako odprli 1977., leto kasneje v Semiču še prodal Zdravstevenmu okrožnemu zastopu v novo zdravstveno postajo. Tej se je 1981. pri­ Črnomlju za 1200 kron. Zdravstveni zastop je družila tudi nova zdravstvena postaja v Vini­ začel na tem zemljišču zidati visokopritlično ci. stavbo okrajne bolnišnice. Le-ta je bila dogra­ V zdravstvenem domu v Črnomlju sta pro- jena leta 1907, ko je bila tudi vpisana v ze­ tituberkulozni dispanzer in ginekološki dis­ mljiško knjigo. Stala je na kraju sedanje zgrad­ panzer, ambulanta za medicino dela, rentgen be na Kolodvorski cesti h. št. 34.7 Črnomalj­ in zobozdravstvena ambulanta, dispanzer za ska bolnišnica (izolirnica) ni imela stalnega predšolske in šolske otroke ter dispanzer za zdravstvenega osebja, saj je delovala samo ob zdravstveno varstvo borcev NOB. raznih epidemičnih boleznih. Zdravnik in Leta 1985 je bilo zdravstveno varstvo v ob­ strežno osebje so po potrebi prihajali iz novo­ čini organizirano v okviru regionalne in ob­ meške bolnišnice usmiljenih bratov, medtem činske zdravstvene skupnosti, ~ storitve pa ko je bil okrajni dezinfektor Kremar, ki je ob opravljajo zdravstveni dom v Črnomlju ter epidemijah razkuževal hiše in tudi samo bol­ zdravstveni postaji v Semiču in Vinici. nišnico, doma iz Črnomlja.8 Ker pa večjih Leta 1983 je bilo v občini deset stalnih epidemičnih bolezni vsaj med vojnama ni zdravnikov in honorarni ginekolog, 25 medi­ bilo, je tako bolnišnica bolj ali manj pripra­ cinskih sester in dve babici. Zobozdravnikov vljena samevala vse do druge vojne. je bilo v občini sedem: go en v Semiču, Vinici Po zadnji vojni se je zdravstvena služba in na Srednji šoli v Črnomlju, štirje pa v močneje razmahnila, saj so tudi v manjših zdravstvenem domu v Črnomlju. En zdravnik krajih začeli ustanavljati zdravstvene postaje. je bil stalno zaposlen tudi v Semiču, in sicer Takšna postaja je bila leta 1953 odprta v Ad- pol delovnega časa v tovarniški ambulanti lešičih, zdravnik pa je enkrat na teden prihajal Iskre, pol pa v semiški zdravstveni postaji. V tjakaj iz Črnomlja.9 Leta 1956 je dobil zdrav­ Vinico je prihajal zdravnik dvakrat tedensko stveno postajo v starem šolskem poslopju tudi iz Črnomlja. Semič.10 Leta 1958 so odprli ordinacijo v za­ Ljudje iz Starega trga in Poljanske doline so sebni hiši v Vinici, zdravnik pa je prihajal hodili k zdravniku v Črnomelj pa tudi v dvakrat tedensko iz Črnomlja. V Vinico so Predgrad.13 Stalno so v občini imeli zaposlene hodili k zdravniku tudi ljudje s Hrvaškega. tudi medicinske sestre, in sicer eno v Vinici, Poljanci so iskali pomoč pri zdravniku v dve v Semiču, tri v obratni ambulanti Iskre, Predgrađu, ki spada danes v kočevsko občino. dve v tovarni Belt, eno v Rudniku Kanižarica Starotržci so sicer imeli opremljeno zobno in šestnajst v zdravstvenem domu v Črnom­ ambulanto, vendar je v njej zobozdravnik red­ lju.14 ko ordinirah Zato so ljudje hodili k zobo­ Po drugi svetovni vojni se je v črnomaljski zdravniku tudi v hrvaško Bosiljevo in Ogulin. občini uspešno razvijalo tudi živinozdravstvo. Leta 1965 je bila v Vinici zgrajena zdrav­ Zasebna veterinarska praksa z enim veterinar­ stvena postaja. Tega leta je delalo v občini Čr­ jem je trajala vse do leta 1958, ko so zaposlili nomelj pet zdravnikov. Stiije so bili v Črno­ še enega veterinarja. Leta 1959 so ustanovili v mlju, en pa je stalno ordiniral v Semiču. Ra­ Črnomlju veterinarsko postajo, leta 1975 pa zen tega so imeli v Črnomlju dva zobozdrav­ so zanjo zgradili novo stavbo. Ta ima labora­ nika, v Semiču pa dentista. Leta 1965 je prišlo torij in operacijski prostor. Postaja deluje od na enega zdravnika splošne prakse 3400 pre­ leta 1978 kot delovna enota Dolenjskega vete­ bivalcev črnomaljske občine.11 rinarskega zavoda v Novem Mestu in posluje Boljše in učinkovitejše zdravstveno varstvo na območju cele Bele krajine. Leta 1985 je so potrebovali tudi v delovnih organizacijah, imela tri veterinarje v črnomaljski občini, dva zlasti tistih, v katerih je večkrat prihajalo do v metliški ter dva veterinarska tehnika.15 delovnih poškodb. Zato so nastale obratne OPOMBE ambulante v črnomaljski tovarni Belt, kani- žarskem Rudniku rjavega premoga in v semi- 1. Leksikon občin za Kranjsko. Dunaj 1906. — 2. ški tovarni Iskra. Medtem ko prvi dve delovni Isto. — 3. Krajevni leksikon dravske banovine. Lju­ organizaciji v svojih ambulantah nista imeli bljana 1937. — 4. Matija Weiss, r. J910, sodni us­ lužbenec v pokoju, Vodnikova 1, Črnomelj. — 5. lastnega zdravnika (le-ti so prihajali iz zdrav­ Razstavno gradivo, Belokranjski muzej, Metlika. stvenega doma Črnomelj vsak drugi dan), je — 6. Milan Dujec, r. 1922, mr. ph., vodja lekarne v imela ambulanta semiške Iskre, ustanovljena Črnomlju, Vodnikova 12, Črnomelj. — 7. Podatki 1963, od leta 1968 zdravnika, ki je bil zapo­ iz Katastrskega urada v_Črnomlju. — 8. Matija slen polovico delovnega časa.12 Weiss, (kot op. 4). — 9. Časopis DELO, 20. — 10. Zdravstveni dom v Črnomlju in ambulanti 1965. 10. Jože Dular, Semič v Beli krajini, 1971. —11. Časopis DELO, 16. 2. 1965. — 12. Jože Du­ v Vinici in Semiču so delali v neprimernih in lar, n. d. — 13. AJenka Streč, r. 1940, zdravnica pretesnih prostorih, kjer ni bilo velikih mož­ splošne medicine, Čardak, 5, Črnomelj. — 14. Ma­ nosti za razširitev zdravstvene dejavnosti. rija Papež, nadzorna medic, sestra, Zdravstveni Zato je bila gradnja novih, sodobnih objektov dom Črnomelj. — 15. Podatki Veterinarske postaje nujna. Nov zdravstveni dom v Črnomlju so Črnomelj.

66 ZGODOVINA IN ZGODOVINSKA VEDA OB SLOVENSKI ZAHODNI MEJI V LETU 1989 BRANKO MARUŠIČ

To poročilo o raziskovanju zgodovine ter o hor, E. Sferco, Marijan Kravos, N. Maganja- predstavljanju zgodovinskih raziskav na oze­ Jevnikar, I. Jevnikar, D. Jakomin in M. Oblak). mljih ob slovenski zahodni meji v letu 1989 bi Že nekaj let je v Trstu opazna dejavnost lahko pričeli z ugotovitvami, ki stoje na uvod­ skupine slovenskih in italijanskih izobražen­ nem mestu podobnega poročila za leto 1988.1 cev, ki delujejo v Skupini 85. Na začetku leta V pojasnilo in opravičilo pa je vredno takoj (26. 1.) je ta skupina v sodelovanju z deželnim na začetku dodati, da se obravnavana dejav­ inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja nost osredotoča v prvi vrsti na Trst in tiste predstavila razpravo Marte Verginella La Sto­ predele Goriške, ki sodijo k italijanski državi. ria di Dolina tra Otto e Novecento (Qualesto- Podatki so prevzeti po objavah v dnevnem in ria št. 1, 1988). 31. marca je Skupina 85 pri­ drugem periodičnem tisku, nekaterim dogod­ pravila mednarodno okroglo mizo o prevaja­ kom je pisec poročila osebno prisostvoval. nju del Scipia Slataperja; prireditev je pobudil Zelo verjetno je, da je kak pomembnejši do­ malodane sočasni izid Slataperjeve knjige II godek v tem poročilu prezrt. Zlasti velja to mio Carso v hrvaščini, slovenščini in nemšči­ poudariti pri poročanju o dogodkih v Furlani­ ni. ji, še posebej pa za območje zahodne Furlani­ Deželni inštitut za zgodovino odporniškega je, katere središče je Pordenone. Ker pa so se­ (osvobodilnega) gibanja v Julijski krajini, ki veda kraji onkraj Tilmenta že precej oddalje­ deluje v Trstu od leta 1953, je marljivo delo­ ni od slovenske zahodne etnične meje, se očit­ val. Njegovo glasilo revija Qualestoria je izha­ no interes slovenskega zgodovinopisja z veča­ jala z manjšo zamudo, tako da je prva številka njem zemljepisne oddaljenosti manjša. 17. letnika (1989) izšla konec poletja; prinesla Na začetku leta 1989 je vzbudil veliko po­ je gradivo s simpozija o antisemitizmu v Italiji zornost javnosti izid knjige La cultura slovena (Gorica, 8. in 9. 11. 1988). Na pomlad se je nel Litorale, ki je prinesla gradivo s seminarja med predstavniki tega inštituta in tržaškega (oktober-november 1986) o slovenski kulturi odbora za zaščito vrednot odporništva in de­ na Primorskem; avtorji v zborniku objavlje­ mokratičnih inštitucij (antifašistični odbor) na nih prispevkov so Slovenci (A. Rebula, B. eni ter s tržaškim dnevnikom II Piccolo na Marušič, B. Uršič, L. Bratuž in E. Cevc). drugi strani vnela polemika o fašizmu in anti­ Predstavljena je bila 12. januarja 1989 v Gori­ fašizmu. 5. marca 1989 je dnevnik objavil čla­ ci istočasno s podobno zasnovanim zborni­ nek 15 zeri di follia dello Stato (15 ničel blaz­ kom o furlanski kulturi na Goriškem Cultura nosti države), v katerem je glavni urednik Pa­ Friulana nel Goriziano (gradivo s seminarja v olo Francia objokoval predrepubliško Italijo. letu 1987). Oba seminarja je pripravil in oba Sledila je reakcija prizadetih in Primorski zbornika izdal Istituto di storia sociale e reli­ dnevnik3 je presodil, kako je v Italiji še vedno giosa v Gorici; tudi v letu 1989 je nadaljeval s potrebna dejavnost antifašističnih ustanov svojo zelo odmevno aktivnostjo.2 Oba zborni­ tudi potem, ko je sicer minilo že pol stoletja ka sta bila predstavljena tudi v Krminu (9. 3.), od padca fašizma. Na tržaške posebnosti v od­ v Novi Gorici (16. 3.), slovenski zbornik pa nosu do odporniškega in osvobodilnega giba­ tudi v Ronkah (17. 11.). nja je opozoril tudi zgodovinar Galliano Fo­ Goriški zbornik o slovenski kulturi ima v gar v razgovoru z časnikarjem Primorskega prvi vrsti namen, da italijanske bralce sezna­ dnevnika,4 da je tudi v italijanskem Trstu, še nja s preteklostjo slovenskih sosedov. Podob­ izraziteje kot drugod po državi, priča odkla­ ne cilje ima tudi zbornik Presenza e contribu­ njanju objektivnega in poštenega zgodovino­ to della cultura slovena a Trieste. V njem so pisja, tako da se krajevna zgodovina sodi in objavljena predavanja, ki jih je pomladi leta ocenjuje le kot zgodovina obrambe italijan- 1987 v Trstu organizirala Skupina 85 pod po­ stva, pozabljajoč na vsedržavni in mednarodni kroviteljstvom deželnega šolskega zavoda okvir, v katerem se je mesto razvijalo. Ni na­ (IRRSAE). V publikaciji sodelujejo italijanski ključje, poudarja naš sogovornik, da se mnogi in slovenski pisci (G. Petronio, E. Sussi, D. še danes navdušujejo za zgodovinarje kot sta Bratina, P. Merkù, L. Bellomi, M. Milani- Attilo Tamaro in Rino Alessi, ki sta tržaška Kruljac, P. Cammarosano, P. Fonda), pred­ dogajanja ocenjevala izključno v črno-beli luči stavljena je bila 1. decembra 1989. Seveda pa italijanstva in slovenske nevarnosti. V luči teh ni bil to edini tržaški zbornik, v katerem je spoznanj in namenov je potekal tudi seminar našla mesto tudi slovenska problematika. Trst v vojni (1940-1945), ki sta ga pripravila Skoraj sedemsto strani obsega knjiga Trieste: deželni inštitut za zgodovino odporništva in Lineamenti di una città, v njej sodelujejo tudi tržaška pokrajina. Seminar je začel 20. no­ slovenski avtorji (J. Pirjevec, T. Simčič, S. Pa­ vembra z okroglo mizo (s podnaslovom So-

67 očanje mnenj) na kateri so svoje poglede pred­ Waldheim (urednika R. Cazzola in G. E. Rus­ stavili predvsem politični delavci (med njimi coni; ob predstavitvi 28. maja je okroglo mizo kot edini Slovenec tajnik deželne SSK I. Jev- vodil prof. Giorgio Negrelli), monografijo o nikar). Sledilo je nadaljevanje seminarja (14. glasbenih dogajanjih v Trstu (1750-1850), ki 12.) z nastopom zgodovinaijev in s podnaslo­ jo je napisal Giuseppe Radole (predstavljena vom Mesta in vojna: novi viri in metodološki 2. 6.), biografijo Vita di Enrico Berlinguer (av­ oprijemi. Drugi del seminarja je bil zanimiv tor G. Fiori, predstavitev 10. 11.), 11. decem­ zaradi prikazane problematike in zaradi zani­ bra pa je predstavitvi knjige o laični opoziciji mivih pobud, ki jih na primeru druge svetov­ v Italiji med leti 1861-1922 prisostvoval sam ne vojne kaže italijanska historiografija; pre­ avtor, predsednik italijanskega senata Giova- davatelji na seminarju so prišli iz raznih itali­ nini Spadolini. Izrazito tržaški zgodovini je janskih krajev. Tretji del seminarja (s podna­ posvečena knjiga Paola Seme II cantiere S. slovom Fašizem, Donava in Balkan ob koncu Rocco: lavoro e lotta operaia 1858-1982, iz­ tridesetih let) se je odvijal januarja 1990. V dal jo je Istituto regionale di studi e docu­ tem delu so poleg italijanskih sodelovali tudi mentazione sul movimento sindicale e sui nemški in slovenski zgodovinarji. Seminar problemi economici e sociali di Trieste e del Trst v vojni (1940-1945) naj bi uvajal v med­ Friuli Venezia Giulia (predstavljena je bila narodni posvet o Trstu med drugo svetovno 30. junija). Bianca Maria Favetta je izdala vojno, konec leta 1990. monografijo Trieste. Costumi e mestieri dai V Trstu je leto 1989 minevalo še v zname­ documenti dell’Ottocento (založba Fachin), nju nekaterih drugih seminarjev, posvetov, isti založnik je izdal knjigo Libane Stock We­ predavanj, predstavitev knjig itd. Pri nizu pre­ inberg L’anello, ki je družinska kronika druži­ davanj Trst in prva svetovna vojna (spomini ne Stock, znanih tržaških žganjaijev. V Gorici in premišljevanja) je poleg tržaške občine in je izšla knjiga Giorgia Voghere Anni di centra za gospodarske in politične študije Trieste,5 o kulturi Trsta na začetku 20. sto­ »Ezio Vanoni« sodeloval tudi deželni inštitut letja. Pozornost je vzbudila tudi zajetna mo­ za zgodovino odporništva. 7. aprila so o temi nografija o reki Timav II Timavo. Immagini, vojna in spomin govorili Camillo Zadra iz storia, ecologia di un fiume carsico, pri kjnigi Trenta ter Elvio Guagnini in Marina Bossi iz so sodelovali tudi slovenski avtoiji (B. in M. Trsta, v drugem predavanju (12. april) je Ma­ Uršič, F: Habe, F. Leben). rio Silvestri primerjal avstroogrsko in italijan­ Trojezično izdajo Priročniki in karte o or­ sko vojsko, dunajski profesor Karel Stuhlpfar- ganizacijski strukturi v deželah Koroški, rer je govoril o koncu Avstro-Ogrske in o no­ Kranjski, Primoiju in Štajerski do leta 1918, vih ravnovesjih v podonavski Evropi, v za­ ki so jo izdali današnji arhivi v naslovu knjige dnjem predavanju (27. 4.) je Mario Isnenghi omenjenih dežel so predstavili v Trstu 27. govoril o zgodovinopisju o prvi svetovni voj­ aprila. Iz dogajanj v Trstu je še omeniti trid­ ni. Več je bilo v Trstu predavanj o sodobne­ nevni simpozij Trst-vzhodna dežela psiho­ jših problemih, udeleženci pa se kljub aktual­ analize ob stoletnici rojstva psihiatra Edoarda nosti niso mogli izogniti pogledom na zgodo­ Weissa, tržaškega rojaka; simpozij je bil v vino (tako na primer simpozij o prihodnosti dneh med 8. in 10. decembrom. Trsta 20. in 21. januarja; simpozij o pluraliz­ Na Goriškem in v Gorici je delo na podro­ mu v socialistični družbi 9., 10. in 11. febru­ čju zgodovine označevala dejavnost Istituto di aija; predavanje ob 40-letnici italijanske usta­ storia sociale e religiosa. Omenili smo že izda­ ve 28. februarja; okrogla miza ob 40-letnici jo zbornika o slovenski kulturi na Primor­ prvih volitev po drugi svetovni vojni v Trstu skem in o furlanski kulturi na Goriškem. In­ 7. novembra). štitut je svoje akademsko leto pravzaprav Iz dogodkov, ki so bili namenjeni starejši odprl 10. februarja v dvorani goriške pokra­ zgodovini, je potreba omeniti vsekakor več jinske uprave. Predsednik inštituta prof. Ful­ prireditev o neoklasicizmu, kot kulturnem in vio Salimbeni je začrtal letni program, sledilo civilizacijskem pojavu v zgodovini Trsta. Že pa je nato predavanje tržaškega univerzitetne­ leta 1988 je pri tržaški založbi Fachin izšla za­ ga profesorja Giulia Cervanija La storiografia jetna monografija Trieste, l’architettura ne- nel Litorale fra ’800 e ’900. Mesec dni zatem olassica. Sledil je 24. in 25. februarja simpozij (10.3.) je Inštitut predstavil gradivo s simpozi­ o neoklasicizmu v Trstu, na katerem pa so ja (1987) o oglejskem patriarhu Pavlinu Atti prevladovale predvsem teme iz kulturne zgo­ del convegno intemazionale di studio su Pa­ dovine. 20. decembra je bila na tržaškem gra­ olino d’Aquileia nel XII centenario dell’epis­ du odprta zgodovinska razstava Obrazi vojne, copato. Istočasno je bil predstavljen zbornik na njej je bilo prikazano predvsem fotografsko Aquileia e le Venezie nell’alto medioevo, gradivo iz zbirke Henriquez. Med predstavi­ knjigo je izdal center za gomjejadransko stari- tvami knjig je omeniti italijansko izdajo medi­ noslovje (Centro Antichità Altoadriatiche). teranskega breviaija Predraga Matvejeviča 16. junija je v Gorici predaval profesor bene­ (knjigo je 10. februaija predstavil C. Magris), ške univerze Umberto Corsini o južnotirol- potem II caso Austria. Dall’Anschluss all’era skem vprašanju v letih 1918-1946; takrat je

68 predstavil knjigo Alto Adige 1918-1946, ki jo na Slovenskem Vasilija Melika, referat Gusta­ je napisal skupaj z nemškim zgodovinarjem va Comija o srednjeevropskem prostoru po Rudolfom Lillom. Jesenski del dejavnosti in­ prvi vojni, Pasqualeja Fomara o boljševiških štituta sta uvedla Giuseppe Dal Pozzo in Lui­ revolucionarnih vzgibih na Madžarskem, gi Tavano s predavanjem (22. 9.) o raziskavi Avstriji in Bavarski po prvi vojni, Angela Are življenjepisa goriškega nadškofa Carla Mar- o Avstriji med cesarstvom in republiko, Um- gottija. Med 6. oktobrom in 10. novembrom berta Corsinija in Paola Zilleija o južni Tirol­ je inštitut pripravil izpopolnjevalni tečaj za ski po razpadu Avstro-Ogrske ter Fulvia Sa- goriške šolnike; na tečaju so predavatelji pri­ limbenija o razmerah v Julijski krajini v istem kazali probleme iz krajevne goriške zgodovine obdobju. od leta 1866 do konca prve svetovne vojne. Na začetku leta so v Gorici počastili tride­ Tečaj je pomagala organizirati založba »La setletnico revije Iniziativa Isontina (proslava Scuola« iz Brescie. 15. novembra je predsed­ je bila 27. 1.), ki je tudi na polju zgodovinopi­ nik inštituta Fulvio Salimbeni predstavil v sja začrtala nova pota zlasti v odnosu do raz­ Gorici knjigo spominov Fey von Hassel (hčer­ ličnih etničnih sestavin historične dežele Go­ ka nemškega diplomata v Rimu) na čas pred riške. Mesec dni zatem (25. 2.) je sledila pro­ in med drugo svetovno vojno; knjiga je izšla v slava 2 5-letnice katoliškega tednika Voce Brescii z naslovom Storia incredibile. S prire­ Isontina. Maja pa je izšla prva številka dvoje­ ditvijo simpozija ob 100-letnici smrti zgodo­ zičnega lista Isonzo-Soča, druga številka (s po­ vinarja, publicista in statistika Carla Czömiga sebnim insertom Sama Pahorja o fojbah) je iz­ (15.12.) je inštitut končal svoje delo v koledar­ šla konec leta. 5. maja je goriška pokrajinska skem letu. Na simpoziju so sodelovali z refe­ uprava predstavila dvojezični zbornik o glas­ rati le italijanski poznavalci življenja in dela beniku in žrtvi fašizma Lojzetu Bratužu; knji­ češkega Nemca, ki je poleg drugega napisal ga je prinesla gradivo z enodnevnega simpozi­ zelo obširno zgodovino goriške dežele (1873). ja, ki je bil v Gorici na pomlad leta 1987. Goriška državna knjižnica (Biblioteca Sta­ Zbornik je bil prikazan tudi v Trstu (Društvo tale isontina) je poleg svoje revije Studi Gori­ slovenskih izobražencev) 5. junija ter v Pevmi ziani izdala enajsti suplement k reviji. Gre za pri Gorici 28. junija. Oktobra je izšla posebna zbornik člankov o goriškem germanistu Ervi­ publikacija ob 30-letnici krvodajalske organi­ nu Pocarju (predstavljen je bil v Gorici 19. zacije (ADVS) na Goriškem, decembra pa je maja). Goriški pokrajinski muzej je dobil prav tako posebna brošura počastila nove razstavne prostore v eni od palač ob go­ 6 5-letnico ustanove za ljudske hiše na Gori­ riškem gradu. V teh prostorih je priredil raz­ škem (IACP). Razprava o zgodovini goriške stavo Aureo Ottocento (odprta 16. 6.). Ob prediine industrije SAFOG (Qualestoria št. 2, razstavi je pripravil tudi predavanje Maddale­ 1988) je bila prikazana na posebni prireditvi v ne Maini Pascoletti o simboličnih in drugih dvorani goriške pokrajinske uprave (2. 3.). Po­ pomenih nakita (26. 9.). Muzej je izdal drugi krajinska uprava je sodelovala tudi pri pred­ zvezek svojega glasila Annali di storia isonti- stavitvi fotomonografije o občini Nova Gorica ni. Ob predstavitvi (11. 5.) te publikacije je (Gorica, Kulturni dom) 13. aprila 1989; knji­ bilo krajše predavanje Furia Bianca o tihotap­ ga je izšla v štirih jezikih, predstavitev je bila cih, izobčencih in biričih na Furlanskem v namenjena v prvi vrsti italijanski verziji. Ob minulih stoletjih. Druga pomembnejša razsta­ tej priložnosti je goriški župan Antonio Scara- va goriškega pokrajinskega muzeja je bila no napovedal izid zbornika, s katerim bi obe Theatrvm Adriae (odprta 23. 6.), prikaz geo­ občini (Gorica in Nova Gorica) počastili bli­ grafskih kart in skic od 14. do 18. stoletja. Ob žajočo se tisočletnico prve omembe Gorice v razstavi je izšel bogat katalog, 17. in 18. no­ zgodovinskih virih (1001). Tudi knjiga Gori­ vembra pa je sledil v Gorici poseben geograf­ zia in posa je namenjena v prvi vrsti fotograf­ ski simpozij posvečen razstavi, predvsem pa skemu upodabljanju Gorice skozi desetletja, zemljepiscu Alessandru Cucagni (1917-1987). ki so sledila iznajdbi fotografije; knjigo so Predavatelji, največ jih je bilo s tržaške uni­ predstavili v Gorici 22. novembra 1989 (to verze, so svoje delo usmerili predvsem v obra­ nalogo sta opravila prof. G. Cervani in G. P. vnavo zgodovinskih tem s področja geografije. Gri). 26. novembra so z rednim letnim kon­ Med ostalimi goriškimi prireditvami je po­ gresom (66. po vrstnem redu) v Gorici poča­ trebno naprej označiti 23. srednjeevropsko stili sedemdesetletnico furlanskega filološkega srečanje (7.-9. 12.) o kulturi in družbi v dvaj­ društva (Società Filologicha Friulana), dogo­ setih letih dvajsetega stoletja v srednjeevrop­ dek je počastilo še nekaj prireditev v Gorici in skem prostoru. Lepo število udeležencev in na furlanskem podeželju. Ob jubileju in ob referentov, ki so prišli iz Avstrije, Češkoslova­ goriškem kongresu je društvo izdalo posebno ške, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije in seve­ zborniško publikacijo Friül di sordi jevät. da Italije, je svoje nastope namenjalo v prvi Na posebnem mestu je omeniti simpozij vrsti leposlovju in drugim zvrstem umetnosti, Prisotnost in vloga Slovencev v razvoju Gori­ manjkali pa niso tudi zgodovinski referati ške (Gorica, 11. in 12. maj 1989), pripravila med katerimi je omeniti prikaz dvajsetih let ga je Konzulta za vprašanja mestne etnične

69 manjšine, goriška občina ob strokovnem sode­ torja Giampaola Galla (Videm, 13. maj 1989) lovanju goriške podružnice Slovenskega razi­ in obsežnega zbornika o tržaški Rižarni San skovalnega inštituta (SLORI) in goriškega Sabba. Istruttoria e processo per il lager della mednarodnega socialnega inštituta (ISIG). Na Risiera (Videm, 19. maj 1989). V Pordenonu simpoziju so sodelovali slovenski in italijanski je Istituto regionale di studi europei del Friuli predavatelji, obravnavana tematika je bila Venezia Giulia priredil med 3. marcem in 6. razpeta med zgodovino in sedanjostjo. Izrazi­ aprilom 1989 seminar Alle origini della de­ to zgodovinske teme so prikazali Branko Ma­ mocrazia, na katerem so predavatelji zgodo­ rušič, Marko Waltritsch, Pavle Merkù, Lojzka vinske teme (predvsem v spominu na franco­ Bratuž, Milica Kacin-Wohinz in Miran Ko­ sko revolucijo) prenašali v sodobno družbo. V mac. Bellunu pa je bil med 25. in 27. majem 1989 V raziskovanje preteklosti so bili vključeni tridnevni seminar o goratih predelih Veneta v tudi nekateri manjši kraji na Goriškem. V Kr- novejši zgodovini. Manjšine in njih jeziki so minu so pripravili diskusijo o problemu no­ bili predmet posebne okrogle mize v Vidmu vembra 1918, o koncu prve svetovne vojne. (18.2.) in mednarodnega simpozija prav tako Pri prireditvi so sodelovali Pier Luigi Bertina- v Vidmu, septembra meseca. ria, Walther Schaumann in Mario Silvestri; Konec leta je bil v Passarianu in v Vidmu istočasno so predstavili zbornik Ottobre 1917, predstavljen preko 500 strani obsegajoč turi­ v katerem je zbrano gradivo iz diskusije o ko­ stični vodnik po deželi Furlanija - Julijska bariški bitki, Krmin, 4. december 1987). V krajina; izdala ga je založba De Agostini iz Krminu so 23. decembra prikazali knjigo o Novare, napisal pa Giuseppe Bergamnini. V rojaku Luigiju Visintinu, znanem italijan­ Ogleju je bil 20. aprila simpozij o projektu skem zempljepiscu in kartografu. Revija II študija furlanske zgodovine od časa oglejskega Territorio, ki izhaja v Ronkah je svojo 25. in patriarhata dalje. 26. številko namenilo Istri (na podoben način Svojstven delež je prispevala tudi slovenska je dvojno številko 16-17/1986 namenila slo­ manjšina. Vključena je bila seveda v dogaja­ venski manjšini v Italiji). Obe številki obsega­ nja večinskega naroda, hodila pa je tudi po ta preko 600 strani, napisalo jih je lepo število lastnih poteh. Slovenci na Tržaškem, Gori­ avtorjev. Ob tem je omeniti še eno izdajo o škem in v Benečiji so izdali nekaj knjig, poča­ istrskih problemih, gre za objavo gradiva z stili so pomembnejše jubileje ter pripravili okrogle mize (Trst, november 1987), kije pri okrogle mize in predavanja posvečena prete­ tržaškem krožku »Istria« izšla pod naslovom klosti. Popoli e cultura in Istria: interazioni e scam­ Predstavitev prevoda zgodovine Langobar­ bi. dov Pavla Diakona s komentarjem akademika 30. novembra se je začel v Zagraju (Sagra- Boga Grafenauerja v Trstu (Društvo sloven­ do) ob Soči (južno od Gorice) ciklus preda­ skih izobražencev) 13. februarja 1989 se ni vanj, posvečen reki Soči: program predavanj, mogla izogniti polemičnim besedam uperje­ ki naj bi se odvijala tudi v začetku leta 1990, nih do piscev, ki v Venetih spoznavajo pred­ je najavil udeležbo tudi slovenskih poznaval­ nike^ Slovencev. Prav ti pisci (Matej Bor, Jož­ cev. V začetku maja 1989 je Giancarlo Ber- ko Šavli in Ivan Tomažič) so svojo skupno tuzzi predaval v Foglianu o dejavnosti skupi­ knjigo o Venetih predstavili v Gorici 9. no­ ne Montes, ki je odigrala pomembno vlogo v vembra 1989. Pri razstavi Trouver Trieste, ki furlanskem odporniškem gibanju. 27. oktobra jo je tržaško mesto prikazalo v Parizu, so bili pa so v Šmartinu (S. Martino del Carso) prika­ tržaški Slovenci skorajda prezrti in v zadnjem zali delo Daria Mattiussija S. Martino del trenutku so uspeli pripraviti nekaj diskusij­ Carso: storia, società e ambiente. Poslušalce je skih večerov; odvijali so se v Pompidoujevem v predstavitev uvedel Giancarlo Bertuzzi, centru. Takrat prikazane referate je tržaška govoreč o majhnih skupnostih v velikih zgo­ Narodna in študijska knjižnica objavila v tro- dovinskih dogodkih ter o deželah in ljudeh v jezičnem (italijanščina, slovenščina in fran­ prvi svetovni vojni. coščina) zborniku Slovenski glas. Predstavili Poročilo o dogajanjih v Vidmu in drugih so ga 23. februarja v Trstu, pa tudi v Ljubljani furlanskih krajih je - kot omenjeno - nepo­ (14.3.). Zbornik prinaša prispevke devetih av­ polno. Iz dejavnosti furlanskega inštituta za torjev. 20. aprila so v Špetru Slovenov pred­ zgodovino odporništva je potreba omeniti stavili knjigo Per un pugno di terra slava av­ vsaj seminar Regime fascista e fascismo locale torja Pavla Petričiča (Petriciga). Knjiga obra­ nelle regioni dell Italia nordorientale. Temi vnava dogodke med drugo svetovno vojno in della storiografia e ipotesi di ricerca, 12. in 13. po njej v Beneški Sloveniji. V drugi polovici maja v Vidmu. Prispevke slovenske in jugo­ leta pa je izšlo še nekaj pomembnih del. Ob slovanske historiografije pri obravnavi Julij­ stoletnici posojilnice v Nabrežini so 22. okto­ ske krajine med obema vojnama sta podala bra predstavili knjigo Marka Waltritscha Po­ Milica Kacin-Wohinz in Branko Marušič. Isti sojilnice na nabrežinskem Krasu. O knjigi so inštitut je bil tudi soorganizator predstavitve nato govorili na posebni prireditvi v Nabreži­ knjig La Resistenza in Friuli 1943-1945 av­ ni 10. novembra, spremljala jo je tudi razstava

70 o hranilnicah in posojilnicah na nabrežin- Goričanov italijanske in slovenske narodnosti skem Krasu. Nabrežina pa je dobila še eno naslovila občinski in pokrajinski upravi pro­ krajevno publikacijo in sicer monografijo Na- šnjo, da bi na goriškem Travniku postavili brežinski kamnolomi, ki so jo napisali Aleš usmrčenim kmečkim voditeljem posebno spo­ Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič.7 Izšli minsko znamenje. Slovenski raziskovalni in­ sta še dve knjigi o slovenskem bančništvu na štitut je v sodelovanju z Narodno in študijsko Tržaškem. Ob otvoritvi svojih poslovnih pro­ knjižnico iz Trsta pripravil mladinski razisko­ storov je obširen dvojezični zbornik (ni po­ valni tabor v Reziji (21.8. do 2.9.). Na Buko­ vsem zgodovinski) izdala hranilnica in poso­ vju pri Števerjanu pa so 22. novembra pred­ jilnica na Opčinah, svojo tridesetletnico pa je stavili zbornik gradiva z raziskovalnega tabo­ z objavo knjige Milana Pahorja Slovensko de­ ra, ki se je odvijal v Števerjanu in soseščini narništvo v Trstu, Denarne zadruge, hranilni­ poleti leta 1988. Vznemirljiva tematika o kra­ ce, posojilnice in banka v Trstu 1880-1918, ških jamah - fojbah je na razpravo, ki stajo na izdala Tržaška kreditna banka (predstavitev Opčinah 12. septembra vodila Jože Piijevec 15. decembra). Septembra je dom »Jakoba in Stojan Spetič privabila veliko poslušalcev. Ukmarja« v Skednju predstavil tri svoje izda­ Samo Pahor pa je na Padričah, (junij 1989), je: mapo fotografij iz Škedenjskega etnograf­ govoril o priimku Grgič, v tem kraju je na­ skega muzeja, drugo izdajo Dušana Jakomina mreč pogost. knjige Skedenjska krušarica ter ponatis znane Za konec bi omenili še nekaj dogodkov, ki knjige Jakoba Sokliča Istra kliče...(knjiga je se na obravnavane probleme bolj posredno prvič izšla leta 1928). Ukmarjev dom v Sked­ vežejo. Najprej je omeniti Mahničev simpozij nju pa je izdal in nato 3. decembra predstavil v Rimu, v organizaciji slovenske teološke aka­ dvojezično knjigo Dušana Jakomina La chiesa demije, od 11. do 16. septembra. Preko 20 di Servola - Cerkev v Škednju. Pisec knjige je predavateljev je z različnih izhodišč razgla­ 19. decembra prejel posebno priznanje skup­ bljalo o osebnosti dr. Antona Mahniča. Med nosti muzejev Slovenije. Decembra so bile slovensko manjšino v Italiji je veliko odobra­ predstavljene tudi koledarske knjige Založni- vanja doživel šolski učbenik o literaturi v de­ štev tržaškega tiska in Goriške Mohorjeve želi Furlanija - Julijska krajina Pietra Sarza- družbe, med knjigami zadnje je omeniti pred­ na; učbenik je namreč pošteno upošteval tudi vsem 15. snopiič Primorskega slovenskega bio­ delež slovenskih ustvarjalcev. Novembra me­ grafskega leksikona. 7. novembra je bilo v Tr­ seca je umrl odvetnik Cesare Pagnini (1899), stu predstavljeno delo Pavla Strajna La com- ki je bil sicer tržaški župan za časa nemške munita sommersa. Gli sloveni dalla A alla Z. okupacije, uveljavljal pa se je tudi kot zgodo­ Med ostalimi knjižnimi izdajami je potreba še vinar v duhu Tamaro vega nacionalističnega omeniti dopolnjeni ponatis brošure Bazovica zgodovinopisja. Fran Juriševič (1907-1989), v boju, Liber memorialis slovenske klasične ki je nazadnje živel v Kopru, je zapustil za gimnazije v Trstu (1948-1988), Vilija Prinčiča sabo deli o zgodovini poštnega prometa na 25 let, 1963-1988, Športno združenje Dom, Primorskem ter o partizanskem gospodarstvu Karla Šiškoviča Znanstveno razmerje do med NOB na Primorskem. Arhitekt Valentin vprašanja narodnosti, publikacijo gradiva o Simoniti (1918-1989) je kot eden redkih be- študijskih dnevnih Draga 1988, Maria Gariu- neškoslovenskih izobražencev v svojih publi­ pa knjige I parroci di Ugovizza. 500 anni di cističnih nastopih posegal tudi v zgodovinska vita paesana, brošuro ob desetletnici društva dogajanja rodnih krajev. »Jože Rapotec« v Prebenegu in zbornik ob 30 Bolj ali manj redno so v letu 1989 izhajale letnici Slovenske katoliške prosvete. zgodovinske in domoznanske revije. Med Nekateri jubileji so pobudili spominske pri­ knjigami, ki jih v gornjem nismo posebej reditve, tako počastitev duhovnika Ivana Tula imenovali, pa velja pozornost nameniti vsaj še ob 30-letnici smrti (Mačkolje, 22. januarja s naslednjim izdajam: G. Pieri, Napoleone e il predavanjem Toneta Požarja). V Komnu so dominio napoleonico nel Friuli (Trieste 18. marca primorski katoliški izobraženci pri­ 1988) , F. Tassin, Aiello, Crauglio, San Vito al pravili simpozij o življenju in delu tržaškega Torre: popolo e Chiesa 1716 -1753 (Udine rojaka, duhovnika in javnega delavca Virgila 1989) , M. Michelutti, La figura e l’opera di Ščeka. Referate so pripravili Peter Stres, Mar­ Tiziano Tessitori (Udine 1989) in seveda celi ko Tavčar, Tone Požar in Adrijan Pahor vrsti periodičnih izdaj. Pri tem so domoznan­ (objavljeni so v št. 46-7 revije 2000). Simpozij ske izdaje iz Gorice in Vidma izhajale bolj je počastil stoto obletnico Sčekovega rojstva. redno od onih iz Trsta. Vsaka izmed teh pe­ V tržaškem Kulturnem domu so konec no­ riodik bi seveda zaslužila posebno obravnavo, vembra počastili 120-letnico pojava sloven­ tako kot tudi mnoge od knjižnih objav, ki jih skega športa v Trstu. Ob 275-letnici usmrtitve ta pregled omenja. tolminskih puntarjev je bila v Gorici 23. no­ Končujemo z ugotovitvijo, da je tudi leto vembra krstna izvedba opere Tolminski pun­ 1989 bilo uspešno. Številne raziskave, objave, tarji Ubalda Vrabca. Prireditev je spremljala predstavitve in simpoziji preočitno kažejo zgodovinska razstava poleg tega pa je skupina tudi na trdno ekonomsko osnovo, ki je omo­

71 gočala njih uresničevanje. Dežela Fulanija - Fulviom Salimbenijem. — 3. Št. 71, 25.3.1989. — Julijska krajina utripa namreč v nenehnem 4. Št. 282, 7.12.1989. — 5. M. Verginella, Tržaška gospodarskem razvoju. leta pisatelja Giorgia Voghere o zgodovini mesta - brez omembe Slovencev. Primorski dnevnik št. 119, 24.5.1989. — 6. Glej razgovor urednika Pri­ OPOMBE morskega dnevnika (št. 11, 14.1.1989) s prof. Jože­ tom Pirjevcem ter nagovor slednjega ob predstavi­ 1. Kronika 37/1989, 139-142. — 2. Več o dejavno­ tvi zbornika v Ljubljani (Naši razgledi 24.3.1989, sti inštituta poroča Primorski dnevnik (št. 50, 1.3. str. 181-2). — 7. razgovor z avtoiji knjige je objavil 1989) v razgovoru z njegovim predsednikom prof. Primorski dnevnik (17.10.1989).

72 ZAPISKI IN GRADIVO

HIŠNA KRONIKA RODBINE PLETERSKI

Prepis te hišne kronike je uredništvu našega 1867 časopisa pred dvema letoma posredovala gos­ pa Nada Pleterski iz Kopra, sestra prof. dr. To leto se je tukajšna goveja štala (hlev) Janka Pleterskega. Menila je, da bi bil doku­ zraven kleti zgorej pod, shramba za zemje in ment, ki ga v njihovi družini čuvajo kot ne­ parna za slama postavilo zidar je bil neki ita- kakšno relikvijo, iz različnih vzrokov prime­ ljan Pleter, tesar pa Janez Planinc Baune (Be­ ren za objavo. Z njenim mnenjem se popolno­ tlehemski). ma strinjamo: kronika je imenitno, enkratno To leto se je kupil travnik in hosta v starih pričevanje o vsakdanjem življenju kmečke travnikih od Jakob Zupančič, cena 700 fl. družine v času od leta 1866 do 1936, o rodu, ki je umno gospodaril na svoji domačiji. V 1868 njej je polno dragocenih podatkov, ki bodo zanimali zgodovinarja in etnologa: o vremenu To leto se je delala priprava za zidanje se- in od njega odvisnem pridelku, o cenah, o dajne hiše štv: 32. les za rušt bil je večinoma trgovskih povezavah med mestom in vasjo, o na grajšinskem, v Močniku kuplen. hišni opremi, o delovnih strojih, ki so se v za­ Kamen je lomil Anton in Janez Bračun iz četku stoletja začeli pojavljati na kmetijah in Ravn štv: 6 na Ošič ovim posestvu štv: 31 končno, o običajih v družinski in vaši skupno­ Zdole, sedaj Sobatovo. sti. Uredništvo 1869

Ta popis je stoijen po lastnimu znanju in To leto je bila selitva naša iz Ravn na Zdole po pismenih dokazih v letu 1901 in sicer v hišo Marka Rogi štv: 33 zraven fa- Davorin Pleterski rovža, ki je sedaj šolski vert, potem se je sedajna hiša začela zidati in je bila 1866 ži to leto tulko za rabo da je bila že iz Rogel- Hišna Kronika nove hiše v to novo 9.tiga Novembra selitev. št: 32. Zidar mojster je bil Vincenc Gerlati rodom Rodovina Pleterski Lah inje dobil za to 330 fl. na Zdolah Tesar je bil pa Jan Planinc (Betlehemski). začenši z letam 1866 Mizar (tišler) Jože Ban kmet v Raunah, kovač tega imena posestnika pa Matija Kožer v Pleteijih, za te se ne ve kul- Pleterski. ko so dobili plače, opeka za streha se je pora­ bilo 10.000 kosov, inje 1.000 opek koštalo 14 1866 fl. in to pri J. Faleskini v Brežicah.

Tega leta je kupil Jožef Pleterski to pose­ 1871 stvo na dražbi (licitaciji) dne 5, Märcija 1866, za 2.568 fl. To leto se je kupila njiva v Prelogi od Mar­ Rojstna hiša tega Jožefa Pleterski je na ka Rogina za 200 fl v obsegu 1117 □ klf. Zdolah h. štev.: 50. potem je bil hlapec in mli­ nar pri Juriju Bogovič v Raunah štv: 1,5 let; 1872 potem začasni kmet oženjen z Lucijo Ban v Raunah štv: 3 od leta 1852 do leta 1869, do Tega leta so štenge (stopnice) pri hiši po­ tega se je v Raunah stanovalo. stavljene, in so (isekane) narejene iz kamna na Tega leta se je tudi tukajšna kolamica, per- Pijavškim, za 40 fl za Savoj vo postavila kaj ti staro stanovanje je bilo ži prejšnimu posestnikom, razen leseniga vinski- 1874 ga hrama pri vinogradu zraven farne cerkve, vse pogorelo, in to leta 1865. To leto seje po dogovoru č. g. Janeza Pajek

73 tukajšnji vodnjak pri hiši skopal; dolgosti 13 ton Koritnik v Stari vasi, za 110 fl. kuplen, in klaft ali 25 metrov spogodbo; da ima vsaki od Janez Moškon tesar na Zdolah, postavlen župnik in tukajšnji posestnik enake pravice za to delo 20 fl je dobil. do tega vodnjaka, drugi vaščani pa ne. Kopal ga je neki poljane iz Brežke fare zis vsem je 1884 koštalo 411 fl. zgorej je dva sežja zemlje ilovica, potem dva To leto sta rojena dvojčiča otroka Valburga sežnja peska, potem pa terdi lapor, da so ga in Jože dne 25. februaija. delavci morali z sikiro sekati, torej tega je 9. in drugi merlič v tej hiši je Valburga, zgoraj klafro z isekaniga. imenovana dne 4. Julija vmerla

1875 1885 J.P. rojen 1820

To leto je vinograd za cerkvijo prav veliko Tega leta vmerje pervi posestnik tega imena zemlje od kopanja za zidanje tukajšne farne Pleterski Jožef dne: 5. Majnika. Ker je bil na cerkve, dobil, in ni bilo tudi nič za njo dopla­ tem pogrebu tudi č.g. Jur Martinko. župnik čati, kir je tu pri cerkci pokopališče bilo tudi Sromlski tretji merlič več malih koščič zraven prišlo. To leto je prišla nesreča čez to hišo, mladi Opomniti je; da je to leto, neka dolga miza, ljudje od obilnega vina pijani so po dnevi in s tukajšne hiše, za oltar, v mertvašnici se rabi­ ponoči po vasi razgrajali in skamenjem okna la ino je še sedaj v tej hiši shranjena. Mašovali na hiši pobijali, či ravno od c: k: okr: sodnije so na tej mizi od 8. miga Junija pa do 21. No­ kaznovani se je neki Martin Ban, vojak na od­ vember t.i. domači g. župnik Janez Pajek 21 pustu zopet hotel maševati in je posestnika Novembra pa o priliki posvečevanja farne tega hiše Mart: Pleterski meseca Septembra cerkve pa razni drugi duhovni kakor: č.g. ponoči ob 11 uri pri vinogradu za cerkvijo na- Franc Mikuš dekan v Brežicah g. Ramor žup­ pal, nakar se mu napadeni posestnik z roke nik v Pišecah in neki dvomi škofov kapelan iz isterga in vide v hišo po svoj Revolver in dva Maribora. streva za omenjenom stori, da ga v glavo zade­ O tej priliki so v tej hiši na jutemi strani ne da v 8 mih dneh v merje potem je po­ tudi prenočevali g: dekan Mikuš in župnik sestnik ža to dne 23. Grudna t: 1: (1885) pri Ramor okrožni sodniji v Celji, 6 mesečni zapor v ka­ To krat o priliki posvečevanja nove cerkve zen dobil; kir je naslednje leto (1886) meseca je kupil Jože Pleterski posestnik te hiše in Aprila tudi nastopil. cerkveni ključar sv: Jurija prav lepi mašni To leto (1885) se je na šancih, hrib, kir je plajš v Ljublani za 110 fl. sedaj njiva in vinograd; hosta skopala, in pre­ padi poravnali, to zdelal je Juri Knez za 120. 1876 fl in derva s tega prostora sam imel. To leto se je vino po 4. fl staro vedro proda­ To leto je bil vinograd od Janeza Kozole v lo. Pleteijih za 700 fl. kuplen v obsegu 1128 □ klf To leto je pervi kotel za žganje delati, v Zo- ugrebu za 14. kuplen. 1880 1886. dobro leto Lipa, pred hišo (kletjo) to leto zasajena. To leto je bilo prav vinorodno leto da po- 1881 sodve za vino je zmankalo; bilo je domačiga vina 185. starih vedrov. Tega leta je bila poroka oziroma svatovšina To leto se je seno, zavoljo slabiga vremena, dne 7. februaija Martina Pleterskega z Jože­ po Petrovim kosilo. fo, rojeno Bogovič hči posestnika mlinarja Martin, rojen 27 februar Juija Bogovič v Raunah štv: 1, poročal je č.g. Janez Pajek tukajšni župnik. 1887 Otej priliki je tudi ta skoraj nova hiša blago­ slovljena in to dne 9. Februaija: bila Smreke so to leto od ces: kr: drevesnice v Celju kupljene in v starih travnikih, in šancih 1882 sajene. dva kostanjeva dreva pri hiši to leto posaje­ To leto se je rodil otrok Janez dnes 16. na, in v Gradu Rajhenburga, od grofa, doble- April. na

1883 1888

Kozovz, na travniku postavlen, in je od An­ Ovo leto se je klet zavino pri hiši postavila

74 zgorej pa shramba za žito, streho zgorej pa iz zgnila zavoljo vedniga deževja in velike vode plehom krita in samo ta je 112. fl 50. kr košta­ strošek celo leto 368. fl la zidarje bil Janez Bračun na Zdolah. dohotek 277. fl To leto je stari kram od vinograd pri cerkvi To leto je 21. Augusta toča vse pobila podren, in prostor zagroban s tersljem, preša da ni bilo pri nas več kot 5. vedro mošta za mošt pa domov zraven kleti pri hlevu po­ Ajda pa nič, sadje z dreves, vse stepeno, to stavljena, ki ima kamen letnica 1693. leto cepljene terte v Pleterjih, vse uničeno. To leto je bilo hišnega dohotka 830.fl stro­ ška pa 705 1897 slabo leto Franc rojen 19. feb: + 1. oktober, četrti mer- lič To leto so bili vinogradi ino sadno drevje zavoljo toče prejšniga leta slabo, in bolano da 1889 je prav malo rodilo.

Alojz rojen 16 Junij. 1898 Peti merlič tukaj Jože mlajši 15. Avgust 5 let star To leto je pri nas v tej hiši, vspomladi neko soboto zvečer P. Kapucinar (?) Žiga Vagner 1890 gvardjan v Kerškim (?) prenočeval, ker žup­ nišče prazno in zaperto bilo. Drevesa, mlada jabolka sajena na šancih, za potam na Raune kuplena od Veršec-a na Di­ 1899 zelskim a: 35. kr vkupi 14. fl Tega leta vmerje Lucija Pleterski rojena 1891 Kos, župnije Koprivnica leta 1821 vmerla 24. Märe, bilo v petek in je ta šesti merlič tukaj To leto je hlev za živino na jutranjo stran ter dne 26. Märza na cvetno nedeljo bil slove­ podalšan, in s prejšno štalo zravnan. sen pogreb ob 10h sprevod od hiše štv 32 v Mihael rojen 29. Junija cerkev in potem na pokopališče »Opomba« Za časa ko je bil mrlič že doma 1893 in na dan pogreba bil je velik sneg čes eden meter visoko. To leto se je postavila nova kovačnica s hišo za kovača pri cesti, konc domače ograje 1900 zidar je bil neki J. Pemič iz Pišec, tesar pa Ja­ nez Sajevic in je stalo z is v sim skupaj okoli je korito pri vodi na travniku s cementa na 400. fl. Novi meh za kovačnico naredil Zidanem mostu za 5 fl kupleno. August Gobec organist v Rajhenburgu za v teh letih se vino 10. do 15 fl staro vedro 22. fl prodaje ali; liter 18 do 24 kr prodano leta 1911 to jesen je bila mokra in skoraj nobeden kmet ni mogel stelje za živino dobiti. 1894 To leto so mlade slive pod pokopališčem, pod voznim jrotom, v versta zasajena bila in To leto se vinograd v Pleterjih na novo z ri­ so od Janez Živič-a iz Anža kir je jok v vino­ gola in amerikansko tertje kupleno od Rož­ gradu imel, kuplene komad 20 kraje bilo. mana v Artičah za 6. fl. posadi, rigolanja ko­ šta 60. fl 1901 V jeseni kir je sedaj vinograd se je zrigolalo za 25. fl in terte so okoli 30. fl stale kajti bile O novim letu t.j. 1. januar se začne prav so že v se cepljene sajene. huda zima pa ne velkiga snega do 21 Januarja potem nekaj toplih dni. začetek Februarja zo­ 1895 pet veliko snega in prav huda zima do 16. sto­ pinj mraza pa do konc 7. merca, da je sadno To leto so njive pod pokopališčem nad po­ drevje na rasti od zime pokalo. Tretje v vino­ tam in podpotam za 500. fl kuplene. in še na­ gradih je veliko pozeblo Spomlad suha, in prej druga za 150. torej ta kos 650. fl prav malo deža ampak 10. Junija pade precej To leto njiva na Jastemiku, in travnik na lepi dež potem v godno leto, mesec September lopatih pa prodano je za 525. fl v Jastemiku je pač grozdje kazil da gaje veliko zgnilo, kajti kupec F. Špiler v Lopatih Karl Prešnik. o mali maši je skorej cele tri tjedne neprene­ homa dežovalo potem pa lepo vreme da se je 1896 slabo leto ozimina lahko posejala, vinska terta je lepo dozorela. To leto je otava v starih travnikih v plasteh

75 1902 prav draga, tako da za 100. fl je zlo mala kra­ vica, par volav lepih pa, 400. fl košta. To leto je bil mesec Maj, ino polovica Junij stemeno (pšenica ječmen, i.t.d) srednje zmiraj deževno vreme, in zavoljo tega smo obrodi, pač pa jabolke dobro, slive pa nič. pozno ajda sejali, kir s je stemeno le v drugi vinograd, tu pri cerkvi se to jesen, pod pe- polovici meseca Julija dozorelo trgatev vino­ rutam pri sredini na novo z rigola. gradih je bila o sv: Lukežu, tukaj na Zdolah pa prav obilo mošta tako daje posodve zman- 1905 slabo leto kovalo, pri nas je bilo prejšnom preteklo leto vsiga vina okoli 60. starih vedro in sedaj pa takoj onovim letu nastopi precej terda okoli 140. vedro zima, suha z malim snegom, tako da je za ži­ koruza pozna, in slabo zemo, vino vode zmankovalo in so mnogi svojo živi­ zito čistilni stroj kupljen 6. Oktober na Du­ no morali na potoku v Pohanci napajati naju za 60. fl od Ig: Heller Polje ino vinogradi vspomladi obilno obeta­ jesen topla, pač pa mokra da so kmetje jo, pa pride strašni vihar dne 3. Julij, da setve malo stelje za živino dobili ino ozimino prav na tla podere opeka z is streh veliko pomeče pozno sejali kar je potem tudi zima čversto do vinograde hudo povije ino polomi kar potem konec leta deržala. večina vse palež (peronospora) terte posuši in Tabla (podoba) sv: družine kupljene meseca grozdje vse odpade. svečana t: 1: za 10. fl da je to leto komaj 30. starih vedro iz mošta nabralo. Jesen od 15/9 silno deževna, da mno­ 1903 gi niso mogli nič orati ne sejati tudi ne steljo dobiti, ta deževni čas je terpel še eden (jeden v Začetkom leta, lepa in topla zima, do 12. Grudna mesca, potem pač lepo in toplo, da Januarja tako, da so lahko steljo v hosti grabi­ smo dan bred Božičem, živino pasti videli. li, kulko so hotli, in živino pasli. Korenje, smo zavoljo deževja in snega, šele vino ima nisko ceno, 4. do 6. fl. staro vedro, v Adventu, z njiv domu spravljali zgodnji sneg ali 8. - 13. kr: liter in še to se teško prodaja. je pač jeseni na zelenje prišel in s tem veliko Verbova drevesa v starih travnikih okoli 50, hoste, in sadniga drevja polomil. mesca svečana zasajena. Račun za celo leto je: stroški 593. fl Toga leta je pervi pri tej hiši (od imena Ple­ dohotki 940. fl terski) v vojake potérjen in 12. tega Oktobra tudi od doma od ida, kir pri 7. polku Artala- 1906 slabo leto rijskimu v Ljubljani služi, oziroma čast: sluga pri g: Majoiju, Soppe (?). Will leta 1924 Fel- Dne 11. Februarja se je tukaj veršila veseli­ dmaršallent: na Dunaju ca, v spomin petindvajsetletni Jubilej (srebrna to leto je tudi nova dervamica za derva po­ poroka) Martin-a in Jožefe Pleterski roj: Bo­ stavljena in z opeko krita in stane z delom, govič, pri tej veselici so bili sledeči: otroci; Ja­ opeka in drugo, brez debeliga lesa 33. fl. nez, kir je pri vojakih tisti čas bil; namreč: pri pod; za mlatvo je znad štaloj prestavljen na Artalarijskem regimentu štv. 7 v Ljubljani, kleti zraven štale, in štala pa cela z malto oziroma ofic: pri Majorju Wilh: Soppe-ju dru­ ometana gi; Martin, terg: pomoč: pri g. I. Bahčič v vinski pridelek to jesen prav dobri, pa za Cerkljah tretji in četerti Alojzi in Miha pa ta polovico manjši kot prejšno leto prodaje se čas doma. Ivan Habinc Videm, Janez Bogovič lahko, 14 - 2 = kr. lit: Videm (Sremič) Fran Ivačič z ženo, in Anton stroj za žito čistit večji kuplen - III od Hel­ Badej z ženo, Mali Kamen, Uršula Urek, Ja­ ler Dunaj za 78. fl prejšni pa M. Novaku v Ša- nez in Ana Lajovec Zdole, Jožef in Maria Bo­ pola za 65. fl prodan, leto je bilo mimo, ino govič Raune, ti so bili tudi pred 25. leti tudi brez toče. vinska terta prav lepo zrastla, ino svatje, potem pa zmed sosedov pa Janez in Jo­ dozorela. žefa Čemoga, rojena Skerbec in še Uršula in Janez Ivačič od rojstne hiše Bogovič. Na ta 1904 spomin je bila fotografija od I: Pajek tukašni- ga župnika ki se vtej hiši nahaja, povečana (in to leto je dne 23. Aprila toča prihrula, daje to delo stane okoli 20. kron) kir je ta župnik bila zemlja bela kot pozimi, in posebno v vi­ ova dva jubilarja pred 25. leti poročal. nogradih, kir terje ži lepe mladike imelo je, veliko toče je bilo dne 30. Maja, pa kljub posebno v Pleterjih, večinoma vse tega okle­ temu so se vinogradi prav lepo obrastli in le- stilo, da so mnogi tersi vseh mladik goli ostali, piga grozdja nastavili, dokler ni zopet dne 4 pa je še kakor čudeš, se jeseni v vinogradu v (7?) Augusta toča skoraj, popolnoma uničila Pleteijih nad 30, starih vedrov se nabralo mo­ in to posebno: Za dole, Pleterje, ino spodne šta. Raune; da so se pote, vsi vinogradi z grozdem Poletje suho, jesen pač zelo deževna, da je vred; skorej posušili, na njivah pa toča ni veli­ veliko grozdja zgnilo, živina v spomljadi ko škodovala.

76 jesen lepa, ino topla do Adventa, pač pa o obrane, slivovke to leto tudi dosti. Božiču veliko snega Trgatev v vinogradu ži 10. September dne 24. Grudna se je postavil na Šanscih dve leti stara telica, 15. Sept: prodana za nov križ, in sicer ob potu na Raune Kostanjih, 145. fl. kupil je gosp Creptani(?) Pietro iz v hvaležni spomin na 401etno bivanje na tu- Oleggio Piermonte Italia. kajšnim posestvu to ime, in na 25 letni jubilej Mošta to jesen prav obilo, tako da je vsake­ srebeme poroke (leta 1881) Mart: in Jožefe mu posodbe mankalo, in so mnogi še pozimi Pleterski, in dne 30. Grudna v nedeljo po po- vino v kadeh imeli. poldanskimu cerkvenimu opravilu po č:g: Tukaj smo 150 starih vedrov mošta imeli, Alojz Soba tukašnimu župniku, v pričo mno­ prodaja vina je cena do Božiča od 10, do 17 goštevilnega ljudstva slovesno blagoslovljen krajcaijev liter zadni dan tega leta je bila zima 16. stopinj, jesen skoz in vsa lepa in suha cena lepo rejenim mladim svinjam za me­ od Martinoviga pa do noviga leta le malo sarja prodalo se je to leto 60. do 65, krajcarjev snega eden kilg: kar se do sedaj še nikoli ni tako to leto je malo sena za živino so mnogi od visoko prodajalo. deržave sena ino slame po znižani ceni (seno 100 kgl. po 4 jrone slama po 2 kroni 100 klg) 1907 dobivali toga leta v mesecu Januar se je začelo pervo Sneg od 8. Decembra pret: leta zapadli leži žganje iz tropin vinskih žgati (kuhati) do: 30. Märe še lehko ga dobiti, bilo ga je po nekod po 1 1/2 visok, kje gaje silni vihar 1 Ja­ 1909, prav dobro leto nuarja vkup na nanosil. in huda zima je bila dne 22. Jan: 19. in 23. Zima je dolgo, do Aprila nas v hišah derža- Jan: pa celo 20 stopinj. la, in se je malo dela po zimi na zvunaj nare­ 11. Februarja je bila ohcet v tej hiši ali po­ dilo, zatorej je delo v vinogradih večina se še v roka tukajšne dekle Maria Godler, ki je blizo Majniku (kop) nadaljevalo 5. let tukaj kot dekla služila znekim Franc pri nas je bila perva kop v vinogradih 21. Bahč viničar Ivanič Klošter, na Hervaškim. April gotova, krompir smo sadili 27. Aprila in jesenska setva so še vklup temu da je celo koruza smo začeli 7. Maja sejati, krompir bil zimo bilo pod snegom še koje dobro obrodilo je lepi, pa dober ni bil, bilje voden. bolje slabo koruza kje je na sončni legi je zara­ Bolje za vinograde se je to leto po 2 kroni di suše, se večina posušila začela se je pa suho butera, plačevala. leto od mesca Maja pa do Oktobra. Popravilo vodnjaka (Štirna) je stalo za nova otave prav malo. streha, pleh in klepar (špangler) I. Sterger s Vinogradi so izverstno kaplico dali, toda na Kerškiga vkup.... K 96.48.h katiro je plačano Zdolah malo, to pa zaradi toče pretekliga leta. od te hiše, in župniša, vsaki polovica. Celo leto je bilo mimo brez toče, in viharjev vinska cena za staro vino bila je zmiraj sla- Jesen lepa in topla, oranje na njivah lahko, beja, pretekla jesen bil je liter 17. kr. to jesen in smo vsi lehko setve posejali da je prav lepo seje pa ži 14, in tudi 10. kr. prodajalo liter. in močno zrastlo, tako da bi se lehko ži v jese­ Nova (bela) peč, v hišo na večerni strani je ni po njivah pšenica kosila. postavlena, 2.. Oktober zidar Janez Bračun od Na kolamici po spodnji strani se mesto tukaj, kuplena pa do T. (?) Mastnak lončar iz slamnate strehe, z opeko pokrije. Brežic za 8. fl ali 16. K. drevesa na spašniku (jabolke) (pri Knezu) letina vsa lepa, in tudi celo leto brez toče in od c: k: kmetijske družbe kupljene se to jesen pozebe, leto bolj suho, kot mokro ena polovica; zasadijo. 30. kom: vinska letina pa tako obila da se nihče tako vino se prodaja 17 do 21. kr. liter. obilnega branja (tergatve) ne spominja. vina (mošta) od stare terte je to leto še okoli pri nas je bilo to jesen okoli 230 starih ve­ 6. hektl: dro mošta kar se 50 let nazaj nihče ne pomni od stare terte t:j: ne cepljene ga je še bilo 1908, prav dobro leto okoli 20 vedro. Posodve za mošt je v obče vsakimu zman- Od c: kr: kmet: družbe brez plačno dana ka- kovalo, tako smo veliko starih sodov iz Buda nada Pešta, in z Ljubljane, nekaj za svoje vino, še Drevesa, na spašniku to spomlad (jabolka) več pa za druge občane dobivali, za ceno 3 (30 komadov) posajena; spomlad in leto, veči­ 1/2 do 4. krajcer liter ali 7. do 8. kron. Hektli- na suho, žetva zgodna in prav lepa, ino obilo ter in to, za stara posodva zemja začetek žetve 4. (7?) Julij 15. Julij že cena moštu je to jesen 10, da naj bolši 13. mlatva gotova, ajda lepa, konec meseca Julij krajcarjev liter smo ži grozdje zobali zima, skorej brez snega do novega leta mehka sadja, posebno slive so obilo obrodile, pro­ in večkrat le južno in deževno vreme, o no- dale so se (stari vagon) okoli 3 krone zdrevesa vimletu noči merzle, po dnevu pa sončno in

77 jasno lepa. sena in otave, zaradi suše prejšniga leta, je Svinjaki prenovljani meseca Aprila, v treh pač tudi malo prirastlo. dneh podreni ino zopet nazaj gotovi gobe (verganji) suhi, se prodajo to leto po 1910 K: 6. kilg: kovačnica koncu ograje, pri cesti Pustišeku, Voda v tukajšni Štirni (vodnjak) je bilo kon­ za 880. fl prodana. cem januarja okoli 10. kit: ali 19. metro; kar sadja, sliv in jabolk obilo, slive zdrevja še do sedaj ni bilo toliko vode. obrane smo stari vagon po 2. fl, 20 ali 4 krone 15. febr: so bili, eden par volov, doma pro­ 40. hi. prodajale, in smo za nje dobili 95. fl pa dani za 1.062 kron, ali 531. fl v Gorica kar je še je za dom ostalo. ta visoka cena, perva pri ti hiši Drugi vojak od te hiše Alojz, pri c:k: domb: Kostanjevo drevje (zemje) v hosti na šancih, polku v Gradcu, nekaj časa je bil tudi v Pragi proti starim travniku ležeče v mesecu Märca na Češkem. sajeno. Ograja nova, pri cesti, narejena mesca De­ Obdelovanje zemlje to spomlad bilo prav cembra in v štirih dneh (narejena), tesar Janez hudo, ker se pozimi ni nič prezebla. Sajovec. Pervi romarji od te hiše na Tersat, pri Reki, Podoba sv: Janeza, kr: kuplena v Zagrebu 9. so bili dne 1. Julij 1910 Martin, oče in sin, Decembra za 3. krone. Mihael, Pleterski to je tan kjer je nekdaj Mari­ Jesen sploh lepa in prav topla, snega, pa, jina hišica stala in kir se sedaj v Lavreti (?) na tukaj nič. ozimine prav lepe in velike da so Italijanskem nahaja neki živino po njih pasli, ali pa kosili. Vinogradi večina, po celi Evropi vse popa­ 30. grudna se je tukajšna cerkvena koruza ljeno od bolezni peronospora dani nič grozdja na dražbi kupila kir domačiga pridelka je za­ na tertji ostalo, človeška modrost z zdravilom radi suše, prav malo bilo, in se je zavoljo tega nič ne more zdravja zderžati. v 30. letih, drugič morala koruza za dom ku­ vino od leta 1909 se spomladi od 8. do 12. piti. stari vagon po 5. fl. 5 kr. kr. liter prodaja, meseca Augusta pa ži po 20. Mlin za sadje kuplen v Gleisdorf pri Grad­ kr. ali 1. hekt po 20. kron. meseca Oktobra ti­ cu za 126. kron. stega leta, pa po 24 - 26. to leto nič tergatve. 1912 slabo vino in kislo 15. Oktobra dobi tukajšna farna cerkev 12. križev, znamnja posvetitve pred 35. leti, po Zima, o novim letu, prav topla, in brez sne­ škofu Dr. Jakobu Maksimilijanu k. in škof v ga, pač pa je prav hudo nastopila o sladkem Mariboru imenovani Apostolski križi so v Imenu, t:je: 14. pa do 21 Januarja, potem pa Ljubljani kupleni pri gosp: Leop: Tratniku. zopet toplo vreme. sena in otave to leto je precej več od drugih Februarja in Märca pa prav toplo da se je let. vsako delo zgodaj opravilo, posebno so vino­ Jesen, do Božiča, večina mokra in blatna gradi zgodaj mladike pognali potem pa huda sploh letina to leto je slaba, krompirja prav zima dne 11. in 12 Aprila, daje zemlja zmerz- malo, mošta pa nič. nila vinogradi večina vse, pozebli. Perva Puška, (Werdl Gver) pri hiši, kupleno kar je pa še ostalo, je poleti palež, plesnoba, na Koroškem ti je stari , od leta in jeseni, gniloba vzela, in torej, slaba jesen, 1866. koruza v Oktobru tergana, korenstva, repa slabo, pač pa je krompir posebno dobro obro­ 1911 dil. stemeno vse povalano, in s plevelam prepe- Ta spomlad smo krompir za sadeš morali, ženo, če ravno spomladi prav lepo kaže, je bil zaradi slabe letine prejšniga leta v Ljubljani potem slabi pridelek. kupovati, in sicer: 100. klg: po 9. kron smo ga Mala klet, in prostor, za stroje pri hiši, to pa morali vzeti 500. klg: kar je stalo, brez dru­ leto pristavljeno. gih stroškov vkup 45. kron. 10. Novembra je bil tukaj na obisku, g: Naj višja cena, za vole pri tej hiši do sedaj F: , c:k: nad ravnatel pri c:k: je: 30. Juni K: 1.156 za en par volu, prodani poljedelskim Ministrstvu na Dunaju, in njego­ Naj višja cena za vino do sedaj je 28. kr. li­ va gospa Terezija. ter prodano meseca Julij 370 lit Janezu Soba v jeseni t:l: je nova ura s kukovico, pri urar­ ali staro vedro po 15. fl 64. kr ju, Knivasser v Brežicah za 13 kron kuplena. poletje prav suho, tako da otava se na mno­ Jesen, in zima topla, gih krajih vse posušila je, da ni bilo kaj kositi, to leto se je moral pervi dohodninski davek ajde prav malo, repe, in korenja tudi, mošta, K: 18. plačati zaradi prejšniga leta, ki je bilo vse tertje ožga­ no tudi malo, pač pa izverstno da se je mošt 1913 vobče dobro leto po 18 - 26. kr. liter to jesen prodajal. Jesen

78 Dosedaj najvišja cena za vole, se je dobilo kokošja jajca. 5. za 20 (?) krajceijev, za ena na sejm sv. Blaža na Vidmu, namreč: 640. fl krava se je dajalo to leto K: 1.200. kar do se­ ali 1.280. kron. daj še ni bilo slišati. to leto najtežja svinja zaklana 260. kilg. ali vreme cela košnja prav lepo, da se je lahko 4. centov 53. funtov seno spravljalo. naj višja cena za 1 par volu 15. Marcija ku- jesen pa mokra, da se je prav teško oralo in pleni za 600. fl ozimina sjala (April 2) krompir se to jesen po 13. kron metercent 13 - 14., sneg in zima da so vinogradi, ži prodaja, in se ga je 21.m.c. pri nas prodalo: lepo pognali, so potem vse pozebli, bilo je pa junec, pol leta stari, košta 198 fl ali 396. kot velik čudež, še v jesen precej lepi pridelek kron. okoli 90. starih vedro bilo, kajti spomladi je vino, (novo) stane od kleti 46. - 50. krajcer- komaj sredi Maja, zopet zeleno v vinogradih jev lit:; v jeseni se mlade svinje prodajajo a: (zaradi pozebe) bilo. klg: 1. fl 60. kr. ali: K: 320 vin: stemeno prav lepo, krompir prav lepi, ko- Špeh. kilg. 8-10. kron renstva obilo, koruze tudi, torej dobro leto. pšenica, stari vagon 12. fl koruza, 8.fl 50. k. leto mokro, jesen pa lepa, celi Okt. Kotli za žganje delati, so vse po c:k: nared­ z domače svinje dobili to leto 169. fl. bi, vsim, in tudi tukaj; vzeti, za vojaške potre­ meseca Januar se oženi domači sin Martin, be, ravno tako se je moralo tudi zemje; proti poročen v Cerklah s Karolino Oberster in je plačilu dajati, zaradi tega so mali najemniki trgovec ravno tam. veliko pomanjkanje terpeli proso, gaje bilo, domače sejano ednajst sta­ srednji voli pa stanejo: 3.000 K. rih vagono. zima, celi mesec December topla, da se je lahko razno delo opravljalo, tudi stelje dosti 1914 dobilo, sin Mihael pride z vojske odpuščen zavoljo bolezni in ranjen, mesca Augusta ta zima se je dobilo za domači fažol 27. fl. v domu. bil je v ognu v Galiciji in na Goriškem, Ljubljani, pri oskrbovalnim skladišu za voja­ zoper Italijo. ke. torej: do sedaj; največ v mescu Januarja nadalna svetovna vojska spomlad in do sredi leta prav mokra, da se je v vinogradih večina le po enkrat kopalo, 1916 sena veliko vina sredno, žito dosti, pač pa po­ zno zrelo, koruza dosti, krompirja se je to leto v mesecu Januaija, toplo, da seje v vinogra­ 20. m.ck. prodalo a: 10. kron. kar še to visoke dih obrezovalo, in vse prekopalo. cene ni bilo, da seje ta jesen za domači krom­ krava (mlada telica) 1.1/2 leta stara, je ku- pir 200. K. dobilo. plena od Ivanuš-a doma, za 260. fl ali 250.K. huda vojska se je začela, in so od te hiše šli Dne 5. Marcija smo obhajali petdesetletnica trije: meseca Julija: Janez, Alojzi in meseca na tem posestvu rodovine Pleterski, izmet so­ Augusta rekrut Miha. sedov so bili: č:g: Alojz Šoba tukajšni župnik; stroj za grozdje mleti kupljen od neke duhovnik, ravnatelj (begune) z Gorice I: Čer- tverdke na češkim, za ceno K: 50. sem postav­ noga, I: Šoba, M:Jevšnig, i.t.d. ljen dne 12. Märcija plačano za vino pervopri Voli prodani 5. Decembra za 700. fl ali: tej hiši, skupaj: 100. fl ali: 2.000. K: od I: Čer- 1.400 kron. kupil je Alojz Kodermac, v Gori­ nogata tukaj. ca. voli, za c:k: vojsko prodani, in odpeljani do sedaj, naj višja cena dne 19. juni prodani sploh, lepi rejeni za ceno zima, sploh mokra, in deževna K: 2,90 vin. kilog: in veržejo: 1. par, 3.320 kron. kar se še nikoli kaj takiga ni slišalo. 1915 svetovna vojska Ferva cerkvena procesija z iz šolarjev, dne 30. julij, od križa naše hiše, na Šanscih v na­ ta zima se je fažol, klg: po 30. kr. ali 60 vi- men, da bi po prošnji otrok ljubi Bog ži dve­ neijev prodajal in se je dobilo v kup K: 118, letno svetovno vojno, enkrat odvemil. kar je do sedaj naj višja cena. draginja pri mladih svinjah, je: za 3. prasce voli v Adventu kupleni, in so prodani fe­ 4. mesca stare se je dobilo 25. julij 165. fl. ali bruarja za 726. fl ali 462 kron. v dveh mesecih 330 kron. 200. fl prežetka. nova streha na Kozolcu narejena od Anto­ to zimo se lepo rejene svinje prodajajo klg: na Živič, Raune, 31. Julij t:l: po 86. kraje Vino, se to jesen pridelek tega leta takoj o voli kupleni na sejmu 15. Märe za 885 fl, sv: Martinu liter fl 30 kr: pri kletih prodaja, najdražji cena, kar je še kdar bilo. ali K 2.60 hi. liter, kar se je tudi tukaj ta cena koruza se prodaja to leto po 8. fl. 1/2 stari prodala dne 9. Nov okoli 22. H lit: v Ljublja­ vagon. na. Kupec je bil And. Stele iz Šiške. in pšenica po 12. fl 50 kraje: Vsebina te knižice se od verste do verste na

79 resnici sklicuje, ter ostane čez vse predragi ino pati Dne 6.V. plačalo se je delavcu po 6 Kr preljubljeni oče ino sosed v trajnim spominu. Seno seje začelo kositi Dne 23. Junija Zdole 19./5. 1918 Dne 21. Maja t.i. je odšel iz hiše sin Marti­ na ozir brat Ivana k žandarmeriji S.H.S: od­ Dne 28. Dec 11 je umrl posest: hiš štv 32. o potuje Porig: poveljstvu žandarmarije štv '5. v 9h30 min predpold g. Martin Pleterski star je Ljubljano od tam je bil poslan na postajo bil 63 let in 10. mesecev. orožnikov Medjedje pri Višegradu Bosna ob Bolehal je 20. let na srčni napaki. Od leta stari Srbski meji. 1911 predpustom je obolel na Reumatizmu Mesca Maja t.i. bil zazidan nov štedilnik po celem telesu tako močno da bil v postelji (šparhert) v Kuhinji Kuplen v Zagrebu od Ar­ do bikošnih praznikov. Okreval je po tej bo­ tur Schreinner-a zidar Ivan Richlij Stara-Vas- lezni le toliko daje po palici hodil jako počasi i stalo je vse skupaj izgotovljen 2200 Kr do 29.9.16. na kar ni več zapustil postelje to- Dne 1. Nov t:l: bila odrejena Mobilizacija kler ga ni Bog poklical. od Jugoslovanske Vlade v Belerngradu. Pokli­ Pogreba so se udeležili iz med otrok drugi cani so bili od 1880 - 1890, med tem je bil sin Martin trg. in posest, iz Cerklj in njegova tudi sedanji posest Ivan ki je odšel dne 7. Nov Žena Karolina in četerti sin ker je bil doma v Celje k gorskim polku in bil tam 20. dni. Na kot Invai: Mihael. povelje Entente se je mogla poklicana Arma­ da odpustiti in na dom poslati. 1917 Dne 8. Dec storil prvi Korek (sin Martina - Ivan) radi ženitbo u hišo Petanovo N°8. obč Dne 6. Januarja zjutraj pride na poročilo Gorica Župnija Rajhenburg smerti Očeta Mart domov iz Fronte najstarejši _ Na Kvatemo nedeljo šel iz sosedom Ivan sin Ivan. Černoga trgovec in posest na Zdolah radi na Tisti večer prej pride tretji sin tudi domov tj resenga dogovora u hišo Petanovo na kar se je Aloiz iz Bovca Fronte. sklenila zaroka. Mesca Feb: tl je morala Mati Jožefa posest Na Štefanov dan prišla Anton in Marija Pe­ na štv 32. oddati eno telico dve leti stari za tan iz svojo hčerko Marijo na pregled posestva Vojaške namene. in imetja hiš štv 32. na obedu ta dan bil sosed Meseca Aprila tl se je zopet mogla oddati Čemoga in Josef Habinc Kostajnik 27. ena breja Krava za Vojake. Dne 27. Dec t.i. narejeno ženitovansko pis­ Seno je bilo to leto slabo za radi hude vroči­ mo pri c.k. Notarju Ivanšček-u v Brežicah Iz ne. Žito tj pšenica, Rrž, ječmen, je precej do­ tem dnevom provzel posestvo od Jožefe Ple­ bro obrodilo. Repa in Korenje je to leto bilo terski najstarejši sin Ivan za svoto in denarja vrlo dobro (debelo). 18.000 Kron. Mesca Sept dne 17. se je začelo (pri nas) Navzoči pri Notarju bila mati Jožefa Plet grozdje trgati. Bilo je mošta 60. Hekt belega in oče Anton Petan in hčerka zaročenka Marija. Rudečega jako izvrstna Kaplica bila splošno po Slov deželah 1920 Ta jesen je bilo pri posest 15. Hekt jabol­ čnika. Za Jabolke se je dobilo 1100 Kr Cena Prvič bila klicana Ivan in Marija Pleterski tega bila polovica 50 vin in drugo po 70 vin dne 11.1.2= dne 25.1. bila izklicana na Zdo­ Klg kupec tega sadja bil g Maijer iz Brežic. lah in Rajhenburgu Dne 17.1. odšel Ivan v Trst in nazaj prišel 22. Januarja. 1918 Dne 1 Svečana se je začela popold. priprava za m. naslednji dan. Okoli 3h prišel po želji Na pusti četrtek mes: Feb je prodala posest ženina Ivana gosp Rudolf Presnik sin trgovca Jožefa Pleterski Vino letnika 17. lit 5 Kr (33. in posest na Zdolah Ta imenovani je bil prvi Hekt) Kupec je bil Josef Veber gostilničar iz tovariš ženina Ivana Na večer odšel Rudolf iz Terbolje I. Vozniki so bili posest: Čemoga, godcem Fabijančič-em in ženinom v Gorico v Šoba Sresnik (?) in Domači Voli iz vozom. hišo gospodične Neveste ozir njenega očeta Dne 9. Nov pride iz Vojne domov najstarej­ Ant Petana. ši sin Ivan seboj prinesel 1400 kosov Egib. Ci- Dne 2. Svečana t.i. je bila poroka v Cerkvi garetov in 600 kosov Ogerskih Cigaret d.sv. Duha ki je podružnica Rajhenburgške župnije. Običajni obred se je izveršil iz sv 1919 Mašo ob 10h predpold ki jo je opravil č.g. Ka­ plan I (J)? Dušič iz Rajhenburga. Ko se je sv Vino prodano to leto 15.11. od letnika 18. lit opravilo končalo so šli vsi navzoči svatje iz 4,50 h cerkve na zajutrek k gostilničarju gosp Jožef-u Kupec bil Hafner trg. vina Šiška pri Lju­ Habinc sosedu od nevestinih staršev. bljani. Vina kupil samo belega 18.50 lit Voz­ Okolu 5h zvečer je prišla cela svatba od Ha- niki bili Domači in sosed Iv Cemoga binca na Rojstni dom neveste k Petanu. Svatje Zaradi pozne spomladi začeli prav kop ko­ ki so bili navzoči v hiši gosp Ant Petanovi bili

80 siedici; gospod Anton Maček veleposest: v 140 lit prodajalo se je lit 175 Kron Kozjem iz ženo bil kot starašina I in gospa To jesen Vinski pridelek bil okolu 30 Hektl žena teta od neveste. Belega (Vina) Mošta kupil o Martinovem Gospod Anton Gračner iz ženo veleposest And Stele vinski trg v Šiški pri Ljubljani lit Podgorje pri Zabukovjem. Gosp Anton Kos iz 18. 10.65 lit ženo posest u Kostanjeku župnija Zdole Da­ lje; Gospoda Ivan Čemoga iz gospo Josipino Leto 1921 roj: Škrebec posest, trgovec in gostilničar na Zdolah kot staršina I od ženina. Spomladi je že od januarja bilo prav malo Prva tovarišica od neveste bila gospodična snega O svečnici ga napadlo 5 cntmet a čes Angela Kos in prvi tovariš gosp. Rudolf Pre- par dni izginil Dežja pred pustom nič meseca snik sin trgovca in posest na Zdolah. Druga Märza nič Aprila prav malo kratko celih 5 tovarišica gospodična Mizi Maček iz Kozjega mesecev jako suho da se je komaj pralo. Prve iz tovarišem Anton Petanom brat od neveste. kopi v Vinogradu hudo suho in težko delo. Gosp Anton Ašič iz ženo posest, u Velikem To leto seje rodila hčerka Marija (Marica) dolu, župnija Koprivnica Poletje suho, žetva precej dobra jesen, zopet Dne 3. Svečana ob 7h zvečer je odšla sva- suha krompirja, korenja repe jako malo vsled tovščina iz hiše Petanove na Zdole. hude suše Ravno tako otave bilo prav malo če Mimo grede se je vesela družba iz nevesto ravno so travniki na mokri legi. Reje za svinje in ženinom oglasila pri sosedu Jos: Hobincu sploh malo. gostilničarju na požirek dobre kaplice vina iz Dne 22. Sep. seje začela trgatev pridelek bil leta 1917. srednji okolu 35. Hekt kaplica še boljši ko leta Prišelči na ženinov dom se je svatovščina 1917. po večerji spravila počivati. (do svečnice leta 1922. še ni bilo prodano) Drugi dan t.j. 4 Svečana so se stari svatje in Ta jesen tudi brez dežja da smo morali čes Novo došli gostje zbrali do 12h k zabavi in ko­ dva meseca vodo voziti iz Polance in to vsi silu. U tej hiši štv 32 so bili slediči gostje: gosp Zdolani vozili in nosili čes pol ure daleč. Ivan Čemoga iz ženo hčerko in sinom Justina Dne 23. Oktobra t.l. vjutro začelo snežiti in Rudolfom.1 Brat ženina gosp Martin Pleter­ ter snežilo dva dni Na 25. tm. vjutro padel tak ski trgovec in posestnik v Cerkljah ob Krki iz sneg (moker) da je veliko sadnega drevja polo­ svojo ženo roj: Oberster in sinček Božidar. II milo (listje drevja ni prej vse odletelo) Brat ženina takrat Krij Orožnik iz Medjedje Stelja nismo to jesen dobili več kakor dva pri Višegradu v Bosni. II Brat ženina ki je bil voza vzrok je bil ker listje v gozdu ni prej doma Franz Lauvrinšek iz ženo Marijo roj. obletelo Oberster posest v Cerkljah dalj čg župnik zdo­ Stelja sploh niso posestniki prav nič dobili lski Alois Šoba in sestra Terezija (kuharica) pred 23. tim Oktobrom Ta sneg je izginil u gospa Josipina Presnik posest: in trgovka na enem tednu in potem smo zopet lahko sejali Zdolah in sin Rudolf Franz Šoba mesar in po­ in orali za setev. sest na Zdolah iz ženo roj: Molan Josipina. Dne 8. Nov zapadel vdrugič sneg snežilo 4. Bahč Maks posest Zdole iz ženo Uršulo kot dni iz viharjem ednako kakor u Alpah. Čes 3. kuharica njena mati Uršula Urek. Blaž Ha- dni zopet ta sneg iztopil da smo dobili za prvo binc posest v (Kremen) iz svojo ženo Ano roj: silo stelje in Drva Cerjak, gospa Udovica Matilda Krošlj po­ Dne 27. Nov t je prvo Advendno nedeljo sestnica v Dobovi (roj Škerbec) gospodična zopet začelo snežiti 4 dni in noči. ta sneg izgi­ Mitzi Maček, Angela Kos, Cicilija Gračner nil pred 18. Dec. Na to zopet grabili stelje Oče in Mati Anton Petan in Marija in brat ne­ i.t.d. veste Anton Petan. Josef Habinc in hčerko Anica Martin Petan iz ženo Nežko roj Živič Leto 1922 posest in krojač v Ravnih. Anton in Terezija Podlesnik iz Zdol Milan Žalec in Jo­ Meseca Jänneija po sv treh Kraljih začelo žefa Živič kot slugi za jedilo in pijačo, dalje snežiti in padlo pol metra na kar bilo hudo bil tudi Ivan Bogovič posest v Sremiču župni­ mrzlo. Ta sneg je izginil in mraz ponekod do ja Videm Valentinovega. Dalje bilo zelo toplo in suho Dne 5. Svečana popoldne so se vsi gostje vreme do 19. Märza Potem začelo deževati do razšli na svoje domove. 24. Aprila tako da ni bilo mogoče orati ne Slika ki se nahaja v hiši Marije in Ivana bila krompirja saditi. Mesec Maj in Junij hladno slika Dne 28. Ill.tl v Zagrebu pri fotografu in večkrat dež ki je nadlegoval pri sušenju Merčeju (?) Preradovičev trg.-u sena ker gaje bilo zelo malo. Seno to leto bilo povolno, žetev tudi. Dne 6. Junija je zadela kap Alojzija Pleter­ Krompirja bilo to leto izvanredno veliko ski iz hiše štv 32. bil je orožnik od 21. Maja prodalo se je tega pridelka čez 2000 Klg Klg 1919 na orož. postaji Medjedje pri Višegradu 1.40 vin III četa I Bataljon 3. Brig (Sarajevo). Umrl je Slive to leto precej obrodile žganja imeli čes dne 13. Junija ob lh popold u hudih mukah u

81 Vojaški bolnici IV Paviljon v Sarajevu, po­ se vršil Dne 20. ob 9 uri predpold iz hiše v greb je bil dne 14. Junija ob 3h popold iz mr­ cerkev k sv maši ter nato na pokopališče po­ tvašnice te bolnišnice. Pogreba se je udeležilo greb vodil župnik Al. Šoba ob asistenci kapla­ orožništvo iz orož. šole in dva častnika na Tomazin-a iz Cerkelj in patra gvard iz Bre­ Vino prodal meseca Aprila Ivanu Robežni­ žic Ta dan bilo huda burja iz snegom ter oseb­ ku gostil: na Viču pri Ljubljani 26. Hekt 20 ni dohod na pogreb zelo oviran, deloma ne­ lit:a: 27. Kr zneslo 70.640 Kr. mogoč sestra rajne Jožefa (došla) zamudila Dne 6. Augusta se je Rabila velika miza (ki pogreb to je bila Lucija Zidar iz Malegakam- se nahaja v hiši) Za prvo Novo sv Mašo u naši na. Župniji 1 1789. katero je daroval č:g: Jožko Leto 1931 Presnik iz Zdol štv 27. Sv opravilo ozir. sv Maša bila je zunaj za cerkvijo na jugo zapad, Tole leto dne 13. Junija 1930. umrl Mihael strani na tej že zgoraj imenovani mizi. Pleterski mitniški uradnik v Ljubljani Pogreb Vina seje to leto prodalo 33. Hekt bil iz mrtvašnice javne bolnice Ljubljana in si­ Jesenska setva bila pozna in sicer po trgatvi cer II Razreda iz dvema duhovnikom in zapr­ tako daje bilo gotovo šele 20. Nov tim vozom na pokop sv Križ. Pogreba se ude­ To leto bilo sploh jako malo fižola zaradi ležili mnogi službeni kolegi ter 16. oseb prija­ suše u času ki je svetel fižol Sena bilo normal­ teljev in znancev Zdolanov no Otave pa prav nič, le nekateri kmetje ki imajo travnike ob potoku so imeli nekaj otave Leto 1933 za vzore. Sploh bilo to leto srednje dobro. Meseca Sept: dne 9 odšel od Doma najmlaj­ Dne 18.5. rojen otrok krščen na ime Karoli­ ši sin ozir brat Mihael v Ljubljano v službo in na (Dragica) sicer bil sprejet pri dohodarstvenemu Uradu kot mitničar Leto 1936 Vino to leto prodano v (Ljub) Vič Ivanu Robežniku 26. Hekt 22. lit a:27. Kr= 70.640 Dne 28. Okt na občinskih volitvah izvoljen Kr Točenje bilo 22.4.22 iz 95. odstot: za predsednika obč: Zdole ter dr­ žal funkcijo do zasedbe Hitlerjeve Nemčije Leto 1923 22. Aprila 1941. To leto seje rodil sin Anton (Tone) Dne 1. Julija t.i. bil rojen sinček kije dobil Rojstni dnevi in leta rod: Pleterski na Zdo­ pri sv Krstu ime Ivan rojen bil 1. Julija bila lah hiš štv 32. prvi posest: nedelja med sv mašo 3 četrt na llh u cerkvi Stari Oče Jože Pleterski roj. 6. III 1820 bilo? umrl 6. Mai 1885. Vino prodano to leto dne 9.6. Peter Urbanz stara Mati Lucija roj: Kos roj: grudna 1821. gostilničar Tržaška cesta štv 9. Ljubljana 16. umrla 28. Marza 1899. Hekt 81. lita: 18. Kr Snopja (Žita) bilo to leto 110. Kup II. posestnik Meseca Augusta bila kupljena kopalna bana za 1500 kr od Antonije Stergar roj. Soba Martin Pleterski roj 26. II. 1853. umrl 28. 12. 1916 Leto 1925 Jožefa Pleterski roj Bogovič rojena 18. III. 1850. v Raune umrla 18. II. 1933. Dne 12. feb: rojen otrok krščen na ime Alo­ poročena 7. II. 1881 na Zdolah is (Slavko) Prebral dne 6./VII 1904 Leto 1927 Zopet videl to knjigo in prebral dne 15./II Meseca Aprila tega leta imenovan od sodiš­ 1913 ča v Brežicah za cenilca v okraju Brežice. Za­ prisega storil na sodišču v Brežicah Dne Prečital dne 20. 12. 76 S Spoštovanjem do na­ 16.III. roj otrok krščen na ime Josef ših Spoštuvanih prednikov in dobrih sosedov, Pleterskij in njihov duh še dalje živi med sose­ Leto 1929 di Pleterski Cernoga sin Janeza Čemoga Dne 16.VI. rojen otrok krščen na ime Ru­ Dominik Čemoga dolf (Rudi) zastopnik Dobova 1930 Prebral dne 23./9. 1911 Alois Pleterski Dne 18. Feb. 1933 ob 3h popold. umrla mati posestnica te hiše Jožefa Pleterski Pogreb Mihael Pleterski 29. 9. 1912 ob 7. uri zvečer.

82 RAZSTAVA O kov. Načrt dela je bil skrbno pripravljen in je JOŽU GAŠPERŠIČU tekel tako dolgo, dokler Gašperšič ni zbolel. S tem je bilo konec rednega dela z zborom in V oktobru 1989 je bila v Kovaškem muzeju orkestrom in tudi delo v glasbeni šoli je počasi v Kropi razstava o domačinu Jožu Gašperšiču zamrlo. (1896-1964), ki ga poznamo kot zborovodjo, Po upokojitvi se je Gašperšič posvetil delu dirigenta, glasbenega pedagoga, skladatelja, v muzeju, katerega eden glavnih pobudnikov organista, igralca, režiserja, muzealca, zgodo­ za ustanovitev (1952) je bil. V času njegovega vinarja, ob vsem tem pa je bil še 21 let ravna­ dela moramo omeniti dejavnost ob odkritju telj (direktor) Žebljarske zadruge (od leta t.i. slovenske peči (1953), in leta 1955 razsta­ 1939) Plamen. V 50. in 60.-tih letih je J. Gaš­ vo Žebelj in vijak, ki je bila pripravljena ob peršič objavil precej člankov v Kroniki in Lo­ 60. letnici Plamena. Poleti istega leta je pod ških razgledih, ki so se nanašali na zgodovino vodstvom muzeja potekalo raziskovanje rud­ železarske industrije in njen razvoj do danes. nih jam na Jelovici. Leta 1956 je Gašperšič Ob razstavi je izšel tudi katalog, v katerem je na Baševo pobudo napisal brošuro Vigenjc. V predstavljeno življenje, predvsem pa številne knjižici je opisal in predstavil zgodovino vi- dejavnosti J. Gašperšiča, ki so razvejane na genjcev, njihova imena, lokacijo, opremo, številna, med seboj različna področja - zadru­ orodje in njegovo poimenovanje ter običaje, ga, glasba in kultura ter muzealstvo in zgodo­ ki so se vezali na življenje in delo v kovačnici. vinopisje. Zanimalo ga je, od kod sama beseda vigenjc in Na Gašperšičevo življenjsko pot je usodno kako daleč sega njegov nastanek. Gašperšič je vplivala poškodba zapestja, saj mu je bila tako imel z muzejem precej načrtov. Poudarjal je, pot glasbenika za vedno zaprta (onemogočeno da je nastal iz ljudskih vrst in pobud, kar pa mu je bilo igranje klavirja in violine). naj ne pomeni, da ne more v celoti izvrševati Tako se je leta 1918 vrnil v Kropo in se za­ svojega kulturnega in zgodovinskega poslan­ poslil v Žebljarski zadrugi kot uradnik, leta stva. Zavzemal se je, da bi muzej pridobil 1924 je prevzel posle prokurista, leta 1926 je čimveč muzealij in predvsem ustrezne prosto­ postal ravnatelj zadruge, od leta 1953 pa do re za njihovo predstavitev. upokojitve je opravljal delo višjega komerci­ Vzporedno z delom v muzeju se je Gašper­ alista. šič ves čas ukvarjal s krajevno zgodovino, Njegovo delo je bilo komercialno, admini­ predvsem tehnično. Pri pisanju člankov mu je strativno, organizacijsko, skrbel pa je tudi za mnogo pomagalo znanje tujih jezikov, saj je s strokovni pouk v okviru zadruge. Poleg red­ tem dobil vpogled v precej širši spekter te, pri nega dela je študiral organizacijo sorodnih po­ nas še ne prevedene literature. Gašperšičevo djetij doma in v svetu, organizacijo socialnega zgodovinopisje sega pravzaprav že v 30. leta, gospodarstva in zgodovino lokalne železarske ko je dal predlog, da se začne z izdajanjem to­ industrije. varniškega glasila Zadrugar, ki naj bi zadruž­ Ob prevzemu dolžnosti mesta direktoija si nike poučilo o tekoči problematiki zadruge je postavil tri poglavitne naloge: vzpostavitev (domače in tudi tujih) in jih seznanilo z zgo­ jasnih računov in točnih kalkulacij, uvelja­ dovino Krope in železarske obrti. Gašperšič je vljanje reda in discipline ter smotrno porabo bil več let glavni urednik glasila in je sam pri­ časa, denaija in zagotavljanje ter stalno pove­ speval številne članke, katere je pisal sam ali čevanje trga. Ob tem pa je ves čas skrbel za jih samo prevedel. Zadrugar še danes pomeni oživljanje in popularizacijo ljudske kulture. pomemben vir za poučevanje, saj v njem sle­ Takoj po vrnitvi v Kropo se je vključil tudi v dimo krajevni kroniki in razvoju kraja in za­ delo prosvetnega društva. Njegov namen je druge. bil, da poleg zbora, ki je v kraju že deloval, 25. letnica Gašperšičeve smrti je priložnost, ustanovi še orkester. Stalno je poudaijal, da da se ponovno spomnimo njegovega dela in se naj se tudi amaterska kultura goji sistematič­ mu na ta način oddolžimo za vse, kar je Kropi no, obravnava široko in naj ne bo le prilož­ dal. nostno, nezahtevno in neodgovorno razvedri­ BIBLIOGRAFIJA J. GAŠPERŠIČA lo. Ustanovil je orkester Zvezda (komomo- instrumentalni) in zanj napisal številne sklad­ Loški žeblji in žebljarstvo, Loški razgledi, 1957, be. Gašperšičeva lastna glasbena ustvarjalnost 35-41. — O oglarstvu na Jelovici, LR, 98-109. — O je bila ves čas podrejena potrebam društva. jelovškem rudarstvu, LR, 1960, 63-75. — V spo­ Novo obdobje je nastopilo po drugi svetov­ min zadnjim rudarjem na Jelovici, LR, 1962, ni vojni. Začel je delati z zborom in bil v 104-149. — Gorenjsko železarstvo v 14. in 15. sto­ letju, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgo­ 50.-ih letih glavni organizator, vodja in peda­ dovino, 1959/1, 5-10. — Nastanek in delo Kova­ gog v kroparski glasbeni šoli. Ta naj bi vzgoji­ škega muzeja v Kropi, Kronika, 1959/1, 54-55. — la potrebno število kvalitetnih instrumentali­ O nekdanjem žebljarstvu na bivšem Kranjskem, stov za orkester; in res, za simfonični orkester Kronika, 1960/1, 9-20. — Ferdinandejski rudarski in pihalno godbo je pridobil okoli 50 godbeni­ red za fužine pod Jelovico, Kronika, 1960/3,

83 149-158. - O tehniki in opremi nekdanjih rudarjev no, Kronika, 1963/3, 148-166. — Vigenjc — vod­ na Jelovici, Kronika, (19623/1, 9-19. — Rudarsko nik po zgodovinskih žebljarskih_ kovačnicah v poklicno znamenje »kladivo in klin«, Kronika, Kamni Gorici, Kolnici, Kropi in Železnikih, Lju­ 1962/3, 157-163. — Novo železaijenje v fužinah bljana, 1956, 104 str., il. pod Jelovico v 19. stoletju in njegov konec, Kroni­ ka, 1963/1, 12-22. — Iz vigenjca v fužine in tovar­ Alenka Klemenc

84 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV

Rastava SLOVENCI V LETU 1789 v Narodnem muzeju

Dvestoletnica velike francoske revolucije je rili kontekst predmetom in jim dodali potreb­ v letu 1989 spodbudila v svetu in tudi pri nas na pojasnila, smo obiskovalcem omogočili ra­ vrsto prireditev. Mednje je sodila tudi razsta­ zumeti naravno okolje predmetov in s tem va Narodnega muzeja Slovenci v letu 1789. pripravili razstavo, ki ni le razstava predme­ Avtorica razstave Jasna Horvat sem si raz­ tov, ampak razstava idej. Zato lahko rečemo, stavo zamislila kot odgovor na vprašanje: da so muzejski predmeti poosebljali delo, sa­ Kako smo živeli v letu francoske revolucije na nje, različne medsebojne vplive, vsakdanje Slovenskem? življenje, gospodarski razvoj, različne posege Muzejska razstava je bila zato grajena kot države, cerkvene razmere itd. - skratka vse, sporočilo obiskovalcem o času, kije minil. Pri kar je zaznamovalo zgodovino. tem ni šlo le za logočno in estetsko razporedi­ Koncept razstave je bil torej kompleksna tev muzejskih predmetov, ampak za rekon­ predstavitev obdobja prosvetljenega absolutiz­ strukcijo (ne le ilustracijo) preteklosti z njeni­ ma na Slovenskem s poudarkom na obdobju mi zakonitostmi in značilnimi znamenji. od sedemdesetih let 18. stoletja do leta 1789. Predvsem si je razstava prizadevala obuditi ži­ Ob tem pa so bile na njej v celoti in znotraj vljenje v obdobju druge polovice 18. stoletja s posameznih tem, kot neke vrste rdeča nit, s tem, da je muzejske predmete postavila v tisti posebnimi znaki in barvo izpostavljene tri bi­ kontekst, iz katerega izhajajo in jim skušala stvene značilnosti obdobja. Te so: uveljavlja­ povrniti značilnosti, ki smo jim jih, ko so pri­ nje razuma oziroma racionalizma (moder šli v muzej, odvzeli. Če smo tako znova ustva­ znak z narisanim gosjim peresom), reforme

Razstava »Slovenci v letu 1789«

85 države, ki so posegale takorekoč na vsa podro­ pisoval slovenska imena rastlin, ptičev in rib, čja življenja (rumen znak s portretoma Marije zbiral je slovenske pregovore, domača imena Terezije oziroma Jožefa II.) in prizadevanja za za najrazličnejše stvari, na primer izraze za enakopravnost slovenščine oziroma začetki dele pluga, imena orodij itd. slovenskega narodnega prebujenja (rdeč znak Prosvetljenske ideje so se odražale tudi v dr­ z napisom slovenščina). žavi. Terezijansko jožefmska doba je bila Razstava je bila razporejena v štirih raz­ doba reform, doba novega umeijenja države stavnih dvoranah. Posamezne teme so bile (to so simbolizirale tudi enotne mere, ki so označene s posebno barvo podstavkov s teksti bile uvedene za celo monarhijo in smo jih raz­ in z oznakami na legendah s popisom razsta­ stavili pod portretoma obeh vladarjev). To je vljenega gradiva (država z rumeno, razum z bil čas boja med starim in novim. Pogledi Ma­ modro, kmet z rjavo, gospodarstvo z drugim rije Terezije so bili zmernejši, previdnejši, Jo­ odtenkom rjave, cerkev z vijoličasto, sloven­ žef II. je bil radikalnejši in je sodil le po razu­ sko narodno prebujenje z rdečo itd.). Vsaka mu in suhi logiki. Oba pa sta razmišljala pred­ dvorana zase je predstavljala zaključeno celo­ vsem o tem, kako preurediti državo. to. Muzejski predmeti, kot osnovna govorica Z reformami so urejali promet (preko slo­ muzejev, dela likovne umetnosti (na razstavi venskih dežel so potekale glavne prometnice, so predstavljala tako umetniško moč in izpo­ ki so povezovale glavno mesto države Dunaj z vednost posameznih umetnikov kot tudi do­ njenim glavnim pristaniščem Trstom), uvajali kument časa), arhivsko gradivo, knjige, make­ so denarne reforme (leta 1762 je dunajska te, zemljevidi in pojasnjevalni teksti so skušali mestna banka prvič natisnila bankovce), pre­ opozoriti na tiste značilnosti časa, ki jih bom urejali so sodstvo (Jožef II. je ukinil torturo, v nadaljevanju prispevka na kratko povzela. ukinil je smrtno kazen razen ob proglasitvi Ogled razstave je uvajal pogled v delovno prekega soda, omejil je pristojnost patrimoni- sobo razumnika, opremljeno s sočasnimi alnih sodišč). Z reformo vojske je bilo leta predmeti, kot opozorilo na racionalizem. Ra­ 1770 ukinjeno dotedanje vojaško najemništvo zum naj bi bil namreč, po naukih racionali­ in uvedena rekrutacija in dosmrtna vojaška stov, tista svetloba, ki bo razsvetlila temo v služba. katero je zašlo človeštvo. Montesquiejevi, Bistvene novosti je država uvedla tudi v Voltairovi, Rousseaujevi in Diderotovi spisi upravi. Od dvora neposredno odvisni uradi so so širili v Evropi in seveda tudi pri nas nauke prevzeli v svoje roke upravo posameznih de­ o naravnem pravu, o delitvi oblasti, o novih žel, deželfe se razdelijo v več okrožij, ki jim oblikah vladavine, o svobodi vesti, o verski načeljujejo okrožni glavarji, ki jih izbira in strpnosti. Zahtevali so, da mora človek vse, postavlja država. Novi državni uradi ožijo kar obstoji na svetu, preveriti z lastnim razu­ kompetence zemljiških gospodov. S temi re­ mom. formami pa nastane državno uradništvo kot Znanje in sposobnost sta tudi omogočala nov element v družbi. našim ljudem, slikarjema Lovru Janši in Plemstvo je v drugi polovici 18. stoletja Francu Kavčiču, medaljerju bavarskih volil­ predstavljalo nekaj manj kot en odstotek pre­ nih knezov Andreju Šegi, topničarskemu bivalstva. Zemljiško gospostvo je bilo, od častniku in avtorju logaritmovnika Juriju uvedbe zemljiške knjige, posest, vpisana v de­ Vegi, da so se uveljavili v Evropi, izven meja želno desko. Lastninska struktura je doživljala svoje ožje domovine. Znanstvenika evropske­ bistvene spremembe, država je izvedla refor­ ga slovesa Giovanni Antonio Scopoli in Bal­ mo davčnega sistema. Ob uvedbi Terezijan­ thasar Hacquet sta raziskovala in v svojih šte­ skega katastra so bila lastna posestva zemlji­ vilnih delih seznanjala takratni znanstveni ških gospodov in njihovi dohodki obdavčeni. svet s posebnostmi slovenskih dežel. Fužinar- Kot najradikalnejša reforma, ki bi položaj ski podjetnik in mecen, najbogatejši Kranjec plemstva spremenila v položaj rentnika, se je Žiga Zois je v svoji zbirki zbral okoli pet tisoč pripravljala davčna in urbarialna regulacija mineralov in njegova zbirka je še danes ena na podlagi Jožefinskega katastra. V veljavo je najlepših in v kulturnozgodovinskem smislu stopila 1. novembra 1789 in je izzvala najo­ najpomembnejših tovrstnih zbirk na svetu. strejše nasprotovanje plemstva. (Takoj po Njegov brat botanik Karel Zois je v svojem smrti Jožefa II. leta 1790 je bila preklicana in herbariju shranil dvatisoč sto primerkov rast­ je za vedno ostala v arhivih.) lin in zasadil prvi botanični vrt na Sloven­ Da bi na razstavi predstavili življenje na skem ob gradu Brdo. Franc Anton Breckerfeld gradu, smo delno nakazani ambient opremili je bil eden izmed tistih kranjskih plemičev, ki s predmeti iz vsakdanjega življenja in s tem so se v celoti zavedali posebnosti kranjske de­ pokazali bogastvo in okus dobe. Gradivo, ki žele kot slovenske dežele, bili do določene smo ga odbrali, je ustrezalo po zvrsteh in ka­ mere tudi ponosni na to in so gojili slovenšči­ kovosti predmetom, ki jih navajajo viri (pred­ no kot kulturno posebnost dežele. Breckerfeld vsem zapuščinski inventarji) kot opremo ple­ je bil marljiv zbiralec leksikalnega gradiva, po miških domov ali pa so v muzeje prišli z gra­ podatkih preprostega ljudstva je zbiral in za­ dov. Z razstavljenim gradivom smo skušali

86 pokazati, kako se je oprema povezovala s tra­ (rasztavljeni so bili tudi štirje originalni vzorci dicijo in da so k opremi dodajali le modne no­ sukna, ki so se ohranili v Arhivu SR Sloveni­ vosti in tako zelo redko v celoti spreminjali je). interijerje. Za domače gospodarstvo je bilo še vedno, Druga razstavna dvorana je bila posvečena kot že stoletja, najpomembnejše železarstvo. položaju na vasi, ki se je v obravnavanem ob­ Trgovina s kranjskim in koroškom železom dobju pod vplivom fiziokratizma bistveno (obseg trgovine je bil na razstavi razviden iz spreminjal. Fiziokrati so namreč trdili, da zemljevida, ki smo ga izdelali na podlagi predstavlja podlago državnega bogastva le do­ ohranjene poslovne korespondence v Arhivu hodek od zemlje. Zaradi velikega pomena ze­ SR Slovenije) in lastništvo peči in fužin sta mlje smo zemljo tudi razstavili in nanjo razvr­ bila monopolizirana v rokah Michelangela stili poljedelsko orodje. (Orodje je sicer bilo iz oziroma Žige Zoisa. Ocene njunega premože­ 19. stoletja, vendar nam sočasne upodobitve nja kažejo, da sta bila najbogatejša podjetnika iz druge polovice 18. stoletja kažejo, da se v slovenskih deželah. Izredno pomembno je oblika in izdelava orodja v tem času nista bi­ bilo v tem času žebljarstvo. Obiskovalci so se stveno spremenili.) lahko seznanili z orodjem in pripomočki, ki Fiziokratski nauki so bili nedvomno povod so jih žebljarji uporabljali pri svojem delu, za reforme, s katerimi sta želela Marija Tere­ razstavljen je bil sodček in maketa voza, ki sta zija in Jožef II. izboljšati položaj podložnikov. služila za transport žebljev. Podatki kažejo, da Izdanih je bila vrsta patentov, ki so jih uradni je bila Kranjska v proizvodnji žebljev vodilna krogi, če so želeli, da jih bodo ljudje razumeli v monarhiji. in se ravnali po njih, prevajali v slovenščino. Rudnik živega srebra v Idriji je bil tudi v Med njimi so zlasti pomembni: patent, ki ure­ tem času državni erar. Proizvodnja je narašča­ ja dedno kmečko posestno pravo (kupno pra­ la, uvajale so se tehnične novosti in najstarejše vo) namesto začasnega (zakupnega) prava, ro- slovensko rudarsko mesto Idrija je doživljalo botni patent, ki na Štajerskem in Koroškem vsestranski razvoj. Po načrtih domačina Jože­ omejuje tlako na tri dni tedensko (skupna let­ fa Mraka so v letih 1767 - 1772 na reki zgra­ na vsota ne sme prekoračiti 156 dni), na dili zidane klavže, ki jih je Albert Struna po­ Kranjskem največ po dva dni vprežne in dva imenoval »slovenske piramide«. dni ročne tlake (letno za posestnika cele kme­ Stoletna politika Habsburžanov, da katoli­ tije največ 208 dni), patent o odpravi nevolje- ško cerkev podrede vplivu in kontroli države, ništva in patent o davčni in urbarialni regula­ doseže v dobi Jožefa II. svoj vrh. To politiko ciji, ki, kot smo že dejali, ni bila nikoli izvede­ označujemo z izrazom jožefinizem. Vzpored­ na. no s tem se je v okviru katoliške cerkve širil Na razstavi so bili v vitrini razstavljeni ori­ janzenizem, ki je težil za reformo cerkve, pro­ ginalni patenti. Da pa bi se obiskovalci lahko svetljeno in očiščeno religijo, versko strpnost seznanili z vsebino patentov, s takratno slo­ inje bil proti praznoveiju in baročnim pobož­ venščino in z načinom pisave, so jim bile na nostim. Leta 1781 je Jožef II. razglasil versko razpolago fotokopije. toleranco (opora pri tem mu je bil ljubljanski Pomembna gospodarska panoga na sloven­ škof Herberstein). Tudi slovenščina je sedaj skem podeželju je bilo čebelarstvo (Peter Pa­ našla svoje mesto v verskem življenju. Po ob­ vel Glavar je na primer imel od 300 do 500 dobju protestantizma, ki je dalo Slovencem čebeljih panjev). Tudi Marija Terezija se je prve knjige, je prav obdobje druge polovice zavzemala za razvoj čebelarstva in je leta 18. stoletja tisto, ko je izšla vrsta knjig z ver­ 1770 postavila za prvega učitelja čebelarstva, sko vsebino: izide nov prevod novega testa­ v na novo ustanovljeni čebelarski šoli na Du­ menta, prevaja se maša, izhajajo cerkvene naju Antona Janšo. pesmi, molitveniki, katekizem itd. Spremembe je doživljala tudi oprema Po letu 1782 je bila tudi na Slovenskem kmečke hiše. Predmeti, ki smo jih odbrali za ukinjena vrsta samostanov, med njimi najbo­ razstavo, omogočajo rekonstrukcijo bogatejše gatejši in zgodovinsko najpomembnejši, kot so kmečke hiše. Izbor je odraz muzejske politike Vetrinj, Studenice, Žiče, Olimje, Stična, Ko­ v 19. stoletju, ko so za muzeje odbirali le lepe stanjevica, Bistra, Velesovo. Iz premoženja predmete in so zanemarjali in odklanjali pred­ ukinjenih samostanov se je ustanovil verski mete, ki so bili na naših kmetijah najštevilne­ fond. jši. Razstavljeni predmeti pa dokazujejo, da so Na novo se je organiziralo šolstvo. Leta tudi na Slovenskem bile kmetije opremljene s 1770 je Marija Terezija s posebno resolucijo tovrstnimi predmeti iz vsakdanjega življenja. proglasila šolo za politicum, to je za stvar dr­ V tretjo razstavno dvorano nas je uvedla žavne kompetence. Leta 1774 je izšla splošna predstavitev delovanja manufakture v Selu pri šolska uredba, ki je uvedla splošno šolsko ob­ Ljubljani, ki je opozaijala na to, da so tudi na veznost inje imela namen, da se vsi prebivalci Slovenskem začeli nastajati večji obrati. Ma­ monarhije nauče nemškega jezika. Toda nove nufaktura, katere lastnik je bil Josip Dessel- uredbe so prinesle dobiček tudi slovenščini, ki brunner, je izdelovala sukno za Vojno krajino si je utrla pot v osnovno šolo in natisnjenih je

87 bila vrsta učbenikov v slovenskem jeziku. o obsegu in enotnosti slovenskega naroda). Pogled v meščanski interier, ki so ga dopol­ Preporoditelji so tako s svojim delom, ki je te­ njevale vedute slovenskih mest, je obiskovalce meljilo na sodobni provetljenski miselnosti iz­ seznanjal z življenjem v naših mestih. Med grajevali literarni in kulturni preporod, ki je predmeti, ki so obkrožali meščane, smo želeli utrjeval zavest o skupnosti vseh Slovencev. zlasti poudariti dvogovor med namiznim po­ 28. decembra 1789 je bila v stanovskem gle­ sodjem iz kositra in beloprstene keramike. V dališču v Ljubljani prvič uprozorjena Linhar­ 18. stoletju seje uveljavil tako imenovani ko­ tova Županova Micka in ta dan pomeni siter srebrastih oblik. Manj premožno meš­ rojstni dan slovenskega gledališča. Da bi na ta čanstvo je po zunanjem blišču vedno hotelo dogodek obiskovalce še posebej opozorili, tekmovati z bogatejšim. Srebrno posodje je smo na začetek in konec razstave uvrstili ko­ bilo za njih predrago, kositrno pa cenejše in stume z uprizoritve gledališkega dela Bratka srebru najbolj podobno, zlasti če je bilo očiš­ Krefta Kranjski komedijanti v ljubljanski čeno do polnega sijaja. V drugi polovici 18. Drami. stoletja je kositer dobil tekmeca v izdelkih iz Razstavo zaključuje opozorilo na dogodke v beloprstene keramike. Beloprstena keramika Franciji - izbruh francoske revolucije. Pri tem je zaradi podobne tehnike oblikovanja, to je je bil zlasti poudarjen sprejem Deklaracije o vlivanja, posnemala kositrne oblike. Posodje pravicah človeka in državljana, ki jo je fran­ iz beloprstene keramike so izdelovali serijsko coska narodna skupščina sprejela 26. avgusta in je bilo zato poceni, predvsem pa ni vsebo­ 1789. Deklaracija je izrazit primer uresničitve valo zdravju škodljivih snovi. Zato je belopr­ idej o človekovih pravicah, kot so se postopo­ stena keramika sčasoma popolnoma izpodri­ ma oblikovale v obdobju prosvetljenstva. Slo­ nila kositrno posodje. venski prevod deklaracije je bil na voljo tudi V 18. stoletju je na Slovenskem delovalo 37 obiskovalcem razstave. steklarn. Proti koncu stoletja je steklarstvo po V zadnji razstavni dvorani smo razstavili sten­ kvaliteti in kvantiteti izdelkov dosegalo lepe ske tapete z gradu Jabije, Zoisov invalidski uspehe in je svoje izdelke tudi izvažalo v dru­ voziček (najstarejši znani po Zoisovih načrtih ge dežele monarhije. izdelani invalidski voziček na Slovenskem), Naša mesta so v tem času štela od 600 do klavikord (inštrument je iz 18. stoletja) in ne­ 1700 prebivalcev. Večja so bila samo Koper, kaj primerkov pohištva. Razstavljeno gradivo Izola, Piran (spadala so pod beneško republi­ opozarja na nemogoče razmere, v katerih za­ ko), Idrija (okoli 3600 prebivalcev), Beljak, radi prostorske stiske deluje Narodni muzej. Maribor (s predmestji 4500 prebivalcev) Gori­ Po končani razstavi smo namreč te predmete, ca in Ljubljana (okoli 10000 prebivalcev). Da­ kot tudi vse ostale predmete, ki so last Narod­ leč preko tega seje razvil edinole Trst (z okoli nega muzeja (razen tistih, ki so ponovno 28000 prebivalci). Mesta so bila predvsem bi­ vključeni v razstavne zbirke slovenskih muze­ vališča obrtnikov (v Ljubljani so predstavljali jev, ki jim je Narodni muzej predmete posodil obrtniki z družinskimi člani, pomočniki in kot dolgoročno posojilo), shranili v muzejske vajenci dobro četrtino prebivalcev). Obrtniki depoje in bodo za javnost ponovno nedostop­ so bili še vedno združeni v cehe. Ohranili so ni. celo s cehovskimi redi omejeno število moj­ Razstavo Slovenci v letu 1789 je spremljal strov v posameznih krajih. obsežen razstavni katalog. Uredila ga je avto­ Zaključek teme o uveljavljanju slovenščine, rica razstave Jasna Horvat. Razdeljen je v dva ki smo ji lahko sledili tudi po posameznih te­ dela. V prvem delu so strokovnjaki za posa­ mah razstave, pomeni slovensko narodno pre­ mezna področja podrobneje osvetlili posa­ bujenje. Slovensko narodno prebujenje se za­ mezne razstavne teme. Članke za katalog so čenja z letom 1768. Tega leta je oče Marko prispevali: Jasna Horvat (Muzejska razstava - Pohlin iz ljubezni do domovine izdal Krayn- danes), Vasilij Melik (Slovenci v letu 1789), sko gramatiko. Ožbalt Gutsman je v svoji Slo­ Jože Faganel (Konstituiranje posvetne knji­ venski slovnici ponosno branil svojo materin­ ževnosti), Jože Ciperle (Oris šolstva na Slo­ ščino pred tistimi, ki imajo predsodke zoper venskem v drugi polovici 18. stoletja), France njo in se boril za slovenski knjižni jezik za vse Martin Dolinar (Cerkvene razmere na Sloven­ Slovence. V pesniškem almanahu Pisanice se skem v obdobju pred francosko revolucijo), je prvikrat oglasila slovenska posvetna umet­ Vesna Bučič, Maja Lozar Štamcar, Mateja na pesem. Devov Belin, operni libreto, je naš Kos, Matija Žargi (Stanovanjska kultura, upo­ prvi znani tekst te vrste. rabna umetnost in umetna obrt poznega 18. Višek je slovensko narodno prebujenje do­ stoletja), Jože Sivec (Glasba na Slovenskem v živelo v Zoisovem krogu. Okrog mecena in letih okrog francoske revolucije), Jože Pod- učenjaka Žige Zoisa so se zbrali izobraženci pečnik (Denarne reforme Marije Terezije in Blaž Kumerdej, Jurij Japelj (prevedla sta Novi Jožefa IL), Eva Holz, Vinko Rajšp (Ceste v testament), Anton Tomaž Linhart (v Poskusu drugi polovici 18. stoletja), Janez Kavčič zgodovine Kranjske in ostalih Južnih Slova­ (Idrija v drugi polovici 18. stoletja), Nada Pra­ nov Avstrije je podal znanstveno utemeljitev protnik (Botanična raziskovanja v drugi polo-

88 vici 18. stoletja na Slovenskem), Ema Umek Celje, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski (Družba za kmetijstvo in koristne umetnosti v muzej Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj, Mu­ Ljubljani 1767 -1787), Mateja Kos (manufak­ zej Kamnik, Mestni muzej Idrija, Mestni mu­ ture beloprstene keramike na Slovenskem), zej Ljubljana, Tehnični muzej Železarne Jese­ Matija Žargi (Začetki zvoname in livarne Sa- nice, Čebelarski muzej Radovljica, Župnijski massa v Ljubljani), Vesna Bučić (Urarstvo na urad Kranj, Tovarna zdravil Krka Novo me­ Slovenskem v 18. stoletju), Anja Dular (Kor- sto, Rudnik živega srebra Idrija, Arhiv SR nova knjigama v hiši številka 180 v Ljubljani Slovenije Ljubljana, Zgodovinski arhiv Lju­ v času od 1783 - 1790), Maja Lozar Stamcar bljana. (Božjepotne podobice v drugi polovici 18. sto­ Razstavo in katalog je oblikoval Marjan Lo­ letja na Slovenskem), Ivan Sedej (nekatere boda, dipl. inž. arh. Grafična oprema razstave značilnosti kmečke arhitekture v 18. stoletju je bila delo Bojana Klančarja. Razstavo je na Slovenskem). V drugem delu je katalog spremljal plakat. Obiskovalcem so bili na vo­ razstavljenega gradiva. ljo tudi blokci z emblemom razstave, koledar­ Gradivo za razstavo Slovenci v letu 1789 so čki za leto 1990 in slovenski prevod Deklara­ poleg Narodnega muzeja prispevali: Narodna cije o pravicah človeka in državljana. galerija Ljubljana, Slovenski etnografski mu­ Razstavo Slovenci v letu 1789 si je v času zej Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije od 11. oktobra 1989 do 28. februarja v Narod­ Ljubljana, Slovenski šolski muzej Ljubljana, nem muzeju ogledalo 25.000 obiskovalcev. Gorenjski muzej Kranj, Pokrajinski muzej Jasna Horvat

»UČITELJ SLOVENSKI GRE NA DAN!« O razstavi ob stoletnici slovenske učiteljske organizacije

Slovenski šolski muzej se je spomnil stolet­ Počitniški domovi, Učiteljski pevski zbor in nice Zaveze slovenskih učiteljskih društev, ki Šolski radio. V vitrinah pa so bile zbrane pu­ je bila tudi prvi ustanovitelj muzeja, osnova­ blikacije učiteljske organizacije. ne leta 1898. Občasna razstava, odprta od Postavitev razstave je temeljila zlasti na ar­ 15. decembra 1989 do maja 1990, je obsegala hivskem, bibliotečnem in fotografskem gradi­ več kot polstoletno obdobje (od 1888/89 do vu (precej je bilo preslikav časniških fotografij), 1941) in predstavila delovanje zveze učitelj­ kar je skušal oblikovalec akad. slikar Vlado skih organizacij, ki je povezovala posamezna Stjepič razgibati z uporabo likovnih elemen­ okrajna učiteljska društva na Slovenskem (ne­ tov (asociacija na črtasti zvezek, pripombe in kaj časa tudi hrvaška v Istri) ter se je različno oznake, kakor bi učitelj popravljal pismeno imenovala (Zveza avstr, jugoslovanskih uči­ nalogo) in s postavitvijo skupine panojev di­ teljskih društev, nazadnje JUU-Jugoslovansko agonalno v prostor. A likovno dopolnilo pa­ učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko bano­ nojev z zapisanimi mislimi ima tudi vsebin­ vino). sko sporočilo: »Šola brez discipline - mlin Na razstavi, ki je bila nameščena v razstav­ brez vode.« - »Kogar so bogovi zasovražili, so ni sobi muzeja, je avtorica Tatjana Hojan, bi­ ga učitelja naredili!« - »Iz dobre šole priraste - bliotekarska svetovalka, razgrnila pestro de­ jo boljši, iz slabe pa slabši časi.« Čeravno raz­ javnost organizacije na tridesetih panojih in v stava predstavlja zastavljeno temo brez zgo­ ducatu vitrin. Vsak panoje bil oblikovan kot vornejše govorice predmetov (glede na pripo­ list črtastega zvezka, na katerem so bili (na­ ved o zvezi učiteljskih društev je to skoraj ra­ vadno v treh »stolpcih«) z arhivskimi doku­ zumljivo), pa delujejo dokumenti tudi vizuel- menti, fotografijami, naslovom in pisanimi no zanimivo: skupaj s fotografijami je pripo­ pripombami predstavljeni: ustanovitev Zave­ ved likovno simpatična. Dodatni teksti je ne ze, razvoj učiteljske organizacije v treh obdo­ obremenjujejo, saj je radovednejšemu pač na­ bjih do 1941., pravila, mladinski spisi, Naš menjen razstavni katalog (Sto let slovenske rod, Mladinska matica, glasili Učiteljski tova­ učiteljske organizacije, Slovenski šolski mu­ riš in Popotnik. Skrb za učiteljiščnike, zveze s zej, razstavni katalog - 46, Ljubljana 1989, 26 slovanskimi društvi, tečaji, nadaljevalno šol­ str.) stvo, zavarovanje in gospodarstvo, samopo­ V njem poleg uvodne besede ravnateljice moč, izvenšolsko delo, Učiteljski pokret, delo muzeja Slavice Pavlič, preberemo podrobnejši odsekov, Učiteljska tiskarna, Učiteljska do­ komentar k razstavljenemu gradivu, ki ga je mova v Ljubljani in Mariboru, Dom učiteljic, prispevala avtorica razstave. Razvoj učiteljske

89 Razstava »100 let učiteljske organizacije«, december 1989 organizacije, šola in učiteljstvo, strokovna gla­ nost lahko sledimo vsaj do konca 20. let tega sila, mladinski tisk, gospodarske in socialne stoletja. Tudi o teh stvareh govori avtoričin organizacije, izvenšolsko delo in odseki so po­ tekst v katalogu. Kaže pa, da se bo za celovit glavja, v okviru katerih je predstavljeno pol­ prikaz delovanja učiteljskih organizacij v pr­ stoletno delovanje slovenske učiteljske zveze. vih desetletjih 20. stoletja potrebno lotiti pri­ Avtorico razstave je tematika zveze učitelj­ merjalno tudi »slomškarjev«, lista Slovenski skih društev dodobra pritegnila, saj je tej temi učitelj in dejavnosti Slomškove zveze. posvetila članek v lanski Kroniki (o ustanovi­ Posebej pa velja pozdraviti pozornost avto­ tvi Zaveze), pregledno pa je Zavezo in njeno rice, ki je pri dejavnosti učiteljske organizacije delovanje predstavila tudi v Zborniku za zgo­ opozorila na tisto, kar v neki obliki živi še da­ dovino šolstva in prosvete 1989 in v Sodobni nes, čeprav svojih korenin (skoraj) ne pozna. pedagogiki. Prav dobro ohranjeno gradivo Za­ Naslednik povsem po nepotrebnem preime­ veze (Spominski spis ob 25-letnici in slav­ novanega Učiteljskega tovariša je Pedagoški nostna številka Učiteljskega tovariša ob delavec, Popotnik živi kot Sodobna pedagogi­ 50-letnici organizacije, številni periodični ti­ ka, Učiteljska tiskarna kot Tiskarna Jože Mo- skani viri, zlasti glasili Učiteljski tovariš in škrič, program Mladinske matice nadaljuje Popotnik ter ne nazadnje arhiv zveze učitelj­ Mladinska knjiga, v Učiteljskem domu v Lju­ skih društev) omogoča poznavanje dejavnosti bljani (Šiška) je dom učencev Gradisa, v mari­ te zveze slovenskih učiteljskih društev. borskem domu pa vrtec. Tudi učiteljska sa­ Razstava in katalog sta tako smiselno ome­ mopomoč še deluje, prav tako Učiteljski pev­ jena z delovanjem zveze, saj bi predstavitev v ski zbor, dejavnost šolskega radia pa nadalju­ zvezo včlanjenih področnih učiteljskih dru­ jejo posebne šolske radijske ure. In naslednik štev, bodisi okrajnih ali deželnih (na Kranj­ zveze učiteljskih društev? Združevala je tako skem, za slovensko Štajersko), tematiko pre­ strokovno delo (to je v domeni Zveze društev več razširila, razen če bi se odločili za eno pedagoških delavcev Slovenije) kot skrb za društvo kot vzorec. Zaveza učiteljskih društev ekonomski položaj učiteljstva (kar bi bila skrb pa po liberalno-klerikalnem razkolu med uči­ učiteljskega sindikata), po pestrosti svoje de­ teljstvom na prelomu stoletja ni več združeva­ javnosti pa je predvojna zveza presenetljiva la več ali manj vsega učiteljstva, temveč je po raznovrstni aktivnosti tedanjega učitelj­ katoliško usmerjeno osnovalo svojo Slomško­ stva. Drugi časi ali drugi ljudje? vo zvezo, saj je bila Zaveza liberalna. To dvoj­ Branko Šuštar

90 POSVETI IN ZBOROVANJA

ETNOLOGIJA IN DOMOZNANSTVO SIMPOZIJ SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA 21. 11. 1989

Na dan, ko je bil v Slovenskem etnograf­ ciklopedije Slovenije ni zdelo vredno jemati v skem muzeju v Ljubljani simpozij s tem na­ poštev tega gesla. Zavzel se je za to, da bi po­ slovom, je minilo skoraj natanko deset let, kar jem uvedli v etnologijo kot njen sestavni del v je SED pripravilo prvega iz serije posvetov o smislu proučevanja človeka v kontekstu nje­ razmerju med etnologijo in drugimi strokami: govega življenjskega okolja. V svojem prispev­ leta 1979 so si etnologi za prve sogovornike ku z naslovom Domoznanstvo, etnologija in izbrali arhitekte, leto dni pozneje slaviste, leta politika pa je na primeru Sovjetske zveze po­ 1984 zgodovinarje in dve leti pozneje geogra­ kazal, zakaj so socrealistični režimi zvrgli do­ fe. Da je v jeseni 1989 prišlo do preverjanja moznanstvo, kar se je po vojni v veliki meri razmerja z domoznanstvom, zibelko nacional­ zgodilo tudi pri nas: tem režimom humani­ nega družboslovja in humanistike, je bila v stične raziskave na mikroravni niso po godu, prvi vrsti razlog 300-letnica izida Valvasorje­ saj ohranjajo zgodovinski spomin, nevaren in ve Slave vojvodine Kranjske. A za razliko od neprijeten družbi, ki začenja vse na novo. Do­ prejšnjih, etnologi na tem zadnjem posvetu moznanstvo zato v Sovjetski zvezi ni moglo niso imeli sogovornika: domoznanstvo je pač preživeti, etnologija, ki seje še pravi čas ločila multidisciplinama veda, do katere naj bi po­ od njega, pa je lahko vzcvetela kot oblasti samezne stroke šele zavzele stališče. všečna znanost. Etnologom je šlo prav za to: premisliti, ko­ Izraz domoznanstvo se nam zdi danes sta- liko je ta častitljiva veda po svoji vsebini še rosvetski, a je nezamenljiv, saj mu niti »kul­ aktualna in uporabna hie et nunc. V vabilu k turna zgodovina« niti »krajevna zgodovina« sodelovanju so potencialnim avtorjem pri­ niti »vsakdanje življenje« niti podobni razi­ spevkov predlagali n. pr. oris domoznanskih skovalni cilji, ki želijo v zadnjem času razširiti prizadevanj pri Slovencih nekdaj in sedaj, v raziskovalni pozitivizem preteklih desetletij, matični domovini in pri zamejcih, dalje raz­ niso enakovredni ne po pomenu ne po vsebi­ členitev odnosa med domoznanstvom, regio­ ni. Domoznanstvo je prevod nemških besed nalno geografijo, krajevno zgodovino in etno­ Heimat(s)kunde oz. Vaterlandskunde. Slovar logijo, želeli so si oceno virov, kot so cerkvene slovenskega knjižnega jezika ga suhoparno in šolske kronike, pa tudi oceno vloge domo­ razlaga kot raziskovanje, proučevanje ožje do­ znanstva danes v šoli, knjižnicah, turizmu, movine, kar je vsekakor preohlapna definici­ poljudni literaturi, obravnave vreden pa naj bi ja. Brockhaus je bolj natančen: »Domoznan­ bil po njihovem mnenju tudi vpliv politike na stvo je veda o stvareh in vrednotah ožjega do­ razvoj oz. zastoj domoznanstva. Na vabilo se mačega okolja, ki se prične pri rojstni hiši in je odzvalo štirinajst avtorjev in njihovi pri­ kraju ter doseže najširšo mejo v okviru zaklju­ spevki so izšli v lični knjižici z naslovom Et­ čene pokrajine ali v obsegu določenega rodu. nologija in domoznanstvo, ki je bila na voljo Zanima se predvsem za prirodne in zgodovin­ publiki že nekaj dni pred simpozijem. Tako ske posebnosti, za nastanek in tvorbo tal, za avtorjem ni bilo treba brati celotnih tekstov, rastlinski in živalski svet, za prebivalstvo in ampak so samo povzemali njihovo bistvo. To njegove šege in običaje, za gradbene spomeni­ je omogočilo živahno razpravo, kar je bilo ke, za naselja, za zgodovino in gospodarstvo simpoziju samo v prid. ...« Višja stopnja enajste šole pod mostom to­ Odgovor stroke je bil skoraj enoglasen: do­ rej! Bolj sodobno nam zveni definicija slavisti­ moznanstvo kot pojem in vsebina je še živo in ke Brede Pogorelčeve, da je domoznanstvo še uporabno. Tako je bilo tudi mnenje uvod­ proučevanje določenega geografsko ali uprav­ ničarja na simpoziju, dr. Slavka Kremenška, no omejenega prostora z vidika geografije, ar­ ki je v podkrepitev navedel tudi podobne oce­ heologije, zgodovine, etnologije, sociologije, ne iz zadnjih let s strani posameznih slavistov, literature, jezika, biografike ipd., vendar tako, zgodovinarjev in bibliotekarjev. Simptomatič­ da je končna podoba domovinskega opisa za­ no in obžalovanja vredno pa se mu je zdelo okrožena, ne pa razdeljena po posameznih dejstvo, da se načrtovalcem najsodobnejše En­ panogah.

91 Hommage slavljenki leta 1989 je predsta­ teraturi te vrste. V preteklosti je bila domo­ vljal referat Bojane Škafar-Rogelj z naslovom znanska dejavnost eden glavnih razlogov za J.V. Valvasor in domoznanstvo. V njem avto­ nastanek bivših študijskih knjižnic pri nas in rica popolnoma pravilno ugotavlja, daje Val­ tudi še danes so vse slovenske knjižnice v vasor napisal Slavo z enim samim namenom: enem svojih delov domoznanske. To pomeni, predstaviti domovino. Po njenem mnenju pa da zbirajo in obdelujejo knjižnično gradivo in so Valvasorju predstavljali domovino narava informacije, ki so kakorkoli vezane na podro­ z vsemi posebnostmi in nenavadnimi pojavi čje, ki ga pokrivajo. in preprosti ljudje s svojim načinom življenja, O nekaterih starejših domoznanskih piscih, tujim Valvasorjevemu in njegovi »neljudski«, oziroma o domoznanskih prvinah v delu ne­ plemiški kulturi. Na kmečkega človeka in nje­ katerih slovenskih literatov, so spregovorili gove običaje je po njenem gledal kot na kurio- prispevki Boruta Brumna (Anton Trstenjak: ziteto, ki jo je vredno proučevati. Tuje avtori­ Slovenci na Ogrskem), Anke Novak (Pisatelj ca zašla v past, ki jo je nastavil sam Valvasor s Franc Jaklič Podgoričan in Dobrepolje), Juri­ svojim opisovanjem posebnosti, razlik. Ni ja Fikfaka (Domoznanska/etnološka/besedila dvoma, tisto, kar opisuje, je vredno vse pozor­ med 1848 in 1860) ter Maijance Klobčar (Do­ nosti, a nič manj zanimivo ni tisto, o čemer moznanstvo na Domžalskem). Klobčaijeva je molči. Kaj pa navsezadnje vemo o kulturi na primeru Staneta Stražarja, avtoija petih povprečnega kranjskega plemiča, ki ni bil po­ obsežnih kronik o posameznih geografskih sebno petičen, ki je živel na deželi in ki mu območjih Domžalskega, ki so vse izšle v za­ ravno tako kot kmetu ni bilo vseeno, kakšna dnjih petnajstih letih, dokazala, da na Sloven­ bo letina? O stičnih točkah med ljudsko in skem še dandanašnji žive podeželski intelek­ plemiško kulturo, ki jih je prinašalo vsakdanje tualci, ki jih veseli tako delo in da imajo nji­ življenje, kot so bili na primer jezik in z njim hove knjige tudi še zelo veliko bralcev. Raz­ povezan čustveni svet, ljudska poezija in pri­ členila je značilnosti Stražarjevega pisanja, ki povedništvo, cerkveni prazniki in praznova­ so bile in so še tipične za domoznansko litera­ nja, ljudsko zdravilstvo in podobno? Premalo, turo: pisca ne zanimajo vzroki in posledice da bi lahko postavljali tako dokončne sodbe. dogodkov in pojavov, ampak jih le opisuje, Nena Židov je v svojem zanimivem referatu pri čemer se potrudi povedati vse, kar o stvari Domoznanstvo kot učni predmet predstavila ve, v ospredju je vse posebno in nevsakdanje usodo tega šolskega predmeta od njegovega in to je po njegovem tudi gibalo razvoja, člo­ pojava sredi prejšnjega stoletja do danes, ko se vek mu postane zanimiv šele, ko »prestopi imenuje spoznavanje narave in družbe. Nekaj domači prag«, ko se iz kakršegakoli vzroka iz­ povojnih generacij je še poznalo staro domo­ dvoji iz množice. Namen takega pisanja je znanstvo, potem pa se je šolskim oblastem dvojen: iztrgati pozabi ljudi in dogodke in zdelo potrebno besedo prepoditi, predmet pa oblikovati lokalno (samo) zavest. Zato se av­ primemo prirediti »družbenim potrebam«, torici, a tudi drugim etnologom zdijo domo­ tako daje danes močno osiromašen, predvsem znanska dela pomemben vir za spoznavanje pa zideologiziran. Ob anketi na eni izmed lju- mentalitete ljudi v določenem okolju. bjanskih osnovnih šol nobena od učiteljic ni V idilo dobrohotne naklonjenosti zbranih več znala razložiti besede domoznanstvo! Na etnologov je zarezalo mnenje Naška Križnar­ ta referat sta se v diskusiji javili učiteljica zgo­ ja, ki ima do domoznanstva docela odklonilno dovine z osnovne šole Jelšane, ki vodi tam stališče. Po njegovem so za domoznanske pis­ tudi zgodovinski krožek in etnologinja iz ce značilni dilentantizem, sentimentalnost in Mestnega muzeja Idrija, ki prav tako redno zanesenjaštvo, pri delu jih vodi preveč osebni dela z zgodovinskim krožkom v Cerknem. Po­ motiv (čutijo se poklicane pisati o svojem kra­ vedali sta, daje domoznanstvo za osnovnošol­ ju), amaterizem (odkrivajo že odkrito), usmer­ ce še vedno zelo privlačno. Po dolgih letih, jeni nameni (že vnaprej določijo cilj pisanja), ko so v šolskih zgodovinskih krožkih prevla­ ustvarjajo pa tudi stereotipe (krajevne poseb­ dovale teme iz NOB, se vanje na željo otrok, a nosti). V podkrepitev svoje teze, kakšne ste­ tudi njihovih staršev, ki so prav tako voljni so­ reotipe goje ljudje o domačem kraju, je zavrtel delovati, ponovno vrača celostno proučevanje kratek film, v katerem so nastopali prebivalci preteklosti domačega kraja. Ob tem zberejo ne neke vasi v Beli Krajini, ki so jih mladi razi­ le množico podatkov, ki pogosto pokrijejo skovalci - etnologi spraševali po posebnostih bele lise v splošnem poznavanju preteklosti, njihovega kraja. Priznati moram, da je po mo­ marveč tudi predmete, ki pa jih uradne usta­ jem film zgrešil svoj namen. Ali je to stereo­ nove za varstvo kulturne dediščine kar neka­ tip, če nekaj vaščanov izjavi, da je tovarna v ko še ne znajo vključiti v svoje fonde. njihovem kraju zelo pomembna reč, saj mladi Berhard Rajh iz univerzitetne knjižnice v zaradi nje ostajajo doma? To je veijetno čisto Mariboru je opisal domoznanski oddelek v navadna resnica. svoji ustanovi, ki ima izredno bogat, urejen, Zaključna misel simpozija je torej bila, da računalniško obdelan fond, kjer vsak dan domoznanstvo tudi ob koncu 20. stoletja ni sproti registrirajo in tudi izdajajo podatke o li­ preživeto: še vedno funkcionira in je potrebno

92 v različnih segmentih naše kulture. Kazalo bi pomenu. Za etnologijo pa ostaja bistveno ga celo spodbuditi kot gibanje, morda kot sre­ vprašanje, ki ga tudi simpozij še ni docela raz­ čanja profesionalcev in amaterjev, saj pojma rešil: uvrstiti domoznanski vidik v stroko ali dom in domovina ponovno pridobivata na ne. Maja Žvanut

93 NOVE PUBLIKACIJE

Predrag Belic, Prva tri desetletja jezuitov in šja v zavodu. Sam Ignacij Loyolski je o njem Slovenci (1546-1569), Zbirka Zgodovinskega imel od seznanitve naprej slab vtis, Ignacijev časopisa - 6, Ljubljana 1989, 39 str. tajnik Planco pa je čez nekaj mesecev že ugo­ tavljal pravo (ne)vrednost Skaličevih odličij. Koje vodstvo Družbe Jezusove (DJ) 1. 1597 Postanek na dunajskem dvoru pri cesarju nam na podlagi dekreta nadvojvode Ferdinanda razkrije Skaliča heretika: izgnan z Dunaja naj­ začelo urejevati nov kolegij v Ljubljani, se je de pot v Stuttgart in Tübingen, kasnejši cur­ tako ne le nadaljeval proces širjenja jezuitov riculum vitae je poln selitev iz kraja v kraj z po deželah habsburške neposredne oblasti nezmožnostjo ustalitve. Desetletje pred smrtjo (kolegiji v Gradcu, na Dunaju, Bratislavi, Pra­ se je ponovno izrekel za katoličana, verjetno gi, Trnavi, Budimpešti) in z njim povezani iskreno, umrl pa obubožan v Gdansku 1575. protireformacijski udarci, njihova prisotnost Ob analizi dosedanjih, pogosto kontradiktor­ med Slovenci je po desetletjih dobila novo nih spoznanj o dr. Pavlu Skaliču svetuje Belič kvaliteto. Red, čigar ustanovitelj in predvod­ izdelavo kritične monografije, ki bi upošteva­ nik je bil do svoje smrti sv. Ignacij Loyola, bi la Skaličeve neobjavljene rokopise, poročila o južnoslovanskemu prostoru ne bil posvečal njem, kot tudi izkušnje psihiatrije. tolikšne pozornosti brez apelov vplivnih, tu­ Tudi drugi Textorjevi mladeniči v Rimu kaj živečih osebnosti. Tako pa so se po zaslugi sprva niso zbujali kdove kakšnih upov jezuit­ slovenskih ter hrvaških škofov med gojenci v skim predstojnikom, nekaj jih je kmalu odšlo Rimu kaj kmalu lahko pojavili njihovi varo­ domov, le škofov nečak Jurij Bogateč, v zna­ vanci. Prav tem, njihovim življenskim uso­ nju najodličenjši, je postal jezuit. Ves Textor- dam ter nastopom prvih jezuitskih bratov pri jev trud je tako padel v vodo; k nam so začeli nas je bilo namenjeno obsežno raziskovalno v petdesetih letih prihajati nemško govoreči delo Predraga Beliča. redovniki DJ. Belič vidi določeno konstanto v Beličeva sinteza, pravzaprav izvleček iz di­ življenskih poteh nesojenih jezuitov, mnogo sertacije, obranjene 1. 1971, tvori skupaj z leta jih je namreč ne le zapustilo DJ, marveč tudi 1976 pri ljubljanski Teološki fakulteti izdano prestopilo v protestantizem in celo napadalo študijo Franceta M. Dolinarja o ljubljanskem katoliško cerkev. Na dunajskem in praškem jezuitskem kolegiju zaokroženo podobo mis­ kolegiju so se slovenski in hrvaški gojenci li in dela DJ v našem prostoru. Le-to je Belič množili, vendar ni v obdobju od 1559 - 1585 obogatil z novimi spoznanji o prizadevanjih o njihovem pastoralnem delu nikakršne sledi. ljubljanskega škofa Textorja, da bi za nasled­ Prezgodnja Textorjeva smrt 1558. je po I. nike škofa Bonoma v Trstu in na škofijski se­ Grafenauerju gotovo vplivala ne le na širjenje dež v Ljubljani posadil jezuitske brate. protestantizma v slovenskih deželah, izginil je Takoj po Bonomovi smrti leta 1546 je Tex­ tudi magnet, ki bi privabljal katoliško goreče tor sprožil akcijo, pri prvih-ustanovnih članih jezuite in jim nudil vso potrebno podporo z DJ zaman prosil Klavdija Jaya in Nikolaja lastnim, nemajhnim ugledom. Tako seveda Bobadillo, nato pa sklenil pridobiti si jezuite tudi ni moglo zaživeti prepričanje Ignacija iz novoustanovljenega kolegija Germanik v Loyole, da naj bi jezuiti Slovencem pridigali v Rimu. Že v prvem šolskem letu 1553 sta bila slovenščini - jeziku večinskega prebivalstva. tam dva - dr. Pavel Skalič in magister Anton. Primož Trubar se je bratov DJ bal. V direktni V eksurzu o Skaliču, bolje rečeno krajši bio­ teološki besedni vojni bi gotovo pogorel, zato grafiji, je Belič doktorja teologije, jezuitskega je v primeru prihoda kakega jezuita imel tr­ gojenca, kasneje prostestanta in avanturista den namen poklicati na pomoč prijatelja dr. označil za nestanovitno osebnost. Nekaj mla­ Jakoba Andreae-ja. dostnih let je preživel v Ljubljani z materjo Glede samega akta ustanovitve ljubljanske­ Slovenko, postal Textoijev varovanec, na ga jezuitskega kolegija ugotavlja Belič pojav te kratko celo sodeloval s Trubarjem in Vergeri­ ideje vsaj pri dveh klerikih. Oglejski patriarh jem v Tübingenu - kar dovolj razlogov za Danil Barbaro je 1563. predlagal cesarju raz­ uvrstitev v koncept sinteze. pustitev nunske ustanove v Studenicah, ka­ Po hitro pridobljenem magisteriju in dokto­ mor naj bi namestili jezuite. Podobnih misli je ratu teologije seje devetnajstletni Skalič 1553. bil passauski prošt Martin Eisengrein, ko mu pojavil v Germaniku, sanjajoč o skorajšnji na- je nadvojvoda Karel šest let zatem ponudil sleditvi mecena na ljubljanskem škofov­ mesto Seebachovega naslednika, predlagajoč skem tronu. Belič pravi, da je tamkaj zelo tr­ ureditev kolegijev v Gradcu ter Ljubljani, škof pel zaradi rigoroznih študijskih zahtev, ne­ naj bi bil pa iz slovanskih področij imperija. upoštevanja njegove izobrazbe in sploh vzdu­ Iz tega ni bilo nič, pripomoglo je pa vendarle

94 k drugačnemu gledanju DJ na duhovne raz­ no postajo na Bučki. Napad sta izvedli le mo­ mere pri nas. Osemdeseta leta 16. st. kažejo kronoška in novomeška četa, ki sta bili tik intenzivnejše nastope jezuitov tudi med južni­ pred bitko združeni v bataljon. Bitka je pote­ mi Slovani, jezuitski kolegij v Ljubljani (od kla v noči od 2. na 3. november 1941. Politič­ 1597) pa je bil močan Ferdinandov adut v ni uspeh akcije je daleč presegel vojaškega, pa protireformacijskem zagonu. tudi ta še zdaleč ni dosegel odmeva tistega, ki Kljub časovnemu razponu med leti 1546 - ga je nekaj dni pred tem pomenil boj Milana 1569 se Predraga Beliča sinteza razširi do Majcna, sicer borca mokronoške čete. Ostanki konca stoletja. Spisek predelanih virov je do­ obeh čet so doživeli praktičen razpad po bitki lg. Če pa ga recimo primerjamo z že omenje­ v Moravški gori pri sv. Križu 14. novembra. no študijo F.M. Dolinarja, opažamo, da Belič Že decembra sta se ločeno začeli obnavljati nekaterih virov ni upošteval. Objavljena ko­ obe četi. Mokronoška je bila 15. decembra respondenca jezuita Alfonza Carrilla (Monu­ vključena v II. partizanski bataljon (štajerski). menta Hungariae Historica - MHH, vol. Iz močno pomnožene in v Kočevski Rog XXXII, dr. Veress Endre: Carrillo Alfonz - umaknjene novomeške čete, pa je bil 11. mar­ Jezsuita-Atya, Levelezése és Iratai (1591 - ca ustanovljen V. partizanski, kasnejši dolenj­ 1618), Budapest, 1906) spada v to obdobje. ski bataljon. Carillo je s popotovanj po srednji Evropi red­ Po tem skromnem pregledu vsebine se velja no poročal v Rim generalu DJ Aquavivi ter ustaviti ob nekaterih širših vprašanjih. Ker mnogim drugim. Več pisem je tamkaj napisa­ piše Terezija Traven nepatetično, umiijeno, nih v štajerskem Gradcu, po eno pa v Celovcu bolj strokovno in manj politično, vedno pa z in Ljubljani (Carrillo Aquavivi, Ljubljana, globokim spoštovanjem do NOB, kateremu je okt. 17, 1600, str. 349 358). posvetila najboljša leta svojega življenja, lah­ ko iz neposredne bližine preverjamo fraze in Andrej Hozjan trditve, ki jih mrgoli v nekaterih podobnih de­ lih, zlasti pa učbenikih. O karšnikoli ljudski vstaji ni mogoče govoriti. Prehod iz politične­ ga v vojaško delovanje je bil zelo težak, še zla­ sti tam, kjer divjanja in protislovenskih načr­ Terezija Traven, Mokronoška partizanska tov okupatorja dolgo ni bilo čutiti. Pomem­ četa. Novo mesto 1985, 48 strani. Terezija bnejše kot politično prepričanje je bil patrioti­ Traven, Novomeška partizanska četa. Novo zem. O revoluciji in socializmu ne zasledimo mesto 1988, 70 strani nič. Partijski vrh je seveda vedel, kaj hoče, za realizacijo njegovih načrtov pa mu je manjka­ Dolenjski muzej v Novem mestu že nekaj lo izvrševalcev njegovih navodil. Vojaške ak­ let izdaja serijo publikakcij Prispevki za zgo­ cije so bile nebogljene in slabo pripravljene dovino delavskega gibanja in NOB na Dolenj­ ter slabo vodene. V izhodiščno točko za na­ skem in v Beli krajini. V naslovu navedeni pad je prispelo le 20% borcev. Pohod je bil knjižici sta izšli kot druga in deseta. Izkorišča­ premalo skrit. Belokranjski partizani, ki naj bi mo priliko, da ob izidu zadnje predstavimo po načrtu sodelovali, so že izpod Mehovega obe. Med njima je veliko skupnega: praktično korakali z razvito zastavo. Preko Krke niso isti borci ob skupnem ognjenem krstu in sko­ mogli, ker Žan More ni poskrbel za prevoz, raj likividaciji po boju v Moravški gori pri sv. zato so se obrnili domov ter bili v isti noči (!), Križu (Gabrovka), slične usode in tragedije, ko je potekal napad na Bučko, praktično li­ obe začneta približno z istim obdobjem in obe kvidirani v Gorenjih Lazah. Novomeška četa končata z zgodnjo pomladjo 1942. Kljub po­ med pohodom 30. oktobra v poznih večernih dobnosti pa sta med njima velike razlike, ki urah iz gostilne ni mogla priklicati članov bolj kot vse zgoraj našteto upravičujejo skup­ operativnega štaba za vstajo v Posavju, nakar no obravnavo. Nastanek mokronoške in no­ se je odšla korporativno kopat v bližnje Šmar­ vomeške čete je dokaj različen. K formiranju ješke toplice. Grosupeljske, stiške in dela šol­ prve so pomagali ljubljanski partizani, zlasti ske čete krimskega bataljona ni bilo na zbira­ pa bližina italijansko nemške meje in nemški lišče. Napad je bil izveden nestrokovno, vodi­ načrti o izseljevanju. V Novem mestu pa tuje le so ga politične osebnosti in po tej plati go­ pomoči ni bilo, le navodila. Politično so bili tovo ne bo prišel v vojaško zgodovino. Posta­ tu pripravljeni delovati, partizanki pa ne. Po­ vljajo se tudi nekatera politčna vprašanja. treben je bil oster poseg iz Ljubljane, celo iz­ Med borci prevladujejo člani KPS in njeni ključitve iz partije, da se je začelo premikati. simpatizerji, nekaj je krščanskih socialistov, Zato je šele v oktobru lahko planiralo Glavno kje so pa drugi »frontniki«? Kakšni so bili od­ poveljstvo slovenskih partizanskih čet širše nosi med borci? Kdaj so nastopile razmere, ki akcije, ki so bile toliko bolj potrebne zaradi so povzročile likvidacijo prvoborca krščan­ napovedanih začetkov izseljevanja Slovencev skega socialista, študenta medicine Antona v Zasavju. Tako naj bi okoli 150 dolenjskih in Cokana, ki je bil med drugim tudi zveza Boži­ štajerskih partizanov napadlo nemško obmej­ darja Jakca s partizani? Kako je mogel Žan

95 More, ki ga v knjigi navedeni ustni vir hudo so usodno vplivali na potek NOB. V njih sko­ bremeni, dejstvo pa je, da belokranjski parti­ raj ni dramatičnosti, ki sije iz nekaterih iz pre­ zani preko Krke niso prišli, postati že 11. jšnjih obdobij revolucije. Položaj in vloga marca komandant dolenjskega partizanskega KPS sta popolnoma jasna, OF je že nekoliko bataljona? Kako to, da se je partija odločila za v ozadju. Čeprav je tako stanje nedvomna po­ tako »trdo« komando isti enoti, ki jo je pred­ sledica dejstva, da manjkajo poročila iz najni­ stavljal tandem More - Pirjevec, ko je vendar žjih nivojev delovanja, pa se vseeno postavlja poznala dolenjske razmere? vprašanje, ali so imeli pripravljalci gradiva res Kot vidimo, knjižnici iz serije z anahroni­ vse na razpolago, ali se je res tako malo ohra­ stičnim naslovom (Ali je iz medvojne zgodo­ nilo, ali pa so ključne odločitve potekale na vine pomembna le zgodovina delavskega gi­ nivojih, ki jih ta zbirka dokumentov ne obse­ banja?) v vrsti stvari presegata lokalni pomen. ga. Se najbolj zanimiva so nekatera poročila V konkretnem primeru pomenita deli Terezi­ okrožnih komitejev KPS in OF ter seveda kot ja Traven tudi svojevrsten dokument našega po navadi Kardeljeva korespondenca s polit- »partizanskega« zgodovinopisja. »Mokrono- čnim vodstvom NOB. Presenečajo ocene o ška« je še simbol prejšnjih let. Avtorica ne nekaterih posameznikih (n. pr. našem pokoj­ omenja napak, slabosti, malomarnosti, nezna­ nem kolegu dr. Škerlu, Dušanu Kvedru..) in nja, .... »novomeška« pa je prežeta s spozna­ odnos do angleških padalcev. Stališča do njih njem, da resnica ne škodi, da napak ne gre bralca ne puščajo neprizadetega. Težko je us­ skrivati, je bliže stroki kot politiki. Prežeta je s kladiti patriotizem slovenskih Primorcev in spoznanjem, da vojaki niso krivi napak ko­ naših izseljencev, avanturizem, pa vendar mandantov in jih zato ne kaže ščititi. protifašizem Angležev na eni strani, z odno­ Stane Granda som, ki je odraz globalne politike, ki je prišla do polnega izraza v letih hladne vojne. Tega dejstva ne spreminja spoznanje, da je imelo vodstvo NOB upravičene vzroke za nezado­ voljstvo z ravnanjem Angležev. Dokumenti ljudske revolucije. Knjiga 7, maj Objava virov je eno najbolj garaških del -junij 1943. Pripravili Marjeta Adamič in zgodovinske stroke. Uredniki niso imeli obilo Marija Oblak-Carni. Ljubljana, 1989, 762 opraviti le s prepisi dokumentov, ampak tudi strani. z dešifriranjem imen. Kljub temu pa ob vsem spoštovanju do opravljenega dela ne moremo Objave virov so za zgodovinarje vedno eden mimo želje, da naj bi bili v nekaterih oznakah najbolj razveseljivih dogodkov. To ne velja le bolj nevtralni. Oznake Alberta Kramarja kot za strokovnjake s konkretnega področja, am­ vodjo slovenske liberalne buržoazije (str. 609) pak tudi vse tiste, ki se želijo sami neposred­ na primer, ne moremo označiti kot napačne, no podučiti o obravnavanih vprašanjih. Zara­ slišati pa je dokaj dogmatska. Ali ne bi bilo di dosedanjega dokaj uniformiranega pisanja o bolj ustrezno napisati slovenski liberalni poli­ teh prelomnih letih osvobodilnega boja in re­ tik ali podobno? O slovenski buržoaziji tako volucije, serija Dokumenti ljudske revolucije glede na kvalitete kot kvantitete še ni bila iz­ ni vzbujala potrebnega zanimanja. Šele neka­ rečena zadnja beseda. Dejstvo je, da naša teri polemični teksti, ki so izšli v zadnjih letih, družba ni bila nikoli zdiferencirana v taki zlasti oni dr. Spomenke Hribar, pa so pokaza­ meri, da bi take oznake lahko resno upora­ li, da so tovrstne objave veliko bolj pomem­ bljali. Pripadnike tako imenovane buržoazije bne in uporabne, kot so nekateri trdili ali pa najdemo med NOB pri vseh formacijah, tudi želeli. v KPS. Osebno se mi dozdeva, da so prav ti V sedmem zvezku je objavljenih 235 doku­ (so)krivi za vrsto povojnih deformacij. Komu mentov iz mesecev maj-junij 1943. Poglavitna drugemu bi lahko padlo v glavo, da je k nam odlika tokratne objave je publiciranje doku­ prenesel ideje in prakso posebnih trgovin in mentov v celoti, to je brez opuščanja ali kraj­ drugih podobnih ustanov kot ravno njim, kar šanja nekaterih mest, kar je bila zelo negativ­ je povzročilo po vojni hudo socialno diferen­ na in vse obsodbe vredna praksa. Vzroki, ki so ciacijo. Svetovni ali socialni nazor je večina jo narekovali, so imeli za posledico ravno ti­ ljudi sposobna zelo hitro menjati, še zlasti, če sto, čemur so se hoteli naročniki izogniti. je to donosno. Z idejo socialne pravičnosti je Tako postaja poslej vprašljiv le še izbor. Gle­ drugače. Njen pristaš ne moreš postati z obi­ de njega smo vezani na zaupanje v uredniški skovanjem raznih kurzov ali z vstopom v odbor, ki v uvodu trdi, daje neupoštevane do­ »avantgardo delavskega razreda.« kumente v veliki meri uporabil pri pisanju Stane Granda opomb. Zaradi nepotrebnega sumničenja bi bila verjetno veliko bolj elegantna rešitev, da bi si pomagali z regesti. V vsebinskem pogledu objavljeni dokumen­ ti ne sodijo v zvrst »ključnih«, to je tistih, ki

96 Tabor »Devin« 87. Izdala SLORI in NŠK valnih taborov med Slovenci v Italiji je bilo Trst, 1988, str. 119 Tabor »Brda 88«. Izdala tudi to, da se izmenično vršijo v tržaški, gori­ SLORI in NŠK Trst, 1989, str. 133 ški in videmski pokrajini. Tako je leta 1988 prišla na vrsto goriška pokrajina. Odločili so Mladinski raziskovalni tabor »Devin 87«, se za vinorodno področje Brd (po Taboru Do­ sedmi po vrsti, ki so ga organizirali Odsek za berdob 82 in Sovodnje 85). Poleg občine Šte- zgodovino pri NŠK, SLORI, Društvo sloven­ verjan, kjer je bilo težišče dela mladih razisko­ skih naravoslovcev in tehnikov »Tone Pen­ valcev, so posegli tudi na ozemlje občin Kr- ko« in Društvo mladih raziskovalcev, je pote­ min in Dolenje. Na tem taboru so delale na­ kal na območju Devina in bližnje okolice v slednje skupine: arheološka, etnološka, geo­ avgustu leta 1987. Izpeljava mladinskih razi­ grafska, naravoslovna, sociološka. Prvič v os­ skovalnih taborov (do sedaj jih je bilo devet) mih letih je izpadla zgodovinska skupina, ni med Slovenci v Italiji je privedla do mnogih pa nikjer pojasnjeno, zakaj so se tako odločili. pomembnih rezultatov, med katerimi pouda­ Morda je vzrok ta, daje Milan Pahor, ki je bil rimo uvajanje mladih v raziskovalno delo, vedno mentor mladih zgodovinaijev, prevzel prispevek k boljšemu poznavanju preteklosti vodstvo tabora. Kljub temu je škoda, da je iz­ in sedanjosti slovenske narodnostne skupno­ padla ravno zgodovinska raziskava, ki bi sku­ sti v krajih, kjer so potekali tabori in pa obja­ paj z arheološko in etnološko prispevala k še va o doseženih rezultatih: dosedaj so izšle štiri boljši predstavitivi Števerjana in okolice. V publikakcije (Doberdob 82, Kanalska dolina sklopu tabora sta delovali tudi video delavni­ 86, Devin 87, Brda 88). ca in računalniška skupina. Delo mladih raziskovalcev in mentorjev v Arheološka skupina je s študijem literature Devinu in okolici je odkrilo vrsto zanimivih in topografskim pregledom najdišč dopolnila stvari, ki so pokazale, da so se v zadnjih petin­ vedenje o najstarejših ostankih iz obdobja dvajsetih letih na tem ozemlju izvršile koreni­ rimskega imperija. Kot lahko razberemo iz te spremembe. Ugotovili so na primer, kakšen zelo dobrega poročila te skupine, je bilo naj­ razvoj je doživelo slovensko naselje Devin, ki bolj zanimivo ponovno odkritje in lociranje se je iz popolnoma slovenskega naselja spre­ rimskega stavbnega kompleksa na Križišču menilo v velik kompleks treh jeder: prvotno pri Števerjanu. Člani geografske skupine^ so slovensko prebivalstvo, priseljeno stalno itali­ obravnavali predvsem občino Dolenje in Šte- jansko prebivalstvo ter ekskluzivno reziden- veijan, primerjali razvoj po drugi svetovni čno prebivalstvo. Na taboru je delovalo šest vojni z razvojem v jugoslovanskem delu Brd, raziskovalnih skupin: arheološka, etnološka, poseben poudarek pa so namenili vlogi kme­ geografska, naravoslovna, sociološka, zgodo­ tijstva, kije na tem področju primarna panoga vinska in video laboratorij, ki je po zaključku gospodarstva. tabora pripravil dve kaseti Devinske razgled­ Naravoslovna skupina je popisala geološka nice in Tabor Devin 87. Imena mentorjev in biološka opazovanja in delo ornitološke nam potrjujejo, da je bilo delo resno in dobro podskupine. Mlade iz etnološke skupine, ki so opravljeno. Ob prebiranju zaključkov razi­ se seznajali z življenjem tega vinogradniškega skav vsake grupe vidimo, da so levji delež za­ ozemlja nekoč in danes, so pritegnili tudi k pisov pripravili mentorji. pripravi etnoloških predmetov za predvideno Arheološka skupina je dokumentirala rim­ muzejsko etnološko zbirko v Števerjanu. So­ ske napise in opravila topografijo najdišč. ciološka skupina pa je v publikaciji opisala Geografi so v Devinu opravili študijo demo­ način dela jn rezultate opravljene ankete med grafske dinamike in ugotavljali strukturo pre­ prebivalci Števerjana, Škrljevega in Mernika. bivalstva posebno od leta 1975 dalje. Naravo­ Obe publikaciji je uredil Aldo Rupel, pisani slovna skupina se je delila na geološko, bota­ pa sta v slovenskem in italijanskem jeziku. nično in zoološko, proučevali pa so značilno­ Metka Gombač sti morja in obalnega pasu. Etnološka skupina je pripravila zapis o dveh, danes edinih devin­ skih kmetijah. Obdelana so stanovanjska in gospodarska poslopja, oprema, nekaj podat­ kov pa so zbrali tudi o življenskih navadah v Reflex der Jahrhunderte. Die Glassammlung preteklosti in opisali morsko ribištvo v Devi­ des Kunstmuseums Düsseldorf mit Sam- nu. Sociološka skupina je opravila anketo mulung Hentrix. Eine Auswahl. Düsseldorf, med mladimi Slovenci in Italijani o tem, kako 1989; 352 str. mladina doživlja družbo, v kateri živi. Poseb­ no pozornost so posvetili problemu narodno­ Pred nami je že druga publikacija, ki jo je sti in jezika. Žal pa v publikaciji zaman išče­ kot kataloga svojih zbirk stekla izdal diissel- mo poročilo mladih zgodovinarjev, ki so se na dorfski Umetnostni muzej. Vedeti moramo taboru spoprijeli z zanimivo temo - podoba namreč, da prav depoji tega muzeja hranijo naselja Devin med obema vojnama. poleg zanimive umetnoobrtne zbirke (zlasti Eno osnovnih izhodišč mladinskih razisko­ tekstil) in v zadnjih letih nastajajoče zbirke

97 designa, eno najpomembnejših zbirk stekla v sveta (Evropa, ZDA, Japonska), na kratek in Evropi, ki ni nepomembna tudi v svetovnem koncizen način podati zgodovino oblikovanja merilu (po kvaliteti eksponatov in zaključeno- stekla, nekaj besed pa spregovoriti tudi o teh­ sti posameznih sklopov jo primejajo celo z nologiji. zbirko The Corning Museum of Glass v Vsak kataložni sklop predmetov je pospre­ ZDA). mljen z uvodnim tekstom, ki predstavlja zgo­ Za slovenskega muzealca je zlasti presene­ dovinski in estetski razvoj stekla na določenih tljivo dejstvo, da je velik del te tako pomem­ področjih, opozarja pa tudi na tehnološke po­ bne zbirke sestavljen iz donacij, med katerimi stopke in posebnosti, na vplive in primerjave. sta največji in najbogatejši zbirki Amendt Posamezni sklopi si slede po zgodovinsko - (srednjeveško steklo) in Hentrix (le-ta obsega razvojnem redosledu. Na tehnične, ikonograf­ kar 2300 predmetov) ske, formalne, tipološke in ostale posebnosti Poleg vrhunskih dosežkov oblikovanja ste­ in zveze z drugimi materiali (npr. s keramiko kla v posameznih obdobjih (zlasti je bogato ali z izdelki iz kovine) ter na najpomembnejšo zastopan čas med srednjim vekom in bider­ literaturo opozarja še ob posameznih predme­ majerjem), je Umetnostni muzej tudi eden iz­ tih, navaja pa tudi konzervatorske postopke. med treh muzjev na svetu, ki se posebej Naslovi posameznih poglavij so: Predrimska ukvarjajo z zbiranjem dokumentacije o steklu antika, Rimsko cesarstvo, Cesarstvo Sasani- (npr. skrbno zbrana vsa dokumentacija o ste­ dov, Islam, Srednji vek, Renesansa in barok - klarnah - prodajni katalogi, podatki o tehno­ barvno steklo in emajli s severa, Benetke in logiji itd.) »fa^on de Venise«, Barok - doba brušenega Ker je muzej močno povezan tudi z moder­ stekla, Bidermajer, Historizem, Indija - Kitaj­ no (likovno) umetnostjo, obravnava vsak ska - Perzija, Art nouveau in art déco - Fran­ predmet najprej skozi prizmo estetike. Zato cija, Od jugendstila v petdeseta leta, Novo ste­ odlikuje njegove razstave stekla ravno posre­ klo - od šestdesetih do osemdesetih let. čen spoj starega in novega, visoke strokovne Oglejmo si primer iz zgodovine rimskega kvalitete obdelave posameznih področij in stekla: avtor (delo je pripravil Helmut Ricke, igrivosti postavitve, sodobnih dosežkov ste­ pri tem pa. se je oprl na dognanja številnih ko­ klarske umetnosti in estetskih vrhuncev prete­ legov) med drugim opozarja, da še v zgodnjem klih dob. cesarstvu prevladuje barva (seveda v skladu s Ob raziskavah pa ne smemo pozabiti na helenistično tradicijo), medtem ko je približ­ muzejske publikacije, zlasti tiste s področja no od drugega stoletja naprej poudarek na srednjeveškega stekla, saj zaradi novih odkritij transparentnosti in sijaju snovi (str. 20). in drugačnega vrednotenja predstavljajo te­ Pri srednjeveškem steklarstvu ob spornem meljna dela. Pred tremi leti je muzej izdal štu­ mnenju (da namreč v času Karolingov popol­ dijo Glas des späten Mittelalters - Die Sam­ noma propade steklarstvo v Franciji in v mlung Karl Amendt (katalog razstave, avtor Srednji Evropi nasploh - razen tistega na naj- Erwin Baumgartner), ki skuša z uvajanjem nižjem tehničnem nivoju), ki ga je v zadnjem novih momentov (npr. sociologije itd.) v zgo­ času ovrglo že več razprav (dve med njimi dovino stekla ovreči nekatere predsodke (npr. smo že omenili), navaja še druge dokaze v da je cerkev prepovedala uporabo stekla pri prid najnovejšim teorijam: med drugim opo­ cerkvenih obredih, da so izdelki gozdnih ste­ zarja na nove najdbe (mdr. tudi iz vikinških klarn tehnološko na zelo nizkem nivoju itd.) S grobov), kar vse priča, da je steklarstvo v času sociološkimi momenti pa se trudi razvozljati Karolingov in zgodnjega otonskega cesarstva tudi raznolik formalni svet srednjeveškega ste­ v skladu z drugimi vejami umetnosti prav kla. Naslednje, še tehtnejše publikacije sicer tako doživljalo renesanso (str. 52). Opozarja ni izdal muzej, so pa pri njej sodelovali njego­ tudi na vrsto predmetov t.i. »sirsko-frankov- vi strokovnjaki, velik del »dokaznega gradiva« ske« skupine, za katere domneva, da so nasta­ pa tvorijo predmeti iz njegovih zbirk. Gre za li kar v Benetkah. Dodaja tudi, da je Phoenix aus Sand und Asche. Glas des Mitte­ bila zelena barva srednjeveškega gozdnega ste­ lalters izpod peresa avtoijev Erwina Baum- kla hotena, da ni nastala zaradi tehnične ne­ gartneija in Ingeborg Krueger (izšla v Münc- zmožnosti. hnu leta 1988). Delo pomeni nadaljevanje in Ko obravnava historizem, se prav tako razvoj tez, zastavljenih v prvem katalogu. Z odreka preživelim mnenjem, da je to obdobje več kot 550 kataloškimi enotami avtorja do­ neproduktiven čas stilnih kopij in slabega kažeta, da je prepričanje, da srednji vek po­ okusa. Pri tem poudaija, da si je zaradi vedno meni propad steklarstva v Severni in Srednji večje množične proizvodnje vrsta društev za Evropi, zmotno. Opozarjata celo, da so izdel­ napredek umetne obrti v drugi polovici 19. ke najvišje kakovosti izdelovale ne samo stoletja prizadevala za ponovno uvajanje roč­ mestne in samostanske steklarne, ampak celo nega dela. Zajemanje iz preteklih obdobij po­ gozdne steklarne, tako imenovane glažute. vezuje s posebnim pomenom zgodovinske za­ Delo, ki je pred nami, pa si je zastavilo za vesti, najbolj neposredno formo približevanja nalogo, preleteti zbirko stekla, zbrano z vsega oblikovanju v preteklosti pa mu pomeni kopi-

98 ja. (str. 119) del Koroške z današnjo Vzhodno Tirolsko, Največji del Kataloga pa je posvečen pol­ medtem ko bo vzhodna Koroška z ostalimi preteklemu in sodobnemu oblikovanju stekla. prednjealpskimi deželami predstavljena v Izstopa zlasti zaključen ciklus Galléjevih iz­ drugem delu. delkov. Osrednjo prometnico predstavlja cesta, ki je Delo je opremljeno tudi z zemljevidi, ki vi- povezovala Italijo z nemškim severom in je zuelno ponazarjajo zgodovino in topografijo tekla po Kanalski dolini, preko Koroške, čez steklarstva. Žal pa moramo pripomniti, da na Ture, Salzburg in Bavarsko v severno Nemči­ nobeni od kart ni steklarn, ki so delovale na jo. Delo zajema območje zahodno od te glav­ naših tleh: ne pohorskih in ne štajerskih, kljub ne prometnice sever - jug s prometnicami, ki temu, da v času svojega delovanja vendarle se vežejo nanjo: ceste zahodne Koroške z gor­ niso bile nepomembne. skimi prelazi proti jugu, obsoško cesto, ki se je Dodan je še slovarček tehničnih terminov z v Trbižu stikala z glavno cesto in nekatere izčrpno (tudi grafično razlago posameznih stranske ceste, ki so pripeljale na glavno cesto tehnik in kemične sestave posameznih vrst z vzhodne strani. materiala. Delo ne obravnava za Slovence le pomem­ Mateja Kos bnega mejnega trgovinskega področja, ampak izpričuje aktivno vključenost slovenskega prostora vanj. Avtor ugotavlja, da na tej pomembni pro­ metnici ni prevladovala trgovina na velike Herbert Hassinger, Geschichte des Zollwe­ razdalje, ampak predvsem trgovina na srednje sens, Handels und Verkehrs in den östlichen razdalje, ki jo omejuje na približno 400 km. Alpenländern vom Spätmittelalter bis in die Najpomembnejše masovno trgovsko blago zweite Hälfte des 18. Jahrhunderts. Bd. 1. Re­ predstavljata železo in sol. gionaler Theil. - Hälfte 1. Westkärnten - Sal­ V uvodu predstavlja avtor za obravnavani zburg. čas veljavni denar, mere in uteži, kar nam bi­ Deutsche Handelsakten des Mittelalters und stveno pripomore k boljšemu razumevanju der Neuzeit. Band XVI Deutsche Zolltarife kvantifikacij in veljave trgovskega blaga. des Mittelalters und der Neuzeit Teil V. He­ Delo je koncipirano tako, da najprej siste­ rausgegeben durch die Historische Kommis­ matično predstavi določeno regionalno po­ sion der Bayerischen Akademie der Wis­ dročje s prirodnimi razmerami, potekom cest senschaften. Franz Steiner Verlag Wiesbaden in gorskimi prehodi, prometnozgodovinski GMBH Stuttgart 1987, 639 strani. pregled ter lastništvo posameznih mitnic in carinskih postaj vzdolž prometnic. Na koncu Pred seboj imamo knjigo Herberta Hassin- vsakega regionalnega pregleda podaja še stati­ gerja, ki obravnava zgodovino carin, mitnic in stične preglede pretoka blaga. Vire, predvsem mitnin v vzhodnih alpskih deželah za obdobje carinske tarife, vpleta v opise. Carinske in od poznega srednjega veka do druge polovice mitninske tarife so natisnjene v izboru, običaj­ 18. stoletja, do terezijanskih reform. Leta no skrajšano in formalno poenoteno. V njem 1775 je bilo za avstrijske dedne dežele z izje­ podaja zgodovino carin ali mitnin in zgodovi­ mo Tirolske in Vorarlberga določeno enotno no pravic do skladiščenja skupaj s krajevno in carinsko področje alpskih in čeških dežel, kar posestno zgodovino ter razmišljanji o lokalnih je pomenilo poleg uvedbe državnih carin tudi funkcijah posameznih carin in mitnin. Izčrp­ uvedbo enotnega mejnega carinskega sistema, no predstavlja dohodke in izdatke posamez­ ki ni več poznal krajevno različnih carinskih nih carinskih in mitninskih postaj, pri čemer postavk in različnih lastnikov. Hassinger je opozarja tudi na konjuktuma nihanja. uporabil carinske in mitninske kjnige kot bo­ Prometne smeri zahodno od Turske ceste gat vir za prikaz razvoja ter obsega trgovine in na Koroškem, iz Italije preko Gemone, Tol- prometa v tem prostoru. mezza, Plöckenpaßa v Ziljsko dolino in na­ Delo se pridružuje že objavljenim podob­ prej preko Gailberga do Oberdrauburga, kjer nim delom o carinah in mitninah v Nemčiji, so se poti cepile bodisi proti zahodu (Brixen, ki so izšla v isti seriji in obravnavajo carine in Bolzano) ali proti vzhodu (turska cesta), ime­ mitnine na področju Hamburga in Spodnje nuje »gornjo cesto«. »Spodnjo cesto« pa cesto, Labe (izšlo leta 1961), na področju spodnjega ki je peljala iz Italije preko Gemone in po Ka­ Rena (1971) ter na področju srednjega Rena, nalski dolini naprej preko Koroške, Tur in kije izšlo v treh zvezkih v letih 1978-1981. Salzburga na Bavarsko in najprej v severno Prostorsko zajema področje, ki je prometno Nemčijo. Cesta po Kanalski dolini je bila pre­ in trgovsko povezovalo Nemčijo z Italijo. V vozna že v rimskem času. V srednjem veku je zgodnejšem obdobju sta bila promet in trgovi­ postala le navadna tovomiška pot, vendar je na usmerjena predvsem v Benetke, v 18. stole­ bila že okrog leta 1300 ponovno prevozna in tju pa v Trst. Prvi del tega obsežnega Hassin- je od tega časa pa vse do 18. stoletja predsta­ gerjevega dela obravnava Salzburg in zahodni vljala glavno prometno povezavo Notranje

99 Avstrije in Salzburga z Benetkami. To prven­ imela izmed vseh najmanjše dohodke. Po­ stvo je izgubila šele po letu 1719, ko je bil membna je postala šele v prvi polovici 18. Trst oklican za svobodno pristanišče inje bilo stoletja, ko je bila cesta razglašena za glavno prometno težišče preloženo na ceste preko komercialno cesto in so jo v skladu s tem leta slovenskega ozemlja: na glavno komercialno 1734 tudi usposobili. cesto Dunaj - Gradec - Ljubljana - Trst in Delo je bogat pripomoček za poznavanje prav tako glavni komercialni cesti iz Beljaka zgodovine in funkcioniranja mitnic in mitnin preko Korenskega sedla in iz Celovca preko ter carin za obdobje od poznega srednjega Ljubelja, Kranja in Ljubljane do Trsta. veka do srede 18. stoletja. Pomembna je za Na Kanalski cesti je predstavljal pomem­ poznavanja lastništva mitnic in njihovih do­ bno prometno stičišče Trbiž, kjer se je na ka­ hodkov (deželnoknežjih, kasneje državnih ter nalsko cesto priključila cesta iz Čedada in Go­ privatnih) in urejanje tarif na teh mitnicah. riške preko Predela. To področje je bilo sicer Predvsem pa je še pomembna za poznavanje v lasti bamberških škofov, ki so od srednjega pretoka blaga preko tega ozemlja. veka dalje obvladovali kanalsko cesto z mitni­ Obširno so predstavljena mesta Beljak, co v Beljaku in pomožno mitnico v Vratih Spittal, Gmünd, Murau, Radstadt, Schlad- (Thörl). Potem ko je cesarju Frideriku III ming, Hallein in Salzburg. 1455. leta uspelo ustanoviti svojo mitnico v V dodatku so objavljene cene blaga v Linzu Zgornjem Trbižu, je kmalu nato ustanovil še iz leta 1592 in Steyru iz leta 1587 ter tarife mitnico za pobiranje doklad v Pontebi. V času stanovskih mitnin in carin na Koroškem. cesarja Ferdinanda I. je bila povzdignjena K dobri uporabnosti knjige pripomorejo še mitnica v Zgornjem Trbižu v višjo mitnico, osebni, krajevni, stvarni in pojmovni register. njej pa so bile podrejene vse mejne mitnice od Vinko Rajšp Plöckenpaßa do Korenskega sedla (do leta 1544 do Jezerskega). Na področju slovenskega ozemlja je pred­ stavljena obsoška prometnica. Iz Goriške in Čedada je peljala cesta skozi Bovec in preko Predstavitev knjige dr. Vlada Valenčiča Zgo­ Predela v Trbiž. Notranjeavstrijski vladaiji so dovina ljubljanskih uličnih imen v KIC - Kri­ si prizadevali obsoško cesto usposobiti do te žanke 7. novembra 1989 mere, da bi zamenjala kanalsko cesto. Vendar jim to nikdar ni uspelo. Njen pomen je ostajal Konec oktobra je pri Partizanski knjigi v omejen na notranjo trgovino, pri čemer je za­ Ljubljani izšla že več let pričakovana knjiga o jela največji delež trgovina z vinom. Trgovino zgodovini uličnih imen v Ljubljani. Ker je to in promet preko Predela izpričuje avtor pred­ za poznavanje zgodovine Ljubljane izredno vsem z zapiski bovške mitnice in mitnice v pomembno delo, sta Partizanska knjiga kot Spodnjem Trbižu. Za poznavanje prometa založnik in Zgodovinski arhiv Ljubljana kot preko Predela so pomembni predvsem trije izdajatelj, saj je bil dr. V. Valenčič skoraj 25 carinski registri iz srede sedemnajstega stole­ let zaposlen v Mestnem arhivu oz. Zgodovin­ tja, ki nam za ta čas domala v celoti predočajo skem arhivu Ljubljana, organizirala slovesno promet preko Predela. Avtor jih je tabelarno predstvitev omenjene knjige. uvrstil v svoj prikaz z nekaterimi dopolnili iz V tem krajšem zapisu želim na kratko opi­ Bovca in Rablja. Registri vsebujejo datum in sati samo predstavitev knjige, ne pa knjigo ime plačevalca carine ter naziv in količino samo. blaga. Z ličnim vabilom, na katerem je bilo v dveh Pomembna je bila mitnica v Bovcu, ki je stavkih povedano daje Valenčičeva knjiga na­ bila v lasti deželnega kneza. Cestna mitnica, stala na osnovi bogatega arhivskega gradiva v ki je bila v pristojnosti Čedada, je obstajala že Zgodovinskem arhivu Ljubljana, sta organiza­ po letu 1400, ko so zgradili tudi cesto. Potem torja povabila 400 ljudi. Presenetljivo velik je ko je po beneških vojnah prišel Bovec pod bil odziv. Vseh je bilo čez sto. Prišli niso samo Habsburžane, je postala mitnica deželnokne­ iz Ljubljane in njene bližine, temveč tudi iz žja. Najkasneje do leta 1574 je prišla mitnica Štajerske in Primorske. S tem hočem poveda­ v pristojnost višje mitnice v Trbižu. Dohodki ti, da če je na programu nekaj res kvalitetnega, mitnice so v manjši meri služili tudi vzdrževa­ ljudem ni žal niti časa, niti ni predolga pot. nju ceste. Bovec je bil prekladališče (Umsc­ Prvi je spregovoril dr. Jože Žontar iz Zgo­ hlagplatz) pri krošnjarjenju. V trgovini proti dovinskega arhiva Ljubljana. Povedal je, da je jugu je v času obstoja fužin zavzemalo po­ po treh letih, odkar je bil oddan tipkopis, kon­ memben delež železo, najbolj masovno izvoz­ čno izšlo to delo, ki ga štejemo za deveto (to no blago pa je predstavljal les. piše tudi na naslovnici) številko Gradiva in Višji mitnici v Trbižu je bila podrejena tudi razprav, ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Lju­ mitnica na Korenskem sedlu. Cesta je bila bljana. Predstavil je tudi avtoija kot starosto prevozna že po obnovitvi leta 1574, vendar zgodovinarjev mesta Ljubljane. Slišali smo, da promet po njej ni prav zaživel. Mitnica je je Valenčič odličen poznavalec in pisec števil-

100 nih razprav in publikacij o zgodovini Ljublja­ Za nekatera imena lahko to s precejšno verjet­ ne, z marsikakšnim delom pa je segel tudi pre­ nostjo sklepamo: npr. Schuster in Schneider ko njenih meja. Direktor Partizanske knjige gasse sta bili Šušterska in Žnidarska ulica. Jaroslav Skrušny je bil kratek, a zato tako bolj Ulice so prvotno dobivale imena po hišah, zanimiv. Kot poznavalec evropske literature, cerkvah, lastnikih določenih predelov etc. nam je povedal na češkem primeru, kako so Oblast se v poimenovanje ulic ni vtikala, to je se literati že večkrat »obregnili« ob preimeno­ prišlo šele z 18. stol. vanje ulic, ko je nova revolucionarna oblast z Sprva so bili napisi ulic v Ljubljani samo novimi imeni ulic skušala ljudem tudi na ta nemški. Kdaj so prvič označili ulice v Ljublja­ način zbrisati zgodovinski spomin. Maijan ni, še ni povsem znano. Vemo pa, da so leta Drnovšek, ki je bil več let zaposlen v Zgodo­ 1819 že morali obnavljati zbledele napise. vinskem arhivu in je v marsičem pripomogel, Tega leta je poimenovanje tudi prešlo povsem da je knjiga taka, kot je, zlasti pa je poskrbel v državno upravo, saj je mestna uprava v Lju­ za fotografsko gradivo zanjo, je bil zaprošen bljani morala gubemiju predložiti predlog za predstavitev in oceno knjige. To tudi zara­ sprememb in nova imena ulic. Leto 1848 po­ di tega, ker je zelo dober poznavalec ljubljan­ meni določeno pomlad slovenščine tudi v ske zgodovine, zlasti za 19. in začetek 20. sto- imenih ulic. Poleg nemških so dodali tudi letja^ Ker je njegovo besedilo objavila Kroni­ uradna slovenska imena. Leta 1877 so v Lju­ ka, Časopis za krajevno zgodovino 1989 štev. bljani dodali k prejšnim ulicam še 80 novih 3, ga tu ne bi kaj več omenjal. Zapisal bi samo imen ulic, tako da je bilo vseh skupaj 141. to, da je delo ocenil kot zelo kvalitetno tako Nova sprememba je bila pet let (1882) kasne­ po vsebini kot obliki, žal pa mu je bilo, da ni je. Občinska uprava je sklenila, da mora biti vsaj povzetka v nemškem jeziku in priloženih na prvem mestu slovensko in na drugem me­ nekaj kart Ljubljane, ne glede na to, da jih je stu nemško ime ulice. Temu sklepu pa je nas­ bilo nekaj priloženih v prvi Valenčičevi knjigi protovala deželna vlada za Kranjsko in sklep Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980. Zanimivo razveljavila. Zato je prišlo tudi do obravnave je bilo razmišljanje akademika dr. Sergija Vil­ na upravnem sodišču na Dunaju, kar je bilo fana. Zanj je Valenčičeva knjiga več kot samo že zgoraj omenjeno. Zvedeli smo tudi, da je del mestne zgodovine Ljubljane, saj je ravno bil Ivan Hribar osebno zelo zavzet za sloven­ vprašanje slovensko-nemških oz. samo slo­ sko poimenovanje ulic že pred svojim nasto­ venskih napisov v Ljubljani burilo centralne pom županske službe v Ljubljani. Ostal je avstrijske sodne ustanove. O tem so sicer že predsednik Odbora za poimenovanje ulic tudi pisali avstrijski pravni zgodovinarji, npr. potem, koje po letu 1896 postal župan. Zelo Stutz, ki je navajal mnenje sodnikov pri si je prizadeval, da so ulice dobivale imena po upravnem sodišču. Dlje je šel Ditmar Mayer v znanih slovenskih literatih in zato ni čudno, knjigi Sprache, Recht in Oesterreich. V pogla­ če so se celo malo norčevali iz tega, češ da je v vju o uličnih imenih je omenjal ljubljanski Vodmatu (del Ljubljane) zbrana vsa slovenska primer kot prvi tovrstni spor zaradi uličnih literatura v uličnih imenih. imen v monarhiji sploh, nekaj mesecev kasne­ Avtor knjige Zgodovina ljubljanskih uličnih je pa je tak upravni spor nastal v Pragi zaradi imen Vlado Valenčič je bil kljub svojim samo čeških uličnih imen. Zato je po njego­ 86-tim letom zelo živahen pripovedovalec z vem Valenčičeva knjiga toliko pomembnejša, odličnim spominom. V prostem pogovoru pa ker so vprašanje uličnih imen v Ljubljani po­ je vedel povedati tudi marsikaj iz svojega so­ znali samo po vrhu, obravnavi na upravnem delovanja v Komisiji za poimenovanje ulic v sodišču, tu pa ga spoznamo tudi iz domačih Ljubljani. Omenim naj, da so leta 1975 hoteli primarnih virov. Predlagal je tudi, da bi po­ in tudi dali trgu pred Skupščino SR Slovenije glavja o uličnih imenih v celoti prevedli v ime Trg revolucije. Tako pa se je že imenoval nemščino ali pa jih izdali v posebni brošuri. sosedni, nekdanji Kongresni trg. Tedaj se je Nekatere stvari, ki jih iz raznih vzrokov ni oglasil Valenčič v že omenjeni Komisiji s mogel vključiti v objavo, je avtor Valenčič po­ predlogom, naj potem več kot sto let imeno­ vedal na sami predstavitvi. Nekatere stvari pa vani Kongresni trg dobi nazaj svoje ime, ker je je nekoliko razširil oz. poudaril tisto, kar se predlog, naj bi se imenoval Trg osvoboditve mu je zdelo posebej pomembno. Povedal je, poleg zgodovinskega razloga tudi izrazno pre­ da je začetek te teme vezan na čisto praktične malo ločen oz. da sta pojem revolucija in os­ potrebe, ki jih je imel v stiku z obiskovalci voboditev zelo blizu. Brez podpore drugih Zgodovinskega arhiva že v 50-tih letih in kas­ članov je bil na kratko zavrnjen, da očitno ne neje. Zato je najprej za svoje potrebe naredil pozna terminologije. Toda, kdor čaka, pa ne seznam uličnih imen v Ljubljani. Seveda je križem rok, tudi dočaka. Tudi Valenčič je do­ moral ta seznam dopolnjevati z raznimi pre­ čakal, pa ne brez zaslug. Vedno močnejši so imenovanji in prevajanjem. Posebej je bilo to že glasovi tudi javnosti, naj stari nazivi ulič­ važno za starejše obdobje, ko so bili zapisi za nih imen, »ki so že pridobili zgodovinsko ve­ ulice in trge le v nemškem jeziku, ne vemo pa, ljavo«, ostanejo. kako so se slovensko resnično imenovale(i). Vinko Demšar

101

UDK 681.11. (497.12 Štajerska) » 15/18« UDK 728.8 (497.12 Mala Loka pri Trebnjem) Bučić Vesna, muzejska svetovalka, Narodni muzej, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Otorepec Božo, dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Urarstvo na slovenskem Štajerskem Novi trg 5 YU Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, str. 19-30 , cit. lit. 94 Gradič Mala Loka pri Trebnjem Urarstvu v Sloveniji lahko sledimo preko pisanih virov nepretrgoma od 16. stoletja dalje; najstarejša poročila izvirajo iz_Ljubljane, eno stoletje pozneje pa že razpolagamo s prvimi podatki o urarjih s slovenske Štajerske. V članku se urarji predstavljajo po kronološki raz­ Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št.1-2, 1990, vrstitvi v posameznih krajih, zbrani podatki o njihovem šolanju, življenju in delu pa izvira­ str. 3-7 , cit. lit. 34 jo v glavnem iz pisanih virov iz njihovega cehovskega združenja, ki je imel svoj sedež v Gradcu. Ohranjene hišne in žepne ure s signaturami mariborskih, celjskih in ptujskih delavnic zgo­ Avtor rekonstruira lastništvo tega gradiča ob reki Temenici blizu vorno pričajo, da so se urarski mojstri na slovenskem Štajerskem ukvarjali tudi z zahtev­ Mokronoga, odkar seje posest okoli sredine 12. stoletja prvič pojavila nejšimi naročili in da njihovi izdelki, oblikovno in po kvaliteti izdelave, prav nič ne zaosta­ v virih. Dodaja Valvasorjev in poetični Breckerfeldov opis posestva, ki jajo za sosednimi graškimi ali dunajskimi urami, izdelanimi predvsem za premožnješi sloj meščanstva. ga je zadnji lastnik leta 1914 z građom vred zaradi bolezni prodal Imena urarjev v omenjenih krajih se vrstijo v dokaj strjenem zaporedju in iz njihovih pri­ kranjskemu deželnemu odboru. Med obema vojnama je bila v njem imkov je razvidno, da so večinoma priseljenci iz nemško govorečih dežel. gospodinjska šola, danes pa je spet v zasebni lasti. Iz razpoložljivih podatkov je moč razbrati, da v mestih delujeta hkrati po dve urarski de­ lavnici, bolj pričevalni pa so podatki iz druge polovice 18. stoletja, ko so imena urarjev uje­ majo tudi z materialnimi dokazi o njihovem obstoju.

UDK 929.52 (497.12 Podkoren) »16/18« UDK 637.1 (497.12 Gorenjska) »19«

Goleč Boris, študent, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Valenčič Vlado, dr., znanstveni sodelavec v pokoju, 61000 Ljubljana, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Tabor 10, YU

Načelnikov hišni arhiv v Podkorenu (utrinki iz preteklosti Gorenjesav- Začetki organizacije našega mlekarstva ske doline) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št 1-2, 1990, str.30-43, cit. lit. 50 str. 7-19 , cit. lit. 5 V razpravi je najprej opisana tradicionalna skupna paša na planinah, Pri »Načelniku« v Podkorenu je avtor našel hišni arhiv, ki izvira iz ki je bila podlaga za novo organiziranost mlekarstva na Tolminskem in nekdanje kajže pri Kavču. Večina listin je iz 19. stoletja, sedem pa iz v Bohinju v drugi polovici 19. stoletja. Novosti - organiziranje kmetov 17. in 18. stoletja in prav te je avtor obdelal. Večinoma gre za pisma, s v zadrugah, pridelava kvaletetnejšega sira in masla ter organizirana katerimi so poročene domače hčere izjavljale, da jim je bila njihova prodaja, so prinesli v te kraje švicarski strokovnjaki, mnogo zaslug pa dota izplačana in da poslej nimajo več zahtevkov do domače hiše. S imajo posamezni zavzeti domačini, kot na primer župnik Janez Mesar pritegnitvijo drugih arhivskih virov je avtor lahko naredil rodovnik v Bohinju, denarno pa so jih podprle kmetijske družbe in država, ki so Kavčevih od konca 16. do srede 18. stoletja, razložil njihov priimek se zavedale prednosti zadružne pridelave mleka in izdelave mlečnih (gre za vaške tkalce) in deloma rekonstruiral njihov gmotni položaj. izdelkov. UDC 681.11 (497.12 Štajerska) » 15/18« UDC 728.8.(497.12 Mala Loka pri Trebnjem) Bučič Vesna, Museum Adviser, National Museum, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Clockmaking in the Slovene region of Styria Otorepec Božo, dr. Scientific Adviser, Slovenian Academy of Scien­ Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, pp. 19-30, cit. lit. 94 ces and Arts Research Centre, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, YU The clockmaker’s trade in Slovenia can be followed through written sources continouosly The Mala Loka Manor-House near Trebnje from the 16 th century; the oldest reports originate from Ljubljana and one century later we already have the first particulars about clock-makers from the Slovene region of Styria. In the aride clockmakers are presented chronologically in different places, whereas the col­ Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990 lected particulars of their training, life and work mainly originate from written sources of pp. 3-7 , cit. lit. 34 their guild association, which had its seat at Graz. The preserved clocks and watches with the signs of the workshops of Maribor, Celje and Ptuj undoubtedly prove that the clock masters in the Slovene region of Styria carried out demanding orders and that their pro­ The author reconstructs the ownership of this manor-house at the river ducts, as concerns design and quality, were equal to the clocks in Graz and Vienna, which Temenica near Mokronog, from where the estate appeared in sources were mainly made for the wealthier classes. for the first time around the middle of the 12th century. He adds The names of clockmakers in the mentioned places are quite condensed and from their fa­ mily names it is evident, that they were mostly immigrants from German speaking coun­ Valvasor’s and Breckerfeld’s poetical description of the estate, which tries. was sold together with the manor-house in 1914 to the Committee of The available particulars show that two clockmaker’s workshops worked in the towns at the Province of Carniola by the last owner due to illness. Between the the same time. More eloquent, however, are the pariculars from the second half of the 18th two wars it housed a school for home economics, today it is in private century, when the names of the clockmakers also comply with material proof of their exi­ stence. ownership again.

UDC 637.1 (497.12 Gorenjska) »19« UDC 929.52 (497.12 Podkoren) »16/18« Goleč Boris, Student, History Dept. at the Faculty of Arts, 61000 Valenčič Vlado, dr., Retired Scientific Collaborator, 61000 Ljubljana, Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Tabor 10, YU The home archives of »Načelnik« at Podkoren (Remnants from the The beginnings of the organization of our milk industry past of the Upper-Sava Valley)

Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No. 1-2, 1990, Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, pp. 30-43, cit. lit. 50 pp. 7-19 , cit. lit. 5 The treatise first gives a description of the traditional common pasture Af »Načelnik« in Podkoren, the author found home archives, which in the highlands, which formed the basis for a new organization of the originate from the former cottage at Kavec. The greater part of the milk inudstry at Tolmin and Bohinj in the second half of the 19th cen­ documents dates back to the 19th century. Seven of them are from the tury. The novelties - the organization of the farmers in co-operatives, 17th and 18th centuries and these have been dealt with by the author. the production of high-quality cheese and butter and organized sales, Most of these are letters concerned in which married daughters confir­ were intoduced to these regions by Swiss experts, whereas individual med that their dowry had been paid and that from then on they had enthousiastic locals, e.g. the parish priest Janez Mesar at Bohinj, also no more claims to the home. By using other archival sources the deserve merit for their efforts. Financially they were supported by author was able to construct the family tree from the end of 16th to the agricultural associations and the state, which were aware of the adven- middle of the 18th century. He explained their family name (these are tages of co-operative prodution of milk and dairy products. village weavers) and partly reconstructed their material status. UDK 646.4 (091): 061.23 »Sokol in Orel« (497.12) »1863 - 1941 « UDK929 Albin Mlakar

Vrišer Sergej, dr., redni profesor na oddelku za umetnostno zgodovi­ Švajncer Janez J., novinar, 61000 Ljubljana, Ul. Narodne zaščite 2, no Filozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU YU

Kroji slovenskega sokolstva in orlovstva med leti 1863 - 1941 Albin Mlakar - pozabljeni vojak

Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, str. 43-49 , cit. lit. 27 str.50-56, cit. lit 11

Avtor obravnava razvoj uniform - krojev slovenskih telovadnih dru­ Slovenec Albin Mlakar je bil eden izmed najbolj znamenitih avstro- štev Sokol in Orel. Sestavek zajema menjave slavnostnih in telovadnih ogrskih nižjih oficirjev v prvi svetovni vojni. Leta 1916 se je proslavil z krojev v času Avstrije in bivše Jugoslavije, koje bil Orel leta 1929 raz­ osvojitvijo trdnjave Casa Ratti in z razstrelitvijo vrha Monte Cimone puščen inje pod novim imenom leta 1937 ponovno zaživel. na Tirolskem, leta 1917 pa z razstrelitvijo italijanskih položajev na Vršiču. Novembra 1918 seje pridružil novi slovenski vojski, v jeseni 1944 pa je kljub letom 54 let star odšel v partizane.

UDC 027.2 (497.12 Črnomelj) »1875« UDK 940.47 (497.12 Ljubljana)

Dular Anja, Specialized Librarian, National Museum, 61000 Ljublja­ Brodnik Vilma, prof. zgodovine, 61210 Ljubljana Šentvid, Medno 22, na, Prešernova 20, YU YU

Catalogue of the District Teacher’s Library at Črnomelj Dobrodelnost v Ljubljani med prvo svetovno vojno

Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, p.p.49-50, cit. lit. 4 str.56-64, cit. lit. 68

On the basis of the Catalogue of the District Teachers’ Library at Črno­ Avtorica obravnava različne dobrodelne akcije v Ljubljani v času prve melj, which was issued in 1875, the authoress analyses the library fund. . svetovne vojne, ki so bile namenjene civilnemu prebivalstvu, a tudi In addition to text-books for public schools and pieces of music, it in­ vojaškim invalidom, vojaškim vdovam in sirotam. Prikaže denarne in cludes numerous manuals for secondary school students, as well as druge darove, ki so jih ustanove in zasebniki v ta namen darovali professional and literary books. On the basis of the list it can be con­ mestnemu magistratu, ta pa jih je razdeljeval pomoči potrebnim. cluded that the interests of the former teachers were very broad. UDC 646.4 (091): 061.23 »Sokol in Orel« (497.12) »1863 - 1941« UDC 929 Albin Mlakar

Švajncer Janez J., Journalist, 61000 Ljubljana. Ul. Narodne zaščite 2. Vrišer Sergej, dr., Professor at the Faculty of Arts, History of Art YU Dept., 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu

Albin Mlakar - the forgotten soldier Models of the Slovene Hawks and Eagles from 1863 - 1941

Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, pp.50-56, cit. lit. 11 pp.43-49, cit. lit. 27

The Slovene Albin Mlakar was one of the most famous Austrian- The author deals with the development of uniforms - models of the Hungarian lower officers in World War 1. In 1916 he became famous Slovene Gymnastics Societies Hawk and Eagle. The paper includes the by conquering the Casa Ratti fortress and blowing up the top of Monte changing of the festive and gymnastic models during the Austrian- Cimone in Tyrolia. In 1917 he blew up the Italian positions at Vršič. Hungarian Period and the period of the former Kingdom of Yugo­ In November 1918 he joined the new Slovene army and in autumn slavia, when the Eagle was dismissed in 1929 and reappeared in 1937 1944 he joined the Partisans, in spite of his being 54 years old. under a new name.

UDK 027.2.(497.12 Črnomelj) »1875« UDC 940.47 (497.12 Ljubljana)

Brodnik Vilma, History Professor, 61210 Ljubljana Šentvid, Medno Dular Anja, Bibliotekar specialist, Narodni muzej, 61000 Ljubljana, 22, YU Prešernova 20, YU Charity work in Ljubljana during World War I. Katalog Okrajne učiteljske bukvarnice v Črnomlju Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, Kronika, časopis za slovensko krajevnoz godovino, 38, št 1-2, 1990, pp.56-64, cit. lit. 68 str.49-50, cit. lit. 4 The athoress deals with various charity actions in Ljubljana during Na podlagi Kataloga Okrajne učiteljske bukvarnice v Črnomlju, ki je World War I., which were designed for the civil population as well as bil izdan leta 1875, avtorica analizira knjižnični fond. Ta obsega poleg for the war disabled, war widows and orphans. She describes financial učbenikov za ljudske šole in muzikalij še številne priročnike za srednje­ and other contributions, donated by institutions and private persons šolce, pa strokovne in leposlovne knjige. Tako lahko na podlagi sezna­ for this purpose to the town magistrate, who distributed them among ma sklepamo, kako široki so bili interesi nekdanjih učiteljev. the needy. UDK 614.2 + 619 (497.12 Črnomelj) »1900/1985« UDK06: 016 (450.36)

Dular Andrej, kustos etnolog, Slovenski etnografski muzej, 61000 Marušič Branko, dr., višji znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Ljubljana, Novi trg 5, YU

Zdravstvo in veterinarstvo v občini Črnomelj od začetka 20. stoletja do Zgodovina in zgodovinska veda ob slovenski zahodni meji v letu 1989 leta 1985 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 38, št. 1-2, 1990, str.67-72, cit. lit. 7 str.65-66, cit. lit. 15 V članku so obdelane zgodovinske raziskave in njihove javne predsta­ Prispevek prinaša gradivo o organiziranosti in razvejanosti zdravstvene vitve v letu 1989 v Trstu in v italijanskem delu Goriške, ki jih avtor in živinozdravstvene službe v občini Črnomelj od začetka 20. stoletja deloma povzema po objavah v tisku, deloma pa jim je sam prisostvo­ do leta 1985. Pri tem sojamenjeni pomembnejši zdravstveni delavci in val. zdravstvene ustanove v Črnomlju in drugih manjših krajih. UDC 06:016 (450.36) UDC 614.2+ 619 (497.12 Črnomelj) »1900/1985«

Marušič Branko, dr., Scientific Collaborator, Slovenian Academy of Dular Andrej, Curator Ethnologist, Slovene etnographical Museum, Sciences and Arts’ research Centre, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, YU 61000 Ljubljana Prešernova 20, YU History and historical science on the Slovenian western border in the Health and Veterinary Science in the Municipality of Črnomelj from 1989 the beginning of the 20th century to 1985

Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, Kronika, Magazine for Slovene Local History, 38, No 1-2, 1990, pp.67-72, cit. lit. 7 pp.65-66, cit. lit. 15

The treatise represents historical researches and their public presenta­ This contribution provides material about the organization and growth tions in the 1989 in Trieste and in the italian part of the territory of of the health and veterinary services in the municipality of Črnomelj Gorizia, which are partly summoned from the announcements in the from the beginning of the 20th century to 1985. It mentions the most prints and were partly presented at by the author himself. important health workers at Črnomelj and in other smaller places. MENTORJEM ZGODOVINSKIH KROŽKOV NA ŠOLAH

Znano je, da zgodovinski krožki na številnih slovenskih osnovnih in srednjih šolah zelo zagnano delajo: učenci pridno zbirajo podatke, pogosto tudi predmete iz bližnje in daljne preteklosti svoje­ ga kraja. Potem pa se prav pogosto postavi vprašanje, kaj početi z zbranim znanjem. Ponekod ga imete priliko predstaviti bodisi v obliki priložnostnih razstav na šolah, v šolskih ali lokalnih glasi­ lih, v reviji Pionir in podobno, marsikje pa teh pogojev ni in izsledki mladih raziskovalcev obleži­ jo v predalih, kar gotovo ni vzpodbudno. Zato smo se v uredništvu odločili, da odpremo posebno rubriko, v kateri bi predstavljali rezultate dela zgodovinskih krožkov. Vabimo vse mentorje, da se pisno ali po telefonu oglasite urednici (novi naslov uredništva in telefonsko številko poiščite v kolofonu), po možnosti s konkretnimi predlogi, da bomo lahko z novo rubriko čim prej začeli.