Gorenjski časnik od leta 1947 69 let Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

PETEK, 21. oktobra 2016

Leto LXIX, št. 84, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si Pred sezono skupaj v Planici

Ta konec tedna prvi tekmi svetovnega pokala čakata najboljše alpske smučarke in smučarje, ki so se skupaj z drugimi športniki, združenimi pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, zbrali na prijetnem druženju v Planici.

Vilma Stanovnik na koncu pa so se predsta- vili še fotoreporterjem, no- Planica – V navadi je, da se vinarjem in drugim. pred novo sezono zberejo Največ so imeli povedati v športniki in športnice vseh taboru alpskih smučark in panog Smučarske zveze smučarjev, ki sezono zače- Slovenije. Tudi letos je bilo njajo že ta konec tedna. Po tako, tokrat pa je bilo dru- tradiciji je na sporedu vele- ženje v novem nordijskem slalom, v avstrijskem Söl- centru v Planici, kjer so se v dnu pa bodo jutri najprej dopoldanskih urah nekateri nastopile ženske, v nedeljo športniki pridružili osnov- pa še moški. nošolcem, nato so sledi- Športniki in športnice vseh panog so se v torek zbrali v Planici, prvi pa novo sezono svetovnega pokala ta konec tedna le predstavitve sponzorjev, 413. stran začenjajo alpske smučarke in smučarji, ki bodo nastopili v veleslalomu. / Foto: Gorazd Kavčič Iztok Podbregar novi dekan Zlata gazela je Euro Plus Med najboljšimi slovenskimi gazelami kar dve gorenjski podjetji: šenčurski Euro Plus je zlata Na Fakulteti za organizacijske vede je bila včeraj inavguracija novega dekana, ki je ob imenovanju gazela, RLS iz Komende pa bronasta. 9. stran napovedal, da bo nadaljeval utečeno delo.

Mateja Rant povezovanju. »Želim, da se v svetu.« Kot je dejal rektor in verjame, da bo tako tudi povežemo v sodoben kam- Igor Tičar, je kranjska fakul- pod novim vodstvom. Kot je Kranj – Rektor Univerze v pus znanja, ki bo primerljiv teta eden od temeljnih ste- spomnil zdaj že nekdanji de- DVOJNI POPUSTI! Mariboru Igor Tičar je dekan- z najsodobnejšimi kampusi brov mariborske univerze, kan Marko Ferjan, je sam vo- Izkoristite 12% akcijski in dodatni ske insignije včeraj izročil Iz- denje fakultete prevzemal v 12% popust za EKO lesena okna. toku Podbregarju, ki je tako bistveno bolj turbulentnih postal novi dekan kranjske časih, saj je ravno takrat na- Fakultete za organizacijske stopila ekonomska kriza, ki vede. Novi dekann ocenjuje, je oklestila sredstva tudi za da je fakulteta, ki so jo v pre- študijske programe; v času teklosti zaznamovale števil- njegovih dveh mandatov pa ne afere, po dveh mandatih se je zamenjalo kar osem mi- nekdanjega dekana Marka nistrov za šolstvo. »Od prve- Ferjana zdaj v solidnem sta- ga dne sem zavračal nepošte- nju, zato bo nadaljeval ute- ne in neakademske poslovne čeno delo, dobre možnosti prakse,« je poudaril­ in dodal, pa vidi tudi za nadaljnji ra- da se jim je uspelo izviti tudi zvoj. Izobraževalne institu- iz negativnega poslovanja. cije na Zlatem polju, kjer je »Prepričan sem, da bodo na tudi Fakulteta za organiza- fakulteti na tej poti vztrajali cijske vede, po besedah Iz- Foto: Tina Dokl tudi pod novim vodstvom,« www.jelovica-OKNA.si

toka Podbregarja kličejo po Rektor Igor Tičar (levo) in novi dekan Iztok Podbregar je še dejal Ferjan. LOKA 58, ŠKOFJA CESTA KIDRIČEVA OKNA D.O.O., JELOVICA

97 KMETIJSTVO KRONIKA GG+ ZANIMIVOSTI VREME

70 Kmetijski center Lah v Vse več vlomov Dan je vreden toliko, Orel Sky Danes bo oblačno, obča-

35 novih prostorih v župnišča in cerkve kolikor ustvariš prestrašil čivavo sno bo deževalo. Jutri bo delno jasno s spremenljivo 26 V soboto so na Potoku pri Komen- Zadnji vlomi v župnišča po Go- Aleksandra Kornhauser Frazer, vr- Planinski orel Sky, ki je v lasti di tudi uradno odprli novi Kmetij- renjskem in napadi na župnike hunska znanstvenica in častna Nika Marčiča z Blejske Dobrave, oblačnostjo. V nedeljo bo

66 ski center Lah, kamor je družina niso osamljeni primeri, policijska občanka Škofje Loke, ki je septem- je pred dnevi v Kamniku zgrabil in pretežno oblačno. Lah z bližnjega Klanca preselila statistika razkriva, da je tovrstnega bra letos dopolnila devetdeset let, pošteno prestrašil malo čivavo.

02 prodajo kmetijske mehanizacije in kriminala vedno več. Na Gorenj- je pred mnogoštevilnim občin- Ta je k sreči ostala nepoškodova- rezervnih delov ter servisiranje skem je bilo letos že šestnajst to- stvom rojakov spregovorila o svo- na, Sky pa je postal prava medij-

5 1/14 °C strojev. vrstnih kaznivih dejanj. jem plodnem življenju. ska zvezda. 10 14 18 28 jutri: delno jasno 2 Gorenjski glas AKTUALNO [email protected] petek, 21. oktobra 2016

KO­TI­ČEK ZA NA­ROČ­NI­KE Nagrajenci Migrantske krize še ni konec V nagradni igri v Kotičku za naročnike, ki je bila objavljena 11. oktobra 2016, prejmejo zgoščenko Glasbene produkcije RTV Slovenija: Maruša Zupan iz Nakla, Lučka Breznikar iz Lesc in Strokovnjaki napovedujejo, da bo tretji val migrantov k nam pljusknil prihodnje leto. Zakaj se mu Nataša Jelovčan iz Gorenje vasi. ne moremo izogniti in kako smo v Sloveniji nanj pripravljeni, so zbrani razpravljali na okrogli mizi v V nagradni igri v Kotičku za naročnike, ki je bila objavljena 14. oktobra 2016, prejmeta abonma Fofitéjevi gostje Minka kamniški knjižnici. Gačnik iz Selc in Darko Šterbenk iz Kranja. Jasna Paladin Čestitke nagrajencem! Kamnik – Migrantska kri- za na Gorenjskem zara- di geografskih značilnosti arilo ni tako vseprisotna kot de- D nimo na južni meji s Hrva- izžrebanemu naročniku časopisa ško, pa vendar se časom in krizi, ki prihajajo, ne bomo mogli izogniti nikjer. V pri-

www.gorenjskiglas.si Knjigo prejme MINKA OBLAK iz Gorenje vasi. hodnjih desetih letih bo var- nostno okolje pri nas slab- še, kot je danes, in časi, ko živimo kot v milnatem me- hurčku, so mimo – je bilo le Četrt stoletja blejskih rotarijcev nekaj skrb vzbujajočih dej- Bled – Ob letošnjem dnevu odprtih vrat so v Rotary clubu stev, ki smo jih lahko sliša- (RC) Bled osrednjo pozornost namenili 25-letnici kluba, ki ta li na pogovornem večeru z čas šteje 17 rednih članov. Najstarejši gorenjski rotari klub gosti, ki jim imamo »nava- so ustanovili leta 1990, leto kasneje pa so ga sprejeli v Ro- dni« državljani redko mož- tary International. V četrt stoletja delovanja so izvedli veliko nost prisluhniti. V pogovoru, ki ga je vodil Valentin Hajdinjak, so o varnosti in migrantski krizi razpravljali odmevnih dobrodelnih projektov, pomagajo pa tudi nadarje- O migrantski krizi in re- Matej Tonin, Dobran Božič in Boštjan Perne. / Foto: Gorazd Kavčič nim mladim umetnikom, da lažje pridejo do izobrazbe. »Vse šitvah ter varnosti kot po- to delamo z zavestjo, da bo svet lepši, če bo več prijateljev membni dobrini so v Knji- in migracije s tega obmo- trenutno 308 svojih voja- da ima naša država na tem ob prijetnem druženju pripravljeno tudi finančno in drugače žnici Franceta Balantiča Ka- čja ne predstavljajo vojne v kov. »Če bi bilo takih misij področju še veliko dela. Po pomagati vsem, ki so jih brez njihove krivde doletele hude mnik razpravljali general- Podsaharski Afriki, kjer na- in posredovanj še več, bi bilo njegovem smo se ob prvem težave,« je poudaril predsednik RC Bled Boris Janez Bregant. major Dobran Božič, nek- silje izvajajo islamske mili- migrantov gotovo manj, po migrantskem valu odzvali danji načelnik generalštaba ce, a se tega veliko manj za- drugi strani pa v tujini dobi- povsem nebogljeno, v pri- Slovenske vojske, eden bolj- vedamo,« je opozoril Perne vamo dragocene izkušnje, ki hodnje pa bo ključno, da Začeli cepiti proti gripi ših poznavalcev kriznih ža- in pojasnil, da so bili med so nam v nedavni migrant- se bomo znali bolje samo- Kranj – V prihodnjih tednih in mesecih pričakujejo obolevanje rišč po svetu in nekdanji di- migranti, ki so prečkali tudi ski krizi pri nas že pomaga- zaščititi. Politika odprtih prebivalcev za gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je sicer rektor Obveščevalno varno- našo državo, tudi pripadni- le. Slovenska vojska je prip- meja je po njegovem mne- nemogoče napovedati, so sporočili iz Nacionalnega inštituta stne službe MORS Boštjan ki IS, torej potencialni te- ravljena! Svet žal postaja ved- nju zgolj lažna humanitar- za javno zdravje (NIJZ), običajno pa je vsako leto vrh sezone Perne ter kamniški posla- roristi, prav tako je v Evro- no grši in s tem zavedanjem nost, s 123 milijoni evrov, ki gripe konec januarja oziroma februarja, ko beležijo največje nec Matej Tonin. Perne je v po prišlo več t. i. spečih ce- se moramo naučiti živeti. V smo jih v zadnjih dveh le- število obolelih. Cepljenje se že izvaja pri izbranih zdravnikih uvodu pojasnil, da so razlogi lic. Kot je poudaril, so skrb zadnjih dvajsetih letih smo tih namenili za reševanje te in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji. za krizo na Bližnjem vzho- vzbujajoča dejstva, da naj bi se povsem pomehkužili, a problematike, pa bi več lah- du zelo kompleksni. Največ- bilo med migranti štiri od- obeta se nam 25 let kriznih ko postorili na samih kriz- Prvič Dnevi Leona Lojka ji val migrantov je sprožila stotke takšnih, ki podpirajo razmer in vojn, nato pa še nih žariščih. vojna v Siriji, kjer pa se vsi IS, zato obveščevalne služ- 25 let stabilizacije. V nasled- Vsi sogovorniki pa so se Bled – Evropski inštitut za realitetno terapijo s sedežem v borijo proti vsem, a tudi po- be po vsej Evropi temu vpra- njih dvajsetih letih tako pri- strinjali, da ključne poteze Kranju prvič organizira strokovno srečanje Dnevi Leona Lojka, raz Islamske države na tem šanju namenjajo več denar- čakujemo dvesto milijonov čakajo Evropsko unijo, ki bo namenjeno psihoterapevtom in študentom realitetne terapi- območju ne prinaša konca ja in kadra, »le v Sloveniji de- migrantov po vsem svetu,« morala pripraviti učinkovi- je iz vse Evrope in njihovemu stalnemu strokovnemu izpo- groženj, saj je le-ta prisotna lamo ravno obratno!«. je dejal Dobran Božič. to skupno politiko z več so- polnjevanju. Srečanje poteka v Festivalni dvorani in v hotelu tudi v drugih državah. »Prav K miru in stabilizaciji v Matej Tonin je poudaril, lidarnosti med članicami in Kompas na Bledu od 21. do 23. oktobra in se ga udeležuje 250 nič manjše problematike kot svetu prispeva tudi Sloveni- da si svobode brez varnos- poostritev nadzora na svojih psihoterapevtov iz vse Evrope. nemiri na Bližnjem vzhodu ja, ki ima na misijah v tujini ti ne znamo predstavljati, a mejah. Orel, medved ali kača za hišnega ljubljenčka?

Ko govorimo o hišnih ljubljenčkih, navadno pomislimo na pse in mačke. Kaj pa, ko si za domačo žival vzamemo medveda, ptico ujedo ali strupeno kačo?

Aleš Senožetnik poškodovano žival ali zavr- živali prijavimo pristojnim, v ujetništvu in legalno pri- da znamo z živaljo pravilno Lebnova, ki dodaja, da bi ženega mladička, ki so ga namesto da ji nudimo zato- dobljena. »Prosto živeče ži- ravnati.« lahko omejevanje ali prepo- Kranj – »V okolici Kamnika vzeli za hišnega ljubljenč- čišče, saj je vračanje divje ži- vali imajo različne statuse Da zakonodaja in pristoj- ved zadevo poslabšala, saj bi orel, ki je ušel lastniku, napa- ka. Nelegalen odvzem živa- vali v naravo po tem, ko se je zavarovanj in od tega je od- ne institucije ne preverja- šla prodaja teh živali v ilega- da male živali. Iz krempljev li iz narave je namreč tudi navadila na bližino človeka, visna tudi dokumentacija, jo, ali ima lastnik živali, ki lo in nad njo ne bi imeli nad- mu je k sreči padla naša čiva- kaznivo dejanje, ki fizič- večinoma neuspešno ali celo ki jo potrebujemo za pose- je lahko tudi nevarna, ustre- zora, kot se je dogajalo po- va,« je pred dnevi na svojem no osebo lahko stane 420 nevarno za človeka in okolje. dovanje takšnih živali. Prav zno znanje, potrjuje tudi nekod. profilu na omrežju Twitter evrov, kolikor znaša zagro- biologinja Nika Leben iz Ilegalna trgovina z žival- zapisala odvetnica in nekda- žena kazen. Kljub nekate- Nelegalen odvzem živali iz narave je kaznivo dejanje, Društva ljubiteljev eksotič- mi pri nas ni zelo razširjena, nja informacijska pooblaš- rim znanim primerom iz ki fizično osebo lahko stane 420 evrov. Strokovnjaki nih živali Bioexo. »Lastni- pravi Urška Mavri. »Pred čenka Nataša Pirc Musar. medijev pa je takšnih pri- ki strupenih kač ne potre- časom je policija obravnava- priporočajo, da o najdbi prosto živeče živali ljudje Zgodba se je končala srečno merov relativno malo. »Le- bujejo nobenega posebne- la združbo, ki se je ukvarjala – čivava je odnesla celo kožo, tno obravnavamo tri do šti- obvestijo pristojne in je ne jemljejo v domačo oskrbo. ga dovoljenja. Kot strokov- s tihotapljenjem školjk, vča- lastnik pa je nekoliko neobi- ri primere, lahko da jih je še njaki se zavedamo nevar- sih so veliko tihotapili tudi čajnega hišnega ljubljenčka nekaj več, vendar ne vemo V primeru, da si želimo tako je razlika, ali žival uvo- nosti. Lastniki so samoini- ptice pevke. Sicer pa obmej- po dobrih dveh tednih iska- zanje,« pravi Igor Simšič, v svoje domače okolje spre- zimo iz Evropske unije ali ciativno začeli delati regi- na policija obravnava posa- nja le našel. direktor inšpekcije za lo- jeti srno, ptico ujedo ali kakšne tretje države,« poja- ster lastnikov strupenjač, ki mezne primere ljudi, ki v dr- Pobeglega orla iz uvodne- vstvo in ribištvo. kakšno drugo žival, je torej snjuje Urška Mavri iz Agen- jih je pri nas okoli trideset. žavo prinesejo določene ži- ga primera je lastnik prido- Jošt Jakša, generalni direk- bolje, da jo kupimo pri zna- cije za okolje. »Živali mora- V glavnem gre za poznaval- vali, vendar gre v teh prime- bil legalno, se je pa v pre- tor Direktorata za gozdarstvo, nem gojitelju in pridobimo mo nuditi ustrezne bivalne ce, ki so dobro poučeni in rih večinoma za nevednost teklosti že večkrat zgodilo, lovstvo in ribištvo v teh pri- ustrezna dokazila, ki doka- razmere, zakonodaja pa od zelo previdni tudi pri tem, in ne organiziran kriminal,« da so ljudje v naravi našli merih priporoča, da najdbo zujejo, da je bila žival rojena lastnika ne zahteva dokazil, komu kačo prodajo,« pravi še pojasnjuje Mavrijeva. Gorenjski glas 3 petek, 21. oktobra 2016 AKTUALNO [email protected]

KO­MEN­TAR Javno o zgodnji obravnavi Jasna Paladin

Poslanka SMC dr. Jasna Murgel skupaj s strokovnjaki na okroglih mizah predstavlja zasnovo zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Predstavitev za gorenjsko javnost je bila v Škofji Loki. Javni interes in

Maja Bertoncelj zasebna lastnina bčina Kamnik se je v vodu za gozdove) je bilo pose- Škofja Loka – Število otrok s konec lanskega leta kanih več hektarov starih dre- posebnimi potrebami in z ri- sprejetem občinskem ves, ki žal niso bila zaščitena zičnimi dejavniki v razvoju O prostorskem načrtu zaveza- in žal nimajo statusa gozda, narašča. Zanje je izjemne- la, da bo posebno pozornost zato lastniki z njimi počnejo, ga pomena zgodnja obravna- v prihodnjih letih namenila kar se jim zazdi. Uničene je va. Z namenom boljše uredi- razvoju kar dvainsedemdeset bilo tudi veliko kulturne de- tve tega področja je bil v par- hektarov velikega območja diščine, in čeprav je za vse po- lamentu sprejet postopek nekdanje smodnišnice na se- sege treba zaprositi za kultur- predhodne obravnave Zako- vernem delu mesta, ki je po no-varstveno soglasje, za tega na o zgodnji obravnavi ot- razpadu podjetja KIK in dol- (kot potrjujejo na kranjskem rok s posebnimi potrebami. gih letih ograjenosti in stroge- zavodu za varstvo kulturne Predlog je oblikovala poslan- ga varovanja na široko odprla dediščine) v zadnjem letu in ka SMC Jasna Murgel na svoja vrata. pol ni zaprosil še nihče. podlagi osnutka zakona, ki Občinska politika se je tak- Zasebna lastnina je za obči- sta ga že pred okrog dvajseti- rat strinjala, da območje pred- no skorajda nedotakljiva, nje- mi leti pripravili Zveza Son- stavlja največji potencial za no namembnost lahko določa ček in Zveza Sožitje, in v so- strateško širitev mesta in da le z občinskim prostorskim delovanju s stroko. Namen bi ga bilo dolgoročno smiselno načrtom, tam pa je jasno za- predloga je obstoječe pomo- Na okrogli mizi so sodelovale: Barbara Ogričevič in Mateja Sušnik iz Kranjskih vrtcev, nameniti turistično-rekreativ- pisano, da na tem območju, či v Sloveniji povezati v eno- doc. dr. Marta Macedoni - Lukšič, pediatrinja in specialistka za avtizem, dr. Jasna Murgel, nim dejavnostim, saj občina kjer delujeta dve večji podje- ten sistem, pri čemer se osre- predlagateljica zakona, Štefanija Križnar, dr. med., upokojena pediatrinja, dolgoletna že vrsto let in vedno bolj stavi tji, industrija lahko ostane le dotoča na družino kot celoto vodja razvojne ambulante, Andreja Kovač, dr. med., specialistka pediatrije, vodja razvojne na turizem, prav tako prome- v obstoječem obsegu in le za in ne le na otroka. ambulante, Damjana Šmid, socialna pedagoginja, in Katjuša Koprivnikar, ravnateljica tna ureditev na tem delu mes- obdobje desetih let – torej ome- Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Številke za Gorenjsko ta večje obremenitve ne pre- jeno in začasno. A sprehod po nese. Na različnih razpravah nekdanji smodnišnici danes Poslanka na okroglih mi- predolge, celo do pol leta, šte- imeli rizičnih dejavnikov, so s posebnimi potrebami, ki in delavnicah je bila predsta- kaže na to, kot da Kamnik zah ob prisotnosti strokov- vilo obravnav na otroka pa bili ocenjeni kot varianta nor- naj bi bil manj formaliziran. vljena vrsta predlogov in idej, dobiva novo industrijsko cono. njakov in nevladnih organi- premajhno. Stanje na Go- malnega razvoja in tudi kas- Kot nam je pojasnila dr. Mu- kaj bi se na tem območju dalo Kamionov in gradbenih stro- zacij predstavlja predlog za- renjskem je predstavila An- neje niso obiskovali razvoj- rglova, imajo v načrtu do kon- urediti, in priložnosti ter želja jev je več kot kadarkoli prej. konske rešitve tega področ- dreja Kovač, dr. med., speci- ne ambulante. Dejansko to ca letošnjega leta izdelati do- občanov se zdi zares veliko. S kakšnim mehanizmom bo ja. Peta okrogla miza je pote- alistka pediatrije iz razvojne pomeni, da pregledamo ok- končni predlog zakona in ga A težava za lokalno skup- občina zdaj uveljavila tisto, kala v ponedeljek na Gorenj- ambulante. Na Gorenjskem rog trideset odstotkov celot- na začetku prihodnjega leta nost je v tem, da so zemljiš- kar je zapisala v občinskem skem, v Škofji Loki. »Namen so razvojne ambulante v šti- ne populacije,« je poudarila vložiti v parlamentarno pro- ča v zasebni lastnini in da se prostorskem načrtu? okroglih miz je, da se sku- rih zdravstvenih domovih: Kovačeva. ceduro in sprejem. območje v zadnjih mesecih ne Na občini pojasnjujejo, da paj s tistimi, ki se ukvarja- Kranju, Škofji Loki, Radovlji- Politična volja za to naj bi Dokončni predlog zakona spreminja tako, kot si je veči- so strokovne podlage in občin- jo z zgodnjo obravnavo, po- ci in na Jesenicah. »Norma- tokrat bila. Na okrogli mizi na občanov želela. Zemljišča ski podrobni prostorski načrt govorimo o tem, kaj bi ta za- tivi za razvojne ambulante do konca leta v Škofji Loki je bil kot pose- so na prostem trgu v zadnjem v pripravi, občani pa si želijo kon vseboval in da pridobi- so se postavljali že okrog leta Problematika je velika, kar ben gost prisoten tudi dr. letu dobila več deset novih la- le, da ne bi prevladovala moč mo širšo podporo v javno- 1993 in že takrat so predvide- je bilo razvidno tudi udele- Milan Brglez, predsednik stnikov, ki iščejo svoje poslov- industrijskih lobijev in bi do- sti za njegov sprejem. Razp- li širitev timov, ki se še do da- žencem. Veliko je tudi tu po- Državnega zbora, ki je izra- ne priložnosti. Povsem brez bili urejene površine, kakršne ravljamo torej o vsebini za- nes ni uresničila. V številkah vezano z denarjem, problem zil polno podporo, da se bo nadzora (to potrjujejo na Za- si želijo. kona,« je povedala dr. Jasna obravnavanih otrok danes in pa je dobiti tudi ustrezno iz- ta postopek, ki se je v par- Murgel, tudi mama dveh ot- takrat pa je bistvena razlika. obražen kader. »Namen za- lamentu začel s predhodno rok s posebnimi potrebami. Leta 1993 je bilo v razvojni kona je, da se zagotovijo obravnavo, končal s spreje- Zgodnja obravnava otrok ambulanti na območju celot- sredstva, sistem financira- mom zakona: »Vsakdo šte- s posebnimi potrebami ima ne Gorenjske obravnavanih nja za potrebe, ki več kot oči- je, in če lahko otrokom s po- na Gorenjskem dolgo tra- 75 otrok, okrog štiri odstot- tno obstajajo,« pravi dr. Ja- sebnimi potrebami in nji- dicijo, začetnika sta bila za- ke populacije, leta 2013 pa sna Murgel. Osnovne rešit- hovim družinam pomaga- konca Veličkovič, in je zgle- kar 540 otrok z rizičnimi de- ve, ki jih predvideva zakon, mo zgodaj, potem bomo ODGOVORNA UREDNICA dno urejena, se pa razvoj- javniki in rizično simptoma- so med drugim še razširje- lahko imeli vsi skupaj več in Marija Volčjak ne ambulante soočajo s kad- tiko, kar je okrog 24 odstot- ni multidisciplinarni timi, bo lahko vsak posameznik NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE rovsko podhranjenostjo, kar kov. Poleg teh je bilo še okrog individualni načrt za druži- potem več prispeval nazaj Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir posledično pomeni, da so ča- 140 otrok, ki so bili pregleda- no in tudi spremembe pri državi, tako kot naj bi prej kalne vrste za prvi pregled ni enkrat ali dvakrat, ki niso postopku usmerjanja otrok država prispevala njemu.« UREDNIŠTVO NOVINARJI - UREDNIKI: Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant, Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir; stalni sodelavci: Urbana prenova stanovanjskih sosesk Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič OBLIKOVNA ZASNOVA Vilma Stanovnik Franz, in vodja ene od du- postopki pridobivanja zau- sosesk postalo izjemnega Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o. najskih lokalnih pisarn pre- panja prebivalcev, kako pre- pomena, da prepoznajo po- Kranj – V torek in sredo je nove Florian Brand. bivalce vključevati v aktivno- membnost sodelovanja. TEHNIČNI UREDNIK v Kranju potekal strokovni Prvega dneva posveta se sti in kako prisluhniti njiho- Drugi dan posveta je bil Grega Flajnik posvet o urbanih prenovah je udeležilo več kot petde- vih pobudam. Prisotne je za- namenjen oblikovanju ak- FOTOGRAFIJA stanovanjskih sosesk, ki so set predstavnikov kranjske nimalo tudi, kdo naj bi bil do- cijskega načrta, ki bi defini- Tina Dokl, Gorazd Kavčič se ga udeležili predstavni- mestne uprave, prostorske- volj usposobljen, da pisarno ral razmerja med odločeval- ki nevladnih organizacij, lo- ga ministrstva in nevladnih prenove vodi, ter kakšne pro- ci in pisarno urbane preno- VODJA OGLASNEGA TRŽENJA kalnih pobud in strokovne organizacij ter študentov ar- file ljudi naj bi pisarna za- ve ter drugimi občinam, ki bi Mateja Žvižaj javnosti s področja prosto- hitekture, geografije in grad- poslovala in kdo zagotavlja jih prenos dobrih praks, tako GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. ra, predstavniki Ministrstva beništva, ki so želeli pridobi- sredstva za delovanje pisar- z Dunaja kot s Planine, zade- 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., za okolje in prostor ter ob- ti znanje in izkušnje ter se ne. Ker se številne mestne val. Zaključki debate so bili, Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čin Kranj, Jesenice in Nova poučiti o načinih in možno- občine trenutno ukvarjajo s da je treba določiti pristojno- čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov Gorica. Svoje izkušnje sta z stih urbane prenove. Kot naj- Trajnostnimi urbanimi stra- sti pisarne, vzpostaviti meha- / Redne priloge: TV okno, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog/ Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične udeleženci delila gosta z Du- pogostejša so poudarili vpra- tegijami (TUS), je tako za ob- nizme komuniciranja med osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV naja, raziskovalka urbanih šanja, kako začeti z organi- čine kot za nevladne organi- pisarno in občino ter določi- po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: prenov v Evropi, dr. Yvonne zacijo pisarne prenove in zacije in aktivne prebivalce ti stabilno financiranje. tel.: 04/201 42 48. Gorenjski glas 4 [email protected] petek, 21. oktobra 2016

Prostovoljstvo je zelo pomembno Kranj – Pod vodstvom Slovenske filantropije je v Kranju pote- kalo regijsko srečanje za prostovoljske organizacije. Namen srečanja je, da se neposredno na terenu seznanijo z izzivi, Poseben dan za kriško šolo s katerimi se srečujejo prostovoljske organizacije, hkrati pa želijo tudi spodbuditi in okrepiti sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. »Strokovni sodelavci V Osnovni šoli Križe so uradno odprli obnovljeno telovadnico in prenovljeno učilnico na prostem, obe slovenske filantropije pomagate prav tam, kjer družba potre- pridobitvi pa praznovali skupaj s francoskimi učenci in učitelji iz pobratenega Sainte-Marie-aux-Mines. buje največ pomoči. Investirate svoj čas, aktivno spremljate razmere v družbi in tam, kjer država, občine ter socialne službe Suzana P. Kovačič nečesa ne naredimo dovolj hitro ali dovolj dobro, vedno pri- skočite na pomoč,« je ob srečanju povedal predsednik sveta gorenjske regije in kranjski župan Boštjan Trilar. Križe – Telovadnica v Osnov- ni šoli (OŠ) Križe je bila ener- getsko potratna, že pred ča- Srečanje vaščanov Smokuča som so iz občinskega prora- čuna zagotovili denar za sa- Smokuč – Vaški odbor Smokuč je v nedeljo pripravil srečanje nacijo strešne konstrukci- vaščanov pri brunarici nad vasjo. Na srečanju so prikazali je, med poletnimi počitni- nekaj starih običajev, kot je ličkanje koruze, klepanje kose in cami so stavbo še toplotno ribanje zelja. Ob tem sta predsednik vaškega odbora Sašo izolirali in zamenjali stavb- Bohinc in župan občine Žirovnica Leopold Pogačar posadila no pohištvo. Pred telovadni- tudi kostanj, ki je nekoč že stal pod gasilskim poligonom. co so obnovili asfaltno povr- šino in uredili odvodnjava- nje. Investicija je stala več kot 87 tisoč evrov. Z novim šolskim letom so prenovili tudi učilnico na prostem, za kar je občina zagotovila dob- rih 28 tisoč evrov. Poleg ure- ditve podlage, tlakovanja in zatravitve so postavili nove mize in klopi, nova igrala in Učenci 1. a z učiteljico Matejo Marčun v prenovljeni učilnici na prostem / Foto: Tina Dokl visoko gredo za gojenje ze- lenjave. Za učilnico na pros- in učitelji iz Sainte-Marie-a- angleščine poučujejo tudi obiskom še krepijo. Prazno- tem so drugošolci povedali, ux-Mines, francoskega mes- francoščino. Francoski ot- vanja so se udeležili župan da je to prostor, kjer se igra- ta, s katerim Tržič letos pra- roci so med obiskom nasta- Borut Sajovic s sodelavci,

Foto: Občina Žirovnica jo, skačejo, se učijo, berejo, znuje petdesetletnico po- njeni pri družinah njihovih častna občana Tržiča, Vinko Prikazali so nekaj starih običajev, tudi ličkanje koruze. sprostijo, plešejo in pojejo, bratenja. Tržiški vrstniki so učencev, ravnateljica OŠ Grašič in Tine Tomazin, sle- pogovarjajo ... jim pripravili sprejem s kul- Križe Erna Meglič je pouda- dnji je bil pred petdesetimi Za obe pridobitvi so v to- turnim programom, ki so ga rila, kako pomembna je po- leti kot tedanji tržiški župan Vaška jedra dobivajo končno podobo rek pripravili praznovanje, obogatili dvojezično, saj v vezanost med mladimi, ki si prvi podpisnik listine o po- Preddvor – V vaseh občine Preddvor, kjer so pred časom gra- ki so se mu pridružili učenci OŠ Križe poleg nemščine in sicer že dopisujejo, vez pa z bratenju, in še drugi gostje. dili celovito komunalno infrastrukturo, so po končanih delih dokončno uredili vaška središča. Pred kratkim je končno po- dobo dobilo tudi vaško jedro Zgornje Bele. Zaokrožujejo ga avtobusno postajališče, pitnik, klopice in ostala oprema. V vseh vaseh so zasadili tudi lipe, lipov drevored pa so ob ob- činskem in državnem prazniku zasadili tudi v grajskem parku. Info točka za trajnostno mobilnost

Z odprtjem prve informacijske točke za trajnostno mobilnost v Info centru Bohinjka v Stari Fužini so Julijske Alpe še korak bliže integriranemu sistemu trajnostne mobilnosti.

Andraž Sodja planinskega muzeja v Moj- katerem sodelujejo Trigla- Odprtje informacijske toč- strani in na drugih lokaci- vski narodni park, Obči- ke je bil eden od dogodkov Stara Fužina – V soboto so jah. Vzpostavitev točk pote- na Bohinj, Občina Kobarid, šestega Zelenega vikenda predstavniki Turizma Bo- ka v sodelovanju s partner- Turizem Bohinj, Center za v Bohinju, ki je namenjen hinj, Triglavskega narodne- ji projekta Celovito uvaja- trajnostni razvoj podeželja vsem, ki v Bohinj pripotujejo ga parka, Občine Kobarid nje okolju prijazne mobil- Kranj, Posoški razvojni cen- z vlakom in se udeležijo kraj- in drugih partnerjev turi- nosti v Triglavskem naro- ter ter Znanstvenorazisko- šega izleta, namenjenega či- stične destinacije Julijske dnem parku za ohranjanje valni center Slovenske aka- ščenju okolice, v zameno za Alpe v okviru Zelenega vi- in pravo doživljanje nara- demije znanosti in umetno- to pa jim ponudniki Bohi- Dokončna podoba vaškega jedra na Zgornji Beli / Foto: Tina Dokl kenda v Bohinju v Info cen- ve, s krajšim naslovom Par- sti – Inštitut za slovensko nja omogočijo brezplačno ali tru Bohinjka v Stari Fužini kiraj & doživi naravo, pri narodopisje. znižano ceno bivanja v Bo- Popravek slavnostno predali namenu hinju. Ob odprtju info točke prvo informacijsko točko za so predstavili tudi čezmejno V prispevku Hiše bolj urejene kot javne površine, ki smo ga trajnostno mobilnost. Info ekoregijo Julijske Alpe, dobi- objavili v torek, 18. oktobra, je prišlo do napake v podpisu pod točka Naj vas narava zapelje tnice evropske listine za traj- sliko, saj smo zapisali, da je na sliki tudi nagrajenec Mladen vključuje animiran zemlje- nostni razvoj turizma v zava- Čalič. V resnici gre za Lojzeta Tolarja, ki je bil skupaj z Anči vid Julijskih Alp s predsta- rovanih območjih. Trojar prejemnik priznanja za obnovo stare hiše. Na sliki: pred- vitvijo naravnih in kultur- Kot je povedal Klemen sednica ocenjevalne komisije Mojca Benedičič, Anči Trojar, nih posebnosti, interaktiv- Langus, direktor Turizma Lojze Tolar in Radana Čalič, ki je bila nagrajena za nageljne. no spletno stran, ki upo- Bohinj, se v Bohinju trudijo Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. rabniku ponuja kombinira- ljudem pokazati, da so lah- ne možnosti rabe okolju pri- ko v Julijskih Alpah mobil- jazne mobilnosti za obisk ni tudi brez avtomobila. Vi- naravnih in kulturnih zna- zija trajnostne mobilnosti menitosti, in kratek zabavni v kombinaciji javnega pre- animirani film o prednostih voza in okolju prijaznih ob- obiskovanju Julijskih Alp lik prevoza se vse bolj uve- brez avtomobila, v katerem ljavlja vsepovsod po Alpah, nastopajo avtohtone domače tudi pri nas z majhnimi ka- živali – bohinjska cika, bov- menčki v mozaiku, med ka- ška ovca in drežniški kozel. terimi je tudi dodaten av- Info točke trajnostne mo- tovlak Bohinjska Bistrica– bilnosti so predvidene tudi Most na Soči, za katerega so v prostorih TIC Kobarid Na slovesnosti ob odprtju informacijske točke za trajnostno se dogovorili s Slovenskimi

Foto: Andrej Tarfila v Kobaridu, Slovenskega mobilnost železnicami. Gorenjski glas 5 petek, 21. oktobra 2016 [email protected]

Jesenice so mladim prijazna občina Jesenice – Občina Jesenice je Nova okulistična ambulanta prejela certifikat Mladim pri- jazna občina, ki ga podeljuje Inštitut za mladinsko politiko V Zdravstvenem domu Kranj so začeli z izvajanjem nacionalnega programa presejanja diabetične retinopatije, nova ambulanta v sodelovanju s Skupnostjo pokriva področje spodnje gorenjske regije. Direktorica Lilijana Gantar Žura je povzela še nekaj drugih novosti, fizioterapijo tudi občin Slovenije. Certifikat velja štiri leta, podeljujejo pa zaradi boljše dostopnosti vse več izvajajo na periferiji, kjer so dosegli dogovor z vsemi okoliškimi občinami, razen z nakelsko. ga tistim lokalnim skupnos- tim, ki jih strokovna komisi- Suzana P. Kovačič 1 pa se izvede v puberteti in splošne medicine še ne bodo ja prepozna kot mladim pri- nato vsakoletno. Na pregled rešili. Trenutno manjka tudi jazne, ker uspešno izvajajo Kranj – Nosilec nove oku- se pacient naroči z napotni- en zdravnik v šolskem di- ukrepe, med katere sodijo listične ambulante v Zdra- co osebnega zdravnika ali di- spanzerju, kar se bo uredi- načrtno obravnavanje pod- vstvenem domu (ZD) Kranj, abetologa, čakalne dobe za te lo februarja, ko bo speciali- ročja mladine, participacija, v kateri izvajajo nacionalni preglede pa so minimalne, zantka končala s specializa- organiziranje, informiranje, program presejanja diabe- nekaj dni,« je pojasnil Vrlič. cijo. Želja in predvsem pot- zaposlovanje in izobraže- tične retinopatije, je Bran- V ZD Kranj delujeta dve reba je po še enem otroškem vanje mladih, stanovanjska ko Vrlič, dr. med., specialist okulistični ambulanti s pol- dispanzerju. Pri zobozdra- politika in mobilnost mla- oftalmolog. Kot je povedal, nim delovnim časom, ki so vstvu za odrasle je ena nova dih. S pridobitvijo certifikata ima približno tretjina bol- ju preuredili, že omenjeno ambulanta, skupaj jih je zdaj se občina, ki se je pri svojem nikov s sladkorno boleznijo so tudi posodobili z novo v okviru ZD Kranj pet. Lili- delu na področju mladih si- spremembe na očesni mre- opremo, za kar so denar za- jana Gantar Žura pričakuje, cer že izkazala za uspešno, žnici, t. i. diabetično retino- gotovili sami. Za običajen da bodo do konca leta pre- zaveže, da bo to področje še patijo. Najbolj ogroženi so okulistični pregled je čakal- novili zdravstveno posta- naprej sistemsko urejala in bolniki, ki imajo slabo ure- na doba dva do tri mesece, jo v Stražišču, kjer bodo šti- izboljševala. jen krvni sladkor, povišan najdaljšo čakalno dobo pa ri splošne ambulante, dve krvni tlak in daljše trajanje imajo še vedno na ortope- zobozdravstveni in fiziote- Elan o možnostih sladkorne bolezni. Poslab- diji, približno pol leta. Di- rapija. S fizioterapijo se pre- zaposlovanja šanje vida (v najslabšem pri- rektorica ZD Kranj Lilija- cej selijo na periferijo zaradi meru celo slepota) je še po- Lilijana Gantar Žura in Branko Vrlič v novi okulistični na Gantar Žura, dr. med., boljše dostopnosti in bolj in- Tržič – Begunjsko podjetje sebno nevarno, saj ga slad- ambulanti v Zdravstvenem domu Kranj / Foto: Tina Dokl je povedala, da imajo v ZD dividualne obravnave paci- Elan bo danes, v petek, ob korni bolniki zaradi skoraj več specializantov splošne entov, kar jim je v okviru ZD desetih dopoldne v prosto- neopaznih znakov prepoz- preprečiti. »Presejanje di- takoj po postavitvi diagnoze medicine, ki pa bodo v glav- uspelo v vseh okoliških ob- rih Ljudske univerze Tržič najo šele v poznih fazah, z abetične retinopatije je re- sladkorne bolezni in nato nem nadomestili zdravni- činah, razen v Občini Naklo, zainteresiranim občanom zgodnjo diagnostiko in pra- dno letno očesno pregledo- enkrat na leto pri bolnikih s ke, ki odhajajo v pokoj, zato kjer, kot je povedala direkto- predstavilo podjetje, delovna vočasnim ter ustreznim vanje bolnikov s sladkorno sladkorno boleznijo tipa 2, problema zagotavljanja za- rica ZD, ni prišlo do dogovo- mesta in nove zaposlitvene zdravljenjem pa je to možno boleznijo, ki se začne izvajati pri bolnikih z boleznijo tipa dostnega števila zdravnikov ra z županom. priložnosti pri njih.

NAKUPOVANJE pod ZVEZDAMI PLANET TUŠ KRANJ, 22. 10.

11h MEDVEDJA SUPER SIMFONIJA popusti do 22h (po pravljici Mašenjka in medved) 17h VELIKI PLESNI SHOW

BE THE BEST WWW.THE-NUTRITION.COM Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje Engrotuš d.o.o., Cesta 10a, v Trnovlje

KRANJ naravna obutev www.proalp.si

samopostrežna Gorenjski glas 6 [email protected] petek, 21. oktobra 2016

Nepravilnosti Za nov avtobusni terminal že odpravljajo Na kranjski občini so pripravili predstavitveno brošuro o prenovi širšega območja načrtovanega Ugotovljene nepravilnosti pri upravljanju avtobusnega terminala, anketa pa je nato pokazala, da tako krajani Zlatega polja kot drugi Kranjčani Športnega parka Šenčur so večinoma že odpravili. podpirajo izgradnjo na mestu nekdanje kotlovnice nasproti porodnišnice.

Simon Šubic predmet pregleda, pa je nad- Vilma Stanovnik zorni odbor tudi ugotovil, da Šenčur – Nadzorni odbor je občina v opazovanem ob- Kranj – Kranjski mestni sve- Občine Šenčur je v konč- dobju ŠD Šenčur delež na- tniki so odlok o podrobnem nem poročilu o pravilnosti črtovanih dotacij po javnem prostorskem načrtu za ob- dela občine glede upravlja- razpisu za sofinanciranje močje avtobusnega termi- nja Športnega parka Šenčur športnih društev vsako leto nala v prvem branju že spre- v letih 2013–2015 zaradi več izplačala še pred razdelit- jeli, o njem pa bodo znova ugotovljenih nepravilnosti vijo vseh sredstev in podpi- govorili na oktobrski seji, ko izrekel negativno mnenje. som pogodbe o sofinanci- je na dnevnem redu druga Župan Ciril Kozjek je občin- ranju, kar je bilo diskrimi- obravnava. »Po sprejetju v skim svetnikom, ki so se na natorno do ostalih športnih prvem branju sem povedal, zadnji seji seznanili z vsebi- društev. V zvezi z ugotovlje- da ga bom dal v drugo bra- no poročila, pojasnil, da ugo- nimi nepravilnostmi je nad- nje šele, ko bo projektu zago- tovljene nepravilnosti po- zorni odbor podal tudi šest tovljena dovolj velika podpo- spešeno odpravljajo, nekate- priporočil, kako naj jih obči- ra,« je na sredini novinarski re pa so tudi že odpravljene. na odpravi. konferenci poudaril župan Nadzorni odbor je v uvodu »Priporočila nadzornega Boštjan Trilar, ki je prepri- ugotovil, da je občina zaobšla odbora smo vzeli zelo res- čan, da so s predstavitveno Kranjski župan Boštjan Trilar je predstavil projekt novega avtobusnega terminala in nov zakonodajo, ker je pooblas- no, sprejeli ukrepe, ki pa pri brošuro o tem, kako naj bi sistem izposoje koles Kr-s-kolesom. / Foto: Gorazd Kavčič tilo za upravljanje športne- ljudeh niso naleteli na pozi- bil avtobusni terminal vide- ti in kakšni bodo njegovi po- podhod. Prav tako projekt ga parka prenesla na Špor- tiven odziv. Sicer pa ne gre V Kranju naj bi do konca novembra namestili sistem tno društvo Šenčur (ŠD), ki samo za problem ŠD Šen- zitivni učinki, prepričali ve- podpirajo v porodnišnici, je oseba zasebnega prava, saj čur, ampak vseh društev, ki čino občank in občanov, ki Šolskem centru Kranj, Go- za izposojo koles, ki so ga poimenovali Kr-s-kolesom. sme svoje premoženje pre- so upravljala športne objek- so imeli o novi lokaciji avto- renjskih lekarnah, tudi ni Postaje s kolesi bodo najprej urejene v Šorlijevem dati v upravljanje samo ose- te v lasti občine, to je bil le busne postaje in spremljajo- nobenega nasprotovanja naselju, pri Globusu, v centru, na Planini in pri bi javnega prava, npr. javne- vrh ledene gore. Z letoš- čih objektov še nekaj pomi- Zdravstvenega doma. Mis- Športnem parku Kranj. Vzpostavitev sistema bo slekov. Izvedli so namreč te- lim, da je podpora res širo- mu zavodu. Ob tem prejšnji njim letom se vse najemne občino stala osemdeset tisoč evrov, strošek letnega lefonsko anketo, v njej pa je ka,« je povedal župan Trilar, župan Miro Kozelj s pogod- pogodbe sklepajo tripar- upravljanja in vzdrževanja pa bo 14 tisoč evrov. bo o prenosu upravljanja in titno, društva, ki upravlja- sodelovalo petsto naključno ki sicer spoštuje civilno ini- brezplačni uporabi občin- jo in brezplačno uporablja- izbranih občanov. Skoraj 92 ciativo, ki je zbrala okoli šti- Montaži bo sledilo testno delovanje, sistem pa bo skega premoženja s strani jo občinske športne objekte, odstotkov se jih je strinjalo, risto podpisov proti gradnji vzpostavljen v naslednji kolesarski sezoni. ŠD Šenčur ter njenih posle- sama pokrivajo vse obrato- da Kranj potrebuje novo av- na tej lokaciji, vendar pa naj dicah ni predhodno obves- valne stroške, občina pa tudi tobusno postajo, načrtova- bi to storili, še preden so jim til občinskega sveta. Poleg že vodi postopke za legaliza- no lokacijo za terminal pa so projekt v celoti predstavili in da je lokacija na Zlatem po- poziv promotorjem, jasno, tega je nekdanji predsednik cijo vseh objektov, ki so bili podprli z 79,6 odstotka. An- pojasnili. lju primernejša. O tem naj bi kakšen je zasebni interes za ŠD Šenčur Bojan Vidmar z postavljeni na črno,« je dejal ketirani krajani Zlatega po- Boštjan Trilar je znova po- bilo prepričanih tudi vedno investiranje v kompleks ter- drugimi najemniki sklepal župan in poudaril, da so pri lja, ki so doma najbliže na- udaril, da projekt zagotavlja več kranjskih mestnih sve- minala, poslovnih stolpičev pogodbe o uporabi športnih urejanju odnosov s ŠD Šen- črtovanega avtobusnega ter- prepotrebna parkirišča, bolj- tnikov, zato računa, da ga in garažne hiše, ki je sku- objektov, ne da bi jih podal čur, zaradi česar se je prej- minala, so ga v anketi podpr- šo prometno ureditev obmo- bodo podprli. paj z ureditvijo cest ocenjen v sopodpis županu, čeprav šnji predsednik poslovil, li z dobrimi 72 odstotki. čja, nova delovna mesta, več- Tudi če bo prostorski na okoli 33 milijonov evrov. bi to v skladu z upravljavsko naleteli na precejšen odpor »Ugotovili smo, da je za- jo kvaliteto bivanja in razvoj- načrt sprejet, pa to ne pome- Šele nato se bo začela pripra- pogodbo moral storiti. Nad- staršev. Na vprašanje, ali bo gotovljena zelo široka pod- ni potencial mesta. »Projekt ni, da se bo gradnja avtobus- va projektne dokumentacije zorni odbor je še navedel, kdo odgovarjal za ugotovlje- pora Kranjčanov in Kra- prinaša veliko plusov, zato nega terminala kmalu zače- in do gradbenega dovoljenja da je ŠD v revidiranem ob- ne nepravilnosti, pa je žu- njčank. Prav tako smo dobi- ga tako vztrajno zagovarja- la. »Večkrat se pojavlja vpra- bosta potekli še najmanj dve dobju služil z oddajanjem pan odgovoril, da je naloga li podporo pri Krajevni skup- mo,« je prepričan župan Tri- šanje financiranja projek- leti. Kako hitro bo gradnja objektov v najem, občina pa občine, da se z njenim pre- nosti Zlato polje, pri Osnov- lar in dodal, da je v predvolil- ta. Zato želim poudariti, da potekala, bo odvisno tudi od je kljub temu pokrivala vse moženjem upravlja po pred- ni šoli Franceta Prešerna, ni kampanji tudi on razmi- sprejemanje prostorskega proračuna občine in zago- obratovalne, vzdrževalne in pisih, medtem ko za delova- kjer so prepričani, da bo za šljal, da bi bila najboljša lo- načrta nima finančnih pos- tavljanja sredstev, občina pa investicijske stroške špor- nje društev občina ni odgo- varnost šolarjev veliko bo- kacija za terminal ob žele- ledic,« je še povedal župan bo finančno udeležena le pri tnega parka. Čeprav to ni bil vorna. lje poskrbljeno, kot je se- zniški postaji, a so ga kas- Trilar in pojasnil, da bo šele izgradnji krožišča in avtobu- daj, saj je v bližini predviden neje z argumenti prepričali, po 11. novembru, ko se izteče sne postaje.

S Pižamo o pomembnosti varovanja okolja PREJELI SMO fašizmu in pozneje nacizmu, secem, kar je pa očitno toliko po osamosvojitvi sklenila Mi- Kranj – Goodyearova kampanja Pozor(!)ni za okolje se bo je označil za domoljubne in razjezilo Marjana Peneša, da lan Kučan in nadškof Alojzij letos odvijala že sedmo leto zapored. Nacionalnemu giba- demokratične sile, čeprav so me je v Gorenjskem glasu jav- Šuštar. S prihodom Rodeta v nju za zmanjševanje ogljičnega odtisa, ki združuje več kot 16 Molk ni odgovor zaprisegli Hitlerju in kot obo- no izpostavil kot nekoga, ki širi Slovenijo se je začelo intenziv- tisoč dijakov in 60 partnerjev, se je letos pridružil tudi stan- rožene enote pod vodstvom SS le enostransko resnico in posre- no izvajanje zgoraj opisanega d-up komik, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama, na laži pobijali lastne ljudi. Trdil je, da dno tudi sovraštvo. programa, s katerim Slovenija ki bo na zabaven in poučen način pomagal pri ozaveščanju Odgovor na pismo Marjana bi morali Slovenci med vojno Zadnjih dvajset let smo priča tone v usodne delitve. Sloven- o pomembnosti varovanja okolja. »Mladi imajo ideje, kako Peneša Molk ni odgovor na zavzeti podobno stališče kot intenzivnemu in kontinuira- ska cerkev je imela po osamo- uresničevati zelene rešitve, zato je izvrstno, da se jih spodbuja laži, ki je bil v Gorenjskem gla- Danci, Belgijci in Nizozemci, nemu izvajanju načrta, kate- svojitvi enkratno in neponovlji- k razmišljanju o tem, medtem ko se jih obenem na zabaven su objavljen 7. oktobra 2016. biti torej pasivni in počakati rega cilj je kompromitirati par- vo priložnost, da služi bogu in način opozarja na okoljske težave. Torej, da nam CO2 vsem V začetku julija je bila v Šen- na konec vojne morije, ki bi jo tizansko odporniško gibanje, narodu, pa je podlegla skušnja- skupaj ne vzame sape,« je v svojem stilu poudaril Boštjan tjoštu nad Horjulom, kjer je odločile velike sile. Tako grobo, ga kriminalizirati in demoni- vi pohlepa in želji po oblasti Gorenc - Pižama. Kot ugotavljajo organizatorji kampanje, so bila leta 1942 organizirana primitivno in lažno izkrivlja- zirati ter obenem belo gardo in nad vsem in vsakim. Vrnila se dijaki pri zniževanju ogljičnega odtisa na dobri poti, kar po vaška straža, spominska slove- nje zgodovine ne sme ostati domobrance prikazati kot bor- je k praksi, ki jo je izvajala sto- njihovem prepričanju potrjujejo tudi izsledki raziskave o od- snost in maša, ki jo je daroval brez ustreznega odmeva, saj ce za svobodo in demokracijo. letja, še posebej v obdobju pred nosu slovenskih dijakov do okolja, po kateri kar 73 odstotkov upokojeni vatikanski kardinal je nesporno zgodovinsko dej- Na čelu tega programa je RKC in med drugo svetovno vojno. dijakov vedno ali pogosto pravilno ločuje odpadke. Franc Rode. V pridigi je zav- stvo, da je bil slovenski narod s svojo škofovsko konferenco v Škoda. zel doslej najbolj radikalno in za razliko od prej navedenih tesni navezavi z nekaterimi Zato ne bom tiho. To je moja V Medvodah osem novih lokalnih vodnikov sovražno stališče do odporniš- od okupatorjev Nemcev, Ita- politiki, kompromitiranimi s osnovna pravica, zapisana v kega gibanja v letih 1941–1945, lijanov, Madžarov in ustašev sumi številnih in hudih kazni- ustavi. Ne bom tisti, ki bo netil Medvode – V Medvodah imajo osem novih lokalnih turističnih saj je organizatorje boja proti obsojen na genocid in etnocid. vih dejanj, kar pa škofov niti sovraštvo, porojeno na grobih vodnikov. Javni zavod Sotočje Medvode je organiziral promo- okupatorju označil za zlo- Ta Rodetov, ne prvi izpad najmanj ne moti. Zaman je in nesmiselnih lažeh, bom pa cijski izlet po občini Medvode z naslovom Pod svobodnim čince, sam boj pa za največji sem obsodil v svojem govoru bila spravna slovesnost v Koče- odreagiral nanj. soncem, ki je bil hkrati izpitni izlet za vseh osem vodnikov, ki zločin nad slovenskim naro- na partizanskem mitingu na vskem rogu ob grobišču pobitih Brane Virant so opravili izobraževanje. dom. Kolaborante, ki so služili Pangeršici pred slabim me- domobrancev, ki sta jo kmalu Gorenjski glas 7 petek, 21. oktobra 2016 [email protected]

Potrjena strategija lokalnega razvoja Škofja Loka – Lokalna akcij- Urejajo odlagališče Boršt ska skupina (LAS) loškega pogorja je konec septembra prejela odločbo, s katero je Pred dokončnim zaprtjem Rudnika Žirovski vrh (RŽV), ki je predvideno konec prihodnjega leta, je treba sanirati odlagališče Boršt. ministrstvo za gospodarstvo Ta čas potekajo dela, s katerimi poskušajo upočasniti plazenje podlage, na kateri leži hidrometalurška jalovina. potrdilo strategijo lokalnega razvoja, ki zajema območje občin Gorenja vas - Poljane, Mateja Rant Kot je opozorila Hiacin- Škofja Loka, Železniki in Žiri. ta Klemenčič, je zaradi raz- S tem je območje štirih občin Todraž – Sanacijo plazu iz- gibane in hitro spreminjajo- na Škofjeloškem upravičeno vajajo postopoma, je poja- če se geološke strukture zah- do koriščenja blizu 1,7 mili- snila direktorica RŽV Hia- tevna tudi izvedba drenaž- jona evrov iz dveh evropskih cinta Klemenčič, pri napo- nih vrtin. »Izvajalec je sicer skladov (kmetijskega sklada vedih glede končanja del in pripravil časovni načrt, kon- za razvoj podeželja in sklada dokončnega zaprtja rudnika čanje del pa je odvisno od po- za regionalni razvoj). Ta denar pa je previdna. Po informa- gojev med izdelavo posame- se lahko koristi za izvedbo lo- cijah z ministrstva za okolje znih drenažnih vrtin.« V na- kalnih projektov, ki bodo po- in prostor se je sicer izvajalec črtu je izvedba 17 drenažnih menili uresničevanje sprejete zavezal, da bo dela končal do vrtnin, od tega ene struktur- strategije. LAS loškega pogor- začetka prihodnjega leta, ko- ne vrtine za potrebe določitve ja je tudi že objavilo prvi javni nec leta pa naj bi sledil prenos geoloških in hidrogeoloških poziv za ta sredstva, v tem odlagališča Boršt na Agenci- razmer vzhodnega krila jalo- letu načrtuje tudi drugega. jo za radioaktivne odpadke višča Boršt. Ali bodo zaprtje (ARAO). Sanacija bo po bese- rudnika res lahko izvedli do Namestili defibrilator dah Hiacinte Klemenčič vre- datuma, ki je navedeno v Re- dna slabih tristo tisoč evrov. Pretekli teden so si v okviru redne seje delovišče ogledali tudi člani nadzornega sveta soluciji o nacionalnem pro- Zgornji Tuhinj – Gasilci PGD V okviru sanacijskih del družbe in župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. / Foto: Janez Čadež gramu ravnanja z radioaktiv- Zgornji Tuhinj so kupili in na so najprej izvedli interven- nimi odpadki in izrabljenim svojem gasilskem domu na- tne drenažne vrtine iz dre- premikanja plazu, ki v zad- dodatnih drenažnih rovov. del, je razložila Hiacinta Kle- gorivom za obdobje 2016– mestili prvi in za zdaj edini nažnega rova v podlago in njih treh letih znaša približ- Pred časom so tako že zače- menčič. Izdelave drenažne- 2025, pa Hiacinta Klemenčič javno dostopni defibrilator v zaledje odlagališča, s kateri- no 2,5 centimetra na leto.« V li z izdelavo drenažnih vrtin, ga rova, ki bi bila neprimer- ne želi napovedovati. Za za- krajevni skupnosti, v kateri mi bodo zmanjšali dotok tal- rudarskem projektu končne učinek izvedenih drenažnih no bolj zahtevna in dražja od prtje odlagališča, je pojasni- živi 1240 krajanov. Za vse za- ne vode v telo podlage odlaga- ureditve odlagališča so pred- ukrepov na hitrost plazenja izdelave drenažnih vrtin, za la, bo namreč treba izpolniti interesirane krajane so v okvi- lišča in posledično znižali ra- videli še dodatne ukrepe v pri- podlage odlagališča pa bodo zdaj niso predvideli. O tem več pogojev, ki med drugim ru aktivnosti meseca požarne ven podtalnice v podlagi od- meru plazenja podlage odla- ocenili z razširjenim monito- se bodo odločali šele na pod- predvidevajo tudi zmanjša- varnosti organizirali tudi izo- lagališča. »S tem bomo pred- gališča, in sicer izvedbo dre- ringom, ki ga bo treba izvajati lagi rezultatov opravljenega nje hitrosti premikanja pla- braževanje ter praktični prikaz vidoma zmanjšali hitrost nažnih ukrepov in izvedbo vsaj še eno leto po zaključku monitoringa. zu pod 1,5 centimetra na leto. uporabe defibrilatorja. Lovci poskrbeli za šolarje Izgradnja vodovoda Hraše–Ledevnica je Lovska družina Mengeš je v okolici svoje lovske koče pripravila krajšo šolsko učno pot, ki mladim pomaga spoznavati naravo ter delo in pomen lovstva. najpomembnejša pridobitev v zadnjih letih za komunalno infrastrukturo Radovljice Aleš Senožetnik mengeške lovske koče prip- lovci pa svoje znanje o naravi ravijo krajšo šolsko učno pot, in lovstvu med mladimi širi- Občina Radovljica je ena redkih občin v državi, kjer imajo vsa gospodinjstva možnost Mengeš – Glavna naloga lo- s katero bodo mlade lažje sez- jo tudi s kratkim filmom, obi- priključitve na javni vodovod. V sklopu naložbe Oskrba s pitno vodo na območju vstva je zavarovanje ogro- nanili z delom lovcev. ski pri šolarjih in zloženko o Zgornje Save – 2. sklop so z izgradnjo povezovalnega vodovoda Hraše–Ledevnica ženih vrst ter preštevilčenje »Lovci smo večkrat napač- učni poti, ki so jo pripravili ob zagotovili še boljšo kakovost, zanesljivost in varnost javne oskrbe s pitno vodo. posameznih živalskih vrst no predstavljeni, še zlasti tej priložnosti. Novozgrajeni vodovod v smislu trajnostnega razvoja občine Radovljica predstavlja eno najpomembnejših pridobitev na področju komunalne infrastrukture v zadnjih letih. glede na obremenitev oko- pri mladini. Mnogi ne vedo, Šolarji in tudi starejši si tako lja. Prav tako lovci opravlja- da pomagamo ohranjati na- pri lovski koči lahko od blizu jo pomembno delo pri spre- ravno ravnovesje v gozdo- pogledajo, kako je videti kr- www.voda-radovljica.si mljanju živalskih vrst v oko- vih, saj bi se nekatere vrste mišče za srnjad in malo div- »Naložba predstavlja teme- Kohezijskega sklada, Republika obsega sredstev za infrastruktur- lju. Kot pravita Jože Vahtar brez nas preveč razširile, dru- jad, solnica, preže, ptičje hi- lje za nadaljnji razvoj omrež- Slovenija in Občina Radovljica, no vzdrževanje in gradnjo občin- in Božo Brezočnik, stareši- ge pa bi lahko celo izginile iz šice ter krmilnice, s katerimi ja na območju občine s širje- znaša 1,1 milijona evrov. V letoš- skih cest, saj je bilo v preteklih njem povezav za oskrbo z vodo v njem proračunu občine predsta- letih vlaganje na tem področju na in gospodar Lovske dru- naravnega okolja. Zato je bil lovci pomagajo živalim. Kot Lipniško dolino. V sklopu nalož- vlja izgradnja vodovoda Hraše– v Radovljici zaradi velikih projek- žine Mengeš, mladi in otroci eden glavnih razlogov za Šol- pravijo mengeški lovci, je za- be smo spremenili glavni vodni Ledevnica največjo investicijo. tov izgradnje komunalne infra- vedno slabše poznajo naravo sko lovsko učno pot Mengeš nimanje v šolah in vrtcih veli- vir, ki je bil doslej zajetje Draga Naložba Oskrba s pitno vodo strukture okrnjeno. in živali ter se ne zavedajo po- prav osveščanje mladih o lo- ko. »Svoje znanje želimo širiti v Begunjah. Z zagonom novega na območju Zgornje Save – 2. vodovoda bo to vlogo prevzel sklop pa ni edina velika investi- Gradnja v sklopu projekta mena lovcev. Zato so se ob se- vstvu,« pravita Vahtar in Bre- med mladimi, to je naš glavni vodni vir Ovčje jame, ki je izda- cija, Občina Radovljica v tem in Oskrba s pitno vodo na obmo- demdesetletnici lovske dru- zočnik in dodajata, da je med razlog za učno pot,« sta skleni- ten in kakovosten vodni vir v v prihodnjih letih izvaja oz. načr- čju Zgornje Save – 2. sklop je žine, ki so jo praznovali pred otroki učna pot že požela ve- la starešina in gospodar men- dolini reke Radovne,« poudar- tuje še druge pomembne inve- potekala brez večjih težav in se ja župan Občine Radovljica Ciril sticije. »V oktobru smo začeli zaključila po terminskem planu. časom, odločili, da v okolici liko zanimanja. Mengeški geške lovske družine. Globočnik. V obnovljen vodoh- z nadaljevanjem gradnje nove To je bilo mogoče tudi zaradi ran Ledevnica, v bližini Zapuž, knjižnice v vrednosti 2,5 milijona dobrega sodelovanja vklju- so namestili UV-dezinfekcijsko evrov. Predviden zaključek grad- čenih v projekt, kar je potrdil napravo, ki bo zagotavljala nje je do leta 2018. V prihodnjem tudi župan Občine Radovljica mikrobiološko ustreznost pitne letu načrtujemo tudi obnovo Ciril Globočnik: »Sodelovanje vode pred distribucijo po gospo- strehe na Klinarjevi hiši v Kropi vseh vpletenih v času gradnje dinjstvih. Prednost tovrstnih in obnovo zidu v Grajskem parku in vseh dajalcev soglasij, vključ- naprav je, da za pripravo vode v Radovljici. Nadgradili oziro- no z lastniki zemljišč in prebival- ni potrebno dodajanje nikakršnih ma na novo zgradili bomo tudi ci, je bilo v času gradnje novega dezinfekcijskih sredstev, kar nekatere odseke vodovodnega vodovodnega sistema zelo je pomembno tako za upo- sistema v Radovljici, vodovod v korektno in brez večjih zapletov. rabnike in okolje kot za sistem Kamni Gorici, na Brezovici in v Vsem, ki so kakorkoli sodelovali upravljanja. Podnartu,« plan investicij poja- pri izvedbi te investicije, se iskre- snjuje župan Občine Radovljica no zahvaljujem za potrpežljivost Vrednost naložbe, ki jo sofi- Ciril Globočnik. V prihodnjem zaradi nevšečnosti v času grad-

IALOGCO, PROLETARSKA D.O.O., CESTA LJUBLJANA 2, nancirajo Evropska unija iz letu načrtujejo močno povečanje benih del.«

Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop

NALOŽBO SOFINANCIRATA REPUBLIKA SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA IZ KOHEZIJSKEGA SKLADA. Gospodar Lovske družine Mengeš Jože Brezočnik in starešina Jože Vahtar / Foto: Aleš Senožetnik 8 Gorenjski glas KULTURA [email protected] petek, 21. oktobra 2016

Fotografska razstava Slovenske gore Mojstrana – Danes, v petek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v Slo- venskem planinskem muzeju v Mojstrani odprtje 5. območne fotografske razstave Slovenske gore. Ob razstavljenih foto- Čustva iz virtualnega sveta grafijah bo na ogled tudi digitalna projekcija sprejetih del. Slovenski planinski muzej razstavo pripravlja v sodelovanju z JSKD, Območno izpostavo Jesenice, in fotosekcijo KUD Jaka Pred dnevi so v Prešernovem gledališču uprizorili drugo premiero v novi sezoni. Prvič smo na Rabič Dovje Mojstrana. Na natečaj je prispelo 147 fotografij slovenskih odrih videli dramo Podsvet ameriške dramatičarke Jennifer Haley, ki jo je režiral na prosto temo, sprejetih na razstavo pa je 79 fotografij. Od 99 prispelih fotografij na temo Slovenske gore je bilo sprejetih Dušan Jovanović. 30 fotografij. Prejemniki nagrad na prosto temo so: 1. nagrada – Danica Novak, Kje smo?, 2. nagrada – Janez Vrzel, Zid miru, Igor Kavčič in 3. nagrada – Barbara Toman, Jutranje meglice. Diplome prejmejo: Borut Mežan, Jani Novak, Marjan Debelak, Matija Kranj – Po premieri v Prešer- Sivec (tudi nagrada za mladega avtorja do 18 let) in Nik Ber- novem gledališču so si dra- toncelj. Posebno nagrado žirije za kolekcijo prejme Aleksander mo Podsvet v sredo prvič Čufar. Prejemniki nagrad za temo Slovenske gore pa so: 1. lahko ogledali tudi na ma- nagrada – Jani Novak, Se dela dan, 2. nagrada – Bor Rojnik, lem odru SNG Nova Gorica. Dobro jutro Sveti Tomaž in 3. nagrada – Janez Vrzel, Oprano Predstava je namreč nastala na roke. Diplome prejmejo: Aleksander Čufar, Barbara Toman, v koprodukciji, kar pomeni Heda Alič, Jasim Suljanović in Marjan Debelak. Nagrada za tudi mešan igralski ansam- mladega avtorja (do 18 let) gre Luki Dražiću. bel iz obeh gledališč. Dram- sko besedilo Jennifer Haley, krstno je bilo uprizorjeno Izbrane podobe Bohinja februarja lani v New Yorku, Bohinj – Gorenjski muzej danes v petek, 21. oktobra, ob 18. je sodobno, zazrto v priho- uri vabi v Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, kjer bo dnost, ta pa je, kot lahko do- odprtje drugega dela nove stalne razstave z naslovom Izbrane bimo občutek po predstavi, podobe Bohinja. Bohinjci so se nekdaj preživljali s poljedel- v marsičem že tukaj in zdaj. stvom, živinorejo, kopanjem železove rude, oglarstvom in V Podsvetu je obravnavan lesnimi obrtmi, med katerimi so najbolj zasloveli fajfarji z eden najbolj žgočih proble- Gorjuš. V srednjem veku je v Zgornji dolini veliko posesti mov sodobne civilizacije – pripadalo kosezom, svobodnim plemičem. Pred dvesto leti je pedofilija v virtualnem sve- Izkušeni mojster Bine Matoh kot Papa in njegova virtualna varovanka Iris z mlado igralko bilo v 24 bohinjskih naseljih okrog 650 hiš, od tega 560 kmetij. tu, besedilo pa ob tem odpira Urško Taufer / Foto: Atelje Pavšič Zavadlav Sicer pa je življenje teklo v okviru župnij Srednja vas, Bistrica še nešteto drugih podvpra- mladoletnica Iris, v kateri so vendarle resnična. Ponu- nima kaj dosti z resničnim in Koprivnik. Železnica s predorom na Primorsko je leta 1906 šanj, od tega, kaj slabega in se kot mlada igralka doka- ja se nam vprašanje, ali vir- življenjem. Igralci so odlič- Bohinj odprla svetu. Jan Strgar je prodajal čebele v daljne kraje. temačnega s seboj prinaša že Urška Taufer, iz realnega tualni svetovi, ki so vse manj ni, saj se vsak posebej pol- Začelo se je obdobje turizma, penzionov in hotelov, reklami- virtualni svet, do vprašanj o sveta prihaja tudi Doyle, pro- prihodnost in, glede na do- nokrvno vživijo v svoje odr- rali so se z razglednicami. Pomembni so postali planinstvo svobodi posameznika, nje- fesor naravoslovja srednjih stopnost in razširjenost, vse ske like, od ostre predstav- in zimski športi, tudi slikarstvo in politika. To so pomembne govi identiteti in predvsem let, ki ga igra Peter Harl. bolj sedanjost, posamezni- nice zakona in morale Sla- podobe, dogodki in zgodovinska dejstva o Bohinju, ki si jih vprašanj o odgovornosti ter Zgodba se začne z zasliše- ku res ponujajo svobodo in parjeve in v to, da ne poč- bomo lahko ogledali na razstavi. Govornik na njej bo župan posledicah takega početja vanjem, ko Morissova Sim- nimajo posledic v resnič- ne nič narobe, prepričane- Občine Bohinj Franc Kramar razstavo pa bo odprla Marija za naša življenja in življenja su niza dokaze o njegovi kri- nem življenju. ga Matoha, njegovega vir- Brus, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republi- drugih. Uspešni poslovnež minalni dejavnosti, slednji Dušan Jovanović se po tualnega bitjeca Tauferjeve ke Slovenije. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor Sims, igra ga odlični Bine pa se zagovarja, da ni storil mnogih letih znova v odlič- do obeh moških, ki prihaja- Bohinjske rož'ce. Matoh, zaradi svojih pedo- filskih nagnjenj beži v virtu- ničesar škodljivega in upo- ni formi vrača na kranjski ta v podsvet, Rodmana, ki je alni svet in tam kot Papa or- rabniki sami prihajajo v nje- oder. Kljub umanjkanju so- tja poslan, in Harla, ki si tja Peti slovenski festival karikature ganizira okolje, ki ga ponudi gov virtualni svet. V njem dobnih elektronskih medi- od vsega začetka želi. Pred- tudi drugim podobno misle- se vse dogaja, kot nareku- jev, velikih platen z računal- stav dopolnjujeta minimali- Poljane – V Kulturnem domu Poljane in v Šubičevi hiši se čim. Na sled mu s pomočjo je Papa, torej tisti, ki ga je niškimi animacijami ozi- stična, a dovolj povedna sce- bo jutri, v soboto, 22. oktobra odvijal že 5. slovenski festi- gosta Woodnuta, infiltrira- ustvaril. A le dokler se tudi roma kakršnega koli »di- na Mete Hočevar z velikim val karikature. Ustvarjalni del festivala z risanjem karikatur nega kriminalista igra Miha v tem neresničnem svetu ne gitalnega okolja« nas nje- platnom – kot neskončnim obiskovalcev v živo se bo odvijal od 10. do 18. ure v dvorani Rodman, na sled pride mla- pojavijo čustva in se v nada- gova igralska ekipa brez te- gozdom – in viktorijansko Kulturnega doma v Poljanah. Popestrile ga bodo ustvarjalne da detektivka Morrisova, ka- ljevanju v osebah iz virtual- žav vodi iz resničnega v vir- vilo na hribu, ki spominja delavnice, imitator Jure Galičič, ob 16.30 tekmovanje v hitro- tere odrski lik v boj s splet- nega sveta ne začnejo razkri- tualni svet in nazaj – vse do na Hitchcockov Psiho, in stnem risanju karikatur, obiskovalci pa si bodo v galeriji 200 nim kriminalom ponese Ve- vati ljudje iz resničnega sve- vrha, ki sledi prav na koncu. glasbo Draga Ivanuše, ki metrov oddaljene Šubičeve hiše že lahko ogledali razstavo, ki sna Slapar. V podsvet, kjer je ta. Čustva, ki jih v posame- Takrat spoznamo, da virtu- nas prav tako vedno znova jo bodo uradno odprli ob 19. uri. najbolj želeni objekt lepote zniku vzbudi virtualni svet, alni svet kljub vsej svobodi povede v »drugi svet«.

Ljubljani, Sloveniji in svetu … je namenjen strokovnim razpravam o Aciju Berton- Monografija o Aciju Bertonclju clju, vrhunskem pianistu in pedagogu, in zapisom o njem kot prijatelju in sode- Pred dnevi so v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah predstavili monografijo Aci Bertoncelj, lavcu. Avtorji prispevkov so apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja. Tjaša Ribizel, Dejan Brav- ničar, Marko Šetinc, Leon Igor Kavčič Bernika Domžale in Inšti- pomembnemu dokumentu poustvarjalca, pedagoga in Engelman, Henrik Neuba- tuta glasbenoinformacijskih o življenju in delu Acija Ber- intelektualca. uer, Hinko Haas, Pavel Mi- Domžale – Monografija o znanosti pri centru za inter- tonclja opravila že pri izbo- Knjiga je razdeljena ne- helčič, Manja Flisar Šauperl, priznanem slovenskem pi- disciplinarne in multidisci- ru razpravljavcev oziroma kako na tri dele. V delu z Urška Šramel Vučina in Si- anistu Aciju Bertonclju plinarne raziskave in študi- avtorjev prispevkov, saj sta mednaslovom Od doma v mon Krečič. Kot pika na i, (1939–2002), ni 'le' zbornik je Univerze v Mariboru s fi- povabila tako strokovnjake z Ljubljano o njegovih naj- ki govori predvsem o cenje- znanstvenih prispevkov, ki nančno podporo Občine različnih znanstvenih pod- zgodnejših letih, njegovem nem človeku, ki ga ni več, so jih pripravili razpravljav- Domžale, veliko delo pa sta ročij, povezanih z glasbo, rodu, življenju in delu ter po- pa so v dodatku trije kratki ci na umetniku posvečenem opravila urednika dr. Franc kot pianistove prijatelje, so- membnih umetniških pre- zapisi skladatelja Iva Petri- Naslovnica monografije o simpoziju, ki se je odvijal le- Križnar in Milan Marinič. delavce, študente in glasbe- lomnicah pišejo Franc Križ- ča o njunem prijateljevanju Aciju Bertonclju tos februarja v Domžalah, Knjiga na več kot dvesto pet- nike, ki so imeli srečo igra- nar, Matjaž Brojan in Jurij in sodelovanju, avstrijske- ampak je knjiga v najlepšem deset straneh, bogato opre- ti z njim. Kot je zapisal Jo- Snoj. V drugem delu z nas- ga violončelista in skladate- Mici njegovi učiteljici klavir- pomenu besede – čudovi- mljena s slikami ter doku- natan Vinkler, gre za izvirno lovom … v Domžalah … izve- lja Heinricha Schiffa o nju- ja Zorki Bradač ... ta zgodba o izjemnem glas- menti in lično oblikovana, je referenčno delo, ki celovito – mo, kaj in na kakšen način je nem prvem srečanju in aka- Monografija o Aciju Ber- beniku, pedagogu, prijatelju potem, ko jo primemo v roke skozi kronološko in vsebin- Bertoncelj dal rodnim Dom- demskega slikarja Danijela tonclju ni navadna knjiga, in Domžalčanu, ki je s svo- in odpiramo stran za stranjo, sko sosledje avtorskih pri- žalam. Spominjajo se ga Mi- Lovra Fuggerja o zadnjem ampak je v vseh pogledih ve- jim ustvarjalnim življenjem mnogo več kot le izpolnitev spevkov – predstavlja živ- roslav Stiplovšek, Milan Ma- srečanju z Acijem. Dodan je lik prispevek k spominu na za seboj pustil globoko sled. obljube s simpozija. ljenje in ustvarjanje piani- rinič, Vernika Šarc, Tomaž tudi njegov portret. Sledijo izjemnega umetnika, velike- Knjiga je izšla v založništvu Pravzaprav sta uredni- sta Acija Bertonclja. Pred- Habe in Mihael Kozjek. Na- še članki, koncertni listi, na- ga človeka in pomembnega Kulturnega doma Franca ka velik del posla k temu stavlja ga kot večplastnega jobsežnejši del … ponovno v grade, pismo Acijeve matere Domžalčana. Gorenjski glas 9 petek, 21. oktobra 2016 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]

Zlata gazela je Gradijo na lastnem znanju šenčurski Euro Plus Družinsko podjetje Zuja se je v petindvajsetih letih dodobra uveljavilo v tekstilni panogi. Gradijo na lastnem znanju in razvoju, predvsem pa dokazujejo, da se tudi v tekstilni panogi pri nas da preživeti, le Med najboljšimi slovenskimi gazelami kar dve »požrešen ne smeš biti preveč«, kot se je slikovito izrazil direktor Uroš Zupanc. gorenjski podjetji: šenčurski Euro Plus je zlata gazela, RLS iz Komende pa bronasta. Suzana P. Kovačič so proizvodnjo iz Vogelj tudi saj je prav tako. Ne predsta- celulozna vlakna so se odlo- preselili na Mejo v bližini vljam si spodnjega perila, ki čili tudi zaradi tega, kot doda, Meja – Bili so ideja, izziv in Mavčič, proizvodnjo pa opti- ga izdelujemo pod svojo bla- ker je Jana Zupanc 'ekološki vizija. Vse drugo je bilo tre- mizirali do te mere, da se lah- govno znamko (Zuja je pod- frik', ker sledijo temu, da so ba prigarati, se danes spo- ko zelo hitro prilagodijo po- jetje in obenem ime blagov- družbeno odgovorno podje- minja prokuristka Jana Zu- trebam in povpraševanju. ne znamke, op. a.), da bi vse- tje. Kreiranju spodnjega peri- panc, ki je prvi korak k usta- »Delujemo v času, ko dr- bovalo strupena barvila ozi- la in pižam za ženske, moške novitvi podjetja Zuja naredi- žava meni, da je tekstilna pa- roma kemikalije. Ljudje pa in otroke so z lastnim razvo- la skupaj s soprogom Fran- noga kot dinozaver in bo iz- smo tisti, ki s tem, od koga jem pridružili športno kon- fekcijo. Ta je višjega cenovne- ga razreda, s katero želijo pod novo blagovno znamko Zuya prodreti tudi na mednaro- dni trg. Sicer izvozijo približ- no trideset odstotkov svojih izdelkov na tuji trg, največ v sodelovanju z nemškim par- tnerjem za njihovo blagov- Izvršni direktor Euro Plusa Matej Košmrlj s kipcem zlata no znamko, za katerega iz- gazela. / Foto: Euro Plus delujejo tekstilne izdelke 'na ključ' – od skice do končno pakiranega izdelka. Simon Šubic podjetja Zvonko Duplančič Trgovini ima Zuja na se je pred leti odločil za za- Primskovem v Kranju in v Šenčur – Šenčursko podje- suk: od proizvodne v tržno Domžalah, industrijsko tudi tje Euro Plus, krovno podje- naravnanost, saj so v središ- v poslovni stavbi na Meji. O tje mednarodne skupine Ni- če kulture podjetja postavi- sodelovanju v sistemu fran- ceLabel, je po izboru časni- li kupca in njegove potrebe. šiz trenutno ne razmišljajo, ka Dnevnik letošnja zlata ga- Leta 2005 so zastavili razvoj razmišljajo pa o še kakšni lo- zela. Izvršnemu direktorju blagovne znamke NiceLa- kaciji za novo lastno proda- družbe Mateju Košmrlju je bel in pospešeno oblikova- jalno. Trenutno se osredoto- na sredini slovesnosti v Can- nje fleksibilne svetovne po- čajo na izboljšanje njihove karjevem domu v Ljubljani slovne kulture lastnih pod- Uroš Zupanc s sodelavkami v Zujini proizvodnji / Foto: Tina Dokl spletne prodajalne, ki je že kipec izročil predsednik vla- jetij in prodajnih zastopni- dostopna vsem slovenskim de Miro Cerar. Srebrna ga- kov. Leta 2013 so kupili ame- cijem. Bila je specialistka za umrla, in zato tudi javni raz- kupujemo, tudi odločamo o kupcem. Da bi se s kolekci- zela 2016 je trebanjsko pod- riškega distributerja in zas- krojenje in šivanje plaščev, pisi, npr. za sofinanciranje tem, katero podjetje bo pre- jami še bolj približali mla- jetje REM, za bronasto gaze- tavili globalno rast. Danes vendar je hotela nekaj nove- novih tehnologij, niso napi- živelo.« dim, so k sodelovanju pova- lo pa so razglasili podjetje podjetje izvaža 98 odstot- ga in se je lotila načrtovanja sani za tekstilno panogo. Pa bili oblikovalko mlajše gene- RLS iz Komende, sicer zla- kov svojih izdelkov in sto- to gazelo 2015. Gazela je pri- ritev na področju program- idejne skice, kroja, lova za ne bi smelo biti tako,« je po- Zuji se pridružuje Zuya racije. O modnih smernicah primernim materialom in vedal Uroš Zupanc in dodal pa Uroš Zupanc razmišlja: znanje za uspešnost hitro ske opreme za profesional- izdelave – nedrčka. To je tra- še en razmislek, »slovenski V Zuji so med prvimi na »Kar dolgo je prevladovala t. rastočih podjetij v Sloveniji, no oblikovanje in tiskanje jalo kar leto dni, kajti na mi- potrošnik ne bi rad kupo- svetu in prvi v Sloveniji začeli i. 'hitra' moda, ko je potro- v letošnji, šestnajsti izved- etiket s črtno kodo in RFID. sel ji ni prišlo, da bi kroj za val poceni blaga iz vzhodne- uporabljati kot material bam- šnik kos oblačila kupil in ga bi pa so zmagovalce izbirali Programske rešitve in pod- nedrček preprosto samo sko- ga sveta, kjer izkoriščajo za busova celulozna vlakna brez tudi hitro zavrgel. Trend nas med 500 najhitreje rastoči- poro izvajajo za več kot mi- pirala. Tako je bil videti Zu- delo otroke. Kupoval bi slo- dodatnih barvil. Kot je pojas- zdaj vabi v trajnostne odlo- mi podjetji v Sloveniji. lijon uporabnikov v več kot jin začetek pred četrt stole- vensko blago, a po vzhodnih nil Zupanc, je to med potro- čitve, tudi pri oblačilih je več- »Zlate gazele smo po dveh 100 državah. Delujejo na tja. Leta 2004 se je Zupan- cenah. Žal to ne gre. Evrop- šniki še vedno dokaj neznan ji poudarek na uporabnosti, srebrnih zelo veseli, saj je osmih lokacijah na treh ce- čevima v podjetju pridružil ski proizvajalci moramo de- material, ima pa kup dob- nošenju za več namenov vnovična potrditev rezulta- linah, kjer dela 109 sodelav- sin Uroš, ki je od leta 2007 lati po strogih standardih rih lastnosti. Je antialergij- ... Tu pa lahko tudi manjša tov večletnega dela našega cev, samo v Šenčurju pa 65. direktor podjetja s trinajsti- ISO in zagotavljati sledlji- ski, antibakterijski in regu- podjetja, kot je naše, konku- globalnega tima, nenehne- Od leta 2010 do 2015 je Euro mi zaposlenimi. Tega leta vost za vsak izdelek, ampak lira toploto. Za bambusova riramo multinacionalkam.« ga učenja in spreminjanja, Plus prodajo več kot podvo- predvsem pa velike vred- jil, lani pa je dosegel doda- nosti naših rešitev za naše no vrednost skoraj 87.000 partnerje in organizacije evrov na zaposlenega. Za vseh velikosti, ki jim prek svoje rešitve prejemajo naj- Sklepi o izvršbi le še po Zamenjava tolarskih izboljšav procesov označe- višja priznanja po vsem sve- vanja pomagamo poslovati tu, ponaša pa se tudi z odlič- elektronski poti kovancev še do konca leta uspešneje. Projekt Sloven- no boniteto A1++. ska gazela vidimo kot druž- »Ikea, H&M, Benetton, Cveto Zaplotnik v portalu eDavki prevzel do- Cveto Zaplotnik je Slovenija postala članica beno koristen, saj prek šir- Nestle, Siemens, Swatch, kument z elektronskim pod- Evropske unije, z uveljavi- jenja uspešnih zgodb daje DuPont, Unilever, Volvo, Kranj – Finančna uprava pisom vročilnice. Če ga ne Kranj – V prvih oktobrskih tvijo zakona o uvedbi evra pa spodbudo za sledenje dob- FedEx so svetovne korpora- (Furs) vse več dokumentov prevzame v petnajstih dneh, dneh je minilo petindvaj- je od 1. januarja 2007 v Slo- rih poslovnih praks, medse- cije, ki vse kupujejo od slo- vroča zavezancem po elek- velja vročitev za opravlje- set let od uvedbe slovenske- veniji plačilno sredstvo evro. bojno učenje ter vključeva- venske multinacionalke Ni- tronski poti. Od 1. novem- no z dnem, ko poteče ta rok. ga tolarja, prvega lastnega Čeprav bo torej od uvedbe nje mladih v podjetništvo, ceLabel – Euro Plus. Zakaj? bra dalje bo tudi podjetjem Pravno podlago za elektron- denarja v samostojni Slove- evra kmalu minilo že deset ki je gonilo slovenskega go- Ker so zaradi njihovih reši- in drugim pravnim osebam sko vročanje dokumentov niji, ki ga je Banka Sloveni- let, je vrednostne bone in to- spodarskega razvoja,« je ob tev hitrejši: znižajo jim za- sklepe o izvršbi za izterjavo določa zakon o davčnem po- je izročila v obtok v obliki larske bankovce in kovance prejemu zlate gazele pove- pletenost, zmanjšajo stro- neporavnavnih davčnih ob- stopku. Ta velja za vse prav- bonov v vrednosti od ene- še vedno možno zamenjati v dal Matej Košmrlj, izvršni ške in bistveno povečujejo veznosti vročala preko por- ne osebe, za fizične osebe, ga tolarja do pet tisoč tolar- evre. Medtem ko za menja- direktor podjetja Euro Plus, učinkovitost procesov ozna- tala eDavki. Furs ob tem po- ki opravljajo dejavnost, in za jev. Vrednostni boni so bili vo bonov in bankovcev ni ča- medtem ko skupino NiceLa- čevanja. Če je kupec za tisk ziva pravne osebe, da ure- tiste posameznike, ki so se začasen denar, saj je Banka sovne omejitve, pa je tolar- bel od spomladi vodi Anglež etiket prej potreboval osem dijo vse potrebno za uspeš- prostovoljno vključili v sis- Slovenije pripravljala izda- ske kovance možno zame- Chris Walsh. ur, danes porabi samo dve; no prejemanje elektronsko tem eVročanja. Dokumente, jo pravega denarja – bankov- njati le še do konca leta. Me- Šenčurski Euro Plus je namesto 30.000 ročnih vročenih dokumentov, pri za katere Furs še ni vzposta- cev in kovancev. Prve tolar- njava poteka le na blagajni krovno podjetje skupine vnosov NiceLabelova rešitev tem pa si lahko določijo tudi vil sistema eVročanja, bodo ske bankovce je dala v obtok Banke Slovenije, od pone- NiceLabel, vodilnega glo- omogoči dopolnitev dekla- pooblaščenca. Elektronska zavezanci še naprej preje- septembra 1992 in je z nji- deljka do petka med 9. in 13. balnega podjetja na podro- racije o alergenih z vsega de- vročitev se šteje za opravlje- mali preko pošte v papirni mi postopoma zamenjevala uro, v sredah pa tudi od 14. čju programskih rešitev za setimi vnosi,« je Svet Gaze- no z dnem, ko je naslovnik obliki. vrednostne bone. Leta 2004 ure do 15.30. označevanje. Ustanovitelj la utemeljil svoj izbor. www.gorenjskiglas.si Kmetijstvo in gozdarstvo

Slovenija zaradi lubadarja Kmetijski center Lah v novih ne bo ostala brez smreke

Cveto Zaplotnik ukrep za lažjo sanacijo goz- dov uresniči načrt za krepi- Kranj – Odbor državnega tev gozdno-lesne verige. prostorih na novi lokaciji zbora za kmetijstvo, goz- V razpravi je sodeloval darstvo in prehrano je na tudi minister za kmetijs- zahtevo poslanske skupine tvo, gozdarstvo in prehra- V soboto so na Potoku pri Komendi tudi uradno odprli novi Kmetijski center Lah, kamor je družina Lah NSi na nujni seji obravna- no Dejan Židan, ki je pouda- z bližnjega Klanca preselila prodajo kmetijskih strojev in rezervnih delov ter servisiranje strojev. val razsežnosti škode, ki jo ril, da Slovenija zaradi preti- v slovenskih gozdovih pov- rane razmnožitve lubadarja zročajo podlubniki. Poslan- ne bo ostala brez smreke, kot Cveto Zaplotnik ska skupina je med drugim nekateri napovedujejo. V predlagala, da bi lastnikom lesni zalogi jo je 106 milijo- Potok pri Komendi – »To je gozdov, ki sta jih prizadela nov kubičnih metrov, zaradi moj življenjski praznik,« je žled in posledično pretirana lubadarja pa jo bo letos tre- na slovesnosti ob odprtju razmnožitev podlubnikov, ba posekati okrog dva mili- centra dejal Lojze Lah, ki je povišali količino goriva za jona 'kubikov'. Spodbudna pot do cilja označil kot odkri- pogon gozdarske mehaniza- je novica, da je bil septem- vanje priložnosti in ures- cije, za katerega lahko zah- ber prvi letošnji mesec, ko je ničevanje idej, za kar pa je tevajo povrnitev dela troša- bilo v primerjavi z lani manj potrebna tudi podpora dru- rine, in da bi jim za obnovo od lubadarja napadenih dre- žine, sodelovanje s krajem, poškodovanih gozdov zago- ves. Direktor zavoda za goz- prilagajanje času, razme- tovili brezplačne sadike. Pre- dove Damjan Oražem je ram ... Lojze je kot eden od dlagala je tudi, da pri izraču- povedal, da je delež smreke šestih otrok odraščal na sre- nu katastrskega dohodka ne v lesni zalogi pri nas prevelik dnje veliki kmetij Pr' Lenarč bi upoštevali katastrskega in da se je v zadnjih treh letih na Klancu, kjer je spozna- dohodka od prizadetih goz- zaradi žleda in napada luba- val kmečko življenje in delo dnih parcel, pri tem pa naj darja že zmanjšal z 32 na 30 in se še posebej navduševal bi bilo trajanje olajšave (od odstotkov. Ker gozdarji veli- nad konji. Ko je kasneje, po pet do trideset let) odvisno ko časa porabijo za odkriva- smrti staršev, prevzel kme- od stopnje poškodovanos- nje napadenih dreves, bodo tijo, je kmalu spoznal, da ti gozdov. Odbor ni podprl na območju Novega mesta v kmetija ne zagotavlja dovolj teh sklepov, ampak je pred- sodelovanju z ministrstvom dohodka, zato je kmetijska lagal ministrstvu za kmetij- za obrambo poskušali ugo- zemljišča oddal v najem in Novemu objektu so družno nazdravili Lojze Lah, njegov sin Tomaž in partnerka Tjaša, stvo, gozdarstvo in prehra- toviti, ali je takšna drevesa se odločil za obrt, za delo sedanji župan Stanislav Poglajen in nekdanji dolgoletni župan Tomaž Drolec. no pripravo pregleda stanja možno zaznati tudi s kame- v kovaško-obrtni delavni- varstva gozdov v Sloveniji, rami, nameščenimi na dro- ci, kjer se je lotil izdelova- veljalo, da preveč potepta- so bili številni podjetniki Lojze, ki ima kljub upokojit- vladi pa, da naj kot potreben ne oz. brezpilotne letalnike. nja vozov in prikolic. Vsak jo zemlje in je zato pride- oškodovani, Lojze je takrat vi veliko obveznosti. Še ved- teden sta z enim od kovačev lek manjši. Ko so se trak- izgubil za okoli osemdeset no je tudi predsednik Kon- izdelala voz in ga v nedeljo torji dokončno uveljavili, je tisoč nemških mark plačil. jeniškega kluba Komenda, O zelenjavi in ekološkem kmetovanju odpeljala v Prekmurje, kjer ponudbo dopolnjeval z raz- Ob sproščanju podjetništva kluba, ki vsako leto pripravi Češnjica – Kmetijska svetovalna služba bo v sodelovanju z sta pri eni od cerkva počaka- ličnimi traktorskimi priklju- se je lotil novih izzivov, to je v Komendi dva sejma – spo- Občino Železniki pripravila prihodnji teden dve predavanji. la na konec nedeljske maše. čki, med drugim je izdeloval prodaje kmetijske mehani- mladanskega in jesenskega. V sredo ob 9. uri bo predavanje Majde Luznar o pridelovanju Ko so ljudje odhajali od »kiper« prikolice. Najstarej- zacije. To dejavnost je dolgo »Komendčani vemo: kar zelenjave v zaprtem prostoru, v četrtek, prav tako ob 9. uri, pa maše, se je vedno našel kdo, še med njimi so stare sko- razvijal na Klancu, od koder si Lojze zamisli, tudi ure- predavanje Mojce Povšnar - Starman o preusmeritvi kmetije ki je voz kupil, hkrati pa sta raj petdeset let in nekatere jo je letos preselil v novi cen- sniči ne glede na to, koliko iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Obe predavanji sprejemala naročila za nove med njimi so še vedno upo- ter na Potoku. Junija letos je časa in truda porabi za to,« bosta v zadružnem domu na Češnjici. vozove. Potlej se je Lojze lotil rabne. Ker je kovaška obrt s. p. preoblikoval v podjetje je na slovesnosti ob odprt- še izdelovanja plugov, njiho- postala vse manj donosna, in vodenje podjetja prepu- ju novega objekta ugotavljal vo prodajo je oteževalo neza- se je odločil za sodelovanje stil mlajšim – sin Tomaž je komendski župan Stanis- upanje, da bodo kmetje plu- s podjetji nekdanje Jugosla- direktor in njegova partner- lav Poglajen, njegov pred- ge priključevali za traktor- vije. Ko se je ob osamosvoji- ka Tjaša Razboršek prokuri- hodnik, dolgoletni župan je, za katere je v tistih časih tvi jugoslovanski trg zrušil, stka, v tej vlogi je odslej tudi Tomaž Drolec pa se je spo- mnil, da je z načrti za novi objekt na sedanji lokaciji seznanjen že več kot osem- najst let, ob tem pa je ošvr- knil državno administraci- jo, ki pri oviranju podjetni- ških načrtov ne pozna meja. Franc Čebulj, župan sosed- nje občine Cerklje in pod- predsednik Konjeniške- ga kluba Komenda, je ugo- tavljal, da je Lah poslovni model iz podjetništva pre- nesel tudi v klub, kar doka- zujejo tudi dobro obiska- odkup lesa ni kmetijsko-obrtni sejmi. odkup lesa na panju Besedo so dobili tudi Lahovi poslovni partnerji, še pose- sečnja in spravilo lesa bej zanimiva je bila izjava spravilo lesa z žičnico enega od njih, da danes tudi marsikatera napisana pogo- kontakt dba ne velja toliko, kot Loj- Matic Šuštar, 031 738 995 zetova beseda, kot Lojzetov Gašper Porenta, 040 320 038 stisk roke ... Novi objekt je Matic Lahajner, 040 320 433 Novi objekt obsega dva tisoč kvadratnih metrov notranjih in sedem tisoč kvadratnih blagoslovil komendski žup- metrov zunanjih površin. nik Zdravko Žagar. Gorenjski glas [email protected] 11 petek, 21. oktobra 2016 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO

Zbirajo hrano za družine v stiski Komu je bil napoti vodni izvir za divjad Kranj – Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine se je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste - Neznani storilci so v soboto ponoči v gozdu na Sorškem polju uničili solarno tehniko vodnega napajališča za divjad, ki je kot prvo Polje vključilo v projekt Volja v Sloveniji za vodni vir uporabljalo vodo iz podtalnice. vselej najde pot, v okviru katerega bodo za otroke Cveto Zaplotnik kar je dovolj za preživetje, a in njihove družine v stiski za normalno rast in razvoj jo zbirali kmetijske pridelke in Virmaše – »Na Sorškem potrebuje dnevno še približ- izdelke, predvsem mleko, polju ni studencev in poto- no liter, ki pa jo mora dobiti meso ter mlečne in mesne kov, najbližji vodni vir sta iz drugega vira.« izdelke, kislo zelje in repo, reki Sava in Sora ter z vodo Da bi divjadi olajšali pre- krompir, jabolka in drugo napolnjene jame nekdanje živetje na Sorškem polju, sadje, vrtnine in jajca. Infor- gramoznice v Retečah. Div- je Rajko v gozdu v predelu macije o zbiranju hrane daje- jad v normalnih razmerah Ledine pred dvema letoma ta Rok Roblek (tel. št. 040 352 sicer dobi dovolj vode s hra- uredil napajališče za divjad. 281) in Barbara Lombar (040 899 462), pripravljenost za V soboto ponoči so v soju polne lune neznanci uničili pomoč pa lahko izrazite tudi solarni sistem napajališča za divjad. »Na delu so bili na elektronski naslov dpm. [email protected]. očitno mojstri svojega posla, saj so prekrili kamero in za sabo zabrisali vse sledi,« pravi Rajko Bernik in poudarja, da so s tem povzročili škodo predvsem O promociji kmetijskih divjadi. pridelkov in izdelkov Vodni izvir za divjad z vodo iz devetindvajset metrov globoke vrtine Jesenice – V dvorani Kolpern no in z jutranjo roso, ne pa Vodo je zagotovil iz podtal- uporaben tudi za razisko- po vodi in ali je smiselno tak- primanjkovalo vode za div- na Jesenicah bo v torek, tudi v ekstremnih poletnih nice, iz 29 metrov globoke valne namene,« pravi Rajko šne objekte postavljati tudi jad, je vsaj na začetku objekt 25. oktobra, ob pol deset- razmerah, ki jih zaznamu- vrtine, iz katere jo s pomo- Bernik, sicer tudi član znan- na drugih območjih, kjer deloval kot tujek v okolju in ih dopoldne predavanje z jejo visoke temperature in čjo črpalke in solarne teh- stveno-raziskovalnega sve- za divjad ni dovolj naravnih se mu ni približala nobena naslovom Izbrana kakovost daljša sušna obdobja,« ugo- nike črpa na površje, kjer ta pri Lovski zvezi Sloveni- vodnih virov.« žival, prve obiskovalke v vro- in promocija kmetijskih pri- tavlja lovec, prof. dr. Rajko je postavil tri kamnite blo- je, in poudarja: »Z večlet- In kakšne so prve izkušnje čih poletnih dneh so bile vra- delkov in izdelkov. Predavala Bernik iz Virmaš in dodaja: ke v obliki pretočne posode nim spremljanjem dogajan- z vodnim izvirom na Sor- ne in lisica, z rastjo rastlin in bo Milena Črv, svetovalka za »Izračuni kažejo, da srnjad z in jih povezal s kamnitimi ja pri tem vodnem izviru bi škem polju? Čeprav je lani zaraščanjem okolice pa se je kmečko družino in dopolnil- vodo v krmi in z roso na krmi koriti, ki predstavljajo napa- lahko odgovorili na vprašan- na tem območju zaradi viso- obiskanost izvira v nočnih ne dejavnosti v Kmetijsko-go- dobi dnevno 0,8 litra vode, jališče za divjad. »Objekt je ji, kakšne so potrebe divjadi kih temperatur zanesljivo urah začela povečevati. zdarskem zavodu Kranj.

Spremembe pri obdavčitvi Sistemi

Spremenjeni zakon o dohodnini je prinesel tudi nekatere novosti pri PROTIVETRNE obdavčitvi kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Cveto Zaplotnik uveljavljanje kmetijskih pla- kmetijsko in osnovno goz- ZAŠČITE čil. Dohodek, dosežen s pro- darsko dejavnost šteje tudi Kranj – Spremenjeni zakon dajo pridelkov iz rastlinja- pridelava na kmetijskih in • Zavesni sistem o dohodnini, ki je po objavi v kov, sadik sadnega, gozdne- gozdnih zemljiščih zunaj za odprtine do 10 m uradnem listu začel veljati 8. ga in okrasnega drevja ter Slovenije. Ker nova meto- oktobra, je prinesel nekatere grmičevja, sadik vinske trte da ugotavljanja katastrske- • Rolo vrata z ročnim spremembe tudi pri obdav- in hmelja ter okrasnih ras- ga dohodka prinaša poveča- in elektromotornim čitvi dohodkov iz osnovne tlin, pa je še vedno treba ugo- nje katastrskega dohodka za kmetijske in osnovne goz- tavljati na podlagi vodenja posamezna kmečka gospo- pogonom darske dejavnosti. Po novi knjigovodstva in evidenc. Po dinjstva, s tem pa tudi pove- metodologiji ugotavljan- novem lahko kmetije v manj- čanje davčne osnove glede • Rolo zavese širine do ja katastrskega dohodka je v šem obsegu predelujejo last- na preteklo leto, spremen- 80 m in višine do 5 m pavšalno ocenjevanje dohod- ne kmetijske in gozdne pri- jeni zakon določa prehodno ka vključena tudi intenziv- delke v okviru osnovne kme- triletno obdobje, v katerem • Konfekcija po meri na pridelava (posebnih kul- tijske in osnovne gozdarske se za nobeno gospodinjstvo ponjave vam izdelamo tur) na njivah, to je pridela- dejavnosti, to morajo prigla- tovrstni dohodek ne bo pove- Protivetrne mreže po meri va zelenjadnic, zelišč, jagod, siti davčnemu organu, pogoj čal za več kot dvakrat. Za leto za zaščito pred dežjem, vetrom in snegom artičok, belušev, semen in pa je tudi, da v davčnem letu 2017 bodo primerjali davč- sadik poljščin ter reja polžev pred priglasitvijo dohodki od no osnovo z letom 2016, za na njivah, vendar je pogoj, da tovrstne predelave niso pre- leto 2018 jo bodo primerjali • PVC lamele za kmet takšno pridelavo pri- segli 3500 evrov. Po spreme- z letom 2017 in za leto 2019 neovirane prehode ljudi, javi v okviru zbirne vloge za njenem zakonu se v osnovno z letom 2018. mehanizacijo in živali

• Široka ponudba PVC lamele širine od 10 Letos še deset javnih razpisov do 40 mm, debeline od 2 do 5 mm,... ROFA Cveto Zaplotnik naložbe kmetijskih gospo- in trženje kmetijskih izdel- .P R darstev na vodovarstvenih kov (za velika podjetja) ter • PVC od A do Ž W M Kranj – Ministrstvo za kmetij- območjih, naložbe v gozdar- za povračilo stroškov, nas- nudimo vam PVC lamele Preprečite vdor hladnega zraka . za hladilnice, varilnice, W S stvo, gozdarstvo in prehrano ske tehnologije ter predelavo talih z vključitvijo v sheme optimalna zaščita pred mrazom, pticam, ..

bo do konca leta predvidoma lesa in trženje gozdnih proiz- kakovosti. Še trije razpisi skladišča, hleve,... I objavilo še deset javnih raz- vodov. Novembra naj bi obja- bodo decembra: za izgradnjo W pisov za ukrepe iz programa vili razpise za naložbe v eko- namakalnih sistemov za več Izdelava po meri / industrija / logistika / kmetijstvo razvoja podeželja za obdo- loško pridelavo, za kmeto- uporabnikov, za vzpostavi- bje 2014–2020. Tako naj bi vanje na hribovsko-gorskih tev kratkih dobavnih verig in Sp. Senica 9 še v tem mesecu objavilo raz- območjih, za agromelioraci- lokalnih trgov ter za pripravo 1215 Medvode pisa za finančne podpore, s je na komasacijskih obmo- in izvajanje dejavnosti lokal- WWW.PROFARM.SI katerimi naj bi spodbujali čjih, za naložbe v predelavo nih akcijskih skupin. Gorenjski glas 12 [email protected] KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO petek, 21. oktobra 2016

Odkupne cene mleka Cveto Zaplotnik 4,01 odstotka maščobe in Srečanje kmečkih žena 3,29 odstotka beljakovin, Kranj – Po podatkih Agen- je bila povprečna dejanska cije RS za kmetijske trge in odkupna cena 26,10 evra Letos je srečanje gorenjskih kmečkih žena gostilo medvoško društvo, tema pa je bila Kmečka žena med in je bila za 48 centov ali za razvoj podeželja so mlekar- tradicijo in modernostjo. ne avgusta letos za mleko, 1,87 odstotka višja kot juli- dostavljeno v mlekarno ter s ja. Odkupovalci so za mle- Maja Bertoncelj 3,7 odstotka maščobe in 3,15 ko s 3,7 odstotka maščobe in odstotka beljakovin, plača- 3,15 odstotka beljakovin pla- Predstavnice druš- le v povprečju 24,28 evra za čali povprečno 22,20 evra za Žlebe – tev kmečkih žena gorenjske sto kilogramov, kar je bilo za sto kilogramov, cena, izraču- regije so se v torek srečale v 56 centov ali za 2,36 odstot- nana glede na vsebnost maš- Medvodah. Vsakoletno sre- ka več kot mesec prej. Ker je čob in beljakovin v mleku, čanje so letos gostile člani- mleko v povprečju vsebovalo pa je znašala 24,15 evra. ce Društva kmetic ter žena in deklet na podeželju Med- Odkupna cena (v evrih/100 kg) za mleko s 3,7 odstotka maš- vode. Začelo se je z ogledom čobe in 3,15 odstotka beljakovin (standardna) in glede na kmetije Malenšek v Žlebeh, dejansko vsebnost maščobe in beljakovin (dejanska) župnijske cerkve sv. Janeza Mesec Cena mlekarn Cena odkupovalcev Krstnika v Preski, sledil pa je kulturni program z okro- *standardna *dejanska *standardna *dejanska glo mizo z naslovom Kme- December 2012 31,00 32,56 26,56 30,71 čka žena med tradicijo in December 2013 36,23 38,36 31,06 36,12 modernostjo pod vodstvom December 2014 32,64 34,09 27,77 31,72 prof. Majde Černič Istenič. December 2015 28,88 30,70 24,86 28,33 »V našem društvu je 42 Januar 2016 28,07 29,98 24,06 27,45 članic in večina nas je danes tukaj. Takšno srečanje Februar 2016 27,01 29,02 23,50 26,65 pomeni izmenjavo izkušenj Predstavnice društev kmečkih žena gorenjske regije med ogledom kmetije Malenšek v Marec 20016 25,63 27,87 22,42 25,13 in mnenj tudi širše, s člani- Žlebeh, ki jo vodita zakonca Andreja in Mirko Bizant. / Foto: Maja Bertoncelj April 2016 24,40 26,42 21,35 23,64 cami društev s cele Gorenj- Maj 2016 24,27 26,17 21,17 23,46 ske. Zbralo se nas je okrog ukvarjati s sirarstvom, ki je zadrugi Medvode. Izdelki leta: »Takšna druženja je Junij 2016 24,20 25,91 21,27 23,16 devetdeset iz enajstih dru- naša dopolnilna dejavnost. se prodajajo, ni pa tako lah- treba podpirati. Lepo je, da ko. Kupna moč je pri nas se srečamo, se pogovorimo, Julij 2016 23,72 25,62 21,67 23,34 štev,« je povedala Andreja Glavna dejavnost je živino- Bizant, predsednica med- reja. Imamo približno 25 premajhna.« izmenjamo izkušnje, mne- Avgust 2016 24,28 26,10 22,20 24,15 voškega društva. Prihaja krav in prav toliko mlade Osrednja tema srečanja je nja, recepte ... Danes ne vel- s kmetije Malenšek, ki so živine,« je pojasnila Andre- bila Kmečka žena med tradi- ja več, da mora biti kmečka si jo udeleženke podrobno ja, Mirko pa je dodal: »Prib- cijo in modernostjo. »Včasih žena samo doma. Treba je iti ogledale. Z delom na kme- ližno polovico mleka za pre- je težko. Biti kmečka žena ven, včasih povedati tudi tis- Proslavili dan kmetic tiji sta jih seznanila skupaj delavo gre za sire, polovica ima, tako kot večina stvari, to, kar te tare, ti ni všeč – in z možem Mirkom. »Zani- pa za sveže izdelke. Že 18 let dve plati. Naše delo je težko, na to opozoriti tiste, ki o tem smo prisotni na medvoški a hkrati polno veselja,« pra- odločajo.« Cveto Zaplotnik leta, med njimi sta tudi dve mivo je, da smo na kmeti- tržnici, naši izdelki so tudi vi Bizantova. Srečanja se je Srečanje so zaključile s gorenjski kmetici – Štefka ji četrta generacija s sedmi- mi otroki. Pred približno v nekaterih večjih trgov- udeležila tudi Maja Ambro- kosilom in sproščenim kle- Kranj – Zveza kmetic Slove- Pavlin s Police pri Naklem, dvajsetimi leti smo se začeli skih centrih in v Kmetijski žič iz Zasipa, mlada kmetica petom. nije je včeraj na prireditvi v ki je bila kmetica leta v letu Kulturnem domu v Zagorju 2008, in Olga Tičar z Zgor- ob Savi pripravila slovesnost njega Jezerskega, kmetica ob svetovnem dnevu kmetic, leta 2009. Letošnje srečan- Pridelki nenavadnih oblik ki ga kmetice sicer praznu- je je bilo na Poličarjevi kme- jejo 15. oktobra. Na priredit- tiji na Polici pri Naklem, Podbrezje – V poletnem in jesenskem času dobivamo v ure- vi so kmečke žene opozorile kjer je doma Štefka Pavlin. dništvo fotografije z motivi pridelkov, ki so tako ali drugače na svoj položaj v družbi, raz- Kmetice so si ogledale kme- zanimivi: so nenavadnih oblik, so izjemno težki ali veliki, so glasile kmetico leta in rezul- tijo, tudi muzej mlinskih neobičajno razraščeni ... Milena Vovko iz Podbrezij nam je tate natečaja, na katerega kamnov, ter pokusile mleč- tako pred dnevi poslala več fotografij krompirja in korenja, ki so članice društev kmečkih ne izdelke in druge domače kažejo, da je muhasta narava neprekosljiva in tudi nepredvid- in podeželskih žena poslale dobrote. Srečanje so zaklju- ljiva oblikovalka in umetnica, ob tem pa je zapisala: »Letošnjo zanimive slike in fotografije. čile z ogledom prenovljene- jesen je narava poskrbela za dokaj bogate in zanimive pridelke. Zveza kmetic vsako leto ga nordijskega centra v Pla- Krompir je lep in debel, različnih oblik. Tudi s korenjem z vrta organizira tudi srečan- nici in Planinskega muzeja v sem imela kar nekaj dela, da sem ga nepoškodovanega izvlekla je vseh dosedanjih kmetic Mojstrani. globoko iz zemlje.« Korenje s tremi »pomočniki«

Optimalni akumulatorji Optima Najboljši za delovne stroje in traktorje v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu V delovnih strojih in traktorjih so akumulatorji, ki so pri standardnih akumulatorjih, zato so tudi po pre- sicer namenjeni tovornjakom. Ti akumulatorji niso stani zimi brez električnega polnjenja sposobni vži- Trgovina Klasje vam ponuja: v zadostni meri okrepljeni proti tresljajem, zato vezi ga motorja.  rezervne dele za traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo, med akumulatorskimi celicami počijo in pride do Nekateri traktorji in delovni stroji imajo že vrsto elek-  traktorje: Zetor, IMT, UTB, Štore, Torpedo, Ursus, Tomo Vinkovič, kratkega stika. Akumulator je tako uničen. Iz tega tričnih porabnikov, zato potrebujejo ciklični akumu-  novejše tipe traktorjev: John Deere, New Holland, Lindner, Lamborghini, Landini, Same, sklepamo, da je najbolj pogost vzrok okvar akumu- lator, ki ima tudi možnost globokih praznitev, poleg Steyer, Massey Ferguson, Fendt, Deutz, Hurlimann, Carraro, latorjev v traktorjih in delovnih strojih tako imeno- startnih sposobnosti. Navaden starten akumulator  rezervne dele za priključke: Sip, Creina, Tehnostroj, kosilnice BCS, plugi (tuji proizvajalci), vana sulfatizacija akumulatorjev ter okvare zaradi izprazni akumulator ob vžigu do 8 odstotkov, kar se  ponujamo vam tudi stekla za kabine, vse tipe akumulatorjev, olja, maziva, filtre, tresljajev. Zaradi sezonskega značaja dela v kme- ob delovanju motorja hitro nadomesti. Razni elek- svetlobno opremo …, tijstvu in gozdarstvu se traktorji in delovni stroji trični porabniki na traktorjih in delovnih strojih, kot  popravilo traktorjev in montažo stekel kabin, ne uporabljajo stalno, akumulatorji se izpraznijo in so dodatne luči in razni hidravlični­ priključki, pa aku-  prodaja in popravilo kardanov, rezervni deli za kardane, tako sulfatizirajo. S tem se življenjska doba akumu- mulator še dodatno izpraznijo. Startni akumulator-  prodaja nožev za freze in vrtavkaste brane, latorja bistveno skrajša. ji takim praznitvam niso namenjeni, zato se njiho-  rezervne dele pošljemo po pošti, AKUMULATORJI Akumulatorji Optima so narejeni drugače od osta- va življenjska doba bistveno skrajša. Čim bolj glo-  prodaja traktorjev ZETOR. GOTOVINSKI POPUST lih. Zaradi nizke notranje upornosti imajo možnost boke so stopnje praznitev startnih akumulatorjev, izredno visokega zagonskega toka v prvih desetih tem krajša bo njihova življenjska doba. Prav tako Več informacij dobite pri nas: sekundah, ko je zagonski tok najbolj pomemben je pomembno vedeti, da ob nizkih temperaturah Klasje, d. o. o., Kranj, Cesta na Klanec 9, 4000 Kranj za vžig motorja. Spiralna tehnologija omogoča, da kapaciteta klasičnih akumulatorjev zelo pade, zato Tel.: 04/2331 375, 04/2357 710, GSM: 041/628 065, 031/628 065 so tudi mnogo bolj odporni na vibracije, če jih pri- je vžig motorja pozimi tudi težji. Akumulatorji Opti- E-pošta: [email protected] merjamo s klasičnimi akumulatorji. Samopraznje- ma so na nizke temperature mnogo manj občutljivi

OGLASNO SPOROČILO nje akumulatorjev Optima je bistveno manjše kot in lahko zagotovijo vžig brez problemov. Gorenjski glas [email protected] 13 petek, 21. oktobra 2016

Zmagi za Jeseničane Poraza Ločanov in Domžalčanov in Kranjčane

Jože Marinček V tretji tekmi državnega prvenstva so košarkarji LTH Castingsa morali priznati premoč Krki, predstavnik Dunarea Galati in SIJ Acroni Jesenice. v Ligi prvakov pa je ekipo Helios Suns premagal Aris. Jesenice, Kranj – Hokejisti V sredo so tekmo 6. kro- HDD SIJ Acroni Jesenice so ga državnega članskega pr- Vilma Stanovnik zaradi nastopa na kontinen- venstva v Ledeni dvorani Zla- talnem pokalu na Poljskem, to polje odigrali hokejisti Tri- Domžale – V ko- Škofja Loka, kamor so odpotovali v sredo glava in MK Bled. Kranjčani šarski ligi Nova KBM so ko- zvečer, tekmo Alpske lige v so zmagali s 5 : 1. S 16 osvoje- šarkarji LTH Castingsa mi- Celovcu odigrali že v torek. nimi točkami na lestvici vodi nulo sredo zvečer v domači KAC II so premagali kar z Triglav, enako točk in tekmo dvorani na Podnu gostili eki- 10 : 1 (0 : 1, 0 : 4, 1 : 5). Ta več ima ECE Celje na dru- po Krke in izgubili s 53 : 85 (12 : konec tedna jih čakajo obra- gem mestu, MK Bled pa je s 14, 21 : 26, 4 : 22, 16 : 23). Varo- čuni v Tychyu, ki gosti sku- 6 točkami četrti. Tekmova- vanci trenerja Tomaža Fartka pino C, v kateri se bodo za nje se bo nadaljevalo danes, so sicer pogumno začeli tek- prvo mesto, ki edino vodi v ko bo MK Bled ob 18.30 go- mo ter vodili z 12 : 10, nato pa nadaljnje tekmovanje, bori- stil KHL Medveščak, tekma je Krka z delnim izidom 12 : li domačini GKS Tychy, ma- KHL Mladost–Triglav pa je 0 v 12. minuti povedla že z 22 džarski Miskolc, romunski prestavljena. : 12. Ločani se niso predali in zaostanek se je znižal na se- dem točk, a so Novomeščani znova vzeli vajeti v svoje roke. To domačih ni zmedlo in so se borili po svojih močeh, ko- nec upanja pa je bilo po tret- ji četrtini, ki jo je Krka dobi- la s kar 22 : 4. Do konca go- stje niso popustili in iz Škofje Loke so odšli z visoko zmago. Preostalih pet srečanj tret- Tekmo v dvorani v Škofji Loki so zanesljivo dobili gostje iz Novega mesta. / Foto: Andrej Tarfila jega kroga bo na sporedu ob koncu tega tedna in v začet- prvo sezono košarkarske lige 54 : 62. »Čestitke igralcem za pri kateri žoga hitro kroži ku prihodnjega. Na Gorenj- prvakov pomerili z grškim trud in borbenost, a tokrat so med igralci, prisiljeni igrati skem bo najbolj zanimivo v Arisom. Domžalčani so si že- bili košarkarji Arisa enostav- bolj eden na enega, v tem pa nedeljo, ko bo ekipa Šenčur- leli presenečenja in z borbeno no boljši. Našo slabšo učin- so bili Grki boljši. Posledično Na gorenjskem derbiju so hokejisti Triglava kar petkrat ja Gorenjske gradbene druž- igro v napadu in agresivno ob- kovitost pripisujem tudi dob- smo dali le 54 točk, kar pa za zadeli mrežo gostov. / Foto: Gorazd Kavčič be v nedeljo ob 17. uri gosti- rambo grškim košarkarjem ri obrambi košarkarjev Ari- zmago na domačem parketu la domžalsko moštvo Helios povzročali precej preglavic. sa. Njihova premoč v moči je ni dovolj,« je po tekmi pouda- Suns. Slovenski državni prva- Kljub temu so na koncu osta- preprečevala naš način igre. ril trener Helios Suns Jakša Domžalčani boljši od Krškega ki so se minuli torek v uvodu v li praznih rok, saj so izgubili s Zato smo bili namesto igre, Vulić. Kranj – Med tednom so nogometaši odigrali prve tekme četrt- finala pokala Slovenije. Olimpija je z 2 : 0 premagala Aluminij, Krka je 2 : 0 premagala Rudar, Gorica in Maribor sta se razšla z 1 : 1, v Krškem pa so nogometaši Domžal z dvema zadetkoma Luke Volariča z 2 : 0 ugnali domačine. Povratne tekme se bodo Pred sezono skupaj v Planici odigrale v torek, 25., in sredo, 26. oktobra. Konec tedna pa bodo odigrali tekme 14. kroga v 1.SNL Telekom. Nogometaši 31. stran Kalcerja Radomlje bodo danes ob 19. uri v Domžalah gostili Celje, ekipa Domžal pa bo jutri gostovala pri Luki Koper. V 2. Kot je povedal glavni tre- SNL bo Zarica Kranj jutri gostovala na Ptuju, na Dobu pa se ner ženskih alpskih repre- bo Roltek Dob pomeril z Ankaranom. Nogometaši Triglava zentanc Danis Šteharnik, doma gostijo Farmtech. V 3. SNL center bodo s tekmami 10. bodo slovenske barve zasto- kroga začeli danes, ko bodo tekmo v Šenčurju ob 19. uri za- pale Ana Drev, Tina Robnik, čeli Tinex Šenčur in Velesovo. Preostale tekme bodo jutri, vse Katarina Lavtar in Ana Bucik. pa se bodo začele ob 15. uri. Pari so: Šobec Lesce–Zagorje, »Trenirali smo tudi v Söldnu AŠK Bravo–Komenda, Bled Hirter–Brinje Grosuplje in Sava in dekleta so trenutno prip- Kranj–Ivančna Gorica. Jutri ob 15.30 uri tekme 9. kroga začeli ravljena bolje, kot so bila še nogometaši v gorenjski nogometni ligi. Pari so: Žiri–Niko lani, čeprav še ne na najvišji Železniki, Škofja Loka–Jecom Sport DLN, Kondor Godešič–Je- ravni,« je povedal trener Da- senice, Naklo–Preddvor, Visoko–JuRentA Bitnje, Polet–Bohinj nis Šteharnik in dodal, da je in Zarica Kranj B–Britof. z ekipo trenirala tudi mlada Meta Hrovat, ki je na pripra- vah dobila veliko izkušenj. Tudi na nedeljskem mo- škem veleslalomu bomo ime- li na startu dva tekmovalca, : saj bosta nastopila Žan Kra- 2. SNL, 12. krog njec in Miha Hrobat. Kot je Foto:Gorazd Kavčič

NK Triglav Kranj, Partizanska Kranj, 37, Kranj cesta Triglav NK NK Triglav Kranj : Farmtech Veržej povedal glavni trener za moš- Prvi sezono svetovnega pokala ta konec tedna začenjajo alpski smučarji in smučarke, sobota, 22. 10. 2016, ob 14.30, ŠC Kranj Medijski pokrovitelj ke alpske tehnične discipli- v Söldnu pa bo na jutrišnjem in nedeljskem veleslalomu nastopila šesterica naših. www.nktriglav.si ne Klemen Bergant, si je Kra- njčan Hrobat nastop zagoto- svetovnega pokala Anna Ve- 4. in 5. marca 2017. Za bia- Tekme svetovnega pokala v vil na internih kvalifikacijah. ith (prej Fenninger), ameri- tlonce se bodo tekme svetov- smučarskih skokih, kjer bo Sicer pa naj bi bil seznam ški zvezdnici Lindsey Vonn nega pokala začele konec no- zmago v skupnem seštevku Z GORENJSKIM GLASOM DO CENEJŠE nastopajočih tako na jutriš- in Julia Mancuso, Švedi- vembra v Oestersundu, tek- branil Peter Prevc, se bodo VSTOPNICE ZA OGLED TEKME! nji ženski kot nedeljski moš- nja Sara Hector, Norvežan ma svetovnega pokala v bia- začele 25. novembra v Ruki ki tekmi precej osiromašen, Aksel Lund Svindal in do- tlonu pri nas na Pokljuki pa na Finskem za moške in 1. Izrežite ta kupon in si zagotovite vstopnico za ogled nogomet­ deloma zaradi poškodb, de- mačin Matthias Mayer. je na sporedu med 9. in 11. decembra v Lillehammer- ne tekme med domačim Triglavom in Farmtech Veržej, ki bo v loma zaradi preskromne Najboljše alpske smučar- decembrom. Konec januarja ju na Norveškem za ženske. soboto, 22. oktobra 2016, ob 14.30 na stadionu v Kranju. ravni pripravljenosti povra- ske naj bi se v tej sezoni na tra- drugo leto bosta na Rogli tek- Ženske bodo sredi februar- NAMESTO REDNE CENE VSTOPNICE, KI JE 5 EVROV, tnikov po poškodbah. Tako dicionalni Zlati lisici pomeri- mi svetovnega pokala v des- ja tekmovale na Ljubnem, za BOSTE ZA VSTOPNICO S TEM KUPONOM so svoj ledeniški nastop že le 7. in 8. januarja 2017, tek- kanju na snegu, na Krvavcu moške pa bo finale svetovne- ODŠTELI LE 3 EVRE. odpovedali dvakratna zma- ma alpskih smučarjev za Po- pa bo tekmovanje za svetovni ga pokala od 23. do 26 mar- Podprimo naše športnike in navijajmo skupaj! www.gorenjskiglas.si govalka skupnega seštevka kal Vitranc pa je na sporedu pokal v telemark smučanju. ca v Planici. 14 Gorenjski glas [email protected] petek, 21. oktobra 2016

Vse več vlomov v župnišča in cerkve Pričal tudi nekdanji minister Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak je zatrdil, da o podrobnostih projekta novih štirisedežnic Na Gorenjskem lani šest vlomov v cerkvene na Voglu ni bil seznanjen. »Sprejemal sem le formalne odločitve,« je dejal. objekte, letos že šestnajst. Simon Šubic velika podjetja, šele ob od- Simon Šubic delovno srečanje ljubljan- piranju prispelih vlog pa je skega nadškofa Stanislava Kranj – Na sojenju nekda- razpisna komisija ugotovi- Kranj – Zadnji vlomi v žu- Zoreta s predstavniki polici- njemu direktorju Žičnic Vo- la, da gre za veliko podje- pnišča po Gorenjskem in je, ki so nadškofa seznanili gel Tomažu Šumiju, njego- tje. S tako popravljeno vlo- tudi napadi na župnike niso z njihovim delom pri odkri- vemu nasledniku Antonu go jim je nazadnje uspe- osamljeni primeri, še več, vanju kriminalnih dejanj in Šteblaju, direktorju Projek- lo evropski denar pridobiti policijska statistika razkri- poudarili pomembnost pre- tivnega podjetja Kranj Mar- na dodatnem roku za odpi- va, da je tovrstnega krimi- ventivnih ukrepov pri varo- janu Markiču in direktorju ranje ponudb jeseni 2007. nala vedno več. Če je poli- vanju oseb in premoženja. Gorenjske gradbene družbe »Zaradi tega smo zdaj obto- cija leta 2014 po vsej drža- »Udeleženci pogovora so iz- Branku Žiberni, ki na Okraj- ženi in že pet let hodimo na vi obravnavala 31 vlomov in razili upanje, da bodo krimi- nem sodišču v Kranju pote- sodne obravnave,« je pri- tatvin v župniščih in drugih nalna dejanja raziskana, in ka zaradi domnevne pona- stavil. Na Šumijevo vpraša- cerkvenih stavbah, je bilo ta- nujnost medsebojnega so- reditve poslovnih listin oz. nje, ali lahko zaupamo dr- kih dejanj lani že 63, letos pa delovanja; sodelovanja tudi preslepitve pri črpanju 1,7 žavnim uradnikom, je Viz- samo v prvem polletju kar med župniki in vodji poli- milijona evrov evropskega jak odgovoril, da razume 108. Tudi na Gorenjskem cijskih okolišev, ki so lahko denarja za postavitev štirise- gospodarski subjekt, da je je podobno; predlani so tu- v pomoč pri vidikih varova- dežnic Brunarica in Orlove zaupal mnenjem vodstva kajšnji policisti v povezavi s nja. Duhovniki so bili v ta na- glave v letih 2007 in 2008, sektorja: »Če bi bil jaz pred- cerkvami in župnišči obrav- men že obveščeni, da naj po- so v zadnjem tednu dni op- stavnik gospodarstva in ne- navali eno kaznivo dejanje, skrbijo za ustrezno varnost ravili kar tri obravnave. Ve- kaj vprašal direktorat za tu- lani jih je bilo šest, letos pa cerkvenih objektov,« so po- čino časa so namenili sezna- rizem, bi tudi zaupal njego- šestnajst. »V večini prime- jasnili na Slovenski škofo- nitvi z listinskimi dokazi iz vemu odgovoru.« rov gre za klasične vlome vski konferenci in pozvali obsežnega dokaznega gradi- Na opozorilo tožilke, da je in poskuse vlomov v objek- pristojne državne organe k va, zaslišali pa so tudi teda- bil prvi odgovor ministrstva te v nočnem času, pri katerih ukrepanju in zaščiti cerkve- njega gospodarskega mini- podan glede na podatke, ki imajo storilci namen odvze- nih objektov, duhovnike in stra Andreja Vizjaka. Pred- jih je posredoval Šumi, a se ti denar, zlatnino in vred- vernike pa k večji previdnos- hodno zaslišani uslužbenci je kasneje izkazalo, da so nejše predmete,« je pojasnil ti. ministrstva so namreč zatr- Foto: Simon Šubic bili ti pomanjkljivi, je Viz- Bojan Kos s Policijske upra- Na Policijski upravi Kranj jevali, da je prav on odredil Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak je na sodišču jak odgovoril, da je dolžnost ve Kranj. so pojasnili, da so sakralni dodatno odpiranje prispelih dejal, da bi tudi sam, če bi bil gospodarstvenik, zaupal uradnikov, da podjetje pra- O aktualni problemati- objekti po Gorenjskem veči- vlog na javni razpis, na kate- odgovoru, ki bi ga prejel od direktorata za turizem. vočasno opozorijo na manj- ki glede povečanega števi- noma opremljeni v skladu z rem so potem Voglu odobri- kajoč podatek. Šumi se je la vlomov v župnišča in dru- osnovnimi samozaščitnimi li nepovratna sredstva. direktorat za turizem, pod Prvoobtoženi Tomaž ob tem začudil, kako so lah- ge cerkvene objekte se sicer ukrepi (zaklepanje, zapira- »Ne spomnim se, ali je pri katerega je sodil obravnava- Šumi, za katerega je Viz- ko na ministrstvu spreme- policija in cerkvene ustano- nje oken itd.), nekateri tudi tem razpisu prišlo do doda- ni javni razpis, so se mora- jak zatrdil, da ga ne poz- nili svoje mnenje glede ve- ve redno pogovarjajo. Kot so z alarmnimi napravami, po- tnega odpiranja vlog. Lahko, li s podaljšanjem roka stri- na, je priči znova pojasnil, likosti njihovega podjetja, sporočili s Slovenske ško- licisti pa pristojnim svetuje- da sem formalno prav jaz od- njati, da sem tudi sam potr- da so se pri prijavi na razpis ko pa jim naknadno niso fovske konference, je na jo tudi glede ustreznih pre- ločil o podaljšanju razpisa, a dil odločitev. S konkretnimi držali navodil ministrstva, pošiljali nobenih podatkov. to temo februarja potekalo ventivnih ukrepov. zagotovo so mi to pred tem zadevami oziroma podrob- od koder pa so mu sprva po »Sprašujem se, na podlagi predlagali tisti, ki so na mini- nostmi odobrenih projektov elektronski pošti posredo- katerih podatkov so spre- strstvu vodili razpis. Tako fi- se kot minister nisem ukvar- vali informacijo, da Žičnice menili svoje mnenje,« ga je V trčenju umrl pešec nančna in pravna služba kot jal,« je povedal. Vogel sodijo med srednje zanimalo.

Simon Šubic podatkih ugotovili, da se je nesreča zgodila, ko je po Slo- Mengeš – V prometni nesre- venski cesti iz smeri Kamnika či, ki se je včeraj ob 7. uri zgo- proti Trzinu pripeljal 47-letni Bel prah prekril del Podmežakle dila na Slovenski cesti v Men- voznik tovornega vozila Peu- gšu, je umrl 78-letni pešec. geot Boxer in trčil v pešca, ki Kraj nesreče sta si poleg poli- je prečkal vozišče izven preho- Zaradi delovne nesreče, v kateri se je lažje poškodovalo pet delavcev, je v torek del Podmežakle prekrila cistov ogledali tudi preiskoval- da za pešce. Pešec je v trčenju plast perlita. na sodnica in državna tožilka. utrpel tako hude poškodbe, da Policisti so po prvih zbranih je umrl na kraju nesreče. Andraž Sodja

Jesenice – V torek popol- Avto pustil na tirih dne se je v tovarni tehnič- nih plinov na Jesenicah zgo- Podnart – Radovljiški policisti so v ponedeljek pozno zvečer obravnavali voznika avtomobila, ki je na železniški postaji v dila delovna nesreča, v kate- Podnartu zaradi kršitve prometnih pravil zapeljal na železniške ri se je poškodovalo pet de- tire in na njih obstal. Avtomobil ni bil registriran in je bil brez lavcev. Domačini so poroča- registrskih tablic, voznik pa je po nesreči kraj zapustil. Izsledili li o dimu in oblaku nezna- so ga v Škofji Loki, policisti pa proti njemu vodijo postopke ne bele snovi, alarma zaradi zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, povzro- morebitnega izpusta nevar- čitve in pobega s kraja nesreče ter drugih kršitev prometnih nih snovi pa ni bilo, saj se je pravil. Avtomobil so zasegli. izkazalo, da gre za povsem nenevarno mineralno snov – perlit. Kot so sporočili s Policij- ske uprave Kranj, se je ne- sreča zgodila pri remontu, med prečrpavanjem perli- ta iz komore stolpa in posle- dično izpusta večje količi- Foto: Andraž Sodja ne te snovi, ki se je raztresla Perlit, ki je naravi neškodljiva mineralna snov, se je raztresel med prečrpavanjem. po tleh in delavcih, ki so ga vdihnili in dobili v oči. Vseh Jesenice, nihče pa ni bil negorljiv izolator cistern, vrtnarstvu in gradbeništvu. pet delavcev so reševalci pre- huje poškodovan. Perlit, ki je material vulkanskega iz- Vzrok nesreče policisti še

Foto: PU Kranj peljali v Splošno bolnišnico se v industriji uporablja kot vora, ki se uporablja tudi v ugotavljajo. www.gorenjskiglas.si

AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOSTI NA ROBU RAZGLED Elanove zmage in naš ponos

Kaj imajo poleg tega, da so bili ali še vedno so vrhunski športniki, skupnega Miro Cerar, Mateja Svet, Ingemar Stenmark, Bojan Križaj, Jure Franko, Filip Flisar, Davo Karničar, Peter Prevc, Sara Takanaši …? Vsi so zmagovali z Elanom. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki je na ogled občasna razstava s pomenljivim naslovom Z Elanom do zvezd.

Igor Kavčič uspešnosti stalne tehniške in tehnološke inovacije razvoj­ V uvodu omenjenim špo­ nikov, inženirjev, konstruk­ rtnikom lahko dodamo še torjev in oblikovalcev. Men­ mnoga velika imena iz »Ela­ da so med leti 1970 in 1980 novega ozvezdja«, kot so so zasnovali in izdelali več kot smučarski skakalci Andreas tristo novih strojev ter naprav, Goldberger, Matti Nykänen, ki jih dotlej niso uporabljali v Primož Ulaga, Miran Te­ proizvodnji nikjer drugje na peš, Franci Petek, Primož svetu. Peterka, Pjotr Fijas, Simon Skoraj vsak Slovenec se je Ammann, Adam Malysz in v življenju nenehno srečeval alpski smučarji Armin Bi­ z Elanovimi izdelki, od zgo­ ttner, Ole Christian Furuseth, dnjega otroštva na Elanovih Anita Wachter, Thomas Fög­ saneh, orodja in pripomoč­ de … Mnogi med njimi, zago­ Orodje, s katerim zmaguje kov v šolskih telovadnicah, tovo to velja za Slovence, zara­ smučarski skakalec zimskih radosti na smučeh, di športnih uspehov v svojih Peter Prevc, še lani z do čolnarjenja na dopustih in državah veljajo za heroje na­ Elanovimi, v novi sezoni bolj kot ne le občudovanja ja­ roda. A ne gre le za športne pa s Slatnarjevimi drnic in jadralnih letal. Z ja­ uspehe, družba Elan že nekaj smučmi. / Foto: Primož Pičulin dralcem z oznako DG 101 se desetletij velja za eno najpre­ srečamo že na muzejskem poznavnejših slovenskih bla­ saj so predstavljeni tudi prvi dvorišču v Bistri, prav tako govnih znamk in je tudi zgod­ slovenski proizvajalci špor­ sta zunaj na ogled dva čolna ba ljudi, ki že več kot sedem­ tne opreme še iz časa pred in vodne smuči. Kot izvemo Preteklost in sedanjost: nekoč so jih tako krivili, v ozadju pa primerki smuči, s katerimi deset let izdelujejo vrhunsko drugo svetovno vojno. Sredi­ na razstavi, ki so jo postavili so v Elanu mnogokrat narekovali svetovni razvoj. / Foto: Primož Pičulin športno orodje. Posamezni ca razstave pa je seveda Elan v obokanem prostoru nekda­ Elanovi izdelki, predvsem to od ustanovitve zadruge po njega gospodarskega poslo­ znanci. Namenjena je bila iz­ da so Elanovi, kot recimo le­ tekaških smuči, snežnih desk velja za smuči, so v preteklo­ vojni, sedemdeset let delova­ pja, je zadrugo Elan leta 1945 delavi športnih pripomočk­ seni kanu pa otroška igrala in in še zlasti skakalnih smuči, sti pa tudi danes postavljali nja vse do današnjih dni. Vsa ustanovil Rudi Finžgar z de­ ov za različne panoge v dvo­ celo kolesa iz projekta Rog-E­ tistih, s katerimi je lani zma­ svetovne trende. leta so bile temelj Elanove vetimi sorodniki, prijatelji in ranah in na prostem. Čeprav lan, ki pa nikoli ni polno za­ goval Peter Prevc, najnovejše, Kot razmišlja Vladimir Vil­ so bili temelj Elanove proizvo­ živel. »slatnarice«, pa je za razstavo man, avtor razstave in vodja dnje smuči in telovadno orod­ Osrednje mesto seveda za­ namenil podjetnik Peter Slat­ ekipe strokovnih sodelavcev, je za telovadnice, so bili loparji vzema izjemna zbirka alp­ nar, ki je – potem ko je Elan muzealcev, konservatorjev in za badminton njihov prvi ve­ skih smuči, kjer je predsta­ opustil program – začel proi­ restavratorjev, s katerimi je lik mednarodni prodajni us­ vljen tako rekoč njihov celot­ zvajati skakalne smuči. Vsebi­ snoval razstavo, ime Elan ge­ peh. Seveda so na ogled tudi ni razvoj, od tistih »na kante« no razstave je v podobo spre­ neracijam Slovencev vedno na razstavi, tako kot recimo iz šestdesetih let do sodobnih menila oblikovalka Janja Oš­ znova poraja čustva, dobra in reševalni voziček za ponesre­ karving smuči s poudarjenim laj, ki je oblikovala tudi raz­ manj dobra, vedno pa je tudi čence v gorah, tako imenova­ stranskim lokom. Z nekaj tru­ stavni katalog, v katerem so pomenil in še vedno je naš po­ ni mariner, ali pa otroški vozi­ da boste zagotovo našli tudi poleg muzeološke predstavi­ nos – ne glede na vzpone in ček. V prvem delu se srečamo »svoj« par smuči, kakršne ste tve blagovne znamke tudi pri­ padce v zadnjih dvajsetih le­ tudi z nekaterimi stroji iz zgo­ sami nekdaj uporabljali. Po­ čevanja nekaterih nekdanjih tih in iz tega izhajajoče spre­ dnjega Elanovega obdobja, sebno mesto imajo smuči, s delavcev Elana. Skozi sedem­ membe v lastniški strukturi na ogled je nekaj pripomočk­ katerimi so tekmovali junaki desetletno zgodovino narodo­ podjetja. K naslovu razstave ov za atletiko in hokej, v nada­ belih strmin in smučarskih vega ponosa se lahko spreho­ Z Elanom do zvezd je dodano V prvih letih so v Elanu izdelovali tudi otroške vozičke in ljevanju so predstavljeni tudi skakalnic. Prav tako ne manj­ dite še celo leto do prihodnje­ Elan in njegovi predhodniki, reševalne vozičke za ponesrečence v gorah. / Foto: Primož Pičulin izdelki, za katere niti ne vemo, ka zbirka najpomembnejših ga septembra.

Osebnosti Zanimivosti Obletnice Aleksandra Kornhauser Frazer: Kranjčan Žan Rebolj je lani maja V Železnikih je na ogled »Dan je vreden toliko, kolikor odšel od doma, da bi spoznaval razstava ob sedemdesetletnici ustvariš.« Stran 18 svet. Največ hodi peš. Stran 19 kovinarstva. Stran 20 16 petek, 21. oktobra 2016 Od petka do petka Odvzem dečkov nezakonit

Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil odvzem koroških dečkov starima staršema iz Velenja nezakonit in protiustaven. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je uspešno prestala interpelacijo.

Simon Šubic napovedala, da bodo v stran- Cugmas je sicer že napove- turistično agencijo. Mini- ki delo ministrice še nap- dal pritožbo zoper odločitev strica za izobraževanje, zna- Kolar Celarčeva ostaja rej spremljali z namenom vrhovnih sodnikov, ker niso nost in šport Maja Makovec vzpostavitve boljšega zdra- ugodili zahtevi, da se dečka Brenčič je poudarila, da to- ministrica vstvenega sistema. do pravnomočnosti odločit- vrstne ekskurzije nikakor Interpelacija, ki jo je opo- ve vrneta k starim staršem, niso tržna dejavnost, ampak Oba sta uspešno prestala interpelaciji: najprej minister za zicijski SDS vložil zoper mi- Odvzem dečkov ker bodo o tem tekli poseb- sledenje učnim ciljem, ki infrastrukturo Peter Gašperšič, ta teden še ministrica za nistrico za zdravje Milojko ni postopki. jih šole napovedo v letnem nezakonit zdravje Milojka Kolar Celarc. / Foto: Tina Dokl Kolar Celarc, po pričakova- načrtu, zato bosta z gospo- Po sredini odločitvi vrhov- njih ni uspela. Po petnajs- Povabilo svetemu očetu darskim ministrom Zdrav- turni razpravi o ministriči- nega sodišča, da je bil kom Počivalškom poiskala ni (ne)odgovornosti za sla- odvzem dveh koroških deč- Predsednik republike Bo- zakonodajne rešitve, ki bi šo- bo stanje v zdravstvu je nje- kov iz vrtca 30. marca letos rut Pahor je bil v ponedeljek lam omogočile organizacijo no razrešitev v torek podprlo nezakonit in so bile njuni na obisku v Vatikanu pri pa- ekskurzij v lastni režiji. Vsa- 24 poslancev, proti pa jih je babici, pri kateri sta do tedaj pežu Frančišku, ga povabil ka strokovna šolska ekskur- bilo 49. Kritiki, predvsem iz živela, kršene ustavne pravi- na obisk v Slovenijo in izrazil zija, ki zasleduje učne cilje, vrst SDS in NSi, so ministri- ce, so se že pojavile prve po- upanje, da bo morda do tega mora vključevati le dejanske ci očitali predvsem neukre- bude za novo interpelaci- prišlo prihodnje leto. S Fran- stroške, kar ravnatelji tudi panje pri skrajševanju čakal- jo ministrice za delo, soci- čiškom se je Pahor pogovar- izvajajo, je ob tem dejala. nih vrst in korupcije v zdra- alne zadeve in enake mož- jal predvsem o spravi in mla- nosti Anje Kopač Mrak, ki je dih, pogovor pa je označil za vstvu ter odsotnost reforme Helikopterski prevozi tudi sistemske zakonodaje. Ko- ves čas zagovarjala ravnanje ljubeznivega. »Papež ima da- z mariborskega letališča lar Celarčeva je odgovarjala, Centra za socialno delo Ve- nes v mednarodnih odnosih da očitki temeljijo na govori- lenje. Nepovezani poslanec neko posebno vlogo, ni samo Novembra bodo helikop- cah, nepreverjenih trditvah, Andrej Čuš je namreč vse verski voditelj, ampak tudi tersko nujno medicinsko Papež Frančišek je v ponedeljek v Vatikanu sprejel znanih mnenjih interesnih opozicijske poslance, pred- pomemben državnik. Zavze- pomoč vendarle začeli iz- predsednika republike Boruta Pahorja. / Foto: Daniel Novakovič (STA) skupin in populističnih oce- stavnika narodnih skupnos- ma se za spravo, sožitje in vajati tudi z mariborske- nah, po uspešno prestani in- ti in stranko DeSUS, ki je mir. Gre za vrednote, ki po- ga letališča. Kot so pojasni- terpelaciji pa je povedala, da podprla že prvo interpelaci- vezujejo v to vizijo tudi Slo- li na ministrstvu za zdrav- podpora poslancev zanjo po- jo ministrice, ko so za njeno vence,« je po končanem obi- je, bodo s tem takšni prevozi meni še dodatno zavezo za razrešitev zmanjkali le trije sku povedal Pahor. lažje dostopni za prebivalce uresničitev potrebnih spre- glasovi poslancev, pozval, da vzhodne Slovenije, saj so bili memb. Te bodo morale priti združijo moči in skupaj zno- Turistične agencije tudi doslej helikopterji namešče- hitro, saj poslanci DeSUS-a, va interpelirajo Kopač Mra- za šolske ekskurzije ni le na Brniku in tako veli- ki so jo sicer podprli, pred- kovo. »Skrajni čas je, da mi- kokrat predaleč za učinkovi- log reformnih ukrepov pri- nistrica zapusti ministrsko V javnosti je ta teden moč- to pomoč. Za izvajanje heli- čakujejo do 12. decembra. mesto, ob tem pa povrne vso no odmevala odločitev tr- kopterskih prevozov nujne Poslanka SDS Jelka Godec, škodo, ki je bila prizadejana žnega inšpektorata po nad- medicinske pomoči in med- ki je v imenu predlagateljev fantkoma, starima tri in pet zoru, ki so ga opravili na bolnišnične prevoze bodo predstavila očitke iz interpe- let, ter njunim starim star- podlagi anonimne prijave, prav tako uporabljali heli- lacije, pa je po glasovanju šem,« je Čuš zapisal v pobu- da Osnovni šoli Prežihove- kopter policije, in sicer v le- dejala, da se zaveda, da drža- do. Po njegovem ministri- ga Voranca prepove izved- tnem času vsak dan med 8. Foto: arhiv GG vljani po interpelacijski raz- ca do danes ni izboljšala niti bo ekskurzije na Dunaj, ker in 20. uro ter med 8. in 18. Novembra bodo helikoptersko nujno medicinsko pomoč pravi ne bodo imeli boljšega enega področja delovanja. bi morala po zakonu o spod- uro oziroma v svetlem delu vendarle začeli izvajati tudi z mariborskega letališča. zdravstvenega sistema, in Odvetnik babice Velimir bujanju turizma za to najeti dneva v zimskem času.

Usodno vsegliharstvo

Branko Grims, SDS Prispevek znanosti ob in- zagovorniki javnega zdra- razne »mirovne inštitute« samo (edino!!) v času vlade Pa nismo vsi isti, nikoli terpelaciji zoper ministrico vstva (bivši predsednik drža- ter vse druge oblike levičar- SDS plače zaposlenih in po- nismo bili in nikoli ne bomo! za zdravje v Cerarjevi vladi ve …) se namreč hodijo zdra- skih pijavk ... Toda levičar- kojnine realno povečale za Nekateri smo nosili orož- moj pogled je spoznanje, da imamo na vit na zasebne klinike v tu- jem kaj takega niti ne pride kar 25 odstotkov, sledi his- je ves čas vojne za Sloveni- sončni strani Alp eno zgo- jino – na račun davkoplače- na misel. Namesto spoštova- teričen izpad in na koncu že jo, drugi so se sestajali z ofi- dovinsko dobo več od dru- valcev. Pri takem spreneve- nja vrednot zdravja, varnos- kar obtožba o sovražnem go- cirji KOS-a JLA še na predve- gih: kamena doba, bronasta danju se ni čuditi, da dves- ti in blaginje ljudi je za vla- voru. Za levičarje je namreč čer osamosvojitve. Nekate- doba, železna doba in (samo to milijonov evrov denar- dajočo koalicijo očitno edina sovražni govor vse, kar sov- ri zagovarjamo varnost in da v Sloveniji!) čakalna doba. ja, ukradenega iz zdravstva vrednota – oblast. ražijo. In levičarji najbolj naj se denar porabi za slo- Razprava ob interpelaci- za financiranje levičarske- Kljub opisani v nebo vpi- sovražijo resnico! venske državljane, njiho- ji je znova pokazala, kdo je ga medija oz. njegovih la- joči razliki med koalicijo in Toda floskule »vsi so isti!« vo zdravje in blaginjo, drugi kdo v Sloveniji. V SDS smo stnikov, po mnenju koalici- SDS pa je na koncu social- ne širijo samo levičarski me- zapravljajo denar za vse dru- kot predlagatelji interpelaci- je »sploh ni resen problem«. na omrežja preplavilo kla- diji, ki so za svoje laži dobro go. Toda nič ne pomaga jeza je zahtevali, naj se denar, na- Vladajoči so kar sami priz- sično slovensko vseglihar- plačani. Že Einstein je rekel, v ljudeh, če so okuženi z viru- menjen zdravstvu, dejansko nali, da branijo ministrico stvo »vsi ste isti!«. Seveda to da sta neskončni samo veso- som vsegliharstva. Potem ali porablja izključno za zdrav- samo zato, da bi še nekaj časa odvratno lažnivo floskulo ši- lje in človeška neumnost ter nasedejo »novim obrazom« je ljudi, in ne več za financi- obdržali svoje stolčke. De- rijo predvsem levičarji, ki z da za vesolje ni čisto prepri- (ki so v resnici najbolj stari!!!) ranje levičarskih parazitov, nar za odpravo čakalnih vrst njo prikrivajo svojo nespo- čan … Če pa k temu dodamo ali pa ostanejo doma. In sta- ki v resnici javno zdravstvo bi vladajoča koalicija zlah- sobnost: »Vse levičarske vla- še lenobo, bo slika popolna. ri Grki so že vedeli, zakaj so tako histerično zagovarjajo ka zagotovila, če bi v zdrav- de in vlada Janeza Janše so Zakaj bi se nekdo trudil z is- take vsegliharje, ki so na voli- samo zato, ker je to njiho- je državljank in državlja- bile grozno nesposobne in kanjem resnice, če se lahko tvah ostali doma in s tem od- va največja pralnica denarja. nov preusmerila sredstva, ki so znižale pokojnine in pla- napihnjeno postavi v vlogo ločitev o svoji usodi prepuš- Pri tem levičarje razgali nji- jih zapravlja za ilegalne mi- če delavcem … vsi so isti!« Če mesije prevzvišenega vseg- čali drugim, imenovali »idi- hova dvoličnost. V besedah grante, javna podjetja tipa pa tako »intelektualno vzvi- liharstva in razglaša »vsi so otes« … Z vsegliharstvom ni najbolj zagrizeni levičarski »gozdarstvo Židan« in za šenost« opomniš, da so se isti!«. prihodnosti. petek, 21. oktobra 2016 17

Po svetu Ustava Republike Hrvaške

Se še spominjate srbskega filma Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva)? Jugoklasika. Spodbudno pa je to, da so naši nekdanji sodržavljani oziroma umetniki še vedno zmožni posneti filme takega formata. Tak je film Ustava Republike Hrvaške (Ustav Republike Hrvatske).

Miha Naglič tako lahko postanejo razum- mislim, da je večina teh tipov, naredi? / In koliko morij gr- ljivi nekomu od daleč stran. ki pišejo sovražne komentar- lica preleti, / preden v pe- Filmska diagnoza družbe Takoj ko skušaš stvari poe- je pod besedila na spletu, nes- sku zaspi? / In preden nek- nostaviti, da bi jih zunaj lažje rečnih ljudi, ki imajo strašne do utiša topovsko cev, / koli- Režiser Rajko Grlić na snemanju filma Ustava Republike Za ta film je hrvaški reži- razumeli, si zašel na zdrsljivo frustracije in ki jih nekdo za- kokrat naj zagrmi? / Odgo- Hrvaške, desno igralka Ksenija Marinković, med njima slika ser Rajko Grlić na letošnjem območje izumetničenosti.« radi nečesa res ne mara. Izbi- vor, prijatelj moj, veter poz- »poglavnika« Anteja Pavelića / Foto: Saša Huzjak festivalu v Montrealu dobil Rajko Grlić je vrhunski druž- rajo ekstreme, da bi pozdravi- na, / odgovor sam veter poz- glavno nagrado. Ta »ljube- beni analitik. Desnega popu- li in skrili svojo lastno nesre- na. // In gora, dokler je ne zenska zgodba o sovraštvu« lizma, denimo, ki se vse bolj čo. To je elementarna freu- odplakne morje, / kako dol- gre takole: »Na eni strani je razrašča, zlasti na srednje- dovska igra potlačenega ega, go mogočno stoji? / In ko- Vjekoslav (Njeboša Glogo- evropski osi od Poljske pre- ki udari na plan v fašistoidni, likokrat, preden se osvobo- vac), osamljeni srednješolski ko Slovaške in Madžarske do skrajni obliki.« Hrvaški reži- de, / ukleščijo spone lju- profesor zgodovine, zagrizen Hrvaške. »Po Evropi in po- ser z eno nogo že več kot dvaj- di? / In kolikokrat se obr- nacionalist in hkrati gej, ki zneje Ameriki se je razširil set let živi v Ameriki, kjer pre- nemo stran, / slepi za zlo, mora skrbeti za svojega umi- t. i. desni populizem, ki ga dava na univerzi. »V Ameriki ki se godi? / Odgovor, prija- rajočega očeta, fanatičnega tokrat prvič ni povzročila go- sem že 25 let, pa še vedno ne telj moj, veter pozna, / od- starega ustaša. Na drugi stra- spodarska situacija. Baziran znam natančno oceniti, kdo govor sam veter pozna. // ni je policist Ante (Dejan Ači- je ravno na principu širjenja pije kakšno pivo. V Zagrebu Kolikokrat naj mož kvišku mović), po rodu Srb, ki mora sovraštva – v Evropi je to sov- lahko samo pogledam člo- se ozre, / da končno ugle- opraviti izpit iz poznavanja raštvo do ubogih ljudi, ki sku- veka in vem, katero znamko da nebo? / In s koliko ušesi ustave, za kar krvavo potre- šajo priti do Nemčije, pa jim piva bo naročil. Ne glede na prisluhne ljudem, / da jok buje profesorjeve inštrukcije. vsi, vključno s Slovenijo, nas- to, koliko časa živiš v tuji de- končno sliši glasno? / In ko- Tu je še Antejeva žena Maja tavljajo žice. S tem, da nihče želi, te ta nikoli ne boli tako, liko smrti potrebnih bo še, / Bila sta še mlada oba: Joan Baez in Bob Dylan med (Ksenija Marinković), ki ji je nima namere ostati v Sloveni- kot te boli domovina – lažje je da spozna, da preveč je bilo? protestnim pohodom za delo in svobodo, Washington, Vjekoslav sicer pri srcu, a ni ji. Lani je bilo treba na Hrva- absorbirati njene neumnosti, / Odgovor, prijatelj moj, ve- 28. 8. 1963 / Foto: Wikipedija slepa za to, da se z vplivnim škem izpolniti kvoto in so šli ker to pač niso organsko tvo- ter pozna, / odgovor sam ve- znancem lahko tudi okoris- v Italijo lovit begunce. Morali je neumnosti.« O fenomenu ter pozna.« V čast avtorju te ti ... Nobeden izmed likov ni bi se vrniti s tridesetimi, naš- Trump: »Del ZDA se nikoli pesmi, ki je dobil letošnjo enoznačno dober ali slab, nji- li pa so tri ljudi /smeh/. Nih- ni mogel sprijazniti s tem, da Nobelovo nagrado za knji- hove usode pa dokazujejo, da če noče ostati tukaj – te žice imajo črnca za predsednika. ževnost, v celoti navajam različnost ni le trenutna oko- in prepovedi so skrajni ab- To jih je žrlo zadnjih osem let njegovo pesem »Blowin’ In liščina, pač pa pogoj za nadalj- surd. Ljudje bi v tej svoji mi- in Trump se je oprl na njiho- The Wind« (1962) v prevo- nji obstoj družbe.« (Ana Jurc) zeriji samo radi nekam, kjer vo frustracijo. Ampak tega ne du Mateja Krajnca. – Kako narediti »lokalni« film mislijo, da bo bolje, in njiho- sme reči niti on, ne glede na tako, da bo uspel globalno? va izbrana dežela jih še ved- to, koliko neumnosti mu je že Kam spada ženska? Grlić: »Film je za tujino lah- no sprejema. Ampak desni- ušlo.« (Vir: MMC RTV SLO) ko 'berljiv' samo, če je zgod- ca se mora podpihovati s sov- Nigerijski predsednik ba strašno lokalna, če tako ju- Muhamadu Buhari: »Ne raštvom do nekoga. Desni- Odgovor sam veter nake kot zgodbo popolnoma ca brez dobrega sovražnika vem, kateri stranki pripada

pozna Foto: Wikipedija lokalizirate. Vkopani morajo ne more funkcionirati.« In moja žena, toda ona spada v biti, dišati po svojem prosto- kakšen je osebnostni profil »Koliko cest prehodi naj mojo kuhinjo, mojo dnevno Nigerijski predsednik Muhamadu Buhari ima z dvema ru in njegovi miselnosti – šele desnega populista? »Vedno mož, / da res se v moža sobo in drugo sobo.« ženama deset otrok. Na sliki je le del njegove druge družine.

Slovenci v zamejstvu (530) Knjiga in slike za dober namen

Jože Košnjek Ponedeljkov večer v pro- knjige. Slovenka Irena No- jo je Mohorjeva tiskarna v storih slovenskega general- vinšek, ki ima v Celovcu že Vetrinju pri Celovcu. Pri iz- nega konzulata v Celovcu je nekaj let uspešno šiviljsko daji dvojezične knjige sta so- med sosedi bil nekaj posebnega. Likov- delavnico, je predlagala, da delovali tudi dve ustanovi, ki ne razstave in literarna sre- bi v slovenščini napisano skrbita za prizadete otroke: čanja pod naslovom Okno k knjigo prevedli v nemščino. Center za varstvo pri delu in sosedu so že nekaj let običaj- Nalogo je prevzela prevajal- usposabljanje Črna na Ko- na, tokrat pa je šlo za glasbe- ka Sonja Kert - Wakounig, roškem in Dnevni center Avtorica Mateja Mlakar (druga z leve) na predstavitvi knjige ni in knjižni dogodek z do- ki je znala osebno napisa- Die Vier Jahreszeiten aus skupaj z našim generalnim konzulom Milanom Predanom, brodelno noto. Mateja Mla- no zgodbo preliti v nemšči- Villach/Štirje letni časi iz podjetnico Ireno Novinšek in prevajalko Sonjo Kert - kar iz Črne na Koroškem je no. Knjigo je oblikoval Ire- Beljaka. Izkupiček od pro- Wakounig (tretja in četrta z desne) / Foto: Neža Rozman napisala knjigo »Življenj- nin sin Samo, natiskala pa danih knjig bo uporabljen ska sreča – Lebensglück«, za izdajanje knjig, prilago- V ponedeljek, 24. okto- v kateri je opisala življenje jenih ljudem, ki imajo teža- bra, ob 18. uri pripravljata s pred 28 leti rojenim teles- Konec tedna bo na Koroškem več prireditev. V ve z branjem. slovenski generalni konzu- no in duševno prizadetim Posojilnici v Šentjakobu/St. Jakob v Rožu bodo jutri, Humanitarni pomen lat in Mohorjeva družba iz sinom Gašperjem. Leta in 22. oktobra, ob 16. uri odprli razstavo slik domačega predstavitve knjige so do- Celovca nov dogodek. Novi- leta je v droben zvežčič po- slikarja Franca Rasingerja na temo proti vojni in polnila še prodajna razstava narka dr. Rosvita Pesek bo pisovala vesele in žalostne v spomin padlim pod Arihovo pečjo. Slovensko slik, ki so jih centru v Črni predstavila svojo knjigo o trenutke življenja z bolnim podarili umetniki z naše Ko- pokojnem slovenskem po- prosvetno društvo Dobrač iz Rebrce/Furnitza bo jutri sinom, hčerko Lucijo, ki je roške, udeležencem večera litiku dr. Francetu Bučarju. postala uspešna glasbeni- zvečer v Zmotičah/Sigmontitschu v občini Bekštajn/ pa so postregli z dobrotami, Izbira Celovca je pomenlji- ca, in možem Bojanom. Za- Finkenstein slavilo 110-letnico delovanja. Na Suhi/ ki so jih pripravili v centrih v va. Dr. France Bučar je kot pisanega je bilo vedno več Neuhausu (Podjuna) v muzeju Liaunig pa bo jutri ob Beljaku in v Črni, in z vini, ki gorenjski partizan med pr- in Mateja se je na predlog 19.30 koncert Okteta Suha ob 35-letnici delovanja. so dozorela v kleteh nekate- vimi vkorakal v osvobojeni prijateljic odločila za izdajo rih štajerskih vinarjev. Celovec. 18 petek, 21. oktobra 2016 Osebnosti Dan je vreden toliko, kolikor ustvariš

Aleksandra Kornhauser Frazer, vrhunska znanstvenica s področja kemije, dobitnica mnogih mednarodnih priznanj, svetovljanka in častna občanka Škofje Loke, ki je septembra letos dopolnila devetdeset let, se je odzvala povabilu škofjeloškega muzejskega društva in pred mnogoštevilnim občinstvom rojakov spregovorila o svojem plodnem življenju.

Danica Zavrl Žlebir Frazer, v otroštvu Sulčkova se moramo temu upreti, po- se ni odpovedala. Zaposlila Adi. Začelo se je trdo življe- udarja gostja Blaznikovega se je, zraven pa hodila vsak »Škofja Loka je bila ved- nje. Da je zaslužila za hlebec večera. Hudo jamo, v kateri dan peš v Kranj na učiteljski no moj dom, ne glede na to, kruha, je hodila v mlekarno so povojne žrtve, bi označila, tečaj. Pozneje je učila v več kje sem se klatila,« je iskri- pod Grabnom, kjer so vsa- je dejala, tudi vsa ostala mes- krajih, kamor so jo nastavi- Prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je letos tudi va in duhovita sogovornica ko nedeljo spuščali sirotko v ta, kjer so bili ljudje pobiti in li z dekretom. Želela je štu- jubilantka. / Foto: TIna Dokl dejala v pogovoru z uredni- sode, ponjo so hodili okoliš- drugi prisiljeni, da jih ubije- dirati kemijo, vendar se na co Loških razgledov Mari- ki kmetje, in ker je inštruira- jo. Toda spomenik bi ne bil univerzo zgolj z učiteljiš- šla kot Fulbrightova štipen- sta gradila karieri vsak na jo Lebar, sicer svojo sestrič- la enega od kmečkih sinov, v slavo, temveč opomin, da čem ni mogla vpisati. Opra- distka v Ameriko, kjer je na svojem področju, sta se od- no. Da je na domačo Loko in vila je izpite in maturo na Po- univerzi Berkeley sodelova- tujila, razšla in srečo našla še posebej na reko Soro sil- ljanski gimnaziji (vse z odli- la v svetovno uveljavljenem vsak v svojem novem zako- no navezana, govori tudi dej- Prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je članica ko), dobila »partizansko« projektu kemijskih študij. nu. Aleksandrin drugi mož stvo, da je po reki poimeno- več uglednih svetovnih akademij, med drugim štipendijo in šla študirat ke- »V tujini sem pridobivala Malcom Frazer je bil stro- vala svoj angleški dom v Ox- Evropske akademije v Londonu, Svetovne akademije mijo. Toda po očetovi smrti znanje, izkušnje, spozna- kovnjak z njenega področja. fordu. In vesela je tudi, da jo in Akademije tretjega sveta. Je tudi dobitnica sta s starejšo sestro prevzeli vala nove metode. Treba je Nekaj časa sta živela v Oxfor- Ločani še vedno štejejo za skrb za družino: vrnila je šti- številnih uglednih mednarodnih nagrad: Ameriškega v svet, zapečkarstvo ne pe- du, kjer sta imela zelo dob- svojo. Pred leti so jo imeno- pendijo in se znova zaposli- lje nikamor,« je prepričana re pogoje. »Toda mimo svo- vali za častno občanko, tok- kemijskega združenja, francoske Lavoisierove la. Študiju pa se ni odpoveda- Kornhauser Frazerjeva, ki jih korenin ne moreš. Ved- rat pa so do zadnjega kotička nagrade, avstralske David Mellor Medal in japonske la. To ni bilo lahko življenje, trdi, da je rešitev za svet več no sem si želela vrniti se tja, napolnili dvorano v Kašči in velike Hondine nagrade. V Sloveniji je med drugim a tudi iz tega obdobja je nani- znanja. Pomembno je tudi, kjer sem doma. Leta 2011 z zanimanjem prisluhnili, prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. zala vrsto zabavnih anekdot. kako teoretično znanje po- sva si svoj dom ustvarila, ne kako je tekla življenjska pot Pozneje je bila na univerzi vežeš s prakso, kako ga pre- sicer v Škofji Loki, pač pa ugledne znanstvenice s pod- asistentka profesorice Ma- delaš v inovacije, uveljaviš v na Polici nad Grosupljim, ročja kemije, ki se je uvelja- so ji dovolili, da si je tudi ona se kaj takega več ne pono- rije Perpar, ki jo je vključila gospodarstvu in kako prod- kjer sva bila zelo srečna,« je vila tudi v tujini. napolnila kanglice in potem vi. Zgodovina je odlična uči- v raziskovanje, kmalu je do- re na trg. Nova odkritja pri o svoji vrnitvi v domovino sirotko podjetno prodajala. teljica, le učencev je prema- segla doktorat. Takrat je Ale- uveljavljanju teh metod so povedala sogovornica, ki je Njeni ljubi Loka in Sora Gostja Blaznikovega veče- lo, je še ena duhovita misel, ksandra začela tudi objavlja- ji prinesla največ mednaro- pred dvema letoma ovdove- ra v Kašči je nanizala še veli- ki jo je ob tem navrgla sogo- ti strokovne članke, objava v dnih nagrad. Kot raziskoval- la. Letos je dopolnila devet- »Moje otroštvo se je za- ko anekdot iz svojega življe- vornica. nemškem tisku pa ji je pri- ka je veliko sodelovala s far- deset let in še donedavnega čelo v blagostanju. Rojena nja, denimo tudi, kako je čez nesla prvo mednarodno nag- macevtsko industrijo, sicer je delala kot dekanja medna- sem bila v Virmašah, na ob- Hudičevo brv hodila po mle- Treba je v svet rado. Vredna je bila tri tisoč pa pri svojem delu kemijo rodne podiplomske šole Jo- močju, kjer je podjetje Jelo- ko in se pogovarjala z reko mark in mesec dni organizi- povezuje z informatiko. žefa Stefana. Delo ji še ved- vica. Moj oče je imel v las- Soro. Vsakokrat je v nje- Aleksandra se je najprej ranih obiskov na nemških no zapolnjuje čas in tudi na ti tamkajšnje lesno podje- ne pene spustila malo mle- šolala pri uršulinkah. Sijaj- univerzah. Ta izkušnja ji je počitnicah ne more brez Mimo svojih korenin ne tje. Ko je leta 1929 svetov- ka, vse dokler ni šla nekoč na učiteljica, sestra Cecili- odprla vrata v tujino, z denar- njega. »Dan je zame toliko moreš na gospodarska kriza uda- mama z njo in kmeta trdo ja, je starše pregovorila, da jem pa si je kupila prvi avto. vreden, kolikor ustvariš,« rila najprej banke, povzro- prijela, zakaj ji ne daje polne so jo dali v šole. V gimnazi- Ukvarjala se je s kemi- Aleksandra Kornhau- razmišlja iskriva in prodor- čila propad podjetij in ban- mere mleka. ji v Ljubljani se je navdušila jo naravnih snovi, razisko- ser Frazer je nekaj časa ži- na sogovornica na Blazni- krot celih držav, je tudi moj Leta 1942 je začela sodelo- nad kemijo, zlasti nad ekspe- vala rastlinske strupe, ki se vela v tujini. Njen prvi kovem večeru. V pogovo- oče izgubil vse in preselili vati s partizani, vsa družina rimenti, in profesor Kajfež jo uporabljajo v medicini. Pro- mož je bil vrhunski medi- ru smo tudi slišali, da piše smo se v skromno hišo na je bila vključena. Vojno sov- je nastavil za svojo asistent- fesorica jo je poslala v Švi- cinski strokovnjak, zdrav- knjigo, poleg ustvarjanja pa Karlovcu, polno stanoval- raži, je dejala, predvsem pa ko. Težke razmere po vojni co in Anglijo, kjer se je uči- nik pediater Pavle Kornha- ji zadovoljstvo nudi tudi nje- cev,« je svojo pripoved zače- tiste, ki jih zakrivijo s svojim so ji onemogočile, da bi se še la pri uglednih profesor- user, poleg tega pa še odli- na družina, zlasti odkar ima la Aleksandra Kornhauser hujskanjem. V miselnosti naprej šolala, a tem sanjam jih, nobelovcih, pozneje je čen koncertni pianist. Ko majhno pravnučko.

Častna občanka je bila gostja Muzejskega društva Škofja Loka. Na sliki z njenim Da jo Ločani s ponosom štejejo za svojo, so dokazali tudi z množičnim obiskom srečanja z predsednikom Aleksandrom Igličarjem in urednico Loških razgledov Marijo Lebar. / Foto: Tina Dokl Aleksandro Kornhauser Frazer. / Foto: Tina Dokl petek, 21. oktobra 2016 19

Zanimivosti Pesem dlet Petra Gučka

Prvi je bil relief gorske rože – planike iz lipovega lesa, v desetih letih pogovarjanja z lesom so nastajale rezbarske mojstrovine. Peter Guček iz Križev je dvakrat rezbar: rezbar umetnik in tudi rezbar po poklicu, saj je za to pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Suzana P. Kovačič tečaj. Da bo slikal, si je mis- je pesem dlet v lesu, naj bo to lil. Pa je izvedel za tečaj rez- lipa, oreh, češnja ali hruška. »Od Jelendola proti Kof- barstva v Trzinu pri ume- Strukturo lesa je seveda po- cam nabiram gobe, tam je tniku in mentorju Marija- membno poznati, pove; lipa tudi veliko jelenov. Velikok- nu Vodniku. »Marijan je ima mehkejši les, primeren rat jih opazujem, včasih mi rekel nam tečajnikom, da za začetnika rezbarja, oreh to uspe čisto od blizu.« Peter bomo že po nekaj obiskih je bolj trd, ima bolj vlaknas- Guček o naravi pripoveduje, videli, ali nas bo zagrabi- to strukturo, in če ga tolčeš ker jo ima tako zelo rad, in lo v rezbarstvo ali pa bomo in klešeš, se ne odlomi. Peter Guček se pri ustvarjanju opira na svoj talent, ročno spretnost, navdušenost in tudi zato ni presenečenje, da se odnehali,« se spominja Pe- znanje, ki ga je pridobil pri mentorju Marijanu Vodniku. Do 14. novembra razstavlja svoje njegova ljubezen do nara- ter Guček. Pri njem ta lju- Ko stara korenina rezbarske mojstrovine v Galeriji Atrij Tržič. ve kaže tudi v izbranih rez- bezen še traja in še vedno se postane zanimiva ... barskih motivih, predvsem enkrat na teden iz Križev za- v preteklih letih tudi širše moža. Z motiviko vinske trte, Trzin izpolnili vse pogo- v svetu živali. Nasploh se pelje v Trzin, zdaj že bolj za- Vse do 14. novembra Pe- po Sloveniji, predstavil se je dozorele sončnice in jurčk- je za vpis v register postop- posveča upodabljanju stva- radi druženja, prijateljev, pa ter Guček razstavlja v Gale- v Dobrli vasi na avstrijskem ov, kakršnih to jesen v naravi kov za ugotavljanje in potr- ri, ki ga obdajajo v njegovi še malo drugim pomaga, ko riji Atrij Občine Tržič, kar je Koroškem. Je dobitnik več ni veliko, na pričujoči razsta- jevanje poklicnih kvalifika- vsakdanjosti ali pa jih sreču- je to potrebno. njegova že četrta samostojna priznanj, tudi priznanj za vi v Tržiču aktualizira mesec, cij za rezbarja. Predvsem pa je kot dediščino preteklosti. Peter Guček je štiride- razstava v Tržiču. Še nedolgo promocijo ustvarjalnosti. S v katerem je razstavo posta- ima vsak rezbarski izdelek, Do vsakega »prizora« pristo- set let delal v kranjski Iskri, nazaj je svoje rezbarske moj- kolegi rezbarji radi predsta- vil, vinotok. ki ga ustvari Peter Guček, pa z ljubeznijo in premišlje- najprej kot izučeni roč- strovine razstavil v muzeju v vijo 'v živo' svoje delo na sej- svoje ime, svojo zgodbo. Naj no, zato je vsak motiv druga- ni orodjar, ob delu je kon- Šenčurju in če tržiška razsta- mih. V njegovi zbirki prevla- Vsak izdelek ima ime bo to orel – kralj višin, lovec čen in samo njegov. čal srednjo tehnično šolo in va nosi naslov Pesem dlet, je dujejo globoki reliefi, nekaj z gamsom, planinski šopek, Deset let je, kar se je za- do upokojitve delal kot teh- bila šenčurska pod imenom je kipov, navdih poišče celo Bil je v skupini rezbarjev z žanjici, ruk jelena v planini. čel ukvarjati z rezbarstvom, nolog v orodjarni. Imel je Pogovor z lesom. Razstavljal v starih štorih in koreninah diplomo, ki so leta 2010 tudi Za motiv jelena se resnično takoj po upokojitvi, ko se je opravka z železom, jeklom. je letos že tradicionalno v lo- in jih preoblikuje v bajeslov- z velikim prizadevanjem zdi, da je nepogrešljiv ume- najprej namenil na likovni Nekaj povsem drugega, kot vskem domu v Železnikih, ni svet povodnega in divjega Turističnega društva Kanja tnikov sopotnik. V veganskih čevljih bo obhodil svet

Kranjčan Žan Rebolj je lani maja odšel od doma, saj se je odločil, da bo spoznaval svet. Večinoma hodi peš in dokazuje, da ima kot vegan dovolj energije za vedno nove podvige.

Vilma Stanovnik »seveda ob tem želim svet ne vsi želimo imeti dovolj časa ne postavlja velikih ciljev in vedno znova pripravlja različ- načrtoval,« pravi Žan, ki s le videti, ampak tudi dožive- in hrepenimo po tem, da bi ne dela načrtov, pa je videl ne ovire. Takšno je pač življe- sporazumevanjem pri po- Lani aprila je Kranjčan ti. Želim imeti čas, hoditi po- lahko počeli tisto, kar si res že kar velik del Evrope. »Živ- nje in to mi je resnično všeč. potovanju iz države v državo Žan Rebolj pustil službo in časi. To se mi zdi neprecen- želimo.« Žan potuje od lan- ljenja ne moremo načrtova- Sem pa svojo tako imenova- nima težav. odšel v svet. Star je 27 let in ljivo, saj si v današnjem času skega maja, kljub temu da si ti vnaprej, saj nam na poti no Eco Vegan World Wal- »Večinoma se sporazu- trenutno potuje po Španiji. king Mission začel na severu mevam v angleščini, v Špa- »Preden sem se odločil Škotske, nato pa sem preho- niji seveda v španščini, saj je poslušati svoje srce in sle- dil celotno Anglijo, vključno to jezik, ki ga obožujem in diti svojim sanjam, sem de- s Coast Pathom na jugozaho- sem se ga tudi učil. Povsod lal v Hoferju. Tam sem do- du. Nato sem letel v Amster- se poskušam sporazumevati končno uvidel, da je življenje dam, od koder sem prehodil v jeziku države, v kateri sem, zame pripravilo nekaj več. Ko Nizozemsko, Belgijo, Franci- pa tudi če je to samo nekaj sem šel na pot, še nisem na- jo in trenutno sem na Cami- fraz,« pravi Žan, ki si preno- črtoval, da bi šel peš okoli sve- nu, kjer hodim proti Santia- čišča išče prek CouchSurfin- ta, saj sem na začetku zgolj gu de Compostela. Ko bom ga, v hostlih, seveda pa spi potoval in vmes delal kot pro- zaključil s to potjo, mislim, tudi v šotoru. Tudi s kuha- stovoljec. Vsake toliko časa da bom potovanje nadalje- njem nima težav. sem se javil Popotniškemu val proti jugu Portugalske, od »Hrano si večinoma prip- združenju Slovenije in tudi koder bom nato letel v Ameri- ravim sam, na prenosnem sedaj še včasih napišem svo- ko, kjer bom prehodil najdalj- kuhalniku za kampiranje,« je prigode in delim izkušnje šo peš pot na svetu, Apalaško pravi Žan, ki ne sešteva, ko- z drugimi. Temu, da sem se pot. Do tam razmišljam za liko denarja porabi, saj sku- odločil, da grem okrog sve- zdaj, saj mi bo to vzelo prib- ša potovati in živeti, kar je ta, je botrovalo predvsem to, ližno leto ali nekaj manj. Po- mogoče poceni. In ko ga da dokažem, da kot vegan ni- tem bom pot nadaljeval,« pra- vprašam, ali ima domotož- sem slaboten in imam ener- vi Žan, ki je v letu in pol doži- je, prepričano odvrne: gije na pretek. Prav tako sem vel že marsikaj. »Imam občutek, da sem si želel dokazati, da za poto- »Bilo je res ogromno za- ves čas doma, saj je moj dom vanje ni treba ubijati in da nimivega. Morda je bila še planet Zemlja.« lahko svet obhodim tudi z najbolj zanimiva izkušnja, Za tiste, ki želijo vedeti, veganskimi čevlji,« svojo od- da sem se vmes tudi zalju- kje je trenutno, pa dodaja: ločitev, da gre peš po svetu, Žan Rebolj peš potuje po svetu, vseskozi pa dokazuje, da ima tudi kot vegan dovolj bil. To je res nekaj nepo- »Lahko mi sledite na blogu pojasnjuje Žan in pristavlja, energije. / Foto: osebni arhiv Žana Rebolja zabnega, saj tega res nisem www.travel-fairytale.eu.« 20 petek, 21. oktobra 2016 Obletnice Kovinarstvo je odgnalo bedo

V Železnikih je na ogled razstava ob 70-letnici kovinarstva, ki prikazuje najzanimivejše izdelke od risalnih žebljičkov in papirnih sponk, s katerimi so v 30-ih letih prejšnjega stoletja začeli novo dobo kovinarstva, do najnovejših izdelkov, ki še danes dajejo kruh domačinom. V Domelu se lahko pohvalijo z že 110 milijoni sesalnih enot, v Niku pa so v 70 letih izdelali že več kot dve milijardi mehanizmov za registratorje.

Ana Šubic mednarodnih kooperacij z produktov iz bogate kovinar- večinoma zahodnimi pod- ske tradicije, a so zaradi ome- V sklopu nedavnih Dnevov jetji v 60-ih letih, denimo z jenosti s prostorom lahko za- evropske kulturne dediščine italijanskim Girmijem, kjer jeli le posamezne predstavni- so v galeriji Muzeja Železni- so izdelovali kavne mlinč- ke družin. ki odprli obsežno razstavo ob ke, mešalnike. »Pri mešal- 70-letnici kovinarstva, ki bo nikih je na razstavi prika- Dokumenti o mejnikih na ogled vse do začetka mar- zana celotna zgodovina: od tovarn ca prihodnje leto. »Ustanovi- prvih mešalnikov v petdese- telji in do včeraj še delavci na- tih letih do Braunovega mul- Omeniti velja še doku- ših podjetij nas počasi zapuš- tipraktika, ki so ga imela vsa mente o pomembnih mej- čajo, zato tudi pomembni gospodinjstva v Jugoslaviji, nikih iz zadnjih 70 let: usta- spomini, znanje in produkti mnogi ga uporabljajo še da- novno listino zadruge, do- počasi izginjajo. Ker ne želi- nes. Prav tako slišim, da še kumente o njeni likvidaci- mo, da bi vse to šlo v pozabo, vedno delajo tudi naši sesal- ji iz leta 1953, nadalje o usta- smo se odločili, da še pravo- niki AEG Iskra, bili so oran- novitvi podjetja Niko, dovo- časno popišemo pomembne žni, rdeči in zeleni, z vgra- ljenje za poskusno obrato- dogodke in zberemo produk- jeno sesalno enoto iz leta vanje v novi, okrogli tovarni te, da se ne bo zgodilo isto kot 1974. Obenem lahko vidimo na Otokih ... »Predstavljeni z železarstvom, ki ima v na- razvoj sesalnih enot v 40 le- so tudi odcepitev programa ših krajih 600-letno tradici- tih, danes so bistveno manj- tehtnic in ustanovitev pod- jo, a so šele v 60-ih letih prej- še, trikrat lažje in dvakrat jetja Tehtnica, pričevanje o šnjega stoletja začeli zbirati bolj učinkovite,« je povedal priključitvi Iskri in nazad- izdelke za postavitev zbirke Idejni vodja razstave dr. Janez Rihtaršič, sicer vodja mehanskega razvoja v Domelu, s Rihtaršič. Marca 2014 so bili nje zopet o ponovni ustano- in določenih ni bilo več najti. prvo sesalno enoto iz leta 1974 in njeno najnovejšo različico. Doslej so jih izdelali že 110 v Domelu ponosni na stomi- vitvi Nika ... Torej dokumen- Poleg tega letos praznujemo milijonov. / Foto: Andrej Tarfila lijonto sesalno enoto, do da- ti, ki pričajo o mejnikih po- 70-letnico kovinarstva, kar je nes pa so jih izdelali še 10 sameznih tovarn,« je naštel bila še dodatna spodbuda za prispevali tudi muzej iz svo- 1946 ustanovil Kovinarsko Prikazan je tudi laborato- milijonov več. Rihtaršič. Veliko pogledov postavitev razstave,« je uvo- je zbirke in posamezniki, zadrugo Niko, kar v Železni- rijski program. »Peter Polaj- Izpostavil je tudi elektron- pritegne tudi povečava sku- doma pojasnil idejni vod- največ seveda Peter Polaj- kih štejejo za začetek kovi- nar ve povedati, da so ta pro- sko komutirano enoto, razvi- pinske fotografije kolektiva ja razstave dr. Janez Rihtar- nar, edini še živeči ustanov- narstva. Na ogled so tudi prvi gram začeli usvajati, ker je to konec 80-ih let, iz katere ob 10-letnici Nika pred stav- šič, sicer tudi član Muzejske- ni član kovinarske zadruge izdelki iz povojnih začetkov Žumrov brat delal na meta- so razvili večino puhal in sis- bo na Racovniku in del origi- ga društva Železniki in vod- Niko,« je pojasnil Rihtaršič. zadruge. Soustanovitelj Pe- lurški fakulteti in jim je po- temov, ki jih danes proizvaja- nalnega, tedaj izobešenega ja mehanskega razvoja v Do- ter Polajnar se še dobro spo- vedal, da je veliko pomanjka- jo v enoti Na plavžu, pa tudi napisa Delavne zmage nam melu. krasijo 10. obletnico. Razsta- Že dve milijardi minja, kako so tedaj začeli z nje laboratorijske opreme. druge veje: ventilatorske, za Razstava je na enem mes- uvajanjem mehanizmov za Najprej so izdelali precizne vrtno opremo, baterijske po- vili so tudi načrt okrogle to- registratorjev tu zbrala izdelke iz bogate registratorje, Žumer pa jim tehtnice, potem analitske, in gone … Na ogled so še drugi varne iz leta 1955, ki je od leta kovinarske tradicije Žele- Razstavo so zasnovali kro- je dejal, da če bodo usvojili to je bila povezava do centri- izdelki iz modernega Dome- 2007 ni več, in sliko nedav- znikov, ki je domačine po- žno; na začetku obiskovalca ta izdelek, bodo imeli kruh fug, te pa do elektromotor- lovega programa: motorji in no porušene hidroelektrarne peljala iz hude krize, v kate- seznani s predvojnim pro- za nadaljnjih pet let. A je bil jev,« je razložil Rihtaršič. komponente za avtomobil- iz leta 1953, na mestu katere ri so se znašli po zatonu nek- gramom – risalnimi žebljič- v svojih napovedih preskro- sko industrijo, nova motor- bodo zagradili novo. daj uspešne železarske de- ki in papirnimi sponkami, ki Kot je še dejal Rihtaršič, si men – mehanizmi za regi- Multipraktik v vsaki ja za prezračevanje in pralne javnosti v začetku 20. stole- so jih v 30-ih letih prejšnjega stratorje so namreč še da- stroje, ki so ju začeli proizva- želijo, da bi predmeti z raz- kuhinji tja. Na ogled so izdelki pod- stoletja izdelovali na avtoma- nes eden ključnih produk- jati letos, razstavo pa sklene stave čimprej dobili svoje jetij Niko, Domel in nekda- tih, ki jih je v Železnike pri- tov Nika, poleg starejših raz- Poseben sklop razsta- prototip električnega kole- mesto tudi v stalni muzej- nje Tehtnice, sedaj Dome- peljal Josip Boncelj, od nje- ličic pa si je na razstavi mož- ve so namenili gospodinj- sa z Domelovim elektromo- ski zbirki, saj pričajo o po- love poslovne enote Labo- ga pa odkupil Niko Žumer no ogledati milijardni me- skim aparatom z Domelovi- torjem. »Nekaj, kar si želi- membnem obdobju oz. pre- ratorijski sistemi. »Produk- in jih usposobil za proizvo- hanizem, proizveden v letu mi oz. tedaj še Iskrinimi ele- mo za prihodnost,« pristavi obratu iz vmesne bede med ti za razstavo so večinoma dnjo. Žumer je s sodelavci 2006, in dvomilijardni me- ktromotorji. Ob tem je Rih- Rihtaršič in doda, da obsta- železarstvom in današnjo prišli iz podjetij, nekaj so jih iz svoje delavnice 27. aprila hanizem iz lanskega leta. taršič spomnil na uvedbo ja še veliko drugih zanimivih industrijo. Foto: Andrej Tarfila

V nekdanji Tehtnici, ki jo je med letoma 2003 in 2010 vodil Lojze Demšar, sedaj direktor Edini še živeči ustanovni član Kovinarske zadruge Niko Peter Polajnar in Tomaž Bertoncelj, razvojnega centra Nela in Domelove poslovne enote EC sistemi, so izdelovali tudi direktor programa orodjarna v Niku, sta se v pogovor zapletla ob vitrini z mehanizmi za laboratorijsko opremo. Na sliki je prva centrifuga iz leta 1953, levo ob njej je najnovejša registratorje. Mehanizmi so še danes eden ključnih produktov Nika, v sedemdesetih letih različica, desno centrifugo v oranžnem ohišju pa so do leta 1991 izvažali tudi na Kubo. so jih izdelali že več kot dve milijardi. / Foto: Andrej Tarfila petek, 21. oktobra 2016 21

Na robu

Le kam drvi ta svet?, 1. del Alkohol, goveja muzika in odklopi

Milena Miklavčič zaradi alkohola s časom ni tudi več romskih otrok, naji- dvignila pogled in jo začu- mizo, obrabljeno posteljni- prihajati neznanci. Zgodba, imela več ne časa ne intere- ne drugačnosti ni nihče opa- deno pogledala, je prizadeto no, nočne omarice. Še da- ki se je vlekla od mojega zgo- sa. Bila je znana po tem, da je zil. Četudi jo je, se je verjetno povzdignila glas, češ »če mi nes sem mu neizmerno hva- dnjega otroštva naprej, se je usode po principu 'od vrat do vrat' zdela učiteljem nekaj samo ne verjameš, pa grem«. Sku- ležna, da je naslednjič marsi- na Gorenjskem začela po- znala prodati domala vse. Ko po sebi umevnega. Tudi to, hala sem kapučino, in čeprav kaj uporabnega pripeljal celo navljati. Žal pa mamin novi je, na primer, prodajala sesal- da sva bila pogosto polna ne pije kave, je vmes, za malo do vhodnih vrat. Že v dobrem fant ni imel posluha za nje- nike za prah in ga je proda- podplutb zaradi udarcev …« oddiha, obema dobro del. tednu je bila najina soba kot no druženje z drugimi mo- la osebam, ki ga sploh niso se spominja Sabina. »Z bratom sva bila zelo po- iz škatlice. Le vedro sva mo- škimi. Začel jo je pretepati potrebovale, je bila še pose- V hiši se je tudi veliko prek- vezana. Nikamor nisva šla rala obdržati, saj je bilo po- in nasilju ni bilo videti kon- bej pohvaljena. linjalo, zmerjalo in kričalo. drug brez drugega. Pa to ni noči nemogoče iti na strani- ca, saj je bilo mami celo zelo »A toliko trezna, da bi se Pod bližnjimi drevesi so sta- bila toliko bratska ljubezen šče, če sta imela starša obi- všeč. Najbolj je uživala, če jo lahko držala službe več me- li sodi, ki so bili polni stekle- kot nekakšen skupni nagon ske. Pogosto sem v šoli med je davil. V takšnih razmerah secev ali vsaj kakšno leto, je nic. Kadar je mami zmanjka- po preživetju. V dvoje sva bila poukom spala. Zaradi kriča- z bratom nisva mogla žive- bila malokrat. Živeli smo pri lo denarja, pa se ji ni ljubilo močnejša, kajti pogosto sva nja, butanja po vratih, navi- ti. Pisala sva atu, ali se lah- dedu, maminem očetu, ki je prodajati od hiše do hiše, je se morala braniti pred vsiljiv- janja 'goveje' glasbe sem bila ko vrneva k njemu. Ni nama bil pri šestdesetih letih popol- Sabino poslala v trgovino z ci – ne le na ulici, tudi doma. na smrt utrujena. V osmem odgovoril. Pozneje sem iz- noma senilen. Že pri petih le- vrečko steklenic, da jih je za- Najhujše more sva preživlja- razredu sem se prvič polju- vedela, da je najino pismo tih je bila moja naloga, da ga menjala za gotovino. la ponoči. Na srečo, žal mi je, bila s fantom. Ko so to vide- prestregla ženska, ki se je z imam na očeh. To je bilo zelo »Obiskovala sem že peti ali da moram tako reči, je ded v le sošolke, mi je ena od njih več otroki preselila k njemu težko, saj se je znal izmuzni- šesti razred, ko mi je končno času odraščanja umrl. Bila zabrusila, da sem enaka kur- in ga je dobila pod svojo 'ko- Iz dneva v dan se bolj za- ti iz hiše, ne da bi to sploh padlo na pamet, zakaj se je ata sva rešena vsaj skrbi zanj. ba, kot je moja mama. To me mando'.« vedam, kako slabo se pozna- kdo opazil. Dokler ni prišel vsake toliko časa zaprl v klet Utonil je v mlakuži, v kateri je zelo prizadelo. Četudi jo je To so bili časi, ko sta z bra- mo med seboj. To ponavljam iz šole brat, sem ga po vasi lo- in to za več dni. S seboj je vzel je bilo komaj kaj vode. Z bra- brat za kazen pretepel, moji tom ogromno noči prespala kar naprej. Na drugih opazi- vila in iskala sama, potem mi le 'rakijo', vedro in nič druge- tom sva se preselila v njego- duši ni pomagalo. Zaprla zunaj, na prostem. Sabina si mo zgolj kuliso, celofan, če je pomagal še on. Iz zgodnje ga. Za zaprtimi vrati je tulil vo sobo. Počedila in pospra- sem se vase in več mesecev danes ne more niti predsta- hočete. Da bi bili radovedni mladosti se spominjam zlas- kot žival, a se mu je mama, vila sva jo sama, brez tuje po- nisem nobenemu fantu več vljati, da bi kaj podobnega in pokukali, kaj se skriva pod ti brez števila veder, ob ka- ki ga je občasno 'kontrolira- moči. Celo stene sva prebeli- pogledala v oči.« doživljala njena vnukinja, ki krinko, ne, tega pa ne stori- tera smo se spotikali po vsej la' z vrha stopnic, le smeja- la! Brat je slišal, da v bližnjih Oba z bratom sta že bila v je približno enakih let, kot je mo. Na srečo zgodbe iz Usod hiši. Ded je imel svojega v la. To je storil vsakokrat, ko toplicah menjajo po sobah srednji šoli, ko se je mama bila takrat ona. sprožijo več novih in tistih, sobi za veliko in malo potre- je mama za kakšen dan iz- pod. Sedla sva na avtobus in ločila in se z novim partner- »Ja, ja, zelo zgodaj sem za- ki bi se radi izpovedali, ne bo. Tega sem morala večkrat ginila v bolnišnico, kjer so ji se odpeljala tja. Veliko balo so jem preselila na Gorenjsko. nosila,« mi je odgovorila, ko zmanjka. Takšnih, poveza- na dan, drobcena, kot sem naredili splav. Dogajalo se je ravno nakladali na tovornjak, Bil je precej starejši od nje. je videla moj začudeni pog- nih z alkoholom, nasiljem, bila, odnašati na stranišče in tudi večkrat na leto. Mislim, da bi jo odpeljali na odpad. V hiši, v kateri so se nasta- led. »Nisem še imela sedem- tudi verskim fanatizmom je ga izprazniti. Vedra pa so slu- da se je ata zavedal, da spla- Lepo sva prosila šoferja, naj nili, so živeli še njegovi star- najst let, ko sem spoznala prav tako, žal, preveč. Ali celo žila tudi obiskovalcem. Med- vljeni otrok ni bil zmeraj nje- tega ne naredi. Ko je videl, da ši, brat, nekdanja žena z no- fanta v Kranju, pred kinod- vedno več. tem ko so pili in kartali, so gov. Po kartanju, ko se je og- misliva resno, je naju vpra- vim partnerjem in otrokom. vorano. Od mene je bil pre- Sabina je že dolgo zbira- vsebino želodca pogosto 'iz- romno pilo, so nekateri, ne šal, od kod sva doma. Prised- Mama je bila brezposelna in cej starejši, imel je že skoraj la pogum, da bi spregovori- pustili' kar v ta vedra. V naši pa vsi, obležali mrtvo pijani. la sva k njemu v kabino, z ve- se je kmalu začela dolgočasi- petintrideset let. Obljubljal la o sebi, svoji družini, življe- hiši je neznosno smrdelo po In tisti, ki je bil še kolikor to- seljem je nama naredil uslu- ti. Kar prek oglasov je začela mi je raj na zemlji. Bolelo me nju, ki ni bilo postlano z ro- izločkih. Z bratom sva smr- liko pri sebi, se je pač spravil go! Težak omot pa sva potem iskati partnerje za kartanje. je srce, vseeno sem se že po žicami. Njena mama je bila, dela tudi zaradi umazani- na mamo …« morala prenesti še več kot se- »V času, ko je bil njen ljub- nekaj tednih preselila k nje- kakšna ironija, poslovno zelo je, ki se je nabirala na najini Sabina mi ni dovolila, da bi dem kilometrov do doma! A ček v službi, so v majhno sta- mu in pustila brata samega v uspešna ženska, a za službo koži. Ker pa je osnovno šolo, najin pogovor snemala. Vsa- se je splačalo. Šofer je nama novanje na komaj več kot 30 tisti kloaki.« in vsakodnevne obveznosti kamor sva hodila, obiskovalo kič, ko sem malce nejeverno povedal, kje lahko dobiva še kvadratnih metrih začeli (Nadaljevanje prihodnjič)

Na Gorenjskem v deželi Kranjski Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:  V Podnartu se je 19. 10. 1866 rodil politik in gospo- darstvenik Josip Pogačnik. Bil je predsednik prve Simon Strupi – član kranjske slovenske Narodne vlade v Državi SHS ob razpadu Avstro-Ogrske.  V Železnikih se je 20. 10. 1846 rodil šolnik Luka štiriperesne deteljice Lavtar. Pripravil je več učbenikov matematike za osnovne šole in učiteljišča. Njegovo metodično iz- hodišče je bilo, da računanje temelji na štetju. Zav- Peter Colnar Zgodilo se je, da so se v is- rojeni Zevnik. Razumljivo štipendist v letih 1834–1835 zemal se je za postopno seznanjanje učencev z ra- tem kraju ob približno is- je, da so kasneje krajevno dosegel naziv živinozdravni- čunskimi operacijami, za prehajanje od lažjega tem času rodili štirje mož- povezani ljudje bolj ali manj ka na veterinarski šoli, kjer k težjemu. Na nižji stopnji je izključeval množe- je, ki so močno vtisnili pečat tudi sodelovali. je ostal kot korepetitor do- nje, merjenje in deljenje, poudarjal pa je praktično dogajanjem v deželi Kranj- Simon Strupi je sicer naj- cent do leta 1844. ski. V časovnem razmi- bolj zaslovel, ko je bil izred- V letih 1844–1855 je bil stran uporabnih nalog. ku 15 let so se rodili v Kra- no pomemben tudi v veteri- v Ljubljani deželni živi-  V Suhi pri Škofji Loki se je 20. 10. 1868 rodil poli- nju: 24. aprila 1799 prvi slo- narstvu na Češkem. Kar 25 nozdravnik, agilen odbor- tik, misijonar in časnikar Janez Kalan. Posvetil se venski veleposestnik Fide- let, v letih 1855–1880, je bil nik Kmetijske družbe in ne- je boju proti alkoholizmu in surovosti. Ustanovil je lis Terpinc, 19. novembra redni profesor teoretične- kaj let tudi upravnik njene protialkoholno zvezo Sveta vojska. 1808 'oče naroda', veterinar ga in praktičnega veterinar- drevesnice. S štiri leta starej- Janez Bleiweis, 20. oktobra stva na medicinski fakulteti šim Janezom Bleiweisom 1812 veterinar Simo Strupi v Pragi. Zavzemal se je tudi sta se verjetno poznala že iz šole. To je bila prva strokov- Nauk spoznanja in ozdrav- in 22. februarja 1814 dunaj- za ustanovitev samostoj- Kranja ali pa sta se kasneje na šola s samo slovenskim ljanja vunajnih in notranjih ski bankir, Bleiweisov mlaj- ne visoke veterinarske šole. povezala tudi na študiju ve- učnim jezikom. Na njej je bolezni konj, goved, ovac, ši brat Valentin Pleiweis. Seveda pa se je njegovo izo- terinarstva na Dunaju. Si- brezplačno učil anatomi- koz, prešičev in psov. Pisal Kaže, da so v tem času braževanje začelo z osnovno mon Strupi je med drugim jo, poznavanje in zdravlje- je tudi poljudno-strokovne tudi nekateri kmetje zmog- šolo v Kranju in gimnazijo pisal tudi poljudno-strokov- nje živalskih bolezni. Napi- veterinarske in živinorejske li šolanje otrok v šolah tudi (1825–1829) ter prvem letni- ne članke v Bleiweisove No- sal je veliko del iz veterinar- članke. tja do Dunaja. Simon Strupi ku filozofije (1831) v Ljublja- vice, leta 1850 pa je bil tudi ske stroke in tako oral ledino Še to: v telefonskem imeni- se je rodil v Čirčah pri Kra- ni. Po tem je študiral medi- pobudnik za ustanovitev ži- strokovnemu izrazoslovju. ku Kranja je še vedno šestkrat nju kmetu Jakobu in Uršuli, cino na Dunaju, kjer je kot vinozdravniške podkovske Med drugim je napisal tudi zapisan priimek Strupi … 22 petek, 21. oktobra 2016 Razgledi Namočeno zlato Vaš razgled

Alenka Bole Vrabec torba je za tri knjige težja, timijan in peteršilj. Beli sir peljeva se naprej, v St. Ja- zrežemo na kocke. Začini- kob ... Sonce je še vedno na mo. mizica, begu. Vabi pa majhna, a zelo Ajdove rezance skuhamo dobro postavljena razstava o in odcedimo skupaj s porom pogrni se limbi, cimprinu, iglavcu, ki ter jih stresemo v zelenjavo. počasi raste in doseže tudi Nekaj trenutkov mešamo, tisoč let, zraste do 20 m vi- dodamo kocke sira in potre- soko, njegov premer je me- semo s tenko nalomljenim ter do dva. Les močno in pri- grana padanom. Po potrebi jetno diši, je voljan in dobi- dodatno začinimo. Ponudi- va vse mogoče oblike pod mo s hrustljavo ledenko. spretnimi prsti rezbarjev … Naslednje jutro se kot sija- jen rezbar izkaže sonce. Vi- Torta iz sladkega deti je vsako kapljo rose, po- krompirja bočja so tako blizu in zlato (Torta de patate dolci) mecesnov je 24-karatno … V 1 kg sladkega krompirja, 300 Tale kravja druščina, ki jo je zadnjič na Deteljici v Bistrici pri Tržiču ovekovečil naš fotograf, izplenu knjig pa recepti ita- g muškatne buče, 2 dl mleka, se očitno ni odločila niti za Avstrijo niti Ljubljano. Razumljivo – Avstrijci so poostrili mejni lijanskih pokrajin … 100 g rozin, 50 g pinjol, 70 g nadzor, za avtocesto pa je potrebna vinjeta. Zato se je čredica raje odpravila proti Kovorju, sladkorja, 50 g citronata, 2 jaj- kdo ve, mogoče na kakšen seneni priboljšek z bonom za 25-odstotni popust. Posnetek ci, 2 žlici moke, 2 žlici fine ko- je mogoče nekoliko neobičajen, a lep dokaz, da smo še vedno doma v majhni, a prelepi Jesenski rezanci ruzne moke, maslo, sol Sloveniji. I. K. / Foto: Luka Rener Vsako jesen si zaželim (Prizzoccheri autonnali) Rozine namočimo v rum pogleda na zlate macesne Za 4 osebe potrebujemo: ali pomarančni sok. Olupi- in limbe v Defferegnu. Dob- 320 g ajdovih rezancev, 2 ko- mo krompir in bučo, ju zre- ro premišljen obred za lepo renčka, 2 cukina, 1 mlad por, 2 žemo na kocke in kuhamo v vreme. A letos naju je vreme vejici timijana, 2 vejici peterši- pokriti posodi 20–25 minut. izdalo. Že v Dravski dolini lja, 1 strok česna, 200 g sira cre- Precedimo in pretlačimo v so se brisalci trudili za lepši senze, približek je mehak beli pire. Dodamo v rum ali po- pogled, saj so se kaplje dobe- sir, 50 g sira grana padano, de- marančni sok namočene ro- sedno sprijemale. Namesto viško oljčno olje, sol, poper. zine, sesekljane pinjole, ci- sijajnih ostrih Dolomitov Očistimo zelenjavo. Ko- tronat, moko, 1 žlico sladkor- pred Lienzem ogromen ko- renček in bučke zrežemo na ja in belo moko ter jajci. Na- sem težke umazane, ob ro- tenke ploščke, na tenke trak- maščen tortni model s pre- bovih scefrane vate … Radio ce beli in zeleni del pora. Če- merom 28 cm posujemo z skesano priznava dopoldne sen stremo. V široko poso- mešanico preostalega slad- dež, a popoldne obljublja do damo 1 žlico olja, česen, korja in koruzne moke. Pe- jasno nebo. Zavijeva v mes- da zadiši, in pridamo buč- čemo v pečici, ogreti na 180°, to. V šotorčku pred kavarno ke. Na srednjem ognju pra- približno 1 uro. ne razumem jezika pri sose- žimo 3 minute. Bučke pobe- Če želimo bolj sladko tor- dnji mizi – mora biti eden od remo iz ponve in jih prihra- to, jo 10 minut, preden je pe- baltiških – in razberem, da nimo. V ponev damo še 1–2 čena, prelijemo z mešanico mora biti nabit s kletvicami žlici olja in 5 minut pražimo stepenega rumenjaka, žli- V Festivalni dvorani na Bledu so prejšnji konec tedna pripravili prvi poročni sejem. Menda od srca … V bližnji knjigar- korenček. Nato dodamo beli ce sladkorja in malo mleka. so se na njem zbrali številni ponudniki poročnih storitev, saj se zavedajo, kako dober posel ni je vsaj svetlo in zagotovo del pora in pražimo še 4 mi- Ponudimo lahko z dobrim so poroke. Tudi poročna obleka je resna stvar, skoraj tako kot poroka. Fantiču še kar nekaj ne kaplja za vrat … Pregle- nute. Zelenjavo zmešano v kompotom. časa tega ne bo treba vedeti, zato se z nevestino poročno tančico raje igra igrico »kdo me dam precej kuharic, moja eni ponvi, dodamo sesekljan Pa dober tek! ujame«. I. K. / Foto: Primož Pičulin

Nove knjige (352) Premisleki o književnosti in jeziku

Miha Naglič Arena (1973) priča, kako se kar smo. V resnici se Šala- naključju. Leta 1941, ko je bil znajde v silovitem notra- mun ni utrudil svojega ple- star petnajst let, se je s starši »Šalamun je slovenski pe- njem objemu tujega jezi- mena in ne izselil. Ostal mu preselil v Kranj. Tu je preži- snik, ki ga je njegova plane- ka. Lingua franca mu jemlje je do kraja zvest. Samo opo- vel najbolj burna, celo nora tarna pustolovščina pripelja- in trga dušo v novo svobo- gumil ga je. Tudi pri jeziku in hudomušna mladostna la na rob globalizacijske po- do. Ta stiska pa mu nena- se je držal svojega globin- doživetja, zato je s tem mes- topitve. Nekje tam na začet- doma prikliče 'molitev, da skega načela: 'Bog ne utripa tom nekako čustveno po- ku sedemdesetih let je zapi- ne ugasne slovenski jezik'. z nobenimi plašnicami.'« vezan. Pravzaprav je z eno sal: 'Velika stiska, ker zače- / Treba je videti Šalamuna (Str. 109) nogo ostal v Kranju in je, de- njam sanjati svoje otroštvo v tudi s te strani. V svoji raz- Tako je Boris Paternu po- nimo, leta 1999 organiziral angleščini, čutim, da je na- prtosti njegov jezik v resnici častil spomin na pokojnega odmevni mednarodni sim- paden bistven živec moje po- strašno gara. To je avtor, ki Tomaža Šalamuna. Naš aka- pozij o Francetu Prešernu ezije. Grem k Czeslawu Mi- je pesniško predelal izredno demik pa je 5. junija dopol- …« (Vir: Gorenjci.si) Kar že- loszu v Berkeley v Kaliforniji količino slovenskega jezika. nil 90 let. Zakaj »naš«? »Po lim tu še posebej poudari- na posvet in pogovor ter ugo- Brez statistike lahko vnaprej starših je Gorenjec. Oče je ti, je neverjetna intelektual- tovim, da ni pesnika 20. sto- rečemo, da med našimi pe- bil rojen na Kuplenku nad na svežina, s katero naš pro- letja, ki bi po petindvajsetem sniki ni nobenega, ki bi bil Bledom, mati pa v Mostah fesor obravnava vprašanja iz letu spremenil jezik in kaj slovarsko tako razprostrt. pri Žirovnici in je iz Čopo- naslova knjige. Kocbek, Pa- pomenil. Odločim se za slo- Inventar uporabljenih be- vega rodu. Kot uradnik je hor, Handke, Vladimir Kav- venščino in s tem za povra- sed je osupljiv, od tako ime- oče služboval v različnih slo- čič … in spet Prešeren. Pa tek.' Stiska je prihajala tudi novanih najvišjih do najbolj venskih krajih, tako da se vprašanja jezika, od rezijan- Boris Paternu, Premisleki o književnosti in jeziku, CZ, še pozneje. Pesem Imperia- spodnjih. Od najbolj svete- je Boris Paternu v Predgra- ščine do slovenščine ne uni- Ljubljana, 2016, 184 strani, 19,95 evra, www.emka.si lizem mi trga glavo iz zbirke ga do čisto profanega, vse to, du blizu Črnomlja rodil po verzi. Res priporočam! V PIRANSKI MUZEJ IN NOVI ŠEF Vodenje Planet TV je prevzel Vladan Andjelković.

Alenka Brun izkušnje iz medijskega sve- ta. Bil je generalni direktor IZOLSKE BAZENE Prve TV v Črni gori, ki je pod začetku tedna njegovim vodstvom v samo Na tokratnem izletu nas je ves čas spremljal angel z zvonika cerkve svetega Jurija. Če je angel obrnjen so nam iz služ- enem letu postala prva izbi- be za stike z jav- ra gledalcev. Poleg vodenja proti Piranu, je namreč vreme deževno, če se obrne proti Izoli in Kopru, je vreme lepo. nostjo na Planet uspešne medijske hiše B92 TV sporočili, da Srbija je prevzel tudi funk- Grega Flajnik Karinja in Bogdana Marinac premikale, čeprav se je lad- razstavo o tekmovalnih jadr- Vje posvetovalni odbor druž- cijo operativnega direktor- predstavili muzejske zbir- ja ves čas pozibavala na vod- nicah iz začetnega obdobja be Antenna TV SL, ki izdaja ja Antenne Group Srbija, ke. Ogledali smo si zbirko ni gladini. Po ogledu muze- razvoja jadralnih športov. televizijski program Planet vodilne medijske skupine v n ko smo bili v Piranu, arheoloških najdišč, zbirko ja smo se sprehodili do Tar- V Izoli smo se fotografira- TV, v sporazumnem dogo- Srbiji. nas je angel gledal in pomorcev ter zbirko ladij- tinijevega trga, spoznali naj- li pred restavriranim ribiškim voru z Marijanom Jurencem »S svojimi izkušnjami, ki res je deževalo, ko smo skih modelov patra Gabri- pomembnejše stavbe in se čolnom z imenom Biser, enim sprejel sklep o njegovem sem jih pridobil pri voden- se odpeljali proti Izoli, je jela Gruberja, ki je bil stro- fotografirali pred spomeni- od najpomembnejših čolnov dež ponehal – torej se je kovnjak za hidrotehniko in kom slavnega virtuoza. Izve- izolskega podjetja Delama- Iangel zopet obrnil proti nam arhitekturo, poznal pa je deli smo, da so spomenik ris, ki je bil zgrajen leta 1955 in nas spremljal. Zdelo se tudi osnove pomorstva in nameravali postaviti ob 200. v piranski Ladjedelnici Boris je, kot da ga je skupina bral- pomorske zgodovine. obletnici rojstva, a so se dela Kidrič. V hotelu Delfin so nam cev Gorenjskega glasa slino Izvedeli smo na primer, zavlekla in jim je uspelo šele pripravili okusno kosilo. Gos- zanimala. da so amfore iz pečene gli- štiri leta kasneje, leta 1896. pa Daša Ždrnja Gregorič pa V Piranskem muzeju sta ne in da so spodaj oblikova- Na poti v Izolo smo se nam je povedala, kaj še nudi- nam po pozdravu direktor- ne v konico zato, da so jih ustavili še v Portorožu in si jo v hotelu. Po kosilu je sledilo ja muzeja Franca Jurija pri- med transportom na lad- v nekdanjih skladiščih soli kopanje v toplih bazenih tega jazni kustosinji Snežana ji zapičili v pesek, da se niso Monfort ogledali zanimivo lepega izolskega kompleksa. Foto: Planet TV

odpoklicu z mesta general- ju dveh televizij v regiji, bom nega direktorja. pripomogel, da Planet TV na Jurenec svojo poslovno slovenskem medijskem trgu pot nadaljuje v svojem pod- zavzame položaj, ki mu pripa- jetju IRV, ki deluje na pod- da. Planet TV ima poleg veli- ročju digitalnega marketin- kega potenciala tudi dva moč- ga in digitalnih medijev ter na lastnika, ki s svojim znan- upravlja platformi Hudo. jem in bogatimi izkušnjami v com in Content Exchange. medijskem poslu dajeta tele- Pred nekaj dnevi pa je na viziji temelj za uspešen raz- njegovo mesto prišel Vla- voj. Verjamem in upam, da dan Andjelković (na fotogra- bodo naši gledalci ter poslov- fiji) dosedanji glavni operati- ni partnerji zadovoljni s pri- vni direktor Antenne Group hajajočimi spremembami in Srbija. Andjelković se vese- da bo leto 2017 v znamenju li novega poslovnega izziva Planet TV,« je ob imenovanju v Sloveniji. Ima dolgoletne povedal Vladan Andjelković.

Rdeča kapica in blejski folklorni 'oktoberfest' V nedeljo, 23. oktobra, bo Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah gostilo operno predstavo Rdeča kapica, v kateri nastopata Eva Černe in Klemen Torkar. Lani je glasbeni Skupinska slika pred ribiškim čolnom Biser v Izoli / Foto: Grega Flajnik par za otroke na oder postavil Sneguljčico, in ker je bil odziv dober, sta se ustvarjalca tudi letos odločila, da se lotita podobne predstave – tokrat pravljice o Rdeči kapici. Letos je predstava ravno tako interaktivna, kar pomeni, da v njej sodelujejo kot statisti tudi naključno izbrani otroci na predstavi; je volk v njuni pravljici pojedel Rdečo kapico, pa morate preveriti sami. Kulturno-umetniško društvo Bled pa ob 70-letnici delovanja vabi na narodno-zabavno prireditev z nastopi različnih folklornih skupin, ljudskimi pevci in godci. V bistvu gre že za četrto prireditev Oktober je fest' na Bled', ki bo 22. oktobra 2016 ob 20. uri v Festi- valni dvorani. Predstavili se bodo: skupina Sekstakord, Ansambel Lojzeta Ogorevca, Godba Gorje in drugi. 24 PETEK_21. 10. 2016 HUMOR, HOROSKOP

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975 www.gorenjskiglas.si HOROSKOP TANJA IN MARICA

Oven (21. 3.–21. 4.) Znašli se boste na razpotju in kar nekaj dni se ne boste mogli odločiti za pravo smer. Šele ko boste prisluhnili notranjemu glasu oziroma intuiciji, boste dobili pravilen odgovor. Konec tedna se vam obeta presenečenje. Bik (22. 4.–20. 5.) Različni uspehi se bodo nadaljevali in še bolj boste zado- voljni. V ljubezni pa se vam obeta nezaupljivost in na vsakem koraku boste preverjali ljubljeno osebo. Bodite pazljivi, saj se vse to sumničenje lahko obrne proti vam. Dvojčka (21. 5.–21. 6.) Nehali se boste truditi biti nekaj, kar sploh niste. Ko boste pokazali svojo ranljivost, se vam bo približal nekdo, ki si tega prej nikoli ni upal, saj je v vas videl trdno skalo brez možnosti za uspeh oziroma ljubezen. Vsaka stvar je ob svojem času. Rak (22. 6.–22. 7.) V prihajajočem obdobju se boste morali kar večkrat prila- gajati. Tako na delovnem mestu kot med vašimi bližnjimi. Nikar tega ne vzemite preveč za hudo, ampak za občasno orožje proti hudi jezi oziroma prepirom. Imeli boste nekaj denarnih skrbi. Lev (23. 7.–23. 8.) Čeprav se vam bo zdelo, da je vse v redu, ne smete zau- pati prvemu vtisu. Še posebno bodite pozorni pri poslov- nih zadevah. Na čustvenem področju se vam bo končno marsikaj spremenilo na bolje. Dobra volja in pozitivnost delata čudeže. Devica (24. 8.–23. 9.) Bojite se očitnih sprememb, a ravno to lahko pričakujete v tem tednu. Kar se tiče odločnosti in samozavesti, ne bos- sudoku_LAZJI_16_84 te imeli težav, a sami dobro veste, da ste čustveno tako NALOGA kot omahljivi tudi ranljivi. Zvezde bodo na vaši strani. LAŽJI SUDOKU Tehtnica (24. 9.–23. 10.) TA JE DOBRA 8967 Ker je to vaše obdobje, boste skoraj vsak dan v novem pri- Janezkov spis o paniki 36154 čakovanju. Kar ne bo danes, bo jutri. Ni kaj, ne bo vas še Učiteljica učencem petega razreda za nalogo naloži, da izučilo. Dobro pa je to, da ste vztrajni in da znate čakati. napišejo spis z naslovom Panika. Otroci so spise napisali in 93 Ljudje, od katerih to najmanj pričakujete, vas bodo pre- jih naslednji dan prinesli v šolo. Ko jih je učiteljica ob koncu senetili. tedna prebrala in je v ponedeljek prišla v razred, je najprej 57 36 Škorpijon (24. 10.–22. 11.) pred tablo poklicala Janezka, naj pojasni svoje pisanje. 14 Izkušnje boste končno začeli uporabljati sebi v korist. S tem »Učenci, ko sem vam naložila nalogo, sem vam rekla, da v se vam bodo odprle poslovne priložnosti pa tudi denarno se spisu pojasnite, kaj vam pomeni panika. Ampak, Janezek, 19 48 kakšen spis je pa to? Napisal si samo številke 1, 2, 3 / 15,

vam bo poznalo. Zaradi čustvenih zadev boste še kar nemir- Rešitev:

16, 17 / 6, 7, 8 / 31. Kaj to pomeni?« 162793845 72

ni. Obisk, ki ga dobite, vam vse skupaj postavi na glavo. 538421976

974658123 Janezek vstane in suvereno začne pojasnjevati: »Saj to je spis, 619375482

283164759 58296

Strelec (23. 11.–21. 12.) gospa učiteljica. Imam tri sestre, stare 15, 16 in 17 let, ki bi 457289361 791542638

V tednu, ki prihaja, se izogibajte hudim besedam v službi. morale dobiti menstruacijo 6., 7. in 8. v mesecu, danes pa smo 326817594

845936217 1735

V jezi se namreč lahko izreče beseda, ki jo kasneje zelo REŠITEV že 31. Zdaj si pa predstavljajte, kakšna panika je pri nas doma.« sudoku_LAZJI_16_84 sudoku_TEZJI_16_84

obžalujemo. Bodite strpni in počakajte na pravi trenutek, 1735

NALOGA 58296

sudoku_LAZJI_16_8472

ki vsekakor pride. Vabljeni boste v prijetno družbo in imeli TEŽJI 48 19 Mujo in zlata ribica 14

se boste lepo. SUDOKU 36 57 8

Mujo je lovil ribe in ujel zlato ribico. REŠITEV 93

36154

8967

NALOG Kozorog (22. 12.–20. 1.) Ta mu je rekla: »Hej, izpusti me, pa ti izpolnim tri želje.« A

sudoku_LAZJI_16_84 18732 Še bolj bi lahko poslovno uspeli, če bi resnično spremenili »Dobro. Hočem novega audija,« si zaželi Mujo. 845936217 svoj način življenja. Prednost velikokrat dajete nepomem- »Ga boš na leasing ali na kredit?« 3 24 bnim stvarem, za pomembne pa vam zmanjka časa – ozi- »Bi ti želela na olju ali na masti?« 326817594 roma jih spregledate. Neka situacija vam bo dala veliko 79154263869 misliti. Kako življenjska obdobja razumejo električarji? 46938 Vodnar (21. 1.–19. 2.) Življenje je kot trifazni tok: 457289361 Do nekoga boste preveč grobi, ne da bi izbirali besede. • prva faza – otroštvo 54 • druga faza – mladost 283164759

Žaljivke bodo padale ena za drugo, prek meje. Kmalu Rešitev:

• tretja faza – zrela leta 541768239 94 1

zatem vam bo žal in na vse načine se boste trudili, da 796132584 619375482

283945716 popravite napako. A ne pričakujte, da vam uspe čez noč. • penzija je ničla, 975281643

124693875 76328

• sledi ozemljitev … 368457921 974658123 637524198 Ribi (20. 2.–20. 3.) 419876352

852319467 9

Finančno si zelo želite splezati na zeleno vejo, a brez las- REŠITEV

Pohvaljeni mož sudoku_TEZJI_16_84 538421976 tnega truda boste to težko dosegli. Po eni strani veliko 9

Pa naj še jaz malo pohvalim svojega moža: 76328

pričakujete, po drugi pa ste prehitro zadovoljni. Čeprav sudoku_TEZJI_16_84 1 94

Navodilo 54 za reševanje:162793845 v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da

»Moj mož ima najboljšo ženo v mestu in daleč naokoli.« 46938

ste polni novih idej in delavni, premalo vlagate. Povabljeni se ne bo nobeno69 število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem

REŠITEV 24 3

boste v družbo. izmed odebeljenih18732 devetih kvadratov. Pripravila P. F.

8

NALOG A sudoku_TEZJI_16_84 852319467 419876352 637524198 368457921 124693875 975281643 283945716 796132584 541768239 PETEK_21. 10. 2016 25 NAGRADNAAKCIJA KRIŽANKA

AKCIJA Zadnje delo Romana Leljaka natančno, od kraja do kraja popisuje identiteto ˝špicljev˝ in njihovo število. Je nadaljevanje knjige Speča Udba, v kateri je avtor objavil imena aktivnih in rezervnih pripadnikov ZadnjeUdbe. delo V tokratni Romana knjigi pa Leljakaobjavlja natančno, osebe, odki so bile krajadejansko do kraja registrirane popisuje identitetokot sodelavci ˝špicljev˝ Udbe. in njihovo˝Špiclji Udbe˝število. pomenijo Je nadaljevanjerazkrivanje knjige globokih Speča Udba,anomalij v kateri v je slovenskem avtor objavilznačaju imena in aktivnih utegnjeno in rezervnihbiti celostno pripadnikov povabilo Udbe.k očiščenjuV tokratni slovenskeknjigi pa objavljadružbe, osebe, če kile so zanjo bile ni www.gorenjskiglas.si dejanskoprepozno. registrirane kot sodelavci Udbe. www.gorenjskiglas.si ˝Špiclji Udbe˝ pomenijo razkrivanje globokih Cena knjige je 24,90 EUR. Če jo naročite anomalij v slovenskem po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku značaju in utegnjeno Pošte Slovenije. 90 biti celostno povabiloEUR www.gorenjskiglas.si EUR k očiščenju1924 slovenske Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, družbe, če le zanjo ni Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po prepozno.

tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, www.gorenjskiglas.si Cenaob knjige sredah je do 24,90 16. ure,EUR. ali Če po jo e-pošti naročite na: po pošti,[email protected] se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 90 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, 1924 EUR Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: [email protected]

Po knjigi Špiclji udbe je izšla še knjiga Špiclji udbe 2 A – L. V knjigi med drugim najdemo rezervne in opuščene sodelavce SDV, zaposlene v SDV in ostale vire, registrirane sodelavce SDV ter sodelavce organov varnosti JLA.

www.gorenjskiglas.si Cena knjige je

Če jo naročite po pošti, se poštnina 90 V knjigi Romana zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 24 EUR Leljaka so predstavljeni vsi Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, kraji v Sloveniji, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po objavljen je tudi tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, poseben seznam ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: sodelavcev SDV za [email protected] celotno Slovenijo. Avtor predstavlja Nagrade: 3-krat priročnik HRANA KOT ZDRAVILO posebno poglavje o metodah in Re­šit­ve kri­žan­ke (ges­lo, se­stav­ljeno­ iz črk z oštevil­­ sredstvih dela če­nih polj in vpi­sa­no v ku­pon iz kri­žan­ke) po­šlji­te do UDBE, seznam operativcev, srede, 2. novembra 2016, na Go­renj­ski glas, Ble­i­we­i­ rezervnih so­va ce­sta 4, 4000 Kranj. Rešitve lah­ko od­da­te tudi v pripadnikov na­bi­ralnik­ Go­renjske­ ­ga gla­sa pred poslov­ ­no stavbo­ ter sodelavcev na Blei­ we­ ­i­sovi­ ce­sti 4. UDBE.

Redna cena knjige je 24,90 eur. Če knjigo kupite ali naročite pri Gorenjskem glasu je cena 90 19 EUR Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si 26 PETEK_21. 10. 2016 DRUŽABNA KRONIKA GORENJSKI »GAUNARJI« VRTIMO GLOBUS Bieber prosil oboževalke, naj nehajo kričati

Priljubljene prigode gorenjskih »gaunarjev« so sprva osvojile spletno občinstvo, prvi odzivi domače Justin Bieber (22) vse težje prenaša bre- publike pa obetajo zavzetje kinodvoran. Film Pr' Hostar prihaja na redni spored v kino konec oktobra. me slave. Potem, ko je svoj profil na Instagramu zaprl zaradi žalitev, name- njenih bivšemu dekletu, je sedaj zaradi je nastajal skoraj leto dni, se natančneje v majhen hotel in jabolčni 'štrudelj', za kar Alenka Brun kričanja oboževalk prekinil pesem. »Ali podpisujeta Goran Hrvaća- Pr' Hostar, ki posluje raz- sta bila ponovno 'kriva'nek- lahko kričite le kratek čas po odpeti pes- nin in Dejan Krupić, režiser- meroma slabo. Ko se direk- danji masterchefovec Miha mi in mi potem dovolite govoriti? Včasih se počutim, kot ranjski Cineplexx sko taktirko pa so zaupali Luki tor odloči, da bo hotel pro- Hauptman in Nejc Mast- da me sploh ne poslušate, kar ni prijetno. Nehajte, saj je končno gostil Marčetiču. V igralski ekipi pa dal, zaposleni nočejo izgu- nak. Simpatične hostese pa kričite s polnimi pljuči,« je oboževalke nagovoril pevec. težko pričakovano najdemo že omenjena Deja- biti služb, zato odločno vza- so obiskovalce razveseljeva- Ko so se nekoliko umirile, jim je pevec povedal, da na poti premiero sloven- na in Gorana, Matejo Ter- mejo stvari v svoje roke in le z zeliščnim likerjem. Kaj zelo pogreša družino in prijatelje. ske komedije Pr' seglav, Igorja Kešino, Hari- skušajo prodajo sabotirati ... je bilo v filmu najbolj smeš- KHostar. Kako tudi ne, saj je sa Rakovića, Aljošo Armuša, Za pravo vzdušje so tokrat no in katera kletvica najbolj Kerry Washington ima sinčka film delo domačih ustvar- Maria Ćulibrka in druge. na kranjski premieri poskr- sočna, pa se je v kranjskem jalcev, natančneje Gorenj- Film je nastal po predlogi beli traktorji, bale sena, zvok Luxury baru razpravljalo še Igralka Kerry Washington (39) je postala cev. Premierne projekci- spletne nanizanke Pr' Hos- harmonike ter zelena prep- dolgo v noč. drugič mamica. Tokrat sta se z možem je se bodo sicer zvrstile še v tar, pravzaprav na podla- roga, po kateri so se poleg Je pa kranjski Cineplexx razveselila sinčka, ki sta mu nadela ime nekaterih mestih, 27. oktob- gi četrte epizode serije, kjer filmske ekipe sprehodili šte- nekaj dni za satirično kome- Caleb. Ta se je pridružil dveletni sestrici ra se bo film predstavil tudi se v središču zgodbe odvija vilni znani Slovenci. Mar- dijo gostil še Ladies night, Isabelli. Več informacij ni znanih, saj se Kranjskogorčanom. neizprosno hudomušen boj sikoga je namreč zanima- kjer so si dame lahko ogle- igralka svojo družino trudi ohraniti skrito. V Kranju je navdušeno malega človeka proti pogol- lo, kaj so ušpičili gorenjski dale film Čudežni svet Belle Kljub vsemu nedavno ni mogla skriti navdušenja nad mate- občinstvo v razprodani dvo- tni oblasti in požrešnim 'gaunarji'. V dvorani je imel Brown. Tudi tokrat so doga- rinstvom, za katerega pravi, da je njen največji blagoslov. rani z dolgim aplavzom poz- posameznikom. Domača vajeti v rokah moderator Kle- janje okoli filma nadgradili s dravilo številno filmsko eki- komedija nas popelje na idi- men Bučan, po filmu pa sta simpatičnimi darilci in žre- Adele ob obletnici presenetil kar na odru po. Pod scenarij za film, ki lično gorenjsko podeželje, obiskovalce pričakala golaž banjem nagrad. Adele (28) je partner ob peti obletni- ci presenetil z romantično gesto. Med prepevanjem pesmi Rollin' the Deep na koncertu v Nashvillu je pevko zasul z ljubezenskimi sporočilci, natisnjenimi na rožnat papir. Na oder je priletelo več tisoč lističev, na katerih je med drugimi zapisal: 'Ljubim te, moj angel si, vse najboljše ob obletnici.' Adele, ki sicer molči o svoji zasebnosti, je presrečna priznala, da načr- tujeta povečanje družine. Shia LeBeouf trdi, da je poročen

Zvezdnik filma Transformerji Shia LeBeouf (30) in britanska igralka Mia Goth (23) sta si v eni izmed lasvega- ških kapelic v slogu Elvisa Presleyja izmenjala poročne zaobljube. Obred Razpoložena ekipa filma Pr' Hostar pred premiero v Film Pr' Hostar si je ogledal tudi Tržičan, obraz iz sveta so v živo predvajali na spletu. Par se je kranjskem Cineplexxu / Foto: Tina Dokl deskanja na snegu Žan Košir. / Foto: Tina Dokl spoznal pred štirimi leti na snemanju filma Nimfomanka. Poroka naj ne bi bila veljavna, vendar igralec trdi nasprot- no in glede na njegova pretekla nenavadna dejanja bi bila to celo lahko resnica.

Filmske dogodivščine so zanimale tudi glasbenike: Tino Radijca in televizijca Robert Roškar in Jerica Zupan – Marinšek, Drejca Pogačnika in Janeza Štera. / Foto: Tina Dokl Štajerec in Gorenjka / Foto: Tina Dokl

Dvajsetletna Jeseničanka Anamarija Krajšek je študentka slovenistike in primerjalne književnosti. Srečamo jo lahko v vlogi voditeljice prireditev, kot je bil nedavni poročni sejem na Bledu, občasno dela kot manekenka in model, rada pa bi se preizkusila tudi na V sproščeni družbi se je premiere v Kranju udeležil tudi Čudežni svet Belle Brown je čudovita sodobna pravljica, ki televiziji in radiu. / Foto: Primož Pičulin Medvoški župan Nejc Smole. / Foto: Tina Dokl govori o nenavadnem prijateljstvu. / Foto: Cineplexx (2i Film) Gorenjski glas [email protected] 27 petek, 21. oktobra 2016 ZANIMIVOSTI

Čarovnice za otroke in odrasle Kranj – Zavod za turizem in kulturo Kranj tudi letos pripravlja Noč čarovnic v Rovih pod starim Kranjem. Zaradi izrednega Leta predanega dela zanimanja so se odločili, da bodo predstave za otroke že jutri in v nedeljo ter nato tudi naslednji konec tedna, odrasle pa bodo čarovnice pričakale na večer noči čarovnic, v ponedeljek, Pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Podljubelj, v katero je vključenih tristo trideset krajanov, so 31. oktobra. Otroške predstave so namenjene otrokom, starim praznovali sedemdesetletnico. Za predano in srčno dolgoletno delovanje so prejeli županovo priznanje. od štiri do deset let, priporočajo pa, da se za predstavo toplo oblečete. Število obiskovalcev na predstavo je omejeno. Suzana P. Kovačič KINOSPORED Podljubelj – Krajevna orga- nizacija Rdečega križa (KO 17.10 DEKLE NA VLAKU RK) Podljubelj se je ob usta- KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER) 17.50, 20.15, 22.40 INFERNO novitvi in še nekaj let zatem 21.00 GENIALCI imenovala Rdeči križ Sve- Sobota, 22. 10., in nedelja, 23. 10. 13.50 DOM GOSPODIČNE PEREGRINE ZA 19.10 JACK REACHER: ta Ana, za pomoč ljudem v NENAVADNE OTROKE NIKOLI SE NE VRNI stiski je njeno ustanovitev 18.35 DOJENČEK BRIDGET JONES 20.50 RAČUNOVODJA predlagala tedanja učitelji- 16.20 KUBO IN DVE STRUNI, sinhro. 21.15 OUIJA: IZVOR ZLA ca Marta Ankele. Vsa leta so 13.35 KUBO IN DVE STRUNI, 3D, sinhro. 17.00 ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN predani dobrim delom, kot 14.00, 16.00 ŠTORKLJE, sinhro. 14.35, 18.30, 20.40 INFERNO so pomoč sočloveku, naj bo 13.30, 15.20 ŠTORKLJE, 3D, sinhro. 17.10 DEKLE NA VLAKU s hrano, oblačili, toplo bese- 14.45, 16.40 SKRIVNO ŽIVLJENJE 15.15 ŠTORKLJE, sinhro. do in tudi finančno, spodbu- HIŠNIH LJUBLJENČKOV, sinhro. janje h krvodajalstvu, obi- 18.40 DOJENČEK BRIDGET JONES 15.30 SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH ski starejših in bolnih, tečaji KINO SORA, ŠKOFJA LOKA prve pomoči ... tudi vsakole- LJUBLJENČKOV, sinhro. tnemu sprejemu prvošolcev 16.45 LEDENA DOBA: Petek, 21. 10. iz podljubeljske šole v pod- VELIKI TRK, sinhro. 18.00 NAJIN SVET mladek RK. Njihova pomoč 20.00 NAŠ VSAKDAN je večkrat segla čez meje ob- Marija in Franci Janc ob županu Borutu Sajovicu in prostovoljke, tudi članice upravnega CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ Sobota, 22. 10. čine ljudem, ki so se znašli odbora KO RK Podljubelj, na nedavnem praznovanju jubileja / Foto: Tina Dokl 18.00 NAŠ VSAKDAN v stiski v naravnih nesrečah. Sobota, 22. 10. 20.00 NAJIN SVET 17.40, 20.00, 22.20 JACK REACHER: Zadnjih dvajset let KO RK posameznikom zahvalila s podelil županovo priznanje. s treh bregov, ki glasbeno po- Nedelja, 23. 10. NIKOLI SE NE VRNI Podljubelj prizadevno vodi priznanji. Med številnimi Jančeva je poudarila odlično pestrijo prireditve. Delo KO 18.00 NAJIN SVET 18.20, 20.50 RAČUNOVODJA Marija Janc, ki se je na pra- gosti je bil župan Borut Sa- sodelovanje z občino, krajev- RK v teh letih je z razstavo fo- 20.00 SLAVNO NESLAVNA FLORENCE 19.20 ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN znovanju v Domu krajanov jovic, ki je KO RK Podljubelj no skupnostjo, šolo in Fanti tografij prikazal Franci Janc. Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo 15.40, 21.15 OUIJA: IZVOR ZLA pravico do spremembe programa.

Nemške novinarje najbolj navdušuje narava GLEDALIŠKI SPORED Kranjska Gora – V sodelovanju s predstavništvom Slovenske turistične organizacije v Münchnu je bila v Kranjski Gori z oko- PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ lico pred nedavnim na delovnem obisku skupina dvanajstih Petek, 21. oktobra nemških novinarjev. Kot so sporočili iz kranjskogorskega pod- 19.30 Gerhart Hauptmann: ROSE BERND (v dvorani PGK) jetja Hit Alpinea, so jim pripravili pester program. Novinarji so lahko spoznali in doživeli programe ledeniškega in alpskega Sobota, 22. oktobra wellnessa v hotelu Špik, s kolesi so prevozili kolesarsko pot, ki 10.00 Jacob in Wilhelm Grimm: IGRA O RDEČI KAPICI (v dvorani PGK) pelje po nekdanji železniški progi, in se sprehodili do Martulj- 17.30, 19.30 Jonas Žnidaršič: JONAS (v dvorani PGK) ških slapov. Obiskali so tudi Planico in prenovljeni nordijski Ponedeljek, 24. oktobra center, v katerem so preizkusili simulator skokov in adrena- 10.00 POTOVANJE PO KONTINENTIH SVETA (v dvorani PGK) linski spust po jeklenici. Najbolj jih je navduševala narava, 19.30 Jennifer Haley: PODSVET (v dvorani PGK) pogled na velikanko v Planici, pa zgodba o Kekcu in teti Pehti GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE z njenimi zdravilnimi zelišči in čaji, ki jim je podjetje prav v Petek, 21. oktobra novem programu Po zdravem zajtrku se dan pozna poseben 19.30 CELOVEČERNI KONCERT TANJE ŽAGAR prostor in pozornost namenilo tudi v hotelu Špik. Zanimiv utrip Kranjske Gore so lahko gostje začutili tudi na Kulinarični Nedelja, 23. oktobra Nemški novinarji, navdušeni nad naravo, v Planici poti, katere namen je promocija lokalnih gostinskih zgodb. 10.00 RDEČA KAPICA (matineja)

Lepo okrašena miza I HIŠA KULTURE // četrtek, 27. oktobra 2016, ob 18. uri je del dobrodošlice, s katero vabljencem sporočamo, da so PREDSTAVITEV IN POGOVOR O KNJIGI zaželeni in da jih čaka nepozaben dogodek. Preden pa se lotimo ZLATI ZVOKI okrasitve mize, je pomembno, da vemo, Vabimo vas na predstavitev in pogovor ob izidu knjige za kakšen namen Zlati zvoki – Katalog Avsenikove glasbe, ki bo krasimo mizo, za koga v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v avli Gorenjskega mizo pripravljamo. V glasa v Kranju. knjigi je opisanih14 posebnih pogrinjkov Knjiga je najpopolnejši in najobsežnejši opis Avsenikove glas­ s številnimi fotografi- be od leta 1953 do leta 2016. Je neprecenljiva zakladnica po­ jami, dodani pa so še datkov za strokovnjake in za ljubitelje Avsenikove glasbe, ki je jedilniki za ta namen izjemno veliko bogastvo, katerega pomena se moda včasih in opisi receptov premalo zavedamo. Glasba bratov Slavka in Vilka je del naše zanimivih jedi. preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti, ki bo preživela dru­ Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, ge mode, trende in žanre. Avsenikovi zlati zvoki nas božajo že Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: nad šest desetletij. So del nas. Knjigo, ki obsega nad 400 strani, 04/201 42 41 ali na: [email protected]. 50 Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna je izdala Založba Avsenik, skupaj s sodelavci pa jo je napisal tr­ www.gorenjskiglas.si EUR po ceniku Pošte Slovenije. 12

žaški Slovenec Aleksi Jercog, ki bo gost predstavitve.

+ poštnina Prisrčno vabljeni!

www.gorenjskiglas.si Gorenjski glas 28 [email protected] ZANIMIVOSTI petek, 21. oktobra 2016

IZLET // 6. in 11. novembra 2016 Orel Sky prestrašil čivavo

Planinski orel Sky, ki je v lasti Nika Marčiča z Blejske Dobrave, je pred dnevi v Kamniku zgrabil in pošteno prestrašil malo čivavo. Ta je k sreči ostala nepoškodovana, Sky pa je postal prava medijska zvezda.

Urša Peternel

Blejska Dobrava – Orel Sky, ki je pred dnevi v Kamni­ ku zgrabil in dvignil v zrak malo čivavo, je postal prava medijska zvezda. Pri njem in njegovem lastniku Niku Marčiču na Blejski Dobravi se vrstijo novinarji, ki želijo Tokrat vas vabimo, da se nam pridružite na dveh ko- izvedeti zgodbo o tem, kako palnih izletih v Terme Dobrna, ki so najstarejše delujo- se je Sky izgubil in nato imel če slovensko termalno zdravilišče z več kot 610-letno bližnje srečanje s čivavo in tradicijo, danes pa sodobno in dinamično zdravili- njenim lastnikom. Pa tudi ško-turistično središče, ki združuje tako naravne da- zgodbo o tem, kako se nek­ nosti kot sodobno medicinsko znanost. Naš prvi izlet do odloči, da bo za hišnega (6. novembra 2016) bo bolj kopalno obarvan in se ljubljenčka imel – planin­ boste lahko kopali ves dan, drugi izlet (11. novembra skega orla ... 2016) pa smo dopolnili tudi z martinovanjem in živo Zgodba se je začela pred glasbo. Na obeh izletih bodo, skupaj z nami, za dobro kakimi tremi tedni, ko se voljo poskrbeli animatorji Term Dobrna. je orel Sky med treningom zmedel in odletel v nezna­ no. Nik ga je s prijatelji ta­ IZLET V NEDELJO, koj začel iskati, celo v gozdo­ Nik s svojim ljubljenčkom Skyjem, ki je od šestnajstdnevne avanture še vedno malce Cena: 6. NOVEMBRA 2016 vih na Mežakli, a Skyja niso zbegan in prestrašen. / Foto: Gorazd Kavčič EUR našli. Nik je o izginotju orla Cena vključuje celodnevno kopanje, 31 kilograma in Nik zdaj, ko je ljubkovalno pravi kar Hrvo­ kosilo, animacijski program s športnimi obvestil pristojne službe, tako Nik, k sreči ostala nepo­ aktivnostmi v parku in DDV. tudi center za obveščanje. škodovana, prav tako njen la­ Sky spet na varnem v domači je), zanj ima vse potrebne Ko je že obupal, da bo svoje­ stnik, bila pa sta oba prestra­ kletki, skrbi, da vsak dan poje dokumente, tudi rodovnik. Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 7.30, z AP Creina Kranj vsaj pet prepelic ... Takšni orli – gre za vrsto gol­ ob 7.55, z AP Mercator Primskovo ob 8.05, AP Škofja Loka ob ga ljubljenčka še kdaj videl, šena. Gospod je bliž­nje sre­ 8.25. Povratek v Kranj predvidevamo okrog 19.30. pa je po šestnajstih dneh do­ čanje z orlom k sreči spre­ In kako se je Nik sploh den eagle – stanejo dva tisoč bil klic, da je neki orel v Ka­ jel z razumevanjem, Nik pa odločil, da bo za ljubljenč­ petsto evrov in več. Orlu je mniku napadel čivavo. Takoj se je tudi opravičil za dogo­ ka imel – planinskega orla? Nik za domačo hišo na Blej­ Cena: IZLET V PETEK, je sedel v avto in se odpeljal dek. Kot pravi, Sky ni na­ Kot pravi, ta ljubezen traja ski Dobravi uredil prostorno EUR 11. NOVEMBRA 2016 33 v Kamnik, kjer je presrečen padalen, saj je še mladiček, že od malih nog, ko je nje­ kletko, trenira pa ga na pro­ Cena vključuje 3-urno kopanje, martinovo ugotovil, da gre za njegovega pravzaprav »dojenček«, in gov oče imel krokarja. To stem, vsak dan tudi po tri ali kosilo, zabavni program z martinovanjem Skyja. Seveda pa je Nik prvo tudi ne zna loviti plena. V ni Nikov prvi orel, prvega je štiri ure. Sky svojega lastnika ob živi glasbi in DDV. skrb namenil čivavi in njene­ šestnajstih dneh avanture ubila elek­trika na bližnjem uboga na žvižg, in ko si Nik Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 8.00, z AP Creina Kranj mu lastniku (sicer očetu Na­ tako ni nič jedel, tako da je daljnovodu, tako da je pred nadene rokavico, že ve, da je ob 8.25, z AP Mercator Primskovo ob 8.35, z AP Škofja Loka taše Pirc Musar). Sky je čiva­ bil, ko ga je Nik našel, shuj­ pol leta kupil novega orla, ki čas za trening in – prepelice. ob 8.55. Povratek v Kranj predvidevamo okrog 21.30. vo, kot se je izkazalo, zgra­ šan in nadvse prestrašen. Če mu je dal ime Sky. Kupil ga Nik in Sky imata prav ljubeč bil in dvignil v zrak, nato pa je prej tehtal 3,6 kilograma, je pri rejcu v Zagrebu (zara­ odnos, saj se Sky pusti po­ tudi takoj spustil. Čivava je, je potem imel le še dobra dva di hrvaškega porekla mu Nik božati in lastnika celo – po­ Za rezervacijo obeh izletov čim prej pokličite na tel. ljubčka. Nik pravi, da so orli št.: 04 201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 pametnejši celo od psov, na v Kranju ali pišite na: [email protected]. vprašanje, ali ni malo straš­ ljivo biti v tako tesnem sti­ ku z ujedo, pa Nik preprosto­ www.gorenjskiglas.si pravi: »Živalim moraš zau­ pati.« Glede na to, da je živ­ ljenjska doba orlov od petde­ IME set do osemdeset let, je tudi KA GOREN prijateljstvo lahko skoraj do­ POL CA PRIIMEK smrtno. AJ N 2016 Nik pravi, da bo zaradi zad­ NASLOV nje izkušnje zdaj bolj pazil na Skyja, saj mu bo nadel sle­ dilno napravo, tako da ga bo v primeru ponovnega izgino­ tja lažje in hitreje našel. Na­ OGNJENI MUZIKANTI črtuje tudi, da bo kupil še sa­ Se ti kdaj zgodi mičko, ki pa so menda še več­ ANSAMBEL GALOP je in bolj mogočne od sam­ Flet’n se mam čkov. Če ima odrasel samec ANSAMBEL POGUM premer kril 2,30 metra, pa je Pojem ti z zaprtimi očmi premer kril pri samicah lah­ SKUPINA ZAKAPANE ko tudi 2,95 metra, tehtajo pa Ma daj ne bluzi Sky med treningom: odzove se na Nikov žvižg in na hrano, to je prepelice. lahko do deset kilogramov. VESELI MUZIKANTI Najina pravljica MLADI GODCI Odprtje razstave Matjaža Mauserja Na Ravnah kmalu spet drsanje Slavljencu Spodnje Duplje – Galerija Graščina Duplje in Kulturno-turistič- Tržič – Župan Borut Sajovic je na nedavni seji občinskega sveta GORENJSKI KVINTET no društvo pod Krivo jelko Duplje vabita danes ob 18. uri na zagotovil, da bo v prihajajoči zimski sezoni ponovno možnost GLASOVNICA Dvigni glavo odprtje slikarske razstave iz cikla Zgodba o drevesu likovnega brezplačnega rekreativnega drsanja na pokritem umetnem ustvarjalca Matjaža Mauserja. Razstava bo v galeriji graščine drsališču na balinišču na Ravnah, ki ga bodo povečali še za kak Glasovnico pošljite na RADIO GORENC, Balos 4, 4290 odprta do 13. novembra, ob sobotah in nedeljah od 16. do meter. Sredstva so v proračunu zagotovljena, župan je pohvalil TRŽIČ do vključno 1.11.2016. Izmed vseh, ki bodo glaso- vali bomo izžrebali nagrajenca za letno vinjeto za leto 2017. 18. ure, med tednom pa po dogovoru. Sponzor razstave je tudi dobro sodelovanje z Balinarskim klubom AC Žepič Tržič, www.radiogorenc.si Občina Naklo. ki traja vse od odprtja drsališča decembra 2014. Gorenjski glas [email protected] 29 petek, 21. oktobra 2016 KAŽIPOT, ZANIMIVOSTI

HALO-HALO GORENJSKI GLAS Prehrana, nega in razvoj dojenčka telefon: 04 201 42 00 Kranj – V Mestni knjižnici Kranj bo v torek, 25. oktobra, ob 19. uri predavanje z naslovom Prehrana, nega in psihomo- Najboljši gasilci torični razvoj dojenčka v prvem letu življenja. Predavateljice Na­ro­či­la za ob­javo­ spre­je­ma­mo po te­le­fo­nu 04/201-42-00, fak­su 04/201-42-13 ali oseb­no na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju­ oz. po poš­ti – od pone­ delj­ k­a do bodo: Alenka Paternoster Zadravec, Marija Eržen, Polona četr­ ­tka do 11. ure! Cene ogla­sov in po­nudb v rubr­ ik­ i so izr­edno­ ugodne­ . Gabrovšek, organizatorji pa: Gorenjske lekarne, Zdravstveni iz Zaloga dom Kranj, Nutricia. ROZMAN BUS, T: 04/531 52 49, 041/855 630 KOPALNI IZLET OLIMJE 14. 11.; TRST: 28. 10.; MARTINOVANJE: OBVESTILA Janez Kuhar gasilke ekipe Spodnji Brnik 21. 11.; BERNANDIN: 13.–16. 11.; STRUNJAN: 4.–7. 12.; BANJA - Vopovlje, ki so tokrat dru- VRUĆICA - SARAJEVO: 27.–30. 10.; BOŽIČNI BANOVCI: 27.–28. Trening kegljanja Cerklje – Gasilska zveza gič nastopile na ekipnem 12; BOŽIČNI RADENCI: 26.–28. 12; SILVESTROVANJE TUHELJ: Cerklje je prvo oktobrsko so- tekmovanju. Med pionirji je 30. 12.–2. 1. 2017. www.rozmanbus.si Šenčur – Društvo upokojencev Šenčur vabi svoje člane na boto organizirala pred špor- zmagala ekipa Spodnji Br- trening kegljanja vsako sredo ob 12. uri na kegljišče Triglav v tno dvorano v Cerkljah gasil- nik - Vopovlje, med pionirka- Kranju, Savska cesta 34. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot sko tekmovanje, ki se ga je mi in mladinci pa so bile naj- boljše Cerklje. Največ prvih brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni na- V Medgeneracijskem centru Kranj udeležilo 29 ekip z 261 tek- slov [email protected]. movalci iz osmih društev. V mest je pripadlo gasilcem Kranj – V Medgeneracijskem centru Kranj bo danes, v petek, članski kategoriji A je zmaga- Zgornjega Brnika, tudi med 21. oktobra, ob 17. uri Proaktivna kavarna. Udeležence vabi- la ekipa Zaloga pri Cerkljah, veterani, najboljši skupni re- PRIREDITVE jo, da podajo pobude, projekte, ideje, vprašanja ali karkoli v članski kategoriji B pa zultat pa so dosegli gasilci iz drugega, kar jih nagovarja in je uresničljivo s sodelovanjem Zgornji Brnik. Med članica- Zaloga. Namen tekmovanja širše skupnosti. Prav tako danes bo ob 18. uri družabni večer Zlati časi, kam hitite? mi so v kategoriji A slavile ga- je bilo usposabljanje in pre- s tombolo. V torek, 25. oktobra, pa bo ob 17. uri predavanje silke Zgornjega Brnika, v ka- verjanje usposobljenosti ga- Adergas – Kulturno-umetniško društvo Pod lipo Adergas Zorana Železnikarja z naslovom Ego – naš navidezni prija- tegoriji B pa nepričakovano silcev. vabi danes, v petek, 21. oktobra, ob 19. uri v dvorano v Ader- telj. O entiteti, ki ima prevladujoč vpliv. gas na prijeten glasbeno-pevski večer z naslovom Zlati časi, kam hitite z domačimi pevci in igralci. Peli in igrali bodo pe- Delavnica polstenja smi iz zakladnice ljudskega izročila in stare popevke. Gostje Milje – Danes, v petek, 21. oktobra, bo ob 18. uri v Hiši čez večera bodo pevci, fantje in dekleta iz Šenčurja. cesto na Miljah 11 potekala delavnica Polstenje z Evo Fabjan- čič. Lahko si ogledate tudi njeno razstavo polstenih izdelkov. Literarni večer Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi ljubitelje poezije na literarni večer z literarnima ustvarjalkama Marijo Jurgele in KONCERTI Slavico Štirn. Prireditev bo v petek, 4. novembra, ob 17. uri v dvorani društva. Zborovska glasba v Radovljiški graščini Kranj – V Baročni dvorani Radovljiške graščine bo jutri, v Misijon v Župniji Javorje soboto, 22. oktobra, ob 19. uri koncert, na katerem bodo nastopili zbori: KPZ Mysterium Kranj, Učiteljski pevski zbor Javorje – V Župniji Javorje bo od danes, petka, 21. oktobra, Slovenije Emil Adamič in Musica Viva Kranj Primskovo, v pa do prihodnje nedelje, 30. oktobra, potekalo pestro misi- nedeljo, 23. oktobra, pa z začetkom ob 17. uri lahko prisluh- jonsko dogajanje. Poleg vsakodnevnih svetih maš bodo iz- Med članicami kategorije A so zmagale gasilke nete zborom: PZ Vox Carniola Jesenice, Komornemu zboru vedena predavanja, srečanja, obiski po domovih, misijonski z Zgornjega Brnika. Grgar Nova Gorica in Ženskemu komornemu zboru ČarniCe večer po družinah, romanje, sveti krst ... Ljubljana. Vstop bo prost s prostovoljnimi prispevki. IZLETI RAZSTAVE PETKOVA PRIREDITEV Na Kunč Slike Matjaža Mauserja Izvaja: Lutkovno gledališče Nebo ZRCALCE Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 27. okto- Duplje – V galeriji Graščine Duplje bodo danes, v petek, 21. Petek, 21. oktober 2016, ob 17.30 uri bra, na pohodniški izlet na Kunč, jaso v Kočevskem rogu. oktobra, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo Matjaža Mauserja. OKC Krice krace, Tomšičeva 14 Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred Creine. Hoje bo za tri do štiri ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 24. oktobra. PREDSTAVE SOBOTNA MATINEJA Izvaja: Lutkovno gledališče Pupilla Po Župančičevi poti Bog masakra RDEČA KAPICA Medvode – KUD Fofité vabi na ogled strupeno grenke komedi- Sobota, 22. oktober 2016, ob 10. uri Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 10. no- Prešernovo gledališče Kranj vembra, na pohod po Župančičevi poti od Dragatuša do je Bog masakra v izvedbi KUD Fofité. Predstava bo jutri, v so- ______Vinice. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred boto, 22. oktobra, ob 19.30 v Kulturnem domu Medvode. Igra- Creine. Pot je dolga 13 kilometrov, hoje bo za štiri ure. Prija- jo: Katarina Srna, Džoni Balloni, Maša Kavčič in Zvone Nagode. www.pgk.si ve z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 7. novembra. Dom na Kredarici Dovje – V Kulturnem domu si lahko jutri, v soboto, 22. okto- Na martinovanje bra, ob 20. uri ogledate predstavo Dom na Kredarici. Krajepisec Željko kliče Kozinc nas s Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 15. novem- lep dan bra, na turistični izlet z martinovanjem na kmečkem turiz- Bejbe svojim značilnim mu na Trški Gori. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. Visoko – KUD Visoko vabi v soboto, 22. oktobra, ob 19.30 v srčnim uri izpred Creine. Izlet bo izveden, če bo trideset prijav. Pri- Dom krajanov na ogled predstave, komedije v izvedbi KD Željko Kozinc doživljanjem, jave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, Bohinjska Bela – Gledališče Belansko Bejbe. Predstava je za ki ga poznamo 14. oktobra. abonma in za izven. LOŠKE že iz njegovih POTI 50 izletov po Selškem, sedmih PREDAVANJA LOTO Poljanskem in Žirovskem izletniških Rezultati 84. kroga – 19. oktobra 2016 knjig, vabi k Novosti v cestnoprometni zakonodaji 14, 16, 18, 26, 27, 28, 39 in 13 naravnim in kulturnim Šenčur – Avto-moto društvo Šenčur vas v sodelovanju z Ob- Loto PLUS: 4, 5, 16, 24, 26, 27, 29 in 13 biserom tega čino Šenčur, Društvom upokojencev Šenčur ter Gasilskim Lotko: 7 2 9 2 7 1 društvom Šenčur in Srednja vas vabi na predavanje z naslo- prelepega vom Novosti v cestnoprometni zakonodaji. Predavanje bo v Sklad 85. kroga za Sedmico: 980.000 EUR dela torek, 25. oktobra, ob 18. uri v Domu krajanov Šenčur. Preda- Sklad 85. kroga za PLUS: 50.000 EUR domovine. vatelja bosta učitelja vožnje in prometnih predpisov Matjaž Sklad 85. kroga za Lotka: 160.000 EUR Mozetič in Franjo Jurman.

Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena 7. oktobra 2016 Izžrebani nagrajenci nagradne križanke GORENJSKEGA GLA- Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, 90 v Gorenjskem glasu, je bilo podjetje AVTOHIŠA VRTAČ, D.O.O., SA, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu 4. oktobra 2016 z Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. 14 EUR iz Stražišča pri Kranju. Nagrajenci: 1. nagrada: enodnevna upora- geslom JESENSKI ODDIH in prejmejo knjigo La nonna La cuci- št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. ba avtomobila VW TIGUAN – Janez Rožič, Kranj, 2. nagrada: eno- na La vita – Čudoviti recepti moje none, so: Martina Hartman, Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. dnevna uporaba avtomobila VW POLO – Marija Štaut, Nak­ lo, 3. Medvode, Valči Žakelj, Žiri in Zvonko Pezdirnik, Mojstrana.

nagrada: poklanja Gorenjski glas – Andreja Gartner, Selca. Nagrajencam čestitamo. www.gorenjskiglas.si Gorenjski glas 30 [email protected] MALI OGLASI petek, 21. oktobra 2016

ZAMENJAM STROJI IN ORODJA GLASBILA MALI OGLASI 2-STANOVANJSKO hišo z vrtom in T: 201 42 47, F: 201 42 13 2 garažama zamenjam za stanovanje PRODAM PRODAM E: [email protected] na Zlatem polju, z doplačilom, tel.: ELEKTROMOTOR Elko, 7.5 kw, 1440 DIATONIČNO harmoniko Melodija, 031/449-093 16003770 obr. in stikalom, z nogami, kot nov, ugasitev BE ES AS, stara 1 leto, cena cena po dogovoru, tel.: 041/722-625 po dogovoru, tel.: 031/302-411 Male ogla­se spreje­ ­mamo:­ VIKENDI, APARTMAJI 16003738 16003757 za ob­ja­vo v petek do srede PRODAM do 14. ure in za ob­ja­vo STAREJŠO tračno žago, leseno RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA v to­rek do petka do 14. ure! NA DOLENJSKEM Posavju prodam ogrodje, kolo fi 60 cm, tel.: 040/228- hišo s 5.600 m2 zemlje, na čudoviti 427 16003776 TURIZEM lokaciji, ugodno, tel.: 041/910-232 De­lo­vni čas: RUMENO korenje, fižol češnjevec, ko- PRAŠIČE, težke od 20 do 90 kg, mo- 16003748 TRAČNO-brusilni stroj, mere 300 x PRODAM ponedeljek, to­rek, čet­rtek, 103, delovna širina 90, cena 100 lerabo in črno redkev, tel.: 041/549- žna dostava, tel.: 041/760-789 2 EUR, tel.: 04/23-44-440 16003784 APARTMA, pritličje 86 m + terasa 35 713 16003792 petek nepr­ ekinjeno od 2 POSESTI m , Barbariga pri Puli, tel.: 031/549- 16003767 7. do 15. ure, sreda od NAJAMEM ali kupim kmetijsko zemlji- 008 16003716 PRAŠIČE, težke 120 kg, možna dosta- 7. do 16. ure, sobote, nedelje šče, tel.: 031/282-734 16003735 VINO cviček, odprto in ustekleničeno, va, tel.: 04/51-50-400, 041/581-019 in prazniki zaprto. GRADBENI urejena dokumentacija za lokale, z 16003726 PRODAM dostavo, tel.: 031/386-848 MATERIAL OTROŠKA OPREMA 16002965 TELICO simentalko, staro 4 mesece, ZAZIDLJIVO parcelo na Golniku, tel.: cena 480 EUR, tel.: 041/830-560 NEPREMIČNINE 040/204-184 16003732 GRADBENI MATERIAL PRODAM VZREJNE ŽIVALI 16003756 STANOVANJA POSLOVNI PROSTORI PRODAM OTROŠKO posteljo, 70 x 140 cm, bu- PRODAM TELICO ČB, breja 4 mesece, pašna, kev, z jogijem, ki se spremeni v normal- tel.: 04/59-61-069, 040/613-705 ODDAM ODDAM TRAMOVE, 20 x 24 x 850, špirovce, no, tel.: 031/346-930 16003737 11 BREJIH ovc, ovna ter 8 jagnjet za 16003762 zakol ali nadaljnjo rejo, tel.: 041/834- 2 12 x 14 x 800, in plohe, 50 mm, ter ENOSOBNO stanovanje, 47 m , v Bis­ POSLOVNE PROSTORE v IOC Inteks moped APN 6, tel.: 070/607-860 188 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, trici pri Tržiču, cena po dogovoru, tel.: na Savski cesti 34, Kranj (bivša Tren- 16003769 16003746 tel.: 04/51-82-634 040/234-181 ča) oddamo, velikost od 37 do 500 m2. 16003773 16003777 MEDICINSKI Cena 2,95 EUR/m2 mesečno, tel.: KUPIM BIKCA simentalca, 2 ČB telički, stari 041/426-898 16003066 PRIPOMOČKI 10 dni ali starejše, in kravo simentalko TELIČKI simentalki, stari 10 dni, tel.: ODKUPUJEMO kostanjeve drogove po telitvi, tel.: 041/744-502 041/961-554 PRODAM GARAŽE (za elektrogospodarstvo), dolžine 9–11 16003778 16003754 m (tudi neobeljene), 031/33-99-28, ODDAM pisarna 02/61-31-583; SES d.o.o., BOLNIŠKO posteljo, rabljeno 1 me- BIKCA, težkega 200 kg, in mladiče TELIČKO simentalko, staro 10 dni, d.o.o. Opekarska ul. 22, Maribor sec, tel.: 04/23-31-518 16003775 border collie, tel.: 031/531-087 tel.: 04/25-21-569, 031/223-102 VRSTNO garažo za glavno Pošto na 16003794 16003783 16003720 Dražgoški ulici, cena 50 EUR/mes., Oldhamska cesta 12, 4000 Kranj tel.: 04/25-21-554 16003759 SUHE jesenove deske, 25 ali 30 mm BIKCE simentalce, stare 10 dni, in TELIČKO simentalko, težko 130 kg, in Tel.: 04/202 13 53, Fax: 04/202 17 85 debeline, cca 1 m3, tel.: 040/298- enega, starega 30 dni, tel.: 031/542- več starih predmetov: skrinje, omare, GSM 051/320 700, ŽIVALI IN 413 16003766 293 tel.: 031/585-105 16003727 E-pošta: [email protected] RASTLINE 16003785 MOTORNA VOZILA KURIVO TELIČKO simentalko, staro 1 mesec, PODARIM BREJO ciko, kravo s teletom in teleta, tel.: 031/862-164 V KOMENDI - Moste oddam 2,5-sob- stara 4 mesece, možna dostava, tel.: AVTOMOBILI PRODAM 2 KUŽKA mešančka, nemški ovčar- 16003782 no stanovanje z balkonom in garažo, 041/211-602 16003788 -bernski planšar, Lavtar Jože, Stirpnik delno opremljeno, tel.: 041/894-493 PRODAM DRVA, metrska ali razžagana, možnost TELIČKO simentalko, težko 140 kg, 16003791 dostave, tel.: 041/718-019 3, tel.: 04/51-41-266 16003708 ČB bikca, starega 10 dni, tel.: HYUNDAI Accent topka, 1500 tel.: 041/980-371 16003475 031/417-221 16003721 16003793 NAJAMEM km, 34.000 km, letnik 2001, tel.: TIGRASTEGA mucka, tel.: 040/951- 040/250-996 16003780 707 16003741 BUKOVA, hrastova, gabrova in meša- ČB bikca, težka od 180 do 200 kg, VEČ ČB bikcev, starih od 2 do 4 me- MLAD in urejen par išče stanovanje za na drva ter goli hrasta, tel.: 031/330- tel.: 031/378-922 sece, tel.: 041/942-015 najem v Kranju, tel.: 040/187-164 MERCEDES-BENZ C 180, bencin, le- 425 16003635 16003772 16003745 16003729 tnik 2001, tel.: 051/342-153 16003743 BUKOVA in mešana drva, razžagana KMETIJSKI STROJI ČB teličko, staro 14 dni, dobrega po- ZAJCE, sive bele orjake, stare 5 me- in z dostavo, ter smrekove plohe, tel.: rekla, tel.: 041/393-955 RENAULT Megane 1,4 16 V, letnik PRODAM secev (samce in samice), ter mlade pe- 031/282-734 16003790 teline, tel.: 04/51-91-914, 051/437- 2000, lepo ohranjen, redno servisiran, 16003734 cena po dogovoru, tel.: 031/302-411 GORSKI traktor Reform Muli 33 z na- 135 kladalko sena, 4x4, špera, reduktor, le- JAGENJČKE, ovčje kože, jabolka, ja- 16003724 Domplan, d. d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj 16003758 BUKOVA in mešana drva, možna do- tnik 1985, 2410 ur. Zelo malo rabljen, bolčni sok, kis dobite na eko kmetiji, T: 04/20 68 773M, F: 04/20 68 701 stava, tel.: 04/25-60-224, 051/205- Praproše 7, tel.: 031/648-526 t M tel.: 031/894-568 16003500 OSTALO M: 030 641 621, I: www.domplan.si KUPIM 800 16003752 16003614 E:T [email protected] RF ČRPALKO za gnojevko, AL, večje PRODAM V zadovoljstvo naših strank upravljamo ODKUP vozil, motornih koles, kombi- BUKOVA in mešana drva, suha – pod KOKOŠI – nesnice, jarkice, rjave, ohišje za vrtno kosilnico, PVC 50 lit. zanesljive in varne storitve posredovanja v jev - poškodovanih, voznih, in prevzem kozolcem, razžagana in možna dosta- sod s pokrovom, tel.: 041/858-149 bele, črne in grahaste barve, pred SENO v kvadratnih balah, tel.: prometu z nepremičninami. leasinga. Igor Konkolič, s.p., Triglavska va, tel.: 031/378-940 nesnostjo, pripeljemo na dom, tel.: 041/838-080 16003765 16003411 16003742 Obiščite nas na naši spletni strani: 12, Kranj, tel.: 041/697-492 16003753 041/710-113 16003470 www.domplan.si V AGROIZBIRI Čirče – akcija za olja, SENO, tel.: 04/57-21-605 OHRANJEN avto, takoj, gotovina. DRVA, suha bukova ter mešana, mo- KOZICO, belo, staro 6 mesecev, tel.: 16003781 MEPAX, d.o.o., Ul. Mirka Vadnova 1, masti in filtre, za vse tipe traktorjev v žna dostava, Žabnica, tel.: 041/756- Agroizbiri Kranj, d.o.o., Smledniška c. 031/635-755 16003764 Kranj, tel.: 041/773-772 16003379 449 STARE, ročno izdelane hrastove stebre 17, Kranj, tel.: 04/23-24-802 16003566 HIŠE 16003749 NESNICE rjave, grahaste, črne pred za kozolec (stoženke), tel.: 051/645- VOZILO, celo, v okvari ali poškodova- nesnostjo. Brezplačna dostava na 672 16003779 PRODAM no, od letnika 2002 dalje. Avto Tojos, V AGROIZBIRI Čirče – velika jesenska PELETI, briketi, drva Agrocal, dostava akcija akumulatorjev za avtomobile, dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Ti- Tomislav Josipovič, s.p., Drulovka 23a, brezplačna in odkup živine, Smrekca baot Zlatko, Babinci 49, Ljutomer, tel.: VEČJO količino bio pridelanega sena, SAMOSTOJNO, enodružinsko hišo 16003456 kamione in traktorje v Agroizbiri Kranj, tel.: 031/629-504 center, d.o.o., Žabnica 5, Žabnica, 02/58-21-401 16002598 tel.: 04/25-03-705, 040/842-844 na parceli 700 m2, na koncu vasi, bli- d.o.o., Smledniška c. 17, Kranj, tel.: tel.: 04/25-51-313 16003730 zu gozda, cena 220.000 EUR, tel.: 04/23-24-802 16003567 AVTODELI IN OPREMA 16003497 PRAŠIČA, težkega 120 kg, za zakol ali 031/624-509 nadaljnjo rejo, tel.: 041/504-662 ULEŽAN hlevski gnoj, možna dostava, 16003736 PRODAM KUPIM SUHA bukova, hrastova, gabrova, jese- 16003744 031/676-235 16003795 LETNO-zimske gume Yokohama, nova drva, lahko razžagana in z dosta- DVOBRAZDNI, obračalni, hidravlični vo, tel.: 031/826-621 16003610 FESST, d. o. o., 225/55 R/17/97 V, vožene samo plug, tel.: 031/604-918 16003763 12.000 km, tel.: 031/653-181 16003719 nepremičninska SUHA bukova in mešana drva, možna družba, MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, dostava, tel.: 041/577-533 lahko tudi v okvari, tel.: 041/677-605 16003723 Koroška c 2, Kranj, KARAMBOLIRANA 16003725 Telefon: 236 73 73 VOZILA Faks: 236 73 70 SUHA, mešana drva, cena 40 EUR, TRAKTOR, kiper prikolico in motokulti- Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice KUPIM tel.: 041/214-500 vator, lahko je v okvari, tel.: 031/500- E-pošta: 16003761 933 16003466 [email protected] KARAMBOLIRANO vozilo ali vozilo 3 Internet: v okvari, od let. 2000 dalje. Ugrica UGODNO prodam 4 m mešanih drv, TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, www.fesst.si Blaž, s.p., Drulovka 38, Kranj, tel.: tel.: 04/25-21-083, 031/298-719 Univerzale, Štore ali TV ter ostalo kme- 041/349-857 16003504 16003728 tijsko mehanizacijo, tel.: 031/562- 809 16003524 ZELO ugodno prodam lesene brikete in pelete, tel.: 040/887-425 TRAKTOR za lastno uporabo, od la- 16003505 stnika, tel.: 030/419-790 16003774 Ko pomislimo KUPIM na podeželje, se PRIDELKI spomnimo na 3 3 20 M bukovih drv ali 13 m bukovih PRODAM goli. Drva plačam po 35 EUR, goli 45 raznolike dobrote, EUR s prevozom, tel.: 031/549-008 BELI in rdeči, jedilni in krmni krompir ki jih znajo pripraviti 16003717 ter ječmen, gnojen s hlevskim gnojem, spretne gospodinje tel.: 041/894-493 kmetij. Vedno znova BUKOVO hlodovino, večjo količino, 16003789 tel.: 041/905-557 16003787 nas navdušijo z DOMAČA jabolka in hruške, stare in izvirnimi jedmi, nove sorte, tel.: 04/25-78-450 takimi, ki so se jih STANOVANJSKA 16003750 naučile pripravljati

OPREMA DROBNI krompir, 300 kg, rdečo peso od svojih mam in in ječmen, 2 toni, tel.: 041/229-159 babic, drzne pa so 16003718 POHIŠTVO tudi pri preskušanju JABOLKA, neškropljena, starejših sort sodobnejših jedi. PRODAM (bobovec, kosmač, ontario ...), tel.: Dobro kosilo se 040/266-311 16003722 ZLOŽLJIVO posteljo, »fiksen« okvir, konča s sladico, 200 x 90, simbolična cena, tel.: 040/504-544 KORUZO za siliranje, na njivi 0,7 ha (7 drobno pecivo se mernikov), okolica Kranja, cena za celo 16003739 poda h kavi ali čaju, njivo 200 EUR, tel.: 040/383-733 16003760 sladka so lahko tudi GOSPODINJSKI jutra in večeri…. www.gorenjskiglas.si APARATI KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, Avtorica v knjigi s 350 stranmi piše o najbolj skritih, intimnih gnojen s hlevskim gnojem, okolica Kra-

25 nja, tel.: 041/971-508 16003616 dejanjih spolnosti naših prednikov, o življenju dekel in KUPIM

Cena knjige je EUR

hlapcev, o otroštvu dedov in babic, zidavi hiš po 2. svetovni ŠTEDILNIK na drva, dimna cev na LEPO, zdravo, svežo repo, okoli- vojni in o okoliščinah, v katerih so se včasih rojevali otroci. + p a ca Šenčurja, tel.: 04/25-91-210, Zanimive so zgodbe o tem, kako in zakaj so se ljudje oštnin desni, tel.: 041/993-523 16003731 031/725-422 16003751 50 sovražili, se ženili, umirali. Posebno poglavje je namenjeno Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, EUR dedu Luki, ki je bil znana žirovska legenda. Redna cena knjige je 30 EUR. NEŠKROPLJENA jabolka različnih Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 12 Če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je cena le 25 EUR + poštnina. OGREVANJE, sort, tel.: 040/372-098 16003733 04/201 42 41 ali na: [email protected]. HLAJENJE Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna NEŠKROPLJENA jabolka jonatan, Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, po ceniku Pošte Slovenije. BleiweisovaKnjigo lahko cesta kupite 4 v Kranju, na Gorenjskem jo naročite po tel.glasu, št.: 04/201 42 41 PRODAM bobovec in jabolka za mošt, tel.: aliBleiweisova na: [email protected]. cesta 4, Kranj, Če jo jo naročite naročite po pošti, po tel.: 041/575-117 16003747 ŠVEDSKO peč na trda goriva, ogreje se04/201 poštnina 42 zaračuna 41 ali na: po [email protected] Pošte Slovenije. 150 m2 prostora, tel.: 031/314-148 REPO za kisanje ali krmo, tel.: www.gorenjskiglas.si 16003771 041/242-375 16003768 Gorenjski glas [email protected] 31 petek, 21. oktobra 2016 MALI OGLASI, ZAHVALE

POSEK in spravilo lesa, možnost od- ZAPOSLITVE (m/ž) kupa lesa na panju. M-LES, Matej NUDIM Urh, s.p., Bodešče 18, Bled, tel.: Vse na svetu mine, V SPOMIN 031/561-613 16003512 vse se spremeni, ZAPOSLIMO sodelavca v pralnici in 23. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila servisu tovornih vozil. Zaželjen izpit ka- TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena le spomin na tebe, tegorij C in E ter osnovno znanje dela tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva- draga naša mami, z računalnikom. Štempihar transport, nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan ostaja in živi, Štempihar Slavko, s.p., Poslovna hrup, 10 let garancije. Samo Kališnik, Dragica Štirn cona A12, Šenčur, prošnje pošljite na ADAPTACIJE od temelja do strehe, s.p., Velika Lašna 45, Kamnik, tel.: ker dom je prazen s Štefanje Gore [email protected] omete, fasade, kamnite škarpe, tlako- 031/720-141 16003454 in molči. 16003786 vanje dvorišč, tudi manjša gradbena Pogrešamo te! dela – z vašim ali našim materialom, IŠČEM Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, ZASEBNI STIKI Kranj, tel.: 041/222-741 Tvoji najdražji: mož Damjan, hči Barbi, sinovi Marko, Beno in DUO Rolo išče delo na zabavah, oble- 16003691 ŽENITNE raznovrstne, zanimive po- David z družinami tnicah z domačo in zabavno glasbo, nudbe, z vse države, različnih starosti. tel.: 041/741-355 BARVANJE napuščev in fasad do viši- Mnogo je samskih fantov, gospodov 16003740 ne 25 m, z lastnimi dvigali – ugodno. ... Hitra spoznavanja, 031/836-378, Nudimo tudi vsa slikopleskarska dela. www.zau.si 16003455 Sandi Ferlan, s.p., C. talcev 14, Kranj, tel.: 041/682-166 16003502 STORITVE EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, RAZNO NUDIM Tržič nudi čiščenje in razrez cistern Srce je omagalo, ZAHVALA ter filtracijo olja! Pleskanje stanovanj in PRODAM tvoj dih je zastal, SENČILA ASTERIKS, d.o.o., Cesta na stopnišč, tel.: 041/989-987 V 67. letu nas je za vedno zapustil dragi Loko 2, 4290 Tržič, tel.: 59-55-170, 16003477 UGODNO prodam 2 150-litraska sodo- a spomin nate 041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, va inox, tel.: 04/25-61-255, 040/310- bo vedno ostal. lamelne zavese, plise zavese, komarni- FLORJANI, d.o.o., C. na Brdo 33, 943 16003755 ki, markize, www.asteriks.net Kranj izvaja vsa gradbena dela od te- Janez Pfajfar 16003476 meljev do strehe, adaptacije, omete, Jakšov Janez, iz Lajš 3 omete fasad, kamnite škarpe, tlakova- ADAPTACIJE vsa gradbena dela, no­ nje dvorišč, tel.: 041/557-871 tranje omete, strojne omete, fasade, 16003683 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelav- adaptacije, tlakovanje dvorišča, ogra- cem, znancem in gasilcem PGD Selca za izrečena sožalja, pomoč, je, kamnite škarpe in dimnike, kvalite- KERAMIČARSTVO Janez Kleč, s.p., tno, hitro in poceni. SGP Beni, d.o.o., Milje 77, Visoko vam nudi kvalitetno in cvetje in sveče. Hvala župniku g. Proštu za lepo opravljen obred. Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 ugodno polaganje keramičnih ploščic Hvala dežurni ekipi Zdravstvenega doma Škofja Loka in dr. Hab- 16003595 in adaptacije kopalnic, tel.: 051/477- 438 16003378 janu za zdravljenje v času njegove bolezni. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Med nami ljubljen ZAHVALA Vsi njegovi bil si iz srca, ljubljen bodi tudi tam, Ob boleči izgubi našega kjer si zdaj doma. Franca Koširja 21. 9. 1949–25. 9. 2016 ZAHVALA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali za cerkev na Gori. Posebna zahvala gre Borisu V 81. letu starosti nas je zapustil dragi Petrovčiču, govornikoma Marku in Ivanu ter župnikoma Jožetu Stržaju in Jožetu Dolencu. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Jože Mali iz Sebenj Vsi njegovi Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem se zahva- Volaka, oktober 2016 ljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, stiske rok, spodbudne besede in žalne sveče.

Žalujoči: Nataša, sin Janez, hčerka Suzana, vnuk Miha in OSMRTNICA pravnuka Lara in Žiga

Odšel je naš dedi

mag. Janez Sušnik ZAHVALA Marinčev Ivo iz Spodnje Besnice V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric in nas pustil v neizmerni žalosti. Jože Kern po domače Jakovčev Jože Pogreb bo v torek, 25. oktobra 2016, ob 16. uri na pokopališču v Zgornji Besnici. Žara bo v mrliški vežici na dan pogreba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom od 13. ure dalje. in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, darovane maše, tolažilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček in pevcem.

Hči Verena in zet Tomaž, vnuki z družinami: Vid, Črt, Ajda in Žalujoči vsi njegovi Andraž z Rio in Vito, Živa in Jernej s Tinkaro Bitnje, Okroglo

Pomlad bo na tvoj vrt prišla ZAHVALA in čakala, da prideš ti, Minile zate vse so bolečine, ZAHVALA in sedla bo na rožna tla a v naših srcih pustila in jokala, ker te ni. si neizmerno lepe, (Simon Gregorčič) drage nam spomine. V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, V 95. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil mož, oče, stari prababica, tašča, sestra in teta oče, pradedek, brat in stric Stanislav Tomažič Anica Čemažar iz Savske loke 17, Kranj roj. Koder, po domače Šturmova mama iz Potoka

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijate- in sodelavcem OŠ Šenčur, OE ZD Kranj, Zobna poliklinika, PGD ljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvet- Šenčur in podjetju Bio Pak za izrečena sožalja, darovane sveče in je in sveče. Iskrena hvala dr. Koširju, dr. Nastranovi in patronažni svete maše. Gospodu župniku Bojanu Likarju se zahvaljujemo za sestri Minki za nesebično pomoč pri njeni bolezni. Hvala Jani za sočutne besede in opravljen obred ter pevcem za občuteno petje. molitve, gospodu župniku Tinetu Skoku za lep pogrebni obred in Hvaležni smo tudi osebju Centra starejših Gornji Grad za skrb in Janezu Trilerju s pevci za lepo petje. nego med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od njega zadnji poti. in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči vsi njegovi Vsi njeni 32 Gorenjski glas [email protected] petek, 21. oktobra 2016

Anketa O revščini

Aleš Senožetnik

Po podatkih Statističnega urada pod pragom tvega- nja revščine živi 290 tisoč Ivan Strupi: Polona Lavtar: Mika Zorzut: Rado Plahuta: Simon Vošnjak: Slovencev. Zgolj z dolarjem na dan pa živi več kot mili- »Revščina je naraščajoč pro- »Živeti v revščini pomeni, da »Ob tako slabih pokojninah »Preveč je vodilnih, ki so »Mislim, da so tisti, ki so jarda zemljanov. Ob med- blem in mislim, da bo v pri- si ne moreš privoščiti osnov- ni revščina nič čudnega. Po revni v glavi, in ti so krivi, da resnično revni, danes skriti narodnem dnevu boja proti hodnje še slabše, vsaj dokler nih stvari. Mislim, da mnogo drugi strani pa imajo nekateri je vedno več tistih, ki živijo v in odrinjeni na rob, saj se ne revščini, ki smo ga obeležili se na vrhu ne bo nekaj spre- upokojencev živi v pomanj- toliko, da mečejo kruh v sme- pomanjkanju. Mislim pa, da želijo izpostavljati. Na žalost v ponedeljek, smo o proble- menilo. Žal tudi sam poznam kanju, ne vem, kako ob teh ti, kar sem ravno zadnjič tudi se pravi reveži danes skrivajo pa je revščina vse večji pro- matiki povprašali Kranjčane. nekaj primerov ljudi, ki živijo pokojninah sploh preživijo.« sama videla.« in ne želijo opozarjati nase.« blem tudi pri nas.« v revščini.« Navduševali so jih za gibanje Župan romal v Rim Župan občine Preddvor Miran Zadnikar je v družbi prijatelja Vlada Žumra romal V Rim. Svoj Peter Prevc, Rok Marguč, Vesna Fabjan, Boštjan Kline, Maja Vtič, Teja Gregorin, Filip Flisar, Jernej cilj sta dosegla v soboto, v Vatikanu ju je sprejel Damjan, Jurij Tepeš, Robi Kranjec, Marjan Jelenko in drugi športniki so ponedeljek v Planici petsto kardinal Franc Rode. osnovnošolcev navduševali za gibanje na snegu.

Marjana Ahačič vrednotah športa in zdravo potrebujejo v vseh življenj- Otroci so zabavni, imeli smo prehrano. skih obdobjih. In najboljši se lepo, « je povedal skakalec Planica – Dogodek, ki so Otroci so se preizkusili v nosilci teh vrednot so zago- Robert Kranjec, ki pravi, da ga poimenovali Gibajmo različnih športih in igrah na tovo izvrstni športni junaki.« otroci ob druženju s svojimi za zdravje, so v ponedeljek umetnem snegu v spodnjih Ideja približati junake idoli niso imeli prav nobene soorganizirali Smučarska etažah osrednje stavbe nor- zime otrokom, ki so jim špor- treme. »Med igro na poligo- zveza Slovenije, Ministr- dijskega centra, predvsem tniki za vzgled, je imenitna, nih so se hitro sprostili.« stvo za izobraževanje, zna- pa uživali v srečanju in po- je prepričan tudi Jožko Kri- Jure Žerjav, vodja nordij- nost in šport, Ministrstvo govorih s svojimi športnimi žan, direktor Smučarske zve- skega centra, pa pravi, da za zdravje ter Služba Vla- vzorniki. ze Slovenije. »Vesel sem, da so veseli promocije Planice. de RS za razvoj in evropsko »Na ministrstvu smo žele- se pozitivna energija špor- »Še posebno če k nam pripe- kohezijsko politiko. V so- li spodbuditi otroke, da sku- tnikov, ki smo ji bili priča z ljejo številne mlade, ki dru- delovanju s športnicami in paj s svojimi vzorniki spoz- vrhuncem prav v Planici ko- gače morda sploh ne bi us- športniki Smučarske zveze najo čim več športov,« je nec marca lani, danes tu pre- peli priti do Planice. Otroci, Slovenije so tako petsto ot- med drugim povedala mi- taka med športniki in otroki. ki so danes prišli k nam, se rok iz slovenskih osnovnih nistrica dr. Maja Makovec »Super je, ni velikokrat prvič v letošnji jeseni igrajo šol, ki so jih športniki obi- Brenčič. »Šport prinaša tis- priložnosti, da je vsa smu- na snegu, kar pomeni, da so Prijatelja Miran (Zadnikar) in Vlado (Žumer) v Vatikanu, skovali, povezovali zdravje, te vrednote in kompetence, čarska zveza na kupu in ot- čisto prvi spoznali lepote le- na cilju svojega romanja. gibanje, šport, osveščanje o ki jih otroci in mladi še kako roci vidijo vse športnike. tošnje zime.« Danica Zavrl Žlebir Rim. Žumer je že petnajst- krat prehodil znameniti Ca- Preddvor – Miran Zadnikar mino. je že prekaljen romar. Leta »Do Rima sva hodila tride- 2010 se je prvič podal na ro- set dni in ga dosegla celo ne- manje po francoski poti v kaj dni prej, kot sva načrtova- špansko mesto Santiago de la,« je povedal Miran Zadni- Compostella. Čez dve leti je kar, ki se je že vrnil s poti in šel v to romarsko središče ta teden že opravlja župan- skupaj z ženo Pavlo po por- ske dolžnosti. Pravi, da sta s tugalski poti. Leta 2011 se je sopotnikom opravila 25 do peš odpravil v Međugorje, z 30 kilometrov na dan, svoj ženo sta peš poromala tudi v cilj, Rim in Vatikan, pa do- Strunjan. Letos pa se je od- segla v soboto, 15. oktobra. zval ponudbi prijatelja Vla- O njunem podvigu je bil ob- dimirja Žumra (v preteklo- veščen tudi kardinal Franc sti je bil tudi direktor sloven- Rode, ki ju je sprejel ob kon- Tako kot biatlonci so ležali v snegu in merili v tarče. S smučarji skakalci so se odrivali v dolge skoke. skega arhiva) za romanje v cu njunega romanja.

Prvo leto škofjeloške obvoznice 6/8 oC vre­men­ska na­po­ved Škofja Loka – Lani oktobra so odprli dolgo pričakovano škof- 3/3 oC Danes bo oblačno, občasno bo deževalo, meja sneženja bo na o jeloško obvoznico v Poljansko dolino. Na Spodnjem trgu so o 6/7 C 700 metrih nad morjem. Padavine bodo do večera ponehale, 0/3 oC 4/4 C Ločani takrat pripravili veliko zabavo in se veselili ceste, ki je od zahoda se bo začelo jasniti. Jutri bo delno jasno s spre- glavnino tovornega prometa odpeljala iz mestnega središ- o o menljivo oblačnostjo, zjutraj bo po nižinah megla. V nedeljo 5/6 C 6/8 C ča. Ob prvi obletnici se bodo znova veselili: drevi ob 19. uri 9/12 oC bo pretežno oblačno. o bo na Spodnjem trgu spet velika zabava, ki jo pripravljajo Ageni ­c ­ja RS za oko­lje, Urad za me­te­oro­lo­gi­jo 6/6 C Občina Škofja Loka, Zavod O, zavod škofjeloške mladine in 7/8 oC PGD Škofja Loka. Zgodovinske pridobitve pa se Ločani spo- PETEK SOBOTA NEDELJA 5/6 oC minjajo tudi z dvema razstavama. Drevi bodo v Sokolskem 8/10 oC domu odprli razstavo Eno leto obvoznice, kjer Direkcija RS 11/14 oC za infrastrukturo predstavlja kronološki pregled načrtovanja 12/16 oC in gradnje obvoznice, v drugem pa so fotografije šestih ško- 5/6 °C 1/14 °C 1/13 °C fjeloških fotografov: Petra Pokorna, Petra Pokorna ml., Petra Pippa, Urše Potrebuješ, Toneta Štamcarja in Avgusta Babnika.