Še Eno Uspešno Leto Za Terme Olimia

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 11. november 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 70 cena 1 evro

Še eno uspešno leto za Terme Olimia

11. november 2010 | OKo | 1 2 | OKo | 11. november 2010 Neprecenljivo delo vinogradnikov Danes je prav poseben dan. Sveti Martin je ponoči iz kleti pokradel ves mošt in nastavil vino. Ko sem bila majhna, sem temu celo verjela, čeprav se mi je zdelo to hudo težko in naporno delo. Pa da bi ga le ena oseba lahko opravila v eni sami noči … Že dolgo temu ne verjamem več, če- prav v vinogradnikih, ki jih srečujem, nemalokrat vidim svete Martine. Skozi vse leto opravijo namreč toliko dela, da bi ga včasih težko pripisali eni osebi. Pa ne le delo. Tudi če je z veliko ljubezni, truda in odrekanja v vinogradih vse narejeno, to še ni dovolj za dobro in bogato letino. Nemalokrat so pridni vinogradniki prepu- ščeni na milost in nemilost naravi. Le-ta je bila letos še kar prizanesljiva, čeprav bi zagotovo lahko še kje kaj od- vezala in na drugi strani kaj več dodala. Vendar kot pravijo, hvala bogu, da letos po vinogradih ni divjala toča. Je pa le-ta nekaj posledic žal pustila še iz preteklih let. Praznik svetega Martina pa opominja tudi na to, da, ko se delo v vinogradih konča, se začne novo delo v kleti. Tudi to delo zahteva veliko predanost in znanje vinogradnikov in kletarjev. Najtežje delo pa je dandanes vino, pa naj je še tako kvalitetno, prodati. Smešno nizke cene, ki vladajo na trgu, pravza- prav vso težko delo vinogradnikov in številna odrekanja dajejo v nič. Prav sramotno se mi zdi, da je vino, ki s sabo nosi bogato zgodbo, ki jo je vinogradnik začel pisati že takrat, ko je trto posadil, tako podcenjeno. S tem je seveda podcenjeno tudi delo vinogradnikov, ki pa kljub vsemu še vedno vztrajajo. Vztrajajo v veri, da pa bodo nekega dne le prišli neki boljši časi … Pa bodo res? Ali pa se bodo vinogradi še naprej obdelo- vali le z obilico ljubezni do vinske trte.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 V KOZJEM BI RADI ODPRLI SKLADIŠČE OBLAČIL 8 V KOZJEM SREČANJE STAREJŠIH 11 KAKO SE Z VINOM ROKOVATI? 13 KVIZ GASILSKE MLADINE 14 MARTINOVI POHODI

Na naslovnici: Atena Ivačič Kolar Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK

11. november 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO V Kozjem bi radi odprli skladišče oblačil Območno združenje RK Šmarje pri Jelšah že ima skladišči oblačil v Šmarju in Rogaški Slatini, ki sta dobro založeni. Ker pa je območje UE Šmarje pri Jelšah veliko, bi želeli takšno skladišče opreti še v Kozjem.

Vse več ljudi se s skromnimi lastnimi prihodki težko prebi- mi in otroci iz materialno ogroženih družin, znaša več kot 13 ja iz meseca v mesec. Tako tudi na Rdeči križ prihaja vse tisoč evrov. V Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah ima Rdeči več prošenj za pomoč v obliki hrane in oblačil ter pomoč križ skladišči oblačil, ki sta dobro založeni z lepo ohranjenimi pri plačilu položnic in nakupu šolskih potrebščin. Krajevne rabljenimi oblačili. Ker pa je območje Upravne enote Šmar- organizacije Rdečega križa v občinah Obsotelja in Kozjan- je pri Jelšah zelo veliko, si na Območnem združenju Rdeče- skega so tako skupaj z Območnim združenjem RK Šmarje ga križa želijo, da bi primeren prostor za podobno skladišče pri Jelšah samo v letu 2010 družinam in posameznikom v našli tudi v Kozjem. V njem bi zbirali podarjena oblačila in socialni stiski razdelile blizu 80 ton živil. Vrednost enkratnih jih oddali tistim, ki jih potrebujejo. Tako prebivalcem Kozjan- denarnih pomoči, ki so jih prejeli brezposelni, prejemniki de- skega ne bi bilo treba več hoditi po oblačila v Šmarje pri narnih socialnih pomoči, upokojenci z najnižjimi pokojnina- Jelšah. (OZRK Šmarje pri Jelšah)

Obsoteljsko-kozjanska gastronomija ob Ljubljanici V soboto se je Obsotelje in Kozjansko s svojo bogato vinsko in turistično ponudbo predstavi- lo na odmevni prireditvi v prestolnici, na Ljubljanski vinski poti 2010.

Na bregovih Ljubljanice se je tudi letos na martinovanju ga ter šmarska vinogradnika Tadeja in Matjaž Plevnik so bili zbrala vsa Slovenija. Čeprav so na Martinovo soboto ulice v kombinaciji s skupno promocijo bogate turistične ponud- in mostovi ljubljanskega mestnega središča že osmič zaži- be Obsotelja in Kozjanskega dovolj velik razlog, da so obi- veli s to prireditvijo, so se naši ponudniki tukaj predstavili pr- skovalci prireditve postali ob eni od dveh stojnic iz našega vič. A zagotovo ne zadnjič. konca. Razvojna agencija Sotla, Turizem Podčetrtek in TIC Na prireditvi, ki je za en dan slovensko prestolnico spreme- Šmarje pri Jelšah so poskrbeli za propagandni material ter nila v vinsko prestolnico, so obiskovalci ob žlahtni kapljici organizacijo predstavitve, Ansambel Ga še ni blu pa je obi- lahko okušali slastne prigrizke iz različnih slovenskih vinoro- skovalce privabljal s svojo inštrumentalno posebnostjo, tako dnih območij, tako so obiskovalci vzdolž Ljubljanice lahko da tudi, če je kdo hotel, ni mogel kar tako mimo stojnic na- okušali podravsko, posavsko in primorsko kulinariko in vinsko ših krajev. »Smo takoj vedeli, da ste iz tistih koncev,« je bilo ponudbo. kar nekajkrat slišati iz ust obiskovalcev, ko so postali ob ob- Kljub močnemu vetru se je po nabrežju Ljubljanice že v do- soteljsko-kozjanskih stojnicah. Brez slabe vesti lahko trdimo, poldanskih urah zbralo lepo število ljudi, njihovo število se da je naša ponudba prepoznavna in predvsem kvalitetna, je v popoldanskih urah le še večalo. Ljubljansko nabrežje hkrati pa je na naših stojnicah vedno tudi največ brezplač- je bilo vsake toliko za vse kar preozko. Pester program je nega deljenja in degustacij. Tudi to so nam obiskovalci za- namreč privabil okoli 15.000 obiskovalcev. gotovili. (Anita Čebular, foto: Fanika Šket) Ansambel Ga še ni blu, Vinogradništvo Pečnik iz Sedlarjeve-

Ansambel Ga še ni blu je obiskovalce privabljal s svojo inštrumentalno Člani ansambla Ga še ni blu so osvojili tudi aktualno vinsko kraljico posebnostjo. Andrejo Erzetič.

4 | OKo | 11. november 2010 AKTUALNO LOKALNO

Heleno Avgustinčič, podpredsednica pa je postala Silvija Izvoljeni Turk. Druga seja je bila v KS Virštanj, ki jo je v minulem mandatu vodil mag. Marko Jurak. Med izvoljenimi člani sveta KS, predsedniki krajevnih Janijem Topliškom, Andrejko Štraus Kramer, Antonom Šar- lahom, Janezom Volavškom, Nado Kodrin, Maksom Jura- kom, Albinom Leskovškom, Angelo Toplišek in mag. Sreč- skupnosti kom Jugom, so za predsednika izvolili slednjega. Jug je KS Virštanj že vodil kot predsednik v štiriletnem obdobju od leta V Občini Podčetrtek so konec minulega te- 2002 do leta 2006. Podpredsednica KS Virštanj pa je postala dna že imeli tudi konstitutivne seje svetov Nada Kodrin. krajevnih skupnosti, kjer so med člani svetov Tudi v KS Podčetrtek imajo novega predsednika. Leopolda Alegro je nasledil Boštjan Misja, ki je tako postal najmlajši izvolili predsednike. Dva predsednika ostaja- predsednik krajevne skupnosti v Občini Podčetrtek. Izvoljen ta stara, v treh krajevnih skupnostih pa imajo pa je bil med kandidati: Martinom Jurakom, Ireno Debe- nove predsednike oz. predsednico. lak, Urbanom Rudijem Videtičem, Bojanom Motohom, Bo- štjanom Misjo, Romano Ulčnik, Dušanom Šeligom in Leo- Konstitutivne seje svetov krajevnih skupnosti v Občini Pod- poldom Alegrom. Podpredsednik KS Podčetrtek je postal Urban Rudi Videtič. četrtek skliče župan Peter Misja, ki je bil tako minuli teden V KS Pristava pri Mestinju bo krajevno skupnost še naprej polno zaseden. Po konstitutivni seji občinskega sveta so na- vodil dolgoletni predsednik Srečko Gobec, podpredsednik mreč v četrtek izvolili še tri predsednike krajevnih skupnosti. je postal Stanko Stres, v svetu KS Pristava pri Mestinju pa Prva seja je potekala v Krajevni skupnosti Polje ob Sotli, ki jo poleg njiju sedijo še: Uroš Cverlin, Franc Čokl, Jožef Koritnik, je do zdaj vodila Nada Vindar, ki pa na letošnjih volitvah ni Zvonimir Štus, Darko Guzej, Stanko Stres, Damjan Cverlin, kandidirala za članico sveta krajevne skupnosti. Svetniki KS Josip Špoljar. so med izvoljenimi 9. člani sveta KS, Petrom Hostnikom, He- Tudi v Olimju bo krajevno skupnost še naprej vodil Franc Ja- leno Avgustinčič, Antonom Debelakom, Slavkom Jugom, kopina, za podpredsednika so izvolili Andreja Gobca, ostali Antonom Geršakom, Silvijo Turk, Francem Vrenkom, Jože- člani sveta KS Olimje pa so: Marko Žolger, Asunta Ježovnik fom Lebičem in Slavico Valenčak, za predsednico izvolili in Martin Motoh. (Z. I.) Gradnja vrtca poteka po načrtih V Občini Podčetrtek dela na gradbišču vrtca potekajo po načrtih. Tako naj bi do konca leta vrtec že bil pod streho, potem pa se bodo začela notranja dela. Vrtec naj bi bil odprt v pomladnih mesecih.

Gradnja prizidka vrtca k Osnovni šoli Podčetrtek poteka po načrtih in ji je trenutno naklonjeno tudi vreme, za katerega pa si seveda tako izvajalci kot tudi Občina Podčetrtek želijo, da čim dlje zdrži. Župan Peter Misja je povedal, da gradnja poteka po načrtih, čeprav so se morale nekatere stvari preprojektirati. Ob izkopu so namreč ugotovili, da so morali zaradi poletnih deževij povečati gradbeno jamo. S tem so pridobili dodatne prostore v kleti, kjer bodo uredili še več parkirnih mest in prostor za skladiščenje opreme in stro- jev, ki se uporabljajo pri vzdrževanju okolice šole. Zaradi do- stopa do kuhinje pa se je nekoliko prestavila še trasa ceste, ki vodi do atletskega stadiona. Vsa ostala dela po besedah župana potekajo po zastavljenih projektih, kar pomeni, da naj bi vrtec bil pod streho že do konca leta. Potem pa seveda čaka še ureditev notranjosti vrtca, ki naj bi svoja vrata za otroke odprl v pomladnih mesecih, najverjetneje v mesecu aprilu. (Z. I.) Vrtec naj bi do konca leta že dobil streho.

Pogled na gradbišče. Gradnja vrtca poteka po načrtih.

11. november 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO Mladinsko društvo pomlajuje Bistrico ob Sotli Ne samo, da aktivisti Mc-ja pridno skrbimo za naravni prirast in pomanjkanje prostora v vrtcu, v nedeljo smo pomladili tudi 100 bistri- ških sadovnjakov. Tudi Janez Drašler bo posadil svojo jablano. Med vas smo razdelili sadike avtohtonih vrst jablan. Avtohtone vrste so namreč najbolj navajene svojega okolja (podnebja, ško- dljivcev, prsti …), najmanj zahtevne in zato najprimernejše za naše sadovnjake. Akcija je potekala v okviru projekta Ekoplan, za katerega smo pridobili sredstva Evropske unije. Naš namen je pokazati, kako malo je potrebno, da zaživi drevo, ki bo neopazno izboljševalo kvaliteto zraka in nam opazno dajalo odlične plodove. Za pomoč se zahvaljujemo Adrijanu Černelču, vam pa želimo veliko veselja, čim manj dela in polne gajbice!

Mojcej Marucelj, MDBS

Varuh kozjanskega jabolka Adrijan Černelč je opravljal tudi vlogo sve- tovalca.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem pri- »Šempetrani« so izkoristili priložnost in se postavili v vrsto, da dobijo svojo meru ne predstavlja stališč Evropske komisije. sadiko jablane. Bistriški gasilci na mednarodnem tekmovanju v Medulinu Člani prostovoljnega gasilskega društva Bistrica ob Sotli so se čez vikend, od 5. 11. 2010 do 7. 11. 2010, udeležili mednarodnega terenskega gasilskega tekmovanja v Medulinu na Hr- vaškem.

Zraven so šli tudi mladi gasilci pripravniki, ki so se udeležbe če so hoteli, lahko šli na panoramsko vožnjo z letalom, ki je na tekmovanju zelo veselili. Tekmovanje, ki je potekalo po zajemala širše območje Pule. Med tridnevnim bivanjem na širšem območju Medulina, je obsegalo približno 50 kilome- Hrvaškem so se družili predvsem z gasilci onstran Sotle – z trov orientacijske vožnje, v katero je bilo vključenih pet in- gasilskima društvoma iz Kumrovca in Tuhlja, srečali pa so se tervencijskih in tehničnih vaj. Po tekmovanju so udeleženci, tudi z gasilci iz Fažane, s katerimi so pobrateni. (A. V.)

Člani in mladi gasilci PGD Bistrica ob Sotli. Bistriški »podmladek«.

6 | OKo | 11. november 2010 AKTUALNO LOKALNO

razmere idealne, bi dela, ocenjena na 300.000 evrov, lahko Začela se je sana- končali v treh mesecih, kar pa je glede na bližajočo se zimo zelo težko verjetno. (Z. I.) cija plazu Ključice Plaz Ključice, ki ogroža cesto Kozje – Buče se je končno začel celovito sanirati. Na sanacijo so v Občini Kozje čakali vse od lanske jeseni in so po številnih prizadevanjih uspeli, da se je le-ta končno tudi začela.

Lani poleti je močno deževje na državni cesti, ki v Kozje pri- pelje iz smeri Buč, še pospešilo drsenje plazu na cesto, ki ga ni bilo več moč nadzorovati. Zaradi tega je bila cesta nekaj časa celo zaprta. Po mnogih urgencah na Ministrstvo za promet in direkcijo za ceste so uspeli doseči, da so bili Dela izvaja podjetje Gaal, Albin Leskovšek s. p. izvedeni nujni ukrepi za začasno sanacijo in prevoznost. Vse od takrat pa so v Kozjem čakali na obljubljena interventna sredstva, z naslova katerih naj bi se uredila celovita sana- cija. Ker pa je zaradi pomanjkanja denarja država ta sredstva odvzela, oziroma ustavila, se je zdelo, da bo plaz ostal le nujno saniran. Občinski upravi Občine Kozje in županu Dušanu Andreju Kocmanu pa je vseeno uspelo, da so na Ministrstvu za promet prepoznali nujnost sanacije in zanjo zagotovili sredstva v naslednjem letu. Razpis za izvajalca del je bil tako objavljen že v začetku letošnjega leta, izbrano pa je bilo podjetje Gaal, Albin Leskovšek s. p. V pogodbi z njim je bilo zapisano, da se z deli začne letos, plačilo pa se izvrši naslednje leto. Tako so se obsežna sanacijska dela začela v minulem tednu, ko se je izkazalo, da gre za zelo veliko in zahtevno gradbišče, saj gre za celostno sanacijo plazu, kjer bo saniran tudi del pod stanovanjsko hišo Leskoškovih. Zaključek del je seveda odvisen od vremena, so povedali Gre za celovito sanacijo, v okviru katere bo saniran tudi del plazu pod v podjetju Gaal, Albin Leskovšek s. p. Če bi bile vremenske stanovanjsko hišo.

11. november 2010 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Srečanje starejših občanov v Bistrici ob Sotli Pretekli mesec so dvorano kulturnega doma v Bistrici ob So- tli napolnili predstavniki tretje generacije občanov, ki so se odzvali vabilu na prireditev Srečanje starejših občanov, ki jo ob dnevu starejših že nekaj let zapovrstjo organizira Kra- jevna organizacija Rdečega križa (KORK Bistrica ob Sotli) in Občina Bistrica ob Sotli, zadnji dve leti pa so k organizaciji privabili tudi Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli (MDBS). V prvem delu so zbrani prisostvovali krajšemu kulturnemu pro- gramu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Bistrica ob Sotli. Prisotne so razveselili Eneja Lipej s petjem in Jona Kunej s kitaro, Lucija Klakočar s harmoniko in skupina učencev, ki so v prijetnih rimah spregovorili o starejših ljudeh in Rdečem križu. Med programom so zbrane nagovorili še takratni žu- pan Občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad, ki je spregovoril o napredku občine v zadnjih letih njegovega županovanja. Nastopile so tudi pevke Sosede, ki so se pridružile starejšim ob druženju. Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Šmarje potrpežljivosti in vztrajnosti, kar je za ta današnji neučakani pri Jelšah Vladimir Kamenšek je vsem zaželel veliko zdravja, svet nekaj nepogrešljivega in nenadomestljivega, saj imajo ob tem pa pohvalil njihovo udejstvovanje pri Rdečem kri- resnično moč tisti, ki znajo vzdržati, potrpeti, prestati, spreje- žu, saj so prav starejši prostovoljci izjemno pomemben člen ti … Dogajanje so z melodičnimi spevi nadaljevale Ljudske organizacije, ki na različne načine pomagajo pri primarnih pevke Sosede, nato pa je besedo prevzel pravkar izvoljeni dejavnostih združenja, kot so blaženje stisk in revščine. V župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak. Povedal je, imenu MDBS in KORK Bistrica ob Sotli je spregovoril Gašper da je bil v občini dejaven že v samih začetkih, ko se je za- Rainer, ki je povedal, da obe organizaciji posebej cenita vzemal za njeno ustanovitev, nato pa z delom nadaljeval starejše ljudi, saj imajo starejši v tem svetu, ki mu drastič- vse do svoje izvolitve. V slogu minulih volitev je še poudaril, no primanjkuje osnovnih vrednot, največkrat te vrednote da so volitve preteklost in da ni več nobenih razhajanj, saj smo vsi občani ene občine, zato je vse sprejel za »svoje«. Nato se je srečanje nadaljevalo s skromno pogostitvijo, pogovori in nazdravljanjem, vse skupaj pa je z igranjem harmonike popestrila Martina Zorenč. Ob samem dogodku se predsednica KORK Emilija Šterlek iskreno zahvaljujem vsem sodelujočim. V organizaciji smo veseli, da imamo možnost pripraviti to srečanje in se po- veseliti z največjo dragocenostjo našega kraja, ki so prav starejši ljudje, saj ti združujejo znanja, vrednote, izkušnje in modrosti ter jih podeljujejo nam zanamcem. Ob tem dodajmo tudi, da sta KORK Bistrica ob Sotli in MDBS ob tednu otroka v začetku oktobra na Osnovni šoli Bistrica ob Sotli pripravila kreativno delavnico, kjer so mlajši osnov- Starejši so srečanje izkoristili tudi za klepet. nošolci izdelovali obeske za ključe iz filca. (Emilija Šterlek) Izlet spodbuda za nadaljnje delo Kot vsako leto je tudi letos predsedstvo Društva upokojencev Podčetrtek popeljalo na tradi- cionalen, skromen izlet, kot pohvalo in zahvalo za celoletno delo v upravnem in nadzornem odboru, člane in njihove partnerje.

Na izlet so se odpravili zadnji četrtek v oktobru in se pope- okolice, katerim se še enkrat zahvaljujejo, saj so z domisel- ljali po savsko-brežiško- bizeljski dolini. Najprej so se ustavili v nimi, uporabnimi in tudi okusnimi darili razveselili prav vse Termoelektrarni Brestanica, kjer so si ogledali ogromni po- člane upravnega in nadzornega odbora ter njihove par- gon plinske elektrarne in si tako lažje predstavljali, zakaj je tnerje. elektrarna tako draga oziroma je poceni. V istem kraju so Ob prihodu domov so prav vsi z zadovoljstvom ugotovili, da si ogledali še čudovito baziliko lurške Matere božje, kjer so je bil izlet ob lepem vremenu čudovit in prav gotovo nova prisluhnili zanimivi razlagi lokalnega duhovnika o zgodovini spodbuda za nadaljnje delo. (OKo) bazilike, brestaniškega gradu in nasploh celotnega okraja. Po dobri malici jih je pot vodila v termalno kopališče Čatež. Tudi tukaj so bili deležni organiziranega vodstva po hotelskih kompleksih, kjer so dobili celo informacije o možnosti cenejšega letovanja za upokojence. Ob vračanju po bizeljski dolini so se ustavili in si ogledali zanimive repnice pri Naj- gerjevih, kjer so se dodobra nasmejali duhovitim vložkom o razlagi, o delu in namenu repnic »gazdarice« Jožice. Za zaključek so si privoščili pozno kosilo v znani gostilni na Bizeljskem, kjer pa je sledilo še presenečenje. Na idejo o ne- plačanem srečelovu predsednika Alojza Kajba sta s pod- predsednikom Albinom Mrazom »nafehtala« kar nekaj lepih dobitkov, ki so jih donirali razni podjetniki iz Podčetrtka in V Termah Čatež.

8 | OKo | 11. november 2010 KRAJEVNI MOZAIK V Kozjem srečanje starejših V gasilskem domu v Kozjem je v nedeljo potekalo srečanje starejših krajanov. Srečanje že kar nekaj let zapored organizira Krajevni odbor Rdečega križa Kozje. Vse prisotne je pozdravila predsednica Krajevne organizacije RK Kozje Cvetka Bevc in vsem udeležencem zaželela prijetno druženje. Župan Občine Kozje Dušan Andrej Ko- cman se je zahvalil za izraženo zaupanje na minulih volitvah in obljubil, da se bo tudi v tem mandatu zavzemal za sta- rejše. Poudaril je, da imajo starejši posebno mesto tako znotraj svojih družinskih skupnosti kakor tudi v okolju, v katerem živijo, saj s svojim delom ali pa zgolj z zgledom in izkušnjami mnogo prispevajo h kvaliteti življenja.

Mladi glasbeniki Osnovne šole Kozje.

Predsednica Območnega združenja RK Šmarje pri Jelšah Milka Dobravc je dejala, da se nam mnogokrat zdi, da živi- mo v času, ko je vse narobe, ko se vsi pogovori vrtijo okrog krize in denarja, vendarle temu ni tako. Včasih se zgodi tudi kaj dobrega in med tem dobrim je prav gotovo tudi sreča- nje starejših krajanov, ki ga s prostovoljnim delom pripravijo aktivne članice RK. Starejše krajane je v imenu Društva upokojencev pozdravil tudi predsednik društva Veljko Kolar, ravnatelj Osnovne šole Kozje Roman Gradišek in predsednik Krajevne skupnosti Kozje Miloš Čepin. Učenci Osnovne šole Kozje so pod men- torstvom učiteljic Lidije Čepin in Alje Belak pripravili kulturni Mnogim je srečanje priložnost za sproščen pogovor s svojimi vrstniki. program, ki je nasmejal in sprostil vse prisotne. Predsednica društva Cvetka Bevc je nato čestitala jubilantom in jim za- želela še veliko zdravja. Ob glasbi Jožeta Kladuška pa se je srečanje v veselem in sproščenem vzdušju nadaljevalo v pozne popoldanske ure. (Jasna Sok)

Predsednica Krajevne organizacije RK Kozje Cvetka Bevc čestita jubilantom.

Mlade pevke, učenke Osnovne šole Kozje.

11. november 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Naši veterani vojne za Slovenijo na Brionih Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šmarje pri Jelšah je sredi oktobra, kljub muhastemu vremenu, ujelo lepo vreme in organiziralo izlet na Brione.

za obilo smeha. Prvi postanek za jutranjo kavico in toaleto smo imeli ob avtocesti na počivališču Lom. Za krepkejši zajtrk pa sta poskrbela sekretar g. Ferdo Gobec in član združenja Andrej Tratenšek. Pot smo nadaljevali proti hrvaški meji in se ustavili na toplo malico v Hrastovljah. Še pred poldnevom smo prispeli do pristanišča v Fažani pri Puli. Pričakala nas je prikupna vodička, ki nam je izčrpno predstavila čudovito okolico in zgodovino Brionov. V muzeju smo si ogledali še slikovno razstavo pomembnih gostov na Brionih in razstavo eksponatov iz časa bivše Jugoslavije in maršala Tita. Najbolj nas je prevzela čudovita narava in preostanek živali iz žival- skega vrta na otoku. Vodička nam je tudi povedala, da za živali in ureditev okolice na Brionih skrbijo domačini prosto- voljno, kar je izredno pohvalno. Ko smo se poslovili od oto- ka in vodičke, smo se v Fažani ponovno okrepčali iz lastnih Navdušila jih je čudovita okolica in zgodovina Brionov. blagovnih rezerv in se odpravili proti Puli, kjer je bil krožni ogled mesta z znamenito akropolo. Že v mraku smo preč- Izleta so se lahko udeležile tudi soproge članov, saj so stro- kali državno mejo in se ustavili v istem gostišču v Hrastovljah, ške izleta skoraj v celoti pokrili udeleženci. Kljub zgodnji uri kjer nas je že čakala topla večerja. Na poti proti domu smo odhoda, ob 5. uri zjutraj, dobre volje ni manjkalo. Naš že polni vtisov modrovali, kako pomembna dejavnost je turi- ustaljeni prevoznik Viktor Verbek nas je pričakal z novim 56- zem (in naravne danosti) tako pri naših sosedih kot tudi pri sedežnim avtobusom. V Žalcu se nam je pridružil še domači nas doma. Vodstvo združenja so člani zadolžili, da načrtuje vodič, ki je poskrbel za vse, kar smo potrebovali, najbolj pa podobno potovanje tudi v prihodnjem letu. Ogled dobre prakse »doživetje zelenega zlata« Že tretjič zapored sta Razvojna agencija Sotla in Lokalna akcijska skupina (LAS) Obsotelje in Kozjansko svoje člane popeljali na spoznavanje dobre prakse, tokrat v Spodnjo Savinjsko dolino, kjer deluje LAS Spodnje Savinjske doline (SSD).

Najprej smo se ustavili na Turistični kmetiji Podpečan, kate- znali smo prehrano, oblačila, običaje, načine preživljanja, re predstavnik je tudi predsednik tamkajšnjega LAS-a SSD. številne hmeljske izdelke ter orodja za pridelavo in obdela- Ob poslušanju, kako deluje njihov LAS, smo uživali v različnih vo hmelja. okusih domačih sirov iz kravjega mleka, namazov, skute, Ogledali smo si tudi Krajinski park ribnik Vrbje, v katerem po- sira za žar, belega sira z dimljeno domačo postrvjo, skutinih teka vzreja rib, vendar je veliko več kot le ribogojnica. Rib- kroglic ... Prav tako smo si lahko ogledali sirarno skozi pano- nik nudi prebivališče številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ramsko steklo in zorilnico skozi s steklom prekrito odprtino v med slednjimi posebej izstopajo ptice. tleh. Na koncu pa smo se odpravili na Turistično kmetijo Tratnik, Nato nas je pot vodila na Polzelo na ogled gradu Komen- ki je v okolici znana predvsem po dobrotah iz krušne peči da, ki je nedavno prenovljen srednjeveški grad, katerega in leži v bližini evropsko znanega plezališča Kotečnik. Izziv v posebnost je antični lev iz pohorskega marmorja, posta- njegovih stenah najdejo izkušeni plezalci, pa tudi tisti, ki so vljen na stopniščno ograjo glavnega vhoda. V popolni po- se s tem športom šele začeli ukvarjati. (RA Sotla) dobi in z dejavnostmi, ki ga bodo bogatile, bo grad zaživel prihodnje leto, ko bo končana druga faza izgradnje. Zdaj so dokončani prostori v kleti za turistično-promocijsko in gostinsko dejavnost in del pritličja. V sklopu projekta Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva je v gradu na ogled obnovljena najstarejša horizontalna sušilnica hmelja ter vstopna infor- macijska točka, kjer bodo obiskovalci dobili informacije o turistični ponudbi Občine Polzela. Poleg tega bodo v gradu uredili tudi glasbeno šolo, poročno dvorano ter knjižnico s čitalnico. Za večino udeležencev je bil najbolj zanimiv obisk Energeti- ke Vransko d.o.o., kjer so nam malce podrobneje prikazali, kako deluje elektrarna na sončno energijo. Le-ta je zelo pomemben in vedno bolj priljubljen način pridobivanja energije. Naprej nas je pot vodila v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki je edini tovrsten muzej na Slovenskem. V njem smo se sprehodili skozi zgodovino hmeljarstva, spo- Na Turistični kmetiji Podpečan.

10 | OKo | 11. november 2010 KRAJEVNI MOZAIK Kako se z vinom rokovati? Vinski vitez Drago Medved je v McBoS minulo soboto vodil degustacijo lokalnih vin, kjer je bila udeležencem predstavljena kultura pitja vina. Zanimiva izkušnja, zaradi katere bo njihov odnos do vina zagotovo še bolj spoštljiv, prepričali pa so se tudi v vrhunskost domačih vin.

V Bistrici ob Sotli imajo vinogradniki in vino, ki ga pridelajo, že mnogo let svoje mesto, ki z leta v leto pridobiva na po- menu in ne nazadnje tudi na vrednosti. Zasluge zato gre pri- pisati tudi tamkajšnjemu Društvu vinogradnikov in kletarjev Šempeter, ki mu predseduje Jože Babič. Babič, ki po navadi skupaj s člani društva organizira delovne degustacije, je z velikim veseljem sprejel povabilo na degustacijo lokalnih vin, ki jo je vodil Drago Medved in kjer je uvodoma predsta- vil delovanje njihovega društva. Besedo je za njim prevzel Drago Medved, slovenski pisa- telj, novinar, urednik in publicist, ki obravnava predvsem naravno in kulturno dediščino ter vinsko kulturo. Zaradi sle- dnje so ga organizatorji, Mladinsko društvo BoS, v goste tudi povabili. Idejni vodja degustacije je bil Nejc Kunst, skupaj z Gašperjem Rainerjem pa sta poskrbela za levji delež organizacije. Povedala sta, da je šlo v prvi vrsti za predstavitev in seveda promocijo lokalnih vin, za katere se je kasneje izkazalo, da se lahko kosajo tudi s priznanimi vrhunskimi vini. Izbrali so domače vinogradnike, Vinogradništvo Kralj, Klet Za udeležence je bila degustacija lokalnih vin neprecenljiva izkušnja. Zorenč Hohnjec, Vinogradništvo Stadler, Kmetijo Marof in klet Keltis z Bizeljskega, ki so sodelovali z različnimi sortami vin. Tako so udeleženci degustacije degustirali mešano belo vino, dva različna chardonaya, sauvignon, sivi pinot,

Lokalna vina, ki so se degustirala in se lahko kosajo z vrhunskimi vini.

laški rizling izbor, modro frankinja in modro frankinjo bariq. Degustacije se je udeležilo 25 ljudi vseh starost, organizatorji pa so poskrbeli za degustacijske kozarce ter kruh in sir, ki sodita k degustaciji. Pred samo degustacijo je Medved pripravil kratko predstavitev velikih in pomembnih svetovnih dogodkov, ki seveda niso minili brez krsta z vinom. Zelo zanimivo za vse pa je bilo zagotovo dejstvo, da Titanika niso krstili z vinom. Morda pa je bilo vino krivo za kasnejšo potopitev. V nadaljevanju pa jim je skozi degustacijo povedal nekaj več o vinski kulturi pitja vina in kako se z vinom rokovati. Ker pa so se želeli tudi izobraziti, so poleg osmih vin izbrali še dva, pri katerih so pričakovali napako. Šlo je za vino letnik 83 in vino, kjer je bil ugotovljen bekser. Udeležencem degustacije je Drago Medved tako približal drugačen pogled na vino, o katerem sicer lahko marsikaj preberejo, vendar je degustacija dokazala, da besede same brez kozarca vina v roki bolj malo povedo. Vsi udele- ženci so bili tako bogatejši za neprecenljivo izkušnjo, ki jih bo zagotovo spremljala vedno, ko bodo v roke prijeli kozarec vina, ki je, kot so izvedeli, dar narave in od tistega, ki ga pije, zahteva spoštljiv odnos. Brez tega odnosa namreč vino iz- Vinski vitez Drago Medved je na svoj zanimiv način zbranim približal gubi svojo vrednost! (Z. I.) kulturo pitja vina.

11. november 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK Intenzivno popoldne cerkvenega zbora iz Podčetrtka Pevci cerkvenega pevskega zbora Kulturnega društva Zvon, ki deluje že štirinajst let, so se v soboto odločili, da popoldne namenijo intenzivnim vajam v sklopu priprav ob hitro bližajo- čem božičnem koncertu.

Nova sezona se je za pevce cerkvenega pevskega zbora Kulturnega društva Zvon začela že septembra, ko je v zboru z novo zborovodkinjo Mihaelo Pihler zavel nov veter, ki jih pelje novim podvigom naproti. V začetku sezone so se zboru pridružili tudi novi člani, in sicer Joži Sinkovič, Niko Lipnik, Doris Keršič, Mojca Hunski in Marija Omerzu, po krajšem pre- moru zaradi drugih obveznosti pa sta se vrnila tudi Jože Li- pnik in Tone Vavričuk. V soboto so se odločili, da popoldne izvedejo intenzivne vaje v dvoranah hotela Sotelia v Termah Olimia, kjer bodo izvedli tudi božični koncert. Zborovodkinji Mihaeli Pihler sta na pomoč pri interpretaciji pesmi novega repertoarja priskočila tudi Mihaelina glasbena prijatelja Larisa in Jaka, s katerima so se pevci prav tako dobro ujeli. Vadili so božične pesmi, s katerimi se bodo predstavili na tradicionalnem božičnem koncertu, katerega bodo izvedli 26. decembra v veliki dvorani hotela Sotelia v Termah Oli- mia. Vsi skupaj obljubljajo, da boste takrat vsi tisti, ki jim boste prisluhnili, doživeli nepozaben večer in tako polepšane božične praznike. (Karmen Cvirn) Pevci so se intenzivno pripravljali na bližajoči se božični koncert. Zahvalili so se Bogu za dobro letino Na zahvalno nedeljo, kot je to v navadi, je bila maša namesto v farni cerkvi svetega Lovren- ca v podružnični cerkvi svetega Križa v Imenski Gorci, kjer je mašo vodil podčetrtški župnik Jožef Rogač.

Mnogokrat rečemo hvala Bogu za mnoge stvari, ki se zgo- Oltar obdarjen in okrašen s pridelki, ki ga je bilo mogoče dijo. To izrekamo, ne da bi o tem na veliko razmišljali. In to, videti v ozadju, pa je okrasila Irena Vavričuk iz Imenske Gor- na kar večinoma sploh ne mislimo, ko to izrekamo, je prav ce. Krajani se niso mogli načuditi in prehvaliti truda in izvir- Bog, ki je postal samo še fraza v našem vsakdanjem izraža- nosti Irene, s katerim vsako leto znova navdušuje farane in nju. Sicer se vsako nedeljo zahvaljujemo Bogu, vendar se vedno pripravi kaj novega. Po maši so se vsi skupaj ustavili enkrat na leto, na zahvalno nedeljo, posebej zahvalimo za pred cerkvijo, kjer so poklepetali ob dobrotah, za katere so letino in mnoge druge dobrine. Župnik je v svoji pridigi pre- se ta dan zahvalili Bogu. (Karmen Cvirn) bral tudi pismo celjskega škofa.

Maša na tradicionalno zahvalno nedeljo v podružnični cerkvi svetega Irena vedno znova pripravi kaj novega. Križa v Imenski Gorci.

12 | OKo | 11. november 2010 KRAJEVNI MOZAIK Mladi gasilci preverili znanje na kvizu Minulo soboto so se v Pristavi pri Mestinju mladi gasilci pomerili v kvizu gasilske mladine. V treh kategorijah je sodelovalo 26 ekip, najboljši pa se bodo že v nedeljo udeležili kviza celjske regije.

la tudi kviza celjske regije, ki bo že v nedeljo v Ločah pri Poljčanah. Čeprav je do takrat bolj malo časa, so najboljši obljubili, da bodo svoje znanje še bolj utrdili. (OKo)

Praktični del kviza, pionirke Pristava pri Mestinju.

Zmagovalci kviza, mladinci Pristava pri Mestinju.

Pisni del kviza v dvorani.

V dvorani in garažah Prostovoljnega gasilskega društva Pri- stava pri Mestinju se je prvo novembrsko soboto odvijal kviz gasilske mladine GZ Šmarje pri Jelšah. Na kviz se je prijavilo 9 ekip mlajših pionirjev, 16 ekip starejših pionirjev in 1 ekipa mladincev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev v GZ Šmar- je pri Jelšah. Tekmovanje v gasilskem kvizu je potekalo po pravilih GZS o izvedbi gasilskih kvizov, gradivo za kviz pa je pripravila ko- misija za delo z mladimi pri GZ Šmarje pri Jelšah in je bilo v Drugouvrščeni pionirji na kvizu, pionirji Pristava pri Mestinju. skladu z navodili za Državni kviz za leto 2010. Mladi gasilci so se morali izkazati v znanju zgodovine ga- silstva, požarne preventive, splošnega gasilskega znanja, vezanju vozlov in poznavanju gasilskega orodja. Kviz sta vodila Bojan Hrepevnik in Peter Vraničar, za pravilen potek tekmovanja pa je skrbela kar lepa ekipa sodnikov, ki so svoje delo dobro opravili, saj ni bilo ob koncu kviza nobenih pritožb. Vse sodelujoče ekipe so prejele diplomo za sodelovanje, prve tri uvrščene ekipe iz vsake kategorije pa so prejele tudi pokal in medalje. Med mlajšimi pionirji/pionirkami je slavila ekipa Šmarje pri Jelšah II, druga je bila ekipa iz Pristave pri Mestinju, tretja pa ekipa Šmarje pri Jelšah I. Med starejšimi pionirji/pionirkami so se najbolj izkazali tekmovalci s Kristan Vrha, saj sta njihovi ekipi I in III zasedli prvo in drugo mesto, tretja pa je bila ekipa Rogaška Slatina 1. V kategoriji mladincev/mladink je nastopila le ekipa iz Pristave pri Mestinju, ki se bo poleg prvih treh iz ostalih dveh kategorij udeleži- Sodniki, predsednica in poveljnik Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah.

11. november 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK Letos kar dva Martinova pohoda V Društvu vinogradnikov Virštanj – Kozjansko letos pripravljajo dva pohoda. Prvi, ki se je odvil minulo soboto, je že za njimi in je v čudovitem vremenu dobro uspel. Vremena in dobre, vesele družbe pohodnikov pa se nadejajo tudi to soboto.

Letošnje martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je padlo na sredino tedna, zato so se zgodile tudi dve Martinovi soboti, ki pa sta predvsem v prid tistim, ki organizirajo do- godke, povezane z martinovim. Med njimi so tudi člani Dru- štva vinogradnikov Virštanj – Kozjansko, ki so letos en Marti- nov pohod že spravili pod streho, enega pa še bodo. Prvi je bil minulo soboto, ko so se pohodniki, bilo jih je nekaj manj kot sto, zbrali v Polju ob Sotli. Tam so dobili degustacijski kozarec in si privoščili toplo malico, ki jo je skuhal Emil Petek. Po pozdravu predsednika društva Vinka Martinčiča, ki jih je pozdravil tudi v imenu župana Petra Misje in jim ra- zložil potek pohoda, so krenili na pot. Najprej so se ustavili na Bučah, kjer so si pod vodstvom farnega župnika Niko- laja Marovta ogledali tamkajšnjo cerkev. Od tam so krenili naprej proti Bučki Gorci, kjer so jih že čakali pri Ivančevih in jim po želji postregli z moštom ali vinom. Tako je bilo potem Na Geršinskem so pohodnike pozdravili župan, župnik in predsednik tudi na Cenerjevem pri Umekovih in v Maherjevi gorci. Se- vinogradnikov. veda pa so naši vinogradniki spet dokazali, da so zelo dobri gostitelji in so jim povsod postregli tudi z dobrotami, ki gredo h kozarčku vina ali mošta. Iz Maherjeve gorce pa so se pohodniki odpravili še na Geršinsko, kjer so jih že pričakali člani družine Štraus Kramer. Tam sta jih pozdravila župan Peter Misja in Vinko Martinčič, ki je povedal, da letos ne bodo snemali klopotca, saj je to pred njimi žal storila že narava. So pa na Geršinskem tradicionalno krstili mošt v vino. Blago- slov je opravil župnik Nikolaj Marovt, ki je zbranim predvsem položil na srce, da je vino dar, s katerim je potrebno ravnati po pameti. Blagoslovljeno mlado vino so pohodniki tudi poskusili. V soboto pa bodo člani Društva vinogradnikov Virštanj – Kozjansko imeli še en pohod, ki se bo začel v Olimju in za- ključil v imenski kleti, postanki pa bodo pri Amonu in Mar- tinčiču. Za slednjega so se po besedah Vinka Martinčiča Blagoslovljeno mlado vino je bilo potrebno takoj poskusiti. odločili zaradi velikega zanimanja, na pohod pa so seveda vabljeni vsi, ki bi želeli soboto preživeti malo drugače v naravi med vinogradi in prijaznimi vinogradniki. Pohod se bo zaključil s krstom mošta v Kleti Imeno, kjer bodo lahko pohodniki poskusili kar osem vzorcev vina. (Z. I.)

Ob blagoslovu mošta je župnik Niko povedal, da je treba z vinom pame- tno ravnati.

Zbor pohodnikov je bil v Polju, kjer je Emil poskrbel za toplo malico, člani Pohodniki so bili priča številnim čudovitim pogledom na jesensko vino- Društva vinogradnikov pa za vse potrebno za brezskrben pohod. gradniško pokrajino.

14 | OKo | 11. november 2010 KRAJEVNI MOZAIK Peš na Svete gore k maši Člani Društva za ohranitev starih običajev iz Lastniča so se minulo nedeljo peš odpravili k maši na zahvalno nedeljo na Svete gore. Pohod v lepem sončnem vremenu so začeli v Bistrici ob Sotli in jo mahnili po stari romarski poti čez gozd vse do cerkve, bili pri sveti maši in jo potem mahnili nazaj v dolino. Ob poti so se tudi ustavili, saj so s sabo imeli popo- tnico v obliki domačih klobas, poskrbljeno pa je bilo tudi za žejo. Njihovo prijetno pohodniško druženje pa je bilo še toliko bolj zanimivo, ker so bili z njimi tudi najmlajši otroci. Mateja, Metka, Matevž, Mitja, Toni in Branka so pridno sledili starejšim in prisluhnili tudi zgodbam o dogodivščinah, ki so včasih spremljale romarje na Svete gore. (Z. I.) Romarji, med katerimi je bilo kar nekaj otrok. Martinov pohod v objemu vinogradov in sonca Turistično društvo Pristava je letos izvedlo že šesti Martinov pohod, ki je bil spet obsijan s soncem, manjkalo pa ni niti obilo dobre volje. Pohoda se je udeležilo okrog 60 pohodnikov, nekateri so vztrajali od začetka do konca, nekateri pa so se jim pridružili tudi na poti.

Tradicionalno so se pohodniki zbrali pri sv. Arehu, kjer so pohodnike priča- kale dobrote, za katere sta poskrbeli družini Tomazin in Škorjanc. Že takoj na začetku pa se je zaslišal tudi zvok harmonike, s katero je pohodnike ves čas spremljal muzikant Bojan Recko. Po okrepčilu je pohodnikom smer pohoda razložil predsednik TD Pristava pri Mestinju Srečko Gobec in veseli so krenili na pot. Kaj hitro pa so se tudi ustavili pri družini Jožeta Špoljarja. Pri Sveti Emi pa jih je že čakala družina Kovačič, ki je bila letos še posebej pra- znično razpoložena, saj je njihov Mar- jan praznoval abrahama. Pohodniki so mu čestitali, zapeli, manjkala pa ni niti zdravica. Sledila je pot do Cmereške gorce, kjer jih je pri Gobčevih čakala malica. Po malici so se najprej ustavi- Preden so krenili na pot, jim je potek razložil Srečko Gobec.

li pri družini Stojilkovič, kjer so jih spet pogostili ter se dobre volje odpravili do Čakševe gorce, kjer jih je ponovno, tako kot povsod, čakala obložena miza in polni kozarci. Na poti proti Tin- skem so se ustavili še pri Škorčevih in še preden so prišli do konca, do lovskega doma na Tinskem, so jih ustavili pri Kra- šu. Tako kot celotna pot je tudi zaklju- ček potekal v odličnem vzdušju. Tudi letos je za vinski krst poskrbel sveti Mar- tin, v katerega se je preoblekel Srečko Gobec, ki je bil tudi letos gonilna sila pohoda. Ob koncu je povedal, da je vesel, ker je pohod uspel in da jim je bilo vreme naklonjeno tako kot še nikoli. Zadovoljen je bil tudi z udeležbo. Med pohodniki so že drugo leto zapored bili člani PD Vransko. Hvaležen je tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da so bili pohodniki zadovoljni in jih gostoljubno sprejeli, ne le tam, kjer so bili postanki, tudi povsem spontano Vesela družba pohodnikov se je zbrala pri svetem Arehu, pri družini Tomazin. na poti sami. (Z. I.)

11. november 2010 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK Terme Olimia s Termami Tuhelj pišejo zgodbo uspeha

V Termah Olimia so minuli petek gostili slovenske in hrvaške novinarje, ki so se jim letos pri- družili še srbski in italijanski, kar dokazuje, da Terme Olimia s Termami Tuhelj postajajo vedno bolj zanimive tudi za tuje trge, od koder prihaja vse več gostov. Rezultati poslovanja Term Olimia in Term Tuhelj so tudi v letu 2010 presegli pričakovanja, kar po besedah direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška daje vsem še dodaten zagon biti najboljši v prostoru med Alpami, Jadranom in Donavo. Po ambicioznih načrtih, ki so bili predstavljeni na novinarski konferenci, jim bo to zagotovo tudi uspelo.

V obdobju od januarja do oktobra 2010 skupni prihodki priznanja. Zlato so prejeli: Slavko Sinkovič za kuhanje v ko- podjetja Term Olimia znašajo 15 milijonov evrov, kar pred- tličku, Dušan Konečnik za kuhanje kave in Michaela Agrež stavlja 12 % več v primerjavi z enakim obdobjem lanskega v tekmovanju hotelskih receptorjev. Srebrni so bili: Sabina leta. »Rezultat iz poslovanja, ki so ga ustvarili v enakem ob- Šelekar v tekmovanju hotelskih receptorjev, Milena Inkret v dobju, je dobiček 1,7 mio evrov, skupen rezultat pa je dobi- tekmovanju sobaric ter Dušan Konečnik in Boštjan Polak v ček 1,1 mio evrov, ki je za 12 % večji od planiranega. ekipnem tekmovanju v strežbi. Bron so prejeli Valentina Bele Tako je Terme Olimia v obdobju od januarja do oktobra v tekmovanju sobaric, Verica Ogrizek in Tomi Podhraški v 2010 obiskalo 77.038 gostov, kar je za 8 % več kot v enakem ekipnem tekmovanju v kuhanju, Aladin Akmadžič v toče- lanskem obdobju, ustvarili so 303.685 nočitev, kar je za 2 % nju piva in Matija Jagrič kot vodja ekipnega tekmovanja. več kot v enakem lanskem obdobju, največji porast pa je Davorin Plavčak pa je prejel priznanje za Magic box. Na dosežen pri gostih iz Italije ter pri gostih iz Hrvaške. Gostinsko-turističnem zboru so v različnih kategorijah uspe- Še vedno pa v strukturi števila komercialnih nočitev in go- šno tekmovali tudi zaposleni v Termah Tuhelj. stov 59 % predstavlja delež domačih nočitev in gostov. Pov- Poleg tega so se maja v Termah Olimia veselili še naziva prečno so gostje v Termah Olimia bivali 3,9 dni in dnevno Najboljši wellness 2010, ki ga je prejel Wellness Orhidelia v ustvarili skoraj 1.000 nočitev. Število kopalcev je tudi v tem akciji "Naj wellness" po mnenju strokovne žirije ter obisko- letu bilo nekoliko odvisno od vremena. V prvih desetih me- valcev, in sicer v kategoriji turizem – veliki. Termalni park secih letošnjega leta je vse bazenske komplekse Term Oli- Aqualuna pa je prejel 3. mesto v kategoriji velikih termalnih mia skupno obiskalo 442.352 kopalcev, kar je za 19 % več kopališč. kot v enakem obdobju lani. Število kopalcev je bilo višje Z uspehi pa se lahko pohvalijo tudi v Termah Tuhelj. Prejeli predvsem na račun Wellnessa Orhidelia, ki so ga odprli ju- so nagrado hrvaške gospodarske zbornice za najlepši hotel nija lani. s 3* na kontinentalnem delu Hrvaške. Že četrto leto zapo- Z dobrimi rezultati poslovanja se lahko pohvalijo tudi v Ter- red je bil Hotel Term Tuhelj razglašen za najboljšega v svoji mah Tuhelj, kjer so skupni prihodki podjetja znašali 4,2 mili- kategoriji. jona evrov. Število gostov je ostalo na enakem nivoju kot Hotel Terme Tuhelj je bil uspešno sprejet v dodatno katego- lani, pri nočitvah pa so zabeležili porast pri gostih iz Bosne in rizacijo in dobil posebno kategorijo wellness hotel ravno na Hercegovine ter Srbije. Še vedno pa je tam kar 78 % delež račun bogate ponudbe in kvalitete wellness centra Term domačih nočitev in gostov. Tuhelj. Takšno posebno oznako na Hrvaškem do zdaj nosi- ta samo dva hotela. Terme Tuhelj so prejele tudi priznanje Best buy Aword za wellness in kopališče kot destinacija z najboljšo kvaliteto na Hrvaškem. V sklopu tradicije Dnevov Mihanovića, ki se vsako leto začnejo v mesecu juniju, so ob Dvorcu Mihanović postavili doprsni kip Antona Mihanovi- ća, avtorja „Lijepe naše“, ki je del svojega življenja preživel prav v tem dvorcu in se po njem tudi imenuje. S tem so pomembno prispevali k povečanju kulturne ozaveščenosti in istočasno ustvarili pridobitev tudi za lokalno skupnost.

Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, Ivana Kolar, direktorica Term Tuhelj, in Vasja Čretnik so ponosno predstavili rezultate poslovanja, do- sežke in ambiciozne načrte. Dosežki, uspehi, priznanja Največji in najodmevnejši dosežek je zagotovo naziv Ma- nager leta 2010 v Sloveniji, ki ga je prejel direktor Term Oli- mia Zdravko Počivalšek. Tako kot vsako leto pa so bili zaposleni tako Term Olimia kot tudi Term Tuhelj uspešni na prireditvi Gostinsko-turistični zbor. Tako so zaposleni iz Term Olimia domov prinesli kar tri zlata, tri srebrna in štiri bronasta Ekipa Term Olimia, ki je uspešno tekmovala na letošnjem Gostinsko-turi- stičnem zboru.

16 | OKo | 11. november 2010 KRAJEVNI MOZAIK

V Termah Olimia še več toboganov izboljšali z uvedbo biostimulacijskih terapij – MBST (magne- V veselje vseh, ki ljubijo adrenalin, bodo v Termah Olimia v tna resonanca v terapiji artroz) ter DENS (Dinamična Elek- letu 2011 ponudbo bazenov dopolnili s tobogani. V Well- tro Nevroadaptivna Stimulacija) in HiTop (visokofrekventna ness centru Termalija bodo postavili dva tobogana. Z Well- elektroterapija). Pomemben del energije pa bodo vložili v nessom Orhidelia so namreč pridobili dovolj novega prosto- pomlajevalne programe, v katere bodo vključene terapije, ra, ki zagotavlja obiskovalcem mir in sprostitev, tako lahko okolje in hrana, ki posamezniku omogočajo, da se doživi v bazene Wellness centra Termalija dopolnijo z zabavnimi in vsej svoji moči, hkrati pa ga bodo usposobili za zdrave izbire adrenalinskimi vsebinami. Postaviti nameravajo dva zaprta v vsakodnevnem okolju. tobogana, ki se bosta lahko uporabljala v poletnem in zim- skem času in tako izboljšati ponudbo za družine. Vrednost Hotel 4* s kongresnim centrom v investicije je 800.000 EUR, zaključena pa bo v aprilu nasled- Termah Tuhelj nje leto. Zaradi zahtev trga, večjega števila gostov, ki jih zanima poslovna in wellness ponudba, in s ciljem zadržati vodilno mesto na hrvaškem trgu ter s ciljem, da se dvigne nivo storitve samega resorta kot tudi regije, Terme Tuhelj v letu 2011 planirajo novo investicijo v višini 12 mio evrov. Investicija obsega izgradnjo novega hotela 4*, ki bo povezan z obstoječim, ter prenovo dela obstoječega hotela z recepcijo. Nove bivalne kapacitete vključujejo 130 dvoposteljnih sob (od tega 12 apartmajev) ter moderen kongresni center, ki bo lahko sprejel do 450 oseb. Nov del hotela bo z ogreva- nim hodnikom povezan z obstoječo recepcijo hotela in z vso ostalo ponudbo. Istočasno pa bo stekla tudi prenova dela že obstoječega hotela, točno 92-ih sob in recepcije na nivo 4*, skladno s pravilnikom o kategorizaciji Republike Hrvaške. Kongresni center z dnevno svetlobo bo obsegal poliva- lentne in multifunkcionalne dvorane ter zunanjo teraso. V Nov tobogan v Termaliji se bo lahko uporabljal pozimi in poleti. sklopu hotela se bo zgradila tudi podzemna garaža z 80 parkirnimi mesti. Objekt bo v celoti urejen kategorije 4* in namenjen poslov- nim in wellness gostom, ki takšen nivo storitev tudi zahtevajo. Arhitekturna rešitev bo objekt izvrstno vklopila v prostor in ga povezala z obstoječimi objekti ob pomembni predpostavki, da je zemljišče, kjer bo potekala gradnja, pod varstvom kulturne dediščine. Ravno iz tega razloga je hotel projektiran v obliki treh srednje velikih objektov, povezanih s kongresnim centrom, hodnikom in wellness vrtom ter obdrži pogled na V Wellness centru Termalija se boste že aprila lahko spuščali po novih Dvorec Mihanović. toboganih. V sklopu tega projekta bodo obstoječi wellness center raz- Nov tobogan pa bodo postavili tudi v Termalnem parku širili z izgradnjo dodatne finske savne na prostem ter dveh Aqualuna. Termalni park Aqualuna je s svojimi adrenalin- dodatnih kabin za storitve v SPAeVITA centru, kjer bodo skimi tobogani še vedno zelo atraktiven, s postavitvijo do- zgodbo o termalnem blatu, po katerem so poznani, nada- datnega tobogana, po katerem se bodo kopalci lahko ljevali in še bolj intenzivno vključevali v svojo wellness po- spuščali že naslednje poletje, pa bo Aqualuna postala že nudbo. zanimivejša. Investicijo ocenjujejo na 700.000 evrov. Projekte za hotel je pripravila mlada zagrebško-zagorska Novosti pa se obetajo tudi v Centru zdravja Olimia, ki po- ekipa arhitektov Mikelić Vreš. Projekt združuje moderen ar- staja v strokovnih krogih zdravstvena ustanova z inovativnim hitekturni pristop s karakteristikami zagorske atmosfere in pristopom v rehabilitaciji ramenskega sklepa, kolena in hrb- obstoječih objektov ter Dvorca Mihanović. tenice. Tako sledijo dolgoročnemu načrtu razvoja, katere- S to investicijo, ki naj bi se zaključila leta 2012, bodo bivalne ga cilj je odlična, celostna obravnava klienta, ki ima težave kapacitete Term Tuhelj povečali na 270 sob z več kot 500 z gibali. V prihajajočem letu bodo učinkovitost programov ležišči.

Nov hotel se bo izvrstno vklopil v prostor in ga povezal z obstoječimi objekti.

11. november 2010 | OKo | 17 NASVETI

v posode, izberimo gaulterijo (Gaultheria, ima rdeče plodove in obarvane škrlatne liste). Vse omenjene rastline so primerne za okrasitev balkonov, teras in vhodov.

ICEK Mačehe so odporne proti mrazu, KOT okrasno zelje ne Kaj pa nega? Če imamo rastline posajene v loncih ali koritih, ne potrebujejo drugega kot občasno zalivanje. Pazimo, da ne zalivamo preveč, ker je potreba po vodi daleč od tiste, ki jo poznamo pri balkonskih rastlinah. Pomembno je tudi, da jih po- sadimo v ustrezno prst. Vresa, gaulterija in skimija imajo rade kislo prst, hermelika uspeva na vseh tleh, čeprav ima najraje peščena in dobro prepustna tla. Mačehe so izredno odporne proti nizkim temperaturam, imajo pa rade tudi obilnejše zaliva- Nega rastlin nje, vendar pa ne marajo zastajanja vode, zato poskrbimo za Rubriko primerno prst in drenažo v posodah ter ustrezna tla na vrtu. Naj- pripravlja: bolje bo, če substratu za lončnice primešamo tudi nekaj gro- Helena Štravs med zimo bega peska. Zelje je zanimivo v različnih kombinacijah, vendar Med najbolj tipične cvetoče lepotice, primerne za jesenski na večji mraz ni odporno. čas, sodi vresa (Calluna). Vrese moramo redno obrezovati, si- Krizanteme so nezahtevne rastline, na marsikaterem vhodu cer v spodnjem delu grmička razvijejo goličavo. Izbiramo lahko bodo še vedno cvetele, ko bo večina trajnic že odšla na zim- bele, škrlatno rdeče in rožnate vrese. Zanimive so tudi barvane sko spanje. Pomembno je, da jih ob večjem napovedanem – rumene, oranžne, modre in zelene. Tu so še cvetoče krizante- mrazu damo v vetrolov. Od rastlin, ki jih jeseni sadimo pretežno me, ki so v naše jesenske zasaditve vnesle barvo in svežino, pa v korita, lonce ali na grobove, zime ne preživijo trava rdečeli- astre, ki za najboljšo rast potrebujejo sončno ali delno senčno stna perjanka in okrasno zelje. Bo pa vresa v koritu še vedno rastišče. Zasadimo lahko tudi okrasne trave, rdečelistno perjan- videti lepa, čeravno bo pomrznila. Taka bo do konca zime. Iz- ko, mačehe, okrasno zelje ter hermeliko. Slednja zraste v do 60 redno trpežna je skimija, saj ne pomrzne niti v koritu. Razmere v cm visoke in široke kupčke, ki konec poletja zacvetijo z rdečka- loncu ali koritu so za rastline bistveno slabše kot v tleh. Korenine stimi, rožnatimi in belimi cvetovi. Tudi hojhera ali zlati dež, ki krasi namreč v loncih in koritih niso zaščitene pred mrazom. Števil- s temno rdečimi ali rumeno-oranžno-rožnatimi listi, bo polepša- ne rastline, ki zimo brez težav preživijo, če so posajene v tleh, la našo okolico, pa tudi skimija s svojimi zaprtimi cvetnimi popki. pomrznejo, če jih imamo v posodah. Pomagalo bo, če bomo Jesen je tudi čas plodov. Med manjšimi rastlinami, ki jih sadimo lonce ovili z večplastnimi vlaknatimi folijami.

po navadi čili, živahni in sploh niso videti bolni. Huje prizadete Piše: Maja Amon, živali pa lahko poleg driske še bruhajo, so oslabljene, apatič- dr. vet. med, ne, dehidrirane, pogosto se iztrebljajo, iztrebkom pa je lahko Veterinarska postaja Šmarje primešana kri ali sluz. pri Jelšah Mnogokrat se lahko driska pozdravi samo s pravilnim ukrepa- njem lastnika živali brez obiska pri veterinarju. Driske pri psih in mačkah, ki so posledica spremembe hrane, pokvarjene hrane ali prehodnega stresa, navadno minejo, če damo ži- val za nekaj časa na dieto. Najprimernejša je dietna hrana, ki jo dobimo pri veterinarju, lahko pa dieto pripravimo doma. Živali ponudimo kuhano piščančje meso, ribe, pusto skuto, kuhan riž ali/in kuhan krompir. Žival naj zaužije manjše količi- ne dietne hrane večkrat dnevno. Odrasle pse večjih pasem lahko tudi brez težav pustimo kak dan ali dva brez hrane, Veterinarski kotičeko da se črevesje spočije, nato nadaljujemo z dietno hrano. Ob tem je nujno, da žival pije veliko tekočine. Če driska ne mine po dveh dneh ali pa je zraven prisotno še bruhanje in žival ne zaužije dovolj tekočine, je potreben obisk Zakaj ima moj pes ali pri veterinarju. K veterinarju morajo tudi vsi mladi, zelo stari in majhni psi in mačke z drisko. Dobrodošlo je, da poleg živali s sabo prinesete še nekaj blata. V mnogih primerih se lahko mačka drisko? diagnoza postavi že na podlagi pregleda blata in informacij Z drisko pri svojem hišnem ljubljencu se je srečal že marsik- o poteku bolezni. Veterinar bo skušal ugotoviti, ali driska izvira do. Driska je eden najpogostejših znakov oziroma simptomov iz tankega ali debelega črevesja, ali je vzrok za drisko samo različnih bolezni. O driski govorimo, ko je iztrebljanj več ali so v črevesju ali je težava še kje drugje. Ker na žalost živali same pogostejša, blato pa je mehko ali tekoče. ne znajo govoriti, je dobro, da se veterinar pogovori z lastni- Veliko dejavnikov lahko privede do driske. Najpogostejša sta kom oz. skrbnikom živali, ki je žival spremljal. Tako bo veterinar uživanje pokvarjene ali slabo kvalitetne hrane, nesnage ter lahko odredil pravilno zdravljenje. nagle spremembe pri hranjenju. Pogosti vzrok driske so tudi Čeprav je driska zelo pogost problem pri domačih živalih, okužbe z virusi ali bakterijami in invazije notranjih zajedavcev. obstajajo načini, kako zmanjšati možnost pojava driske. Po- Različna zdravila prav tako lahko povzročijo drisko. Lahko je membno je, da ima žival čisto okolje in vedno na voljo čisto driska posledica alergije ali netolerance na določeno vrsto vodo za pitje. Poskušajte preprečiti, da bi žival brskala po hrane ali pa je samo znak, ki spremlja neko drugo bolezen. smeteh in izogibajte se naglim spremembam v hrani. Pripo- Do driske lahko privede eden ali pa več različnih dejavnikov ročljiv je reden pregled blata pri veterinarju in preventivno hkrati. zatiranje črevesnih zajedavcev. Žival naj bo čim manj izpo- Nenadna driska je resna težava pri zelo mladih, zelo starih in stavljena stresnim situacijam, poskrbite za redno gibanje in zelo majhnih živalih. Te lahko v kratkem času močno dehidri- zdravo prehrano. Pa veliko veselja z vašimi štirinožnimi prija- rajo, kar privede do hudih težav. Psi in mački z blago drisko so telji in čim manj drisk!

18 | OKo | 11. november 2010 DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

DUHOVNE MISLI za 33. NEDELJO, PRED- Kristjani bi morali biti na čelu v prizadevanju za vse našte- ZADNJO V CERKVENEM LETU te stvari. Toda kristjan mora biti proti enostranosti, ki poudarja le sedanje življenje, pozablja pa na življenje po Naša pričakovanja smrti in se ne potrudi, da bi vzpostavil zvezo z Bogom. Ne dolgo tega so v Kolora- nebes in nove zemlje. Tako Tisti, ki priznava le resničnost du v Ameriki odkrili rastlinsko smo na tem svetu popotniki, tega življenja, posedovanje okamenino, ki je stara okrog ki vedno nekaj pričakujejo. ali uživanje, bo smrt doživel 165 milijonov let. To je najsta- kot hudo razočaranje. Smrt rejši primerek cvetoče rastli- 1. napačna pričakovanja mu bo odnesla edini kapital, ne. Svoje odtise je zapustila Pričakovanje spada k življe- ki ga ima. v rdečem kamnu; največji nju. Vedno na nekaj čaka- odtis je dolg 45 cm. Strokov- mo; čakamo na avtobus, 2. kristjanova prihodnost njaki so odkrili sedem takih na vlak, na dopust, na boljšo Pričakovanje kristjana pa je odtisov, ki so najmanj en mili- plačo, zaposlitev, čakamo drugačno. Tudi kristjan ve- jon let starejši od rastlin, ki so na ozdravljenje, na bolj- dno pričakuje boljše čase jih odkrili na Normandiji, in so še čase … V temelju je vse Piše: Franci Strašek, župnik pri Sv. na tem svetu. Tudi on dela in Emi do zdaj veljale za najstarej- čakanje, čakanje na več- skrbi za prihodnost. Toda kri- še. no srečo. Človek misli, živi stjan ve, da popolne sreče razvija pa se po zakramen- Nam je težko misliti o tisoč- in dela za boljšo prihodnost. ne more najti na tem svetu. tih. Onstranstvo je v človeku letjih, še težje o milijonih. In Brez upanja, da bo nekoč Naša končna domovina je navzoče že v tostranstvu. Pri- vendar, kaj pomeni milijon bolje, ne more živeti. Tudi lju- v nebesih – pri Bogu. Tam je hodnje življenje deluje že v let v primerjavi z večnostjo? dje, ki ne verujejo, obljubljajo dopolnitev naša sreča, po tem življenju. Po mnenju znanstvenikov je vedno lepše življenje na tem kateri na tem svetu neneh- Predragi! Vsi mi čakamo Go- svet star okoli 4 bilijone let. svetu; toda to je le iluzija pra- no hrepenimo. Nebesa so spoda, čakati pa hkrati po- To so številke, pri katerih se je ve sreče, kajti človek, četudi najvišja in najgloblja sreča. meni biti pripravljen. Biti pri- treba zamisliti. Zakaj? Bilijoni bo imel vse, kar si bo pože- Zaradi te sreče smo tujci na pravljen na smrt in srečanje let bodo minili, mi pa bomo lel, tukaj le ne bo dokončno tem svetu. Ne tako, kakor da z Bogom. Biti pripravljen po- ostali. Vsemogočni Bog nas srečen. Pričakovanja sreče nam ne bi bilo mar življenja meni truditi se, da svoje po- je ustvaril po svoji podobi in nam daje snov za razgovo- na tem svetu, kakor da se slanstvo opravljamo vestno, nam obljublja večno življe- re, za sanje, za šlagerje, za ne bi čutili odgovorne za ta da se držimo božjih zapo- nje. Ponuja nam večno sre- romane … Lahko bi sestavili svet, kakor da se ne bi mo- vedi, da se varujemo vsega čo pri sebi. To srečo lahko dolg spisek stvari, idej in lju- rali boriti proti lakoti, proti slabega. Čakati na Gospo- sprejmemo ali odklonimo. di, od katerih so ljudje veliko krivicam … ne, vse to je tudi da pomeni z vsemi silami se Vse, kar je na svetu, bo pro- pričakovali ali pa še pričaku- naša dolžnost. zavzemati za božje stvari, za padlo, vse bo nekoč uniče- jejo. In prav tako bi lahko bil Koncil je še posebej poudaril njegovo kraljestvo, za širjenje no, mi pa bomo živeli, saj s dolg spisek razočaranj, ki slej odgovornost kristjanov za ta božje besede. tem, da nas je Bog poklical v kot prej sledijo tem pričako- svet. V konstituciji Cerkev v Predragi! Vprašajte se, ali je življenje, nam je dal tudi velik vanjem. Razočaranja pa pri- sedanjem svetu poudarja, naše življenje pripravljeno na dar nesmrtnosti. Nesmrtnost dejo, če svoja pričakovanja da se moramo zavedati, da srečanje z Bogom? Ali smo pa nas kliče, da usmerimo usmerjamo samo v ta svet, bo ta svet prešel, da bo sku- pripravljeni, če bi Bog v tem svoj pogled v prihodnost. če Boga izločimo iz svoje pri- paj z vsem vesoljem spreme- trenutku prekinil nit našega Predragi! Evangelist Luka hodnosti, če ljudje in stvari njen, da je ves svet skupaj s življenja? Ali lahko rečemo z nam usmerja pogled v priho- v našem življenju zavzame- človekom na poti k dopolni- mirnim srcem: Naj se zgodi, dnost. Govori o koncu sveta, jo mesto Boga, če denar in tvi. Kristjan se zaveda, da je kar sem vse življenje pričako- o začetku nove zemlje, no- užitki izpodrinejo vero v žive- član potujoče Cerkve. Živi val in upal, za kar sem živel vega stvarstva. Opominja ga in pravega Boga. V tem na tem svetu, toda tako, in delal? Teh vprašanj se ne nas, da na tem svetu nismo primeru človeka na koncu da ni od tega sveta. Živi v smemo nikoli izogibati, ve- dokončno doma. Vse kar življenja ne čaka dopolni- pričakovanju svoje dopolni- dno morajo biti navzoča v imamo, kar doživljamo, vse tev, ampak razočaranje. tve v Bogu. Kristjan mora ži- našem življenju, morajo nam je prehodno in minljivo. V do- Kot kristjani nimamo ničesar veti za prihodnost, ki se je z pomagati usmerjati našo ži- končno bivanje bomo »vsto- proti tehniki ali napredku, učlovečenjem božjega Sina vljenjsko pot. Ta teden nas pili« šele ob sodnem dnevu, standardu, nič proti naporu že začela. Novo življenje je naj še posebej spremlja preko bo prišel Gospod, ko se za boljši svet, nič proti bla- že zdaj navzoče v človeku. govor: Kakršno življenje, ta- bo začel novi časi, čas novih gostanju ljudi. Nasprotno: Začelo se je s krstom, raste in kšna smrt! Čestitamo!

Sredi Golobinjeka hišica stoji, v njej pa Čestitka Stanislavu Božičku za 73. rojstni Polda Alegro svoj praznik slavi. dan in god. »Veliko naše je voščilo, »Naj ti Abraham prinese srečo, ki prihaja iz naših src, bodi srečen vse življenje, ti pa zajemaj z žlico večjo. naj ti bog zdravja da! Vsak dan si z ljubeznijo postrezi, In še na mnogo jutranjih kavic z nasme- zdravju in bogastvu v roke sezi!« škom.« To ti želijo prijatelji. To so želje žene Anice, hčer Branke in Bar- bare z družinama in sina Darka.

11. november 2010 | OKo | 19 KOTIČEK ZA STAREJŠE, KRAJEVNI MOZAIK

nič pomagati. Popolnoma jasno je, da v enakih okoliščinah eni doživljajo skrajno osamitev, drugi pa ne in lahko živijo Kotiček za starejše kvalitetno. Nekateri so osamljeni, ker so jim vsi dobesedno ušli. Tako so bili egocentrični, da so vso okolico podreja- li svojim potrebam in muham. Niso poznali meja. Ostali so sami. Takšnim, kakršni so, je samota še posebej težka. Toliko bolj, ker za njo krivijo druge. Osamljenost je pogosto posledica raznih kroničnih obolenj, ki jih imajo starejši ljudje. Te bolezni (npr. bolezni srca in oži- lja, dihal, sklepov …) prinašajo številne omejitve. Prav tako motnje gibanja manjšajo socialno mrežo. Tako so vedno Osamljenost bolj osamljeni, omejeni na bivanje v svojih domovih. Na tak način se izgublja stik z znanci, ki jih je prej včasih srečal in spregovoril z njimi nekaj prijaznih besed, ne srečuje se več z malo bolj oddaljenimi sosedi. Druga težava so motnje vida in sluha. Vzamejo ti morda knjigo, televizijo, pridobivanje informacij iz različnih medijev, ti jemljejo sposobnost samo- Piše: Lidija Umek, univ. dipl. soc. del. stojnega bivanja in neodvisnosti. Rada bi opozorila še na samostojna svetovalka motnje govora. Ljudje po možganski kapi se marsikdaj ne morejo več izražati tako kot prej. Morda zamenjujejo bese- »Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, de, njihov govor je manj razumljiv in od tistega, ki se z njim kdor srečo uživa sam!« (Gregorčič, Sam) pogovarja, zahteva več sodelovanja, časa in uvidevnosti. Pri svojem delu se srečujem z ljudmi z različni- V današnjem času, ko vsi nekam hitimo, je težko najti dru- mi stiskami in težavami, med njimi je pogosta žinske člane, ki bi imeli vedno toliko časa, kot ga potrebuje starejša oseba. Vprašanje je tudi, ali se bo našlo dovolj prav osamljenost, ob kateri ne morem ostati prijateljev. Prijateljstvo je namreč odnos, ki ga je potrebno ravnodušna … gojiti vse življenje in ne le takrat, ko ga potrebuješ. Človek je v starosti osamljen tedaj, ko onemi beseda jaz – ti in z njo Zgodbe segajo od popolne odtujitve kljub množici, ki je ne- človeški dialog ob osebnih izkušnjah in spoznanjih, ko člo- nehno prisotna, prek osamljenosti po nepričakovanih izgu- vek več ne doživlja, da ga nekdo brezpogojno sprejema in bah, do gluhe samote, ki jo povzroči selitev vseh najdražjih. ima rad kot človeka. Možnih vzrokov je veliko. Ob razmišljanju, katere poti bi vo- In nenazadnje so ljudje, ki niso osamljeni. Le osamljeni živijo dile iz osamljenosti, pa se poraja otožnost. Seveda tudi zato, sredi med njimi. Skoraj nevidni. Neopaženi. Niso jim mar. To ker kot zunanji člen ne morem pomagati dovolj. Predvsem je valilnica novih osamljenosti. Vsem bi koristilo, če bi odprli zato, ker si nekateri ljudje ne znajo ali ne zmorejo sami skoraj oči in spregledali sebe, pa poleg sebe še druge. Marija Sukič ni pozabila domačega narečja Meja ni ovira, če ljudje živijo z nami. Odpravili smo se k Mariji Sukič, ki je praznovala 80. rojstni dan. Marija živi v prijetni hiši ob gradu v Podsredi. Prišli so iz Prekmurja in nekaj časa so živeli celo v gradu. Sedaj meji grad in njihovo hišo samo cesta. Ta cesta pa meji tudi občino in krajevno skupnost. Marija pa je z vsem srcem pri nas, zato smo jo tudi obiskali župan Občine Kozje g. Dušan Andrej Kocman, predsednik Krajevne skupnosti g. Marko Kunej, predstavnici RK Podsreda – Osredek, župnik g. Alojz Weingerl in s harmoniko Ivan Krošelj. Veliko smo se pogovarjali in opazili smo, da narečja iz svojega domačega kraja še ni pozabila. Zdravje ji še lepo služi in skrbi še sama za svoje gospodinjstvo. V hiši pa živi tudi hčerka z družino in njeno življenje je vedno polno doživetij. Ob dobri postrežbi, prijetnih melodijah, ki jih je iz harmonike izvabil njen birmanec Ivan, in sproščenem klepetu je čas kar prehitro minil. Poslovili smo se z željo, da je zdravje in dobra volja ne zapustita. (O. S.)

Marija s svojimi obiskovalci ob njenem 80. rojstnem dnevu.

20 | OKo | 11. november 2010 ŠOLSKO OKO

smo izvedeli vse, kar nas je zanimalo, smo se lepo zahvalili Obisk na Občinski in odšli. Z razredničarko gospo Nives Kostevc Arzenšek smo se nato odpravili na kratek ogled po trgu Kozje. Po poti nam je uči- upravi Kozje teljica povedala še nekaj zanimivosti in kmalu smo odšli nazaj v šolo in nadaljevali s poukom. Tako smo vedeli že veliko V sredo, 3. novembra. 2010, smo petošolci OŠ Lesično od- več o naši občini. šli na Občinsko upravo Kozje. Tam sta nas pričakala župan Dušan Andrej Kocman in njegova tajnica Polona Zakošek. Tadeja Mlakar, 5. r., OŠ LESIČNO Odšli smo v županovo pisarno, kjer nam je razložil veliko stvari o občini. Izvedeli smo, kakšne so naloge župana in da ima Občina Kozje kar šest krajevnih skupnosti: Kozje, Le- sično, Zagorje, Osredek, Buče in Podsredo. Včasih je bilo v Občinskem svetu Občine Kozje 15 svetnikov, zdaj pa jih je le še devet. Župan nam je povedal, da imamo v občini kar dva pran- gerja od dvanajstih, ki so v Sloveniji. Znani smo pa tudi po treh lepih trgih: Pilštanju, Kozjem in Podsredi. Kozje in Kozjan- sko ima bogato preteklost, zato se tu razvija turizem. Imamo tudi Kozjanski park, ki si prizadeva za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Na koncu smo se še slikali z županom. Preden smo odšli iz županove pisarne, smo se lahko poslad- kali še z bomboni. Nato smo z gospo Polono Zakošek odšli v sejno sobo. Tam potekajo vsi sestanki, ki pa trajajo od dve do pet ur. Na mi- zah so bili mikrofoni in gospa Polona nam je razložila, da se vse, kar je izrečeno, posname, da se lahko potem, če pride do kakšnih nesoglasij, preveri, kaj je res in kaj ne. Ko Z županom smo se tudi slikali. Peš od Svetih gor do Bizeljskega Minuli sončni petek so na OŠ Bistrica ob Sotli dodobra izko- so nadaljevali peš proti Vrhovnicam in vse do Bizeljskega. ristili, saj so izvedli športni dan za učence 1. triletja. Zjutraj so Dolga pot, ki so jo prepešačili, je hitro minila, v šolo pa so se si, namesto da bi sedli v šolske klopi, v nahrbtnike spravili vrnili polni prijetnih doživetij, malce utrujeni, a veseli, da jim malico in se s šolskim avtobusom odpeljali do Svetih gor. Pot je uspel pohod od Svetih gor do Bizeljskega. (OKo)

Pešačenje po čudoviti jesenski pokrajini je bilo za učence več kot zanimivo. Seveda se je bilo potrebno tudi malce spočiti.

Ob poti so naleteli na mnogo zanimivega. V vrsto dva in dva ter urno naprej.

11. november 2010 | OKo | 21 KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS Praznovanje ob prvi obletnici Ob prvi obletnici Prodajnega centra Negonje, ki ga je zgradilo podjetje GIC Gradnje in ki je svoja vrata odprl 17. novembra lani, so vsi, ki opravljajo svojo dejavnost v tem centru, pripravili skupno praznovanje. Prodajni center Mer- kur GIC gradnje, Eurospin, Beton caffe, katerega lastnika sta Darija Štraus Trunk in Robert Trunk ter Frizerski studio D&D so skupaj z obiskovalci in zvestimi kupci upihnili prvo svečko na torti in se zabavali ob dobri glasbi ansambla Mladi upi. Seveda pa ni šlo niti brez nagrad, presenečenj in posebnih akcij, ki so jih čakale tako v obeh trgovinah kot tudi v Beton caffeju in v frizerskem salonu. Zadovoljni obiskovalci pa so ob koncu, ko so se domov vračali zadovoljni in polnih rok, obljubili, da bodo odslej še pogosteje zahajali v Prodajni center Negonje. (OKo)

Skupaj so razrezali veliko torto. Naj bo vaša frizura opažena Decembrski praznični dnevi so pred vrati. To pa pomeni, da se predvsem takrat ljudje radi uredimo, še posebej žen- ske so rade urejene, ko praznujejo v družbi sodelavcev, po- slovnih partnerjev, prijateljev ali pa v družinskem krogu. V Frizerstvu Simona so se zato odločili, da svojim strankam v teh dneh svetujejo pri prazničnih pričeskah. V svoj salon so povabili priznana frizerja Grega in Tomaža, ki sta znana po tem, da sledita vsem svetovnim lasnim smernicam in svoje frizersko znanje večkrat izpopolnjujeta tudi v Londonu. V Si- moninem salonu sta na modelih prikazala trende striženja in barvanja, ki bodo zagotovo razveselili vse tiste, ki bi želele v prazničnem decembru biti opazne tudi po svoji frizuri. (Z. I)

Grega in Tomaž sta strigla in barvala.

22 | OKo | 11. november 2010 OTROŠKO OKO Eko delavnice Med krompirjevimi počitnicami so potekale v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli otroške delavnice v okviru projekta EKOPLAN.

Delavnice so potekale kar čez cel dan. Projekt EKOPLAN oziroma organizatorji delavnic so otrokom ponudili celo- dnevno druženje in ustvarjanje lastnih umetnij iz odpadne- ga materiala. Priredili so tri delavnice, in sicer: likovno delavnico, ki jo je vodila Sanja Počivalšek, glasbeno delavnico, ki jo je vodil Vid Drašler, in šiviljsko delavnico, ki sta jo vodili Mirela Kunst in Sonja Bratuša. Otroci, ki so se delavnice udeležili, so pripravili številne umetnije in so ob zaključku delavnic zaigrali tudi na instrumente, ki so jih izdelali iz odpadkov. Otrokom smo s tem pokazali, kako lahko pločevinke, plastenke, sesalce in druge odpadne materiale porabimo za okraske in dekoracijo. Pove- mo lahko tudi, da so otroci bili zelo navdušeni nad svojim ustvarjanjem in so nam delavnice zelo dobro uspele. Vse umetnije so postavljene na ogled v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli do sobote, 13. 11. 2010, nato pa jih bomo postavili še v knjižnico v Bistrici ob Sotli. Tam si jih boste lahko ogledali do petka, 19. 11. 2010. (McBoS) Šivanje Mirele pod budnim očesom Maje.

Škratu je potrebno narisati le še eno oko. Ob koncu so otroci zaigrali še na instrumente, ki so jih izdelali iz odpadkov.

Nastale so številne umetnije. Vse, kar so naredili, so postavili tudi na razstavo.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

11. november 2010 | OKo | 23 OBJAVI

Monografija Kozjanski regijski park

Ivo Trošt UVOD Barbara Ploštajner 23,- € € 21,- 20,- € ZGODOVINA PARKA Barbara Ploštajner KOZJANSKI PARK (GEOGRAFSKI ORIS) Mojca Kunst GEOLOGIJA zaračunavamo fizične osebe poravnajo znesek po povzetju fizične poravnajo osebe znesek po povzetju fizične poravnajo osebe fakture izstavljene na osnovi plačajo osebe pravne v Sloveniji) 5,- € (dostava knjigo znaša poštnina za poštnine ne vam izvodov, pri dveh vsaj naročilu

Ivo Trošt 25,- € CENA: – 39 izvodov 10 40 – 99 izvodov izv. in več 100 na: pošljite Naročilnico Časopis OKO 1 Gora Škofja 3254 Podčetrtek • • • • • GOZDOVI Bernard Goršak SUHI TRAVNIKI Adrijan Černelč TEHNIČNI PODATKI SADOVNJAKI Format: 21 x 28 cm Bernard Goršak Obseg: 112 str. Trda vezava VODNI SVET Slovenski jezik, Nataša Ferlinc Krašovic povzetek v ang. jeziku GRADOVI Izid: oktober 2010 Lucija Zorenč TRGI

Lucija Zorenč osebe) (samo za pravne UMETNOST IN ČLOVEK Lucija Zorenč Podpis DEDIŠČINA IN ČLOVEK Valerija Slemenšek št. izvodov št. izvodov

TURIZEM Naročilnica Tatjana Zalokar ROMARSKI TURIZEM Barbara Ploštajner POHODNIŠTVO (POTI) Valerija Slemenšek Datum Podjetje, organizacija, društvo, … organizacija, Podjetje, Naslov številka Davčna Naročam: PRAZNIK KOZJANSKEGA JABOLKA Ime, priimek

NOVEMBER 2010 FILIPINI – Matej Košir ENOTA KNJIŽNICA PODČETRTEK sreda, 24. 11. 2010, ob 18. uri

POTOPISNA PREDAVANJA DECEMBER 2010 ZDA – Tomaž Majcen SEZONA 2010/2011 sreda, 15. 12. 2010, ob 18. uri

JANUAR 2011 ŠPANIJA Tanja Žnidarčič in Luka Brezavšček sreda, 12. 1. 2011, ob 18. uri

FEBRUAR 2011 FINSKA – Manca Čujež sreda, 16. 2. 2011, ob 18. uri

Potopisna predavanja se bodo Prišel je čas jeseni in zime, ko so dnevi odvijala v sejni sobi Občine krajši in bomo imeli več časa zase. Prebrali Podčetrtek. bomo dobro knjigo, pogledali zanimiv Vstop je prost! film, ali se udeležili kakšne prireditve. V Knjižnici Podčetrtek smo v tem obdobju za vas pripravili nekaj zanimivih potopisnih VABLJENI! predavanj:

24 | OKo | 11. november 2010 POLICIJA, ŠPORT

Kršitvi javnega reda in miru PRIJAVA ZA NASTOPANJE V ČLANSKI 1. novembra so policisti PP Šmarje pri Jelšah v kraju Zibika zaradi kršitve določil Zakona o javnem redu in miru interve- ZIMSKI LIGI MALEGA NOGOMETA V nirali v zasebnem prostoru. Na kraju je bilo ugotovljeno, da PODČETRTKU je kršitelj v vinjenem stanju udaril oškodovanko ter s tem kršil določila omenjenega zakona, s strani policistov mu je bil V SEZONI 2010-2011 izdan plačilni nalog. Prav tako so policisti istega dne intervenirali v lokalu v Koz- jem, kjer zaposleni vinjenemu gostu niso več postregli z al- koholom, zaradi nestrinjanja je gost s silo telesa razbil ter 1. IME EKIPE: poškodoval vhodna vrata lokala. Omenjeni kršitelj se bo zagovarjal na sodišču zaradi storitve kaznivega dejanja po- 2. KONTAKTNA OSEBA: škodovanja tuje stvari. -NASLOV:

Manjši požar 2. novembra je v popoldanskem času prišlo do manjšega požara -TELEFON: v kraju Strtenica. Do požara je prišlo v kletnih prostorih stano- vanjske hiše na električnem vodniku, ki je bil povezan na pralni -ELEKTRONSKI NASLOV (lahko več): stroj, pri tem pa je zgorelo nekaj starejših oblačil. ______Ilegalni prestop državne meje in ne- ______3.REZULTATE bomo pošiljali po elektronski pošti, ter objavljali zakonito bivanje v RS na spletnih straneh www.golgeter.com , krajše prispevke in 3. novembra so policisti PP Šmarje pri Jelšah na območju lestvice pa tudi v lokalnem časopisu Oko in radiu Štajerski Vonarja neposredno zaznali ilegalni prestop hrvaškega dr- val. žavljana. Ilegalni prestopnik je bil oglobljen ter na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli izročen hrvaškim varnostnim orga- 4.PRIJAVNINO bomo poravnali: nom. - v gotovini - na TRR (SI56 0600 0051 7059 187) Prav tako so policisti PP Šmarje pri Jelšah v kraju Vonarje legitimirali drž. Amerike. Pri postopku je bilo ugotovljeno, Prijavo je potrebno poslati do 3.11.2010 na naslov: da nezakonito prebiva na ozemlju Evropske unije. Državljan ŠD IMENO Amerike je bil oglobljen zaradi kršitve Zakona o tujcih in pre- IMENO 35 ko mejnega prehoda Šentilj odstranjen iz RS v Avstrijo, od koder je odpotoval nazaj v Ameriko. 3254 PODČETRTEK

Nasilje v družini in prepoved približe- Skupaj s prijavo obvezno pošljite potrdilo o plačilu vanja prijavnine! 4. novembra so policisti PP Šmarje pri Jelšah skupaj s policisti PP Šentjur obravnavali kaznivo dejanje Nasilje v družini. UDELEŽBA V LIGI NA LASTNO ODGOVORNOST! Oškodovanka je naznanila, da njen mož nad njo že dalj časa vrši psihično in fizično nasilje, zaradi zadobljenih po- Zimska Liga Malega Nogometa v PODČETRTKU 2010-2011 škodb pa je iskala zdravniško pomoč v zdravstveni ustano- vi. S strani policistov so bila zbrana obvestila, kjer pa je bilo SEZNAM IGRALCEV, KI BODO NASTOPALI V ČLANSKI ZLMN ugotovljeno, da se je to nasilje dogajalo že cca 25 let. Za- V PODČETRTKU V SEZONI 2010-2011 radi zagotovitve varnosti oškodovanke in izpolnjenih zakon- skih pogojev je bil osumljenemu izrečen ukrep prepovedi IME EKIPE: približevanja. V zadevo se je prav tako vključil CSD Šmarje IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA PODPIS pri Jelšah. Zoper osumljenega sledi kazenska ovadba zara- 1. di storitev kaznivega dejanja Nasilje v družini. 2. 3. Prometna nesreča s poškodbami 4. 5. novembra se je v večernem času v kraju Podsreda zaradi 5. vožnje povzročitelja po levi strani cestišča zgodila prometna 6. nesreča. Na kraj je poleg policistov odšel še dež. zdravnik 7. ZD Šmarje. S kraja prometne nesreče sta bili soudeleženki 8. prometne nesreče z reševalnim vozilom odpeljani v Splošno 9. bolnišnico Celje, kjer pa je bilo ugotovljeno, da sta zadobili 10. lahke telesne poškodbe. Zoper povzročitelja prometne ne- 11. sreče sledi obdolžilni predlog sodniku za prekrške. 12. 13. Vlom v trgovino 14. 7. novembra so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obvešče- 15. ni o vlomu v trgovino EMMI v kraju Dobležiče. Ugotovljeno je bilo, da je NN storilec preko noči vlomil skozi okno in iz Ekipa lahko registrira največ petnajst igralcev v celotni notranjosti odtujil cigarete, s čimer je lastnico oškodoval za sezoni. cca 800 EUR. Za storilcem policisti še poizvedujejo, sledi pa kazenska ovadba. IGRALCI NASTOPAJO NA LASTNO ODGOVORNOST!

11. november 2010 | OKo | 25 ŠPORT Člani klonili v derbiju proti Radenski, mlajše selekcije uspešno ČLANI 2. SKL – vzhod (5. kolo) Kunst 0, Antolovič 13 (1 : 3), Hohnjec 21 (2 : 4, 1 x 3), Alegro 15 (1 : Radenska Creativ : KK Terme Olimia Podčetrtek 85 : 81 4), Romih 17 (1 : 3) Maček 19 (6 : 9) /1 x 3/, Trupaj 6 (2 : 7), Abramovič 22 (7 : 7) /3 x 3/, Gobec 6 (2 : 2), Kočevar 4 (2 : 2), Hunski 2, Kačarevič, Ribežl, KK Terme Olimia Podčetrtek : Ruše 66 : 56 Štahl 9 (1 : 2), Teržan 13 (1 : 2), Ivačič, Kovačič Mraz 6 (0 : 4), Bezamovski 4, Švigelj 19 (1 : 6, 2 x 3), Krajnc 2, Perkovič 8 (0 : 2), Alegro 5 (1 : 3), Antolovič 6, Hohnjec 12 (2 : 6), V prvem pravem letošnjem derbiju 2. SKL – vzhod so košarkarji iz Romih 4 (0 : 3) Podčetrtka tesno izgubili v Murski Soboti proti ekipi Radenske in izgubili vodilno mesto na lestvici, kamor se je po tej zmagi zavihtela Tudi starejši pionirji so pretekli vikend začeli z drugim delom sezone. ekipa iz Prekmurja. Pred tekmo so vsi, tako navijači kot tudi igralci, V dveh domačih tekmah so zabeležili zmagi in potrdili prvo mesto upali, da se ponovi lanska zgodba, ko so Podčetrtčani po odlični na lestvici znotraj svoje skupine. Velika večina fantov, ki nastopa v igri premagali Radensko na njihovem parketu. Vendar pa se ta ligi starejših pionirjev igra tudi kadetsko ligo, tako da so jim ponov- scenarij preteklo soboto ni ponovil, čeprav zmaga ni bila daleč. no tekme s svojimi vrstniki več kot dobrodošle. Na prvi tekmi proti Uvodne minute so minile v izenačeni igri, kjer sta se obe ekipi izme- Mariboru je bil najboljši strelec Aleš Hohnjec z 21 točkami, medtem njevali v vodstvu, nobena pa si niti kasneje do polčasa ni uspela ko je na drugi izstopal Žiga Švigelj z 19. V naslednjem kolu bo tekma priigrati občutnejše prednosti. Po prvem delu igre so podčetrtški zopet v Podčetrtku, saj v goste prihaja Šentjur. (B. Š.) košarkarji vodili za točko, vendar so imeli obilo preglavic predvsem z igro Novaka in ostalih domačih igralcev pod svojim košem. Tretji MLAJŠI PIONIRJI (U12) 1. SKL – skupina vzhod 2 (3. kolo – tretji del) del igre je nato prevesil tehtnico zopet na stran domačinov, saj so si KK Terme Olimia Podčetrtek : Rogaška 58 : 33 pred zadnjim delom priigrali 5 točk prednosti. Pri naših košarkarjih je Mraz 9 (1 : 4), Andrlon 2, Trupaj 2, Šviglin 4, Tacer L. 6, Lazar 6 (0/2), bil v tem delu igre najbolj razpoložen Abramovič, ki je bil ob koncu Kolar 16 (1/3), Tacer M. 8, Remih 8, Videtič 0 (0/2) srečanja z 22 točkami tudi najboljši strelec tekme. Zadnji del igre je bil zelo razburljiv, saj je bil rezultat vseskozi aktiven, vendar kljub vse- KK Terme Olimia Podčetrtek : Grosuplje B 58 : 33 mu vseskozi rahlo na strani domačinov. Pol minute pred koncem Mraz 6 (2 : 4), Andrlon 3 (0 : 2), Tacer L. 3 (1/2), Gradišek T. 4, Kolar tekme je pri vodstvu domačinov za 4 točke Trupaj zgrešil »zicer«, 26 (3/5), Tacer M. 4 (0/2), Remih 4 ki bi pomenil priključek, vendar je žoga imela drugačen namen in končala v rokah domačih igralcev, ki so nato tekmo rutinirano Zelo uspešen vikend mlajših kategorij KK Podčetrtek pa so z dvema pripeljali do konca. Vsekakor je treba poudariti, da je bila tekma zmagama dopolnili tudi mlajši pionirji, ki so s tema dvema tekma- na zelo visokem kakovostnem nivoju, vendar je zelo težko zmagati ma zaključili letošnjo sezono. V tej sezoni so dosegli 8 zmag in 6 tekmo, na kateri obramba prejme 85 točk. Dejstvo je, da je poraz porazov ter skupno osvojili 19. mesto v Sloveniji izmed 54 ekip, kar za trenerja Dragšiča in fante prvi v letošnji sezoni, vendar proti ekipi, jih seveda uvršča v zgornjo polovico uvrščenih. Ta generacija bi ki velja za največjega konkurenta v boju za vrh. Potrebno bo tudi se z malo sreče lahko borila tudi za višja mesta, vendar je časa za paziti na nešportno vedenje, saj si je ekipa prislužila dve nešportni dokazovanje še več kot dovolj. Sedaj bo večina fantov prestopila napaki (Abramovič in klop), ki vsekakor kljub pomembnosti tekme v kategorijo starejših dečkov, nekaj mlajših pa bo v drugi koledarski nista potrebni. Košarkarji iz Podčetrtka pa kljub porazu na tej tekmi polovici sezone nadaljevalo z igranjem pri mlajših pionirjih. (B. Š.) z igro niso razočarali in že v naslednjem kolu jih doma v petek, 12. 11., ob 19.00 v Večnamenski dvorani Podčetrtek čaka popravni izpit proti Dravogradu. (B. Š.)

Mlajši pionirji U12 s trenerjem Boštjanom Šelekarjem.

Članska ekipa je klonila v derbiju proti Radenski.

KADETI (U16) 2. SKL – skupina vzhod 2 (6. kolo) KK Terme Olimia Podčetrtek : KŠ Haloze 79 : 45 Kolar 20 (1 : 2, 1 x 3), Zakošek 17 (3 : 5), Kregar 8 (3 : 6, 1 x 3), Švigelj 7 (3 : 5), Perkovič 3 (1 : 3), Hohnjec 11 (1 : 1), Alegro 4, Romih 7 (1 x 3), Mraz A. 2

Kadeti so v soboto gostili ekipo Ptuja in zanesljivo dosegli še četrto zmago v letošnji sezoni. Če so v prvem polčasu še dovolili gostom, da so držali priključek, so v drugem delu nato prikazali všečno igro in na koncu slavili s +34. Najboljši strelec je tudi tokrat bil Rok Kolar z 20 točkami. V naslednjem tednu kadeti zopet igrajo doma, tokrat Vabi na: prihaja v goste zadnjeuvrščena ekipa Konjice – Zreče B. (B. Š.) Vabljeni na tekmo: KK TERME OLIMIA : DRAVOGRAD STAREJŠI PIONIRJI (U14) 2. SKL – skupina B1 vzhod 1 (1. kolo – drugi del) v soboto, 12.11.2010, ob 19.00 uri KK Terme Olimia Podčetrtek : Maribor Messer B 93 : 40 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek. Mraz A. 6, Bezamovski 5 (1 x 3), Švigelj 7 (1 : 4), Perkovič 9 (1 : 2),

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 11. november 2010 ŠPORT

VELIKI NOGOMET

KOLUMNA ZA ZAKLJUČEK JESENSKE SEZONE KNK ODRED KOZJE »Cicibani in pionirji kozjanskega nogometa« TS 2010/2011 V MNZ CELJE

Kozjanski nogometni klub (KNK) je najprej v 50., 60. letih imel okvirno z generacijo okoli 30 otrok in rezultati se že kažejo. Tako »umetno tvorbo« pokojnega doktorja Soka, ki je krpal kadrovsko tekmovalni, tako v izkazanem veselju otrok pri nogometnem izo- luknjo z nekdanjimi prijatelji iz Zagrebškega HAŠK-a in tako obča- braževanju, kakor v zaupanju staršev. Na podobni poti je mladin- sno vzdrževal nogometno igro v Kozjem. ska selekcija pod vodstvom neumornega trenerja Boštjana Cera- Drugo, novo obdobje kozjanskega nogometa je nastopilo po ja, ki je z lastno aktivnostjo poskrbel za spodbudo v obliki nabave l. 1974 z »razcvetom« manj razvitega, ko je mladina dobila za- nove opreme (dresi in trenirke). Obe selekciji sestavlja članstvo iz poslitev v novonastalih proizvodnih obratih Dekorja in Monta, v Kozjega in Bistrice nekako v razmerju 65 : 35. nogometu pa priložnost za športno in družabno udejstvovanje. Zimski odmor bo tako priložnost, da vodstvo KNK presodi in doreče Ambiciozno je začel dihati novoustanovljeni klub z večino član- plan za naslednje leto in tudi za daljše obdobje, saj so odmerje- stva iz vrst nad 500 članskih kolektivov. Za večjo »konkurenčnost« na sredstva ob hvalevredni podpori malih sponzorjev takšna, da članskega moštva pa so kozjanski domicil dobivali posamični zahtevajo izredno preudarne odločitve. Zahteve v tekmovanjih prekaljeni »nogometni asi«, največ iz sosednjega Senovega. Za- po standardih Nogometne zveze Slovenije so namreč takšne, da gon kluba je spremljalo zelo resno delo s pionirji in tako je iz Kozje- ni dovolj stotine prostovoljnih ur, ki jih opravlja kar lepo število re- ga izšlo kar nekaj vidnih nogometnih imen na slovenski sceni, kot žijskih članov v organizaciji okoli 250 vadbenih in tekmovalnih dni npr. Zupanci, pa Stane Bevc, ki je igral za celjski Kladivar, Maribor, v letu. Posebno mesto v odločanju bo vsekakor imela prihodnja v Avstriji, danes pa je eden boljših slovenskih trenerjev (trenutno v usoda članskega moštva in selekcioniranje generacije U-8/U-10 v CM Celje). Nekoč so kozjanski nogometni pionirji pripomogli, da višje starostne kategorije. je KNK eden redkih podeželskih klubov, ki nepretrgano deluje ce- lih 35 let. S svojo aktivnostjo pa je bil tudi glavni iniciator izgradnje REZULTATI KNK V ZADNJEM KROGU V LIGAH MNZ CELJE: enega lepših športnih parkov za te podeželske razmere. Obdobje t. i. tranzicijskih časov je morda tretje, ki zaznamuje spe- MČL »GOLGETER« – 9. krog: KNK je po jesenskem delu na 3. cifiko našega podeželja s postopnim odmiranjem dragocenih mestu med 7. ekipami »domačih« zaposlitev z izrazitim padcem tam po letu 2000–2005. KNK KOZJE : NK KRŠKO »B« 0 : 2 (0 : 0) To postopoma zaznamuje tudi nogometno članstvo, malo grobo rečeno, z vrnjeno specifiko na 50. leta. Tudi zaradi male odso- MML MNZ CELJE – 9. krog: KNK je na zadnjem, 7. mestu, v ligi tnosti dela z najmlajšimi, manjšega števila mladih v kraju ali dru- MML gačne interesne naravnanosti tvorijo danes člansko moštvo KNK KNK KOZJE : NK MONS CLAUDIUS 0 : 1 (0 : 0) v veliki meri igralci iz sosedskih krajev. To so fantje, ki radi igrajo veliki nogomet, radi so »Kozjani«, zaradi pogojev pa imajo slabe MLSC-D: Starejši cicibani U-10 – 8. krog: KNK je na 1. mestu v ligi možnosti za prepotrebno vadbo. Tako imamo klub, ki zastopa s 6 moštvi Kozje v regijski ligi, a vendarle s premalo soudeležbo domačih KNK KOZJE : NK BREŽICE 5 : 1 (3 : 0) fantov, ki jih preprosto ni za to konkurenco, pa če tudi ne gre za Strelec enega gola je bil Žiga Gorjup, štirih pa Andraž Mikulić. posebej vrhunske igralske zahteve. Čestitamo prvemu strelcu lige! (J. B.) Morda je KNK v letu 2010 začel četrto obdobje, ko se je v razu- mni povezavi s ŠD Bistrica ob Sotli lotil dela na polju cicibanov in pionirjev. Družno klub premore izobražene trenerje, ki delajo že Kdo pa so dečki, ki so najboljši v ligi MLSC-D (KNK KOZJE)?

Selekcija KNK U-10 – na prvem mestu lige STC-D MNZ Celje: Z leve stojijo: J. Božiček (koordinator NŠ), Žiga Gorjup, Dejan Zorenč, Matija Pečnik, Andraž Mikulić, Julijan Gabron, Andrej Uršič in Primož Založnik (trener). Čepijo: Rok Posteržin, Sven Agrež, Matic Bezamovski, Jure Virant, Aljaž Klaužar, Gal Javeršek, Kristjan Gabron in Leon Čepin. Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 11. november 2010 | OKo | 27 ZAHVALE, MALI OGLASI

naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557. Prodam male pujske za zakol ali nadaljnjo rejo (18-30 kg) cena:2,1€/kg; tel:031/251-864. ZAHVALA Prodam vinograd z sadovnjakom in kletjo v izmeri 24 arov v Veračah.Telefon: 031/ 387 -964. ob izgubi drage mame, stare mame in prababice Prodam nasekana mešana drva z prevozom. Telefon: 040/742 – 730. Kupim staro kolo, najraje PONY ( veliki ali mali ) Telefon: 041/970- MARIJE – MICKE ZAKOŠEK s Pilštanja 059. 1920–2010 Prodam vile domače izdelave za prenos okroglih bal, prekucne, enojne ali dvojne. Kvalitetno narejene in vredne ogleda. Telefon: 031/ 648-079. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Prodam čistokrvne cepljene in razgliščene bernardince, stare 9 znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, tednov. Cena za samčka je 220 EUR, za samičko 150 EUR. Telefon: svete maše in za prispevke v pomoč Društvu DEBRA Slove- 031/853-362. nija za bolnike z bulozno epidermolizo. Prodam psičke mladičke, bernske planšarje, so čistokrvni, Zahvaljujemo se govornikom Hrabku Tacerju, županu An- veterinarsko pregledani in cepljeni. Telefon: 041 907 597. dreju Kocmanu in Levku Amonu, Pilštanjskim gospodarjem Prodam mladega ovna mesnate pasme. Cena po dogovoru. za odpete žalostinke, gospodu župniku Jožetu Hriberniku Telefon: 041/827-764. in osebju Špesovega doma starejših Vojnik. Zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Telefon: 041/411-551. Zaposlimo ali iščemo absolventko za delo v lokalu. Telefon 051/ Hvala, ker ste bili z nami v težkih trenutkih. 219-169. Prodam stiskalnico za grozdje( 600 L ) in mlin za grozdje. Telefon: 031/650-052. Prodam rodovniške brak jazbečarje, cepljene z vsemi dokumenti. Žalujoči vsi njeni najbližji. Telefon: 051/342-224. Prodam dva bikca simentalca stara 11 tednov . Telefon 041 793 834 Prodam televizor Gorenje z digitalnim sprejemnikom, pod Mali oglasi garancijo cca.:2 leti. diagonala 62 cm. Telefon: 041/265-622. Prodam zdravo belo mešano grozdje ter Žametno črnino in pujske RAZNO od 20-40 kg. Cena po dogovoru. Telefon: 051/230-368. Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje dom. Telefon 051 621 754. za dobo enega leta ali več. Informacije na telefon: 031-524-146. Prodam pujske, težke od 10 do 20 kg, cena po dogovoru. Telefon Prodam velno za cirkolar ali kaj podobnega. Telefon: 031/ 834- 031 550 397. 403. Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na telefon: 070 Zamenjam inox cisterno 500L (Lozej) za vino na 2 pipi+tretja 826 324. spodaj izliv za dve manjši. Telefon:031 848 707. Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 Prodam dva bikca simentlalca težka 150 kg. Cena po dogovoru. 798 740. Telefon: 031/483-863 ali 041/887-571. Prodam 16. bal detelje in seno po simbolični ceni. Telefon. Prodam kravo, brejo 5 mesecev, stara 5 let. Cena po dogovoru. 031/611-945 ali 03/5805-157. Telefon: 03/5805-214. Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Telefon:041/501- Prodam 4 kom zimskih pnevmatik 195/60R15 M+S Michelin 710 rabljenih eno zimo, ki so montirane na titan platiščih 15 H2. Vse 4 Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter komplete prodam za 230,00 €, trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730. - utrjevalec terena WACKER, rabljen za 400,00 €, Prodam dvosobno stanovanje v Podčetrtku,Trška cesta 23, v bloku - električni masažni stroj s pasom, proizvajalec Libela, za 55,00 € nad pošto, prvo nadstropje.Telefon:031/762 – 362. in Ugodno prodam dva nogometna gola ( 3x2m – rokomet,nogomet - inox cisterno 120 l za 55,00 €. ), nova komplet z mrežo ali brez. Lahko kupite tudi samo en gol, Pokličite po 20. uri na tel.: 031/814-914, ali 03/5823-331. po naročilu vam pa naredim tudi večje ali manjše. Ta športni Prodamo tri bikce simentalce. Telefon: 041/377-889. pripomoček lahko uporabite tudi za darilo otrokom in mladini ( Prodam 100 kg težkega prašiča, primernega za zakol ali nadaljnjo Najboljša droga je žoga ). Telefon: 040/796-148. rejo. Hranjen z domačo hrano. Telefon:03/5805-630. Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Prodam traktorsko kosilnico, na dvojni rez. Telefon 031 739 603. Telefon:031/866-509. Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593. Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lah- Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca ko pošljete na [email protected] ali jih od pone- 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760. deljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele tehnike. Telefon: 051/733-130. na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z domačo prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. hrano. Telefon: 041/377-889. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v stanovanjskem so mali oglasi brezplačni.

se zahvaljuje za dobrodelne prispevke, ki so bili zbrani ob slovesu od Marije Zakošek. Namesto darovanega cvetja in sveč ste za lepši vsakdan bolnikov z bulozno epidermolizo namenili sredstva v višini 2.218,83 evrov.

Hvala! V imenu metuljev hrabrega srca, Polona Zakošek, predsednica društva

28 | OKo | 11. november 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI, OGLASI

Tema: VINO

1. Še najboljše vino ti običajno napljuska več Četrtek, 11. november, in petek, 12. november 2010 KOZJANSKI PARK znancev kot pa prijateljev. SADJARSKI POSVET Z MEDNARODNO UDELEŽBO Od 10.00 do 14.00 v Zeleni dvorani Aparthotela Rosa v 2. Lažje kot je z vinom govoriti, težje si je kaj Termah Olimia. dopovedati. Vabljeni vsi zainteresirani za visokodebelne travniške sadovnjake. Prisotni bodo dobili potrdila o udeležbi na 3. Vse, kar vino prevrne, ne spreobrne. izobraževanju v okviru Kmetijskega okoljskega programa.

Petek, 12. november 2010 4. Prej ostane moški zaradi vina brez ženske, KK PODČETRTEK TERME OLIMIA kot ženska (zaradi moškega) brez vina. KK PODČETRTEK TERME OLIMIA : DRAVOGRAD Ob 19.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek. 5. Kdor vino ceni, ceni tudi njegovo podražitev.

Sobota, 13. november 2010 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV VIRŠTANJ - KOZJANSKO MARTINOV POHOD II Koče (Bistrica ob Sotli), 8. novembra 2010 Odhod bo ob 12.00 izpred Minoritskega samostana v Olimju, preko Imenske Gorce do Kleti Imeno, kjer bo od 15.00 do 18.00 krst mošta, strokovna predstavitev in pokušina moštov letnika 2010 ob dobrotah Društva kmetic Ajda, ob glasbi g. Čebularja in animaciji Klobasekovega Pepija (Miro Klinc). Startnina 12 € vključuje: degustacijski kozarec in degustacije pri: Martinu Amonu, Vinku Martinčiču in Kleti Imeno.

Sobota, 13. november 2010 POZDRAV MARTINOVEMU

KZ ŠMARJE – KLET IMENO Tonči Babič Od 15.00 do 18.00 pri Kleti Imeno. Krst mošta, strokovna predstavitev in pokušina moštov letnika 2010 ob dobrotah Društva kmetic Ajda, ob glasbi g. Čebularja in animaciji Klobasekovega Pepija (Miro Klinc).

LEO KLUB ROGAŠKA

vabi na Leo veèer z Majo Slatinšek

19.11.2010 ob 20:00 v dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina Izkupièek koncerta je namenjen uèencu v materialni stiski z našega obmoèja. Prodajna mesta: Bistrica ob Sotli - Gostilna Šempeter Podèetrtek - Bar MM Rogaška Slatina - Kulturni center Rogatec - TIC Šmarje pri Jelšah - Knjižnica

Sponzorji: Èasopis Oko Podoba Zasebna lekarna Podèetrtek, Jurjec Damijan Zavod za kulturo Rogaška Slatina

11. november 2010 | OKo | 29 KRIŽANKA

Tržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev -50% RAZPRODAJA mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40

OKoOko 4 70 Rešitev: Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek Ime in priimek: Telefon: 03/58 29 016 Odgovorna urednica: Naslov: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected] Pošta: Telefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do Oglasno trženje: ponedeljka,Rešitev križanke 15. 11. napišite 2010, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Friderik Prah, mob.: 041 977 883 Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek. Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886 Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek E-mail: [email protected]

Rešitev prejšnje križanke je: Lektoriranje: Monika Strašek, prof. slov.

SIJOČI IN UREJENI LASJE. Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Izžrebani so bili: Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah Milena Malec, Sedlarjevo 6, 3255 Buče Janja Kokalj, Hajnsko 12a, 3253 pristava pri Mestinju Oblikovanje: Friderik Prah Lidija Zorenč, Hrastje 23, 3256 Bistrica ob Sotli Naklada: 1700 izvodov

Praktične nagrade podarja FRIZERSTVO SIMONA iz Imenega. Tisk: Kotis Močenik Anton & Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado. Fanika, d.n.o.

30 | OKo | 11. november 2010 11. november 2010 | OKo | 31 Prišel bo Martin, mošt postal bo vin`. Prid`te tudi vi, Klet Imeno martinovo slavi.

Pozdrav martinovemu v Kleti Imeno sobota, 13. november 2010 15.00 - pokušina mladega vina 15.30 – predstavitev in krst mladih vin letnika 2010 16.00 - 18.00 – pokušina vin Kleti Imeno Mlado vino bosta z muziko in smehom na pot pospremila Marjan Čebular in Klobasekov Pepi, s kozjanskimi dobrotami pa Aktiv kmečkih žena Ajda.

Martinov menu Dimljen goveji jezik z popečenimi bučnimi semeni na motovilcu Gobova kremna juha z zapečenimi kruhki Pečena račja prsa Svinjska rebra po kmečko Kostanjev štrukelj Dušeno rdeče zelje z jabolki V sel atinovan … Kuhana hruška z vanilijevo kremo in čokoladnim … v četrtek, 11.11.2010, ter v soboto, 13.11.2010 v Gostišču Lipa! prelivom Martinovanje je priljubljen praznik, ko se mošt spremeni v vodo, in v CENA: 20 EUR/osebo. zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja kot praznik, ki poskuša prikazati vlogo vina kot nepogrešljive sestavine prehrane in načina življenja. V zabavnem vzdušju boste proslavili letošnji “čudež”, ko bo sv. Martin Ob slavju letošnjega Martinovega smo v Gostišču Lipa v Termah iz vode naredil vin’ in doživeli presenečenje večera nastop folklore, ki Olimia poleg naše redne ponudbe pripravili poseben »Martinov bo predstavila stari običaj krsta mošta, plese in igre. menu«. Rezervacije in informacije na telefonski številki Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek 03 829 78 25 – Gostišče Lipa. T 03 829 70 00, www.terme-olimia.com, [email protected]

32 | OKo | 11. november 2010