Diabetes in Potapljanje Pregled Danovega Proučevanja Vrednosti Glukoze V Plazmi Pri Rekreativnih Potapljačih

DAN: YOUR DIVE SAFETY ASSOCIATION II QUARTER 2009 Alert Diver

Diabetes in potapljanje Pregled DANovega proučevanja vrednosti glukoze v plazmi pri rekreativnih potapljačih

Zobni implantanti in avtonomno potapljanje

Psihološka travma in njeno zdravljenje

1 Photo by Andrey Nekrasov Zmagovalna fotografija četrtega ocenjevanja 2008 & zmagovalna slika 2008 foto tekmovanja 2 II QUARTER 2009 Alert Diver Summary Editorial 4 by Alessandro Marroni Bullettin board 6 -Incident insights- Editor Recitete »NE« pritisku družbe. Izberite pravo DAN Europe Casella Postale 77 motivacijo za potop. 7 64026 Roseto degli Abruzzi (Te) Italy By Jeff Mayers Phone +39 085 893 0333 Različne diagnoze – Ali je dekompresijsko Fax +39 085 893 0050 obolenje ali ne? Skype: Dan_europe_foundation DAN-ov oris zdravniške dileme 10 Publicher by Joel Dovenbarger, Prof. Alessandro Marroni M.D. Nesreče se dogajajo. Slabe stvari, kot je dekompresijsko obolenje zadenejo tudi dobre Contributors potapljače. 13 Be.Ne.Lux Costantino Balestra Malta Ramiro Cali Corleo by Jeff Mayers España Jordi Desola -Medical line- Danmark Ole Hyldegaard. Epilepsija in potapljanje, vprašanja in Italia Alessandro Marroni odgovori. DAN-ova razlaga zakaj kombinacija Deutschland and Austria Urlich van Laak teh dveh ni dobra ideja 18 Suisse Jürg Wendling By Frans Cronjè Anti depresivna zdravila in zmožnost za Translators potapljanje 23 English Bird Deely By Laurie Gowen Italian Sergio Discepolo & Manuela Bonacina Psihološka travma in njeno zdravljenje 26 Deutsch Achim Strieben by Federica Alfieri -Features- Français Gwendolyn Hayden Español Marta Javier Zobni implantanti in Cornejo avtonomno potapljanje 31 Nederlands Els Knaapen By Laurence Stein Finnish JP Vuorio Diabetes in potapljanje. Pregled DANovega Turkish Bahattin Memisoglu proučevanja vrednosti glukoze v plazmi pri Polish Jaroslaw Woch Croatian Ivan Ivcevic rekreativnih potapljačih 36 Hungarian Làszlò Fogarasi By Neal W.Pollok, Donna M. Uguccioni, Guy De L Portuguese Bruno Stuart-Torrie Dear Czech Klement Hartinger Spogledovanje z modro Slovak Michal Palkovic Slovenian Igor Urh pegasto hobotnico 41 By Elizabeth Cook Art Director: Francesca Marroni Ali so realni razpolovni časi tkiv? 45 By Jolie Bookspan [email protected] E-mail: -Research- Website: www.daneurope.org Flying after diving (english) 50 Distribution: DAN reviews the guidelines World wide By DAN staff

3 Alert Diver, zakaj ne več v papirni obliki? Je to samo trend ali boljši servis za potapljače in skrb za varno potapljanje. Prof. Alessandro Marroni M.D. Predsednik DAN Europe Predsednik DAN International ragi člani DAN Evropa! Ta izvod vaše revije za varno potapljanje »Alert Diver« je prišel do vas na drug način D kot običajno. DAN Europe je edinstven med sestrskimi organizacijami v mednarodnem DAN-u (International DAN), je edini, ki ne izhaja samo v enem jeziku in nagovarja pota- pljače mnogih držav, kultur in navad. To je izziv in zahteva, ki nas vodi že od samega začetka, da se skušamo orientirati na veliko stvari, ki povezujejo potapljače po svetu, raje kot na stvari, ki so specifične za neko sredino. To ne bi bilo možno, če nebi naredili vse, da premostimo jezikovne meje. V resnici je komunikacija učinkovita le, če razumemo sporočilo. Da bi to dosegli, mora biti sporočilo v jeziku vsakega posameznika, z upoštevanjem njegovih navad in običajev. Pred trinajstimi leti smo pričeli z našo prvo večjezično verzijo revije Alert Diver in takrat smo izbrali šest jezikov, ki so lahko v tistem času pokrili veliko večino naših članov. To so bili: nizozemski, angle- ški, francoski, nemški, italijanski in španski jezik. Toda tudi takrat to ni pokrivalo celotnega našega članstva in mnogi od njih so morali brati revijo v tujem jeziku. Od takrat je zahvaljujoč nepretrgani in vedno večji podpori vseh vas, članov DAN Europe, DAN Europe rasla in njeni člani so sedaj po celi Evropi, kakor tudi po drugih deželah sveta. DAN-ova osnovna naloga je varnost potapljanja in tega ni možno doseči brez učinkovitega pre- nosa sporočila o varnosti pri potapljanju in to z enostavnimi, vsesplo- šno razumljivimi besedami. Govor v potapljačevem materinem jeziku je zato nujnost! Trudimo se, da to zagotovimo. Pričeli smo z vodenjem potapljaških

4 Editorial

nujnih pomoči s pomočjo naše edinstvene, resnič- člana, vašega potapljaškega prijatelja ali potaplja- no globalne mreže specialistov potapljaške medi- ča, ki je sposoben in željan pomagati DAN-u kot cine, ki so bili na voljo 24 na dan preko celega prevajalec iz angleškega jezika. leta na vroči liniji, za pomoč potapljačem. Število Ta drastična sprememba ni nikakor bila narejena specialistov potapljaške medicine je z leti raslo in samo zaradi današnje učinkovitosti elektronskih še narašča z edinim ciljem, da še bolje služijo po- medijev v vsakdanjem življenju, temveč je bila tapljaškim potrebam. nuja in edini pametni način, da dosežemo svoje DAN sedaj pričenja naslednjo pomembno spre- člane z koristnimi in uporabnimi informacijami in, membo, da bi dosegli cilj optimalne pomoči in da bi spodbujali zavest o varnem potapljanja na informiranja svojih članov po vsem svetu s pri- najboljši možni način s tem, da so informacije ko- četkom več jezične izdaje revije Alert Diver in z likor je možno univerzalno razumljive. namenom pokritja ne samo 27 jezikov Evropske Naš cilj in poslanstvo je v izboljševanju kvalitete Unije, ampak tudi jezikov držav, ki sodijo v evrop- naših uslug za potapljače in za varnost potaplja- sko ekonomsko področje, kot so Norveška in nja. Islandija, kakor tudi arabski in hebrejski jezik. To ne bo lahka naloga, niti ne bo to takoj dose- ženo. Začeli bomo z relativno omejenim številom Hvala vam, članom DAN Europe, da nas pri tem jezikov in upamo, da bomo njihovo število z vsako podpirate! izdajo revije postopno povečevali, kakor tudi do- dajali nove jezikovne verzije na DAN Europe spletno stran. Edini način, da dosežemo ta cilj in, da začnemo ta zahtevni projekt je, da ukinemo papirno varianto Revije in pričnemo z elektronsko verzijo, ki bo dostopna vsem DAN članom po vsem svetu. Elektronska verzija revije ima tudi druge predno- sti. Grafična podoba vsebine bo enaka za vse jezi- ke, kar do sedaj ni bilo možno niti za šest jezikov v tiskani različici. Alert Diver bo postal tudi bolj okolju prijazen, saj se bo prihranilo letno tone papirja, njegovo shranjevanje bo lažje, saj ga bomo lahko imeli shranjenega na trdem disku ali zgoščenkah. Ti elektronski mediji so tudi prijaznejši za uporabo, kadar želimo najti neko temo z iskalnimi progra- mi, ki bodo na voljo na DAN Europe spletni strani. Kot dodatek bomo vsako leto zbrali vse objavljene številke Alert Diver na zgoščenki, ki bo dostopna našim članom. Da bi lahko s tem projektom nadaljevali, s konč- nim ciljem posredovanja informacij vsakemu od naših članov v njegovem materinem jeziku, potrebujemo vašo pomoč in podporo. V primeru, da jezik vaše domovine še ni prisoten v reviji Alert Diver vas prosimo, da nam pomagate najti DAN

5 Bullettin Board

DANova Evropska raziskava – nov projekt pred zaključkom!

DAN-ova Evropska raziskava z serijo potopov v Bruseljskem bazenu Nemo 33 je skoraj končana po množičnem odzivu članov DAN Europe.

Vsak prostovoljni potapljač je naredil serijo enakih osmih potopov v enakih okolišči- nah. Potapljači so imeli pred in po vsakim potopom zdravniški pregled, ki je med drugim vključeval preiskavo krvi in urina, meritve sprememb srčnega utripa ter električne upornosti, meritve odzivnosti žilne stene (Flow Mediated Dilatation) in ehografično preiskavo srca z najnovejšim prenosnim ehokardiografom. Rezultati 200 identičnih potopov so dali pomembne informacije, ki bodo analizirane in bodo pomagale do boljšega razumevanja razlik med potapljači pri tvorbi dekompresijskih mehurčkov. Vodstvo tega DAN projekta se želi zahvaliti vsem potapljačem, na katerih so se raziskave izvajale, varnostnim potapljačem, študentom, zdravnikom in fiziologom, ki so pomagali pri izvedbi meritev ter firmi, ki je preskrbela opremo za ehokardiografijo. Brez naših članov ne bi bile možne raziskave na področju potapljaške medicine in varnosti pri potapljanju.

6 Recitete »NE« pritisku družbe Izberite pravo motivacijo za potop. Jeff Myers, COO DAN America ritisk vodnega stolpca je sila, ki ustvarja pri potapljačih izziv še posebno, če ni usmerjena pravilno. Vpliv pritiska družbe o katerem velikokrat razpravljamo, ko govorimo o naših otrocih in njihovih sovrstnikih, je sila, ki ima lahko negativen vpliv na potapljače. P Na splošno povedano se ta vpliv družbe kaže kot vpliv sovrstnikov približno iste starosti ali družbenega okolja – ali poskusov vpliva – na vaš način razmišljanja. Pri mladoletnih osebah lahko to vključuje poskuse, da bi nekdo pričel s kajenjem, uživanjem alkohola ali drog. Pri potapljanju se lahko dogodi, da potapljač poskuša prepričati svojega prijatelja v določen potop, ki je lahko izven njegovih izkušenj ali zanj sprejemljivega napora. Pogosto lahko vidimo, kako so nekoga prepričali, da se udeleži potapljaškega tečaja. To običajno stori nekdo, ki je taki osebi blizu, lahko je to tudi mož ali žena in ima možnost izvajanja pritiska. Taka oseba je nezainteresirana za učenje, , kar otežuje njen trening ali trening potapljaškega para. »Ona / on me je pregovoril« Med treningom ni neobičajno, da inštruktor sliši tečajnike, da so se odločili za tečaj potapljanja, ker jih je njihov zakonski partner ali partner prepričal v to. Zaradi upoštevanja mnenja zakonca ali zgolj zato, da mu ustreže, bo taka oseba proti svoji volji na potapljaškem tečaju. Tečajnik je lahko nezainteresiran za avtonomno potapljanje iz več razlogov. Lahko meni, da je slab plavalec, noče se ukvarjati z treningom in opremo, ki jo zahteva ta dejavnost. Lahko meni, da je vse skupaj predrago ali pa vpliva nanj Holivudski prikaz podvodnega sveta – ljudožerski morski psi in izgubljeni potapljači. Potapljaški partner lahko poskuša pri taki osebi premagati te predsodke z dobrikanjem(ali še kaj slab- šega). Če taka oseba meni, da potapljanje ni zanimivo nima nobene želje po potapljanju. Nekatere osebe, ki so dobro prilagojene, skušajo ustreči prijateljem ali parterju, vendar je zanj tečaj poln razočaranj in lahko tudi ne prenaša potapljaškega treninga. To vodi do še večjih zadržkov za sodelovanje na tečaju. Kljub vtisu, da taki tečajniki uživajo v potapljanju, pa je malo verjetnosti, da bodo po zaključku tečaja nadaljevali s potapljanjem. Pri tečajnikih z odklonilnim odnosom do potapljanja obstaja tudi večje tveganje, da bo prišlo do neke poškodbe. »Ona / on me je pregovoril« ni prava motivacija za učenje avtonomnega potapljanja. Vsi v družini Pritisk staršev na otroke, da bi se naučili potapljati, je tudi potencialno nevaren. Starši, ki jih vsak po-

7 Incident Insights

top navdušuje lahko želijo te svoje doživljaje deliti s svojimi otroki. Otroci lahko to dožive skozi pripovedovanje, fotografije ali film dokler ne dosežejo za potapljanje zahtevane starosti in zrelosti. To bo zagotovilo njihovo možnost, da uspešno končajo potapljaški tečaj in se kasneje varno potapljajo. Ni nujno, da se navdušenje staršev za podvo- dni svet prenese v nekaj, kar bi otroci radi po- čeli. Otroci, da bi ugodili staršem, kljub temu poskusijo z potapljanjem – kar pa ni prava motivacija za učenje potapljanja. Starši bi morali o potapljanju govoriti s svojimi otroci odkrito in ugotoviti, ali imajo otroci resnično željo, potapljati se. Prepričevanje: »všeč ti bo samo poskusiti moraš« ni primerno. Kdo je tvoj so potapljač? Eno osnovnih načel učenja potapljanja je upo- števanje mej za rekreativno potapljanje. Poleg tega lahko uvedemo svoje lastne meje, ki pa ne smejo biti blažje, kot so v pravilih za rekreativno potapljanje. V takem primeru se lahko dvignemo na površino pri 50 barih pritiska zraka v jeklenki, bolje kot pa pri 34 barih ali da med potopom ostanemo 3 metre plitveje, kot je največja globina, ki vam jo pokaže računal- nik, ali določajo potapljaške tablice. Tak način potapljanja vam poveča področje varnosti in kompenzira morebitne napake med potopom. Izkušnje so pomemben učitelj, vendar »raziskovalna metoda«, to je potapljanje izven svojih zmožnosti in izkušenj, ni najboljša pot do dobrega potapljača. Nasprotno pa je stalno izobraževanje na področju potapljanja najboljši način, da se poveča potaplja- ške spretnosti in samozavest, da lahko opravimo zahtevnejše potope. Tečaji, ki spoznajo potapljače z novim potapljaškim okoljem, opremo in veščinami, ki so potrebne za izvedbo varnega potopa pod novimi pogoji, so izvedeni pod kontrolo in velikokrat v začetku v zaprtem akvatoriju, kar je uvod v potapljanje v odprtem akvatoriju. Šolanje naj bo pod vodstvom potapljaških profesionalcev, ki so takoj na voljo v primeru, da jih med treningom potrebujete in vam zagotavljajo vodstvo pri osvajanju novih potapljaških veščin. Sopotapljač ima največjo možnost vpliva na vaše potapljaške navade. Čeprav se potapljate z določe- nim sopotapljačem se ne uspavajte in ne pretiravajte s samozavestjo. Potapljaški par deluje najbolj učinkovito, če oba potapljača delata na tem, da je potop varno in uspešno izveden. Idealno je, če imata enak interes med potom, na primer fotografiranje ali video. Potapljač bi se moral izogibati pritisku na svojega sopotapljača, da bi se le ta potapljal preko svojih zmožnosti.

8 Incident Insights

Celo tako enostavna stvar kot je potapljanje nekoliko globlje kot do tedaj, lahko sproži pri potapljaču zaskrbljenost in nelagodje. V takem primeru povečujte globino postopoma raje kot, da vam so pota- pljač tik pred potopom reče: »dajva danes na 40 m«. Če je bil do sedaj vaš najgloblji potop 18 m in vas drugi pomirjajo in prepričujejo, da ni nič takega potop na 40 m, se lahko zgodi, da boste ta potop naredili kljub temu, da se boste počutili nelagodno. Ko si enkrat postavite vaše osebne meje, se jih morate tudi držati. Recite NE Odlična rekreativna aktivnost, avtonomno potapljanje, je mnogim potapljačem za vedno spremenila njihovo življenje. Toda voda je okolje, ki ne odpušča napak in z njo neločljivimi tveganji za potaplja- če (več o tem v reviji DAN Alert številka III 2008 » Just the facts: Addressing Those Inherent Risks of Scuba Diving«). Pri vsakem novem potopu je potrebno upoštevati ta tveganja. Eden od načinov zmanjšanja verjetnosti tveganja je imeti toliko poguma, da rečemo »NE«, če menite, da vam določen potop ne odgovarja. Pridobite si nove izkušnje z treningom pod vodstvom izkušenih potapljaških profesionalcev, ki vas lahko v kontroliranih pogojih vpeljejo v nove izkušnje. Izogibajte se »raziskovalni metodi« pridobivanja izkušenj in ne dopustite, da vam drugi izberejo vašo potapljaško usodo. Evripid je nekoč dejal: »najmodrejši mož sledi svoji smeri«. Naj vas ne skrbi primerjanje z vašimi so- vrstniki, skrbi naj vas primerjanje s samim seboj. ●

9 Incident Insights

Različne diagnoze Ali je dekompresijsko obolenje ali ne? DAN-ov oris zdravniške dileme

By Joel Dovenbarger, Potapljač podpredsednik pri DAN America Medical Services Ženska stara 51 let in dobrega zdravja. Prejšnje leto je imela dva vratna vretenca (5 in 6 vratno Photo by Rudi Rombouds vretence) združena z operacijo, poznano kot la- minektomija. Ima občasne migrenske glavobole, nedavno je imela zamašitev sinusa, zaradi česar je jemala dekongestivno sredstvo, ki se ga dobi brez recepta. Drugih fizičnih in zdravstvenih težav ne navaja. Je neredni potapljač in ima skoraj vsako leto ene potapljaške počitnice. Potopi Petega dne njenih počitnic je naredila dva potopa. Prejšnji dan si je vzela odmor za počitek in ogled znamenitosti. Dan se je pričel z več nivojskim potopom do globine 21 m v trajanju ene ure in 15 minut, ki mu je sledil eno in polurni površinski interval. Nato je naredila drugi več nivojski potop do 21 m v trajanju približno ene ure. Drugi potop je vključeval tudi preventivno dekompresijo 5 minut na 4,5 m. Potopa je končala brez kakršnih koli nezgod vendar je omenila, da je bila v zadnjem delu obeh potopov precej premražena. Več kot polovico obeh potopov je naredila v globini, manjši od 21m. Komplikacije Potapljačica je zaključila s potapljanjem ob 13 uri. Kmalu za tem je začutila naraščajočo utrujenost, ki je izgledala pretirana za potopa, ki nista bila na- porna. Dobila je tudi glavobol, ki ga je opisala kot bolečino na obeh straneh glave in ne kot migreno ali druge glavobole, ki jih je imela do tedaj. Vrnila se je v hotel, ki se je nahajal na nadmorski višini 762 m in zadremala za uro in pol. Poleg vztrajne utrujenosti se je ta večer počutila kot, da ni čisto pri sebi. V posteljo se je odpravila ob 20 uri in prespa- la celo noč, kar ni bilo za njo običajno. Naslednje jutro, ko se je zbudila je bila še vedno enako utru- jena in mentalno otopela. Preko dneva je občasno

10 Incident Insights

bolelo koleno, bolečina je nekaj časa trajala nato je izginila. Čeprav se je njen glavobol po prespani noči zmanjšal pa se je tekom večera poslabšal. Povedala je, da se je počutila kot bi dobila gripo ali prehlad. Zaradi nenavadnih in trajajočih simptomov je njen potapljaški kolega ta večer poklical DAN. Takrat je zanikala, da bi imela kakršne koli bolečine, otrplost, mravljinčenje ali bolečine v sklepih. Zdravljenje DAN je napotil potapljačico v lokalno bolnišnico zaradi dveh razlogov: Preko telefona je težko oceniti take simptome, Mešane ali nejasne simptome, ki nastopijo po potopu naj bi obravnaval zdravnik Po pregledu zdravnika je prejela diagnozo, da ima virusno obolenje (gripo), prejela je dekongestant (kapljice za nos oz. sinuse) in tablete proti glavobolu. Rezultat Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da njene težave z prehodnostjo nosu, ki jih je imela že na začetku potopov, se ni niti poslabšala niti izboljšala. Med obolenjem po potopih ni imela nikoli povišane temperature in njeni simptomi so v naslednjih treh ali štirih dneh postopoma izginili. Njeni simptomi so bili podobni simptomom dekompresijskega obolenja in virusnemu obolenju. Po pripovedovanju potaplja- čice, zdravnik ni vzel v obzir njenih zadnjih potopov kot del diagnoze. Razprava Koliko potapljačev bi te simptome smatralo kot možno dekompresijsko obolenje? Ali bi o tem razmi- šljali, namesto da bi te težave enostavno povezali z aktivnim koncem tedna in z predhodnimi težavami slabo prehodnih sinusov? Verjetno je, da bi veliko potapljačev naredilo enako kot je zgornja potapljačica: po potopu krajši spa- nec, večerja nato zgodaj spat, če simptomi ne izginejo pokličejo DAN. S takim diagnostičnim proble- mom se sooči mnogo zdravnikov. Glavobol v predelu obeh senc, občasna bolečina v kolenu, močna utrujenost in mentalna otopelost po potopu se skladajo z simptomi dekompresijskega obolenja vendar zanj niso dokaz. Zdravnik je v dilemi kdaj naj te nejasne simptome poveže z profilom potopa in s tem tudi dekompresijskim obolenjem in kdaj s kakršnimi koli drugimi zdravstvenimi težavami. Bolečina je najbolj običajen začetni simptom dekompresijskega obolenja in je potrebna temeljita ocena njenega vzroka. Občasna bolečina v sklepih je običajno lahko posledica fizične aktivnosti, tudi avtonomnega potapljanja, ko nekdo uporablja mišice na drug način, kot zahteva njegova normalna dnevna fizična aktivnost. Na splošno povzročajo mehurčki pri dekompresijskem obolenju stalen pritisk in je zato poškodovanje tkiva in s tem povezana bolečina stalna in ni le občasna. Bolečina pri dekompresijskem obolenju ne izgine v primeru, da je okončina v drugem položaju ali po kakršni koli manipulaciji s sklepom. Običajno to bolečino opisujejo kot »drugačno« ali »nenavadno«. Večina ljudi je že imela gripo tako, da jim je poznana bolečina, ki je v zvezi z virozami. Bolečine v sklepih in ostale bolečine, ki so posledica viroze so lahko konstantne in se z aktivnostjo povečajo. Lahko vidimo, da je težko razlikovati med tema dvema tipoma bolečin. Glavobol v predelu senc se lahko poveže z barotravmo sinusov še posebno, če je bila pred potopom njihova prehodnost zaradi vnetja slaba. Glavobol je potapljačica opisala kot tak, ki ga še ni imela, kar

11 Incident Insights

je sumljivo dejstvo, vendar to ni dokaz za dekompresijsko obolenje. V podatkih, ki jih ima DAN o primerih dekompresijskega obolenja, se glavobol pojavlja v 10 do 20 % primerov. Spremembe mentalnega stanja je težko določiti dokler se ne pojavijo glavni znaki kot so nezavest, napad ali nezmožnost komunikacije z drugimi osebami. Taki bolezenski znaki bi morali biti za potaplja- če lahko prepoznavni kot mentalne poškodbe, ki so verjetno posledica dekompresijskega obolenja. Občutek, da »ni čisto pri sebi« je zelo subjektiven simptom, ki ga je težko ovrednotiti. Na splošno se pojavi večina (60%) simptomov dekompresijske bolezni v prvih dveh urah po potopu. V tem primeru je zdravnik ocenil, da so bili ti potapljačevi simptomi posledica virusne infekcije: v teku treh dni po potopu se je vsak dan počutila malo bolje in simptomi se ji niso vrnili. DAN-u poročajo vsak teden o takih dvomljivih primerih in mi naredimo vse kar je v naši moči, da zdravniki zberejo vse podrobnosti potopa in zgodovino potapljaških simptomov. Potapljači morajo biti nezaupljivi do kakršnih koli simptomov, ki se pojavijo po potopu. Med potopom bodite pozorni in si zapomnite, če se dogodi nekaj nenavadnega ali občutite neobičajne simptome med in po potopu. Vaš sopotapljač naj bo z vsem seznanjen in na površini poiščite še mnenje nekoga drugega. Zapomnite si, da lahko traja tudi do 24 ur, da se simptomi razvijejo. Pokličite DAN takoj, ko sam vam zdijo določeni simptomi sumljivi. Na koncu še pomislite kako se potapljate: če skušate z razpoložljivim zrakom doseči maksimalni čas potopa na dnu, morate to kompenzirati z ostalimi varnostnimi ukrepi. Najenostavnejši in najučinkovitejši način je zmanjšanje globine in podalj- šanje površinskega intervala. ●

12 Nesreče se dogajajo. Slabe stvari, kot je dekompresijsko obolenje zadenejo tudi dobre potapljače. By Jeff Myers, COO DAN America e spominjate bestselerja Harolda Kushnerja iz leta 1980, ko se slabe stvari dogodijo dobrim ljudem? V knjigi raziskuje, zakaj morajo običajni S ljudje kot smo mi in ljudje v naši okolici, prenašati izredne bridkosti in bolečine. Kushner, ki je rabin, je opa- zoval ljudi, ki niso bili niti izredno dobri, niti izredno slabi in so bili soočeni z bolečimi življenjskimi izzivi. Velikokrat slišimo, da je prekoračitev lastne varnostne meje ali napaka pri presoji očiten uvod v nezgodo oz. do nastopa dekompresijskega obolenja. Čudimo se tudi kako je lahko prišlo do nezgode pri izkušenem in dobro usposobljenem potapljaču ali pa glede na podrobnosti določenega potopa ali serije potopov. Čeprav je majhna verjetnost, da bo pri izkušenem pota- pljaču prišlo do nezgode pa pri avtonomnem potapljanju vedno obstaja določeno tveganje za nezgodo, kar morajo potapljači upoštevati (glej: » Just the facts: Addressing the Inherent Risks of Scuba Diving,« št. III, letnik 2008). Odgovorni potapljač zmanjša tveganje pri potapljanju z izobraževanjem in treningom, pravilnim planiranjem potopa, upošteva vpeljana pravila in pravilno uporabo potapljaške opreme. Ne doživijo nezgod samo potapljači z minimalnimi izkušnjami ali tisti, katerih praktično pota- pljaško znanje ni v skladu z novejšimi zahtevami, ali pa potapljači, ki med potopom naredijo napačno odločitev. Slabe stvari se dogodijo tudi izkušenim potapljačem, ki upoštevajo pravila. Dovzetnost za poškodbo Pretehtajte, kdo je bolj dovzeten za potapljaško nezgodo – neizkušeni ali izkušeni potapljač. V poročilu o dekompresijskih obolenjih, nezgodah in projektu o potapljaških raziskavah iz leta 2004 je bilo ugotovljeno, da je leta 2000 bilo 40% poškodovanih moških in 50% žensk, imelo manj kot 20 potopov v zadnjih 12 mesecih. Pretehtajte, kdo je bolj dovzeten za potapljaško nezgodo – neizkušeni ali izkušeni potapljač. Nekateri bi oporekali, da so neizkušeni potapljači, še posebno tisti z omejenimi izkušnjami v zadnjem času, lahko bolj dovzetni za poškodbe. Niso imeli dovolj časa, da bi

13 Incident Insights

razvili ali obnovili dovolj izkušenj ali pa niso imeli dovolj samozavesti, da bi se soočili z več kot pa le z idealnim potapljaškim okoljem. Vsaka sprememba v takem okolju lahko začetnika vodi v napake, ki se pričnejo kot navadne neprijetnosti, na primer kot delno, vendar stalno puščanje maske, se razvijejo v resnejše probleme. Teoretič- no so sezonski potapljači bolje pripravljeni, da se soočijo s problemi med potopom. Glede na navedeno poročilo iz leta 2004 je 22 % moških in 10% ženskih poškodovancev imelo v preteklih 12. mesecih več kot 80 potopov, pri čemer je več kot 12 % moških poškodovancev in 4 % žensk imelo v preteklem letu več kot 120 potopov. Drugi bodo menili, da so sezonski potapljači bolj nagnjeni k nezgo- dam zaradi bolj agresivnih potapljaških teženj. Bolj so nagnjenju k prekoračevanju njihovih omejitev glede časa in globine potopa. Predvidevajo, da imajo dovolj izkušenj in samozavesti, da lahko rešijo kakršen koli problem. Poročilo iz leta 2000 tudi navaja, da je 34 % dekompresijske bolezni tip I – srbenje, izpuščaji, boleči- ne v mišicah ali sklepih – bilo pri potapljačih začetne kategorije, 34 % pri potapljačih napredne kategorije, 11 % pri inštruktorjih potapljanja, 9 % pri potapljačih različnih specialnosti in 5 % pri tehničnih potapljačih. DAN-ova baza podatkov poškodb je na osnovi prostovoljnega beleženja in sporočanja potapljaških nezgod in zato ni zadostna, da bi rezultate posplošili na širšo potapljaško skupnost. Kljub vsemu pa podatki pokažejo, da se nezgode dogodijo potapljačem različnih izkušenj in certifikatov. Izkušeni potapljači imajo verjetno manj možnosti za nezgodo, vendar tveganje kljub temu ostane. Potapljanje je varna aktivnost, toda noben potapljač ni popolnoma imun za nezgodo. Tveganje za nezgodo zmanjšuje odgovorno potapljanje – počasen dvig, varnostni postanki, potapljanje v paru, zadosten površinski interval in najvažnejše, ne prekoračimo omejitev globine in časa.

Odvisnost od potapljaškega računalnika Danes ni potrebe, da bi bili vešči pisanja HTML kode, da bi lahko uporabljali računalnik. Dejansko domači in službeni računalniki nadaljujejo z izboljševanjem dela, ki ga opravljamo, ker so hitrejši in močnejši in tudi amaterski uporabniki računalnikov ugotavljajo, da so današnji sistemi lažji za uporabo. V zadnjem desetletju so potapljaški računalniki postali čedalje bolj dostopni in po sprejemljivi ceni. Vse več potapljačev se je odločilo za to priročno napravo, da bi bolje zasledovali potrebne podatke med potopom. Enostavnost uporabe potapljaškega računalnika pa lahko vodi do nezadostnega planiranja potopa, ker potapljač meni, da bo računalnik zasledoval vse važne podrobnosti potopa. Računalnik bi bilo potrebno uporabljati v povezavi z predhodno planiranim profilom določenega potopa. Imejte v mislih pravilo: »Planiraj potop in potapljaj se po planu«. Uporabniki potapljaških računalnikov morajo biti tudi vešči uporabe potapljaških tablic. Ne samo, da je potrebno tablice uporabiti pri planiranju potopa, ampak so lahko tablice življenjskega pomena v primeru odpovedi potapljaškega računalnika in to dodatno znanje lahko prepreči problem, ki bi se lahko sprevrgel v potapljaško nezgodo. Pred pričetkom uporabe potapljaškega računalnika natančno proučite navodila proizvajalca, da boste lahko prepričani v pravilnost njegove uporabe in, da boste lahko izkoristili vse njegove zmožnosti.

14 Incident Insights

Koristna je tudi udeležba na odgovarjajočem tečaju. Cilj kateregakoli računalnika je, da omogoči potapljaču dostop do večjega števila informacij za potop. V primeru pravilne uporabe ta potapljaški instrument lahko tudi poveča varnost potapljanja.

Prednost zgodnjega prepoznavanja Potapljača lahko prizadene dekompresijsko obolenje (angl. DCI) - to je dekompresijska bolezen (angl. DCS) in arterijska plinska embolija (angl. AGE). Znaki in simptomi so lahko komaj opazni in se jih lahko spregleda, kar se tudi velikokrat dogodi. Zanimivo je to, da potapljači ne pokličejo DAN, ker imajo simptome dekompresijskega obolenja temveč zato, ker simptomi ne izginejo. Ocena zgodovine primera nezgode. Na koncu potapljaškega tedna je potapljaški par končal serijo treh globokih potopov. Prvi je bil na globino 29 metrov v trajanju 30 minut, ki mu je sledil 90 minutni površinski interval. Drugi potop je bil na globino 27 metrov za 36 minut, ki mu je sledil tri urni površinski interval. Zadnji potop sta izvedla v globino 24 metrov za 49 minut. Tisti večer je eden od potapljačev začutil ostro bolečino v desni roki in palcu, ki je sledila bolečina v podlakti in rami. Menil je, da je to zgolj bolečine v mišicah zaradi celotedenskega potapljanja in

se je odločil, da tega nobenemu ne bo omenil. Naslednje jutro so vsi simptomi izginili tako, da je bil potapljač prepričan, da to ni bilo dekompresijsko obolenje. Čez dva dni je odletel domov. Na prvem naslednjem potopu so se si simptomi vrnili, na drugem pa še poslabšali. Čez dva dni, ko so simptomi vztrajali, je poklical DAN. Napačna presoja ali zanikanje To je primer, kako lahko potapljači želijo izbrisati možnost, da trpijo za posledicami poškodbe zaradi potapljanja. Lahko se zavajajo z izgovori, s katerimi želijo negirati tisto, na kar se sumi: »bolečine v mišicah so posledica dvigovanja jeklenk« »mogoče bo izginilo« »nepotrebna skrb« Zaradi določenih tem o dekompresijskem obolenju lahko potapljač odlaša, da bi to povedal drugim. Mogoče se mu zdi, da so njegovi simptomi preblagi, da bi tvegal in si s tem uničil potapljaški izlet ali počitnice. Težave v zvezi s takim dogodkom kot so stroški evakuacije in zdravljenja, strah pred nezmožnostjo potapljanja, lahko pretehtajo pri odločitvi, da bi si poiskal zdravniško pomoč. Med potapljači, ki so bili vključeni v Poročilo iz leta 2004 o dekompresijskih obolenjih, potapljaških smrtnih nezgodah in projektno potapljaških raziskav, so potapljači v 14 odstotkih primerov poročali,

15 Incident Insights

da so imeli začetne simptome dekompresijskega obolenja pred zadnjim potopom. Poročilo navaja: »To kaže na to, da se potapljači kljub simptomom dekompresijskega obolenja zavestno vrnejo v vodo ali pa, da jih ne prepoznajo pred povratkom v vodo.« Zanikanje je najbolj običajen vzrok, da se ne išče zdravniška pomoč. Tako zanikanje lahko povzroči težave pri popolni ozdravitvi. Pomembno je, da potapljači takoj pristopijo k zdravljenju, če oni ali pa vodja potopa sumi na dekompresijsko poškodbo. Postopek se prične z dihanjem čistega kisika in nevrološkim pregledom na licu mesta. Poiščite lokalnega DAN inštruktorja pri katerem lahko naredite tečaj o teh postopkih prve pomoči. Približno dve tretjini vseh primerov dekompresijskega obolenja vključuje centralni živčni sistem. Bla- ge simptome lahko zavrnemo kot nepomembne in nepovezane s potapljanjem. Izvedba nevrološke- ga pregleda potapljača na samem mestu bo dala realne podatke na osnovi katerih se lahko odloči- mo o nujnosti potapljačevih težav. V primeru zanikanja znakov od strani potapljača pa ga tak pregled

lahko prepriča, da obstaja težava in, da je nujna prva pomoč kot je dihanje čistega kisika. Ožigosanje z »Bendsom« ustvari občutek, da je potapljač naredil nekaj narobe. Dejansko je lahko potapljač naredil vse pravilno, pa je kljub temu prišlo do dekompresijskega obolenja. Potapljači se ne smejo počutiti krive, če na koncu doživijo potapljaško nezgodo. Star rek pravi: »priznanje možne težave je prva stopnja k ozdravitvi«. Ne bojte se biti previdni; ne odlašajte z iskanjem pomoči. Razlikovanje diagnoz Dekompresijsko obolenje Dekompresijsko obolenje (DO) je termin, ki vključuje tako dekompresijsko bolezen (DB) kot tudi arte- rijsko plinsko embolijo (APE) in se običajno uporablja za opis kakršnega koli obolenja, povzročenega s spremembo pritiska okolice. Ta izraz se uporablja zato, ker so lahko simptomi tako DB kot APE podobni. Dekompresijska bolezen (DB) DB je obolenje, do katerega pride, ko je količina v telesu raztopljenega plina večja, kot pa to dopušča hidrostatski pritisk okolice in zato pride do tvorbe mehurčkov. Simptomi lahko vključujejo srbenje, kožni izpuščaj, bolečine v sklepih, bolečino v mišicah ali čutne spremembe, kot so otrplost ali mra- vljinci. Resnejši simptomi vključujejo mišično slabost, paralizo ali motnje višjih funkcij centralnega živčnega sistema, vključno s spremembo spomina in osebnosti. DB je lahko smrtna, čeprav je to

16 Incident Insigts

dandanes zelo redko. Tip I DB (DB I, Mišično kostna DB) – to je dekompresijska bolezen, katere izvor ni nevrološki in so njeni simptomi srbenje, kožni izpuščaji ter bolečine v mišicah ali sklepih. Tip II DB (DB II, Nevrološka DB) – to je dekompresijska bolezen z simptomi, ki se nanašajo na živčni ali srčno žilni sistem.

Arterijska plinska embolija (APE) APE nastane kadar je zrak v arterijski cirkulaciji. Pri potapljačih lahko pride do tega, kadar se prehi- tro dvignejo, ne da bi izdihovali zrak, kar povzroči prekomeren pritisk v pljučih in s tem barotravmo pljuč. Običajno APE prizadene možgane in zato njeni znaki in simptomi vključujejo pojav simptomov podobnih kapi v manj kot 15 minutah po dvigu na površino. ●

Available online at www.daneurope.org

Deeper into Diving

Deeper Into Diving is for the diving enthusiast, the experienced diver, the technical diver, the dive instructor, as well as other diving and dive medical professionals. It contains information on a variety of decompression procedures and technical information that is not easily obtainable. This book also provides very valuable insights into diving physiology and various physical and medical aspects of deeper diving. This new edition also includes over 70 pages on technical diving.

New Release

49,59 €

17 Epilepsija in potapljanje, vprašanja in odgovori DAN-ova razlaga zakaj kombinacija teh dveh ni dobra ideja

By Frans Cronjè, : V razredu imamo fanta, ki se želi potapljati, predsednik DAN južna Afrika vendar ima stare podatke o epilepsiji, ki je trajala dvanajst mesecev (1998-1999). Pri svojem V zdravniku je kasneje opravil zdravniški pregled za potapljače, kjer je povedal, da od leta 1999 ni imel več bolezenskih napadov. Od takrat je dobil nazaj vozniško dovoljenje in od leta 2001 ne jemlje več nikakršnih zdravil. Zdravnik ocenjuje, da je fant popolnoma zdrav, vendar ta kljub oceni njegovega zdravnika želi potrditev, da je zmo- žen za potapljanje. Ali nam lahko daste kakšen nasvet glede tega? Menim, da je zmožen za potapljanje glede na potrdilo njegovega zdravnika in glede na to, da so mu vrnili vozniško dovoljenje. Kljub temu pa bi želel, če je možno, dobiti od vas drugo mnenje. Lepa hvala za vaš čas in pomoč. Član DAN Amerika O: Epilepsija (stanje večkratnih napadov) in avtonomno potapljanje je kompliciran problem. Primarna težava je, da v primeru nezavesti pod vodo, verjetno pride do smrti zaradi utopitve, razen v primeru velike sreče, ko oseba: ne izpusti regulatorja iz ust, se jo najde preden se utopi, ne zadržuje dihanja, ko ga reševalec dviguje proti površini (krč sapnika ali ne sposobnost izdihovanja), je takoj po prihodu na površino deležen učinkovitega oživljanja in nikoli ni imel zastoja srca. Na žalost je to dolg seznam, ki bi moral biti izpolnjen in je zato zaradi podvodne nezavesti od 30 do 70 odstotkov smrtnih primerov. V primeru epileptičnega napada pod

18 Medical line

vodo pa je lahko ta odstotek še višji. Potapljanje vključuje mnogo stimulansov za katere se ve, da vsak zase pospeši nastop epileptičnega napada: utripajoče luči, hiper ali hipo ventilacija, odsotnost nekaterih čutil. Če obstaja najmanjše tveganje za epileptični napad, bo potapljanje lahko pospešilo njegov nastop. Čeprav oseba ni imela epileptičnega napada mnogo let ali od določene starosti, statistika navaja, da obstaja večja verjetnost za napad pri taki osebi kot pa pri ostali »normalni« potapljaški populaciji (verjetnost je manjša od 1 odstotka). Določene potapljaške asociacije kot na primer British Sub – Aqua Club, upoštevajo zdravniško potrdilo za osebe, ki nimajo epileptičnega napada brez jemanja zdravil zadnjih pet let ali po treh letih, če je do zadnjega napada prišlo le med spanjem. To stališče, ki ga je zavzela njihova zdravniška komisija temelji na dejstvu, da se možnost za ponovni epileptični napad eksponentno manjša z časom in po petih letih doseže skoraj normalni nivo. Ni podatkov, ki bi ovrednotili tveganje za epileptični napad zaradi stresov med potapljanjem. Končna odločitev je stvar potapljača. Večina potapljaških zdravnikov je zelo previdnih pri spodbujanju oseb – z znanim faktorjem tveganja – s povečanim in nedoločenim tveganjem, ki ima zelo verjetno usoden rezultat. Po trenutnih priporočilih glede epilepsije in potapljanja moramo upoštevati dva elementa: I. večina potapljaških zdravnikov meni, da dokler napad ali nezavest nista posledica: nezavesti, ki jo spremlja napad zaradi pokončnega položaja in nižjega dotoka krvi v možgane, ostalih vzrokov akutnega znižanja krvnega pritiska, nizkega nivoja sladkorja v krvi, zdravil ali mehkih drog redkeje, vendar ne po petih letih, zdravnik osebi z potrjeno diagnozo epilepsije svetuje, da je potapljanje zanj varno. II. obstajajo znanstveni dokazi, da za osebe, ki so brez epileptičnih napadov in brez zdravil, obstaja majhna verjetnost za ponovni napad po obdobju 1 do 5 let. To spodbuja nadaljnje raziskave glede povezav med epilepsijo in potapljanjem. Trenutno se smatra, da tak morebitni potapljač ni zmožen za potapljanje. Po petih letih brez zdravil in napadov se lahko ponovno prouči njegova zmo- žnost za potapljanje. Za več informacij na to temo si lahko preberete odlomek iz članka dr. Hugh Greer: » Drug pogled: nasvet je še vedno isti«.

Drug pogled: nasvet je še vedno isti Epilepsija: Ta motnja delovanja možganov povzroči občasno spremembo zavesti, imenovano epileptični napad. To povzročijo ne- normalne razelektritve v možganih, do katerih lahko pride brez svarila in lahko variirajo od kratke izgube pozornosti do močnih in dalj časa trajajočih krčev. Ljudje lahko to prerastejo, velikokrat, vendar ne vedno pa bolezen kontroliramo

19 Medical line

z zdravili. Zmožnost za potapljanje: med potapljanjem pomeni izguba zavesti ali pozornosti visoko stopnjo tveganja za življenjsko nevarno nezgodo. Glede na trenutno doktrino potapljaški zdravniki odsvetujejo potapljanje osebam z epilepsijo. Tisti, ki so imeli epilepsijo v otroštvu in so jo prerasli ter so brez zdravil zadnjih pet let imajo še vedno povečano stopnjo tveganja za nastop epileptičnega napada. Za pravilno odlo- čitev glede potapljanja morajo take osebe to pre- diskutirati s svojim osebnim zdravnikom, družino in sopotapljači. Zdravila za epilepsijo: zdravila, ki preprečujejo nastop epileptičnih napadov delujejo direktno na mož- gane in lahko pride do interakcije med njimi in viso- kim parcialnim pritiskom dušika. To lahko povzroči nepričakovane stranske učinke.

Zgodovina napadov krčev brez jasne diagnoze epilepsije: to je dvomljivo vprašanje, saj je lahko veliko dejavnikov, ki povzročijo prehodno spremembo zavesti. Te spremembe zavesti vključujejo nezavest in zmanjšanje krvnega pritiska, kar je zelo pogosto pri mladih ljudeh, spremembo srčnega ritma, kar je bolj pogosto pri starejših ljudeh, učinek zdravil in psiho- loških dogajanj, kot so halucinacije. Zdravstvena zmožnost za potapljanje: kot pri epilepsiji, tudi v tem primeru pomeni vsaka izguba zavesti slab izid potapljanja. Pri uporabi nitroksa ali druge plinske dihalne mešanice, lahko povečani parcialni pritisk kisika poveča verjetnost napada. Tudi povečana koncentracija ogljikovega dioksida lahko pomeni večje tveganje za napad. Najboljši nasvet je, da si oseba pridobi natančno diagnozo vzroka za spremembo stanja zavesti, pri če- mer je običajno na razpolago učinkovito zdravljenje. Ni možno narediti razumne odločitve o zdravstveni zmožnosti za potapljanje brez razjasnitve vzroka za spremembe stanja zavesti. To lahko pomeni obisk pri nevrologu ali drugem specialistu. Posvetujte se najprej s svojim zdravnikom. Izvleček iz DAN America Alert Diver, letnik 1999 številka maj / junij: » Ocena centralnega živčnega sistem pri avtonomnem potapljanju: kako lahko na

20 Medical Line

vašo zmožnost za potapljanje vpliva zdravstveno stanje vašega centralnega živčnega sistema«. Avtor: dr. Hugh Greer, DAN koordinator za jugozahodno področje.

Viri: Ali se naj epileptiki potapljajo? JAMA 1985.254:31823-3. Callaghan N, Garrett A, Goggin T. Opustitev proti epileptičnih zdravil pri pacientih, ki so bili dve leti brez napadov. N Engl J Med 1988. 318: 942-6 Dreifuss FE. Epileptiki in avtonomno potapljanje. JAMA 1985. 253: 1877-8. Edmonds C, Lowry C, Pennefather J. Potapljanje in podvodna medicina. Tretja izdaja. Buttterworth Heinemann, Oxford 1992 stran 470. Shinnar S, Vining EP, Mellits ED, D'Souza BJ Holden K Baumgardner RA Freeman JM. Prenehanje zdravljenja otrok z anti epileptičnimi zdravili v primeru odsotnosti napadov v zadnjih dveh letih. N Eng J Med 1985. 313: 976-80. ●

21 Dive Safety Begins with the research

The DAN Dive Safety Laboratory (DSL) has already monitored more then 50,000 dives giving a substantial contribution to scuba divers toward dive safety.

Become a DAN Researcher yourself! Give your dive profile to the research laboratory or participate at one of our free seminars. For more information: [email protected] Or visit our Website: www.daneurope.org Photo of two of our researchers during a seminary with a Doppler unit revealing the presence of pre and post asymptomatic micro bubbles.

Attend one our seminaries and learn how to use instruments specifically designed for research work. Medical line

Anti depresivna zdravila in zmožnost za potapljanje By Laurie Gowen, DAN specialist za medicinske infomacije Depresija: kdo zapade v depresijo? To ni tako nenavadno kot bi lahko milili. Tudi potapljači imajo lahko depresijo. Pogosto vprašanje, ki ga zastavljajo DAN- ovemu zdravniškemu informacijskemu centru je o zdravilih, ki jih jemljejo za depresijo in kako lahko to vpliva na njihovo zmožnost potapljanja. Glede na podatke Nacionalnega inštituta za mentalno zdravje, vsako leto več kot 17 milijonov Ame- ričanov doživi obdobje klinične depresije. Na srečo je z odgovarjajočim zdravljenjem pri 80 odstotkih oseb z tako diagnozo doseženo občutno izboljšanje. Depresija ni mentalna temveč prizadene tudi telo. Simptomi depresije se spreminjajo od osebe do osebe kot tudi njena intenzivnost. Razumljivo je, da se ne smejo potapljati osebe, ki izgubijo stik z realnostjo, imajo samomorilne težnje ali halucinacije. Za potapljača in njegovega sopotapljača tudi ni varno vsako stanje, ki lahko vpliva na telesno ali duševno sposobnost odločanja, oz. delovanja po- tapljača. Kljub temu se veliko ljudi uspešno potaplja, ob tem prejemajo zdravila in se zdravijo zaradi vsakodnevne depresije.

Simptomi depresije: Zveza za Nacionalno depresijo in Manično depresijo navaja nekatere simptome, ki jih depresija vklju- čuje: Dolga žalost ali nerazložljiv jokajoč govor; občutne spremembe spanja in apetita, vzdražljivost, jeza, vznemirjenost, strah, nezmožnost koncentracije, neodločnost, nerazložljive bolečine, ponavljajoče misli na smrt in samomor. Potapljači morajo biti pozorni, ker so nekateri simptomi depresije lahko podobni simptomom dekompresijskega obolenja. Nerazložljive bolečine, ali nezmožnost koncentracije lahko zelo oteži diferienci- alno diagnozo. Globina ni mesto, kjer bi lahko izgubili koncentracijo glede upoštevanja plana potopa, razpoložljive količine zraka li pa, da bi bili kot so potapljač dovolj pozorni. Ali naj bodo potapljači z depresijo zmožni potapljanja? Da in ne. Vsak potapljač bi moral biti obravnavan posebej glede na njegov primer depresije. Upoštevati bi bilo potrebno potapljačevo zgodovino bolezni, tip in dozo zdravil, posameznikov odziv na zdravljenje in motivacijo za potapljanje. Predvsem je potrebno upoštevati varnost takega potapljača in njegovega potapljaškega kolega med potopom.

23 Medical line

Zdravljenje depresije Del zdravljenja depresije lahko vključuje tudi zdravila za centralni živčni sistem, ki pa imajo različne, vendar podobne stranske učinke. Veliko antidepresivnih zdravil, ki so trenutno na tržišču, učinkovito zdravi depresijo. Vsaka ima svoje določene lastnosti, ki kemično vplivajo na možgane. Na nesrečo imajo nekatera zdravila stranski učinek, ki je podoben simptomom dekompresijskega obolenja. Stranski učinki kot so motnje vida, slabost, omotica, izguba koordinacije, odre- venelost, mravljinčenje, ki se pojavijo po potopu, lahko zahtevajo oceno glede možnosti dekompresijskega obolenja. Včasih zahteva iskanje optimalnega zdravila poizkuse in tudi napake. Nikoli ne bi smeli pacienti menjavati doze ali pa prekiniti zdravljenje brez navodil njihovega zdravnika. Reagiranje posameznika na terapijo in njen učinek lahko traja več tednov ali mesecev, zato je za ta čas je potrebno preložiti vsako potapljanje, dokler se oseba ne prilagodi novim zdravilom. Najbolj pogosta zdravila za zdravljenje depresije so naslednja:

Selektivni inhibitorji ponovnega privzema serotonina (angl. SSRI) Čeprav so zdravila SSRI dražja, pa so relativno varna za potapljače, njihov stranski učinek je zaspanost, kar lahko vpliva na varnost potopa. SSRI lahko povzročijo tudi modrice in krvavenje. Potapljači lahko doživijo barotravmo ušes, sinusov, pljuč in imajo veliko možnosti, da se poškodujejo na potapljaškem plo- vilu. Pod normalnimi pogoji so take poškodbe neopazne, antidepresivi pa lahko povečajo krvavenje. V primeru, da potapljač jemlje še aspirin ali ibobrufen, se krvavenje poveča. Dokazano je, da visoke doze SSRI lahko povzročijo komplikacije zaradi katerih lahko zelo verjetno pride do utopitve, če se to dogodi med potopom.

Inhibitorji monoamin-oksidaze (angl. MAOI) MAOI se ne sme jemati z določeno hrano in z zdravili, ki skupaj z MAOI lahko povzročijo dvig krvnega pritiska. Možna stranska učinka MAOI sta omotičnost in zaspanost. Do omotice pride običajno pri dvigu iz ležečega v stoječi položaj (ortostatična hipotenzija). Po potopu so lahko ti stranski učinki moteči. Zdravila učinkujejo na kemijske reakcije pri pritisku na kopnem in zato lahko smatramo, da se njihovi stranski učinki povečajo pod povečanim parcialnim pritiskom dušika ali zaradi dušikove omame v globini.

TCA / HCA (triciklične, tetraciklične ali heterociklične spojine) Omotica, zaspanost in zamegljen vid so lahko med stranskimi učinki TCA /HCA. Vsako zdravilo, ki lahko vpliva na koncentracijo, zmanjša pozornost in zmanjša sposobnost odločanja, ni združljivo z varnim potapljanjem. Ostali antidepresivi kot so Wellbutrin ali Zyban (generično ime za oba je bupropian), Desyrel (generič- no ime: trazodone) an Effexor (generično ime: venlafaxine) lahko povzročijo poškodbe zaradi zmanj- šanja praga za poškodbo. Venlafaxin ima lahko stranski učinki nezavest, vznemirjenost in težko dihanje, ki pa so redki. Buropian lahko povzroči vznemirjenost, stimulacijo centralnega živčnega sistema, psihoze, suha usta, glavobol, migreno, slabost, bruhanje, kožni izpuščaj, šumenje v ušesu in omotico. Potapljač s takimi simptomi se ne more varno potapljati.

24 Medical line

Malo je raziskav o potapljanju z depresijo ali ob jemanju antidepresivnih zdravil. Potapljači, ki jemljejo zdravila z učinkom na centralni živčni sistem, običajno poročajo o strahu ali celo paniki. Ocenjuje se, da je vzrok za to v medsebojnem vplivu visokega parcialnega pritiska in stranskih učinkov zdravila. Potapljači bi se morali posvetovati z zdravnikom o možnost poškodb. Vsak primer je potrebno obrav- navati posebej, z odkritimi pogovori med potapljačem ali bodočim potapljačem ter zdravnikom in pota- pljaško šolo. Potapljači se lahko ukvarjajo z določenim tipom potopov, če so v daljšem obdobju dobro reagirali na zdravljenje in imajo odgovarjajočo sposobnost pravih odločitev ter se zavedajo potencial- nih stranskih učinkov zdravila. Odločitev potapljača in zdravnika naj bo enotna ●

25 Medical Line

Psihološka travma in njeno zdravljenje By Federica Alfieri, psiholog in psihoterapevt, izšolana v EMDR tehniki

Pri rekreativnem in tehničnem potapljanju lahko pride do travmatskih situacij kot je dušikova omama, dekompresijsko obolenje ali pa pomoč potapljaču, ki ima lahko različne težave med potopom, kot so izguba orientacije ali občutek dušenja, ker je potop izven njegovih osebnih zmožnosti. Ljudem z neprijetno izkušnjo se misli pogosto vračajo na to nezgodo, poslušajo nasvete sorodnikov in prijateljev, na te teme berejo članke ali celo kupijo knjige. Vse to jim pomaga, da razmišljajo o nezgodi in so seznanjeni z rešitvijo situacije. Še vedno p se počutijo v tem izolirane in se ne znebijo čustev, vezanih na nezgodo, kljub temu, da se doseže nek racionalni pogled na doživeto travmatično izkušnjo. Kdaj lahko govorimo o travmi? Predvsem lahko razlikujemo med »travmo z malim »t« in »Travmo« z velikim »T«. Večji ko je občutek ranljivosti osebe v primeru ekstremne nevarnosti, večje so travmatske posledice tega dogodka. Diagnostični in statistični priročnik za mentalne motnje (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders), DSM IV TR, govori o travmatskih dogodkih kot so stanja, ki povzročijo smrt, oz. so grožnja s smrtjo, težkimi poškodbami, ali pa ogrožajo posameznikovo fizič- no integriteto, ali pa oseb v njegovi bližini. Oseba, ki je soočena s takšno situacijo reagira z močnim

26 Photo by Nilva Medical Line

strahom in občutkom nemočnosti ali groze. Psihološko je travma emocija, ki jo oseba ne more obdelati, občutek obupne nemoči. Oseba podoživlja travmatske dogodke z neprije- tnim vračanjem spomina ali nočnimi morami in, ko se sooči situacijo, ki jo spominja na travmatsko izkušnjo, se počuti moteno in »psihološko reaktivi- rano«. Taka oseba se skuša zaščitit pred vsako stvarjo, ki ji lahko zbudi spomin na stresno situacijo. V primeru motnje, imenovane post travmatski stres in so oblike takih reakcij pri osebi prisotne več kot en mesec, kar povzroči poslabšanje njenega social- nega in poklicnega delovanja. Ljudje, soočeni z problematičnimi situacijami se odločijo za strategijo, ki vključuje planiranje in obli- kovanje odločitev glede na težavnost situacije. Za psihološko okrevanje so potrebni psihološki, biolo- ški in okoljski elementi, ki omogočijo osebi, da gre skozi zmedo in stres, ne da bi temu podlegla in ji omogočijo njen nadaljnji psihični razvoj. Ljudje imamo torej lasten sistem, da se rešimo iz travme, vendar v določenih primerih to ni dovolj. Francine Shapiro, raziskovalka na področju psiho- logije in članica Mental Research Institue v Paolo Alto, Kalifornija, je odkrila metodo, ki reaktivira sistem rešitve iz stresne situacije. Dobro je poznana zgodba kako je odkrila to metodo. Medtem, ko se je sprehajala po parku, so jo motile določene misli in čez čas je opazila, da so čez nekaj trenutkov izginile. Ko se je hotela spomniti kaj jo je pri premi- šljevanju motilo, je ugotovila, da misli nimajo več take čustvene teže kakor prej. Shapiro je postala pozorna na pogoje, ki so spremljali moteče misli in izgubo njihove emocionalne teže. Ugotovila je, da ko se pojavijo moteče misli, se začnejo njene oči diagonalno hitro in ritmično premikati. Spoznala je, da lahko obstaja povezava med premikanjem oči in prenehanjem intenzivne emocionalne vsebine njenih motečih misli. V naslednjih tednih je pričela testirati ta sistem s prijatelji in znanci. To je bil pri- četek EMDR. V klinični praksi se uporablja tako metode premikanja oči kot tudi poslušanje zvokov (izmenično na levi in desni slušalki) in stimulacija kože z rahlim

27 Medical line

udarjanjem. EMDR metodo lahko uporablja le usposobljen psihoterapevt v terapevtske namene. Glede na EMDR metodo se informacije, ki se nanašajo na travmo v živčnem sistemu ne obdelajo ampak ostanejo v njemu vtisnjene v začetni obliki. Prepričanja, ki izhajajo iz podob, misli, zvokov, vo- njav, čustev in fizičnih občutkov, so lahko shranjena v mreži nevronov, ki imajo samostojno življenje. Ta mreža nevronov, ki je v predelu možganov za čustva in je izključena iz racionalne zavesti, postane paket neobdelanih informacij, ki se ponovno aktivira ob najrahlejšem travmatskem dejavniku. Možgani delujejo na principu povezovanja in to ima pomembne posledice za emocionalne spomine. Vsak pojav občutka, ki je podoben tistemu pri travmatskem dogodku, nemudoma zbudi spomin na ta dogodek. Tudi telo ime spomin! Pri uporabi EMDR se najprej zbudi telesne občutke in emocije, ki so povezani z travmatskim dogodkom. Nato se skuša z uporabo gibanja oči, zvoka ali s stimulacijo kože (tapkanje) prekiniti povezavo med slabimi občutki in dogodkom. Med gibanjem oči pride do spontanega aktiviranja in pretvorbe povezav med spomini, ki so povezani med seboj z emocijami. Predvidevajo, da je gibanje oči primerljivo z gibanjem oči, ki ga spontano imamo med REM fazo spanja in nam ta vzdržuje naravni sistem pred poškodbo možganov, saj dokonča tisto, kar sami nismo mogli. Poleg učinka premikanja oči je prva posledica »relaksacijski odgovor«, ki se prenese v takojšnje zmanjšanje srčnega utripa in povišanje telesne temperature. Zahvaljujoč zdravljenju z EMDR so pacienti na splošno ugotovili, da se ni spremenila njihova sposobnost spominjanja travmatskih dogodkov. Spremenile pa so se emocije, ki so bile povezane z takim dogodkom. Pacienti v praksi ugotavljajo, da se dogodka spominjajo, vendar ta ni več takšen kot je bil

28 Medical line

zaradi odsotnosti emocij, ki so bile prej povezane z njim. Pogosto opisujejo pacienti, ki so bili zdravlje- ni z EMDR metodo, občutek kot da sedijo na vlaku in se pred njimi prikaže dogodek, pri čemer imajo občutek odtujenosti. Ta način zdravljenja pomaga pacientom, da ločijo travmatski dogodek od emocij, kakor tudi njegovo obdelavo s psihološkega stali- šča. EMDR metoda je bila uspešno uporabljena pri ne- srečah, pri večjih katastrofah, ki so pretresle svet vključno s tsunamijem leta 2004, ki je mnogo pota- pljačev potisnil v stisko, ki jim je preprečevala ponovno potapljanje. Tak primer je tudi dogodek potapljaškega inštruk- torja. Neko jutro se je inštruktor in nekaj potapljačev s čolnom odpeljalo na običajni dnevni potop. Med potjo so bili po radiju obveščeni, da je tsunami pri- zadel njihovo vas. Potapljači niso občutili nikakršne nevarnosti. Ob povratku so bili soočeni z razdejanjem. Dva meseca po nesreči je inštruktor poiskal pomoč psiho- loga, ker se naj bi od tistega dne njegovo življenje spremenilo. Ni se več počutil kot oseba, ki je bil do tedaj in ni bil več sposoben delati kot potapljaški in- štruktor zaradi tesnobe, ki jo je občutil ob sami misli na potapljanje, posebno s skupino potapljačev. To je povzročilo pri njem precejšen strah, saj je bil pre- pričan, da nikoli več ne bo sposoben delati na po- dročju potapljanja in strah pred tem, da se bo moral odločiti za manj vznemirljiv poklic. Potapljač je še povedal, da mu stvari, ki so ga pred tem dogodkom osrečevale, sedaj ne pomenijo nič. Njegovi simptomi so vključevali nespečnost, nočne more in nepretrgano prikazovanje nesreče vključno z nekaterimi mrtvimi ljudmi. Pritoževal se je zaradi vzdražljivosti in je navajal, da se je njegov pogled na življenje spremenil. Ni imel več nobenih planov za prihodnost in je imel pesimistični pogled na ži- vljenje. Vse to je bilo povezano z občutkom nemoči in izgubo motivacije. Zanj nenadoma niso imeli nobenega pomena več ne narava, ne ljudje, delo in plani, ki so mu do tedaj pomenili smisel življenja. Izogibal se je pogovoru o nesreči in izogibal se je gledanja televizije. Če bi se kar koli zgodilo njego-

29 Medical line

vim prijateljem ali njegovi skupini potapljačev, bi bil njegov občutek krivde neznosen. Po prvem tretmaju z EMDR metodo je lahko inštruktor normalno spal. Po treh seansah EMDR se je lahko vrnil na delo in nadaljeval z vodenjem potopov po različnih krajih sveta (pacienta je zdravila dr. Isabel Fernandez). Naslednji primer, ki ga navaja literatura, se nanaša na smrt potapljača tečajnika med treningom. In- štruktor je trpel zaradi post travmatskih motenj. Po štirih tretmajih je bilo opazno izboljšanje, ki je še napredovalo med nadaljnim zdravljenjem (Ladd G. “Treatment of psychological injury after a scuba- diving fatality”, Diving and Hyperbaric Medicine, 2007; 37: 36-39). Z metodo EMDR je bil uspešno zdravljen primer strahu pred plavanjem v globoki vodi (John Campbell- Beattie, May 2002).

Avtor Federica Alfieri: [email protected] Opomba: EMDR Evropska zveza. Lahko kontaktirate administratorja, DAfna na naslov [email protected] ali preko spletne strani www.emdr-europe.org kjer so navedene države in naslovi za EMDR terapijo. •

30 Zobni implantanti in avtonomno potapljanje By Laurence Stein, doktor zobne kirurgije

se več ljudi se odloča, da nadomestijo ustih?«. manjkajoči zob z zobnim implantantom. Kratka zgodovina zobnih implantantov Tradicionalne rešitve nadomeščanja Kako stara je umetnost vstavljanja implantantov? V manjkajočih zob vključujejo mostičke, Arheološke najdbe nakazujejo, da so nekatere odstranljive delne proteze ali celotne zgodnje civilizacije skušale ponovno vstaviti manj- proteze. Kot zobni kirurg sem se srečal z vedno kajoče zobe, kakor tudi z vstavitvijo izrezljanih na- večjim številom vprašanj glede zobnih implantan- domestnih zob iz lesa ali slonove kosti. V 19 stole- tov in avtonomnega potapljanja, ki sem jih prejel tju so skušali vstaviti v čeljust implantante iz zlata kot zobni konsultant pri DANu - scubadoc (the Di- in kasneje iz platine, kar pa jim ni uspelo. ving Medicine Online website: http://scuba-doc. D. Alvin E. Strock iz Harvardske univerze je leta com/) in ScubaBoard (www.scubaboard.com). 1937 prvič uspešno vstavil implantante. Izdelani Implantanti so v ustih, kjer pridejo v stik z zrakom, so bili iz nerjaveče kovine imenovane vitalium, ki katerega pritisk se mora med potopom izenačiti s so jo uporabljali v kirurgiji in je zlitina kroma, ko- pritiskom okolice. balta in molibdena. Običajno so jo uporabljali pri Zaradi tega se vprašanja potapljačev nanašajo odstranljivih delnih zobnih protezah. na »koliko časa naj počakam s potapljanjem po Leta 1948 je Šved Gustav Dahl poročal o prvem operativni vstavitvi implantanta?« in »ali bo pritisk implantantu na čeljust (subperiostealni implantant z zobmi na regulator vplival na implantant v mojih – je na kosti čeljusti in ne v njej). Leta 1967 so Le-

31 Features onard Linkow, Ralph Roberts in Harold Roberts uvedli endo- stealne implantante (implantant v kost). Končno je leta 1981 švedski ortopedski kirurg dr. Per Ingvar Broenemark, uvedel endostealni titanijev implantant v obliki zobne korenine. Titanijev implantant v obliki zobne korenine je prototip danes najbolj pogostih zobnih implantantov. Ključ do uspeha pri vstavitvi impalntanta je bil v uporabi titanove kovine. Broenemark je leta 1952 med raziskovanjem zdravljenja kosti na zajcih vstavil v njihove kosti titanovo ploščico z lečo. To mu je omo- gočilo, da je od blizu z mikroskopom zasledoval celjenje kosti.

Oseointegracija Na koncu eksperimenta, ko je Broenemark skušal odstraniti titanovo ploščico je ugotovil, da se je okoljna kost zlila z plošči- co. To zlitje kosti in kovine je imenoval oseointegracija. Zaradi tega naključnega odkritja so postali uspešni zobni implantanti in ostali ortopedski pripomočki.

Kirurški postopek Prva stopnja je odstranitev problematičnega zoba. V nasta- lo odprtino se nato lahko vstavi umetno kost in s tem naredi primerno za vstavitev implantanta. V primeru implantantov v zadnjem delu zgornje čeljusti je velikokrat potrebna delna za- polnitev maksilarnega sinusa, da se doseže zadostna vertikalna debelina kosti za implantant. V ekstremnih primerih je lahko potrebno, da se manjkajoča kostna masa v čeljusti nadomesti s kostjo, ki jo dobimo drugje v telesu npr. kolku ali pa z umetno kostjo. To je operacija, ki zahteva daljše obdobje celjenja in protetični nadomestek, ki vpliva na pacienta, ki se želi potapljati. Na splošno velja, da v primeru manjkajočega zoba in odgovarjajoče dimenzije kosti, kirurga v kost iz- vrta luknjo odgovarjajoče oblike, v katero se privije implantant in na njegov vrh se privije opornik (angl. abutmet). Implantant se vgradi (oseointegrira) v čeljust v času štirih do šestih mesecev. Da bi se izognili ponovni operaciji, to je odkritju implantanta, sedaj mnogo kirurgov uporablja začasni zobni nastavek, ki prodira skozi dlesen med obdobjem celjenja. Ko je implantant vraščen v kost se ta nastavek enostavno odvije in nadomesti z stalnim nastavkom in umetnim zobom. Izogibanje potapljanju / pritisku zaradi ugriza Kirurgi trenutno nimajo enotnih priporočil glede ustnih operacij in avtonomnega potapljanja. Na splo- šno velja, da bolj kot je operacija zahtevna, daljši je čas preden se lahko potapljamo. Ta čas podaljšajo kirurški zapleti kakor tudi zdravstveno stanje, uporaba tobaka in uživanje alkohola. Pomembno je, da se v obdobju oseointegracije prepreči karkoli, kar bi izvajalo pritisk na dlesen nad implantantom ali na začasni nastavek. Prezgodnje potapljanje po operaciji in s pritiskom na mesto implantanta pa naj bo ta pritisk še tako majhen, lahko poškoduje mesto implantacije. Če na primer z zobmi stisnemo regulator na mestu, kjer so vstavljeni implantanti, bo zaradi te sile lahko prišlo do neuspešne implantaije. Poleg izogibanja potapljanju je priporočljivo jesti mehkejšo hrano in se izogibati žvečenju hrane direktno z operiranim področjem. Tveganje za poškodbo je največje v prvih štirih tednih po operaciji nato se postopno zmanjša.

32 Features

Ostali zadržki. S potapljanjem se ne smemo ukvarjati toliko časa kolikor je potrebno, da se prepreči ostale komplikacije, ki so lahko povezane z operacijo v ustih: revaskularizacija (ponovna vzpostavitev krvnega pretoka), stabilizacija implantanta, sprememba pritiska v ustni votlini in sinusih, zmožnost pacienta, da drži regulator v ustih, uporaba zdravil proti bolečini in infekciji. Pomembnost revaskularizacije Izmenjava plinov kot se dogaja v telesu potapljača in kasnejšim izločanjem dušika, je delno odvisna od prekrvavljenosti tkiva (razporeditve krvnih žil). Po enostavnem izruvanju zoba se hitro vzpostavi normalna prekrvavitev v okolici in na mestu izruvanega zoba. Izruvanje zoba običajno zahteva eden do dva tedna celjenja.

Nadomeščanje kostne mase po zaceljenju Postopek nadomestitve manjkajoče kostne mase in operativni poseg v sinus zahtevata daljši čas okrevanja. Večje kot je mesto z nadomestno kostjo, dlje moramo počakati s potapljanjem. Nekateri zdravniki priporočajo, da se izogibamo vsaj šest mesecev vsaki aktivnosti, ki bi lahko povzročila mikro premike na mestu implantanta. Dejansko lahko traja eno leto, da se na mestu implantanta kost popolnoma zaceli. Kljub temu, da potapljanje prej kot pol leta po operaciji ne bo povzročilo težav, mora vaš kirurg določiti odgovarjajoči čas brez aktivnosti. Tudi, če se vaš zdravnik ne potaplja, upoštevajte njegov nasvet. Na čas oseointegracije in s tem čas brez potapljanja, vpliva tudi kvaliteta kosti na samem mestu implantacije. Nekateri ljudje imajo zelo trdo in gosto kost, medtem ko imajo drugi mehko, gobasto kost. To vpliva na primarno stabilnost implantanta, ki je vstavljen v tako kost. Implantant, ki je vstavljen v trdo in gosto kost, bo manj občutljiv na mikro premike. Nasprotno velja za mehko, gobasto kost. Na novo vstavljeni implantanti so najbolj občutljivi na premike prve dva do štiri tedne po operaciji. Preden se implantanti stabilizirajo so dejansko na mestu vstavitve dokaj ohlapno pritrjeni. Med začetno fazo oseointegracije se moramo izogibati avtonomnemu potapljanju. Da postane implantant stabilen, je potrebno najmanj pet tednov do dva meseca. V primeru nadomeščanja kosti je ta čas še daljši. Izvedba zaključnega dela na implantantu Običajno pacient v času celjenja na mestu implantanta nima ničesar. Lahko ima začasno protezo, ki večinoma ni pritrjena na implantant, ki se vrašča. Uporabi se na primer začasno odstranljivo protezo. V zadnjih letih so kirurgi razvili postopek, ki omogoči pacientom, da hitreje dobijo končni protetični nadomestek. Photo by Ian Ben Tov 33 Features

Kakršen koli začasni zob je narejen iz plastike in pritrjen na implantant z začasnim cementom ali začasnim nastavkom. Varneje je, če smo bolj konzervativni in odlašamo z avtonomnim potapljanjem, dokler ni delo na mestu implantacije popolnoma zaključeno. V primeru, da popusti za- časni cement ali, da se zlomi plastični zob obstaja možnost, da ga pogoltnemo ali celo vdihnemo. Po zahtevani štiri do šest mesečni oseointegraciji bo zdravnik izdelal protezo, to je krono na implantantu, fiksni mostiček ali fiksno snemljivo zobno protezo. Ko je zobni implantant popolnoma oseointegriran in je končano ostalo protetično delo, ni več poseb- nega vzroka, da bi lahko avtonomno potapljanje povzročilo poškodbo zobne krone ali implantanta. Zračni prostor, ki ga vsebuje implantant in je namenjen privitju nastavka za zobno protezo, je majhen in popolnoma zaprt v kovini. Ne obstaja nikakršna komunikacija med zrakom v implantantu in okolnim tkivom. Sam implantant je dovolj močan, da lahko prenese kakršne koli razlike v pritiskih do katerih bi lahko prišlo v primeru, da majhne količine plina preidejo vanj.

Dodatni pomisleki Pri zobnem nadomestku, ki se nahaja na implantantu lahko izredno redko pride do težav zaradi avtonomnega potapljanja. Poškoduje se lahko por- celanski zob ali cementno lepilo s katerim je prilepljen na nastavek. Pri tem sam implantant ne igra nobene vloge glede odpornosti zoba na take poškodbe. Protetični nadomestki so na podlago zacementirani in zaradi razlik v pritiskih lahko pride do razpok v tem lepilu. Še enkrat, to je zelo redek primer. Nekateri zobozdravniki raje uporabljajo za pritrditev končnega zobnega nadomestka začasni, šibkejši cement, ki kasneje omogoča lažjo odstranitev zobnega nadomestka. Drugi zobozdravniki uporabljajo na implantantu močnejši, stalni cement kot na ostalih zobnih nado- mestkih. Njihovo razmišljanje je: »če je stalni cement dober za ostale zobne nadomestke, zakaj ne bi bil dober tudi za implantante«. Dobro bi bilo, da bi vedeli ali je vaš zobozdravnik uporabil pri pritrditvi zobnega nadomestka na implantant začasni ali trajni cement. Verjetnost, da bi se zob prilepljen z za- časnim cementom odlepil, je zelo majhna, vendar jo morate vzeti v obzir. Na splošno velja, da če imate implantant in zobni nadomestek v ustih več kot eno leto, je zelo majhna verjetnost, da bo prišlo do težav zaradi izgube oseointegracije. Obstajajo pa drugi vzroki, zaradi katerih lahko pride do izgube funkcionalnosti nadomestnega zoba ali implantanta in niso povezani z operacijo, vstavitvijo implantanta in procesom celjenja. Redki so primeri zloma implantanta ali zobnega nastavka in so običajno povezani z zelo močnim ugrizom, poškodbo, slabim planiranjem implantacije

34 Features

ali odpovedi uporabljenega materiala. Na splošno potapljanje ni vzrok za take poškodbe implantanta in zobnega nadomestka. Povečana uporaba zobnih implantantov pomeni, da jih bo imelo tudi nekaj avtonomnih potapljačev. Čeprav obstajajo določeni zadržki glede potapljanja v času vstavitve implantanta in samega zdravljenja pa avtonomno potapljanje ni prepovedano za osebe, ki so uspešno zaključile implantacijo in pritrditev zobnega nadomestka. Podroben pogovor z vašim zobnim kirurgom in zobozdravnikom bo zagotovil, da vam bo vaš implantant uspešno služil in, da se boste varno potapljali. ●

Photo By Nilva

35 Features

Diabetes in potapljanje. Pregled DANovega proučevanja vrednosti glukoze v plazmi pri rekreativnih potapljačih By Neal W. Pollock, Ph.D.1, Donna M. Uguccioni, M.S.2, Guy de L Dear, M.B., FRCA1 1 Center for Hyperbaric Medicine and Environmental Physiology, Duke University Medical Center; 2 Divers Alert Network, Durham, NC 27710

Photo by Joachim Neumann

Diabetest je bolezen, pri kateri telo ni sposobno učinkovite izdelave inzulina ali pa ga sploh ne proi- zvaja. Inzulin je hormon, ki je potreben za porabo glukoze, ki se nahaja v krvi. Zdravi ljudje imajo koncentracijo krvne glukoze v ozkem območju od 70 do 110 miligramov na deciliter krvi. Sladkorni bolniki imajo lahko velike spremembe v koncentraciji krvnega sladkorja. Osnovna težava pri diabetesu je, da lahko nizke koncentracije krvnega sladkorja (hipoglikemija) pov- zročijo nezavest. Dolgo časa trajajoče povečane vrednosti krvnega sladkorja (hiperglikemija) ima lahko za posledico okvaro krvožilnega sistema in vida. Diabetes mellitus tipa I je nezmožnost organizma za produkcijo inzulina (od insulina odvisen diabetes mellitus -IDDM), tip II pa je ne odgovarjajoče izločanje inzulina glede na količino glukoze v krvi, ali pa odpornost organizma na inzulin, ki je pogosta pri starejših ljudeh - starostni diabetes (od insulina neodvisen diabetes mellitus - NIDDM). Osebam s sladkorno boleznijo, še posebno tipa I, se odsvetuje aktivnosti pri katerih lahko ima ne- nadna izguba zavesti usodne posledice. Avtonomno potapljanje je taka vrsta aktivnosti, kjer motnja zavesti pri potapljaču vpliva na njegovo in so potapljačevo varnost. Med mednarodnimi potapljaškimi organizacijami obstajajo razlike glede navodil za potapljanje diabetikov. Leta 1991 je zdravniška komisija British Sub Aqua Club (BSAC) po proučitvi uspešnega potapljanja oseb z diabetesom tipa I, umaknila prepoved potapljanja za diabetike. Diabetiki s sladkorno

36 Features boleznijo tipa I se sedaj lahko potapljajo v skladu z BSAC sistemom za diabetiki, če nimajo srčno-žilnih ali drugih komplikacij. V ZDA in mnogih drugih državah so zdravniške odločitve glede diabetesa bolj konservativne. Kljub temu nekateri avtorji priporočajo obravnavo vsakega primera posebej, drugi navajajo, da bo v priho- dnosti na tem področju prišlo do bolj ohlapnih zahtev. Leta 1993 je Divers Alert Network poslal vsem takratnim 115.300 članom vprašalnik z namenom, da bi določili število aktivnih potapljačev s sladkorno boleznijo, ki se potapljajo kljub takratni prepovedi potapljanja tako obolelih oseb. Skupno 164 potapljačev z diabetesom (od tega jih je 129 imelo diabetes tip I) je naredilo več kot 27.000 potopov brez večjih težav. Nekaj jih je navajalo, da so med potopom doživeli hipoglikemijo, vendar ni bilo nobenega primera nezavesti. Vpliv relativno nenevarnega rekreativnega potapljanja na nivo glukoze v krvni plazmi ni dobro doku- mentiran. DAN je glede tega začel leta 1997 raziskavo pri certificiranih rekreativnih potapljačih. Re- zultati študije so bili pred kratkim objavljeni v znanstveni literaturi. To poročilo prinaša povzetek študije in pobude za nadaljnje raziskave. Tisti, ki želijo podrobnosti te študije si morajo pogledati raziskavo objavljeno v celoti.

Metode Pri zdravih potapljačih in tistih z diabetesom tip I se je meril odziv na koncentracijo glukoze v krvni plazmi. Testirani diabetiki so imeli kontroliran zmerni diabetes brez kakršnih koli sekundarnih komplikacij zaradi sladkorne bolezni in v času zadnjih 12 mesecev niso bili hospitalizirani zaradi resnih nepravilnosti glede krvnega sladkorja. Testirane osebe so tudi dobro razumele povezavo med koncentracijo krvnega sladkorja in fizično aktivnostjo. Večina potopov je bila izvedenih iz potapljaških ladij za dnevno ali tedensko križarjenje s potapljanjem in to v tropskih in subtropskih vodah. Potapljači so morali imeti pred vsakim potopom koncentracijo glukoze v krvi nad 80 mg/dl. Za merjenje glukoze so se uporabili komercialno dostopni testerji z odvzemom krvi iz prsta. Vrednosti glukoze so se ugotavlja- le večkrat pred in po potopu.

Rezultati V raziskavi je sodelovalo 83 potapljačev: 40 z diabetesom tip I in 43 zdravih oseb kot kontrolna skupina. Od 1059 zabeleženih potopov jih je bilo 555 od diabetikov tipa I in 504 od zdravih potapljačev – kontrolna skupina. Povprečni podatki za potapljače diabetike je bila: starost 45 let, potapljač skoraj 9 let, diabetes ima več kot 15 let. Pri 77 odstotkih potapljačev z diabetesom tip I je bila bolezen ugotovljena v času, ko so naredili potapljaški izpit. Vzorec potapljanja je bil podoben za diabetike in kontrolno skupino z povprečno 2,7 potopi na dan. Med obema skupinama potapljačev ni bilo primera dekompresijskega obolenja. Pri skupini potapljačev z diabetesom tip I so bile dramatične spremembe v koncentraciji krvnega sladkorja veliko večje, kot pri kontrolni skupini. Med in takoj po potopu ni bilo pri nobeni skupini potapljačev simptomov ali komplikacij zaradi hipoglikemije, kljub nekaterim nizkim vrednostim krvnega sladkorja. Diabetiki so zaužili dodatno glukozo pred skoraj polovico potopov. Po potopu je koncentracija glukoze v krvi padla pod 70 mg/dl (minimum je bil 41 mg/dl) pri 7 odstotkih diabetikov in pri 1 odstotku zdravih potapljačev (minimum je bil 56 mg/dl). Čeprav pri potapljačih z diabetesom tip I ni bila zabeležena hipoglikemija tik pred potopom, med ali takoj po potopu pa so bili v tem času zabeleženi primeri hipoglikemije, ki pa se niso nanašali na potapljanje. Simptomi so bili sledeči: slabost, strah, tresenje, občutek mraza in glavobol. V nekaterih primerih so bili ti simptomi tako močni, da so se zaradi njih potapljači zbudili sredi noči.

37 Features

Zmerna asimptomatična hiperglikemija (visok krvni sladkor) z koncentracijo krvnega sladkorja več kot 300 mg/dl, je bila zabeležena v 67 primerih pred potopom in v 17 primerih po potopu.

Razprava Pri potapljačih z diabetesom tip I so bile precej- šnje razlike v koncentraciji krvnega sladkorja, vendar se je lahko nizka koncentracijam glukoze pred potopom regulirala z odgovarjajočo prehrano.

Pripombe na rezultate raziskave: Vsi potapljači z diabetesom so bili dobro moti- virani, s potapljaškimi izkušnjami in vsaj zmer- no kontrolirano sladkorno boleznijo. Kljub temu so bile občutne razlike v koncentraciji krvnega sladkorja, od 283 mg/dl do 370 mg/dl. Obseg sprememb v koncentraciji krvnega sladkorja je presenetil tudi same potapljače, ki so imeli dobre izkušnje v nadzorovanju svoje sladkorne bolezni. Verjetno bo povečano tveganje za hipoglikemijo pri osebah z manj stabilnim diabetesom tipa I ali tisti z zelo ozkim dopustnim območjem kontrole diabetesa. Visok nivo krvnega sladkorja lahko poveča občutljivost potapljača na dekompresijsko bolezen, ali poslabša nevrološko obliko dekompresijskega obolenja. Mogoče ni popolnoma nenevarna strategija preprečitve hipoglikemije, ki nastane med potopom, z enostavnim pove- čanje koncentracijo glukoze v krvi. Kljub občasnim primerom koncentracije krvnega sladkorja v območju 40 do 50 mg/dl, raziskava ne navaja nobenih simptomov hipoglikemije. To nas lahko navaja na dejstvo, da lahko v nekaterih primerih pride do ne prepoznavanja simptomov hipoglikemije. V primeru, da je pri- šlo preko dneva do enako nizkih koncentracij glukoze v krvi, je potapljač to zaznal in stanje korigiral. Znaki in simptomi hipo / hiperglikemije se lahko zamešajo z drugimi zdravstvenimi stanji kot so hipotermija, slabost zaradi morske bolezni ali

Photo By Nilva 38 Features

Photo by Nilva

možno dekompresijsko obolenje. Vsi opazovani potopi so bili nezahtevne, rekreativne narave in so bili izvedeni v nizko stresnih pogojih v tropskih ali sub tropskih vodah. Večje nihanje v koncentraciji plazma glukoze lahko povzroči večji stres, do katerega lahko pride zaradi dodatne potapljaške opreme, težjih pogojev v vodi, ekstremnej- šega profila potopa ali nevarnih situacij. Raziskava je vključevala le odrasle osebe. Pri otrocih je lahko tveganje večje zaradi njihovega bur- nejšega reagiranja na dogajanja, manjšo izkušenostjo pri uravnavanju plazma glukoze in zaradi večje fiziološke predispozicije k večjim spremembam koncentracije krvnega sladkorja med fizično aktivnostjo (1). Praktični pomisleki glede dovoljenja potapljanja osebam z diabetesom s stališča varnosti: Simptomi resne hipoglikemije vključujejo nezavest, kar je zelo verjetno usodno, če se dogodi pod vodo. Med potapljanjem ni možen resen počitek kot je to možno med fizično aktivnostjo na kopnem. Pogoji se med potopom lahko hitro spremenijo, in sproščen potop v nenevarnih pogojih se lahko spremeni v fizično zahtevno situacijo. Obravnavanje resnega obolenja je veliko težje v odročnih krajih. Standardi za potapljanje v paru predvidevajo, da sta oba potapljača sposobna hitrega in učinkovitega reagiranja v primeru, da se njegov potapljaški partner nahaja v stiski. To verjetno ne bo možno, če

39 Features

enega od potapljačev pri tem ovira njegovo zdravstveno stanje. Diabetes je lahko progresivna bolezen, napredovanje bolezni lahko poveča tveganje za varno potapljanje.

Reference: American Diabetes Association. Diabetes Mellitus and Exercise. Diabetes Care 2002; 25(90001): S64-8. 2. Dear GdeL. The DAN Diabetes Survey. Alert Diver 1993, 3:28. 3. Dear GdeL, Pollock NW, Uguccioni DM, Dovenbarger J, Feinglos MN, Moon RE. Plasma glucose response to recreational diving in divers with insulin-requiring diabetes. Undersea Hyperbar Med 2004; 31(3): 291-301. 4. Edge CJ, Douglas J, Bryson P. Diabetic diver assessment. In: Elliott DH, ed. Medical Assessment of Fitness to Dive. Surrey, England: Biomedical Seminars; 1995: 59-61. 5. Moon RE. Fluid resuscitation, plasma glucose and body temperature control. In: Moon RE, ed. Report of the Decompression Illness Adjunctive Therapy Committee of the Undersea and Hyperba- ric Medical Society; 2003; Duke University, Durham NC: Undersea and Hyperbaric Medical Society; 2003: 119-128. ●

Photo by Nilva

40 Features

Spogledovanje z modro pegasto hobotnico

By Elizabeth Cook;

Vsi potapljači imajo smisel za avanture pa naj bo to v globinsko potapljanje, jamsko potapljanje ali pa privlačnost do bližnjega srečanja z strupenimi, vendar še vedno lepimi bitji. Tudi Elizabeth Cookin Robert Yin sta nam v reviji št. III letnik 2005 opisala zgodbo o nevarni lepoti tega bitja. Tudi ta zgodba nam pokaže na razloge zakaj potujemo na vse konce sveta, z namenom ocenitve tveganih daril narave. Kapalai je lep in resnično ljubek kraj, zanj nekoč rekli, da so sanje razprostre med nebom in vodo. To je eden od Malezijskih otokov in se nenadejano, kot iluzija dviga iz Celebes morja. Koče s smolnatimi strehami kraljevsko stojijo na stebrih nad turkizno vodo polno rib. Ko sem prišla s čolnom bližje, si nisem mogla kaj, da ne bi pomislila, da so to sanje vsakega arhitekta. Vzradoščena od prizora sem razmišljala ali si naj ogledam vas iz vode, ali naj skočim čez krov in se spoznam z lokalnimi ribiči. Odločila sem se za bolj privlačen prihod. Smehljajoči člani posadke so mi pomagali na pomol, pobrali mojo prtljago in me peljali v mojo kočo. Podvodno nočno življenje V potapljaški opremi in z baterijo v roki sem trideset minut kasneje, v mraku, z potapljaškim vodičem vstopila v vodo, da naredim »check dive«. Odplavala sva mimo speče krokodilje ribe (angl. crocodile fish), ki je bila na dnu le nekaj metrov od pomola. Nato sva se počasi spustila na globino 13,7 metra, kjer so se nahajale korale, morske vetrnice in koralni drobir, kar je vse služilo kot zavetje za rakovice, glavače in mandarinke. Ustavila sva se dovolj dolgo, da sva se lahko poklonila mandarinkam z njiho- vimi bogatimi kraljevskimi barvami, ki so se ravno drstile. Z lahkoto sva ločila samce od samic, saj so samci dva do trikrat večji. Štiri ali pet samic je plavalo med kamenjem sem in tja, zasledoval jih je le en samec. Izgledalo je kot, da bi se lovili. Ko je samec ulovil samico, ki ga je zanimala, sta se skupaj dvignila v vodi za kakšen meter, odložila jajčeca in spermo in se nato hitro vrnila v varno zavetje kamenja. Potop sva nadaljevala mimo velike, dostojanstvene hobotnice, ki je bila ovita okrog vrha velike koralne glave. Dobila sem vtis, da je najina prisotnost ne moti. Z lučmi sva osvetlila pisano klovnasto ribo ža- bico (angl. clown frogfish), ki se je sprehajala po rdečo okrašeni spužvi. Medtem, ko sva jo opazovala, je skušala priti do večerje v svoji neposredni bližini. V hipu je vrgla svojo vabo, odprla svoje čeljusti nepopisno na široko in jih nato tleskoma zaprla. Vse skupaj se je dogodilo tako hitro, da se živali v okolici niso vznemirjale zaradi njenega početja. Nisem bila prepričana ali je svoj prigrizek ujela ali ne. Prekmalu je vodič obrnil nazaj proti pomolu. Glavo sem imela polno možnih fotografij, ki bi jih posnela naslednje jutro in sem bila končno pripravljena na to, da grem spat. Naslednje jutro Ob zori sem zvila čedne lesene rolete, ki so na zadnji strani koče segale od tal do stropa. Odprla sem vhodna vrata in začutila toploto, ki jo je vzhajajoče sonce s svetlobo razlilo preko lesenih tal. Pripra- vljala sem svojo kamero in premišljevala o življenju na Kapalai, ki je bil pred mnogimi leti otoček z redko vegetacijo. Otok je del morskega grebena Ligitan Reef, ki meji na globoke vode morja Celebes. Z leti je vegetacija na grebenu izginila, erozija pa ga je spremenila v podvodno peščino. Včasih, ob visoki oseki, je možen sprehod po otoku, ob visoki plimi pa postane peščina vzgajališče za mladičke

41 Features

modro pikčastega skata. Moj potapljaški kolega je pripotoval preko Celebes morja z lokalno ladjo. Pogovarjala sva se o morskih grebenih in morskem življenju, ki ga je v preteklih dneh videl s krova ladje. Med ostalim je omenil parje- nje dveh modro pegastih hobotnic. Tega redkega pojava še nisem videla. Edino kar sem si zapomnila o modro pegasti hobotnici je, da je lahko smrtonosna. Nekaj dni sva preživela v spoznavanju z morskim življenjem okrog pomola. Uživala sva tudi na potopih z ladjo na različne bližnje grebene, ki obkrožajo Kapalai. Med obiskom bližnjega paradiža pri mabulu sva fotografirala morske konjičke in eksotično zbirko košatih »Filefish« (spada v vrsto ostrnikov), morskih moljev, mozaičnih jegulj in ostalih bitij, ki so živela na muljnatem dnu. Izpustila sva možnost, da bi šla na bližnji Sipadan z čudovitimi želvami, tunami in barakudami, ker sva tam med prejšnjimi potovanji naredila veliko potopov. Namesto tega sva se raje odločila za Platformo, ki je bolj znano pod imenom »Seaventures Resort«. To je očiščena in obnovljen naftna ploščad, pri- rejena za potapljače. Ploščad nudi svoje posebnosti glede morskega življenja, med drugim rumeno ribo žabico v velikosti moje glave in elegantno ribo netopirjevko (angl. batfish), ki je pozirala med podvodno strukturo platforme. Smrtonosni obiskovalec Po nekaj dnevnih potopih je moj kolega odkril še eno modro pegasto hobotnico. Bil je vzhičen in me je z živahnimi ročnimi znaki vzpodbudil, da sem se bližje in bližje približevala k temu strupenemu majh- nemu bitju. Jasno sem doumela, da me kolega hoče uporabiti kot človeški meter in postaviti mojo glavo zraven te drobne hobotnice. Ubogala sem in proučevala to majhno, 15 centimetrsko prikazan, kako tapka s svojimi lovkami in med razpokami na dnu išče majhne hrustančarje in ribe. Modro pega- sta hobotnica je izredno strupeno. Čeprav ni agresivna sem bila zato zelo pozorna na njeno gibanje, hitrost in živahnost. Spoštovala sem njeno potencialno smrtonosnost. Prijatelju je uspelo narediti nekaj posnetkov še preden je hobotnica smuknila v razpoko. Kasneje mi je povedal, da je v 40 letih potapljanja in v tisočih potopih, imel le nekaj srečanj z modro pegasto hobotnico. Ko sem ga poslušala, sem pomislila, da mogoče te živali nikoli več ne bom videla. Romantična priložnost Ko so dnevi minevali, sem čedalje bolj težila k potapljanju na pobočju s kamnitim drobirjem in ostanki koral v bližini pomola. Potapljanje z ladjo in potapljaške urnike sem prepustila drugim. Odločila sem se, da je čas za fotografiranje ljubke in izzivalne mandarinke. Pobrala sem moj fotoaparat in odplavala navzdol po pobočju do »palače mandarink«. Izbrala sem mesto in skrila glavo v majhen kotiček ob vznožju velike korale. Vse čute sem usmerila v objektiv in se koncen- trirala, da bi naredila bližnji posnetek mandarink, ko se v plesu dvignejo od drobirja na dnu. Po nekaj posnetkih in neutrudnem

42 Features

opazovanju sem ob svoji maski opazila prhutajoče in drse- če gibanje. Še vedno sem bila koncentrirana na mandarinke in zato sem to motnjo zanemarila. Ponovno sem videla to prhutanje in zopet sem ga ignorirala. Prema- knilo se je pred moje oči in vznemirjena sem zamah- nila z roko, da bi zadevo odplaknila izpred oči. Glavo sem umaknila nazaj in takrat sem presenečeno uzrla drobno hobotnico z bleščečimi modro utripajočimi pegami. Skoraj bi zaradi vzburjenja otrpnila. Premaknila sem fotoaparat proti hobotnici. S tresočimi rokami sem nastavila svoje bliskavice, medtem pa sem s kotičk- om oči sledila hobotnici. Nagnila sem glavo k iskalu na fotoaparatu, izostrila sliko in na hitro dvignila glavo. S široko odprtimi očmi sem strmela preko fotoaparata ne v eno, temveč v dve hobotnici. Očitno je bilo, da sta globoko zatopljeni v ljubljenje, saj je bil samec tesno ovit okrog plašča samice. Pulz se mi je pospešil in v mislih sem preletela vse svoje potapljaško znanje. Koliko imam še prostih posnetkov? Ali so bliskavice naravnane pod pravim kotom? Ali so se bliskavice že napolnile? Kašna je zaklopka na fotoaparatu? Ali so zverinice v fokusu.? Skoraj refleksno sem sprožila fotoaparat in se prisilila, da počakam na ponovno napolnitev bliskavic. To so bile najdaljše sekunde v mojem življenju. Eden, dva, trije posnetki. Hobotnici sta ostali z menoj. »Še en posnetek, samo še eden«, sem pri sebi molila. »Joj! Pojdi ven izza te skale«, sem si rekla, vendar sem želela, da se bitji premakneta. Neverjetno, vendar sta hobotnici zdrseli naravnost proti meni, nato pa oprezno odplavali v stran. Dobila sem še zadnjo priložnost za posnetek, preden sta zdrsnili v majhno luknjo, ki jo je varovala zavesa mandarink. Bila sem zadovoljna in z občutkom gotovosti, da bo uspel vsaj en posnetek. Globoko sem dihala in ritensko odplavala stran z dna pokritega z drobirjem in kamenjem. Ko sem se dvignila na površino, sem komaj čakala, da delim svojo srečo z potapljaškim prijateljem, ki je izplaval v bližini. Oba z vodičem nista niti počakala, da bi povedala do konca, hotela sta le vedeti, kje sta bili hobotnici. Takoj sta se potopila, vendar na žalost do konca našega bivanja na otoku, nista nikoli odkrila hobotnic med parjenjem, niti posamične modro pegaste hobotnice. Več mesecev sem premišljevala o mojih doživetjih na ljubkem otočku Kapalai. Težko se je bilo na- tančno spomniti se vseh 38 potopov, na katerih sem uživala. Občasno sem se spomnila vznemirjenja ob odkritju hobotnic. Vendar po pravici povedano, v mislih nisem videla hobotnic med parjenjem. Ali je bilo vse skupaj le iluzija, ki mi jo je povzročila elegantna čarobnost Kapalai? Da bi se pomirila, sem ponovno pogledala svoje diapozitive. Varnostni nasveti za podvodne fotografe Ne pozabite na dihanje. Vedno se držite zlatega pravila avtonomnega potapljanja: nikoli ne zadržuj zraka, ker lahko to povzroči resne in celo smrtne posledice zaradi prevelike razširitve pljuč. Spretnost uravnoteženja. Zaradi praktičnih razlogov je popolna kontrola plovnosti odločilna za fotografe. Z lebdenjem nad dnom preprečimo poškodbe fotoaparata, koralnega grebena in živali, kot so polži gološkrgarji, anemone in ostale počasi se premikajoče živali. Dobro obvladovanje plovnosti tudi

43 Features

prepreči, da bi s plavutmi dvigovali pesek in s tem motili druge fotografe in povzročili vidnost odboja svetlobe zaradi lebdečih delcev. Podvodna fotografija je verjetno najbolj zahtevna zvrst fotografije. Napake pod vodo so lahko tudi smrtne. Zato morajo potapljači popolnoma obvladati potapljanje, preden si naložijo dodatno težo v obliki fotoaparata. Fotografiranje pod vodo tudi dodatno okupira misli. Kontrola med potopom: preverjajte manometer pogosteje kot takrat ko ne fotografirate. Postavite si trdno omejitev glede razpoložljive količine zraka in ta limit tudi spoštujte. Kitovec se bo pojavil ravno takrat, ko je pritisk v jeklenki padel na 35 barov. Resnično je potrebna disciplina, da si postavimo omejitve in se jih tudi držimo. Od tega je lahko odvisno življenje vas in vašega potapljaškega kolega.●

44 Features

Ali so realni razpolovni časi tkiv?

By Dr Jolie Bookspan Photo by Leonardo Pesaresi

Pri diskusijah potapljačev o dekompresiji slišite izjave kot so: »Fiziološko ne obstaja dejstvo, kot je razpolovni čas tkiv, to je le matematična zamisel«. Vsekakor to ne drži. Razpolovni časi so realni, kot je realna ocena starosti kosti dinozavrov, ali ocena časa, da se iz organizma izloči neko zdravilo ali strup. Dušik, ki se izloči po potopu, je ena od mnogih snovi, za katere se je eksperimentalno ugotavljalo njihov razpolovni čas v telesu. Nekaj resničnih razpolovnih časov Radioaktivnost. V točno določenem času bo radioaktivna snov izgubila polovico svoje mase ali radio- aktivnosti. Po naslednjem enakem časovnem obdobju zopet ostane 50 odstotkov snovi. Pojem »Raz- polovni čas« se uporablja za označevanje enote časa polovične življenjske dobe snovi. To je isto kot razpolovni čas, le ime je drugo. Nemogoče je predvideti čas, v katerem bo razpadel vsak posamezni delec, vendar pa je možno določiti razmerje med razpadlimi in ne razpadlimi delci, oz. razpolovni čas določene mase snovi. Ta čas je realen in točen. Razpolovni čas je različen za različne radioizotope. Umetni radioaktivni izotopi imajo razpolovno dobo le nekaj mikrosekund medtem, ko imajo naravni ra- dioizotopi razpolovno življenjsko dobo bilijone let. Razpolovna doba naravnih izotopov je uporabna za

45 Features

Photo By Leonardo Pesaresi določanje starosti arheoloških ostankov, geološke starosti fosilov, kamenin in same Zemlje. Postopek se imenuje radiološko datiranje starosti. Zdravila. Metabolizem zdravil se tudi obnaša v smislu razpolovne življenjske dobe. Človeški organizem potrebuje predvideno čas, da izloči polovico standardne doze zdravila. V farmakologiji se ta čas običajno imenuje razpolovni čas. Včasih ga imenujejo tudi razpolovna življenjska doba. Ta razpolovni čas malo variira v odvisnosti od človeka do človeka. Kljub temu pa je določen nek splošni razpolovni čas. Valijum ima pri mlajših osebah razpolovni čas 44 ur (večji pri starejših ljudeh, manjši pri nekaterih drugih). Po zaužitju doze 5 mg valijuma, je po 44 urah v telesu še 2,5 mg valijuma. Nekdo, ki dnevno jemlje valijum, bo dosegel nivo zdravila v telesu, ko bo dnevna doza valijuma enaka dnevni dozi, ki jo je organizem sposoben izločiti. To se imenuje stabilno stanje. Koncentracija zdravila pade v primeru, da ga oseba preneha jemati in nastopijo odtegnitveni simptomi. Različni deli vašega telesa imajo različno afiniteto do nekega zdravila in potrebujejo različen čas, da dosežejo stabilno stanje (ni možna večja koncentracija) in da se iz organizma izloči polovična doza. Na splošno velja, da se koncentracije neke učinkovine v krvi in plazmi običajno hitreje večajo in manjšajo, kot pa v telesnih maščobah. Podobno potapljači pravijo, da je maščoba pri dekompresiji problematična, ker zadrži več dušika kot druga tkiva. Vendar pa se dušik v maščobi tudi počasneje raztaplja. Po enakem času potopa je v maščobi manj dušika kot v ostalih tkivih. Ima daljši razpolovni čas. Pogosto se tudi sliši, da bo zabrazgotinjeno tkivo pri dekompresiji problematično, ker se plin iz njega težje izloči. Na prvem mestu je dejstvo, da se bo v takem tkivu plin tudi težje raztapljal zaradi njegove daljšega razpolovnega časa. Ni še čisto razjasnjeno ali nas to obvaruje pred težavami ali pa nam jih prinaša. Kako je z razpolovnim časom, dušika? Če želimo zasledovati radioaktivnost ali učinek Valijuma, lahko na graf naredimo točko po vsakem

46 Features

časovnem intervalu, ko pade radioaktivnost ali pa koncentracija Valijuma za polovico. Ta časovni interval je razpolovna doba. Če pove- žete točke v grafu dobite krivuljo, ki je karak- teristična za razpolovne dobe. Krivuljo opisuje eksponencialna enačba. Kaj bi se dogodilo, če bi na isti način zasledovali izločanje dušika iz organizma potapljača? Resnični dušikov razpolovni čas. V vrečo lahko ujamete izdihani zrak potapljača ali pa ga vodite direktno na analizator in merite količino izdihanega zraka v določenem času. To je na- čin, kako se določa tako imenovano popolno izločanje dušika iz telesa. Če vnesemo podatke v graf, dobimo krivuljo, ki jo pa opisuje vso- ta večih eksponencialnih enačb. Razpolovni časi posameznih tkiv. Krivulja, ki prikazuje popolno izločanje dušika iz telesa pa nam ne pokaže prispevke v nasičenju in izločanju dušika posameznih delov telesa. Različne strukture v telesu sprejemajo in oddajajo dušik v različno razmerjih. Pri tem ne igra nobene vloge različen parcialni pritisk dušika v različnih delih telesa. Nekateri deli telesa imajo lahko raztopljenega relativno malo dušika. Dekompresijske težave nastopijo zaradi prevelikega parcialnega pritiska dušika v katerem koli delu telesa, do česar je prišlo lahko tudi zaradi preglobokega ali predolgega potopa ali zaradi prehitrega dviga. Eksperimentalni in teoretični dokazi. Poskusi hitrih dvigov v stolpu za simuliranje reševanja iz podmor- nic in daljših dekompresij pri normalnih potopih z zrakom so pokazali, da se nekatera tkiva resnično hitreje desaturirajo kot druga in zato imamo krajše, oz. daljše razpolovne čase za različne dele telesa. Difuzijske razdalje so v večini tkiv majhne. Ko so difuzijske razdalje med kapilarami majhne, je izmenjava plinov učinkovita, kar se lahko dobro opiše z razpolovnimi časi. Ugotovljeno je bilo tudi, da v primeru upoštevanja večjega števila razpolovnih časov, glede na različne dele telesa, bo tako narejena dekompresijska tabela glede varnosti bližje realnim rezultatom. Danes večina dekompresijskih modelov ne uporablja le enega razpolovnega časa za celotno človeško telo. Niso zgolj številke Tabele ameriške mornarice imajo veliko število možnih razpolovnih časov grupiranih v več časovnih skupin: 5, 10, 120, 40, 60, 80, 90, 100 in 120 minut. Drugi modeli uporabljajo drugačno časovno gru- piranje. Da, razpolovni časi so številke. Kljub temu pa številke opisujejo, kaj se dogaja v našem telesu in niso zgolj zamisel. Številke so ekonomičen način, da matematično opišemo nekaj, kar je biološko kompli- cirano. So tudi prikladnejše kot pa da tekamo za potapljači in delamo grafe. Paralelna desaturacija. Lahko da izgleda kot da transport dušika v tkivih sledi enostavni matematični enačbi. Ali je to res? Eksponencialno ne pridobivajo in ne izgubljajo vsi sistemi svojih komponent. Tudi, če bi dušik pod kon- troliranimi pogoji vstopal in izstopal iz organizma eksponencialno, so tukaj praktični faktorji in stvari, ki jih počnemo med potopom in kar izračune spremeni. Ocenjuje se, da je pretok krvi glavni faktor, ki določa razpolovni čas nekega tkiva. Važna je tudi topnost v krvi in tkivu. Sprememba fizične aktivnosti

47 Features

Photo by Leonardo Pesaresi

in temperature med potopom imata velik vpliv na pretok krvi v organizmu. Temperatura vpliva tudi na topnost plina v tkivih.

Paralelna desaturacija se imenuje ideja o tem, da se vsak oddelek organizma desaturira neodvisno, vendar ob istem času. Zelo malo verjetno je, da bi vsi plini paralelno difundirali iz vsakega oddelka nazaj v kri in bili z izdihom izločeni iz telesa. Če je v nekem področju višji parcialni pritisk dušika kot pa v sosednjem, bo dušik prehajal iz mesta z višjim, na mesto z nižjim parcialnim pritiskom in tako pov- zročil serijo desaturacij iz enega tkiva v drugega. V farmaciji so že ugotavljali take serijske transporte zdravil. Obstajajo tudi razlike v času med tem vstopom in izstopom neke snovi iz telesnega oddelka. Pomembnejše pri vsem tem pa je, da so v praksi potapljači pogosto zelo »kreativni« glede potapljaških pravil, kar vpliva na pravilen in razložljiv transport dušika. To ima pomen v praksi pri sami dekompresiji. Pomen v praksi Razpolovni časi med drugim opisujejo časovne limite potopa glede eliminiranja dušika raztopljenega v telesu in ne dušika, ki je postal plin, preden smo ga izdihnili. Razpolovni časi ne opisujejo več dušika, ki je v telesu v obliki mehurčkov. Na tej zadevi se večina dekompresijskih modelov poruši. Včasih me- hurčki dušika pomagajo pri desaturaciji, drugič pa mehurček zaradi različnih mehanskih in kemičnih vzrokov ovira nadaljnjo desaturacijo na tistem mestu.

Kaj lahko naredite da zmanjšate ali preprečite težave zaradi mehurčkov? počasen dvig, varnostni postanki, skrb za zdrav srčno žilni sistem, omejitev potapljanja do mejnih vrednosti nasičenja tkiv z dušikom Vsi dejavniki pripomorejo k razliki med tem ali boste imeli dovolj časa, da se bo telo desaturiralo brez tvorbe mehurčkov, ali pa boste dopustili, da se bo vaše telo napolnilo z bombo inertnega plina. Razpolovni časi so resničnost Ali imate 60 minutni »oddelek«, ali 5, ali pa 120 minutnega? Bolj verjetno je, da imate telesno zgradbo, v katero se nalaga in izloča dušik v polovičnih časih 5, 60 in 120 minut. Seveda ti »oddelki« niso celotni

48 Features

organ, kot na primer srce ali želodec, temveč so podobne strukture, ki so raztresene po celem telesu. Mogoče nimamo še kompletnega sistema, ki bi opisal izločanje dušika iz telesa in tako popolnoma preprečil dekompresijsko bolezen, vendar pa so razpolovni časi resnični.

v 19 stoletju je bilo mnogo smrtnih primerov med potapljači, ki so se med gradnjo mostov potapljali s podvodnim zvonom na večje globine običajno starana ali fermentirana hrana; taka hrana vsebuje amino kislino tiramin, ki je v primeru inhi- bicije z MAOI lahko povzroči nastop visokega krvnega pritiska ●

PhotoByL.Pesaresi

49 Letenje po potopu. DAN-ov pregled smernic

mernice: Letenje po potopu By DAN Staff Pri rekreativnem potapljaču se občasno pojavi vprašanje letenja po potopu. Koliko časa mora- S mo čakati po potopu preden se na poti domov vkrcamo na letalo? Odgovor? Čas čakanja je različen in je odvisen od tipa potopa, ki smo ga opravili pred poletom. Letenje s simptomi dekompresijske bolezni je verjetno ve- čji zdravstveni problem kot pa pojav simptomov med ali po potopu, saj je število potapljačev, ki letijo s simptomi, ki bi lahko nakazovali dekompresijsko bolezen večje, kot pa je število potapljačev pri katerih se taki simptomi pojavijo med ali po potopu. V povzetku postopkov Letenje po potopu, objavljenem leta 2004, je dr. Richard Vann, podpredsednik, DAN Ame- rika Raziskave izjavil: "to je izobraževalna in ne znanstve- na tema". "Potapljače je potrebno naučiti, da raje poišče- jo zdravniški nasvet kot pa, da letijo, če opazijo znake in simptome, ki so združljivi z dekompresijskim obolenjem”. Torej kako dolgo čakati pred poletom? Berite dalje. Nekaj zgodovine V preteklem desetletju (1993-99) sta DAN in Duke Univer- sity Medical Center v Centru za hiperbarično medicine in okoljsko fiziologijo izvedla eksperimente s področja letenja po potopu. Sledeča priporočila za rekreativne potapljače predstavlja- jo soglasje, ki so ga dosegli udeleženci delavnice Letenje po potopu, leta 2002. Delavnico na to temo je organiziral Divers Alert Network, da bi pripeljal skupaj predstavnike industrije za rekreativno potapljanje in strokovnjake z drugih potapljaških področij. Priporočila so osnovana na predhodno objavljenih delih in zadnjih eksperimentih, ki so bili opisani v povzetkih delavnice. Nanašajo se na potapljače, ki so opravili potop z zrakom in pred poletom niso imeli simptomov dekompre-

50 Research

sijske bolezni. Med poletom, ki je sledil takemu potopu je pritisk v potniški kabini ustrezal pritisku na nadmorski višini 610 do 2.438 metrov. Ta priporočila naj bi zmanjšala tveganje za dekompresijsko bolezen med poletom po potopu, vendar ne zagotavljajo 100 odsotne varnosti. Nadaljnje zmanjšanje tveganja za nastop dekompresijske bolezni med poletom se zmanjša s podaljšanjem odmora pred poletom. Priporočene smernice: Potopi znotraj mej brez dekompresijskega potopa Enojni brez dekompresijski potop: pred poletom z letalom se priporoča najmanj 12 urni površinski interval. Večkratni potopi na dan ali večdnevno potapljanje: pred poletom se priporoča najmanj 18 urni povr- šinski interval. Dekompresijski potopi Malo je eksperimentalnih ali objavljenih dokazov na osnovi katerih bi bilo možno dati priporočila za polete z letalom po dekompresijskem potopu. Po takih potopih je pred poletom razumno narediti povr- šinski interval, ki je znatno daljši od 18 ur. Za obsežnejše informacije V primeru, da želite vedeti več o zgodovini letenja po potopu in delih, ki se nanašajo na to temo, lahko naročite kopijo povzetkov DAN delavnice »Letenje po potopu« (šifra izdelka 401-6400) iz DAN sple- tnega kataloga na naslovu: www.daneurope.org . •

Photo by Nilva

51 Prvič, Divers Alert Network (DAN) je področju potapljanja in izobraževanja še posebno, neprofitna organizacija za zagotavljajne če je to povezano z izboljšanjem varnosti pota- strokovnih medicinskih informacij in na- pljanja, zdravljenja in prve pomoči. Tretjič, DAN si svetov za potapljače. DAN-ova zgodovin- prizadeva, da zagotovi najbolj točne, najnovejše ska in osnovna naloga je zagotavljanje in nespremenjene informacije o temah, ki običajno medicinskih nasvetov v nujnih primerih zanimajo potapljaško publiko, predvsem, vendar ne in pomoč pri podvodnih nezgodah, izključno, s področja varnega potapljanja. delovanje na preprečevanju nezgod in spodbujanje varnega potapljanja. Drugič, DAN Mission Statement DAN pospešuje in podpira raziskave na

DAN EUROPE FOUNDATION DAN Europe Croatia DAN Europe Italia Territory: Geographical Europe, European Area Director: Prof Alessandro Marroni National Director: Dr. Nuccia De Angelis territories and protectorates, with regional National Director Dr. Darko Kovacevic M.D. Medical Director: Prof. Alessandro Marroni IDAN responsability for the Mediterranean Kruge 19A, 10000 Zagreb, Croatia , M.D. Sea and Shore, the Red Sea, the Arabian Fax +385 (0)1 6151900 P.O. Box DAN, 64026 Roseto , Italy, Gulf, Ethiopia, and the Maldives. Email: [email protected] Phone +39 085 893 0333, Fax +39 085 893 0050. Email: italy@dane- Rgistered Address and Headquarters: DAN Europe France. urope.org 26, Triq Fidel Zarb, Gharghur NXR07, Malta; Area Director: Prof. Costantino Balestra TEL. +356 2141 9804 - FAX. +356 2141 9294 Ph.D. DAN Europe Malta Area Medical Director: Dr. Peter Germonpre National Director: Dr. Ramiro Cali Corleo Operations Head Office: M.D. M.D. P:O: BOX: DAN, 64026 Roseto Italy, National Medical Director: Dr. Bruno Grandje- 26, Triq Fidiel Zarb, Gharghur NXR07, Malta. TEL. +39 085 8930333 an M.D. Tel: +356 2141 9804; Fax: +356 2141 9294 ; FAX. +39 085 8930050 Service de Médecine Hyperbare, Email: [email protected] E-mail: [email protected] Centre Hospitalier d'Ajaccio, 27 Avenue Im- Web: www.daneurope.org pératrice Eugénie, 20303 AJACCIO CEDEX. DAN Europe Polska Phone and Fax : refer to Central Office in Area Director: Prof Alessandro Marroni Italy Medical Director, Zdzislaw Sicko, M.D., Ph.D. Email: [email protected] Membership Assistance Coordinator, Jacek DAN Europe Regional Offices Kot, M.D., Ph.D. DAN Europe Germany, Austria & Hungary National Center for Hyperbaric Medicine, DAN Europe Balkans Area Director: Dr. Ulrich van Laak M.D. Institute of Maritime and Tropical Medicine, (Serbia and Montenegro, Bosnia and Eichkoppelweg 70, 24119 Kronshagen, Ger- Medical University of Gdansk Hezegovina) many, Powstania Styczniowego 9B Area Drector: Prof. Alessandro Marroni Phone +49 (0)431 549 861 Gdynia 81-519, Poland Regional Director: Dr. Dragana Ivkovic,M.D. (Monday and Thursday, 18 until 21 h CET), Phone +48 58 699 8610 ( 08:00 – 15:00) Milovana Marinkovica 17. 11000 Belgrade, Fax +49 (0)431 544 288, Fax: +48 58 622 2789 Serbia and Montenegro Email: [email protected] Email: [email protected] TEL. and FAX. +381 (0) 11 247 10 40 Hungary MOBILE. +381 (0) 63 8129 687 National Info-line Tel.: +36 30 8114451, DAN Europe Skandinavien (Denmark, Nor- E-mail: [email protected] National Emergencies Tel.: +36 30 5222497 way, Sweden, Finland) DAN Europe BeNeLux DAN Europe Hellas Area Director: Dr. Ole Hyldegaard, MD, Ph.D. (Belgium, Netherlands, Luxembourg) Area Director: Prof Alessandro Marroni P.O.Boks 11, 2830 Virum, Denmark. Area Director: Prof. Costantino Balestra Medical Director: Dr Bassilis Zachariades Tel +45 45 836330 Ph.D. C/o Hyperbaric Medical Center:, Fax +45 45 836 331. Area Medical Director: Dr. Peter Germonpre 5 Klazomenon st., Tavros Athens, 17778 Email: [email protected] M.D. Tel/Fax +30 210 3462898 National Medical Director for The Netherlan- (workdays,14:00 to 19:00 pm) DAN Europe Slovenia ds: Dr. Menno Gaastra M.D. e-mail : [email protected] Area Director: Prof Alessandro Marroni Regional Head of Training (Dutch): Guy Tho- National Director: Prof. Dr. Igor Mekjavic mas DAN Europe Ibérica (Andorra, Portugal, Department of Automation, Biocybernetics Regional Head of Training ( French): Frédéric Spain) and Robotics Venderschueren Area Director: Dr. Jordi Desola, M.D., Ph.D. Jozef Stefan Institute Phone and Fax: refer to Central Office in Italy CRIS Unitat de Terapèutica Hiperbàrica, Dos Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Email: [email protected] de Maig 301, Hospital Creu Roja, 08025 Bar- Tel +386 41 696 558 celona, Spain, Fax +386 1 423 2209 DAN Europe Česko Phone +34 93 347 7366, Email: [email protected] Area Director: Prof Alessandro Marroni Fax +34 93 450 3736, National Director Dr. Pavel Macura M.D. Email: [email protected] DAN Europe Suisse K Břízkám 4/7, Hradec Králové, PSC 500 09, National Director: Dr.Jürg Wendling M.D. Česká Republika Faubourg du Lac 67, 2502 Biel, Switzerland, Phone + 420 495 516 147 Phone +41 32 322 3823 Fax-phone + 420 495 264 641 Fax +41 32 322 3839. Email: suisse@dane- Email: [email protected] urope.org

Sprememba naslova? Če ste se v preteklem letu preselili,52 prosim pošljite na DAN vaš novi naslov. Vprašanja? Pokličite DAN Europe na številko 0039 085 893 0333 ali na katerokoli vaš regionalni urad, ki je zgoraj naveden. DAN FACTS

DAN Europe Türkiye The other International DAN Organizations DAN Asia Pacific - Philippines Area and Medical Director : Dr. Ramiro Cali Medical Director, Dr. Benjamin G. Luna, Corleo DAN America Jr.M.D. National Medical Directors: Dr Salih Aydin, territory: United States and Canada, with Makati Medical Center; 2 Amorsolo St.; Regional Managers : Murat Egi, Ali Konoklu regional IDAN responsibility for Central and Makati City 1200; Philippines C/o Yavuztürk Sok, No32, D:1; Söğütlüçeşme South America, the Caribbean, Polynesia, Phone/Fax: +63 (0)2 817 5601 (office ho- 34716, Kadıköy ISTANBUL Micronesia and Melanesia (except Fiji), and urs); or Phone: +63 (0)2 815 9911 (ask for Phone: +90 533 341 5404 / +90 533 448 any other area not designated for the other Ext. 2123; office hours); Email: blunamd@ 0458 DAN entities cnl.net President and CEO: Dan Orr DAN Europe United Kingdom Gibraltar & Ire- The Peter B. Bennett Center, 6 West Colony DAN Southern Africa land Place, Durham, NC 27705, USA, Phone +1 Territory: Austral Africa, Comoros, Mada- Area Director: Dr. Ramiro Cali Corleo, M.D. 919 684 2948, Fax +1 919 490 6630 gascar, Seychelles Islands, plus Kenya Regional Manager: Christopher Young Cer- Email: [email protected] . Websi- and Zanzibar (for residents only, European tEd te: http://www.diversalertnetwork.org expatriates refer to DAN Europe) EMP House, Telford Way Director Dr. Frans J. Cronje, M.D. Coalville, Leicestershire, LE67 3HE DAN-SA Building, Rosen Office Park, Cnr United Kingdom DAN America - Mexico Invicta and Third Roads, Halfway House, Phone: Director, Dr. Cuauhtemoc Sanchez, M.D. South Africa 1685 National 0845 029 1990; International +44 Indiana 260-907, Col. Nápoles Mexico, D.F. Telephone: + 27 11 312 0512 - Fax:+ 27 11 845 029 1990 03710, Phone +52 55 5568 8082, 312 0054 Fax : Fax +52 55 5568 8083 Email: [email protected] - Website: http:// National 0845 029 1991; International +44 Email: [email protected] www.dansa.org 845 029 1991 Website: http:// www.diversalertnetwork.org Email: [email protected] DAN Japan Territory: Japanese mainland and islands, with regional IDAN responsibility for Northe- DAN Europe Affiliate Organizations ast Asia-Pacific DAN Europe E-mail address list Director Prof. Yoshihiro Mano, M.D. General [email protected], DAN Maldives DAN JAPAN /J apan Marine Recreation Membership [email protected] Area Director: Prof Alessandro Marroni Association Medical [email protected] Medical Director. Dr. Guenter Frey, M.D. Kowa-Ota-Machi Bldg,2F, 47 Ota-machi Training [email protected] Bandos Hyperbaric & Medical Clinic - Ban- 4-Chome Nakaku, DAN Europe Sponsor Program dos Island Resort. Republic of Maldives. Yokohama City, Kagawa 231-0011 Japan [email protected] Fax +960 44 0060 Tel:(81)45-228-3066 Insurance Claims [email protected] Email: [email protected] Fax:(81)45-228-3063 Email: [email protected] DAN Egypt Website: http://www.danjapan.gr.jp Area Director: Prof Alessandro Marroni Regional Director: Dr. Adel Taher, M.D. DAN Asia-Pacific Hyperbaric Medical Center Territory: Australia and New Zealand, with Sharm el-Sheikh, Egypt regional IDAN responsibility for Papua New Tel.: +20 69 3 660 922 or 23 (from 10:30 till Guinea, Fiji, Indonesia, Malaysia, Vietnam, 18:00 - daily) Singapore, Cambodia, Myanmar, Philippi- Fax: +20 69 3 661 011 nes, Vanuatu, Solomon Islands, Brunei, E-mail: [email protected] Thailand, Hong Kong, Korea, China and Taiwan DAN Israel Director Mr. John Lippmann Area Director: Prof Alessandro Marroni 49A Karnak Rd, Ashburton, Victoria 3163, Regional Director: Mr. Shai Roth Australia. P.o.box 36667 , Tel – Aviv, 61366 , Israel Postal address: PO Box 384 Ashburton, Vic. Fax :+972-3-9213838 . 3147, Australia. e-mail: [email protected] Tel: +61-3-9886 9166; Fax: +61-3-9886 9155 Email: [email protected] - Website: http://www.danasiapacific.org

53 Sprememba naslova? Če ste se v preteklem letu preselili, prosim pošljite na DAN vaš novi naslov. Vprašanja? Pokličite DAN Europe na številko 0039 085 893 0333 ali na katerokoli vaš regionalni urad, ki je zgoraj naveden. Združenje “Sponsor” je organizacija, ki igra pomembno vlogo v razvoju in širitvi DAN Europe. “DAN Points” (slo: DAN točke)so po- membni partnerji pri projektu varnega potapljanja. Potapljači gredo DAN EUROPE SPONSOR lahko na “DAN Points” na tečaj Prve pomoči, po informacijo o DAN zavarovanju in v nekaterih primerih tudi lahko sodelujejo v DAN-ovih Zahvaljujemo se vsem sponzorjem in DAN točkam (angl.:DAN potapljaških raziskovanjih. Point), ki so z veliko privrženostjo in entuziazmom podpirali Vse DAN Točke imajo na razpolago kisik in komplet za prvo pomoč, DAN-ovo misijo po vsem svetu. da lahko v nujnih primerih zagotovijo varnost potapljača.

CORPORATE SPONSOR

DUIKEN VIPMEDIA Publishing & Services - Postbus 7272 - 4800 WORLD ORGANISATION OF SCUBA DIVING GG Breda, The Netherlands - Tel +31 (0)76 - 530 17 21 (WOSD) Marsdiep 16e - NL-8321 MC URK - Nederland Fax : + 31 (0)76 520 52 35 - www.duiken.nl - [email protected] Tel+31 (0)527 688847 - Mobiel: +31 (0)612 590416 Fax: +31 (0)522 242591 - [email protected] - www.wosd.com

SEA FISH PODWODNY SWIAT PLONGEUR.COM - FABRICE CHARLEUX Witczaka 9 - 41-902 - Bytom - Poland BP 110505 - 98709 MAHINA - Polynésie Française Tel+48-32-2825304 - Fax: +48-32-2826670 www.sea-fish.bytom.pl Phone: +(689) 79 44 54 - www.Plongeur.com - [email protected] [email protected] - [email protected] GOLDEN DAN POINTS ACQUASPORT Di Rota Alberto & C. SAS CENTRUM NURKOWE AQUANAUTIC Via Risorgimento 46 - 23900 Lecco - Italy Naftowa 1, 65-705, Zielona Gora, Poland Tel: +39-341 285915 Fax: +39-341 283577 Tel. +48 684512458- Mobile: +48 509628737 - Fax: +48 684512458 Web: www.acquasportlecco.com Email: [email protected] www.aquanautic.pl - [email protected]

AQUAVENTURE Plezantstraat 66 - 9100 Sint-Niklaas - Belgio CENTRUM NURKOWE KRAKEN Tel +32 (0)32651610 Fax : +32 (0)3 265 16 11 Ul. Kobierzynska 43, 30-363 Krakow - Poland [email protected] -www.aquaventure.be Tel +48-12-2668683 - Fax: +48-122668683 - [email protected]

A.S.D. I TITANI DI VINCENZO POLIMENI CENTRUM NURKOWE LET'S DIVE c/o Centro sportivo MACO - Via Ettore Rota 6/8 - 00177 Roma - Italia Zgodna 80, 30-444, Krakow-Libertow, Poland Tel 062419360 - Fax 0624193035 - Cell 3486900581 Tel +48 513 800 900 - Fax: + 48 12 2700161 [email protected] - www.ititani.it www.letsdive.pl - [email protected]

ASSOCIAZIONE SPORT E VITA DIVING CENTER CENTRUM NURKOWE "PIJAWKA" Via Agrippina, 22 - 80070 Bacoli NA -Italia Ul. Pulawska 84 - 02-603 Warszawa Poland Tel 081-5235683 Fax: 081-5235683 - www.sportevita.it - info@ Tel +48 22 8449104 - +48 22 6464565 sportevita.it www.nurkowanie.pl - [email protected]

FINEGLOBE-DIVING SERVICES CENTRUM TURYSTYKI PODWODNEJ VENTURI P.O. BOX 62867, 8069 PAPHOS, CYPRUS Ul. Dworcowa 37, 85-009 - Bydgoszcz, Poland Tel. +357-99089784 Website: www.fineglobe.net Tel +48 52 345 6869 - Fax: +48 52 348 6077 - [email protected] - www. Email: [email protected] venturi24.pl

"ATLANTIS" ZBIGNIEW STYCHNO CYDIVE Diving Centre & Instructor Training Ul. Dworcowa 73, 44-190 - Knurów - Poland Academy 1 Poseidonos Avenue 8042 Paphos - Cyprus Mobile +48 602-270-217 - www.stychno.pl - [email protected] Tel +357-26934271 - Fax +357-26935307 www.cydive.com - [email protected]

BAZA NURKOWA KOPARKI DAHAB TEC DIVERS ul. Płetwonurków 1 - 43-600 Jaworzno - POLAND P.o Box 37 - Dahab, South Sinai - Egypt - Mobile: +20-101350969 Tel: +48 32 6152982 - [email protected] - www.orkasa.pl [email protected] - www.dahabtecdivers.com

TAUCHSPORT ALLERSBERG Hilpotsteiner Strasse 6, 90584 Aller- ESQUELA DE BUCEO SCUBA PLUS Cala'n Busquets 10 Ed. Las sberg -Germany Tel. +49-91765359 - Fax: +49-9176-998150 Website: Terrazas 07760 Ciudadela De Menorca - SpainTe: .+34-696903160 www.tauchsport-allersberg.de Web site: www.scubaplus.org Email: [email protected] E-mail: [email protected]

BEYOND DIVING Wallbergstr. 2 / Karwendelplatz, 85598 Baldham b. D.D.R.C. Ltd./ The Oxygen Centre Kypreopoullos Court 2, Amathus München, Germany Ave. 59, 4532 Limassol - Cyprus Tel +357-25320101 - Fax: +357- Tel. +49-89-9010800 - Fax: +49-8106-21007-29 25320108 24hr emergency: +357 99 5188 37 - www.hbo-therapy.com [email protected] - www.beyond-diving.de - [email protected]

BLUE DOLPHIN DECOSTOP Via San Francesco D'assisi 10 - 00044 Frascati (Roma) di Botti Riccardo - Via Leonardo Da Vinci 67, 29100 Piacenza - Italia Tel e Fax 06-9425565 - [email protected] - www.bluedol- Tel 0523609692 - [email protected] - www.decostop.it phinsub.it

GENSYSNAUTICA Via Trieste 5 22012 CERNOBBIO (CO) Tel. +39 0313347502 Fax +39 0313346598 website: www.gensysnautica.com 54 Email: [email protected] "DAN Točke" so tudi pooblaščene za prodajo DAN materiala vsem potaljačem, DAN inštruktorji in trenerji pa lahko na teh mestih kupijo DAN izobraževalni material. Kot dodatna storitev za DAN inštruktorje imajo lahko nekatere DAN Točke tudi možnost najema kompletov za prvo pomoč s kisikom in kompleta AED.

Srebrne DAN Točke bodo lahko ponudile najmanj en tip DAN Provider tečaja medtem, ko bodo Zlate DAN Točke lahko ponudile vse DAN Provider in inštruktorske tečaje in bodo tako specializirane za izobraževanje po DAN programu prve pomoči.

CARDIOPROTEC DIVECENTER NEW ATLANTIS C./ Salvador Ferrandiz, 30 - 03750 Pedreguer (Alicante) - Spain Wilhelminastraat 2 - 9611 JW Sappemeer Tel +34 690 052 576 - Fax: +34 966 457 512 Tel +31 (0)598 380688 - Fax +31 (0)598 398266 - [email protected] [email protected] - www.cardioprotec.com

ITS SAFETY-FIRST/De onderwaterwereld LOK - LIGA OBRONY KRAJU Koningstraat 40 - 2011 TD Haarlem - Tel 023 5367189 KOMISJA PLETWONURKOWANIA www.onderwaterwereld.com - [email protected] CHOCIMSKA 14, 00-791 WARSZAWA - POLAND email: [email protected]

KALLIOPI DIVE COLLEGE DIVE-IN LTD. LARNACA 132 Piale Pascha, 6028 Larnaca - Cyprus P.O. Box 61036 - 8130 Paphos - Cyprus Tel +357-24627469 - Fax: +357-24627469 Tel +357-26818534 - [email protected] - www.kalliopitravel.com www.dive-in.com.cy - [email protected]

MAINDES DIVEVERSITY Postbus 171 - 7940 AD Meppel - Nederland Kempervennendreef 8, 5563 VB Westerhoven - Netherlands Tel +31-(0)522-242592 - Fax: +31-(0)522-242591 Tel +31-40-2017465 - Fax +31-40-2044792 www.maindes.com - [email protected] www.diveversity.com - [email protected]

MANATEE DIVING Raadhuisplein 13 - 2914 KM NIEUWERKERK DIVE POINT RED SE AAN DEN ijSSEL - Nederland Matthias Breit P.O. Box 219 Hurghada / Red Sea Egypt Tel +31(0)6 55188644 - fax: +31(0) 180 315106 - manateediving@ Tel +2-012-3255483 - Fax +2-065-3442019 xs4all.nl [email protected] - www.dive-point.com

MOBY DICK DIVING DISEASES RESEARCH CENTRE Melbournestraat 36 & 38a - 3047 BJ Rotterdam - Holland Tamar Science Park, Derriford, PL6 8BU Plymouth - United Kingdom Tel +31-10-4767992 - www.mobydick.nl - [email protected] Tel +44-1752-209999 - Fax: + 44-1752-209115 www.ddrc.org - [email protected]

PIMIA DIVING DUIKCENTRUM NEDERLAND Demmerik 25, 3645 EA Vinkeveen - Nederland hotsestraat 7, 5171 DT Kaatsheuvel - Nederland - Tel +31-162850275 Tel +31-297-263270 - fax +31-297-263270 - www.pimia.nl - info@ www.duikcentrumnederland.nl - [email protected] pimia.nl

PROFESSIONAL DIVING UNIT ELBLASKIE WOPR Postelseweg 88 - 5521 RD Eersel - Nederland Ul. Robotnicza 68, 82-300 Elblag, Poland Tel +31-497-517704 - Fax: +31-497-512940 - www.pdu.nl - info@ Tel +48 55 2349261 - Fax +48 55 2349261 pdu.nl [email protected] - www.elblaskiewopr.pl

SCUBA DOLPHIN EME / Prevent & Rescue International Via Montecassiano 15, 00156 Roma - Italia Peelmanserf 10, 5706 JZ Helmond - Nederland - Tel +31-(0)492- Tel 393-4177257 - 347-6447821 - www.scubadolphin.it 590591 [email protected] - [email protected] www.eme.nl - [email protected]

SCUBAKRETA DIVING CENTER Nana Beach Hotel, ENAZUL 70014 Chersonissos-Crete, Greece - Tel +30 2897024915 C/. Mayor,50, 50001 Zaragoza, Spain - [email protected] Fax +30 2897024916 - www.scubakreta.gr - [email protected]

SIRENA SUB EXSTREAM Vipavska C. 54, 5000 Nova Gorica - Slovenia Kosciuszki 35 A, 50-011 Wroclaw - Poland Tel +38641687210 - Fax: +38653330378 - www.reef.si - [email protected] Tel +48-602235345 - Fax: +48-713422800 www.exstream.com.pl - [email protected]

SNORKEL D.C. GALICIA TECHNICAL DIVING Avda. Del Mar s/n - Llafranc - Spain J. Tielemansstraat 31 - 3200 Aarschot - Belgium Tel +34-972 30 27 16 www.snorkel.net - [email protected] Tel +32-475257720 - Fax: +32-16520749 - www.galicia.be - info@ galicia.be

SPORT EDER GLOBAL UNDERWATER SERVICES Ltd. Maurizio Carmini - Via M. Sulzbacher Str. 1, 94152 Neuhaus am Inn, Germany Fanti, 8, 50019 Sesto Fiorentino - Italia Tel +39-348-8430109 - Fax Tel + 49-8503-8010 - Fax +49-8503-8630 - [email protected] +390554491603 - [email protected] technical-diving@ www.sport-eder.de - www.tauchlehrerakedemie.info hotmail.com - www.mauriziocarmini.com - [email protected]

TAKE AIR GORNOSLASKIE CENTRUM NURKOWE SEA FISH Schagerweg 33, 1751 CA, Schagerbrug, Netherlands Podwodny Swiat - Witczaka 9 - 41-902 - Bytom - Poland Tel +31 650622161- Fax: +31 320 264611 - [email protected] Tel +49-32-2825304 fax +48 32 282 66 70 www.sea-fish.bytom.pl - [email protected]

55 GOLD DAN POINT

TAUCHCENTER DIVING WORLD KIRSCH GRUPPO SUBACQUEO LUCIANOSUB Willi Grasser Str.21., 91056 Erlangen, Germany Via Facheris 50 - 24064 Grumello del Monte (BG) - Italia Tel +49 9131 67173 - Fax +49 9131 63625 Tel 348 5601635 - 035 914466 - Fax 035 914480 [email protected] - www.tauchen-erlangen.de [email protected] - www.lucianosub.it

TIME TO DIVE TNT DIVING Kuringersteenweg 517, 3511 Hasselt - Belgium Steenweg Op Rijkevorsel 19, 2330 Merksplas - Belgium Tel +32-11-740602 - Fax: +32-11-740602 Tel +32-14-14719356 - Fax +31-13-5436459 www.timetodive.be - [email protected] www.tntdiving.com - [email protected]

SILVER DAN POINT

DIVECENTER SCUBIDO STICHTING SAVE AND CARE Mendelssohnstraat 18, 3261 JL Oud- Laanweg 5-B - 1871 BH Schoorl Beijerland, Netherlands - Tel +31 186 616411 Tel 072-5090477 - [email protected] - www.scubido.com Mobile +31 6 41249115 - [email protected] - www.save-and- care.nl

DUIKPUNT LAZYWAVE Torhoutsesteenweg 551, 8400 Oostende - Belgie Via dei Mille, 39 - Van der Takstraat 194, 3071 LM Rotterdam, Tel +32-59800951 - Fax +32-59807806 - www.duikpunt.be - i Netherlands [email protected] Tel +31-10-2800798 - [email protected] - www.lazywave.nl

SEASINGS DIVERS De Binderij 47, 1321 EG Almere, Netherlands CETUS DIVING Lange Voren 22, 5521 DD Eersel, Nederland Tel: +31-1365363826 Tel: +31653266940 Fax: +31497518635 Fax: +31-1365365379 Website: www.seasignsdivers.com Email: [email protected] Email: [email protected] website: www.cetusdiving.nl

Potapljaj se varno Prični z menoj A diver gets back abroad the boat, Potapljač se v tujini vrne na ladjo, se onesvesti in preneha dihati. Potrebuje kisik. Ali veš kaj storiti? Udeleži se DAN osnovnega tečaja in vedel boš kaj storiti. Za več informacij pišite na DAN Trainingt: [email protected]

Ali obiščite DAN Europe spletno Naučili se boste nudenja prve stran: pomoči s kisikom na tečaju DAN www.daneurope.org Oxygen Provider in Diving First Responder.

DAN Europe Training:56 Safety & Education More DAN Products Available DAN EUROPE at: www.daneurope.org Product Selection

DAN komplet za podaljšano prvo pomoč DAN EUROPE OXYGEN ENOTA: (angl.DAN FIRST AID KIT EXTENDED od 264 € dalje CARE): 155,32 € Omogoča prvo pomoč s kisikom DAN je razvil za potapljače nov komplet za za potapljaške nujne primere na prvo pomoč, ki je namenjen tako rakreativ- mestu, kjer to potrebujete. DAN Eu- nim kot profesionalnim potapljačem. Poleg rope Oxygen enota je lahko v vodo- materiala, ki ga vsebuje Standardni DAN tesnem kovčku ali najlonski vreči in komplet za prvo pomoč (angl.:Standard je na razpolago v Pin Index ali DIN DAN first Aid kit)za razkuženje in oskrbo verziji. Širok obseg opcij in velikosti ran do katerih lahko pride med potapljaškim (kovčkov)vam omogoča, da si lahko izletom, vsebuje tudi celoobrazno masko izberete enoto, ki bo odgovarjala za oživljanje, SAM opornico, gel za opekli- vašim zahtevam. ne, hladilni sprej, dodatne grelne vrečke, dodatno odejo za prvo pomoč, toplomer, stetoskop ter DAN-ov medicinski vodič za potapljanje in potovanje. Komplet se nahaja v vodotesnem kovčku z DAN logom. Mate- rial se v kovčku nahaja v najlonskih vrečkah, ki omogočajo, da hitro najdemo material za prvo pomoč, ki ga potrebujemo. Na razpolago so kompleti različnih modelov in velikosti.

REŠEVALNI TRAK (angl.: RESCUE STREAMER): od 31,03 € dalje Reševalni trak poveča možnostza najdbo izgubljenega potapljača. Na- rejen je iz svetlo oranžnega polietelena z visoko gostoto in poveča vidnost potapljača s povečanjem njegove velikosti. Projektiran je tako, da ostane raztegnjen in na vodni površini. Patentirani design omogoča zanesljiv, stalen znak v sili, ki ne potrebuje ne kemikalij, ne baterij ali drugega napajanja. Ko je aktiviran, signalizira, dokler potapljača ne najdejo. Naprava za izgu- bljene potapljače deluje, ko vse ostalo odpove: • viden več kot 2 km daleč • aktivira se v nekaj sekundah • pravilno deluje • signalizira nepretrgano tudi, če ste poškodovani ali spite • kompakten in lahek

DAN ČRNI JOPIČ Z ZADRGO: 28,94 € Črni jopič z zadrgo in dvema žepoma iz 70% bombaža in 30 % poliestra z DAN logom na prsih.

ŽENSKA MAJICA: 14,96 € Stilska ženska majica s kratkimi rokavi iz kom- paktnega materiala z vezenim DAN logom. (S-M-L-XL-XXL) POVRŠINSKI SIGNALIZACIJSKI KOMPLET BOMBAŽNA KAPA: 8,95 € (angl.:SURFACE SIGNALING KIT): 74,79€ Priljubljena črna DAN strukturirana kapa z nizkim Nov in preizkušen! Vključuje oranžno bojo (klobaso) dolžine profilom, narejena iz bombaža, z nastavljivim tra- 1,90 metra (z LPI priključkom, nadtlačnim ventilom in odboj- kom na zadnjem delu in všitimi odprtinicami za nim trkom), piščalko, signalnim zrcalom in kemično svetlečo ventilacijo. Končni izgled, da kapi vezeni DAN palčko. Dodatki so shranjeni v spodnji del signalne “klobase”, logo na njeni sprednji strani. ki se lahko pripne na kompenzator plovnosti.

Obiščite danes spletni katalog, odkrili boste celotni obseg57 DAN.ovih izdelkov. Photo Contest Smernice in navodila so na naši spletni strain: www.daneurope.org/photocontest

Lokacija: Elphistone Mar Rosso - tip fotoaparata: Intova - tip filma:Digital

Rezultati “online” žirije Drugo ocenjevanje 2009 Zmagovalec FABIAN CARPANELLI

58 Drugo ocenjevanje 2009

Lokacija: Porto Badisco - tip fotoaparata: Nikon D300 - uporabljene leče: 105 micro nik- kor VR - tip filma:Digital

Rezulati skupine strokovnjakov podvodne fotografije: Paolo Cassinari - Pierfranco Dilenge - Andrea Giulianini Zmagovalec GIUSEPPE PICCIOLI DAN Europe se zahvaljuje vsem udeležencem, ki so s svojimi fotografijami prispevali k dobrim rezultatom tega tekmovanja.

59 Helping Divers Since 1983