GORJANC GLASILO OBČINE GORJE

28. februar 2019 številka 107 Lepa beseda lepo mesto najde Prireditev ob kulturnem prazniku v organizaciji KD Gorje

V Gorjanskem domu nas je 7. febru- da se v KD Gorje mogoče prebudi tudi za ples in Urška privoli. Kljub grmenju arja ob 19. uri na odru pričakala Lju- dramska sekcija. in vetru se vrtita vse hitreje, dokler se bljana v malem. Čudovite slike franči- Prešernovo pesem, zabavljico Sveti ne zavrtita do brega in izgineta v valo- škanske cerkve, Robbovega vodnjaka Senan je Tomaž Bregant doživeto re- vih Ljubljanice. in magistrata, ki so jih ustvarili učenci citiral. Z omenjeno zabavljico je Pre- Pevke so z glasnim prihodom na OŠ Gorje pod vodstvom Primoža Po- šeren dražil svojega prijatelja, patra oder, uporabo mobitelov in klepeta- klukarja, parazol, čudovito izvezen prt Benvenuta, saj je le-ta rad občudoval njem prikazale, da se namesto upora- na mizi in nakvačkani nageljni. Vse je ženske. be družabnih omrežij lahko posvetijo kazalo na svečanost in kulturno po- Sledil je nastop otroškega pevskega kulturnemu doživetju. Obenem so nas membnost dogodka. zbora OtAnaBer pod vodstvom Ber- opomnile, da izklopimo mobilne tele- Z uvodno pesmijo, slovensko hi- narde Poklukar Novak s pesmima Kje fone. Ob stalni, nevsiljivi spremljavi mno Žive naj vsi narodi, se je pričela so tiste stezice in Vsi so venci vejli. S Špele Torkar na klavirju so Simona To- uradna prireditev ob slovenskem kul- svojo otroško preprostostjo in iskre- maževič, Nataša Košir, Katja Pretnar, turnem prazniku. Zapel jo je pevski nostjo so poželi velik aplavz. Mateja Erman Repe in Tina Žemva zbor ViVo. Osrednji del prireditve je bila ba- vnesle življenje v besedilo, ostale pev- Župan Peter Torkar je poudaril, da lada Povodni mož, ki jo je stilizirano ke so spremljale zgodbo ter sodelovale kulturo srečujemo povsod okrog sebe. predstavil pevski zbor ViVo. Povodni z zvočnimi in svetlobnimi efekti. Zlasti Slovenski kulturni praznik obeležuje- mož je prva balada Franceta Prešerna, zanimivo je bilo poustvarjanje nevihte. mo na različne načine in tako iskreno ki je nastala v njegovem mladostnem Tilen Soklič in Karmen Ličef sta, oble- negujemo našo kulturo. Z znanjem obdobju. Snov za balado je črpal iz čena v gorenjsko narodno nošo, odlič- in vrednotami naj samozavestno in Valvasorjevega dela Slava vojvodine no odigrala vlogi povodnega moža in pogumno premagujemo izzive priho- Kranjske. Zgodba govori o lepi, mla- Urške. dnosti. Ker se je v teh dneh zamenjalo di, spogledljivi in domišljavi Urški, ki Urška Borovinšek, pevka ViVa, je na vodstvo Kulturnega društva Gorje, se se ji noben moški ne more upreti. Na citre zaigrala znano, skoraj ponarodelo je zahvalil dosedanji predsednici Bar- Starem trgu se odvija ples, na katerem pesem Urbana Kodra Cvetje v jeseni, ki bari Špendov (roj. Polda) in spodbudil Urška zavrača fante enega za drugim. novo, Matejo Erman Repe in njene so- Plesa je že skoraj konec, ko ugleda mla- Nadaljevanje na str. 2 delavce, k uspešnemu delu, z upanjem, deniča, ki ga želi omrežiti. Ta jo prosi OBČINSKE NOVICE Gorjanc

Nadaljevanje z naslovne strani Spoštovane Občanke jo je verjetno največkrat zaigral Miha Dovžan (glasbenik, ne in Občani, gorjanski biatlonec). Njena nežna, a hkrati samozavestna iz- vstopamo v pomladni mesec leta, vedba nas je ponesla v višave in čudovito zaključila osrednji ki ga bo pozdravil pust, prinaša- del prireditve. lec pomladi. Kot kaže, se pomlad že prebu- ja, februar nas je že ogrel s son- cem. Pa vendar lahko zima opleta z repom še vse do aprila. Na vse moramo biti pripravljeni. Na Občini Gorje smo pripravljeni na nove projekte. Občinski svet je sprejel proračun za leto 2019 in vsem svetnikom in svetnicam, ki ste ga podprli, se zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje. Sprejet proračun je temelj novih projektov in osnova za delovanje občine po zasta- vljenem programu in načrtih. Največji projekt v letošnjem proračunu je rekon- strukcija državne ceste –Fortuna. Občina bo sočasno z rekonstrukcijo uredila pločnik in ostalo po- trebno infrastrukturo. Zato je še kako pomembno, da sta proračuna države in občine sprejeta in usklajena. Spre- jeti projekti v proračunu občine so tudi pogoj za pridobi- tev evropskih sredstev iz kohezijskih skladov. Uspešnost projektov je nenazadnje vezana na različna soglasja, ka- terih pridobivanje je največkrat najtežje delo. Velika za- hvala vsem, ki razumete naše napore, da želimo urediti stanje, ki bi izboljšalo kvaliteto življenja vsem. Nekje so potrebni večji, drugje manjši posegi v privatno lastnino. Žal velikokrat ni mnogo možnosti ugodnih rešitev, zato Urška Borovinšek so potrebna pogajanja. Razumevanje občanov in pripra- vljenost odreči se svoji lastnini v javno korist je vredno Za konec nam je pevski zbor ViVo pod vodstvom Janje pohvale in zahvale. Mnogo smo že premaknili, ker zremo Hvala zapel slovensko popevko Mini-maksi ter požel huron- v isto smer in stremimo k enakim ciljem. Gorje so se v le- ski aplavz. Poslušalci so z vztrajnim ploskanjem nastopajoče tih samostojnosti pokazale za skupnost, ki napreduje, se večkrat priklicali na oder in tudi po pevskem dodatku, pe- razvija in viša standard svojim prebivalcem. Tega nam ne smi Roža na vrtu, še dodatno nagradili organizatorje, pevski more nihče oporekati niti nam vzeti. zbor ViVo, z dolgim aplavzom. Tako kot smo lahko ponosni na naš napredek, smo Prireditev je povezovala Ana Marolt. lahko ponosni na živo in pestro društveno dogajanje. Kultura je povsod okrog nas, le videti jo moramo. Če se Planinsko društvo Gorje v tem letu praznuje častitljivih bomo potrudili vsi, bo soustvarjanje kulture lažje, vsak kon- 90 let, za kar iskreno čestitamo vsem akterjem, ki dru- cert, prireditev ali razstava pa nas bo povezala med sabo. štvo delajo živo. Tudi ostala gorjanska društva so polna Vse, kar smo videli, slišali in čutili, je bilo del Kulturnega zanosa. Občina Gorje jih s ponosom podpira in spremlja društva Gorje: pridne žene, ki so pripravile čudovite dekora- njihove uspehe. V Gorjah prav vsak lahko najde primerno cije ročnih del, narodne noše, otroški pevski zbor OtAnaBer društveno aktivnost zase, samo vključiti se je potrebno v in pevski zbor ViVo. dogajanje. Čakajo nas odprtih rok. KD Gorje se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je pri- V prihodnjem mesecu vam želim ravno prav posla- reditev potekala nemoteno in suvereno: zboroma OtAnaBer vljajoče se zime in pridih pomladi. Če ne boste pustna in ViVo, Osnovni šoli Gorje in Primožu Poklukarju, Ani Ma- šema, si privoščite vsaj kakšen krof ali dva. In ne pozabite rolt, Karmen Ličef in Tilnu Sokliču, Simoni Tomaževič, Na- na naše žene, punce, mame, tete, hčere, ... Kaj bi brez ne- taši Košir, Katji Pretnar, Mateji Erman Repe in Tini Žemva, žnejšega spola? Pocrkljajte jih! Tomažu Bregantu, Marti Korošec in Zdenki Golob za sve- »» Vaš župan Peter Torkar tlobne efekte, Špeli Torkar za vezno besedilo in glasbeno podlago, Janji Hvala za režiserske korake, Moniki Černe in njeni mami Anamariji za pogostitev, Občini Gorje za zaupa- GORJANC - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Gorje, Zgornje nje, fotografu Miru Zalokarju, hišniku Mihu in Alojzu Noču, Gorje 6b, 4247 ; Odgovorna urednica: Romana ki je poskrbel, da smo se dobro slišali. Purkart. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Vsak obiskovalec je ob izhodu iz dvorane dobil majhno Gorjanc je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za darilce, listek z lepo mislijo o dobroti oziroma kulturi in kulturo RS, pod zaporedno številko 1534; Časopis izhaja v nak- sladko presenečenje, pospremljeno s sporočilom zadnje pe- ladi 1.170 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v smi, da ni važno, kako debela je denarnica, ampak, kako ve- občini Gorje. Priprava na tisk in tisk: Antus Jesenice. Distribu- liko je srce. Naj bodo naša srca odprta, bodimo prijazni drug cija: Pošta Slovenije. do drugega in si pomagajmo. Naslov uredništva: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 »»Janja Hvala, ViVo Zgornje Gorje. Elektronski naslov: [email protected] Oglasno trženje: Antus Jesenice, tel.: 04 586 51 30; e-mail:

2 Gorjanc AKTUALNO Vabilo na zbore občanov Na podlagi 47. člena Statuta Občine olepšanje kraja in pri tem sode- Člane vaških odborov imenuje in Gorje (Uradno glasilo slovenskih ob- lujejo (ureditev in vzdrževanje razrešuje na predlog župana ali zbora čin, št. 13/2017) in na podlagi Odloka o sprehajalnih, kolesarskih in drugih občanov posameznih naselji občinski ustanovitvi vaških odborov (UL RS št. poti), svet. Zbor občanov oblikuje predlog za 64/2007) sklicujem - seznanjajo občinski svet s prob- člane vaškega odbora. Vaški odbor ima tri člane, ki na prvi seji izmed sebe iz- ZBORE OBČANOV lemi in potrebami prebivalcev na področju varstva okolja, volijo predsednika. Natančen razpored po naseljih je Z naslednjim dnevnim redom: - sodelujejo pri organizaciji kul- razviden iz priloženega seznama. 1. Predstavitev Odloka o ustanovitvi turnih, športnih in drugih priredit- Vabim vas, da se zbora občanov vaških odborov z nalogami in pris- vah, tojnostmi udeležite v čim večjem številu, saj bo- - obravnavajo druga vprašanja iz ste tako lahko neposredno vplivali na 2. Volitve v vaški odbor občinske pristojnosti, ki zadevajo imenovanje vaših predstavnikov in 3. Razno naselje, katerega zastopajo in pred- Občino seznanili z vašimi pogledi, po- Seznanjajmo vas z vsebino 3. člena lagajo občinskemu svetu odločitve, trebami in pripombami. Odloka o ustanovitvi vaških odborov, ki se na to naselje nanašajo. Vljudno vabljeni, ki določa, da vaški odbori sodelujejo pri in vsebino 4. člena Odloka, ki opre- opravljanju naslednjih javnih zadev: deljuje: »»Peter Torkar, župan Občine Gorje - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih Zbori občanov za oblikovanje predlogov za člane vaških odborov (mandat 2019- aktov, ki obravnavajo njihovo območje, 2022) - sodelujejo in dajejo mnenja pri Naselje Kraj zbora občanov Dan in datum Ura javnih razgrnitvah prostorskih zbora planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo njihovo območje, Spodnje Gorje, Pod- Sejna soba Občine četrtek, 7. marca 17:00 hom Gorje - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov Zgornje Gorje Sejna soba Občine četrtek, 7. marca 17:30 občine, Gorje - dajejo predloge za letne občinske Krnica (vklj. ), Sejna soba Občine četrtek, 7. marca 18:00 proračune za področje javne infra- Sp. in Zg. Laze, Ra- Gorje strukture na svojem območju, dovna, - dajejo pobude za dodatno promet- Mevkuž, Višelnica, Sejna soba Občine četrtek, 7. marca 18:30 no ureditev, Grabče, Poljšica pri Gorje - dajejo predloge za ureditev in Gorjah BeeAware! Občina Bled in Čebelarsko dru- setih občinah na območju Alp, v Slove- štvo Bled – Gorje, ki v letošnjem letu niji sta to občini Kranjska Gora in Bled. praznuje stoletnico delovanja, sta del BeeAware! predstavlja kooperacijski evropskega projekta BeeAware! Alp- projekt Mednarodne komisije za var- ske občine za zaščito čebel. Čebele ne stvo Alp (CIPRA), omrežja občin Pove- ohranjajo le biotske raznovrstnosti, zanost v Alpah in društva Alpsko mesto marveč skrbijo tudi za raznolikost na leta, sofinanciran pa je s strani Sklada naših jedilnih mizah. Projekt želi alp- za zaščito živali in Nemškega zveznega ske občine spodbuditi k sprejemanju ministrstva za okolje, varovanje nara- ukrepov za varstvo in zaščito medono- ve, gradnjo in jedrsko varnost. snih in divjih čebel ter zaščito njihove- Čebelarsko društvo Bled – Gorje le- Dogodku, ki bo marca na blejski ga življenjskega okolja. Projekt poteka tos praznuje stoletnico delovanja in je osnovni šoli, sledijo aprila predavanje v letih 2018–2021, in sicer v petindvaj- seveda aktivno vključeno v projekt. in delavnica za oddajalce sob, konec Prvi dogodek na Bledu bo 15. mar- aprila bodo odprli razstavo slik in pro- ca, k sodelovanju pa so povabili blejske slavili stoletnico čebelarske družine osnovnošolce, ki bodo pri tehničnem Bled - Gorje, konec maja bodo razsta- pouku izdelali okoli 70 čmrlnjakov in vo slik s čebelarskimi motivi odprli na jih poslikali. V avli šole bodo ob 13. uri Selu, dogodki v letošnjem letu pa se odprli razstavo, ki ji bodo dodali preda- bodo zaključili novembra s predstavi- vanje o čmrljih, povabili pa bodo lokal- tvijo zbornika čebelarske družine. ne kmete in oddajalce sob, ki jim bodo panje tudi predali v uporabo. »»Romana Purkart

Watercolor Organic Honey 3 - Elements - OBČINSKE NOVICE Gorjanc

Najava javnih razpisov Dela na potoku Buden Občina Gorje obvešča, da bodo z dnem 28. 2. 2019 na V februarju so se na potoku Buden pričela dela za uredi- spletni strani Občine Gorje na naslovu www.gorje.si – za- tev struge skozi vas Krnica. Izvaja jih VODNOGOSPODAR- vihek OBČINA GORJE/RAZPISI IN NATEČAJI obja- SKO PODJETJE d.d., po izvedbeni pogodbi za odpravo po- vljeni naslednji javni razpisi: sledic neposredne škode na objektih vodne infrastrukture zaradi poplav in močnega vetra, ki je nastala med 11. in 13. 1. Javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske decembrom 2017 na območju porečja zgornje Save. kulturne dejavnosti v letu 2019 na območju Občine Predvidoma bodo dela zaključena v prvem tednu mese- Gorje ca marca. Za izvedbo objekta po tej pogodbi so predvidena 2. Sofinanciranje dejavnosti in opreme ljubiteljske sredstva v višini 90.000 € z DDV, ki jih zagotavlja država. kulturne dejavnosti v Občini Gorje za leto 2019 »»Občinska uprava 3. Sofinanciranje prireditev v Občini Gorje v letu 2019 4. Sofinanciranje programov mladih v Občini Gorje v letu 2019 5. Sofinanciranje programov, ki so namenjeni starejšim občanom in se izvajajo v Občini Gorje v letu 2019 6. Sofinanciranje programov humanitarnih in invalid- skih organizacij v Občini Gorje v letu 2019

Rok za oddajo vlog na objavljene javne razpise je 29. 3. 2019. Razpisna dokumentacija za navedene javne razpise bo na voljo tudi v sprejemni pisarni Občine Gorje.

»»Občina Gorje

Tudi letos bomo ustvarjali

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vabi vse, ki slikate, oblikujete z glino, izdelujete nakit, pletete, kvačkate ali kako drugače sproščate svojo umetniško žilico, k sodelovanju v projektu USTVARJALNI PODJETNIK. Osnovni namen projekta je pomagati še neuveljavljenim ustvarjalcem na pot podjetništva in hobije spreminjati v poslovne priložnosti. Sodelujočim posameznikom bomo pomagali pri ureditvi ustreznega statusa, zanje organizirali različne izobraževal- USTVARJALNI ne delavnice, jim omogočili prodajo v okviru različnih do- godkov, pripravili promocijske zloženke in vzpostavili pove- zovanje z drugimi ustvarjalci ter s tem spodbudili izmenjavo PODJETNIK izkušenj. Za vsakogar se bo našla kakšna zanimiva, poučna in tudi donosna aktivnost. V letošnjem letu bomo v projekt povezovali ustvarjalce iz  izobraževalne delavnice Bohinja, Gorij, Kranjske Gore in Jesenic – ustvarjalce občin,  omogočanje prodaje v okviru ki bodo s sofinanciranjem v letu 2019 projekt podprle. različnih dogodkov  predstavitev v skupnem katalogu Uvodne predstavitve projekta, v okviru katerih boste  lahko izrazili tudi svoje želje, potrebe in pričakovanja, bodo  pomoč pri ureditvi ustreznega potekale: statusa za prodajo del • v torek, 5. marca 2019, ob 17.00 na Razvojni agenciji  povezovanje z drugimi ustvarjalci Zgornje Gorenjske, in izmenjava izkušenj

• v četrtek, 7. marca 2019, ob 17.00 v sejni sobi KS Dovje –

Mojstrana, USTVARJALCI VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE. ZABAVNO BO. • ostali termini in lokacije bodo znani naknadno, • možnost individualne predstavitve. Rok za prijavo je 7.3.2019 PREDSTAVITEV PROJEKTA:

Udeležba v projektu je BREZPLAČNA.  Torek, 5. marec 2019, ob 17.00 – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Jesenice Udeležba v projektu je BREZPLAČNA. Prijave za sode- Prijave in dodatne informacije: lovanje bomo zbirali do 7. 3. 2019 na elektronskem naslovu Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Urška Luks  Četrtek, 7. marec 2019, ob 17.00 – sejna [email protected] ter telefonski številki 04 581 34 17 (Ur- T: 04 581 34 17 soba KS Dovje-Mojstrana

E: [email protected] ška Luks).

Projekt Ustvarjalni podjetnik Vabljeni, da se nam pridružite. Zabavno bo. Izvedba: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Urška Luks Financiranje: Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora 4 Gorjanc AKTUALNO

Uskladitev podatkov v RKG-GERK Brigajte se zase! In ohranite Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske subvencije obve- ščamo, da bo letos obdobje vlaganja zbirnih vlog potekalo svoje zdravje od 25. februarja 2019 do 6. maja 2019. Vlagatelji morajo V Sloveniji zboli za rakom več kot 12 000 ljudi, od tega 6 urediti GERK-e na upravni enoti vsaj en dan pred vložitvi- 500 moških in okrog 6 000 žensk. Od tega umre nekaj več jo vloge za kmetijsko subvencijo. kot 5 700 Slovencev letno. Med nami pa živi že več kot 81 000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za rakom. Kakšna je pre- Za ureditev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite ventiva raka, boste izvedeli na predavanju, ki bo 5. 3. ob za termin, na telefonski številki 04 537-16-12 ali 04 537- 17.30, v mali sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. 16-03. Depresija lahko prizadene vsakogar: mlade, starejše, mo- »»UE Radovljica ške, ženske. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo. 7. marca ob 11.15 se nam pridružite na skupinski delavnici Spoprijemanje z depresijo. Delavnica bo potekala v Zdravstvenem domu Bled, v mali sejni sobi. Vabimo vas na KRVODAJALSKO AKCIJO Če vam preglavice povzroča hipertenzija, vas 12. mar- ca ob 11.15 vabimo na predavanje o visokem krvnem tlaku. V Festivalno dvorano Bled: S seboj lahko prinesete tudi svoje merilnike. • v ponedeljek, 25. marca, od 7. do 13. ure in 14. marca obeležujemo svetovni dan ledvic. Kakšne naloge opravljajo ledvice in kako lahko pomagamo našim • v torek, 26. marca, od 7. do 13. ure. ledvicam, da ostanejo zdrave, boste izvedeli 14. 3. ob 9.00, v mali sejni sobi Zdravstvenega doma Bled. Po predavanju S seboj prinesite veljavni osebni dokument! boste imeli možnost brezplačnega testiranja urina. Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne Udeležba na predavanjih in delavnicah je brezplačna za pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice vse, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. je možno darovati kri vsak petek, od 7.30 do 11. ure, tekom Vabljeni! celega leta. »»Nika Teran, dipl. m. s., Krvodajalci na Bledu med 7. in 14. uro lahko brezplačno Zdravstvenovzgojni center Bled parkirate na parkiriščih: P01-Cesta svobode, P03-Zdravili-

ški park, P07-Pod Jelovico. Ne pozabite na sprednjo stran vetrobranskega stekla namestiti oznake »krvodajalec«.

Naslednja številka Gorjanca izide 28. marca, prispevke na naslov [email protected] sprejemamo do 20. marca.

Travniški sadovnjak - brezplačno usposabljanje V partnerstvu z Biotehniškim centrom Naklo, Društvom agronomije), ob 11. uri v župnijskem sadovnjaku, kmečkih žena Kranj in Društvom žensk z dežele občina Ra- Zgornje Gorje 45 v Zgornjih Gorjah dovljica izvajamo projekt Od pridelka do izdelka – dodana vrednost podeželju Usposabljanja bodo potekala v torek, 5. 3. 2019, s pričet- (CLLD, LAS Gorenjska košarica) kom ob 9. uri v Gorjanskem domu (Zgornje Gorje 46, 4247 Zgornje Gorje). VABILO NA USPOSABLJANJA Usposabljanja so namenjena vsem, ki se želite sezna- V sklopu usposabljanj bodo izvedena predavanja z nasle- niti z načrtovanjem in sajenjem travniškega sadovnjaka. dnjimi vsebinami: Usposabljanja bodo zajemala informacije o pomenu sort za • Primerne sorte in pomen travniškega sadovnjaka sajenje v travniške sadovnjake, predstavljene bodo posame- za naravno krajino (Tatjana Grilc, univ. dipl. inž. zne značilnosti sort. V praktičnem delu bodo predstavljene agronomije), ob 9. uri osnove rezi sadnega drevja in oskrba travniškega sadovnja- • Načrtovanje in sajenje novega travniškega sadovnjaka ka v prvem letu. (Erika Boltar, univ. dipl. inž. agronomije), ob 10. uri Usposabljanja so brezplačna. Vabljeni k udeležbi! • Oskrba travniškega sadovnjaka med letom in rez »»Organizator: KGZS Zavod KR sadnega drevja s prikazom (Germana Pivk, dipl. inž.

5

Projekt: Od pridelka do izdelka – dodana vrednost podeželju (Od pridelka do izdelka) (CLLD, LAS Gorenjska košarica)

NARAVA, DEDIŠČINA Gorjanc Kača na obisku Prezgodnje temperature so nas ustavi Republike Slovenije tudi kazniv, tudi v odročnih krajih in kotičkih po- zato vse bralce prosim, da nobene ne- dalpskih gorenjskih občin letos prese- povabljene kače NE UBIJETE, TEM- netile že v sredini februarja in tako se VEČ POKLIČETE. Žival bomo varno je topli del leta pričel ne le za nas, tem- ujeli in jo s čim manj stresa vrnili nazaj več tudi za premnoge živali, med njimi v naravo, s tem pa prispevali k razno- tudi za kače. likosti habitata in populacije določene V Sloveniji z malce sreče lahko opa- vrste na nekem območju. zimo kar 11 vrst avtohtonih plazilk, Pred leti je bil v ta namen predvsem med katerimi sta navadni in progasti za osrednjeslovensko regijo ustano- gož, belica ter črnica, smokulja, ko- vljen tako imenovani Kačofon, zadnja branka, belouška, mačjeoka kača, laški leta pa smo se v povezavi z njim po celi in navadni gad ter modras, nekaj od teh Sloveniji razdelili tudi drugi prosto- pa je stalno opaženih tudi na Gorenj- voljci, ki se odzovemo na klice in pride- skem. Največkrat srečamo nenevarne mo na teren po žival. Rešena smokulja (Coronella austriaca) smokulje, kobranke, belouške ali na- VSE TAKŠNE INTERVENCIJE vadne gože, sem pa tja pa se na prisoj- SO BREZPLAČNE IN PROSTO- pokličite 070 571 273 (Davor Ros) in v nih legah lahko najdeta tudi modras in VOLJNE, TODA BREZ VAŠEGA kar najkrajšem času pridem do vas in navadni gad. Vse kače se človeku pravi- KLICA NIČ NE MOREMO, ZATO žival prenesem na varno. Hkrati se lah- loma umaknejo, zaradi večdesetletnih NAS POKLIČITE. ko na to številko obrnete tudi z vsemi posegov v njihova naravna okolja pa Lani smo v občinah Bohinj, Bled, drugimi vprašanji glede plazilcev. se kdaj lahko znajdejo tudi v naši ne- Gorje, Žirovnica, Radovljica, Jesenice Poiščete nas lahko tudi v javni fa- posredni bližini kot na primer na dvo- in Kranjska Gora rešili 76 kač na več cebook skupini "KAČA NA OBISKU?", rišču, v garaži, v kleti, avtu ali kjerkoli kot 60 intervencijah, po vsej Sloveniji kamor lahko naslovite svoje vprašanje drugje. pa je številka po zbranih podatkih pre- ali nalepite sliko posnete kače in po- Žal so ljudje te krasne in za ekosis- segla 300 rešenih in varno izpuščenih stregli vam bomo z vsemi potrebnimi tem nujno potrebne živali v preteklosti živali, kar je nesporno največ v vseh nasveti in odgovori! zaradi vpliva vere in neznanja preveč- letih delovanja. Najlepša hvala in se vidimo – upaj- krat pobijali, a danes vemo o njih več Ko opazite kačo, ki je zatavala v vaš mo, da v še večjem številu kot lansko kot kdaj koli prej, vsak uboj nedolžne dom, se zadržuje znotraj hiše, v nepo- leto! živali je povsem nepotreben in po sredni bližini ali v avtu, garaži, lopi itd. »»Davor Ros Popis kozolcev

Kozolci, na Gorenjskem imenovani Na Razvojni agenciji Zgornje Go- obravnavali samo z arhitekturnega vi- tudi stogovi, so edinstvena arhitektur- renjske bomo skupaj z Zavodom za dika, temveč bomo zbirali tudi ljudsko na posebnost slovenskega podeželja. varstvo kulturne dediščine Slovenije, izročilo, vezano na njih. Zato vabimo Kmetje so jih nekoč uporabljali pred- Območno enoto Kranj, obravnavali domačine, da na telefonsko številko vsem za sušenje in shranjevanje sena, kozolce v sklopu CLLD-operacije Ar- 04 581 34 16 ali e-naslov nina.kobal@ žita in pridelkov. Zaradi sprememb v hitektura gorenjskih vasi, ki poteka na ragor.si posredujete morebitne poseb- načinu kmetovanja je njihova vloga območju 14 občin Gorenjske. V pro- nosti, zgodbe ali vraže o kozolcih. postala postranska, uporabljeni so ve- jektu želimo ugotoviti stanje kozolcev Sodobno kmetijstvo kozolce potre- liko redkeje kot nekoč, zato so podvr- na Gorenjskem in njihove lokalne po- buje v veliko manjši meri kot nekoč, ženi propadanju. Kljub temu pa so po- sebnosti in razlike, zato bomo naredili zato se moramo zavedati, da je njihovo memben gradnik slovenske kulturne popis kozolcev na območju naselij Bo- propadanje del napredka. Kljub temu krajine. dešče, Bohinjska Češnjica, Cerklje na pa želimo s projektom izpostaviti de- Gorenjskem, Hote- diščino ljudskega stavbarstva ter do- maže, Kovor, Ljubno, mačine in lastnike kozolcev opozoriti Možjanca, Paloviče, na pomen strokovnega vzdrževanja. S Plavški Rovt, Podbli- tem pa okrepiti zavedanje, da so kozol- ca, Podkoren, Poljši- ci pomemben del slovenske etnološke ca pri Gorjah, Poto- dediščine ter naše skupne identitete. ki, Spodnje Duplje, Projekt Arhitektura gorenjskih vasi Srednja Bela, Stiška poteka v okviru LAS Gorenjska košari- vas, Vrba in Zgornje ca in je sofinanciran s strani Evropske Jezersko. Popis se bo unije preko Evropskega kmetijskega izvajal na terenu, zato sklada za razvoj podeželja. domačine, predvsem pa lastnike kozolcev, »»Nina Kobal, Razvojna prosimo za razume- agencija Zgornje Gorenjske vanje. Kozolcev ne bomo

6 Gorjanc ZGODOVINA Kralj Triglava Letos, natančno 1. 1. 1939, je minilo 80 let od smrti prof. dr. Albina Belarja. Profesor Belar je pustil močan pečat ne samo s svojim znanstvenim delom, pač pa tudi s svojim biva- njem in prisotnostjo v Gorjah, natančneje v Podhomu. Be- larjeva družina po očetovi strani izhaja iz Idrije, oče Leopold je bil ravnatelj v Ljubljani, zborovodja in skladatelj, kar je nedvomno pustilo sledi na sinovi široki usmerjenosti. Albin Belar je bil v prvi vrsti znanstvenik, naravoslovec, obenem pa tudi velik poznavalec slovenske narave in kulture, gornik in alpinist, tudi poet in pesnik. Belar je po maturi na višji re- alki študiral na Dunaju, kjer je diplomiral iz kemije, kasneje pa je opravil še doktorat iz fizike v Gradcu. Kot profesor je deloval v različnih krajih od Reke do Ljubljane. Po potresu v Ljubljani, l. 1895, se je pričel še intenzivneje ukvarjati s seiz- mologijo. Predvsem na tem področju se je razvil v znanstve- so ga zaradi njegovega navdušenja nad naravo in še posebej nika svetovnega formata. Seizmološka opazovalnica, ki jo je nad gorami na kratko imenovali kar Kralj Triglava. prof. Belar razvil na ljubljanski realki, je bila prva tovrstna Žal nikoli ne bomo vedeli natančno, kaj se je v resnici opazovalnica v Avstro-Ogrski, prerasla je v najbolje tehno- dogajalo po prvi svetovni vojni, ko je Avstro-Ogrska prešla. loško opremljeno in dejavno seizmološko opazovalnico v te- Vemo zgolj to, da so Belarju očitali nemškutarstvo, da so ga danji Evropi. Nedvomno gredo zasluge za tak sloves Belarju umaknili in je postal neželen. Zelo težko razumljeno dejstvo osebno, saj je bil tudi inovator, njegovi potresomeri, ki jih je tedanjih oblasti, še zlasti, če na dogajanje gledamo s časov- sam poimenoval »tremomeri«, so bili pojem tehnološko do- ne odmaknjenosti, poznavajoč vso širino in obseg njegovega vršenih instrumentov. dela. Oblasti so ga pognale v nemilost in deloma tudi v oseb- Kdove koliko življenj je rešilo njegovo znanje v prvi sve- no stisko, ki se ji je z delom uspešno upiral, a zdravje ga je tovni vojni, kjer je s svojimi napravami skušal dognati, kod počasi, vztrajno zapuščalo. Žena s tremi otroki je emigrirala se je z diverzantskim izkopavanjem in kasnejšim minira- v Ameriko, sam jim tja ni uspel slediti, domnevno zaradi od- njem poskušala pod avstrijske položaje dokopati italijanska vzema potnega lista. vojska! Belarja je v Podhomu na Vrščah pogosto obiskal tudi Belar ni bil inovator samo na področju seizmologije, pač kralj Aleksander, ki ga je poskušal rehabilitirati. Observato- pa tudi na področju radiofonije, meteorologije in drugod. rij na Vrščah je deloval do leta 1930, ko se je bil prof. Belar Tudi v svoji vili na Vrščah, ki jo je zasnoval svetovno pri- prisiljen umakniti zaradi paralize in slepote. Zatekel se je k znani arhitekt Maks Fabiani, dober osebni prijatelj Albina prijateljem na Kočevsko, kjer je v Polomu pri Kočevju tudi Belarja, je Belar osnoval svoj seizmološki observatorij. umrl, pokopan je v družinski grobnici. Belar ni bil zgolj znanstvenik, ampak tudi zelo dober po- Njegovi vnukinji Cyntya in Leyla živita v ZDA, zelo radi znavalec izjemnosti pojavov v naravni in kulturni krajini, obiščeta Slovenijo, ponosni na svoje slovenske korenine in zato ni naključje, da je bil leta 1903, ko je tedanje »avstroogr- svojega deda. Z velikim navdušenjem spoznavata in govorita sko ministrstvo za uk in bogočastje« pričelo s popisom izje- o domovini njunega starega očeta, ki se ga je žal nekoč odre- mnih naravnih pojavov, pozvan, da razdela, popiše in pripra- kla, za današnjo družbo pa se mi vse bolj dozdeva, da mu še vi nabor takšnih spomenikov na tedanjem Kranjskem. Prav ni dodelila častnega mesta, ki mu gre. to je bil tudi kasnejši razlog, da je l. 1908 tedanji deželni vla- »»Tomaž Bregant di predlagal zavarovanje doline Triglavskih jezer. Domačini

Obeležje prvi potresni opazovalnici pri vhodu v Vegovo šolo v Potresna opazovalnici na Vegovi v Ljubljani Ljubljani s fotografijo Albina Belarja 7 ČEBELARSTVO Gorjanc Skupaj stopimo po medoviti (pravi) poti Ali se je človek pripravljen soočati za vremenske pogoje in tudi posledično svojimi posledicami? na bolezni in škodljivce. Že naši predniki so vedeli, da je potrebno tisto kar vzameš iz narave je potrebno tudi vrniti, da se ohrani rav- novesje v naravi. Statistika o številu prebivalcev se iz leta v leto povečuje in s tem se povečuje tudi večja poraba hrane. Pridelovalci hrane so prisiljeni v intenzivno kmetijstvo in sajenjem monokultur ter krčenjem gozdov in travnikov za njihovo širjenje. Na ogro- Ena od medovitih rastlin je ameriški mnih kmetijskih površinah, kjer se slamnik. sejejo monokulture, te pestijo vsako Če imamo veliko prostora na vrtu leto škodljivci in bolezni. Kako se temu se lahko odločimo za zasaditev medo- izogniti so vedeli že naši predniki, saj vitih dreves kot so lipa, divja češnja, so upoštevali kolobarjenje in tako pre- navadna leska, kostanj in še mnogo prečili marsikatero nevšečnost. Trav- drugih medovitih dreves. Na vrtovih Polje sočnic, ki čebelam zagotavljajo niki, ki ostajajo se kosijo redno, tako da se lahko odločimo tudi za posaditev gr- medičino in cvetni prah. ne zacvetijo v svojih pisanih barvah kot mov kot so vrtnice, ki nam s cvetenjem nekoč. Na javnih površinah (parki, vrtovi, obogatijo naš vrt. Na vrtovih imamo še …) imamo tudi možnost, da izberemo Ali še lahko ukrepamo? tudi možnosti posaditve medovitih za- avtohtone medovite rastline. Med nji- čimb in dišavnic. mi so to lipa, kostanj, javor kot tudi šte- Vsako pozitivno ravnanje bo do- vilne medovite trajnice in grmičevje. prinos k ohranjanju naše narave. Tako S tem pozitivni delom ne bomo se je potrebno zavedati, da s sajenjem omogočili le pašo čebelam, ampak avtohtonih medovitih rastlin v naš bomo poskrbeli tudi za našo okolico. prostor prispevamo k preživetju in Ne le čebele, ampak tudi narava nam ohranjanju čebel kot tudi ostalih opra- bo hvaležna, saj ji bomo vračali tisto ševalcev. kar potrebuje, da skupaj ohranimo naš Zakaj avtohtone medovite rastline? prostor za prihodnje rodove. »»Tomaž Samec, Svetovalec za varno Živali so se na določenem območju hrano pri JSSČ prilagajale. Tako so se tudi rastline pri- lagajale stoletja, tisočletja različnim vremenskim kot tudi ostalim nevšeč- Leska – medoviti grm, ki nas jeseni raz- nostim. Medovite rastline zagotavlja- veseljuje s svojimi plodovi – lešniki. Čebelarska izobraževanja jo čebelam medičino in cvetni prah. Ko imamo na razpolago večjo kme- Medičina in cvetni prah medovitih preko zime tijsko površino – njivo imamo prav rastlin zagotavljata tisto kar čebele po- Izobraževanje je pomembno tako številne možnosti izbire med trebujejo za svoj obstoj. Torej se mora- tudi pri čebelarjih in pozimi je čas medovitimi rastlinami. Na njive lahko mo skupaj zavedati in saditi medovite za prodajo medu in za pridobivanje posejemo sončnice, buče, ajdo, mak, rastline na domačem vrtu, njivah kot novih znanj v čebelarstvu. Pobudni- oljno ogrščico, facelijo, deteljo,… Te tudi na javnih površinah. S tem bomo ca izobraževanj je Čebelarska zve- rastline ne bodo omogočale le pašo če- zagotovili pestrost in pripomogli k za Slovenije in društva. Predavanja belam, ampak bodo koristne tudi širše. ohranjanju čebel v našem prostoru. To smo organizirali na lokalnem nivoju, Npr. semena sončnic in buč lahko po- pozitivno energijo bomo lahko spreje- večina predavanj za gorenjske čebe- zneje uporabimo za izdelavo olja. Nato mali nazaj iz narave in tudi skupaj raz- larje pa poteka v novem Čebelarsko ajdo, ki jo sejemo poleti, v času cvete- mišljali pozitivno. razvojnem izobraževalnem centru v nja omogoča čebelam pašo ko dozori jo Lescah. Katero medovito rastlino izbrati? požanjemo in pridobimo moko. Tudi Čebelarsko društvo Bled – Gorje ostale medovite rastline niso uporab- To je odvisno kaj imamo na razpo- je januarja organiziralo predavanje ne le za čebele, ampak po končanem na temo varoze, predavala je Mira lago ali je to le balkon na katerem ima- cvetenju, žetvi se ostali zeleni deli ra- mo cvetlična korita, morda vrt, njiva Jenko Rogelj, o senzoričnih lastno- stlin podorjejo in s tem obogatimo tla stih medu je govorila Nataša Lilek, ali pa so to javne površine. s humosom. S tem nahranimo milijone V cvetlična korita na balkonu ima- o apitehničnih ukrepih pa Vlado drobnih organizmov v tleh in izbolj- Avguštin. Za čebelarje so predava- mo številne možnosti pri izbiri medo- šamo zračnost in strukturo tal. Tako vitih rastlin tako iz vrst začimbnic in nja vir znanja in pogoj za pridobitev s tem ravnanjem zemljo obogatimo. subvencij za čebelarsko opremo, ki dišavnic. V korita lahko sadimo bazili- Rastline, ki jih nato posejemo na to ze- ko, origano, timijan, meliso, boreč kot jo čebelar potrebuje pri svojem delu. mljo bodo bolj močne, zdrave in tudi Naj medi! tudi nizko sočnico ali ameriški slamnik odporne na stres, ki je v zadnjem času in še bi lahko naštevali. bolj pogost. To mislimo na neugodne »»Lovro Legat, ČD Bled – Gorje

8 Gorjanc VRT, NARAVA Lončnice pozimi V zimskem času na vrtu skorajda ni kar nekaj lončnic strupenih, zato jih dela, zato nekaj pozornosti posvetimo ne izbiramo, če imamo doma majhne lončnicam. Tako malo nege potrebuje- otroke. So pa nekatere med njimi po- jo in tako veliko nam pomeni njihova membne kot čistilke zraka. Pred po- prisotnost. Nekatere lončnice so naše stavitvijo lončnice v ustrezen prostor dolgoletne spremljevalke. se pozanimamo, ali rastlina sodi med Pri izbiri sobnih rastlin je odločil- dolgodnevnice ali kratkodnevnice. nih kar nekaj dejavnikov. Prvi izmed Kratkodnevnice bodo cvetele v prosto- njih je prostor, kamor bomo rastlino ru, kjer bo dan krajši od osmih ur, torej postavili. Izbiramo med rastlinami za tam, kjer dolgo v noč ne bo prižgana sončna, polsenčna in senčna mesta. luč. Vsekakor moramo ljudje bivati v Rastline ne smemo izpostavljati pre- sožitju z rastlinami, saj si izmenjujemo listnega roba, na radiatorje namestimo pihu. Nekatere lončnice potrebujejo pline, pomembne za dihanje. posodice z vodo. Ne zalivajmo preobil- veliko vlage, drugim je idealno krajše V kolikor imamo voljo, se lahko no, saj se lahko pojavi gniloba korenin- obdobje suše. Zopet druge morajo biti polotimo tudi razmnoževanja rastlin. skega vratu, venenja, gnitja korenin, nekaj časa izpostavljene temperatu- Afriške vijolice razmnožujemo z listni- plesni. Pazimo na pojav škodljivcev, ram okrog 16 stopinj Celzija, saj bodo mi potaknjenci, pisanolistne bršljane predvsem listnih uši, pršic, kaparjev, s tem imele večji nastavek cvetov. Po- z grobanjem poganjkov, klorofitum tripsov, volnatih uši. Zelenim lončni- zimi vsekakor rastline zalivamo manj, s hčerinskimi pritlikami, mavrine in cam pozimi večkrat z vlažno krpico saj ne potrebujejo veliko vode, ker za dracene z zračnim grebeničenjem, eše- očistimo prah z listov. večino rastlin poteka obdobje mirova- verije z deljenjem koreninske grude, Veliko lončnic vzgajajo na Nizo- nja, izjema so cvetoče rastline. večino rastlin s stebelnimi in vršnimi zemskem, kjer so vrtnarije specializi- Rastline z manjšimi listi, s slabše potaknjenci. Izredno lepe so rastline s rane za gojenje samo ene vrste rastli- razvitimi koreninami, rastline v gli- pisanimi listi. Med cvetočimi rastlina- ne. Obisk vrtnarij je namenjen zgolj nenih loncih potrebujejo manj vode. mi si dom popestrimo z bromelijavka- strokovnim obiskovalcem, za katere Rastline dognojujemo, vendar pazimo mi, flamingovci, spatifili, božičnimi in ob vhodu veljajo zelo stroga pravila pri izbiri in pripravi gnojil. Gnojila velikonočnimi kaktusi, kristusovimi glede razkuževanja, tako obutve in rok za lončnice so v tekoči obliki, v obliki trni, tilancijami, spatifili, ehmejami, kot tudi oblačil. Vsak vrtnar ima svoje prahu, tablet, paličic in ampul. Izbira- številnimi orhidejami, kalanhojami, orodje, ki je nameščeno ob njegovi se- mo med gnojili za zelene in za cvetoče sobnimi azalejami, primulami, bego- riji proizvodnje rastlin. Pogoji, kjer ra- lončnice. Zavedati se moramo, da je nijami, … med zelenimi lončnicami so stline uspevajo, so idealni glede osve- edinstveni primerki fikusov, benjami- tlitve, vezane na razvojno fazo rastline, nov, difenbahij, taščinih jezikov, kro- temperature, vlage … pri kombiniranju tonov, dracen, juk, tradeskancij, fitonij, dekorativnih materialov seveda poleg mavrin, zamnij, bršljanov, številnih praznične dekoracije veliko pozornost praproti, otroci pa običajno pozornost namenijo kontrastnim, živim barvam. posvečajo muholovkam. Pri zalivanju Popestrite letošnji dan žena z izbiro se poslužujmo nasvetov na etiketah, edinstvene sobne rastline, pri izbiri običajno nam veliko pove prstni poiz- upoštevajte želje in izberite ustrezno kus vlažnosti zemlje. barvo cveta. V kolikor je zrak v prostoru suh, »»Nataša Kunstelj, BC Naklo kar bodo rastline nakazale s sušenjem Sajenje lip v sklopu pomladne čistilne akcije

Vzporedno z letošnjo očiščeval- cvetlične paše na naših travnikih. Pod to Najevsko lipo se vsako leto sre- no akcijo, ki bo predvidoma v začetku Lipa je Slovencem že od nekdaj ve- čujejo slovenski politiki in pod njo naši aprila, občina Gorje in Čebelarsko dru- liko pomenila, je slovensko simbolno literati berejo svoja dela. štvo Bled – Gorje vabita ljubitelje nara- drevo in je imela častno mesto v vasi. V naši bližini je zelo znana večsto- ve in čebel na akcijo sajenja lip. Pod njo so se zbirali možje in odločali o letna, zaščitena Gogalova lipa v Zgornji Lipe bomo sadili na javnih površi- pomembnih vaških zadevah. Ena takih Radovni. Pozornost vzbuja zaradi svoje nah Gorij in vasi. S tem bomo polepšali je danes ohranjena v Prešernovi Vrbi. mogočnosti ter debeline in smrekice, bodočo podobo naših vasi in prispe- Lipe kot slovensko simbolno drevo ki je pred več desetletji vzklila na njej. vali, da bodo naši vnuki dihali čistejši smo sadili ob slovenski osamosvojitvi Vse zainteresirane, ki bi lipe po- zrak. Obenem je lipa medovito drevo z željo, da bodo stoletja lepo rasle in sadili na svojih vrtovih, pozivamo, da in s sajenjem bomo pomagali ohranjati uspevale v miru in svobodi. Lipov list svoj interes sporočite na občino Gorje najpomembnejše opraševalce rastlin smo uporabili kot naš simbol tudi pri osebno, na tel. 04/575 18 05 ali e-pošto – čebele, brez katerih ne bi bilo hrane promociji Slovenije. [email protected]. in življenja. Tudi sajenje drugih medo- Najbolj znana lipa v Sloveniji raste »»Čebelarsko društvo vitih rastlin, rož na naših vrtovih, po- pri kmetiji Najevnik pod Ludranskim Bled-Gorje in Občina Gorje maga nadomestiti, zaradi intenzivnega vrhom blizu Črne na Koroškem. To je kmetijstva, zgubljene in osiromašene mogočna lipa z obsegom 10,8 metra. 9 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Gorjanc Ob slovenskem kulturnem prazniku – 17. pohod spomina in prijateljstva Janeza Svetine

Ob slovenskem kulturnem prazniku je območno združe- nje ZVVS Zgornja Gorenjska povabilo vse dobromisleče na že 17. pohod spomina in prijateljstva Janeza Svetine. Udeleženci iz vse Slovenije, čez tristo jih je prišlo, so se na praznični dan, 8. februarja, zbrali v Radovljici, kjer so v Srednji gostinski in turistični šoli uredili prijavne formalno- sti, po pozdravnih besedah pa ob osmi uri krenili na 13 km dolgo pot. Z veteranskim praporom in slovensko zastavo na čelu je kolona pohodnikov pod vodstvom Marjana Bohinca hitro prišla skozi Lesce na Bled. V Festivalni dvorani je bil krajši postanek za malico in čaj. Ob 10.30 so vsi skupaj odšli do Pre- šernovega spomenika, kjer je bila krajša proslava. Zbrane je pozdravila blejska svetnica Mihaela Pesrl, svojo praznično noto je dodala slavnostna govornica, poslanka evropskega parlamenta Tanja Fajon, ki je poudarila, da nas vse preveč stvari ločuje in razdvaja. Zato je še toliko bolj pomembno, da se srečujemo na takih prijetnih poteh, ki nas povezujejo in nam vračajo zaupanje. snost. Ob spomeniku so se s cvetjem in postrojem praporov V kulturnem programu so sodelovali recitatorji blejske poklonili pesniku. Osnovne šole dr. Josipa Plemlja in Veteranski pevski zbor Zaključek pohoda je bil v Srednji gostinski in turistični pod vodstvom Franca Podjeda. šoli, kjer so poskrbeli za izdatno malico. Pohodniki Anka- Po slovesnosti so pohodniki nadaljevali pot v Vrbo. De- ran – Triglav so tam pripravili tudi priložnostno razstavo ob legacija pohodnikov domačega združenja in OZ VVS Gornja svojem dvajsetem pohodu, ki je bila deležna velikega zani- Radgona je spotoma odnesla cvetje na grob Janeza Svetine, manja. prve civilne žrtve vojne za Slovenijo, in na grob Marije Stare. Pohod je v čudovitem vremenu lepo uspel in prav vsi Lepo je bilo videti kolono 330 zadovoljnih in ponosnih udeleženci so se poslavljali od organizatorjev z obljubo, da pohodnikov, z zastavo in prapori veteranskih združenj na prihodnje leto spet pridejo. čelu, ki je prihajala preko polja v Vrbo na osrednjo slove- »» Ana Miler

Gledališki maraton in ostali dogodki Brezplačno usposabljanje

Od 18. do 22. marca bo potekal že 22. Linhartov otroški na EGSŠ Radovljica gledališki maraton – Območno srečanje otroških gledaliških V okviru projekta MUNERA 3 bomo na Ekonomski gi- in lutkovnih skupin občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica. mnaziji in srednji šoli Radovljica (Gorenjska c. 13, 4240 Ra- Večina predstav bo potekala v Linhartovi dvorani Radovlji- dovljica) v sodobno opremljenih računalniških učilnicah v ca, kjer si jih bodo ogledali tudi letošnji selektorji za gleda- popoldanskem času organizirali brezplačno usposabljanje liško dejavnost. S tremi otroškimi predstavami pa bomo oblikovanja spletnih strani ter grafičnega oblikovanja. gostovali tudi v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, v Udeleženci se bodo spoznali z naslednjimi vsebinami: Gorjanskem domu in Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. • izdelava in oblikovanje spletne strani Organizator teh dveh dogodkov je Območna izpostava • odzivna spletna stran za telefone Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Radovljica, ki na- • kontaktni obrazec poveduje 6. aprila v Festivalni dvorani Bled Območno sreča- • izdelava in oblikovanje poslovne vizitke nje otroških folklornih skupin občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica ob 11. uri in ob 18. uri Območno srečanje odraslih • osnovni elementi programa Adobe Illustrator folklornih skupin omenjenih občin. • spoznavanje orodij za tekst Od 7. do 11. maja pa bo v Linhartovi dvorani potekal 22. • osnove tipografije in reprodukcije Linhartov gledališki maraton za odrasle skupine prav tako • spoznavanje formatov datotek občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica. • priprava plakata za tisk »»Tatjana Kržišnik, vodja Območne Začetek: 4. marec 2019 izpostave JSKD Radovljica Trajanje: 40 ur (10 srečanj) Termin: ponedeljek in sreda, od 17.00 do 20.00 Pogoja za prijavo: • zaposlena oseba • osnovno poznavanje računalniških sistemov Kontakt: Lidija Perše, koordinatorica projekta – lidija. [email protected] Vljudno vabljeni!

10 Gorjanc MLADI Smučarski tečaj Vrtca Gorje Prekrasna pokljuška idila je v te- lahko doživimo. Mali smučarji so se na je se ob tej priložnosti najlepše zahva- dnu od 11. do 15. februarja 2019 gostila snegu resnično izkazali in z navduše- ljujemo, ker vsako leto poskrbi, da se otroke iz Vrtca Gorje, ki jeseni odhaja- njem vsak dan pripovedovali, kako jim predšolski otroci lahko udeležijo kar jo v šolo. Pet dni so aktivno preživeli na gre, v čem so dobri, kako napredujejo. treh tečajev, preden grejo v šolo – teča- smučarskem tečaju. Petek je bil poseben dan, saj so jih pri- ja drsanja, smučanja in plavanja – in v Ponedeljkovo jutro je bilo polno šli pogledat družinski člani in spust celoti krije vse stroške. Zato res še en- pričakovanj in vznemirjenja. S popol- po beli strmini je bil še posebej težko krat hvala. no smučarsko opremo so otroci v vrtcu pričakovan. Prav vsak otrok je bil de- »»Meta Šilc, Vrtec Gorje komaj čakali, da se odpravijo proti Po- ležen bučne podpore gledalcev ob pro- kljuki. Sprva negotovi koraki v smučar- gi, priteklo pa je tudi kar nekaj solzic skih čevljih so bili iz dneva v dan bolj sreče in ponosa tistih, ki smo gledali in suvereni. Z odličnimi vaditelji športne spremljali naše mini športnike. Njiho- VPIS OTROK agencije Sporty je bil vsak dan na sne- vo smučarsko znanje nas je resnično gu resničen užitek. Preko igre so otroci navdušilo in upamo, da ga bodo še v tej V VRTEC GORJE spoznavali osnove smučanja in se urili zimi lahko utrjevali. ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020 v smučarskih prvinah. Dobre volje ni Ni zaključka brez medalj in tokrat manjkalo, rdeča lička in otroci z iskri- jih je otrokom podelila podžupanja, Redni vpis otrok v vrtec (za vstop cami v očeh pa so nekaj najlepšega, kar gospa Danijela Mandeljc. Občini Gor- otrok s 1. 9. 2019) bo potekal od po- nedeljka, 4. marca 2019, do petka, 8. marca 2019, v prostorih svetovalne delavke na Osnovni šoli Gorje. • ponedeljek, 4. 3. 2019, od 8. do 15. ure, • torek, 5. 3. 2019, od 8. do 15. ure, • četrtek, 7. 3. 2019, od 8. do 17. ure, • petek, 8. 3. 2019, od 8. do 12. ure. za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: 04/572 94 77. VLJUDNO VABLJENI! DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU Vrtec Gorje vabi v četrtek, 7. mar- Mednarodna nagrada za Anamarijo Poklukar ca 2019, na DAN ODPRTIH VRAT. V dopoldanskem času, od 9.30 do 11. Prvega februarja se je učenka 5. ra- menskega mednarodnega filmskega in ure, vas vabimo na OGLED DEJAV- zreda Anamarija Poklukar udeležila fotografskega festivala. NOSTI v prostorih vrtca in OŠ Gorje. slavnostne podelitve nagrad medna- Likovni izdelek Anamarije je bil rodnega likovnega natečaja Sprehodi izbran med 23 nagrajenimi izdelki od pod morjem, ki je potekal v Slovenskih kar 1311 sodelujočih iz sedmih evrop- IGRALNA URICA V VRTCU Konjicah v okviru odmevnega istoi- skih držav. Izdelek je nastal pri pou- V popoldanskem času ob 16. uri ku neobveznega izbirnega predmeta pa vabimo otroke, ki še ne obiskuje- umetnost, kjer učenci ustvarjajo in se jo vrtca, in njihove starše, da se nam preizkušajo v različnih tehnikah ter pridružijo na IGRALNI URICI v iščejo nove izrazne možnosti. Učenci vrtcu. Otroci se bodo igrali, starši pa so na temo podvodnega sveta ustvar- bodo med tem pridobili informacije jali motive v tehnikah akvarela, globo- o bivanju otrok v vrtcu. kega tiska ali kombinaciji obeh tehnik. Nastala so čudovita dela, kar dokazuje Veseli bomo vašega obiska! tudi dosežek Anamarije Poklukar. Čestitke Anamariji in ostalim ustvarjalcem NUM! »»Primož Poklukar, prof. lik. um.

11

Osnovna šola Gorje • Zgornje Gorje 44a • 4247 Zgornje Gorje T: 04 574 51 30 • F: 04 576 91 00 • Splet: osgorje.si • E-pošta: [email protected] Trr. 01407-6000000015 • ID za DDV SI99229692 • matična št. 5087317000 MLADI Gorjanc Medgeneracijsko sodelovanje v skupini Veverice V novembrskem članku preteklega leta ste se lahko se- da bodo videli, kako se to pravilno naredi, je seveda veliko znanili s programom Nacionalnega inštituta za javno zdrav- otrok dvignilo roko. S pomočjo izštevanke smo izbrali dekli- je, Zdravje v vrtcu, katerega glavna letošnja nit je medgene- co, ki je ob povijanju povedala, da je tudi ona svojemu atiju racijsko sodelovanje. tako povila nogo, ko je prejšnje leto padel s strehe in se po- V skupini imamo deklico, katere mamica je po poklicu zo- škodoval. Z zanimanjem so si ogledali povijanje noge, pred- bozdravnica. Obiskala nas je, ko smo se pogovarjali o telesu. vsem pa so se razveselili merjenja tlaka in kisika v telesu, Najprej je pokazala nekaj najpomembnejših inštrumentov, saj so pri tem lahko sodelovali prav vsi otroci. Čeprav nismo ki jih uporablja pri svojem delu. Pogovarjali smo se o luknjah posebej razložili, čemu služi naprava za merjenje pritiska, in črvičkih, ki pridejo v zobe, če jemo preveč sladkarij oz. če so z zanimanjem opazovali, kako naprava kaže številke, in ne umivamo zob. Najbolj so se razveselili, ko so izvedeli, da bili veseli, ko jih je oskrbovalka pohvalila, da imajo dober jim bo na nohtke narisala oz. napisala prvo začetnico njiho- pritisk. Nasmejali so se, ko je rekla, da so zdravi kot ribice v vega imena – podobno kot tisto, ko na zobke riše razne risbi- vodi. Pred merjenjem kisika pa smo ponovili, da nam kisik ce, ko jim da plombo. Zanimiva jim je bila lučka, ki je svetila dajejo drevesa, ki jih je največ v gozdu, zaradi česar tudi mi z z modro barvo in je ob koncu zapiskala, kar je bil znak, da se veseljem hodimo v naš konec gozda. Prav vsi otroci so imeli je plombica posušila. Prikazala je tudi del postopka, ko or- nad 97 % nasičenosti. todont vzame odtis zob – pri tem ji je odlično asistirala nje- Ponovno pa nas je obiskala tudi medicinska sestra Tina, na hčerka. Obljubila je, da nam bo prihodnjič prinesla odtis. ki je tokrat predstavila značilnosti prebavil oz. želodca. Po- Otroci so se jemanju odtisa smejali, nad samim odtisom pa novili smo prednosti zdravega načina prehranjevanja ter so bili presenečeni in ga z zanimanjem opazovali. Poleg vse- naštevali sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko C-vitamina. ga pa jim je N. mamica izdelala še medalje, na kateri je bil zob Na zabaven način, s pomočjo rokavic, ki sta predstavljali in so jih lahko odnesli domov. Obisk je bil sproščen, otroci želodec, je prikazala, da ko se preveč najemo, otežimo naš navdušeni in kar nekaj kandidatov imamo, ki si želijo postati želodec in se ne počutimo dobro. Tako so ugotavljali, da je zobozdravniki/zobozdravnice, ko odrastejo. bila rokavica, ki je predstavljala prepoln želodec, težja od Obiskala nas je tudi mamica, ki je po poklicu socialna rokavice, ki je predstavljala zdrav, vesel, nasmejan želodec. oskrbovalka. Otrokom je najprej razložila, kaj socialni oskr- Prva je namreč bila napolnjena z vodo in je bila zaradi tega bovalec pomeni in kaj počne, ko pride h komu na obisk. Po- težja. Otroci pa so ji z veseljem pokazali tudi naše zdravstve- udarili smo, da ne gre le za pomoč odraslim osebam, pač pa ne izkaznice, ki smo jih izdelali iz narezanih kartonov. Vsak tudi ostalim skupinam ljudi, ki so bolni ali poškodovani in so otrok si je izbral zlato, svetlečo nalepko, ki jo je nalepil na doma. Ob tem, ko si je nataknila rokavice in nadela masko, so karton. Na drugi strani pa je zapisal svoje ime. Nekateri so otroci ponovili, zakaj je pomembno, da nosi rokavice in za- napisali tudi svoj priimek, jaz pa sem potem dodala samo še kaj ima na obrazu masko. Povedali so ji tudi za eksperiment, rojstni datum. Tako je vsaka zdravstvena izkaznica resnično ki smo ga delali s poprom in se tako naučili, da moramo roke osebna, individualna. Zdravstvene izkaznice je sestra razpo- umivati z milom in toplo vodo, da bacili tako zbežijo in mi redila po mizi, pred ordinacijo je bila improvizirana čakalni- ne zbolimo. Ob vprašanju, če želijo, da komu povije nogo, ca in je otroke poklicala noter. Tam so ji povedali, zaradi česa so prišli in nekateri so dobili tudi injekcijo. Z namenom gibanja v naravi smo obiskali tudi našo hi- šico škratka Gorjanka, v kateri smo prebrali pravljico Peter Zajec: Skrivališče na drevesu. Takrat nas je obiskala tudi mamica enega dečka, ki nam je ob priložnosti spoznavanja rentgenskih slik rok (ki smo jih izdelali s pomočjo tempera barve in vatiranih paličic za ušesa) pokazala sliko svoje roke po operaciji sindroma karpalnega kanala in takratno povito roko. Zelo vesela sem, da naše medgeneracijsko sodelovanje resnično diha s polnimi pljuči. Še posebej se je to izkazalo, ko smo k sodelovanju povabili vse starše in stare starše, ki so se nam pridružili na sprehodu do škratkove hišice. Odziv je bil izreden in od 17 prisotnih otrok so otroke obiskali starši in stari starši petnajstih otrok. Na sprehod smo se odpravili v tednu kulture in na dan, ki je bil v vrtcu namenjen bibari- jam oz. izštevankam. Naša skupina se vsak mesec nauči eno izštevanko, ki je povezana z vremenom, zato smo se odločili, da jo predstavimo na našem srečanju. Poleg izštevank smo se vsi skupaj tudi dodobra razgibali. Skupaj pa smo se nau- čili novo izštevanko, za katero verjamem, da bo šla tudi vam v uho. Ti si sonce, jaz sem sneg, ko zasiješ, grem v breg. Jaz sem noč in ti si dan. Večeri se, pojdi stran! Otrokom smo zgled in skozi načelo medsebojnega so- delovanja oblikujemo povezanost med družino in vrtcem ter širše – z okoljem, saj ob tem upoštevamo vse naravne in družbeno-kulturne posebnosti naših Gorij. Zato še enkrat vsem najlepša hvala za sodelovanje! »»Klavdija Iveljić, vzg. skupine Veverice

12 Gorjanc MLADI Dijaki na praksi v Angliji Na Srednji šoli Jesenice znanje in izkušnje doma že od leta 2015 pridno bogatimo tudi v tujini. V letošnjem šol- skem letu poteka naš prvi samostojni projekt Erasmus+ sofinanciran s strani Evropske unije in naslovljen Z delov- nimi izkušnjami v tujini do boljših za- poslitvenih možnosti. Izven meja naše države je svoja obzorja širilo skupaj kar 24 vestnih dijakov 3. in 4. letnika programskih usmeritev predšolska vzgoja, zdra- vstvena nega in strojni tehnik. Skupaj s spremljevalnimi učitelji so se sredi oktobra odpravili v zgodovinsko boga- to pristaniško mesto Plymouth na ju- gozahodu Anglije. Dijaki so opravljali 3-tedensko praktično usposabljanje z delom v tamkajšnjih vrtcih, domovih za ostarele, avtomobilskih in drugih strojniško usmerjenih podjetjih. Na delovnih mestih so pridobili vpogled v drugačen način dela ter nova strokov- na znanja. Kljub temu da je spozna- partnersko organizacijo v Angliji so se znanja so prav to kvalitete, ki lahko v vanje dijakov z njihovim strokovnim dijaki družili tudi na večerih karaok, prihodnje mladim omogočijo boljše področjem v tujini glavni cilj takšne obiskali mesti Bristol in St Ives ter si zaposlitvene možnosti v svojem pokli- mobilnosti, izkušnja v tujini vedno ogledali eno večjih atrakcij regije Cor- cu. Kot šola si z naraščajočim številom prinese mnogo več kot to. Sprva malce nwall, imenovano Eden Project. Ob izkušenj sodelovanja s tujino že širše plaho in presenečeno, a kaj kmalu nav- vrnitvi domov so bili občutki precej upamo gledati tudi v prihodnost. Po- dušeno so dijaki sprejeli komunikacijo mešani, z domotožjem na eni in nepri- leg ustaljene prakse zagotovo želimo v angleščini, preizkušanje bolj in manj čakovano domačnostjo novega okolja podobno izkušnjo omogočiti tudi di- okusne angleške hrane, že pregovor- na drugi strani. jakom 3-letnega poklicnega programa no vljudnost in olikanost Angležev in Tovrstna mobilnost za vsakega di- mehatronik operater. še številne druge kulturne posebnosti jaka predstavlja svojevrstno izkušnjo bivanja pri angleških družinah. V pro- »»Ines Rajgelj, koordinatorica projekta in pozitivnih ter tudi malo manj pozitiv- učiteljica angleščine stem času je vsak dijak lahko našel svoj nih doživetij. Posledično dijaki prido- priljubljen kotiček v mestu, najsi bo to Vsebina članka je izključno odgovornost avtorice in ne bijo večjo samozavest, zaupanje vase odraža stališča ali mnenja Evropske komisije. dobro založena knjigarna, fitnes cen- in svoje sposobnosti ter postanejo ter, park ali kavarna. V sodelovanju s iznajdljivejši in samostojnejši. Poleg

foto Miro Zalokar

13 OBLETNICE Gorjanc 91 let gospe Jožice Knafelj klasika. Leto je hitro minilo in tu je bil 91. rojstni dan gospe Joži- Postregel nam je s svežo pečeno pito, ki jo je gospod Ro- ce Knafelj. Voščili smo ji predstavniki Rdečega križa in Ob- bert sam spekel. Nadev je bil iz skute in špinače. Bila je zelo čine Gorje, tudi s pesmijo! okusna. Odkar je starejši, ima več časa in je peka pite njegovo V preteklem letu se je dogajalo veliko, povedala je, da se delo, za sladico pa je postregel prekmursko gibanico in ba- je pravzaprav v tem letu še enkrat rodila. Morala je na ope- klavo. racijo žolča v bolnico na Jesenicah. Zdravnik se je pred po- Slišali smo veliko zanimivih zgodb iz njunega življenja. segom z njo pogovarjal o poteku operacije, bil je zaskrbljen Žena Danica je iz Kurje vasi na Jesenicah. V Bosni je živela glede možnih zapletov, tudi zaradi njenih let. Gospa Jožica 37 let, do razpada Jugoslavije. Sinova Ivan in Darko sta bila mu pravi, da je toliko stara, da gre lahko med ptičke, če ne bo rojena v Sloveniji, potem pa so bili nekaj časa vsi v Banja uspelo. Po operaciji je bil zdravnik ob postelji, ko se je pre- Luki. Sinova sta se vrnila na Jesenice leto prej, potem pa še budila in ji povedal, da jo je dobro prestala. Ona pa pravi hu- starša. domušno, da je še ptički nočejo. »Lej jo, še tega ni pozabila,« Sedaj imajo hišo na Poljanah. V pritličju hiše je sin Darko je bil zadovoljen zdravnik. z družino. Njegova hči Katarina ima downov sindrom. Prišla Pogovarjali smo se o spominih in o vsakdanjih stvareh, nas je trikrat pogledat, če kaj rabimo. Katarina dela v VDC- pa tudi o zdravju. Ugotavlja, da ji pravzaprav nič ne manjka, -ju na Jesenicah. Začela je trenirati judo. Je članica državne da potrebuje samo za sproti. reprezentance oseb s posebnimi potrebami. Na olimpijadi v Ob odhodu smo ji zaželeli kar največ zdravja in vedrine Los Angelesu je osvojila srebrno olimpijsko medaljo. Meda- še naprej. ljo je osvojila tudi v Rimu. Pokazala nam je zlato medaljo, ki jo je že letos osvojila na tekmovanju v Ljubljani. Dedek Robert ima bogato življenjsko pot. Lani je obiskal grobove svojih starih staršev na Češkem in v Avstriji. Letos poleti imajo v načrtu družinsko poletno potepanje po »ded- kovih poteh«. Odpeljali se bodo s kombijem in prevozili pri- bližno 2.500 km. Popoldne je v prijetnem vzdušju kar prehitro minilo. Ob odhodu smo mu zaželeli še veliko zdravja in dobre volje. 90 let gospe Vere Smolej V začetku februarja je svoj 90. rojstni dan praznovala go- spa Vera Smolej, Zakamnekova Vera s Spodnjih Laz. Voščili smo ji predstavniki občine in Rdečega križa Gorje in ji zaže- leli predvsem veliko zdravja. Bila nas je zelo vesela. Nazdra- vili smo in zapeli Kol'kor kapljic, tol'ko let. 90 let gospoda Roberta Šimbere Sredi februarja smo obiskali gospoda Roberta Šimbero, ki je praznoval 90. rojstni dan. Voščili smo mu predstavniki Občine Gorje in Rdečega križa Gorje. Zelo nas je bil vesel! Na Jesenice je kot sedemnajstletni štipendist za črno metalurgijo prišel iz okolice Jajca iz Bosne. Po sedmih letih na Jesenicah je spoznal bodočo ženo Danico. Poročena sta že 67 let. Njegov oče je prišel v Bosno s Češke, mama pa iz Avstrije. V družini je bilo sedem otrok, on je bil najmlajši. Oče jim je umrl, preden je bil Robert rojen. V osnovni šoli so se učili latinico in cirilico. Veliko bere in ima zelo veliko knjig: leksikone, slovarje, zgodovinske, teh- nične, medicinske knjige, pa romane, predvsem ga zanima

Doma je bila v Straži pri Cerknem, blizu bolnice Franje, kjer je tak breg, da je »še kuharca h šporhet' prvezana«. Ži- vljenje je bilo težko. Doma je bilo osem otrok, oče je bil zidar, mama je skrbela za družino. Tam ni bilo dela. Ko je bila stara 24 let, so iskali ljudi za delo v tovarni na Jesenicah in je šla. Stanovala je pri bratu na Jesenicah, kjer je spoznala Jaka, bodočega moža, in prišla je na Laze. Rodila sta se jima sin Branko in hčerka Draga, ima vnuka in dve vnukinji. Kasneje je delala na LIP-u. Zase poskrbi še sama. Malo je na Lazah, včasih pa gre za nekaj časa na Jesenice, ob lepem vremenu se rada sprehodi. Prijetno smo poklepetali in se pogovarjali predvsem o vsakdanjih stvareh. »»Marija Jakopič, Rdeči križ Gorje 14 Gorjanc ŠPORT Gorjanska Amerika Ne zgodi se prav pogosto, da te nekdo pokliče v službo in ti ponudi Ameriko. No, meni se je. Ne vem, kako se imenuje zvezda, pod katero sem bil rojen, ampak nedvomno je bila tista prava, srečna. In tisti nekdo, ki me je klical, je bil uči- telj športne vzgoje na Osnovni šoli Gorje Nenad Pilipovič. Seveda sem vedel, da gre za projekt Mednarodnih zimskih otroških iger v Lake Placidu, saj sta bili obe punci iz mojega gnezda na seznamu potnikov in pričakovanje te avanture je bila tematika pogovorov zajetnega števila preteklih nedelj- skih kosil. Nisem pa vedel, da se je odprl prost sedež na le- talu, ki ga bom očitno nad Atlantikom grel prav jaz. Hudiča! Kaj pa služba? A dopust bo? Seveda so mi v šoli, kjer delam, vnaprej opravičili izostanek, ker imam dobre ocene. Hehe.

V tem »cajtengu« ste že dosti brali o našem trudu oko- li tega, da bodo naslednje generacije lahko dihale svež zrak in v IKEI kupovale nove kredence za nobel apartmaje, ki v Gorjah rastejo kot gobe po dežju. Govorim seveda o sa- Kip svobode jenju mladih dreves po Pokljuki in okolici za GG Bled in Šobrlov'ga Toneja. Kar nekaj vikendov smo starši in ekipa razredu. Ne samo moj kufer, tudi jaz sem »oversize«. Govo- vihteli železnino in bojda zelo kakovostno zakoreninili pravi rim o svoji višini, da ne bo pomote. Plastika na zadnjem delu gozd smrečic, bukvic in javorčkov. Ja, hvala zgoraj omenje- sedežev mora biti res kakovostna, saj bi se po osmih urah nima za sodelovanje. S še nekaj dodatnimi opravki smo že tiščanja kolen v stol pred mano morale narediti vdolbine, vnaprej pokrili večino stroškov projekta in vse bolj je kazalo, prisežem. Dolg je let čez lužo preko Dunaja. da ne bomo potovali kot jugoslovanski turisti, temveč bomo Letališče JFK v New Yorku. Nekaj birokracije, rentge- v denarnicah imeli celo nekaj »bakšiša« za nove »leviske«. ni, cariniki, policaji, varnostniki ... Ja, varnost je v ZDA na Okej, gremo! Trije kombiji, dvajset ljudi, dvajset kufrov. prvem mestu. Tam je to najbolj cenjena dobrina. Varnosti Moj kufer pa sploh ni bil kufer. V bistvu je bil dvometrski ža- imajo v bistvu toliko, da jo celo izvažajo po svetu. Amerika kelj z desetimi pari laufarc, pegleznom, glidrom in klistrom. vam v državo dostavi »varnost«, obenem pa vam brezplač- Porkaduš, a bo tole šlo normalno na avion? Če tvoj kos pr- no odpeljejo tudi tisto »ničvredno«, črno, smrdljivo pod- tljage ni v pikolovsko določenih gabaritih, je ceneje na letalo talnico, če jo pač imate. No, če pride ameriška varnost, jo vzeti na primer taščo s slovensko košarico. Kdo bi razumel nedvomno imate. Gremo nazaj k našemu projektu. Kako te aero-prevoznike ... Ker smo imeli dve vreči smuči, je bil naenkrat spravite dvajset ljudi s kovčki velikosti ljubljan- nesrečnik z moji podobno kramo še Miha Vindišar. Naš tre- ske garsonjere na nabito poln metro? Pravi odgovor je samo ner. Najprej smo imeli namen v pogajalsko vojno za šverc eden. Nenad zavpije: »Ruši!« in mi brez milosti napademo nestandardne prtljage poslati drugi steber naše odprave, vagon, da se ne bi vrata zaprla, preden smo vsi vkrcani. Če Majo Prešeren Kristan. Izkušeno popotnico z zelo dobrimi bi kakšen otrok sam ostal na podzemni postaji, bi se količina pogajalskimi prijemi. Taktiko smo bliskovito spremenili, ko sivih las na moji glavi najverjetneje potrojila. Hvalabogu se smo ugotovili, da je naša ovira do zastonjske obravnave na- je taktika zelo dobro obnesla in samo temu se je zahvaliti, ših mega vreč ženska. Taka kerlca, kot sva midva z Mihom, da še danes na meni najdete kakšen temen las. Ja, če si od- bova pa menda eno Heidi že dala v red. Simpatični dekliček govoren za enajst otrok v desetmilijonskem mestu, turizem za pultom avstrijske zračne flote je res vse požegnal in brez dobi povsem nove dimenzije. Skratka. Štirje dnevi v veleme- dodatnih stroškov spravil na letalo. Taktika? Delovala sva stu. Spomenik na mestu, kjer sta bila zrušena dvojčka, Wall nebogljeno in proseče, ker gorjanski šarm po svetu ni prav Street, Kip svobode, otok Ellis, Times Square, Grand Central dobro razumljen. Trikrat hura za Štrudl Airlines! Spet smo Terminal, Rockefellerjev nebotičnik, Trumpov nebotičnik, prišparali. Šparajo pa tudi oni s prostorom v ekonomskem Madison Square Garden, Centralni park, zgradba Dakota (atentat na Lennona) in seveda nakupovalni centri. Aja, se spomnite, ko sem napisal, da mi izlet treh petin moje druži- ne v Ameriko ne bo povsem opustošil tekočega računa? Res ga ni, ampak če v New Yorku nameravate opraviti eno malo večjo »fasngo«, se to lahko zgodi zelo hitro. A nekaj športnih malenkosti smo vseeno nabavili. Saj veste, adidaske iz Ame- rike so gotovo boljše kot tiste iz naše štacune, pa čeprav so oboje iz iste fabrike na Kitajskem, a ne. In veste, kaj? Svet je majhen. V hostel nas je prišla obiskat in pozdravit prava pravcata Gorjanka. Anita Jan že kar nekaj let živi v New Yor- ku in imeli smo prav zanimiv pogovor o njenem življenju v velemestu in naši misiji Lake Placid. Anita, hvala za obisk in oprosti, če smo izgledali utrujeni zaradi časovne razlike. Z jet-lagom sem se srečal prvič. Popolnoma porušen življenj- ski ritem. Popoldne sem bil neverjetno zaspan, ponoči pa sem buljil v strop in se trudil biti tiho kot miš, da ne bi zbudil ostalih. Zjutraj se je izkazalo, da smo vsi buljili v strop in se Miha in Blanka, velika pozitivca trudili ne zbuditi ostalih. Hecno. 15 ŠPORT Gorjanc

Dobro. Sedaj pa tisto, zaradi česar smo sploh prepotovali na tisoče kilometrov. Tek na smučeh, biatlon in umetnostno drsanje v Lake Placidu! V Ameriki je vse XXL. To pomeni tudi to, da lahko z izpitom za avto voziš kombi s petnajstimi sedeži. Praktično. V Newarku smo najeli dva kombija in jo mahnili v petsto kilometrov oddaljeni Lake Placid. Starej- šim bo poznan pojem Woodstock 1969. Tudi na tem prizori- šču smo se ustavili. Kar težko je bilo verjeti, da se je na tej od- ročni lokaciji zbralo toliko ljudi, lačnih poslušati legendarne glasbenike. Če bi bil petdeset let nazaj tam takšen snežni metež, kot je bil za časa našega obiska, bi Joe Cocker, Joan Baez in ostala druščina greli svoje glasilke v bližnji oštariji, publika v tistih cajtih pa je bila tako ali tako znana po tem, da so se na veliko greli kar med seboj. Tako sem vsaj nekje prebral. Jaz sem se (žal) rodil prepozno. Naposled le zagledamo tablo »Welcome to Lake Placid«. Skakalnice, zunanje drsališče za hitrostno drsanje, par dvo- ran za hokej oziroma umetnostno drsanje, nekaj hotelov, nekaj trgovinic ter jezero. Halo? Tole pa ni nič kaj ameriško XXL. To je vasica z 2500 prebivalci. Gorjancev nas je več. Kdo bi si mislil … Je pa ta vasica butična. Vse nobel in ja, dra- go. Žal nam je bilo, da nismo več nabavljali v New Yorku. Kaj češ, lepota se tudi v Ameriki ceni. Lepo je pa resnično bilo. Na novo zapadli sneg, 15 stopinj pod ničlo, zimska idila, da se reče. Iz hotelske sobe smo do jezera imeli natanko deset korakov. Seveda je bilo zamrznjeno in vsako jutro se je na- šel nekdo, ki je splužil čudovito drsalno progo okoli jezera, obvezno pa so očistili tudi del ledu za igranje hokeja. Status Ekipa na tekmovališču in nivo hokeja na ameriško-kanadski meji pa poznamo. Lake Placid ima v zgodovini ameriškega hokeja prav posebno mno večkrat »mokro« sanjajo. Če se malce pošalim, danes mesto. Nekoliko starejši se zagotovo spomnite, no, če vaša pa lahko ZDA v hokeju na ledu premaga že vsaka Slovenija. »SIM-kartica« še ni popolnoma zafilana, tako imenovanega Bravo, risi! Upam, da sem vam vsaj malo orisal utrip Lake »čudeža na ledu«. V tej mali vasici so bile leta 1980 zimske Placida. olimpijske igre in prav tu je ameriška hokejska reprezentan- Pa da se vrnemo k scefrani rdeči niti tele moje pisarije. ca premagala reprezentanco takratne Sovjetske zveze, ki je Tekmovanja? Uspehi? Rezultati? Ne! Zanalašč ne! O tem je tedaj veljala za absolutnega favorita in tudi osvojila olimpij- bilo že dosti napisanega in povedanega. Ne razumite tega sko zlato. Zadnje. Na ta dogodek so domačini tako ponosni, narobe. Zelo sem vesel in ponosen na vse tekmovalce. Vsi do da imaš kot turist včasih občutek, da se je takrat čas tu usta- zadnjega so dali vse od sebe in tekmovali so v pravem olim- vil. Tista davna zmaga pravzaprav še danes plete rdečo nit pijskem duhu. To je zame dovolj. Ta tekmovanja, ki v teh kraja in zagrizeni privrženci ameriškega hokeja jo nedvo- mladih letih vodijo gorjanske šolarje po celem svetu, jim ši-

Ekipa z županom Lake Placid-a in nekdanjim biatloncem Timom 16 Gorjanc ŠPORT rijo obzorja, morajo biti le nagrada in motiv za trud in čas, ki ima očitno preveč časa, napase, češ, da je za športno društvo ga vlagajo v vrhunski šport doma, v Gorjah. Ta tekmovanja nakup piva povsem neprimeren. Pač neko mnenje, ki zame morajo šolarje povezovati. Povezovati morajo tudi učitelje, nima večje teže od sapice iz »tazadnje«. Hja, pa smo že pri starše in vse ostale, ki se znajo veseliti za druge. To sem otro- sprejemu! Takega se pa ne bi sramovala niti Ilka Štuhec z kom večkrat položil v ušesa. To polagam na srce tudi vam, ki zlato medaljo svetovnega prvenstva. Seveda je imel prste pri tole berete. Tiste tri stvari zgoraj, o katerih danes zanalašč sprejemu vmes zopet naš župan, ki mu za dogodke take vr- ne bom pisal, pridejo same od sebe, ko smo zanje pripravlje- ste nikoli ni težko narediti »ekstra miljo«, kot bi rekli Ame- ni in dovolj zreli. Zato danes pišem o potovanju, ne tekmo- ričani. Pri LIP-u nas je čakalo gasilsko spremstvo, na igrišču vanju. Okej? Gremo dalje? Ah, k vragu! Vseeno bom rekel! pri šoli pa cel žur. Ansambel Aufbiks, ki je igral na koncertu Osvojili smo 13 kolajn in hudičevo fajn se nam zdi! Tudi, če Zvezde na snegu, nam je s potrpežljivo množico ljudi naredil nismo bili na Pop TV. Evo! Pa sem dal iz sebe! Ha! Od več lju- pravo veselico. Neprecenljivo! Še dobro, da smo kišto naba- di sem bil tudi malo okrcan, zakaj so bili Štajerci z eno me- vili, hehe. Pika na i pa je bil zaključek projekta nekaj dni ka- daljo na televiziji, mi pa s 13-imi ne. Pa me to preveč ne gane. sneje v piceriji Betlehem. Miha, Blanka, hvala! Enako me ne gane tudi, da te, ko greš v trgovino po »kišto »»Gregor Repe, ŠD Gorje pira« za praznovanje in sprejem ekipe iz Amerike, nekdo, ki

Novičke iz tekaško-biatlonske sekcije Športnega društva Gorje

Poleg vseh uspehov, ki jih na svetovnem prvenstvu v Se- efeldu žanjejo slovenski tekači na smučeh in v svetovnem pokalu naša Eva Urevc, se lahko pohvalimo z odličnimi re- zultati tudi v naši sekciji. V biatlonu prva mesta osvaja Nika Vindišar, tudi mlajša Klara vsak teden prinese kakšno medaljo. Odrezali sta se tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Osrbliju na Slo- vaškem. Naši člani so v teku na smučeh tekmovali na konti- nentalnem pokalu v Planici, pa na EYOF-u v Sarajevu. Eva nas, kot rečeno, razveseljuje na šprintih svetovnega pokala. Na domačem terenu pa so nedavno mlajši mladinci po- stali državni prvaki! V Medvodah, na Bonovcu, je potekalo državno prvenstvo v klasični tehniki v štafetah za mlajše ka- tegorije. Aljaž Korošec, Jure Šoklič in Ožbe Mulej so vsem pokazali, da Gorjanci sodimo na vrh! Tudi dekleta niso osta- la dolžna. Tjaša Skubin, Zala Repe in Mina Repe so zasedle 3. mesto med mlajšimi mladinkami. Skoraj ne mine vikend brez tekme ali dveh. Pa naj bo to biatlon ali pa tek na smučeh – v klasični ali prosti tehniki, šprint ali razdalja. Radi treniramo in s srcem tekmujemo. Trenerji Miha, Neva in Domen nas spodbujajo in spremlja- jo, hkrati pa pridno mažejo smuči pred vsako tekmo, takrat se jim pridružita še Grega in Tomaž. Naši največji navijači pa so naši starši. Hvala vsem, ki stojite za nami in navijate za nas! »»Mateja Erman Repe, ŠD Gorje

foto Miro Zalokar

17 OGLASI Gorjanc

kamnoseštvo POGREBNE STORITVE VURNIK NOVAK • spomeniki, klesanje napisov Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. GSM: 041 423 161 Gradiška pot 6a TEL: 04 53 15 227 prevozi in ureditev pokojnikov ter 4240 Radovljica www.kamnosestvo-vurnik.si pokop z žalnim sprevodom velika izbira krst in žar ureditev vseh potrebnih dokumentov organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj. DEŽURNA SLUŽBA: 04 53 33 412 041 655 987 040 887 112 Sprejemamo naročila za sveče in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžiranje daril.

18 Gorjanc OGLASI

Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe NOVA Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, KUPON FFEBRUAR 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 2019 10NA IZBRANI % ARTIKEL 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 Kupon velja v marcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, KUPON FEBRUAR 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 2019 10NA IZBRANI % ARTIKEL 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 Kupon velja v marcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Trgovine: MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444 SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, KUPON FEBRUAR 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 ČAS ZA Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, 2019 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,8-7,085 l/100km in 131-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0245 g/km, trdi 10NA IZBRANI % ARTIKEL delci: 0,00035-0,00065 g/km, število delcev: 1,77-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev Kupon velja v marcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji Sedež: MCL Mesni center Luka d.o.o., ZMOGLJIVOST NA VSAKI PODLAGI. Ste zaključili konferenčni klic? Čas je, da osvobodite Cesta Kokrškega odreda 26, 4294 Križe otroka v sebi in se prepustite igri! Uživajte v vsakem trenutku: zmogljiva in učinkovita BOOSTERJET motorja pričarata neskončno zabavo za volanom. In edinstveni štirikolesni pogon ALLGRIP poskrbi Trgovine: za optimalen oprijem v vsaki situaciji. To je vaš trenutek. MCL Mesni center Luka d.o.o., Cesta Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444

ABC Dealership SPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82, ALPSKA CESTA 43, LESCE KUPON FEBRUAR 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474 Dealer Road Union center Bled, Ljubljanska cesta 11, Dealer City PRODAJA T: 04 53 53 805 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121 ABC 1DE 2019 10NA IZBRANI % ARTIKEL Tel: xxx xxxx xxxx www.avtomony.si www.suzukidealer.com Kupon velja vmarcu 2019 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno *Kuponi se ne seštevajo in veljajo tudi za izdelke v akciji

GOZD BLED kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o.

Za žago 1 A, 4260 Bled (pred železniško postajo) tel: 04 575 05 19 trgovina @gozd-bled.si BLEJSKI SIR Odprto vsak dan 7 - 19, sobote 7 -13 PO UGODNI CENI

DARILNI BONI VSE ZA GOSPODINJSTVO VOLNA IN VOLNENI IZDELKI (posoda, prti, kozarci, ...) (pletene košare) ORODJE ZA VRT DOMAČE DOBROTE (vrtne škarje, žage, lopate, ...)

TROBENTICE HRANA IN OPREMA ZA MALE ŽIVALI

SEMENSKI KROMPIR ŽELEZNINA (vijaki, žičniki, svedri)

ORODJE ZA SLIKOPLESKARJE (barve, laki, silikoni, ...) KRMILA

(suhomesnati izdelki, mlečni izdelki, VRHUNSKI AVSTRIJSKI PELETI jabolka, jabolčni krhlji, krompir, česen, A1 KVALITETE piškoti, rezanci, testenine, sokovi, čaji, med, likerji, vložena zelenjava, olje, kis, moka, ČEBULČEK ješprenj, kaša, ...) GOZDARSKA SEMENA ZELENJAVE, OPREMA CVETLIC SONČNICE ZA PTICE

19 PRIREDITVE Gorjanc KOLEDAR PRIREDITEV • PUSTOVANJE ZA OTROKE v organizaciji Kul- • TRADICIONALNI POHOD ČEZ LAZE ob dnevu turnega društva Gorje (pevski zbor VIVO) žena v soboto, 2. marca ob 15. uri na igrišču ob Gorjanskem v petek, 8. marca ob 16. uri zbor pred prostori društva domu DU Spodnje Gorje

• PUSTOVANJE ZA ODRASLE v organizaciji Kul- • OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA GORJE turnega društva Gorje (pevski zbor VIVO) v petek, 8. marca ob 18. uri v Osnovni šoli Gorje v soboto, 2. marca ob 20. uri v Gorjanskem domu • OBČNI ZBOR KO ZVEZE BORCEV ZA VRED- • OBČNI ZBOR Gobarskega društva Gorje NOTE NOB Gorje v nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Gorjanskem domu v ponedeljek, 11. marca ob 16. uri v prostorih Društva upokojencev Spodnje Gorje • Pustna prireditev »Obujanje starega običaja – PLO- HA« • KONCERT UČENK IN UČENCEV PETJA, KLA- v torek, 5. marca ob 14. uri na vaškem trgu Zgornje Gorje VIRJA, KITARE IN HARMONIKE GLASBENE ŠOLE MUZIČARNA pod mentorstvom Klemena • MERJENJE DEJAVNIKOV TVEGANJA (holesterol, Torkarja, Jerneja Gašperlina in Nejca Ušlakarja sladkor) v sredo, 13. marca ob 19. uri v Gorjanskem domu - v sredo, 6. marca ob 8.30 v prostorih Društva upokojen- • OBČNI ZBOR AGRARNE SKUPNOSTI Spodnje cev Spodnje Gorje Gorje – Zgornje Laze - - v četrtek, 14. marca ob 8.30 v sejni sobi občine v četrtek, 14. marca ob 19. uri v Gorjanskem domu • ZBORI OBČANOV za oblikovanje predlogov za člane • PROGRAM ZA OTROKE v organizaciji Knjižnice vaških odborov v mandatu 2019-2022 A. T. Linharta Radovljica v četrtek, 7. marca v sejni sobi občine v torek, 19. marca ob 17. uri v Gorjanskem domu - ob 17.00 za naselji Spodnje Gorje in Podhom - ob 17.30 za naselje Zgornje Gorje • OBČNI ZBOR AGRARNE SKUPNOSTI KRANJSKA - ob 18.00 za naselja Krnica, Spodnje in Zgornje Laze, DOLINA Radovna, Perniki v petek, 22. marca ob 19. uri v Gorjanskem domu - ob 18.30 za naselja Mevkuž, Višelnica, Grabče, Poljšica • Pomladna prireditev »TA ROŽA JE ZATE« pri Gorjah v četrtek, 28. marca ob 18. uri v telovadnici OŠ Gorje Program učencev OŠ Gorje Kulturno društvo Gorje vabi na najbolj noro pustovanje za otroke in odrasle. Kje? Pred in v Gorjanskem domu. Kdaj? V soboto, 2. marca, ob 15.00 za otroke in ob 20.00 za odrasle. Otroško pustno rajanje: klovni, animacija, ustvarjalne delavnice, poslikava obraza, živa glasba, ples, bruhalka ognja in še in še … Odrasli, vabljeni na nepozaben ples z Duom Benk v Gor- janski dom. Za vas smo pripravili bogate nagrade za najbolj izvirne maske. Že veš, kaj boš za pusta? Boš šema kar sam ali boste sku- pinska maska? Brez skrbi, imaš še čas. Ampak ne pozabi, 2. marca pa le pridi na pustovanje! Vabljeni! »»Kulturno društvo Gorje

20