Varstvo Spomenikov Poročila 49

Varstvo spomenikov Poročila 49

© Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Metelkova 6, 1000 Ljubljana Zanj: dr. Jelka Pirkovič Urednica: Biserka Ribnikar Vasle Uredniški odbor: dr. Robert Peskar, Biserka Ribnikar Vasle, Mateja Neža Sitar, mag. Marko Stokin, Suzana Vešligaj Lektoriranje: Alenka Kobler Varstvo spomenikov Oblikovanje: Nuit d.o.o. Tisk: Naklada: 600 Poročila 49 Naslovnica: Vipava, Lanthierijeva graščina, leseni strop (foto: Andrej Jazbec) Cena: 28,00 eur Distribucija in prodaja: Buča d.o.o., Kolarjeva 47, 1000 Ljubljana, T: +386(0)1 230 65 80, E: [email protected]

Ljubljana 2014

ISSN 1580-5166 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Vsebinska navodila avtorjem za pisanje poročil

1. Kratek uvod z opisom spomenika ali dediščine, naselja, lokacije, objekta, predmeta, krajine. 2. Kratek opis stanja obravnavanega objekta: razlogi in predvideni cilji, zaradi katerih je prišlo do posega, ki ga predstavljate. 3. Opis konservatorskih postopkov: – program, – metodologija dela, – dokumentacija in raziskave, – prikaz rezultatov in nova spoznanja oziroma ugotovitve in sklepi, – interpretacija in prezentacija, – rezultate in zaključke lahko združite. 4. Pri konservatorsko-restavratorskih posegih je pomembna natančna navedba tehnologije in uporabljenih materialov, večja pozornost naj se posveti novim tehnikam, metodologiji ali novim postopkom raziskav. 5. Ocena uspešnosti konservatorskih posegov z navedbo posameznih strokovnjakov in izvajalcev. 6. Z zaporednimi številkami označite natančne podnapise k slikovnim prilogam (kratek podnapis in avtor fotografije ali risbe). V mapo z imenom naselja, spomenika in EŠDja nato s pripadajočimi številkami shranite slikovne priloge (glej tehnična navodila). 7. Podpis konservatorja (ime in priimek).

Literaturo navedite med besedilom, s polnim citatom v oklepaju. Opombe naj ne bodo vsebinske.

Tehnično navodilo

Prosimo, da dosledno izpolnite glavo poročila iz registra nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo)

EŠD: Naselje: Občina: Ime: Naslov: Področje: Obdobje:

Sledi naj poročilo, zapisano v Wordu, v pisavi Ariel velikosti 12; besedila ne oblikujte. Ker so v knjigi po- ročila razvrščena po abecednem redu, naj bo vsako poročilo shranjeno v svojem Wordovem dokumentu. Besedilo naj bi praviloma obsegalo največ dve strani (60 vrstic), le v primerih, ko gre za pomembnejše najdbe in nova odkritja, so dopustne tri strani (90 vrstic). Pri tehtnejših poročilih so priloge priporočl- jive in zaželene.

5 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Slikovne priloge Kazalo posameznih spomenikov po naseljih

K slikovnemu gradivu spadajo poleg slik in fotografij tudi tabele, grafi, načrti, zemljevidi in table. Črte na tabelah naj ne bodo tanjše od 0,2 mm, če pa je treba original pomanjšati, naj bo debelina črt vsaj EŠD Naselje Ime Stran 0,3 mm. Risbe, skice in tabele opremite z narisano merilno skalo (ne M = 1 : 1). Table naj imajo robove debeline 0,5 mm, zunaj robov jasno zapišite ime avtorja in številko table (avtor, številka table, slike). 1 527 Apnenik Pleterje – muzej na prostem 15 Slikovno in drugo gradivo (diaposnetki, črno-bele fotografije) ne sme presegati velikosti 13 x 18 cm. 2 1487 Arja vas Arja vas – arheološko najdišče Govče 17 Vsako sliko opremite s podnapisom in imenom fotografa. Slikovno gradivo v digitalni obliki je treba poslati v velikosti formata A5 z resolucijo 350 DPI, v formatu 3 3555 Avče Avče – cerkev Marije Snežne (stranski oltar 19 datoteke JPEG (v najvišji kvaliteti) ali TIFF. Brezmadežne) 4 29233, 17969, Babna Polica Babna Polica – bronastodobna naselbina, 22 Slikovnega gradiva v elektronski obliki ne dodajajte med besedilo. 2319 Babna Polica – vas, Babna Polica – cerkev sv. Slikovnega gradiva ne pošiljajte po e-pošti, ampak ga zapišite na zgoščenko. Antona Puščavnika Zgoščenki priložite iztis datotek s slikami in/ali tablami. Pod iztisom jasno zapišite tudi ime datoteke. 5 17815 23 Omejite se le na slikovno gradivo izjemnih najdb ali slikovne priloge, ki bistveno dopolnjujejo vsebino Bela Bela – domačija z mlinom, Bela 18 poročila. Pri spomenikih državnega pomena in strokovno izredno zahtevnih posegih priložite slikovno 6 28396 Bilje Bilje – vodnjak v Klanci 24 gradivo pred posegom in po njem; priporočljivo je, da prikažete celoten potek posega. 7 3568 Bovec Bovec – cerkev Device Marije v Polju 26 Objavljena bodo le poročila, ki bodo sledila tem navodilom. 8 46 Brestanica Brestanica – grad Rajhenburg 28 Za vsebino posameznih prispevkov v publikaciji so odgovorni izključno avtorji. 9 2913 Brežice Brežice – prezbiterij cerkve sv. Antona 30 Kazalo posameznih spomenikov po naseljih Padovanskega 10 28336 Bukovje Bukovje – vas 33 11 28336 Bukovje Bukovje – vas 34 12 29032 Bunčani Bunčani – domačija Jelenovi 35 13 29034 Bunčani Bunčani – domačija Petovar 37 14 29033 Bunčani Bunčani – domačija Župojnovi 39 15 56, 55 Celje Celje – arheološko najdišče Celje, Celje – 41 staro mestno jedro 16 4276, 4279 Celje Celje – hiša Cankarjeva ulica 5 in 7, Celje – 43 hiša Cankarjeva ulica 9 in 11 17 2897 Dobrovlje Dobrovlje – cerkev sv. Janeza in Pavla 47 18 4768 Dolenji Novaki Dolenji Novaki – domačija Dolenji Novaki 5 50 19 22346 in 8630 Dolenjske Toplice Dolenjske Toplice – župnišče in Dolenjske 50 Toplice – vaško jedro 20 9390 Dolga vas pri Kočevju Dolga vas pri Kočevju – arheološko območje 51 Gubenaker 21 3631 Drežnica Drežnica – cerkev Srca Jezusovega 52 22 4757 Drnovk Drnovk – domačija Drnovk 8 in 9 55 23 7903 Dvorje Cerklje na Gorenjskem – grad Strmol 56 24 7903 Dvorje Cerklje na Gorenjskem – grad Strmol 58 25 7903 Dvorje Cerklje na Gorenjskem – grad Strmol 61 26 23837 Fram Fram – domačija Hegnvart 64 27 20865 Glažuta Glažuta – arheološko najdišče 65 28 15123 Gora pri Komendi Gora pri Komendi – vas 67 29 3655 Gore Gore – cerkev sv. Marije Magdalene 69

6 7 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Kazalo posameznih spomenikov po naseljih Kazalo posameznih spomenikov po naseljih

EŠD Naselje Ime Stran EŠD Naselje Ime Stran 30 11977 Gorenje Gorenje pri Kočevju – arheološko območje 71 59 4160 Ljubljana Ljubljana – hiša Prešernova cesta 4 140 Gorenje 60 18676 Ljubljana Ljubljana – hiša Trg francoske revolucije 4 143 31 6697 Gornja Radgona Gornja Radgona – hiša Jurkovičeva ulica 25 72 61 381 Ljubljana Ljubljana – Opera 147 32 3683 Hrušica Hrušica pri Ilirski Bistrici – cerkev sv. 76 62 1341 Ljubno ob Savinji Ljubno ob Savinji – Šteknerjeva hiša 151 Krizogona 63 29429 Lokve pri Senovem Lokve pri Senovem – arheološko najdišče 153 Idrija – cerkev sv. Antona s Kalvarijo 33 3690 Idrija 77 Čerenc Idrija – mestno jedro 34 182 Idrija 80 64 29430 Lokve pri Senovem Lokve pri Senovem – prazgodovinsko 155 35 25656 Jelovec pri Makolah Jelovec pri Makolah – hiša Jelovec pri 81 gomilno grobišče Dobrava Makolah 58 65 29428 Mali Kamen Mali Kamen – arheološko najdišče Trebež 155 36 11449 Jezero Jezero – arheološko najdišče Sv. Lovrenc 84 66 426 Maribor Maribor – arheološko najdišče Piramida 156 37 / Jordankal Jordankal – prazgodovinska gomila 86 67 10399 Matke Matke – prazgodovinska naselbina Hom 160 38 23923 Kačiče Kačiče – domačija Kačiče – Pared 13 86 68 457 Metlika Metlika – hiša Bare Juričine 161 39 29519 Kačji Dol Kačji Dol – arheološko območje Drofenik 90 69 29504 Mezgovci ob Pesnici Mezgovci ob Pesnici – prazgodovinska nasel- 164 40 2429 Kal pri Krmelju Kal pri Krmelju – cerkev sv. Martina 92 bina Dolnica 41 23809 Kamnica Kamnica ob Dravi – hiša Vrbanska cesta 92 95 70 3980 Naklo Naklo pri Divači – cerkev sv. Brikcija 168 42 218 Kanal Kanal – trško jedro 98 71 25455 Nova vas Nova vas na Krasu – kal 170 43 28475 Klenik Klenik pri Pivki – vaška štirna 101 72 29695 Novi Pot Novi Pot – zaporni zid na Mali gori 170 44 29717 Knežja Lipa Knežja Lipa – vodno zajetje v Preriglju 103 73 8710 Novo mesto Novo mesto – arheološko najdišče Marof, 171 Kapiteljska njiva, Mestne njive v Novem 45 3762 Kojsko Kojsko – cerkev Device Marije Vnebovzete 103 mestu 46 25458 Korita na Krasu Korita na Krasu – vodni zbiralnik 104 74 / Orehovlje Orehovlje – vodnjak 176 47 / Kostanjevica na Krasu Kostanjevica na Krasu – vodnjak 106 75 1090 Osek Osek v Slovenskih goricah – domačija 177 48 4115 Kozaršče Mengore – cerkev Imena Marijinega 106 Bunderla 49 3798 Kred Kred – cerkev sv. Nikolaja 110 76 26863 Pivka Pivka – trško jedro 177 50 16520 Krško Krško – prazgodovinsko gomilno grobišče 114 77 9136 Planina Planina – grajska kašča 179 Narpelj 78 535, 4794 Podkraj, Gorenje Podkraj – arheološko najdišče Hrušica – Ad 181 51 29661 Leskovec pri Krškem Leskovec pri Krškem – arheološko najdišče 115 Pirum, Podkraj – zaporni zid Veliki Obršl- Podgora janovec 52 29178 Leše Leše pri Prevaljah – Pozivalnica 115 79 7892 Podvrh Žovnek – razvaline gradu 183 53 329 Ljubljana Ljubljana – arheološko najdišče Ljubljana 117 80 4040 Police Police pri Cerknem – cerkev Rojstva Device 187 54 329 Ljubljana Ljubljana – arheološko najdišče Ljubljana 118 Marije 81 24806 Polzela 189 55 29688, 328, 8792 Ljubljana Ljubljana – arheološko najdišče Prule, 119 Polzela – stavba Polzela 8 Ljubljana – mestno jedro, Ljubljana – Kar- 82 29819, 15623 Ponikva Ponikva – arheološko najdišče Sv. Martin, 191 lovško predmestje Ponikva – trško jedro 56 1978 Ljubljana Ljubljana – cerkev Marijinega oznanjenja 122 83 29681 Ponoviče Ponoviče – arheološko območje Zakrajškov 193 (šest stranskih kapel v ladji cerkve) hrib 57 1978 Ljubljana Ljubljana – cerkev Marijinega oznanjenja 128 84 5080 Postojna Postojna – Jamska restavracija 193 58 1980 Ljubljana Ljubljana – cerkev Sv. trojice 134 85 3940 Povir Povir – cerkev sv. Petra 195

8 9 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Kazalo posameznih spomenikov po naseljih Kazalo posameznih spomenikov po naseljih

EŠD Naselje Ime Stran EŠD Naselje Ime Stran 86 11990 Predgrad Predgrad – ruševine gradu Poljane 196 115 17391 Temnica Temnica – vas 261 87 3505 Prekopa Podvrh – cerkev sv. Martina 197 116 4065 Tolmin Tolmin – cerkev Marijinega vnebovzetja 262 88 574 Prem Prem – grad 201 117 4069 Tolmin Tolmin – cerkev sv. Urha 264 89 / Preserje nad Preserje nad Branikom – vodni zbiralnik Pod 203 118 29821 Trška gora pri Trška gora pri Krškem – gradišče na Trški 268 Branikom Velbom Krškem gori 90 29520 Primož pri Šentjurju Primož pri Šentjurju – arheološko območje 204 119 9815 Velika vas pri Krškem Velika vas pri Krškem – arheološko najdišče 269 Pod cerkvijo 120 29660 Veliki Kamen Veliki Kamen – arheološko najdišče Pekel 269 Ptuj – dominikanski samostan 91 588 Ptuj 205 121 815 Vinji Vrh Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko 270 92 588 Ptuj Ptuj – dominikanski samostan 213 najdišče Vinji Vrh – Šmarjeta 93 6492 Ptujska Gora Ptujska Gora – vas 217 122 815 Vinji Vrh Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko 270 najdišče Vinji Vrh – Šmarjeta 94 26334 Radeče Radeče – pokopališče 221 123 818 Vipava Vipava – Lanthierijeva graščina 270 95 9793 Robanov Kot Robanov Kot – Bevškova domačija 223 124 818 Vipava Vipava – Lanthierijeva graščina 276 96 22071 Robanov Kot Robanov Kot – domačija Robanov Kot 39 226 125 7470 in 817 Vipava Vipava – Stari grad in Vipava – trško jedro 280 97 15336 Robič Kred – kapelica južno pred vasjo 229 126 819 Vipavski Križ Vipavski Križ – mesto 281 98 628 Rogaška Slatina Rogaška Slatina – območje zdravilišča 230 127 819 Vipavski Križ Vipavski Križ – mesto 283 99 22113 Rožno Rožno – arheološko območje ob Savi 235 128 820 Vipolže Vipolže – vila Vipolže 283 100 3981 Rut Rut – cerkev sv. Lamberta 236 129 29663 Vir pri Stični Vir pri Stični – arheološko najdišče Kojina 288 101 4066 Selišče Volarje – cerkev sv. Brikcija 239 130 3494 Vitanje Vitanje – cerkev sv. Marije Pomočnice 288 102 11420 Sinja Gorica Podpeč – arheološko najdišče Ljubljanica 244 131 4765 Vojsko Vojsko pri Idriji – domačija Škratovše 290 103 5911, 22065 Smlednik Smlednik – Stari grad, Smlednik – arhe- 246 ološko najdišče Stari grad 132 22343 Zagrad pri Škocjanu Zagrad pri Škocjanu – domačija Zagrad 4 291 104 2877 Spodnja Polskava Spodnja Polskava – domačija Spodnja 249 133 26752 Zatolmin Zatolmin – planina Laška seč 294 Polskava 272 134 26751 Zatolmin Zatolmin – planina Za Grmučem 296 105 1092 Spodnja Senarska Spodnja Senarska – hiša Spodnja Senarska 250 135 10985 Zelše Zelše – arheološko območje Sv. Volbenk 297 14

106 26561 Studenčice Studenčice – hiša Studenčice 3 251 107 29807 Svetli Potok Svetli Potok – arheološko območje Bobovec 253 108 2774 Svetli Potok Svetli Potok – arheološko območje Bobovec 253 109 27473 Šempeter v Savinjski dolini Šempeter v Savinjski dolini – župnišče 255 110 4996, 4997, Škocjan, Betanja, Škocjan pri Divači – vas, Betanja – vas, 255 4998, Matavun Matavun – vas 111 7920 Šmarje pri Jelšah Predenca – kapelice Križevega pota 257 112 753 Šmartno Šmartno v Brdih – vas 257 113 692 Špitalič pri Stare Slemene – zgornji samostan Žičke 259 Slovenskih Konjicah kartuzije 114 / Štatenberk Trebanjski hrib – Podturn 261

10 11 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Varstvo spomenikov Poročila 49

12 13 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 1 pridobil bančni kredit, s katerim je izvedel zamen- EŠD: 527 javo dveh dotrajanih slamnatih kritin in sanacijo Naselje: Apnenik slemena na svinjakih. Občina: Šentjernej Kljub polletni izgubi časa sta bili tako v muzeju Ime: Pleterje – muzej na prostem na prostem pri kartuziji Pleterje še pred večjim Naslov: Drča 1 snegom zamenjani dotrajani slamnati kritini na Področje: E Baničevi hiši, ki služi kot prijavnica in manjša Obdobje: prva četrtina 19. stoletja, sredina 19. sto- trgovina s spominki, ter na Dobrovoljčevem podu, letja, prva četrtina 20. stoletja popravljeno pa je bilo sleme na Simoščevem svin- jaku. Zamenjavo slamnate kritine je izvedlo pod- Upravljavec muzeja na prostem pri samostanu jetje Domača in umetna obrt, Anton Golnar, s. Pleterje Simon Udvanc se je maja 2012 prijavil p., Sveti Jurij ob Ščavnici. Konservatorski nadzor na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje za je opravljala pristojna območna enota Zavoda za obnovo slamnatih kritin. Ministrstvo prošnje ni varstvo kulturne dediščine Slovenije. podprlo v celoti. Konec septembra 2012 je Si- Za zamenjavo dotrajanih delov ostrešja in uničene monu Udvancu poslalo dopis, v katerem mu je slamnate kritine na kozolcu sredstva kredita niso sporočilo, da je projekt pripravljeno sofinancirati, bila dovolj velika, zato toplar ostaja še naprej vendar v zmanjšanem znesku in pod pogojem, da začasno pokrit s polivinilasto ponjavo. Verjeti je, s tem zneskom investitor opravi vsa predvidena da bo naslednji razpis pristojnega ministrstva imel dela oziroma izvede celoten projekt. več posluha za stavbno dediščino v muzeju na Po tem zanimivem manevru odgovornih služb prostem pri samostanu Pleterje. na pristojnem ministrstvu je investitor obupal in Dušan Strgar

Pleterje, muzej na prostem, kritina na Baničevi hiši pred posegom (foto: D. Strgar)

14 15 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Pleterje, muzej na prostem, nova kritina (foto: D. Strgar) Pleterje, muzej na prostem, zamenjava dotrajane slamnate kritine (foto: D. Strgar)

2 tega gre, arhitekturno gledano, za objekt, zgrajen EŠD: 1487 po vzoru italijanskih središčnih stavb, ki ga ob- Naselje: Arja vas daja posnetek kmečkega tabora kvadratne oblike Občina: Žalec z vogalnimi stolpi (P. Fister, 1986, Umetnost stav- Ime: Arja vas – arheološko najdišče Govče barstva na Slovenskem, str. 187). Področje: A V izkopnem polju velikosti 2250 m² smo doku- Obdobje: konec 16. stoletja mentirali pet faz: geologijo (faza 1), fazo gradnje in uporabo objekta (faza 2), rušitev cerkve (faza Arheološka izkopavanja na lokaciji Govče, na trasi 3), fazo ropanja kamnitega gradbenega materiala plinovoda Rogaška Slatina–Trojane, so potekala (faza 4) ter poljedelske in infrastrukturne dejav- znotraj registrirane enote kulturne dediščine Arja nosti 20. in 21. stoletja (faza 5). vas – arheološko najdišče Govče (EŠD 1487), v Poleg ostankov poljedelskih kolov, minometa in bližini avtocestnega izvoza Arja vas. vodovoda iz faze 5 smo na globini pribl. 20 cm Izkopavanja na parc. št. 1469, 1465/5, 1458/2, pod današnjo hodno površino, pod plastjo ruše- 1463/1, vse k. o. Levec, je v dveh terminih, no- vine dokumentirali strukture iz časa gradnje in vembra 2011 in od maja do julija 2012, izvedla uporabe cerkve (slika 1). Odkrili smo temelj po- ekipa ZVKDS, Centra za preventivno arheologijo. ligonalnega zidu cerkve širine pribl. 1,8 m s pra- Konservatorski nadzor je opravila Danijela vokotnimi notranjimi in zunanjimi podporniki. Brišnik, ZVKDS, OE Celje. Struktura, grajena iz lomljencev lokalnega tufa, Na lokaciji so ostanki protestantske cerkve vezanega z malto, je bila v osrednjem delu močno oziroma molilnice s konca 16. stoletja, ki jo je poškodovana, deloma že v času uničenja leta leta 1600 razstrelila protireformacijska komisija. 1600, dodatno pa še z vodovodom. Zanimivi so Na podlagi pisnih virov iz časa gradnje cerkve močno utrjene stojke ob podpornikih in vodni in rekonstrukcij s konca 19. stoletja se govška zbiralnik v velikosti pribl. 5 x 5 m in globine 1,1 cerkev v strokovni literaturi omenja kot unikaten m, ki v virih ni omenjen. Pravokotno obzidje je arhitekturni tip v prostoru in času, saj gre za prot- bilo žal v celoti izropano ali poškodovano z recent- Pleterje, muzej na prostem, stanje kritine na Dobrovoljčevem podu (foto: D. Strgar) estantsko cerkev sredi območja katoličanov, poleg nimi posegi. Ohranil se je le vkop za temelj, na

16 17 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

vzhodnem delu zapolnjen z masivnimi kamnitimi nekaterih grobovih pa so bile najdene tudi drobne bloki, ki so nekoč tvorili vzhodno stranico obzidja steklene jagode. Izjemen je ženski grob, v katerem ter del roparskega jarka na zahodni strani. je bila pokojnica pokopana v opremi, h kateri Raziskave so zajele tudi del pokopališča. Na glo- je poleg bogatega bronastega pasnega okrasja in bini pribl. 80 cm je bilo odkritih 31 skeletnih gro- ostankov tkanine spadalo tudi šest umetelno iz- bov, od tega štirje otroški. Razporejeni so bili po delanih zlatih našitkov, ki so najverjetneje krasili celotni površini znotraj obzidja, le grob 1 je ležal naglavno pokrivalo – avbo (slika 2). v notranjosti cerkvenega objekta. Pri sami usmer- Med izkopavanji smo dokumentirali tudi skoraj jenosti grobov ni bilo mogoče zaznati nikakršnega v celoti ohranjen živalski skelet ter večjo količino pravila, glede na prostorsko razporeditev pa jih na keramičnega gradbenega materiala (predvsem grobo delimo na vzhodno in zahodno skupino. strešnikov) in steklenih pihancev ter relativno ma- Grobovi so bili vkopani v ilovnato, za vodo ne- jhno število odlomkov lončenine (večinoma lon- prepustno plast, zaradi katere so se v nekaterih cev s profiliranimi ustji). primerih ohranili ostanki lesenih krst in številni Izkopavanja so potrdila nekatere podatke iz pisnih bolj ali manj ohranjeni železni žeblji. virov, čeprav so zajela le del objekta in cerkvenega Večina pokojnih je bila pokopana brez pridat- prostora s pokopališčem. Odkrite arhitekturne kov – izjema je grob z ohranjenim bronastim ostaline cerkve smo nepoškodovane zaščitili venčkom, ki je bil položen na vrh krste. V primeru (prekrili z gradbenim filcem ter nasuli čez pesek in grobnih najdb gre predvsem za dele oblačila (bro- zemljo) in ohranili in situ. naste zaponke in bucike ter steklene gumbe), v Eva Butina, Tina Nanut

Arja vas, arheološko najdišče Govče, zlati našitki iz groba 22 (foto: E. Butina)

3 dika je bilo stanje v spodnjem delu oltarja zelo EŠD: 3555 slabo, boljše pa v višjih delih. Glavne poškodbe Naselje: Avče so bile odstopanje in podmehurjenje barvne plasti Občina: Kanal ter razgrajenost klejno-kredne podlage. Površinska Ime: Avče – cerkev Marije Snežne (stranski oltar umazanija je bila razširjena po celotni površini. Brezmadežne) Po postavitvi delovnega odra je bil oltar demon- Področje: R tiran po kosih, ustrezno zaščiten in prepeljan v Obdobje: 17. stoletje delavnico ZVKDS, OE Nova Gorica. Sledili sta čiščenje prahu in umazanije s hrbtišča z bazično Leseni oltar Brezmadežne iz cerkve svete Marije vodno raztopino ter premazovanje z Borosolom. Snežne v Nadavčah, ki je postavljen na kamniti Ves oltar smo nato premazali z raztopino insekti- menzi na levi strani ladje, je bil po vsej verjet- cida Permetrina v bencinu Shellsoll ter ga zavitega nosti izdelan v prvi polovici 17. stoletja in je v PVC-folijo pustili mirovati več kot mesec dni. delo neznanega mojstra. Oltar, katerega širina je Večje poškodbe lesa so bile utrjene s hrbtišča s 3 m, višina pa 4,5 m, je sestavljen iz bogate pre- postopnim nanašanjem tekoče smole Paraloid dele, sredi katere je slika, ki verjetno predstavlja B72, raztopljene v acetonu in etil acetatu (raz- naročnike (skupščine?). Nivo više oltar delijo merje 80 : 20). Manjkajoči deli so bili dodani z štirje stebri, ki podpirajo bogat profiliran venec. vstavljanjem novih lesenih kosov in domodelirani Med stebri so tri niše – srednja je večja od stran- z dvokomponentno epoksidno smolo Araldit SV skih dveh. Nad stebri je zgornji del oltarja s tremi in HV 427. nišami, ločujejo jih štirje angeli muzikanti. Atika Kot je bilo že navedeno, je bil ves oltar zelo grobo se na vrhu zaključi s trikotnim timpanonom. Kipi prebarvan in že prvi poskusi čiščenja ter odstran- oltarja še čakajo na restavriranje. jevanja preslikav so pokazali le malo ostankov Oltar je bil v preteklosti vsaj enkrat obnovljen. originalne barvne plasti in pozlate. Ves oltar je Opazno je bilo, da je bil v celoti grobo prebarvan, bil sicer grobo »zbrušen«, domnevno s kovin- Arja vas, arheološko najdišče Govče, fotoskica odkritih temeljev in podpornikov cerkve ter načrt odkritih struktur faze 2 na posameznih mestih pa sta bili vidni originalni skimi krtačami do grunda, tako da se je kot edina (sestava fotomozaika in izris: E. Butina) polikromacija in pozlata. S konservatorskega vi- prava rešitev estetskega vprašanja ponujala skoraj

18 19 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Avče, cerkev Marije Snežne, oltar Brezmadežne, detajl spodnjega dela oltarja po restavratorskih posegih leta 2012 (foto: M. Bensa, 2012)

popolna rekonstrukcija barvnih plasti oltarja. Na jene v furlanski leseni plastiki, ki je prevzemala oltarju je bila najdena danes redka dekorativna lombardske in beneške renesančne vplive, tako tehnika. Pokazala se je na nekaterih modrih in da sklepamo, da je oltar Brezmadežne delo itali- zelenih poljih ob stranskih nišah: v italijanščini se janskih mojstrov. Vedeti moramo, da se je na Pri- imenuje »cosparso«, v nemščini »streutechniken«. morskem že v 16. stoletju pojavil vpliv furlanskih Njena posebnost je, da so na svežo barvo, v našem umetnikov, tudi z uvozom furlanskih oltarjev in primeru na zeleno zemljo in moder smalt, posipali plastik. Časovno se slog oltarja odmika v zgodnje zelo majhne koščke medenine ali brona (debeline 17. stoletje. Renesančne linije že puščajo prostor pribl. 5/100 mm, višine 0,3 mm). S tem so dosegli elementom zgodnjega baroka. bleščeč vizualni učinek. Za rekonstrukcijo poslikave in pozlate oltarja je Druga dekorativna tehnika oltarja se je pokazala bilo treba upoštevati vse obstoječe originalne na profiliranem zgornjem delu, pred restavrator- barvne sloje in najprej izdelati virtualno rekon- skimi posegi v celoti preslikanem v črni oljnati strukcijo celote. Nato smo se po posvetovanju z barvi. To je reliefni okras z grotesknimi listnatimi odgovornim konservatorjem OE in sklicane stro- maskami, prilepljenimi na nosilec. Tehnika je v kovne komisije odločili odstraniti preslikavo ter italijanščini imenovana »pastiglia«. Za pripravo te na novo pozlatiti/posrebriti in barvno uskladiti je bilo treba obdelati posebno maso in jo vliti v oltar po vzoru originala. Za rekonstrukcijo relief- izrezljani kalup. Masa je bila sestavljena iz voska, nih vzorcev stebrov smo manjkajoče dele reliefov bolonjske krede, terpentina in lanenega olja v gradili z gostim grundom, tega smo nato gladko določenih odstotkih. Ista tehnika je bila po vsej zbrusili in retuširali z rastrom »pikic in vejic«, da verjetnosti uporabljena tudi na stebrih. Sledovi se je dosegla ustrezna vizualna vibracija, gladke so kazali na reliefne profile rombastih oblik z list- dele pa smo pozlatili, ker je bila na teh poljih natimi vzorci na zgornjih dveh tretjinah stebrov, delno ohranjena pozlata, medtem ko je bilo na ločenih z vodoravnimi profiliranimi prstani od reliefnih delih zaslediti samo še originalni grund. spodnjih delov, ki so bili okrašeni z reliefnimi list- Odstranjevanje preslikave je bilo izvedeno z natimi oblikami v isti tehniki. močno lavo. Leseni nosilec in grund smo utrjevali Avče, cerkev Marije Snežne, oltar Brezmadežne, pred restavratorskim posegom (foto: Andrej Vidmar 2011) Te posebne in rafinirane tehnike so bile razšir- z akrilnimi emulzijami (Sokrat in Primal E330

20 21 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

FM), poškodbe lesene podlage so bile obdelane z površinskega terenskega pregleda s strojnimi kar ni nič nenavadnega za močno razgiban kraški Domačija z mlinom v Beli 18, po domače Krev- novim akrilnim grundom (Bolonjska kreda, Pri- testnimi sondami je izvedla družba Brenk Klan teren. Vsa keramika je bila rjave barve in je ležala lova domačija, je bila v letu 1999 registrirana mal E330 FM, Lascoux akrilni grund), toniranim & Co, d. n. o., pod vodstvom Draška Josipoviča v temnosivi mastni zemljini in jo je bilo na terenu kot nepremična kulturna dediščina pri pripravi s pigmenti. Po finem brušenju in modeliranju v aprilu 2010. Izkopani so bili trije strojni testni težko ločiti od preostale zemljine. Lončenino na strokovnih podlag za varstvo kulturne dediščine grunda smo te dele premazali z bolusom ter nan- jarki. Testni jarek 1 je bil izkopan na vzhodnem podlagi oblikovnih in tehnoloških značilnosti pre- v Občini Kamnik. Stoji ob potoku v dolinskem esli zlate in srebrne lističe na oljni 12-urni miks- delu parcele, jugovzhodno od cerkve sv. Antona liminarno datiramo v čas starejše in srednje bron- delu Bele, ob cesti proti Motniku. Lastnika Nada tion. Za izvedbo rekonstrukcije polikromacije so Puščavnika. Velikost jarka je bila 1,55 x 1,60 m aste dobe. Keramični material ima dobre analogije Kramar in Andrej Resnik si že dlje časa prizad- bili uporabljeni Kremerjevi pigmenti v prahu in do globine 0,60 m. predvsem s sočasnim keramičnim materialom z evata ohranjati mlinsko stavbo, kaščo in kozolec akrilna emulzija Primal AC 33, naknadno pa še Drugi testni jarek, velik 1,60 x 2,20 m in globok območja Istre in Krasa. toplar. Mlin in kašča sta bila v letu 2006 Občini smolnate barve Restauro. Barvne lazure na srebru do 0,65 m, je bil prav tako izkopan na vzhodnem Novo odkrita prazgodovinska naselbina zapoln- Kamnik tudi predlagana za razglasitev kulturnega smo izvedli z oljnato lazuro. Za manjkajoče lesene delu parcele, severozahodno od testnega jarka 1. juje vrzel v poznavanju bronastodobne poselitve spomenika s strokovnega področja etnologije, a dele (arhitekturne profile itd.) smo naredili kalupe Testna jarka 1 in 2 sta bila oba izkopana na sev- na tem območju, pomembna pa je tudi njena do- ju občina ni uvrstila v program razglasitev. Danes po originalnih kosih, jih odlili v dvokomponentni ernem območju novogradnje. Oba sta bila ar- bra strateška pozicija v prostoru, ki je omogočala je območje registrirano kot nepremična kulturna smoli Neostik ep-101 ter jih obdelali. Polihromi- heološko negativna. nadzor nad naravnim prehodom iz Babnega Polja dediščina, kot domačija, ki vključuje kaščo, vodni rane dele smo zaščitili z dvema nanosoma svil- Testni jarek 3 so izkopali na zahodnem delu par- v Loško dolino. mlin, staro hišo, kozolec toplar in leseno znamenje natega akrilnega laka, pozlato in posrebritev pa z cele, jugozahodno od cerkve. Njegova velikost je Mitja Pergar, Matic Brenk – razpelo. Območje je varovano s prostorskimi enim nanosom alifatskega laka. Oltar je bil vrnjen bila 1,80 x 1,50 m, globina pa do 1,20 m. V test- akti občine. na svoje mesto maja 2012. nem jarku 3 so na globini 0,30 m našli odlomek Kašča predstavlja enega zadnjih tipov zidane vrh- Umetnini smo s konservatorsko-restavratorskim prazgodovinske lončenine. Izvajalci predhodnih 5 kletne stavbe na območju Tuhinjske doline. Ta tip posegom vrnili estetsko in sakralno funkcijo, z arheoloških raziskav v okolici najdbe niso zasle- EŠD: 17815 stavbe je spodaj , kjer so kletni prostori, zidan s rekonstrukcijo smo se, kolikor je le mogoče, prib- dili nobenih sledov, ki bi nakazovali, da najdba Naselje: Bela ližali prvotnemu videzu umetnine. izvira iz kulturne plasti, zato so sklepali, da ta leži kamnom, zgornji del pa je bil v zgodovini namen- Vodja posega: Marta Bensa; sodelavci v okviru v sekundarni legi. Občina: Kamnik jen bivanju. Stavba je bila pred obnovo v precej OE Nova Gorica: Andrej Jazbec, Anton Naglost, Skladno z rezultati predhodnih raziskav je bilo iz- Ime: Bela – domačija z mlinom, Bela 18 slabem gradbenem stanju in je bila ogrožena kot Miran Cencič; zunanji sodelavci: Katarina Brezi- dano kulturnovarstveno soglasje za gradnjo stano- Naslov: Bela 18, Kamnik nepremična kulturna dediščina, zato je bilo treba gar, Nataša Lapanja Jazbec, Primož Fučka, Tomaž vanjskega objekta Mihelčič, saj sta bili oba testna Področje: E hitro ukrepati in se lotiti celovite obnove. Lastnika Bizjak, Uroš Obleščak. Odgovorni konservator: jarka na območju novogradnje negativna. Prisot- Obdobje: 19. stoletje sta se tako leta 2010 prijavila na razpis takratnega Simona Menoni, ZVKDS, OE Nova Gorica. nost prazgodovinske lončenine v testnem jarku 3 Marta Bensa je vseeno nakazovala, da je nekje v bližini nova po- tencialna prazgodovinska arheološka lokacija. Zato smo 9. junija 2010 opravili ogled Babne Police. 4 Ob ogledu parc. št. 665, k. o. Babna Polica, smo EŠD: 29233, 17969, 2319 ugotovili, da je investitor stanovanjski objekt že Naselje: Babna Polica zgradil. V dogovoru z lastnikom smo si lahko Občina: Loška dolina ogledali severni in zahodni rob gradbene jame Ime: Babna Polica – bronastodobna naselbina, stanovanjskega objekta Mihelčič, ki je bil ob našem Babna Polica – vas, Babna Polica – cerkev sv. ogledu še dostopen in viden. V profilih gradbene Antona Puščavnika jame je bila takoj pod temnosivim humusom, na Področje: A globini od 0,30 do 0,40 m, karbonatna skalna Obdobje: prazgodovina podlaga, kar ustreza rezultatom strojnih testnih sond 1 in 2. V neposredni bližini novogradnje Za potrebe novogradnje stanovanjskega objekta smo nato opravili še ogled izkopane zemljine, ki Mihelčič na parc. št. 665, k. o. Babna Polica, je prvotno izvira z območja novozgrajenega objekta. ZVKDS, OE Ljubljana, predlagal investitorju Izvor zemljine smo preverili tudi v pogovoru z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. Obmo- lastnikom nepremičnine. Ob ogledu terena smo čje predvidene novogradnje namreč leži znotraj po kupih zemljine našli večje število kosov praz- enot kulturne dediščine kot Babna Polica – vas godovinske lončenine grobih faktur. Na površini (EŠD 17969) ter v neposredni bližini enote kul- odkrita lončenina ima ostre robove in ni močno turne dediščine Babna Polica – cerkev sv. Antona fragmentirana (odlomki od 2 x 2 do velikosti 10 Puščavnika (EŠD 2319). Novogradnja je bila po x 20 cm), kar kaže, da po odložitvi ni bila daleč projektu locirana v neposredni bližini cerkve sv. transportirana oziroma da po našem mnenju Antona Puščavnika, zato smo sklepali, da lahko najverjetneje izhaja iz in situ plasti, ki pa na ob- naletimo na arheološke ostaline iz mlajših ar- močju izvedenih predhodnih strojnih sond niso heoloških obdobij. bile več ohranjene. Na južnem predelu območja Predhodne arheološke raziskave v obliki pod- novogradnje pa se je plast predvidoma ohranila, Bela, domačija Bela 18, kašča pred obnovo (foto: M. Tercelj Otorepec)

22 23 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Bilje, pogled na restavriran vodnjak in nov tlak (foto: A. Ščukovt, 2013)

Bela, domačija Bela 18, kašča po obnovi (foto: M. Tercelj Otorepec)

Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- 6 hrano, Ukrep 323, ter sredstva tudi pridobila. EŠD: 28396 Zidana klet je delno vkopana v podlago, obokana Naselje: Bilje in je še danes primerna za spravilo poljskih Občina: Miren – Kostanjevica pridelkov. Zgornji del je bil delno napočen, zato Ime: Bilje – vodnjak v Klanci ga je bilo najprej treba statično sanirati in v celoti Področje: E obnoviti, da bo lahko služil prvotni namembnosti Obdobje: 19. stoletje pa tudi spoznavanju mikroregijskih identitet mot- niškega območja. Od leta 2010 do leta 2012 je bil Projekt Oživljanje vodnjakov in kalov v čez- statično utrjen zidani del s kletjo, obnovljena sta mejnem območju, Living Fountains, ki se izvaja bila lesena portala v klet in v zgornji bivalni del, v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija na novo pa je bil izdelan grušt s streho dvokap- 2007–2013, je predvidel ureditev 32 vodnjakov in nico in tudi zatrepi so bili na novo zaključeni z kalov. Poleg Občine Miren - Kostanjevica, nosilke deskami z rezljanimi linami za prezračevanje pod- projekta, so sodelovale še Občina Šempeter - Vr- strehe. Namen obnove je ohranitev kašče v celoti tojba in Mestna občina Nova Gorica na naši strani in predstavitev načina življenja v zgornjem, nek- meje ter občine Doberdob, Sovodnje ob Soči in daj bivalnem delu. Kašča bo v bodoče namenjena Portomaggiore na italijanski strani. ogledu različnih obiskovalcev, njena notranjost pa V projekt je bila uvrščena tudi konservatorsko-re- bo prikazovala nekdanje načine življenja ljudi. stavratorska obnova nadzemnega dela vodnjaka, Mojca Tercelj Otorepec ki je okrog trinajst metrov globok, v njem pa Bilje, Cisterna – podzemni del vodnjaka (foto: A. Ščukovt, 2013)

24 25 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

se zbira živa voda. Vrhnji del vodnjaka, šapa, je sv. Marije Magdalene (EŠD 3655), Kred – cerkev krožnega tlorisa, sestavljajo pa ga manjši in večji sv. Nikolaja (EŠD 3798), Mengore – cerkev Imena bloki iz kraškega apnenca. Šapo pokriva kovan Marijinega (EŠD 4115), Rut – cerkev sv. Lamberta železni pokrov s škripčevjem za zajemanje vode. (EŠD 3981), Soča – cerkev sv. Jožefa (EŠD 4011), Dejansko stanje vodnjaka je nakazovalo, da so Tolmin – cerkev sv. Urha (EŠD 4069) in Volarje – bili v preteklosti kamniti elementi šape vsaj že cerkev sv. Brikcija (EŠD 4066). Dela so se izvajala enkrat prestavljeni. V spodnji vrsti je bila šapa pod okriljem Restavratorskega centra, Zavoda za zložena iz petih kamnitih kosov in betonske varstvo kulturne dediščine Slovenije. plombe, v zgornji vrsti je bil obod iz sedmih ko- Že leta 2002 je ekipa Restavratorskega centra iz- sov. Venec vodnjaka pa je sestavljalo pet kamnitih vedla konservatorsko-restavratorske posege na os- kosov in več betonskih plomb. Vidni del vodn- tankih originalne gotske poslikave na slavoločni jaka je stal tudi okrog 25–30 cm pod obstoječim steni in v prezbiteriju cerkve Device Marije v Polju. nivojem terena, saj so ga ob vsaki rekonstrukciji Takrat smo zakitali večje in manjše poškodbe, in- ceste postopoma dvigovali. Šapo vodnjaka je bilo jektirali vsa kritična mesta in utrdili originalno treba demontirati in nato prenesti v restavratorsko barvno poslikavo. Zakitana mesta smo nato tonsko delavnico v Komen. Restavratorska dela je opravil podložili, retuširali poslikavo v tehniki črtkanja ter akademski kipar Radivoj Mulič. Kamnite elemente na slavoločni steni barvno povezali manjkajoče je najprej očistil malte in betonskega mleka. Zaradi dele originala. Leta 2004, dve leti po opravljenih različnih višin kamnitih elementov smo sklenili, da posegih, je potres ponovno gradbeno poškodoval en kamniti element iz zgornje vrste prestavimo v objekt. Pojavile so se večje razpoke na ostenju in spodnjo. Za zgornjo vrsto pa je restavrator naredil na originalnih poslikavah. Zaradi večjih poškodb po meri nov kamniti element. Med okrušene in na slavoločnem loku je bil objekt statično ogrožen, manjkajoče dele je vstavil nove kamnite plombe. zato je leta 2008 izvajalec Zidgrad, d. d., Idrija, Ker šapa vodnjaka ni oblikovala pravilnega kroga, izvedel potrebna sanacijska dela na ostenju prezbi- je njeno ponovno sestavljanje povzročilo nemalo terija, slavoločne stene in delno ladje. težav. Zato sta bili izdelani dve šabloni, s katerima Na slavoločni steni je bilo predvideno odstran- si je restavrator pomagal pri ponovnem sestavljanju jevanje originalnih ometov in kamna, da bi jih Bovec, cerkev Device Marije v Polju, poslikava v prezbiteriju pred posegom (foto: L. Milić, 2012) vodnjaka. Pri montaži je bila za vezivo uporabljena nadomestili z novimi sanirnimi ometi. Zaradi načr- malta. Sledila je montaža očiščenih in prebarvanih tovanega posega je bilo treba na desni strani slavo- kovinskih delov. Železne spone med kamni so bile ločnega zidu sneti večjo fresko, veliko pribl. 4 m2. ponovno pritrjene s svincem. Nazadnje je bila šapa Pri izvedbi sanacijskih del na ostenju prezbiter- mikropeskana. Okolica vodnjaka – vodnjak stoji na ija in slavoločne stene je prišlo do vidnih močnih križišču treh poti na t. i. območju Klanc – je na mehanskih poškodb na originalni gotski poslikavi novo urejena in varuje vodnjak pred potencialnimi v prezbiteriju. Med injektiranjem je nato prišlo do poškodbami. Tlakovana je s špičenimi ploščami zatekanja sanirne injekcijske mase na originalno kamna Repen. poslikavo. Injektirno maso, ki je pokrivala original, Andrejka Ščukovt so nato še mokro zaribali čez gotsko poslikavo (nas- likane dele figur, okrasne in arhitekturne elemente) in s cementom zakitali manjše poškodovane dele. 7 S tem je bila v precejšnji meri načeta povrhnjica EŠD: 3568 originalne gotske barvne plasti, ki jo je bilo treba Naselje: Bovec urgentno mehansko očstiti in utrditi. Tako je prišlo Občina: Bovec do nepredvidenega zamudnega restavratorskega Ime: Bovec – cerkev Device Marije v Polju dela pri odpravljanju posledic injektiranja. Področje: R Intervencija, izvedena v juniju in juliju 2012, je Obdobje: prva polovica 16. stoletja vključevala dela v prezbiteriju in na slavoločni steni. Najprej smo z originalne barvne površine V letu 2012 so bili na več sakralnih spomenikih mehansko odstranili neprimerne sanirne plombe. v zgornjem Posočju izvedeni konservatorsko-re- Preventivno smo obšili kritična mesta na originalu stavratorski posegi. Obnovitvena dela so potekala in odstranili sanirne plombe vse do temeljnika. v okviru popotresne sanacije, ki jo je financiralo Sledili sta nanašanje primernega izolacijskega ap- Ministrstvo za okolje in prostor. V obnovo so bili nenega ometa do nivoja originala in oblikovanje vključeni naslednji objekti: Bovec – cerkev Device stikov. Na poslikavi smo cementno mleko mehčali Marije v Polju (EŠD 3568), Drežnica – cerkev Srca z ustrezno pripravljeno kombinacijo topil in ga od- Jezusovega (EŠD 3631), Gore nad Idrijo – cerkev stranjevali mehansko, dokončno pa kemijsko. Pos- Bovec, cerkev Device Marije v Polju, poslikava v prezbiteriju po posegu (foto: V. Benedik, 2012)

26 27 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Bovec, cerkev Device Marije v Polju, detajl poslikave v prezbiteriju po posegu (foto: V. Benedik, 2012)

likavo smo utrdili in osvežili, se na poškodovanih servatorko Alenko Železnik, ZVKDS, OE Ljubl- delih tonsko približali originalu in izvedli retušo s jana. Dokumentirali smo strojne in ročne izkope, tehniko črtkanja. ponekod pa predhodno naredili testno sondo za Pri projektu so sodelovali Ljubiša Milić, svetovalec, določitev stratigrafije do potrebne globine ob- vodja restavratorskega posega na stenskih slikah novitvenih posegov. Pri tem smo dokumentirali (ZVKDS, RC, Oddelek za stensko slikarstvo), ter različna zemljeno-peščena nasutja, arhitekturne zunanji sodelavci Dare Tratar, Špela Kušar, Luka elemente, ki smo jih skušali povezati v časovna Kralj, David Možina in Noemi Krese. obdobja stavbne zgodovine, nivo skalne osnove, Ljubiša Milić na katero je grajen grad, ter drobne arheološke najdbe. Brestanica, grad Rajhenburg, pogled proti jugozahodu na romanski zid in tlakovanje v vhodni veži (foto: M. Lavrič) Raziskave zgodovinskih virov so pokazale, da 8 listina iz leta 895, s katero naj bi bil izpričan EŠD: 46 prvotni grad Rajhenburg, ni ohranjena v origi- dogradil morebitno skromno utrdbo v kastelni da je bil vhod na skoraj enakem mestu, kot je še Naselje: Brestanica nalu, temveč je prepisana v krški kopialni knjigi grad. Opis vsekakor aplicira neko predhodno graj- danes ohranjen renesančni vhodni portal. Roman- Občina: Krško oziroma kartularju iz druge polovice 12. stoletja. sko arhitekturo, morda samo stolp, na vrhu hriba. ski vhod (prag) se je pokazal pribl. 3 m južno v Ime: Brestanica – grad Rajhenburg Pri delu teksta z omembo Rajhenburga in Krškega Nadškof Konrad I. je na vzhodu svoje posesti zav- notranjosti današnje vhodne veže in je bil pove- Področje: A polja gre torej za poznejšo interpolacijo v besedilo Obdobje: srednji vek listine. To samo po sebi ni nič nenavadnega, saj so aroval z utrdbami v Brestanici (Rajhenburg), na zan s tlakovano hodno površino in z objektom. listine pogosto prepisovali, popravljali ali dopol- Ptuju in v Lipnici (Leibnitz). Objekt sestavlja zid na zahodni strani veže, nje- Arheološke raziskave ob gradnji oziroma prenovi njevali. Spremeni pa dejstvo, da postavitve gradu Romanski grad Rajhenburg, ki ima zaradi prila- gova južna stranica pa je bila ob raziskavah vidna gradu Rajhenburg, parc. št. 116, 118, 119, *75/1, Rajhenburg na podlagi te listine ne moremo več goditve skalnemu vrhu hriba obliko nepravilnega tudi v pritličnem prostoru z okroglim stopniščem *75/2, *75/3, vse k. o. Brestanica, je izvedla ekipa postavljati na konec 9. stoletja. Kljub temu je za- mnogokotnika, se je v osnovni zgradbi ohranil oziroma t. i. gotskim polžem. Hodna površina ZVKDS, Centra za preventivno arheologijo. Ra- nimiva navedba, da je salzburški nadškof Konrad do danes. Na podlagi zadnjih raziskav lahko po- veže je kamnito tlakovanje iz večjih lomljencev in ziskave so potekale v različnih etapah v letih 2011 I. v prvi tretjini 12. stoletja za obrambo pred Ogri trdimo domneve o prvotnem vhodu v romanski klesancev, vezanih z malto. Na podlagi stratigraf- in 2012. Delo smo usklajevali z odgovorno kon- grad Rajhenburg »na novo postavil …« oziroma grad. Z raziskavami v vhodni veži se je pokazalo, skih odnosov gradbenih faz je jasno, da je odkrita

28 29 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

hodna površina nastala skupaj z romansko fazo zgodnjega 16. stoletja. Med številnimi najdbami gradnje vhoda in objektov na zahodni in vzhodni novoveške keramike, med katerimi se v največji strani. Na podlagi drobnih najdb pa ugotavljamo, meri pojavljajo predvsem odlomki lončenine, da je bila seveda v uporabi še tudi kasneje, vsaj tako glazirane kot neglazirane, velja posebej ome- še v poznem srednjem veku, času gotike oziroma niti pipo za kajenje tobaka. Gre za t. i. turški tip pozne gotike (14.–15. stoletje). Objekt na pipe, izdelane v kalupu in datirane v čas med 17. vzhodni strani vhoda je v literaturi interpretiran in 19. stoletjem. kot dozidan obhodni stolpič iz 17. stoletja (I. Sto- Razen odlomka rimskodobne ali poznoantične par, Grad Brestanica. V: Zbornik Krško skozi čas, lončenine in rimskega novca cesarja Hadrijana 1977, 127–151). Po sedanjih raziskavah pa nje- nam ostale drobne najdbe ne osvetljujejo doga- gov nastanek umeščamo v čas romanike. Novost janja pred 11. stoletjem, kar kaže na to, da je us- sta romanski portal v južni steni bergfrida in pred tanovitelj srednjeveškega gradu salzburški nadškof njim delno na skalo zidan prag. Dilema lokacije Konrad I. S tem ne izključujemo predhodne upo- romanskega vhoda v južni palacij se je pojasnila rabe grajskega hriba in posledično zidane, morda pri izkopu sonde v sedanjem ozkem prehodu. stolpaste arhitekture, ki jo je Konrad I. »a novo Tu je bil namreč v severni steni odkrit romanski edificavit« v obsegu romanske zasnove gradu, kot vhodni portal. Najverjetneje je bil zazidan v času jo poznamo danes. gotike, vsekakor pa pred baročno fazo oziroma Maja Bricelj, Maja Lavrič, Nika Veršnik pred 17. stoletjem, ko so bili v južni sobi postavl- jeni oboki. Na dvorišču smo sledili dokaj plitkim in ozkim 9 izkopom za infrastrukturne vode. Na južnem in EŠD: 2913 zahodnem delu je skalna osnova zelo visoko, na Naselje: Brežice osrednjem delu smo lahko dopolnili Slabetova Občina: Brežice odkritja kamnito-opečnih kanalov, povezanih z Ime: Brežice – prezbiterij cerkve sv. Antona vodnjakom iz časa, ko so v gradu prebivali trapisti Padovanskega (1881–1941). Naslov: Trg izgnancev 14, Brežice V jarku severovzhodno od mostovža, ki spada Področje: R v čas gradnje renesančnega stolpa in sedanjega Obdobje: 17.–20. stoletje vhodnega portala (okoli 1600), smo pod debelimi plastmi nasutij in izravnav dokumentirali temelje Gimnazija Brežice stoji na mestu nekdanjega objektov iz 19. stoletja, na jugozahodni strani pa frančiškanskega samostana, ki je bil ustanovljen hodni površini trapistov in kasneje v sondi tudi v drugi polovici 17. stoletja. Temeljno poslanstvo padec skalne osnove in globino jarka. Ob tem sta samostana je bilo izobraževanje bratov za pridigarje se vzporedno z jarkom pokazala zidova, zvezno in spovednike. Na voljo so imeli bogato knjižnico, grajena z mostovžem. samostan in cerkev pa so krasila številna umet- Ob raziskavah so se v največjem številu pojavljala niška dela, med njimi tudi tabelne slike Valentina ustja in ostenja večjih kuhinjskih loncev različnih Metzingerja, katerih večji del danes hranijo v oblik, z večkrat profiliranimi robovi ustij, ki so se Ljubljani in Novem mestu. Začetek gradnje cerkve pojavili že v začetku 14. stoletja in ostali v uporabi sega med leti 1660 in 1693, kasneje so postopoma še več stoletij. Med keramičnim posodjem so zas- nastajala samostanska poslopja. Od leta 1730 do topani tudi deli steklenic, vrčev, skled, latvic, čaš leta 1732 so poslopja dvignili za eno etažo. Kom- ter nekaj krožnikov s poslikanimi vzorci. Poševni pleks je bil v rušilnem potresu 29. januarja 1917 vrezi na ročajih vrčev ali ročk za vino so bili močno poškodovan, zaradi česar je bilo treba okrasni element, obenem pa so pripomogli k večji podreti celotno poslopje. Na cestni strani je bil trdnosti ročajev med samim žganjem. Od minia- zasajen samostanski vrt, zadaj pa je bil po načrtih turnih posod se je ohranilo ravno dno, ki ima na stavbenika Valentina Scagnettija na novo zgrajen zunanji strani žig v obliki križa. Posodica je bila samostan. Leta 1941 so Nemci okupirali mesto, verjetno namenjena za shranjevanje začimb ali za brate frančiškane izgnali, poslopje pa spremenili v serviranje omake. Razmeroma malo je bilo od- gimnazijo. Razen cerkvene ladje je grajeno tkivo kritih poznosrednjeveških in novoveških pečnic. po letu 1942 ostalo do danes nespremenjeno, ob Med najstarejše pečnice, delane v kalupu, spadajo prenovi v letih 2011 in 2012 je edino korenito tri delno ohranjene oploščene pečnice skledastega spremembo doživelo podstrešje, ki je v celoti iz- tipa z ornamentirano osrednjo reliefno ploskvijo, koriščeno in namenjeno posameznim kabinetom Brežice, prezbiterij cerkve sv. Antona Padovanskega, novo odkrite poslikave, motiv sv. Rafaela (M. A. Kranjc) ki so značilne za čas od sredine 15. stoletja do za učitelje in likovno delavnico za gimnazijce.

30 31 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 okoli leta 1917, saj vitraj razkriva značilne oblike 10 zgodnjega 20. stoletja oziroma obdobja secesije. EŠD: 28336 Glede na rezultate sondiranja je razvidno, da je Naselje: Bukovje poslikan ves strop, vključno s sosvodnicami. Slikar Občina: Postojna je motive uokvirjal v medaljone, iz sond bi lahko Ime: Bukovje – vas rekli, da so na stropu trije. Na steni med dvema Naslov: Bukovje, parc. št. 1377/28, k. o. Bukovje poljema (na pilastrih) je lepo viden angel Rafael, Področje: E na drugi strani bi lahko sklepali, da je figura an- Obdobje: 19. stoletje gela Gabrijela. Poslikava je morala nastati po letu 1917. Če jo primerjamo z nekaterimi sočasnimi Pred vasjo je na desni, tik ob cesti, ki pripelje iz poslikavami v osrednjeslovenskem prostoru, ugo- Postojne, postavljena kapelica zaprtega tipa z tovimo, da je njen najverjetnejši avtor dunajski dvokapno simetrično korčno streho, slonečo na slikar Josef Edgar Kleinert (1859–1949), ki je v enostavno profiliranem strešnem vencu, ki ga je s tem času posebej izstopal. Povsem mogoče je, da je sprednje strani ščitila široka pločevinasta obroba. v Brežice prišel na priporočilo bratov frančiškanov Vhodno odprtino s polkrožnim zaključkom iz Ljubljane. zapirajo enokrilna kovana vrata s pokončnimi Poslikava je bila odkrita proti koncu zaključnih del. palicami. Strop notranjosti je banjasto obokan. Predvidevamo, da bi se prostor lahko ponovno vz- Nasproti vhoda je oltarna miza, nad njo Križani postavil kot dvovišinska večnamenska dvorana, saj na lesenem križu. je iz tlorisov v projektu in predvidenih funkcij pros- Kapelica je bila v slabem gradbenem stanju. Njena torov razvidno, da bi z lahkoto pogrešili en prostor kritina je bila dotrajana, zato je streha zamakala, na račun celovite prezentacije kulturne dediščine. Z kar je povzročilo propad tako notranjih kot rušitvijo vmesne plošče bi pridobili reprezentančni zunanjih ometov. Obenem stoji kapelica tik ob prostor, ki bi lahko služil kot multifunkcijska dvo- cesti, kar dodatno prispeva k poškodbam. rana za različne prireditve, tudi zunajšolske. Poleg Gradbena dela so se pričela z razkrivanjem strehe odpiranja in restavriranja poslikave bi nekdanjo ter novim prekrivanjem z gladkimi opečnimi cerkev lahko osmislili tudi s prezentacijo temel- korci, položenimi v malto. Z apnenim mavcem jev cerkvene ladje oziroma pozicijo ladje v pros- Röfix Reno star so se sanirale poškodbe v ometu. toru. Z enostavno arheološko metodo geofizike Sledilo je slikanje sten po barvni študiji, ki jo je na Brežice, prezbiterij cerkve sv. Antona Padovanskega, zazidani vitraj (M. A. Kranjc) lahko brez dragih izkopavanj določimo pozicijo podlagi predhodnih sondiranj izdelal restavrator temeljev nekdanje cerkve, ki je že iz členjenosti ZVKDS, OE Nova Gorica. Postopke konserva- fasade očitna in jo lahko bodisi v tlaku bodisi kot torsko-restavratorskih del smo v celoti fotodoku- V franciscejskem katastru iz leta 1823 je lepo pelo na južni strani ter zvonik, prislonjen k južni del zunanje ureditve prezentiramo v tlorisnem mentirali. vidna nekdanja pravokotna zasnova samostana s steni ladje. Zunanjščina cerkve je vidna na več fo- gabaritu. Označili bi konturo zidov in pozicijo Doseženi rezultati so v skladu s pričakovanim, do križnim hodnikom v sredini in cerkvijo na južni tografijah, ki so nastale pred drugo svetovno vojno. zvonika, na vsak način pa je treba celostno rešiti novih odkritij ni prišlo. Barvno študijo je izdelal strani. Danes o tem stanju pričajo le še deli ohran- Iz tlorisne zasnove prezbiterija (danes vhodna avla zunanjo podobo. Stavba se je v zadnjih 50 letih Andrej Jazbec, restavrator ZVKDS, OE Nova jenega zahodnega trakta s pripadajočim delom v pritličju), kjer so še vidne baze pilastrov, lahko močno razširila (prizidek k šoli, telovadnica, ig- Gorica, dela je koordinirala in obenem izvajala križnega hodnika, del severnega trakta in nekdanji v grobem zaznamo prejšnji namen prostora. Prez- rišča) in s svojo zunanjo podobo nikakor ne priča konservatorski nadzor etnologinja iste enote Eda prezbiterij redovne cerkve s poslikanim stropom. biterij cerkve so leta 1942 vertikalno predelili z o dogodkih zadnjih 400 let. Belingar. Slikopleskarska dela je zelo kvalitetno Poslikava je bila odkrita, ko so pleskarji začeli betonsko ploščo, zato ob vstopu v objekt nimamo Marija Ana Kranjc izvedlo Slikopleskarstvo Vidrih Ivan, s. p., Lo- strop strugati in ga pripravljati za barvanje; o od- občutka veličastnosti, ki bi ga prostor sicer lahko kritju je pristojno Območno enoto Novo mesto ponujal. V zgornjem delu predeljenega prostora obvestil vodja gradbišča. Najprej je bil opravljen so z ometi prekrili poslikan strop, ki je z mede- ogled odkritih poslikav, nato pa določen pod- tažno konstrukcijo popolnoma izgubil razmerja robnejši obseg sondiranja opleskov in ometov. med poslikano in tonirano površino. Ob pozornem Zaradi preglednosti in lažjega razumevanja smo opazovanju lahko v obeh etažah zaznamo nekdanjo izdelali arhitekturni posnetek prezbiterija ter vanj okensko odprtino na južni strani, ki danes v prit- vrisali sonde. Po opravljenih raziskovalnih in do- ličju služi kot okno (pod stropom), v nadstropju kumentacijskih delih sta nastala zapisnik o stanju pa je spremenjena v vrata. Ob vhodu v objekt so stenske poslikave prezbiterija kapele sv. Antona vidne baze pilastrov, v zgornjem prostoru pa štiri Padovanskega in elaborat o stavbni zgodovini. sosvodnice in zazidan ostanek slavoločne stene. Iz starih načrtov je razbrati, da je v arhitekturnem Ob obnovi so pri napeljavi strojnih inštalacij od- smislu najbolj izstopala cerkev, ki so jo sestavljali krili zazidano okno z vitrajem, ki pa je bilo žal pre- pravokotna ladja, obokana s štirimi polami banjas- hitro zazidano. Iz priložnostne fotografije vitraja je Bukovje, kapelica pred obnovo (foto: E. Belingar, 2012) Bukovje, kapelica po obnovi (foto: E. Belingar, 2012) tega oboka, pravokotni prezbiterij s stransko ka- mogoče razbrati, da gre za rezultat obnove cerkve

32 33 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 hača 7, Postojna, gradbena dela pa nezadovoljivo položene prane betonske plošče. Kapelica je 12 ske hiše. Opravil se je tudi natančen pregled stanja Bruno Černigoj, s. p., Bukovje 31, Postojna. bila v slabem gradbenem stanju. Njena kritina EŠD: 29032 kamnitega temeljnega zidca ter vhodne lope, im- Eda Belinga je bila dotrajana, zato je streha zamakala, kar je Naselje: Bunčani enovane frankenšpic, z izjemnimi kamnoseškimi povzročilo propad tako notranjih kot zunanjih Občina: Veržej detajli portala. Zaradi nevarnosti nadaljnjega ometov. Ime: Bunčani – domačija Jelenovi plastenja peščenega talnega zidca je bila sprejeta 11 Razkrivanju strehe je sledilo prekrivanje z Naslov: Bunčani 10 odločitev, da ga bo treba očistiti, utrditi in po po- EŠD: 28336 novimi gladkimi opečnimi korci, položenimi v Področje: E trebi tudi retuširati. V ta namen smo za pomoč Naselje: Bukovje malto. Z apnenim mavcem Röfix Reno star so Obdobje: konec 19. stoletja, 1891 zaprosili podjetje Skosal, ki ima za sabo že celo Občina: Postojna se sanirale poškodbe v ometu. Sledilo je slikanje vrsto uspešno zaključenih projektov obnov kam- Ime: Bukovje – vas sten po barvni študiji, ki jo je na podlagi pred- V osrednjem delu manjše gručaste vasi Bunčani, ki nitih detajlov na historičnih objektih v Sloveniji. Naslov: Bukovje, parc. št. 2302/11, k. o. Bukovje hodnih sondiranj izdelal restavrator ZVKDS, se kot Walthershof v deželnoknežjem otokarskem Z določitvijo barvnih tonov fasade in potrditvijo Področje: E OE Nova Gorica. Postopke konservatorsko-re- urbarju omenja v letih 1265–1267, stoji večji vzorcev fasadne členitve kot podlage za rekon- Obdobje: 19. stoletje stavratorskih del smo v celoti fotodokumenti- domačijski kompleks. Gre za tip domačije v obliki strukcijo njene prvotne podobe se je obnova nad- rali. Doseženi rezultati so v skladu s pričako- črke L, ki je sestavljena iz visokopritlične in delno aljevala z odstranitvijo dotrajanih ometov in tudi Ob križišču vaških poti ob domačiji Bukovje 18 vanim, do novih odkritij ni prišlo. Barvno podkletene zidane hiše s podolžno obcestno fasado samih cementnih oblog na delu kamnitega talnega je postavljena skromna kapelica zaprtega tipa študijo je izdelal Andrej Jazbec, restavrator ZV- ter niza gospodarskih poslopij, ki se v obliki črke zidca. Obenem so se, po uspešnem prepričevanju z dvokapno simetrično korčno streho, slonečo KDS, OE Nova Gorica, dela je koordinirala in L navezujejo na hišo na njeni dvoriščni strani. Iz- lastnikov, nad zatrepi južne in severne fasade ter na enostavno profiliranem strešnem vencu. obenem izvajala konservatorski nadzor etnolog- jemno stavbno kvaliteto z letnico 1891 na kam- nad timpanonom vhodne lope odstranili prefabri- Vhodno odprtino s polkrožnim zaključkom inja iste enote Eda Belingar. Slikopleskarska nitem portalu predstavlja prav stanovanjska hiša, cirani protivetrni čelni strešni zaključki. Temu je zapirajo enokrilna kovana vrata s pokončnimi dela je zelo kvalitetno izvedlo Slikopleskarstvo ki je navkljub nekaterim neustreznim posegom sledila klasična izvedba strešnikov, položenih v palicami. Strop notranjosti tvorijo štiri obočne Vidrih Ivan, s. p., Lohača 7, Postojna, gradbena ohranila večino kvalitet tedanje gradnje in se je malto. V južnem zatrepu v osi pod slemenom se je kape. Nasproti vhoda je oltarna miza, nad njo dela pa nezadovoljivo Bruno Černigoj, s. p., zato skupaj s pripadajočimi gospodarskimi poslopji rekonstruirala dekorativna opečna zračna lina po vzoru ohranjene na severnem zatrepu. pa polkrožna stenska niša z mavčnim kipom Bukovje 31, Postojna. uvrstila na seznam kulturnih spomenikov lokalnega Večji poseg v okviru obnove, poleg same rekon- Matere Božje z detetom. Okoli kapelice so Eda Belingar pomena Občine Veržej. Tako kot pri večini stare- strukcije fasadne profilacije, je bilo prav čiščenje jših ohranjenih stanovanjskih hiš večjih domačij kamnitega talnega zidca in kamnitih detajlov ravninskih vasi Prlekije gre tudi v tem primeru za vhodne lope z dvoramnim stranskim stopniščem, izjemno ambiciozno zasnovano obcestno fasado, z mokrim peskanjem pod pritiskom 1 bara. Da bi s posebnim arhitekturnim poudarkom v osrednji se vzpostavila prvotna in enovita podoba glavnega osi, oblikovanim kot stebričasto stopnišče, imeno- vhodnega stopnišča, se je s privolitvijo lastnikov vano »frankenšpic«. Poseben arhitekturni detajl je odstranil sekundarni betonski »štokani« podest z tudi izjemno dobro ohranjen kamniti talni zidec začetka 20. stoletja in se na novo obdelal z bosen- iz lokalnega rumenega peščenjaka, ki je hkrati skim peščenjakom, ki se je tako barvno kot po stavbna osnova stebričastega stopnišča. sami teksturi približal videzu lokalnega peščen- Zaradi dotrajanosti fasade, vidnih poškodb kam- jaka. nitega talnega zidca in dotrajanosti nekvalitetnih Vzporedno z gradbenimi deli je potekala izdelava sekundarnih plastičnih oken so se lastniki odločili stavbnega pohištva, tako oken kot vrat. Vsa seku- za obnovo zunanjosti hiše; ob tem so bila izvzeta ndarna plastična okna z naoknicami so bila od- dela na strehi. Tako so se prijavili na javni razpis iz stranjena. Nova okna so bila izdelana po analogiji, naslova Ukrepa 323 – ohranjanje in izboljševanje le naoknice so bile izdelane po vzoru prvotnih, ki dediščine podeželja iz Programa razvoja podeželja so jih lastniki hranili na podstrešju. Barva oken in 2007–2013 in pridobili sredstva za sofinanciranje okovja je bila določena po analogiji. Ob tem se je obnove stanovanjske hiše. Obnova je obsegala upoštevala tudi tonska lestvica, določena za fasado rekonstrukcijo fasade in fasadne profilacije na in fasadno profilacijo. podlagi ohranjenih arhivskih dokumentov ter iz- Vgradnji stavbnega pohištva je sledila zaključna delavo stavbnega pohištva po analogiji. faza obnove, in sicer barvanje fasade. Celotna ob- V začetku marca 2012 so se pričele priprave na nova je bila uspešno zaključena v začetku septem- obnovo. Pred začetkom gradbenih del in rekon- bra 2012. strukcije fasadne členitve (šivani robovi, detajli Vsa obnovitvena dela so potekala v skladu s kon- okenskih okvirjev, pilastri) je bila izvajalcu po- servatorsko-restavratorskimi izhodišči. Konserva- dana študija posameznih fasadnih detajlov in torski nadzor obnove so vodili odgovorna konser- njihove teksture na podlagi arhivske fotodoku- vatorka Suzana Vešligaj s sodelavci gradbenikom mentacije. Ob tem so bila še predhodno opravl- Brankom Ramšakom in restavratorko Ireno Čuk. jena sondiranja ometov. Izsledki raziskav so odkrili Velik delež k uspešno zaključeni obnovi so prisp- Bukovje, kapelica pred obnovo (foto: E. Belingar, 2012) Bukovje, kapelica po obnovi (foto: E. Belingar, 2012) popolnoma drugačno barvno podobo stanovanj- evali tudi sami izvajalci. Gradbenofasaderska dela

34 35 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

je izvedlo podjetje Gradbeni inženiring Ravenka čeprav je bilo ponekod mogoče odkriti sledi do- iz Murske Sobote. Restavriranje vseh kamnitih de- trajanosti. Da bi se izognili nepotrebni rušitvi, tajlov pa je uspešno opravila Petra Reims. smo se odločili, da jih bomo zaščiti z zaglajenimi Obnova stanovanjske hiše domačije Jelenovi je ometi in ubito belim opleskom. bila izpeljana več kot odlično, kar je mogoče pripi- V okviru gradbene sanacije je bilo treba zaradi ka- sati izjemnemu posluhu lastnikov in vseh izvajal- pilarne vlage v celoti odstraniti betonske plošče, ki cev za strokovna izhodišča strokovnih sodelavcev so obdajale temeljni zidec. Zaradi večjih poškodb ZVKDS, OE Maribor. Tako nam je uspelo tudi po vertikali jugovzhodnega vogala stanovanjske v tem primeru obnoviti in ohraniti del stavbne hiše, ki so bile vidne že v času priprave kulturno- dediščine s konca 19. stoletja, ki se prav v tem po- varstvenih izhodišč, sta se izvedli stabilizacija temel- deželskem okolju ponaša z nadvse bogato arhitek- jev in horizontalna hidroizolacija zidnih konstruk- turno pojavnostjo. cij. Uspešno zaključeni statični sanaciji so sledila Suzana Vešligaj sondiranja ometov in barvnih opleskov stavbnega pohištva. Zaradi dotrajanosti je bilo treba na novo rekonstruirati večji del fasadne profilacije v ometu 13 s pomočjo predhodno izdelanih šablon in odlit- EŠD: 29034 kov. Del stavbnega pohištva je bilo treba izdelati Naselje: Bunčani na novo – vse lamelne naoknice, okna v obeh za- Občina: Veržej trepih, okna shrambe in kopalnice na severni fas- Ime: Bunčani – domačija Petovar adi ter okno kuhinje na dvoriščni zahodni fasadi. Naslov: Bunčani 1 Nad kuhinjskim oknom in oknom dvoriščne Področje: E vhodne veže je bil izveden nov steklen nadstrešek, Obdobje: začetek 20. stoletja, 1904 ki je nadomestil prvotnega, prekritega z neugledno plastično valovito kritino. Na ta način smo z es- Na začetku manjše gručaste vasi Bunčani, ki se tetskega vidika zagotovili transparentnost sodob- Bunčani, stanovanjska hiša domačije Jelenovi pred obnovo (foto: Suzana Vešligaj, marec 2011) kot Walthershof v deželnoknežjem otokarskem nega stavbnega detajla, s funkcionalnega vidika pa urbarju omenja v letih 1265–1267, stoji večji zadostno svetlobo v glavnem bivalnem prostoru domačijski kompleks. Gre za tip domačije v obliki – v kuhinji. črke L, ki je sestavljena iz visokopritlične in delno Celotna obnova je bila uspešno zaključena avgusta podkletene zidane hiše s podolžno obcestno fas- 2012. Vsa obnovitvena dela so potekala v skladu ado ter niza gospodarskih poslopij, ki se v obliki s konservatorsko-restavratorskimi izhodišči. Kon- črke L navezujejo na hišo na njeni dvoriščni strani. servatorski nadzor obnove so vodili odgovorna konservatorka Suzana Vešligaj ter sodelavca grad- Izjemno stavbno kvaliteto z začetka 20. stoletja benik Branko Ramšak in restavratorka Irena Čuk. predstavlja prav stanovanjska hiša, ki je navkljub Velik delež k uspešno zaključeni obnovi so prisp- dokaj neznatnim posegom ohranila skorajda vse evali tudi sami izvajalci. Gradbenofasaderska dela kvalitete tedanje gradnje. Tako je bila uvrščena na je izvedlo podjetje Gradbeni inženiring Ravenka iz seznam domačij za razglasitev za spomenik loka- Murske Sobote. lnega pomena v okviru novelacije odloka Občine Obnova stanovanjske hiše domačije Petovar je bila Veržej. Tako kot pri večini starejših ohranjenih uspešno zaključena. Na ta način nam je uspelo stanovanjskih hiš večjih domačij ravninskih vasi ohraniti in obnoviti del stavbne dediščine z začetka Prlekije gre tudi v tem primeru za izjemno ambi- 20. stoletja, ki se prav v tem okolju ponaša z iz- ciozno zasnovano obcestno fasado, katere členitev jemno bogato arhitekturno pojavnostjo. še posebej poudarja dvoramno stransko stopnišče Suzana Vešligaj s kovano dekorativno ograjo. Poseben pečat njeni stavbni pojavnosti dajejo tudi vratnice glavnega vhoda z izjemnimi rezbarskimi detajli. Stanovanjska hiša, zgrajena leta 1904, je vse do danes ohranila prvotno stavbno zasnovo, in sicer tako zunanjo kot notranjo. Predmet projekta obnove je bila predvsem zunanjost stanovanjske stavbe, kot so streha, fasada in stavbno pohištvo. V začetku marca 2012 se je pričela obnova strehe in dimnikov. Slednji so bili v dokaj dobrem stanju, Bunčani, stanovanjska hiša domačije Jelenovi po obnovi (foto: Suzana Vešligaj, september 2012)

36 37 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 14 ob običajnem mehanskem odstranjevanju plasti EŠD: 29033 ometov in opleskov talnega zidca je bil potreben Naselje: Bunčani poseben postopek čiščenja, ki ga je opravilo pod- Občina: Veržej jetje SKOSAL. Tako so bili z mokrim peskanjem Ime: Bunčani – domačija Župojnovi odstranjeni trije sloji neustreznih oljnih premazov Naslov: Bunčani 13 in cementna malta. Ob tem je bilo mogoče na treh Področje: E ploščah profiliranega talnega zidca zaslediti večje Obdobje: začetek 20. stoletja poškodbe, ki se jih ni dalo sanirati. Zato je bilo plošče treba izdelati na novo po vzoru obstoječih. V osrednjem delu vasi Bunčani nadaljuje in zak- Da bi se vzpostavila enovita podoba glavnega ljučuje niz ohranjenih domačijskih kompleksov vhodnega stopnišča, so se delno odstranile nizko- domačija Župojnovi, ki jo glede na razporeditev talne keramične ploščice. vseh stavbnih enot uvrščamo med tipe domačij v Vzporedno so potekala še zemeljska dela z ured- obliki črke L. Osrednja stavba je visokopritlična in itvijo odvodnjavanja. Vzdolž vseh fasad hiše se je delno podkletena zidana hiša s podolžno obcestno pas v širini ok. 60 cm uredil z agregatnim gran- fasado, nanjo pa se na dvoriščni strani v obliki črke ulatom debeline 8 do 16 mm. V naslednji fazi L navezuje niz gospodarskih poslopij. Stanovanjska je potekala izdelava stavbnega pohištva po vzoru hiša tako po tlorisni zasnovi kot po sami arhitek- prvotnega. Na žalost se investitorji niso strinjali z turni pojavnosti spada med objekte podeželske ar- izvedbo klasičnih dvojnih oken. Izvedena so bila hitekture z začetka 20. stoletja. Navkljub manjšim termopan okna, vendar pa so bili pri tem up- obnovitvenim posegom je ohranila skorajda vse oštevani vsi profili prvotnih oken. Vse stavbno kvalitete tedanje gradnje in je bila tako uvrščena pohištvo se je zaščitilo in toniralo po predhodno na seznam domačij za razglasitev za spomenik lo- določenih barvnih tonih, ki so bili najdeni s po- kalnega pomena v okviru novelacije odloka Občine močjo sondiranj. Celotna obnova je bila uspešno Veržej. Tako kot pri večini starejših ohranjenih zaključena v drugi polovici septembra 2012. Vsa Bunčani, stanovanjska hiša domačije Petovar pred obnovo (foto: Suzana Vešligaj, marec 2008) stanovanjskih hiš večjih domačij ravninskih vasi obnovitvena dela so potekala v skladu s konserva- Prlekije gre tudi v tem primeru za izjemno ambi- torsko-restavratorskimi izhodišči. Konservatorski ciozno zasnovano obcestno fasado, katere fasadno nadzor obnove so vodili odgovorna konservatorka členitev še posebej poudarja dvoramno stransko Suzana Vešligaj ter sodelavca gradbenik Branko stopnišče s kovano dekorativno ograjo. Poseben Ramšak in restavratorka Irena Čuk. Velik delež pečat stavbni pojavnosti dajejo tudi vratnice glav- k uspešno zaključeni obnovi so prispevali tudi nega vhoda z izjemnimi rezbarskimi detajli. Stano- sami izvajalci. Gradbenofasaderska dela je izvedlo vanjska hiša, grajena na začetku 20. stoletja, je vse podjetje Gradbeni inženiring Ravenka iz Murske do danes ohranila prvotno stavbno zasnovo, in Sobote. Obnova stanovanjske hiše domačije sicer tako zunanjo kot notranjo. Predmet projekta Župojnovi je bila uspešno zaključena. Na ta način obnove je bila predvsem zunanjost stanovanjske nam je uspelo ohraniti in obnoviti del stavbne ded- stavbe, kot sta fasada in stavbno pohištvo. iščine z začetka 20. stoletja, ki se prav v tem okolju V drugi polovici junija 2012 se je pričela obnova. ponaša z izjemno bogato arhitekturno pojavnostjo. Pred začetkom gradbenih del in delne rekonstruk- Suzana Vešligaj cije fasadne členitve so bile opravljene raziskave ometov in opleskov stavbnega pohištva. Izsledki so pokazali popolnoma drugačno prvotno barvno podobo stanovanjske hiše. Večje pozornosti v okviru obnove je bil deležen dokaj dotrajan pro- filiran betonski talni zidec. Tako je bilo treba na- tančno definirati obseg odstranjevanja neustreznih neprepustnih opleskov na tem delu hiše in sam pristop k temu opravilu. Prav tako se je pri od- stranjevanju dela ometov na profiliranem zakl- jučku talnega zidca izkazalo, da so bili prvotni detajli popolnoma drugačni od obstoječih. Tako je bilo odločeno, da se bodo tudi prezentirali. Zaradi nevarnosti poškodb posameznih detajlov Bunčani, stanovanjska hiša domačije Petovar po obnovi (foto: Suzana Vešligaj, avgust 2012)

38 39 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 15 zemeljske plasti z izvedbo kolektorja, v katere bi EŠD: 56, 55 bili združeni vsi infrastrukturni vodi. Prednost Naselje: Celje kolektorja je s stališča varstva arheološke dediščine Občina: Celje v dejstvu, da je poseg tlorisno omejen, da se na Ime: Celje – arheološko najdišče Celje, Celje – območju posega izvedejo sistematične predhodne staro mestno jedro arheološke raziskave do sterilne geološke osnove Področje: U, UA, A in da posledično na območju infrastrukturnih Obdobje: rimsko obdobje, srednji in novi vek vodov pri vzdrževalnih delih negativnih posegov v arheološke ostaline ni več. Zajem informacij o ar- Obnova dela starega mestnega jedra Celja – 1. faza heološki dediščini je ob sistematičnih predhodnih V letu 2009 je Mestna občina Celje (MOC) arheoloških raziskavah kvalitetnejši, večja je tudi pričela aktivnosti za sanacijo urbanega stanja v možnost delnega preprojektiranja načrtovanih starem mestnem jedru (SMJ) Celje. To je bilo gradbenih del, kadar pride do odkritij arheoloških kljub določilom zazidalnega načrta SMJ Celja najdb izjemnega pomena. S stališča upravljavcev (RC – Planiranje proj. št. 9/83; Uradni list SRS, komunalnih vodov pa so prednosti kolektorja št. 42-1891/86 s spremembami in dopolnitvami) neodvisnost gradnje posameznih vodov, stalna in obstoječemu katalogu mestne opreme vse prej neovirana dostopnost brez zapor prometa, enos- kot zgledno urejeno in vzdrževano. Negativna tavno vzdrževanje vodov in povečevanje njihovih podoba mesta, kakršno je na nekaterih odsekih kapacitet. Kljub temu je MOC podala obra- mesta moč videti še danes, se je odražala predvsem zložitev, da je gradnja kolektorja v ozkem mest- v neusklajenosti oziroma stilni neskladnosti ter v nem središču tehnično vprašljiva in da so lahko dotrajanosti tako tlakov kot opreme same. K temu v kolektorju le električni in telekomunikacijski vodi ter vodovod in vročevod, kanalizacija in pli- neskladju »pripomorejo« še neustrezni posegi na novod pa ne smeta potekati po skupnem kolek- fasadah in strehah objektov, ki prostor soustvar- torju, prav tako pa ga ne smeta prečkati. Križanja jajo in ga hkrati opredeljujejo. s plinovodom in kanalizacijo morajo potekati nad MOC je tako še istega leta organizirala urbanis- kolektorjem oziroma podnjim, pri čemer morajo tično delavnico z naslovom Prenova javnih po- Bunčani, stanovanjska hiša domačije Župojnovi po obnovi (foto: S. Vešligaj, september 2012) plinovodni priključki potekati nad kolektorjem vršin starega mestnega jedra ter k sodelovanju na globini 0,90 metra, kanalizacija pa pod kolek- povabila tudi pristojno enoto ZVKDS, ki je torjem. Svetla pohodna površina kolektorja mora pripravila predhodne smernice za obnovo. Te so znašati vsaj 2 metra (ali celo 2,20 metra), odvisno vključevale tudi pogoje za varstvo nepremične ar- od geoloških razmer pa bi bilo treba izvesti more- heološke dediščine, za kar je treba skladno z 31. bitno temeljenje s piloti ali s temeljno ploščo, s členom ZVKD-1 pridobiti soglasje Ministrstva čimer bi posegi v zemeljske plasti segali do glob- za kulturo za raziskave in odstranitev dediščine. ine pribl. 3,60 metra pod koto obstoječega terena. Decembra 2010, ko je bil obseg del jasneje defi- Zaščita gradbene jame se mora v primeru izvedbe niran, priložena dokumentacija pa tehnično us- kolektorja izvajati preko prostega kopa v naklonu trezno pripravljena, so bili izdani kulturnovarst- vsaj 1 : 1 ali preko zagatnic, ki v ožjih mestnih veni pogoji. Ti so med drugim določali ohranitev strnjenih jedrih zaradi vibracij niso dovoljene. Kot oziroma izvedbo historičnega načina tlakovanja protiargument gradnji kolektorja so bili navedeni znotraj osrednjega dela mestnega jedra oziroma tudi dejstvo, da mora kolektor potekati linearno, znotraj meje srednjeveškega obzidja. Tlakovanje zaradi česar bi bilo treba izvesti prilagoditev in v kombinaciji granitnih kock/mačjih glav in več- prestavitev vse ostale komunalne energetske in- jih kamnitih plošč je bilo treba prilagoditi reliefu frastrukture, ter stroški gradnje kolektorja, ki naj obstoječega terena, konceptualno pa nepravil- bi bili nekajkrat dražji od klasične izvedbe infras- nim linijam pozidave. Kulturnovarstveni pogoji trukturnih vodov. so določali tudi ohranitev in obnovo obstoječe Ker na zavodu nismo uspeli pridobiti tehničnega historične opreme ter dopolnitev s historično mnenja, ki bi negiral navedene argumente proti ali sodobno urbano opremo, ki jo je bilo treba izvedbi kolektorja, je zavod izdal nove pogoje, v prilagoditi merilu in značilnostim posameznih katerih je bilo zahtevano, naj se infrastrukturni historičnih delov mesta, ter izvedbo predhodnih vodi izvajajo v največji možni meri po obstoječih arheoloških raziskav. trasah, na najmanjši možni globini in v najman- Za varstvo nepremične arheološke kulturne dedi- jšem možnem tlorisnem obsegu, pri sami izvedbi ščine je bila kot osnovni kulturnovarstveni pogoj pa je treba poiskati posebne tehnične rešitve, ki Bunčani, stanovanjska hiša domačije Župojnovi pred obnovo (foto: S. Vešligaj, marec 2011) postavljena zahteva po minimalizaciji posegov v posege v zemeljske plasti zmanjšajo na minimalen

40 41 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

meseca, natančneje do 26. septembra 2012, ko tehnične rešitve, da arhitekturnih ostalin ni bilo je naročnik sklenil pogodbo z novim izvajalcem, treba odstraniti/uničiti, ampak so infrastrukturne podjetjem Mineral, d. d., Podpeč. Ta je okto- vode speljali ob njih, ostaline pa so ohranjene in bra 2012 zavzeto pričel izvajati dela po projektu zaščitene in situ, na mestu odkritja. oziroma jih nadaljeval. Dela so se kmalu razširila Z obnovo mestnega jedra bo prometni režim še na Lilekovo in Kocenovo ulico, nato na Lin- omejen zgolj na dostavo in intervencijo, gostin- hartovo in začetek Gubčeve ulice, sredi zime pa ski vrtovi pa bodo prilagojeni novim lokalnim tudi na del Prešernove ulice do Glavnega trga. predpisom glede možnosti zasedbe javne površine Med izvajanjem je prišlo do manjših sprememb ter uporabe in oblikovanja gostinske opreme. projekta – med drugim do opustitve del na Ulici Neurejeno oglaševanje lokalov in drugi neus- XIV. divizije in opustitvi predvidene fontane na trezni vzdrževalni posegi na objektih samih pa vzhodnem delu Krekovega trga. bodo s celovito obnovo postali še izrazitejši in za Trenutno se dela pospešeno izvajajo – v večjem vloženo investicijo še manj sprejemljivi. Zato se delu je območje prve faze že tlakovano; v širini MOC, zavedajoč se problema in v upanju na čim- “voznega” pasu z manjšimi granitnimi kockami, prejšnje saniranje nastalega stanja, v sodelovanju z ob straneh pa z rezanimi kamnitimi ploščami zavodom pospešeno ukvarja s pripravo dopolnil- večjih dimenzij. Vstopni – Krekov trg, ki je zunaj nega odloka o oglaševanju in vzdrževanju objek- srednjeveškega oboda, ima pravilnejšo zasnovo v tov v starem mestnem jedru. obliki ortogonalno rastriranega tlaka, v katerem Marjana Krumpestar, Danijela Brišnik je v osrednjem kvadrantu pred Celjskim domom integrirana fontana. Obnovila sta se secesijska kandelabra na zidu pred vhodom v Celjski dom, 16 v njuno linijo proti železniški postaji pa sta se EŠD: 4276, 4279 na novo postavila še dva kandelabra, prenesena Naselje: Celje z zahodnega dela trga. Ograjene zelenice vzdolž Občina: Celje Krekovega trga so se ohranile, obnovile in ure- Ime: Celje – hiša Cankarjeva ulica 5 in 7, dile, pri čemer se je – za razliko od ohranjenih Celje – hiša Cankarjeva ulica 9 in 11 historičnih kandelabrov pred Celjskim domom Področje: UA Celje, v primežu urbane arheologije (foto: D. Brišnik) – poteza ob fasadi Mestne hranilnice opremila s Obdobje: zadnja četrtina 19. stoletja, 1889 sodobnim tipom luči, ki so bile izbrane za celotno območje prve faze obdelave. Temu je sledil izbor/ Obnova pročelij na Cankarjevi ulici se je po dolgo- obseg (manjši netipski jaški, plitvejše temeljenje rimskodobne arhitekturne ostaline pojavljajo že projekt ostale urbane opreme, z izjemo ohranitve letnih prizadevanjih, ko je bila leta 2008 obnovl- urbane opreme …). Pri vseh posegih v zemeljske na globini 0,70 metra. Projekt druge faze obnove oglasnega stebra za plakatiranje iz osemdesetih let jena stavba Cankarjeva ulica 13, nadaljevala v letu plasti je bilo zahtevano arheološko dokumenti- SMJ je trenutno v fazi pridobivanja kulturnovarst- 20. stoletja na začetku Kocenove ulice. 2012 z rekonstrukcijo pročelij stavb 5–7 in 9–11. ranje ob gradnji, ki v primeru odkritja intakt- venega soglasja. Spremljajoče arheološke raziskave, ki jih pod kon- Ometi, arhitekturna členitev in okrasje obeh fasad nih arheoloških najdb nemudoma preidejo v ar- Konec aprila 2012 so se v SMJ Celje pričela obno- servatorskim nadzorom ZVKDS izvaja Pokrajin- so bili v celoti dotrajani in uničeni. Potrebna je bila heološka izkopavanja. Arheološka izkopavanja se vitvena dela prve faze po projektu št. 7098/2011, ski muzej Celje, do zdaj niso odkrile intaktnih rekonstrukcija na podlagi restavratorsko izdelanih izvedejo do sterilne geološke osnove oziroma do Ljubljanski urbanistični zavod, d. d. (LUZ), arheoloških ostalin oziroma so bile te odkrite kalupov štukiranega okrasja, ki je bilo izdelano na parcialno, v »otokih« med obstoječimi infrastruk- novo. nivoja, kjer ni več zaslediti antropogenih dejav- Ljubljana, začenši na Krekovem trgu, spodnjem turnimi vodi. Razlog za to gre iskati v dejstvu, da Obe najemniški stanovanjski stavbi je v devet- nosti. delu Stanetove ulice in v Razlagovi ulici. Z od- so na vzhodnem delu Krekovega trga, na mestu desetih letih 19. stoletja zasnoval celjski arhitekt Do izdaje soglasja v decembru 2011 je potekalo stranitvijo obstoječih tlakov se je sprva začela ob- vodnega motiva in strojnice debela nasutja, nas- Vladimir Walter. S svojo mogočno maso soobliku- usklajevanje številnih odprtih vprašanj; med nova komunalne, energetske in telekomunikacij- tala pri gradnji železnice v 19. stoletju, na preo- jeta večji del stavbnega niza severne stranice ulice. drugim se je obseg del razdelil na dve fazi obnove ske infrastrukture (vodovod, fekalna in meteorna stalih etapah obnove pa se dela striktno izvajajo V oblikovanju zunanjščin pa predstavljata primer s po več etapami. Prva faza je tako obsegala ob- kanalizacija, plinovod in kabelska kanalizacija). po obstoječih trasah infrastrukture, kjer so bile ar- strogega tektonsko koncipiranega poznega histor- močje Krekovega trga, dela Razlagove, Gubčeve Z ureditvijo teh so se dela na posameznih mestih heološke ostaline že odstranjene, kar je lepo vidno izma 19. stoletja, z močno izraženimi plastičnimi in Kocenove ulice, Prešernovo in Savinovo ulico, nadaljevala z izkopom terena za izvedbo tampon- v profilih izkopov. Arheološko dokumentiranje je arhitekturnimi členi in štukiranim okrasjem. spodnji del Stanetove ulice ter del Lilekove in ske grede, drenažnega asfalta in novega tlakovanja. zato izjemno zahtevno, saj je treba dokumentirati Notranjost obeh stavb odlikujeta po dve reprezen- Linhartove ulice, po projektu pa tudi Ulico XIV. Že v drugem mesecu dela je imel takratni izvaja- vse obstoječe destrukcije, iz omejenega obsega tančni vhodni veži z dvoramnima stopniščema ter divizije. Druga faza obnove je obsegala Glavni trg, lec Ceste mostovi Celje, d. d., Celje, za okoli 25 zbranih informacij v profilih jarkov za infrastruk- pilastri, ki nosijo obočne pole čeških kap s širokimi Prešernov trg, Trg pri tržnici in zgornji del Stane- dni zamude terminskega plana, in ker se stanje turne vode pa arheološke depozite in sporadične oprogami. Pročelji stavb sta izrazito horizontalno tove ulice – trg pred Metropolom. Območje ure- v naslednjem mesecu ni izboljšalo, je naročnik z najdbe časovno opredeliti in interpretirati. Ob zasnovani. Fasadno ploskev stavbe 5–7 razbijata janja druge faze je bilo prav tako predmet številnih njim zaradi nezmožnosti zagotavljanja normal- tem gre opozoriti na korektno sodelovanje izva- dva vhoda z rizalitoma, ki ju členi vogalna rus- usklajevanj, katerih rezultat je med drugim tudi nega poteka del odpovedal aprila 2012 sklenjeno jalca gradbenih del, ki je bil v primeru odkritja tika, zaključuje pa strešni izzidek z okensko od- umik vodnega motiva s Trga pri tržnici, saj se tam pogodbo. Dela so bila prekinjena za skoraj dva arhitekturnih ostalin pripravljen poiskati posebne prtino, obdano s kariatidama in trikotnim čelom.

42 43 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Pritličje je izvedeno v močni, kristalinski rustiki. vhoda v rizalitnih delih poudarja polkrožna »por- Okna so najizraziteje poudarjena v prvem nad- talna« rustika. Okna prvega nadstropja obdajajo stropju, kjer so maltaste obrobe, ravna, profilirana pilastri, ki nosijo plastična trikotna čela. Drugo čela ter zaključek z motivom heraldike in morskih nadstropje je praktično brez plastičnega okrasja, puttov. Okna v pritličju in drugem nadstropju im- okna obrobljajo le plitke profilirane obrobe (pov- ajo poudarjene samo sklepne partije, v pritličju z zeto po: Branka Primc, Prenova Cankarjeve ulice brkatimi maskami, v drugem nadstropju pa z ma- v Celju – konservatorski program, ZVKDS, OE jhnim motivom heraldike. Pročelje stavbe 9–11 Celje, št. NC 789/07 z dne 19. februarja 2007). je v pritličju členjeno z močno rustiko, v obeh Stanovanjski stavbi sta v lasti družbe Nepremičnine nadstropjih pa s plitkimi rustičnimi pasovi ter Celje, d. o. o., ter zasebnih lastnikov. Stavbo 5–7 širokimi delilnimi zidci. Ravnotežje ustvarjata le upravlja podjetje Domplan, d. o. o., upravnik Peter dva plitka končna rizalita s po dvema korintskima Pfeifer, stavbo 9–11 pa podjetje Plan trade, d. o. pilastroma, ki nosita močna timpanona. Oba o., upravnik Luka Mesarič. Obe sta z Odlokom o

Celje, pročelji stavb Cankarjeva ulica 9–11 in 5–7 pred obnovo (foto: U. Kerbavec, 2010) Celje, obnovljeni pročelji stavb Cankarjeva ulica 9–11 in 5–7 (foto: U. Kerbavec, 2012)

44 45 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na številka 13. območju Občine Celje, Uradni list SRS, št. 28/86, Obnovljeno pročelje stavbe 9–11 žal kazijo na več Uradni list RS,* št. 1/92, razglašeni za kulturna mestih zamenjana okna, ki so po obliki, barvi in spomenika lokalnega pomena. materialu neustrezna ter zamenjana brez vednosti Kulturnovarstveni akti za obnovo pročelja in pristojne strokovne službe. Na stavbi 5–7 pa so menjavo strešne kritine na stavbi 5–7 so bili izdani pred leti vse stavbno pohištvo zamenjali naenkrat. že leta 2010, za obnovo pročelja stavbe 9–11 pa v Čeprav so okna plastična, so oblikovno sprejem- letu 2011. Obnovitvena dela so na obeh stavbah ljiva in enaka. Pročelje je z obnovo in enotnim potekala vzporedno. V novembru 2011 so se stavbnim pohištvom dobilo celovit videz, kar pa pričela dela na pročelju objekta 9–11 in na strehi je v starem mestnem jedru Celja še vedno prava objekta 5–7. Opečna kritina je bila zamenjana z redkost. opečnim zareznim bobrovcem. Dela na objektu Gradbena dela je na obeh pročeljih izvajalo pod- 9–11 so bila zaključena maja 2012, na objektu jetje Remont Celje. d. d., vodja pa je bil Franc 5–7 pa junija 2012. Martinčič. Nadzor nad obnovitvenimi deli je Pročelji sta bili v izredno slabem stanju. Ometi izvajalo podjetje RC PLAN M, d. o. o., Mitja niso bili več sprijeti z osnovo in so odpadali v ve- Pangeršič. Restavratorska dela pa je prevzelo pod- likih kosih. Močno so bili načeti tudi konstruk- jetje Restavratorstvo Mali, d. o. o., iz Ljubljane. cijski deli fasadne členitve, v večji meri je bila Urška Kerbavec uničena tudi fasadna dekoracija. Ob raziskavah je bilo nato ugotovljeno, da so nekateri elementi fasadne členitve na objektu 9–11 v zadovoljivem 17 stanju za obnovo in jih ni treba v celoti odstraniti. EŠD: 2897 Sicer pa so bili vsi ometi in elementi fasadne deko- Naselje: Dobrovlje racije na obeh pročeljih izdelani na novo. Edini Občina: Braslovče originalni odlitek z objekta 5–7, ki smo ga uspeli Ime: Dobrovlje – cerkev sv. Janeza in Pavla Celje, del obnovljenega pročelja stavbe Cankarjeva ulica 5–7 (foto: U. Kerbavec, 2012) ohraniti, je bil snet iz prvega nadstropja. Morska Področje: UA putta s heraldičnim motivom smo razstavili v Obdobje: 16.–20.stoletje prostorih ZVKDS, OE Celje. Odlitek je restavri- ral konservator-restavrator Aleš Sotler. Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, Ob postavitvi gradbenih odrov smo sprva opravili je novembra 2009 na vlogo Župnijskega urada sondiranje fasadnih ometov za potrebe določitve Braslovče izdal kulturnovarstvene pogoje za barvnih tonov. Sondažne raziskave sva opravila obnovo fasade podružnične cerkve sv. Janeza konservatorka Urška Kerbavec in konservatorski in Pavla na Dobrovljah, ki stoji zahodno nad sodelavec Aleš Plevčak. Raziskave so pokazale, da Braslovčami na nadmorski višini 830 m. Pre- sta bili stavbi barvani v dveh barvnih tonih, kar je prosto podružnično cerkev braslovške župnije razvidno tudi na fotografski dokumentaciji Josipa sestavljajo pravokotna ladja s pravokotnim Pelikana iz dvajsetih let 20. stoletja. Osnova fas- prezbiterijem, na severu prizidan zvonik ter ade je bila v temnejšem barvnem tonu, členitev in na jugu prizidana zakristija. Zunanjščino pou- dekoracija pa v svetlejšem. Na podlagi rezultatov darjajo preproste okenske obrobe in preprosta raziskav smo iz kataloga JUB Jumix izbrali barvne kamnita portala. Cerkev se v virih prvič omenja tone, katerih barvni vzorci so bili izvedeni na fa- v letu 1545 kot »St. Johann am Perg«, nato leta sadah objekta. Barvne vzorce so si lahko ogledali 1616 kot »Ecclesia ss. Joannis et Pauli na Pla- tudi predstavniki lastnikov stanovanj, ki so pri nini«. Na samem začetku je imela ravno krito prenovi objekta 9–11 tudi aktivno sodelovali. Na ladjo in obokan prezbiterij. Večje predelave in skupnem sestanku smo jim predstavili razloge za obnove je doživljala glede na izpričano slabo izbor barvnih vzorcev in tega nato skupaj potrdili. stanje v drugi polovici 18. stoletja in ponovno V okviru sanacije je bil v celoti rekonstruiran tudi v drugi polovici 19. stoletja, ko so bili izdelani levi strešni izzidek stavbe 5–7, ki je imel porušeno nov raven lesen strop, empora in veliki oltar. trikotno čelo. Ob sanaciji talnega zidca stavbe Sedanji oltar je leta 1907 izdelal celjski podo- 9–11 smo se zaradi lažjega vzdrževanja odločili, bar Vinko Čamernik. V cerkvi je poleg velikega da se rustične ploskve med kletnimi okni izvedejo oltarja ohranjen tudi oltar sv. Izidorja iz prve v gladko zaribanem ometu, brez grobe obdelave. polovice 18. stoletja. Razlog je gost promet, ki na fasadah povzroča V letu 2010 je bila na pobudo Župnijskega urada Celje, restavrirani originalni del fasadne dekoracije z objekta Cankarjeva ulica 5–7, razstavljen v prostorih ZVKDS, OE Celje hudo umazanijo, še posebej na grobo obdelanih Braslovče in faranov zaselka Dobrovlje izvedena (foto: U. Kerbavec, 2013) ometih, kot se je pokazalo na sosednjem objektu sanacija fasade.

46 47 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Dobrovlje, cerkev sv. Janeza in Pavla, prenovljena fasada brez izvedenih toniranih elementov arhitekturne členitve (foto: N. Podkrižnik, 2013)

Obnova je potekala po predhodno opravljenih obložene s cinkotit pločevino. sondiranjih ometov, s katerimi je bila na Gradbenosanacijska dela je opravil Ciril Janžov- zvoniku odkrita arhitekturna poslikava v ob- nik, s. p., Zidarstvo, iz Novih Lok pri Mozirju. liki šivanih vogalov. Po odstranitvi dotrajanih Pri odstranjevanju starega ometa in pri zemelj- ometov do zidne kamnite osnove so bile najprej skih delih ter dovozu materiala je bilo opravl- vse stene ometane z grobim apneno-cementnim jenih še okoli 800 ur prostovoljnega dela. ometom in nato zaključene s finim ometom s Ker gre za podružnico s skromnim številom kalcitno mivko. Vsa arhitekturna členitev na faranov, je dela financirala Župnija Braslovče, ladji in prezbiteriju je bila rekonstruirana v manjše zneske pa so prispevali tudi posamezni ometu na podlagi načrtov, ki jih je predhodno darovalci. Posamezniki so darovali potreben les izdelal zavod. Strešni venci so bili rekonstru- in nekaj gradbenega materiala, drugi so poskr- irani s predhodno izdelano leseno podkonstruk- beli za hrano in prevoze. cijo. Arhitekturna členitev na zvoniku, ki je bila Z zaključeno obnovo smo lahko zadovoljni, saj v ometu včrtana, bo letos prebarvana v tonu sta vzdrževanje in obnavljanje podružničnih zlatega okra. Talni zidec bo treba v skladu z cerkva zaradi majhnega števila prebivalcev, z navodili ometati in obdelati v grobi strukturi. V običajno skromnim ekonomskim zaledjem, obnovi so bila po vzorcu izdelana nova vhodna župnijam vedno večje breme, ki ga mnogokrat vrata, ki so bila kljub navodilom, naj se tonirajo ne zmorejo več. Bodo podružnice v prihodnje v orehovem tonu in tako poenotijo z ostalim klonile pod težo časa? stavbnim pohištvom, zaščitena z brezbarvnim Nataša Podkrižnik Dobrovlje, cerkev sv. Janeza in Pavla, sondiranje zvonika (foto: N. Podkrižnik, 2010) zaščitnim premazom za les. Okenske police so

48 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 18 od kovačije tako opomogli, da so zgradili sedanjo kulturne dediščine, ki je v Registru nepremične Vprašanje, ki se postavlja, je, kdaj se je zgodila EŠD: 4768 stanovanjsko hišo ter preostale gospodarske ob- kulturne dediščine vpisano kot Dolenjske Toplice omenjena prezidava. Na podlagi kartografskih Naselje: Dolenji Novaki jekte. Na podlagi rednih ogledov stanja objektov – župnišče in Dolenjske Toplice – vaško jedro. virov lahko domnevamo, da se je sprememba Občina: Cerkno sem ugotovila, da je slamnata kritina na eni strešini Zaradi tega je pristojni Zavod za varstvo kulturne zgodila po letu 1825, na kar nakazuje franciscejski Ime: Dolenji Novaki – domačija Dolenji Novaki 5 kleti, na zahodni strani strehe hiše ter v celoti na dediščine, OE Novo mesto, na omenjeni lokaciji kataster za Kranjsko, morda pa celo po letu 1869, Naslov: Dolenji Novaki 5 toplarju in na steljenici dotrajana. Predvideli smo, pred posegom v plasti predpisal izvedbo pred- glede na reambulančni kataster za Kranjsko. Da Področje: E da bo v kratkem prišlo do zamakanja in do more- hodnih arheoloških raziskav, in sicer arheološki je bila prezidava izvedena nekje v tem času, naka- Obdobje: 18., 19. stoletje bitnih potencialnih poškodb na objektih. Da bi to nadzor odstranitve vrhnjih plasti in arheološko zujejo tudi omembe dveh požarov v Dolenjskih preprečili, smo v objektih, ki so zaradi ohranjene dokumentiranje ob gradnji s stalno prisotno ar- Toplicah. V Kroniki Toplice iz leta 1908 je omen- Čufarjeva domačija ali domačija na Kamlonaršah zunanjosti in notranjosti redko ohranjene stavbe heološko ekipo. Projekt je v septembru 2012 pod jen požar, ki je pustošil leta 1834 in poškodoval v Dolenjih Novakih leži na manjšem uravnanem tudi v širšem prostoru, izvedli nujna investicij- strokovnim nadzorom konservatorja Uroša Bavca župnišče; tega so zato leta 1838 prezidali in pokrili platoju nad partizansko bolnišnico Franja. Na ska vzdrževala dela. Izbrani izvajalec Slavko Šorli, izvedlo podjetje ArheoVed, raziskovanje in izo- z opeko. Drugi velikanski požar se je zgodil na domačiji stojijo v gruči zidani in leseni objekti, s Kneške Ravne 9, Most na Soči, je strehe ponovno braževanje. veliki petek leta 1895, v katerem so pogorela vsa stavbnimi zasnovami od 18. stoletja naprej. Red- prekril s slamo na podlagi lokalnega izročila, praks Območje predvidenih raziskav je ob severnem farovška poslopja, cerkev in župnišče pa naj bi kost v širšem prostoru je stanovanjska hiša, ki na in veščin prekrivanja slamnatih streh. vogalu župnišča (Zdraviliški trg 6), tik ob regio- ostala nepoškodovana. zidanem podstavku nosi ometana bruna. Preostala Andrejka Ščukovt nalni cesti, ki poteka skozi Dolenjske Toplice. Sledov prazgodovinske in antične poselitve na skupina poslopij – hlev, steljnik, toplar in kašča ter V pisnih virih so Toplice prvikrat omenjene leta tem mestu nismo našli. Toda med najdbami so hiša – je zgledno vzdrževana. Pomemben objekt 19 1228 (Kos, F., 1902, Gradivo za zgodovino Slov- bili odkriti odlomek prazgodovinske keramike ter na domačiji je t. i. kašča, ki ima pritličje zidano, EŠD: 22346 in 8630 encev v srednjem veku. Ljubljana), ime cerkve nekaj kosov ožgane gline, zaradi česar lahko dom- nadstropje pa je leseno. V pritličju je še delujoča Naselje: Dolenjske Toplice pa je omenjeno leta 1340. Prvi vpadi Turkov na nevamo, da so bile Toplice obljudene ali poseljene kovačija, v kateri so v glavnem kovali ključavnice, Občina: Dolenjske Toplice slovensko ozemlje so bili leta 1408. Ker so Toplice tudi v prazgodovini. podkovali volove in izdelovali orodje za vsakdanje Ime: Dolenjske Toplice – župnišče in Dolenjske zaradi vpadov Turkov v 16. stoletju trpele, saj so Izvedene arheološke raziskave so prve tovrstne potrebe. Meh kovačnice ima letnico 1839. Na ta Toplice – vaško jedro ležale na njihovi poti proti severneje ležečim kra- raziskave v kraju. Zaradi pomembnosti najdbe objekt je prizidan tudi kevder – prostor za shran- jem, so domačini sezidali močan obrambni zid je bil med predstavniki lastnika zemljišča (Žup- Naslov: Zdraviliški trg 6 jevanje pridelka. Po ustnem izročilu naj bi se na okoli cerkve sv. Ane. Slednjega je omenjal že Val- nija Toplice), županom in spomeniškovarstveno Kamlonarše preselili iz Podnjivča (danes Dolenji Področje: A vazor v delu Slava vojvodine Kranjske. Zid proti- službo sklenjen načelni dogovor o prezentaciji ar- Novaki št. 2; na tem prostoru pa je poselitev doka- Obdobje: novi vek turškega tabora je danes deloma viden in ohranjen heoloških ostalin. Pripravljen je bil tudi že idejni zana od 16. stoletja naprej). Na Kamlonaršah naj bi le južno od cerkvene ladje (Fister, P., 1975, Ar- načrt, a se je zataknilo pri sredstvih, ki v občin- se najprej naselil neki Kumer s Podnjivča. Postavil Župnišče, katerega temelje je bilo treba sanirati in hitektura slovenskih protiturških taborov. Ljubl- skem proračunu za leto 2012 niso bila predvidena. si je t. i. Kumrovo bajto oziroma današnjo kaščo. podbetonirati, stoji na parc. št. 452/14 in 452/20, jana). Pavla Peterle Udovič Po izročilu so si Kumrovi potomci z zaslužkom obe k. o. Toplice, znotraj evidentiranega območja V pribl. 9 m² velikem izkopnem polju so ar- heološke raziskave potrdile lego znanega proti- turškega tabora ter odkrile ostanek ovalnega stolpa 20 (slika 1) z ohranjenimi kulturnimi plastmi. Naj- EŠD: 9390 starejšo fazo (faza 2) predstavljata gradnja stolpa Naselje: Dolga vas pri Kočevju protiturškega tabora in bivanje v njem. V tej fazi Občina: Kočevje je znana hodna površina, s katere je bil vkopan Ime: Dolga vas pri Kočevju – arheološko obmo- vkop za gradnjo temelja. Vanj je bil postavljen čje Gubenaker do 1,00 m širok in 1,10 m visok temelj iz ap- Področje: A nenčastih lomljencev in malte ter nanj podobno Obdobje: pozno rimsko obdobje, srednji vek, 16. grajen zid, visok do 0,52 m. Stolp je bil ohranjen stoletje le na severnem in južnem delu, medtem ko je bil vzhodni del porušen ob širitvi regionalne ceste. V V okviru strokovnega arheološkega nadzora pri času gradnje temelja in zidu je na hodni površini gradnji nove komunalne infrastrukture v Dolgi nastala plast klesarskih odkruškov. Nanjo je bila vasi pri Kočevju sem opravil tudi ogled njive na nasuta izravnalna plast, podobna geološki osnovi, parc. št. 2709, 2711, 2712, 2713, vse k. o. Livold. katere vrh je služil za bivalno hodno površino. Ob ogledu sem našel nekaj fragmentov pozno- Na hodno površino se je nalagala kulturna plast. rimske in srednjeveške keramike. Odkrit pa je bil Stolp je bil kot vogalni del objekta v rabi še dolgo tudi odlomek namizne keramike iz 16. stoletja po opustitvi tabora. Fazo 3 predstavlja prezidava (primerjaj s Cevc, T. 1997: Davne sledi človeka v vogala župnišča, saj je bil vogal v obliki stolpa po- Kamniških Alpah, 67). rušen, na tem mestu pa sta bila zgrajena nov pra- Nova arheološka lokacija leži zahodno od Dolge vokotni temelj in zid. Med gradnjo pravokotnega vasi pri Kočevju v okljuku reke Rinže in je rahlo temelja se je na hodni površini odložila plast trde dvignjena nad bližnjo okolico. Danes je območje Dolenjske Toplice, tloris severnega dela stolpa protiturškega tabora, pogled proti jugu (foto: P. Peterle Udovič) malte, na katero so bile nasute nove plasti nasutij. v rabi delno kot njiva, delno kot travnik. Na pod-

50 51 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Bovec, EŠD 3568). Dela so se izvajala pod okril- nile morebitne škodljive soli. Na mesta, kjer so se jem Restavratorskega centra Zavoda za varstvo pojavile plesni, smo aplicirali celulozne obloge z kulturne dediščine Slovenije. raztopino amonijevega karbonata in biocida. Sle- Stavba je bila na mestu starejše cerkve sezidana dilo je kitanje razpok z apneno malto; površino leta 1913 v neoromanskem slogu. Triladijsko vseh plomb smo prilagodili grobi naravi origi- cerkev z nižjima stranskima ladjama na vzhodu nalne stene. Na nekaterih predelih stene je bilo zaključuje polkrožna apsida, ki sta jo leta 1942 treba votle dele injektirati. Večja razpoka ob sla- poslikala akademska slikarja Avgust Černigoj in voločni steni je bila zakitana do višine, do katere Zoran Mušič. Predmet konservatorsko-restavra- je bilo moč seči z odra; na levi strani apside smo torskega posega sta bili stenska poslikava Srce odstranili odstopajoči del dekorativnega slavo- Jezusovo v apsidi skupaj s spodnjo dekorativno ločnega okvirja in ga rekonstruirali. Sanirali smo zaveso ter poslikava Kristusovega krsta v desni tudi eno od slavoločnih polj s sgraffitom na desni stranski kapeli. strani (motiv prebodenega križanega srca v ke- Sprva je bil konservatorsko-restavratorski poseg v lihu), kjer se je ob strani pojavila široka razpoka, apsidi predviden le na pasu z vaščani in na deko- zato je obstajala nevarnost razplastitve. Votlo rativni zavesi, vendar smo nato obseg dela razširili mesto smo injektirali s Calosilom in injekcijsko tudi na saniranje najbolj motečih vidnih poškodb maso ter poškodbo zakitali in tonsko uskladili. na predelu z angeli, ki so nastale kot posledica Retušo poslikave smo izvedli na mestih, kjer je zamakanja strehe. Poseg, izveden v septembru in bila barvna plast poškodovana ali je izginila, ter oktobru 2012, je zajel dve tretjini apsidalne posli- na zakitanih površinah. Izvedli smo jo v tehniki kave, gledano od spodaj. črtkanja, za vezivo pigmentov v prahu pa smo up- Površina poslikave, izvedene v secco tehniki, je orabili apneno vodo (prizor z vaščani) in apneno bila zaprašena in umazana, barvna plast se je na mleko (v angelskem delu in na rumenem ozadju); otip prašila. Pojavile so se poškodbe zaradi za- zaradi tega je retuša dobila belkast nadih, ki pre- makanja, poslikava je bila na več mestih razbar- vladuje na celotni apsialni poslikavi. Manjkajoče vana in po njeni celotni površini so bili posejani dele poslikave smo rekonstruirali. temnejši in svetlejši madeži in lise. Na prizoru z Posege na dekorativni zavesi v spodnjem pasu smo vaščani so se na nekaterih mestih razvile črne ple- pričeli z odbijanjem starih odstopajočih ometov sni, barvna plast se je ponekod luščila, veliko je (položenih čez električno napeljavo) ter odstran- bilo mehanskih poškodb in razpok. Večinoma so jevanjem neustreznih recentnih plomb, ki so se- se odprle stare razpoke iz prejšnjega potresa, ki so gale precej čez original. Površina poslikave je bila že bile pokitane in poretuširane. Široka razpoka očiščena in utrjena, poškodbe in manjkajoče dele je potekala tudi vzdolž celotnega stika apsidalne ometa smo zakitali z apneno malto z grobo struk- stene in slavoloka. turo. Retuša je bila izvedena v apneni tehniki. Najprej smo pričeli z mehkimi čopiči mehansko od- Pigmente v prahu smo mešali z redkim gašenim stranjevati površinsko umazanijo (prah, pajčevine). apnom, v talnem pasu, kjer se je pojavljala tudi Ker se je barvna plast ob dotiku močno prašila, vlaga, pa smo v apno dodali 5 odstotkov akrilne je bila celotna površina utrjena z 1,5-odstotno emulzije, Primala. Črne madeže, ki jih ni bilo moč Dolga vas pri Kočevju, arheološko območje Gubenaker, odlomek renesančnega krožnika (foto: V. Merc) raztopino amonijevega kazeinata in nanokalka v očistiti, smo prekrili z retušo v tehniki črtkanja. Za razmerju 1 : 1; raztopino smo nanesli s čopičem rekonstrukcijo uničenih delov zavese smo izdelali čez japonski papir in postopek dvakrat ponovili. šablono, s pomočjo katere smo odtisnili dekora- lagi Pečnikovih notic (Arheološka najdišča Slove- 21 Kemično čiščenje poslikave je bilo izvedeno na tivne vzorce. V spodnjem delu je bila rekonstruk- nije 1975, 237) je nekje na območju Dolge vasi EŠD: 3631 mestih, kjer so po zamakanju ostali temnejši cija zaključka zavese zaradi manjkajočih podatkov prazgodovinska naselbina, kar pa na podlagi do Naselje: Drežnica madeži oziroma je bila barvna plast izprana, saj (ohranjenega originala ni bilo) izvedena po vzoru smo domnevali, da je v tistem delu stene prisotna zgornjega dela. zdaj opravljenih pregledov območja ne moremo Občina: Kobarid sol. To so bili predvsem predeli na desni strani ap- Tudi poslikava Kristusov krst v stranski kapeli je potrditi. Območje Kočevske je bilo zaradi odre- Drežnica – cerkev Srca Jezusovega Ime: side (angelski zbor, avtoportret Mušiča ter podoba bila zelo poškodovana. Površina je bila zaprašena zanosti od ostalega dela Slovenije po drugi svetovni Področje: R pastirja na levi strani). Na steno smo čez japonski in umazana, po srednjem delu je potekalo več vojni v arheološkem smislu zapostavljeno in je še Obdobje: 1942 papir aplicirali obloge celulozne kaše, napojene z gosto prepredenih razpok, ob katerih je odpadla danes slabo raziskano, zato je na tej stopnji razis- 10-odstotno raztopino amonijevega karbonata, barvna plast. Odpadlo je tudi precej ometa z kav pomemben vsak indic, ki bi nas pripeljal do Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici je bila ob- in jih pustili učinkovati 1 uro. Potem ko smo jih barvno plastjo v zgornjem delu in na sredini up- novih arheoloških lokacij ali nam omogočil boljšo novljena sočasno z več drugimi objekti v okviru odstranili, smo na isto mesto nanesli tanek nanos odobitve. Površine ob razpokah so bile votle in kronološko in prostorsko umestitev že znanih po- popotresne sanacije, ki jo je finančno podprlo v vodi zamešanih kaionskih smol in ga pustili na omet prhek. Barvna plast se je luščila v manjših datkov iz arheološke strokovne literature. Ministrstvo za okolje in prostor in v katero je bilo steni, dokler se ni posušil. Na ta način so madeži delcih in je bila ponekod lisasta. Mitja Pergar vključenih več objektov (za seznam glej enoto v večji meri izginili, obloge pa so iz stene odstra- Površino smo očistili prahu in umazanije, od-

52 53 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 stranili neustrezne plombe ter odprli in očis- 22 konstrukcija neuporabna. Izvedena je bila nova, tili razpoke. Sledilo je utrjevanje barvne plasti z EŠD: 4757 podobne oziroma enake razporeditve z dvojnimi 1,5-odstotno raztopino amonijevega kazeinata in Naselje: Drnovk špirovci in enako velikimi napušči. Slednji so nanokalka v razmerju 1 : 1; raztopino smo nanesli Občina: Brda ponovno opremljeni s planetami dimenzije 12 x s čopičem čez japonski papir in postopek trikrat Ime: Drnovk – domačija Drnovk 8 in 9 25 cm, ki ležijo na letvah. Streho pokrivajo korci. ponovili. Razmajane in prhke dele ometa smo Naslov: Drnovk 8 Zaradi nujnosti povečanja stabilnosti objekta je utrdili s Calosilom E25 (injektiranje), votle pre- Področje: E bil izveden strešni armiranobetonski venec, v ka- dele pa zapolnili z injekcijsko maso. Razpoke in Obdobje: 19. stoletje terega so vpete lege in pozidnica. Kamnita kritina poškodbe smo zakitali z apneno malto v enem ali na spahnjenci je propadla, zato so jo recentno dveh nanosih. Retuša je bila izvedena s pigmenti Velik dvoetažni objekt z mezaninskim podstreš- nadomestili s pločevino in korci. Ker je v objekt v prahu, ki smo jih mešali z apneno vodo in ap- jem in osemosnim vhodnim pročeljem pokriva vseeno zamakalo, je bilo tudi na tem delu kritino nenim mlekom. štirikapna streha, krita s korci. Na južni strani ima nujno sanirati. Statična stabilnost spahnjence je Pri restavriranju stenskih poslikav so sodelovali objekt prizidano spahnjenco, v kateri stoji nižje bila dosežena z armiranobetonsko ploščo. Spahn- Ajda Mladenovič, vodja restavratorskega posega ognjišče. Desetletja nenaseljen kmečki dvorec, jenca je zdaj ponovno pokrita s kamnito kritino. na stenskih poslikavah (ZVKDS RC, Oddelek za ki leži na dominantni vzpetini v vasi Drnovk v Čeprav je v kuhinjo zamakalo, je lesen strop na stensko slikarstvo), in zunanji sodelavci Natalija srečo ostal v dobrem stanju. Dimnik spahnjence Ambrožič, Petja Berginc, Zoran Flander, Katja Goriških brdih, je v lasti petih solastnikov. Zaradi Guček, Jerneja Kos, Mojca Kos, Mojca Lorber in nevzdrževanja in predvsem zaradi nesoglasij med je navkljub načrtovanemu rušenju danes ohranjen Sebastjan Starec. dvema solastnikoma objekt propada. Najbolj in statično saniran, kot je priporočal statik Danilo Ajda Mladenovič dotrajana je bila streha. Po večletnih opozarjan- Magajna, u. d. i. g. Na novo sta bila pozidana le jih o nujnosti zaščite varovanih prvin na tem porušeni vrh in kapa dimnika; ta je bila izvedena kulturnem spomeniku je Ministrstvo za kulturo po fotografski predlogi iz sedemdesetih let 20. večinskemu lastniku K. Sirku, Biljana 42 c, Do- stoletja. Gradbena dela na objektu je uspešno brovo v Brdih, odobrilo sredstva za sofinanciranje opravilo podjetje ARA-KERAM, d. o. o., Ulica 9. Drežnica, cerkev Srca Jezusovega, rekonstrukcija uničenih delov poslikave (foto: A. Mladenovič, 2012) sanacije strehe na dobri polovici osnovnega ob- septembra 97, Šempeter pri Gorici. jekta. Zaradi zamakanja je bila obstoječa strešna Andrejka Ščukovt

Drežnica, cerkev Srca Jezusovega, poškodbe, nastale zaradi zamakanja (foto: A. Mladenovič, 2012) Drnovk, domačija Drnovk 8 in 9, pogled na dvojne špirovce in planete na letvah (foto: A. Ščukovt, 2013)

54 55 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

104988, JGZ 104991, JGZ 104995, JGZ s konservatorsko-restavratorskimi posegi. Ker smo 105013, JGZ 105015, JGZ 105028, JGZ 105031, se med posegi držali načela ohraniti, kar je dobro, JGZ 105056, JGZ 105058, JGZ 105060, JGZ smo stare kvalitetno izvedene posege ohranili. 105198, JGZ 105292, JGZ 105304. Končno Pri treh slikah (JGZ 104913, JGZ 104927 in število slik v zbirki je po konservatorsko-restavra- JGZ 104858) so bili stari posegi nestrokovni ali torskih posegih bogatejše za eno delo. Med sne- moteči. Kiti in retuše so namreč segali močno čez manjem slike na platnu (JGZ 104958), prilepl- originalno barvno plast, zaradi česar smo jih v ce- jene na podporni nosilec iz lepenke, smo namreč loti odstranili in nadomestili z novimi. odkrili, da je podporni nosilec v resnici barvna Pred pričetkom del se je vsako slikarsko delo študija. Ker je ta kvalitetna, smo z barvne plasti fotografiralo pri vidni in ultravijolični svet- odstranili debelo plast klejnega lepila in jo prez- lobi ter popisalo njegovo stanje. Na nekaj delih entirali kot sliko. Motivno je grajska zbirka bo- (JGZ 104904, JGZ 104966, JGZ 104896, JGZ gata. Zastopani so portreti, krajine, lovski in drugi 100899, JGZ 104469) se je opravila tudi infra- prizori, nekaj nabožnih in mitoloških tem, ne rdeča fotografija (Andrej Hirci, Narodna galerija). manjkajo pa niti kopije pomembnejših slikarskih Opravljene naravoslovne preiskave (JGZ 104942, del. Slike tujih in domačih avtorjev so naslikane JGZ 105060, JGZ 105198, JGZ 100899) so za- v oljni ali tempera tehniki bodisi na tkani, leseni jemale rentgensko radiografijo, odvzem vzorcev ali papirnati nosilec. Najmanjši format meri 12 × za arhiv, optično mikroskopijo presekov slikov- 19 cm, največji 143 × 248 cm. Slike izvirajo iz nih plasti, infrardečo spektroskopijo in ramansko različnih časovnih obdobij, od 17. pa vse do 20. spektroskopijo (Petra Bešlagić, Sonja Fister, Katja stoletja, vendar številčno prevladujejo slike sled- Kavkler, Ivo Nemec). Skupaj z obsežnim papirnim njega. V mnogo slabšem stanju kot slike je bila likovnim gradivom sta bili dve slikarski deli na velika večina okrasnih okvirjev, do česar so priv- lesenem nosilcu (JGZ 104971 in JGZ 104973) edli neprevidno ravnanje z njimi in neurejene kli- pred pričetkom del preventivno zaplinjeni (Vital matske razmere v preteklosti. Pregled stanja slik je Dolničar). razkril, da je bilo v preteklosti 32 del že reševanih Vsaka slika je bila med našim delom obravna-

Drnovk, domačija Drnovk 8 in 9, dimnik po sanaciji (foto: A. Ščukovt, 2013)

23 nosilcu ter 52 slik na platnu, med katerimi sta EŠD: 7903 tudi 2 banderi. Naselje: Dvorje Občina: Cerklje na Gorenjskem V letih od 2010 do 2012 smo dobili v delo 71 Ime: Cerklje na Gorenjskem – grad Strmol slik z naslednjimi inventarnimi številkami: JGZ Naslov: Dvorje 3, Cerklje na Gorenjskem 0G0040, JGZ 0G0194, JGZ 0G0202, JGZ Področje: R 0G0204, JGZ 0G0208, JGZ 0G0211, JGZ Obdobje: pozni srednji vek, 16. stoletje, sredina 17. 0G0212, JGZ 0G0242, JGZ 0G0245, JGZ stoletja, 1643–1668, zadnja četrtina 19. stoletja, 0G025, JGZ 0G0275, JGZ 0G0307, JGZ 20. stoletje 0G0916, JGZ ? (I.S. 21864), JGZ ? (I.S. 7430), JGZ 100585, JGZ 100899, JGZ 104456, JGZ V začetku leta 2012 je bil na Restavratorskem 104469, JGZ 104845, JGZ 104854, JGZ centru ZVKDS zaključen obsežen projekt obnove 104856, JGZ 104858, JGZ 104896, JGZ 104904, premične in nepremične kulturne dediščine gradu JGZ 104911, JGZ 104913, JGZ 104914, JGZ Strmol v Dvorjah. Bogat grajski inventar je poleg 104927, JGZ 104928, JGZ 104931, JGZ 104933, stilnega pohištva ter kamnite in lesene polikro- JGZ 104934, JGZ 104935, JGZ 104940, JGZ mirane plastike zajemal še zbirko likovnih del. 104942, JGZ 104943, JGZ 104944, JGZ Slednjo je decembra 2007 popisala ekipa restavra- 104945, JGZ 104946, JGZ 104949, JGZ 104950, torjev oddelka za štafelajno slikarstvo RC. Zbirko JGZ 104951, JGZ 104952, JGZ 104953, JGZ tako sestavlja 187 del. Od tega je 8 slik na steklu, 104957, JGZ 104958, JGZ 104960, JGZ 104966, 7 fotografij, 51 grafik, 51 likovnih del na papirju, JGZ 104968, JGZ 104970, JGZ 104971, JGZ 11 slik na platnu, kaširanem na karton, lesonit ali 104972, JGZ 104973, JGZ 104974, JGZ vezano ploščo, 5 na vezani plošči, 2 na lesenem 104979, JGZ 104986, JGZ 104987, JGZ Cerklje na Gorenjskem, grad Strmol, interjer velike jedilnice po obnovi (foto: V. Benedik)

56 57 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

vana individualno, v skladu s konservatorsko in Okrasne okvirje smo očistili površinske umaza- restavratorsko etiko deležna le najnujnejšega pose- nije, oslabljene utrdili ter zalepili odpadle origi- ganja v umetnino. Za vsako obravnavano slikarsko nalne in na novo izdelane dele nosilca ali dekora- delo je bilo izdelano poročilo o njegovem stanju tivnih plasti. Kjer je bilo potrebno, smo poškodbe pred posegom in opravljenih konservatorsko-re- zakitali in retuširali, okrasne okvirje pa lokalno stavratorskih postopkih, vključno z uporabljenimi ali v celoti lakirali. Nekaj okrasnih okvirjev slik materiali. (JGZ 104913, JGZ 104933, JGZ 104934, JGZ 104858, JGZ 104949, JGZ 104950, JGZ Vse obravnavane slike, katerih lastnik je Narodna 104951, JGZ 104456) je bilo nadomeščenih z galerija v Ljubljani (JGZ 0G0040, JGZ 0G0194, novimi. JGZ 0G0202, JGZ 0G0204, JGZ 0G0208, Celotno likovno gradivo smo na grad vrnili 23. JGZ 0G0211, JGZ 0G0212, JGZ 0G0242, aprila 2012 in večinoma obesili na izvorna mesta. JGZ 0G0245, JGZ 0G025, JGZ 0G0275, JGZ Slikam, ki so visele v neustreznih prostorih, kot sta 0G0307, JGZ 0G0916), so v dobrem ali zadovol- kopalnica in kuhinja, smo poiskali ustreznejšo lo- jivem stanju. Nekatere izmed njih so bile že v kacijo. Prav tako je bilo treba poiskati nova mesta preteklosti strokovno konservirane in/ali restavri- za slike iz dveh spalnic v nadpritličju, ki so ju med rane, zato so zahtevale le manjše posege, ki so bili obnovo gradu spremenili v kopalnici. vezani zgolj na odstranjevanje površinske umaza- nije s površine lica in hrbtišča slike ter na ravnanje Konservatorsko-restavratorske posege so izva- lokalno deformiranega nosilca. jali notranji izvajalci ZVKDS RC Barbka Gosar Konservatorsko-restestavratorski posegi na slikah Hirci, Emina Frljak Gašparović, Sanela Hodžić, v lasti JGZ Protokolarnih storitev RS so vkl- Zoja Bajdè in Vladimir Fras Zavrl. Sodelovali so jučevali demontažo okrasnega okvirja, sondiranje tudi zunanji sodelavci Maša Kavčič, Mateja Vid- lica slike, s katerim smo določili najprimernejše rajz, Tina Istenič, Marij Vrenko in Vesna Obid ter čistilno sredstvo, začasno zaščito robu ali celotnega študenti in profesorji Oddelka za restavratorstvo lica slike glede na stopnjo poškodovanosti slikov- na ALUO v šolskem letu 2010/11: I. letnik: Živa nih plasti, snemanje slike s podokvirja, odstran- Brglez, Maja Cingerle, Ana Oblak; II. letnik: Da- jevanje morebitnega starega podlepljenega platna, lia Bone, Doroteja Erhatič, Ksenija Janković, Petra ostankov lepila in nečistoč s površine nosilca. Po Juvan, Marjeta Klemenčič, David Kunc, Ana Le- Cerklje na Gorenjskem, grad Strmol, stanje lica slike pred konservatorsko-restavratorskim posegom (foto: S. Hodžić) utrjevanju, ki se je izvajalo bodisi lokalno, bodisi gan, Anja Petrevčič, Martina Prestor, Pika Škerlj, v celoti z lica ali hrbtišča slike, je bila odstranjena Simon Virant, Julija Zupan, Igor Žižić; III. letnik: preventivno izvedena začasna zaščita. Sledilo je Anže Bizjak, Tjaša Kidrič, Aleška Košič, Barbara odstranjevanje površinske umazanije, močno po- Košir, Tea Kregar, Tonka Mohar, Taja Naraks, rumenelega zaščitnega laka, neprimernih retuš ter Matic Nosan, Monika Pucko, Ana Tinunin, Re- preslikav ali neprimernega starega kita z lica slike. beka Vegelj, Sanja Žgur, Lucija Močnik Ramovš, Nekatere slike je bilo treba lokalno vlažiti in jim Miladi Makuc Semion in Nina Dorič Majdič. ravnati nosilec, jih lokalno sanirati ali podlepiti. Zoja Bajde Manjkajoči deli slikovnih plasti so bili dopolnjeni s kitanjem. Kjer je narava slike zahtevala posebno površinsko obdelavo, smo kit strukturirali. Zak- 24 itani predeli so bili retuširani. Že obstoječe do- EŠD: 7903 bro ohranjene podokvirje smo ohranili, slabo Naselje: Dvorje ohranjene smo nadomestili z novimi. Ti imajo Občina: Cerklje na Gorenjskem na robovih distančne letve, ki dvignejo sliko od Ime: Cerklje na Gorenjskem – grad Strmol podokvirja, in so narejeni na sistem zagozd, s ka- Naslov: Dvorje 3, Cerklje na Gorenjskem terimi je mogoče uravnavati napetost slike. Prav Področje: R tako so bile nadomeščene vse manjkajoče zagozde. Obdobje: pozni srednji vek, 16. stoletje, sredina 17. Vse robove slik smo oblepili s klejnim trakom stoletja, 1643–1668, zadnja četrtina 19. stoletja, in vsa hrbtišča zaprli z vezano ploščo. Tako smo 20. stoletje preprečili usedanje umazanije na nosilec ter med nosilec in podokvir. Največ poškodb, od defor- Konec leta 2010 je v oddelek za štafelajno slikarstvo macij nosilca do predrtin ob robovih slik, so pov- ZVKDS, Restavratorskega centra v Ljubljani, prisp- zročili prav omet, droben pesek, oblanci in druga ela likovna zbirka z gradu Strmol. Pri pregledu stanja nesnaga, ki se je nabrala med nosilec in spodnjo vseh slik so zaradi obsežnejših neprimernih posegov letev podokvirja. v preteklosti nekoliko bolj izstopale tri slike, med Cerklje na Gorenjskem, grad Strmol, stanje lica slike po konservatorsko-restavratorskem posegu (foto: S. Hodžić)

58 59 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 katerimi je bila tudi slika v tehniki olja na platnu debele plasti laka je sledilo odstranjevanje z ac- 25 Klucelom G v vodi. neznanega avtorja in neznanega naslova z inventarno etonom. Na površini so se pokazala številna EŠD: 7903 Sledili sta snemanje slike s podokvirja in odstran- številko JGZ 104913. Po mnenju D. Globočnika območja manjkajoče slikovne plasti, ki so bila Naselje: Dvorje jevanje starega podlepljenega platna. Tega je bilo v Kroniki (let. 54, št. 2, 2006) naj bi bil na sliki, neenakomerno razporejena po celotni površini Občina: Cerklje na Gorenjskem mogoče enostavno odstraniti zgolj z mehanskim ki domnevno izvira iz 18. stoletja, upodobljen lica in zapolnjena z debelo plastjo oljne barve. Ime: Cerklje na Gorenjskem – grad Strmol vlečenjem, saj je lepilo med obema nosilcema že mitološki prizor. Slika v višino meri 86,7 cm, v Ta je nemalokrat segala čez robove originala. Po- Naslov: Dvorje 3, Cerklje na Gorenjskem poprej popustilo. Posledično so med nosilcema širino pa 145,6 cm. temnela in neprimerna retuša se je odstranjevala Področje: R nastali zračni žepki, v katerih so se nabrali ostanki Na sliki so bili že na prvi pogled zelo opazni stari z acetonom ter mehansko s kirurškim skalpelom. Obdobje: pozni srednji vek, 16. stoletje, sredina 17. škrobnega lepila (opravljen je bil test z jodovico) restavratorski posegi, ki so bili v preteklosti nep- Pod retušo je bil star kit, ki je bil na območja stoletja, 1643–1668, zadnja četrtina 19. stoletja, in druge nečistoče. Ostanke lepila in nečistoče je rimerno izvedeni. Celotna površina lica slike je poškodb nanesen zelo nestrokovno, ponekod čez 20. stoletje bilo s hrbta originalnega nosilca treba odstraniti bila premazana z debelo plastjo laka, ki je z leti originalne slikovne plasti, po nanosu pa ni bil mehansko s skalpelom in odsesavanjem s sesal- močno porumenel. Pod lakom je bilo moč opaz- niveliran. Odstranjevanje in tanjšanje odvečnega V sklopu konserviranja-restavriranja likovne nikm in mehko ščetko. Slika se je s hrbta utrjevala iti številna območja močno potemnele, pastozno starega kita je potekalo mehansko s kirurškim zbirke gradu Strmol, ki ga je v letih od 2010 z 10-odstotno raztopino akrilne smole Plexisol nanesene oljne barve, ki ni bila del originala, kot skalpelom. Originalni tkani nosilec slike je bil v do 2012 vodila Barbka Gosar Hirci, so bili na P 550-40, razredčene v petrol bencinu z dodat- so kasneje pokazale tudi naravoslovne preiskave. relativno dobrem stanju, če izvzamemo manjšo ZVKDS, Restavratorskem centru, na Oddelku kom toluena. Pred reaktivacijo utrjevalca v niz- Po vsej verjetnosti je nosilec slike debelejše gosto raztrganino na sredini slike, veliko okrog 2 cm. za štafelajno slikarstvo izvedeni tudi vsi po- kotlačni mizi pri primerni temperaturi in tlaku tkano laneno platno. V času preteklih restavrator- Ta je bila sanirana lokalno s filmom Beve 371 trebni konservatorsko-restavratorski postopki na so se z lica odstranili začasna zaščita (z vodo) in skih posegov je bila slika podlepljena z voščeno- in ojačana z lepljenjem lanenih nitk. Beva 371 slikarskem delu Krajina z ribiči avtorja Nicolòja ostanki Plexisola, ki so prešli na lice slike (s pet- smolno maso in tanjšim, domnevno bombažnim je lepilo, ki je kompatibilno z voščeno-smolno Frangipana (višina: 66,5 cm, širina: 154 cm, olje rol bencinom z dodatkom toluena). Nanosi laka, platnom, s pomočjo katerega je bila slika napeta maso. Manjkajoči robovi nosilca so bili na- na platnu, datacija ni znana, I. S. 7815, ISO 509). neustrezne retuše in preslikave so se odstranili z na podokvir. Robovi originalnega nosilca so bili domeščeni z novimi trakovi iz lanenega platna, ki Poseg na sliki je potekal od junija do oktobra organskim topilom aceton, katerega delovanje se v preteklosti zaradi neznanega razloga odrezani. so bili na robove originalnega nosilca prilepljeni 2011, marca 2012 sta sledila še nanos končnega je ustavilo z izooktanom. Na retušah, preslikavah Podokvir slike je bil neprimerno izdelan, saj ni s filmom Beve 371. Teža slike je zahtevala močno in starem kitu, ki niso bili odstranljivi z acetonom, laka in vstavljanje slike v okrasni okvir. Slika je omogočal enakomernega raztezanja slike v širino povezavo med dodanimi trakovi in robovi slike, se je uporabil etanol, zgoščen s 3- do 4-odstotnim bila vrnjena lastniku in prepeljana na grad Strmol in višino. ki so bili dodatno premazani z 20-odstotno raz- Klucelom G. Po zadostnem času delovanja se je skupaj s preostalim inventarjem aprila 2012. Konservatorsko-restavratorski poseg na sliki topino Beve 371 v petrolu in toplotno obdelani. gel najprej odstranil z etil laktatom, nato pa še z se je začel februarja 2011 s pregledom stanja Območja manjkajoče podloge in barvne plasti V obsežni slikarski zbirki gradu Strmol spada izooktanom. umetnine in fotodokumentacijo pri vidni, ul- so bila zakitana s toniranim kitom, izdelanim Krajina z ribiči med najstarejše in najzanimivejše Predvideva se, da je bila slika v preteklosti dvakrat travijolični in stranski svetlobi. Pregled slike pri iz bolonjske krede, Beve 371 in pigmenta. Sle- v skupini krajin (D. Globočnik, Slikarska zbirka obnovljena. Pri prvi obnovi so bile poškodbe ki- ultravijolični svetlobi nam je potrdil prisotnost dilo je strukturiranje kita s kovinsko modelirko v Gradu Strmol, Kronika, letnik 54, št. 2, 2006, tane s kitom na oljni osnovi, ki je bil zdaj odstran- laka in starih retuš na površini slike. Pri stranski zaradi čim boljše prilagoditve površini originala. Ljubljana, str. 308). V 16. stoletju sta pod ime- jen z etanolnim gelom in mehansko s skalpelom. svetlobi so do izraza prišle lokalne deformacije Po napenjanju slike na nov podokvir se je začelo nom Frangipane znana dva slikarja. Eden naj bi Kasnejši kit je bil narejen pretežno iz voska in ze- tkanega nosilca in deformacije slikovne plasti, podlaganje zakitanih površin z gvaši, nato pa fi- živel v Tarcentu (1555–1600), njegova dela niso meljskih pigmentov in odstranjen s petrol benci- ki je po celotni površini lica slike močno razpo- nalizacija s smolnimi barvami, pripravljenimi iz ohranjena. Globočnik sliko pripisuje drugemu nom. Ostanki kitov so se v končni fazi odstranili kana. Nestabilnost slikovne plasti je zahtevala kanadskega balzama in kvalitetnih pigmentov. istoimenskemu slikarju, ki je v Benetkah aktivno še s pufersko raztopino pH 5,5 v gelu (želirano z takojšnje utrjevanje. Površina lica je bila začasno Za vmesno in končno lakiranje slike je bil upo- deloval med letoma 1581 in 1597. Avtor je bil metil 2-hidroksi etil celulozo Tylose MH 1000) ter zaščitena s specialnim papirjem Lens Tissue L2 rabljen damarjev lak. Hrbet slike je bil pred kli- najbolj znan po svoji kategoriji slik »komično in mehansko s skalpelom. Lokalne poškodbe so bile in 4-odstotnim Klucelom G v vodi, potem je sle- matskimi in mehanskimi vplivi zaščiten z vezano bizarno«, na katerih upodablja realistične mo- utrjene z 10-odstotno raztopino Plexisola P 550- dilo snemanje slike s podokvirja. Staro podlepl- ploščo. Okrasni okvir, ki ni bil originalen, je bil, tive, ki so včasih skoraj karikaturistični in podprti 40 v petrol bencinu z dodatkom toluena. Sanacija jeno platno je ob robovih odstopalo. Zaradi slabe po posvetu s strokovno komisijo in odgovorno s komično ikonografijo figur (The Burlington lokalnih poškodb je bila prilagojena tipu poškodb; lepljivosti voščeno-smolne mase je bilo odstran- konservatorko, nadomeščen z novim. Magazine for Connoisseurs, vol. 87, št. 511, okt. tako so se manjša območja na robovih slike sani- jevanje platna izvedeno s previdnim mehanskim Z opravljenim konservatorsko-restavratorskim 1945, str. 236–239); v to serijo lahko uvrstimo rala s platnenimi vstavki z dodatno okrepitvijo s vlečenjem pod ostrim kotom. Visoka vsebnost posegom so bili s slike delno odstranjeni nepo- tudi sliko Krajina z ribiči. specialnim papirjem (Lens Tissue L2) in filmom voščeno-smolne mase v sliki je bila izkoriščena za trebni in moteči materiali, potem pa so sledili Pred posegom so bili izvedeni natančen pregled Beva 371, raztrganine in drobne poškodbe zaradi utrjevanje oslabljenega slikovnega sloja. Postopek posegi, opravljeni z novimi, trpežnejšimi in ka- slike z zapisnikom obstoječega stanja, pregled preperelosti niti platna pa so se premostile in je potekal v toplotni nizkotlačni mizi sočasno z kovostejšimi materiali. Pri konservatorsko-re- z UV-lučjo in stransko svetlobo ter fotogra- ojačale z uporabo specialnega papirja s filmom odstranjevanjem odvečne mase. S segrevanjem stavratorskih posegih na sliki so sodelovali izva- firanje obstoječega stanja slike v vidni svetlobi, Beva 371. Za kitanje poškodb barvnih plasti je bil mize na primerno temperaturo se je lepilna jalci v okviru ZVKDS Restavratorskega centra: UV-svetlobi in pri stranski osvetlitvi. Pregledu uporabljen pigmentiran kredno-klejni kit, sestavl- masa v sliki zmehčala, dvojna plast pivnika pa Sanela Hodžić, Maša Kavčič, Barbka Gosar sta sledila demontaža okrasnega okvirja in pred- jen iz 7-odstotne vodne raztopine zajčjega kleja, je vpila odvečno maso. Z vklopom pritiska se je Hirci, Emina Frljak Gašparovič ter študentki hodno sondiranje slikovnih plasti (preizkus od- mešanice pigmentov ter z dodatkom konzervansa postopek pospešil ter je v kombinaciji s temper- ALUO, oddelka za restavratorstvo: Andreja Rav- stranjevanja površinske umazanije, laka, retuš in (Metatin 906). aturo poravnal deformirano podlogo in barvno nikar, Ana Oblak. preslikav). Stanje barvne plasti in podloge (odpa- Originalno platno je bilo zaradi preteklih posegov plast. Po obdelavi slike v mizi je bila z lica me- Sanela Hodžić danje, manjkajoči deli, razpokanost, odrgnine) je in poškodb krhko, niti platna so bile preperele, hansko odstranjena začasna zaščita in z white narekovalo izvedbo začasne zaščite lica slike s spe- zato je bilo sliko treba podlepiti na nov nosilec – spiritom voščeno-smolna masa. Po sondiranju cialnim papirjem Lens Tissue L2 in s 4-odstotnim uporabljeno je bilo sintetično platno in mešanica

60 61 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Cerklje na Gorenjskem, grad Strmol, Krajina z ribiči, stanje slike pred konservatorsko-restavratorskim posegom Cerklje na Gorenjskem, grad Strmol, Krajina z ribiči, stanje slike po konservatorsko-restavratorskem posegu (foto: M. Kavčič) (foto: M. Kavčič)

akrilnih lepil Lascaux Acrylkleber 498 HV in 360 lokalno lakiranje. Končni retuši je sledil zaključni HV, nanesenih v več slojih v različnih razmerjih. nanos laka s kompresorsko pištolo (damarjeva Reaktivacija lepila je potekala v nizkotlačni mizi s smola in terpentin v razmerju 1 : 3). Po osušitvi segrevanjem do 60 °C, pod pritiskom 48,8 kPa. laka so sledili zaščita robov slike s klejnim trakom, Zaradi neprimernosti starega podokvirja (nep- namestitev zaščite na hrbet slike (vezana plošča, rimeren sistem zagozd, brez distančnega robu, premazana z 10-odstotno raztopino oranžnega ukrivljenost) je bila slika napeta na nov raztezni šelaka v etanolu), namestitev obešal, na hrbet so podokvir, predhodno zaščiten s premazom 10-od- bili pritrjeni dokumentarni elementi v plastičnem stotnega oranžnega šelaka v etanolu. Kitanje ovitku, vstavljanje slike v okrasni okvir ter prip- poškodb je bilo izvedeno v dveh delih. Znotraj rava na prevoz slike na grad Strmol (vsi postopki slikovnega polja je bilo izvedeno pred napenjan- so v celoti opisani v poročilu: Maša Kavčič, Mateja jem, po napenjanju sta sledili še kitanje poškodb Vidrajz: Grad Strmol, Cerklje na Gorenjskem, na robovih slike in točkovno nanašanje kita v EŠD 7903, Nicolo Frangipane, Krajina z ribiči, načinu, podobnem tehniki pastiglia, s čimer je bila ISO 509, Poročilo o konservatorsko-restavra- imitirana struktura originalnega platna, vidnega torskem posegu na sliki, Ljubljana 2012). na površini slike. Vpojnost kita se je zmanjšala z Konservatorsko-restavratorski poseg na okrasnem izolacijo kitanih mest s 5-odstotnim Plexisolom v okvirju je obsegal odstranjevanje in arhiviranje do- petrol bencinu z dodatkom toluena. Retuširanje kumentarnih elementov, odstranjevanje površin- slike se je izvedlo s podlaganjem z gvaši, temu pa ske umazanije z dekorativne polikromacije in hr- je sledila finalizacija s smolnimi barvami, pripravl- bta okvirja z mešanico etil laktata in white spirita jenimi iz kanadskega balzama in kakovostnih pig- v razmerju 1 : 6, retuširanje manjših poškodb na mentov v kombinaciji z barvami na osnovi mas- zunanjem hrbtnem delu stranic z izbranimi bar- tiksove smole (Maimeri Restauro). vami na akrilni osnovi, zaščito notranjih robov s Popolna rekonstrukcija je bila potrebna na dveh klejnim trakom in ponovno namestitev kovinske območjih figur – telo ženske v čolnu in del čolna ploščice z oznako I. S. 7815. ter območje stopal prodajalcev rib na desni strani Vsi postopki na sliki in okrasnem okvirju so bili slike. Pri rekonstrukciji so bili upoštevani slogovna pisno in fotografsko dokumentirani, poleg fo- značilnost drugih motivov na sliki, način mode- todokumentacije v vidni svetlobi se je pri postop- liranja, karakteristika oblik, proporci ipd. Med kih odstranjevanja zaščitnih slojev in preslikav na podlaganjem in finalizacijo je bila slika lakirana z sliki fotografiranje izvajalo tudi v UV-svetlobi. vmesnim nanosom laka (damarjeva smola in ter- Z upoštevanjem novodobnih konservatorsko-re- pentin v razmerju 1 : 6), zaradi različne vpojnosti stavratorskih smernic je bilo delo na sliki uspešno Cerklje na Gorenjskem, grad Strmol, Krajina z ribiči, grafični prikaz poškodb na licu slike (foto in vris poškodb: M. Kavčič) barvne plasti je bilo ponekod potrebno dodatno zaključeno. S slike so bile odstranjene vse sledi

62 63 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

predhodnih neustreznih posegov, z uporabo nove- V začetku 20. stoletja pa je z zgraditvijo ob- jših kakovostnih materialov in preizkušenih metod sežnih nadstropnih objektov s točno določeno je bila sliki povrnjena stabilnost, z odstranitvijo funkcijo prišlo do bistvenih arhitekturnih spre- neustreznih preslikav so ponovno vidni izgubljeni memb. Očitno je, da so se bolj ali manj uspešne detajli, z rekonstrukcijo manjkajočih delov pa je prenove godile tudi v kasnejših obdobjih, na sliki povrnjena estetska celota. Zaščita hrbta slike kar kažeta različno, vendar kvalitetno stavbno je prilagojena klimatskim pogojem v prostorih pohištvo pritličja in nadstropja ter nesimetrična gradu in bo preprečevala nezaželene vdore vlage, izvedba nadstropja severozahodne stranske fas- nečistoč in morebitnih mehanskih poškodb. ade. Po drugi vojni je eden od vidnejših posegov Celoten konservatorsko-restavratorski poseg sta odstranitev lesenega ganka, ki je potekal vzdolž izvedli Maša Kavčič in Mateja Vidrajz. Pri kon- nadstropja dvoriščne fasade gospodarskega servatorsko-restavratorskem posegu so sodelovali kraka. tudi Barbka Gosar Hirci (prevzem in vračanje V letu 2012 se je v sklopu investicij Občine Rače slike, končno lakiranje slike), Zoja Bajde (napen- - Fram pričela obnova zunanjščine celotnega janje slike na nov podokvir, oblepljajnje s klejnim kompleksa, ki je vključevala tudi manjše obno- trakom, uokvirjanje slike in priprava na transport) vitvene posege znotraj stanovanjsko poslovnega ter Janez Novak (izdelava novega podokvirja, iz- objekta. Obnova se je končala septembra 2012. vedba zaščite hrbtišča slike). Na podlagi starih fotografij in predhodnih Mateja Vidrajz sondažnih raziskav stenskih odprtin, stavbnega pohištva in ometov smo izdelali predloge za ob- novo fasad. Po vzoru obstoječih originalov je 26 bilo v celoti zamenjano in po nadstropjih poe- EŠD: 23837 noteno leseno okensko pohištvo glavnega, ob- Naselje: Fram cestnega poslopja, z upoštevanjem najnujnejših Občina: Rače – Fram energetskih standardov. V pritličju cestne fasade Ime: Fram – domačija Hegnvart iste stavbe so se odstranila neustrezna plastična Področje: E vhodna vrata v oba lokala ter se nadomestila z Obdobje: prva četrtina 20. stoletja novimi, izdelanimi po analogiji. V nadstropju zadnje fasade so se analogno izdelala vsa lesena V središču Frama je vzdolž glavne komunikacije vhodna vrata, ki vodijo z ganka v notranjost Fram, kompleks Hegnvart po obnovi (foto: L. Medved, 2012) locirana nadstropna stanovanjsko-poslovna hiše. Zazidane vratne in druge odprtine, ki stavba s pravokotno prizidanim gospodar- jih ni bilo mogoče izvesti v prvotni obliki, so 27 gozdne steklarne, ki jo je leta 1840 postavil knez skim poslopjem. Kompleks, v preteklosti last se (po vzoru prenov iz preteklosti) nakazale v EŠD: 20865 Auersperg in je bližnjemu kraju dala ime Glažuta premožnega vaškega trgovca in gostilničarja, ometu, z obrobami, povzetimi po originalnih. Naselje: Glažuta (Valenčič, V. 1957: Še nekaj steklarn na Kranj- je bil po drugi svetovni vojni uvrščen med Ustrezno so se obnovili šivani robovi stavbe in Občina: Loški potok skem. Kronika št. 2, 65–66). družbeno lastnino. Enovita stavba je danes v drugi poškodovani deli fasadnih ometov. Manj Ime: Glažuta – arheološko najdišče Prva steklarna v Glažuti je imela dve peči z os- posesti Občine Rače - Fram in je registrirana posegov je bilo na gospodarskem traktu, kjer so Področje: A mimi lonci, njen obseg je bil večji, kot so bile nepremična dediščina znotraj naselbinskega se ohranile obstoječe oblike, stavbno pohištvo Obdobje: železna doba, 19. stoletje primerljive sočasne gozdne steklarne. Steklarna je spomenika Fram – vas, EŠD: 8985 (Odlok o pa se je primerno zaščitilo in saniralo. Za obe imela tudi enega od prvih parnih strojev na ozem- razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spome- poslopji je bila na osnovi sondaž določena nova, lju nekdanje Kranjske; imel je moč štirih konjskih nikov na območju Občine Maribor, Medobčin- različna fasadna barva, prav tako sta obe enoti Bojan Grčman, jamar iz Prigorice pri Ribnici, je ski uradni vestnik, št. 5/92-80, 4/2011-79, kompleksa dobili v celoti novo, enotno opečno pri iskanju novih jam na območju zaselka Glažuta sil in je služil kot pogon za brusilnico. Steklarna je 21/2011-398, 28/2011-519). V stavbi so danes kritino. leta 2007 na trasi novogradnje daljnovoda na izdelovala steklene plošče ter vboklo steklo in ga v med drugim trgovina kmetijske zadruge, urad Konservatorski nadzor je opravljala Lilijana severozahodnem delu parc. št. 1250/25, k. o. glavnem izvažala v tujino. Steklarna v Glažuti je lokalne skupnosti in stanovanja. V gospo- Medved, restavratorski nadzor pa Irena Čuk, ki Draga, našel železno sulico in jo leta 2009 predal prenehala obratovati med letoma 1855 in 1856. darskem traktu pa so skladiščni prostori in ga- je opravila tudi vse predhodne sondažne razis- ZVKDS, OE Ljubljana. Za vestni odnos do naše Na istem kraju je pozneje, leta 1870, knez Auer- raže. kave. kulturne dediščine se mu na tem mestu najlepše sperg postavil parno žago. Zdajšnja zunanja podoba kompleksa Hegnvart Obnovitvena dela, ki so se po mnenju konser- zahvaljujem. Za steklarske peči so potrebovali velike količine se kaže v oblikovnih značilnostih začetka 20. vatorsko-restavratorskega nadzora izkazala za Opis: železna sulična ost ima lovorolistno obliko. lesa iz bližnjega gozda. Za spravilo lesa je bilo stoletja. Na kartah franciscejskega katastra sta uspešna, je izvajalo Gradbeno podjetje Radlje Prehod iz tula v list je tekoč. Tul je v preseku rahlo treba zgraditi gozdne vlake in drugo infrastruk- namreč na isti lokaciji še tlorisno manjša, ver- ob Dravi, s podizvajalci. fasetiran, list ima rombičen presek z rahlo poudar- turo, s tem pa so seveda na večjem delu območja jetno pritlična obcestna stavba ter ločeno, na Lilijana Medved jenim sredinskim rebrom. Tul ima pri dnu ravno močno spremenili prvotno pokrajino. Na celot- dvorišču stoječe manjše gospodarsko poslopje. zarezo ovalnega preseka. Dolžina sulice je 23,2 nem območju ob nekdanjih objektih še danes na- V sedemdesetih letih 19. stoletja so na istih kar- cm, širina rezila 4,5 cm, širina tula 2,5 cm. jdemo odpadno steklo, ki priča o takratni obsežni tah vrisane že dozidave gospodarskega poslopja. Železna sulica je bila odkrita v bližini nekdanje produkciji.

64 65 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Lokacija odkritja sulične osti je izredno stoletja močno poškodovali morebitne površinske 28 tekala z manjšimi posegi, ki so zadevali obnovo pomembna, saj gre za eno redkih arheoloških na- arheološke strukture. Izkop trase daljnovoda je EŠD: 15123 strešne kritine in letev na gruštu. Grušt smo v ce- jdb iz tega dela Slovenije. Žal so pri pridobivanju potekal brez spremljajočega nadzora, zato izvor Naselje: Gora pri Komendi loti ohranili pa tudi prostore na podstrehi, ki se lesa in gradnji spremljajoče infrastrukture za ste- železne sulice na tej stopnji raziskav ostaja nejasen. Občina: Komenda bodo obnavljali verjetno v drugi fazi, drugo leto. klarsko in lesno industrijo v drugi polovici 19. Mitja Pergar Ime: Gora pri Komendi – vas Notranji prostori domačije se delijo v vežo z Naslov: Gora pri Komendi 5 dvignjeno sobo (spalnico), pod katero je klet, Področje: E, R kuhinjo z zidanim štedilnikom in odprtino za Obdobje: 1818, obnovljena okoli dvajsetih let 20. nalaganje drv v krušno peč v »hiši«, shrambo s stoletja predeljenim prostorom – toaleto in osnovnim bi- valnim prostorom – »hišo«. Stene v veži, »hiši« in Koželjeva domačija v Gori pri Komendi je bila sobi so bile le zakitane, na novo pobeljene. V veži, ovrednotena kot nepremična kulturna dediščina sobi in »hiši« so bile stene okrašene z valjcni. Pri že v okviru priprave Strokovnih podlag za varstvo obnovi so bili uporabljeni enaki vzorci valjčkov; kulturne dediščine v Občini Komenda leta 2000. zanje je poskrbel slikopleskar, ki je za barvanje hiše Vključena je bila tudi v monografijo Občine Ko- vseskozi skrbel. menda Po poteh kulturne dediščine v Občini Dvojna škatlasta lesena okna na križe so bila le Komenda, ki jo je leta 2006 izdala občina. V letu popravljena in ponovno pobarvana. Nekdanje le- 2012 smo Koželjevo domačijo na zavodu ponovno sene podnice, ki so bile prekrite z linolejem, so ovrednotili in vpisali v Register kulturne dediščine. preperele, zato so bile odstranjene, na tla pa so Spomladi 2012 je lastnica domačijo dala v najem namestili ploščice v obliki imitacije lesa zaradi Turističnemu društvu Komenda. Predsednik tega javne namembnosti in lažjega čiščenja. Prvotno društva se je spomladi 2012 oglasil na zavodu, črno kuhinjo so že zadnji stanovalci preuredili v belo. Takšna se je tudi le prebelila, staro kredenco kjer smo se dogovorili o pomenu celovite obnove iz dvajsetih let 20. stoletja pa so popravili in po- domačije z ustrezno namembnostjo, kar je kl- barvali. Ohranili smo tudi lesena vrata z jedkanim jučnega pomena ne le pri obnovi, temveč tudi pri steklom. Klopi in mizi v kuhinji in »hiši« se niso nadaljnjem vključevanju novega življenja vanjo. V ohranile, zato so bile na novo izdelane. V kuhinji okvir domačije spadajo dvorišče, vrhkletna stano- je bila nameščena stara mentrga za mesenje testa, vanjska zidana hiša z gospodarskim poslopjem, ki ki so jo začasno posodili domačini. V »hiši« je bila se drži hiše z listnikom in manjšim svinjakom v pred obnovo postavljena notranja oprema iz spal- obliki črke L. Na dvorišču so bili še betonsko gno- nice, ki je bila ponovno nameščena v prostor nad jišče, poleg njega betonski silos, ob južni zatrepni kletjo, »hiša« pa je bila zopet preurejena v glavni strani stanovanjskega dela pa manjši zelenjavni bivalni prostor z ohranjeno krušno pečjo z novo vrt – gartlc. Stanovanjska hiša datira v leto 1818. izdelano klopjo okrog nje. V bohkovem kotu Letnica je nameščena v opečni rozeti na podstrehi sta bila od notranje opreme ohranjena le leseno v zatrepem južnem delu stavbe. Vrhkletna stano- razpelo in kipec Marije. Oboje je bilo ob ob- vanjska stavba je zgrajena tako, da izkorišča hribo- novi ponovno nameščeno v kot na novo izdelano vit teren. Po strokovnih kriterijih bi rekli, da je v polico, miza in klop pa sta novi, ker stare opreme breg potisnjena. Kletni prostor je poleg hleva, pod v »hiši« ni bilo. sobo v stanovanjskem delu in je banjasto obokan Hlevski prostor je v pritličju ostal enak, posegi, ter ohranjen. ki so jih izvedli, so zadevali tlak, barvanje obsto- Pred obnovo smo na podlagi detajlnejšega pre- ječih sten in cokla, kot je bilo prvotno. Ohranili gleda in fotodokumentacije stanja izdelali kul- smo tudi betonske svisli; te se danes uporabljajo turnovarstvene pogoje oziroma navodila za za podlago pri izvajanju različnih izobraževalnih obnovo. Poleti je sodelavka Eva Tršar Andlovic iz- delavnic, ki jih vodi TD Komenda, med njimi pa vedla sondiranje zunanjih sten, da je bilo mogoče so prikazi različnih kmečkih opravil, razstava jas- določiti ustrezno nianso bodoče barve fasade z lic, izdelovanje božičnih venčkov, kolin, butaric in belimi okenskimi obrobami in obrobo vrat. Pri podobno. Prav tako sta ohranjeni lastovičji gnezdi. sondiranju je bilo šest nanosov različnih barv. Leseni del gospodarskega poslopja še čaka na obnovo Odločili smo se za tretjo plast barvanja v pastelno in ustrezno preureditev, morda v otroški muzej, kot zeleni barvi. načrtuje TD Komenda. Stavbo svinjakov smo delno Posamezne faze obnove so potekale v sodelovanju predelali v toaletne prostore, ki jih nova namembnost s koordinatorjem obnove Vidom Koritnikom s v javnem pomenu zahteva, ohranili pa smo tudi sponzorji in konservatorskim nadzorom. Celotno prvotno stranišče na štrbunk. Betonsko gnojišče je Glažuta, arheološko najdišče, železna sulica (risba M. Lavrinc) zasnovo domačije smo ohranili. Obnova je po- bilo očiščeno in prilagojeno za prireditvene dejavnosti,

66 67 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

nad njim pa je podaljšana streha za primer slabega projekt, julij 2010). V letu 2012 so bile v okviru vremena na dan prireditve, na primer ekološke popotresne sanacije vse poslikave odkrite in delno tržnice, ki jo turistično društvo v Gori pri Ko- restavrirane. mendi pripravi dvakrat mesečno. Betonski silos še Prezbiterij čaka na obnovitvene posege, ki bodo verjetno iz- Po prvih sondažah v prezbiteriju je bilo ugotov- vedeni naslednje leto. Prav tako bo treba pravilno ljeno, da je bila prvotna gotska polihromacija opremiti kmečki zelenjavni vrt z ustreznimi reber skrita pod sedmimi plastmi beležev. Vse zelenjadnicami, zelišči in okrasnimi rastlinami po plasti so bile postopoma in previdno odstranjene vzoru hišnih vrtov na Komendskem. s skalpeli, dleti in kladivci. Po tem posegu so se Mojca Tercelj Otorepec pokazale velike razpoke med rebri, sklepniki in steno, obenem pa tudi stare apnene in cementne plombe, s katerimi so bile »pokitane« poškodbe. 29 Neustrezne plombe so bile odstranjene, razpoke EŠD: 3655 očiščene. Poškodbe v ometu so bile kitane s kla- Naselje: Gore sično apneno malto, votla mesta znotraj ometa pa Občina: Idrija injektirana z apneno injekcijsko maso. Manjkajoči Ime: Gore – cerkev sv. Marije Magdalene deli reber, sklepnikov in konzol so bili na novo Področje: R, UA domodelirani. Po kitanju sta bila s poslikanih Obdobje: 16. stoletje, 1782 reber odstranjena prah in umazanija. Sledili sta barvna rekonstrukcija in retuša na delih, kjer se V letu 2012 so bile v cerkvi sv. Marije Magda- originalna barvna plast ni ohranila. Retuša je bila lene na Gorah nad Idrijo odkrite in restavrirane izvedena v tehniki črtkanja, izbor pigmentov je bil stenske poslikave na oboku prezbiterija, oboku enak prvotnemu (naravna siena, žgana siena, na- cerkvene ladje ter na slavoločni steni. Posegi so ravna umbra, sajasto črna), za vezivo je bilo upo- bili izvedeni v okviru popotresne sanacije, ki jo je rabljeno apneno mleko. finančno podprlo Ministrstvo za okolje in pros- Slavoločna stena in ladja Gora pri Komendi 5, domačija med obnovo (foto: M. Tercelj Otorepec) tor in v katero je bilo vključenih več objektov (za Celotna ladja je bila v letu 1958 preslikana, ob seznam glej enoto Bovec, EŠD 3568). Dela so obnovi cerkve v letu 2011 pa ponovno prebeljena. se izvajala pod okriljem Restavratorskega centra Sondiranja v ladji so pokazala prisotnost figural- Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. nih in dekorativnih poslikav po celotnem oboku, V osnovi gotska cerkev sv. Marije Magdalene na prav tako na slavoločni steni. Na slavoločni steni Gorah je bila v 18. stoletju barokizirana. Cerkev je bil odkrit prizor z naslikano arhitekturo ter je sestavljena iz gotskega triosminsko zaključenega osrednjim medaljonom, ki ga držita dva angela. prezbiterija, ob katerega je bila prizidana zakris- Medaljon nosi latinski napis z letnico: 1782 tija, ter pravokotne cerkvene ladje, ob katero je MAGDALENA PECCATIXEVI VOTIS TIBI na zahodu prislonjen zvonik. Slavoločna odpr- FAVET POENI?STIS, kar v okvirnem prevodu tina je bila ob baročni predelavi povečana, gotska pomeni: Magdalena grešnica, to votivno darilo naj cerkvena ladja na novo obokana. bo (Bogu) všečno za odkupljeno kazen. Na oboku V letih 2010 in 2011 je bila v okviru župnije ladje je v štirih manjših kartušah upodobljeno živl- izvedena glavnina obnovitvenih del na cerkvi: jenje Marije Magdalene. Prvi prizor (zadaj levo) statična sanacija (vezi, injektiranje), nameščena prikazuje Marijo Magdaleno kot grešnico, ostali nova bakrena kritina in urejen strelovod. V tem trije prizori pa upodabljajo njeno življenje po času je bil iz cerkve odstranjen glavni oltar in spreobrnjenju: Marija Magdalena sreča Jezusa v nameščena nova oltarna miza, obnovljeni so bili vrtu Getzemani, Marija Magdalena in druge žene stranski oltarji, tabernakelj ter kip sv. Marije Mag- srečajo vstalega Kristusa ob grobu. V večji sredin- dalene. Tlaki so bili izolirani in na novo obloženi, ski retuši je naslikano poveličanje Marije Magda- pevski kor je bil predelan, vse stene so bile prebel- lene z atributi – lobanjo in križem. Svetnico nosijo jene s silikatnimi barvami, neprebeljeni so ostali le angeli. V štirih trikotnih obočnih poljih pa so bile figuralni prizori iz leta 1958. V letu 2010 so bile naslikane podobe svetnikov. Spredaj na levi sv. izvedene raziskave in sondaže vseh stenskih pov- Jožef z Jezuščkom, na desni sv. Anton Padovanski ršin v cerkvi, ki so pokazale prisotnost baročnih z detetom, zadaj na levi sv. Boštjan, zadnja posli- figuralnih poslikav v ladji in na slavoločni steni kava na desni pa zaradi uničenosti in prekritosti s ter gotska polihromirana rebra v prezbiteriju (Kla- sigo ni bila odkrita in restavrirana, zato motivika vdij Zalar, Poročilo o nastali škodi in stanju po ni prepoznavna. Vse podobe obkroža naslikan Gora pri Komendi 5, obnovljena domačija pred odprtjem (foto: M. Tercelj Otorepec) potresu 2004 in konservatorsko-restavratorski cvetlični venec.

68 69 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Gore, cerkev sv. Marije Magdalene, slavoločna stena po opravljenih posegih (foto: V. Klančar) Gore, cerkev sv. Marije Magdalene, obok prezbiterija po opravljenih posegih (foto: A. Kavčič Klančar)

Baročna poslikava je bila slikana na suh omet na poslikave. Rekonstrukcija je bila izvedena le na svež apneni belež (Petra Bešlagić, Poročilo nara- delih manjkajočega cvetnega okrasja, ki obrob- voslovnih preiskav, Gore – cerkev Marije Mag- lja poslikavo. Retuša je bila izvedena s pigmenti, dalene, Ljubljana, december 2012). Zaradi te sorodnimi originalu, za vezivo je bilo uporabl- tehnike, ki je manj obstojna kot prava freska, se jeno apneno mleko. V letu 2013 bodo konserva- je barvna plast na nekaterih mestih predhodno torsko-restavratorski posegi v celoti zaključeni. odluščila in odpadla, oteženo pa je bilo tudi od- Pri konservatorsko-restavratorskih posegih smo krivanje, saj se je barvna plast bolj oprijela zgorn- sodelovali Anita Kavčič Klančar, vodja posegov jega kot pa spodnjega – originalnega beleža. Kljub na stenskih poslikavah (ZVKDS, RC, Oddelek za krhkosti in luščenju je bila odkrita figuralna in stensko slikarstvo), Andreja Jamšek, Urška Šem- dekorativna poslikava ohranjena do stopnje, da je rov, Franci Kavčič, Urša Logar, Barbara Košir. omogočala celovito restavriranje in prezentacijo. Anita Kavčič Klančar Po odkrivanju so sledili kitanje manjših razpok in poškodb, odstranjevanje starih prezidav, izdelava novih apnenih plomb ter injektiranje podvotl- 30 jenih mest v ometu. Vsi postopki so bili izvedeni EŠD: 11977 z gašenim apnom, apnenim mlekom ter kalcitnim Naselje: Gorenje in kremenčevim peskom. Sledili sta utrjevanje in Občina: Kočevje čiščenje barvne plasti. Po predhodnih poskusih Ime: Gorenje pri Kočevju – arheološko območje se je izvedlo utrjevanje z oblogami amonijevega Gorenje karbonata, ki so bile na steno nanesene za 30–40 Področje: A minut. Po odstranitvi oblog je sledilo večkratno Obdobje: prazgodovina spiranje stene z vodo. Barvna plast je bila utrjena, barvno osvežena, plasti prahu in umazanije so V okviru pregleda stanja registriranih arheoloških Gore, cerkev sv. Marije Magdalene, poslikave na oboku ladje in slavoločni steni po opravljenih posegih bile dokončno odstranjene. Po konservaciji sta najdišč na terenu za potrebe novega podrobnega (foto: A. Kavčič Klančar) sledili retuša in rekonstrukcija manjkajočih delov občinskega načrta Občine Kočevje in za potrebe

70 71 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

izdaje kulturnovarstvenih pogojev sem opravil grajskim obzidjem, ki ga varujemo z Odlokom o različnih gradbenih faz gospodarskega pritličja lednem upoštevanju izhodišč konservatorskega ogled vasi Gorenje pri Kočevju. Lokacija je v ar- razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih nosijo štirje opečni slopi. V pritličju dvorišča je programa v stavbo in dvoriščni prostor umestila heološki literaturi znana po odkritju prazgodovin- spomenikov na območju Občine Gornja Radgona ujmo predelav preživel renesančni kamnit okenski izrabo, kot jo je zahteval lastnik Radgonske gorice, ske gomile, ki jo je leta 1924 delno raziskal Man- (Uradne objave občinskih skupščin Pomurja, št. okvir, po vzoru katerega smo izdelali ostale kam- d. d. Ta je z obnovo stavbe Jurkovičeva ulica 25 tuani (Arheološka najdišča Slovenije 1975, 237) 2/91). Do leta 1919 so bili grajski grič ter Mais- noseške okenske odprtine pritličja. želel razširiti turistično ponudbo že obstoječe in jo časovno umestil v železno dobo. Gomila trova, Jurkovičeva in Kerenčičeva ulica predmestje Raziskave in izdelava dokumentacije Vinske kleti pod slapom s trgovsko in poslovno danes leži sredi stanovanjskega naselja na parc. št. avstrijske Radgone. V najstarejši fazi razvoja mest- Zelo pomembne za izdelavo natančnega konserva- dejavnostjo za predstavitev in prodajo svojih iz- 93/10 in 93/12, obe k. o. Stara Cerkev. Nedavno nega jedra so bili grajski grič z gradom, sredi 16. torskega programa in projektne dokumentacije so delkov. V ta namen se je pritličje nekdanjega so domačini območje gomile očistili ter postavili stoletja porušena cerkev sv. Ruperta tik pod gra- bile predhodne konservatorske raziskave celotne gospodarskega dela uredilo v prodajalno vin in informativno tablo in klopi. Navkljub intenzivni dom ter Jurkovičeva in Kerenčičeva ulica najstarejši notranjosti in fasade v letih 2009 in 2010, ki jih je penečih se vin s prostorom za degustacijo, hod- pozidavi vasi Gorenja na tem območju do zdaj ni del Radgone. po natančnih navodilih odgovorne konservatorke nik pa je ta del povezal z energetskim prostorom, bilo znanih nobenih drugih arheoloških najdb ali Franciscejski kataster iz leta 1824 kaže obstoječo izvajalo Gradbeno podjetje Pintarič iz Gornje prodajalno, dvigalom in sanitarijami ter omogočil struktur. tlorisno zasnovo Jurkovičeve ulice 25 z dvoriščnim Radgone. dostop na dvorišče. Prenovljen je bil tudi izredno Med letoma 2010 in 2011 je krajevna skup- traktom. Sicer pa sama zasnova dela oboka, pritličja Po odstranitvi ometov na glavni fasadi smo tik kvaliteten obsežen dvoriščni prostor, ki vodi di- nost Gorenje brez kulturnovarstvenega soglasja in fasade zgradbe dokazuje gradbeno dejavnost 17. nad kamnoseško izdelanimi okni nadstropja od- rektno v Vinsko klet pod slapom. V nadstropju zgradila na parc. št. 85, k. o. Stara Cerkev, športno stoletja. krili renesančno sgrafitno dekoracijo. Pas posli- je projekt predvidel veliko degustacijsko dvorano, igrišče. V letu 2012 pa so ob igrišču postavili še Tipična enonadstropna meščanska zgradba z gospo- kave med podstrešnim vencem in okensko karniso klubsko sobo, prostor za pripravo vin, povezovalni brunarico, balinišče in manjši paviljon, vse brez darsko kletjo v dvoriščnem traktu ima tloris v obliki kaže bajeslovna bitja z rilcem med dekorativno re- hodnik ter predprostor za sanitarije in pisarno. V ustreznega kulturnovarstvenega soglasja ZVKDS. črke L. Sprva sta hiša ob ulici in del današnjega dvo- nesančno dekoracijo, ki se ponavlja in vključuje še pritličju in nadstropju smo v največji možni meri Tretjega julija 2012 sem opravil ogled lokacije riščnega objekta stala ločeno. V poznem 17. stoletju vegetabilno dekoracijo v obliki srčka. Dekoracijo v ohranili primarno tlorisno zasnovo, saj nam je uničenja in fotografsko dokumentiral stanje na so bivalni objekt ob ulici povezali z gospodarskim širini okoli 60 centimetrov zaključujeta na zgornji uspelo dvigalo in prostor za energetiko umestiti terenu. Ob ogledu terena sem v profilih gradbene dvoriščnim objektom in ga v nadstropju oblikovno in spodnji strani dve tanki liniji z vmesnimi deko- v najbolj degradiran del pritličja in ga povezati s jame za igrišče in balinišče odkril odlomke praz- poenotili z nadstropjem uličnega dela stavbe. V rativnimi točkami. V notranjosti so sondiranja hodnikom nadstropja. V nadstropju smo najmanjši godovinske lončenine. Na podlagi tega sklepam, 19. stoletju so na dvoriščni strani glavnega objekta sten dokazala, da dvoriščni trakt v pritličju in nad- prostor s tramovnim stropom žrtvovali za sanitarije da je na vrhu vzpetine sočasna prazgodovinska dozidali pokrito stopnišče, domnevno okoli leta stropju ni imel vmesnih sten. V nadstropju z rav- in pisarne, nekdanji enoten prostor pa smo prez- naselbina, ki pa je bila v preteklosti po pripovedo- 1900 na novo podaljšali streho nad dvoriščnim nimi stropi smo po odstranitvi trstike in ometov entirali z nadgrajenimi steklenimi stenami, ki vanju domačinov močno poškodovana. Kmetijska poslopjem ter izdelali večja okna in vhod, dosto- odkrili, da so imeli vsi prostori še dobro ohran- omogočijo pogled na enoten tramovni strop. zadruga je namreč del pobočja strojno poravnala, pen z ganka. Prav tako so z izdelavo novih vrat- jene tramovne strope. Edini obokani prostor nad- Obnova da je pridobila potrebna kmetijska zemljišča, del nih odprtin preoblikovali pritličje ulične fasade. stropja je bil majhen prostor z banjastim obokom Obnova, ki jo je izvajalo gradbeno podjetje Re- območja pa danes prekriva gozd, kjer so za po- V drugi polovici 20. stoletja so dvoriščno fasado in plitkima nišama ob vzhodni in zahodni steni. mont, d. d., iz Celja, se je pričela novembra trebe odvoza lesa narejene gozdne vlake. glavnega objekta še dodatno degradirali z dozi- V dvoriščnih stenah nadstropja smo odkrili nek- 2011 z odstranitvijo vseh sekundarnih prizidkov Občina Kočevje se je v letu 2013 lotila sanacije davo neprimernega kuhinjskega prizidka v prvem danje renesančne okenske niše, fragment takšne na dvoriščni strani in končala septembra 2012 z nastale situacije, zato smo predpisali predhodne nadstropju. renesančne niše pa tudi še v edinem neobokanem ureditvijo zaprtega dvorišča. Na dvoriščni strani raziskave na preostalem delu območja, da bi ugo- Predelana glavna fasada pritličja je bila pred ob- prostoru pritličja. uličnega objekta smo odstranili zidano stopnišče tovili stanje in ohranjenost arheološkega najdišča novo v popolnem nasprotju s tremi kamnoseško Na podlagi vseh raziskav in novih dognanj smo iz 19. stoletja in nadstropni izstopajoči prizidek v neposredni bližini nelegalno zgrajenih objek- izdelanimi okenski okvirji v nadstropju, ki so izdelali novelacijo konservatorskega programa v iz 20. stoletja, na nadzidanem gospodarskem tov. Zbrani podatki po opravljenih predpisanih ohranili podobo gradbene dejavnosti 17. stoletja. tekstu, grafiki in arhitekturnih detajlih. Grafični delu pa gank in pripadajoči napušč strehe. Preob- raziskavah bodo, upajmo, omogočili boljše vred- Polkrožno zaključen poznobaročni portal s temen- del konservatorskega programa, vključno z detajli, likovali smo naklon strehe in na osnovi še ohran- notenje do zdaj zelo slabo raziskane prazgodovin- jakom in prstanoma v sredinski osi, ki je bil pred je po navodilih odgovorne konservatorke izrisal jenega konkavnega podstrešnega venca prezenti- ske naselbine. obnovo v prvi osi fasade, je iz poznobaročnega konservator Gorazd Gerlič, u. d. i. g. Osnovno rali stavbo po zadnji baročni predelavi. Na podlagi Mitja Pergar obdobja po letu 1800. Na skrajnem levem delu vodilo pri obnovi stavbe je bilo ohraniti rene- raziskav in sondiranja smo preoblikovali fasado ob je bil pod streho napušča še opazen poznobaročni sančno in poznobaročno gradbeno fazo ter vzpost- ulici ter premestili poznobaročni portal iz seku- konkavni podstrešni venec. aviti baročni tloris obokanih prostorov pritličja ndarne prve osi v primarno sredinsko os. Vhod 31 V pritličje dvoriščnega trakta, ki je nekdaj verjetno in renesančni tloris nadstropja, vključno z rene- skozi poznobaročni portal smo povezali s pozno- EŠD: 6697 služilo kot vinska klet, vstopamo skoraj sedemde- sančnimi okenskimi nišami in tramovnimi stropi. baročno vežo, ki vodi v pritlične prostore in naprej Naselje: Gornja Radgona set centimetrov nižje kot v prostore ob ulici. Skladno z osnovnim načelom konservatorskega na zaprto dvorišče, kjer je pod grajskim gričem Občina: Gornja Radgona Oboki gospodarske kleti so iz treh različnih grad- programa obnove smo predvideli odstranitev vseh vhod v Vinsko klet pod slapom. Pritlični del ulične Ime: Gornja Radgona – hiša Jurkovičeva ulica 25 benih faz, najstarejši je renesančni banjasti obok s nekvalitetnih predelav, ki so bile izvedene v času fasade je bil zaradi več nekvalitetnih posegov iz 19. Področje: UA sosvodnicami na skrajnem zahodnem delu, ki je od srede 19. stoletja. Izdelali smo arhitekturne de- in 20. stoletja predrt z naknadnimi okenskimi in Obdobje: 16.–19. stoletje nekoč nedvomno stal kot samostojen gospodarski tajle stavbnega pohištva, kamnoseških vratnih in vratnimi odprtinami. Te sekundarne odprtine objekt, kasneje pa so ga povezali z objektom ob okenskih odprtin ter kovaških izdelkov, ki so bili smo pozidali in na osnovi odkritega detajla oken- Jurkovičeva ulica 25 stoji pod grajskim gričem v ulici. Oboka dveh prostorov ob cesti sta z začetka poleg izrisov novih tlorisov in fasad sestavni del ske niše pritličja in še ohranjenega kamnoseško najstarejšem delu Gornje Radgone, t. i. Gornjem 19. stoletja. Prostor kasneje poenotene gospo- konservatorskega programa obnove. izdelanega renesančnega okna na dvoriščni fasadi Grisu. To je predel varovanega območja starega darske kleti so domnevno v poznem 17. stoletju Projektna dokumentacija (PGD in PZI), ki jo je gospodarskega dela stavbe rekonstruirali dve kam- mestnega jedra Gornje Radgone pod nekdanjim povezali še s tlakom iz mačjih glav. Opečne oboke izdelala Aleksandra Penca, u. d. i. a., je ob dos- noseško izdelani renesančni okenski odprtini s

72 73 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Gornja Radgona, hiša Jurkovičeva ulica 25, pogled na dvoriščno fasado pred obnovo (foto: N. Sulič Urek, 2008) Gornja Radgona, hiša Jurkovičeva ulica 25, gospodarska klet po arheoloških raziskavah spomladi 2012 (foto: N. Sulič Urek)

Gornja Radgona, hiša Jurkovičeva ulica 25, renesančna sgrafito poslikava na glavni fasadi (foto: N. Sulič Urek, 2010) Gornja Radgona, hiša Jurkovičeva ulica 25, pogled na dvoriščno fasado po obnovi (foto: N. Sulič Urek, september 2012)

74 75 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 kovanimi mrežami. V nadstropju z gankom nad olja z voskom v zadnjem premazu. Renesančni 33 gače so zasnovali marmorirana polja in jih obro- gospodarsko kletjo so bili pred obnovo v dvo- leseni podi iz svetlega lesa s hrastovimi obro- EŠD: 3690 bili s tankimi pozlačenimi letvicami polkrožnega riščnem delu nadstropja dve veliki okni in vhod. bami so bili položeni brez stenskih obrob ter Naselje: Idrija profila. Med posegom smo ugotovili, da so oltar Sekundarni vhod smo pozidali, odstranili gank, primerno oljeni in voskani. V pritličju smo na Občina: Idrija v zgornjem delu tudi povišali za 60 centimetrov. po vsej dvoriščni fasadi pa na osnovi pozidanih izrecno zahtevo investitorja prodajni prostor, Ime: Idrija – cerkev sv. Antona s Kalvarijo Pod preslikavo je bila dobro ohranjena prvotna renesančnih niš vzpostavili primarne renesančne z izjemo degustacijskega dela, tlakovali z ročno Naslov: Pot sv. Antona 1 poslikava. okenske niše s kamnoseško izdelanimi okenskimi izdelanimi tlakovci. Investitor ni želel upoštevati Področje: R Dele oltarja, ki smo jih lahko odstranili, kipe in okvirji. Ti se od tistih na glavni fasadi razlikujejo spomeniškovarstvenega pogoja za tlakovanje ce- Obdobje: 1837 okrasje, smo restavrirali v prostorih Restavra- po tem, da so brez karnis. V drugi osi nadstropja lotnega prodajnega prostora z mačjimi glavami, torskega centra. Arhitekture oltarja zaradi ve- glavnega trakta pa smo namesto okna vzpost- kar je okrnilo avtentičnost obnove in videz vsega Konservatorsko-restavratorski poseg na glav- likosti in trdnosti konstrukcije nismo razdirali, avili vhod za potrebe dostopa v nadstropje. prodajnega prostora. nem oltarju sv. Antona Padovanskega restavrirali smo jo kar tam. V gospodarskem traktu pritličja smo že med Dvoriščni prostor Jurkovičeve ulice 25 smo poe- V juniju 2012 smo na Oddelku za les Restavra- Odstranjevanje preslikav je bilo zahtevno in pripravljalnimi raziskovalnimi deli v letih notili s prostorom pred Vinsko kletjo pod slapom. torskega centra ZVKDS pričeli restavratorski zamudno, saj so bile vse plasti izvedene v oljni 2009 in 2010, ki jih je izvedlo Gradbeništvo Odstranili smo motečo ograjo in za tlakovanje poseg na glavnem oltarju sv. Antona Padovanskega. tehniki, brez vmesnega sloja laka, in jih je bilo Milan Pintarič iz Spodnje Ščavnice, odstranili ploščadi pred Vinsko kletjo pod slapom ter poti Cerkev je iz prve polovice 17. stoletja, leta 1881 je zato težko ločiti. Pomagali smo si z močnimi to- vse sekundarne stene in omete ter vzpostavili do tja uporabili pravokotne plošče iz peščenjaka bila močno predelana. Prvotna oprema se žal ni pili, natančno odmerjenim časom delovanja in poenoten prostor nekdanje gospodarske kleti, debeline 8 cm v treh različnih dolžinah in poe- ohranila. ostrimi skalpeli. S pomočjo topil smo odstranili ki smo jo prezentirali brez ometov. Arheološke noteni širini. Ostalo dvoriščno površino smo Glavni oltar z letnico 1837 izhaja iz delavnice tudi bronzo s pozlačenih površin in rdečo oljno raziskave, ki so bile opravljene spomladi 2012 zatravili, mejo med Jurkovičevo ulico 25 in Jurk- podobarja Luke Čeferina, ki je živel in delal v barvo, ki je prekrivala prvotno modro lazuro na in jih je vodil Arhos, d. o. o., iz Brežic, nadzo- ovičevo ulico 23 pa zamejili s panoji investitorja Idriji. Oltar je širok približno pet, visok pa osem srebrenih zavesah. roval pa Andrej Magdič, so potrdile tlak iz Radgonska klet. metrov. Oblikovan je preprosto, minimalistično. Poškodovan les in krhke prvotne poslikave smo Neva Sulič Urek mačjih glav po vsem prostoru dvoriščnega Poudarjena je arhitekturna členitev. Okrasja je utrdili z disperzijami akrilnih smol. Poškodbe trakta, tudi v prostoru ob ulici, v vhodni veži nosilca, razpoke in izletne luknjice insektov smo malo. V glavni niši je med zlatimi oblaki in an- in na dvorišču, ter skoraj 70 centimetrov nižjo zapolnili z lesnim kitom na osnovi epoksidnih geli postavljen kip sv. Antona Padovanskega, tudi pohodno površino gospodarske kleti, ki se je smol in z lesnimi vstavki. Dopolnili smo manjka- 32 zaščitnika rudarjev. Levo in desno stojita v plitvih spuščala proti vzhodu. Mešano kamnito opečno EŠD: 3683 jočo kredno podlogo do nivoja originala. zidavo obokov, sten in slopov je mojstrsko saniralo Naselje: Hrušica nišah med paroma masivnih stebrov sv. Frančišek Drobne poškodbe na sicer dobro ohranjeni pr- gradbeno podjetje Kralj od Svete Trojice. Skozi Občina: Ilirska Bistrica Asiški in neznani svetnik. Nad bogato profilirano votni poslikavi smo skrbno retuširali. Na delu poznobaročni kamniti portal, ki je bil po prvot- Ime: Hrušica pri Ilirski Bistrici – cerkev sv. Kri- preklado so štirje manjši kipi. V atiki je slika Sv. nad nišo, ki je bil dodan ob prenovi, in na oltarni nem vzoru postavljen v centralno os, smo vzpost- zogona trojice. Tudi slika, ki danes visi na severni steni menzi, kjer smo odkrili le fragmente originala, avili glavni vhod, hodnik pa po originalnem vzoru Področje: UA prezbiterija ob prižnici, je bila nekoč del oltarja. smo poslikavo rekonstruirali in tako smiselno tlakovali z mačjimi glavami. Obdobje: pozni srednji vek, 17. stoletje Ob prazničnih dneh je prekrivala glavno nišo, ob povezali s celoto. Barve smo pripravljali sproti iz V nadstropju smo vzpostavili velike prostore nek- delovnih dneh pa so jo s pomočjo mehanizma barvnih pigmentov in akrilnega veziva. Prvotno danje poznorenesančne gradbene faze s poznore- Cerkev sv. Krizogona v Hrušici je v osnovi še spustili do tal. pozlato smo ohranili. Dopolnili smo jo le na mes- nesančnimi okenskimi nišami in restavrirali rene- gotska cerkev, ki pa je bila v 17. stoletju radikalno Stanje oltarja pred posegom je bilo razmeroma sta- tih, kjer je bila obrabljena in poškodovana. Prav sančne lesene tramovne strope. V hodniku smo predelana. Sestavljajo jo tristrano zaključen prez- bilno in delovanje lesnih škodljivcev ni ogrožalo tako smo ohranili prvotno posrebritev na zavesah. prezentirali renesančni kamniti portal iz zgodnejše biterij, pravokotna ladja z bočno kapelo ob severni trdnosti konstrukcije. V slabšem stanju so bili Nanesli smo novo lazuro, ki smo jo barvno ize- renesančne faze, za katerega pa domnevamo, da steni ter zvonik pred zahodno fasado. Cerkev ima kipi, ki so izdelani iz mehke lipovine. Najbolj načili s prvotno. Vse poslikane površine smo pre- je v sekundarni poziciji, ter sestavljeno dimnično bogato baročno opremo. poškodovane so bile tanke pozlačene letvice, za mazali z zaščitnim lakom. kamnoseško izdelano odprtino. Vsi apneni ometi V marcu 2012 je bil obnovljen zvonik. Ta je bil katere se je izkazalo, da so jih dodali ob predelavi. Hrbtno stran oltarja smo izdatno prepojili z in- so bili po primarnem vzoru zaglajeni, injiciranja v treh nivojih povezan s horizontalnimi vezmi. Te so se, predvsem v spodnjem delu, dobesedno sekticidom. Kipe in okrasje smo pred posegom pa izvedena z apnenimi materiali z dodatkom vul- Zid je bil prevrtan, nameščene so bile kovinske sesuvale v prah. zaplinili z metodo anoxi. kanskega prahu. Restavratorska dela je nadzirala palice, ki so bile pritrjene na podometne natezne Slabše je bilo stanje z estetskega vidika. Mar- Oltar je po posegu trden, videti je sveže in skladno. višja konservatorka-restavratorka Vlasta Čobal, kovinske plošče. Nad vsemi zidnimi venci so bile morino, ki je bil izveden v črni in beli barvi s Poslikava v nežnejših barvnih tonih postavlja v akad. slik., restavriranje in rekonstrukcijo sgra- nameščene nove obrobe iz mat prokrom ploče- sivimi prehodi, je kar preglasil kiparski okras in ospredje kiparske upodobitve, a jih ne preglasi. S fito dekoracije na fasadi je izvedla Anja Urbanc, vine. Dotrajan omet je bil odstranjen in izveden usklajeno arhitekturno členitev. Vse površine je posegom smo se približali prvotnemu videzu ol- restavriranje kamna pa Petra Rems. nov z grobo in fino zaribano malto na apnenem prekrival tudi lak različnih debelin, v spodnjem tarja in upočasnili propadanje. Uporabili smo ma- Vse stavbno pohištvo je bilo izdelano iz sla- obrizgu. Dela je izvedlo Gradbeništvo Perčič delu in na stebrih je močno porumenel. Prvotno teriale, ki so v primerjavi s klasičnimi bolj odporni vonskega hrasta po vzoru renesančnega stavb- Miha, s. p., Sežana. pozlačene površine so bile, lokalno ali v celoti, proti škodljivim vplivom okolja. nega pohištva s kovanim okovjem in okni s Minka Osojnik prekrite z debelim slojem bronze, ki je zaradi oksi- Problem lesnih škodljivcev v cerkvi ostaja, saj so ti križem, vrati na ribjo kost v pritličju ter polnili dacije povsem pozelenela. prisotni v vseh lesenih elementih – štirih stranskih v nadstropju. Kovano okovje v pritličju je bilo Na podlagi sondiranj smo ugotovili, da je bil oltar oltarjih, prižnici, klopeh, orglah in korni ograji –, zaščiteno s kovaško antracitno barvo, v nad- v celoti preslikan. V spodnjem delu, ki je bil zaradi ki še niso restavrirani. stropju pa po vzoru piana nobile kositrano. delovanja talne vlage bolj poškodovan, so poleg Odgovorna konservatorka je bila Minka Osojnik, Za zaščito lesa smo uporabili naravna olja in tega nanesli še debel sloj kredne podloge. Dru- ZVKDS, OE Nova Gorica, vodja projekta je bila

76 77 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Idrija, cerkev sv. Antona s Kalvarijo, glavni oltar pred posegom (foto: Nuška Dolenc Kambič) Idrija, cerkev sv. Antona s Kalvarijo, glavni oltar po končanem konservatorsko-restavratorskem posegu (foto: Minka Osojnik)

78 79 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Nuška Dolenc Kambič, vodja del na lokaciji je bila Leta 2010 so lastniki na objektu zamenjali vsa Nuša Saje, sodelavka v okviru Restavratorskega lesena okna z novimi plastičnimi in v vežo vgradili centra je bila Saša Dolinšek, zunanji sodelavci pa novo, kvalitetno izdelano masivno leseno stop- so bili Nadja Podboj, Tina Vrenko, Matic Nosan, nišče. Leta 2011/12 so na območno enoto prigla- Suzana Paškulin, Barbara Dolinšek in Nina Kam- sili investicijska vzdrževalna dela za zamenjavo nikar. dotrajane opečnate kritine z novo – zarezniki, Nuša Saje obnovo frčade in pozidavo dveh novih dimnikov, saj so si obetali sredstva iz naslova Kulturni tolar. Zaradi fasadne dekoracije na obeh stranskih fa- 34 sadah in glavnem pročelju objekta je bilo mogoče EŠD: 182 toplotno izolacijo izvesti le na zadnjem pročelju, Naselje: Idrija kjer te dekoracije ni bilo. Ponekod okrušena Občina: Idrija dekoracija je bila sanirana, prav tako fasadni Ime: Idrija – mestno jedro omet. Vse štiri fasade objekta so bile preslikane Naslov: Mestni trg 12 po zavodski barvni študiji. Dela je kvalitetno in Področje: E natančno opravilo podjetje Debeljak Peter, s. Obdobje: 19., 20. stoletje p., iz Železnikov. Za obnovo objekta je Občina Idrija lastnikom Dvonadstropni poslovno-stanovanjski objekt objekta podelila priznanje v okviru vseslovenske Mestni trg 12 stoji v mestnem jedru Idrije in s akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. severovzhodnim pročeljem omejuje Mestni trg. Andrejka Ščukovt

Idrija, objekt Mestni trg 12 po obnovi strehe in fasad (foto: A. Ščukovt, 2012)

35 in kuhinja z ognjiščem v srednji osi ter prostori, EŠD: 25656 ki se nizajo levo in desno. V skrajnem levem delu Naselje: Jelovec pri Makolah hiše, kjer je bilo nekdaj stanovanje viničarja, je Občina: Makole lastnik uredil večji prostor. Na mestu stare, že Ime: Jelovec pri Makolah – hiša Jelovec pri precej poškodovane krušne peči je postavil novo, Makolah 58 ognjišče pa je obnovil. Velika, nekoč vinska klet je Naslov: Jelovec pri Makolah 58 obokana. Vanjo vodi kamnit portal s temenskim Področje: E sklepnikom. Stavba je nekoč služila vinograd- Obdobje: 19. stoletje niškokletarskemu namenu. Po ustnem izročilu naj bi šlo za grajsko pristavo. Leta 2012 se je nadaljevala obnova hiše, ki poteka Lastnik stavbo že vrsto let sistematično obnavlja. že nekaj let, tokrat v okviru projekta Evropskega Po konservatorskih smernicah in konservatorskem kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Hiša, ki je nadzoru je leta 2004 obnovil streho, saniral strešno bila razglašena za kulturnozgodovinski spomenik, konstrukcijo in streho prekril z bobrovcem. V le- stoji v pobočju razloženega naselja v zahodnih tih od 2005 do 2010 je prenovil notranjščino hiše. Halozah, južno od Makol. Stavba je v kletnem Dela so obsegala obnovo ostenja, podov, stavb- delu grajena iz kamna, pritličje je leseno in om- nega pohištva in opreme. V bivalnem prostoru, etano. Fasada ima šivane robove, okenske obrobe »hiši«, je bila pod odstranjenimi sekundarnimi in podstrešni venec. Na zatrepni fasadi so trije beleži najdena dokaj dobro ohranjena dekorativna profilirani maltasti okvirji, namenjeni poslikavi. stenska in stropna poslikava. Na mestu nekdanje Hiša je krita z opečno, dvokapno, čopasto streho. porušene krušne peči je postavljena nova, v kuhinji Idrija, objekt Mestni trg 12 pred obnovo (foto: A. Ščukovt, 2012) Razporeditev notranjščine je tradicionalna: veža je obnovljeno kurišče. Obnovljeni so vsa stara vrata

80 81 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Jelovec pri Makolah 59, hiša pred obnovo (foto: J. Skalicky, 2003) Jelovec pri Makolah 59, obnovovljena hiša (foto: J. Skalicky, 2003)

z okovjem in kljukami ter lesen tramovni strop. oken. Pri obnovi fasade je bilo treba odstraniti tličje stavbe je bilo svetlo peščeno, kletni del stavbe jem je bila izvedena groba izravnava s polnilno Večji prostor na skrajnem levem delu hiše je urejen zaradi vlage poškodovane omete in neustrezne je bil svetlo siv, profilacija pa bela. Dotrajana stara malto, mešano s stabilizatorjem. Po končani grobi za potrebe turizma, podstrešje pa je prenovljeno za cementne omete, s katerimi so v preteklosti na- okna in novejša, neustrezna okna so zdaj zamen- osnovni izravnavi je bila izvedena še fina obdelava stanovanjske namene. domeščali dotrajane stare. Vsi dotrajani in neus- jana z novimi, narejenimi po vzoru starih. Okna so portala. S pomočjo subvencij na podlagi javnega razpisa trezni novejši ometi so zdaj nadomeščeni z novimi opremljena z novimi lesenimi dvokrilnimi polkni, Uspešno izvedena obnovitvena dela so bila Ministrstva za kmetijstvo iz naslova Ukrepa 323 apnenimi, rekonstruirana je fasadna profilacija, ki so kopija starih, dotrajanih. Kamnit kletni por- opravljena v skladu s konservatorskimi izhodišči – ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja fasade pa so pobarvane v tonih, določenih na pod- tal s temenskim sklepnikom je saniran in utrjen z ter pod strokovnim vodstvom odgovorne konser- je lastnik obnovitvena dela v letu 2012 nadaljeval lagi sondažnih raziskav. Pri sondiranju fasad so bile zaščitnim premazom. Po odbitju nevezanih delov vatorke. z obnovo fasade, kamnitega kletnega portala ter pod barvnimi plastmi najdene primarne barve: pri- in očiščenju površine ter premazu s stabilizator- Jelka Skalicky

82 83 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 36 11449). Na podlagi predhodnih terenskih pregle- na sosednji parc. št. 287/7 smo odkrili bogate ostaline iz obdobja bakrene dobe ali prehoda iz EŠD: 11449 dov in rezultatov obsežnih izkopavanj na sosednji arheološke ostaline, ki spadajo vsaj v 5., 3. in 2. bakrene v bronasto dobo. Več nam bodo povedali Naselje: Jezero parc. št. 287/7 smo na površini 290 m2 izvedli tisočletje pr. n. š. Zemljišče je bilo sicer v nedavni rezultati raziskav s C14. Občina: Brezovica enotedenska arheološka izkopavanja. Arheološke preteklosti v uporabi kot travnik. Med vsemi 3800 najdbami nedvomno prevladu- Ime: Jezero – arheološko najdišče Sv. Lovrenc raziskave so potekale pod vodstvom Alje Žorž, Osnovno stratigrafsko sekvenco smo razdelili na jejo keramične in prazgodovinske najdbe. Največ Področje: A ZVKDS, CPA, s sodelovanjem strokovne ekipe. tri faze. Arheološko sterilne geološke plasti (faza predmetov smo odkrili v kulturni prazgodovin- Obdobje: rimsko obdobje, bronasta doba, bakrena S predhodnim arheološkim pregledom v letu I) predstavljajo apnenčasto dolomitizirani skladi. ski plasti, jami ter stari ornici. Zaradi modernih doba 2011 smo odkrili odlomke antične in novoveške To območje se umešča na skrajni rob kraškega posegov so bile najdbe le delno ohranjene, praz- lončenine, v profilu sonde pa smo prepoznali prostora. Apnenci oblikujejo bolj kot ne ravno godovinske pa zaradi stika z ognjem tudi porozne. Arheološke plasti, najdbe in strukture, odkrite stojko. površino s posameznimi naravnimi poglobitvami. Kos žlindre ter ožgane semenke bomo poslali na na območju predvidene gradnje stanovanjske Zemljišče leži ob vznožju osamelca Sv. Lovrenc, v Kraške globeli so zapolnili eolski nanosi in used- nadaljnje analize. hiše Posavčič, izpričujejo uporabo prostora v ar- vasi Jezero. Terasasti del je od močvirnatega obmo- line, ki se pričnejo pojavljati že na globini 19 cm. Na podlagi večje količine oglja ter ožganega lepa, heoloških obdobjih prazgodovine, redke najdbe pa čja Ljubljanskega barja dvignjen približno tri me- Na delih, kjer poglobitev v skali ni, travnata ruša odkritega v tej jami in v njeni okolici, sklepamo, kažejo, da so bili ljudje na tem območju (oziroma tre. Izjemno rodovitno območje je že v obdobju prekriva le tanke plasti modernega nastanka, zem- da je bila hiša požgana. Glede na pomanjkanje v širši okolici) dejavni še v obdobju antike in sred- mlajše kamene dobe ponujalo velike možnosti za ljino premešane ornice in koluvija (SE 002, 004). kamnitih najdb ter prevladujoče odpadke, nastale njega veka. naselitev. Prišleki so to s pridom izkoristili, kar Te plasti smo umestili v fazo III. pri izdelavi orodij (odbitki), in tudi glede na po- V jeseni 2012 smo ponovno raziskovali območje smo dokazali z izjemno bogatimi odkritji v le- Vmesna faza (II) spada v obdobje prazgodovine. manjkanje drugih naselbinskih najdb na celotnem znotraj arheološkega najdišča Sv. Lovrenc (EŠD tih 2010 in 2011. Znotraj manjše kraške vrtače Zaradi naravnih procesov (koluvialnih) in pol- območju ter glede na dejstvo, da smo naleteli le na jedelskih dejavnosti, ki so na tem mestu po- neokrašene odlomke lončenine, od tega na dve us- tekale v kasnejših obdobjih, predvsem v antiki tji, in da nismo našli nobenega dna posode, lahko in novem veku, so bile najstarejše kulturne plasti domnevamo, da so pomembnejše predmete nasel- premešane, jame pa najverjetneje uničene oziroma jenci pred požarom odnesli s seboj. jih ni bilo mogoče prepoznati. V posamičnih več- Kot kažejo lanskoletne raziskave, so si tamkajšnji jih poglobitvah v skali, ki jih vplivi modernih starodavni prebivalci na prepereli skalnati pod- poljedelskih posegov niso dosegli, smo odkrili lagi približno v 3. tisočletju pr. n. š. postavili vsaj zaplate plasti nekdanjih tal (SE 006) in številne eno hišo. Predvidevamo, da so se te ostaline širile arheološke najdbe. Med najdbe smo uvrstili od- tudi zunaj večje poglobitve in da so bile jame za lomke lončenih posod, izdelke iz kremena, žrmlje kole vsekane tudi v samo apnenčasto skalo (kot in bruse, zoglenela semena ter redke živalske ko- v primeru sledov naselbine v vrtači na sosednji stne ostanke. Izstopajo predvsem delno ohranjene parceli), vendar so bile njihove sledi zaradi mod- keramične uteži za statve. Glede na ogromno ko- ernih poljedelskih posegov zabrisane. Rezultati ličino hišnega lepa, ki presega število odlomkov se dopolnjujejo z ostalinami iz bakrene dobe, ki lončenine in drugih izrazito naselbinskih najdb, smo jih odkrili na območju kraške vrtače. Na- sklepamo, da gre za notranjost manjšega bivalnega jdba serpentinaste sekire, odlomki lončenine, objekta ali pa večjo vsakdanjo delovno površino. večja količina hišnega lepa, večja jama, zapol- V odlomkih lepa smo lahko prepoznali odtise njena z lončenino, domnevna obredna jama, trstičja. Tipološko smo lahko opredelili le edino stojke in jame za kole ter sledovi kurjenja skupaj puščično konico iz roženca s pecljem. Podobne z nekdanjo hodno površino verjetno predstavljajo smo odkrili na najdišču Spodnje Škovce pri Dolu severovzhodni in jugovzhodni rob naselitve. Ab- pri Ljubljani. Glede na rezultate strokovne analize solutne datacije so pokazale, da prav tako spadajo naj bi bile v uporabi za lov na manjše sesalce in v bakreno dobo. ptiče. Z raziskavami v letu 2012 smo ponovno prišli V nekdanja tla je bila vkopana večja jama. Morda do zanimivih rezultatov, s katerimi smo dopol- za namene odlaganja odpadkov ali za shran- nili dosedanje razlage življenja prazgodovinskih jevanje. V jami smo odkrili številne odlomke Jezercev. Pomen odkritih arheoloških ostalin prazgodovinske slabo ohranjene lončenine, več na najdišču Sv. Lovrenc smo v letih 2010–2013 kosov ožganega hišnega lepa, odbitke in orodja predstavili tudi širši javnosti. Večkrat namreč poz- iz roženca, redke živalske kosti, obdelane kose abljamo, da je popularizacija arheološke dediščine peščenjaka, vsaj 20 odstotkov oglja ter posamezne ena naših glavnih nalog. Dediščina dobi svojo najdbe semenk (kot v SE 006). neprecenljivo vrednost, ko jo v njej prepoznamo. Zaradi pomanjkanja tipoloških značilnosti najdb S pomočjo spoznavanja zgodovine v ljudeh vz- lončenine in kamnitega materiala lahko te ostal- budimo občutek pripadnosti, poznavanje načina ine umestimo le širše, v obdobje prazgodovine, življenja v preteklosti pa vpliva tudi na našo pri- na podlagi najdene puščične konice in strukture hodnost. Jezero, arheološko najdišče Sv. Lovrenc, puščična konica s pecljem – bakrena doba (foto: A. Žorž) keramike pa morda lahko domnevamo, da gre za Alja Žorž

84 85 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 37 krčmarstvom, obsega hišo z datacijo 1894 na vhod- EŠD: / nem ravnem kamnitem portalu, staro hišo, štalo in Naselje: Jordankal skedenj, ki s severozahoda in jugovzhoda zapirajo Občina: Mirna Peč dvorišče, nekdaj pred vasjo zaprto s kamnito kalono Ime: Jordankal – prazgodovinska gomila v visokem zidu. Domačija ima svoj vodnjak s kam- Naslov: gozd Štirice nitim oklepom, ki je zbiral vodo s strehe stare hiše in Področje: A je obeležen z letnico 1817 ter inicialkama AC. Enon- Obdobje: starejša železna doba adstropna poslopja so krita z dvokapnimi korčnimi strehami. Čez vso dvoriščno fasado stanovanjske hiše Pri terenskem ogledu območja severno od ceste teče na kamnitih konzolah sloneči gank. V nadal- Mirna Peč–Dobrnič smo v gozdu Štirice vzhodno jevanju ima hiša prizidano enocelično nadstropno od Jordankala, na parc. št. 2074, k. o. Globodol, gospodarsko poslopje. Zemljišče okrog domačije je našli ovalno gomilo velikosti 16 x 14 m in višine bilo zaščiteno z visokim kamnitim suhim zidom. 2,5 m. Gomila leži na križišču ceste Mirna Peč– V staro hišo se vstopa skozi kamnit portal s trikot- Dobrnič, ki poteka v smeri vzhod–zahod, in ceste, niško preklado, datirano 1893, okrašeno z reliefom ki jo ta pravokotno seka ter vodi z Globodolskega razpela ter zaščiteno z večjo kamnito skrlo iz peščen- polja proti Vrhpeči. Obe poti povezujeta prazgo- jaka. Iz vhodne s skrlami tlakovane veže se vstopa dovinske višinske utrjene centre na tem osrednjem naravnost v ravno tako tlakovano kuhinjo, ki se dolenjskem območju. razteza še v spahnjenco z nekdaj trikapno streho in Borut Križ večjim dimnikom. Kurili so na tleh. Tu je bilo tudi kurišče krušne peči. Z veže so vodile kamnite sto- pnice v nadstropje. Desno od stopnic je bil še en prostor z vkopanim vogalnim delom, levo pa se je vstopalo v štalo, kar je prišlo prav zlasti pozimi, ko je naneslo snega in je okrog vogalov zavijala burja. Gospodarski del je obsegal štalo in v zalomu domačije skedenj z večjimi vrati, vpetimi v kamnit Kačiče, domačija Kačiče – Pared 13, dvoriščna fasada kašče pred obnovo (foto: E. Belingar, 2010) portal s trikotniško preklado, datirano 1884. Tla so iz velikih, skrbno izbranih kamnitih skrl. Nad skedn- jem so shranjevali seno, ki so ga metali skozi manjšo odprtino na dvoriščni strani. Za lažje delo je služil na kamnitih konzolah sloneči gankec pred štalo. Pred približno 30 leti je bila stara hiša nekoliko dvi- gnjena, pri čemer se je malenkost spremenil tudi naklon strehe, ki je bila tedaj obnovljena. Zamenjali so tudi ostrešje. Tedaj se je tudi povečala vratna od- prtina v nekdanjo štalo. Nadstropje stare hiše je do Jordankal, prazgodovinska gomila v gozdu Štirice (foto: B. nedavna služilo za shranjevanje sena, nazadnje pa ni Križ) imelo kakšne posebne funkcije. Streha tako stare hiše kot skednja je bila v slabem stanju. Predvsem kritina je bila dotrajana, tako da je streha ponekod zama- kala. Stene objekta so dvoslojne, zidane iz lokalnega 38 kamna. Ponekod so bile opazne razpoke. Stavbno EŠD: 23923 pohištvo je bilo dotrajano, ravno tako ometi. Naselje: Kačiče Lastnica je v sklopu projekta MKGP iz naslova Občina: Divača Ukrepa 323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine Ime: Kačiče – domačija Kačiče – Pared 13 podeželja na podlagi odobrenega projekta v letu Naslov: Kačiče 13, parc. št. 903/7, k. o. Dane 2012 pričela obnovo objekta. Staro hišo s štalo in Področje: E skedenj s senikom namerava urediti v izvorni ob- Obdobje: 19.–20. stoletje liki in ju vključiti v turistično ponudbo domačije. Najprej je bila z obeh objektov odstranjena strešna Na skrajnem južnem robu vasi Kačiče, postavljene kritina. Ker je bilo leseno ostrešje v dobrem stanju, na prehodu med kraškim in brkinskim svetom, smo ga ohranili, čeprav smo razmišljali o vzpostavitvi stoji domačija Belajevih. Domačija nekdaj največ- prvotnega naklona, kar pa bi investicijo precej po- jega kmeta v vasi, ki se je ukvarjal s sadjarstvom in dražilo. Na obstoječe špirovce se je izvedel nov lesen Kačiče, domačija Kačiče – Pared 13, obnovljene dvoriščne fasade (foto: E. Belingar, 2012)

86 87 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

opaž iz desk, namestili so se sekundarna kritina ter hišo in je že precej dotrajana, se je namestil stekleni novi gladki opečni korci na kljukicah. Z enokapno nadstrešek. Leseno stavbno pohištvo se je izdelalo na korčno streho se je na novo prekrila tudi spahnjenca. novo. Široka odprtina v nekdanjo štalo se je deloma Obenem je bila predvidena odstranitev ometov na pozidala, da so se namestila ožja enokrilna polna vzhodni in južni fasadi do čvrste podlage, na dvo- lesena vrata. riščni pa le dotrajanih in s fasado nesprijetih kosov. Zidovi v pritličju, ki so v stiku s terenom, so se proti Kamniti elementi na fasadi so bili oprani z vodo pod vlagi zaščitili z vertikalno hidroizolacijo, ki poteka visokim tlakom. Na dveh fasadah, kjer je bil omet zvezno po zunanjih straneh obodnih zidov. Obenem odstranjen v celoti, so se večje luknje zapolnile z ap- je bila izvedena še drenaža. neno malto. Na južno fasado se je po sušenju nanesel Postopke konservatorsko-restavratorskih del smo beli apneni mikroarmirani omet Röfix Renoplus v v celoti fotodokumentirali. Doseženi rezultati dveh nanosih, pri čemer se nanosi niso poravnavali, so v skladu s pričakovanim, do novih odkritij ni ampak so sledili zidu. prišlo. Barvno študijo je izdelala Marta Bensa, Na vzhodni fasadi je bila zaradi večje vremenske iz- restavratorka ZVKDS, OE Nova Gorica. Dela postavljenosti nanesena mineralna volna, ki je sledila je koordinirala in izvajala konservatorski nadzor zidu, čeznjo pa omet brez vodil. Dvoriščna fasada je etnologinja Eda Belingar iste enote. Gradbena bila le ponekod pokrpana z apnenim ometom. Fas- dela je izvajalo podjetje Grating M Team, d. o. o., ada je bila po barvni študiji, ki jo je izdelal ZVKDS, Tržaška cesta 134, Ljubljana. OE Nova Gorica, beljena z apneno barvo Röfix PE Eda Belingar 819 Sesco. Nad skrlo, ki ščiti vhodna vrata v staro

Kačiče, domačija Kačiče – Pared 13, s steklenim nadstreškom zaščitena vhodna vrata v staro hišo (foto: E. Belingar, 2012) Kačiče, domačija Kačiče – Pared 13, vzhodna fasada s spahnjenco ob zaključnih delih (foto: E. Belingar, 2012)

88 89 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 39 Za vzhodni del najdišča je značilno enako- EŠD: 29519 merno zaporedje pokopanih tal in koluvijev z Naselje: Kačji Dol arheološkimi najdbami, ki so nastali kot posle- Občina: Rogaška Slatina dica soliflukcije. Preliminarna obdelava prazgo- Ime: Kačji Dol – arheološko območje Drofenik dovinske lončenine kaže na čas od bakrene do Področje: A zgodnje in srednje bronaste dobe. Izstopajo od- Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje lomki keramičnih zajemalk, ki imajo precej kratek vodoravno predrt tulec z nastavkom za lesen Zaščitna arheološka izkopavanja na najdišču Kačji ročaj, in del kamnite sekire. Podobne zajemalke so Dol – arheološko območje Drofenik, znotraj de- značilne najdbe v lasinjskem kulturnem krogu. Iz lovnega pasu plinovoda M2/1 Rogaška Slatina– nivoja koluvija s prazgodovinskimi najdbami (SE Trojane, je izvedla ekipa ZVKDS, Centra za pre- 18), ki morda predstavlja ostanek prazgodovinske ventivno arheologijo. Raziskave so potekale na delu hodne površine, so bile vkopane štiri jame (dve sta parc. št. 117, 118/3, 118/4, 127/1, 128, 133, 135, verjetno jami za stojke). 1192, vse k. o. Kačji Dol, v času med novembrom Na osrednjem delu velja posebej omeniti ostanke 2011 in marcem 2012. Konservatorski nadzor je preproste peči, pri kateri se je strop zaradi drsenja opravila Danijela Brišnik, ZVKDS, OE Celje. in teže plasti nad njim posedel, kamnita konstruk- Območje izkopavanj (15 x 310 m) predstavlja cija iz peščenjakov med ognjiščem in kuriščem se pretežno strm teren sedla, ki leži na nadmorski je podrla, glina in plaz pa sta sčasoma prekrila sko- višini pribl. 320 m, med dolino, ki se na vzhodu raj vse kurišče. Da je bila peč aktivna, dokazujeta spušča proti naselju Velike Rodne (Rogaška Sla- ožgana mejna površina vkopa ter sedimentirano tina), ter dolino, ki se na zahodu spušča proti oglje in pepel. Žal je celoten kontekst peči brez na- naseljema Laše in Grliče (Mestinje). jdb. Predvidevamo, da so ostale rimskodobne plasti

Kačji Dol, arheološko območje Drofenik, odlomek prazgodovinske zajemalke (foto: R. Erjavec) Kačji Dol, arheološko območje Drofenik, odlomek okrašenega rimskega lonca (foto: R. Erjavec)

90 91 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 tega območja povezane prav z delovanjem te peči. 40 dimenzij in vzorcev) nadaljujejo v notranjščini. Na zahodni strani najdišče zaznamujejo še danes EŠD: 2429 Tako so se spomladi 2009 začela obnovitvena delujoči izvir ter ostanki dejavnosti, ki so po- Naselje: Kal pri Krmelju dela v notranjščini objekta. Zaradi starosti pa- tekale ob njem. V širšem območju izvira se po- Občina: Sevnica trocinija smo pričakovali, da bodo podrobnejše javljajo večja koncentracija odlomkov predvsem Ime: Kal pri Krmelju – cerkev sv. Martina stavbne raziskave potrdile domneve o še starejši rimskodobne lončenine, kosi ožganega lepa, Področje: UA, R zasnovi cerkve. Odločitev za celovito sondiranje precej kosov žlindre oziroma rude, dve manjši Obdobje: 16.–18. stoletje notranjih sten zaradi velikih poškodb recent- ognjišči, stojke in odpadne jame – polnilo prve je nega opleska in vlažnosti ometov ni bila vprašl- vsebovalo veliko odlomkov lončenine, drugi dve Cerkev sv. Martina na Kalu pri Krmelju je enolad- jiva. Načrtno in sistematično sondiranje sten pa večjo količino žlindre. Na podlagi navedenega ijska cerkev pravokotnega tlorisa s tristrano zakl- notranjščine se je pričelo v aprilu. Rezultati domnevamo, da je bilo v rimskem obdobju to jučenim prezbiterijem in bočnima kapelama. Na sondiranja na veliko presenečenje niso potrdili območje namenjeno dejavnostim, povezanim z zahodni strani ladje je vrinjen zvonik. Cerkev je v domnev, saj so bili starejši ometi in opleski v ce- rudo. Pri rimski lončenini prevladujejo odlomki arhivih prvič omenjena leta 1526. loti odstranjeni že v preteklosti, verjetno kmalu grobe kuhinjske lončenine; lonci so okrašeni z Jeseni 2008 je bila končana celovita obnova po drugi svetovni vojni. Objekt je bil med vojno okrasom metličenja, glavničenja ter s kombinacijo zunanjščine. Ob zaključku del na zunanjščini utrdba nemških vojakov, ki naj bi med drugim okrasa z vtisi, vrezi in ščipanjem. Nekaj je bilo objekta je odgovorni konservator predlagal uničili tudi orgle. tudi odlomkov finega namiznega posodja, terre Župniji Šentjanž, naj se obnovitvena dela zaradi Na podlagi rezultatov sondiranja in po analogiji sigillate (najverjetneje iz galskih delavnic iz časa 2. močne prisotnosti vlage in posledičnega odpa- smo določili barve opleska notranjščine. Po te- in 3. stoletja) in amfor. danja ometov ter neurejenih, neskladnih po- meljitih delih na ostenju objekta smo se odločili Maja Bricelj, Robet Erjavec hodnih površin (keramične ploščice različnih tudi za celovito poenotenje pohodnih površin notranjščine. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za nadaljevanje celovite obnove smo največji zalogaj del – konservatorsko-restavra- torske posege na vseh oltarjih – za nekaj časa prestavili. Ob sondiranju štirikotne kamnite prižnice pod opleskom pa sta se pokazali marmorizacija in pozlata. Vsi recentni večplastni beleži so bili odstranjeni, tako da se je pokazala prvotna podoba prižnice. Prižnica iz 17. stoletja je bila izdelana iz rumeno rjavega peščenjaka in bar- vana v sivo zelenem odtenku. Marmorizacija je bila izvedena z brizganjem črnih in belih kapljic, ki skupaj poustvarjajo videz granita. Preprosta geometrijska dekoracija je klesana v plitvem izbočenem reliefu in nato pozlačena na mikstion. Prižnico je restavriral restavrator Aleš Sotler po vseh konservatorsko-restavrator- skih normativih. Celotno prižnico je premazal z utrjevalno emulzijo, poškodbe zakital z apneno malto in jih nato poretuširal. Na delih prižnice, kjer je bila originalna marmorizacija uničena, poškodovana, se je ta nadomestila v isti teh- niki nanosa barve. Na novo sta bila izvedena tudi fugiranje in pozlata s 23-karatnim zlatom. Zaradi barvne usklajenosti z originalom se je pozlata patinirala, hkrati pa še zaščitila z obar- vanim šelakom. Matija Plevnik

Kal pri Krmelju, cerkev sv. Martina, prižnica po sondiranju Kal pri Krmelju, cerkev sv. Martina, pogled v notranjščino objekta med obnovo (prižnica pred sondiranjem) (foto: M. Plevnik) (foto: M. Plevnik)

92 93 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 41 prostorov in prostor preše sta prenovljena, velika EŠD: 23809 obokana, nekoč vinska klet je izvirno ohranjena. Naselje: Kamnica Sanirana je gradbena substanca stavbe, v severnem Občina: Maribor vogalu je zaradi močnih poškodb ostenje rekon- Ime: Kamnica ob Dravi – hiša Vrbanska cesta 92 struirano. Smernice za potrebne in dovoljene Naslov: Vrbanska cesta 92 posege za statično stabilnost objekta je izdelal Področje: E Miran Ježovnik, u. d. i. g., konservatorski sveto- Obdobje: 19. stoletje valec. Ometi, ki so bili zaradi vlage poškodovani, ponekod tudi povsem dotrajani ali neustrezni, Primestno naselje Kamnica, nekdaj priljubljena ker so jih popravljali ali nadomeščali z novimi, izletniška točka Mariborčanov, leži zahodno od cementnimi, so bili v celoti odstranjeni in na- mesta v dolini reke Drave ob cesti Maribor–Dra- domeščeni novimi, apnenimi, vsa fasadna pro- vograd. Z gručo stavb, ki so nastajale od 17. sto- filacija pa je bila s pomočjo šablon rekonstruirana. letja, oblikuje terasasto stopnjevano podobo, ki Na podlagi sondiranja, pri katerem je sodelovala izzveni v daleč naokoli vidnem zvoniku cerkve restavratorka Irena Čuk, je bila določena primarna sv. Martina pred slikovitim ozadjem Kozjaka, po barva fasade. Strešna konstrukcija, ki je bila zaradi obronkih zasajenega z vinogradi. Stavba šolskih zamakanja dotrajana, je rekonstruirana in prekrita sester stoji ob Vrbanski cesti, vzhodno od vasi, z zareznim bobrovcem. Na streho so ponovno na- nekoliko odmaknjena od gručastega jedra naselja. mestili stari strelovod ter na obeh slemenskih zakl- Leta 1882 so vinogradniško posestvo kupile jučkih opečna petelina. Okna, ki so bila v glavnem šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja. Po drugi dotrajana ali neustrezna, je bilo treba zamenjati z svetovni vojni jim je bila posest odvzeta. V stavbo novimi. Nova okna so lesena, izvedena kakor stara so se naselile stranke, vinogradi pa so bili parce- originalna, dvokrilna s prečkami. Vhodna vrata na lirani in pozidani s stanovanjskimi hišami. severni strani hiše, ki so bila že precej poškodo- Hiša, do nedavnega naseljena s številnimi vana, so kopija starih vrat, vhodna in kletna vrata strankami, je bila v zelo slabem gradbenem stanju. na vzhodni strani pa so izdelana po stari fotografiji. Nekoč vinogradniška stavba v tlorisu v obliki črke Kamnit vhodni portal na vzhodni strani stavbe, U ima značilno razporeditev: stanovanjske pros- kamnite kletne okenske okvirje, železne križe in tore, večji prostor, odprt v ostrešje, kjer je nekoč kletne kovinske lopute bo treba še ustrezno ob- stala lesena preša, in veliko obokano vinsko klet. noviti. Poškodovane in zaradi atmosferilij priza- Notranjščina je bila s prezidavami prilagojena v dete kamnite elemente – kletne okenske okvirje več stanovanj, pri tem je bilo uničeno tudi nekaj in kamnit portal – je treba kamnoseško sanirati: stavbnega pohištva. Stavba Kamnica ob Dravi – očistiti, obnoviti in konservirati. Ohraniti in ob- hiša Vrbanska 92 je kot kulturna dediščina pod noviti je treba vse kovane mreže in kletne kovin- evidenčno številko 23809 vpisana v Register kul- ske lopute ter na okna pritličja namestiti lesena turne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kul- polkna, izdelana po vzoru starih, še ohranjenih. turo, in je varovana z Odlokom o spremembah Prav tako je treba obnoviti kvalitetno ohranjena in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega notranja vrata. Pri nadaljnjih obnovitvenih delih plana Občine Maribor za območje Mestne občine bo treba urediti tudi okolico hiše, ki mora z ozel- Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove enitvijo, tlakovanjem in ograjo skupaj s poslopjem mesta Maribor (MUV št. 2/01). ustvariti kvalitetno podobo. Pomemben element Na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, ki so interpretacije in prezentacije hiše je njena bodoča vključevali tudi izdelavo arhitekturnega posnetka vsebina. objekta, ter izdelanega projekta za prenovo so bili Jelka Skalicky v prvi fazi izvedeni gradbenosanacijska in rekon- strukcijska dela ter obnova stavbnega pohištva. Pri načrtovani prenovi so ohranjene komunikacije v stavbo: kamnit vhodni portal in stopnišče, ki vodi v visoko pritličje na vzhodni strani stavbe, glavni vhod na severni strani hiše ter vhod v klet. Zaradi izrabe podstrešja so strešna okna nameščena v naklonu strehe, v glavnem na severni strani hiše. Po sanaciji in obnovi hiše je ostal videz stavbe v Kal pri Krmelju, cerkev sv. Martina, prižnica po konservatorsko-restavratorskih posegih (foto: M. Plevnik) celoti ohranjen. Notranjščina nekdanjih bivalnih

94 95 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Kamnica, Vrbanska cesta 92, neobnovljena južna in vzhodna stran stavbe (foto: J. Skalicky) Kamnica, Vrbanska cesta 92, obnovljena južna in vzhodna stran stavbe (foto: J. Skalicky)

Kamnica, Vrbanska cesta 92, severna fasada pred obnovo (foto: J. Skalicky) Kamnica, Vrbanska cesta 92, obnovljena severna fasada (foto: J. Skalicky)

96 97 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 42 Najnovejša pridobitev tega pomembnega tur- ozaveščeni, kot je bilo v tem primeru. ki jih je ob sodelovanju Zavoda za varstvo kul- EŠD:218 istično-kulturnega dela trškega jedra pa je bil Ne glede na precejšnjo globino struge reke Soče, turne dediščine izdelal arhitekt Vojteh Ravnikar. Naselje: Kanal nakup objekta, imenovanega Fiščeva hiša. Ob- pa je zaradi zmanjšanega preseka korita na tem Tako bo trg dobil še lepšo podobo, tudi če je v Občina: Kanal jekt je bil prenovljen leta 2012. Prvotni lastnik, mestu velika nevarnost poplav. Do te je prišlo zasebni lasti še nekaj objektov, ki potrebujejo Ime: Kanal – trško jedro ki ima v pritličju keramičarsko delavnico, si tudi lansko jesen, ko je voda zalila pritličja ob- določene posege. Naslov: Pionirska ulica je gornje prostore sicer začel preurejati za bi- jektov prenovljenega kompleksa in naredila kar S prenovo Fiščeve hiše se je do nadaljnjega zak- Področje: E valne potrebe, vendar se je kasneje odločil za nekaj škode predvsem na zunanji ureditvi teras. ljučila revitalizacija niza objektov, ki predstavlja Obdobje: 16.–20. stoletje prodajo. Občina Kanal ob Soči je hišo odku- Reka je razgalila tudi del zidu nekdanje utrdbe s pomemben prispevek kulturni in turistični pila z namenom, da v njej uredi spominsko stolpom na južnem robu jedra. Občini Kanal ob ponudbi ter revitalizaciji kraja. Trško jedro Kanala ob Soči, zgrajeno na levem sobo slikarja Rika Debenjaka, v pritličju pa se Soči smo podali navodila za sanacijo poškodb. Mitja Mozetič bregu reke, ki je na tem mestu ustvarila raz- ohranja keramičarska delavnica. V prvem nad- V prihodnosti je predvidena tudi ureditev komu- meroma ozko korito, ima že staro zgodovino, stropju se je pridobil prostor za delovanje Pros- nalne infrastrukture in tlakov na trgu po načrtih, povezano prav z njegovo izjemno lego. Tu so vetnega društva Kanal ob Soči, nad njim pa se je najlažji prehod čez reko Sočo zaznali že Riml- uredila spominska soba. Oba prostora sta s sed- jani in zgradili most. V strmih skalnih bregovih mimi stopnicami povezana s sosednjo Gotsko so še vidna izklesana ležišča za lesene opornike, hišo in s tem tudi z galerijskimi prostori. Vsaka sedanji most pa je bil obnovljen zaradi poškodb enota pa je dostopna tudi s trga po kamnitih po prvi svetovni vojni. stopniščih, ki so, kot že rečeno, značilna za Srednjeveško obzidje, s še danes delno ohran- trško jedro Kanala. jenimi stolpi, je oklepalo jedro s trgi in ozkimi Stropne konstrukcije in streha so se ohranile, uličnimi nizi stavb. Večji trg, imenovan Na odstranil se je le dotrajan strop v gornjem nad- placu, krasi Neptunov vodnjak iz leta 1815, stropju. Glede na to, da so bile etažne višine zelo majhne, je bil poseg smiseln, pravzaprav manjši trg pa se imenuje Kontrada. To je kraj, nujen. V prostoru z vidnim ostrešjem je nastal kjer so se srečevali prebivalci, kar pove že samo primeren prostor za zbirko del in predmetov iz ime. Danes je to center kulturnega dogajanja zapuščine priznanega umetnika Rika Deben- kraja, povezanega z dolgoletno tradicijo, saj jaka. se Kanal ob Soči ponaša tudi z velikimi imeni Notranji zidovi so zglajeni z apneno malto v iz sveta glasbene in likovne umetnosti, kot so naravnem tonu tople zemeljske barve, tudi fa- Kogoj, Kocjančič, Stanič, Nanut pa seveda Riko sadni ometi so izvedeni z apneno malto, obar- Debenjak. Slednjemu v spomin so letos odprli vano z naravnimi pigmenti. Okenske in vratne spominsko sobo v prenovljeni Fiščevi hiši. odprtine se med prenovo niso spreminjale, Prenova kompleksa na zahodnem in severnem utrdile so se le preklade. Pozidave so se izva- robu trga Kontrada se je začela s preureditvijo jale z naravnimi materiali, kot so kamen, opeka severnega obrambnega stolpa in objekta ob in apnena malta. Vsi ohranjeni avtentični deli njem. V tem delu je bila v letu 1977 odprta opreme so se restavrirali in prezentirali. Podi, galerija Rika Debenjaka. notranje stopnice in stavbno pohištvo so iz Deset let kasneje smo prenovili tako imenovano masivnega macesnovega lesa. Zunanje stopnice Gotsko hišo, v kateri so knjižnica Josipa Koc- in podest pred vhodom, ki so bili v betonski jančiča in spominska soba skladatelja Marija izvedbi, pa so iz štokanega in delno špičenega Kogoja. V mansardi je dvorana za predavanja kamna. Ograja stopnišča je pozidana, ometana in kulturne prireditve, v pritličju pa še prostor in prekrita s kamnitimi ploščami, ograja pode- za družabna srečanja, z izhodom na teraso nad sta pa je avtentična – kovinska. Treba jo je bilo Sočo. Z željo po ohranjanju vidnega ostrešja s le kovaško popraviti in prebarvati. poslikanimi planetami smo konstrukcijo strehe Gradbena in obrtniška dela je izvajalo podjetje izvedli tako, da se je potrebna toplotna izolacija Zorana Simčiča iz Kanala ob Soči, mizarska dela izvedla nad njimi. Anton Goljevšček, kamnoseška dela pa Kam- Kmalu zatem se je prenovila še stanovanjska noseštvo Brezavšček. Vsa dela so bila kvalitetno hiša, imenovana Kolarjeva, ki je vpeta v niz med izvedena pod stalnim nadzorom in po navodilih Galerijo in Gotsko hišo. Prenova je bila zasno- našega zavoda. vana tako, da je sicer ohranjala vse značilne ele- Sočasno z deli na obravnavanem objektu je mente, vključno z zunanjimi stopnišči, izvedeni potekala tudi prenova strehe in fasade bližnje pa so bili tudi novi notranji prehodi. Ti pomenijo stanovanjske hiše na trgu Kontrada, kjer smo kvalitetno notranjo povezavo med objekti in ust- tudi izvajali konservatorski nadzor. Ta je za varjajo zanimivo razgiban razstavni prostor. stroko veliko lažji, če so tudi lastniki kulturno Kanal, pogled na trško jedro z desnega brega reke (foto: M. Mozetič, 2011)

98 99 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 43 Občina Pivka je v sklopu projekta MKGP iz EŠD: 28475 naslova Ukrepa 323 – ohranjanje in izboljševanje Naselje: Klenik dediščine podeželja v letu 2012 pričela obnovo Občina: Pivka objekta. Predhodno so domači gasilci očistili pod- Ime: Klenik pri Pivki – vaška štirna zemni vodni zbiralnik. Ob čiščenju podzemnega Naslov: Klenik, parc. št. 3791, k. o. Radohova vas dela vodnjaka smo imeli možnost spoznati nje- Področje: E govo zgradbo; to smo ob tem dokumentirali. Z Obdobje: 1822 vodo pod visokim tlakom so se očistili oklep vod- njaka in ostali kamniti deli. Pod obodnim kamni- Na jugozahodni strani vasi je ob vznožju Hriba tim zidom so se fazno izvedli temelji, potem so se na nekoliko povzdignjenem podestu postavljen poškodovani deli pozidali na novo ter na koncu vodnjak, ki je pred napeljavo vodovoda služil po- v celoti zastičili z apneno malto proizvajalca trebam celotne vasi po vodi. Oklep vodnjaka ses- Grigolin. Notranji obod nad podestom je v celoti tavlja več kamnitih blokov, prekritih z osemkotno ometan. Kamniti zid ob stopnišču se je porušil, kamnito ploščo z odprtino za dvigovanje, kalanje kamnite stopnice pa so se demontirale. Utrdila se je stopniščna podlaga. Stopnice so se postavile na vode. Nanjo je bila pritrjena kovinska konstruk- prvotno mesto, pozidal se je stopniščni zid. Vrh cija z vitlom, ki pa se ni ohranila v celoti. Oklep obodnega zidu in zid ob stopnišču sta se zaključila vodnjaka obdaja krožno pozidan zid s kamnitimi z masivnim rezanim grobo brušenim kamnom, stopnicami, ki vodijo na podest. Dostop so po premazanim z vodoodbojnim hidrofobnim pre- pripovedovanju nekdaj zapirala kovana vratca. mazom po vzoru dela ohranjenega. Odstranila se Na vodnjaku je napis Janes Bergozh, 1822, MS. je betonska prevleka podesta, nekaj skrl tlaka pa se Voda je ob deževju v vodnjak pritekala z bližnjega je ohranilo za nadaljnjo uporabo. Novi tlak je iz pobočja po dveh kamnitih tlakovanih kanalih. kamnitih grobo špičenih plošč iz kamnoloma Po- Podzemni vodni zbiralnik je zidan s kamni, zlo- vir. Obenem so se sanirale tudi poškodbe v zbirnih ženimi po principu vrstenja, globok je šest metrov kanalih za dotok vode. Kanal, spominska soba Rika Debenjaka v Fiščevi hiši (foto: M. Mozetič, 2012) in enakega premera. Strop zbiralnika je kupolasto Postopke konservatorsko-restavratorskih del smo obokan. v celoti fotodokumentirali. Zaradi nevzdrževanja je bil celoten objekt v Doseženi rezultati so v skladu s pričakovanim. slabem stanju. Obodni zid se je krušil, malta je Konservatorski nadzor je izvajala in dela koor- bila preperela, plato je bil precej neraven in zalit z dinirala etnologinja ZVKDS, OE Nova Gorica, betonom. Oklep vodnjaka, prekrit s kosom ploče- Eda Belingar. Gradbena dela je kvalitetno izvedlo vine, kot tudi vse ostale kamnite dele so preraščali podjetje Gradbeništvo Miha Perčič, s. p., Cesta na lišaji. Ob obodnem zidu je rastlo drevo, ki je s Lenivec 29, Sežana. koreninami segalo v podzemni vodni zbiralnik. Eda Belingar Vrh obodnih zidov je bil v preteklosti zaključen z betonom. Zid ob stopnišču je bil razsut.

Klenik pri Pivki, vodnjak pred prenovo (foto: E. Belingar, Klenik pri Pivki, vodnjak po zaključku del v letu 2012 (foto: Kanal, pogled na prenovljeni sklop hiš na trgu Kontrada v Kanalu ob Soči (foto: M. Mozetič, 2012) 2012) E. Belingar, 2012)

100 101 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 44 Marijina cerkev, ki se prvič omenja leta 1449, je EŠD: 29717 bila prvotno tipična pravilno orientirana gotska Naselje: Knežja Lipa podružnica z dvopolnim triosminsko zaključenim Občina: Kočevje prezbiterijem in krajšo, a nekoliko širšo ladjo. V Ime: Knežja Lipa – vodno zajetje v Preriglju drugi polovici 18. stoletja je dal grof Rudolf Cor- Področje: E onini Cronberg (1731–1791) starejšemu delu Obdobje: 19. stoletje prizidati novo baročno cerkev, ki je orientirana v smeri sever–jug, v osi pa si sledijo obsežna ladja, V okviru vpisa opuščenih kočevarskih vasi v Regi- velik prezbiterij in zvonik. Nekdanja gotska cerkev ster kulturne dediščine in pregleda stanja na te- je prislonjena k vzhodni stranici prezbiterija nove renu za potrebe novega podrobnega občinskega cerkve in ima danes funkcijo zakristije. Gotski prez- načrta Občine Kočevje sem v marcu 2012 opravili biterij, ki se navzven ponaša predvsem z izredno ogled nekdanje opuščene vasi Prerigelj in znane lepo pozidavo kamnitih klad iz lokalnega apnenca, prazgodovinske arheološke lokacije Spaha. je skorajda povsem ohranil svojo gotsko podobo. Ob ogledu terena sem na parc. št. 2696/2, k. o. V njegovem triosminskem zaključku so ohranjena Nemška loka, lociral staro vodno zajetje. Gre za tri šilasta gotska, navznoter porezana okna s krogo- v breg grajeno kamnito obokano vodno zajetje na vičevjem, ki so danes zazidana, na južni fasadi pa je izviru. Kvadratna odprtina za zajemanje vode je ohranjena sorazmerno velika gotska rozeta s krogo- bila zaprta z železnimi vrati. Zajetje je narejeno iz vičevjem, ki je nekdaj krasila vhodno fasado stare klesanih kamnov. Datirano je z letnico 1898. Ker gotske cerkve in so jo po pozidavi nove prenesli na je poškodovano, bi bilo potrebno obnove. to mesto. Vsa okna s krogovičevji so izklesana iz lo- Mitja Pergar kalnega peščenjaka. Natančnejši pregled je pokazal, da je bila rozeta, ki v premer meri več kot 1 meter, zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom in manj kvalitetnega materiala v zelo slabem stanju. Spodnji del skoraj ni imel več Klenik pri Pivki, struktura kamnitega obodnega zidu. Po odstranitvi ometa se je izkazalo, da je bil ta v preteklosti povišan ohranjene originalne teksture, večje razpoke pa so (foto: E. Belingar, 2012). povzročale, da je vlaga še globlje prodirala v kamen in ga od znotraj razkrajala. Zgornjo plast kamnine je bilo treba utrditi ter ustrezno zaščititi. Tudi ob- stoječa zasteklitev je bila moteča in jo je bilo treba zamenjati. Zaradi nujnosti posega smo župniku predlagali, naj zaprosi za interventna sredstva na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; to je sto- ril in v zelo kratkem roku sredstva tudi dobil. Re- stavratorski poseg je pod nadzorom ZVKDS, OE Knežja Lipa, vodno zajetje v Preriglju, pogled na vodno za- Nova Gorica, opravil OKD Tomaž Bizjak, s. p.. jetje nad nekdanjo vasjo Prerigelj (foto: M. Pergar) Okno je bilo demontirano in preneseno v restavra- torsko delavnico. Med odstranjevanjem beležev in umazanije smo ugotovili, da je bilo okno prvotno 45 prepleskano z apnenim beležem svetlo žgane siene. EŠD: 3762 Sledilo je utrjevanje kamnite površine z utrjevalcem Naselje: Kojsko fluoline. Razpoke in žile v kamnu, ki so bile brez Občina: Brda veznega elementa, so bile povezane z vezmi inox in Ime: Kojsko – cerkev Device Marije Vnebovzete zlepljene z epoksidnim lepilom. Sledilo je domod- Področje: UA, R eliranje poškodovanih delov na površini kamna z maso za obdelavo kamnitih površin. Spodnji del Obdobje: zadnja četrtina 15. stoletja, 1490–1492, okna je bil preperel in poškodovan do te mere, da tretja četrtina 18. stoletja, 1765–1768 utrjevanje in domodelacija nista bila mogoča, zato je bil ta del zamenjan z novima kosoma. Rekon- Kojsko, manjša vas na vzhodnih obronkih Goriških struirana dela sta bila ročno izklesana iz peščenjaka, brd, ima dve cerkvi: podružnično cerkev sv. Križa na ki je po barvi nekoliko odstopal od originala, po hribu nad vasjo in župnijsko cerkev Device Marije sami zgradbi pa je bil originalnemu kamnu precej Klenik pri Pivki, kupola podzemnega vodnega zbiralnika (foto: E. Belingar, 2012) Vnebovzete v središču vasi. podoben. Nato je bila rozeta prebarvana z več plas-

102 103 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Korita na Krasu, vodni zbiralnik, stanje pred celovito obnovo (foto: A. Ščukovt, 2012)

Kojsko, cerkev Device Marije Vnebovzete, gotska rozeta v južni steni starega prezbiterija po posegu (foto: M. Osojnik, 2013)

tmi beleža po vzoru originala. Po končni obdelavi 46 kamnitega dela je bilo okno montirano v okensko EŠD: 25458 nišo, in sicer spodnji deli na apneno malto, zgornja Naselje: Korita na Krasu dela pa sta bila točkovno prilepljena z epoksidnim Občina: Miren – Kostanjevica lepilom. Stiki med posameznimi elementi so bili Ime: Korita na Krasu – vodni zbiralnik zapolnjeni z apneno malto (Tomaž Bizjak, Poročilo Področje: E restavratorskih posegov na gotskem oknu cerkve Obdobje: 19. stoletje Marijinega Vnebovzetja v Kojskem, Vipava 2013). Po uspešno opravljenem restavratorskem posegu Projekt Oživljanje vodnjakov in kalov v čez- na samem kamnu smo se z župnikom dogovor- mejnem območju, Living Fountains, ki se izvaja ili, da bo sam investiral v primerno zasteklitev. Po v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija navodilih Nuše Dolenc Kambič z Restavratorskega 2007–2013, je predvidel ureditev 32 vodnjakov in centra in pod nadzorom konservatorke-restavra- kalov. Poleg Občine Miren - Kostanjevica, nosilke torke OE Nova Gorica Marte Bensa je Vitražerstvo projekta, so v projektu sodelovale še Občina Šem- Jušič iz Vipave izdelalo nov vitraj, sestavljen iz pi- peter - Vrtojba in Mestna občina Nova Gorica na hancev zelene, prozorne in rožnate barve. Pihanci naši strani meje ter občine Doberdob, Sovodnje so vgrajeni v svinčene profile, vmesne praznine pa ob Soči in Portomaggiore na italijanski strani. so zapolnjene s steklom modre, rdeče, zelene in V projekt je bila uvrščena tudi sanacija beton- prozorne barve. Vzor za izbiro barv je bila še ohran- skega zbiralnika vode v Koritih na Krasu. Vodn- jena zasteklitev v delno zazidanih gotskih oknih v jak, verjetno zgrajen na začetku 20. stoletja, stoji zaključku prezbiterija. Nujni poseg na gotski rozeti na jugovzhodnem robu vasi, je ovalnega tlorisa in župnijske cerkve v Kojskem je prvi korak k ured- globok okrog šest metrov. Vanj se zbira okoliška itvi starega prezbiterija, ki si vsekakor zasluži večjo kapnica. Ker je vodnjak odprt, so ga iz varnost- pozornost stroke in tudi domačinov. nih razlogov ogradili z višjo kamnito ograjo. Vanj Minka Osojnik sežemo skozi ožjo odprtino, orientirano proti Korita na Krasu, pogled na sanirani zbiralnik vode, ki leži na jugovzhodnem robu vasi (foto: A. Ščukovt, 2013)

104 105 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

naselju in zavarovano s kovinsko ograjo. Tu sto- jita še betonsko korito in litoželezna pipa. Ker cisterna ni več zadrževala vode, jo je bilo treba sanirati. Najprej so se iz nje odstranili nesnaga in sedimenti. Nato je bil na stenah cisterne izveden nov omet, saj je star popolnoma propadel. Stene so nato premazali z vodoneprepustnim prema- zom. Ponekod, kjer je bilo to potrebno, pa je bila popravljena tudi kamnita ograja. Na novo je bila izvedena betonska kapa. Na novo je bilo narejeno tudi betonsko korito, ker je bilo obstoječe počeno in preveč poškodovano, da bi ga bilo mogoče sani- rati. Dela je opravilo podjetje Inženiring Rupena, d. o. o., iz Ljubljane, izbrano na javnem natečaju, Kostanjevica na Krasu, cisterna vodnjaka (foto: A. Ščukovt, ki ga je izvedla Občina Miren - Kostanjevica. 2012) Andrejka Ščukovt

47 EŠD: / Naselje: Kostanjevica na Krasu Občina: Miren - Kostanjevica Ime: Kostanjevica na Krasu – vodnjak Področje: E Obdobje: 19., 20. stoletje Mengore, cerkev Imena Marijinega, Tone Kralj, dekorativna poslikava, 20. stoletje, secco tehnika; slikanje na Projekt Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem suh omet, poslikava in kamnit oltar pred konservatorsko-restavratorskimi posegi (foto: S. Snoj, 2012) območju, imenovan Living Fountains, ki se izvaja v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013, je predvidel ureditev kar 32 vodnja- Kostanjevica na Krasu, šapa vodnjaka (foto: A. Ščukovt, kov in kalov. Poleg Občine Miren – Kostanjevica, 2013) nosilke projekta, so sodelovale še Občina Šempeter - Vrtojba in Mestna občina Nova Gorica na naši strani meje ter občine Doberdob, Sovodnje ob Soči in Portomaggiore na italijanski strani. 48 V ta projekt je bila uvrščena tudi sanacija cis- EŠD: 4115 terne vodnjaka v Kostanjevici na Krasu, ki stoji Naselje: Kozaršče na se-vernem robu vasi. V cisterno, ki vode ni Občina: Tolmin več zadovoljivo zadrževala, se je zbirala kapnica Ime: Mengore – cerkev Imena Marijinega z bližnjega župnišča. Sama cisterna je betonska, Področje: R okrog štiri metre globoka in pravokotnega tlorisa. Obdobje: 1928–1929 Njen nadzemni del – šapa – je krožnega tlorisa. Šapo oziroma njen obod sestavljajo betonski Posegi v cerkvi na Mengorah so bili izvedeni v kvadri, zaključek – venec šape – pa je iz več kosov okviru popotresne sanacije, ki jo je finančno pod- apnenca. prlo Ministrstvo za okolje in prostor in v katero je Cisterno so delavci podjetja Inženiring Rupena, d. bilo vključenih več objektov (za seznam glej enoto o. o., iz Ljubljane, ki ga je Občina Miren - Kos- Bovec, EŠD 3568). Dela so se izvajala pod okril- tanjevica izbrala na javnem natečaju za izvajalca jem Restavratorskega centra Zavoda za varstvo del, najprej očistili nesnage. Nato so dobro iz- kulturne dediščine Slovenije. prali stene in dno cisterne. Izvesti so morali nov Romarska cerkev Imena Marijinega je bila omet, ki so ga premazali z vodoneprepustnim pozidana konec 16. ali v začetku 17. stoletja in premazom. Kovinski pokrov šape vodnjaka je bil je ena najstarejših župnij na Slovenskem ter eno očiščen rje in prebarvan z barvo za kovine. Oko- pomembnejših romarskih središč pri nas. Med lica nadzemnega dela vodnjaka pa je zatravljena. prvo svetovno vojno je bila porušena skoraj do Mengore, cerkev Imena Marijinega, Tone Kralj, dekorativna poslikava, 20. stoletje, secco tehnika; slikanje na Andrejka Ščukovt tal. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1929 na suh omet, poslikava in kamnit oltar po konservatorsko-restavratorskih posegih (foto: S. Snoj, 2012)

106 107 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

ruševinah predhodnice, prvič omenjene konec 15. odvzeti vzorci za laboratorijske preiskave, nato stoletja, po načrtih Toneta Kralja, ki je cerkev tudi so sledili številni poskusi utrjevanja in čiščenja poslikal. Vitraji, ki so krasili okna, danes niso več neustreznih plasti nad originalno barvno plastjo, ohranjeni. Od vzhoda proti zahodu si sledijo ka- na osnovi katerih je bila določena najustreznejša pela, prezbiterij, ladja in zvonik. Vhodna lopa ni metodologija čiščenja in utrjevanja secco sten- bila ponovno dozidana. skih poslikav. Izbrana metodologija je zajemala Poslikave v ladji utrjevanje stenskih poslikav z mešanico amoni- Dekorativna secco poslikava na stenah ladje je jevega kazeinata ter nanoapna čez japonski papir, naslikana v tipičnem Kraljevem koloritu, v ka- postopek utrjevanja in izsoljevanja s celuloznimi terem prevladujejo štiri osnovne barve: opečnato oblogami z 10-odstotno raztopino amonijevega rdeča, modra, rumena in bela. Gre za asimetrično karbonata (uprašena barvna plast ni dovoljevala razporejene kvadrate osnovnih barv na modri lokalnega čiščenja z vatiranimi tamponi, čiščenje podlagi. Geometrična členitev spominja na slike je bilo mogoče le čez japonski papir z naravno nizozemskega slikarja Pieta Mondriana. Tone gobico), odstranjevanje starih neustreznih plomb, Kralj je vzorec v ladji poudaril s srebrnimi kva- kitanje poškodovanih predelov na nivo origi- drati, od katerih se svetloba različno močno od- nala, na nekaterih predelih tudi čez predhodno bija, kar naredi dekoracijo še bolj živo. nameščeno nerjavečo mrežico, z apneno malto. Poslikave v prezbiteriju Izvedena sta bila esteska prezentacija ter tonsko Dekorativna poslikava na lesenem oboku prezbi- izenačevanje barvne površine v trateggio tehniki. terija, prav tako izvedena v secco tehniki, je člen- Na podlagi študij in izdelanih šablon je bila iz- jena v enako široke modre pasove s potiski rož z vedena delna rekonstrukcija. Na koncu je bila belimi cvetovi, ki jih prekinjajo ozki zlati trakovi. barvna plast utrjena z več nanosi raztopine nano- V preteklosti je bila s sanacijo v spodnjem delu apna ter dvema nanosoma raztopine amonijevega v celoti odstranjena originalna poslikava, zato je kazeinata in nanoapna čez japonski papir. S tem na oboku danes ohranjenih dvanajst enako širokih sta bila utrjena omet in barvna plast z vsemi pasov, ki potekajo po celotnem oboku prezbiterija. novimi barvnimi intervencijami. Metodologija Glavne poškodbe so nastale predvsem zaradi pron- dela je bila poleg predhodnih poskusov izbrana icanja meteorne vode skozi neprimerno strešno tudi na osnovi tega, v kakšnem objektu je posli- kritino. Sulfatne soli so se v obliki kristalizacije po- kava, ter na osnovi klime, ki je značilna za okolje, javile na površini barvne plasti. Ta je bila v veliki v katerem je poslikava. večini sprašena in na nekaterih mestih popolnoma V nekdanji baročni cerkvi sta bila dva lesena ol- izprana. Močno poškodovani so bili južna stena, tarja, eden posvečen Mariji, drugi pa sv. Antonu ki je zajemala približno 6 m2, ter šest pasov na Padovanskemu. V sedanji cerkvi je le en kamnit ol- predelu stropa. V prezbiteriju, kjer je poslikava iz- tar z oltarno sliko slikarja Toneta Kralja in njegove vedena na lesenem nosilcu, so v preteklosti nastale žene Mare (Franci Petrič, Duša, le pojdi z mano, velike neprimerne sanacijske plombe na mestih, str. 163–165). Arhitektura kamnitega oltarnega kjer je omet zaradi nezadostnega oprijema malte nastavka v cerkvi Imena Marijinega na Mengorah z lesenimi deskami začel odpadati. Kasnejše inter- je ploskovita. Na vsaki strani glavne niše stoji ste- vencije so bile izvedene z neprimerno cementno ber. Oltar je sestavljen iz raznobarvnih kamnov: malto, ki so jo zagladili čez ohranjeno originalno črnega, svetlo in temno sivega, rdečega in svetlega poslikavo, tako da so bile poškodbe po odstranitvi apnenca; ta za razliko od drugih kamnov, uporabl- teh nanosov še večje. Na stropu prezbiterija je bil jenih na oltarju, ni bil poliran, ampak prebarvan v preteklosti na barvno površino nanesen nedefi- z apnenim beležem. Do oltarja vodita kamniti niran sintetični utrjevalec. Sintetična snov je dom- stopnici s C-profilom iz svetlo sivega poliranega nevno preko ostrešja pronicala na barvno površino kamna. Druga stopnica tvori pred oltarjem man- in se pred našim posegom kazala kot svetleči se, jši podest, ki je zapolnjen s črnim kamnom in neenakomerno premazani predeli. napisom AVE. Vstavljene črke so iz poliranega Cerkvi so popravili streho in uredili odvodnja- rdečega kamna. Oltarno menzo sestavljajo plošče vanje meteorne vode, kar je bil pogoj za izvedbo iz rdečega kamna, z izjemo antependija, ki je konservatorsko-restavratorskih del, ki so potekala raznobarven. Na straneh se zaključuje s črnimi v juliju in avgustu. Pred postavitvijo odrov je vogalnimi stebriči, medtem ko vso prednjo stran bila izvedena zaščita predhodno prebeljenih sten krasi intarzija z napisom MARIA v belem, svetlo s polivinilom, prilepljenim pod rob poslikave in sivem, rdečem in rumenkastem kamnu. Polje med segajočim do tal. segmentnima lokoma v atiki je zapolnjeno s črnim Mengore, cerkev Imena Marijinega, kamnit oltar, 20. stoletje; kamen in omet, poškodbe na kamnu pred konservatorsko- V prvem delu obnove, pred posegom, so bili kamnom, oblikovanim v dve voluti, manjšimi restavratorskim posegom (foto: Š. Govže, 2012)

108 109 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 vstavki iz rdečega kamna in preprosto geometrij- 49 se vzorcem okrašene površine. Pri Mariji z Dete- Poslikava je bila retuširana v tehniki črtkanja, vsa sko oblikovano inkrustacijo na sredi, ki jo skoraj v EŠD: 3798 tom je bil rekonstruiran skoraj celoten dekorativni manjkajoča polja z marmoracijo so bila rekonstru- celoti zakriva križ iz svetlega apnenca. Segmentna Naselje: Kred okvir prizora. Prizor sam je bil natolčen in v sre- irana v tehniki odtiskovanja s spužvo. Gotski an- loka atike in preklada so okrašeni s simuliranim Občina: Kobarid dini prekinjen z veliko vrzeljo. Obsežne vrzeli so se gel nad desnim oknom je bil, ker gre za dekora- dentilom. V ozadju je pozidana stena, ki se po barvi Ime: Kred – cerkev sv. Nikolaja z odtiskavanjem s spužvo obarvale v belo tonirano tiven arhitekturni element, ki zaključuje vrh okna, približa rdečemu kamnu. Področje: R barvo ozadja, robovi vrzeli so bili mehko zabrisani, rekonstruiran v celotnem obsegu, obraz baročne Oltar je bil pred posegom v slabem stanju. Na Obdobje: zadnja četrtina 15. stoletja, 1486, zadnja poslikava pa v vrzel nekoliko podaljšana. S tem se angelske glave pa prezentiran kot fragment nad kamnu so bili nečistoče in obloge ter madeži ra- četrtina 18. stoletja, 1782 je nekoliko omilila agresivnost praznine in dalo več njim. Baročna poslikava na steni okrog levega okna zličnega izvora. Sijaj nekoč poliranega kamna je že teže poslikavi. se je poretuširala in dopolnila, vključno z manjka- povsem zbledel. Opaznih je bilo veliko mehanskih Cerkev je bila obnovljena v okviru popotresne Prizor iz življenja sv. Nikolaja je bil nekoliko bolje jočim osrednjim delom angelskega obraza. Na sami poškodb, predvsem odlomov na vogalih in manjših sanacije, ki jo je finančno podprlo Ministrstvo za ohranjen od prejšnjega. Bil je prav tako močno okenski špaleti, kjer poslikave niso bile ohranjene, odkruškov. Pojavljale so se tudi manjše razpoke. okolje in prostor in v katero je bilo vključenih več natolčen, obsežne vrzeli pa so se pojavljale predv- pa so se rekonstruirala gotska marmorirana polja. Opazno je bilo selektivno propadanje kamna, torej objektov v zgornjem Posočju (za seznam glej enoto sem na levi strani in na spodnjem delu poslikave, Kosi krogovičja so bili ponovno vzidani v nišo propadanje mehkejših predelov. Nekateri kamniti Bovec, EŠD 3568). Dela so se izvajala pod okriljem kjer pa so posamezni ohranjeni kosi vseeno nudili osrednjega okna in pokitani, krogovičje pa je bilo elementi so bili zamaknjeni iz prvotne pozicije. Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dovolj informacij za skoraj popolno retušo prizora. rekonstruirano v malti. Prav tako so bile v izsto- Pri predhodnih restavratorskih posegih je bil oltar dediščine Slovenije. Rekonstruiran je bil celoten ornament na levi strani, pajočem ometu nakazane površine sten, ki jih je očitno premazan s sredstvom za dosego sijaja, ki ga V letu 2012 so se nadaljevali restavratorski posegi vrzel levo zgoraj je bila v tehniki črtkanja zatonirana prvotno pokrival gotski obok z rebri. Ponovno je bilo izjemno težko odstraniti s površine kamna. na stenskih poslikavah v prezbiteriju. V dosedan- v barvo arhitekture v ozadju. Ohranjeni fragmenti vzidana v južno steno in dopolnjena sta bila kosa Pred posegom smo iz niše odstranili oltarno sliko jih restavratorskih posegih so bile vse poslikane so omogočili dopolnitev spodnjega dela sv. Niko- obočnih konzol, najdena med gradbenim ma- Marije z detetom. Kamnit oltar je bil očiščen z površine v grobem odkrite in utrjene. Opravljena laja in pred njim stoječe figure s palico, manjka- terialom ob posegih leta 2008. Na teh površinah, mehkimi ščetkami in vodo ter blagimi detergenti, so bila arhitekturna prezentacijska dela. Poslikave joče noge otroka so bile nakazane v barvnem tonu, krogovičjih in okenskih okvirjih so bile ponovljene trdovratnejši madeži (ostanki malte, barv …) pa so so bile v glavnem že odkrite, le okenske špalete so niso pa bile izrisane. Podobno se je ravnalo tudi prvotne barve gotske faze, rožnata podlaga in čez bili odstranjeni mehansko s skalpeli. Pomanjklji- pri nogah stoječe figure na levi strani prizora, kjer njo rdeča. Ta je bila v originalu izvedena s čopičem bile delno še pokrite z beleži. Okoli oken je bilo vosti na kamnu so bile dopolnjene z ustrezno maso v retuši noge barvno skoraj ne izstopajo iz ozadja, kot rdeče žile kamna. Pri moderni rekonstrukciji je prisotnih še več plasti gotskih, baročnih in pozno- iz kremenita in raztopine akrilne emulzije v vodi v tem primeru tlaka. Poretuširan in dopolnjen je bilo ocenjeno, da bi, ker ni več volumna in senc baročnih ornamentov. Poslikave so bile natolčene ter ustreznih pigmentov. Površina kamna je bila bil tudi napisni trak pod prizorom, a ni bilo dovolj reber, to delovalo pregrobo, zato se je rdeča raje polirana do sijaja s polirnimi gobicami različnih in prekinjene z večjimi in manjšimi vrzelmi, ki so informacij za dopolnitev samega napisa. Na prizoru nanesla z odtiskovanjem s spužvo, še zmeraj pa so stopenj, od grobe do najbolj fine. Na najbolj težav- bile delno že pokitane. Na obravnavanih površinah so bili opaženi tudi starejši restavratorski posegi, in se imitirale žile v kamnu. Te površine bodo v pri- nih predelih smo si pomagali z električno brusilko, sige skoraj ni bilo, zaradi kasnejših beležev pa je sicer dve manjši plombi v apneni malti z doslikavo hodnosti restavriranim gotskim poslikavam nudile s katero smo polirali prve sloje, finalno poliranje pa ostala belkasta koprena. v fresco tehniki, ki sta verjetno delo nekega drugega ustrezen okvir. smo opravili ročno. Dolgotrajno obdelavo z gobi- Kot najkvalitetnejša poslikava je bila prepoznana baročnega slikarja. Plombi sta bili ohranjeni, ven- Pri vsem tem delu je restavratorjem v uteho, da cami smo zaključili s poliranjem površine kamna gotska, ki tudi kvantitativno prevladuje. Tako se je dar dodelani, saj sta se tako po barvi kot po struk- domačini kljub dolgotrajnosti del in nejevolji, ki se z zdrobljenim žveplom in mehko tkanino. Vsi odločilo, da se okrog oken prezentira gotska plast turi bolj slabo ujemali z originalom. poraja ob večletnem gledanju razbrazdanih površin, kovinski deli v stiku s kamnom so bili konservi- poslikave, razen na steni okrog levega okna, kjer je Poslikava okrog oken v secco tehniki je bolj deko- spoznajo dela, potem ko se pokažejo rezultati, za rani. Delo je bilo uspešno opravljeno, oltarju smo bila skoraj v celoti ohranjena baročna plast. Na sev- rativna. V gotski plasti so okna, tako po špaletah smiselna, na novo odkrite in restavrirane umetnine vrnili nekdanji sijaj, medtem ko so bili v dogovoru erni steni sta bila restavrirana dva prizora: Marija z kot po stenah, obrobljala pravokotna polja z mar- pa cenijo in sprejmejo za svoje. To je tudi najbol- z odgovorno konservatorko Minko Osojnik, prof. detetom z začetka 18. stoletja in prizor iz življenja moracijami v rdeči, zeleni in rumeni barvi. Znotraj jše jamstvo za njihovo ohranitev. Tako so pripravl- um. zgod. iz ZVKDS, OE Nova Gorica, ostali sv. Nikolaja iz 17. stoletja, saj je bilo ocenjeno, da marmoracij so bili naslikani tudi figuralni motivi: jeni do dokončanja del še nekaj časa potrpeti ob kamniti elementi iz svetlega apnenca prebeljeni z so starejše gotske poslikave na tem mestu tako slabo obraz na rumenem polju desnega okna in dve svet- pogledu na razdrapane zidove. S tem se umetnina, apnenim beležem. Po končanem posegu je bila ol- ohranjene, da je smiselno ohraniti in restavrirati nici na osrednjem oknu. Teh motivov je bilo več, ki je bila že davno odpisana, vrača v novo življenje. tarna slika vrnjena na svoje prvotno mesto. kasnejše baročne. Za ostale površine južne stene, vendar se niso ohranili. Nad obema stranskima Za naprej pa ostajajo glavni izzivi utrjevanje in Pri projektu restavriranja stenskih poslikav so sode- kjer ni ohranjenih baročnih plasti, in spodnje oknoma je bil do pasu upodobljen angel s sklenjen- odkrivanje fresk gotskega pasijona na ometu, ki je lovali Martina Lesar Kikelj, vodja restavratorskega dele sten, kjer gotski pasijon deloma še prekrivajo imi rokami in razširjenimi perutmi, nad osrednjim ponekod tako preperel, da je postal pesek pod zelo posega na stenskih poslikavah (ZVKDS RC, Odd- baročne okrasne zavese, pa je predvidena prezent- pa verjetno blagoslavljajoči Kristus z zlato kroglo v trdo zasiganimi beleži in ometi, ter retuša in prez- elek za stenske slike), ter zunanji sodelavci Saša Snoj acija gotske plasti poslikave. levici. Delno ohranjen je bil le desni angel, neko- entacija gotskih fresk. (vodja del na terenu), Alja Fir, Andreja Potočar, V posegu so bili izvedeni odstranjevanje recent- liko nad njegovo glavo pa še obraz baročnega an- Dela so se začela septembra, končala pa sredi no- Natalija Ambrožič, Mojca Kos in Petja Berginc. nih beležev, kitanje poškodb z apneno malto, od- gela. Na steni okrog levega okna je bila bolje ohran- vembra 2012. Pri restavratorskih posegih so sode- Dela na kamnitem oltarju sta v večji meri prevzela stranjevanje bele koprene s kationskimi smolami, jena zgodnjebaročna plast poslikave z rastlinskim lovali Andrej Jazbec, rest.-kons., vodja restavra- zunanji sodelavec Matjaž Rebec in Damjan Nared. domodelacija in rekonstrukcija manjkajočih de- okrasjem in angelsko glavico brez obraza, na oken- torskega posega na stenskih poslikavah (ZVKDS, Sodelavci v okviru ZVKDS, Restavratorskega cen- lov baročnih kapitelov, utrjevanje barvne plasti in ski špaleti pa se poslikave praktično niso ohranile. OE Nova Gorica), ter zunanji sodelavci Polona tra, Oddelek za kamen in štukature, so bili Nina ometov z nanokalkom in retuša poškodb na barvni Odločilo se je, da se prezentira gotska plast posli- Semenič, Primož Fučka, Gorazd Prinčič, Marina Žbona, Robert Kuret in Špela Govže. plasti. Pri retuši se je odločilo v kar največji meri kave, razen na steni okrog levega okna, kjer je bolje Gruden, Taja Naraks, Tea Kregar in Tonka Mohar. Martina Kikelj, Špela Govže, Saša Snoj poslikavi povrniti celovitost in ponovno tonirati ohranjena baročna plast. Ker sta bili obe poslikavi Andrej Jazbec čim več nekdaj poslikanih površin. Tako so bile izvedeni v podobnih barvah, je bilo ocenjeno, da rekonstruirane vse manjkajoče, s ponavljajočim oblikovne in stilne razlike ne bi bile preveč moteče.

110 111 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Kred, cerkev sv. Nikolaja, pogled na prezbiterij po zaključku restavratorskih del (foto: A. Jazbec, 2012)

Kred, cerkev sv. Nikolaja, pogled na prezbiterij pred arhitekturnimi prezentacijskimi in zadnjimi restavratorskimi posegi (foto: Kred, cerkev sv. Nikolaja, freska s prizorom iz življenja sv. Kred, cerkev sv. Nikolaja, freska s prizorom iz življenja sv. Ni- A. Jazbec, 2008) Nikolaja pred restavratorskimi deli (foto: A. Jazbec, 2012) kolaja po zaključku restavratorskih del (foto: A. Jazbec, 2012)

112 113 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 50 dobljene na karti reke Save iz leta 1807 (Arhiv Vrhtrebnjim in Golim pri Igu ter jih na podlagi močno sekundarno prežgane posode, na kupih EŠD: 16520 Republike Slovenije, fond AS 1068, teh. enota grobov iz Dolenjega Zemona, ki so datirani v zemljine pa še nekaj fragmentov prazgodovinske Naselje: Krško 2, list 185), torej v času, ko zgoraj navedena 4. stoletje n. š., datira v čas po prazgodovini, in lončenine. Na drugi lokaciji pa je bila odkrita Občina: Krško objekta še nista bila postavljena na gomilah. to kljub temu, da je tudi na teh lokacijah poleg večja količina prazgodovinske lončenine različnih Ime: Krško – prazgodovinsko gomilno grobišče Na franciscejskem (1825) in reambulančenem rimskodobnih našel tudi prazgodovinske najdbe. faktur in oblik. Preliminarno večino lončenine Narpelj katastru (1867) za Kranjsko objekta še nista zabe- Na podlagi zbranih podatkov je jasno, da je na datiramo v čas bronaste dobe. Narplju prazgodovinsko gomilno grobišče, ki pa Izdali smo odločbo o arheološkem najdišču, v Področje: A ležena in na podlagi tega lahko predvidevamo, da Obdobje: prazgodovina, železna doba, rimsko obdobje je danes skoraj v celoti uničeno. Pečnikov podatek, kateri smo predpisali arheološke raziskave in sta nastala v času med letoma 1867 in 1879. da je bila na Narplju rimskodobna utrjena nasel- novi lokaciji vpisali v Register kulturne dedi- Na podlagi zbranih podatkov iz strokovne litera- V letu 2008 sem opozoril na gomile na parc. bina oziroma »gradišče«, pa ostaja na današnji sto- ščine. Žal je investitor v času med izdajo odločbe št. *459, 2990/6, obe k. o. Krško, na vzpetini z pnji raziskav nepreverjen. o arheološkem najdišču in njenem prejemu obe imenom Narpelj nad Krškim (Pergar, M. 2008, Mitja Pergar lokaciji prekril z gramozom in tako vzpostavil VS 44, 123). Na omenjeni vzpetini naj bi bilo, začasne transportne poti do gradbišča. Izdani sta sodeč po strokovni literaturi, prazgodovinsko bili dopolnjeni odločbi o arheološkem najdišču, v gradišče, o katerem poroča Pečnik (Arheološka 51 katerih smo zahtevali dokumentiranje uničenja in najdišča Slovenije 1975, 261). Na podlagi obsto- EŠD: 29661 na delu območja, kjer je bilo največ arheoloških ječih podatkov je bila lokacija do zdaj vpisana v Naselje: Leskovec pri Krškem sledi, tudi nadomestne arheološke raziskave. In- Register kulturne dediščine kot Krško – gradišče Občina: Krško vestitor je pridobil izvajalca arheoloških raziskav, Narpelj, EŠD 16520. Tudi v preglednem delu o Ime: Leskovec pri Krškem – arheološko najdišče ki bo po zaključku gradbenih del opravil pred- Podgora železnodobni poselitvi v jugovzhodni Sloveniji pisane arheološke raziskave. (Dular, J., S. Tecco Hvala 2007: Jugovzhodna Področje: A Odkrite arheološke ostaline dopolnjujejo naše Obdobje: bronasta doba Slovenija v starejši železni dobi, Opera Instituti poznavanje nižinske poselitve krškega polja v preteklosti in ponovno dokazujejo, da je bil tudi Archaeologici Sloveniae 12, 291) je lokacija na- V okviru arheološkega konservatorskega nadzora nižinski prostor v prazgodovini intenzivno posel- vedena kot prazgodovinsko gradišče. za potrebe gradnje visokonapetostnega daljnovoda jen. Nenavadna lega gomil v sredini gradišča, ki odstopa Beričevo–Krško sem v novembru 2011 opravil Mitja Pergar od običajne prakse za čas železne dobe na Dolenj- ogled dela trase daljnovoda med Venišami in Ža- skem, me je napeljala na to, da sem ponovno sis- dovinkom. Ob pregledu trase začasnih dovoznih tematično preveril obstoječo strokovno literaturo poti do stojišča stebrov na njivah jugovzhodno 52 in historično kartografsko gradivo. Pri ponovnem od vasi Veniše in novega nakupovalnega centra v EŠD: 29178 pregledu strokovne literature, ki mi je bila na Krško, prazgodovinsko gomilno grobišče Narpelj, pogled Leskovcu pri Krškem sem na dveh lokacijah od- Naselje: Leše voljo, mi je vzbudil zanimanje podatek v članku na gomile na Narplju, ki so upodobljene na zemljevidu iz kril fragmente prazgodovinske lončenine. Prva lo- Občina: Prevalje Karla Dežmana in Ferdinanda Hochstetterja (De- leta 1807 (Arhiv Republike Slovenije, fond AS 1068, teh. enota 2, list 185) kacija je na njivah parc. št. 179 – del in 178 – del, Ime: Leše pri Prevaljah – Pozivalnica schman, C., F. Hochstetter 1879, Prähistorische obe k. o. Leskovec, druga pa na območju parc. št. Naslov: Leše 68 Ansiedelungen und Begräbnisstätten in Krain, 147 – del, 148 – del, 149 – del, 150 – del, 151 – Področje: E Erster Bericht der Prähistorischen Commission ture in kartografskega gradiva je jasno, da so pri del, vse k. o. Leskovec. Obdobje: prelom iz 19. v 20. stoletje der matematisch -naturwissenschaftlichen Classe povzemanju podatkov iz Dežmanovega in Hoch- Obe lokaciji sta bili odkriti po strojnem odrivu der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, stetterjevega članka za publikacijo Arheološka na- ornice za potrebe gradnje začasnih transportnih Pozivalnica v Lešah stoji v strnjenem obcest- Bd. 42, 40–41), da so na griču z imenom Galgen- jdišča Slovenije zapisovalci spregledali podrobni poti do lokacije predvidenih stebrov. Odriv zem- nem naselju južno nad Prevaljami, na severnem berg, na enem od izpostavljenih gričev Trške gore opis lokacije gomilnega grobišča. Dodatno zmedo ljine je potekal do geološke podlage, ki jo na tem pobočju Jankovca. Spomin na rudnik premoga, pri Krškem (Gurkfelder Stadtberges), tri gomile. pa je v strokovno literaturo vnesel še Pečnikov območju predstavljajo pleistocenski nanosi reke ki so ga leta 1939 opustili, so še ohranjene ru- V članku je podan podroben opis lokacije gomil, podatek o lokaciji gradišča na Narplju (Izvestije Save. Geološka podlaga leži zelo plitko, na globini darske hiše iz 19. stoletja. V središču stoji nekoč ki popolnoma ustreza v letu 2008 dokumentirani muzejskega društva za Kranjsko 4, 1894, 9–10), od 30 do 50 cm. Ponekod so na delu pregledanega upravna stavba rudnika, pravijo ji Pozivalnica, pa situaciji na Narplju. Na griču naj bi bile tri gomile ki je nastal 15 let po Dežmanovem in Hochstet- terena pod ornico še aluvialni sedimenti nekdan- tudi Frlescimer in Klicalnica. Nadstropno, zidano na posestvu g. Janežiča (Janeschitz), takratnega terjevem prispevku. Da bi Pečnik ta podatek spre- jih paleostrug potokov, ki so nekoč tu tekli proti stavbo v obliki črke L pokriva strma, dvokapna svetnika in direktorja hranilnice v Ljubljani. Na gledal ali ga ne bi poznal, je malo verjetno, kar se je eni od paleostrug reke Save. Geološka podlaga opečna streha. Zatrep je prevotljen z neogotskim prvi gomili stoji lipa (danes parc. št. 2990/6, k. izkazalo tudi po podrobnem prebiranju njegovega leži zelo plitvo, zato so dolgoletno oranje in drugi oknom in rozeto. Na slemenu strehe je nameščen o. Krško), na drugi, največji, je počitniška hiša članka z naslovom Pogled na kranjska gradišča, ki kmetijski posegi močno poškodovali morebitne lesen stolpič z zvončkom. Zvonjenje je bilo (danes parc. št. *459 – del, k. o. Krško), na tretji je izšel leta 1894. Ponovno se je namreč izkazalo, intaktne arheološke plasti. Intaktne plasti so se namenjeno najrazličnejšim naznanilom, kot na pa objekt za sušenje sadja (danes parc. št. *459 – da je prišlo do napačnega prepisa podatkov iz ohranile samo na tistih delih, kjer je geološka pod- primer oznanjanju odhoda rudarjev v jamo. V del, 2990/2 – del, obe k. o. Krško). originalnega Pečnikovega prispevka v Arheološka laga globlja in jih oranje ni doseglo. Ohranili so nadstropju so prebivali rudniški pazniki. Dodatno potrdilo, da gre za gomile, omenjene v najdišča Slovenije (primerjaj Arheološka najdišča se tudi spodnji deli nekdanjih vkopov v geološko Leta 2012 je Občina Prevalje pridobila evropska Dežmanovem in Hochstetterjevem članku, sem Slovenije 1975, 261). Pečnik namreč Narpelj pri osnovo. sredstva za obnovo stavbe. Najprej so bili porušeni dobil z zbiranjem in analiziranjem historičnega Krškem umešča med t. i. mlajša »gradišča« skupaj Na prvi lokaciji sem ob ogledu posega tako našel neustrezni prizidki. Pri obnovi fasade je bilo treba kartografskega gradiva. Tri gomile so namreč upo- z Dolenjim Zemonom, Sloko goro pri Turjaku, le manjši neizrazit vkop, v katerem so bili ostanki odstraniti poškodovane dele ometov in jih nado-

114 115 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

mestiti z novim apnenimi, manjkajoče dele pro- osredni okolici nekdanje cerkve sv. Martina, prve filacij pa dodelati. Na podlagi sondažnih raziskav, predhodnice današnje frančiškanske cerkve, ki se pri katerih je sodeloval restavrator Bine Kovačič, v virih prvič omenja v začetku 14. stoletja v zvezi s so bili določeni barvni toni. Urejena je bila tudi cerkvijo in samostanom avguštincev eremitov »na celotna zunanjščina hiše. Neustrezna novejša okna gorici«. je bilo treba zamenjati z novimi. Nova okna so Raziskava je omogočila vpogled v sedimentološki lesena, dvokrilna z nadsvetlobo, izvedena po še in stratigrafski zapis raziskanega območja, prav enem ohranjenem starem oknu. Obnovljena so tako smo z njo pridobili relevantne podatke o vhodna vrata. Pri obnovi strehe so bili zamen- ohranjenosti in berljivosti podpovršinskega zapisa jani žlebovi in odtočne cevi ter kleparski izdelki ter reprezentativen vzorec najdb. Za raziskavo je z novimi, bakrenimi. Z novo bakreno pločevino najbolj izpoveden podpovršinski zapis v grad- je prekrita tudi streha vhodnega stopnišča. Strešna beni jami 1 (GJ 1), to je ob južnem robu ulice od konstrukcija dvokapne, opečne strehe z zvonico vhoda v vogalno prodajalno na Prešernovem trgu je v relativno dobrem stanju. Zaradi ureditve ru- 3 do prehoda za NLB Bankarno na Čopovi ulici darske spominske sobe premogovnika Leše v pr- 3. Iz dokumentiranih profilov je očitna izrazita itličju objekta je bilo treba eni izmed strank, ki dvojnost arheološkega zapisa, ki jo povezujemo je imela v tem prostoru deponijo drv, zagotoviti z urbanistično strukturo mikroobmočja in iz nje nadomestno deponijo. Začasna lesena drvar- izhajajočih kasnejših arhitekturnih in gradbenih nica je zato postavljena na zadnji strani objekta. posegov. V skrajnem jugovzhodnem delu kraka GJ Pred trgovino z bifejem je postavljena nova nad- 1, ki je segel od vogala hiše Prešernov trg 3 proti strešnica, ki je nadomestila staro, neustrezno ob- Prešernovemu trgu, je bil še ohranjen primarni likovano. Predlagali smo izvedbo preproste kovin- podpovršinski zapis območja. Nasprotno pa je bil ske konstrukcije, krite s stekleno streho. originalen zapis skoraj v celoti uničen v gradbenih Dela so bila izvedena v okviru Operativnega pro- jamah, ki so bile locirane v delu ulice. Uničenje grama Slovenija-Avstrija 2007–2013. Investicijo zapisa je posledica obsežne urbanistične in infra- so sofinancirali Evropska unija iz Evropskega strukturne rekonstrukcije takratne Slonove ulice Leše, stavba Pozivalnice pred obnovo (foto: J. Skalicky, 2010) sklada za regionalni razvoj, Služba Vlade Repub- po potresu leta 1895 in intenzivne gradnje celotne like Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni komunalne infrastrukture v zadnjih desetletjih. razvoj ter Občina Prevalje. Interpretacijo dokumentiranega podpovršinskega Jelka Skalicky zapisa lahko podkrepimo s historičnimi kartami, starimi zapisi in razglednicami, iz katerih je raz- vidno, da je bil prostor jugovzhodno od nekdanje 53 Frischeve hiše (danes Prešernov trg 3) ves čas od- EŠD: 329 prt, nepozidan in se je kot trg obdržal do danes, Naselje: Ljubljana nasprotno pa so za območje Čopove ulice zabe- Občina: Ljubljana ležene popotresne arhitekturne in urbanistične Ime: Ljubljana – arheološko najdišče Ljubljana rešitve. V teh virih je ohranjena tudi podoba pred- Področje: A potresne Čopove ulice s staro Frischevo hišo ter Obdobje: srednji vek na takratno Slonovo ulico precej globlje segajočo Bernardovo trgovino s steklom. Ostanke arhitek- Ob gradnji podzemnih zbiralnic za komunalne ture obeh predpotresnih hiš smo dokumentirali v odpadke s predvideno lokacijo ob severnem robu uličnem delu GJ 1. Čopove ulice, ob stavbi frančiškanskega samos- Na območju GJ 1, ki je segalo na trg, smo od- tana, in vzporedno s prestavitvijo obstoječih ko- krili del intaktnega grobiščnega prostora, od ka- munalnih vodov na lokaciji zbiralnic je bila od 24. terega so bili neposredno pod recentnim nasutjem septembra do 16. novembra 2012 v 19 terenskih na globini 0,43 m ohranjeni najgloblji deli gro- dneh opravljena predhodna arheološka raziskava biščnih struktur; to so približno polovica grobne po metodi arheološkega nadzora ob gradnji z jame – zahodna polovica jame je bila uničena ob dokumentiranjem. Trasa posega je bila omejena gradnji stavbe Prešernov trg 3, skrajni vzhodni del na severni in južni rob vhoda v Čopovo ulico s jame v dolžini približno 0,30 m pa ob strojnem Prešernovega trga, to je ob stavbah Prešernov trg izkopu pri izvajanju nadzora – ovalne oblike, ori- 3 in Čopova ulica 3 ob južnem robu Čopove ulice entirane vzhod–zahod, širine 0,70 m in plitkega, ter ob zidu frančiškanske cerkve in stavbi Čopova do 0,20 m globokega banjastega preseka ter in situ ulica 4 ob severnem robu ulice. V historično-to- spodnja polovica skeleta odraslega moškega, med Obnovljena stavba Pozivalnice v Lešah (foto: J. Skalicky, 2012) pografskem smislu območje posega leži v nep- 20. in 40. letom starosti, nad katerim so bile v

116 117 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

neanatomski legi kosti odrasle ženske in odrasle antropologije. Strokovni nadzor je opravila Mija vkopa relativno datiramo v postemonsko obdobje plastmi kot geološka podlaga pleistocenska jezer- moške osebe. Pri dnu grobne jame, v distalnem Topličanec, konservatorka iz ZVKDS, OE Lju- in ga povezujemo z odkritjem staroslovanskega ska kreda (polžarica). Strm desni breg se je spuščal predelu nog, je ležal novec Francesca I. iz Carrare, bljana. Naročnik in investitor raziskave je bilo groba, ki je bil v podobnih stratigrafskih okolišči- od kote 289,50 m n.v. na SV robu izkopa na koto kovan v Padovi med letoma 1355 in 1388. Javno podjetje Snaga. nah dokumentiran leta 1950 na Jakopičevem vrtu 286,83 m n.v. na najnižjem JZ delu, torej za 2,5 Grobiščne strukture povezujemo s skupino gro- Špela Tomažinčič (Gabrovec, S. 1955, Nekaj novih staroslovanskih m na pribl. 17,6 m dolžine. Geološki podlagi smo bov, ki je bila odkrita pri predhodnih arheoloških najdb. Arheološki vestnik 6, 134). Posamična lahko tako sledili nekje od 0,8 m do 3,25 oziroma raziskavah na Wolfovi ulici 4 v Ljubljani, ki jih je odkritja grobov nakazujejo, da je bil ta prostor v največ 3,5 m pod današnjo hodno površino. izvajalo podjetje Avgusta, d. o. o., pod vodstvom 54 zgodnjem srednjem veku priložnostno uporabljen Vse plasti nad jezerskimi sedimenti so nato nastale D. Josipoviča (D. Josipovič, J. Rupnik, 2011, Po- EŠD: 329 za pokopavanje. kot polnilo erozijskega rečnega korita, ki je bilo ročilo o izvedbi predhodnih arheoloških raziskav Naselje: Ljubljana Izvajalec raziskave je bila MAGELAN Skupina, nekoč precej bolj plitvo in širše, kot je današnja v Ljubljani na Wolfovi ulici 4). Čeprav so bili gro- Občina: Ljubljana vodja Špela Tomažinčič. Preliminarno antro- Ljubljanica. Sama reka se je dokaj hitro umaknila bovi odkriti na dveh lokacijah, jih obravnavamo Ime: Ljubljana – arheološko najdišče Ljubljana pološko analizo je na terenu opravila Petra Leben proti jugu, v široki strugi pa se je izoblikovalo kot strukture nekoč enotnega grobiščnega pros- Področje: A - Seljak, zasebna raziskovalka s področja fizične močvirnato okolje poplavne ravnice. Na obrežju tora. Prostorska ločitev grobov je posledica un- Obdobje: rimsko obdobje, zgodnji srednji vek antropologije, strokovni nadzor pa Mitja Pergar, so bile plasti tanjše, saj je bilo to območje v daljšem ičenja dela grobiščnega prostora, ki je povezano s konservator, in Tonka Šoba, konservatorka iz ZV- obdobju pozne bronaste dobe verjetno nenehno v kasnejšo gradbeno zgodovino tega prostora. Infor- V vzhodnem delu Mestne četrti Mirje, parc. št. KDS, OE Ljubljana. uporabi. Da bi si ljudje osušili dostop do vode, macijski potencial odkritih grobov nam omogoča, 73/39, k. o. Krakovsko predmestje, ki leži pri- Maruša Urek, Špela Tomažinčič so ga takrat nasuli z ogromno količino odlomkov da ugotovimo čas pokopavanja ter da na podlagi bližno 40 m južno od južnega obzidja Emone, po lončenih posod. Sama brežina se je nato strmo ugotovljenih pravil in norm pri pokopavanju katerem je predmestje tudi dobilo ime, je bila v spustila v široko naravno strugo Ljubljanice. Sed- sklepamo tudi, kdo je bil tu pokopan. Čas poko- začetku leta 2012 zaradi rušitve starega dela ob- 55 imentacija v erozijskem rečnem koritu je bila ve- pavanja določata pridatka v dveh od skupno 13 jekta Mirje 3 s površino 183 m² in predvidene EŠD: 29688, 328, 8792 liko izrazitejša, predvsem debelejša in veliko bolj evidentiranih grobov, to sta novec Francesca I. novogradnje enakih tlorisnih gabaritov na izpra- Naselje: Ljubljana stratificirana zaradi nenehnega menjavanja sedi- iz Carrare, kovan med letoma 1355 in 1388, ter znjeni lokaciji izvedena predhodna arheološka Občina: Ljubljana mentacijskega okolja. Najstarejše ostaline človekove železna pasna spona z obročkom, ki je značilna za raziskava po metodi ročnega izkopa treh testnih Ime: Ljubljana – arheološko najdišče Prule, prisotnosti so bile z začetkov kulture žarnih grobišč čas od 13. do 15. stoletja. Odsotnost pridatkov, ki jarkov velikosti 1,6 x 1,6 m. Ljubljana – mestno jedro, Ljubljana – Kar- oziroma pozne, morda že srednje bronaste dobe. Z se odraža v razmerju med grobovi s pridatki in tis- V vseh testnih jarkih so bile plitko pod aktualno lovško predmestje izkopavanji smo lahko sledili postopnemu premi- timi brez njih, ter struktura pridatkov, tako delov hodno površino evidentirane antropogene plasti Naslov: Prule 9 kanju struge od Grajskega griča proti današnjemu noše kot tudi pridatkov, povezanih s pogrebnimi in strukture, ki jih povezujemo z urbanistično Področje: A toku. Zamočvirjeno sedimentacijsko okolje in običaji, kažeta na preprost, skromen pogrebni ureditvijo južnega emonskega predmestja in rabo Obdobje: prazgodovina, rimska doba visoka podtalnica sta ohranila veliko organskega obred in na zavezujoče norme glede prilaganja pri- tega prostora po koncu Emone. V testnem jarku materiala – lesa, semen, kosti ipd. Tako smo izko- datkov pokojnikov. Tudi lega grobov – skeleti so 1 je bila po celotni površina jarka na globini 0,35 Ekipa ZVKDS, CPA, je zaradi predvidene novo- pali tudi celo serijo dreves, ko so padla z brežine v ležali tesno drug ob drugem in drug na drugem – m evidentirana utrjena površina, zgrajena iz sred- gradnje stanovanjskega objekta izvedla pod vodst- rečno korito. Med vejevjem so bili najdeni še cele kaže na specifičen način pokopavanja v stisnjene, nje velikih prodnikov, med katere so bili ponekod vom Tine Žerjal, Mije Černe in Tine Nanut 13. posode, ženski kipec, dragoceni bronasti predmeti enako usmerjene vrste. vkomponirani apnenčasti lomljenci in odpadni septembra 2011 na parc. št. 13/28, k. o. Prule, (igle, nožek) in človeška lobanja. Obrežno na- Na podlagi teh sicer skromnih in indikativnih gradbeni material, predvsem tegole. Drugačen predhodne arheološke raziskave za določitev vse- sutje in najdbe v rečnem koritu obsegajo celoten arheoloških podatkov in historično-religioznih sedimentološki in stratigrafski zapis je bil v test- bine in sestave najdišča. V treh testnih jarkih je časovni okvir kulture žarnih grobišč, nekje do 8. dejstev, ki se nanašajo na srednjeveško topografijo nem jarku 2; pod 0,60 m debelim recentnim na- odkrila prazgodovinske in rimskodobne plasti stoletja pr. n. š. tega prostora, sklepamo, da je bil odkrit del samo- sutjem je ležala do 0,30 m debela ruševinska plast, ter najdbe. Nakazan pa je bil tudi že izvrsten ar- Močvirno sedimentacijsko okolje so zmotili stanskega pokopališča, ki je bilo namenjeno pred- v kateri je bilo več fragmentov antične keramike, heološki potencial z dobro ohranjenostjo kovin- močni aluvialni nanosi potoka ali potočkov z vsem za potrebe avguštinske redovne skupnosti. kosov gradbenega materiala in ostankov ometa. skih predmetov in predvsem izvrstno ohranjenos- Grajskega griča, ki so se čet območje izkopnega Odkrite grobove povezujemo s prvim obdobjem Tretjino testnega jarka smo z namenom natančne- tjo organskega materiala. Arheološka izkopavanja polja izlivali v strugo Ljubljanice. Prebivalci Prul bivanja samostanske skupnosti avguštincev eremi- jše določitve vsebine in debeline depozitov izpra- so se nato začela 6. decembra 2011 in z manjšimi so v tem času verjetno opustili intenzivno upo- tov »na hribcu pri sv. Martinu«, to je najkasneje znili do globine 0,90 m, na kateri smo evidentirali prekinitvami končala 25. maja. rabo tega dela brežine in jo prepustili naravi. Na od leta 1314 do leta 1491. Čas pokopavanja na v geološko osnovo vkopan zidani temelj. Med izkopavanji smo odkrili staro obrežje in obrežju so tanki aluvialni peščeni nanosi prekrili grobišču smo kljub skopim podatkom omejili V severozahodnem delu testnega jarka 3 je bil strugo Ljubljanice. Od 18. do začetka 20. stoletja starejše poznobronastodobno nasutje s keramiko. zgolj na obdobje prvega bivanja avguštincev na na globini 0,35 m odkrit skeletni grob. Tloris so velike regulacije njuno podobo zelo spreme- Na območju erozijskega rečnega korita, nekdanje tem prostoru, saj menimo, da bi za čas njihovega grobne jame je bil slabo prepoznaven, saj se za- nile. Pred tem je bila naravna struga Ljubljanice zamočvirjene poplavne ravnice, pa smo izkopali drugega bivanja tu od leta 1628 do leta 1784 v sutje grobne jame praktično ni razlikovalo od an- široka z veliko meandri in razširitvami. Raziskali celo stratigrafsko sekvenco strug (večinoma v zvezi s samostanskim pokopališčem moral obsta- tičnega ruševinskega sedimenta, v katerega je bil smo del desnega brega Ljubljanice na Prulah in smeri S–J) in peščenih plasti, ki so se ponekod jati pisni vir. grob vkopan. Slabše ohranjen skelet je ležal na ugotovili, da je v začetku pozne bronaste dobe ali močno odebelile. Peščeni sedimenti so se jezičasto Predhodne arheološke raziskave so izvedli Špela hrbtu, desna roka je bila iztegnjena ob telesu, leva morda proti koncu srednje bronaste dobe (Bd C, prepletali z muljastim sedimentom in nakazovali Tomažinčič in Tilen Podobnik iz MAGELAN je bila v komolcu pokrčena povsem nazaj. Skelet D) Ljubljanica svoje korito vrezala nekoliko višje na dinamiko zasipavanja tega nekdanjega sotočja Skupine, Dejan Češarek iz FIBULAFABULA, odrasle ženske (starejše od 18 let), s telesno višino od današnjega toka. S formiranjem struge je reka in bočno migracijo »deltne« sedimentacije. preliminarno antropološko analizo Petra Leben 156 cm, je bil usmerjen vzhod–zahod. Grob na odnesla holocenske plasti jezerske krede in mlajše Na območju erozijskega rečnega korita sta nato - Seljak, zasebna raziskovalka s področja fizične podlagi dokumentirane stratigrafije in nivoja sedimente, saj je bila pod najstarejšimi kulturnimi vse prekrila naplavinski sediment Ljubljanice iz

118 119 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ljubljana, Prule 9, ženska figurina (foto: N. Veršnik) Ljubljana, Prule 9, čiščenje lesene palisade v rimskem odvodnem jarku (foto: J. Hobič)

120 121 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

sive meljaste gline in nad njim koluvij z visoko janice v antiki) je postopno prehajal v bolj glineno nikov 44 – Poročila, str. 137–139). Sledile so ka- po nastanku Langusovih poslikav v kapeli sv. vsebnostjo oksidov. Kar nekaj stoletij kasneje, v naplavino, ki kaže na manjšo poplavno dejavnost pela sv. Valentina, kapela sv. Pashala Bajlonskega, Frančiška Asiškega te delno ohranil, jih ponekod mlajšehalštatskem obdobju (6.–5. stoletje pr. Ljubljanice na tem delu. Ta se ni umirila, saj je kapela sv. Srca Jezusovega, kapela Sv. treh kraljev preslikal ali pa na novo naslikal. n. š.), so brežino tlakovali. Za prvotno nasutje nato vse razen najvišje ležečih delov terena prekrila in nazadnje kapela sv. Frančiška. Veliko število restavratorskih posegov v preteklosti so uporabili predvsem lokalne peščenjake, med še s poplavnim sedimentom iz sive meljaste gline. Cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani spada je videz poslikav spremenilo do te mere, da je bila katerimi smo našli odlomke kačaste in certoške Nad njim se je nato začela oblikovati plast pa- med najpomembnejše baročne arhitekture na ponekod originalna slikovna površina z ometom fibule. Kasneje so izdelali novo močnejše tlako- leoornice, ki je dalj časa nastajala na prulskih Slovenskem. Prvo cerkev so avguštinci, katerih red vred izgubljena. Matej Sternen je s teh predelov vanje s prodniki ter kamni peščenjaka in apnenca. njivah pred srednjeveškim obzidjem. Bila je zelo je v Ljubljani zabeležen že pred letom 1324, na odstranil originalni omet in ga nadomestil z novim Enako kamnito tlakovanje je bilo odkrito na več različno ohranjena. Z gradnjo stanovanjske stavbe mestu današnje zgradili v prvi polovici 17. stoletja. v tehniki prave freske. Velika večina poslikav je lokacijah na Prulah, najdlje na območju Tribune v dvajsetih letih 20. stoletja je bila paleoornica Leta 1628 je temeljni kamen položil ljubljanski bila površinsko poškodovana do nerazpoznavnosti, 170 m stran, kjer se povezuje z mlajšehalštatskim pod zgradbo zapečatena. Na površinah okoli hiše škof Tomaž Hren, v istem letu je bila cerkev tudi zato je med drugim prihajalo tudi do večjih pres- in keltskim naseljem. Mlajšeželeznodobnim tlako- pa je ta plast paleoornice prevzela nove funkcije posvečena, a že leta 1645 so avguštinci v požaru likav (dunajska slikarja Klainert in Kastner sta po vanjem, ki so bila sicer močno uničena z novodob- travnatih površin vrta, ki so vplivale na nekoliko hudo poškodovano cerkev podrli in leto zatem potresu leta 1895 z neprimernimi oljnimi barvami nimi posegi, smo sledili po celotnem izkopnem drugačno sestavo. Z gradnjo večnadstropne vile začeli graditi novo. Za njeno gradnjo je zaslužen poleg poslikav na stropu ladje delno preslikala tudi polju, kar pomeni, da je bilo rečno korito takrat so bile arheološke plasti prerešetane. Na območju Konrad baron Russenstein, ki je v volilu zapisal, poslikave v kapelah). Slaba tehnologija in kvaliteta že močno pomaknjeno proti Ljubljanici. kleti so bile praktično popolnoma uničene, med- naj se zgradi nova cerkev in se posveti Marijinemu ometa, potres, onesnaženje urbanega okolja, vlaga Nad vmesnim koluvijem smo nato odkrili an- tem ko so bile drugje odstranjene le na območju oznanjenju, v njej pa naj se uredi kapelica po v zidovju in kar štirje obnovitveni posegi v pretek- tično hodno površino z različnimi strukturami. temeljev in infrastrukturnih vodov. Največje un- zgledu Marijine cerkve v Loretu. Omenjena kapela losti so botrovali nastanku raznovrstnih poškodb. Najizrazitejši je bil odvodni jarek (U-profila) z ičenje je v bistvu sledilo šele z rušitvijo hiše in je bila posvečena leta 1669, cerkev pa je leta 1700 Stanje močno uničenih poslikav je zahtevalo leseno palisado, ki je verjetno varoval Prule pred njenih temeljev. posvetil knezoškof Sigmund Krištof grof Herber- premišljen, skrbno načrtovan in interdisciplinarno poplavljanjem Ljubljanice. Spuščal se je z vzhoda Izvedena izkopavanja so izjemno pomembna stein. Ob koncu 17. stoletja je bil z jožefinskimi zasnovan konservatorsko-restavratorski poseg. Z proti zahodu (z rahlim odklonom proti severo- za geološko zgodovino nastanka Ljubljanice in reformami avguštinski red ukinjen, v cerkev in uporabo sodobnih konservatorsko-restavratorskih zahodu), poševno na desni breg Ljubljanice. Za spreminjanja njenega toka, za spoznavanje de- samostan pa so se naselili frančiškani, ki imajo še tehnik in metodologij so danes poslikave umet- dodatno obrambo pred poplavami so v jarku javnikov obrečnega sedimentiranja poplavne rav- danes v posesti celoten kompleks. nikov v kapelah ponovno zaživele v koloritu svo- postavili leseno pregrado iz navpičnih kolov in nice in ne nazadnje za sedimentološke procese na Cerkev je zasnovana kot zgodnjebaročna enoladij- jega časa. lesenega prepleta. Na notranji strani pregrade so Ljubljanskem barju, ki je bogato z arheološkimi ska bazilika z dvema vencema stranskih kapel. Fa- Celovit konservatorsko-restavratorski poseg je si sledile predvsem nasute plasti, medtem ko je bil ostanki. sado členijo mogočni pilastri, njen višji srednji del med drugim vključeval tudi temeljit pregled pred- jarek na zunanji strani pregrade očitno še odprt, Tina Žerjal, Mija Černe, Tina Nanut zaključuje trikotno čelo, ki ga ob straneh podpirata hodnih restavratorskih posegov, umetnostnozgo- saj je Ljubljanica ob visokih vodah vanj nanašala dve voluti. Do vhoda vodi polkrožno zasnovano dovinskih dejstev, številne naravoslovne analize in glinene sedimente. V jarku je bilo najdenih veliko triramno stopnišče, ki je bilo zgrajeno ob regulaciji meritve ter diagnosticiranje vzrokov in posledic celih posod in oljenk ter nasutij opek in keramike. 56 trga v prvi polovici 19. stoletja. Leta 1858 je bila poškodb. Na stenskih poslikavah so bile v skladu Ostanki oglja in zaplat ožgane zemlje med ra- EŠD: 1978 cerkvena fasada popolnoma prenovljena, krasila pa s sodobno tehnologijo izvedene naslednje preis- zličnimi sedimenti pa kažejo bodisi na to, da je Naselje: Ljubljana jo je Goldensteinova freska, dokler te ni leta 1883 kave: fotografija ultravijolične fluorescence, termo- sama pregrada v nekem trenutku pogorela, bodisi Občina: Ljubljana zamenjala Wolfova. Potres leta 1895 je cerkvi grafska analiza, optična mikroskopija stratigrafij na dejavnosti, povezane z ognjem v samem jarku Ime: Ljubljana – cerkev Marijinega oznanjenja bolj ali manj prizanesel, zato prenova ni posegla vzorcev, mikroramanska spektroskopija, infra- ali v njegovi bližini. Prav tako so obrambi pred Področje: R v njeno osnovno obliko (Breda Mihelič, Ljubljana rdeča spektroskopija s Fourierevo transformacijo visokimi vodami verjetno služile strukture jugo- Obdobje: prva polovica 19. stoletja (1845–1855), PREŠERNOV TRG V LJUBLJANI, Razprave in (FTIR), vrstična elektronska mikroskopija z en- zahodno od jarka, bližje Ljubljanici. V jugovzhod- druga polovica 19. stoletja (1882) članki, str. 206–207). ergijsko disperzivno spektroskopijo (SEM-EDS), nem delu izkopnega polja smo namreč odkopali Notranjost cerkve do 19. stoletja ni bila poslikana. določitev vodotopnih soli, določitev mikroklime drugačno stratigrafijo. Ljubljanica je v nekem tre- Projekt, ki je trajal šest let (od leta 2006 do leta Med letoma 1845 in 1855 je nato Matevž Lan- v posameznih kapelah (meritve temperature in nutku naredila preboj do odvodnega jarka in v to 2012), je zajemal konservatorsko-restavratorske gus poslikal stranske kapele, prezbiterij in ladjo. vlage) in encimski imunski test (ELISA). poglobitev nato nanosila serijo glinenih naplavin. posege na stenskih slikah Matevža Langusa in Ja- Langus je bil v svojem času in okolju med najbolj Poseg v prvi kapeli je bil namenjen določitvi Zatem je bil vzporedno z večjim jarkom izdelan neza Wolfa, kamnitih oltarjih ter oltarnih slikah v cenjenimi slikarji, poslikava frančiškanske cerkve pravilne metodologije dela za vse nadaljnje ka- manjši obrežni nasip. Višje na kopnem, za proti- šestih stranskih kapelah cerkve Marijinega oznan- Marijinega oznanjenja v Ljubljani pa pomeni pele, z upoštevanjem vseh že uspešno vpeljanih poplavno obrambo (severovzhodno od odvod- jenja. Obnova stenskih poslikav v kapelah je zaje- vrhunec njegovih del, naslikanih v tehniki prave novih italijanskih metodologij, uporabljenih na nega jarka), smo izkopali še nekaj nasutij, kurišč, mala več kot 600 m2 površine. Gre za enega večjih freske. Zgodovino svojega dela v tej cerkvi je slikar Quaglievih poslikavah v stolni cerkvi sv. Nikolaja linearnih kamnitih struktur, odpadnih jam in in kompleksnejših projektov na področju reševanja zapisal na zahodni steni na koru v dveh vzporednih v Ljubljani. Obnova prve kapele je bila skoraj v utrditev tal. Nedvomno so bile sočasne rimskemu problematike propadanja stenskih poslikav v zad- napisih v nemškem in slovenskem jeziku (France celoti zasnovana na bolj ali manj uspešnih testi- vojaškemu taboru na lokaciji Tribuna v poznoav- njih letih. Stele, Kronika slovenskih mest (1935); Marijino ranjih in določanju najprimernejše metodologije. gustejskem obdobju (začetek 1. stoletja. n. š.). Obnova se je začela s pilotskim projektom Re- vnebovzetje pri frančiškanih v Ljubljani, str. 221). Izkazalo se je, da so stenske poslikave Matevža Rimskodobne hodne površine in najmlajša pol- stavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne Do danes so se ohranile le Langusove poslikave v Langusa zaradi velike izgube osnovnega veziva – nila jarka je na celotnem izkopnem polju prekril dediščine v kapeli sv. Lucije, Apolonije in Agate stranskih kapelah. Ladjo in prezbiterij je namreč apna v ometu – in barvnih plasti kljub odličnim koluvij, ki je nastajal pod enakimi naravnimi pro- leta 2006 (omenjeni projekt je z vsemi umetnos- slikar in restavrator Matej Sternen med letoma tehnološkim možnostim, ki smo jih imeli na voljo cesi kot koluviji pod antičnimi ostanki. Le v ju- tnozgodovinskimi, ikonografskimi in strokovnimi 1925 in 1933 na novo poslikal, kapele pa restavri- v Restavratorskem centru, potrebovale drugačen, govzhodnem delu izkopa (območje preboja Ljubl- opombami natančneje opisan v Varstvu spome- ral. Pred njim je slikar Janez Wolf le nekaj desetletij boljši način nadomeščanja oslabljenega anorganskega

122 123 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja: Matevž Langus, kapela sv. Lucije, Apolonije in Agate, 1845–55, tehnika prave Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja: Matevž Langus, kapela sv. Srca Jezusovega, 1845–55, tehnika prave freske, freske, južna stena pred konservatorko-restavratorskimi posegi (foto: T. Benedik) detajl pred konservatorko-restavratorskimi posegi (foto: T. Benedik)

124 125 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja: Matevž Langus, kapela sv. Lucije Apolonije in Agate, 1845–55, tehnika prave freske, fotografija med konservatorko-restavratorskimi posegi; utrjevanje barvne površine (foto: K. Križančič)

veziva z novim. V letu 2007 smo zato v Slovenijo national Meeting on Architectural Heritage of the povabili italijanske strokovnjake, da bi predstavili Mediterranean na Portugalskem oktobra 2009 popolnoma nov način utrjevanja stenskih poslikav (LESAR KIKELJ, Martina, KRAMAR, Sabina, z nanodelci kalcijevega hidroksida v alkoholu – MLADENOVIČ, Ana, MAUKO, Alenka. Izbira nanoapno. Prvi rezultati uporabe nanoapna so bili najprimernejšega utrjevalca pri obnovi Langusovih odlični, saj je končna izbira metodologije temeljila stenskih poslikav v cerkvi Marijinega oznanjenja v na načinu utrjevanja, pri katerem so bili uporabljeni Ljubljani = Selection of the most suitable consol- izključno kompatibilni materiali. idant in the restoration of Langus’s wall paintings Vzporedno z obnovo so na projektu pomemben del in the Church of the Annunciation in Ljubljana. zajemale tudi različne raziskave. Poleg osnovnih, že Vars. spomenikov, 46, 2011, str. 195–223). omenjenih analiz velik prispevek k obnovi sten- Konservatorsko-restavratorski posegi so poleg skih poslikav pomeni projekt Laboratorijsko ter in predhodnega utrjevanja ter utrjevanja in odstran- situ vrednotenje efektivnosti različnih utrjevalnih jevanja neustreznih plasti s slikovne površine vkl- sredstev pri stenskih poslikavah ter vrednotenje jučevali tudi postopke odstranjevanja neustreznih učinkovitosti utrjevanja z nanoapnom pri stenskih recentnih beležev, nadomeščanje starih ometov z poslikavah, ki je potekal v sodelovanju z Zavodom novimi apnenimi do nivoja originalne poslikave, za gradbeništvo. Osnovni cilj opravljenih analiz je injektiranje, strapiranje nekaterih podmehurjenih bila primerjalna študija različnih utrjevalcev ter predelov ometa, retušo in rekonstrukcijo. Za ko- njihov učinek na slikovno površino, z meritvami rektno izvedbo estetskega dopolnjevanja slikovnih pred nanosom in po njem. Prvi rezultati analiz slojev in rekonstrukcije na mestih manjkajočih de- ometov obravnavanih poslikav so bili predstavljeni lov poslikav je bilo na podlagi raziskav in študij ob- Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja: Janez Wolf, kapela sv. Frančiška, 1883, tehnika prave freske, celota po konserva- in objavljeni na konferenci RIPAM 3; 3th Inter- stoječih Langusovih in Wolfovih poslikav v drugih torko-restavratorskih posegih (foto: T. Benedik)

126 127 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 objektih narejenih več risarskih in računalniških 57 študij (natančnejši opis izbrane metodologije EŠD: 1978 čiščenja in utrjevanja je zapisan v Varstvu spome- Naselje: Ljubljana nikov 45 – Poročila, str. 111–113). Občina: Ljubljana V kapeli sv. Frančiška Asiškega, ki jo je leta 1883 Ime: Ljubljana – cerkev Marijinega oznanjenja poslikal Janez Wolf, je bilo treba poleg že omen- Naslov: Prešernov trg 4 jene problematike čiščenja in utrjevanja poslikav Področje: R ugotoviti tudi pravilen način odstranjevanja neus- Obdobje: sredina 17. stoletja, 1645–1660, prva treznega utrjevalca Calatona, ki je bil v preteklem četrtina 18. stoletja, 1703–1706 restavratorskem posegu nanesen po vsej severni, južni in vzhodni steni; obok kapele je bil izvzet. Na oddelku za štafelajno slikarstvo ZVKDS Re- Calaton je tekoči najlon, ki je topen v alkoholu. stavratorskega centra v Ljubljani je bilo med le- Kjer je bil v preteklosti apliciran na površino pos- toma 2007 in 2011 konserviranih in restavriranih likav, se je sčasoma spremenil v netopno snov, dvanajst slik z upodobitvami svetnikov in sveto- površinski film, ki je le stežka odstranljiv. Ten- pisemsko motiviko iz stranskih kapel cerkve Mar- zijske sile znotraj snovi so negativno delovale na ijinega oznanjenja. Restavriranih je bilo pet večjih barvno plast, saj je krčenje utrjevalca povzročilo oltarnih slik in sedem slik manjšega formata, ki odstopanje barvne površine od intonnaca. Na mes- visijo v atiki oltarnih nastavkov ali stojijo na ol- tih, kjer je bila ob nanosu v preteklosti barvna plast tarnih menzah oziroma so nanjo pritrjene. dokaj stabilna, je bil Calaton lažje odstranljiv ka- Kapela sv. Lucije, Apolonije in Agate: kor tam, kjer je nadomestil originalno vezivo in se 1. Josef Ferdinand Fromiller, Sv. Lucija med sv. popolnoma spojil z uprašenimi pigmenti. Zaradi Agato in Apolonijo, 18. stoletje, 234 x 127 cm, netopnosti ga z nekaterih mest nismo odstranili, olje na platnu. ker bi bili s tem izgubljeni tudi vsi preostali origi- 2. Valentin Metzinger, Sveta Katarina in Barbara, nalni pigmenti. Za dodatno odstranjevanje neus- 18. stoletje, 78 x 132,5 cm, olje na platnu. treznega utrjevalca je bil uporabljen postopek čiščenja z ionskimi smolami čez japonski papir. 3. Henrika Langus, Srce Marijino, 1857, 60 x 48 Smole z ionskimi izmenjevalci so netopni organ- cm, olje na platnu. ski polimeri v obliki majhnih delcev, ki služijo Kapela sv. Valentina: kot medij za prehajanje ionov iz snovi, s katerimi 4. Valentin Metzinger, Sv. Valentin, 1733, 167,3 x pridejo v stik. Prevzemajo pozitivno ali negativno 118,3 cm, olje na platnu. nabite ione (katione ali anione) ter jih menjajo za 5. Neznani avtor, Svetnik ob bolniku, datacija ione nasprotnih polov. Smole v desti- lirani vodi neznana, 63,5 x 53,3 cm, olje na platnu. so na površini delovale do njihove osušitve, nato Kapela sv. Pashala Bajlonskega: so bile odstranjene z naravno spužvo in vodo. 6. Pater Blaž Farčnik, Sv. Pashal Bajlonski, 1933, Delno omehčan Calaton je bil nato mehansko s 240 x 128,5 cm, olje na platnu. skalpeli odstranjen s površine. Postopek je dolgo- 7. Pater Blaž Farčnik, Sv. Nikolaj Tolentinski, trajen in zahteva natančnost. Učinkovitost izbrane 1933, 134 x 86 cm, olje na platnu. metodologije še ni popolnoma zadovoljiva, zato v Kapela Srca Jezusovega: sodelovanju z naravoslovnim oddelkom še vedno 8. Neznani avtor, Srce Jezusovo, predvidoma 19. potekajo raziskave, usmerjene k izboru optimalne stoletje, 249,5 x 125,3 cm, olje na platnu. rešitve za odstranjevanje netopnih utrjevalcev. 9. Josef Edgar Kleinert, Krst na reki Jordan, 1903, Konservatorsko-restavratorske posege na stenskih 42 x 40 cm, olje na bakreni plošči. poslikavah je ves čas spremljala strokovna komis- 10. Josef Edgar Kleinert, Marija z Jezuščkom in ija. Pri sklopu restavriranja stenskih poslikav so mladim Janezom Krstnikom, 1903, 42 x 40 cm, sodelovali Martina Lesar Kikelj, vodja restavra- olje na bakreni plošči. torskega posega na stenskih slikah (ZVKDS, Kapela Sv. treh kraljev: Restavratorski center, Oddelek za stenske slike), 11. Andrej Janez Herrlein, Poklon Svetih treh kraljev, sodelavci ZVKDS Restavratorskega centra ter ve- 1789, 321,5 x 194 cm, olje na platnu. liko število zunanjih sodelavcev. 12. Ivan Franke, Sv. Anton Padovanski, 1873, Martina Lesar Kikelj 95 x 82,5 cm, olje na platnu.

Slike izvirajo iz različnih časovnih obdobij. Najstarej- ša slika J. F. Fromillerja Sv. Lucija med sv. Agato Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja, Andrej Janez Herrlein, Poklon Svetih treh kraljev, 1789, 321,5 x 194 in Apolonijo je datirana v leto 1702, najmlajša cm, olje na platnu, slika pred konservatorsko-restavratorskimi posegi (foto: E. Frljak Gašparović)

128 129 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

slika Sv. Pashal Bajlonski pa je bila naslikana leta je bilo določeno optimalno sredstvo za njihovo 1933. Razen dveh manjših slik na bakreni plošči odstranjevanje. Neustrezni materiali starih pose- so vse naslikane na tkani nosilec v (predvidoma) gov, kot so podlepljanje, zaplate, ostanki lepil, oljni tehniki. Stopnja poškodovanosti je bila od kitanja, retuše in preslikave, so bili odstranjeni z slike do slike različna. Vsaka slika je bila obrav- metodami, ki niso negativno vplivale na zgradbo navana individualno. Celovit konservatorsko-re- slik. Krhke slikovne plasti so bile stabilizirane. stavratorski poseg je med drugim vključeval tudi Poškodbe tkanih nosilcev so bile sanirane z vstavl- temeljit pregled starih restavratorskih posegov ter janjem koščkov platna, ki ima podobne lastnosti diagnosticiranje vzrokov in posledic poškodb. kot originalno platno: podobno debelino niti in Pred vsako intervencijo je natančen pregled slike gostoto tkanja. Tkani nosilci, ki niso več opravljali bistvenega pomena. Na podlagi natančnega pre- svoje funkcije, so bili podprti z dodatno tkanino, gleda je bil za vsako sliko posebej izdelan zapisnik ostalim pa so bili na robove pritrjeni trakovi, ki o stanju pred posegom. Vsaka slika je bila nato so omogočali ponovno napenjanje platna na detajlno fotografirana pri vidni svetlobi in nato še nove lesene podokvirje ustrezne izdelave. Kitanju pri osvetlitvi z ultravijolično lučjo. Po potrebi sta poškodb slikovnih plasti sta sledila retuširanje in bili izvedeni tudi rentgenska radiografija in ma- končni nanos zaščitnega laka. Robovi slik so bili terialna analiza odvzetih vzorcev slikovnih plasti. zaščiteni s klejnim trakom, hrbtišča pa s tankimi Vse slike, razen upodobitev sv. Pashala Bajlon- lesenimi ploščami, ki preprečujejo akumulacijo skega, so bile v preteklosti že restavrirane. Žal se je nečistoč na hrbtišču. velika večina starih posegov z leti izkazala za neus- Zaradi omejitve obsega povzetka poročila bom trezne. Platnene zaplate, s katerimi so bile z neus- podrobno predstavila konservatorsko-restavrator- treznim lepilom s hrbtišča prelepljene raztrganine ski poseg zgolj na sliki Poklon Sv. treh kraljev A. na nekaterih nosilcih, so se z leti začele odražati J. Herrleina. Slika je bila ob prevzemu v slabem na licu slike, stari kiti so spremenili volumen ter stanju. Razpadajoči leseni podokvir nosilcu ni postali opazni in moteči, prav tako stare retuše, ki omogočal ustrezne napetosti, zato je bil ta ohla- so večinoma potemnele, preslikave pa so sporne že pen in se je lokalno gubal. Okrasni okvir je bil na same po sebi, ne glede na to, kako odlično so ton- podokvir pritrjen z žebljički kar skozi lice slike, kar sko izvedene. Na vseh slikah je bila, tako na licu je povzročilo hude poškodbe nosilca in slikovnih kot tudi na hrbtu, debela plast umazanije, sestavl- plasti. Podloga in barvne plasti so bile močno raz- jene iz prahu, saj, pajčevin, iztrebkov insektov ipd. pokane, robovi razpok so se vihali navzgor, koščki Velik problem so pri vseh slikah na tkanih nosilcih pa so se ponekod luščili in odpadali od nosilca. predstavljali tudi leseni podporni okvirji. Naj so Lice slike je bilo premazano z več plastmi laka, ki bili zamenjani, popravljeni ali originalni, na vseh je z leti močno potemnel in porumenel, pokrivala so bile vidne izletne luknjice insektov, bili so brez ga je tudi debela plast umazanije. Opazni so bili zagozd in nujnega distančnega roba, ki preprečuje tudi stari restavratorski posegi. Velika raztrganina stik tkanega nosilca z letvicami podokvirja. Letvice na nosilcu je bila sanirana s platneno zaplato s so se tako sčasoma začele odražati na licu slike, hrbtišča slike. Na tem mestu je kit prekrival tudi posledično pa je na teh območjih prišlo do bolj ali velik del originalne barvne plasti. Retuše so po- manj hudih deformacij, ne samo nosilca, ampak temnele, vidne so bile tudi preslikave. tudi slikovnih plasti. Na večjih oltarnih slikah so Pred začetkom konservatorsko-restavratorskih del bile letvice okrasnih okvirjev na slike pritrjene kar je bila slika natančno pregledana, naravoslovne skozi lice. Prav tako so bile nekatere slike kar skozi preiskave so obsegale pregled z ultravijolično lica z žebljički napete na podporni okvir. Zaradi lučjo, stratigrafijo slikovnih plasti, fluorescenco takšnih nestrokovnih posegov so bili robovi neka- UV-fotografije in rentgensko radiografijo. S preis- terih slik močno poškodovani. Najpogostejše kavami so bili pridobljeni pomembni podatki poškodbe, ki so se pojavljale na tkanih nosilcih, so o sestavi slikovnih plasti in lakov, natančno so bile nagubanost, deformacije, raztrganine, luknje, bila locirana mesta retuš in preslikav. Demon- predrtine, rja in manjkajoči deli, tipične poškodbe taži okrasnega okvirja sta sledili sondiranje in slikovnih plasti pa razpokanost, deformacije, me- odstranjevanje umazanije ter starih potemnelih hanske poškodbe, krušenje, odpadanje in manj- zaščitnih plasti z lica slike z acetonom, preslikave kajoči deli. pa so bile odstranjene s 5-odstotno raztopino Natančnemu pregledu slike in analizi pridobl- dimetilsulfoksida v etil acetatu. Lice slike je bilo jenih rezultatov naravoslovnih preiskav je sledilo nato zaščiteno z lističi specialnega brezkislinskega sondiranje površinske nečistoče ter potemnelih in papirja, premazanimi s 5-odstotno raztopino Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja, Andrej Janez Herrlein, Poklon Svetih treh kraljev, 1789, 321,5 x 194 cm, porumenelih zaščitnih plasti, na podlagi katerega Mowiola v vodi. Lističi so preprečevali morebitno olje na platnu, odstranjevanje površinske nečistoče in zaščitnih slojev (foto: E. Frljak Gašparović)

130 131 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja, Andrej Janez Herrlein, Poklon Svetih treh kraljev, 1789, 321,5 x 194 cm, olje na platnu, mehansko odstranjevanje nečistoče s hrbtišča slike (foto: E. Frljak Gašparović)

krušenje in odpadanje koščkov slikovnih plasti ob sloja sta se med seboj močno povezala, zato je snemanju slike s podokvirja. bilo odstranjevanje izredno težavno, dolgotrajno Sledilo je odstranjevanje zaplat s hrbtišča slike: in se je izvajalo s pomočjo mikroskopa. Manjka- klejno lepilo je bilo s pomočjo vlaženja zmehčano, joči deli nosilca so bili nato sanirani z vstavljan- zato odstranjevanje krp ni bilo težavno. Ostanki jem koščkov platna, ki ima podobne lastnosti kot lepila so bili odstranjeni s kostnimi skalpeli, originalno platno. Največji problem je predstavl- umazanije s hrbtišča slike pa s ščetko s tršimi jala 45 cm dolga raztrganina na nosilcu. Snemanje ščetinami in gobico Wishab. Slikovne plasti so slike z oltarja je namreč odkrilo dokumentarni bile nate stabilizirane s 15-odstotnim Bevo 371 v zapis v gotici, ki se razprostira po celotni pov- White spiritu. Segreta mešanica je bila nanesena ršini hrbtišča slike. Zapis, ki je najverjetneje delo na hrbtišče slike, sušenju pa je sledila obdelava avtorja, je dragocen dokument, ki nedvoumno in slike oziroma aktivacija lepilne mase v toplotni natančno navaja avtorja, naročnike, ceno, lokacijo nizkotlačni mizi pri temperaturi 65 °C. Po od- in celo datum naročila. Glede na poškodbe nosilca, stranjevanju lističev z lica slike se je pokazalo, da upoštevajoč dejstvo, da se slika po posegu vrača v slikovne plasti niso dovolj utrjene, zato je bil ce- cerkveni objekt, bi bilo morda najprimernejše, da loten postopek ponovljen še na licu slike. bi tkani nosilec med samim konservatorsko-re- Sledilo je mehansko odstranjevanje starih kitov. stavratorskim posegom podlepili z dodatno tka- Na območju velike raztrganine na nosilcu je kit nino, a so bile zaradi neprecenljivega dokumen- Ljubljana, cerkev Marijinega oznanjenja, Andrej Janez Herrlein, Poklon Svetih treh kraljev, 1789, 321,5 x 194 prekrival velik del originalne barvne plasti. Oba tarnega zapisa vse poškodbe obdelane lokalno. cm, olje na platnu, slika po konservatorsko-restavratorskih posegih (foto: E. Frljak Gašparović)

132 133 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Raztrganina je bila sanirana z apliciranjem lane- 58 Stanje slik pred konservatorsko-restavratorskim bila izvedena natančen popis in fotografska do- nih niti čez lepilni film Beva, dodatno ojačan z EŠD: 1980 posegom ni bilo zadovoljivo, obravnavane slike pa so kumentacija stanja slik. Opravljenih je bilo tudi izredno tankim, brezkislinskim papirjem. Niti Naselje: Ljubljana nujno potrebovale celovit konservatorsko-restavrator- nekaj osnovnih preiskav. Slike so se pregledale pri so bile na film Beva pritrjene s pomočjo grelne Občina: Ljubljana ski tretma, ki bi upočasnil propadanje slik, jih stabi- vidni, stranski in UV–svetlobi, naredila se je tudi lopatice in na koncu prepojene še s 15-odstotno Ime: Ljubljana – cerkev Sv. trojice liziral oziroma eliminiral možnost širjenja poškodb fotografija UV-fluorescence. Na sliki Križanje se je raztopino Beve 371 v White spiritu. Z lepilnim Naslov: Slovenska cesta 21 v prihodnosti ter tudi izboljšal njihov estetski poten- izvedla tudi rentgenska radiografija, ki je dokazala filmom in specialnim papirjem so bili ojačani tudi Področje: R cial. Slike so bile napete na neprimerne originalne preslikavo. trije šivi na nosilcu. Sledila je ponovna obdelava Obdobje: 1718–1726, 1930 podokvirje, izdelane iz domnevno smrekovega Kljub izjemno podobni tehnologiji in stanju slik slike v toplotni nizkotlačni mizi, kjer so se lepilne lesa ter brez križnih letev in zagozd. Neprime- se te niso konservirale-restavrirale generično, z komponente na temperaturi 65 °C reaktivirale, Med januarjem 2011 in februarjem 2012 se je ren je bil tudi način pritrditve tkanih nosilcev uporabo enakih konservatorsko-restavratorskih nizek tlak pa je omogočil, da so se vsi elementi na Oddelku za štafelajno slikarstvo ZVKDS Re- na podokvirje. Dimenzije tkanih nosilcev so bile tehnologij in metodologij, temveč so se postopki med seboj močno in enakomerno povezali. Z up- stavratorskega centra v Ljubljani pod vodstvom pri nekaterih slikah nekoliko manjše od dimenzij in materiali prilagajali vsaki posamezni sliki. Pri orabo lokalnih rešitev pri metodologiji dela je bil Barbke Gosar Hirci opravil konservatorsko-re- podokvirjev, posledično so bili zgornji in/ali spod- enakih postopkih na različnih slikah se je tudi konservatorsko-restavratorski problem uspešno stavratorski poseg na šestih slikah iz cikla pet- nji robovi slik pritrjeni na čelno stran zgornje in/ načrtno poseglo po različnih tehnologijah in rešen, neprecenljivi dokument o preteklosti pa najstih baročnih slik Skrivnosti rožnega venca, ki ali spodnje letve podokvirja, preostanek letve pa je metodologijah, ki so bile podobno ustrezne, zato je tako ohranjen in prezentiran. Sledilo je kitanje visijo na stenah prezbiterija in ograjah ladijskih bil ponekod poslikan. Napetost nosilcev je pred- bo v prihodnje mogoče slediti različnemu odzivu poškodb slikovnih plasti s kitom, pripravljenim iz empor v župnijski cerkvi Sv. trojice v Ljubljani. vsem v teh primerih precej popustila, tako da so izbranih materialov v enakih klimatskih pogojih. akrilne emulzije in fino mlete bolonjske krede. Na Avtorstvo slik trenutno še ni povsem pojasnjeno – se dotikali letev podokvirjev, ki so se posledično Na slikah se je najprej izvedla demontaža letev območju velike raztrganine je bil za kitanje up- J. Veider avtorja omenja zgolj z imenom Beneški začele odražati na licih slik; nosilci so se večinoma okrasnega okvirja, na slikovni površini slik se je orabljen kit, pripravljen iz 40 odstotkov Beve in slikar, slike iz cikla pa kot beneške. Datira jih v 17. začeli posedati, opazna je bila lokalna nagubanost opravil postopek sondiranja, s čimer so se določili bolonjske krede. Slika je bila nato napeta na nov stoletje, pravi pa tudi, da naj bi bila skupina slik platen. Niti nosilcev so bile na nekaterih mestih odzivnost originalnega in sekundarnega materiala podokvir ustrezne izdelave. Natančni obdelavi rožnovenskih skrivnosti delo dveh avtorjev (Janez preperele, splošna oksidacija platen je močno ter plasti nečistoč na posamezna anorganska in or- zakitanih površin je sledilo podlaganje kot prva napredovala predvsem na robovih, ki so bili v stiku ganska topila. Na slikovno površino se je pred od- Veider, Slike v Uršulinskem samostanu v Ljubl- faza retuširanja. Za podlaganje retuš so uporabljeni z lesenimi letvami. Nosilna funkcija večine nosil- stranjevanjem slik s podokvirjev v večini primerov jani, Zbornik za umetnostno zgodovino, zvezek kakovostni gvaši. Toni podlaganja so bili svetlejši cev je bila vprašljiva. Na hrbtiščih posameznih slik aplicirala začasna zaščita barvne plasti, izvedena z 1/2, letnik XX, 1944, Ljubljana, str. 98–136). in hladnejši od originalnega tona. Prvi fazi re- se je razrastla plesen, madeži so bili ponekod vidni lepljenjem specialnega papirja (Lens Tissue L2) s tuširanja sta sledila lakiranje slike z damarjevim Dve imeni, ki se zadnja leta pojavljata v povezavi tudi na licih slik. Slike so bile močno onesnažene 4-odstotno raztopino HPC (Klucel G) v vodi. Po lakom in finalizacija retuše, ki se je izvajala s smol- z možnim avtorstvom slik, sta Nicolò Bambini s prašnimi delci in drugimi nečistočami. Barvna snemanju slik s podokvirjev je sledilo mehansko nimi barvami. Pripravljene barve so se nanašale na in Simone Gionima, italijanska slikarja, živeča v plast in podloga sta bili marsikje močno razpokani. čiščenje hrbtišč slik. Zaradi preperelosti tkanih različne načine: v obliki črtic ali pikic, lahko pa drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja – Večina poškodb je bila skoncentrirana na robovih nosilcev in lokalnega odpadanja barvne plasti in/ tudi kot lazure, tako da so se retuširana območja oba sta namreč avtorja tudi nekaj drugih slik, ki so slikovnih polj – pri vseh slikah žalostnega dela gre ali podloge je bilo treba večino slik utrditi vsaj s čim bolj približala originalu. Finalizaciji retuše je v uršulinski cerkvi oziroma samostanu (Blaž Res- za pas širine pribl. 5 cm, ki so ga prekrivale letve hrbtne strani in jih izravnati v nizkotlačni mizi sledilo ponovno lakiranje z damarjevim lakom, ki man, Uršulinke v Ljubljani, KNSS 213, Ljubljana okrasnega okvirja. Okrasni okvirji žalostnega dela pri primerni temperaturi – kot utrjevalno sredstvo je bil na lice slike nanesen z ustrezno kompresijsko 2010, str. 84). cikla niso bili oblikovani kot samostojna celota, se je uporabila ustrezna koncentracija Plexisola P pištolo. Obravnavani cikel slik se deli na tri dele – veseli, temveč so bile okrasne letve posamezno pritrjene 550-40 v petrolu ali white spiritu. Z barvne plasti Konservatorsko-restavratorski posegi na slikah žalostni in častitljivi del. Vsakega sestavlja serija na slike, in sicer na čelne strani letev podokvirja, vseh slik je bila odstranjena površinska umaza- so potekali v skladu z upoštevanjem­ sodobnih petih slik. Konservatorsko-restavratorska obrav- skozi lica slik. Po demontaži okrasnih letev so bile nija, bodisi z umetno slino (pH 7) ali pufersko standardov, ki veljajo v stroki. Temeljno vodilo nava se je vpeljala na eni izmed slik veselega dela tako na slikah vidne luknje zaradi moznikov in raztopino s pH-vrednostjo 5,5. Z določenih slik za ustrezno izbiro konservatorsko-restavrator- cikla (Dvanajstletni Jezus v templju) in na vseh žebljev, ki so zadevale vse plasti slik. Rdečerjava se je z izbranim polarnim topilom (aceton ali etil skih postopkov na umetninah so bili tehnološka petih slikah žalostnega dela (Krvavi pot, Bičanje, podloga in barvna plast slik sta bili v povprečju in laktat) odstranil tudi sekundarni lak, za odstran- zgradba slike ter stanje in okolje, v katerem je bilo Kronanje, Križev pot in Križanje) – poimenovanje z izjemo slikovnih robov dobro ohranjeni. Barvna itev bolj polarnih plasti (predvsem manjših retuš likovno delo. Postopki so bili izvedeni z materi- slik je povzeto po J. Veiderju. plast, samostojno ali s podlogo, se je ponekod in preslikav) pa so se izbrale nizke koncentracije ali, ki omogočajo reverzibilnost, brez uporabe de- Slike so naslikane v tehniki olje na platnu in iz- v manjši meri krušila. Vse slike so v preteklosti aprotičnega polarnega topila DMSO v etil ace- struktivnih metod. jemno podobnih dimenzij – povprečno merijo doživele vsaj en obnovitveni poseg. Letve okras- tatu. Preslikava, ki predstavlja motiv Križanja, se je V projektu so sodelovali restavratorji ZVKDS Re- 141 cm x 113,5 cm, z manjšimi odstopanji. Skoraj nih okvirjev vseh slik, narejene domnevno iz li- v celoti ohranila, saj bi z njeno odstranitvijo prišlo stavratoskega centra Barbka Gosar Hirci, Emina povsem identične so tudi tehnološka izvedba slik in povine in rezbarjene v motivu akantovega oziroma do spremembe motivike žalostnega dela rožnoven- Frljak Gašparović, Miha Pirnat; Zoja Bajdé, Sanela njihova oprema oziroma sestavni elementi. V slikar- hrastovega lista, so bile v preteklosti na novo po- skega cikla, poleg tega pa bi postopek lahko močno Hodžić, Tina Isteni, Darja Čirič, Mojca Černič in ski maniri nekoliko izstopata sliki Dvanajstletni Jezus likromirane, pri čemer sta bili nova podloga in ogrozil obstoj slike. Poškodbe, ki so zadevale vse Nuška Dolenc Kambič; zunanji sodelavci Maša v templju, ki se zdi slogovno kvalitetnejša od osta- polimentna pozlata naneseni čez slabo ohranjene slikovne plasti (luknje, raztrganine, predrtine, Kavčič, Mateja Vidrajz, Janez Novak in Katja lih obravnavanih slik, in Križanje, kjer upodobitev originalne kovinske folije zlate barve. Na površini manjkajoči deli nosilca) so se sanirale lokalno, s Guček; naravoslovne preiskave pa so izvedli Po- predstavlja sekundarno barvno plast oziroma pres- barvne plasti nekaterih slik je bil prisoten nove- hrbtne strani slik. Sanacije so se večinoma izvedle lonca Ropret, Katja Kavkler; Sonja Fister, Tanja likavo starejšega motiva (domnevno gre za upodo- jši lak, poškodbe so bile s hrbtne strani ponekod z vstavki iz lanenega ali sintetičnega platna, var- Špec, Lea Legan in Klara Retko. bitev Marije, ki se onesvesti pod križem). J. Veider premoščene z zaplatami, na licih slik pa zakitane jenimi z nitmi iz smole EVA (Elwax 150), z akril- Emina Frljak Gašparović omenja, da naj bi bila slika preslikana v Langusovi in retuširane. nim lepilom (Akrylkleber 498-20x) ali lepljenimi dobi. Pred konservatorsko-restavratorskim posegom sta s filmom Beva 371. Sledilo je kitanje poškodb, pri

134 135 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

čemer se je uporabila bolonjska kreda in pri ra- dar zaradi občutljivosti novega podpornega platna zličnih slikah različna veziva – bodisi 7-odstotni ne omogoča napenjanja slike na podokvir, zato je zajčji klej, akrilno vezivo (Akrylemulsion D 498- bilo treba predhodno robove slike ojačati in po- M) ali 40-odstotno raztopino Beva 371; mase za daljšati z dodanimi platnenimi trakovi, lepljenimi kitanje so bile pigmentirane v barvi originalnih z lepilom Akrylkleber 498-20x. podlog. Vse slike so bile napete na nove podokvirje iz Večino slik je bilo zaradi oslabele nosilne funkcije platen smrekovega lesa, s sistemom na zagozde, notran- treba podlepiti ali pa vsaj ojačati in podaljšati poškodo- jima križnima letvama in distančnim robom vane robove slik z dodanimi platnenimi trakovi. Pri ter zaščitene s premazom za les Silvanolin. Di- podlepljanju se je kot podporno platno izbralo menzije podokvirjev so bile prilagojene dimen- bodisi industrijsko tkano laneno ali pa sintetično zijam slikovnega polja posamezne slike, tako da platno. Lepljenje podpornega platna se je na orig- ponekod nekoliko odstopajo od originalnih mer. inalno platno izvedlo bodisi z mešanico akrilnih Retuširanje slik je večinoma potekalo v dveh stopn- lepil (Akrylkleber 498 HV in 360 HV, v raz- jah – podlaganje se je izpeljalo v gvaš tehniki, fi- merju 1 : 1) ali s filmom Beva 371. Lepljenje je nalizacija pa s samostojno pripravljenimi barvami potekalo v nizkotlačni mizi, z reaktivacijo lepil na osnovi kanadskega balzama in izbranih kvalitet- pri ustrezni temperaturi in pod pritiskom. Tu nih pigmentov ali z retuširnimi barvami Maimeri je treba posebej omeniti postopek na sliki Dva- Restauro na osnovi mastiksove smole oziroma s najstletni Jezus v templju, kjer se je izvedel nov kombinacijo obeh tehnik. Barve so se reaktivirale zanimiv način podlepljanja, ki ga je v Slovenijo oziroma redčile z etil laktatom ali terpentinom. prinesla Liza Lampič. Gre za novejšo metodo z Vse slike so bile dvakrat lakirane – vmesni lak se napršenim lepilom na novo podporno platno je nanesel pred finalizacijo retuše, po končanem (angl. Mist-lining), ki je bila prvič objavljena leta konservatorsko-restavratorskem posegu pa se je 2003 (Jos van Och, René Hoppenbrouwers, Mist nanesel še zaključni lak. V obeh primerih gre za lining and low pressure envelopes: an alternative samostojno pripravljen lak iz granul damarjeve lining method for the reinforcement of canvas smole, raztopljenih v terpentinu, v razmerju od 1 paintings, Zeitschrift für Kunsttechnologie und : 6 do 1 : 3. Konservierung (ZKK), vol.17, št. 1, 2003). Up- Precej obsežen je bil tudi konservatorsko-restavra- oraba metode je primerna na tkanih nosilcih, ka- torski poseg na letvah okrasnih okvirjev. Z lesa terih nosilna funkcija ni močno oslabljena in ki letev so se z uporabo organskih topil in mehan- potrebujejo zgolj minimalno stabilizacijo oziroma sko odstranili tako sekundarni ostanki kot tudi ojačitev. Kot podporno platno se je v obravna- ostanki originalne polikromacije, očiščen les pa se vanem slikovnem primeru uporabilo izredno je nato impregniral z Borosolom Ultra, globinsko tanko netkano polsintetično platno (TNT 54), fungicidno in insekticidno zaščito za les. Les se je napeto na začasni podokvir. Stran podpornega utrdil z vodno emulzijo akrilnih polimerov Sokrat platna, ki se je kasneje nalepila na originalni 2804. Kitanje poškodb in manjše domodelacije nosilec, se je rahlo obrusila z brusnim papirjem. manjkajočih mest so se izvedli z dvokomponentno Z brušenjem izvlečena in z rahlim odsesavanjem tiksotropno epoksidno smolo Araldit SV in HV dvignjena vlakna namreč prispevajo k večji pov- 427. Ker so bile letve v originalu nepovezane in ršini lepljenja. Kot lepilno sredstvo se je uporabila posamično pritrjene na slike, so se izdelali nosilni mešanica dveh vodnih disperzij termoplastičnega okvirji iz smrekovega lesa in ustreznih mer glede na akrilnega polimera Plextol D 540 in Dispersion nove podokvirje, na katere so se pritrdile okrasne K 360 (slednja je nadomestek za Plextol D 360), letve. Ker so bile te zaradi nosilnih ogrodij in v razmerju 3 : 7. Rahlo kisla pH-vrednost lepi- novih dimenzij večinoma nekoliko prekratke, jih lne mešanice se je nevtralizirala z dodatkom 1 M je bilo na vogalih treba dopolniti. Domodelacija se NaOH. Lepilo se je na novo podporno platno je izvedla z dvokomponentno poliuretansko peno. napršilo s kompresorsko pištolo v treh slojih – Okrasne letve so se pozlatile s 23,75-karatnimi vsak nanos je sledil po sušenju predhodnega in v zlatimi lističi v mat tehniki na akrilni mikstion. drugi smeri, pri čemer je lepilo obdalo privzdign- Po izboljšavi sistema okrasnih okvirjev ti še vedno jena vlakna. S takšnim načinom aplikacije je nanos znatno prekrivajo zunanje robove slikovnega polja količine lepila kar se da minimalen. Lepljenje slik, vendar marsikje v manjši meri kot prvotno. podpornega in originalnega platna je potekalo z Sistem namestitve okrasnih okvirjev na slike je reaktivacijo topila z etanolom in pod pritiskom v takšen, da med slikovno površino na robovih in nizkotlačni mizi, brez vnosa temperature. Metoda hrbtno stranjo čelnih stranic okrasnega okvirja ni predstavlja minimalen in reverzibilen tretma, ven- direktnega kontakta. Ljubljana, cerkev Sv. trojice, Križanje, stanje slike pred konservatorsko-restavratorskim posegom (foto: B. Gosar Hirci)

136 137 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ljubljana, cerkev Sv. trojice, Križanje, RTG-posnetek (foto: S. Fister: rentgenska radiografija, Katja Kavkler: sestavljanje Ljubljana, cerkev Sv. trojice, Križanje, stanje slike po postopku retuširanja (foto: M. Kavčič) rentgenogramov).

138 139 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ves čas posega na slikah sta se pripravljali pisna Kavkler, kons.-rest. (sestavljanje rentgenogramov in fotografska dokumentacija postopkov in stanja slike Križanje), Janez Novak, s. p. (izvedba novih slik med njimi. Fotodokumentacija se je veči- podokvirjev, zaščit hrbtišč slik in nosilnega ogrodja noma izvajala v vidni, pri postopkih sondiranja in okrasnih okvirjev), Marjeta Klemenčič, Martina čiščenja pa tudi v UV-svetlobi. Avtorji konserva- Prestor, David Kunc, Grete Ots (študenti 3. let- torsko-restavratorskih posegov so o teh prispevali nika Oddelka za restavratorstvo ALUO (izbrani tudi poročila, ki jih hrani Oddelek za dokumenti- konservatorsko-restavratorski postopki na sliki ranje ZVKDS, RC. Konservatorsko-restavratorski Križanje, izvedeni pod mentorskim vodstvom B. poseg na obravnavanih slikah je sledil strokovnim Gosar Hirci), Sabina Hüll, študentka 3. letnika etičnim zahtevam in načelom in se trenutno ocen- Oddelka za restavratorstvo ALUO (konserva- juje kot uspešen. torsko-restavratorski poseg na okrasnih okvirjih Avtorji konservatorsko-restavratorskih posegov/ slik, izveden pod mentorskim vodstvom N. Saje). postopkov so bili mag. Barbka Gosar Hirci, višji Maša Kavčič kons.-rest. (vodenje projekta, mentorica pri kon- servatorsko-restavratorskem posegu na sliki Dva- najstletni Jezus v templju, mentorica študentom 3. letnika Oddelka za restavratorstvo ALUO v 59 okviru študijske prakse (izbrani postopki v okviru EŠD: 4160 konservatorskorestavratorskega posega na sliki Naselje: Ljubljana Križanje), prevzem in vračanje slik, načrtovanje Občina: Mestna občina Ljubljana sistema okrasnih okvirjev, končno lakiranje slik, Ime: Ljubljana – hiša Prešernova cesta 4 uokvirjanje slik), mag. Lucija Stepančič, višji Naslov: Prešernova cesta 4 kons.-rest. (izvedba konservatorsko-restavra- Področje: R, UA torskega posega na sliki Križanje, izvedba postopka Obdobje: druga četrtina 20. stoletja, 1928 retuširanja na sliki Križev pot), mag. Miha Pirnat st. (izvedba celotnega konservatorsko-restavra- Upodobitev v osi vhodnega portala s tremi ale- torskega posega na slikah Bičanje in Krvavi pot), goričnimi figurami ponazarja trgovino, obrt in Maša Kavčič, akad. rest., kons.-rest. (izvedba ce- industrijo. Leta 1929 jih je upodobil slikar Mirko lotnega konservatorsko-restavratorskega posega Šubic. Trgovino predstavlja v bogato draperijo na sliki Kronanje, izvedba postopka retuširanja odeta ženska figura s tehtnico v roki, industrijo na sliki Križanje), Mateja Vidrajz, akad. rest. (iz- moška figura z zobatim kolesom, obrt pa ravno vedba konservatorsko-restavratorskega posega na tako moška figura z orodjem v roki. sliki Križev pot), Andreja Ravnikar, absolventka Konservatorsko-restavratorka obnova poslikave z Oddelka za restavratorstvo ALUO (izvedba celot- delno rekonstrukcijo se je začela že v letu 2011, ko nega konservatorsko-restavratorskega posega pod so bile izvedene naravoslovne raziskave in zaščita mentorskim vodstvom B. Gosar Hirci na sliki fragmentarno ohranjene poslikave. Z namenom Dvanajstletni Jezus v templju v okviru diplomske ohranitve materialne substance v čim večjem obsegu naloge Podlepljanje slik s poudarkom na rever- so bili izvedeni postopki utrjevanja ohranjenega, zibilnosti in minimalnosti: metoda z napršenim vendar izjemno preperelega ometa v celoti. lepilom), Liza Lampič, absolventka Oddelka za Ohranjena vrezana risba in obris vseh treh figur v restavratorstvo ALUO (predstavitev metode po- grobem ometu so bili preneseni na folijo. dlepljanja z napršenim lepilom (angl. Mist-lin- Po zaključku prve faze del je Jasna Radšel, akad. ing), ki jo je študentka usvojila na študijski izmen- slik. rest., na podlagi arhivskih virov (kartonov, javi v Helsinkih leta 2010 (Helsinki Metropolia fotografij) in ohranjene materialne substance izde- University of Applied Sciences); pomoč avtorju lala barvno študijo in pripravila kartone za rekon- konservatorsko-restavratorskega posega pri prip- strukcijo na folijo v merilu 1 : 1. Pripravljeno ravi in procesu podlepljanja z omenjeno metodo gradivo za rekonstrukcijo je bilo računalniško na sliki Dvanajstletni Jezus v templju), Nuša Saje, obdelano v Photoshopu na ZVKDS, OE Ljubl- akad. rest., kons.-rest. (izvedba celotnega kon- jana, z namenom ponovno poustvariti popol- servatorsko-restavratorskega posega na okrasnih noma sprane barvne tone, ki jih je slikar uporabil okvirjih slik), Zoja Bajdè, akad. rest., kons.-rest. spri senčenju. Za primerjavo in določitev izgubl- (sodelovanje pri konservatorsko-restavratorskem jenih tonov so bili tako uporabljeni črno-bela fo- posegu na slikah Bičanje in Krvavi pot), Sonja tografija in ohranjeni ostanki barve, ki so podali Fister, kem. teh., kons.-rest. teh. (izvedba rent- dobro osnovo za rekonstrukcijo. genske radiografije na sliki Križanje), dr. Katja Po pregledu finega ometa, ki je bil sicer utrjen Mirko Šubic, fotografija iz leta 1929 (kopija arhiv ZVKDS, OE Ljubljana)

140 141 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ljubljana, hiša Prešernova cesta 4, fasada okoli leta 1930 (kopija arhiv ZVKDS, OE Ljubljana) Ljubljana, hiša Prešernova cesta 4, rekonstruirana poslikava z drogovi za zastavo (foto: M. Režek Kambič, 2012)

že v jesenskem času v prvi fazi, se je izkazalo, da 60 ti postopki niso podali zadovoljivega rezultata. EŠD: 18676 Ohranjen je ostal le spodnji del originalne posli- Naselje: Ljubljana kave, kjer je bil omet dovolj čvrst in tudi poslikava Občina: Mestna občina Ljubljana dobro ohranjena. Na novo je bil izdelan fini omet, Ime: Ljubljana – hiša Trg francoske revolucije 4 v delu pa tudi grobi. S pripravljenimi kartoni je Naslov: Trg francoske revolucije 4/Rimska cesta 2 bila po vzoru prvotne poslikave v sveži omet vtisn- Področje: UA jena risba figur z vsemi elementi. Sledila je rekon- Obdobje: konec 18. stoletja, 1794 strukcija poslikave obeh moških figur in dela ženske. Restavratorka je uporabila lazurni način Meščansko palačo, t. i. Friedl-Recharjevo hišo, je slikanja v več slojih, s čimer je poustvarila prvotno leta 1794 zasnoval italijanski arhitekt iz Furlanije poslikavo, tako tonsko kot barvno izvedeno v Andreas Menini, ki je bil dobro seznanjen s kla- tehniki apneni secco. Rekonstruirana poslikava s sicističnimi novostmi severnoitalijanske arhitek- silikatnimi barvami je bila po končanih delih še ture. Palača na vogalu sledi ločno zaključeni obliki dodatno utrjena s posebnim premazom iz sistema vogalne parcele in z osrednjim, izbočenim rizali- KEIM. tom, zaključenim s trikotno atiko, dominira trgu. Sočasno z rekonstrukcijo poslikave je izvajalec Monumentalno zasnovana fasada s kamnitim por- obnove fasade Remont, d. o. o., namestil drogove talom in plastičnimi pilastri in polstebri, ki krasijo za zastavo, zaključene s simbolom Merkurja, ka- piano nobile, daje tedaj predmestni stavbi naravo ducejem. Delo je prevzela in izvedla Jasna Radšel, klasicistične palače. Pritličje je bilo preurejeno po akad. slik. rest., s sodelavci. Gradbeni nadzor je načrtih arhitekta Gustava Ogrina leta 1934. V slogu izvajalo podjetje Imovina, d. o. o., Roman Frantar, Plečnikove šole so bile povečane prvotne okenske konservatorski nadzor pa ZVKDS, OE Ljubljana, odprtine v velika ločno zaključena izložbena okna. Marija Režek Kambič. Fasada je bila pred obnovo izjemno poškodovana. Marija Režek Kambič Poškodbe na njej so bile predvsem posledica večlet- Ljubljana, hiša Prešernova cesta 4, rekonstrukcija poslikave med delom (foto: M. Režek Kambič, 2012) nega nevzdrževanja hiše. Fasadni omet je odstopal

142 143 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ljubljana, hiša Trg francoske revolucije 4, Friedl-Recharjeva hiša okoli 1950 (arhiv ZVKDS, OE Ljubljana)

Ljubljana, hiša Trg francoske revolucije 4, vhodni portal z Ljubljana, hiša Trg francoske revolucije 4, obnovljena zamenjanim balkonom (foto: M. Režek Kambič, 2010) fasada (foto: M. Režek Kambič, 2012) Ljubljana, hiša Trg francoske revolucije 4, prezentirana vrata v pasaži (foto: M. Režek Kambič, 2012)

144 145 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

od podlage in bil močno preperel in ponekod zidana kovinska vrata, ki sicer niso več v funkciji, že neustrezno saniran z betonskimi plombami. so ponovno prezentirana. Stavbno pohištvo v Predvsem na izpostavljenih delih je bil uničen komercialnem pritličju je bilo v delu pleskano in tudi grobi omet, ki je razpadal in odstopal v za- barvno poenoteno. platah, površine, izpostavljene padavinam, pa so V sklopu prenove fasad objekta so se lastniki lo- bile popolnoma izprane. Dobršen del profiliranih tili tudi sanacije dvorišča z odstranitvijo recentnih elementov in vlečenih profilov je bil popolnoma peščenih nasutij. Pod njimi je bilo v delu najdeno uničen. Stavbno pohištvo je bilo v solidnem tlakovanje z mačjimi glavami, ki so se ponovno stanju, saj so lastniki zamenjavo večine dvokril- uporabile zgolj v pasu vzdolž dvoriščne fasade. nih dvojnih oken na hiši zastavili dosledno po Obnovitvena dela v letu 2012 so sledila konser- vzoru historičnih. Na žalost pa so okna na traktu vatorskim načelom, vendar pa niso zajela sanacije vzdolž Rimske ceste lastniki nadomestili z novimi vseh izvedenih posegov v neskladju s prvotnim oblikovno neustreznimi okni (predimenzionirani stanjem fasade. Hiša je v lasti večjega števila last- okenski okviri, sprememba odpiranja oken, upo- nikov, ki so v preteklosti bolj ali manj samovoljno raba tipskih izdelkov iz plastike). Pri tej menjavi posegali v skupne prostore in fasado. Nekdaj od- niso bili upoštevani ne določila planskih aktov ne prte arkade v atriju so neenotno zastekljene, v delu izdani kulturnovarstveni pogoji. celo zaprte. Obnova oziroma zamenjava oblikovno Prav tako je bil samovoljno brez predhodno pri- in materialno neustreznih oken in zasteklitev v dobljenih kulturnovarstvenih aktov zamenjan tej fazi ni bila predmet posegov. Na žalost ni bil balkon s podestom vred nad kamnitim portalom, zagotovljen niti enotni načrt za zasteklitev, ki bi ki vodi v dvonadstropno obokano vežo. Novi po- bil osnova pri menjavah v prihodnosti. Lastnik dest je sicer povzel prvotno obliko, toda ograja je balkona, ki je zamenjavo ograje zastavil napačno, bila nadomeščena z novo, secesijsko oblikovano. pa se je zavezal z vpisom na zapisnik, da jo bo na- Dvoriščna fasada in pasaža z vežo sta bili v iz- domestil z repliko prvotne v čim krajšem možnem jemno slabem stanju. času. Ravno tako lastniki nameravajo obnoviti Kulturnovarstvene pogoje za obnovo ulične fasade tudi stopnišče s posodobitvijo inštalacij. Ljubljana, hiša Trg francoske revolucije 4, pasaža pred obnovo (foto: M. Režek Kambič, 2012) je v letu 2010 pripravila Sabina Ravnikar, za ob- Dela na hiši Trg francoske revolucije 4 je v ce- novo pasaže in dvoriščne fasade pa so bili pogoji loti prevzelo podjetje Rima, d.,o.,o., iz Ljubl- izdani v letu 2012. Obnova fasad in pasaže se je jane, vodja projekta Meta Klančar. Vhodna vrata izvajala v okviru projekta Ljubljana, moje mesto, v pasažo, tako glavna kot dvoriščna, in vrata na ki ga vodi Mestna občina Ljubljana, Oddelek za stopnišče je strokovno obnovila Majda Tekavec s urejanje prostora, Poljanska cesta 28; začela se je sodelavci, restavratorska dela pa je prevzel Dušan maja 2012 in končala novembra 2012. Tomšič. Gradbeni nadzor je izvajalo podjetje Im- V času uvedbe v delo je restavratorka Tjaša Pristov ovina, d. o. o., Roman Frantar, konservatorski opravila sondažne raziskave in na podlagi rezul- nadzor pa ZVKDS, OE Ljubljana, Marija Režek tatov določila prvotne barvne tone in strukturo Kambič. prvotnih zaključnih ometov. Fasada je bila v ce- Marija Režek Kambič loti pretrkana, poškodovani ometi, podvotljena mesta, stare plombe so bili odstranjeni. Pri obnovi fasade je izvajalec uporabljal Baumitove izdelke za 61 sanacijo. V celoti je bil rekonstruiran fini omet rus- EŠD: 381 tikalnega pritličja po vzoru prvotnega zaribanega Naselje: Ljubljana ometa. Kamniti portal je bil peskan, elementi iz Občina: Ljubljana teraca v komercialnem pritličju pa so bili očiščeni Ime: Ljubljana – Opera z visokotlačnim parnim curkom. Dvoriščna fasada Naslov: Župančičeva ulica 1 in fasada v atrijih sta bili izjemno uničeni in posle- Področje: R dično skoraj v celoti odstranjeni in rekonstruirani. Obdobje: konec 19. stoletja Glavna s pločevino obložena vhodna vrata so bila obnovljena z vsemi elementi. Na podlagi arhiv- Konservatorsko- restavratorski poseg na skih fotografij sta bili rekonstruirani tudi osred- štukaturnem okrasju in lesenih elementih v av- nji rozeti. Lesena vhodna vrata na stopnišče kot tudi ditoriju SNG Opere in Baleta v Ljubljani dvoriščna z rekonstruiranimi notranjimi krili so bila Cilj projekta prenove in dozidave Operne hiše korektno obnovljena in finalno zaščitena z naravnimi v Ljubljani je bil obnova in posodobitev precej olji. V pasaži je bil odstranjen sekundaren lesen opaž, zastarelega in dotrajanega gledališča. Leta 2006 je Ljubljana, hiša Trg francoske revolucije 4, pasaža po obnovi (foto: M. Režek Kambič, 2012) sočasno so bile posodobljene tudi inštalacije. Za- Restavratorski center izdelal konservatorski pro-

146 147 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

jekt na podlagi konservatorskega programa, ki zljivosti je z leti prišlo do odstopanja in odpa- ga je ZVKDS, OE Ljubljana, izdelal leta 2003. danja ometov. Objekt se neprestano poseda, zato Od maja do septembra 2009 smo restavrirali je v dobrih sto letih od pozidave na štukaturnem štukaturno okrasje na stropu avditorija v Op- okrasju nastalo ogromno razpok. Na južni strani erni hiši. Februarja 2010 smo pričeli konserva- proscenijskih lož so na stičišču stene in skulptur torsko-restavratorska dela na proscenijskih ložah, nastale ogromne razpoke, ki smo jih zapolnili z harlekinu in balkonih. Izdelali smo vlečene pro- epoksidno smolo. V zelo slabem stanju je bil friz, file za okrasitev sten nad zgornjim balkonom, na ki krasi spodnji del harlekina. Deli štukaturnega koncu pa smo obnovili še lesene elemente v avdi- okrasja so dobesedno viseli na žici, ki je pov- toriju. Konservatorsko-restavratorska dela so po- ezovala dele okrasja. Manjkajoče dele friza smo tekala v več segmentih, saj je bilo zaradi vzpored- nadomestili z odlitki. nega izvajanja gradbenih del nemogoče delati v Po začetnem sondiranju smo odkrili dve plasti celotnem avditoriju. Večkrat se je zgodilo, da smo poslikav. Prvotno so bili deli štukatur polikromi- morali sredi posega podreti odre in jih ponovno rani v kombinaciji lazurnih premazov v odten- postaviti ob zaključku določenih gradbenih del v kih opečne barve, barvi okra, zelenkaste umbre. avditoriju. Štukaturno okrasje je bogatila pozlata, ki je bila pr- Zob časa in groba gradbena dela ter neustrezni ob- votno izvedena z lističi metala. Rezultati kemijskih novitveni posegi v preteklosti so bili eden od vzro- preiskav so pokazali, da je bila notranjost dvakrat kov za različne poškodbe na štukaturnem okrasju. v celoti prenovljena, lokalno pa večkrat. Pri eni od Omet, na katerega je pritrjeno štukaturno okrasje, kasnejših obnov so namesto metala uporabili pravo je razpokal, odstopal od podlage in odpadal. Os- zlato. Zaradi znatne razlike v ceni so pozlatili le nova pri zidavi je bila kovinska konstrukcija, na manjše dele štukaturnega okrasja, ostale dele so pre- katero je bila pritrjena trstika in nanjo nanesen barvali v tonu okra. Dele okrasja, ki so bili zlačeni, omet. Zaradi različnih materialov in slabe pove- smo očistili prahu in umazanije ter na nekaterih

Ljubljana, Opera, poškodbe na štukaturnem okrasju, detajl proscenijske lože (foto: S. Dolinšek) Ljubljana, Opera, manjkajoči del stebra po odstranitvi stene med ložami, detajl (foto: S. Dolinšek)

148 149 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

mestih izvedli retušo. Dele štukaturnega okrasja, ki ponovno potrdil trške pravice. V zgodnjem sred- je bilo prvotno pozlačeno in kasneje prebarvano, njem veku je naselje postalo močno središče trgo- smo pozlatili v prvotni tehniki. Preslikave je bilo vine z lesom. Leta 1600 je v njem obratovalo devet v tako kratkem času nemogoče odstraniti. Poleg žag in štiri strojarne, najbolj pa je Ljubno znano tega bi na originalu nastalo preveč poškodb, zato po splavarstvu, saj so sestavljeni splavi odhajali na smo na podlagi temeljitega sondiranja površin iz- dolgo vodno pot do Donave in naprej do Črnega vedli rekonstrukcijo poslikav štukaturnega okrasja. morja. Lesna trgovina je bila v največjem razmahu Prvotno smo uporabili apneni belež z dodatkom med obema vojnama, kar se je odražalo tako v firneža. Na podlagi dobrih izkušenj iz preteklosti demografski strukturi kot v družbeni kulturi in smo za izvedbo rekonstrukcije barvnih plasti up- tudi v stavbnem pogledu. Zgrajenih je bilo veliko orabili silikatne barve. Za lazurne premaze smo novih hiš in kar 20 gostiln (Ljubno. V: Krajevni uporabili akrilno vezivo in pigmente. Za končni leksikon Slovenije, III. knjiga, Ljubljana, 1976, premaz smo uporabili še akrilni lak. str. 222–223). Avditorij je bil akustično slab, zato so s privoljen- Prostorsko se je naselje oblikovalo okoli dveh jem odgovornih konservatorjev odprli stene, ki so trgov. V starejšem delu naselja, ki so ga naseljevali ločevale lože. Zaradi odstranitve sten smo morali tržani, se je izoblikoval prečni trg z ž. c. sv. Eliza- rekonstruirati manjkajoče dele stebrov. Za izvedbo bete v ozadju. Do leta 1812 je bilo okrog cerkve rekonstrukcije smo naredili kalup in iz njega izde- tudi pokopališče, ki so ga zatem prestavili v Ro- lovali odlitke. V stebrih so skrite železne traverze, sulje. V mlajšem, severnem delu, ki vodi v Ljuben- katerih namen je nosilnost. Traverze so bile kon- ske Rastke, pa se je oblikovalo pomožno tržišče, centrično umeščene v steber, zato je bilo treba ki so ga naseljevali obrtniki in kočarji; to so bili obravnavati vsak steber posebej. Za odlivanje in pretežno splavarji, gozdni delavci, čevljarji, perice lepljenje okrasja smo uporabljali mavec, ki smo in razni rokodelci (Foršt, Cesta v Rastke). mu dodali kremenčev pesek in akrilno emulzijo. Šteknerjeva hiša stoji na trgu v predelu Foršta, Manjše poškodbe smo kitali z že pripravljeno nasproti Zadružnega doma. Sedanja podoba po mavčno maso. vsej verjetnosti izhaja iz druge polovice 19. sto- Po končanih posegih na štukaturnem okrasju letja (adaptacija podstrešja, strešna frčada, fasadna smo pričeli obnovitvena dela na lesenih opažih v členitev), vendar je hiša v osnovi starejša; o tem ložah, leseni ograji na balkonih in lesenih stebrih pričata zasnova pritličja s črno kuhinjo ter opazen v parterju. Lesene elemente smo obrusili, pokitali starejši fasadni sloj s fragmenti freske na glavni in vstavili manjkajoče dele. Kitane zamazke smo fasadi. Hiša je vrisana tudi že v franciscejskem retuširali. Lesene površine smo osvežili z nanosom katastru iz leta 1825. pajca in zaščitnega akrilnega laka. Šteknerjeva hiša je edini celovito ohranjen primer V avgustu 2012 smo na vratih in podbojih lož sa- pritlične hiše s črno kuhinjo v trgu. Odlikujejo jo nirali razpoke, ki so nastale zaradi uporabe neus- ohranjenost tlorisne zasnove z elementi stavbne treznih materialov ter previsokega nihanja vlage in hišne opreme ter številni likovno arhitekturn- in temperature v prostoru. Restavrirali smo tudi imi detajli. Poleg gradbenorazvojnega vidika je nekaj delov poškodovanega štukaturnega okrasja pomembna zlasti njena zgodovinska in družbena v ložah. Poškodbe na okrasju so nastale zaradi vrednost, ki govori o trškem načinu življenja nepazljivosti obiskovalcev. s skromnim kmetovanjem in, sodeč po ustnih Saša Dolinšek virih, tudi z ukvarjanjem s prav posebno hišno dejavnostjo – pranjem perila, kar naj bi potrjeval tudi ohranjen zidan kotel v kuhinji. Prav tako je 62 velikega pomena njena postavitev v prostoru, ki EŠD: 1341 ohranja vogalno obcestno linijo in poudarja zas- Naselje: Ljubno ob Savinji novo trga v Forštu. Občina: Ljubno Čeprav je bil Odlok o razglasitvi kulturnih Ime: Ljubno ob Savinji – Šteknerjeva hiša spomenikov v Občini Mozirje, kamor je tedaj Področje: E spadala tudi današnja Občina Ljubno, sprejet že Obdobje: 19., 20. stoletje leta 1987, pa spomeniška služba v Šteknerjevi hiši takrat ni prepoznala navedenih spomeniških atrib- Ljubno ob Savinji je gručasto naselje, postavljeno utov in je ni ovrednotila za kulturni spomenik. Po na terasi ob sotočju Ljubnice in Savinje. Omenja večkratnih poskusih in vztrajanju pri ohranitvi se že leta 1247 kot sedež urada gornjegrajske sicer prazne in propadajoče hiše je zavod leta 2005 Ljubljana, Opera, rekonstrukcija manjkajočega dela stebra, detajl (foto: S. Dolinšek) gospoščine. Leta 1470 je Friderik III. Ljubnemu izdelal strokovne podlage za razglasitev za kulturni

150 151 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

spomenik, občinski svet pa je predlog žal zavrnil. ohranitve zunanje podobe hiše. Nova lepotica Leta 2006 je zavod na pobudo Regionalne raz- v trgu pa čaka na nadaljevanje in ustrezno vse- vojne agencije Celje in Občine Ljubno izde- bino: morda ureditev sob, morda dodatno gos- lal konservatorski program, v katerem je poleg tinsko ponudbo iz črne kuhinje, morda kakšno navodil in konservatorskih smernic osvetlil tudi muzejsko zbirko čevljarske ali klobučarske obrti vsebinske možnosti za revitalizacijo hiše in njeno … skratka, možnosti je veliko, le uvideti jih bo vključenost v turistične programe kraja. treba. Občina s široko razgledanim županstvom je zatem Gradbena dela je izvajalo gradbeno podjetje ubrala nove poti; hišo je najprej odkupila, nato Mavrič, d. o. o., iz Mozirja, mizarska dela pa jo je prodala domačinu gostilničarju, ki naj bi ji Mizarstvo Stopar, Tomaž Stopar, s. p., Mozirje. namenil nove gostinske vsebine, zatem je občinski Tanja Hohnec svet leta 2010 le sprejel sklep o razglasitvi hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 52/10). 63 Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se je last- EŠD: 29429 nik še istega leta lahko prijavil na razpis tedan- Naselje: Lokve pri Senovem jega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in Občina: Krško prehrano iz Programa razvoja podeželja 2007– Ime: Lokve pri Senovem – arheološko najdišče 2013, Ukrep 323 – ohranjanje in izboljševanje Čerenc dediščine podeželja. Eden od pogojev na Področje: A razpisu je narekoval, da mora biti stanovanjska Obdobje: prazgodovina hiša razglašena za kulturni spomenik, obnova notranjščine pa ni bil upravičen strošek. Na pod- V okviru arheološkega monitoringa za potrebe lagi odobrenih sredstev je bila v letu 2011 ob- izdelave ocene stanja ogroženosti za Občinski novljena zunanja podoba hiše. Izvedena je bila podrobni načrt Občine Krško sem v sodelovanju drenaža, zamenjana je bila strešna kritina s kla- s Tonko Šoba po odkritju gomilnega grobišča v Ljubno ob Savinji, Šteknerjeva hiša pred obnovo (foto: T. Hohnec) sičnim opečnim bobrovcem, pri tem so slemen- bližini kraja Dobrava, vzhodno od vasi Lokve pri jaki položeni z zamaltanjem. Nameščeni so Senovem, opravil v marcu 2011 ogled bližnjega žlebovi iz temno eloksirane pločevine, namesto hriba Čerenc, da bi lociral pripadajočo naselbino. tipskih snegobranov so nameščeni leseni koli. Hrib ima dva izrazitejša vrha, ki ju ločuje blago Na severni strešini sta obnovljena dva dimnika, sedlo. Na vzpetini leži istoimenski zaselek. Obmo- ki imata dvokapno strešico, ohranila se je čje osrednjega dela hriba je pretežno v kmetijski tudi električna napeljava, ki je ni bilo mogoče rabi (pašniki, njive, vinogradi in travniki), pobočja kablirati pod zemljo. Na isti strešini je ohran- hriba pa so gozdnata. Ob ogledu skrajno zahod- jena tudi pultasta prezračevalna lina. V celoti je nega dela hriba Čerenc (397 m n.v.) sva na parc. bilo na podlagi obstoječega ohranjenega vzorca št. 235/1 in 235/2, obe k. o. Armeško, odkrila zamenjano dotrajano stavbno pohištvo. Okna kamnite artefakte in prazgodovinsko lončenino. so dvojna, iz smrekovega lesa, s povezavo okvir- Območje zahodnega vrha vzpetine danes deloma jev pod ometom in deljena na tri polja v vsakem pokriva redek gozd, deloma pa travnik. Zahodni krilu. Deloma je bilo uporabljeno staro okovje, vrh hriba Čerenc je na najvišjem predelu umetno ki je bilo peskano in bronirano, ostalo je novo. izravnan in očiščen kamenja. Zahodni in severni Fasada je bila v celoti odstranjena, izdelana pa rob zahodnega vrha hriba se strmo spuščata v je bila nova apnena po tehnologiji Baumit z dolino Lokovškega potoka. Južni rob hriba se rekonstrukcijo fasadne členitve iz druge polov- prav tako strmo spušča proti cerkvi Sv. križa na ice 19. stoletja: dekorativne okenske obrobe s Armeškem. Edini dostop na vrh je iz vzhodne cofki, horizontalna in vertikalna vogalna člen- strani, kjer so na severni strani vzhodnega pobočja itev, portalna obroba. Urejena je bila okolica; v gozdu še vidni skromni ostanki manjšega kam- pločnik je tlakovan s prodnimi kamni, položen- nitega nasipa. Na območju današnjega travnika pa imi v beton, dvojne betonske stopnice in dostop nasip ni več ohranjen. do vhodnih vrat varuje kovana ograja. Na dvo- Ob ogledu vzhodnega vrha hriba (388 m n.v.) riščni strani je urejen zelenjavni vrt. sva na južnem in vzhodnem delu hriba (parc. Konservatorski cilji so bili po šestih letih št. 373/1 – del, 382 – del, 423 – del, 390 – del, dvomov in nestrpnosti domačinov, ki jim je 419/2 – del, vse k. o. Lokev, in 62 – del, 58 – Šteknerjeva hiša kazila kraj, s pomočjo pro- del, 57 – del, vse k. o. Raztez) našla dobro viden Ljubno ob Savinji, Šteknerjeva hiša po obnovi (foto: Martina Schlaus) računskih sredstev končno realizirani v smislu kamnit nasip, ki je nekoč branil najlažji dostop

152 153 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

na hrib iz doline. Na zahodni strani vzhodnega vzhodno od vasi Lokev pri Senovem na parc. št. vrha hriba kamniti nasip ni več ohranjen, saj so ga 138, 147/1 in 160/4, vse k. o. Lokve, v gozdu uničili pri vzpostavitvi vinograda, na severni strani opazil gomilam podobne tvorbe. Podrobnejši vzhodnega vrha hriba pa je pobočje tako strmo, da ogled je potrdil, da so v gozdu vsaj štiri lepo vidne obrambni nasip ni bil potreben. Najlažji dostop prazgodovinske gomile. Od teh je le ena dobro do nekdanjega prazgodovinskega gradišča poteka ohranjena. Dve sta močno znižani, ena pa je bila po isti trasi kot današnja obstoječa cesta. Analiza presekana na pol ob gradnji kolovozne poti do historičnega kartografskega gradiva je pokazala, da bližnjega vinograda. Tri gomile ležijo na parc. št. je bilo na hribu v preteklosti veliko vinogradniških 138, k. o. Lokve, ena pa na parc. št. 160/4, k. o. in njivskih površin, posledično so v osrednjem Lokve. delu hriba morebitne arheološke strukture močno Ob pregledu razpoložljive strokovne literature se poškodovane. je izkazalo, da gre za novo arheološko najdišče. Če sta bila oba vrha sočasno poseljena, gre za eno Novoodkrito gomilno grobišče pomembno zapol- največjih prazgodovinskih gradišč pri nas. Oba njuje vrzel železnodobne poselitve na območju vrha skupaj namreč obsegata približno 14,2 ha severovzhodnega dela Občine Krško. veliko območje, skupaj z osrednjim delom med Mitja Pergar obema vrhoma pa več kot 28 ha. Morda lahko sklepamo, da je eno od pripadajočih grobišč no- voodkrite prazgodovinske naselbine ravno go- 65 milno grobišče v bližnji Dobravi. EŠD: 29428 Mitja Pergar Naselje: Mali Kamen Občina: Krško Ime: Mali Kamen – arheološko najdišče Trebež 64 Področje: A EŠD: 29430 Obdobje: prazgodovina Naselje: Lokve pri Senovem Občina: Krško V okviru arheološkega monitoringa za potrebe iz- Ime: Lokve pri Senovem – prazgodovinsko go- delave ocene stanja ogroženosti za Občinski pod- milno grobišče Dobrava robni načrt Občine Krško sem po odkritju gomil- Področje: A nega grobišča v bližini kraja Dobrava, vzhodno od Obdobje: prazgodovina vasi Lokve pri Senovem, opravil topografski ogled bližnjega hriba Trebež, da bi lociral pripadajočo V okviru arheološkega monitoringa za potrebe naselbino. izdelave ocene stanja ogroženosti za Občinski Hrib Trebež je blaga vzpetina, ki jo danes prerašča podrobni načrt Občine Krško sem v marcu 2011 gozd, najlažje pa je dostopna z južne in vzhodne ob poti iz Velikega Razteza proti kraju Dobrava strani. Zahodno in severno pobočje hriba sta težje dostopni, saj se dokaj strmo spuščata v dolino Lokovškega potoka. Vrh hriba je antropogeno preoblikovan in očiščen kamenja. To nakazuje že samo ime hriba Trebež. Na jugozahodnem pre- delu vzpetine (parc. št. 79 in 76, obe k. o. Lokev) je dobro vidna večja kamnita groblja, višja od 1,5 m, v katero je zloženo kamenje v obliki črke L. Na južnem robu hriba, na prehodu iz gozda v travnik, so bile v preteklosti tudi zložene linearne kamnite groblje, ki pa so danes skoraj v celoti odstranjene. Na jugovzhodnem robu (parc. št. 581, k. o. Mali Kamen) je to dobro vidno, saj je nedavni strojni poseg presekal del nekdanje kamnite groblje. Drugod na hribu ni opaziti kamnitih grobelj ali zemljenih nasi- pov. Lokve pri Senovem, prazgodovinsko gomilno grobišče Do- Ob ogledu sem na zahodnem delu hriba na parc. brava, prazgodovinska gomila na parc. št. 138, k. o. Lokve št. 580/4, k. o. Mali Kamen, našel na površini Lokve pri Senovem, arheološko najdišče Čerenc, kamnita klina, odkrita na parc. št. 235/2, k. o. Armeško (foto: V. Merc) (foto: M. Pergar) večje število odbitkov iz alohtonega roženca.

154 155 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Po strokovnem mnenju dr. Matije Turka, ki si 66 je pobrani material ogledal, so odbitki produkt EŠD: 426 človeških rok. Za strokovno pomoč se mu na tem Naselje: Maribor mestu lepo zahvaljujem. Občina: Maribor Odkrite arheološke ostaline nakazujejo, da gre za Ime: Maribor – arheološko najdišče Piramida novo prazgodovinsko lokacijo, ki pa je v tem tre- Področje: A nutku ne moremo podrobneje časovno in vsebinsko Obdobje: prazgodovina, pozno rimsko obdobje, sred- opredeliti. Identificirane kamnite groblje so nedvo- nji vek mno delo človeških rok in so verjetno starejše od 200 let, kar sklepam na podlagi analize franciscej- Arheološke raziskave na Piramidi je Mestna skega in reambulančnega katastra. Hrib je nam- občina Maribor spodbudila že leta 1985, ko so se reč v zadnjih dvesto letih glede na historično kar- te sicer ambiciozno začele, vendar so po prvih re- tografsko gradivo prekrival gozd, zato je moral biti zultatih in potrditvi bogatega najdišča iz različnih otrebljen v začetku novega veka ali prej. Velikost in vzrokov kmalu tudi zamrle. Do nadaljnjega inten- stopnja ohranjenosti kamnitih grobelj ne napelju- zivnejšega snovanja raziskav na Piramidi je nato jeta na misel, da gre za ostanek prazgodovinskega prišlo šele v letu 2009. Po raznovrstnih strokovnih nasipa, čeprav te možnosti ne moremo popolnoma obravnavah je bil v sodelovanju z investitorjem, izključiti, dokler ne bodo opravljene potrebne mariborsko občino, najprej dogovorjen okvirni raziskave. Odsotnost prazgodovinske lončenine načrt poteka projekta, ki po fazah predvideva nakazuje, da bližnje gomilno grobišče v Dobravi ni čiščenje in konsolidacijo sond iz leta 1985, nato iz- sočasno z novo prazgodovinsko lokacijo. Odkrita vedbo arheoloških raziskav na vnaprej določenem prazgodovinska lokacija pomembno dopolnjuje ar- zahodnem delu najdišča (v obsegu glede na heološko topografijo tega dela Občine Krško. pričakovane rezultate in razpoložljiva začetna fi- Mitja Pergar nančna sredstva), sprotno zaščito in konservacijo ostalin, potem pa ob zagotovitvi oziroma pridobitvi nadaljnjih sredstev še izvedbo arheoloških izkopa- vanj vzhodnega dela najdišča. Vzporedno ob teh delih oziroma takoj, ko bo razgrnjena vsa površina Maribor, arheološko najdišče Piramida, pogled na konservirane in prezentirane arhitekturne ostaline Gornjega gradu (foto: in bo mogoče prepoznavanje celote, je načrtovana M. Kajzer Cafnik, 2012) izdelava analitičnega dela konservatorskega načrta in idejnega projekta ureditve celotnega območja, njegova vpetost v naravno in urbano okolje ter po ostalin srednjeveškega mariborskega Gornjega hitekturne ostaline Gornjega gradu na Piramidi možnosti izvedba ustreznega javnega natečaja. Na gradu. Raziskana površina meri 1250 m2, shran- primarno konservirati in gradbeno sanirati na podlagi predhodnih poročil, rezultatov končanih jenih je 515 posebnih najdb in več kot pet ton način, ki v ničemer ni bistveno posegel v njihovo arheoloških izkopavanj ter usklajenega in po- materiala (keramike, kosti, kovine, lesa, kamna ali pojavnost in sestavo. trjenega idejnega projekta naj bi investitor naročil arhitekturnih elementov). Med arheološkimi iz- Glede na to, da se tlorisni razpored, višina, širina izdelavo konservatorskega načrta, ki bo multidis- kopavanji so bili raziskani temelji zahodnega dela in kvaliteta gradnje zidov ter njihovih temeljev ciplinarno obravnaval tako mikro- kot makrolo- grajskega kompleksa z delom bivalnega palacija, med seboj zelo razlikujejo in kažejo številne faze kacijo in zgodovinski razvoj spomenika ter zajel temelji dela južnega palacija in dela severnega gradnje in prezidav, je bil pred javnim razpisom in restavratorska strokovna izhodišča glede načina in trakta, večji kletni prostor, notranje dvorišče z samo gradbeno izvedbo v sodelovanju z zavodom obsega prezentacije ostalin. arkadnim hodnikom in kompleksom cistern ter pripravljen natančen popis del. V osnovi so bila Na najdišču Piramida v Mariboru sta tako v letih zunanji obodni zid gradu s kasnejšimi podporniki. predpisana in nato tudi izvedena naslednja dela: 2010 in 2011 potekali začetni fazi arheoloških ra- Po prvih analizah je večina gradiva datiranega med čiščenje zidov in površine ob njih, ponekod ziskav, ki so ju izvajali Zavod za varstvo kulturne 13. in 15. stoletje, kar nekaj pa je tudi starejših in globoko čiščenje fug med kamni, spiranje oziroma Mali Kamen, arheološko najdišče Trebež, pogled s severa mlajših najdb. Prva poselitev prostora je bila že v izpihavanje pod pritiskom, ponekod globoko proti jugu na kamnito grobljo na parc. št. 79, k. o. Lokev dediščine ter podjetji PJP, d. o. o., iz Slovenske (foto: M. Pergar) Bistrice in Tica Sistem, d. o. o., iz Planine. Pre- prazgodovini, sledila ji je poznoantična, vendar sta stičenje fug s podaljšano malto, odstranitev kruš- liminarna poročila o rezultatih raziskav so bila v obe zaradi srednjeveških gradbenih posegov zelo ljivih delov na vrhu zidov in njihova ponovna Varstvu spomenikov že objavljena (M. Strmčnik slabo ohranjeni. pozidava s kamnom do dogovorjene višine (dozi- Gulič, M. Ravnik, B. Kramberger, Maribor – ar- V letu 2012, ko je Mestna občina Maribor izvajala dava največ do višine pribl. 30 cm) ter zaščita vrha heološko najdišče Piramida, VS 47, 110–112; M. in gostila predvsem projekt Evropska prestolnica zidu s prevleko iz podaljšane malte v nagibu. V Ravnik, M. Strmčnik Gulič, Maribor – arheološko kulture (delček katerega je bila tudi posebna raz- medprostorih in na notranjem dvorišču je bil na najdišče Piramida, VS 48, 142–147). stava »Korenine mesta Maribor, Nova dognanja nivoju zaključenih arheoloških raziskav najprej Če zelo na kratko povzamemo, je bila doslej ra- na Piramidi« s katalogom), smo nato s skupnimi položen gradbeni tekstil, nato pa so bili prostori ziskana približno polovica območja arheoloških močmi uspeli vse doslej odkrite in ohranjene ar- med odkopanimi zidovi in temelji do dogovorjene

156 157 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Maribor, arheološko najdišče Piramida, pogled na stopnišče v t. i. kletni prostor med arheološkimi raziskavami leta 2010 (foto: M. Kajzer Cafnik) Maribor, arheološko najdišče Piramida, pogled na stopnišče po zaključku gradbenih del leta 2012 (foto: M. Kajzer Cafnik)

158 159 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 višine zasuti z enofrakcijskim agregatom 16–32 67 je bila locirana Na Langerju. V sondi so bili do- poselitve v obliki več fragmentov prazgodovinske mm (rizl). Vse novonastale hodne površine so bile EŠD: 10399 kumentirani fragmenti prazgodovinske keramike, keramike, ki so bili dokumentirani nad kamnito oblikovane in prilagojene »naravnemu« odvodnja- Naselje: Matke datirani v halštat. Druga sonda, v kateri ni bilo strukturo in ob njej, smo dokumentirali le v test- vanju meteornih voda. Občina: Prebold arheoloških sledov, je bila locirana na sosednjem nem jarku 3 v jugovzhodnem delu enote. Zahodni Prav tako zaradi odvodnjavanja je bil na dveh naj- Ime: Matke – prazgodovinska naselbina Hom vrhu s cerkvijo sv. Magdalene (Bolta, L., V. Kolšek rob parcialno dokumentirane strukture sestavlja globljih in najtežje dostopnih mestih v arheološko Področje: A 1960, Hom – Magdalena. Varstvo spomenikov 7, kamnita linija petih, približno enako velikih (15 x sterilno, kamnito (peščeno-laporno) geološko Obdobje: prazgodovina 282). Ob severnem obrobju Mrzliškega pogorja je 8 x 3 cm) in oblikovanih apnenčastih lomljencev, osnovo ročno izkopan jašek za stekanje in proni- od vasi Sv. Lovrenc na zahodu do Griž na vzhodu ki so bili drug ob drugem s krajšo stranico prib- canje meteorne vode, nanj pa položen in delno Na podlagi dopolnjenih kulturnovarstvenih po- okoli 180 gomil, ki so v strokovni literaturi ližno pod kotom 35° plitvo vkopani v matično ap- zasut pokrov. Zaradi terenske razgibanosti ter več- gojev ZVKDS, OE Celje, za preveritev možnosti običajno obravnavane kot tri skupine: Griže-Pon- nenčasto podlago v smeri vzhod–zahod, in okoli faznosti in raznovrstnosti gradnje so po končanih gradnje postaje širokopasovnega omrežja (OŠO) grac, Šešče, Sv. Lovrenc (Teržan, B. 1989, Starejša 40 cm širok pas apnenčastih lomljencev, različnih arheoloških raziskavah posamezni temelji zidov elektronskih komunikacij na območju kultur- železna doba na Slovenskem Štajerskem. Katalogi velikosti in bolj nepravilnih oblik, ki ne kažejo ponekod obstali tako rekoč »v zraku« oziroma so nega spomenika Matke – prazgodovinska nasel- in monografije 25, 355–364). Evidentirani ar- pravilnosti v razporeditvi, v vzhodni polovici počivali na nestanovitni zemljeni osnovi nad nivo- bina Hom in na vplivnem območju kulturnega heološki zapis območja v distribuciji in prostorski jarka. Izbor materiala, razporeditev kamnov, ki se jem nekaterih drugih zidanih ostalin. Zadrego spomenika Matke – cerkev sv. Marije Magdalene, organizaciji prazgodovinskih enot kaže lokacijsko kaže v postavitvi vkopanih lomljencev, naklonu smo začasno rešili tako, da smo na izpostavljene ki jih je za investitorje občine Mozirje, Gornji navezavo prazgodovinskih naselbin na obrobne na pobočje in poravnanih linijah, nakazuje na zemljene profile pod zidanim temeljem najprej Grad, Rečica ob Savinji, Luče, Ljubno ob Sav- vrhove nad Savinjo in organiziranost gomilnih utrditev pobočja, eventualno na utrjen suhozidni namestili t. i. rabic mrežo, jo površinsko poškro- inji, Solčava, Vransko, Prebold, Polzela, Tabor in grobišč ob severnih vznožjih teh vrhov, na os- rob večje arhitekture. Prav tako dokumentirane pili s cementnim mlekom, nato pa na še mokro Apače ter Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana, zahtevalo tankih pleistocenskih vršajev potokov Reka, Lo- pravilnosti kažejo, da bi kamnita struktura lahko osnovo nanesli plast okoliške zemlje. Ta zaščitna pooblaščeno podjetje GERES, d. o. o, je 17. julija kavški potok, Kolja, Lokavec, Zibika, Artišnica, predstavljala manjši del ostankov prazgodovinske intervencija je za zdaj dobro prestala izpirajoče 2012 na parc. št. 438/2, k. o. Matke, v Občini ki območje z gomilami v smeri sever–jug delijo v naselbinske arhitekture, ki jo glede na lokacijo do- vremenske vplive in povsem zadovoljivo zakrila na Prebold ekipa MAGELAN Skupine pod vod- posamezne prostorske segmente. kumentiranih ostankov in način gradnje prelimi- oko neugledni gradbeni material. Predhodna arheološka raziskava je bile izvedena narno povezujemo z utrdbeno oziroma obrambno stvom Špele Tomažinčič izvedla predhodno ar- Največji poseg je bila sanacija zidu s sidranjem na območju, predvidenem za postavitev postaje širo- arhitekturo v zahodnem delu prazgodovinske heološko raziskavo. Strokovni nadzor je opravila nastavkov obokov in delno rekonstrukcijo sto- kopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. naselbine. Zaradi omejenega obsega izkopnega Danijela Brišnik, konservatorska svetovalka iz pnišča v t. i. kletni prostor. Zaradi doslej edine Območje velikosti 8,43 x 5,81 m leži 62 m ju- polja natančna funkcionalna opredelitev zidane večje in očitne nadaljnje praktične uporabnosti ZVKDS, OE Celje. gozahodno od cerkve sv. Magdalene na Homu. strukture ni mogoča. Odkriti prazgodovinski tega prostora nekdanjega Gornjega gradu z dovolj Območje arheološke raziskave je geografsko Enoto opazovanja je predstavljal manjši plato fragmenti keramike, ki so nedvoumno povezani ohranjenim dostopom je bil tod nujen večji grad- umeščeno v severni del Posavskega hribovja, širok tik pod vrhom Homa, kjer se vrhnji del pobočja z evidentirano strukturo, ostanke preliminarno benosanacijski poseg. Izdelana sta bila nov beton- pas hribovitega sveta na obeh straneh reke Save zalomi v raven, okoli 30 m dolg in 20 m širok, datirajo v starejšo železno dobo. ski temelj ter betonska ojačitev zidu na spodnji med Ljubljanskim poljem in Sevniško kotlinico. ovalno oblikovan plato z rahlim naklonom, ki ga Špela Tomažinčič strani stopniščnega ramena, kamor se stopnice V ožjem geografskem smislu je del Mrzliškega po sredini preči gozdna steza. Oblika pobočja na naslanjajo. Novo stopniščno rame je izdelano kot pogorja, ki predstavlja severni del gorske gube enoti opazovanja v horizontalni smeri je ravna, v nosilna armiranobetonska plošča, ki je bila na po- Posavskega hribovja. Hom, 607 m visok greben, vertikali rahlo konveksna. Oblika površine enote 68 hodni strani obdelana z večinoma na kraju samem ločen od masiva Mrzlice na jugu, leži na severnem je ravna, nadmorska višina je okoli 600 m. Na EŠD: 457 najdenimi kamnitimi elementi in opeko, bočna obrobju Mrzliškega pogorja, njegova severna enoti je vidna površinska skalovitost, izrazito Naselje: Metlika stran pa obložena s kamnom, da beton ni viden. pobočja se stopničasto spuščajo proti Savinjski na točki, kjer se pobočje zalomi. Tu so vidni do Občina: Metlika Namen skrbno nadzorovanih konservatorskih in dolini. Razgleden greben v smeri severozahod– 1 m visoki skladi ploščatega apnenca, ki jih je Ime: Metlika – hiša Bare Juričine sanacijskih del je bil predvsem za dobo približno jugovzhod ima dva izrazita vrhova, razmejena s prav tako mogoče opaziti ob strmem severnem Naslov: Frelihova ulica 4 petih let ostaline zaščititi tako, da se, kolikor je le položnim sedlom; na južnem, ki je nekoliko višji robu platoja, medtem ko sta južni in zahodni rob Področje: E mogoče, upočasni njihovo propadanje zaradi neu- (607 m) in precej bolj strm, stojita cerkev sv. Mag- platoja položnejša. Površina enote opazovanja je Obdobje: prva četrtina 19. stoletja, zadnja četrtina godne geološke sestave in vremenskih okoliščin, da dalene iz 14. stoletja in nekdanja mežnarija, pre- v celoti pokrita z bukovim gozdom in redko po- 20. stoletja, 1986 lahko ostanejo odkrite, vidne in varneje dostopne, delana v planinski dom Draga Ocvirka. Mikrore- drastjo. Za oceno arheološkega potenciala obmo- hkrati pa bodo vabljivo izhodišče za nadaljnje lief nižjega severnega vrha (560 m), na katerega čja je bil opravljen podpovršinski pregled v obliki Čeprav je Zavod za varstvo kulturne dediščine načrtovanje in izvedbo zaključenega projekta. se nanaša ledinska oznaka Na Langerju, je precej treh ročno izkopanih testnih jarkov velikosti 1 x 1 Slovenije, Območna enota Novo mesto, že sep- Vse arheološke raziskave in sanacijska dela na Pi- drugačen; oblika pobočja je rahlo konveksna, ob- m, ki so segali do geološke osnove. Pri umestitvi tembra 2005 izdal kulturnovarstvene pogoje k ramidi je podprla in finančno omogočila Mestna lika površine pa tvori okoli 230 x 80 m velik, pre- testnih jarkov smo upoštevali mikrorelief lokacije, sanaciji hiše Bare Juričine, takrat do njene ob- občina Maribor. Gradbenosanacijska dela na ar- cej izravnan, podolgovat razgleden plato. prav tako smo pri njihovi razporeditvi težili k nove ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sred- hitekturnih ostalinah je opravilo podjetje AVDI Na opisanem geografskem prostoru izstopa več enakomerni pokritosti enote opazovanja. stev. Zato je Občina Metlika še istega leta streho gradbeno podjetje, d. o. o., gradbeni nazor je iz- arheoloških lokacij; predmet raziskave, parc. št. Predhodna arheološka raziskava je nedvoumno začasno prekrila s kamionsko ponjavo. vajal GRAMUR Zlatko Murko, s. p., konservator- 438/2, k. o. Matke, je del arheološkega območja, potrdila prisotnost depozitov, ki so povezani z ev- Takšno stanje je trajalo vse do januarja 2012, ko so ski nadzor nad vsemi deli pa za Zavod za varstvo ki je v registru vpisano kot prazgodovinska nasel- identirano prazgodovinsko naselbino na Homu. se začela obnovitvena dela na strehi. Po kampadah kulturne dediščine, OE Maribor, poleg podpisanih bina Hom in datirano v starejšo železno dobo. Na V testnih jarkih 1 in 2, ki sta bila locirana v sev- so bili odstranjeni dotrajani deli slamnate kritine, tudi Stanko Gojkovič in Mira Strmčnik Gulič. enoti so bili z izkopom dveh testnih sond evidenti- ernem delu enote opazovanja, sicer nismo ugo- dotrajane prekle ter črvivi in dotrajani špirovci. Vsi Mihela Kajzer Cafnik, Miran Ježovnik rani sledovi prazgodovinske naselbine: prva sonda tovili arheoloških znakov. Znake prazgodovinske zamenjani deli ostrešja so bili smrekovi in tesani

160 161 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Metlika, hiša Bare Juričine, stanje pred obnovo kritine leta 2011 (foto: D. Strgar) Metlika, hiša Bare Juričine, stanje opornih zidov pred obnovo (foto: D. Strgar)

Metlika, hiša Bare Juričine, stanje po obnovi strehe (foto: D. Strgar) Metlika, hiša Bare Juričine, oporni zidovi po obnovi (foto: D. Strgar)

162 163 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

oziroma enakega materiala in enake obdelave. med Ptujem in Ormožem. Pretežno nasuto rav- dobe v Sloveniji. Arheo 24, 17). V nekaterih dobi Podonavja. – Doktorska disertacija, 184; Na novo so bile pribite kalane prekle, ostrešje nino z dravskim ledeniško-rečnim prodom ses- delih vkopanega dela objekta se je ohranila Mele, M. 2009, Naselbini Hajndl in Ormož v pa prekrito s slamnato kritino ter sleme z rženo tavljajo v geomorfološkem pogledu mladopleis- tudi kamnita struktura za tlakovanje notran- pozni bronasti in zgodnji železni dobi. – Dok- škopo. Pri pokrivanju je bila škopa vezana na tocenska prodna nasipina, ob Dravi holocenska josti stavbe. Jame v neposredni bližini objekta torska disertacija, 69). Skupnosti je pripadala vsako preklo. Kot vezivo sta bila ob žici uporab- peščeno-prodnata, ob Pesnici pa holocenska so služile shranjevanju živil, v plasteh pa je bila tudi večja jama – zemljanka, zahodno od ob- ljena še tradicionalna materiala, slama in srbotina. peščeno-ilovnata naplavina. Skupaj je bilo razis- večja koncentracija prazgodovinskih najdb (KV jekta 1, ki je morda služila kot večja shrambna Hkrati so bile v veliki sobi Barine hiše sanirane še kanih 610 m2 površine, globina izkopnega polja 7, 8), ki kaže na intenzivno uporabo prostora jama ali pomožen objekt. manjše poškodbe v dveh zidanih stenah. pa je znašala od 0,50 do 0,95 m. Kot metoda okoli objekta. Objekt 3: velikost 7,1 × 3,7 m; površina pribl. Po izvedbi teh del je Občina Metlika z javnimi izkopavanja sta bila uporabljena strojni in ročni Objekt 2: velikost 2,4 × 1,4 m; površina pribl. 24,1 m2. Objekt je domnevno pripadal gospo- deli očistila tudi neposredno okolico stavbe. Ob izkop. Strojni poseg je bil globok od 20 do 40 2,1 m2. Objekt je stal vzhodno od objekta 1 in darstvu 2 in je stal v skrajnem zahodnem delu hiši je ostala le vinska trta. Septembra 2012 je cm in je odstranil le ornico. Ob strojnem izkopu se je nadaljeval v severni profil, zato ni bil do- izkopnega polja. Jame ob severnem profilu niso Občina Metlika pridobila tudi kulturnovarstveno je potekal arheološki nadzor z dokumentiran- kumentiran v celoti. Delno sta se ohranili pra- bile dokumentirane v celoti, prav tako ni jasno, soglasje k obnovi oziroma rekonstrukciji kamni- jem in vzorčenjem najdb. Nato je sledil ročni vokotni stranici z usmeritvijo, enako objektu 1. ali se objekt nadaljuje tudi proti jugu. Ohranili tih opornih zidov ob Barini hiši. V celoti so bili izkop do geološke podlage, katere globina se je Ohranile so se vogalni jami za soho in manjša sta se dve stranici objekta, ki sta za razliko od razstavljeni vsi obstoječi kamniti oporni zidovi spreminjala. jama za soho, ki je domnevno podpirala steno, objektov 1 in 2 potekali v smeri S–J. Objekt 3 je in odstranjen razpokan betonski oporni zid. Na Arheološke najdbe dokazujejo poselitev v pozni prepleteno s šibjem in zamazano z glino. Sledovi podpiralo devet jam za sohe, od katerih so bile koncu je bila ob stopnicah postavljena še enost- bronasti dobi. Ohranile so se stavbne ostaline, strešne konstrukcije niso bili vidni. Ohranila tri dvojne. Jame so tvorile zahodno in vzhodno avna lesena ograja. jame za sohe, shrambne jame in jame neznane se je kamnita konstrukcija iz manjših in več- steno, manjša slemenska soha na sredini je Sanacijo ostrešja in zamenjavo dotrajane slamnate namembnosti okoli objektov. Stavbe so bile gra- jih prodnikov, s katerimi so tlakovali notran- domnevno podpirala slemensko lego. Gre za kritine z novo je izvedel krovec Oto Nemanič iz jene z vertikalnimi sohami, ki so bile postavljene jost objekta. V jamah vzhodno ob objekta 2 bi t. i. ostrešje »na sohe«, pri katerem se v cen- Lokvice. Gradbena dela je opravila firma Kotori iz v jame. Glede na prisotnost ožgane gline – lahko videli še en objekt, vendar je bilo uničenje tralni osi pojavljajo jame za sohe, ki držijo dvo- Novega mesta. Miha Kastelic iz Novega mesta je hišnega lepa – lahko sklepamo, da je bilo jedro žal preveliko. Takšne jame za sohe bi glede na kapno streho (Črešnar, M. 2007, Načini lese- izvajal nadzor nad gradbenimi deli, konservatorski sten prepleteno z vejevjem in zamazano z glino. primerjavo z nekaterimi najdišči, lahko služile nih gradenj v času bronaste in starejše železne nadzor pa je opravil pristojni konservator z Ob- Čeprav je bilo območje močno poškodovano, tudi ograji, ki je obdajala dvorišče, ali ogradi za dobe v Sloveniji. Arheo 24, 17). V jamah sta močne enote Novo mesto. Za vsa dela na hiši in v smo na podlagi obstoječih podatkov sklepali o živino (Črešnar, M. 2009, Rogoza pri Mariboru bila keramično gradivo in glinen omet z odtisi njeni okolici je bila na Občini Metlika, ki je tudi kompleksu treh objektov. Verjetno so odkriti in njeno mesto v bronasti in starejšo železni prepleta, ki jasno dokazuje zamazovanje sten z financirala omenjeno obnovo, odgovorna Minka kompleksi tvorili dve skupnosti oziroma gos- Pezdirc. podarstvi, sestavljeni iz enot za različne dejav- Dušan Strgar nosti. Gospodarstvu 1 sta domnevno pripadala objekta 1 in 2. Objekt 1: velikost 4 × 2,4 m; površina pribl. 69 5,7 m2. Objekt ni bil dokumentiran v celoti, saj EŠD: 29504 se je nadaljeval v severni profil izkopnega polja. Naselje: Mezgovci ob Pesnici Delno sta se ohranili dve pravokotni stranici, ki Občina: Dornava sta bili vkopani v prazgodovinsko plast. Daljša Ime: Mezgovci ob Pesnici – prazgodovinska stranica je potekala v smeri JZ–SZ. Ohranili sta naselbina Dolnica se vogalni jami za soho. Glede na vrsto sten- Področje: A ske konstrukcije gre za tip 1, v katerem so bile Obdobje: neolitik, eneolitik, pozna bronasta doba, kot nosilni element uporabljene v jamo post- rimsko obdobje avljene oziroma zabite sohe, ki so bile lahko učvrščene s kamnitimi zagozdami (Črešnar, M. Najdišče Mezgovci ob Pesnici – prazgodovinska 2007, Načini lesenih gradenj v času bronaste naselbina Dolnica je bilo odkrito na podlagi ek- in starejše železne dobe v Sloveniji. Arheo 24, stenzivnih arheoloških pregledov leta 2010 (Ar- 15). Najjasnejši ostanki tega tipa so bili od- hos, d. o. o.) in naslednje leto potrjeno še z in- kriti v bližnjem Ormožu (Dular, J., Tomanič tenzivnimi arheološkimi pregledi (PJP, d. o. o.). Jevremov, M. 2010, Ormož. Utrjeno naselje iz Najdišče je bilo locirano na trasi rekonstrukcije pozne bronaste dobe in starejše železne dobe. in elektrifikacije proge Pragersko–Hodoš. Ekipa – Opera Instituti Archeologici Sloveniae 18). MAGELAN Skupine, d. o. o., iz Kranja je iz- Manjše jame za sohe, ki so potekale vzporedno vajala arheološka izkopavanja med julijem in s stenami, so domnevno nosile strešno kon- oktobrom 2012. Arheološko najdišče Dolnica strukcijo objekta 1. Lahko bi šlo za ostrešje leži v vasi Mezgovci ob Pesnici v Občini Dor- »na sohe«, kjer poljubno število soh z zaključki nava, na desnem bregu reke Pesnice. V širšem na vilice ali pero, vkopanimi v jame, podpira geografskem smislu je najdišče na severozahod- slemensko lego (Črešnar, M. 2007, Načini lese- nem delu Ptujskega polja, ki predstavlja ravnino nih gradenj v času bronaste in starejše železne Mezgovci ob Pesnici, prazgodovinska naselbina Dolnica, izkopno polje med izkopavanji (foto: M. Urek)

164 165 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Mezgovci ob Pesnici, prazgodovinska naselbina Dolnica, tloris arheoloških ostalin in zamejitev območij gospodarstev (izris: D. Češarek, M. Urek) glino. Dvojne jame v vzhodni stranici kažejo na v vseh najdiščih lasinjske kulture, ki se v času prezidave ali popravila objekta. od leta 2400 do leta 1900 pr. n. š. (klasična Odkrite so bile tudi najrazličnejše jame, ki jih kronologija) oziroma od leta 3400 do leta 2800 zaradi lege in velikosti ne moremo pripisati ob- pr. n. š. (po radiokarbonski metodi) pojavlja v jektom. Običajno so bile to okrogle ali ovalne Sloveniji, severozahodni Hrvaški, avstrijski Ko- jame srednje velikosti, zapolnjene s temnim roški in delno Štajerski ter zahodni Madžarski polnilom. Med shrambne ali odpadne jame so (Šavel, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Po- spadale jame, ki so vsebovale prodnike, lomlj- murju, 27, 38). ence, žrmlje, keramične uteži in razbite posode. Keramične najdbe iz pozne bronaste dobe so Jame brez najdb so lahko služile pridobivanju fragmentarno ohranjene. Med njimi razliku- materiala (glina, pesek, prod) za gradnjo objek- jemo grobo in fino izdelano lončenino; grobo tov ali shranjevanju živil brez shrambnih posod. izdelana močno prevladuje. Med keramičnimi Med najstarejše najdbe spadata kamnita oblikami so lonci, latvice, pitosi in sklede. puščična ost s konkavno bazo in prirezanimi Med načini okraševanja prevladujejo aplicirani krilci (včasih opredeljena kot puščica z zajedo) okrasi (razčlenjeno rebro, barbotin, bradavice, in odlomek keramične zajemalke s tulcem za gladka rebra) in tehnika vrezovanja ter redkeje nasajanje lesenega držaja. Podobna puščična žlebljenje in metličenje. Pomembna so odkritja, ost s krilci, ki dokazuje lokostrelstvo, je bila ki kažejo na kovinsko predelovalno dejavnost. odkrita v Hočevarici na Ljubljanskem barju, ki Med njimi je glinen valjast nastavek za meh, ki je datirana v čas druge četrtine 4. tisočletja (Ve- je bil odkrit blizu objekta 1, prav tako je bila lušček, A. 2004, Hočevarica: eneolitsko kolišče odkrita žlindra. Najdenih je bilo nekaj od- na Ljubljanskem barju. Opera Instituti Arche- lomkov preekspandirane keramike, ki so dom- ologici Sloveniae 8, 49, slika 3.1.23). Glinaste nevno pripadali livarski posodi. zajemalke različnih oblik in velikosti najdemo

Mezgovci ob Pesnici, prazgodovinska naselbina Dolnica, različne tehnike okraševanja na posodah (foto: M. Urek)

166 167 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

V dveh shrambnih jamah so bile kamnite žrm- letih 1480–1490 poslikal slikar pod italijanskim lje, priprava, s katero so mleli žito. Dokaz, vplivom. Ladja, ki je pokrita z ravnim stropom, je da se je prebivalstvo ukvarjalo s tkanjem, so bila predelana­ sredi 17. stoletja. bikonično vretence (vijček) in tri glinaste uteži. Freske so bile odkrite in restavrirane leta 1967, Od ostalih keramičnih izdelkov se je ohranilo danes pa so v precej slabem stanju. Cerkev namreč nekaj odlomkov svitkov. v preteklosti ni imela urejenega odvodnjavanja, Naselbina spada v sklop naselitve prebivalstev puščala je streha. Župnija je s pomočjo vaščanov ob Dravi in Muri, ki so bili nosilci t. i. ruške in Občine Divača pričela obnovo cerkve v letu kulturne skupine. Odkritje naselbine v Dolnici 2008. V celoti je bila obnovljena streha, delno je tako dopolnjuje poselitveno sliko severovzhodne bilo obnovljeno obzidje, sanirani so bili notranji Slovenije v času kulture žarnih grobišč. Praz- in zunanji ometi, cerkev je bila prepleskana, ure- godovinsko keramično gradivo preliminarno jena je bila njena okolica. Zaradi slabih razmer, datiramo v čas mlajše kulture žarnih grobišč, v ki so v notranjščini vladale v preteklosti, so bili stopnjo Ha B. ometi tako podmehurjeni, da je freskam grozilo Najdbi kremenaste puščične osti s konkavno popolno uničenje. Zato smo župniku priporočili, bazo in prirezanimi krilci ter keramične za- naj na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kul- jemalke pričata, da je bilo območje raziskav turo in šport zaprosi za interventna sredstva, da bi poseljeno že v neolitskem in eneolitskem času. se freske vsaj mehansko zaščitile in bi tako lahko Posamične najdbe kažejo tudi na poselitev v počakale na boljše čase, ko bi jih bilo mogoče tudi rimskem času, kar je običajno glede na bližino restavrirati. Ministrstvo je sredstva odobrilo, zato rimske ceste Poetovio–Savaria, ki leži pod ob- smo se nemudoma lotili restavratorskih posegov; stoječo cesto Ptuj–Ormož (Pahič, S. 1964– po navodilih in pod nadzorom ZVKDS, OE 1965, K poteku rimskih cest med Ptujem in Nova Gorica, jih je izvedla restavratorka Katarina Središčem. – Arh. vest. 12–13, 86). Brezigar (Restavratorstvo Katarina Brezigar, s. p.). Maruša Urek Na slavoloku, na katerem je bil omet zelo tanek in precej podmehurjen, je bilo treba nekatere poškodbe zalepiti z japonskim papirjem, pri 70 čemer je bil uporabljen Paraloid B 72 v acetonu. EŠD: 3980 Poškodovani robovi so bili obšiti z apneno malto, Naselje: Naklo vendar pa je bil omet tako tanek, da šivi niso Občina: Divača zadržali injektirne malte in je bilo treba poškodo- Ime: Naklo pri Divači – cerkev sv. Brikcija vane dele zapreti in zagladiti. Nato se je lahko in- Področje: UA, R jektiralo za robove ter jih prilepilo nazaj na nosi- Obdobje: prva polovica 15. stoletja, zadnja lec. Pri tem postopku se je uporabil Ledan. Omet četrtina 15. stoletja, 1480–1490, sredina 17. sto- s poslikavami je na tem delu zdaj povezan in letja, 1655, 1668 pripravljen na morebitno retušo. Zaprte mehurje sta restavratorki mehčali z vodo, injektirali man- Cerkev sv. Brikcija stoji 300 metrov južno od vasi jše količine Ledana in jih mehansko pritisnili na Naklo in je obdana s kamnito ogrado. nosilec. Na saniranih mestih se je japonski papir Tipična kraška gotska podružnica iz prve polovice sproti odstranjeval, razpoke, manjše poškodbe in 15. stoletja ima v veliki meri ohranjeno prvotno luknjice od injektiranja pa so bile zakitane. arhitekturno zasnovo kot tudi značilno postavitev Na ometu v prezbiteriju, ki je bil močno preperel v nepozidan prostor, kar lahko priča o starejši ro- in delno zdrobljen, so bili mehurji najprej zmeh- manski predhodnici. Cerkev ima triosminsko zak- čani z vodo, nato pritisnjeni na nosilec, poškodbe ljučen prezbiterij in pravokotno ladjo z zvončnico pa zakitane. Vse stene prezbiterija in slavolok so nad zahodno fasado. V celoti je ohranjen prvotni bili utrjeni z 10-odstotnim nanokalkom, sprašena prezbiterij s kamnitim gotskim šilastoločnim slavo- barvna plast pa ponekod z 1,5-odstotnim amoni- lokom in z zidano oltarno mizo. Na ladijski strani jevim kazeinatom. slavoloka je v zgornjem pasu poslikava z motivom Med izvedbo del se je ugotovilo, da se večina pod- oznanjenja, v spodnjem pa po dva stoječa svetnika. mehurjenih delov lahko že v tej fazi brez dodatnih Na oboku prezbiterija je v polju nad oltarno steno stroškov trajno prilepi na nosilec. Zato so doseženi freska Kristusa Pantokratorja, v ostalih poljih pa rezultati presegli prvotno zadani cilj, tako da so so simboli evangelistov. V poljih nad slavolokom nekateri deli fresk že pripravljeni na retušo. sta naslikana angela. Pod obokom je pas s figurami Minka Osojnik Naklo pri Divači, cerkev sv. Brikcija, poškodovane poslikave v prezbiteriju med konservatorsko-restavratorskim posegom prerokov, pod njim pa pas z apostoli. Freske je v (foto: M. Osojnik, 2012)

168 169 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 71 72 EŠD: 25455 EŠD: 29695 Naselje: Nova vas Naselje: Novi Pot Občina: Miren - Kostanjevica Občina: Sodražica Ime: Nova vas na Krasu – kal Ime: Novi Pot – zaporni zid na Mali gori Področje: E Področje: A Obdobje: 20. stoletje Obdobje: rimsko obdobje

Sanacija kala za napajanje živine, ki leži na zahod- V oktobru 2011 je Anton Marolt iz vasi Novi Pot nem robu vasi in v trikotniku stikajočih se poti, v Občini Sodražica opozoril ZVKDS, OE Ljubl- vodečih na gmajno, je bila izpeljana v okviru pro- jana, da so pri širitvi ceste za potrebe bližnjega pes- jekta Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem kokopa na Mali gori presekali ostanke rimskega območju, Living Fountains, ki se izvaja v okviru zapornega zidu. Ob ogledu lokacije, ki sva jo sk- čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007– upaj z Antonom Maroltom opravila 25. oktobra 2013. Projekt je predvidel ureditev 32 vodnjakov in 2011, se je dejansko izkazalo, da gre za rimski kalov. Poleg Občine Miren - Kostanjevica, nosilke zaporni zid. Antonu Maroltu se za njegov vestni projekta, so v projektu sodelovale še Občina Šem- odnos do naše kulturne dediščine na tem mestu peter - Vrtojba in Mestna občina Nova Gorica na najlepše zahvaljujem. naši strani meje ter občine Doberdob, Sovodnje ob Tretjega novembra 2011 sva skupaj s Tonko Šobo Soči in Portomaggiore na italijanski strani. opravila ogled nove lokacije z namenom, da zame- Kal v Novi vasi na Krasu je bil zgrajen na začetku jiva potek rimskega zapornega zidu in lokacijo 20. stoletja. S treh strani ga omejuje kamnit zid, vpiševa v Register kulturne dediščine. Zapornemu dostop vanj pa je z glavne ceste, po poti, ki jo ses- zidu sva lahko sledila na območju parc. št. 851/1 – tavljajo pokončni kamni, položeni v beton, zato da del, 851/1 – del, 851/2 – del, 918/7 – del, 918/8 živini ni drselo. Z notranje strani ima kal še speljan – del, 918/10 – del, 1894/2, 1897/2, vse k. o. kanal za iztok odvečne vode. Slemena. Kal je bil v drugi polovici 20. stoletja opuščen, zan- Zid je ohranjen v dolžino približno 300 m in v emarjen in je propadal. Zato ni več zadrževal vode. višino do enega metra. Štirikrat ga presekajo obsto- V okviru projekta Living Fountains ga je poleti ječe gozdne vlake in cesta. Na podlagi opravljenega Novi Pot, zaporni zid na Mali gori, pogled na zaporni zid na meji med parc. št. 851/1 in 851/4, obe k. o. Slemena 2012 podjetje Inženiring Rupena, d. o. o., iz Ljubl- topografskega ogleda je razvidno, da so bili vanj (foto: T. Šoba) jane, ki ga je Občina Miren - Kostanjevica izbrala vključeni trije kvadratni stolpi. Novo odkriti del na javnem natečaju, celovito saniralo. Ponekod zapornega zidu zapolnjuje vrzel med poznanim porušen zid so ponovno pozidali s kamnom, v kal zapornim zidom na Strmci in zapornim zidom na pa namestili folijo, neprepustno za vodo. Omet je Drniku pri Benetah. ekipa je štela do 13 članov. s sten v celoti odpadel, zato je bil izveden nov, ki je Mitja Pergar 73 EŠD: 8710 V petindvajsetih delovnih dneh smo zavarovalno bil nato zaščiten z neprepustnim premazom. 2 Andrejka Ščukovt Naselje: Novo mesto izkopali 400 m veliko površino, s povprečno glo- Občina: Novo mesto bino več kot 80 centimetrov. Ime: Novo mesto – arheološko najdišče Marof, Sterilna osnova hriba, ki jo je predstavljala rjavo Kapiteljska njiva, Mestne njive v Novem mestu oranžna marmorirana ilovica, občasno pomešana Področje: A s kamnitim gruščem, je bila dokaj razgibana. V Obdobje: pozna bronasta doba, starejša železna doba njej so bile kotanje različnih oblik in velikosti. V sterilno osnovo so bili vkopani tudi vsi stare- Zavarovalno terensko delo je v letu 2012 potekalo jšeželeznodobni grobovi, odkriti v letu 2012, ne le od konca junija do konca julija, saj nam leta pa tudi vse grobne jame žganih žarnih grobov. 2012 Ministrstvo za kulturo dogovorjenih sred- Tudi linija pokončno postavljenih kamnov je segla stev ni zagotovilo. Za zavarovalni poseg smo se le do sterilne osnove, vanjo pa ni posegla. odločili kljub skromnim sredstvom, ki jih je zago- Letos nas je presenetilo kar precejšnje število kam- tovila Mestna občina Novo mesto, nekaj sredstev nov različnih velikosti in oblik, ki so se pojavljali pa smo prispevali tudi sami. Izkopavanje je zajelo vse od ruše pa do sterilne osnove. Najdeno ka- del severozahodnega pobočja Kapiteljske njive, ki menje na Kapiteljski njivi ni avtohtono in je bilo se zlagoma spušča. Delo v letu 2012 se je naslonilo prineseno od drugod. To apnenčasto kamenje je Nova vas na Krasu, pogled na celovito saniran kal (foto: A. Novi Pot, zaporni zid na Mali gori, pogled na presekano na rob izkopa v letu pred tem. Pri delu so sode- na Dolenjskem običajno, na Kapiteljski njivi pa je Ščukovt, 2013) zaporno zidovje med parc. št. 1894/2 in 851/2, obe k. o. lovali ekipa Dolenjskega muzeja, delavci kopači, kameninska zgradba drugačna. Slemena (foto: M. Pergar) prostovoljci in postdiplomantka iz ZDA. Delovna Nekaj kamenja je bilo uporabljenega za izdelavo

170 171 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

kamnitega »zidu« oziroma za izdelavo 10 met- železne dobe v stopnjo podzemelj I. Vsi skeletni rov dolge linije pokončno postavljenih kamni- grobovi, izkopani leta 2012, spadajo na začetek tih plošč, nekatere kamnite plošče so služile za starejše železne dobe, v stopnjo C-1 oziroma v pokrove bronastodobnih žganih grobov, nekaj stopnjo podzemelj II. kamnov je bilo uporabljenih pri izdelavi kon- Grob XLII/1GGGGGXGLII/1 strukcije starejšeželoznodobnega groba, nekaj Grobna jama pravokotne oblike je merila 350 kamenja pa je v skupinah ali posamično ležalo x 125 centimetrov. V njej so ležali trije grobni v zemlji in njihove namembnosti ne poznamo. pridatki: manjši podolgovat zelo korodiran Nekateri kamni so ležali in situ, tako kot so bili železen predmet nedoločljive oblike ter črno postavljeni že v prazgodovini, drugi pa so bili s žgana lončena posoda, okrašena s kanelurami, poljsko obdelavo tega območja že premaknjeni plastičnimi aplikami in bronastimi žebljički. iz prvotne lege. Vsekakor je najbolj zanimiva V njeni notranjosti je bila še manjša lončena linija pokončno postavljenega kamenja v KV skodelica s presegajočim ročajem. – DD/XXXIII – XXXV, ki smo jo delno izko- Grob XLII/2 pali že v preteklem letu. Vrsta kamenja, dolga V grobu, ki ga opredeljujemo kot ženski grob, je 10 metrov, poteka v smeri vzhod–zahod, sko- bilo več pridatkov. Poleg lončene posode in vre- raj pravokotno na smer hrbta, ki iz osrednjega tenca so v njem ležali še dve zelo korodirani železni dela Kapiteljske njive zložno pada proti severo- zapestnici, bronasta dvozankasta ločna fibula z zahodni strani. Ploščati kamni različnih veliko- železno peresovino ter ogrlica, sestavljena iz zelo sti so postavljeni pokončno v vrsti, ki je le rahlo poškodovanih bronastih obročkov. ukrivljena. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, Grob XLII/3 kaj je ta »zid« ločeval oziroma omejeval. Tako V zelo veliki pravokotni grobni jami velikosti skeletni starejšeželeznodobni kakor tudi žarni 420 x 150 centimetrov je ležala množica grob- poznobronastodobni grobovi ležijo na obeh nih pridatkov, značilnih za moško nošo. Poleg straneh tega »zidu«, ob katerem smo našli praz- lončene posode in kamnitih odbitkov so na godovinsko lončenino, ki ga tudi časovno opre- dnu grobne jame ležali še železno šilo in nož ter deljuje. obroček, podolgovat in zvit železen predmet, Novo mesto, Kapiteljska njiva, izkopno polje v letu 2012 (foto: B. Križ) GROBIŠČE železna kroglica, železna križna sekira, bronasta Na Kapiteljski njivi smo doslej našli 278 žganih sulična ost ter devet ploščatih puščičnih osti. žarnih grobov iz pozne bronaste dobe, v letu Grob XLII/4 2012 pa še štiri. Doslej najdeni grobovi so Manjša grobna jama je bila na jugozahodnem bili po večini poškodovani zaradi vsakoletnega vogalu obložena s kamenjem, vsebovala pa je oranja njive, ki leži nad njimi. V večini prim- lončeno posodo s presegajočim ročajem in ova- erov se je ohranila le spodnja polovica masivne len lončen predmet z luknjicama. lončene žare, ki je bila napolnjena z žganino in --- prežganimi kostmi, zgornji del žare pa je uničil Vsi starejšeželeznodobni grobovi so bili ske- plug. letni, čeprav se kosti ali njihove sledi niso nikjer V letošnji izkopavalni kampanji je bil en grob ohranile. Zato pa lega predmetov nakazuje tudi poškodovan na že opisani način, ostali trije pa položaj pokojnika v grobu. Preseneča velikost so bili bolje ohranjeni, saj so bili pokriti z več- groba XLII/3, ki ga dopolnjuje še bogat grobni jimi kamnitimi ploščami, ki so zaščitile spodaj inventar. Zgodnje železno orožje ter bronasto ležeče grobne pridatke. Posebnost je bila 180 x orožje kot prežitek bronaste dobe kažeta na zelo 150 centimetrov velika in dobrih 40 centimet- zgoden starejšeželeznodben pokop, velikost in rov debela kamnita plošča, ki je prekrivala grob bogastvo pridatkov pa na pomen pokojnika in 282 KŽG. Po odstranitvi te več kot 1 tono težke njegov visoki položaj v tedanji družbi. Poudariti skale smo našli grobno jamo s premerom 120 velja, da so bronaste puščične osti med doslej iz- centimetrov, v njej pa tri večje in dobro ohran- kopanimi skoraj 900 skeletnimi grobovi starejše jene lončene posode. V večji žari s premerom 60 železne dobe na Kapiteljski njivi tokrat prvič centimetrov so bile shranjene prežgane kosti in zastopane in so zato toliko pomembnejše. žganina. V le nekoliko manjši, okrašeni posodi Vse kovinsko gradivo starejšeželeznodobnih je ležala majhna skodelica s presegajočim roča- grobov je zelo poškodovano, železni predmeti jem, ki je bila okrašena z bronastimi žebljički, v so ohranjeni le še kot debel sloj korozije, bro- lončeni latvici s fasetiranim ustjem pa je ležala nasti pa so razdrobljeni in dokaj razkrojeni. še železna okrasna igla. Grob kulturno spada Najdbe so v restavriranju. v konec bronaste oziroma na začetek starejše Borut Križ Novo mesto, Kapiteljska njiva, GROB 282 KŽG, lončeni predmeti v grobni jami (foto: B. Križ)

172 173 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Novo mesto, Kapiteljska njiva, GROB 282 KŽG, lončena skodelica s presegajočim ročajem, okrašena z bronastimi žebljički Novo mesto, Kapiteljska njiva, GROB XLII/3, bronasta sulična ost in križna sekira v grobu (foto: B. Križ) (foto: B. Križ)

Novo mesto, Kapiteljska njiva, GROB XLII/3, grobna jama starejšeželeznodobnega groba s pridatki (foto: B. Križ) Novo mesto, Kapiteljska njiva, GROB XLII/3, bronaste puščične osti v grobu (foto: B. Križ)

174 175 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 74 Vas Orehovlje leži v Spodnji Vipavski dolini, na tih elementov. Predlagali smo, naj se poškodovani p., Murski Črnci 27 a. EŠD: / levem bregu reke Vipave in v soseščini občinskega nadzemni del – šapa, ki je bila iz prvotne pozicije Domačija, etnološki spomenik, ki ga sestavljajo stano- Naselje: Orehovlje središča Miren. Ob glavni poti skozi Orehovlje v zamaknjena zaradi avtomobilskega trka – demon- vanjska hiša in gospodarska poslopja, stoji na rahlem Občina: Miren - Kostanjevica Krgišču stoji vodnjak, ki so ga postavili leta 1906, tira, restavrira in nato na novo sestavi, spodnji pobočju razloženega naselja v osrčju Slovenskih Ime: Orehovlje – vodnjak vsaj dvakrat pa je bil obnovljen v drugi polovici obodni venec – stopnica vodnjaka, ki je bila re- goric. Hiša, ki je datirana z letnico 1830 na prekl- Področje: E 20. stoletja. Vodnjak je krožnega tlorisa in je zgra- centno odstranjena – pa naj se izvede. Investitor adi kamnitega vhodnega portala, ima v čelnem za- Občina Miren - Kostanjevica se je odločil drugače, Obdobje: prva četrtina 20. stoletja jen, tako podzemni kot nadzemni del, iz kamni- trepu fresko sv. Florjana, pod njim je sončna ura. in sicer, da naj se šapa restavrira na mestu samem, V velikem gospodarskem poslopju je poleg drugih brez demontaže. Restavratorska dela so bila zau- gospodarskih prostorov tudi obokana vinska klet pana Restavratorski delavnici Stanko Vitez, s. p. z letnico 1783 na polkrožnem kamnitem portalu. Iz šape so najprej odstranili vse cementne plombe Jelka Skalicky in jih domodelirali z umetno maso. Kamniti ele- menti šape so bili mikrospeskani. Poleg kamna so bili restavratorsko očiščeni in na novo prebarvani vsi kovinski deli, pokrov in pa škripčevje. Vodnjak je bil restavriran v okviru projekta Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju, Liv- ing Fountains, ki se izvaja v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013. Poleg Občine Miren - Kostanjevica, nosilke projekta, so sodelovale še Občina Šempeter - Vrtojba in Mestna občina Nova Gorica na naši strani meje ter občine Doberdob, Sovodnje ob Soči in Porto- maggiore na italijanski strani. Projekt je predvidel ureditev kar 32 vodnjakov in kalov. Andrejka Ščukovt

75 Osek 72, slika sv. Florjana s sončno uro na obnovljeni hiši EŠD: 1090 Bunderlove domačije (foto: J. Skalicky, 2012) Naselje: Osek Občina: Sv. Trojica v Slovenskih goricah Ime: Osek v Slovenskih goricah – domačija Bun- derla 76 Naslov: Osek 72 EŠD: 26863 Področje: E Naselje: Pivka Obdobje: 1783, 1830, 1894 Občina: Pivka Ime: Pivka – trško jedro Obnovitvena dela na Bunderlovi domačiji v Oseku Naslov: Pivka, Kolodvorska cesta 5, občinska stavba so se leta 2012 nadaljevala z ureditvijo okolice Področje: E hiše. Tako kot v prejšnjih letih pri obnovi stano- Obdobje: 20. stoletje vanjske hiše in objekta svinjakov (glej VS 48/11, 2013) je lastnica tudi tokrat pridobila sredstva v Na prostoru, kjer je danes stavba Občine Pivka, okviru javnega razpisa iz naslova Ukrepa 323 – se je do leta 1940 razprostiral travnik. Občinsko ohranjanje in izboljševanje dediščine iz Programa stavbo so na tem mestu zgradili Italijani. Pivka je razvoja podeželja 2007–2013. Po usklajevanju tedaj spadala v Julijsko krajino. Odprtje stavbe je glede izvedbe tlakovanja dvorišča smo pristali na bilo 18. leto fašistične ere, 28. oktobra 1940, na kompromis, da se dvorišče uredi z betonskimi dan velikega fašističnega praznika. Italijani so na ta tlakovci in naravnim kamnom okoli starega vod- dan praznovali obletnico t. i. pohoda na Rim, ko njaka. Tako je okolica hiše urejena s kombinacijo so fašisti z Mussolinijem na čelu leta 1922 izvedli izbranih tlakovcev, naravnega kamna in travnatih državni udar in prevzeli oblast v državi. Rudi Za- površin ter ustrezno zasaditvijo s sadnim drevjem fran, župnik iz Hrastja, je stavbo na dan odprtja in urejenim cvetličnim vrtom. Delo sta izvajali blagoslovil. podjetji Dom servis, Polc Štefan, s. p., Cogetinci Stavba je enonadstropna s polkrožnim zaključkom Orehovlje, pogled na restavriran vodnjak (foto: A. Ščukovt, 2013) 40, in Tlakovanje Gomboc, Marjana Bencak, s. na severozahodni strani. V pritličju je obkrožena s

176 177 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 sedmimi arkadami, nad katerimi je terasa z zidano 77 ograjo. Sedem arkad simbolizira sedem rimskih EŠD: 9136 cesarjev. Vhodno odprtino, ki je nasproti osrednje Naselje: Planina arkade, so še pred 20 leti zapirala izvorna hrastova Občina: Postojna vrata. Fasada je tako v pritličju kot v nadstropju Ime: Planina – grajska kašča opremljena z velikimi tridelnimi okni, prvotno iz- Naslov: Planina, parc. št. 540/4, k. o. Dolenja delanimi iz macesna. Pod okni teče v nadstropju Planina severne fasade profilirano izstopajoča enovita poli- Področje: E ca, vsa ostala okna pa imajo samostojne police. Obdobje: 18. stoletje Nekatera okna imajo še ohranjene profilirane in izstopajoče okvirje. Police so narejene iz peska in Kašča stoji na vzhodnem robu naselja ob Pla- belega cementa s pomočjo kalupa. Kvadri so bili ninskem polju. Gre za nadstropno zidano stavbo po sušenju še naknadno zglajeni. Ponekod so bile iz druge polovice 18. stoletja, katere prvi last- police zamazane s smogom, počene ali odkrušene. niki so bili z bližnjega gradu Haasberg. Streha Med nalivi je voda prodirala v notranjost stavbe in je strma dvokapnica s trikapnima zaključkoma, močila tla, ker med okensko polico in okenskim krita z opečnimi bobrovci. Nadstropje je služilo okvirjem ni tesnilo. Iz enakega materiala je nare- spravilu žita, v pritličju pa naj bi čez zimo spravl- jen tudi talni zidec. Pred vhodnimi vrati je rahlo jali lončnice. Pritlični prostor je enovit, križno dvignjen podest, na katerega vodijo tri stopnice. V obokan, kot podpore služijo kamniti slopi s po- notranjosti so ohranjene kamnite stopnice. Streha rezanimi robovi in profiliranimi kapiteli. Nad- je bila prekrita s salonitnimi ploščami. Terasa je za- stropje je bilo že v preteklosti razdeljeno na dva makala, fasada je bila ponekod poškodovana. dela. Strop je banjasto obokan z obočnimi kapami Občina Pivka, lastnica objekta, je v sklopu pro- nad okenskimi odprtinami. Strop na sredini sloni jekta MKGP v letu 2012 iz naslova Ukrepa 323 na masivni leseni gredi, ki je podprta z dvema – ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja kamnitima stebroma s profiliranima kapiteloma pričela obnovo objekta. Uredila se je fasada in in bazama. Tla nadstropja so tlakovana z opečnimi Pivka, Kolodvorska cesta 5, objekt pred prenovo v letu 2011 (foto: E. Belingar, 2011) prekrila streha. Ohranili so se vsi kvalitetni ometi, le dotrajana mesta so se izvedla na novo v enakem tlakovci. Pritličje ima betonska tla. Vhodna, na materialu in na enak način, kot je izvedeno zdaj. dvorišče obrnjena fasada je opremljena z zidanim Streha se je prekrila z opečno kritino, zarezniki, pri stopniščem in vhodoma tako v pritličje kot v nad- čemer se je ohranjalo obstoječe ostrešje. Napušči stropje pod arkadnima lopama, slonečima na paru so se ohranili, obloga iz ladijskega poda pa se je kamnitih stebrov s profiliranima bazama in kapi- zamenjala z gladkimi ploščami farmacel, ki so se teloma. Strop je iz opeke in križno obokan. Vsi pokitale in obarvale. Vsi viseči kabli so se odstranili oboki so izdelani s polno opeko. Vhod v pritličje s fasade in vgradili pod omet. Obenem se je izvedla obdaja polkrožen segmentno sestavljen portal, tudi osvetlitev objekta. Okna so se zamenjala s datiran z letnico 1761 in označen s kraticama plastičnimi, vhodna vrata pa so se ohranila. Terasa MV, v nadstropje pa kamnit okvir z ravno pre- se je zaščitila z vodoneprepustnim premazom, klado, cvetličnim okrasom v reliefno izklesanem na kamnit zid pa se je namesto dotrajanega vrha sklepniku in številkama 87 in 90 v levem in položil kamniti rob. Okenske police so se očistile z desnem vogalu preklade. Vratno odprtino zapirajo mikropeskanjem, razpoke so se zalepile z dvokom- v nadstropju prvobitna kovinska vrata, v pritličju ponentnim lepilom. Površina se je tudi strukturno pa novejša lesena. Fasada se na dvoriščno stran obdelala, manjkajoči deli so se nadomestili z enako odpira s po dvema manjšima okenskima odprti- mešanico peska in cementa. Polica se je premazala nama v pritličju in nadstropju, pri čemer sta bili s paroprepustno zaščitno nesijajno tekočino. Obar- odprtini pritličja v preteklosti predelani. Vzhodna vanje fasade se je po barvni študiji ZVKDS, OE fasada ima tri okenske osi, zatrepni pa po eno. Se- Nova Gorica, izvedlo z barvo JUB Revitacolor. danjim lastnikom služi pritličje kot hlev za konje, Postopke konservatorsko-restavratorskih del smo nadstropje pa je brez prave funkcije. v celoti fotodokumentirali. Doseženi rezultati so v Zaradi nevzdrževanja je bil celoten objekt v slabem skladu s pričakovanim, do novih odkritij ni prišlo. stanju, kar je veljalo predvsem za streho, ki je Dela je koordinirala in izvajala konservatorski puščala. Kritina je bila dotrajana, ponekod je celo nadzor etnologinja OE Nova Gorica Eda Belingar. manjkala, posledično je bilo ostrešje dotrajano in Gradbena dela je izvajalo podjetje AS PRIMUS, d. na več mestih gnilo. V izredno slabem stanju je o. o., iz Starega trga pri Ložu. bilo tudi opečno in s fino malto obdelano sto- Pivka, Kolodvorska cesta 5, objekt po izvedeni rekonstrukciji strehe in fasade (foto: E. Belingar, 2012) Eda Belingar pnišče in arkadni lopi pred vhodom. Stebri so bili

178 179 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

brez temeljev in so se neenakomerno posedali, pnišča z enakimi novimi. V celoti so se obnovile izzidek je odstopal od fasade. Že v preteklosti so nastopne plošče, ravno tako podest pred vhod- tako v pritličju kot v nadstropju objekt povezali z nimi vrati v nadstropju, kjer so se po izravnavi železnimi vezmi, ankerji. Ostrešje je bilo leseno, tlaka ponovno namestile izvorne opečne plošče. izvedeno z dvema kombiniranima vešaloma in Izdelani so bili temelji stebrov. Arkadni lopi pred štirimi vmesnimi legami. Strešni kapi so bili iz- vhodom sta se ponovno pozidali v opeki. Grad- delani iz kamnitih in opečnih plošč in ometani, benik je tako povzel natančne mere in izdelal polkrožni, široki kakih 40 cm. Le na dvoriščni kalup, po katerem so se po ponovni namestitvi strani je bil kamniti kap podaljšan z leseno stebrov pozidali manjkajoči deli. Na novo so se strešno konstrukcijo v širini 160 cm. Fasadni pozidale stopnice. Enostavna kovana ograja iz omet je odstopal oziroma je bil že na več mestih palic kvadratnega prereza se je na stopnišče na- odstopljen. mestila na mesto, kjer je nekoč že stala. Okni v Lastnik je v sklopu projekta MKGP iz naslova Ukrepa pritličju dvoriščne fasade sta se rekonstruirali po 323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja vzoru vseh ostalih. Izdelano je bilo novo leseno na podlagi odobrenega projekta v letu 2012 stavbno pohištvo, kovinska vrata v nadstropju pa pričel obnovo objekta. Izdelana je bila potrebna so bila restavrirana. Dotrajan fasadni omet se je gradbenotehnična dokumentacija. Najprej se je odstranil in izdelal se je nov apnen po predhodno odstranil utilitarni prizidek ob južni fasadi. Po- izdelanem vzorcu, ki smo ga potrdili. trebni so bili dolgotrajni pogovori z lastnikom, Postopke konservatorsko-restavratorskih del smo da smo ga uspeli prepričati, da je osrednji, zdravi v celoti fotodokumentirali. Doseženi rezultati del izvornega lesenega ostrešja ohranil, na novo so v skladu s pričakovanim, do novih odkritij ni pa so se izdelali in namestili le špirovci, letvice prišlo. Dela je koordinirala in izvajala konser- in kapne lege. Ostrešje se je prekrilo z novimi vatorski nadzor etnologinja ZVKDS, OE Nova opečnimi bobrovci. Pred namestitvijo ostrešja se Gorica, Eda Belingar. Gradbena dela je korek- je po notranji strani zidov oboda stavbe izvedla tno in kvalitetno izvedel Mlinar Bernard, s. p., protipotresna vez, pri čemer so se polkrožni kam- Zidarstvo in storitve z gradbeno mehanizacijo, Planina, grajska kašča po obnovi (foto: E. Belingar, 2012) niti napušči ohranili. Stopnice in vhodni lopi so Martinji hrib 8, Logatec. bile v celoti odstranjene. Kamniti zid pod stopni- Eda Belingar cami se je ohranil, zamenjali so se leseni deli sto- 78 letoma 1937 in 1940, kar je pravzaprav razlog, da EŠD: 535, 4794 so njeni ostanki na filtriranih podatkih lidarskih Naselje: Podkraj, Gorenje posnetkov prepoznavni drugače kot ostali odseki. Občina: Ajdovščina, Postojna Kljub temu je obris trdnjave dobro viden in smo Ime: Podkraj – arheološko najdišče Hrušica – Ad ga uporabili za korigiranje natančnejšega načrta Pirum, Podkraj – zaporni zid Veliki Obršljanovec same utrdbe. Dobro je viden tudi severozahodni Področje: A odsek zapornega zidu, ki se od najvišjega dela trd- Obdobje: rimsko obdobje njave na vrhu Listnika spušča proti severozahodu. Temu odseku je mogoče slediti vseh 200 dolžin- Obdelavo, analizo in arheološko interpretacijo skih metrov, kolikor obsega območje obdelave li- LiDAR posnetkov na območju Hrušice smo prip- darskega posnetka. Del jugovzhodnega rimskega ravili v okviru projekta PArSJAd 2007–2013. Li- zapornega zidu v celotni dolžini 973 m, ki poteka darsko snemanje je v ožjem smislu zajelo območje, od jugovzhodnega vogala utrdbe na Hrušici proti veliko 215,5 hektarja, ki se razteza med Velikim Velikemu Obršljanovcu, je vključen v registri- Obršljanovcem in Polšakovim kopiščem na jugu rano arheološko najdišče Podkraj – arheološko ter Hrušico (Listnikom) na severu, na zahodu pa najdišče Hrušica – Ad Pirum, del pa v Hrušica sega do Mlak in grebena Svisli. Na območju sta pri Podkraju – arheološko najdišče Veliki Obršl- bili v času snemanja in obdelave dve registrirani janovec (EŠD 4794). Vmesni odsek v dolžini 530 enoti arheološke dediščine, in sicer Podkraj – ar- metrov pa v času snemanja ni bil del registrirane heološko najdišče Hrušica – Ad Pirum (EŠD 535) arheološke dediščine, čeprav po ohranjenosti ne in Hrušica pri Podkraju – arheološko najdišče Ve- odstopa od preostalega zidu (slika 2). Na vrhu Ve- liki Obršljanovec (EŠD 4794). likega Obršljanovca se sled zapornega zidu konča Najbolj poznani in na terenu tudi najbolj vidni so na robu strmega vzhodnega pobočja. Na nadaljn- prav ostanki utrdbe na Hrušici, ki je bila v preteklih jih 260 metrih proti vzhodu, kamor še sega obmo- 150 letih tudi najbolj raziskana. Obodni zidovi trd- čje obdelave lidarskega snemanja, zapornega zidu Planina, grajska kašča, dvoriščna fasada kašče v letu 2010 (foto: E. Belingar, 2010) njave na Hrušici so bili (delno) konservirani med ni več mogoče zaslediti, čeprav nekateri starejši

180 181 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Perspektivni pogled na ostanke rimskega zapornega zidu in utrdbe na Hrušici. Pogled proti severu (izvedba: G. Rutar)

avtorji predvidevajo njegovo nadaljevanje. Manj- poznati, zaslediti je mogoče tudi lokacije stolpov. ši odsek jugozahodne zaporne poti v dolžini 65 Rezultat torej kaže na veliko možnost uporabe metrov z izravnavo oziroma stolpom 13 na osred- lidarskega snemanja na velikih območij, v podob- njem delu je mogoče prepoznati tudi ob cesti na nem okolju, kjer potek rimskih zapornih zidov Polšakovo kopišče oziroma proti Ledeni jami in sploh še ni prostorsko dokumentiran ali sploh ni naprej proti Postojni. Za razliko od ostalih delov še poznan. zapornega zidu je sicer ta težje prepoznaven, kar Gašper Rutar je tudi posledica (ne)ohranjenosti in zaraščenosti na terenu. Kljub temu ga je bilo mogoče locirati po ključu oziroma »podpisu«, ki smo ga razbrali iz 79 znanih odsekov zapornega zidu. Tudi ta odsek ni EŠD: 7892 na območju registrirane arheološke dediščine. Na Naselje: Podvrh (sicer omejenem) območju lidarskega snemanja ni Občina: Braslovče bilo mogoče prepoznati nadaljevanja tega odseka Ime: Žovnek – razvaline gradu v nobeno od smeri. Področje: A, UA Lidarsko snemanje je potekalo na zahtevnem Obdobje: 12.–20. stoletje okolju, ki ga predstavljata razgiban kraški teren in močna zaraščenost z iglavci, predvsem slednje Na pobudo predstavnikov Občine Braslovče in je za lidarsko snemanje močna, včasih ključna predstavnikov Kulturnozgodovinskega društva omejitev. Vprašanje je bilo, koliko, če sploh, bo Žovnek Braslovče smo predstavniki OE Celje v mogoče prepoznati ostanke rimskih zapornih zi- letu 2009 opravili terenski monitoring, oce- Naključni profil rimskega zapornega zidu na jugovzhodnem odseku zapornega zidu (med utrdbo na Hrušici in cesto na dov. Izkazalo se je, da je pri nazivnem lidarskem nili ogroženost grajske razvaline in podali kul- 2 Polšakovo kopišče). Profil prikazuje ohranjenost ruševinskega sloja zidu okrog 1 meter v širino in 1 meter do 1,5 metra v snemanju vsaj 20 točk/m potek dobro berljiv in turnovarstvene smernice za sanacijo, nadaljnjo višino (izvedba: G. Rutar). razviden. Potek in ohranjenost zidu je lahko pre- obnovo in izvedbo predhodnih arheoloških

182 183 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

raziskav na gradu Žovnek. Smernice so osnova entacije novoodkritih arhitekturnih elementov. za nadaljnjo obnovo razvalin gradu Žovnek in Da bi se izognili nadaljnji škodi na kulturni prezentacijo okroglega stolpa, njihovo izhodišče dediščini, smo 15. julija 2011 podali na Inšpek- pa je bilo, da se razvalina prezentira v grajskih torat Republike Slovenije za kulturo in medije lupinah z okopi in zidovi v temeljih ter da prijavo o nedovoljenih posegih. V njej smo nav- se na podlagi virov in po analogiji obnovi in edli, da navkljub jasno zapisanim zahtevam v rekonstruira okrogli stolp, s čimer se ohrani kulturnovarstvenih pogojih pristojne enote ZV- pomembna prostorska dominanta Spodnje Sav- KDS in večkratnim usklajevalnim sestankom in injske doline. obrazložitvam že več let kontinuirano potekajo Sanacija gradbenih sestavin južnega in vzhodnega nedovoljeni posegi v zemeljske plasti oziroma obzidja je vse do zaključka del v letu 2011 potekala v arheološke depozite kulturnega spomenika, kvalitetno, celovito in pod nadzorom odgovornih ki nepovrnljivo uničujejo njegov stratigrafski konservatorjev. Le v izteku južnega zidu proti zapis. zahodu, vzhodno od portala, v pasu od pohod- Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in nega nivoja do višine približno 120 cm in širine medije je v svoji ugotovitvi zapisal, da je grad že 150 cm, je med deli prišlo do manjših odstopanj več kot sto let v stanju ruševine in da na njem – uporabljeno je bilo kamenje premajhnih di- Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek med menzij, kar pa bo – po zagotovilih investitorja vikendi občasno izvaja manjša obnovitvena – letos sanirano. dela, ki jih financira Občina Braslovče, oziroma Po izdelavi geodetskega posnetka okroglega se dela izvajajo v lastni režiji prostovoljcev stolpa in statični oceni je leta 2010 konserva- društva oziroma posameznih občanov. V obra- torski tehnik Ivo Gričar (OE Celje) na podlagi zložitvi je navedeno, da so lokacije iz prijave, ki starih fotografij in razglednic ter po analogiji naj bi odstopale od zahtev ZVKDS, OE Celje, sočasnih stavb izdelal idejno skico, ki je projek- vidne in izvedene v minimalnem obsegu, kar je tantu služila za izdelavo PGD-dokumentacije za inšpektorat tudi fotografsko dokumentiral. sanacijo stolpa in izvedbo njegove strehe. Dela ZVKDS, OE Celje, je na inšpektorat posre- na okroglem stolpu so se pričela leta 2011. Ob doval mnenje o nedovoljenih posegih na obmo- postavitvi gradbenih odrov so bili odstranjeni čju gradu Žovnek z navedbo celotnega dosjeja vsi organski elementi, ki so se zajedali v zidove, spomenika v obdobju od 13. maja 2009 do slednje pa so sanirali oziroma dozidali z enakim 17. oktobra 2011, iz katerega je razvidno, da je materialom, kot je obstoječi. Statično in funk- zavod od vsega začetka poudarjal pomembnost cionalno je bila sanirana tudi pohodna ploščad kulturnega spomenika Žovnek, za katerega je v nadstropju stolpa. V letu 2012 so izvajalci za eden glavnih virov informacij arheološka ra- približno 100 cm v kamnu z dvojnim licem, ziskava. Razvidno je tudi, da je zavod Občino enakih dimenzij in strukture, kot je obstoječi Braslovče nenehno opozarjal, da nekontrolirani gradbeni material, nadzidali obstoječe stene. Ta posegi v zemeljske plasti niso dopustni. ZV- nadzidava dimenzijsko ustreza ostankom oboka KDS, OE Celje, od Inšpektorata Republike Slo- v nadstropju stolpa. Sočasno z izvedbo teh del venije za kulturo in medije ni prejel odgovora je bil saniran tudi zunanji južni zid notranjega na svoje ugotovitve in podano mnenje. dvorišča, ki se stika z okroglim stolpom. Zaradi Terenski ogled ZVKDS, OE Celje, v oktobru premalo verodostojnih podatkov o dejanskih 2012 je pokazal, da se na obravnavanem ob- višinskih kotah zidu se je ta prezentiral kot močju ob sanaciji/utrjevanju posameznih zidov ruševina, brez zaključkov ravnih linij. Vsi zgo- grajskih objektov, ki sicer potekajo brez pred- raj navedeni posegi so potekali pod konserva- hodne uskladitve s pristojno službo, ponovno torskim nadzorom ZVKDS, OE Celje. izvajajo tudi nedovoljeni posegi v zemeljske Žal pa so sočasno potekala tudi dela, zlasti plasti. Navodila, usmeritve, kulturnovarstveni posegi v zemeljske plasti, za katere so bili sicer pogoji, usklajevanja in prijave na inšpektorat so pridobljeni kulturnovarstveni pogoji, ne pa tudi žal naleteli na gluha ušesa, segment pomembnega kulturnovarstveno soglasje. Ob vseh posegih v kulturnega spomenika pa nepovrnljivo izginja. zemeljske plasti je bila zahtevana izvedba ar- Matija Plevnik, Danijela Brišnik heološkega dokumentiranja ob gradnji, ven- dar so bili skoraj na celotnem grajskem arealu posegi – izkopi ob zidovih – izvedeni brez soglasij, stihijsko in nenačrtovano, zato ne omogočajo ohranjanja, interpretacije in prez- Žovnek, razvaline gradu, nedovoljeni poseg v zemeljske plasti (foto: D. Brišnik)

184 185 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 80 davno namestili nove žlebove. Ker cerkev ni imela EŠD: 4040 urejenega odvodnjavanja, je bila stopnja vlage v Naselje: Police notranjosti tako velika, da se na ometih pojavljajo Občina: Cerkno tudi do 30 centimetrov veliki mehurji, tla v cerkvi Ime: Police pri Cerknem – cerkev Rojstva Device pa so zaradi naselitve alg popolnoma pozelenela. Marije Stanje fresk na stenah prezbiterija in ladje ob sla- Področje: UA, R, A voloku je bilo predvsem 1,5 metra od tal kritično Obdobje: druga četrtina 16. stoletja, 1536, 17. sto- zaradi delovanja kapilarne vlage in zmrzali. Med letje, prva četrtina 19. stoletja, 1808 ogledom smo ugotovili, da se tudi pod beleži na stenah prezbiterija skrivajo poslikave, ki še niso Cerkev na Policah stoji 500 metrov jugovzhodno bile odkrite, zaradi podmehurjenih ometov in od vasi in je pravilno orientirana. V tlorisu si od izredno trdovratne sige pa so bile prav te najbolj vzhoda sledijo gotski rombasto obokan tristrano ogrožene. Osemnajstega julija 2012 sta si cerkev zaključen prezbiterij z zakristijo ob južni steni, ogledala še arhitekt Branko Zbačnik in gradbeni širša pravokotna ravno krita ladja ter samostojni tehnik Danilo Remec (oba ZVKDS, OE Nova zvonik, ki je od glavne cerkvene fasade odmakn- Gorica) ter sestavila popis nujnih sanacijskih del jen dobrih 8 metrov. Cerkev je bila zgrajena v prvi za zaščito srednjeveških fresk. četrtini 16. stoletja in je v osnovi še povsem sredn- Zaradi nujnosti posega smo župniku predlagali, naj jeveška. Freske Jerneja iz Loke, ki so datirane v leto zaprosi za interventna sredstva na Ministrstvu za 1536 in veljajo za eno njegovih zadnji del, lahko izobraževanje, znanost, kulturo in šport. To je res danes vidimo na obeh straneh slavoločne stene in storil in sredstva tudi dobil. Restavratorski poseg na stropu prezbiterija. Poslikava v prezbiteriju je na ometih v notranjosti je opravila akademska slikarka Jana Humar po navodilih in pod nadzo- bila prvič obnovljena in precej grobo preslikana leta rom ZVKDS, OE Nova Gorica, gradbena dela 1932, v letu 1965 pa so bile odkrite freske na sla- je opravilo gradbeno podjetje Naš dom, d. o. o., voločni steni. Poslikava na stropu sledi običajnemu Idrija, restavratorska dela na vhodnem portalu pa sistemu »kranjskega prezbiterija«: v osrednjem OKD Tomaž Bizjak, s. p. Pri vseh posegih v ze- polju je Bog Oče, obdajajo ga angeli muzikanti, meljske plasti je potekalo arheološko dokumenti- angeli z orodji Kristusovega trpljenja in angeli v ranje ob gradnji, ki ga je izvajala Avgusta, d. o. molitvi, na obočnih kapah pa so naslikani preroki o., iz Idrije. Zaradi izjemno neugodnega vremena z napisnimi trakovi. Stene prezbiterija naj po do (nizke temperature, dež) smo imeli z izvedbo pre- zdaj objavljeni literaturi ne bi bile poslikane, tem- cej težav, hkrati pa nas je priganjal tudi kratek rok več le okrašene z redko posejanimi šabloniranimi za dokončanje del, ki ga je določilo ministrstvo. dekorativnimi motivi. Slavolok nam na strani Restavratorska dela na ometih v notranjosti in grad- prezbiterija prikazuje pametne in nespametne de- bena dela na cerkveni zunanjščini so potekala is- vice, na zunanji ladijski strani pa so poleg zgodbe točasno. Na cerkvi so bili sanirani temelji, izvedena o Kajnu in Abelu upodobljeni še dva prizora iz sta bila zračna kineta okoli objekta in primerno Kristusovega pasijona ter stoječa Mati Božja z de- odvodnjavanje. Zaradi preperelosti so bili zunanji tetom, ki pa ni delo Jerneja iz Loke, temveč gre ometi do višine 1 m odbiti, pri čemer se je na ža- za starejšo upodobitev. To fresko je Jernej iz Loke lost poškodoval del freske (verjetno sv. Krištof) na obnovil, svojo poslikavo pa prilagodil njenemu južni fasadi; to so restavratorji dovolj zgodaj opazili, okvirju (J. Höfler, Srednjeveške freske v Sloveniji, tako da se je odbijanje na tem delu ustavilo, odbiti Primorska, 1997, str. 116–118). deli ometa s poslikavo, med katerimi je kar nekaj Na pobudo študenta restavratorstva Zorana do 10 cm velikih kosov, pa so se deponirali in so Flanderja, ki je opozoril na propadajoče omete zdaj spravljeni v restavratorski delavnici ZVKDS v cerkvi, sva si 17. julija 2012 restavratorka ZV- v Solkanu. V kratkem se bodo restavrirali, nato pa KDS, OE Nova Gorica, Marta Bensa in konserva- shranili za prihodnje čase, ko bodo prišla na vrsto torka Minka Osojnik ogledali cerkev Rojstva De- tudi restavratorska dela na zunanjščini. Freska na vice Marije na Policah. Pri ogledu so bili prisotni fasadi se je obšila za apneno malto in zaščitila. tudi Ajda Mladenovič (Restavratorski center RS), Na cerkvi so bili popravljeni in delno na novo iz- Zoran Flander, Petja Berginc in Katja Guček. vedeni zaokroženi strešni venci. Cerkev je bila predvsem v notranjosti v izredno Vhodni portal, ki je imel nekaj večjih poškodb in slabem stanju. V zadnjih 15 letih je bil obnovl- je bil poraščen z algami, je bil v celoti očiščen z jen zvonik, na novo je bilo narejeno tudi ostrešje mikropeskanjem, zgornja počena preklada je bila Žovnek, razvaline gradu, začetek obnove okroglega stolpa (foto: M. Plevnik) cerkvene ladje, domačini pa so pod streho ne- naravnana na prvotno ležišče, desni vertikalni

186 187 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

element je bil demontiran in v delavnici saniran od septembra 2008 do aprila 2009. S sondiranjem in in domodeliran, poka v pragu je bila sanirana z pregledom fasade, ki sva ga opravila odgovorna kon- epoksidnim lepilom. Vse večje plombe so bile servatorja ZVKDS, OE Celje, je bilo ugotovljeno, da tonsko prilagojene barvi kamna in retuširane, je zaradi slabega in neustreznega vzdrževanja ter dotra- portal pa je bil zaščiten s hidrofobnim premazom janosti materialov njeno stanje tako slabo, da ohran- (Tomaž Bizjak, Poročilo restavratorskih posegov itev originalne členitve in štukaturne ornamentike ni na portalu cerkve Marijinega rojstva na Policah, mogoča. Na podlagi ugotovitev so bili investitorju iz- Vipava 2013). dani dopolnilni kulturnovarstveni pogoji, v katerih je Za zaščito podmehurjenih delov ometov v notran- zavod dovolil odstranitev dotrajanih ometov in člen- jščini se je uporabila Tyloza, nanesena čez plast itve ter njihovo rekonstrukcijo. Originalni elementi so gaze. Manjši mehurji so se z gazo prekrili v celoti, bili odstranjeni po navodilih šele po izdelavi šablon in večji pa so bili večinoma odprti, zato so se utrdili kalupov, ki so bili izdelani po opravljenem čiščenju njihovi robovi. Mehurji na severni steni ladje so se originalnih delov ter po potrditvi kvalitete izvedenih utrdili z gazo in 7- do 10-odstotnim Paraloidom vzorcev posameznih delov. Sledila je rekonstrukcija B 72 v acetonu. Ta se je uporabil tudi v prezbiter- rustike v pritličnem delu, okenskih okvirjev s podo- iju pri utrjevanju večjih mehurjev, ki so bili pred- kenskimi tablami ter šivanih vogalov. Rustika pod hodno zaščiteni s Tylozo in gazo. Paraloid B 72 strešnim vencem je bil zaradi trdnosti sanirana. je bil nanesen točkovno, kot dodatna opora. Na Zaradi slabega stanja obraznih mask so bile te z dovol- nekaterih mestih je bilo treba fresko obšiti z ap- jenjem zavoda snete in očiščene. Po izboru najbolje neno malto. Prav tako je bilo treba z malto utrditi ohranjene in najkvalitetnejše maske so bile nato iz- tiste dele, kjer je v mehurju odstopil tudi omet delane kopije, te pa so bile nameščene na originalna freske. Tam se je zaradi večjega odstopanja om- mesta. Originale obraznih mask je Občina Polzela eta malta uporabila točkovno. Zaplombirale so se shranila v kletnih prostorih objekta. Dekorativno fig- tudi nekatere manjše globlje poškodbe. Na mes- uralno ornamentiko v atičnem čelu fasade je bilo treba tih, kjer spodaj ni bilo opaziti starejših poslikav, zaradi poškodovanosti in krhkosti materiala utrditi, so se mehurji injektirali z Ledanom. Injektirale so očistiti in domodelirati ter nato zaradi možnosti trajne Police pri Cerknem, cerkev Rojstva Device Marije, poslikava na ladijski strani slavoloka po posegu (foto: M. Osojnik, 2012) se tudi razpoke na prizoru na levi strani slavoločne ohranitve po posameznih elementih odliti na novo. stene (Jana Humar, Stenske poslikave v notran- Obrazne maske in ornamentika v atiki so bile zaradi jščini cerkve Rojstva Device Marije v Policah pri obstojnosti odlite iz steklobetona, ostala arhitekturna Cerknem, november 2012). členitev pa je bila izdelana v ometu. Okenske police in Med restavratorskimi posegi je bila izvedena tudi venci so bili zaščiteni z bakreno pločevino. večja sonda na severni steni prezbiterija, v kateri Izvajalec gradbenosanacijskih in pleskarskih del, grad- se je pokazal večji figurativni prizor z dvema an- beno podjetje Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice, je geloma in moško glavo s turbanom na glavi. sanacijo fasade izvedel z gradbenosanacijskimi izdelki Z izvedenimi deli so se cerkvi zagotovili primerni na apnenocementni osnovi podjetja Kema Puconci. pogoji za obstoj fresk, vendar pa je trenutna Fasada je bila prepleskana s silikonskimi barvami mehanska zaščita samih ometov le začasne na- JUB. Osnova fasade je bila na podlagi rezultatov rave. Nadaljnja dela na ometih v notranjščini so sondiranj prepleskana v tonu okra, fasadna členitev pa nujna, sicer grozi uničenje dragocenega pričevanja v beli barvi. Spodnji del objekta s talnim zidcem je bil preteklosti in celovite gotske poslikave prezbiterija. saniran s sanirnimi ometi in nato toniran s pigmenti, Minka Osojnik v tonu portala iz savinjskega tufa. Vhodna vrata so bila zaradi zagotavljanja varnosti in izolativnosti izdelana kot posnetek originalnih vrat iz 81 hrastovega lesa ter prebarvana v oljni barvi. Na vrata EŠD: 24806 je bila ponovno montirana historična kljuka. Nad Naselje: Polzela vrati je bil po načrtih podjetja Studio List, projekti- Občina: Polzela ranje in svetovanje, d. o. o., iz Celja v letu 2011 iz- Ime: Polzela – stavba Polzela 8 delan sodobno oblikovan nadstrešek. Zaščitna ograja Naslov: Polzela 8 in dostopna klančina za invalide sta bili brez vednosti Področje: UA, R pristojnega zavoda izdelani pred obnovo fasado. Obdobje: 19. stoletje, 20. stoletje Obnova občinske stavbe na Polzeli je izvedena kvalitetno in v skladu z navodili ZVKDS, OE Celje. Obnova enega najbolj reprezentančnih objektov na Z obnovo so bili konzervatorski cilji doseženi, objektu Police pri Cerknem, cerkev Rojstva Device Marije, odkrit fragment poslikave na severni steni prezbiterija (foto: M. Osojnik, Polzeli, današnjega sedeža Občine Polzela, nekdanje pa je bila povrnjena kvalitetna historična podoba. 2012) šolske stavbe, je potekala z vmesnimi prekinitvami Nataša Podkrižnik

188 189 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Polzela, stavba Polzela 8, stanje objekta pred obnovo (foto: N. Podkrižnik, 2009) Polzela, stavba Polzela 8, objekt po zaključku obnove (foto: N. Podkrižnik, 2010)

82 posvečene sv. Martinu iz Toursa, enemu najstarejših EŠD: 29819, 15623 zavetnikov zgodnjesrednjeveških krščanskih svetišč Naselje: Ponikva na Slovenskem. O zgodnji pojavnosti cerkvenega Občina: Šentjur objekta priča tudi dejstvo, da je imela ena izmed Ime: Ponikva – arheološko najdišče Sv. Martin, prvih šestih prafar na Slovenskem Štajerskem, Ponikva – trško jedro ki so nastale v bližini antičnih prometnic po Področje: A, UA obrsko-slovanskem obdobju 7. in 8. stoletja, misi- Obdobje: srednji vek jonarsko postojanko tudi na Ponikvi. Prve prafare so imele metropolitanski status, njihova uprav- Februarja 2010 je ZVKDS, OE Celje, izdal kul- itelja pa sta bila nadškof in patriarh. Slednji je v turnovarstvene pogoje za ureditev vaškega jedra 11. stoletju ustanovil pražupnijo, ki je obsegala s prezentacijo tabornega obzidja ob cerkvi sv. približno ozemlje današnje šmarske dekanije (Jože Martina na Ponikvi pri Šentjurju. Osrednji del Curk, O pražupnijah in pražupnijskih cerkvah na ureditve predstavlja okolica cerkve sv. Martina Slovenskem Štajerskem. V: Časopis za zgodovino (EŠD 3276), ki stoji v osrednjem delu naselbinske in narodopisje, str. 153–159; Ljubljana 1992). dediščine Ponikva – trško jedro (EŠD 15623). V Zaradi turških vpadov v drugi polovici 15. stoletja kulturnovarstvenih pogojih je bila poleg pogojev so si vaščani leta 1491 sami zgradili taborno ob- oblikovanja podana tudi zahteva za izvedbo pred- zidje okoli prvotne cerkve. To naj bi bilo ojačano s hodnih arheoloških raziskav z metodologijo in- štirimi vogalnimi stolpi polkrožnih oblik in z dvo- tenzivnih geofizikalnih meritev na parcelah okoli slojnim zidom »zobčastega« zaključka. Po turških cerkve v izmeri pribl. 2445 m2. vpadih leta 1708 je od tabora ostal samo še jugo- Impozantna baročna stavba cerkve sv. Martina je zahodni stolp, v katerem je do leta 1838 prebival bila pozidana med letoma 1732 in 1737 na mestu in poučeval kaplan. Leta 1850 so razdejali še tega, Polzela, stavba Polzela 8, odlitek ornamentike v atičnem zaključku (foto: N. Podkrižnik, 2009) prvotne romanske ali celo predromanske cerkvice, preostalo pokopališko obzidje pa odstranili.

190 191 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Iz Poročila o izvedenih geofizikalnih raziskavah zemljišče okoli cerkve z odločbo določil za ar- z izvedenimi infrastrukturnimi vodi v prezentacijo 2011. Kronika 59, 371–411) sva s Tonko Šoba v (GEARH, d. o. o.) je razvidno, da so arheološke heološko najdišče in opredelil potrebne nadaljnje ni vključen. Tako investitor kot projektant sta se februarju 2011 opravila ogled sosednjega hriba z ostaline izjemno dobro ohranjene na celotni pov- arheološke raziskave. Območje je bilo skladno s s predlagano prezentacijo strinjala, nekaj težav je imenom Zakrajškov hrib (397 m n.v.). ršini v neposredni okolici cerkve. Arhitekturne 66. in 67. členom Zakona o varstvu kulturne ded- predstavljala le uskladitev načina prezentacije na Vzpetina je poimenovana po nekdanjem gospo- ostaline se pojavljajo že zelo plitvo, in sicer na glo- iščine vpisano v Register kulturne dediščine pri pohodnih površinah pri vhodu v cerkev in po- darju Zakrajškove domačije na vrhu vzpetine. Ob bini pribl. 0,30–0,50 metra, tj. tik pod obstoječo Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod voznih površinah, kjer so zaradi zagotavljanja var- ogledu vzpetine sva na parc. št. 701, k. o. Konj, hodno površino in posteljico zanjo. V dopolnitvi imenom Ponikva – arheološko najdišče sv. Martin nosti zahtevane ravne, nedrsne površine. našla nekaj odlomkov poznorimske in sredn- kulturnovarstvenih pogojev je bilo zahtevano, (EŠD 29819). Prezentacija poteka tabornega obzidja in stol- jeveške lončenine. naj bodo posegi v zemeljske plasti minimalizirani Investitor je za izvedbo arheoloških raziskav izbral pov se je tako na delih, kjer so bile predvidene Vzpetina ima odlično strateško pozicijo, saj oziroma naj ne posegajo globlje od gradbenih arheološkega izvajalca podjetje Arhej, d. o. o., iz pohodne in vozne površine, izvedla z rezanim in omogoča dober pregled nad dolino reke Save posegov za obstoječe tlakovanje. Sevnice in začel postopek pridobivanja soglasja za površinsko protidrsno obdelanim originalnim ka- v smeri proti Litiji ter nad kopensko potjo po Konec maja 2012 so se pričela gradbena dela po raziskavo in odstranitev dediščine Ministrstva za menjem na nivoju pohodnih oziroma voznih pov- levem bregu reke Save, ki se ravno na tem predelu projektu projektanta Atelje Marko Mušič, d. o. kulturo RS. ršin; kamenje je fugirano z barvno primerno in močno zoži v smeri proti naselju Sava, pa tudi nad o., Ljubljana, v katerem je bila načrtovano novo Arheološke raziskave so na več lokacijah tik pod tehnološko obstojno grobo zrnato fugirno maso. enim od naravnih prehodov v Zasavsko hribovje tlakovanje do zdaj asfaltiranega cerkvenega pred- utrditvijo za obstoječe tlakovanje odkrile večje Ostali deli arhitekturnih ostalin so bili utrjeni proti Vačam. prostora na način stopnjevanja talnih ploskev z skeletno grobišče in dobro ohranjene ostaline ta- in na posameznih mestih minimalno dograjeni. Mitja Pergar vmesnimi stopnišči od najnižjega dela (cestišča) bornega obzidja in pripadajočih stolpov. Na ob- Na vzhodni brežini je bilo obzidje utrjeno in proti najvišjemu cerkvenemu vhodnemu platoju. močju raziskav je bilo dokumentiranih 51 grobov, nadzidano do kote obstoječih travnatih površin ob Zaradi neustrezne povezave pokopališča s cerkvijo ki sicer kažejo na več faz uporabe grobišča, vendar cerkvi. Na severni strani je bilo obzidje, na katero 84 po prometnem cestišču je bila izkazana potreba po sta zaradi omejenega obsega raziskav dokazani je bil v preteklosti pozidan pokopališki zid – ta EŠD: 5080 izvedbi utrjene povozne površine proti obstoječi le dve, ki pa nista časovno opredeljeni. Starejša je bil med sedanjimi ureditvenimi deli odstranjen Naselje: Postojna poti in pokopališču, izvedene po vzhodni brežini faza je izpričana z grobovi s še deloma ohranjen- in saniran do višine pribl. enega metra na način Občina: Postojna obravnavanega prostora. imi krstami, brez grobnih pridatkov, drugo fazo originalne gradnje dvoslojnega tabornega zidu. Ime: Postojna – Jamska restavracija Prvotna projektantova ideja je bila obogatitev pa predstavljajo grobovi s pridatki: srebrnikom, Zaradi mehanske zaščite obzidja in oblikovnega Naslov: Postojna, Jamska cesta 30 ureditve okolice cerkve v maniri slogovnega ob- koščeno lasnico, pasno spono ... Grobovi obeh faz poenotenja s celotno prezentacijo so fuge zapol- Področje: UA likovanja cerkve, z zrcaljenjem fasadnih členitev v so v večini orientirani V–Z (z glavo na zahodu). njene z zemeljsko vlažnim betonom, čeznje pa je Obdobje: 20. stoletje raznobarvnem tlaku ter prenosom volutastih moti- H grobišču prištevamo tudi novoveško kostnico, izvedena plast grobo zrnate fugirne mase. vov v tlorisno silhueto stopnišča. Zaradi tipologije odkrito v severovzhodnem stolpu, v kateri je bilo Zaradi neurejenega lastništva del severnega ob- V historicističnem stilu ambiciozno zasnovan vaškega prostora je bilo takšno oblikovanje ne- dokumentirano pribl. 20 m3 človeških kosti. zidja s pripadajočim polkrožnim stolpom, ki je bil objekt je bil na samem vhodu v Postojnsko jamo sprejemljivo, zato je zavod pogojeval, da je treba Večfazno obzidje je grajeno iz treh vrst kamenin dokumentiran in ustrezno zaščiten, še ni v celoti zgrajen v letih 1927 in 1928 po načrtih arhitekta oblikovanje poenostaviti, tlak poenotiti, zrcaljenje lokalnega izvora (peščenjak, laporni apnenec in prezentiran. Prav tako v urejanje in prezentacijo Pietra Palumba. Letnica dograditve je zapisana na fasade v tlaku pa opustiti. Zaradi izražene potrebe litotamnijski apnenec). Grajeno je na lice, z nivoja ni bilo vključeno območje na južni strani cerkve, pročelju dvorca, ki je bil že projektiran za potrebe po pokritem družabnem prostoru pred cerkvijo je ilovnate osnove v plitev vkop. V vzhodnem delu je kjer so bile površine že predhodno tlakovane. Za gostinske dejavnosti. Za vidne dele je arhitekt up- projektant predvidel, da se v sklopu ureditve trga obzidje enojno, široko do 0,9 m. V tem delu je bil dokončno in kvalitetno prezentacijo je treba prip- orabil kamen, les in venecijanske tlake. Stropne v prostor umesti »sodobno« oblikovan paviljon ter njegov potek izpričan že z radarskimi raziskavami. raviti in v območje umestiti informativno tablo, konstrukcije so bile sicer grajene v armiranem be- ob njem zasadi oreh v spomin na A. M. Slomška. Severni del je bil viden še pred začetkom pren- ki bo grafično in vsebinsko pojasnjevala pojavnost tonu, vendar so bile na spodnji strani zelo lepo Zaradi novega vsebinskega programa in pose- ove v obliki pokopališkega zidu, ob raziskavah je obrambnega obzidja, datacijo nastanka, faznost dekorirane z lesenimi poslikanimi tramovi na ganja v del naselbinske dediščine, ki je obkrožen bil odkrit tudi severovzhodni polkrožni stolp. V dozidav in predelav, način gradnje ter dokumenti- konzolah. Iz vhodne veže vodijo v gostinske sobe z mlajšo gradnjo brez posebnih kvalitet, je bilo zahodnem delu je bil ugotovljen dvojni zid sku- rano ohranjenost ostalin. lepa vitražna vrata. dopustno drugačno »avtorsko« oblikovanje ob- pne širine pribl. 1,30 metra in severozahodni Danijela Brišnik, Marjana Krumpestar V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega jekta pod pogojem, da se nova arhitektura v čim vhodni, kvadratni stolp. Jugozahodni stolp je stoletja je bil objekt delno preurejen; spremenila večji meri ozeleni. prav tako polkrožnega tlorisa, debelina tega zidu se je namembnost podstrešnih prostorov, tako da V začetku junija 2012 je bil zavod obveščen, da je 1,35 metra (povzeto po: Poročilo o opravljenih 83 so se pridobile pisarne za upravo podjetja Jama. so pri strojnem izkopu za gradnjo vhodnega sto- arheoloških raziskavah na lokaciji Ponikva 2012; EŠD: 29681 Avtentični tlaki restavracijskih prostorov so se pnišča ob cerkvi sv. Martina odkrili človeške skel- Tamara Leskovar; Arhej d. o. o.). Naselje: Ponoviče nadomestili s poliranimi kamnitimi, vgradila so etne ostanke na globini pribl. 0,80 metra. Skelet je Ker so odkritja kazala na izjemno ohranjenost Občina: Litija se strešna okna, na zadnji strani pa so se na ravni bil orientiran Z–V; grobna jama v tlorisu in pro- arhitekturnih ostalin – tako po obsegu kot po fi- Ime: Ponoviče – arheološko območje Zakrajškov strehi namestili plinohrani in kotlovnica. filu ni bila vidna, prav tako v izvedenem izkopu zičnem stanju – ter na jasno zgodovinsko pripo- hrib Med zadnjo temeljito prenovo, ki se je izvajala na ni bilo vidnih drobnih arheoloških najdb, grobnih vednost, ki potrjuje pisne vire, je zavod skladno Področje: A podlagi načrtov projektivnega podjetja Koling iz pridatkov. Ostaline so bile zaščitene z geoteksti- s podanimi kulturnovarstvenimi pogoji odredil Obdobje: pozno rimsko obdobje, srednji vek Idrije in natančnih kulturnovarstvenih pogojev, lom in zasute s peskom; ves izkopani material je prezentacijo tabornega obzidja in obeh dobro so se neustrezni posegi iz preteklosti sanirali. Da bil deponiran ob izkopu, območje pa zaščiteno ohranjenih polkrožnih stolpov v tlaku ter vklju- Za potrebe vpisa ruševin gradu Knežija oziroma bi se invalidnim osebam omogočila dostopnost v z gradbiščno ograjo. Glede na najdbe ostankov čitev prezentacije v projektno dokumentacijo. Knežji pot (Ponoviče – grad Knežija, EŠD 2927) nadstropja, je bilo treba na novo umestiti dvigalo. človeškega skeleta in arheološkega potenciala, ki Vhodni severozahodni stolp zaradi ne povsem v Register kulturne dediščine (za podrobnejšo Posodobila se je tudi kuhinja. Restavriran je bil so ga izkazale geofizikalne raziskave, je ZVKDS jasne stratigrafske situacije in precejšnjega uničenja zgodovino in stavbni razvoj gradu glej Sapač I. muranski lestenec, v sobi, imenovani Venezianka,

192 193 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 so se granitni tlaki nadomestili z venecijanskimi 85 po vzoru ohranjenih v veži. Obnovljeno je bilo EŠD: 3940 notranje kamnito stopnišče. Med raziskavami sten Naselje: Povir ni bilo odkritih nobenih zidnih poslikav. Do- Občina: Sežana trajani in neuporabni lestenci v osrednji dvo- Ime: Povir – cerkev sv. Petra rani nadstropja so se nadomestili z novimi po Področje: UA posebnem načrtu. Obdobje: 17. stoletje, 1623–1663, zadnja Pri načrtovanju posegov na stavbni dediščini je četrtina 18. stoletja, prva četrtina 19. stoletja, bilo treba ohranjati tlorisne in višinske gabarite, 1903 konstrukcijsko zasnovo in gradiva, zunanjščino, arhitekturno členitev, zasnovo strehe in kritino, Cerkev je enoladijska s triosminsko zaključenim stavbno pohištvo, kamnoseške elemente ter prezbiterijem in štirietažnim vhodnim zvonikom značilne detajle. V notranjosti so se ohranili oglejskega tipa. Zgrajena je bila v 17. stoletju, originalni deli, kot so poslikani stropi s kon- kapela in zakristija sta bili prizidani leta 1775. zolami, venecijanski tlaki, lestenci, kamnita Notranja oprema cerkve je baročna, obok ladje je stopnišča in vitražna vrata, čeprav je projektant poslikal I. Strnad. želel izvesti čisto nov interjer. V marcu in aprilu 2012 se je saniral zvonik: na- Prodajni kioski na ploščadi pred objektom mestile so se nove kovinske vezi v prostoru nad so se umaknili, odstraniti bo treba še kovin- zvonovi, dotrajan omet je bil odstranjen ter iz- sko in platneno streho pred fasado, dopustno veden nov z grobo in fino zaribano malto, nad je ohraniti le tisto na robu ploščadi. Prišlo je tudi do pogovorov s projektanti in investitor- jem o prihodnji ureditvi celotnega platoja pred vhodom v jamo. Nekateri deli kamnoseških elementov na fasadi so začeli že vidno propadati, zato se je lastnik po Postojna, pogled na objekt Jamske restavracije pred vhodom v Postojnsko jamo (foto: M. Mozetič, 2013) uspešni prenovi notranjosti odločil v letu 2012 restavrirati vsaj del kamnitih fasadnih elemen- tov. Še posebno je zanimiv vogalni del stavbe z masivnim kamnitim stebrom, na katerem sloni manjša terasa z balustradno ograjo. Voda se je iz nje včasih stekala skozi usta iz kamna izkle- sane medvedove glave. Do poškodb kamnite plastike je prišlo menda že med vojno, nato je svoje naredil še led. Čeprav je bila želja oziroma zahteva naše službe, naj se poškodovani deli nadomestijo s kamnitimi, smo spoznali, da je to neizvedljivo, ker bi morali demontirati velik del kamnite terase. Domodelacija se je izvedla z maso, ki je bila barvno in teksturno prilagojena originalu. Restavratorska dela je izvajalo re- stavratorstvo Skosal iz Migojnice. V prihodnje bo treba obnoviti tudi dele zunanjega stopnišča, ki vodi na ploščad pred objektom, imenovanim Jamski dvorec. Objekt stoji na samem vhodu v Postojnsko jamo, ki jo vsako leto obišče veliko ljudi z vsega sveta. Prav zato sta še posebej pomembna skrb za ustrezno in strokovno prenovo ter vzdrževanje objekta. Mitja Mozetič

Povir, cerkev sv. Petra, pogled na zvonik in zahodno fasado Postojna, Jamska restavracija, detajl kamnitega vogala terase pred restavratorskimi posegi (foto: M. Mozetič, 2012) po opravljenem posegu (foto: M. Osojnik, 2012)

194 195 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

vsemi zidnimi venci in na stiku strehe ladje z poznali nedvoumne ostanke vsaj ene stavbe, ver- zvonikom so bile nameščene nove obrobe iz mat jetno pa dveh. Mogoče je, da sta bili zgrajeni še pokromane pločevine, utrjen je bil križ na špici v času protiturškega tabora, a sta bili naseljeni še zvonika. Na novo se je ometala tudi zahodna fa- po razrušenju gradu in tabora. Lahko gre tudi za sada cerkve. mlajši gradnji. Dela je pod konservatorskim nadzorom izvedlo Med 2. in 14. julijem 2012 je bilo zaradi ustreznega gradbeno podjetje Konstrukcije, d. o. o., iz Sežane. ovrednotenja kulturnih ostalin na parc. št. 13/1, Minka Osojnik k. o. Predgrad, izvedeno dokumentiranje uničenja na mestu leta 2011 zaradi oblikovanosti površja domnevanega obrambnega stolpa na južnem robu 86 gozdne vlake. Preverili smo tudi ohranjenost kul- EŠD: 11990 Naselje: Predgrad turnih plasti na platoju pri cerkvi sv. Sebastjana Občina: Kočevje in Fabijana v Predgradu. Dela je izvedla ekipa Ime: Predgrad – ruševine gradu Poljane Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete pod Področje: A vodstvom Tine Milavec in Roka Klasinca ter pod Obdobje: srednji vek, novi vek nadzorom Mitje Pergarja, odgovornega konser- vatorja. Ob gozdni vlaki so bili odkriti na skalo Na skalnem pomolu, ki se od vasi Predgrad zidan ostanek pribl. 90 cm debelega zidnega te- spušča h Kolpi, naj bi stal stari grad Poljane. Prve melja in več plasti nasutij iz obdobja zgodnjega omembe gradu spadajo v prvo polovico 14. sto- novega veka. Bržkone gre za ostanek grajskega letja, uporabljali pa naj bi ga do konca 17. oziroma oziroma taborskega obzidja, medtem ko obstoj do začetka 18. stoletja. V času turških vpadov so stolpa na tem mestu ni bil potrjen. ob gradu Poljane zgradili protiturški tabor. Na Valvazorjevi upodobitvi, ki naj bi nastala med letoma 1670 in 1680, je vidno veliko obzidano predgradje, znotraj katerega so bile gosto postavl- jene hiške protiturškega tabora. Po Valvazorjevem Predgrad, ruševine gradu Poljane, beneška gazeta iz druge polovice 16. stoletja (foto: T. Milavec) opisu sodeč, je grad takrat še stal. Kasneje naj bi bil opuščen in porušen, gradbeni material pa naj bi nekje med letoma 1680 in 1740 uporabili za novo graščino, cerkev sv. Sebastjana in Fabijana v Predgradu in še nekatere objekte, ki stojijo še Na platoju pri predgrajski cerkvi je bila v manjšem 87 danes (Kraškovič Kunaver, J., in P. Madronič testnem jarku nad geološko osnovo odkrita plast s EŠD: 3505 (ur.) 2010, Poljanska dolina ob Kolpi. Zbornik I, keramičnimi najdbami, ki jih lahko okvirno datir- Naselje: Prekopa Kočevje). amo v srednji vek, nad njo pa mlajše nasutje, na- Občina: Vransko Med 4. in 16. julijem 2011 je ekipa Oddelka za jverjetneje nastalo pri gradnji cerkve. Ime: Podvrh – cerkev sv. Martina arheologijo FF pod vodstvom Tine Milavec očis- Izjemno skromne odkrite ostaline potrjujejo tezo Področje: UA, R tila in dokumentirala uničenje na preseku gozdne o obstoju gradu (prve omembe v 14. stoletju) in Obdobje: 16.–20. stoletje vlake, ki je bila izdelana preko enote arheološke protiturškega tabora (od 15./16. stoletja. do ok. kulturne dediščine, vpisane v Register nepremične leta 1700) na grebenu in pod cerkvijo sv. Sebast- Pravilno orientirana cerkev sv. Martina stoji v skriti kulturne dediščine kot Predgrad – ruševine gradu jana in Fabijana v Predgradu, kot ga opisuje in precej močvirnati dolini v Prekopi v Šmartnem pri Poljane, EŠD 11990, na parc. št. 13/1 – del, 13/2 upodablja J. V. Valvazor. Rušenje ostalin in preu- Podvrhu. Obdaja jo nizek, nekdanji pokopališki zid – del, 13/3 – del, *182, *185, *186, *188, vse k. poraba materiala za gradnjo nove graščine, cerkve s kapelico. o. Predgrad. Dela so bila izvedena pod nadzorom in drugih objektov v vasi okrog leta 1700 sta Prvo posredno omembo cerkve zasledimo leta odgovornega konservatorja Mitje Pergarja. dodobra uničila sledi srednjeveškega gradu in tudi 1302, vizitacijski zapisnik iz leta 1545 pa navaja V nekaj odsekih pribl. 150 m dolgega preseka so taborskih objektov. Kljub temu keramične najdbe cerkev sv. Martina kot eno od osmih podružnic bili odkriti ostanki temeljev zidnih struktur, ki iz testnega jarka na platoju ob predgrajski cerkvi Župnije sv. Mihaela na Vranskem. Od prvotne pa so bile povsod praktično do temelja odstran- kažejo na ostanke iz časa obstoja gradu, plasti v iz- cerkve sta se do danes ohranila le kamnit portal v jene, tudi ruševinskih plasti večinoma ni bilo ali kopnem polju na kamnitem pomolu pod cerkvijo južni steni in tristrano zaključen prezbiterij, ostali pa so prisotni le ostanki. Ti zidovi, ki so bili do- pa na ostanke iz časa tabora. likovno-arhitekturni elementi pa so rezultat obnov kaj enotnih debelin, so verjetno skromen ostanek Tina Milavec, Rok Klasinc, Katarina Predovnik in predelav, ki so potekale vse od 17. do 20. stoletja namerno porušenih, v pisnih virih omenjenih hiš zaradi neprimernega temeljenja in slabo nosilnih, protiturškega tabora znotraj grajskega obzidja. Predgrad, ruševine gradu Poljane, ohranjen zidni temelj s podtalnico nasičenih tal. Cerkev namreč leži na Na skrajnem severnem delu preseka smo pre- grajskega ali taborskega obzidja (foto: R. Klasinc) močvirnatem in nasutem predelu potoka Trbolca,

196 197 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

katerega plitva in slabo urejena struga poteka se- objekta treba radikalno poseči v arhitekturno maso. verno ob pokopališkem zidu. Na podlagi pregleda temeljev je bilo namreč ugoto- Pisni viri navajajo, da je bila cerkev precej neu- vljeno, da velike deformacije in razpoke na cerkvi gledna in da je imela večje razpoke na oboku prez- nastajajo zaradi neenakomernega, deloma nepri- biterija ter na stenah ladje že v letu 1699. Takrat naj mernega temeljenja in slabo nosilnih, s podtalnico bi bila domnevno podaljšana, sočasno naj bi bil na stisljivih nasičenih tal. Ugotovljeno je bilo, da je zahodno fasado prenesen prvotni portal iz poznega bil zahodni, v baroku prizidani del cerkve zgrajen 16. stoletja, vgrajeni naj bi bili tudi kamniti vogal- na slabih temeljih brez pilotov, medtem ko so te- niki. Viri navajajo, da naj bi bilo pokopališče na melji vzhodnega dela cerkve trdni in pozidani na vzhodni strani pod vodo, močno porušen in razpo- dobro ohranjenih jelševih pilotih. kan naj bi bil tudi pokopališki zid. Zaradi velikih razpok na prehodu stare ladje in O slabem stanju govorijo tudi zapisi iz leta 1857, ko dozidanega zahodnega dela je na podlagi statične je obstajala nevarnost, da se cerkev in zvonik zaradi ocene prevladala odločitev, da se zahodni del cerkve razpok na koru in ob oknih porušita. Po odobritvi in zakristija odstranita. Poseg, ki je potekal pod sredstev in dovoljenju, ki ga je 18. oktobra 1860 strokovnim vodstvom odgovornih konservatorjev izdala deželna gradbena inšpekcija v Gradcu, sta se tako Anke Aškerc in Andreja Malgaja, je bil utemeljen leta 1862 pričeli gradnja novega pokopališkega zidu ter z izjemno slabim gradbenim stanjem in dejstvom, celovita sanacija zunanjščine in notranjščine cerkve. da z odstranitvijo niso bili uničeni stilno opredeljivi Sočasno je bila cerkev opremljena še z novim ve- likovni arhitekturni elementi. Po rušenju zakristije, likim oltarjem in prižnico, baročna stranska ol- zidane lope pred vhodom in zahodnega dela cerk- tarja pa sta bila le predelana in obnovljena. Večje vene ladje je bila odstranjena dotrajana in konser- popravilo je cerkev doživela med letoma 1955 in vatorsko neustrezna streha. Poškodbe so zahtevale 1957. temeljito sondiranje temeljev in injektiranje raz- Zadnja celovita prenova, ki je stekla v letu 2006, je pok. Po predhodnem restavratorskem sondiranju na podlagi konservatorskega programa, ki ga je leta so bili fasadni in notranji ometi v celoti odstranjeni. 1999 izdelal pristojni zavod, predvidevala sanacijo Odkrita fragmenta freske sv. Martina in sončne ure cerkve v dejanskem stanju. A geološke in gradbe- sta bila sneta in prezentirana na južni steni ladje. nostatične raziskave so dokazale, da je za ohranitev Zahodna stena prvotne cerkve je bila pozidana na

Podvrh, cerkev sv. Martina, stanje cerkve pred prenovo z vidnimi razpokami na južni fasadi (foto: A. Aškerc, 1999) Podvrh, cerkev sv. Martina, izdelava kopije svetnice z glavnega oltarja (foto: N. Podkrižnik, 2010)

198 199 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Andreju Cesarju iz Mozirja. Kipa sta se uporabila 88 kot verodostojni, strokovno utemeljeni predlogi EŠD: 574 za izdelavo novih kipov predvsem zaradi podobne Naselje: Prem drže, psihične izraznosti figur, modnosti oblačil ter Občina: Ilirska Bistrica možnosti prilagajanja novim svetniškim atributom. Ime: Prem – grad Na sestanku je bila sprejeta tudi skupna odločitev, Področje: UA da je treba odpraviti nepravilnosti na kipih sv. Mar- Obdobje: 12. do 20. stoletje tina, sv. Urbana in sv. Gregorja Velikega. Neus- trezne barve oblačil je bilo treba uskladiti z barvno Na razglednem grebenu nad okljukom reke Reke simboliko liturgičnih oblačil ter kip sv. Gregorja leži vas Prem, ki jo na zahodni strani zaključuje Velikega, ki je bil izdelan kot kopija sv. Urbana, cerkev, na vzhodni, najbolj dominantni strani pa upodobiti kot golobrado figuro. Svetniku je bilo grad. Kompleks gradu sestavlja v obliki črke L gra- treba izdelati tudi ustrezni atribut – grozdje. Po jen osrednji palacij, ki skupaj z obzidjem oklepa dogovoru je bil sprejet sklep, da se bo treba po manjše notranje dvorišče z vodnjakom, to enoto izdelavi kipov z glavnega oltarja lotiti še izdelave pa objema še zunanje obzidje z valjastim vhodnim manjkajočih oziroma ukradenih poznobaročnih stolpom. Za ta grajski kompleks je značilno, de je kipov sv. Štefana (dim. 70 x 35 x 25 cm), sv. Val- bil v zgodovini deležen številnih, tudi temeljitih entina (70 x 35 x 25 cm), sv. Miklavža (50 x 25 x prenov. Zadnja večja naj bi bila okoli leta 1930, 20 cm) in sv. Janeza Evangelista (46 x 30 x 20 cm) ko je grad postal last tržaškega zdravnika Bruna s stranskih oltarjev, ki naj bi bili izdelani na podlagi Zuccolina. fotografij in po analogiji. V letu 2012 se je Občina Ilirska Bistrica odločila Leta 2011 je Restavratorski center na pobudo ZV- izvesti ustrezno povezavo komunalnih vodov od KDS, OE Celje, izdelal program in predračun za palacija do vhodnih vrat v zunanjem obzidju. izdelavo kopij ukradenih kipov s stranskih oltarjev, Načrt zunanje ureditve je izdelal Ateljevilla iz Il- ki pa vse do danes zaradi zaprtja škofijske restavra- irske Bistrice. Ob predhodnem pregledu površine torske delavnice niso bili izdelani. je bilo vidnih nekaj ostankov starejšega tlako- Podvrh, cerkev sv. Martina, pogled na obnovljeno cerkev (foto: N. Podkrižnik, 2013) Nataša Podkrižnik vanja iz pretežno rečnih kamnov. Približno 40 cm

novo iz starega materiala na mestu odkritega temelja, tekala tudi obnovitvena dela na cerkveni opremi. vgrajena sta bila tudi oba originalna vogalna kamna. Med obnovo, ki jo je izvajala restavratorska delav- Na prvotni lokaciji v zahodni steni je bila zaradi do- nica Gospodarstva Rast Maribor, je bilo v letu 2007 trajanosti izdelana iz peščenjaka tudi kopija vhodnega iz skladišča v gospodarskem delu gradu Betnava portala. Notranjščina je bila v celoti gradbeno sanirana ukradenih pet poznobaročnih kipov s stranskih ol- in prebeljena, stari dotrajani tlak se je po idejni skici, tarjev in tri slike. Zaradi kraje je bila še v letu 2007 ki jo je pripravil pristojni zavod, zamenjal z novimi podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca, kamnitimi ploščami. Strop s profilirano, baročno stekla je tudi kriminalistična preiskava. oblikovano kartušo je bil rekonstruiran. Po izdelavi Na željo in pobudo Župnije Vransko je bil maja novega ostrešja je bila cerkev prekrita z opečnim 2009 opravljen terenski ogled oltarjev, ki so se ga bobrovcem, zvonik pa z bakreno pločevino. poleg predstavnikov škofijske delavnice, župnika in Geološko-geomehansko poročilo o raziskavah ter- predstavnika Župnije Vransko udeležili tudi pred- ena je leta 2003 izdelalo podjetje GEOSVET iz stavnik Mariborske nadškofije ter odgovorna kon- Celja, statične načrte in izračune za sanacijo temel- servatorja pristojne enote ZVKDS (N. Podkrižnik, jev sta pripravila inž. gradbeništva Tomaž Klančnik A. Plevčak). Na ogledu je bil sprejet sklep, da se in Marija Sovinc. Gradbenosanacijska dela je izva- manjkajoči kipi z oltarjev nadomestijo s kopijami. jalo gradbeno podjetje REMONT iz Celja, restavri- Udeleženim je odgovorna konservatorka pred- ranje fragmenta freske s sv. Martinom in sončno stavila strokovno odločitev, da se ukradena baročna uro je snel in na novem mestu restavriral restavrator kipa sv. Judite in sv. Felicite, ki sta krasila nastavke Aleksander Šiles iz Celja. Križev pot in zasteklitev glavnega oltarja, zaradi pomanjkljive fotodoku- cerkve sta delo lokalnih ustvarjalcev. Sanacija je mentacije stanja oltarja in kipov pred restavriran- bila ob sofinanciranju Župnije in Občine Vransko jem izdelata iz lipovega lesa kot kopiji sv. Barbare sofinancirana iz spomeniškovarstvenega projekta v in sv. Katarine z oltarja sv. Miklavža iz cerkve sv. letih 2006 in 2007. Lovrenca v Lučah. Oltar v Lučah je namreč tako Sočasno z gradbeno obnovo so od leta 2006 po- kot predelava oltarja v Podvrhu pripisan rezbarju Prem, grad, rekonstrukcija podpornih zidov grajskih teras (foto: M. Mozetič, 2012)

200 201 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 89 kov in kalov. Poleg Občine Miren – Kostanjevica, EŠD: / nosilke projekta, so sodelovale še Občina Šem- Naselje: Preserje nad Branikom peter - Vrtojba in Mestna občina Nova Gorica na Občina: Nova Gorica naši strani meje ter občine Doberdob, Sovodnje Ime: Preserje nad Branikom – vodni zbiralnik ob Soči in Portomaggiore na italijanski strani. Pod Velbom V projekt Living Fountains je bila uvrščena tudi Področje: E ureditev novega vaškega jedra Pod velbom v vasi Obdobje: druga polovica 19. stoletja, 1867 Preserje nad Branikom. Vodni zbiralnik Pod vel- bom je bil sicer saniran že leta 2008, potem ko Projekt Oživljanje vodnjakov in kalov v čez- se mu je v osemdesetih letih 20. stoletja porušil mejnem območju, Living Fountains, ki se izvaja kamniti obok. V istem času je bil saniran in delno v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija na novo pozidan tudi podporni kamniti zid v 2007–2013, je predvidel ureditev kar 32 vodnja- višini 3–5 metrov in v dolžini okrog 15 metrov

Prem, grad, detajl novega tlaka pešpoti do palacija gradu Prem (foto: M. Mozetič, 2011)

globlje pa so se ponekod našli manjši ostanki še valjasti stolp, je bil zgrajen že pred leti, zato smo starejšega tlaka, sestavljenega iz večjih kamnov ali z načinom gradnje sledili temu vzorcu. Uporab- plošč. Raziskave in arheološko dokumentiranje ob ljen je bil lokalni kamen. Gradbena dela je izvajalo gradnji je izvajala Avgusta iz Idrije in podala tudi podjetje Givo iz Ljubljane. ustrezno poročilo. V lepo urejenih sobah palacija je dobil prostor Občina Ilirska Bistrica, ki je postala lastnica prej muzej, v objektu pa potekajo tudi grajske poroke. privatnega zemljišča na vznožju grajskih teras, Dostop od vhoda do poročne sobe je mogoč samo je želela ta prostor urediti za potrebe parkiranja peš, zato je bilo treba izvesti ustreznejše tlakovanje obiskovalcev. Odkupila je tudi manjšo stanovanjsko peš poti. Ponovno so bili uporabljeni obstoječi hišo v neposredni bližini vhodnega stolpa. V njej kamni – rečni kamni (“mačje glave“), dodane pa so naj bi se uredil manjši vstopni informacijski cen- bile še plošče iz žganega peščenjaka, ki omogočajo ter. Kamniti zidovi terasaste brežine so v veliki dostopnost tudi z boljšim obuvalom. Zemeljska in meri porušeni, zemljišče je plazovito, zato je bilo gradbena dela je izvajalo podjetje Visoka in nizka nujno izvesti geomehanske raziskave z vrtinami. gradnja Alojz Rutar, s. p., Zabiče 27 d, kamnoseška Te so pokazale, da so ustrezno nosilna temeljna tla dela pa Granit Velenik iz Ilirske Bistrice. Navodila na globini tudi 9 m, zato je bilo nujno novi pod- in pogoji strokovnega nadzora so bili spoštovani porni zid zgraditi na pilotih, vidni del pa obzidati tako, da je ustrezalo naročniku in stroki. s kamni. Del podpornega zidu, ki se naslanja na Mitja Mozetič Preserje nad Branikom, pogled na novo urejen vaški prostor Pod velbom (foto: A. Ščukovt, 2013)

202 203 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

(glej VS Poročila 45: 170). Pred saniranim kalom se je pozneje izkazalo, da gre za kombinacijo nar- je tako nastalo okrog 90 m² javne površine, ki avnih procesov nastajanja jam z antropogenimi je kar klicala po ureditvi. Skupina domačinov je zapolnitvami oziroma kasnejšo uporabo. To so t. dala pobudo za ureditev območja, ki naj bi bilo i. udori, ki nastanejo, ko površinska voda pronica namenjeno družabnemu, kulturnemu in turis- navzdol do plasti neprepustnega laporastega ap- tičnemu dogajanju in naj bi služilo tako domači- nenca in si išče pot med prepustnimi plastmi ter nom kot obiskovalcem, predvsem pohodnikom in hkrati od spodaj erodira zgornji deluvialni pokrov. kolesarjem. V sklopu celovite ureditve območja Zaradi take podzemne erozije oziroma raztapl- je bila izvedena tudi nova kanalizacija v cestnem janja kamnin na območjih intenzivne podtalnice telesu. Javne površine so bile tlakovane, postavl- nastajajo udori, ko se strop prevelike podzemne jene so bile klopi in pipa za pitno vodo s kori- votline zruši oziroma udre. Na površini pa jih vi- tom. Zaradi varnosti je bila pred kal nameščena dimo kot različne vrtače ali kotanje. Udori nasta- kovinska ograja. Za senco sta v zid postavljeni jajo še dandanes in domačini jih poskušajo sproti dve kovinski pergoli, ki služita kot opora latniku zasipavati. V preteklosti pa so jih uporabljali tudi z avtohtono vinsko trto. Gradbena in ureditvena drugače – kot jame različnih namembnosti ali dela je opravilo podjetje Remont iz Ajdovščine, ki začasna bivališča. ga je na javnem natečaju izbrala Mestna občina Enega od večjih udorov so v rimskem obdobju Nova Gorica. Kamnoseške elemente je izvedlo preuredili in ga uporabili za shrambno jamo ali Kamnoseštvo Tavčar iz Povirja. morda za občasno sezonsko bivališče. Ohranjene Andrejka Ščukovt so bile prvotna izravnava dna in tri kasnejše hodne površine s pripadajočimi jamami za stojke, ki so bile vkopane iz različnih nivojev. Zato domne- 90 vamo, da so bila potrebna vmesna popravila ali EŠD: 29520 dodatne ojačitve nadstreška. V jami je bilo več od- Naselje: Primož pri Šentjurju lomkov amfor, vrčev, trinožnikov in t. i. domače Občina: Šentjur kuhinjske lončenine, katere površina je bila gla- Ime: Primož pri Šentjurju – arheološko območje jena z metlico ali glavnikom. Pojavlja pa se tudi Pod cerkvijo kombinacija okrasa vrezov, vtisov in ščipanja. Naj- Področje: A dbe v jami izpričujejo čas 1.–2. stoletja. Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, srednji vek Veliko plasti z arheološkimi najdbami na terenu predstavljajo koluvialni nanosi oziroma koluviji, Primož pri Šentjurju, arheološko območje Pod cerkvijo, rimska lončenina in situ (foto: T. Kozamernik) Arheološke raziskave najdišča Primož pri Šent- ki so močno povezani s zemljeno erozijo in so jurju – arheološko območje Pod cerkvijo, znotraj posledica premika z višje ležečih pobočij v nižino. plinovoda M2/1 Rogaška Slatina–Trojane, je izvedla Značilno je, da pogosto vsebujejo arheološke naj- ekipa ZVKDS, Centra za preventivno arheologijo. dbe (na Primožu so to predvsem odlomki prazgo- iz poznega srednjega veka. V neposredni bližini, 91 Raziskave so potekale na delu parc. št. 1264/2, dovinske lončenine, drobci oglja itd.), ki so v plast na nekoliko dvignjenem predelu, se je ohranil os- EŠD: 588 1276, 1276/1, 1276/2, 1277, 1286/1 in 1286/2, lahko vključene iz starejših plasti s pobočij. Kolu- tanek lesenih vej, ki so prekrivale preprost vodni Naselje: Ptuj vse k. o. Primož, v času od oktobra 2011 do maja vialne prazgodovinske plasti, jame in udori se raz- zbiralnik, izkopan pod njimi. Ta uporaba prostora Občina: Mestna občina Ptuj 2012, z vmesno prekinitvijo. Konservatorski nadzor prostirajo po skoraj celotnem prostoru izkopnega spada v čas poznega srednjega veka in prehoda v Ime: Ptuj – dominikanski samostan je opravila Danijela Brišnik, ZVKDS, OE Celje. polja. V najbolj zahodnem delu izkopnega polja novi vek, kar je tudi čas gradnje cerkve sv. Primoža V izkopnem polju (15 x 347 m) smo sledili ra- segajo od globine pribl. 0,40 do 1,20 m, njihove Področje: UA in Feliciana (tretja četrtina 15. stoletja). zličnim človekovim aktivnostim, ki kažejo na debeline pa marsikje presežejo 0,50 m. Obdobje: 13.–18. stoletje občasno uporabo prostora ali kratkotrajno Nad koluvialnimi nanosi smo lahko bolj ali manj Tovrstna raziskana najdišča nam pomagajo ra- poselitev. Na eni strani nam to kažejo najdbe po celotnem izkopnem polju sledili sekvenci zumeti poselitev in uporabo nižinskih predelov Nekdanji dominikanski samostan na Ptuju že lončenine, gradbenega materiala in posamezne pokopanih tal, ki jih razumemo kot nivo uporabe krajine, ki so dolgo veljali za precej nenaseljena dolgo slovi kot izreden dokument naselitvene zgo- kovinske najdbe, na drugi strani pa ostanki ra- pokrajine iz časa poznega srednjega veka. območja. Raziskave v zadnjih desetletjih (tudi dovine in umetnostnih procesov na slovenskem zličnih struktur, v obliki večjih in manjših jam V večji kotanji na spodnji terasi so se sprva odlagale na avtocestnih projektih) so pokazale, da so te ozemlju. To se je jasno pokazalo ob prvih celovitih različnih namembnosti. Dobro razumevanje različne plasti oziroma koluviji s prazgodovinsko domneve napačne, saj smo pridobili podatke, ki raziskavah samostana v dvajsetih letih 20. stoletja, geoloških procesov, ki so pokrajino preoblikovali lončenino, ki so bile prekrite s pokopanimi tlemi izpričujejo na primer poselitev podeželja zunaj ob- se pravi v času, ko je tedanja Občina Ptuj postala že v preteklosti in jo oblikujejo postopoma še dan- poznosrednjeveške oziroma novoveške krajine. močij rimskih vil ali pa nižinsko poselitev iz zgod- lastnica dobršnega dela samostanskega kompleksa. danes, se je izkazalo za zelo pomembno. V to pa se je kasneje vsekala struga potoka. Ob njega srednjega veka. Pomembno se zdi, da stro- Z vnovično celovito obnovo pa se izjemnost tega Na različnih višinskih nivojih so se pojavljale visokem vodostaju se je na neprepustnem lapo- kovno vedenje in razumevanje razširimo tudi na kulturnega spomenika samo še stopnjuje. ovalne in okrogle jame različnih velikosti, ki so rastem apnencu ustvaril manjši kal. To so takratni pokrajino okoli t. i. tradicionalnih najdišč (strjene Obnova samostana se je začela pravzaprav že sprva kazale značilnosti vkopanih antropogenih prebivalci gotovo znali s pridom uporabiti, saj se naselbine, grobišča). leta 1998, ko so izvedli raziskave fasade južnega jam, kot jih poznamo s številnih najdišč, vendar je v vodnih sedimentih ohranilo precej lončenine Maja Bricelj, Sara Vučkovič, Robert Erjavec trakta ter pričeli sanacijo vlage, a so takrat dela

204 205 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

zaradi kompleksnosti in tehničnih zahtevnosti še omete in stenske slike določeno, da bo glavni novih krogovičij brez utorov so morali zasteklitev gradivo za celovito poročilo o izvedenih konserva- zastala. Dela so se znova pričela leta 2002, ko je pristop konserviranje, se pravi, da s posegi nismo izvesti s klasičnimi lesenimi okni, ki so z montažo torsko-restavratorskih posegih in o obnovi samo- bila zamenjana strešna kritina, nadaljevala pa leta poskušali vzpostaviti stanja, kakršno je umetnina z notranje strani močno poškodovala originalno stana kot celote. 2005 z obnovo pročelja samostanske cerkve in imela ob svojem nastanku, temveč smo si priza- strukturo okenskih ostenij. Pri tem lahko sicer V nadaljevanju je treba omeniti tudi vrsto najdb leta 2007 še z obnovo severne cerkvene fasade in devali obdržati obstoječe bolj ali manj dokumen- le ugibamo, ali je takšno slabo rešitev narekovalo ob predhodnih raziskavah pred prenovo in med fasade zahodnega trakta (glej Varstvo spomenikov, tarno stanje. V evropski praksi se tovrstnega pris- pomanjkanje denarja. Krila novih oken, ki bi jih izvedbo del, ki pa jih zaradi izrednega števila ne bo Poročila, 44, 2008, str. 226–228). Vendar se je topa poslužujejo zelo pogosto, zlasti v primerih, zaradi propadajočega stanja in delne črvojednosti mogoče predstaviti vseh. Najprej je treba opozor- večinski lastnik, Mestna občina Ptuj, šele leta 2010 ko je podobno kot na Ptuju obseg ohranjenosti morali na novo izdelati, so celo mlajša. Toda kl- iti na presenetljive najdbe in odkritja v cerkvi, odločil za celovito prenovo; ta je najprej narekovala poslikav zelo različen. Zaradi izrazite heteroge- jub temu, da je stanje gotskih oken narekovalo ki so prišla na dan ob arheoloških raziskavah. izdelavo konservatorskega načrta (mapi 1 in 2), nosti in neenakomernega obsega ohranjenosti obseg posegov, se v tem primeru vendarle post- Poleg sicer predvidenih arhitekturnih ostankov kasneje pa tudi druge raziskave. Mapi 1 in 2 je seveda obstaja nevarnost, da se težko doseže glavni avlja vprašanje, zakaj izvesti obsežno restavriranje starejše prednice baročne cerkve so bili odkriti Restavratorski center v sodelovanju z OE Maribor cilj obnove, to je enotna estetska podoba, ki naj ne oziroma rekonstrukcijo nekdanje podobe. Pri temelji baročnih oltarjev, ostanki temeljev in baz izdelal januarja 2010. Z nadaljevanjem priprav na bi smela zmanjšati niti dokumentarne niti estetske odgovoru se lahko opremo le na konservatorsko dveh srednjeveških baldahinskih oltarjev, sledovi obsežna dela je manjša ekipa restavratorjev pod vrednosti spomenika. Na splošno se te problem- doktrino in teorijo, ki pa že od časov Johna gotskega letnerja, baročna grobnica, dva sredn- vodstvom restavratorke Vlaste Čobal Sedmak de- atike konservatorsko-restavratorska stroka zaveda Ruskina, Georga Dehia in Aloisa Riegla nista jeveška nagrobnika in najpomembnejša najdba, lovala na samostanu skorajda nepretrgoma že od že vrsto desetletij. Prvi se je je temeljito lotil Ce- enotni oziroma omogočata različne pristope. v celoti ohranjena grobnica z dvema kamnitima zgodnje pomladi 2011, ko so se začele intenzivne sare Brandi, ki je s svojo znamenito teorijo o re- Na podlagi doktrinarnih usmeritev je namreč krstama ter spodnjim delom kamnitega sarkofaga raziskave, potrebne tudi za izdelavo konserva- stavriranju močno vplival na restavratorsko prakso mogoče tovrstne posege omejiti bodisi na ohran- oziroma tumbo. Grobnica je bila zgrajena sredi torsko-restavratorskega projekta (mapa 3), ki ga ne samo v Italiji, temveč tudi v drugih evropskih janje stanja ali pa izvesti rekonstrukcijo. Vendar cerkve tik pred nekdanjim letnerjem na vzhodni je Restavratorski center izdelal konec leta 2011. državah. V bistvu gre v našem primeru za restavra- bi zaradi bodoče funkcije križnega hodnika, ki ne strani pred slavolokom. Stene grobnice so bile v Zaradi negotovega financiranja konservatorsko-re- torsko reševanje tistih partij, ki jih ni mogoče re- bo več muzejski razstavni prostor, temveč pov- podzemnem delu zgrajene iz opeke, sama tumba, stavratorskih del pa žal restavratorske ekipe ni bilo stavrirati v smislu vračanja v prvotno stanje, tem- ezovalni (to, kar je nekoč že bil), prišli v prim- ki je bila nad nivojem cerkvenega tlaka najbrž vi- mogoče povečati vse do poletja 2012, natančneje več zahtevajo bodisi neko nevtralno retušo, bodisi eru ohranjanja stanja zaradi obstoječe neustrezne soka približno meter, pa je bila zgrajena iz fino- do sredine julija 2012, ko je ZVKDS prejel od- prerastejo v posebne estetske likovne rešitve. zasteklitve (v estetskem in predvsem v tehničnem zrnatega kamnoseško obdelanega peščenjaka. ločbo MIZKŠ o financiranju konservatorsko-re- V skladu s temi načeli smo se odločili vse večje smislu) do velikih zadreg. Zato smo se znašli Tumba je ohranjena le v višini okoli 30 cm, kljub stavratorskih del, sicer ne v želenem predvidenem poškodbe in manjkajoče dele ometov rekonstru- znova pri vprašanju ciljev obnove spomenika, ki temu pa je videti, da je bil spodnji del bogato člen- obsegu, vezanem na prvo fazo obnove samostana, irati z zaribanim temnejšim apnenim ometom, ki so nedvomno povezani s kontekstom njegovega jen s polkrožnimi služniki, ki so verjetno skupaj z temveč v zmanjšanem obsegu. V skladu z odo- pa je bil v zaključnem nivoju za 1 ali 2 mm pod končnega videza in njegove uporabnosti. Okna gotskimi krogovičji krasili plitke polkrožne niše. breno višino zneska v odločbi tako ni bilo mogoče nivojem originalnih ometov. Na ta način smo se je bilo treba zastekliti, gotski stavbni členi pa na- Nagrobnik kot celota vzbuja pozornost tudi zaradi izvesti vseh potrebnih del v sklopu prve faze ob- izognili očitkom, da restavratorski posegi zman- rekujejo le sočasni, to je gotski sistem zasteklitve, tipologije. Ta tip nagrobnika je sicer v Evropi pre- nove samostana, ampak zgolj najnujnejša, in sicer jšujejo zgodovinsko resnico o objektu in njegovi ki je lahko, če hočemo, le likovno oblikovno cej pogost, a je bil vedno rezerviran za najodlične- restavriranje notranjščine cerkve, restavriranje evoluciji. Le majhne poškodbe, ki bi morebiti bile prilagojen sodobnim predstavam (kot na primer jše plemiške naročnike ali visoke cerkvene dosto- gotskih oken v križnem hodniku, konserviranje in retuširane, so bile kitane do nivoja barvnih plasti. na Ptujski Gori); pač v smislu Beneške karte in janstvenike. Pri nas temu tipu pripada le nagrobnik delno restavriranje posameznih najbolj ogroženih Teh je malo, več jih je le na prizoru Oznanjenja drugih mednarodnih listin. V postopkih prido- koroškega vojvode Otokarja IV. (umrl 1192), do- stenskih slik v križnem hodniku ter konserviranje v križnem hodniku in heraldični upodobitvi na bivanja kulturnovarstvenih aktov ta možnost ni brotnika kartuzije Žiče in sina ustanovitelja žičke in delno restavriranje novo odkritih stenskih slik šilasto banjastem oboku v vzhodnem delu cerkve. bila nikoli zavrnjena in je v prihodnosti še vedno kartuzije, kjer je bil tudi pokopan (nagrobnik je v južnem traktu. Zaključek posegov predvidenih Odmik od zastavljenega koncepta konserva- mogoča. V našem primeru se je po čiščenju kam- danes v cerkvi sv. Areha na Pohorju), medtem ko del je bil načrtovan za konec oktobra 2012 (v torsko-restavratorskih posegov pa so bili posegi nitih delov oken in po odstranitvi kasnejših do- je ptujski nagrobnik edini znani primer tega tipa cerkvi nekaj prej), vendar pa je zaradi nekaterih v oknih križnega hodnika. Obsežnejši posegi so datkov (na primer slabih opečnatih nadomestkov v Sloveniji iz obdobja gotike. Kdo je bil naročnik novih najdb in odprave nekaterih poškodb, ki so zajeli okna križnega hodnika, saj jih je v prvi vrsti krogovičij) sicer izkazalo, da je originalna kamnita nagrobnika, je za zdaj težko reči, a v poštev pri- nastale ob gradbeni sanaciji, prišlo do povečanega narekovala njihova primarna funkcionalnost. struktura precej bolj poškodovana, kot je kazalo hajata le dve pomembni plemiški rodbini, in sicer obsega del, ki so konservatorsko-restavratorska V dvajsetih gotskih oknih je bilo ohranjenih 11 na prvi pogled, a so se na srečo ohranili vsi sle- gospodje Ptujski in gospodje Stubenbergi, ki so dela ne samo podražila, temveč so tudi malo po- originalnih krogovičij, od tega eno opečno. V dovi sestavnih delov oken, zlasti ležišča delilnih po smrti Friderika IX. Ptujskega podedovali vsa daljšala rok zaključka izvedbe. V ta rok pa seveda okroglem oknu je novejše kamnito krogovičje, v kovanih prečk in sledovi ležišč zavetrovalnih palic, posestva Ptujskih. Znano je, da je bil znameniti nista bila vključena konserviranje in prezentacija osmih oknih pa so bili nameščeni nadomestki iz ki so imele nalogo statične stabilizacije zasteklitve. nagrobnik Friderika IX. na ptujski grad prinesen arheoloških najdb v cerkvi, saj ju pred zaključkom opeke navadnega formata in ometa. Odločitev, da Doslej je bila večina poškodb na oknih vzhodnega iz dominikanskega samostana, zato ne bi bilo ostalih del v cerkvi vse do poletja 2013 ni bilo okna skupaj s sistemom zasteklitve dobijo prvotno in severnega trakta zakitana z ustrezno malto, presenetljivo, da je bila prav ta grobnica njegova mogoče izvajati. podobo, temelji na dejstvih, ki močno presegajo pri čemer je bila posebna pozornost posvečena prvotna lokacija. V kontekstu tega poročila o konservatorsko-re- tista, ki so govorila v prid konserviranju obsto- strukturi in barvi novih površin; s tem je bilo Na splošno pa velja, da med samimi deli tudi stavratorskih posegih na samostanu je treba naj- ječega stanja. Če vrednotimo novejša krogovičja z doseženo enotno estetsko učinkovanje kamnitih arheološke raziskave zaradi bogatih arheoloških prej poudariti sam koncept in pristop k izvedbi vidika restavratorskih posegov s konca 19. stoletja, površin. Na zahtevo konservatorskega nadzora je ostalin terminsko niso potekale v skladu s pričako- del. Temeljna značilnost stanja spomenika in ugotovimo, da sta bili dve kvalitetno restavrirani bila patina na kamnitih površinah v celoti ohran- vanji. Posledično se je zamik zaključka arheoloških seveda tudi novih najdb je bila izrazita heteroge- (dve zahodni okni v severnem kraku), delno tudi jena. Vsa opisana dela je spremljalo obsežno do- raziskav odrazil tudi pri drugih konservatorsko-re- nost tako po materialu in tehnologiji kot tudi po okroglo okno, ostalih osem v južnem in zahod- kumentiranje, in sicer tako v besedi in fotografiji stavratorskih posegih, saj pred zaključkom stopnji ohranjenosti. Zato je bilo zlasti za starej- nem kraku pa povsem nestrokovno. Zaradi oblike kot tudi v risbi, z namenom zagotoviti ustrezno posamezne faze raziskav ni bilo mogoče postaviti

206 207 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

potrebnih gradbenih odrov. Še več, zaradi izvedbe križnem hodniku in drugih prostorih. raziskav in nekaterih gradbenih del (temelji ste- Poleg odkritij med potekom raziskav smo nove brov tribune) je bilo treba že postavljene odre v najdbe našli tudi med izvedbo del. Septembra vzhodnem delu cerkve začasno celo umakniti. 2012 so bile v prostoru levo od kapiteljske dvo- V sklopu zadnje prenove so bila določena poiz- rane, na južni steni nekdanje zakristije, kjer naj bi kopavalna dela izvedena le na dveh grobnicah, bile locirane vse elektroinstalacije, odkrite stenske in sicer na osrednji s tumbo, kjer je bil poseg slike, ki so najprej vzbudile pozornost predvsem razumljivo izveden le na delu, ki je bil likovno zaradi svojega živahnega kolorita. Zlasti izraziti najbolj izrazen, to je na vidnem delu grobnice, modra in oranžnordeča (azurite, mennige?) sta sk- tumbi. Dela so zajela čiščenje, utrjevanje z apneno upaj s stilnimi značilnostmi posameznih figur tudi vodo, ki obenem pomeni tudi določeno stopnjo dobra orientacija za datacijo, in sicer v sredino 14. konserviranja, ter malenkostno kitanje z apneno stoletja. Kar zadeva vsebino in delavniške odvis- malto in lepljenje posameznih kosov apnenca na nosti, pa bo treba počakati na nadrobnejše analize. originalno mesto. Podobno so bila dela izvedena Glede na podobe jezdecev na konjih, ki se obračajo še na baročni grobnici ob severni strani, kjer je drug proti drugemu, bi na prvi pogled pomislili, da delno porušen opečnat obok grozil z rušitvijo. gre za prizor Sv. treh kraljev. Zaradi slabega stanja, Dela so zajela čiščenje in utrjevanje oboka. še posebej pa zaradi izredne zahtevnosti procesov S predhodnimi stavbnimi raziskavami so re- stabilizacije barvnih plasti, je konserviranje fresk stavratorji v cerkvi odkrili tudi ostanke nekdanje trajalo dva meseca (ekipa štirih restavratorjev), kar slikarske dekoracije. Poleg arhitekturne poslikave seveda znova pomeni dodatne obremenitve raz- stavbnih členov, zlasti romaskih oken, so bili od- položljivih sredstev. Enako velja tudi za naslednje kriti deli neke grbovne kompozicije ob prezenti- odkritje, romanski lok v južnem delu vzhodnega ranem romanskem oknu, na zahodni steni nek- trakta, ki je prišel na dan z rušitvenimi deli julija Ptuj, dominikanski samostan, severni krak križnega hodnika po restavriranju okenskih krogovičij in po zasteklitvi (foto: R. Peskar) danjega zvonika pa grbovne insignije gospodov 2012. Gre za pomembno odkritje v zvezi s stavbno Ptujskih iz zgodnjega 14. stoletja. Dva njihova zgodovino samostana, saj lok pripada njegovemu grba, ki pa sta verjetno malenkostno mlajša, je najstarejšemu delu, ki je nastal še pred ustanovitvijo sicer evidentiral in delno prezentiral na šilastoban- samostana, verjetno kakšno desetletje ali dve pred jastem oboku že France Stele v dvajsetih letih 20. letom 1230. Lok in dve pripadajoči dvodelni od- stoletja. Z zadnjimi posegi sta bila v celoti odkrita prtini v veliki meri razkrivajo tudi prvotno podobo skupaj s celotnim obokom, ki ga zaznamujejo dvora, ki ga je skupaj z zemljiščem samostanu naslikane zvezdice in prav tako novo odkrite šti- darovala njegova ustanoviteljica Matilda Ptujska. manice, ki pomenijo najstarejši odkriti primer v Da gre za pomembno najdbo, ki bo povečala tudi gotski arhitekturi na Slovenskem. Na zahodnem reprezentativnost prostora, končno priča tudi od- slavoloku v partiji kapitelov so restavratorji odkrili ločitev projektanta, da se tu namestijo garderobe stenske slikarije, izvedene na novoveškem ometu, namesto v predvideni dvorani v zahodnem traktu. ki je nastal še pred veliko barokizacijo cerkve konec Pomembno je, da so na loku ohranjeni tudi orig- 17. stoletja. Gre za majhne mikavne upodobitve inalni ometi, ki so bili že utrjeni, a za končno različnih živali (ptič hrani svoje mladičke, pes, prezentacijo je treba izvesti še rekonstrukcijo ap- lisica …), katerih ikonografski in stilni kontekst nenih ometov na poškodovanih delih, s katero bo bo treba še preučiti. Za zdaj je mogoča le okvirna dosežena estetsko zaokrožena celota. Sicer pa je bil datacija v pozno 16. ali zgodnje 17. stoletje. Sicer iz obdobja romanike odkrit še prvotni romanski pa je v sklopu predhodnih raziskav treba omeniti portal, ki je vodil iz nekdanje zakristije v cerkev. še ostanke naslikanih portalov s konca 17. sto- Leva stran portala je bila odkrita že prej, desna letja ob vhodih v posamezne samostanske pros- stran s stiliziranim kapitelom pa je bila zazidana. tore v pritličju in nadstropju južnega trakta, od Nove najdbe so se vrstile tudi v dolgem hod- katerih sta zanimiva dva v pritličju z doprsnima niku južnega trakta, kjer so bile na severni steni podobama sv. Antonina iz Firenc in papeža Pija v spodnji partiji odkrite zanimive stenske slike iz V., dominikanca, ki je bil beatificiran leta 1672 15. stoletja, izvedene v dveh pasovih. Spodaj so in kanoniziran leta 1712. Omembe vredni so še izvedene zgolj s črno risbo kot nekakšna skica za različni fragmenti naslikanih bordur iz 15. sto- prave slike. Gre za risbo neke svetnice, treh grbov letja v nadstropju južnega trakta in vrsta gotskih in upodobitev utrjenega mesta ali gradu. Zgornji stavbnih členov (rebra, sklepniki, kapiteli, ostanki pas pa je zavzela obsežna kompozicija vrste pri- portalov in okenskih ostenij), zlasti iz 14. in 15. zorov z napisi v latinščini in nemščini pod njimi, stoletja, že predanih v Pokrajinski muzej Ptuj - ki jih je Branko Vnuk prepoznal kot upodobitve Ptuj, dominikanski samostan, pogled na gotski slavolok po odstranitvi sekundarne opečne obloge, pod katero so se pokazale Ormož, ostanki tlakovcev v nasutjih v cerkvi, Defenzorija (Defensorium inviolatae virginitatis široke razpoke, in med čiščenjem poslikave iz zgodnjega 14. stoletja (foto: R. Peskar)

208 209 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

beatae Mariae), posebne ikonografske ponazoritve nadomestili s tonsko svetlim apnenim ometom, Marijinega devištva. Žal je bil zaradi pomanjkanja katerega struktura je zaribana, da se jasno loči od sredstev odkrit le delček poslikave. Sledilo je še originalnih struktur. Tak način prezentacije je bil odkritje fragmenta gotskega kipa v zazidanem uveljavljen na večini likovnih sestavin samostana. oknu v južni steni cerkvene ladje, ki je prav tako Za konec je treba opozoriti tudi na konservator- že v hrambi Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. ski koncept celotne prenove z vidika sodobne Kip je nastal v drugi polovici 14. stoletja, izvira pa konservatorske teorije in doktrine. Ta pri spreje- verjetno z enega od šestih oltarjev v cerkvi. Zaradi manju odločitev navadno zahteva izrazitejšo stop- poškodb so kip uporabili kot gradbeni material za njo demokracije, pri tem pa postavlja v ospredje zazidavo okna, ki je z gradnjo nadstropja križnega različne principe posegov, kot so odstranljivost hodnika sredi 15. stoletja izgubilo svojo funkcijo. novih konstrukcij ali čim manj posegov, vendar Do novega pomembnega odkritja je prišlo tudi v smislu, da vsaka obnova zadovolji čim več ra- februarja 2013. Zaradi gradbene izvedbe prehoda zličnih vidikov, tudi ali predvsem uporabnikov iz samostana v nadstropje nekdanjega zvonika so in širše družbe. Glavno vodilo pri določanju gradbeniki pričeli odpirati del prehoda. Vendar so obsega posegov je bilo na eni strani upoštevanje bila dela kmalu ustavljena, saj se je v partiji praga varstvenega režima veljavnega odloka o razgla- novega prehoda pokazal vrh šilastega loka. Odkrita sitvi, za katerega se je izkazalo, da ima vrsto po- je bila zazidana niša s slepim oknom, katerega os- manjkljivosti, zlasti pri določanju omejitev nove tenje in slepa polja so bila poslikana v dveh fazah. namembnosti, na drugi strani pa prav nova nam- Gre za stavbni člen, nastal ob koncu 13. stoletja. embnost, ki je zahtevala vrsto posegov in teh- Poslikava je nastala okoli leta 1300, preslikana pa ničnih izboljšav. Za oblikovanje posebne tribune je bila v poznem 14. stoletju. Najstarejši sta upodo- je bila dopuščena možnost posebne konstrukcije, bitev Marije Zavetnice s plaščem, ki je najstarejši ki ne sme posegati v originalne strukture, razen odkriti primer tega motiva v Sloveniji, ter podoba v tistih delih, ki so že bili razvrednoteni, oblika sv. Ludovika. Dela so zajela utrditev barvnih plasti, pa mora omogočati prezentacijo novo odkritih kitanje poškodb, utrjevanje ometov, pozidavo sestavin spomenika in situ. Dalje je bilo za ob- manjkajočih delov v smislu simbolične rekon- likovanje novih konstrukcij določeno upoštevanje strukcije niše, injektiranje ter izdelavo zaribanega sodobnih oblikovalskih smernic, kar velja tudi ometa na poškodovanih delih. za uporabljene materiale, ki pa morajo biti v Ptuj, dominikanski samostan, novo odkrita poslikava iz poznega 17. stoletja v hodniku južnega trakta (foto: R. Peskar) Ostala predvidena konservatorsko-restavratorska likovnem smislu podrejeni originalnim sestavi- dela so v vsebinskem smislu tekla po načrtu. nam in spomeniški prezentaciji. Stare tehnike so Najprej je treba opozoriti na restavratorska dela bile nujne predvsem pri konservatorsko-restavra- v cerkvi, kjer je rekonstrukcija baročnih vencev torskih posegih posameznih delov samostana in in kapitelov tekla v skladu s konservatorsko-re- njihovi prezentaciji. Konservatorski koncept je bil stavratorskim projektom. Rekonstrukcija pro- v skladu s sodobno konservatorsko teorijo osredo- filiranih vencev in manjkajočih kapitelov se je točen ne zgolj na konserviranje oziroma ohranitev izvedla z vlečenimi profili iz mavca, ki so bili s originalnih struktur v največji mogoči meri, tem- sidri pritrjeni na ustrezno mesto. Stene in profili več tudi na to, da se s predhodnimi raziskavami in so bili nato beljeni z redkim apnenim opleskom, realizacijo posegov različne tehnične zahtevnosti, s katerim je bila beljenja prvotna baročna pros- ki so morali imeti več pozitivnih kot negativnih tornina. Večje presenečenje v ladji je bila najprej posledic, ohrani in izboljša širši pomen spomenika velikost romanskih oken, ki so visoka več kot 4 m. v družbi. Zaradi tega je bilo prezentirano le eno sredi južne Gradbena dela je izvajalo podjetje Strabag Slo- stene, in sicer v smislu stenske niše, medtem ko je venija s podizvajalci, medtem ko so vsa konser- bilo mogoče drugo, katerega vrh se vidi z zunanje vatorsko-restavratorska dela izvajali restavratorji strani, odpreti le do polovice debeline stene. Restavratorskega centra ZVKDS (Vlasta Čobal V vzhodnem delu cerkve so restavratorska dela na Sedmak, Robert Kuret in drugi) s podizvajalci poslikavi oboka potekala počasneje. Posegi so zajeli (Gnom, d. o. o., Damjan Kocjan, s. p., Peter Jan- bolj ali manj običajne faze dela, in sicer čiščenje, kovič, s. p.). utrjevanje barvnih plasti, kitanje poškodb, injek- Robert Peskar tiranje in retuširanje, ki pa je bilo izvedeno v min- imalnem obsegu. Koncept prezentacije fresk je, kot že rečeno, temeljil predvsem na konserviranju originalnih barvnih plasti in ometov, večje manj- Ptuj, dominikanski samostan, detajl prizora Pohod Sv. treh kraljev iz sredine 14. stoletja na južni steni nekdanje zakristije po kajoče oziroma večje poškodovane partije pa smo konserviranju (foto: R. Peskar)

210 211 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 92 Manjše pomanjkljivosti smo zapolnili z ustrezno EŠD: 588 maso, večji manjkajoči kosi pa so bili izrezani iz Naselje: Ptuj peščenjaka, sorodnega originalnemu. Strukturo Občina: Ptuj domodelacij smo prilagodili originalni, nato smo Ime: Ptuj – dominikanski samostan izvedli še retušo. Pri vseh oknih, tako pri tistih, Naslov: Muzejski trg 1, Ptuj ki imajo ohranjena gotska krogovičja, kot tudi Področje: R pri tistih z opečnimi nadomestki krogovičij, sta Obdobje: sredina 13. stoletja, 1230–255, prva bila uničena oba kamnita delilna stebriča, ki se polovica 14. stoletja, prva polovica 15. stoletja, nadaljujeta iz krogovičja in se iztečeta v spodnji druga polovica 17. stoletja, 1692, prva polovica 18. ploskvi okenskega ostenja. Prav tako so na vseh stoletja oknih manjkale in so bile rekonstruirane vse tri pripadajoče horizontalne kovane prečke, ki delijo Na Oddelku za kamen in štukaturo Restavra- okno po višini na štiri dele. Iz peščenjaka smo iz- torskega centra smo v letu 2012 izvedli tudi rezali manjkajoče delilne stebriče, ki so prvotno projekt konserviranja in restavriranja kamnitih delili okna po širini na tri dele. Šablono za iz- gotskih oken in okenskih niš ter kamnitega delavo delilnih stebričev smo dobili iz profila na talnega zidca na notranjih fasadah križnega originalnem krogovičju. Vsako okno ima po dva hodnika v okviru obnove nekdanjega dominikan- nova, rekonstruirana delilna stebriča. Vsak stebrič skega samostana na Ptuju. Na oknih na vzhodni je sestavljen iz treh kosov kamna, ki se stikajo v in severni notranji fasadi je bilo ohranjenih de- višini kovanih delilnih prečk. Prvotna ležišča ko- set originalnih kamnitih krogovičij iz peščen- vanih prečk so bila vidna v ostenjih okenskih niš; jaka, manjše okroglo okno s kamnito rozeto pri izdelavi prečk in pri montaži delilnih stebričev pa je za vzor služilo manjše ohranjeno gotsko in eno opečno krogovičje na sredinskem oknu okno na severni fasadi cerkve nekdanjega domini- zahodne notranje fasade. Ostala krogovičja oken kanskega samostana. Montažo kamnitih stebričev na zahodni in južni notranji fasadi so bila že pri smo izvedli s pomočjo nihala in vodne tehtnice. predhodnih restavratorskih posegih nadomeščena Konservatorsko-restavratorske posege smo izvedli s preprostimi geometrijskimi formami, zloženimi tudi na ometanih ostenjih okenskih niš. Na mes- iz opek. V skladu s konservatorskim načrtom in tih, kjer je močno zamakalo in je omet posledično odločitvijo odgovornega konservatorja so bili že odpadel, smo morali najprej utrditi opeko. opečnati elementi odstranjeni in nadomeščeni Uporabili smo utrjevalce na bazi estrov silicijeve s kopijami ohranjenih kamnitih krogovičij v kisline, nato smo na opeko nanesli apneni omet. peščenjaku. Vsako manjkajoče krogovičje je bilo Retuša rekonstruirano po tistem z zrcalno nasprotne Rekonstrukcija oken je bila izvedena s pomočjo strani križnega hodnika. Za izvedbo novih kam- cmc-stroja (kamnoseštvo Luskovec), končna ob- nitih elementov je bil na razpisu izbran zunanji delava krogovičij je bila ročna. Krogovičja so izvajalec Kamnoseštvo Ika-um, d. o. o. Opečno bila v niše montirana po posameznih elementih. krogovičje na sredinskem oknu zahodne fasade Zasteklitev oken s t. i. bucnami je prevzel steklar smo ohranili in ustrezno konservatorsko-restavra- Jankovič iz Rogaške Slatine. torsko obdelali. Kamnit talni zidec je bil poškodovan oziroma Pred začetkom konservatorsko-restavratorskih na nekaterih predelih popolnoma uničen. Štiri posegov smo odstranili lesena okna in lesene pre- okenske niše so bile v preteklosti podaljšane in klade. Kamnite elemente gotskih oken smo niz- spremenjene v vrata, a so kasneje tri od njih znova kotlačno peskali z mehkim medijem. Na krogo- spremenili v okna, razen na severni strani. Vse vičjih je bilo veliko prelomljenih in zamaknjenih poškodovane predele zidu smo z opeko pozidali elementov, ki jih je bilo treba demontirati ter s do ustrezne višine in vzpostavili prvotno stanje z pomočjo lepila in ustreznih sider ponovno na- 18 šilasto zaključenimi okni in 1 rozeto nad vrati. mestiti na prvotna ležišča. Zapolnjevali smo samo Nato smo montirali rekonstruirane elemente tal- tiste poškodbe, ki so bile moteče in bi povzročale nega zidca, ki so bili izrezani iz peščenjaka in so po še hitrejše propadanje kamna, sicer smo se trud- obdelavi sledili originalu. ili v čim večji meri ohranjati originalno površino Pri izvedbi je prišlo do manjših zamud zaradi usk- kamnitih elementov. Profilacije na ostenjih oken- lajevanja konservatorsko-restavratorskih posegov skih niš, ki so bile pri predhodnih posegih v večji z gradbenimi deli, saj zaradi izdelave kinet, in- Ptuj, dominikanski samostan, novo odkrita niša s slepim oknom s konca 13. stoletja v južni steni ladje tik ob slavoloku z meri uničene, smo nadomestili z odlitki in jih štalacij in drugih del v notranjosti dolgo časa ni ostanki poslikave iz časa okoli leta 1300 in poznega 14. stoletja (foto: R. Peskar) pritrdili na vertikalne stranice okenskih odprtin. bilo mogoče postaviti delovnega odra v križnem

212 213 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ptuj, dominikanski samostan, notranja južna fasada križnega hodnika pred posegom (foto: Š. Govže) Ptuj, dominikanski samostan, rekonstrukcija gotskih oken, priprava okenske niše (foto: Robert Kuret)

Ptuj, dominikanski samostan, detajl zamikov in drugih poškodb na krogovičju (foto: Š. Govže) Ptuj, dominikanski samostan, rekonstrukcija gotskih oken, nameščanje kamnitih delilnih stebričev in kovanih prečk (foto: Robert Kuret)

214 215 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

hodniku. Zasteklitev z bucnami je bila najprej šoli in cerkvi. Hiša je v celoti sanirana in obnovl- končana v dveh traktih križnega hodnika, v preo- jena. Urejena je tudi notranjščina stavbe. Pešpot je stalih dveh pa v marcu 2013. Kljub vsemu je bilo tlakovana z naravnim kamnom in je osvetljena z delo uspešno opravljeno. novimi lučmi v obliki laterne. Stavba je bila v zelo Sodelavci v okviru ZVKDS, RC, Oddelek za slabem gradbenem stanju, komaj je še kljubovala kamen in štukature, so bili Robert Kuret, Nina zobu časa. Izhodišče obnove je bilo ohraniti stavbo Žbona in Špela Govže. Zunanji sodelavci so bili takšno, kot se je ohranila do današnjih dni. Leseno Damjan Nared, Matjaž Rebec, Jernej Jerman, ostenje bivalnega prostora, »hiše«, je bilo od vlage Matevž Sterle, Saša Stržinar, Peter Nared, Dejan tako močno poškodovano, da ga ni bilo mogoče Oder, Julija Zupan. Ika-um, d. o. o., Kamnoseštvo sanirati. Treba ga je bilo v celoti rekonstruirati – Luskovec, s. p., in Peter Jankovič, steklarstvo. zamenjati z novo kladno konstrukcijo. Dotrajani Odgovorni konservator je bil Robert Peskar. leseni gank z izrezljano ograjo je bil rekonstruiran. Špela Govže Močno so bili uničeni tudi leseni stropi. Tiste, ki so bili dotrajani, je bilo treba zamenjati z novimi deskami. V »hiši« je nameščen nov nosilni tram, 93 in sicer na mesto, kjer je bil star dotrajan, ki je EŠD: 6492 prenesen iz porušene zaščitene hiše Zasadi 3 in je Naselje: Ptujska Gora datiran z letnico 1752. Obnovljeni so leseni podi Občina: Majšperk in tlaki. Cementni estrihi v veži, prehodnem pros- Ime: Ptujska Gora – vas toru in kuhinji so odstranjeni in nadomeščeni s Naslov: Ptujska Gora 80, Ptujska Gora – osnovna staro opeko. Leseni pod v bivalnem prostoru, šola »hiši«, je saniran, dotrajani leseni pod v zadnji Področje: E sobi pa zamenjan z novimi deskami. Obnovljen je Obdobje: 19., 20. stoletje tudi ilovnat pod v kletnem prostoru. Ohranjeno staro stavbno pohištvo je obnovljeno, neustrezna V okviru obnove vaških jeder iz programa razvoja novejša vrata in dotrajana okna so nova. Nova podeželja sta bili na Ptujski Gori v letu 2012 ob- okna so narejena po vzoru starih, vrata pa po novljeni osnovna šola in starotrška hiša s hišno analogiji. Dvokrilna vhodna vrata s kovano mrežo številko Ptujska Gora 80. Stavbi stojita na južnem so obnovljena, prav tako je obnovljenih nekaj delu vasi pod župno cerkvijo. Vas Ptujska Gora starih oken, močno poškodovana kletna vrata pa je naselbinski spomenik, razglašen z Odlokom o so kopija starih vrat. Prav tako je izvirna kopija razglasitvi nepremičnih kulturnih ter zgodovin- lesena izrezljana veranda. Obnovljeni so ometi v skih spomenikov na območju Občine Ptuj, notranjščini in zunanjščini stavbe. Zunanjščina je Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89. na podlagi sondiranja pobarvana v svetlo peščeni Vas leži na najvišjem vrhu podolžnega slemena in svetlo sivi barvi. Pri sanaciji kamnitega ostenja Savinjsko, nad južnim robom Dravskega polja. smo odkrili primarno vratno odprtino na zahodni Ptujska Gora je že leta 1447 postala trg z lastnim strani ter kvadratni okenski odprtini na severni sodstvom, letnim sejmom in tržnimi dnevi. Na strani hiše. Vratna odprtina je rekonstruirana, velikem tržnem prostoru pod cerkvijo še danes okenski odprtini pa sta dokumentirani. Obnovl- stoji pranger. Naselje je spomenik historičnega ur- jeno je v ostenju najdeno kurišče in postavljena banizma, v sožitju kmečkih domačij in romarske krušna peč na mestu, kjer je nekoč stala origi- cerkve, ki spada med najlepše gotske spomenike nalna. Pečnice za krušno peč so iz razpadajoče v Sloveniji. Franciscejski kataster iz leta 1825 hiše Strmec 54 (Sv. Florjan). Prostori so urejeni prikazuje Ptujsko Goro kot gručasto naselje vrh s starim pohištvom in opremo. Nekaj pohištva je slemena, v katero se stekajo tri lokalne ceste z ohranjenega iz časa, ko je bila hiša v prvi polovici zahoda, vzhoda in juga. Severni pomol slemena 20. stoletja prenovljena, nekaj pa je prenesenega zavzema cerkev s taborom in spremnimi stavbami. iz porušene Ronarjeve domačije iz Zabovcev. Ure- Hiša Ptujska Gora 80, pritlična, delno podkletena, jena je tudi okolica z značilnimi brajdami ter vr- v pobočje postavljena hiša, ki ji pravijo starotrška tom z dišavnicami in zdravilnimi zelišči. hiša, je krita z dvokapno opečno streho. Vhod v V letu 2012 je potekala tudi obnova osnovne hišo je v srednji osi skozi pravokotno oblikovan šole, ki stoji nad starotrško hišo. Zaradi dotrajane portal z letnico 1926 v sklepniku. Takrat je bila opečne kritine je bila streha na poslopju šole v ce- hiša v celoti prenovljena, vendar je stavba v osnovi loti obnovljena. Pri sanaciji strešne konstrukcije Ptuj, dominikanski samostan, restavrirano in zastekljeno gotsko okno (levo) in rekonstrukcija gotskega okna pred iz 19. stoletja. Srednjo os hiše poudarjata rizalit in je ostala konstrukcija nespremenjena, zamenjani zasteklitvijo (desno) (foto: Nuška Dolenc Kambič) lesena vhodna lopa. Ob njej se vije pešpot proti so le dotrajani deli lesa in late. Streha je v celoti

216 217 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Ptujska Gora, starotrška hiša pred obnovo (foto: J. Skalicky, 2008) Ptujska Gora, obnovljena starotrška hiša (foto: J. Skalicky, 2012)

Ptujska Gora, starotrška hiša s šolo v ozadju pred obnovo (foto:J. Skalicky, 2008) Ptujska Gora, obnovljeni starotrška hiša in šola v ozadju (foto: J. Skalicky, 2012)

218 219 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 prekrita z novo opečno kritino, klasičnim bobrov- jena na polja, z nadsvetlobo. 94 barvana pločevina zamenjana z aluminijasto cem, zamenjani so vsi dotrajani kleparski elementi Enonadstropna stavba osnovne šole iz prve četr- EŠD: 26334 antracitne barve. Slemenski križ je bil očiščen in žlebovi. Pri obnovi fasade je bilo treba od- tine 20. stoletja je bila v začetku šestdesetih let Naselje: Radeče in pozlačen. Pri obnovi zunanjščine so bili v straniti od vlage poškodovane omete. Odstraniti 20. stoletja prenovljena in posodobljena. Takrat Občina: Radeče prvi fazi odstranjeni dotrajani deli ometov, ki je bilo treba tudi neustrezne omete, ki so jih v so zaradi funkcionalne izrabe notranjščine zazidali Ime: Radeče – pokopališče so posnemali opečno gradnjo v obliki zidakov. preteklosti nadomeščali z novimi, neprimernimi, vhodni portal in nekaj okenskih odprtin. Pri pren- Področje: UA, Z Glede na ohranjen načrt je bil nato omet izde- cementnimi. Vsi dotrajani ter neustrezni novejši ovi notranjščine šole bo treba vzpostaviti prvotno Obdobje: po letu 1891 lan v gladki strukturi, elementi arhitekturne deli ometov so bili odstranjeni in nadomeščeni z stanje: odpreti in urediti vhodni portal ter odpreti členitve so bili prepleskani v belem tonu, kam- novimi apnenimi ometi, poškodovani deli fasadne primarne okenske odprtine. Grobna kapela plemiške družine Gutmannsthal niti elementi pa mehansko in kemično očiščeni profilacije pa dodelani, prav tako z apneno malto. Vsa načrtovana zidarska, tesarska, krovska, na prostorni dvignjeni parceli na jugozahodnem ter zaščiteni s hidrofobnimi zaščitnimi premazi. Barva je bila določena na podlagi sondiranja. Pod pleskarska, mizarska in druga obrtniška dela, ki so robu pokopališča v Radečah je bila zgrajena po Obnovljeni so bili tudi zaščitne mreže lunetnih barvnimi plastmi sta bili najdeni primarna oker jih izvajali lokalni mojstri, so bila izvedena upošte- letu 1891 v neobaročnem slogu. Ambiciozna oken, vhodna vrata, stopnice, zidana škarpa in barva in svetlo peščena barva profilacije. Obnovl- vajoč kulturnovarstvene pogoje in smernice ter pod arhitekturna zasnova in kvaliteta likovno-ar- ograja. Dela sta financirali Župnija in Občina jen je bil kamnit talni zidec. Kamen je bilo treba nadzorom odgovorne konservatorke. Ohranjena hitekturnih elementov pričata o visokem statusu Radeče, izvajalo pa jih je gradbeno podjetje očistiti, odstraniti neustrezne cementne fuge ter primarna funkcija šole in prenovljena nova, javna družine, ki je imela od druge polovice 19. stoletja REMONT iz Celja. Ob obnovi je na pobudo jih zapolniti z apneno malto. Neustrezna novejša namembnost starotrške stanovanjske hiše sta zago- v lasti več graščin v Radečah in okolici, ter dej- župnije in občine izšla tudi knjiga o družini okna, ki so bila vstavljena v začetku šestdesetih tovilo, da bosta stavbi vzdrževani in da bosta tako stvu, da je kapela delo tujih arhitektov oziroma Gutmansthal. let, so odstranjena. Nadomeščena so z novimi, ohranjali svoje sporočilo prihodnjim rodovom. gradbenikov, ki so presegali lokalno raven grad- Nataša Podkrižnik lesenimi, narejenimi po vzoru starih na podlagi Jelka Skalicky nje. Kapela je postavljena na nekoliko dvignjeni arhivske fotografije. Nova okna so dvokrilna, del- parceli in je bila v preteklosti obdana z nasadom tis. Obkrožata jo pokopališki in parapetni zid s kovano ograjo. Kapela ima kvadratno tlorisno zasnovo. Zgra- jena je iz opeke, pokriva jo zvonasto laternasta streha s strešnim stolpičem, v katerem visi zvon. Os glavne fasade poudarja volutasto zaključen vhodni del s kamnitima nastavkoma, ki pre- hajata v polkrožno oblikovan kamnit portal. Čelo kapele krasi kamnit družinski grb. Stran- ski fasadi odpirata lunetni okni z okrasnimi mrežami, vhod pa zapirajo dvokrilna lesena vrata. Do vhoda kapele, ki ima visok kamnit talni zidec, vodijo betonske in deloma kamnite stopnice. Notranjščino kapele pokriva banjasti obok s sosvodnicami, grobnico pokriva kamnita plošča s klesanim križem. Na stenah so pritrjene nagrobne plošče treh članov družine Gutmann- sthal: Ludwiga Gutmannsthal-Benvenutija (1810–1890), visokega avstrijskega državnega uradnika in veleposestnika iz Radeč, njegove žene Marije, rojene Sonntag (1823–1900), ter njunega sina Georga Johanna (1849–1892). Napisi na nagrobnih ploščah so kot odraz literar- nega okusa in mode tistega časa v nemški gotici, razen dela zapisov na ploščah zakoncev Gutmann- sthal Benvenuti, ki sta v ruski cirilici in francoski latinici. Cilj obnove grobne kapele, ki je potekala spomladi 2012 na pobudo Župnijskega urada Radeče in pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, je bila ohranitev originalne arhitekturne podobe z vsemi likovnimi detajli. Pri obnovi strehe je bila v celoti ohranjena njena zvonasta oblika z Radeče, pokopališče, pogled na grobno kapelo družine Radeče, pokopališče, originalni načrt grobne kapele iz leta 1891 (vir: zasebni arhiv Usmiljene sestre) laternastim zvonikom, le da je bila dotrajana Gutmannsthal pred obnovo (foto: N. Podkrižnik, 2011)

220 221 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 95 rano leta 1989 z motivi Marije z detetom, Marije EŠD: 9793 Zavetnice s plaščem, sv. Florjana in sv. Miklavža Naselje: Robanov Kot ter motivom križanja. Občina: Solčava Severno ob potoku stoji zidana kovačija, krita s Ime: Robanov Kot – Bevškova domačija skodlami, z ohranjeno opremo in številnim drob- Področje: E nim inventarjem. Obdobje: 19., 20. stoletje V okviru domačije so postavljeni še trije hlevi, namenjeni tudi drobnici in različnim napravam V sklopu Bevškove domačije sta bili vrsto let z (na primer smrekosek) ter drvarnica. Stanovanjska Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih hiša (Robanov Kot 33) je pritlična zidana stavba spomenikov nekdanje Občine Mozirje (Uradni list pravokotnega tlorisa s frčado v osrednji osi. Pros- SRS, št. 27/87) za kulturni spomenik razglašeni tori so tradicionalno razporejeni okrog prehodne le gospodarsko poslopje ob cesti in znamenje na veže. Preužitkarska hiša ob njej je ponesrečena skali. novogradnja, zgrajena v devetdesetih letih 20. Slikovito gručasto domačijo dveh bratov Ošep stoletja na mestu prvotnega objekta in potrebna sestavljata Zgornji in Spodnji Bevšek z enaj- oblikovne sanacije. Na glavno fasado so bile stimi objekti, ki so v pretežni meri že bili vrisani ponovno nameščene leta 1992 restavrirane freske v franciscejski kataster za Kranjsko iz leta 1825. z motivi sv. Florjana, zadnje večerje, sv. Cirila in Domačija stoji ob regionalni cesti Celje–Logarska Metoda ter sv. Neže. Ob preužitkarski hiši stoji še Dolina, na severni strani jo omejuje potok Bela, pritlična dvocelična kašča z gankom ob daljši fasadi. na zahodni jo zapira gozd, na jugu pa se izteka v Zgradil jo je Jožef Štiftar leta 1906. Zgrajena je iz ravninski travnik oziroma pašnik. tesanih brun, ki se na vogalih povezujejo z utorom lastovičjega repa (V: Hohnec, Tanja: Predlog za ZVKDS, OE Celje, je leta 2004 pripravil stro- razglasitev kulturnega spomenika lokalnega po- kovne podlage za razglasitev celotne domačije za mena, ZVKDS, OE Celje, št. NC 954/2011). kulturni spomenik, vendar Občina Solčava pred- Ob potoku Bela je pravokotna, delno lesena, loga tedaj ni podprla. Na pobudo lastnika z dne delno zidana stavba z mlinom in žago venecijanko 5. maja 2011 je bil predlog ponovno podan na lastnika Franca Ošepa, ki je bila prav tako pred- Občino Solčava in usklajen z novim ZVKD-1, met obnove v letu 2011. Ohranjene so tudi rake, občina je domačijo julija istega leta razglasila za vodnega kolesa pa ni več. kulturni spomenik (Uradno glasilo Zgornjesavinj- Stavba je vrsto let propadala, mlinski mehanizem skih občin, št. 11/2011). pa je bil popolnoma dotrajan. Njena podoba se Vzporedno z glavno cesto je postavljeno gospo- je zaradi opustitve vodnih pogonov in prenosov darsko poslopje. Hlevski del je zidan iz kamna in na naprave v hlevu, ki so bile značilna inovacija ometan, nadstropje je zidano, v osrednjem delu samooskrbnih kmetij (podobno Macesnikov hlev pa je leseno. Na stranskih fasadah so ohranjene v Podolševi), spremenila tudi v arhitekturnem opečne line, fasadna členitev pa je poudarjena v smislu. V osemdesetih letih 20. stoletja je bil od- kombinaciji grobega in gladkega ometa. Delno stranjen lesen prizidek k žagi, ki je bil postavljen je ohranjeno stavbno pohištvo, goveji hlev je na dveh lesenih podpornih stebrih. banjasto obokan. Čopasta dvokapnica je krita s Lastnik je uspešno pridobil sredstva Ministrstva skodlami, delno macesnovimi deskami, v levem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz Pro- delu zadnje fasade pa je prizidek, ki je prekrit s grama razvoja podeželja 2007–2013, Ukrep 323 salonitnimi ploščami in je bil predmet obnove v – ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. letu 2011. Lastnik Jože Ošep je pridobil sredstva Cilj obnove je bil ponovna oživitev mlinarske in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano žagarske obrti na kmetiji, ki se sicer ukvarja tudi iz Programa razvoja podeželja 2007–2013, Ukrep s turistično dopolnilno dejavnostjo. V smislu 323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine po- vzdrževalnih del je bila obstoječa cementna kritina deželja. zamenjana z macesnovimi deskami z dvojnim Na obcestni fasadi so ohranjene freske z motivom prekrivanjem in lesenimi žlebovi (izdolbljene po- poklona Sv. treh kraljev v rumenem okvirju. Poleg lokroglice), ki so položeni na lesene kljuke, mon- izvirnih fresk so na fasadi tudi freske, ki so bile tirane na špirovce. snete z bližnjega slopnega znamenja na skali in Zamenjana sta bila lesen dotrajan fasadni opaž predstavljajo motive Marije z detetom, sv. Flor- in zatrepni del; žagane deske poljubnih širin jana, križanja in sv. Miklavža. Nad fresko je letnica 15–20 cm so bile postavljene vertikalno. Les je Radeče, pokopališče, obnovljena grobna kapela (foto: N. Podkrižnik, 2013) 1858. Znamenje je bilo obnovljeno in restavri- naraven, brez zaščite ali drugih premazov, deske

222 223 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

so pribite z žeblji. S kamnitega mlinskega zida je predračunom št. 112/10, maj 2010, je izdelalo bil odstranjen dotrajan omet. Manjkajoči deli so podjetje LEGRO – Ivan Golob, k. d., Robanov bili ponovno pozidani s kamnom, čez kamnito Kot 5, Solčava, ki je obnovitvena dela s podizva- strukturo je bil nanesen tanek sloj fasadnega ap- jalci tudi izvajalo. Nove mlinske naprave pa je iz- nenega ometa, tako da izstopajo le posamezni delal Matjaž Debevc, s. p., Žerovnica 55, Grahovo. večji kamni. Izdelana so bila nova vrata v mlin, Konservatorski cilji so bili le delno realizirani, saj ki so kopija izvirnih, ter nova drsna vrata v žago s sta bili obnova žage z mlinom in delna obnova polkrožno odprtino v sredini. prizidka na hlevu le uvertura v širše zastavljen V prostoru žage je bil deloma zamenjan lesen koncept obnove ostalih objektov na domačiji (treh pod, v mlinu pa so ob mlinskem mehanizmu hlevov in stanovanjske hiše). Žal lastnika nista bila položene lesene deske po dolžini prostora. Nov uspešna na naslednji kandidaturi za sredstva, ki jih mlinski mehanizem z enim mlinskim kamnom je dediščini namenilo Ministrstvo za kmetijstvo bo s koriščenjem vodnega vira mogoče zagnati, ko in okolje v letu 2012. Od vseh dvainšestdesetih bodo sanirane mlinščica in rake z lesenim koritom prijav, za katere je ZVKDS, OE Celje, izdal kul- pri zapornicah, lastnik pa bo moral pridobiti tudi turnovarstvene pogoje in soglasje, je bil žal odo- ustrezna vodovarstvena soglasja. bren le en projekt. Projektno dokumentacijo PZI s projektantskim Tanja Hohnec

Robanov Kot, Bevškova domačija, žaga z mlinom pred obnovo (foto: T. Hohnec) Robanov Kot, Bevškova domačija, žaga z mlinom po obnovi (foto: T. Hohnec)

224 225 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 96 turni posnetek stanja, ki ga je z idejno zasnovo avljenih desk, le osrednja vrata so na ribjo kost, so skozi stoletja nastale zaradi kljubovanja naravi EŠD: 22071 in projektantskim popisom del dopolnil arhitekt vzorec pa je povzet po ohranjenih vratih na zadnji, (neurja) ali nesreči (požar) in socialnim tegobam, Naselje: Robanov Kot projektant Miha Dešman. Zatem je bilo izdano severni fasadi. Širok strešni napušč vzdolž južne je obnova dveh ključnih objektov pripomogla k Občina: Solčava kulturnovarstveno soglasje, dokumentacija pa je strešine je prvotno podpiralo osem ometanih ste- ohranjanju stavbne identitete od druge polovice Ime: Robanov Kot – domačija Robanov Kot 39 bila obvezna priloga za prijavo na razpis tedan- brov, postavljenih na kamnitih podstavkih. Zaradi 19. stoletja do danes in s tem tudi poselitve vi- Področje: E jega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- mehanizacije kmetijske proizvodnje in potrebnega sokogorske kmetije. Navkljub včasih trdim poga- Obdobje: 18., 19., 20. stoletje hrano iz Programa razvoja podeželja 2007–2013, manevrskega prostora je bila sprejeta odločitev o janjem pri izvedbi posameznih detajlov pa lahko Ukrep 323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine ohranitvi šestih simetrično razporejenih stebrov, rečemo, da so bili konservatorski cilji doseženi in Visoko nad alpsko dolino Robanovega kota, ki podeželja. Na podlagi odobrenih sredstev je bila brez dodatnih sodobno oblikovanih in pomičnih da celovita obnova omogoča nadaljnje preživetje jo obdajajo Ojstrica, 2350 m, Krofička, 2083 m, v letu 2011 najprej obnovljena hiša. Ob prvem stebrov, kot je bila želja investitorke. Gospo- domačije s kmetovanjem. Ute, 2029 m, in drugi savinjski vršaci, na nad- srečanju z lastniki so številna obnovitvena dela v darskemu poslopju daje poudarek velik polkrožen Obnova domačije je pomemben in ključni rezul- morski višini 1200 m stoji nekdaj samooskrbna notranjosti že potekala. V pritličju so bile v veliki vhod v osrednji osi, ki ga obdajata v ometu ob- tat, ki argumentira trditev, da v Sloveniji lahko le kmetija pri Knezu, ki se v pisnih virih omenja meri odstranjene predelne stene med nekdanjo novljena in poudarjena oblika portala z letnico in s sofinanciranjem iz državnega proračuna motivi- že v prvi polovici 15. stoletja. Zaris v franciscej- črno kuhinjo, kamro in hišo, odstranjeni so bili restavrirana tabla z napisom nad vhodom: ramo in strokovno pravilno usmerjamo lastnike skem katastru iz leta 1825 kaže na gručasto zas- ometi in tlaki. V materialno izvirnejšem stanju NOV ZIMPER IE GOR POSTAVLEN OD kulturnih spomenikov in dediščine, ki bi sicer novo z enim zidanim objektom – hišo – in os- so se kazali podstrešje z dvema sobama in aher FANZA KNESA bržkone marsikaj naredili kar po bližnjici, iz- mimi lesenimi objekti, in sicer v smeri sever–jug: ter stopnišče, zato smo lastnikom svetovali, naj BOH GA OBVARI IN S. FLORIAN virnost in dokumentarnost stavbne dediščine pa hlevom, svinjakom oziroma ovčjakom, kaščo, ohranijo stanje v največji možni meri, kar so za PRED VSO NESREZHO V LETV bi lahko občudovali le na fototečnih kartonih čebelnjakom, kovačijo – kasneje kapelo, žago in zdaj tudi upoštevali. Cilj obnove hiše je bil ohran- F 18 62 K. zavodskih arhivov. mlinom, kozjakom z drvarnico ter sušilnico za itev zunanje podobe z obnovo fasade in gabari- Notranjost hleva je ostala intaktna z mogočno zas- Gradbena dela so izvajali domači izvajalci, tesarska sadje. Domnevno je bila južneje postavljena še tov, poenotenje lesenega stavbnega pohištva ter novo banjastih obokov z oprogami, ki jih podpi- in krovska pa uveljavljeno Tesarstvo Podgrajšek iz sušilnica za lan – frnaža. Danes so na nekdanjih sanacija strešnega venca iz oblike daljšega napušča rajo kamniti stebri. Delno porušen obok v zahod- Zlakove nad Zrečami. v polkrožno zidano obliko. Strešna kritina je bila stavbiščih postavljeni le še vrhkletna zidana hiša, nem delu objekta pa je bil ponovno rekonstruiran. Tanja Hohnec že v devetdesetih letih 20. stoletja (brez sodelo- predelana leta 1898, ob njej so ograjen zelenjavni Kljub številnim predelavam Knezove domačije, ki vanja spomeniške službe) zamenjana s temno sivo vrt s čebelnjakom, mogočno zidano gospodarsko kritino bramac. Sicer so bili pri obnovi hiše vsi poslopje z letnico 1862, lesena vrhkletna kašča z cilji doseženi, le nova lesena okna so pretirano letnicama 1719 na tramu in 1823 nad vrati ter zaščitena z aluminijastimi odkapnimi letvicami, žaga. Visokogorsko posestvo obdajajo sadovnjak, kar lastniki upravičujejo z neugodnimi vremen- travniki, pašniki in njive, ki imajo ledinska im- skimi razmerami. Okna so premazana z lanenim ena: Podhišna njiva, Mlačna njiva, Šupna njiva, oljem. Fasada je bila rekonstruirana z enostavnim Spodnja in Zgornja reber, Podkozjanska njiva, členjenjem grobega obrizga in gladkih okenskih Javorje, Skrelovje, Velika njiva, Nadhlevska njiva, obrob ter delilnega zidca. Apneni ometi so izde- Na Koglu, Sečna njiva, Ogradova njiva in Grofova lani na podlagi tehnologije podjetja Röfix. Zaradi njiva (Matk, Vida: Študija prenove kmetij, naselij predelave notranje tlorisne zasnove smo se strinjali ter kulturnih spomenikov v zavarovanih območjih z večjo odprtino na teraso na zahodni stranski fa- solčavskega in na območju bodočega regionalnega sadi. Investitorka pa je brez soglasja namesto okna parka Kamniško-Savinjskih Alp. Tipkopis. 2007). izvedla tako imenovana panoramska vrata na južni Na domačiji se med drugim ukvarjajo z ohranjanjem daljši fasadi, ki omogočajo pogled v dolino. Žal avtohtone solčavske ovce in drugimi kmetijskimi pa- vrata izničujejo simetrijo okenskih odprtin, kar je nogami, ki še danes v veliki meri zagotavljajo visoko tudi vedutno izpostavljeno. stopnjo samooskrbnosti. V letu 2012 je sledila zahtevna obnova gospo- Domačija je varovana v sklopu razloženega darskega poslopja. Odstranjena je bila stara salo- naselja Robanov Kot, ki je z občinskim odlokom nitna kritina, zamenjale so jo macesnove deske. razglašeno za naselbinski spomenik (Odlok o Na južni strešini je na podlagi starih fotografij razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov rekonstruiran aher, na severni strešini pa je ob- v Občini Mozirje, Uradni list SRS št 27/87). likovan mostovž, ki omogoča motoriziran dostop V letu 2010 so bili najprej izdani kulturnovarst- v podstrešno etažo hleva. Z enako tehnologijo kot veni pogoji za obnovo hiše in gospodarskega pri hiši je bila obnovljena fasada, ki pa je zaradi poslopja, solastnica Vida Matk, arhitektka po izvedbe v neprimernem času že v veliki meri od- poklicu (mimogrede: omožena je z Matkovim luščena in jo bo treba v celoti sanirati, zlasti ob sinom iz sosednjega Matkovega kota, kar priča severni in vzhodni fasadi. Pritlične line so bile o kontinuirani povezanosti družinskih vezi med glede na različne velikosti spet poenotene, beton- hribovskimi domačijami Zgornje Savinjske doline ske okvirje so zamenjali leseni. Vrata so enotno skozi stoletja), je že leta 2006 izdelala arhitek- oblikovana po ohranjenih vzorcih pokončno post- Robanov Kot, domačija Robanov Kot 39, obnavljanje hleva (foto: T. Hohnec)

226 227 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 97 Danilo Peršič iz Libušen pri Kobaridu. Najprej EŠD: 15336 je odstranil kritino, porušil nadstrešek pred Naselje: Robič kapelico, vključno z okroglimi salonitnimi ste- Občina: Kobarid bri, in skrajšal strešni napušč za okrog 5 cm. Ime: Kred – kapelica južno pred vasjo Izveden je bil pasovni temelj, na katerega sta Področje: E, UZ bila nameščena nova kamnita stebra kvadrat- Obdobje: druga polovica 19. stoletja in 20. stoletje nega tlorisa. Nanju je bila nato naslonjena lega za izvedbo značilne lope pred kapelico. Kapelica, posvečena žalostni Materi Božji, Izvedena je bila nova lesena strešna konstruk- stoji ob poti, ki iz Robiča pelje v Kred, in na cija. Odstranjen je bil ves preperel omet in južnem robu okoliških kmetijskih površin. Je izveden nov. Ohranili pa smo v ometu nare- pravokotnega tlorisa in ima simetrično dvo- jeno dekoracijo, ki jo je zidar tam, kjer je bilo kapno streho z lopo in trikotno zaključenim to potrebno, saniral. Nato so bile sanirane še čelom. Odprta lopa sloni na dveh podpornih razpoke v stenah kapelice. Med odstranitvijo stebrih. Kapelico krasijo v ometu izvedena stare strehe je bila na eni izmed planet odkrita dekoracija na treh fasadah, tri polkrožne niše, letnica 1871, ki je zdaj v ostrešju lope. Napis dve stranski plitki in glavna na zahodni strani. na čelu strehe Nikdar nobeden ni bil zapuščen, V njej je lesena plastika Pieta. V obeh stran- ki varstvu Marijinemu je bil zročen je po stari skih nišah sta do obnove bili močno dotrajani fotografski predlogi naredil restavrator Mi- poslikavi na pločevini. ran Cenčič. Kapelica je preslikana na podlagi Kapelico, ki jo je načel zob časa, so okrog barvne študije. V glavno nišo je zidar namesto leta 1970/71 neustrezno popravili. Zato je bil lesenega okvirja, ki je bil dotrajan, samovoljno namen sanacije vzpostavitev stanja pred ob- vgradil kovinskega. V ožji okolici kapelice je novo. Vsa dela je v letih 2011 in 2012 pre- izvedena drenaža, pot pa je tlakovana s prod- počasi, a natančno in kvalitetno opravil zidar niki iz reke Nadiže. Andrejka Ščukovt Robanov Kot, domačija Robanov Kot 39, obnovljen hlev (foto: T. Hohnec)

Robanov Kot, domačija Robanov Kot 39, obnovljen osrednji vhod z napisom (foto: T. Hohnec) Kred, kapelica južno pred vasjo pred celovito obnovo (foto: A. Ščukovt, 2009)

228 229 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

skih fotografij Josipa Pelikana z začetka 20. nevpadljivo, po videzu pa bo posnemalo pr- stoletja. Pelikan je natančno dokumentiral votne peščene utrditve. Pogojevali smo tudi zdraviliški park, ne nazadnje je imel v Rogaški vzorec dilatacij v ritmičnem rastru večjih kva- Slatini tudi svoj atelje. Fotografije so imele dratnih ploskev dimenzij širine poti. Z inves- poglavitno vlogo pri stilnem opredeljevanju titorjem smo se usklajevali o izboru štokanega obnove in pri izdelavi konservatorskega pred- ali tiskanega betona in se po posvetu s komisijo loga rekonstrukcije. Naslednji vir so bile stare za ohranjanje in varstvo krajinskoarhitekturne razglednice. Detajli, kot so zasaditve cvetličnih dediščine odločili za prvega. Tik pred zdajci pa rondojev in drugo rastlinsko gradivo, pa so so iz občine sporočili, da niso našli izvajalca, definirani s pomočjo analogij in študije stro- ki bi znal in zmogel na ta način obdelati veliko kovne literature. površino promenadnih poti, zato se je izvedla Parkovna zasnova je bila, zahvaljujoč kon- tehnika pranega betona. Poleg tlakovanja so tinuirani namembnosti objektov in odpr- se obnovila tudi travna in peščena polja pod tega prostora, v bistvenih potezah berljiva drevoredom, ki so po novem zamejena s pogo- in vzdrževana. Kljub temu je bilo njeno stanje jevanimi pocinkanimi kovinskimi robniki. znatno okrnjeno. Poti so bile tlakovane s serij- Leta 2009 se je pričelo usklajevanje glede skimi armiranobetonskimi tlakovci in zame- druge faze prenove, ki je zajemala parterne jene z betonskimi robniki. Ohranjena, a v razdelke v izvorni podobi in s historičnimi slabem stanju je bila fontana, ob kateri je bila rastlinami, fontano, zalivalni sistem in svetila. večja neustrezna tlakovana površina, ki so jo Osnutek načrta parternih razdelkov je izdelalo omejevali strižena živa meja in dva javorja, ki projektantsko podjetje Arboretum Volčji po- sta zapirala poglede. Zasaditev je bila mlajšega tok, ker pa ni bil skladen s konservatorskim nastanka in smo jo odstranili. Vezeninasti predlogom, smo načrt v AutoCadu izdelali na parter je bil skromno oblikovan s prepros- zavodu. V začetku leta 2010 je bilo k PZI-ju timi pušpanovimi bordurami in nekaj malega II. faza obnove Zdraviliškega parka, ki je v ce- sezonske cvetoče zasaditve, skrajna parterna loti upošteval izdane pogoje, izdano soglasje. razdelka pa sta bila zatravljena. Trg je bil os- Občina se je s projektom ponovno prijavila na vetljen z okroglimi lučmi izpred nekaj de- spomeniškovarstveni projektni razpis v letih setletij, ki jih je bilo treba zamenjati. 2010 in 2011, vendar ji tokrat sredstva niso Zdraviliški trg je sicer v lasti holdinga družb bila odobrena. Zdravilišče Rogaška, njegovo prenovo pa je Z obveznim strokovnim nadzorom je zavod Kred, pogled na kapelico po celoviti obnovi (foto: A. Ščukovt, 2013) v dobrobit celostne podobe kraja prevzela spremljal tudi nadaljnja obnovitvena dela v le- Občina Rogaška Slatina. Prenova je v sodelo- tih 2010 in 2011. Vse je potekalo po načrtih, vanju z občinskim koordinatorjem projekta, z uspešnim sprotnim usklajevanjem, tako da 98 vis pa ga definira drevoredna kulisa navadnega gospodom Tomažem Strehovcem, potekala večje intervencije niso bile potrebne. Gradbena EŠD: 628 divjega kostanja in lip. Kompleksen parter se- v dveh fazah. Septembra 2007 so bili najprej dela je izvajalo lokalno podjetje Gic gradnje, Naselje: Rogaška Slatina stavljajo štirje simetrični travni razdelki z ras- izdani pogoji za obnovo tlakovanja osrednjih zaključna vrtnarska dela pa tudi lokalno Vrt- promenadnih poti, v drugi polovici leta 2008 narstvo in gradnje Rogaška. Posebej zahtevna Občina: Rogaška Slatina tlinskimi ornamenti, fontano in glasbenim pa- pa je bilo k projektu PZI Menjava tlakov v je bila obnova originalne fontane, katere krono Ime: Rogaška Slatina – območje zdravilišča viljonom. Osrednja zdraviliška osna parkovna poteza skupaj z zdraviliškimi objekti oblikuje parku Rogaška Slatina, ki ga je izdelalo projek- prekriva teraco. Fontana se je najprej sčistila, Področje: UR. KR. tantsko podjetje Biro Žveplan iz Celja, izdano z enakim materialom so se zalile razpoke, med prostorsko in slogovno zaokroženo celoto. Obdobje: druga polovica 19., prva četrtina 20. sto- še soglasje. Občina se je s projektom prijavila izvedbo odkriti majavi opečni temelji, pa so letja Območje je z občinskim odlokom razglašeno na Javni razpis Ministrstva za kulturo za izbor se obbetonirali. Teraco je v peščenem videzu za naselbinski kulturni spomenik (Odlok o kulturnih projektov na področju nepremične in po celotni površini krone zadovoljivo ob- Zdraviliško območje Rogaške Slatine je v sloven- razglasitvi zdraviliškega kompleksa Rogaška kulturne dediščine 2008-09; sredstva so ji bila novil lokalni mojster. Nova sta tudi strojnica skem prostoru prepoznavno kot edini primer Slatina za naselbinski spomenik, Uradni list odobrena, dela so nato potekala v letih 2008 in vodomet s pogojevanim historičnim ver- docela formiranega klasicističnega zdravilišča RS, št. 85/97). Koncept prenove zdraviliškega in 2009. tikalnim izpustom višine 5 m. Odvodnjavanje 19. stoletja. Njegov urbanističnoarhitekturni parterja je leta 1992 v Konservatorskem pred- Zgoraj citirani konservatorski predlog pren- je urejeno s čim manjšim poseganjem v maso razvoj je začrtala postavitev treh monumental- logu prenove centralnega dela zdraviliškega ove je predvideval tlakovanje promenadnih krone, ob šobi v središču fontane. Strojni del nih klasicističnih objektov: paviljona Tempelj parka v Rogaški Slatini zastavila mag. Alenka poti z rezanim kamnom. Investitor, ki je pr- fontane se je umestil na peščeno površino v (1819), Zdraviliškega doma (1846) in pred Kolšek. Zastavljeni cilj je bil povrniti stanje votno planiral le menjavo poškodovanih neposredni bližini, pokrov strojnice je oblečen nekaj desetletji na črno porušenega pokritega zdraviliškega parterja v obdobje s konca 19. armiranobetonskih tlakovcev, se s tem zaradi v les. sprehajališča Wandelbahn (1912). Reprezen- in začetka 20. stoletja, ko je dosegel vrtnoar- omejenih finančnih sredstev ni strinjal. Zato Za popolno doživetje osrednjega zdraviliškega tančni parkovni parter, t. i. zdraviliški trg, se je hitekturni klimaks. Metodologija dela je te- smo se kompromisno dogovorili za tlakovanje ambienta so bila pogojevana historična sve- razvil pred nizom zdraviliških objektov, vis-à- meljila na študiji ohranjenih zgodnjih arhiv- nevtralne barve in teksture, ki bo v prostoru tila. V dilemi izbora med klasično lanterno in

230 231 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Rogaška Slatina, območje zdravilišča, severovzhodni parterni razdelek pred obnovo (foto: A. Mihelčič, 2009) Rogaška Slatina, območje zdravilišča, zdraviliški trg s promenado pred obnovo (foto: A. Mihelčič, 2006)

Rogaška Slatina, območje zdravilišča, severozahodni parterni razdelek po obnovi (foto: A. Mihelčič, 2011) Rogaška Slatina, območje zdravilišča, zdraviliški trg s promenado po obnovi (foto: A. Mihelčič, 2011)

232 233 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 okroglo obliko luči je pretehtala slednja. His- mediteransko posodovko cikas palmo (ustrez- 99 12068, in napačno menili, da gre za gomili, ki sta torične lanterne so značilnejše za stara trška ala bi tudi bananovec ali juka). Privzdignjen EŠD: 22113 omenjeni v Arheoloških najdiščih Slovenije pod jedra, medtem ko okrogle luči v secesijski rondo v središču parternega razdelka je zasajen Naselje: Rožno geslom Rožno. Petru je namreč iz Arheoloških maniri, iz obdobja prve četrtine 20. stoletja, z nizkimi cvetočimi trajnicami in sezonskimi Občina: Krško najdišč Slovenije (Arheološka najdišča Slovenije bolje komunicirajo s pročelji stavb in lučmi, enoletnicami. Glede na analogije, značilne za Ime: Rožno – arheološko območje ob Savi 1975, 247) napačno povzel podatke iz obstoječe ki so sestavni del Zdraviliškega doma. Izbiro modo tega obdobja, smo določili naslednje Področje: A strokovne literature in zapisal, da sta na posestvu luči še dodatno podpira izvorna vrtnoarhitek- vrste: Phoenix reclinata, Pelargonium zonale, Obdobje: prazgodovina, železna doba Ivana Radija dve okrog leta 1893 prekopani go- turna vloga parterja, ki slogovno in estetsko Alternathera paronychioides major, Anten- mili. Pri vpisu v Register kulturne dediščine je bil dopolnjuje arhitekturni niz. Izbrana svetila naria tomentosa, Echeveria secunda, Begonia Arheološka lokacija Rožno – arheološko območje spregledan tudi podatek iz knjige Janeza Dularja iz programa Neri je iz Italije uvozilo lokalno semperflorens, Lobelia Erinus Klara, Iresine ob Savi, EŠD 22113, je bila vpisana v Register (Dular, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenj- podjetje Elektro bum iz Šentjurja. Wallisii, Sedum glaucum, Sempervivum cal- kulturne dediščine na podlagi rezultatov predhod- ske, 228–231), da je gomila, ki jo je septembra Danes je osrednja parkovna poteza zdravilišča ifornicum, razne trave ipd. Rastline so posa- nih arheoloških raziskav, opravljenih za potrebe 1893 raziskal Rudolf Hoernes, dejansko na parc. zaradi svoje pestrosti prava paša za oči. Na na- jene v historičnih vzorcih, poleg načrta smo gradnje HE Krško, ki jih je izvedla ekipa Arhej, št. 233/1, k. o. Rožno, in ne na parc. št. 56, k. jvišjem severovzhodnem razdelku pred Zdra- investitorju posredovali tudi slikovni material. d. o. o., iz Sevnice pod strokovnim vodstvom o. Rožno. Novo identificirani gomili sta približno viliškim domom je na lokaciji nekdanjega Zahtevne geometrijske vzorce tvorijo nizkos- Borisa Vičiča iz ZVKDS, OE Ljubljana (Masaryk 230 m jugovzhodno od gomile, ki jo je raziskal glasbenega paviljona urejena travnata površina trižen navadni pušpan, pasovi rdečega peska, et al. 2007: Poročilo o arheoloških sondiranjih na Hoernes. dimenzij 5 x 11 m, zamejena s 3 m širokim pa- ki ga je nadomestilo lubje, in cvetlične gredice. vplivnem območju načrtovanih posegov za HE Zaradi tega sem v letu 2012 opravil kratek to- som grmasto rastočih vrtnic. Njegova popolna V slednje se vsako leto na novo zasadijo pisane Krško, Ljubljana december 2007 – neobjavljeno pografski ogled novega gomilnega grobišča in rekonstrukcija je v prihodnosti še vedno enoletnice. V vogalih parternega razdelka ras- poročilo). Pri strojnem sondiranju na parc. št. bližnje okolice. Tako sem na parc. št. 58 in 83/2, mogoča, saj so originalni načrti zanj ohranjeni. tejo večji stožčasto oblikovani pušpani (Buxus 55/1 in 23, obe k. o. Rožno, so bila odkrita kam- obe k. o. Rožno, na krtinah odkril nekaj sileksov, Stranski površini sta zasajeni z mrežo stebel- sempervirens) z obrobo iz nizkorastočega nita orodja, na parc. št. 55/2 – del, 56, obe k. o. ni mi pa uspelo identificirati še kakšne gomile. Na nih vrtnic na lesenih opornikih z »bučkami«. pušpana (Buxus sempervirens „Sufruticossa“). Rožno, pa sta bili opaženi tudi dve gomili. Splet podlagi zbranih podatkov je ZVKDS, OE Ljubl- Detajl opornikov je narejen po predlogi opor- Najnižji jugozahodni razdelek pred Strossmay- nesrečnih naključji je hotel, da so izdelovalci po- jana, popravil zaris in opis obstoječe arheološke nikov s stare razglednice steklenjaka z vrtom. erjevim domom je z utrjenimi peščenimi potmi ročila napačno domnevali, da sta gomili že vpisani lokacije. Izbira visokodebelnih vrtnic je sprožila ne- (2,5 m) razdeljen na štiri simetrična travna v Register kulturne dediščine pod enoto dediščine Mitja Pergar soglasja, saj so dovzetne za škodljivce in zahte- polja. V sredini razdelka sta večja peščena pov- Rožno – arheološko najdišče sv. Kancijan, EŠD vajo redno nego s fitofarmacevtskimi sredstvi. ršina (14,5 x 15 m) in manjši cvetlični rondo z Kljub temu so bila usklajevanja uspešna, zato »eksoto«. V zatravljenih poljih so zasajene štiri danes izvorna polja z visokodebelnimi vrtni- drobnocvetne magnolije, v zunanjih vogalih pa cami dopolnjujejo zdraviliški parter. Peščene oblikovani pušpani. V notranje vogale parterja poti v razdelkih so se zamejile z robniki iz naj bi se umestila štiri originalna cvetlična pocinkane pločevine. Zunanji vogali parter- korita, od katerih dva ohranjena originala še nega razdelka so poudarjeni s stožčasto obliko- stojita ob stopnišču Zdraviliškega doma. V be- vanimi pušpani. tonskih koritih so nekoč rasli agrumi (limona Drugi parterni razdelek s centralno font- ali grenka pomaranča), ker pa prezimovanje ano pred Zdraviliškim domom je z utrjenimi teh rastlin ni bilo omogočeno, smo določili peščenimi križnimi potmi (2,4 m) razdeljen saditev juke, lovorikovcev ali okrasnih trav. na štiri simetrična travna polja z ornamentom Segment s koriti ni bil izveden. manjših (2 r = 2 m) okroglih cvetličnih gred Obnovljeni zdraviliški parter ima v jukstapo- v notranjih vogalih, večjimi gredami trajnic ziciji z ostalimi slovenskimi zdravilišči in vrt- premera 4 m v diagonalah glede na fontano in noarhitekturnimi spomeniki zaslužen superi- okrasnimi travami v zunanjih vogalih. Manjše oren položaj. Njegova obnova je primer dobre cvetlične grede (16 gred) so zasajene z visoko prakse zavodovega sodelovanja z občino. V sk- cvetočimi in strukturnimi enoletnicami; glede upnem interesu nam je ohranjanje historične na analogije, značilne za modo tega obdobja, podobe območja, kljub temu pa so pritiski po smo določili Ricinus Gibsonii, Nicotiana wig- pozidavi predimenzioniranih hotelskih objek- andioides, Veronica Andersonii, Begonia zma- tov v varovanem območju veliki in nenehni. jeva krila, razne trave ... Večje cvetlične grede Zato je vloga zavoda pri varovanju spomenika v diagonalah (4 grede) so zasajene z grmastimi ta, da v okviru predpisanih zakonskih kompe- in bogato cvetočimi vrtnicami. Rob fontane je tenc prepreči pozidavo preostalih historično zasajen z rdeče cvetočimi kanami. tvornih zelenih površin zdravilišča in ohrani Tretji razdelek pred Styrio je rekonstrukcija njegove varovane sestavine, volumen, vedute originalnega geometrijskega ornamenta rastlin- in pojavnost v prostoru. ske preproge »Teppichbeet« iz druge polovice Andreja Mihelčič Rožno, arheološko območje ob Savi, pogled z juga proti severu na gomili na parc. št. 55/2 – del, 56, obe k. o. Rožno 19. stoletja z »eksoto« v osrednjem rondoju – (foto: M. Pergar)

234 235 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Rožno, arheološko območje ob Savi, pogled z zahoda proti vzhodu na gomilo, ki jo je leta 1893 raziskal Rudolf Hoernes (foto: M. Pergar)

100 bili dodani stranski kapeli. Desno kapelo je v 18. EŠD: 3981 stoletju poslikal Lucas Scarf. Poslikave so bile ob Naselje: Rut sondiranju najdene tudi v levi kapeli, vendar se Občina: Tolmin slogovno razlikujejo. Mogoče je, da kapeli nista Ime: Rut – cerkev sv. Lamberta nastali sočasno. Cerkev je bila nato predelana še v Področje: R 19. stoletju, ko jo je poslikal Clemente Del Neri. Obdobje: tretja četrtina 14. stoletja, 1356, 18. sto- Restavratorska dela so se izvajala v sklopu popot- letje, 19. stoletje resne obnove po potresu leta 2004. V tem sklopu so bile že leta 2007 restavrirane figuralne poslikave Župnijska cerkev sv. Lamberta je bila obnovljena Clementa Del Nerija, deloma pa so bile odkrite sočasno z več drugimi objekti v okviru popotresne tudi poslikave Lucasa Scarfa v desni kapeli. Takrat sanacije, ki jo je finančno podprlo Ministrstvo za so bile pokitane poškodbe na stropih stranskih ka- okolje in prostor (za seznam glej enoto Bovec, pel. Dela so se nato nadaljevala šele v letu 2012. EŠD 3568). Dela so se izvajala pod okriljem Re- Ker je stanje cerkve že zelo dolgo neurejeno – pos- stavratorskega centra, Zavod za varstvo kulturne likave Jerneja iz Loke so bile namreč odkrite že dediščine Slovenije. pred potresom in nikoli do konca restavrirane –, Cerkev stoji v vasi Rut visoko na pobočju Baške se je stremelo k temu, da se cerkev čim bolj uredi grape. Zaradi lokacije na nekoliko dvignjenem in da se že začeta dela pripeljejo do zaključne faze platoju na robu vasi je vidna že od daleč in skupaj ter se uredijo vizualno najbolj moteče površine. z večstoletno lipo, ki raste ob njej, dominira tej Namen je bil končati dela v prezbiteriju, prezbiterij kulturni krajini. estetsko prezentirati ter zaključiti restavratorske Cerkev je bila sezidana leta 1356. V 16. stoletju posege na stropih stranskih kapel. Dodatno so se jo je poslikal Jernej iz Loke, pod njegovo posli- potem še do konca odkrile poslikave v desni kapeli kavo pa je še ohranjena tudi starejša geometrij- in uredili ometi. V konceptu ureditve cerkve so se ska poslikava. Ko je bila cerkev barokizirana, sta sondažno odkrite poslikave v levi kapeli prekrile Rut, cerkev sv. Lamberta, poskus odstranjevanja bele koprene s kationsko smolo (foto: K. Zalar)

236 237 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

in stene prepleskale. poškodbe, tudi na obraznih površinah, se niso re- Restavratorska dela so se začela v prezbiteriju. tuširale. Za retušo so bili uporabljeni pigmenti v Poslikave Jerneja iz Loke so že bile odkrite in prahu in vezivo iz arabskega gumija. večinoma pokitane, žal pa so bila kitanja zelo ne- Posegom v prezbiteriju je sledila ureditev leve natančna, tako da jih je bilo treba večinoma po- kapele, katere zahodni del stropa z dekorativno praviti, saj je malta segala na originalno površino. pleskarsko poslikavo je bil še solidno ohranjen, Na manjši površini je bilo treba poslikavo tudi še vzhodni del pa je bil močno poškodovan, obledel odkriti. in lisast. Solidno ohranjene površine so se pore- Na celotni površini poslikav je bila belkasta ko- tuširale s črtkanjem, zahodni del pa se je rekon- prena ostankov ometov in sige, ki je zastirala polno struiral z apnenimi barvami. barvitost motivov. Pred začetkom odstranjevanja V desni kapeli se je nadaljevalo odkrivanje pos- te koprene so se izvedli poskusi za določitev naj- likav Lucasa Scarfa. Ob odkrivanju je bilo treba primernejše metode. Poskusi z mehanskim čiščen- nekatere površine predhodno utrditi z injektiran- jem z gobicami wishab in skalpeli niso bili uspešni, jem, saj bi ob pritisku s skalpelom lahko odpadle. zato so se izvedli še poskusi kemičnega čiščenja z Poslikave so se odkrile v celoti. Sledila sta kitanje amonijevim karbonatom z oblogami s celulozno poškodb z apneno malto in ureditev ometov. pulpo, čistilom za freske (proizvajalec Samson), Originalni neposlikani ometi so se samo pokitali, mešanico AB 57 brez dodatka EDTA, Art pee- mlajši ometi, ki so bili nad nivojem poslikav, pa so lom (proizvajalec Samson) in kationsko smolo se odbili in izdelali na novo. Struktura novih ap- Amberlite IR 120 H (proizvajalec CTS). Razen nenih ometov se je prilagodila originalnim ome- kationske smole noben poskus ni dal zadovoljivih tom. Sledila so dela na stropu kapele. Dekorativna rezultatov, niti pri daljšem času delovanja, kation- pleskarska poslikava se je skoraj v celoti rekonstru- ska smola pa je dokaj hitro začela načenjati tudi irala, pri čemer so bile uporabljene apnene barve. barvno plast, predvsem na temnejših tonih. Kljub Pri restavriranju stenskih poslikav pod vodstvom temu je bila kot edini učinkovit način izbrana zunanjega sodelavca Klavdija Zalarja so sodelovali za nadaljnje delo. Da bi se nevarnosti poškodb Marina Anžič, Tamara Stibilj, Mojtaba Honar- barvne plasti čim bolj izognilo, se je kationska mand Tamizkar in Tadej Torč. Dela so bila iz- smola nanašala s čopiči, s katerimi se je površina vedena v petih mesecih. obdelovala le kratek čas, potem je sledilo spiranje z Klavdij Zalar destilirano vodo z morskimi spužvami, omehčane obloge pa so se odstranjevale s skalpeli. Ob veliki previdnosti se je postopek ponavljal vedno bolj 101 lokalno in kljub zamudnosti se je izkazal za us- EŠD: 4066 pešnega. Tanjše koprenaste obloge je odstranilo že Naselje: Selišče rahlo trenje z morskimi spužvami ob izpiranju z Občina: Tolmin destilirano vodo, debelejše plasti sige in ometov pa Ime: Volarje – cerkev sv. Brikcija so se po nekajkratnem nanosu toliko omehčale, da Področje: R se jih je dalo obrusiti z ostrim skalpelom. Obdobje: visoki srednji vek, zadnja četrtina 15. sto- Sledili sta kitanje poškodb z apneno malto in ure- letja, 1475, prva četrtina 16. stoletja janje ometov. Lokalne votle površine med ometi so se injektirale z apneno maso PLM – A (proizva- Obnova cerkve je bila izvedena v okviru popotresne jalec CTS). Stebrički in rozete gotskih oken so bili sanacije, ki jo je finančno podprlo Ministrstvo za ob prejšnjih posegih rekonstruirani v plinobetonu okolje in prostor in v katero je bilo vključenih več in površinsko neobdelani, zato so se preplastili s objektov (za seznam glej enoto Bovec, EŠD 3568). tanko plastjo apnenega ometa, da so se povezali s Dela so se izvajala pod okriljem Restavratorskega celoto prezbiterija. centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo- Pred izvedbo retuše se je izdelalo več vzorcev venije. mogoče estetske prezentacije: lazurno toniranje Cerkev sv. Brikcija stoji zahodno od naselja ob poškodb v podtonu, črtkanje v podtonu origi- cesti proti Kobaridu. Sestavljena je iz triosmin- nala in črtkanje v tonu originala. Po dogovoru sko zaključenega prezbiterija, podolgovate pra- z odgovorno konservatorko in odgovornimi na vokotne cerkvene ladje in zvonika, postavljenega Restavratorskem centru se je nato retuša izvedla ob zahodno steno ladje, nad vhodom v cerkev. Ob s črtkanjem v tonu originala, obseg retuše pa se je južno steno prezbiterija je prislonjena še manjša omejil na manjše poškodbe in poškodbe, kjer je zakristija. Rut, cerkev sv. Lamberta, isti detajl po končanem posegu (foto: K. Zalar) bila mogoča verodostojna rekonstrukcija. Ostale Prezbiterij je poznogotski, leta 1475 ga je postavil

238 239 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Andrej iz Loke. V stenah v zaključku prezbiterija jših poškodbah. Ob sedanjem restavratorskem se odpirajo tri velika gotska okna. Cerkvena ladja posegu na slavoloku se je odločilo, da se posveti je v osnovi romanska, v gotskih prezidavah je bila več pozornosti estetski prezentaciji poslikave. povišana in podaljšana. V času baroka so bila od- Odločeno je bilo, da se rekonstruirajo vsa manj- prta nova okna, verjetno v 19. stoletju pa so bile kajoča dekorativna poslikava slavoloka in delilni stene ladje ponovno nadzidane zaradi spremembe pasovi ter se poškodbe znotraj figuralnih prizorov naklona strehe. Zvonik je bil verjetno prizidan v naredijo kar najmanj moteče. Najprej je bilo treba 19. stoletju, ko je nadomestil starejšo zvončnico, nekoliko obdelati plombe, ki niso bile narejene katere ostanki so zdaj vključeni v vzhodno steno za kvalitetnejšo retušo. Velik del desnega pilastra zvonika. Konec 19. ali na začetku 20. stoletja slavoloka je manjkal in bil dopolnjen z maltno so bila odprta tudi nova okna v stenah cerkvene plombo. Ponekod je bilo treba izvršiti še injek- ladje in v severni steni prezbiterija, preoblikovani tiranje ometov ter, predvsem v višjih predelih, sta bili stranski gotski okni: srednje je bilo zaz- utrditi barvne plasti in omete z nanokalkom. S idano, prizidana pa je bila tudi zakristija in na spodnjih predelov je bilo treba še odstraniti os- novo ometana celotna zunanjščina cerkve. V le- tanke sige, kar je bilo delno opravljeno tudi na tih 1993–1998 so bili opravljeni restavratorski spodnjih delih sten prezbiterija. Retuširalo se je posegi, v katerih so bile odkrite in restavrirane najprej z lazurami in nadaljevalo s črtkanjem. poslikave Jerneja iz Loke v prezbiteriju in na sla- Poretuširane in deloma rekonstruirane so bile, voločni steni, gotska okna in oltarna menza so kjer je bilo mogoče, tudi vrzeli znotraj prizorov. spet dobili prvotno obliko, poslikave na južni Kjer to ni bilo mogoče, so se plombe zatonirale v steni cerkvene ladje so bile odkrite. barvnem tonu ozadja prizora. V letu 2012 se je nadaljevala popotresna sanacija Predhodne sondaže so odkrile, da sta poslikani cerkve. Zvonik cerkve je bil na novo protipo- tudi južna fasada cerkvene ladje in notranja sev- tresno saniran. Nameščene so bile obojestranske erna stena cerkve. Odkrivanje teh površin je bilo horizontalne vezi na štirih nivojih zvonika. Vse potrebno zaradi predvidenega injektiranja sten. kovinske plošče vezi so zdaj podometne. Strešna Na severni steni cerkvene ladje je bilo najdenih konstrukcija zvonika je bila popravljena, na novo nekaj fragmentov poslikav, predvsem zavese pri Volarje, cerkev sv. Brikcija, pogled na slavoločno steno in prezbiterij pred zadnjimi restavratorskimi posegi (foto: A. Jazbec, podeskana in prekrita z bakreno pločevino. Vse tleh in risba konjenikov, verjetno sinopija za žal 2012) obstoječe natezne obojestranske horizontalne vezi uničeno stensko poslikavo. Po ohranjenih detajlih v cerkvi so bile ponovno napete, vidni deli so bili bi se lahko pripisala istemu furlanskemu slikarju prebarvani, vse kapne lege ladje in prezbiterija so iz prve polovice 15. stoletja kot poslikava na južni bile na novo sidrane v steno. Okoli ladje je bila steni ladje. Odločeno je bilo, da se izvede enaka izvedena zračna kineta. Na muldo ob temeljih so prezentacija kot že na južni steni cerkvene ladje. bile postavljene poševne armiranobetonske plošče V obsegu nekdanje romanske stene so se prezenti- debeline 6 cm, ki so naslonjene na steno tik pod rali gotski ometi s sinopijami in fragmenti posli- nivojem terena. Odkop do plošč je zasut s prod- kav. Kjer vrhnje plasti niso bile ohranjene, so se v niki. Približno 40 cm od stene je med zasutjem nižji plasti ometa prezentirali romanski posvetilni in terenom betonski robnik debeline 5 cm. Vses križi. Opravljeni so bili odstranjevanje kasnejših zraka v kineto je skozi talno rešetko, izpust pa po ometov in beležev, utrjevanje ometov in barvne odtočnih ceveh do strešnega žleba. Zvonik je bil plasti, injektiranje odstoplih ometov, kitanje in sistematično injektiran, prav tako temeljni zid barvna retuša. V sklopu ureditve severne stene ladje in zakristije. Na zakristiji so tudi obbetoni- ladje so bili izvedeni tudi posegi na menzi stran- rali temelje. Ostali zidovi ladje so bili injektirani z skega oltarja v kotu ob slavoločni steni. Obstoječa maso brez portlandskega cementa, na mestih brez betonska menza iz prve polovice 20. stoletja se poslikave obojestransko, na mestih s poslikavo pa stilno ni ujemala s podobo cerkve, saj je bila pre- enostransko in pod manjšim tlakom (do 2 bara). masivna in je preveč posegala v prostor, s tem in Injektiranje se je izvajalo pod nadzorom konser- z višino pa je tudi preglasila glavni oltar in tako vatorja-restavratorja. kvarila hierarhijo prostora. Zaradi podobe sv. V sklopu popotresnih gradbenosanacijskih del Apolonije, ki jo je Jernej iz Loke naslikal na sev- so potekala konservatorsko-restavratorska dela erni steni ladje tik ob slavoloku, in zaradi manjše na poslikavah na stenah cerkve. V prejšnjem re- zidne niše v bližini oltarja na severni steni se je stavratorskem posegu na slavoločni steni s pos- domnevalo, da je na tem mestu že vsaj ob gotski likavo Jerneja iz Loke so ostale barvno neobde- prezidavi stal stranski oltar. Odločilo se je, da se lane obsežne vrzeli v barvi malte, retuša pa je bila poišče morebitna starejša menza, če pa se ne na- opravljena z akvarelnimi lazurami le na man- jde, se na novo pozida stilno primernejša menza. Volarje, cerkev sv. Brikcija, pogled na slavoločno steno in prezbiterij po zaključku restavratorskih del (foto: A. Jazbec, 2012)

240 241 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Najdena je bila starejša menza, katere tretjina je obeh fresk na rekonstruiranih poljih prvotnega bila ob pozidavi zadnje odstranjena in na vrhu obsega, srednjeveška fasada pa se prekrije. Pri ni bila zaključena. Na podlagi odtisov v malti se tem se je izvajala metoda, ki jo uporabljajo itali- predvideva, da je bila prekrita s kamnito ploščo. janski kolegi in nam jo je posredovala dr. Marta Manjkajoči del menze je bil na novo pozidan in Bensa, kons.-rest. (ZVKDS, OE Nova Gorica), ometan v barvi malte na steni. Pred menzo so ki jo je tudi pomagala izvesti. Gre za metodo, bili v tlaku ohranjeni temelji pripadajočega, za pri kateri se stari ometi zaščitijo in prekrijejo z stopnico visokega podesta. novimi. Kot ločevalni sloj služi gaza, nanesena Na južni fasadi cerkvene ladje je bilo v obsegu na površino fasade s ciklododekanom, utekočin- nekdanje romanske ladje najdenih več plasti jenim plinom. V določenih presledkih je treba srednjeveške fasade in fragmenti dveh fresk: ver- iz gaze izoblikovati navpičen svaljek in doku- jetno Luksurije, mogoče delo Jerneja iz Loke, in mentirati njegovo lokacijo, saj ob morebitnem sv. Krištofa, verjetno delo furlanskega slikarja iz odstranjevanju zgornjih ometov služi kot kanal, prve polovice 15. stoletja. Od Luksurije so se po katerem se vlije topilo (white spirit); to stopi žal ohranili le drobci glave in del nog. Od hu- ciklododekan, kar omogoči ločevanje zgorn- diča, ki ji je kdo ve kaj prišepetaval na uho, pa jih plasti. Po nanašanju gaz s ciklododekanom so ostali noge z repom, obris hrbta in rogovi. Od je treba ustvariti tesnilni sloj, ki preprečuje iz- sv. Krištofa so se ohranile noge brez stopal, reka, parevanje plina. Za to se uporablja ekspanzijska riba Faronika in vodne živali. Vrhnji del je bil poliuretanska pena. V našem primeru si nismo uničen ob odprtju zdaj zazidanega baročnega mogli dovoliti večje debeline, zato smo uporabili okna. Ob prizoru sv. Krištofa je bil zgoraj levo apneno malto z akrilno emulzijo. Čez naš sloj še en manjši prizor, od katerega sta se ohranila malte bodo gradbeniki naredili nov sloj fasade. le del okrasne bordure in s črto skiciran obseg na Okoli oken prezbiterija so sonde na ohranjenih romanski fasadi. kosih gotske fasade odkrile za približno 1 cm Ohranjena srednjeveška fasada je v grobem se- izstopajoče površine v zaglajenem ometu, ostala stavljena iz dveh slojev, spodnjega romanskega fasada pa je bila izvedena v grobem ometu. Ti Volarje, cerkev sv. Brikcija, pogled na zgornji del slavoločne stene z Oznanjenjem po zaključku restavratorskih del (foto: ter poznogotskega, nanesenega verjetno ob prez- »okvirji« so bili ob oknih široki približno 20 cm, A. Jazbec, 2012) idavi Andreja iz Loke. Zgornja poznogotska nad oknom pa so se proti sredini debelili in bili fasada je bila izvedena v grobem in večkrat bel- na vrhu šilasto zaključeni. Sonde so se spet zaprle jenem ometu. Skozi zgodovino cerkve je bila in ohranila se je sedanja fasada, prvotna gotska vzdrževana, tako da na njej najdemo zaplate še fasada pa se je ohranila pod njo. iz vseh kasnejših obdobij vse do 19. stoletja. Ro- Odkril, utrdil, pokital, dokumentiral in ponovno manska fasada sama se v posegu ni odkrivala, prekril se je tudi skoraj povsem izpran prizor iz vidna je postala le tam, kjer kasnejši srednjeveški pasijona pod jugovzhodnim oknom prezbiterija. ometi in poslikave niso bili ohranjeni. Narejena Za kitanje se je uporabljala apnena malta brez je bila tako, da so v fuge med kamni nanesli dodatkov, z izjemo mineralnih pigmentov za zak- malto, ki so jo potem zagladili na kamen. Pri ljučne dekorativne omete. Za injektiranje posli- tem so najverjetneje prekrili ves kamen, tako da kav se je uporabljalo razredčeno apno, po potrebi je bila na sredini plast ometa zelo tanka in se zato z dodatkom Ledana. Barvna plast se je utrjevala z na odkritih delih romanske fasade ni ohranila. amonijevim kazeinatom in nanokalkom. S sled- Ta fasada, kot kaže, ni bila nikoli beljena. Levo njim se je fiksirala tudi rekonstruirana dekora- od Luksurije je bil na gotski fasadi cerkve najden tivna poslikava slavoloka. Retuširalo se je s pig- napis z velikimi rdečimi tiskanimi črkami. Pod menti in amonijevim kazeinatom. Zdaj po enaki sedanjim oknom je bil najden že iz notranjščine obravnavi, kot je je bila deležna slavoločna stena, viden spodnji del romanskega okna. kliče še poslikava v prezbiteriju. Kasnejši ometi in beleži so bili odstranjeni, Dela so se začela maja, končala pa v začetku očiščene so bile površine fresco poslikave in novembra 2012. Pri restavratorskih posegih so fasade. Ohranila se je srednjeveška fasada, od- sodelovali Andrej Jazbec, kons.-rest., vodja re- stranila pa so se kasnejša baročna krpanja, ki so stavratorskega posega na stenskih poslikavah bila manj kvalitetna. Z injektiranjem z apneno (ZVKDS, OE Nova Gorica), in sodelavci Na- maso in Ledanom ter premazi z disperzijo apna taša Lapanja Jazbec, Katarina Brezigar, Marjeta v alkoholu (nanokalka) so bili utrjeni ometi in Hvala, Jana Humar, Ana Tinunin, Primož Fučka barvne plasti. Manjše poškodbe in vrzeli so bile in Gorazd Prinčič. zakitane, večje pa obšite. Andrej Jazbec, Brane Zbačnik, Minka Osojnik Volarje, cerkev sv. Brikcija, ohranjeni del freske sv. Krištofa na fasadi med restavratorskimi deli (foto: A. Jazbec, 2012) Odločeno je bilo, da se prezentirajo ostanki

242 243 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 102 2040 ± 40 BP (Beta-249390). Druga, ponovljena EŠD: 11420 datacija lesa iz istega vzorca, opravljena v labo- Naselje: Sinja Gorica ratoriju Radiocarbon Accelerator Unit Univerze Občina: Vrhnika v Oxfordu, pa je pokazala starost 2143 ± 26 BP Ime: Podpeč – arheološko najdišče Ljubljanica (OxA-19598). Na podlagi širine odkritega dela Področje: A ladje in datacij plovila je bilo mogoče oceniti, da Obdobje: rimsko obdobje gre za 12 do 15 m dolgo ladjo iz časa zgodnjega principata, najverjetneje iz zadnjih desetletij pred Rimska tovorna ladja je bila odkrita septembra našim štetjem ali prvih desetletij našega štetja. 2008 med zaščitnimi intenzivnimi podvodnimi Maja 2009 je SPA opravlila prvo evidentiranje. pregledi zaradi vzdrževalnih del in utrjevanja Dokumentirana širina odkritega dela ladje z rav- desne brežine Ljubljanice pri Sinji Gorici v iz- nim dnom in skoraj navpičnima bokoma znaša vedbi Skupine za podvodno arheologijo (SPA) 2,40 m. Osrednji del dna sestavljajo štiri platice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije širine od 20 do 30 cm in debeline do 6 cm. Talne (ZVKDS). Potapljači so na skrajnem vzhodnem platice so prečno spete z železnimi trakastimi delu pregledanega območja na globini 2,5 m spojkami s pravokotno zavitimi konci, zabitimi v (284,11 m n.v.) odkrili lesene dele ladje z levo in robne površine platic. Prehod v boke tvorita t. i. desno bočno čolnico, ravnim dnom, sestavljenim čolnici, iz enega kosa lesa tesana kotna elementa z iz petih opaženih talnih platic, in železnimi spoj- debelino 6–9 cm. kami. Ostanki ladje so bili prekriti z aktivnim di- Dokumentiranje ladje oktobra 2012 namičnim sedimentom dnevne migracije, ležijo Odkriti ostanki ladje so bili zaradi kasnejših pose- pa vodoravno in pod kotom segajo pod desno gov pri urejanju desne brežine močno izpostavl- brežino. V neposredni bližini ladje je bila odkrita jeni, zaradi nepredvidljivega erozijskega delovanja tudi večja količina prosto ležečih železnih spojk in sedimentov, močnega vpliva hidroloških razmer kovanih žebljev. Vzorca lesa talne platice sta bila ter delovanja vodnega toka Ljubljanice pa zelo poslana v analizo z radiometrično metodo AMS ogroženi. Na pobudo ZVKDS je Ministrstvo 14C. Prva datacija je bila opravljena v Beta Ana- za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS lytic Inc. v Miamiju, analiza pa je izkazala starost oktobra 2012 namenilo interventna sredstva za

Sinja Gorica, rimska tovorna ladja, trirazsežnostni model raziskanega dela ladje. (Vodenje trirazsežnostnega dokumenti- ranja: Miran Erič, ZVKDS; zajem podatkov: Rok Kovačič, KULT, d. o. o; trirazsežnostno modeliranje s PHOV Mementifier©: Sinja Gorica, rimska tovorna ladja, David Badovinac namešča nadzorne točke na sedimenta nad očiščeno ladjo (foto: Rok Gregor Berginc, Xlab, d. o. o, 3dimenzija, d. o. o.; aplikativno segmentiranje: Franc Solina, Žiga Stopinjšek, Sandi Gec, Kovačič) Oddelek za računalniški vid (FRI UL).

244 245 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

dokumentiranje ladje in premestitev ostankov v obtesani rebri, ojačani s štirimi iz zunanje strani novonastajajoči državni depozitorij za mokri les. zabitimi klini, na zunanjo stran čolnic. Tesnjenje Dokumentiranje ladje in priprava opekarniških med platicami je bilo izvedeno s tesnilom iz ras- ribnikov za vzpostavitev državnega depozitorija tlinskih vlaken. Preseneča tudi izbira bukovega za mokri les RS na Verdu sta potekala v oktobru lesa za platice in čolnici. Ladja z zgoraj opisano ali 2012 v izvedbi Centra za konservatorstvo ZV- njej podobno tehniko gradnje doslej arheološko KDS, Mestnega muzeja Ljubljana, Oddelka za še ni bila raziskana in objavljena v mednarodni računalniški vid Fakultete za računalništvo Uni- literaturi. Po premisleku o legi ob brežini ter verze v Ljubljani, zasebnih partnerjev ter strok- dokumentiranih značilnostih se je ponudila ra- ovnjakov iz Mednarodnega centra za podvodno zlaga o vzroku za potopitev. Ladja je služila svo- arheologijo iz Zadra (UNESCO) in Uprave za jemu namenu za prevoz tovora med Navportom zaščito kulturne dediščine Ministrstva za kulturo in Emono. Ko je bila dotrajana in neuporabna, Republike Hrvaške. Skupina je bila deležna tudi so jo privezali ob brežino v delu struge, kjer ni močne logistične podpore lokalne skupnosti na motila ostalega tovornega prometa. Območje, ki Vrhniki. V 23 delovnih dnevih je 11 članov sku- leži približno 400 m nizvodno od okljuka Ljubl- pine opravilo okoli 190 ur potopov za dokumenti- janice z utrjeno naselbino in skladišči Nauportus ranje ladje in pripravo potopljene infrastrukture na Dolgih njivah, je videti zelo primerno za umik depozitorija za mokri les. dotrajanih plovil. Ladja je po opustitvi njene rabe, Ladja brez tovora ali predmetov, ki bi jih bilo ko je bila izpostavljena neugodnim vremenskim mogoče prepoznati kot dodatni ladijski inventar, razmeram, več desetletij postopoma propadala. je bila očiščena aktivnega recentnega sedimenta Zdi se, da jo je že zelo propadlo in poškodovano samo v dolžini približno 4,5 m, kar je ob strmo ob dno Ljubljanice pritisnil erozijsko odloml- vzpenjajoči se brežini potapljačem še omogočalo jeni del brežine. O tem priča tudi analiza lidar- varno delo. Ob levem ladijskem boku je, glede skih posnetkov, ki kaže na veliko verjetnost, da je na daljšo stranico kota vstopa v sedimente pod struga Ljubljanice v preteklosti prav v tem delu brežino, bilo mogoče čolnici slediti še približno potekala nekoliko južneje. 3 m. Na podlagi novih podatkov in ugotovljene Ladja je bila po opravljenih delih zaščitena s tanko lege ladje v sedimentih desne brežine Ljubljanice plastjo mulja in sipin, prekrita z razgradljivimi sklepamo, da bi lahko bilo ohranjeno še vsaj 10 do protipoplavnimi mrežami iz jute ter obložena z 12 m ladje. Ker je ohranjene precej več ladje, kot vrečami s peskom, z upanjem, da jo bo mogoče v je bilo pričakovano, je prvotni načrt, da se ostanki bližnji prihodnosti raziskati v celoti. premestijo v depozitorij za mokri les, spremenjen. Miran Erič Smlednik, arheološko najdišče Stari grad. Digitalni model reliefa iz lidarskih podatkov (snemanje leta 2007, ločljivost 0,5 m; analiza podatkov A. Marsetič, vizualizacija in interpretacija B. Štular, oba ZRC SAZU). 1. pravokotna stavba (zahodni Strokovna skupina je odločila, da se odkriti deli propugnacul?); 2. kvadratna stavba (vzhodni propugnacul?); 3. ostanki terasiranja ali pobočne erozije; 4. kamniti suhozid; dokumentirajo, ladja pa se zaščiti in situ. 5. grajski jarek; 6. t. i. globoke poti in/ali gozdarske vleke. Odkritje ladje v Sinji Gorici je širše regionalno 103 pomembno iz več razlogov EŠD: 5911, 22065 Na podlagi konstrukcijskih lastnosti in mer lahko Naselje: Smlednik faze poselitve gradu. Njihova interpretacija se jene raziskave so zajemale izkop manjše sonde najdbo umestimo v skupino rimskih tovornih ladij Občina: Medvode ujema z interpretacijo pisnih virov: grad je bil v vzhodno od stolpa, potekale pa so pod vodst- z ravnim dnom, poševno dvigajočima se premcem Ime: Smlednik – Stari grad, Smlednik – arheološko 15. stoletju še načrtno opremljeno razkošno bi- vom Benjamina Štularja. V štirih delovnih dneh in krmo ter navpičnimi ali strmimi boki za plovbo najdišče Stari grad vališče, najkasneje v tretji četrtini 16. stoletja pa je bilo raziskanih dobrih 5 m2 površine, vendar po rekah in jezerih v širšem zaledju severnega Jad- Področje: A zgolj gospodarsko poslopje in, v očeh cesarske arheološko sterilne plasti z izkopavanji niso bile rana in osrednje Evrope. Ladja je po obliki zelo Obdobje: prazgodovina, srednji vek, novi vek pisarne na Dunaju, potencialna protiturška trd- dosežene. Izkopavanja so se zato nadaljevala še podobna skoraj sočasni, predvidoma dvakrat večji njava. v maju in juniju 2012, in sicer 15 delovnih dni. rimski tovorni ladji iz Lip. Pomembna razlika Prva posredna omemba gradu Smlednik se v pis- V letih 2011 in 2012 je Center za preventivno Dela sta vodila Benjamin Štular in Rok Kla- med njima je, da je ladja iz Lip zgrajena s tehniko nih virih pojavi leta 1136, o zgodnejši upo- arheologijo ZVKDS z zunanjimi sodelavci iz- sinc ob pomoči absolventov arheologije Grege šivanja, ladja iz Sinje Gorice pa s tehniko spajanja z rabi prostora pričajo najdbe dveh prstanov, železnimi spojkami. Druga pomembna posebnost datiranih v 10. stoletje. Morda lahko tudi na vedel arheološke raziskave z namenom določitve Babiča in Nejca Bizjaka. Izkop je bil razširjen je tehnika spajanja reber s čolnicami. Na odkriti smledniškem Starem gradu – podobno kot v vsebine in sestave najdišča za pripravo konserva- na 12 m2 in poglobljen do nivoja skalne osnove površini ladje sta bili opaženi samo dve rebri, med Kamniku in na Bledu ter Ptuju – pričakujemo torskega načrta. Natančneje, želeli smo potrditi oziroma v severnem delu sonde do arheološko seboj oddaljeni okoli 1,8 m. Kljub natančnemu t. i. zgodnjesrednjeveški velmoški dvor oziroma obstoj arheološkega zapisa, sočasnega ohran- sterilne gline. pregledu ni bilo mogoče opaziti nobenih drugih selišče župana z družino. Večina arheoloških jenim stoječim ostankom srednjeveškega gradu. Na najdišču smo določili deset stratigrafskih faz, ki sledi, ki bi dovoljevale sklep, da so bila rebra še najdb, ki so bile pridobljene med posameznimi Hkrati je bil namen z naravoslovnimi analizami spadajo v pet kronoloških obdobij. Poleg geološke v času propadanja ob brežini odstranjena. Rebri raziskovalno-konservatorskimi akcijami od ugotoviti starost najstarejše faze grajske stavbe faze smo tako dokumentirali prazgodovinsko ob- spajata čolnici tako, da sta slednji kvadratasto iz- začetka šestdesetih let 20. stoletja, pa izvira iz (analize malte, C14-datacije oglja iz plasti pod dobje (faza 2), zgodnji srednji vek (faza 3), visoki dolbeni, skoznje pa segata v šesterokotni presek zadnje, poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške osrednjim stolpom oziroma bergfridom). Omen- in/ali pozni srednji vek (faze 4–7), prehod med

246 247 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Smlednik, arheološko najdišče Stari grad. Načrt grajske arhitekture (obstoječe stanje april 2013) in lokacija sonde z izkopavanj 2011/2012 (izvedba: Rok Klasinc, Benjamin Štular) poznim srednjim in zgodnjim novim vekom 104 (faza 8) ter polpreteklo zgodovino grajske ruše- EŠD: 2877 vine (fazi 9 in 10). Nekoliko presenetljivo je Naselje: Spodnja Polskava bilo odkritje sicer majhnega števila odlomkov Občina: Slovenska Bistrica prazgodovinske lončenine in situ; dva odlomka Ime: Spodnja Polskava – domačija Spodnja imata primerjave iz časa pozne bronaste in Polskava 272 starejše železne dobe. Naslov: Spodnja Polskava 272 Eden glavnih namenov raziskave je bil ugotoviti Področje: E ali ovreči istočasnost bergfrida in prvega ob- Obdobje: 19., 20. stoletje zidja okoli njega. Neposreden stratigrafski stik med plastmi, povezanimi z gradnjo bergfrida V večjem gručastem naselju, ki je zaščiteno nasel- in gradnjo plaščnega obzidja, žal ni ohranjen. binsko območje in leži ob Polskavskem potoku v Določene razlike pa smo uspeli dokumentirali ravnini na jugovzhodni strani Dravskega polja, je v gradnji temelja oziroma zoba bergfrida in v ohranjenih še veliko značilnih kmečkih domov. utrditvi, na kateri stoji notranje lice obzidja. Glavna pot, ki vodi skozi naselje, se v središču Še izpovednejše so analize malte in gradbenega naselja razširi v manjši trg, kjer stoji slopasto materiala, ki prav tako kažejo razliko v tehniki Marijino znamenje. Na vzhodnem robu naselja je gradnje med bergfridom in obzidjem. večji cerkveni kompleks: župna cerkev, ki jo ob- Glede na izsledke raziskav lahko zaključimo, da daja pokopališče z bogato nagrobno plastiko, in sta bila bergfrid in obzidni zid zgrajena ločeno, župnišče z gospodarskimi poslopji. V zahodnem v dveh različnih fazah (fazi 4 in 5). Še kasneje delu naselja leži kompleks Frajštajnske graščine. je bil na notranjem delu obzidja prizidan man- Domovi v vasi se nizajo ob vaških cestah, postavlje- jši objekt, ki ga označujejo omenjeni prečni ni so večinoma pravokotno nanje. V glavnem gre zidovi (faza 7). Vmesno obdobje brez gradbe- za tip stegnjenega doma, kjer stanovanjskemu nih aktivnosti (faza 6) označuje nekaj plasti, ki delu sledijo gospodarski prostori v ravni vrsti. jih interpretiramo kot nalaganje materiala na zaraščenem in le občasno čiščenem dvorišču za Nekaj jih je tudi postavljenih v obliki črke L. stolpom. Naselje je zaradi ohranjene stare vaške zasnove in Bolj problematično je absolutno datiranje ohranjene stavbne tipike domov pretežno iz 19. omenjenega dogajanja, predvsem gradnja berg- stoletja pomemben ruralni spomenik. frida. Redke oprijemljivejše odlomke lončenine, Domačijo Spodnja Polskava 272, ki stoji pra- ki so bili odkriti v plasteh, povezanih z gradnjo, vokotno na glavno cesto, sestavljajo hiša in sklop je namreč mogoče opredeliti kot poznosredn- gospodarskih poslopij. V vrsti za hišo se nizajo jeveške in bi jih težko umestili v čas pred 13. hlev, kolarnica, kašča in preša. Polkrožni kamnit stoletjem. Ostale srednjeveške faze (faze 5–7) vhodni hišni portal je datiran z letnico 1843, na na podlagi analize lončenine označujemo kot leseni preši v gospodarkem poslopju pa je vrezana poznosrednjeveške in datiramo v čas med 14. letnica 1839. Domačija je v Registru kulturne stoletjem in prvo polovico 16. stoletja. dediščine evidentirana kot enota dediščine in Vzporedno z izkopavanji so na najdišču potekale stoji v zaščitenem naselbinskem naselju. Lastnica tudi druge raziskave: odvzeti in analizirani so bili domačije je v okviru javnega razpisa iz naslova vzorci malte, izveden je bil detektorski pregled Ukrepa 323 – ohranjanje in izboljševanje dedi- deponije starih izkopavanj, pri čemer smo med ščine iz Programa razvoja podeželja 2007–2013 drugim dokumentirali srebrna novca ter bro- pridobila sredstva za obnovo sklopa gospodarskih nast knjižni okov. Analiza lidarskega posnetka, poslopij. Zaradi dotrajane opečne kritine so bile izdelanega leta 2007 je omogočila natančno strehe na poslopjih v celoti obnovljene. Pri obnovi zamejitev edinih preostalih intaktnih delov ož- streh so strešne konstrukcije ostale nespremen- jega območja najdišča (slika 1), na podlagi tri- jene, zamenjani so bili le dotrajani deli ostrešja razsežnostnega skena situacije iz leta 2007 pa in nameščene nove late. Strehe so prekrite z novo je bil izdelan trirazsežnostni teksturiran model opečno kritino, strehe na hlevu, kolarnici in kašči ruševin (stanje pred začetkom večjih konserva- z zareznim bobrovcem, streha na objektu preše pa torskih posegov v zadnjih letih). Z geodetsko s klasičnim bobrovcem. Obnovljeni so dotrajani izmero smo dokumentirali tudi trenutno stanje leseni opaži na zatrepni strani kolarnice, lesene (marec 2013; slika 2). stene na preši ter napušči. Vsi poškodovani deli Rok Klasinc, Benjamin Štular lesa so zamenjani z novim lesom. Nameščeni so novi žlebovi in odtočne cevi ter novi snegobrani.

248 249 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Obnovo je izvajal Janez Murko, s. p., Vitomarci 3, sene strešne konstrukcije in vhodnih vrat, rekon- program s skicami izrabe prostorov in navodili za konservatorke. Uspešno zaključena obnova stano- Destrnik, skladno s kulturnovarstvenimi pogoji. strukcije vhodnih zunanjih stopnišč in ureditvijo obnovo. Na podlagi konservatorskega programa vanjske hiše Vračičeve domačije, ki je ohranila Hiša je bila obnovljena leta 2007. S finančno po- okolice hiše. Kamnit talni zidec je obdelan s je bil izdelan arhitekturni projekt, po katerem je primarno funkcijo, je zagotovilo, da bo hiša, če močjo Ministrstva za kulturo so se obnovili streha, sanirnim ometom. Pred leti obnovljeno fasado je investitor leta 1998 pod zavodovim nadzorom in bo redno vzdrževana, ohranjala svoje sporočilo fasada, kamnit vhodni portal z dvokrilnimi lesen- bilo treba popleskati. Na podlagi sondiranja je fas- s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo v ce- prihodnjim rodovom. imi vrati in okna. Nameščena so nova dvokrilna ada pobarvana svetlo oker, vogalni in portalni pra- loti prenovil hišo. Obnovitvena dela so obsegala Jelka Skalicky okna namesto neustreznih velikih, trodelnih. vokotniki ter talni zidec pa v sivo peščeni barvi. rekonstrukcijo strehe, obnovo stavbnega pohištva, Jelka Skalicky Lesena strešna konstrukcija in obnovljena vhodna kamnitega vhodnega portala in starih dvokrilnih vrata so obdelani z zaščitnim barvnim premazom. vrat, obnovo fasade in prenovo celotne notranj- 106 Obnovljeni sta zidani zunanji stopnišči: stopnišče ščine hiše. Medtem ko je bila obnova zunanjščine EŠD: 26561 105 glavnega cestnega vhoda je rekonstruirano na izvedena po naših smernicah, je notranjščino last- Naselje: Studenčice EŠD: 1092 podlagi starih fotografij, dvoriščno stopnišče pa nik priredil po svojem okusu; nekoliko je spreme- Občina: Radovljica Naselje: Spodnja Senarska obnovljeno in rekonstruirano na osnovi obsto- nil tlorisno naravo ter zamenjal vse stavbno po- Ime: Studenčice – hiša Studenčice 3 Občina: Sveta Trojica v Slovenskih goricah ječega dotrajanega stopnišča. Urejena je okolica hištvo, razen vhodnih vrat. Okenska krila so bila Naslov: Studenčice 3 Ime: Spodnja Senarska – hiša Spodnja Senarska 14 hiše s kombinacijo izbranih tlakovcev, travnatih resda dotrajana, toda vsa vrata so bila še dobro Področje: R Naslov: Spodnja Senarska 14 površin ter gramoza ob stenah hiše. ohranjena in bi jih bilo mogoče obnoviti, ne pa Obdobje: konec 18.–začetek 19. stoletja Področje: E Obnovitvena dela so potekala v skladu s kon- zamenjati z novimi. Obdobje: prva četrtina 20. stoletja servatorskimi izhodišči in nadzorom odgovorne Hiša Vračičeve kmetije, ki stoji sredi gručaste vasi, V zadnjih letih smo na Gorenjskem našli nekaj konservatorke. Dela sta izvajali gradbeni podjetji vzdolž glavne ceste, je še ena redkih ohranjenih kmečkih fresk s preloma iz 18. v 19. stoletje. V okviru projekta Evropskega kmetijskega sklada Zaključna gradbena dela Daniel Drumlič, s. p., hiš v vasi. Je zidana, pritlična, v celoti podkletena Med njimi sta dve freski iz hiše Studenčice 2 za razvoj podeželja iz naslova Ukrepa 323 – Usnjarska cesta, Sv. Trojica, ter Gradbeništvo in s členjeno fasado. Kamnit vhodni portal je orna- v Studenčicah pri Radovljici. Ker nam lastnika ohranjanje in izboljševanje dediščine so na hiši storitve z gradbeno mehanizacijo Drago Kerec, s. mentiran in datiran z letnico 1907. Hiša je bila stavbe ni uspelo prepričati, naj stavbo obnovi Vračičeve domačije v Spodnji Polskavi potekala p., Zg. Žerjavci. razglašena za etnološki spomenik. Značilno naselje namesto zruši, smo se odločili, da rešimo vsaj zaključna sanacijskoobnovitvena dela z izvedbo Hiša je bila pred leti že delno obnovljena in v kmetij z nekoč starimi velikimi hišami in gospo- freske. Tako sta bili v večjem časovnem obd- drenaže in hidroizolacije sten, zaščite kamnitega notranjščini prenovljena. Leta 1998 so potekale darskimi poslopji je danes že precej spremenjeno. obju, med aprilom in začetkom junija 2012, talnega zidca, barvanja fasade, barvne zaščite le- raziskave stavbe, izdelan je bil konservatorski Hiše so že v glavnem nove ali neustrezno predelane. sneti dve freski. Nekaj pa jih v slabem gradbenem stanju kljubuje Del hiše že dalj časa ni imel strehe, zato se je času. freski v tem delu stavbe že dalo določiti motiv Obnovitvena dela so potekala v skladu s konser- sv. Florjana. Za fresko pod napuščem strehe, vatorskimi izhodišči in pod nadzorom odgovorne ki se je le reliefno nakazovala pod kasnejšimi

Spodnja Senarska, obnovljena hiša Vračičeve domačije (foto: J. Skalicky, 2012) Studenčice, hiša Studenčice 3 z očiščenimi freskami pred snemanjem (foto: E. Tršar Andlovic, 2012)

250 251 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 107 108 EŠD: 29807 EŠD: 2774 Naselje: Svetli Potok Naselje: Svetli Potok Občina: Kočevje Občina: Kočevje Ime: Svetli Potok – arheološko območje Bobovec Ime: Svetli Potok – cerkev Imena Jezusovega na Področje: A Kumrovi gori Obdobje: pozno rimsko obdobje, srednji vek Področje: A, U Obdobje: novi vek V okviru vpisa opuščenih kočevarskih vasi v Regis- ter kulturne dediščine in pregleda stanja na terenu V okviru vpisa opuščenih kočevarskih vasi v Reg- za potrebe novega podrobnega občinskega načrta ister kulturne dediščine in pregleda stanja na ter- Občine Kočevje sem v novembru 2011 opravil enu za potrebe novega podrobnega občinskega ogled opuščene Kumrove vasi. Hkrati sem opravil načrta Občine Kočevje sem v marcu 2012 opravil tudi ogled bližnje gozdne jase v manjši dolini z ogled opuščene cerkve Imena Jezusovega na Kum- današnjim ledinskim imenom Bobovec (parc. št. rovi gori (890 m n.v.). Cerkev ima ladjo pravokot- 2545, 2544, 2543, 2542/1, 2477, 2540, 2541, nega tlorisa in tristrano zaključen prezbiterij z 2482, 2479, 2478, vse k. o. Kumrova vas). Na zvonikom ob njegovi jugovzhodni steni. V času svežih krtinah sem našel večje število odlomkov turških vpadov naj bi bil na hribu protiturški ta- srednjeveške in novoveške keramike in nekaj od- bor (Fister P. 1975, Arhitektura slovenskih proti- lomkov lončenine bolj grobe fakture, porozne turških taborov, 158). Ostanki taborskega obzidja površine in narejene na počasnem vretenu. Draško danes na terenu niso več vidni. Josipovič je lončenino pregledal in jo preliminarno Cerkev je bila romarska postojanka (Zupan opredelil v pozno rimsko obdobje. Za strokovno G., M. Ferenc, F. M. Dolinar 1993, Cerkve na pomoč se mu na tem mestu lepo zahvaljujem. Kočevskem nekoč in danes, 139–140). Lokacijo Če bi nadaljnje raziskave potrdile, da gre za pozno- smo vpisali v Register kulturne dediščine. rimsko lokacijo, bi tovrstna najdba pomembno Mitja Pergar zapolnila današnjo vrzel v poznavanju rimskodobne Studenčice, hiša Studenčice 3, freska Marija Sedem žalosti Studenčice, hiša Studenčice 3, freska sv. Florjan (foto: E. poselitve na tem območju. (foto: E. Tršar Andlovic, 2012) Tršar Andlovic, 2012) Mitja Pergar

barvnimi plastmi, pa nismo vedeli, ne kaj pred- smo postopoma odmikali dele fresk od zidu sk- stavlja ne kako je velika. Predvidevali smo, da upaj z ometom. Žal poslikava fresk ni bila nare- je za polovico manjša kot freska sv. Florjana. Po jena na fresko omet, temveč so fasado poslikali odstranitvi sekundarnih premazov beležev se je istočasno, kot so jo nanesli. Tako je bil omet izkazalo, da je velikost druge freske samo malo zelo dobro sprijet z osnovo, to je kamnitim zi- manjša od prve in da predstavlja Marijo s sed- dom, kar nam je povzročilo nemalo težav, saj je mimi meči – Marija Sedem žalosti. bil omet na nekaterih mestih debel 1 cm, drugje Pri obeh freskah smo po odstranitvi premazov pa 12 cm in prav toliko ometa smo morali zbiti zgornjih plasti utrdili barvno površino z na- proč. nokalkom. Sledilo je odstranjevanje okolice Fresko Marije Sedem žalosti je bilo lažje sne- ometa, da se je z orodjem lažje dostopalo do mati kot sv. Florjana, saj se je je več ohranilo, freske. Z gazo in lepilom Mowilith 50 se je poleg tega pa je imela freska sv. Florjana omet učvrstila oziroma armirala površina lica. Freski precej namočen in se je površina slabše sprijela sta bili preveliki, da bi jih lahko sneli v enem na lepilo. Tako se je tam omet drobil in je na kosu, zato jih je bilo treba razdeliti na tri dele. nekaterih mestih v celoti odpadel, zato je bila Zadnja plast čez gazo ni bilo platno, kot je v polovica freske dobro sneta, z druge polovice navadi, temveč plastična armaturna mreža za pa je odpadlo več materiala, a k sreči je risba fasade. To nam je omogočilo, da smo skozi ar- (oziroma večji del barvnih plasti) ostala prile- maturo še vedno videli poslikavo. Vse to je bilo pljena na gazo. Freske so do nadaljnjega spravl- potrebno, da smo lahko natančno zarezali v fre- jene v depoju in čakajo, ali se bo lastnik odločil sko in pri tem nismo poškodovali pomembnih in jih vključil v fasado novega objekta ali kako predelov poslikave. Vsak kos posebej se je napel drugače dal restavrirati. na lahko, a trdno leseno OBS-ploščo. Z dleti Eva Tršar Andlovic Svetli Potok, cerkev Imena Jezusovega na Kumrovi gori, pogled s severa proti jugu (foto: M. Pergar)

252 253 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 109 110 EŠD: 27473 EŠD: 4996, 4997, 4998, Naselje: Šempeter v Savinjski dolini Naselje: Škocjan, Betanja, Matavun Občina: Žalec Občina: Divača Ime: Šempeter v Savinjski dolini – župnišče Ime: Škocjan pri Divači – vas, Betanja – vas, Področje: UA Matavun – vas Obdobje: 19.–20. stoletje Naslov: Matavun – domačija Matavun 1, Matavun – hiša Matavun 1 a, Matavun – domačija Matavun 2, Nadstropno, z dvokapnico krito župnišče s pet- Matavun – hiša Matavun 3 a, Matavun – hiša Mat- osno zasnovano fasado z osrednjim kamnitim avun 3 b, Matavun – domačija Matavun 4, Matavun portalom je bilo zgrajeno leta 1711. Večjo prezi- – domačija Matavun 7, Matavun – domačija Mata- davo je domnevno doživelo v začetku 20. stoletja. vun 8 a, Matavun – domačija Matavun 10, Betanja Na ohranjenih razglednicah in stari fotografiji, – domačija Betanja 3, Škocjan – hiša Škocjan 1 ki jih hrani domoznanski oddelek Osrednje Področje: E knjižnice Celje, je razvidna podoba župnišča z Obdobje: 19.–20. stoletje ohranjeno arhitekturno členitvijo, ki pa je bila očitno odstranjena v adaptacijah v 20. stoletju. Park Škocjanske jame je v letu 2012 v Uradnem listu V obnovi, ki se je začela po izdaji predhod- RS, št. 27/12 objavil javni razpis za razdelitev nepo- nih kulturnovarstvenih pogojev in opravljenih vrnljivih sredstev prebivalcem v regijskem parku sondažnih raziskavah fasadnih ometov, je bila v Škocjanske jame, na katerega se je prijavilo več up- letu 2010 na podlagi arhivskega gradiva rekon- ravičencev. Za ta namen smo pripravili katalog smer- struirana celotna zunanjščina. S sondiranji je bilo nic za posege (Eda Belingar, Darja Kranjc, Katalog ugotovljeno, da so bile plasti historičnih ometov arhitekturnih detajlov za izvedbo del v vaseh Betanja, in opleskov v preteklosti v celoti odstranjene. Na Škocjan in Matavun, sofinanciranih iz dela sredstev podlagi ugotovitev so bili med obnovo odstran- JZ PŠJ za leto 2012. Nova Gorica, Škocjan, 2012) ter jeni le dotrajani deli ometov, manjkajoči oziroma študijo obarvanja fasad za vse objekte v parku (Anton Šempeter v Savinjski dolini, župnišče pred prenovo (foto: N. Podkrižnik, 2010) poškodovani deli pa pokrpani in rekonstruirani v Naglost, Andrej Jazbec, Miran Cencič, Eda Belingar, gladki strukturi. Na podlagi arhivskega gradiva in Betanja, Škocjan, Matavun, Študija obarvanja fasad. rezultatov sondiranj je pristojna enota ZVKDS, ZVKDS, OE Nova Gorica. Nova Gorica, 2012). OE Celje, izdelala idejne skice, ki so bile osnova Premosorazmerno višini sofinancerskih sredstev so za rekonstrukcijo elementov arhitekturne člen- bili izvedeni na objektih v parku manjši posegi. Tako itve. V ometu so bili tako izdelani šivani vogali, je bilo na nekaj objektih nameščeno novo leseno delilni in strešni venec ter okenske obrobe. Pred- stavbno pohištvo na mestu dotrajanega (Matavun 1 hodno zazidana okna so bila prezentirana kot a, Matavun 3 a, Matavun 4), tlakovana so bila dvo- slepa. Dotrajane okenske obloge v pritličju so rišča in narejeni tlaki ob hišah (Matavun 3 b, Mata- bile odstranjene, okenska ostenja pa obdelana v vun 2, Matavun 7, Matavun 8 a), izvedeni so bili novi gladki strukturi ometov. Ostalo stavbno pohištvo ometi in pobarvane fasade (Matavun 1, Matavun 5), na objektu je bilo zaradi poenotenja prebarvano saniran je bil dimnik (Matavun 10), izdelani so bili v beli barvi. V zaključni fazi je bila zunanjščina kamnit rob oklepa vodnjaka ter kamnite stopnice v prepleskana v kombinaciji svetlejšega in temne- hram (Matavun 8 a) ter obnovljeni poškodovani deli jšega okra. Gradbenosanacijska dela je izvajalo kamnitega suhega zida ob hiši Škocjan 1. gradbeno podjetje Džajo iz Šaleka pri Velenju, Največji poseg so izvedli na domačiji Matavun 4, pri streho je obnovilo podjetje KEJA s Polzele. Dela Jankotu ali Betegarjevih. Od leta 1895 pa vse do leta je financiral Župnijski urad Šempeter v Savinjski 1978 so imeli na domačiji trgovino, pod Avstrijo in Ital- dolini. Objektu, ki ima lastnosti kulturne dedi- ijo so tu prodajali tudi karte za ogled Škocjanskih jam, ščine, je z obnovo povrnjena historična podoba, nekaj časa je delovala tudi gostilna. Nadstropni niz je ki daje poseben poudarek cerkvenemu ambientu sestavljen iz treh enot. Nekdanje gospodarsko poslopje, s statusom kulturnega spomenika. skedenj z ledenico pod njim in štala s senikom, je v sa- Nataša Podkrižnik mostojni enoti, ki stoji čez cesto. Hišo je v taki obliki, kot se je ohranila do danes, dodelal Janko Dekleva, njegove so tudi inicialke na prekladi kamnitega okvirja vrat v pritličju ob letnici 1895. Njegov sin Janko je uredil trgovino in nadvišal desni del, tako da je urejena Šempeter v Savinjski dolini, prenovljeno župnišče (foto: N. Podkrižnik, 2013) enotna korčna dvokapnica čez ves niz. Celoten niz je

254 255 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 podkleten, tu so hrami, ki so služili tudi za potrebe 112 skladiščenja blaga za trgovino. EŠD: 753 V letu 2012 so se odločili zamenjati dotrajano stavbno Naselje: Šmartno pohištvo. Izdelana so bila nova lesena okna s polkni in Občina: Brda vhodna vrata v nekdanji gostinski del. Obenem so se Ime: Šmartno v Brdih – vas odločili namestiti toplotno izolacijo na fasado, za kar Področje: E kulturnovarstvenega soglasja nismo izdali. S tem se je Obdobje: 15.–20. stoletje prekril recentno izvedeni talni zidec v kamniti bunji. Fasada se je pobarvala po barvni študiji ZVKDS, OE Šmartno leži na griču, od koder se na vzhodu od- Nova Gorica. Pri tem smo z obarvanjem obnovili pira pogled do Nanosa, proti Karnijskim Alpam šivani rob na zatrepni fasadi; prvotni je bil izveden v na severozahodu in čez prostrano Furlanijo vse ometu. Doseženi rezultati so v skladu s pričakovanim, do Jadranskega morja. Prav zaradi tega razgleda do novih odkritij ni prišlo. Dela je koordinirala in iz- pravimo, da ima Šmartno strateško lego, in je to vajala konservatorski nadzor etnologinja ZVKDS, območje zato bilo poseljeno že od antičnih časov. OE Nova Gorica, Eda Belingar. Leta 1976 je rušilni potres z epicentrom v Fur- Eda Belingar laniji prizadel tudi Goriška brda. V Šmartnem je porušil in dodobra razmajal večino stavb ter tako izbrisal podobo tradicionalne briške vasi, ki se je 111 skozi čas razvila iz utrjenega tabora. Šmartno je EŠD: 7920 edino tako naselje v Brdih, zato je bila njegova Naselje: Šmarje pri Jelšah ohranitev ključnega pomena. Kmalu po potresu Občina: Šmarje pri Jelšah se je začela obsežna in temeljita prenova vasi, ki Ime: Predenca – kapelice Križevega pota je trajala vse do začetka 21. stoletja. Sanirani so Področje: UA bili številni stanovanjski in gospodarski objekti, Obdobje: zreli barok odstranjeni pa neustrezni prizidki, ki so prekrili Matavun, domačija Matavun 4, razglednica domačije iz časa ok. leta 1905, ko je bila v njej gostilna; prodajali so tudi karte obliko in lastnosti utrjenega taborskega naselja. za ogled Škocjanskih jam (hrani: Arhiv ZVKDS, OE Nova Gorica). V letu 2012 so se nadaljevala gradbenoobrtna dela Pomembno vlogo pri revitalizaciji vasi so imeli na kapelah šmarske Kalvarije pri obnovi 13. kapele. posamezni investitorji, od ustanovitve leta 1994 V vstavljene cevke v nivoju talnega zidca je bila vlita pa predvsem Občina Brda ob finančni podpori injektirna masa Mapei. Z grobimi in kasneje še s Ministrstva za kulturo oziroma t. i. kulturnega finalnimi ometi iz kremenčevega peska in gašenega tolarja. V obdobju po vstopu Slovenije v Evrop- apna sta bila obnovljena prvotni nivo fasadnih sko unijo so se pojavile tudi nove možnosti finan- ometov in prvotna oblika fasadne členitve. Grad- ciranja iz raznih razvojnih programov, ki sredstva benoobrtniška dela, ki jih je izvajalo podjetje HAI, črpajo predvsem iz skladov Evropske unije. In d. o. o., Šmarje pri Jelšah, s podizvajalsko firmo prav ob pomoči teh sredstev sta bila leta 2012 KUPOLA, d. o. o., iz Maribora, so bila sredi dela urejena vhodni trg in parkirišče na Padratah, to je prekinjena zaradi pomanjkanja denarja. območje ob vstopu v vas. Ureditev območja se je Restavratorski center je v 9., 10. in 14. kapelo post- nadaljevala znotraj obzidja na t. i. gornji (severni) avil kopije baročnih kipov, in sicer k stebru priklen- plac in v tri ulice – Cerkveno, Mohorinovo in Fa- jenega Jezusa, figuralno skupino kronanja Jezusa s rouško gaso, ki so bile komunalno urejene in nato trnovo krono in mrtvega Jezusa z angelom. Bogdan Badovinac tlakovane. Slovesno odprtje ob zaključku opisanih del je bilo junija 2012 ob prazniku Občine Brda. Takrat sva z arhitektom Izidorjem Simčičem prip- ravila tudi razstavo. S plakati, obešenimi na fasade hiš, sva predstavila poglavitne obnovitvene posege v Šmartnem, na podlagi primerjave dokumen- tarnih posnetkov stanja objektov iz druge polovice 20. stoletja in stanja po obnovi. Ob praznovanju sv. Martina, zaščitnika Šmart- nega, pa smo postavili na obeh vhodih v vas dve označevalni tabli. Izdelanih je bilo tudi pet tris- tranih informacijskih tabel z besedilom v slov- Matavun, domačija Matavun 4; na domačiji so zamenjali dotrajano stavbno pohištvo in izdelali novo fasado (foto: E. Belingar, Predenca, kapelice Križevega pota, obnovljeni kapiteli 13. enskem in angleškem jeziku o zgodovini Šmart- 2012). kapele (foto: B. Badovinac, 2012) nega. Na izbranih lokacijah postavljene table v

256 257 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Šmartno v Brdih, pogled na vhod na Gornji plac (foto: A. Ščukovt, 2012)

Šmartnem so izdelane na podlagi Pravilnika o in se od originalnih beljenih ometov ločijo le po označevanju kulturnih spomenikov. V okviru tega strukturi ometov. Na dopoldanski sončni uri so projekta je bila izdana tudi nova zloženka. zapolnjene v omet vrezane črte. Črne črte so tanke Andrejka Ščukovt in neprekinjeno narisane do notranjega okvirja. Na zunanjem okvirju so narisane rimske številke za ure. Barvna podoba sončne ure je naslednja: vsi 113 ometi so beli, črne so obrobe in črte, ki označujejo EŠD: 692 ure in številke. Na popoldanski sončni uri so na Naselje: Špitalič pri Slovenskih Konjicah novih ometih pomožne črte vrezane v sveže om- Občina: Slovenske Konjice ete. Ohranjene delilne in pomožne tanke črne in Ime: Stare Slemene – zgornji samostan Žičke rdeče črte so delno retuširane, manjkajoče pa so kartuzije z uporabo retuše rekonstruirane glede na ohran- Področje: UA, R jen original in narisane neprekinjeno do notran- Obdobje: gotika, barok jega okvirja. Barvna podoba gotske sončne ure je naslednja: vsi ometi so beli, črte, ki označujejo ure V letu 2012 je restavrator Aleš Sotler popravil nas- in številke, so rdeče, pomožne črte s številkami talo škodo na sončnih urah na obrambnem stolpu in zodiakalnimi znamenji so retuširane v črni z zunanjo kapelo v zgornjem samostanu Žičke barvi. Površina obeh sončnih ur je zaščitene pred kartuzije v Starih Slemenih (Varstvo spomenikov, vremenskimi vplivi. Restavriranje sončnih ur so 46, Poročila, Ljubljana 2010, str. 370). V skladu s sofinancirali Občina Slovenske Konjice s post- konservatorskimi izhodišči so bile na obeh sončnih avitvijo gradbenih odrov, ZVKDS z nabavo re- urah – dopoldanski (baročni) in popoldanski stavratorskih materialov in OE Celje z delom re- (gotski) – zapolnjene cezure med originalnimi stavratorja iz redne dejavnosti. Šmartno v Brdih, razstavni plakat z informacijsko tablo (foto: A. Ščukovt, 2013) in novimi plastmi ometov. Novi ometi so beljeni Bogdan Badovinac

258 259 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Štatenberk, prostor stolpastega gradu z obrambnim jarkom (foto: B. Križ)

114 zaradi bližine fronte porušena. Območje vaškega Stare Slemene, zgornji samostan Žičke kartuzije, obnovljena gotska sončna ura, Bojan Frantar (foto: B. Badovinac, 2009) EŠD: – središča ob župni cerkvi, župnišču in trgovini je Naselje: Štatenberk bilo po vojni obnovljeno po regulacijskih načrtih Občina: Mokronog Trebelno Maksa Fabianija. Na južnem robu trga stoji tudi Ime: Trebanjski hrib – Podturn vaški vodnjak, v katerega se je nekoč z bližnjih hiš Področje: A zbirala deževnica. Obdobje: zgodnji visoki srednji vek Vodnjak sestavljata okrog deset metrov globoka iz kamna zidana cisterna in njegov nadzemni del Na previsni skali, ki se na zahodni strani grebena – šapa –, ki je krožnega tlorisa in zidan iz lepo Podturn dviguje nad dolino potoka Semejca, ki se obdelanih kamnitih kvadrov. Zaščitni pokrov na v Štatenberški dolini izliva v Raduljo, ležijo slabo šapi se ni ohranil, škripčevje za zajemanje vode pa vidni ostanki srednjeveškega stolpastega gradu. je bilo recentno. Izvajalec del Inženiring Rupena, Nekaj metrov globok jarek loči območje gradu ve- d. o. o., iz Ljubljane, izbran na javnem natečaju likosti 20 x 16 m od ostalega platoja. Na njem se Občine Miren - Kostanjevica, je kamnito cisterno zelo slabo vidijo sledovi z apneno malto grajenih najprej temeljito očistil ter stene in dno izpral. V zidov. Tako območje gradu kot okolico prekriva cisterno je bil nato speljan nov dotok vode, saj listnati gozd. Na površju drobnih najdb ni. Ostanki so ga pred leti domačini prekinili. Nadzemni del stolpastega gradu ležijo na zahodnem delu parc. št. vodnjaka je dobro ohranjen, zato posegi na njem 1301/5, k. o. Ornuška vas. niso bili potrebni. Izdelana sta bila le nov zaščitni Borut Križ kovinski pokrov in škripčevje po analogiji podob- nih. Sanirana sta bila tudi plato okolice vodnjaka in kamniti zid, območje pa je bilo zatravljeno. 115 Vodnjak je bil celovito obnovljen v okviru pro- EŠD: 17391 jekta Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem Naselje: Temnica območju, Living Fountains, ki se izvaja v okviru Občina: Miren - Kostanjevica čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007– Ime: Temnica – vas 2013. Poleg Občine Miren - Kostanjevica, ki je Področje: E nosilka projekta, so sodelovale še Občina Šem- Obdobje: 19. stoletje peter - Vrtojba in Mestna občina Nova Gorica na naši strani meje ter občine Doberdob, Sovodnje Večja gručasta vas Temnica z značilnimi zaprtimi ob Soči in Portomaggiore na italijanski strani. Stare Slemene, zgornji samostan Žičke kartuzije, restavrirana gotska sončna ura, Aleš Sotler (foto: B. Badovinac, 2012) kraškimi domačijami je bila v prvi svetovni vojni Andrejka Ščukovt

260 261 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Temnica, pogled na novo urejen prostor in vodnjak na trgu (foto: A. Ščukovt, 2013)

116 vložku toplotne energije, enakomerno porazdelitev EŠD: 4065 toplote po višini prostora. Naselje: Tolmin Ker je bila cerkev v preteklosti poslikana in kasneje Občina: Tolmin večkrat predelana oziroma sanirana, so restavratorji Ime: Tolmin – cerkev Marijinega vnebovzetja pod vodstvom Ajde Mladenovič (ZVKDS, RC), po- Področje: UA, R tem ko je izvajalec del na stenah označil potek ogre- Obdobje: tretja četrtina 17. stoletja, 1682, zadnja valnih cevi, stene presondirali in ugotovili, da na tistih četrtina 18. stoletja, 1789 v ladji ni ohranjenih starejših poslikav. V prezbiteriju se je pod beleži pokazala baročna členitev sten. Baročno cerkev iz leta 1682 sestavljajo pravokotno Stensko ogrevanje je bilo izvedeno v juliju in poteka zaključen prezbiterij in triladijski prostor. Zvonik je v treh nivojih: v kotu med tlemi in stenami, na višini inkorporiran v jugozahodnem vogalu ladje. Cerkev 2,2 metra ter v nivoju zgornje galerije. Po vgraditvi ima bogato baročno opremo. cevi je restavrator Tomaž Bizjak domodeliral med deli V cerkvi je bilo do leta 2012 urejeno ogrevanje na poškodovane dele profiliranih vencev in profilov na vpihavanje toplega zraka, ki je bilo speljano skozi arkadah. V prezbiteriju se je spodnji del ometa zaradi kovinsko rešetko na prižnici. Poleg tega, da je bila ta preperelosti odbil v višini 1 metra in izvedel nov rešetka vgrajena na enem najbolj vidnih mest v cerkvi sušilni omet. V zakristiji sta bila izvedena talno ogre- in da je bila skrajno neestetska, je bil omenjeni način vanje in nov tlak, pri čemer se ni posegalo v zemeljske ogrevanja sporen tudi zato, ker bi lahko povzročal plasti. V cerkvi so obnovili tudi električno napeljavo večje spremembe relativne vlage v prostoru in bi s in prešli na t. i. pametno elektriko. Po končanih delih tem negativno vplival na umetnine iz organskih ma- se je cerkvena notranjščina prepleskala po barvni terialov (na primer lesene plastike, slike). Negativne študiji, ki jo je izdelala konservatorka-restavratorka posledice so se pojavljale tudi na orglah, ki jih je bilo ZVKDS, OE Nova Gorica, Marta Bensa. treba prav zaradi načina ogrevanja v prostoru vsako Projekt temperiranja župnijske cerkve je izdelal Mat- leto znova uglaševati. jaž Malovrh, gradbena dela je izvedla Renova 412, Ker je cerkev zgrajena na ilovici, je bil dvig kapilarne d. o. o., Tolmin, elektroinštalacije Elektro Pirnat vlage v zidovih vsa leta konstanten problem. Da bi Miroslav, s. p., strojne inštalacije RE-MONT-ING: rešili oba problema, ogrevanje in dvig kapilarne vlage, Strojne inštalacije – ključavničarstvo Benjamin se je župnija odločila za izvedbo stenskega ogrevanja. Eržen, s. p., slikopleskarska dela pa Slikopleskarstvo Ogrevanje naj bi s položenimi cevmi, po katerih teče Peter Batič, d. o. o. segreta voda, zagotovilo, ob sorazmerno majhnem Minka Osojnik Tolmin, cerkev Marijinega vnebovzetja, notranjščina cerkve po posegu (foto: M. Osojnik, 2013)

262 263 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 117 stavriranj je bilo ostenje sanirano, poškodbe med EŠD: 4069 originalnimi fragmenti so bile na novo ometane Naselje: Tolmin in tonsko usklajene s celoto. Plombe so ponekod Občina: Tolmin segale čez original. V notranjščini so bile nad Ime: Tolmin – cerkev sv. Urha vsemi gotskimi okni razpoke, ki so se nadaljevale Področje: R, UA na poslikanem ometu sten in oboka nad njimi. Obdobje: visoki srednji vek, tretja četrtina 15. sto- V konservatorsko-restavratorskem posegu, ki je letja, 1470–1472 potekal med junijem in septembrom 2012, smo stenske poslikave v prezbiteriju odkrili izpod Posegi na cerkvi sv. Urha v Tolminu so bili iz- recentnih beležev in sekundarnih ometov, jih vedeni v okviru popotresne sanacije, ki jo je fi- utrdili ter zakitali razpoke in nakljuvanine. Beleže, nančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor kopreno in sigo smo odstranjevali mehansko in v katero je bilo vključenih več objektov (za s skalpeli ter z uporabo kationskih smol v vodi, seznam glej enoto Bovec, EŠD 3568). Dela so sledili so injektiranje votlih delov z apneno injek- se izvajala pod okriljem Restavratorskega centra cijsko maso, kitanje poškodb in prilagajanje kita Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. strukturi zaglajene površine gotske freske. Celotna Gre za eno najstarejših cerkva v zgornjem Posočju. poslikava je zdaj pripeljana do faze pred retušo; V osnovi romanska stavba je bila okoli leta 1470 to smo izvedli le na največjem sklenjenem prizoru gotizirana. Pravokotni ladji je bil prizidan velik Kristusa s križem na južni steni ter na trojici ap- tristrano zaključen, zvezdasto-rombasto obokan ostolov pod južnim oknom tripolnega zaključka. prezbiterij, bogato okrašen s figuralnimi sklep- Retuša je narejena v tehniki črtkanja, za vezivo niki in v celoti poslikan leta 1472. Poslikava sledi pigmentov smo uporabili amonijev kazeinat. Na nekaterih mestih smo izvedli rekonstrukcijo na obsežni ikonografski zasnovi kranjskega prezbi- podlagi analognega gradiva in z apnenim beležem terija. V prvi svetovni vojni je bila cerkev močno tonsko uskladili plombe na večjih manjkajočih poškodovana. Propadajoči spomenik je nato z delih. S kationskimi smolami smo očistili tudi obsežno rekonstrukcijo rešilo restavriranje v času fragment starejše poslikave v ladji ter sondirali italijanske uprave. sklepnike na oboku, za katere se je izkazalo, da so Pred pričetkom konservatorsko-restavratorskih bili v celoti polikromirani. Freske v prezbiteriju so posegov so bila opravljena gradbena dela. Temelji odlično slikarsko delo; njihov avtor je bil verjetno cerkve so bili injektirani in betonirani, ob njih na severu izučen umetnik, saj oblikovanje v slogu je bila nameščena drenažna cev, izkop pa zasut s nemškega poznogotskega realizma in realistično prodniki, ki so pribl. 40 cm od stene ločeni od prepričljive figure že izžarevajo duha, ki je blizu terena z betonskimi robniki debeline 5 cm. Pod renesansi. Odkrite poslikave bo zdaj mogoče tudi kapno lego so bile na novo nameščene obojestran- natančneje slogovno umestiti. ske horizontalne natezne vezi s podometnimi Oddelek za kamen in štukaturo ZVKDS, RC, je nateznimi ploščicami. Na preslici so bila na obeh sočasno z restavriranjem poznogotskih poslikav straneh zvončne line montirana vertikalna sidra. na stenah prezbiterija opravil konservatorsko-re- Zidovi ladje so bili injektirani z maso brez port- stavratorske posege na kamnitih elementih zunan- landskega cementa, na mestih brez poslikave obo- jščine: na treh kamnitih gotskih oknih, šivanih jestransko, na mestih s poslikavo pa enostransko robovih, portalu in profiliranem kamnitem zidcu in pod manjšim tlakom. Injektiranje se je izvajalo prezbiterija. Na vsakem od treh oken je izpeljano pod nadzorom konservatorjev-restavratorjev. Ob- drugačno krogovičje: trojni ribji mehur, trilist jekt je bil na novo ometan z grobim in finim ome- in štiridelna rozeta. Pred začetkom konserva- tom na obrizgu, brez dodatkov sivega cementa. torsko-restavratorskih del so bili odvzeti vzorci Stenske poslikave na ostenju prezbiterija so bile barvnih plasti za naravoslovne preiskave, na pod- v preteklosti le površno odkrite in slabo prezenti- lagi katerih je bila izbrana končna barva oken. rane. Originalni gotski omet je bil v eni od kas- Krogovičja so bila na vseh treh oknih poškodo- nejših predelav na gosto nakljuvan. Fragmentarno vana, večkrat prelomljena, posamezni kosi ohranjena poslikava na stenah prezbiterija je bila so bili zamaknjeni iz prvotnih ležišč. Močno še vedno prekrita z beležem in ponekod tudi s slo- poškodovani so bili tudi kamniti okenski jem sige. Skozi tanek belež je prosevala polikro- okvirji bifor in delilni stebriči, ki delijo okenske macija, kar je omogočalo prepoznavanje nekaterih odprtine po širini na dva dela. Na profiliranem prizorov in ohlapno umetnostnozgodovinsko zidcu, portalu in šivanih robovih je bilo več umestitev v preteklosti. V enem od preteklih re- odlomov in manjših razpok. Poleg mehanskih Tolmin, cerkev sv. Urha, južna stena prezbiterija po zaključku del na stenskih poslikavah (foto: A. Mladenovič, 2012)

264 265 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Tolmin, cerkev sv. Urha, detajl novo odkrite poslikave po retuši (foto: A. Mladenovič, 2012)

poškodb so bili na kamnu tudi obloge, pred- smo nanesli hidrofobno zaščito. Kamnit okenski vsem na kamnitih elementih gotskih oken, pa okvir, krogovičja in delilne stebriče smo pobarvali tudi sekundarne barvne plasti, neustrezne do- v opečnati barvi. S tem smo se približali barvi, ki modelacije in različni tujki. Material na stikih je bila ohranjena na krogovičju v obliki trojnega med elementi je bil prhek, ponekod so bili stiki ribjega mehurja. Ostenja okenskih niš smo pre- povsem prazni. plastili s tankim slojem ometa in pobelili z ap- Kamnite elemente smo najprej očistili z meh- nenim beležem. V teku je zasteklitev okenskih od- kimi čopiči in drobnim orodjem. S kamna smo prtin, v katere bodo v originalne utore nameščeni odstranili vse neustrezne domodelacije in druge iz pihancev sestavljeni vitraji. tujke. Zamaknjene in nestabilne elemente smo Pri restavriranju stenskih poslikav pod vodstvom demontirali in namestili na prvotne pozicije. Ajde Mladenovič, kons.-rest. (ZVKDS, RC, Odd- Prelome smo zlepili z lepilom na osnovi epoksid- elek za stensko slikarstvo), so sodelovali zunanji nih smol. Površino kamna smo ponekod lokalno sodelavci Sanja Ajdišek, Petja Berginc, Zoran utrdili. Pred nadomeščanjem večjih poškodb smo Flander, Katja Guček, Vita Joksič, Vasja Kavčič, vstavili ojačitve za lažji oprijem mase. Maso za Noemi Krese, Mateja Krošelj in Dejana Maj- domodelacijo poškodb smo pripravili iz apna, storovič. Dela na kamnitih elementih je na terenu kalcitnega peska, belega cementa in ustreznih pig- v večji meri prevzel zunanji sodelavec konserva- mentov. Domodelirali smo manjkajoče detajle; tor-restavrator Damjan Nared. Sodelavci v okviru domodelacije smo po strukturi približali origi- ZVKDS, RC, Oddelek za kamen in štukature, so nalu z rašplami in brusnim papirjem, nato smo bili Nina Žbona, Evgen Pezdirc, Robert Kuret in jih na šivanih robovih in zidcu po potrebi lokalno Špela Govže. Odgovorna konservatorka je bila retuširali. Stike med posameznimi kamnitimi el- Minka Osojnik, ZVKDS, OE Nova Gorica. ementi smo zapolnili z enako maso v za odtenek Ajda Mladenovič, Špela Govže, Minka Osojnik Tolmin, prezbiterij cerkve sv. Urha po opravljenih posegih na kamnitih elementih (foto: A. Mladenovič, 2012) svetlejšem tonu. Na vse izpostavljene kamnite dele

266 267 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 118 Petru in Šašel povzela podatke za publikacijo 119 m, ob odstranjevanju drevesnih panjev. Pri tem so EŠD: 29821 Arheološka najdišča Slovenije, pokazal, da se EŠD: 9815 miljnik tudi nekoliko poškodovali. Poseg je bil iz- Naselje: Trška gora pri Krškem vsi podatki nanašajo na bližnji grič Narpelj (za Naselje: Velika vas pri Krškem veden brez soglasja ZVKDS, OE Ljubljana, in zato Občina: Krško podroben pregled glej v tej številki prispevek Občina: Krško brez ustreznega arheološkega nadzora. Ime: Trška gora pri Krškem – gradišče na Krško – prazgodovinsko gomilno grobišče Nar- Ime: Velika vas pri Krškem – arheološko najdišče Lokacija novoodkritega miljnika je izredno Trški gori pelj), na katerem pa glede na obstoječe podatke Področje: A pomembna, saj potrjuje domnevo iz starejše ar- Področje: A v strokovni literaturi lahko nedvoumno iden- Obdobje: rimsko obdobje heološke strokovne literature, da je na tem mestu Obdobje: prazgodovina, železna doba, rimsko ob- tificiramo zgolj gomilno grobišče, ne pa tudi potekala trasa rimske cesta iz Velike vasi do Drn- dobje prazgodovinskega gradišča. Petega oktobra 2011 nas je Slobodan Olić (družba ovega. Rimska cesta je danes ohranjena samo še v Trška gora (382 m n.v.) se na desnem bregu ARHOS, d. o. o.) obvestil, da so v Veliki vasi pri bližnjem Krakovskem gozdu in je zdaj v uporabi Za potrebe izdelave ocene stanja ogroženosti reke Save vzpenja visoko nad mestom Krško. Krškem ob Krakovskem gozdu našli rimski miljnik. kot gozdna pot. Na območju poljskih površin in za Občinski podrobni načrt Občine Krško smo Na zahodni strani jo zamejuje hudourniška do- Miljnik je bil ob našem ogledu zaradi varnosti urbanega tkiva Velike Vasi pa nekdanja rimska cesta pri preverjanju obstoječe strokovne literature lina, poimenovana Globoka dolina, na severni začasno hranjen na vrtu Borisa Mežiča. na terenu danes ni več vidna. namenili posebno pozornost že evidentiranim strani Češki graben, na jugu pa dolina potoka Pri ogledu mesta odkritja miljnika z Marijanom Miljnik so krajani Velike vasi postavili na križišče lokacijam, ki jih zaradi nepopolnih podatkov Žlapovca. Na koti 338 m stoji cerkev sv. Jožefa. Mežičem je bilo ugotovljeno, da je rimski miljnik poti v središču vasi in okolico horikulturno uredili. v strokovni literaturi danes težko natančno Danes južna pobočja hriba prekrivajo številni ležal skrit v grmovju na meji med parc. št. 1570/21 Podrobnejšo predstavitev miljnika pripravlja dr. lociramo. Lokacija, ki mi jo je uspelo iztrgati vinogradi in sadovnjaki, na severnem in zahod- in 1570/22, obe k. o. Senuše, ob kolovozni poti iz Milan Lovenjak. iz pozabe, se nanaša na t. i. »šolski« vinograd v nem pobočju pa je gozd. Vzhodno pobočje so Velike vasi proti Krakovskemu gozd, ki poteka po Mitja Pergar Krškem, v katerem so bili odkriti rimski novci v preteklosti ravno tako prekrivali vinogradi, zahodnem robu parc. št. 1570/22, k. o. Senuše. (Arheološka najdišča Slovenije 1975, 260). Iz danes pa prevladujejo gozd in sadovnjaki. Trška Kasneje je Mežiču uspelo po pogovoru s krajani pripovedovanja domačinov mi je bilo znano, da gora je bila že v srednjem veku izpričana kot vi- odkriti prvotno lokacijo rimskega miljnika in nam 120 je šolski vinograd ležal nekje na pobočju Trške nogradniško območje, zato je bila prazgodovin- je to mesto tudi pokazal na terenu. Za njegov vestni EŠD: 29660 gore pri Krškem. Po spletu srečnih okoliščin mi ska naselbina že v tem času močno poškodo- odnos do kulturne dediščine se mu lepo zahvalju- Naselje: Veliki Kamen je Živko Šebek iz Krškega, ki je izjemen pozna- vana. jemo. Občina: Krško valec lokalne zgodovine, posredoval šolsko po- Glede na do zdaj opravljene topografske oglede Miljnik so kmetje našli na v preteklosti pogozdenem Ime: Veliki Kamen – arheološko najdišče Pekel ročilo nekdanjega krškega učitelja Lapajneta mi je uspelo nedvoumno identificirati nasip delu parc. št. 1570/22, k. o. Senuše, približno 25 m Področje: A (Lapajne, I., 1891/92: Enajsto letno poročilo naselbine na vzhodnem pobočju (parc. št. 2781, severno od parc. št. 1954, k. o. Senuše, v globini 1 Obdobje: pozna bronasta doba deške meščanske šole s kmetijskim značajem v 2780/2, 2780/1, 2773, 2764, 2763, 2756/1, Krškem). V njem Lapajne opisuje, kako je šola 2759, 2758, 2756/1, 2754/1, 2752/1, 2885, V okviru strokovnega arheološkega konserva- v Krškem od posestnika Avsca (M. Aussetz) v vse k. o. Krško). Kamniti nasip je tu ohranjen v torskega nadzora za potrebe gradnje optičnega om- letu 1891 pridobila za sedem let v brezplačno višino 10 do 15 m, ponekod je močno poškodo- režja v Občini Krško sem ob cesti med zaselkom uporabo vinograd na nepremičnini parc. št. van zaradi terasiranja pobočja in gradnje pod- Šerbec pri Malem Kamnu v smeri proti Velikemu 2883, k. o. Krško, za poskusno gojenje amer- pornih zidov za vinograde, ker so za gradbeni Kamnu na trasi novega optičnega omrežja na parc. iške trte. Iz poročila je razvidno, da je Lapajne material uporabili kamenje iz prazgodovinskega št. 25/1 – del, 24/4 – del, 24/3 – del, 24/5 – del, kot učitelj sodeloval pri projektu vzpostavitve nasipa. 22 – del in 21 – del, 366 – del, 367 – del, 375/1 šolskega vinograda v letih 1891/92 na parc. št. Dostop v naselbino z vzhodne strani je bil po – del, vse k. o. Veliki Kamen, naletel na odlomke 2883, k. o. Krško. Rimske novce so našli pri današnjem kolovozu (parc. št. 3049/15, k. o. prazgodovinske lončenine. Lončenino sem našel zemeljskih delih, o tem pa je Lapajne takoj po Krško), jugozahodno od Sv. Rozalije na meji v zasipu komunalnega jarka. Ker je bil jarek že odkritju poročal v Novicah. V prispevku sta med parc. št. 2752/1, 2885, obe k. o. Krško. zasut, profilov jarka ni bilo mogoče pregledati. tudi natančen opis in izris nekdanjega šolskega Najvišji vrh hriba danes prekriva gozd. Teren Največja koncentracija prazgodovinske lončenine vinograda na parc. št. 2883, k. o. Krško. Šolski je očiščen kamenja ter umetno preoblikovan je bila na delu trase, ki poteka po parc. št. 25/1 – vinograd je bil lociran jugozahodno od cerkve in poravnan. Zahodno in vzhodno pobočje sta del, 24/4 – del, obe k. o. Veliki Kamen. Odkriti Sv. Rozalije na vzhodnem pobočju Trške gore, v terasirani. Na severovzhodnem delu najvišjega odlomki keramike so dobro ohranjeni, robovi so bližini najkrajše poti iz Krškega na Trško goro. vrha hriba je manjši kamnolom. ostri, kar kaže na to, da keramika po odložitvi ni Za posredovane podatke se Živku Šebeku na Nova prazgodovinska lokacija ima izreden doživela močnih podepozicijskih procesov. tem mestu najlepše zahvaljujem. strateški položaj v prostoru, saj skupaj z Libno Izdana je bila odločba o arheološkem najdišču, v Lokacija odkritja rimskih novcev je dejansko na levem bregu Save nadzira prehod iz krškega kateri smo zahtevali, naj se na podlagi odkritih tik pod nekdanjim prazgodovinskim nasipom polja v dolino reke Save. Eno od pripadajočih najdb izvedejo arheološke raziskave, vendar jih in- gradišča na Trški gori pri Krškem, ki je bilo grobišč gradišča na Trški gori je bilo morda vestitor, Občina Krško, do zdaj še ni izvedel. do zdaj v strokovni literaturi nepoznano. V ravno gomilno grobišče na bližnjem Narplju. Odkrito lončenino preliminarno datiramo v čas obstoječi strokovni literaturi se sicer omenja Mitja Pergar pozne bronaste dobe. Novoodkrita prazgodovin- Trška gora kot prazgodovinsko gradišče (glej ska lokacija je pomembna, saj smo do zdaj iz oko- Arheološka najdišča Slovenije 1975, 260), ven- Velika vas pri Krškem, arheološko najdišče, pogled na lice Velikega Kamna poznali zgolj posamične dar je pregled izvornih člankov, iz katerih sta rimski miljnik, v ozadju krajanke Velike vasi pri urejanju najdbe kamnitih sekir. okolice miljnika (foto: M. Pergar) Mitja Pergar

268 269 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 121 122 EŠD: 815 EŠD: 815 Naselje: Vinji Vrh Naselje: Vinji Vrh Občina: Šmarješke Toplice Občina: Šmarješke Toplice Ime: Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko Ime: Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko najdišče Vinji Vrh – Šmarjeta najdišče Vinji Vrh – Šmarjeta Naslov: Orešje 8 Področje: A Področje: A Obdobje: starejša in mlajša železna doba Obdobje: prazgodovina V notranjosti ob severnem robu prazgodovin- Lokacija predvidene gradnje kmečke lope in sked- skega naselja na Velikem Vinjem Vrhu nad Belo nja na zemljišču na parc. št. 1369/1 in 1369/2, Cerkvijo, so na parc. št. 1466/1, k. o. Gorenja obe k. o. Gorenja vas, leži znotraj evidentiranega vas, pri sajenju sadnega drevja zadeli na praz- območja kulturne dediščine, ki je v Registru ne- godovinsko stavbo in jo delno poškodovali, saj premične kulturne dediščine vpisana kot Vinji so v zasutju jame za novo drevo ležali množica Vrh pri Beli Cerkvi – arheološko območje Vinji oranžno žganega hišnega lepa, deli lončenih po- Vrh, EŠD 815. Zaradi tega je pristojni Zavod za sod in poškodovana piramidalna utež z ohran- varstvo kulturne dediščine, OE Novo mesto, na jeno višino 6,5 cm. omenjeni lokaciji pred posegom v plasti pred- Borut Križ pisal izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za določitev vsebine in sestave najdišča. Izkopali smo 1 testno sondo v velikosti 1 x 1 m na južnem 123 delu parc. št. 1369/2, k. o. Gorenja vas. Raziskavo EŠD: 818 je izvedla ekipa ArheoVeda pod vodstvom Pavle Naselje: Vipava Peterle Udovič. Nadzor je opravljal konservator Občina: Vipava Vipava – Lanthierijeva graščina ZVKDS, OE Novo mesto, Uroš Bavec. Ime: Območje pregleda leži na severnem pobočju do Naslov: Vipava, Glavni trg 1 Vinji Vrh pri Beli Cerkvi, arheološko najdišče Vinji Vrh – Šmarjeta, lončena piramidalna utež (risba: Maja Rudolf Markovič) Področje: UZ 392 metrov visokega Vinjega vrha, kjer je bilo Obdobje: 17. in 18. stoletje postavljeno prazgodovinsko naselje. Hrib ima zelo strma pobočja, predvsem na vzhodni in ju- Prenovljeno rezidenčno poslopje Lanthierijeve Po odhodu prvotnih lastnikov je bila v graščini prostorih. Gre za izjemno kvalitetne primere posli- gozahodni strani, medtem ko so pobočja proti graščine v Vipavi je prva faza predvidene celovite nastanjena italijanska vojska, po osvoboditvi pa kanih tramovnih stropov, ki so v veliki meri dovolj severu nekoliko manj strma in lažje dostopna prenove kompleksa, ki obsega še dvorišče z gospo- jugoslovanska. Po osamosvojitvi je objekt prevzela ohranjeni, da jih bo mogoče restavrirati. (od Sv. Martina pri Šmarjeti). Najlažji dostop je darskimi poslopji. Ta del po površini presega ob- Občina Vipava. Prenova rezidenčnega poslopja po- Pred barokizacijo in s tem povezano izvedbo oboka- po grebenu s severozahoda, koder je speljana na novljeni del in skriva morda še več neznank glede teka od leta 2005. Že pred tem je Restavratorski nih stropov nad pritličjem so bili tudi tu stropi vrh tudi sedanja pot. Prazgodovinsko naselje se je nastanka in razvoja. center obnovil kamniti mostiček čez reko Vipavo, leseni in poslikani. Med odstranjevanjem nasutja, širilo tudi zunaj obzidja, kar so pokazale raziskave Beneško vplivana baročna arhitektura je nastala ki povezuje rezidenčno poslopje z gospodarskimi ki je bilo nujno zaradi utrditve kamnitih obokov, so ob širjenju ceste, ki pelje po zahodnem grebenu okrog leta 1659, dokončno podobo pa je dobila z objekti. V notranjosti so bile odkrite fresco posli- bili v zidu najdeni ostanki zidnih poslikav in odre- z Orešja na Vinji Vrh. Ob tej priložnosti so bile razširitvijo in oblikovanjem parka pred poslopjem kave v pritličju, na stopnišču in v nekaterih sobah v zanih stropnikov. V tej fazi prenove je bila zagotovl- na več mestih najdene naselbinske ostaline (Križ po letu 1702, letnici, ki je izpričana nad portalom nadstropju. Pri odstranjevanju ometanih deščičas- jena ustrezna zaščita pred poškodbami ob izvajanju B., 1982, Vinji vrh, Varstvo spomenikov 24, 157). kapele. Lastniki so bili plemiška družina Lanthieri, tih stropov so se v skoraj vseh sobanah v nadstropju gradbenih del, nato sta se izvedli še ustrezna kon- V sondi so bile dokumentirane 4 plasti, ki so ki se je v Vipavi pojavila v drugi polovici 15. sto- pokazali bogato poslikani prvotni tramovni stropi servacija in takšn statična utrditev, da bodo zidovi predstavljale geološko osnovo (SE 004), plast letja s poroko z zadnjo potomko plemiške rodbine z rastlinsko motiviko, cvetličnimi rozetami in sposobni prenesti nov program v mansardi. Končni koluvija (SE 003), novoveško kulturno plast (SE Baumkirchner in prevzemom njihove posesti. vzorcem prepleta. Po tipologiji poslikave spadajo konservatorsko-restavratorski poseg z retušo posli- 002) in humus z rušo (SE 001). Novoveška kul- Lanthierijeva graščina je odličen primer baročne v 16. stoletje, vendar jih v objektu Lanthierijevega kav se bo izvajal v skladu z dodatnimi finančnimi turna plast je vsebovala drobce oglja, ožgano glino vile s parkom. Značilna je umestitev vhoda v ka- dvorca povezujemo s prvo fazo pozidave, to je s sredstvi in odločitvami strokovne komisije. in odlomke novoveške keramike. Njen nastanek pelo na ulično stran, kar omogoča dostopnost prvo polovico 17. stoletja. To datacijo potrjuje Avtor prenove arhitekt Črtomir Mihelj, docent na lahko pripisujemo bližnji sušilnici sadja, ki je še tudi zunanjim obiskovalcem. Posebno kvaliteto lociranost poslikanih lesenih stropov v prostorih, Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, je zasnoval projekt po drugi svetovni vojni stala na parc. št. 1369/1 arhitekturnega kompleksa predstavlja uporaba ki ustrezajo tlorisni zasnovi iz okrog leta 1659, let- na podlagi predvidenega programa ob upoštevanju (ustni vir družina Luzar). V plasti humusa z rušo vodnega motiva kot arhitekturne komponente. nici, ki je vklesana na dvoriščnem portalu, dosto- konservatorskega načrta, ki ga je izdelal Bojan je bilo odkrito prazgodovinsko glineno vretence Kamniti most čez reko Vipavo je v našem prostoru pnem po mostičku čez rokav reke Vipave. V pro- Klemenčič pri Centru za konservatorstvo, teh- (SE 001), ki najverjetneje izhaja iz višje ležeče edinstven primer komunikacije med rezidenčnim fani arhitekturi so ohranjeni poslikani leseni stropi nologijo konservatorsko-restavratorskih del pa je naselbine ali grobišča. in gospodarskimi poslopji kot tudi povezava teh z na našem ozemlju velika redkost v nasprotju z ve- izdelal Restavratorski center. Pavla Peterle Udovič izviri Vipave. liko primerov ohranjenih v cerkveni arhitekturi. V Po opravljenem čiščenju objekta in rušenju ne- Lanthierijevem dvorcu jih najdemo skoraj v vseh ustreznih elementov se je začelo sistematsko

270 271 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Vipava, Lanthierijeva graščina, pogled na prenovljeno rezidenčno poslopje Lanthierijeve graščine iz parka Vipava, Lanthierijeva graščina, vhodna avla po prenovi (foto: M. Mozetič, 2012) (foto: M. Mozetič, 2013)

Vipava, Lanthierijeva graščina, del vhodne avle pred prenovo – ohranjena vrata so bila odpeljana v restavratorsko delavnico Vipava, Lanthierijeva graščina, odkrivanje stenskih poslikav pod debelo plastjo ometov (foto: M. Mozetič, 2012) (foto: M. Mozetič, 2011).

272 273 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

injektiranje temeljev in zidov, za kar so bili izde- burja. Množica dimnikov na strehi se je zmanjšala, lani ustrezni tehnološki elaborati. Vrtanje zidov se kape so bile na novo pozidale, tuljave v zidovih je izvajalo pod nadzorom, da ne bi posegali v pre- pa so se deloma uporabile za razne napeljave. Vsi dele ohranjenih stenskih poslikav. Predhodno so ometi, tako notranji kot fasadni, so apneni. Tisti, bili opravljeni izkopi ob zidovih, ki jih je spremljal ki so v neposrednem stiku s poslikanimi deli zidov arheološki nadzor. Že med utrjevanjem temeljev in stropov, so narejeni po tradicionalnih metodah z severnega zidu ob reki Vipavi leta 2006 so bili naj- gašenim apnom. Gradbena dela je izvajalo podjetje deni starejši tlaki iz mačjih glav. Pri vsaki večji Stavbenik iz Kopra, dela, povezana z restavrator- prenovi so se tudi višine tlakov dvigovale, kar je skimi posegi, pa podjetje Givo iz Ljubljane z vrsto bila tudi posledica poplavljanja reke Vipave. podizvajalcev strokovnjakov za različne restavra- Med večje rušitvene posege je spadalo odstran- torske tehnike. Poročilo o restavratorskih posegih jevanje betonskih stebrov in predelnega zidu in postopkih, posebno na stropu glavne dvorane v vhodne avle, ki so bili delo zadnjih uporabnikov nadstropju, bodo podali posamezni avtorji. objekta, to je jugoslovanske vojske. Posledice V prenovljenem delu kompleksa Lanthierijeve takratnih posegov so bile vidne vsepovsod. graščine v Vipavi Univerza iz Nove Gorice že iz- Strop vhodne avle sestavljajo originalni stropniki, vaja prvi del zastavljenega programa Visoke šole naslonjeni na dva vzdolžna primarna nosilca, za vinogradništvo in vinarstvo, kar je eden od cil- ki ležita na štirih stebrih. Tudi če je projektant jev prenove. Časa za izvedbo tako zahtevnih del predvidel obdelavo v umetnem kamnu, so zdaj je bilo izredno malo. Potek del je ovirala še huda oblečeni v pravi kraški kamen. zima, sproti se je bilo treba prilagajati novim od- Sanirala in ustrezno utrdila se je tudi celotna strešna kritjem, kar nekaj je bilo tudi nesoglasij s projek- konstrukcija, streha pa se je prekrila z novimi tanti, vendar kljub temu ocenjujemo, da je preno- strešniki – korci, na katere so se namestili kamni, ki va uspešno izvedena. so značilni za strehe na Vipavskem, kjer piha močna Mitja Mozetič, Jasna Svetina

Vipava, Lanthierijeva graščina, poslikani leseni stropi so bili prekriti z ometom na letvah, poslikani zidovi pa s plastjo de- belejšega ometa (foto: M. Mozetič, 2012).

Vipava, Lanthierijeva graščina, kamniti obočni stropi so bili v baroku prislonjeni na poslikane stene (foto: M. Mozetič, 2012). Vipava, Lanthierijeva graščina, ob vgradnji obočnih stropov so bili poslikani leseni stropi odrezani (foto: M. Mozetič, 2012).

274 275 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 124 okvirji, je ob straneh še šest polj, zamejenih s EŠD: 818 tankimi naslikanimi okvirji. Motivika polj je orna- Naselje: Vipava mentalna in se ponavlja. Ornament je rastlinski z Občina: Vipava živalskimi in človeškimi elementi. Ornamenti, nas- Ime: Vipava – Lanthierijeva graščina likani v treh tonih (bela za osvetljene dele, okrasta Naslov: Glavni trg 15 in temnejša siva za osenčene dele), so simetrični in Področje: R obkrožajo barvan motiv znotraj naslikanega zlatega Obdobje: 18. stoletje okvirja. Tako sta znotraj manjših štukaturnih okvir- jev v rastlinski okras okrog ovalnega zlatega okvirja Veliki salon Lanthierijeve graščine je v prvem vključena laboda. V večjih podolgovatih poljih ob nadstropju v sredini glavne stavbe, kjer zavzema osrednjem okvirju naslikan zlat okvir in rastlinski celotno širino in dve etaži v višino. Z okni in okras spremljajo krilata leva in deška obraza v man- balkonskimi vrati se odpira na obe strani, poleg jšem medaljonu. V štirih manjših vogalnih pol- tega teče skozenj komunikacija med levim in jih zlat okvirček s cvetjem obkroža spet rastlinski desnim krilom graščine. V tlorisu meri 9,2 m x ornament, ki ga nosijo trije golobi. Strop barvno 13,6 m, višina je 7,5 m. popestrijo po tri manjša polja z rumeno rožo in ras- Strop dvorane je raven. Po dolžini si na sredini tlinskim ornamentom na modri podlagi, nanizana stropa sledijo tri polja, obkrožena s štukaturnimi v pasovih ob štukaturnih okvirjih in med njimi, ter okvirji. Srednje, največje je pravokotno, stranski mala trikotna polja z rastlinskim ornamentom na dve imata prirezana zunanja vogala. Približno pol zlati podlagi. Štukaturni okvirji so bili še poslikani z metra od stene strop obkroža dodaten štukaturni arhitekturnim ornamentom, manjša dva pa sta bila okvir, za katerim strop zaobljeno prehaja v steno. še delno pozlačena. Na osrednjem okvirju ni bilo pozlate, ker je bila oljna slika znotraj njega gotovo v Strop se na steni zaključuje s širokim profiliranim svojem zlatem okvirju. Verjetno so bile slike vstavl- vencem. Stropna konstrukcija je lesena; omet je jene tudi v manjše naslikane okvirje v stranskih pol- nanesen na nasekane letve, ki so pribite na 16 jih. Na zaokrožem prehodu med stropom in steno nosilnih tramov. Konstrukcija je na podstrešju obkrožajo poslikavo marmorirana polja z glavami vidna. Tramovi so precej povešeni (sredina stropa bradatih moških in rastlinskim okrasom v sredini. je približno 10 cm nižja od roba) in so bili kasneje Ta del poslikave s poslikanimi štukaturnimi okvirji dodatno obešeni na strešno konstrukcijo. Pred- je tudi edini del, ki je izveden v »a secco« tehniki. hodno sondiranje je odkrilo prisotnost poslikav le Pod plastjo z marmoracijo je bil skozi poškodbe pos- na stropu dvorane. Omet stropa je sestavljen iz os- likave opazen enostaven arhitektonski ornament, novnega grobega sloja, debelega 1–2 cm, ki gre skozi sestavljen iz naslikanih vertikalnih žlebov v istih plast nasekanih lesenih letev in jih na podstrešju tudi barvah kot poslikava. Mogoče je, da se je prvotni prekriva. Vanj sta bili zaradi boljše vezljivosti in lah- avtor poslikave premislil, kar se zdi bolj verjetno, ali kosti vmešani konjska žima in slama. Na osnovni pa da gre za dve različni fazi poslikave. Na vencu, plasti je plast finega ometa debeline 0,5 cm. Na ki deli stene od stropa, je bil najden geometričen ta omet je bil nanesen približno 2 mm debel bel ornament, ki tudi sovpada s poslikavo stropa. zaključni sloj, kar kaže na to, da je bila dvorana Zaradi povešanja tramov, na katere je strop pr- sprva bela brez naslikane dekoracije. Na to pod- itrjen, je prišlo do pokanja in odstopanja ometa lago je bil kasneje nanesen približno 0,5 cm debel od lesene podlage. Na približno polovici površine sloj zelo trdne okraste malte z zelo dobrim oprij- stropa je omet vsaj delno odstopil oziroma je bil emom, na katerem je barvna plast poslikave. Čez podmehurjen. Pred posegi sta bili v stropu dve njo je bilo nekaj plasti apnenega beleža, na vrhu večji luknji, kjer je omet odpadel. pa oplesk na akrilni osnovi. Beleži, ki so prekrivali poslikavo, so se dokaj Poslikan je celoten strop, razen osrednjega polja, lepo odstranjevali mehansko s skalpeli. Nekoliko kjer naj bi bila obešena oljna slika Ugrabitev problematični sta bili hrapavost površine in spul- Perzepine slikarke Anne Borrini. Površina posli- veriziranost barvne plasti. Vezivo v barvni plasti kave je nekoliko hrapava. Verjetno gre za tehniko ornamentov je propadlo, barve so se nekoliko baročne polfreske oziroma t. i. mezzo fresco, pri brisale, medtem ko je bila podlaga obstojna. Kjer kateri se je na delno zasušen in ponovno navlažen je bila akrilna barva neposredno na površini pos- omet slikalo z apnenimi temperami. Poslikava je likave, jo je bilo treba najprej zmehčati s pomočjo ornamentalne narave, izvedena v sivih tonih in im- oblog etilnega alkohola v celulozni pulpi (Arbo- itira štukaturo. Poleg treh osnovnih polj, zamejenih cel) in nato odstraniti s skalpeli. Ob odstranjevanju Vipava, Lanthierijeva graščina, risba stropa salona z označenimi vrzelmi v poslikavi (sivo in črno) in območji z odstoplimi s pravimi enostavno profiliranimi štukaturnimi beležev se je šele pokazala dejanska ohranjenost ometi (rumeno) (izrisal: A. Jazbec 2012)

276 277 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Vipava, Lanthierijeva graščina, strop salona. Detajl vzdolžnega polja med restavratorskimi posegi. Vidni so stara plomba v ometu, vrzel v ometu ter odpadli fragmenti osrednjega okvirja, ki so bili vrnjeni na strop (foto: A. Jazbec 2012).

Vipava, Lanthierijeva graščina, utrjevalna dela na podstrešju. Nanos treh pasov mreže in fine apnene malte, med njimi pa nizkoekspanzijska poliuretanska pena (foto: A. Jazbec 2012) Vipava, Lanthierijeva graščina, strop salona po končanih restavratorskih postopkih (foto: T. Bizjak 2012)

278 279 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 stropa. Pokazale so se obsežne plombe starejšega Po končanem utrjevanju in kitanju ometov na skalnih škrapelj. Glede na »naravno« naravo tal, 126 ometa, s katerimi so nadomestili prvotno posli- podstrešju se je nadaljevalo fino čiščenje na pov- v katerih so te najdbe ležale, menimo, da gre za EŠD: 819 kavo, ki je odpadla. Zanimivo je, da je bila plomba ršini poslikave z gobicami Wishab. Opravljeno ostanke aktivnosti, ki so se dogajale zunaj območij Naselje: Vipavski Križ v jugovzhodnem kotu dvorane obarvana v sivo, je bilo kitanje vrzeli in lakun. Nekatere stare intenzivne poselitve. Vsekakor jih ne razumemo Občina: Ajdovščina torej je bila narejena v času, ko so bile poslikave še plombe so se zaradi neustreznosti materialov kot rezultat naravnih procesov, na primer Ime: Vipavski Križ – mesto vidne. Vse ostale so bile narejene, ko je bila posli- odstranile, druge so se ohranile. Zaradi nivojske pobočnega plazenja, zaradi katerega bi gradivo iz Naslov: parc. št. 3862, k. o. Vipavski Križ kava že prekrita z beleži. razlike z originalnim ometom jih je bilo treba ob tedaj poseljenega vrha griča Starega gradu lahko Področje: E Največji problem je bila stabilnost stropa. Prob- robu, pribl. 15 cm na široko, odbrusiti. Nato se je pripotovalo do raziskane parcele. Obdobje: 19., 20. stoletje lematičen je bil tako oprijem grobega osnovnega izvedlo utrjevanje barvne plasti z amonijevim ka- Škraplje so bile predvidoma zapolnjene veliko ometa na leseno konstrukcijo kot tudi njegova zeinatom in nanokalkom. Sledila je retuša. Pred- pozneje, najbrž v porimskem času, morda celo v Leta 2009 se je na parc. št. 3863, k. o. Vipavski kvaliteta. Posebno na tretjini stropa, ki gleda na vsem se je zaradi časovne stiske uporabilo vezivo, srednjem veku (faza II). Najmlajše gradivo iz nji- Križ, porušil objekt in poškodoval sosednjega na trg, je bil grobi nosilni omet v zelo slabem stanju, enostavno za uporabo, to je akrilna emulzija. hovih zapolnitev namreč sega prav v ta čas. Do parc. št. 3862, k. o. Vipavski Križ. Rekonstruk- brez trdnosti. Celoten strop dvorane je bil opažen Problem so bile obsežne vrzeli, predvsem na pol- zapolnitve je najbrž prišlo razmeroma hitro: meja cija slednjega oziroma gradnja novega je bila z lesenimi letvami, obloženimi s poliuretansko jih ob straneh osrednjega okvirja in v stranskih med zapolnitvami in podlago je bila ostra, v zapol- sofinancirana na podlagi javnega razpisa EKRP, peno, ki so bile v razmiku približno 30 cm privi- okvirjih. Ohranjeni deli omenjenih polj so se nitvah ni bilo sledov stratifikacije. Prisotnost najdb Ukrep 323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine jačene skozi omet v leseno nosilno konstrukcijo. prerisali na polivinilfolijo, in ker so ornamen- iz različnih obdobij (bronaste, železne in rimske podeželja. Danes stanovanjski objekt – pred po- Sledila so utrjevalna dela z vrha, na podstrešju. talni prizori simetrični, zrcalno prerisali. S tem dobe), ki so v zapolnitvah ležale pomešano, pris- rušitvijo je bil gospodarske narave (klet, senik) – je Najprej je bilo treba odstraniti umazanijo: prah, je postalo jasno, koliko ornamenta v sredini nam otnost različnih tipov tal, ki se primarno niso ob- zasnovan na podlagi obstoječega stanja tako glede golobje iztrebke, tudi ostanke golobjih trupel. manjka. Rastlinski ornament je bil dopolnjen likovala in situ, ter ostri robovi lomov keramičnih gabaritov in oblikovanja ter ponovno soustvarja V cevi sesalnika se je zataknila mačja lobanja. po analogijah, dopolnila sta se tudi naslikana črepinj in kosti so le nekateri od argumentov, ki stavbni niz, razen na zahodni strani, kjer prostor Zatem se je pričelo odstranjevanje slabih ometov okvirja. Vsi manjkajoči deli poslikave so se rekon- kažejo, da je škraplje zasul človek. O razlogih za ostaja nepozidan. s kladivi in lopatkami; ob tem se je pazilo, da se je struirali. Rekonstruirana je bila tudi pozlata. V stro- to lahko le domnevamo: morda gre za rezultat iz- Rekonstruiran objekt po višini obsega vinsko klet, povzročilo čim manj tresljajev. Odvečen material kovno podporo in pri vodenju številne restavratorske boljšave terena za kmetijsko uporabo, na primer pritličje in mansardo. Pokriva ga simetrična korčna in prah sta se fino odstranila s sesalnikom. Origi- ekipe sta bili v veliko pomoč Andreja Padovnik in za pašo. Z zasutjem škrapelj in drugih kotanj se je dvokapnica, ki je zaključena s kratkimi kamnitimi nalni ometi so se utrjevali z emulzijo apna v alko- Polona Sememič. Kolegu Radu Zoubku se zah- namreč glede na predhodno skalnato stanje travna napušči. Kamnite stene kleti, ki so bile leta 2009 holih CaLoSil E25 z namakanjem med letvami. valjujem za strokovne nasvete, vodji oddelka za površina bistveno povečala. Morda pa gre »melio- delno poškodovane, so statično utrjene. V kleti je Kjer je na vrhnji strani ostal ves prvoten omet, stensko slikarstvo na RC Martini Kikelj predvsem racijo« videti v sklopu gradnje kompleksa Starega bil narejen nov lesen strop. Na obstoječe kamnite so se z namenom, da se omogoči lažje prodiranje za kadrovsko in organizacijsko pomoč, Tomažu gradu in ureditve okolice, s katerima sta bila vrh konzole so položene lege, mednje pa lesen opaž. v globino, navrtale luknje v razmiku pribl. 7 cm Bizjaku pa za nepoplačano logistično pomoč. in pobočje griča od 12. stoletja in še posebno od Nova okna in vrata obdajajo kamnitimi elementi/ pribl. 4 cm v globino. Vzporedno z utrjevanjem Andrej Jazbec 16. stoletja močno spremenjena. okvirji. Okna in vrata so lesena in izdelana na ometov so se še dodatno privijačile letve ob stro- Najmlajši arheološki sledovi (faza III) segajo v podlagi sheme stavbnega pohištva, ki je značilen pnike. K stropnikom samim sta bila ob straneh novi vek in predvsem v čas zadnjega stoletja. De- za vipavski stavbni tip. Okna so zastekljena s privijačena po dva dodatna nosilca iz lepljenega 125 loma gre za zasute vkope neznane namembnosti, trojnim termopanskim steklom. Končni fasadni lesa, vzidana v nosilno steno. S tem je bila rešena EŠD: 7470 in 817 predvsem pa za deponije materiala, ki so ga ljudje omet je apnen in je narejen iz peska iz peskokopa statična stabilnost lesene konstrukcije stropa. Naselje: Vipava odlagali vzdolž starega kolovoza in je od tam drsel Štanjel. Barva tega peska fasadam daje tudi oplesk. Pred nanosom malte se je na letve položila plas- Občina: Vipava po pobočju griča. Objekt je gradilo podjetje Gradnja HN, d. o. o., tična mreža v trakovih, širokih približno 10 cm. Ime: Vipava – Stari grad in Vipava – trško jedro Konservatorski nadzor je opravila Patricija Bra- iz Lokavca. Mreža se je položila na letve tako, da se je zatlačila Področje: A tina, arheologinja iz ZVKDS, OE Nova Gorica. Andrejka Ščukovt tudi v prostore med letvami. Med dva stropnika Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, srednji vek, Tomaž Fabec, Vesna Tratnik so se položili trije trakovi mreže, ob straneh in na novi vek sredini. Med trakovi mreže so se ometi stropa do- datno prilepili z nizkoekspanzijsko poliuretansko Jeseni 2012 je ekipa Centra za preventivno arheologijo peno, ki se je vbrizgala v prostore med letvami. ZVKDS opravila zaščitna arheološka izkopavanja na V fino apneno malto so se vmešali 5 odstotkov gradbeni parc. št. 2451/44, k. o. Vipava. Teren je tu akrilne emulzije Sokrat 2804 ter mikrovlakna. To zelo strm in se dviga po pobočju vipavskega grajskega se je naneslo v prostore med letvami zaradi bol- griča. Svet je karbonaten in značilno kraški. jšega prodiranja skozi mrežo in boljšega oprijema Posamezne najdbe kažejo, da so se ljudje na ob- na staro malto in letve. Vse skupaj se je prekrilo močju Vipave zadrževali že v času bronaste dobe, s plastjo grobe apnene malte s prav tako dodan- intenzivnejša poselitev pa je dokumentirana v času imi 5 odstotki akrilne emulzije Sokrat 2804, mi- rimske države. Ponovni razcvet je Vipava doživela krovlakni in steklenimi vlakni. Kot polnilo sta se v srednjem veku in od tedaj je pomembno središče uporabljala kalcitna mivka MM in kalcitni pesek zgornje Vipavske doline. Zaščitna arheološka iz- 2 mm v razmerju 1 : 2, s tem da se je polovica kopavanja so tako »kronologijo« potrdila. peska zaradi manjše teže nadomestila z Rondofi- Najstarejšo poselitev (faza I) odražajo redke praz- Praznjenje kraških škrapelj na strmem pobočju vipavskega Vipavski Križ, rekonstruiran objekt na parc. št. 3862, k. o. lom granulacije 1–2 mm. godovinske najdbe, ki smo jih odkrili na dnu Starega gradu (foto: T. Fabec) Vipavski Križ (foto: A. Ščukovt, 2012)

280 281 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 127 jega srednjeveškega gradu goriških grofov, ki so ga EŠD: 819 podeljevali v fevd različnim plemiškim družinam, Naselje: Vipavski Križ nazadnje grofom Thurn, ki so dali zgraditi vilo. Občina: Ajdovščina V latinskih srednjeveških virih se grad imenuje Ime: Vipavski Križ – mesto “fortilitium” (Vincenzo Joppi, Documenti go- Naslov: parc. št. 3845, k. o. Vipavski Križ riziani del secolo XIV, Archeografo Triestino, vol. Področje: E 17), kar priča o tem, da je prvotno tu stala utrdba. Obdobje: 19., 20. stoletje V 16. stoletju zasledimo izraz “castrum” (Archi- vio della Torre Valsassina, Archivio di Stato Tri- Leta 2006 je bilo treba na parc. št. 3846 in 3845, este), leta 1671 pa se je pri obnovitvi investiture obe k. o. Vipavski Križ, odstraniti dva gospodarska fevda imenoval “castro Vipulzani” (ibd.). Izraz objekta, ki sta se zaradi opustitve namembnosti in “palazzo”, ki se nanaša na sedanjo vilo, zasledimo nevzdrževanja rušila ter ogrožala premoženje ljudi šele v terezijanskem katastru, lastnik pa je bil grof in okolico. Od obeh porušenih objektov se je Raimondo della Torre. V franciscejskem katastru ohranil le del severnega kamnitega zidu, ki je nato iz leta 1812 se vila imenuje “casa di villegiatura” in služil kot škarpa in je podpiral javno pot v naselju. je bila v posesti grofa Sigismunda Attemsa. Novi lastnik parcel in investitor se je leta 2012 Mogoče je, da se je vila še v prejšnjem stoletju odločil, da na parc. št. 3845, k. o. Vipavski Križ, navezovala na ostanke starejšega gradu, kot je to zgradi nov objekt, ki bo imel funkcijo stanovanj- razvidno iz franciscejskega katastra, o povezavi ske hiše. Nova gradnja je zasnovana po obstoječih z nekim drugim objektom pa nam pričajo tudi gabaritih in je enostavnega pravokotnega tlorisa danes nelogično postavljene vratne odprtine v ter obsega klet, pritličje in nadstropje. Objekt nadstropjih retrofasade. Iz druge polovice 16. sto- letja je ohranjena kolorirana skica Moše z okolico je tudi oblikovan glede na lokalno stavbno ti- in gradom Vipolže, ki prikazuje grad kot dolg pra- pologijo. Hišo pokriva simetrična dvokapnica s vokotnik z dvema diagonalno na osrednjo stavbo kratkimi strešnimi napušči, opremljenimi s kam- postavljenima kvadratnima stolpoma. Skico hrani nom. Strešna kritina so korci. Dimnik je izdelan dunajski Haus, Hof und Staatsarchiv v fondu Ös- po vzoru tradicionalnih dimnikov v gabaritih, ob- terreichische Akten, fascikel 5, Triest, Istrien, Spe- liki in materialih, je v celoti ometan in ima dvo- cialia 1589–1630. kapno korčno kapo. Glede na to, da je objekt nova Vila v Vipolžah združuje stilne značilnosti umet- gradnja, so vsi zunanji zidovi izolirani s toplotno nostnih tokov 16. in 17. stoletja. Okenski in vratni izolacijo, na katero je bil nato izveden apnen omet okvirji ter okvirji kaminov so izdelani po merilih s peskom iz peskokopa Štanjel. Okenske in vratne arhitekture visoke renesanse. Piramidalni dim- odprtine so opremljene s kamnitimi okvirji. Vse niki, konzolni venec, ki zaključuje fasado osrednje stavbno pohištvo je leseno. V deloma vkopani kleti stavbe in stolpov, ter šivani rob stolpov so značilni sta dve shrambi, v pritličju so bivalni, v nadstropju za beneško arhitekturo 17. stoletja. Motiv prekin- pa spalni prostori. Objekt je zgradilo podjetje Zi- jene atike nad osrednjim portalom v nadstropju darstvo zid, Zdenko Štrukelj, s. p., iz Lokavca. pa se je pri nas pojavil šele v drugi polovici 17. Andrejka Ščukovt stoletja. Zaradi tega avtorji umetnostnozgodovin- ske stroke vilo različno datirajo. Dr. Nace Šumi jo postavlja na prelom iz 16. v 17. stoletje, Christoph 128 Ulmer v čas po letu 1520, novejša analiza stilnih EŠD: 820 značilnosti vile pa se nagiba k poznejši dataciji, v Naselje: Vipolže drugo polovico sedemnajstega stoletja. Občina: Brda Objekt je že dolga leta brez prave namembnosti, Ime: Vipolže – vila Vipolže prostore, predvsem obokano klet, je občasno upo- Naslov: Vipolže 29, Dobrovo v Brdih rabljala mladina za zabavne prireditve. Objekt je Področje: R bil tarča vandalskih obiskov, ki so še največ škode Obdobje: 14. stoletje, prva polovica 17. stoletja prizadejali lepo oblikovanim kamnitim kaminom v prvem nadstropju. Poročilo o sondiranju zidov in Na jugovzhodnem robu Goriških brd, kjer raziskavah ometov je objavljeno v Varstvu spome- gričevnati svet preide v Furlansko ravnino, leži nikov 45. Sicer pa so bile opravljene tudi raziskave med vinogradi renesančna vila Vipolže, med konstrukcijskih delov, ki so med drugim privedle domačini bolj znana kot Stari grad. do ugotovitve, da sta bila vogalna klinasta stolpa Vipavski Križ, rekonstruiran objekt na parc. št. 3845, k. o. Vipavski Križ (foto: A. Ščukovt, 2012) Vila je po vsej verjetnosti nastala na mestu nekdan- prizidana osnovnemu pravokotnemu palaciju.

282 283 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Da bi se preprečilo propadanje objekta, se je situacije ni bilo mogoče izvajati del, ki so vezana Ministrstvo za kulturo že leta 2003 odločilo za na statično sanacijo in druge gradbene posege na vsaj delno prenovo. V ta namen je bil izdelan pro- objektu. Tudi konservatorsko-restavratorska dela jekt za statično sanacijo in obnovo fasad. Elaborat, na fasadi niso bila mogoča, zato smo se v prvi fazi ki ga je izdelal Projekt iz Nove Gorice, je upošteval posvetili predvsem sanaciji kamnitih elementov v pogoje in navodila konservatorskega programa. notranjosti in rekonstrukciji manjkajočih oziroma Kljub pripravljeni projektni dokumentaciji in močno poškodovanih kamnitih elementov. pridobljenemu gradbenemu dovoljenju pa pren- Zaradi izjemnega obsega novih kamnitih elemen- ova ni stekla. V letu 2007 je Ministrstvo za kul- tov, ki jih je bilo treba izdelati iz naravnega kamna turo na podlagi Študije izvedljivosti programa za Repen, smo v javnem razpisu izbrali zunanjega Multikulturni center, katerega upravljavec bi bila izvajalca Marmor Sežana, d. d., ki se je povezal z Občina Brda, naročilo izdelavo nove investicij- Restavratorstvom Amoret, d. o. o. Z obema smo sko-tehnične dokumentacije, ki se je stalno dopol- sodelovali pri dobavi in izdelavi novih stopnic, njevala vse do leta 2012, ko je končno prišlo do konzol, podkapnega venca in drugih elementov. razpisa za oddajo del najugodnejšemu ponudniku. Vsi kamniti elementi so bili ročno obdelani z upo- Žal pa ta še vedno ni izbran. rabo tradicionalnega kamnoseškega orodja: špice, Leta 2012 je torej po dolgem pripravljalnem ob- zobatega kladiva, zobatega dleta, sekire, predvsem dobju (prvi projekt je bil izdelan, kot že rečeno, nazobčane sekire, t. i. krempača oziroma marte- leta 2003) v vili Vipolže stekla prva faza konser- line. Končna obdelava je sledila obdelavi ohran- vatorsko-restavratorskih del. Konservatorsko-re- jenih originalnih elementov. Velik zalogaj je zaradi stavratorska dela je bilo treba organizirati tako, da velikih dimenzij pomenila rekonstrukcija štirih so lahko nemoteno potekala kljub temu, da izvaja- kamnitih dimnikov na strehi osrednjega poslopja, lec gradbenih del še ni bil izbran. Zaradi specifične za katere je bilo prvotno mišljeno, da se ohranijo.

Vipolže, vila Vipolže (foto: Š. Govže) Vipolže, vila Vipolže, montaža zlepljene preklade na kamnitem portalu (foto: Š. Govže)

284 285 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Vipolže, vila Vipolže, poskusno odstranjevanje barvnih plasti s preklade kamina v ateljeju Restavratorskega centra (foto: Š. Govže)

Bližnji ogled z avtodvigalom na strehi je pokazal, cementa in ustreznih pigmentov. Površina do- da so originalni dimniki tako močno poškodo- modelacij je bila površinsko in barvno usklajena vani, da jih je treba nadomestiti z novimi. z originalom. Stiki so bili zapolnjeni z ustreznim Konservatorsko-restavratorske posege na kamni- polnilom v nekoliko svetlejšem odtenku. tih portalih in kamnitih slopih v notranjosti vile Na več portalih in kaminih smo se srečali z močno Vipolže je opravil Oddelek za kamen in štukaturo poškodovanimi, enkrat ali večkrat prelomljenimi ZVKDS, Restavratorskega centra. Tudi pri re- prekladami. Te preklade so bile demontirane, por- stavriranju kamnitih stopnic, zaključkov okenskih tali pa so bili začasno podprti z lesenimi oporniki. niš in vencev pod stropom so sodelovali zunanji Prelomi so bili sanirani s pomočjo kovinskih sider izvajalci (Restavratorstvo Amoret, d. o. o.). Pred in dvokomponentnega lepila na osnovi epoksid- začetkom konservatorsko-restavratorskih posegov nih smol. Tiste preklade, ki so imele poleg prelo- na nekaterih kamnitih portalih je bilo treba od- mov še veliko drugih poškodb, smo nadomestili straniti sekundarne predelne stene ter opeko in z novimi. Izdelali so jih zunanji izvajalci v Mar- drug material iz zazidanih odprtin. Sekundarne mor Sežana, d. d. Sanirane oziroma v nekaterih obloge (nečistoče, sekundarne barvne plasti in primerih nove preklade smo namestili na prvotne podobno) so bile s kamnitih elementov odstran- pozicije s pomočjo manjšega delovnega odra in jene z nizkotlačnim peskanjem. S kamnitih ele- škripca. Delo je bilo uspešno opravljeno. V letu mentov so bili odstranjeni tudi vse neustrezne 2013 naj bi konservatorsko-restavratorska dela na domodelacije ter različni kovinski in drugi tujki. vili Vipolže predvidoma speljali do konca, kar pa Nato so bile večje poškodbe dopolnjene z izrezi pogojuje tudi izbor izvajalca gradbenoobrtniških Vipolže, vila Vipolže, detajl fragmentarno ohranjene reliefno oblikovane stranice kamina v nadstropju: v spodnjem delu pod v naravnem kamnu, manjše pa so bile domode- del, s katerimi so restavratorska dela povezana. profilom so že odstranjeni sekunarni premazi (foto: Š. Govže). lirane z apneno peščeno maso z dodatkom belega Mitja Mozetič, Jasna Svetina, Špela Govže

286 287 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 129 130 EŠD: 29663 EŠD: 3494 Naselje: Vir pri Stični Naselje: Vitanje Občina: Ivančna Gorica Občina: Vitanje Ime: Vir pri Stični – arheološko najdišče Ko- Ime: Vitanje – cerkev sv. Marije Pomočnice jina Področje: UA Področje: A Obdobje: 13.–19. stoletje Obdobje: prazgodovina V sklopu spomeniškovarstvenih projektov sta v V maju 2011 smo opravili strokovni arheološki bila v letu 2009 ob sofinanciranju Župnijskega konservatorski nadzor v neposredni bližini novega urada in Občine Vitanje obnovljena cerkvena stanovanjskega naselja Kojina v Viru pri Stični. streha in del glavne fasade na cerkvi sv. Marije Ob ogledu severnega dela nepremičnine parc. št. Pomočnice v Vitanju (EŠD 3494). Impozantna 720/44, k. o. Stična, na meji z nepremičnino parc. baročna cerkev z bogato baročno cerkveno št. 720/43, k. o. Stična, smo našli v severnem pro- opremo (J. Mersi, M. Pogačnik) je bila zgrajena filu gradbene jame za novo dovozno pot do bo- na izjemnem razglednem griču nad Vitanjem med dočega naselja Kojina ostanke kurišča ali manjše letoma 1747 in 1754. Svojo baročno podobo je peči. V nasipnem stožcu in iz samega kurišča smo ohranila vse do danes. Cerkev je razglašena za kul- pobrali nekaj fragmentov lončenine z namenom, turni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o da ugotovimo, ali gre za arheološko lokacijo. Po razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov pregledu gradiva se je izkazalo, da gre za prazgo- v Občini Vitanje, Uradni list RS, št. 8/99. dovinsko lončenino. O tem smo obvestili Center Pristojno enoto ZVKDS, OE Celje, je investitor za preventivno arheologijo ZVKDS in mu izročili ob odobritvi finančnih sredstev seznanil s probl- najdbe. Nova lokacija je bila vpisana v Register emom pravočasne dobave zadostne količine po- kulturne dediščine. horskega škrilja v izmeri 960 m2. Zaradi možnosti Nova prazgodovinska lokacija leži v bližini znane realizacije projekta je bila tako cerkev v soglasju železnodobne naselbine na bližnjem Cvingerju in z zavodom prekrita s škriljem italijanskega pore- v neposredni bližini enega od gomilnih grobišč. kla, ki naj bi po zagotavljanju izvajalca krovskih Novi arheološki podatki dopolnjujejo podobo del Jožeta Podgrajška ustrezal predpisanim stan- prazgodovinske poselitve zunaj utrjenega gradišča. dardom. V dogovore glede dobave in cene škrilja Mitja Pergar

Vitanje, cerkev sv. Marije Pomočnice, poškodbe na čelni fasadi cerkve (foto: N. Podkrižnik, 2008) Vitanje, cerkev sv. Marije Pomočnice, pogled na prenovljene strehe (foto: U. Kerbavec, 2012)

288 289 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

ter v izbiro dobaviteljev kritine se zavod ni vkl- izvajalec, kot to velja za vsa gradbena dela pri vseh povzročili poškodbe na zunanjih oknih in zato les Območna enota Novo mesto, je lastniku domačije jučeval. Obnova, ki je potekala v presledkih od spomeniškovarstvenih projektih. Zaradi neu- poškodovali. Lastniki so sčasoma poškodovana oktobra 2008 izdal kulturnovarstveno soglasje za avgusta 2008 do marca 2009 v skladu z izdan- temeljenih in škodljivih navedb v anonimnem zunanja okna odstranili. Zato je bilo treba izdelati obnovo in rekonstrukcijo stanovanjske hiše in imi kulturnovarstvenimi pogoji in pod stalnim pismu smo z zadevo seznanili še Občino Vitanje, vsa nova. Zunanja okna, ki so zdaj nameščena z kašče. Celovita obnova hiše se je začela leta 2011, nadzorom zavoda, je poleg sanacije ostrešja in Župnijo Vitanje ter Škofijo v Celju. linijo fasade, so dvokrilna, odpirajo se navzven, ko je bil izveden izkop ob zunanjih in notranjih menjave lesene podkonstrukcije zajemala tudi Nataša Podkrižnik krila so deljena v tri polja s tankimi lesenimi stenah zaradi izvedbe drenaže in podbetoniranja sanacijo glavne fasade in volutastega zaključka prečkami in enojno zastekljena. Stavbno pohištvo kamnitih temeljev. Konec leta je bil odstranjen s kamnitimi piramidastimi nastavki. Dotrajani je izdelal domač mizar Peter Likar. razpokan in dotrajan del južne stene. Stena je bila in poškodovani deli fasade so bili odstranjeni, 131 Sanacijska dela na objektu je izvajalo podjetje Zid- januarja 2012 ponovno pozidana z obdelanimi novi ometi pa rekonstruirani v strukturi ostalih EŠD: 4765 grad iz Idrije s podizvajalci. V času gradbenih del kamni, medtem ko so bile manjše razpoke v ostalih ometov. Po odstranitvi dotrajane pločevine na vo- Naselje: Vojsko je bil poškodovan portal z letnico 1874. Okrušen stenah utrjene z injektiranjem. Zamenjana je bila lutastih zaključkih in horizontalnem vencu je bilo Občina: Idrija in počen kamen v zgornjem delu portala je Tomaž tudi dotrajana opečna kritina z novim bobrovcem. ugotovljeno, da so elementi zaradi dolgotrajnega Ime: Vojsko pri Idriji – domačija Škratovše Bizjak restavriral v okviru delavnice OKD. Portal Iz veže so bili v celoti odstranjeni dotrajane lesene zatekanja vode povsem dotrajani in da jih ni Naslov: Vojsko 46 je ob tej priložnosti tudi mikrospeskal. Za celovito stopnice in dotrajan lesen strop. Zaradi nove na- mogoče sanirati. V celoti jih je bilo treba rekon- Področje: E obnovo tega objekta je Občina Idrija lastnikom membnosti podstrešja in statične povezave sten je struirati na podlagi predhodno izdelanih šablon, Obdobje: 19., 20. stoletje domačije Škratovše podelila priznanje v okviru vs- bila nad vežo in kuhinjo izvedena betonska plošča. namesto pločevine se je venec in voluti prekril eslovenske akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna. Dotrajano stavbno pohištvo je bilo v celoti rekon- s škriljem. Na podlagi opravljenih sondiranj Dolg nadstropen in prostoren gospodarsko-stano- Andrejka Ščukovt struirano, lesena vhodna vrata pa so bila obnovlje- je bila fasada v zaključni fazi prepleskana v beli vanjski objekt leži v okviru kmetije Škratovše na na. Namesto dotrajanega lesenega portala je bil apneni barvi. Obnovo strehe je izvajalo podjetje Vojskem nad Idrijo, na tisoč metrih nadmorske narejen in vgrajen nov kamnit portal, izvedene so Jože Podgrajšek iz Zlakove pri Zrečah, krovska višine. V pritličju objekta je hlev s križno oboka- 132 bile tudi nove kamnite stopnice. kleparska dela Marjan Borovnik iz Vitanj, grad- nim stropom z loki, ki jih nosijo kamniti stebri, EŠD: 22343 V notranjščini je bil obnovljen dotrajan beton- benosanacijska dela pa podjetje Kongrad iz postavljeni v dve vrsti. Nad hlevom je skedenj. Naselje: Zagrad pri Škocjanu ski tlak z novimi kamnitimi tlakovci. V veži in Slovenskih Konjic. Aprila 2012 je zavod od po- Leta 1874 je bil na južni strani osnovnemu ob- Občina: Škocjan kuhinji sta bila položena še vzorca s starimi be- močnice generalne direktorice Daniele Tomšič jektu prizidan stanovanjski del. V drugi polovici Ime: Zagrad pri Škocjanu – domačija Zagrad 4 tonskimi in ornamentiranimi tlakovci. V drugih prejel posredovano anonimno pismo, v katerem 20. stoletja pa so mu na severni strani dozidali še Naslov: Zagrad pri Škocjanu 4 prostorih je bil obnovljen lesen pod, razen v je krajan Vitanja predstavil problem prekrivanja lopo in mizarsko delavnico. Področje: E kamri, ki bo služila kot kopalnica. V veliki sobi pa cerkve z neavtohtonim škriljem in izvedbe del. Obsežna popotresna sanacijska in obnovitvena Obdobje: druga polovica 19. stoletja, 1888 je bila obnovljena krušna peč z novimi pečnicami. Na podlagi anonimnega pisma smo preverili dela na tem objektu so zaradi ostre klime potekala Na koncu je hiša dobila tudi novo apneno fasado. stanje na terenu in ugotovili, da je stanje streh v treh fazah. Začela so se leta 2010 (glej VS Po- Domačijo Zagrad 4, po domače Prijateljevo V letu 2012 je bila na domačiji sanirana tudi stara nespremenjeno od stanja v letu 2009 ter da ni ročila 47), nadaljevala leta 2011 (VS Poročila za domačijo, sestavljajo zidana kmečka hiša, zidan zidana kašča. Obnovljena sta bila kamnit tlak in opaziti kakršnega koli odpadanja kritine. Zavod leto 2011) in zaključila poleti 2012. V tem letu so hlev s podom, zidana kašča in kozolec toplar. lesen strop v kleti. Ker bo kašča služila turističnim je v odgovoru na anonimno pismo pojasnil ra- na objektu izvedli zaključni fasadni sloj in fasade Domačija stoji ob glavni vaški cesti v vzhodnem potrebam in povečanju prenočitvenih kapacitet zloge za prekrivanje z neavtohtonim materialom preslikali po barvni študiji. deli vasi Zagrad pri Škocjanu in predstavlja vzpo- domačije, je bil v notranjosti urejen tudi prostor s ter navedel, da tuje poreklo škrilja ne vpliva nega- Lastniki so pred desetletji ob menjavi notranjih reden tip domačije. V primerjavi s tlorisom sanitarijami in prho. tivno na spomeniške lastnosti varovanih objektov. oken sanirali preklade nad okni. Niso jih izvedli domačije, ki je zarisan na karti franciscejskega Ob obnovljenem in rekonstruiranem stavbnem Pojasnjeno je bilo, da je za kakovost materiala, po celotni debelini zunanjega zidu, ampak največ katastra iz leta 1825, lahko ugotavljamo, da gre pohištvu je tudi kašča dobila novo apneno fasa- predpisane standarde in izvedbo del odgovoren do roba zunanjih oken. Pritiski masivnih zidov so danes za zelo podobno situacijo. do. S strehe je bila odstranjena betonska kritina, Osnovni objekt na domačiji je kmečka hiša. Gre rekonstruirana sta bila oba čopa in ostrešje je bilo za kamnito in opečno zidano stavbo, ki ima pra- pokrito z opečnim zareznikom. Ob vzhodni fasadi vokoten tloris in je delno podkletnena. Klet je so bile izvedene tudi nove lesene stopnice. manjših dimenzij in je skoraj v celoti vkopana, Hkrati je bilo očiščeno in sanirano tudi dvorišče. vidna je samo južna stena, v kateri je tudi vhod v Namesto odstranjenega je bil pozidan nov oporni klet. Nad kletjo je bivalni del hiše, ki ima ohran- zid, izvedeni so bili nove kamnite stopnice ter jen tradicionalni razpored notranjih prostorov. parkirišče za nekaj osebnih avtomobilov. Pred hišo Podstrešje ni bilo v rabi. pa je bila sanirana stara vinska trta izabela in po- Vzporedno s hišo stoji gospodarska stavba, ki ima stavljen je bil nov lesen brajdnik. v pritličju zidan hlev, nad hlevom pa lesen pod in Investitor del je bila firma Koptur, d. o. o., iz skedenj. Stavba ima dvokapno simetrično streho z Zagrada, gradbena dela je izvajala firma SGD nadstreškom po vsej dolžini. Za hlevom stoji stara Gallapeni, d. o. o. iz Škocjana. Nadzor nad grad- kašča, ki je v preteklosti služila za spravilo žita. Na benimi deli je izvajal inž. grad. Jože Urbič iz Stu- robu domačije stoji proti travnikom obrnjen ko- denca pri Trebnjem, konservatorski nadzor pa zolec toplar na dva para oken, z lesenimi stopni- Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Vojsko pri Idriji, domačija Škratovše, pogled na gospo- Vojsko pri Idriji, domačija Škratovše, nova stara hiša ter ob- cami in gankom ter letnico 1888. Območna enota Novo mesto. darsko-stanovanjski objekt (foto: A. Ščukovt, 2012) novljen objekt (foto: A. Ščukovt, 2012) Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Dušan Strgar

290 291 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Zagrad pri Škocjanu, domačija Zagrad 4, stanje hiše leta 2008 (foto: D. Strgar) Zagrad pri Škocjanu, domačija Zagrad 4, kašča pred obnovo (foto: D. Strgar)

Zagrad pri Škocjanu, domačija Zagrad 4, obnovljena zunanjščina hiše (foto: D. Strgar) Zagrad pri Škocjanu, domačija Zagrad 4, kašča po obnovi (foto: D. Strgar)

292 293 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Zatolmin, planina Laška seč, hlevi in stan (foto: A. Ščukovt, 2012)

Zagrad pri Škocjanu, domačija Zagrad 4, nekdanji hlev s podom in toplar v ozadju (foto: D. Strgar)

133 Med hlevi stoji pritličen stan pravokotnega tlorisa, EŠD: 26752 ki je pokrit s strmo dvokapno streho. Stan je bil Naselje: Zatolmin nazadnje obnovljen tik pred prvo svetovno vojno, Občina: Tolmin leta 1912. Notranjost stana je dvodelna. V prvem Ime: Zatolmin – planina Laška seč delu stoji nizko prosto stoječe ognjišče z napo in t. Področje: E i. »urom«, vretenom za kotel. V drugem prostoru Obdobje: 19., 20. stoletje je shramba za mlečne izdelke: sir, maslo in skuto. Planina Laška seč pripada pašni skupnosti Za- Obnova hlevov je obsegala sanacijo dotrajanih tolmin. Leži na tisočih metrih nadmorske višine sten, zamenjavo dotrajanih elementov strešne v okviru Triglavskega narodnega parka. Planina konstrukcije, odstranitev pločevinaste strešne kri- Laška seč je pomembna priča o načinu življenja tine in pokrivanje strehe z novo jekleno. Sledila zatolminskih kmetov od druge polovice 19. sto- sta popravilo vseh zunanjih ometov in obnova letja, ker je do danes ohranila koncept tipične lesenih delov. Stavbno pohištvo je bilo na novo tolminske planine še iz časa pred prvo svetovno prebeljeno. Na stanu je bil saniran tudi dimnik. vojno. Ker se zatolminski pašniki in senožet od Okolica vseh objektov je zaradi delovanja mete- zadnje četrtine 20. stoletja intenzivno opuščajo orne vode tlakovana z lokalnim kamnom in za- in zaraščajo, je planina pomembna tudi z vidika travljena. Naložba je bila sofinancirana v okviru ohranjanja kulturne krajine. javnega razpisa EKRP, Ukrep 323 – ohranjanje in Planina Laška seč obsega pet v breg potisnjenih hle- izboljševanje dediščine podeželja. Dela je uspešno vov: Kletnkovo, Abramčevo, Matajevo, Hrencovo opravilo podjetje GSN Kavčič Metod, s. p., iz Za- in Ivančevo štalo ter stan (mlekarnco). Vsi hlevi in tolmina. stan so zidani iz kamna. Vhodi v hleve so s čelne Andrejka Ščukovt fasade. Pokriva jih simetrična strma dvokapnica. Zatolmin, planina Laška seč, stan po celoviti obnovi (foto: A. Ščukovt, november 2012)

294 295 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49 134 Lastnika planine sta za obnovo stana in skupnega 135 EŠD: 26751 hleva pridobila sredstva na javnem razpisu EKRP, EŠD: 10985 Naselje: Zatolmin Ukrep 323 – ohranjanje in izboljševanje dediščine Naselje: Zelše Občina: Tolmin podeželja. Sanacijska dela je uspešno opravilo pod- Občina: Cerknica Ime: Zatolmin – planina Za Grmučem jetje GSN Kavčič Metod, s. p., iz Zatolmina. Ob- Ime: Zelše – arheološko območje Sv. Volbenk Področje: E segala pa so statično utrjevanje sten, zamenjavo Področje: A Obdobje: 19., 20. stoletje dotrajane strešne konstrukcije z novo, odstranitev Obdobje: prazgodovina pločevinaste kritine in pokrivanje strehe z jekleno, iz- Zatolminska planina obsega stan, nazadnje obnovljen vedbo novega dimnika na stanu, obnovo vseh lesenih V novembru 2011 je podjetje JP Komunala Cerknica, leta 1927, skupen večji oziroma daljši hlev in manjši delov ter popravilo notranjih in zunanjih ometov. d. o. o., po naročilu investitorja Občina Cerknica brez enoceličen hlev. Oba hleva sta postavljena vzdolžno Okna na stanu so nova. Okolica stana je zaradi me- kulturnovarstvenega soglasja ZVKDS, OE Ljubljana, glede na plastnice s smerjo slemena vzhod–zahod. teorne vode na novo tlakovana in zatravljena. izvedlo na območju parc. št. 419/1, 422, 423/1 in Enako je orientiran tudi stan, le da so ga zgradili na Andrejka Ščukov 426, vse k. o. Dolenja vas, meteorni kanal in s tem višji terasi in tik pod lokalno cesto. Vsi objekti na deloma poseglo na območje registrirane kulturne ded- planini so zidani iz kamna in pokriti s simetričnimi iščine Zelše – arheološko območje Sv. Volbenk, ki je v strmimi dvokapnicami. Manjši hlev, ki je bil porušen Register kulturne dediščine vpisano kot potencialno v potresih leta 1998 in leta 2004, ni bil več v uporabi. srednjeveško najdišče. Večji skupen hlev in stan, ki sta bila od potresa prav Del trase izkopanega komunalnega jarka znotraj ob- tako poškodovana, pa sta v rabi. močja registrirane kulturne dediščine sem pregledal 17. novembra 2011. Ob ogledu tega dela trase nisem našel arheoloških ostalin. Sem pa na delu nepremičnin parc. št. 419/1, 422, obe k. o. Dolenja vas, ki sta zunaj Zelše, arheološko območje Sv. Volbenk, kamnita klina iz območja registrirane arheološke dediščine, našel na temno sivega roženca (foto: M. Pergar) površini sveže zasutega jarka kamnit artefakt – klino iz temnosivega roženca in nekaj kosov poznosredn- jeveške lončenine. Na podlagi odkritih arheoloških ostalin smo izdali odločbo o arheološkem najdišču in zahtevali, naj se na delu trase, kjer so bile odkrite arheološke ostaline, ponovno odpre 20 m dolg pas in se preveri, ali gre za naključno najdbo ali pa imamo opravka z novo prazgodovinsko arheološko lokacijo. Raziskavo je spomladi 2012 izvedlo podjetje OKRA arheološka raziskovanja, Barbara Hofman, s. p. Rezul- tati raziskave so bili pozitivni, odkrita je bila prazgo- dovinska lončenina, ki jo na podlagi fakture in oblike preliminarno datiramo v čas zgodnje in srednje bro- naste dobe. Novoodkrita lokacija dopolnjuje prazgodovinsko poselitveno sliko severnega dela Cerkniškega jezera in kaže, da je bil prostor med Dolenjo vasjo pri Cerknici, Podskrajnikom in Zelšami v času bronaste dobe in- tenzivno poseljen. Na relativno majhnem območju poznamo namreč poznobronastodobno naselbino na Lopatnem hribu pri Podskrajniku (delno raziskana – neobjavljeno) ter znani prazgodovinski gradišči Cv- inger in Tržišče, ki sta nastali tudi v času pozne bron- aste dobe. Nova lokacija je zanimiva tudi zaradi lege v prostoru, saj se nahaja na ravnini v neposredni bližini ene od nekdanjih paleostrug Cerkniščice ali enega od njenih pritokov, kar nakazuje, da lahko tudi na drugih delih Cerkniškega jezera na sorodnih lokacijah pričakujemo podoben poselitveni model. Mitja Pergar Zatolmin, planina Za Grmučem, celovito obnovljen stan in hlev (foto: A. Ščukovt, avgust 2012)

296 297 Varstvo Spomenikov Poročila 49 Varstvo Spomenikov Poročila 49

Kazalo kratic ZVKDS, Center za preventivno arheologijo Maja Bricelj A – arheologija Eva Butina E – etnologija Mija Černe R – restavratorstvo Miran Erič U – urbanizem Tomaž Fabec UA – umetnostna zgodovina Maja Lavrič UR. KR. – urejanje krajine Tina Nanut T – tehnika Gašper Rutar Z – zgodovina Vesna Tratnik Nika Veršnik Tina Žerjal Seznam avtorjev Alja Žorž

ZVKDS, Območna enota Celje ZVKDS, Restavratorski center Bogdan Badovinac Zoja Bajde Danijela Brišnik Saša Dolinšek Tanja Hohnec Emina Frljak Gašparović Urška Kerbavec Špela Govže Marjana Krumpestar Sanela Hodžić Andreja Mihelčič Andrej Jazbec Matija Plevnik Ljubiša Milić Nataša Podkrižnik Anita Kavčič Klančar Martina Lesar Kikelj ZVKDS, Območna enota Kranj Ajda Mladenovič Mojca Tercelj Otorepec Minka Osojnik Eva Tršar Andlovic Nuša Saje

ZVKDS, Območna enota Ljubljana Zunanji sodelavci Mitja Pergar Matic Brenk Marija Režek Kambič Robert Erjavec Maša Kavčič ZVKDS, Območna enota Maribor Rok Klasinc Miran Ježovnik Borut Križ Mihela Kajzer Cafnik Tina Milavec Lilijana Medved Mitja Mozetič Jelka Skalicky Tina Nanut Neva Sulič Urek Mitja Pergar Suzana Vešligaj Katarina Predovnik Pavla Peterle Udovič ZVKDS, Območna enota Nova Gorica Saša Snoj Eda Belingar Benjamin Štular Marta Bensa Špela Tomažinčič Mitja Mozetič Maruša Urek Jasna Svetina Mateja Vidrajz Andrejka Ščukovt Sara Vučkovič Brane Zbačnik Klavdija Zalar

ZVKDS, Območna enota Novo mesto Marija Ana Kranjc Robert Peskar Dušan Strgar

298 299