Uradni List RS, Št

Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII 36 23. 4. 2002

DRŽAVNI ZBOR

1657. Odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja – izvedbo razpisov za pridobitev izvajalcev zgoraj nave- avtocest za leto 2002 (OdLPVA2002) denih del, kjer je to potrebno. Priprava projektne dokumentacije bo v letu 2002 pote- Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o jav- kala za naslednje avtocestne odseke (oznake pred odseki in nih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 18/2002) in etapami so povzete po NPIA, Tabela 3 – Dinamika gradnje): 172. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. – (5.1.) Maribor – Lenart, 40/93, 80/94, 3/95, 28/96, 26/97, 46/2000, 3/2001, – (6.1.) Lenart – Cogetinci, 9/2001, 13/2001 in 52/2001) je Državni zbor Republike – (7.) Beltinci – Pince, Slovenije na seji dne 2. 4. 2002 sprejel – (8.) Fram – Hajdina, – (9.3.) Slovenska Bistrica – Hajdina – obvoznica Pra- O D LO K gersko, o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest – (10.2.) Hajdina – Ptuj, za leto 2002 (OdLPVA2002) – (10.5.) Gorišnica – Ormož (navezava na obvoznico z mostom preko Drave), Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002 – (11.2.) Priključek Ljubečna, temelji na: – (22.3.) Navezava na luko Koper, – nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republi- – (24) Koper – Izola, ki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98, v nadaljnjem – (26) Jagodje – Lucija, besedilu: NPIA), – (31) Vrba – Peračica, – zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in – (32) Peračica – Podtabor, 18/2002, v nadaljnjem besedilu: ZJC), – (35) Šentvid – Koseze (vključno s potrebnimi cestni- – zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev mi navezavami), državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje – (37) Korenitka – Hrastje, avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98 in 18/2002, v nadaljnjem besedilu: ZZNSGC) in – (38) Hrastje – Kronovo in – proračunu Republike Slovenije za leto 2002 ter za- – (40) Smednik – Krška vas. konu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti Skladno z dinamiko aktivnosti pridruževanja Slovenije 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/2001). Evropski uniji je v letu 2002 predvidena tudi priprava projektne dokumentacije za mednarodne mejne prehode in njiho- 1. RAZVOJ AVTOCEST vo navezavo na avtocestni sistem. Za avtocestno povezavo 1.1. Priprava projektne dokumentacije in druge doku- Hajdina – Gruškovje je predvideno aerosnemanje, izdelava mentacije ter izvajanje aktivnosti pred gradnjo za vse avtoce- geodetskih podlog, kakor tudi izdelava strokovnih podlag za stne odseke, katerih gradnja je predvidena po letu 2002. primerjavo variant in za osnutek lokacijskega načrta. Namen teh aktivnosti je, da se za ta krak v letu 2002 pred oddajo v V letu 2002 bo potekala priprava projektne dokumen- koncesijsko gradnjo izdela potrebna projektna dokumenta- tacije in druge dokumentacije za vse avtocestne odseke iz cija in pridobijo zemljišča. nacionalnega programa, za katere še niso sprejete uredbe o lokacijskih načrtih in katerih začetek gradnje je predviden Poleg tega bo priprava projektne dokumentacije (pre- po letu 2002. veritve, idejni projekti) potekala tudi za ustrezne rešitve dodatnih cestninskih postaj po predlagani dopolnitvi cestnin- Priprava projektne dokumentacije obsega: skega sistema na avtocestah in hitrih cestah v Republiki – tehnično in strokovno preverjanje različnih variant Sloveniji. Za cestninske postaje Ivančna Gorica, Vogrsko, poteka tras v prostoru in njihovo usklajevanje med posamez- Vodice, Krtina in Lukovica bo v letu 2002 potekala tudi nimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in lastniki naprav, ob- priprava dodatne investicijske dokumentacije. Skupna oce- jektov in zemljišč, na investicijske vrednosti naštetih cestninskih postaj, povze- – izdelavo idejnih študij in idejnih projektov, ta po novelaciji študije cestninskega sistema na AC in HC v – pripravo lokacijskih načrtov, RS, znaša 1.554 mio tolarjev (cene 1. 1. 2000). Stran 3442 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu se priprava 1.2. Odkupi zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se projektne dokumentacije (izdelava projektov za razpise in bodo začeli graditi po letu 2002 projektov za izvedbo) financira iz sredstev za graditev na V letu 2002 bo možno pridobivati zemljišča in nepre- posameznih avtocestnih odsekih. mičnine na trasah avtocestnih in drugih cestnih odsekov, za Poleg odsekov, za katere še ni veljavne uredbe o loka- katere je že izdana uredba o lokacijskem načrtu ali pa je ta v cijskem načrtu, bodo v letu 2002 potekale aktivnosti pred letu 2002 predvidena in je s tem podan formalno pravni gradnjo za odseke, za katere je uredba o lokacijskem načrtu pogoj za začetek premoženjsko pravnih opravil, sama grad- že uveljavljena, vendar začetek gradnje na teh odsekih v letu nja pa v letu 2002 še ni predvidena. Dinamika odkupov 2002 še ni predviden. Gre za odseke, na katerih je bila že v nepremičnin bo prilagojena predvideni dinamiki gradnje av- letu 2001 predvidena izvedba aktivnosti pred gradnjo: tocest v naslednjih letih. – (3.2.) AC Ptujska – priključek Zrkovska, V letu 2002 je predvideno skupaj 688 mio tolarjev za – (6.2.) Cogetinci – Vučja vas, izvajanje premoženjsko pravnih opravil na opisanih odsekih, del tega pa tudi na odsekih, na katerih je bila že v letu 2001 – (10.4.) Markovci – Gorišnica in predvidena izvedba aktivnosti pred gradnjo (Markovci – Go- – (23.) Škofije – Srmin. rišnica, Gorišnica – Ormož, Obvoznica Pragersko, Cogetin- Za pripravo projektne in druge dokumentacije na vseh ci – Vučja vas in Škofije – Srmin). Začetek gradnje obvozni- navedenih odsekih je v letu 2002 predvidenih 1.211 mio ce Pragersko bo odvisen od odločitve o poteku trase avto- tolarjev. ceste Maribor – Ptuj.

1.3. Gradnja avtocest in drugih cest V spodnji preglednici so prikazane osnovne skupine odsekov, ki se izvedejo v letu 2002 in vrednosti del v tisoč tolarjih. Podrobneje so posamezna dela prikazana v opisih, ki sledijo.

Št. poglavja Skupina odsekov Dolžina v km Vrednost del v letu 2002 1.3.1. Odseki, ki bodo v letu 2002 predani v promet 15,6 10,595.090 1.3.2. Odseki, na katerih se gradnja v letu 2002 nadaljuje 79,3 35,339.053 1.3.3. Odseki, na katerih se gradnja v letu 2002 začne 10,4 6,860.750 1.3.4. Odseki, zgrajeni po letu 1994, na katerih se v letu 209,1 3,403.199 2002 izvaja zaključna dela 1.3.5. Odseki, zgrajeni pred letom 1994, na katerih se v letu – 462.500 2002 izvaja zaključna dela Skupaj 56,660.592

1.3.1. Odseki, ki bodo v letu 2002 predani v promet V letu 2002 poteka dokončanje gradnje naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA): (13) Blagovica – Šentjakob, dolžina 20,2 km (13.2) Krtina – Lukovica (CP Kompolje) (6,1 km) predvidena predaja v promet: junij 2002 Na odseku Krtina – Lukovica (CP Kompolje) se v letu 2002 nadaljuje gradnja glavne trase in ureditev vodotokov ter gradnja premostitvenih objektov. Gradi se čistilno napravo Lukovica in čelno cestninsko postajo Kompolje, vključno z ABC sistemom. V letu 2002 se nabavi tudi vozila, mehanizacijo in opremo za vzdrževanje ter zasadi obcestni prostor. (16a) Priključek Razdrto, dolžina 0,9 km predvidena predaja v promet: prva polovica leta 2002 Na cestninski postaji Razdrto se v letu 2002 dokonča vsa dela, vključno z ABC sistemom cestninjenja in opremo cestninske postaje. Cestninska postaja Razdrto bo predana prometu kot pilotski projekt samo elektronskega pobiranja cestnine z ABC. (30) Vransko – Blagovica, dolžina 16,8 km (30.1) Vransko – Trojane (8,6 km) predvidena predaja v promet: september 2002 Na etapi AC Vransko – Trojane se v letu 2002 izvaja in dokonča voziščna konstrukcija na trasi AC, dela na odvodnjavanju, dela na viaduktu Ločica, voziščna konstrukcija v predoru Jasovnik ter dela na ureditvi vodotokov. Nadaljuje in Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3443 dokonča se gradnja AC baze Vransko in dela na elektro Za predor Kastelec se v letu 2002 dokonča projektno strojni opremi v predorih Ločica in Jasovnik. V letu 2002 se dokumentacijo faze PZI ter dela na predusekih, začne pa se izvaja tudi dela na spremljavi in kontroli vodenja prometa. dela na izkopih in podgradnji. Skupno gre za 0,9 km priključka in 14,7 km štiripasov- V letu 2002 se začne izgradnjo enega viadukta in ene- nih avtocest, ki bodo v letu 2002 predane v promet. ga nadvoza. 1.3.2. Odseki, na katerih se gradnjo v letu 2002 nada- (27) Razdrto – Vipava, dolžina 15,8 km ljuje (27.2) Rebernice (10,7 km) V letu 2002 poteka nadaljevanje gradnje naslednjih Za del odseka od km 6,300 do km 11,700 se v letu odsekov in pododsekov (imenovanje in oznake so v skladu s 2002 izdeluje projektno dokumentacijo in dokonča se geo- Tabelo 3 iz NPIA): loško-geomehanske raziskave. Na istem odseku se odku- (3) Pesnica – Slivnica, dolžina 20,7 km puje zemljišča. (3.3) AC Zrkovska – priključek Pesnica (6,3 km) V letu 2002 se izvede začetna gradbena dela. V letu 2002 se nadaljuje z izdelavo projektne doku- (30) Vransko – Blagovica, dolžina 16,8 km mentacije faze PGD – PZI, pridobiva se zemljišča in nepre- mičnine ter poravna odškodnino zaradi spremembe namem- (30.2) Trojane – Blagovica (8,2 km) bnosti zemljišč. Pridobiva se tudi enotno dovoljenje za grad- predvidena predaja prometu: konec 2005 njo za traso oziroma za posamezne pododseke in objekte, V letu 2002 se izvede oddajo del in začetna gradbena skladno z dinamiko pridobivanja zemljišč in objektov. dela na celotni trasi. V letu 2002 se izvaja gradbena dela na deviacijah Za izgradnjo predora Trojane se v letu 2002 izvaja lokalnih cest skozi Vodolsko dolino in na relaciji Maribor – izkopna dela, in sicer izvajanje rudarskih del na izkopu leve Malečnik. in desne predorske cevi na vzhodu in zahodu, ter izvajanje Vsa navedena dela se bodo oddajala in izvajala z dina- notranje betonske obloge v predoru. miko, ki bo usklajena z zagotovljenimi viri v naslednjih letih. Na delu odseka Šentožbold – zahodni portal predora (6) Lenart – Beltinci, dolžina 42,3 km Trojane do viadukta Vranke pri Blagovici v letu 2002 poteka: (6.3) Vučja vas – Beltinci z rekonstrukcijo R353 – organizacija in pristop h gradnji, (14,6 km) – posek in spravilo lesne mase, predvidena predaja prometu: konec 2003 – izvajanje temeljenja na viaduktih Šentožbold in Pete- V letu 2002 se odkupi vsa zemljišča za potrebe grad- linjek ter nje. Poteka nadaljevanje del na gradnji trase štiripasovnice I. etape od priključka Murska Sobota do priključka Lipovci, – izvajanje del na varovanju izkopnega portala predora zgradi se južno zbirno cesto Murska Sobota in se jo preda v Podmilj na vzhodni in zahodni strani predora. promet. Nadaljuje se dela na mostu čez Muro in dela na Na delu odseka od viadukta Vranke pri Petelinjeku do križanju in približevanju elektro energetskih vodov. konca odseka v Blagovici bo v letu 2002 potekala: V letu 2002 se začne tudi dela na trasi štiripasovnice – organizacija in pristop h gradnji, II. etape od priključka Vučja vas do priključka Murska Sobota. – posek in spravilo lesne mase ter (22) Klanec – Ankaran, dolžina 14,6 km – začetek izvajanja temeljenja na viaduktu Blagovica. (22.1) Srmin – Socerb (10,1 km) (33) Podtabor – Naklo, dolžina 4,3 km predvidena predaja prometu: od Socerba do priključka Črni kal konec 2004, ostalo ob koncu 2005 predvidena predaja prometu: konec 2003 V letu 2002 poteka izdelava posamezne projektne do- V letu 2002 se nadaljuje dela na mostu čez Tržiško kumentacije faze PZI, odkupuje se zemljišča, zaključi se Bistrico. Izvede se podaljšanje podvozov. začetna gradbena dela. Prav tako se v letu 2002 začne zemeljska dela na trasi, Na delu trase med km 15,900 in km 19,500 se izvede razcepu in priključku Podtabor ter na deviacijah. začetna gradbena dela, začne se z izvedbo zemeljskih del V letu 2002 se izvede povezava tega avtocestnega ter del na odvodnjavanju, zidovih, deviacijah, regulacijah in odseka na Smodivec (optični kabel). prestavitvah komunalnih in energetskih vodov. (37) Bič – Trebnje – Hrastje, dolžina 21,1 km Na delu trase od km 19,500 do km 26,400 se proti etapa Bič – Korenitka, dolžina 4,8 km koncu leta začne z izvedbo pripravljalnih in začetnih gradbenih del. predvidena predaja prometu: konec 2003 Na viaduktu Črni kal se v letu 2002 dokonča projektno V letu 2002 se dokonča projektno dokumentacijo faze dokumentacijo faze PZI, dokonča se pripravljalna dela, v PGD in PZI. Potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišč, to je celoti pa se izvede zemeljska dela in dela na temeljenju. izvedba cenitev ter odkupovanje zemljišč in nepremičnin. Začne se tudi dela na zgornji in spodnji konstrukciji viadukta. Vodi se postopek za pridobitev enotnega dovoljenja za grad- V letu 2002 se začne izgradnja enega podvoza in ene- njo in dokonča se arheološke preiskave. ga nadvoza. Poteka nadaljevanje začetnih gradbenih del. Izvede se (22.2) Socerb – Klanec (4,5 km) postopek oddaje glavnih del za traso, ki se jih v letu 2002 tudi začne izvajati. predvidena predaja prometu: konec 2004 (39) Kronovo – Smednik, dolžina 9,2 km Na trasi se v letu 2002 zaključi pripravljalna in začetna gradbena dela, začne pa se izvajanje zemeljskih del, del na predvidena predaja prometu: konec 2004 odvodnjavanju, zidovih, deviacijah, regulacijah ter prestavi- V letu 2002 poteka izdelava projektne dokumentacije tvah komunalnih in energetskih vodov. faze PZI. Potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišč, to je Stran 3444 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije izvedba cenitev ter odkupovanje zemljišč in nepremičnin. (13.1) Šentjakob – Krtina Vodi se postopke za pridobitev delnih enotnih dovoljenj za (14) Zadobrova – Tomačevo gradnjo in poteka nadaljevanje arheoloških preiskav. (15) Malence – Šentjakob Izvede se postopek oddaje gradbenih del, ki se jih v letu 2002 tudi začne izvajati. (17) Čebulovica – Divača Na sosednjem odseku Smednik – Krška vas se bodo (18) Divača – Dane takoj po sprejetju uredbe o lokacijskem načrtu za ta odsek (19) Dane – Fernetiči pričeli odkupi zemljišč in postopki za oddajo gradbenih del. (20) Divača – Kozina (41) Krška vas – Obrežje, dolžina 12,3 km (21.1) Kozina – Klanec od km 6,7 do km 7,5 predvidena predaja prometu: konec 2004 (21.2) Kozina – Klanec od km 7,5 do km 11,5 V letu 2002 se dokonča projektno dokumentacijo faze (25) Izola – Jagodje PGD in PZI. Potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišč, to je (27.1) HC razcep Razdrto – km 1,3 izvedba cenitev ter odkupovanje zemljišč in nepremičnin. Vodi se postopek za pridobitev enotnega dovoljenja za grad- (27.3) HC Vipava – Podnanos (priključek Vipava) njo in dokonča se arheološka izkopavanja. (28) Vipava – Selo Dokonča se postopek oddaje začetnih gradbenih del (29) Selo – Šempeter ter glavnih gradbenih del, ki se jih v letu 2002 tudi začne (34) Naklo – Kranj izvajati. (36) Višnja gora – Bič. Rok predaje prometu v letu 2004 bo mogoče doseči, če bodo odkupi zemljišč in nepremičnin potekali v skladu s Na zgornjih odsekih se v letu 2002 skladno z možno- terminskimi plani. stmi izvede dokončne zemljiško knjižne ureditve, monitorin- ge, odpravo pomanjkljivosti ter druga dela, potrebna za do- Skupno gre za nadaljevanje gradnje 74,3 km štiripa- končanje odsekov. sovnih avtocest in 10,7 km hitrih cest. V okviru odseka Malence – Šentjakob v letu 2002 1.3.3. Odseki, na katerih se gradnjo v letu 2002 začne poteka tudi začetek del na priključku Brdo, in sicer skladno (11) Hoče – Arja vas s pogodbo o sofinanciranju izgradnje avtocestnih odsekov (11.1) Priključek Lopata (4,4 km) Malence – Šentjakob in Zadobrova – Tomačevo, sklenjeno med Mestno občino Ljubljana in DARS d.d. v letu 1996. V letu 2002 se pridobi vsa potrebna zemljišča in objek- Enotno dovoljenje za gradnjo povezovalne ceste od Dolo- te, poravna se odškodnina zaradi spremembe namembnosti mitskega odreda do priključka Brdo od km 0+00 do km zemljišč, pridobi se enotno dovoljenje za gradnjo, izvede se 0+929 je MOL pridobila v letu 2001. Za omenjeni odsek se postopek oddaje gradbenih del in podpis pogodbe. v letu 2002 izdela investicijsko dokumentacijo. Investicijska (13) Blagovica – Šentjakob, dolžina 20,2 km vrednost je ocenjena na 926,4 mio tolarjev (cene oktober (13.3) Lukovica (CP Kompolje) – Blagovica (6,0 km) 2001 z DDV). predvidena predaja prometu: konec 2003 V letu 2002 se izvaja zaključna dela na novih avtoce- V letu 2002 se izvaja gradnja premostitvenih objektov, stah in cestah (zgrajenih po letu 1994) na skupno: trase avtoceste, deviacij ter priključkov. Poteka tudi urejanje – 100,2 km štiripasovnih avtocest, vodotokov in začne se gradnja kolektorja. – 35,1 km hitrih cest, V letu 2002 se bo gradnjo začelo na 6 km nove štiripa- – 58 km dograjenih dvopasovnih avtocest v štiripasov- sovne avtoceste in 4,4 km priključka. nice, 1.3.4. Odseki, zgrajeni po letu 1994, na katerih se v – 0,9 km dvopasovnic, letu 2002 izvaja zaključna dela – 10,6 km obvoznic (Lendava, Ormož), V letu 2002 se izvede zaključna dela na naslednjih odsekih in pododsekih avtocest in drugih cest iz nacional- – 3,5 rekonstrukcij (med priključkom Sl. Bistrica – nega programa (zaključna dela na odsekih, ki so bili predani sever in obvoznico Pragersko) in prometu pred letom 1994, to je pred začetkom izvajanja – 0,8 km priključka (Sl. Bistrica – sever). nacionalnega programa izgradnje avtocest, so prikazani v 1.3.5. Zaključna dela na avtocestah, zgrajenih pred poglavju 1.3.5.) (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo letom 1994 3 iz NPIA): Na določenih avtocestnih odsekih, ki so bili predani (2) Pesnica – Šentilj prometu že pred letom 1994 (pred ustanovitvijo DARS d.d.), (3.1) AC Slivnica – priključek Ptujska se izvede zaključna in dodatna dela, ki so bila zahtevana ob (3.4) Zrkovska cesta od km 0,0 do km 0,87 izdaji lokacijskih odločb in so posledica meritev hrupa, ali pa so bila zahtevana pri tehničnih pregledih in jih zaradi potre- (3.6) Hitra cesta – 2B bnih predhodnih postopkov ni bilo mogoče zaključiti hkrati z (4) Slivnica – Fram – BDC ostalimi deli. V sredstvih, namenjenih za ta dela, so zajeta (7.5) Obvoznica Lendava tudi sredstva za dokončno premoženjsko–pravno ureditev zadev na teh avtocestnih odsekih. (9.1) Priključek Slovenska Bistrica – sever (9.2) Rekonstrukcija G1-2 od priključka Slovenska Bis- 1.3.6. Vrednost del v letu 2002 pri gradnji avtocest, ki trica do obvoznice Pragersko bodo v letu 2002 predane v promet in na katerih se gradnjo v letu 2002 nadaljuje ali začne (10.1) Obvoznica Ormož Vrednost del v letu 2002 po odsekih, ki bodo v letu (11) Hoče – Arja vas 2002 predani v promet in na katerih se gradnjo v letu 2002 (12) Arja vas – Vransko nadaljuje ali začenja, je določena v Tabeli 1. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3445

Tabela 1: Vrednost del v letu 2002 pri gradnji avtocest, ki bodo v letu 2002 predane v promet in na katerih se gradnjo v letu 2002 nadaljuje ali začenja

tevilka odseka Postavka/odsek Pododsek Plan razvoja po NPIA Tabela in vzdrevanja 3A za leto 2002

v 000 SIT 0 125 3 3.3 Pesnica - Slivnica AC Zrkovska c. - priklj. Pesnica 890.000 6 6.1 Lenart - Beltinci Vuèja vas - Beltinci z rek. R353 5.602.600 11 11.1 Hoèe - Arja vas Prikljuèek Lopata 200.000 13 13.2 Blagovica - Šentjakob Krtina - Lukovica 4.911.588 13.3 Lukovica - Blagovica 6.660.750 16a Prikljuèek Razdrto 122.000 22 22.1 Klanec - Ankaran Srmin - Socerb 4.465.379 22.2 Socerb - Klanec 3.482.971 27 27.2 Razdrto - Vipava Rebernice 1.358.110 30 30.1 Vransko - Blagovica Vransko - Trojane 5.561.502 30.2 Trojane - Blagovica 8.892.271 33 Podtabor - Naklo 3.220.000 37 Biè - Trebnje - Hrastje Biè - Korenitka 2.778.572 39 Kronovo - Smednik 1.551.375 41 Krka vas - Obreje 3.097.775

1.3.7. Odstopanje investicijskih vrednosti Investicijske vrednosti odsekov, na katerih je ugotovljena prekoračitev investicijskih vrednosti, so podane v Tabeli 2, ki prikazuje stare in nove ocene investicijskih vrednosti ter razlike med njimi. Prikazane razlike bodo v celoti pokrite z lastnimi viri. Kratko so podani tudi pomembnejši razlogi za spremembe investicijskih vrednosti.

Tabela 2: Nove investicijske vrednosti odsekov, ki so bili že navedeni v letnih planih (prikaz v tisoč tolarjih) Stran 3446 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Legenda: ki so sicer vezana na redno vzdrževanje avtocest, vendar ne DDV = vpliv uvedbe davka na dodano vrednost sodijo v osnovno dejavnost PVAC d.o.o. (npr. vzdrževanje objektov visoke gradnje ter razne opreme in ureditev za Opombe: obratovanje avtocest in cestnih baz) ali pa PVAC d.o.o. nima (1) Datum upoštevanja stalnih cen za oceno investicij- lastnih kapacitet ali naravnih virov (npr. posipni materiali). ske vrednosti, to je cene iz ustreznega planskega dokumen- Obseg rednega vzdrževanja avtocest za leto 2002 ta. Dolžina avtocest in priključkov na dan 31. 12. 2001 (2) Stara investicijska vrednost (PRV 1999) ni zajemala znaša skupno 445,663 km avtocest, od tega 334,418 km stroškov financiranja, ki so tukaj zajeti. AC in HC ter 111,245 km priključkov. (3) Ocena vpliva DDV je bila prvotno predvidena na V letu 2001 so bila za redno vzdrževanje zagotovljena celotno pogodbeno vrednost, brez upoštevanja že izvršenih sredstva v višini 3.860 mio tolarjev, za leto 2002 pa ta del. znesek znaša 4.387 mio tolarjev. (4) Zaradi prerazporeditve gradbenih del med etapami Vrednost del za izvedbo rednega vzdrževanja je dolo- je tudi ocenjeni vpliv DDV na II. etapi nekoliko nižji. čena na osnovi porabe v preteklih letih z upoštevanjem odprtja novih odsekov v letu 2002. 2. VZDRŽEVANJE in UPRAVLJANJE AVTOCEST Vrednosti posameznih del rednega vzdrževanja avtocest: 2.1. Redno vzdrževanje avtocest Cilji, naloge in obveznosti DARS, d.d. s področja re- – stroški v zvezi z delom JPVAC 3.050 mio tolarjev dnega vzdrževanja avtocest so opredeljene s predpisi o javnih cestah, predpisi o varnosti v cestnem prometu in – nabava posipnih materialov 200 mio tolarjev predpisi o varstvu okolja. – odprava lokalnih poškodb na voziščih 231 mio tolarjev Osrednja izvršilna predpisa k zakonu o javnih cestah, ki – ostali ukrepi vzdrževanja prometnih podrobneje določata naloge rednega vzdrževanja avtocest površin 226 mio tolarjev in način njihovega izvajanja, sta pravilnik o vrstah vzdrževal- nih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih Drugi stroški v zvezi z rednim vzdrževanjem avtocest cest (Uradni list RS, št. 62/98) ter uredba o preoblikovanju Ti stroški obsegajo: Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, p.o. v javno po- – pripravo strokovnih podlag predlogov ukrepov v zvezi djetje Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o. (Uradni list z vzdrževanjem zgrajenih avtocest, vodenjem prometa in RS, št. 56/96). izboljševanjem njihove prometne varnosti; S pravilnikom je redno vzdrževanje avtocest po naravi – del stroškov vzdrževanja in obratovanja površin, ob- del razdeljeno na: jektov in naprav, kjer je več uporabnikov oziroma upravljav- – vzdrževalna dela v letnem obdobju, ki obsegajo pred- cev (del površin za spremljajoče dejavnosti, ki niso razmeje- vsem pregledniško službo, čiščenje in popravila prometnih ne med funkcionalne površine izvajalcev spremljajočih de- površin, vzdrževanje, popravila in zamenjava poškodovane javnosti in del površin na MMP Karavanke, ki jih soupravljajo opreme, ureditev in naprav, vzdrževanje in označevanje tal- carina, mejna policija in DARS d.d.); nih oznak, košnja trave in vzdrževanje druge vegetacije, – stroški električne energije po odjemnih mestih, zgra- ukrepi intervencijskih skupin za posredovanje ob prometnih jenih za potrebe avtocest, ki so evidentirana na DARS d.d. nesrečah in druga dela kot investitorja; ter – stroške nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. – na vzdrževalna dela v zimskem obdobju, ki obsegajo Navedeni stroški so predvideni v višini: postavitev dodatne prometne signalizacije, obvestilnih tabel in snežnih kolov za izvajanje zimske službe, postavitev pali- – za strokovne in svetovalne storitve na sad za varovanje pred snežnimi zameti in preprečevanje in področju zgrajenih AC 160 mio tolarjev odpravljanje poledice ter odstranjevanje snega s prometnih – za vzdrževanje dela površin za površin avtocest. V stroške zimske službe je vključena tudi nabava posipnih materialov za preprečevanje poledice. spremljajoče dejavnosti 110 mio tolarjev – za električno energijo 200 mio tolarjev V zimskem obdobju so vse avtoceste in hitre ceste ter priključki nanje v prvem prednostnem razredu, kar pomeni, – za del vzdrževanja MMP Karavanke 60 mio tolarjev da se zagotavlja njihova trajna prevoznost; ob močnem sne- – za stroške nadomestila za uporabo ženju pa mora biti trajno zagotovljena prevoznost vsaj enega stavbnih zemljišč 150 mio tolarjev voznega pasu teh cest in vsaj dovoz k večjim parkiriščem ob njih. Število delavcev, ki skrbi za izvajanje zimske službe, je 2.2. Obnavljanje avtocest določeno glede na primerljive službe v razvitih zahodnih Nadaljevalo se bo z intenzivnejšim obnavljanjem vo- državah. zišč, objektov in opreme avtocest, ki so v slabem stanju Redno vzdrževanje avtocest opravlja javno podjetje Po- zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo vzdrževanje v prete- djetje za vzdrževanje avtocest d.o.o., ki je bilo z že omenje- klosti. Zaradi tega bodo potrebne zapore odsekov avtocest no uredbo ustanovljeno za izvajanje te gospodarske javne v obnavljanju, s tem, da se bodo vsa večja obnovitvena dela službe. Ta uredba med drugim določa, da se s pogodbo za izvedla izven turistične sezone, razen obnovitev objektov, ki redno vzdrževanje avtocest lahko določi, da izvajalec redne- jih ni možno prekiniti. ga vzdrževanja avtocest lahko posamezna dela odda podiz- Razpoložljiva sredstva za obnove ne zadoščajo za izvajalcu in da se mora oddaja teh del opraviti po predpisih o vedbo vseh potrebnih obnov, zato bodo prioritetno obnov- javnih naročilih. ljeni najbolj dotrajani odseki. Obnovitvena dela na najstarejši S pogodbo, ki jo DARS d.d. sklene s PVAC d.o.o. za avtocesti Ljubljana – Postojna se bodo izjemoma izvajala redno vzdrževanje avtocest, se določijo tista dela in nabave, istočasno na več mestih. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3447

Vrednost obnov vozišč, objektov in opreme v letu 2002 – organiziranje pobiranja cestnine, znaša 2.140 mio tolarjev in obsega naslednja večja dela: – pobiranje nadomestil za površine za spremljajoče dejavnosti, – obnova vozišč (AC Maribor – Vransko: – strokovne naloge v zvezi s povečanjem prilivov iz odseki 36, 38, 39; AC Ljubljana – naslova upravljanja z avtocestami (optimizacija cestninskega Razdrto: odseki 55, 654, 54, 56) 1.080 mio tolarjev sistema, trženje obcestnega prostora ipd.), – obnova objektov (viadukt Dramlje 160 mio tolarjev, manjši objekti, – strokovne naloge v zvezi z optimizacijo vzdrževalnih predor Karavanke 200 mio tolarjev) 472 mio tolarjev del s ciljem zmanjševanja stroškov, – obnova opreme in signalizacije 499 mio tolarjev – nadzor nad stanjem avtocest, – ostalo (monitoringi, projekti) 89 mio tolarjev – zagotavljanje pogojev za varno vožnjo, skladno z veljavnimi predpisi, Že v letu 2002 se bo izvedel tudi del postopkov izbire – stroški, vezani na delo zaposlenih v DARS d.d. ter najugodnejših ponudnikov za obnove vozišč in objektov iz strokovnih in nadzornih organov družbe in stroški odnosov z sredstev prihodnjega leta in to v višini do 600 mio tolarjev. javnostmi. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih naročil je omogočiti izvedbo dela obnovitvenih del v pomladanskem Z izjemo stroškov pobiranja cestnin se vsi navedeni obdobju naslednjega leta, to je še v času pred začetkom stroški pretežno nanašajo na stroške v zvezi z izgradnjo turistične sezone. novih avtocest, v manjši meri pa izhajajo iz nalog vzdrževanja in upravljanja avtocest. 2.3. Naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest Za izvedbo del pobiranja cestnine DARS, d.d. sklene Za zagotavljanje enake stopnje opremljenosti in varstva pogodbo s Podjetjem za vzdrževanje avtocest d.o.o. okolja pred vplivi cest je potrebno stare avtoceste opremiti s Za stroške pobiranja cestnine je namenjenih 2.652 sodobno elektrostrojno opremo, mehanizacijo za vzdrževa- mio tolarjev: nje in s protihrupnimi ograjami. Za te naložbe bo v letu 2002 zagotovljenih 1.547 mio tolarjev. Dejanske potrebe bistve- – stroški neposrednega pobiranja no presegajo možnosti njihovega financiranja iz prilivov ce- cestnine 2.500 mio tolarjev stnine oziroma razporeditve teh prilivov po vseh predpisanih – stroški vzdrževanja programske in namenih njihove porabe. strojne opreme ter nadzora in razvoja V letu 2002 bodo opravljena naslednja dela in nabave: cestninskega sistema 152 mio tolarjev

– nabava nove mehanizacije in opreme Stroški neposrednega pobiranja cestnine so ocenjeni za nadomestitev dotrajane mehanizacije kot najnižji možni za izvedbo te dejavnosti. in opreme za vzdrževanje 275 mio tolarjev – izgradnja protihrupnih ograj 3. DRUGE DRŽAVNE CESTE V OKVIRU AVTOCE- (na območjih Vodice, Brezovica) 140 mio tolarjev STNEGA PROGRAMA – nabava “ABC” elektronskih tablic* 150 mio tolarjev V okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest se – preureditev cestninskih postaj za nadaljuje izgradnja nekaterih državnih cest, ki omogočajo zagotovitev večje pretočnosti 135 mio tolarjev boljše navezovanje širših urbanih območij na V. in X. kori- – nadgradnja sistema ABC 120 mio tolarjev dor. – nabava sistema video nadzora na V letu 2002 se izvaja dela na naslednjih odsekih držav- cestninskih postajah 10 mio tolarjev nih cest (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz – ostale naložbe: NPIA): – projektna dokumentacija za naložbe 76 mio tolarjev (1.1) Maribor: Levi breg – oprema na počivališčih 20 mio tolarjev Izvede se odkup zemljišč po dokončni odmeri in vpis v – oprema za prenos podatkov za zemljiško knjigo. primorsko in štajersko avtocesto 320 mio tolarjev (1.2) Maribor: most – Erjavčeva – požarna varnost v predorih 28 mio tolarjev Zaključi se odkupe zemljišč in objektov. Poteka prido- – optični kabel na AC Malence – Bič 90 mio tolarjev bitev dokončnega dovoljenja za gradnjo zahodne obvozni- – informacijski kioski 20 mio tolarjev ce. V letu 2002 se zaključi vsa dela na tem odseku. – odkupi zemljišč, zasaditev 53 mio tolarjev (1.3) Maribor: Erjavčeva – Proleterskih brigad – vremenske postaje (Verd, Devina, Mlake, Šentjakob) 50 mio tolarjev Sklene se sporazum o financiranju izgradnje (podpisni- – svetlobni obvestilni panoji na AC 60 mio tolarjev ki: MO Maribor, Ministrstvo za promet, DARS d.d., Elektro Maribor in Telekom). Poteka pridobitev upravnih soglasij in * Strošek nabave dodatno potrebnih ABC elektronskih dovoljenj, izvaja se odkupe zemljišč in objektov ter rušitev tablic bo v vrednosti do 250 mio tolarjev krit iz sredstev odkupljenih objektov. Izvede se plačilo spremembe namem- sofinancerskega deleža uporabnikov (v letu 2001 je bilo bnosti zemljišč in izvede se razpisni postopek za oddajo del povprečno mesečno prodano 2.250 ABC tablic). za gradnjo. Ob koncu leta se začne z gradnjo Dravograjske ceste. 2.4. Upravljanje avtocest in pobiranje cestnine (1.4) Maribor: Proleterskih brigad – Streliška Za naloge s področja upravljanja avtocest se nameni Izvaja se odkupe zemljišč in objektov, izvede se pripra- 4.041 mio tolarjev. Skladno z zakonom o javnih cestah in va razpisa za projektiranje, opravi se izbor izvajalca in izdela zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se opra- se projektna dokumentacija. vijo naslednje naloge: (2) Celje Magistrala S: rekonstrukcija Mariborske ceste – strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in uprav- Na III. etapi se izvede odkup zemljišč in objektov ter ne naloge, ki so povezane z vzdrževanjem in varovanjem začne gradbena dela. Na IV. etapi se izvede parcelacijo in avtocest, odkup zemljišč, izdela in potrdi se investicijsko dokumenta- Stran 3448 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije cijo, pridobi se enotno dovoljenje za gradnjo in izvede razpis (4.2) Slavček – Tomos za izvajalca gradbenih del. Nadaljuje in zaključi se izdelava projektno-tehnične do- (3.1) Želodnik – Vodice: Obvoznica Mengeš kumentacije PGD-PZI. Izvede se odkup zemljišč. Izdeluje se idejni projekt in lokacijski načrt, v nadaljeva- (5.1) Obvoznica Novo mesto: Muhaber – Bučna vas nju pa se bo izdelovala projektna dokumentacija nivoja Izvede se odkup zemljišč po dokončni odmeri. PGD-PZI. (5.2) Obvoznica Novo mesto: Bučna vas – Ločna (3.3) Želodnik – Vodice: (brez odseka Obvoznica Men- Odpravi se vse pomanjkljivosti ugotovljene na tehnič- geš – Preserje) nem pregledu. Dokonča se vsa gradbena dela in izvede se Izdeluje se idejni projekt in lokacijski načrt. dokončno premoženjsko pravno ureditev. (4.1) Šmarje – Dragonja (III. pas) (6) Mele – Šratovci – Radenci Izvede se dograditev pasu za počasni promet od km Zaključi se odkup zemljišč po dokončni odmeri. 6,4 do km 7,0 ter dokončna ureditev premoženjsko pravnih Vrednost gornjih del po posameznih cestnih odsekih zadev. prikazuje Tabela 3.

Tabela 3: Vrednost del na drugih državnih cestah v okviru avtocestnega programa v letu 2002

Odsek Pododsek Vrednost del v letu 2002 v tisoè tolarjih Maribor 1.1. Levi breg 500 1.2. Most - Erjavèeva 507.614 1.3. Erjavèeva - Proletarskih brigad 210.000 1.4. Proleterskih brigad - Streliška 70.000 Celje Magistrala S 2. Rekonstrukcija mariborske ceste 797.816 elodnik - Vodice 3.1. Obvoznica Mengeš 35.000 3.3. elodnik - Vodice (brez obv. Mengeš - Presarje) 30.000 Koper - Šmarje - Dragonja 4.1. Šmarje - Dragonja (III.pas) 131.161 4.2. Slavèek - Tomos 59.074 Obvoznica Novo mesto 5.1. Muhaber - Buèna vas 20.000 5.2. Buèna vas - Loèna 48.000 Mele - Šratovci - Radenci Mele - Šratovci - Radenci 4.000 Skupaj obvozne ceste 1.913.165 Rehabilitacije 57.720 Skupaj DC 1.970.885

Postavka rehabilitacije iz Tabele 3 je namenjena za preplastitve in popravila tistih državnih cest, na katerih je povečan tovorni promet zaradi izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest. Te ceste so obvozne ceste za V. koridor v času intenzivne gradnje in planiranih zapor ter v primeru prometnih nesreč in višje sile. V letu 2002 se predvidena sredstva nameni za nujna dela in obveznosti iz leta 2001. Rehabilitacije se izvede po seznamu Ministrstva za promet.

4. PROGRAM UKREPOV NA ŽELEZNICAH V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA V obdobju 1998–2001 je bilo v nacionalnem programu izgradnje avtocest predvideno, da se del sredstev “ben- cinskega tolarja” nameni za urejanje cestno železniških pre- hodov na železniških progah, ki predstavljajo V. prometni koridor na območju Republike Slovenije. Ker v omenjenem obdobju tem ukrepom še niso bila namenjena vsa po nacionalnem programu predvidena sredstva, se financiranje teh ukrepov nadaljuje tudi v letu 2002. Za ta namen je v letu 2002 predvidenih 150 mio tolarjev. Plan ukrepov v letu 2002 je prikazan v spodnji preglednici. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3449

Predvidena dela Vrednost del v letu 2002 (delež DARS) mio SIT Izvedba navezovalne ceste Ješenca z ukinitvijo nivojskega križanja na žel. progi Zidani most-Šentilj in opornega zidu 9 Izgradnja servisne ceste ob žel. progi na odseku Laško-Celje 11 Razširitev in poglobitev podvoza, Debro 1 71 Izgradnja ceste pod obstoječim mostom v Tremarjih 50 Obnova NPr v km 558+015, ureditev cestišča, kabelske kanalizacije in progovnega kabliranja na žel. progi Zidani most – Maribor 9 Skupaj 150

5. STROŠKI ZA PRIPRAVO INVESTICIJ IN NADZOR kovnih in svetovalnih storitev v zvezi z graditvijo avtocest in IZVAJANJA (“INŽENIRJI”) drugih cest, predvidenih v nacionalnem programu izgradnje V letu 2002 predstavlja delo “Inženirjev” organizacijo in avtocest, ki so potekle konec leta 1999. Z aneksi so bile nadzor nad 43 velikimi investicijami na področju avtocest in podaljšane pogodbe že v preteklih letih za dokončanje preostalih cest. Poleg tega se izvajajo dela na 12 investicijah na vzetih in nedokončanih del po pogodbah z izbranimi izvajalci odsekih državnih cest v sklopu avtocestnega programa. V za izvajanje teh storitev na avtocestnih odsekih, katerih pri- letu 2002 strokovne ekipe “Inženirjev” nadaljujejo organiza- prava ali gradnja se je pričela do konca leta 1999 in jih je cijo in nadzor nad predhodnimi deli in pripravo projektne skladno z zakonom o obligacijskih razmerjih izbrani izvajalec dokumentacije na 20 odsekih avtocest, katerih gradnja je dolžan dokončati. predvidena po letu 2002. Za vsa tista dela, ki se do konca leta 1999 še niso Za opravljanje del “Inženirjev” so v letu 2002 predvide- pričela, kot tudi za avtocestne in cestne odseke, oziroma na finančna sredstva v višini 2.200 mio tolarjev. etape, katerih gradnja se je pričela v letih 2000 in 2001 Delež stroškov “Inženirjev” v letu 2002 predstavlja 2,6% oziroma se bo pričela v letu 2002 in kasneje, pa se strokov- od celotne vrednosti del določenih s planom razvoja in vzdr- ne in svetovalne storitve oddajo po postopku oddaje javnih ževanja avtocest za leto 2002. naročil. Dela Inženirjev zajemajo predvsem naslednje naloge: – pridobivanje vseh upravnih dovoljenj, študij in tehnič- 6. FINANCIRANJE PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVA- ne dokumentacije za pridobitev lokacijske dokumentacije in NJA AVTOCEST, PROGRAMA RAZVOJA OSTALIH CEST dela za naročanje lokacijskih načrtov, IN PROGRAMA UKREPOV NA ŽELEZNICAH – izvajanje nadzora izvedbe gradnje (trasa AC z objekti, 6.1. Sredstva na osnovi zakona o zagotovitvi namen- deviacije, regulacije, nadomestni objekti, elektrovodi, plino- skih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacional- vodi in druge komunalne naprave), nem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji – skrb za odpravo pomanjkljivosti zgrajenih objektov in Osnovni vir za financiranje nacionalnega programa iz- napak v garancijski dobi, gradnje avtocest v Republiki Sloveniji so sredstva, ki se – priprava in razvijanje vseh vrst tehnoloških postop- zagotavljajo na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sred- kov, potrebnih za gradnjo in vzdrževanje AC, stev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem – pridobivanje tehnične dokumentacije PGD, PZI za programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ZZSNGC, vse objekte in strokovno svetovanje (objekti, mostovi, via- Uradni list RS, št. 57/98 in 18/2002). Nacionalni program dukti, podvozi, nadvozi), izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2002 predvi- – vodenje postopkov pri pridobivanju zemljišč in reše- deva iz tega naslova priliv v višini 63.778,8 mio tolarjev. V vanje druge pravne problematike, proračunu Republike Slovenije za leto 2002 je priliv iz tega – vodenje postopkov za vse razpise, kalkulacije in pre- vira določen v višini 33.500 mio tolarjev. verjanje ponudbenih cen in vrednosti vseh ponujenih del Zmanjšan priliv namenskih sredstev (bencinski tolar) (vodenje razpisnih postopkov, priprava presoje in vrednote- vpliva na finančno konstrukcijo in spreminja razmerje med nje prispelih ponudb, pregled cen in priloženih analiz v fazi temeljnimi viri programa in s tem zmanjšan obseg graditve javnega razpisa in sestavljanje ustreznih poročil komisiji za avtocest v primerjavi s predvidenim obsegom del v NPIA. oddajo del, izdelava poročil o izvedenih razpisnih postopkih, 6.2. Cestnine in najemnine priprava pogodb in aneksov), Vezano na sklepe Odbora DZ za infrastrukturo in okolje – računalniška obdelava podatkov in podpora strokov- z dne 17. 6. 1999 je bila v maju 2001 zaključena izdelava nim službam, študije preveritve obstoječega cestninskega sistema z izde- – odnosi z javnostmi in pridobivanje strokovne literatu- lavo predlogov nadaljnje optimizacije sistema tako, da bi bil re, vzpostavljen enotnejši in pravičnejši sistem cestninjenja za – pridobivanje celotne tehnične dokumentacije in izva- vse uporabnike avtocest. S študijo je bil predlagan t.i. sin- janje nadzora nad gradnjo predorov, tezni scenarij, ki je temeljil na ekonomski presoji upraviče- – tehnična kontrola projektne dokumentacije in stro- nosti dograjevanja cestninskega sistema v obdobju 20 let. V kovnih rešitev, strokovnem usklajevanju predlaganih rešitev je bilo zaključe- – razreševanje celovite ekološke problematike v zvezi z no, da tako dolgo obdobje implicitno vgrajuje predpostavko, izgradnjo AC, da v tem obdobju ne bodo doseženi cilji, ki so v evropskem – storitve posameznih strokovnjakov in tehnične ek- prostoru zastavljeni na področju razvoja tehnologije elek- spertize. tronskega cestninjenja v prometnem toku. Gre za sistem, ki DARS d.d. ima z organizacijami, ki opravljajo delo “In- bo omogočal pravično cestninjenje vseh uporabnikov ce- ženirjev”, sklenjene dolgoročne pogodbe za izvajanje stro- stninskih cest po dejansko prevoženih razdaljah. Zato se je Stran 3450 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

izdelal predlog t.i. faznega dograjevanja cestninskega sistema, ki upošteva obdobje 2002–2004 in znotraj katerega bo s posebno študijo preverjena možnost in upravičenost vzpo- stavitve operativnega sistema cestninjenja v prometnem toku do leta 2008. Predlagane rešitve, ki so v postopku za obravnavo v pristojnem delovnem telesu Državnega zbora, predvidevajo dograjevanje cestninskega sistema z naslednjimi cestninskimi postajami z začetkom njihovega obratovanja najkasneje v letu 2005: gorenjski krak (koridor 1) DCP Vodice primorski krak (koridor 3) SCP Razdrto (sistem ABC) vipavski krak (koridor 5) DCP Vogrsko dolenjski krak (koridor 6) DCP Ivančna Gorica ČCP in SCP Drnovo štajerski krak (koridor 7) DCP Krtina in DCP Lukovica ČCP Kompolje in SCP Blagovica

V letu 2002 bodo za gornje cestninske postaje izdela- Drugi prilivi v letu 2002 so ocenjeni na 170 mio tolar- ne ustrezne podlage za njihovo umestitev v prostor, upošte- jev. vajoč pri tem, da je potrebno preveriti možnost normativne 6.3. Posojila poenostavitve tega postopka. V letu 2002 bodo črpani v skupnem znesku 6.2.1. Prilivi iz cestnin 29.348,253.116 tolarjev naslednji krediti iz že sklenjenih Od 21. 4. 2000 znaša višina cestnine za prvi, najnižji kreditnih pogodb: cestninski razred 9,9184 tolarjev za kilometer popolne avtoceste, razmerja med cestninskimi razredi pa znašajo 1: 1,5: A) Krediti mednarodnih finančnih institucij in tuji krediti 2,75: 4. Od 31. 12. 2001 se pobira cestnina za 270,1 km kredit Evropske investicijske avtocest, skupna dolžina avtocest in hitrih cest, s katerimi banke – EIB II 12.622,441.200 tolarjev, DARS, d.d. upravlja in jih vzdržuje, pa znaša 445,663 km kredit Evropske investicijske cest in 111,245 km priključkov. banke – EIB III 6.489,562.667 tolarjev, Za leto 2002 je ocenjeno, da bo pobrana cestnina kredit Evropske investicijske znašala 22.480 mio tolarjev. banke – EIB IV 4.265,821.891 tolarjev, Za uresničitev navedene višine pobrane cestnine mo- kredit Autovie Venete S.p.A. – rajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: AUV 702,332.258 tolarjev, – nominalno povišanje cestnine s 1. 1. 2002 za 2,7% B) Tuji finančni krediti ter njena uskladitev z gibanjem tečaja evra sredi leta 2002; tuji finančni krediti (predvideni) 2.268,095.100 tolarjev, – pričakovana 1,5% povprečna rast prometa v letu C) Domači krediti 2002 glede na leto 2001; kredit Konzorcija slovenskih – predaja AC odseka Šentjakob – Blagovica (2. etapa, bank – KB VI 3.000,000.000 tolarjev. ki vključuje CP Kompolje) v promet dne 30.6.2002 in istega dne pričetek pobiranja cestnine na CP Kompolje za celoten Pri vseh izračunih je upoštevan tečaj 1 USD = 247,8 SIT. zgrajen odsek (1. in 2. etapa) v dolžini 14,2 km; Za mednarodne in domače finančne kredite so že pod- – predaja AC odseka Vransko – Blagovica (1. etapa v pisane kreditne pogodbe. dolžini 8,6 km) v promet dne 15.9.2002 in istega dne V letu 2002 bo DARS d.d. za financiranje gradnje pričetek pobiranja cestnine za ta odsek; avtocestnih odsekov sklenil novo kreditno pogodbo, za – nespremenjeno razmerje med cestninskimi kategori- katero je Državni zbor Republike Slovenije že sprejel za- jami, ki znaša 1:1,5:2,75:4; kon o soglasju in zakon o poroštvu. Pred podpisom po- – nespremenjeni obstoječi popusti, brez razširitve kori- godbe, bo Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru ščenja le teh s strani uporabnikov AC. Republike Slovenije poslala v obravnavo in sprejem pose- 6.2.2. Prilivi iz povračil za spremljajoče dejavnosti ob ben zakon o poroštvu RS za obveznosti iz tujega finan- avtocestah čnega kredita navedenega v točki B) prvega odstavka V letu 2002 bo iz naslova povračil za obstoječe površi- tega podpoglavja. ne za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah skupno realizi- V letu 2002 bo DARS d.d. nadaljeval postopke za najetje ranih 330 mio tolarjev prihodkov. novega kredita Evropske investicijske banke (EIB VI) v višini V obratovanju bodo naslednje večje površine za sprem- 76,5 mio USD, ki je namenjen za financiranje odseka AC Bič – ljajoče dejavnosti ob avtocestah: Fernetiči, Lopata, Postoj- Trebnje – Hrastje (etapa Bič – Korenitka) in odsek AC Kronovo na, Lom, Tepanje, Voklo, Jesenice, Barje, Slivnica, Dobre- – Smednik. Zaradi uskladitve zneska plačila obveznosti iz inve- nje, Podsmreka in Kozina. sticijskih kreditov s prilivi iz cestnin se je že v letu 2001 začel 6.2.3. Drugi prilivi postopek za spremembo kreditnih pogojev po kreditni pogodbi Po določilih pogodbe o rednem vzdrževanju avtocest s Konzorcijem bank za kredit v višini 135 mio USD v tolarski in hitrih cest med DARS, d.d. in izvajalcem Podjetjem za protivrednosti, ki je bil najet na osnovi zakona o poroštvu Repu- vzdrževanje avtocest, je slednje dolžno prilive iz naslova blike Slovenije (ZPDA96 – Uradni list RS, št. 17/96), in sicer storitev tretjim osebam (npr. cestne zapore za druge izvajal- tako, da se 10% vrednosti glavnice odplača v letih 2002– ce idr.) sproti evidentirati, mesečno poročati o realizaciji in 2007 in preostanek v letih 2008–2011. V tem času se obresti jih nakazati na račun DARS, d.d. plačujejo v skladu s kreditno pogodbo. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3451

6.4. Oblikovan vir iz preteklih let Na omrežju avtocest, ki so pod prometom, je potrebno Navedeni vir je bil oblikovan skladno z zakonom o v maksimalni meri prilagajati dela povečanim prometnim to- kovom. Postopki pridobitve potrebne tehnične dokumenta- družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji iz naslova pobrane cije in dovoljenj za nekatere obnove so se v preteklosti cestnine. zavlekli in se je tako dejanska obnova nekaterih objektov Knjigovodsko se oblikovani viri izkazujejo na kontu sku- zavlekla iz tekočega v prihodnje leto, nekatere obnove pa so pine 987 – del cestnine za investicijsko vzdrževanje in del bile tako obsežne, da so potekale več let (npr. obnova cestnine za naložbe v avtoceste. Sprotna poraba za investi- viadukta Vrhole), saj je potrebno obnovo zaradi nizkih tem- cijsko vzdrževanje in obnovo se prikazuje in knjiži na kontih peratur v zimskem času prekiniti. skupine 31. Razlika med oblikovanimi viri in porabo se izka- Tako so v letu 2002 predvidena obnovitvena dela, ki že v razliki med tema dvema skupinama kontov. Tako je se bodo skladno s sklenjenimi večletnimi pogodbami in saldo konec leta 2000 kot razlika iz preteklih let znašal tehničnimi možnostmi v tem letu izvajala. Za te večletne 1.340,3 mio tolarjev, ki se namenja za izvajanje del v letih pogodbe se, skladno s 15. členom zakona o javnih naroči- 2002 in 2003. Tako oblikovana sredstva zagotavljajo izvaja- lih, za vsako leto posebej zagotavlja sredstva iz vnaprej nje del po že sklenjenih dolgoročnih oziroma večletnih po- oblikovanih neproračunskih virov to je iz vsakoletne pobrane godbah, predvidenih v vsakoletnih planih razvoja in vzdrže- cestnine. Tako so namenjena sredstva za izvajanje teh po- vanja avtocest. godb v letu 2002 v višini 462,3 mio tolarjev.

7. PRIMERJAVA OBSEGA LETNEGA PLANA RAZVO- JA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA LETO 2002 Z OBSE- GOM PREDVIDENIM V NACIONALNEM PROGRAMU IZ- GRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 2002 Tabela 4 v nadaljevanju prikazuje primerjavo predvidenega obsega virov in porabe sredstev v veljavnem nacionalnem programu za leto 2002 z obsegom predvidenim v planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002.

Tabela 4: Primerjava plana 2002 z nacionalnim programom izgradnje avtocest za leto 2002

Rebalans nacionalnega Letni plan 2002 % od RNP programa v 000 SIT v mio USD v 000 SIT v mio USD 1. VIRI 1.1. Bencinski tolar 63.778.764 257,38 33.500.000 135,19 52,5 1.2. Cestnine in povraèila 38.726.184 156,28 22.980.000 92,74 59,3 1.3. Krediti 67.446.204 272,18 29.348.253 118,44 43,5 1.4. Drugi viri 678.972 2,74 669.000 2,70 98,5 1.5. Oblikovan vir iz preteklih let - - 462.297 1,87 VIRI SKUPAJ 170.630.124 688,58 86.959.550 350,93 51,0

2. PORABA 2.1. Graditev avtocest 117.286.218 473,31 60.809.507 245,40 51,8 2.2. Graditev ostalih cest v okviru avtocestnega programa 0 0 1.970.885 7,95 - 2.3. Ukrepi na eleznicah v okviru avtocestnega programa 0 0 150.000 0,61 - 2.4. Avansi 2.5. Stroški financiranja 18.902.184 76,28 3.034.901 12,25 16,1 Graditev skupaj 136.188.402 549,59 65.965.293 266,20 48,4 2.6. Upravljanje in vzdrevanje avtocest 8.749.818 35,31 8.427.561 34,01 96,3 2.7. Obveznosti iz investicij 25.689.426 103,67 12.565.747 50,71 48,9 PORABA SKUPAJ 170.627.646 688,57 86.958.601 350,92 51,0

RAZLIKA MED VIRI IN PORABO 2.478 0,01 949 0,00 1 USD = 247,8 SIT Stran 3452 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Z rebalansom nacionalnega programa je določena posebnega sektorja v financiranje izgradnje, upravljanja in raba za leto 2002 v višini 170.627,646 mio tolarjev. V vzdrževanja avtocest, možnosti hitrejše gradnje avtocest letnem planu razvoja za leto 2002 je na strani virov zagotov- ter na to vezanih statusnih sprememb subjektov na podro- ljeno 86.959,550 mio tolarjev, temu je prilagojena tudi rea- čju organizacije in izvajanja gradnje, upravljanja in vzdrže- lizacija v letu 2002. Predvidena realizacija pokriva 51,1% vanja avtocest. Pripravi se strokovne podlage za novi reba- realizacije predvidene z nacionalnim programom. lans nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. 8. PROUČEVANJE MOŽNOSTI UDELEŽBE PRIVAT- DARS d.d. bo v letu 2002 pospešila v letu 2001 zače- NEGA KAPITALA PRI GRADNJI IN UPRAVLJANJU AVTO- te aktivnosti za zagotovitev možnosti novih prilivov iz naslova CEST TER ZAGOTAVLJANJA DRUGIH VIROV IZ NASLOVA dejavnosti upravljanja zgrajenih avtocest, zlasti na naslednjih DEJAVNOSTI UPRAVLJANJA področjih: V skladu z usmeritvami glede proučevanja možnosti – trženje informacijskih tabel in multimedijskih kioskov udeležbe privatnega kapitala, ki so bile podane v Planu (predvsem na površinah za spremljajoče dejavnosti ob avto- razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001, je bil na cestah); Ministrstvu za promet julija 2001 imenovan projektni svet – trženje kabelskih povezav in druge opreme za pre- za področje privatnih sovlaganj v izgradnjo in vzdrževanje nos podatkov za zunanje uporabnike; avtocest v Republiki Sloveniji. Na osnovi sklepov Vlade – proučevanje možnih dodatnih dejavnosti DARS, d.d. Republike Slovenije se proučuje možnosti vključevanja za- (trgovina, gostinstvo in drugo).

9. REKAPITULACIJA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVA- NJA V LETU 2002 v 000 SIT VIRI bencinski tolar 33.500.000 cestnine in najemnine 22.980.000 posojila mednarodnih finanènih institucij 24.080.158 EIB II 12.622.441 EIB III 6.489.563 EIB IV 4.265.822 AUV 702.332 tuji finanèni krediti 2.268.095 TFK 2.268.095 domaèi finanèni krediti 3.000.000 KB VI 3.000.000 novi finanèni krediti 0 drugi viri 669.000 oblikovan vir iz preteklih let 462.297

SKUPAJ VIRI 86.959.550

PORABA

priprava projektne dokumentacije za odseke po l. 2002 1.211.155 odkupi zemljiè in nepremiènin za odseke po l. 2002 687.760 gradnja avtocest 52.794.893 nadaljevanje gradnje in dokonèanje avtocestnih odsekov 45.934.143 prièetek gradnje novih avtocestnih odsekov 6.860.750 stroki financiranja 3.034.901 zakljuèna dela na avtocestah, zgrajenih po letu 1994 3.403.199 zakljuèna dela na avtocestah, zgrajenih pred letom 1994 462.500 dela Inenirja 2.200.000 potrjevanje kvalitete 50.000 upravljanje in stroki pobiranja cestnin 4.040.561 redno vzdrevanje avtocest 4.237.000 nadomestilo za uporabo stavbnih zemljiè 150.000 obnavljanje avtocest 2.140.000 nalobe v osnovna sredstva obstojeèih avtocest 1.547.000 graditev dravnih cest v sklopu avtocestnega programa 1.970.885 ukrepi na eleznicah v sklopu avtocestnega programa 150.000 obveznosti iz investicijskih kreditov 8.878.747 redne obresti 6.578.204 odplaèilo glavnice 2.300.543 SKUPAJ PORABA 86.958.601

RAZLIKA MED VIRI IN PORABO 949

Št. 321-10/89-2/514 Ljubljana, dne 2. aprila 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3453

MINISTRSTVA

1658. Odredba o sprejemu splošnega dela 1659. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kapla gozdnogospodarske enote Zali log

O D R E D B O O D R E D B O o sprejemu splošnega dela o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kapla gozdnogospodarske enote Zali log

1. člen 1. člen Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kapla, št. 12-15/99 z dne 11. 9. gozdnogospodarske enote Zali log, št. 03-10/96 z dne 2000, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območ- 28. 12. 2001, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, na enota Maribor, za obdobje od 1. 1. 1999 do 31. 12. Območna enota Kranj, za obdobje od 1. 1. 1996 do 31. 12. 2008. 2005. Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kapla na ravneh celotne gozdnogospodarske enote, enote Zali log na ravneh celotne gozdnogospodarske eno- gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te odred- te, gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te be. odredbe.

2. člen 2. člen Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Kapla je izdelan v treh izvodih za 2849,71 spodarske enote Zali log je izdelan v treh izvodih za 5728,16 hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodarskem območju hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodarskem območju Maribor, v Občini Podvelka, oziroma v katastrskih občinah Kranj, v Občini Železniki, oziroma v katastrskih občinah Spodnja Kapla, Zgornji Vurmat in Ožbalt. Danje, Sorica, Leskovica, Davča in Zali log.

3. člen 3. člen Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega na- Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega na- črta gozdnogospodarske enote Kapla je na vpogled na se- črta gozdnogospodarske enote Zali log je na vpogled na dežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Mari- sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Kranj, bor, Tyrševa 15, Maribor, na sedežu Zavoda za gozdove Cesta Staneta Žagarja 27b, Kranj, na sedežu Zavoda za Slovenije, Krajevne enote Podvelka, Podvelka 1, Podvelka, gozdove Slovenije, Krajevne enote Železniki, Trnje 7, Želez- in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Re- niki, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano publike Slovenije, Dunajska 58, Ljubljana, kjer se hrani tudi Republike Slovenije, Dunajska 58, Ljubljana, kjer se hrani dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja splošnega tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja splo- dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske šnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodar- enote Kapla. ske enote Zali log.

4. člen 4. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 322-01-12-5/00 Št. 322-01-3/10-99 Ljubljana, dne 19. marca 2002. Ljubljana, dne 19. marca 2002.

Minister Minister za kmetijstvo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gozdarstvo in prehrano mag. Franc But l. r. mag. Franc But l. r. Stran 3454 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1660. Odredba o sprejemu splošnega dela 1661. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Goriško gozdnogospodarske enote Bistra-Borovnica

O D R E D B O O D R E D B O o sprejemu splošnega dela o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Goriško gozdnogospodarske enote Bistra-Borovnica

1. člen 1. člen Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Goriško, št. 14-01/95 z dne gozdnogospodarske enote Bistra-Borovnica, št. 04-84/96 5. 12. 2001, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, z dne 28. 12. 2001, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Območna enota Sežana, za obdobje od 1. 1. 1995 do Slovenije, Območna enota Ljubljana, za obdobje od 1. 1. 31. 12. 2004. Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem 1996 do 31. 12. 2005. delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem enote Goriško na ravneh celotne gozdnogospodarske eno- delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske te, gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te enote Bistra-Borovnica na ravneh celotne gozdnogospodar- odredbe. ske enote, gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te odredbe. 2. člen Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- 2. člen spodarske enote Goriško je izdelan v treh izvodih za Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- 5045,55 hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodarskem spodarske enote Bistra-Borovnica je izdelan v treh izvodih območju Kraško, v občinah Miren–Kostanjevica in Nova za 4504,72 hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodar- Gorica, oziroma v katastrskih občinah Nova vas, Sela na skem območju Ljubljana, v občinah Vrhnika in Borovnica, Krasu, Vojščica, Lipa, Temnica, Kostanjevica na Krasu, Opa- oziroma v katastrskih občinah Verd, Borovnica, Breg in Za- tje selo, Miren, Vrtoče, Renče, Gradišče, Dornberk in Bra- bočevo. nik. 3. člen 3. člen Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega na- Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega na- črta gozdnogospodarske enote Bistra-Borovnica je na vpo- črta gozdnogospodarske enote Goriško je na vpogled na gled na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Se- enote Ljubljana, Tržaška 2, Ljubljana, na sedežu Zavoda za žana, Partizanska 49, Sežana, na sedežu Zavoda za gozdo- gozdove Slovenije, Krajevne enote Vrhnika, Vrtnarija 11, ve Slovenije, Krajevne enote Sežana, Partizanska 49, Seža- Vrhnika, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prena, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano hrano Republike Slovenije, Dunajska 58, Ljubljana, kjer se Republike Slovenije, Dunajska 58, Ljubljana, kjer se hrani hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja splo- splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- šnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Goriško. spodarske enote Bistra-Borovnica.

4. člen 4. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 322-01-14-5/00 Št. 322-01-4/27-99 Ljubljana, dne 19. marca 2002. Ljubljana, dne 19. marca 2002.

Minister Minister za kmetijstvo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gozdarstvo in prehrano mag. Franc But l. r. mag. Franc But l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3455

1662. Odredba o sprejemu splošnega dela 1663. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Ravensko gozdnogospodarske enote Velika gora

Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US in gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US in 56/99-ZON) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 56/99-ZON) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano O D R E D B O o sprejemu splošnega dela O D R E D B O gozdnogospodarskega načrta o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarske enote Ravensko gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Velika gora 1. člen Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta 1. člen gozdnogospodarske enote Ravensko, št. 13-06/97 z dne 26. 2. 2001, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta Območna enota Murska Sobota, za obdobje od 1. 1. 1997 gozdnogospodarske enote Velika gora, št. 06-17/97 z dne do 31. 12. 2006. 30. 1. 2002, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem Območna enota Kočevje, za obdobje od 1. 1. 1997 do delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske 31. 12. 2006. enote Ravensko na ravneh celotne gozdnogospodarske enote, gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem odredbe. delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Velika gora na ravneh celotne gozdnogospodarske 2. člen enote, gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- odredbe. spodarske enote Ravensko je izdelan v treh izvodih za 3614,85 hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodarskem 2. člen območju Murska Sobota, v občinah Murska Sobota, Morav- ske Toplice, Puconci, Tišina, Cankova in Beltinci, oziroma v Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- katastrskih občinah Zenkovci, Beznovci, Topolovci, Canko- spodarske enote Velika gora je izdelan v treh izvodih za va, Skakovci, Strukovci, Puževci, Lemerje, Brezovci, Preda- 3250,62 hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodarskem novci, Gorica, Puconci, Ivanci, Mlajtinci, Lukačevci, Raki- območju Kočevje, v Občini Ribnica, oziroma v katastrskih čan, Murska Sobota, Noršinci, Martjanci, Nemčavci, Marki- šavci, Polana, Černelavci, Veščica, Kupšinci, Vanča vas, občinah Zamostec, Jurjevica, Ribnica, Prigorica, Dane, Do- Rankovci, Borejci, Krajna, Gederovci, Sodišinci, Murski Pet- lenja vas in Rakitnica. rovci, Petajnci, Tišina, Tropovci, Gradišče, Murski Črnci, Satahovci, Krog, Bakovci, Gančani, Lipa, Beltinci, Bratonci, 3. člen Lipovci, Dokležovje, Ižakovci in Melinci. Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega na- črta gozdnogospodarske enote Velika gora je na vpogled na 3. člen sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ko- Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega na- črta gozdnogospodarske enote Ravensko je na vpogled na čevje, Rožna ul. 39, Kočevje, na sedežu Zavoda za gozdo- sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Mur- ve Slovenije, Krajevne enote Ribnica, Šeškova 14, Ribnica, ska Sobota, Arhitekta Novaka 17, Murska Sobota, na sede- in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Re- žu Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Murska publike Slovenije, Dunajska 58, Ljubljana, kjer se hrani tudi Sobota, Arhitekta Novaka 17, Murska Sobota, in na Mini- dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja splošnega strstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slo- venije, Dunajska 58, Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumen- dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske tacija v zvezi s postopkom sprejemanja splošnega dela goz- enote Velika gora. dnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Ra- vensko. 4. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v 4. člen Uradnem listu Republike Slovenije. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-01-6/18-98 Št. 322-01-13-4/00 Ljubljana, dne 19. marca 2002. Ljubljana, dne 19. marca 2002. Minister Minister za kmetijstvo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gozdarstvo in prehrano mag. Franc But l. r. mag. Franc But l. r. Stran 3456 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1664. Odredba o sprejemu splošnega dela 1665. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Trnovo gozdnogospodarske enote Ljutomer

Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US in gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US in 56/99-ZON) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in 56/99-ZON) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prehrano O D R E D B O O D R E D B O o sprejemu splošnega dela o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Ljutomer gozdnogospodarske enote Trnovo 1. člen 1. člen Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta Sprejme se splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Ljutomer, št. 13-05/96 z dne gozdnogospodarske enote Trnovo, št. 14-05/95 z dne 25. 9. 2000, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota, za obdobje od 1. 1. 1996 7. 12. 2001, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, do 31. 12. 2005. Območna enota Sežana, za obdobje od 1. 1. 1995 do Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem 31. 12. 2004. delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske Cilji, usmeritve in ukrepi, ki so določeni v splošnem enote Ljutomer na ravneh celotne gozdnogospodarske eno- delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske te, gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te enote Trnovo na ravneh celotne gozdnogospodarske enote, odredbe. gospodarskih razredov in odsekov, so sestavni del te odred- 2. člen be. Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Ljutomer je izdelan v treh izvodih za 2. člen 4294,85 hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodarskem Splošni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogo- območju Murska Sobota, v občinah Križevci, Ljutomer, Raz- spodarske enote Trnovo je izdelan v treh izvodih za 5266,62 križje, Sveti Jurij in Veržej, oziroma v katastrskih občinah Vučja vas, Bučečovci, Stara Nova vas, Bunčani, Veržej, hektarjev gozdov, ki ležijo v gozdnogospodarskem območju Iljaševci, Križevci, Grlava, Krištanci, Krapje, Mota, Cven, Kraško, v Občini Ilirska Bistrica, oziroma v katastrskih obči- Babinci, Noršinci, Lukavci, Ključarovci, Boreci, Logarovci, nah Kilovče, Ratečevo brdo, Knežak, Bač, Koritnice, Šem- Precetinci, Kuršinci, Berkovci, Bolehnečici, Bučkovci, Dra- bije, Mereče, Podstenje, Topolc, Trnovo, Ilirska Bistrica, kovci, Moravci, Godemarci, Radoslavci, Branoslavci, Ceza- Jasen, Vrbovo, Jablanica, Trpčane in Podgraje. njevci, Ljutomer, Kamenščak, Stara cesta, Desnjak, Mekot- njak, Radomerje, Gresovščak, Plešivica, Ilovci, Slamnjak, 3. člen Rinčetova graba, Nunska graba, Presika, Stročja vas, Pri- stava, Globoka, Veščica, Razkrižje, Šafarsko, Gibina in Za- Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega nasadi. črta gozdnogospodarske enote Trnovo je na vpogled na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Se- 3. člen žana, Partizanska 49, Sežana, na sedežu Zavoda za gozdo- Po en izvod splošnega dela gozdnogospodarskega nave Slovenije, Krajevne enote Ilirska Bistrica, Vilharjeva 4, črta gozdnogospodarske enote Ljutomer je na vpogled na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Mur- Ilirska Bistrica, in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in ska Sobota, Arhitekta Novaka 17, Murska Sobota, na sede- prehrano Republike Slovenije, Dunajska 58, Ljubljana, kjer žu Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Radenci, se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejema- Prešernova 11, Ljutomer, in na Ministrstvu za kmetijstvo, nja splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdno- gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 58, gospodarske enote Trnovo. Ljubljana, kjer se hrani tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja splošnega dela gozdnogospodarskega na- 4. člen črta gozdnogospodarske enote Ljutomer. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v 4. člen Uradnem listu Republike Slovenije. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-01-14-6/00 Ljubljana, dne 19. marca 2002. Št. 322-01-13-3/00 Ljubljana, dne 19. marca 2002. Minister Minister za kmetijstvo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gozdarstvo in prehrano mag. Franc But l. r. mag. Franc But l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3457

1666. Odredba o posebnih taksah na področju Višina posebne takse za inšpekcijski pregled uvoženih zdravstvenega varstva rastlin rastlin, za katere je obvezno spremljanje zdravstvenega stanja pri končnem uporabniku v skladu s predpisom, ki ureja Na podlagi petega odstavka 58. člena zakona o zdrav- postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škod- stvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja ljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorova- minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nih predmetov, se poveča za 200% posebne takse, določe- ne v 6. oziroma 7. točki prvega odstavka tega člena. O D R E D B O Višina posebne takse za inšpekcijski pregled semena o posebnih taksah na področju zdravstvenega in čebulic se poveča za 100% posebne takse, določene v varstva rastlin 1. do 5. točki prvega odstavka tega člena. Za inšpekcijski pregled in izdajo fitosanitarnega spriče- 1. člen vala za ponovni izvoz pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in S to odredbo se določa višina posebnih taks za inšpek- nadzorovanih predmetov se posebna taksa ne plača, če je cijske preglede pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nad- bil za pošiljko ob uvozu že opravljen inšpekcijski pregled in zorovanih predmetov, za katere je v skladu s fitosanitarnimi plačana posebna taksa v skladu s tem členom, pod pogo- predpisi, obvezen inšpekcijski pregled. jem, da pošiljka na območju Republike Slovenije ni bila 2. člen skladiščena več kot 14 dni. Višina posebnih taks se določa v točkah in je odvisna Za inšpekcijski pregled in izdajo fitosanitarnega spriče- od vrste in količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzoro- vala za izvoz ali ponovni izvoz pošiljk rastlin, rastlinskih proiz- vanih predmetov. Vrednost točke se usklajuje v skladu s vodov in nadzorovanih predmetov, ki so bile pretovorjene iz predpisi, ki urejajo upravne takse. ladje v skladišče ali silos in zanje v skladu s fitosanitarnimi predpisi ob uvozu ni bil obvezen inšpekcijski pregled, se pri 3. člen izvozu ali ponovnem izvozu plača posebna taksa v skladu s Za uvoz, tranzit in pretovor, izdajo fitosanitarnega spri- 1. do 5. točko prvega odstavka tega člena glede na vrsto čevala pri izvozu ali ponovnem izvozu in izdajo spričevala o izvozne pošiljke. zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču se za poši- Za inšpekcijski pregled lončnic se plača posebna tak- ljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predme- sa, določena v 1. do 5. točki prvega odstavka tega člena. tov poleg upravne takse za vlogo in odločbo oziroma spriče- valo, v skladu s predpisi, ki urejajo upravne takse, plača še Višina posebne takse za inšpekcijski pregled pošiljk posebna taksa za inšpekcijski pregled po tej odredbi: rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se opravi ob nedeljah, državnih praznikih, ponoči ali izven 1. Za vagonske, kamionske in kontejnerske pošiljke uradnega delovnega časa, se poveča za 100%. a) do 10 ton 133 točk b) za vsako nadaljnjo začeto tono 13 točk 4. člen 2. Za ladijske pošiljke V primeru zmotnega naročila pregleda ali nepravoča- a) za vsako začeto tono 1,67 točke sne priprave pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzo- vendar za vsako posamezno pošiljko najmanj 167 točk rovanih predmetov za inšpekcijski pregled mora naročnik 3. Za poštne pošiljke 27 točk plačati posebno takso v vrednosti 200 točk za vsako začeto 4. Za potniške pošiljke uro inšpektorjevega čakanja. V primeru zmotnega naročila a) do 100 kg 27 točk pregleda je naročnik poleg te takse dolžan plačati še stro- b) za vsakih nadaljnjih začetih 10 kg ške prevoza inšpektorja. (do 500 kg) 1,67 točke 5. Za letalske pošiljke 5. člen a) do 10 kg 27 točk Posebne takse iz 3. člena te odredbe se nakazuje v b) za vsakih nadaljnjih začetih 10 kg 1,67 točke proračun Republike Slovenije v skladu s predpisom, ki ureja račune ter način vplačevanja in razporejanja javnofinančnih 6. Za pošiljke vseh vrst sadik, trsov in podlag prihodkov. a) do 1.000 kom 133 točk Na zahtevo taksnega zavezanca se lahko dovoli, da se b) za vsakih nadaljnjih 3.000 kom 13 točk vse takse, katerih obveznost za plačilo je nastala v določe- 7. Za pošiljke cepičev, sadik jagod, nem mesecu, plačajo do 20. dne v mesecu, ki sledi mese- sadik vrtnin, neukoreninjenih potaknjencev cu, v katerem so nastale taksne obveznosti. in sejančkov okrasnih rastlin a) do 10.000 kom 133 točk 6. člen b) za vsakih nadaljnjih 10.000 kom 13 točk Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 8. Za pošiljke lesa listu Republike Slovenije. a) do 10 kubičnih metrov 133 točk b) za vsak nadaljnji začeti kubični meter 1,67 točke Št. 327-01-20/2002 Višina posebne takse za inšpekcijski pregled zbirnih Ljubljana, dne 8. aprila 2002. pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov se poveča za 50% posebne takse, določene v 1. do mag. Franc But l. r. 8. točki prvega odstavka tega člena, če je pošiljka sestavlje- Minister na iz več kot treh različnih vrst rastlin, rastlinskih proizvodov za kmetijstvo, ali nadzorovanih predmetov. gozdarstvo in prehrano Stran 3458 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1667. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in – delovodje, ki so odgovorni za izvajanje varstva rastlin, preverjanju znanja iz fitomedicine – drugi izvajalci ukrepov zdravstvenega varstva rastlin; 5. tržni pridelovalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki Na podlagi četrtega odstavka 5. člena in drugega oddaje svoje pridelke v promet. stavka 9. člena zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano II. VRSTE USPOSABLJANJ

P R A V I L N I K 3. člen o strokovnem usposabljanju in preverjanju (usposabljanje predavateljev fitomedicine in odgovornih znanja iz fitomedicine oseb) Usposabljanje predavateljev fitomedicine in odgovornih oseb organizira izvajalec usposabljanja iz 5. člena tega I. SPLOŠNO pravilnika. Osnovno usposabljanje predavateljev fitomedicine in 1. člen odgovornih oseb sestavljata tečaj in ustni izpit. Tečaj traja (vsebina pravilnika) najmanj 35 šolskih ur. Ta pravilnik določa: Na usposabljanje za predavatelja fitomedicine se lahko – način usposabljanja in opravljanja izpita iz fitomedici- prijavi le kandidat, ki ima najmanj VII. stopnjo izobrazbe ne za predavatelje za usposabljanje prodajalcev fitofarma- kmetijskega univerzitetnega programa rastlinske smeri in cevtskih sredstev ter izvajalcev varstva rastlin (v nadaljnjem najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja zdravstvenega besedilu: predavatelji fitomedicine) in za odgovorne osebe varstva rastlin. za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljnjem bese- Na usposabljanje za odgovorno osebo se lahko prijavi dilu: odgovorne osebe); le kandidat, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe za odgo- – način usposabljanja in opravljanja preverjanja znanja vorne osebe v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih iz fitomedicine za delavce, ki izdajajo fitofarmacevtska sred- morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe za promet s stva (v nadaljnjem besedilu: prodajalci fitofarmacevtskih sred- fitofarmacevtskimi sredstvi. stev) in za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin (v nadalj- Izpit iz fitomedicine (v nadaljnjem besedilu: izpit) kandi- njem besedilu: izvajalci varstva rastlin); dat opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje izvajalec – vsebino usposabljanj iz fitomedicine; usposabljanja. Po uspešno opravljenem izpitu kandidat prej- – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposablja- me potrdilo z veljavnostjo treh let. nja iz fitomedicine; Predavatelju fitomedicine se potrdilo podaljša za tri – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predavatelji, ki izva- leta, če se pred potekom njegove veljavnosti udeleži tečaja jajo usposabljanje za predavatelje fitomedicine in odgovorne iz drugega odstavka tega člena oziroma drugega odstavka osebe (v nadaljnjem besedilu: predavatelji); 4. člena tega pravilnika in enodnevnega obnovitvenega te- – druge zadeve, ki se nanašajo na usposabljanje iz čaja o vsebinah iz 8. člena tega pravilnika ter hkrati predloži fitomedicine. dokazila o predavanjih na najmanj treh tečajih v obdobju teh treh let. Iz opravičljivih razlogov (npr. porodniški dopust, 2. člen služenje vojaškega roka, več kot tridesetdnevni bolniški sta- (pomen izrazov) lež) se lahko predavatelj udeleži enodnevnega obnovitvene- Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo: ga tečaja iz vsebin iz 8. člena tega pravilnika v enem letu po 1. usposabljanje je program osnovnega in nadaljnjega poteku veljavnosti potrdila. usposabljanja iz fitomedicine za osebe, ki pri svojem delu Odgovorni osebi se veljavnost potrdila podaljša za tri ravnajo s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: leta, če se pred potekom njegove veljavnosti udeleži eno- FFS) oziroma se usposabljajo za predavatelja fitomedicine; dnevnega obnovitvenega tečaja o vsebinah iz 8. člena tega 2. odgovorna oseba je delavec, ki za pravno ali fizično pravilnika. Iz opravičljivih razlogov (npr. porodniški dopust, osebo opravlja promet s FFS; služenje vojaškega roka, več kot tridesetdnevni bolniški sta- 3. prodajalec FFS je delavec, ki izdaja FFS in je v lež) se lahko odgovorna oseba udeleži enodnevnega obno- delovnem razmerju pri pravni ali fizični osebi, ki opravlja vitvenega tečaja o vsebinah iz 8. člena tega pravilnika v promet s FFS; enem letu po poteku veljavnosti potrdila. 4. izvajalci varstva rastlin so osebe, ki pri svojem delu Če predavatelj fitomedicine oziroma odgovorna oseba neposredno ravnajo s FFS, in sicer so to lahko: zamudi rok za podaljšanje veljavnosti potrdila iz šestega – tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali, odstavka tega člena oziroma iz prejšnjega odstavka se mora – tržni pridelovalci okrasnih rastlin in sadilnega mate- ponovno udeležiti osnovnega usposabljanja iz drugega od- riala, stavka tega člena. – delavci, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetij- skih površinah (železniški objekti, letališča, avtoceste ipd.), 4. člen – delavci, ki izvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in dera- (usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin) tizacijo z namenom varstva rastlin in rastlinskih proizvodov, Usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva ras- – delavci, ki dodelujejo in razkužujejo semenski in sa- tlin organizira izvajalec usposabljanja iz 5. člena tega pravil- dilni material, nika. – delavci pooblaščenih organizacij za redno pregledo- Osnovno usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev vanje naprav za nanašanje FFS, varstva rastlin sestavljata tečaj in pisno preverjanje znanja iz – uporabniki naprav za nanašanje FFS, ki za druge fitomedicine (v nadaljnjem besedilu: preverjanje znanja). Te- izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin, ki so lahko čaj traja najmanj 20 šolskih ur za prodajalce FFS oziroma gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posa- 15 šolskih ur za izvajalce varstva rastlin. Udeležba na tečaju mezniki in izvajalci medsosedske pomoči pri nanašanju FFS, za prodajalce FFS in izvajalce varstva rastlin je obvezna. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3459

Na usposabljanje za prodajalce FFS se lahko prijavi le – imajo najmanj VII. stopnjo izobrazbe kmetijskega uni- kandidat, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe za prodajalca verzitetnega programa rastlinske smeri, FFS v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo – predložijo dokazilo o sodelovanju pri izvedbi najmanj izpolnjevati pravne in fizične osebe za promet s fitofarma- treh tečajev o usposabljanju v treh letih, cevtskimi sredstvi. Prodajalcem FFS se veljavnost potrdila podaljša za tri – imajo opravljen izpit ter veljavno potrdilo za predava- leta, če se pred potekom njegove veljavnosti udeleži eno- telja fitomedicine. dnevnega obnovitvenega tečaja o vsebinah iz 8. člena tega pravilnika. Iz opravičljivih razlogov (npr. porodniški dopust, 7. člen služenje vojaškega roka, več kot tridesetdnevni bolniški sta- (pooblaščeni izvajalci usposabljanja) lež) se lahko prodajalec FFS udeleži enodnevnega obnovi- Vlogo s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev iz tvenega tečaja o vsebinah iz 8. člena tega pravilnika v enem 5. člena tega pravilnika izvajalec usposabljanja vloži na upra- letu po poteku veljavnosti potrdila. vo. Izvajalec usposabljanja se prijavi za izvajanje usposablja- Izvajalcem varstva rastlin se veljavnost potrdila podaljša nja za posamezno skupino tečajnikov, več skupin ali vseh za tri leta, če se pred potekom njegove veljavnosti udeleži skupin izvajalcev varstva rastlin iz 4. točke 2. člena tega enodnevnega obnovitvenega tečaja o vsebinah iz 8. člena pravilnika. tega pravilnika ali najmanj enega predavanja s področja Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenuje zdravstvenega varstva rastlin, ki ga organizira izvajalec uspo- strokovno skupino za permanentno usposabljanje s podro- sabljanja iz 5. člena tega pravilnika. čja varstva rastlin (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupi- Če prodajalec FFS oziroma izvajalec varstva rastlin zana). mudi rok za podaljšanje veljavnosti potrdila iz četrtega od- Uprava v sodelovanju s člani strokovne skupine pregle- stavka tega člena oziroma iz prejšnjega odstavka, se mora da prispele prijave iz prvega odstavka tega člena in potrdi ponovno udeležiti osnovnega usposabljanja iz drugega od- njihovo ustreznost. stavka tega člena. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odloč- bo pooblasti izvajalce usposabljanja, ki izpolnjujejo pogoje iz 5. in 6. člena tega pravilnika, direktor uprave pa z njimi III. IZVAJALCI USPOSABLJANJA sklene pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja. Predavatelj ne more izvajati usposabljanja samo za de- 5. člen lavce organizacije, v kateri je zaposlen. (pogoji za izvajalce usposabljanja) Nadaljnja usposabljanja lahko organizirajo izvajalci Izvajalci usposabljanja predavateljev fitomedicine, od- usposabljanja v skladu z določbami tega pravilnika. govornih oseb, prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin (v nadaljnjem besedilu: izvajalci usposabljanja) so poobla- ščene organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: IV. POTEK USPOSABLJANJA 1. zagotovijo predavatelje, ki izpolnjujejo pogoje iz 8. člen 6. člena tega pravilnika, (vsebina usposabljanja) 2. so registrirane za dejavnost izobraževanja, Vsebina osnovnega oziroma nadaljnjega usposabljanja 3. zagotovijo ustrezne tehnične in učne pripomočke za obsega teoretični oziroma praktični del. izvedbo usposabljanja, Vsebina osnovnega usposabljanja obsega znanja o: 4. zagotovijo ustrezne prostore in opremo za teoretič- – zdravstvenem varstvu rastlin, no in praktično izvedbo usposabljanja, – FFS in varnem ravnanju z njimi, 5. zagotovijo gradivo iz 10. člena tega pravilnika, – postopkih priprave in nanašanja FFS ter ravnanju z 6. zagotovijo seznam izpitnih vprašanj za preverjanje napravami za nanašanje FFS, znanja iz fitomedicine, glede na strokovne vsebine, – integriranem varstvu rastlin, – predpisih s področja FFS. 7. predložijo druge informacije, ki zagotavljajo kakovo- Vsebina nadaljnjega usposabljanja obsega: stno izvedbo usposabljanja, – obnovitev znanj iz osnovnega usposabljanja, 8. razpišejo najmanj eno usposabljanje letno. – novosti in specialistična znanja s področja zdravstvenega varstva rastlin, FFS, varstva pri delu, zakonodaje in 6. člen drugih področij, pomembnih za posamezno skupino sluša- (pogoji za predavatelje in predavatelje fitomedicine) teljev. Predavatelji morajo biti strokovnjaki iz fitomedicine in Uprava s strokovno skupino določi število ur, podro- jih imenuje Uprava Republike Slovenije za varstvo rastlin in bnejši program, obvezne vsebine usposabljanja predavate- semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) ter izpolnjujejo ljev fitomedicine, odgovornih oseb, prodajalcev FFS in izva- naslednje pogoje: jalcev varstva rastlin, ki so usklajene z njihovimi deli in nalo- – imajo najmanj VIII. stopnjo izobrazbe ustreznega uni- gami ter v skladu z določbami tega pravilnika, način poteka verzitetnega programa; ustreznost programa določi uprava, usposabljanja, najvišjo dovoljeno ceno usposabljanja na ude- leženca in ceno podaljšanja v skladu z namenom usposab- – imajo priporočila oziroma poročila o izvedbi podo- ljanja. bnih usposabljanj, – so objavljali strokovne vsebine s področja fitomedici- 9. člen ne v zadnjih petih letih, (gradivo za usposabljanja) – podpišejo soglasje o sodelovanju v programu uspo- Uprava v sodelovanju s strokovno skupino za vsebine iz sabljanja. prejšnjega člena določi enotno gradivo za usposabljanje Predavatelji fitomedicine morajo izpolnjevati naslednje predavateljev, odgovornih oseb, prodajalcev FFS in izvajal- pogoje: cev varstva rastlin. Stran 3460 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

10. člen Izvajalec usposabljanja ugotovi ali kandidat izpolnjuje (obveščanje) pogoje za pristop k preverjanju znanja v skladu s 4. členom Izvajalec usposabljanja mora obvestiti zainteresirano tega pravilnika. javnost o organiziranih usposabljanjih. Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k Najmanj 30 dni pred vsako izvedbo osnovnega in na- preverjanju znanja, za katerega se je prijavil, se šteje, da ga daljnjega usposabljanja mora izvajalec predhodno obvestiti ni opravil. Od primera do primera o opravičenosti razloga upravo o času in kraju usposabljanja, imenih predavateljev, presoja izvajalec usposabljanja. stopnji usposabljanja in ceni usposabljanja na posamezne- Če kandidat preverjanja znanja, o vsebinah iz 8. člena ga tečajnika. tega pravilnika, ni opravil v rokih iz prvega odstavka tega člena, ga lahko proti plačilu opravlja znova. 11. člen Pisno preverjanje znanja o vsebinah iz 8. člena tega (prijava na usposabljanje) pravilnika opravijo prodajalci FFS ter izvajalci varstva rastlin pri izvajalcu usposabljanja, pri katerem so opravili osnovno Kandidati se za osnovno usposabljanje iz fitomedicine usposabljanje. ter izpit oziroma preverjanje znanja prijavijo pri pooblašče- nem izvajalcu usposabljanja. 14. člen Kandidat za predavatelja fitomedicine, odgovorno osebo, prodajalca FFS oziroma izvajalca varstva rastlin se prijavi (potrdila o opravljenem izpitu oziroma preverjanju znanja) s prijavnico, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika, Predavatelji fitomedicine, odgovorne osebe, prodajalci ter ji priloži zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz FFS in izvajalci varstva rastlin prejmejo po uspešno opravlje- 3. oziroma 4. člena tega pravilnika. nem izpitu oziroma preverjanju znanja potrdilo. Če je prijava na usposabljanje iz prejšnjega odstavka Odgovorne osebe iz četrtega odstavka 3. člena tega nepopolna, jo mora kandidat v roku 7 dni od dne, ko je pravilnika, ki nimajo ustrezne kmetijske izobrazbe, prejmejo izvajalec usposabljanja od njega to zahteval, dopolniti, sicer po uspešno opravljenem izpitu potrdilo, v katerega se vpiše se šteje, da prijave ni bilo. zaznamek, da velja to potrdilo samo za zastopstvo brez fizične prodaje FFS. Izvajalci varstva rastlin, ki imajo najmanj V. stopnjo izo- 12. člen brazbe kmetijstva – rastlinske smeri, lahko pridobijo pri izva- (izpit za predavatelje fitomedicine in odgovorne osebe) jalcih usposabljanja potrdilo brez opravljanja osnovnega Po zaključenem tečaju za predavatelje fitomedicine in usposabljanja na podlagi pisne prošnje, dokazila o izobrazbi odgovorne osebe se razpišejo najmanj trije izpitni roki. Prvi in dokazila o plačani pristojbini. izpitni rok mora biti razpisan najpozneje 60 dni po zaključe- Potrdilo velja 3 leta od njegove izdaje in se podaljša, če nem tečaju. Če v tekočem letu osnovno usposabljanje ni kandidat izpolnjuje pogoje iz 3. oziroma 4. člena tega pravil- organizirano, se izpitni rok za udeležence že izvedenih teča- nika. jev razpiše najmanj enkrat letno oziroma po potrebi. Način Potrdilo ima obliko izkaznice, ki je določena v prilogi 2, pristopa k izpitu določi izvajalec usposabljanja. ki je sestavni del tega pravilnika. Izvajalec usposabljanja ugotovi, ali kandidat izpolnjuje Uprava založi in razdeli izvajalcem usposabljanja potrdi- pogoje za pristop k izpitu v skladu s 3. členom tega pravilni- la iz prejšnjega odstavka. ka. Potrdilo izda izvajalec osnovnega usposabljanja, pri ka- Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k terem je udeleženec opravljal izpit oziroma preverjanje zna- opravljanju izpita, za katerega se je prijavil, se šteje, da ga ni nja. Kandidat lahko veljavnost potrdila podaljša pri katerem- opravil. Od primera do primera o opravičenosti razloga pre- koli izvajalcu usposabljanja, ki je pooblaščen za izvajanje soja izvajalec usposabljanja. usposabljanj enake stopnje. Izpit se opravlja ustno, iz vsebin iz 8. člena tega pravil- Potrdilo, ki je bilo izdano za višjo stopnjo usposabljanja nika. se šteje za potrdilo, ki je bilo izdano za nižjo stopnjo uspo- Izvajalec usposabljanja, ki organizira izpit, imenuje iz- sabljanja. Stopnje usposabljanja od višje proti nižji si sledijo pitno komisijo. v naslednjem vrstnem redu: usposabljanje za predavatelje Člane izpitne komisije se imenuje za vsak izpitni rok fitomedicine, usposabljanje za odgovorne osebe, usposab- posebej izmed predavateljev, ki so predavali na usposablja- ljanje za prodajalce FFS, usposabljanje za izvajalce varstva nju. Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. rastlin. Vsak član komisije preverja znanje z različnih področij. Izid izpita se ocenjuje kot »opravil« ali »ni opravil«. Če 15. člen kandidat ustnega izpita ni opravil v treh rokih, ga lahko (evidence o opravljenih izpitih in preverjanjih znanja) opravlja znova proti plačilu. Evidence o opravljenih izpitih ter preverjanjih znanja Pri opravljanju izpita mora izpitna komisija voditi zapi- vodijo izvajalci usposabljanja. snik. Zapisnik mora vsebovati najmanj podatke iz drugega Opravljeni izpiti oziroma preverjanja znanja se vpišejo v odstavka 15. člena tega pravilnika. evidenco o opravljenih izpitih oziroma preverjanjih znanja, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika ter vsebuje 13. člen zaporedno številko, ime in priimek kandidata, datum in kraj (pisno preverjanje znanja za prodajalce FFS in izvajalce rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter varstva rastlin) občino, stopnjo in vrsto izobrazbe, datum in kraj zaključka Po zaključenem osnovnem usposabljanju se razpišejo šolanja, številko izdanega potrdila, vrsto tečaja, datum oprav- najmanj trije roki pisnega preverjanja znanja. Prvi rok mora ljanja izpita oziroma preverjanja znanja, rezultat izpita oziro- biti razpisan najpozneje 30 dni po zaključenem osnovnem ma preverjanja znanja, številka potrdila, datum vpisa v sez- usposabljanju. Če v tekočem letu osnovno usposabljanje ni nam ter ime, priimek in podpis vpisnika podatkov. Evidenca organizirano, se rok za udeležence že izvedenih tečajev se lahko vodi tudi v elektronski obliki, ki mora vsebovati razpiše najmanj enkrat letno oziroma po potrebi. Način pri- enake podatke kot evidenca o opravljenih izpitih oziroma stopa k preverjanju znanja določi izvajalec usposabljanja. preverjanjih znanja. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3461

Izvajalec usposabljanja mora upravi sproti posredovati ma opravljanjem del in nalog v zvezi z neposrednim ravna- podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka. njem s FFS. Izvajalec usposabljanja mora voditi evidenco o tečajni- kih tudi za nadaljnja usposabljanja, ki obsega najmanj podat- 20. člen ke o številki potrdila, imenu in priimku tečajnika. (inšpekcijski nadzor) Izvajalec usposabljanja mora zapisnike o izpitih iz osme- Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja ga odstavka 12. člena tega pravilnika in pisna preverjanja kmetijski inšpektor v skladu s svojimi pooblastili in pristoj- znanja iz petega odstavka 13. člena tega pravilnika hraniti nostmi. najmanj 5 let.

16. člen V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (letna poročila o poteku usposabljanja) 21. člen Izvajalci usposabljanj morajo najpozneje do 31. marca (rok preverjanja znanja) tekočega leta za preteklo leto predložiti upravi letno poročilo o poteku osnovnih in nadaljnjih usposabljanj za predavatelje fito- Prodajalci FFS in izvajalci varstva rastlin, ki na dan medicine, odgovorne osebe, prodajalce FFS in izvajalce var- uveljavitve tega pravilnika že izvajajo dejavnost oziroma oprav- stva rastlin in predviden program usposabljanj za tekoče leto. ljajo dela in naloge v zvezi z neposrednim ravnanjem s FFS, Letno poročilo o poteku osnovnih usposabljanj mora morajo opraviti preverjanje znanja iz fitomedicine v dveh letih vsebovati najmanj podatke o številu, izobrazbi in občini stal- od dneva uveljavitve tega pravilnika. nega prebivališča kandidatov ter podatek o pozitivno opravljenih izpitih oziroma preverjanjih znanja. 22. člen Letno poročilo o nadaljnjih usposabljanjih mora vsebo- (potrdilo) vati najmanj podatke o številu izvedenih nadaljnjih usposab- Potrdilo, ki je bilo odgovornim osebam in predavate- ljanj oziroma predavanj ter številu slušateljev na posamez- ljem izdano na podlagi določb zakona o zdravstvenem varnem usposabljanju oziroma predavanju. stvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) se šteje za potrdilo o osnovnem usposabljanju, ki je določen s tem pravilnikom in 17. člen velja do datuma navedenega v potrdilu. Veljavnost potrdil o pridobitvi znanja iz varstva rastlin za (vodenje registra) prodajalce FFS in izvajalce varstva rastlin, izdanih na podlagi Uprava vodi register: pravilnika o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu 1. predavateljev, ki so lahko tudi člani izpitne komisije, opravljanja izpita iz fitomedicine in preskusa znanja iz varstva 2. predavateljev fitomedicine, ki so uspešno opravili rastlin (Uradni list RS, št. 12/00, 1/01 in 11/01-ZFfS) se izpit, podaljša iz enega na tri leta. 3. izvajalcev usposabljanj, Potrdila, ki so že natisnjena na obrazcih iz pravilnika o 4. evidenc iz 15. člena tega pravilnika, razen evidenc o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja opravljenih preverjanjih znanja za izvajalce varstva rastlin, ki izpita iz fitomedicine in preskusa znanja iz varstva rastlin jih vodi le izvajalec usposabljanja. (Uradni list RS, št. 12/00, 1/01 in 11/01-ZFfS), se izdajajo do porabe zalog. 18. člen (stroški usposabljanja) 23. člen Stroške usposabljanja, izpita oziroma preverjanja zna- (pogodbe) nja nosi za kandidata prijavitelj, po ceniku, ki ga določi Pogodbe iz četrtega odstavka 7. člena pravilnika o izvajalec usposabljanja. strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja Cena osnovnega in nadaljnjega usposabljanja predava- izpita iz fitomedicine in preskusa znanja iz varstva rastlin teljev fitomedicine, odgovornih oseb, prodajalcev FFS, izva- (Uradni list RS, št. 12/00, 1/01 in 11/01-ZFfS), ki so bile jalcev varstva rastlin, izpita ter preverjanja znanja ne sme sklenjene med izvajalci usposabljanja in ministrom, prene- presegati najvišje dovoljene cene, ki jo v pogodbi z izvajalci hajo veljati v roku, ki je določen v teh pogodbah. usposabljanja določi uprava. V ceno osnovnega usposabljanja predavateljev fitome- 24. člen dicine, odgovornih oseb in prodajalcev FFS je vključen stro- (predpis, ki preneha veljati) šek gradiva iz 10. člena tega pravilnika, katerega izdajo Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravil- financira uprava in je na razpolago pri pogodbenem distribu- nik o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu oprav- terju, in gradiva, ki ga pripravi izvajalec sam za izvedbo ljanja izpita iz fitomedicine in preskusa znanja iz varstva usposabljanja. rastlin (Uradni list RS, št. 12/00, 1/01 in 11/01-ZFfS). V ceno osnovnega usposabljanja izvajalcev varstva rastlin je vključen strošek gradiva iz 10. člena tega pravilnika, ki 25. člen ga pripravi izvajalec sam za izvedbo usposabljanja. Gradivo, (uveljavitev pravilnika) katerega izdajo financira uprava, zanje ni obvezno. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 19. člen (rok za opravljanje izpita in preverjanja znanja) Št. 327-01-3/2002 Odgovorne osebe in prodajalci FFS morajo opraviti Ljubljana, dne 10. aprila 2002. izpit oziroma preverjanje znanja v dveh letih od dneva sklenitve delovnega razmerja za naloge odgovorne osebe oziroma Minister prodajalca. za kmetijstvo, Izvajalci varstva rastlin morajo opraviti preverjanje zna- gozdarstvo in prehrano nja iz fitomedicine pred začetkom izvajanja dejavnosti oziro- mag. Franc But l. r. Stran 3462 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3463 Stran 3464 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3465

1668. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen II. ELEMENTI ZA OBLIKOVANJE CEN SOCIALNO socialno varstvenih storitev VARSTVENIH STORITEV

Na podlagi prvega odstavka 101. člena zakona o soci- 3. člen alnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US Stroški storitve, ki se upoštevajo kot elementi za obli- RS, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01) izdaja minister kovanje cen, so: za delo, družino in socialne zadeve – stroški dela, – stroški materiala in storitev, – stroški amortizacije, P R A V I L N I K – stroški investicijskega vzdrževanja, o metodologiji za oblikovanje cen socialno – stroški financiranja. varstvenih storitev Stroški se razčlenjujejo na elemente iz prejšnjega odstavka v skladu z enotnim kontnim načrtom, ki velja za izvajalce socialno varstvenih storitev. I. SPLOŠNE DOLOČBE 4. člen 1. člen Stroški dela vključujejo plače, prispevke delodajalca za Ta pravilnik določa metodologijo, po kateri se določijo socialno varnost, davek na plače in druge stroške dela, kot splošni elementi za oblikovanje cen socialno varstvenih sto- so regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med ritev iz 1. do 5. točke 11. člena zakona o socialnem varstvu delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilej- (v nadaljevanju: cene). Ta pravilnik določa tudi posebnosti ne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi pri oblikovanju cen posameznih socialno varstvenih storitev. in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev. Metodologija iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja Višina plač in drugih stroškov dela se določi na podla- tudi za oblikovanje cen drugih socialno varstvenih storitev. gi: Po tem pravilniku oblikujejo cene vsi izvajalci socialno – števila zaposlenih, kot ga določajo normativi za oprav- varstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena ne glede na ljanje socialno varstvenih storitev, to, ali se storitev izvaja v okviru mreže javne službe ali izven – akta o sistemizaciji in soglasja pristojnega ministrstva okvira mreže javne službe. oziroma pristojnega organa občine k zaposlitvam, kadar je Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene po to soglasje potrebno, če gre za izvajalca, ki ima status javne- tem pravilniku za standardne in nadstandardne socialno var- ga zavoda, stvene storitve. – kolektivne pogodbe, veljavne za dejavnost socialne- Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve ga varstva, mora biti ločeno. – drugih predpisov in aktov, ki določajo prejemke zaposlenih. 2. člen Prispevki delodajalca za socialno varnost in davek na Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji po- plače se upoštevajo kot strošek po stopnjah, ki jih določa men: zakon ali predpis, izdan na njegovi podlagi. Standardna storitev: za standardno socialno varstveno storitev se šteje storitev, ki se izvaja na način in v obsegu, ki 5. člen je določen s predpisi o standardih in normativih za izvajanje Stroški materiala in storitev so vsi stroški in odhodki za socialno varstvenih storitev in predpisi o minimalnih tehnič- nabavljeni material in za opravljene storitve in so razčlenjeni nih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev. po naslednjih vrstah: Nadstandardna storitev: za nadstandardno socialno var- Stroški materiala so: stveno storitev se šteje storitev, ki se izvaja v pogojih, ki so – stroški osnovnega materiala, ki vključujejo stroške za višji od minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialno živila, čistilni material, material za nego, pralna sredstva, varstvenih storitev. Za nadstandardne socialno varstvene material za vzdrževanje in podobno, storitve se ne štejejo dodatne storitve, ki jih izvajalci ponuja- – stroški pomožnega materiala, ki vključujejo stroške jo poleg izvajanja socialno varstvenih storitev po predpisanih za izvajanje delovnih terapij, osebno nego, zaščitna sredstva standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih sto- za delo delavcev in uporabnikov socialno varstvenih storitev ritev. in podobno, Stroški storitve: stroške storitve predstavljajo vsi stroški – stroški energije in vode, – stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in in odhodki, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem storitve in se materiala za vzdrževanje, upoštevajo kot element za oblikovanje cene v skladu s tem – stroški nabave drobnega inventarja z dobo trajanja pravilnikom, ne glede na to, kdo je plačnik. do 12 mesecev, Cena storitve: cena storitve so stroški storitve, ki naj bi – stroški časopisov, strokovne literature in knjig, jih v skladu s tem pravilnikom plačeval uporabnik ali drug – stroški pisarniškega materiala, plačnik. – drugi materialni stroški. Subvencija: subvencija je del stroškov storitve, ki se Stroški storitev so: pokriva iz proračunskih sredstev. – stroški za storitve za opravljanje dejavnosti, ki vklju- Efektivne ure: efektivne ure so ure neposredno oprav- čujejo stroške za pisarniške storitve, čistilne storitve, storitve ljenih storitev pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se varovanja zgradb in prostorov, založniške in tiskarske stori- število ur polnega delovnega časa zmanjša za predvidene tve, računalniške storitve, računovodske, revizorske in sve- odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega izpopolnje- tovalne storitve, storitve varstva pri delu, dimnikarske stori- vanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravlja- tve, odvoz smeti, druge komunalne storitve, telefon, faks, jo neposredno za uporabnika. elektronska pošta, poštnine, takse, supervizijo in podobno, Stran 3466 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

– stroški za službena potovanja in izobraževanje, – neodvisnost, ki izključuje izbor revizijske družbe, ki – stroški za tekoče vzdrževanje, opravlja redno revizijo računovodskih izkazov izvajalca storitve. – stroški za zavarovalne premije, Predlog izbrane revizijske družbe s strani izvajalca sto- – stroški za najemnine in zakupnine, ritve potrdi minister, pristojen za socialno varstvo, pri čemer preveri izpolnjevanje pogojev za izbor revizijske družbe. – stroški zdravstvenih storitev, ki vključujejo stroške Priznana letna obrestna mera se izračuna na naslednji zdravstvenih pregledov delavcev in prostorov in podobno, način: – stroški za prevozne storitve, – drugi stroški storitev, ki vključujejo stroške pregledov za varstvo pri delu in ocene tveganja, storitve študentskega = ()12 + + − servisa, sejnine, sodne postopke, članarine, storitve plačil- rp 12 * 1 (i rr ) 1 nega prometa in podobno. V primeru, da je v stroških storitev vključena najemnina kjer je: za zgradbo in opremo ali del zgradbe in opreme, se upošte- rp priznana letna obrestna mera va strošek najemnine največ do višine, kot bi znašali stroški i pričakovana letna stopnja inflacije, opredeljena v ma- amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroški financira- krofiskalnem scenariju, ki ga sprejme Vlada RS (opredeljena nja, določeni na način v tem pravilniku, razen za javne zavo- za december tekočega leta na december preteklega leta) de, kjer se ta strošek upošteva v višini, s katero je ministrs- rr povprečna letna realna obrestna mera za dolgoročna tvo, pristojno za socialno varstvo, ali pristojni upravni organ posojila za osnovna sredstva gospodarstvu iz Biltena Banke občine soglašal. Slovenije (zadnja znana) i+rr seštevek pričakovane letne stopnje inflacije in real- 6. člen ne povprečne letne realne obrestne mere. Stroški amortizacije so stroški izračunane amortizacije V sredstva, ki se upoštevajo pri določanju stroškov v skladu z zakonom o računovodstvu in navodilom o načinu financiranja, se ne upoštevajo sredstva iz nepridobitnih virov in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih (dobrodelni kapital) in sredstva, pridobljena iz javnih virov. sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, izdanim na Stroški financiranja, določeni v skladu s tem členom, njegovi podlagi. se priznajo le izvajalcem, ki nimajo statusa javnega zavoda. Izvajalci, ki opravljajo socialno varstvene storitve v javni Koncedent lahko v razpisu za podelitev koncesije ome- službi, ki se v celoti financirajo iz proračunskih sredstev, pri ji višino stroškov financiranja, ki jih bo priznal v ceni storitve. oblikovanju cene storitev upoštevajo kot strošek amortizacije namenska sredstva za nadomeščanje osnovnih sredstev, ki se v ta namen zagotavljajo iz proračunskih sredstev. III. NAČIN OBLIKOVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV 7. člen Stroški investicijskega vzdrževanja so stroški za večja 10. člen popravila, ki ohranjajo uporabno vrednost zgradb in njenih Cene socialno varstvenih storitev se določijo na osnovi delov ves čas njihovega trajanja, in se določijo največ v višini načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto – 30% predpisanih stopenj rednega odpisa osnovnih sredstev elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto stori- za zgradbe in njene dele iz prvega odstavka prejšnjega tve. Enota storitve je lahko ura, dan ali mesec in je za člena, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače. posamezno socialno varstveno storitev določena s tem pravilnikom. 8. člen Cena storitve se določi na podlagi obrazca, ki je prilo- Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene ga 1 tega pravilnika, kolikor ni za posamezno socialno var- storitve se lahko v skladu z določbami tega pravilnika omeji stveno storitev s tem pravilnikom predpisan drug obrazec. skupna višina stroškov amortizacije in investicijskega vzdr- Če izvajalec izvaja nadstandardno storitev, je dolžan ževanja. ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, oziroma drugemu organu, ki je po zakonu o socialnem varstvu pristojen za 9. člen izdajo soglasja k ceni socialno varstvene storitve (v nadalj- Stroški financiranja so stroški ali nadomestilo za vlože- njem besedilu: pristojni organ), poleg obrazca predložiti po- ni kapital in se določijo v višini zmnožka do največ 60% drobno obrazložitev elementov, ki vplivajo na ceno. knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne obrestne mere. 11. člen Pod opredmetena osnovna sredstva se štejejo sred- V primeru, ko je uporabniku v okviru socialno varstvene stva, uporabljena za opravljanje socialno varstvenih storitev, storitve zagotovljena tudi prehrana, se v primeru prekinitve na dan 31. 12. preteklega leta oziroma na dan otvoritvene oskrbe, daljše od 3 dni, cena storitve zniža za strošek živil. bilance pred začetkom poslovanja. Obseg sredstev, uporabljenih za opravljanje socialno varstvenih storitev, ugotovi revizijska družba. Izvajalec storitve predloži poročilo revizij- IV. POSEBNOSTI PRI OBLIKOVANJU CEN POSAMEZNIH ske družbe, ki vsebuje ločen izkaz za opravljanje standardne SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV in nadstandardne storitve, glede na predpise o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev. 1. Pomoč družini na domu Izvajalec storitve izbere revizijsko družbo, vpisano v register revizijskih družb, ob upoštevanju izpolnjevanja naslednjih 12. člen pogojev: Stroške storitve pomoči družini na domu sestavljajo: – velikost revizijske družbe (najmanj srednje velika), – stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov in – poznavanje področja, ki je izkazano z izvajanjem po- – stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja dobnih nalog s področja javnega sektorja, (v nadaljnjem besedilu: stroški vodenja). Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3467

Stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov 13. člen predstavljajo stroške neposrednih socialnih oskrbovalcev Cena storitve pomoči družini na domu je del stroškov na domu in so sestavljeni iz: storitve, ki naj bi ga v skladu s tem pravilnikom plačeval – stroškov dela, ki predstavljajo plače, prispevke delo- uporabnik ali drug plačnik. dajalca za socialno varnost, davek na plače in druge stroške dela socialnih oskrbovalcev na domu, uvrščenih v III. ali IV. 14. člen tarifno skupino kolektivne pogodbe, za poln delovni čas, pri Cena storitve pomoči družini na domu se določi na čemer se upošteva, da pri izvajanju standardne storitve en efektivno uro tako, da se stroški, ki se v skladu s tem socialni oskrbovalec na domu pri uporabnikih opravi meseč- pravilnikom upoštevajo pri določitvi cene, preračunajo na no najmanj 120 ur efektivnega dela. Zaradi posebnosti na- uro neposredne storitve za uporabnika. selja lahko občina dovoli odstopanje od normativa števila efektivnih ur. Kot korekcija plač ter prispevkov in davkov na 15. člen plače zaposlenih se za plačane nepredvidene odsotnosti z Pri določanju cene standardne storitve pomoči družini dela upošteva povečanje za 3,83% na znesek plač ter prina domu, ki se izvaja v javni službi, se upoštevajo vsi stroški spevkov in davkov na plače socialnih oskrbovalcev na do- storitve, zmanjšani za višino subvencije. Cena se določi mu; tako, da se vsi stroški, zmanjšani za višino subvencije, pre- – stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo stroške računajo na efektivno uro. za prevozne storitve, stroške zaščitnih sredstev, stroške zdravstvenih pregledov, stroške za zavarovalne premije za 16. člen zavarovanje za splošno odgovornost iz dejavnosti, stroške Cena na uro, opravljena v nedeljo, se lahko poveča izobraževanja in stroške pisarniškega materiala; največ za 40%, opravljena na dan državnega praznika in – stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja dela prostega dne pa največ za 50%. za vozilo. V primeru, da je v stroških za material in storitve vključena kilometrina, se ne upoštevajo stroški amortizacije 17. člen in investicijskega vzdrževanja za vozila. Subvencija k ceni se določi za standardno storitev Stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in stro- pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi. ški investicijskega vzdrževanja lahko skupaj znašajo največ Subvencijo iz sredstev proračuna Republike Slovenije 15% stroškov dela socialnih oskrbovalcev na domu. določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne Stroški vodenja so sestavljeni iz: politike zaposlovanja. Subvencijo izplačuje izvajalcu Zavod – stroškov dela, ki predstavljajo plače, prispevke delo- Republike Slovenije za zaposlovanje. dajalca za socialno varnost, davek na plače in druge stroške Subvencijo iz sredstev proračuna občine določi pristoj- dela vodje in koordinatorja, uvrščenega v VI. ali VII. tarifno ni organ občine. Subvencijo izplačuje izvajalcu občina, za skupino kolektivne pogodbe, za poln delovni čas, pri čemer katero izvajalec izvaja storitev. Če izvaja izvajalec storitev za se pri izvajanju standardne storitve upošteva 0,5 vodje na več občin, se stroški vodenja razdelijo med občine sora- 100 uporabnikov in 0,5 koordinatorja na 20 socialnih oskr- zmerno glede na število uporabnikov iz posamezne občine, bovalcev na domu, ter stroškov dela drugih zaposlenih, ki del stroškov za neposredno socialno oskrbo pa na podlagi opravljajo poslovodna, računovodska, knjigovodska, raču- števila efektivnih ur, opravljenih za uporabnike iz posamezne nalniška in druga dela (v nadaljnjem besedilu: upravno admi- občine, in odločitve občine o višini tega dela subvencije. nistrativna dela), pri čemer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 75% stroškov dela vodje in koordinatorja; 18. člen – stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo skupne Cena storitve pomoči družini na domu se določi na stroške, kot so stroški pisarniškega materiala, stroški naba- podlagi obrazca, ki je priloga 2 tega pravilnika. ve drobnega inventarja, stroški energije in vode, stroški Izvajalec storitve pomoči družini na domu je dolžan čistilnih storitev in drugih stroškov prostorov, stroški plačil- vlogi za soglasje priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega nega prometa ter stroški izobraževanja in podobno, pri če- odstavka. mer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 20% stroškov dela vodje in koordinatorja. Če izvajalec nima za 19. člen upravno administrativna dela zaposlenih delavcev, se kot Izvajalec storitve pomoči družini na domu v javni službi stroški storitev upoštevajo tudi stroški za upravno adminis- je dolžan ob vlogi za soglasje k ceni priložiti podatke in trativna dela, in sicer največ v višini, kot bi za te namene dokazila o subvenciji iz sredstev proračuna Republike Slo- znašali stroški dela, določeni v prejšnji alinei. Če izvajalec venije in sredstev proračuna občin. ne izvaja dejavnosti v lastnih prostorih in ne obračunava Izvajalec storitve pomoči družini na domu v javni službi stroške amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka priložiti občini, za financiranja, se lahko kot stroški storitev upoštevajo stroški katero izvaja storitev, tudi vsako leto najkasneje 15 dni po najemnine največ v višini iz tretje in četrte alinee tega odstav- roku za sprejem zaključnega računa. Če občina ugotovi, da ka; glede na višino prejetih subvencij cena ne ustreza deležu – stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja preostalih stroškov, lahko od izvajalca zahteva popravek za zgradbo in opremo. Stroški amortizacije in stroški investi- cene v roku 15 dni. Občina izda novo soglasje k ceni, po cijskega vzdrževanja lahko skupaj znašajo največ 10% stro- kateri izvajalec opravlja storitev od izdaje tega soglasja dalje. škov dela vodje in koordinatorja; – stroškov financiranja v skladu z 9. členom tega pravil- 2. Socialni servis nika. Če je izvajanje nalog vodenja in koordiniranja ločeno, 20. člen se vsi stroški razdelijo na polovico, razen stroškov za uprav- Stroški storitve socialnega servisa se določijo ob smi- no administrativna dela, ki se v celoti priključijo stroškom selnem upoštevanju določbe 12. člena tega pravilnika, s koordinatorja. tem da se pri stroških dela upoštevajo plače delavcev glede Stran 3468 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije na tarifno skupino, ki jo izvajalec določi za opravljanje posa- 26. člen meznih storitev socialnega servisa. Cena storitve osebne pomoči se določi na podlagi Cene posameznih storitev socialnega servisa so lahko obrazca, ki je priloga 4 tega pravilnika. različne. Izvajalec storitve osebne pomoči je dolžan vlogi za soglasje k ceni priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega od- 21. člen stavka. Cena storitve socialnega servisa se določi na efektivno uro tako, da se stroški, ki se v skladu s tem pravilnikom 4. Institucionalno varstvo starejših upoštevajo pri določitvi cene, preračunajo na ure neposredne storitve za uporabnika. 27. člen Cene storitve institucionalnega varstva starejših se za 22. člen storitve socialne oskrbe v trajanju 24 ur dnevno določijo za Cena na uro, opravljena v nedeljo, se lahko poveča naslednje kategorije oskrbe: največ za 40%, opravljena na dan državnega praznika in – oskrba I – za osebe, ki so starejše od 65 let, ki ne dela prostega dne pa največ za 50%. potrebujejo neposredne osebne pomoči; – oskrba II – za osebe z zmernimi starostnimi in zdrav- 23. člen stvenimi težavami z manjšim obsegom, ki potrebujejo nepo- Cena storitve socialnega servisa se določi na podlagi sredno osebno pomoč; obrazca, ki je priloga 3 tega pravilnika. – oskrba III – za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi Izvajalec storitve socialni servis je dolžan vlogi za sogla- in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo stalno neposredno sje priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka. Obraz- osebno pomoč. cu je dolžan priložiti tudi podrobno obrazložitev elementov, Cena storitve se določi na oskrbni dan. ki vplivajo na ceno. Če izvajalec opravlja več različnih storitev socialnega 28. člen servisa, za katere želi uveljaviti različne cene, je dolžan za vsako storitev priložiti poseben obrazec. Cena storitve institucionalnega varstva starejših se do- loči za standardno storitev oskrbe I, ki se zagotavlja v dvopo- steljni sobi s sanitarijami. 3. Osebna pomoč Stroški storitve se pri oblikovanju cene upoštevajo na naslednji način: 24. člen – stroški dela, ki vključujejo plače s prispevki deloda- Stroški storitve se kot elementi cene pri določitvi cene jalca in davkom na plače, se upoštevajo največ v višini socialno varstvene storitve osebne pomoči upoštevajo na izračuna povprečnih kvalifikacijskih količnikov za število za- naslednji način: poslenih, potrebnih za opravljanje storitve oskrbe I v skladu – stroški dela predstavljajo plače, prispevke delodajal- s predpisanimi normativi in standardi za izvajanje storitev. ca za socialno varnost, davek na plače in druge stroške dela Drugi stroški dela v skladu s 4. členom tega pravilnika se strokovnih delavcev, uvrščenih v VI. ali VII. tarifno skupino, upoštevajo največ v povprečnem nominalnem znesku na za poln delovni čas, ter stroške dela drugih zaposlenih, ki zaposlenega. Povprečni kvalifikacijski količnik in druge stro- opravljajo upravno administrativna dela. Stroški dela zapo- ške dela zaposlenih določi minister, pristojen za socialno slenih, ki opravljajo upravno administrativna dela, lahko zna- varstvo, kot standard stroškov dela; šajo največ 30% stroškov dela strokovnih delavcev. Stroški dela se izvajalcu, ki izvaja storitev izven javne službe, pove- – stroški materiala in storitev se upoštevajo največ v čajo za plačane nepredvidene odsotnosti z dela kot korekci- višini standarda stroškov in odhodkov oskrbe I, ki ga določi ja plač ter prispevkov in davkov na plače zaposlenih. Korek- minister, pristojen za socialno varstvo, tako da upošteva cija plač ter prispevkov in davkov na plače zaposlenih se stroške v skladu s 5. členom tega pravilnika. Stroški materi- upošteva v višini 3,83% na znesek plač ter prispevkov in ala in storitev se lahko zaradi pogojev opravljanja dejavnosti, davkov na plače zaposlenih strokovnih delavcev; ki utemeljujejo višje stroške, upoštevajo v za 10% višjem – stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in obsegu, kot je določen s standardom stroškov in odhodkov, investicijskega vzdrževanja, lahko skupaj znašajo največ 30% če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na podlagi stroškov dela strokovnih delavcev. Če izvajalec nima za dokazil izvajalca ugotovi, da v okviru določenega standarda upravno administrativna dela zaposlenih delavcev, se kot povečanih stroškov ni možno pokrivati; stroški storitev upoštevajo tudi stroški za plačilo teh storitev, – stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja se in sicer največ v višini, kot bi za te namene znašali stroški upoštevajo v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika, vendar dela, določeni v prvi alinei; skupaj ne morejo presegati 20% deleža v strukturi cene; – stroški financiranja se upoštevajo v skladu z 9. čle- – stroški financiranja se upoštevajo v skladu z 9. čle- nom tega pravilnika. nom tega pravilnika. 25. člen V primeru iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, se lahko stroški storitev povečajo za stroške najemnine, in Cena storitve izvajalca, ki izvaja storitev osebne pomo- sicer največ v višini stroškov iz tretje in četrte alinee tega či v okviru javne službe, se določi na mesec, tako da se odstavka. V tem primeru ni možno posebej upoštevati še mesečni stroški iz prejšnjega člena preračunajo na zaposle- stroškov iz teh dveh alinej. nega strokovnega delavca. Cena storitve izvajalca, ki izvaja storitev osebne pomo- Minister, pristojen za socialno varstvo, določi standar- či izven javne službe, se določi na efektivno uro, tako da se da iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena mesečni stroški iz prejšnjega člena preračunajo na efektiv- enkrat letno, in sicer najkasneje do 1. junija v letu. no uro, pri čemer se upošteva, da en strokovni delavec Stroški storitve se preračunajo na oskrbni dan tako, da opravi mesečno 120 efektivnih ur. se upošteva 98% zasedenost kapacitet. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3469

29. člen Dodatne storitve so lahko zlasti: Če se storitev izvaja v tro- ali večposteljni sobi, se cena – prinašanje hrane v sobo uporabniku, ki ne potrebuje storitve, določena v skladu s prejšnjim členom, zniža za oskrbe II ali III, 10%. – opravljanje storitev čiščenja bivalnih prostorov več- krat na teden, kot je določeno s standardi in normativi, 30. člen – pomoč pri osebni higieni v večjem obsegu, kot je Cena storitve oskrba II se določi tako, da se cena določena s standardi in normativi, storitve oskrba I poveča za višino dodatka za pomoč in – spremstvo k zdravniku, po nakupih, postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb – storitve frizerja, pedikerja in v skladu s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega – podobno. zavarovanja. Cene dodatnih storitev določi organ upravljanja. Cenik Cena storitve oskrba III se določi tako, da se cena mora biti pri izvajalcu izobešen na vidnem mestu. storitve oskrba I poveča za višino dodatka za pomoč in O opravljenih dodatnih storitvah za posamezne upora- postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, v bnike je dolžan izvajalec voditi posebno evidenco in jih na primeru najtežje prizadetih pa za višino dodatka za pomoč in računu, ki ga izstavi uporabniku, prikazati ločeno od storitev postrežbo za najtežje prizadete upravičence, v skladu s pred- oskrbe. pisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ugotovi, da izvajalec storitve kot dodatne storitve zaračuna storitve, ki 31. člen so po vsebini del standardnih storitev, je izvajalec dolžan Cene storitve, določene v skladu s 27., 28., 29. in takšno storitev takoj črtati s cenika in uporabniku povrniti 30. členom tega pravilnika, se štejejo za cene standardnih neupravičeno zaračunane storitve. storitev. 36. člen 32. člen Za čas, ko so uporabniki napoteni na bolnišnično zdrav- Cene nadstandardnih storitev se določijo tako, da se ljenje, zdraviliško zdravljenje ali so iz drugih razlogov odsot- cena oskrbe I poveča za stroške, ki se nanašajo na nadstan- ni, se cena oskrbe zniža za stroške živil, če so odsotnost dardni bivalni prostor (površina bivalnega prostora, amorti- najavili najmanj 3 dni prej, če odsotnost ni bila najavljena, pa zacija dodatne opreme, stroški čiščenja, poraba vode in od tretjega dneva odsotnosti dalje. drugo). Povečani stroški morajo biti posebej izkazani in do- kumentirani. Javni zavodi lahko ceno oskrbe I zaradi nad- standardnega bivalnega prostora povečajo največ za: V. IZDAJA SOGLASJA K CENI – za enoposteljno sobo brez lastne kopalnice – 10% 37. člen cene oskrbe I, Izvajalec vloži vlogo za soglasje k ceni pri pristojnem – za enoposteljno sobo z lastno kopalnico – 20% cene organu pred začetkom izvajanja storitve. oskrbe I, Izvajalec je dolžan vlogi za soglasje priložiti izpolnjen – za balkon ali teraso – 5% cene oskrbe I, obrazec in druge priloge, če je tako določeno s tem pravilni- – za dodatno opremo v sobi – 5% cene oskrbe I, kom. – za apartma ali garsonjero s kuhinjo – 30% cene oskrbe I. 38. člen Drugi izvajalci lahko, zaradi višjih izkazanih stroškov Kadar je za izdajo soglasja k ceni storitve pristojen financiranja, ceno oskrbe I povečajo za višji odstotek, kot je občinski upravni organ, soglasje k ceni storitve izvajalca, ki določeno v prejšnjem odstavku. izvaja storitev v okviru mreže javne službe, izda pristojni upravni organ občine, za katero izvajalec izvaja storitev, 33. člen soglasje k ceni storitve izvajalca, ki izvaja storitev izven okvi- Cena storitve dnevnega varstva starejših se določi za ra mreže javne službe, pa izda pristojni upravni organ obči- storitev v trajanju 8 ur dnevno, in sicer v višini 70% cene ne, v kateri je sedež izvajalca. oskrbe I, oskrbe II ali oskrbe III, glede na razvrstitev uporabnikov v kategorijo oskrbe. 39. člen Če se storitev izvaja več ali manj ur dnevno, se cena Pristojni organ izda soglasje k ceni socialno varstvenih sorazmerno zviša ali zniža. storitev v roku 30 dni od prejema popolne vloge.

34. člen 40. člen Cena storitve institucionalnega varstva se določi na Izvajalec lahko pristojnemu organu zaradi sprememb, obrazcu, ki je priloga 5 tega pravilnika. ki vplivajo na ceno in niso predmet usklajevanja cene, pre- Izvajalec storitve institucionalnega varstva je dolžan vlo- dlaga novo določitev cene in v ta namen poda novo vlogo za gi za soglasje k ceni priložiti izpolnjen obrazec iz prejšnjega pridobitev soglasja. odstavka. Obrazcu je dolžan priložiti tudi opis nadstandardnih storitev in dokazila o povečanih stroških za njihovo VI. NAČIN USKLAJEVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH izvajanje. STORITEV 35. člen 41. člen Dodatne storitve, ki niso predmet standardnih storitev, Cene, oblikovane po tej metodologiji, se usklajujejo po se lahko zaračunavajo samo na podlagi izkazanih in doku- elementih, in sicer: mentiranih dodatnih stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravlja- – stroški dela, skladno s spremembami kolektivnih po- njem teh storitev in le, če se uporabnik zanje odloči prosto- godb, drugih aktov za določanje plač na državni ravni in voljno. zakona o prispevkih za socialno varnost, Stran 3470 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

– stroški materiala in storitev, skladno z letnim indek- 47. člen som cen življenjskih potrebščin (december na december), Storitve izvajalcev, ki na dan uveljavitve tega pravilnika – stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrže- izvajajo storitve v javni službi, cena teh storitev pa ni določe- vanja, skladno z letnim indeksom cen življenjskih potrebna, se plačujejo kot do sedaj. ščin. Uskladitev cen po elementih iz prejšnjega odstavka se 48. člen opravi enkrat letno, in sicer prvega februarja, glede na letne rasti elementov. Letne rasti elementov iz prejšnjega odstav- Za financiranje centrov za socialno delo, ki na dan ka objavi minister, pristojen za socialno varstvo. uveljavitve tega pravilnika opravljajo storitve osebne pomoči Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvaja- v okviru javne službe in jih občina ne sofinancira s 15%-nim lec po elementih iz prvega odstavka tega člena uskladi ceno deležem stroškov javne službe, se od naslednjega meseca tudi, če uskladitev glede na rast elementov v vmesnem po uveljavitvi tega pravilnika do uskladitve cen v skladu z obdobju preseže 3% cene, določene ob zadnji uskladitvi. določbo prvega odstavka 46. člena tega pravilnika, uporablja mesečna vrednost, ki znaša za enega strokovnega delav- 42. člen ca VI. tarifne skupine 627.573,32 SIT in za enega strokov- Izvajalci, ki imajo v ceni storitve priznane tudi stroške nega delavca VII. tarifne skupine 675.132,70 SIT meseč- financiranja, pri uskladitvi cen prvega februarja uskladitev no. tega dela cene določijo tako, da se višina na novo izračuna Glede na obseg storitev, ki ga zagotavljajo občine v na način iz 9. člena tega pravilnika. skladu z nacionalnim programom socialnega varstva do leta 2005 (Uradni list RS, št. 31/00), se za plačilo storitev 43. člen izvajalcev uporablja količnik potrebnega števila strokovnih Izvajalec storitve je dolžan pristojnemu organu pošiljati delavcev, ki odpade na posamezno občino, določen v tabe- obvestilo o višini cene, usklajene v skladu z določbo 41. in li, ki je priloga 6 tega pravilnika. 42. člena tega pravilnika, v roku 15 dni od uskladitve. Izvajalec lahko začne zaračunavati storitve po 30 dneh 49. člen od dneva, ko je poslal obvestilo, če pristojni organ v tem Za financiranje centrov za socialno delo, ki na dan roku ne oporeka pravilnosti uskladitve cene. uveljavitve tega pravilnika opravljajo storitve pomoči na domu v okviru javne službe in jih občina ne sofinancira s 15%- nim deležem stroškov javne službe, se od naslednjega me- VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE seca po uveljavitvi tega pravilnika do uskladitve cen v skladu 44. člen z določbo prvega odstavka 46. člena tega pravilnika, za plačilo stroškov vodenja iz 12. člena tega pravilnika uporab- Ne glede na določbe 9. člena tega pravilnika se lahko lja vrednost, ki za enega strokovnega delavca znaša stroški financiranja v prvem letu po uveljavitvi tega pravilnika določijo v višini zmnožka do največ 35% knjigovodske vre- 748.979 SIT mesečno. dnosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne Glede na obseg storitev, ki so ga občine dolžne zago- obrestne mere. toviti v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva Delež knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih do leta 2005 se za plačilo stroškov vodenja izvajalcev upo- sredstev se lahko, dokler ne doseže 60% knjigovodske rablja vrednost iz prejšnjega odstavka, pomnožena s količni- vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, vsako leto zviša kom potrebnega števila strokovnih delavcev za posamezno sorazmerno z nižanjem priznane letne obrestne mere oziro- občino, ki je določen v tabeli, ki je priloga 7 tega pravilnika. ma povprečne letne realne obrestne mere za dolgoročna posojila za osnovna sredstva, ki jo določi Banka Slovenije. 50. člen Minister, pristojen za socialno varstvo, vsako leto dolo- Minister, pristojen za socialno varstvo, določi standard či možno povečanje deleža knjigovodske vrednosti opred- stroškov dela in standard stroškov in odhodkov iz drugega metenih osnovnih sredstev, ki ga je možno upoštevati v ceni odstavka 28. člena tega pravilnika, v 30 dneh po uveljavitvi storitev. tega pravilnika.

45. člen 51. člen Ne glede na določbo 12. člena tega pravilnika lahko Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravil- izvajalec storitve pomoči družini na domu, ki ima ob uveljavi- nik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih tvi tega pravilnika zaposlene oskrbovalce, ki so glede na storitev (Uradni list RS, št. 10/94, 22/94, 82/94 in 37/95). stopnjo strokovne izobrazbe uvrščeni v V. tarifno skupino kolektivne pogodbe, za te delavce upošteva strošek glede 52. člen na njihovo obstoječo uvrstitev v tarifno skupino. Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- 46. člen dnem listu RS. Izvajalci storitev osebne pomoči, pomoči družini na domu, socialnega servisa in institucionalnega varstva starej- Št. 017-01-011/02-04 ših, ki opravljajo storitve na dan uveljavitve tega pravilnika, Ljubljana, dne 28. marca 2002. so dolžni uskladiti ceno storitve z določbami tega pravilnika do 1. januarja 2003. dr. Vlado Dimovski l. r. Cene storitev, ki veljajo na dan uveljavitve tega pravilni- Minister ka, se do uskladitve v skladu s prejšnjim odstavkom uporab- za delo, družino ljajo in usklajujejo v skladu s tem pravilnikom. in socialne zadeve Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3471 Stran 3472 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3473 Stran 3474 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3475 Stran 3476 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3477 Stran 3478 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3479 Stran 3480 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3481 Stran 3482 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3483 Stran 3484 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1669. Pravilnik o postopku in merilih za izbor in predsednika ima komisija še dva člana, ki morata imeti us- sofinanciranje znanstvenih sestankov trezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja javnega razpisa. Na podlagi 36. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I) izdaja ministrica za šolstvo, zna- 7. člen nost in šport Za ocenjevanje vlog imenuje minister Komisijo za znanstveni tisk in sestanke (v nadaljnjem besedilu: komisija za P R A V I L N I K ocenjevanje), ki je strokovno in ekspertno telo ministrstva. Člane komisije imenuje minister na predlog znanstveno- o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje raziskovalnega sveta za posamezno področje in sicer po znanstvenih sestankov dva člana za vsako vedo. Komisija je imenovana za dobo 4 let. Predsednika in namestnika izvolijo člani komisije izmed sebe na prvi delovni seji v novi sestavi. I. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija za ocenjevanje oceni prijave in pripravi prednostni seznam za sofinanciranje organizacije sestankov ter 1. člen sodeluje pri vsebinskih in metodoloških vprašanjih vezanih Ta pravilnik določa način, pogoje in postopek za izbor na sofinanciranje organizacije sestankov. prijav za sofinanciranje znanstvenih sestankov organiziranih Delo komisije za ocenjevanje določa poslovnik. v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: sestanki), postopek evalvacije in izvajanja sofinanciranja ter način sprem- 8. člen ljanja organizacije sestanka. Člani komisije za ocenjevanje so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so imenovani. 2. člen Minister razreši člana komisije za ocenjevanje: Ministrstvo, pristojno za znanost (v nadaljnjem besedi- – če član sam zahteva razrešitev; lu: ministrstvo) sofinancira sestanke, na katerih je predvide- – če član pri svojem delu ne ravna po predpisih ali nih najmanj 10 referatov oziroma vabljenih predavanj. neutemeljeno ne izvršuje svoje naloge ali če zanemarja ali Znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki malomarno opravlja svoje naloge; je namenjen izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so – če je imenovan za predsednika Nacionalnega znan- plod lastnega raziskovalnega dela znanstvenikov. stveno-raziskovalnega sveta; Znanstveni sestanek po tem pravilniku je tudi sesta- – če je imenovan za predsednika znanstveno-razisko- nek, ki je namenjen prenosu fundamentalnih znanstvenih valnega sveta na področjih posameznih ved. spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj. Mednarodni znanstveni sestanek po tem pravilniku je sestanek, ki poteka v enem izmed svetovnih jezikov, ima II. IZVEDBA JAVNEGA RAZPISA mednarodni programski odbor in na katerem je od aktivnih udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj polovica 9. člen udeležencev iz tujine. Ministrstvo objavi razpis za izbor in sofinanciranje se- Za kvalitetno organizacijo znanstvenega sestanka je stankov v Uradnem listu Republike Slovenije enkrat na leto. ustanovljen in zadolžen programski odbor. 10. člen 3. člen Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti: Ministrstvo sofinancira sestanke z namenom, da omo- 1. naziv in sedež ministrstva; goči pridobivanje novega znanja, prenos znanja iz sveta, 2. predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogo- mednarodno izmenjavo znanja in prenos raziskovalnih do- jev in meril za sofinanciranje; sežkov v prakso. 3. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa; 4. člen 4. določitev obdobja sofinanciranja; Ministrstvo sofinancira pripravljalna dela za organizaci- 5. način, oblika in rok, do katerega morajo biti oddane jo sestanka, krije stroške tiskanja vabil in povzetke oziroma pisne vloge; razširjene povzetke referatov v knjižni oziroma elektronski 6. datum odpiranja vlog za sofinanciranje; obliki, najemnine dvorane in bivanja vabljenim predavate- 7. rok, v katerem bodo organizatorji obveščeni o izbo- ljem iz tujine. ru in o višini sofinanciranja; 8. kraj, čas in osebo (tudi na internetu), pri kateri lahko 5. člen zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo. Ministrstvo zbira pisne vloge za organizacijo sestanka (v nadaljnjem besedilu: vloga) na podlagi javnega razpisa (v 11. člen nadaljnjem besedilu: razpis). Organizator se prijavi na razpis skladno z razpisno do- Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je kumentacijo, ki jo pripravi komisija za vodenje postopka. vpisana v evidenco ministrstva. Prav tako se lahko prijavi Razpisna dokumentacija vsebuje: zavod in društvo (v nadaljnjem besedilu: organizator). 1. prijavni obrazec; 2. navedbo zahtevanih podatkov o znanstvenem se- 6. člen stanku; Postopek razpisa vodi komisija za vodenje postopka, ki 3. finančni predračun; jo imenuje minister, pristojen za področje znanosti (v nadalj- 4. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za sofi- njem besedilu: minister). Predsednik komisije je uradna ose- nanciranje; ba, ki je na ministrstvu zadolžena za področje znanstvenih 5. način določanja deleža financiranja; sestankov (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba). Poleg 6. vzorec pogodbe; Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3485

7. navedbo potrebnih dokumentov, ki jih mora organiza- 17. člen tor predložiti kot dokazilo, da je upravičen do sofinanciranja; Na podlagi prednostnega seznama za sofinanciranje 8. navedbo meril za sofinanciranje. znanstvenih sestankov določi dokončni seznam in višino sofinanciranja znanstvenih sestankov minister s sklepom. 12. člen Minister pri tem upošteva obseg razpoložljivih prora- Organizator mora predložiti k prijavi na razpis: čunskih sredstev in v tem pravilniku določene kriterije, za – programski okvir z utemeljitvijo potrebe po organizi- katerih uresničevanje je odgovoren ob upoštevanju nacio- ranju sestanka; nalne razvojne strategije in prioritet, ki jih je sprejela Vlada – seznam članov programskega in organizacijskega od- Republike Slovenije. bora; – seznam vabljenih predavateljev; 18. člen – seznam že organiziranih sestankov; Uradna oseba obvesti organizatorja, vsakega posebej, – redni izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od o rezultatih izbora vlog najkasneje v 45 dneh od zaključka 30 dni. razpisa (oziroma 30 dni po sprejemu proračuna, če ta ni znan pred koncem postopka za izbor). Obvestilo o rezultatih 13. člen izbora za organizatorja vsebuje podatke o predmetu sofinan- Uradna oseba označi na vsakem prejetem prijavnem ciranja in višini sredstev ter predlog pogodbe. obrazcu zaporedno številko in datum prejema vloge na razpis. Vsakemu organizatorju pošlje potrdilo, v katerem sta navedena zaporedna številka njegove vloge in datum preje- IV. PRITOŽBENI POSTOPEK ma v roku 15 dni od prejema vloge. Komisija za vodenje postopka mora sproti voditi zapi- 19. člen snik o odpiranju vlog, ki vsebuje predvsem: Organizator ima v osmih dneh od prejema obvestila o 1. naslov, prostor in čas odpiranja vlog; rezultatih izbora vlog pravico vložiti zahtevo za ponovno oce- 2. predmet javnega razpisa; nitev vloge. V svoji zahtevi mora opredeliti razloge, zaradi 3. imena navzočih predstavnikov komisije; katerih zahteva ponovno ocenitev. 4. imena oziroma nazive organizatorjev, ki so vložili Predmet zahteve za ponovno ocenitev ne morejo biti vloge; postavljena merila za ocenjevanje vlog. 5. vrstni red odpiranja vlog, ugotovitve o popolnosti vlog z navedbo tistih organizatorjev, ki niso dostavili popolne vloge. 20. člen Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Zahtevo za ponovno ocenitev vloge uradna oseba poš- lje komisiji za ocenjevanje v ponovno cenitev, ki pripravi 14. člen pisno obrazložitev ocene vloge. V postopku izbora so upoštevane samo vloge, ki so O zahtevi odloči minister na predlog komisije za oce- pravočasno oddane v razpisnem roku in imajo vse elemen- njevanje v roku 15 dni od dneva prejema zahteve za ponov- te, zahtevane z razpisno dokumentacijo. Kolikor je kateri no ocenitev vloge. Odločitev je dokončna. izmed elementov pomanjkljiv, predsednik komisije za vodenje postopka o tem pisno obvesti organizatorja in ga pozove, da ga v roku 14 dni dopolni. V. IZVAJANJE SOFINANCIRANJA Nepopolne vloge, ki jih organizator v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo. 21. člen Ministrstvo sklene z organizatorjem sestanka pogodbo, v kateri pogodbeni stranki določita medsebojne pravice III. EVALVACIJA IN IZBOR in obveznosti. Ministrstvo pošlje organizatorju predlog pogodbe in jih 15. člen pozove k podpisu. Ko komisija za vodenje postopka ugotovi, da vloga na Organizator mora vrniti podpisano pogodbo v 15 dneh razpis vsebuje vse podatke, zahtevane z razpisom in razpi- od prejema obvestila iz 19. člena tega pravilnika, sicer mini- sno dokumentacijo, pošlje vloge komisiji za ocenjevanje. strstvo odstopi od sklenitve pogodbe.

16. člen 22. člen Komisija za ocenjevanje pri ocenjevanju znanstvenih Sestavine pogodbe so: sestankov upošteva naslednja merila: 1. naziv in naslov ministrstva in organizatorja; – aktualnost tematike in pričakovana odzivnost sestan- 2. pogodbeni predmet; ka; 3. višina dodeljenih sredstev; – reference predavateljev; 4. namen za katerega se dodeljujejo; – organizacijske reference organizatorja sestanka. 5. terminski plan porabe sredstev; Prednost pri sofinanciranju imajo sestanki: 6. način nadzora nad porabo sredstev; – ki imajo mednarodni značaj; 7. določilo o sankcijah, če organizator nenamensko – katerih organizatorji so vpisani v evidenco raziskoval- porabi dodeljena sredstva ali ne izpolni pogodbenega pred- nih organizacij ministrstva; meta; – pri katerih je zagotovljena racionalnejša poraba sred- 8. določilo, da mora organizator sproti obveščati mini- stev. strstvo o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogod- Na podlagi izvedenega postopka ocenjevanja vlog, ko- benih obveznosti; misija pripravi prednostni seznam za sofinanciranje znan- 9. določilo, da mora organizator obrazložiti in utemeljiti stvenih sestankov. podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni ter- Stran 3486 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije minski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do periodičnih publikacij (v nadaljnjem besedilu: periodične pu- nadaljnje porabe sredstev. blikacije), postopek evalvacije in izvajanja sofinanciranja ter V pogodbi minister pooblasti uradno osebo za izvajanje način spremljanja izvajanja uredniškega programa in izdaja- določil pogodbe. nja periodičnih publikacij.

2. člen VI. SPREMLJANJE ORGANIZACIJE SESTANKA Ministrstvo pristojno za znanost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) sodeluje pri financiranju izdajanja periodičnih 23. člen publikacij z znanstveno vsebino in periodičnih publikacij, ki Organizator je dolžan v 8 dneh obvestiti ministrstvo o so pomembne za prenos znanstvenih spoznanj v aplikacijo spremembah, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih ob- in tehnološki razvoj. veznosti, določenih v pogodbi. Periodične publikacije morajo ustrezati veljavnim med- Če so novi pogoji drugačni od dogovorjenih, ministrs- narodnim bibliografskim in tehničnim standardom za znan- tvo lahko spremeni ali odstopi od pogodbe. stveni tisk in serijske publikacije. Ministrstvo lahko odstopi od pogodbe, če organizator ni porabil sredstev skladno z namenom določenim v pogodbi. 3. člen Če ministrstvo odstopi od pogodbe, mora organizator Ministrstvo sofinancira periodične publikacije z name- vrniti ministrstvu že izplačana sredstva skupaj z zakonitimi nom, da se zniža prodajna cena in tako omogoči hitrejši zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. pretok znanstvenih in strokovnih spoznanj v slovenskem in mednarodnem prostoru. VII. KONČNE DOLOČBE 4. člen Ministrstvo od proizvodnih stroškov sofinancira stroške 24. člen tiska in stroške priprave na tisk, ne sofinancira pa avtorske- Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati pra- ga honorarja piscem člankov. vilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih sestankov (Uradni list RS, št. 87/99 in 21/01). 5. člen Ministrstvo zbira vloge za sofinanciranje izdajanja peri- 25. člen odičnih publikacij (v nadaljnjem besedilu: vloge) na podlagi Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati prva javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: razpis). alinea 8. točke 11. člena in 3. točka 24. člena pravilnika o Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje teme- vpisana v evidenco ministrstva. Prav tako se lahko prijavi ljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. zavod in društvo ter pravna ali fizična oseba, ki je registrirana 79/97, 69/98 in 21/01). za opravljanje založniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: založnik). 26. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 6. člen dnem listu Republike Slovenije. Postopek razpisa vodi komisija za vodenje postopka, ki jo imenuje minister, pristojen za področje znanosti (v nadalj- Št. 193/2002 njem besedilu: minister). Predsednik komisije je uradna ose- Ljubljana, dne 11. aprila 2002. ba, ki je na ministrstvu zadolžena za področje domačih znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij (v nadalj- dr. Lucija Čok l. r. njem besedilu: uradna oseba). Poleg predsednika ima komi- Ministrica sija še dva člana, ki morata imeti ustrezno strokovno izobraz- za šolstvo, znanost in šport bo in izkušnje s področja javnega razpisa. 7. člen Za ocenjevanje vlog imenuje minister Komisijo za znan- 1670. Pravilnik o postopku in merilih za izbor in stveni tisk in sestanke (v nadaljnjem besedilu: komisija za sofinanciranje domačih znanstvenih in ocenjevanje), ki je strokovno in ekspertno telo ministrstva. strokovnih periodičnih publikacij Člane komisije imenuje minister na predlog znanstveno- raziskovalnega sveta za posamezno področje in sicer po Na podlagi 36. člena zakona o raziskovalni dejavnosti dva člana za vsako vedo. Komisija je imenovana za dobo 4 (Uradni list RS, št 8/91-I) izdaja ministrica za šolstvo, zna- let. Predsednika in namestnika izvolijo člani komisije izmed nost in šport sebe na prvi delovni seji v novi sestavi. Komisija za ocenjevanje oceni vloge in pripravi predno- P R A V I L N I K stni seznam za sofinanciranje domačih znanstvenih in stro- o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje kovnih periodičnih publikacij ter sodeluje pri vsebinskih in domačih znanstvenih in strokovnih periodičnih metodoloških vprašanjih, vezanih na sofinanciranje perio- dičnih publikacij. publikacij Delo komisije za ocenjevanje določi poslovnik.

I. SPLOŠNE DOLOČBE 8. člen Člani komisije za ocenjevanje so lahko razrešeni pred 1. člen potekom časa, za katerega so imenovani. Ta pravilnik določa način, pogoje in postopek za izbor Minister razreši člane komisije za ocenjevanje: vlog za sofinanciranje domačih znanstvenih in strokovnih – če član sam zahteva razrešitev, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3487

– če član pri svojem delu ne ravna po predpisih ali 4. ime založnika, neutemeljeno ne izvršuje svoje naloge ali če zanemarja ali 5. vrstni red odpiranja vlog, ugotovitev popolnosti vlog, malomarno opravlja svoje naloge, z navedbo tistih, ki niso dostavili popolne vloge. – če je imenovan za predsednika Nacionalnega znan- Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. stveno-raziskovalnega sveta, – če je imenovan za predsednika znanstveno-razisko- 13. člen valnega sveta na področjih posameznih ved. V postopku izbora se upoštevajo samo vloge, ki so oddane pravočasno v razpisnem roku in pravilno opremljene ter imajo vse elemente, zahtevane z razpisno dokumentaci- II. IZVEDBA JAVNEGA RAZPISA jo. Komisija za odpiranje vlog v roku 8 dni od odpiranja 9. člen vlog pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloge niso bile Ministrstvo objavi razpis za izbor in sofinanciranje peri- popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 14 dni odičnih publikacij v Uradnem listu Republike Slovenije en- od dneva poziva za dopolnitev vlog. krat na leto. Vloge, ki niso vložene v skladu s prvim odstavkom ali niso dopolnjene v skladu z drugim odstavkom tega člena, se 10. člen zavržejo. Objava razpisa mora vsebovati zlasti: 1. naziv in sedež ministrstva, 2. predmet razpisa, III. IZBOR UPRAVIČENCEV IN DOLOČITEV OBSEGA 3. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za pred- SREDSTEV met razpisa, 4. osnovni pogoji in merila za izbiro vlog, 14. člen 5. oblika, rok in način oddaje vlog, Ko komisija za vodenje postopka ugotovi, da vloga na 6. rok, v katerem bodo založniki obveščeni o izboru in razpis vsebuje vse podatke, zahtevane z razpisom in razpi- o višini sofinanciranja, sno dokumentacijo, pošlje komisiji za ocenjevanje, da pri- 7. datum odpiranja vlog za sofinanciranje, pravi prednostni seznam za sofinanciranje periodičnih publi- 8. osebo, čas in kraj (tudi na internetu), kjer lahko kacij. zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo. Komisija za ocenjevanje pri ocenjevanju domačih znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij upošteva nasled- 11. člen nja merila: Založnik se prijavi na razpis na predpisanem prijavnem – delež znanstvene vsebine v odnosu na strokovno obrazcu. vsebino (po veljavni tipologiji ministrstva), Prijavnemu obrazcu mora založnik priložiti: – vključenost revije v mednarodne podatkovne baze, 1. seznam članov uredniškega odbora, – doseganje bibliografskih in tehničnih standardov za 2. uredniški program z napovedjo prispevkov (avtorji znanstveni tisk in serijske publikacije, člankov in okvirni naslovi), – kakovost vsebine objavljenih člankov in raven recen- 3. obrazec/vprašalnik za recenzente in seznam recen- zentskih meril za objavo člankov, zentov (z imeni in akademskimi naslovi), – pomen za stroko (področje ali podpodročje), za njen 4. predračun tiskarne in predračun za pripravo na tisk. razvoj in razvoj slovenske terminologije. 5. redni izpisek iz sodnega registra oziroma občine, ki ne sme biti starejši od 30 dni. 15. člen Založniki, katerih periodične publikacije izhajajo samo Minimalne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uvrstitev enkrat letno in s tem ne izpolnjujejo osnovnega bibliograf- periodičnih publikacij v prednostni seznam so naslednje: skega standarda za periodične publikacije, morajo takšno – izhajajo že najmanj eno leto pred razpisom, uredniško politiko še posebej podrobno utemeljiti. – izhajajo skladno z letnim načrtom v letu pred objavo Založnik periodične publikacije, ki v predhodnem pro- novega razpisa (niso dopuščene zamude pri izhajanju), računskem letu ni bila sofinancirana, mora priložiti še izvod – ustrezna tehnična kakovost po mednarodnih stan- letnika, ki je izšel do razpisa. dardih, Založnik mora predložiti verodostojno dokazilo o vklju- – izpolnjene pogodbene obveznosti iz predhodnega čitvi periodične publikacije v mednarodno podatkovno ba- proračunskega leta, zo, če tega podatka ne objavlja v impresumu periodične – pisne recenzije znanstvenih člankov, publikacije. – katalogizirani vsi prispevki za obdobje treh let pred Prijavni obrazec mora vsebovati pisno izjavo založnika, objavo novega razpisa v sistemu Cobiss po veljavni tipologiji da se lahko podatki, navedeni v vlogi, uporabijo za evidence ministrstva oziroma za obdobje njihovega izhajanja, če je le- ministrstva oziroma sezname, določene s tem pravilnikom. to krajše od treh let. Komisija za ocenjevanje pripravi prednostni seznam za 12. člen sofinanciranje periodičnih publikacij na podlagi izvedenega Uradna oseba označi na vsakem prejetem prijavnem postopka ocenjevanja vlog obrazcu zaporedno številko in datum prijave na razpis. Vsa- kemu založniku pošlje potrdilo, v katerem sta navedena 16. člen številka njegove prijave in datum prijave. Na podlagi prednostnega seznama za sofinanciranje Komisija za vodenje postopka mora sproti voditi zapi- periodičnih publikacij določi dokončni seznam in višino sofi- snik o odpiranju vlog, ki vsebuje predvsem: nanciranja periodičnih publikacij minister s sklepom. 1. naslov, prostor in čas odpiranja vlog, Minister pri tem upošteva obseg razpoložljivih prora- 2. predmet javnega razpisa, čunskih sredstev in v tem pravilniku določene kriterije, za 3. imenovanje navzočih predstavnikov komisije, katerih uresničevanje je odgovoren ob upoštevanju nacio- Stran 3488 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije nalne razvojne strategije in prioritet, ki jih je sprejela Vlada godbi minister pooblasti uradno osebo za izvajanje določil Republike Slovenije. pogodbe.

17. člen 23. člen Uradna oseba obvesti založnike, vsakega posebej, o Če uradna oseba ugotovi, da pogodbeni predmet ni rezultatih izbora prijav najkasneje v 45 dneh po koncu razpi- izpolnjen skladno s pogodbo, lahko ministrstvo začasno sa, če državni proračun ni znan pred koncem postopka za ustavi ali prekine izplačilo sredstev oziroma odstopi od po- izbor, pa v 30 dneh po sprejetju proračuna. godbe. Obvestilo o rezultatih izbora za založnike vsebuje po- 24. člen datke o predmetu sofinanciranja in višini sredstev. Založnik je dolžan obvestiti ministrstvo o spremembah, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih obveznosti, dolo- čenih v pogodbi v roku 8 dni. IV. PRITOŽBENI POSTOPEK Če so novi pogoji drugačni od dogovorjenih, ministrstvo lahko spremeni ali odstopi od pogodbe. 18. člen Ministrstvo lahko odstopi od pogodbe: Založnik ima v osmih dneh od prejema obvestila pravico – če založnik ne porabi sredstev skladno z namenom, vložiti zahtevo za ponovno ocenitev vloge. V svoji zahtevi mora določenim v pogodbi, opredeliti razloge, zaradi katerih zahteva ponovno ocenitev. – če se založnik ne drži roka izida periodične publikaci- Predmet zahteve za ponovno ocenitev ne morejo biti je, navedene v prijavnem obrazcu. postavljena merila za ocenjevanje vlog. Če ministrstvo odstopi od pogodbe, mora založnik ministrstvu vrniti že izplačana sredstva skupaj z zakonitimi za- 19. člen mudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Zahtevo za ponovno ocenitev vloge uradna oseba poš- lje komisiji za ocenjevanje v ponovno ocenitev, ki pripravi VII. KONČNE DOLOČBE pisno obrazložitev ocenitve vloge. O zahtevi odloči minister na predlog komisije za oce- 25. člen njevanje v roku 15 dni od dneva prejema zahteve za ponovno ocenitev vloge. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravil- Odločitev je dokončna. nik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 3/00, 21/01).

V. IZVAJANJE SOFINANCIRANJA 26. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati prva 20. člen alinea 8. točke 11. člena in 5. točka 24. člena pravilnika o Ministrstvo sklene z založnikom periodične publikacije organizaciji in pristojnosti strokovnih teles na področju te- pogodbo, v kateri pogodbeni stranki določita medsebojne meljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. pravice in obveznosti. Pogodba je praviloma sklenjena za 79/97, 69/98 in 21/01). obdobje enega leta ali za triletno obdobje za tiste periodične publikacije, ki so osrednjega nacionalnega pomena in v 27. člen tujini uveljavljene znanstvene revije ter izpolnjujejo predno- Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- stna merila. dnem listu Republike Slovenije. Ministrstvo pošlje založniku predlog pogodbe in ga pozove k podpisu. Št. 199/2002 Založnik mora vrniti podpisano pogodbo v 15 dneh od Ljubljana, dne 11. aprila 2002. prejema obvestila iz 17. člena oziroma odločbe iz 19. člena tega pravilnika, sicer ministrstvo odstopi od sklenitve pogodbe. dr. Lucija Čok l. r. Ministrica 21. člen za šolstvo, znanost in šport Sestavine pogodbe so: 1. naziv in naslov ministrstva in izdajatelja, 2. pogodbeni predmet, 1671. Pravilnik o postopku in merilih za izbor in 3. višina dodeljenih sredstev, sofinanciranje znanstvenih monografij 4. dinamika prejemanja sredstev, 5. način nadzora nad porabo sredstev, Na podlagi 36. člena zakona o raziskovalni dejavnosti 6. določilo o sankcijah, če založnik nenamensko pora- (Uradni list RS, št. 8/91-I) izdaja ministrica za šolstvo, zna- bi dodeljena sredstva ali ne izpolni pogodbenega predmeta, nost in šport 7. določilo, da mora založnik sproti obveščati ministrstvo o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogodbe- P R A V I L N I K nih obveznosti. o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih monografij VI. SPREMLJANJE IZVAJANJA UREDNIŠKEGA PROGRAMA IN IZDAJANJA PERIODIČNIH PUBLIKACIJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 22. člen 1. člen Način spremljanja izvajanja uredniškega programa in Ta pravilnik določa način, pogoje in postopek za izbor izdajanja periodičnih publikacij se določi v pogodbi. V po- prijav za sofinanciranje znanstvenih monografij (v nadaljnjem Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3489 besedilu: monografije), postopek evalvacije in izvajanja sofi- sodeluje pri vsebinskih in metodoloških vprašanjih vezanih nanciranja ter način spremljanja izida monografij. na sofinanciranje znanstvenih monografij. Delo komisije za ocenjevanje določa poslovnik. 2. člen Ministrstvo, pristojno za znanost (v nadaljnjem besedi- 8. člen lu: ministrstvo) sodeluje pri financiranju: Člani komisije za ocenjevanje so lahko razrešeni pred – natisa izvirnih znanstvenih monografij slovenskih av- potekom časa, za katerega so imenovani. torjev ter virov z uvodno študijo in komentarjem; Minister razreši člana komisije za ocenjevanje: – natisa prevodov znanstvenih monografij tujih avtorjev – če član sam zahteva razrešitev; v slovenski jezik, pomembnih za razvoj znanstvene vede in – če član pri svojem delu ne ravna po predpisih ali slovenske znanstvene terminologije. neutemeljeno ne izvršuje svoje naloge ali če zanemarja ali Monografije morajo biti opremljene po mednarodnih malomarno opravlja svoje naloge; bibliografskih standardih in standardih za znanstveni tisk, – če je imenovan za predsednika Nacionalnega znan- veljavnih v Sloveniji. stveno-raziskovalnega sveta; – če je imenovan za predsednika znanstveno-razisko- 3. člen valnega sveta na področjih posameznih ved. Ministrstvo sofinancira monografije z namenom, da se zniža prodajna cena tistih monografij, ki so temeljnega pomena za razvoj določene znanstvene discipline doma ali v II. IZVEDBA JAVNEGA RAZPISA svetu oziroma so pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije. 9. člen Ministrstvo objavi razpis za izbor in sofinanciranje znan- 4. člen stvenih monografij v Uradnem listu Republike Slovenije en- Ministrstvo sofinancira v primeru natisa monografij slo- krat na leto. venskih avtorjev v slovenskem jeziku stroške lektoriranja, 10. člen tehnične priprave rokopisa za tisk in tiskarske stroške, ne Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti: sofinancira pa avtorskega honorarja piscu monografije. 1. naziv in sedež ministrstva; V primeru monografij slovenskih avtorjev za objavo v 2. predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogo- tujini, ministrstvo sofinancira samo stroške lektoriranja in jev in meril za sofinanciranje; tehnične priprave besedila za tisk, ne pa tudi avtorskega 3. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za pred- honorarja piscu monografije in tiskarskih stroškov. met javnega razpisa; V primeru prevoda natisa monografij tujih avtorjev v 4. določitev obdobja sofinanciranja; slovenskem jeziku ministrstvo sofinancira stroške prevaja- 5. način, oblika in rok, do katerega morajo biti oddane nja, lektoriranja, tehnične priprave prevoda za tisk in tiskar- pisne prijave; ske stroške. 6. datum odpiranja prijav za sofinanciranje; 7. rok, v katerem bodo založniki obveščeni o izboru in 5. člen o v višini sofinanciranja; Ministrstvo zbira prijave za izdajo monografij (v nadalj- 8. kraj, čas in osebo (tudi na internetu), pri kateri lahko njem besedilu: prijave) na podlagi javnega razpisa (v nadalj- zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo. njem besedilu: razpis). Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je 11. člen vpisana v evidenco ministrstva. Prav tako se lahko prijavi Založnik se prijavi na razpis skladno z razpisno doku- zavod in društvo ter pravna in fizična oseba, ki je registrirana mentacijo, ki jo pripravi komisija za vodenje postopka. za opravljanje založniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Razpisna dokumentacija vsebuje: založnik). 1. prijavni obrazec; 2. navedbo zahtevanih podatkov o znanstvenih mono- 6. člen grafijah; Postopek razpisa vodi komisija za vodenje postopka, ki 3. dve recenziji rokopisa monografije; jo imenuje minister, pristojen za področje znanosti (v nadalj- 4. predračun tiskarne; njem besedilu: minister). Predsednik komisije je uradna ose- 5. pogodbo avtorja s tujim založnikom, če bo prevod ba, ki je na ministrstvu zadolžena za področje znanstvenih monografije slovenskega avtorja objavljen v tujini; monografij (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba). Poleg 6. finančni predračun; predsednika ima komisija še dva člana, ki morata imeti us- 7. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za sofi- trezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja javnega nanciranje; razpisa. 8. način določanja deleža financiranja; 9. vzorec pogodbe; 7. člen 10. navedbo potrebnih dokumentov, ki jih mora založ- Za ocenjevanje prijav imenuje minister Komisijo za znan- nik predložiti kot dokazilo, da je upravičen do sofinancira- stveni tisk in sestanke (v nadaljnjem besedilu: komisija za nja; ocenjevanje), ki je strokovno in ekspertno telo ministrstva. 11. navedbo meril za sofinanciranje. Člane komisije imenuje minister na predlog znanstveno- raziskovalnega sveta za posamezno področje in sicer po 12. člen dva člana za vsako vedo. Komisija je imenovana za dobo 4 Založnik mora predložiti k prijavi na razpis: let. Predsednika in namestnika izvolijo člani komisije izmed – redni izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od sebe na prvi delovni seji v novi sestavi. 30 dni; Komisija za ocenjevanje oceni prijave in pripravi pre- – rokopis monografije z obsegom do največ 30 avtor- dnostni seznam za sofinanciranje znanstvenih monografij ter skih pol (obsežnejši rokopis je treba dodatno utemeljiti). Stran 3490 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

13. člen 18. člen Založnik mora predložiti k prijavi na razpis recenzijo Na podlagi prednostnega seznama za sofinanciranje rokopisa monografije, ki vsebuje: znanstvenih monografij določi dokončni seznam in višino – opis zgradbe znanstvenega dela in povzetek glavnih sofinanciranja znanstvenih monografij minister s sklepom. dognanj; Minister pri tem upošteva obseg razpoložljivih prora- – oceno aktualnosti monografije: pomen za razvoj znan- čunskih sredstev in v tem pravilniku določene kriterije, za stvene discipline, pomen za razvoj znanstvene in strokovne katerih uresničevanje je odgovoren ob upoštevanju nacio- terminologije, pomen glede na že objavljena sorodna dela; nalne razvojne strategije in prioritet, ki jih je sprejela Vlada – predstavitev pisca monografije in njegovega ugleda v Republike Slovenije. znanstvenih krogih; 19. člen – oceno kakovosti znanstvenega aparata. Uradna oseba obvesti založnika, vsakega posebej, o Recenzenta monografije morata biti ugledna znanstve- rezultatih izbora prijav najkasneje v 45 dneh od zaključka nika s tistega področja, s katerega je monografija. razpisa (oziroma 30 dni po sprejemu proračuna, če ta ni znan pred koncem postopka za izbor). Obvestilo o rezultatih 14. člen izbora za založnika vsebuje podatke o predmetu sofinancira- Uradna oseba označi na vsakem prejetem prijavnem nja in višini sredstev ter predlog pogodbe. obrazcu zaporedno številko in datum prejema prijave na razpis. Vsakemu založniku pošlje potrdilo, v katerem sta navedena zaporedna številka njegove prijave in datum preje- IV. PRITOŽBENI POSTOPEK ma v roku 15 dni od prejema prijave. Komisija za vodenje postopka mora sproti voditi zapi- 20. člen snik o odpiranju prijav, ki vsebuje predvsem: Založnik ima v osmih dneh od prejema obvestila o 1. naslov, prostor in čas odpiranja prijav; rezultatih izbora prijav pravico vložiti zahtevo za ponovno 2. predmet javnega razpisa; ocenitev prijave. V svoji zahtevi mora opredeliti razloge, 3. imena navzočih predstavnikov komisije; zaradi katerih zahteva ponovno ocenitev. 4. imena oziroma nazive založnikov, ki so vložili prijave; Predmet zahteve za ponovno ocenitev ne morejo biti 5. vrstni red odpiranja prijav, ugotovitve o popolnosti postavljena merila za ocenjevanje prijav. prijav z navedbo tistih predlagateljev, ki niso dostavili popolne prijave. 21. člen Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Zahtevo za ponovno ocenitev prijave uradna oseba pošlje komisiji za ocenjevanje v ponovno ocenitev, ki pripra- 15. člen vi pisno obrazložitev ocenitve prijave. V postopku izbora so upoštevane samo prijave, ki so O zahtevi odloči minister na predlog komisije za oce- pravočasno oddane v razpisnem roku in imajo vse elemen- njevanje v roku 15 dni od dneva prejema zahteve za ponov- te, zahtevane z razpisno dokumentacijo. Kolikor je kateri no ocenitev prijave. Odločitev je dokončna. izmed elementov pomanjkljiv, predsednik komisije za vodenje postopka o tem pisno obvesti založnika in ga pozove, da ga v roku 14 dni dopolni. V. IZVAJANJE SOFINANCIRANJA Nepopolne vloge, ki jih založnik v roku iz prejšnjega 22. člen odstavka ne dopolni, se zavržejo. Ministrstvo sklene z založnikom monografije pogodbo, v kateri pogodbeni stranki določita medsebojne pravice in III. EVALVACIJA IN IZBOR obveznosti. Ministrstvo pošlje založniku predlog pogodbe in ga 16. člen pozove k podpisu. Založnik mora vrniti podpisano pogodbo v 15 dneh od Ko komisija za vodenje postopka ugotovi, da prijava na prejema obvestila iz 19. člena tega pravilnika skupaj z dokazi- razpis vsebuje vse podatke, zahtevane z razpisom in razpi- lom, da je rokopis oddan v tiskarno, računalniško obdelavo ali sno dokumentacijo, pošlje prijave komisiji za ocenjevanje. prevajanje, sicer ministrstvo odstopi od sklenitve pogodbe. 17. člen 23. člen Komisija za ocenjevanje pri ocenjevanju znanstvenih Sestavine pogodbe so: monografij upošteva naslednja merila: 1. naziv in naslov ministrstva in založnika; – aktualnost monografije; 2. pogodbeni predmet; – pomen za razvoj znanstvene discipline; 3. višina dodeljenih sredstev; – pomen za razvijanje znanstvene in strokovne termi- 4. namen za katerega se dodeljujejo; nologije. 5. terminski plan porabe sredstev; Prednost pri sofinanciranju imajo monografije, ki: 6. način nadzora nad porabo sredstev; 7. določilo o sankcijah, če založnik nenamensko pora- – imajo večji pomen za razvoj znanstvene discipline; bi dodeljena sredstva ali ne izpolni pogodbenega predmeta; – imajo večji pomen za slovenski ali mednarodni znan- 8. določilo, da mora založnik sproti obveščati ministrs- stveni prostor oziroma uveljavljajo slovensko znanost v med- tvo o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogodbe- narodnem prostoru; nih obveznosti; – so sofinancirane tudi iz drugih virov. 9. določilo, da mora založnik obrazložiti in utemeljiti Komisija pripravi prednostni seznam za sofinanciranje podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni ter- znanstvenih monografij na podlagi izvedenega postopka oce- minski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do njevanja prijav. nadaljnje porabe sredstev. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3491

V pogodbi minister pooblasti uradno osebo za sprem- II ljanje izvajanja določil pogodbe. Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. VI. SPREMLJANJE IZDAJE MONOGRAFIJ Št. 323-01-44/01-1 24. člen Ljubljana, dne 15. aprila 2002. Založnik je dolžan v 8 dneh obvestiti ministrstvo o spremembah, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih obvezno- mag. Zoran Kovač, dr. vet. med. l. r. sti, določenih v pogodbi. Direktor VURS Če so novi pogoji drugačni od dogovorjenih, ministrstvo lahko spremeni ali odstopi od pogodbe. Ministrstvo lahko odstopi od pogodbe: – če založnik ni porabil sredstev skladno z namenom, 1673. Odločba o dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza določenim v pogodbi; in prevoza določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa klasične prašičje kuge – se založnik ne drži roka izida monografije, ki jo je navedel v prijavnem obrazcu. Če ministrstvo odstopi od pogodbe, mora založnik vrni- Na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o veteri- ti ministrstvu že izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamu- narstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja direktor Veterinar- dnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. ske uprave Republike Slovenije v zadevi preprečevanja vna- šanja in širjenja živalskih kužnih bolezni iz drugih držav in njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji VII. KONČNE DOLOČBE O D L O Č B O 25. člen o dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati pra- in prevoza določenih pošiljk zaradi preprečitve vilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih monografij (Uradni list RS, št. 33/01). vnosa klasične prašičje kuge

26. člen I Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati prva V odločbi o prepovedi uvoza in prevoza določenih po- alinea 8. točke 11. člena in 4. točka 24. člena pravilnika o šiljk zaradi preprečitve vnosa klasične prašičje kuge (Uradni organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje teme- list RS, št. 56/01, 62/01, 82/01, 90/01, 6/02 in 20/02), ljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. se v prilogi 1 doda besedilo »Bolgarija« in »Zvezna republika 79/97, 69/98 in 21/01). Jugoslavija«. 27. člen II Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. dnem listu Republike Slovenije.

Št. 192 Št. 323-01-27/01-7 Ljubljana, dne 11. aprila 2002. Ljubljana, dne 15. aprila 2002.

dr. Lucija Čok l. r. mag. Zoran Kovač, dr. vet. med. l. r. Ministrica Direktor VURS za šolstvo, znanost in šport

1672. Odločba o dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza USTAVNO SODIŠČE določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa bolezni modrikastega jezika 1674. Odločba o razveljavitvi sodb vrhovnega sodišča in upravnega sodišča ter o odpravi odločb Na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o veteri- Ministrstva za okolje in prostor in Upravne enote narstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja direktor Veterinar- Ljubljana, izpostave Center ske uprave Republike Slovenije v zadevi preprečevanja vna- šanja in širjenja živalskih kužnih bolezni iz drugih držav in Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji pritožbi A. A. iz Ž. Z., ki jo zastopa B. B., odvetnik v V., na seji dne 5. 4. 2002 O D L O Č B O o dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza o d l o č i l o: določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa bolezni modrikastega jezika 1. Sodbi vrhovnega sodišča št. I Up 243/2000-2 z dne 23. 11. 2000 in upravnega sodišča št. U 916/98-13 z I 19. 1. 2000 z dne 19. 1. 2000 se razveljavita. Odločbi V odločbi o prepovedi uvoza določenih pošiljk zaradi Ministrstva za okolje in prostor št. 36201/0008/98 z dne preprečitve vnosa bolezni modrikastega jezika (Uradni list 12. 5. 1998 in Upravne enote Ljubljana, izpostave Center, RS, št. 81/01), se v prilogi 1 doda besedilo »Republika št. 362-581/92-07/MZ-SC, 351-235/92-07/MZ-SS z dne Italija – Sardinija«. 4. 2. 1998 se odpravita. Stran 3492 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

2. Zadeva se vrne Upravni enoti Ljubljana, izpostavi koniti dediči le po zapustnikovemu zakoncu. Naravni soro- Center, v novo odločanje. dniki zapustnikovega zakonca tako dedujejo zapustnikovo premoženje kot zakoniti dediči le posredno preko zapustni- O b r a z l o ž i t e v kovega zakonca tako, da dedujejo tisti del zapustnikovega premoženja, ki je pripadel zakoncu, če je ta dedoval. A) 7. ZDen v prvem odstavku 78. člena določa, da se 1. Z izpodbijanimi odločbami je bila zavrnjena zahteva dedovanje po umrlem v postopku denacionalizacije uvede z pritožnice za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podr- dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Ustavno sodi- žavljeno pok. C. C., ker pritožnica ni izkazala pravnega šče je z odločbo št. U-I-138/99, s katero je razveljavilo nasledstva (prvi odstavek 15. člena zakona o denacionaliza- 20. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ciji, Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju: denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 – v nadaljevanju ZDen). Pritožnica navaja, da je dedinja po pok. Č. Č., ženi ZDen-B) sprejelo stališče, da 20. člen ZDen-B, po katerem oziroma vdovi po C. C. Premoženje naj bi bilo formalno sicer bi v primeru, ko dediči, ki bi dedovali v zapuščinskem po- podržavljeno C. C., ki je bil izključni zemljiškoknjižni lastnik, stopku, izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravi- vendar naj bi šlo za solastništvo premoženja obeh zakoncev, čenca, v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionaliza- ker naj bi zakonca to premoženje ustvarila po poroki. Uprav- ciji niso več živi, dedovali le dediči denacionalizacijskega nim organom in sodiščem očita, da tega niso upoštevali, in upravičenca, nedopustno posega v pravico do zasebne la- nasprotuje ugotovitvi, da je bilo premoženje podržavljeno stnine in dedovanja. Zato je ta člen razveljavilo. S tem je samo C. C. Ne glede na to pa meni, da je kot dedinja po ponovno stopil v veljavo prvi odstavek 78. člena ZDen, po pok. Č. Č. upravičena zahtevati vračilo podržavljenega pre- katerem v opisanem primeru dedujejo dediči dedičev. Ta je moženja, ker bi táko zahtevo Č. Č. kot edina dedinja po C. namreč kot trenutek za določitev kroga dedičev in za preso- C. lahko vložila, če ne bi umrla pred uveljavitvijo ZDen. jo dedne sposobnosti določil trenutek pravnomočnosti 2. V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje, da ji je bila z odločbe o dedovanju. Tako se je krog dedičev čimbolj pribli- izpodbijanimi odločitvami, ki temeljijo na nepravilni ugotovi- žal tistemu, kakršen je bil ob zapustnikovi smrti, in preko tvi, da je bilo premoženje podržavljeno le C. C., in na prav- tega tistemu, kakršen bi bil, če do podržavljenja premoženja nem stališču, po katerem pritožnica ni upravičena vložiti sploh ne bi prišlo. zahteve za denacionalizacijo, ker ni pravna naslednica po C. 8. Glede na opisano stališče ustavnega sodišča lahko C., temveč po njegovi ženi, kršena pravica do zasebne z dedovanjem pridobijo premoženje, ki je bilo podržavljeno lastnine in dedovanja iz 33. člena ustave. zapustniku, tudi tisti, ki niso njegovi dediči, če so dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval in je umrl pred pravno- 1 B) močnostjo odločbe o denacionalizaciji. Drugačna razlaga prvega odstavka 78. člena ZDen bi bila v neskladju s 33. čle- 3. Senat ustavnega sodišča je dne 12. 2. 2002 ustav- nom ustave. Ker imajo torej dediči zapustnikovega dediča, no pritožbo sprejel v obravnavo. Ljubljanska stanovanjska ki je dedoval, pravico pridobiti premoženje z dedovanjem po zadruga, Mestna občina Ljubljana in vrhovno sodišče na denacionalizacijskem upravičencu, ki je umrl pred denacio- ustavno pritožbo niso odgovorili. nalizacijo, morajo imeti tudi pravico vložiti zahtevo za denaci- 4. Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne onalizacijo ne glede na to, da po ZD niso zapustnikovi presoja, ali je odločitev sodišča sama po sebi pravilna, dediči.2 V nasprotnem primeru bi bila njihova pravica dedo- temveč preizkusi le, ali so bile z njo kršene človekove pravi- vati po denacionalizacijskem upravičencu odvisna od tega, ce in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče je tako presoja- ali so zapustnikovi dediči živi in ali so vložili zahtevo za lo, ali je bila pritožnici z izpodbijanimi akti glede na stališča, denacionalizacijo. V tistih primerih, v katerih bi po denacio- ki jih je sprejelo z odločbo št. U-I-138/99 z dne 18. 1. nalizacijskem upravičencu zahtevo vložili njegovi dediči, bi 2001 (Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X, 1), kršena lahko tudi dediči dedičev dedovali vrnjeno premoženje. V pravica do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave). primerih, v katerih pa so živi le dediči dedičev (ki niso hkrati 5. Pritožnica utemeljuje svoje prepričanje, da ima pra- pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca po ZD), vico do denacionalizacije premoženja, ki je bilo podržavlje- pa pravice vložiti zahtevo nihče ne bi imel. Ob ugotovitvi, da no pok. C. C., predvsem s tem, da je pravna naslednica je določba 20. člena ZDen-B v nasprotju s 33. členom pok. Č. Č., ki je bila v zapuščinskem postopku po pok. C. ustave posegla v pravice dedičev dedičev, ker jim je onemo- C. ugotovljena za edino dedinjo njegovega premoženja. Me- gočila dedovanje vrnjenega premoženja, je torej iz istih raz- ni, da so zato, ker je Č. Č. umrla pred uveljavitvijo ZDen, logov v neskladju s 33. členom ustave tudi pravno stališče, vrnitev nacionaliziranega premoženja po pok. C. C. upravi- po katerem prvi odstavek 15. člena ZDen dedičem dedičev čeni zahtevati njeni dediči, torej tudi predlagateljica. Z iz- odreka pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo. podbijanimi odločbami so njeno zahtevo zavrnili, ker po 9. Zato je treba prvi odstavek 15. člena ZDen razumeti zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionaliza- ZD) ni zakonita dedinja pok. C. C. To se ji zdi pravno cije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po prvem nevzdržno, saj je dedinja edine dedinje pok. C. C. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premože- 6. V prvem odstavku 15. člena ZDen je določeno, da nje – tako njegovi dediči po ZD kot dediči njegovih dedičev, so v primeru, če so upravičenci do denacionalizacije mrtvi ali razglašeni za mrtve, upravičenci za uveljavljanje pravic iz ZDen njihovi pravni nasledniki. Pravno nasledstvo se presoja po pravu Republike Slovenije (drugi odstavek 15. člena ZDen). Ureditev glede pravnega nasledstva fizičnih oseb 1 Pri tem je treba upoštevati, da imajo oporočna razpolaga- vsebuje ZD. Ta v 11. do 20. členu določa zakoniti dedni red nja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede podržavljenega premoženja učinek samo, če je to v oporoki izrec- za primer, če zapustnik s svojim premoženjem ne razpolaga no navedeno (81. člen ZDen). oporočno. V tem primeru dedujejo zapustnikovi naravni so- 2 Denacionalizacijski upravičenci so po ZDen prejšnji lastni- rodniki (enake posledice ima tudi popolna posvojitev) in ki, ki jim je bilo premoženje podržavljeno. Njihovi pravni nasledniki zakonec, ne pa tudi zakončevi naravni sorodniki, ki niso pa so upravičenci za uveljavljanje pravic iz ZDen, če so denaciona- naravni sorodniki zapustnika. Slednji lahko dedujejo kot za- lizacijski upravičenci mrtvi ali razglašeni za mrtve. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3493

če so ti že mrtvi ali razglašeni za mrtve. Stališče, da dediči o d l o č i l o: zapustnikovih dedičev niso zapustnikovi dediči, je tako sicer pravilno, vendar pa ni v skladu s 33. členom ustave stališče, Razveljavijo se: da zato ne morejo uveljavljati pravic iz denacionalizacije, saj 1. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- jim prvi odstavek 78. člena ZDen zagotavlja, da dedujejo kot stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje dediči zapustnikovega dediča. 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter 10. V konkretnem primeru so vsi organi z izpodbijanimi spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- odločbami zavrnili pritožničino zahtevo za denacionalizacijo, ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje ker je dedinja pok. Č. Č. in ne dedinja pok. C. C., kateremu Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za je bilo podržavljeno premoženje. Ker je bila pok. Č. Č. področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik dedinja pok. C. C., ima pritožnica v skladu s prvim odstav- Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3-11/99); kom 78. člena ZDen možnost pridobiti premoženje, ki je 2. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- bilo podržavljeno pok. C. C. Zato je bila pritožnici s tem, ko stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje ji je bila z izpodbijanimi odločbami iz navedenega razloga 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter zavrnjena zahteva za denacionalizacijo, kršena pravica iz spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- 33. člena ustave. Ustavno sodišče je glede na to izpodbija- ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje ne akte razveljavilo in odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za organu prve stopnje v novo odločanje. področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik 11. Pritožnica utemeljuje ustavno pritožbo še z naved- Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-19/99); bami o pomanjkljivi ugotovitvi dejanskega stanja in s tem 3. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- nepravilni uporabi materialnega prava v delu, ki se nanaša stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje na lastništvo premoženja ob podržavljenju. Glede tega ustav- 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter no sodišče (kot že uvodoma) pojasnjuje, da ni instanca, ki bi spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- ugotavljala, ali je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje in uporabilo materialno pravo. Ustavno sodišče v skladu s Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za 50. členom zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) izpodbijano sodno odločbo Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-20/99); preizkusi le glede vprašanja, ali je v postopku odločanja o 4. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno ne- stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje dopustnega posega v človekove pravice ali temeljne svobo- 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter ščine. Zgolj okoliščina, da pritožnica ni uspela s trditvijo o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- solastništvu podržavljenega premoženja pa sama po sebi še ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice in temeljne Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za svoboščine. področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik C) Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-21/99); 12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 5. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnica in sodniki dr. Janez 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- Franc Testen. Odločbo je sprejelo soglasno. ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za Št. Up-82/01-9 področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Ljubljana, dne 5. aprila 2002. Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-22/99); 6. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- Predsednica stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje dr. Dragica Wedam-Lukić l. r. 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za 1675. Odločba o razveljavitvi odlokov o spremembah področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik in dopolnitvah prostorskih sestavin Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-6/00); dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 7. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- 1986–2000 za območje Občine Cerklje na stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter prostorskih sestavin družbenega plana Občine spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, ter o ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje razveljavitvi odlokov o spremembah in Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za dopolnitvah odlokov o prostorskih ureditvenih področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik pogojih za ureditvena območja naselij Cerklje, Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-7/00); Vašca in Pšenična Polica za Kranjsko in Sorško 8. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih se- polje ter za ureditveno območje Krvavca stavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbene- zakonitosti, začetem z zahtevo vlade in na pobudo Ivanke ga plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Močnik Rostohar, Ivana Bolke in Marije Bolka iz Cerkelj, ki Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za jih zastopa Stanislav Repovž, odvetnik na Jesenicah, na seji področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik dne 5. aprila 2002 Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-8/00); Stran 3494 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

9. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- slan v presojo aprila leta 2000. Glede izpodbijanih postop- storskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij kov za sprejetje odlokov o PUP pa vlada navaja, da po njenih Cerklje, Vašca in Pšenična Polica (Uradni vestnik Občine informacijah ti akti niso bili sprejeti na način iz 37. do 39. Cerklje na Gorenjskem, št. 1-3/00); člena ZUN, saj osnutki teh aktov niso bili poprej javno razgr- 10. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- njeni in javno obravnavani. storskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje 4. Trije prebivalci Cerkelj – Ivanka Močnik Rostohar, (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-4/00); Ivan Bolka in Marija Bolka so 15. 12. 2000 dali pobudo za 11. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- oceno ustavnosti in zakonitosti planskega akta Občine Cer- storskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavca klje na Gorenjskem iz 6. točke in odloka o PUP iz 9. točke (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-5/00). izreka. Navedena akta izpodbijajo v glavnem iz enakih razlogov kot vlada. Pravni interes za vložitev pobude izkazujejo s O b r a z l o ž i t e v tem, da so lastniki nepremičnin, ki so na območju oziroma mejijo z območjem, ki ga zajemata izpodbijana akta. A) 5. Občina Cerklje na Gorenjskem je kot nasprotna udeleženka poslala ustavnemu sodišču tri odgovore na za- 1. Vlada je dne 8. 6. 2000 podala zahtevo za oceno htevo in en odgovor na pobudo. V teh odgovorih na splošno ustavnosti in zakonitosti planskih aktov Občine Cerklje na zatrjuje, da so bili izpodbijani akti sprejeti po postopkih ZUN Gorenjskem iz 1. do 5. točke izreka. Izpodbijani planski akti in ZUreP. Glede izpodbijanih planskih aktov navaja, da so naj bi bili v nasprotju z: bili predloženi v javno razgrnitev in javno obravnavo in da je – določbo prvega odstavka 2. člena zakona o planira- občina pripombe k osnutkom teh aktov tudi obravnavala in nju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list do njih zavzela stališče. Glede usklajenosti izpodbijanih plan- RS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUPPO), po katerem se skih aktov po 49. in 50. členu ZUN pa navaja, da je osnutek spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih planskega akta sprejela dne 1. 2. 2000 in ga dne 12. 4. in srednjeročnih planov občin pripravljajo in sprejemajo po 2000 poslala v oceno uradu, da bi si pridobila sklep vlade o postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih njegovi usklajenosti s planskimi akti države. Vendar mnenja izvedbenih aktov; vlade o tem aktu še ni dobila. Na vprašanje glede izvedenih – določbami 49. in 50. člena zakona o urejanju pro- postopkov za sprejetje izpodbijanih odlokov o PUP pa obči- stora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: na ne odgovarja oziroma navaja le, da je te akte sprejela po ZUreP), po katerih pred sprejetjem dolgoročnih in srednje- tem, ko od vlade v zakonsko predpisanem roku 45 dni ni ročnih družbenih planov občin oziroma njihovih sprememb dobila mnenja o njihovi usklajenosti po 49. in 50. členu in dopolnitev Vlada Republike Slovenije ugotavlja njihovo ZUreP. usklajenost z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dol- goročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določe- nimi v srednjeročnem družbenem planu Republike Sloveni- B) je, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana 6. Ustavno sodišče je v zvezi s prvotno zahtevo vlade Republike Slovenije; začasno zadržalo izvrševanje izpodbijanih planskih aktov iz – določbo 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih 1. do 5. točke izreka. posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v 7. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti in nadaljevanju: ZUN), po kateri se prostorski izvedbeni akt zakonitosti planskega akta iz 6. točke izreka in odloka o lahko spremeni oziroma dopolni le po postopku, ki je pred- PUP iz 9. točke izreka sprejelo. Ker se pobuda nanaša na pisan za njegov sprejem. dva izmed aktov, ki ju izpodbija že vlada, je ustavno sodišče Po navedbah vlade izpodbijani planski akti niso bili obe zadevi združilo in ju obravnavalo hkrati. sprejeti po predpisanih postopkih, saj niso bili javno razgr- 8. Vprašanja o usklajenosti občinskih in državnih plan- njeni in javno obravnavani (37. do 39. člen ZUN), občina pa skih aktov so urejena v 49. in 50. členu ZUreP. Po navede- zanje tudi ni pridobila mnenja vlade o njihovi usklajenosti s nih členih vlada pred sprejetjem dolgoročnih oziroma sred- prostorskimi sestavinami planskih aktov države (49. in 50. njeročnih planov občin ugotavlja usklajenost prostorskih se- člen ZUreP). Vlada je predlagala odpravo izpodbijanih aktov stavin občinskih planov z obveznimi izhodišči prostorskih in začasno zadržanje njihovega izvrševanja. sestavin planskih aktov države. O morebitnih neusklajeno- 2. Vlada je z dopolnitvijo zahteve z dne 7. 9. 2000 stih obvesti vlada občinski svet najkasneje v 45 dneh ter mu razširila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti še na naloži odpravo ugotovljenih neskladij. Če občina sprejme planske akte občine iz 6. do 8. točke izreka in na odloke o neusklajen dolgoročni oziroma srednjeročni plan, vlada ob- spremembah odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih (v vesti o tem državni zbor in mu predlaga, naj se opredeli do nadaljevanju: odloki o PUP) iz 9. do 11. točke izreka. Vlada ugotovljenih neskladij. Do sprejetja stališča v državnem zbo- je navajala enake izpodbojne razloge kot pri prvih petih ru neusklajene sestavine dolgoročnega plana občine ne izpodbijanih planskih aktih in je tudi za te akte predlagala morejo biti izhodišče za pripravo srednjeročnega plana ob- odpravo in začasno zadržanje njihovega izvrševanja. Ker čine oziroma občina ne more izvajati neusklajenih delov razširjena zahteva ni bila popolna, je ustavno sodišče vlado srednjeročnega plana občine. pozvalo, naj jo dopolni. 9. Občina v odgovorih na zahtevo in pobudo navaja, da 3. Vlada v novi dopolnitvi zahteve z dne 13. 9. 2001 je izpodbijane planske akte sprejela v skladu z veljavno navaja, da občina osnutkov izpodbijanih planskih aktov ni zakonodajo. Na pozive ustavnega sodišča, naj pojasni, ali je poslala vladi v mnenje glede njihove usklajenosti s planskimi osnutke izpodbijanih planskih aktov poslala v mnenje vladi, akti države. Kot dokaz za to trditev navaja okoliščino, da v občina odgovarja, da je osnutek planskega akta (osnutek arhivu vlade in v arhivu Urada Republike Slovenije za pro- odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin storsko planiranje (v nadaljevanju: urad) ni nikakršnih skle- dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 pov o oceni usklajenosti izpodbijanih občinskih aktov, iz za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremem- česar naj bi sledilo, da ji občina teh aktov nikoli ni poslala v bah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana presojo. Vlada še navaja, da poteka postopek za oceno Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine skladnosti novega občinskega planskega akta, ki je bil po- Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitve 1997) sprejel občin- Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3495 ski svet dne 1. 2. 2000 in ga dne 12. 4. 2000 poslal uradu. sodišče izpodbijane odloke o PUP razveljavilo. Vendar naj bi občina v zakonsko predvidenem roku 45 dni 14. Čeprav je vlada predlagala odpravo izpodbijanih na svojo vlogo ne dobila odgovora vlade. Enak odgovor je aktov, je ustavno sodišče te akte le razveljavilo. Iz podatkov občina poslala tudi na naslednja dva poziva ustavnega sodi- spisa je razvidno, da je bilo po vložitvi zahteve in pobude na šča. Vendar pa iz teh odgovorov ni mogoče ugotoviti dejan- podlagi odloka o PUP iz 9. točke izreka sicer izdano eno skih okoliščin, saj je očitno, da občina ves čas govori o lokacijsko dovoljenje, vendar o njem še ni pravnomočno nekem drugem planskem aktu. V nazivu navedenega osnut- odločeno. ka je določeno, da gre za “spremembe 1997”, medtem ko se v nazivu izpodbijanih planskih aktov govori o “spremem- C) bah 1999”. Sicer pa je bil osnutek navedenega planskega 15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi akta sprejet dne 1. 2. 2000 in poslan vladi dne 12. 4. tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču 2000, torej po tem, ko so bili izpodbijani planski akti že (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednica objavljeni v občinskem uradnem glasilu. Vlada v dopolnitvi dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez zahteve zatrjuje, da v njenem arhivu in v arhivu pristojnih Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, republiških organov ni dokumentov o tem, da bi občina dr. Mirjam Škrk in Franc Testen. Odločbo je sprejelo sogla- osnutke izpodbijanih planskih aktov poslala vladi v mnenje. sno. 10. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da občina osnutkov izpodbijanih planskih aktov ni poslala predhodno v mne- Št. U-I-166/00-21 nje vladi, da bi pridobila sklep o njihovi usklajenosti s pro- Ljubljana, dne 5. aprila 2002. storskimi sestavinami planskih dokumentov države, in da s tem ni upoštevala obveznosti iz 49. in 50. člena ZUreP. Predsednica Navedeni instrument je poglavitni način kontrole usklajeno- dr. Dragica Wedam-Lukić l. r. sti občinskih planskih dokumentov z obveznimi izhodišči državnih planov, zato je bistvenega pomena v postopku sprejemanja občinskega planskega akta. Nespoštovanje navedenega načela pomeni bistveno kršitev zakona, kar je BANKA SLOVENIJE ustavno sodišče dosedaj že večkrat ugotovilo v svojih odlo- čitvah (odločba št. U-I-188/93 z dne 12. 5. 1994, Uradni 1676. Sklep o obveznih rezervah list RS, št. 32/94 in OdlUS III, 51, odločba št. U-I-341/96 z dne 3. 7. 1997, Uradni list RS, št. 45/97 in OdlUS VII, 98, Na podlagi 31., 32., 34. člena in drugega odstavka odločba št. U-I-261/98 z dne 9. 11. 2000, Uradni list RS, 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. št. 111/00 in OdlUS IX, 256). Ugotovljena kršitev ZUreP je 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije torej takšne narave, da že sama po sebi zadošča za razvelja- vitev izpodbijanih planskih aktov. Zato se ustavno sodišče ni S K L E P spuščalo v ocenjevanje, ali so bili ti sprejeti po postopku, o obveznih rezervah določenem v ZUN za prostorske izvedbene akte. 11. Prostorski izvedbeni akti se sprejemajo po postop- 1. Definicije pojmov ku, ki je določen v 37. do 39. členu ZUN. V teh določbah je ‘Obveznik’ je banka, hranilnica in hranilno kreditna slu- predvideno, da je treba osnutek takšnega akta predložiti v žba s sedežem v Republiki Sloveniji, ter podružnica tuje javno razgrnitev, ki traja najmanj en mesec. Med javno razgr- banke v Republiki Sloveniji, ki opravlja bančne storitve skla- nitvijo se osnutek takšnega akta tudi javno obravnava, o dno z zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in čemer morajo biti zainteresirani občani in organizacije us- 59/01). trezno obveščeni. Po preteku javne razgrnitve občinski svet ‘Neposredne udeleženke’ sistema bruto poravnave v obravnava dane pripombe in predloge, zavzame do njih realnem času (BPRČ) so obvezniki, ki imajo odprt poravnal- stališče, osnutek akta ustrezno dopolni, pridobi nanj potre- ni račun pri Banki Slovenije. bna soglasja ter ga dokončno sprejme. ‘Posredne udeleženke’ sistema bruto poravnave v real- 12. Vlada in pobudniki izpodbijanim odlokom o PUP nem času (BPRČ) so obvezniki, ki nimajo poravnalnega očitajo, da so bili sprejeti brez poprejšnje javne razgrnitve in računa pri Banki Slovenije. javne obravnave. Ustavno sodišče je občino pozvalo, naj ‘Osnova za izračun obveznih rezerv’ pomeni obveznosti odgovori na očitke vlade in pobudnikov glede opustitve jav- obveznika, na osnovi katerih izračuna obvezne rezerve. ne razgrnitve in javne obravnave v postopku sprejemanja ‘Ročnost’ v tem sklepu pomeni pogodbeno določeno izpodbijanih aktov. V odgovoru na zahtevo in v odgovoru na ročnost. pobudo občina na to vprašanje izrečno ni odgovorila, je pa ‘Stopnja obveznih rezerv’ je odstotek, ki se ga uporabi navedla, da urad ni upošteval določb 49. in 50. člena ZU- za izračun obveznih rezerv posameznih postavk osnove za reP, po katerih bi moral občinski svet o morebitnih neuskla- izračun obveznih rezerv. jenostih obvestiti najkasneje v 45 dneh. Ker občinski svet v ‘Račun obveznika pri Banki Slovenije’ je v primeru ne- predvidenem roku ni prejel odgovora navedenega organa, posredne udeleženke poravnalni račun, v primeru posredne je predlagane akte obravnaval in tudi sprejel. Takšen odgo- udeleženke pa posebni račun obveznih rezerv. vor občine ni razumljiv, saj je postopek po 49. in 50. členu ‘Obvezne rezerve’ so znesek, ki ga obveznik izračuna z ZUreP predviden le za sprejem občinskih planskih aktov, ne množenjem osnove za izračun obveznih rezerv in ustreznih pa tudi za občinske prostorske izvedbene akte, kakršni so stopenj obveznih rezerv, in ga mora imeti v povprečju posa- izpodbijani odloki o PUP. meznega obdobja izpolnjevanja na računu pri Banki Sloveni- 13. Občina v svojih odgovorih ni izkazala, da so bili je in kot gotovino v blagajni. izpodbijani odloki o PUP pred sprejetjem predloženi v javno ‘Gotovina v blagajni’ je domači denar v blagajni obvez- razgrnitev in javno obravnavo. Zaradi opustitve procesnih nika, in sicer v obliki bankovcev in kovancev. dejanj glede javne razgrnitve in javne obravnave so bile ‘Obdobje izračuna’ je obdobje, določeno v 10. točki kršene določbe 37. do 39. člena ZUN, zato je ustavno tega sklepa. Stran 3496 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

‘Obdobje izpolnjevanja’ je obdobje, določeno v 14. – repo poslov z ročnostjo do 90 dni, razen repo poslov točki tega sklepa. s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi papirji, in ‘Stanje ob koncu dneva’ pomeni stanje na računu ob- – sredstev pridobljenih z izdajo tolarskih dolžniških vre- veznika pri Banki Slovenije po zaprtju sistema BPRČ. dnostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo do 90 dni. ‘Delovni dan’ pomeni dan, ko obratuje BPRČ. Izračun obveznih rezerv ‘Obrestovanje’ pomeni plačilo obresti, ki jih Banka Slo- 9. Obveznik izračuna obvezne rezerve, ki jih mora imeti venije plača obvezniku na stanje, ki ga ima obveznik na v prihodnjem obdobju izpolnjevanja, z množenjem povpreč- računu pri Banki Slovenije. nih dnevnih knjigovodskih stanj obveznosti v obdobju izraču- ‘Manko’ je razlika med izračunanimi obveznimi rezerva- na in ustreznih stopenj določenih v 8. točki tega sklepa. mi in zneskom povprečnega izpolnjevanja obveznih rezerv v 10. Obdobje izračuna se začne 22. dne v preteklem obdobju izpolnjevanja. mesecu in konča 21. dne v tekočem mesecu. Upoštevajo Obveznik za obvezne rezerve se vsi dnevi v mesecu. 2. Obveznik je dolžan izračunavati in izpolnjevati ob- Izpolnjevanje obveznih rezerv vezne rezerve pri Banki Slovenije v obliki in v višini, kot je 11. Obveznik izpolni obvezne rezerve tako, da ima v določeno s tem sklepom. obdobju izpolnjevanja v povprečju na računu pri Banki Slo- 3. Podružnice domačih bank, ki so ustanovljene v tuji- venije in v blagajni znesek, ki je najmanj enak znesku izraču- ni, niso dolžne izračunavati in izpolnjevati obveznih rezerv po nanih obveznih rezerv v tekočem obdobju izračuna. tem sklepu. 12. Povprečje izpolnitve obveznih rezerv iz 11. točke Osnova za izračun obveznih rezerv tega sklepa se računa kot aritmetično povprečje dnevnih 4. Obveznik izračuna obvezne rezerve na podlagi na- stanj na računu obveznika pri Banki Slovenije in v blagajni. slednjih vrst obveznosti: 13. Obveznik mora imeti v tekočem koledarskem me- – vlog – tolarskih in v tujem denarju (vpoglednih, veza- secu vsak dan od prvega do zadnjega dne na računu pri nih, na odpoklic in z odpovednim rokom, prejetih posojil od Banki Slovenije najmanj 50% obveznih rezerv, izračunanih pravnih oseb in od prebivalcev, ter drugih obveznosti), za preteklo obdobje izpolnjevanja. – repo poslov in 14. Obdobje izpolnjevanja se začne 27. dne v prete- – sredstev, pridobljenih z izdajo tolarskih dolžniških klem mesecu in konča 26. dne v tekočem mesecu. Upošte- vrednostnih papirjev in dolžniških vrednostnih papirjev v tu- vajo se vsi dnevi v mesecu. jem denarju. Obrestovanje obveznih rezerv 5. V osnovo za izračun obveznih rezerv se ne upošteva- 15. Banka Slovenije obrestuje stanje na računu pri jo obveznosti do institucij, ki so same obvezniki, in obvezno- Banki Slovenije do višine izračunanih obveznih rezerv za sti do Banke Slovenije. Obveznik je upravičen do izključitve preteklo obdobje po obrestni meri 1% letno. omenjenih obveznosti iz osnove, če lahko dokaže, da gre za 16. Obresti iz 15. točke tega sklepa Banka Slovenije obveznosti do institucije, ki je prav tako obveznik po tem plača obvezniku prvi delovni dan v mesecu za pretekli kole- sklepu, ali do Banke Slovenije. darski mesec. 6. Banka Slovenije lahko na nediskriminatorni osnovi iz- Sankcije za neizpolnjevanje obveznih rezerv vzame iz osnove za izračun obveznih rezerv obveznosti do 17. Obveznik, ki delno ali v celoti ne izpolnjuje obveznih posamezne institucije. Te institucije Banka Slovenije poimen- rezerv, plača Banki Slovenije nadomestilo na znesek manka. sko navede v navodilu za izdelavo poročila za izračun in izpolni- 18. Obveznik, ki nima s tem sklepom predpisanih ob- tev obveznih rezerv, ki ga izda guverner Banke Slovenije. veznih rezerv iz 13. točke tega sklepa dnevno na računu pri 7. Obveznik izračuna osnovo za obvezne rezerve kot Banki Slovenije, mora za znesek premalo izločenih obveznih aritmetično povprečje vsote dnevnih knjigovodskih stanj ob- rezerv za vsak dan plačati nadomestilo. veznosti v obdobju izračuna obveznih rezerv. 19. Način izračuna nadomestila in rok plačila nadome- Stopnje obveznih rezerv stila Banki Slovenije iz 17. in 18. točke tega sklepa je 8. 0-odstotna stopnja obveznih rezerv velja za izračun določen v navodilu za izdelavo poročila za izračun in izpolni- obveznih rezerv od: tev obveznih rezerv. – vlog z ročnostjo nad dve leti, Poročanje Banki Slovenije – repo poslov z ročnostjo nad dve leti, 20. Obveznik poroča Banki Slovenije skladno z navo- – repo poslov s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi dilom za izdelavo poročila za izračun in izpolnitev obveznih papirji, rezerv, ki ga izda guverner Banke Slovenije, in na obrazcu, – sredstev pridobljenih z izdajo dolžniških vrednostnih predpisanim s tem navodilom. papirjev z dogovorjeno ročnostjo nad dve leti in 21. Poročilo iz 20. točke tega sklepa za tekoči mesec – sredstev zbranih v okviru nacionalne stanovanjske predloži obveznik na predpisanem obrazcu Banki Slovenije varčevalne sheme. najkasneje prvi delovni dan v naslednjem mesecu. 2-odstotna stopnja obveznih rezerv velja za izračun Veljavnost sklepa obveznih rezerv od: 22. Z začetkom uporabe tega sklepa preneha veljati – tolarskih vlog z ročnostjo od 91 dni do dveh let, sklep o obvezni rezervi bank in hranilnic (Uradni list RS, št. – vlog v tujem denarju z ročnostjo do dveh let, 80/94, 26/95, 33/95, 10/97, 35/97, 29/98, 78/98 in – repo poslov z ročnostjo od 91 dni do dveh let, razen 101/01) ter sklep o izpolnitvi obveznih rezerv z blagajniški- repo poslov s kratkoročnimi državnimi vrednostnimi papirji, in mi zapisi (Uradni list RS, št. 22/00). – sredstev pridobljenih z izdajo tolarskih dolžniških vre- 23. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem dnostnih papirjev z dogovorjeno ročnostjo od 91 dni do listu Republike Slovenije, prvič pa se uporabi za izračun dveh let in sredstev pridobljenih z izdajo dolžniških vredno- obveznih rezerv za mesec september 2002. stnih papirjev v tujem denarju z dogovorjeno ročnostjo do dveh let. Predsednik 7-odstotna stopnja obveznih rezerv velja za izračun Sveta Banke Slovenije obveznih rezerv od: Guverner – tolarskih vlog z ročnostjo do 90 dni, Mitja Gaspari l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3497

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1677. Poročilo o gibanju plač za februar 2002 Statistični urad Republike Slovenije objavlja na podlagi zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) P O R O Č I L O o gibanju plač za februar 2002

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za februar 2002 je znašala 223.273 SIT in je bila za 1,4 odstotka nižja kot januarja 2002. Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za februar 2002 je znašala 141.321 SIT in je bila za 1,4 odstotka nižja kot januarja 2002. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje december 2001 – februar 2002 je znašala 227.938 SIT. Indeks povprečne mesečne bruto plače za februar 2002 na marec 2001 – februar 2002 znaša 102,6.

Št. 941-15-21/2002 Ljubljana, dne 16. aprila 2002.

Generalni direktor Statističnega urada RS Tomaž Banovec l. r.

OBČINE

AJDOVŠČINA ska univerza, ŠRZ Police in Zavoda za kulturo v javni zavod (Uradno glasilo, št 7/91). Zavod za kulturo, izobraževanje in 1678. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska šport Ajdovščina je vpisan v sodni register pri Okrožnem univerza Ajdovščina sodišču v Novi Gorici pod št. 1-1808-00. Zavod za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. organizacijska enota Ljudska univerza je vpisan v razvid or- 12/91 in 8/96), 15. člena zakona o izobraževanju odraslih ganizacij za izobraževanje odraslih, ki ga vodi ministrstvo, (Uradni list RS, št. 12/96) in na podlagi 33. člena statuta pristojno za izobraževanje odraslih. Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99) je Občinski svet občine Ajdovščina na seji dne 26. 3. 2002 sprejel II. STATUSNE DOLOČBE O D L O K o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza 3. člen Ajdovščina Javni zavod posluje pod imenom: Ljudska univerza Aj- dovščina. Sedež zavoda: Cesta 5. maja 14, Ajdovščina. I. SPLOŠNI DOLOČBI Sedež in ime zavoda se lahko spremeni le s soglasjem ustanovitelja. 1. člen 4. člen S tem odlokom ustanavlja Občina Ajdovščina, Cesta Javni zavod opravlja dejavnost izobraževanja odraslih 5. maja 6/a, Ajdovščina (v nadaljevanju: ustanovitelj) javni na območju Občine Ajdovščina. Javni zavod lahko opravlja zavod za izobraževanja odraslih Ljudska univerza Ajdovščina dejavnost tudi za območje drugih občin, za kar se sklene (v nadaljevanju: javni zavod). posebna pogodba. 2. člen 5. člen Javni zavod se ustanavlja z razdružitvijo organizacijskih Javni zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi enot Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina na in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih štiri samostojne zavode. Organizacijska enota Ljudska uni- določajo zakoni, ta odlok in statut zavoda. verza se s tem odlokom ustanovi kot samostojni javni zavod. Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge Zavod za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina je pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni bil ustanovljen z odlokom o spojitvi zavodov Vojkova delav- register. Stran 3498 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

6. člen K/74.14 Podjetniško in poslovno svetovanje, Javni zavod je pravni naslednik organizacijske enote K/74.831 Prevajanje, Ljudska univerza v sestavi Zavoda za kulturo, izobraževanje K/74.832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje, in šport Ajdovščina, in prevzame vse pravice in obveznosti te K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov, enote. O/92.31 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, O/92.34 Druge razvedrilne dejavnosti, d.n. 7. člen Javni zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s Javni zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, pre- soglasjem ustanovitelja. mera 35 mm. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Ljudska univerza Ajdovšči- na, in sedež: Ajdovščina. IV. ORGANI JAVNEGA ZAVODA Javni zavod ima in uporablja tudi pečat oblike premera 20 mm, z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka. 11. člen Število posameznih pečatov javnega zavoda, njihovo Organi javnega zavoda so: uporabo, način varovanja in uničevanja določi direktor. – direktor, – svet zavoda, 8. člen – andragoški zbor, Javni zavod zastopa in predstavlja direktor. Direktor – strokovni aktiv, zastopa in predstavlja zavod brez omejitev. Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja dela- – vodja izobraževalnega področja. vec javnega zavoda, ki ga pooblasti direktor, v okviru danih Javni zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delov- pooblastil. no področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s statutom.

III. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA 12. člen Direktor javnega zavoda je andragoški vodja in poslo- 9. člen vodni organ. Javni zavod je ustanovljen za opravljanje javne službe, Direktor organizira in vodi strokovno delo in poslova- katere izvajanje je v javnem interesu. nje, predstavlja in zastopa javni zavod in je odgovoren za Osnovna dejavnost javnega zavoda je izobraževanje zakonitost dela javnega zavoda. odraslih, ki niso vključeni v redno šolsko in univerzitetno Direktor opravlja zlasti naslednje naloge: izobraževanje. Obsega področje splošnega in kulturnega – pripravlja letni delovni načrt in odgovarja za njegovo izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanje ter pridobi- izvedbo, vanja izobrazbe. Izobraževanje otrok in mladine, ki je vklju- – oblikuje predloge novih programov, čena v redno šolsko izobraževanje, zavod izvaja kot dopol- – skrbi za sodelovanje zavoda z udeleženci izobraževa- njevanje izobrazbe. nja in odgovarja za uresničevanje njihovih pravic in dolžno- Izobraževanje poteka v obliki šolskega pouka izredne- sti, ga izobraževanja, seminarskega dela, tečajev, študijskih sku- – vodi delo andragoškega zbora, pin in krožkov, inštrukcij, vodenega samoizobraževanja, uče- – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje nja na daljavo, praktičnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev, ter drugih oblik izobraževanja. – določa sistemizacijo delovnih mest in odloča o skle- Poleg izobraževanja javni zavod izdeluje in prodaja pro- panju delovnih razmerij, pravicah, obveznostih in odgovor- grame izobraževanja, opravlja svetovalno dejavnost prednosti delavcev, vsem na področju izobraževanja ter druge dejavnosti, ki so – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi povezane s celovito ponudbo. predpisi.

10. člen 13. člen Dejavnost javnega zavoda po standardni klasifikaciji je: Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogo- M/80.102 Osnovnošolsko splošno izobraževanje, je, določene z zakonom: M/80.21 Srednješolsko splošno izobraževanje, – ima visokošolsko izobrazbo, pedagoško-andragoško M/80.22 Srednješolsko poklicno in strokovno izobra- izobrazbo, ževanje, – strokovni izpit, M/80.301 Višješolsko izobraževanje, – pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta v M/80.302 Visokošolsko strokovno izobraževanje, izobraževanju odraslih, M/80.303 Univerzitetno izobraževanje, – sposobnost za vodenje in organiziranje dela. M/80.4 Izobraževanje odraslih in drugo izobraževanje, M/80.42 Drugo izobraževanje, 14. člen M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških Direktorja imenuje in razrešuje svet javnega zavoda v šol, soglasju s pristojnim ministrom. Mandat direktorja traja 5 let. M/80.422 Drugo izobraževanje, d.n. Svet javnega zavoda si mora pred imenovanjem ali DE/22.11 Izdajanje knjig, razrešitvijo direktorja pridobiti mnenje andragoškega zbora DE/22.13 Izdajanje revij in periodike, in mnenje ustanovitelja. DE/22.15 Drugo založništvo, Andragoški zbor o mnenju za imenovanje direktorja DE/22.220 Drugo tiskarstvo, glasuje tajno. DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov, Če andragoški zbor ali ustanovitelj ne poda mnenja v K/74.120 Računovodske, knjigovodske dejavnosti, roku 20 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet K/74.13 Raziskovanje trga in javnega mnenja, zavoda imenuje direktorja brez tega mnenja. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3499

15. člen 21. člen Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če Svet zavoda sprejema statut in druge splošne akte nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet javne- javnega zavoda, imenuje in razrešuje direktorja, sprejema ga zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokov- program razvoja zavoda, letni delovni načrt in poročila o nih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, njihovi uresničitvi, določa finančni načrt in sprejema zaključ- vendar največ za eno leto. ne račune, odloča o pritožbah udeležencev izobraževanja, o pritožbah delavcev iz delovnega razmerja, daje ustanovitelju 16. člen in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vpra- Javni zavod upravlja svet zavoda, ki šteje štiri člane: šanjih in opravlja druge naloge določene z zakoni tem odlo- – dva predstavnika ustanovitelja, ki jih imenuje občin- kom in statutom javnega zavoda. ski svet, – dva predstavnika delavcev zavoda, ki jih izvolijo de- 22. člen lavci javnega zavoda na neposrednih in tajnih volitvah. Strokovni organi v javnem zavodu so andragoški zbor, Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem strokovni aktiv in vodja izobraževalnega področja. konstituiranja sveta. Po preteku mandata so lahko člani sveta izvoljeni še za eno mandatno obdobje. 23. člen Andragoški zbor sestavljajo strokovni delavci in učitelji 17. člen javnega zavoda, ki izvajajo izobraževalne programe za odra- Svet javnega zavoda razpiše volitve predstavnikov de- sle. lavcev v svet zavoda s sklepom najkasneje v 60 dneh pred Andragoški zbor obravnava in odloča o strokovnih vpra- iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 šanjih povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, daje mne- dni pred potekom mandata svetu zavoda. nje o letnem delovnem načrtu, odloča o posodobitvah izo- S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan braževalnega dela, daje mnenje o predlogu za imenovanje volitev, število članov sveta zavoda, ki se volijo, in imenova- direktorja, daje pobude za napredovanje strokovnih delav- na volilna komisija. Volilna komisija ima tri člane, člani volilne cev in mnenje o predlogih direktorja in opravlja druge nalo- komisije so lahko tudi osebe, ki v javnem zavodu niso zapo- ge v skladu z zakonom. slene. 24. člen 18. člen Strokovni aktiv sestavljajo strokovni delavci – organiza- Kandidate predlagajo delavci na zboru delavcev, kjer torji izobraževanja in učitelji na posameznem izobraževal- oblikujejo kandidatno listo. nem področju. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo Strokovni aktiv obravnava problematiko posameznega volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, izobraževalnega področja, usklajuje merila za preverjanje in morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženi- ocenjevanje znanja udeležencev, za evalvacijo izobraževa- mi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandida- nja in drugega dela, daje andragoškemu zboru predloge za tov. izboljšanje izobraževalnega dela, obravnava pripombe ude- ležencev izobraževanja in opravlja druge strokovne naloge, 19. člen določene z letnim delovnim načrtom. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Voli se z glasovnicami osebno. Na gla- 25. člen sovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu Vodja izobraževalnega področja vodi delo strokovnega priimkov. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot aktiva, načrtuje in organizira izobraževanje, analizira izobra- polovica delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico. ževalno delo in njegove rezultate, spremlja napredovanje Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, udeležencev izobraževanja, opravlja in organizira svetovalno kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v delo in opravlja druge naloge, določene z letnim delovnim svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje načrtom. število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v javnem zavodu. V. ZAPOSLENI V JAVNEM ZAVODU Volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. 26. člen V javnem zavodu so zaposleni strokovni delavci, ki 20. člen organizirajo izobraževanje. Strokovni delavci morajo imeti Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik visokošolsko izobrazbo, predpisane smeri ali pedagoško – sveta najkasneje v roku 15 dni po izvolitvi oziroma imenova- andragoško izobrazbo ter strokovni izpit, predpisan za po- nju vseh članov sveta in vodi sejo do izvolitve predsednika dročje izobraževanja. sveta. Izobraževanje v javnem zavodu opravljajo učitelji in dru- Predsednik predstavlja in zastopa svet zavoda, podpi- gi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju stro- suje zapisnike in sklepe sveta, skupaj z direktorjem javnega kovnih nalog, potrebnih za posamezno področje izobraževa- zavoda skrbi za izvedbo sklepov, sklicuje in vodi seje sveta nja, ki z javnim zavodom sklenejo ustrezno pogodbo. in opravlja druge naloge, potrebne za delovanje sveta. V odsotnosti predsednika sveta zavoda opravlja naloge Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela iz prejšnjega odstavka njegov namestnik, ki ga izvoli svet na opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest. prvi seji. Naloge določene v tretjem odstavku tega člena lahko Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov, o opravljajo tudi ustrezne službe izven zavoda, v soglasju z proceduralnih vprašanjih pa z večino prisotnih na seji. ustanoviteljem. Stran 3500 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

VI. SREDSTVA ZA DELO JAVNEGA ZAVODA Ustanovitelj krije primanjkljaj sredstev javnega zavoda le, če zavod dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je primanj- 27. člen kljaj nastal iz naslova programov, ki jih po zakonu in po Javni zavod prevzame v upravljanje sredstva in premo- sprejetem letnem programu financira ustanovitelj. Pri tem ženje, s katerim je razpolagala organizacijska enota Zavoda mora javni zavod dokazati, da je ravnal gospodarno in v za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina – Ljudska uni- skladu s sprejetimi programi. verza. Ustanovitelj bo javnemu zavodu zagotavljal sredstva iz Premoženje iz prvega odstavka je last ustanovitelja in proračuna z letno pogodbo o financiranju, na podlagi uskla- Občine Vipava, v deležih določenih s sklepi o razdelitvi jenega letnega programa in finančnega načrta. premoženja bivše Občine Ajdovščina med novonastalima občinama Ajdovščina in Vipava. Ustanovitelj in Občina Vipa- 32. člen va preneseta premoženje v upravljanje javnemu zavodu s Ustanovitelj ima do javnega zavoda naslednje pravice posebno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravi- in obveznosti: ce in obveznosti v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s – daje soglasje k statutu zavoda, statusnim spremem- premoženjem in določi lastništvo ustanovitelja in Občine bam in spremembam dejavnosti, Vipava. Javni zavod upravlja s premoženjem kot dober go- – daje mnenje k imenovanju direktorja, spodar, za upravljanje s premoženjem je odgovoren ustano- – imenuje predstavnike v svet zavoda, vitelju in Občini Vipava, dokler upravlja z njenim premože- – daje soglasje k odločitvam o premoženju, njem. – spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom in finančnim načrtom, 28. člen – in druge pravice in obveznosti, določene z zakoni, Javni zavod pridobiva sredstva za delo iz državnega drugimi predpisi in tem odlokom. proračuna, sredstev ustanovitelja, sredstev proračunov ostalih občin, če za njih opravlja dejavnosti oziroma storitve, 33. člen prispevkov udeležencev izobraževanja in iz drugih virov, v Javni zavod pripravi program dela, finančni načrt, letni skladu z zakonom. program investicij in upravljanja s premoženjem in ga posre- Z odlokom o proračunu in letno pogodbo o financira- duje ustanovitelju. Javni zavod je dolžan predložiti ustanovi- nju določi ustanovitelj višino sredstev za sofinanciranje de- telju poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje javnosti javnega zavoda, na podlagi dogovorjenih in finan- dejavnosti, z zaključnim računom za preteklo leto, do 28. fe- čno ovrednotenih nalog iz letnega delovnega načrta javnega bruarja tekočega leta. zavoda. Javni zavod pripravi enkrat letno vsebinsko poročilo o izvajanju dejavnosti. 29. člen Javni zavod je dolžan dajati ustanovitelju tudi druge Presežek prihodkov nad odhodki uporablja javni zavod podatke, potrebne za spremljanje poslovanja, izvajanje de- za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaga- javnosti in v statistične namene. nje s presežkom prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja svet javnega zavoda, v soglasju z ustanoviteljem IX. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA ZAVODA

VII. PRAVICE OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI 34. člen JAVNEGA ZAVODA V PRAVNEM PROMETU Javni zavod ima statut. S statutom ureja zlasti organizacijo dejavnosti in poslovanja, določa sestavo, način imenovanja, 30. člen mandat in naloge organov, pooblastila za zastopanje, pravice in Javni zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem obveznosti udeležencev izobraževanja in druge zadeve po- prometu samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v membne za organizacijo in dejavnost javnega zavoda. svojem imenu in za svoj račun, v okviru dejavnosti, za katere Javni zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s kateri- je ustanovljen. mi ureja druge zadeve, če tako določa zakon. Statut in Javni zavod si mora pridobiti soglasje ustanovitelja in splošne akte sprejema svet zavoda, razen tistih, ki so po Občine Vipava za odločitve, ki vplivajo in imajo posledice na zakonu in statutu v pristojnosti direktorja. nepremičnine. Javni zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi upravlja. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Organi javnega zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. 35. člen Svet javnega zavoda je v skladu s tem odlokom potrebno konstituirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti VIII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI tega odloka. Do izvolitve sveta v skladu s tem odlokom USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA opravlja naloge sveta dosedanji svet Zavoda za kulturo, izo- braževanje in šport Ajdovščina. Naloge strokovnih organov 31. člen opravljajo do oblikovanja strokovnih organov po tem odloku, Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti javnega zavo- strokovni organi organizacijske enote Ljudska univerza. da omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki jih javnemu zavodu zagotavlja za njegovo delo iz občinskega proračuna. 36. člen Primanjkljaj prihodkov, ki v javnem zavodu nastane pri Do imenovanja direktorja javnega zavoda po tem odlo- izvajanju medsebojno dogovorjenega programa, upošteva- ku opravlja naloge direktorja vršilec dolžnosti direktorja, ki joč dogovorjena merila in kriterije za sofinanciranje krije ga imenuje Občinski svet občine Ajdovščina, za dobo šestih ustanovitelj oziroma država. mesecev. Vršilec dolžnosti direktorja je dolžan poleg nalog Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3501 za katere je pristojen po zakonu in tem odloku, opraviti vse 1679. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lavričeva potrebno, da se javni zavod registrira, uskladi organizacija knjižnica Ajdovščina dela, sprejme statut ter oblikujejo organi v skladu s tem odlokom. Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96), 35 in 37. člena zakona o uresničevanju 37. člen javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. Javni zavod prevzame v delovno razmerje delavce Za- 75/94), 20. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, voda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, ki so št. 87/01) in 60. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni opravljali dejavnost izobraževanja odraslih v enoti Ljudska list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, univerza. O prevzemu ostalih delavcev sprejmejo dogovor 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 obvezna razlaga, vršilci dolžnosti direktorjev novih zavodov, nastalih iz Zavoda 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, v soglasju z 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US in 70/00) sta ustanoviteljem. V dogovoru o prevzemu delavcev se uredijo sprejela Občinski svet občine Ajdovščina na podlagi 33. čle- tudi razmerja, pravice in obveznosti v primeru reševanja na statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99), na presežnih delavcev. seji dne 26. 3. 2002 in Občinski svet občine Vipava na Delavci uprave Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport podlagi 16. člena statuta Občine Vipava (Uradno glasilo, št. Ajdovščina opravljajo vse naloge vodenja, računovodske in 4/99) na seji dne 21. 3. 2002 tajniške naloge povezane z zaključkom delovanja Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, do njegove ukinitve oziroma izbrisa iz sodnega registra in računovodske O D L O K naloge za novoustanovljene javne zavode, dokler ti ne bodo o ustanovitvi javnega zavoda Lavričeva knjižnica dokončno oblikovani, ne glede na to, v katerem javnem Ajdovščina zavodu imajo sklenjeno delovno razmerje.

38. člen I. SPLOŠNI DOLOČBI Javni zavod prevzame premoženje in sredstva za delo, ki jih je uporabljala organizacijska enota Ljudska univerza v 1. člen Zavodu za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina in del S tem odlokom ustanavljata Občina Ajdovščina, Cesta premoženja in sredstev, s katerimi je upravljala uprava tega 5. maja 6/a, Ajdovščina in Občina Vipava, Glavni trg 15, zavoda, na osnovi popisa in razdelitve premoženja in sred- Vipava (v nadaljevanju: ustanoviteljici) javni zavod Lavričeva stev Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina knjižnica Ajdovščina (v nadaljevanju: javni zavod). med novoustanovljene javne zavode. Ustanovitelj in Občina Vipava potrdita popis in razdelitev premoženja in drugih sred- 2. člen stev. Javni zavod se ustanavlja z razdružitvijo organizacijskih enot Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina na 39. člen štiri samostojne zavode. Organizacijska enota Lavričeva Z vpisom novoustanovljenih javnih zavodov v sodni re- knjižnica Ajdovščina se s tem odlokom ustanovi kot samo- gister in posebne registre preneha delovati Zavod za kultu- stojni javni zavod. ro, izobraževanje in šport Ajdovščina in veljati odlok o spoji- Zavod za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina je tvi zavodov Vojkova delavska univerza, ŠRZ Police in Zavo- bil ustanovljen z odlokom o spojitvi zavodov Vojkova delav- da za kulturo v javni zavod (Uradno glasilo, št. 7/91). ska univerza, ŠRZ Police in Zavoda za kulturo v javni zavod (Uradno glasilo, št 7/91). Zavod za kulturo, izobraževanje in 40. člen šport Ajdovščina je vpisan v sodni register pri Okrožnem Ob sprejemu tega odloka daje Občina Vipava svoje sodišču v Novi Gorici pod št. 1-1808-00. soglasje k 27., 30. in 38. členu, ki urejajo upravljanje skupnega premoženja. II. STATUSNE DOLOČBE 41. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 3. člen nem listu RS. Ime javnega zavoda je Lavričeva knjižnica Ajdovščina. Sedež javnega zavoda je v Ajdovščini, Cesta IV. preko- Št. 026/00-3/2002 morske 1. Ajdovščina, dne 10. aprila 2002. Javni zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanoviteljic. Župan Občine Ajdovščina 4. člen Marjan Poljšak l. r. Javni zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po knjižnični dejavnosti na območju občin Ajdovščina in Vipava. Občinski svet občine Vipava je soglasje iz 40. člena Javni zavod ima organizacijsko enoto v Občini Vipava. tega odloka sprejel na seji dne 21. 3. 2002. Javni zavod lahko, na podlagi izkazanih potreb, v skladu s standardi in s soglasjem ustanoviteljic, ustanavlja organiza- Št. 02200-6/01 cijske enote tudi v drugih naseljih. Vipava, dne 10. aprila 2002. V naseljih, kjer ni stalnih enot organizira javni zavod dejavnost z bibliobusom. Župan V soglasju z ustanoviteljicami lahko javni zavod opravlja Občine Vipava knjižnično dejavnost tudi za območje drugih občin, za kar se Ivan Princes l. r. sklene posebna pogodba. Stran 3502 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

5. člen 10. člen Javni zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi Dejavnosti javnega zavoda se po standardni klasifikaciji in odgovornostmi v poslovanju in pravnem prometu, kot jih uvrščajo v: določajo zakoni, ta odlok in statut zavoda. O/92.511 Dejavnost knjižnic, Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve, register. DE/22.110 Izdajanje knjig, 6. člen DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega za- Javni zavod je pravni naslednik organizacijske enote pisa, Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, Lavri- DE/22.150 Drugo založništvo, čeva knjižnica, in prevzame vse pravice in obveznosti te DE/22.220 Drugo tiskarstvo, organizacijske enote. DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov, DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov, 7. člen G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki, G/52.500 Trgovina z rabljenim blagom, Javni zavod zastopa in predstavlja direktor, brez omeji- G/52.630 Trgovina na drobno zunaj prodajaln, tev. Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun javnega K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem, zavoda v okviru dejavnosti zavoda, sklepa pogodbe ter oprav- K/71.402 Dejavnost videotek, lja druge pravne posle. K/71.403 Izposojanje drugih predmetov široke pora- Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja dela- be, vec javnega zavoda, v okviru pooblastil, ki mu jih da direktor. K/72.300 Obdelovanje podatkov, K/72.400 Dejavnosti povezane s podatkovnimi baza- 8. člen mi, Javni zavod ima pečat. Njegovo velikost, obliko, vsebi- K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na no, način uporabe in hranjenja določa statut javnega zavoda. področju humanistike, K/74.120 Računovodske in knjigovodske dejavnosti, III. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA K/74.400 Oglaševanje, K/74.832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje, 9. člen K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov, Javni zavod opravlja knjižnično dejavnost kot javno slu- M/80.422 Drugo izobraževanje, d.n. žbo, ki zajema: – zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, IV. ORGANI JAVNEGA ZAVODA – zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, 11. člen – izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk Organi javnega zavoda so: in drugih informacijskih virov, – direktor, – posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih – svet zavoda, proizvodov in storitev, – strokovni svet. – sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju Javni zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delov- informacij, no področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja – pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, določi s statutom, v skladu z zakonom. – informacijsko opismenjevanje, – varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spome- 12. člen nik, Direktor opravlja funkcijo poslovnega in programskega – drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacij- direktorja. Direktor organizira in vodi delo in poslovanje jav- sko delo. nega zavoda, predstavlja in zastopa javni zavod ter je odgo- V okviru javne službe opravlja javni zavod tudi storitve voren za zakonitost in strokovnost dela. za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami: – sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju, 13. člen – zbira obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gra- Direktorja javnega zavoda imenuje svet javnega zavoda divo, na podlagi javnega razpisa. Svet javnega zavoda si mora – zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih obla- pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje sti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, občin ustanoviteljic in mnenje strokovnih delavcev knjižnice. – organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladi- Strokovni delavci knjižnice glasujejo o mnenju tajno. no in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, V primeru, da javni zavod opravlja knjižnično dejavnost – organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mla- tudi za druge občine po pogodbi, si mora svet pred imeno- dino in odrasle s posebnimi potrebami, vanjem direktorja pridobiti tudi mnenje te občine. – organizira kulturne prireditve, ki so povezane z njiho- Soglasja in mnenja se nanašajo na kandidata za direk- vo dejavnostjo. torja, ki ga predlaga svet javnega zavoda, izmed tistih prijav- Javni zavod opravlja tudi druge dejavnosti, ki služijo ljenih, ki izpolnjujejo pogoje. izvajanju javne službe in so: izdajanje knjig in drugih publika- Če ustanoviteljici, občine pogodbenice in strokovni de- cij, prirejanje razstav in prireditev, raziskovanje na področju lavci zavoda ne dajo svojega soglasja oziroma mnenja v 60 humanistike, umetniško ustvarjanje in poustvarjanje in obra- dneh, se šteje, da so bila podana pozitivna soglasja oziroma tovanje objektov za kulturne prireditve. mnenja. Javni zavod lahko razširi ali spremeni dejavnost le v Po pridobitvi soglasij in mnenj svet javnega zavoda soglasju z ustanoviteljicami. imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3503

14. člen imenovanju vseh članov sveta in vodi sejo do izvolitve nove- Če direktorju predčasno preneha mandat ali če nihče ga predsednika sveta. izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, ime- Predsednik predstavlja in zastopa svet, podpisuje zapi- nuje svet javnega zavoda vršilca dolžnosti direktorja izmed snike in sklepe sveta zavoda, skupaj z direktorjem javnega strokovnih delavcev knjižnice oziroma izmed prijavljenih kan- zavoda skrbi za izvedbo sklepov, sklicuje in vodi seje sveta in didatov, vendar največ za eno leto. opravlja druge naloge, potrebne za delovanje sveta zavoda. V odsotnosti predsednika sveta opravlja naloge iz prej- 15. člen šnjega odstavka njegov namestnik, ki ga izvoli svet na prvi seji. Za direktorja javnega zavoda je lahko imenovan kandi- Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov, o dat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: proceduralnih vprašanjih pa z večino prisotnih na seji. – ima univerzitetno ali visoko izobrazbo, družboslovne ali humanistične usmeritve, 21. člen – strokovni izpit za bibliotekarja, Svet zavoda sprejema statut javnega zavoda, programe – najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih dela, letni finančni načrt, zaključni račun, poročila o delu in in poznavanje področja dela zavoda, dejavnosti, splošne akte javnega zavoda in opravlja druge – sposobnost za vodenje in organiziranje dela. naloge določene s tem odlokom in statutom. Mandat direktorja traja pet let. Svet zavoda opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem zavoda. 16. člen Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprej- Javni zavod upravlja svet zavoda, ki šteje šest članov: me svet zavoda na predlog direktorja, v soglasju z ustanovi- – dva predstavnika ustanovitelja, ki ju imenujeta občin- teljicami, po predhodnem mnenju reprezentativnega sindi- ska sveta občin Ajdovščina in Vipava, vsak po enega, kata v javnem zavodu. – dva predstavnika delavcev, ki ju izvolijo delavci javnega zavoda na neposrednih in tajnih volitvah, 22. člen – dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresira- Strokovni svet javnega zavoda šteje pet članov, ki jih ne javnosti, ki ju imenuje Občinski svet občine Ajdovščina, imenuje svet zavoda izmed strokovnih delavcev javnega zavo- izmed bralcev, včlanjenih v knjižnico. da in zunanjih strokovnjakov s področja dela javnega zavoda. Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta. konstituiranja sveta. Po preteku mandata so člani lahko izvo- Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokov- ljeni še za eno mandatno obdobje. nega dela javnega zavoda, daje direktorju in svetu mnenja, predloge in pobude. 17. člen Sestavo članov, način imenovanja in naloge strokovne- Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda razpiše ga sveta določi statut javnega zavoda, v skladu z zakonom in svet s sklepom najkasneje v 60 dneh pred iztekom mandat- tem odlokom. ne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. V sklepu o razpisu volitev se določi dan volitev, število V. SREDSTVA ZA DELO članov sveta, ki se volijo, in imenuje volilna komisija. Volilna komisija ima tri člane. Člani volilne komisije so lahko tudi 23. člen osebe, ki v javnem zavodu niso zaposlene. Javni zavod prevzame v upravljanje vse premoženje, prostore, opremo in knjižnično gradivo, s katerim je uprav- 18. člen ljala organizacijska enota Zavoda za kulturo, izobraževanje Kandidate predlagajo delavci na zboru delavcev, kjer in šport Ajdovščina – Lavričeva knjižnica. oblikujejo kandidatno listo. Ustanoviteljici preneseta premoženje iz prvega odstav- Predlogi kandidatov za svet javnega zavoda, ki se pred- ka tega člena v upravljanje javnemu zavodu s posebno po- ložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa godbo, v kateri se določijo medsebojna razmerja, pravice in volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s obveznosti v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s premo- priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih ženjem ter lastništvo premoženja posamezne občine usta- kandidatov. noviteljice. Za uporabo prostorov, ki niso lastnina ustanovitelja, sklene pogodbo o najemu in uporabi z lastnikom pro- 19. člen storov javni zavod, s soglasjem ustanoviteljice, na območju Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena katere so taki prostori. Javni zavod upravlja s premoženjem tajnost glasovanja. Voli se z glasovnicami osebno. Na gla- kot dober gospodar. Za upravljanje s premoženjem je javni sovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu zavod odgovoren ustanoviteljicam. priimkov. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico. 24. člen Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, Sredstva za delo javnega zavoda so poleg premoženja kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v iz 23. člena tega odloka še sredstva, ki jih javni zavod svetu. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število pridobi: glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je – iz proračunov občin ustanoviteljic, izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v javnem zavodu. – iz državnega proračuna, Volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga – iz drugih javnih virov, objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. – s plačili uporabnikov za storitve javne službe, – s prodajo blaga in storitev na trgu, 20. člen – z dotacijami, darili in drugimi oblikami donatorstva, Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik določenimi z zakonom in statutom zavoda, sveta zavoda najkasneje v roku 15 dni po izvolitvi oziroma – iz drugih virov, v skladu z zakonom. Stran 3504 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

25. člen – dajeta soglasje k statutu zavoda in aktu o sistemizaci- Sredstva za izvajanje javne službe knjižnice, ki pokriva- ji delovnih mest, jo stroške za plače, materialne stroške za delo, za nakup – odločata o statusnih spremembah zavoda, ustanav- knjižničnega gradiva ter za nakup in vzdrževanje prostorov in ljanju organizacijskih enot in spremembah dejavnosti, opreme, zagotavljata občini ustanoviteljici. Letno pogodbo o – dajeta soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja, financiranju skleneta ustanoviteljici in javni zavod na osnovi – imenujeta predstavnike ustanovitelja in zainteresira- programa dela in finančnega načrta, ob upoštevanju zakon- ne javnosti v svet javnega zavoda, skih pogojev in standardov za izvajanje javne službe knjižnic. – spremljata skladnost porabe sredstev z letnim pro- Občini ustanoviteljici zagotavljata javnemu zavodu sred- gramom in finančnim načrtom, stva za knjižnično dejavnost po naslednjih kriterijih: – dajeta soglasje k odločitvam o razpolaganju s premo- – stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposre- ženjem, dno na območju občine, krije vsaka posamezna občina – in druge pravice in obveznosti določene z zakoni, sama, drugimi predpisi in tem odlokom. – skupne stroške, ki obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela povezane z izborom, nabavo in ob- 30. člen delavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke, Ustanoviteljici ustanovita na podlagi 61. člena zakona bibliobusa ter delovanjem skupnih služb, krijeta občini pre- o lokalni samoupravi skupni organ za izvrševanje ustanovi- mosorazmerno s številom prebivalcev, teljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z – nabavo knjižničnega gradiva sorazmerno številu pre- zagotavljanjem javne službe. Z ustanovitvenim aktom sku- bivalcev. pnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic se dolo- čijo naloge organa, organizacija dela in način sprejemanja 26. člen odločitev, financiranje javne službe in delitev stroškov med Presežek prihodkov nad odhodki uporablja javni zavod občinama, v skladu s tem odlokom. za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad 31. člen odhodki odloča na predlog direktorja svet javnega zavoda v Javni zavod vsako leto pripravi program dela, finančni soglasju z ustanoviteljicami. načrt, letni program investicij in upravljanja s premoženjem in jih posreduje ustanoviteljicam. Javni zavod je dolžan pred- ložiti ustanoviteljicam poročilo o doseženih ciljih in rezultatih VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI s področja svoje dejavnosti z zaključnim računom za prete- JAVNEGA ZAVODA V PRAVNEM PROMETU klo leto, do 28. februarja tekočega leta. Javni zavod pripravi enkrat letno vsebinsko poročilo o 27. člen izvajanju dejavnosti javne službe in drugih dejavnostih zavo- Javni zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem da. prometu samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v Javni zavod je dolžan dajati ustanoviteljicam druge po- svojem imenu in za svoj račun, v okviru dejavnosti, za katere datke, potrebne za spremljanje poslovanja, izvajanja dejav- je ustanovljen. Za odločitve, ki vplivajo in imajo posledice na nosti in v statistične namene. nepremičnine in knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik, je potrebno soglasje ustanoviteljic. Za svoje obveznosti odgovarja javni zavod z vsemi sred- VIII. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA ZAVODA stvi, s katerimi upravlja. Organi javnega zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu 32. člen z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. Javni zavod ima statut in druge splošne akte, temelječe na statutu in zakonih. Javni zavod s statutom ureja zlasti: VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI – organizacijo in način poslovanja, USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA – dejavnost javnega zavoda in lokacije, na katerih zavod opravlja dejavnost, 28. člen – način odločanja, pooblastila za zastopanje in podpi- Ustanoviteljici sta odgovorni za obveznosti javnega za- sovanje ter obliko, vsebino in način uporabe pečata, voda omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki jih javnemu – postopek in način izvolitve oziroma imenovanja orga- zavodu zagotavljata za njegovo delo iz občinskih proraču- nov zavoda, trajanje mandata in njihove pristojnosti, nov. – delovna razmerja in disciplinsko odgovornost delav- Ustanoviteljici krijeta primanjkljaj sredstev javnega za- cev, voda le, če zavod dokaže, ustanoviteljici pa ugotovita, da je – in druge zadeve, pomembne za organizacijo in dejav- primanjkljaj nastal iz naslova programov, ki jih po zakonu in nost zavoda, v skladu z zakoni. po sprejetem letnem programu financirata. Pri tem mora Statut in druge splošne akte sprejme svet javnega za- javni zavod dokazati, da je ravnal gospodarno in v skladu s voda, razen splošnih aktov, za katere je z zakonom določe- sprejetimi programi. no, da jih sprejme direktor. Ustanoviteljici bosta javnemu zavodu zagotavljali sredstva za delovanje, iz proračunov po pogodbi o financiranju, na podlagi usklajenega programa dela in letnega finančnega IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE načrta. 33. člen 29. člen Svet javnega zavoda je v skladu s tem odlokom potre- Ustanoviteljici imata do javnega zavoda naslednje pra- bno konstituirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti vice in obveznosti: tega odloka. Do izvolitve sveta javnega zavoda in imenovanja Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3505 strokovnega sveta, v skladu s tem odlokom, opravlja naloge 1680. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pilonova sveta in strokovnega sveta dosedanji svet Zavoda za kulturo, galerija Ajdovščina izobraževanje in šport Ajdovščina in strokovni svet organizacijske enote Lavričeva knjižnica. Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96), 35 in 37. člena zakona o uresničevanju 34. člen javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. Do imenovanja direktorja javnega zavoda po tem odloku 75/94), 2. člena uredbe o vzpostavitvi muzejske mreže za opravlja naloge direktorja vršilec dolžnosti direktorja, ki ga ime- izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne nuje Občinski svet občine Ajdovščina, za dobo šestih mese- dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. cev. Vršilec dolžnosti direktorja je dolžan poleg, nalog za katere 97/00), 60. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list je pristojen po zakonu in tem odloku, opraviti vse potrebno, da RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, se javni zavod registrira, uskladi organizacija dela, sprejme 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 statut ter oblikujejo organi v skladu s tem odlokom. – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US in 70/00) sta sprejela 35. člen Občinski svet občine Ajdovščina na podlagi 33. člena statu- Javni zavod prevzame v delovno razmerje delavce Za- ta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99), na seji dne voda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, ki so 26. 3. 2002 in Občinski svet občine Vipava na podlagi 16. opravljali knjižnično dejavnost v enoti Lavričeva knjižnica. O člena statuta Občine Vipava (Uradno glasilo, št. 4/99) na prevzemu ostalih delavcev sprejmejo dogovor vršilci dolžno- seji dne 21. 3. 2002 sti direktorjev novih zavodov, nastalih iz Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, v soglasju z ustanovite- O D L O K ljem. V dogovoru o prevzemu delavcev se uredijo tudi razmerja, pravice in obveznosti v primeru reševanja presežnih o ustanovitvi javnega zavoda Pilonova galerija delavcev. Ajdovščina Delavci uprave Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina opravljajo vse naloge vodenja, računovodske in tajniške naloge povezane z zaključkom delovanja Zavoda za I. SPLOŠNI DOLOČBI kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, do njegove ukinitve oziroma izbrisa iz sodnega registra, in računovodske 1. člen naloge za novoustanovljene zavode, dokler novoustanovlje- S tem odlokom ustanavljata Občina Ajdovščina, Cesta ni zavodi niso dokončno oblikovani, ne glede na to, v kate- 5. maja 6/a, Ajdovščina in Občina Vipava, Glavni trg 15, rem zavodu imajo sklenjeno razmerje. Vipava (v nadaljevanju: ustanoviteljici) javni zavod Pilonova galerija Ajdovščina (v nadaljevanju: javni zavod). 36. člen Javni zavod prevzame premoženje in druga sredstva za 2. člen delo, ki jih je uporabljala enota Lavričeva knjižnica v Zavodu Javni zavod se ustanavlja z razdružitvijo organizacijskih za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina in del premože- enot Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina na nja in sredstev, s katerimi je upravljala uprava tega zavoda, štiri samostojne zavode. Organizacijska enota Pilonova gana osnovi popisa in razdelitve premoženja in sredstev Zavo- lerija Ajdovščina se s tem odlokom ustanovi kot samostojni da za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina med novou- javni zavod. stanovljene javne zavode. Ustanoviteljici potrdita popis in Zavod za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina je razdelitev premoženja. bil ustanovljen z odlokom o spojitvi zavodov Vojkova delavska univerza, ŠRZ Police in Zavoda za kulturo v javni zavod 37. člen (Uradno glasilo, št 7/91). Zavod za kulturo, izobraževanje in Z vpisom novoustanovljenih javnih zavodov v sodni re- šport Ajdovščina je vpisan v sodni register pri Okrožnem gister in posebne registre preneha delovati zavod za kulturo, sodišču v Novi Gorici pod št. 1-1808-00. izobraževanje in šport Ajdovščina in veljati odlok o spojitvi zavodov Vojkova delavska univerza, ŠRZ Police in Zavoda za kulturo v javni zavod (Uradno glasilo, št. 7/91). II. STATUSNE DOLOČBE

38. člen 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Ime javnega zavoda je Pilonova galerija Ajdovščina. nem listu RS. Sedež javnega zavoda je v Ajdovščini, Prešernova ulica 3. Javni zavod lahko spremeni ime in sedež le s sogla- Št. 026/00-4/2002 sjem ustanoviteljic. Ajdovščina, dne 10. aprila 2002. 4. člen Župan Javni zavod opravlja galerijsko dejavnost kot javno služ- Občine Ajdovščina bo za območje občin Ajdovščina in Vipava. S soglasjem Marjan Poljšak l. r. ustanoviteljic in skladno s predpisi o vzpostavitvi muzejske mreže, se dejavnost javne službe zavoda lahko razširi tudi na Št. 02200-4/01 območja drugih občin, za kar se sklene posebna pogodba. Vipava, dne 10. aprila 2002. 5. člen Župan Javni zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi Občine Vipava in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih Ivan Princes l. r. določajo zakoni, ta odlok in statut javnega zavoda. Stran 3506 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge DE/22.150 Drugo založništvo, pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni DE/22.220 Drugo tiskarstvo, register. DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov, DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov, 6. člen G/ 52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki, Javni zavod je pravni naslednik organizacijske enote K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem, Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina – Pilo- K/71.403 Izposojanje drugih predmetov široke upora- nova galerija, in prevzame vse pravice in obveznosti te orga- be, nizacijske enote. K/72.300 obdelovanje podatkov, K/72.400 Dejavnosti povezane s podatkovnimi baza- 7. člen mi, Javni zavod zastopa in predstavlja direktor, brez omeji- K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na tev. področju humanistike, Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun javnega K/74.400 Oglaševanje, zavoda, v okviru dejavnosti zavoda sklepa pogodbe ter oprav- K/74.810 Fotografska dejavnost, lja druge pravne posle. K/74.832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje, Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja dela- K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov, vec javnega zavoda, v okviru pooblastil, ki mu jih da direktor. M/80.422 Drugo izobraževanje, d.n. 8. člen Javni zavod lahko razširi ali spremeni dejavnost le s soglasjem ustanoviteljic. Javni zavod ima pečat. Njegovo velikost, obliko, vsebino, način uporabe in hranjenja določa statut javnega zavoda. IV. ORGANI JAVNEGA ZAVODA

11. člen III. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA Organi javnega zavoda so: 9. člen – direktor, – svet zavoda, Javni zavod opravlja naslednje naloge: – strokovni svet. – zbira, hrani, proučuje, razstavlja in popularizira dela Javni zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delov- likovne umetnosti, v okviru tega posebej likovna dela in no področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dediščino Vena Pilona, določi s statutom, v skladu z zakonom. – iz zbranega gradiva oblikuje stalne razstave, pripravlja razstave domačih in tujih umetnikov upodabljajoče umet- 12. člen nosti, Direktor opravlja funkcijo poslovnega in programskega – vodi register umetniških del, direktorja. Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje – sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami pri zavoda, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za vzgoji in popularizaciji likovne umetnosti, zakonitost in strokovnost dela zavoda. – sodeluje s strokovnimi institucijami in posameznimi Mandat direktorja traja pet let. strokovnjaki, Direktorja javnega zavoda imenuje ustanoviteljica Obči- – nudi strokovne storitve pravnim in fizičnim osebam v na Ajdovščina, s soglasjem ustanoviteljice Občine Vipava, zadevah, ki se nanašajo na sodobno likovno umetnost, na podlagi javnega razpisa, po predhodnem mnenju sveta in – izdaja strokovne publikacije s svojega področja, strokovnega sveta javnega zavoda. Postopek javnega razpi- – izposoja, prodaja in odkupuje likovna dela, sa in izbire kandidata vodi ustanoviteljica Občina Ajdovščina. – opravlja in razvija restavratorske, fotografske in druge tehnične dejavnost za potrebe likovne umetnosti, 13. člen – izvaja dokumentacijsko, informacijsko in svetovalno Za direktorja javnega zavoda je lahko imenovan kandi- dejavnost s področja dejavnosti zavoda, dat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: – daje svoje prostore na razpolago za razstave in druge – ima univerzitetno ali visoko izobrazbo, humanistične kulturne prireditve. usmeritve, Javni zavod izvaja v skladu z uredbo o vzpostavitvi – strokovni izpit, muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju var- – najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih stva kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev javno in poznavanje področja dela zavoda, službo, v sodelovanju s pristojnimi državnimi in pokrajinskimi – sposobnost za vodenje in organiziranje dela. muzeji, za likovne zbirke 20. stoletja. 14. člen 10. člen Če direktorju predčasno preneha mandat ali če nihče Dejavnosti javnega zavoda se po standardni klasifikaciji izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, ime- dejavnosti uvrščajo v: nuje svet javnega zavoda vršilca dolžnosti direktorja izmed O/92.521 Dejavnost muzejev, strokovnih delavcev javnega zavoda oziroma izmed prijavlje- O/92.511 Dejavnost knjižnic, nih kandidatov, vendar največ za eno leto. O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve, 15. člen DE/22.110 Izdajanje knjig, Javni zavod upravlja svet zavoda, ki šteje šest članov: DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega za- – dva predstavnika ustanovitelja, ki ju imenujeta občin- pisa, ska sveta občin Ajdovščina in Vipava, vsak po enega, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3507

– dva predstavnika delavcev, ki ju izvolijo delavci zavo- Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprej- da na neposrednih in tajnih volitvah, me svet zavoda na predlog direktorja, s soglasjem ustanovi- – dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresira- teljic in ministrstva za kulturo, po predhodnem mnenju re- ne javnosti, ki ju imenuje Občinski svet občine Ajdovščina, prezentativnega sindikata v javnem zavodu. izmed zainteresiranih institucij in obiskovalcev galerije. 21. člen Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so člani lahko izvo- Strokovni svet javnega zavoda šteje pet članov, ki jih ljeni še za eno mandatno obdobje. imenuje svet zavoda izmed strokovnih delavcev javnega zavoda in zunanjih strokovnjakov s področja dela javnega za- 16. člen voda. Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta. Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda razpiše Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokov- svet s sklepom najkasneje v 60 dneh pred iztekom mandat- nega dela javnega zavoda, daje direktorju in svetu mnenja, ne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred pote- predloge in pobude. kom mandata svetu zavoda. Sestavo članov, način imenovanja in naloge strokovne- S sklepom o razpisu volitev se določi dan volitev, števi- ga sveta določi statut javnega zavoda, v skladu z zakonom in lo članov sveta javnega zavoda, ki se volijo in imenuje volilna tem odlokom. komisija. Volilna komisija ima tri člane. Člani volilne komisije so lahko tudi osebe, ki v javnem zavodu niso zaposlene. V. SREDSTVA ZA DELO 17. člen Kandidate predlagajo delavci na zboru delavcev, kjer 22. člen oblikujejo kandidatno listo. Javni zavod prevzame v upravljanje vse premoženje, Predlogi kandidatov za svet javnega zavoda, ki se pred- nepremičnine, opremo in umetniška dela, s katerimi je uprav- ložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa ljala organizacijska enota Zavoda za kulturo, izobraževanje volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s in šport Ajdovščina – Pilonova galerija. priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih Premoženje iz prvega odstavka tega člena je last usta- kandidatov. noviteljic, v deležih določenih s sklepi o razdelitvi premože- nja bivše Občine Ajdovščina med novonastalima občinama 18. člen Ajdovščina in Vipava, z dne 16. 2. 1996. Ustanoviteljici Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena preneseta premoženje v upravljanje javnemu zavodu s po- tajnost glasovanja. Voli se z glasovnicami osebno. Na gla- sebno pogodbo, v kateri se določijo medsebojna razmerja, sovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu pravice in obveznosti v zvezi z upravljanjem in razpolaga- priimkov. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot njem s premoženjem ter lastništvo premoženja posamezne polovica delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico. občine ustanoviteljice. Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, Javni zavod upravlja s premoženjem kot dober gospo- kot je s tem odlokom določenih predstavnikov delavcev v dar. Za upravljanje s premoženjem je javni zavod odgovoren svetu. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število ustanoviteljicam. glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je Javni zavod vodi inventurno knjigo muzealij, s katerimi izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v javnem zavodu. upravlja in se hranijo v javnem zavodu. Vpogled v inventurno Volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga knjigo imata ustanoviteljici in člani sveta zavoda. Iz inventur- objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. ne knjige mora biti razvidno lastništvo muzealij.

19. člen 23. člen Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik Sredstva za delo javnega zavoda so poleg premoženja sveta, najkasneje v roku 15 dni po izvolitvi oziroma imenova- iz 22. člena tega odloka še sredstva, ki jih javni zavod nju vseh članov sveta in vodi sejo do izvolitve novega pred- pridobi: sednika sveta. – iz proračunov občin ustanoviteljic, – iz državnega proračuna, Predsednik predstavlja in zastopa svet zavoda, podpi- – iz drugih javnih virov, suje zapisnike in sklepe sveta, skupaj z direktorjem javnega – s prodajo storitev uporabnikom, zavoda skrbi za izvedbo sklepov, sklicuje in vodi seje sveta – s prodajo publikacij in drugih del, za katero je re- in opravlja druge naloge, potrebne za delovanje sveta gistriran, zavoda. – z dotacijami, darili in drugimi oblikami donatorstva, V odsotnosti predsednika sveta opravlja naloge iz prej- določenimi z zakonom in statutom, šnjega odstavka njegov namestnik, ki ga izvoli svet zavoda – iz drugih virov, v skladu z zakonom. na prvi seji. Ustanoviteljici zagotavljata sredstva za izvajanje dejav- Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov, o nosti javnega zavoda na podlagi usklajenega programa dela proceduralnih vprašanjih pa z večino prisotnih na seji. in finančnega načrta, ki ga predloži javni zavod. Z letno pogodbo o financiranju, ustanoviteljici in javni zavod določi- 20. člen ta obseg in vsebino dela programa, ki se financira iz občin- Svet zavoda sprejema statut javnega zavoda, programe skih proračunov in delež sofinanciranja posamezne občine dela, letni finančni načrt, zaključni račun, poročila o delu in ustanoviteljice. dejavnosti, splošne akte javnega zavoda in opravlja druge naloge določene s tem odlokom in statutom. 24. člen Svet zavoda opravlja nadzor nad upravljanjem in poslo- Presežek prihodkov nad odhodki uporablja javni zavod vanjem javnega zavoda. za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Stran 3508 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad teljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z odhodki odloča na predlog direktorja svet javnega zavoda v zagotavljanjem javne službe in izvajanjem druge dejavnosti soglasju z ustanoviteljicami. javnega zavoda. Z ustanovitvenim aktom skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic se določijo naloge organa, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, fi- VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI nanciranje javne službe in dejavnosti javnega zavoda ter JAVNEGA ZAVODA V PRAVNEM PROMETU delitev stroškov med občinama.

25. člen 29. člen Javni zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem Javni zavod vsako leto pripravi program dela, finančni prometu samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v načrt, letni program investicij in upravljanja s premoženjem svojem imenu in za svoj račun, v okviru dejavnosti, za katere in jih posreduje pristojnemu ministrstvu in ustanoviteljicam. je ustanovljen. Za odločitve, ki vplivajo in imajo posledice na Javni zavod je dolžan predložiti ustanoviteljicam poročilo o nepremičnine je potrebno soglasje ustanoviteljic. Muzealije, doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje dejavnosti z ki jih hrani javni zavod ne sme odtujiti, razen če gre za zaključnim računom za preteklo leto, do 28. februarja teko- izmenjavo, ki pomeni bistveno dopolnitev spomeniške zbir- čega leta. ke, o čemer odločata ustanoviteljici. Javni zavod pripravi enkrat letno vsebinsko poročilo o Za svoje obveznosti odgovarja javni zavod z vsemi sred- izvajanju dejavnosti javne službe in drugih dejavnostih za- stvi, s katerimi upravlja. voda. Organi javnega zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu Javni zavod je dolžan dajati ustanoviteljicam druge po- z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. datke, potrebne za spremljanje poslovanja, izvajanja dejavnosti in v statistične namene.

VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA VIII. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA ZAVODA

26. člen 30. člen Ustanoviteljici sta odgovorni za obveznosti javnega za- Javni zavod ima statut in druge splošne akte, temelječe voda omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki jih javnemu na statutu in zakonih. zavodu zagotavljata za njegovo delo iz občinskih proraču- Javni zavod s statutom ureja zlasti: nov. – organizacijo in način poslovanja, Ustanoviteljici krijeta primanjkljaj sredstev javnega za- – dejavnost zavoda in lokacije, na katerih zavod oprav- voda le, če javni zavod dokaže, ustanoviteljici pa ugotovita, lja dejavnost, da je primanjkljaj nastal iz naslova programov, ki jih po zakonu in sprejetem letnem programu financirata. Pri tem – način odločanja, pooblastila za zastopanje in podpi- mora javni zavod dokazati, da je ravnal gospodarno in v sovanje, vsebino, uporabo in hranjenje pečatov, skladu s sprejetimi programi. – postopek in način izvolitve oziroma imenovanja orga- Primanjkljaj sredstev iz programov javnega zavoda, ki nov zavoda, trajanje mandata in njihove pristojnosti, se financirajo iz državnega proračuna, zagotavlja pristojno – delovna razmerja in disciplinsko odgovornost delav- ministrstvo, v skladu z pogodbo o financiranju. cev, Ustanoviteljici bosta javnemu zavodu zagotavljali sred- – druge zadeve, pomembne za organizacijo in dejav- stva iz proračuna z letno pogodbo o financiranju, na podlagi nost javnega zavoda, v skladu z zakoni. usklajenega programa dela in finančnega načrta. Statut in druge splošne akte sprejme svet javnega zavoda, razen splošnih aktov, za katere je z zakonom določe- 27. člen no, da jih sprejme direktor. Ustanoviteljici imata do javnega zavoda naslednje pravice in obveznosti: – dajeta soglasje k statutu zavoda in aktu o sistemizaci- IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ji delovnih mest, – odločata o statusnih spremembah zavoda, ustanav- 31. člen ljanju organizacijskih enot in spremembah dejavnosti javne- Svet javnega zavoda je v skladu s tem odlokom potre- ga zavoda, bno konstituirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti – imenujeta direktorja po predhodnem mnenju sveta tega odloka. Do izvolitve sveta javnega zavoda in imenovanja zavoda in strokovnega sveta, strokovnega sveta v skladu s tem odlokom, opravlja naloge sveta in strokovnega sveta dosedanji svet Zavoda za kulturo, – imenujeta predstavnike ustanovitelja in predstavnike izobraževanje in šport Ajdovščina in strokovni svet organiza- zainteresirane javnosti v svet zavoda, cijske enote Pilonova galerija. – spremljata skladnost porabe sredstev z letnim programom in finančnim načrtom, 32. člen – dajeta soglasje k odločitvam o premoženju in muzea- Do imenovanja direktorja javnega zavoda po tem odlo- lijah iz zbirke del Vena Pilona, ku opravlja naloge direktorja vršilec dolžnosti direktorja, ki – in druge pravice in obveznosti določene z zakoni, ga imenuje Občinski svet občine Ajdovščina, za dobo šestih drugimi predpisi in tem odlokom. mesecev. Vršilec dolžnosti direktorja je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu in tem odloku, opraviti vse 28. člen potrebno, da se javni zavod registrira, uskladi organizacija Ustanoviteljici ustanovita na podlagi 61. člena zakona dela, sprejme statut ter oblikujejo organi v skladu s tem o lokalni samoupravi skupni organ za izvrševanje ustanovi- odlokom. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3509

33. člen O D L O K Javni zavod prevzame v delovno razmerje delavce Za- o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport voda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, ki so Ajdovščina opravljali galerijsko dejavnost v enoti Pilonova galerija. O prevzemu ostalih delavcev sprejmejo dogovor vršilci dolžno- sti direktorjev novih zavodov, nastalih iz Zavoda za kulturo, I. SPLOŠNI DOLOČBI izobraževanje in šport Ajdovščina, v soglasju z ustanoviteljem. V dogovoru o prevzemu delavcev se uredijo tudi ra- 1. člen zmerja, pravice in obveznosti v primeru reševanja presežnih S tem odlokom Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, delavcev. Ajdovščina (v nadaljevanju: ustanovitelj) ustanavlja javni za- Delavci uprave Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport vod Zavod za šport Ajdovščina (v nadaljevanju: javni zavod), Ajdovščina opravljajo vse naloge vodenja, računovodske in za opravljanje športne dejavnosti in upravljanje športnih ob- tajniške naloge povezane z zaključkom delovanja Zavoda za jektov. kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, do njegove ukinitve oziroma izbrisa iz sodnega registra, in računovodske 2. člen naloge za novoustanovljene zavode, dokler niso novousta- Javni zavod se ustanavlja z razdružitvijo organizacijskih novljeni zavodi dokončno oblikovani, ne glede na to, v kate- enot Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, rem javnem zavodu imajo sklenjeno delovno razmerje. na štiri samostojne zavode. Organizacijska enota za športno dejavnost – Police se s tem odlokom ustanovi kot samostoj- 34. člen ni javni zavod. Javni zavod prevzame premoženje, druga sredstva za Zavod za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina je delo in muzealije, ki jih je uporabljala enota Pilonova galerija bil ustanovljen z odlokom o spojitvi zavodov Vojkova delav- v Zavodu za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina in del ska univerza, ŠRZ Police in Zavoda za kulturo v javni zavod (Uradno glasilo, št 7/91). Zavod za kulturo, izobraževanje in premoženja in sredstev, s katerimi je upravljala uprava tega šport Ajdovščina je vpisan v sodni register pri Okrožnem zavoda, na osnovi popisa in razdelitve premoženja in sred- sodišču v Novi Gorici pod št. 1-1808-00. stev Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina med novoustanovljene javne zavode. Ustanoviteljici potrdita popis in razdelitev premoženja. II. STATUSNE DOLOČBE

35. člen 3. člen Z vpisom novoustanovljenih javnih zavodov v sodni re- Ime javnega zavoda je: Zavod za šport Ajdovščina. gister in posebne registre preneha delovati Zavod za kultu- Sedež javnega zavoda: Cesta 5. maja 14, Ajdovščina. ro, izobraževanje in šport Ajdovščina in veljati odlok o spoji- Sedež in ime javnega zavoda se lahko spremeni le s tvi zavodov Vojkova delavska univerza, ŠRZ Police in Zavo- soglasjem ustanovitelja. da za kulturo v javni zavod (Uradno glasilo, št. 7/91). 4. člen 36. člen Javni zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- izvajanju nacionalnega in občinskega programa športa na nem listu RS. območju Občine Ajdovščina in upravlja s športnimi objekti občinskega pomena, ki so mu dani v upravljanje. Št. 026/00-1/2002 Javni zavod lahko s soglasjem ustanovitelja opravlja Ajdovščina, dne 10. aprila 2002. tudi strokovne in druge naloge za neprofitne športne organizacije, ki imajo sedež na območju Občine Ajdovščina Župan Občine Ajdovščina 5. člen Marjan Poljšak l. r. Javni zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in pravnem prometu, kot jih Št. 02200-3/01 določajo zakoni, ta odlok in statut zavoda. Vipava, dne 10. aprila 2002. Javni zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni Župan register. Občine Vipava 6. člen Ivan Princes l. r. Javni zavod je pravni naslednik organizacijske enote za športno dejavnost – Police, Zavoda za kulturo, izobraževa- nje in šport Ajdovščina, in prevzame vse pravice in obveznosti te organizacijske enote. 1681. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ajdovščina 7. člen Javni zavod zastopa in predstavlja direktor, brez omeji- Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS št. tev. Direktor je pooblaščen, da v imenu in za račun javnega 12/91, 8/96), 23. člena zakona o športu (Uradni list RS, zavoda v okviru dejavnosti javnega zavoda, sklepa pogodbe št. 22/98) in 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradno ter opravlja druge pravne posle. glasilo, št. 7/99) je Občinski svet občine Ajdovščina na seji Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja dela- dne 26. 3. 2002 sprejel vec javnega zavoda, v okviru pooblastil, ki mu jih da direktor. Stran 3510 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

8. člen IV. ORGANI JAVNEGA ZAVODA Javni zavod ima pečat. Njegovo velikost, obliko, vsebino, način uporabe in hranjenja določa statut zavoda. 11. člen Organi javnega zavoda so: – direktor, III. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA – svet zavoda, 9. člen – strokovni svet. Javni zavod organizira in izvaja naslednje dejavnosti: Javni zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delov- – spremlja, analizira naloge v športu ter izvaja letne no področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja programe, določi s statutom. – daje pobude in predloge ustanovitelju za izboljšanje stanja v športu, 12. člen – pripravlja strokovna gradiva za ustanovitelja, Direktor opravlja funkcijo poslovodnega in program- – sodeluje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok skega direktorja. Direktor organizira in vodi delo ter poslova- in mladine, nje javnega zavoda, predstavlja in zastopa javni zavod ter je – nudi strokovno in organizacijsko pomoč drugim izva- odgovoren za zakonitost in strokovnost dela. jalcem letnega programa, Direktorja javnega zavoda imenuje in razrešuje svet – sodeluje z upravnimi organi, strokovnimi institucijami zavoda v soglasju z ustanoviteljem. in skupinami, 13. člen – načrtuje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev za delo v športu, Za direktorja javnega zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: – svetuje pri načrtovanju, obnovi, izgradnji in upravljanju športnih objektov, – ima univerzitetno ali visoko izobrazbo, družboslovne – upravlja objekte, ki so mu s pogodbo podeljeni v usmeritve, upravljanje, – najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih – sodeluje pri organiziranju in izvajanju drugih športnih in poznavanje področja dela zavoda, in kulturno-športnih dejavnosti ter zabavnih prireditev, – sposobnost za vodenje in organiziranje dela v zavo- – zbira in posreduje podatke za potrebe informatike v du. športu, Mandat direktorja traja štiri leta. – opravlja druge dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovne dejavnosti zavoda. 14. člen Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma, če 10. člen nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet javne- Dejavnosti javnega zavoda po standardni klasifikaciji ga zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja, izmed stro- so: kovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandida- O/92.610 Obratovanje športnih objektov, tov, vendar največ za eno leto. O/92.623 Druge športne dejavnosti, O/92.720 Druge dejavnosti za sprostitev, d.n., 15. člen O/93.030 Druge storitve za nego telesa, Javni zavod upravlja svet zavoda, ki šteje pet članov, od DE/22.15 Drugo založništvo, tega: – tri predstavnike ustanovitelja, ki jih imenuje občinski H/55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih svet, restavracij, picerij, – enega predstavnika delavcev, ki ga izvolijo delavci H/55.401 Točenje pijač in napitkov v točilnicah in zavoda na neposrednih in tajnih volitvah, dnevnih barih, – enega predstavnika izvajalcev letnega programa špor- H/55.220 Dejavnost kampov, ta, ki ga imenuje občinski svet, na predlog športnih društev K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem, in šol. K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči po pogodbi, z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so člani K/71.401 Izposojanje športne opreme, lahko izvoljeni ali imenovani še za eno mandatno obdobje. K/71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabe, K/72.300 Obdelovanje podatkov, 16. člen K/72.400 Dejavnosti, povezane s podatkovnimi baza- Volitve predstavnika delavcev v svet zavoda razpiše mi, svet s sklepom najkasneje v 60 dneh pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred pote- K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na kom mandata svetu zavoda. področju družboslovja, V sklepu o razpisu volitev se določi dan volitev, število K/74.120 Računovodske, knjigovodske dejavnosti, članov sveta zavoda, ki se volijo, in imenuje volilna komisija. K/74.400 Oglaševanje, Volilna komisija ima tri člane. Člani volilne komisije so lahko K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov, kongresov, tudi osebe, ki v javnem zavodu niso zaposlene. K/74.843 Druge poslovne dejavnosti, d.n., M/80.422 Drugo izobraževanje, d.n. 17. člen Javni zavod lahko razširi ali spremeni dejavnost le s Kandidate predlagajo delavci na zboru delavcev, kjer soglasjem ustanovitelja. oblikujejo kandidatno listo. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3511

Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo Premoženje iz prvega odstavka tega člena je last usta- volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, novitelja in Občine Vipava, v deležih določenih s sklepi o morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženi- razdelitvi premoženja bivše Občine Ajdovščina med novona- mi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandida- stalima občinama Ajdovščina in Vipava, z dne 16. 2. 1996. tov. Ustanovitelj in Občina Vipava preneseta premoženje v upravljanje javnemu zavodu s posebno pogodbo, s katero se 18. člen določijo medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z upravlja- Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena njem in razpolaganjem s premoženjem, in določi lastništvo tajnost glasovanja. Voli se z glasovnicami osebno. Na gla- ustanovitelja in Občine Vipava. Zavod upravlja s premože- sovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu njem kot dober gospodar. Za upravljanje s premoženjem je priimkov. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot javni zavod odgovoren ustanovitelju in Občini Vipava, dokler polovica delavcev javnega zavoda z aktivno volilno pravico. upravlja z njenim premoženjem. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je 23. člen izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v javnem zavodu. Javni zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, državnega proračuna, iz proračunov ostalih občin, Volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga če za njih opravlja dejavnosti oziroma storitve, prispevkov objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. uporabnikov in plačil za storitve ter drugih virov, v skladu z zakonom. 19. člen Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik Ustanovitelj zagotavlja javnemu zavodu sredstva za de- sveta najkasneje v roku 15 dni po izvolitvi oziroma imenova- javnost, investicijsko vzdrževanje in nabavo opreme iz prora- nju vseh članov sveta in vodi sejo do izvolitve novega pred- čuna občine, na podlagi usklajenega programa dela in fi- sednika sveta. nančnega načrta, ki ga predloži javni zavod. Sredstva se določijo z letno pogodbo o financiranju. Predsednik predstavlja in zastopa svet zavoda, podpisuje zapisnike in sklepe sveta, skupaj z direktorjem javnega 24. člen zavoda skrbi za izvedbo sklepov, sklicuje in vodi seje sveta in opravlja druge naloge, potrebne za delovanje sveta zavo- Presežek prihodkov nad odhodki uporablja javni zavod da. za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. V odsotnosti predsednika sveta opravlja naloge iz prej- O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad šnjega odstavka njegov namestnik, ki ga izvoli svet na prvi odhodki odloča na predlog direktorja svet javnega zavoda, v seji. soglasju z ustanoviteljem. Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov, o proceduralnih vprašanjih pa z večino prisotnih na seji. VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI 20. člen JAVNEGA ZAVODA V PRAVNEM PROMETU Svet zavoda sprejema statut, programe dela, letni fi- 25. člen nančni načrt, zaključni račun, splošne akte javnega zavoda in opravlja druge naloge določene s tem odlokom in statu- Javni zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem tom. prometu samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v Svet zavoda opravlja nadzor nad upravljanjem in poslo- svojem imenu in za svoj račun, v okviru dejavnosti, za katere vanjem javnega zavoda. je ustanovljen. Za odločitve, ki vplivajo in imajo posledice na Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprej- nepremičnine je potrebno soglasje ustanovitelja in Občine me svet zavoda na predlog direktorja, v soglasju z ustanovi- Vipava, dokler javni zavod upravlja z njenim premoženjem. teljem, po predhodnem mnenju reprezentativnega sindikata Za svoje obveznosti odgovarja javni zavod z vsemi sred- v javnem zavodu. stvi, s katerimi upravlja. Organi javnega zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu 21. člen z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. Strokovni svet javnega zavoda šteje pet članov, ki jih imenuje svet izmed strokovnih delavcev javnega zavoda in zunanjih strokovnjakov s področja športa. VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta. USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda, daje direktorju in svetu mnenja, 26. člen predloge in pobude. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega zavoda Sestavo članov, način imenovanja in naloge strokovne- omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki so v občinskem ga sveta določi statut javnega zavoda, v skladu z zakonom in proračunu namenjena za delo in dejavnost javnega zavoda. tem odlokom. Ustanovitelj krije primanjkljaj sredstev javnega zavoda le, če javni zavod dokaže, ustanovitelj pa ugotovi, da je V. SREDSTVA ZA DELO JAVNEGA ZAVODA primanjkljaj nastal iz naslova programov, ki jih pa zakonu in po sprejetem letnem programu financira. Pri tem mora javni 22. člen zavod dokazati, da je ravnal gospodarno in v skladu s spreje- Javni zavod prevzame v upravljanje vse premoženje, timi programi. nepremičnine, opremo in druga sredstva, s katerimi je uprav- Ustanovitelj bo javnemu zavodu zagotavljal sredstva iz ljala organizacijska enota za športno dejavnost – Police, v proračuna z letno pogodbo o financiranju, na podlagi uskla- Zavodu za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina. jenega programa dela in finančnega načrta. Stran 3512 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

27. člen 32. člen Ustanovitelj ima do javnega zavoda naslednje pravice Zavod prevzame v delovno razmerje delavce Zavoda za in obveznosti: kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina, ki so opravljali – daje soglasje k statutu, k statusnim spremembam in dejavnost v enoti za športno dejavnost Police. O prevzemu spremembam dejavnosti, ostalih delavcev sprejmejo dogovor vršilci dolžnosti direktor- – daje soglasje k aktu o sistemizaciji delovnih mest, jev novih zavodov, nastalih iz Zavoda za kulturo, izobraževa- – imenuje predstavnike ustanovitelja in predstavnike nje in šport Ajdovščina, v soglasju z ustanoviteljem. V dogo- zainteresirane javnosti v svet javnega zavoda, voru o prevzemu delavcev se uredijo tudi razmerja, pravice – daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja, in obveznosti v primeru reševanja presežnih delavcev. – spremlja skladnost porabe sredstev z letnim progra- Delavci uprave Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport mom in finančnim načrtom, Ajdovščina opravljajo vse naloge vodenja, računovodske in – daje soglasje k razpolaganju s premoženjem, – opravlja druge zadeve določene s predpisi. tajniške naloge povezane z zaključkom delovanja tega zavoda, do njegove ukinitve oziroma izbrisa iz sodnega registra, 28. člen in računovodske naloge za novoustanovljene javne zavode, Javni zavod vsako leto pripravi program dela, finančni dokler niso novoustanovljeni javni zavodi dokončno obliko- načrt, letni program investicij in upravljanja s premoženjem vani, ne glede na to, v katerem javnem zavodu imajo sklenje- in jih posreduje ustanovitelju. Javni zavod je dolžan predloži- no delovno razmerje. ti ustanovitelju poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje dejavnosti z zaključnim računom za preteklo 33. člen leto, do 28. februarja tekočega leta. Javni zavod prevzame premoženje in druga sredstva za Javni zavod pripravi enkrat letno vsebinsko poročilo o delo, ki jih je uporabljala organizacijska enota za športno izvajanju dejavnosti. dejavnost Police v Zavodu za kulturo, izobraževanje in šport Javni zavod je dolžan dajati ustanovitelju druge podat- Ajdovščina in del premoženja in sredstev, s katerimi je uprav- ke, potrebne za spremljanje poslovanja, o izvajanju dejavno- ljala uprava tega zavoda, na osnovi popisa in razdelitve pre- sti in podatke za statistične namene. moženja in sredstev Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport Ajdovščina med novoustanovljene javne zavode. Usta- novitelj in Občina Vipava potrdita popis in razdelitev premo- VIII. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA ZAVODA ženja in sredstev.

29. člen 34. člen Javni zavod ima statut in druge splošne akte, s katerimi Z vpisom novoustanovljenih javnih zavodov v sodni re- ureja zadeve, če tako določajo zakoni ali drugi predpisi. gister in posebne registre preneha delovati Zavod za kultu- S statutom javni zavod ureja zlasti: organizacijo dejavnosti in način poslovanja, način odločanja, pooblastila za ro, izobraževanje in šport Ajdovščina in veljati odlok o spoji- zastopanje in podpisovanje, uporabo in hranjenje pečata, tvi zavodov Vojkova delavska univerza, ŠRZ Police in Zavo- volitve in imenovanje organov javnega zavoda, njihove nalo- da za kulturo v javni zavod (Uradno glasilo, št. 7/91). ge in pristojnosti, delovna razmerja delavcev in disciplinsko odgovornost ter druge zakonsko določene zadeve. 35. člen Statut in druge splošne akte sprejme svet javnega za- Ob sprejemu tega odloka daje Občina Vipava svoje voda, razen splošnih aktov, za katere je z zakonom določe- soglasje k 22., 25. in 33. členu, ki urejajo upravljanje sku- no, da jih sprejme direktor. pnega premoženja.

36. člen IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS. 30. člen Svet javnega zavoda je v skladu s tem odlokom potre- Št. 026/00-2/2002 bno konstituirati v roku treh mesecev po začetku veljavnosti tega odloka. Do izvolitve sveta v skladu s tem odlokom Ajdovščina, dne 10. aprila 2002. opravlja naloge sveta dosedanji svet Zavoda za kulturo, izo- braževanje in šport Ajdovščina. Do imenovanja strokovnega Župan sveta opravlja naloge tega organa strokovni svet organizacij- Občine Ajdovščina ske enote za športno dejavnost Police Ajdovščina. Marjan Poljšak l. r.

31. člen Občinski svet občine Vipava je soglasje iz 35. člena Do imenovanja direktorja javnega zavoda po tem odlo- tega odloka sprejel na seji dne 21. 3. 2002. ku opravlja naloge direktorja vršilec dolžnosti direktorja, ki ga imenuje Občinski svet občine Ajdovščina za dobo šestih Št. 02200-5/01 mesecev. Vršilec dolžnosti je dolžan poleg, nalog za katere Vipava, dne 10. aprila 2002. je pristojen po zakonu in tem odloku, opraviti vse potrebno, da se javni zavod registrira, uskladi organizacija dela, sprej- Župan me statut ter oblikujejo in imenujejo organi v skladu s tem Občine Vipava odlokom. Ivan Princes l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3513

BRASLOVČE 1. člen Ta odlok določa merila in kriterije za določitev višine 1682. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine prispevka in višino prispevka, ki ga plača investitor – upora- Braslovče za leto 2001 bnik za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje (v Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- nadaljnjem besedilu: merila in kriteriji) in za povečanje kapa- dni list RS, št. 72/93, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, citete obstoječega priključka na javno vodovodno omrežje. 74/98, 70/00 in 100/00), 13. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98, 1/99, 2. člen 59/99, 61/99, 79/99 in 89/99), 96. in 98. člena zakona Merila in kriteriji veljajo za priključitev objektov na ob- o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in stoječe ali novozgrajeno omrežje v lasti Občine Braslovče in 79/01) in 16. člena statuta Občine Braslovče (Uradni list v upravljanju gospodarske javne službe. RS, št. 37/99 in 55/00) je Občinski svet občine Braslovče na seji dne 11. 4. 2002 sprejel 3. člen Za priključitev na javni vodovod se investitorjem oziro- O D L O K ma prosilcem zaračuna obvezni prispevek v višini: o zaključnem računu proračuna Občine 3 Braslovče za leto 2001 1. – za eno gospodinjstvo do 16m /mesec 85.000 SIT – za vikend, klet, zidanico 1. člen do 16m3/mesec 125.000 SIT – za samostojne garaže do 3m3/mesec Sprejme se zaključni račun Občine Braslovče za leto kjer je nujen samostojni priključek 85.000 SIT 2001 z naslednjo vsebino: 2. – za obrtne delavnice, podjetja, v SIT trgovine, gostinstvo do povprečne I. Bilanca prihodkov in odhodkov porabe 3m3/mesec 85.000 SIT 1. Prihodki 405,524.130,75 – za obrtne delavnice, podjetja, 2. Odhodki 392,469.531,59 trgovine, gostinstvo do povprečne 3. Razlika (1–2) 13,054.599,16 porabe 6m3/mesec 125.000 SIT II. Račun finančnih terjatev in naložb – za obrtne delavnice, podjetja, 4. Prejeta vračila danih posojil trgovine, gostinstvo do povprečne in prodaja kapitalskih deležev – porabe 9m3/mesec 165.000 SIT 5. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev – – za obrtne delavnice, podjetja, 6. Prejeta minus dana posojila trgovine, gostinstvo do povprečne in sprememba kapitalskih deležev (4–5) – porabe 12m3/mesec 205.000 SIT III. Račun financiranja – za obrtne delavnice, podjetja, 7. Zadolževanje proračuna – trgovine in gostinstvo s porabo 8. Odplačilo dolga – nad 12m3/mesec 205.000 SIT+ 9. Neto zadolževanje (7–8) – za vsak m3 vode nad 12m3/mesec 7.000 SIT 10. Sprememba stanja sredstev 3. – za kmetijstvo do povprečne na računu 13,054.599,16 porabe 12 m3/mesec 125.000 SIT – za kmetijstvo s porabo 2. člen nad 12m3/mesec 125.000 SIT+ Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- za vsak m3 vode nad 12m3/mesec 7.000 SIT dnem listu Republike Slovenije. 4. člen Št. 405-03/02 Prispevek je investitor – prosilec dolžan plačati glede Braslovče, dne 11. aprila 2002. na namembnost in kapaciteto priključka objekta. Če investitor – uporabnik povečuje objekt in s tem kapaciteto priključ- Župan ka, ali spreminja namembnost objekta, plača le razliko pri- Občine Braslovče spevka med novo in staro kapaciteto priključka ter stroške Dušan Goričar l. r. izdaje novega soglasja. 5. člen Obvezni prispevek odmerja strokovna služba upravljal- 1683. Odlok o merilih, kriterijih in višini obveznega ca javnega vodovoda na osnovi: prispevka za nove priključke in povečanju – teh meril in kriterijev, kapacitete obstoječih priključkov na javno – soglasja o lokaciji objekta, ki se priključuje na omre- vodovodno omrežje žje, – podatkov uporabnika ali investitorja o potrebni kapa- Na podlagi 26. in 59. člena zakona o gospodarskih citeti priključka, javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) je Občinski svet – tehničnega izračuna projektanta interne vodovodne občine Braslovče na seji dne 11. 4. 2002 sprejel instalacije, – namena porabe vode. O D L O K o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka 6. člen za nove priključke in povečanju kapacitete Priključek na javno vodovodno omrežje izvede upravlja- obstoječih priključkov na javno lec omrežja, ali od njega pooblaščena firma na osnovi plača- vodovodno omrežje nega prispevka in na stroške investitorja – uporabnika. Stran 3514 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

7. člen dovoljenja. Obvezni prispevek za priključitev na javni vodo- Investitor – uporabnik, ki se naknadno priključuje na vod plača investitor na žiro račun upravljalca vodovoda. javno vodovodno omrežje, ki so ga v določenem deležu sofinancirali občani ali občina, mora od občine predložiti 15. člen ustrezno soglasje za priklop in poravnati prispevek, naveden Zbrana sredstva obveznih prispevkov za priključitev na v 3. členu. javni vodovod so prihodek proračuna Občine Braslovče in se izključno uporabljajo za pridobitev novih vodnih virov, za 8. člen novogradnje, rekonstrukcije in posodobitve ter razširitve vo- Upravljalec javnega vodovodnega omrežja enkrat letno dovodov s pripadajočimi objekti na območju Občine Bra- ugotovi dejansko povprečno mesečno porabo vode v enem slovče. Upravljalec javnih vodovodov je dolžan sredstva pla- letu. V primeru, da uporabnik prekoračuje s soglasjem dolo- čanih obveznih prispevkov za priključitev na javni vodovod čeno povprečno porabo vode na mesec v enem letu, si odvesti v proračun Občine Braslovče. mora pridobiti novo soglasje za povečan odjem vode in doplačati prispevek v skladu s 3. členom, točka 2 in 3 tega 16. člen odloka. Dopustna toleranca je 0,9m3/mesec povprečno za V primeru, da bodoči uporabnik pitne vode iz javnega eno leto. vodovodnega sistema želi zaradi različnih vzrokov uveljavljati pravico do zmanjšanja prispevka oziroma oprostitve prispev- 9. člen ka, mora za to predhodno pridobiti soglasje občinskega V primeru, da uporabnik ne poravna svoje obveznosti iz sveta. 8. člena tega odloka v roku dveh mesecev, oziroma se z upravljalcem javnega vodovoda v tem času ne dogovori o 17. člen načinu poravnave, upravljalec javnega vodovoda prekine Višino prispevka iz 3. člena tega odloka uskladi enkrat dobavo pitne vode, če je prekoračenje večje od 50 % s letno občinski svet na osnovi podatkov o rasti cen življenj- soglasjem dovoljene količine in sproži tožbo zoper upora- skih potrebščin v preteklem letu, ki jih objavlja Statistični bnika. V primeru, da je prekoračenje manjše od 50 % od s urad RS, v Uradnem listu RS. Nove višine prispevka se soglasjem dovoljene količine ter uporabnik in upravljalec v objavijo v Uradnem listu RS. roku dveh mesecev ne dosežeta soglasja o poravnavi obveznosti iz 8. člena tega odloka, upravljalec sproži tožbo 18. člen zoper uporabnika. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove 10. člen priključke in povečanju kapacitete obstoječih priključkov na V primeru odklopa vode na eni lokaciji, je plačan pri- javno vodovodno omrežje (Uradni list RS, št. 41/97). spevek prenosljiv na drugo lokacijo v Občini Braslovče glede na tehnične pogoje in presojo upravljalca javnega vodo- 19. člen voda. Lastnik soglasja oziroma prispevka si mora od uprav- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- ljalca javnega vodovoda pridobiti za ta prenos novo sogla- dnem listu RS. sje. Št. 352-05/02/02 Braslovče, dne 11. aprila 2002. 11. člen Lastnik soglasja oziroma prispevka lahko prenese pri- Župan spevek na drugo fizično ali pravno osebo na isti lokaciji. Ta Občine Braslovče prenos mora biti izvršen pisno pri upravljalcu javnega vodo- Dušan Goričar l. r. voda. Če dosedanji lastnik soglasja prenese prispevek na dva ali več novih uporabnikov na isti lokaciji, se skladno s 3. členom tega odloka upošteva že poravnana obveznost prispevka glede na odobreno porabo. Vsi novi uporabniki si 1684. Odlok o merilih, kriterijih in višini obveznega morajo pridobiti novo soglasje za odjem. prispevka za nove priključke in povečanju kapacitete obstoječih priključkov na javno 12. člen kanalizacijsko omrežje Pri spremembi namembnosti objekta in s tem priključ- ka, je višina obveznega prispevka enaka razliki v ceni obeh Na podlagi 26. in 59. člena zakona o gospodarskih prispevkov. Negativna razlika se ne vrača. javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) je Občinski svet občine Braslovče na seji dne 11. 4. 2002 sprejel 13. člen Pri gradnji poslovnih prostorov, katerih namembnost v O D L O K fazi gradnje ni znana, mora investitor plačati obvezni osnovni o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka 3 prispevek za 12m vode po poslovni enoti pred pridobitvijo za nove priključke in povečanju kapacitete gradbenega dovoljenja. Uporabnik poslovnega prostora si mora pri upravljalcu javnega vodovodnega sistema pred pri- obstoječih priključkov na javno ključitvijo na javni vodovodni sistem pridobiti ustrezno sogla- kanalizacijsko omrežje sje in po potrebi doplačati obvezni prispevek. 1. člen 14. člen Ta odlok določa merila in kriterije za določitev višine Investitorji plačajo prispevek in stroške izdaje soglasja prispevka in višino prispevka, ki ga plača investitor – upora- za priključitev na javni vodovod pred izdajo gradbenega bnik za priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3515

(v nadaljnjem besedilu: merila in kriteriji) in za povečanje 8. člen kapacitete obstoječega priključka na javno kanalizacijsko Upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja enkrat let- omrežje. no uskladi podatke glede povečanja porabe pitne vode nad 2. člen s soglasjem določeno porabo. V primeru, da uporabnik prekoračuje s soglasjem določeno povprečno porabo vode Merila in kriteriji veljajo za priključitev objektov na obna mesec v enem letu, si mora pridobiti novo soglasje za stoječe ali novozgrajeno omrežje v lasti Občine Braslovče in v upravljanju gospodarske javne službe. povečan izpust v javno kanalizacijo in doplačati prispevek v skladu z 3. členom, točka 2 tega odloka. Dopustna toleran- 3. člen ca je 0,9m3 pitne vode na mesec povprečno za eno leto. Za priključitev na javno kanalizacijo se investitorjem 9. člen oziroma prosilcem zaračuna obvezni prispevek v višini: V primeru, da uporabnik ne poravna svoje obveznosti iz 1. – za eno gospodinjstvo do povprečne 8. člena tega odloka v roku dveh mesecev, oziroma se z porabe pitne vode 16m3/mesec 150.000 SIT upravljalcem javne kanalizacije v tem času ne dogovori o – za vikend in zidanico do povprečne načinu poravnave, upravljalec javne kanalizacije sproži to- porabe pitne vode 16m3/mesec 150.000 SIT žbo zoper uporabnika. – za klet in samostojne garaže do povprečne porabe pitne vode 10. člen 3m3/mesec 100.000 SIT V primeru odklopa z javnega kanalizacijskega in javne- 2. – za obrtne delavnice, podjetja, ga vodovodnega sistema je plačan prispevek prenosljiv na trgovine, gostinstvo do povprečne drugo lokacijo v Občini Braslovče glede na tehnične pogoje porabe vode 3m3/mesec 150.000 SIT in presojo upravljalca javne kanalizacije. Lastnik soglasja – za obrtne delavnice, podjetja, oziroma prispevka si mora od upravljalca javne kanalizacije trgovine, gostinstvo do povprečne pridobiti za ta prenos novo soglasje. porabe vode 6m3/mesec 200.000 SIT – za obrtne delavnice, podjetja, 11. člen trgovine, gostinstvo do povprečne Lastnik soglasja oziroma prispevka lahko prenese pri- porabe vode 9m3/mesec 250.000 SIT spevek na drugo fizično ali pravno osebo na isti lokaciji. Ta – za obrtne delavnice, podjetja, trgovine, gostinstvo do povprečne prenos mora biti izvršen pisno pri upravljalcu javne kanaliza- porabe vode 12m3/mesec 300.000 SIT cije. Če dosedanji lastnik soglasja prenese prispevek na dva – za obrtne delavnice, podjetja, ali več novih uporabnikov na isti lokaciji, se skladno s 3. trgovine in gostinstvo s porabo vode členom tega odloka upošteva že poravnana obveznost pri- nad 12m3/mesec 300.000 SIT+ spevka glede na odobreno porabo. Novi uporabniki si mora- za vsak m3 vode nad 12m3/mesec 8.500 SIT jo pridobiti nova soglasja za priklop.

4. člen 12. člen Prispevek je investitor – prosilec dolžan plačati glede Pri spremembi namembnosti objekta in s tem priključ- na namembnost objekta in kapaciteto priključka. Če investi- ka, je višina obveznega prispevka enaka razliki v ceni obeh tor – uporabnik povečuje objekt in s tem kapaciteto priključ- prispevkov. Negativna razlika se ne vrača. ka, ali spreminja namembnost objekta, plača le razliko prispevka med novo in staro kapaciteto priključka ter stroške 13. člen izdaje novega soglasja. Pri gradnji poslovnih prostorov, katerih namembnost v fazi gradnje ni znana, mora investitor plačati obvezni osnovni 5. člen prispevek za 12m3 vode po poslovni enoti pred pridobitvijo Obvezni prispevek odmerja strokovna služba upravljal- gradbenega dovoljenja. Uporabnik poslovnega prostora si ca javne kanalizacije na osnovi: mora pri upravljalcu javnega kanalizacijskega sistema pred – teh meril in kriterijev, priključitvijo na javni kanalizacijski sistem pridobiti ustrezno – soglasja o lokaciji objekta, ki se priključuje na omre- soglasje in po potrebi doplačati obvezni prispevek. žje, – podatkov uporabnika ali investitorja o potrebni kapa- 14. člen citeti priključka, – tehničnega izračuna projektanta interne kanalizacije, Investitorji plačajo prispevek in stroške izdaje soglasja – namena uporabe kanalizacije. za priključitev na javno kanalizacijo pred izdajo gradbenega dovoljenja. Obvezni prispevek za priključitev na javno kanali- 6. člen zacijo plača investitor na žiro račun upravljalca kanalizacije. Priključek na javno kanalizacijsko omrežje izvede upravljalec omrežja, ali od njega pooblaščena firma, na osnovi 15. člen plačanega prispevka in na stroške investitorja – uporabnika. Zbrana sredstva obveznih prispevkov za priključitev na javno kanalizacijo so prihodek proračuna Občine Braslovče 7. člen in se izključno uporabljajo za novogradnje, rekonstrukcije in Investitor – uporabnik, ki se naknadno priključuje na posodobitve ter razširitve kanalizacije in čistilne naprave s javno kanalizacijsko omrežje, ki so ga v določenem deležu pripadajočimi objekti na območju Občine Braslovče. Uprav- sofinancirali občani ali občina, mora od občine predložiti ljalec javne kanalizacije je dolžan sredstva plačanih obvez- ustrezno soglasje za priklop in poravnati prispevek, naveden nih prispevkov za priključitev na javno kanalizacijo odvesti v v 3. členu. proračun Občine Braslovče. Stran 3516 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

16. člen Pri izračunu se upošteva dejanska stopnja opremljeno- V primeru, da bodoči uporabnik kanalizacije in čistilne sti in dejanska gostota naseljenosti oziroma izkoriščenosti naprave želi uveljavljati pravico do zmanjšanja prispevka, pripadajočega stavbnega zemljišča k investitorjevemu ob- oziroma oprostitve plačila prispevka, mora za to predhodno jektu, upoštevajoč tabelo A in B pravilnika o enotni metodo- pridobiti soglasje Občinskega sveta občine Braslovče. logiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87). 17. člen Višino prispevka iz 3. člena tega odloka uskladi enkrat 4. člen letno občinski svet na osnovi podatkov o rasti cen življenj- Povprečna gradbena cena, korist za razlaščeno stav- skih potrebščin v preteklem letu, ki jih objavlja Statistični bno zemljišče in povprečni stroški komunalnega urejanja urad RS, v Uradnem listu RS. Nove višine prispevka se stavbnega zemljišča se valorizirajo med letom v skladu z objavijo v Uradnem listu RS. indeksom rasti cen za obračun razlike v ceni gradbenih storitev v Sloveniji, ki ga vsak mesec izračunava Združenje 18. člen za gradbeništvo in IGM Slovenije pri Gospodarski zbornici Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok Slovenije. o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanju kapacitete obstoječih priključkov na 5. člen javno kanalizacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 41/97). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 19. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Št. 42007/01/2002 dnem listu RS. Braslovče, dne 11. aprila 2002.

Št. 352-05/01/02 Župan Braslovče, dne 11. aprila 2002. Občine Braslovče Dušan Goričar l. r. Župan Občine Braslovče Dušan Goričar l. r.

BREŽICE

1686. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih 1685. ureditvenem načrtu mestno jedro Brežice stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v Občini Braslovče Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samou- drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 71/93 ter 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 70/00 in 100/00) (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, je Občinski svet občine Braslovče na seji dne 11. 4. 2002 10/97, 74/98 in 59/99 – odl. US) in 16. člena statuta sprejel Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99 in 86/99) je Občinski svet občine Brežice na 32. seji dne 25. 3. 2002 S K L E P sprejel o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških O D L O K komunalnega urejanja stavbnega zemljišča o spremembah in dopolnitvah odloka o v Občini Braslovče ureditvenem načrtu mestno jedro Brežice

1. člen 1. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in za odloka o ureditvenem načrtu Mestno jedro Brežice (Uradni vrednost zemljišča, znaša na dan 31. 12. 2001 na območju list RS, št. 27/94, 74/97), ki jih je izdelal projektivni biro Občine Braslovče 139.698 SIT/m2. Region d.o.o., Brežice, pod št. 2176/U2001 in so sestavni del tega odloka. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na 2. člen »del kareja C«. Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,8 od- Meja območja sprememb in dopolnitev poteka po na- stotka od povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske slednjih parcelah: 579/1, 580/1, 580/2, 582, 584, 585 površine. k.o. Brežice.

3. člen 2. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega Spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembo zemljišča za celotno območje Občine Braslovče znašajo: namembnosti in spremembo zazidalne zasnove »del kareja C« – enote širšega mestnega jedra. – za individualno komunalno rabo 7.683 SIT/m2. Za preostali del veljajo še naprej določila odloka nave- – za kolektivno komunalno rabo 7.683 SIT/m2. denega v 1. členu tega odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3517

Za območje sprememb, ki ga obravnava ta odlok, se – streha – kombinirana streha, osnova je simetrična lahko smiselno uporabi določila odloka navedenega v 1. dvokapnica s frčadami, naklona 35°–45° členu tega odloka, kolikor ni v tem odloku drugače nave- – kritina – opečna, bobrovec deno. – fasada – pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov. Potrebno se je izogniti videzu monu- 3. člen mentalnosti – skladno z razčlenitvijo osnovnega gabarita se (spremembe in dopolnitve) rešujejo tudi fasade, in sicer z uporabo različnih fasadnih V 5. členu se doda alinea, ki glasi: elementov in različnih barv. – v »delu kareja C« še podzemna garaža Pod celotno površino dozidave se izvede kletna etaža V 6. členu se doda odstavek, ki glasi: – podzemna garaža, pomožni prostori. Kletna etaža je vko- V »delu kareja C« so dopustni naslednji posegi v pro- pana. stor: – horizontalni gabarit – max. 50,6 m x 25,5 m – rušitev dvoriščnih objektov, – vertikalni gabarit – K – adaptacija objekta CPB 24, – konstrukcija – AB skeletna – izvedba novega objekta – dozidava ob objektu CPB Ureditev funkcionalnega zemljišča »dela kareja C«: 24 v prostoru dvorišča skupaj z izvedbo kletne etaže (pod- – dovozi – do objekta in v podzemno garažo so z zemna garaža, pomožni prostori), obstoječih ulic – CPB, Ulica stare pravde, – ureditev pločnika ob Ulici stare pravde, – parkirni prostori – so ob CPB in v podzemni garaži, – ureditev, ozelenitev, tlakovanje dvorišča, – vhodi in komunikacije za pešce – do objekta je mo- – ureditev dostopov do objekta, žen peš dostop – pločniki, dvorišče, – ureditev komunalne in elektroenergetske infrastruk- – glavna peš komunikacija poteka skozi prehodne ve- ture. že in dvorišče, V 7. členu se pri prvi alinei tekst dopolni: – odpadki – zabojniki za smeti so locirani v objektu, v v »delu kareja C« podzemna garaža. prostoru za ta namen, V tretji alinei se dopolni tekst: v »delu kareja C« central- – zelene površine – ker je cilj doseči kvalitetno delovne, poslovne dejavnosti, servisno – uslužne dejavnosti, stano okolje je predvidena parkovna ureditev dvorišča. novanja. V 47. členu se doda odstavek, ki glasi: Pri izvajanju vseh zemeljskih del je potrebno zagotoviti V »delu kareja C« se urejajo zelene površine, in sicer arheološko sondiranje, ki v primeru kvalitetnih arheoloških obcestna ozelenitev Ulice stare pravde in parkovna ureditev najdb lahko preraste v zaščitno arheološko izkopavanje. dvorišča. Potrebno je predvideti možnost povezave med nanovo Črta se tekst 67. člena in nadomesti z novim tekstom, urejenim »delom karejem C« in dvoriščnim prostorom objek- ki glasi: ta CPB 22 (nekdanja Glasbena šola), katerega bi bilo mož- Obstoječi objekt na CPB 24 je potrebno adaptirati no realizirati z odstranitvijo sekundarnih prizidkov in nadstre- oziroma sanirati v nadstropju in podstrešju. Z adaptacijo je škov. potrebno zadovoljiti zakonske zahteve glede potresne in V 99. členu se dodajo odstavki, ki glasijo: požarne varnosti in zahteve glede izboljšanja delovnih pogo- V »delu kareja C« so pogoji za prometno urejanje na- jev. Adaptacija objekta obsega: slednji: Dovozi oziroma dostopi do objekta so z CPB in Ulice – preureditev prostorov v nadstropju in podstrešju za stare pravde. Ob CPB so obstoječa parkirišča. Pod celotno namen centralne, poslovne dejavnosti, površino novozgrajenega objekta se uredi kletna etaža, ki je – sanacijo starih poškodb oziroma razpok in v ta na- delno namenjena parkiranju vozil – podzemna garaža s ca. men uporabiti kvalitetne materiale, 26 parkirnih mest (na vsakih 12 parkirnih prostorov je parkir- – izolacijo fasade z izvedbo novih finalnih slojev, zame- ni prostor za invalide). Uvoz v podzemno garažo je z Ulice njava stavbnega pohištva (kjer je to potrebno), stare pravde. Izvede se z rampo – maximalni naklon rampe: – izolacijo strešne konstrukcije in zamenjavo kritine zunaj je 10%, znotraj 15%. (kjer je to potrebno). Glavna peš komunikacija skozi prehodne veže v pritlič- Objekt na CPB 24 se dozida. Dozidava se funkcionalnih delih objekta in preko notranjega dvorišča je povezava no poveže z obstoječim objektom v nivoju nadstropja in med različnimi funkcijami, obenem pa povezava dveh me- podstrešja. stnih ulic. Dozidani objekt formira notranje dvorišče, ima simetrič- Pešpoti se uredijo kot pločniki širine 1,2 m – ob Ulici no tlorisno zasnovo sestavljeno iz osnovnih in povezovalnih stare pravde, kot tlakovane površine ob objektih – notranje krakov. dvorišče. Na vseh peš komunikacijah je potrebno izvesti Notranje dvorišče, ki ga je možno nadkriti s stekleno streho je sestavni del objekta in je forma, ki sodi v novo rampe za invalide naklona 1:16 in »vhode« na pločnike za nastali ambient, saj je zamišljen kot urejen, tlakovan in oze- pešce z utopljenimi robniki. lenjen prostor namenjen tako zaposlenim kot obiskovalcem. V 108. členu se doda nova alinea, ki glasi: V notranjem dvorišču so organizirani peš vhodi v objekt in V »delu kareja C« se pod celotno površino dozidave, peš izhod iz podzemne garaže. izvede vkopana kletna etaža, ki je delno namenjena parkira- – horizontalni gabarit – 50,6 x 25,5 m (±10% proti nju vozil – podzemna garaža. dvorišču) V 124. členu se doda odstavek, ki glasi: Znotraj osnovnega gabarita je potrebno ustvariti dina- V »delu kareja C« se projektirani kot obstoječi objekt mično tlorisno zasnovo, kar pomeni, da ga je potrebno priključita na obstoječ vodovodni sistem Brežice, ki ga na- razčleniti na več manjših celot paja črpališče Brezina. Navezava bo iz obstoječe LTŽ ∅ 60, – vertikalni gabarit – K+P+1+M – višino objekta oziro- ki poteka po ulici Stare pravde. Obstoječi jašek se poruši. ma vsake posamezne etaže je potrebno uskladiti z obstoje- Izven objekta se zgradi novi jašek. Pri nadaljnjem projektira- čim objektom CPB 24 nju je potrebno upoštevati pogoje iz soglasja upravljavca – konstrukcija – klasična zidana; AB skeletna vodovoda. Stran 3518 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

V 127. členu se doda odstavek, ki glasi: veljavnimi tehničnimi predpisi. O rezultatih preizkusov je po- V »delu kareja C« obstoječa hidranta zadostujeta potre- trebno podati pisno poročilo. bam po požarni vodi v primeru požara zunaj objekta. V Vsa križanja in približevanja NN kablovoda z ostalimi podzemni garaži je potrebno izdelati hidrantno omrežje. To komunalnimi napravami, kot so: ceste, vodovod, kanalizaci- se priključi preko cevi PE ∅ 90 mm na obstoječo cev LTŽ ∅ ja morajo biti izvedena v skladu s “Tipizacijo elektroenerget- 125, ki poteka po Bizeljski cesti. Na odcepu je nujno vgradi- skih kablov za napetosti 1kV, 10kV in 20kV” in izdanimi ti ventil za podzemno vgradnjo (slepi vod!), o tem pa obvesti- soglasji upravljalcev komunalnih naprav. Način izvedbe poti lokalno gasilsko enoto. sameznih križanj je razviden iz priloženih načrtov in opisa V 129. členu se dodajo odstavki, ki glasijo: križanj. Po izvedbi je potrebno križanja vrisati v načrt izvede- V »delu kareja C« se meteorne vode s strešin in utrjenih nih del. površin vodijo v novo meteorno kanalizacijo. Del meteornih Križanja dovoznih poti in cest bodo izvedena s preko- vod se priključuje na obstoječ mešan kanal, ki poteka pod pom cestišča (Ulica stare pravde) v skladu z veljavnimi tehni- Cesto prvih borcev, del pa na obstoječ mešan kanal, ki škimi predpisi, kar pomeni, da je globina vkopa 1m pod poteka pod Ulico stare pravde. Večji del obstoječih površin površino. Vsi kabli morajo biti položeni v zaščitnih PVC ce- se že sedaj odvodnjava v obstoječo kanalizacijo, tako da ni veh (110 mm ali 160 mm – odvisno od kabla). Pred pričet- predvideno znatno povečanje dotočnih količin v obstoječo kom del je potrebno obvestiti upravljalca ceste. kanalizacijo! Pri križanju se energetski kabel položi pod ali nad Komunalne odpadne vode se speljejo preko vertikalnih cevmi vodovoda in kanalizacije, odvisno od višine lege cevi. odtokov iz objekta v zunanjo fekalno kanalizacijo. Ta je Križanje energetskega kabla s cevmi kanalizacije se izvede predvidena na severni in južni strani, na vzhodni strani obna oddaljenosti jekta pa se združi s predvideno meteorno kanalizacijo. Nato 0,5 m. Energetski kabel je potrebno ščititi pred mese odpadne komunalne in meteorne vode skupaj odvedejo v hanskimi poškodbami, zato ga položimo v zaščitno PVC cev obstoječo mešano kanalizacijo BC DN500mm, ki poteka (110 mm ali 160 mm – odvisno od kabla), ki sega 1.5 m na pod Ulico stare pravde, preko novega priključnega revizij- vsaki strani križanja. Izkop kabelskega jarka za kablovod, na skega jaška. delu trase kjer prečka kanalizacijo in vodovod bo potrebno Znotraj kareja je predviden ločen sistem kanalizacije izvesti ročno s posebno previdnostjo. Pred pričetkom del je zaradi preprečitve širjenja smradu in poplavljanja fekalnih potrebno obvestiti vse zainteresirane upravljalce kanalizacije kanalov in objekta z meteorno vodo. Cevi in jaški so predvi- in vodovodov. deni iz PVC. Cevi fekalnih kanalov bodo profila do Pri križanju kablov je potrebno upoštevati vse veljavne DN200mm, revizijski jaški pa do DN1000mm in bodo loci- tehnične normative za TK naprave. Po predpisih mora biti rani na vseh lomih in mestih priključkov iz objektov. križanje izvedeno z podkopom TK voda tako, da je vertikalna V predvidenem ureditvenem območju nastanek tehno- oddaljenost najmanj 0,5 m (izjemni primeri 0,3m), energet- loških odpadnih vod ni predviden. Pod ostale odpadne vode ski kabel pa mora biti nad TK vodom. Kot križanja vodov je v lahko štejemo odpadne vode iz predvidene podzemne gara- našem primeru 90 ali kvečjemu 45. Pred pričetkom izvaja- že. V ta namen bodo v tlaku nameščeni lovilci olj in bencina, nja podkopa TK voda, je potrebno obvestiti vzdrževalno preko katerih so bodo odpadne vode zbirale in po kanaliza- skupino Telekoma zaradi zakoličenja trase in nadzora. Pri cijskih ceveh do DN160mm odvajale v črpališče odpadne projektiranju je potrebno upoštevati vso obstoječo projektno vode, ki bo nameščeno v zbirnem jašku v garažnem kom- dokumentacijo PID, ki so osnova za vsa nadaljnja dela. pleksu. Od tod se bodo odpadne vode prečrpavale v novo V 137. členu se dodata odstavka, ki glasita: meteorno kanalizacijo in preko nje v obstoječo mešano Novi objekt, kakor tudi obstoječi v »delu kareja C« se kanalizacijo na Ulici stare pravde. V garaži ne pričakujemo ogrevajo iz skupne kotlovnice, ki se izvede v pritlični etaži. padavinskih vod, tako da se bo na črpališče odvajalo odpa- Prostor za skladiščenje olja se nahaja v kleti. Kotlovnica dne vode pri pranju povoznih površin v garaži in pa del vsebuje nizkotemperaturni kondenzacijski kotel na olje/plin padavinskih vod iz uvozne klančine, ki se bodo zajemale s z oljnim gorilnikom. Ogrevanje prostorov v obstoječem in prečno nameščeno rešetko na dnu klančine. Lovilci olj in novih objektih bo radiatorsko. V poletnem režimu se bo bencina se bodo redno kontrolirali in čistili, odpadna olja in hlajenje izvajalo preko »split sistema« ki bo razpeljan po naftni derivati pa se bodo zbirali v zabojniku za posebne objektu. Hladilni agregat se nahaja v strojnici. Predvideno je odpadke in odvažali na zbirališča posebnih odpadkov! prisilno prezračevanje javnih prostorov in sanitarij. Ostali V 134. členu se doda odstavek, ki glasi: prostori se prezračujejo naravno skozi okna in vrata. V »delu kareja C« je organizirano ločeno zbiranje od- Po izvedbi plinifikacije v Mestnem jedru je možno ob- padkov. Zabojniki za komunalne odpadke so locirani v objekte priključiti na zemeljski plin in oljni gorilnik se v fazi jektih v prostorih namenjenih za ta namen, papir in steklo pa priključitve plina zamenja s plinskim. Izvede se priključitev je potrebno zbirati v posebnih zabojnikih, ki so trenutno gorilca v kotlovnici na javno plinovodno omrežje. Možna je nameščeni na Cesti prvih borcev. Zaradi odpadnih olj in direktna priključitev brez regulacije tlaka, vendar je na do- naftnih derivatov, ki se bodo zajemali v lovilcih olj, bo ob stopnem mestu potrebno izvesti meritev potrošnje plina. zabojniku za komunalne odpadke nameščen tudi zabojnik Prostor za skladiščenje olja se skupaj s cisterno odstrani za odpadna olja. oziroma predela v druge namene. V 135. členu se dodajo odstavki, ki glasijo: V 139. členu se dodajo odstavki, ki glasijo: Priključevanje »dela kareja C« na elektroenergetsko V »delu kareja C« se prostozračni priključki, ki potekajo omrežje, je predvideno direktno v transformatorski postaji znotraj ureditvenega načrta v delu kareja C (med Ulico stare TP Brežice Šola moči 630 kVA. Pri priključevanju novega pravde in Cesto prvih borcev) za obstoječe objekte, ukinejo kompleksa je potrebno predhodno pridobiti elektroenerget- in se zagotovijo zemeljski priključki. ska soglasja, iz katerih je razvidna priključna moč in zahteve Na delu Ceste prvih borcev, v področju bodočega ka- upravljalca distribucijskega omrežja. reja C, kjer telekomunikacije potekajo po prostozračnih ka- Obstoječa javna razsvetljava zadošča potrebam. blih, bo potrebno v času izgradnje zagotoviti nemoteno fun- Po končani izvedbi priključevanja novega kompleksa je kcioniranje telekomunikacij. To pomeni, da bo potrebno potrebno kable preizkusiti. Preizkus bo izveden v skladu z pred izgradnjo novega objekta te linije tako rekonstruirati, da Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3519 ne bo prišlo do prekinitev linij ali izpada dela telekomunika- P R O G R A M cijskega omrežja. priprave sprememb in dopolnitev prostorskih Glavni priključek se zagotovi z izgradnjo nove dvocev- sestavin dolgoročnega plana Občine Brežice ne kanalizacije z navezavo na obstoječo kabelsko kanaliza- za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega cijo, ki poteka po nasprotni strani Ulice stare pravde v smeri družbenega plana Občine Brežice za obdobje bivše trgovske šole. Pri obeh novih objektih se predvidi po 1986–1990 za: območje “izkoriščenja en standardni TK kabelski jašek (1,2x1, 2x1,2 m) za potre- mineralne surovine tehničnega kamna be priključevanja. Telefonska instalacija znotraj objekta bo izvedena v v kamnolomu Bizeljsko “ k.o. Bizeljsko, območje skladu s pravili strukturiranega ožičenja in bo obdelano v “čistilne naprave Globoko”, k.o. Globoko, posebnem poglavju. območje širitve poslovnega območja, Izkop kabelskega jarka za kablovod, na delu trase, kjer k.o. Dečno selo – sprememba 2001/3 prečka kanalizacijo in vodovod bo potrebno izvesti ročno s posebno previdnostjo. Pred pričetkom del je potrebno obvestiti vse zainteresirane upravljalce kanalizacije in vodovo- I. VSEBINA PROGRAMA PRIPRAVE dov. 1. člen V 143. členu se doda odstavek, ki glasi: V »delu kareja C« se porušijo dvoriščni objekti, ki so S tem programom se določi: 1. vsebina in obseg sprememb in dopolnitev prostor- izgubili svojo funkcijo in so motnja na obravnavanem obmo- skih sestavin dolgoročnega plana Občine Brežice za obdob- čju: je 1986–2000 in družbenega plana razvoja Občine Brežice – pomožni objekti na parceli št. 584 – ob dvoriščnem za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine prizidku na parceli 582, Brežice z dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 41/87, 13/88, – dvoriščna prizidka na parceli št. 582 do osnovnega Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, objekta CPB 24, 10/99, 59/00; v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve – dvoriščna prizidka na parceli št. 579/1 do osnovne- občinskega prostorskega plana – SDOPP) in strokovne pod- ga objekta CPB 22. lage, ki jih je potrebno pripraviti za SDOPP; V 156. členu se doda stavek, ki glasi: 2. subjekti vključeni v postopek sprejemanja SDOPP, Za novi objekt v »delu kareja C« so tolerance na hori- ter roki za njihovo vključevanje in sodelovanje; zontalni gabarit ±10% v smeri proti notranjemu dvorišču. 3. organizacija priprave SDOPP; 4. terminski plan priprave in sprejemanja SDOPP; 4. člen 5. sredstva za izvedbo SDOPP. Za »del kareja C« se vnesejo grafične spremembe v grafični del odloka. II. VSEBINA IN OBSEG SDOPP

5. člen 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem SDOPP se v vsebinskem smislu pripravijo tako, da se listu RS. pri izdelavi upošteva zakon o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89; v nadaljevanju: ZUPr) in zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni Št. 352-471/00 list RS, št. 48/90; v nadaljevanju: ZPUP) ter navodilo o Brežice, dne 25. marca 2002. vsebini in metodologiji izdelave prostorskih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85; v nadaljevanju: NPA), odlok o spremembah in do- Župan polnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeroč- Občine Brežice nega družbenega plana RS (Uradni list RS, št. 11/99) in Vladislav Deržič l. r. strokovno poročilo o izvrševanju odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednje- ročnega družbenega plana RS pri pripravi prostorskih sestavin planskih aktov občin ter ugotavljanje njihove usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in 1687. Program priprave sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana RS. prostorskih sestavin dolgoročnega plana Vsebina sprememb in dopolnitev občinskih planskih Občine Brežice za obdobje 1986–2000 in aktov se nanaša na spremembe rabe zemljišč zaradi neus- srednjeročnega družbenega plana Občine klajenosti planskih dokumentov z dejanskim stanjem, in to Brežice za obdobje 1986–1990 za: območje za namen: “izkoriščenja mineralne surovine tehničnega kamna v kamnolomu Bizeljsko “ k.o. Bizeljsko, – izkoriščanje mineralne surovine tehničnega kamna v območje “čistilne naprave Globoko”, k.o. kamnolomu Bizeljsko, k.o. Bizeljsko, Globoko, območje širitve poslovnega območja, – gradnja “čistilne naprave Globoko”, k.o. Globoko, k.o. Dečno selo – sprememba 2001/3 – širitev poslovnega obmičja v k.o. Dečno selo.

Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o plani- 3. člen ranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list Obseg priprave SDOPP: RS, št. 49/99) in 30. člena statuta Občine Brežice (Uradni – izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag z dopusti- list RS, št. 49/99 in 86/99) je župan Občine Brežice tvijo možnosti za morebitne dodatne ali dopolnilne strokov- sprejel ne podlage, Stran 3520 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

– pridobivanje predhodnih strokovnih mnenj, stališč, predmet SDOPP, strokovne podlage, usmeritve, kriterije, pogojev, usmeritev, strokovna mnenja, ki jih izdelovalec uporabi pri pri pripravi – izdelava osnutka SDOPP ob upoštevanju vseh stro- osnutka. Na osnutek SDOPP pa s soglasjem potrdijo da so kovnih mnenj, stališč, pogojev, usmeritev, upoštevani predhodni pogoji in usmeritve. – javna razgrnitev, Organi in organizacije morajo v skladu s 35. členom – javna obravnava, ZUNDPP podati svoja mnenja, pogoje ali soglasja v tride- – izdelava dopolnjenega osnutka ob upoštevanju pri- setih dneh od sprejema pisne zahteve. pomb iz javne razgrnitve, Če v predpisanem roku ne podajo pogojev, kriterijev, – pridobivanje soglasij, usmeritev ali soglasij, se šteje, da jih nimajo in soglašajo s – izdelava usklajenega osnutka (po upoštevanju sogla- spremembami predmetnih planskih dokumentov. sij), – vloga za pridobitev mnenja Vlade RS o usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in V. TERMINSKI PLAN PRIPRAVE IN SPREJEMANJA srednjeročnega plana RS, SDOPP – sprejem na občinskem svetu, – objava v Uradnem listu RS. 1. Sprejem programa priprave in objava v Uradnem listu RS – 10 dni po sklenitvi dogovora med investitorjem in Občino Brežice; III. ORGANIZACIJA PRIPRAVE SDOPP 2. Priprava strokovnih podlag na podlagi potrjene projektne naloge za območje SDOPP Občine Brežice – 30 dni 4. člen po sprejetju programa priprave; 1. Koordinator postopka priprave in sprejemanja 3. Pridobivanje predhodnih mnenj, pogojev in usmeri- SDOPP bo župan Občine Brežice, strokovna služba občine tev subjektov iz 5. člena – 30 dni po izdelavi strokovnih in odbor za urbanizem in okolje občinskega sveta podlag; 2. Izdelovalca SDOPP ter morebitnih drugih strokovnih 4. Izdelava osnutka SDOPP in predhodna obravnava podlag in strokovnih gradiv določi investitor. osnutka s koordinatorji postopka priprave – 20 dni po pridobitvi predhodnih pogojev, mnenj in usmeritev; 5. Sklep župana o enomesečni javni razgrnitvi osnutka IV. SUBJEKTI, KI SO VKLJUČENI V PRIPRAVO SDOPP SDOPP Občine Brežice – 5 dni po prejemu osnutka na Občino Brežice; 5. člen 6. Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Breži- Subjekti, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopol- ce, KS Artiče, KS Bizeljsko in KS Globoko – 30 dni od nitev občinskih planskih aktov so: objave v Uradnem listu RS; – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 7. Javna obravnava se izvede na sedežu KS Artiče, KS – Zavod za gozdove RS – Območna enota Brežice; Bizeljsko in KS Globoko – v času trajanja javne razgrnitve; – Ministrstvo za okolje in prostor – VGP Novo mesto; 8. Občani, organi in organizacije ter drugi zainteresira- – Uprava RS za kulturno dediščino; ni lahko podajo svoje pripombe v času trajanja javne razgrni- – Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava RS za var- tve osnutka SDOPP Občine Brežice; stvo narave; Agencija RS za okolje Novo mesto; 9. Priprava osnutka in pripomb na osnutek SDOPP za – Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava RS za rudar- sprejem na občinskemu svetu – 10 dni po končani javni stvo; razgrnitvi; – Ministrstvo za promet – Direkcija RS za ceste – 10. Občinski svet zavzame na osnovi predloga župana izpostava Novo mesto; – Ministrstvo za okolje in prostor – Elektro Celje, PE Občine Brežice stališča do pripomb in predlogov podanih v Krško; času trajanja javne razgrnitve na podlagi poročila strokovne – Ministrstvo za zdravstvo; Zdravstveni inšpektorat RS službe, ki predhodno obravnava pripombe in predloge; Novo mesto; 11. Po sprejetju stališč do pripomb na občinskemu – Ministrstvo za okolje in prostor – Urad RS za prostor- svetu se izdela dopolnjeni osnutek SDOPP oziroma dopolni- sko planiranje; tve in popravke tistih njegovih sestavin, na katere so se – Ministrstvo za obrambo – Sektor za civilno obrambo; nanašale utemeljene pripombe in predlogi ter se ga posre- – Ministrstvo za obrambo; inšpektorat RS za varstvo duje v soglasja subjektom iz 5. člena tega programa pripra- pred naravnimi in drugimi nesrečami; ve – 15 dni po opredelitvi občinskega sveta do pripomb iz – Komunalno podjetje Brežice; javne razgrnitve; – Telekom Slovenije – PE Novo mesto; 12. Pridobivanje soglasij od subjektov iz 5. člena tega – Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo programa priprave – 30 dni po prejemu vloge; mesto; 13. Po sprejetju soglasij župan usklajeni osnutek – VGI Ljubljana; SDOPP pošlje na MOP, Urad RS za prostorsko planiranje s – Občina Brežice; predlogom za ugotovitev njegove usklajenosti z obveznimi – KS Bizeljsko; izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeroč- – KS Globoko; nega plana RS – 5 dni po sprejetju soglasij; – KS Artiče. 14. Vlada RS sprejme sklep o usklajenosti sprememb Kolikor se v postopku priprave SDOPP ugotovi, da je in dopolnitev občinskih planskih aktov z obveznimi izhodi- potrebno pridobiti predhodna mnenja in pogoje, ter soglasja šči republiškega prostorskega plana – 45 dni po prejemu tudi drugih organov (v določenem roku), ki niso našteti v vloge; prejšnjem odstavku, se le ta pridobi v postopku. 15. Župan posreduje usklajeni predlog SDOPP s skle- Pred pričetkom priprave SDOPP morajo organi in orga- pom Vlade RS občinskemu svetu v sprejem; nizacije na zahtevo občine posredovati za območje, ki je 16. Objava v Uradnem listu RS. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3521

VI. SREDSTVA ZA PRIPRAVO IN SPREJEM SDOPP CELJE

Za pripravo navedenih sprememb in dopolnitev občin- 1689. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna skih planskih aktov, za pripravo strokovnih podlag in drugih Mestne občine Celje za leto 2001 strokovnih gradiv, ter za organizacijske in druge stroške potrebna sredstva zagotovi investitor. Na podlagi 96., 97., 98. in 99. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99) ter 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95) je Mestni VII. ZAČETEK VELJAVNOSTI svet mestne občine Celje na seji dne 28. 3. 2002 sprejel Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. O D L O K Št. 352-777/01 o potrditvi zaključnega računa proračuna Brežice, dne 5. aprila 2002. Mestne občine Celje za leto 2001

Župan 1. člen Občine Brežice Potrdi se zaključni račun proračuna Mestne občine Vladislav Deržič l. r. Celje za leto 2001.

2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: SIT CANKOVA – skupne prihodke proračuna 6.338,790.953,80 – skupne odhodke proračuna 6.151,618.291,50 1688. Sklep o določitvi cene programov vzgojno- – presežek prihodkov nad odhodki 187,172.662,30 varstvenih storitev – skupni primanjkljaj iz računa finančnih terjatev in naložb –200,411.174,03 Na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih (Uradni list – zmanjšanje sredstev na računih RS, št. 12/96) 3. člena pravilnika o plačilih staršev za iz računa financiranja –2,507.108,02 programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 39/79, 1/88, – stanje sredstev na računih 84/98, 44/00 in 111/00) in 16. člena statuta Občine 31. 12. 2001 –15,745.619,75 Cankova (Uradni list RS, št. 21/99 in 12/01) je Občinski svet občine Cankova na 29. redni seji dne 5. 4. 2002 3. člen sprejel Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Mestne ob- čine Celje za leto 2001, račun finančnih terjatev in naložb S K L E P ter račun financiranja so sestavni del tega odloka, vendar se o določitvi cene programov vzgojno-varstvenih ne objavljajo v Uradnem listu RS. storitev 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 1. člen listu RS. V skladu s trendom rasti cen na drobno se poviša cena vzgojno-varstvenih storitev v javnem zavodu – vrtcu pri OŠ Št. 40100/0001/97 Cankova. Celje, dne 28. marca 2002. Nova ekonomska cena za deseturno varstvo otroka znaša 52.000 SIT. Župan Mestne občine Celje 2. člen Bojan Šrot l. r. Prispevki staršev so določeni na podlagi pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih.

3. člen Povišanje ekonomske cene velja od 2. aprila 2002 1690. Odlok o uskladitvi organiziranosti Javnega dalje. zavoda Osrednja knjižnica Celje

4. člen Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- št. 12/91 in 8/96), 37. člena zakona o uresničevanju jav- dnem listu Republike Slovenije. nega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) je Mestni svet mestne občine Celje v skladu s 17. in Št. 64001-07/2002 61. členom statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. Cankova, dne 8. aprila 2002. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01) dne 28. 3. 2002 sprejel

Župan O D L O K Občine Cankova o uskladitvi organiziranosti Javnega zavoda Viktor Voršič l. r. Osrednja knjižnica Celje Stran 3522 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov 1. člen G/52.471 Dejavnost knjigarn S tem odlokom Mestna občina Celje, ki je na podlagi G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami sporazuma o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki (Uradni list RS, št. 59/99) pravni naslednik dosedanjega G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom ustanovitelja Osrednje knjižnice Celje p.o. Celje, Muzejski G/52.600 Trgovina na drobno po pošti trg 1, vpisane v sodnem registru Okrožnega sodišča v Celju G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln pod vl. št. 400-00, ki je še vpisana kot organizacija združe- H/55.302 Dejavnost samopostrežnih restavracij nega dela Mestne ljudske knjižnice v Celju in študijske knjiž- I/60.240 Cestni tovorni promet nice v Celju, usklajuje statusno organiziranost Osrednje knjiž- K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem nice v Celju p.o., s sedežem Muzejski trg 1, z zakonom o K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme zavodih. v najem K/72.100 Svetovanje v računalniških napravah 2. člen K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in sveto- Osrednja knjižnica v Celju p.o., Celje, Muzejski trg, se vanje preoblikuje v javni zavod (v nadaljevanju: zavod). K/72.300 Obdelava podatkov Ustanovitelj javnega zavoda je Mestna občina Celje, K/72.400 Omrežne podatkovne storitve Trg celjskih knezov 9, Celje. K/72.600 Druge računalniške dejavnosti K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na 3. člen področju družboslovja Ime zavoda je: Osrednja knjižnica Celje. K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na Sedež zavoda je: v Celju, Muzejski trg 1a. področju humanistike Skrajšano ime zavoda je: OKC. K/74.400 Oglaševanje Zavod je pravna oseba, s pravicami, obveznostmi in K/74.700 Čiščenje objektov in opreme odgovornostjo v pravnem prometu, ki jih določa zakon in ta K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje odlok. K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov Zavod je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgo- K/74.873 Druge poslovne dejavnosti, d.n. varja z vsemi sredstvi, s katerim razpolaga. M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n. O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve II. DEJAVNOST O/92.522 Varstvo kulturne dediščine V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka zavod zlasti: 4. člen – prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje in predavanja, Zavod opravlja, kot javno službo, dejavnost knjižnic v – vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini, standardni klasifikaciji dejavnosti vodeni pod šifro O/92.511 – izmenjuje knjižnične prireditve in razstave, Dejavnost knjižnic, v okviru katere zavod: – pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in – ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu, neknižni obliki, – nabavlja, strokovno obdeluje in obnavlja knjižnično – izvaja dejavnosti, namenjene uporabnikom s pose- gradivo, bnimi potrebami, – skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposo- – izvaja dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami ja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi, na področju knjižničarstva, – opravlja informacijsko, dokumentacijsko, komunika- – izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska cijsko in splošno kulturno delo, in komunikacijska dela, namenjena javnosti, – zbira, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gra- – pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa divo za svoje območje, za knjižnično gradivo in knjižničarsko dejavnost, – zbira, obdeluje, hrani in posreduje gradivo, ki je naci- – zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradi- onalna kulturna dediščina/nacionalni spomenik, va pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni – utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, poveza- nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih ter drugih hudih nesre- nost in enotnost knjižničarske stroke, čah, – se povezuje v enoten knjižnični informacijski sistem, – izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prak- – sodeluje v medknjižnični izposoji knjižničnega gradi- se knjižničarstva, va, – skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in – vodi kataloge in drugo dokumentacijo knjižničnega strokovno svetuje knjižnicam na svojem območju (matična gradiva in evidenco o knjižničarski dejavnosti, dejavnost), – skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov – v okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne razi- in se vključuje v procese vseživljenjskega izobraževanja. skave na področju družboslovja in humanistike, Dejavnosti zavoda, ki služijo izvajanju javne službe, so: – izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne pu- DE/22.110 Izdajanje knjig blikacije o knjižničnem gradivu. DE/22.130 Izdajanje revij in periodike DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa 5. člen DE/22.150 Drugo založništvo Zavod sme zagotavljati oziroma opravljati knjižnično de- DE/22.230 Knjigoveštvo javnost tudi za potrebe občanov naslednjih občin: Dobrna, DE/22.240 Priprava za tisk Štore in Vojnik, kot dosedanjih pravnih naslednic prvotnega DE/22.30 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa ustanovitelja. O pogojih in načinu opravljanja dejavnosti v DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov imenovanih občinah sklene zavod s temi občinami pogodbe. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3523

V soglasju z ustanoviteljem ter ministrstvom, pristojnim – izvaja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti za kulturo, lahko zavod opravlja knjižničarske naloge tudi za določene naloge. širše območje oziroma za lokalne skupnosti izven prejšnje- statut zavoda stopi v veljavo, ko da nanj soglasje usta- ga odstavka tega člena. novitelj, isto velja za akt o sistemizaciji delovnih mest.

C) Strokovni svet zavoda III. ORGANI ZAVODA 10. člen 6. člen Sestavo, način oblikovanja in naloge strokovnega sve- Organi zavoda upravljajo in vodijo posle knjižnice v ta zavoda se določijo s statutom zavoda. mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določa Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokov- ta odlok oziroma statut (pravila) knjižnice. nega dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru Organi zavoda so: pooblastil, določenih v statutu ali pravilih zavoda, določa – direktor zavoda, strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda, daje – svet zavoda, svetu, direktorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge – strokovni svet zavoda. glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s A) Direktor zavoda statutom ali pravili zavoda določene naloge.

7. člen Poslovodni organ zavoda je direktor, ki organizira in IV. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa za- OBVEZNOSTI ZAVODA vod v okviru dejavnosti, za katero je zavod registriran ter odgovarja za strokovnost in zakonitost dela zavoda. 11. člen Direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda na Zavod pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti: podlagi javnega razpisa. Svet zavoda si mora pred imenova- – iz proračunskih sredstev ustanovitelja, njem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje ustanovitelja – iz proračunskih sredstev občin, v katerih izvaja svojo zavoda, mnenje občin, ki so na zavod s pogodbo prenesle dejavnost, opravljanje knjižnične dejavnosti ter mnenja strokovnega sve- – iz proračunskih sredstev države, za posebne nalo- ta zavoda. ge, ki jih zavod na podlagi pogodbe z ustreznimi ministrstvi Mandat direktorja traja 5 let in je lahko po poteku vlade Republike Slovenije opravlja kot osrednja območna mandata ponovno imenovan. knjižnica, Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje – iz sredstev na podlagi javnih razpisov, naslednje pogoje: – iz članarin, zamudnin ter prodajo storitev in izdelkov – ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humani- uporabnikom, stične usmeritve, – z dotacijami, darili, – ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva, – iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z – ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, zakonom in statutom knjižnice. – sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolek- tivu, 12. člen – aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča svet zavoda na predlog direktorja in v sogla- B) Svet zavoda sju z ustanoviteljem. 8. člen Svet zavoda upravlja zavod. Ta šteje 9 članov: V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA – tretjino sveta sestavljajo predstavniki ustanovitelja, V PRAVNEM PROMETU – tretjino predstavniki zaposlenih v zavodu, – tretjino predstavniki uporabnikov oziroma zainteresi- 13. člen rane javnosti. Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu Predstavnike ustanovitelja imenuje Mestni svet mestne v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in občine Celje. obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Predstavnike zaposlenih zavoda izvolijo zaposleni za- Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s kate- voda na neposrednih in tajnih volitvah. rimi lahko upravlja. Predstavnike uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje župan. 14. člen Mandat članov sveta zavoda traja 5 let. Premoženje zavoda je last ustanovitelja, izjema je pre- moženje posameznih izpostav zavoda v občinah Dobrna, 9. člen Štore in Vojnik, ki je last navedenih občin. Svet zavoda ima poleg pristojnosti, določenih z zako- Z vsem premoženjem upravlja zavod. Zavod samostoj- nom in drugimi akti, še naslednje pristojnosti: no upravlja s premičnim premoženjem, z nepremičninami pa – sprejema statut in druge splošne akte zavoda, samo po predhodnem soglasju ustanovitelja. – sprejema program dela, finančni načrt, zaključni ra- Pogoji in način opravljanja dejavnosti v smislu prvega čun, odstavka 4. člena tega odloka se uredijo s pogodbami, ki jih – izvaja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem knjiž- zavod sklene z lokalnimi skupnostmi na območju katerih nice, zagotavlja upravljanje knjižnične dejavnosti. Stran 3524 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

VI. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI 1. člen ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI V 2. členu pravilnika o načinu oddajanja poslovnih pro- USTANOVITELJEV IN ZAVODA storov v najem in o določanju najemnine (Uradni list RS, št. 66/99) se besedilo »Stanovanjski sklad občine Celje« na- 15. člen domesti z besedilom »Nepremičnine Celje d.o.o.«. To bese- Ustanovitelj prevzame odgovornost za obveznosti zavo- dilo se v ustreznih sklonih nadomesti tudi v vseh členih tega da v višini dogovorjenega letnega programa do višine vre- pravilnika, kjer se pojavlja. dnosti nepremičnega premoženja, s katerim upravlja zavod. Zavod vsako leto pripravi program dela, finančni plan in 2. člen zaključni račun ter jih posreduje ustanovitelju v soglasje. V 29. členu se doda nov odstavek, ki glasi: Zavod je dolžan poročati ustanovitelju o izvrševanju »Če je poslovni prostor predviden za rušenje in ga ima letnega programa dela in razvoja zavoda. najemnik v najemu za določen čas, poslovni prostor pa je v skladu z metodologijo o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš (Uradni list RS, št. VII. PREHODNE IN KONČNE ODLOČBE 25/81) ovrednoten z manj kot 200 točkami, se lahko najemnina zniža za največ 50% izhodiščne mesečne na- 16. člen jemnine.« Zavod mora oblikovati svet zavoda v skladu z določili tega odloka v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega 3. člen odloka. Do oblikovanja sveta zavoda, v skladu z določili tega Spremeni se 35. člen, ki odslej glasi: odloka, opravlja njegove naloge dosedanji svet zavoda. »O znižanju najemnine iz 29., 30. in 34. člena odlo- ča strokovna služba družbe Nepremičnine Celje d.o.o., o 17. člen znižanju najemnine iz 31. in 32. člena odloča župan Dosedanji direktor zavoda opravlja svojo funkcijo do Mestne občine Celje, o znižanju najemnine iz 33. člena poteka mandata. pa komisija.«.

18. člen 4. člen Svet zavoda mora sprejeti statut zavoda in akt o siste- Spremembe in dopolnitve tega pravilnika začnejo ve- mizaciji delovnih mest v šestih mesecih po uveljavitvi tega ljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike odloka. Slovenije. Do uveljavitve statuta zavoda uporablja zavod statut in druge splošne akte, ki so veljali na dan uveljavitve tega Št. 33101/002/2002 odloka, razen določil, ki so v nasprotju z zakonom, tem Celje, dne 28. marca 2002. odlokom in drugimi predpisi. Župan 19. člen Mestne občine Celje V šestdesetih dneh po uveljaviti tega odloka sklene Bojan Šrot l. r. ustanovitelj pogodbo o uresničevanju ustanoviteljskih pravic in obveznosti do javnega zavoda.

20. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- 1692. Cenik daljinskega ogrevanja za stanovanjske dnem listu Republike Slovenije. prostore

Št. 66000-00005/2002 Energetika Celje javno podjetje, d.o.o. Smrekarjeva 1, Celje, dne 28. marca 2002. Celje, skladno s 97. členom energetskega zakona objavlja

Župan C E N I K Mestne občine Celje daljinskega ogrevanja za stanovanjske prostore Bojan Šrot l. r. Občina Celje – obračun po merilcih – variabilni del cene 7,657 SIT/KWh – priključna moč - fiksni del cene 331,360 SIT/KW/mes. 1691. Spremembe in dopolnitve pravilnika o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin Cena daljinskega ogrevanja za stanovanjski odjem v Občini Celje za variabilni del cene, velja od 11. 4. 2002 in za priključno moč od 15. 8. 2001. Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. Občina Štore 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) – obračun po merilcih na seji dne 28. 3. 2002 sprejel – variabilni del cene 8,630 SIT/KWh S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E – priključna moč - fiksni del cene 336,120 SIT/KW/mes. P R A V I L N I K A Cena daljinskega ogrevanja za stanovanjski odjem v o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem občini Štore za variabilni del cene, velja od 11. 4. 2002 in in o določanju najemnin za priključno moč od 15. 7. 2001. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3525

Vse navedene cene daljinskega ogrevanja za stano- 48/95) je Občinski svet občine Cerkno na 27. redni seji vanjski odjem so oblikovane skladno z uredbo o oblikovanju dne 10. 4. 2002 sprejel cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike (Uradni list RS, O D L O K št. 29/01). o proračunu Občine Cerkno za leto 2002 Na navedene cene se skladno z zakonom o davku na dodano vrednost obračuna še 20% davek na dodano vrednost. 1. SPLOŠNA DOLOČBA

Celje, dne 12. aprila 2002. 1. člen S tem odlokom se določa višina proračuna Občine Direktor Cerkno za leto 2002 (v nadaljnjem besedilu: proračun), Javnega podjetja, d.o.o. postopki izvrševanja proračuna, ter obseg zadolževanja ob- Energetika Celje čine. S proračunom za leto 2002 se zagotavljajo sredstva za Aleksander Mirt, univ. dipl. ek. l. r. financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni, statutom in občinskimi predpisi opravlja Občina Cerkno.

1693. Cenik zemeljskega plina za tarifni odjem 2. VIŠINA PRORAČUNA

Energetika Celje javno podjetje, d.o.o. Smrekarjeva 1, 2. člen Celje, skladno s 97. členom energetskega zakona objavlja Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb, ter račun fi- C E N I K nanciranja. zemeljskega plina za tarifni odjem Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Tarifna skupina cena v SIT/m3 1. Odjem plina do 250 m3 letno 100,55 A) Bilanca prihodkov in odhodkov 2. Odjem plina od 251 do 4.500 m3 letno 64,14 Skupina/podskupina kontov Proračun leta 2002 3. Odjem plina od 4.501 do 40.000 m3 letno 63,53 (v tisoč tolarjev) 3 4. Odjem plina od 40.001 do 100.000 m letno 62,30 I.Skupaj prihodki 866.020 (70+71+72+73+74) Nove cene tarifnega odjema so oblikovane skladno s Tekoči prihodki (70 + 71) 442.692 sklepom Mestnega sveta mestne občine Celje z dne 30. 1. 70 Davčni prihodki 318.648 2001, 29. 5. 2001 ter skladno z mehanizmom o oblikova- 700 Davki na dohodek in dobiček 268.818 nju cen zemeljskega plina za tarifni odjem. Nižje cene veljajo 703 Davki na premoženje 35.205 od 1. 4. 2002 oziroma od prvega popisa števcev za nasled- 704 Domači davki na blago in storitve 14.625 nje obračunsko obdobje po tem datumu, na osnovi poviša- 706 Drugi davki nja nabavne cene zemeljskega plina z dne 1. 4. 2002. 71 Nedavčni prihodki 124.044 V zgoraj oblikovanih cenah ni vključena taksa za obre- 710 Udeležba na dobičku in dohodki od menjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki je pred- premoženja 74.324 pisana z uredbo Vlade Republike Slovenije in se doda v 711 Takse in pristojbine 3.316 3 višini 5,70 SIT/m . Taksa se ne zaračuna, ko Energetika 712 Denarne kazni 61 Celje d.o.o. koristi dovoljenje za porabljene količine, ki niso 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 40.239 obremenjene s takso. Na vse navedene cene, vključno s 714 Drugi nedavčni prihodki 68.376 takso, se skladno z zakonom o davku na dodano vrednost 72 Kapitalski prihodki 28.600 obračuna še 20% davek na dodano vrednost. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 17.600 721 Prihodki od prodaje zalog Celje, dne 12. aprila 2002. 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 11.000 Direktor 73 Prejete donacije Javega podjetja, d.o.o. 730 Prejete donacije iz domačih virov Energetika Celje 731 Prejete donacije iz tujine Aleksander Mirt, univ. dipl. ek. l. r. 74 Transferni prihodki 320.990 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih inštitucij 332.456 II. Skupaj odhodki (40+41+42+43) 864.142 40 Tekoči odhodki 230.466 CERKNO 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 43.400 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6.182 1694. Odlok o proračunu Občine Cerkno za leto 2002 402 Izdatki za blago in storitve 172.836 403 Plačila domačih obresti 696 Na podlagi 29. člena zakona o javnih financah (Uradni 409 Rezerve 7.352 list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01), 29. člena zakona o 41 Tekoči transferi 273.013 lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve) 410 Subvencije 9.944 in 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 30.852 Stran 3526 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Skupina/podskupina kontov Proračun leta 2002 5. člen (v tisoč tolarjev) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki: prejeta sredstva iz državnega proračuna ustanovam 35.849 za investicije, odstopljena državna taksa za obremenjevanje 413 Drugi tekoči domači transferi 196.368 voda, požarna taksa, prihodki ožjih delov lokalne skupnosti 414 Tekoči transferi v tujino (prispevki občanov), sredstva proračunskega stanovanjske- 42 Investicijski odhodki 308.683 ga sklada, sredstva iz nadomestila za urejanje stavbnih zem- 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 308.683 ljišč. Proračunski uporabnik lahko prevzema in plačuje ob- 43 Investicijski transferi 51.980 veznosti do višine dejansko realiziranega priliva namenskih 430 Investicijski transferi 51.980 sredstev. Proračunski presežek Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem (Primanjkljaj) I.-II. 1.878 letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto, za kar se B) Račun finančnih terjatev in naložb poveča obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika in IV. Prejeta vračila danih posojil 15.000 proračunu. in prodaja kapitalskih deležev (750 +751 +752) 6. člen 75 Prejeta vračila danih posojil Neposredni in posredni uporabniki proračunskih sred- 750 Prejeta vračila danih posojil 15.000 stev morajo organizirati izvrševanje nalog iz svojega podro- 751 Prodaja kapitalskih deležev čja v mejah sredstev odobrenih s proračunom. Sredstva se 752 Kupnine iz naslova privatizacije smejo uporabljati za namene opredeljene s proračunom. V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev Sredstva za redno dejavnost proračunskih porabnikov (440+441+442) se dodeljujejo v obliki mesečnih dotacij, vendar ob hkrat- 44 Dana posojila in povečanje 15.763 nem upoštevanju likvidnostnega položaja proračuna in zapa- kapitalskih deležev dlosti posameznih obveznosti. Sredstva za amortizacijo se 440 Dana posojila 15.763 nakazujejo trimesečno. 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 7. člen 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se izplačujejo iz proračuna se mora upoštevati 30-dnevni VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe plačilni rok, za investicijske odhodke pa 60-dnevni plačilni kapitalskih deležev (IV.-V.) -763 rok. Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni in posre- C) Račun financiranja dni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo. Če je VII. Zadolževanje (500) na računu, situaciji ali v pogodbi določen plačilni rok, ki je v 50 Zadolževanje nasprotju s tem odlokom, se plača obveznost v roku in na 500 Domače zadolževanje način, ki je določen v tem odloku. VIII. Odplačilo dolga (550) 1.115 Sredstva proračuna se lahko uporabljajo za plačevanje 55 Odplačilo dolga že opravljenih dobav in storitev. Predplačilo je možno le v 550 Odplačilo domačega dolga 1.115 primeru, če je utemeljeno z vidika gospodarnosti in primer- IX. Sprememba stanja sredstev na računu no zavarovano. (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X . Neto financiranje –1.878 8. člen Neposredni in posredni uporabniki proračuna so dol- Splošni del občinskega proračuna – sestavljen po eko- žni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, odda- nomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na jo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila zakona o ravni podskupin kontov, posebni del – bilanca prihodkov in javnih naročilih in uredbe o enotni metodologiji za izdelavo odhodkov, ki je sestavljena po funkcionalni klasifikaciji po programov za javna naročila investicijskega značaja. Nepo- področjih proračunske porabe ter načrt razvojnih progra- sredni uporabniki pa so pri porabi proračunskih sredstev mov so priloga k temu odloku. dolžni upoštevati tudi navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti, ki ga izda župan.

3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA 9. člen V breme proračuna se lahko prevzemajo obveznosti, ki 3. člen bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Proračun se bo izvrševal na podlagi prevzetih obvezno- Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v sti, dogovorjenih plačilnih rokov ter likvidnostnih možnostih naslednjih letih iz naslova investicij (za skupino postavk »42 proračuna. Zaradi zagotavljanja likvidnosti proračuna se krat- – investicijski odhodki« in »43 – investicijski transferi« – koročno uporabljajo prosta denarna sredstva namenskih pre- dejavnosti) ne smejo presegati 25% teh pravic porabe v jemkov. sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Za večletne investicije, v skladu z investicijskimi pro- 4. člen grami, ki jih je sprejel občinski svet in so predmet sofinanci- Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski ranja, se ta omejitev ne nanaša. prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini naslednjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega na- smejo presegati 20% pravic porabe posamezne postavke v črta in proračuna. sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3527

10. člen 14. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan Župan lahko na prošnjo dolžnika odpiše plačilo dolga, je pooblaščen, da: če je le-ta manjši od stroškov postopka sodne izterjave. – odloča o uporabi proračunske rezerve – stalna rezerva, ki je namenjena odpravljanju posledic naravnih nesreč, 15. člen – odloča o uporabi splošne proračunske rezerve, Sestavni del proračuna so tudi finančni načrti krajevnih – odloča o dinamiki porabe sredstev proračuna, skupnosti, ki jih morajo le-te predložiti v potrditev v 30 dneh – upravlja s prostimi denarnimi sredstvi proračuna, ob po sprejemu proračuna. upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti nalo- Krajevna skupnost v okviru svojih nalog in finančnega žbe, načrta sklepa pravne posle. Pravni posel, ki presega vred- – odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, ter o nost 1,000.000 SIT velja le ob poprejšnjem soglasju sveta pridobitvi in odtujitvi premičnin, če vrednost posamezne tran- krajevne skupnosti in župana. sakcije v proračunskem letu na presega 2,000.000 SIT, – odobri prerazporeditev proračunskih sredstev med proračunskimi postavkami, če s tem ni bistveno ogroženo 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, ven- JAVNEGA SEKTORJA dar največ do višine 10% proračunske postavke. Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto 16. člen oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, če pri Občinski svet odloča o dolgoročni zadolžitvi za financi- planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika ranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, name- proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov kon- njene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb, do to se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v višine, ki ne sme presegati 10% realiziranih prihodkov v letu okviru sredstev posameznega uporabnika. pred zadolževanjem. Odplačilo glavnice in obresti v posa- Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih meznem letu ne sme preseči 5% primerne porabe. se morajo prioritetno vključiti v proračun leta, na katerega se Pogodbe o zadolževanju sklepa župan ob predhodnem nanašajo. soglasju Ministrstva za finance.

11. člen 17. člen Za zakonita in namenska izplačila in uporabo sredstev Župan je pooblaščen, da odloča o kratkoročnem za- iz proračuna so odgovorni odredbodajalci, ki so določeni na dolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar naj- podlagi posebnega sklepa župana. Za zakonito in namen- več do višine 5% sprejetega proračuna. Kratkoročni kredit sko uporabo proračunskih sredstev, ki so proračunskemu mora biti odplačan do konca proračunskega leta. uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, društva oziroma poslovodni organ 18. člen uporabnika sredstev. Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega 12. člen sveta. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolže- Prejemniki sredstev občinskega proračuna so dolžni vanja občine. pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2002, ki je usklajen s proračunom v 19. člen 30 dneh po sprejemu proračuna. Prav tako so dolžni posre- Občina lahko daje poroštvo za izpolnitev obveznosti dovati poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, do po namenih za preteklo leto, po predpisih in metodologiji višine 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov. poroštvo. Izdano poroštvo se šteje v obseg možnega zadol- ževanja občine. 13. člen O dajanju poroštev odloča občinski svet. Za leto 2002 se oblikuje stalna rezerva v višini 3,676.000 SIT, splošna proračunsko rezerva pa prav tako v višini 3,676.000 SIT. 5. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI Proračunska rezerva – stalna rezerva je namenjena za financiranje izdatkov za namene iz prvega odstavka 12. 20. člen člena zakona o financiranju občin. V obdobju začasnega financiranja Občine Cerkno v Splošna proračunska rezerva pa se razporeja za ne- letu 2003, če bo začasno financiranje potrebno, se uporab- predvidene namene, opredeljene v zakonu o financiranju lja ta odlok in sklep župana. občin in ZJF, in sicer: – za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, 21. člen – za nepredvidene namene, za katere se med letom Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- izkaže, da v proračunu zanje niso zagotovljena sredstva v dnem list RS. zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Št. 403-02/02 Porabljena sredstva proračunskih rezerv se razporedijo Cerkno, dne 10. aprila 2002. pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanjo odpre nova postavka. O uporabi sredstev proračunskih rezerv v posamez- Župan nem primeru odloča župan do višine 500.000 SIT, o čemer Občine Cerkno polletno poroča občinskemu svetu. Jurij Kavčič l. r. Stran 3528 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1695. Sklep o spremembi sklepa o začasnem V. Dana posojila in povečanje financiranju javne porabe do sprejetja kapital. deležev – proračuna Občine Cerkno za leto 2002 VI. Prejeta minus dana posojila in sprem. kapital. deležev (IV.–V.) 10,773.019,95 Na podlagi določil 57. člena zakona o lokalni samou- VII. Skupni primanjkljaj (I.+IV.)–(II.+V.) 15,842.574,75 pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, C) Račun financiranja 70/97, 10/98, 70/00), 32. in 33. člena zakona o javnih VIII. Zadolževanje proračuna 99,500.000,00 financah (Uradni list RS, št. 70/99 in 124/00) in 41. člena IX. Odplačila dolga 83,657.425,25 statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95) je župan X. Neto zadolževanje (VIII.–IX.) 15,842.574,75 Občine Cerkno dne 25. 3. 2002 sprejel XI. Povečanje sredstev na računih (VII.–X.) – S K L E P 3. člen o spremembi sklepa o začasnem financiranju Pregled in razpored prihodkov in odhodkov občine za javne porabe do sprejetja proračuna Občine leto 2001 je sestavni del tega odloka. Cerkno za leto 2002 4. člen 1. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu V sklepu o začasnem financiranju javne porabe do Republike Slovenije. sprejetja proračuna Občine Cerkno za leto 2002 (Uradni list RS, št. 110/01) se spremeni 1. člen, tako da se glasi: Št. 403-02-2/2000 »Do sprejetja proračuna Občine Cerkno za leto 2002, Črnomelj, dne 28. marca 2002. vendar najdalj do 30. 4. 2002, se javna poraba Občine Cerkno začasno financira po proračunu za leto 2001.«. Župan Občine Črnomelj 2. člen Andrej Fabjan l. r. Ta sprememba sklepa začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 4. 2002.

Št. 40302-01/01 Cerkno, dne 25. marca 2002. 1697. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o tržnem redu in prometu blaga na drobno v Občini Župan Črnomelj Občine Cerkno Na podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni Jurij Kavčič l. r. list RS, št. 31/99 in 28/01) je Občinski svet občine Črno- melj na 30. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel O D L O K ČRNOMELJ o prenehanju veljavnosti odloka o tržnem redu in 1696. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine prometu blaga na drobno v Občini Črnomelj Črnomelj za leto 2001 1. člen Na podlagi 96., 97. in 98. člena zakona o javnih finan- Odlok o tržnem redu in prodaji blaga na drobno v cah (Uradni list RS, št. 79/99), 20. in 21. člena zakona o Občini Črnomelj (SDL, št. 15/86) preneha veljati. računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) in 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 87/99) je Občinski 2. člen svet občine Črnomelj na 30. seji dne 28. 3. 2002 sprejel Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Št. 321-31/96 Črnomelj za leto 2001 Črnomelj, dne 28. marca 2002.

1. člen Župan Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Črno- Občine Črnomelj melj za leto 2001. Andrej Fabjan l. r. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: SIT A) Bilanca prihodkov in odhodkov 1698. Odlok o spremembi odloka o plaketah Občine I. Skupaj prihodki 1.508,993.294,95 Črnomelj II. Skupaj odhodki 1.535,608.889,65 III. Proračunski primanjkljaj (I.–II.) 26,615.594,70 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- B) Račun finančnih terjatev in dni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, naložb 10/98, 74/98, 70/00) in 16. člena statuta Občine Črno- IV. Prejeta vrač. danih posojil in melj (Uradni list RS, št. 87/99 in 13/01) je Občinski svet prodaja kapit. delež. 10,773.019,95 občine Črnomelj na 30. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3529

O D L O K 1700. Program priprave za lokacijski načrt za zahodno o spremembi odloka o plaketah Občine obvozno cesto Črnomelj Črnomelj Na podlagi 34., 35. in 36. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 1. člen 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, V odloku o plaketah Občine Črnomelj (Uradni list RS, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 16. člena statuta Občine Čr- št. 8/95) se 5. člen odloka spremeni tako, da glasi: nomelj (Uradni list RS, št. 87/99 in 13/01) je Občinski svet »Vsako leto se lahko podeli ena plaketa. občine Črnomelj na 30. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel Plaketo lahko prejme fizična oseba le enkrat, pravna oseba pa ponovno po preteku 25 let od predhodnega P R O G R A M prejema.«. priprave za lokacijski načrt za zahodno obvozno 2. člen cesto Črnomelj Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. SPLOŠNA DOLOČBA Št. 902-3/95 Črnomelj, dne 28. marca 2002. 1. člen S tem programom se podrobneje določijo vsebina in Župan obseg potrebnih strokovnih podlag in drugih strokovnih na- Občine Črnomelj log, ki jih je treba opraviti v postopku priprave in sprejemanja Andrej Fabjan l. r. s tem programom določenega akta, subjekti, ki sodelujejo pri izdelavi, način njihovega sodelovanja, roki za posamezne faze naloge ter sredstva potrebna za njihovo pripravo. Ta program določa tudi način izbora nosilca strokovno-tehnič- nih nalog in nosilce aktivnosti v postopku sprejemanja. 1699. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje PRIPRAVA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o ure- 2. člen janju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. Mesto Črnomelj je upravno, kulturno in industrijsko 18/84, 37/85, in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, središče Bele Krajine. Mesto leži ob sotočju rek Lahinje in 71/93 in 44/97; v nadaljevanju: ZUN), 29. člena zakona o Dobličice ter v stičišču dveh pomembnejših cest, ki vodita iz lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, Novega mesta in Suhe krajine proti Kanižarici in Vinici ter 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) ter na nadalje do mejnega prehoda z Republiko Hrvaško. podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, Zaradi značilne srednjeveške zasnove mesta prihaja št. 87/99 in 13/01) je Občinski svet občine Črnomelj na zaradi naraščanja prometa v mestu do prometnih zastojev, 30. seji dne 28. 3. 2002 sprejel saj le ta dosega 11.000 do 12.000 vozil dnevno. Prečni prerez ceste v strnjenem delu starega mestnega jedra ni O D L O K možno razširiti zato je predvidena ureditev obvozne ceste, ki o spremembah in dopolnitvah odloka bi razbremenila središče mesta, hkrati pa bi se nanjo priklju- o prostorsko ureditvenih pogojih za območje čevala načrtovana stanovanjska območja Čardak I. in Čar- krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje dak II ter proizvodno območje Danfossa in Livarja. Trasa predvidene obvozne ceste poteka ob zahodnem 1. člen obrobju urbaniziranih površin naselja in povezuje regionalno S tem odlokom se spreminja odlok o prostorsko uredi- cesto Črmošnjice–Črnomelj z regionalno cesto Črnomelj– tvenih pogojih za območje krajevnih skupnosti Adlešiči in Kanižarica. Na predvideni trasi so predvidena štiri cestna Griblje (Uradni list RS, št. 66/95). križišča, izven nivojsko križanje z železniško progo in most preko reke Dobličice. 2. člen 3. člen Predzadnji stavek 7. člena odloka “Parcelacija zemljišč ni dovoljena.” se nadomesti z novim stavkom: “Parcelacija Osnova za pripravo lokacijskega načrta je projektna zemljišč mora povzemati obstoječi značilni vzdolžni vzorec dokumentacija, ki jo je izdelalo podjetje Topos d.o.o. iz parcelne strukture zemljišč.”. Novega mesta, pod št. projekta: – IP-08/01 – Zahodna obvozna cesta Črnomelj, od- 3. člen sek povezava med cestama R1 216/1178 Črmošnjice– Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati z Črnomelj in R1 218/1213 Črnomelj–Kanižarica. dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. 4. člen Št. 352-19/93 Za območje lokacijskega načrta je veljavna naslednja Črnomelj, dne 28. marca 2002. občinska planska dokumentacija, ki bo v postopku priprave lokacijskega načrta preverjena in po potrebi spremenjena in Župan dopolnjena: Občine Črnomelj – dolgoročni plan Občine Črnomelj za obdobje 1986– Andrej Fabjan l. r. 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 in Uradni list Stran 3530 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

RS, št. 57/95 ter 43/00) in družbeni plan Občine Črnomelj Soglasodajalci in mnenjedajalci morajo v tridesetih dneh za obdobje 1986–1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. po prejemu vloge posredovati svoje pogoje, sicer se šteje, 2/87, 7/91, 11/91 in Uradni list RS, št. 37/93, 45/95, da pogojev nimajo in zato njihovo sodelovanje in soglasje 57/95 in 43/00). oziroma mnenje ni potrebno.

5. člen 8. člen Lokacijski načrt mora biti pripravljen tako, da bo njegov Organi in organizacije iz prejšnjega člena so: tekstualni in grafični del skladen z določili zakona o urejanju – Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, naselij in drugih posegov v prostor ter z navodili o vsebini izpostava Novo mesto, Novo mesto, Kočevarjeva ulica 1, posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izved- – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo benih aktov. pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Novo mesto, Lokacijski načrt obsega: Novo mesto, Seidlova cesta 1, a) Tekstualni del – Ministrstvo za obrambo, Uprava za civilno obrambo, I. Odlok o lokacijskem načrtu Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25, II. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta – Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava policije, Ljub- III. Pogoji organov in organizacij določenih v 8. členu ljana, Štefanova 1, tega programa – Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za varstvo IV. Soglasja in mnenja organov in organizacij določenih okolja, sektor za vodno gospodarstvo, Ljubljana, Vojkova v 8. členu tega programa 1b, b) Grafični del – Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za var- – prikazi iz prostorskih sestavin občinskega dolgoroč- stvo narave, področje varstva voda, Izpostava Novo mesto, nega in družbenega plana za obravnavano območje M Novo mesto, Novi trg 9, 1:5000, – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob- – ureditvena situacija v merilu 1:500 ali 1:1000 (na močne enota Novo mesto, Novo mesto, Skalickega ulica 1, topografsko katastrski osnovi), ki vsebuje: – Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo idejne rešitve prestavitev, rušitev in prilagoditev obsto- mesto, Novo mesto, Skalickega ulica 1, ječih objektov in naprav, – Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Ljublja- – karakteristični prečni in vzdolžni profil ceste, na, Tržaška 19, – faznost izgradnje, – Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Novo – načrt gradbenih parcel, mesto, Novo mesto, Gubčeva 15, – tehnični elementi za zakoličenje. – Elektro Ljubljana, PE Novo mesto, Novo mesto, Ljub- ljanska 7, – Cestno podjetje Novo mesto, Področje vzdrževanja STROKOVNE PODLAGE cest, Novo mesto, Ljubljanska 47, – JP Komunala Črnomelj – vodovod, Črnomelj, Belo- 6. člen kranjska cesta 24, Pri pripravi lokacijskega načrta je potrebno upoštevati – JP Komunala Črnomelj – kanalizacija, Črnomelj, Be- že izdelane strokovne podlage oziroma pridobiti še druge lokranjska cesta 24, potrebne strokovne podlage in študije predvsem pa: – Telekom Slovenije, PE Novo mesto, Novo mesto, – ustrezne geodetske podlage, Novi trg 7a, – idejni projekt prometne ureditve, – Slovenske železnice d.d., Center za nepremičnine, – idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, in omrežja, ki je potrebno za delovanje predvidenega objek- – Občina Črnomelj, Črnomelj, Trg svobode 3. ta z rešitvami odvodnjavanja meteornih voda s cestnih povr- šin, 9. člen – idejne rešitve, ki se nanašajo na prestavitve, razširi- Na dopolnjen osnutek izvedbenega načrta morajo so- tve in druge prilagoditve obstoječih objektov, naprav in ure- glasjedajalci in mnenjedajalci v tridesetih dneh po prejemu ditev in so potrebne za realizacijo predvidenega objekta, vloge izdati ali utemeljeno zavrniti soglasje oziroma mnenje, – rešitve v zvezi z varovanjem okolja z ukrepi za prepre- sicer se šteje, da je soglasje oziroma mnenje dano. čitev in sanacijo, Pri izdaji soglasja oziroma mnenja se preverja upošte- – rešitve v zvezi z ureditvijo reliefa in zelenih površin, vanje postavljenih pogojev in ga zaradi drugačnih zahtev ni – rešitve v zvezi z urbanističnim, arhitekturnim in krajin- možno zavrniti. skim oblikovanjem ceste in obcestnega prostora, – drugo, po potrebi oziroma na zahtevo soglasodajalcev. NOSILCI V POSTOPKU PRIPRAVE

10. člen SOGLASODAJALCI IN MNENJEDAJALCI Občinska uprava občine Črnomelj vodi postopek priprave in sprejemanja lokacijskega načrta. 7. člen Naročnik lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, V postopku izdelave lokacijskega načrta se od soglaso- Direkcija RS za ceste, Tržaška c. 19, Ljubljana. dajalcev in mnenjedajalcev pridobijo pogoji, ki izhajajo iz Investitor posega v prostor je Občina Črnomelj in Mini- sektorskih zakonov in se nanašajo na obravnavano obmo- strstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška c. 19, čje. Posredovani pogoji se upoštevajo v celoti, v primeru Ljubljana. različnih interesov in neuspešnega usklajevanja se v tem Izdelovalec lokacijskega načrta se izbere na osnovi delu osnutek izvedbenega načrta pripravi variantno. predhodno zbranih ponudb. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3531

Naloga izdelovalca lokacijskega načrta je: 1701. Tržni red trga v Črnomlju – izdelava tekstualnega in grafičnega dela lokacijskega načrta v skladu z veljavno zakonodajo in sprejetim progra- V skladu 13. členom zakonom o trgovini (Uradni list mom priprave, RS, št. 18/93), 28. členom pravilnika o minimalnih tehnič- – sodelovanje pri pridobivanju strokovnih podlag, nih pogojih, ki se nanašajo na objekte za opravljanje trgovin- – pridobivanje predhodnih pogojev in soglasij, ske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln – priprava gradiva za javno razgrnitev, (Uradni list RS, št. 28/93 in 57/93), 1. člena sklepa o – sodelovanje na organiziranih javnih razpravah in pri ureditvi tržnice v Črnomlju (Uradni list RS, št. 101/01) in na vseh postopkih sprejemanja, podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, – priprava strokovnega mnenja o zbranih pripombah, št. 31/99 in 28/01) je Občinski svet občine Črnomelj na ki bo osnova za odločanje in sprejemanje na občinskem 30. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel svetu. T R Ž N I R E D TERMINSKI PLAN trga v Črnomlju

11. člen Postopek se prične s sprejemom tega programa nakar I. SPLOŠNI DOLOČBI si sledijo faze izdelave, katerih trajanje zavisi od pogodbeno dogovorjenih rokov in zakonsko določenih postopkov. Okvir- 1. člen ni roki so naslednji: S tem tržnim redom se določa upravljanje trga v Čr- – izdelava osnutka lokacijskega načrta, ki je vezana na nomlju, lokacija trga, obratovalni čas, dneve za prodajo, pridobitev pogojev – rok 75 dni po sprejemu programa seznam in način prodaje blaga, s katerim se trguje, pravica priprave in prejemu podlog, do prodaje na trgu, vzdrževanje reda in čistoče ter nadzor – sočasno se po potrebi pripravi tudi presoja vplivov na nad poslovanjem in prometom blaga na trgu. okolje, – župan Občine Črnomelj obravnava osnutek lokacij- 2. člen skega načrta in sprejme sklep o javni razgrnitvi osnutka Upravljalec trga je Občina Črnomelj (v nadaljnjem be- lokacijskega načrta – rok 30 dni od prejema osnutka, sedilu: upravljalec), ki lahko s pogodbo upravljanje prenese – javna razgrnitev, ki traja najmanj 30 dni od dneva na JP Komunala d.o.o., Črnomelj. objave, – javna obravnava se izvede v času javne razgrnitve, – priprava strokovnega mnenja o zbranih pripombah in II. LOKACIJA TRGA predlogih iz javne razgrnitve in obravnave – rok 10 dni po prejemu pripomb, 3. člen – občinski svet zavzame stališča do pripomb in predlo- Trg v Črnomlju se v skladu s sklepom o ureditvi tržnice gov iz javne razgrnitve – rok 30 dni po prejemu strokovnega v Črnomlju organizira na odprtem prostoru na platoju med mnenja, cerkvijo sv. Petra in staro šolo ter cerkvijo sv. Petra in – po prejemu stališč se pripravi usklajen osnutek oziro- banko, parcelna številka 1126/4, k.o. Črnomelj. ma dopolnitev in popravke tistih sestavin, na katere se nana- Na platoju med cerkvijo sv. Petra in staro šolo trgujejo šajo utemeljene pripombe in predlogi – rok 10 dni, osebe iz 6. člena tržnega reda na stojnicah, ki so v lasti – izdelava predloga lokacijskega načrta, ki je vezana upravljalca, na platoju med cerkvijo sv. Petra in banko pa se, na pridobitev soglasij (v obrazložitev LN so vključena tudi v skladu s 30. členom pravilnika o minimalnih tehničnih in stališča do pripomb) – 35 dni, drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za oprav- – predlog lokacijskega načrta se posreduje Občinske- ljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj mu svet občine Črnomelj v obravnavo in sprejem – rok 8 dni prodajaln, trguje iz potujočih prodajaln. po prejemu zadnjega soglasja.

III. OBRATOVALNI ČAS KONČNI DOLOČBI 4. člen 12. člen Tržnica posluje vsako soboto med 7. in 13. uro. Časa Za pripravo naloge zagotovi sredstva Ministrstvo za poslovanja tržnice ni dovoljeno podaljševati. Če prodajalec promet, Direkcija RS za ceste. ne zasede pogodbenega prodajnega mesta oziroma stojnice do 8. ure, lahko upravljalec na to prodajno mesto oziro- 13. člen ma stojnico razporedi drugega prodajalca za tisti dan. V Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS, primeru, da ostane stojnica nezasedena do 9. ure jo uprav- veljati pa začne osmi dan po objavi. ljalec lahko odstrani.

Št. 34402-1/2002 IV. PRODAJA BLAGA Črnomelj, dne 28. marca 2002. 5. člen Na trgu se trguje na drobno zlasti z naslednjim blagom: Župan žita in mlevski izdelki; vrtnine; sadje in izdelki iz sadja; med Občine Črnomelj in izdelki na bazi medu; zdravilna zelišča, alkoholne in brez- Andrej Fabjan l. r. alkoholne pijače; ostala živila rastlinskega izvora; cvetje; Stran 3532 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije seme; sadike vrtnin, sadja in okrasnih rastlin; in izdelki do- V. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE mače obrti. Na trgu se trguje tudi z galanterijskim blagom za gospo- 12. člen dinjstvo izdelanim iz različnih materialov; oblačili; perilom; Prodajalci na trgu morajo biti zdravi in ne smejo imeti na posteljnino; toaletnim in kuhinjskim perilom; obutvijo in bižu- nepokritih delih telesa bolezenske ali druge spremembe, ki terijo. vzbujajo pri kupcu odpor. Biti morajo starejši od 15 let. Alkoholne pijače se lahko prodajajo le v originalni, zaprti embalaži. 13. člen Prodajalci na tržnici so dolžni vzdrževati čistočo in higi- 6. člen eno na stojnicah oziroma na celotnem tržnem prostoru. Po končanem tržnem dnevu morajo opraviti čiščenje stojnice in Pravico do prodaje blaga v skladu s 5. členom tržnega prostora okrog nje ter odpadke odložiti v kontejner za smeti. reda na trgu v Črnomlju imajo trgovci, kmetovalci in drugi Prodajalci odgovarjajo materialno tudi za morebitne po- posamezniki. škodbe stojnic. Prednost pri prodaji blaga iz prvega odstavka 5. člena imajo kmetovalci in drugi posamezniki s stalnim prebivali- 14. člen ščem in z lastnimi ali najetimi kmetijskimi zemljišči v Občini Prodajalci na tržnici so poleg tega tržnega reda dolžni Črnomelj, ki imajo za prodajo svojega blaga potrdilo o lastni spoštovati tudi ostale zakonske pogoje za prodajo, če so le- proizvodnji. ti določeni posebej za izdelke, ki so predmet prodaje.

7. člen Kmetovalci in drugi posamezniki lahko prodajajo sami, VI. KONČNE DOLOČBE njihovi ožji družinski člani ali pri njih zaposleni delavci. Za trgovce lahko prodajajo pri njih zaposleni delavci ali 15. člen trgovci sami. Če prodajajo zaposleni delavci, se morajo Za izvajanje tržnega reda na trgu je zadolžen upravlja- izkazati z ustreznimi dokumenti o zaposlitvi pri trgovcu ali lec. Pristojni inšpekcijski organi pa nadzorujejo poslovanje drugemu posamezniku, za katerega prodajajo. in promet blaga na trgu po predpisih, ki urejajo trgovanje z blagom. Za kršitve določil predpisov o trgovanju z blagom odgo- 8. člen varja prodajalec, kmetovalec, drugi posameznik oziroma go- Blago se sme prodajati samo s prodajnih mest in sto- spodarska družba za katero se prodaja vrši. jnic. Blago za prodajo ni dovoljeno zlagati neposredno na tla. Razstavljeno blago mora biti označeno s prodajno ceno. 16. člen Upravljalec lahko odpove uporabo prodajnega mesta 9. člen prodajalcem, ki kršijo določila tržnega reda predvsem zaradi: Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago v enotah in z – neurejenosti na stojnici oziroma prodajnem prostoru merili, ki so predpisana ali običajna za merjenje določene (odmetavanje odpadkov ipd.), vrste blaga. Merila, ki so v uporabi, morajo ustrezati zahte- – prodaje izdelkov, ki jih ni dovoljeno prodajati, vam zakona o meroslovju in postavljena tako, da imajo kupci – nespodobnega obnašanja do drugih prodajalcev, vpogled v merjenje blaga. kupcev ali delavcev upravljalca, – samovoljnega zasedanja stojnice oziroma prodajne- 10. člen ga prostora, Prodaja na trgu je možna na podlagi predhodno skle- – neplačevanja tržnih pristojbin in njene pogodbe z upravljalcem tržnice. Prodajalci s sklenje- – v drugih primerih, ki vplivajo na slab videz in urejeno pisno pogodbo za določeno časovno obdobje so stalni nost tržnice oziroma pomenijo samovoljo in nespodobno prodajalci, prodajalci z dnevno – ustno pogodbo pa občasni ravnanje ter druge kršitve tržnega reda in predpisov, ki ureja- prodajalci. Občasni prodajalec se izkaže s potrdilom o plači- jo poslovanje na tržnicah. lu pristojbine. Upravljalec in najemnik se s pogodbo dogo- 17. člen vorita o plačilu rezervacije za najeto stojnico oziroma prodaj- Prodajalci na trgu bodo v prehodnem, uvajalnem ob- ni prostor in načinu plačila za koriščenje tržnega prostora ter dobju v letu 2002 oproščeni plačila pristojbine oziroma ostalih medsebojnih pravicah in obveznostih. Pogodbe o plačila rezervacije za najeto stojnico oziroma prodajni pro- najemu stojnice oziroma prodajnega mesta se praviloma stor. sklepajo od 5. do 20. januarja za tekoče leto. Upravljalec tržnice določi višino pristojbine oziroma zne- 18. člen ska rezervacije za najeto stojnico oziroma prodajni prostor Ta tržni red začne veljati naslednji dan po objavi v po predhodnem soglasju občinske uprave. Uradnem listu RS. Stojnice oziroma prodajna mesta dodeli prodajalcem upravljalec tržnice v skladu z načrtom razporeditve prodajnih prostorov. Št. 32100-31/96 Črnomelj, dne 28. marca 2002. 11. člen Za prodajo na javni tržnici v Črnomlju se ne plačujejo Župan komunalna taksa ali ostale predpisane dajatve s strani Obči- Občine Črnomelj ne Črnomelj. Andrej Fabjan l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3533

DOBJE 1703. Odlok o proračunu Občine Dobje za leto 2002

1702. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- Dobje za leto 2001 dni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00 in 79/01) Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradni in 12. člena statuta Občine Dobje (Uradni list RS, št 12/99 list RS, št. 79/99) ter 12. in 17. člena statuta Občine Dobje in Uradni list RS, št. 102/01) je Občinski svet občine Dobje (Uradni list RS, št. 12/99) in sprememb in dopolnitev statu- na 20. seji dne 3. 4. 2002 sprejel ta Občine Dobje (Uradni list RS, št. 102/01) je Občinski svet občine Dobje na 20. redni seji dne 3. 4. 2002 sprejel O D L O K o proračunu Občine Dobje za leto 2002 O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Dobje za leto 2001 1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen 1. člen Občinski svet občine Dobje sprejme zaključni račun S tem odlokom se za proračun Občine Dobje za leto proračuna Občine Dobje za leto 2001 z naslednjimi postav- 2002 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina pro- kami: računa, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže- vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. Bilanca prihodkov in odhodkov (v 000 SIT) – skupni prihodki 111.923 – skupni odhodki 111.311 2. VIŠINA PRORAČUNA – proračunski presežek 612 2. člen Izkaz računa finančnih terjatev in naložb: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se – prejeta vračila danih posojil določa v naslednjih zneskih: in prodaja kapitalskih deležev 58.346 – dana posojila in povečanje A) Bilanca prihodkov in odhodkov v tisoč tolarjev kapitalskih deležev 59.951 Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2002 – dana minus prejeta posojila in sprememba kapitalskih deležev 1.605 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 98.997 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 31.974 70 DAVČNI PRIHODKI 24.869 Izkaz računa financiranja: 700 Davki na dohodek in dobiček 22.855 – zadolževanje 800 703 Davki na premoženje 716 – odplačila dolga 800 704 Davki na blago in storitve 1.298 – neto zadolževanje 0 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 7.105 Bilanca stanja sredstev in virov sredstev na dan 31. 710 Udeležba na dobičku in dohdki od premoženja 630 12. 2000 711 Takse in pristojbine 515 – vrednost aktive 173.090 712 Denarne kazni 0 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.150 a) dolgoročna sredstva in sredstva 714 Drugi nedavčni prihodki 1.810 v upravljanju 133.498 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 b) kratkoročna sredstva 39.592 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 – vrednost pasive 173.090 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega a) kratkoročne obveznosti in pasivne premoženja 0 časovne omejitve 9.593 73 PREJETE DONACIJE 500 b) lastni viri 163.497 730 Prejete donacije iz domačih virov 500 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 66.523 2. člen 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih Bilanca prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih institucij 66.523 terjatev in naložb, izkaz računa financiranja in bilanca stanja sredstev in virov sredstev so sestavni del tega odloka. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 118.295 40 TEKOČI ODHODKI 37.030 3. člen 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 9.580 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 1.270 402 Izdatki za blago in storitve 23.530 dnem listu RS. 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 2.650 41 TEKOČI TRANSFERI 38.088 Št. 403-03/02-1 410 Subvencije 3.800 Dobje, dne 3. aprila 2002. 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 17.860 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 3.925 413 Drugi tekoči domači transferi 12.503 Župan 414 Tekoči transferi v tujino 0 Občine Dobje 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 38.977 Franc Salobir l. r. 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 38.977 Stran 3534 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2002 5. člen 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.200 Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- 430 Investicijski transferi 4.200 rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I–II) 50% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposre- (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) –19.298 dnega uporabnika, od tega: 1. v letu 2003 25% navedenih pravic porabe in B) Račun finančnih terjaev in naložb 2. v ostalih prihodnjih letih 25% navedenih pravic po- Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2002 rabe. IV. PREJETA VRAČILA 31.951 Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago DELEŽEV (750+751+752) in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 31.951 pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega 750 Prejeta račila danihposojil 31.951 uporabnika. 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. V. DANA POSOJILA 19.298 IN POVEČANJE KAPITALSKIH 6. člen DELEŽEV (440+441+442) Proračunski skladi so: 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 1. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF DELEŽEV 19.298 Proračunska rezerva se v letu 2002 oblikuje v višini 440 Dana posojila 19.298 2,650.000 tolarjev. 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 Na predlog za finance pristojnega organa občinske 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 12.653 uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 500.000 tolarjev župan in o tem s pisnimi poročili obvešča C) RAČUN FINANCIRANJA občinski svet. Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2002 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 7. člen 50 ZADOLŽEVANJE 0 Župan lahko dolžniku do višine 100.000 tolarjev odpi- 500 Domače zadolževanje 0 še oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU –6.645 (I.+IV.+VII.–II–V.–VIII.) 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE X. NETO ZADOLŽEVANJE 6.645 IN JAVNEGA SEKTORJA (VII.–VIII.–IX.) XI. NETO FINANCIRANJE 19.298 8. člen (VI.+X.) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v ljen po funkcijski klasifikaciji po področjih proračunske po- računu financiranja se občina za proračun leta 2002 lahko rabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin zadolži do višine 5,000.000 tolarjev. kontov ter načrt skupin razvojnih programov so priloga k Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih temu odloku. zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina Dobje, v letu 2002 ne sme preseči skupne višine glavnic 0 tolarjev. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 9. člen 3. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni Občine se lah- Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- ko v letu 2002 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi pravnim osebam, do skupne višine 0 tolarjev. naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2. prihodki za vzdrževanje gozdnih cest. 10. člen 4. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Dobje v letu Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposredne- 2003, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta ga uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe odlok in sklep župana. med proračunskimi postavkami v okviru posameznega podro- čja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. 11. člen Župan v mesecu avgustu in konec leta poroča občin- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- skemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2002 in njegovi dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 4. realizaciji. 2002. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3535

Št. 403-02/02-2 Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2002 Dobje, dne 3. aprila 2002. v SIT 714 Drugi nedavčni prihodki 23,250.000 Župan 72 Kapitalski prihodki 64,800.000 Občine Dobje 722 Prihodki od prodaje zemljišč in Franc Salobir l. r. nematerialnega premoženja 64,800.000 73 Prejete donacije 1.500 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.500 74 Transferni prihodki 177,274.000 740 transferni prihodki iz drugih DOLENJSKE TOPLICE javnofinančnih institucij 177,274.000 II. Skupaj odhodki (40+41+42+43) 542,551.000 40 Tekoči odhodki 100,705.000 1704. Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 21,650.000 leto 2002 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 3,900.000 Na podlagi 29. in 57. člena zakona o lokalni samou- 402 Izdatki za blago in storitve 72,505.000 pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 409 Rezerve 2,650.000 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00 in odločitve ustavnega 41 Tekoči transferi 177,485.000 sodišča, Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 410 Subvencije 59,200.000 9/96, 39/96, 44/96, 59/99), 3. člena zakona o financi- 411 Transferi posameznikom in ranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98), gospodinjstvom 21,200.000 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 412 Transferi neprofitnim organizacijam 79/99 in 79/01) ter 17. in 98. člena statuta Občine in ustanovam 23,735.000 Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski 413 Drugi tekoči domači transferi 73,350.000 svet občine Dolenjske Toplice 26. redni seji dne 28. 3. 42 Investicijski odhodki 264,361.000 2002 sprejel 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 264,361.000 III. Proračunski presežek (I.-II.) O D L O K (Proračunski primanjkljaj) o proračunu Občine Dolenjske Toplice za leto 2002 B) Račun finančnih terjatev in naložb IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev (750+751+752) 1. SPLOŠNA DOLOČBA 75 Prejeta vračila danih posojil 750 Prejeta vračila danih posojil 1. člen 751 Prodaja kapitalskih deležev S tem odlokom se za proračun Občine Dolenjske To- 752 Kupnine iz naslova privatizacije plice za leto 2002 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določa- V. Dana posojila in povečanje jo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter ob- kapitalskih deležev (440+441+442) seg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na 44 Dana posojila in povečanje ravni občine. kapitalskih deležev 1.500 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 1.500 2. VIŠINA PRORAČUNA 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. Prejeta minus dana posojila in 2. člen spremembe kapitalskih deležev (IV.-V.) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: C) Račun financiranja VII. Zadolževanje (500) A) Bilanca prihodkov in odhodkov 50 Zadolževanje Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2002 500 Domače zadolževanje v SIT VIII. Odplačiila dolga (550) I. Skupaj prihodki 55 Odplačila dolga 550 Odplačila domačega dolga (70+71+72+73+74) 491,051.000 IX. Sprememba stanja sredstev Tekoči prihodki (70+71) 247,477.000 na računu (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –53,000.000 70 Davčni prihodki 213,127.000 X. Neto zadolževanje (VII.-VIII.-IX.) –53,000.000 700 Davki na dohodek na dobiček 163,479.870 XI. Sredstva na računih +53,000.000 703 Davki na premoženje 16,146.160 XI. Neto financiranje (VI.+X.) =III. 704 Domači davki na blago in storitve 33,500.970 71 Nedavčni prihodki 34,350.000 Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- 710 Udeležbe na dobičku in dohodki ljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske od premoženja 11,100.000 porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifika- Stran 3536 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije ciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podsku- 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE pin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu IN JAVNEGA SEKTORJA odloku. 8. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA prihodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finan- čnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financi- 3. člen ranja, se občina v proračunu 2002 ne namerava zadolžiti. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi Dolenjske Toplice ter zadolžitve in izdaja poroštev pravnih naslednji prihodki: oseb javnega sektorja na ravni občine drugim fizičnim in – prihodki požarne takse po 59. členu zakona o var- pravnim osebam, v letu 2002 ne sme preseči skupne višine stvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01). glavnic 5,000.000 tolarjev. O kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne po- 4. člen rabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna, odloča Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposre- župan. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega dnega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic leta. porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu pro- 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE računa. Župan s polletnim poročilom in konec leta poroča ob- 9. člen činskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2002 in Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo or- njegovi realizaciji. ganizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega po- Župan Občine Dolenjske Toplice je pooblaščen, da dročja v mejah sredstev, odobrenih s proračunom. poveča ali zmanjša določeno postavko v proračunu za 5% Sredstva se med letom dodeljujejo praviloma enako- brez soglasja občinskega sveta oziroma, da prerazporedi merno kot mesečne akontacije, vendar v odvisnosti in zapa- sredstva iz posameznega področja v drugo področje prora- dlosti obveznosti ter upoštevanju likvidnostnega položaja čuna do višine 10% posameznega področja. proračuna. Sredstva se smejo uporabljati le za namene, za katere so dana. Posredni uporabniki občinskega proračuna ne smejo 5. člen za račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- presegajo zneske, določene s proračunom. rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 10. člen 70% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu nepo- Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni srednega uporabnika, od tega: občinski upravi in županu občine, kot predstojnemu organu 1. v letu 2003 40% navedenih pravic porabe in občine, predložiti finančne načrte za naslednje proračunsko 2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic leto na način in v rokih, ki jih predpiše župan. porabe. Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- županu poročati najmanj dvakrat letno o realizaciji nalog, in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago Posredni uporabniki občinskega proračuna so dolžni in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% teh dodatno predložiti tudi podatke za analizo poslovanja, ki jih pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega zahteva župan, direktor občinske uprave ali nadzorni odbor. uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne 11. člen veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proraču- 6. člen nu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna. V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. 12. člen Proračunska rezerva se v letu 2002 oblikuje v višini V obdobju začasnega financiranja Občine Dolenjske 2,650.000 tolarjev. Toplice v letu 2003, če bo začasno financiranje potrebno, Na predlog za finance pristojnega organa občinske se uporablja ta odlok in sklep župana. uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine dnem listu Republike Slovenije. 1,000.000 tolarjev župan in o tem s pisnimi poročili obve- šča občinski svet. Št. 405-02/259/02-02 Dolenjske Toplice, dne 28. marca 2002. 7. člen Župan lahko dolžniku odpiše oziroma delno odpiše Župan plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesora- Občine Dolenjske Toplice zmerju z višino terjatve. Franc Vovk l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3537

1705. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Dolenjske 5. člen Toplice Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali, ki s pose- Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih slu- bnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali žbah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena zakona koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega in drugih o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in vodovodov. 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 6. člen 13/93, 66/93, 39/96, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec jav- 73/97, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 6. in 7. člena ne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu svetu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) občine Dolenjske Toplice tehnični pravilnik o javnem vodo- ter 7. člena statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list vodu in tarifni pravilnik. V tehničnem pravilniku se podrobne- RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Dolenjske Toplice je opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, na 25. redni seji dne 19. 3. 2002 sprejel dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda. Tarifni pravilnik opredeljuje merila in kriterije za oblikovanje cen. O D L O K Za stanje vodovodov, s katerimi upravljajo in gospoda- o oskrbi s pitno vodo v Občini Dolenjske Toplice rijo drugi izvajalci oskrbe s pitno vodo, pa so odgovorni ti sami izvajalci oskrbe s pitno vodo. I. SPLOŠNE DOLOČBE II. GRADITEV VODOVODA 1. člen Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske 7. člen javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z vodovodi Izvajalec javne službe izdaja soglasja k prostorsko iz- ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne vedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom, zbirni službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom karti komunalnih vodov, k lokacijskim in gradbenim dovolje- pitne vode iz vodovodov v Občini Dolenjske Toplice. njem ter enotnim dovoljenjem za graditev objektov. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadalj- Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode in vodi njem besedilu: izvajalec javne službe) je javno podjetje, ki je investicije v javne vodovode. Investitor sekundarnega ali registrirano za opravljanje te dejavnosti, ki ga določi občina internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smer- v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah. nice izvajalca javne službe. 2. člen 8. člen Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz: Izvajalec mora začetek gradnje vodovoda pisno prigla- 1. javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe, siti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del. 2. vodovodov, s katerimi upravljajo in gospodarijo dru- Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti upo- gi izvajalci oskrbe s pitno vodo. rabno dovoljenje pristojnega organa. V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja 3. člen po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod predati v last občini, na območju, katere je zgrajen, ta pa v Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami z najmanj peti- upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mo- mi priključki oziroma, če oskrbuje več kot 20 prebivalcev, in ra zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je v upravljanju izvajalca javne službe. je pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji 4. člen prevzema in medsebojne obveznosti. Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne Vodooskrbni objekti, naprave in sistemi po tem odloku službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvede- so: 1. magistralno omrežje in naprave: nih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski po- – cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali snetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj regij, z ostalimi komunalnimi napravami. – tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja; 9. člen 2. primarno omrežje in naprave: Kdor se namerava priključiti na vodovod ali povečati – cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundar- priključno moč obstoječega priključka, mora izpolniti vse nim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju se- sekundarnega omrežja, kundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati stro- – cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji šek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji; za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno doku- 3. sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za nepo- mentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna sredno priključevanje uporabnikov na posameznem stano- soglasja za posege na zemljišča. vanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno fun- Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse kcijo; ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni 4. vodomerni priključek z vodomerno napravo; vodovod. 5. interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna omrežja s tem ne pridobi nikakršno pravico razpolaganja na naprava. javnem vodovodu. Stran 3538 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

III. PRIKLJUČITEV NA VODOVOD IV. HIDRANTI

10. člen 16. člen Kjer je zgrajen vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, Hidranti v vodovodnem sistemu so javni in interni. je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in mo- vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravil- rajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. nik o javnem vodovodu. Javne hidrante mora vzdrževati izvajalec javne službe, ki mora voditi o hidrantih in hidrantni mreži tehnične in druge 11. člen pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občinski inšpekciji, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo pro- z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo tipožarno varnostno funkcijo. o priključitvi. 17. člen 12. člen Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovolje- Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika nja izvajalca javne službe ni dopusten. posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim odvzem vode za gašenje požarov in za odpravo posledic pravilnikom. drugih elementarnih nesreč. Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz ob pogojih, ki jih določajo interni akti izvajalca javne službe. hidranta mora uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu ob- 13. člen vestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede pri- datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema. ključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali od- Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhi- stranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe na bnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v normalno stanje. stroške uporabnika. 18. člen 14. člen Interni hidranti so sestavni del interne inštalacije objek- Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z ta in morajo biti priključeni na omrežje za vodomerno napra- vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje vo. izvajalec javne službe. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode oziroma la- Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno stnik interne inštalacije na lastne stroške. vodomerno napravo. Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik. V. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno 19. člen mesto, naprave in kode za odčitovanje, skrbeti za njihovo Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi zno- čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in traj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten do- odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine. stop. Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli poškodovanja 20. člen ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovo- člena, dolžan v roku 8 dni o tem obvestiti izvajalca javne dnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna pov- pravilnikom. zročitelju. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izva- Izvajalec javne službe s soglasjem predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu. jalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih pov- z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopre- zroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti daje lastništva. stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, 15. člen izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške. Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav, brez predhodnega obvešča- 21. člen nja uporabnika, skladno z veljavno zakonodajo. Na vodovodu se ne sme graditi ali postavljati objektov Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno in nasipati ali odvzemati materiala, ki bi lahko povzročal napravo, kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predho- poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in dnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno ob- vzdrževanje. vestiti v roku 15 dni po zamenjavi. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izva- izvajalec javne službe. jalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcij- dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma ska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri oprav- plačila nastalih stroškov s strani uporabnika. ljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3539 vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posamez- okolice in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vo- vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, dovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. V tem doku- njegove stroške. mentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod, morajo podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. izvajalcu javne službe dovoliti neoviran dostop do vodovoda Vodomerne naprave v interni inštalaciji služijo upora- za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov. bniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.

VI. PLAČEVANJE PORABE VODE 26. člen Tarife oziroma cene za porabljeno vodo določa pristoj- 22. člen ni občinski organ na predlog izvajalca javne službe skladno z Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto po- odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih slovno politiko. Cene oblikovane v skladu s predpisi morajo metrih (m3). pokrivati odhodke poslovanja nastale pri izvajanju javne slu- Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vo- žbe in omogočiti minimalni dobiček. Morebitno nastalo izgu- domernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izka- bo občina pokrije najkasneje v šestih mesecih po zaključku zati s pooblastilom. poslovnega leta. Za pokrivanje stroškov menjave in kontrole vodomerov se obračunava števnina. Način obračunavanja je opredeljen 27. člen v tarifnem pravilniku. Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene name- Uporabnik ima poleg rednih iz 15. člena tega odloka, ne oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če posledic ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku dolo- meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost čenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške je le-ta označil za upravičeno. preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik. O načinu pokrivanja nastalih stroškov se izvajalec javne službe dogovori z Občino Dolenjske Toplice. 23. člen Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec javne službe sklene posebno pogodbo o dobavi vode. VII. OSKRBOVANJE Z VODO Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih 28. člen treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem upo- po zadnjih znanih podatkih. rabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom pravilnika o Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima zdravstveni ustreznosti pitne vode. vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti naveden povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov. predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaraču- in način začasne oskrbe z vodo. na porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovolje- nega priključka, oziroma najmanj za obdobje enega leta. 29. člen 24. člen Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprej- naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugo- šnjo normalno oskrbo. tavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne na- 30. člen prave ter ob spremembi cene. Izvajalec javne službe izstav- lja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodo- Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v merov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vo- osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost. domerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. 31. člen V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopno- Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni upo- sti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik rabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje prejemu obvestila. vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za kori- 25. člen ščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja občanov in za požarno varnost. merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. 32. člen Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanj- Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti skega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednjih njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. primerih: Stran 3540 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik X. KAZENSKE DOLOČBE pisno odpove ali zahteva zaporo vode, 2. če se uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob 35. člen izrednih razmerah, Z denarno kaznijo 200.000 se kaznuje izvajalec javne 3. če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška službe, če: ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno 1. če ravna v nasprotju z 10. členom odloka, napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemar- 2. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena jen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je odloka, določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi, 4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe 3. če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, 28. člena odloka, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne slu- 4. če ravna v nasprotju z 29. členom odloka, žbe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika 5. če ravna v nasprotju s 30. členom odloka, ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in upora- 6. če ravna v nasprotju z 32. členom odloka, bnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne 7. če ravna v nasprotju s 33. členom odloka. odpravi, Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denar- 5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe no kaznijo 60.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba izvajal- odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled pri- ca javne službe. ključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda, 36. člen 6. če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega Z denarno kaznijo 150.000 SIT se za prekršek kaznuje odloka in tehničnega pravilnika, posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim oprav- 7. če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način ljanjem dejavnosti, če: oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, 1. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena 8. če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredi- odloka, jo medsebojnih razmerij kot to določa 25. člen tega odloka 2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka, in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, 3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom 9. če uporabnik ne poravna računa ali položnice za odloka, porabljeno vodo v osmih dneh po opozorilu, da mu bo 4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstav- zaradi dolga prekinjena dobava vode. kom 17. člena odloka, Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok 5. ravna v nasprotju z 20. členom odloka, prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati 6. ravna v nasprotju z 21. členom odloka, stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih 7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom določi izvajalec javne službe. 24. člena odloka, 8. ravna v nasprotju s 30. in 32. členom odloka. VIII. DOLŽNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne 33. člen osebe. Izvajalec javne službe je dolžan: Z denarno kaznijo 200.000 SIT se za prekršek kaznuje – upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje pravna oseba, če: vodovodov in jih vzdrževati, 1. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena odlo- – vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno ka, vodo v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne 2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka, vode, 3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom – spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in odloka, virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge 4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstav- in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti, kom 17. člena odloka, – ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter vzpod- 5. ravna v nasprotju z 20. členom odloka, bujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred 6. ravna v nasprotju z 21. členom odloka, onesnaževanjem, 7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom – pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovo- 24. člena odloka, dov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje, 8. ravna v nasprotju s 30. in 32. členom odloka. – pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih Z denarno kaznijo 40.000 SIT se za prekršek kaznuje vodnih virov, posameznik, če: – skrbeti za razširitev vodovoda na območja, kjer še ni 1. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena odlo- oskrbe z vodo iz javnih vodovodov skladno z interesi KS in ka, občanov, 2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka, – voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja, 3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13. in 14. členom – skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomer- odloka, ne naprave. 4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 17. člena odloka, IX. NADZOR 5. ravna v nasprotju z 20. členom odloka, 6. ravna v nasprotju z 21. členom odloka, 34. člen 7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja ob- 24. člena odloka, činska inšpekcijska služba. 8. ravna v nasprotju s 30. in 32. členom odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3541

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – vrsto in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, 37. člen – pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, Določbe tega odloka smiselno veljajo tudi za druge – pravice in obveznosti uporabnikov, izvajalce oskrbe s pitno vodo. – viri financiranja gospodarske javne službe in način njihovega oblikovanja, 38. člen – vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvaja- Podatke o uporabnikih je dolžna zagotavljati občina in nje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne sku- jih posredovati izvajalcu javne službe. pnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki V primeru, da se pri določenem uporabniku pojavi krši- ga uživa, tev predpisov ali neplačevanje storitev povezanih z uporabo – drugi elementi, pomembni za opravljanje in razvoj javnega vodovoda, občina zadrži izdajo dokumentov do od- gospodarske javne službe. prave kršitve predpisov oziroma do plačila storitev. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: izvaja- 39. člen lec javne službe) je javno podjetje, ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti in jo določi občina v skladu s predpisi o V skladu z določili tega odloka izvajalec javne službe v gospodarskih javnih službah. Izvajalec javne službe je hkrati šestih mesecih od njegove uveljavitve uskladi s temi določili praviloma izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu in tarifni pravilnik in ju da v sprejem Občinskemu svetu občine Dolenjske Toplice. 2. člen 40. člen Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda ureja: Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- – načrtovanje javne kanalizacije, dnem listu Republike Slovenije. – pogoje za priključevanje na javno kanalizacijo, Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o jav- – uporabo javne kanalizacije, nem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v Občini Novo mesto – odvajanje odpadnih in padavinskih voda v javno ka- (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/87 in 17/87). nalizacijo in pogoje, ki se tičejo odvajanja meteornih voda izven cestnega omrežja, Št. 352-01/243/02-02 – merjenje kakovosti in količin odpadnih vod, Dolenjske Toplice, dne 19. marca 2002. – odmero in obračun stroškov za uporabo javne kanalizacije, Župan – plačilo prispevkov in drugih pristojbin ter Občine Dolenjske Toplice – postopke zoper kršitelje odloka. Franc Vovk l. r. 3. člen Namen odloka je: – zagotavljanje in upravljanje javnega dobra, – uveljavljanje državnih zakonov in ostalih predpisov, ki 1706. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje padavinskih voda vod, – smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanali- Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih slu- zacije, žbah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena zakona – razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja jav- o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in ne kanalizacije, 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, – varovanje okolja. 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 4. člen 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo na- 45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00) in na podlagi slednji pomen: 7. člena statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, Upravljavec javne kanalizacije in čistilnih naprav je izva- št. 47/99) je Občinski svet občine Dolenjske Toplice na jalec javne službe. 25. redni seji dne 19. 3. 2002 sprejel Uporabnik javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik O D L O K objekta ali zemljišča, kjer nastajajo odpadne vode in odteka- o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja jo v javno kanalizacijo. in čiščenja odpadnih komunalnih in Javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami padavinskih voda je kanalizacijsko omrežje, ki ga uporabljata najmanj dva uporabnika in je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. I. SPLOŠNE DOLOČBE Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki: 1. člen – so škodljive in nevarne snovi določene po predpisih, S tem odlokom se urejajo pogoji in načini izvajanja – povzročajo škodo na javni kanalizaciji, obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja – škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda, komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Ob- – škodujejo biološkim združbam v sprejemniku, čine Dolenjske Toplice, in sicer se določijo: – povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, – organizacijska in prostorska zasnova opravljanja go- ki so določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno mini- spodarske javne službe, strstvo. Stran 3542 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osno- jalca javne službe, opravlja občinska uprava. Občinska uprava za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih va skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne voda in se meri z vodomerom skladno z zakonom in drugimi službe. predpisi. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati predpisom o odva- II. UPRAVLJANJE Z OBJEKTI IN NAPRAVAMI janju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH KOMUNALNIH Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bival- IN PADAVINSKH VODA nem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravi- 7. člen lih. Komunalna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po na- Z javno kanalizacijo in s pripadajočimi objekti ter napra- stanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. vami, ki jih uporabljata najmanj dva uporabnika in ki so Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja pred- namenjeni za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in vsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni gospo- padavinskih voda, upravlja izvajalec javne službe. darski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi 8. člen zmes tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno ali S kanalizacijo, ki je namenjena le za odvajanje padavin- padavinsko vodo ali z obema, če se pomešane vode po skih voda od posameznih objektov in z notranjo kanalizacijo, skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo. upravljajo uporabniki oziroma lastniki teh objektov. Ti upora- Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica bniki oziroma lastniki so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v javno kanali- da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih voda s tem, zacijo. da so v vsakem trenutku izpolnjeni predpisani pogoji za izliv Kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih odpadnih voda v javno kanalizacijo. tehnoloških predpisih, skladno s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik) in 9. člen drugimi določbami, in je kot tehnološka celota namenjen za transport odpadnih voda. Objekti in naprave javne kanalizacije so gospodarska Čistilna naprava je objekt z opremo, ki je zgrajena za javna infrastruktura v lasti občine, nepremičnine javne kana- tehnično čiščenje odpadnih voda. lizacije so grajeno javno dobro. Čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti upo- Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v rabnika, ki je zgrajena z namenom, da iz odpadnih voda meteorno kanalizacijo so objekti skupne komunalne rabe. uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da so odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo. III. GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE Nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo. 10. člen Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča Kratkoročni in dolgoročni koncept in dinamiko razvoja tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode. širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in či- Vsi ostali strokovni izrazi so podrobneje opisani v te- ščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe, sprej- hničnem pravilniku. me pa ga lastnik komunalne infrastrukture. Izvajalec javne službe vodi pripravljalna dela za vse 5. člen investicijske posege za potrebe sistema odvajanja in čišče- Upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje nja odpadnih voda. odpadnih komunalnih in padavinskih voda je izvajalec javne službe. 11. člen Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge: Fizične in pravne osebe morajo pri gradnji kanalizacije – skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za pridobiti smernice za programiranje, načrtovanje in izvajanje njeno nemoteno obratovanje, gradnje, ki so določene v tehničnem pravilniku. – vodi kataster javne kanalizacije, Javno kanalizacijo se načrtuje in gradi samo v skladu s – vzdržuje javno kanalizacijo, splošnim načrtom kanalizacije, ki mora biti usklajen z urbani- – izdaja smernice in soglasja v skladu z odlokom, te- stičnim načrtom naselja in v skladu s tehničnim pravilnikom. hničnim pravilnikom in drugimi predpisi, – nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda, 12. člen – izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo, Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi – obračunava storitve kanalščine, čiščenja in drugih le fizična in pravna oseba, ki ima za take gradnje ustrezno pristojbin določenih s predpisi. registracijo in je strokovno usposobljena. Izvajalec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti občinskemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med Javno kanalizacijo in spojni kanal lahko zgradi vsaka letom je izvajalec dolžan obveščati občinski svet oziroma pravna ali fizična oseba, ki je za to strokovno usposobljena, drug pristojni občinski upravni organ o vseh dejstvih in poja- vendar pod nadzorom izvajalca javne službe. vih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe. 13. člen 6. člen Kdor namerava zgraditi javno kanalizacijo ali spojni ka- Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge nal, mora priglasiti gradnjo najmanj osem dni pred začetkom javne službe, ki z občinskim aktom niso prenesene na izva- del izvajalcu javne službe. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3543

14. člen te, ki z načrtovanjem posegov ali z izvajanjem dejavnosti Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku posegajo v te varovalne pasove, kateri so določeni v tehnič- enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma nem pravilniku. najkasneje v treh mesecih po zgraditvi predložiti izvajalcu Za kakršenkoli poseg v varovalni pas javne kanalizaci- javne službe projekt izvedenih del in predati kanalizacijo v je, razen za redno obdelavo kmetijskih zemljišč, je potrebno upravljanje izvajalcu javne službe. soglasje izvajalca javne službe.

15. člen 21. člen Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne Investitor ali izdelovalec dokumentacije morata zahte- kanalizacije ali na javni kanalizaciji, si morajo za ta dela vati od izvajalca javne službe programske in tehnične smer- pridobiti soglasje izvajalca javne službe ter mu povrniti vse s nice za izdelavo prostorske izvedbene in projektne doku- tem nastale stroške, vključno z nadzorom izvajalca javne mentacije za razvojne komplekse in objekte. službe in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodb javne ka- 22. člen nalizacije so dolžne vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija ali vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prese gradnja javne kanalizacije načrtuje, je v postopkih izdela- kinitve odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. ve dokumentacije za vse posege v prostor, obvezno potre- Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej bno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji Soglasje mora vsebovati pogoje, ki zadevajo javno ka- ali ovirali nemoteno obratovanje in vzdrževanje javne kanali- nalizacijo, pogoje in usmeritve glede možnosti priključeva- zacije. nja na javno kanalizacijo in druge usmeritve in pogoje, ki jih mora izpolniti investitor objekta. 16. člen Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne ali Javna in notranja kanalizacija z objekti in napravami dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti izva- morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Lastniki jalcu javne službe tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija, morajo ob skladu s predpisi o varstvu okolja in ponovno zaprositi za vsakem času omogočiti izvajalcu javne službe prost dostop izdajo soglasja za kanalski priključek. do objektov javne kanalizacije. V primeru, da lastniki zem- ljišč to ne omogočijo, povrnejo morebitno nastalo škodo. 23. člen Izvajalec javne službe je dolžan v skladu z zakonom 17. člen voditi kataster javne kanalizacije. Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcij- ska ali druga dela na objektih in površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ne poškoduje V. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO javne kanalizacije in drugih objektov. Pri trajni spremembi nivelete mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno 24. člen kanalizacijo. Lastnik objekta, v katerem nastajajo odpadne vode, se Gradbena dela, razen redne obdelave kmetijskih zem- je dolžan priključiti na javno kanalizacijo. ljišč, ki niso globlja od 0,6 m, pri katerih se poseže v javno Bodoči uporabnik javne kanalizacije pridobi pravico, kanalizacijo, sme izvajati le izvajalec ali drugi izvajalec javne da se lahko priključi na javno kanalizacijo, na osnovi sogla- službe ali druge fizične in pravne osebe pod neposrednim sja, ki ga izda izvajalec javne službe, in po plačilu pristojbin v nadzorstvom izvajalca javne službe. skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki jih 18. člen mora poravnati uporabnik pred priključitvijo na javno kanali- Kdor vloži svoja denarna ali materialna sredstva za grad- zacijo. njo javne kanalizacije, s tem ne pridobi lastninske pravice na Priključek na javno kanalizacijo mora biti omogočen javni kanalizaciji. vsakemu objektu na območju, na katerem z javno kanalizacijo upravlja izvajalec javne službe. Če priključek objekta na javno kanalizacijo ni mogoč, IV. VAROVANJE IN RAZVOJ KANALIZACIJSKEGA SISTEMA predpiše izvajalec javne službe drugačen način odvajanja odpadnih voda iz objekta. 19. člen Izvajalec javne službe je dolžan na javni kanalizaciji 25. člen izvajati ukrepe, ki prispevajo k varovanju javne kanalizacije Na področju, kjer je zgrajena, se gradi ali rekonstruira pred poškodovanjem in drugimi posegi in so predvideni s javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo obvez- tem odlokom, tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi. na na podlagi predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvaja- Izvajalec javne službe mora izvajati odkaze priključkov nju odpadnih voda. na javno kanalizacijo, ki jih je dolžan zahtevati graditelj ob Izvajalec javne službe mora v tridesetih dneh po prido- izdaji soglasja za priključitev in ki opozarjajo občane na lego bitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeno javno kanaliza- javne kanalizacije in morebitne nevarnosti poškodovanja ozi- cijo obvestiti lastnike objektov, da je priključitev na javno roma oviranja njenega obratovanja in vzdrževanja. kanalizacijo obvezna in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za kanalski priključek. 20. člen Lastniki in upravljavci zgradb na območju, kjer je zgra- Javna kanalizacija ima varovalne pasove, predpisane jena oziroma se gradi javna kanalizacija, morajo poskrbeti za odmike, omejitve in prepovedi, ki so obvezne za vse subjek- priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo pred prido- Stran 3544 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije bitvijo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma najkasneje 31. člen v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma javno kanalizacijo, ki je v gradnji. Lastniki individualnih hiš in pred povečanjem obstoječe priključne moči mora bodoči stanovanjskega bloka so se dolžni priključiti na obstoječo uporabnik plačati pristojbine. Pogoje za priključitev in višino javno kanalizacijo pred vselitvijo, oziroma v šestih mesecih pristojbin določi izvajalec javne službe po merilih, ki so po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeno javno določena v tehničnem pravilniku in pravilniku. O tem sklene- kanalizacijo. ta bodoči uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. 26. člen Zbrana sredstva iz naslova prispevkov je izvajalec javne Za priključitev na javno kanalizacijo mora bodoči upo- službe dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo in obnovo javne rabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo, kateri mora predlo- kanalizacije. žiti dokumente, ki so določeni v tehničnem pravilniku. 32. člen 27. člen Neposredno priključitev spojnega kanala na javno ka- Soglasje za kanalski priključek in potrdilo o registraciji nalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega kanalskega priključka sta listini, s katerima uporabnik ureja uporabnika izvajalec javne službe ali druge usposobljene odnose z izvajalcem javne službe. fizične in pravne osebe pod neposrednim nadzorstvom izva- Izvajalec javne službe izdaja soglasje za kanalski pri- jalca javne službe. ključek na podlagi tehničnega pravilnika. Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za kanal- en priključek na javno kanalizacijo. ski priključek na javno kanalizacijo, kadar uporabnik to za- Lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve hteva in ko so izpolnjene vse določbe odloka, pravilnikov in objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji na drugih predpisov. javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe ni dolžan izdati soglasja oziroma izda odklonilno soglasje, če bodoči uporabnik nima porav- 33. člen nanih vseh obveznosti do izvajalca javne službe. Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija s čistil- no napravo in je na njo možno priključiti objekt, ni dovoljeno 28. člen graditi greznic. Izvajalec javne službe izdaja soglasja: Objekte, ki jih ni možno priključiti na javno kanalizacijo – k prostorskim izvedbenim aktom, in imajo zgrajene greznice, morajo uporabniki obvezno praz- – k lokacijski dokumentaciji, niti vsaj enkrat letno z odvozom na čistilno napravo. – k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, – k vlogi za uporabno dovoljenje, 34. člen – k vlogi za začasen priključek, Izvajalec lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev – za priključitev na javno kanalizacijo, oziroma neposredno priključitev spojnega kanala na javno – za vse posege v prostor, kjer so objekti javne kanali- kanalizacijo zlasti v naslednjih primerih: zacije, – v primerih iz 49. člena tega odloka, – za posege v varstvene pasove vodnih virov. – če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zago- Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih tavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih voda, objektov. – če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti oziroma so te 29. člen odpadne vode po kvaliteti v nasprotju s predpisi, Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prej- – če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziro- šnjega člena ali pred priključitvijo objekta na javno kanaliza- ma nekvalitetno. cijo dokumentacijo, ki je predpisana v tehničnem pravilniku. Če izvajalec javne službe zavrne izdajo soglasja za ka- Izvajalec javne službe mora ob vložitvi vloge, najkasne- nalski priključek, se uporabnik lahko pritoži na pristojni or- je pa v roku 8 dni, obvestiti uporabnika, če je vloga nepopol- gan izvajalca javne službe. na. Vse nejasnosti in tehnične podrobnosti morata upora- 35. člen bnik in izvajalec javne službe uskladiti pred izdajo soglasja Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča na za kanalski priključek. predlog lastnika objekta le v primeru rušenja priključenega Rok za izdajo soglasja za kanalski priključek za stano- objekta. Priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, naj- vanjske in poslovne uporabnike je 30 dni od vročitve popol- kasneje 14 dni pred porušitvijo objekta. Izvajalec javne slu- ne vloge. žbe po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. Izvajalec javne službe si pridružuje pravico, da iz stro- 30. člen kovnih razlogov ukine priključek. Lastnik zemljišča je dolžan dovoliti prekop preko svoje parcele v primerih, ko ni možno priključnega kanala narediti drugje. Za morebitno povzročeno škodo je investitor dolžan VI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE plačati odškodnino. KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE Investitor mora v primeru, ko ima možnost, da se pri- ključi na spojni kanal, pridobiti soglasje lastnika spojnega 36. člen kanala. V tem primeru mora biti spojni kanal zgrajen v skladu Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji s tehničnimi predpisi za gradnjo sekundarnega kanalizacij- prenesti objekte in naprave javne kanalizacije v last občine, skega omrežja. ki preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3545

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v last VIII. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH in upravljanje morajo biti izpolnjeni predvsem naslednji po- IN PADAVINSKIH VODA goji: 1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajo mora- 39. člen jo imeti zlasti naslednjo dokumentacijo: PID – projekt izve- Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez denih del, uporabno dovoljenje, kataster, geodetski posne- odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane tek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in ob tem, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notra- 2. vsi merilniki morajo biti pregledani in žigosani skla- nje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz dno s predpisi, javnega vodovoda predvsem v naslednjih primerih: 3. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizaci- – če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za je in stroški v zvezi s prevzemom, vodni vir ali javni vodovod, 4. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja od- – če odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje obča- padne vode, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno nov in varno obratovanje javne kanalizacije, upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne – če odpadne vode prekoračijo dovoljeno količino ma- kanalizacije, ščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gor- 5. dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedba ljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih hišnih priključkov, razen zemeljskih del, morajo opraviti uspo- snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno sobljene pravne ali fizične osebe in s soglasjem izvajalca delovanje omrežja in naprav, javne službe, – če niso izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev ali 6. priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabne- pa so v nasprotju z njim, ga dovoljenja; o opravljeni priključitvi izda izvajalec javne – če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka službe uporabniku ustrezno potrdilo o priključitvi, in predpisov, ki se izdajo na podlagi tega odloka, 7. uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo, – če objekt nima uporabnega dovoljenja. ki je vezana na čistilno napravo, opuščene greznice izpraz- Prav tako mora uporabnik v zgoraj navedenih primerih niti, očistiti, dezinficirati in zasuti, izvajalcu javne službe pa na poziv izvajalca javne službe prekiniti črpanje vode iz la- omogočiti nadzor, stnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesij. 8. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentira- Odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za no z zapisnikom o primopredaji, kot je to navedeno v tehnič- čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora nem pravilniku, poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve. 9. prevzem mora potrditi izvajalec javne službe. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije, ki je napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh že v uporabi, v upravljanje, mora biti izdelan sanacijski napravah zaradi njegovega ravnanja, ki so jo povzročile nje- program za javno kanalizacijo, program nadaljnjega razvoja gove odpadne vode. kanalizacijskega omrežja, ki se prevzema in izdelan pre- dračun, stroške sanacije pa se vključi v ceno komunalnih 40. člen storitev. Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda za krajši čas zaradi vzdrže- VII. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE TEHNOLOŠKIH valnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar ODPADNIH VODA mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike ter 37. člen pristojne občinske in državne organe. Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz Izvajalec javne službe je dolžan dovoliti priključitev na naravnih virov v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo javno kanalizacijo, če je uporabnik izpolnil v soglasju dane imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanaliza- pogoje in poravnal vse obveznosti ter predložil vso doku- cijo zgrajene naprave za predčiščenje tehnoloških odpadnih mentacijo, in če stanje javne kanalizacije glede tehničnih voda in merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi za odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce za določitev priključitev mora uporabnik predložiti na vpogled načrt hišne kvalitete odpadnih voda v skladu s predpisi. kanalizacije. Velikost, opremo in rok zgraditve merilnega mesta do- V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko loči izvajalec javne službe v skladu s tehničnim pravilnikom. izvajalec javne službe prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike. 38. člen Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo te- 41. člen hnološke vode, ki so navedene v soglasju za kanalski priklju- Uporabniku, ki občasno ali sploh ne poravna stroškov ček. za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se začasno ali trajno V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, prekine dobava vode iz javnega vodovoda. je izvajalec javne službe dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. Izvajalec javne službe sprejme splošne in posebne ome- IX. UPORABA JAVNE KANALIZACIJE jitve količin, sestave in lastnosti tehnoloških odpadnih voda, ki odtekajo v javno kanalizacijo, z namenom, da zagotovi 42. člen nemoteno, tehnično pravilno in ekonomično obratovanje V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, javne kanalizacije in čistilnih naprav. vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice. Stran 3546 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

43. člen Podrobnejša navodila o mejnih vrednostih snovi, ki jih V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdnih odpad- smejo vsebovati odpadne vode in se odvajajo v javno kanali- kov, ki so s predpisi o ravnanju s komunalnimi opredeljeni zacijo, določa tehnični pravilnik. kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki.

44. člen X. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje VODA V PRIMERU VIŠJE SILE padavinskih voda, ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda. 49. člen V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električ- 45. člen ne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori Odpadne vode, ki niso primerne za spuščanje v javno in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec javne kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanali- službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje od- zacijo redčiti z neonesnaženo pitno, hladilno ali drenažno padnih in padavinskih voda. O tem mora obvestiti uporabni- vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane ke in postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. lastnosti.

46. člen XI. MERITVE ODVODA PORABLJENE VODE Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževa- 50. člen nja in predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda Lastnosti odpadnih voda se kontrolirajo z rednimi in iz posameznih proizvodenj in obratov. izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške uporabnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja 47. člen izvajalec javne službe.Če je izredna analiza neugodna za Uporabniki ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali uporabnika, nosi stroške uporabnik. izliti odpadno vodo, ki vsebujejo snovi v takšnih koncentraci- Izvajalec javne službe lahko v soglasju za kanalski pri- jah, da bi lahko: ključek določi uporabniku obveznost, da opravlja periodične – povzročila požar ali nevarnost eksplozije, meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obvez- – povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala nosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako upora- kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega bnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne osebja, naprave. – povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, 51. člen – stalno ali občasno povzročale hidravlične preobre- Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izko- menitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanali- riščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v zacije, javno kanalizacijo, morajo, če nimajo vgrajenih vodomerov, – povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisa- le-te vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odlo- ne temperature, ka. – povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid oziroma amoniak, 52. člen – zavirale ali porušile tehnološke operacije na čistilni Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitava- napravi, nja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, velja- – povzročale, da neposredno ali posredno nastaja nejo določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo. prijeten vonj, – povzročale onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, 53. člen – vsebovala drugo snov, ki se po predpisih šteje za Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je s predpi- sam ali za to pooblaščene fizične in pravne osebe na stro- si nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi. ške uporabnika. Izvajalec javne službe predpiše način vzor- V primeru, da nastane na objektih in napravah javne čevanja, pogostost meritev in analizne parametre. Meritve, kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, ki so osnova za izračun čiščenja odpadnih voda, izvaja izva- je ta dolžan izvajalcu javne službe povrniti stroške odprave jalec javne službe. škode. 48. člen 54. člen V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih vo- Izvajalec javne službe lahko zmanjša pogostost in ob- da tudi v naslednjih primerih: seg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik doka- – če imajo odpadne vode temperaturo nad 40 °C, že, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno – če vsebujejo odpadne vode strupene snovi, naftne kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest derivate ali organska topila, mesecev. O rezultatih meritev, ki jih s soglasjem izvaja upo- – če vsebujejo odpadne vode brusilne snovi ali radio- rabnik, je uporabnik dolžan obveščati izvajalca javne službe aktivne snovi ter vsebnost kovin, najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za – če imajo odpadne vode faktor kislosti oziroma bazič- preteklo leto. nosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9,5, 55. člen – če vsebujejo odpadne vode vnetljive ali eksplozivne Izvajalec javne službe določi pogostost meritev stopnje snovi ali nevarne mikroorganizme. onesnaženosti odpadnih voda. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3547

Uporabnik mora: rajo izvajalcu javne službe posredovati dokazila, da imajo na – izvajalcu javne službe predložiti v potrditev projekt za voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na izvedbo merilnega mesta, katera se lahko vnašajo živinska gnojila, skladno s predpisi o – v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. zaprositi izvajalca javne službe za nadzorni pregled merilnega mesta, 63. člen – voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta, Cene tistih storitev izvajalca javne službe, s katerimi se – izvajalcu javne službe dovoliti dostop do merilnega izvaja gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja odpa- mesta ob vsakem času brez posebnega obvestila in mu dnih in padavinskih voda, določi pristojni organ občine v omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev skladu s predpisi. Tako določene cene morajo pokrivati odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav, odhodke poslovanja nastale pri izvajanju javne službe in – pri odvzemu vzorcev odpadne vode ob vsakem času omogočiti minimalni dobiček. Morebitno nastalo izgubo ob- zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik čina pokrije najkasneje v šestih mesecih po zaključku po- tega ne zagotovi, je odvzem vzorcev ne glede na to veljaven. slovnega leta. Cena kanalščine in čiščenja odpadnih in padavinskih 56. člen voda ter način obračuna sta podrobneje opredeljeni v pravil- Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca o vseh spre- niku in pripadajočem ceniku. membah kvalitete in količin odpadne vode. 64. člen 57. člen Dokler ni zgrajena čistilna naprava, so dolžni plačevati Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca javne slu- kanalščino tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v žbe o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, odprte vodotoke ali ponikalnice. okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odte- kle v javno kanalizacijo. Vsi stroški, povezani s sanacijo prej 65. člen navedenih posledic, bremenijo uporabnika. Uporabniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo ob praznjenju greznic ali 58. člen drugih objektov za čiščenje odpadnih voda, so dolžni plačati Vsi stroški v zvezi z izvajanjem meritev gredo v breme enako nadomestilo stroškov čiščenja in kanalščine kot upo- uporabnika. rabniki javne kanalizacije.

XIII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE XII. OBRAČUNAVANJE STORITEV ODVAJANJA IN UPORABNIKOV IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD 66. člen 59. člen Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna Odvajanje odpadnih in padavinskih voda so dolžni pla- pravica in dolžnost uporabnikov in izvajalca javne službe. čevati v skladu s pravilnikom in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo ne 67. člen glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. Čiščenje odpadnih voda so dolžni plačevati v skladu s Obveznosti izvajalca javne službe Izvajalec javne službe ima pri odvajanju odpadnih voda pravilnikom in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki preko poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku, pravilniku in osta- javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za či- lih predpisih, predvsem še naslednje obveznosti: ščenje odpadnih voda. 1. da skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki 60. člen so v njegovem upravljanju, Viri financiranja javne službe so: 2. ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika in z – kanalščina, njimi seznanja uporabnike, – sredstva čiščenja odpadnih voda, 3. da pri uporabnikih kontrolira sestavo odpadne vode, – sredstva občinskega proračuna, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje – prispevki občanov, tehnološke odpadne vode ter pregledovati dnevnik obrato- – sredstva državnega proračuna in državnih skladov, vanja le-teh, – priključne in druge predpisane takse, 4. da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja od- – dotacije in subvencije, padnih in padavinskih voda, preko sredstev javnega obve- – druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje ščanja ali neposredno, sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih 5. da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije voda. in podatke predloži pristojnemu občinskemu upravnemu organu, 61. člen 6. da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziro- Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v ma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo, kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih 7. da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno zemljiščih, ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpa- kanalizacijo, dnih voda, ki nastajajo v kmetijstvu. 8. da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristoj- 62. člen nim organom, Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v 9. da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kmetijstvu in se tudi uporablja na kmetijskih zemljiščih, mo- kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov, Stran 3548 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

10. da nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanali- XV. KAZENSKE DOLOČBE zacije ter kanalizacijskih priključkov, 11. da pisno obvešča uporabnika o vsaki njegovi spre- 70. člen membi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek 12. da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju s 67. členom njihovo odstranjevanje, tega odloka. 13. da kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov. Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, če ravna v naspro- 68. člen tju s 67. členom tega odloka. Obveznosti uporabnikov Z denarno kaznijo 200.000 SIT se za prekršek kaznuje Uporabniki imajo poleg v tem odloku, tehničnem pravil- pravna oseba, če: niku in drugih predpisih predvsem naslednje obveznosti: – si ne pridobi smernic k programiranju, načrtovanju in 1. da gradijo objekte in naprave notranje kanalizacije, gradnji javne kanalizacije (11. člen), – gradi javno kanalizacijo ali spojne kanale in za tovr- skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem iz- stne gradnje ni strokovno usposobljena (12. člen), vajalca javne službe, – ne prijavi gradnje javne kanalizacije ali spojnega ka- 2. da omogočajo izvajalcu javne službe pregled notra- nala v določenem roku (13. člen), nje kanalizacije in sestavo odpadnih voda nenajavljeno v – ne izroči v upravljanje javne kanalizacije izvajalcu jav- vsakem času, tudi izven obratovalnega časa, ne službe v roku, ki je določen s tem odlokom (14. člen), 3. da redno vzdržujejo notranjo kanalizacijo, z vsemi – ne izroči izvajalcu javne službe projekta izvedenih del objekti in napravami, priključek interne čistilne naprave in (4. člen), vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne na- – ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti prave, terena (17. člen), 4. da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke – izvede neposredni priključek spojnega kanala na jav- vode in rezultate na zahtevo posredujejo izvajalcu javne no kanalizacijo v nasprotju s 24., 31. in 32. členom tega službe, odloka, 5. da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanj- – se v določenem roku ne priključi na javno kanalizaci- kljivosti na javni kanalizaciji, jo (25. člen), 6. da obveščajo izvajalca javne službe o vseh spre- – dovoli drugemu lastniku oziroma pravni ali fizični ose- membah pogojev za priključitev, bi priključitev njegovih objektov po notranji kanalizaciji na 7. da redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih javno kanalizacijo (32. člen), voda na podlagi izdanih računov, – ne napove točnih osnov za obračun stroškov za od- 8. da odvajajo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mej- vajanje in čiščenje odpadnih voda, nih vrednosti koncentracij, določenih v predpisih, ki oprede- – nima zgrajenega merilnega mesta, kot to določata ljujejo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi 37. in 55. člen tega odloka, in ki določajo dopustne temperature odpadne vode, – odvaja odpadne vode v padavinsko kanalizacijo (42. 9. da prijavljajo izvajalcu javne službe vsako spremem- člen), bo količine in kvalitete odpadne vode, – ne upošteva 43. člena tega odloka, 10. da spreminjajo priključek v primeru spremembe – ne upošteva 68. člena tega odloka, – ne upošteva določila tehničnega pravilnika o javni pogojev odvajanja odpadne vode, kanalizaciji, 11. če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnolo- – ne upošteva določila pravilnika o obračunavanju stro- ško vodo, morajo pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi škov za uporabo javne kanalizacije. imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, pre- Z denarno kaznijo 60.000 SIT se za prekršek kaznuje dložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju z v skladu s predpisi, določili iz prejšnjega odstavka tega člena. 12. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno Z denarno kaznijo 150.000 SIT se za prekršek kaznuje kanalizacijo, ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim oprav- redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da ljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju z določili iz tretjega bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, odstavka tega člena. 13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisa- Z denarno kaznijo 40.000 SIT se za prekršek kaznuje nih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti o posameznik, ki ravna v nasprotju z 68. členom tega odloka. spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. ne sme prekiniti odvoda odpadnih voda drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti, 71. člen 15. da se priključijo na javno kanalizacijo v skladu s Tehnični pravilnik in pravilnik o obračunavanju stroškov 24. in 25. členom tega odloka. za uporabo javne kanalizacije sprejme Občinski svet občine Dolenjske Toplice. Le-ta določata podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti izvedba in XIV. NADZOR doseže zanesljivo delovanje in s katerima se uredi zlasti: a) smernice za projektiranje in gradnjo javne kanaliza- 69. člen cije, Nadzor nad izvajanjem tega odloka, tehničnega pravil- b) tehnične normative za priključevanje na javno kanali- nika in pravilnika opravlja občinska inšpekcijska služba. zacijo, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3549

c) normative o sestavi odpadnih voda, ki se smejo ostankov komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: jav- odvajati v javno kanalizacijo, na služba) na območju Občine Dolenjske Toplice (v nadalje- d) način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih vanju: občina). voda, e) način obračunavanja stroškov odvajanja in čiščenja 2. člen odpadnih voda, S tem odlokom se določa: f) način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nad- 1. organizacijska in prostorska zasnova opravljanja jav- zora javne kanalizacije, soglasij za gradnjo javne kanalizacije ne službe, in za priključitev nanjo. 2. vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, 72. člen 3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne Podatke o uporabnikih je dolžna zagotavljati občina in službe, jih posredovati izvajalcu javne službe. V primeru, da se pri 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne slu- določenem uporabniku pojavi kršitev predpisov povezanih z žbe, uporabo javne kanalizacije občina odkloni izdajo zaprošenih 5. viri financiranja javne službe, načina oblikovanja tari- dokumentov. fe in obračun storitev javne službe, 6. nadzor nad izvajanjem javne službe. 73. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o 3. člen javni kanalizaciji (SDL, št. 10/84, 7/88 in 8/88). Cilji javne službe po tem odloku so: 1. zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja ravnanja 74. člen z odpadki v skladu z zakonodajo in predpisi, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- 2. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij ko- dnem listu Republike Slovenije. munalnih odpadkov, 3. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov preden Št. 352-01/242/02-02 se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih od- Dolenjske Toplice, dne 19. marca 2002. padkov, 4. zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno rabo Župan ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpa- Občine Dolenjske Toplice dne embalaže, ki je komunalni odpadek, Franc Vovk l. r. 5. uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«, 6. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov na področju ravnanja z odpadki.

1707. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe 4. člen ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo na- odpadkov slednji pomen: 1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti list RS št. 32/93, 1/96 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju občine. 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS), 3. in 7. člena zakona o 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsaka fizična gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju občine in 30/98), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj ko- št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, Uradni list munalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzro- RS, št. 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 in Uradni list RS, čitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke št. 13/93, 66/93, 39/96, 39/96, 61/96 – odl. US, izvajalcu javne službe ali pravna oseba, ki v skladu s tem 35/97, 45/97, 73/97 – odl. US, 35/97, 87/97, 73/98, odlokom lahko z izvajalcem javne službe sklene pogodbeno 31/00, 33/00 – odl. US in 24/01), 7. člena statuta Občine razmerje za ravnanje z odpadki. Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski 3. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je določeno svet občine Dolenjske Toplice na 25. redni seji dne 19. 3. mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu jav- 2002 sprejel ne službe prepuščajo te odpadke. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za O D L O K prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem me- o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja stu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in s komunalnimi odpadki in gospodarske javne javno objavljenem urniku. službe odlaganja ostankov komunalnih 4. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, odpadkov kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po v naprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto I. NAMEN ODLOKA komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku 1. člen izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prej- S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja šnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi bilo določeno, se ga določi ob začetku storitev javne službe odpadki in obvezne gospodarske javne službe odlaganja prevzemanja komunalnih odpadkov z vpisom v register pre- Stran 3550 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije vzemnih mest. Prevzemno mesto je (lahko) hkrati zbirno munalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepu- mesto. ščajo. 5. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer 17. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, oprem- so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih ljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov neovirano odlagajo komunalne odpadke. Zbirno frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu jav- mesto komunalnih odpadkov praviloma ni na javni površini. ne službe te frakcije oddajajo. 6. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit 18. Premična zbiralnica je tovorno vozilo, opremljeno prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določe- hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzro- nem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzroči- čitelji komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu javne slu- telji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije žbe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit centra se lahko uredi tudi zbiralnica nevarnih frakcij. prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas 7. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embala- frakcij. ža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža, 19. CEROD – center za ravnanje z odpadki Dolenjske vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpa- je sklop objektov in naprav, kjer se izvaja sortiranje, kompo- dek« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v stiranje, mehansko-biološka obdelava ostanka odpadkov, pravilniku o ravnanju z odpadki. začasno skladiščenje ločenih frakcij, ter odlaganje nenevar- 8. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nih odpadkov. nevarni odpadki in na katere se nanaša s tem odlokom določen najmanjši obseg oskrbe. Ločene frakcije so dolo- čene v prilogi 1 odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakci- II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA jami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE odpadki. 9. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo 5. člen eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z Izvajalec javne službe je javno podjetje Komunala Novo odpadki, na katere se nanaša s tem odlokom določen naj- mesto d.o.o., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti (v manjši obseg oskrbe. Nevarne frakcije so določene v prilogi nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe). 2 odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri oprav- Občina zagotavlja javno službo v javnem podjetju za: ljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. – zbiranje kosovnih odpadkov, 10. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi – zbiranje nevarnih frakcij, komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, – zbiranje komunalnih odpadkov, določenega v pravilniku o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje – zbiranje ločenih frakcij velikosti, oblike in teže niso primerni za prepuščanje v zaboj- – predelava odpadkov in nikih za odpadke. – odlaganje odpadkov. 11. Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frak- IN NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV cije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzoval- niki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo 6. člen klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizuelna, Javna služba po tem odloku obsega naslednja dela: računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v 1. izločevanje papirja, lepenke, stekla in drugih ločenih gospodinjstvu. frakcij z ločenim zbiranjem (v nadaljnjem besedilu: ločeno 12. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni od- zbiranje frakcij) v naslednjem obsegu: padki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije iz klasifi- – prevzemanje ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komu- kacijskega seznama odpadkov po predpisih, ki urejajo rav- nalnih odpadkov prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij in nanje z odpadki, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih zbirnih centrih, frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave in – prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo v gostinski načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino dejavnosti in v turistični dejavnosti, »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih – prevzemanje ločenih frakcij, ki nastajajo pri kulturnih, odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano športnih in drugih javnih prireditvah in aktivnostih na pro- embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem sez- stem, namu odpadkov iz pravilnika o ravnanju z odpadki. – prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji ko- 13. Biološki odpadki so ločeno zbrane frakcije organ- munalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem centru, skih kuhinjskih odpadkov in odpadkov iz vrtov primernih za – prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinj- kompostiranje. stvu in vsebuje nevarne snovi in jo povzročitelji komunalnih 14. Odpadna embalaža je odpadna primarna in sekun- odpadkov oddajajo v zbirnem centru, darna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpi- – prevzemanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki som o ravnanju z odpadki. nastajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in jih pov- 15. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža, ki zročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbirnem cen- je sestavljena iz več slojev različnih materialov, ki jih ročno ni tru, mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti. – oddajanje odpadne embalaže, ki je prevzeta v okviru 16. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit pro- ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij in zbir- stor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno nih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravna- hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji ko- nje z embalažo in odpadno embalažo, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3551

– zagotavljanje predelave in oddajanja v predelavo lo- – nabava in vzdrževanje posod, v katerih povzročitelji čenih frakcij, ki so prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev prepuščajo komu- v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih in niso odpa- nalne odpadke, dna embalaža, – nabava in vzdrževanje vozil za prevoz komunalnih – oddajanje nevarnih frakcij, prevzetih v zbirnih cen- odpadkov, trih, izvajalcu zbiranja nevarnih frakcij iz tretje točke tega – obračun storitev uporabnikom storitev javne službe člena, za vsa dela javne službe, določena v tem členu, – oddajanje v zbirnih centrih prevzetih kosovnih od- – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o padkov izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz druge točke zbranih komunalnih odpadkih po predpisih na področju rav- tega člena, nanja z odpadki; – oddajanje v zbirnih centrih prevzete opreme, ki se 5. oddajanje prevzetih komunalnih odpadkov v CEROD. uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, izvajalcu zbiranja kosovnih odpadkov iz druge točke tega člena, 7. člen – zagotavljanje predelave in oddajanja v predelavo in Ločeno zbiranje frakcij se zagotavlja v zbirnem centru, odstranjevanje gradbenih odpadkov manjših količin, ki na- in sicer za območje celotne občine. stajajo pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in so prevzeti v zbirnih centrih od povzročiteljev komunalnih odpadkov, 8. člen – nabava in vzdrževanje zabojnikov za prepuščanje od- Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v zbir- padkov v zbiralnicah ločenih frakcij, – nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v nih centrih iz prejšnjega člena naslednje ločene frakcije: zbirnih centrih, ki je namenjena prepuščanju in oddajanju – papir in lepenko vseh vrst in velikosti vključno s tran- ločenih frakcij in nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in sportno, skupinsko in prodajno embalažo iz lepenke, gradbenih odpadkov manjših količin v zbirnih centrih, – stekla vseh velikosti in oblik, – nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz – drobno plastiko, ločenih frakcij v predelavo, – odpadke iz plastike vključno s transportno, skupin- – načrtovanje, pridobitev zemljišč, graditev ter urejanje sko in prodajno embalažo iz plastike in kompozitov, ki hkrati in vzdrževanje prostorov zbiralnic in zbirnih centrov, in opravlja funkcijo skupinske in prodajne embalaže, – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o – drobne odpadke iz kovin vključno s transportno, sku- ločeno zbranih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z pinsko in prodajno embalažo iz kovin, ki hkrati opravlja fun- odpadki; kcijo skupinske in prodajne embalaže, 2. zbiranje kosovnih odpadkov v naslednjem obsegu: – les vključno s transportno, skupinsko in prodajno – občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na pre- embalažo iz lesa, vzemnih mestih za kosovne odpadke, kjer po vnaprej dogo- – oblačila, vorjenem urniku povzročitelji komunalnih odpadkov prepu- – tekstil, ščajo večje kose ločenih frakcij, – doze za razpršila (aerosoli), – redno prevzemanje kosovnih odpadkov, ki jih je izva- – jedilna olja in maščobe, jalec ločenega zbiranja frakcij iz prve točke tega odstavka – barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevar- prevzel v zbirnem centru, nih snovi, – obdelava kosovnih odpadkov, – detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, – oddajanje in odstranjevanje obdelanih kosovnih od- – baterije in akumulatorje, ki niso vključeni v skupine padkov, 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem sezna- – nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki in manje kosovnih odpadkov, – kosovne odpadke. – načrtovanje, graditev objektov ter nabava in vzdrže- Zbirni centri so opremljeni tudi za prepuščanje odpad- vanje opreme za obdelavo kosovnih odpadkov in kov iz vrtov, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o obrezki in manjših količin gradbenih odpadkov, ki nastajajo količinah in vrstah ločenih frakcij po obdelavi kosovnih od- v gospodinjstvih pri vzdrževanju stanovanjskih prostorov in padkov po predpisih na področju ravnanja z odpadki; jih v zbirnem centru prepuščajo povzročitelji iz gospodinj- 3. zbiranje nevarnih frakcij iz gospodinjstev v nasled- stev. njem obsegu: – prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji ko- 9. člen munalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevar- V zbiralnicah ločenih frakcij se z zbiranjem ločenih nih frakcij, frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih – redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih je izvajalec povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to name- ločenega zbiranja frakcij iz prve točke tega odstavka prevzel njenih zabojnikih, nameščenih na prostoru zbiralnice: v zbiralnici nevarnih frakcij, nameščeni v zbirnem centru, – papirja in lepenke vključno z drobno odpadno emba- – začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij, lažo iz lepenke in – oddajanje v odstranjevanje in predelavo prevzetih ne- – odpadne embalaže iz stekla. varnih frakcij, Ločene frakcije iz prejšnjega odstavka, ki nastajajo v – zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o stavbi, v kateri se izvaja gostinska dejavnost ali turistična zbranih nevarnih frakcijah po predpisih na področju ravnanja dejavnost s kapaciteto več kot 20 nočitev, se prepuščajo z odpadki; izvajalcu zbiranja ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo 4. zbiranje komunalnih odpadkov v naslednjem obsegu: lastniki ali upravljavci teh stavb sami. – prevzemanje komunalnih odpadkov, ki jih povzroči- Več izvajalcev turističnih in gostinskih dejavnosti v isti telji komunalnih odpadkov prepuščajo na prevzemnih me- stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredijo skupno zbiranje stih za komunalne odpadke v posodah za biološke odpadke ločenih frakcij v zabojnikih, ki jih zagotovijo sami v prostorih in v posodah za ostale odpadke; enega od njih. Stran 3552 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

10. člen Najmanjšo količino komunalnih odpadkov se določi na Zbiralnice se uredi v skladu z odredbo o ravnanju z podlagi naslednjega izračuna: ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V nk = K1.P + K2.Z

11. člen kjer je: V okviru zbiranja ločenih frakcij se v zbirnih centrih P = število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivali- povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavlja tudi redno ščem v stavbi ali skupini stavb, oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov. Z = število zaposlenih v stavbi, V zbirnih centrih se izvaja prevzemanje nevarnih frakcij K1 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpad- in kosovnih odpadkov nadzorovano z osebjem, ki je uspo- kov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 40 sobljeno za tak prevzem. litrov, K2 = ocena za najmanjšo količino komunalnih odpad- 12. člen kov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka 15 Občasno prevzemanje nevarnih frakcij do izgradnje zbir- litrov, nega centra zagotavlja izvajalec javne službe v premičnih V nk = prostornina najmanjše količine komunalnih od- zbiralnicah nevarnih frakcij. padkov, ki nastane v stavbi v enem tednu, izražena v litrih. Oddajanje nevarnih komunalnih odpadkov v premičnih Za počitniško hišo in za stanovanje, ki je v uporabi zbiralnicah nevarnih frakcij se povzročiteljem komunalnih občasno, je ocenjena najmanjša količina komunalnih od- odpadkov zagotavlja enakomerno razporejeno po celotnem padkov, ki nastane v enem tednu, enaka 80 litrov. območju občine. Podrobna razporeditev se določi s »Pro- gramom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami«. 16. člen Prostornina najmanjše količine komunalnih odpadkov, 13. člen ki nastane v stavbi v enem tednu (Vnk), izraženo v litrih se Storitve zbiranja komunalnih odpadkov so obvezne za uporabi tudi za določitev prostornine ter števila posod za lastnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju obči- prepuščanje komunalnih odpadkov iz več stavb, za katere je ne in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, določeno skupno prevzemno mesto. Skupna prostornina ali počitniških hiš, ali če se v njih izvaja dejavnost, pri kateri posod se določi kot vsota prostornine najmanjših količin nastajajo komunalni odpadki. komunalnih odpadkov, ki nastane v posamezni stavbi. Komunalne odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in sku- 17. člen pno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi. Izvajalec javne službe lahko na podlagi lastnih ugotovi- Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka tev o dejanski količini nastajanja komunalnih odpadkov do- posamična etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejav- loči manjšo ali večjo prostornino posod ali število posod, kot nost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z izvajalcem se jih izračuna na podlagi določb iz 15. in 16. člena tega javne službe in upraviteljem objekta dogovori, da se komu- odloka. nalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe. IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 14. člen Prevzemanje komunalnih odpadkov se opravlja na pre- 18. člen vzemnih mestih, kjer jih prepuščajo povzročitelji komunalnih Prevzem komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, odpadkov v posodah naslednjih velikosti: 240, 770, 1100 v zbiralnicah ali v zbirnih centrih ter njihov prevoz na mesto 3 3 litrov in kesoni 5 m in 7 m . predelave ali na mesto obdelave pred odstranjevanjem se Povzročitelji komunalnih odpadkov na prevzemnih me- opravlja s posebnimi smetarskimi vozili. stih razvrščajo komunalne odpadke v skladu s programom, ki ga uvede izvajalec javne službe. 19. člen (ločeno zbiranje frakcij) 15. člen Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da so zabojniki, Če se komunalne odpadke prevzema enkrat tedensko, ki so namenjeni za prepuščanje posameznih vrst ločenih mora biti prostornina posode ali skupna prostornina vseh frakcij v zbiralnicah, ustrezno označeni, tako da je razvidna posod, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov iz posa- vrsta ločene frakcije. mezne stavbe prepuščajo komunalne odpadke, večja od Tipsko obliko, barvo, velikost in označenost zabojnikov prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki iz prejšnjega odstavka tega člena določi izvajalec javne nastanejo v tej stavbi v enem tednu. službe. Pri določitvi najmanjše količine komunalnih odpadkov Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je na zabojni- se upoštevajo: kih v zbirnih centrih ustrezna oznaka, iz katere je razvidna – ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in nastane na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v stavbi, pogoji za prepuščanje, če obstajajo. – ocene o najmanjši količini komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega, ki izvaja v stavbi ali 20. člen njenem delu dejavnost in Izvajalec javne službe mora zagotoviti: – število prebivalcev in zaposlenih v stavbi, ki prepu- – redno praznjenje zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnih ščajo komunalne odpadke v isti posodi ali posodah. centrih in prevzemnih mestih, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3553

– redno praznjenje zabojnikov, ki so jih za prepuščanje 26. člen ločenih frakcij zagotovili lastniki ali upravitelji stavb, v katerih Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za se izvaja gostinska dejavnost ali turistična dejavnost, s kapa- komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. citeto več kot 20 nočitev, Obračališče mora biti izvedeno v obloki črke »T« z najma- – redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo, njšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radi- – snažnost prostorov zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih jem 6,5 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, centrov ter redno vzdrževanje zabojnikov, ki so namenjeni če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotav- za prepuščanje ločenih frakcij tako glede njihovega izgleda lja obračališče iz prejšnjega stavka. kot namena, Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega – zamenjavo dotrajanih zabojnikov in opremljanje no- mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša vih zbiralnic ločenih frakcij z zabojniki v skladu s sprejetim svetla širina dostopne poti pa 3 m. letnim poslovnim planom za občino. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega Število zbiralnic ločenih frakcij na posameznem obmo- mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti čju poselitve občine in njihove lokacije, načrt opremljanja 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko obstoječih zbiralnic ter načrt vzpostavljanja novih se določi v najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. programu opremljanja stavbnih zemljišč z zbiralnicami loče- nih frakcij in zbirnimi centri za prepuščanje ločenih frakcij. 27. člen Prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko na 21. člen površini, ki je v lasti uporabnika storitev javne službe, če so izpolnjeni pogoji prevzema iz tega odloka in je zagotovljen Prevzem ločenih frakcij se izvaja po programu zbiranja neoviran dovoz vozil za prevzem komunalnih odpadkov ter je ločenih frakcij, ki ga pripravi izvajalec zbiranja ločenih frakcij podano njegovo pisno soglasje brez kakršnega koli nado- v skladu z odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami mestila ali odškodnine. pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti Postopnost opremljanja zbiralnic ločenih frakcij na po- dostopno vozilom za odvoz odpadkov. sameznem območju poselitve in druge pogoje glede uvajanja ter izvajanja zbiranja ločenih frakcij na posameznem 28. člen območju poselitve ter druge obveznosti izvajanja javne slu- Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemne- žbe se uredi v prej navedenem programu. ga mesta za komunalne odpadke, najmanjšo količino komunalnih odpadkov iz 15. člena tega odloka ter velikost in 22. člen število posod za prepuščanje komunalnih odpadkov se do- (zbiranje kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij) loči za vsako posamezno stavbo ali skupino stavb, v kateri Prevzem kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij se izva- nastajajo komunalni odpadki. ja po programu zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec frakcij, ki ga pripravi izvajalec javne službe v skladu z odred- javne službe v registru prevzemnih mest. bo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 29. člen Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih 23. člen mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi: (zbiranje komunalnih odpadkov) – sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, Izvajalec javne službe prazni posode tako, da ne one- – ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah koli- snaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune čin komunalnih odpadkov v stavbi ali okolice ter ne poškoduje posod. – pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe o Če pri prevzemu komunalnih odpadkov pride do one- spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov. snaženja prevzemnega mesta ali njegove okolice, mora jav- Izvajalec javne službe enkrat letno uskladiti podatke o no podjetje zagotoviti odstranitev odpadkov in čiščenje one- številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz snaženih površin. centralnega registra prebivalstva. Podatke zagotovi občina. Podatke o zaposlenih v stavbi morajo zagotoviti pravne in 24. člen fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Izvajalec javne službe zagotavlja pranje posod, ki so 30. člen namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, enkrat let- Lokacijo in ureditev prevzemnega mesta določa izvaja- no. lec javne službe. 25. člen 31. člen Izvajalec javne službe zagotavlja za povzročitelje iz go- Pri načrtovanju prevzemnega mesta in zbirnega mesta spodinjstev: pri novih stanovanjskih in poslovnih zgradbah in naseljih, pri – zamenjavo dotrajanih posod z novimi, prenovah in spremembah namembnosti objektov je treba – nabavo novih posod za nove uporabnike storitev pre- upoštevati pogoje tega odloka. vzemanja komunalnih odpadkov, Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede na- – zamenjavo posod s posodami drugih velikosti zaradi črtovanega prepuščanja in prevzemanja komunalnih odpad- nastajanja drugačnih količin, kot so bile prvotno izračunane. kov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ, s Tipsko obliko, velikost, barvo, material, označenost tem da le-ta pridobi predhodno mnenje od izvajalca javne zabojnikov za prepuščanje komunalnih odpadkov določi iz- službe. vajalec javne službe. Pri izdelavi lokacijske oziroma gradbene dokumentaci- Ostali povzročitelji so dolžni na svoje stroške nabaviti in je je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe glede vzdrževati posode za odpadke. ravnanja z odpadki. Stran 3554 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

32. člen – hraniti ločene frakcije, dokler jih ne prepustijo izvajal- Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov izvaja izvajalec cu javne službe v zabojnikih zbiralnice ločenih frakcij ali javne službe po naslednjem razporedu: zbirnega centra, varno in neškodljivo za okolje, – kosovni odpadki 2x letno do ustanovitve zbirnega – pred oddajo odpadka večjih dimenzij na prostor, ki je centra, po ustanovitvi pa 1x letno, namenjen prepuščanju kosovnih odpadkov, odpadek ročno – nevarni odpadki iz gospodinjstev 1x letno do ustano- razstaviti na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vitve zbirnega centra, vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali pre- – ostali odpadki 1x tedensko do uvedbe ločenega zbi- velik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih od- ranja bio odpadkov, padkov. – bio odpadki po uvedbi 1x tedensko in Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo: – frakcije 1x do 2x mesečno, odvisno od potreb. – mešati nevarnih frakcij z ločenimi frakcijami ali komu- V primeru izpada prevzema, zaradi višje sile, kot so nalnimi odpadki ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost med seboj, poti do prevzemnih mest, mora izvajalec javne službe o – mešati ločenih frakcij med komunalne odpadke tako, vzrokih izpada obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov, da ločenih frakcij ni več možno izločiti pri razvrščanju komu- izpadli prevzem komunalnih odpadkov pa opraviti takoj ko je nalnih odpadkov v sortirnici, to možno. – prepuščati izvajalcu javne službe nevarne komunalne odpadke in druge ločene frakcije, za katere je s predpisi urejeno prevzemanje in zbiranje na poseben način, 33. člen – prepuščati ločene frakcije, ki so onesnažene z ne- Izvajalec javne službe mora ugotavljati in evidentirati varnimi snovmi ali v katerih so zmešane nevarne frakcije, sestavo in količino prevzetih komunalnih odpadkov. – prepuščati odpadkov iz vrtov v zabojnikih za ločene Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno upo- frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh rabo posod za prevzemanje komunalnih odpadkov. V prime- odpadkov in ru kršitve mora izvajalec javne službe kršilca prijaviti pristoj- – prepuščati odpadkov, ki niso komunalni odpadki, v nim inšpekcijskim službam. zabojnikih za ločene frakcije ali v posodah, ki niso namenjene za prepuščanje teh odpadkov.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV 37. člen JAVNE SLUŽBE V posode, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov, je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti: 34. člen – nevarne frakcije, Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje komu- – odpadni gradbeni material in kamenje, nalnih odpadkov, ki so opredeljeni v 4. členu tega odloka, – bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih obvezna. dejavnosti, Povzročitelji komunalnih odpadkov ravnajo s komunal- – tople ogorke in pepel, nimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij v – kosovne odpadke, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih. – odpadke iz vrtov in Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo: – odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne – oddajati vse nevarne frakcije v zbirnih centrih ali pri glede na vrsto odpadka. občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah, 38. člen – prepuščati vse kosovne odpadke v zbirnih centrih ali Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo zagotoviti, na prevzemnih mestih v času občasnega prevzemanja koda so pokrovi posod zaprti. sovnih odpadkov, Povzročitelji komunalnih odpadkov ne smejo odlagati – prepuščati ločene frakcije, ki nastajajo v stavbah, v komunalnih odpadkov ob posodah ali na posodah, ki niso katerih se izvaja gostinska ali turistična dejavnost s kapacite- namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov. to več kot 20 nočitev, v posebnih zabojnikih, ki jih zagotovijo Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni sami, odpadki, morajo izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do – prepuščati posode s komunalnimi odpadki javnemu prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da zagotovijo podjetju na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s redno odstranjevanje snega ob posodah ter na njihovih po- programom zbiranja komunalnih odpadkov. krovih. 39. člen 35. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost Prepovedano je odložiti, zliti ali postaviti odpadke, ki je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali predelava hrane in podobno, morajo biološko razgradljive posode, ki so namenjene prepuščanju komunalnih odpad- odpadke prepuščati v posode za biološke odpadke. kov. Če prevzemanja biološko razgradljivih odpadkov prej Prepovedano je pisati na zabojnike za ločene frakcije navedeni povzročitelji komunalnih odpadkov ne uredijo s ali posode, ki so namenjene za prepuščanje komunalnih posebno pogodbo z izvajalcem javne službe, morajo zago- odpadkov, ter nanje lepiti plakate. toviti oddajanje teh odpadkov v predelavo sami.

36. člen 40. člen Povzročitelji komunalnih odpadkov morajo: Lastnik ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora – hraniti nevarne frakcije do njihove oddaje v zbirnem prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe in centru ali v premični zbiralnici ločeno od drugih odpadkov in druge podatke zato, da izvajalec javne službe določi pogoje neškodljivo za okolje, za izvajanje in obračun storitev javne službe. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3555

Lastnik ali upravljavec iz prejšnjega odstavka mora pri- 46. člen javiti začetek uporabe objekta najkasneje 30 dni pred začet- Izvajalec javne službe za opravljene storitve zbiranja kom uporabe objekta. kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij in komunalnih odpadkov iz druge, tretje in četrte alinee 1. člena ter izločanja 41. člen ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov Kosovne odpadke mora povzročitelj komunalnih od- pridobiva sredstva: padkov odložiti na prevzemno mesto za komunalne odpad- – iz plačila uporabnikov za storitve javne službe, ke ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema. – od prodaje ločenih frakcij, Odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki, ni dovo- – iz proračuna občine in ljeno prepuščati kot kosovne odpadke. – drugih virov. Če odpadkov, ki niso kosovni komunalni odpadki, izva- 47. člen jalec javne službe ne prevzame, mora lastnik ali upravitelj stavbe zagotoviti odstranitev teh odpadkov s prevzemnega Stroški, ki oblikujejo ceno storitev zbiranja kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij in komunalnih odpadkov ter ce- mesta neposredno po končanem prevzemanju kosovnih od- no storitev izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih padkov. komunalnih odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov, 42. člen mehansko biološki obdelavi odpadkov in odstranjevanju od- Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopiče- padkov obsegajo predvsem: nje komunalnih odpadkov in njihovo sežiganje ali odlaganje 1. neposredne stroške za: v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni odstranjevanju – električno energijo, – pogonsko gorivo, komunalnih odpadkov, je prepovedano. – druge stroške materiala, Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne od- – storitve, padke kopiči, jih sežiga, jih odloži izven odlagališča, ki je – delo, namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na – prodajo, svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpad- – vzdrževanje vozil; kov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 2. posredne proizvajalne stroške: Če povzročitelj komunalnih odpadkov iz prejšnjega od- – amortizacija, stavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih od- – investicijsko vzdrževanje, padkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe – drugi posredni proizvajalni stroški; na podlagi odločbe inšpekcijske službe. 3. splošne stroške: Če povzročitelja komunalnih odpadkov iz drugega od- – posredne stroške nabave, prodaje in uprave, stavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo – posredne stroške obresti. ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe, na stroške izvajalca javne službe in na podlagi odločbe inšpekcijske službe. VII. OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE

43. člen 48. člen Sežiganje suhih odpadkov iz vrtov v majhnih količinah, Povzročitelji odpadkov so dolžni plačati stroške zbira- ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi nja, odvoza, predelave in obdelave ter odlaganja ostankov vendar tako, da sežiganje ne traja dlje kot dve uri. Pri sežiga- odpadkov (smetarino) po ceni določeni za m3 odpadkov v nju suhih odpadkov iz vrtov je treba preprečiti nevarnosti in razsutem stanju na mestu njihovega nastanka. neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in lete- Zavezanci za plačilo smetarine so fizične in pravne nja isker izven mesta sežiganja. osebe, ki so povzročitelji odpadkov na območju občine.

44. člen 49. člen Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih priredi- Zavezanci za plačilo smetarine so: tev morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem – povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev in javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z – ostali povzročitelji odpadkov. zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za pre- Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva plačujejo od- puščanje komunalnih odpadkov. voz odpadkov po povprečni prostornini odpadkov na prebi- 3 Najkasneje 6 ur po končani prireditvi morajo organiza- valca izraženi v m , pomnoženo s številom članov gospo- 3 torji prireditve na svoje stroške zagotoviti, da izvajalec javne dinjstva in ceno za m odpadkov. Povprečna prostornina odpadkov na prebivalca na mesec (Pp) se izračuna 1x letno službe prevzame zbrane odpadke. na osnovi podatkov za preteklo leto na sledeči način:

Ps VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE Pp = —————————— 12 . Nc 45. člen Izvajalec ločenega zbiranja frakcij pridobiva sredstva: Ps – skupna letna količina odpadkov iz gospodinjstev – iz plačil povzročiteljev za storitve javne službe, iz območja Občine Dolenjske Toplice izražene v m3 – od prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine Nc – število prebivalcev Občine Dolenjske Toplice obratom za predelavo ločenih frakcij, – iz proračuna občine in Pri izračunu povprečne prostornine odloženih ostan- – iz drugih virov. kov odpadkov se upošteva količine vseh odloženih ostankov Stran 3556 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije odpadkov za gospodinjstva in število vseh prebivalcev, za gostinska dejavnost ali turistična dejavnost s kapaciteto več katere se ostanki odpadkov odlagajo. kot 20 nočitev, v obsegu iz 9. člena, Cene za gospodinjstva se oblikujejo v skladu z veljavni- 3. ne prevzema ločenih frakcij skladno z letnim načr- mi predpisi. tom in po urniku iz letnega programa zbiranja ločenih frakcij Za počitniško hišo in stanovanje, ki je v uporabi obča- iz 21. člena, sno, se plačuje smetarina po pavšalu prostornine 320 l na 4. ne pripravi letnega programa ločenih frakcij iz mesec pomnoženim s ceno, ki velja za gospodinjstva za m3 21. člena, odpadkov. Izvajalec javne službe lahko na podlagi lastnih 5. ne vzdržuje zabojnikov v zbiralnicah ločenih frakcij in ugotovitev o dejanski količini nastajanja komunalnih odpad- zbirnih centrih, jih po potrebi sproti ne očisti, ne popravlja kov za počitniško hišo in stanovanje določi manjšo ali večjo okvar in dotrajanih zabojnikov ne nadomesti z novimi, kot to prostornino za obračun smetarine. določa 20. člen, Ostali povzročitelji odpadkov plačujejo smetarino po 6. ne zagotavlja snažnosti prostorov zbiralnic ločenih uradnem ceniku za m3 odpadkov v razsutem stanju, ki ga frakcij in zbirnih centrov, kot to določa 20. člen, predlaga in sprejme Komunala Novo mesto, d.o.o. 7. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru pre- Z ostalimi povzročitelji odpadkov izvajalec javne službe vzemanja ločenih frakcij, v predelavo skladno s predpisom o sklene pogodbo o izvajanju storitev ravnanja z odpadki. V ravnanju z odpadno embalažo. primeru, da ostali povzročitelji ne sklenejo pogodbe za rav- Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekr- nanje z odpadki, izvajalec javne službe obračuna količine po šek odgovorna oseba izvajalca javne službe, če stori prekr- pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe in znaša šek iz prvega odstavka tega člena. najmanj 1 m3 na mesec ter o tem obvesti pristojne inšpekcij- ske službe. 54. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za pre- 50. člen kršek izvajalec javne službe, če: Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, 1. ne prevzema kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je skladno z letnim načrtom in po urniku iz letnega programa število prebivalcev v gospodinjstvu, stavbi, spremembo de- zbiranja kosovnih odpadkov in nevarnih frakcij iz 22. člena, javnosti, oziroma namembnosti stavbe, pisno sporočiti iz- 2. ne pripravi letnega programa zbiranja odpadkov iz vajalcu javne službe najpozneje v 8 dneh po nastali spre- 22. člena, membi. 3. ne vzdržuje na svoje stroške posod, jih po potrebi V primeru najemniškega razmerja sta vse spremembe sproti ne očisti, ne popravlja okvar in dotrajanih posod ne glede tega razmerja dolžna sporočiti najemnik in najemoda- nadomesti z novimi, kot to določata 24. in 25. člen, jalec. V primeru, da spremembe obojestransko niso pisno 4. ne obvesti o izpadu prevzema komunalnih odpadkov potrjene, je zavezanec za plačilo smetarine najemodajalec. zaradi višje sile, kot to določa 32. člen, Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva 5. ne očisti prevzemnih mest in njihove okolice, če ju je pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v pri prevzemanju komunalnih odpadkov onesnažil, kot to do- naslednjem mesecu od dneva prejema pisnega sporočila o loča 23. člen, spremembi. 6. ne upošteva vseh sprememb, ki jih sporoči upora- V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posre- bnik storitev javne službe, kot to določa 50. člen, duje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi 7. ne izdela registra prevzemnih mest iz 28. člena, navede napačne podatke, izvajalec javne službe obračuna 8. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine storitev javne službe na podlagi uradnih podatkov o številu prevzetih komunalnih odpadkov, kot to določa 33. člen, prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi in/ali ocenjene 9. ne zagotovi zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, količine odpadkov. kot to določa 32. člen, 10. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s 51. člen posebnimi smetarskimi vozili. Za obračun storitev javne službe uporabnikom storitev Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekr- javne službe zagotavlja občina podatke o prebivalcih iz Cen- šek odgovorna oseba izvajalca javne službe, stori prekršek tralnega registra prebivalstva v obsegu, kot ga določa za- iz prvega odstavka tega člena. kon. 55. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za pre- VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE kršek pravna oseba, ki: 1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, 52. člen kot to določa 13. člen, Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne 2. ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah, kot inšpekcijske službe. to določa 34. člen, 3. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določba- mi 35., 36., 37. in 38. člena, IX. KAZENSKE DOLOČBE 4. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do zbirnega mesta v zimskem času ali ravna v 53. člen nasprotju z drugimi določbami 38. člena, Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za pre- 5. prepušča biološko razgradljive odpadke, ki nastaja- kršek izvajalec javne službe, če: jo zaradi dejavnosti iz 39. člena v posodah za prepuščanje 1. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v komunalnih odpadkov, zbirnih centrih v obsegu iz 8. člena, 6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, 2. ne zagotovi pogojev za prevzem ločenih frakcij v ki vplivajo na obračun storitev javne službe, kot to določa zbiralnicah ločenih frakcij in v stavbah, v katerih se izvaja 50. člen, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3557

7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komu- embalažo in odpadno embalažo in odredbi o ločeno zbrani- nalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemlji- mi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komu- ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih od- nalnimi odpadki. padkov, kot to določa 42. člen, 8. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih 60. člen prireditev ravna v nasprotju z določbami 44. člena, Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o 9. piše ali lepi plakate na posode za prepuščanje ko- ravnanju z odpadki na območju občine Novo mesto (SDL, munalnih odpadkov ali zabojnike za prepuščanje ločenih št. 19/87 in Uradni RS, št. 29/91 in 25/97) v zvezi s frakcij. statutarnim sklepom Občine Dolenjske Toplice (Uradni list Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekr- RS, št. 3/99). šek odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 61. člen Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za pre- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- kršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim dnem listu Republike Slovenije. opravljanjem dejavnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Št. 352-01/241/02-02 Dolenjske Toplice, dne 19. marca 2002. 56. člen Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekr- Župan šek fizična oseba, ki: Občine Dolenjske Toplice 1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, Franc Vovk l. r. kot to določa 11. člen, ne prepušča komunalnih odpadkov v posodah, kot to določa 34. člen, 2. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določba- mi 35., 36., 37. in 38. člena, 1708. Sklep o prenehanju funkcije člana občinskega 3. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja sveta dostopa do zbirnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 38. člena, Na podlagi ugotovitvenega sklepa, da je članu občin- 4. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki skega sveta skladno s šesto alineo prvega odstavka 37.a vplivajo na obračun storitev javne službe (50. člen), člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 5. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komu- 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, nalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemlji- 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, ščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih od- 12/99, 16/99, 59/99 in 70/00) prenehal mandat, je Ob- padkov (42. člen), činski svet občine Dolenjske Toplice na 24. redni seji dne 6. prepušča odpadke, ki niso kosovni odpadki, na 19. 2. 2002 sprejel naslednji prevzemnih mestih za kosovne odpadke (41. člen), 7. piše in lepi plakate na posode za prepuščanje komunalnih odpadkov ali na zabojnike za prepuščanje ločenih S K L E P frakcij, 8. ne prepušča biološko razgradljive odpadke v na- 1. člen menskih posodah za bio odpadke. Mihaela Luzarja, člana občinskega sveta, ki mu je pre- nehala funkcija člana občinskega sveta na podlagi ugotovitve, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz šeste X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE alinee 37.a člena zakona o lokalni samoupravi, nadomesti naslednji kandidat z liste obrtnikov in podjetnikov, ki je po 57. člen ugotovitvah občinske volilne komisije Egidij Jarc, roj. 21. 7. Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do 1951, stan. Soteska 13, Straža pri Novem mestu. vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje stori- 2. člen tev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v javne službe. Uradnem listu Republike Slovenije.

58. člen Št. 032-01/237/02-03 Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se lahko Dolenjske Toplice, dne 19. februarja 2002. po uveljavitvi tega odloka kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posameznimi prostori v stavbi ali v Župan več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje ko- Občine Dolenjske Toplice munalnih odpadkov uporabljajo podatki o tlorisnih površinah Franc Vovk l. r. poslovnih prostorov.

59. člen Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zbiranje loče- 1709. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nih frakcij, ločenih frakcij nevarnih odpadkov, bio odpadkov nepremičnini parc. št. 966/2, k.o. Toplice in ločene frakcije zbrane v zbirnih centrih, se pričnejo uporabljati v rokih, ki so za izvedbo posameznih aktivnostih Na podlagi 17. člena statuta Občine Dolenjske Toplice določeni in opredeljeni v pravilniku o ravnanju z odpadki, (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Dolenj- pravilniku o odlaganju odpadkov, pravilniku o ravnanju z ske Toplice na 26. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel Stran 3558 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P 5. člen o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičnini V sedmem odstavku 22. člena se beseda “tajniku obči- parc. št. 966/2, k.o. Toplice ne” nadomesti z besedilom “direktorju občinske uprave”.

1. člen 6. člen Ukine se status javnega dobra na nepremičnini parc. V 23. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se št. 966/2, pot v izmeri 373 m2, k.o. Toplice. glasi: “Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino 2. člen opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov občinskega Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- sveta.”. dnem listu Republike Slovenije. 7. člen Št. 464-01/260/02-02 V prvem odstavku 27. člena se besedilo “Komisija za Dolenjske Toplice, dne 28. marca 2002. pripravo statuta in poslovnika” nadomesti z besedilom “Sta- tutarno-pravna komisija”. Župan Občine Dolenjske Toplice 8. člen Franc Vovk l. r. V 35. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: “Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu GROSUPLJE svetu, da o njem ponovno odloči, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje v pisni obliki občinski svet mora o zadevi ponovno odločiti na prvi naslednji seji.”. 1710. Spremembe in dopolnitve statuta Občine Grosuplje V 35. členu se tretji odstavek spremeni, tako da se glasi: Na podlagi 21. in 64. člena zakona o lokalni samou- “Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali 26/97, 10/98, 74/98 in 70/00 ter odločb Ustavnega so- drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu dišča RS) ter 142. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni svetu, da o njej ponovno odloči, pri čemer mora navesti list RS, št. 42/99) je Občinski svet občine Grosuplje na razloge za zadržanje v pisni obliki. Občinski svet mora o 35. seji dne 13. 2. 2002 sprejel zadevi ponovno odločiti na prvi naslednji seji.”. S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E 9. člen S T A T U T A V prvem odstavku 44. člena se pred besedilom doda nov stavek, ki se glasi: Občine Grosuplje “Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji”. 1. člen V zadnjem odstavku 44. člena se za besedilom “z Statut Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99) se večino” doda beseda “opredeljenih”. spremeni in dopolni. V 1. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: 10. člen “Sedež občine je v Grosupljem, Taborska cesta 2.”. Za prvim odstavkom 45. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: 2. člen “Nadzorni odbor mora obravnavati in izdelati poročilo o Zadnji stavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: pregledu zaključnega računa proračuna za preteklo leto, “Odločitev je sprejeta, če prejme večino opredeljenih najkasneje do 30. junija tekočega leta”. glasov navzočih članov.”. Dosedanji drugi odstavek 45. člena postane tretji odstavek. 3. člen V drugem odstavku 16. člena se število “22” nadome- 11. člen sti s številom “24”. V prvem odstavku 77. člena se v prvem stavku za Zadnji odstavek 16. člena se spremeni tako, da se besedilom “ali od njega pooblaščeni podžupan” doda bese- glasi: dilo “oziroma član občinskega sveta”. “Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in 12. člen komisijah. V 87. členu se zadnji odstavek na koncu stavka dopol- Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavo- ni z besedilom “pod pogojem, da se je glasovanja udeležila dov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je večina volivnih upravičencev”. občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- skega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim 13. člen aktom: javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih V 99. členu se za besedilom ”prihodke iz” doda bese- organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače.”. dilo “državnega proračuna”. 4. člen 14. člen V zadnji alinei 18. člena se pred besedo “zakon” črta Prvi odstavek 108. člena se spremeni tako, da se beseda “ta”. glasi: Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3559

“Osnutek proračuna občine mora župan predložiti ob- »Gradivo za posamezno točko dnevnega reda pripravi činskemu svetu skupaj s smernicami države in izhodišči za ustrezna občinska strokovna služba. Vsebovati mora podat- sestavo proračuna najkasneje v 30 dneh po predložitvi dr- ke o predlagatelju in sestavljeno iz: uvodne obrazložitve, v žavnega proračuna Državnemu zboru. Predlog proračuna kateri je opisana ocena stanja in razlogi za sprejem, cilji, ki občine mora župan predložiti občinskemu svetu v sprejem, se želijo doseči, ter morebitna finančna sredstva, potrebna skupaj z vsem gradivom najkasneje v 40 dneh po splošni za uveljavitev predloga.«. razpravi o osnutku občinskega proračuna.” 3. člen 15. člen 44. člen se spremeni tako, da se glasi: Zadnji odstavek 115. člena se spremeni tako, da se »Občinski svet sprejema odločitve z večino opredelje- glasi: nih glasov navzočih članov, razen če zakon in statut določa “Zaključni račun za preteklo leto se predloži nadzorne- drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je mu odboru, najkasneje do konca marca tekočega leta, ob- večina opredeljenih članov izrekla “ZA” njen sprejem.«. činskemu svetu pa najkasneje do 1. oktobra tekočega leta”. 4. člen 16. člen V 48. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se V 142. členu se na koncu drugega odstavka doda glasi: besedilo “Rok za izvedbo javne razprave je 30 dni.”. »Javno glasovanje se opravi z dvigom glasovalnih kar- tonov oziroma na drug primeren način.«. 17. člen 145. člen se spremeni tako, da se glasi: 5. člen “Odloki in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z V tretjem odstavku 60. člena se število »15« nadomesti določbami zakonov in tega statuta najkasneje do 30. 6. s številom »10«. 2002”. 18. člen 6. člen 146. člen se črta. V tretjem odstavku 61. člena se število »15« nadomesti s številom »10«. 19. člen Dosedanji 147. člen postane 146. člen. 7. člen V tretjem odstavku 62. člena se število »15« nadomesti 20. člen s številom »10«. Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 8. člen V tretjem odstavku 63. člena se število »15« nadomesti Št. 013-7/95 s številom »10«. Grosuplje, dne 13. februarja 2002. 9. člen Župan V prvem odstavku 64. člena se besedilo »Komisija za Občine Grosuplje pripravo statuta in poslovnika« nadomesti z besedilom »Sta- Janez Lesjak l. r. tutarnopravna komisija«.

10. člen 1711. Spremembe in dopolnitve poslovnika V 69. členu se v zadnjem stavku četrtega odstavka Občinskega sveta občine Grosuplje pred besedilom »glasov navzočih članov« doda beseda »opredeljenih«. Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- dni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 26/97, 11. člen 10/98, 74/98 in 70/00 ter odločb Ustavnega sodišča RS) V prvem odstavku 72. člena se beseda »statutu« nado- in 122. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. mesti z besedo »poslovniku«. 42/99) je Občinski svet občine Grosuplje na 35. seji dne 13. 2. 2002 sprejel 12. člen V prvem odstavku 80. člena se beseda »navzočih« S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E nadomesti z besedo »opredeljenih«. P O S L O V N I K A Občinskega sveta občine Grosuplje 13. člen 86. člen se spremeni tako, da se glasi: 1. člen »Osnutek proračuna občine za naslednje proračunsko Poslovnik Občinskega sveta občine Grosuplje (Uradni leto mora župan predložiti občinskemu svetu v sprejem naj- list RS, št. 44/99) se spremeni in dopolni. kasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Dr- V tretjem odstavku 16. člena se besedilo »tajniku obči- žavnemu zboru oziroma v skladu z veljavno zakonodajo. ne« nadomesti z besedilom »direktorju občinske uprave«. Župan posreduje osnutek proračuna in izhodišča za sestavo proračuna članom delovnih teles 10 dni pred skli- 2. člen cem seje, vsem članom občinskega sveta pa skupaj s skli- V 22. členu se na koncu tretjega odstavka doda bese- cem seje na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo dilo, ki se glasi: o osnutku proračuna občine. Stran 3560 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Na seji občinskega sveta župan predstavi osnutek pro- sek 1222 in R1-224 odsek 1230 pri “Riklovem mostu” v računa občine. Predstavitev ni časovno omejena. Po pred- Hrastniku, ki ga je izdelal OZZING d.o.o. Trbovlje, Mestni stavitvi je razprava o osnutku proračuna občine. trg 5/a, pod št. 386/01 v avgustu 2001. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu v sprejem najkasneje do 1. oktobra tekočega leta.«. 2. člen Lokacijski načrt vsebuje: 14. člen Tekstualni del 87. člen se spremeni tako, da se glasi: – splošno, »Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da – veljavna urbanistična dokumentacija, nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna obči- – obstoječe razmere in pogoji, ne, v skladu s statutom in poslovnikom občinskega sveta, ali – opis prostora, da osnutek proračuna občine ne sprejme in hkrati določi – prikaz prostorskih pogojev za realizacijo planskih rok, v katerem mora župan pripraviti nov osnutek proračuna odločitev, občine.«. – načrt parcel oziroma geodetsko tehnična dokumen- 15. člen tacija, V 107. členu se za tretjim odstavkom doda nov stavek, – tehnični elementi za zakoličevanje objektov in par- ki se glasi: cel, »Občinski svet mora o predlogu novega sklepa odloča- – ocena stroškov, ti na prvi redni seji sveta.«. – odstopanja od določil tega lokacijskega načrta in inšpekcijsko nadzorstvo, 16. člen – soglasja predhodnih mnenj in pogojev soglasodajal- 113. člen se črta. cev ter usklajenost podane rešitve, – mnenja in pogoji pristojnih soglasodajalcev in uprav- 17. člen ljavcev komunalnih vodov, Dosedanji 114. člen postane 113. člen. – odlok o lokacijskem načrtu. Grafični del 18. člen – izrez iz prostorskega plana, Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati – katastrski posnetek z vrisano mejo območja lokacij- petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. skega načrta, – pregledna situacija, Št. 13-11/95 – geodetska podlaga z vrisano mejo območja lokacij- Grosuplje, dne 13. februarja 2002. skega načrta, Župan – situacija obstoječih komunalnih vodov, Občine Grosuplje – prometna situacija, Janez Lesjak l. r. – situacija predvidenih komunalnih vodov, – prometna situacija, – vzdolžni profili, – karakteristični profili krakov križišča, – tloris prekritja potoka Boben, HRASTNIK – vzdolžni profil prekritja potoka Boben, – karakteristični profil prekritja potoka Boben, 1712. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo – karakteristični profil regulacijskih zidov potoka Bo- križišča cest R1-221/1222 Hrastnik-Šmarjeta in ben, R1-224/1230 Hrastnik-Most čez Savo pri – tloris in karakteristični profili Riklovega mostu (pred- “Riklovem mostu” v Hrastniku viden za rušenje). Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, II. MEJE UREDITVENEGA OBMOČJA, NJEGOVA 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, FUNKCIJA IN POGOJI ZA IZRABO 44/97) in 22. člena statuta Občine Hrastnik (UVZ, št. 5/95) je Občinski svet občine Hrastnik na seji dne 28. 3. 2002 3. člen sprejel Območje, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se v celoti nahaja v Občini Hrastnik, in sicer v k.o. Hrastnik-mesto in O D L O K k.o. Hrastnik o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo križišča Rekonstrukcija križišča pri “Riklovem mostu” vključno z cest R1-221/1222 Hrastnik-Šmarjeta in R1- regulacijo in prekritjem potoka Boben, zajema naslednje 224/1230 Hrastnik-Most čez Savo pri “Riklovem parcele oziroma dele parcel: mostu” v Hrastniku k.o. Hrastnik-mesto 1074, 1100/1, 1100/2, 1105, 1106/1, 1106/2, 1107, 1108, 1109, 1110, 1111, 1112, 1113, 1114, I. UVODNI DOLOČBI 1115, 1116, 1117, 1118, 1119, 1121, 1122, 1123, 1125, 1126, 1127, 1128, 1232, 1233, 1482/2, 1483/1, 1. člen 1485, 1506, 1512, 1513, 1514, 1516; S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za rekon- k.o. Hrastnik strukcijo križišča cest R1-221, odsek 1221, R1-221, od- 840/5. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3561

4. člen lu za odvoz smeti. S pomikom opornega zidu v breg, smo na Območje, ki se ureja z lokacijskim načrtom, sestavljata tem priključku pridobili ustrezno preglednost za Vr = 50 km, dve funkcionalni območji: to je ca. 45 m, v smeri Dola. Za zagotovitev horizontalne – območje križišča s priključnimi kraki, preglednosti v križišču je predvideno rušenje treh stanovanj- – območje regulacije potoka Boben s prekritjem. skih objektov v trikotniku med potokom Boben in krakom za Trase komunalnih vodov potekajo v cestnem telesu ali center. Križišče bo potrebno, glede na rezultate prometne tik ob njem. študije, po letu 2016 tudi semaforizirati, seveda ob pogoju, Osnovna raba v prostoru se z izvedbo lokacijskega da bo promet naraščal s predvideno dinamiko. načrta ne bo bistveno spremenila. Sprememba rabe v prostoru je predvidena za tiste dele zemljišč, ki so potrebni za Trasirni elementi rekonstrukcije križišča širitev za dodatne pasove na krakih križišča ter razširitev v Krak z Dola se priključuje na glavno cesto os Hrastnik samem ustju križišča za zagotovitev prevoznosti tovornih – center – most čez Savo, pod kotom 80. Na osi Hrastnik vozil s prikolico. Regulacija Bobna s prekritjem poteka v center – most čez Savo je uporabljen min. horizontalni radij trasi obstoječega potoka. 75 m, na osi Dol pa 45 m, kar ustreza računski hitrosti 50 km/uro, oziroma 40 km/uro. 5. člen Minimalno uporabljena je predhodnica A = 33,90. V območju so predvidene naslednje ureditve: Predhodnice so zaradi prostorske utesnjenosti krajše, kot – izgradnja križišča s priključnimi kraki in hodniki za pa jih predpisuje pravilnik. pešce ter uvozi, Predvideni zavijalni radiji 12,5 m omogočajo ob ustrez- – izgradnja cestnega priključka za Frtico, ni širini pasu zavijanje tovornim vozilom s prikolico. Minimal- – ureditev avtobusnih postajališč, opreme ceste, zava- na enostranska razširitev Lz na glavni cesti znaša za hitrost rovanja in horizontalne ter vertikalne signalizaije, 50 km/uro 50 m, zaradi krivin pa je uporabljena daljša. Levo – izgradnja prekritja potoka Boben s priključno dolvo- zavijalni pas na kraku za center Hrastnika je dolžine 70 m, dno in gorvodno regulacijo, desnozavijalni pas na kraku za Dol pa 45m. – izgradnja in prestavitev komunalnih vodov v cestnem Niveleta križišča je dvignjena za ca. 0,8-1,3 m, zaradi telesu in ob njem (elektro vodi, TK vodi, vodovod, toplovod, predvidenega novega prekritja, ki bo prevajalo visoke vode fekalni kolektor, CATV ter mestni plinovod). Bobna. Na kraku za Dol je predvidena korekcija neugodne vertikalne zaokrožitve v območju priključka za Frtico, z 6. člen znižanjem nivelete za ca. 0,6 m. Maksimalni vzdolžni sklon Za realizacijo predvidenih posegov je potrebno: na kraku za Dol znaša 11%, na kraku proti mostu čez Savo – porušiti stanovanjski objekt na parceli 1107, pa 5%. Minimalna uporabljena konveksna zaokrožitev je – porušiti stanovanjski objekt na parceli 1108, R = 550 m, maks. prečni sklon pa 5,5%. – porušiti stanovanjski objekt na parceli 1110, Normalni profil krakov križišča je naslednji: – porušiti gostinski objekt na parcelah 1112 in 1113, – vozni pas 2 x 2,95 m 5,90 m – porušiti viadukt “Riklov most”, – pas za levo (desno) zavijanje 3,00 m 3,00 m – porušiti je potrebno dotrajano prekritje z regulacijski- – hodniki 2 x 1,55 m 3,10 m mi zidovi potoka Boben, gorvodno brv ter konzolo na gorvo- – bankine (berma) ob hodniku 2 x 0,3 m 0,60 m dnem regulacijskem zidu, Skupaj 12,60 m – predvidena so tudi manjša rušenja obstoječih opor- V krivinah so upoštevane razširitve za srečanje osebne- nih zidov predvsem v območju priključka Frtice in ob kraku ga vozila s tovornim vozilom s prikolico. proti centru Hrastnika. Na priključnih krakih križišča ter na avtobusnih postaja- liščih je predvidena dvoslojna asfaltna utrditev zgornjega ustroja, na hodnikih pa enoslojna. III. POGOJI URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA OBMOČJA, OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN DOVOLJENE 8. člen TOLERANCE Ureditev avtobusnih postajališč 7. člen Na kraku križišča proti centru Hrastnika sta locirani obojestranski avtobusni postajališči, pri čemer levo ostaja Ukrepi in izboljšave pri rekonstrukciji križišča na istem mestu, desno pa se pomakne nekoliko proti centru Namen rekonstrukcije križišča pri “Riklovem mostu” je Hrastnika in proti bregu. Avtobusni postajališči sta predvide- v prvi vrsti izboljšanje prometne varnosti in zagotovitev pre- ni za uvozno hitrost 40 km/h. voznosti vseh vozil v javnem prometu (merodajno je tovorno vozilo s prikolico). V ta namen je na kraku za center Hrastni- Ureditev peš in kolesarskega prometa ka (R1-221/1221) predviden dodatni pas za levo razvršča- Kolesarski promet se bo odvijal na vozišču, peš promet nje vozil, kar bo omogočilo zavijanje vozil v smeri Dola. Na pa na nivojsko ločenih hodnikih, širine 1,55 m. Obojestran- kraku za Dol (R1-221/12222) je predviden dodatni pas za ski hodniki so predvideni na smeri Hrastnik center – most desno zavijanje v smeri centra Hrastnika. Vsi zavijalni radiji čez Savo, enostranski pa na kraku za Dol, ki predstavlja omogočajo nemoteno vožnjo tovornim vozilom s prikolico. podaljšek že izgrajenega hodnika na rekonstruiranem delu Za kanaliziranje prometa na ustju priključka dolskega kraka, ceste proti Dolu. Predvideni hodniki so navezani na peš pot sta predvidena otoka v obliki kaplje in trikotnika. Otok v do naselja Frtice, oziroma peš pot iz smeri glasbene šole na obliki kaplje, je predviden tudi na ustju priključka kraka proti krak proti Dolu. mostu čez Savo (R1-224/1230). Na kraku za Dol je predviden tudi čakalni pas za levo zavijanje za vozila, ki zavijajo na Uvozi priključek Frtice. V km 0.090 kraka za Dol je predvidena rekonstrukcija Predvidena je tudi situativna korekcija priključka za Frti- priključka za Frtice. Nov priključek je oblikovan tako, da co, ki bo omogočila zavijanje merodajnemu tovornemu vozi- omogoča normalno zavijanje tovornemu vozilu za odvoz Stran 3562 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije smeti. Preglednost v smeri Dola bo izboljšanja z odpira- 12. člen njem pregledne berme, na glavni cesti pa je predviden Vsi objekti v območju urejanja imajo horizontalne in čakalni pas za levo zavijanje. vertikalne gabarite določene v grafičnem delu lokacijskega V km 8.994 kraka Hrastnik center je predviden stano- načrta. vanjski priključek prek avtobusnega postajališča. Tolerance so možne v okvirih, ki ne slabšajo funkcio- Na kraku most čez Savo je v km 9.925-levo obstoječ nalnosti posameznih naprav. individualni priključek, v km 9.213-desno pa je predviden Samo križišče in regulacijo potoka Boben je možno na individualni uvoz, pri čemer se bo ukinil priključek za mo- terenu minimalno premakniti, če na to kažejo terenske prili- stom v A16-desno. ke, ali če v času gradnje pride do nepredvidene ovire in delna sprememba ne vpliva na tehnično pravilno izvedbo. 9. člen

Nagibi brežin in zavarovanja IV. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA – nasipi in ukopi so v naklonu 1: 2 do 1: 1,5, 13. člen – nasipi ob potoku Boben so podprti z regulacijskimi zidovi, Odvodnjavanje križišča – vse brežine bodo humuzirane in zatravljene, Odvodnjavanje križišča bo zagotovljeno prek vzdolžnih – zaradi preglednosti v križišču je možna le zasaditev z in prečnih sklonov vozišča. Voda se bo zbirala v vtočnih nizkimi grmovnicami. jaških in se prek predvidene meteorne kanalizacije odvajala Oprema ceste in zavarovanje v potok Boben. Pred izpustom v Boben sta na obeh kanal- skih vejah predvidena lovilca olj s predhodnima razbremenil- – na cesti je predvidena vertikalna in horizontalna sig- nikoma. nalizacija, – na regulacijskih zidovih, ki direktno podpirajo hodnik 14. člen in pa na končnih parapetih prekritja, je predvidena tipska Območje rekonstrukcije križišča tangirajo komunalni cevna ograja za pešce. Ta je predvidena tudi nad strmo vodi. Glede na predhodne zahteve upravljavcev le-teh bo brežino nad regulacijo potoka Boben, potrebno: – na bermah so predvideni plastični smerniki, – prestaviti in zaščititi TH vode, – predvidena je izgradnja javne razsvetljave celotne ure- – prestaviti in zaščititi CATV, ditve križišča. – ukiniti vejo toplovoda do stanovanjskega objekta predvidenega za rušenje, 10. člen – prestaviti in zaščititi vodovod, pri čemer naj se upoš- V območju ureditve novega križišča so predvideni na- tevajo vsi predpisani odmiki od ostalih komunalnih vodov, slednji objekti: – poleg obnove kolektorja iz centra Hrastnika proti mo- – AB oporni zid 89 m na kraku proti centru Hrastnika stu čez Savo (obstoječi se bo delno porušil pri izgradnji od km 8.943 do km 9.030, prekritja Bobna), izgraditi tudi kolektor iz smeri Dola pri – kamnita zložba 44 m od km 9.070 do km 9.118, Hrastniku, – kamnita zložba 29 m od km 9.147 do 9.175, – prestaviti in zaščititi elektro vode, – kombinirana oporna konstrukcija na priključku za Fr- – izgraditi javno razsvetljavo celotnega območja križi- tice dolžine 62 m, šča (obstoječa se odstrani), – zaradi rušenja “Riklovega mostu” se bo plinovod pre- – kamnita zložba 32 m na kraku za Dol od km 0.045 stavil v povsem novo traso mimo spomenika NOB, čez poto- do km 0.078, ka Boben in Brnico ter nato na cesto Pot Franca Pušnika in – novo stopnišče ob stanovanjskem objektu na pri- se priključil na reducirno postajo pri “Riklovem mostu”. ključku za Frtice. Za vse novogradnje, prestavitve in zaščite komunalnih vodov je potrebno izdelati ustrezno izvedbeno tehnično do- 11. člen kumentacijo. Vse tangirane vode je potrebno navezati na obstoječe. Med izgradnjo je potrebno zagotoviti čim krajši Regulacija in prekritje Bobna čas izpada delovanja posameznega komunalnega voda. Obstoječe križišče pri “Riklovem mostu” v Hrastniku leži tik pod sotočjem dveh hudourniških potokov, Bobna in Brni- 15. člen ce, ki se združita v potok Boben. S hidravlično analizo je bila Pri projektiranju in izvedbi komunalnega omrežja so za predhodno definirana nova premostitev (prekritje) potoka Bo- zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in uteme- 3 ben, pri čemer so bile privzete visoke vode Q100 = 88 m /s ljene tolerance v poteku tras in dimenzioniranju, ki so potre- po Hidrološki študiji povodja pritokov Save od izliva Kamniške bni zaradi toleranc gabaritov objektov in naprav, etapnosti Bistrice do izliva Savinje. Pri regulaciji potoka Boben so pred- gradnje ali ekonomskih razlogov. videni naslednji objekti: – AB prekritje potoka Boben, dolžine 72 m, s svetlo odprtino 8 x 3,0–3,5 m, V. PROTIPOŽARNO UREJANJE – novi AB regulacijski zidovi gorvodno in dolvodno od prekritja dolžine ca. 160 m. 16. člen Dno v območju prekritja bo v vzdolžnem naklonu 1,1% in predvidoma obloženo z lomljencem v betonu. Osnovno Interventni dovozi dno se izvede v širini b = 6,0 m, do opornikov, ki so na Z rekonstrukcijo ceste se bo bistveno povečala prevoz- razdalji B = 8,0 m, pa se izvedejo vute v naklonu 1: 2. nost skozi križišče, kar bo omogočilo tudi hitrejši dostop Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3563 urgentnim vozilom. Razen ukinitve enega uvoza pod “Riklo- 19. člen vim mostom” so na istih mestih ohranjeni vsi uvozi oziroma Kolikor najde izvajalec v terenu in območju trase ceste priključki. Urgentnim vozilom bo z rekonstrukcijo priključka kakršnokoli neevidentirano komunalno napravo ali drugo omogočen tudi dostop do naselja Frtica. oviro, je dolžan gradnjo ustaviti in o tem obvestiti pristojne organe. Hidrantno omrežje Pri projektiranju in izgradnji prestavitve in zaščite vodovodnega omrežja je potrebno predvideti hidrante VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA

VI. VARSTVO OKOLJA 20. člen Investitor in izvajalci so dolžni sočasno z izgradnjo po- 17. člen sameznih objektov arhitektonsko, komunalno in z ozelenitvi- jo zaključiti tangirane prizadete površine med gradnjo, oziro- Hrup ma vzpostaviti enako stanje kot pred posegi ob celotni trasi. Varstvo pred hrupom je opredeljeno v študiji presoje vplivov na okolje. IX. KONČNE DOLOČBE Dovoljeni nivoji hrupa bodo po izgradnji križišča verjet- no preseženi, zato bo potrebno v času funkcioniranja nove- 21. člen ga križišča ponovno izvesti meritve hrupa in ob ugotovitvi Lokacijski načrt za rekonstrukcijo križišča cest pri “Ri- preseženega dovoljenega nivoja hrupa, predpisati tudi ukrep klovem mostu” v Hrastniku, je stalno na vpogled pri pristoj- pasivne zaščite stanovanjskih objektov (zamenjava oken in nem občinskem organu Občine Hrastnik. fasade). 22. člen Zrak Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna občinska in- Obremenjenost zraka z izpušnimi plini se bo po izgrad- špekcijska služba. nji rekonstrukcije križišča bistveno zmanjšala, saj se bo promet odvijal bolj tekoče, brez večjih zastojev. 23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Kulturna krajina dnem listu RS. Lokacija rekonstrukcije križišča se ne nahaja v zavaro- vanem območju, oziroma območju naravne vrednote. Za Št. 351-01-9/01 zagotovitev celovite podobe ploščadi s spomenikom NOB je Hrastnik, dne 28. marca 2002. predvidena hortikulturna in ambientalna ureditev območja, kjer so predvidena rušenja objektov. Župan Občine Hrastnik Voda Leopold Grošelj l. r. Izpusti meteorne vode s ceste v Boben so predvideni prek lovilcev olj. Predvidena je izgradnja, oziroma obnova fekalnega kolektorja. 1713. Program priprave sprememb in dopolnitev ZN za območje centra v Hrastniku »Ob Bobnu« VII. ETAPNOST IZVAJANJA NAČRTA Na podlagi 34. člena zakona o urejanju naselij in dru- 18. člen gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, Gradnja rekonstrukcije križišča in regulacije potoka Bo- 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, ben bo morala biti časovno in operativno usklajena, predvi- 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Občine Hrastnik (Ura- doma pa bo potekala v naslednjih etapah: dni vestnik Zasavja, št. 3/99) je Občinski svet občine Hra- 1. V prvi etapi bo potrebno porušiti individualne objek- stnik na 19. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel te v trikotniku med Bobnom in krakom za center Hrastnika. 2. V drugi etapi se bo dogradila gorvodna regulacija ter P R O G R A M ca. 24 m prekritja. priprave sprememb in dopolnitev ZN za območje 3. V tretji etapi se bo promet preusmeril prek tega centra v Hrastniku »Ob Bobnu« delnega prekritja in izgradil spodnji del prekritja z regulacijskimi zidovi. Še prej bo potrebno podreti Riklov most. 1. člen 4. Sočasno z izgradnjo prekritja v tretji fazi, bi se izvaja- S tem programom se podrobneje določijo vsebina in le tudi oporne konstrukcije in delne prestavitve komunalnih obseg potrebnih strokovnih podlag in nalog v postopku pri- vodov. prave in sprejemanja sprememb in dopolnitev ZN za obmo- 5. V četrti fazi bi se križišče v celoti dogradilo, izvedle čje centra v Hrastniku »Ob Bobnu«, nosilec strokovnih aktiv- pa bi se tudi dokončne prestavitve in zaščite komunalnih nosti in subjekti oziroma organi in organizacije, ki sodelujejo vodov. pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN ter način njihovega 6. V peti fazi se celotno območje rekonstrukcije križi- sodelovanja oziroma njihove naloge in obveznosti; določijo šča opremi s prometno signalizacijo, javno razsvetljavo ter se tudi roki za posamezne faze priprave ter zagotovitev uredi v končno podobo s humuziranjem. sredstev za njihovo izdelavo. Stran 3564 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

2. člen pogojev, se šteje, da jih nimajo. Če jih posreduje po preteku Spremembe in dopolnitve ZN za območje centra v roka, pa bi v zvezi s tem za izdelovalca nastali stroški, gredo Hrastniku »Ob Bobnu« se pripravijo z vsebino in v obsegu, ki le-ti v breme organizacije oziroma organa, ki jih je povzročil. jo predpisuje zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUNDPP) in s smiselnim upošteva- 5. člen njem 12. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih pod- Terminski plan lag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list Osnutek sprememb in dopolnitev ZN dostavi izdelova- SRS, št. 14/85). Spremembe in dopolnitve ZN bodo obse- lec občinski strokovni službi pristojni za prostor najkasneje v gale izdelavo tekstualnega (odlok) in grafičnega dela, ter roku enega meseca po prejemu vseh pogojev in strokovnih faze osnutka in predloga. V postopku bodo na akt pridoblje- podlag pristojnih organov in organizacij. na tudi ustrezna soglasja. Župan Občine Hrastnik osnutek sprememb in dopolnitev posreduje v obravnavo Občinskemu svetu občine Hra- 3. člen stnik s predlogom sklepa o javni razgrnitvi; sprejet sklep se Organizacija priprave sprememb in dopolnitev ZN za objavi v uradnem glasilu. območje centra v Hrastniku »Ob Bobnu«: Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev ZN a) Izdelovalec sprememb in dopolnitev ZN bo izbran v se izvede na sedežu občine in traja najmanj 30 dni. V času skladu z določili zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. javne razgrnitve se organizira javna obravnava. 39/00). Občani, organi, organizacije, krajevne skupnosti ter b) Naročnik sprememb in dopolnitev ZN je Občina drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko podajo pisne Hrastnik. Kot koordinator postopka priprave in sprejemanja pripombe v času trajanja javne razgrnitve sprememb in dose določi občinska strokovna služba, pristojna za prostor. polnitev ZN. Občinski svet zavzame stališča do pripomb in predlo- 4. člen gov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Sodelujoči organi in organizacije, ki morajo za pripravo ZN, na podlagi poročila župana oziroma občinske strokovne osnutka sprememb in dopolnitev ZN za območje centra v službe pristojne za prostor. Po sprejemu stališč izdelovalec Hrastniku »Ob Bobnu« podati svoje pogoje (in posebne v roku 30 dni pripravi dopolnjen osnutek sprememb in do- strokovne podlage za posamezna področja), so: polnitev ZN in nanj pridobi soglasja sodelujočih organov in – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo organizacij iz 4. člena tega programa. pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Trbovlje, Predlog sprememb in dopolnitev ZN za območje cen- Ulica 1. junija 2, 1420 Trbovlje, tra v Hrastniku »Ob Bobnu« se dostavi občinski strokovni – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS službi pristojni za prostor najkasneje v roku 10 dni po preje- enota Ljubljana, izpostava Trbovlje, Ul. 1. junija 2, 1420 mu vseh soglasij pristojnih organov in organizacij. Trbovlje, Občinski svet bo obravnaval in z odlokom sprejel uskla- – Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike jen predlog sprememb in dopolnitev ZN za območje centra Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1001 Ljubljana (vodno v Hrastniku »Ob Bobnu«. Odlok se objavi v uradnem glasilu. gospodarstvo; varstvo pred visokimi vodami in zaščito pred erozijo), – Elektro Ljubljana, p.o., PE Elektro Trbovlje, Gimna- 6. člen zijska 25, 1420 Trbovlje (distribucija električne energije), Sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev ZN zago- – Telekom Slovenije, d.d., PE Trbovlje, Trg revolucije tovi Občina Hrastnik. 27a, 1420 Trbovlje (t.k. omrežje in naprave), – Komunalno-stanovanjsko podjetje, d.d. (javno vodo- 7. člen vodno in kanalizacijsko omrežje, odpadki), Cesta 3. julija 7, Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in 1430 Hrastnik (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje začne veljati z dnem objave. odplak), – Elstik d.o.o., Novi dom 4, 1430 Hrastnik (KRS – Št. 350-05-3/01 KKS sistem), Hrastnik, dne 28. marca 2002. – Geoplin d.o.o. Ljubljana, Cesta Ljubljanske brigade 11, 1001 Ljubljana (zemeljski plin), Župan – Mestni plinovodi d.o.o. Koper, Kolodvorska 2, Ko- Občine Hrastnik per (zemeljski plin), Leopold Grošelj l. r. – Občina Hrastnik (cestno omrežje v pristojnosti obči- ne), – Rudnik Trbovlje–Hrastnik d.o.o., Trg revolucije12, 1420 Trbovlje (pridobivalni prostor), – Toplarna Hrastnik d.o.o., Ulica prvoborcev 5a, 1430 1714. Sklep o javni razgrnitvi osnutka PUP 5 – za Hrastnik. območje Dirmajerjev hrib Kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolnitev ZN za območje centra v Hrastniku »Ob Bobnu« ugotovi, da Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in je potrebno pridobiti predhodna mnenja in pogoje ter sogla- drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, sja tudi drugih organov, oziroma organizacij, ki niso navede- 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, na v tem členu programa, se le-ta pridobijo v postopku. 47/93, 71/93 in 44/97), 33. člena zakona lokalni samo- Pristojni organi in organizacije morajo v skladu s upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 35. členom ZUNDPP podati svoje pogoje in soglasja v 30 26/97 in 70/00 ter odločbe – US RS, št. 6/94, 45/94, dneh od zahteve. V fazi priprave predloga sprememb in 20/95, 9/96, 44/96) in 17. člena statuta Občine Hrastnik dopolnitev ZN s soglasjem potrdijo upoštevanje predhodnih (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/99) je Občinski svet občine pogojev in usmeritev. Če v predpisanem roku ne podajo Hrastnik na 19. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3565

S K L E P 3 o javni razgrnitvi osnutka PUP 5 – za območje V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo Dirmajerjev hrib svoje pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Direkciji za 1 prostor, okolje in javne gospodarske službe Občine Hra- Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih po- stnik. gojev PUP 5 – za območje Dirmajerjev hrib v Hrastniku. 4 2 V času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava v Dokumentacija bo javno razgrnjena v prostorih sejne prostorih Brodarskega društva, Podkraj 67 za krajane KS sobe upravne stavbe Občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5 v Steklarna in vse občane Občine Hrastnik. delovnem času občinske uprave. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. 5 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem 3 listu RS. V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, Št. 350-03-4/01 organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Direkciji za Hrastnik, dne 28. marca 2002. prostor, okolje in javne gospodarske službe Občine Hra- stnik. Župan 4 Občine Hrastnik V času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava v Leopold Grošelj l. r. prostorih Brodarskega društva, Podkraj 67 za krajane KS Steklarna in vse občane Občine Hrastnik.

5 1716. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem načrta ZN 11 – Industrijska cona Podkraj listu RS. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in Št. 350-03-3/01 drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, Hrastnik, dne 28. marca 2002. 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 33. člena zakona lokalni samo- Župan upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, Občine Hrastnik 26/97 in 70/00 ter odločbe – US RS št. 6/94, 45/94, Leopold Grošelj l. r. 20/95, 9/96, 44/96) in 17. člena statuta Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/99) je Občinski svet občine Hrastnik na 19. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel

1715. Sklep o javni razgrnitvi osnutka PUP 6 – za S K L E P območje bivši Petrol o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta ZN 11 – Industrijska cona Podkraj Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 1 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta zazidal- 47/93, 71/93 in 44/97), 33. člena zakona lokalni samo- nega načrta ZN 11 – Industrijska cona Podkraj v Hrastniku. upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 26/97 in 70/00 ter odločbe – US RS, št. 6/94, 45/94, 2 20/95, 9/96, 44/96) in 17. člena statuta Občine Hrastnik Dokumentacija bo javno razgrnjena v prostorih sejne (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/99) je Občinski svet občine sobe upravne stavbe Občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5 v Hrastnik na 19. redni seji, dne 28. 3. 2002 sprejel delovnem času občinske uprave. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od objave sklepa v Uradnem listu Republike S K L E P Slovenije. o javni razgrnitvi osnutka PUP 6 – za območje bivši Petrol 3 V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo 1 svoje pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih po- organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Direkciji za gojev PUP 6 – za območje bivši Petrol v Hrastniku. prostor, okolje in javne gospodarske službe Občine Hra- stnik. 2 Dokumentacija bo javno razgrnjena v prostorih sejne 4 sobe upravne stavbe Občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5 v V času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava v delovnem času občinske uprave. Javna razgrnitev bo trajala prostorih Brodarskega društva, Podkraj 67 za krajane Pod- 30 dni od objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. kraja in vse občane Občine Hrastnik. Stran 3566 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

5 P R O G R A M Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem priprave ureditvenega načrta območja listu RS. M 1 Pod Skalco

Št. 350-05-1/01 1. člen Hrastnik, dne 28. marca 2002. Izhodišča za pripravo ureditvenega načrta območja M 1 Pod Skalco Župan Dolgoletna želja uporabnikov in lastnikov zemljišč v Občine Hrastnik območju urejanja z oznako M 1 Pod Skalco je vodila Občin- Leopold Grošelj l. r. sko upravo občine Kamnik, da je v letu 1992 pristopila k pripravi ureditvenega načrta. Nekajletna usklajevanja interesov so se v letu 1996 zaključila z načelnim sporazumom vseh zainteresiranih, zato je v letu 1997 sledil sprejem osnutka odloka o ureditvenem načrtu M 1 Pod Skalco. Nadaljnja IDRIJA konkretizacija programov je pokazala potrebo po zaokrožitvi območja družbenih dejavnosti v povezavi s športnorekreativ- 1717. Sklep o uradnem elektronskem poštnem nimi programi zahodnega dela območja in ureditvi vodnogo- naslovu Občinske uprave občine Idrija spodarske problematike urejanja vodotoka Nevljice. Konkretno se program priprave nanaša na oblikovanje Na podlagi 5. člena uredbe o poslovanju organov javne in verifikacijo dosedanjih izhodišč urejanja območja z dopol- uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) nitvijo obsega družbenih dejavnosti in urejanja vodotoka ter in 39. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01 in določitev sodelujočih organov, organizacij in skupnosti, ki 33/01) je župan Občine Idrija sprejel sodelujejo pri pripravi prostorskega izvedbenega načrta. V skladu z načrtovanjem razvoja območja in veljavnimi S K L E P planskimi akti občine se določajo naslednje prevladujoče o uradnem elektronskem poštnem naslovu funkcije območja, ki hkrati predstavljajo zaokrožene funkci- Občinske uprave občine Idrija onalne sklope: – rekreacijski predel ob Nevljici s kampom in oskrbnim 1. člen centrom, – športno-rekreacijski kompleks med cesto v Tuhinj- S tem sklepom se določi uradni elektronski naslov sko dolino in Nevljico z osrednjim mestnim bazenom in Občinske uprave občine Idrija. igrišči, Uradni elektronski naslov Občinske uprave občine Idri- – funkcionalni kompleks Doma starejših občanov s ja se glasi: [email protected]. predvideno širitvijo območja varstva starejših, varovanimi stanovanji v samostojnih bivalnih enotah in ustreznimi par- 2. člen kovno-parkirnimi površinami, Sporočila, prejeta na naslov iz prvega člena tega skle- – osrednji športno-rekreativni in turistični predel z več- pa, redno sprejema in pregleduje Služba za splošne zadeve namenskimi objekti in ustreznim številom parkirnih mest. Občinske uprave občine Idrija. 2. člen 3. člen Organizacija priprave ureditvenega načrta območja Ta sklep začne veljati z dnem podpisa župana in se M 1 Pod Skalco in način pridobitve strokovnih rešitev objavi v Uradnem listu RS. Za organizacijo priprave prostorskega izvedbenega na- črta se kot nosilec določi oddelek za okolje in prostor Obči- ne Kamnik. Variantne strokovne rešitve se glede na obseg Št. 08104-01/02 dosedanjih gradiv, usklajevanj in javne razgrnitev ne izdela- Idrija, dne 9. aprila 2002. jo. Izvajalec je izbran na podlagi zbiranja ponudb in dosedanjih aktivnosti na pripravi strokovnih rešitev. Župan Sredstva za izdelavo ureditvenega načrta se zagotovijo Občine Idrija s strani zainteresiranih naročnikov. Cveto Koder, univ. dipl. inž. arh. l. r. 3. člen Sodelujoči organi, organizacije in skupnosti Organi, organizacije in skupnosti, ki oblikujejo pogoje in izdajo soglasje na predlog ureditvenega načrta M 1 Pod Skalco so: KAMNIK – Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik, 1718. Program priprave ureditvenega načrta območja – Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, M 1 Pod Skalco Glavni trg 24, Kamnik, – Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske javne slu- Na podlagi 34. člena zakona o urejanju naselij in dru- žbe, Glavni trg 24, Kamnik, gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 OE Ljubljana, izpostava Kamnik, Maistrova 16, Kamnik, in 44/97) in 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo RS, št. 47/99 in 40/01) je Občinski svet občine Kamnik na pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ljubljana, 26. seji dne 13. 3. 2002 sprejel Kardeljeva ploščad 26, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3567

– Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo elek- šče, kamp in igralce na bližnjih igriščih. Ob objektu je dolo- trične energije d.d., Slovenčeva c. 58, 1516 Ljubljana, čeno tudi osrednje parkirišče vseh uporabnikov športnega – Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, PE Ljubljana, parka, kampa in gostišč. Stegne 19, 1547 Ljubljana, Obstoječi športni park s tenis igrišči, igrišči za odbojko – Adriaplin, Zarja Kovis d.o.o., Molkova pot 5, Kam- in osrednjim mestnim odprtim bazenom je potrebno zaokro- nik, žiti s kvalitetnim iztekom proti zahodu in v funkciji aktiviranja – RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za obvodnega sveta urediti z obojestransko sprehajalno potjo okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, izpostava Ljubljana, ob vodi, in sicer od kampa do betonskega mostu na levem – Komunalno podjetje Kamnik d.d., Cankarjeva 11, bregu oziroma od betonskega mostu do Nevelj na desnem Kamnik, bregu reke. Sprehajališče je potrebno prečno povezati z – Zavod za razvoj kabelsko satelitsko televizijskega si- leseno pešaško potjo, ki omogoča dostop obiskovalcem stema Kamnik, Neveljska 18, Kamnik, levega bregu preko vzpetine na severu z Drnovškove poti in – Zavod za varstvo narave RS, Območna enota Kranj, Prašnikarjevega drevoreda. S tem se vzpostavi neposredna Tomšičeva ul. 9, Kranj, povezava osrednjega športnega stadiona v Mekinjah z vzpo- – Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška nom na Stari grad. 19a, Ljubljana, Na desnem bregu reke se določa združevanje več – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kot- programov; bistven je osni poudarek v smeri S–J od reke nikova ulica 5, Ljubljana. preko vstopnih talnih ureditev do osrednjega večnamenske- Organi, organizacije in skupnosti iz tega člena morajo ga objekta, ki predstavlja fokus dogajanja. Objekt je položen podati svoje pogoje za pripravo predloga ter svoja soglasja v polkrožno kotlino in namenjen funkciji večnamenskega oziroma mnenja na dopolnjen predlog ureditvenega načrta v turistično in športno-rekreativnega središča. Severno za njim tridesetih dneh od prejema zahteve. se določa oblikovanje sklopov varovanih stanovanj kot dopolnitev obstoječih programov družbenih dejavnosti doma starejših občanov. 4. člen Območju doma starejših občanov se v urbanističnem Določitev vsebine in obsega potrebnih strokovnih pod- smislu določa funkcionalna in estetska dopolnitev z dozida- lag in drugih strokovnih gradiv vo obstoječega objekta v jugozahodnem delu; prizidek se v Za območje M1 Pod Skalco so že bile izdelane pose- delu lahko poveže s sklopi varovanih stanovanj. bne strokovne podlage, ki se uporabljajo kot del širših stro- Zaključek Drnovškove poti se na prostih površinah do- kovnih podlag. Prav tako se kot bistveni del strokovnih pod- polni s sklopom atrijskih objektov, namenjenih vključevanju lag upošteva tudi do sedaj izdelana gradiva osnutka uredi- v aranžma ponudbe bivanja doma starejših občanov oziroma tvenega načrta iz leta 1992 z ustreznimi dopolnitvami. varovanih stanovanj. Nadalje se pri pripravi ureditvenega načrta upošteva še: 6. člen – razpoložljive podatke elaborata za identifikacijo po- Določitev rokov priprave in sprejemanja ureditvenega sestnega stanja in podatke o obstoječih in načrtovanih in- načrta M 1 Pod Skalco frastrukturnih objektih in napravah, S tem programom se določajo naslednji okvirni roki: – razpoložljive podatke iz obstoječih geotehničnih po- – pridobitev pogojev pristojnih organov, organizacij in ročil o raziskavah tal na podtalnici, skupnosti v marcu 2002, – tehnične normative za projektiranje in opremo me- – izdelava predloga ureditvenega načrta za javno razgr- stnih prometnih površin, nitev in javno obravnavo v aprilu 2002, – pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje – javna razgrnitev in javna obravnava v aprilu in maju storitev institucionalnega varstva starejših oseb, pomoči na 2002, domu in socialnega servisa (Uradni list RS, št. 6/99). – priprava stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave v maju 2002, – obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlo- 5. člen gov iz javne razgrnitve in obravnave v juniju 2002, Določitev vsebine, obsega ter predmeta ureditvenega – pridobivanje soglasij v juliju in avgustu 2002, načrta območja M 1 Pod Skalco – obravnava in sprejem ureditvenega načrta v septem- Vsebina, obseg in predmet ureditvenega načrta so ve- bru 2002 in zani na finalizacijo in dopolnitev izdelanih strokovnih gradiv, – priprava končnega elaborata in objava odloka v Ura- ki so doživela vrsto usklajevanj na nivojih zainteresiranih dnem listu RS v septembru 2002. uporabnikov prostora in lastnikov zemljišč, pristojnih strokovnih službah občine in pristojnih organih, organizacijah in 7. člen skupnostih, ki so vključeni kot soglasjedajalci. Določitev objave Ureditveni načrt ureja obravnavan prostor tako, da je Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in upoštevana zasnova prepleta vseh obstoječih funkcij ter začne veljati z dnem objave. vkomponiranje novih posegov tako, da dopolnjujejo obsto- ječe dejavnosti ter smiselno izrabljajo obstoječ prostor. Ta- ko se določa vzhodni vhod v mesto kot območje rekreacije Št. 35005-2/02 na prostem z igrišči za tenis, kampom ob reki, vezanim na Kamnik, dne 13. marca 2002. ribolov in rekreacijo ob vodi, vse skupaj pa je osredotočeno okrog servisno-hotelskega objekta ob bazenu. Objekt zdru- žuje interese večine uporabnikov med reko in cesto saj je Župan določen kot miniaturno oskrbno središče za kamp, manjši Občine Kamnik privatni pension, garderobe s tuši in sanitarijami za kopali- Anton Tone Smolnikar l. r. Stran 3568 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1719. Program priprave sprememb in dopolnitev bivanje in delo ter kolikor so pridobljena vsa soglasja pristoj- ureditvenega načrta območja K5, K16 Žale nih organov, organizacij in skupnosti, ki sodelujejo kot soglasodajalci. Na podlagi 34., 35. in 36. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 3. člen 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 18/93, Organizacija priprave ureditvenega načrta za območje 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena statuta Občine Kamnik K5, K16 Žale in način pridobitve strokovnih rešitev. (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01) je Občinski svet občine Za organizacijo priprave prostorskega izvedbenega na- Kamnik na 26. seji dne 13. 3. 2002 sprejel črta se kot nosilec določi oddelek za okolje in prostor Obči- ne Kamnik. Strokovna rešitev se izdela na podlagi idejnih P R O G R A M rešitev uporabnika oziroma vzdrževalca prostora glede na priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega dejanske potrebe. Izvajalec se izbere na podlagi določil načrta območja K5, K16 Žale zakona o javnih naročilih. Sredstva za izdelavo zazidalnega načrta se zagotovijo iz naslova zainteresiranega investitorja in proračunske po- 1. člen stavke sofinanciranje izdelave PIA. Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje K5, K16 Žale. 4. člen Skupščina občine Kamnik je na 31. seji dne 31. maja Sodelujoči organi, organizacije in skupnosti 1989 sprejela odlok o sprejetju ureditvenega načrta K5 Organi, organizacije in skupnosti, ki oblikujejo pogoje Žale in K16 Žale (Uradni list SRS, št. 34/89). Območje, ki in izdajo soglasja na predlog ureditvenega načrta K5, K16 je bilo predvideno z ureditvenim načrtom za pokope je izko- Žale, so: riščeno, zato se uredi rezervat za pokope, ki je trenutno – Oddelek za okolje in prostor občine Kamnik, travna površina. Dokument ne ustreza več današnjim potre- – Adriaplin d.o.o., bam. Predlaga se sprememba ureditvenega načrta, ki bo – Komunalno podjetje Kamnik d.d., povzel obstoječo izrabo prostora in meje območja, funkcijo območja s pogoji za izrabo; pogoje za oblikovanje območja, – Elektro Ljubljana d.d., PE Ljubljana okolica, objektov in naprav ter drugih posegov v prostor; pogoje za – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omre- OE Ljubljana, izpostava Kamnik, žja; merila in pogoje za bivanje in delo; etapnost izvedbe – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo posegov ter obveznosti investitorja, lastnikov zemljišč in iz- pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Ljubljana, vajalcev. – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo Poleg veljavnega ureditvenega načrta so izhodišča za narave, izpostava Kranj, pripravo sprememb in dopolnitev še: dolgoročni plan Obči- – ZVKD Slovenije, območna enota Kranj, ne Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. – Telekom Slovenije d.d., PE Ljubljana, 3/89 – popravek 16/89, sprememba 39/89); sklep o spre- – Zavod za satelitsko kabelski sistem Kamnik. jetju družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986– Organi, organizacije in skupnosti iz tega člena morajo 1990 (Uradni list SRS, št. 31/86, sprememba 39/89); podati svoje pogoje za pripravo predloga ter svoja soglasja spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Kam- oziroma mnenja na dopolnjeni predlog v tridesetih dneh od nik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 1992 in uskladitev prejema zahteve. grafičnega dela družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 22/92); odlok o spre- 5. člen membah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega Določitev vsebine in obsega potrebnih strokovnih pod- in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik (Ura- lag in drugih stokovnih gradiv. dni list RS, št. 30/95, sprememba št. 14/96) in izhodišča Izdela se posnetek sedanjega stanja realizacije uredi- ter usmeritve strokovne službe Občine Kamnik. tvenega načrta K5, K16 Žale. Glavni razlog za spremembe in dopolnitve ureditvene- Uporabnik oziroma vzdrževalec prostora pripravi idejne ga načrta je potreba po dodatnih grobnih poljih in ureditev tehnološke rešitve z vsemi prometnimi in komunalnimi za- poslovilnega objekta. htevami v skladu s svojimi potrebami za predvideno dejavnost v prostoru. 2. člen Za predviden poseg se izdela presojo vplivov na okolje. Določitev vsebine in obsega ter predmeta sprememb Pridobi se ažurne podatke za identifikacijo posestnega in dopolnitev ureditvenega načrta K5, K16 Žale. stanja in podatke o izvedenih in načrtovanih infrastrukturnih V kompleks obravnave se zajame celotno območje objektih in napravah. zazidalnega otoka K5 in K16 Žale. To območje je namenjeno pokopališču, sakralnim in spremljajočim dejavnostim. 6. člen Vsebina, obseg in predmet sprememb in dopolnitev Določitev rokov ureditvenega načrta K5, K16 Žale. ureditvenega načrta so vezana na: S tem programom priprave se določijo naslednji okvirni – zapolnitev prostih površin na območju urejanja s kla- roki: sičnimi in žarnimi grobovi, dozidava poslovilnega objekta, – pridobitev pogojev pristojnih organov, organizacij in ureditev peš poti in parkovne površine, skupnosti v aprilu 2002, – zagotovitev potrebnih parkirnih površin za funkcioni- – izdelava osnutka predloga za javno razgrnitev v juniju ranje uporabe prostora, 2002, – opredelitev možnih odstopanj pri gabaritih in namem- – javna razgrnitev in javna razprava v juliju, avgustu bnosti, kjer so ta odstopanja možna. 2002, Realizacija tovrstnih sprememb in dopolnitev je možna, – priprava stališč do pripomb in predlogov v septembru če se s predlaganimi rešitvami ne poslabšujejo pogoji za 2002, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3569

– obravnava in sprejem stališč na pristojnih organih v 4. člen oktobru 2002, V zadnji alinei prvega odstavka 6. člena se črta besedi- – izdelava dopolnjenega predloga v novembru 2002, lo »(občinski skladi, CSD, proračun Občine Osilnica itd.).« – pridobivanje soglasij v decembru 2002, januarju 2003, – priprava in sprejem končnega elaborata in objava v 5. člen Uradnem listu RS v marcu, aprilu 2003. V prvem odstavku 8. člena se črta sedma alinea. Dosedanja osma in deveta alinea postaneta sedma in 7. člen osma alinea. Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave. 6. člen V 10. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave Št. 35005-1/02 odloča župan.« Kamnik, dne 13. marca 2002. 7. člen V 11. členu se besedna zveza »občinske uprave« na- Župan domesti z besedo »občine«. Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar l. r. 8. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »O izločitvi zaposlenih v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v tem primeru o stvari tudi odloči. O izločitvi KOČEVJE tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.« 1720. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske 9. člen uprave ter o delavcih v upravi Občine Kočevje V prvem odstavku 13. člena se besedna zveza »delavca v upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje« nadomesti z Na podlagi 49. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- besedama »tajnika občine« dni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 10. člen – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, Župan v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popr. sklepa US, z njim uskladi akt o sistematizaciji delovnih mest v občinski 59/99 – odl. US, 70/00 in 100/00 – sklep US) in upravi. 27. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99 in 53/99 – popravek) je na predlog župana Občine Kočevje 11. člen Občinski svet občine Kočevje na 28. redni seji dne 25. 3. Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati na- 2002 sprejel slednji dan po objavi v Uradnem listu RS. O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o Št. 013-1/02-112 organizaciji in delovnem področju občinske Kočevje, dne 26. marca 2002. uprave ter o delavcih v upravi Občine Kočevje Župan 1. člen Občine Kočevje V odloku o organizaciji in delovnem področju Občinske Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. uprave ter o delavcih v upravi Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 48/95) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine.«

2. člen 1721. Odlok o prepovedi delitve obstoječih parcel na V drugem odstavku 3. člena se spremeni prva alinea območjih, ki se bodo urejala s prostorsko tako, da se glasi: izvedbenimi načrti »izdajanje predpisov in drugih aktov za izvrševanje statuta, odlokov ter drugih splošnih aktov in odločitev občin- Na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in dru- skega sveta«. gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 3. člen in 44/97) 27. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, V 5. členu se za zadnjo štirinajsto alineo doda nova št. 23/99, popr. 53/99) in 74. člena poslovnika Občinske- alinea, ki se glasi: ga sveta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99) je Ob- »inšpekcijski nadzor nad izvajanjem odlokov in drugih činski svet občine Kočevje na 28. redni seji dne 25. 3. predpisov.« 2002 sprejel Stran 3570 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

O D L O K S K L E P o prepovedi delitve obstoječih parcel o prepovedi izgradnje novih parkirnih prostorov na območjih, ki se bodo urejala s prostorsko za tovorna vozila na določenih območjih v Občini izvedbenimi načrti Kočevje

1. člen 1. člen S tem odlokom se razglasi splošna prepoved delitve S tem sklepom se prepove izgradnja novih parkirnih obstoječih parcel na posameznih območjih, za katere se prostorov za tovorna vozila nad 3,5t dovoljene teže, na predvideva v skladu z odlokom o spremembah in dopolni- območju naslednjih naselij: Breg pri Stari Cerkvi, Cvišlerji, Črni potok, Dolga vas, Dolnje Ložine, Gorenje, Gornje Loži- tvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Koče- ne, Srednje Ložine, Nove Ložine, Konca vas, Slovenska vje za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega vas, Klinja vas, Koblerji, Stara Cerkev, Kočevje, Šalka vas, plana občine Kočevje za obdobje 1986 do 1990, dopol- Livold, Mahovnik, Mlaka pri Kočevju, Mrtvice pri Stari Cer- njen v letu 1999 (Uradni list RS, št. 71/00), izdelava pro- kvi, Mozelj, Zajčje polje in Željne. storsko izvedbenega načrta. Na območju navedenih naselij iz prvega odstavka, je možna gradnja novih parkirnih prostorov za tovorna vozila 2. člen nad 3,5t dovoljene teže, le v sklopu proizvodnih con. Prepoved delitve parcel na območjih iz prvega člena tega odloka velja tri leta od sprejetja tega odloka, oziroma 2. člen do sprejetja ustreznega prostorsko izvedbenega načrta za Na območju Občine Kočevje se v sklopu naselij dovo- posamezno območje. ljuje gradnja do dveh individualnih parkirnih prostorov, na zemljišču investitorja, v kolikor gre za tovorna vozila do do- 3. člen voljene teže 3,5 t. Na območjih, za katere je predvidena izdelava prostorsko izvedbenega načrta, je izjemoma dovoljena delitev par- 3. člen cel za potrebe javne infrastrukture. O dovolitvi delitve parcel Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- odloča pristojni upravni organ občine v skladu z zakonom. dnem listu RS.

4. člen Št. 352-3/98-141 Prepoved delitve parcel velja tudi za že začete delitve Kočevje, dne 26. marca 2002. parcel, če za njih do uveljavitve tega odloka, ni izdana prav- nomočna odločba. Župan 5. člen Občine Kočevje Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- l. r. dnem listu RS.

Št. 352-3/98-141 Kočevje, dne 26. marca 2002. 1723. Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o načinu, pogojih in postopku oddaje zemljišč v najem na območju Občine Kočevje Župan Občine Kočevje Na podlagi 21. in 27. člena statuta Občine Kočevje Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. (Uradni list RS, št. 23/99 in 53/99 – popr.) je Občinski svet občine Kočevje na 28. redni seji dne 25. 3. 2002 sprejel

P R A V I L N I K o dopolnitvi pravilnika o načinu, pogojih 1722. Sklep o prepovedi izgradnje novih parkirnih in postopku oddaje zemljišč v najem na območju prostorov za tovorna vozila na določenih Občine Kočevje območjih v Občini Kočevje 1. člen Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- V pravilniku o načinu pogojih in postopku oddaje zem- dni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, ljišč v najem na območju Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 52/98 in 23/99), se v 10. členu dodata nova drugi in tretji 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 odstavek, ki se glasita: – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, “Izjemoma se dovoli najem zemljišča za določen čas za 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popr. sklepa US, dobo do 10 let, kolikor dejavnost, ki se bo izvajala na teh 59/99 – odl. US, 70/00 in 100/00 – sklep US), 21. in 27. površinah sovpada z namensko rabo prostora, definirano v člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99 in prostorskem planu Občine Kočevje. 53/99 – popr.) je Občinski svet občine Kočevje na 28. O izjemi določeni v drugem odstavku tega člena na redni seji dne 25. 3. 2002 sprejel predlog občinske uprave odloči župan.“ Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3571

2. člen 4. člen Ta dopolnitev začne veljati naslednji dan po objavi v Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in Uradnem listu RS. sprejemanja občinskega proračuna.

Št. 463-48/01-144 II. VSEBINSKA DOLOČILA Kočevje, dne 26. marca 2002. 5. člen Župan Predmet javnega razpisa, objavljenega v lokalnih medi- Občine Kočevje jih, so programi, ki sodijo med kmetijske dejavnosti, in sicer Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. za naslednje namene: Področje izobraževanja: – organiziranje in izvedba predavanj, seminarjev in delavnic s področja kmetijstva za kmete s področja Občine Kočevje (brezplačno oziroma ob manjši kotizaciji kot za ostale udeležence), 1724. Pravilnik za sofinanciranje programov na področju kmetijstva v Občini Kočevje – sodelovanje in promocija pridelkov s področja Obči- ne Kočevje na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah. Na podlagi 21. in 27. člena statuta Občine Kočevje Področje neposrednega sofinanciranja projektov: (Uradni list RS, št. 23/99 in 53/99 – popr.) in 74. člena – male agromelioracije (1 ha), poslovnika Občinskega sveta občine Kočevje (Uradni list – dopolnilne dejavnosti na kmetijah, RS, št. 68/99) je Občinski svet občine Kočevje na 28. – investicijski projekti oziroma priprava investicijske do- redni seji dne 25. 3. 2002 sprejel kumentacije manjše vrednosti za osnovno dejavnost (do 500.000 SIT), P R A V I L N I K – ograjevanje kmetijskih površin kot dodatna zaščita pred divjadjo (do 2 ha), za sofinanciranje programov na področju – komasacije, kmetijstva v Občini Kočevje – ekološko kmetovanje. Predmet javnega razpisa se ne nanaša na stalne nepro- gramske stroške zavodov in drugih prosilcev za sofinancira- I. SPLOŠNE DOLOČBE nje programov na področju kmetijstva. Programi, ki se sofi- nancirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proraču- 1. člen na niso predmet tega pravilnika. Predmet pravilnika za sofinanciranje programov na po- Organizacija ali kmet, ki je pridobil sredstva za prijavlje- dročju kmetijstva je delitev sredstev, ki jih po sprejetih pro- ne programe iz drugih proračunskih občinskih ali državnih gramskih nalogah zagotavlja Občina Kočevje za uresničeva- virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega nje javnega interesa na področju kmetijstva. razpisa. Ravno tako ne sme organizacija ali kmet, ki so mu bila odobrena sredstva iz naslova tega razpisa kandidirati z 2. člen istim programom za druga sredstva iz proračuna Občine S tem pravilnikom Občinski svet občine Kočevje dolo- Kočevje. ča pogoje, merila in postopke za izvajanje, vrednotenje in Vsaka organizacija in vsak kmet, ki je pridobil enkrat razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje progra- sredstva za določen projekt oziroma program, ne more po- mov na področju kmetijstva v Občini Kočevje, v okviru novno kandidirati za sredstva iz naslova tega razpisa za isti vsakoletno določenih sredstev sprejetega občinskega pro- projekt oziroma program. računa. 6. člen 3. člen Sredstva se bodo razdelila na podlagi sprejetih meril za Sredstva se bodo delila iz dveh naslovov. vrednotenje programov na področju kmetijstva. Merila so Prvo področje je področje izobraževanja, kjer bodo sestavni del pravilnika in se uporabljajo kot izhodišče za imeli pravico za pridobitev sredstev za letne programe kme- financiranje v skladu z višino proračunskih sredstev. tijske dejavnosti zavodi, zadruge in društva, ki izpolnjujejo Ena tretjina višine sredstev, določene z občinskim pro- naslednje pogoje: računom, se bo uporabila za področje izobraževanja, dve – da imajo sedež v Občini Kočevje, tretjini sredstev pa se bo uporabilo za področje neposredne- – da so registrirani najmanj eno leto, ga sofinanciranja projektov kmetijske dejavnosti. – da opravljajo dejavnost na področju kmetijstva, V primeru, da za posamezno področje do 1. 9. v letu – da imajo zagotovljene materialne, prostorske in orga- občina ne pridobi zadostnega števila vlog, se sredstva ene- nizacijske pogoje za realizacijo predloženih programov, ga področja lahko porabijo na drugem področju. – da je predloženi program namenjen čim večjemu Merila so določena v točkah. številu uporabnikov, Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi raz- – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne položljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk zakonske ter poslovne obveznosti. ovrednotenih programov. Drugo področje je področje neposrednega sofinanciranja projektov kmetijske dejavnosti, kjer bodo imeli pravico 7. člen za pridobitev sredstev kmetje, ki izpolnjujejo naslednji po- Za pripravo predloga razpisa, izvedbo razpisa, vredno- goj: tenje programov po merilih in kriterijih in izbiro ovrednotenih – imajo potrdilo Upravne enote Kočevje o statusu kme- programov za sofinanciranje je pristojna komisija, ki jo ime- ta, ki ne sme biti starejše od treh mesecev. nuje župan Občine Kočevje. Stran 3572 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Osnova za pridobitev sredstev je pravnomočni sklep o P R A V I L N I K dodelitvi sredstev in sklenitev pogodbe. za sofinanciranje programov na področju turizma v Občini Kočevje 8. člen Strokovni delavec občinske uprave za področje kmetijstva je tudi skrbnik pogodbe in spremlja izvrševanje stikov z I. SPLOŠNE DOLOČBE izvajalci ter zaključnih poročil o potekanju in rezultatih projektov in programov. 1. člen Odobrena sredstva se nakažejo prosilcu v roku 30 dni Predmet pravilnika za sofinanciranje programov na po- po podpisu pogodbe, kot akontacija v višini 50% odobrenih dročju turizma je delitev sredstev, ki jih po sprejetih pro- sredstev. Poročila pošiljajo občini izvajalci skladno z določili gramskih nalogah zagotavlja Občina Kočevje za uresničeva- v pogodbi. nje javnega interesa za dvig kvalitete na področju turizma. V primeru, da upravičenec ne izpolni meril in ne doka- že stroškov, se mu pri poračunu akontacije število točk 2. člen sorazmerno zniža z doseženim obsegom dejavnosti, večji obseg pa se upošteva pri razdelitvi morebitnega ostanka. S tem pravilnikom Občinski svet občine Kočevje dolo- Izhodiščna osnova za sofinanciranje je največ 50% ča pogoje, merila in postopke za izvajanje, vrednotenje in celotne vrednosti programa oziroma projekta. razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje progra- Če do 31. 10. niso porabljena vsa sredstva na osnovi mov na področju turizma v Občini Kočevje, v okviru vsako- tega izhodišča, lahko ob izkazanih višjih stroških, občina letno določenih sredstev sprejetega občinskega proračuna. proporcionalno razdeli ostanek sredstev na program do viši- ne stroškov. 3. člen Pravico za pridobitev sredstev za letne programe turi- 9. člen stičnih dejavnosti imajo: Če občina ugotovi, da izvajalec ne izvršuje pogodbe a) društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: mu lahko zadrži izplačevanje še neizplačanih sredstev in z – da imajo sedež v Občini Kočevje, njim ne sklepa novih pogodb. – da so registrirani najmanj eno leto, Če izvajalec sredstev ni porabil namensko, občina pre- – da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, kine pogodbo in zahteva vrnitev nenamensko uporabljenih – da imajo urejeno evidenco o članstvu, sredstev. – da imajo zagotovljene materialne, prostorske in orga- Izvajalec, ki krši določila prvega in drugega odstavka, nizacijske pogoje za realizacijo predloženih programov, ne more kandidirati za sredstva občine na naslednjem jav- – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne nem razpisu občine. zakonske ter poslovne obveznosti, – da je predloženi program namenjen čim večjemu 10. člen številu uporabnikov. b) krajevne skupnosti in šole (vrtci, osnovna in srednja Izvajalci morajo podati svoje programe v skladu z razpi- šola) Občine Kočevje. snimi pogoji, na predpisanih razpisnih obrazcih in jim priloži- c) podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, za ti dokazila oziroma priloge, ki jih zahteva razpis. izdelke domače obrti in za predstavitev na sejmih s turistično Merila so priloga tega pravilnika in se uporabljajo kot tematiko, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: izhodišče za financiranje v skladu z višino odobrenih prora- – imajo sedež v Občini Kočevje, čunskih sredstev za tekoče leto. – so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju turizma oziroma imajo obrtno dovoljenje za izdelke domače 11. člen in umetne obrti, Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne dnem listu Republike Slovenije. zakonske ter poslovne obveznosti. d) gostinski lokali za predstavitev na sejmih s turistično tematiko, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: Št. 321-2/02-135 – imajo sedež v Občini Kočevje, Kočevje, dne 26. marca 2002. – odločbo Upravne enote Kočevje za opravljanje go- stinske dejavnosti v Občini Kočevje, – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne Župan zakonske ter poslovne obveznosti. Občine Kočevje Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. 4. člen Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanja občinskega proračuna.

1725. Pravilnik za sofinanciranje programov na II. VSEBINSKA DOLOČILA področju turizma v Občini Kočevje 5. člen Na podlagi 21. in 27. člena statuta Občine Kočevje Predmet javnega razpisa, objavljenega v lokalnih medi- (Uradni list RS, št. 23/99 in 53/99 – popr.) in 74. člena jih, so programi, ki sodijo med turistične dejavnosti, in sicer poslovnika Občinskega sveta občine Kočevje (Uradni list za naslednje namene: RS, št. 68/99) je Občinski svet občine Kočevje na 28. – za organizacije in izvajanje čistilnih akcij društev v redni seji dne 25. 3. 2002 sprejel sodelovanju z vrtci in šolami ali/in drugimi društvi, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3573

– organiziranje in izvedba prireditev, razstav turistične- 10. člen ga značaja, Izvajalci morajo podati svoje programe v skladu z razpi- – sodelovanje z drugimi društvi v Občini Kočevje (sku- snimi pogoji, na predpisanih razpisnih obrazcih in jim priloži- pne delavnice, predstavitve tem povezanih s turistično de- ti dokazila oziroma priloge, ki jih zahteva razpis. javnostjo), Merila so priloga tega pravilnika in se uporabljajo kot – izdajanje propagandnega materiala za promocijo turi- izhodišče za financiranje v skladu z višino odobrenih prora- stične ponudbe Občine Kočevje, čunskih sredstev za tekoče leto. – sodelovanje in promocija na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah. 11. člen Predmet javnega razpisa se ne nanaša na stalne nepro- Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- gramske stroške društev in drugih prosilcev za sofinancira- dnem listu Republike Slovenije. nje programov na področju turizma. Programi, ki se sofinan- cirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna niso predmet tega pravilnika. Št. 332-2/02-135 Društvo, ki je pridobilo sredstva za prijavljene progra- Kočevje, dne 26. marca 2002. me iz drugih proračunskih občinskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Ravno tako ne sme društvo, ki so mu bila odobrena sredstva iz naslova Župan tega razpisa kandidirati z istim programom za druga sredstva Občine Kočevje iz proračuna Občine Kočevje. Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. 6. člen Sredstva se bodo razdelila na podlagi sprejetih meril za vrednotenje programov na področju turizma. Merila so sestavni del pravilnika in se uporabljajo kot izhodišče za financiranje v skladu z višino proračunskih sredstev. 1726. Pravilnik o spremembi pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih društev in Merila so določena v točkah. kulturnih projektov iz proračuna Občine Kočevje Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi raz- položljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk Na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa na ovrednotenih programov. področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in 57. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 29. 7. člen člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, Za pripravo in izvedbo razpisa, vrednotenje programov 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – po merilih in kriterijih in izbiro ovrednotenih programov za odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – sofinanciranje je pristojna komisija, ki jo imenuje župan Ob- odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 čine Kočevje. – odl. US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popr. Osnova za pridobitev sredstev je pravnomočni sklep o sklepa US, 59/99 – odl. US, 70/00 in 100/00 – sklep dodelitvi sredstev in sklenitev pogodbe. US), 27. in 51. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99 in 53/99 – popr.) ter 74. člena poslovnika 8. člen Občinskega sveta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99) Strokovni delavec občinske uprave za področje turi- je Občinski svet občine Kočevje na 28. redni seji dne 25. 3. zma je tudi skrbnik pogodbe in spremlja izvrševanje stikov z 2002 sprejel izvajalci ter zaključnih poročil o potekanju in rezultatih projektov in programov. P R A V I L N I K Odobrena sredstva se nakažejo prosilcu v roku 30 dni po podpisu pogodbe, kot akontacija v višini 50% odobrenih o spremembi pravilnika o financiranju sredstev. Poročila pošiljajo občini izvajalci skladno z določili in sofinanciranju programov kulturnih društev v pogodbi. in kulturnih projektov iz proračuna V primeru, da upravičenec ne izpolni meril in ne doka- Občine Kočevje že stroškov, se mu pri poračunu akontacije število točk sorazmerno zniža z doseženim obsegom dejavnosti, večji 1. člen obseg pa se upošteva pri razdelitvi morebitnega ostanka. V pravilniku o financiranju in sofinanciranju programov Če do 31. 10. v letu niso porabljena vsa sredstva na kulturnih društev in kulturnih projektov iz proračuna Občine osnovi tega izhodišča, lahko ob izkazanih višjih stroških, Kočevje se v 10. členu črta besedilo petega odstavka. občina proporcionalno razdeli ostanek sredstev na program do višine izkazanih sredstev. 2. člen Ta sprememba pravilnika začne veljati naslednji dan po 9. člen objavi v Uradnem listu RS. Če občina ugotovi, da izvajalec ne izvršuje pogodbe mu lahko zadrži izplačevanje še neizplačanih sredstev in z njim ne sklepa novih pogodb. Št. 403-144/01-0153 Če izvajalec sredstev ni porabil namensko, občina pre- Kočevje, dne 26. marca 2002. kine pogodbo in zahteva vrnitev nenamensko uporabljenih sredstev. Izvajalec, ki krši določila prvega in drugega odstavka, Župan ne more kandidirati za sredstva občine na naslednjem jav- Občine Kočevje nem razpisu občine. Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. Stran 3574 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

KUZMA 6. člen Vse knjigovodske in računovodske storitve za režijski 1727. Odlok o režijskem obratu v Občini Kuzma obrat opravlja Občinska uprava občine Kuzma.

Na podlagi 8. in 9. člena odloka o gospodarskih javnih 7. člen službah v Občini Kuzma (Uradni list RS, št. 50/96), 15. in Režijski obrat se ustanovi za nedoločen čas. Vsi drugi 75. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99 pogoji kot so delovni čas, sankcije za kršitve na delovnem in 12/01) in v skladu s 16. členom odloka o organizaciji in mestu in ostala določila se določijo v pogodbi o delovnem delovnem področju Občinske uprave občine Kuzma (Uradni razmerju. list RS, št. 38/99) je Občinski svet občine Kuzma na 27. redni seji dne 5. 4. 2002 sprejel III. DEJAVNOST REŽIJSKEGA OBRATA

O D L O K 8. člen o režijskem obratu v Občini Kuzma A) Režijski obrat lahko opravlja naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in pada- I. SPLOŠNA DOLOČBA vinskih voda, 3. javna snaga in čiščenje javnih površin, 1. člen 4. urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih povr- S tem odlokom Občina Kuzma, s sedežem na Kuzmi, šin in drugih javnih poti, Kuzma 24, 9263 Kuzma, ustanavlja režijski obrat kot notra- 5. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunal- njo organizacijsko enoto Občine Kuzma. nih naprav, 6. vzdrževanje in varstvo lokalnih cest in javnih poti ter drugih nekategoriziranih cest, II. USTANOVITELJ REŽIJSKEGA OBRATA 7. ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje, 8. upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih, 2. člen 9. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, Ustanovitelj režijskega obrata je Občina Kuzma. Režij- 10. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih ski obrat bo v prvi fazi imel zaposlena dva delavca. V nadalje- naprav, dimnih vodov in zračnikov, vanju delovanja režijskega obrata je možna dodatna zaposli- 11. vodenje javnih del. tev. Na predlog župana Občine Kuzma (v nadaljevanju: žu- pan) jih potrdi Občinski svet občine Kuzma. B) Režijski obrat lahko opravlja tudi druge dejavnosti: 1. urejanje vasi in cest, ki niso razvrščene med magis- 3. člen tralne in regionalne ceste, Med zaposlenimi delavci režijskega obrata župan ime- 2. urejanje javnih parkirišč, urejanje in vzdrževanje po- nuje vodjo, kateri je odgovoren za izvršitev nalog po pravilni- kopališč, plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselij, ku o delovanju režijskega obrata in nalog, katere mu dodeli- 3. zimska služba, postavljanje reklamnih objektov, ta župan in tajnik. 4. vzdrževanje športno-rekreacijskih objektov in povr- šin, 4. člen 5. vzdrževanje infrastrukturnih in drugih javnih objek- Režijski obrat deluje na območju Občine Kuzma. Po tov, predhodnem dogovoru pa lahko deluje tudi izven Občine 6. rušenje objektov, zemeljska dela in druga gradbena Kuzma. dela, Stroški obratovanja režijskega obrata se pokrivajo iz: 7. odčitavanje vodomerov, – vodarine, 8. deratizacija in dezinfekcija ter zdravstveni nadzor – kanalščine, nad pitno vodo iz lokalnih virov, – smetarine, 9. urejanje in vzpostavljanje turistične dejavnosti ter – najemnine, sodelovanje pri pospeševanju razvoja turizma in z njim pove- – drugih komunalnih taks, katere sprejme Občinski svet zanih dejavnosti, občine Kuzma, 10. vzdrževanje obstoječe naravne in kulturne dedišči- – sredstev občinskega proračuna. ne, Prihodki, ki jih režijski obrat ustvarja oziroma pridobiva 11. izvajanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem od prodaje blaga ali storitev se stekajo v proračun Občine občinskih predpisov in drugih aktov, Kuzma. 12. gospodarjenje z zazidanimi in nezazidanimi stavbnimi zemljišči, 5. člen 13. vzdrževanje in obnova občinskih objektov in Režijski obrat je davčni zavezanec, ki opravlja promet 14. vsa druga vzdrževalna dela. blaga oziroma storitev, od katerega se obračunava in plaču- je DDV. Ne glede na drugi odstavek 41. člena zakona o davku IV. KONCESIJA na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98), lahko dav- čni zavezanec določi odbitni delež ločeno za vsako podro- 9. člen čje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina da področje dejavnosti in če pridobi dovoljenje davčnega orga- koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnju- na. je pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3575

10. člen na statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99 in Koncesija se daje za dejavnosti iz 8. člena pod točko A 12/01) je Občinski svet občine Kuzma na 27. redni seji dne in B, katere režijski obrat v okviru svojih tehničnih in strokov- 5. 4. 2002 sprejel nih možnosti ne more opravljati. Te določi župan. O D L O K 11. člen o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kuzma Občina Kuzma pridobiva koncesionarja na podlagi veljavnega pravilnika o postopku javnega razpisa za izbiro koncesionarja in načinu izbire koncesionarja (Uradni list RS, št. 1. SPLOŠNE DOLOČBE 49/98), ki ga izbere Občinski svet občine Kuzma. 1. člen 12. člen Ta odlok določa splošne pogoje in način oskrbe s Z izbranim koncesionarjem sklene župan koncesijsko pitno vodo iz javnega vodovoda, gospodarjenja z napravami pogodbo. Koncesijsko razmerje preneha na način kot dolo- in objekti, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega ča koncesijska pogodba. omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) in pravice, dol- Odkup in prevzem koncesije sta možna v obsegu, na žnosti ter odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z način in pod pogoji kot določa koncesijska pogodba. O dobavo in odjemom pitne vode na območju Občine Kuzma. odkupu in prevzemu koncesije odloča Občinski svet občine Kuzma, na predlog župana. 2. člen Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi 13. člen objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo z vodo najmanj Kriteriji za izbor koncesionarja so naslednji: petih priključkov različnih uporabnikov – gospodinjstev, ozi- – da so kandidati registrirani za izvajanje razpisane de- roma več kot dvajsetih oseb in je v lasti ali solasti Občine javnosti in da imajo za to potrebna soglasja, Kuzma ter v upravljanju upravljavca. – da predložijo dokazila, reference itd., ki potrjujejo, da imajo potrebno znanje in izkušnje za izvajanje razpisane 3. člen javne službe, Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka – da razpolagajo s kadri, ki imajo ustrezna znanja in fizična in pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovo- izkušnje, ter izpolnjujejo eventualne druge pogoje (zdrav- da ali uporablja njegovo požarno varstveno funkcijo (v nada- stvene itd.) ljevanju: uporabnik). – da predložijo ustrezno obliko jamstva (varščina) za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe in 4. člen – da predložijo program dela za izvajanje razpisane Vodooskrba v občini se lahko opravlja pod pogoji, ki so dejavnosti. določeni s tem odlokom. Upravljavec vseh objektov in naprav javnega vodovoda za oskrbo s pitno vodo iz 2. člena tega odloka v Občini V. KONČNI DOLOČBI Kuzma je pravna ali fizična oseba, ki ji je Občina Kuzma poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno 14. člen vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec). Župan izda 30 dni po uveljavitvi tega odloka pravilnik o Upravljavec objektov in naprav mora biti tehnično delovanju režijskega obrata. opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejav- Za nemoteno izvajanje dejavnosti se pripravi tudi ustre- nosti. zen cenik storitev, ki ga potrdi Občinski svet občine Kuzma. Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov gradnje 15. člen javnega vodovoda. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in na- dnem listu Republike Slovenije. prav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in te- hnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdr- Št. 032-01/01-11 ževanje javnega vodovoda. Kuzma, dne 5. aprila 2002. Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda določa tudi izvajanje in način izvajanja nadzora nad gradnjo javnega Župan vodovoda. občine Kuzma 5. člen Jožef Škalič l. r. Naprava in objekti za zajemanje in dovajanje pitne vode se glede na odgovornost vzdrževanje delijo na naprave in objekte upravljavca ter na naprave in objekte uporabnika. 1728. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kuzma II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN Na podlagi 4. člena zakona o gospodarskih javnih slu- UPRAVLJAVCEV žbah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena 6. člen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, Objekti in naprave uporabnikov so: 57/94 in 14/95), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ura- 1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, dni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogo- RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 in 35/97), in 15. čle- vorjeno mesto; Stran 3576 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

2. vodovodni priključek: 10. člen – spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim Za priključitev na vodovodno omrežje si mora upora- omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključni- bnik pridobiti soglasje upravljavca. mi ventili in pripadajočo garnituro, če so nameščeni izven Upravljavec izda načelno soglasje k izdaji lokacijskega objekta sicer pa do objekta, dovoljenja in dokončno soglasje k izdaji gradbenega dovo- – obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred ljenja. njim in nepovratnim ventilom za njim; Uporabnik je k vlogi za izdajo načelnega soglasja dol- 3. vodomerski jašek ali niša; žan predložiti: 4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduci- – lokacijsko dokumentacijo, ranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, – situacijski načrt objekta in predvidene lokacije trase požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehča- priključka v merilu 1: 1000 ali nje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so in nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno – opis specifičnosti objekta, zlasti glede količine pred- dogovorjenim mestom. videne porabe vode. Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi Uporabnik je k vlogi za izdajo dokončnega soglasja upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za dolžan predložiti: gradnjo objekta. – lokacijsko dovoljenje, – situacijski načrt objekta v merilu 1: 1000 ali 1: 500 7. člen in Objekti in naprave s katerimi upravlja upravljavec so: – projekt vodovodnih instalacij. a) sekundarno vodovodno omrežje: Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objek- – omrežje in naprave za neposredno priključevanje upo- ta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora rabnikov na stanovanjskem ali drugem območju, podati upravljavcu tudi podatke o tehnoloških odpadnih ozi- – omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno roma nevarnih snoveh. hidrantno omrežje), – omrežje za vzdrževanje javnih površin, 11. člen – črpališča in naprave za dvigovanje reduciranje tlaka Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, vode na sekundarnem omrežju, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. – naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundar- Upravljavec vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti nem omrežju; priključitev v obliki in po postopku, ki je podrobneje oprede- b) primarno vodovodno omrežje: ljen v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih – vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za objektov in naprav, če je uporabnik izpolnil vse pogoje so- bogatenje podtalnice, glasij, poravnal vse obveznosti in plačal priključnino za pri- – naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem ključitev, ki jo s sklepom določi občinski svet. omrežju, – vodohrani, 12. člen – cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vo- Za priključitev obstoječe zgradbe na vodovodno omre- dovodnega omrežja in vodohranov, žje mora uporabnik od upravljavca pridobiti soglasje za pri- – cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugi- ključitev na vodovodno omrežje. mi območji v ureditvenem območju naselja; Upravljavec je dolžan izvesti vodovodni priključek naj- c) vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za kasneje v tridesetih dneh, če je uporabnik izpolnil vse pogo- bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo je določene s soglasji, če poravna vse obveznosti in predloži pitne vode, ki služijo več občinam ali regiji. vso potrebno dokumentacijo. Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika. Po priključitvi se uporabnik vpiše v evi- 8. člen denco uporabnikov. Upravljavec vodovodnega omrežja je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in 13. člen lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka. Dolžan pa je Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabni- tudi voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest. ka. Priključek je lahko stalen ali začasen. Mesec dni pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalne- III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE ga vodovodnega priključka.

9. člen 14. člen Pred priključitvijo na vodovodno omrežje si mora upo- Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega rabnik pridobiti soglasje upravljavca vodovodnega omrežja, ali primarnega vodovodnega omrežja na zemljišču uporabniki priključitev tudi izvede. ka z izjemo prvih petih metrov, vključno z vodomerom. Upravljavec izda mnenje k: Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške upo- – prostorsko izvedbenim aktom; rabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik brezplačno – lokacijski dokumentaciji; prenese v upravljanje upravljavcu. Stroški vzdrževanja pri- ključka so zajeti v ceni vode, stroški vzdrževanja vodomera – projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja; pa so zajeti v števnini, ki se zaračunava ob ceni vode. – vlogi za uporabno dovoljenje; – vlogi za začasni priključek; 15. člen – priključitvi. Stroški izvedbe vodovodnega priključka z izjemo vodo- Upravljavec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih ob- merskega jaška in njemu pripadajoče opreme gredo v bre- jektov. me uporabnika. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3577

16. člen Uporabnik lahko od upravljavca zahteva kontrolo toč- Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja in nad- nosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi zira upravljavec. stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa Vsa dela na hišnih priključkih izvaja in nadzira upravlja- upravljavec. vec v soglasju z uporabnikom. 23. člen Če okvare na vodovodnem priključku niso nastale po IV. JAVNI HIDRANTI krivdi uporabnika, nosi stroške popravila, kakor tudi zamenjave vodomera, sam upravljavec vodovoda. 17. člen Hidranti na javnem omrežju so namenjeni izključno po- žarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhi- VI. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM bnem stanju. Podatke o hidrantih, kakor tudi o vseh spre- V UPRAVLJANJE membah na njih, upravljavec vodovoda sproti posreduje gasilskim enotam. 24. člen Vse vodovodne naprave, ki so še v gradnji ali rekon- 18. člen strukciji nadzira strokovno usposobljena organizacija, ki jo Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za izbere pristojni organ občine v skladu z veljavno zakonodajo. druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez po- Bodoči upravljavec ima možnost dodatnega nadzora prejšnjega soglasja upravljavca. nad izvajanjem del, ki obsega preverjanje izpolnjevanja pogojev oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika o V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti javnem vodovodu. Če pri gradnji niso bili upoštevani vsi upravljavca vodovoda o uporabi ter trajanju odvzema vode in zahtevani pogoji, upravljavec ne prevzema naprave v uprav- sporočiti morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvze- ljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti. mu vode. Upravljavec po prejemu obvestila pregleda stanje hi- 25. člen dranta. Pri tehničnem pregledu objekta, ki ga razpiše upravni Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidran- organ, se preverijo zahtevani pogoji iz prejšnjega člena s tu po njegovi krivdi. strani pooblaščenega predstavnika upravljavca. Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s sogla- Po opravljenem tehničnem pregledu in izdanim upora- sjem upravljavca. bnim dovoljenjem, upravljavec prevzame objekt v upravljanje. Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljavcu. VII. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE

V. VODOMERI 26. člen Stroški vzdrževanja objektov in naprav za pitno vodo 19. člen individualne rabe so vključeni v ceno vode. Vodomer je sestavni del vodovodnega priključka, na- Vzdrževanje objektov in naprav za vodo skupne rabe se menjen pa je za obračun porabe vode. Vsak vodovodni financira iz sredstev občine. priključek mora biti opremljen z vodomerom. Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za 27. člen vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, Stanje na vodomeru odčitava upravljavec vodovoda ozi- navodili in pogoji soglasja upravljavca. Prostor, v katerem je roma od upravljavca pooblaščena oseba za gospodinjstva in vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delav- industrijo vsak mesec. Upravljavec lahko določi tudi dru- cem upravljava vodovoda. gače. Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine 20. člen vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku voda- Dela z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem rino, če je priključen na vodovodno omrežje. vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo upravljavec. 28. člen Velikost in mesto vgraditve vodomera sta razvidna iz Količina porabljene ali odvedene vode se meri v kubič- dokumentacije za izdajo soglasja. nih metrih po odčitku na obračunskem vodomeru. Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi 21. člen zadnjega obračunskega obdobja, vendar je upravljavec pri- V hišni instalaciji so lahko nameščeni tudi interni vodo- moran potrebno okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potroš- meseca. nje vode oziroma kontrolo. Kolikor pa upravljavec ugotovi nedovoljen način odvzema vode, upravljavec takoj prekine dotok vode, kolikor to ni 22. člen mogoče, se prične obračunavati desetkratna cena vode. Uporabnik je dolžan vsako okvaro na vodovodnem pri- ključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda. Če 29. člen so okvare nastale po krivdi uporabnika, nosi stroške popra- Uporabniki plačujejo vodarino na podlagi izstavljenega vila oziroma zamenjave uporabnik. računa upravljavca. Stran 3578 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Uporabnik mora plačati račun v zakonitem roku. V pri- 33. člen meru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravlja- opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika vec ta del omrežja dezinficirati in izprati. V primeru, da omre- na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opo- žje ni bilo v uporabi po krivdi uporabnika, nosi stroške po- minu, lahko upravljavec brez predhodnega opozorila preki- novne vključitve v omrežje uporabnik. ne dobavo vode. 34. člen 30. člen Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina, lahko v varčno porabljati. Upravljavec pa je dolžan porabo vode 15 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljavcu nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodilo vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena. za racionalno uporabo vode. Ugovor ne zadrži plačila računa. 35. člen V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju lahko VIII. OMEJITVE IN PREKINITVE DOBAVE VODE župan občine izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za 31. člen uporabo vode. Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpove- Upravljavec in uporabniki so dolžni upoštevati določila di prekine z dobavo pitne vode v naslednjih primerih: tega sklepa. – če hišna instalacija uporabnika ni brezhibna in je 36. člen zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju Upravljavec ali pooblaščena oseba s strani upravljavca javnega vodovoda, nosi vse stroške poškodbe cevovodov in po nemarnosti – če je bil priključek na vodovodno omrežje izdelan izpuščene vode pri priključevanju ali rekonstrukciji na vodo- brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca, vodni mreži ter vse stroške iztoka vode eno uro po ugotovitvi – če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priklju- ali prijavi poškodbe na cevovodu. čitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, – če notranje instalacije in druge naprave uporabnika IX. OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJAVCA ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in upora- IN UPORABNIKOV bnik oviranja noče odstraniti, – če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in 37. člen pregled vodomera ter hišne instalacije, V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz – če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja pose- istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom ge v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec, pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za – če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o porabljeno vodo. O medsebojnem sporazumu obvestijo varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije), upravljavca najkasneje v roku enega meseca po sprejetju – če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih tega odloka. vzdrževalnih del na javnem vodovodu, Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka ni obveza upravljavca. – če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodo- Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo mera, vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi vsak svoj glavni – če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani obračunski vodomer. Kolikor to ni možno, se uporabniki plombo (na vodomeru, hidrantu, požarnem bazenu itd.) ali sporazumno dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem kako drugače spremeni način izvedbe priključka, če je ugo- pisno obvestijo upravljavca, in sicer najkasneje v roku enega tovljeno, da je uporabnik priključen na vodovodni vir, ki ni v meseca po priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po upravljanju upravljavca in sprejetju tega odloka. – če uporabnik ne plača računa za dobavo vode. Če uporabnik želi, da se mu začasno prekine dobava 38. člen vode, je upravljavec to tudi dolžan storiti. Investitor del mora pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Stroške začasne prekinitve dobave vode plača upora- Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca. bnik. Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in 32. člen napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter na- Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši prave nepoškodovane. čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na V primeru poškodbe morajo na svoje stroške naročiti omrežju ali zaradi višje sile. popravilo upravljavcu in povrniti povzročeno škodo. V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljavec dolžan na krajevno običajen način obvestiti uporabnike, na katere 39. člen vpliva prekinitev, v nasprotnem primeru je dolžan zagotoviti Upravljavec javnega vodovoda ima pri preskrbi z vodo vodo na drug ustrezen način. naslednje obveznosti: V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja 1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav, zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obve- 2. redno vzdržuje vse objekte in naprave, ščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot pre- 3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke na stroške ventivnem zdravstvenem ukrepu. uporabnika, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3579

4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi, 5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob 43. člen prekinitvah dobave vode neposredno ali preko javnega ob- Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni veščanja, redar Občine Kuzma oziroma pooblaščeni inšpektor. 6. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti, 44. člen 7. skrbi za brezhibnost in vzdrževanje požarnega omre- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- žja in hidrantov, dnem listu Republike Slovenije. 8. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skla- Št. 032-01/02-15 dno z veljavnimi predpisi, Kuzma, dne 5. aprila 2002. 9. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan uteme- Župan ljen sum, da je voda neustrezna, Občine Kuzma 10. organizira dobavo vode v primeru višje sile. Jožef Škalič l. r. 40. člen Uporabniki imajo naslednje obveznosti: 1. redno vzdržujejo vodovodno instalacijo, vodomerni 1729. Sklep o ceni vzdrževanja pokopališča in uporabi jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje, mrliške vežice za leto 2002 2. upravljavcu omogočajo pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja, Na podlagi 47. člena odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine 3. omogočajo upravljavcu dostop do obračunskega Kuzma (Uradni list RS, št. 12/01) in 15. člena statuta Obči- vodomera, ne Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99 in 12/01) je Občinski 4. ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem in svet občine Kuzma na 27. redni seji dne 5. 4. 2002 sprejel fizičnimi poškodbami, 5. skrbijo za dostopnost zasuna na lastnem vodovo- S K L E P dnem priključku, o ceni vzdrževanja pokopališča in uporabi mrliške vežice za leto 2002 6. redno plačujejo prejete račune za oskrbo z vodo, 7. takoj javljajo vse okvare in nepravilnosti na vodovo- 1. člen dnem omrežju, Enoletna cena najemnine za najem prostora za vsak 8. upoštevajo vzdrževalne in ostale ukrepe v primeru posamezni grob znaša 2.600 SIT. višje sile ali ob prekinitvi dobave vode. V ceno ni vračunan 8,5% davek na dodano vrednost.

2. člen X. KAZENSKE DOLOČBE Cena uporabe mrliške vežice za en dan znaša 3.000 SIT, za dva dni uporabe pa 5.000 SIT. 41. člen V ceni so vračunani stroški čiščenja, ogrevanja, elek- Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT se trične energije in ostalih komunalnih storitev. kaznuje uporabnik, če: V ceno ni vračunan 8,5% davek na dodano vrednost. 1. se priključi na vodovodno omrežje brez soglasja upravljavca in krši določila 12., 29. in 40. člena, 3. člen 2. ne ravnajo v skladu z določili tega odloka, ki obrav- Vzdrževalnina se poravna po položnici v enkratnem navajo vodovodno omrežje v lasti občine, znesku. 3. odstrani brez privolitve upravljavca plombo na vodo- 4. člen meru, hidrantnih ventilih ali hidrantni omarici ali kako druga- Zbrana sredstva iz 1. in 2. člena tega sklepa se namen- če spremeni izvedbo priključka, sko uporabljajo za vzdrževanje pokopališča in mrliških vežic. 4. ne vgradi vodomera, ali zanj ne skrbi ali na vodomeru ni mogoče opraviti odčitka, 5. člen 5. ne izpolnjuje obveznosti iz 34. člena, Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. 6. ne izpolnjuje obveznosti iz 40. člena, 7. odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju z 18. členom. Št. 032-01/02-15 Kuzma, dne 5. aprila 2002. 42. člen Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 SIT se Župan kaznuje tudi investitor, če ravna v nasprotju s 38. členom Občine Kuzma tega odloka. Jožef Škalič l. r. Stran 3580 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

LAŠKO LJUBLJANA 1730. Sklep o določitvi cene programov v javnem zavodu Vrtec Laško 1732. Sklep o razglasitvi železniških delavnic v Šiški in postajnega poslopja železniške postaje Občinski svet občine Laško je na podlagi 31. člena Ljubljana–Šiška za kulturna spomenika zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in pravilnika o lokalnega pomena plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 39/97, 1/98, 84/98) ter 21. člena statuta Občine Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dedi- Laško (Uradni list RS, št. 8/00) na 23. redni seji dne 17. 4. ščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta Mestne 2002 sprejel občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana 36. seji dne 18. 3. S K L E P 2002 sprejel o določitvi cene programov v javnem zavodu Vrtec Laško S K L E P o razglasitvi železniških delavnic v Šiški I in postajnega poslopja železniške postaje Cena poldnevnega programa predšolske vzgoje v Ob- Ljubljana–Šiška za kulturna spomenika čini Laško znaša od 1. 5. 2002 dalje 93% cene celodnev- lokalnega pomena nega programa, kar predstavlja pri ceni 55.335 SIT – 51.462 SIT. 1. člen Za kulturna spomenika lokalnega pomena se razglasita II naslednji enoti dediščine: Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati 3. točka – Ljubljana – Železniške delavnice v Šiški (EŠD 405); sklepa o določitvi cen programov v JZ Vrtec Laško, št. – Ljubljana – Postajno poslopje železniške postaje Ljub- 64101-2/00, z dne 14. 11. 2001. ljana - Šiška (EŠD 9466). Enoti se razglasita za kulturna spomenika lokalnega III pomena z lastnostmi zgodovinskega, arhitekturnega in te- hniškega spomenika (v nadaljevanju: spomenik). Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave. 2. člen Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturna spo- Št. 64101-1/2002 menika lokalnega pomena: Laško, dne 17. aprila 2002. Železniške delavnice v Šiški so edini in najstarejši ohranjeni kompleks kurilnice in železniških delavnic v Sloveniji. Župan Najstarejši objekti izvirajo iz zadnje četrtine 19. in prve polo- Občine Laško vice 20. stoletja: rotunda z železno strešno konstrukcijo v Jože Rajh l. r. starejšem delu, okretnica, stara orodjarna, stara kurilnica, staro upravno poslopje in livarna ter nepremično dvigalo italijanskega porekla iz časa prve svetovne vojne. V sklop kulturnega spomenika železniških delavnic so- LENART di tudi spomenik železničarjem, padlim v drugi svetovni vojni, postavljen v urejen park, in postajno poslopje železniške 1731. Sklep o elektronskem naslovu Občine Lenart postaje Ljubljana - Šiška iz 1870, ob kateri so bile zgrajene Na podlagi 5. člena uredbe o poslovanju organov javne železniške delavnice. uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) in 25. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št 34/99, 3. člen 113/00 in 17/01) je župan Občine Lenart, dne 12. 4. Železniške delavnice v Šiški obsegajo parcele št.: 1419 2002 sprejel (del), 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429, 1430, 1431, 1433, 1434, 1435, S K L E P 1436, 1438, 1439, 1441, 1453/1 (del), vse k.o. Spodnja o elektronskem naslovu Občine Lenart Šiška. Postajno poslopje Ljubljana Šiška obsega parceli št. 1. člen 1418, 1453 (del), obe k.o. Spodnja Šiška. Uradni elektronski naslov Občine Lenart se glasi: obci- Meji spomenikov sta vrisani na katastrski karti v merilu [email protected]. 1:1000 in topografski karti v merilu 1:5000. Vplivni območji spomenikov sta vrisani na topografski 2. člen karti v merilu 1:5000. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Izvirnike kart hrani Javni zavod Republike Slovenije za Uradnem listu RS. varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: zavod). Št. 08103-1/2002 Lenart, dne 12. aprila 2002. 4. člen Za kulturna spomenika velja varstveni režim, ki se na- Župan naša na celoto in posamezne dele spomenikov. Občine Lenart Varstveni režim določa varovanje in prenovo komplek- mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. inž. l. r. sa železniških delavnic z najstarejšimi objekti in postajnega Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3581 poslopja železniške postaje Šiška v celoti in izvirnosti in Stanovanjski blok Meksika je edinstven primer stano- dovoljuje: vanjske arhitekture v Sloveniji, zasnovane in realizirane po – posege, katerih cilj je redno vzdrževanje in obnova vzoru stanovanjskih “Hofov “ iz obdobja “rdečega Dunaja”. objektov oziroma vzpostavitev stanja v skladu z originalnimi Zgrajen je bil v letih 1926/27 po načrtih arhitekta Vladimirja načrti; Šubica, ki ga je zasnoval po vzoru dunajskega bloka Fu- chsenfeldhof kot zaprt stavbni blok z notranjim dvoriščem. – prenovo objektov, potrebnih za izvajanje nove muzej- Funkcionalistična fasada je oblikovana geometrijsko. Okras ske funkcije Železniškega muzeja, vendar le v skladu s je omejen na poslikavo stropa vhodne veže, ki je delo slikar- kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem ja Riharda Jakopiča, in na portal s kamnitima kipoma, ki sta zavoda. delo kiparja Lojzeta Dolinarja.

5. člen 3. člen Za vsak poseg v spomenikih in njunih vplivnih območjih Spomenik obsega stavbišče št. 343, k.o. Šentpeter. je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene po- Meja spomenika je vrisana na katastrski karti v merilu goje in na njihovi podlagi kulturnovarstvena soglasja zavoda. 1:1000 in na topografski karti v merilu 1:5000. Vplivno območje spomenika sega na severni strani 12 6. člen metrov od meje spomenika. Mestna uprava mestne občine Ljubljana mora v šestih Izvirnika kart hrani Javni zavod Republike Slovenije za mesecih po uveljavitvi tega sklepa izdati lastnikom spomeni- varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (v na- kov ali njunih sestavnih delov odločbo o varstvu za spomenik daljevanju: zavod). v skladu z zakonom. 4. člen 7. člen Za kulturni spomenik velja splošni varstveni režim, ki se Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat nanaša na arhitekturo kot izvirno celoto, ter podrobni var- Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. stveni režim, ki se nanaša na značilne elemente arhitekture, kot so poslikava stropa vhodne veže, portal s kipi in kovanimi vrati, komercialna pritličja in posegi v podstrešne prosto- 8. člen re. Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. – varovanje arhitekture kot izvirne celote s prvotno na- membnostjo in dovoljuje le tiste posege, katerih cilj je vzdr- Št. 626-6/01-49 ževanje in obnova oziroma vzpostavitev prvotnega stanja Ljubljana, dne 18. marca 2002. spomenika; – varstvo in obnovo portala s kipi in kovanimi vrati ter Županja obnovo poslikave na stropu vhodne veže; Mestne občine Ljubljana – prenovo komercialnih pritličij na severnem in južnem Viktorija Potočnik l. r. vogalu cestne fasade po originalnih načrtih v prvotno stanje; – varstvo in prenovo ureditve notranjega dvorišča z vodnjakom in svetilkama; – prenovo strehe v skladu s kulturnovarstvenim sogla- 1733. Sklep o razglasitvi stanovanjskega bloka sjem zavoda. Meksika na Njegoševi cesti v Ljubljani za Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki kulturni spomenik lokalnega pomena določa: Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dedi- – v vplivnem območju se eventualna nova pozidava ščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta Mestne objektu ne sme približati na manj kot 12 metrov, kolikor občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je znaša minimalna širina tipične mestne ulice v tem delu me- Mestni svet mestne občine Ljubljana na 36. seji dne 18. 3. sta in se mora gabaritno uskladiti s stavbo Meksike, oziroma 2002 sprejel s celotno vzhodno fasado obrobja Njegoševe med Zaloško in Bohoričevo. Stanovanjski blok je bil namreč zasnovan kot S K L E P prostostoječ objekt. o razglasitvi stanovanjskega bloka Meksika 5. člen na Njegoševi cesti v Ljubljani za kulturni Za vsak poseg v spomenik, njegove dele in njegovo spomenik lokalnega pomena vplivno območje je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstve- 1. člen na soglasja zavoda. Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine: 6. člen – Ljubljana – Stanovanjski blok Meksika (EŠD 354). Mestna uprava mestne občine Ljubljana mora v šestih Enota se razglasi za kulturni spomenik lokalnega po- mesecih po uveljavitvi tega sklepa izdati lastnikom spomeni- mena z lastnostmi arhitekturnega in umetnostnega spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu za spome- ka (v nadaljevanju: spomenik). nik v skladu z zakonom.

2. člen 7. člen Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokal- Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat nega pomena: Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Stran 3582 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

8. člen je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 36. seji dne Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- 18. 3. 2002 sprejel dnem listu Republike Slovenije. S K L E P Št. 626-6/01-48 o spremembi sklepa o razglasitvi Ljubljana, dne 18. marca 2002. prazgodovinskega gradišča Gobnik nad Rašico za kulturni spomenik lokalnega pomena Županja Mestne občine Ljubljana 1. člen Viktorija Potočnik l. r. V sklepu o razglasitvi prazgodovinskega gradišča Go- bnik nad Rašico za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 40/01) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi: 1734. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi »Spomenik leži na območju naslednjih parcel: 404 in prazgodovinskega gradišča Gradišče nad 405, vse k. o. Gameljne; 814, 815/1, 815/2, 816/1, Pržanom za kulturni spomenik lokalnega 816/2, 817/1, 817/2, 817/3, 818/1, 818/2, 818/3, pomena 818/4, 818/5, 818/6, 819, 820/1, 820/2, 821/1, 821/2, 821/3, 821/4, 822/1, 822/2, 822/3, 823/1, Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne 823/2, 823/3, 833/1, 833/2, 834, 835, 836, 837/1, dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta 837/2, 838, 839, 844 in 845, vse k. o. Rašica.« Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 36. seji dne 2. člen 18. 3. 2002 sprejel V 4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Varstveni režim za spomenik: S K L E P S prvim varstvenim režimom varujemo del spomenika, ki o spremembi sklepa o razglasitvi obsega parc. št. 833/1, 834, 835, 836 in 837/1, vse k.o. prazgodovinskega gradišča Gradišče Rašica. Ta zahteva popolno nespremenljivost rabe prostora, nad Pržanom za kulturni spomenik dovoljene so le znanstvene raziskave in konservatorski pose- lokalnega pomena gi za izboljšanje stanja ter prezentacija snovi in situ.« 3. člen 1. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- V sklepu o razglasitvi prazgodovinskega gradišča Gra- dnem listu Republike Slovenije. dišče nad Pržanom za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 40/01) se prvi odstavek 3. člena spre- Št. 626-6/01-51 meni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 18. marca 2002. »Spomenik leži na območju naslednjih parcel: del parcel št. 1319, 1320, 1321, 1322, 1325, 1326, 1327, Županja 1328, 1329, 1330 in parcele št. 1297, 1298, 1299, Mestne občine Ljubljana 1300, 1301, 1302, 1303, 1304, 1305, 1306, 1307, Viktorija Potočnik l. r. 1308, 1309, 1310, 1311, 1312, 1313, 1314, 1315, 1316, 1317, 1318, 1323, 1332, 1333, 1334, 1335, 1336, 1337, 1338, 1339, 1340, 1341, 1342, 1343, 1344, 1345, 1751, 1754, 1758, 1759, 1760/1, 1760/2, 1736. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi 1761, 1762, vse k. o. Šentvid.« prazgodovinskega gradišča Gradišče nad Mednim za kulturni spomenik lokalnega pomena 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dnem listu Republike Slovenije. dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) Št. 626-6/01-50 je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 36. seji dne Ljubljana, dne 18. marca 2002. 18. 3. 2002 sprejel

Županja S K L E P Mestne občine Ljubljana o spremembi sklepa o razglasitvi Viktorija Potočnik l. r. prazgodovinskega gradišča Gradišče nad Mednim za kulturni spomenik lokalnega pomena

1735. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi 1. člen prazgodovinskega gradišča Gobnik nad Rašico V sklepu o razglasitvi prazgodovinskega gradišča Gra- za kulturni spomenik lokalnega pomena dišče nad Mednim za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 40/01) se prvi odstavek 3. člena spre- Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne meni tako, da se glasi: dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta »Spomenik leži na območju naslednjih parcel: del par- Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) cele št. 1069 in parcele št. 1059/1, 1059/2, 1060, 1061, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3583

1063, 1064, 1074/1, 1074/3, 1075, 1076, 1077, 1738. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi mostu 1078/1, 1078/4, 1078/5, 1078/6, 1079, 1080, 1081, čez Glinščico pri Podutiku za kulturni spomenik 1082, 1083, 1084, 1085, 1086/1, 1087, 1089, 1149/1, lokalnega pomena 1151, 1162/1, 1162/2, 1163, 1164, 1165, 1166, 1167, 1168, 1169, 1170, 1171, 1172, 1173, 1174/1, 1174/2, Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne 1179 in 1180, vse k.o. Stanežiče.« dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) 2. člen je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 36. seji dne V 4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: 18. 3. 2002 sprejel “Varstveni režim za spomenik: S prvim varstvenim režimom varujemo le del spomeni- S K L E P ka (del parc. št. 1069, 1074/1, 1089, 1087, 1086/1, o spremembi sklepa o razglasitvi mostu čez 1085, 1084, 1081, v celoti parc. št. 1077, 1076, 1075 in Glinščico pri Podutiku za kulturni spomenik del parc. št. 1064, 1165 in 1164, vse k.o. Stanežiče). Ta lokalnega pomena zahteva popolno nespremenljivost rabe prostora, dovoljene so le znanstvene raziskave in konservatorski posegi za izbo- 1. člen ljšanje stanja ter prezentacija snovi in situ.” V sklepu o razglasitvi mostu čez Glinščico pri Podutiku za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 3. člen 60/01) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- glasi: dnem listu Republike Slovenije. »Meja spomenika poteka na delih parcel št. 833/11, k. o. Glince in št. 1336/2, k.o. Dravlje ter premošča parce- Št. 626-6/01-52 lo 1672/1, k.o. Dravlje.« Ljubljana, dne 18. marca 2002. 2. člen Županja Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Mestne občine Ljubljana dnem listu Republike Slovenije. Viktorija Potočnik l. r. Št. 626-6/01-54 Ljubljana, dne 18. marca 2002. 1737. Sklep o dopolnitvi sklepa o razglasitvi cerkve Presvetega odrešenika v Kosezah za kulturni Županja spomenik lokalnega pomena Mestne občine Ljubljana Viktorija Potočnik l. r. Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01, 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 36. seji dne MARKOVCI 18. 3. 2002 sprejel 1739. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine S K L E P Markovci za leto 2001 o dopolnitvi sklepa o razglasitvi cerkve Presvetega odrešenika v Kosezah za kulturni Na podlagi 3. točke 98. člena zakona o javnih financah spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 79/99) ter 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99, 110/00) je Občinski 1. člen svet občine Markovci na 29. redni seji dne 28. 3. 2002 V sklepu o razglasitvi cerkve Presvetega odrešenika v sprejel Kosezah za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 50/01) se 4. člen dopolni tako, da se za prvim O D L O K odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: o zaključnem računu proračuna Občine »Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: Markovci za leto 2001 – postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja je mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in sogla- 1. člen sji zavoda.« S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Občine Markovci za leto 2001, ki zajema vse prihodke in 2. člen odhodke proračuna Občine Markovci. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 2. člen dnem listu Republike Slovenije. Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto Št. 626-6/01-53 2001 izkazuje: Ljubljana, dne 18. marca 2002 A) Bilanca prihodkov in odhodkov SIT I. Prihodki 628,875.931,73 Županja II. Odhodki 523,021.615,56 Mestne občine Ljubljana III. Proračunski presežek 105,854.316,17 Viktorija Potočnik l. r. B) Račun finančnih terjatev in naložb Stran 3584 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

IV. Prejeta vračila danih posojil in 2. člen prodaja kapitalskih deležev – Za prvim odstavkom 4. člena se namesto pike postavi V. Dana posojila in povečanje vejica in se stavek nadaljuje z naslednjim besedilom: ..., kapital. del. 31,353.600,00 vendar le znotraj posameznih dejavnosti, pri čemer se ne VI. Prejeta minus dana posojila in prerazporeja sredstev iz redne dejavnosti v investicijske od- sprememba kapitalskih deležev –31,353.600,00 hodke in obratno. C) Račun financiranja VII. Zadolževanje – 3. člen VIII. Odplačila dolga – Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- IX. Sprememba stanja sredstev na dnem listu Republike Slovenije. računu (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 74,500.716,17 Št. 403-02/01-2 3. člen Markovci, dne 28. marca 2002. Saldo sredstev na računu proračuna Občine Markovci za leto 2001 v višini 74,500.716,17 SIT se uporabi za Župan pokrivanje odhodka proračuna Občine Markovci za leto Občine Markovci 2002. Franc Kekec l. r.

4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 1741. Odlok o komunalnem prispevku v Občini dnem listu Republike Slovenije. Markovci

Št. 403-03/01-1 Na podlagi drugega odstavka 40. člena, četrtega od- Markovci, dne 28. marca 2002. stavka 42. člena in drugega odstavka 45. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), navodila za Župan izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99) in Občine Markovci 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS, št. 15/99 Franc Kekec l. r. in 110/00) je Občinski svet občine Markovci na 29. seji dne 28. 3. 2002 sprejel

1740. Odlok o rebalansu proračuna Občine Markovci O D L O K za leto 2002 o komunalnem prispevku v Občini Markovci

Na podlagi zakona o javnih financah (Uradni list RS, 1. člen št. 79/99, 124/00), odloka o proračunu Občine Markovci (namen odloka) (Uradni list RS, št. 110/01) 16. člena statuta Občine Mar- (1) Ta odlok določa podrobnejša osnove za odmero kovci (Uradni list RS, št. 15/99, 110/00) je Občinski svet komunalnega prispevka v Občini Markovci. občine Markovci na 29. seji dne 28. 3. 2002 sprejel (2) Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela O D L O K stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. o rebalansu proračuna Občine Markovci 2. člen za leto 2002 (program opremljanja) (1) Komunalni prispevek se odmerja na podlagi spreje- 1. člen tega programa opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljeva- V odloku o proračunu Občine Markovci za leto 2002 nju: program opremljanja). (Uradni list RS, št. 110/01) se 2. člen spremeni tako, da (2) Program opremljanja mora določiti merila za razdeli- glasi: tev stroškov komunalne opreme med zavezance in občino v tisoč tolarjih (prispevno stopnjo zavezancev). Če program opremljanja za A) Bilanca prihodkov in odhodkov posamezno območje urejanja ne določi prispevne stopnje I. Prihodki 770.284 zavezanca, se šteje, da zavezanec krije celoten strošek II. Odhodki 826.785 komunalnega opremljanja svoje stavbne parcele (prispevna III. Proračunski primanjkljaj –56.501 stopnja je 1). B) Račun finančnih terjatev in naložb (3) Program opremljanja določa tudi merila za določitev IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja stroškov po zavezancu. kapitalskih deležev – (4) Po izgradnji komunalne opreme na posameznem V. Dana posojila in povečanje kapital. deležev 18.000 območju opremljanja se sprejme zaključni račun, ki prikazu- VI. Prejeta minus dana posojila in sprememba je dejanske stroške opremljanja območja opremljanja s ko- kapitalskih deležev –18.000 munalno opremo. Zaključni račun je podlaga za izračun C) Račun financiranja komunalnega prispevka tistih zavezancev, ki se priključujejo VII. Zadolževanje – na že zgrajeno komunalno opremo, ter podlaga za poračun VIII. Odplačila dolga – komunalnega prispevka tistih zavezancev, ki so komunalni IX. Sprememba stanja sredstev na računu prispevek plačali na podlagi ocene stroškov iz programa (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –74.501 opremljanja. X. Stanje sredstev na računih ob koncu (5) Program opremljanja in zaključni račun opremljanja preteklega leta 74.501 sprejme občinski svet z aktom. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3585

3. člen nalnega prispevka za komunalno opremo individualne rabe (komunalna oprema) ter za mešane kanalizacijske sisteme. (1) Opremljeno stavbno zemljišče je zemljišče, za katerega so zagotovljeni priključki na javno vodovodno omrežje, 6. člen javno kanalizacijsko omrežje, javno elektroenergetsko omre- (oprostitve plačila) žje in dovoz na javno cesto. Program opremljanja lahko za (1) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo javne posamezna območja opremljanja določi tudi druge priključ- infrastrukture, za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj ke na javno infrastrukturo, ki so potrebni, da se stavbno ter za objekte, katerih investitor je Občina Markovci. Pro- zemljišče šteje za opremljeno. gram opremljanja lahko določi tudi druge objekte, za katere (2) Individualne priključke na komunalno opremo izve- se komunalni prispevek ne odmeri. de investitor na svoje stroške in niso del javne infrastrukture. (2) Sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zem- ljišč, naštetih v tem členu, se ne smejo kriti na način zviševa- 4. člen nja prispevkov drugih zavezancev za komunalni prispevek (zavezanci za plačilo komunalnega prispevka) na območju programa opremljanja. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka (v nada- (3) Komunalni prispevek se po izbiri zavezanca lahko ljevanju: zavezanec) je: plača kot enkratni znesek ali z akontiranjem odmerjenega – investitor, ki namerava zgraditi nov objekt na stav- zneska in končnim obračunom, vendar je investitor dolžan bnem zemljišču, ki je bilo komunalno opremljeno na podlagi plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovo- sprejetega programa opremljanja v skladu s tem odlokom in ljenja. z zakonom o stavbnih zemljiščih, – investitor, ki namerava prizidati ali nadzidati obstoječi 7. člen objekt, ali spremeniti namembnost obstoječega objekta ozi- (znižanje komunalnega prispevka) roma rekonstruirati obstoječi objekt, če je za to potrebno (1) Zavezanec je upravičen do znižanja komunalnega povečati zmogljivosti komunalne opreme oziroma omrežij prispevka, če je sklenil pogodbo z investitorjem komunalne oskrbovalnih sistemov, opreme o soinvestiranju komunalne opreme, za katero se – lastnik zgrajenega objekta na neopremljenem ali del- mu odmerja komunalni prispevek. Zavezanec je upravičen no opremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče na do znižanja komunalnega prispevka v vrednosti, v kateri je podlagi programa opremljanja na novo komunalno opremlja. prispeval k izgradnji komunalne opreme. (2) Če je zavezanec kupil stavbno parcelo od občine in 5. člen je iz pogodbe razvidno, da je v ceni parcele že plačal dolo- (stavbna parcela) čen strošek za komunalno opremljanje, se od izračunanega (1) Komunalni prispevek se za posameznega zavezan- celotnega komunalnega prispevka zavezancu odšteje že pla- ca izračuna v skladu z navodilom za izračun komunalnega čani znesek, revaloriziran z indeksom rasti maloprodajnih prispevka (Uradni list RS, št. 4/99). Temeljno merilo za cen, ki ga objavlja Statistični zavod RS (v nadaljevanju: in- izračun komunalnega prispevka je velikost stavbne parcele. deks rasti cen). Če je zaradi priključitve posameznega območja opremljanja potrebno rekonstruirati ali razširiti zmogljivosti posameznih 8. člen objektov in naprav omrežja oskrbovalnega sistema, se za (odmera komunalnega prispevka) izračun komunalnega prispevka upoštevajo tudi priključna (1) Komunalni prispevek se odmeri: moč zavezanca ter drugi kriteriji v skladu z navedenim navo- a) na zahtevo zavezanca, ki namerava zgraditi oziroma dilom. prizidati ali nadzidati objekt; (2) Stavbna parcela je parcela, vpisana v zemljiški kata- b) na zahtevo upravljalca komunalne opreme, kadar ster (v nadaljevanju: zemljiška parcela), na kateri stoji oziro- zavezanec iz prvega odstavka ne zahteva odmere komunal- ma se namerava graditi objekt, ki se priključuje na komunalnega prispevka; no opremo in ki je stavbno zemljišče. c) na zahtevo investitorja komunalne opreme lastnikom (3) Če zemljiška parcela ni v celoti stavbno zemljišče v obstoječih objektov na območjih, ki se na novo komunalno skladu z občinskim prostorskim planom, se kot stavbna opremljajo oziroma se komunalna oprema prenavlja. Komu- parcela šteje tisti del zemljiške parcele, ki je stavbno zemlji- nalni prispevek se v tem primeru odmeri pred začetkom šče po občinskem prostorskem planu. graditve komunalne opreme na območju opremljanja, kjer je (4) Če se na komunalno opremo priključuje zakonito stavbna parcela zavezanca. zgrajen obstoječi objekt, ki ne stoji na stavbnem zemljišču, se velikost stavbne parcele takšnega objekta izračuna tako, (2) Če se zavezancu odmeri komunalni prispevek pred da se bruto površina objekta deli s povprečnim faktorjem začetkom graditve komunalne opreme ali v času njene gra- zazidanosti zemljišča. Faktor zazidanosti zemljišča je razmer- ditve, je podlaga za odmero ocena stroškov iz programa je med bruto zazidano površino objekta in velikostjo zemlji- opremljanja. Po sprejetju zaključnega računa se opravi po- ške parcele, kjer objekt stoji. Če je dejanska zemljiška par- račun komunalnega prispevka z upoštevanjem dejanskih cela, na kateri stoji objekt, manjša od tako izračunane stav- stroškov opremljanja. bne parcele, se kot stavbna parcela šteje dejanska zemlji- (3) Če se zavezancu odmeri komunalni prispevek za ška parcela. priključitev na komunalno opremo, ki je bila že zgrajena na (5) Če stavbnih parcel na nekem območju opremljanja podlagi programa opremljanja, se komunalni prispevek od- zunaj ureditvenega območja naselja ni mogoče določiti na meri na podlagi dejanskih stroškov opremljanja, prikazanih v podlagi meril iz drugega do četrtega odstavka, lahko pro- zaključnem računu, in revaloriziranih z indeksom rasti cen. gram opremljanja za takšno območje kot merilo za odmero (4) S komunalnim prispevkom zbrana sredstva so pri- komunalnega prispevka določi zagotovljeno priključno moč hodek občinskega proračuna. Zbrana sredstva se morajo zavezanca. Zagotovljena priključna moč zavezanca se lahko namensko uporabiti za pripravo in opremljanje stavbnih zem- v takšnem primeru predpiše kot edino merilo odmere komu- ljišč. Stran 3586 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

9. člen METLIKA (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 1743. Pravilnik o uporabi finančnih sredstev za dnem listu Republike Slovenije. ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Metlika

Št. 015-04/01-6 Na podlagi 18. člena statuta Občine Metlika (Uradni Markovci, dne 28. marca 2002. list RS, št. 34/99 in 71/01) je Občinski svet občine Metlika na 25. redni seji sveta dne 27. 3. 2002 sprejel Župan Občine Markovci Franc Kekec l. r. P R A V I L N I K o uporabi finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Metlika 1742. Sklep o višini sorazmernega deleža komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v obrtni coni Novi Jork – I. faza I. SPLOŠNE DOLOČBE

Na podlagi 42. in 43. člena zakona o stavbnih zemlji- 1. člen ščih (Uradni list RS, št. 44/97), četrtega odstavka odloka o S tem pravilnikom se določijo pogoji, načini in kriteriji komunalnem prispevku v Občini Markovci (Uradni list RS, za dodelitev finančnih intervencij namenjenih ohranjanju in št. 36/02) ter 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list razvoju kmetijstva v Občini Metlika. RS, št. 15/99 in 110/00) je Občinski svet občine Markovci na 29. seji dne 28. 3. 2002 sprejel 2. člen Višino sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Ob- S K L E P čini Metlika določi Občinski svet občine Metlika z odlokom o o višini sorazmernega deleža komunalnega proračunu za tekoče leto, na predlog odbora za kmetijstvo. opremljanja stavbnih zemljišč v obrtni coni Sredstva s sklepom dodeli župan občine. Novi Jork – I. faza 3. člen I Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva S tem sklepom se določa način ugotovitve in višina v Občini Metlika se finančna sredstva usmerijo v: izhodiščne cene sorazmernega dela stroškov komunalnega – pospeševanje strukturnih sprememb in usmerjanje opremljanja stavbnih zemljišč v obrtni coni Novi Jork I. faza, razvojne naložbene dejavnosti v kmetijstvu za ustvarjanje za katero se obračunava plačilo sorazmernega dela stro- ekonomsko stabilnih gospodarskih enot – družinske kmeti- škov (komunalni prispevek) na podlagi 2. člena ter drugega je, odstavka 7. člena odloka o komunalnem prispevku v Občini – večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših de- Markovci. javnosti, II – trženje in promocijo kmetijskih pridelkov in storitev, – ohranjanje poseljenosti in optimalno rabo kmetijskih Višina sorazmernega dela stroškov komunalnega zemljišč, opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi objekti javne – strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, infrastrukture se določi le za objekte kanalizacije in čistilne – celovit razvoj kmetijstva Občine Metlika, še posebej naprave skladno s programom opremljanja stavbnih zemljišč v območja s težjimi pridelovalnimi pogoji za kmetijstvo, v Obrtni coni Novi Jork I. faza. – druge ukrepe primerne za ohranjanje in razvoj kmetijstva Občine Metlika. III Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka po tem skle- 4. člen pu plačajo delež stroškov komunalne opremljenosti iz drugega Letni program ukrepov se pripravi na osnovi določil odstavka tega slepa, tako da je cena komunalnega prispevka 2 pravilnika in mora vsebovati: po tem sklepu 219,86 SIT/m stavbnega zemljišča. – navedbo ukrepa, – višino sredstev za posamezen ukrep, IV – pogoje za pridobitev sredstev, ki jih vsebuje pravilnik. Višina komunalnega prispevka po tem sklepu je dokon- čna, ne glede na zaključni račun investicije. Morebitna razlika, ki bi nastala po zaključnem računu, se pokrije iz občin- II. NAČINI IN KRITERIJI ZA DODELJEVANJE SREDSTEV skega proračuna. V 1. Splošni kriteriji Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 5. člen 1. Upravičenci do sredstev za ohranjanje in razvoj po- Št. 352-01/02-73-1 deželja so: Markovci, dne 28. marca 2002. – pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, imajo stalno prebivališče v Občini Metlika in so Župan sredstva investirali v Občini Metlika, Občine Markovci – strokovne službe, društva, združenja, ki delujejo v Franc Kekec l. r. Občini Metlika na področju kmetijstva. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3587

2. Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva se dode- panoge, (živinorejo, prašičerejo, ovčerejo, vinogradništvo, ljujejo kot nepovratna sredstva na osnovi potrdil o izvedeni sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo,) dopolnilne dejavnosti investiciji, oziroma v obliki podpor, premij, subvencij. na kmetiji, modernizacijo kmetije, nakupa obdelovalnih kme- 3. Zahtevke za dodelitev sredstev vložijo upravičenci na tijskih zemljišč (razen gozda), traktorjev in kmetijskih strojev osnovi javnega razpisa, če ni določeno v pravilniku drugače. za opravljanje storitev preko strojnega krožka. Prav tako se 4. Zahtevke vlagajo upravičenci iz 1. točke tega člena namenjajo podpore za trženje in promocijo kmetijskih pridel- sami, ali njihovi pooblaščenci na njihov račun, ki morajo ta kov in izdelkov. Naložba oziroma prestrukturiranje naj omo- sredstva prenakazati v dveh delovnih dneh od dneva preje- goči uvedbo novega delovnega mesta. ma sredstev. Pogoji za pridobitev sredstev: Pooblaščeni vlagatelj ne sme pogojevati pridobljenih Na osnovi javnega razpisa upravičenci kandidirajo do sredstev upravičencu z obsegom proizvodnje, pogodbenim največ 20% od vrednosti plačanih računov za izvedeno inve- sodelovanjem ali nakupom blaga iz svoje trgovske mreže, sticijo. K zahtevku mora biti priloženo mnenje kmetijske lahko pa si zaračuna stroške poslovanja največ do 0,5% od svetovalne službe o pomenu investicije, plačani računi za višine uveljavljenih sredstev. nakup ali opravljeno delo, gradbeno dovoljenje ali priglasitev del. 6. člen 2. Preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin z na- 1. Razpisi morajo vsebovati: menom urejanja pašnih površin – namene za katera se dodeljujejo sredstva, Namen ukrepa: – višina razpisanih sredstev za posamezen ukrep, Sredstva se namenjajo upravičencem za ograditev pa- – pogoji in merila za pridobitev sredstev z navedbo šnikov. dokumentacije, ki mora biti priložena, Pogoji za pridobitev sredstev: – rok za vložitev zahtevkov, ki ne sme biti krajši od Na osnovi javnega razpisa si lahko pridobijo sredstva 15 dni od dneva objave, ter naslov na katerega se vložijo lastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč, ki urejajo pašnik na zahtevki, kraškem ali gorsko višinskem območju Občine Metlika. Mi- – rok do katerega bodo upravičenci obveščeni o izidu nimalna površina je 1 ha, sofinancira se 40.000 SIT/ha razpisa. ograjenega pašnika. Upravičenost se dokazuje s priloženim 2. Zahtevki morajo vsebovati z razpisom zahtevane po- mnenjem kmetijske svetovalne službe o ureditvi pašnika, datke, predvsem: zemljiško-knjižnim izpiskom ali najemno pogodbo. – ime, naslov, sedež prosilca, davčno številko, številko 3. Podpora ekološkemu in integriranemu pridelovanju računa za nakazilo sredstev, Namen ukrepa: – namen zahtevka, Sredstva se namenjajo kmetijam, ki so se odločile za – izjava o točnosti navedenih podatkov. okolju prijaznejše kmetovanje, ekološko kmetovanje cele 3. Zainteresiranim upravičencem mora biti na voljo us- kmetije ali integrirano pridelavo sadja, grozdja ali vrtnin. trezna razpisna dokumentacija s podatki: Pogoji za pridobitev sredstev: – o višini razpisanih sredstev za posamezen namen, Na osnovi javnega razpisa si upravičenci območja Ob- – višina deleža sofinanciranja za posamezen ukrep, čine Metlika lahko pridobijo sredstva za ekološko kmetova- – navedba potrebni dokumentov, katere mora vlagatelj nje (za travnike 10.000 SIT/ha, njive 20.000 SIT/ha, vino- predložiti, grade in sadovnjake 40.000 SIT/ha), integrirano vinogra- – navedbo meril za dodelitev subvencij. dništvo in sadjarstvo 10.000 SIT/ha vinograda in sadovnja- ka ter integrirano vrtnarstvo (njive 20.000 SIT/ha), vendar 7. člen ne več kot 80.000 SIT/kmetijo. Predlog upravičenosti do zahtevanih sredstev pregleda Priložiti je potrebno komisijski zapisnik oziroma potrdi- tričlanska komisija v sestavi predsednika odbora za kmetijstvo, lo o izvajanju predpisov ekološkega oziroma integriranega predstavnika občinske uprave in območne kmetijske svetoval- kmetovanja, ki ga izda pooblaščena organizacija za kontro- ne službe, ki jo predlaga župan občine. Komisija pripravi pre- lo. dlog upravičencev za dodelitev sredstev, katere s sklepom 4. Podpora v živinoreji za plačilo stroškov osemenjeva- potrdi župan in sklene pogodbo, v kateri se opredeli: nja – namen in višina sredstev, Namen ukrepa: – pogoji plačila, Namen ukrepa je, da se obdrži stalež plemenskih živali – možnost preverjanja namenske porabe sredstev. (krav, telic, svinj, kobil). Pogoji za pridobitev sredstev: 2. Posebni kriteriji Upravičenci, ki kmetujejo na območju Občine Metlika lahko na osnovi javnega razpisa vložijo zahtevek za 50% Posebni kriteriji so navedeni v 8. členu in so specifični povračila stroškov od cene osemenjevanja. Vlogi mora biti pri posameznih ukrepih za ohranjanje in razvoj kmetijstva v priložen originalni račun stroška osemenjevanja. Občini Metlika. 5. Izobraževanje in raziskovanje na področju kmetijstva Namen ukrepa: Namen ukrepa je, da kmetje pridejo do novih spoznanj III. UKREPI in tehnologij kmetovanja, se izobrazijo glede trženja in promocije kmetijskih pridelkov in kvalitete življenja na podeže- 8. člen lju. 1. Program strukturnih sprememb v kmetijstvu – pre- Pogoji: strukturiranje kmetij in uvajanje novih metod kmetovanja na Program izobraževanja kmetov v Občini Metlika organi- kmetijah zira kmetijska svetovalna služba. Sredstva se zagotavljajo za Namen ukrepa: plačilo honorarjev za predavatelje, uporabo prostorov, teča- Sredstva se namenjajo za podporo naložbam v investi- jev, demonstracij, strokovnih ekskurzij, prireditev na katerih cije (novogradnje, adaptacije in oprema) v vse kmetijske se predstavljajo kmetje (kmečki praznik) in društva Občine Stran 3588 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Metlika, tekmovanja v oranju. Sredstva se dodeljujejo na Pogoji za pridobitev sredstev: osnovi letnega programa organizatorja izobraževanja, ki ga Sredstva se dodelijo na osnovi pogodbe sklenjene med predloži v obravnavo upravi Občine Metlika. občino in nosilcem oziroma izvajalcem projekta na osnovi 6. Sofinanciranje delovanja društev in njihovih progra- dokazil o izvajanju projekta. Višina sredstev se določi na mov osnovi programa in višine razpoložljivih sredstev za te name- Namen ukrepa: ne. Sofinancira se kmetijska društva Občine Metlika, za 12. Sofinanciranje prevoza vode za potrebe kmetijstva izvedbo letnega programa delovanja društva (razstave, de- Namen ukrepa: monstracije, promocije, strokovne ekskurzije, skupni nasto- Sredstva so namenjena za delno pokrivanje stroškov pi na trgu, sejmi, izdaji strokovnih biltenov in člankov). prevoza vode, na območja, ki niso preskrbljena s pitno vodo Pogoji za pridobitev sredstev: in v času suše za potrebe kmetijstva. Do podpore so upravičena kmetijska društva in združe- Pogoji za pridobitev sredstev: nja, ki so registrirana in delujejo skladno z zakonom o druš- Do sofinanciranja so upravičeni prebivalci s stalnim tvih. Sofinanciranje programov poteka na osnovi javnega prebivališčem na območju Občine Metlika, kjer ni poskrblje- poziva k oddaji letnega poročila in plana dela za naslednje no s pitno vodo. leto. Predlagane aktivnosti društva potrdi župan občine s Ravno tako se subvencionira montaža dodatnega štev- sklepom. ca za vodo v hlevu v višini 10.000 SIT. 7. Sofinanciranje analize zemlje in silaže 13. Sofinanciranje prevoza mleka Namen ukrepa: Namen ukrepa: Namen ukrepa je sofinanciranje analize zemlje in sila- Sredstva so namenjena za delno pokrivanje stroškov že, na osnovi katere gnojimo z manjkajočimi hranili in tako prevoza mleka na progah, ki niso rentabilne, vendar s tem ne obremenjujemo okolja. zagotavljamo ohranjanje mlečne proizvodnje na teh obmo- Pogoji za pridobitev sredstev: čjih. Upravičenci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na območju Pogoji za pridobitev sredstev: Občine Metlika pridobijo sredstva na osnovi računov za Do sredstev so upravičeni kmetje iz naselij, kjer odvoz opravljeno analizo zemlje oziroma silaže. Subvencionira se mleka ni rentabilen. Organizator prevoza pripravi izračun do 50% od zneska računa. stroškov za ta področja, na osnovi tega se določi naknadno 8. Aktivnost meteorološke službe znesek subvencije. Namen: 14. Prestrukturiranje kmetij iz mlečne proizvodnje v re- Sredstva so namenjena za kritje stroškov poročanja iz jo krav dojilj na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji – meteorološke postaje v Metliki. kraško in gorsko višinsko območje in vas Radoviči in podpo- Pogoji za pridobitev sredstev: ra pitalcem govedi za vsa območja Sredstva se odobrijo na osnovi stroškov pri spremljanju Namen ukrepa: in delovanju meteorološke službe in se dodeli na osnovi Sredstva so namenjena kmetijam, ki so se do sedaj pogodbe med izvajalcem in občino. ukvarjale z mlečno proizvodnjo in se bodo usmerile v rejo krav dojilj in kmetijam, ki pitajo goveda. 9. Sofinanciranje testiranja škropilnic in pršilnikov Pogoji za pridobitev sredstev: Namen: Kmetija ne sme oddajat mleka, krave mora imet regis- Sredstva se namenjajo za kritje stroškov, ki nastanejo trirane kot krave dojilje, minimalno dve kravi. Sredstva se pri testiranju škropilnic in pršilnikov. Za lastne potrebe je bodo dodelila na kmetijo, odvisno od števila vlog. Za pitalce potrebno testiranje opravit vsake tri leta, za usluge del s govedi bodo pogoji določeni v javnem razpisu. kmetijskimi stroji pa vsako leto. 15. Urejanje kmetijskih zemljišč in urejanje kmetijske Pogoji za pridobitev sredstev: infrastrukture Do sofinanciranja so upravičeni upravičenci, ki se ukvar- Namen ukrepa: jajo s kmetijsko dejavnostjo na območju Občine Metlika. Sredstva se namenjajo posodobitev zemljišč za lažjo Sofinancira se do 50% od zneska računa obdelavo tal, za odstranitev kamenja, planiranje in ravnanje 10. Sofinanciranje zavarovanja v kmetijstvu terena, ureditev poti za dostop na kmetijsko zemljišče. Namen: Po sklepu župana se sredstva namenjajo za agromelio- Sredstva se namenjajo za delno pokritje stroškov, ki racije in komasacije in urejanju kmetijske infrastrukture, ure- nastanejo ob zavarovanju pridelave kmetijskih pridelkov in ditev poljskih poti. proizvodnih živali na kmetiji. Pogoji za pridobitev sredstev: Pogoji za pridobitev sredstev. Sredstva za sofinanciranje izvedbe mini agromelioracij Do 30% pokritja stroškov pri zavarovalnih premijah so lahko pridobijo lastniki ali najemniki kmetijskih površin obči- upravičeni občani Občine Metlika, ki se ukvarjajo s kmetij- ne Metlika z zahtevkom na osnovi javnega razpisa. Minimal- stvom. Zahtevku mora biti priloženo potrdilo o plačilu premi- na površina za katero lahko upravičenec uveljavlja sredstva je. je 0,50 ha. Zahtevku mora biti priloženo mnenje kmetijske Kolektivno zavarovanje pa se podpre do 35% stroškov svetovalne službe o upravičenosti naložbe in zemljiškoknjiž- zavarovalne premije. ni izpisek površine na kateri se dela izvajajo. Sofinancira se 11. Pripravo in izvajanje projektov na področju kmetij- 60.000 SIT/ha kmetijskih zemljišč opravljenih mini melio- stva racij. Namen: Sredstva namenjena za nabavo gramoza za poljske Sredstva so namenjena za sofinanciranje priprave in poti se razporedi glede na potrebe po posameznih krajevnih izvajanja projektov na področju kmetijstva (stari travniški na- skupnostih. Gramoz se dodeli na osnovi pisne vloge posa- sadi, CRPOV, Vinska turistična cesta). mezne krajevne skupnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3589

16. Urejanje katastra kmetijskih zemljišč MEŽICA Namen ukrepa: Spodbuditi urejanje katastra kmetijskih zemljišč v skla- 1744. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine du z dejanskim stanjem – dejanska raba zemljišč (spremem- Mežica za leto 2001 ba iz travnika v njivo ali vinograd). Subvencionira se do 50% stroškov pri urejanju spremembe vrste rabe zemljišč. Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99) in na podlagi 16. člena statuta Občine Pogoji: Mežica (Uradni list RS, št. 16/99 in 73/00) je Občinski svet Prosilec vloži vlogo na občino, kateri priloži kopijo občine Mežica na 30. seji dne 28. 3. 2002 sprejel odločbe o določitvi nove rabe kmetijskih zemljišč in original računa izdan s strani geodetske uprave ali od njih poobla- O D L O K ščene osebe. o zaključnem računu proračuna Občine Mežica 17. Združevanje kmetijskih zemljišč za leto 2001 Namen ukrepa: Spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zao- 1. člen krožene enote za lažjo in učinkovitejšo rabo za kmetijske S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna namene. Občine Mežica za leto 2001, ki zajema bilanco prihodkov in Pogoji: odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun finan- Prosilec vloži prošnjo na sedežu Občine Metlika, kateri ciranja. je potrebno priložiti kopijo overjene pogodbe, kopijo potrjenega predloga za vpis v zemljiško knjigo in original računa. 2. člen Regresira se do 50% notarskih stroškov in stroškov za Proračun Občine Mežica za leto 2001 je bil realiziran v vpis v zemljiško knjigo. naslednjih zneskih: SIT 9. člen A) Bilanca prihodkov in odhodkov Del sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva lahko I. Prihodki skupaj 362,340.602 občinski svet na predlog odbora za kmetijstvo nameni za II. Odhodki skupaj 353,206.156 druge namene, ki niso določene s tem pravilnikom. III. Proračunski presežek 9,134.446 B) Račun finančnih terjatev in naložb 10. člen IV. Prejeta vračila danih posojil in V primeru ostanka predvidenih sredstev za ohranjanje prodaja kapitalskih deležev 33.000 in razvoj podeželja se le-ta prerazporedi v druge namene na V. Dana posojila in povečanje predlog odbora za kmetijstvo. kapitalskih deležev 3,399.000 VI. Dana minus prejeta posojila in sprememba kapitalskih deležev –3,366.000 IV. NADZOR IN SANKCIJE C) Račun financiranja VII. Zadolževanje – 11. člen VIII. Odplačilo dolga 10,910.338 IX. Neto odplačilo dolga –10,910.338 Namensko uporabo sredstev spremlja odbor za kmetij- X. Zmanjšanje sredstev na računih stvo. (III.+IV.–V.–VIII.) –5,141.892 Nenamensko porabljena sredstva in druge nepravilnosti pri porabi sredstev je dolžan upravičenec povrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odobritve sred- 3. člen stev do dneva vračila sredstev. Presežek odhodkov v znesku 5,141.892 SIT se prenese v splošni sklad Občine Mežica.

V. KONČNI DOLOČBI 4. člen Pregled prihodkov in razporeditev odhodkov zaključne- 12. člen ga računa Občine Mežica za leto 2001 je sestavni del tega Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slove- odloka. nije in začne veljati naslednji dan po objavi. 5. člen 13. člen Poročilo nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa je priloga zaključnemu računu. Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika preneha veljati pravilnik o uporabi finančnih sredstev za ohranjanje in 6. člen razvoj kmetijstva v Občini Metlika, objavljen v Uradnem listu Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem RS, št. 99/99). listu RS.

Št. 013-6/02 Št. 405-03-1/01/02-1 Metlika, dne 28. marca 2002. Mežica, dne 28. marca 2002.

Župan Župan Občine Metlika Občine Mežica Slavko Dragovan l. r. Janez Praper l. r. Stran 3590 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1745. Odlok o proračunu Občine Mežica za leto 2002 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 38.353 Na podlagi zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 413 Drugi tekoči domači transferi 107.412 79/99, 214/00 in 79/01), 57. člena zakona o lokalni 414 Tekoči transferi v tujino – samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 42 Investicijski odhodki 94.408 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in 16. člena 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 94.408 statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 16/99 in 73/00) 43 Investicijski transferi 45.900 je Občinski svet občine Mežica na 30. seji dne 28. 3. 2002 430 Investicijski transferi 45.900 sprejel III. Proračunski presežek (I.-II.) (Proračunski primanjkljaj) 8.600 O D L O K o proračunu Občine Mežica za leto 2002 B) Račun finančnih terjatev in naložb plan 2002 IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja I. SPLOŠNA DOLOČBA kapitalskih deležev (750+751+752) 8.600 75 Prejeta vračila danih posojil 8.600 1. člen 750 Prejeta vračila danih posojil 8.600 S tem odlokom se za proračun Občine Mežica za leto 751 Prodaja kapitalskih deležev – 2002 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina pro- 752 Kupnine iz naslova privatizacije – računa, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže- V. Dana posojila in povečanje kapitalskih vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. deležev (440+441+442) 44 Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev – II. VIŠINA PRORAČUNA 440 Dana posojila – 2. člen 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb – 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: privatizacije – SIT VI. Prejeta minus dana posojila in A) Bilanca prihodkov in odhodkov spremembe kapitalskih deležev (IV.–V.) 8.600 plan 2002 I. Skupaj prihodki (70+71+72+73+74) 408.410 C) Račun financiranja Tekoči prihodki (70+71) 284.382 plan 2002 70 Davčni prihodki 247.867 VII. Zadolževanje (500) 700 Davki na dohodek in dobiček 196.381 50 Zadolževanje – 703 Davki na premoženje 16.294 500 Domače zadolževanje – 704 Domači davki na blago in storitve 35.192 VIII. Odplačila dolga (550) 706 Drugi davki – 55 Odplačilo dolga – 71 Nedavčni prihodki 36.515 550 Odplačilo domačega dolga – 710 Udeležba na dobičku in dohodki od IX. Sprememba stanja sredstev na računu premoženja 22.000 (I.+IV.+VII.–II.–V.–VIII.) 711 Takse in pristojbine 2.015 X. Neto zadolževanje (VII.–VIII.–IX.) 712 Denarne kazni – XI. Neto financiranje (VI.+X.) 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.500 714 Drugi nedavčni prihodki 10.000 Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- 72 Kapitalski prihodki 13.540 ljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 10.040 porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji 721 Prihodki od prodaje zalog – javno finančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin 722 Prihodki od prodaje zemljišč in kontov, so priloga k temu odloku. nematerialnega premoženja 3.500 73 Prejete donacije – 730 Prejete donacije iz domačih virov – III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 731 Prejete donacije iz tujine – 74 Transferni prihodki 110.488 3. člen 740 Transferni prihodki iz drugih Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- javnofinančnih institucij 110.488 ločenih v prvem odstavku 43. člena ZJF, tudi prihodki po- II. Skupaj odhodki (40+41+42+43) 417.010 žarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom 40 Tekoči odhodki 97.607 (Uradni list RS, št. 71/93). 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 21.890 401 Prispevki delodajalcev za socialno 4. člen varnost 3.088 Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, 402 Izdatki za blago in storitve 70.829 ki so določeni s proračunom in opredeljeni v posebnem 403 Plačila domačih obresti – delu, ki je sestavni del tega odloka. 409 Rezerve 1.800 Ne glede na določila prejšnjega odstavka občinski svet 41 Tekoči transferi 179.095 pooblasti župana, da v skladu z zakonom o javnih financah 410 Subvencije 4.090 prerazporeja proračunska sredstva zaradi prilagajanja prora- 411 Transferi posameznikom in čuna okoliščinam, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objek- gospodinjstvom 29.240 tivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvideti. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3591

O prerazporeditvah mora župan poročati občinskemu 10. člen svetu, pri čemer se ta naloga izvede tako, da se v poročilu o Zadolževanje Občine Mežica je možno na podlagi pred- izvrševanju proračuna in v zaključnem računu proračuna hodnega soglasja ministra za finance, pod pogoji, ki jih posebej pojasnijo prerazporeditve. določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo za finance ni izdalo soglasje, so nični. 5. člen Soglasje ministra za finance je sestavni del pogodbe o za- V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za prora- dolževanju. čunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih 11. člen prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, Občina se lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. O pora- višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. bi sredstev proračunske rezerve odloča župan, o porabi Soglasje ministrstva za finance v tem primeru ni potre- sredstev obvešča občinski svet. bno. Občina mora dolg iz naslova likvidnostne zadolžitve odplačati do 31. 12. proračunskega leta. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so: 12. člen potres, poplava, zemeljski plaz, požar, snežni plaz, visok V obdobju začasnega financiranja se lahko občina za- sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množičen pojav dolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinske- nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nega dolga, v tekočem proračunskem letu. sreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

6. člen 13. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina se smejo zadolževati, le s soglasjem ustanovitelja, enakomerno med vse porabnike v okviru doseženih prihod- pri čemer se izdana soglasja štejejo v obseg možnega za- kov, razen če ni z zakonom ali posebnim aktom občinskega dolževanja občine. sveta drugače določeno. Občina lahko daje poroštva za izpolnitev obveznosti Sredstva za redno dejavnost proračunskih porabnikov javnih podjetij in javnih zavodov, vendar največ do 5% pri- se nakazujejo praviloma kot mesečne akontacije v odvisno- merne porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. sti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela morajo V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI biti oddana s pogodbo, izvajalci pa izbrani na podlagi javnega 14. člen razpisa ali po postopku oddaje naročil male vrednosti. V obdobju začasnega financiranja Občine Mežica v Uporabniki sredstev proračuna morajo izvrševati nalo- letu 2003, če bo začasno financiranje potrebno se uporab- ge s svojega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem lja ta odlok in sklep župana. proračunom odobrena. Za izvajanje določb tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev je odgovo- 15. člen ren ravnatelj šole, direktor zavoda oziroma druga oseba kot Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- odredbodajalec. dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2002. 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan ali druga Št. 405-02-1/2002 pooblaščena oseba. Odredbodajalec proračuna je župan. Mežica, dne 28. marca 2002.

8. člen Župan Župan lahko dolžniku dolg do višine 40.000 SIT odpi- Občine Mežica še, oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški Janez Praper l. r. izterjave v nesorazmerju z višino terjatve.

IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE MOZIRJE IN JAVNEGA SEKTORJA 1746. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 9. člen Mozirje za leto 2001 Občina se lahko zadolži v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine, v letu pred letom zadolževa- Na podlagi določb zakona o financiranju občin (Uradni nja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu list RS, št. 80/94, 45/97, 66/97 in 56/98) 29. in 57. odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov. Ne gle- člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, de na navedeno v prvem odstavku tega člena, se občina 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00), lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak, v obsegu, ki prese- 79/99, 124/00 in 79/01) in na podlagi statuta Občine ga 10% realiziranih prihodkov, v letu pred letom zadolževa- Mozirje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 4/99, nja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu 1/00 in 1/01) je Občinski svet občine Mozirje na 26. seji odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov. dne 27. 3. 2002 sprejel Stran 3592 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

O D L O K A) Bilanca prihodkov in odhodkov V 000 SIT o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje I. Skupaj prihodki 737.638 za leto 2001 II. Skupaj odhodki 727.038 1. člen III. Proračunski presežki (I.–II.) 10.600 Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mozirje B) Račun finančnih terjatev in naložb za leto 2001, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, IV. Prejeta vračila danih posojil in vračilo račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. depozitov 2.900 2. člen V. Dana posojila – Zaključni račun proračuna za leto 2001 obsega: VI. Skupni presežek – primanjkljaj (IV.–V.) 2.900 C) Račun financiranja A) Bilanco prihodkov in odhodkov v 000 SIT VII. Zadolževanje proračuna – I. Skupaj prihodki 616.515 II. Skupaj odhodki 607.069 VIII. Odplačilo dolga 13.500 III. Proračunski presežek – primanjkljaj (I.–II.) +9.446 IX. Neto zadolževanje (VII.–VIII.) –13.500 B) Račun finančnih terjatev in naložb Povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih IV. Prejeta vračila danih posojil in vračilo (III.+VI.+IX) – depozitov 4.068 V. Dana posojila – VI. Skupni presežek – primanjkljaj (IV.–V.) +4.068 2. člen C) Račun financiranja V 12. členu se črtata četrti in peti odstavek. VII. Zadolževanje proračuna 32.000 VIII. Odplačilo dolga 45.500 3. člen IX. Neto zadolževanje (VII. – VIII.) – 13.500 Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi: X. Povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih Poleg z zakonom dovoljenih prerazporeditev proračun- (III. + IV. + IX.) +14 skih sredstev lahko župan prerazporedi sredstva na posameznem proračunskem področju oziroma pri neposrednem 3. člen porabniku s sklepom: Potrdi se presežek prihodkov nad odhodki v višini 14 ti- – če nastanejo za to utemeljeni razlogi, ker planiranih soč SIT, ki se prenese na splošni sklad za druge naložbe. sredstev na določenih postavkah zaradi objektivnih razlogov ne bo mogoče porabiti v proračunskem letu, na drugih postavkah pa so izkazane potrebe po povečanju sredstev; 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- – če se na določenih postavkah izkažejo prihranki, na dnem listu RS. drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih; – če to narekuje dinamika izvajanja investicij in njihove Št. 403-03/02-01 realizacije. Mozirje, dne 27. marca 2002. O prerazporeditvah poroča župan občinskemu svetu ob polletnem poročilu izvrševanja proračuna in ob zaključ- Župan nem računu. Občine Mozirje Jože Kramer l. r. 4. člen Za 12.a členom se doda nov 12.b člen, ki se glasi: Župan lahko prevzema obveznosti na osnovi sklepa občinskega sveta, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih 1747. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine letih, če je že odprta postavka – konto v proračunu in so za Mozirje za leto 2002 ta namen planirana sredstva v proračunu tekočega leta, in sicer pri investicijskih odhodkih (skupina kontov 42 in 43). Na podlagi 29. člena zakona o javnih financah (Uradni Obveznosti za leto 2003 ne smejo presegati 50% pravic list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01), zakona o lokalni porabe v proračunu za leto 2002, v naslednjih letih pa ne samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, smejo presegati 25% pravic porabe v proračunu za leto 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00), zakona o financi- 2002. ranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97, 66/97 in Že prevzete obveznosti za investicije so naslednje: 56/98) in na podlagi statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 44/99, 1/00 in 1/01) je Občin- leto 2003 54.283 tisoč SIT ski svet občine Mozirje na 26. seji dne 27. 3. 2002 sprejel leto 2004 49.479 tisoč SIT leto 2005 29.677 tisoč SIT O D L O K obdobje 2006–2010 20.000 tisoč SIT o spremembi odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2002 5. člen Vsi ostali členi odloka o proračunu občine ostanejo 1. člen nespremenjeni; spremenijo se le vrednosti proračunskih po- Spremeni se 2. člen odloka o proračunu Občine Mo- stavk v sintetičnem in analitičnem delu proračuna, ki je zirje in se določa v naslednjih zneskih: priloga tega odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3593

6. člen II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- UPRAVE dnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2002 dalje. 5. člen Št. 403-02/02-01 Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Mo- Mozirje, dne 27. marca 2002. zirje ustanovi organ: Občinska uprava občine Mozirje, s sedežem v Mozirju, Savinjska cesta 7 (v nadaljnjem besedi- Župan lu: občinska uprava). Občine Mozirje V občinski upravi so za posamezna področja in naloge Jože Kramer l. r. organizirane naslednje organizacijske enote: – urad župana, – oddelek za gospodarstvo, – oddelek za družbene dejavnosti, – oddelek za okolje in prostor. 1748. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinska uprava zagotavlja: Občinske uprave občine Mozirje – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave, Na podlagi 29. in 49. člena zakona o lokalni samou- – zakonito in pravočasno uresničevanje pravic, intere- pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, sov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00), 65. člena statuta Občine in Mozirje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 4/99, – sodelovanje z drugimi organi in institucijami. 1/00 in 1/01) in v skladu z uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih 6. člen mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, Občinska uprava opravlja strokovne, organizacijsko- 56/98 in 59/00) je Občinski svet občine Mozirje na 26. re- tehnične in administrativne naloge na področju: dni seji dne 27. 3. 2002 na predlog župana sprejel – splošnih zadev, – normativno pravnih zadev, – upravnih zadev, O D L O K – javnih financ, o organizaciji in delovnem področju Občinske – gospodarskih dejavnosti, uprave občine Mozirje – družbenih dejavnosti, – varstva okolja in urejanje prostora, – gospodarskih javnih služb in infrastrukture, – občinskega redarstva in inšpekcijskega nadzorstva. I. SPLOŠNE DOLOČBE Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občine. 1. člen S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi 7. člen organizacija in delovno področje ter urejajo druga vprašanja Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava: v zvezi z delovanjem Občinske uprave občine Mozirje. – strokovna, organizacijska, administrativna in tehnič- na opravila za potrebe župana, občinskega sveta in njegovih 2. člen delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzorni odbor Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge in druge občinske organe; naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih podro- – kadrovske zadeve; čjih, ki so določeni s tem odlokom. – sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe občinskih organov; 3. člen – gospodarjenje s premičnim in nepremičnim premo- Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z ženjem občine; občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, – obdelava podatkov za potrebe občine; državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi orga- – naloge civilne obrambe, civilne zaščite in reševanja; – naloge s področja urejanja prometa; nizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in – nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri nji- obvestil ter preko skupnih delovnih teles. hovem delovanju in 4. člen – druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi 8. člen sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obve- Na področju normativno-pravnih zadev občinska upra- ščanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na konferen- va: cah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s pred- – pripravlja splošne in druge akte ter mnenja in stali- stavniki sredstev obveščanja oziroma na drug ustrezen na- šča, ki jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občinski čin, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske organi; uprave. – sestavlja pogodbe, daje oceno sprejetih pogodb in Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- pravno spremlja pogodbe; jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo – nudi strokovno pomoč pri izvajanju volilnih opravil; predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik – daje pravno pomoč županu, občinskemu svetu in občinske uprave, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug drugim občinskim organom; delavec v občinski upravi. – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Stran 3594 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

9. člen 14. člen Na področju upravnih zadev občinska uprava: Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja – vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh postop- naslednje naloge: kih na I. stopnji; – pripravlja programe varstva okolja, operativne pro- – vodi evidenco o upravnih stvareh; grame in študije ranljivosti okolja za območje občine; – sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pri- – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic stojni organi; in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; – opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; 10. člen – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Na področju javnih financ občinska uprava: – pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v 15. člen skladu s predpisi, ki urejajo to področje; Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture – pripravlja finančna poročila in zaključni račun prora- občinska uprava opravlja naslednje naloge: čuna; – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organi- – zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri zacijo gospodarskih javnih služb; sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih ak- – sodeluje pri pripravi programov razvoja gospodarskih tov s področja javnih financ; javnih služb, skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad – opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna njihovim delovanjem; opravila za proračun in za druge uporabnike proračuna; – pripravlja projekte in investicijske programe in oprav- – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti ob- lja nadzor nad investicijami; čine in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih in – izvaja nadzor nad vzdrževanjem občinskih cest, zim- drugih razmerij; sko službo ter urejanje in vzdrževanje parkirišč, urejanje – spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in zelenih površin, vzdrževanjem in urejanjem pokopališč in v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo vzdrževanjem mest za plakatiranje in oglaševanje; uvedbo oziroma usklajevanje; – opravlja druge naloge na tem področju. – pripravlja premoženjsko bilanco občine; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 16. člen Občinska uprava na področju gospodarjenja s stavbni- 11. člen mi zemljišči opravlja naslednje naloge: Na področju gospodarskih dejavnosti občinska upra- – pripravlja predloge za pridobivanje, prodajo, menja- va: vo in oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo; – pripravlja predloge programskih usmeritev gospodar- – koordinira oziroma pripravlja investicijske programe skih dejavnosti; ter nadzira investicijske posle v zvezi z opremljanjem stav- – izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, bnih zemljišč; kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podje- – pripravlja strokovne podlage za razlastitev; tja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb; – izdaja potrdila, da na zemljišču, ki je predmet pogod- – spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini; be, ne obstaja predkupna pravica občine; – opravlja druge naloge s tega področja. – uveljavlja predkupno pravico občine; – vodi evidenco zavezancev plačila nadomestila za upo- 12. člen rabo stavbnega zemljišča; Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava: – pripravlja izračun za izdajo odločbe o odmeri nado- – pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na mestila za uporabo stavbnega zemljišča in izvaja nadzor nad različnih področjih družbenih dejavnosti; plačili; – skrbi za realizacijo programov v skladu s proraču- – izračunava višino komunalnega prispevka, izdaja us- nom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih trezne odločbe, vodi evidenco o izdanih odločbah in plačilih družbenih dejavnosti in opravlja nadzor nad izvajanjem pro- komunalnega prispevka; gramov; – pripravlja letni program gospodarjenja s stavbnimi – pripravlja in izvaja programe javnih del; zemljišči; – opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih – opravlja druge naloge na tem področju. dejavnosti. 17. člen 13. člen Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. Na področju urejanja prostora občinska uprava oprav- Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem lja naslednje naloge: občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja – pripravlja programska izhodišča za sprejemanje pro- zadeve iz svoje pristojnosti. storskih aktov in smernice za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov; 18. člen – pripravlja prostorske akte občine; Občinska uprava opravlja naloge občinskega redar- – vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje stva. posegov v prostor; Na tem področju občinska uprava opravlja nadzor nad – nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor pri urejanju prostora; nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s kateri- – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. mi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3595

19. člen 26. člen Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delav- V občinski upravi se lahko kot posvetovalno telo župa- cev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in na oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom. delovnega področja občinske uprave. Župan določi sestavo kolegija glede na obravnavano problematiko. Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa tajnik III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI občinske uprave. Kolegij se sklicuje po potrebi. DELAVCEV 27. člen 20. člen Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in več delavcev oziroma sodelovanje različnih strok in stopenj zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge obli- vodenje občinske uprave. ke sodelovanja. S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne 21. člen skupine, vodjo delovne skupine ter rok za izvedbo naloge. Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. 28. člen Tajnik občinske uprave: Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali pose- – neposredno vodi občinsko upravo, organizira in ko- bno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo ordinira delo delavcev v občinski upravi in jim nudi strokovno opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno pomoč, razporeja delo med delavce v občinski upravi in skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. skrbi za delovno disciplino; S sklepom o ustanovitvi projektne skupine se določi – opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v pogoji za njeno delo. občini; – skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave; IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – opravlja druge naloge po nalogu župana. Tajnik občinske uprave lahko izdaja odločbe in druge 29. člen akte, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in Župan Občine Mozirje najkasneje v treh mesecih po odgovornosti iz delovnega razmerja delavcev občinske upra- uveljavitvi tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih ve, če ga župan za to pooblasti. mest v Občinski upravi občine Mozirje, ki je podlaga za Tajnik občinske uprave je za svoje delo odgovoren razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta. županu. Tajnik občinske uprave mora imeti najmanj višješolsko 30. člen izobrazbo. Župan v roku dveh let predlaga sprejem posebnega odloka iz 19. člena. 22. člen O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi sto- 31. člen pnji odloča na podlagi pooblastil, ki jih izda župan, občinska Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o uprava. Na drugi stopnji pa odloča župan, če ni z zakonom organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine drugače določeno. Mozirje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 2/97 in 4/99). 23. člen Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter 32. člen razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja ob- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- činske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, se določi dnem listu RS. s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga izda župan. Št. 26/03-02 24. člen Mozirje, dne 27. marca 2002. Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena s Župan tem odlokom, opravi tisti delavec, v katerega delovno po- Občine Mozirje dročje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih Jože Kramer l. r. mest oziroma po svoji naravi. Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, jo opravi delavec, ki ga določi tajnik občinske uprave. 1749. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola 25. člen Mozirje Delavci občinske uprave opravljajo naloge določene z zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in poo- 12/91, 8/96), 43. člena zakona o organizaciji in financiranju blastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo za- vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 36/01, koni in drugi predpisi ter po navodilih tajnika občinske upra- 64/01) ter statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo zgornjesa- ve. Za svoje delo so odgovorni tajniku občinske uprave, vinjskih občin, št. 4/99, 1/00 in 1/01) je Občinski svet disciplinsko in odškodninsko pa županu. občine Mozirje na 26. redni seji dne 27. 3. 2002 sprejel Stran 3596 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

O D L O K nega matičnega organa oziroma najkasneje v 90 dneh po o spremembi odloka o ustanovitvi vzgojno- rojstvu otroka. izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje 5. člen 1. člen V primeru, da starša živita ločeno, je upravičenec do V odloku o ustanovitvi vzgojno-izobraževlnega zavoda pomoči novorojencu tisti od staršev, pri katerem otrok živi, Osnovna šola Mozirje (Uradni list RS, št. 54/97) se v dru- oziroma drugi od staršev na podlagi pisnega sporazuma. gem odstavku 13. člena beseda statut nadomesti z besedo “pravila”. 6. člen Upravičenec prejme ob rojstvu otroka denarna sred- 2. člen stva v višini 15.000 SIT, kot socialno pomoč. Sredstva se V deseti alinei 15. člena se beseda statut spremeni v nakažejo na hranilno knjižico ali tekoči račun upravičenca. “pravila”. 7. člen 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati V drugem in četrtem odstavku 29. člena se beseda 1. 1. 2002. statut spremeni v besedo “pravila”. Št. 26/03-02 4. člen Mozirje, dne 27. marca 2002. Ob koncu 30. člena se statut zavoda nadomesti z Župan “pravila zavoda”. Občine Mozirje Jože Kramer l. r. 5. člen Te spremembe začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 26/03-02 NOVO MESTO Mozirje, dne 27. marca 2002. 1751. Odlok o spremembi odloka o proračunu Mestne Župan občine Novo mesto za leto 2002 Občine Mozirje Jože Kramer l. r. Na podlagi četrte alinee drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 1750. Sklep o pomoči za novorojence 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 – odl. US, 87/01 – Zsam-1 in 16/02 – sklep US), 11. člena Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 dni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, in 79/01) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto 10/98, 74/98 in 70/00) in 18. člena statuta Občine Mozir- (Uradni list RS, št. 68/01) je Občinski svet mestne občine je (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 4/99, 1/00 in Novo mesto na predlog župana na 36. seji dne 28. 3. 2002 1/01) je Občinski svet občine Mozirje na 26. redni seji dne sprejel 27. 3. 2002 sprejel S K L E P O D L O K o pomoči za novorojence o spremembi Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2002 1. člen 1. člen Ta sklep ureja dodeljevanje enkratne pomoči staršem novorojencev z območja Občine Mozirje. V Odloku o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2002 (Uradni list RS, št. 108/01) se 2. člen spremeni 2. člen tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 2002 je določen v skupni Sklep določa: višini 5.444,000.000 SIT in obsega: – pogoje za pridobitev denarne pomoči, – upravičence do denarne pomoči, SIT – višino denarne pomoči. a) v bilanci prihodkov in odhodkov – prihodke v višini 5.071,000.000 3. člen – odhodke v višini 5.386,000.000 Pravica do denarne pomoči velja za novorojenca pod proračunski primanjkljaj –315,000.000 pogojem, da je državljan RS in ima stalno prebivališče v b) v računu finančnih terjatev in naložb Občini Mozirje. – prejeta vračila danih posojil +143,000.000 c) v računu financiranja 4. člen – dolgoročno zadolževanje 230,000.000 Starši novorojenca pridobijo pravico do pomoči, ko – odplačilo dolgoročnega kredita –58,000.000 občinska uprava pridobi podatke o rojstvu otroka od pristoj- razlika +172,000.000 Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3597

Proračunski primanjkljaj v znesku 315,000.000 SIT, 2. VIŠINA PRORAČUNA zmanjšan za presežek iz računa finančnih terjatev in naložb v znesku 143,000.000 SIT ter povečan za odplačilo dolgo- 2. člen ročnega kredita v znesku 58,000.000 SIT, bo pokrit z dol- Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se goročnim zadolževanjem proračuna v višini 230,000.000 določa v naslednjih zneskih: SIT. Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terja- A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV tev in naložb ter račun financiranja so sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. Posebni del proračuna sestav- Skupina/ V tisoč tolarjev ljajo pregled prihodkov in finančni načrti neposrednih upora- Podsk. proračun kontov l. 2002 bnikov. I. SKUPAJ PRIHODKI 2. člen (70+71+72+73+74) 356.008 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 159.312 17. člen se spremeni tako, da se glasi: 70 DAVČNI PRIHODKI 145.762 Mestna občina Novo mesto se bo dolgoročno zadolžila za 230 mio SIT, in sicer za naslednje namene: 700 Davki na dohodek in dobiček 121.558 703 Davki na premoženje 13.723 14.4.5 Prenova mestnega jedra 5,000.000 SIT 704 Domači davki na blago in storitve 10.481 17.3.3 Komunalno opremljanje 115,000.000 SIT 706 Drugi davki 24.1.4 Komunalni programi 65,000.000 SIT 71 NEDAVČNI PRIHODKI 13.550 710 Udeležba na dobičku 24.1.6 SSZ – programi KS 45,000.000 SIT in dohodki iz premoženja 8.200 711 Takse in pristojbine 2.000 3. člen 712 Denarne kazni 14 Sprememba, navedena v 2. členu tega odloka, začne 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 916 veljati, ko Ministrstvo za finance RS izda soglasje za dolgo- ročni kredit. V primeru, da Ministrstvo za finance RS izda 714 Drugi nedavčni prihodki 2.420 soglasje za skupno nižji znesek kredita, se v ustreznem 72 KAPITALSKI PRIHODKI 9.980 znesku zmanjša postavka 17.3.3 Komunalno opremljanje. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 9.980 721 Prihodki od prodaje zalog 4. člen 722 Prihodki od prodaje zemljišč Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- in nematerialnega prem. dnem listu RS, uporablja pa se za proračunsko leto 2002. 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov Št. 015-05-19/2001-1200 731 Prejete donacije iz tujine Novo mesto, dne 28. marca 2002. 74 TRANSFERNI PRIHODKI 186.716 Župan 740 Transferni prihodki iz drugih Mestne občine Novo mesto javnofinančnih institucij 186.716 Anton Starc, dr. med. l. r. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 371.882 40 TEKOČI ODHODKI 101.078 OPLOTNICA 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 28.080 401 Prispevki delodajalcev 1752. Odlok o proračunu Občine Oplotnica za za socialno varnost 3.294 leto 2002 402 Izdatki za blago in storitve 64.704 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi 403 Plačila domačih obresti 2.800 (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena zakona o 409 Rezerve 2.200 javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000 in 41 TEKOČI TRANSFERI 148.590 79/01) in 7. člena statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, 410 Subvencije 13.000 št. 29/99) je Občinski svet občine Oplotnica na 23. seji, 411 Transferi posameznikom dne, 28. 3. 2002 sprejel in gospodinjstvom 79.180 412 Transferi neprofitnim organizacijam O D L O K in ustanovam 22.669 o proračunu Občine Oplotnica za leto 2002 413 Drugi tekoči domači transferi 33.741 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 109.534 1. SPLOŠNA DOLOČBA 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 109.534 1. člen 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 12.680 S tem odlokom se za proračun Občine Oplotnica za leto 430 Investicijski transferi 12.680 2002 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina prora- čuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -15.874 Stran 3598 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 4. člen Skupina/ V tisoč tolarjev Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposre- Podsk. proračun dnega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic kontov l. 2002 porabe med proračunskimi postavkami v okviru posamezne- IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL ga področja proračunske porabe v posebnem delu proraču- IN PRODAJA KAPITALSKIH na v višini največ 20% sredstev na posameznih področjih porabe. DELEŽEV (750+751+752) 0 Župan v mesecu avgustu in konec leta poroča občin- 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL skemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2002 in njegovi 750 Prejeta vračila danih posojil realizaciji. 751 Prodaja kapitalskih deležev 5. člen 752 Kupnine iz naslova privatizacije Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za inve- V. DANA POSOJILA sticijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati IN POVEČANJE KAPITALSKIH 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposre- DELEŽEV (440+441+442) 0 dnega uporabnika, od tega 44 DANA POSOJILA 1. v letu 2003 50% navedenih pravic porabe in IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 2. v ostalih prihodnjih letih 50% navedenih pravic porabe. 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upora- IN SPREMEMBE KAPITALSKIH bnika. DELEŽEV (IV.-V) 0 Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne C) RAČUN FINANCIRANJA veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. Skupina/ V tisoč tolarjev 6. člen Podsk. proračun Proračunski skladi so: kontov l. 2002 – račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZJF. VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 Proračunska rezerva se v letu 2002 oblikuje v višini 50 ZADOLŽEVANJE 2,200.000 tolarjev. 500 Domače zadolževanje Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 8.333 namene iz drugega odstavka 49. člena do višine 200.000 55 ODPLAČILO DOLGA 8.333 tolarjev župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski 550 Odplačilo domačega dolga 8.333 svet. 7. člen IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV Župan lahko dolžniku do višine 20.000 tolarjev odpiše NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -24.207 oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postop- X. NETO ZADOLŽEVANJE ka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. (VII-VIII-IX) -8.333 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+X) -8.333 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN Stanje sredstev na računih JAVNEGA SEKTORJA na koncu preteklega leta 24.207 8. člen Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu računu financiranja se občina za proračun leta 2002 lahko odloku. zadolži do višine 0 tolarjev. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA Oplotnica, v letu 2002 ne sme preseči skupne višine glavnic 0 tolarjev. 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- 9. člen ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se lah- naslednji prihodki: ko v letu 2002 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim – prihodki požarne takse po 59. členu zakona o var- osebam in pravnim osebam do skupne višine 16,000.000 stvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). tolarjev. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3599

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Sredstva za priznanja in nagrade Občine Oplotnica se zagotovijo v občinskem proračunu. 10. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Oplotnica v 5. člen letu 2003, če bo začasno financiranje potrebno, se uporab- O podelitvi naziva Častni občan Občine Oplotnica in lja ta odlok in sklep župana. Priznanja Občine Oplotnica odloča občinski svet s sklepom na predlog komisije za priznanja in odlikovanja (v nadaljnjem 11. člen besedilu: komisija). Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Spominsko plaketo z grbom in Županovo petico pode- nem listu Republike Slovenije. ljuje župan na podlagi svoje odločitve. Prejem priznanja župana ne izključuje morebitnega prejema kateregakoli dru- Št. 023.23/2002 gega priznanja občine. Oplotnica, dne 28. marca 2002. Postopek in vrste priznanj na področju športa so opredeljeni v pravilniku za podeljevanje priznanj športnikom, špor- Župan tnim delavcem in športnim kolektivom Občine Oplotnica. Občine Oplotnica Postopek in vrste priznanj na področju kulture se opre- Vladimir Globovnik l. r. delijo v posebnem pravilniku o podeljevanju priznanj na po- dročju kulture. Priznanje na področju kulture se praviloma podeli na prireditvi ob počastitvi državnega kulturnega praznika. Priz- nanje izroči župan ali od njega pooblaščena oseba. 1753. Odlok o priznanjih Občine Oplotnica 6. člen Na podlagi 16. člena statuta Občine Oplotnica (Uradni Strokovna in administrativno tehnična dela v zvezi s list RS, št. 22/99) je Občinski svet občine Oplotnica na podeljevanjem priznanj opravlja občinska uprava. Gradivo v 23. redni seji dne 28. 3. 2002 sprejel zvezi s podelitvijo priznanj občine je javno in je na vpogled v prostorih občinske uprave. Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: O D L O K – zaporedno številko vpisa, o priznanjih Občine Oplotnica – vrsta priznanja, – podatke o predlagatelju, – podatke o prejemniku, I. SKUPNE DOLOČBE – številka sklepa in datum seje občinskega sveta, na kateri je bil sklep o podelitvi priznanja sprejet, 1. člen – kratek povzetek obrazložitve sklepa o podelitvi priz- Ta odlok določa vrste priznanj Občine Oplotnica ter nanja, pogoje in način njihovega podeljevanja. – kraj in datum vročitve priznanja.

2. člen Občina Oplotnica podeljuje priznanja zaslužnim obča- II. DOLOČBE O POSAMEZNIH PRIZNANJIH nom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupnostim, zavodom in društvom, ki imajo bivališče in sedež v Občini 1. Častni občan Občine Oplotnica Oplotnica, za njihove dosežke, ki prispevajo k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine 7. člen na gospodarskem, kulturnem, turističnem, ekološkem, hu- Naziv Častni občan Občine Oplotnica se podeljuje po- manitarnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, špor- sameznikom za izredno pomembna dejanja, delo in zaslu- tnem in drugih področjih. ge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uve- Občina Oplotnica lahko izjemoma podeljuje priznanja ljavljanju Občine Oplotnica na lokalnem, državnem ali med- tudi drugim državljanom Slovenije in tujim državljanom. narodnem področju. Naziv Častni občan Občine Oplotnica se lahko podeli 3. člen tudi tujcu. Priznanja so: Naziv Častni občan Občine Oplotnica obsega posebno – Naziv Častni občan Občine Oplotnica, umetniško izdelano listino, na kateri je besedilo sklepa, s – Priznanje Občine Oplotnica, katerim je priznanje podeljeno, in umetniško delo v vrednosti do maksimalno 3-kratne zadnje objavljene povprečne – Spominska plaketa z grbom, mesečne bruto plače v RS. – Županova petica, Naziv Častni občan občine Oplotnica se podeli na pri- – Priznanja in nagrade na področju športa, reditvi ob občinskem prazniku. – Priznanje na področju kulture. Naziv Častni občan se podeli izjemoma.

4. člen 2. Priznanje Občine Oplotnica Priznanja po tem odloku so enkratna, vendar se med seboj ne izključujejo in se praviloma podeljujejo ob občin- 8. člen skem prazniku, v kolikor s tem odlokom ni določeno druga- Priznanje Občine Oplotnica se podeljuje za izjemne če. Višina denarne nagrade je določena za vsako vrsto uspehe in dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbuda za priznanja posebej. nadaljnje ustvarjalno delo. Stran 3600 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Vsako leto se praviloma lahko podeli največ dve prizna- 13. člen nji Občine Oplotnica. Priznanje Občine Oplotnica lahko prej- Predlagatelji za podelitev priznanja Občine Oplotnica mejo posamezniki, društva, skupine občanov in pravne ose- so lahko fizične ali pravne osebe. Predlagatelj zase ne more be oziroma organizacije. vložiti predloga za podelitev priznanja. Priznanje Občine Oplotnica obsega umetniško izdela- 14. člen no listino, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje Predlog za podelitev priznanja Občine Oplotnica mora podeljeno, in denarno nagrado. biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: Denarna nagrada je v višini zadnje objavljene povpreč- – podatke o predlagatelju, ne mesečne bruto plače v RS. – podatke o kandidatu za podelitev priznanja, za katere Priznanje Občine Oplotnica se praviloma podeli na pri- mora pridobiti predlagatelj pisno privolitev posameznika na reditvi ob občinskem prazniku, izroči ga župan ali od njega katerega se predlog nanaša, pooblaščena oseba. Obrazložitev predloga poda predsed- – utemeljitev predloga, nik komisije. – dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, – datum predloga.

3. Spominska plaketa z grbom Občine Oplotnica 15. člen Komisija predloge obravnava in oblikuje predlog za 9. člen odločanje na občinskem svetu. Komisija lahko v postopku: Spominska plaketa z grbom se podeljuje ob jubilejih, – od predlagatelja zahteva dopolnitev predloga, protokolarnih obiskih ali drugih pomembnih dogodkih. – zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije, ob- Odločitev o dodelitvi tega priznanja sprejme župan in činske organe ali druge ustrezne organizacije. jih podeljuje med letom. Število priznanj v letu ni omejeno. Glede sestave in delovanja komisije veljajo določila Spominsko plaketo z grbom Občine Oplotnica lahko statuta in poslovnika, ki se nanašajo na delovna telesa ob- prejmejo posamezniki, skupine občanov, pravne osebe ali činskega sveta. organizacije. Sklepi komisije se s potrebno obrazložitvijo posreduje- Spominska plaketa z grbom Občine Oplotnica je v jo občinskemu svetu, ki na seji pred občinskim praznikom obliki plakete z reliefnim odtisom grba Občine Oplotnica. V odloči o podelitvi priznanj. etuiju se pritrdi kovinska ploščica z vgraviranim napisom: Spominska plaketa Občine Oplotnica, ime in priimek pre- IV. KONČNE DOLOČBE jemnika, številko priznanja ter datum podelitve. 16. člen Višina denarne nagrade, ki pripada posamezni vrsti 4. Županova petica priznanja, se določi v bruto znesku tako, da se kot osnova upošteva zadnja objavljena povprečna bruto plača v RS. 10. člen Županova petica je priznanje, ki se podeljuje učencem 17. člen osnovnih šol, kateri so vse razrede osnovne šole končali z Podeljena priznanja občine, ki niso bila vročena v času odličnim uspehom. prejemnikovega življenja se lahko izročijo posmrtno družin- Priznanje obsega spominsko plaketo in nagrado v obli- skemu članu po vrstnem redu: zakonec, potomci, posvojen- ki knjižne nagrade ali druge nagrade v vrednosti največ 10% ci in njihovi potomci, starši oziroma posvojitelji, bratje oziro- zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v RS. ma sestre. Priznanja podeljujeje župan ob zaključku šolskega leta. 18. člen Priznanja in nagrade, podeljene po prejšnjih predpisih, III. ZBIRANJE POBUD in uradna evidenca, ostanejo v veljavi.

11. člen 19. člen Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Predlogi za podelitev priznanja Občine Oplotnica se odlok o priznanjih in nagradah Občine Slovenska Bistrica in zberejo na podlagi javnega razpisa, objavljenega na krajev- o priznanjih župana Občine Slovenska Bistrica (Uradni list no običajen način. RS, št. 3/98).

12. člen 20. člen Razpis za podelitev priznanj Občine Oplotnica objavi Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- župan enkrat letno, najkasneje 50 dni pred občinskim praz- nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. nikom. 2002 dalje. Z razpisom se objavijo: Št. 024.23/2002 – kriteriji za podelitev priznanj, Oplotnica, dne 28. marca 2002. – podatki, ki jih mora vsebovati predlog, Župan – kdo je lahko predlagatelj, Občine Oplotnica – rok za vložitev predlogov in navedba naslova. Vladimir Globovnik l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3601

POLZELA 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 1754. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine dnem listu Republike Slovenije. Polzela za leto 2001 Št. 403-02/005/02 Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradni Polzela, dne 27. marca 2002. list RS, št. 79/99 in 124/00) je Občinski svet občine Polze- la na 24. redni seji dne 26. 3. 2002 sprejel Župan Občine Polzela O D L O K Ljubo Žnidar, inž. gradb. l. r. o zaključnem računu proračuna Občine Polzela za leto 2001

1. člen POSTOJNA Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Obči- ne Polzela za leto 2001, katerega sestavni del sta zaključna 1755. Odlok o določitvi takse zaradi onesnaževanja računa rezervnega sklada in zaključnega računa sredstev okolja z vojaškimi vajami na območju poligona krajevnega samoprispevka Andraž. Poček

2. člen Na podlagi 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni I. Bilanca prihodkov in odhodkov Znesek v SIT list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99 in 22/00) in 1. Prihodki 464,651.476,49 16. člena statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 1/96, 2. Odhodki 460,556.877,90 68/97, 31/98, 84/98 in 66/99) je Občinski svet občine 3. Proračunski presežek (1–2) 4,094.598,59 Postojna na 36. seji dne 26. 3. 2002 sprejel II. Račun finančnih terjatev in naložb 4. Prejeta vračila danih posojil in O D L O K prodaja kapitalskih deležev 2,643.080,00 o določitvi takse zaradi onesnaževanja okolja z 5. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev vojaškimi vajami na območju poligona Poček 6. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev (4–5) 2,643.080,00 1. člen II. Račun financiranja Ta odlok določa obliko in višino takse zaradi onesnaže- 7. Zadolževanje proračuna vanja vode, tal in zraka, ki je povzročena Občini Postojna, v 8. Odplačilo dolga kateri se nahaja vojaško vadišče Poček. 9. Neto zadolževanje (7 manj 8) 10. Sredstva na računu 6,737.678,59 2. člen 2. Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: Višina takse se določi glede na obseg vojaškega vadi- – prihodke 2,389.593,05 šča in znaša 500.000 SIT/ha letno. – odhodke 4,802.325,00 Taksa je izvirni prihodek proračuna Občine Postojna. 3. Zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka izkazuje: 3. člen – prihodke 7,889.964,11 Zavezanec za plačilo takse je onesnaževalec – Mini- – odhodke 6,074.484,15 strstvo za obrambo RS. – presežek prihodkov 1,815.479,66 4. člen 3. člen V taksi so zajeta nadomestila: Povečanje sredstev na računih v znesku 6,737.678,59 – za hrup, ki je prekomeren vse leto, SIT se prenese v splošni sklad. Upoštevaje prenos sredstev – za onesnaževanje zraka, v katerem so plini, ki nasta- po zaključnem računu iz leta 2000 je v zaključnem računu nejo zaradi javnih in drugih posledic delovanja eksplozivnih občinskega proračuna ob koncu leta 2001 izkazan ostanek teles in zaradi strupenih snovi, sredstev v višini 22,175.753,69 SIT, ki se prenaša v leto 2002. – za trde odpadke, ki ostanejo v tleh kot posledica vojaških vaj, 4. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega – zaradi nastajanja tresljajev, ki so prekomerni vse leto, sklada v znesku 933.837,07 SIT ostane na sredstvih rezerv – zaradi onesnaževanja vode. Občine Polzela za leto 2002. 5. člen 5. člen Takso odmeri Oddelek za okolje, prostor in urbanistič- Presežek prihodkov po zaključnem računu krajevnega no načrtovanje Občine Postojna z odločbo, izdano v skladu samoprispevka Andraž v znesku 1,815.479,66 SIT se izka- s predpisi, ki urejajo davčni postopek. zuje na sredstvih izločenega računa. 6. člen 6. člen V letu 2002 se taksa odmeri v deležu letne takse glede Bilanca prihodkov in odhodkov za leto 2001 je sestav- na število mesecev, ki ostanejo do konca leta 2002 od ni del tega zaključnega računa. uveljavitve odloka. Stran 3602 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

7. člen 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. dnem listu RS.

Št. 032-01-2/02 Št. 403-02/ 02 /2002-01 Postojna, dne 27. marca 2002. Prebold, dne 28. marca 2002.

Župan Župan Občine Postojna Občine Prebold Josip Bajc, jur. l. r. Vinko Debelak, univ. dipl. inž. grad. l. r.

PREBOLD ROGAŠKA SLATINA 1756. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Prebold za leto 2002 1757. Spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se Na podlagi 40. člena zakona o javnih financah (Uradni opravlja gostinska dejavnost v Občini Rogaška list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01) ter 15., 93. in 94. Slatina člena statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 21/99) je Občinski svet občine Prebold na 30. seji dne 28. 3. 2002 Na podlagi 16. člena statuta Občine Rogaška Slatina sprejel (Uradni list RS, št. 31/99 in 28/01) in 12. člena zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95) ter v skladu z določbami O D L O K pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostin- o spremembah in dopolnitvah odloka o skih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejav- proračunu Občine Prebold za leto 2002 nost (Uradni list RS, št. 78/99) je Občinski svet občine Rogaška Slatina na 34. redni seji dne 27. 3. 2002 sprejel 1. člen V odloku o proračunu Občine Prebold za leto 2002 S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E (Uradni list RS, št. 3/02) se 2. člen spremeni tako, da se P R A V I L N I K A glasi: o merilih za določitev podaljšanega »Proračun Občine Prebold za leto 2002 se določa v obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, naslednjih zneskih: na katerih se opravlja gostinska dejavnost V SIT v Občini Rogaška Slatina A) Bilanca prihodkov in odhodkov I. Prihodki (70+71+72+73+74) 437,810.000 1. člen II. Odhodki (40+41+42+43) 597,810.000 S tem pravilnikom se spreminja in dopolnjuje pravilnik III. Proračunski primanjkljaj (I.–II.) 160,000.000 o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska B) Račun finančnih terjatev in naložb dejavnost v Občini Rogaška Slatina, (Uradni list RS, št. IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja 100/99. kapitalskih deležev – V. Dana posojila in povečanje kapitalskih 2. člen deležev – V tretji alinei, 3. člena se za besedo » diskoteke« doda VI. Prejeta minus dana posojila in besedilo: »nočni bari oziroma nočni klubi in bari v igralni- sprememba kapitalskih deležev (IV.–V.) – cah«. Doda se novi drugi odstavek, ki glasi: C) Račun financiranja »Nočni bar, ki je zaprtega tipa (vstop omejen, možen VII. Zadolževanje proračuna 89,784.000 samo z ustnim dovoljenjem vodje obrata) in ki zagotavlja VIII. Odplačilo dolga – neslišnost izven lastnih prostorov, kar je dokazljivo z meritvi- IX. Neto zadolževanje (VII.–VIII.) 89,784.000 jo slišnosti, ki jo je dolžan predložiti strokovnim službam Občine Rogaška Slatina, lahko določi podaljšani obratovalni X. Povečanje (zmanjševanje) denarnih čas tudi po 3. uri.« sredstev na računih (III.+VI.–X.) 70,216.000 3. člen Pregled prihodkov in odhodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in od- Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati hodkov ter računa financiranja, ki je sestavni del odloka.«. petnajsti dan po dnevu objave v Uradnem listu RS. Št. 06202-0003-03/02 2. člen Rogaška Slatina, dne 9. aprila 2002. Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: “Občina Prebold v letu 2002 najame dolgoročni kredit Župan za izgradnjo telovadnice v Osnovni šoli Prebold v skupni Občine Rogaška Slatina višini 89,784.000 SIT.”. mag. Branko Kidrič l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3603

1758. Spremembe in dopolnitve tržnega reda tržnice v 1. člen Rogaški Slatini Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Rogatec za leto 2001. V skladu z 28. in 29. členom pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj pro- 2. člen dajaln (Uradni list RS, št. 28/93, 34/93 in 57/93) in na Zaključni račun proračuna izkazuje: podlagi 16. člena statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni – prihodke 466,634.919 SIT, list RS, št. 31/99 in 28/01) je Občinski svet občine Roga- – odhodke 496,413.259 SIT, ška Slatina na 34. redni seji dne 27. 3. 2002 sprejel – finančne terjatve in naložbe 712.811 SIT, – presežek odhodkov 30,491.151 SIT. S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E T R Ž N E G A R E D A 3. člen tržnice v Rogaški Slatini Splošni sklad Občine Rogatec se zmanjša za presežek odhodkov nad prihodki v znesku 30,491.151 SIT.

1. člen 4. člen S temi spremembami in dopolnitvami se spreminja in dopolnjuje Tržni red tržnice v Rogaški Slatini (Uradni list RS, Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terja- št. 61/01, v nadaljevanju: Tržni red). tev in naložb, račun financiranja in bilanca stanja so sestavni del tega zaključnega računa. 2. člen Besedilo 3. člena se spremeni tako, da glasi: 5. člen »Javna tržnica na odprtem prostoru pred objektom Ki- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dričeva ulica 6, na parcelnih številkah 1150, 1146 in 1147, dnem listu Republike Slovenije. vse k. o. Rogaška Slatina, posluje v obdobju med 31. 3. in 31. 10. tekočega leta, vsako sredo in petek med 8. in 17. Št. 06202-19/02 uro ter vsako soboto med 8. in 13. uro. Trgovanje se oprav- Rogatec, dne 4. aprila 2002. lja na petih premičnih stojnicah, ki so last upravljalca.«

3. člen Župan Občine Rogatec V 6. členu se drugi stavek spremeni tako, da glasi: »Soglasje je veljavno za obdobje od 31. 3. do 31. 10. Martin Mikolič, univ. dipl. inž. l. r. tekočega leta.«

4. člen Črta se 9. člen in dosedanji 10. člen postane 9. in SEMIČ dosedanji 11. člen postane 10. člen. 1760. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna 5. člen Občine Semič za leto 2001 Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Ura- dni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US, 67/97 – odl. US, Št. 06202-0003-03/02 56/98, 59/99 – odl. US, 61/99 – odl. US in 89/99 – odl. Rogaška Slatina, dne 9. aprila 2002. US), 62. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. Župan 79/99), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Občine Rogaška Slatina RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, mag. Branko Kidrič l. r. 74/98 in 70/00 in odločitve Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 59/99) ter 10. in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 37/99, 67/01 in 23/02) je Občinski ROGATEC svet občine Semič na seji dne 5. 4. 2002 sprejel

1759. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine O D L O K Rogatec za leto 2001 o potrditvi zaključnega računa proračuna Občine Na podlagi 13. in 43. člena zakona o financiranju Semič za leto 2001 občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US, 67/97 – odl. US, 56/98, 59/99 – odl. US, 61/99 – odl. US) je 1. člen Občinski svet občine Rogatec na 23. redni seji dne 4. 4. Potrdi se zaključni račun proračuna Občine Semič za 2002 sprejel leto 2001.

O D L O K 2. člen o zaključnem računu proračuna Občine Rogatec Zaključni račun občinskega proračuna za leto 2001 za leto 2001 izkazuje: Stran 3604 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Bilanca prihodkov Račun finančnih terjatev Račun financiranja in odhodkov SIT naložb SIT SIT Prihodki 463,412.731,36 2,019.971,45 30,000.000 Odhodki 491,078.192,90 Izvenbilančna evidenca 2,584.570,94 Presežek 2,019.971,45 30,000.000 Primanjkljaj 30,250.032,48

3. člen Za presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 1,769.938,97 SIT se poveča stanje na računu. Št. 64-04-09/2002-1 Semič, dne 3. aprila 2002. 4. člen Župan Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terja- Občine Semič tev in naložb ter račun financiranja so sestavni deli tega Ivan Bukovec l. r. odloka.

5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 1762. Pravilnik o uporabi finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Semič Št. 403-03-02/2002-4 Semič, dne 5. aprila 2002. Na podlagi 10. in 17. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 37/99, 67/01 in 23/02) je Občinski Župan svet občine Semič na 29. redni seji dne 2. 4. 2002 sprejel Občine Semič Ivan Bukovec l. r. P R A V I L N I K o uporabi finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Semič 1761. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Belokranjskega odreda I. SPLOŠNE DOLOČBE Semič Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, 1. člen št. 12/91), 40., 41. in 140. člena zakona o organizaciji in S tem pravilnikom se določijo pogoji, načini in kriteriji financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 za dodelitev finančnih sredstev namenjenih za ohranjanje in ter 10. člena statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. razvoj kmetijstva v Občini Semič (v nadaljevanju: sredstva za 37/99, 67/01 in 23/02), je Občinski svet občine Semič na ohranjanje in razvoj). 29. redni seji dne 2. 4. 2002 sprejel 2. člen O D L O K Sredstva za ohranjanje in razvoj se zagotavljajo iz sred- o spremembah in dopolnitvah odloka o stev proračuna Občine Semič: ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega – iz namenskih sredstev – prispevki od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, zavoda Osnovne šole Belokranjskega odreda – iz drugih virov. Semič 3. člen 1. člen Višino sredstev za program ohranjanja in razvoja kmetij- V prvem stavku 1. člena odloka o ustanovitvi javnega stva določi Občinski svet občine Semič z odlokom o prora- vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Belokranj- čunu za tekoče leto. skega odreda Semič (Uradni list RS, št. 68/96 in 15/98) se tekst »Semič 14« nadomesti s tekstom »Štefanov trg 9«. 4. člen Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva 2. člen v Občini Semič se finančna sredstva usmerijo v: Drugi odstavek drugega člena se spremeni tako, da se – pospeševanje strukturnih sprememb in usmerjanje na novo glasi: »Sedež zavoda: Šolska ulica 1, Semič.« razvojne naložbene dejavnosti v kmetijstvu, – za ustvarjanje ekonomsko stabilnih gospodarskih 3. člen enot – družinske kmetije, Drugi stavek drugega odstavka 25. člena se spremeni – večanje kakovostnih pridelkov in okolju prijaznejših tako, da se na novo glasi: »Mandat ravnatelja traja pet let.« dejavnosti ter ekološke pridelave hrane, – uvajanje novih tehnologij in dopolnilnih dejavnosti na 4. člen kmetijah, Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po – ohranitev in varstvo, razumno in optimalno izrabo objavi v Uradnem listu RS. kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3605

– zagotovitev ustrezne izobrazbe in stalnega strokov- ziranje strokovnih seminarjev, predavanj, demonstracij, razi- nega izpopolnjevanja, skovalnih nalog ter drugih razvojnih dejavnosti na področju – celovit razvoj kmetijstva s osebnim upoštevanjem ob- kmetijstva, ki jih izvaja in organizira kmetijska svetovalna močij s težavnejšimi pridelovalnimi razmerami za kmetijstvo. služba. Prednosti pri izvajanju ciljev ohranjanja in razvoja kme- Pogoji za pridobitev sredstev: prošnje vlaga Kmetijska tijstva in usmerjanje sredstev za ohranjanje in razvoj določi svetovalna služba na sedež Občine Semič. K prošnji mora Komisija za kmetijstvo občine Semič. biti priložen program za posamezno dejavnost in račun stro- škov za opravljene storitve po posameznih programih. 5. člen Upravičenci do sredstev za ohranjanje in razvoj so: Projekti CRPOV – pravne in fizične osebe – državljani Republike Slove- Namen: sredstva se namenjajo za pripravo razvojnih nije, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in imajo stalno projektov CRPOV. Občina mora zagotoviti 50% sredstev, da prebivališče v Občini Semič ter bodo sredstva investirali v je potrjeno sofinanciranje s strani Ministrstva za kmetijstvo, Občini Semič; gozdarstvo in prehrano. – društva, krožki in združenja, ki delujejo v Občini Se- Pogoji za pridobitev sredstev: upoštevajo se pogoji mič na področju kmetijstva, MKGP. – Kmetijska svetovalna služba Črnomelj za delo na po- dročju Občine Semič. Projekt Belokranjska vinska turistična cesta Namen: sredstva so namenjena za sofinanciranje aktiv- 6. člen nosti Projektnega sveta Belokranjske vinske turistične ceste Sredstva za ohranjanje in razvoj se dodelijo kot subven- na področju izvajanja projekta in s tem pospeševanje reali- cije, regresi in premije. zacije projekta ter izvajanje projekta Belokranjske vinske turistične ceste. 7. člen Pogoji za pridobitev sredstev: Sredstva za ohranjanje in razvoj se dodelijo upravičen- – sofinanciranje aktivnosti: prošnje vlaga na sedež Ob- cem na podlagi: čine Semič Projektni svet belokranjske vinske turistične ce- – javnega razpisa (subvencioniranje realne obrestne ste, na podlagi priloženega programa, aktivnosti in prilože- mere namenskih kreditov) v skladu s sprejetim pravilnikom; nih računov stroškov za opravljanje storitve za posamezni – javna objave za regrese in premije; – potrjenega plana akcij kmetijske svetovalne službe; program, – sklepov župana ali Komisije za kmetijstvo občine Se- – izvajanje projekta: upoštevajo se pogoji MKGP. mič; – obravnave posameznih vlog v skladu s tem pravilni- Projekt “Blagovna znamka Bele krajine” kom. Namen: sredstva so namenjena za sofinanciranje aktiv- Javna objava mora vsebovati: nosti za pripravo in izvajanje projekta. – namene za katere se dodeljujejo sredstva, Pogoji za pridobitev sredstev: sredstva se dodeljujejo – višina razpisanih sredstev, na podlagi pogodbe sklenjene o sofinanciranju z Občino – kdo lahko zaprosi za dodelitev sredstev, Semič in drugih dokazil o izvajanju in financiranju projekta. – pogoji za pridobitev sredstev z navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi. 2. Subvencije Regresi 8. člen Urejanje katastra kmetijskih zemljišč Namensko porabo sredstev spremlja in preverja za finance pristojna služba Občinske uprave občine Semič. Namen: namen ukrepa je spodbuditi urejanje katastra V primeru nenamenske porabe sredstev je koristnik kmetijskih zemljišč v skladu z dejanskim stanjem – dejanska sredstev dolžan takoj vrniti sredstva z obrestmi po najvišji raba zemljišč. bančni obrestni meri za naložbe za tekoče poslovanje pove- Pogoji za pridobitev sredstev: prosilec vloži prošnjo na čane za 50%. sedežu Občine Semič, kateri je potrebno priložiti kopijo odločbe o določitvi nove rabe kmetijskih zemljišč in original račun. II. UKREPI Regresira se do 50% stroškov spremembe rabe zemlji- šča – ki je v prostorskih aktih opredeljeno kot kmetijsko 9. člen zemljišče, osnova je račun geodetske uprave ali od njih Sredstva za ohranjanje in razvoj so namenjena za ohra- pooblaščene osebe. njanje in razvoj kmetijstva v Občini Semič, in sicer za: – plačila storitev, Združevanje kmetijskih zemljišč – subvencije in premije v kmetijstvu, Namen: namen ukrepa je spodbuditi združevanje kme- – investicije v kmetijstvu. tijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovi- tejšo rabo za kmetijske namene. 10. člen Pogoji za pridobitev sredstev: prosilec vloži prošnjo na sedežu Občine Semič, kateri je potrebno priložiti kopijo 1. Plačila storitev overjene menjalne pogodbe za kmetijska zemljišča in/ali Strokovne in izobraževalne naloge kmetijske svetovalne kopijo potrjenega predloga za vpis v zemljiško knjigo in službe original račun. Namen: sredstva so namenjena za izvajanje izobraže- Regresira se do 50% notarskih stroškov in stroškov za vanja kmetov, kmečkih žena in podeželske mladine, organi- vpis v zemljiško knjigo za izvedbo menjalne pogodbe za Stran 3606 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije kmetijsko zemljišče. Najemna pogodba mora biti sklenjena prto programsko delo društev v kmetijstvu, ki delujejo na za dobo najmanj 10 let. območju Občine Semič. Pogoji za pridobitev sredstev: prošnje za dodelitev sred- Subvencije za ohranitev kulturne krajine stev vlagajo društva na sedež Občine Semič najkasneje do Namen: sredstva so namenjena za spodbujanje setve konca leta za naslednje leto. K prošnji mora biti priloženo ajde in obnove visokodebelnih travniških sadovnjakov z na- poročilo o delu v preteklem letu in plan dela za prihodnje leto. menom ohranitve kulturne krajine kot naravne dediščine. Pogoji za pridobitev sredstev: prosilec vloži prošnjo na Elementarne nesreče sedežu Občine Semič na podlagi javne objave, v kateri se Namen: kmetom, ki jim bo dohodek iz kmetije zma- določijo natančnejši pogoji in višina regresa oziroma sub- njšan zaradi viharja, udara strele ali požara širšega obsega, vencije, ki ne sme biti višja od 50% vrednosti stroškov. bo namenjena denarna pomoč za nabavo repro oziroma gradbenega materiala. Pri tem je potrebno upoštevati, da Subvencioniranje dela zavarovalne premije za zavarovanje višina dodeljenih sredstev ne preseže dejanske škode in se vinogradov in sadovnjakov kumulira z vsemi ostalimi sredstvi, ki jih je upravičenec že Namen: sredstva so namenjena za spodbujanje k zava- pridobil za ta namen tudi iz drugih virov, kar dokaže s podpi- rovanju vinogradov in sadovnjakov proti pozebi in toči, ki sano izjavo o višini dodeljenih sredstev. pomenita velik izpad dohodka v panogi vinogradništva in Pogoji za pridobitev sredstev: na podlagi ocene škode, ki jo izdela posebna komisija, pripravi Komisija za kmetijstvo sadjarstva. občine Semič predlog rešitve prošenj. Pogoji za pridobitev sredstev: prosilec vloži prošnjo na sedežu Občine Semič, kateri predloži originalno zavaroval- 3. Investicije no polico za zavarovanje vinograda proti pozebi in toči. Krije Subvencioniranje obrestne mere kreditov za investicije se do 30% stroška zavarovanja po polici. Namen: sredstva so namenjena za subvencioniranje Regres za testiranje škropilnic, sejalnic, molznih naprav obrestne mere za namenska bančna investicijska posojila kmetom, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v Namen: testiranje omogoča optimalno porabo zaščit- razvoj in razširitev poslovanja oziroma dejavnosti, in sicer: nih sredstev in s tem manjše onesnaževanje okolja, optimal- – graditev, prenovo in adaptacijo gospodarskih objek- no uporabo semen, pridelavo kakovostne krme in pridobiva- tov kmetije; nje higiensko neoporečnega mleka. – nakup in posodobitev opreme; Pogoji za pridobitev sredstev: občina sklene pogodbo – razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmož- za opravljanje testiranja s pooblaščeno organizacijo in ji na nosti na kmetijah za dopolnilne dejavnosti; podlagi zahtevka in dokazil o opravljenih testiranjih krije do – za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč ter združeva- 50% cene opravljene storitve. nje parcel; – za programe predelave in trženja; Regres za osemenjevanje govejih plemenic Pogoji za pridobitev sredstev: Namen: namen ukrepa je zvišati kvalitetni nivo s selek- Za sredstva lahko zaprosijo občani, ki opravljajo kmetij- cijo pasem – mlečna proizvodnja in mesne pasme. sko dejavnost na kmetiji, iz katere si plačuje kmečko zavaro- Pogoji za pridobitev sredstev: občina sklene pogodbo vanje najmanj en član ali imajo status kmeta in izvajajo inve- za opravljanje osemenjevanja s pooblaščeno organizacijo in sticijo na območju Občine Semič. ji na podlagi zahtevka in dokazil o opravljenih osemenitvah Prijava na razpis mora vsebovati: krije do 50% cene opravljene storitve. – kratko predstavitev prosilca; – poslovni načrt – opis razvojnega programa s pričako- Regres za pripust kobil iz kmečke reje vanimi učinki; Namen: namen ukrepa je spodbujati razvoj konjereje. – overjeno fotokopijo ali original pogodbe o odobre- Pogoji za pridobitev sredstev: občina sklene pogodbo nem namenskem kreditu za pospeševanja razvoja kmetijstva za opravljanje pripusta s pooblaščenim oskrbnikom žrebca z amortizacijskim načrtom; in mu na podlagi zahtevka in dokazil o opravljenih pripustih – mnenje posojilodajalca; krije do 50% cene opravljene storitve. – ter drugo, kar se zahteva z javnim razpisom. Subvencije se prednostno odobrijo prosilcem, ki poleg Regres za zdravljenje čebeljih družin pogojev, ki jih zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: Namen: namen ukrepa je zatiranje bolezni in ohranja- – so kmetijski zavarovanci ali imajo status kmeta; nje čebelarstva na področju Občine Semič. – so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost na Pogoji za pridobitev sredstev: Čebelarsko društvo Se- kmetiji, so nasledniki oziroma imajo naslednika; mič vloži prošnjo na sedežu Občine Semič, kateri priloži – kmetje, ki imajo ožjega družinskega člana s kmetij- originalni račun za uporabljena zdravila. Višina regresa se sko oziroma gostinsko izobrazbo; določi v javni objavi za posamezno leto in ne sme biti višja od – ekonomska upravičenost investicije. 50% vrednosti računa. Razpis za subvencioniranje obrestne mere za bančne kredite razpiše občinski svet in razpis objavi v sredstvih Pospeševanje dela društev in drugih združenj, ki delujejo javnega obveščanja. Iz razpisa mora biti razvidna višina raz- na področju kmetijstva pisanih subvencij, razpisni pogoji in ostala določila, ki izhaja- Namen: namen ukrepa je podpora za delovanje druš- jo iz tega pravilnika. tev in se dodeljuje na podlagi izvedenih aktivnosti in strokov- Subvencionira se do 6 odstotnih točk obrestne mere nosti posameznih aktivnosti. Finančno bo prvenstveno pod- posojilodajalca. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3607

Melioracije – agromelioracije oziroma potrdilo o nakupu ter mnenje kmetijske svetovalne Namen: namen ukrepa je usposobiti zemljišča za pove- službe. Regresira se do 30% vrednosti mehanizacije. čanje proizvodne zmogljivosti in izboljšanje fizikalnih, kemič- nih in bioloških lastnosti tal. Dela obsegajo odstranitev skal- Podpora razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah nih samic, ki na kmetijskih zemljiščih ovirajo obdelavo, pla- Namen: namen ukrepa je pospeševanje razvoja dopol- niranje in ravnanje terena, krčenje drevesne zarasti in grmi- nilnih dejavnosti, strukturnih sprememb v kmetijstvu, konku- čevja na zemljišču, ureditev poti za dostop na kmetijsko renčne usposobitve kmetijskih proizvajalcev, pomoč pri pro- zemljišče, ureditev kraških pašnikov, analiza zemlje. mocijah in sejmih ter širitev obstoječih ali novih dejavnosti, Pogoji za pridobitev sredstev: prosilec vloži prošnjo na kot so: turizem na kmetiji, predelava in prodaja kmetijskih sedež Občine Semič, kateri mora biti priložena kopija kata- pridelkov, ki temelje na lastni proizvodnji, domača obrt, strskega načrta s potrdilom lastništva ali zakupu zemljišča. predelava sadja in zelenjave ipd. Ob izvajanju del odstranjevanja skalnih samic je potre- Pogoji za pridobitev sredstev: sredstva v višini do 30% bno javiti kmetijski svetovalni službi, ki opravi ogled na tere- vrednosti vlaganj v naložbe za dopolnilne dejavnosti lahko nu in na podlagi tega izdela mnenje. Subvencija za odstrani- pridobijo upravičenci z vložitvijo prošnje na sedežu Občine tev skalnih samic se izplača na podlagi dostavljenega origi- Semič na podlagi javne objave. Prošnji mora biti priloženo nalnega računa za opravljena dela in pozitivnega mnenja mnenje kmetijske svetovalne službe o pomenu uvajanja no- kmetijske svetovalne službe. Maksimalna priznana višina ve dejavnosti in originalne račune za nakup ali opravljeno stroškov tega urejanja je 260.000 SIT/ha, subvencionira se delo vezano na naložbo ter druga dokazila o plačilu računov; do 50% vrednosti računa do maksimalne višine priznanih če gre za gradnjo, je potrebno priložiti tudi gradbeno dovo- stroškov. ljenje ali odločbo o priglasitvi del. Prednost imajo upravičen- ci, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost. Subvencija za ureditev kraških pašnikov se izplača na Za vse subvencije na področju investicij v kmetijstvo podlagi dostavljenega originalnega računa za nabavo mate- velja določba, da subvencija na sme presegati 50% vredno- riala za ograjo minimalno 0,5 ha pašnih površin v višini v sti investicije. Upravičenec mora zato vlogi priložiti podpisa- višini do 50% od priznane višine stroškov 60.000 SIT/ha. no izjavo o višini že prejetih sredstev. Subvencija za analizo zemlje se izplača na podlagi dostavljenega originalnega računa v višini do 50% vrednosti Projekt CRPOV računa. Namen: izvajanje projektov CRPOV. Subvencija za krčenje drevesne zarasti in grmičevja se Pogoji za pridobitev sredstev: upoštevajo se pogoji izplača v višini do 50% od priznane višine stroškov MKGP. 60.000,00 SIT/ha. 11. člen Investicije in tehnološke posodobitve v kmetijstvu Komisija za kmetijstvo občine Semič po sprejetju pro- Namen: namen ukrepa je spodbuditi investicije in te- računa Občine Semič za proračunsko leto na podlagi le- hnološke posodobitve na najmanj dveh kmetijah letno na tega pripravi javni razpis v skladu s 7. členom tega pravilni- območju s težjimi pridelovalnimi pogoji. Prednost imajo kme- ka, s katerim se določi vrsta regresa oziroma premije in tije, ki so vključene v projekt CRPOV. višina razpoložljivih sredstev za posamezni regres oziroma Pogoji za pridobitev sredstev: pogoj je, da gre za us- premijo za posamezno leto. tvarjanje gospodarsko stabilne kmetije. Prosilec vloži proš- njo na sedežu Občine Semič, s priloženim programom raz- 12. člen voja kmetije, katerega potrdi kmetijska svetovalna služba, ki V primeru morebitnega ostanka predvidenih sredstev poda tudi svoje mnenje. Upravičenec sredstev podpiše po- za ohranjanje in razvoj kmetijstva za posamezno vrsto sub- godbo, s katero zagotavlja namensko porabo sredstev. Viši- vencije ali investicije se le-ta namenijo v druge namene, na podpore znaša do 150.000 SIT/kmetijo. Skupna inter- določene v skladu z določbami tega pravilnika, o čemer ventna sredstva ne smejo presegati 30% predračunske vre- odloča župan v skladu s odlokom o proračunu in s sogla- dnosti razvojnega programa kmetije. sjem Komisije za kmetijstvo. Investicijska podpora razvoju ekoloških kmetijskih gospodarstev III. KONČNA DOLOČBA Namen: namen ukrepa je spodbuditi razvoj ekološkega kmetovanja na najmanj dveh kmetijah letno. 13. člen Pogoji za pridobitev sredstev: pogoj je, da gre za usme- Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati ritev v ekološko pridelavo. Prosilec vloži prošnjo na sedežu naslednji dan po objavi. Z dnem uveljavitve tega pravilnika Občine Semič, kateri priloži dokument pristojne institucije o preneha veljati pravilnik o uporabi finančnih sredstev za ohra- usmeritvi v ekološko pridelavo. Upravičenec do sredstev njanje in razvoj kmetijstva v Občini Semič (Uradni list RS, št. podpiše pogodbo, s katero zagotavlja namensko porabo 67/01). sredstev. Višina podpore znaša do 100.000 SIT/kmetijo. Št. 320-01-03/2002-1 Nove tehnologije Semič, dne 3. aprila 2002. Namen: namen ukrepa je spodbujanje nakupa special- ne mehanizacije za potrebe kmetijstva. Župan Pogoji za pridobitev sredstev: prošnjo vlaga posamez- Občine Semič nik na sedežu Občine Semič, kateri priloži originalni račun Ivan Bukovec l. r. Stran 3608 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

SEVNICA

1763. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Sevnica za leto 2001

Na podlagi 3. točke 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/00, 124/00 in 79/01) in 16. člena statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00 in 102/00) je Občinski svet občine Sevnica na 31. redni seji dne 27. 3. 2002 sprejel O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Sevnica za leto 2001 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2001. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2001 izkazuje:

v SIT Bilanca Račun finančnih Račun financiranja prihodkov in odhodkov terjatev in naložb Prihodki 1,717.242.136,19 – Odhodki 1,690.361.444,69 – 25,080.007,20 Presežek 26,880.691,50 – Primanjkljaj – 25,080.007,20

3. člen Zaključni račun rezervnega sklada proračuna Občine Sevnica za leto 2001 izkazuje: – prenos sredstev iz leta 2000 v višini 7,047.667,24 SIT, – prihodke v višini 6,004.268 SIT, – odhodke v višini 12,736.947,66 SIT, – presežek prihodkov nad odhodki 314.987,58 SIT.

4. člen Presežek prihodkov nad odhodki iz zaključnega računa proračuna Občine Sevnica za leto 2001 v višini 1,800.684,30 SIT se prenese v splošni sklad.

5. člen Ostanek sredstev rezervnega sklada se prenese v re- zervni sklad proračuna Občine Sevnica za leto 2002 in se uporabi za namene določene v 48. členu zakona o javnih financah.

6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.

Št. 40303-0001/02 Sevnica, dne 27. marca 2002.

Župan Občine Sevnica Kristijan Janc l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3609

1764. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o O D L O K tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnih sistemov in za obračun odvoda in o spremembah in dopolnitvah odloka o tarifnem čiščenja odpadnih in padavinskih voda preko sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnih kanalizacijskih sistemov sistemov in za obračun odvoda in čiščenja odpadnih in padavinskih voda preko Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- kanalizacijskih sistemov dni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 1. člen 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 36/99, 59/99, V odloku o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo 28/01 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga) in 16. in 29. iz vodovodnih sistemov in za obračun odvoda in čiščenja člena odloka o pogojih za dobavo in odjem vode na obmo- odpadnih in padavinskih voda preko kanalizacijskih siste- čju Občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 36/87, Uradni list mov (Uradni list RS, št. 1/00, 13/00) se spremenijo in RS, št. 24/91 in 9/96), 12. in 21. člena odloka o pogojih dopolnijo naslednji členi, in sicer: za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju Ob- čine Sevnica (Uradni list SRS, št. 36/87) ter 16. člena 2. člen statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00, V 6. členu se dopolni tabela za nazivne premere vodo- 102/00) je Občinski svet občine Sevnica na 31. redni seji mera 65, 125 in 200 mm, tako da je dne 27. 3. 2002 sprejel dopolnjena tabela kot sledi:

Vodomer Dn mm 15 20 25 30 40 50 65 80 100 125 150 200 Vodomer Dn cole 1/2 3/4 1 5/4 6/4 2 2,5 3 4 5 6 8 Nazivni pretok Qn m3/h 1,5 2,5 3,5 6,0 10 15 25 40 60 100 150 250 Normalna poraba Qno m3/dan 1,0 2,5 6,0 12 25 50 80 130 200 330 500 800

3. člen 5. člen V celoti se črta besedilo 8. člena in se na novo glasi: V celoti se črta besedilo 16. člena in se na novo glasi: Priključnina je znesek, ki ga investitor plača pred iz- Sredstva zbrana z obračunom priključnine za zgrajen dajo gradbenega dovoljenja oziroma priglasitve del za pri- vodovodni sistem so prihodek izvajalca oskrbe s pitno vodo ključitev na javni vodovodni sistem ob novogradnji, prizida- in se porabljajo na podlagi potrjenega programa rednega in vi in pri spremembi namembnosti objekta ali dela objekta, investicijskega vzdrževanja skladno s pogodbo o upravljanju kolikor gre za povečanje nazivnega premera vodomera. in zakonom o javnih naročilih. Obveza investitorja za plačilo priključnine je tudi pri nado- Sredstva zbrana z obračunom priključnine na vodovo- mestni gradnji, v kolikor gre za povečanje nazivnega pre- dni sistem v izgradnji so prihodek izvajalca oskrbe s pitno mera vodomera in če investitor ne odstrani starega vodo- vodo in se porabljajo za financiranje investicijskih del pri vodnega priključka. Predvidena ureditev instalacij v objek- izgradnji vodovodnega sistema skladno s pogodbo o uprav- tu in izvedbo priključka na javno vodovodno omrežje se ljanju in zakonom o javnih naročilih. preveri po predloženi projektni dokumentaciji s strani investitorja. 6. člen Uporabnik, ki se želi priključiti iz obstoječega vodovo- V celoti se črta besedilo 17. člena in se na novo glasi: da na javni vodovodni sistem, plača priključnino kot novo- Priključnina je znesek, ki ga investitor plača pred izdajo graditelj oziroma v skladu s pogodbo o priključitvi obstoječe- gradbenega dovoljenja oziroma priglasitve del za priključitev ga vodovoda na javni vodovodni sistem. na javni kanalizacijski sistem ob novogradnji, prizidavi in pri Soglasje z odmero priključnine za priključek izda spremembi namembnosti objekta ali dela objekta, kolikor izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo gre za povečanje nazivnega premera vodomera. Obveza (Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica) na vlogo inve- investitorja za plačilo priključnine je tudi pri nadomestni grad- stitorja. Soglasje vsebuje odmero o priključnini in tehnič- nji, kolikor gre za povečanje nazivnega premera vodomera ne ter druge pogoje priključevanja na javno vodovodno in če investitor ne odstrani starega kanalizacijskega priključ- omrežje, ki jih določi izvajalec gospodarske javne službe ka. Predvidena ureditev instalacij v objektu in izvedbo pri- skladno z veljavnimi standardi in normativi ter odloki Ob- ključka na javno kanalizacijsko omrežje se preveri po pre- čine Sevnica. dloženi projektni dokumentaciji s strani investitorja. Uporabnik obstoječega vodovodnega priključka iz vo- 4. člen dovodnega sistema, ki se želi na novo priključiti na javni V 12. členu se prvi stavek za besedo priključnina do- kanalizacijski sistem, plača priključnino kot novograditelj ozi- polni z “za priključitev na javni vodovodni sistem” in sicer se roma v skladu s pogodbo o priključitvi na javni kanalizacijski glasi: sistem. Priključnina za priključitev na javni vodovodni sistem se Soglasje z odmero priključnine za priključek izda izva- izračuna kot zmnožek nazivnega pretoka Qn in konstante jalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpa- K3, ki znaša 40.000 SIT. dnih in padavinskih voda (Javno podjetje Komunala d.o.o. V nadaljevanju se dopolni 12. člen kot sledi: Sevnica) na vlogo investitorja. Stroški za izdajo soglasja z odmero priključnine za Soglasje vsebuje odmero o priključnini in tehnične ter priključitev na javni vodovodni sistem niso zajeti v priključnini druge pogoje priključevanja na javno kanalizacijsko omre- in jih izvajalec obračuna glede na zahtevnost postopka in se žje, ki jih določi izvajalec gospodarske javne službe skladno določijo na podlagi kalkulativnih osnov. z veljavnimi standardi in normativi ter odloki Občine Sevnica. Stran 3610 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

7. člen V nadaljevanju se dopolni 22. člen, in sicer: V celoti se črta besedilo 18. člena in se na novo glasi: Vsako soglasje z odmero priključnine izvajalec gospo- Sredstva zbrana z obračunom priključnine za zgrajen ka- darske javne službe (Javno podjetje Komunala d.o.o. Sevni- nalizacijski sistem so prihodek izvajalca odvajanja in čiščenja ca) takoj po izdaji pošlje v vednost Oddelku za okolje in odpadnih in padavinskih voda in se porabljajo na podlagi potr- prostor občine Sevnica. jenega programa rednega in investicijskega vzdrževanja skla- Kolikor se ugotovi pri vlogi investitorja, da obstoječe dno s pogodbo o upravljanju in zakonom o javnih naročilih. zmogljivosti javnega vodovodnega in kanalizacijskega siste- Sredstva zbrana z obračunom priključnine na kanaliza- ma ne zadoščajo za priključevanje novega uporabnika ali cijski sistem v izgradnji so prihodek izvajalca odvajanja in povečanje zmogljivosti obstoječega uporabnika, se soglasje čiščenja odpadnih in padavinskih voda in se porabljajo za z odmero priključnine ne izda, dokler se potreba po poveča- financiranje investicijskih del pri izgradnji javnega kanaliza- nju ali dograjevanju javne komunalne infrastrukture finančno cijskega sistema skladno s pogodbo o upravljanju in zako- ne ovrednoti in uskladi s planiranimi investicijami Občine nom o javnih naročilih. Sevnica.

8. člen 12. člen V celoti se črta besedilo 19. člena in se na novo glasi: Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Priključnina za priključitev na javni kanalizacijski sistem listu Republike Slovenije. se izračuna kot zmnožek nazivnega pretoka Qn in konstante K3, ki znaša 40.000 SIT. Št. 35205-0001/02 Stroški za izdajo soglasja z odmero priključnine za Sevnica, dne 27. marca 2002. priključitev na javni kanalizacijski sistem niso zajeti v priključ- nini in jih izvajalec obračuna glede na zahtevnost postopka Župan in se določijo na podlagi kalkulativnih osnov. Občine Sevnica V primeru priglasitve del (garaže, nadstrešnice itd.), Kristijan Janc l. r. kadar ni v objektu vodovodnega priključka, se za izračun priključnine za odpadne padavinske vode, ki se vodijo v javno kanalizacijo, upošteva 50% tarifa za minimalen (1/2") nazivni premer vodomera. V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za objek- 1765. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih te, za katere ni predviden vodovodni priključek, se za izra- sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za čun priključnine za odpadne padavinske vode odmeri 1% od obdobje 1986–2000 in družbenega plana minimalnega (1/2") nazivnega premera vodomera za vsak Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 m2 tlorisne površine strehe in zmnoži s konstanto K3. Enak način izračuna se uporablja tudi za utrjene površine, s kate- Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju rih je predvideno odvajanje odpadnih in padavinskih voda v prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), javno kanalizacijo. 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov Poleg priključnine za priključitev na javno vodovodno in v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 kanalizacijsko omrežje je investitor dolžan poravnati tudi pri- in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91 – odl. US RS, 18/93, ključnino za odpadne padavinske vode, kolikor tlorisna po- 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) in 16. člena statuta Obči- vršina strehe presega 200 m2, ki se odmeri za vsak nadalj- ne Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00 in 102/00) je nji m2 in sicer 1% od minimalnega (1/2") nazivnega preme- Občinski svet občine Sevnica na 31. redni seji dne 27. 3. ra vodomera in zmnoži s konstanto K3. 2002 sprejel 9. člen O D L O K Poglavje IV. PREHODNA DOLOČBA se črta iz odloka, besedilo 20. člena se na novo glasi, in sicer: o spremembah in dopolnitvah prostorskih Pristojbina za čiščenje odpadnih in padavinskih voda sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za se izračuna na osnovi kalkulativnih elementov. Pristojbina se obdobje 1986–2000 in družbenega plana določi v razmerju glede na višino republiške takse za obre- Občine Sevnica za obdobje 1986–1990 menjevanje voda, ki se z ozirom na stopnjo čiščenja ustrezno zmanjša. 1. člen Sredstva zbrana z obračunom pristojbine za čiščenje Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih odpadnih in padavinskih voda so prihodek izvajalca ter se sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje porabljajo v okviru izvajanja gospodarske javne službe či- 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list ščenja odpadnih in padavinskih voda za redno in investicij- RS, št. 20/94, 102/00) in družbenega plana Občine Sev- sko vzdrževanje objektov komunalnih čistilnih naprav. nica za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 20/94, 102/00). 10. člen Poglavje V. KAZENSKA DOLOČBA se spremeni v 2. člen IV. poglavje. I. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986– V 21. členu se dopolni v tekstu za izvajalec, in sicer 2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni, “gospodarske javne službe”, ter črta v nadaljevanju tekst tako da se: “oziroma posameznik”. – v poglavju Uvod (str. 778) spremeni podatek o povr- šini občine z 293 km2 na 272 km2 11. člen ter Poglavje VI. KONČNI DOLOČBI se spremeni v V. po- 1. Podpoglavje »5. Ključne naloge razvoja SLO in DS« glavje. str. 778, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3611

2. Poglavje »I. Globalni cilji urejanja okolja v Občini – varovali, vzdrževali in razvijali bomo naravno in kultur- Sevnica« str. 779–780, no dediščino. Pravočasno bomo ovrednotili dediščino in jo 3. Poglavje »II. Omrežje naselij, funkcije z vidika oprem- usklajevali z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa bomo ljenosti, funkcije z vidika proizvodnih dejavnosti« str. 780– vključili naravno in kulturno dediščino v družbeno življenje, 788, – naravno primernost prostora, predvsem pa naravne 4. V poglavju »III. Območja kmetijskih zemljišč in goz- znamenitosti in kulturno dediščino, bomo uporabljali kot dov, raziskovanje in pridobivanje rudnin, območja vodnih osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne virov ter območja naravnih znamenitosti in kulturnih spome- bodo ogrožene njihove kvalitete, nikov« str. 788–790, – uveljavljali bomo načrtno usmerjanje razvoja naselij 5. Poglavje »IV. Območja zaposlitve prebivalcev« str. ter njihove graditve in pri tem kot pripomoček upoštevali 790–792, razvrstitev naselij v značilne skupine (tipe) glede na njihovo 6. Poglavje »V. Promet in zveze« str. 792–793, prevladujočo funkcijo, razvojne možnosti in vlogo v omrežju 7. Poglavje »VI. Vodno gospodarstvo« str. 793, naselij. Na tej osnovi bomo odločali o razmestitvi novih za- 8. Poglavje »VII. Varstvo okolja in kulturne in naravne poslitvenih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti, komunalnem dediščine« str. 793–796, urejanju ter predvsem o usmerjanju stanovanjske gradnje, 9. Poglavje »VIII. Naravna in kulturna dediščina« str. – izboljšanje pogojev življenja, funkcionalnih sestavin 796–797 in naselij in kvalitete okolja bomo dosegli tudi z obnavljanjem in 10. Poglavje »X. Program prostorsko izvedbenih ak- izboljševanjem vseh naselij v občini, pri tem bomo upošteva- tov« str. 804 li potrebe in težnje prebivalcev ter nujnost ohranitve kultur- v celoti spremenijo in nadomestijo z naslednjo vsebino: nih in družbenih vrednot naselij, 1. Cilji in načela razvoja v prostoru Občine Sevnica – v demografsko ogroženih območjih bomo s stimula- Smotrna in skladna uporaba prostora je temeljni cilj in tivno lokalno politiko in načrtnim dvigovanjem komunalnega pogoj družbenega razvoja. Zaradi tega je pri usmerjanju standarda spodbujali obnovo in graditev stanovanjskih in razvoja v prostoru in urejanju prostora potrebno upoštevati gospodarskih objektov. naslednje cilje in načela: 2. Usmeritve razvoja v Občini Sevnica – sprejeli bomo policentrični sistem kot osnovo za pro- Smer načrtnega in celovitega razvoja prostora Občine storsko razmestitev prebivalcev, proizvodnje in opremljeno- Sevnica je začrtana v smernicah prostorskega plana Občine sti s centralnimi dejavnostmi, Sevnica, ki jih je s sklepom sprejela SO Sevnica 24. 7. – smotrno in načrtno bomo ravnali z dobrinami splo- 1986. Ažuriranje obstoječega plana kljub nekaterim spre- šnega pomena in varovali vrednote človekovega okolja kot membam še vedno temelji na temeljnih usmeritvah razvoja v osnovo za zdrave in humane življenjske pogoje ter zagotovili prostoru, saj podrobnejših sektorskih strategij, ki bi zahteva- ekološko skladnost v naravi, le bistvene spremembe v teh usmeritvah, ni. Za uresničitev – vse pomembnejše posege v prostor bomo načrtovali temeljnih usmeritev bo potrebno opredeliti mehanizme, ki in izvajali na podlagi dolgoročne in vsestranske presoje nji- bodo omogočali izvajanje začrtanega razvoja. hovih vplivov in učinkov, Hitrejši in enakomernejši gospodarski razvoj je pogoj – s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, vodami, rudninami, za razvoj poselitve v želeni smeri. Materialno osnovo za kamnitimi materiali in drugimi naravnimi viri bomo gospodari- razvoj bomo dosegli z zagotavljanjem prostorskih pogojev za li tako, da bo zagotovljena dolgoročna osnova gospodar- prestrukturiranje in razvoj gospodarstva ter s tem ustrezno skega razvoja občine; na podlagi vsestranske presoje kom- strukturo in prostorsko distribucijo delovnih mest. parativnih prednosti bomo najkvalitetnejša zemljišča za kme- V prostorski strukturi Občine Sevnica ne bo bistvenih tijsko in gozdarsko proizvodnjo le izjemoma namenjali razvo- sprememb. Poudarek razvoja bo na enakomernejši poseli- ju urbanih dejavnosti, tvi, ki temelji na povečanju družbenega in osebnega stan- – najboljša kmetijska zemljišča bomo trajno namenili darda, na boljši organizaciji dejavnosti, boljši opremljenosti kmetijski proizvodnji; vsi izjemni posegi na ta območja mora- naselij, dobri prometni povezanosti, na smotrnejšem urbani- jo biti utemeljeni na podlagi vsestranske presoje variantnih stičnem in komunalnem urejanju ter gospodarjenju s prosto- rešitev, izgubljena zemljišča pa nadomestili z melioracijami manj kvalitetnih zemljišč, rom, na zagotavljanju zaposlitvenih možnosti tudi izven ve- – gozdove na najboljših rastiščih, varovalne gozdove in čjih središč, predvsem v lokalnih središčih. gozdove s posebnim namenom bomo varovali pred posegi, Pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v pro- ki bi prizadeli njihovo funkcijo, storu je zasnovati in razvijati tako poselitev, ki bo omogočala – učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in na eni strani učinkovito omrežje naselij, humane pogoje gozdovi bomo zagotavljali predvsem z uresničevanjem dol- življenja v mestnih naseljih in na podeželju ter smotrno orga- goročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva ter nizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racio- razvoja takšnega sistema poselitve, ki bo zagotavljal prisot- nalno koriščenje naravnih virov, varovanje okolja ter narav- nost ljudi v prostoru, nih in ustvarjenih vrednot. – varovali bomo razpoložljive vodne vire za zagotovitev Pri usmerjanju razvoja poselitve si bomo prizadevali za oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter pri tem upoštevali tudi kvalitativni premik v procesu urbanizacije, v razmestitvi de- potrebe sosednjih območij, javnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, – varstvo in izboljševanje voda bomo izvajali z zmanjše- v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah vanjem virov onesnaževanja ter zbiranjem, odvajanjem in med naselji in v naseljih, kakor tudi v socioekonomskih čiščenjem odpadnih komunalnih in industrijskih voda; varo- dejavnikih. vanje vodnih virov zahteva dosledno upoštevanje režimov Zaradi racionalnosti pri opremljanju prostora, promet- varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi stalno spremlja- nih ureditev, dolgoročnega prostorskega razvoja in za zma- nje možnih vplivov iz širšega območja, njšanje negativnih vplivov na bivalno okolje, bo razvoj proiz- – smotrno bomo pridobivali in uporabljali kamnite ma- vodnih in servisnih dejavnosti (tudi t.i. industrijskih con) pre- teriale in rudnine tako, da ne bo zmanjšana kvaliteta voda, dnostno usmerjen v širše območje Sevnice in Krmelja; raz- kvaliteta naravnega in ustvarjenega okolja ter da bodo čim voj drobnega gospodarstva in lažje proizvodnje z manjšim manj prizadeta kmetijska zemljišča in gozdovi, številom zaposlenih bo usmerjen tudi v ostala središča obči- Stran 3612 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije ne. Smotrno se bodo zaokrožila območja proizvodnih obra- – ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovanega izra- tov, ki niso moteča okolici, moteče dejavnosti pa se bodo za s prilagajanjem ambientalno-naselbinskim, stavbnim in postopoma selile v industrijske cone. krajinskim vrednotam in drugim sredstvom oblikovanj, Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih – usklajeno preobrazbo v rabi tal na način, ki ne bo mest in naložbami v infrastrukturo. Stanovanjsko graditev ogrožal kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter drugih osnov go- bomo usmerjali z doslednim izvajanjem urbanistične, zemlji- spodarskega in socialnega razvoja, varovanih območij in ške in komunalne politike. vrednot. Zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena ko- Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo munalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo sta- organiziranim urejanjem tistih naselij, ki so vsaj delno komu- novanjske gradnje predvsem v osrednjem urbaniziranem ob- nalno že opremljena ali pa imajo dolgoročne razvojne mož- močju občine, ki je zajeto v območju urbanistične zasnove nosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi Sevnica. večje začetne investicije. Specializirane oskrbne dejavnosti moramo usmerjati v Načrtovanje in graditev komunalnega in energetskega centre višje stopnje, kjer je glede na dostopnost in zaledje omrežja bomo izvajali postopno, v skladu s potrebami in cilji mogoče razvijati prag ekonomičnosti za njihov obstoj in raz- razvoja poselitve ob upoštevanju dejanskih možnosti, da bi voj. dolgoročno dosegli: Boljšo oskrbo v vseh območjih je pri razpršeni poselitvi – večjo učinkovitost, zmogljivost in varnost infrastruk- mogoče zagotoviti s krepitvijo lokalnih centrov, ki morajo biti turnih sistemov, predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in mu nu- – enakovredno zadovoljevanje potreb vseh uporabni- diti ustrezno dnevno oskrbo. kov prostora, V območjih razpršene poselitve bomo predvsem s pro- – zmanjšanje nezaželenih vplivov na okolje, storsko, socialno in davčno politiko usmerjali pogoje za – smotrno razporeditev tistih dejavnosti, zaradi katerih razvoj oskrbnih dejavnosti v mikrolokalnih središčih. se ustvarja promet in stroški komunalnega urejanj, Pri demografskem razvoju občine je predviden razvoj – celovit pristop načrtovanju prometnih tokov in sred- mestnih funkcij v širše območje Sevnice, pri razvoju ostalih stev, območij oziroma naselij pa bomo upoštevali naslednje usme- – urejanje in nadzor odvajanja in čiščenja odpadnih ritve: voda je pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogo- – utemeljen je zmeren demografski razvoj lokalnih sre- jev v občini, dišč (centrov KS in drugih pomembnejših ruralno – urbanih – okolje bomo varovali tudi s primernim izborom in naselij), razmestitvijo proizvodnih in drugih dejavnosti ter z dosle- – demografski razvoj ostalih naselij bomo usmerjali skladnim terjanjem spoštovanja uredb o dovoljenih emisijah po- dno z možnostmi zaposlovanja, oskrbo s storitvami, servisi, sameznih dejavnosti. komunalo ter skladno s prostorskimi možnostmi, 3. Zasnova poselitve in organizacije dejavnosti v pro- – zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo storu dosegli z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna poveza- 3.1. Cilji in izhodišča nost, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in Bodočo poselitev je potrebno enakovredno obravnava- osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primar- ti kot ukrep proti nesmotrni preobrazbi prostora in kot iska- nih dejavnosti, možnost dodatne zaposlitve na domu, z od- nje ustreznejših urejevalskih in oblikovalskih rešitev. Pred- piranjem možnosti novogradnje stanovanjskih in gospodar- vsem je potrebno zagotoviti optimalno reševanje ključnih skih objektov za domačine. razvojnih problemov Občine Sevnica. Temelj skladnega razvoja v prostoru ter pogoj za us- V sprejetih usmeritvah se odraža predvsem težnja po trezno razmestitev prebivalstva, proizvodnje in opremljenosti enakomernejšem razvoju celotne občine. Usmeritve ne pred- s centralnimi funkcijami je primerna urejenost ter oblikova- stavljajo bistvene spremembe sedanje poselitve, poudarek nje mest ali naselij. je na boljši organiziranosti dejavnosti, v načrtnejšem razvoju, Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in v ekonomsko upravičenih in vsestransko preverjenih pose- graditev bomo zagotavljali predvsem s: gih v prostor, v racionalnejši rabi površin, v smotrnejšem – smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč, prometnem in komunalnem urejanju, v skrbi za kvalitetno – dolgoročno opredelitvijo, pridobivanjem in urejanjem bivalno okolje in ekološko ravnotežje. novih stavbnih zemljišč, Realnost in uspešnost takšne oblike poselitve temelji – varovanjem okolja in neobnovljivih naravnih virov, predvsem na enotno zastavljenih planskih ciljih vseh dejav- – usklajenim razvojem vseh dejavnosti in opreme nase- nikov in sprejetih politik razvoja ter na procesu kontinuirane- lij, ga planiranja (izvajanje, spremljanje, dopolnjevanje planskih – dobro dostopnostjo vseh delovnih mest ter oskrbe in aktov). storitev, Razvoj poselitve v Občini Sevnica se bo usmerjal v – prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbne- naslednjih območjih: ga sklada in opreme naselij, 1.a) Območje urbanistične zasnove Sevnice (vključu- – upoštevanjem možnih posledic posameznih pose- je Sevnico, Šmarje, Boštanj, Dolenji Boštanj, Radno in gov v prostor in ukrepov za omiljenje posledic v primeru Log) ima prostorske možnosti za večjo demografsko kon- naravnih in drugih nesreč. centracijo in razvoj oskrbnih in proizvodnih dejavnosti. Ve- Načrtovanje in urejanje posameznih naselij bomo izva- čja koncentracija prebivalcev bi pogojevala in istočasno jali na podlagi ocene stanja in ob upoštevanju pričakovane- omogočala odpiranje potrebnih novih območij za stanova- ga razvoja ter vloge v omrežju naselij. nja in spremljajoče dejavnosti. Nadaljnja koncentracija pro- Zagotovili bomo zlasti: izvodnih dejavnosti bo zahtevala racionalno ureditev novih – komunalno-higiensko izboljšanje naselij, proizvodnih (industrijskih in obrtnih) con na levem in de- – gradbeno-tehnično izboljšanje ali zavarovanje obsto- snem bregu reke Save. Koncentracija stanovanjske grad- ječih zgradb, nje v bližini Sevnice je ugodna zaradi bližine delovnih mest Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3613 in centralnih dejavnosti. Omejitve, ki jih je potrebno upoš- KS Loka: Čelovnik, Okroglice, Radež, Slap, Žirovni- tevati pri prostorskem razvoju in izboru dejavnosti, so pred- ca, vsem omejitve zaradi spremembe namembnosti zemljišč KS Primož: Dedna Gora, Znojile, (najboljša kmetijska zemljišča, območja večjih infrastruk- KS Zabukovje: Mrzla Planina, Podgorje, turnih objektov in vodnogospodarske ureditve reke Save, KS Sevnica: Drožanje, Metni Vrh, Podgorica, Žurkov Mirne in Sevnične). Dol, 1.b) Območje urbanistične zasnove naselja Krmelj KS Šentjanž: Srednik, Svinjsko, Štanjgrob, Osredek leži v dolini rečice Hinje. Samo mesto ima potenciale za pri Krmelju, Cerovec, poselitev predvsem tam, kjer so že izražene vrednosti za KS Tržišče: Trščina doseganje zadovoljivega nivoja standarda, in sicer so to 3. Območja obstoječih stavbnih zemljišč, kamor spa- ureditvena območja Zgornji Krmelj, Hinjce, Center, Bar- dajo vsi ostali zaselki in območja razpršene gradnje v bara in Širjava. Občini Sevnica. Območje stavbnih zemljišč je v kategori- Dolina omogoča omejeno prostorsko širitev obstoje- zaciji zemljišč opredeljeno z VIII. kategorijo. Pri analizi čih proizvodnih obratov. Nadaljnji razvoj bo temeljil na posameznih stavbnih zemljišč, obstoječega stanja in ka- prestrukturiranju gospodarskih dejavnosti oziroma na od- tegorizacije kmetijskih zemljišč, ki je predstavljala osnovo piranju novih propulzivnih proizvodnih in oskrbno-stori- za definiranje le-teh, je bilo ugotovljeno, da precejšnje tvenih obratov predvsem v okviru obstoječih proizvodnih število stavbnih zemljišč predvsem na območju razpršene območij. Demografska rast je močno odvisna od gospo- gradnje ni uvrščenih v VIII. kategorijo. Eventualno združe- darskega razvoja. Za stanovanjsko graditev je mogoče vanje te razpršene gradnje je tako prepuščeno prihodno- urediti manjše zaokrožene komplekse novih stavbnih zem- sti, to je izvedbi nove kategorizacije, ki bo zajela tudi te ljišč, predvsem pa mora biti poudarek na prenovi stano- izpuščene objekte. vanjskih območij. Razvoj oskrbnih in storitvenih dejavno- Pri nadaljnjem razvoju posameznih naselij bomo sti mora slediti tudi potrebam širšega gravitacijskega zale- upoštevali izhodišča, ki temeljijo na planski tipologiji na- dja. selij in s tem povezani zasnovi funkcij v omrežju naselij. 2. Ureditvena območja naselij in s tem povezano 3.2. Zasnova omrežja naselij urejanje naselij temelji na analizi razvojnih možnosti in Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omre- funkcij v omrežju naselij. Skladno z razvojnimi usmeritva- žja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi fun- mi so vsa naselja razvrščena v značilne skupine (tipe). K kcijami, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in naseljem z ureditvenim območjem spadajo vsa naselja raba površin. (oziroma njihovi osrednji deli, če gre za naselje sestavlje- 3.2.1. Planska tipologija naselij no iz več gruč), ki so opredeljena v seznamu naselij v Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipo- občini Sevnica (po statutu Občine Sevnica) in so po tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih mož- logiji naselij razvrščena od tipa A do E. nosti vsakega naselja. Opredelitev gravitacijskih območij Izmed teh naselij smo posebej obravnavali tista, ki je dodatno izhodišče za določitev hierarhije centralnih so po tipologiji uvrščena nad tip B (torej od BC1 do E) ali naselij. pa izkazujejo demografsko rast, oziroma so bila že v pred- Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe hodnih planskih aktih opredeljena kot ureditvena obmo- naselij: čja. Tem naseljem smo podrobneje analizirali morfolo- – ruralna naselja: tip A, ške, funkcijske in okoljske značilnosti (poglavje 3.2.3.C), – prevladujoča ruralna naselja: tip AB in B, ker predstavljajo pomembnejša lokalna središča oziroma – ruralno urbana naselja: tip BC1 in C2, potenciale za demografski in gospodarski razvoj. – urbano ruralna naselja: tip BC2, C2 in CD, Po statutu je opredeljenih tudi 26 naselij, ki jim ni- – prevladujoča urbana naselja: tip D in DE, smo opredelili ureditvenega območja, ker gre za izrazito – urbana naselja: tip E. razpršeno gradnjo, oziroma njihova obstoječa stavbna Tabela št. 1: Planska tipologija naselij zemljišča niso opredeljena po kategorizaciji kot stavbna. Tipologijo naselij je potrebno v procesu kontinuira- Ta razpršena naselja so: nega planiranja preverjati in dopolnjevati na podlagi spre- KS Boštanj: Gabrje, Jablanice, Jelovec, Laze, Mrto- menjenih razvojnih možnosti in pogojev, spoznanj in ute- vec, Novi Grad, Apnenik, meljenih pobud krajanov. Stran 3614 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3615

3.2.2. Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij Z vidika oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne pro- opredeljena kot lokalna oskrbna središča in središča ožjega storske organizacije oskrbnih, storitvenih, proizvodnih in dru- regionalnega pomena. gih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje bivalnega Funkcije naselij glede na oskrbne storitvene dejavno- in družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo sti: razvijali naslednjo hierarhijo središč v Občini Sevnica: 1. Lokalna oskrbna središča: 1. središče ožjega regionalnega pomena – tip DE: Poklek, Log, Telče, Breg, Kal, V. Cirnik, Malkovec, Sevnica; Zavratec, Studenec, Boštanj, Šentjanž, Zabukovje, Tržišče, 2. pomembnejše lokalno središče – tip DE: Krmelj; Blanca, Loka – Račica. 3. lokalna središča z zaledjem do 3000 prebivalcev – 2. Pomembnejše lokalno središče: tip D, CD: Boštanj, Dolenji Boštanj, Blanca; Krmelj. 4. lokalna središča z zaledjem do 1000 prebivalcev – 3. Središče občinskega pomena: tip C1, BC1, BC2, B, C2: Radna, Šentjanž, Log, Gabrijele, Sevnica. Orehovo, Kal pri Krmelju, Telče, Zabukovje, Breg, Stude- Funkcija naselij glede na proizvodne dejavnosti: nec, D. Brezovo, Poklek, Kompolje, Šentjur na Polju, Rovi- 1. naselja z monostrukturno dejavnostjo: šče, Zavratec, Drožanje, G. Brezovo, Lončarjev Dol, Pod- Blanca, D.Brezovo, Radna. gorica, V. Cirnik, Malkovec, Polje pri Tržišču. 2. naselja z dvema do tremi industrijskimi obrati: Skladno s tipologijo naselij v Občini Sevnica in prostor- Krmelj. skimi možnostmi je opredeljena zasnova sistema naselij. 3. središča z večjimi industrijskimi obrati in ostalimi Funkcije naselij so opredeljene glede na oskrbne in stori- proizvodnimi obrati: tvene dejavnosti ter proizvodne dejavnosti posameznih naselij. Sevnica z Boštanjem, Dol. Boštanj. Stran 3616 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3617 Stran 3618 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3619 Stran 3620 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3621

3.3. Zasnova infrastrukturnih omrežij na nivoju idejnih rešitev (M 1:5000) z upoštevanjem ele- V kartografskem delu plana so prikazane zasnove pro- mentov trasiranja hitrih prog za Vmax= 250 km/h. V grafič- metnega, energetskega in komunalnega omrežja na kartah nem delu je poleg izhodiščne trase prikazana tudi korekcija TTK 1: 25000. trase hitre proge. Stanje v prostoru, koridorji bodočih (pomembnejših) Organizacijska naloga je tudi preučitev ustreznosti ob- povezav in rezervati za posamezne objekte so prikazani na jekta in lokacija železniške postaje Blanca. kartah TTN 1: 5000. 3.3.1.3 Zasnova kolesarskega omrežja Zasnova prometnega, energetskega, komunalnega Planski akti države navajajo omrežje kolesarskih stez omrežja, prikazana v kartografskem delu plana, je podlaga kot obvezno državno izhodišče. Koridorji kolesarskih poveza postopno novogradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo zav potekajo po dolini reke Save in Mirne. teh omrežij in naprav na podlagi sprejetih razvojnih progra- Za podrobnejše definiranje tras državnega omrežja in mov in ustreznih prostorsko izvedbenih aktov. lokalnih kolesarskih tras se izdela študija kolesarskega pro- Vzporedno z izdelavo prostorsko izvedbenega akta za meta. predviden infrastrukturni vod se ustrezno dopolni ta planski 3.3.1.4 Javna parkirišča akt s programsko zasnovo. Za potrebe kamionskih prevoznikov Občine Sevnice Karte TTN in PKN se sprotno dopolnjujejo na podlagi so predvidene površine za ureditev parkirišč, in sicer v Ore- izdelane podrobnejše prostorske dokumentacije. šju nad Sevnico, IC Sevnica, IC Krmelj ter na Blanci ob 3.3.1. Zasnova prometnega omrežja nekdanjem rudniku nekovin. 3.3.1.1. Zasnova cestnega omrežja 3.3.2. Zasnova energetskega omrežja Obvezno državno izhodišče za področje cestnega pro- 3.3.2.1. Zasnova elektroenergetskega omrežja meta na območju Občine Sevnica so: Zasnova sistema energetskih objektov in elektropreno- – cestne povezave snega omrežja na območju Občine Sevnica je obvezno iz- – glavna cesta I. reda št. 5 Arja vas–Celje–Zidani hodišče DP RS: most–Krško–Drnovo, – planirani HE Boštanj in HE Blanca. Organizacijska – regionalna cesta I. reda št. 215 Trebnje–Mokro- naloga je podrobna preveritev posledic in uskladitev pose- nog–Boštanj, gov v prostor, – regionalna cesta II. reda št. 424 Boštanj–Planina– – gradnja priključnih daljnovodov 2 x 110 kV do obeh Dežno–Črnolica, HE, – regionalna cesta III. reda št. 672 Impoljca–Zavra- – gradnja daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško po tec–Smlednik–Kostanjevica, sedaj predvidenem koridorju, – regionalna cesta III. reda št. 674 Zavratec–Škoc- – rekonstrukcija obstoječega visokonapetostnega pre- jan, nosnega omrežja. – regionalna cesta III. reda št. 679 Radeče–Breg– Obstoječi in predvideni daljnovodi so označeni v karto- Sevnica–Brestanica, grafskem delu plana v merilu 1:25000, koridorji pa tudi v – regionalna cesta III. reda št. 738 Tržišče–Hote- merilu 1:5000. mež. Obvezno izhodišče tega plana je varovanje koridorjev Poleg tega je na državnem nivoju opredeljena organiza- daljnovodov visoke napetosti in upoštevanje varstvenih reži- cijska naloga preučitve smotrnosti in možnosti poteka glav- mov v območjih energetskih objektov pri organizaciji dejav- ne cestne povezave Zidani most–Novo mesto. nosti v prostoru in pri urejanju prostora. Na glavni cesti I. reda se pojavljajo tudi lokalne pobude 3.3.2.2. Zasnova plinovodnega omrežja po ponovni preučitvi poteka obvoznice Boštanj, že oprede- Kartografski del plana: ljene v LN HE Boštanj. V naselju Log pa se pojavlja pobuda Obvezno izhodišče DP RS je zasnova magistralnega po eventualni cestni obvozni povezavi. Iz tega izhajata orga- plinovodnega omrežja: nizacijski nalogi za preučitev poteka in umestitve obvoznice – obstoječi magistralni plinovod s pripadajočimi zaščit- Boštanj ter eventualne nove cestne povezave v naselju Log. nimi pasovi. Glede na projekcijo urbanega razvoja je potrebno pre- Plinifikacija osrednjih urbaniziranih območij Sevnica – veriti predlagane premostitve reke Save v Logu in Sevnici ter Boštanj – Dolenji Boštanj se bo postopoma izvajala na pod- njune navezave na obstoječe cestno omrežje. lagi izdelane študije, programske in projektne dokumentaci- Novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije lokalnih je. cest se izvajajo skladno z obstoječo kategorizacijo občin- 3.3.3. Zasnova komunalnega omrežja skih cest in morebitnimi njenimi spremembami. Kartografski del plana: Faznost izgradnje in rekonstrukcije lokalnih cest bo – zasnova komunalnega omrežja TTK 1:25000, določena na podlagi programa izgradnje in vzdrževanja cest, – zasnova vodnega gospodarstva TTK 1:25000. ki ga sprejme Občina Sevnica. 3.3.3.1. Zasnova oskrbe z vodo 3.3.1.2. Zasnova železniškega omrežja Zasnova oskrbe z vodo zajema ureditev in zaščito vo- Zasnova železniškega omrežja na območju Občine Sev- dnih virov ter vodooskrbni sistem. nica je obvezno izhodišče DP RS, in sicer za: Na področju vodooskrbe je postopno formirati enotni – železniške povezave vodooskrbni sistem, ki bo območja krajevnih skupnosti po- – glavna železniška proga I. reda Ljubljana–Zidani vezoval in omogočal zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo. Z most–Dobova, vzpostavitvijo katastra vodovodov bo omogočena pregle- – regionalna železniška proga Trebnje–Sevnica, dnost in načrtnost rekonstrukcij in vzdrževanj vodovodnih – hitra železniška proga v proučevanju Sežana–Ljub- sistemov. ljana–Dobova. Za zadovoljevanje bodočih potreb po vodi je potrebno V tem planskem aktu je trasa hitre železnice povzeta izvesti dodatne hidrološke raziskave na naslednjih perspek- kot obvezno izhodišče državnega plana, vendar je neprimer- tivnih območjih: na zaradi prečkanja večjih urbanih središč. Zato je predlaga- – dolina Grahovice v KS Boštanj, na korekcija trase hitre proge, ki pa jo je potrebno preveriti – v okolici Sevnice, Stran 3622 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

– v Zabukovju, Organizacijska naloga: – na območju Jatne v KS Šentjanž, – za obvladovanje problematike na celotnem območju – v okolici Tržišča, Občine Sevnica je potrebno izdelati študijo odvajanja in – ter raziskave na območju KS Loka s ciljem postopno čiščenja odpadnih voda po posameznih naseljih. zamenjevati s centralnim vodnim virom večje kapacitete, 3.3.3.3. Zasnova razvoja ostalih komunalnih dejavno- – predvideti izgradnjo 5–10 globinskih vrtin. sti Za navedene vodne vire so na osnovi študije zaščite Obveznih izhodišč na tem gospodarskem segmentu ni. vodnih zajetij predlagani varstveni režimi: Državni planski akti zavezujejo k povezovanju komunal- – črpališči v objektih železniške postaje in območju nih organizacij in sistemov tudi na področju zbiranja in odla- Stillesa, ganja odpadkov. – zajetja pri Zdolah, Z ustreznim odlokom Občine Sevnica je urejeno zbira- – zajetja Lašč, nje odpadkov iz vseh naselij občine. – zajetje Draga, V izdelavi je koncept reševanja zbiranja in odlaganja od- – zajetja Podgrička štirna, padkov, ki bo podal izhodišča za reševanje te problematike na – zajetji Nouna I in II, regijskem nivoju, ob povezovanju vseh treh posavskih občin. – zajetje Pokojnik, Glede na sedaj znana splošna dejstva se razmišlja o lokalnem – zajetje Na Gmajni, centru ravnanja z odpadki na območju CČN Sevnica-Boštanj – zajetje Na Polani, (na Logu), ki je nakazana tudi v kartografskem delu. – zajetje Na travnikih, Na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti se – zajete Nad koritom, načrtuje razširitev naslednjih pokopališč: Boštanj, Tržišče, – zajetje Na Skalcah, Studenec, Gabrijele ter ureditev mrliških vež v Boštanju, – zajetje Urška, Šentjurju in Bregu, Studencu, Šentjanžu, Tržiču, Zabukovju – zajetje Polžjek, in Telčah. – zajetje Boršti, Na področju komunalne energetike se predvidi plinifi- – zajetje Dovjakov izvir, kacija v večjih urbanih območjih, bodisi z zemeljskim pli- – zajetje Binuk, nom, bodisi z utekočinjenim naftnim plinom. – izvir Počevica, 3.3.4 Zasnova vodnega gospodarstva – zajetje Pehovec, Spremembe državnega plana (Uradni list RS, št. 11/99) – zajetje Raja Peč, obravnavajo in dopolnjujejo področje vodnega gospodar- – zajetje Glaviški potok, stva s smernicami za področje varovanja vodnih virov, ureja- – zajetje Gosenk, nja in ohranjanja odtočnega režima ter varstva kakovosti in – zajetje Gabrje, količin voda. – zajetje Lisce, Pri pripravi prostorskih in izvedbenih aktov občine je – zajetje v Štuku, potrebno upoštevati naslednja načela: – zajetje v Žirovnici, – načela celovitega urejanja in ohranjanja vodnega si- – vrtina TV-1/96 v Telčah (KS Tržišče), stema, – vodni viri Podskalica (Podskalica 1, Podskalica 2, – načrtovanje novih posegov v prostor mora temeljiti Podskalica 3 – KS Zabukovje), na predhodni analizi pristopa z upoštevanjem vodnih in prio- – vrtina BPV-1/98 (Blanca), balnih zemljišč ter načinu gospodarjenja na njih, z upošteva- – vrtine KRM-1/98 (Krmelj), njem zavarovanih območij ter z upoštevanjem drugih speci- – zajetje Orehovec, fičnosti delovanja vodnega sistema, – drenažno zajetje Orešje, – zavarovati in varovati vode v površinskih vodotokih in – Lojzov izvir. podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se Vse vodne vire, ki so vir pitne vode, je potrebno zaščititi bodo zajemale kot pitna voda, termalna, mineralna ali zdra- z ustreznimi odloki. vilna voda ter varovati zahtevano kakovost voda za uporabo v 3.3.3.2. Zasnova čiščenja odpadnih voda tehnoloških procesih, V povezavi z zbiranjem in čiščenjem odpadnih voda je – zagotavljati racionalno rabo vode ter omogočiti po- na področju varstva okolja obvezno republiško izhodišče novno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnolo- Zasnova razmestitve čistilnih naprav (skupna čistilna napra- gij oziroma izključevanje ali preusmeritev gospodarskih ak- va z zmogljivostjo 10.000–100.000 E). tivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujati varčeva- Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda je nje v individualni porabi, lokacija čistilne naprave širšega območja Sevnice, ki je – razvoj usmerjati v boljše tehnologije, tako pri procesu bila z DDP Občine Sevnica v IC ob Savi, spremenjena in proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanja onesnaženja v utemeljena z urbanističnega vidika. V kartografskem gradi- skladu z zahtevami Evropske skupnosti, vu plana je prikazana lokacija na jugovzhodnem robu Lo- – sanirati degradirana in ogrožena območja, škega polja. – zagotoviti možnost uporabe in dostopa do vodnega Za ČN Tržišče, katere potrditev mora biti opredeljena javnega dobra, še z izdelavo podrobnejše tehnične rešitve, je v kartograf- – urejanje in ohranjanje vodnega sistema praviloma se- skem delu definirana okvirna lokacija. ga preko meja občin, zato je potrebno zagotoviti medobčin- Ob pripravi LN se vzporedno spremeni ta planski akt z sko sodelovanje in usklajevanje, ustreznimi programskimi zasnovami. – izobraževati in osveščati javnost o vodi in delovanju Na področju čiščenja odpadnih voda so predvidene vodnega sistema, tudi izgradnje rastlinskih čistilnih naprav. – izvajati in razvijati monitoring in poročanje o stanju o Zgrajena je RČN Studenec, predvidena je izgradnja vodnem sistemu. Gabrijele-Polje, predvideti pa je potrebno tudi možnost na- Za zagotavljanje varstva vodnega sistema se upošteva- daljnje izgradnje RČN tam, kjer je to smotrno in tehnično jo naslednje specifične smernice za prostorsko planiranje in sprejemljivo. urbanistično načrtovanje, kot priporočila za: Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3623

varovanje vodnih virov: IC Sevnica-levi breg, Boštanj, Dolnje Brezovo, Loka, Kompo- – upoštevanje pogojev in omejitev iz sprejetih odlokov o lje, Orehovo, zavarovanju oziroma spodbujanje in vključevanje pristojnih služb – izvedejo se regulacije Drožanjskega potoka in Florjan- v čim hitrejšo pripravo in sprejetje le–teh, skega grabna za zaščito pred poplavami mesta Sevnice. – vzdrževanje dobrega stanja površinskih in podzemnih Predvidene so tudi regulacije na naslednjih vodotokih: voda v skladu s smernicami evropske zakonodaje z zagotavlja- Blanščici, Čanjskem potoku, Podvinskem potoku, Impoljskem njem zavarovanja in varstva zadostnih potencialov kakovostne potoku, Šteginji in Gobavcu ter Sevnični. pitne vode; Varovanje vodnih virov je zajeto v podpoglavju 3.3.3.1. urejanje in ohranjanje odtočnega režima: Zasnova oskrbe z vodo. – upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje od- 3.3.5. Zasnova omrežja zvez točnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti Obvezno državno izhodišče je meteorološki radar na Li- prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremem- sci. be odtočnega režima izven teh območij, ob upoštevanju speci- Zagotavljati je potrebno nadaljnji razvoj telefonskega omre- fičnosti odtočnega režima na posameznih povodjih, žja, sistemov mobilne telefonije ter kabelskih distribucijskih – z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in sistemov. s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem člove- 4. Zasnova namenske rabe prostora ških življenj je treba vzdrževati površine, izvajati ustrezne hidro- Kartografski del plana: tehnične ukrepe ter preventivno urejati erozijska območja v – zasnova namenske rabe površin (7 listov) TTK 1:25000, povirjih in drugih nestabilnih območjih, – karte z isto vsebino (64 listov) TTN 1:5000. – usmerjati razvoj izven naravno ohranjenih in ekološko 4.1. Izhodišča in usmeritve za rabo prostora pomembnih območij ter uvajanje posebnih režimov rabe na teh S predvidenimi posegi v prostor se ne bo bistveno spre- območjih s tem, da jim damo poseben pomen, menilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nero- – sanirati degradirana in ogrožena območja z renaturaci- dovitnimi površinami, poudarek bo na izboljšanju opreme stav- jami vodotokov in drugih vodnih teles s pripadajočim vplivnim bnih zemljišč, sanaciji nerodovitnih zemljišč, izboljšanju kvalite- območjem, vzpostavitvijo nadomestnih habitatov, z uvajanjem te kmetijskih zemljišč, kakor tudi v omejitvah pri rabi zemljišč posebnih režimov rabe in izločanjem določenih rab prostora iz (varovanje okolja, dediščine...). ogroženih območij, – zagotavljati prehodnost živalskim in rastlinskim vrstam v Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in površi- vodi in na obvodnem pasu oziroma zagotavljati strukturni in ne za urbane dejavnosti izven naselij) bo potrebno urediti ca. funkcionalni kontinuum, 100 ha stavbnih zemljišč. Del teh površin je mogoče pridobiti s – uvajati recikliranje vode in smiselno navezavo na druge prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij. potencialne uporabnike vode; Za agromelioracije so določene obsežne površine, ki pa varstvo kakovosti in količin voda: jih je potrebno ponovno vsestransko preveriti. – preprečevati nastajanje novih in vzpodbujanje sanacij Občina Sevnica bo sprotno z odloki opredeljevala režime obstoječih točkovnih virov onesnaženja, za varstvena območja vodnih virov, kar bo vplivalo tako na – preprečevati in sanirati razpršene vire onesnaženja z zmanjšan obseg posegov v ta prostor, kakor tudi na način usmerjanjem razvoja poselitve v obstoječa poselitvena obmo- primarne rabe prostora. čja, s hkratnim zagotavljanjem zbiranja in primarnega čiščenja Občina Sevnica bo z odloki opredelila površine in režim v odpadne vode, območju varstva naravnih in kulturnih spomenikov. V teh obmo- – preprečevati in sanirati razpršene vire onesnaževanja z čjih (kmetijske in gozdne površine) bo potrebno upoštevati uvajanjem ekološko sprejemljivejše kmetijske pridelave, omejitve pri rabi in preobrazbi prostora. – revitalizirati najbolj ogrožena in hkrati tudi najbolj vredna Občina Sevnica bo z odloki opredelila območje varoval- območja ob vodotokih (poplavne loke, obrežno vegetacijo, nih gozdov in gozdov s posebnim pomenom, kjer bo potrebno mrtve rokave in podobno) in druga mokrišča ter vzpostaviti upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi. vmesne varovalne vegetacijske pasove za zmanjševanje odna- Za zagotovitev gradnje in obratovanja elektroprenosnega šanja hranil iz kmetijskih površin in umirjanje erozijskih proce- omrežja bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora v sov, koridorjih daljnovodov in v območju energetskih objektov. – upoštevati smernice za odvodnjavanje avtocest (vključ- Za zagotovitev smotrne namenske rabe in preobrazbe no s čiščenjem voda pred izpustom v okolje) pri gradnji vseh prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve: prometnic ter izvesti sanacijo tistih delov obstoječih prometnic, – pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti ki potekajo preko območij zavarovanih vodnih virov, temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih na- – v smislu izenačevanja ali celo izboljšanja vodne bilance selij, s poudarkom na prenovi stavbnega sklada in kompleksnih in s tem izboljšanja oziroma ohranitve vodnega sistema je treba območij. Vsi zapolnitveni posegi morajo biti predhodno prever- pri gradnji večjih utrjenih površin, ki posredno povečajo količi- jeni z vidika organizacije dejavnosti v širšem območju, da ne bi no odpadnih padavinskih voda, hkrati izvesti ukrepe za zagotav- zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih ob- ljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin. močij, Dolgoročne planske usmeritve Občine Sevnica na podro- – površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij, mora- čju vodnega gospodarstva so: jo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine, – kompleksna vodnogospodarska ureditev rek Save in – skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva Mirne, je urejanje območij zaraščanja skladno z razmejitvijo teh zem- – urejanje na Savi in pritokih pod vplivom energetskih ljišč (agrokarta) na gozdna in kmetijska, stopenj HE Blanca in HE Boštanj, – opuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziro- – planirana osušitev posameznih kompleksov zemljišč z ma nadaljnje zaraščanje z gozdovi, je potrebno preprečevati s regulacijo manjših vodotokov-pritokov: Hinja, Mirna, Jesenšči- stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvo- ca, Cirnski potok, potok Bozga, potok Skrovnik, ja kmečkih gospodarstev v teh območjih, – namakanje na večjih površinah, – za vsa degradirana območja (divja odlagališča, pesko- – izvedba sistema nasipov za obrambo pred poplavami kopi,...) je potrebno izdelati sanacijski program in rekultivirati mesta Sevnice, ki zahteva uskladitev z območjem predvidene območja v gozdne, kmetijske ali druge površine, Stran 3624 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

– pri hidromelioracijah je prednostna naloga uskladitev 4.3. Turizem, šport in rekreacija interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov Usmeritve v razvoju turizma so razvijanje stacionarnega, kmetijstva, ribištva, varstva naravne in kulturne dediščine in tranzitnega, izletniškega, rekreativnega, športnega, lovskega, ekologije. Pri agromelioracijah je potrebno pred posegi po ribiškega in kmečkega turizma. parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infras- Potencialne oblike turizma so: trukture ter za kmetijstvo, posege pa uskladiti z varstvom narav- – obvodni turizem ob reki Mirni (turistični ribolov), ne in kulturne dediščine, – gojenje vodnih in obvodnih športov na reki Savi, – površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, – lovski turizem, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, – gorski turizem na Lisci, ki omogoča izletniško rekreati- se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska ven turizem skozi vse leto; z osrednjim planinskim domom, ki oziroma gozdna zemljišča. Vlaganja v ta območja, ki imajo ima tudi nočitvene kapacitete, lahko predstavlja jedro turistič- dolgoročni učinek (nasadi, melioracije) niso dopustna. Spre- ne ponudbe rekreativne narave, memba namembnosti bo dokončno opredeljena z razvojnimi – kmečki turizem, ki ima veliko različnih oblik, od tako plani in projekti. imenovanih kmetij odprtih vrat do klasičnega kmečkega turi- Razmejitve v merilu 1:5000 so prikazane tako, da je zma in turizma ob vinski cesti (zametki turistične ponudbe so mogoča dokončna razmejitev po parcelah na ravni prostorskih ob vinski cesti Šmarjeta-Sevnica, in sicer preko Tržišča, Mal- izvedbenih aktov. V kartografskem delu plana so poleg planirane namenske kovca in Vrha ter pri naselju Okroglice). rabe zemljišč (varovanja zemljišč za določeno rabo in spre- Razvoj turizma po predelih je naslednji: memba namembnosti za določeno rabo) prikazane tudi global- – na Lisci je predvidena dograditev prostorskih kapaci- ne omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri rabi prostora: tet za športno-rekreacijske namene, varovanje vodnih virov, varovanje naravne in kulturne dedišči- – v mestu Sevnica z okolico razvoj športnega, izletniške- ne, varovanje območij infrastrukturnih objektov itd. ga in tranzitnega turizma, 4.2. Ureditvena območja naselij – kmečki turizem na Vrhu pri Boštanju, Malkovec, Ka- Stavbna zemljišča, planirana za dolgoročni razvoj poseli- menško, Kal pri Krmelju, Podgorica, Razbor, Okroglice, Ra- tve, so opredeljena znotraj ureditvenih območij naselij, določe- dež, Kladje nad Blanco, Primož in Podvrh, nih s tem planom. Del potrebnih novih površin se pridobi z – na Lisci, Lovrencu in okoliških krajih rekreativni, izlet- racionalnejšo izrabo sedanjih območij naselij, del pa s preo- niški, tranzitni in športni turizem, brazbo kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. – z izgradnjo savskih elektrarn se bo razvil navtični turi- Kot obvezno izhodišče tega plana se pri razmejitvah uredi- zem; na obrežju akumulacije se uredijo površine za čolnarje- tvenih območij naselij upošteva: nje in aktivnosti ob vodi v Loki, Šmarčni, Logu, – obvezne razmejitve stavbnih zemljišč ter najboljših kme- – v Trnovcu ureditev športnega igrišča, tijskih zemljišč in drugih zavarovanih območij, – v Šentjanžu: ureditev športnega igrišča ob šoli ter – obvezno upoštevanje planiranih stavbnih zemljišč v ob- ureditev turistično-pohodniške poti po KS Šentjanž, močjih kompleksne graditve in prenove za razvoj določenih – na območju KS Zabukovje razvoj lovskega turizma, dejavnosti širšega družbenega pomena ali za nemoten razvoj – v okviru kompleksov lovskih koč se omogoči ureditev mest in naselij, v katera usmerjamo poselitev, spremljajočih objektov in naprav, – obvezno upoštevanje varovanih območij in objektov, – ureditev objektov in rekreativnih površin v okviru kmeč- določenih s tem planom (krajinsko in urbanistično oblikovalske kega turizma na Cerovcu, usmeritve). – na Žigrskem Vrhu ureditev turističnega območja-kamp, Ostale razmejitve ureditvenih območij so določene indika- – na Lukovcu ureditev večnamenskega športnega igri- tivno, tako da se določi v procesu planiranja dokončna razmeji- šča. tev (v okviru dopustnih toleranc), skladno z dejanskimi razvojni- Za razvoj turizma in rekreacije so v planu opredeljene mi potrebami. Take meje so med površinami za poselitev in površine, ki zaradi gradnje objektov spremenijo namembnost, drugimi kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, ki niso zaščiteni. in površine, ki imajo zaradi interesa turizma/rekreacije dvojno Posamezni posegi na kmetijska in gozdna zemljišča bodo rabo (turistična dejavnost ne vpliva na spremembo primarne tudi izven ureditvenih območij naselij zaradi ureditve zemljišč za rabe, zahteva le določene ureditve in dostop na ta območja). urbane dejavnosti, ki ne sodijo v naselja (komunala, energeti- Območja za turizem in rekreacijo so prikazana v karto- ka, rekreacija, kmetijska gospodarstva,...). grafskem delu plana na kartah TTN 1:5000. Ureditvena območja naselij ter območja, namenjena ur- 4.4. Pridobivanje rudnin bani rabi izven naselij, so prikazana v kartografskem delu plana na kartah M 1:5000. Prikazana je členitev rabe znotraj uredi- 4.4.1. Nekovinske mineralne surovine tvenih območij po pretežni namembnosti. V planu so določene površine za nadaljnje črpanje kre- Organizacijska naloga je izdelava evidence stavbnih zem- menčevega peska v kraju Lončarjev Dol (širitev sedanjega ljišč in na podlagi le-te dopolnitev kartografskega dela plana. peskokopa). Nahajališče je obvezno državno izhodišče. V območju razpršene poselitve, kjer ni mogoče določiti Glede na to, da so perspektivno ocenjena naslednja ureditvenih območji naselij, so možne posamezne gradnje na nahajališča: podlagi meril in pogojev prostorsko izvedbenih aktov ob upoš- – dolomita na treh lokacijah: Tržišče, Log II in Log III, tevanju omejitev, ki so določene s tem planom, in usmeritev za – roženca na dveh lokacijah: Ogorelke in Kamenško, smiselno zaokroževanje posameznih zaselkov. so v planskem aktu uvrščena kot potencialna območja Razpršena poselitev znotraj kompleksov najboljših kmetij- pridobivanja nekovinskih mineralnih surovin občinskega po- skih zemljišč v veliko primerih ni evidentirana kot zemljišče VIII. mena. kategorije. Do priprave evidenc stavbnih zemljišč in nove kate- Za področje nekovinskih mineralnih surovin se izdelajo gorizacije kmetijskih zemljišč se določi podrobno razmejitev raziskovalne študije za pridobivalne prostore s presojo vplivov stavbnih zemljišč od kmetijskih na podlagi predhodno oblikovana okolje (za vsa nahajališča, navedena v nadaljevanju). nih kriterijev za določitev funkcionalnih zemljišč objektov oziro- Navedene so lokacije nahajališč trdnih mineralnih suro- ma ohišnic kmetij. vin ožjega, lokalnega pomena, ki jih je potrebno sanirati in Evidentirana zemljišča VIII. kategorije znotraj kompleksov pred eksploatacijo tehnično preveriti tako glede tehnično-te- najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena izključno razvoju hnoloških možnosti izkoriščanja, kot tudi vplivov na okolje in kmetijskih gospodarstev. ekonomske smotrnosti: Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3625 Stran 3626 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Razširitev pridobivalnega območja dolomita je predvidena na Log II in Log III, ki skupaj z eksploatiranim območjem tvorijo celoto. Območje separacije na Blanci spremeni rabo iz pridobivanja mineralnih surovin v proizvodno območje. Nosilci eksploatacije so dolžni zagotoviti spoštova- nje veljavne zakonodaje tako v zvezi z eksploatacijo, vključno s presojo vplivov na okolje, kot tudi sanacijo degradiranih površin po eksploataciji. Bodoča raba izčrpanih površin bo določena naknadno na podlagi rezultatov širše presoje in sanacijskega programa. 4.4.2. Premog Na območju Občine Sevnica je tako v DDP kot v SDP upoštevan obstoječ raziskovalni prostor nahajališča rjavega premoga Krmelj, ki je prikazan kot obvezno izho- dišče DDP pod zap. št. 13, na listu Mokronog 27. Premogovnik je že od leta 1962 dalje zaprt. Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) v naslednjih letih ne predvideva spreminjanja obsega proizvodnje oziroma predvideva porabo domačega premoga, proizvedenega v rudniku lignita Velenje in premogovnika Trbovlje in Hra- stnik, v domačih termoelektrarnah, za obstoječe premo- govnike pa predvideva postopno zaprtje. Glede na navedeno je potrebno raziskovalni prostor na območju Krmelja obravnavati le kot potencialno obmo- čje tako v DDP kot v SDP Občine Sevnica, brez obveznih republiških izhodišč (v kartografskem delu je območje označeno črtkano in simbolom Rp). Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3627

Za območje Krmelja je potrebno izdelati sanacijski program, ki bo saniral posledice vpliva rudarjenja. 4.5. Kmetijstvo Poleg nezadostnih možnosti zaposlovanja izven kmetijstva imajo posamezna območja tudi slabe naravne pogoje za kmetovanje. Redko poseljena podeželska območja spremlja po eni strani visok delež zaposlenih v kmetijski dejavnosti, po drugi strani pa pomanjkanje možnosti zaposlovanja v neagrarnih dejavnostih. Glavni cilji bodočega razvoja kmetijstva so: – ohraniti obstoječo kmetijsko obdelavo, – ustvariti pogoje za zaposlovanje v izvenkmetijski dejavnosti, – ohraniti vse oblike kmetovanja, od čistih do meša- nih (zaposlovanje izvenkmetijske dejavnosti), – podpore posameznim kmetijam naj slonijo na do- brem svetovanju in optimalnih možnostih kmetovanja, – okrepiti je potrebno razne podpore kmetijam, da bi bile sposobne zagotoviti različne dopolnilne dejavnosti, – ukrepi v kmetijstvu morajo biti nujno povezani na eni strani s cilji ohranjanja kulturne krajine, po drugi strani pa je potrebno izboljšati osnovne življenjske pogoje ter dograjevati osnovno infrastrukturo za potrebe razvoja rekreacije in turizma. Obenem je potrebno nameniti več pozornosti obnovi vasi, – v ruralnih območjih mora priti do možnosti raznovr- stnega zaposlovanja, čeprav to doslej ni bilo dovolj upoš- tevano, gre namreč za ponovno vrednotenje pomena in kvalitete agrarnih delovnih mest. Cilji kmetijske politike naj ne bodo usmerjeni le v čim večjo proizvodnjo, ampak naj bodo usklajeni tudi s cilji varstva okolja (omejiti uporabo škodljivih snovi in z drugimi tehničnimi ukrepi skušati zadržati rodovitnost tal). Skratka, omogočiti je potrebno sonaraven razvoj. V planu so določene naslednje razmejitve območij kmetijskih zemljišč: – najboljša kmetijska zemljišča – trajno varovana zemljišča za (intenzivno) kmetijsko proizvodnjo, katerih namembnost se spreminja le izjemoma. Vsi posegi na najboljša kmetijska zemljišča bodo v postopku obdelani kot izjemni posegi, – druga kmetijska zemljišča so dolgoročno namenjena za kmetijsko rabo, vendar so razmejitve manj obve- zujoče kot pri najboljših kmetijskih zemljiščih. Meje je mogoče korigirati na podlagi izdelanih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte v soglasju s pristojnimi ob- činskimi službami. Območja usposabljanja kmetijskih zemljišč so prikazana v tabelah in kartografskem delu plana v merilu 1:25000 in 1:5000. Plan agrarnih operacij do leta 2000: Stran 3628 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Agrarne operacije so predvidene po naslednjih območjih:

S programom »B« je predvidena nadomestitev kmetijskih zemljišč s krčitvijo gozdov zaradi Savskih elektrarn:

Kot specifiko prostora lahko označimo zidanico. Zidanice so gospodarski objekti z razširjeno funkcijo. Problematiko zidanic urejuje predvsem ustrezen odlok, v smislu možnosti in konkretnih pogojev za pridobitev ustreznih dovoljenj pa prostorsko izvedbeni akt. Celotna bilanca gozdnih, kmetijskih in ostalih površin je naslednja: Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3629

4.6. Gozdarstvo – poučna funkcija (p), Dejansko stanje gozdov kaže številne spremembe gle- – raziskovalna funkcija (i), de na kategorizacijo kmetijskih zemljišč, predvsem zaradi – funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine (d), zaraščanja kmetijskih površin. – estetska funkcija (e); Glede na to, da je še vedno obvezno izhodišče obsto- III. s poudarjenimi proizvodnimi funkcijami 1. stopnje: ječa kategorizacija kmetijskih zemljišč, se pojavljajo neskla- – lesnopridelovalna funkcija (lp), dja, ki v tem planu niso upoštevana, temveč bodo predmet – funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin (n), obdelave pri spremembi kategorizacije oziroma njeni uskla- – lovnogospodarska funkcija (L); ditvi z zakonodajo. Vse spremembe bilanc se tako nanašajo IV. ostala območja gozdov. na izhodiščne, stare vrednosti. Z izvedbo nove kategorizacije kmetijskih zemljišč se V planu so določena gozdna zemljišča, katerih osnov- vnese tudi nova klasifikacija gozdnih površin, tako v tabela- na funkcija je lesna proizvodnja. Podrobnejša členitev po rični kot grafični del. kvaliteti lesnoproizvodnih gozdov je predmet gozdnogospo- V kartografskem delu plana so po novi klasifikaciji darskih načrtov. V planu so prikazane dodatne – poudarjene označene le poudarjene ekološke funkcije 1. stopnje (va- ekološke funkcije gozdov, ki jih je potrebno upoštevati pri rovalne in ostale ekološke funkcije). Ostalih kategorij goz- gospodarjenju z gozdovi in pri načrtovanju posegov v gozdni da zaradi neusklajenosti gozdnega roba še ni mogoče prostor. kartografsko prikazati, prikazane so v sklopu lesnoproizvo- Zakonodaja klasificira določena območja gozdov, in dnih gozdov. sicer na območja: Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovo- I. s poudarjenimi ekološkimi funkcijami 1. stopnje: ljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju – varovalna funkcija (v), prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti – hidrološka funkcija (h), soglasje Zavoda za gozdove. – biotopska funkcija (b), 4.7. Obramba in zaščita – klimatska funkcija (k); 4.7.a) Obramba II. s poudarjenimi socialnimi funkcijami 1. stopnje: Za področje obrambe so perspektivna naslednja ob- – zaščitna funkcija (z), močja: – higiensko-zdravstvena funkcija (g), – Sevnica, skladišče, izključna raba, – obrambna funkcija (o), – Radna, vadišče, izključna raba, – rekreacijska funkcija (r), – Lisca nad Sevnico, objekt zvez, izključna raba, – turistična funkcija (t), – Blanca, vadišče, možna izključna raba.

4.7.b) Zaščita in reševanje – zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v Iz zakona o obrambi izhaja obveza organov lokalne sku- primeru naravnih in drugih nesreč, pnosti načrtovanje civilne obrambe kot celote ukrepov in – izvajanje programov usposabljanja občinskega po- dejavnosti, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini pod- mena, pira in dopolnjuje vojaška obramba države. – organiziranje, vodenje zaščite, reševanja in pomoči na Iz zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami območju občine, izhajajo pristojnosti občine, ki ureja in izvaja varstvo pred – usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reše- naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. Te pri- vanje in pomoč ter sodelovanje s sosednjimi občinami pri stojnosti so: odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. – spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje pre- Pri opravljanju nalog iz varstva pred naravnimi in drugimi bivalstva o pretečih nevarnostih, nesrečami sodelujejo občine med seboj. V ta namen lahko združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje – organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. skladu z enotnim sistemom alarmiranja, Občinske načrte zaščite in reševanja izdelajo občinski – zagotavljanje zvez za potrebe zaščite, reševanja in upravni organi na podlagi ocen ogroženosti za območje obči- pomoči v skladu z enotnim sistemom zvez, ne, nosilci izdelave pa so dolžni javno predstaviti sprejete – načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, načrte. Občina je dolžna izpopolnjevati načrte zaščite in reše- – izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reše- vanja. vanja, Na podlagi tega izhajajo prostorski, urbanistični, gradbe- – organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajem- ni in drugi tehnični ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati, da se ne zaščite, preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih – organiziranje in opremljanje organov, enot in služb nesreč. Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v Občina Sevnica predvideva območja z izključno rabo občini, prostora, in sicer: Stran 3630 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Izhajajoč iz ocene ogroženosti v občini Sevnica so za evakuacijo predvidene lokacije za postavitev začasnih bivališč, tem so namenjena naslednja območja možne izključne rabe prostora:

Načrti vsebujejo tudi pregled zaklonišč in njihovo zmo- njem ter z normativnim zavarovanjem najpomembnejših vre- gljivost. dnot in dediščine, Opomba: Objekti in območja za potrebe obrambe (dr- – z valorizacijo vrednot in dediščine in upoštevanjem žavnega pomena) so označeni z eno zvezdico*, objekti in le-te pri načrtnih urbanističnih in krajinskih posegih, območja za potrebe zaščite in reševanja (občinskega pome- – z izdelavo konkretnih konzervatorskih programov za na) pa z dvema zvezdicama**. posamezne objekte dediščine in njenih sklopov, kot pred- 5. Zasnova varstva okolja pogoj aktivnega varstva, 5.1.Varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine – z opredelitvijo večjih zavarovanih območij in z razgla- sitvijo posebno redkih in ogroženih tipov naravnih vrednot za Kartografski del plana: karta TTN 1:5000 in TTN 1: naravne rezervate, 25000. – z varovanjem površin nad kraškimi jamami in območij 5.1.1. Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kultur- z mikrokraškimi oblikami, ne dediščine – s preprečitvijo onesnaževanja voda in z ureditvijo odla- Naravne vrednote in kulturno dediščino bomo smisel- gališč, no vključevali v urejanje prostora in iskali možnosti za poglo- – z zavarovanjem (odsekov) posameznih vodotokov, bitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potrebo po – s preprečevanjem nepotrebne regulacije potokov, njeni ohranitvi in vzdrževanju. – z zavarovanjem krajinsko in bioenergetsko pomem- Varstvo in razvoj naravnih vrednot in kulturne dediščine bnih močvirij ter s preprečitvijo melioracij v takih območjih, bomo zagotovili predvsem z uresničevanjem naslednjih nalog: – s preprečevanjem zaraščanja kulturne krajine, – s spontanim obnavljanjem topografske evidence na- – z ohranjanjem prostorskih kvalitet in značilnosti, ki so ravnih vrednot in kulturne dediščine in njenim ovrednote- pomembne za identiteto naselij, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3631

– z ohranitvijo historičnih zazidalnih linij, parcelacije – Prloge – suha kraška dolina (NV 9), (kjer je to mogoče) in z ustrezno izrabo historičnega stav- – Krvavka – skalni osamelec (NV 10), bnega fonda, – Vetrovka – skalni osamelec (NV 11), – z ohranitvijo fragmentov kvalitetnih urbanističnih ure- – Gladka peč nad Žirovnico (NV 12), ditev iz preteklosti, – Pečje (NV 13), – z ohranjanjem tipičnosti nekaterih vaških naselij kot – Ajdovska peč (NV 14), sooblikujočih dejavnikov kulturne krajine, – potok Kamenica (NV 15), – z ohranjanjem sestavin kulturne krajine, – soteska Sevnične (NV 16), – z izboljšanjem odnosa javnosti do naravnih vrednot in – soteska Grahovice (NV 17), kulturne dediščine z vzgojnim in informativnim delovanjem. – soteska Žirovskega potoka (NV 18), Občina Sevnica in pooblaščena strokovna organizacija – Podvinski potok (NV 19), morata zagotoviti pripravo strokovnih podlag za normativno – ribnik pred Krmeljem (NV 20), zavarovanje spomenikov, kakor tudi podrobnejše usmeritve – ribnik pri Gabrijelah (NV 21), za upoštevanje vrednot in dediščine pri razvoju v prostoru – Tagbau (NV 22), ter merila in pogoje za urejanje prostora z upoštevanjem – izvir v travniku med Velikimi in Malimi Druščami (NV celotnih naravnih vrednot in kulturne dediščine. 23), Območja/objekti naravnih vrednot in kulturne dedišči- – izvir pod kapelico sv. Martina (NV 24), ne so prikazani v kartografskem delu plana zasnova varstva – Toplice – topli izviri (NV 25), naravnih vrednot in kulturne dediščine. – lipa pri cerkvi v Studencu (NV 27), 5.1.2. Zasnova varstva naravnih vrednot – lipa pod Ratežem (NV 28), Legenda k znakom v tekstu: – Kolmanova lipa (NV 29), (*) – obvezno izhodišč DP RS – lipa v Prešni loki (NV 30), (**) – obvezno izhodišč DP občine Sevnica – Kodričev kostanj (NV 31), NV 14 – številčna oznaka objekta v kartografskem delu – hrasta na kmetiji Lepi dob (NV 32), plana – platane pri gradu v Sevnici (NV 33). (z) – zavarovan objekt V kartografski prilogi tega plana so naravne vrednote (p) – objekt, predviden za zavarovanje označene z istimi oznakami kot v tekstualnem delu. Podro- brez oznake v oklepaju – predvideni drugi ukrepi var- bnejše usmeritve za varovanje naravnih vrednot so v »Nara- stva (ne z akti) vovarstvenih smernicah« – Zavoda za varstvo naravne in Seznam naravnih vrednot po “Naravovarstvenih smer- kulturne dediščine Celje pod št. 02-3062/2-99-MP iz junija nicah« (strokovne podlage) Zavoda za varstvo naravne in 2000. kulturne dediščine Celje pod št. 02-3062/2-99-MP iz junija 5.1.3. Zasnova varstva kulturne dediščine 2000: Za varstvo kulturne dediščine je izdelana »Preglednica 1. Ekološko pomembna območja in posebna varstve- kulturne dediščine s spomeniškovarstvenimi opredelitvami na območja: in pogoji varovanja in razvoja dediščine” pod št. – Veliko Kozje (EPO 1), 02-3062/10-99/00-AK iz avgusta 2000 (izdelal Zavod za – Lisca (EPO 2), varstvo naravne in kulturne dediščine Celje). – Rumeni sleč pri Boštanju (EPO 3), Seznam kulturne dediščine po posameznih skupinah – Vrhek – rastišče rumenega sleča (EPO 4). je naslednji: Posebna varstvena območja v Sloveniji še niso določena. – arheološka dediščina (K1): 2. Območja, kjer se pričakuje odkritje naravnih vrednot Ker je območje Občine Sevnica še slabo raziskano, se 01 846/99 – Boštanj – arh. najd. Na Gavgah, pričakuje odkritje naravnih vrednot na celotnem območju 02 847/99 – Boštanj – arh. najd. Stari grad občine. Glede na dosedanje poznavanje terena lahko pogo- (Savenstein), stejša odkritja pričakujemo na območju severno od Save. 03 848/99 – Dolenji Boštanj – arh. najd. Gola Gorica, Predvideva se, da bodo večji del na novo odkritih naravnih 04 849/99 – Dolenje Brezovo – arh. najd. Grbelne, vrednot predstavljali prav habitatni tipi, pomembni za ohra- 05 850/99 – Gabrijele – arh. obm. Brije, njanje biotske raznovrstnosti, poleg tega pa se pričakuje še 06 851/99 – Gornje Orle – arh. obm. Bučji hrib, odkritje ostalih naravnih vrednot. 07 852/99 – Hantine – arh. obm. Hantin, V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem 08 853/99 – Kaplja vas – arh. obm. Boršt, obvestiti pristojno naravovarstveno službo, hkrati pa zausta- 09 270/98 – Kapja vas – arh. obm. Šentjurski hrib, viti vse dejavnosti, ki bi morebiti ogrozile naravno vrednoto. 10 854/99 – Kladje nad Blanco – arh. obm. Dele, Pristojna naravovarstvena služba bo nato izdelala smernice 11 855/99 – Koludrje – arh. obm. Ajdovski grob, in podala navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala 12 856/99 – Laze pri Boštanju – grad Rekštanj, naravne vrednote. 13 857/99 – Lisca – arh. najd. Gradec, 3. Pregled naravnih vrednot 14 858/99 – Log pri Dolenjem Boštanju – arh. najd. – Zavarovana območja in objekti: Grdolje – rastišče Kluzijevega svišča na Lovrencu (**NS 1(z)). 15 859/99 – Mali Lukovec – arh. najd. Grmašca, – Objekti in območja, predvideni za zavarovanje: 16 860/99 – Osredek pri Hubajnici – arh. najd. Ragu- – Kozjanski regijski park (*RP 2(p)), ša, – Veliko Kozje (*NS 3(p)), 17 861/99 – Polje pri Tržišču – arh. najd. Dolge njive, – Lisca (*NS 4(p)), 18 862/99 – Polje pri Tržišču – arh. najd. Stara Sela, – Vrhek – rastišče rumenega sleča (*NS 5(p)), 19 863/99 – Polje pri Tržišču – arh. obm. Zadob, – rumeni sleč pri Boštanju (*NS 6(p)), 20 865/99 – Preska pri Boštanju – arh. najd. Hrebec, – Raja peč (*NS 7(p)). 21 864/99 – Preska pri Boštanju – arh. najd. Zajček, – Ostali objekti in območja naravnih vrednot: 22 866/99 – Primož pri Studencu – arh. obm. Mlaka, – Bohor (NV 8), 23 867/99 – Rovišče pri Studencu – arh. najd. Gomile, Stran 3632 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

24 868/99 – Sevnica – arh. najd. Dobrava, 87 15/00 – Podvrh pri Vranju – zidanica Podvrh 52, 25 629* – Studenec – arh. najd. Krvava Luža, 88 14/00 – Podvrh pri Vranju – hiša Podvrh 56, 26 870/99 – Šmarčna – arh. najd. Dobrava, 89 211/99 – Šentjur na Polju – domačija Šentjur na 27 871/99 – Velika Hubajnica – arh. obm. Lopata, Polju 7, 28 838* – Vranje – arh. najd. Ajdovski gradec, 90 114/00 – Šmarčna – hiša Šmarčna 21, 29 872/99 – Vrh pri Boštanju – arh. najd. Volčje Jame; 91 113/00 – Šmarčna – kozolec domačije Šmarčna 7, – profana stavbna dediščina (gradovi, dvorci, meščan- 92 139/00 – Šmarčna – kozolec domačije ska in trška arhitektura, etnološka dediščina) (K2): Šmarčna 14, 93 13/00 – Trnovec – stanovanjska hiša Trnovec 7, 30 206/00 – Loka pri Zidanem mostu – dvorec Loka, 94 10/00 – Trnovec – vinski hram I, Trnovec 48 31 645*(z) – Sevnica – grad Sevnica, (Pajk), 32 148/00 – Sevnica – Trški dvorec, 95 11/00 – Trnovec – vinski hram II, Trnovec 48 33 4/00 – Arto – dvorec Impoljca, (Baumkirher), 34 5/00 – Radna – Tariški dvorec z vrtno parcelo, 96 12/00 – Trnovec – vinski hram III, Trnovec 48 35 368/99 – Sevnica – Lutrovska klet, (Špan), 36 875/99 – Sevnica – grajska kašča (“grajska klet”), 97 18/00 – Zabukovje nad Sevnico – kozolec 37 874/99 – Sevnica – grajska vrtna hiša, Zabukovje 46, 38 877/99 – Sevnica – hiša Florjanska 1, 98 17/00 – Zabukovje nad Sevnico – gospodarsko 39 878/99 – Sevnica – hiša Florjanska 4, poslopje Zabukovje 46, 40 881/99 – Sevnica – hiša Cesta na grad 24, 99 19/00 – Zabukovje nad Sevnico – hiša 41 882/99 – Sevnica – hiša Kvedrova 1, Zabukovje 54, 42 883/99 – Sevnica – hiša Kvedrova 10, 100 212/00 – Loka pri Zid. mostu – kozolci 43 884/99 – Sevnica – hiša Kvedrova 19, Loško-Račiškega polja, 44 885/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 2, 101 312/00 – Šentjur na Polju – kozolci Šentjurskega 45 886/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 8, polja, 46 887/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 9, 102 214/00 – Kompolje – kozolci na polju 47 888/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 10, Šmarčna-Kompolje, 48 889/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 11, 103 141/00 – hiša Kompolje 24, 49 890/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 14, 104 215/00 – Orehovo – kozolci na polju, 50 891/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 16, 105 216/00 – Log – kozolci Loškega polja (5x), 51 892/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 17, 106 217/00 – Gornje Brezovo – kozolci 52 893/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 18, Gornjebrezovškega polja, 53 894/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 20, 107 218/00 – Dolnje Brezovo – kozolci 54 895/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 21, Dolnjebrezovškega polja, 55 896/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 22, 108 219/00 – Blanca – kozolci Blanškega polja, 56 897/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 24, 109 140/00 – Blanca – kašča domačije Blanca 32, 57 898/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 25, 27, 110 7/00 – Vranje – hiša Vranje 18, 58 899/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 26, 111 6/00 – Vranje – kozolec domačije Vranje 18, 59 900/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 28, 112 8/00 – Vranje – kozolec domačije Vranje 26, 60 901/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 29, 113 9/00 – Vranje – gospodarsko poslopje domačije 61 902/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 30, Vranje 26; 62 903/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 31, 63 904/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 32, – sakralna stavbna dediščina (K3): 64 905/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 33, 65 906/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 35, 114 13/98 – Boštanj – cerkev Povišanja sv. Križa, 66 907/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 37, 115 215/98 – Boštanj – kapela sv. Miklavža, 67 908/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 38, 116 14/98 – Budna vas – cerkev sv. Miklavža, 68 909/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 39, 117 15/98 – Čanje – cerkev sv. Marije, 69 910/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 40, 118 16/98 – Čanje – cerkev sv. Neže, 70 911/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 41, 119 3115* – Čelovnik – cerkev sv. Duha, 71 912/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 42, 121 17/98 – Dolnje Brezovo – cerkev sv. Janeza 72 913/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 44, Krstnika, 73 914/99 – Sevnica – hiša Glavni trg 46, 122 18/98 – Drožanje – cerkev sv. Martina, 74 873 – Sevnica – župnišče, 123 18/98 – Drožanje – cerkev sv. Roka, 75 112/00 – Dolenji Boštanj – domačija Dolenji 124 20/98 – Drušče – cerkev sv. Barbare, Boštanj 60, 125 21/98 – Gabrijele – cerkev sv. Lenarta, 76 207/00 – Kompolje – kozolec, 126 22/98 – Gornje Brezovo – cerkev sv. Urha, 77 208/00 – Kompolje – hiša Kompolje 11, 127 924/99 – Gornje Brezovo – znamenje, 78 209/00 – Kompolje – hiša Kompolje 13, 128 23/98 – Kal pri Krmelju – cerkev sv. Martina, 79 210/00 – Kompolje – kašča domačije 129 24/98 – Kamenica – cerkev sv. Marjete, Kompolje 16, 130 2615* – Kaplja vas pri Tržišču – cerkev sv. Jurija, 80 142/00 – Kompolje – hiša Kompolje 20, 131 25/98 – Kompolje – cerkev sv. Mihaela, 81 207/00 – Kompolje – kozolec domačije 132 925/99 – Kompolje – znamenje, Kompolje 26, 133 231/00 – Križ – Kapela Marije Pomočnice, 85 9292* – Podvrh pri Vranju – kozolec Podvrh 24, 134 233/00 – Ledina – znamenje, 86 16/00 – Podvrh pri Vranju – vinski hram 135 26/98 – Leskovec pri Podborštu – c. Žalostne Podvrh 53, Matere Božje, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3633

136 27/98 – Log – cerkev sv. Križa, – vrtnoarhitekturna dediščina (K6): 137 28/98 – Loka pri Zidanem Mostu – cerkev sv. Helene, 184 3/00 – Loka pri Zidanem Mostu – park dvorca 138 1655 – Lukovec nad Boštanjem – cerkev sv. Loka, Marije Magdalene, 185 7887*(z)– Sevnica – grajski park, 139 29/98 – Metni Vrh – cerkev sv. Lovrenca, 186 245/00 – Sevnica – Pungerčičev vrt, Prešernova 5. 140 30/98 – Mrzla Planina – cerkev sv. Primoža in – Naselbinska dediščina (K7): Felicijana, 141 32/98 – Okroglice – cerkev sv. Lovrenca, 187 9280 – Sevnica – staro mestno jedro, 142 34/98 – Pavla vas – cerkev sv. Jakoba, 188 820/99 – Gornje Brezovo – zaselek sv. Urha, 143 35/98 – Pečje – cerkev sv. Marjete, 189 821/99 – Šentjur na Polju – vas, 144 36/98 – Podgorje ob Sevnični – cerkev Naše 190 822/99 – Šmarčna – vas, ljube Gospe, 191 823/99 – Kompolje – vas; 145 37/98 – Poklek nad Blanco – cerkev Vseh svetnikov, – kulturna krajina (K11): 146 38/98 – Primož – cerkev sv. Primoža, 192 928/99 – Loka pri Zidanem Mostu – 147 39/98 – Radež – cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Loško-Račiško polje, 148 559/97 – Razbor – cerkev sv. Janeza Krstnika, 193 930/99 – Šentjur na Polju – Šentjursko polje, 149 40/98 – Rovišče pri Studencu – cerkev sv. Urha, 194 929/99 – Kompolje – polje Šmarčna-Kompolje, 150 50/98 – Sevnica – cerkev sv. Marije, 195 931/00 – Log – Loško polje, 151 618/97 – Sevnica – cerkev sv. Ane, 196 932/99 – Gornje Brezovo – Gornjebrezovško 152 3347* – Sevnica – cerkev sv. Florijana, polje, 153 41/98 – Sevnica – cerkev sv. Nikolaja, 197 1/00 – Dolnje Brezovo – Dolnjebrezovško polje, 154 232/00 – Sevnica – kapela Božjega groba, 198 205/00 – Blanca – Blanško polje. 155 876/99 – Sevnica – znamenje sv. Martina, 156 2617 – Slančji Vrh – cerkev sv. Urha, Legenda: 157 42/98 – Studenec – c. Marijinega * obvezno državno izhodišče brezmadežnega spočetja, (z) zavarovan objekt (razglašen kot kulturna dediščina) 158 43/98 – Šentjanž pri Krmelju – c. sv. Janeza objekti in območja brez oznake v oklepaju so predvideni Krstnika, za razglasitev 159 44/98 – Šentjur na Polju – cerkev sv. Jurija, Splošne usmeritve glede varovanja kulturne dediščine: 160 49/98 – Šmarčna – cerkev Marije Pomočnice, – poleg varovanja objektov kulturne dediščine je potre- 161 51/98 – Telče – cerkev sv. Jakoba, bno varovati oziroma upoštevati tudi njihova vplivna območja; 162 3516* – Trnovec – cerkev sv. Jurija, – nove pozidave naj sledijo obstoječim parcelacijsko-zazi- 163 53/98 – Tržišče – cerkev Device Marije, dalnim strukturam in arhitekturni tradiciji. Ohranjajo naj se tradi- 164 52/98 – Tržišče – cerkev sv. Trojice, cionalni poselitveni vzorci; 165 54/98 – Veliki Cirnik – cerkev sv. Križa, – pri opredelitvi novih rekreacijskih območij je potrebno 166 9306 – Veliki Cirnik – znamenje, preveriti nosilnost prostora in opredeliti krajini ustrezne oblike 167 55/98 – Vranje – cerkev sv. Štefana, oddiha, ki ne povzročajo ekoloških in vizualnih obremenitev. 168 56/98 – Vrh pri Boštanju – cerkev Marijinega V kartografski prilogi tega plana je kulturna dediščina vnebovzetja, označena z istimi oznakami kot v tekstualnem delu. Podrobnej- 169 57/98 – Vrh pri Boštanju – cerkev sv. Ane, še usmeritve za varovanje kulturne dediščine so v »Preglednici 170 927/99 – Vrh pri Boštanju – znamenje, kulturne dediščine s spomeniškovarstvenimi opredelitvami in 171 58/98 – Zabukovje nad Sevnico – cerkev sv. pogoji varovanja in razvoja dediščine” pod št. Lenarta, 02-3062/10-99/00-AK iz avgusta 2000, Zavod za varstvo 172 59/98 – Žigrski Vrh – cerkev sv. Benedikta; naravne in kulturne dediščine Celje. 5.2 Varstvo in izboljšanje okolja – memorialna dediščina (K5): Pomembnejše splošne usmeritve na področju varstva okolja so: – sistematično sankcionirano reševanje odprtih ekoloških 173 220/00 – Bohor – spominsko območje NOB, problemov, 174 221/00 – Leskovec pri Podborštu – spom. NOB – dosledno preverjanje novih investicijskih pobud indus- Murence, trije in drugih dejavnosti z ekološkega vidika in preprečevanje 175 222/00 – Boštanj – grobišče borcev NOB, ekološko vprašljivih investicij, 176 223/00 – Gabrijele – skupni grob 13 talcev, – usmerjanje razvoja poselitve tako, da bo v čim manjši 177 224/00 – Krmelj – spomenik padlim borcem, meri prizadeta kvaliteta zraka in vode ter da se poselitev ne bo 178 225/00 – Malkovec pri Tržišču – spomenik NOB in širila na račun kvalitetnih kmetijskih zemljišč. ŽFT, 5.2.1. Varovanje in izboljšanje kvalitete voda: 179 226/00 – Pijavice – spomenik padlim borcem in – določitev varstvenih območij vodnih virov in sprejetje talcem, odlokov o zavarovanju, 180 227/00 – Sevnica – Trg svobode, spomenik – prednostna naloga je izboljšanje kvalitete vodotoka Sa- borcem NOB, ve in Sevnične, kakor tudi ohranitve sedanje kvalitete vodoto- 181 228/00 – Šentjanž – spominsko obeležje NOB, kov. To bomo dosegli s sistematičnim odvajanjem in čiščenjem 182 229/00 – Tržišče – spomenik padlim, odpadnih voda. Za pomembnejša urbana območja bodo dolo- 183 230/00 – Zabukovje – grob partizanov na čene lokacije čistilnih naprav, za ostala naselja pa je potrebno pokopališču; določiti način odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno s Stran 3634 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije specifiko posameznega območja v okviru priprave strokovnih Do optimalne mere bomo izkoristili sekundarne surovine. podlag za PIA, 5.2.4. Varstvo pred hrupom – preučiti je potrebno varnostne ukrepe pri prenosu in Izdelati je potrebno evidenco območij varstva pred hru- pretovarjanju vseh strupenih in okolju škodljivih snovi, pom glede na občutljivost posameznega območja naravnega – pri uporabi umetnih gnojil in škropiv je potrebno name- ali življenjskega okolja. Na podlagi podatkov o emisijah hrupa je niti uporabnikom več nadzora in izobraževanja. potrebno izdelati programe sanacij. 5.2.2. Varovanje in izboljšanje kvalitete zraka 5.2.5. Sanacija degradiranih površin Na področju varovanja in izboljšanja kvalitete zraka je cilj Z vidika naravne in kulturne dediščine so degradacije doseči na celotnem območju občine vsaj II. območje onesna- prostora zaradi eksploatacije kamnitih materialov problematič- ženosti (kjer je zrak onesnažen nad dovoljeno mejo). ne, zlasti še, ker se po končani eksploataciji te površine spre- Pri vseh onesnaževalcih bomo terjali zmanjšanje emisij v menijo v divja odlagališča. zrak na zakonsko dopustne vrednosti. Občina Sevnica mora vzpostaviti evidenco degradira- Popis večjih virov onesnaževanja bomo ažurirali in terjali nih površin in pripraviti programe sanacij za tista območja, ki od onesnaževalcev zmanjšanje emisij na zakonsko dopusten niso opredeljena kot pridobivalna in ni znan obveznik sana- obseg. cije. Z uvedbo in širitvijo plinifikacije urbanih območij se priča- Pri podeljevanju koncesij za izkoriščanje naravnih virov pa kuje zmanjšanje emisij tudi iz individualnih kurišč. mora zavezati koncesionarja za sprotno sanacijo eksploatiranih 5.2.3. Ravnanje z odpadki površin. Z ustreznim odlokom Občine Sevnica je urejeno zbiranje odpadkov iz vseh naselij občine. 3. člen V izdelavi je koncept reševanja zbiranja in odlaganja od- 6. Usmeritve za urejanje prostora padkov, ki bo podal izhodišča za reševanje te problematike na Tipologija naselij ter usmeritve za razvoj in urejanje naselij regijskem nivoju, ob povezovanju vseh treh posavskih občin. v Občini Sevnica so prikazane v tabelah 2 in 3. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3635 Stran 3636 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3637 Stran 3638 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

6.1. Območja naselij posameznih funkcij naselij v primerno opremljena in urejena Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči pred- območja naselij, sanacijskim programom, omogočali celovi- vsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije. to zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno pro- Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in metno in komunalno opremljenost. graditev bomo zagotavljali predvsem s: Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti za omrežje – smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč, naselij so: – prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbne- – večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno ga fonda, na obstoječih lokacijah z boljšim koriščenjem prostora in – dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje fleksibilnimi zasnovami. Manjše obrate pa bomo odpirali v stavbnih zemljišč, lokalnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zapo- – usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavno- slitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodo- sti, čih proizvodnih dejavnosti, – urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in – površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sek- izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih na- torja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih selij, centrov naselij, – učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami. – osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo pri razvoju upoštevati razvoj kmetijstva in gozdarstva kot osnovne fun- naselij prioritetne naslednje naloge: kcije prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in goz- – v pomembnejših naseljih (občinsko središče, po- darstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot membnejše lokalno središče) bomo pri planiranju in načrto- so turizem, drobno gospodarstvo itd. vanju stanovanjske graditve snovali takšne oblike, ki bodo 6.2. Območja sekundarnih bivališč racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje raz- Problematiko sekundarnih bivališč bomo reševali skla- pršene individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste dno z razvojem poselitve in turizma z upoštevanjem nasled- vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju, njih usmeritev: – pri opredeljevanju površin za razvoj bomo gradnjo – sekundarna bivališča bomo obravnavali kot posebno prvenstveno usmerjali na slabša kmetijska in slabša gozdna stanovanjsko gradnjo. zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na Površine, opredeljene za sekundarna bivališča, so: prometno in komunalno infrastrukturo, – pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo za- Zap. št. Naziv Površina v ha gotovili s koncentracijo v posameznih zaključenih območjih, 1. Lisce 0,5 – v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali 2. Mrzlo Polje 0,8 gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov 3. Mrzla Planina 0,5 ter pospeševali prenovo in oživitev že pozidanih območij, 4. Zavratec 0,5 – v lokalnih središčih ter drugih naseljih bomo gradbe- 5. Telčice 0,8 ni razvoj praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni pre- – zidanice vse več preraščajo iz gospodarskih objek- novi celotnih ali delov naselij s poudarkom na usmerjanju tov v objekte sekundarnih bivališč, zato je potrebno ta pro- Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3639 ces analizirati in podati izhodišča za nadaljnjo gradnjo tovr- – lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših in- stnih objektov, frastrukturnih objektov in naprav in turistično rekreacijskih – varovali bomo razvojno zanimiva območja za turizem, komunikacij, – gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno – prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor s opremljenih parcelah, zato bo potrebno, za že opredeljena sodelovanjem vseh dejavnosti, prisotnih v tem prostoru (ma- območja, izdelati ustrezne PIA in izvesti komunalno opremo, njše melioracije in vodno gospodarske ureditve in takšne, ki – preureditev opuščenega stavbnega fonda je mogoča ne načenjajo ekološkega ravnotežja in ne povzročajo navz- ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo narav- križnih interesov v kulturni krajini, manjše infrastrukturne ne in kulturne dediščine, objekte in naprave, ki nimajo kvarnih vplivov na prostor, – v hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih manjša odlagališča odpadkov izven varovanih območjih pit- počitniških hiš v sklopu naselja na podlagi določil PIA. ne vode, posamične objekte, ki so v skladu z namensko 6.3. Odprti prostor rabo in dejavnostjo na predlaganem območju in nimajo kvar- Pri vseh posegih v naseljih in v odprtem prostoru nega vpliva na kulturno krajino). bomo upoštevali kulturno-krajinsko identiteto in kontinui- V okviru srednjeročnih planov in večjih posegov, za teto, varovanje dobrin splošnega družbenega pomena ter katere bodo potrebne spremembe tega plana, se bodo iz- varovanje in kakovostno preobrazbo naravnega in ustvar- delale programske zasnove za izdelavo PIN. jenega okolja. 7.2. Prostorsko izvedbeni akti (PIA) Pozornost bomo posvečali ekološko skladnim oblikam a) Veljavni kmetijske in gozdarske dejavnosti. Pri melioracijskih pose- Urbanistični red gih bomo dajali prednost naravnim sistemom rešitev pred – odlok o urbanističnem redu Občine Sevnica (Uradni enostransko tehnološko usmerjenimi z visokim tehnološkim list SRS, št. 12/85, 9/87) tveganjem. Prostorsko ureditveni pogoji (PUP) Vse posege v prostor, ki imajo širše posledice na oko- – odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše obmo- lje in preobrazbo krajine, moramo obvezno pravočasno po- čje starega mestnega jedra Sevnice (Uradni list RS, št. 63/97) drobneje preveriti z vidika varovanja okolja in/ali prostorskih Prostorsko izvedbeni akti (PIA) vrednot ter identitete. Zazidalni načrti: Razvoj linijskih infrastrukturnih objektov izven naselij in – odlok o zazidavi novega naselja v Loki pri Zidanem vodnogospodarskih ureditev bo na podlagi usmeritev tega Mostu (Uradni vestnik Celje, št. 35/66), plana reševan s prostorsko izvedbenimi akti na podlagi pro- – odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje (Uradni list jektne dokumentacije. SRS, št. 3/78), Razvoj kmetijstva in gozdarstva v prostoru se bo izvajal – odlok o zazidalnem načrtu Pod Srednjim hribom (Ura- na podlagi agrokarte in gozdnogospodarskih načrtov. dni list SRS, št. 43/88), – odlok o zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja v 4. člen Boštanju (Uradni list SRS, št. 40/71); preimenovan v Uredi- 7. Uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov tveni načrt Boštanj (Uradni list SRS, št. 9/87), 7.1. Zasnova urejanja prostora z vrstami prostorskih – odlok o zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja v izvedbenih aktov (PIA) Boštanju (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/68), Celotno območje Občine Sevnica bo obdelano z us- – območje Sevnica – Center: odlok o zazidalnih načr- treznimi PIA. tih Pri ribniku, Sevnica – Center in v Florjanski ulici (Skup- V okviru ureditvenih območij naselij: ščinski Dolenjski list, št. 20/69 ter Uradni list SRS, št. a) bomo z zazidalnimi načrti urejali: 20/75 in 30/76), – območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, – odlok o zazidalnem načrtu Sevnica – del (staro sejmi- obrtno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost, šče) (Uradni list SRS, št. 28/78), – območja zahtevnih objektov; – odlok o zazidalnem načrtu šolskega in športnorekre- b) z ureditvenimi načrti bomo urejali: acijskega centra (Uradni list SRS, št. 20/75), – že pozidano strukturo naselij, – območje, ki se ureja z Odlokom o spremembi in – v ostalih naselji, ki so pomembna za ohranitev narav- dopolnitvi zazidalnega načrta Krmelj (Uradni list SRS, št. ne in kulturne dediščine in za turistični razvoj, posege v 43/88), prostor, ki niso namenjeni graditvi, vendar pomenijo v pro- – odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Ines storu spremembo (zelene rekreacijske površine, pokopali- (Uradni list SRS, št. 48/87), šča); – odlok o zazidalnem načrtu Širjava (Uradni list SRS, c) s prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali: št. 43/88), – že zgrajene dele naselij, – odlok o razširitvi zazidalnega načrta Florjanske ulice – manjše zapolnitve naselij, (Uradni list SRS, št. 14/75), – območja, ki niso opredeljena za razvoj, – odlok o zazidalnem načrtu Drožanjske in Florjanske – manjše infrastrukturne objekte in naprave, ulice (Uradni list SRS, št. 28/81 in 33/85), preimenovan v – večino naselij v občini; Ureditveni načrt Drožanjska (Uradni list SRS, št. 9/87), d) z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomem- – odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Sevnica bnejših infrastrukturnih objektov in naprav. (Uradni list RS, št. 70/94), Izven ureditvenih območij naselij bomo z: – odlok o zazidalnem načrtu Krmelj (Uradni list SRS, – ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso št. 48/72), graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracij- – odlok o zazidalnem načrtu Šmarje (Skupščinski Do- skih območij, območij varovanja naravne in kulturne dedišči- lenjski list, št. 14/70). ne, ki bodo razglašene za naravno znamenitost in kulturni Ureditveni načrti: spomenik, razširitev kamnoloma in ostale dnevne kope, ve- – odlok o ureditvenem načrtu Sevnica–Stari center– čje in zahtevnejše vodno gospodarske ureditve, zahtevnejše centralne dejavnosti (območje Trga svobode) (Uradni list agromelioracije), SRS, št. 48/87 ter Uradni list RS, št. 41/93 in 40/95), Stran 3640 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

– odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone v Dolenjem 8.1.2. Opis območja po posameznih enotah urbani- Boštanju (Uradni list SRS, št. 48/72); preimenovan v Uredi- stične zasnove in njihov položaj v celoti tveni načrt obrtna cona Boštanjsko polje (Uradni list SRS, Vsako naselje znotraj urbanistične zasnove ima svojo št. 9/87), zgodovino, posebnost in razvoj. A vsa ta naselja druži go- – odlok o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski ce- spodarski in družbeni razvoj njih samih, predvsem pa Sevni- sti (Uradni list SRS, št. 48/87), ce. Posamezni deli ne morejo funkcionirati kot celota, ker – odlok o ureditvenem načrtu Varovanje obrtne cone ne dosegajo kritične mase števila in gostote prebivalcev. Boštanj pred visokimi vodami reke Save in Mirne (Uradni list Naselje Sevnica leži na levem bregu reke Save. Položaj RS, št. 41/93). naselja je dominanten in bo ostal tudi v bodoče. Sevnica je Lokacijski načrti sestavljena iz dveh jeder: starega in novega mestnega jedra. – odlok o lokacijskem načrtu hidroelektrarne Boštanj Obe jedri imata skupno značilnost, ki se kaže v načinu (Uradni list RS, št. 19/90), formiranja. Osnovna razlika pa je v času nastanka in vsebini. – odlok o lokacijskem načrtu Plinovod za Posavje in Staro mestno jedro je veliko bolj strukturirano kot novo in Dolenjsko skozi občino Sevnica (Uradni list SRS, št. 25/89 kaže mnogo znakov anarhičnosti, kampanjsko pogojenih in Uradni list RS, št. 27/90), rešitev. Bogastvo oblik je tudi primat starega jedra, ki pa se – odlok o lokacijskem načrtu za primarno omrežje ze- zaradi modernejšega časa težje vključuje v življenjski utrip, meljskega plina Sevnica (Uradni list RS, št. 8/91). ki ga pogojuje promet. b) Predvideni V preteklem času je kot posledica gospodarskega raz- Prostorsko ureditveni pogoji (PUP) voja brez velikih načrtnih usmerjanj prišlo do stika in zlitja – PUP za celotno območje Občine Sevnica Šmarja v Sevnico z novim mestnim jedrom Sevnice. Prostorsko izvedbeni načrti (PIN) Naselje Boštanj leži na desnem bregu reke Save, ki je Ureditveni načrti (UN) poleg železniške proge Ljubljana–Dobova tudi osnovna loč- – UN Loka-Račica nica, med njim in ožjo Sevnico. Boštanj je sestavljen iz – UN Breg osrednjega Boštanja in Dolenjega Boštanja. Obe naselji – UN Zabukovje imata veliko stičnih točk, celo skupno preteklost in doseda- – UN Blanca nji razvoj. Zlitje obeh naselij ni samo posledica reliefnih in – UN Krmelj hidrografskih razmer, temveč tudi družbenih razmer. Zaradi – UN Tržišče teh razlogov bo prišlo do večje aglomeracije. Zanimivo je – UN Radna prepletanje vaškega in mestnega, kar je močno spremenilo – UN OIC Boštanj videz obeh naselij. S tem so se spremenile tudi funkcije v – UN Kamnolom Log naseljih, čeprav še vedno ostaja kot pomembna dominanta Zazidalni načrti (ZN) kmetijstvo, ki pa že vrsto let izgublja položaj v obeh naseljih. – ZN Ribniki – severni del Naselje Radna leži na desnem bregu reke Save, vzho- – ZN Drožanjska – Dobrava dno od Boštanja. Je naselje, ki doživlja veliko preobrazbo – ZN Hruševje zaradi industrije, ki se je razvila v preteklih letih. Bližina – ZN Pečje mestnih naselij (Sevnice) je eden od elementov preobrazbe – ZN Grahovica in osnovnih sprememb. Lokacijski načrti (LN) Naselje Log leži na desnem bregu reke Save, vzhodno – LN CČN in komunalna cona Log od Radne. Naselje je infrastrukturno močno povezano s – LN HE Blanca Sevnico. Tu je predvidena lokacija čistilne naprave s sortirni- – LN hitra železniška proga co komunalnih odpadkov za celotno UZ Sevnica. V nepo- – LN DV 2x400 kV Beričevo – Krško sredni bližini naselja je obstoječ in predviden kamnolom – LN obvoznica in most Log dolomita. – LN most čez Savo (povezava Mirna – Planinska cesta). 8.1.3. Koncept urbanega razvoja Do izvedbe predvidenih prostorsko izvedbenih načrtov Ideja je mesto med vodami in griči, mesto park. Urbana se bo uporabljal PUP za celotno območje Občine Sevnica. krajina naj bo prostor, kjer sta narava in urbani prostor enakovredno obravnavana in čimbolj povezana. 5. člen Posamezni deli mesta so med seboj slabo povezani. 8.0. Urbanistične zasnove Razvoj naj gre v smeri boljše infrastrukturne opremljenosti, II. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986– dostopnosti in povezanosti. Reka Sava naj ne bo več ločilni, 2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni ampak povezovalni dejavnik. tako, da se v poglavju »IX. URBANISTIČNE ZASNOVE« na Splošna načela urbanega razvoja: str. 797-801 črta prvo podpoglavje »Urbanistična zasnova – širitev navznoter, varovanje robov navzven ter zelenih območja Sevnice, Boštanja, D. Boštanja, Šmarja, Radne« in površin, nadomesti z naslednjim besedilom: – prestrukturiranje odmirajočih industrijskih območij v 8.1. Urbanistična zasnova sevnica posodobljena proizvodna območja ali v centralne dejavno- 8.1.1. Definicija območja (lega, meje) sti, Območje urbanistične zasnove Sevnica je deljen na – orientacija k Savi, aktiviranje njenih bregov, posamezne urbane enote – večja urbana jedra: levi breg – krepitev urbanega prostora, Sevnice, Boštanj, Radna, Log. – konsekventen in izpeljan zeleni sistem, Območje kot celota je po objektivnih merilih prostor- – usmerjanje stanovanjskih potreb, ohranjanje poseli- skega planiranja izredno primerno za poselitev in ustrezno tve in kulturne krajine. koncentracijo gospodarskih in družbenih potencialov. Osno- 8.1.4. Zasnova za podrobno urbanistično urejanje ve za takšno opredelitev izhajajo iz: poselitvene tradicije, S podrobno urbanistično zasnovo posegamo v ožja reliefa, komunikacijske mreže, komunalne infrastrukture, do- območja, ki izkazujejo homogenost predvsem v smislu fun- seženega potenciala delovnih mest in možnostih za nadaljnji kcije, ki je v območju primerna osnova. Ožja ureditvena razvoj ter iz ekonomskih faktorjev. območja so opredeljena na podlagi kriterijev: Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3641

a) prometne značilnosti, – Kopitarna Sevnica, b) predvidena osnovna funkcija, – Lisca Sevnica, c) oblikovne značilnosti. – IC ob Savi (levi breg), Ureditvena območja v območju urbanistične zasnove – OIC Boštanj, Sevnice: – OIC ob Mirni, Sevnica (levi breg): – OIC Tariški grad. – staro mestno jedro: ožje ureditveno območje Staro 3. Območja centralnih dejavnosti jedro, Pod Vrtačo, Florjanska in Drožanjska ulica, Hruševje, K centralnim dejavnostim spadajo terciarne dejavnosti Lizabon, (trgovina, storitvena obrt, gostinstvo in turizem) in kvartarne – novo mestno jedro: ožje ureditveno območje Sevni- dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura, javna uprava, cerkve, ca, pokopališče, Naselje heroja Maroka, Naselje ob Ribni- šport in rekreacija). Te dejavnosti so mestotvornega in me- ku, Kopitarna, Lisca, stoslužnega značaja, toda zaradi izrazite centralnosti obmo- – Šmarje: ožje ureditveno območje Šmarje – Ribniki, čja (sedež občine) pokrivajo tudi precejšen delež potreb Šmarje ob Planinski cesti, prebivalcev širše okolice oziroma vse občine. – Dobrava: območja za rekreacijo, športno rekreacijski V urbanistični zasnovi Sevnica so opredeljena nasled- center in območje odprtih zelenih površin (zeleni pas menja območja centralnih dejavnosti: sta), – ožje ureditveno območje Sevnica, – IC ob Savi (levi breg), – Staro jedro, – območje odprtih zelenih površin med nasipom in – Dobrava – območja za rekreacijo in športno rekrea- Savo; cijski center, Boštanj: – ožje ureditveno območje Boštanj, – OIC Boštanj, – območje OŠ Boštanj, – Boštanj: ožje ureditveno območje Boštanj, območje – ožje ureditveno območje Dolenji Boštanj, pokopališča, območje Osnovne šole, Puše, – ožje ureditveno območje Log. – Dolenji Boštanj: ožje ureditveno območje Dolenji Boš- 4. Območja zelenih površin tanj, Grahovica, Dolge njive, Na Grubli; Zelene površine prispevajo h kvalitetnejšim pogojem za Radna: – ožje ureditveno območje Radna, življenje in delo. Ker je ideja razvoja Sevnice v oblikovanju – OIC ob Mirni, parkovnega mesta, imajo zelene površine toliko pomem- – OIC Tariški grad, bnejšo vlogo. Deloma so urejene kot rekreacijske (zajete že – ureditveno območje pod Jutranjko, v območjih centralnih dejavnosti), večji del pa predstavljajo – odprte zelene površine Za gradom; odprte zelene površine. Poleg blažitve pretirano mestnega Log: značaja Sevnice imajo nekatera območja zelenih površin – ožje ureditveno območje Log, tudi vlogo varovanja pred visokimi vodami Save, Mirne in – območje odprtih zelenih površin ob Savi: komunalna Sevnične kot retenzijske površine. cona. V urbanistični zasnovi Sevnica so opredeljena nasled- 8.1.5. Namenska raba površin nja območja zelenih površin: 1. Stanovanjska območja – Dobrava – območje odprtih zelenih površin, Stanovanjska območja se pojavljajo kot čista ali meša- – območje odprtih zelenih površin med nasipom in Savo, na s proizvodnimi oziroma centralnimi dejavnostmi. V urba- – odprte zelene površine Za gradom (Radna), nistični zasnovi Sevnica so opredeljena naslednja: – Na Grubli (Boštanj), – Ožje ureditveno območje Sevnica, – območje odprtih zelenih površin ob Savi (Log). – Staro jedro, 5. Pokopališče – Pod Vrtačo, V urbanistični zasnovi Sevnica sta opredeljeni dve po- – Florjanska, kopališči. Pokopališče v Sevnici je sodobno oblikovano in – Drožanjska, opremljeno ter površinsko ustreza potrebam mesta. Ob ob- – Naselje heroja Maroka, stoječem pokopališču v Boštanju so predvidene površine za – Naselje ob Ribniku, širitev grobnih polj ter za postavitev mrliške vežice. – Šmarje – Ribniki, – pokopališče v Sevnici – Šmarje ob Planinski cesti, – pokopališče v Boštanju. – Hruševje, 8.1.6. Prometna ureditev – Lizabon, Železniško omrežje – OIC Boštanj, Skozi območje urbanistične zasnove Sevnica poteka glav- – Ožje ureditveno območje Boštanj, na železniška proga Ljubljana–Dobova ter odcep proti Mirni – Puše, oziroma Trebnjem. Na oddaljenosti približno štirih kilometrov – Ožje ureditveno območje Dolenji Boštanj, sta kar dve postajališči oziroma postaji, kar pomeni, da bi lahko – Grahovica, železnica prevzela del obmestnega javnega prometa. – Dolge njive, Koridor predvidene hitre železnice še ni dokončno do- – Ožje ureditveno območje Radna, ločen, okvirno naj bi potekal južno od Boštanja, med Radno – Ureditveno območje pod Jutranjko, in Logom prečkal Savo ter se po severni strani ognil Blance. – Ožje ureditveno območje Log. Cestno omrežje 2. Proizvodna območja (obrt, industrija) Primarna žila je magistralna cesta ob desnem bregu Proizvodna območja se pojavljajo na posebej za to Save, od katere se odcepita kraka regionalnih cest proti predvidenih oziroma že vnaprej z infrastrukturo določenih Mirni (Trebnjem) in proti Planini (Kozjanskem). Za boljši pre- lokacijah ali pa kot mešana v sklopu s stanovanji. V mešanih tok prometa na tem vozlišču (ki sovpada s stekališčem dolin območjih se omeji število lokalov in poskrbi za boljšo vizual- Save, Mirne in Sevnične) in za razbremenitev mestnega no podobo ter hrupno zaščito. V urbanistični zasnovi Sevni- jedra je predvidena ureditev novega križišča ob izlivu Mirne z ca so opredeljena naslednja proizvodna območja: mostom preko Save ter priključkom na cesto proti Planini. Stran 3642 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Med industrijsko cono ob Savi (levi breg) in reko je Pri izvajanju PIN je potrebno posebno pozornost po- predvidena cesta na zaščitnem nasipu, ki bo služila pred- svetiti urejanju parkirišč. vsem napajanju industrijske cone, pa tudi kot cesta za kole- sarje in pešce. 7. člen Zaradi gradnje HE Boštanj bo potrebna izgradnja nove 9. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS za ob- obvoznice Boštanja, ki bo potekala bližje ob naselju. Predvi- dobje 1986–2000 dena je tudi obvoznica ob Logu, vendar je potrebno njeno III. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986– upravičenost še proučiti. 2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni Po levem bregu Save poteka regionalna cesta skozi tako, da se v poglavju »XI/1 OBVEZNA IZHODIŠČA IZ DDP mestno jedro Sevnice proti Blanci in Brestanici. Obremenju- SRS 1986–2000 NA OBMOČJU OBČINE SEVNICA«: je predvsem mestno jedro, zato je predviden nov priključek – na str. 804 se črta tretji odstavek »Vodno gospodar- na magistralno cesto z mostom pri Logu. stvo« in nadomesti z naslednjim besedilom: Parkirišča »Vodno gospodarstvo Parkirišča za osebne avtomobile so v mestnem sredi- Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema pred- šču urejena ob železniški postaji, vzdolžno ob pločnikih in stavlja varovanje vodnih virov, urejanje in varovanje odtočne- na malih parkirnih žepih. Predvidene so še površine ob novi ga režima ter varstvo kakovosti voda. Obvezno izhodišče cesti ob rečnem obrežju ter na desnem bregu Save ob v predstavljajo usmeritve in cilji iz sprememb državnega plana bodoče predvidenem umetnem otoku. Večji industrijski obra- (Uradni list RS, št. 11/99).«, ti imajo parkirišča urejena v sklopu svojih površin. – na strani 804 in 805 »Naravna in kulturna dediščina« Parkirišče za tovornjake je predvideno na Orešju nad se spisek nadomesti z novim iz podpoglavja »Zasnova var- Sevnico, v IC Sevnica, IC Krmelj ter na Blanci ob nekdanjem stva naravnih vrednot« in podpoglavja »Zasnova varstva kul- rudniku nekovin. turne dediščine«, 8.1.7. Komunalna infrastruktura – na strani 805 se besedilo pod naslovom »Poselitev« Oskrba s pitno vodo črta in nadomesti z novim: Mestni vodovod je potrebno rekonstruirati in dopolniti, »Usmerjanje poselitve se izvaja skladno z usmeritvami da bo zadovoljeval potrebe mesta. Potrebno je izgraditi nov sprememb državnega plana (Uradni list RS, št. 11/99).« vodohram ter urediti nova črpališča in vodovodno mrežo. Zaradi pomena, ki ga ima oskrba s pitno vodo, je potrebno 8. člen urediti ustrezno analizo, s katero bo dosegel ustrezen nivo 10. Pregled organizacijskih nalog potrebnih za dopol- konkretizacije in uporabe. njevanje in uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov Odvajanje odpadnih voda IV. Dolgoročni plan Občine Sevnica za obdobje 1986– Poleg obstoječega sistema odvajanja odpadnih voda je 2000 (Uradni list SRS, št. 10/88) se spremeni in dopolni predvidena izgradnja čistilne naprave v komunalni coni pri tako, da se poglavje »XIII PROGRAM IZDELAVE ŠTUDIJ« Logu. črta in v celoti nadomesti z naslednjim besedilom: Energetska infrastruktura Za dopolnjevanje in uresničevanje prostorskih sestavin Za učinkovit sistem napajanja z električno energijo je planskih aktov je potrebno opraviti naslednje organizacijske potrebno izdelati poseben program sistema napajanja in naloge: transformatorskih postaj. Rekonstrukcije in dopolnitve naj Kmetijstvo in gozdarstvo: se izvajajo kabelsko. – izvesti kategorizacijo kmetijskih zemljišč v skladu z Komunalna energetika veljavnim zakonom o kmetijskih zemljiščih, Primarna naloga je izgradnja plinifikacijskega omrežja – uskladiti gozdne meje s kmetijskimi površinami, na območju urbanistične zasnove Sevnica. Upravičenost in – preveriti kriterije in merila ter sprejeti usmeritve za smiselnost izgradnje toplarne je potrebno še preveriti. gradnjo zidanic v skladu z novimi pogledi nadaljnjega razvoja Odlagališče odpadkov vinogradništva in sadjarstva. Problematika odlaganja odpadkov se ureja skladno z Poselitev: odločitvijo o deponiji odpadkov in skladno s sistemom, ki – izdelati projekcijo razvoja območja urbanistične za- zagotavlja takšno odlaganje, s katerim okolje ni ogroženo. snove Krmelj, Vodnogospodarske ureditve – tipologijo naselij stalno preverjati in dopolnjevati na Na levem bregu Save se uredi nasip za zaščito pred podlagi spremenjenih razvojnih možnosti, poplavami. Gorvodno od nasipa, ki se konča pri železni- – revidirati in izdelati najpomembnejše PIA po predho- škem mostu čez Savo, se ohranjajo manjše retenzijske po- dno sprejetem programu, – opredeliti vinsko turistične ceste. vršine za primer visokih voda. Na desnem bregu Save, ob Infrastrukturno omrežje: izlivu Mirne, se prav tako na obeh straneh Mirne oziroma – sodelovanje pri presoji smotrnosti in možnosti ce- ceste Trebnje–Sevnica ohranjajo retenzijske površine za stne povezave Zidani most–Novo mesto, ublažitev poplav. – sodelovanje pri preučitvi hitre železniške proge v pro- Predvidene so rekonstrukcije Drožanjskega in Florjan- učevanju Sežana–Ljubljana–Dobova, skega potoka ter struge Sevnične. – preuči se ustreznost objekta in lokacija železniške Zaradi izgradnje HE Blanca in njene akumulacije bo postaje Blanca, potrebno kontrolirati in urejati vpliv višjega vodostaja reke – ponovna presoja poteka in ureditve obvoznice Boš- Save na brežine. tanj, – preučitev upravičenosti obvoznice Log in predlaga- 6. člen nih premostitev reke Save v Logu in Sevnici in njune naveza- Besedila podpoglavij »2. Urbanistična zasnova mestne- ve na obstoječe cestno omrežje. ga naselja Krmelj« (str. 801–803) ter »3. Krajinske zasnove Komunalna infrastruktura območij« (str. 803–804) ostanejo nespremenjena. Področje vodooskrbe Dopolni se le kartografski del območja urbanistične – postopno formirati enotni vodooskrbni sistem, ki bo zasnove Krmelja z manjšo spremembo meje urbanistične območja krajevnih skupnosti povezoval in omogočal zanes- zasnove na vzhodnem in severnem delu območja. ljivejšo oskrbo s pitno vodo, Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3643

– za vrtine: Radovan, Impoljski graben pripraviti odloke 2. člen o varovanju, Nepremičnina, zemljišče iz 1. člena tega sklepa prene- – vzpostaviti kataster vodovodov, ha imeti značaj javnega dobra in se odpiše od ZKV: seznam – za zadovoljevanje bodočih potreb po vodi je potreb- XI., k.o. Cirnik, vpiše se v nov ZKV te iste k.o., in v tem no izvesti hidrološke raziskave na naslednjih perspektivnih novem ZKV vknjiži lastninska pravica na ime Občina Sevni- območjih: ca, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica. – dolina Grahovice v KS Boštanj, – v okolici Sevnice, 3. člen – v Zabukovju, Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- – na območju Jatne v KS Šentjanž, dnem listu Republike Slovenije. – v okolici Tržišča, Št. 46502-0008/01 – na območju KS Loka s ciljem postopno zamenjevati Sevnica, dne 27. marca 2002. s centralnim vodnim virom večje kapacitete, – predvideti izgradnjo 5–10 globinskih vrtin. Župan Občine Sevnica Področje zbiranja in čiščenja odpadnih vod: Kristijan Janc l. r. – definirati študijo zbiranja in čiščenja odpadnih vod, – za obvladovanje problematike na celotnem območju občine Sevnica je potrebno izdelati študijo odvajanja in či- ščenja odpadnih voda po posameznih naseljih, – preveriti lokacijo čistilne naprave Log. TURNIŠČE Oskrba s toplotno energijo: – preveriti smiselnost izgradnje toplarne v IC na Savi in 1767. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine v IC Spašnik glede na planirano plinifikacijo. Turnišče za leto 2001

9. člen Na podlagi 3. člena zakona o financiranju občin (Ura- Dolgoročni in srednjeročni elementi plana so združeni dni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98), 20. člena zakona v enem tekstualnem in kartografskem delu, ki vsebuje prika- o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, ze na kartah TTK 1:25000 in PKN 1: 5000. 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 40. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 19. člena 10. člen statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, št. 52/99) ter 1. 11. Končne določbe člena sprememb in dopolnitev statuta Občine Turnišče (Ura- V družbenem planu Občine Sevnica za obdobje 1986– dni list RS, št. 9/01) je Občinski svet občine Turnišče na 1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89; Uradni list RS, št. 18. redni seji dne 5. 4. 2002 sprejel 20/94, 102/00) se črta poglavje »IX. PROSTORSKA KOM- PONENTA« str. 821–835 in se ga smiselno nadomesti z O D L O K določili tega odloka. o zaključnem računu proračuna Občine Turnišče Spremembe in dopolnitve planskega akta so stalno na za leto 2001 vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Sevnica. 1. člen Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Turnišče Sevnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Obči- za leto 2001, ki ga sestavljata bilanca prihodkov in odhod- ne Sevnica za obdobje 1986–1990 začnejo veljati petnajsti kov ter posebni del bilance prihodkov in odhodkov proraču- dan po objavi v Uradnem listu RS. na Občine Turnišče, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Št. 35200-0006/97 Skupni prihodki proračuna Občine Turnišče so znašali Sevnica dne, 27. marca 2002. 523,490.402,71 SIT. Skupni odhodki proračuna Občine Turnišče so znašali Župan 446,168.741,82 SIT. Občine Sevnica Presežek prihodkov znaša 77,321.660,89 SIT. Kristijan Janc l. r. 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna za leto 2001 v višini 77,321.660,89 SIT se prenese med prihodke proračuna Občine Turnišče za leto 2002. 1766. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega Na podlagi 16. člena statuta Občine Sevnica (Uradni odloka. list RS, št. 39/99, 91/00 in 102/00) je Občinski svet občine Sevnica na 31. redni seji dne 27. 3. 2002 sprejel 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- S K L E P dnem listu RS. o ukinitvi statusa javnega dobra Št. 18/02-4 1. člen Turnišče, dne 8. aprila 2002. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za parce- Župan lo št. 2179/6 – pot v izmeri 105 m2, ki je vpisana v ZKV: Občine Turnišče seznam XI., k.o. Cirnik. Jože Kocet l. r. Stran 3644 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine Turnišče računu proračuna na dan 31. 12. 2000 v višini za leto 2001 kot priloga odloku 6,617.788,63 SIT.

Prihodki SIT 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- I. Davčni prihodki 109,711.684,82 dnem listu Republike Slovenije. II. Nedavčni prihodki 112,726.023,11 III. Kapitalski pirhodki 449.537,00 Št. 900-276/02 IV. Transferni prihodki 217,212.865,00 Veržej, dne 14. marca 2002. V. Prenesena sredstva 83,390.292,78 Skupaj prihodki 523,490.402,71 Župan Odhodki Občine Veržej I. Tekoči odhodki 42,544.567,68 Drago Legen, univ. dipl. inž. agr. l. r. II. Tekoči transferi 130,377.246,07 III. Investicijski odhodki 6,215.632,53 IV. Investicijski transferi 178,195.326,10 V. Skupaj drugi odhodki 88,835.969,44 Skupaj odhodki 446,168.741,82 1769. Odlok o pogojih za obvezno priključitev na javno Presežek prihodkov nad odhodki 77,321.660,89 kanalizacijsko omrežje v Občini Veržej

Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih slu- žbah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3. in 25. VERŽEJ člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 1768. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, Veržej za leto 2001 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00) in 16. člena statuta Občina Veržej (Uradni list RS, št. 37/99, 65/00 in 11/01) je Občin- Na podlagi 96. in 98. člena zakona o javnih financah ski svet občine Veržej na 27. seji dne 14. 3. 2002 sprejel (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00) in 16. in 99. člena statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 37/99, 65/00 in O D L O K 11/01) je Občinski svet občine Veržej na seji dne 14. 3. o pogojih za obvezno priključitev na javno 2002 sprejel kanalizacijsko omrežje v Občini Veržej O D L O K o zaključnem računu proračuna Občine Veržej za I. SPLOŠNE DOLOČBE leto 2001 1. člen 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji in način obvezne S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna priključitve na objekte javne kanalizacije na območju Občine Občine Veržej za leto 2001. Veržej.

2. člen 2. člen Zaključni račun proračuna se določa v naslednjih zne- Lastnik javnega kanalizacijskega omrežja in naprav za skih: odvajanje in čiščenje odpadnih voda je Občina Veržej. v SIT A) Bilanca prihodkov in odhodkov: 3. člen I. Skupni prihodki 165,133.918,02 Uporabnik kanalizacijskega omrežja je vsaka fizična ali II. Skupni odhodki 171,869.827,54 pravna oseba (lastnik objekta ali zemljišča), ki stalno ali III. Proračunski presežek (primanjkljaj) občasno odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. (I-II) - 6,735.909,52 B) Račun finančnih terjatev in naložb: 4. člen IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja Upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje kapitalskih deležev 125.982,46 odpadnih voda je pooblaščen izvajalec gospodarske javne V. Dana posojila in povečanje kapitalskih službe za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki mora biti deležev – tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje VI. Prejeta minus dana posojila in te dejavnosti. spremembe kapitalskih deležev (IV.-V.) 125.982,46 C) Račun financiranja: 5. člen VII. Zadolževanje proračuna – Upravljavec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje VIII. Odplačilo domačega dolga – javne kanalizacije in za razširitev kanalizacijskega omrežja v IX. Neto zadolževanje – skladu s sprejetim programom Občine Veržej. X. Povečanje (zmanjšanje) sredstev na računih - 6,609.927,06 6. člen Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripada- Proračunski primanjkljaj v višini 6,609.927,06 SIT se jočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju pokriva s prenesenimi denarnimi sredstvi na transakcijskem odpadnih voda in je v upravljanju upravljavca. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3645

II. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO cele pred izdajo soglasja za priklop na kanalizacijsko omre- žje v primerih, ko ni možno priključnega kanala narediti 7. člen drugje. Za morebitno povzročeno škodo je uporabnik dol- Lastnik objekta, v katerem nastajajo odpadne vode, se žan plačati odškodnino. je na podlagi predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvaja- Uporabnik mora v primeru, ko ima možnost, da se nju odpadnih voda dolžan priključiti na javno kanalizacijo priključi na priključni kanal, pridobiti soglasje lastnika pri- kjer je ta zgrajena ali ko je dana možnost za priključitev, če ključnega kanala. V tem primeru mora biti priključni kanal se le-ta gradi ali rekonstruira. zgrajen v skladu s tehničnimi predpisi za gradnjo sekundar- Šteje se, da je priključek možno izvesti takrat, kadar je nega kanalizacijskega omrežja. kanalizacijski vod oddaljen manj kot 100 metrov in je pre- točnost tega voda zadostna za povečano obremenitev zara- 14. člen di novega priključka. Mnenje o pretočnosti poda na zahtevo Neposredno priključitev priključnega kanala na javno organa občinske uprave upravljavec kanalizacije. kanalizacijsko omrežje izvede na stroške bodočega upora- Bodoči uporabnik javne kanalizacije se priključi na jav- bnika izvajalec javne službe ali druge usposobljene fizične in no kanalizacijo na osnovi soglasja, ki ga izda organ občin- pravne osebe pod neposrednim nadzorstvom izvajalca javne ske uprave in se brez le-tega ne sme izvesti priključek na službe. javno kanalizacijo. Način in mesto priključka določi upravljavec.

8. člen 15. člen Organ, ki izdaja soglasje za priključitev na javno kanali- Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča na zacijo, mora v tridesetih dneh po pridobitvi uporabnega do- podlagi odjave uporabnika, če pride do odstranitve (rušenja) voljenja za novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje obve- ali do take spremembe namembnosti priključenega objekta, stiti na krajevno običajen način lastnike objektov, da je pri- da v njem ne nastajajo več odpadne vode. ključitev na javno kanalizacijo obvezna in jim posredovati Uporabnik mora odjaviti priključek najpozneje 14 dni pogoje za izdajo soglasja za kanalski priključek. pred ukinitvijo priključka. Lastniki in upravljavci zgradb na območju, kjer je zgrajena oziroma se gradi javna kanalizacija, morajo poskrbeti za 16. člen priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo pred prido- Uporabniki kanalizacijskega omrežja lahko v kanaliza- bitvijo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma najkasneje cijo odvajajo samo fekalne odplake, ne pa tudi padavinske v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za vode. javno kanalizacijo, ki je v gradnji.

9. člen III. PRISPEVEK ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO Soglasje za izvedbo priključka na javno kanalizacijsko KANALIZACIJO omrežje izda organ občinske uprave na podlagi vloge bodoče- ga uporabnika javne kanalizacije, h kateri mora predložiti pro- 17. člen jektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja, gradbeno Prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omre- dovoljenje objekta oziroma drugo ustrezno dokazilo o tem, da žje za objekte gospodinjstva znaša 70.000 SIT, za objekte, je objekt legalno zgrajen, in dokazilo o plačilu prispevka po tem v katerih se opravlja dejavnost, pa je višina prispevka odvi- odloku ter na podlagi predhodnega mnenja upravljavca o mož- sna od vgrajenega vodomera oziroma porabe vode: nosti priključitve, ki ga le-ta izda v roku 15 dni od podanega zahtevka za njegovo izdajo s strani organa občinske uprave. profil vodomera: prispevek v SIT: 3/4" 70.000 10. člen 1" 120.000 Obveznosti, ki jih je dolžan uporabnik poravnati pred 5/4" 190.000 izvedbo posameznega priključka, so stroški izdaje soglasja 6/4" 250.000 organa občinske uprave in plačilo prispevka za priklop na 2" 360.000 obstoječe ali novo kanalizacijsko omrežje. 2 1/2" 680.000 3" 1,100.000 11. člen nad 3" 1,800.000 Organ občinske uprave mora ob vložitvi vloge, najkasneje pa v roku 8 dni, obvestiti uporabnika, če je vloga Prispevek se plača na račun Občine Veržej pred izdajo nepopolna. soglasja za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Rok za izdajo soglasja za kanalski priključek uporabni- Prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omre- kom je 30 dni od vročitve popolne vloge. žje iz prvega odstavka tega člena se lastniku objekta zma- njša za delež stroškov individualne komunalne opreme-ka- 12. člen nalizacija, ki jih mora lastnik poravnati skladno z odlokom, ki Zoper negativno soglasje ali v primeru, da v roku enega ureja plačilo sorazmernega deleža stroškov opremljanja stav- meseca od prejema popolne vloge ni izdano soglasje za bnih zemljišč v Občini Veržej. priključitev na kanalizacijsko omrežje, je možna pritožba na Višina prispevka iz prvega odstavka tega člena je za župana Občine Veržej v roku 15 dni od izdaje negativnega koledarsko leto 2002 in se za vsako naslednje koledarsko soglasja ali preteka roka, ko bi moral pristojen organ izdati leto znesek revalorizira skladno z indeksom rasti cen življenj- soglasje. skih potrebščin za preteklo leto. 13. člen 18. člen Uporabnik javne kanalizacije si je dolžan pridobiti pisno Lastnika, ki je po tem odloku dolžan priključiti na javno soglasje od lastnika zemljišča za prekop preko njegove par- kanalizacijo že zgrajen – star objekt, je iz socialnih razlogov Stran 3646 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije na njegovo prošnjo možno oprostiti plačila prispevka. O zacijsko omrežje v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. oprostitvi plačila prispevka odloči organ občinske uprave po 67/97). predhodnem mnenju Centra za socialno delo o socialni ogroženosti lastnika. 25. člen Sklep o oprostitvi plačila prispevka iz prvega odstavka Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- tega člena ne velja za novega lastnika, ki mora za morebitno dnem listu Republike Slovenije. oprostitev ponovno vložiti zahtevo. Župan 19. člen Občine Veržej Sredstva, pridobljena iz naslova prispevka za priključi- Drago Legen, univ. dipl. inž. agr. l. r. tev na javno kanalizacijo, so namenska in se uporabljajo za vzdrževanje ali dograditev kanalizacijskega omrežja.

IV. UREDITEV PRIKLJUČITVE NA JAVNO KANALIZACIJO 1770. Sklep o povprečni gradbeni ceni, stroških V NASELJU BANOVCI komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč v Občini Veržej za 20. člen leto 2002 Za izgradnjo javne kanalizacije v naselju Banovci se Na podlagi 16. in 120. člena statuta Občine Veržej zagotovijo finančna sredstva v obliki sofinanciranja uporabnikov, občine in države v približnem razmerju ene tretjine. (Uradni list RS, št. 37/99, 65/00 in 11/01) in 4. člena odloka o plačilu sorazmernega deleža stroškov opremljanja V ta namen se sklenejo pogodbe med bodočimi uporabniki stavbnega zemljišča na območju Občine Ljutomer (Uradni in Občino Veržej, v katerih se uredi višina finančnih sredstev in režim zagotavljanja le-teh. list RS, št. 30/96) je Občinski svet občine Veržej na seji dne 14. 3. 2002 sprejel Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se bodo uporabniki iz prejšnjega odstavka morali priključiti na javno kanalizacijo v skladu z določili tega odloka, ki urejajo priključitev S K L E P na javno kanalizacijo, pri čemer so ne glede na določbe 17. člena tega odloka oproščeni plačila prispevka. o povprečni gradbeni ceni, stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in 21. člen vrednosti stavbnih zemljišč v Občini Veržej za Bodoči uporabniki – lastniki obstoječih objektov v času leto 2002 izgrajevanja kanalizacije, v katerih nastajajo fekalne odplake, pa niso pristopili k pogodbi o sofinanciranju izgradnje 1. člen kanalizacije in se bodo po končani izgradnji kanalizacijske- Povprečna gradbena cena m2 uporabne stanovanjske ga omrežja priključevali na javno kanalizacijo, bodo morali površine na območju Občine Veržej na dan 31. 12. 2001 plačati priključek v višini pogodbenega zneska za sofinanci- znaša 141.266 SIT. ranje, povečanega za 20%. Kanalizacija se šteje za dokon- čano z iztekom roka za izvedbo po pogodbi z izvajalcem. 2. člen Za uporabnike, ki bodo naknadno priključili novozgrajene Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zem- objekte na javno kanalizacijsko omrežje, ki so ga v določenem ljišč na območju Občine Veržej znašajo 15% gradbene vre- deležu financirali uporabniki iz prvega odstavka 20. člena in dnosti objekta, in sicer: občina, veljajo določbe tega odloka, ki urejajo priključitev in prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. – 8% od vrednosti objekta znašajo stroški kolektivne komunalne opreme ali 11.301 SIT za m2 uporabne stanovanjske površine, V. KAZENSKI DOLOČBI – 7% od v˙˙dnosti objekta znašajo stroški individualne komunalne opreme ali 9.889 SIT za m2 uporabne stano- 22. člen vanjske površine. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec, če izvede priključek brez ustreznega 3. člen 2 soglasja. Cena za m stavbnega zemljišča se določi od pov- Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje za prečne gradbene cene, določene v 1. členu tega˙˙olepa, prekršek odgovorna oseba upravljavca, ki stori dejanje iz in znaša: prejšnjega odstavka. – v naselju mestnega značaja (Veržej) 1% ali 1.413 SIT za m2, 23. člen – v ostalih strnjenih naseljih 0,8% ali 1.130 SIT za m2. 2 Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja zdravstve- Cena za m stavbnega zemljišča se lahko zmanjša do na in komunalna inšpekcija, osebe, pooblaščene za občin- 50% vrednosti cene iz prejšnjega odstavka˙˙ega člena, v ski komunalni nadzor in upravljavec javne kanalizacije. primeru da so v pripravo in ureditev stavbnega zemljišča bila vložena večja sredstva, kar investitor dokaže z ustrezno dokumentacijo. VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 4. člen 24. člen Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komu- Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določ- nalnega ure˙˙enja stavbnih zemljišč se med letom valorizira- be odloka o pogojih za obvezno priključitev na javno kanali- jo skladno z indeksi rasti cen gradbenih storitev v stanovanj- Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3647 ski gradnji, ki jih vodi GZS – Združenje gradbeništva in IGM O D L O K Slovenije. o prenehanju veljavnosti odloka o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v 5. člen najem Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu RS. 1. člen Št. 900-277/02 Odlok o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih Veržej, dne 14. marca 2002. stanovanj v najem (Uradno glasilo, št. 12/96), ki ga je Občinski svet občine Vipava sprejel 1. 8. 1996, preneha Župan veljati. Občine Veržej Drago Legen, univ. dipl. inž. agr. l. r. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu RS.

Št. 551-1/96 Vipava, dne 21. marca 2002.

VIDEM Župan Občine Vipava 1771. Sklep o uradnem elektronskem naslovu mag. Ivan Princes, dr. vet. med. l. r. Občinske uprave občine Videm

Na podlagi šestega odstavka 5. člena uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) in določil pravilnika o ravnanju z dokumentarnim gradivo v Občinski upravi obči- VITANJE ne Videm z dne 1. 1. 2002 ter 30. člena statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99) je župan dne 5. 4. 1773. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 2002 sprejel proračunu Občine Vitanje za leto 2001

S K L E P Na podlagi 3. člena zakona o financiranju občin (Ura- o uradnem elektronskem naslovu Občinske dni list RS, št. 80/94 ter odločb US, 45/97 in 67/97), 20., uprave občine Videm 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97 in 70/97, 10/98, 1. člen 74/98 – spremembe in dopolnitve, upoštevane so odločbe Občinska uprava občine Videm uradno posluje z elek- ustavnega sodišča 6/94, 45/94, 20/95, 9/96, 39/96, tronskim poštnim naslovom, katerega naslov je: info@vi- 44/96), zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 47/99) dem.si. in 15. člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99) Sporočila prejeta na zgoraj navedeni naslov se redno je Občinski svet občine Vitanje na 26. redni seji dne 26. 12. pregledujejo in sprejemajo. 2001 sprejel

2. člen O D L O K Ta sklep začne veljati z dnem podpisa župana in objavi o spremembah in dopolnitvah odloka v Uradnem listu RS. o proračunu Občine Vitanje za leto 2001

Št. 031-01-249/02-13 1. člen Videm, dne 5. aprila 2002. V odloku o proračunu Občine Vitanje za leto 2001 (Uradni list RS, št. 30/01) se 2. člen spremeni tako, da Župan glasi: Občine Videm Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov, Franc Kirbiš, inž. l. r. račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Občinski proračun za leto 2001 se določa v naslednjih zneskih:

A) Bilanca prihodkov in odhodkov (v tisoč SIT) I. Prihodki 278.079 VIPAVA II. Odhodki 274.856,00 III. Proračunski presežek oziroma 1772. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o pogojih primanjkljaj 3.223 in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v B) Račun finančnih terjatev in naložb najem IV. Prejeta vračila danih posojil 2.672 V. Dana posojila Na podlagi 16. člena statuta Občine Vipava (Uradno VI. Prejeta minus dana posojila 2.672 glasilo, št. 4/99) je Občinski svet občine Vipava na 32. C) Račun financiranja redni seji dne 21. 3. 2002 sprejel VII. Zadolževanje Stran 3648 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

VIII. Odplačila dolga 3.223 710 Udeležba na dob. in doh. od pr. 1.239 IX. Neto zadolževanje –3.223 711 Udeležba na dobičku in dohodki X. Povečanje oziroma zmanjšanje sredstev od premoženja 1.100 na računih 2.672 712 Denarne kazni 125 Pregled prihodkov in odhodkov občinskega proračuna 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev in njihova razporeditev s predvidenimi investicijami so zajeti 714 Drugi nedavčni prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov. 72 Kapitalski prihodki 10.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredsev 10.000 2. člen 73 Prejete donacije Te spremembe in dopolnitve odloka določajo obseg 730 Prejete donacije iz domačih virov javne porabe Občine Vitanje in urejajo način izvrševanja 731 Prejete donacije proračuna Občine Vitanje od 1. 1. do 31. 12. 2001 in 74 Transferni prihodki 210.321 začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. 740 Transferni prihodki 210.321 II. Skupaj odhodki 304.308 Št. 062-02-020/01-023 Vitanje, dne 26. decembra 2001. 40 Tekoči odhodki 98.850 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 19.9415 Župan 401 Prispevki delodajalca 2.878 Občine Vitanje 402 Izdatki za blago in storitve 71.552 Slavko Krajnc l. r. 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 4.479 41 Tekoči transferi 80.208 410 Subvencije 4.128 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 33.187 1774. Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2002 412 Transferi neprofitnim organizacijam 12.356 413 Drugi tekoči domači transferi 30.537 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- 42 Investicijski odhodki 115.750 dni list RS, št. 72/93), 29. člena zakona o javnih financah 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 115.750 (Uradni list RS, št. 79/93, 57/99, 124/00 in 79/01) in 15. 43 Investicijski transferi 9.500 člena statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99) je 430 Investicijski transferi 9.500 Občinski svet občine Vitanje na izredni seji dne 21. 3. 2002 sprejel III. Proračunski presežek 2.067 B) Račun finančnih terjatev in naložb O D L O K IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja o proračunu Občine Vitanje za leto 2002 kapitalskih deležev 1.386 75 Prejeta vračila danih posojil 1.386 750 Prejeta vračila danih posojil 1. SPLOŠNA DOLOČBA V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 1. člen 44 Dana posojila in povečanje kapitalskih S tem odlokom se za proračun Občine Vitanje za deležev leto 2002 (nadaljnjem besedilu: proračun) določajo viši- 442 Poraba kupnin iz naslova privatizacije na proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg VI. Prejeta minus dana posojila in zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. spremembe kapitalskih deležev (IV.–V.) 1.386 C) Račun financiranja VII. Zadolževanje 2. VIŠINA PRORAČUNA 50 Zadolževanje 500 Domače zadolževanje 2. člen VIII. Odplačilo dolga 3.453 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se 55 Odplačila dolga 3.453 določa v naslednjih zneskih 550 Odplačila dolga 3.453 IX. Sprememba stanja na računu v tisoč tolarjih (I.+IV.+VII.–II.–V.–VIII.) – A) Bilanca prihodkov in odhodkov X. Neto zadolževanje (VII.–VIII.–IX.) –3.453 skupina/podskupina proračun leta 2002 I. Skupaj prihodki 306.375 XI. Neto financiranje (VI.+X.) –2.067 Tekoči prihodki (70+71) 86.054 70 Davčni prihodki 80.812 Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- 700 Davki na dohodek in dobiček 63.904 ljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske 703 Davki na premoženje 10.382 porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji 704 Domači davki na premoženje 6.526 javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin 706 Drugi davki kontov ter načrt razvojnih programov so podlaga k temu 71 Nedavčni prihodki 5.242 odloku. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3649

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA ZREČE

3. člen 1775. Sklep o zvišanju cene toplotne energije Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi Spitt d.o.o., Cesta na Roglo 11/j, Zreče, skladno s 97. prihodek požarna taksa. členom energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) objavlja 4. člen S K L E P Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposre- o zvišanju cene toplotne energije dnega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posamez- 1 nega področja proračunske porabe v posebnem delu pro- Zaradi spremembe prodajne cene zemeljskega plina s računa. strani družbe Geoplin d.o.o. Ljubljana, se cena zemeljskega Župan v mesecu (septembru) in konec leta poroča plina s 1. 3. 2002 zviša. občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2002 in Zvišanje povprečne cene za MWh toplotne energije je njeni realizaciji. za 1,57%, tako da znaša nova povprečna cena toplotne energije 8.455,87 SIT/MWh. 5. člen Na predlog za finance pristojnega organa občinske 2 uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine tolar- uporablja pa se od 1. 3. 2002 dalje. jev župan in o tem s pisnimi poročili obvešča svet. Št. 18/2002/02 6. člen Zreče, dne 3. aprila 2002. Župan občine je pooblaščen, da odloča o naložbah Direktor prostih denarnih sredstev v poslovne banke na območju RS Spitt d.o.o. Slovenije zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Djura Sabo l. r.

7. člen Župan dolžniku ne odpiše dolga, tudi če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. ŽALEC

4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE 1776. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine IN JAVNEGA SEKTORJA Žalec za leto 2001

8. člen Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradni Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01) je Občinski svet občine Žalec na 29. seji dne 28. 3. 2002 sprejel zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Vitanje, v letu 2002 ne sme preseči skupne višine glavnice O D L O K 3,500.000 tolarjev. o zaključnem računu proračuna Občine Žalec za leto 2001 5. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 1. člen 9. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Občine V obdobju začasnega financiranja Občine Vitanje v letu Žalec za leto 2001, katerega sestavni del sta zaključna raču- 2003, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta na rezervnega sklada in sklada za obnovo Novega Celja. odlok in sklep župana. 2. člen 10. člen 1. Zaključni račun PRORAČUNA izkazuje: Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije (ali v uradnem glasilu obči- v SIT ne). A) Bilanca prihodkov in odhodkov I. Prihodki 1.951.177.766,76 Št. 062-02-02/2002 II. Odhodki 1.976.114.878,77 Vitanje, dne 21. marca 2002. III. Proračunski primanjkljaj (I.–II.) 24.937.112,01

Župan B) Račun finančnih terjatev in naložb Občine Vitanje IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja Slavko Krajnc l. r. kapitalskih deležev 44.251.205,20 Stran 3650 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev DOL PRI LJUBLJANI 2.918.938,00 VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe 1777. Statut Občine Dol pri Ljubljani kapitalskih deležev (IV.–V.) 41,332.267,20 C) Račun financiranja Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samo- VII. Zadolževanje proračuna 138,000.000,00 upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 VIII. Odplačila dolga 111,689.017,30 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, IX. Neto zadolževanje (VII.–VIII.) 26,310.982,70 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in 16. člena statuta Obči- X. Povečanje sredstev na računih ne Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95, 27/96, (I.–II. + VI. + IX.) 42,706.137,89 109/99 in 102/01) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 27. seji dne 27. 2. 2002 sprejel 2. Zaključni račun REZERVNEGA SKLADA izkazuje: – Prihodke 11.867.494,79 S T A T U T – Odhodke 7.586.869,20 Občine Dol pri Ljubljani – Presežek prihodkov 4.280.625,59 (prečiščeno besedilo) 3. Zaključni račun SKLADA ZA OBNOVO NOVEGA CELJA izkazuje: – Prihodke 1.000.882,27 I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE – Odhodke 618.402,12 – Presežek prihodkov 382.480,15 1. člen Območje občine Dol pri Ljubljani obsega območja naslednjih naselij: Beričevo, Brinje, Dol pri Ljubljani, Dolsko, 3. člen Kamnica, Kleče pri Dolu, Klopce, Križevska vas, Laze pri Povečanje sredstev na računih v znesku Dolskem, Osredke, Petelinje, Podgora pri Dolskem, Seno- 42,706.137,89 SIT se prenese v splošni sklad. Upošte- žeti, Videm, Vinje, Vrh pri Dolskem, Zaboršt pri Dolu, Zago- vaje prenos sredstev po zaključnem računu iz leta 2000 rica pri Dolskem, Zajelše. je v zaključnem računu občinskega proračuna ob koncu leta 2001 izkazan ostanek sredstev v višini 2. člen 112,668.817,56 SIT, ki se prenese v leto 2002. Občina v okviru ustave in zakonov varuje koristi obča- nov ter samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, 4. člen ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervne- s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država. ga sklada v znesku 4,280.625,59 SIT se prenese v sred- 3. člen stva rezerv Občine Žalec za leto 2002. Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine. 5. člen Račun sklada za obnovo Novega Celja je Agencija za 4. člen plačilni promet Celje zaprla dne 6. 11. 2001. Neporab- Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in ljena sredstva v znesku 382.480,15 SIT so se prenesla sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami skladno z zakona redni žiro račun proračuna. nom.

6. člen 5. člen Podrobnejši pregled prihodkov in odhodkov po za- Občina je pravna oseba. ključnem računu proračuna Občine Žalec za leto 2001 Sedež Občine Dol pri Ljubljani je Videm 48, Dol pri ter njihova realizacija sta zajeta v bilanci prihodkov in Ljubljani. odhodkov in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike s premerom 35 mm, na zgornjem obodu pečata je besedilo: Občina Dol del tega odloka. pri Ljubljani, v spodnjem delu pečata pa napis: Dol pri Ljub- ljani. 7. člen Župan občine Dol pri Ljubljani ima pečat okrogle oblike Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- s premerom 35 mm, ki ima ob zgornji krožnici napis Občina dnem listu Republike Slovenije. Dol pri Ljubljani, pod njim napis župan.

Št. 40303/0001/2002 6. člen Žalec, dne 28. marca 2002. Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko občani naselja ali več posameznih naselij ustanovijo vaško Župan skupnost. Občine Žalec Odločitev o oblikovanju in imenu vaške skupnosti sprej- Lojze Posedel, univ. dipl. ek. l. r. mejo prebivalci skladno z zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3651

7. člen – skrbi za požarno varnost in organizira reševalno po- Občina Dol pri Ljubljani sodeluje z drugimi občinami moč; za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in 4. s svojimi ukrepi: solidarnosti. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, varstvo pred ionizirajočimi sevanji ter za urejeno zbiranje odpadkov; II. NALOGE OBČINE 5. zagotavlja in organizira: – pomoč in reševanje za primere elementarnih ne- 8. člen sreč; Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja – nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statu- – nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih tom in zakonom, zlasti pa: aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti; 1. na področju normativnega urejanja in upravljanja: 6. sklepa: – sprejema statut občine, odloke in druge občinske pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in ne- akte; premičnin in določa pogoje za oddajo in najem objektov in – sprejema občinski proračun in zaključni račun; drugega občinskega premoženja. – sprejema načrt razvoja občine; – sprejema prostorske plane; 9. člen – predpisuje lokalne davke; Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: – ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge – vodenje evidence volilne pravice, javne površine; – razgrinjanje volilnih imenikov, – ureja javni red v občini; – volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni – ureja delovanje občinske uprave; svet, – ureja občinske javne službe; – občinsko upravno nadzorstvo, – ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem – nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in občine; javnih prireditev, – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje – evidenco občinskih zemljišč in drugega premože- vrednost svojega premoženja; nja, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena skla- – ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potre- dno z zakonom; be občine, – upravlja občinsko premoženje; – določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, – upravlja lokalne javne službe; – odločanje o rabi prostora, – vodi javna in druga podjetja; – gasilstvo kot obvezno lokalno službo, – upravlja občinske javne površine in drugo javno do- – civilno zaščito, opazovanje in obveščanje, bro; – varstvo naravne in kulturne dediščine, – upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi; – ukrepe za zaščito okolja, – ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; – sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, – ureja druge z zakonom določene zadeve lokalnega – odločanje o namembnosti urbanega prostora, pomena; – javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekar- 2. s svojimi ukrepi in sredstvi: niško dejavnost, – spodbuja gospodarski razvoj; – določanje komunalnih dejavnosti, – pospešuje razvoj obrti in podjetništva; – organizacijo dimnikarske službe, – gradi komunalne objekte in naprave; – oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokal- – gradi stanovanja za socialno ogrožene; nih omrežij, – zagotavlja delovanje organov občine in občinskih – odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavno- javnih in lokalnih javnih služb; sti varstva okolja, – zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na podro- – graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih čju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kul- objektov, ture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdrav- – pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje na- stvenega varstva in drugih družbenih dejavnosti in spreje- ravne krajine, ma ukrepe za pospeševanje navedenih dejavnosti; – določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in – zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospo- turizma, darske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska – določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja, druge dejavnosti); – predpisovanje lokalne prometne ureditve, – zagotavlja sredstva za požarno varnost; – urejanje lokalnega potniškega prometa, – zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mr- – ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, liško ogledne službe; – zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za 3. s svojimi sredstvi: pomoč na domu, – vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, – upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov. rekreacijske in druge javne površine, vodovodne in energetske komunalne objekte; 10. člen – s svojimi ukrepi spodbuja gospodarski razvoj obči- Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, ne, pospešuje razvoj športa in rekreacije; naslednje davke in druge občinske dajatve: Stran 3652 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

– davek od premoženja, 2. Občinski svet – davek na dediščine in darila, – davek na dobitke od iger na srečo, 16. člen – davek na promet nepremičnin, Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. – takse in kazni iz svoje pristojnosti, Občinski svet ima naslednje pristojnosti: – določa druge z zakonom dovoljene davke in daja- – sprejema statut občine, tve. – sprejema odloke in druge občinske akte, – sprejema poslovnik za svoje delo, – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja III. VARSTVO PRAVIC OBČANOV občine, – potrjuje začasne nujne ukrepe, 11. člen – sprejema občinski proračun in zaključni račun na Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobu- predlog župana, do na katerikoli organ občine. – ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje nji- Pristojni organ je z vlogo občana dolžan postopati hove člane ter imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo kot z upravno stvarjo in občanu zagotoviti ustrezno rešitev uporabnikov javnih dobrin, oziroma primeren odgovor v zakonitem roku. – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, – imenuje volilne komisije za občinske volitve, – imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana, IV. ORGANI OBČINE – nadzoruje delo župana, podžupana, odborov sveta in občinske uprave, 1. Skupne določbe – odloča o prenosu izvirnih pristojnosti na organe šir- ših lokalnih skupnosti; 12. člen – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepre- Člani občinskega sveta, župan in podžupana so ob- mičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča činski funkcionarji. Občinski funkcionarji opravljajo svojo župan, funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo – odloča o najemu občinskega posojila, funkcijo opravljal poklicno. – razpisuje referendum, Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni – daje pobudo za sklice zborov občanov, – ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter odbor občine. javne gospodarske službe, Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski – potrjuje cene in določa višino prispevkov za oprav- organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi ljanje komunalnih storitev, predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev – daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih na- in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postop- log, kov. – imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in načelnika upravne enote, naloge določa zakon. – imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo upora- Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma bnikov javnih dobrin, članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom – odloča o sodelovanju z drugimi občinami, in tem statutom. – sprejema letni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 13. člen – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta Mandat članov občinskega sveta, župana in podžu- statut. panov traja štiri leta. Delovnim telesom občinskega sveta in nadzornemu 17. člen odboru poteče mandat s potekom mandata občinskega Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelni- sveta. kov upravnih enot. Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih 14. člen pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, Delo občinskih organov je javno. da o teh zadevah odloča drug občinski organ. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in pred- 18. člen stavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občin- Občinski svet ima trinajst članov. skih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in Župan, tajnik občine, člani nadzornega odbora, občin- poslovnik občinskega sveta. ski uradniki ter vodilni delavci v javnih zavodih, ki jih imenuje Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in delu občinski svet, ne morejo biti člani občinskega sveta. organov občine. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in 19. člen drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. 15. člen Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu. Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli navzoča večina članov. na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3653

20. člen – skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinske- Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. ga sveta, Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan. – predlaga občinskemu svetu v sprejem, proračun občine, zaključni račun proračuna, odloke in druge akte 21. člen iz pristojnosti občinskega sveta, Strokovna in administrativna dela za občinski svet in – vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, njegova delovna telesa opravlja občinski urad. – opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut, 22. člen – določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upra- Sejam občinskega sveta prisostvuje tudi tajnik obči- vi in sklepa delovno razmerje z zaposlenimi v občinski ne in nastopa kot poročevalec posameznih gradiv. upravi, – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih 23. člen aktov občine. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan Občinski svet lahko sklene, da bo določene naloge sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami sta- iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. tuta in poslovnika, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. 30. člen 24. člen Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu Župan skliče sejo sveta na lastno pobudo, na zahte- svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri vo nadzornega odbora in če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti sklicana v čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski petnajstih dneh potem, ko je bila za sklic podana pisna svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan zahteva. pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. 25. člen Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, Seje občinskega sveta so javne. Če je v javnem če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali interesu, lahko svet sklene, da je seja za javnost zaprta ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu da se javnost izključi. svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pri- so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje stojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če ob- sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta. činski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko žu- pan začne postopek pri upravnem sodišču. 26. člen Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zade- Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z veči- vo, ki je z zakonom prenesena v upravljanje občini, župan no opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma ne- in ta statut določata drugačno večino. primernost take odločitve. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. 31. člen Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, ob- četrtina članov sveta. činski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko žu- 27. člen pan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Občinski svet ima poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela postopke odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. Občinski svet sprejme poslovnik z 32. člen dvotretjinsko večino navzočih članov. Župan ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo. 3. Župan 33. člen 28. člen V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nado- Občina ima župana in dva podžupana. mešča podžupan, ki opravlja tekoče naloge iz pristojnosti Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupa- župana in tiste naloge, za katere ga pooblasti župan. na pa na predlog župana imenuje in razrešuje občinski Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja svet z dvotretjinsko večino vseh članov. posamezne naloge za katere ga pooblasti župan. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupa- 29. člen na ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župa- Župan opravlja naslednje naloge: na član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne – predstavlja in zastopa občino, določi pa najstarejši član občinskega sveta. V času nado- – župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi meščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge seje občinskega sveta, iz pristojnosti župana. Stran 3654 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

4. Nadzorni odbor Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem 34. člen razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora v 45 sveta. dneh po svoji prvi seji. Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe 5. Odbori občinskega sveta v občini. Nadzorni odbor: 36. člen – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem Občinski svet lahko imenuje občinske odbore za posa- občine, mezna področja delovanja kot svoja delovna telesa. Člane – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sred- odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa stev občinskega proračuna, tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- čunskih sredstev. 37. člen Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti Odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij pora- področja v skladu s statutom in poslovnikom občinskega bnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z ob- sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta činskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem in oce- in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. njevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih Odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega proračunskih sredstev. sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odlo- Delo nadzornega odbora je javno; Nadzorni odbor je ke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter držav- drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine ne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoš- 38. člen tovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posamezni- kov. Odbor občinskega sveta ima največ pet članov. Ob- Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mne- činski odbor in njegovega predsednika imenuje občinski njih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sred- imenovanja. stev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter Občinski odbor veljavno sklepa, če je navzoča večina upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svoji- članov. Odločitve na seji sprejema odbor z večino oprede- mi pristojnostmi. ljenih glasov prisotnih članov. Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi Župan, podžupan in člani sveta so lahko na sejah hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti v poslovanju obči- odbora navzoči in sodelujejo v razpravah. ne, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Račun- 39. člen sko sodišče Republike Slovenije. Občinski svet ob imenovanju občinskega odbora do- Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme loči njegovo delovno področje in naziv odbora. svoj poslovnik. 40. člen 35. člen Odbor občinskega sveta je za svoje delo odgovoren Nadzorni odbor šteje pet članov. občinskemu svetu. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet iz- Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko ob- med občanov, ki svojo nalogo opravljajo nepoklicno. činski svet razreši odbor ali posameznega člana odbora. Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi Odbor občinskega sveta lahko odstopi v celoti. Za liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinske- odstop mora glasovati večina vseh članov odbora. ga sveta. Če odbor v celoti odstopi, občinski svet odloča o Listo kandidatov določi komisija za mandatna vpraša- njegovi razrešitvi. Odbor je razrešen, če za razrešitev gla- nja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj suje večina navzočih članov občinskega sveta. četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organiza- Če odstopi ali je razrešen posamezni član odbora, cij v občini in občanov. občinski svet imenuje novega člana. Prednost pri predla- Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- ganju novega člana ima predlagatelj, ki je predlagal člana, skega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci ob- ki je odstopil. činske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so upora- Občinski svet lahko razreši člana odbora iz vrst obča- bniki proračunskih sredstev. nov, če svoje obveznosti, ki mu jih nalaga članstvo v odbo- Nadzorni odbor predstavlja njegov predsednik. ru ne izpolnjuje in na njegovo mesto imenuje novega člana. Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posa- 6. Komisije sveta mezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje 41. člen občinski svet. Komisije občinskega sveta so delovna telesa občin- Za razrešitev člana nadzornega odbora se uporabljajo skega sveta, pristojne za pripravo predlogov in drugih pod- določbe zakona. lag za odločanje. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3655

Občinski svet ima naslednje komisije: – razpravlja o poročilih občinskih organov in o njiho- – Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- vem delu, nja, ki ima pet članov (predsednik in štirje člani). V pristoj- – razpravlja o spremembah območja občine, nost komisije sodi priprava sklepa o potrditvi mandatov – daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. članov občinskega sveta ter vse, kar je potrebno za potrdi- Sklepi zborov občanov so za občinski svet zavezujo- tev mandata novega člana sveta v primeru prenehanja man- či, če se nanašajo na področje iz šeste alinee tega člena. data kateremu od članov sveta. Pripravlja predloge potre- Da so stališča, predlogi, pobude, mnenja in sklepi bnih aktov za volitve in imenovanja iz pristojnosti občinske- zbora občanov veljavno sprejeti, mora na zboru sodelovati ga sveta ter predloge, mnenja oziroma soglasja k imenova- najmanj 5% volivcev občine, na zboru posameznega nase- njem ali izvolitvam v skladu z zakoni in tem statutom. lja pa prav tako najmanj 5% volivcev naselja; za sklep pa Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do- mora glasovati večina občanov, ki so prisotni na zboru. loča nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora. 45. člen – Komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja jav- Zbor občanov po naseljih: nih funkcij s pridobitno dejavnostjo v sestavi treh članov, ki – razpravlja o notranji členitvi občine, opravlja naloge, za katere jo pooblašča zakon. – razpravlja o problematiki v svojem naselju, – Statutarno-pravno komisijo, ki ima tri člane (pred- – razpravlja o delu občinskih organov zlasti z vidika sednik, dva člana). Njene pristojnosti se določijo s skle- interesov svojega okolja, pom o ustanovitvi in imenovanju članov. Občinski svet ob – daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. odločitvi za pripravo novega besedila statuta občine ali poslovnika občinskega sveta lahko določi, da ta komisija 46. člen šteje več članov. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, pobu- Občinski svet lahko ustanovi in imenuje tudi druge do občinskega sveta ali na pisno zahtevo najmanj pet od- komisije. stotkov volivcev v občini, za zbor za posamezno naselje pa najmanj pet odstotkov volivcev iz tega naselja. 41.a člen V primeru, ko sklic zbora občanov zahtevajo volivci, Občinski svet imenuje tudi komisijo za vloge in prito- mora biti zahteva vložena v pisni obliki s priloženimi overov- žbe občanov in organizacij civilne družbe v sestavi treh ljenimi podpisi. Podpisi se morajo overoviti pri pristojni slu- članov iz vrst občanov. žbi upravne enote. Overitev podpisov se lahko opravi hkrati na enem obrazcu za vseh pet odstotkov volivcev v občini oziroma naselju, ki zahtevajo sklic zbora občanov. Obrazec V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV mora vsebovati ime in priimek posameznega volivca, naslov stalnega bivališča in rojstne podatke. Zahteva volivcev za 42. člen sklic zbora občanov obvezuje župana občine, da opravi Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih za- sklic zbora občanov v 45 dneh po prejemu zahteve. devah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 47. člen 43. člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali po ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu, naseljih. zaključnem računu občine ter o splošnih aktih s katerimi se Zbor občanov se skliče z javnim vabilom na krajevno v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge običajen način (oglasne deske) ali pa z objavo vabila v dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, občinskem glasilu. Sklic zbora občanov vsebuje območje, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občine ali njegove posamezne določbe. občanov ter predlog dnevnega reda. Občinski svet razpiše referendum na predlog župana Zbor vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje pred- referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v sedstva zbora, ki naj zbor vodi. občini. Sklepčnost zbora občanov ugotovi delavec občinske Predlog za razpis referenduma mora biti vložen pisno uprave, ki ga pooblasti tajnik občine. Pooblaščeni delavec v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. V primeru občinske uprave ugotavlja tudi koliko volivcev je glasovalo vložitve predloga oziroma dane pobuda ali zahteve volivcev za odločitve zbora občanov in vodi zapisnik o odločitvah za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način referendumu. objavi. Odločitev volivcev na referendumu o posamičnem splošnem aktu, je za občinski svet zavezujoča do konca 44. člen njegovega mandata. Zbor občanov v občini: Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasu- – razpravlja o spremembah statuta občine, je večina volivcev, ki so glasovali. – razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše Občani lahko na referendumu odločajo tudi o samo- samoupravne lokalne skupnosti, prispevku in drugih vprašanjih, če tako določa zakon. – razpravlja o lokalni problematiki, Odločitev o uvedbi samoprispevka je na referendumu – razpravlja o delu občinskega sveta, župana in dru- sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glaso- gih občinskih organov, vali. Stran 3656 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

48. člen 55. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja obči- vodijo lokalne volitve. na javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, koncesije in oblikuje režijske službe v okviru občinske upra- ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o ve. referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih voli- 56. člen tvah. Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih slu- žbah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega 49. člen izvajanja. Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Svetovalni re- podjetje ali posamezni javni zavod. ferendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezu- VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE je občinskih organov. Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo 57. člen najmanj 10 odstotkov volivcev v občini. Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. no uporabljajo določbe 47. in 48. člena tega statuta. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. 50. člen Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin Pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma mo- in nepremičnin. ra vsebovati vse elemente, ki jih predpisuje zakon. Občinski svet pooblašča župana, da odloča o nabavi Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh oziroma prodaji občinskega premičnega premoženja in o po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve za- pridobitvi nepremičnega premoženja v okviru višine, ki je hteve volivcev za razpis referenduma, določi vsebino refe- določena v odloku o izvrševanju proračuna občine. rendumskega vprašanja in določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja. Akt o 58. člen razpisu referenduma se objavi na način, ki je s statutom Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, določen za objavo splošnih aktov občine. taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

59. člen VI. OBČINSKA UPRAVA IN NJENA ORGANIZACIJA Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. 51. člen Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- Organizacija občinske uprave se na predlog župana hodkov ter račun financiranja. določi z odlokom. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrto- vani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in 52. člen drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z Predstojnik občinske uprave je župan. Delo občinske občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. uprave neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov razrešuje župan. in zadolževanje občine.

52.a člen 60. člen Za nemoteno funkcioniranje občine se lahko občina Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za name- vključi v ustanovitev enega ali več organov skupne občin- ne, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo ske uprave, ki opravljajo dogovorjene naloge za več občin. prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proraču- nu predvidena za posamezne namene. 53. člen Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpol- Nadzor nad zakonitostjo dela uprave, pri opravljanju njeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za nalog iz prenesene pristojnosti opravljajo ministrstva vsako uporabo sredstev. na svojem področju, ki nadzorujejo tudi zakonitost splo- šnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti 61. člen izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občin- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, ske uprave. če ni z odlokom o proračunu občine za tekoče leto določe- no drugače.

VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 62. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov 54. člen proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se Občina lahko organizira javne službe na podlagi zako- lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezer- na. ve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega prora- Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3657

čuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega O soglasju odloča občinski svet. leta. O najetju posojila odloča župan po predhodnem so- Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obvezno- glasju občinskega sveta. sti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v 63. člen katerem se daje poroštvo. Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhod- 69. člen kov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občin- ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg ski svet na predlog župana. sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena. Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance posamezno proračunsko leto. prihodkov in odhodkov za preteklo leto.

64. člen 70. člen 70. člen je črtan. Rezerva se uporablja: – za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, 71. člen kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečeva- Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba. nje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki in nadzorni odbor. pritekajo neenakomerno; – za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega od- IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE stavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. 72. člen O uporabi sredstev iz 1. in 2. točke prvega odstavka Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za odloča župan, ki o tem obvesti svet na prvi naslednji seji. delo občinskega sveta. O uporabi sredstev iz 3. točke prvega odstavka odlo- Občinski svet sprejema odloke, odredbe, uredbe, ča občinski svet. pravilnike, navodila, sklepe, stališča ter obvezne razlage kot splošne pravne akte. 65. člen Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, delo in izdaja pravilnike. sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za prete- Občinski svet sprejema prostorske in druge plane klo leto. razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter 73. člen predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja. Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinske- proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. ga sveta. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni prora- Spremembe statuta se sprejmejo po enakem po- čun. stopku kot statut. Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto. 74. člen 66. člen Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papir- poslovnik občinskega sveta, ki se sprejema z dvotretjin- jev ali z najetjem posojil. sko večino navzočih članov. Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podla- 75. člen gi zakona. Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in 67. člen določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravlja- pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. nje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet. 76. člen O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v Z uredbo občina uredi določene razmere, ki imajo osmih dneh po sprejetju odločitve. splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

68. člen 77. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe sta- občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. tuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja. Stran 3658 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

78. člen XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. 86. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo 79. člen ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja ob- izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v čine posega v njene pravice. občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki 87. člen se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim proračun. sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s Občinski proračun je sprejet z večino opredeljenih svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih glasov prisotnih članov občinskega sveta. v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 80. člen Postopek za sprejem občinskega odloka se določi v 88. člen poslovniku občinskega sveta. Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni orga- 81. člen ni izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti ob- upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi javljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po občine. objavi, če v njih ni drugače določeno).

82. člen XII. POVEZOVANJE OBČINE IN DRUGO SODELOVANJE Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča 89. člen občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenese- Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občina- ne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil. mi v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva. Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost 83. člen sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- sveta. meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede upravnih stvareh v upravnem postopku. referendum. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokal- občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi no skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina stopnji župan. prenesla na širšo lokalno skupnost. O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki 90. člen ga določi zakon. Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravlja- O izločitvi tajnika občine in župana v sporih, ki so v nje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če izvirni pristojnosti občine odloča občinski svet, ki v primeru zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lah- izločitve o stvari tudi odloči. ko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

91. člen X. VAŠKA SKUPNOST Občina se lahko pobrati ali vzpostavi prijateljske sti- 84. člen ke z drugimi občinami in mesti. O pobratenju ali vzpostav- ljanju prijateljskih stikov sprejme občinski svet posebno Občina lahko določene svoje pristojnosti prenese na listino. vaško skupnost, če je bil tak interes izražen na zboru občanov naselja. Občina vaški skupnosti za opravljanje prenesenih pri- XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE: stojnosti zagotavlja finančna sredstva. 92. člen 85. člen Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo obstajati Vaška skupnost svoje predloge, mnenja in ugotovitve krajevne skupnosti kot pravne osebe. posreduje občinskemu svetu, županu ali občinskemu od- V primeru, da bi občina Dol pri Ljubljani želela odtujiti boru. nepremično premoženje, ki je bilo na dan 31. 12. 1994 Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3659 last dotedanje krajevne skupnosti, mora pridobiti soglasje 2. člen tiste vaške skupnosti, na katere območju se ta nepremični- Zaključni račun proračuna izkazuje: na nahaja, kolikor je ustanovljena. SIT 93. člen Ustanovitev in oblikovanje vaških skupnosti, njihove prihodke leta 2001 472,338.494,32 pristojnosti, status, organiziranost in financiranje se določi odhodke leta 2001 558,352.738,72 z občinskim odlokom. proračunski primanjkljaj v letu 2001 -86,014.244,40 prenesena sredstva iz preteklih let 158,392.392,72 94. člen presežek sredstev za prenos v Ustanovitev in oblikovanje vaških skupnosti, njihove leto 2002 72,378.148.32 pristojnosti, status, organiziranost in financiranje se določi Sredstva rezervnega sklada izkazujejo: z občinskim odlokom. prenesena sredstva rezervnega sklada iz preteklih let 1,898.874,65 95. člen prihodki leta 2001 2,361.693,00 Nedokončani projekti in naloge dosedanjih krajevnih odhodki leta 2001 78.400,00 skupnosti se z dnem uveljavitve tega statuta prenesejo na presežek sredstev rezerv za prenos v občinski svet. leto 2002 4,182.167,65. Občinski svet lahko s posebnim sklepom izvedbo ne- dokončanih nalog oziroma projektov prenese v izvršitev dosedanjim svetom krajevnih skupnosti. 3. člen Presežki prihodkov nad odhodki pri sredstvih proraču- 96. člen na Občine Dol pri Ljubljani se prenesejo v proračun Občine Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statu- Dol pri Ljubljani za leto 2002. tarna sklepa Občine Dol pri Ljubljani št. 1 /95 (Uradni list Presežek prihodkov nad odhodki pri sredstvih rezerv RS, št. 13/95) in št. 2 /95 (Uradni list RS, št. 24/95). proračuna Občine Dol pri Ljubljani se prenesejo v rezerve Do sprejema novih predpisov Občine Dol pri Ljubljani proračuna za leto 2002. se smiselno uporabljajo določila veljavnih aktov, ki so jih sprejele Skupščini občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana 4. člen Moste-Polje ter Skupščina Mesta Ljubljana in so veljali na Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dan 31. 12. 1994 ter niso v nasprotju z določili tega dnem listu RS, objavi pa se tudi v Uradnem vestniku Občine statuta. Dol pri Ljubljani. 97. člen Št. 40303-1/02 Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Dol pri Ljubljani, dne 27. marca 2002. RS.

Št. 01502-1/02 Župan Dol pri Ljubljani, dne 27. februarja 2002. Občine Dol pri Ljubljani Anton Jemec l. r. Župan Občine Dol pri Ljubljani Anton Jemec l. r.

1779. Sklep o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in odlaganja ostankov komunalnih 1778. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine odpadkov Dol pri Ljubljani za leto 2001 Na podlagi 26. člena zakona o gospodarskih javnih Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradni službah (Uradni list RS, št. 32/93), navodila o metodolo- list RS št. 79/99, 79/01) ter 65. člena statuta Občine Dol giji za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95, 27/96, 109/99 in služb ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostan- 102/01) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 29. kov komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 27/98), seji, dne 27. 3. 2002 sprejel uredbi o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Ura- dni list RS, št. 54/00), uredbe o listi blaga, storitev, za O D L O K katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni list RS, o zaključnem računu proračuna Občine Dol pri št. 80/00), sklepa o ravnanju s komunalnimi odpadki na Ljubljani za leto 2001 območju Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 25/97) in 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Ura- 1. člen dni list RS, 43/95, 27/96 in 109/99) je Občinski svet Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Dol pri občine Dol pri Ljubljani na 23. seji dne 3. 10. 2001 Ljubljani za leto 2001. sprejel Stran 3660 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov

1. člen Povprečna cena storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: storitev javne službe), ki jih na območju Občine Dol pri Ljubljani izvaja javno podjetje Snaga d.o.o., Povšetova 6, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je 1.266,10 SIT/m3 komunalnih odpadkov. Od tega je: – povprečna cena ravnanja s komunalnimi odpadki 829 SIT/m3, – povprečna cena odlaganja ostankov komunalnih odpadkov 437,10 SIT/m3.

2. člen Cenik za obračun storitev javne službe, v katerem so določene cene glede na število in velikost vrečk in posod za prevzem komunalnih odpadkov in glede na različno vrsto na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje odloženih odpadkov, je priloga sklepa.

3. člen V cenah iz cenika za obračun storitev javne službe niso upoštevane zakonsko predpisane dajatve.

4. člen Z dnem, ko se začnejo uporabljati cene iz tega sklepa, preneha veljati sklep o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov (Ura- dni list RS, št. 35/01).

5. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne po preteku enega meseca od prijave cen storitev javne službe Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj.

Št. 35206-6/01 Dol pri Ljubljani, dne 3. oktobra 2001.

Župan Občine Dol pri Ljubljani Anton Jemec l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3661

VSEBINA

DRŽAVNI ZBOR 1675. Odločba o razveljavitvi odlokov o spremembah in 1657. Odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanja avto- dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega cest za leto 2002 (OdLPVA2002) 3441 plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spre- MINISTRSTVA membah in dopolnitvah prostorskih sestavin dru- žbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986– 1658. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogo- 1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, spodarskega načrta gozdnogospodarske enote ter o razveljavitvi odlokov o spremembah in do- Kapla 3453 polnitvah odlokov o prostorskih ureditvenih po- 1659. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogo- gojih za ureditvena območja naselij Cerklje, Va- spodarskega načrta gozdnogospodarske enote šca in Pšenična Polica za Kranjsko in Sorško po- Zali log 3453 lje ter za ureditveno območje Krvavca 3493 1660. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogo- BANKA SLOVENIJE spodarskega načrta gozdnogospodarske enote 1676. Sklep o obveznih rezervah 3495 Goriško 3454 DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1661. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote 1677. Poročilo o gibanju plač za februar 2002 3497 Bistra-Borovnica 3454 1662. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogo- OBČINE spodarskega načrta gozdnogospodarske enote AJDOVŠČINA Ravensko 3455 1678. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska uni- 1663. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogo- verza Ajdovščina 3497 spodarskega načrta gozdnogospodarske enote 1679. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lavričeva knjiž- Velika gora 3455 nica Ajdovščina 3501 1664. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogo- 1680. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pilonova ga- spodarskega načrta gozdnogospodarske enote lerija Ajdovščina 3505 Trnovo 3456 1681. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport 1665. Odredba o sprejemu splošnega dela gozdnogo- Ajdovščina 3509 spodarskega načrta gozdnogospodarske enote Ljutomer 3456 BRASLOVČE 1666. Odredba o posebnih taksah na področju zdrav- 1682. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Braslovče za leto 2001 3513 stvenega varstva rastlin 3457 1667. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverja- 1683. Odlok o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanju kapacite- nju znanja iz fitomedicine 3458 te obstoječih priključkov na javno vodovodno 1668. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen soci- omrežje 3513 alno varstvenih storitev 3465 1684. Odlok o merilih, kriterijih in višini obveznega pri- 1669. Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinan- spevka za nove priključke in povečanju kapacite- ciranje znanstvenih sestankov 3484 te obstoječih priključkov na javno kanalizacijsko 1670. Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinan- omrežje 3514 ciranje domačih znanstvenih in strokovnih perio- 1685. Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih dičnih publikacij 3486 stroških komunalnega urejanja stavbnega zemlji- 1671. Pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanci- šča v Občini Braslovče 3516 ranje znanstvenih monografij 3488 BREŽICE 1672. Odločba o dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza 1686. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ure- določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa bolez- ditvenem načrtu mestno jedro Brežice 3516 ni modrikastega jezika 3491 1687. Program priprave sprememb in dopolnitev pro- 1673. Odločba o dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza storskih sestavin dolgoročnega plana Občine Bre- in prevoza določenih pošiljk zaradi preprečitve žice za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega vnosa klasične prašičje kuge 3491 družbenega plana Občine Brežice za obdobje 1986–1990 za: območje “izkoriščenja mineral- USTAVNO SODIŠČE ne surovine tehničnega kamna v kamnolomu Bi- 1674. Odločba o razveljavitvi sodb vrhovnega sodišča zeljsko “ k.o. Bizeljsko, območje “čistilne napra- in upravnega sodišča ter o odpravi odločb Mini- ve Globoko”, k.o. Globoko, območje širitve po- strstva za okolje in prostor in Upravne enote Ljub- slovnega območja, k.o. Dečno selo – spremem- ljana, izpostave Center 3491 ba 2001/3 3519 Stran 3662 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

CANKOVA GROSUPLJE 1688. Sklep o določitvi cene programov vzgojno-varstve- 1710. Spremembe in dopolnitve statuta Občine Grosu- nih storitev 3521 plje 3558 1711. Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinske- CELJE ga sveta občine Grosuplje 3559 1689. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna Mestne občine Celje za leto 2001 3521 HRASTNIK 1690. Odlok o uskladitvi organiziranosti Javnega zavo- 1712. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo kri- da Osrednja knjižnica Celje 3521 žišča cest R1-221/1222 Hrastnik-Šmarjeta in R1- 224/1230 Hrastnik-Most čez Savo pri “Riklovem 1691. Spremembe in dopolnitve pravilnika o načinu od- mostu” v Hrastniku 3560 dajanja poslovnih prostorov v najem in o določa- nju najemnin 3524 1713. Program priprave sprememb in dopolnitev ZN za območje centra v Hrastniku »Ob Bobnu« 3563 1692. Cenik daljinskega ogrevanja za stanovanjske prostore 3524 1714. Sklep o javni razgrnitvi osnutka PUP 5 – za ob- močje Dirmajerjev hrib 3564 1693. Cenik zemeljskega plina za tarifni odjem 3525 1715. Sklep o javni razgrnitvi osnutka PUP 6 – za ob- CERKNO močje bivši Petrol 3565 1694. Odlok o proračunu Občine Cerkno za leto 2002 3525 1716. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načr- ta ZN 11 – Industrijska cona Podkraj 3565 1695. Sklep o spremembi sklepa o začasnem financiranju javne porabe do sprejetja proračuna Obči- IDRIJA ne Cerkno za leto 2002 3528 1717. Sklep o uradnem elektronskem poštnem naslovu Občinske uprave občine Idrija 3566 ČRNOMELJ KAMNIK 1696. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Čr- nomelj za leto 2001 3528 1718. Program priprave ureditvenega načrta območja M 1 Pod Skalco 3566 1697. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o tržnem redu in prometu blaga na drobno v Občini Črno- 1719. Program priprave sprememb in dopolnitev uredi- melj 3528 tvenega načrta območja K5, K16 Žale 3568 1698. Odlok o spremembi odloka o plaketah Občine KOČEVJE Črnomelj 3528 1720. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o or- 1699. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- ganizaciji in delovnem področju občinske uprave storsko ureditvenih pogojih za območje krajev- ter o delavcih v upravi Občine Kočevje 3569 nih skupnosti Adlešiči in Griblje 3529 1721. Odlok o prepovedi delitve obstoječih parcel na 1700. Program priprave za lokacijski načrt za zahodno območjih, ki se bodo urejala s prostorsko izved- obvozno cesto Črnomelj 3529 benimi načrti 3569 1701. Tržni red trga v Črnomlju 3531 1722. Sklep o prepovedi izgradnje novih parkirnih prostorov za tovorna vozila na določenih območjih v DOBJE Občini Kočevje 3570 1702. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 1723. Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o načinu, pogojih Dobje za leto 2001 3533 in postopku oddaje zemljišč v najem na območju Občine Kočevje 3570 1703. Odlok o proračunu Občine Dobje za leto 2002 3533 1724. Pravilnik za sofinanciranje programov na podro- DOLENJSKE TOPLICE čju kmetijstva v Občini Kočevje 3571 1704. Odlok o proračunu Občine Dolenjske Toplice za 1725. Pravilnik za sofinanciranje programov na podro- leto 2002 3535 čju turizma v Občini Kočevje 3572 1705. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Dolenjske 1726. Pravilnik o spremembi pravilnika o financiranju in Toplice 3537 sofinanciranju programov kulturnih društev in kul- 1706. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe od- turnih projektov iz proračuna Občine Kočevje 3573 vajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in pada- KUZMA vinskih voda 3541 1727. Odlok o režijskem obratu v Občini Kuzma 3574 1707. Odlok o izvajanju gospodarske javne službe rav- 1728. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine nanja s komunalnimi odpadki in gospodarske jav- Kuzma 3575 ne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov 3549 1729. Sklep o ceni vzdrževanja pokopališča in uporabi mrliške vežice za leto 2002 3579 1708. Sklep o prenehanju funkcije člana občinskega sveta 3557 LAŠKO 1709. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepre- 1730. Sklep o določitvi cene programov v javnem zavo- mičnini parc. št. 966/2, k.o. Toplice 3557 du Vrtec Laško 3580 Uradni list Republike Slovenije Št. 36 / 23. 4. 2002 / Stran 3663

LENART OPLOTNICA 1731. Sklep o elektronskem naslovu Občine Lenart 3580 1752. Odlok o proračunu Občine Oplotnica za leto 2002 3597 LJUBLJANA 1753. Odlok o priznanjih Občine Oplotnica 3599 1732. Sklep o razglasitvi železniških delavnic v Šiški in postajnega poslopja železniške postaje Ljublja- POLZELA na–Šiška za kulturna spomenika lokalnega po- 1754. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine mena 3580 Polzela za leto 2001 3601 1733. Sklep o razglasitvi stanovanjskega bloka Meksi- ka na Njegoševi cesti v Ljubljani za kulturni spo- POSTOJNA menik lokalnega pomena 3581 1755. Odlok o določitvi takse zaradi onesnaževanja oko- 1734. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi prazgo- lja z vojaškimi vajami na območju poligona Poček 3601 dovinskega gradišča Gradišče nad Pržanom za kulturni spomenik lokalnega pomena 3582 PREBOLD 1735. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi prazgo- 1756. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- dovinskega gradišča Gobnik nad Rašico za kul- računu Občine Prebold za leto 2002 3602 turni spomenik lokalnega pomena 3582 ROGAŠKA SLATINA 1736. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi prazgo- 1757. Spremembe in dopolnitve pravilnika o merilih za dovinskega gradišča Gradišče nad Mednim za kul- določitev podaljšanega obratovalnega časa go- turni spomenik lokalnega pomena 3582 stinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja 1737. Sklep o dopolnitvi sklepa o razglasitvi cerkve Pre- gostinska dejavnost v Občini Rogaška Slatina 3602 svetega odrešenika v Kosezah za kulturni spo- 1758. Spremembe in dopolnitve tržnega reda tržnice v menik lokalnega pomena 3583 Rogaški Slatini 3603 1738. Sklep o spremembi sklepa o razglasitvi mostu čez Glinščico pri Podutiku za kulturni spomenik lo- ROGATEC kalnega pomena 3583 1759. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ro- gatec za leto 2001 MARKOVCI 3603 1739. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine SEMIČ Markovci za leto 2001 3583 1760. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna 1740. Odlok o rebalansu proračuna Občine Markovci Občine Semič za leto 2001 3603 za leto 2002 3584 1761. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usta- 1741. Odlok o komunalnem prispevku v Občini Markovci 3584 novitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda 1742. Sklep o višini sorazmernega deleža komunalne- Osnovne šole Belokranjskega odreda Semič 3604 ga opremljanja stavbnih zemljišč v obrtni coni Novi 1762. Pravilnik o uporabi finančnih sredstev za ohranja- Jork – I. faza 3586 nje in razvoj kmetijstva v Občini Semič 3604

METLIKA SEVNICA 1743. Pravilnik o uporabi finančnih sredstev za ohranja- 1763. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine nje in razvoj kmetijstva v Občini Metlika 3586 Sevnica za leto 2001 3608 1764. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ta- MEŽICA rifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz vo- 1744. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine dovodnih sistemov in za obračun odvoda in či- Mežica za leto 2001 3589 ščenja odpadnih in padavinskih voda preko ka- 1745. Odlok o proračunu Občine Mežica za leto 2002 3590 nalizacijskih sistemov 3609 1765. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih MOZIRJE sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za 1746. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine obdobje 1986–2000 in družbenega plana Obči- Mozirje za leto 2001 3591 ne Sevnica za obdobje 1986–1990 3610 1747. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine 1766. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 3643 Mozirje za leto 2002 3592 1748. Odlok o organizaciji in delovnem področju Ob- TURNIŠČE činske uprave občine Mozirje 3593 1767. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 1749. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi vzgojno- Turnišče za leto 2001 3643 izobraževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje 3595 VERŽEJ 1750. Sklep o pomoči za novorojence 3596 1768. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine NOVO MESTO Veržej za leto 2001 3644 1751. Odlok o spremembi odloka o proračunu Mestne 1769. Odlok o pogojih za obvezno priključitev na javno občine Novo mesto za leto 2002 3596 kanalizacijsko omrežje v Občini Veržej 3644 Stran 3664 / Št. 36 / 23. 4. 2002 Uradni list Republike Slovenije

1770. Sklep o povprečni gradbeni ceni, stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč v Občini Veržej za leto 2002 3646

VIDEM 1771. Sklep o uradnem elektronskem naslovu Občin- ske uprave občine Videm 3647

VIPAVA 1772. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem 3647

VITANJE 1773. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- računu Občine Vitanje za leto 2001 3647 1774. Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2002 3648

ZREČE 1775. Sklep o zvišanju cene toplotne energije 3649

ŽALEC 1776. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ža- lec za leto 2001 3649

DOL PRI LJUBLJANI 1777. Statut Občine Dol pri Ljubljani 3650 1778. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Dol pri Ljubljani za leto 2001 3659 1779. Sklep o določitvi povprečne cene za obračun storitev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov 3659

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor dr. Matjaž Nahtigal – Založnik Uradni list RS, d.o.o. – Direktorica in odgovorna urednica Erika Trojer – Priprava Uradni list RS d.o.o., Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče – Akontacija naročnine za leto 2002 je 22.000 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 66.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] – Žiro račun 50100-601-273770