INVESTITOR:

OB ČINA DOLENJSKE TOPLICE, Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice

NOVELACIJA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

ŠIROKOPASOVNO OMREŽJE ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V OB ČINI DOLENJSKE TOPLICE

IZDELOVALKA ELABORATA: NARO ČNIK: EPLAN d.o.o, Novo mesto OB ČINA DOLENJSKE TOPLICE Nataša Jakli č, univ.dipl.ekon. Župan: Franc Vovk

Novo mesto, julij 2008

KAZALO

1 UVODNO POJASNILO ...... 5

1.1 UVODNO POJASNILO ...... 5

1.2 PREDSTAVITEV INVESTITORJA IN IZDELOVALCEV INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ...... 5 1.2.1 Predstavitev investitorja ...... 5 1.2.2 Predstavitev izdelovalca novelacije investicijskega programa ...... 6

1.3 STROKOVNE PODLAGE ZA IZDELAVO NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ...... 6

1.4 NAMEN IN CILJI INVESTICIJE ...... 6

1.5 POVZETEK DOSEDANJIH AKTIVNOSTI ...... 7

2 POVZETEK IZ DIIP-A IN INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ...... 8 2.1.1 Analiza sedanjega stanja ...... 8 2.1.2 Ugotovitev razli čnih variant ...... 8 2.1.3 Ocena vrednosti investicije ...... 9 2.1.4 Terminski plan izvedbe investicije ...... 9 2.1.5 Dinamika in viri financiranja investicije ...... 9

3 KRATEK POVZETEK NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA IZ MARCA 2008 ...... 11

4 POVZETEK NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA IZ JULIJA 2008 ...... 12

4.1 NAMEN IN CILJI INVESTICIJE ...... 12

4.2 SPISEK STROKOVNIH PODLAG ...... 13

4.3 KRATEK OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT TER UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE .. 13 4.3.1 Varianta »brez investicije« ...... 13 4.3.2 Varianta »z investicijo« ...... 13 4.3.3 Izbor optimalne variante ...... 14

4.4 ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 14

4.5 PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE UČINKOV INVESTICIJE ...... 14

4.6 PRIKAZ OCENJENE VREDNOSTI INVESTICIJE TER PREDVIDENE FINAN ČNE KONSTRUKCIJE ...... 14

4.7 ZBIRNI PRIKAZ REZULTATOV IZRA ČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVI ČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ...... 15

4.8 SPREMEMBE, KI SO NASTALE V ČASU MED IZDELAVO DIIP IN IP TER NOVELACIJO IP ...... 15

5 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJALCU ...... 16

2 5.1 PODATKI O INVESTITORJU ...... 16

5.2 ODGOVORNE OSEBE ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD INVESTICIJSKO, PROJEKTNO IN TEHNI ČNO DOKUMENTACIJO TER ZA IZVEDBO INVESTICIJE ...... 16

5.3 PODATKI O SOINVESTITORJU ...... 17

5.4 PODATKI O PRIHODNJEM UPRAVLJALCU ...... 17

5.5 PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ...... 18

6 ANALIZA OBSTOJE ČEGA STANJA TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI ...... 19

6.1 SPLOŠEN OPIS OB ČINE ...... 19

6.2 OPREDELITEV SEDANJEGA STANJA NA PODRO ČJU ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ...... 21

6.3 OBSTOJE ČI PLANI RAZVOJA INFRASTRUKTURE ...... 29

6.4 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIH RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODRO ČIJ IN DEJAVNOSTI ...... 34 6.4.1 Strategija razvoja širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji ...... 34 6.4.2 OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 ...... 36 6.4.3 Nacionalni projekt »Nacionalna širokopasovna mreža« ...... 37 6.4.4 Na črt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja ...... 38

7 ANALIZA DEJAVNOSTI, S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN STORITEV IN ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI ...... 39

8 TEHNI ČNO - TEHNOLOŠKI DEL ...... 42

8.1 VRSTA INVESTICIJE ...... 42

8.2 STROKOVNE PODLAGE ZA TEHNI ČNO – TEHNOLOŠKI DEL INVESTICIJE ...... 42

8.3 TEHNI ČNI PODATKI O PROJEKTIRANI INVESTICIJI ...... 42

9 ANALIZA ZAPOSLENIH ...... 44

10 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKO ČIH CENAH ...... 44

10.1 OSNOVE ZA OCENO VREDNOSTI PROJEKTA ...... 44

10.2 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA V STALNIH CENAH ...... 44

10.3 UPRAVI ČENI IN OSTALI STROŠKI PROJEKTA ...... 48 10.3.1 Upravi čeni stroški ...... 48 10.3.2 Ostali stroški ...... 49 10.3.3 Dinamika izvajanja v stalnih cenah ...... 53

3 10.4 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA V TEKO ČIH CENAH ...... 57

11 ANALIZA LOKACIJE ...... 59

11.1 OPIS ŠIRŠE OKOLICE ...... 59

11.2 OPIS OŽJE LOKACIJE ...... 59

11.3 PROSTORSKI AKTI ...... 59

12 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE ...... 60

12.1 OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE ...... 61

13 ČASOVNI NA ČRT IZVEDBE INVESTICIJE SKUPNO Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN ANALIZO IZVEDLJIVOSTI ...... 62

13.1 ČASOVNI NA ČRT IZVEDBE INVESTICIJE ...... 62

13.2 ORGANIZACIJA VODENJA IN ANALIZA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJE ...... 62

13.3 ANALIZA IZVEDLJIVOSTI ...... 63

14 NA ČRT FINANCIRANJA V STALNIH IN TEKO ČIH CENAH ...... 64

14.1 FINAN ČNA KONSTRUKCIJA ...... 64

15 PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA IN PRESOJA UPRAVI ČENOSTI INVESTICIJE ...... 69

15.1 FINAN ČNA ANALIZA ...... 69 15.1.1 Projekcija prihodkov ...... 69 15.1.2 Projekcija odhodkov ...... 72 15.1.3 Izra čun finan čnih kazalcev za nekomercialni del omrežja ...... 75 15.1.4 Izra čun finan čnih kazalcev za komercialni del omrežja ...... 79 15.1.5 Izra čun finan čnih kazalcev za celotno investicijo ...... 81

15.2 EKONOMSKA ANALIZA ...... 83 15.2.1 Pri čakovane eksterne koristi projekta ...... 83 15.2.2 Projekcija eksternih koristi ...... 83 15.2.3 Ocena izkaza ekonomskega toka ...... 85

16 ANALIZA OB ČUTLJIVOSTI ...... 86

17 ANALIZA TVEGANJ ...... 87

18 SKLEP ...... 88

4 1 UVODNO POJASNILO

1.1 UVODNO POJASNILO

Investicijski projekt : izvedba širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v ob čini Dolenjske Toplice.

Predmet obravnave v tem eleboratu je izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja na podro čju belih lis v Ob čini Dolenjske Toplice. V skladu s podatki Ministrstva za gospodarstvo so kot bele lise definirana naslednja naselja v ob čini: Bušinec, Cerovec, Dobindol, Dolenje Gradiš če, Dolenje Polje, Dolenje Sušice, Drenje, Gabrje pri Soteski, Gorenje Gradiš če, Gorenje Polje, Gorenje Sušice, Ko čevske Poljane, Loška vas, Mali Rigelj, Meniška vas, Nova Gora, Ob čice, Obrh, Podhosta, Podstenice, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Sela pri Dolenjskih Toplicah, Seliš če, Soteska, Stare Žage, Suhor pri Dol.Toplicah, Veliki Rigelj in Verdun pri Uršnih selih. V projektu je predvidena delitev celotne investicije na komercialni in nekomercialni del omrežja. Nekomercialni del investicije, ki bo skoraj v celoti predmet sofinanciranja iz evropskih in državnih nepovratnih sredstev, zajema izgradnjo osnovne konstrukcije omrežja, ki je sestavljena iz opti čne centralne to čke z vso potrebno opremo, postavitev opti čnih lokalnih to čk, izdelavo cevne kanalizacije v javnih površinah, postavitev prehodnih jaškov ter polaganje glavnih povezovalnih opti čnih kablov do lokalnih to čk dostopa oziroma opti čnih razdelilnih spojk. Manjši del tega omrežja se bo financiral tudi iz sredstev ob činskega prora čuna (gre za vložek lokalne skupnosti v obliki služnosti,…). V okviru nekomercialnega dela omrežja je predvidena izgradnja naro čniškega razvodnega dela omrežja do zainteresiranih strank. Ta del omrežja bo financiran izklju čno s sredstvi zasebnega partnerja.

1.2 PREDSTAVITEV INVESTITORJA IN IZDELOVALCEV INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

1.2.1 Predstavitev investitorja

Investitor: OB ČINA DOLENJSKE TOPLICE Naslov: Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice

Telefon: (07) 38 45 180 n.c. Telefaks: (07) 38 45 190 E-mail: [email protected]

Mati čna številka: 1365720 Dav čna številka: 29941318 Transakcijski ra čun: 01357-0100015780 Odgovorna oseba: župan Franc Vovk, univ.dipl.inž.str.

5 1.2.2 Predstavitev izdelovalca novelacije investicijskega programa

Naziv: EPLAN d.o.o., Naslov: Ulica Mirana Jarca 34, 8000 Novo mesto

Odgovorna oseba podjetja in odgovorna oseba za izdelavo dokumentacije: Nataša Jakli č, univ. dipl. ekon.

1.3 STROKOVNE PODLAGE ZA IZDELAVO NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

a) Navodila za lokalne skupnosti, operaterje in ponudnike storitev pri projektu »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, b) Na črt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v Ob čini Dolenjske Toplice, Ob čina Dolenjske Toplice, julij 2007, c) IDP – Idejni projekt »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice, Dtel inženiring d.o.o., marec 2008, d) DIIP in investicijski program »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice, maj 2007, e) Novelacija investicijskega programa »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice, marec 2008.

1.4 NAMEN IN CILJI INVESTICIJE

Cilj investicije je zgraditi odprto širokopasovno omrežje na obmo čjih Ob čine Dolenjske Toplice, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega omrežja. S tovrstno infrastrukturno opremljenostjo se bodo povezala vsa naselja v lokalni skupnosti ter vsi zainteresirani kon čni uporabniki. Odprto omrežje elektronskih komunikacij bo omogo čalo vsem operaterjem in ponudnikom storitev elektronskih komunikacij vstop v to omrežje in da bodo lahko preko njega ponudili svoje storitve vsem kon čnim uporabnikom tega omrežja.

Tovrstna infrastrukturna vlaganja bodo omogo čila ponudbo vseh vrst storitev elektronskih komunikacij s strani vseh ponudnikov storitev in to vsem zainteresiranim kon čnim uporabnikom, kar bo spodbudilo razvoj podjetništva v manj razvitih obmo čjih ob čine, ve čjo u činkovitost izobraževalnih, raziskovalnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih ustanov in gospodarstva.

6 1.5 POVZETEK DOSEDANJIH AKTIVNOSTI

Ob čina Dolenjske Toplice je do priprave novelacije investicijskega programa izvedla naslednje aktivnosti: 1. izdelava DIIP in investicijski program: maj 2007, 2. izdelava Na črta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v Ob čini Dolenjske Toplice: 16. maj 2007, 3. pobuda promotorja: 21. maj 2007, 4. objava razpisa JZP: 25. maj 2007, 5. odpiranje prispelih ponudb: 31.julij 2007, 6. izdelava Novelacije na črta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v Ob čini Dolenjske Toplice: 31.julij 2007, 7. konkuren čni dialog: 14. avgust 2007, 8. odlo čba o izbiri najugodnejšega ponudnika: 22. avgust 2007, 9. podpis pogodbe: 27. avgust 2007, 10. poziv upravljavcem telekomunikacijskih sistemov po na črtih gradnje odprtih širokopasovnih omrežij: 19.december 2007, 11. sprememba pogodbe: 31. marec 2008, 12. cenitev služnosti: 31. marec 2008, 13. novelacija investicijskega programa: marec 2008, 14. novelacija investicijskega programa: julij 2008.

7 2 POVZETEK IZ DIIP-A IN INVESTICIJSKEGA PROGRAMA

Dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program sta bila izdelana isto časno t.j. v maju 2007, zato v nadaljevanju navajamo kratek povzetek obeh dokumentov.

Predmet obravnave v obeh dokumentih je bila samo izgradnja nekomercialnega dela omrežja v ob čini Dolenjske Toplice t.j. izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja na podro čju belih lis.

2.1.1 Analiza sedanjega stanja

Obstoje če stanje v Ob čini Dolenjske Toplice kaže, da v ob čini obstajajo podro čja, kjer kon čnim uporabnikom (ob čanom, javnim institucijam, gospodarskim in drugim poslovnim subjektom) ni omogo čen ali je samo delno omogo čen (zasedenost kablov), pa še tam z relativno majhno hitrostjo, dostop do širokopasovnega omrežja.

Na obmo čju celotne ob čine obstaja velik interes vseh kon čnih uporabnikov za dotop do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. S tem bi spodbudili razvoj razli čnih storitev, pove čali u činkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogočili hitrejši dostop do znanja in razvoja podjetništva tudi na podeželju.

2.1.2 Ugotovitev razli čnih variant

Analizirali smo dve varianti investicije in sicer »brez investicije« in »z investicijo«.

Varianta »brez investicije« V primeru, da ob čina Dolenjske Toplice ne pristopi k investiciji bo stanje na podro čju širokopasovnih omrežij v ob čini ostalo nespremenjeno. Podro čja tako imenovanih belih lis, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo omrežja, bodo tudi v prihodnje ostala neopremljena s tovrstno infrastrukturo.

Varianta "z" investicijo Varianta z investicijo predvideva izvedbo opti čnega omrežja med zaselki v ob čini Dolenjske Toplice, ki so v ob činskem na črtu razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na seznamu kot podro čja brez možnosti dostopa do širokopasovnih komunikacij.

Centralna sprejemna to čka je predvidena v centru Dolenjskih Toplic. Predvidena je tudi postavitev lokalnih dostopkovnih to čk in sicer v zaselkih Gorenje Polje, Podhosta, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Cerovec in Gorenje Sušice. Izvedba opti čnega omrežja je predvidena v smeri Soteske, Podhoste, Podturna pri Dolenjskih Toplicah, Starih Žag in Dobindola.

Predmet obravnave v tem dokumentu je bila samo izgradnja osnovne konstrukcije omrežja (nekomercialnega dela omrežja), izgradnja naro čniških razvodov do zainteresiranih naro čnikov (komercialni del omrežja) pa ni bil predmet obravnave.

Izbor optimalne variante

Kot optimalna varianta je bila ocenjena varianta z investicijo.

8 2.1.3 Ocena vrednosti investicije

Vrednost investicije v stalnih cenah maj 2007 znaša 1.940.097,00 EUR brez DDV oz. 2.328.116,40 EUR z DDV.

Vrednost investicije v teko čih cenah znaša 2.028.968,01 EUR brez DDV oz. 2.434.761,62 EUR z DDV.

2.1.4 Terminski plan izvedbe investicije

Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja bo predvidoma potekala od julija 2008 in bo kon čana v 18. mesecih po podpisu pogodbe z izvajalci t.j. predvidoma do sredine septembra 2009.

2.1.5 Dinamika in viri financiranja investicije

Viri financiranja

Izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje omrežja širokopasovnih elektronskih komunikacij namerava ob čina Dolenjske Toplice izvesti s sredstvi pridobljenimi na razpisu Ministrstva za gospodarstvo »Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR, 2. Razvojna prioriteta: Gospodarsko-razvojna infrastruktura; Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba«, »Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«.

Zasebni partner bo zalagal sredstva za DDV, ki pa si ga bo pora čunal.

Sredstva lokalne skupnosti/ob čine predstavlja vložek v obliki služnosti na zemljiš čih.

Načrtovano financiranje je prikazano v spodnji tabeli:

Financerji Viri financiranja Predmet financiranja Znesek Ob čina Vložek lokalne skupnosti v Stroški služnosti na 50.000 EUR v stalnih in Dolenjske obliki služnosti zemljiš čih teko čih cenah Toplice Zasebni partner Lastna sredstva DDV 388.019,40 EUR v stalnih cenah oz. 405.794,60 EUR v teko čih cenah Ministrstvo za Prora čunska postavka 6853, Upravi čeni stroški v gospodarstvo Razvoj širokopasovnih skladu z navodili o 1.890.097,00 EUR v omrežij- EU upravi čenih stroških stalnih cenah oz. in 1.978.968,01 EUR v Prora čunska postavka 9400, teko čih cenah Razvoj širokopasovnih omrežij – slovenska udeležba

9 Dinamika financiranja

2008 Do 15.9.2009 Skupaj Stalne 1.070.652,38 eur brez DDV 869.444,62 eur brez DDV 1.940.097,00 eur brez DDV cene oz. oz. oz. 1.284.782,86 eur z DDV 1.043.333,54 eur z DDV 2.328.116,40 eur z DDV Teko če 1.109.533,49 eur brez DDV 919.434,52 eur brez DDV 2.028.968,01 eur brez DDV cene oz. 1.331.440,19 eur z DDV oz. 1.103.321,42 eur z DDV oz. 2.434.761,62 eur z DDV

10 3 KRATEK POVZETEK NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA IZ MARCA 2008

V marcu 2008 je bila narejena novelacija investicijskega programa.

Predmet obravnave v tem elaboratu je bila samo izgradnja nekomercialnega dela omrežja v ob čini Dolenjske Toplice t.j. izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja na podro čju belih lis.

Spremembe so nastale predvsem pri oceni vrednosti investicije, virih financiranja in upravi čenosti investicije, ostali elementi investicijskega programa pa se niso spremenili. V nadaljevanju zato na kratko povzemamo samo podatke o vrednosti investicije, predvidenem financiranju in upravi čenosti investicije.

Vrednost investicije po stalnih cenah je znašala 2.608.119,60 EUR (brez DDV). Vrednost investicije po teko čih cenah pa je znašala 2.680.319,44 EUR (brez DDV).

Za izvedbo investicije so bili predvideni naslednji viri financiranja: • sredstva javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za Regionalni razvoj – ESRR; 2. fazvojna prioriteta: Gospodarsko – razvojna infrastrutura; Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (2.474.244,60 eur v stalnih cenah oz. 2.546.444,44 eur v teko čih cenah), • sredstva ob činskega prora čuna (133.857 eur v stalnih in teko čih cenah), • sredstva za DDV bo zalagal zasebni partner, ki pa si bo DDV pora čunal.

Finan čna analiza je pokazala, da investicija s finan čnega vidika ni donosna. Ekonomska analiza, pri kateri smo upoštevali vplive investicije na člane družbe, pa je pokazala, da je investicija z ekonomskega stališ ča upravi čena, saj je sedanja neto ekonomska vrednost pozitivna in znaša 287,962,49 EUR, ekonomska stopnja donosa pa je ve čja od splošne 7% diskontne stopnje in znaša 8,95%.

11 4 POVZETEK NOVELACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA IZ JULIJA 2008

Predmet obravnave v tem eleboratu je izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja na podro čju belih lis v Ob čini Dolenjske Toplice. V projektu je predvidena delitev celotne investicije na komercialni in nekomercialni del omrežja . Nekomercialni del investicije, ki bo skoraj v celoti predmet sofinanciranja iz evropskih in državnih nepovratnih sredstev, zajema izgradnjo osnovne konstrukcije omrežja. Manjši del tega dela omrežja se bo financiral tudi iz sredstev ob činskega prora čuna (gre za vložek lokalne skupnosti v obliki služnosti,…). V okviru nekomercialnega dela omrežja je predvidena izgradnja naro čniškega razvodnega dela omrežja do zainteresiranih strank. Ta del omrežja bo financiran izklju čno s sredstvi zasebnega partnerja.

4.1 NAMEN IN CILJI INVESTICIJE

Namen investicije je izgradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v ob čini Dolenjske Toplice v skupni dolžini cca 54 km.

Cilj investicije je zgraditi odprto širokopasovno omrežje na obmo čjih Ob čine Dolenjske Toplice, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega omrežja. S tovrstno infrastrukturno opremljenostjo se bodo povezala vsa naselja v lokalni skupnosti ter vsi zainteresirani kon čni uporabniki. Odprto omrežje elektronskih komunikacij bo omogo čalo vsem operaterjem in ponudnikom storitev elektronskih komunikacij vstop v to omrežje, in da bodo lahko preko njega ponudili svoje storitve vsem kon čnim uporabnikom tega omrežja.

Obstoje če stanje v Ob čini Dolenjske Toplice onemogo ča vsem kon čnim uporabnikom (ob čanom, javnim institucijam, gospodarskim in drugim poslovnim subjektom) dostop do širokopasovnega omrežja, bodisi zaradi odsotnosti omrežja, bodi zaradi prezasedenosti omrežja, le-to pa je tudi relativno majhne hitrosti. Na obmo čju celotne ob čine obstaja velik interes vseh kon čnih uporabnikov po možnosti dostopa do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij.

S tovrstnimi infrastrukturnimi vlaganji bi spodbudili razvoj razli čnih storitev, pove čali učinkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogočili hitrejši dostop do znanja in razvoja podjetništva, z visoko dodano vrednostjo, tudi na podeželju.

Specifi čni cilj je gradnja širokopasovnega omrežja na obmo čju belih lis v ob čini Dolenjske Toplice, ki zajema 834 gospodinjstev v 28 naseljih (Internetna stran Ministrstva za gospodarstvo:http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/R.Cehajic_- _BELE_LISE_-_29.11.2007.pdf)

Tovrstna gradnja je (širokopasovno omrežje) na podlagi dolo čil Zakona o elektronskih komunikacijah v javnem interesu .

12 4.2 SPISEK STROKOVNIH PODLAG

• Na črt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v Ob čini Dolenjske Toplice, julij 2007, Ob čina Dolenjske Toplice, • IDP – Idejni projekt »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v ob čini Dolenjske Toplice« marec 2008, DTEL inženiring d.o.o., • DIIP in investicijski program »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice, maj 2007, • Novelacija investicijskega programa »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice, marec 2008.

4.3 KRATEK OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT TER UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE

4.3.1 Varianta »brez investicije«

V primeru, da ob čina Dolenjske Toplice ne pristopi k investiciji oziroma ne sproži postopkov potrebnih za izpeljavo projekta na podlagi Razpisa za pridobitev sredstev evropskega sklada za Regionalni razvoj »Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«, bo: - stanje na podro čju širokopasovnih omrežij ostalo nespremenjeno oziroma obstoje če telekomunikacijsko omrežje bo izvajal Telekom Slovenije po ustaljenem na činu, - opremljanje podro čja s tovrstnim omrežjem v pristojnosti zainteresiranih operaterjev, ki se oziroma se bodo ravnali po tržnem na čelu in bodo gradili objekte tam, kjer je za njih to dobi čkonosno in komercialno zanimivo, - podro čja t.i. belih lis, kjer komercialnega interesa za gradnjo omrežja ni, bodo tudi v prihodnje ostajala neopremljena s tovrstno infrastrukturo, prebivalci/potencialni uporabniki pa ne bodo imeli dostopa do širokopasovnih storitev in interneta.

4.3.2 Varianta »z investicijo«

Varianta z investicijo predvideva izgradnjo širokopasovnega omrežja na obmo čju belih lis v ob čini Dolenjske Toplice. Pri izgradnji bo upoštevana tehni čna rešitev, ki je bila obdelana v Idejnem projektu »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice«.

Rešitev v idejnem projektu predvideva postavitev nekomercialnega in komercialnega dela širokopasovnega omrežja. V nekomercialnem delu omrežja, ki bo krit iz evropskih sredstev, se zgradi osnovna konstrukcija omrežja, ki zajema postavitev opti čne centralne to čke z vso potrebno opremo, postavitev lokalnih opti čnih to čk, izdelavo cevne kanalizacije v javnih površinah, postavitev prehodnih jaškov ter položitev glavnih povezovalnih opti čnih kablov do lokalnih dostopkovnih to čk. V okviru komercialnega dela omrežja je predvidena izgradnja naro čniškega razvodnega dela omrežja do zainteresiranih strank, postavitev aktivne opreme v centralnih to čkah in na strani naro čnika.

Centralna sprejemna to čka je predvidena v centru Dolenjskih Toplic. Predvidena je tudi postavitev lokalnih dostopkovnih to čk in sicer v zaselkih Gorenje Polje, Podhosta, Podturn pri

13 Dolenjskih Toplicah, Cerovec in Gorenje Sušice. Izvedba opti čnega omrežja je predvidena v smeri Soteske, Podhoste, Podturna pri Dolenjskih Toplicah, Starih Žag in Dobindola.

4.3.3 Izbor optimalne variante

Samo s pristopom k investiciji in k izvedbi postopka javno-zasebnega partnerstva ter uspešnega sodelovanja na javnem razpisu, bo ob čina Dolenjske Toplice zagotovila gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, prebivalcem/uporabnikom pa bo omogo čen dostop do širokopasovnih storitev in interneta. Optimalna varianta je torej VARIANTA »Z« INVESTICIJO.

4.4 ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN IZVEDBO INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Izdelovalec investicijskega programa: EPLAN d.o.o., Ulica Mirana Jarca 34, Novo mesto Nataša Jakli č, univ.dipl.ekon.

Izdelovalci projektne dokumentacije:

DTEL inženiring d.o.o., Erjav čeva 7, 1233 Dob Direktor in odgovorni projektant: Edvin Duri č, univ.dipl.ing.el.

4.5 PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO IN SPREMLJANJE U ČINKOV INVESTICIJE

Organizacija za izvedbo investicije je že v teku. Do sedaj opravljene aktivnosti so prikazane v to čki 1.5..

4.6 PRIKAZ OCENJENE VREDNOSTI INVESTICIJE TER PREDVIDENE FINAN ČNE KONSTRUKCIJE

Vrednost investicije po stalnih cenah znaša 3.466.488,60 EUR + DDV, kar skupno znaša 4.159.786,33 eur. Vrednost investicije po teko čih cenah znaša 3.727.935,69 EUR + DDV, kar skupno znaša 4.473.522,83 eur.

Vrednost nekomercialnega dela investicije v stalnih cenah je ocenjena na 3.636.919,60 eur + DDV, vrednost komercialnega dela investicije pa na 829.569 eur + DDV.

Upravi čeni stroški investicije v stalnih cenah znašajo 2.474.244,60 eur.

14 Za izvedbo investicije so predvideni naslednji viri financiranja (brez DDV, ki si ga bo zasebni partner pora čunal): • sredstva javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za Regionalni razvoj – ESRR; 2. fazvojna prioriteta: Gospodarsko – razvojna infrastrutura; Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (2.474.244,60 eur v stalnih cenah, od tega slovenska udeležba 371.136,69 eur in delež EU 2.103.107,91 eur oz. 2.587.402,94 eur v teko čih cenah), • sredstva ob činskega prora čuna (162.675 eur v stalnih in teko čih cenah), • sredstva zasebnega partnerja (829.569 eur v stalnih cenah oz. 977.857,75 eur v teko čih cenah).

4.7 ZBIRNI PRIKAZ REZULTATOV IZRA ČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVI ČENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Finan čna analiza je pokazala, da investicija s finan čnega vidika ni donosna. Ekonomska analiza, pri kateri smo upoštevali vplive investicije na člane družbe, pa je pokazala, da je investicija z ekonomskega stališča upravi čena, saj je sedanja neto ekonomska vrednost pozitivna in znaša 81.550,11 EUR, ekonomska stopnja donosa pa je ve čja od splošne 7% diskontne stopnje in znaša 7,48 %.

4.8 SPREMEMBE, KI SO NASTALE V ČASU MED IZDELAVO DIIP IN IP TER NOVELACIJO IP

V času od izdelave DIIP in IP ter novelacijo IP so nastale naslednje spremembe: • izdelan je bil idejni projekt, ki natan čneje definira potek predvidenega odprtega širokopasovnega omrežja, • vrednost investicije se je pove čala, • s strani Ministrstva za gospodarstvo je bil podan predlog, ki omogo ča povra čilo DDV, • v zadnji novelaciji IP je v oceno vrednosti investicije vklju čen tudi komercialni del omrežja, ki ga bo iz svojih sredstev financiral zasebni partner, • v zadnji novelaciji IP je v oceno vrednosti nekomercialnega dela investicije vklju čena tudi ocenjena vrednost najemnine telekomunikacijskega prostora, ki bi jo ob čina lahko zara čunala zasebnemu partnerju (120,00 EUR/mesec, kar za obdobje 20 let znaša 28.800,00 EUR + DDV), • v zadnji novelaciji je za kritje stroškov upravljanja in vzdrževanja uporabljen drugi model, ki predvideva, da bo upravljalec oz. vzdrževalec pridobival prihodke iz naslova priklju čnin in iz naslova naro čnin (predvideno delitveno razmerje za naro čnine je 60% operaterju in 40% vzdrževalcu). Prednost drugega modela v primerjavi z modelom, ki je bil uporabljen v prejšnji novelaciji investicijskega programa je v tem, da drugi model spodbuja oba pogodbena partnerja k ve čji prodaji storitev in čim boljši kakovosti storitev in je transparetnejši, kar se ti če spremljanja prihodkov. Cena kon čnega uporabnika je po obeh modelih enaka.

15 5 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM UPRAVLJALCU

5.1 PODATKI O INVESTITORJU

Investitor: OB ČINA DOLENJSKE TOPLICE Naslov: Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice

Telefon: (07) 38 45 180 n.c. Telefaks: (07) 38 45 190 E-mail: [email protected]

Mati čna številka: 1365720 Dav čna številka: 29941318 Transakcijski ra čun: 01357-0100015780

Odgovorna oseba: župan Franc Vovk, univ.dipl.inž.str.

Odgovorna oseba: župan Franc Vovk univ.dipl.inž.str.

Datum: Podpis:

5.2 ODGOVORNE OSEBE ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD INVESTICIJSKO, PROJEKTNO IN TEHNI ČNO DOKUMENTACIJO TER ZA IZVEDBO INVESTICIJE

Služba, odgovorna za pripravo in nadzor nad investicijsko, projektno in tehni čno dokumentacijo: Ob činska uprava Ob čine Dolenjske Toplice

Odgovorna oseba: Direktor ob činske uprave, Goran Udov č, univ.dipl.prav.

Odgovorna oseba: Goran Udov č, univ.dipl.prav.

Datum: podpis:

16 5.3 PODATKI O SOINVESTITORJU

Soinvestitor : Tritel d.o.o. Naslov: Nadgoriška cesta 37, 1231 Ljubljana

Telefon: 01 561 10 15 Telefaks: 01 561 10 15 E-mail: info@tritel .si

Mati čna številka: 1864831 Dav čna številka: SI 74882198 Transakcijski ra čun: 02053-0253951910

Odgovorna oseba: Miran Miha čevi č

Odgovorna oseba soinvestitorja: Miran Miha čevi č

Datum: podpis:

5.4 PODATKI O PRIHODNJEM UPRAVLJALCU

V skladu s pogoji javnega razpisa bo zgrajeno širokopasovno omrežje vsaj 20 let (vendar najve č 30 let) upravljal in vzdrževal izbrani soinvestitor t.j. podjetje Tritel d.o.o. iz Ljubljane.

17 5.5 PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

EPLAN d.o.o., Ulica Mirana Jarca 34, 8000 Novo mesto

Telefon/faks: 07 3323 222 Mobitel: 031 386 830

Odgovorna oseba podjetja: Nataša Jakli č, univ. dipl. ekon.

Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa: Nataša Jakli č, univ.dipl.ekon.

Datum: podpis:

Investicijski program je bil izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro čju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006).

18 6 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI

6.1 SPLOŠEN OPIS OB ČINE

Ob čina Dolenjske Toplice se nahaja na zahodnem robu novomeške pokrajine. Središ če ob čine je naselje Dolenjske Toplice, ki nosi ime po izvoru termalne vode. Na zahodu jo omejuje Ko čevski Rog, na jugu sega do belokranjskih vrat , ki jo lo čijo od Bele krajine. Osamelec Ljuben in širok pas gozda razmejujeta ob čino od novomeške pokrajine na vzhodu, proti severu pa ob čino omejuje strmi rob Ajdovske Planote.

Sosednje ob čine: Žužemberk, Semi č, Novo mesto, Ko čevje.

Ob čina obsega 29 naselij: Bušinec, Cerovec, Dobindol, Dolenje Gradiš če, Dolenje Polje, Dolenje Sušice, Dolenjske Toplice, Drenje, Gabrje pri Soteski, Gorenje Gradišče, Gorenje Polje, Gorenje Sušice, Ko čevske Poljane, Loška vas, Mali Rigelj, Meniška vas, Nova gora, Ob čice, Obrh, Podhosta, Podstenice, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Sela pri Dolenjskih Toplicah, Seliš če, Soteska, Stare Žage, Suhor pri Dolenjskih Toplicah, Veliki Rigelj, Verdun pri Uršnih selih.

19 Površina ob čine je 110,2 km2, od tega je: - kmetijskih zemljiš č 1.765 ha oziroma 16 % - gozda 8.922 ha oziroma 81 % - neplodnih površin (urbane površine, vode, ceste,...) 333 ha oziroma 3 %.

Demografske zna čilnosti

Demografski podatki za ob čino Dolenjske Toplice so prikazani v spodnji tabeli (Vir: Popis 2002):

Naselje Prebivalstvo Gospodinjstva Družine Stavbe s Stanovanja stanovanji Bušinec 35 10 9 11 13 Cerovec 19 9 6 27 27 Dobindol 117 39 34 40 48 Dolenje Gradiš če 29 9 8 9 11 Dolenje Polje 68 21 20 75 83 Dolenje Sušice 132 40 35 38 43 Dolenjske Toplice 740 274 218 248 408 Drenje 50 15 14 24 26 Gabrje pri Soteski 37 14 9 25 27 Gorenje Gradiš če 77 24 19 28 33 Gorenje Polje 78 23 22 24 29 Gorenje Sušice 122 44 36 49 56 Ko čevske Poljane 100 32 27 32 37 Loška vas 78 25 22 23 30 Mali Rigelj z z 3 z z Meniška vas 348 108 89 107 125 Nova Gora z z - z z Ob čice 56 21 16 21 23 Obrh 82 26 22 18 27 Podhosta 167 58 48 60 72 Podstenice z z - z z Podturn pri Dol. 345 118 98 108 128 Toplicah Sela pri Dol. Toplicah 231 76 63 70 83 Seliš če 31 9 8 7 7 Soteska 177 55 49 88 102 Stare Žage 36 12 10 17 17 Suhor pri Dol.Toplicah 57 21 16 22 24 Veliki Rigelj 25 7 7 58 59 Verdun pri Uršnih selih 48 15 13 16 19 SKUPAJ 3298 1110 921 1255 1567

20 Zaposlene osebe : 488, od tega v podjetjih, družbah in organizacijah 386, pri samozaposlenih osebah pa 102

Samozaposlene osebe: 149, od tega 73 samostojnih podjetnikov posameznikov, 2 osebi, ki opravljata poklicno dejavnost ter 74 kmetov.

Geografske zna čilnosti Ob čino zaznamuje pester preplet naravnih enot: nižinski svet topliške doline ob reki Krki, Sušici in Radešci, nizko gri čevje in obrobje visokih kraških planot.

Topliška dolina leži v dolini reke Krke in njenih pritokih. Na zahodu jo omejuje Ko čevski Rog, na severu Ajdovska planota, na jugovzhodu pa se nižinski svet prek nizkega gri čevja postopno dviguje proti Radohi. V pokrajinskem pogledu je del zakrasenelega dinarskega sveta. Na zahodu ga gradijo visoke dinarske planote, ki proti vzhodu prehajajo v nizko podolje zahodnega dela Novomeške kotline.

Gospodarske zna čilnosti

Naravne danosti podro čja Ob čine Dolenjske Toplice so omogo čale razvoj kmetijstva, ki ima tudi sedaj pomembno vlogo v gospodarstvu ob čine.

Poleg kmetijstva so se na tem podro čju razvile tudi obrtne dejavnosti, od katerih prevladujejo lesno-predelovalna, kovinarska in usnjarska dejavnost.

Dolenjske Toplice so znane predvem po vrelcih termalne vode. Tu se je že v 17. stoletju za čel razvijati zdraviliški turizem. Po drugi svetovni vojni se je kraj za čel razvijati v balneo- rehabilitacijski center, posebno pospešeno po letu 1974, ko se je zdraviliš če priklju čilo Tovarni zdravil Krka v Novem mestu.

6.2 OPREDELITEV SEDANJEGA STANJA NA PODRO ČJU ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA

Opis stanja telekomunikacijskih objektov Telekoma na podroju ob čine Dolenjske Toplice

Na obmo čju Ob čine Dolenjske Toplice se dejavnost telekomunikacije pokriva iz obstoje čih telefonskih central: LC Dolenjske Toplice in LC Uršna sela. Kabelsko omrežje iz posameznih telefonskih central je zgrajeno s kabli razli čnih kapacitet in bakrenimi vodniki, delno v zemeljski in delno v zra čni izvedbi. Starost kablov in zra čnih linij je med 2 do 30 let. Drogovi so v ve čini na meji svoje uporabne funkcije in potrebni obnove.

LC Dolenjske Toplice pokriva ožje mestno jedro mesta Dolenjske Toplice, kar ni predmet tega razpisa. Naselja izven pasa 2,5 km, pa so naselja Drenje, Soteska, Loška vas, Gabrje pri Soteski, Podhosta, Suhor pri Dolenjskih Toplicah, Obrh, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Cerovec, Seliš če, Dolenje sušice, Bušinec, Veliki Rigelj, Ko čevske Poljane, Ob čice, Stare Žage, Nova Gora, Mali Rigelj ter ostali manjši zaselki v okviru teh naselij. Trenutno je na LC Dolenjske Toplice vklju čenih: 352 ADSL priklju čkov in 764 PSTN

21 priklju čkov. Vklju čevanje novih ADSL je omejeno zaradi vklju čenih ve čkanalnih naprav na omrežju, pri najdaljših naro čnikih, katerih dolžina bakrenih vodov znaša cca 8 km, pa predstavlja omejitev tudi dolžina voda.

LC Uršna sela pokriva podro čje vasi Gorenje Sušice, Verdun pri Uršnih selih, Dobindol in nekatera naselja izven ob čine Dolenjske Toplice.

Trenutno je na LC Uršna sela vklju čenih: 163 PST priklju čkov in 0 ADSL priklju čkov. Vklju čevanje ADSL bo omogo čeno z izgradnjo medkrajevne opti čne povezave v bližnji prihodnosti. Omejitve pa bodo tudi na tem omrežju zaradi ve čkanalnih naprav in velike oddaljenosti.

22

23 Izhodiš ča za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v ob čini Dolenjske Toplice

Ob čina Dolenjske Toplice je razdeljena v tri skupine, in sicer:

Podro čja, kjer širokopasovno omrežje ne obstaja oziroma ni možno . To je celotno obmo čje širše od cca 6 km od posamezne centrale za ADSL, oziroma za ve čje hitrosti (TV signal) na obmo čju širše od 2,5 km od posamezne centrale. Na skici lokacij central se to obmo čje nahaja zunaj obmo čja črtkanega kroga za posamezno centralo.

Podro čja, kjer je delno možno širokopasovno omrežje in sicer znotraj obmo čja 6 km za posamezno centralo ADSL in za ve čje hitrosti znotraj črtkanega 2,5 km kroga za TV signal. Omejitev na tem obmo čju je kapaciteta obstoje čega bakrenega omrežja in vklju čitve PSTN naro čnikov preko ve čkanalnih naprav.

Podro čja, kje je širokopasovno omrežje v celoti možno, pa je dolo čeno z ožjimi obmo čji mestnega jedra v Dolenjskih Toplicah, kjer to omogočajo kapacitete bakrenega omrežja, oziroma obstaja kabelska kanalizacija.

Hitrost prenosa podatkov so direktno odvisne od oddaljenosti od funkcijske lokacije oziroma od elektri čnih karakteristik obstoje čih Cu. kablov. V Ob čini Dolenjske Toplice so obmo čja z relativno majhnimi hitrostmi vsa obmo čja na robu dosega posamezne lokalne centrale. Kabelska kanalizacija obstaja samo v ožjem mestnem jedru Dolenjskih Toplic in pri medkrajevni povezavi posameznih funkcijskih lokacij.

24 V spodnji tabeli so prikazana obmo čja v Ob čini Dolenjske Toplice kjer: • je možno priti do širokopasovnega priklju čka, • je delno možno priti do širokopasovnega priklju čka in • ni možno priti do širokopasovnega priklju čka.

Obmo čja, kjer je možno priti Obmo čja, kjer je delno možno Obmo čja, kjer ni možno priti do širokopasovnega priklju čka priti do širokopasovnega do širokopasovnega priklju čka priklju čka (ni širokopasovnega dostopa do (priklju čevanje je omejeno zaradi interneta) vklju čenih ve čkanalnih naprav na omrežju) Dolenjske Toplice Sela pri Dolenjskih Toplicah Gorenje Sušice Meniška vas Verdun pri Uršnih Selih Dolenje Gradiš če Dobindol Gorenje Gradiš če Soteska Dolenje Polje Gabrje Gorenje Polje Loška vas Gabrje pri Soteski Podstenice Loška vas Bušinec Podhosta Veliki Rigelj Suhor pri Dolenjskih Toplicah Ko čevske Poljane Obrh Mali Rigelj Podturn pri Dolenjskih Toplicah Ob čice Cerovec Stare Žage Seliš ča Nova Gora Dolenje Sušice

Dolo čitev belih lis po naseljih v ob čini Dolenjske Toplice

Obmo čje bele lise je obmo čje, kjer: - je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja - ob času prijave na razpis širokopasovni priklju čki niso omogo čeni, oziroma obmo čja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priklju čka, četudi na tem obmo čju že obstajajo posamezni širokopasovni priklju čki

Obmo čje, kjer ni ekonomskega interesa za izgradnjo, upravljanje oziroma vzdrževanje omrežja, je definirano kot obmo čje: • kjer se v naslednjih 24 mesecih s strani operaterjev elektronskih komunikacij ne na črtuje izgradnja širokopasovnega omrežja, ki bi omogo čila povezavo kon čnih uporabnikov s hitrostjo vsaj 1 Mb/s po kon čnem uporabniku • kjer analiza poslovnega modela dokazuje, da tako omrežje ni mogo če zgraditi in upravljati brez ustvarjanja izgube iz poslovanja • obmo čje ni pokrito s širokopasovnimi priklju čki, novi uporabniki omrežja nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priklju čka • nih če od operaterjev nima v na črtu gradnje širokopasovnega omrežja na komercialni osnovi (ocena vseh stroškov na pri čakovanega kon čnega uporabnika presega cene, ki jih je s tem omrežjem možno dose či na trgu oz. 80% povpre čne maloprodajne cene,

25 pod katero ve čji ponudniki storitev v Sloveniji ponujajo širokopasovni dostop s primerljivo hitrostjo)

V skladu s podatki Ministrstva za gospodarstvo so kot bele lise definirana naslednja naselja v ob čini Dolenjske Toplice:

Naselje Število podjetij Število javnih ustanov Število gospodinjstev Bušinec 0 0 10 Cerovec 0 0 9 Dobindol 0 0 39 Dolenje Gradiš če 0 0 9 Dolenje Polje 2 0 21 Dolenje Sušice 4 0 40 Drenje 1 0 15 Gabrje pri Soteski 0 0 14 Gorenje Gradiš če 1 0 24 Gorenje Polje 0 0 23 Gorenje Sušice 3 0 44 Ko čevske Poljane 1 0 32 Loška vas 2 0 25 Mali Rigelj 0 0 3 Meniška vas 6 0 108 Nova Gora 0 0 0 Ob čice 3 0 21 Obrh 2 0 26 Podhosta 2 0 58 Podstenice 0 0 0 Podturn pri Dol.Toplicah 8 0 118 Sela pri Dol.Toplicah 12 0 76 Seliš če 1 0 9 Soteska 2 0 55 Stare Žage 0 0 12 Suhor pri Dol.Toplicah 1 0 21 Veliki Rigelj 0 0 7 Verdun pri Uršnih selih 1 0 15 SKUPAJ 52 0 834

* Opomba: Podatki o številu podjetij in gospodinjstev so povzeti iz »Na črta razvoja odpretega širokopasovnega omrežja v ob čini Dolenjske Toplice«

26 V nadaljevanju predstavljamo še ostale podatke o Občini Dolenjske Toplice, ki jih je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo na svojih spletnih straneh.

Spodaj je prikazana pregledna karta dostopnosti ADSL na obmo čju Republike Slovenije, predstavljen je izsek za Ob čino Dolenjske Toplice. Oranžne lise predstavljajo obmo čja, kjer je mogo č ADSL dostop.

Dostopnost VDSL priklju čkov, izsek za obmo čje Ob čine Dolenjske Toplice, je prikazana na spodnji sliki. Lokacije, kjer je mogo č VDSL dostop, so ozna čene zeleno.

Dostop do kabelskih širokopasovnih priklju čkov, izsek za obmo čje Ob čine Dolenjske Toplice, je

27 prikazana na spodnji sliki. Lokacije, kjer je mogo č kabelski dostop, so ozna čene z rumeno barvo.

Spodaj je prikazana tudi pregledna karta nedostopnosti širokopasovnih priklju čkov na obmo čju Ob čine Dolenjske Toplice. Obmo čja, kjer ni mogo č širokopasovni dostop so ozna čena z vijoli čno barvo.

28 6.3 OBSTOJE ČI PLANI RAZVOJA INFRASTRUKTURE

V nadaljevanju predstavljamo obstoje če plane za razvoj infrastrukture v ob čini Dolenjske Toplice. Slednji so zelo pomembni, kajti smiselno je, da izvajalec planira vzpostavitev odprtega širokopasovnega omrežja v okviru gradenj ostalih infrastrukturnih sistemov (izkopi, kanali, objekti,…) in voziš č, da se tako minimizira stroške postavitve omrežja, ter da se zagotovi ustrezne pasovne širine na podro čjih, kjer je v bodo če planirana gradnja infrastrukture oz. objektov, ki bodo to potrebovali (industrijske cone, nova naselja,…).

Lokacije razvojnih projektov v ob čini v naslednjih treh letih

V nadaljevanju so prikazane lokacije razvojnih projektov in druge komunalne infrastrukture v Ob čini Dolenjske Toplice, ki jo bo mogo če uporabiti za hkratno gradnjo širokopasovnega omrežja v letih 2007-2010.

Na obmo čju Ob čine Dolenjske Toplice bo v letih 2007-2010 prišlo do širitve stanovanjskega obmo čja na Cviblju v Dolenjskih Toplicah (dodatnih 40 gospodinjstev) ter na Selih pri Dolenjskih Toplicah (dodatnih 20 gospodinjstev). Predvideva se tudi širitev proizvodne cone na Selih pri Dolenjskih Toplicah (25 poslovnih objektov) in realizacija turisti čno rekreativnega obmo čja na Kamenju z novimi hotelskimi, bazenskimi in športnimi površinami ter domom starejših ob čanov.

Projekti, ki so vklju čeni v Na črt razvojnih programov Ob čine Dolenjske Toplice in jih bo mogo če uporabiti za hkratno gradnjo širokopasovnega omrežja v letih 2007-2010: - rekonstrukcija ceste Dolenjske Toplice – Dol. Polje (2010) - rekonstrukcija ceste v obrtni coni Sela (2007) - Sanacija mostu v Meniški vasi (2010) - Avtobusno postajališ če Dolenjske Toplice (2009) - Avtobusno postajališ če v Soteska (2007-2009) - Avtobusno postajališ če Obrh (2008-2009) - Avtobusno postajališ če Podturn (2010) - Kanalizacija Sela (2009) - Kanalizacija Podturn (2007) - Kanalizacija Podhosta (2008-2009) - Kanalizacija Gor. + Dol. Polje (2009) - Kanalizacija Obrh – Suhor (2008-2011) - Sanacija glavnega kanala do čistilne naprave v Dolenjskih Toplicah (2010) - Kanalizacija Soteska Drenje (2010-2011) - Kanalizacija Loška vas (2010) - Kanalizacija Gor. + Dol. Gradiš če (2009) - Kanalizacija Gabrje pri Soteski (2010) - Vodovod Ob čice Stare Žage (2007-2008) - Rekonstrukcija vodovoda Sela – Podhosta (2009) - Rekonstrukcija vodovoda Podhosta – Soteska (2010-2011) - Rekonstrukcija vodovoda Soteska – Gabrje – Gradiš če (2009-2010)

29

RAZVOJNI PROJEKTI IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

14 5 21 17

15 16 13 10 1

12 11 3 4 20 2 6 8 7 9 19

18

1. rekonstrukcija ceste Dolenjske Toplice – Dol. Polje (2010) 2. rekonstrukcija ceste v obrtni coni Sela (2007) 3. Sanacija mostu v Meniški vasi (2010) č 4. Avtobusno postajališ e Dolenjske Toplice (2009) č 5. Avtobusno postajališ e v Soteska (2007-2009) č 6. Avtobusno postajališ e Obrh (2008-2009) č 7. Avtobusno postajališ e Podturn (2010) 8. Kanalizacija Sela (2009) 9. Kanalizacija Podturn (2007) 10. Kanalizacija Podhosta (2008-2009) 11. Kanalizacija Gor. + Dol. Polje (2009) 12. Kanalizacija Obrh – Suhor (2008-2011) č 13. Sanacija glavnega kanala do istilne naprave v Dolenjskih Toplicah (2010) 14. Kanalizacija Soteska Drenje (2010-2011) 15. Kanalizacija Loška vas (2010) č 16. Kanalizacija Gor. + Dol. Gradiš e (2009) 17. Kanalizacija Gabrje pri Soteski (2010) 18. Vodovod Ob čice Stare Žage (2007-2008) 19. Rekonstrukcija vodovoda Sela – Podhosta (2009) 20. Rekonstrukcija vodovoda Podhosta – Soteska (2010-2011) 21. Rekonstrukcija vodovoda Soteska – Gabrje – Gradiš če (2009 -2010)

30 Ob čina Dolenjske Toplice bo z izvedbo tega projekta zagotovila pokritost s širokopasovnim omrežjem vsem delujo čim podjetjem in obrtnikom, organizacijam s podro čja vzgoje in izobraževanja oziroma kulture, vsem društvom na podro čju kulture,… Projekt zagotavlja tudi pokritost razvojnih potencialov Ob čine Dolenjske Toplice, in sicer: • odprto širokopasovno omrežje na obmo čju Cvibelj, kjer je v prostorskih dokumentih predvidena gradnja dodatnih 80 enostanovanjskih objektov; • odprto širokopasovno omrežje na obmo čju Sel pri Dolenjskih Toplicah, kjer je v prostorskih dokumentih predvidena gradnja dodatnih 20 enostanovanjskih objektov; • odprto širokopasovno omrežje na obmo čju nove obrtne cone Sela 2, kjer je možna gradnja novih 25 poslovnih objektov; • odprto širokopasovno omrežje na obmo čju novega hotelskega kompleksa Na Kamenju z golf igriš čem in domom starejših ob čanov, kjer je predvidenih vsaj 5 ve čjih uporabnikov; • odprto širokopasovno omrežje zagotavlja tudi napajanje treh razvojnih obmo čij Ob čine Dolenjske Toplice, ki so se izpostavila v postopku sprejemanja Ob činskega prostorskega na črta in jih na črt razvoja ne omenja, tj. novo apartmajsko naselje ob neposredni bližini novega hotelskega kompleksa Na Kamenju, vikend naselje na Cerovcu in po čitniško naselje na Dolenjem Polju.

31

OBSTOJE ČA IN PLANIRANA OBMO ČJA

CENTRALNE DEJAVNOSTI – OB ČINA, POŠTA, BANKA, ZDRAVILIŠ ČE

OBSTOJE ČA OBRTNA CONA PREDVIDENA STANOVANJSKA POZIDAVA -CVIBLE

PREDVIDENE TURISTI ČNO - REKREATIVNE POVRŠINE - PRIZIDEK HOTELA KRISTAL - POSLOVNI OBJEKT S PARKIRNO HIŠO PREDVIDENA OBRTNA CONA

PREDVIDENA STRNJENA STANOVANJSKA POZIDAVA – SELA PRI DOLENJSKIH TOPLICAH

OBSTOJE ČE

PREDVIDENO

32 Razlogi za investicijsko namero

Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij je tisto omrežje, ki kon čnemu uporabniku ponuja možnost dostopa do širokopasovnih storitev. V strogo tehni čnem smislu je širokopasovno omrežje telekomunikacijsko prenosno omrežje, ki za prenos signalov uporablja razli čne prenosne medije s širokim frekven čnim obmo čjem, razdeljenim na na čin, ki omogo ča tvorjenje množice medsebojno neodvisnih kanalov za so časni (simultani) prenos podatkov, govora in slike. Širokopasovna omrežja se delijo na hrbteni čna omrežja, geografsko omejena omrežja krajevnega zna čaja in dostopovna omrežja. Hrbteni čna omrežja obi čajno združujejo promet množice kon čnih uporabnikov in medsebojno povezujejo geografsko oddaljena omrežja. K omrežjem krajevnega zna čaja lahko štejemo omrežja na nivoju krajevnih skupnosti, mest, vasi, univerz ipd. Dostopovna omrežja so omrežja, ki tvorijo krajevno zanko in kon čnim uporabnikom prek omrežne priklju čne to čke omogo čajo vklju čitev v ve čja omrežja, globalno povezljivost ter s tem dostop do aplikacij, vsebin in storitev.

Odprtost omrežja elektronskih komunikacij pomeni, da imajo vsi operaterji in ponudniki storitev elektronskih komunikacij omogo čen vstop v to omrežje in da lahko preko njega ponudijo svoje storitve vsem kon čnim uporabnikom tega omrežja. Pri tem morajo biti zagotovljeni za vse enaki pogoji, v skladu z dolo čili zakona o elektronskih komunikacijah.

Glede na obliko financiranja odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij lo čimo tržna (komercialna) omrežja in z javnimi sredstvi zgrajena omrežja. Tržna omrežja zgradijo ponudniki s svojimi sredstvi. Kapacitete teh omrežij nato ponujajo na komercialni osnovi, pri čemer lahko ustvarjajo dobi ček. Z javnimi sredstvi zgrajena omrežja zgradijo ponudniki s pomo čjo ob činskih, državnih sredstev in sredstev evropskih skladov. Ponudniki s ponujanjem kapacitet na teh omrežjih ne smejo ustvarjati dobi čka. Javna sredstva je za gradnjo dovoljeno uporabljati le tam, kjer je dokazano, da ni tržnega interesa.

Cilj gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice je, da se predvsem na obmo čjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgradijo odprta širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij, ki bodo povezala vsa naselja v ob čini ter vse zainteresirane kon čne uporabnike s širokopasovnimi hrbteni čnimi omrežji, ki bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev. Slednje bo omogo čilo ponudbo vseh vrst storitev elektronskih komunikacij s strani vseh ponudnikov storitev in to vsem zainteresiranim kon čnim uporabnikom.

Obstoje če stanje v Ob čini Dolenjske Toplice je, da obstajajo naselja, kjer vsem kon čnim uporabnikom (ob čanom, javnim institucijam, gospodarskim in poslovnim subjektom) ni omogo čen ali je samo nekaterim omogo čen (zasedenost kablov), pa še tem z relativno majhno hitrostjo, dostop do širokopasovnega omrežja. Na obmo čju celotne ob čine pa obstaja velik interes vseh kon čnih uporabnikov po možnosti dostopa do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. S tem bi spodbudili razvoj razli čnih storitev, pove čali u činkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogo čili hitrejši dostop do znanja in hitrejši razvoj podjetništva z visoko dodano vrednostjo tudi na podeželju.

33 6.4 USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIH RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODRO ČIJ IN DEJAVNOSTI

6.4.1 Strategija razvoja širokopasovnih omrežij v Republiki Sloveniji

Nastala je v skladu z državnimi strategijami na prekrivajo čih se podro čjih in v skladu s smernicami, programi in politi čnimi cilji Evropske skupnosti in pomeni nadaljevanje programiranja informacijske družbe v Sloveniji, ki izhaja iz Strategije R Slovenije v informacijski družbi (RSvID), upošteva usmeritve Nacionalnega programa razvoja telekomunikacij in je ciljno usmerjena v razvoj širokopasovnih omrežij. Neposredni u činki Strategije v okviru akcijskega na črta bodo segali v obdobje do leta 2008. V tem srednjero čnem obdobju, ki obenem pomeni zaokrožitev črpanja sredstev iz Strukturnih skladov v prvem programskem obdobju članstva Slovenije v Evropski uniji, bomo na podlagi izvedenih projektov v partnerstvu javnih (prora čun RS in sredstva iz strukturnih skladov) in zasebnih investicij v širokopasovne povezave pridobili ustrezne izkušnje in dodatne analize za na črtovanje kohezijskih ukrepov in usmerjanje javnih sredstev v finan čni perspektivi 2007-2013. Posredni u činki Strategije se bodo tako odražali dolgoro čno v perspektivi po letu 2010, ko bo dostopnost do širokopasovnih povezav za vse državljane v vseh teritorialnih enotah med osnovnimi predpogoji za konkuren čnost in gospodarsko rast.

Pri čakovani rezultati vladne Strategije RSvID, ki so striktno pogojeni z razvojem varnih in vsakomur dostopnih širokopasovnih omrežij, so: • razvoj družbe, ki temelji na znanju in vseživljenjskem izobraževanju, • dostopnost do informacijsko komunikacijskih tehnologij, storitvena usmerjenost in zmanjševanje digitalnega razkoraka, • vklju čenost vseh v informacijsko družbo in racionalizacija, • gospodarski napredek in vklju čitev v globalno ekonomijo.

Nameni in cilji strategije

Strategija razvoja širokopasovnih omrežij v RS je dokument, namenjen gospodarstvu, civilni družbi, organom državne in javne uprave RS oziroma vsem tistim udeležencem na podro čju elektronskih komunikacij, ki že ali pa šele bodo dejavno sodelovali v procesu prehoda v razvito in napredno informacijsko družbo. Cilj strategije je, da postanejo uporabniki širokopasovnih storitev vsi prebivalci države. Izkaže se, da je digitalna lo čnica tudi ekonomska lo čnica. Skladno z uvajanjem od države podprtih širokopasovnih povezav so vzporedno smiselni podobni mehanizmi za podporo terminalne opreme, storitev, izobraževanja.

Cilje v grobem lahko razdelimo v dve skupini. V prvi skupini so cilji, ki so specifi čni in odvisni od podro čja: izobraževalno in raziskovalno podro čje, kultura, gospodarska infrastruktura, javna uprava in nenazadnje prebivalstvo. V drugi skupini so cilji, ki so skupni vsem navedenim kategorijam, in sicer zagotavljanje informacijske varnosti, zanesljivosti omrežij, izobraževanje itd.

34 Stanje širokopasovnih omrežij v Sloveniji

Zasnova Strategije razvoja širokopasovnih omrežij temelji na identifikaciji in raz členitvi klju čnih problemov ter prepoznavi in definiranju vlog vpletenih dejavnikov. Spodnje ugotovitve temeljijo predvsem na podatkih APEK-Agencije za pošto in elektronske komunikacije, ki je pristojna za analizo trga in so podane na podlagi spremljanja stanja razvoja širokopasovnih omrežij v RS.

Strategija se deli po ve č pristopih, gledanjih, stališ čih: s stališ ča razvoja širokopasovnih omrežij: • razvoj hrbteni čnih omrežij, • razvoj omrežij krajevnega zna čaja, • razvoj dostopovnih omrežij. s stališ ča uporabnikov: • dostop do širokopasovnih omrežij, • dostopnost širokopasovnih omrežij, • potrebno znanje in veš čine, • obstoj ustreznih vsebin, aplikacij in storitev. s stališ ča potencialnih vlagateljev in podjetnikov: • u činkovitost regulacije trga, • stabilnost zakonske ureditve, • razpoložljivost javnih sredstev za sofinanciranje investicij.

Ukrepi za razvoj širokopasovnih omrežij (opis)

Tehnološki razvoj in razvoj trgov elektronskih komunikacij omogo čata postopno doseganje ciljev razvoja širokopasovnih omrežij. Da pa bi bili ti cilji doseženi v ustreznih časovnih rokih je potrebno izpeljati dolo čene ukrepe, ki jih lahko v principu razdelimo na: • ukrepe za zagotavljanje konkurence, • regulativne in zakonodajne ukrepe, • spodbujevalne in intervencijske ukrepe ter • aktivno vlogo krajevne samouprave.

Klju čni strateški cilji

Usklajeni so s cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in so hkrati usklajeni s strateškimi usmeritvami Evropske unije: • zmanjševanje notranjih razlik v obmo čju regije (gospodarska razvitost in življenjske možnostih prebivalcev), • razvoj in pove čanje konkuren čnosti gospodarstva ob upoštevanju njegovih posebnosti, • krepitev socialnega kapitala, • krepitev inovacijskih sposobnosti, • ohranjanje in razvoj kulturne identitete, celostna prepoznavnost obmo čja, • dvig izobrazbene ravni in spodbujanje vseživljenjskega u čenja.

35 6.4.2 OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013

Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju OP RR) predstavlja skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog države članice, po uskladitvi z Evropsko komisijo, ko slednja sprejme odlo čitev o potrditvi ter ga obe partnerici tudi skupaj izvajata in financirata. Slovenija bo usmerila razpoložljiva sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, drugih finan čnih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco države na podlagi kriterijev trajnostnega razvoja, kjer gre prvenstveno za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizi čne in človeške vire, inovacije v družbi znanja, zmožnost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam ter varovanje okolja. Na ta na čin želi Slovenija dose či dolgoro čno vizijo in cilje razvoja Slovenije.

OP RR najširše temelji na Strategiji razvoja Slovenije, ki jo je v prvi polovici leta 2005, sprejela Vlada Republike Slovenije. Vlada je leta 2004 sprejela tudi Na črt priprave Državnega razvojnega programa 2007-2013 (DRP) ter ga ustrezno dopolnila sredi leta 2005 ter s tem opredelila tudi pripravo DRP ter na njem temelje čih strateških dokumentov za izvajanje kohezijske politike EU v Sloveniji. Na črt priprave DRP predvideva, da dokument lahko služil kot strokovna podlaga za pripravo Nacionalnega strateškega referen čnega okvirja (NSRO), kjer ta predstavlja poglobitev DRP na specifi čnem podro čju kohezijske politike EU, v nadaljevanju pa je na osnovi NSRO, pripravljen tudi OP RR.

Klju čne usmeritve in cilji

Skladno z uredbo mora država članica pripraviti programske dokumente na dveh hierarhi čnih ravneh. Tako je bil pripravljen Nacionalni strateški referen čni okvir, ki opredeljuje generalno strategijo države članice za doseganje hitrejše konvergence. V okviru tega programa je bila pripravljena analiza stanja, strategija, opredelitev osnovnih mehanizmov doseganja zastavljenih ciljev, vklju čno z dolo čitvijo števila operativnih programov in osnovnimi finan čnimi razdelitvami. Pri tem je klju čnega pomena, da je v omenjenem dokumentu izkazana usklajenost z Strateškimi smernicami skupnosti za kohezijo ter Nacionalnim programom reform (Lizbonska strategija).

Splošna usmeritev NSRO je i zboljšanje blaginje prebivalcev Republike Slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in krepitve človeškega kapitala ter zagotavljanju uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami.

Navedena usmeritev po eni strani opredeljuje blaginjo kot globalni cilj, po drugi strani pa daje poseben poudarek spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest, torej klju čnima ciljema Lizbonske strategije ter skladnemu razvoju. Pri tem NSRO daje tudi jasno usmeritev, da se bodo sofinancirane aktivnosti izvajale skladno z na čelom medgeneracijske in sonaravne trajnosti, torej po na čelu, da se potrebe današnjih generacij zadovoljujejo na na čin, ki ne omejuje možnosti prihodnjih rodov za vsaj enako uspešno zadovoljevanje njihovih potreb.

36 OP RR, poleg tehni čne pomo či, sestavljajo štiri razvojne prioritete: • konkuren čnost podjetij in raziskovalna odli čnost, • gospodarsko-razvojna infrastruktura, • povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, • razvoj regij.

Namen OP RR je podpirati tiste usmeritve, ki pove čujejo konkuren čnost, gospodarsko in teritorialno kohezijo oziroma zmanjšujejo regionalne razlike, vse v skladu z na čeli trajnostnega razvoja. Hkrati vzpodbuja konkuren čnost gospodarstva in prispeva k višjim stopnjam gospodarske rasti, predvsem pa vzpodbuja hitrejši in u činkovitejši razvoj podjetništva ter malih in srednjih podjetij. Klju čno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski, raziskovalno-razvojni, naravni in kulturni, okoljski ter človeški, prispevajo k izkoriš čanju razvojnih priložnosti Slovenije in celotnega gospodarstva.

Klju čna usmeritev v izvajanju OP RR je torej dose či naslednji cilj: Inovativna, dinami čna in odprta Slovenija, z razvitimi regijami in konkuren čnim, na znanju temelje čem, gospodarstvom.

Pri tem si bo Slovenija prizadevala z razpoložljivimi sredstvi dose či čim ve čje u činke, še posebej na dolgi rok, torej s krepitvijo konkuren čnosti in ustvarjanjem pogojev za trajno gospodarsko rast. To pomeni, da se bodo sredstva usmerjala samo v tista podro čja oz. segmente, kjer trg danih dobrin oz. storitev ne zagotavlja dovolj u činkovito. Poleg na čela partnerstva, komplementarnosti in proporcionalnosti bodo pri izvajanju programa upoštevana tudi na čela enakosti (se ne bodo ustvarjale okoliš čine, ki bi pomenile diskriminacijo znotraj iste ciljne skupine), na čelo transparentnosti ter na čelo konkurence. Na čelu subsidiarnosti bo v obdobju 2007-2013 sploh dana posebna teža, saj bo v okviru OP RR prišlo do prenosa odlo čanja na nižje ravni za dolo čene prioritete, s čimer bo prišlo do bistveno okrepljenega partnerstva med lokalno-regionalno in državno ravnjo.

6.4.3 Nacionalni projekt »Nacionalna širokopasovna mreža«

»Nacionalna širokopasovna mreža« je nacionalni projekt, ki se bo izvajal v okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023 in katerega namen je omogo čiti vsem državljanom Republike Slovenije dostop do širokopasovnih storitev in interneta. Kratkoro čni cilj resolucije je, da bo do konca leta 2010 vsakemu prebivalcu omogo čeno, da se poveže s hitrostjo vsaj 512 kbit/s, vsaj 90% prebivalcem pa s hitrostjo vsaj 2 Mbit/s, do svetovnega spleta. Dolgoro čna cilja omenjene Resolucije pa sta omogo čiti 90% prebivalcem dostop do storitev troj čka »triple play« in hitrosti vsaj 20 Mbit/s do leta 2015 in 90% prebivalcem omogo čiti opti čne povezave do doma do leta 2020. Za izvajanje projekta (gradnjo nekomercialnega dela odprtega širokopasovnega omrežja) v Sloveniji so predvidena tudi nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

37 6.4.4 Na črt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja

Ob čina Dolenjske Toplice je pripravila Na črt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja, katerega osnova in vsebina izhajata iz naslednjih dokumentov: • Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. • Strategije razvoja širokopasovnih omrežij v RS; • Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 43/04, 129/06), ki je omogo čil, da lokalne skupnosti same izvajajo gradnje elektronskih komunikacij in z poenostavljenimi postopki; • Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Ur.l. RS, št. 127/06), ki omogo ča skupna vlaganja in sodelovanje lokalnih skupnosti in zasebnih izvajalcev pri gradnji, upravljanju in vzdrževanju odprtih širokopasovnih omrežij; • Zakona o javnem naro čanju (Ur.l. RS, št. 128/06); • Priro čnika za lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije, operaterje in ponudnike storitev pri projektu Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti; • Odloka spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjero čnega družbenega plana Ob čine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmo čje Ob čine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 38/2003 in 89/2004); • Na črta razvojnih programov Ob čine Dolenjske Toplice v katerih so predvidena javna in zasebna vlaganja v gospodarski razvoj, razvoj javnih storitev ter izgradnjo elektronskih komunikacij in komunalne infrastrukture v obdobju 2007 – 2011.

38 7 ANALIZA DEJAVNOSTI, S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN STORITEV IN ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI

Iz popisa potreb kon čnih uporabnikov izhajajo naslednje glavne potrebe oziroma zahteve, da se omogo či dostop do širokopasovnega omrežja zaradi dostopa do storitev: - poslovanje podjetij, javnih inštitucij (državna informacijska mreža HKOM), … - ban čno poslovanja za podjetja in gospodinjstva, - uporaba javne e-uprave, - uporaba svetovnega spleta, - delo od doma, - za potrebe osnovnošolcev, dijakov in študentov (u čenje, šola na daljavo), - za potrebe turisti čne dejavnosti, - nakup preko interneta, - daljinski video nadzor prostorov, opreme in delovnih procesov, - internetna televizija, - IP telefonija, - video na zahtevo, … Predvideva se ve čje število hkratnih uporabnikov na enem naslovu (npr. 2 gospodinjstva in dejavnost: podjetje, ponudba turisti čnih kapacitet, dopolnilna dejavnost na kmetiji, …), kar pomeni ve čjo obremenitev širokopasovnega omrežja in s tem zahtevane višje prenose.

Kon čne uporabnike smo razdelili na: - gospodinjstva, - manjši poslovni uporabniki in manjše inštitucije, - srednji in ve čji poslovni uporabniki in ve čje inštitucije. in dolo čili potrebne pasovne širine, ki jih morajo novozgrajena širokopasovna omrežja zagotavljati (kar je razvidno tudi iz spodnje idejne skice z ozna čbo vseh treh obmo čij in potreb kon čnih uporabnikov):

vsaj 1 Mbit/s najmanj 50 Mbit/s najmanj 100 Mbit/s

39

POTREBE KON ČNIH UPORABNIKOV

DOLENJSKE TOPLICE

PODJETJA IN MANJŠI UPORABNIKI

JAVNE USTANOVE IN VE ČJI UPORABNIKI

GOSPODINJSTVA

40

Obmo čje Število podjetij Število javnih ustanov Število gospodinjstev Celotna ob čina 82 8 1.108 Dolenjske Toplice Obmo čje belih lis v 52 0 834 ob čini Dolenjske Toplice

Delež gospodinjstev na obmo čju belih lis, 75,3% (834/1108) katerim bo omogo čen širokopasovni dostop, glede na vsa gospodinjstva v lokalni skupnosti Delež gospodinjstev na obmo čju belih lis, 100% (834/834) katerim bo omogo čen širokopasovni dostop, glede na vsa gospodinjstva na obmo čju belih lis

41 8 TEHNI ČNO - TEHNOLOŠKI DEL

8.1 VRSTA INVESTICIJE

Obravnavana investicija zajema izgradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Ob čini Dolenjske Toplice oz. izgradnjo širokopasovnega omrežja na obmo čjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna t.j. na obmo čju belih lis.

Na podlagi predhodno izdelane investicijske dokumentacije (DIIP in IP) je bila kot optimalna izbrana varianta z investicijo, zato v nadaljevanju predstavljamo predvideno tehni čno rešitev samo za varianto z investicijo.

8.2 STROKOVNE PODLAGE ZA TEHNI ČNO – TEHNOLOŠKI DEL INVESTICIJE

Strokovne podlage za tehni čno – tehnološki del investicije so: • Idejni projekt »Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v ob čini Dolenjske Toplice, ki ga je izdelalo podjetje DTEL inženiring, d.o.o. iz Doba v marcu 2008, • Nar čt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v Ob čini Dolenjske Toplice z dne 16.5.2007 in njegova dopolnitev z dne 31.7.2007, ki ga je izdelala Ob čina Dolenjske Toplice.

8.3 TEHNI ČNI PODATKI O PROJEKTIRANI INVESTICIJI

Obravnavana investicija zajema izvedbo opti čnega omrežja med zaselki v ob čini Dolenjske Toplice, ki so v ob činskem na črtu razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na seznamu kot podro čja brez možnosti dostopa do širokopasovnih komunikacij.

Izvedba omrežja z opti čnimi kabli je dolgoro čno optimalna rešitev, saj to omrežje v 1. fazi omogo ča koriš čenje najnovejših multimedijskih storitev, ter pasovno širino do vsakega uporabnika z 100 MB/s, kar ve č kot zadostuje minimalnim potrebam zapisanim v ob činskem na črtu razvoja. Vsekakor pa opti čno omrežje omogo ča tudi ve čje hitrosti do posameznih strak z enostavno menjavo aktivne opreme, brez dodatnih posegov v obstoje če omrežje.

Za centralno sprejemno to čko je predvidena pridobitev prostora velikosti cca 10 m2 v centru Dolenjskih Toplic. Za povezavo do vstopne to čke v hrbteni čno omrežje je potrebno izvesti povezavo do objekta, kjer se nahaja centrala Telekoma Slovenije.

Glede na to, da so razdalje do posameznih zaselkov iz centralne to čke tudi ve č kot 5 km, je v projektu predvidena tudi postavitev lokalnih dostopkovnih to čk in sicer v zaselkih: Gorenje Polje, Podhosta, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Cerovec in Gorenje Sušice. Lokalna dostopkovna to čka je postavljena iz samostoje če omare dimenzij: 1200x1200x600 mm. Do vsake dostopkovne to čke je predvidena povezava z vsaj 24 vlakni do centralne to čke. Iz lokalnih dospopkovnih to čk pa je predvidena položitev para vlaken do vsakega gospodinjstva oz. 2 para vlaken do vsakega

42 poslovnega oz. javnega subjekta.

Glavne smeri izvedbe opti čnega omrežja so: 1. smer Soteska, 2. smer Podhosta, 3. smer Podturn pri Dolenjskih Toplicah, 4. smer Stare Žage, 5. smer Dobindol.

Samo omrežje bo zgrajeno v samih zaselkih iz cevne kanalizacije s cevmi 2xfi 110 mm ter povezovalnimi jaški fi 600 mm oz. v glavnih opti čnih vozliš čih z jaški fi 800 mm. Izvedba povezave med zaselki pa se izvede iz alkaten cevi 2xfi 50 mm (t.i. dvoj ček), ki omogo ča povezavo med naselji tudi do 2 km razdalje brez potrebe postavljanja vmesnih povezovalnih jaškov.

Za vsa gospodinjstva, ki so nekoliko bolj oddaljena od prikazane opti čne trase, pa bo možna tudi širokopasovna povezava prek brezži čne aktivne opreme.

Predvidena opti čna trasa predstavlja zelo dobro podlago za optimalno postavitev lokalnih baznih postaj, prakti čno na kateremkoli mestu, kjer bo potekala opti čna povezava. Le ta bo stvar komercialne obdelave omrežja in bo prišla na vrsto po postavitvi opti čne hrbtenice na obmo čju ob čine.

V okviru te investicije je predvideno pokritje cca 834 gospodinjstev s širokopasovnim komunikacijskim omrežjem.

V samem idejnem projektu je predvidena delitev investicije na t.i. komercialni in nekomercialni del omrežja.

Izgradnja nekomercialnega dela omrežja zajema postavitev centralne opti čne to čke z vso potrebno opremo, postavitev lokalnih opti čnih to čk, izdelavo cevne kanalizacij v javnih površinah s cevmi 2x fi 50 ali 2x fi 110 mm, postavitev prehodnih jaškov ter položitev glavnih povezovalnih opti čnih kablov do lokalnih dostopkovnih to čk oz. opti čnih razdelilnih spojk.

V okviru komercialnega dela omrežja je predvidena izgradnja naro čniškega razvodnega dela omrežja do zainteresiranih strank ter postavitev aktivne opreme v centralnih to čkah in na strani naro čnika.

Predmet obravnave v tem dokumentu in predmet prijave na »Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR, 2. razovjna prioriteta: gospodarsko – razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2. informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti« je izgradnja nekomercialnega in komercialnega del omrežja.

43 9 ANALIZA ZAPOSLENIH

Varianta »brez investicije« Ni vpliva na zaposlovanje.

Varianta »z investicijo« Za vzdrževanje in upravljanje novega širokopasovnega omrežja v Ob čini Dolenjske Toplice bo nujno potrebna pristotnost ustrezno usposobljenega kadra. Bodo či upravljalec predvideva, da bo za upravljanje in vzdrževanje tega omrežja zaposlil:

Št. delavcev Zasedenost za vzdrževanje 2 50% za upravljanje 1 10%

10 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKO ČIH CENAH

10.1 OSNOVE ZA OCENO VREDNOSTI PROJEKTA

Pri oceni vrednosti nekomercialnega dela investicije smo upoštevali naslednje osnove: • rekapitulacijo stroškov – »Izgradnja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij – Uradni cenik materiala, opreme in storitev na enoto: Ob čina Dolenjske Toplice«, ki jo je izdelal projektant Dtel inženiring d.o.o. iz Doba v marcu 2008, • znesek nadzora bo predvidoma znašal 1,35% od gradbenih in montažnih del, • v oceni vrednosti so upoštevani tudi stroški priklju čitev in priklju čnina na Telekom Slovenije, ki bodo po oceni projektanta iz marca 2008 znašali 25.000 eur+DDV, • v oceni vrednosti je upoštevana tudi služnost na zemljiš čih, ki jih prispeva lokalna skupnost. Vrednost služnosti je bila ocenjena s strani neodvisnega usposobljenega cenilca 31.3.2008 in znaša 133.875,00 eur + DDV. Služnost za traso, ki poteka na obmo čju Dolenjskih Toplic (ki niso na obmo čju belih lis) je ocenjena samo v delu, ki je potreben za gradnjo omrežja v naseljih, ki se nahajajo na belih lisah, • v oceni vrednosti je upoštevana tudi ocenjena vrednost najemnine telekomunikacijskega prostora, ki bi jo ob čina lahko zara čunala v višini 120,00 EUR/mesec, ki za obdobje 20 let znaša 28.800,00 EUR + DDV, • v oceni vrednosti investicije je prikazan tudi 20% DDV.

10.2 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA V STALNIH CENAH

Stalne cene so cene, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije. Po podatkih projektanta so cene, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije enake cenam, ki so bile upoštevane v idejnem projektu iz marca 2008, zato smo v našem primeru smo kot stalne cene upoštevali cene iz idejnega projekta.

44 Izdelava projektneinvesticijske dokumentacije dokumentacije - PZI - 27.000,00 3.000,00 27.0 3.000,0000,00 0,650,07 2. PRIDOBITEVIzdelava tehnič neVSEH dokumentacije DOVOLJENJ -PID IN SOGLASIJ - 35.000,00 6.000,00 35.000,00 6.000,00 0,140,84 Pridobivanje soglasij za izkop tras - 15.000,00 15.000,00 0,36

Tabela: Vrednost celotne investicije po stalnih cenah julij 2008 SKUPAJ NEKOMERCIALNI DEL (1..10) 864.925,00 1.771.994,60 2.636.919,60 63,39 13.12.11. PostavitevOptiGradbenačna opremadela OC, OLO- zunanji razvod 109.830,00 28.000,00 210.626,00 59.850,00 Zap.št. 320.456,0087.850,00 2,117,70 - Vrsta stroška Material Delo Stalne cene Struktura v % 16.15.14. TehniCPEMontažna čna dokumentacijadela- razvod inštalacije č 216.840,00 37.425,00 24.730,0058.380,0062.488,00 275.220,00 24.730,0099.913,00 0,596,622,40 17. SKUPAJOstala dela KOMERCIALNIKOMERICALNI(transport, rezerva, DELINpriprava NEKOMERCIALNI(11..17) gradbiš a) DEL 1.257.020,00 392.095,00 2.209.468,60 437.474,00 21.400,00 1. 3.466.488,60829.569,00 21.400,00 83,3319,940,51 PRIPRAVA ZASNOVE OPERACIJE IN DOKUMENTACIJE - 45.000,00 45.000,00 1,08 SKUPAJDDV -20% ZDDV –CELOTNA INVESTICIJA 1.508.424,00 251.404,00 2.651.362,33 441.893,73 4.159.786,33693.297,73 100,00 16,67 Izdelava na črta razvoja ŠOEK - 5.000,00 5.000,00 0,12 Izdelava projektne dokumentacije - IDP - 4.000,00 4.000,00 0,10

45 Tabela: Vrednost investicije po stalnih cenah julij 2008 – nekomercialni del Zap.št. Vrsta stroška Stalne cene Struktura v % 1. PRIPRAVA ZASNOVE OPERACIJE IN DOKUMENTACIJE 45.000,00 1,42 Izdelava na črta razvoja ŠOEK 5.000,00 0,16 Izdelava projektne dokumentacije - IDP 4.000,00 0,13 Izdelava investicijske dokumentacije 3.000,00 0,09 Izdelava projektne dokumentacije - PZI 27.000,00 0,85 Izdelava tehni čne dokumentacije - PID 6.000,00 0,19 2. PRIDOBITEV VSEH DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 35.000,00 1,11 Pridobivanje soglasij za izkop tras 15.000,00 0,47 Pridobivanje služnostnih pogodb za izkop tras 20.000,00 0,63 3. GRADBENA DELA 1.200.442,00 37,94 Priprava in zavarovanje gradbiš ča 4.800,00 0,15 Gradbena dela 1.152.842,00 36,43 Rezerva delo 38.000,00 1,20 Transport 4.800,00 0,15 4. OPREMLJANJE IN ODKUP PROSTOROV ZA SKUPNO UPORABO 12.700,00 0,40 Opremljanje 9.700,00 0,31 Postavitev elektroenergetskega priklju čka 3x20A 3.000,00 0,09 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 176.500,00 5,58 Opti čna oprema - zunanji razvod - delo 161.500,00 5,10 Priklju čitev na Telekom Slovenije - izvedba 12.000,00 0,38 Priklju čnina na TS 3.000,00 0,09 6. NAKUP OPREME IN MATERILA ZA IZVEDBO 6 94.325,00 21,94 Gradbeni material 414.750,00 13,11 Opti čna oprema - zunanji razvod - material 231.575,00 7,32 Rezerva - material 38.000,00 1,20 Priklju čitev na Telekom Slovenije - material 10.000,00 0,32 7. GRADBENI NADZOR (1,35% od 3,4,5,6,9) 31.107,60 0,98 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV 58.870,00 1,86 Geodetski posnetek z vpisom v GJI in izris trase v ACAD 58.870,00 1,86 9. AKTIVNA OPREMA 220.300,00 6,96 Aktivna oprema 200.300,00 6,33 Rezerva delo in material 20.000,00 0,63 10. OSTALO 162.675,00 5,14 Služnost - lokalna skupnost 133.875,00 4,23 Najemnina telekomunikacijskega prostora - lokalna skupnost 28.800,00 0,91 SKUPAJ NEKOMERCIALNI DEL (1..10) 2.636.919,60 83,33 DDV - 20% 527.383,93 16,67 SKUPAJ Z DDV - NEKOMERCIALNI DEL 3.164.303,53 100,00

46 Tabela: Vrednost investicije po stalnih cenah julij 2008 – komercialni del Zap.št. Vrsta stroška Stalne cene Struktura v % 1. Gradbena dela 320.456,00 32,19 2. Opti čna oprema - zunanji razvod 87.850,00 8,82 3. Postavitev OC, OLO - - 4. Montažna dela- razvod inštalacije 99.913,00 10,04 5. CPE 275.220,00 27,65 6. Tehni čna dokumentacija 24.730,00 2,48 7. Ostala dela (transport, rezerva, priprava gradbiš ča) 21.400,00 2,15 SKUPAJ KOMERICALNI DEL (1..7) 829.569,00 83,33 DDV - 20% 165.913,80 16,67 SKUPAJ Z DDV - KOMERCIALNI DEL 995.482,80 100,00

Vrednost komercialnega dela v prvih 15 mesecih gradnje je opredeljena kot 22% celotnega zneska in znaša po stalnih cenah julij 2008 182.505,18 EUR (brez DDV).

Vrednost investicije v stalnih cenah julij 2008 v prvih 15 mesecih gradnje je prikazana v spodnji tabeli.

Zap.št. Vrsta stroška SKUPAJ 1. PRIPRAVA ZASNOVE OPERACIJE IN DOKUMENTACIJE 45.000,00 2. PRIDOBITEV VSEH DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 35.000,00 3. GRADBENA DELA 1.200.442,00 4. OPREMLJANJE IN ODKUP PROSTOROV ZA SKUPNO UPORABO 12.700,00 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 176.500,00 6. NAKUP OPREME IN MATERILA ZA IZVEDBO 694.325,00 7. GRADBENI NADZOR (1,35% od 3,4,5,6,9) 31.107,60 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV 58.870,0 0 9. AKTIVNA OPREMA 220.300,00 10. OSTALO 162.675,00 Služnost - lokalna skupnost 133.875,00 Najemnina telekomunikacijskega prostora - lokalna skupnost 28.800,00 SKUPAJ NEKOMERCIALNI DEL (1..10) 2.636.919,60 SKUPAJ KOMERICALNI DEL 182.505,18 SKUPAJ KOMERCIALNI IN NEKOMERCIALNI DEL 2.819.424,78 DDV - 20% 563.884,96 SKUPAJ Z DDV 3.383.309,74

47 10.3 UPRAVI ČENI IN OSTALI STROŠKI PROJEKTA

V projektu je predvidena delitev celotne investicije na komercialni in nekomercialni del omrežja.

V okviru nekomercialnega dela investicije je predvidena izgradnja osnovne konstrukcije omrežja, ki je sestavljena iz opti čne centralne to čke z vso potrebno opremo, postavitvijo opti čnih lokalnih to čk, izdelavo cevne kanalizacija v javnih površinah, postavitvijo prehodnih jaškov ter polaganjem glavnih povezovalnih opti čnih kablov do lokalnih to čk dostopa oziroma opti čnih razdelilnih spojk.

V okviru komercialnega dela omrežja je predvidena izgradnja naro čniškega razvodnega dela omrežja do zainteresiranih strank, postavitev aktivne opreme v centralnih to čkah in na strani naro čnika.

Taka delitev omrežja na komercialni del in nekomercialni del se zdi, po oceni izdelovalca projektne dokumentacije, najbolj smiselna, ker gre za živo omrežje, ki bo stalno dograjevano v skladu s potrebami potencialnih naro čnikov. Na to osnovno širokopasovno omrežje bo možno priklju čiti naro čnike. Aktivnosti v zvezi s tem bo upravitelj omrežja izvedel z lastnimi sredstvi, v skladu s svojo poslovno politiko.

Razdelitev stroškov na upravi čene in ostale stroške je prikazana v nadaljevanju.

10.3.1 Upravi čeni stroški

Nepovratna sredstva so namenjena sofinanciranju upravi čenih stroškov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij lokalnih skupnosti (stroški dela, materiala, naprav, itd.).

Ministrstvo bo v skladu z Navodilom o upravi čenih stroških organa upravljanja financiralo naslednje upravi čene stroške: • pripravo zasnove operacije (izdelava projekta in pridobitev potrebnih soglasij) in dokumentacije operacije za gradnjo in izvedbo del, • pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in soglasij, • gradbenih del, • opremljanja ali odkupa prostorov za skupno uporabo obstoje čih objektov omrežja le v obsegu, ki je nujno potreben za izvedbo operacije, • izvedbe pasivnega dela omrežja elektronskih komunikacij do kon čnih uporabnikov, • nadzor nad gradnjo omrežja, ki jo izvede pooblaš čeni nadzornik, • vpisa infrastrukture v kataster komunalnih naprav, • opreme in materiala, ki so glede na specifi čne zahteve potrebni za izvedbo, • aktivne opreme.

48 Obdobje upravi čenih stroškov se pri čne z dnem 1.1.2007 in se kon ča 15.9.2009 oziroma z dnem obojestranskega podpisa zapisnika o primopredaji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti.

Ministrstvo bo financiralo najve č do 3.000 eur za vsako gospodinjstvo s podro čja belih lis lokalne skupnosti

Predmet sofinanciranja iz evropskih in državnih nepovratnih sredstev je v obravnavanem primeru samo del nekomercialnega dela omrežja.

10.3.2 Ostali stroški

Ostali stroški investicije zajemajo DDV. V skladu z navodili je potrebno med ostalimi stroški prikazati tudi stroške nad 3.000 eur/gospodinjstvo.

DDV bo v našem primeru zalagal zasebni partner, ki pa si ga bo pora čunal, zato smo ga v tabelah, kjer prikazujemo vrednost in dinamiko izvajanja investicije investicije in tabelah, kjer prikazujemo upravi čene in ostale stroške prikazali, nismo pa ga upoštevali pri nadaljnih izra čunih.

Med ostale stroške v obravnavanem primeru sodijo stroški služnosti na zemljiš čih, ki jih prispeva lokalna skupnost, ocenjena najemnina telekomunikacijskega prostora, ki bi jo ob čina lahko zara čunala in stroški postavitve komercialnega dela omrežja.

Upravi čeni in ostali stroški celotne investicije ter upravi čeni in ostali stroški lo čeno za nekomercialni in komercialni del omrežja so prikazani v nadaljevanju.

49 Tabela: Upravi čeni in ostali stroški – cela investicija Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.000,00 ------2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 10.500,00 24.500,00 ------3. GRADBENA DELA 180.066,30 1.020.37 5,70 ------4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.700,00 ------5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 14.120,00 162.380,00 ------6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 194.411,00 499.914,00 ------7. GRADBENI NADZOR 6.221,52 24.886,08 ------8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER - 58.870,00 ------9. AKTIVNA OPREMA 165.225,00 55.075,00 ------A. SKUPAJ UPRAVI ČENI STROŠKI 628.243,82 1.846.000,78 ------10. OSTALO 162.675,00 ------11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA - 182.505,18 112.008,38 112.008,38 94.776,33 86.160,30 51.696,18 51.696,18 25.848,09 25.848,09 12.924,05 12.924,05

12. DDV - 20% 158.183,76 405.701,19 22.401,68 22.401,68 18.955,27 17.232,06 10.339,24 10.339,24 5.169,62 5.169 ,62 2.584,81 2.584,81

B. SKUPAJ OSTALI STROŠKI 320.858,76 588.206,37 134.410,06 134.410,06 113.731,60 103.392,36 62.035,42 62.035,42 31.017,71 31.017,71 15.508,86 15.508,86

A+B SKUPAJ INVESTICIJA 949.102,58 2.434.207,15 134.410,06 134.410,06 113.731,60 103.392,36 62.035,42 62.035,42 31.017,71 31.017,71 15.508,86 15.508,86

* nadaljevanje tabele Postavka 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Skupaj 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE ------45.000,00 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ ------35.000,00 3. GRADBENA DELA ------1.200.442,00 4. OPREMLJANJE PROSTORA ------12.700,00 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA ------176.500,00 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME ------694.325,00 7. GRADBENI NADZOR ------31.107,60 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER ------58.870,00 9. AKTIVNA OPREMA ------220.300,00 A. SKUPAJ UPRAVI ČENI STROŠKI ------2.474.244,60 10. OSTALO ------162.675,00 11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA 12.924,05 12.924,05 5.169,62 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 829.569,00

12. DDV - 20% 2.584,81 2.584,81 1.033,93 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 693.297,73

B. SKUPAJ OSTALI STROŠKI 15.508,86 15.508,86 6.203,55 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 1.685.541,73

A+B SKUPAJ INVESTICIJA 15.508,86 15.508,86 6.203,55 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 4.159.786,33

Tabela: Upravi čeni in ostali stroški – nekomercialni del Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.000,00 ------2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 10.500,00 24. 500,00 ------3. GRADBENA DELA 180.066,30 1.020.375,70 ------4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.700,00 ------5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 14.120,00 162.380,00 ------6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 194.411,00 499.914,00 ------7. GRADBENI NADZOR 6.221,52 24.886,08 ------8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER - 58.870,00 ------9. AKTIVNA OPREMA 165.225,00 55.075,00 ------A. SKUPAJ UPRAVI ČENI STROŠKI 628.243,82 1.846.000,78 ------10. OSTALO 162.675,00 ------12. DDV - 20% 158.183,76 369.200,17 ------B. SKUPAJ OSTALI STROŠKI 320 .858,76 369.200,17 ------A+B SKUPAJ NEKOMERCIALNI DEL 949.102,58 2.215.200,95 ------

* nadaljevanje tabele Postavka 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Skupaj 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE ------45.000,00 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ ------35.000,00 3. GRADBENA DELA ------1.200.442,00 4. OPREMLJANJE PROSTORA ------12.700,00 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA ------176.500,00 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME ------694.325,00 7. GRADBENI NADZOR ------31.107,60 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER ------58.870,00 9. AKTIVNA OPREMA ------220.300,00 A. SKUPAJ UPRAVI ČENI STROŠKI ------2.474.244,60 10. OSTALO ------162.675,00 12. DDV - 20% ------527.383,93 B. SKUPAJ OSTALI STROŠKI ------690.058,93 A+B SKUPAJ NEKOMERCIALNI DEL ------3.164.303,53

51 Tabela: Upravi čeni in ostali stroški – komercialni del investicije Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 3. GRADBENA DELA 4. OPREMLJANJE PROSTORA 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 7. GRADBENI NADZOR 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER 9. AKTIVNA OPREMA A. SKUPAJ UPRAVI ČENI STROŠKI 10. OSTALO 11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA - 182.505,18 112.008,38 112.008,38 94.776,33 86.160,30 51.696,18 51.696,18 25.848,09 25.848,09 12.924,05 12.924,05 12. DDV - 20% - 36.501,02 22.401,68 22.401,68 18.955,27 17.232,06 10.339,24 10.339,24 5.169,62 5.169,62 2.584,81 2.584,81 B. SKUPAJ OSTALI STROŠKI - 219.006,20 134.410,06 134.410,06 113.731,60 103.392,36 62.035,42 62.035,42 31.017,71 31.017,71 15.508,86 15.508,86 A+B SKUPAJ KOMERCIALNI DEL - 219.006,20 134.410,06 134.410,06 113.731,60 103.392,36 62.035,42 62.035,42 31.017,71 31.017,71 15.508,86 15.508,86

*nadaljevanje tabele Postavka 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Skupaj 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 3. GRADBENA DELA 4. OPREMLJANJE PROSTORA 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 7. GRADBENI NADZOR 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER 9. AKTIVNA OPREMA A. SKUPAJ UPRAVI ČENI STROŠKI 10. OSTALO 11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA 12.924,05 12.924,05 5.169,62 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 829.569,00 12. DDV - 20% 2.584,81 2.584,81 1.033,93 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 165.913,80 B. SKUPAJ OSTALI STROŠKI 15.508,86 15.508,86 6.203,55 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 995.482,80 A+B SKUPAJ KOMERCIALNI DEL 15.508,86 15.508,86 6.203,55 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 995.482,80

52 Upravi čeni stroški v stalnih cenah znašajo 2.966,72 eur/gospodinjstvo (2.474.244,60 eur : 834 gospodinjstev).

(Opomba: V pojasnilih v zvezi z javnim razpisom, ki jih je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo na svojih spletnih straneh, je zapisano, da ponudniki dajejo predloge v stalnih cenah, ki veljajo v času razpisa oz. izdelave DIIP ali investicijskega programa in da se bodo smele cene v izvedbi pove čati za splošno rast cen (podatki UMAR).

10.3.3 Dinamika izvajanja v stalnih cenah

Dinamika izvajanja investicije v stalnih cenah za celotno investicijo in lo čeno za komercialni in nekomercialni del omrežja je prikazana v nadaljevanju.

Tabela: Dinamika izvajanja investicije v stalnih cenah za prvih 15 mesecev Postavka IV-2008 I-2009 II-2009 III-2009 IV-2009 Skupaj 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.000,00 45.000,00 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 10.500,00 24.500,00 35.000,00 3. GRADBENA DELA 180.066,30 360.132 ,60 312.114,92 264.097,24 84.030,94 1.200.442,00 4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.700,00 12.700,00 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 14.120,00 49.420,00 49.420,00 42.360,00 21.180,00 176.500,00 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 194.411,00 222.184,00 208.297,50 69.432,50 694.325,00 7. GRADBENI NADZOR 6.221,52 6.532,60 6.221,52 5.910,44 6.221,52 31.107,60 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER 23.548,00 35.322,00 58.870,00 9. AKTIVNA OPREMA 165.225,00 55.075,00 220.300,00 10. OSTALO 162.675,00 162.675,00 11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA 73.002,07 109.503,11 182.505,18 SKUPAJ 790.918,82 717.844,20 576.053,94 478.350,25 256.257,57 2.819.424,78 DDV - 20% 158.183,76 143.568,84 115.210,79 95.670,05 51.251,51 563.884,96 SKUPAJ Z DDV 949.102,58 861.413,04 691.264,73 574.020,30 307.509,08 3.383.309,73

Tabela: Dinamika izvajanja investicije v stalnih cenah – cela investicija Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.000,00 - 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 10.500,00 24.500,00 3. GRADBENA DELA 180.066,30 1.020.375,70 4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.700,00 - 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 14.120,00 162.380,00 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 194.411,00 499.914,00 7. GRADBENI NADZOR 6.221,52 24.886,08 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER - 58.870,00 9. AKTIVNA OPREMA 165.225,00 55.075,00 10. OSTALO 162.675,00 - 11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA - 182.505,18 112.008,38 112.008,38 94.776,33 86.160,30 51.696,18 51.696,18 25.848,09 25.848,09 12.924,05 12.924,05 SKUPAJ 790.918,82 2.028.505,96 112.008,38 112.008,38 94.776,33 86.160,30 51.696,18 51.696,18 25.848,09 25.848,09 12.924,05 12.924,05 DDV - 20% 158.183,76 405.701,19 22.401,68 22.401,68 18.955,27 17.232,06 10.339,24 10.339,24 5.169,62 5.169,62 2.584,81 2.584,81 SKUPAJ Z DDV 949.102,58 2.434.207,15 134.410,06 134.410,06 113.731,60 103.392,36 62.035,42 62.035,42 31.017,71 31.017,71 15.508,86 15.508,86

* nadaljevanje tabele Postavka 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Skupaj 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.000,00 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 35.000,00 3. GRADBENA DELA 1.200.442,00 4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.700,00 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 176.500,00 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 694.325,00 7. GRADBENI NADZOR 31.107,60 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER 58.870,00 9. AKTIVNA OPREMA 220.300,00 10. OSTALO 162.675,00 11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA 12.924,05 12.924,05 5.169,62 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 829.569,00 SKUPAJ 12.924,05 12.924,05 5.169,62 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 3.466.488,60 DDV - 20% 2.584,81 2.584,81 1.033,93 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 693.297,73 SKUPAJ Z DDV 15.508,86 15.508,86 6.203,55 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 4.159.786,33

Tabela: Dinamika izvajanja investicije v stalnih cenah – nekomercialni del

Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.000,00 - 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 10.500,00 24.500,00 3. GRADBENA DELA 180.066,30 1.020.375,70 4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.700,00 - 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 14.120,00 162.380,00 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 194.411,00 499.914,00 7. GRADBENI NADZOR 6.221,52 24.886,08 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER - 58.870,00 9. AKTIVNA OPREMA 165.225,00 55.075,00 10. OSTALO 162.675,00 - SKUPAJ 790.918,82 1.846.000,78 ------DDV - 20% 158.183,76 369.200,17 ------SKUPAJ Z DDV-NEKOMERCIALNI DEL 949.102,58 2.215.200,95 ------

Postavka 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Skupaj 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.00 0,00 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 35.000,00 3. GRADBENA DELA 1.200.442,00 4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.700,00 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 176.500,00 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 694.325,00 7. GRADBENI NADZOR 31.107,60 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER 58.870,00 9. AKTIVNA OPREMA 220.300,00 10. OSTALO 162.675,00 SKUPAJ ------2.636.919,60 DDV - 20% ------527.383,93 SKUPAJ Z DDV-NEKOMERCIALNI DEL ------3.164.303,53

55 Tabela: Dinamika izvajanja investicije v stalnih cenah – komercialni del

Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA - 182.505,18 112.008,38 112.008,38 94.776,33 86.160,30 51.696,18 51.696,18 25.848,09 25.848,09 12.924,05 12.924,05 SKUPAJ - 182.505,18 112.008,38 112.008,38 94.776,33 86.160,30 51.696,18 51.696,18 25.848,09 25.848,09 12.924,04 12.924,04 DDV - 20% - 36.501,02 22.401,68 22.401,68 18.955,27 17.232,06 10.339,24 10.339,24 5.169,62 5.169,62 2.58 4,81 2.584,81 SKUPAJ Z DDV - 219.006,20 134.410,06 134.410,06 113.731,60 103.392,36 62.035,42 62.035,42 31.017,71 31.017,71 15.508,86 15.508,86

* nadaljevanje tabele Postavka 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Skupaj 1. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA 12.924,05 12.924,05 5.169,62 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 829.569,00 SKUPAJ 12.924,04 12.924,04 5.169,62 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 4.308,01 829.569,00 DDV - 20% 2.584,81 2.584,81 1.033,93 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 861,60 165.913,80 SKUPAJ Z DDV 15.508,86 15.508,86 6.203,55 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 5.169,61 995.482,80

56 10.4 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA V TEKO ČIH CENAH

Teko če cene so cene, ki jih pri čakujemo v času realizacije investicije.

Oceno vrednosti investicije v teko čih cenah smo izdelali na naslednjih osnovah: • upoštevan je predviden terminski plan izgradnje, • pri izra čunu teko čih cen smo upoštevali Umarjevo pomladansko napoved gospodarskih gibanj 2008, ki predvideva, da bo inflacija v letu 2008 znašala 5,2 %, v letu 2009 3,9% in v letu 2010 2,9%. Tudi za ostala leta do leta 2029 smo upoštevali inflacijo v višini 2,9%, • upoštevali smo, da so stroški služnosti in ocenjena najemnina telekomunikacijskega prostora v teko čih cenah enaki kot v stalnih cenah.

Ocena vrednosti investicije in predvidena dinamika izvajanja investicije v teko čih cenah je prikazana v spodnji tabeli.

Tabela: Dinamika izvajanja investicije v teko čih cenah – cela investicija Postavka 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 indeks rasti cen 1,02135 1,03200 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 koeficient pove čanja cen 1,02135 1,05403 1,08460 1,11605 1,14842 1,18172 1,21599 1,25126 1,28754 1,32488 1,36330 1,40284 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE 45.960,75 ------2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ 10.724,18 25.823,81 ------3. GRADBENA DELA 183.910,72 1.075.509,86 ------4. OPREMLJANJE PROSTORA 12.971,15 ------5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA 14.421,46 171.153,91 ------6. NAKUP MATERIALA IN OPREME 198.561,67 526.925,95 ------7. GRADBENI NADZOR 6.354,35 26.230,76 ------8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER - 62.050,93 ------9. AKTIVNA OPREMA 168.752,55 58.050,88 ------10. OSTALO 162.675,00 ------11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA - 192.366,52 121.484,31 125.007,36 108.842,94 101.817,63 62.862,20 64.685,21 33.280,54 34.245,67 17.619,40 18.130,36 SKUPAJ 804.331,83 2.138.112,62 121.484,31 125.007,36 108.842,94 101.817,63 62.862,20 64.685,21 33.280,54 34.245,67 17.619,40 18.130,36 DDV - 20% 160.866,37 427.622,53 24.296,86 25.001,47 21.768,59 20.363,53 12.572,44 12.937,04 6.656,11 6.849,13 3.523,88 3.626,07 SKUPAJ Z DDV 965.198,20 2.565.735,15 145.781,17 150.008,83 130.611,53 122.181,16 75.434,64 77.622,25 39.936,65 41.094,80 21.143,28 21.756,43

Postavka 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 Skupaj indeks rasti cen 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 1,02900 koeficient pove čanja cen 1,44352 1,48538 1,52846 1,57279 1,61840 1,66533 1,71362 1,76332 1,81446 1,86708 1. PRIRAVA ZASNOVE OPERACIJE ------45.960,75 2. PRIDOBITEV DOVOLJENJ IN SOGLASIJ ------36.547,99 3. GRADBENA DELA ------1.259.420,58 4. OPREMLJANJE PROSTORA ------12.971,15 5. IZVEDBA PASIVNEGA DELA OMREŽJA ------185.575,37 6. NAKUP MATERIALA IN OPREME ------725.487,62 7. GRADBENI NADZOR ------32.585,11 8. VPIS INFRASTRUKTURE V KATASTER ------62.050,93 9. AKTIVNA OPREMA ------226.803,43 10. OSTALO ------162.675,00 11. KOMERCIALNI DEL OMREŽJA 18.656,14 19.197,17 7.901,56 6.775,58 6.9 72,08 7.174,27 7.382,32 7.596,41 7.816,70 8.043,39 977.857,76 SKUPAJ 18.656,14 19.197,17 7.901,56 6.775,58 6.972,08 7.174,27 7 .382,32 7.596,41 7.816,70 8.043,39 3.727.935,69 DDV - 20% 3.731,23 3.839,43 1.580,31 1.355,12 1.394,42 1.434,85 1.476,46 1.519,28 1.563,34 1.608,68 745.587,14 SKUPAJ Z DDV 22.387,37 23.036,60 9.481,87 8.130,70 8.366,50 8.609,12 8.858,78 9.115,69 9.380,04 9.652,07 4.473.522,83 * OPOMBA: Stroški služnosti in ocenjena najemnina telekomunikacijskega prostora v teko čih cenah so enaki stroškom v stalnih cenah.

11 ANALIZA LOKACIJE

11.1 OPIS ŠIRŠE OKOLICE

Ob čina Dolenjske Toplice se nahaja na zahodnem robu novomeške pokrajine. Središ če ob čine je naselje Dolenjske Toplice. Na zahodu jo omejuje Ko čevski Rog, na jugu sega do belokranjskih vrat.

11.2 OPIS OŽJE LOKACIJE

Predmet obravnavanega projekta je izvedba opti čnega omrežja med zaselki v ob čini Dolenjske Toplice, ki so v ob činskem na črtu razvoja odprtega širokopasovnega omrežja na seznamu kot podro čja brez možnosti dostopa do širokopasovnih komunikacij t.i. bele lise.

Centralna sprejemna to čka je predvidena v samem ob činskem središ ču t.j. naselju Dolenjske Toplice. Postavitev lokalnih dostopkovnih to čk je predvidena v zaselkih: Gorenje Polje, Podhosta, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Cerovec in Gorenje Sušice.

Glavne smeri izvedbe opti čnega omrežja so: 1. smer Soteska, 2. smer Podhosta, 3. smer Podturn pri Dolenjskih Toplicah, 4. smer Stare Žage, 5. smer Dobindol.

Idejni potek trase je prikazan v situacijskem na črtu trase, ki je priloga tega elaborata.

11.3 PROSTORSKI AKTI

Investicija v obravnavani kanalizacijski sistem je možna po naslednjih planskih in prostorskih dokumentih:

• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjero čnega družbenega plana Ob čine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za obmo čje Ob čine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 38/03 in 89/04). • Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za naselji Dolenjske Toplice in Sela (Uradni list RS št. 103/03) • Odlok o prostrosko ureditvenih pogojih za obmo čje Ob čine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 103/03 in 101/04).

12 ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE

Obstoje če stanje in vplivi na okolje

Obstoje če stanje ne zahteva direktnih posegov v okolje. Negativni vplivi obstoje čega stanja na okolje so: • postopna degradacija kulturne krajine na podeželju, • pove čano onesnaževanje v mestih zaradi migracij iz podeželja.

Vplivi v času gradnje

Voda in tla Med investicijo bodo minimalni negativni vplivi.

Zrak V času gradnje se pri čakuje onesnaženje zraka s prašnimi delci zaradi gradbenih del (prašenje) in emisije izpušnih plinov zaradi obratovanja gradbenih strojev in tovornih vozil.

Hrup Zaradi obratovanja gradbenih strojev in pove čanega prometa s tovornimi vozili se v času gradnje pri čakuje pove čana emisija hrupa.

Vplivi v času obratovanja

Negativnih vplivov na vodo in tla ter zrak v času obratovanja investicije se ne pri čakuje. Investicija v času obratovanja ne bo producirala nobenega hrupa.

Gradbena dela se bodo izvajala na zemlji, vendar se bodo po kon čani investiciji vsa obmo čja vzpostavila v prvotno stanje (zatravitev, asfaltiranje,…), tako, da posledice gradnje ne bodo opazne.

Projekt upošteva naslednja izhodiš ča varstva okolja:

Učinkovitost izrabe naravnih virov Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij ima manjši neposreden vpliv na u činkovito izrabo naravnih virov, vendar pa ima ta uporaba pozitiven vpliv. Omrežje komunikacij zahteva zelo majhno porabo elektri čne energije in s tem se zagotavlja energetska u činkovitost. Posreden vpliv uporabe omrežja pa bistveno vpliva na izrabo naravnih surovin, saj se zaradi dostopa do interneta in ostalih elektronskih storitev bistveno zmanjšajo potrebe po direktni komunikaciji med strankami. S tem se racionalizirajo prevozne storitve (bencin, maziva, olja, izraba prevoznih sredstev…), zmanjša se poraba materiala (papir, ostali pisarniški material…)...

Okoljska u činkovitost V sklopu izvedbe investicije bo izvajalec del uporabljal najboljše možne razpoložljive tehnike, ki se v tem trenutku uporabljajo in so predpisane v pravilnikih in standardih. Pri investicijskih delih

60 se bodo uporabljale smernice iz projektne dokumentacije in pravilnikov, ki se nanašajo na omrežja elektronskih komunikacij. Upoštevanje le-tega zagotavlja izvedbo omrežja v takšni obliki, da zagotavlja varnost ljudi in varuje okolje. Širokopasovno omrežje se bo lahko gradilo hkrati z drugo na črtovano infrastrukturo : - rekonstrukcija ceste Dolenjske Toplice – Dol. Polje (2010) - rekonstrukcija ceste v obrtni coni Sela (2007) - Sanacija mostu v Meniški vasi (2010) - Avtobusno postajališ če Dolenjske Toplice (2009) - Avtobusno postajališ če v Soteska (2007-2009) - Avtobusno postajališ če Obrh (2008-2009) - Avtobusno postajališ če Podturn (2010) - Kanalizacija Sela (2009) - Kanalizacija Podturn (2007) - Kanalizacija Podhosta (2008-2009) - Kanalizacija Gor. + Dol. Polje (2009) - Kanalizacija Obrh – Suhor (2008-2011) - Sanacija glavnega kanala do čistilne naprave v Dolenjskih Toplicah (2010) - Kanalizacija Soteska Drenje (2010-2011) - Kanalizacija Loška vas (2010) - Kanalizacija Gor. + Dol. Gradiš če (2009) - Kanalizacija Gabrje pri Soteski (2010) - Vodovod Ob čice Stare Žage (2007-2008) - Rekonstrukcija vodovoda Sela – Podhosta (2009) - Rekonstrukcija vodovoda Podhosta – Soteska (2010-2011) - Rekonstrukcija vodovoda Soteska – Gabrje – Gradiš če (2009-2010)

Trajnostna dostopnost Projekt sam neposredno ne bo spodbujal k uporabi okolju prijaznejših na činov prevoza, saj gre za izgradnjo omrežja elektronskih komunikacij. Investicija pa vpliva na zmanjševanje števila prevozov (predvsem cestnega), saj se z dostopom do interneta in elektronskih povezav zmanjšajo oziroma v nekaterih primerih celo odpravijo potrebe po uporabi tovrstnega prevoza. »Fizi čna« sre čanja med strankami in partnerji se nadomestijo s komuniciranjem preko svetovnega spleta (delo na domu, e-ban čno poslovanje, e-javne uprave, u čenje,…).

Zmanjševanje vplivov na okolje Gradnja omrežja elektronskih komunikacij ne vpliva na okolje v takšni meri, da bi bila potrebna izdelava poro čila o vplivih na okolje oz. drugih strokovnih mnenj in ocen. Kot je navedeno že v predhodnem besedilu, pa investicija ugodno vpliva na okolje z zmanjševanjem potreb po prevoznih storitvah.

12.1 OCENA STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE

Pri obravnavani investiciji ni predvidenih velikih negativnih vplivov na okolje, zato investicijski projekt tudi ne predvideva posebnih stroškov za njihovo odpravo.

61 13 ČASOVNI NA ČRT IZVEDBE INVESTICIJE SKUPNO Z ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN ANALIZO IZVEDLJIVOSTI

13.1 ČASOVNI NA ČRT IZVEDBE INVESTICIJE

Predviden časovni na črt operacije za prvih 15 mesecev je prikazan v spodnji tabeli.

Vrsta aktivnosti okt.08 nov.08 dec.08 jan.09 feb.09 mar.09 apr.09 maj.09 jun.09 jul.09 avg.09 sep.09 okt.09 nov.09 dec.09 Priprava zasnove operacije Pridobitev dovoljenj, soglasij Gradbena dela Opremljanje prostorov Izvedba pasivnega dela omrežja Nakup opreme in materiala za izvedbo Gradbeni nadzor Vpris infrastrukture v kataster Aktivna oprema Služnost - lokalna skupnost Najemnina telekomun.prostora Izgradnja komericalnega dela omrežja

Predvideni datum za četka operacije: 1.10.2008

V obdobju po za četku obratovanja investicije (od januarja 2010 do konca leta 2029) bo zasebni investitor postopoma še naprej postopoma vlagal v izgradnjo novih priklju čkov, zato so v tem obdobju predvidena nadaljnja vlaganja v izgradnjo komercialnega dela omrežja. Posegi v zvezi z nekomercialnim delom omrežja bodo zaklju čeni v prvih petnajstih mesecih.

13.2 ORGANIZACIJA VODENJA IN ANALIZA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJE

Organizacija vodenja projekta

V vodenje in izvedbo obravnavanega investicijskega projekta so organizacijsko, preko svojih odgovornih predstavnikov, vklju čeni naslednji nosilci nalog:

Investitor in soinvestitor: Investitorja kot odgovorna oseba in podpisnik pogodb predstavlja župan ob čine Dolenjske Toplice, Franc Vovk, univ.dipl.inž.str.. Organizacijsko – strokovno podporo za investitorja izvaja ob činska uprava Ob čine Dolenjske Toplice, odgovorna oseba je direktor ob činske uprave Goran Udov č, univ.dipl.prav.. Ob činska uprava bo skrbela za zagon projekta, koordinacijo izvajanja projekta in ustrezno ukrepanje v primeru odstopanj, ocenjevanje doseženih rezultatov projekta glede na zastavljene cilje, razreševanje problemov in spremljanje finan čnega plana.

62 Soinvestitorja predstavlja odgovorna oseba podjetja Tritel d.o.o. iz Ljubljane t.j. direktor podjetja Miran Miha čevi č.

Projektant: Projektanta predstavlja odgovorni predstavnik podjetja DTEL inženiring d.o.o., ki je izdelalo projektno dokumentacijo za naro čnika, Ob čino Dolenjske Toplice. Odgovorni predstavnik podjetja je direktor Edvin Duri č.

Izvajalec gradbenega nadzora: Nadzor opravlja odgovorna oseba, ki z investitorjem podpiše pogodbo o izvajanju nadzora nad investicijo v skladu z dolo čili ZGO. Organizacijsko je nadzorni inženir samostojen in operativno povezan z Ob čino Dolenjske Toplice ter izvajalcem. Nadzorni inženir bo odgovoren za napredovanje del, kontrolo koli čin, kontrolo kakovosti in poro čanje investitorju. Nadzorni inženir bo izbran v skladu z Zakonom o javnih naro čilih.

Izvajalec gradbenih del: Izvajalca gradbenih del predstavlja odgovorna oseba, ki je podpisnik gradbene pogodbe z investitorjem. Izvajalec bo izbran v skladu z Zakonom o javnih naro čilih.

Upravljavec Po kon čani gradnji bo investicija predana v upravljanje izbranemu soinvestitorju, podjetju Tritel d.o.o iz Ljubljane, ki bo upravljal in vzdrževal zgrajeno omrežje vsaj 20 let (vendar najve č 30 let).

13.3 ANALIZA IZVEDLJIVOSTI

Z analizo možnih variant je bilo ugotovljeno, da je optimalna varianta »z investicijo« ker bo pozitivno vplivala na razvoj podjetništva z visoko dodano vrednostjo tudi v manj razvitih obmo čjih ob čine, u činkovitost izobraževalnih, raziskovalnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih ustanov in zagotovila enake možnosti in dostopnost vseh prebivalcev ob čine do informacij in storitev, ki jih zagotavljajo sodobne elektronske komunikacije. Ob čina bo vložila prijavo za sofinanciranje investicije iz sredstev razpisa Ministrstva za gospodarstvo »JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ – ESRR; 2. razvojna prioriteta: Gospodarsko – razvojna infrastruktura; Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«.. Na ta na čin bo predvidoma zagotovljen ve čji delež sofinanciranja, preostali del pa bo zagotovila ob čina (služnost, najemnina telekomunikacijskega prostora) in zasebni partner. Projekt je izvedljiv, saj bo investicija usklajena z razvojnimi ob činskimi in državnimi programi, prav tako pa bodo zagotovljena finan čna sredstva.

63 14 NA ČRT FINANCIRANJA V STALNIH IN TEKO ČIH CENAH

14.1 FINAN ČNA KONSTRUKCIJA

Izgradnjo omrežja širokopasovnih elektronskih komunikacij namerava Ob čina Dolenjske Toplice izvesti s sredstvi zasebnega partnerja (sklenitev javno – zasebnega partnerstva), z lastnimi sredstvi, ki jih bo prispevala v obliki služnosti na zemljiš čih in z namenskimi sredstvi, pridobljenimi na razpisu Ministrstva za gospodarstvo »JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ – ESRR; 2. razvojna prioriteta: Gospodarsko – razvojna infrastruktura; Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti«.

Delež sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in namenskih sredstev slovenske udeležbe je v razmerju 85:15.

Skupni delež sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in namenskih sredstev slovenske udeležbe je dolo čen v skladu s 55. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (Uradni list EU, št. 210/06) ter v skladu s Smernicami glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, Delovni dokument št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Za izra čun donacije EU pri operacijah, ki ustavjajo prihodek, se uporablja metoda primanjkljaja v financiranju, pri čemer ta metoda dolo ča, da upravi čeni stroški ne smejo prese či sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost prihodkov naložbe v dolo čenem referen čnem obdobju. Višina zneska sofinanciranja upravi čenih stroškov se zniža pri operacijah, ki ustvarjajo neto prihodke v ekonomski dobi investicij.

Pri izdelavi predvidene finan čne konstrukcije smo upoštevali tudi naslednje: • da bo Ministrstvo financiralo najve č do 3.000 EUR za vsako gospodinjstvo s podro čja belih lis lokalne skupnosti (v stalnih cenah, ki veljajo v času izdelave investicijske dokumentacije), • da ostale stroške pokrije občina ali zasebni partner.

Predvidena finan čna konstrukcija obravnavane investicije v stalnih in teko čih cenah je prikazana v spodnjih tabelah.

64 Tabela: Predvidena dinamika in viri financiranja investicije v stalnih cenah (z vklju čenim DDV)

Leto Ob činski prora čun Državna sredstva Strukturna sredstva EU Finan čne pomo či EU Viri zasebnega partnerja Skupaj 1. 2.1. 2.2. 2. 3. 1+2+3 2008 162.675,00 94.236,57 534.007,25 628.243,82 158.183,76 949.102,58 2009 276.900,12 1.569.100,66 1.846.000,78 588.206,37 2.434.207,15 2010 134.410,06 134.410,06 2011 134.410,06 134.410,06 2012 113.731,60 113.731,60 2013 103.392,36 103.392,36 2014 62.035,42 62.035,42 2015 62.035,42 62.035,42 2016 31.017,71 31.017,71 2017 31.017,71 31.017,71 2018 15.508,86 15.508,86 2019 15.508,86 15.508,86 2020 15.508,86 15.508,86 2021 15.508,86 15.508,86 2022 6.203,55 6.203,55 2023 5.169,61 5.169,61 2024 5.169,61 5.169,61 2025 5.169,61 5.169,61 2026 5.169,61 5.169,61 2027 5.169,61 5.169,61 2028 5.169,61 5.169,61 2029 5.169,61 5.169,61 SKUPAJ 162.675,00 371.136,69 2.103.107,91 2.474.244,60 1.522.866,73 4.159.786,33 Delež 3,91 8,92 50,56 59,48 36,61 100,00

** Opomba 2: V pojasnilih v zvezi z javnim razpisom, ki jih je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo na svojih spletnih straneh, je zapisano, da ponudniki dajejo predloge v stalnih cenah, ki veljajo v času razpisa oz. izdelave DIIP ali investicijskega programa in da se bodo smele cene v izvedbi pove čati za splošno rast cen (podatki UMAR), zato so prikazane vrednosti v teko čih cenah višje.

65 Tabela: Predvidena dinamika in viri financiranja investicije v stalnih cenah (brez DDV)

Leto Ob činski prora čun Državna sredstva Strukturna sredstva EU Finan čne pomo či EU Viri zasebnega partnerja Skupaj 1. 2.1. 2.2. 2. 3. 1+2+3 2008 162.675,00 94.2 36,57 534.007,25 628.243,82 - 790.918,82 2009 - 276.900,12 1.569.100,66 1.846.000,78 182.505,18 2.028.505,96 2010 - - - - 112.008,38 112.008,38 2011 - - - - 112.008,38 112.008,38 2012 - - - - 94.776,33 94.776,33 2013 - - - - 86.160,30 86.160,30 2014 - - - - 51.696,18 51.696,18 2015 - - - - 51.696,18 51.696,18 2016 - - - - 25.848,09 25.848,09 2017 - - - - 25.848,09 25.848,09 2018 - - - - 12.924,05 12.924,05 2019 - - - - 12.924,05 12.924,05 2020 - - - - 12.924,05 12.924,05 2021 - - - - 12.924,05 12.924,05 2022 - - - - 5.169,62 5.169,62 2023 - - - - 4.308,01 4.308,01 2024 - - - - 4.308,01 4.308,01 2025 - - - - 4.308,01 4.308,01 2026 - - - - 4.308,01 4.308,01 2027 - - - - 4.308,01 4.308,01 2028 - - - - 4.308,01 4.308,01 2029 - - - - 4.308,01 4.308,01 SKUPAJ 162.675,00 371.136,69 2.103.107,91 2.474.244,60 829.569,00 3.466.488,60 Delež 4,69 10,71 60,67 71,38 23,93 100,00

66 Tabela: Predvidena dinamika in viri financiranja investicije v teko čih cenah (z vklju čenim DDV)

Leto Ob činski prora čun Državna sredstva Strukturna sredstva EU Finan čne pomo či EU Viri zasebnega partnerja Skupaj 1. 2.1. 2.2. 2. 3. 1+2+3 2008 162.675,00 96.248,53 545.408,30 641.656,83 160.866,37 965.198,20 2009 291.861,90 1.653.884,20 1.945.746,10 619.989,05 2.565.735,15 2010 145.781,17 145.781,17 2011 150.008,83 150 .008,83 2012 130.611,53 130.611,53 2013 122.181,16 122.181,16 2014 75.434,64 75.434,64 2015 77.622,25 77.622,25 2016 39.936,65 39.936,65 2017 41.094,80 41.094,80 2018 21.143,28 21.143,28 2019 21.756,43 21.756,43 2020 22.387,37 22.387,37 2021 23.036,60 23.0 36,60 2022 9.481,87 9.481,87 2023 8.130,70 8.130,70 2024 8.366,50 8.366,50 2025 8.609,12 8.609,12 2026 8.858,78 8.858,78 2027 9.115,69 9.115,69 2028 9.380,04 9.380,04 2029 9.652,07 9.652,07 SKUPAJ 162.675,00 388.110,43 2.199.292,50 2.587.402,93 1.723.444,90 4.473.522,83 Delež 3,64 8,68 49,16 57,84 38,53 100,00

67 Tabela: Predvidena dinamika in viri financiranja investicije v teko čih cenah (brez DDV)

Leto Ob činski prora čun Državna sredstva Strukturna sredstva EU Finan čne pomo či EU Viri zasebnega partnerja Skupaj 1. 2.1. 2.2. 2. 3. 1+2+3 2008 162.675,00 96.248,53 545.408,30 641.656,83 - 804.331,83 2009 - 291.861,90 1.653.884,20 1.945.746,10 192.366,52 2.138.112,62 2010 - - - - 121.484,31 121.484,31 2011 - - - - 125.007,36 125.007,36 2012 - - - - 108.842,94 108.842,94 2013 - - - - 101.817,63 101.817,63 2014 - - - - 62.862,20 62.862,20 2015 - - - - 64.685,21 64.685,21 2016 - - - - 33.280,54 33.280,54 2017 - - - - 34.245,67 34.245,67 2018 - - - - 17.619,40 17.619,40 2019 - - - - 18.130,36 1 8.130,36 2020 - - - - 18.656,14 18.656,14 2021 - - - - 19.197,17 19.197,17 2022 - - - - 7.901,56 7.901,56 2023 - - - - 6.775,58 6.775,58 2024 - - - - 6.972,08 6.972,08 2025 - - - - 7.174,27 7.174,27 2026 - - - - 7.382,32 7.382,32 2027 - - - - 7.596,41 7.596,41 2028 - - - - 7.816,70 7.816,70 2029 - - - - 8.043,39 8.043,39 SKUPAJ 162.675,00 388.110,43 2.199.292,50 2.587.402,93 977.857,75 3.727.935,69 Delež 4,36 10,41 58,99 69,41 26,23 100,00

68 15 PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA IN PRESOJA UPRAVI ČENOSTI INVESTICIJE

15.1 FINAN ČNA ANALIZA

Finan čno analizo in izra čun razlike neto sedanje vrednosti stroškov gradnje, upravljanja in vzdrževanja omrežja z neto sedanjo vrednostjo vseh prihodkov omrežja smo izdelali v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi in dolo čili v Javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR.

Pri izra čunih smo v skladu z Delovnim dokumentom št. 4 in navodili Ministrstva za gospodarstvo uporabili vrednost investicije po stalnih cenah (brez DDV).

Pri analizi smo upoštevali stroške in prihodke predlaganega investicijskega projekta v primerjavi z varianto »brez« investicije.

Investicija se bo predvidoma za čela uporabljati s 1.1.2010.

V skladu s priporo čili Evropske komisije t.j. »Delovni dokument 4 – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi« smo upoštevali, da je ekonomska doba obravnavane investicije 20 let.

Pri finan čni analizi smo uporabili splošno diskontno stopnjo, ki je predpisana v 8. členu Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro čju javnih financ in znaša 7 %.

Pri finan čni analizi smo izra čunali donosnost iz denarnih tokov, ki nastopajo pri investitorju in so posledica tržnih cen.

15.1.1 Projekcija prihodkov

Prihodke celotnega omrežja predstavljalo: a) priklju čnine za vstop s signalom v omrežje (enkratni znesek), ki jih pla čajo operaterji, b) priklju čnine, ki jo naro čnik pla ča upravljavcu/vzdrževalcu odprtega širokopasovnega omrežja (enkratni znesek) in zajema fizi čno izvedbo priklju čka ter dobavo in montažo ter vso potrebno telekomunikacijsko opremo za koriš čenje storitev odprtega širokopasovnega omrežja, c) sorazmerni prihodki iz naslova naro čnine (delitvno razmerje dogovorita operater in vzdrževalec omrežja in bo predvidoma znašalo 60% operaterju in 40% vzdrževalcu).

Predvideno je, da se bo od vseh 834 razpoložljivih gospodinjstev za priklju čitev dolgoro čno odlo čilo 90% gospodinjstev (751) z dokaj agresivno dinamiko 70,57% v prvih petih letih, ostalih 29,43% pa v naslednjih petnajstih letih.

69 Od storitev, ki jih bodo prejemali naro čniki, se da z veliko verjetnostjo predvideti, da jih bo 100% prejemalo televizijske (TV) storitve in do 75% od teh še internetne (IT) storitve ter do 30% od teh še storitve telefona (TEL).

Predvidena dinamika priklju čevanja ter prihodki, ki pripadajo upravljavcu omrežja je razvidna spodaj.

Polne cene obravnavanih storitev bodo po predvidevanjih bodo čega upravljavca znašale: • priklju čnina naro čnikov: 230 eur (enkratni znesek), • priklju čnina operaterjev: 3.300 eur (enkratni znesek), • naro čnina za televizijo (TV): 16,40 eur, • naro čnina za internet (IT): 20,00 eur, • naro čnina za telefon (TEL): 5,90 eur.

Prihodke celotnega omrežja predstavljajo priklju čnine v celoti in sorazmerni del naro čnin za televizijo, internet, telefon in pakete in sicer 40% polne naro čnine.

Tabela: Predvideni prihodki celotnega omrežja, ki odpadejo na bodo čega upravljavca omrežja cene storitev v Eur - delež , ki pripada upravljavcu omrežja GOSPODINJSTVA/NARO ČNIKI PRIKL. TV IT TEL. operaterji LETNI PRILIV št. gosp. 100% 834 230,00 6,56 8,00 2,36 3.300,00 št. naro čnikov 90% 751 751 751 751 751 2 penetracija 100% 75% 30% leto 1 12 12 12 2008 - - - - - 2009 - - 2010 17,31 130,00 29.900 10.233,60 9.360,00 1.104,48 6.600,00 5 7.198,08 2011 17,31 130,00 29.900 20.467,20 18.720,00 2.208,96 71.296,16 2012 14,65 110,00 25.300 29.126,40 26.640,00 3.143,52 84.209,92 2013 13,32 100,00 23.000 36.998,40 33.840,00 3.993,12 97.831,52 2014 7,99 60,00 13.800 41.721,60 38.160,00 4.502,88 98.184,48 2015 7,99 60,00 13.800 46.444,80 42.480,00 5.012,64 107.737,44 2016 3,99 30,00 6.900 48.806,40 44.640,00 5.267,52 105.613,92 2017 3,99 30,00 6.900 51.168,00 46.800,00 5.522,40 110.390,40 2018 2,00 15,00 3.450 52.348,80 47.880,00 5.649,84 109.328,64 2019 2,00 15,00 3.450 53.529,60 48.960,00 5.777,28 111.716,88 2020 2,00 15,00 3.450 54.710,40 50.040,00 5.904,72 114.105,12 2021 2,00 15,00 3.450 55.891,20 51.120,00 6.032,16 116.493,36 2022 0,80 6,00 1.380 56.363,52 51.552,00 6.083,14 115.378,66 2023 0,67 5,00 1.150 56.757,12 51.912,00 6.125,62 115.944,74 2024 0,67 5,00 1.150 57.150,72 52.272,00 6.168,10 116.740,82 2025 0,67 5,00 1.150 57.544,32 52.632,00 6.210,58 117. 536,90 2026 0,67 5,00 1.150 57.937,92 52.992,00 6.253,06 118.332,98 2027 0,67 5,00 1.150 58.331,52 53.352,00 6.295,54 119.129,06 2028 0,67 5,00 1.150 58.725,12 53.712,00 6.338,02 119.925,14 2029 0,67 5,00 1.150 59.118,72 54.072,00 6.380,50 120.721,22 SKUPAJ 751,00 172.730,00 963.375,36 881.136,00 103.974,05 6.600,00 2.127.815,41

70 Prihodke nekomercialnega dela omrežja predstavlja omrežnina t.j. prihodek od oddajanja omrežja v najem operaterjem.

Prihodki iz naslova omrežnine so vgrajeni v sistem predvidenih prihodkov celotnega omrežja, razliko v prihodkih pa predstavljajo prihodki komercialnega dela omrežja.

Ocenjuje se, da bo omrežnina za nekomercialni del omrežja znašala cca 2,10 eur/gospodinjstvo/mesec.

Predvideno je bilo, da bo že v letu 2008 omogo čen dostop do širokopasovnega omrežja za 250 obstoje čih gospodinjstev, v letu 2009 pa še za preostalih 584 obstoje čih gospodinjstev na obmo čju belih lis v ob čini Dolenjske Toplice. V letih 2010 in 2011 bo predvidoma omogo čen dostop do širokopasovnega omrežja še za cca 100 novih gospodinjstev (novogradnje) in sicer v letu 2010 za 50 novih gospodinjstev in v letu 2011 za drugih 50.

Nekomercialni del omrežja bo v celoti zgrajen v septembru 2009, predvidoma pa se bo za čel uporabljati s 1.1.2010, zato prihodki nastanejo prvi č šele v letu 2010.

Tabela: Predvideni prihodki nekomercialnega dela omrežja Leto Prihodki - obstoje ča gospodinjstva Prihodki - nova gospodinjstva SKUPAJ PRIHODKI 2010 21.016,80 1.260,00 22.276,80 2011 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2012 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2013 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2014 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2015 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2016 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2017 21.016,80 2.52 0,00 23.536,80 2018 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2019 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2020 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2021 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2022 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2023 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2024 21.016,80 2.520,00 23.536,8 0 2025 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2026 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2027 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2028 21.016,80 2.520,00 23.536,80 2029 21.016,80 2.520,00 23.536,80 SKUPAJ 420.336,00 49.140,00 469.476,00

71 Razliko med prihodki celotnega omrežja in prihodki nekomercialnega dela omrežja predstavljajo prihodki komercialnega dela omrežja , ki so prikazani v nadaljevanju.

Tabela: Predvideni prihodki komercialnega dela omrežja Leto Nekomercialni del Komercialni del Prihodki skupaj 2008 - - 2009 - - 2010 22.276,80 34.921,28 57.198,08 2011 23.536,80 47.759,36 71.296,16 2012 23.536,80 60.673,12 84.209,92 2013 23.536,80 74.294,72 97.831,52 2014 23.536,80 74.647,68 98.184,48 2015 23.536,80 84.200,64 107.737,44 2016 23.536,80 82.077,12 105.613,92 2017 23.536,80 86.853,60 110.390,40 2018 23.536,80 85.791,84 109.328,64 2019 23.536,80 88.180,08 111.716,88 2020 23.536,80 90.568,32 114.105,12 2021 23.536,80 92.956,56 116.493,36 2022 23.536,80 91.841,86 115.378,66 2023 23.536,80 92.407,94 115.944,74 2024 23.536,80 93.204,02 116.740,82 2025 23.536,80 94.000,10 117.536,90 2026 23.536,80 94.796,18 118.332,98 2027 23.536,80 95.592,26 119.129,06 2028 23.536,80 96.388,34 119.925,14 2029 23.536,80 97.184,42 120.721,22 Skupaj 469.476,00 1.658.339,41 2.127.815,41

15.1.2 Projekcija odhodkov

15.1.2.1 Odhodki iz naslova upravljanja in vzdrževanja

Odhodki iz naslova upravljanja in vzdrževanja omrežja zajemajo:

1) stroške storitev in sicer: najemnina za skladiš če in poslovni prostor, stroške telefona, GSM, stroške ra čunovodskih in administrativnih storitev, komunalne storitve, stroške storitev v zvezi z vzdrževanjem službenega vozila (registracija, zavarovanje avtomobila, servisi, ….), 2) stroške materiala in sicer: stroške ogrevanja poslovnih prostorov in skladiš ča, stroške elektri čne energije, stroške materiala v zvezi s službenim vozilom (gorivo, gume,….), stroške rezervnega in drobnega materiala, drobno orodje, stroške pisarniškega materiala in druge, 3) stroške dela.

72 Višino odhodkov iz naslova upravljanja in vzdrževanja celotnega omrežja in nekomercialnega dela omrežja je predvidel bodo či upravljavec sistema. Razliko med odhodki celotnega omrežja in nekomercialnega dela omrežja predstavljajo odhodki komercialnega dela omrežja.

Tabela: Predvideni letni stroški upravljanja in vzdrževanja za celotno omrežje Postavka Letni znesek STROŠKI TEKO ČEGA VZDRŽEVANJA 31.758,00 stroški dela 15.600,00 materialni stroški 11.640,00 stroški storitev 4.518,00 STROŠKI UPRAVLJANJA 5.055,00 stroški dela 1.560,00 materialni stroški 1.236,00 stroški storitev 2.259,00 STROŠKI INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA 7.581,80 SKUPAJ 44.394,80

Stroški za obnovo aktivne opreme so predvideni v: • enajstem letu obratovanja (v letu 2020) v višini 320.300 eur in • šestnajstem letu obratovanja (v letu 2025) v višini 100.000 eur.

Tabela: Predvideni odhodki iz naslova upravljanja in vzdrževanja za celotno omrežje, komercialni in nekomercialni del investicije v ekonomski dobi investicije Predvideni odhodki Leto Nekomercialni del Komercialni del Celotno omrežje 2008 2009 2010 22.276,80 22.118,00 44.394,80 2011 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2012 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2013 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2014 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2015 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2016 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2017 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2018 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2019 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2020 23.536,80 341.158,00 364.694,80 2021 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2022 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2023 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2024 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2025 23.536,80 120.858,00 144.394,80 2026 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2027 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2028 23.536,80 20.858,00 44.394,80 2029 23.536,80 20.858,00 44.394,80 Skupaj 469.476,00 838.720,00 1.308.196,00

73 15.1.2.2 Amortizacija

Vse investicijske vložke je potrebno amortizirati. Pri obra čunu amortizacije smo upoštevali naslednje predpostavke: • aktivna oprema se amortizira v 5-ih letih, • glede na to, da je pogodbeno obdobje upravljanja in vzdrževanja 20 let smo upoštevali, da se ostala, trajnejša oprema amortizira v tem obdobju.

Tabela: Stroški amortizacije za nekomercialni del omrežja Postavka Vrednost Stopnja Letni znesek amortizacije Aktivna oprema 220.300,00 20,00% 44.060,00 Ostalo 2.416.619,60 5,00% 120.830,98 AMORTIZACIJA – nekomercialni del 2.636.919,60 164.890,98

Amortizacija nekomercialnega dela investicije se bo v skladu z obstoje čo prakso lahko pokrivala v breme sredstev v upravljanju.

Tabela: Stroški amortizacije za komercialni del omrežja po posameznih letih Amortizacija Leto Aktivna oprema Ostalo Skupaj Stopnja 5,00 % 20,00% 2008 2009 2010 12.343,61 9.528,26 21.871,87 2011 15.561,97 19.056,51 34.618,48 2012 18.285,19 27.118,88 45.404,07 2013 20.760,85 34.448,31 55.209,16 2014 22.246,25 38.845,97 61.092,2 1 2015 23.731,64 33.715,37 57.447,01 2016 24.474,34 26.385,94 50.860,28 2017 25.217,04 20.522,40 45.739,43 2018 25.588,38 14.292,38 39.880,77 2019 25.959,73 10.994,14 36.953,87 2020 26.331,08 7.695,90 34.026,98 2021 26.702,43 6.596,48 33.298,91 2022 26.850,97 4.837,42 31.688,39 2023 26.974,75 4.104,48 31.079,23 2024 27.098,54 3.371,54 30.470,07 2025 27.222,32 2.638,59 29.860,91 2026 27.346,10 1.905,65 29.251,75 2027 27.469,88 1.832,36 29.302,24 2028 27.593,67 1.832,36 29.426,02 2029 27.717,45 1.832,36 29.549,81 SKUPAJ 485.476,20 271.555,29 757.031,48

Investicija v komercialni del omrežja se v predvideni ekonomski dobi investicije zaradi postopnih vlaganj ne amortizira do konca, zato je ostanek vrednosti investicije konec ekonomske dobe enak 72.537,52 eur.

74 15.1.2.3 Stroški financiranja

Za pokrivanje stroškov DDV-ja in teko čih situacij zasebni investitor ne bo najemal kreditov, zato stroškov financiranja v izra čunih nismo upoštevali.

15.1.3 Izra čun finan čnih kazalcev za nekomercialni del omrežja

15.1.3.1 Projekcija izkaza uspeha in dobi čkov

V spodnji tabeli smo prikazali izkaz uspeha po letih v predvideni ekonomski dobi investicije.

Leto Prihodki iz PRIHODKI Amortizacija Stroški ODHODKI Poslovni izid naslova SKUPAJ upravljanja in SKUPAJ omrežnine vzdrževanja

2008 - 2009 - 2010 22.276,80 22.276,80 163.450,98 22.276,80 185.727,78 - 163.450,98 2011 23.536,80 23.536,80 163.450,98 23.536,80 186.987,78 - 163.450,98 2012 23.536,80 23.536,80 163.450,98 23.536,80 186.987,78 - 163.450,98 2013 23.536,80 23.536,80 163.450,98 23.536,80 186.987,78 - 163.450,98 2014 23.536,80 23.536,80 163.450,98 23.536,80 186.987,78 - 163.450,98 2015 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2016 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2017 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2018 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2019 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2020 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2021 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2022 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2023 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2024 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2025 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2026 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2027 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2028 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 2029 23.536,80 23.536,80 119.390,98 23.536,80 142.927,78 - 119.390,98 Skupaj 469.476,00 469.476,00 2.608.119,60 469.476,00 3.077.595,60 - 2.608.119,60

Investicija v nekomercialni del omrežja na podro čju belih lis v vseh prou čevanih letih izkazuje izgubo. Prihodki pokrivajo stroške upravljanja in vzdrževanja, ne pa tudi stroškov amortizacije.

Takšen rezultat je za širokopasovno omrežje na belih lisah (podeželje) pri čakovan.

Izguba zaradi udeležbe nepovratnih sredstev pri investiciji ni kriti čna in je pri čakovana. Če investicija ne bi izkazovala izgube, potem projekt ne bi bil upravi čen do nepovratnih sredstev.

75 15.1.3.2 Ocena izkaza finan čnega toka

Finan čni tok je prikazan za ekonomsko dobo investicije t.j. 20 let.

Investicija se v ekonomski dobi v celoti amortizira, zato je ostanek vrednosti investicije konec ekonomske dobe enak 0.

Leto Prihodki Skupaj prilivi Stroški uprav. Investicijski Ostanek vred. Neto finan čni in vzdrž. stroški Investicije tok

2008 790.918,82 - 790.918,82 2009 1.846.000,78 - 1.846.000,78 2010 22.276,80 22.276,80 22.276,80 2011 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2012 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2013 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2014 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2015 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2016 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2017 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2018 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2019 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2020 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2021 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2022 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2023 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2024 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2025 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2026 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2027 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2028 23.536,80 23.536,80 23.536,80 2029 23.536,80 23.536,80 23.536,80 SKUPAJ 469.476,00 469.476,00 469.476,00 2.636.919,60 - 2.636.919,60 *OPOMBA: Neto finan čnega toka za leto 2008 (izhodiš čno leto) nismo diskontirali.

Rezultati finan čne analize – nekomercialni del: NSV investicijskih stroškov 2.516.153,19 NSV prihodkov 231.936,10 NSV odhodkov 231.936,10 NSV ostanek vrednosti investicije 0 Finan čna NSV investicije - 2.516.153,19 * OPOMBA: Zneskov za leto 2008 (izhodiš čno leto) nismo diskontirali.

Splošna diskontna stopnja 7% Finan čna interna stopnja donosnosti investicije negativna Finan čna neto sedanja vrednost investicije - 2.516,153,19 Doba vra čanja naložbe se ne vrne Finan čna relativna neto sedanja vrednost -1,00 Finan čni koli čnik relativne koristnosti 0,08

Pri izra čunih smo uporabili 7% diskontno stopnjo, ki jo predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro čju javnih financ.

Rezultati finan čne analize kažejo: • finan čna interna stopnja donosnosti je nižja od 7% splošne diskontne stopnje in je negativna, • finan čna neto sedanja vrednost je prav tako negativna in znaša -2.516.153,19 eur, finan čna relativna neto sedanja vrednost znaša – 1,00.

Iz rezultatov izhaja, da investicija ni finan čno zanimiva, oziroma, da investitorji brez nepovratnih sredstev nimajo komercialnega interesa.

Finan čni koli čnik relativne koristnosti, ki predstavlja koli čnik med sedanjo vrednostjo vseh koristi in sedanjo vrednostjo vseh stroškov znaša 0,08. To pomeni, da so stroški investicije višji od prihodkov oz. jih ti ne morejo v celoti pokrivati – investicija je finan čno neupravi čena.

15.1.3.3 Izra čun neto sedanje vrednosti ocenjenih prihodkov in ocenjenih stroškov v obdobju eksploatacije omrežja

Iz pogojev razpisa izhaja, da upravi čeni stroški ne smejo prese či sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v dolo čenem referen čnem obdobju.

Višina zneska sofinanciranja upravi čenih stroškov se zniža pri operacijah, ki ustvarjajo neto prihodke v ekonomski dobi investicije (v skladu z delovnim dokumentom št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi).

Pri izra čunih smo uporabili 7% diskontno stopnjo, ki jo predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podro čju javnih financ.

Investicija se v ekonomski dobi v celoti amortizira, zato je ostanek vrednosti konec ekonomske dobe investicije enak 0.

77

Leto Stroški naložbe Stroški uprav. in Prihodki Preostala Neto denarni tok vzdrž. vrednost

2008 790.918,82 - - - - 790.918,82 2009 1.846.000,78 - - - - 1.846.000,78 2010 - 22.276,80 22.276,80 - - 2011 - 23.536,80 23.536,80 - - 2012 - 23.536,80 23.536,80 - - 2013 - 23.536,80 23.536,80 - - 2014 - 23.536,80 23.536,80 - - 2015 - 23.536,80 23.536,80 - - 2016 - 23.536,80 23.536,80 - - 2017 - 23.536,80 23.536,80 - - 2018 - 23.536,80 23.536,80 - - 2019 - 23.536,80 23.536,80 - - 2020 - 23.536,80 23.536,80 - - 2021 - 23.536,80 23.536,80 - - 2022 - 23.536,80 23.536,80 - - 2023 - 23.536,80 23.536,80 - - 2024 - 23.536,80 23.536,80 - - 2025 - 23.536,80 23.536,80 - - 2026 - 23.536,80 23.536,80 - - 2027 - 23.536,80 23.536,80 - - 2028 - 23.536,80 23.536,80 - - 2029 - 23.536,80 23.536,80 - - Skupaj 2.636.919,60 469.476,00 469.476,00 - - 2.636.919,60

Skupaj (diskontirano) 2.516.153,19 € 231.936,10 € 231.936,10 € 0,00 € -2.516.153,19 € * OPOMBA: Zneskov za leto 2008 (izhodiš čno leto) nismo diskontirali.

Rezultati: Čisti prihodek = Prihodki– Operativni stroški + Preostala vrednost 0 (v EUR, diskontirana) Upravi čeni stroški (izdatki) ( Člen 55(2)) = Naložbeni stroški – Čisti 2.516.153,19 prihodek (v EUR, diskontiran) Stopnja primanjkljaja v financiranju (%) = Upravi čeni stroški / 100% Diskontirani skupni naložbeni stroški

Upravi čeni stroški za obravnavano omrežje znašajo 2.474.244,60 eur in ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v ekonomski dobi oz. so nižji od izra čunanega (maksimalnega) zneska upravi čenih stroškov.

78 15.1.4 Izra čun finan čnih kazalcev za komercialni del omrežja

15.1.4.1 Projekcija izkaza uspeha in dobi čkov

V spodnji tabeli smo prikazali izkaz uspeha po letih v predvideni ekonomski dobi investicije.

Leto Prihodki PRIHODKI Amortizacija Stroški ODHODKI Poslovni izid SKUPAJ upravljanja in SKUPAJ vzdrževanja

2008 - 2009 - - - - - 2010 34.921,28 34.921,28 21.871,87 22.118,00 43.989,87 - 9.068,59 2011 47.759,36 47.759,36 34.618,48 20.858,00 55.476,48 - 7.717,12 2012 60.673,12 60.673,12 45.404,07 20.858,00 66.262,07 - 5.588,95 2013 74.294,72 74.294,72 55.209,16 20.858,00 76.067,16 - 1.772,44 2014 74.647,68 74.647,68 61.092,21 20.858,00 81.950,21 - 7.302,53 2015 84.200,64 84.200,64 57.447,01 20.858,00 78.305,01 5.895,63 2016 82.077,12 82.077,12 50.860,28 20.858,00 71.718,28 10.358,84 2017 86.853,60 86.853,60 45.739,43 20.858,00 66.597,43 20.256,17 2018 85.791,84 85.791,84 39.880,77 20.858,00 60.738,77 25.053,07 2019 88.180,08 88.180,08 36.953,87 20.858,00 57.811,87 30.368,21 2020 90.568,32 90.568,32 34.026,98 341.158,00 375.184,98 - 284.616,66 2021 92.956,56 92.956,56 33.298,91 20.858,00 54.156,91 38.799,65 2022 91.841,86 91.841,86 31.688,39 20.858,00 52.546,39 39.295,46 2023 92.407,94 92.407,94 31.079,23 20.858,00 51.937,23 40.470,70 2024 93.204,02 93.204,02 30.470,07 20.858,00 51.328,07 41.875,94 2025 94.000,10 94.000,10 29.860,91 120.858,00 150.718,91 - 56.718,82 2026 94.796,18 94.796,18 29.251,75 20.858,00 50.109,75 44.686,42 2027 95.592,26 95.592,26 29.302,24 20.858,00 50.160,24 45.432,01 2028 96.388,34 96.388,34 29.426,02 20.858,00 50.284,02 46.104,31 2029 97.184,42 97.184,42 29.549,81 20.858,00 50.407,81 46.776,61 Skupaj 1.658.339,41 1.658.339,41 757.031,48 838.720,00 1.595.751,48 62.587,93

Investicija v komercialni del omrežja na podro čju belih lis v za četku izkazuje izgubo. Po petih letih uporabe za čne ustvarjati dobi ček, razen v letih 2010 in 2025, ko so predvidena dodatna vlaganja v obnovo aktivne opreme. Prihodki v ekonomski dobi investicije so ve čji od odhodkov, ki zajemajo amortizacijo in stroške upravljanja in vzdrževanja.

79 15.1.4.2 Ocena izkaza finan čnega toka

Investicija se v ekonomski dobi ne amortizira v celoti, zato je ostanek vrednosti investicije konec ekonomske dobe enak 72.537,52 eur.

Leto Prihodki Skupaj prilivi Odhodki brez Investicijski Ostanek vred. Neto finan čni amortizacije stroški Investicije tok

2008 ------2009 - - - 182.505,18 - - 182.505,18 2010 34.921,28 34.921,28 22.118,00 112.008,38 - - 99.205,10 2011 47.759,36 47.759,36 20.858,00 112.008,38 - - 85.107,02 2012 60.673,12 60.673,12 20.858,00 94.776,33 - - 54.961,21 2013 74.294,72 74.294,72 20.858,00 86.160,30 - - 32.723,58 2014 74.647,68 74.647,68 20.858,00 51.696,18 - 2.093,50 2015 84.200,64 84.200,64 20.858,00 51.696,18 - 11.646,46 2016 82.077,12 82.077,12 20.858,00 25.848,09 - 35.371,03 2017 86.853,60 86.853,60 20.858,00 25.848,09 - 40.147,51 2018 85.791,84 85.791,84 20.858,00 12.924,05 - 52.009,79 2019 88.180,08 88.180,08 20.858,00 12.924,05 - 54.398,03 2020 90.568,32 90.568,32 341.158,00 12.924,05 - - 263.513,73 2021 92.956,56 92.956,56 20.858,00 12.924,05 - 59.174,51 2022 91.841,86 91.841,86 20.858,00 5.169,62 - 65.814,24 2023 92.407,94 92.407,94 20.858,00 4.308,01 - 67.241,93 2024 93.204,02 93.204,02 20.858,00 4.308,01 - 68.038,01 2025 94.000,10 94.000,10 120.858,00 4.308,01 - - 31.165,91 2026 94.796,18 94.796,18 20.858,00 4.308,01 - 69.630,17 2027 95.592,26 95.592,26 20.858,00 4.308,01 - 70.426,25 2028 96.388,34 96.388,34 20.858,00 4.308,01 - 71.222,33 2029 97.184,42 97.184,42 20.858,00 4.308,01 72.537,52 144.555,92 SKUPAJ 1.658.339,41 1.658.339,41 838.720,00 829.569,00 72.537,52 62.587,93 * OPOMBA: Neto finan čnega toka za leto 2008 (izhodiš čno leto) nismo diskontirali.

Rezultati finan čne analize – komercialni del: NSV investicijskih stroškov 624.130,74 NSV prihodkov 763.526,79 NSV odhodkov 381.488,97 NSV ostanek vrednosti investicije 17.518,76 Finan čna NSV investicije - 224.574,16

Splošna diskontna stopnja 7% Finan čna interna stopnja donosnosti investicije 0,86 % Doba vra čanja naložbe 20,57 let Finan čna neto sedanja vrednost investicije -224.574,16 Finan čna relativna neto sedanja vrednost -0,36 Finan čni koli čnik relativne koristnosti 0,78

Rezultati finan čne analize kažejo: • finan čna interna stopnja donosnosti je sicer pozitivna, vendar nižja od 7% splošne diskontne stopnje, • finan čna neto sedanja vrednost je negativna in znaša -224.574,16 eur.

Iz rezultatov izhaja, da investicija v komercialni del finan čno ni donosna. Ugotavljamo, da je ekonomska doba prekratka in da bi bili kazalci finan čne donosnosti investicije bolj ugodni v primeru daljše ekonomske dobe uporabe. 80 15.1.5 Izra čun finan čnih kazalcev za celotno investicijo

15.1.5.1 Projekcija izkaza uspeha in dobi čkov

V spodnji tabeli smo prikazali izkaz uspeha po letih v predvideni ekonomski dobi investicije.

Leto Prihodki PRIHODKI Amortizacija Stroški ODHODKI Poslovni izid SKUPAJ upravljanja in SKUPAJ vzdrževanja

2008 - 2009 ------2010 57.198,08 57.198,08 186.762,85 44.394,80 231.157,65 - 173.959,57 2011 71.296,16 71.296,16 199.509,46 44.394,80 243.904,26 - 172.608,10 2012 84.209,92 84.209,92 210.295,05 44.394,80 254.689,85 - 170.479,93 2013 97.831,52 97.831,52 220.100,14 44.394,80 264.494,94 - 166.663,42 2014 98.184,48 98.184,48 225.983,19 44.394,80 270.377,99 - 172.193,51 2015 107.737,44 107.737,44 178.277,99 44.394,80 222.672,79 - 114.935,35 2016 105.613,92 105.613,92 171.691,26 44.394,80 216.086,06 - 110.472,14 2017 110.390,40 110.390,40 166.570,41 44.394,80 210.965,21 - 100.574,81 2018 109.328,64 109.328,64 160.711,75 44.394,80 205.106,55 - 95.777,91 2019 111.716,88 111.716,88 157.784,85 44.394,80 202.179,65 - 90.462,77 2020 114.105,12 114.105,12 154.857,96 364.694,80 519.552,76 - 405.447,64 2021 116.493,36 116.493,36 154.129,89 44.394,80 198.524,69 - 82.031,33 2022 115.378,66 115.378,66 152.519,37 44.394,80 196.914,17 - 81.535,52 2023 115.944,74 115.944,74 151.910,21 44.394,80 196.305,01 - 80.360,28 2024 116.740,82 116.740,82 151.301,05 44.394,80 195.695,85 - 78.955,04 2025 117.536,90 117.536,90 150.691,89 144.394,80 295.086,69 - 177.549,80 2026 118.332,98 118.332,98 150.082,73 44.394,80 194.477,53 - 76.144,56 2027 119.129,06 119.129,06 150.133,22 44.394,80 194.528,02 - 75.398,97 2028 119.925,14 119.925,14 150.257,00 44.394,80 194.651,80 - 74.726,67 2029 120.721,22 120.721,22 150.380,79 44.394,80 194.775,59 - 74.054,37 Skupaj 2.127.815,41 2.127.815,41 3.393.951,08 1.308.196,00 4.702.147,08 -2.574.331,67

Investicija v širokopasovno omrežje na podro čju belih lis v vseh prou čevanih letih izkazuje izgubo. Prihodki pokrivajo pokrivajo stroške upravljanja in vzdrževanja, ne pa tudi stroškov amortizacije v celoti.

81 Ocena izkaza finan čnega toka

Leto Prihodki Skupaj prilivi Stroški Investicijski Ostanek vred. Neto finan čni upravljanja in stroški Investicije tok vzdrževanja 2008 790.918,82 - 790.918,82 2009 2.028.505,96 - 2.028.505,96 2010 57.198,08 57.198,08 44.394,80 112.008,38 - 99.205,10 2011 71.296,16 71.296,16 44.394,80 112.008,38 - 85.107,02 2012 84.209,92 84.209,92 44.394,80 94.776,33 - 54.961,21 2013 97.831,52 97.831,52 44.394,80 86.160,30 - 32.723,58 2014 98.184,48 98.184,48 44.394,80 51.696,18 2.093,50 2015 107.737,44 107.737,44 44.394,80 51.696,18 11.646,46 2016 105.613,92 105.613,92 44.394,80 25.848,09 35.371,03 2017 110.390,40 110.390,40 44.394,80 25.848,09 40.147,51 2018 109.328,64 109.328,64 44.394,80 12.924,05 52.009,79 2019 111.716,88 111.716,88 44.394,80 12.924,05 54.398,03 2020 114.105,12 114.105,12 364.694,80 12.924,05 - 263.513,73 2021 116.493,36 116.493,36 44.394,80 12.924,05 59.174,51 2022 115.378,66 115.378,66 44.394,80 5.169,62 65.814,24 2023 115.944,74 115.944,74 44.394,80 4.308,01 67.241,93 2024 116.740,82 116.740,82 44.394,80 4.308,01 68.038,01 2025 117.536,90 117.536,90 144.394,80 4.308,01 - 31.165,91 2026 118.332,98 118.332,98 44.394,80 4.308,01 69.630,17 2027 119.129,06 119.129,06 44.394,80 4.308,01 70.426,25 2028 119.925,14 119.925,14 44.394,80 4.308,01 71.222,33 2029 120.721,22 120.721,22 44.394,80 4.308,01 72.537,52 144.555,92 SKUPAJ 2.127.815,41 2.127.815,41 1.308.196,00 3.466.488,60 72.537,52 - 2.574.331,67

Rezultati finan čne analize – cela investicija: NSV investicijskih stroškov 3.140.283,93 NSV prihodkov 995.462,89 NSV odhodkov 613.425,07 NSV ostanek vrednosti investicije 17.518,76 Finan čna NSV investicije - 2.740.727,35

Splošna diskontna stopnja 7% Finan čna interna stopnja donosnosti investicije -9,85 Finan čna neto sedanja vrednost investicije -2.740.727,35 Doba vra čanja naložbe se ne vrne Finan čna relativna neto sedanja vrednost -0,87 Finan čni koli čnik relativne koristnosti 0,26

Rezultati finan čne analize kažejo: • finan čna interna stopnja donosnosti je negativna, • finan čna neto sedanja vrednost je prav tako negativna in znaša -2.740.727,35 eur, finan čna relativna neto sedanja vrednost znaša – 0,87.

Iz rezultatov izhaja, da investicija ni finan čno zanimiva, oziroma, da investitorji brez nepovratnih sredstev nimajo komercialnega interesa.

Finan čni koli čnik relativne koristnosti, ki predstavlja koli čnik med sedanjo vrednostjo vseh koristi in sedanjo vrednostjo vseh stroškov znaša 0,26. To pomeni, da so stroški investicije višji od prihodkov oz. jih ti ne morejo v celoti pokrivati – investicija je finan čno neupravi čena.

82 15.2 EKONOMSKA ANALIZA

V ekonomski analizi je ocenjen prispevek projekta h gospodarskemu razvoju regije ali države. Izdelana je v imenu vse družbe (regije ali države) in ne le z vidika lastnika infrastrukture kakor finan čna analiza.

Pri ekonomski analizi je torej potrebno ugotoviti vse vplive naložbe na člane družbe in jih izmeriti ter izraziti v denarnih enotah, tako da so primerljivi z denarnim vložkom oz. investicijskih izdatkom.

Denarni tokovi iz finan čne analize se štejejo kot izhodiš če ekonomske analize.

V ekonomski analizi smo poleg predvidenih prihodkov, stroškov upravljanja ter investicijskih stroškov upoštevali še eksterne koristi, ki bodo nastale zaradi izvedbe projekta in jih finan čna analiza ne upošteva.

15.2.1 Pri čakovane eksterne koristi projekta

Pri čakovane družbene koristi projekta so naslednje: • trajnostno pove čanje blaginje in kakovosti življenja, • pove čanje globalne konkuren čnosti, spodbujanje inovativnosti in podjetništva, uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije, • nadaljnji razvoj turizma v ob čini, • pozitivni vpliv na razvoj izobraževalne, raziskovalne, kulturne in zdravstvene sfere, • enakomernejša teritorialna razvitost omrežij ter razvitost elektronskih komunikacij, • sodobna komunikacijska povezava podro čja s celotno ob čino, regijo, državo, svetom, • z investicijo bo omogo čen razvoj gospodarstva in podjetništva, • z ureditvijo omrežja elektronskih komunikacij bodo zemljiš ča za gradnjo pridobila na vrednosti, • razvojni oziroma strateški vidik (obstoj podjetij je v soodvisnosti od kvalitete bivanja - z ureditvijo sodobne elektronske povezave s svetom je dana možnost obstoja oziroma dolgoro čnega razvoja dejavnosti na tem obmo čju), • izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev, ohranitev poseljenosti navedenega obmo čja, ohranjanje stopnje zaposlenosti in razvoj drugih dejavnosti, • dani bodo novi pogoji gospodarskim aktivnostim, s čimer bo dosežena revitalizacija teh obmo čij, • pospešeno zmanjševanje razlik z ve čjimi urbanimi sredinami - predpogoj za zagotavljanje družbeno - ekonomskega razvoja, ki bo ustavil migracijo v ve čje urbane sredine in zadržal oz. naselil dolo čeno število prebivalcev tudi v manjših mestih, • razvoj poslovne cone na Selih pri Dolenjskih Toplicah.

15.2.2 Projekcija eksternih koristi

Za potrebe ekonomske analize smo denarno ovrednotili naslednje družbene koristi:

• bruto pla če in prispevki za novo zaposlene delavce, • pove čanje vrednosti zemljiš č zaradi ureditve omrežja elektronskih komunikacij, • prihranki gospodinjstev in podjetij zaradi uporabe storitev preko širokopasovnega omrežja, • pospešen razvoj podeželja (gospodarstvo, turizem…) t.j. ohranjanje delovnih mest in nova delovna mesta.

83 Bruto pla če na novo zaposlenih delavcev za upravljanje in vzdrževanje obravnavanega širokopasovnega omrežja znašajo 13.200 eur/leto.

Za ovrednotenje pove čanja vrednosti zemljiš č smo postavili naslednje predpostavke: • po uradno objavljenih podatkih znašajo neplodne površine (t.j. urbane površine, vode, ceste) v Ob čini Dolenjske Toplice 333 ha oziroma 3% celotne površine ob čine, • predpostavili smo, da znašajo stavbna zemljiš ča 2/3 te površine t.j. 222 ha, • zaradi izgradnje širokopasovnega omrežja se bo komunalna opremljenost ter zemljiš č pove čala, zaradi česar se bodo cene teh zemljiš č pove čale za 1 Eur/m2, • skupne koristi iz tega naslova bodo znašale 2.220.000 eur (222 ha*1 eur*10.000) in se bodo pojavile v prvih petih letih obratovanja širokopasovnega omrežja (444.000 eur/leto v letih od 2010-2014).

Prihranki gospodinjstev in podjetij zaradi uporabe storitev preko širokopasovnega omrežja zajemajo prihranke, ki nastanejo zaradi uporabe elektronskih ban čnih poti in prihranke od storitev uporabe e-davkov, e-uprave, e-šole, e-izobraževanja, e-zdravljenja….Ocenili smo, da bodo v letu 2010 ti prihranki znašali 50.000 eur. Prvih nekaj let se bodo ti prihranki pove čevali s stopnjo 10% letno, nato pa se ustalili.

Predvideli smo, da se družbene koristi zaradi pospešenega razvoja podeželja (t.j. koristi zaradi ohranjanja delovnih mest in novih delovnih mest na podeželju) pojavijo prvi č v letu 2015 iz znašajo 40.000 eur/leto. V letu 2025 se bodo te koristi predvidoma pove čale na 60.000 eur/leto in ostale nespremenjene do konca ekonomske dobe investicije.

Denarno ovrednotene družbene koristi, ki smo jih upoštevali v ekonomski analizi, so prikazane v spodnji tabeli.

Leto Bruto pla če Pove čanje vred. zemljiš č Prihranki gosp.in podjetij Pospešen razvoj Skupaj 2010 13.200,00 444.000,00 50.000,00 507.200,00 2011 13.200,00 444.000,00 55.000,00 512.200,00 2012 13.200,00 444.000,00 60.500,00 517.700 ,00 2013 13.200,00 444.000,00 66.550,00 523.750,00 2014 13.200,00 444.000,00 73.205,00 530.405,00 2015 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2016 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2017 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2018 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2019 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2020 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2021 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2022 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2023 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2024 13.200,00 80.525,00 40.000,00 133.725,00 2025 13.200,00 80.525,00 60.000,00 153.725,00 2026 13.200,00 80.525,00 60.000,00 1 53.725,00 2027 13.200,00 80.525,00 60.000,00 153.725,00 2028 13.200,00 80.525,00 60.000,00 153.725,00 2029 13.200,00 80.525,00 60.000,00 153.725,00 SKUPAJ 264.000,00 2.220.000,00 1.513.130,00 700.000,00 4.697.130,00

84 15.2.3 Ocena izkaza ekonomskega toka

Leto Družbene koristi Prihodki PRIHODKI SKUPAJ Odhodki brez am. Investicijski str. IZDATKI SKUPAJ Ostanek vred. Neto finan čni tok 2008 790.918,82 790.918,82 - 790.918,82 2009 2.028.505,96 2.028.505,96 - 2.028.505,96 2010 507.200,00 57.198,08 564.398,08 44.394,80 112.008,38 156.403,18 407.994,90 2011 512.200,00 71.296,16 583.496,16 44.394,80 112.008,38 156.403,18 427.092,98 2012 517.700,00 84.209,92 601.909,92 44.394,80 94.776,33 139.171,13 462.738,79 2013 523.750,00 97.831,52 621.581,52 44.394,80 86.160,30 130.555,10 491.026,42 2014 530.405,00 98.184,48 628.589,48 44.394,80 51.696,18 96.090,98 532.498,50 2015 133.725,00 107.737,44 241.462,44 44.394,80 51.696,18 96.090,98 145.371,46 2016 133.725,00 105.613,92 239.338,92 44.394,80 25.848,09 70.242,89 169.096,03 2017 133.725,00 110.390,40 244.115,40 44.394,80 25.848,09 70.242,89 173.872,51 2018 133.725,00 109.328,64 243.053,64 44.394,80 12.924,05 57.318,85 185.734,79 2019 133.725,00 111.716,88 245.441,88 44.394,80 12.924,05 57.318,85 188.123,03 2020 133.725,00 114.105,12 247.830,12 364.694,80 12.924,05 377.618,85 - 129.788,73 2021 133.725,00 116.493,36 250.218,36 44.394,80 12.924,05 57.318,85 192.89 9,51 2022 133.725,00 115.378,66 249.103,66 44.394,80 5.169,62 49.564,42 199.539,24 2023 133.725,00 115.944,74 249.669,74 44.394,80 4.308,01 48.702,81 200.966,93 2024 133.725,00 116.740,82 250.465,82 44.394,80 4.308,01 48.702,81 201.763,01 2025 153.725,00 117.536,90 271.261,90 144.394,80 4.308,01 148.702,81 122.559,09 2026 153.725,00 118.332,98 272.057,98 44.394,80 4.308,01 48.702,81 223.355,17 2027 153.725,00 119.129,06 272.854,06 44.394,80 4.308,01 48.702,81 224.151,25 2028 153.725,00 119.925,14 273.650,14 44.394,80 4.308,01 48.702,81 224.947,33 2029 153.725,00 120.721,22 274.446,22 44.394,80 4.308,01 48.702,81 72.537,52 298.280,92 4.697.130,00 2.127.815,41 6.824.945,41 1.308.196,00 3.466.488,60 4.774.684,60 72.537,52 2.122.798,33

Rezultati ekonomske analize: NSV investicijskih stroškov 3.140.283,93 NSV prihodkov 3.817.740,35 NSV odhodkov 613.425,07 NSV ostanek vrednosti investicije 17.518,76 Ekonomska NSV investicije 81.550,11 • OPOMBA: Zneskov za leto 2008 (izhodiš čno leto) nismo diskontirali.

Splošna diskontna stopnja 7% Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije 7,48% Ekonomska neto sedanja vrednost investicije 81.550,11 Doba vra čanja naložbe 9,05 let Ekonomska relativna neto sedanja vrednost 0,03 E koli čnik relativne koristnosti 1,02

Ekonomska neto sedanja vrednost je pozitivna in znaša 81.550,11 eur, ekonomska relativna neto sedanja vrednost znaša 0,03.

Ekonomska interna stopnja donosnosti znaša 7,48% in je višja od splošne 7% diskontne stopnje.

Ekonomski koli čnik relativne koristnosti znaša 1,02, kar pomeni, da znašajo diskontirani prihodki 102% vseh diskontiranih stroškov. To pomeni, da so stroški investicije nižji od ekonomskih koristi, kar kaže na to, da je projekt družbeno sprejemljiv.

16 ANALIZA OB ČUTLJIVOSTI

Z analizo ob čutljivosti testiramo vpliv posameznih vplivnih spremenljivk na upravi čenost projekta. Analiza pomeni ponavljanje izra čuna upravi čenosti (neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti) ob spreminjanju posameznih vhodnih podatkov. Z njo odkrivamo kriti čne parametre na črtovane naložbe.

FNPV FRR ENPV ERR Osnovni izra čun -2.740.727,35 -9,85 81.550,11 7,48 Prihodki +10% -2.641.181,06 -8,62 181.096,40 8,05 Prihodki -5% -2.790.500,49 -10,53 31.776,96 7,19 Prihodki – 10% -2.840.273,64 -11,27 -17.996,18 6,89 Stroški obratovanja in vzdrževanja +5% -2.771.398,60 -10,24 50.878,85 7,30 Stroški obratovanja in vzdrževanja +10% -2.802.069,86 -10,65 20.207,60 7,12 Investicijski stroški +2% -2.803.533,03 -9,98 18.744,43 7,11 Investicijski stroški +5% -2.897.741,55 -10,17 -75.464,09 6,57 Družbene koristi – 2% -2.740.727,34 -9,85 25.104,56 7,15 Družbene koristi – 5% -2.740.727,34 -9,85 -59.563,76 6,65

Rezultati analize ob čutljivosti so pokazali, da sta kriti čna parametra obravnavane naložbe »investicijski stroški« in »družbene koristi«. Ti dve spremenljivki povzro čita najve čje spremembe ERR in ENPV. Kazalca FNPV in FRR sta v vseh primerih negativna.

17 ANALIZA TVEGANJ

Kriti čni dejavniki, ki lahko bistveno vplivajo na obravnavano investicijo so naslednji:

• nepri čakovani zapleti pri izgradnji, ki bi povzro čili bistveno odstopanje od projektirane rešitve, • nepridobitev zadostne višine sredstev za izvedbo investicije.

Izmed zgoraj omenjenih kriti čnih dejavnikov je najbolj ob čutljiv dejavnik »nepridobitev zadostne višine sredstev za izvedbo investicije«. Če investitor ne bo mogel zagotoviti predvidenih virov financiranja, bo moral izvedbo projekta preložiti na kasnejši čas ali pa investicijo sofinancirati s pomo čjo zadolževanja.

Tveganje, ki se pojavlja so tudi nepri čakovani zapleti pri gradnji, kar lahko podaljša čas izvedbe investicije in pripelje do bistvenega pove čanja investicijskih stroškov.

87 18 SKLEP

Komunikacije so v sodobnem globalnem svetu brezpogojno potrebne za skladen razvoj težje dostopnih, razpršenih, oddaljenih naselij. V tem smislu ni mogo če pri čakovati finan čne u činkovitosti investicije, širši družbenoekonomski u činki (posredne koristi, kot rezultat multiplikacijskih u činkov) pa so veliki in nedvomno upravi čujejo na črtovana vlaganja.

Kazalniki finan čne upravi čenosti naložbe kažejo, da investicija ni finan čno zanimiva, oziroma, da investitorji brez nepovratnih sredstev nimajo komercialnega interesa za gradnjo takega omrežja.

Projekt je upravi čen predvsem zaradi družbenih koristi, ki jih bo prinesla obravnavana investicija in sicer: pospešen razvoj podeželja (gospodarstvo, turizem,…), ohranjanje poseljenosti, znižanje brezposelnosti na podeželju, pove čanje vrednosti zemljiš č za gradnjo, pospešeno zmanjševanje razlik z ve čjimi urbanimi sredinami,…

Kazalniki ekonomske upravi čenosti naložbe kažejo, da je projekt družbeno zanimiv in donosen, tako da ga je smisleno podpreti.

Komercialno naložba ni toliko donosna, da bi jo samostojno izvedel zasebni invetitor, zato je potrebno sofinanciranje projekta s sredstvi ESSR.

Po drugi strani pa ni smiselno, da bi se ob čina sama lotila te investicije, pa č pa je nujna vklju čitev zasebnega partnerja. Nekateri razlogi za vklju čitev zasebnega partnerja so: • občina nima potrebnih prora čunskih sredstev za izvedbo tega projetka, • občina se ne spozna na dejavnost in je v vsakem primeru potrebno pridobiti upravljavca in vzdrževalca sistema, • aktivna oprema zastara v nekaj letih, zato sta potrebna stalna obnova in razvoj, • brez zasebnega partnerja se investicija ne bo izvedla ali pa se bo izvedba časovno zamaknila,…

88