> Vipavski glas

Foto: Darjo Uršič Letnik XXXI • številka 116 • pomlad 2016

Pogovor: mag. Ivan Princes V društvih se dogaja

Dogodki iz krajevnih skupnosti Pogled v preteklost

Iz šolskih klopi Žarek duhovnosti SUPERMARKETuvodnik

7,49150 € g

3,59 € PREKAJEN VRAT kg 4,39 € Vesele PREKAJENA ŠUNKA kg Velikonočne praznike!

SOBOTA, 26. marec SAMO ZA NAKUP NAD 30€ PREKAJEN VRAT MDK 0,01cca €1 kg NE VELJA OB NAKUPU CIGARET IN TEL. KARTIC VIPAVSKEMU GLASU NA POT

Pred vami je nov Vipavski glas. Glas kate- predstavitve. Prispevek o naših zvestih do- dlogi, vtisi. Koliko napetih zgodb, nenava- rega želimo, da bi ga slišala cela Vipavska natorjih, ki z donacijami omogočajo nepre- dnih osebnosti in zgodovinskih spominov dolina pa tudi širša in daljna okolica. kinjeno izhajanje že 30 let. Njim se želim še se skriva po vaških kantonih in gasah! Tridesetletno njegovo neprekinjeno izhaja- posebej zahvaliti, vsakemu posebej, z enim Odkrijmo jih in podelimo v branje tud dru- nje je postalo v srcih Vipavcev in tistih, ki velikim HVALA, ker brez njih Vipavskega gim. Pravijo, da pametni pišejo, neumni pa ste se nanj naročili že kot obvezno branje glasa že dolgo ne bi bilo več. Zato napro- si zapomnijo, zato zapišimo in ohranimo skozi vse leto. Zato smo se odločili, da po- šam dosedanje donatorje pa tudi vas, vse vipavske zgodbe v pisani, trajnostni obliki. stane Vipavski glas, glas vseh prebivalcev nove bralce, da donirate po svojih močeh, Prijetno branje, dragi Vipavci, in zahvala za naše občine in da ga prejeme brezplačno na da bomo lahko brezplačno prišli v vsak vaš vaše prispevke že vnaprej. dom vsaka hiša v občini. dom najmanj štirikrat letno. Prav tako va- Polona Puc Posodobili smo njegov izgled pa tudi vse- bimo vsa podjetja in posameznike, ki želi- Dragi bralci, te svoje izdelke in storitve reklamirati, da bino. Želimo, da glas o naši zgodovini, ži- V današnjih časih je najbolj spodbudno bra- z vašimi prispevki pomagate pri izhajanju vljenju in delu naših rojakov ponesemo šir- ti dobre zgodbe, zgodbe, prežete z zanese- Vipavskega glasa. Na zadnji strani vam še v svet. V njem ne smejo manjkati vaši nostjo, voljo, vero in optimizmom. In prav želimo predstaviti koledar prireditev, ki se članki o aktualnih dogodkih, predvsem pa to je naše poslanstvo. Posredovati vam, bodo zgodile v naslednjih treh mesecih, do si želimo, da vas bi seznanjali o dogodkih, bralcem, najboljše in najlepše, kar se doga- nove izdaje Vipavskega glasa. ki se bodo zgodili, da bodo ti dogodki polno ja v tem našem izjemno očarljivem okolju. obiskani v zadovoljstvo organizatorjev in Prav na koncu predstavitve novega Le ozrite se naokoli in videli boste, koliko obiskovalcev. Vipavskega glasa,bi se rad zahvalil dose- dobrih, ustvarjalnih ljudi je okoli vas, koli- danjemu uredniškemu odboru: ge. Gizeli Na kratko o vsebini: naslovnica s fotograf- ko lepih razgledov se odkriva na tem delu Furlan, ge. Magdi Rodman, g. Vladimirju sko predstavitvijo naše občine in njenih dežele. Mi smo tisti, ki zmoremo in mora- Anželu in lektorici gdč. Poloni Puc za dose- zanimivosti in kratko predstavitvijo vse- mo snovati prihodnost za vse, ki prihajajo. danje delo in trud pri izdajanju Vipavskega bine. Nato kolumna o aktualnih dogodkih, Nekateri ste to že storili, s svojimi zgod- glasa. interviju z občani, ki so pustili pečat v naši bami v izdaji, ki je pred vami, drugi boste Peter Skapin sredini. Dogodki, ki so se ali se bodo zgo- to, prepričana sem, naredili v prihodnje. dili v naših enajstih krajevnih skupnostih, Vipavski glas kot jezikovni in kulturni spo- Hvala vsem Krajevnim skupnostim, ki ste o delu, investicijah, kulturi, športu, dru- menik dogajanja na Vipavskem in okolici v se odzvale našemu vabilu, hvala društvom, štvih in utripu v župnijskih skupnostih. Tu letu 2016 vstopa že v svojo četrto dekado ki ste že prispevali svoje predstavitve in ne bodo manjkali prispevki iz Škofijske gi- izhajanja. S številko, ki je pred vami, nada- vsem posameznikom, ki ste spretno za- mnazije, Osnovne šole in vrtca v Vipavi in ljujemo tridesetletno tradicijo ustvarjanja, pisali zgodbe. In tako se bo zgodilo to, kar njihovih podružnicah v Vrhpolju, na Gočah hkrati pa mu z novo podobo, tako grafično se mora zgoditi – besede vseh nas, pove- in v Podnanosu. V njem si želimo tudi stro- – zunanjo kot vsebinsko – notranjo, doda- zane v zgodbe življenja, nas bodo združile kovne prispevke in obvestila iz kmetijstva, jamo nekaj novega, svežega. v zavedanju, da smo vendarle tu, vsi sku- vinogradništva, vrtnarstva, živinoreje in o V uredniškem odboru želimo, da bi pre- paj, mladi in starejši, včeraj, danes in jutri naših hišnih prijateljih. Vaša mnenja in pi- novljeno glasilo prinašalo glas, vipavski s preprosto nalogo: dati vsebine in smisel sma bralcev, nekaj pa tudi o hrani in pre- glas, iz vseh krajevnih skupnosti vipavske bivanja med izjemnimi ljudmi v najbolj sijo- hranjevanju, predvsem si želimo prispevke občine, zato vas vabimo, da se tudi sami čih krajih pod soncem. Prispevajmo, torej, o delu in uspehih naših vinarjev, kmeto- dejavno vključite v nastajanje prihajajočih svoj glas, Vipavski glas. valcev, podjetnikov, športnikov in njihove številk s svojimi prispevki, mnenji, pre- Nataša Nardin

3 POGOVOR Z ŽUPANOM

to moramo vedno znova usklajevati in po- mag. Ivan Princes jasnjevati. Zankrat pa je tako, da občinski svet razume tudi potrebe manjših okolij. Pokrbeti pa moramo za vseh enajst kra- jevnih skupnosti, ki se morajo enakomerno razvijati.«

Ko pogledate nazaj, na svojih pet prete- klih madnatov. Kaj se je v tem času prav- zaprav spremenilo? »Občina je neke vrste podjetje, kjer pa ni dobičkov. Uskladiti je treba prihodke in od- hodke in ob koncu leta priti na pozitivno ničlo. Načeloma kreditov nimamo, razen za kanalizacijo, ki ga odplačujemo 100.000 evrov letno. Na začetku pravzaprav ni bilo laže, ker sem imel manj izkušenj. Smo pa imeli včasih več časa za projekte. Razpisi so bili takrat bolj enostavni. Naša občina je v tem času dobila vse, kar imajo velike – srednjo šolo, univerzo, dom starejših, novo knjižnico, čistilne naprave in še veliko dru- gega.« Katere pa so bile morda najboljše poteze tega časa? »Menim, da je bila dobra poteza ureditev zemljišč s komunalno infrastrukturo, ki smo jih oddali v najem, uredili smo obmo- čje okrog Fame in v stari vojašnici. Vedno pa so težave, ker smo omejeni s pravilniki kar treh ministrstev. Radi bi namreč uredili tudi območje tankovskih garaž proti man- ški cesti, pri čemer nas omejuje Ministrstvo za okolje in prostor in projekt Natura 2000. Še en velik dosežek pa je ureditev porečja V času, ko je Ivan Princes prvič postal vipavski župan, je bila naša država še zelo mla- reke Vipave, pri čemer snujemo skupni pro- da, on pa je imel 45 let. Ravno pravi čas za nove izzive, ki jih je ponujal optimizem v jekt z Občino Ajdovščina na področju odvo- ljudeh, neskončni obeti blagostanja in upanje. Vendar je bil Ivan Princes tudi takrat dnjavanja, namakanja in turizma.« trdno na tleh, zagrabil je izziv in na lokalnih volitvah 1994. leta postal župan Občine Ko ste zaključili projekt obnove dvorca Vipava. Po skoraj dvaindvajsetih letih je še vedno naš župan, župan z mnogimi iz- Lanthieri, ste pravzaprav že našli nov iz- kušnjami, ki še zna najti izzive. A vsemu navkljub ostaja zvest in predan svojemu ziv – univerzitetni kampus. poklicu, veterini. »Kampus se je v tem trenutku nekoliko odmaknil. Ne glede na to pa nadaljujemo z Nikoli niste bili poklicni župan, se vam ne delujoče zadruge. Imamo občinski svet urejanjem dokumentacije. Na tem območju zdi, da je Občina Vipava tako velika, da bi in župana, ki mora zagotavljati sredstva. bo 7 ha zemlje, na kateri bo mogoče graditi potrebovala profesionalnega župana? Proračun občine je takšen, kot je in mate- kar koli, še vedno pa je naša želja, da bi tu matika je vedno enaka, 1 in 1 nikoli ne more »Zelo rad imam svoj poklic. Vem pa tudi, da zgradili kampus. Ta bi namreč prinesel viso- biti 4. Lahko pa trdim, da posebnih in za- občina nikoli več ne bo tako racionalna, ko kokakovostna delovna mesta in tako tudi sebnih interesov skozi proračun nismo ni- bo imela poklicnega župana. Zdaj imamo zaposlitve izobraženim ljudem. Seveda koli zadovoljevali.« minimalno število zaposlenih in to je do- bodo v tem primeru v naše okolje prihajali volj. Skozi svoj poklic se seznanjam z doga- Torej, ste brezkompromisni? tudi tujci, vendar se moramo zavedati, da janjem v okolici, tisti, ki me obiščejo pa tudi »Karkoli mi lahko očitajo, ne morejo pa mi smo se odločili, da bomo združevali svet in vedo, da sestanek z mano ni nikoli daljši od nikoli očitati okoriščanja. Občinski svet to bo prineslo velike spremembe. Hkrati pa pol ure. Svoj čas na občini razporedim med mora po težkih usklajevanjih vedno pri- si želim, da bi se kot kristjani zavedali, da 7.30 in 9. uro.« stati na kompromis. Sam namreč poznam med nami ne sme biti nestrpnosti.« Mnogi, ki delujejo v občinskem svetu, pa vse krajevne skupnosti, dogajanje v njih in Za razvoj nekega okolja je pomembno tudi drugi občani v vas večkrat prepozna- nihče me ne more peljati žejnega čez vodo. tudi ohranjanje vrednot, tradicije in kraji- jo nekakšno brezkompromisnost. Seveda so krajevne skupnosti različno ne. Kakšno vlogo pri delovanju občine in »Resnica je, da ne smem dopustiti, da velike, tako Vipava dobi največ sredstev, okolja imajo po vašem mnenju spremem- bi Občina Vipava pristala na nivoju slabo zanimivo, na Erzelju pa je največ poti. Vse be v naši največji družbi Agroind?

4 POGOVOR Z ŽUPANOM

»Menim, da velike, ker so od tega odvisni zgodi, je že prepozno. Izziv pa sem našel v »Tisti, ki me poznajo iz tistih časov, vedno, delavci, njihove družine in vinogradniki. bolezni, ki je uničila črede na Bovškem in da sem bil vedno aktiven, v krajevni sku- Zato smo prevzeli zelo aktivno vlogo v Tolminskem. Raziskal sem, kateri od dveh pnosti in v društvih. Čutil sem, kaj potrebu- pogovorih z novimi lastniki. Želimo, da de- testov, s katerima so ugotavljali to bole- je ta prostor. Ni mi žal tega časa, imel sem lavci dobijo plačilo za svoje delo in vinogra- zen, je bolj občutljiv. Tako sem imel dva 45 let, zdaj jih imam 67. Ko bom končal ta dniki za svoje pridelke. Če vinogradniki ne meseca doma 40 ovc, ki sem jim vsak dan mandat, se bom umaknil, popolnoma uma- bodo imeli več priložnosti, ne bodo obna- jemal kri in jih vakciniral. Potem je sledilo knil. Vsake stvari je nekoč dovolj. Nekje se vljali vinogradov, posledice pa bodo čutile še šest mesecev raziskovanja in izkazalo se je treba ustaviti.« naslednje generacije. Tega si enostavno ne je, da je za 2% bolj občutljiv t.i. Combsov Ampak zdaj še ni čas za to. Lansko leto moremo privoščiti, vinogradi morajo osta- test.« ste obudili opero v Vipavi, projekt, ki je ti. Imam občutek, da je DUTB izvedla pro- bil pred 28 leti izjemno dajo brez vsebine. Upam sicer na najboljše, odmeven. kajti tudi novi lastniki si ne želijo nemirov »Pred leti smo izvedli na dvorišču. Ne vem sicer, kdo in kaj je v izjemne projekte, v ka- ozadju tega nakupa, v lokalni skupnosti pa terih so se povezali vsi si z njimi želimo dobro sodelovati.« v Vipavi in vse so delali Kaj lahko sploh naredite za delavce in vi- prostovoljno. Na ta na- nogradnike? čin smo dosegli veliko in »Žalostno je, da se je zadruga v preteklosti zato vedno poudarjam, do svojega premoženja obnašala neodgo- kako pomembno je pro- vorno. Včasih je bila naša zadruga največja stovoljstvo. Tudi letos na območju zahodne Slovenije, danes pa bomo 1. julija ob 21. uri je žal najbolj bedna. Zdaj bomo poskuša- priredili opero. Tudi to- li mi poskrbeti za vinogradnike, da bodo krat Verdijevo in sicer bo lahko oddali grozdje. Če to ne bo mogoče to Rigoletto. Naj povem, In tako ste postali magister znanosti. da bo vstopnina 15 evrov.« v Vipavi, jih bomo usmerili tja, kjer bodo to Mislili pa smo, da boste za disertacijo iz- Od kod ta vaš odnos do umetnosti? želeli, se dogovorili za pogodbe cene in za brali konje? pogodbe, kam bodo grozdje oddali.« »To je odnos do kulture. V tem sem zrasel, »To sicer ne, vendar so konji izjemne, šar- včasih je bil ta občutek bolj prisoten, drugič Zdaj imate tudi z ljudmi veliko izkušenj. mantne živali. Če s konjem nisi previden, Ste raje med »svojimi« živalmi ali med manj. Ne le kultura, tudi šport. Če obojega si tepen. Potrebno jih je tudi negovati na ne gojiš, ni usklajenosti telesa in duha.« ljudmi? poseben način. Sam sem se in se še vedno Ste bili, torej, tudi športnik? »Žival ne laže nikoli, je hvaležna, ko jo oz- ukvarjam z oploditvami konj, kar je zanimi- draviš in to tudi pokaže. Konj, na primer, ti vo, ker ima ta žival skrito obliko pojatve. »Dokler sem lahko, sem smučal, tekel na nasloni glavo na ramo, ko mu je bolje. Ja, z Navzven ni videti, kdaj je čas za oploditev, smučeh in v naravi, hodil v hribe.« živalmi je laže kot z ljudmi.« ampak je potrebno to ugotoviti. Če ne ugo- Kaj je za vas razkošje? V svoji magistrski nalogi ste se posvetili toviš prvočasno, mine eno leto do nove pri- »Biti s prijatelji, to je razkošje. Imam veli- ovcam? ložnosti.« ko prijateljev vsepovsod, kamor koli grem. Brez tega se ne da živeti.« Kaj pa počitnice? »Počitnic ni. Včasih sem potoval, zdaj pa sem najbolj srečen med drevesi na vrtu, posebej, ko je ob meni moj vnuk. In na vrtu so dobrodošli tudi prijatelji, da kritiziramo in se tudi pohvalimo.« Kaj je tisto, kar vas vrže iz tira? »Laži, brutalne laži. Kraje tajkunov. Vsi bi lahko imeli dovolj.« Kako boste kot župan nadaljevali svojo pot? »Pokrbeti moram, da bo imela občina čim manj ali nič dolgov, pripraviti moramo ra- zvojne programe v krajevnih skupnostih, ki so sicer že dodelani in bodo pred nasle- dnjim letom dokončno potrjeni. Potem pa... naj novi ljudje sami iščejo razvojne poti in priložnosti.« »Ovca in koza sta zelo zanimivi živali, ki Res imate radi svoj poklic. Zakaj vas je Pogovarjala se je Nataša Nardin ne znata pokazati, da sta bolni. Če se to takrat, pred leti vznemirila tudi politika? Fotografiral je Robert Ferjančič

5 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Ste že bili kdaj na Erzelju? Trpko otroštvo Kobalove Milke Lani je Milka Simič, rojena Kobal, praznovala 90 let. Pod svoj kivijev latnik je povabila vso vas – in vsa vas je tudi prišla. Z rožami, čeprav ima Milka okrog hiše pravcati botanični vrt in je bilo, kot da bi nosili drva v gozd. Vsi smo se trudili najti kakšno rastlino, ki je še nima, ampak jih vsaj v naših krajih ni prav veliko. Milka (nikar je ne poskušajte zmerjati z gospo) živi v tisti hiši v vasi na grebenu med Gaberjami in Vipavo, kjer se pogostokrat ustavljajo obiskovalci z vseh vetrov, saj je zmeraj nasmejana vrtnarica zakladnica zgodovinskega spomina in polna prijazne modrosti, ki je v današnjem času tako manjka. Naj vam skozi njeno pripoved vsaj delno predstavim KS Erzelj.

imel trgovino in gostilno, odkupil je vse, česar ni drugje prodala, in ji prihranil stare žemlje za otroke. Mama jih je potem doma razrezala, prelila s kropom in zabelila z ma- slom ali smetano pa še z drobtinicami – ka- kšno razkošje! Starejši ljudje tod naokoli imajo obdobje med obema vojnama v zelo slabem spomi- nu, ne le zaradi nasilnega poitalijančevanja, ampak tudi zaradi hude lakote. Kruh so vi- deli le redko, jajca so šla v prodajo, da so gospodinje nakupile najnujnejše, močnik, poletna in mineštra s skromno zabelo so bili na jedilnikih v času, ko na njivah ni bilo sveže zelenjave. Kobalovi otroci so morali pomagati mami, čeprav so bili še smrkavi – najprej so služili po vasi, potem so šli v sosednje zaselka in ob koncu meseca je šla mama pobrat plačilo za njihovo delo, da je zbrala potrebne lire za odplačevanje dol- ga. V garanja polnem otroštvu se je rodila Praznovanje 90-letnice, od leve proti desni: Marija Abram, Milka Simič in Marija Vodopivec Milka upornica, ki ni prenašala s sklonjeno glavo vseh poniževanj nadutih gospodar- Milkina mama in oče sta se leta 1914 poro- prodajat v Trst, so rekli brangarce. Zgodaj jev. Uprla se je in šla domov – in mama jo čila v za silo zgrajeni kamniti hiši, končati je zjutraj so se Erzeljke odpravile peš na pot, je zaščitila. niso mogli, saj so bili zidarji vpoklicani v voj- mimo Gaberij, kjer so se jim pridružile še Io sono Italiana. Otroci so šli v šolo s še- sko. Milkinemu očetu ni bilo treba iti, saj je tamkajšnje brangarce, do Štanjela, od tam stimi leti in prvo, kar se je morala naučiti, bil od otroštva slep na eno oko, poškodoval pa z vlakom do Trsta. Tam so se razkropile, je bilo »jaz sem Italijanka«. Borbe med uči- se je pri streljanju z možnarjem. V družini ker so imele vsaka svoje odjemalce. Milkina teljico, ki ni razumela slovensko, in mularijo je bilo šest otrok, Milka, rojena leta 1925, mama je imela zelo dobrega kupca, ki je so bile stalne, večkrat so posredovali tudi je bila četrta po vrsti. Tolkli so revščino kot večina tam naokoli in hodili v dnino k bo- gatejšim kmetom. Nesrečni oče je zaradi velike želje, da bi dokupil še nekaj zemlje, nasedel mamljivi italijanski ponudbi o ugo- dnem kreditu, ki ga ni bilo treba odplače- vati tri leta. Potem pa so bankirji udarili z visokimi obrestmi, in ker mnogi niso mogli plačevati obrokov, so njihove kmetije pro- dajali na dražbi, pokupili so jih večinoma Italijani. Milkin oče se je od vsega hudega zapil in umrl, mami pa je ostalo šest sirot, najstarejša hčerka je imela 12 let. Na vaško pomoč ni mogla računati, županu se je pri njej oglasil z delegacijo in predlagal, da ji vzamejo otroke. Napodila jih je. Začel se je trd boj za preživetje in za ohra- nitev domačije. Mama si je priskrbela do- voljenje za prekupčevanje, ženskam, ki so kupovale pri kmetih in nosile pridelke Pogled proti Lenivcu s planinske smeri

6 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI karabinjerji in grozili staršem, naj vzgajajo otroke v pravem duhu. Po kapitulaciji Italije so dobili otroci slovensko učiteljico, šolanje je bilo tajno, brez uradnih dokumentov. Na Erzelju je bilo močno partizansko gibanje, izdaj ni bilo, v bližini je nekaj časa delova- la partizanska bolnišnica Vera. Vse se je obrnilo 8. marca 1943, ko so Italijani izselili vso vas, ljudem so rekli, naj dajo na vozove najvrednejše, kar imajo, potem pa so jim to pobrali. Moške in ženske so poslali v inter- nacijo, mlajše otroke pa dobesedno pustili na cesti v Vipavi. Milka, ki je takrat služila v Trstu, je šla v Vipavo po najmlajšo sestro in jo odpeljala s seboj. Podrobnosti o tem lah- ko preberete v naslednjem Vipavskem gla- su, ko se bomo razpisali o tradicionalnem pohodu Med zaselki in studenci, ki je po- svečen osmomarčnemu izgonu Erzeljcev. Boj za obstanek pa se je nadaljeval tudi po osvoboditvi. Milki so ponujali tečaj Osrednji del Erzelja s Staro šolo in Taborom knjižničarstva in tečaj za delo na pošti, a ker ni bili niti eno niti drugo plačano, je Saj res, ste že bili kdaj na Erzelju? Od daleč je viden Tabor, kjer je bila nekoč mamam obe vabili vrgla v peč, ne da bi Zanimivo, mnogo priletnih Ajdovcev in utrdba v lasti oglejskih patriarhov (prvič ju pokazala hčeri. Šele delo v menzi, kjer Vipavcev ni še nikoli zatavalo sem gor. omenjena leta 1275, ki je kasneje služila je bila poleg plačila tudi dobra hrana, ji je Pridite vendar – vsaj na pohod! kot zatočišče pred Turki, zdaj so tam odprlo pot v Vipavo, lepo se je ujela, saj Erzelj je edino naselje v Sloveniji z ime- ostanki obzidja in dve cerkvi, ena (600 let je že imela izkušnje v gostinstvu. Tam je nom, ki se začne na E. Zgodovinski viri stara, zavetnik sv. Mihael) je delujoča. tudi spoznala svojega moža Radka, ofi- pravijo, da so kraju rekli Vrzeu, starejši Erzelj sestavlja več zaselkov na vrhu vi- cirja, in ko sta se rodila hči in kasneje še ga še zmeraj tako imenujejo, ko pa so pi- pavskih gričev, zato so tudi pogledi zelo sin, je bila nekaj let doma, da je skrbela za sali v nekdanji monarhiji cesarju na Dunaj različni, danes objavljamo enega proti za- otroke, potem se je znova zaposlila v voja- za dovoljenje, da bi imeli šolo, se je vaški hodu. šnici. Družina je živela nekaj čas na Bledu, učiteljici zdelo, da na dvoru ne bodo znali Soobčanom se predstavljamo z najsta- zakonca sta dočakala upokojitev v Kranju. prebrati tako nenavadnega imena. In smo rejšo krajanko, ki je veliko časa posvetila Ko so se otroci razselili, je Milkina mama dobili kraj z nekoliko madžarskim prizvo- skupnosti, da bi vsem bilo bolje, življenje živela 15 let sama, po smrti pa je bila hiša kom. Vas ima 74 prebivalcev, Milka Simič zadovoljno. Imeti avto, TV … ni dovolj za še 8 let prazna. V sedemdesetih in osem- je najstarejša, pohvalimo se lahko s števil- zadovoljstvo človeka, potrebno je nego- desetih sta Simiča obnavljala hišo in leta nimi mladimi družinami z majhnimi otro- vati dobre odnose med sosedi, v skupno- 1990 sta se na Erzelju naselila za stalno. ki. Skozi vas poteka vipavska vinska cesta sti, med skupnostmi, Vipavski glas bo z Prav tisto leto so z ajdovske strani na in zanimiva pohodniška pot, označena s vsemi nami tudi prispeval k boljši skupno- Erzelj asfaltirali cesto … simbolom kačjega pastirja, in opremljena sti. Predsednik KS Erzelj je Branko Volk. Zdaj živi Milka v svoji hiši, obdani s cve- z informativnimi tablami. tjem in zelenjem, sama. Pozimi gre za ne- kaj tednov k hčeri v Kranj, a ji ne pride niti na misel, da se ne bi vrnila v svoje kralje- stvo, kjer jo obiskuje veliko ljudi. Radko je pred časom umrl, potem ko sta praznovala 50 zares lepih in spoštljivih skupnih let. Ker je modra ženska, je svoje premoženje že razdelila hčeri in sinu, da ne bo kakšnih za- dreg, ko je ne bo več. Svoje priletno življe- nje si je organizirala, da si ga ni mogla bolje, kar more, postori sama (in tega je zelo veli- ko), za drugo si priskrbi pomoč. Ko reče »jaz pa pravim takole«, je treba kar prisluhniti, saj gotovo pove kaj, kar si velja zapomniti. Zato smo lani tudi vsi pridrli pod njen kivi, prihajamo pa tudi nepovabljeni. A zmeraj dobrodošli.

Sonja Grizila Predsednik KS Erzelj Branko Volk

7 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Gradišče pri Vipavi je vas za vse V krajevni skupnosti na Gradišču pri Vipavi poskrbimo, da se nam dogaja vse leto. Za vsakega se nekaj najde in dogodkov se lahko udeležijo vsi, od najmlajših pa do tistih v zlatih letih.

Leto 2015 smo zaključili s prednovoletnim V kulturnem domu na Gradišču med letom vinsko kraljico Natašo Ferjančič, lahko vza- dobrodelnim plesom. Skupina Špadni fan- poteka tudi rekreacija. Že četrto leto zapo- me tudi vas, saj ima v svoji ponudbi tudi tje se je odločila, da svoj talent uporabi za red vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do prenočišča. dober namen. V goste so povabili še an- 22. ure poteka telovadba s plesom za mla- Ob tradiciji šager na cerkvene praznike sambel Šembidci iz Podnanosa in skupaj de in stare „Pitke ritke“, ki so lani decem- na Gradišču pripravimo šagro ob prazni- poskrbeli za vse, ki uživajo v zabavni in bra nastopile tudi na prireditvi Naše zvez- ku svetega Križa, kateremu je posvečena narodno-zabavni glasbi. Zbrane prispevke de zvezdice na OŠ Draga Bajca v Vipavi. cerkev na Gradišču. Gradiška šagra z živo so Špadni fantje namenili pediatričnemu Na Gradišču poleg odličnih vin, ki jih pride- glasbo, družabnimi igricami in nagradami oddelku šempetrske bolnišnice. lujejo Vinarstva Andlovic, AVIN, Ferjančič, privabi vaščane in ljudi iz okolice na prije- Ob slovenskem kulturnem prazniku Florjanov Hram in Poljšak, lahko uživate ob tno nedeljsko druženje. Lepo vabljeni, da se Društvo Škavnica pod okriljem KS Gradišče dobri domači hrani na osmicah. Na kmetiji nam letos pridružite tudi vi. priredi glasbeno-kulturni dogodek ROCK S in Vinarstvu AVIN v začetku decembra od- KULTURO, ki je bil že šesto leto zapored prejo vrata svoje osmice. Vsi, ki niste imeli Ob koncu bi se rada v imenu KS Gradišče lepo sprejet. Rock s kulturo se tradicional- časa za obisk v decembru, lahko pridete na zahvalila vsem vaščanom, ki pomaga- no prične 7. februarja z rock koncertom in spomladansko osmico, ki bo od 1. 4. pa do jo in se udeležujejo dogodkov na vasi. nadaljuje 8. februarja s predstavo gostu- 10. 4. 2016. Zahvaljujem se tudi našim stalnim spon- joče dramske skupine. Prvi večer je za vse Kmetija Ferjančič, ki svojo zimsko osmico zorjem Vinarstvom Andlovic, AVIN, Poljšak tiste stare in mlade rockerje po duši, nasle- odpre v novembru, bo letošnjo spomladan- in podjetju FAMA, ki nam pomagajo do ure- dnji večer pa za tiste, ki si za kulturni pra- sko gostila od 20. 5. do 29. 5. 2016. Kmetija sničitve zastavljenega programa. HVALA! znik raje ogledajo dramsko predstavo. Ferjančič ima pod svojo streho vipavsko Adrijana Petrič

8 PAMI reklama za revijo Vipavski glas.pdf 1 16.3.2016 17:22:14

KS

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Emavs v Otošče Društvo Zdravljica bo letos že štirinajstič organizirala romanje »Emavs v Otošče«. Dobra volja, smeh, prijeten klepet in prijetno druženje povezujejo romarje na njihovi poti, ki jo zaključijo z duhovnim in telesnim okrepčilom.

kovalci. Izpred cerkvice Božjega groba na namreč nekoč stal »Ravbarski grad«, kjer Lozicah (možnost ogleda pred pohodom, so domovali roparski vitezi. Po duhovnem notranjost krasita dve slika Tomaža Perka) okrepčilu pri sveti maši se romarji vsako se odpravimo proti Otoščam. Prvi posta- leto zadržimo na bližnjem travniku, se dru- nek naredimo v zaselku Zgornji Žvanuti, žimo in seveda okrepčamo. Za ta del ro- kjer nas Lovrencovi prijazno postrežejo z manja že vsa leta skrbi Albin Furlan s svojo domačimi, predvsem tekočimi dobrotami. ekipo in prepričan sem, da tudi letos ne bo Od tod naprej sledimo kolovozu, sicer nek- nič drugače. danji furmanski poti, ki je bila glavna pove- Pod Pristavo, ob potoku Močilniku, ki je zava med Padsko nižino in celino, zato ni nekoč dajal kruh marsikateremu Lozičanu, čudno, da so se po njej vozile pomembne leži razpotegnjena vasica Otošče. Šteje osebnosti, kot so Papež Pij VI., Napoleon, vsega skupaj okrog deset domačij, geo- Pohod v Otošče – Emavs k sv. Mariji mladi Franc Jožef … Danes si to težko pred- grafsko vas leži v samem začetku Vipavske Magdaleni je bil prvič izveden leta 2003 stavljamo, vendar pa zgodovinski viri izpri- doline, a upravno spada v Krajevno sku- kot ena prvih aktivnosti novo ustanovlje- čujejo omenjena dejstva. Pri obnovljeni ka- pnost Senožeče, Občino Divača in Upravno nega društva Zdravljica Lozice. Na roma- pelici v Preskah dolžino postanka običajno enoto Sežana. Kljub tej »oddaljenosti« pa nje, ki temelji na evangeliju, se odpravi- narekujejo otroci, ki se radi zadržijo ob hra- kraj živi z župnijo Lozice, spada pod pošto mo na Velikonočni ponedeljek, ko se po stovem vodnem mlinu. Vodni mlin je tudi Podnanos, otroci pa hodijo v OŠ Vipava. vzoru učencev, ki sta šla v Emavs, odpra- simbol društva Zdravljica Lozice, saj je na Verjetno zlepa ne najdeš tako »upravno pi- vimo do podružnične cerkve, posvečene območju Otošč in Lozic nekoč delovalo več sane« vasice. kot deset takšnih mlinov. Odrasli prijetno sv. Mariji Magdaleni v Otoščah. Praznik Tudi letos, v ponedeljek, 28. 3. 2016, se poklepetamo, si ogledamo na novo odkrit Velikonočnega ponedeljka nas spominja bomo podali na romanje »Emavs v Otošče«. in obnovljen odsek stare ceste ter uživamo na svetopisemski dogodek, ko sta učenca, Pred cerkvico Božjega groba se bomo zbrali lepoto narave in trenutka, v katerem se ki sta potovala v Emavs, videla vstalega ob 10.00. Pohod je primeren za vse, tako za nahajamo. Sledi spust k cerkvici sv. Marije Kristusa. Prva, ki je videla vstalega, pa je družine kot tudi malo starejše občane, saj Magdalene. Cerkvica je bila obnovljena leta bila Marija Magdalena. Zato ni naključje, je skupno le dobri dve uri zložne hoje. Čaka 1988, zgrajena pa davnega 1496. Cerkev da smo si za svoje romanje izbrali ravno nas obilo velikonočnega veselja. Pridružite stoji v Pristavi na območju nekdanje- Velikonočni praznik, niti to, da se podamo se nam. Dobrodošli. do cerkvice sv. Marije Magdalene. Na pot ga dvorca Vitovše, ki pa ni edini tovrstni nas vsako leto pospremijo loziški pritr- objekt v okolici. Na drugi strani Močilnika je Marko Nabergoj Zdravko Bratož Od leta 2010 krajevni skupnosti Lozice predseduje danes 46 – letni Zdravko Bratož. Čeprav je po izobrazbi gradbinec, opravlja poklic pismonoše. V prostem času rad zaide na lov, veliko časa pa nameni svojemu vinogradu.

Zdravko Bratož je najmlajši izmed štirih oblastila predsednikov krajevnih skupnosti bratov in izhaja iz Orehovice. Po poroki je zelo majhna in večinoma neopazna, pa je osem let preživel v Porečah, kjer sta se mu vloga predsednika krajevne skupnosti zelo rodila tudi sinova. Leta 2001 se je preselil v pomembna. Povezovati mora člane sveta Podgrič, od koder pravzaprav izhajajo tudi krajevne skupnosti, ki se pogosto v svojih njegovi predniki. Takoj se je vključil v dru- razmišljanjih razhajajo, in jih pripeljati do žabno življenje kraja in bil kmalu povabljen sklepov, ki so sprejemljivi za vse, za krajev- v Svet KS Lozice. Kot član Sveta KS Lozice no skupnost pa koristni. in tudi kot predsednik KS Lozice kaže ve- Zdravko Bratož izhaja iz Orehovice. Tu se liko pripravljenost za delo, sodelovanje in začenja Pasji rep, ki ga v svoji »Slavi voj- pomoč sokrajanom. Prepričan je, da lahko vodine Kranjske« omenja že Janez Vajkard s svojim znanjem in energijo pripomore k Valvasor v 17. stoletju. Zato ni čudno, da je uresničevanju ciljev, ki si jih v krajevni sku- posebej ponosen na vinograd, ki ga obde- pnosti zadamo. Veliko težo daje iskrenim luje skupaj z brati in v njem goji avtohtono odnosom, odprtemu pogovoru, skupnim vrsto vinske trte – Zelen. Po mesecih trde- odločitvam in pozitivni naravnanosti. ga dela v vinogradu pa se šele prične tisti Predsedovanje krajevni skupnosti mu je del, kjer Zdravko najbolj uživa – kletarjenje. izziv in velika odgovornost. Čeprav so po- Vedno mu je velik izziv, kako lepe grozdne

10 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI jagode iz domačega vinograda predelati v so se zbirali pri sosedu in se pogovarjali o nudi narava.« pravi Bratož in našteva še žlahtno zlatorumeno kapljico vina. Čeprav poteku lova. Zanimive zgodbe so ga pre- številne druge lepote življenja lovca. je njegov vinograd majhen in je pridelek pričale do te mere, da se je odločil priklju- »Služba in vsakdanje družinske obveznosti skromen, Zdravko svojo kapljico rad deli čiti lovski druščini. Za Zdravka lepota lova zahtevajo od mene veliko časa in energije, s prijatelji. S posebnim ponosom nazdravi ni le uplenitev živali, temveč tudi lepota vendar mi ostane še dovolj časa za pomoč s svojim vinom in rad poudari, kako po- naše doline, ki pa ji svoj pečat dajo tudi prijateljem in sokrajanom. Svojo energijo in membno mu je ohranjanje te avtohtone številne vrste divjadi, ki jo lahko opazuje- čas rad namenim tako druženju s prijatelji vrste v našem okolju. mo. »Opazovanje gamsa nekje na pobočju in znanci ter aktivnemu sodelovanju v vasi, Lovski družini Vojkovo Podnanos se je pri- Nanosa, poslušanje jelenovega rukanja ali tako na formalni kot neformalni ravni. To družil že leta 1991. Čeprav njegov oče ni klicanje srnjaka v prsku (s pomočjo poseb- me bogati in izpolnjuje,« pripomni ob kon- bil lovec, je že kot otrok opazoval lovce, ki ne piščalke) so posebne lepote, ki jih lovcu cu pogovora. Družabni in kulturni utrip Lozic Na Lozicah smo leta 2003 na dan slovenskega kulturnega praznika ustanovili Društvo Zdravljica z željo, da obudimo društvene dejavnosti, ki bodo tako kot nekoč bogatile življenje prebivalcev ter privabljale obiskovalce od blizu in daleč. V okviru društva letno organiziramo razno- leto pridružujejo novi projekti in s tem novi pohoda. Oktobra smo šli peš iz Podgriča v vrstne kulturne in družabne dogodke in se izzivi. Trst in v lepi novembrski nedelji spoznavali pogumno spopadamo tudi z izzivi večjih Vsako leto organiziramo okrog 18 priredi- svoj domači kraj. V predprazničnem času projektov, predvsem s področja ohranjanja tev. Organizatorji posameznih prireditev so smo ustvarjali adventne venčke in praznič- kulturne dediščine. člani društva. Pri vseh prireditvah se nas ne voščilnice, v decembru pa zaključili s tra- Poleg bogate popestritve dogajanja na na leto zvrsti tudi več kot 50. Trudimo se, dicionalnim božičnim koncertom. Lozicah je društvo uspešno tudi v zalo- da k organizaciji dogodkov vabimo vedno V letošnjem letu se je sezona aktivnosti že žniški dejavnosti. Kako pomembna je nove ljudi in ob tem seveda ne pozabljamo začela. Organizirali smo že dve zelo obiska- ohranitev etnološke dediščine določene- na mlajše generacije. ni prireditvi. Prva je bila v mesecu januarju, ga območja smo dokazali z izidom knjige Od obstoja društva pa do danes se je zvr- ko smo v goste povabili Simona Popovića Pripoved izročila talov avtorice Tee Fabčič. stilo že več kot 200 prireditev. Posegamo in Heleno Kobal. Simon nam je spregovo- Knjiga govori o izvoru ledinskih imen v va- na področje izobraževanja, pohodništva, ril o svojem boju z odvisnostjo od drog in seh Podgrič, Lozice in Otošče. Knjigo smo ustvarjalnih delavnic, koncertov, potopi- alkohola, ki ga je v knjigi Narkoman nikoli izdali s pomočjo evropskih sredstev iz pro- snih predavanj … K izvedbam prireditev opisal s pomočjo sestre Helene. grama LEADER. Izdali smo tudi razgledni- vključujemo tudi naše sokrajane, ki znajo V mesecu februarju se nam je predstavila ce vasi, zloženko o cestah skozi Vipavsko z bogatimi izkušnjami pričarati nepozab- odprava, ki je osvojila Pik Lenin. Predavanje dolino in brošuro o našem vinorodnem raju, na druženja. Z njihovo pomočjo smo se v Rebru. Posegli smo tudi na področje obno- je pripravil Simon Rodman, član odprave sliki in besedi potepali že po številnih kra- pa je bil tudi naš sokrajan Simon Vidmar. vitvenih del iz naše pretekle zgodovine. jih, stopali smo na nevarna visokogorska Obnovili smo detajl stare ceste in kapeli- Predavanje smo organizirali skupaj s področja in doživljali njihov svet občutij in Planinskim društvom Podnanos, s katerim co v Otoščah, kateri dela družbo mlinsko zaznav. kolo-simbol društva Zdravljica. Sodelovali smo sodelovali tudi že v preteklosti. V lanskem letu smo izvedli številne prire- smo tudi pri postavitvi razpela v Rebru in Priznati moram, da brez naše osrednje po- ditve in aktivnosti. V februarju smo imeli uredili izvir čiste vode, ki je na poti v Reber kroviteljice Občine Vipave o vsem tem ne bi delavnico obrezovanja sadnega drevja in odžejala že marsikaterega sprehajalca. V mogla pisati. Seveda se nadejamo nadalj- gostili Akademski pevski zbor Univerze na omenjena kraja organiziramo vsakoletna njega uspešnega sodelovanja. Primorskem. Ga. Damjana Urh je pripravila tradicionalna romanja. glasbeno predstavo za otroke Miškolinček. Dokaz dobrega sodelovanja med društvom V okviru društva smo sodelovali na taboru Zelo obiskano je bilo predavanje dr. Sama Zdravljica in Krajevno skupnostjo Lozice je Slovencev po svetu v Velikih Laščah, kjer Krefta, predavatelja na ljubljanski Fakulteti usklajeno delovanje, ki se odraža ob uspe- smo podrobneje predstavili našo društve- za farmacijo. Spregovoril nam je o zeliščih šno izvedenih prireditvah in posledično za- no dejavnost, izvedeno leta 2008, Po poti in njihovi uporabi. Izvedli smo naša tradi- dovoljnih udeležencih. Naj ostane tako še naših prednikov. cionalna romanja k sv. Mariji Magdaleni v naprej. Trenutno šteje društvo okrog 150 članov, Otošče, sv. Hieronimu na Nanos in sv. Trojici Hvala bivšima predsednikoma, Marku tradicionalnim prireditvam pa se vsako v Reber. Gostili smo prebivalca Irana in spo- Nabergoju in Ani Mariji Lipovž, za ves njun znavali iransko kulinariko. Pomagali smo čas, ki sta ga posvetila društvu. V njem pri organizaciji Ultra traila po Vipavski do- sta pustila globok odtis svojega delovanja. lini. Ob prazniku državnosti smo kresovali. Hvala požrtvovalnim organizatorjem prire- V okviru Imaga smo gostili Komorni zbor ditev. Hvala vsem, ki nas tako ali drugače Ipavska in Mešani pevski zbor iz Postojne. podpirate. Hvala tudi vsem, ki obiskujete V septembru nas je domačin Valter Pipan naše prireditve. učil ustvarjalnih prijemov iz odpadnega papirja. Avtorica knjige Babičina kozmeti- Še naprej se bomo trudili za zdrav utrip na- ka, ga. Mihaela Pichler Radanov, pa nam je šega kraja. Da bi le ostalo tako, pogumno pripravila delavnico za izdelovanje naravne in smelo. kozmetike. Organizirali smo dva odmevna Mojca Vrtič

11 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Lože v mesecu februarju Prihod kurentov in pustovanje

torja Franceta Prešerna ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razgla- sila za dela prost dan. V KS Lože pa so na ta dan pripravili prvo praznovanje kulturnega praznika. Kulturni program je najprej začel cerkveni pevski zbor z Goč pod dolgoletnim vodstvom Dragice Vovk, ki je zapel himno. Sledili so Prešernovi recitali, ki jih je prebrala Sara Furlan iz Manč, ki je tudi vodila program. Nadaljevali so s pesmijo Oj, Triglav moj dom in izvedli še druge Prešernove pesmi. Kulturni praznik je praznik vseh umetnikov med drugim tudi pisateljev. Pripravili smo Kurent je pustna šema, ki s svojimi zvonovi Pust je star ljudski običaj, ki izvira iz po- predstavitev knjige NARKOMAN, NIKOLI iz dežele odganja zlo in zimo ter kliče dobro ganskih časov, ko so ljudje še verjeli v več avtorjev Simona Popovića in Helene Kobal, in pomlad. Na sebi ima ovčjo kožo, okrog bogov. Pust ima svoje korenine že v sta- ki je pretresljiva osebna izpoved človeka. pasu pa so pripeti zvonci. Na nogah nosi rem Rimu. Ta poganski praznik se je ka- Življenjska zgodba o njegovem pogrezanju gamaše, na glavi pa ima značilno masko, sneje pomešal s keltskimi navadami, kjer v svet zasvojenosti od mamil, iskanja spo- ki jo krasijo barvasti trakovi. Včasih je bil so maske že odganjale zimo in naznanjale kurent grd demon, zdaj pa njegova oprava pomlad. Kasneje, v krščanstvu, so ga po- vsako leto postaja lepša. Kurenti zbirajo vezali z veliko nočjo, saj pust naznanja tudi robčke, več kot jih ima, bolj je med de- uvod v 40-dnevni post. V Sloveniji je bilo kleti priljubljen in zaželjen. pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici Uvod v pustni čas je letos KS Lože pripra- 17. stoletja. vila nekoliko drugače. Na dan pred pustno Pustni dan ni navaden dan, ampak dan soboto, v petek, 5. 2. smo v Lože skupaj z norčij, zabav in maskiranja. Šemljenje je g. Lemutom iz trovskega podjetja Fama eden najstarejših ljudskih običajev. Ljudje iz Vipave prvič v goste povabili kurente iz (prvotno so se maskirali le moški) so se etnografskega kulturnega društva Ježevka šemili, da bi pregnali zimo in prebudili na- s Ptuja. Kurenti so nam za petek in soboto ravo. Obisk maškar po hišah prinaša srečo znanja višje nebeške resničnosti, ki naj bi jo res pregnali zimo in nam pripeljali pomlad in dobro letino. nudil heroin. Ta svet je krut in neizprosen, ter nam pripravili povorko kurentov sko- S pustom pa smo nadaljevali v soboto 6. 2., v njem propadeš kot osebnost, zapustijo zi Lože. Za ples je poskrbel domačin Erik ko smo pripravili že šesto pustovanje sku- te vsi, tudi domači, katere najbolj priza- Jež, ko je raztegnil meh svoje harmonike paj s KS Manče. Prostor je okrasila in aran- deneš, v njem izgubiš voljo do življenja. Po in zapel s prekrasnim glasom, pridružila žirala Andreja Jamšek iz Lož. Po nagrade za pristanku v neusmiljenih peklenskih krogih pustne maske smo skočili v trgovino Mali in po skoraj šestih letih bivanja v komuni Ježek – Ana Lulik s.p., ki se nahaja na trgu v do izhoda v ponovno svobodo, . Simon do- Ajdovščini. Vse maske smo nagradili in po- kaže, da je pot iz pekla mogoča, življenje gostili s pustnimi dobrotami. Pustovanja brez drog, heroina in alkohola je spet mo- se je letos udeležilo veliko število pustnih žno. Knjiga je priročnik, učbenik z odločnim mask, tako da so prostori bivše OŠ. v Ložah sporočilom » RECI DROGI NE« pokali po šivih in prav je tako. Vreme pa je bilo kot naročeno in nam je omogočilo pra- Za konec pa še Prešernove besede : vi »Carneval di Lože« – pravo povorko pu- stnih mask skozi Lože. Prireditev in pred- Nazadnje še prijatlji, stavitev pustnih mask pa je vodila Sara Kozarce zase vzdignimo, Furlan iz Manč. Ki smo zato se zbratli, pa sta se mu tudi harmonikarja s Ptuja. Ker dobro v srcu mislimo, Pogostitev kurentov pa je bila na domači- Dokaj dni, naj živi, ji vinarja Dušana Benčina iz Lož, ki je po- Praznovanje kulturnega praznika Bog, kar nas dobrih je ljudi ! skrbel za rujno kapljico in da grla ne bi bila 8. februar je slovenski kulturni praznik - v Melita Dolenc suha. spomin na leta 1849 umrlega pesnika, dok-

12 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Voščilo ob dnevu žena Osmi marec – praznik vseh žensk Dan žena – eden izmed 366 letos. A kljub temu se tu pa tam tudi v Ložah Nekdo morda spomni, da ti pokloni Osmega marca 1857 so zaposlene delavke v tekstilnih tovarnah v New Yorku organi- kakšen cvet. zirale protest in se uprle nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam ter Ženska, žena, mama, nona, babica … zahtevale krajši delovni čas, boljšo plačo, volilno pravico. Njihov slogan se je glasil “Kruh in vrtnice”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto En res lep šopek sopomenk, ki življenja. Naj bi ponazarjale žensko, ki vsak dan jo skrbi V KS Lože smo se tudi letos spomnili vseh žena, mater in non. V zahvalo, kar za nas Ali bo imela delo, ali bodo vsi v družini žensk in na pobudo domačina Dušana dobrega storijo, bomo devetega aprila pri- Benčina postavili transparent »VSEM pravili mali koncert, ki ga bomo posvetili siti, oprani … ŽENAM ŽELIMO VSE NAJBOLJŠE OB praznikom dnevu žena, dnevu mučencev in in ali bodo vsi zadovoljni poleg nje, ki NJIHOVEM PRAZNIKU – KRAJANI LOŽ«, materinskemu dnevu. Prireditev bo vodila drži 5 vogalov pri hiši. jim podarili vrtnico, prigrizek in kozarček Sara Furlan iz Manč. Naj vam bo vsaj danes v duši lepo. rujne kapljice ter se s tem spomnili vseh Melita Dolenc Silvana Kalin iz Ajdovščine Medgeneracijski sprehod Da druženje z ljudmi izmodri človeka, kot pravi pregovor, se zavedamo tudi v KS Lože in v Ljudski univerzi Ajdovščina. Oboji stremimo k istemu cilju: ponovno vzposta- viti sosedske odnose, povezati vaščane in sosednje vasi ter omogočiti dogajanje zu- naj – na vasi. Zato smo v nedeljo, 6. marca 2016, v skupnem sodelovanju izvedli prvi medgeneracijski sprehod na Obelunc. V res lepem številu različnih generacij, med katerimi je najmlajša udeleženka štela 4 leta, najstarejši udeleženec pa kar 79 let, smo se vaščani sosednjih vasi (Lože, Slap, Manče, Goče, Vipava in Ajdovščina) zbrali v Ložah. Naše srečanje je bilo veselo, kajti kljub temu, da smo skorajda sosedje, se še Malovše, Gojače, četrtkova jutranja Kavica vedno premalokrat vidimo. Skorajda ne- hom iz krušne peči, domačim »šalamom« v Dobravljah, Križanke v Centru za tretje ži- učakano in dobrovoljno smo se podali na ter, kot se za vinogradniško vasico spo- vljenjsko obdobje, ki se odvijajo vsak petek, pot, kjer so sprehod razigrano, igrivo in z dobi, s kozarcem žlahtne kapljice. Nastala ponedeljkov tečaj angleščine v Črničah, iskrivim nasmehom vodili mlajši udeležen- so nova poznanstva in nova povezovanja obisk raznih predavanj …). Namen Centra ci, ostali pa smo klepetavo sledili njihovim različnih generacij. Udeleženci so z izra- medgeneracijskega učenja je povezovati korakom. Naš pogled je bil usmerjen na zom dobre volje in zagnanim načrtovanjem različne generacije za prenos veščin, mo- prebujajočo se naravo ter čudovit izgled skupnih pohodov dali jasno vedeti, da je ta drosti in izkušenj, za večjo slogo med njimi okoliških vinogradov, ki nas opominjajo na sprehod nekaj, kar današnji družbi primanj- ter preseči globok prepad med generacija- z ljubeznijo predano delo naših sovašča- kuje: medgeneracijsko druženje vaščanov mi in olajšati prenos znanja. Zato verjame- nov. Imeli smo pa tudi najpomembnejšo in in sosednjih vasi. mo, da nam bo udeležba tako na skupnih najlepšo spremljavo – našo besedo. Odložili Zavedamo se, da je medgeneracijsko dru- sprehodih, ki se bodo odvijali v oklici Lož, smo telefone ter si s tem, ko smo se po- ženje zelo pomembno, saj z njim socialno kot na ostalih delavnicah, ki jih izvajamo govarjali in si predajali neformalno znanje, povezujemo generacije in s tem gradimo v Centru medgeneracijskega učenja na vzeli čas drug za drugega, kar je najdrago- sožitje v družbi. To nam dajo jasno vede- Ljudski univerzi Ajdovščina, podala ravno cenejše za slehernega človeka. Da nam je ti tudi ostali udeleženci Centra medge- to, kar dandanes potrebujemo: druženje, druženje res polepšalo nedeljsko popoldne, neracijskega učenja na Ljudski univerzi povezovanje, rekreacijo, sproščenost in ko- je bilo opaziti ob našem prihodu na cilj, saj Ajdovščina, ki se v velikem številu udeležu- nec koncev tudi učenje, ki si ga bomo pre- smo si želeli, da se družba še ne bi razšla. jejo raznih delavnic (ponedeljkov popoldan- dajali. A kar je najpomembnejše – ponovno Iskreno in prijazno povabilo mlade družine ski sprehod vaščanov vasi Dolga Poljana, povezovanje. v Ložah nas je popeljalo v njihov dom, kjer Budanje, Planina, Ustje, Plače, sprehod v Jasna Rener so nas prijazno pogostili z domačim kru- sredo zjutraj vaščanov vasi Črniče, Batuje, Ljudska univerza Ajdovščina

13 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Mladostna razigranost šembiških pevcev septembra proti večeru. V Lloret de Mar pa so prispeli šele v popoldanskih urah nasle- dnjega dne. Po nastanitvi v hotelu so imeli krajše vaje, kjer se je že čutila napetost. Najprej so se udeležili povorke vseh tekmo- valnih zborov na glavnem trgu. Tekmovalo je 16 zborov, večina iz Poljske pa tudi iz Litve, Ukrajine in Španije. Sledil je uraden del tekmovanja, ki so ga zadovoljivo izpe- ljali. Večer je minil v povsem sproščenem vzdušju in veselju do druženja in petja. Naslednja dva dneva (četrtek in petek) sta bila bolj turistično obarvana, oba pa sta se zaključila s pevskim nastopom. Vreme jim je bilo vse dni naklonjeno, tudi v soboto, ki so jo izkoristili za pohajkovanje po mestu, kopanje v morju ali nakupovanje še zadnjih spominčkov na preživete dni. Zvečer pa so se odpravili na razglasitev rezultatov v tamkajšnji avditorij v upanju, da bodo ne- kaj le prinesli domov. Dosegli so zlato pri- Mešani pevski zbor Stanko Premrl mladostno poustvarjalno govorico še po- znanje in nagrado za 3. mesto v sakralnem Podnanos si je nadel ime po rojaku, du- sebej intenzivno razširil na vseh področjih repertoarju, ravno tako zlato priznanje in hovniku, skladatelju, organistu in avtorju delovanja. nagrado za 3. mesto v posvetnem reper- slovenske himne, Stanku Premrlu. Od sa- Že v marcu 2015 je skupaj s Turističnim toarju ter zlato priznanje in nagrado za 2. mega začetka zbor vodi Vida Fabčič, vlogo društvom Podnanos obiskal Premrlov grob mesto v pop programu. Uradnemu delu je korepetitorke in organistke pa je pred ne- na ljubljanskih Žalah in prepeval pri spo- sledil še glasbeni večer ob petju in plesu kaj leti prevzela Anja Jurca. Zbor se ponaša minski sv. maši. španskih melodij. z mladostno vedrino in s številčnostjo, saj V septembru 2015 se je s 5. Mednarodnega Domači in sokrajani so pevce pričakali s ka- v njem prepeva okrog 50 pevk in pevcev. festivala in tekmovanja zborov Canco pljico žlahtnega in zakusko. Ponosni so na Redno sodeluje pri nedeljskih in prazničnih Mediterrania v španskem letovišču Lloret delovanje, dosežene rezultate in radost ter mašah pa tudi na raznih prireditvah doma de Mar vrnil s tremi zlatimi priznanji. Lepih sproščenost njihovega domačega, vaškega in drugod po Sloveniji ter v tujini. vtisov je bilo mnogo, morda jih še najbolje zbora, ki pod vodstvom zborovodkinje Vide V trajno lepem spominu imajo pevke in opiše spodnje besedilo: Fabčič vedno znova preseneča z odličnim pevci sodelovanje na prireditvi Klic dobrote V svojih 25-letih delovanja je podnanoški poustvarjanjem žlahtne glasbe, zapisane v Celju, gostovanje v Stuttgartu, prepeva- zbor z mladostno razigranostjo sijal le v morda že v genih pokončnih vipavskih ljudi. nje v Rimu ter gostovanje pri slovenskih očeh domačih in sovaščanov, zadnja leta pa V novembru 2015 so na 6. regijskem tek- zdomcih v Švici. V svojem 28-letnem delo- so se izkazali tudi kot izvajalci zelo ubranih movanju odraslih zborov in malih pevskih vanju so izdali dve zgoščenki. Pohvalijo se melodij ter navduševali tudi komisije in ob- skupin v Postojni z dobro izbranim progra- lahko s kar nekaj vidnimi uspehi na tekmo- činstva različnih tekmovanj v tujini. Letos mom in prepričljivo izvedbo osvojili 86 točk vanjih: leta 2011 so prejeli srebrno priznanje so se s 5. Mednarodnega festivala in tek- in s tem zlato priznanje. na regijskem tekmovanju v Postojni, aprila movanja zborov v letovišču Lloret de Mar 2012 so v Bratislavi osvojili zlato in srebrno Zbor je najprej izvedel dve sakralni sklad- v Španiji vrnili s tremi zlatimi priznanji, od plaketo, leta 2013 so v Postojni prejeli sre- bi, in sicer Slavo (Eduard Oraže) in Sanctus tega enkrat za 2. in dvakrat s 3. uvrstitvijo brno plaketo, septembra 2015 v Barceloni, (Zdenek Lukaš). Nato je zapel še prekmur- za najboljši zbor. Na pot so se odpravili 14. v Lloret de Mar, pa so kar v treh kategori- sko ljudsko Če bi jaz bila fčelica (priredila jah prejeli zlata priznanja. Nazadnje so bili novembra z zlatim priznanjem nagrajeni na regijskem tekmovanju v Postojni. Redno sodelujejo na reviji Primorska poje in na ob- činski reviji Naši zbori pojo. Radi se družijo in prepevajo ter s svojimi pevskimi talenti, podprtimi z močno glasbeno dediščino do- mačega kraja, razveseljujejo mnoge ljudi. V preteklem letu, posvečenem spominu na 50-letnico smrti Stanka Premrla in ob tej priložnosti poimenovanem kar Premrlovo leto, je zbor svojo glasbeno dediščino in

14 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Tadeja Vulc), z odličnim solom Neje Premrl, ter zaključil z igrivo, zelo samosvojo iz- vedbo skladbe The lion sleeps tonight (arr. Julio Dominguez). Strokovna žirija, v kateri so sodelovali Gregor Klančič, Urška Lah in Marko Vatovec, jim je prvič, odkar sode- lujejo na tekmovanju v Postojni, podelila oceno najžlahtnejše barve. Zlato odličje so mladi pevci ponesli v domači kraj z dobrim občutkom, ne le zaradi odlične ocene, am- pak predvsem zaradi publike, ki je z nav- dušenim aplavzom poplačala vse glasbeno znanje in srčnost, ki so ju vložili v te prelepe skladbe. Decembra 2015 pa so že tradicionalno za- peli v Cankarjevem domu v Ljubljani na gala novoletnem koncertu, skupaj s sim- foničnim orkestrom Cantabile in MePZ Pohod po Vojkovih poteh na Nanos Adoramus iz Logatca. Za zaključek Premrlovega leta smo vaščani že 33. leto zapored. in pevci strnili ustvarjalne moči in pripravili Kot vsako leto je tudi letos prvo nedeljo sedaj že nekdanji, lovski koči. V koči so po- okroglo mizo, posvečeno temu velikemu v marcu potekal tradicionalni pohod na hodnike pričakale kuharice z dobro hrano in slovenskemu skladatelju, na katerega smo Nanos v organizaciji planinskega društva pijačo. Vsi udeleženci so dobili žig za potr- vsi izredno ponosni. Podnanos. Kot že kar nekaj tednov prej so dilo o udeležbi, tisti najbolj vztrajni, ki se tudi za ta dan vremenoslovci napovedovali pohoda udeležujejo že preko 20 oziroma Vida Fabčič deževno vreme, zato je bilo pričakovati, da 30 let, pa so dobili tudi posebna priznanja bo udeležencev pohoda bistveno manj kot v spomin. v preteklih letih. Po koncu pohoda smo na vrhu našteli pre- Ga pihnemo V jutranjih urah je parkirišče v Podnanosu ko 300 pohodnikov, kar je bilo glede na na- Veseli smo bili povabila, da lahko tudi mi vztrajno samevalo in kazalo je, da bo ude- poved več kot odlično, izkazalo se je tudi, napišemo par besed o delovanju naše ležba zares slaba, ko pa je sem ter tja skozi da je bila vremenska napoved kar precej skupine. oblake posijal po en sončen žarek, se je tudi napačna, kajti dežja ni bilo, posijalo je tudi parkirišče počasi napolnilo in pohodniki so sonce. Vsem udeležencem hvala za udelež- Smo dramska skupina Ga pihnemo, ki delu- vztrajno zagrizli v strmo pot do kapelice bo, pohvala pa tudi organizatorjem poho- je v okviru Turističnega društva Podnanos. na Konju in naprej do Strgarjeve domačije, da, članom planinskega društva Podnanos, Vsi, ki živimo v Vipavski dolini, ne potre- kjer jih je pričakalo prvo okrepčilo po dokaj ki so s svojo voljo in trudom pokazali, da bo bujemo razlage, zakaj tako ime. Delujemo napornem, predvsem pa nekoliko blatnem pohod še vsaj naslednjih 33 let. Se vidimo že od leta 2008. Od takrat smo na oder vzponu. Mladina iz planinskega društva je zopet naslednje leto na vrhu Nanosa. postavili Martina Povožna, Hišni svet, Za poskrbela za pravo vzdušje pri prvi posto- Miha Božič nacionalni interes, Partnersko poroko in janki in le še nekaj deset hitrih korakov je Snaho. Vse to so pretežno komedije. Niso bilo do cilja pohoda, ki je bil kot vedno pri, nam tuji niti skeči, ki smo jih strnili v Urco smeha. Veseli in ponosni smo, da smo v Podnanos privabili preko 2000 gledalcev in jim na istih prizoriščih kot pred 50-imi leti prikazali odlomke iz filma Tistega le- pega dne. Tudi sedaj pridno vadimo. Smo amaterji, vsak s svojimi obveznostmi in dolžnostmi, pa vendar dobiva naša igra, ki nastaja, vsak dan novo, bogatejšo podobo. Upamo, da jo bomo premierno uprizorili še pred poletjem. Njen naslov naj ostane še skrivnost. Ker v teh časih potrebujemo smeh, vam obljubimo, da ga boste na na- ših predstavah tudi deležni. Zato bodite pozorni na dramsko skupino Ga pihnemo.

Janja Trošt

15 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Podraga Prva vaška »narodna kmečka čitalnica-bukvarnica« na Kranjskem

Revolucionarno vrenje v Evropi petdesetih let 18. Stoletja, je tudi v Avstriji zahteval propad vladarja Matternicha, njegov ab- solutizem in zlom Avstrijskega cesarstva (1804-1867)! Osovraženi absolutizem je sprožil val pro- cesov, protestov in zahtev po večjih člove- ških svoboščinah. Pri vsem tem mu je bil v veliko pomoč novi vladar in Avstrijski cesar Franz Josef prvi. Ta val je z Evropo zajel tudi vso Slovenijo vse do Trsta in Gorice, skupaj z vasmi. Prav tako je zajel mnoge vasi in sprožil množič- no gibanje z interesom ustanavljanja čital- nic, ki bi narodno ozaveščale ljudi. Prve čitalnice! Čitalniško gibanje se je začelo razvijati v se- demdesetih letih 19.stoletja. Prvi dve večje čitalnici v Sloveniji smo dobili na Kranjskem leta 1861, v Ljubljani in v Trstu. Slabo leto pozneje, 1862 pa jim je sledila primorska dežela z ustanovitvijo čitalnic v Tolminu in v Gorici. 1864. leta ustanovi- Na njegovo ponovno pobudo leto kasneje, »V Podragi na Ipavskem (krajnskem) se je ta čitalnici še dve manjši mesti vipavsko- natančneje 1. november 1866 pa so jo pr- na belo nedeljo 19 april 1868, z veliko slove- -krajnske dežele, Ajdovščina in Vipava. vič, vendar še neuradno, odpreli. Takrat so snostjo odprla nova čitalnica. Posebej omembe vreden pa je podatek izdali prvi društveni čitalniški račun. Bil je to nepozanten naroden shod. Očeta o ustanovitvi prve VAŠKE čitalnice na Imela je 13 članov, udov, dohodke so za či- čitalnic g. Dr. LAVRIČA ni manjkalo-seve- KRANJSKEM leta 1866, katero ime sega talnico mesečno odvajali: da-tudi tukaj ne!« v zgornjo vipavsko vas z imenom Podraga! Gašper Mašič (župan in predsednik čitalnice), Ob tej priliki je imel dr. Karl Lavrič navdušu- Ivan Semenič (tajnik), joč govor, med drugim je dejal: PODRAGA 1865/1866 Ivan Jamšek (oskrbnik), »Slovenski možje! Duh narodnega ozaveščanja je kmalu zavel Rihard Dolenc, Gotovo nam manjka še marsičesa, ali za- tudi v kmečki Podragi! Anton Uršič, dovoljni smemo biti z našimi čitalnicami, Vas je že v tistih časih premogla nekaj izo- Anton Žgur, katere so začetek ljudske dejavnosti in oži- bražencev, ki so se šolali v Gorici. Med njimi Ivan Žgur, vljanje ljudskega duha. Velike hvale pa ste se je našel tudi dijak iz Podrage ANTON Jože Trošt, vredni vi Podražani, ki niste opešali vsem ŽGUR (26. 9. 1845 Podraga – 24. 8. 1908 Valentin Šraj, zadržkom navkljub, kljub temu ste brez Brezovica pri Ljubljani), kasnejši rimsko Miha Semenič, strahu delali, dokler niste dosegli svoj na- katoliški duhovnik in nabožni pisatelj. France Fabčič (oče), men. O ustanovitvi podraške čitalnice je pisal Franc Fabčič (sin), tudi zgodovinski časopis, letnik XXIII.! France Trošt. To moško vaše delovanje nam je porok, da ne boste pozabili da svobode ni brez domo- Takole je zapisal: Čitalnica je v tistem času imela že 130 knjig ljubja, brez značajnosti in v sedanjih časih » Leta 1866 je dijak Anton Žgur iz Podrage in različnih časopisov. Vaščani Podrage pa tudi brez omike ne! V teh lepih lastnostih, dal pobudo za ustanovitev vaške čitalnice so morali skoraj dve leti čakati na uradno pa se boste krepčali tudi v tej družbi. pod imenom: potrditev delovanja čitalnice. Uradno so jo Zatorej ŽIVILA NAŠA ČITALNICA DRUŠTVO NARODNE KMETIJSKE le potrdili 16. februarja 1868. leta!« PODRAŠKA!« KNJIŽNICE – BUKVARNICA! Uradno in svečano so jo odpreli 19. apri- Po zgodovinskih zapisih iz knjige Anton Žgur je med drugim že v drugi polo- la 1868! Slavnostni govornik je bil dr. Karl vici leta 1865 podal prvotno pobudo o njeni Lavrič. PODRAŠKA ZGODOVINA in njene avtori- ustanovitvi s prireditvijo, ki pa žal ni našla 24. aprila 1868 je izšlo poročilo goriškega ce Alojzije Cenčič zapisal: odziva in zdramila vaščanov Podrage. Slovenskega tednika Domovina: Valter Likar

16 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Svet KS Podraga, na čelu s predsednikom Jez nad Podrago Ivom Krušcem je pričel s pridobivanjem do- kumentacije in denarnih sredstev. Ideja je bila ugodno sprejeta pri Vodnem gospodar- stvu Nova Gorica. Ideja je bila predstavljena tudi na Ministerstvu za Okolje v Ljubljani in tako je ministrstvo zagotovilio 50% denar- nih sredstev za izgradnjo. Pripravljalna dela so opravili Podražani sami in tako še zni- žali strošek investicije. Ostala sredstva so zagotovili zainteresirani krajani Podrage. V jeseni leta 1994 je bil izbran izvajalec del in bi se zahvalil ge. Silvani Batič iz podjetja že spomladi leta 1995 je bil objekt zgrajen. Hidrotehnik za vso pomoč. Seveda je sledila slovesna otvoritev, katere se je zasluženo udeležil g. Albin Krapež iz Naš hudournik Mrzli potok je zopet poško- Tokrat bom bralcem predstavil vodno za- Ministrstva za okolje, župan Občine Vipava doval zaščitno ograjo na Jezu, potrebna bo jetje nad Podrago. Mi ga imenujemo JEJZ mag. Ivan Princes in krajani Podrage. vsakoletna košnja okrog Jeza ter odstrani- in vsi dogodki so imenovani PR JEJZU. To Župnik Otmar Črnilogar je opravil blagoslov tev podrastja. To so že naloge za prihodnje je betonska pregrada, s katero smo zajezili objekta. dni. Pomlad se bliža in kasneje tudi poletje. Želimo, da nas s prihodom poletja priča- Mrzli potok, ki priteče izpod Štjaka. Zakaj ravno sedaj obujam te dogodke iz- ka urejen, funkcionalen in varen Jez. Kot pred toliko let. Namreč, naš Mrzli potok Vodno zajetje zadržuje približno 1200 ku- vsako leto se bo tudi letos veliko dogaja- je hudourniške narave in z leti se je v Jezu bičnih metrov vode. Ideja o zajetju se je pri- lo pri Jezu. Glavni akterji bodo zopet otro- nabralo veliko naplavin. Agencija Republike čela oblikovati leta 1994. Takratni svet KS ci in mladina. Na tem mestu predlagam Slovenije za okolje je lastnik vseh vodo- Podraga je dal pobudo krajanom za izgra- mladim, naj za trenutek odložijo miško in tokov in tako tudi vodnega zajetja nad dolgotrajno in utrujajoče delo z računalni- dnjo vodnega zbiralnika. Namreč, v pole- Podrago. Kar nekaj časa smo prepričevali tnih mesecih je v naši dolini huda vročina in kom ter se odpravijo nekaj korakov po vasi odgovorne, naj Jez vendarle očistijo, saj je do našega JEJZA. Mislim, da se bo splača- posledično suša. Z zajetjem vode bi kmetje bilo že toliko usedlin, da je izgubljal prvo- lahko zalivali svoje vinograde, poljščine in lo. Še opozorilo; KOPANJE JE NA LASTNO tni namen. Letos, konec februarja je pod- ODGOVORNOST. vrtove. Voda v zajetju je namenjeno tudi za jetje Hidrotehnik z bagrom in ostalo me- požarno vodo in za naravno kopališče. hanizacijo očistilo strugo. Na tem mestu Uroš Janežič Podraga, del slovenske Jakobove poti Jožica Bavčar je prehodila več kot 800 kilometrov dolgo pot do enega največjih kr- ščanskih romarskih svetišč, svetišča sv. Jakoba v Compostelli. Prav tako je z Društvom prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji sodelovala pri pripravi slovenske Jakobove poti, ki vodi tudi skozi Podrago. Kaj je bil pred leti glavni razlog, da si se mi ostala prostrana polja sončnic in žita. odločila za Camino? Domačini so bili zelo gostoljubni, spomnim Vsak ‚‘okrogel‘‘ rojstni dan po navadi obe- se, da so nam v vinogradu puščali grozdje ležim z daljšim potovanjem, za 60. obletni- na koncu vrst. In seveda ljudje, romarji, raz- co sem se odločila, da poromam v Camino. ličnih narodnosti in ras, ki so mi z nasme- Dve leti prej sem prehodila del slovenske hom, pozdravom, kratkim klepetom dajali sama, takrat je bila v Podragi blagoslovlje- Jakobove poti in spoznala ljudi, ki so že bili pogum za naprej. na tudi kapelica sv. Jakoba. Rumena školjka v Caminu, in so me za pot navdušili. Je Camino uresničil tvoja pričakovanja? v Podragi torej pomeni, da Podraga (žu- pnišče) nudi prenočišče vsem popotnikom Kakšen je tipičen dan romarja na tej poti? Seveda sem bila vesela, da sem prišla na Jakobove poti. Hodila sem skupaj z dvema znanka- cilj, da sem pri svojih 60 letih zmogla 31 dni Kako je na slovenski poti poskrbljeno za ma in vstajale smo kar zgodaj, s svitom. hoje, hkrati sem občudovala ljudi, ki so s popotnike? Predvsem zato, ker je albergo (prenočišče težavami premagovali pot, bili vztrajni in za romarje) potrebno zapustiti do 8. ure, niso dovolili, da bi jim kdo pomagal. Pot me Slovenska pot je organizacijsko zahtevnej- hkrati se tako izogneš najhujši vročini. Po je naučila, da če si nekaj zadaš, vztrajaj in ša. Če si del skupine, je poskrbljeno za pre- jutranji kavi je sledila hoja s kakšnim kraj- se potrudi do konca. nočišče in hrano, če hodiš v lastni režiji, pa šim postankom, vendar do 14. ure smo obi- »Rumena školjka«, simbol Jakobove je potrebno nekoliko več iznajdljivosti, saj čajno bile v naslednjem prenočišču. Sledilo poti, je izobešena tudi v Podragi in sicer slediš knjižnemu vodniku. je tuširanje, pranje perila, priprava obroka, na večih mestih. Zakaj? Kakšno popotnico bi dala tistim, ki raz- obisk sv. maše in, seveda, čas za druženje V Sloveniji je na pobudo Marjete in Metodija mišljajo, da bi šli na Jakobovo pot? z ostalimi romarji, ki prihajajo resnično od Riglerja nastalo Društvo prijateljev poti sv. Če je želja, volja, naj se odpravijo. Zame vsepovsod. Jakoba in pod okriljem društva smo začrtali je bila prijetna izkušnja, ki mi je dala neko Najlepši spomini, doživetja na Caminu so slovensko Jakobovo pot, ki med seboj po- energijo, moč, da sem se ob vrnitvi v vsak- povezani z … vezuje različne države in narode ter je kot danje življenje lažje soočala z vsakodnev- Navdušila me je pokrajina, ki je zelo ra- mednarodna pot že vse od srednjega veka nimi izzivi. znolika. Bil je jesenski čas, v spominu so vez med evropski narodi. Prvega romanja po tej poti sem se leta 2008 udeležila tudi Andreja Žgur

17 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

V najstarejšem podraškem Dogajanje v KS hramičku bo spet življenje Vipava V letu 2016 se v Krajevni skupnosti Vipava nadaljuje začeta dela v lanskem letu. Skupaj z Občino Vipava bomo za- ključili izgradnjo in asfaltiranje parkirišč na Hribu. Krajevna skupnost bo uredila cesto pro- ti Staremu gradu do zadnje (Štancove) hiše. Tu bomo višinsko popravili jaške in asfaltirali poškodovan asfalt, da bo ce- sta do pešpoti proti Staremu gradu lepo urejena. V tem posegu se bo izvedla ka- nalizacija in temelji za dve javni luči. Pred stanovanjskimi bloki na cesti 18. aprila se bodo sanirale luknje v asfal- tu kjer bo potreben malo večji poseg. Delovna akcija Zametek domačije predstavlja objekt, ki Pri prehodu ceste preko kinete potoka V soboto, 5. marca 2016 smo se člani po- stoji ob Mrzlem potoku. V pritličju je eno- Slezenc so nastale globoke jame. draške desantne enote Princ Kuorle odzvali celičen prostor pravokotniškega tlorisa, vabilu Mateja Žvanuta z namenom teme- pokrit z dvokapno korčno streho. Objekt Prav tako bo zaradi podajanja asfalta ljitega čiščenja najstarejšega podraške- je podkleten. Vhod v klet je iz zatrepne, pri prehodu preko mostu čez Vipavo v stranske fasade po kamnitih stopnicah. ga hramička (verjetno tudi najstarejšega parku pred zavodom popravilo pešpot vipavskega, pa naj me demantira kdor in Vhod na trikotniško zaključenem portalu z novo preplastitvijo. Krajevna sku- ki more). Omenjen hramiček se nahaja na oz. “vajngerju” ima letnico 1683, ki je tudi domačiji pri Joškovih v Podragi. V dobrih najstarejši zapis profane arhitekture v pnost Vipava je naročila izvedbo pokri- osmih urah in približno dvanajstih odpelja- vasi. V nadaljevanju najstarejšega objekta tja Vipavske tržnice katere zaključek del stojita pritlična hiša s črno kuhinjo in nad- nih traktorskih prikolicah raznega materi- predvidevamo v začetku maja. ala se nam je v vsej svoji lepoti predstavil stropna hiša z zunanjimi kamnitimi stopni- dobrih 10 metrov dolg in 6 metrov širok cami. Pravokotno na stanovanjske objekte dragulj. stojijo gospodarski s t. i. repinim hramom – shrambo za kislo repo, krompir in orod- Domačija pri Joškovih je pa ločena shramba za mesnino – pršut, V Podragi poleg posameznih stavbnih salame, kis in »dragocenejše« pridelke ter enot stoji tudi več velikih zaprtih domačij. vinski hram. Nadstropje teh gospodarskih Zdajšnji stavbni fond se je izoblikoval v objektov je služilo za skedenj. Dvorišče do- času od 18. do 19. stoletja. Stavbna dedi- mačije krasi po podatkih Zavoda za kultur- ščina vasi pa je predvsem prepoznavna po no dediščino Slovenije najstarejša navadna kamnitih portalih, kalonah, vodnjakih in tisa (znanstveno ime Taxus baccata: igla- slikovitih eno- in dvoločnih kamnitih mo- vec iz družine tisovk, ki je v Sloveniji zava- stovih. Domačija Podraga 51, pri Joškovih, rovana rastlina od leta 1976) na Vipavskem, je ena izmed najstarejših v vasi. Objekti so ki je po ocenah starejša od 300 let. nastajali po principu adicije, spajanja posa- Kako naprej? mičnih stavb v času od 17. do začetka 20. stoletja. V 19. stoletju so bili pri Joškovih Matej Žvanut, ki svoja vina trži pod blagov- predvsem znani kot napredni gospodarji. no znamko CULTUS, ima namen omenjen V družini je bilo več izobražencev. Na do- hramiček napolniti s svojimi barrique sodč- mačijo in v vinski hram sta večkrat zaha- ki (merlota, cabernet sauvignona, belega jala tudi znameniti borec za severno mejo in modrega pinota). Člani desantne enote Rudolf Maister-Vojanov ter pesnik Josip upamo, da bo hram dolgo služil svojemu Murn-Aleksandrov, ki je svoj nadimek dobil namenu in da bomo kdaj pa kdaj lahko pre- po bližnji domačiji pri Sandrovih. Na doma- skusili Matejevo žlahtno kapljico. In vino čiji so kontinuirano živeli do leta 1980, ko je veritas! na njej umrla zadnja iz rodbine Trošt, gospa Primož Furlan Anica. Kasneje je domačijo prevzel Matejev in ostali člani desantne enote Princ Kuorle oče, Jože Žvanut, iz domačije Blaževih.

18 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Stara šola na Slapu nekoč in danes V preteklosti je šola na Slapu bila pomembna ustanova, katere namen je bil izobraževanje. To vloga šola opravlja še danes, vendar je danes šola pomembna tudi iz drugih vidikov.

med seboj srečujejo, družijo, zabavajo in se saj je njegov. S tem nese domov sporočiloi, zraven še naučijo kaj novega. Poleg tega pa kaj se je na delavnici naučil tudi svoji mami, ne sedijo doma pred računalnikom, kar je v očetu, sestri, bratu ... današnjih časih postal zelo pogost način Šport, ki je del čisto vsakih delavnic je preživljanja prostega časa, kar pa na soci- sploh v teh letih, ko se otroci pogosto pre- alno življenje nima dobrega vpliva. malo gibljejo, nujno potreben del našega V program pa ne prispevajo samo starši in programa. Skozi ekipne igre se otrok nauči otroci, temveč tudi drugi krajani, čeprav se delovanja v skupini in sodelovanja z drugi- tega pogosto premalo zavedamo. Krajani mi člani svoje skupine. Skozi igro lahko na- so nam pred leti prebarvali prostor, poma- stanejo prijateljske vezi, ki jih bo otrok imel gali so nam ga tudi urediti. S tem so pripo- celo svoje življenje. O »pravem« šolstvu na Slapu lahko govori- mogli k še boljšemu občutku, ki ga posa- Na Slapu smo, kot že prej omenjeno, priso- mo med letoma 1848, ko je na Slapu nasta- meznik dobi v programu. tni že desto leto. Skozi ta leta je na Slapu in la t.i. ljudska šola, pa do leta 1969, ko je bila V programu Popoldan na Slapu se otroci med mladimi prišlo do velikih sprememb. šola na Slapu zaradi premajhnega števila tudi radi posladkajo, ko pa so kakšne prilo- otrok ukinjena. Stavbo, kot jo lahko vidimo žnosti ali prazniki, pa vsi krajani. Takrat so danes, je bila zgrajena leta 1858. nam v odlično pomoč slapenske gospodi- Še danes je šola pomemben protor za dru- nje, ki so že velikokrat darovale svoj prosti ženje, zabavo, številne prireditve in na- čas in spekle slastne dobrote, saj brez njih vsezadnje tudi za izobraževanje in vzgojo. sladkosti na programu ne bi bilo. Danes v stari šoli delujejo delavnice za otro- Program na Slapu organizira vsako leto ke, pod programom Popoldan na Slapu, tu tudi obisk Sv. Miklavža. Darila lahko tako je prostor za vinarje, nekaj časa je tukaj bila prejmejo vsi otroci, ki pridejo na dan, ko tudi telovadba za starejše krajane. V šoli so Sv. Miklavž deli darila, na Slap. K našemu tudi prostori za potrebe Krajevne skupno- programu je veliko pripomogel tudi naš žu- sti Slap. pnik, gospod Franc Kralj, s katerim smo že Sploh otroci, ki tukaj v delavnicah Popoldan večkrat sodelovali. Nekatere na bolje, nekatere, žal, tudi na slabše. Program, ki ga izvajamo, se je tem na Slapu aktivno preživljajo svoj prosti čas, Četudi se morda kdaj zazdi, da se v progra- spremembam ves čas prilagajal in tako dajo šoli dušo, kot jo je imela takrat, ko je mu ne naučimo prav veliko in da gre tukaj ostaja aktualen tudi danes. v šoli še potekal redni pouk. Ta program, ki bolj za preživljanje prostega časa, to ne združuje čisto vse slapenske otroke, deluje drži. Največkrat na začetku delavnic skupaj Skratka, lahko zaključimo, da lahko samo tukaj že vse od leta 2006, torej prav letos preberemo zgodbico, ki ima v tem času ak- upamo na še deset tako lepih let! Obenem praznuje okroglo obletnico svojega delova- tualno tematiko. Na primer spomadi pre- pa se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so nja. beremo knjigo o cvetlicah, ki rastejo v tem kakor koli prispevali in pripomogli k naše- Vendar pa ta program ne povezuje med se- času. Iz te zgodbe izpeljemo ustvarjalno mu programu. Vabimo tudi vse, ki v našem boj zgolj otrok, čemur je program pravza- delavnico, s katero povežemo tudi gibanje programu še niso bili, da se nam pridružijo. prav namenjen. Zahvaliti se moramo tudi in vse skupaj »zapakiramo« v celoto. Tadej Kobal staršem, saj brez njih našega programa Skozi zgodbo pogla- ne bi bilo. Konec koncev morajo tudi oni bljamo naše znanje, svoje otroke opominjati, naj pridejo k nam. saj imajo zgodbe nek Če so otroci mlajši, jih v naš program tudi namen, ki lahko v pripeljejo. Vse to vsekakor terja tudi nekaj otroku vzbudi željo po njihovega časa. S tem, ko se starši srečajo nečem. Nenazadnje na začetku ali koncu delavnice, si izmenja- s ustvarjanjem ume- jo nasmeh, nekaj lepih besed. Ni tako zelo tnin, ki so od otroka do redko, da se ne bi iz tega razvila dolga de- otroka zelo različne, bata o marsičem, kar se dandanes dogaja spodbujamo domišlijo v vasi. in izboljšujemo njiho- Staršem smo animatorji dolžni zahvalo ve motorične sposob- tudi zato, ker nam svojega otroka zaupajo, nosti. Po koncu vsake da ga mi »čuvamo«. Na delavnicah se za- delavnice ima otrok vedamo pomembnosti tega, da se otroci izdelan predmet, ki ga lahko odnese domov,

19 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Samo Rovan Vrhpoljc in svetovno priznani poročni fotograf

Sama Rovana Vrhpoljci poznamo kot sina edini način, da je lahko sprejel izgubo. Ko Danila Rovana, vsem poznanega gasilca je videl razvite fotografije, ga je preplavil in v zadnjih letih strastnega kamnoseka. občutek, da morata z nono, ki je bila zelo Kot mlad fant je s svojimi izvirnimi ideja- skromen človek in vselej le v svoji vasi, v mi rad sodeloval pri postavitvi jaslic v farni Cankarjev dom. Tako je nastala njegova cerkvi in bil pobudnik izbora najlepših jaslic najpomembnejša fotografska razstava po vrhpoljskih hišah. S fotoaparatom je v 42 posnetkov velikega formata. Nona ga spomin zabeležil marsikatero vaško slove- spremlja tudi danes, ko na različnih kon- snost in šolsko proslavo. ferencah po svetu predava o svoji poročni Zadnje čase ga v rodni vasi bolj malo vi- fotografiji. Uvodne besede so vedno na- ima poročna zgodba svoj koncept, da je is- dimo. Kako le, saj je razpet med Francijo, menjene podobam njenega slovesa. krena kot družinska hiša, narejena po meri Nemčijo, Avstrijo, pa vse do Mehike, Ko je posnel pogreb, je zavladala velika in duši naročnika. Zaveda se tudi svoje od- Brazilije in Kitajske, kamor ga pari vabijo, praznina. Zdelo se mu je, da je dosegel govornosti do zapisa družinske zgodovine da v trajen spomin zapiše njihov najlepši fotografski vrhunec, in ni vedel, kako na- in si želi, da bi tudi otroci para, ko se bodo dan v življenju. Po številnih mednarodnih prej. Vrnil se je k študiju, leta 2001 je fo- čez trideset let sami poročili, nekaj čutili ob izborih Samo namreč sodi med najboljše toaparate pospravil v omaro in po diplomi teh fotografijah. poročne fotografe na svetu. začel delati v arhitekturnem biroju Nava. Četudi je danes tak slog prevladujoč, opaža, Prvi fotoaparat si je Samo kupil leta 1992, Nekega dne ga je sodelavka v biroju prosi- da njegovo drugačnost in iskrenost prepo- ko se je vpisal na fakulteto za arhitekturo. la, da fotografira njeno poroko na Nanosu. znavajo predvsem intelektualci. Nagrade, Nad njegovimi fotografijami se je navdušil Po vztrajnem prigovarjanju je privolil in to vabila na strokovna srečanja, predavanja Ljubo Žgavec iz Ajdovščine in ga povabil, naj je bilo odločilno za njegovo vrnitev v foto- in prepoznavnost znotraj kroga najboljših zanj fotografira krste, birme in maturant- grafski svet. svetovnih poročnih fotografov pa širijo ske plese. Leta 1994 ga je na slovesnosti ob Kupil si je nov digitalni fotoaparat, saj so njegov krog naročnikov tudi med slavne in dnevu državnosti v rodnem Vrhpolju opa- v tistem času analogni že odšli v zgodovi- bogate. Med zanimivejšimi navaja poro- zil fotoreporter Zdravko Primožič, lastnik no. Z novo opremo je bil popoln analfabet, ko, k fotografiranju katere ga je povabila Foto Press Agencije iz Kopra. Povabil ga toda ko je šel s svati na Nanos, kamor so znana ameriška poročna fotografinja in na je k sodelovanju in od takrat naprej je bilo nesli vsak svoj stol, ga je popolnoma pre- katero je bil povabljen tudi soustanovitelj njegovo življenje razpeto med študijem v vzelo. Zazdelo se mu je, da je spet živ, in Googla Larry Page. Nekaj posebnega je bila Ljubljani in fotoreporterskim delom med motor se je zagnal. Prvo uradno naročilo za tudi poroka s 400 svati v dunajskem mu- vikendi. Njegove fotografije so večinoma plačano fotografiranje poroke pa je prišlo zeju Liechtenstein ali pa poroka v družini spremljale članke v Primorskih novicah pa leto zatem, 2007. hongkonške noblese, ki je trajala kar tri dni. tudi v številnih drugih vodilnih slovenskih V tistih časih je bila poročna fotografi- To delo je lahko naporno, sploh ko mora le- časnikih. Tako je bilo vse do dogodka, ki je v ja idealizirana, portreti mladoporočencev teti na drug konec sveta in nato slediti po- hipu prerezal njegovo sedemletno fotore- in svatov pa romantizirani in poštirkani. ročnemu slavju, ki se včasih začne že ob 4. portersko pot. Samo Rovan je sledil svojemu fotorepor- uri zjutraj z ličenjem in konča 21 ur zatem. Bilo je spomladi leta 1998, ko je Samova terskemu slogu. Njegov sveži, zabavni, A fotografiranje je še najmanjša težava. nona Gizela, s katero sta bila nadvse pove- neposredni, čustveni, predvsem pa iskreni Največ dela nastopi šele s postprodukcijo, zana, za vedno odšla. Čutil je, da mora fo- slog je v tistih časih štel za radikalnega, ko je treba pregledati in izbrati najboljše tografirati njeno slovo. S fotoaparatom je tudi nerazumljenega. Danes se skoraj vsi izmed tisoče fotografij. A Samo Rovan je bil ob njej vse tri dni, ko so trajale pogrebne poročni fotografi poskušajo ravnati po ta- ekstremist. In to je opazila tudi strokovna slovesnosti. Sam pravi, da je bil to najbrž kem načelu. Toda sam še vedno hoče, da javnost.

20 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Leta 2009 je s serijo Svatje zmagal na fotografskem natečaju revije Emzin in bil razglašen za slovenskega fotografa leta. Na področju poročne fotografije je prejel številne nagrade zlasti ameriških mednarodnih organizacij poročne foto- grafije. Leta 2011 se mu je uspelo uvrstiti med vodilno deseterico (Top 10) Fearless Photographers, leta 2013 pa med vodilnih deset poročnih fotoreporterjev pri Wedding Photojournalist Association (WPJA), revija American Photo Magazine ga je istega leta nominirala za deset (Top 10) najboljših po- ročnih fotografov. Predlani ga je prestižni poročni blog Junebug Weddings povabil med svoje člane, odlikovali so ga tudi z nagrado za najboljšo zaročno fotografijo leta 2014 ter ga označili za fotografa, ki že skoraj desetletje postavlja smernice sve- tovne poročne fotografije. Lani je bil med ski organizaciji Inspiration Photographers, imenovala za enega izmed treh najboljših 10 najboljših poročnih fotografov pri brazil- italijanska revija JM Just Married pa ga je poročnih fotografov na svetu leta 2015. Turizem smo ljudje V Kampu Vrhpolje smo poleti 2014 gostili vtise objavila še v knjižni različici. Knjiga dejstvo, da je to vinorodni okoliš, mogoče angleški par, ki je sprva nameraval ostati je na voljo v spletni trgovini Amazon, njen pa je le moja domišljija – kdo ve. tri dni, nato pa ostal kar tri tedne. Najbrž blog pa na spletnem naslov https://www. Naš kamp je zelo simpatičen. Tukaj je le pet sta ju očarala čudovita narava in urejeno leighwalton.com, kjer lahko njihove zgodbe avtodomov in pol ducata šotorov, kar je kot okolje, prav iz njunih zapisov pa lahko še preberete v celoti, danes pa samo en utri- naročeno po ogromnem kampu v Ljubljana. kako potrdimo znani rek »Turizem smo nek. Več pa v prihodnji številki. Leigh pravi, da je kopalnica tukaj kot doma ljudje«. Mogoče se niti ne zavedamo, kako Prihod v kamp Vrhpolje, 10. avgust 2014 – krasne prhe, kristalno čiste ploščice in lahko prav vsak izmed nas doda kamenček Ta dnevnik pišem pred našo prikolico. barvite kljukice, kamor lahko obesiš svoja v predstavitev naše dežele. In kot lahko Nežna sapica mi boža dlako in počutim se oblačila. Lastnika kampa sta zelo prijazna razberemo iz zapisov, se potrjuje, da smo sproščeno. Zjutraj smo zapustili Ljubljano in rada priskočita na pomoč. Živita v čudo- Vipavci prijazni in gostoljubni ljudje. Gospa in se odpravili v majhno vasico po imenu viti hiši tik ob kampu. Leigh Walton je angleška pisateljica in po- Vrhpolje. Čeprav leži le uro vožnje stran Leigh se je popoldan spet oprhala, ker je iz- slovnica, ki je leta 2013 začela potovati po od prestolnice, je zelo mirna in prijetna. jemno vroče in ko se je vrnila v prikolico, je Evropi s svojim možem Tomom in dvema Primorska je odeta v drugačne odtenke ze- na naši mizi opazila vrč vina in dva kozarca samičkama terierja, Martho in Rosie. Svoje lene kot na primer Hrvaška ali Bled. Olivne – darilo lastnikov kampa. Kako čudovito! To dogodivščine je z zornega kota Marthe za- barve je. Mogoče je kriva bližina gora ali smo doživeli le enkrat – v Budimpešti. pisala v spletnem dnevniku, kasneje pa te

21 POGLED V PRETEKLOST

Zdrava stara kuhinja Ta zapis oziroma raziskava zdravega prehranjevanja naših prednikov zajema obdobje od konca prve svetovne vojne, pa do leta 1960. Opisujem prehranjevanje ljudi na podeželju, ki so bili neposredno navezani na naravo.

Proučeval in poslušal sem izkušnje mojih hrane in prehranjevanje. Leto je bilo dolgo Nedelja je bila dela prost dan, opravilo se babic in vključil pričevanja mojih tet in dru- in oskrbovalnih trgovin ni bilo ali pa so bile je le delo pri živini v hlevu in v svinjaku. gih starejših žena iz okolja Štajerske, kjer v zelo oddaljenih krajih. Ob nedeljah se je delalo tudi poleti v času sem odraščal. Moj namen je predstaviti Prazniki naših prednikov so bili: novo leto, spravljanja sena. Nedeljsko kosilo je bil pra- današnjim ljudem, predvsem mladim, kako pust, pepelnična sreda, velika noč, šmarni zničen obrok, ki se je močno razlikoval od so ljudje nekoč živeli, praznovali, kako so dan, vsi sveti, božič, koline, krst, poroka, običajnega ob delavnikih. Odvisen je bil od pripravljali hrano, kako velik vpliv so imeli trgatev in sedmina. Poleg naštetih prazni- možnosti, ki jih je imela gospodinja, sesta- prazniki na sestavo jedilnikov in, da se ta kov so še nedelje in navadni delovni dnevi vljen je bil iz juhe z rezanci, mesa iz juhe, način življenja ne pozabi. med tednom. praženega krompirja in solate. Če so bili Zgodovina priprave hrane v kuhinji ali ku- bolj premožni, so imeli pečeno kokoš, pole- harstvo, kuharija po starem se je dogajala ti piščanca ali svinjsko pečenko. Nedeljsko ob ognjišču, ki je bil osrednji prostor v bi- kosilo je imelo tudi mešano solato, kar med vališču naših prednikov. Ognjišče je bil ne- tednom ni bil običaj. Marsikje so še k mesu koliko dvignjen plato sredi kuhinje, kjer je dodali krompirjevo, vinsko in čebulno oma- gorel ogenj cel dan in vso noč. Posodje, ki ko, v postu hrenovo omako. Nedeljski jedil- ga je gospodinja uporabljala, je bilo železno nik je bil bogatejši od dnevov med tednom, in bakreno. Bil je lonec ali dva in par kozic, odvisen je bil od znanja in iznajdljivosti go- morda tudi kak pekač, vsi so imeli do 15 spodinje, kje se je učila kuhati, kaj je znala cm visoke noge. Tudi kotel je bil, eden ve- pripraviti in tudi od tega, kaj je imela vse čji eden manjši, visel je na treh dolgih no- na razpolago. Zanimivo je dejstvo, da se gah. Okrog tega platoja so bile široke klopi je klasičen nedeljski jedilnik ohranil vse do in velika miza. Ob ognjišču so se zbrali ob današnjih dni, saj še danes marsikje kuhajo vsakem obroku, da so skupaj pojedli hrano, Med tednom ob delovnih dnevih so naše klasično nedeljsko kosilo kot nekoč, ko so ob ognjišču so se greli v mrzlih dneh leta, prababice kuhale predvsem krompir, po- ga kuhale prababice. Ob nedeljah je bilo ob ognjišču so tudi prenočevali. Ko je go- lento, žgance, zelje, repo, kolerabo, korenje kosilo svečan obrok, ko je bila zbrana vsa spodinja skuhala hrano, jo je vsula v leseno in fižol. To so na različne načine pripravile, družina skupaj. ali lončeno skledo in jo dala na mizo. Člani zabelile z mastjo, zaseko ali ocvirki, dodale Prazniki: družine so se posedli okrog mize in nepo- so še sezonsko solato in je bilo kosilo pri- Božični večer je bil posebej prazničen ve- sredno zajemali z lesenimi žlicami pripra- pravljeno. Hrano so pripravljali običajno v čer, ko se je zbrala vsa družina, naredili so vljeno hrano. Vse obroke so na enak način eni posodi, lonec ali kozica. Ko je bila hrana jaslice, imeli skupno večerjo, zapeli kakšno použili, krožniki in ostali pribor je prišel na pripravljena, so jo vsuli v leseno ali lončeno pesem in čakali polnočnico. Božič in novo podeželje precej let po prvi svetovni vojni. skledo, iz katere so potem zajemali z lese- leto sta si zelo blizu, zato so določene jedi Kuhinja naših prednikov je bila črna zaradi nimi žlicami in tako použili, kar je gospodi- združili. To sem opazil pri peki kruha, bel odprtega ognja, po navadi tudi zadimljena, nja pripravila. Za večerjo je bila po navadi kruh je bil za božič pa tudi marsikje še za če ni dobro vleklo, bila pa je tudi neposre- polenta ali močnik z mlekom ali belo kavo. novo leto iz iste peke. Ravno tako je bila dno poleg hleva, ker so se tudi tako greli, V toplih mesecih leta se je kisalo mleko, ki tudi orehova potica iz božične peke še za s toploto živali v hlevu. Ko so odkrili kru- je s kruhom bilo samostojen obrok. V veliko novo leto na mizi. Tudi sadni kruh in razni šno peč so bivališče razširili na še en bivalni lončeno skledo so nalili kravje mleko, ki se drobni keksi, ki so se pekli za Božič, so bili prostor. Ob peči so se zbirali v mrzlih dneh je v dveh dneh skisalo, potem so v njega na- tudi v novoletnem obedu. Shrambe so bile leta, luščili fižol, bučna semena ali trgali in rezali kruh, da se je omehčal in to so zopet temne in dovolj vlažne, kruh in drugo je bilo čistili volno. Tukaj so ženice predle volno, skupno použili. Tudi paradižnik v solati so s zavito v lanene rjuhe in je lepo počakalo no- pletle nogavice in druga oblačila, moški so kruhom ponudili kot samostojen obrok za voletne praznike. Jedilnik je bil prazničen, pletli košare in drugo iz vrbovja, prostor je poletno malico. V jeseni, ko so dozoreli ko- nedeljski, bogatejši je bil pri raznem peče- postal osrednje zbirališče čez dan. Na peči stanji, so bili kuhani velikokrat za večerjo. nem mesu, na novega leta dan so marsikje so sušili oblačila, razna semena, na peči so Marsikje so bili prav kostanji do božiča vsak gospodinje za kosilo pripravile sarmo. se greli in igrali otroci. Tudi prenočevali so dan z belo žitno kavo za večerjo. S hrano se Pust je bil vedno masten okrog ust. Na ma- na peči, predvsem otroci, sicer pa sta v pro- je varčevalo in obrok pred spanjem je bil ve- sti so cvrli krofe, miške in flancate, kuhalo storu, kjer je bila peč, prenočevala gospo- dno bolj skromen. Od velike noči pa do sv. se je prekajeno meso s kislim zeljem ali ki- dar in gospodinja. Mihaela v septembru so imeli naši predniki slo repo, tudi krompirjeva solata je bila za ob delovnih dnevih 5 obrokov na dan. Kar Predno pogledamo, kaj vse so naši predniki pusta na mizi. Skratka pust je imel vedno pomeni, da se je popoldanska malica s kon- kuhali in kako so pripravljali različne obroke močne in mastne jedi, to je praznik sredi cem septembra ukinila. Prehrambne dobri- hrane, se spomnimo glavnih praznikov, ki mrzle zime. so jih praznovali. Ravno prazniki so nare- ne so po večini doma pridelali ali pa so jih Pepelnica in postni čas, na mizo so pri- kovali pripravo hrane in tudi porazdelitev dobili kot plačilo pri kmetu, kjer sta starša šle brezmesne jedi, ki so bile nezabeljene pridelkov, ki so jih imeli na voljo. Tudi razni delala na polju, v vinogradu ali v gozdu. na pepelnično sredo in vse petke v postu. ljudski običaji so močno vplivali na pripravo

22 POGLED V PRETEKLOST

ali krvnik, pražena jetrca, juha s hrbtišča, potico in smetanovo gibanico. V trgatev svinjska pečenka, krvavice in pečenice. se je povabilo vse tiste, ki so pomagali v Tudi pri solatah je bila velika izbira: endivi- vinogradu pri raznih delih skozi vse leto in ja s krompirjem, zeljnata solata s fižolom, sorodnike. poganjki repe in korenja v solati, fižolova in Sedmina je bil obrok hrane, ki se je postre- krompirjeva solata. Koline so bile res velik gel posebej povabljenim sorodnikom in po- hišni praznik in takšen je bil tudi jedilnik. grebcem, ko so opravili pogreb za umrlim Kosilo ni bilo preveč razkošno, večerja pa je sorodnikom. Jedilnik je bil nekoliko bogatej- zasijala z bogato in razkošno ponudbo raz- ši od klasičnega nedeljskega. Začelo se je z ličnih mesnih jedi in solat. juho, ki sta ji sledila dva ali trije hodi mesa s Na krstni dan so za zajtrk ponudili belo prilogo in solato. Odvisno, kako bogat je bil Kuhali so kislo zelje ali repo s fižolom, po- kavo z mlečnim kruhom ali potico. Po tisti, za katerim se je sedmina opravljala. lento ali žgance s kislim zeljem ali repo, obredu krsta je sledilo kosilo, podobno ne- Pregled opisanih praznikov nam kaže, da fižolovo in krompirjevo mineštro, kolera- deljskemu. Jedilnik ob krstu ni bil raznolik. bo s krompirjem, korenje s krompirjem, so naši predniki znali praznovati in se ve- Velikokrat so ponudili kurjo juho, pečenega seliti. S hrano in dobrinami so zelo varčno krompirjeve žgance in nezabeljen močnik. piščanca s krompirjem in raznimi solatami. Postni čas je bil čas brez mesnih jedi, po- ravnali, hrano so spoštovali kot zelo cenje- Kosilo so zaključili z raznovrstnim pecivom no dobrino. Leto je bilo dolgo, hladilnikov ni udarek je bil na gostih mineštrah, ki so jim in potico. dodali palačinke, šmorn, frtaljo, fižolovo bilo, hrano so shranjevali v temnih in vla- ali krompirjevo solato s trdo kuhanim jaj- Poročni meni je bil zelo obsežen. Obrok se žnih shrambah, meso je bilo popečeno in cem in podobno. V postu je bil poudarek na je postreglo v več delih z vmesnimi odmori, zalito z mastjo v posebnih lesenih posodah skromnosti, jedilniki so bili nezabeljeni in sledilo je pecivo, torte, sadje do zaključ- - dežah. Meso so pa tudi okadili v dimni- tudi po količini manj obilni. ka s kislo juho ali obaro. Bogati ljudje so na ta dan imeli še posebej pester jedilnik. Velika noč je imela značilne jedi, to so bile Pripravili so pečeno teletino, polnjena te- predvsem jedi velikonočnega žegna: pre- lečja prsa, ocvrtega piščanca in kozlička, kajeno meso, klobase, pirhi, hren, potica, pečeno zajčje in ovčje meso. Zanimivo je, bel mlečni kruh. Značilna za velikonočne da so pri vsakem mesu ponudili tudi raz- praznike je bila žolca, to je bila svinjska lično solato. Če je bila ob mesu tudi prilo- juha, v kateri so se kuhale svinjske sveže ga: krompir v različnih oblikah, riž, žličniki in prekajene nogice, ušesa, rep in rilec. Po in cmoki, so ji dodali tudi različne omake nekajurnem kuhanju, ko je bila vsebina že v omačnicah: vinska, krompirjeva, čebul- vsa razkuhana, se je juho precedilo, ostra- na, hrenova, porova, maslena, česnova ... nili so z vrha juhe maščobo in juho nalili na Ugotovili smo tudi, da na ta dan niso ku- razkoščičeno meso, ki se je kuhalo. Dodali hali zelenjavnih ali gobovih juh, tudi druge so par zrn celega popra, lovorjev list kot de- zelenjave ni bilo veliko. Iz tega sklepam, kih in je bilo potem spravljeno v posebnih koracijo in polovičko trdo kuhanega jajca. da v času naših babic in prababic ni bilo zračnih shrambah, ki so bile zaščitene proti To se je potem na mrzlem v shrambi strdilo vegetarijancev. Za poročno kuharijo se je mrčesom. Obroki hrane so bili skromnej- in to so ponudili kot samostojno jed. Velika povabilo kakšno dobro kuharico, da je bil ši od današnjih, hrana se je zabeljevala z noč je bila bogata in obilna v prehranjeva- poročni obed res kvalitetno pripravljen. O mastjo, zaseko in ocvirki, toda zelo malo nju naših prednikov. To je bil velik praznik, tem, kaj vse so nekje kuhali in kako dobro in skromno. So pa takrat več in bolj fizično ki je napovedoval vrnitev pomladi, narava se je jelo, se je še dolgo govorilo med lju- delali, strojev ni bilo, še orodje je bilo bolj je ozelenela na polju, travnikih in v gozdu. dmi. Zanimivo je tudi to, da so kuharice z robustno in težko, tako da so hrano, ki so Šmarni dan ali Velika maša je praznik sredi jedilom sporočile svatom, kdaj je ohceti ko- jo zaužili, hitro pokurili. vročega avgusta. Običajno se je kuhala hra- nec. Če sta bila mladoporočenca premožnih Iz vsega omenjenega sklepam, da so se na kot ob nedeljah. Značilno za ta praznik staršev, so kot zadnje dejanje oz. naznanilo naši predniki bolj skromno in zdravo pre- je bil pečen ali pohan piščanec, ki je zelo konca svatbe ponudili narezek kuhanega hranjevali, kljub temu, da so morali bolj obogatil praznični obrok. Tudi pri solatah je prekajenega mesa, svinjsko pleče. Če pa trdo delati, so znali dobrine, ki so jim bile bila izbira velika, sicer pa običajen nedeljski je bila svatba bolj revnih, se je za zaključek na voljo, porazdeliti s sosedi in prijatelji. jedilnik. V poletnih mesecih se je pripravlja- ponudila svinjska kisla juha ali kurja obara. Pomagali so si pri večjih delih, kot so: ko- la bolj zelenjava z vrta ali njive, ki se je tudi To je pomenilo, da je ohceti konec in svatje panje vinograda, košnja in spravilo sena, manj zabelila. Dnevi so bili dolgi in vroči in so se po obroku hrane začeli poslavljati in žetev, trgatev in ličkanje in se kljub napo- tudi hrana je bila manj kalorična. odhajati domov. ru poveselili in družili. Odnosi med ljudmi Za vse svete se je tudi kuhal klasičen ne- Trgatev je bila tudi neke vrste hišni pra- so bili bolj odprti in veseli, cenili so sorod- deljski jedilnik. Po dolgem vročem poletju znik, ko se je bolj bogato in obilno jedlo. stvene vezi, ob nedeljah so se obiskovali in je prvič prišla na mizo zopet orehova potica Največkrat so se pripravljale jedi iz mesa, se pogovarjali, kaj vse se bo v naslednjem in razno drobno pecivo. Po obisku pokopa- ki je bilo še na voljo v shrambi. To so bile tednu delalo, kdo se bo oženil in s kom, lišč se je na domačem domu zbrala širša pečenke in prekajeno meso, krompir v raz- pogovarjali so se o vremenu in sklepali so družina, kar je dajalo prazniku poseben po- ličnih oblikah in različne sezonske solate. razne kupčije. Življenje je bilo ras drugačno men povezanosti. Značilnih jedi za trgatev pa nisem zasledil. od današnjega. Koline so star kmečki praznik, za katerega Pri bolj premožnih kmetih so pripravljale Tone Goričan so značilne prav posebne jedi. Pečena kri kuharice tudi drobno pecivo, pehtranovo

23 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Mladi raziskovalci OŠ Draga Bajca Vipava na 2. Festivalu Labirint

žavno tekmovanje, ki bo maja meseca v Murski Soboti. Plakati, ki so jih učenci pripravili za pred- stavitev, skupaj s plakati iz drugih šol, so razstavljeni v hodniku zavoda za šolstvo v Novi Gorici in si jih lahko ogledate. Najboljši udeleženci Festivala Labirint so za nagrado dobili izlet v Krško v Svet ener- gije - interaktivni multimedijski center, ki Naravoslovje je za mlade raziskovalce polno 9.b razreda. S seboj so skupine prinesle vse obiskovalcem omogoča potovanje v svet izzivov, zato so se z veseljem odzvali na po- potrebno za predstavitev od plakatov, do energije in energetike. Obiskali so ga v pe- vabilo za sodelovanje na Festivalu Labirint, materiala za poizkuse. tek, 4. 3. 2016 in bili nad obiskom navdu- šeni. ki že drugo leto poteka v Ajdovščini, v pro- Nestrpno so pričakovali začetek, mnogi storih tamkajšnjih osnovnih šol in šolskega so preverjali, če imajo s seboj vse, kar po- Zora Makovec centra. trebujejo, spet drugi so tiho razmišljali ali Organizatorji festivala so nadobudne razi- ponavljali svojo predstavitev, saj nastopiti Mladi raziskovalci na 2. Festivalu skovalce povabili na raziskovanje različnih pred tolikim občinstvom ni hec. Labirint področij. Ko je prispela komisija, se je začelo. Vsaka Povabljeni smo bili na 2. Festival Labirint, Iskali so zamisli za Inovativne ideje, prak- skupina je imela na voljo omejen čas, da je zato smo se s sošolkama Andrejo in Ester tične rešitve pod temo Moj dežnik je lahko predstavila svojo raziskavo. Pri tem so se odločile, da skupaj naredimo raziskovalno in Pridi in pokaži, snemanju kratkih filmov res potrudili. Z velikim navdušenjem so nalogo. o tehnični dediščini in o poznavanju roboti- pripovedovali o svojih izsledkih in jih pod- Učiteljica nam je predlagala, da naredimo ke ter izdelavi raziskovalnih nalog. krepili z izvedbo najzanimivejših poizkusov. raziskavo o vidnosti barv in o tem izdelamo Na Osnovni šoli Draga Bajca so se učen- Pohvalo so zaslužili prav vsi, saj so izbrali plakat. In tako smo začele z izdelovanjem. ci odločili za raziskovalne naloge. Ker več res zanimive naloge in jih kot pravi govor- Večkrat smo se dobile in iskale potrebne glav več ve, so se razdelili v skupine in sku- niki tudi predstavili. prispevke po knjigah in internetu. Skupaj paj našli rešitve. Morali so izbrati temo za Da so bili pri svojih nastopih res prepričljivi, smo potem izdelale plakat. raziskovanje, poiskati podatke v strokovni je dokazoval tudi glasen aplavz prisotnih V soboto smo se odpravile v Ajdovščino, literaturi in na medmrežju, ter svoje ugo- gledalcev. kjer je potekal 2.Festival Labirint. Bila sem tovitve podkrepiti z dokazi. To pa ni bilo Komisija je bila nad predstavljenimi na- zelo nervozna in sem se bala, da bom kaj vse. Najtežji del je bil, kako zbrano gradi- logami navdušena in težko je med njimi pozabila povedati. vo predstaviti komisiji. S svojo iznajdlji- izbrala tiste, ki so bili res dobri. Odločila vostjo in pogumom jim je uspelo. Pri tem Ko smo prispele, smo odšle v učilnico, kjer se je, da nagradi skupino iz 3.b v kateri so so jim na pomoč priskočili starši, mentorji so potekale predstavitve raziskovalnih na- bili Jan in Blaž Jaklič ter Jan Kristl Petrovič Marjana Orbanić, Damjana Černigoj, Zora log in se tam posedle. Dobile smo majice z z raziskovalno nalogo Kako izbruhne vul- Makovec in koordinatorica na šoli gospa napisom Labirint in nalepke z našimi imeni, kan?, skupino iz 5.a Kako se topi šume- Mojca Habič. Ob izbiri ustrezne teme, so ki smo jih prilepile na majice, in priponke. ča tableta v različnih tekočinah, kar sta jim pomagali s predlogi in jih usmerjali. Kmalu smo začeli s predstavitvami naših raziskovali Ema Klančnik in Neža Lemut. raziskav. Nekatere raziskave so bile zelo V soboto, 27.2.2016, je Ajdovščina gosti- Nagrajena je bila tudi naloga učenca iz 9.b zanimive in sem jih z veseljem poslušala. la mlade raziskovalce, da bi svoje ideje in razreda Jana Skočaja na temo Raziskovanje Ob tem sem izvedela veliko novih stvari, na odkritja predstavljali v svojih raziskoval- mitov o velikosti stopal z uporabo sodob- katere prej nisem niti pomislila, da bi se jih nih nalogah.Iz naše šole je prišlo se jim je ne tehnologije s katero se je uvrstil na dr- pridružilo kar 11 skupin iz 3.a, 4.a in 5.a in dalo raziskati.

24 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Nestrpno sem čakala, kdaj bom na vrsti in Razdelili smo se v dve skupini in vsaka je še malo ponovila tekst, da ne bi pozabila dobila vodiča. Naša vodička nam je razka- česa povedati. Čez nekaj časa smo prišle na zala kletne prostore. V njih je bilo veliko vrsto. Učiteljice so nam pomagale obesiti različnih napravic. Nekatere so te tudi stre- plakat in s sošolkami smo pričele s pred- sle, k sreči ne preveč. Najbolj je bila zanimi- stavitvijo. V začetku smo imele tremo in va krogla, ki se jo je nekdo dotaknil in so se se nam je nekaj zalomilo, hitro smo napako mu naježili lasje. popravile, potem pa je vse steklo gladko in Po dobri uri smo odšli v zatemnjen prostor, mislim, da smo nalogo kar dobro opravile. kjer smo si ogledali kratek film o elektriki in Po malici smo nadaljevali s predstavitvami. jedrski elektrarni. Ko ga je bilo konec, smo Ko smo končali, je vsaka skupina izbrala tri šli v drug prostor, kjer je bilo še nekaj zani- predstavitve, za katere je menila, da so bile mivih napravic in maketa elektrarne. najboljše in so jim bile všeč. V Svetu energije Vodička nam je dala majhne modele tablet, Ker je bilo vreme slabo, je odpadel ogled S prijateljico Nežo sva sodelovali na 2. Festivalu Labirint in za nagrado sva dobili ki smo jih lahko odnesli domov. Povedala znamenitosti Ajdovščine. Odšli smo na je, da dve taki tableti zadostujeta, da z kosilo in potem v telovadnico, kjer so bile izlet v Krško v Svet energije. Neža je ravno njima ogrevamo stanovanje celo leto. razstavljene še druge raziskovalne naloge. v tistem tednu, ko naju je čakala ekskur- zija, odšla na zimovanje na Roglo. Ni se Staneta samo 30 €, kar je veliko manj kot Še malo smo počakali in organizatorji so mogla udeležiti ekskurzije, zato je z mano porabijo naši starši za enoletno ogrevanje razglasili rezultate. Vesela sem bila, ko odšla sošolka Andreja. stanovanja. sem slišala, da sta bili med najboljšimi tudi Vsa nestrpna sem zjutraj vstala in se pri- Po predstavitvi smo se vodički zahvalili in moji sošolki Neža in Ema. pravila na izlet. S sošolko sva se srečali se odpeljali proti domu. Čestitala sem jima, potem pa se odpravila pred šolo in skupaj pričakali avtobus, ki je Preživela sem zelo lep dan, poln doživetij in domov. Med potjo sem razmišljala, kaj bi prišel kmalu za tem. vtisnil se mi bo za vedno v spomin. bilo zanimivo raziskovati in predstaviti na- Proti Krškemu smo se vozili skoraj tri ure. slednje leto na Festivalu Labirint. Končno smo prispeli, najprej malo pojedli, Ema Klančnik, 5.a OŠ Draga Bajca Vipava Julija Petrič, učenka 5.a OŠ Draga Bajca Vipava potem pa smo si šli ogledat Svet energije.

Na drsališču Varno na poti v šolo in domov Policijska uprava Nova Gorica je letos V mesecu januarju smo učenci in zaposleni že 13. leto zapored organizirala likov- v Cirius-u Vipava večkrat obiskali drsališče ni natečaj pod naslovom Varno na poti v Ajdovščini. Zaposleni smo učencem že- v šolo in domov za učence 3. razredov leli približati še en zimski šport – drsanje, osnovnih šol. Na natečaj je prispelo 150 učenci pa so se veseli športnih dopoldne- likovnih del iz šol severne Primorske. vov. Nekateri so že vedeli, da za to potre- Nagradili so 20 del,.med njimi je bilo tudi bujemo drsalke in poznali ledeno ploskev likovno delo Miše Sardoč, učenke 3. a ra- kot podlago za izvajanje drsanja, drugi so zreda Osnovne šole Draga Bajca Vipava. se z vsem tem srečali prvič. Vedno smo s plat. Izkoristili pa so tudi invalidski voziček, Miši, ki je poleg likovne nadarjenosti seboj peljali tudi učenke na invalidskih vo- za katerega so se prijeli in zapeljali po ledu. tudi odlična tekačica in zmagovalka zičkih. Želeli smo, da osvojijo nove pojme: primorskega tekaškega pokala iskreno Po dobri uri smo naredili kratko pavzo in se drsalke, drsališče, led ter poskusijo vožnjo čestitamo! po drugačni podlagi. okrepčali s čajem, kakavom ali kavo. Po od- moru so najpogumnejši še enkrat stopili na Vsi učenci v našem centru imajo manjše led in preverili naučeno. ali večje primanjkljaje tudi na motoričnem področju. Navadno jim že hoja po ravni črti Učenci so zelo uživali, čeprav je bil telesni ali hoja po različnih podlagah predstavljata napor nekoliko večji od vsakodnevnega. Vsi velike težave. Hoja z drsalkami po ledu ali so upoštevali navodila in pravila na drsali- samo drsanje pa je velik izziv tako za učen- šču ter se podrejali ciljem skupine. ce kot spremljevalce. Ob koncu naj poudarimo, da smo bili vsi iz- Učenci so si veselo in pogumno nadeli dr- redno veseli prijaznosti lastnika drsališča. salke in čelade ter stopili na led. Vsak je Ne le, da smo drsali popolnoma brezplačno, imel svojega spremljevalca. Spopadali so tudi za čaj, kavo in kakav nam ni bilo treba se z zelo drsečo podlago, koordinacijo giba- nič prispevati. Poleg tega nam je bila po- nja, orientacijo v zunanjem prostoru, slabšo nujena pomoč na ledeni ploskvi in pri pre- splošno telesno vzdržljivostjo in množico obuvanju otrok. Za vse to se Vam iskreno navodil ter nasvetov. Že prav kmalu so sla- zahvaljujemo. Upamo, da Vam volje in za- čili bunde in rokavice, saj so se pri svojem gnanosti v bodoče ne zmanjka in si želimo, trudu skoraj vsi prepotili. Zelo veseli so bili da bi Občina Ajdovščina tudi v naprej omo- vsakega koraka brez opore ali celo kratke gočala vašo dejavnost. »predrsane« razdalje brez padca na zadnjo S. P.

25 V DRUŠTVIH SE DOGAJA ...

Nogometna žoga združuje tudi na Vipavskem V svetu in prav tako pri nas v Sloveniji je nogomet najpopularnejša šport. Nogometni klub Vipava svoje napore, energijo in strokov- no znanje vlaga predvsem v vzgojo in razvoj mladih nogometašev ter jih usmerja v kakovosten vrhunski šport.

V različne selekcije kluba je trenutno vklju- združena selekcija Vipava Ajdovščina U-13 Vipava so naši trenerji za najmlajše učence čenih preko 130 otrok in mladeničev, aktiv- je v sezoni 14/15 postala podprvak lige OŠ Vipava organizirali nogometni krožek. nih pa je tudi več kot 25 veteranov. V za- MNZ, v jesenskem delu sezone pa U-13 tre- Poudariti je potrebno, da po več letih v dnjih letih se lahko pohvalimo s pozitivnim nutno zaseda 1. mesto. Poleg nastopanja Občini Vipava v kolektivnem športu zelo trendom pridobivanja novih članov zlasti v ligah MNZ Nova Gorica in NZS smo se v uspešno nadaljuje z nastopi edina članska med mladimi. letnem in zimskem času udeležili tudi več ekipa, ki je sestavljena iz mladeničev med V sezoni 2014/15 je naša članska ekipa turnirjev doma in v tujini. Na turnirjih doma 18. in 34. letom starosti. Jedro ekipe pred- Fama Vipava postala prvak Enotne pri- in v tujini so se naše selekcije uvrščale ve- stavljajo mladeniči iz Vipave in vasi iz obči- morske nogometne lige (četrta liga), kar je dno med štiri najboljše. Zelo dobro sodelu- ne Vipava oz. bližnjih krajev. jemo in se povezujemo z Nogometno šolo bil zgodovinski uspeh kluba, saj se je ta uvr- Na tem mestu bi se radi zahvalili Občini Ajdovščina. stila v 3. Slovensko nogometno ligo Zahod Vipava, vsem sponzorjem, vsem ki nas pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Treningi za najmlajše selekcije otrok pod podpirate, še posebej pa trgovskemu pod- V jesenskem delu tekmovalne sezone strokovnim vodstvom trenerjev potekajo jetju FAMA VIPAVA D.O.O., ki je naš glavni 2015/16 je klub nastopal v Primorski nogo- do trikrat tedensko, za ostale selekcije pa pokrovitelj. štirikrat tedensko na travnatem igrišču metni ligi Medobčinske nogometne zveze Z mesecem marcem se pričenja spomla- oziroma na igrišču z umetno travo. V zim- Nova Gorica s selekcijami otrok v naslednjih danski del tekmovanja v ligah, zato vabljeni skem času so potekali treningi v telovadni- starostnih skupinah: U-7, U-9, U-11, U-13 in na ogled tekem. Še posebej pa ste vablje- cah telovadnici Škofijske gimnazije Vipava, U-15 let. Tekmovalno so bili doseženi rezul- ni na ogled tekem ter športno navijanje za telovadnici Osnovne šole Vipava ter v te- tati skladno z zastavljenimi cilji. Združena našo člansko ekipo Fama Vipava ob nede- lovadnici OŠ Vipava-podružnica Podnanos. ekipa Vipava Ajdovščina U-15 uspešno ljah popoldne. Veseli bomo vašega obiska. nastopa v 1. Ligi Zahod pod okriljem NZS, Z omenjenima zelo lepo sodelujemo na Predsednik NK Vipava več področjih. V dogovoru z vodstvom OŠ Dominik Panič Varen korak v gore s planinskim društvom Vipava Člani planinskega društva Vipava smo se zbrali na občnem zboru dne 12. februarja 2016 in potegnili črto pod lansko leto ter ugoto- vili, da smo bili precej dejavni.

Občnega zbora se je udeležilo približno 40 naših članov. Na njem so spregovorili vsi načelniki odborov, ki so podali poročila za pretekla leta, in predsednik, ki je predsta- vil delo v naslednjem letu. Najbolj dejaven odsek znotraj društva je alpinistični odsek, katerega načelnik je Marko Fabčič. Sledi mu dejaven vodniško-izletniški odsek pod vodstvom Marka Puca. Uspeli so izpeljati kar nekaj zanimivih izletov in tur ter skoraj izpolnili zastavljeni plan. Tu je še z idejami

26 V DRUŠTVIH SE DOGAJA ... poln mladinski odsek, ki vsako leto pre- vzame organizacijo planinskega tabora. Za Festival 360° Vipavska dolina vabi urejene in označene poti pa poskrbi mar- kacijski odsek, ki je letos obnovil in očistil poti z Vipave preko starega gradu do Loze prostovoljce ter skrbel za vpisne knjige na vrhovih Plaza, Gradiške Ture, Škavnice, sv. Miklava in pri kapelici. Na koncu je sledila še priložnost za poravnavo članarine in večer smo tako zaključili ob ogledu slik z lanskoletne dejav- nosti ter dobri zakuski. Pohodniki na Otmarjevem pohodu pri sv. Ani. V naslednjem letu bomo stremeli k še bolj- šemu vzdušju in povezanosti, zato smo za vas pripravili letni plan dejavnosti in aktiv- nosti. Novoletni Plaz in Otmarjevo pot smo že uspešno izpeljali, sledi še: - Soriška planina in Možic v vodstvu Otona Naglosta (19. 3. 2016) - Kojca v vodstvu Maje Funa (april 2016) - Golica v vodstvu Marka Puca (april/maj 2016) - Monte Peralba (Karnijske Alpe) v vod- Izjemni odzivi po Gorskem ultramaratonu zalne tekme za otroke, tekme in srečanja stvu Jerneja Ščeka (junij 2016) Vipavska dolina 2015 so navdihnili orga- za plezalce v plezališču Tura, predavanja in - Karnijske Alpe v treh različnih težavno- nizatorje, da povabijo v Vipavsko dolino zabava. stnih stopnjah v vodstvu Jurija Nabergoja širši krog športnih navdušencev. Gorskim Festival se bo nadaljeval za prvomajske (julij 2016) tekom (13.- 15. maj) smo dodali še gorsko praznike (30. april - 1. maj), ko pričakujemo - planinski tabor 2016 v organizaciji MO kolesarjenje (30. april - 1. maj) in tradi- tudi gorske kolesarje. Kolesarje bomo pe- Vipava (23. julij-30. julij 2016) cionalni plezalni vikend (15 .- 17. april). ljali po vinorodnih poteh Vipavske doline. Nastal je športno-rekreativni Festival - Bavški Grintavec v vodstvu Jurija Najbolj vzdržljivi se bodo podali na 80 ki- 360° Vipavska dolina z okusi in dogodki, Nabergoja in Marka Puca (avgust 2016) lometrsko progo, ki obkroži dolino. Krajša ki bodo spomladi privabili številne špor- - večdnevna tura po Julijskih Alpah s po- proga, 50 kilometrska proga, pelje kolesar- tnike, rekreativce in navijače. Udeleženci brateno občino iz Francije (avgust 2016) je po vinorodnih poteh. Najkrajša proga je se bodo radi vračali, saj naša dolina ponuja - Gran Sasso (Apenini) v vodstvu Jurija namenjena družinam, kolesarili bodo 28 športnikom izjemne pogoje za treninge in Nabergoja (september 2016) kilometrov. - izlet v neznano v organizaciji Marka Puca športno-rekreativne izlete vse leto: mile Vrhunec festivala bo druga izvedba in Jerneja Ščeka (oktober 2016) zime, zgodnjo pomlad, suha poletja in dol- Gorskega ultramaratona Vipavska dolina - Ojstrnik (Karnijske Alpe) v vodstvu ge jeseni. – 100UTVV od 13. do 15. maja 2016. Številni Jerneja Ščeka (oktober 2016) Pri organizaciji sodelujejo lokalne skupnost, domači in tuji tekači se bodo preizkusili na Občini Ajdovščina in Vipava, društva, k so- Vabljeni, da se nam pridružite. treh progah: stodeset, petdeset in petin- delovanju vabimo prostovoljce za pomoč Spremljate nas lahko na spletni strani dvajset kilometrov. na kontrolnih točkah, okrepčevalnicah, (www.planinsko-drustvo-vipava.si), na prireditvenem prostoru, pri promocijskih Najdaljša, 100-kilometrska preizkušnja facebooku (Planinsko društvo Vipava) ter aktivnostih ... Pristno vipavsko vzdušje, ki obkroži Vipavsko dolino: iz Ajdovščine se oglasni deski (Trg Pavla Rušta 6, Vipava). ga pričaramo domačini, daje festivalu po- vzpne na Goro, po Robu, mimo Otliškega Varen korak. seben čar. Lani je za varnost in dobro po- okna na Mali Golak (1495 m), čez Čaven in za planinsko društvo Vipava čutje tekačev ter njihovih navijačev skrbelo Kucelj. Tekači bodo uživali bogate razglede Marko Puc več kot 300 prostovoljcev. Vse informaci- od Jadrana pa do Alp, tekli skozi Trnovski je in prijave so na [email protected] ali gozd, po strmem spustu v dolino, proti www.360vv.si. najnižji točki proge (70 m). Ob vzponu na južne obronke Vipavske doline se ji pri- Festivalsko druženje se bo začelo 15. aprila druži 50-kilometrska preizkušnja, bogati s Plezalnim vikendom TURA, ki že enajsto razgledi, skozi vinograde, ravno pravi čas leto gosti plezalce od blizu in daleč. Stene za okušanje vipavskih češenj. Najkrajša, nad Vipavsko dolino so odličen poligon za 25-kilometrska trasa zaključuje krog oko- plezanje v skali tudi pozimi, več kot 400 li Vipavske doline s strmim vzponom na klasičnih alpinističnih smeri in vsaj toliko Nanos, tekom skozi gozd in spustom v športno-plezalnih smeri, različnih težav- dolino proti cilju. Ultra preizkušnja ponuja nosti in dolžin. Plezalni vikend Tura so ple- skupaj 5.958 metrov vzpona.

27 V DRUŠTVIH SE DOGAJA ...

line. Ljudske navade in običaje v besedi, Petnajst let žlahtnega ustvarjanja pesmi in plesu oživlja in prenaša na mla- de, da bi se ohranili za naslednje rodove. S to nalogo in poslanstvom predstavljajo Vipavsko dolino širše po naši domovini in tudi v tujini. V prvih pomladnih dneh, ko se vse okrog nas prebuja v novo življenje, v folkloristih še posebej vre. Po dolgem postnem času, času odrekanja in času, ko se ni smelo ve- seliti, zabavati in plesati, so naši predniki na veliko noč znova nabrusili pete in zaple- sali ter pričeli sezono sobotnih plesov, po- rok in šager. V namen ohranjanja te stare ljudske nava- de, se v Folklornem društvu Vipava tako že 21. leto, na veliko noč, z bogatim progra- mom zavrtijo v novo sezono. Prisrčno vas vabijo, da se jim na velikonočni ponedeljek pridružite v Vipavi v Kulturnem domu na že tradicionalnem 21. koncertu ter 15 letnici delovanja starejše skupine. Vam, ki prebirate ta zapis, želijo prijetne in vesele velikonočne praznike ter vas vabijo v družbo veselih vipavskih folkloristov. Folklorno društvo Vipava, ustanovljeno Bajc, za njo pa Marjana Kalc. Od leta 2011 Folklorno društvo Vipava leta 1995, je bilo na prelomu tisočletja v naprej pa je mentor folklore skupine v najbolj ustvarjalnem obdobju svojega delo- Vipavi Tomaž Gantar. vanja. Tudi v številu članov društva so bila V folklornem društvu Vipava, ki je lani do- to najbolj obilna leta. V društvu je plesa- polnilo 20 let delovanja, skupina starejših Lutke v Vipavi lo več kot sto članov. Zelo številna je bila plesalcev letos praznuje petnajst let aktiv- mladinska skupina, ki je bila glavni steber nega ustvarjanja. Sestavlja jo dvanajst pa- Naše otroštvo, našo zgodnjo mladost je društva, spremljala jo je velika otroška rov plesalcev. Za veselo razpoloženje sku- zaznamovala lutkovna igra Salon Expon skupina, ki je lepo dopolnjevala različne pine skrbijo: Silvana in Dušan na harmoniki, in njena neodoljiva privlačnost in sporočil- koncerte in nastope. To so bila res najbolj Vida z violino, Emil s klarinetom, Pavle na nost. Kot vipavski osnovnošolci smo s to ustvarjalna leta folklornega delovanja dru- kitari in Stane na basu. Pod vodstvom ple- lutkovno igro nastopali po celi Sloveniji in štva v Vipavi. snega mentorja se učijo in odkrivajo stare tudi v zamejstvu. Kljub tako zagnanemu in ustvarjalnemu ljudske običaje v plesu, pesmi in igri, in to Po 25 letih smo sklenili da bi obudili spo- delu društva je takratni predsednik dru- enkrat tedensko na vajah prenašajo v ko- štva Anton Goričan začutil potrebo po še reografijo nastopov. Oblečeni so v vipa- mine na lutkarsko obarvano osnovnošol- eni plesni skupini. Nagovarjal in vabil je v vske svečane kostume iz 19. stoletja, ki sko obdobje in smo v ta namen organizirali društvo nove člane, ki bi naj bili starejši ponazarjajo, da je takratni Vipavec sodil v srečanje, katerega so se udeležili skoraj vsi od trideset let. V njih je videl več resnosti, sam vrh lepo usklajenih oblačilnih trendov takrat nastopajoči (prišli so tudi iz drugih ustvarjalni naboj in veliko pripadnost. In to Avstro-ogrske monarhije. republik bivše Jugoslavije). mu je tudi uspelo. V letu 2015 je društvo po enajstih letih Rezultat srečanja je bil ponovna oživitev V januarju leta 2001 se je zbralo nekaj parov, znova osnovalo tudi skupino otroških ple- Salona EXPONA. prijateljev in ljubiteljev folklorne kulture in salcev. Sestavlja jo 18 članov v starosti od Salon Expon je ekspresna popravljalni- prve dni februarja so pričeli z rednimi te- 6 do 12 let. Pod mentorstvom ge. Mirjam ca osebnih napak, kjer glavna junakinja denskimi vajami. Za mentorstvo smo pro- Goričan Štimec spoznavajo ljudsko izroči- Skazomaza spreminja podobo pravljičnim sili Marijo Čipič, pozneje poročeno Rehar, lo okoliških krajev ter širšega slovenskega junakom (pepelka, čarovnica, ostržek, 3 ki je bila članica mladinske skupine in je že prostora. Radi prihajajo na vaje, še raje prašički, palčki) in jim nudi nov življenjski končala izobraževalni program mentorja v pa nastopajo. Za veselo vzdušje v skupini slog. A z novo podobo pravljični junaki iz- Ljubljani. Zelo zagnano so pričeli z vajami v skrbita harmonikaša Urban Cvek in Urban dvorani gasilskega doma v Vipavi. Iz starih Štimec. Za sabo pa imajo tudi že nekaj gubijo svoj lastni jaz in lastnosti, zaradi ka- zapiskov je razvidno, da nas je koncem fe- manjših nastopov. S svojo otroško radoži- terih so bili nekaj posebnega. bruarja 2001 plesalo že trinajst parov. Igral vostjo so pomembna poživitev v društvu Koordinator in glavni pobudnik začetka te je Marko Fabčič s harmoniko, ki je bil zelo ter energična protiutež starejši skupini. nove stare zgodbe je Mitja Lavrenčič. Za požrtvovalen, saj je moral določene viže Folklorno društvo Vipava s svojim delo- pomoč pri nastajanju nove lutkarske zgod- več kot stokrat ponoviti. Po nekaj letih je vanjem raziskuje, kako so se naši predniki be na Vipavskem smo se obrnili na Ado mentorstvo učenja plesov prevzela Silvana oblačili in živeli na področju Vipavske do- Bačar, Jožeta Zajca (izdelovalec lutk), ki sta

28 V DRUŠTVIH SE DOGAJA ... sodelovala še pred 25. leti in Katjo Marinič (šivilja). Skupina je trenutno vključena v študijski krožek pod okriljem MDPM Ajdovščina. Želja pa je, da bi se v naslednjem letu lut- karstvo preselilo na mlade in zaživelo po 20. letih tudi na OŠ Draga Bajca v Vipavi. »Kdor je imel v svoji mladosti priliko videti predstave lutkovnih gledališč, ko je našo dušo očaral ta lutkovni pravljični svet, mu bo lutkovna igra ostala neodoljivo privlač- na tudi v poznejših letih!« Približno tako je svojo ljubezen do lutkov- nega sveta, do lutkovne umetnosti, izrazil Milan Klemenčič – prvi slovenski lutkar, sli- kar, fotograf in ustanovitelj prvega sloven- skega lutkovnega gledališča. 22. decembra leta 1910 so se v Šturjah, delu Ajdovščine, odprla vrata njegovega Malega marione- tnega gledališča, Klemenčičev Pantalon pa je povabil in nagovoril prve gledalce v nje- govi sobi ob soju petrolejk v ta neodoljivi povabilo v lutkarski svet, ki mu ni primere. si, da bi tudi vi, naše veliko in malo občin- pravljični svet. Naša skupina se vam bo kmalu predstavila stvo, delili z nami to navdušenje. In tudi MI, vipavski lutkarji, smo, kot že re- v skoraj identični zasedbi kot pred 25. leti. Mitja Lavrenčič čeno, po 25. letih ponovno slišali ta klic, to To igro smo z navdušenjem oživili. Želimo Komorni zbor Ipavska spet navdušuje V župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi je na zadnjo adventno nedeljo, 20. decembra 2015, zazvenela zborovska glasba. Komorni zbor Ipavska je pripravil svoj prvi koncert z novim dirigentom Michelejem Josio.

in korepetitorka Karmen Ferjančič Žgavc, je zbor prepričljivo zazvenel v melodijah Kot gost je najprej nastopil Komorni zbor sakralne glasbe. Občinstvo je navdušeno Plejade (prej Dekliški pevski zbor Plejade), sprejelo to predbožično glasbeno darilo in ki deluje že 10 let. Po dveh zborovodkinjah zbor nagradilo z aplavzom. Ljubitelji kvali- ga sedaj vodi skladatelj, zborovodja in diri- tetne zborovske glasbe si želijo dobrih kon- gent Patrick Quaggiato. certov, kar je dokazala tudi polna cerkev obiskovalcev. Komorni zbor Ipavska se je občinstvu pred- stavil z novejšimi zahtevnimi skladbami Koncert se je zaključil z Gruberjevo pesmijo še živečih avtorjev in dokazal, da trdo delo Sonce že zahaja, ki sta jo skupaj zapela oba tudi obrodi sadove. Po samo treh mesecih nastopajoča zbora. intenzivnega dela z novim dirigentom, ki Vida Trošt Vidic mu pomagata tudi asistent Marko Sancin Fotografiral je Marko Česen Šček

29 ŽAREK DUHOVNOSTI

Vipavska skupina vera in luč na obisku v Vipavskem Križu Vipavska skupina VIL bo letos junija pra- lepo sprejeli, udeležili smo se sv. maše v znovala svojo 30-letnico delovanja, redno farni cerkvi, ki je pravzaprav nedostopna pa se na svojih srečanjih družijo enkrat z vozili, a je dostop domišljeno urejen tudi mesečno. Dan oznanjevanja so v februarju za manj zmožne pešce. Brat Gregor Rehar delili s kriškimi farani. je požrtvovalno spravil vse naše invalide Naši požrtvovalni prijatelji vedno skrbijo, v cerkev, pomešali smo se med številne da se lučke iz naših krajev vključijo v ver- krajane, predstavili naše gibanje, prepevali sko in civilno življenje ter najbrž niti nimajo naše pesmi. Silovita burja se nas je usmi- časa, da bi se oglasili v Vipavskem glasu. lila, zato so naša dekleta pred cerkev po- Mnoge naše lučke nimajo niti staršev niti stavila mizo z domiselnimi izdelki, ki so jih sorodnikov, ki bi jih bili zmožni pripeljati na predstavila zbranim. Nato so nas krajani v razne aktivnosti, posebno one iz Ciriusa župnišču obilno pogostili, tako obilno, da in bivalne skupnosti. Nepozabno je bilo je ostala polna škatla štravb. Naša lučka božično srečanja v škofijski gimnaziji, kjer Mirko jih je prevzel, ko so ga prijatelji odpe- smo zaigrali betlehemski popis prebival- ljali v Dom in tam smo jih použili v zdravje stva. Februarsko srečanje smo imeli kar v vaše, v grlo naše Vipavskem Križu. Krajani so nas izredno Nada Kostanjevic

Duhovno spremljanje bolnikov Prispevki za Vipavski glas od 1.1.2016 do 20.3.2016 V župniji Vipava so nam bili ob odprtju Šempetru pri Novi Gorici. Srečanj se udele- Mikuš Ema Doma starejših Pristan leta 2010 na po- žuje do dvajset žena, ki so bodisi zaposlene Budanje 114 Vipava 25,00 € Ambrožič Pavel Andrej seben način zaupani bivajoči v tem domu: v zdravstvenih ali socialnih ustanovah ali Slap 25 5271 Vipava 20,00 € duhovniki, ostareli in bolni. Na prošnjo so prostovoljke v Domu starejših Pristan v Marija Krašna Budanje 5E Vipava 20,00 € duhovnikov, ki so tedaj bivali v Pristanu, Vipavi ali skrbijo za ostarele oz. invalidne Božo Jež smo se v Župniji Vipava odzvali in po svojih svojce doma. Namen srečanj je, »da bi znali Nanos 6 Vipava 30,00 € Osnovna šola Draga Bajca Vipava močeh in znanju še vedno pomagamo pri in zmogli osebam, ki jih srečujemo pri izva- Vinarska Cesta Vipava 45,00 € pripravi in poteku nedeljskih sv. maš. V teh janju pastoralne dejavnosti v socialnih oz. Žvanut Jože Podraga 3 Podnanos 10,00 € letih se je izrazila potreba po duhovnem in zdravstvenih ustanovah ali na njihovem Kobal Ivan strokovnem izgrajevanju prostovoljcev, ki domu ponuditi in pokazati poleg človeške Stara Loka 43 Škofja Loka 50,00 € Mikuž Jernej sodelujejo pri omenjenih mašah v Pristanu. topline način, kako naj najdejo v sebi moč Budanje 5I Vipava 20,00 € Pri snovanju načrta dela za izobraževanje vere in smisel v izkušnji, ki jo doživljajo, in Miha Kramli S.p. Glavni Trg 011 Vipava 50,00 € in duhovno izgrajevanje prostovoljcev so jih pripeljati do izbire upanja, ki ne razoča- Marjan Židanik se pokazale podobne potrebe tudi za svoj- ra« (Brusco 2014, 9). Vrhpolje 104 Vipava 20,00 € Kosmač Florijana ce ostarelih, domače, zaposlene bodisi v V skupini stremimo k duhovnemu in stro- Gradisce 16 Ajdovščina 20,00 € socialnih ali zdravstvenih ustanovah kot Majda Clemenz kovnemu izgrajevanju udeležencev. Sisenska Cesta 2 Ljubljana 10,00 € tudi starše otrok s posebnimi potrebami. Primož Kodelja Tako smo ob rednih letnih srečanjih na god Potek srečanj: Grabrijanova Vipava 20,00 € - molitev; Slavka Fabčič Lurške Matere Božje, romanjih bolnikov na Podgrič Podnanos 20,00 € Brezje in v Lurd, priložnostnih srečanjih in - delo/študij po literaturi: Brusco, Angelo. Blaževič Jelka Duhovno spremljanje bolnikov. 2014. Jelovškova 37 Bled 20,00 € delu izoblikovali predlog, ki se je v praksi 380,00 € izrazil tudi v »Skupini za duhovno spremlja- Celjska Mohorjeva družba, Celje– Ljubljana; Vsem donatorjem se najlepše zahvaljujemo in nje bolnikov« (DSB). se priporočamo, da s svojimi prispevki podprete - suprvizija, pričevanja; izhajanje Vipavskega glasa tudi v prihodnje. Svoje V naši dekaniji (vipavski) smo pričeli s - seznanitev z literaturo, ki govori o pasto- prispevke lahko nakažete na račun KS VIPAVA srečanji Skupine za DSB septembra 2014. 01336-6450860755, namen plačila: ZA VIPAVSKI rali zdravja; Podobna srečanja, a drugače poimeno- GLAS. HVALA. - molitev, da bi bili odprti in pripravljeni Vipavski glas, Številka 116, letnik 31, pomlad 2016 vana, potekajo tudi drugod po Sloveniji. na Božjo voljo; V smislu besed apostola Ustanovitelj in založnik: KS Vipava Srečanja v Vrhpolju imajo medžupnij- Jakoba »… in molite drug za drugega, da Uredniški odbor: Peter Skapin, Nataša Nardin, ski značaj. Vrstijo se vsak tretji četrtek Polona Puc boste ozdravljeni …« na duši in telesu. v mesecu, takoj po večerni maši, in sicer Grafična priprava: Prograf d.o.o., Vipava v župnišču v Vrhpolju. Trajajo dve šolski Vedno so dobrodošli novi prostovoljci in Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica uri. Duhovni voditelj srečanj je g. Janez prostovoljke, nobena od omenjenih skupin Naklada: 2000 izvodov ni zaključena. Vipavski glas brezplačno prejme vsako Kržišnik,župnik v Vrhpolju, ki je bil vrsto gospodinjstvo v Občini Vipava. let bolniški duhovnik v splošni bolnišnici v Martina Naglost [email protected]

30 POGLED V PRETEKLOST

Grad v Ložah je omenjen že v davnih časih Ana Gregorič - grad Lože: kmetijska šola na gradu v Ložah pri Vipavi med leti 1946 - 1961 Na tem mestu naj bi že v 12. stole- v Lože. Na prvi stopnji zgodovine si tju stal neutrjen srednjeveški dvor, ki je za diplomsko nalogo izbrala temo so ga zgradili grofje Bogenski, v njem Grad Lože: Kmetijska šola na gradu v pa so živeli ministeriali Leitenburg, po Ložah pri Vipavi med leti 1946 -1961. katerih je kraj dobil ime. Na začetku Na pobudo KS Lože je v petek, 11. mar- 13. stoletja so posest podedovali gro- ca pripravila izčrpno predstavitev zgo- fje Andleški, po letu 1228 pa je prešla dovine gradu Lože in kmetijske šole, v last oglejskih patriarhov. Ti so jo leta ki je tu delovala v letih 1946 – 1961. 1351 prepustili Habsburžanom, ki so Pomoč pri pripravi diplomske naloge jo leta 1399 podelili Walseejcem. Leta ji je nudil še živeči domačin Viktor 1472 je posest prešla v deželnoknež- Nusdorfer, ki je šolo obiskoval v letih jo last, v drugi polovici 16. stoletja pa 1948 in 1949. Veliko zapiskov o letih najprej v zakup, nato v last rodbine delovanja kmetijske šole je žal neupo- Cobenzl, ki so živeli v Valvasorjevih rabnih, ker so bili pisani na roko in so časih. Sedanji dvorec je dal pred le- s časom postali nečitljivi. Krajani Lož tom 1675 zgraditi Janez Filip Cobenzl. smo lahko ponosni na zgodovino gra- V glavnem poslopju je bila tudi grajska du Lože, na pomembne ljudi, ki so v kapela Kristusovega trpljenja. Po izu- njem živeli. Kmetijska šola na Gradu v mrtju rodbine leta 1810 je posest po- Ložah je dala temelj sedanji kmetijski dedoval Mihael grof Coronini in jo leta šoli na Grmu pri Novem mestu. Nekoč 1822 prodal zdravniku Jožefu Mayerju. mogočen stoji že stoletja na vzpetini Takrat je zadnji lastnik, Evgen Mayer, nad vasjo Lože, ob vznožju so ga ob- podaril posestvo, grad in vso opremo dajali vinogradi, za njim pa se razteza novo ustanovljeni Kmetijski šoli za gozd. Sedaj pa sameva, zob časa ga je Primorsko. že pošteno načel in kmalu bo, žal, še en velik kup ruševin vsem nam v spo- Študentka zgodovine in italijanšči- min in opomin. ne Ana HranilnicaGregorič izvipava Prvačine oglas.pdf se je 1z 19.3.2016 20:38:40 družino pred sedmimi leti preselila Melita Dolenc

• velikonočna praška šunka • suho pleče, staro 3 mesece PRIMORSKA HRANILNICA VIPAVA • polenovka vam pomaga Vabimo vas na srečanje ob pri razpisu za nepovratna sredstva v kmetijstvu velikonočni šunki v soboto, 26. marca med 10. in 12. uro (razpis PRP 2014-2020: Podukrep 4.2. Podpora za naložbe v predelavo, C trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016) in vam voščimo prijazne velikonočne praznike! M

Y čokoladni pirhi CM IZJAVA O FINANČNI POKRITOSTI Majda Andlovec s.p., Beblerjeva 6, Vipava ● 05 36 85 339, 031 399 898 MY CY VMESNO FINANCIRANJE CMY (do prejema nepovratnih sredstev) K INVESTICIJSKO FINANCIRANJE MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA OBLAČILA POZAMENTERIJA GALANTERIJA Več informacij: URNIK PON-PET 8-12 14-18 tel. št.: 05 366 45 06, SOB 8-12 e-pošta: [email protected] NED ZAPRTO ali osebno na sedežu hranilnice Želimo vam vesele, doživete in pisane velikonočne praznike Kolektiv trgovine Nika

31 >

Koledar prireditev v občini Vipava 28.3.2016 10:00 Pohod v Otošče iz Lozic v Otošče 051 363 694, Albin Furlan 1. - 10. 4. 2016 12:00 Osmica Avin Gradišče pri Vipavi 040 166 040, [email protected] 10.4.2016 9:00 Pohod med slapovi in vinogradi krožna pot po Slapu 041 653 595, Peter Rondič 15. - 17. 4. 2016 8:00 Vipavska dolina 360 ° Plezanje Kamp Tura / plezališče 031 308 599, [email protected] Kulinarični mesec v okviru priredi- gostilne/restavracije v 15. 4. - 15. 5. 2016 12:00 05 365 36 03, [email protected] tve Okusi Vipavske Vipavski dolini Vipavska dolina 360 ° Gorsko kole- 29. 4. - 1. 5. 2016 8:00 Vipavska dolina 031 308 599, [email protected] sarjenje Okusi Vipavske - festival vina in 8. in 9. 5. 2016 15:00 dvorec Zemono 05 365 36 00, [email protected] kulinarike 13. - 15. 5. 2016 8:00 Ultra trail Vipavska dolina 360 ° Vipavska dolina 031 308 599, [email protected] Mednarodno srečanje lovskih 041 666 195, 28.5.2016 Vipava pevskih zborov in rogistov Bogdan Ambrožič 20. - 29. 5. 2016 12:00 Osmica Ferjančič Gradišče pri Vipavi 040 540 499, [email protected] 1.7.2016 21:00 NAPOVEDUJEMO: Opera Rigoletto atrij dvorca Lanthieri 05 368 70 41, [email protected]

Velikonočna šunka v testu Pripravite v teh dneh prav posebno praznično kulinarično poslastico.

Potrebujemo: • kos šunke (1-2 kg) • 1 kg gladke moke • 1 kocka kvasa • 1 žlica soli • mlačno voda po potrebi Šunko čez noč namočimo v mrzli vodi, da se nekoliko razsoli, da ne bo preslana. Iz moke, kvasa, soli in vode zamesimo testo za kruh. Testo naj vzhaja približno pol ure, nato ga zvrnemo na pomokan prt, testo razvaljamo toliko, da bomo vanj lahko zavili šunko, ki smo jo medtem vzeli iz vode in jo osušili. V testo zavito šunko položimo na pomaščen pekač in damo v ogreto pečico. Pečemo pri temperaturi 170-180°C 90-120 min, odvisno od velikosti in oblike šunke. Pečeno šunko vzamemo iz pečice in jo kratek čas pustimo, da se nekoliko ohladi, nato jo razrežemo in postrežemo s hrenom ali hrenovimi omakami. Dober tek in okusne praznike!