Ledinska Imena V Občini Gorišnica

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Ledinska Imena V Občini Gorišnica UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO GAJEVCI, 2014 BARBARA RIŽNAR UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO BARBARA RIŽNAR Ledinska imena v občini Gorišnica Diplomsko delo Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija – E Mentor: izr. prof. dr. Vito Hazler Gajevci, 2014 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Vitu Hazlerju za strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela. Iskrena hvala vsem sogovornikom in sogovornicam, ki so z menoj delili svoje dragoceno znanje in spomine. Za prijaznost in pomoč se zahvaljujem gospodu Jožetu Dajnku iz Območne geodetske uprave Ptuj in gospe Vanji Pfajfar iz Arhiva republike Slovenije. Hvala vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri izdelavi diplomskega dela. Še posebej se zahvaljujem svoji družini in vsem svojim bližnjim, ki so me v času študija podpirali, spodbujali in verjeli vame. Hvala vsem! Izvleček Ledinska imena v občini Gorišnica V diplomskem delu Ledinska imena v občini Gorišnica so analitično obravnavana ledinska imena, ki so bila zbrana v štirih obdravskih vaseh občine Gorišnica: v Gajevcih, Placerovcih, Mali vasi in Muretincih. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo pripovednega izročila domačinov, ki še aktivno uporabljajo ledinsko izrazoslovje v svojem vsakodnevnem komuniciranju, in s pomočjo literature ter virov. Pomemben del predstavlja predstavitev ledinskih imen na preglednem zemljevidu. Delo podaja razlago o tem, kaj je ledinsko ime, kako in zakaj so ledinska imena nastala, kakšne so njihove značilnosti in njihov pomen. Ledinska imena obravnava kot del kulturne dediščine, govori pa tudi o njihovem ohranjanju in prenašanju skozi čas vse do danes. Dotika se tudi problematike izginjanja ledinskih imen iz medsebojnega sporazumevanja ljudi v sodobnem času. Poudarjeno je sistematično zbiranje, zapisovanje in podrobno analiziranje ledinskih imen, kar preprečuje, da bi se ta ljudska poimenovanja za vedno izgubila. Ključne besede: ledinsko ime, Gajevci, Placerovci, Mala vas, Muretinci Abstract Microtoponyms in the municipality of Gorišnica The thesis Microtoponyms in the municipality of Gorišnica analyses microtoponyms which were collected from four villages, Gajevci, Placerovci, Mala vas and Muretinci, nestled in the Drava region in the municipality of Gorišnica. The assembled microtoponyms are interpreted with the help of oral tradition of those locals, who still use microtoponyms in their everyday communication, as well as other literature and sources. The presentation of these microtoponyms on a detailed map represents an essential segment of the thesis. Along with providing an explanation of microtoponyms the thesis shows how and why they appeared and discusses their characteristics and meaning. Microtoponyms are treated as intangible cultural heritage therefore the thesis also portrays the preserving and passing on of microtoponyms through history. The thesis also touches upon the issue of microtoponyms disappearing from communication in current times. The emphasis is on the systematic collecting, recording and detailed analysis of microtoponym and how to prevent these folk names to be lost in time. Keywords: Microtoponym, Gajevci, Placerovci, Mala vas, Muretinci KAZALO Uvod ...................................................................................................................................... 1 Potek in metode raziskovalnega dela ................................................................................ 1 1. Kaj je ledinsko ime? ...................................................................................................... 4 2. Nastanek ledinskih imen ............................................................................................... 5 3. Pomen in značilnosti ledinskih imen ............................................................................. 7 4. Ledinska imena kot del kulturne dediščine ................................................................... 8 4.1. Kulturna dediščina .................................................................................................. 8 4.2. Nesnovna kulturna dediščina .................................................................................. 8 4.2.1. Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine ........................................ 9 5. Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen .................................................................... 10 5.1. Zemljiški katastri kot vir ledinskih imen .............................................................. 11 5.1.1. Franciscejski kataster .................................................................................... 11 5.2. Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen danes ................................................... 14 6. Predstavitev obravnavanega območja ......................................................................... 16 6.1. Občina Gorišnica .................................................................................................. 16 6.2. Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci ......................................................... 17 6.2.1. Vasi skozi čas ................................................................................................ 19 7. Jezikoslovna podoba ledinskih imen obravnavanega območja ................................... 23 7.1. Prleško narečje ...................................................................................................... 23 7.2. Dialektološka transkripcija ledinskih imen .......................................................... 25 8. Analiza zbranih ledinskih imen ................................................................................... 30 8.1. Gajevci .................................................................................................................. 33 8.2. Placerovci ............................................................................................................. 49 8.3. Mala vas ................................................................................................................ 62 8.4. Muretinci .............................................................................................................. 74 9. Klasifikacija zbranih ledinskih imen ........................................................................... 94 10. Današnja raba ledinskih imen na obravnavanem območju ...................................... 97 11. Predstavitev zbranih ledinskih imen na zemljevidu ................................................. 99 12. Zaključek ................................................................................................................ 101 Zusammenfassung ............................................................................................................. 103 Literatura in viri ................................................................................................................. 105 Seznam sogovornikov ....................................................................................................... 112 Seznam slik ........................................................................................................................ 113 Seznam prilog .................................................................................................................... 118 Uvod Ledinska imena so v zadnjih letih predmet raziskav različnih humanističnih znanstvenih disciplin, med drugim tudi etnologije. Pomen njihovega raziskovanja je vsestranski, saj se s pojasnjevanjem njihovega globljega vsebinskega pomena in strukturalne povezanosti omogoča interpretiranje krajevne zgodovine in načina življenja domačinov danes in v preteklosti. Sama sem se z ledinskimi imeni preko staršev, predvsem pa starih staršev, ki so ledinska imena uporabljali vsakodnevno, srečala že v otroštvu. Tako so mi bila takrat mnoga ledinska imena domačega okolja poznana, dojemala pa sem jih kot nekaj samoumevnega, nekaj, kar obstaja samo po sebi. Spremljala so me skozi otroštvo in mladost, vse do danes. Kmalu sem začela ugotavljati, da se ledinska imena vedno manj pojavljajo v pogovoru med domačini in da sem tudi sama mnoga prej poznana imena pozabila. Ledinska imena, ki so v veliki meri povezana s kmetovanjem oziroma poljedelstvom ter z ostalimi deli v naravi, so namreč s spremenjenim načinom življenja začela vedno bolj izginjati. Spoznanje o njihovem izginjanju in zavedanje o lastnem nepoznavanju domačega okolja je spremenilo moj odnos do ledinskih imen. Nič več jih nisem jemala kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar obstaja samo po sebi, temveč kot nekaj, kar obstaja zaradi ljudi, ki ta imena uporabljajo in jih tako ohranjajo pri življenju. V meni se je porodila želja, da zberem čim več ledinskih imen v domači in okoliških vaseh ter tako skušam preprečiti, da bi se ledinska imena tega okolja počasi popolnoma izgubila. Ob samem zbiranju ledinskih imen me je zanimalo tudi, zakaj se določen del vasi tako imenuje oziroma kako je določeno ledinsko ime nastalo in kaj nam lahko pove o načinu življenja ljudi obravnavanega območja. Tako sem pričela z raziskavo o ledinskih imenih v štirih obdravskih vaseh občine Gorišnica: v Gajevcih, Placerovcih, Mali vasi in Muretincih. Potek in metode raziskovalnega dela Najprej sem pregledala obstoječo literaturo in vire o ledinskih imenih, in sicer že objavljene monografije, članke, seminarske in diplomske naloge. Pregledu literature in virov je sledilo brskanje po arhivskih virih. Moj namen je
Recommended publications
  • 61/98, Uradne Objave
    Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto VIII 61 4. 9. 1998 ribami, raki, mehkužci; 5139 Nespecializi- 7413 Raziskovanje trga in javnega mnenja; rana trgovina na debelo z živili, pijačami, 7414 Podjetniško in poslovno svetovanje; Sodni register tobaènimi izdelki; 5141 Trgovina na debelo 7415 Upravljanje s holding družbami; s tekstilom; 5142 Trgovina na debelo z ob- 74203 Arhitekturno in gradno projektiranje laèili in obutvijo; 5147 Trgovina na debelo z in z njim povezano tehnièno svetovanje; drugimi izdelki široke porabe; 5153 Trgovi- 74204 Drugo projektiranje in tehnièno sve- na na debelo z lesom, gradbenim materia- tovanje; 7430 Tehnično preizkušanje in ana- lom in sanitarno opremo; 5161 Trgovina na liziranje; 7440 Ekonomsko propagiranje; KOPER debelo z obdelovalnimi stroji; 5166 Trgovi- 74841 Prirejanje razstav, sejmov in kongre- na na debelo s kmetijskimi stroji, prikljuèki, sov; 74842 Oblikovanje, aranžerstvo, de- kmetijskim orodjem; 5170 Druga trgovina koraterstvo; 74843 Druge poslovne dejav- Rg-108071 na debelo; 5211 Trgovina na drobno v ne- nosti, d.n.; 80422 Drugo izobraževanje, Okrožno sodišče v Kopru, Gospodarski specializiranih prodajalnah, pretežno z živi- d.n.; 8520 Veterinarstvo; 9231 Umetniško oddelek, je s sklepom Srg št. 96/00974 z li; 5212 Trgovina na drobno v drugih ne- ustvarjanje in poustvarjanje; 9232 Obrato- dne 13. 5. 1997 pri subjektu vpisa GRAD specializiranih prodajalnah; 5241 Trgovina vanje objektov za kulturne prireditve; 9233 PRESTRANEK, center za vzrejo jahalnih na drobno s tekstilom; 5242 Trgovina na Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov konj, d.d., Prestranek, sedež: Na Gradu drobno z oblaèili; 5243 Trgovina na drobno 9234 Druge razvedrilne dejavnosti, d.n.; 9, 6258 Prestranek, pod vložno št.
    [Show full text]
  • Acta Geographica Slovenica Geografski
    naslovnica 61-1_naslovnica 49-1.qxd 28.7.2021 8:05 Page 1 ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA GEOGRAFSKI ZBORNIK 2021 61-1 2021 • -1 ACTA GEOGRAPHICA • 61 Contents • GEOGRAFSKI Danijela Strle, Matej Ogrin ZBORNIK Latent cooling of atmosphere as an indicator of lowered snow line: Case study from Planica SLOVENICA and Vrata valleys 7 Vera graOVac MataSSi, ana talan Recent marriage and childbearing trends in Croatia and Slovenia: A comparative review 25 constantin niStOr, ionuț SăVuleScu, Bogdan-andrei Mihai, liliana Zaharia, Marina Vîrghileanu, Sorin caraBlaiSă The impact of large dams on fluvial sedimentation: The Iron Gates Reservoir on the Danube River 41 Jolanta Jóźwik, Dorota DyMek Spatial diversity of ecological stability in different types of spatial units: Case study of Poland 57 Danijel iVaJnšič, David Pintarič, Veno Jaša gruJić, igor ŽiBerna GEOGRAFSKI ZBORNIK A spatial decision support system for traffic accident prevention in different weather conditions 75 • Special issue: Gastronomy, territory and tourism nika raZPOtnik ViSkOVić, Blaž kOMac Gastronomy tourism: A brief introduction 95 Maja tOPOle, Primož PiPan, Primož gašPerič, Matjaž geršič, Peter kuMer Culinary events in the Slovenian countryside: Visitors’ motives, satisfaction, and views on sustainability 107 Mateja šMiD hriBar, nika raZPOtnik ViSkOVić, David BOle Models of stakeholder collaboration in food tourism experiences 127 carlos FernanDeS, greg richarDS Developing gastronomic practices in the Minho region of Portugal 141 špela leDinek lOZeJ Labelling, certification and branding
    [Show full text]
  • Srednja Šola Veno Pilon Ajdovščina Cesta 5. Maja 12 Ajdovščina Gasilsko Reševalni Center Ajdovščina Tovarniška Cesta 3
    Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina Cesta 5. maja 12 Ajdovščina Gasilsko reševalni center Ajdovščina Tovarniška cesta 3/H Ajdovščina Hofer trgovina Ulica Mirce 10 Ajdovščina Kavarna Ave Lavričev trg 5 Ajdovščina Lavričeva knjižnica Ajdovščina Cesta IV. Prekomorske 1 Ajdovščina Lidl AJDOVŠČINA TOVARNIŠKA CESTA 9 Ajdovščina Ljudska univerza Ajdovščina Stritarjeva ulica 1 a Ajdovščina Mladinski center in hotel Ajdovščina Cesta IV. Prekomorske 61 a Ajdovščina Občina Ajdovščina Cesta 5. maja 6/a Ajdovščina Osnovna šola COL Col 35 Ajdovščina Osnovna šola Šturje Ajdovščina Bevkova 22 Ajdovščina Zavod za šport Ajdovščina Cesta 5. maja 14 Ajdovščina Zdravstveni dom Ajdovščina Tovarniška cesta 3 Ajdovščina Sava avto d.o.o. Dolenji Boštanj 60 A Boštanj Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Cesta prvih borcev 36 Brežice Hofer trgovina Ulica kozjanskih borcev 57 Brežice Lidl BREŽICE CESTA SVOBODE 5 Brežice Adriatic Slovenica d. d., poslovna enota Celje Lava 7 Celje BEA Celje - Modiana Golovec Opekarniška cesta 9 Celje Citycenter, Otroški park Džungla Mariborska cesta 100 Celje Dom ob Savinji Celje Jurčičeva ulica 6 Celje GENERALI Zavarovalnica d.d. Ulica XIV. Divizije 12 Celje JZ Socio Kocenova 8 Celje JZ Socio - projektna pisarna Regijski center Slomškov trg 4 Celje medgeneracijskega druženja Krizni center za mlade Ipavčeva ulica 8 Celje Lidl CELJE NOVI TRG 18 Celje Lidl CELJE MARIBORSKA CESTA 23 Celje Mladinski center Celje Mariborska cesta 2 Celje Modiana Celje Mariborska 100 Celje Muzej novejše zgodovine Celje Prešernova ulica 17 Celje Odvetniška družba Maček&Maček Prešernova ulica 27 Celje Osrednja knjižnica Celje, Oddelek za otroke Muzejski trg 1a Celje Policijska postaja Celje Ljubljanska cesta 12 Celje Selezijanski mladinski center Don Boskov trg 1 Celje Slovenske železnice – Železniška postaja v Celju Krekov trg 1 Celje ZD Celje, Dispanzer za šolske otroke in mladino Gregorčičeva 5 Celje Hofer trgovina Ljubljanska cesta 112 Celje Babno Hofer trgovina Mariborska cesta 30 Celje Mariborska Hofer trgovina Teharje 1 a Celje Teharje Hofer trgovina Cesta 4.
    [Show full text]
  • 25/99, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 1.200 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 25 13. 4. 1999 OBÈINE 1209. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorišnica Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 19. člena statuta Občine Gorišnica (Uradni vestnik, št. 12/95 in 5/96) je Občinski svet občine Gorišnica na 3. redni seji dne 11. 3. 1999 sprejel O D L O K o kategorizaciji obèinskih cest v Občini Gorišnica 1. èlen Ta odlok doloèa obèinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. èlen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). 3. èlen Lokalne ceste so: – ceste med naselji v Občini Gorišnica in ceste med naselji v Občini Gorišnica in naselji v sosednjih občinah. 4. èlen Lokalne ceste (LC) med naselji v obèini in med naselji v obèini in naselji v sosednjih obèinah so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ali odseka ceste ali ceste ceste uporabe dolžina odseka ali odseka v obèini ceste v (m) sosednji obèini (m) 1. 102010 G II. MOŠKANJCI-ZAGOJIČI-MURETINCI-BORL R – 228 5892 MP 2. 120020 G II. GORIŠNICA-ZAMUŠANI-MOTA G II. 3405 MP 3. 102030 G II. GORIŠNICA-ZAGOJIČI 102010 2946 MP 4. 102040 G II. GORIŠNICA-FORMIN 102060 1864 MP 5. 102050 G II. GORIŠNICA-GAJEVCI 102010 3689 MP 6.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • 1 Glasilo Občine Gorišnica, Št. 2/Letnik XXIII, December 2020
    Glasilo Občine Gorišnica, št. 2/letnik XXIII, december 2020 1 OTROCI USTVARJAJO OD DOMA Vesti iz vasi je glasilo Občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Odgovorna oseba: Jože Kokot, župan občine Gorišnica Naslov uredništva: Občina Gorišnica Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, Telefonska št.: 02/743 11 10 E-mail: [email protected] Računalniški prelom: Alinea tisk d.o.o. Tisk: Evrografis d.o.o. Po mnenju Urada vlade republike Slo- venije se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 9,5%. Glasilo Vesti iz vasi je vpi- Mia Kesar, 3. a sano v evidenco javnih glasil, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Naslednja številka občinskega glasila Vesti iz vasi bo, predvidoma, izšla marca 2021. Upoštevali bomo samo prispevke poslane na elektronski naslov: vestiiz- [email protected] do 10. marca 2021. Žana Šegula, 3. b Tjaša Leben, 5. b 2 Spoštovane občanke, cenjeni občani, vstopili smo v zadnji mesec člani. Namesto, da kupimo koledarskega leta, ki ga je voščilnice, jih letos izdelajmo močno zaznamovala epidemija sami – lepa beseda in topla misel nalezljive bolezni covid-19. Hitro bosta vsakemu ogrele srce. Prav in eksponentno širjenje virusne tako ne bo narobe, če bomo bolezni med ljudmi je močno namesto razkošnih daril drug zarezalo v naše vsakdanje navade drugemu podarili svoj čas, ki in obveznosti, ki smo jih hočeš- ga imamo tokrat veliko več kot nočeš v dobrobit vseh nas morali ponavadi, ob čaju in domačem spremeniti ali vsaj prilagoditi. pecivu skupaj obudili spomine na Preventivni ukrepi, na katere nas prijetna doživetja in skovali načrte stroka vseskozi opozarja, so za nove izzive, ki jim bomo lahko bistvenega pomena pri uspešnem po uspešno premagani epidemiji obvladovanju širjenja bolezni – šli naproti.
    [Show full text]
  • Tacen Pločanska Ulica 8 1211 Ljubljana-Šmartno
    Društvo Blaž Potočnikova čitalnica Prušnikova 90 1210 Ljubljana-Šentvid Turistično društvo Šmarna gora -Tacen Pločanska ulica 8 1211 Ljubljana-Šmartno Mestna občina Ljubljana Komisija za poimenovanje naselij in ulic Mestni trg 1 1000 Ljubljana ZADEVA: Prošnja po ponovni vzpostavitvi imen nekdanjih naselij ČS Šmartno pod Šmarno goro in ČS Šentvid Skupina pobudnikov, prebivalcev Četrtne skupnosti Šentvid in Četrtne skupnosti Šmarna gora, se obrača na Komisijo za poimenovanje ulic in naselij v Mestni občini Ljubljana s prošnjo po ponovni vzpostavitvi imen nekdanjih naselij: ČS Šmartno pod Šmarno goro: Tacen, Šmartno pod Šmarno goro. ČS Šentvid: Brod, Vižmarje, Šentvid, Podgora, Trata, Poljane, Pržan. Obrazložitev: S sklepom Skupščine mesta Ljubljane, ki je bil sprejet na 11. seji zbora občin dne 7. aprila 1983 in objavljen v Uradnem listu Socialistične Republike Slovenije, let. 40, štev. 14, 22. april 1983, str. 1017, so se zgoraj navedena naselja priključila naselju Ljubljana (s šifro 061 011) in s tem prenehala obstajati kot samostojna naselja. Problematika, ki se pojavlja ob izgubi imen nekdanjih naselij: Pripadnost prebivalcev določenemu naselju (lokalna identiteta, ohranjanje dediščine), orientacija (izvozi z avtoceste), vedno pogostejša neustrezna raba imen in lokacija nekdanjih naselij na zemljevidih, napačno poimenovanje objektov po imenih nekdanjih naselji (npr. Tacenski dvori, ki stojijo na Brodu...). Pobudniki prihajamo iz Turistično društvo Šmarna gora –Tacen in Društva Blaž Potočnikova čitalnica. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARNA GORA – TACEN TD Šmarna gora je bilo ustanovljeno 1982 leta. Namen delovanja društva je obujati delo in življenje prebivalcev Tacna v preteklosti. Izstopa dolgoletno delovanje tacenskih sodarjev. Uspešno je bilo označevanje starih domačij. S predstavitvenimi tablami ob tacenskem mostu obiskovalce seznanjamo s preteklostjo Tacna .
    [Show full text]
  • Priloga Statuta Mestne Občine Ljubljana (55
    Priloga Statuta Mestne občine Ljubljana (55. člen) Uradni list Republike Slovenije Št. 24 / 1. 4. 2016 / Stran 3345 PRILOGA STATUTA MESTNE OBČINE LJUBLJANA (55. ČLEN) V Mestni občini Ljubljana se ustanovijo naslednje četrtne skupnosti z imeni in območji, ki jih določajo prostorski okoliši Registra prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80 in 42/86) in ostalih podzakonskih predpisov: 1. ČRNUČE 613 Črnuče Gmajna 918,919,920,921,922,923,924,925,926,927,928,937,947,948,949,950; 618 Franc Ravbar Črnuče 911,912,913,914,915,916,917, 951,952,953,954,955; 661 Rezke Dragar 929,930,931,932,933,934,935,936,956,957; 651 Nadgorica-Ježa 903,904,905,906,907,908,909,910,958,959; 673 Šentjakob-Podgorica 1032,1033,1034,1035,1036,1037,1038. 2. POSAVJE 672 Stožice 803,804,833,839,840,841,842,843,844,845,846,847,848,857; 626 Ježica 805,806,807,808,824,938,939,940,946; 694 7. septembra 809,817,818,819,820,821,822,823,825,826,827,828,829,830, 831,941; 683 Urške Zatler 810,811,812,813,814,815,816,832,834,835,836,837; 664 Savlje Kleče 838,942,943,944,945,1228, 623 Hinko Smrekar 859; 679 Tomačevo Jarše del 801 in del 802, ki ležita zahodno od črnuške vpadnice. 3. BEŽIGRAD 612 Brinje 763,764,765,766,767,768,769,770,852,853,854,855,856,860, 861,862; 681 Triglav 744,745,746,747,748,749,758,759,760,761,762; 667 Stadion 250,251,252,750,751,752,753,754,871,872,894; 636 Koroških partizanov 755,756,757,863,864,865,866,867,868,869,870; 629 Jože Štembal 771,786,787,788,789,790,791,792,793,794,795,796,849,850, 851; 625 Ivan Kavčič-Nande 772,773,774,775,776,777,778,779,780,781,782,783,784,785, 898,899; 602 Anton T.
    [Show full text]
  • Seznam Postajališč Mestnega Potniškega Prometa Po Linijah
    Seznam postajališč mestnega potniškega prometa po linijah Šifra Šifra 1 Vižmarje - Mestni log 1 Mestni log - Vižmarje postajališča postajališča 1 Vižmarje 44 Mestni log 2 Šentvid 43 Koprska 4 Podgora 41 Krimska 6 Prušnikova 39 Gerbičeva 8 Trata 37 Jadranska 10 Dravlje 35 Hajdrihova 12 Kompas 33 Tobačna 14 Avtomontaža 31 Aškerčeva 16 Slovenija avto 29 Drama 18 Kino Šiška 27 Pošta 20 Stara cerkev 25 Hotel Lev 22 Tivoli 23 Tivoli 24 Kolizej 21 Stara cerkev 26 Konzorcij 19 Kino Šiška 28 Drama 17 Remiza 30 Aškerčeva 15 Avtomontaža 32 Tobačna 13 Kompas 34 Hajdrihova 11 Dravlje 36 Jadranska 9 Trata 38 Gerbičeva 7 Prušnikova 40 Krimska 5 Podgora 42 Koprska 3 Šentvid 44 Mestni log 1 Vižmarje Šifra Šifra 1A Bavarski dvor - Brod 1A Brod - Bavarski dvor postajališča postajališča 58 Bavarski dvor 216 Brod 25 Hotel Lev 217 Martinova 23 Tivoli 220 Tabor 21 Stara cerkev 222 Na klancu 19 Kino Šiška 224 Kosmačeva 17 Remiza 1 Vižmarje 15 Avtomontaža 2 Šentvid 13 Kompas 4 Podgora 11 Dravlje 6 Prušnikova 9 Trata 8 Trata 7 Prušnikova 10 Dravlje 5 Podgora 12 Kompas 3 Šentvid 14 Avtomontaža 1 Vižmarje 16 Slovenija avto 225 Kosmačeva 18 Kino Šiška 223 Na klancu 20 Stara cerkev 221 Tabor 22 Tivoli 219 Ob daljnovodu 58 Bavarski dvor 216 Brod Šifra Šifra 2 Nove Jarše - Zelena Jama 2 Zelena jama - Nove Jarše postajališča postajališča 91 Nove Jarše 45 Zelena jama 89 Nove Jarše-Šmartinska 46 Pokopališka 87 Žito 48 Žale 85 Kodrova 50 Savsko naselje 83 Jarše 52 Viadukt 81 Šola Jarše 54 Friškovec 79 Rožičeva 56 Kolodvor 77 Kavčičeva 58 Bavarski dvor 75 Tovorni kolodvor
    [Show full text]
  • Prebivalstveni Razvoj Ljubljane Po Letu 1945
    Geografski vestnik 71, 1999, 41–60 Razprave RAZPRAVE PREBIVALSTVENI RAZVOJ LJUBLJANE PO LETU 1945 AV TO R Dejan Rebernik Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in profesor franco{~ine, asistent Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: [email protected] Telefon: 061 241 12 32 Faks: 061 125 93 37 UDK: 911.3:314(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 V prispevku je prikazan prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945. V prvem delu smo orisali razvoj pre- bivalstva za celotno obmo~je Ljubljane in njene okolice po posameznih letih ter dolo~ili, kolik{en del rasti prebivalstva je posledica selitvenega gibanja in kolik{en dele` naravnega gibanja prebivalstva. V drugem delu smo analizirali razvoj prebivalstva po posameznih delih mesta. KLJU^NE BESEDE geografija prebivalstva, urbana geografija, urbanizacija, prebivalstveni razvoj, migracije, naravni prira- stek prebivalstva, Ljubljana ABSTRACT Population development in Ljubljana after 1945 Presented is the development of Ljubljana population after the year 1945. The first part describes the deve- lopment of the population for the entire area of Ljubljana and its surroundings by individual years, and proportions were determined, of the population growth resultant from migrations and natural increase of the population. The second part offers the analysis of population development by individual town districts. KEY WORDS population geography, urban geography, urbanisation, population development, migrations, natural increase, Ljubljana 41 Dejan Rebernik Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 1. Uvod Prikaza prebivalstvenega razvoja Ljubljane in obmestnih naselji smo se lotili na dva na~ina.
    [Show full text]
  • Pohorska Cesta 15
    Hofer trgovina Ulica Mirce 10 Ajdovščina Sava avto d.o.o. Dolenji Boštanj 60 A Boštanj Hofer trgovina Ulica kozjanskih borcev 57 Brežice Adriatic Slovenica, Poslovna enota Celje Lava 7 Celje BEA Celje - Modiana Golovec Opekarniška cesta 9 Celje Citycenter, Otroški park Džungla Mariborska cesta 100 Celje Dom ob Savinji Celje Jurčičeva ulica 6 Celje GENERALI Zavarovalnica d.d. Ulica XIV. Divizije 12 Celje JZ Socio Kocenova 8 Celje JZ Socio - projektna pisarna Regijski center medgeneracijskega druženjaSlomškov trg 4 Celje Krizni center za mlade Ipavčeva ulica 8 Celje Mladinski center Celje Mariborska cesta 2 Celje Modiana Celje Mariborska 100 Celje Muzej novejše zgodovine Celje Prešernova ulica 17 Celje Odvetniška družba Maček&Maček Prešernova ulica 27 Celje Osrednja knjižnica Celje, Oddelek za otroke Muzejski trg 1a Celje Policijska postaja Celje Ljubljanska cesta 12 Celje Selezijanski mladinski center Don Boskov trg 1 Celje Slovenske železnice – Železniška postaja v Celju Krekov trg 1 Celje ZD Celje, Dispanzer za šolske otroke in mladino Gregorčičeva 5 Celje Hofer trgovina Ljubljanska cesta 112 Celje Babno Hofer trgovina Mariborska cesta 30 Celje Mariborska Hofer trgovina Teharje 1 a Celje Teharje Hofer trgovina Cesta 4. maja 5 a Cerknica Bevkova knjižnica Platiševa 5 Cerkno Hotel Cerkno Sedejev trg 3 Cerkno Moidana Cerkno Glavni trg 3 Cerkno Poslovna enota Adriatic Slovenica Bevkova 24 Cerkno Mercator, Samopostrežna Cerkvenjak Cerkvenjak 13b Cerkvenjak Občina Cerkvenjak Cerkvenjak 25 Cerkvenjak Osnovna šola Cerkvenjak – Vitomarci Cerkvenjak 34 Cerkvenjak Turistično-informacijska pisarna Cerkvenjak Cerkvenjak 25 Cerkvenjak Vrtec Pikapolonica Cerkvenjak Cerkvenjak 34 Cerkvenjak Dom za starejše občane Bor Črni vrh 120 Črni Vrh Kgz Idrija, d.o.o., Poslovalnica Črni Vrh Vojkova 2 Črni Vrh Hofer trgovina Belokranjska cesta 24 Črnomelj Cvetličarna Vijolica Ulica 7.
    [Show full text]
  • Frisco 1 Technical Support for the Preparation of the Cross-Border Coordinated Comprehensive Flood Protection Study for the Drava River Basin
    HRVATSKE VODE Cross-border cooperation Pravna osoba za upravljanje vodama for flood risk reduction ZAGREB, Ulica grada Vukovara 220 THE COOPERATION PROGRAMME INTERREG V-A CROATIA SLOVENIA 2014-2020 PROJECT: FRISCO 1 TECHNICAL SUPPORT FOR THE PREPARATION OF THE CROSS-BORDER COORDINATED COMPREHENSIVE FLOOD PROTECTION STUDY FOR THE DRAVA RIVER BASIN STUDY: CROSS-BORDER COORDINATED COMPREHENSIVE FLOOD PROTECTION STUDY FOR THE DRAVA RIVER BASIN FEASIBILITY STUDY SUMMARY PREPARED BY: CONSORTIUM: HIDROING d.o.o. OSIJEK - leading partner GRAĐEVINSKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U ZAGREBU VODNO-GOSPODARSKI BIRO MARIBOR d.o.o. EXTERNUS CONSULTING d.o.o. HIDROKONZALT PROJEKTIRANJE d.o.o. VODOPRIVREDNO PROJEKTNI BIRO d.d. Contracting authority: HRVATSKE VODE Zagreb, Ulica grada Vukovara 220 Project number I-1789/17 Prepared by: HIDROING d.o.o. Osijek CROSS-BORDER COORDINATED COMPREHENSIVE FLOOD PROTECTION STUDY FOR THE DRAVA RIVER BASIN FEASIBILITY STUDY SUMMARY EXECUTIVE: Vjekoslav Abičić, mag.oec. Zagreb, March 2019. THE STUDY DOCUMENTATION IS PREPARED BY FOLLOWING EXPERTS: STUDY TEAM LEADER: Zdenko Tadić, dipl. ing. građ. - HIDROING STUDY DEPUTY TEAM LEADER: Diana Šustić, dipl. ing. građ. - HIDROING EXPERT TEAM: Mr.sc. Antonija Barišić-Lasović, dipl.ing. – environmental aspects- HIDROING Doc.dr.sc. Damir Bekić - GRAĐEVINSKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U ZAGREBU Mag. Smiljan Juvan, udig - VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR Tijana Mičić, udig - VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR Mate Soža, dipl. oecc. - financijska analiza - EXTERNUS CONSULTING Želimir Marojević, mag. ing. aedif. - HIDROING Branimir Barač, mag. ing. aedif. - HIDROING Igor Tadić, mag. ing. aedif. - HIDROING Zoran Vlainić, mag. ing. aedif. - HIDROING Tomislav Kržak, mag. ing. aedif. - HIDROING Hrvoje Barbarić, mag. ing. aedif., HIDROING Date: March 2019. EXECUTIVE: Vjekoslav Abičić, mag.oec.
    [Show full text]