Ledinska Imena V Občini Gorišnica

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO

DIPLOMSKO DELO

GAJEVCI, 2014 BARBARA RIŽNAR UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO

BARBARA RIŽNAR

Ledinska imena v občini Gorišnica

Diplomsko delo

Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija – E

Mentor: izr. prof. dr. Vito Hazler

Gajevci, 2014 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Vitu Hazlerju za strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.

Iskrena hvala vsem sogovornikom in sogovornicam, ki so z menoj delili svoje dragoceno znanje in spomine.

Za prijaznost in pomoč se zahvaljujem gospodu Jožetu Dajnku iz Območne geodetske uprave Ptuj in gospe Vanji Pfajfar iz Arhiva republike Slovenije.

Hvala vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri izdelavi diplomskega dela.

Še posebej se zahvaljujem svoji družini in vsem svojim bližnjim, ki so me v času študija podpirali, spodbujali in verjeli vame.

Hvala vsem!

Izvleček

Ledinska imena v občini Gorišnica

V diplomskem delu Ledinska imena v občini Gorišnica so analitično obravnavana ledinska imena, ki so bila zbrana v štirih obdravskih vaseh občine Gorišnica: v Gajevcih, Placerovcih, Mali vasi in Muretincih. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo pripovednega izročila domačinov, ki še aktivno uporabljajo ledinsko izrazoslovje v svojem vsakodnevnem komuniciranju, in s pomočjo literature ter virov. Pomemben del predstavlja predstavitev ledinskih imen na preglednem zemljevidu. Delo podaja razlago o tem, kaj je ledinsko ime, kako in zakaj so ledinska imena nastala, kakšne so njihove značilnosti in njihov pomen. Ledinska imena obravnava kot del kulturne dediščine, govori pa tudi o njihovem ohranjanju in prenašanju skozi čas vse do danes. Dotika se tudi problematike izginjanja ledinskih imen iz medsebojnega sporazumevanja ljudi v sodobnem času. Poudarjeno je sistematično zbiranje, zapisovanje in podrobno analiziranje ledinskih imen, kar preprečuje, da bi se ta ljudska poimenovanja za vedno izgubila.

Ključne besede: ledinsko ime, Gajevci, Placerovci, Mala vas, Muretinci

Abstract

Microtoponyms in the municipality of Gorišnica

The thesis Microtoponyms in the municipality of Gorišnica analyses microtoponyms which were collected from four villages, Gajevci, Placerovci, Mala vas and Muretinci, nestled in the Drava region in the municipality of Gorišnica. The assembled microtoponyms are interpreted with the help of oral tradition of those locals, who still use microtoponyms in their everyday communication, as well as other literature and sources. The presentation of these microtoponyms on a detailed map represents an essential segment of the thesis.

Along with providing an explanation of microtoponyms the thesis shows how and why they appeared and discusses their characteristics and meaning. Microtoponyms are treated as intangible cultural heritage therefore the thesis also portrays the preserving and passing on of microtoponyms through history. The thesis also touches upon the issue of microtoponyms disappearing from communication in current times. The emphasis is on the systematic collecting, recording and detailed analysis of microtoponym and how to prevent these folk names to be lost in time.

Keywords: Microtoponym, Gajevci, Placerovci, Mala vas, Muretinci

KAZALO

Uvod ...... 1

Potek in metode raziskovalnega dela ...... 1

1. Kaj je ledinsko ime? ...... 4

2. Nastanek ledinskih imen ...... 5

3. Pomen in značilnosti ledinskih imen ...... 7

4. Ledinska imena kot del kulturne dediščine ...... 8

4.1. Kulturna dediščina ...... 8

4.2. Nesnovna kulturna dediščina ...... 8

4.2.1. Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine ...... 9

5. Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen ...... 10

5.1. Zemljiški katastri kot vir ledinskih imen ...... 11

5.1.1. Franciscejski kataster ...... 11

5.2. Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen danes ...... 14

6. Predstavitev obravnavanega območja ...... 16

6.1. Občina Gorišnica ...... 16

6.2. Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci ...... 17

6.2.1. Vasi skozi čas ...... 19

7. Jezikoslovna podoba ledinskih imen obravnavanega območja ...... 23

7.1. Prleško narečje ...... 23

7.2. Dialektološka transkripcija ledinskih imen ...... 25

8. Analiza zbranih ledinskih imen ...... 30

8.1. Gajevci ...... 33

8.2. Placerovci ...... 49

8.3. Mala vas ...... 62

8.4. Muretinci ...... 74 9. Klasifikacija zbranih ledinskih imen ...... 94

10. Današnja raba ledinskih imen na obravnavanem območju ...... 97

11. Predstavitev zbranih ledinskih imen na zemljevidu ...... 99

12. Zaključek ...... 101

Zusammenfassung ...... 103

Literatura in viri ...... 105

Seznam sogovornikov ...... 112

Seznam slik ...... 113

Seznam prilog ...... 118

Uvod

Ledinska imena so v zadnjih letih predmet raziskav različnih humanističnih znanstvenih disciplin, med drugim tudi etnologije. Pomen njihovega raziskovanja je vsestranski, saj se s pojasnjevanjem njihovega globljega vsebinskega pomena in strukturalne povezanosti omogoča interpretiranje krajevne zgodovine in načina življenja domačinov danes in v preteklosti. Sama sem se z ledinskimi imeni preko staršev, predvsem pa starih staršev, ki so ledinska imena uporabljali vsakodnevno, srečala že v otroštvu. Tako so mi bila takrat mnoga ledinska imena domačega okolja poznana, dojemala pa sem jih kot nekaj samoumevnega, nekaj, kar obstaja samo po sebi. Spremljala so me skozi otroštvo in mladost, vse do danes. Kmalu sem začela ugotavljati, da se ledinska imena vedno manj pojavljajo v pogovoru med domačini in da sem tudi sama mnoga prej poznana imena pozabila. Ledinska imena, ki so v veliki meri povezana s kmetovanjem oziroma poljedelstvom ter z ostalimi deli v naravi, so namreč s spremenjenim načinom življenja začela vedno bolj izginjati. Spoznanje o njihovem izginjanju in zavedanje o lastnem nepoznavanju domačega okolja je spremenilo moj odnos do ledinskih imen. Nič več jih nisem jemala kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar obstaja samo po sebi, temveč kot nekaj, kar obstaja zaradi ljudi, ki ta imena uporabljajo in jih tako ohranjajo pri življenju. V meni se je porodila želja, da zberem čim več ledinskih imen v domači in okoliških vaseh ter tako skušam preprečiti, da bi se ledinska imena tega okolja počasi popolnoma izgubila. Ob samem zbiranju ledinskih imen me je zanimalo tudi, zakaj se določen del vasi tako imenuje oziroma kako je določeno ledinsko ime nastalo in kaj nam lahko pove o načinu življenja ljudi obravnavanega območja. Tako sem pričela z raziskavo o ledinskih imenih v štirih obdravskih vaseh občine Gorišnica: v Gajevcih, Placerovcih, Mali vasi in Muretincih.

Potek in metode raziskovalnega dela

Najprej sem pregledala obstoječo literaturo in vire o ledinskih imenih, in sicer že objavljene monografije, članke, seminarske in diplomske naloge. Pregledu literature in virov je sledilo brskanje po arhivskih virih. Moj namen je bil, da poleg ledinskih imen, ki so še danes bolj ali manj prisotna med domačini omenjenih vasi,

1 zberem tudi ledinska imena, ki so omenjena v arhivskih virih, a so danes domačinom morda tuja. Tako sem nekatera ledinska imena našla že v Franciscejskem katastru iz začetka 19. stoletja. Mape in posestne liste katastra sem v digitalni obliki pridobila v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Najzanimivejši del raziskovanja je predstavljalo zbiranje informacij o ledinskih imenih med domačini ter ogled in fotografiranje posameznih ledinskih enot na terenu. Za potrebe terenskega dela sem si pripravila preglednico za zbiranje ledinskih imen na terenu1 ter natisnjene ortofoto posnetke2 obravnavanega območja. Pridobljeno ledinsko ime in podatke o njem sem tako vpisala v preglednico, ledinsko enoto pa sproti označila na ortofotu posnetku. Terenskemu delu je sledila analiza zbranega terenskega gradiva, na podlagi katere sem skušala vsako ledinsko enoto čim podrobneje predstaviti in podati razlago nastanka posameznega ledinskega imena. Pomenski izvor zbranih ledinskih imen sem skušala pojasniti s pomočjo pripovednega izročila domačinov, ki še aktivno uporabljajo ledinsko izrazoslovje v svojem vsakodnevnem komuniciranju, uporabila pa sem tudi literaturo in vire. Tako se v diplomskem delu prepletata ljudska in strokovna etimologija. Vsaka ledinska enota je predstavljena tudi na priloženi karti iz ortofoto posnetka, s čimer je postavljena v kontekst prostora. Priznati moram, da je raziskovanje ledinskih imen zame predstavljalo zanimivo, a hkrati tudi zelo zahtevno delo. Največ težav sem imela pri dialektološki transkripciji zbranih ledinskih imen ter pri poizvedovanju o ledinskih imenih v Franciscejskem katastru. Pri slednjem me je oviralo slabše poznavanje nemškega jezika in gotice, ob tem pa je spisovni del katastra za nekatere vasi zapisan zelo nečitljivo. Kljub vsemu upam, da sem svoje delo opravila dobro in da so zbrana ledinska imena ustrezno analizirana in pojasnjena.

1 Preglednico za zbiranje ledinskih imen na terenu prilagam diplomskemu delu (Priloga 1). 2 »Ortofoto je aerofotografija, ki je z upoštevanjem podatkov o reliefu in absolutne orientacije aerofotografij pretvorjena v ortogonalno projekcijo. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti« (Geodetska uprava republike Slovenije 2013). Ortofoto posnetke v digitalni obliki sem pridobila na Območni geodetski upravi Ptuj.

Veseli me, da lahko s svojim raziskovanjem tudi sama prispevam k ohranitvi ledinskih imen, ki predstavljajo pomemben del naše kulturne dediščine.

1. Kaj je ledinsko ime?

Besedno zvezo ledinsko ime sestavljata besedi ledina in ime. Beseda ledina izhaja iz indoevropske baze *lendh- in pomeni 'neobdelano, prosto zemljo' (Snoj 1997: 296). Slovenski etnološki leksikon ledino opredeljuje kot njivo, ki je nekaj let opuščena (Baš 2004: 365)3, ledinsko ime pa kot »domače poimenovanje zemljišča po obliki in kakovosti tal, predmetu na zemljišču, živalih, rastlinah, drevesih in osebnih imenih« (Baš 2004: 279)4. Ledinska imena spadajo med nenaselbinska zemljepisna imena. Poleg besedne zveze 'ledinsko ime' se kot sinonimi uporabljajo tudi besedne zveze 'terensko ime', 'zemljepisno ime', 'zemljiško ime' in 'mikrotoponim' (Čop 2002: 98, Fabčič 2010: 11, Roblek 2003: 97). Zaradi različne primernosti tal za obdelavo je bil vaški prostor s poljsko delitvijo razdeljen na več delov, ki so bili poimenovani z ledinskimi imeni. Ledinska imena so pogosto označevala lastnosti prostora, v katerem se nahajajo. Prvič so bila prikazana na kartah Franciscejskega katastra in so se ohranila vse do danes, kljub temu da posamezne ledinske enote ne izkazujejo več lastnosti, po katerih so bile poimenovane. Z njimi so poimenovana manjša geografska območja, kot so njive, travniki, polja, pašniki, vinogradi, senožeti ter druge obdelovalne kot tudi neplodne površine, doline, soteske, jame, hribi, gozdovi, poti in njihovi deli. Meje med posameznimi ledinskimi enotami pogosto potekajo po naravnih ločnicah, kot so vznožja, vrhovi in grebeni ali povprečni vodostaj. V ledinskih imenih so izražene temeljne značilnosti naravnega prostora in vsi človekovi posegi, nastali v želji, da bi izboljšali te lastnosti. Nekatera imena so sicer ob dolgotrajni rabi izgubila svoj nekdanji pomen. Tista, ki so ga ohranila, nam sporočajo stanje in rabo pokrajine v času nastanka in so hkrati zanesljiv spremljevalec procesa preoblikovanja pokrajine od prvobitne do današnje kulturne podobe (Fabčič 2010: 11, Penko 2002).

3 Avtorica besedila je Fanči Šarf. 4 Avtorja besedila sta Janez Bogataj in Tone Cevc.

2. Nastanek ledinskih imen

Že od nekdaj ljudje težimo k poimenovanju vsega, kar nas obdaja, pa naj gre za živa bitja, predmete, okolje ali naravo. Tako smo ljudje poimenovali tudi prostor, pokrajino. S procesom poimenovanja prostor postane kraj, slednji pa dobi pomen in identiteto znotraj določene družbene skupnosti. S tem si ljudje prostor približamo in ga na nek način udomačimo, saj postane naš življenjski prostor, naša domača pokrajina (Penko Seidl 2011: 438). Kot pravi Relph, je prostor, ki ni poimenovan, kaotičen, celo strašljiv, saj nima znanih referenčnih točk (Relph 1976: 17). Kulturna krajina je prepredena z imeni, ki so večina nastala iz utilitarne nuje, iz potrebe, da se določeno zemljišče loči od sosednjega. Imena omogočajo komunikacijo o prostoru oziroma o njegovih točno določenih delih med člani posamezne skupnosti in lažje gibanje oziroma orientiranje v prostoru. Obenem imena označujejo kraje, ki imajo za posameznika, še pogosteje pa za celotno skupnost, posebni simbolni pomen (Fabčič 2010: 14, Penko Seidl 2011: 438). Prva krajevna imena naj bi izvirala od predslovanskih staroselcev. Večina naj bi jih nastala nekoliko kasneje, v času notranje kolonizacije našega ozemlja, ki je bila v glavnem končana v 13. stoletju (Bezlaj 1956: 239). Prva ledinska imena so nastala v času spremembe rodovno-plemenske družbe pri Slovencih. Ker lov, ribolov in nabiralništvo več niso zadovoljevali potreb po prehrani vedno številčnejših rodov, so ljudje udomačili prve travojede živali in jih vodili na področja s pašo. Tam so si postavili stanove, to so začasna bivališča (Fabčič 2010: 14). S koncem selitev ljudi iz kraja v kraj in s postavitvijo stalnih bivališč so se ledinska imena začela vedno bolj razvijati in razširjati. Ljudje so odkrivali in spoznavali svojo okolico. Vsak kos zemlje, ki so ga spoznali, so poimenovali in si ga tako približali ter ločili od drugega in nepoznanega (Fabčič 2010: 14, Roblek 2003: 97). Zemljiščem so imena določali domačini, največkrat so bili to poljedelci in pastirji oziroma tisti, ki so v naravi preživeli največ časa. Ledinska imena so nastajala v povezavi z gospodarsko rabo prostora oziroma območja določene skupnosti. Dolga stoletja je bila poglavitna gospodarska panoga kmetijstvo. Ta je od ljudi zahtevala stalno prisotnost na teritoriju, podrobno poznavanje teritorija, razločevanje posameznih delov bodisi preko lastništva, vrste obdelave ali drugih značilnosti (Klemše 1988: 431).

Na gostoto in razporeditev ledinskih imen so vplivali pogoji nastanka nekega naselja, izkoriščanje tal, zemljepisna različnost pokrajine, gospodarske in politične razmere ter obrambne nujnosti. Bolj intenzivno je človek gospodaril s prostorom, večja je bila gostota ledinskih imen (Fabčič 2010: 15, Titl 2006: 5). Da imen niso določali le domačini, piše tudi v zapisih o najstarejših zemljiških katastrih Ribnikar. Ko so v 19. stoletju za potrebe Franciscejskega katastra izvajali meritve parcel po katastrskih občinah, so nekatere ledine, ki še niso bile poimenovane, poimenovali geodeti kar sami (Ribnikar 1982: 329). Zaradi zelo razširjene uporabe in stalne večstoletne ali tudi tisočletne prisotnosti so ledinska imena postala enakovredni sestavni del pokrajine (Peršolja 2002: 364). Z njenim razvojem in s spremembami v načinu življenja se ledinska imena spreminjajo, nekatera odmirajo, istočasno pa nastajajo tudi nova imena (Peršolja 2003: 112, Fabčič 2010: 15).

3. Pomen in značilnosti ledinskih imen

Funkcija ledinskih imen je označevanje in zaznamovanje prostora, natančno razlikovanje in določanje ozemlja. Pogosto so ledinska imena označevala lastnosti prostora, v katerem so se nahajala. Danes nekatere ledinske enote več ne izkazujejo lastnosti, po katerih so bile poimenovane. V ledinskih imenih so izražene temeljne značilnosti naravnega prostora in vsi človekovi posegi, nastali v želji, da bi izboljšal te lastnosti. Starejša ledinska imena so v večini povezana s tehnologijo izključno ročnega dela. Veliko teh imen se je ohranilo do danes, nekatera pa so zaradi nove tehnologije ali pa zaradi sprememb v rabi pokrajine izginila v pozabo. Nekatera imena so ob dolgotrajni rabi izgubila svoj nekdanji pomen. Tista imena, ki so ga ohranila, nam sporočajo stanje in rabo pokrajine v času nastanka in so hkrati zanesljiv spremljevalec procesa preoblikovanja pokrajine od prvobitne do današnje kulturne podobe (Fabčič 2010: 16, Penko 2002). Zemljišča so ljudje poimenovali in jih še poimenujejo po značilnostih določenega območja oziroma parcele. Tako so zemljišča lahko poimenovana po rastlinah ali živalih, po raznih predmetih ali objektih na določenem območju. Posebno vlogo pri imenovanju imajo tudi ljudje, predvsem lastniki parcel, še posebno ko gre za enaka ledinska imena na območju ene skupnosti (Peršolja 2002: 364). Velikokrat pa ledinska imena nastanejo iz občnih imen, kot so na primer potok, žleb, griža, luža, mlaka itd. Ta imajo v okviru določene skupnosti svoj specifičen pomen, ker se nanašajo na točno določeno območje na pripadajočem teritoriju vsake, tudi najmanjše skupnosti. Za tiste, ki niso pripadniki te določene skupnosti, lahko na primer Mlaka pomeni le občno ime (Klemše 1988: 431). Poleg naštetega so značilni poimenovalni motivi še oblika zemeljskega površja oziroma relief, mikroklimatske razmere, lega v prostoru, kamnine, vodni pojavi, kmetijske kulture, naselja, promet itd. (Penko Seidl 2011: 439). Za ledinska imena je značilno, da se pojavljajo v narečni obliki. Nanašajo se na rabo poimenovanj samo v določeni majhni in relativno zaprti družbeni skupnosti. Gre za sorazmerno zaprto in omejeno komunikacijo med člani take skupnosti, a hkrati tudi za stabilizirano rabo ledinskih imen, tj. časovno stabiliziranost skozi izročilo in stalnosti, ki jo zagotavlja enotni prostor rabe (Unuk 2004: 195).

4. Ledinska imena kot del kulturne dediščine

4.1. Kulturna dediščina

Kultura je vse, kar je človek ustvaril in ustvarja mimo ali ob naturi. Gre za vse oblike in zvrsti človekovega prizadevanja na gmotnem, družbenem in duhovnem področju (Bogataj 1996: 149). Je »skupek dosežkov in vrednot človeške družbe« (Baš 2004: 265)5. Kulturna dediščina pa so kulturne sestavine, ki izvirajo iz tega širokega, etnološkega pojmovanja kulture. To so dosežki preteklih dob s področja materialne, družbene in duhovne kulture, ki so temelj za ohranjanje kulturne identitete Slovencev. »Temeljna funkcija kulturne dediščine je v njenem neposrednem vključevanju v sodobno življenje, predvsem v vzgojo, gospodarstvo in turizem, posredovanje znanja iz preteklih obdobij, krepitev narodove samobitnosti in kulturne identitete« (Baš 2004: 266, 267)6. Snovna oziroma materialna kulturna dediščina so glede na svojo pojavnost v prostoru posamične stavbe, skupine stavb, območja, predmeti in zbirke predmetov. Nesnovna oziroma nematerialna dediščina pa zajema znanja, spretnosti, šege in navade, prepričanja in vrednote, kot jih zaznavajo in uresničujejo ljudje, ki so povezani z ustvarjanjem, uporabo, razumevanjem in njenim posredovanjem sedanjim in prihodnjim rodovom (ZVKDS: b. n. l.).

4.2. Nesnovna kulturna dediščina

Pojem nesnovna kulturna dediščina zajema prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in posredno tudi orodja, predmete, izdelke ter kulturna okolja, ki jih skupnosti, skupine ali posamezniki spoznajo kot del svoje kulturne dediščine (Koželj 2005: 10). Med nesnovno kulturno dediščino tako med drugim sodi dediščina znanj o prostoru, o lastnem življenjskem okolju in s tem tudi ledinska imena. V preteklosti so ljudje mnogo bolje poznali svoj življenjski prostor. Poznali so ledinska imena predelov svojega kraja in

5 Avtor besedila je Rajko Muršič. 6 Avtorja besedila sta Janez Bogataj in Vito Hazler.

8 zemljišč, pa tudi med seboj so se dobro poznali po imenih, priimkih in hišnih imenih. Poznavanje življenjskega okoliša jim je omogočalo dobro orientacijo v prostoru, v bližnji okolici in tudi v bolj oddaljenih in težko dostopnih krajih (Hazler 2005b: 191). Za obstoj nesnovne kulturne dediščine je bistvenega pomena njeno poustvarjanje, posredovanje iz roda v rod in ne nazadnje njeno ustrezno dokumentiranje, saj s smrtjo posameznika kot ustvarjalca, posredovalca ali izvajalca umre tudi vso njegovo znanje (Koželj 2005: 9). Zato je tudi ledinska imena, ki so pomemben del nesnovne kulturne dediščine, potrebno zbirati, zapisovati in analizirati.

4.2.1. Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine

Pomen raziskovanja ledinskih imen je vsestranski, saj se s pojasnjevanjem njihovega globljega vsebinskega pomena in strukturalne povezanosti omogoča interpretiranje krajevne zgodovine in načina življenja domačinov danes in v preteklosti. Raziskovanje ledinskih imen med drugim sovpada s prizadevanji varstva nesnovne dediščine, ki je še posebej zaživelo po uveljavitvi Konvencije o varstvu nesnovne kulturne dediščine, ki jo je leta 2003 v Parizu sprejela Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO. V Sloveniji je bila konvencija ratificirana decembra 2007 (Nesnovna kulturna dediščina Slovenije 2011). »V svojih ciljih konvencija poudarja pomen dediščine na lokalni in nacionalni ravni ter nujnost spoznavanja kulturnih identitet v mednarodnem okolju. Njen osnovni namen je ohranitev različnosti identitet narodov in etničnih skupnosti v najširšem materialnem, družbenem in duhovnem obsegu, ki so ogrožene zaradi globalizacijskih procesov na področju gospodarstva, komunikacij, jezikov, narečij in kulture nasploh.« (Hazler 2005a: 5). Na izredno pomembnost ledinskih imen kaže sprejetje slovenskih ledinskih in hišnih imen avstrijske Koroške na Unescov seznam nesnovne dediščine. Imena, ki so jih dotlej zbrali in dokumentirali v okviru projekta FLU-LED v treh vaseh avstrijske Koroške, so bila na seznam sprejeta aprila 2010 (Krščanska kulturna zveza 2013, Klinar in dr. 2012: 9). Unescova listina je le še dodaten poziv k zbiranju in ohranjanju ledinskih imen.

5. Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen

Ledinska imena so omejena na določeno skupnost nekega kraja oziroma območja. Znotraj te skupnosti se oblikuje kolektivni spomin, ki vključuje dogodke, ki se jih ljudje spominjajo iz svojega življenja, in tudi spomine, ki so vezani na ustno izročilo. Kolektivni spomin je vmesni prostor med doživeto in pisano zgodovino. Z ustnim izročilom, s pripovedovanjem predniki prenašajo svoje spomine na potomce. Z izginjanjem prednikov pa se izgubljajo tudi ti spomini. Zato se pojavi potreba po pisani zgodovini, saj je to edina rešitev za ohranitev spomina na doživeto (Fabčič 2010: 21, Halbwachs 2001: 55–95). V bazi spominov določene skupine so v ospredju tisti spomini na dogodke, ki zadevajo največje število članov te skupine in ki so rezultat njenega lastnega življenja ali odnosov z najbližjimi skupinami, ki so najpogosteje v stiku z njo (Halbwachs 2001: 46). Tako so tudi ledinska imena produkt kolektivnega spomina, saj obstajajo zaradi spominov večine članov določene skupnosti. V glavnem so se ledinska imena ohranjala iz roda v rod z ustnim izročilom. Povezana so bila z življenjem kmečkega človeka in so bila zato stalno živa v njegovi zavesti (Čujec- Stres in Stres 2008: 169). Prisotna so bila v komunikaciji med družinskimi člani, med sosedi ali med pripadniki istega kraja (Fabčič 2010: 20). Jarc ugotavlja, da je bila za prenos ledinskih imen najpomembnejša komunikacija v družini, predvsem pri opravilih, ki so jih opravljali moški. Ledinska imena so namreč prehajala predvsem iz očeta na sina (2004: 253). Ledinska imena se niso ohranjala le z ustnim izročilom, ampak tudi pisno. Ledinska imena so začeli zapisovati v urbarjih, knjigah s seznamom podložniških obveznosti oziroma dohodkov zemljiškega gospoda (Čujec - Stres in Stres 2008: 169, Baš 2004: 6557). Prvi znani popis donosa in dajatev na Slovenskem izvira iz 12. stoletja (Fabčič 2010: 23). V času od 12. do 18. stoletja so listine o dedovanju imetja vsebovale tudi ime ledine (Jarc 2004: 151). Največ ledinskih imen pa se je v pisni obliki ohranilo v zemljiških katastrih, ki so nastali v 18. in 19. stoletju. To so Terezijanski, Jožefinski in Franciscejski kataster.

7 Avtorica besedila je Fanči Šarf.

Imena v uradnih zapisih so največkrat zapisana v narečni obliki, v Jožefinskem in Franciscejskem katastru včasih tudi v nemščini, italijanščini in madžarščini. V petdesetih letih 19. stoletja se ledinska imena v uradnih dokumentih skorajda ne pojavljajo več, če pa jih že najdemo, zapis v narečni obliki zamenja poknjiženo zapisovanje (Fabčič 2010: 21).

5.1. Zemljiški katastri kot vir ledinskih imen

Slovenski etnološki leksikon opredeljuje kataster kot »uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo in posestništvo« (Baš 2004: 206)8. Gre za popis zemljišč, ki ga izvede država, na podlagi katerega pridobi kriterije za določitev enotne davčne odmere na zemljo (Ribnikar 1982: 321). Od srede 18. do prve polovice 19. stoletja so bili v uporabi trije katastrski operati. Vsi so poimenovani po avstrijskih cesarjih, ki imajo zaslugo, da so bili katastrski operati izdelani. To so Terezijanski, Jožefinski in Franciscejski katastrski operat. Z ozirom na sestavo ima vsak katastrski operat svoje značilnosti. Terezijanski kataster ima v smislu razumevanja današnjega katastra le nekaj potez sodobnega katastrskega opereta, Jožefinski kataster ima glede na izmere določene pomanjkljivosti, medtem ko je Franciscejski kataster izdelan zelo dobro in natančno (Ribnikar 1982: 321). Za raziskovanje ledinskih imen so katastri, še posebno Franciscejski, pomemben vir. Franciscejski kataster je osnova tudi današnji katastrski ureditvi v nekdanjih avstrijskih deželah (Fabčič 2010: 25).

5.1.1. Franciscejski kataster

Franciscejski kataster je nastal na podlagi patenta o zemljiškem davku, ki ga je leta 1817 izdal takratni avstrijski cesar Franc I. Podlaga za novo katastrsko izmero je bila vzeta iz predhodnega Jožefinskega katastrskega operata, ki pa je bil potreben izboljšav in izpopolnitev. Tako so bile nekoliko preoblikovane katastrske občine Jožefinskega katastra izhodišče in osnova za pristop k novi Franciscejski katastrski izmeri. Sama izmera je bila za takratne razmere zelo natančna, saj je temeljila na obširnih pripravah in na novih

8 Avtorica besedila je Fanči Šarf.

11 dosežkih zemljemerstva. K natančnosti je veliko prispevalo tudi dejstvo, da so merjenje opravili šolani zemljemerci, merjenje pa je bilo opravljeno z merilnimi inštrumenti, ki so nadomestili do tedaj ročni sistem merjenja zemljišč (Ribnikar 1982: 327). Franciscejski kataster se deli na spisovni del, imenovan tudi protokol in grafični del (Ribnikar 1982: 329). Spisovni del je sestavljen po obrazcih, v katerih so zajeti vsi podatki o izmeri in podatki za pridobitev informacije o posameznem lastniku ali o posameznem zemljišču. Zapisnik zemljiških parcel tako vsebuje: številko mapnega lista, v katerem je vrisana parcela, ime ledine, tekočo številko parcele, vrsto lastništva parcele, lastnika parcele, vrsto zemljišča po katastrski kulturi, površino v oralih in klaftrah, kakovostni razred, čisti letni donos v kovanem denarju, vrednost zemljišča in pripombe. Ob zapisniku zemljiških parcel obstaja tudi zapisnik stavbnih (gradbenih) parcel, ki obsega podatke o zgradbah, postavljenih na teh parcelah. Spisovni del pa poleg omenjenih zapisnikov obsega še abecedni seznam zemljiških posestnikov, obrazec s seštevkom površin zemljišč po katastrskih kulturah v celotni katastrski občini in zapisnik o popisu meje katastrske občine (Ribnikar 1982: 329, 330, 331).

Slika 1: Izsek iz protokola Franciscejskega katastra (Franciscejski kataster 1823-1869: M356PR).

Grafični del katastrskega operata predstavljajo originalna katastrska mapa, indikacijska skica, mapna kopija in rektifikacijska mapa. Katastrska mapa je izdelana v merilu 1 : 2880, sestavljena pa je iz več listov, ki so oštevilčeni s tekočo rimsko številko. Mapa vsebuje naslednje podatke: številko zemljiške parcele, številko stavbne parcele, naris stavbe oziroma gradbenega objekta, zapis imena naselja, zapis imena ledine in zapis topografskega znaka za določene katastrske kulture. Originalna katastrska mapa je

12 obarvana z različnimi barvami, ki so bile določene za posamezne kulture. Tako so s svetlorjavo barvo obarvane njive, vinogradi z rdečkastorjavo, temnozelena označuje vrt, travnik svetlozelena, pašnik bledozelena, s sivozeleno in temnozeleno so obarvana območja gozdov, s svetlomodro potoki in vode, gramozne jame so obarvane rjavo, pustota je brez barve, za vozne poti se uporablja svetlorjava, za steze in poti svetlorumena, za lesene hiše prav tako svetlorumena, za zidane hiše in kamnite mostove svetlordeča ter za javne zgradbe rdeča s poudarkom sprednje fasade. Poleg barve pa so pomembni tudi posamezni topografski znaki za katastrske kulture. Najpogosteje se pojavljajo znaki za označevanje pašnikov (W), skupnih pašnikov (GW), gozdov (smrečica in črki MH za iglast gozd, drevesce za listnat gozd, črki GH za mešan gozd) in vinogradov (ob kolu navita vinska trta) (Ribnikar 1982: 331).

Slika 2: Mapni list Franciscejskega katastra za vas Muretinci (Franciscejski kataster 1823-1869: M356A06).

Za raziskovanje ledinskih imen predstavljajo najpomembnejši del katastrske mape, v spisovnem delu sem se sama pri raziskavi posluževala predvsem sledečih rubrik: številka mapnega lista, ledinsko ime, številka parcele, vrsta lastništva parcele, lastnik parcele in vrsta zemljišča po katastrski kulturi.

5.2. Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen danes

V preteklosti, ko so bili ljudje še mnogo bolj vezani na delo v naravi, so se ledinska imena intenzivno ohranjala z ustnim izročilom. V novejšem času je zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti in zmanjševanja števila kmečkega prebivalstva uporaba ledinskih imen vse bolj omejena, sama imena pa izginjajo. Izgublja se kolektivni spomin mlajših generacij o poznavanju domačega okolja, s tem pa se rahlja njihova navezanost na ta primarni življenjski prostor. Iz vsakdanjega pogovornega jezika predvsem mlajših generacij se tako vse bolj izgubljajo ledinska imena in njihov pomen. To nedvomno rahlja kakovost poznavanja lokalnega in pripadanja lokalnim vrednotam in identitetam (Čujec- Stres in Stres 2008: 169, 170). Zakladnica ledinskih imen se je v preteklosti prenašala in ohranjala tudi pisno, saj so ledinska imena zapisovali v urbarje, v listine o dedovanju in v zemljiške katastre. V modernem administrativnem poslovanju pa so imena ledin popolnoma izginila. Zamenjal jih je nov identifikacijski sistem, ki je vezan predvsem na matematična načela prilagojena globalnemu razmišljanju in številčne opredelitve po parcelah. Tako ledino danes namesto imena opredeljujejo parcelna številka, katastrska občina in površina v kvadratnih metrih, arih ali hektarih (Jarc 2004: 251). Zaradi izrazito krajevnega pomena ledinska imena le redko najdejo prostor na zemljevidih ali kartah. Številna ledinska imena se danes tako komajda še »ohranjajo pri življenju«. Da se ledinska imena in z njimi izročilo, ki ga nosijo s seboj, ne bi izgubila, je ledinska imena potrebno zbirati in zapisovati ter tudi ustrezno analizirati. Sprva so bila ledinska imena predvsem predmet raziskovanj jezikoslovcev, ljubiteljskih geografov in etnologov, sedaj pa postajajo vse bolj predmet sistematičnih raziskav številnih humanističnih ved, ki v ledinskih imenih vidijo zelo pomembno sporočilnost izročila o vsakdanjem in prazničnem življenju v preteklosti, o presenetljivih ravnanjih in odločitvah ter tudi o pomenskih predstavah ljudi o snovnem, nesnovnem in duhovnem svetu, ki tako ali drugače sooblikuje to ali ono naselitveno skupnost. Vse pogosteje so ledinska imena tudi predmet zanimanja etnologov. V ledinskih imenih etnologija vidi široko polje svojega metodičnega in metodološkega udejstvovanja, ki je nedvoumno nujno potrebno, da ledinska imena ustrezno analiziramo in pojasnjujemo v poslanstvu humanističnih znanosti (Hazler v Fabčič 2010: Ocena knjige).

Za obstoj ledinskih imen je ob njihovem strokovnem dokumentiranju in analitičnem obravnavanju potrebna tudi njihova vključitev v način življenja sodobnega človeka, ki je danes mnogo manj vezan na delo v naravi, pa naj bo to v gozdu ali na polju, v povezavi s katerim so v preteklosti nastajala in se uporabljala ledinska imena. V prvi vrsti je pomembno, da se pomena in razsežnosti ledinskih imen zavejo občinske skupnosti, nosilci gospodarskega in turističnega življenja ter izobraževalne ustanove in tej vrsti dediščine namenijo bistveno več pozornosti kot doslej. Ena izmed priložnosti za ohranjanje ledinskih imen se skriva tudi v spodbujanju posameznikov in kulturnih društev, da v sodelovanju s strokovnimi ustanovami zbirajo in dokumentirajo ledinska imena ter jih na različne načine približajo družbi: bodisi s postavitvijo tabel oziroma kažipotov z ledinskimi imeni, bodisi z označevanjem ledinskih imen na zemljevidih za razne namene ali na kakšen drug način. Potrebno je poiskati nove namembnosti ledinskih imen: če so bila v preteklosti pomembna za orientacijo v vaškem okolju, predvsem pri delih na polju in v gozdu, so danes lahko pomembna na primer kot orientacijske točke na raznih pešpoteh in kulturnih poteh, pri smučanju, gorskem kolesarjenju itd. (Hazler v Fabčič 2010: Ocena knjige, Piko - Rustia 2011: 163).

6. Predstavitev obravnavanega območja

6.1. Občina Gorišnica

Občina Gorišnica leži sredi Ptujskega polja in se razteza med ravninsko poljskim in haloškim gričevnatim svetom, ki ga ločuje reka Drava. Občina je nastala z reformo lokalne samouprave v Republiki Sloveniji leta 1994. Takrat je zajemala še območje danes sosednje občine Cirkulane, ki pa se je od takratne občine Gorišnica ločila leta 2006. Tako občina danes meri 29 kvadratnih kilometrov in ima približno 4000 prebivalcev. Občina obsega enajst vasi: Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagojiči in Zamušani (Občina Gorišnica 2007, STAT b. n. l., Toš 2013: 199).

Slika 3: Občina Gorišnica na vojaškem zemljevidu med 1763 in 1787 (Rajšp in Kološa 2000).

Naselja ležijo od 200 metrov do 2 kilometra od regionalne ceste Ptuj–Ormož, na obeh straneh kanala za hidroelektrarno Formin in poplavnega območja reke Pesnice. Na rodovitni ravnici med naselji prevladujejo obdelovalne površine z njivami in travniki, vmes pa so manjši gozdni otoki. Tako je v ravninskem svetu najpomembnejša gospodarska panoga poljedelstvo, proti vznožju in na južnih obronkih Slovenskih goric, v vaseh

Zamušani in Tibolci, kjer uspeva vinska trta, pa vinogradništvo in kletarstvo (Tušek 2013: 25). Središče občine je Gorišnica, gručasto naselje na Ptujskem polju, ki se širi ob straneh regionalne ceste Ptuj–Ormož. Vas je severno omejena z reko Pesnico, ki priteče iz Slovenskih goric in predstavlja v tem delu enega pomembnih vodotokov. V preteklosti je Pesnica rada poplavljala. Še nedolgo nazaj je bila bogata z ribami, ki so jih še po drugi svetovni vojni domačini lovili za prehrano. Današnje središče vasi Gorišnica je oblikovano okoli župne cerkve Sv. Marjete iz 14. stoletja. Ob njej so občinska stavba, sodobno opremljena osnovna šola in vrtec ter večnamenska dvorana, ki služi športnim in kulturnim prireditvam. V vasi se nahajajo tudi zdravstveni dom, lekarna, pošta itd. (Toš 2013: 199, Tušek 2013: 25).

6.2. Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci

Slika 4: Prekop za HE Formin (foto: Barbara Slika 5: Reka Drava (foto: Barbara Rižnar, 2013). Rižnar, 2013).

Gajevce, Placerovce, Malo vas in Muretince s severne strani omejuje prekop za hidroelektrarno Formin, z južne strani pa reka Drava. V štirih obdravskih vaseh, ki se razprostirajo na 10,7 kvadratnih kilometrih, živi približno 1200 ljudi. Vasi, v katerih so hiše razporejene ob cesti, sestavlja sklenjen poselitveni niz. Pas od vodovodnega prekopa, ki je bil zgrajen leta 1978, in do naseljenega dela vasi predstavljajo njive. Južni del, proti reki Dravi, ki je bil še nekaj let nazaj prepreden z mokrotnimi travniki, je melioriran. Danes so travniki večinoma spremenjeni v njivske površine. Ob reki Dravi se razprostira pas poplavnega gozda. Najpomembnejši gospodarski dejavnosti sta poljedelstvo in živinoreja, močno pa je razvito tudi obrtništvo različnih panog. Krajani so zaposleni

17 večinoma na Ptuju, pa tudi v Mariboru, Ormožu in drugod (Občina Gorišnica 2007, Orožen Adamič 1996: 104, 186, 203, 2229, STAT b. n. l.). Na videz pokrajine in tudi na življenje prebivalcev obdravskih vasi je močno vplivala reka Drava. Reka je izoblikovala pokrajino, s spreminjanem struge je ustvarila širok pas poplavnega sveta, z logi in travniki. Ta svet je prepredla z rečnimi rokavi, preko katerih so se prelivale občasne visoke vode in visok nivo gladine talne vode (Bračič 1975: 21, Sovinc 1995: 47). V preteklosti je Drava posredno ali neposredno dajala ljudem živež, saj je bil v Dravi razvit ribolov, reka pa je poganjala tudi mlinska kolesa plavajočih mlinov. Mlina na Dravi sta bila v Placerovcih in Muretincih. Do 2. svetovne vojne je bila reka pomembna splavarska pot, saj so po njej plavili les s Pohorja do Donave in naprej. Pri bližnjem gradu Borl na haloški strani je bilo znano splavarsko postajališče. Takratni promet čez Dravo je iz obravnavanih vasi potekal čez broda v Placerovcih in v Muretincih, leta 1875 pa je bil v Muretincih zgrajen most čez Dravo. Brod v Placerovcih, ki je lahko prevažal ljudi, živino, vozove itd., je kljub temu deloval še dalje, vse do leta 1964, ko ga je odnesla reka Drava. Za tem je do izgradnje hidroelektrarne Formin v letu 1978 čez Dravo vozila le še ladja, ki je bila namenjena samo prevozu manjšega števila ljudi (Bračič 1975: 108, Radovanovič in Nestorovič 2013: 91).

Slika 6: Nekdanja brodarska hišica danes služi kot Slika 7: Ostanki priveza jeklene vrvi ob vikendica (foto: Barbara Rižnar, 2013). brodarski hišici (foto: Barbara Rižnar, 2013). . . Ljudje so že v preteklosti želeli reko, ki je nekoč svojo strugo močno spreminjala in premeščala, prilagoditi svojim potrebam. Tako segajo najstarejši dokumentirani podatki o sistematičnih posegih v strugo Drave v leto 1912, zagotovo pa so se posegi v manjši meri

9 Avtor besedil je Uroš Horvat.

18 izvajali že dolgo pred tem (Suhadolnik 2001: 106). Na pretočni režim reke Drave, na njeno delovanje in s tem tudi na življenje ob reki je najbolj vplivala gradnja hidroelektrarn od leta 1941 naprej. Z gradnjo zadnje dravske elektrarne HE Formin v letu 1978, do katere vodi prekop, ki je presekal polje v obravnavanih vaseh, se je znatno zmanjšal pretok vode v dravski strugi in znižal nivo gladine talne vode. Pred izgradnjo HE Formin je imela Drava ponekod tudi več sto metrov široko strugo, voda se je prelivala v številne rokave in mrtvice, občasna prodonosnost pa je preprečevala zablatenje bregov in omogočala premikanje vode v obvodni svet. Po izgradnji HE Formin je od nekoč širokega vplivnega območja reke Drave ostalo le še nekaj deset metrov široko plitvo rečno korito, številni rečni rokavi pa so presahnili (Sovinc 1995: 49, 50). Med drugim so vsi številni (neustrezni) posegi vzrok, da je reka večkrat prestopila svoje bregove. Med domačini je še vedno živ spomin na lanskoletne poplave, ko je Drava poplavila obsežno območje njiv, voda pa je zalila tudi številne stanovanjske objekte. Tako je odneslo na milijone kubičnih metrov zemlje, delno ali popolnoma uničenih je bilo veliko objektov, hiš, gospodarskih poslopij in cest (Meznarič 2012: 3).

Slika 8: Poplavljene hiše v Placerovcih (foto: Anja Slika 9: Poplavljeno polje (foto: Anja Popovič, Popovič, 2012). 2012).

6.2.1. Vasi skozi čas

Naselitvena zgodovina Ptujskega polja se začenja ob koncu neolitskega razdobja, na začetku 2. tisočletja pr. n. št., ko so od vzhoda prihajala v te kraje razna ljudstva, se tu naseljevala in začela spreminjati prostor v kulturno pokrajino (Bračič 1975: 37). Vasi Gajevci in Muretinci se v uradnih listinah prvič omenjata leta 1322 kot Cayautz in Meretinczen, Mala vas pa leta 1331 kot Dorf Cllain. Iz prodajne listine iz leta 1320

19 izvemo, da je imel salzburški nadškof Friderik v Gajevcih dva fevdnika in šest kmetij, v Muretincih pa dva fevdnika, dvanajst celih in dve polovični kmetiji (Bračič 1975: 48, 49). Leta 1542 je bila v takratni vojvodini Štajerski opravljena imenjska cenitev gospoščin. Iz teh cenitev je moč razbrati, da je bila današnja velikost vseh štirih vasi zasnovana že v tem času. V vaseh je takrat skupno živelo 266 ljudi. Skupaj naj bi vasi imele 10 velikih, 30 srednjih in 9 malih kmetij ter 2 kajžarja, kar kaže na to, da je bila razslojenost kmečkega življenja prisotna že takrat, vendar še brez večjega obsega. Najpomembnejši gospodarski dejavnosti sta bili poljedelstvo in živinoreja. Odnos med njivskimi in travniški površinami v Gajevcih, Placerovcih in Mali vasi je bil 4 : 1, v korist njiv, medtem ko je bilo v Muretincih nekoliko drugače, 2 : 1 (Bračič 1975: 50–60). V času imenjskih cenitev so Gajevci (Gayauezdorff), v katerih je bilo sedemnajst podložnikov, v celoti pripadali gospoščini Borl (plemiči Szekely oziroma nemško Zackl). V vasi je bil opuščen dvorec, ki je bil nekoč v lasti vitezov Pesničarjev. Gospodarsko je bila vas srednje močna, 14 kmetov je imelo vinograde v Halozah. Popisanih je bilo tudi osem osebenjkov (Fraylait), ki so plačevali

Slika 10: Karta sveta ob Dravi pri Gorišnici leta 1670 (Radovanovič in samo osebni davek. Nestorovič 2013: 84). Placerovci (Plazerdorff) so pripadali dvema gospoščinama – ormoški osem podložnih kmetov, sedem pa Gašparju iz Ratmansdorfa. Vas je bila gospodarsko trdna, imeli so precej živine, šest kmetij je imelo tudi gozd. Dva kmeta sta imela vinograde v Halozah. V Placerovcih sta bila tudi dva čevljarja in en kovač. Mala vas (Kleindorff) je imela samo sedem podložnikov in je bila

20 gospodarsko šibka. Pripadala je gospoščini Ormož. Muretinci (Meretinzendarff) so imeli dvanajst podložnikov. Služili so gospoščini Borl (plemiči Szekely oziroma nemško Zackl), ki je imela tukaj svojo pristavo (Mayrhoff) s hlevom in skednjem, vrt, njivo in travnik. To pristavo je kasneje kupil nemški viteški red, križniki, ki so zgradili kvadratni dvorec s stolpi, ki stoji še danes. V vasi je bilo veliko goveje živine. Tudi tukajšnji kmetje so imeli vinograde v Halozah (Bračič 1975: 50–53). Po Franciscejskem katastru iz leta 1824/25 vasi Gajevci (Gajofzen) in Placerovci (Platzerndorf) spadata v skupno katastrsko občino Gajevci, vasi Mala vas (Kleindorf) in Muretinci (Meretinzen) pa predstavljata vsaka svojo katastrsko

Slika 11: Dvorec Muretinci leta 1830 (Radovanovič in občino. V tem času so vasi skupno Nestorovič 2013: 71). štele 632 prebivalcev. V odnosu do vseh površin naj bi bilo v omenjenih katastrskih občinah približno 50 odstotkov površin pokritih z njivami, v katastrski občini Gajevci morda nekaj več, okrog 15 odstotkov pa s travniki. V 18. in 19. stoletju se po vaseh kot lastniki predvsem manjših površin začnejo pojavljati tudi kmetje iz sosednjih vasi in ne samo kmetje domače vaške skupnosti, kot je bilo pred tem. Večino teh površin so kmetje iz sosednjih vasi dobili z ženitvenimi darili, nekaj pa tudi z nakupi. Tako lahko v Franciscejskem katastru zasledimo, da je izmed vseh vasi na Ptujskem polju prav v Gajevcih bila tuja posest največja. Poleg 72 kmečkih domačij je bilo tudi 19 posestnikov iz drugih vasi, največ prav iz Muretincev in Male vasi (Bračič 1975: 73–80). V primerjavi s podatki iz 16. stoletja, je bilo kmečko prebivalstvo leta 1825 že močno razslojeno, saj je bilo kajžarjev več kot tretjina, petina pa velikih kmetov. Zanimiva se mi zdi ugotovitev, da so si na Slovenskem kajžarji postavljali svoje skromne domove, kajže na koncu vasi. Tako so nastali kajžarski deli naselij, ki so se že na zunaj ločili od tako imenovane »prave« vasi, kjer so živeli kmetje. Včasih so bila kajžarska naselja tudi nekaj deset metrov oddaljena od vasi, saj so običajno nastala na srenjski zemlji (na gmajni). Kajžarske dele vasi so imeli tudi Gajevci in Muretinci (Bračič 1975: 85–91). Po podatkih iz leta 1937 so vse štiri vasi spadale v srez Ptuj. Po popisu konec leta 1910 (Radovanovič in Nestorovič 2013: 96) so imele vasi skupaj 920 prebivalcev, slabih 30 let kasneje pa se je število močno približalo 1000. Hiš je bilo 170, od tega 165

21 posestnikov, 1 kočar in 6 najemnikov. Vodilno panogo je še vedno predstavljalo kmetijstvo, saj je bilo kar 90 odstotkov prebivalstva agrarnega. Veliko domačinov je obdelovalo vinograde v sosednjih vinorodnih Halozah. Med obrtniki so bili pomembnejši mlinarji, ki so imeli ob reki Dravi v Gajevcih in Muretincih svoje plavajoče mline. V Gajevcih in Muretincih je bil razvit tudi ribolov v Dravi (Bračič 1975: 108, Krajevni leksikon dravske banovine 1937: 499, 514, 515). V prvi polovici 20. stoletja so se začela ustanavljati gasilska društva, ki imajo v vaseh še vedno veliko vlogo. V Gajevcih je bilo gasilsko društvo ustanovljeno leta 1926 (Pukšič in Petek 2013: 239), v Muretincih leta 1934 (Peklar 2013: 281), v Mali vasi pa šele nekaj let po drugi svetovni vojni, leta 1949 (Bezjak 2013: 277).

Slika 13: Ščijanje oziroma čiščenje žita pri Fistročovih (Prelogovih) v Gajevcih okrog leta Slika 12: Trgatev v Halozah okrog leta 1963 1963 (vir: Marta Meško). (vir: Martin Krajnčič).

V tem času se pojavi oblika novih družbenih odnosov, zadružno gibanje, ki se je močno razmahnilo. Splošni kmetijski zadrugi sta bili v Gajevcih in Muretincih. Ukvarjali sta se s splošno trgovino in z odkupom kmetijskih pridelkov (Bračič 1975: 120). V začetku druge polovice 20. stoletja je v vaseh skupno živelo 1200 ljudi, kar je približno dvakrat več kot leta 1825. Njive so predstavljale okrog 50 odstotkov vseh površin, travniki pa 15 odstotkov, kar skoraj sovpada s podatki iz Franciscejskega katastra. Upoštevati je treba dejstvo, da je bilo na račun njiv in travnikov izkrčenega nekaj gozda ob Dravi, na območjih, kjer so bile prej njive, pa so ljudje zgradili stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Delež agrarnega prebivalstva je v tem času padel na 60 do 70 odstotkov (Bračič 1975: 133, 188, 189).

7. Jezikoslovna podoba ledinskih imen obravnavanega območja

Ledinska imena na obravnavanem območju se pojavljajo v narečni obliki, in sicer v prleškem narečju. Skozi ljudsko pesem z naslovom Margetnska, ki je zapisana v narečnem jeziku, se sprehodimo skozi vasi Margetnske fare, tj. današnja občina Gorišnica (Cvitanič 2013: 287). Pesem med drugim omenja tudi obravnavane obdravske vasi.

Margetnska … Gorišnci paste si vaše kapüne, ke van jih Gajovec ne posüne. Mikli zmenkalo bode meso, vašin kapünon prav hujdo de šlo. … Zaj pa le gremo ta vün v Müretnce, ton bomo najšli še bogatince, ton v gradi je padar, ki vroči lidi, kerga ne zvroči, na britifi spi.

Mala ves duga je tak kak en žakel, dol prta Tünfi pa majo še hokel, pa püstmo jih z misli, naj bodo za se, saj še jin vendar prehujdo ne gre. … Placarofci bi radi koline imeli, pa so jin Frminci svijo pojeli, nič ne zamerte fsi farni lidje, tak nan pač tota pesen pove. …

7.1. Prleško narečje

Prleško narečje spada v panonsko narečno skupino, ki sta jo leta 1983 v Karti slovenskih narečij poimenovala Tine Logar in Jakob Rigler. Ime narečne skupine izhaja iz imena pokrajine, Panonske nižine. V panonsko narečno skupino poleg prleškega narečja spadajo še prekmursko, haloško in slovenskogoriško narečje (Zorko 2009: 240).

Pred Logarjem in Riglerjem je prleško narečje leta 1931 umestil že Fran Ramovš, in sicer v severovzhodno štajersko dialektično skupino. V to skupino spadajo dialekti v Slovenskih goricah, Halozah in v Prekmurju. Ramovševo ozemlje prleškega narečja je tako obsežnejše od Logar-Riglerjevega (Zorko 2009: 240). Na Karti slovenskih narečij poteka severna meja prleškega narečja na črti od Mure preko Radencev, nato teče pod Sveto Trojico do Vurberga ob Dravi. Pri Zlatoličju prestopi Dravo, se približa Račam, Spodnji Polskavi, dotakne se Pragerskega in seže na jugu do Majšperka. Na jugu seže do Dravinje, nato teče po levem bregu Drave do narodnostne meje s Hrvaško in zavije proti severu do Murskega polja ob Muri. Prleško narečje se deli na spodnjeprleško (vzhodno od črte Ormož–Ljutomer), srednjeprleško (murskoščavniško- spodnjepesniško), zgornjeprleško (nad Ptujem, med rekama Dravo in Pesnico) in kujleško (zgornje Ptujsko polje med Dravinjo in Dravo do črte Ptujska gora – Pragersko – Rače - Šentjanž ob Dravi) (Zorko 2009: 218, 240). Govor obravnavanega območja spada v srednjeprleško narečje. Med govori so majhne razlike, npr. bolj ali manj ozek izgovor e in o, večja ali manjša labiovelarizacija a (a preide v o), refleks za ł v opisnem deležniku je lahko o ali a itd. (Kolarič 1968: 630–631). Za celotno skupino je značilen monoftongičen samoglasniški sistem. Vsak prvotni u se je razvil v ü (primer: ura  vüra), v nenaglašenih zlogih se je zaokrožil v i (primer: sušiti  si'šiti). Značilen je zaokroženi a, ki se ponekod izgovarja že kot čisti o (primer: brada

 br'o:da). Za nekdanji glas ɫ se uporablja glas u (volk  vuk). Nenaglašeni ĕ, i in u so dali i, -m je -n (primem → premen) , mehki l je otrdel, mehki n pa postal j (Trnje → Trje). Zvočnik v pred nezvenečim nezvočnikom in na koncu besede je f (ovca → ofca, prav → praf). Za knjižni u iz l se uporablja a ali o (bril → brìja / brìjo ), skupaj z naglašenim predhodnim samoglasnikom se zliva v -a / -o (videl →vìda / vìdo , šel →šɑ / š , lagal → làga / làgo ). Za v knjižnem jeziku akutirane zloge ima kračine (bràta, n sim, s stra), v kolikor ne gre za novi akut na dolgem zlogu in za prav tak umični (gučí, víno). Knjižni naglas tipa meglà, začnè, pri nàs je umaknjen (mègla, zàčne, prì nas). Tipične besede so: 'de:re ('ko'), ka: ('da' ali 'ker'), te: ('tedaj') itd. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, pojavljajo se tudi romanizmi (Toporišič 1992: 229, Vidovič 2012: Povzetek).

7.2. Dialektološka transkripcija ledinskih imen

Ker se ledinska imena na območju Gajevcev, Placerovcev, Male vasi in Muretincev pojavljajo v narečni obliki, sem se odločila, da ob poknjiženi obliki imen podam tudi narečno obliko ter tudi dialektološko transkripcijo oziroma fonetični zapis narečne oblike zbranih ledinskih imen. Z dialektološko transkripcijo se namreč lahko ohrani ime v takšni obliki, v kakršni je prisotno v pogovoru med domačini. Za fonetično transkripcijo narečne oblike posameznega imena so uporabljeni naslednji znaki:  jakostni naglas je označen s tanko črtico zgoraj pred samoglasnikom ali soglasnikom, za katerim stoji naglašeni samoglasnik ('vü:ra);  dolgost samoglasnikov je označena z dvopičjem, in sicer desno stično ob samoglasniku (a:, e:, ọ:);  ozki e in o sta označena s pikico pod njima (ẹ, ọ);  samoglasniški r, l, m in n so označeni s krožcem pod njimi (r, l, m, n);  polglasnik je zapisan z grafemom ə;  krožec pod i kaže na oslabljeni i, ki je blizu e;  soglasniki: nosnjeni drsnik je zapisan z , v je zobnoustični, u je dvoustični soglasnik, z grafemom χ je zapisan nezveneči mehkonebni pripornik h, zvočnik j je zapisan z j, mehkost n in l je označena s črtico ob soglasniku (n', l') (Vidovič 2012: 2).

Na območju vseh štirih vasi sem skupno zbrala 81 različnih ledinskih imen, s katerimi sta poimenovani 102 ledinski enoti. Vsako ledinsko ime je najprej zapisano v poknjiženi obliki, tej v oglatem oklepaju sledi še narečna oblika. V primeru, da se ledinsko ime enako napiše v knjižnem jeziku kot se izgovori v narečju, je zapis narečne oblike izpuščen. V oklepaju nato sledita spol (moški, ženski, srednji) in število (ednina, množina) imena, za ločevalnim znakom ǁ pa je z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni obliki ter v obliki krajevnega prislova na vprašalnici kje in kam. Pri ledinskih imenih Cerkvene njive oziroma Kirchenfeld in Krajevni prostor oziroma Ortsraum, ki sem ju zasledila le v Franciscejskem katastru, domačini pa ju ne poznajo in ne uporabljajo, narečna oblika in dialektološka transkripcija zaradi njune neuporabe v sporazumevanju med domačini nista navedeni. Tudi ledinsko ime Obrež oziroma Obresch

25 sem za vas Muretinci zasledila le v Franciscejskem katastru, domačini pa imena ne poznajo. Ker je z ledinskim imenom Obrež poimenovana tudi ledinska enota v Gajevcih in ledinsko ime tamkajšnji domačini uporabljajo, sta narečna oblika in dialektološka transkripcija v tem primeru navedeni.

1. Ahečva jama (ž. sp., ed.) ǁ [A'χe:čva 'jama, v A'χe:čvi 'jami, v A'χe:čvo 'jamo]

2. Ahečvo (sr. sp., ed.) ǁ [A'χe:čvo, na A'χe:čven, na A'χe:čvo] 3. Cerkvene njive (Kirchenfeld) (ž. sp., mn.)

4. Draga (ž. sp., ed.) ǁ ['Drå:ga, v 'Drå:gi, v 'Drå:go]

5. Dravišče [Draviše] (sr. sp., ed.) ǁ [Drå'vi:še, v Drå'vi:ši, v Drå'vi:še]

6. Drugi jarek [Drügi jarek] (m. sp., ed) ǁ [D'rü:gi 'jarek, v D'rü:gen 'jarki, v D'rü:gi 'jarek]

7. Drugo gojaje (sr. sp., ed.) ǁ [D'rü:go go' a:je, na D'rü:gen go' a:jị, na D'rü:go go' a:je]

8. Državno (sr. sp., ed.) ǁ [Dr'žo:vno, na Dr'ža:vnen, na Dr'ža:vno]

9. Glavatiše (sr. sp., ed) ǁ [Gla'va:tiše, na Gla'va:tišaχ, na Gla'va:tiše]

10. Gmajna (ž. sp., ed.) ǁ [G'me:jna, na G'me:jnị, na G'me:jno]

11. Gornji konec (m. sp., ed.) ǁ ['Gọ:r ị 'ko:nec, v 'Go:r en 'ko:ncị, v 'Go:r ị 'ko:nec]

12. Gornji tali (m. sp., mn.) ǁ ['Gọ:r ị 'tå:lị, v 'Gọ:r iχ 'tå:liχ, v 'Gọ:r e 't å:le]

13. Gornji Travniki (m. sp., mn.) ǁ ['Gọ:r ị T'rå:vnikị, v 'Gọ:r iχ T'rå:vnikiχ, v 'Gọ:r e T'rå:vnike]

14. Grajsko (sr. sp., ed.) ǁ [G'rå:jsko, na G'rå:jsken, na G'rå:jsko]

15. Graščinsko (sr. sp., ed.) ǁ [G'ri:šinsko, na G'ri:šinsken, na G'ri:šinsko]

16. Grijas (m. sp., mn.) ǁ [G'ri:jas, na G'ri:jasị, na G'ri:jas]

17. Ilovišče (sr. sp., ed.) ǁ [I'lo:više, v I'lo:višị, v I'lo:više]

18. Jez (m. sp., ed.) ǁ ['Jẹ:z, na 'Jẹ:zị, na 'Jẹ:z]

19. Joušje (sr. sp., ed.) ǁ ['Jọ:ušje, v 'Jọ:ušjị, v 'Jọ:ušje]

20. Kališe (sr. sp., ed.) ǁ [Ka'li:še, f Ka'li:šaχ, f Ka'li:še]

21. Kamenica (ž. sp., ed.) ǁ ['Ka:menca, f 'Ka:mencị, f 'Ka:menco]

22. Klanec (m. sp., mn.) ǁ [K'lå:nec, na K'lå:ncị, na K'lå:nec]

23. Klinci (m.sp., mn.) ǁ [K'li:ncị, f K'li:nciχ, f K'li:nce]

24. Kračine (ž. sp., mn.) ǁ [Kra'či:ne, f Kra'či:naχ, f Kra'či:ne] 25. Krajevni prostor (Ortsraum) (m.sp., ed.)

26. Krče (sr. sp., ed.) ǁ ['Krče, f 'Krče χ, f 'Krče]

27. Matejčova cesta (ž. sp., ed.) ǁ [Ma'te:jčọva 'cẹsta, na Ma'te:jčọvị 'cẹstị, na Ma'te:jčọvo 'cẹsto]

28. Matejčove njive (ž. sp., mn.) ǁ [Ma'te:jčọve ive, na Ma'te:jčọviχ ivaχ, na Ma'te:jčọve ive]

29. Mihalova jama (ž. sp., ed.) ǁ [Mi'χa:lova/'Šo:der 'ja:ma, v Mi'χa:lovi/'Šo:der 'ja:mi, v Mi'χa:lovo/'Šo:der 'ja:mo]

30. Miklovo (sr. sp., ed.) ǁ ['Mi:klọvọ, na 'Mi:klọven, na 'Mi:klọvọ]

31. Moškanjščina (ž. sp., ed.) ǁ [Mọš'kẹ:jnšina, na Mọš'kẹ:jnšini, na Mọš'kẹ:jnšinọ]

32. Muža (ž. sp., ed.) ǁ ['Mü:ža, v 'Mü:ži, v 'Mü:žo]

33. Obrež (m. sp., ed.) ǁ [O'brž, na O'brži, na O'brž]

34. Ogradi (m. sp., ed.) ǁ ['Ọgradị, v 'Ọgradiχ, v 'Ọgrade]

35. Okeršič (m. sp., ed.) ǁ [Okr'ši:č, v Okr'ši:č ị, v Okr'ši:č]

36. Placerovski tunf (m. sp., ed.) ǁ [P'la:cårọfskị 'tü:nf, f P'la:cårọfsken 'tü:nfị, v f P'la:cårọvski 'tü:nf]

37. Polje (sr. sp., ed.) ǁ ['Pọ:le, na 'Pọ:lị, na 'Pọ:le]

38. Prednica (ž. sp., ed.) ǁ [P're:dnica, f P're:dnicị, f P're:dnico]

39. Prednica (ž. sp., ed.) ǁ [P're:dn'ca, f P're:dn'co, f P're:dn'cị]

40. Prek Jeza (sr. sp., ed.) ǁ [Prek 'Jẹ:za, Prek 'Jẹ:za, Prek 'Jẹ:za]

41. Preloge (ž. sp., ed.) ǁ [P're:lọge, na P're:lọgaχ, na P're:lọge]

42. Pri britofu (sr. sp., ed.) ǁ [Pr' b'ri:tifị, Pr' b'ri:tifị, k b'ri:tifị]

43. Pri grabi (sr. sp., ed.) ǁ [Pr' g'råbị, Pr' g'råbị, k g'råbị]

44. Pri križu (sr. sp., ed.) ǁ [Pr' k'ri:žị, Pr' k'ri:žị, k k'ri:žị]

45. Pri malem križu (sr. sp., ed.) ǁ [Pr' 'ma:len k'ri:žị, Pr' 'ma:len k'ri:žị, k 'ma:lemị k'ri:žị]

46. Pri Tunfu (sr. sp., ed.) ǁ [Pr' Tü:nfị, Pr' Tü:nfị, k Tü:nfị]

47. Pri Veliki cesti (sr. sp., ed.) ǁ [Pr' 'Vẹ:jki 'cẹstị, Pr' 'Vẹ:jki 'cẹstị, k 'Vẹ:jki 'cẹstị]

48. Prvi jarek (m. sp., ed.) ǁ Pr:vi jarek, v 'Pr:ven go' a:jị, na 'Pr:vo go' a:je]

49. Prvo gojaje (sr. sp., ed.) ǁ ['Pr:vo go' a:je, na 'Pr:ven go' a:jị, na 'Pr:vo go' a:je]

50. Pungrat (m. sp., ed.) ǁ ['Pü:ngrat, f 'Pü:ngradi, f 'Pü:ngrat]

51. Rajhov mlin (m. sp., ed.) ǁ ['Re:jhof m'li:n, v 'Re:jhoven m'li:nị, v 'Re:jhof m'li:n]

52. Rajhov tunf (m. sp., ed.) ǁ ['Re:jhof 'tü:nf, v 'Re:jhoven 'tü:nfị, v 'Re:jhof 'tü:nf]

53. Repovica (ž. sp., ed.) ǁ ['Re:povica, v 'Re:povicị, v 'Re:povico]

54. Ribniki (m. sp., mn.) ǁ ['Ri:bnikị, v 'Ri:bnikiχ, v 'Ri:bnike]

55. Sepci (m. sp., mn.) ǁ ['Sẹ:pcị, v 'Sẹ:pciχ, v 'Sẹ:pce]

56. Spodnji konec (m. sp., ed.) ǁ [S'pọ:d ị 'kọ:nec, v S'pọ:d en 'kọ:ncị, v S'pọ:d ị 'kọ:nec]

57. Spodnji tali (m. sp., mn.) ǁ [S'pọ:d ị 'tå:lị, v S'pọ:d iχ 'tå:liχ, v S'pọ:d e 'tå:le]

58. Spodnji Travniki (m. sp., mn.) ǁ [S'pọ:d ị T'ra:vnikị, v S'pọ:d e T'ra:vnike, v S'pọ:d iχ T'ra:vnikiχ]

59. Struga (ž. sp., ed.) ǁ [St'rüga, v St'rügị, v St'rügo]

60. Šafarjev mlin [Šafarof mlin] (m. sp., ed) ǁ ['Ša:farọf m'li:n, v 'Ša:farọf m'li:n, v 'Ša:farven m'li:nị]

61. Šoder jama (ž. sp., ed.) ǁ ['Šo:der 'ja:ma, v 'Šo:der 'ja:mi, v 'Šo:der 'ja:mo]

62. Štuk (m. sp., ed.) ǁ [Š'tük, v Š'tükị, v Š'tük]

63. Štukec (m. sp., ed.) ǁ [Š'tükec, v Š'tükecị, v Š'tükec]

64. Štunt (m. sp., ed.) ǁ [Š'tu:nt, na Š'tu:ntị, na Š'tu:nt]

65. Tali (mp. sp., mn.) ǁ ['Tå:lị, f 'Tå:le, v 'Tå:liχ]

66. Travniki (m. sp., mn) ǁ [T'ra:vnikị, f T'ra:vnikiχ, f T'ra:vnike]

67. Tretje gojaje (sr. sp., ed.) ǁ [T're:tjo go' a:je, na T're:tjen go' a:jị, na T're:tjo go' a:je]

68. Trnje (sr. sp., ed) ǁ ['Tr:je, f 'Tr:j ị, f 'Tr:je]

69. Tunf (m. sp., ed) ǁ ['Tü:nf, f 'Tü:nfị, f 'Tü:nf]

70. Ulica (ž. sp., ed.) ǁ [U:lica, v U:licị, v U:lico]

71. Vas (ž. sp., ed) ǁ ['Vẹ:s, v 'Vẹ:sị, v 'Vẹ:s]

72. Velika cesta (ž. sp., ed) ǁ ['Vẹ:jka 'cẹsta, na 'Vẹ:jkị 'cẹstị, na 'Vẹ:jko 'cẹsto]

73. Vnukova jama (ž. sp., ed) ǁ [V'nü:kọva 'jama, v V'nü:kọvị 'jamị, v V'nü:kọvo 'jamo]

74. Vrbje (sr. sp., ed.) ǁ ['Vr:bje, v 'Vr:bj ị, v 'Vr:bje]

75. Za Strugo (sr. sp., ed) ǁ [Za St'rügọ, Za St'rügọ, Za St'rügọ]

76. Zaogradi (sr. sp., ed.) ǁ [Za'ọgradị, na Za'ọgradih, na Za'ọgrade]

77. Zaton (m. sp., ed) ǁ ['Za:tọn, v 'Za:tọnị, v 'Za:tọn]

78. Zajeza (ž. sp., ed) ǁ ['Zẹ:jza, v 'Zẹ:jzị, v 'Zẹ:jzọ]

79. Zglavnica (ž. sp., ed) ǁ [Zg'la:vnica, v Zg'la:vnicị, v Zg'la:vnico]

80. Zvirenčina (ž. sp., ed) ǁ [Zvi're:nčina, v Zvi're:nčinị, v Zvi're:nčino]

81. Župjak (m. sp., ed) ǁ ['Žü:pjak, v 'Žü:pjakị, v 'Žü:pjak]

8. Analiza zbranih ledinskih imen

Spodaj so našteta, opisana in analizirana vsa ledinska imena, ki sem jih zbrala na območju Gajevcev, Placerovcev, Male vasi in Muretincev. Med zbranimi ledinskimi imeni so tista imena, ki jih domačini še uporabljajo, se pravi tista, ki jih še poznajo in se jih spomnijo, vendar jih danes ne uporabljajo več, ter tista ledinska imen, ki sem jih zasledila v Franciscejskem katastru, a so domačinom danes morda tuja. Skoraj vsa zbrana ledinska imena spadajo med »živa ledinska imena« (Fabčič 2010: 35), kar pomeni, da so v uporabi še danes ali pa se jih ljudje vsaj še spomnijo. Le peščica je imen, ki jih zasledimo v arhivskih virih, tj. v Franciscejskem katastru, in jih ljudje danes več ne uporabljajo in ne poznajo. Zbrana ledinska imena so analizirana za vsako vas posebej. Pri vsakem ledinskem imenu je podana lega ledine, njen opis in razlaga ledinskega imena. Ponekod so podane tudi zanimive zgodbe, ki se jih v povezavi z ledino oziroma ledinskim imenom spominjajo sogovorniki. V nekaterih primerih je z enakim ledinskim imenom poimenovanih več različnih, a med seboj nepovezanih ledinskih enot v različnih vaseh10. Obstajajo pa tudi ledinska imena, s katerimi so poimenovana širša območja, ki se povezano raztezajo na območju več vasi11. Zgodi se, da ima katero zemljišče več ledinskih imen. To je v primeru, ko domačini za določena zemljišča uporabljajo več različnih imen12, ali pa v primeru, ko je manjša ledinska enota del večje ledinske enote. Tako ima to manjše območje svoje ledinsko ime, hkrati pa mu ime daje tudi večja ledinska enota, katere del je 13. Katera ledinska imena poimenujejo več različnih območij, katere ledinske enote segajo v območje več vasi in katera zemljišča imajo več imen, je razvidno iz nadaljnje analize ledinskih imen.

10 Tako je na primer z ledinskim imenom Klanec poimenovano območje v Gajevcih in tudi v Placerovcih. 11 To velja na primer za ledino Preloge, ki zajema zemljišča, ki se povezano razprostirajo na območju Gajevcev, Male vasi in Muretincev. 12 Tako na primer ledinski imeni Šoder jama in Mihalova jama označujeta popolnoma isto ledinsko enoto. 13 Tako je na primer Draga del večjega območja Travnikov.

V grobem je vsaka izmed obravnavanih vasi razdeljena na tri območja, ki so poimenovana z naslednjimi ledinskimi imeni: Vas, Polje in Travniki.

 Vas [Ves] LEGA: Poseljeni del vasi Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Vas je »manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom« (SSKJ 2002: 1491). Z ledinskim imenom Vas domačini poimenujejo poseljeni del vasi, ki je brez polj, gozdov in drugih neposeljenih delov.

 Polje [Pole] LEGA: Severni del vasi Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Polje je »zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin« (SSKJ 2002: 901). S tem ledinskim imenom je imenovano obsežno območje obdelovalnih površin, ki se razprostirajo na severnem delu obravnavanih vasi, med naseljenim delom in prekopom HE Formin. Ta obsežno območje je razdeljeno na več manjših ledinskih enot.

 Travniki LEGA: Južni del vasi Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Obsežno območje Travnikov se razprostira na južnem delu obravnavanih vasi, med naseljenim delom, Vasjo in gozdovi pri reki Dravi. V preteklosti je bilo v večini obdano s travniki, ki so dali ledini ime. To so s travo porasla zemljišča, ki se kosijo večkrat na leto (SSKJ 2002: 1417). Nakošeno travo so kmetje uporabljali za krmljenje živine. Zaradi upada živinoreje so nekdanji travniki danes spremenjeni v njivske površine. Travniki so razdeljeni na več manjših ledin.

Za pas zemljišč, ki se nahaja za hišami oziroma gospodarskimi poslopji, se v vseh vaseh uporabljata ledinski imeni Ogradi in Zaogradi.

 Ogradi LEGA: Severno od naseljenih delov Gajevcev, Placerovcev, Male vasi in Muretincev. OPIS IN RAZLAGA: Ob hišah in gospodarskih poslopjih, običajno za njimi, so ljudje imeli ograjene prostore, v katerih se je pasla živina, krave in svinje, imenovane ogradi. Tako 'ograd' opisuje tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, saj ga definira kot »ograjen

31 prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem« (2002: 755). Ograde so imeli ograjene z leseno ograjo, ki je bila narejena iz švarglov. To so bile lesene deske, včasih tudi ostanki, ki so bile zelo poceni. Kasneje so okrog ogradov namesto lesene ograje napeljali žico. Velikokrat so bili ogradi z ograjo zagrajeni le s treh strani, saj jih je z ene strani omejeval hlev. Sogovornica se spominja: Tisti, ki niso imeli ogradov, ker so imeli le eno ali dve kravi, so pasli po mejeh (op. meje med njivskimi površinami). Cele meje so včasih spasli. Danes so ogradi zelo redki. Izginili so z upadom živinoreje in so bili v večini preorani v njive.  Zaogradi LEGA: Severno od naseljenih delov Gajevcev, Placerovcev, Male vasi in Muretincev, za Ogradi. OPIS IN RAZLAGA: Z ledinskim imenom Zaogradi so poimenovane njive, ki se nahajajo takoj za ograjenimi pašniki, ogradi.

Vsaka večja ledinska enota, ki zajema njive oziroma obdelovalne površine, je lahko razdeljena na gojaja, pri čemer vsak pas njiv predstavlja eno gojaje. Narečni izraz gojaje po besedah sogovornikov izvira iz besede 'goniti'. Gonili so konje, ki so jih uporabljali za delo na polju. Eno gojaje, en pas njiv, je bilo primerno dolgo za oranje s konji. Tako obstajajo prvo, drugo in tretje gojaje. Izhodiščna točka, od koder se začnejo šteti gojaja, je največkrat cesta oziroma pot, tudi gospodarsko poslopje ali pa zemljišče. Tako na primer Zaogradi predstavljajo prvo gojaje oziroma prvi pas njiv za gospodarskim poslopjem.

8.1. Gajevci

1) Ahečva jama LEGA: Ob prekopu za HE Formin, desno od ceste Gajevci–Gorišnica. OPIS IN RAZLAGA: V preteklosti je bila na tem mestu gramozna jama, narečno šoder jama. Bila je na zemljišču, ki je bilo v lasti Ahečovih14. Od tod je jama dobila ime. Danes je mesto, kjer je bila nekoč Ahečva jama, poraslo z drevjem. Ahečva jama je del širših območij Polje15 in Cerkvene njive16.

Slika 15: Cerkvene njive oziroma Kirchenfeld v Slika 14: Mesto, kjer je bila nekoč Ahečva Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster jama (foto: Barbara Rižnar, 2013). 1823-1869: M102A72).

2) Cerkvene njive17 LEGA: Na obeh straneh ceste Gajevci–Gorišnica. OPIS IN RAZLAGA: Cerkvene njive se razprostirajo čez območje Gajevcev in tudi Placerovcev. To ledinsko ime ni več »živo«, saj ga zasledimo le v Franciscejskem katastru, sogovornikom pa je nepoznano. V Franciscejskem katastru je zapisano kot Kirchenfeld. Nemška beseda 'die Kirche' pomeni cerkev (Banfi 2010: 181), 'das Feld' pa njiva (Banfi 2010: 120) in od tod Cerkvene njive. Iz protokola katastra je razvidno, da gre za zelo obširno ledino, ki je del še širšega območja imenovanega Polje18. Pod Cerkvene njive so

14 Hišno ime, Gajevci 37. 15 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 16 Ledinsko ime št. 2: Cerkvene njive, Gajevci. 17 Cerkvene njive zavzemajo območje, ki sega tako v Gajevce kot tudi v Placerovce. Glej ledinsko ime št. 1: Cerkvene njive, Placerovci. 18 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci.

33 spadale vse njive, ki so vzhodno od ceste Gajevci–Gorišnica, tj. Velika cesta19, med današnjim prekopom HE Formin in naseljenim delom obeh vasi, ter tudi njive na zahodni strani ceste, ki so tik ob vodovodnem prekopu. Danes je to območje razdeljeno na veliko manjših ledinskih enot. Po imenu sodeč bi lahko sklepali, da so bila ta zemljišča v lasti Cerkve, vendar temu ni tako. V protokolu Franciscejskega katastra so kot lastniki namreč navedeni različni posestniki in ne Cerkev. Ime ledini najbrž daje njena lega, saj leži v bližini cerkve v Gorišnici. Cerkvene njive na skrajnem severozahodnem delu mejijo na isto imenovano, a veliko manjšo ledino v Gorišnici, Kirchfeld. Ta obsega zemljišča, ki so v neposredni bližini in v lasti cerkve sv. Marjeta.

3) Draga20 LEGA: V Travnikih21. OPIS IN RAZLAGA: Na območju Drage se nahajajo njive, v preteklosti pa so bili tukaj predvsem mokrotni travniki. Ime naj bi izviralo iz besede 'draga', ki označuje odtočni jarek (Slovar slovenskega knjižnega jezika22 2002: 166) oziroma po Badjuri obcestni ali travniški jarek (1953: 208). Na območju Drage med njivami res poteka jarek, ki predstavlja mejo med Gajevci in Malo vasjo. Jarek je bil po besedah sogovornika nekoč napolnjen z vodo.

Slika 16: Draga (foto: Barbara Rižnar, 2013). Slika 17: Državno (foto: Barbara Rižnar, 2013).

19 Ledinsko ime št. 24: Velika cesta, Gajevci. 20 Draga leži na območju vasi Gajevci in Mala vas. Glej ledinsko ime št. 1: Draga, Mala vas. 21 Ledinski imeni št. 22: Travniki, Gajevci in št. 19: Travniki, Mala vas. 22 Nadalje je za navajanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika uporabljena kratica SSKJ.

4) Državno LEGA: V južnem delu vasi, pred kanalom HE Formin in levo od ceste Gajevci–Gorišnica. OPIS IN RAZLAGA: Njive, ki spadajo pod Državno, so bile nekoč v lasti države, zato tudi takšno ime ledini. Po besedah sogovornika je kompleks državnih njih zavzemal okrog 19 hektarjev zemljišč. V last države naj bi prešle leta 1953, ko je bil uveden enoten zemljiški maksimum 10 hektarjev. Leta 1961 je Državno prešlo v last Kmetijskega kombinata Ptuj. Danes so zemljišča spet v lasti privatnih posestnikov. Državno je del širšega območja Polje23 ter del ledin Cerkvene njive24 in Pri veliki cesti25.

5) Kamenica [Kamenca] LEGA: Južno od ceste Gajevci–Zagojiči do prekopa za HE Formin, na zahodni strani vse do Prelog26. OPIS IN RAZLAGA: Na območju ledine Kamenica, ki je del obširnega območja Polje27, so njive. Takšno ime je ledina dobila, ker je tukaj v zemlji veliko kamenja. Pri raziskovanju na območju Ptujskega polja je Bračič ugotovil, da se ledinsko ime Kamenica tod pojavi kar trikrat (1975: 95). Da gre za pogosto ledinsko ime, ki označuje njive ali vrtove, iz katerih moli kamenje, ugotavlja tudi Badjura (1953: 140).

6) Klanec28 LEGA: Osrednji del vasi. OPIS IN RAZLAGA: Klanec se nahaja znotraj naseljenega dela Gajevcev, znotraj Vasi29. Klanec pomeni »strmi del poti, ceste« (SSKJ 2002: 397). Ledinsko ime domačini uporabljajo za ožjo, rahlo visečo cesto ter za del naselja ob cesti.

23 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 24 Ledinsko ime Cerkvene njive, št. 2 v Gajevcih oziroma št. 1 v Placerovcih. 25 Ledinsko ime št. 19: Pri veliki cesti, Gajevci. 26 Ledinsko ime št. 15: Preloge, Gajevci. 27 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 28 Enako ledinsko ime tudi v Placerovcih, št. 5. 29 Ledinsko ime št. 23: Vas, Gajevci.

7) Klinci LEGA: Desno od ceste Gajevci–Zagojiči. OPIS IN RAZLAGA: V Klincih, ki so del večje ledine Polje30, se nahajajo njive. Sogovornik pravi, da so zemljišča dobila ime po 'klinčkih', okrasnih rastlinah z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi ali pisanimi cvetovi (SSKJ 2002: 402). Spominja se, da je imela njegova babica na eni izmed tamkajšnjih njiv posajene klinčke in druge cvetlice ter zelišča. Po drugi razlagi, ki jo je podala sogovornica, pa ledini daje ime oblika zemljišča. Sogovorničine besede, ki pravi, da so bila zemljišča tukaj trikotna in v obliki klina, potrjuje tudi Franciscejski kataster. Iz katastra je razvidno, da je bilo eno izmed zemljišč v obliki klina. Tako se ja za to in za okoliška zemljišča uveljavilo ledinsko ime Klinci.

Slika 18: Klanec (foto: Barbara Rižnar, 2013). Slika 19: Klinci (foto: Barbara Rižnar, 2013).

8) Kračine LEGA: Desno od ceste Gajevci–Zagojiči, ob Mihalovi/Šoder jami31 v smeri proti Mali vasi. OPIS IN RAZLAGA: Kračine so del večjega območja Polje32. Sogovornik pravi, da so njive na ledini Kračine široke in kratke, od tod tudi ime ledini. 'Kračina' namreč pomeni »kratkost« (SSKJ 2002: 445).

30 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 31 Ledinsko ime št. 9: Mihalova jama/Šoder jama. 32 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci.

Slika 20: Baliranje v Kračinah (foto: Barbara Slika 21: Mihalova ali Šoder jama (foto: Rižnar, 2013). Barbara Rižnar, 2013).

9) Mihalova jama/Šoder jama LEGA: Levo od ceste Gajevci–Zagojiči, ob Kračinah. OPIS IN RAZLAGA: V preteklosti je bila na tem mestu gramozna jama, narečno šoder jama. Bila je na zemljišču, ki je bilo v lasti Mihalovih33. Od tod je jama dobila ime. V jami so kopali gramoz, narečno šoder, ki so ga uporabljali za popravilo cest, gradnjo itd. Nekateri domačini jamo, ki je del obširne ledine Polje34, poimenujejo Mihalova, nekateri pa kar Šoder jama. Danes je jama zasipana in porasla z drevjem.

10) Miklovo LEGA: Desno od ceste Gajevci–Gorišnica, pred kanalom za HE Formin. OPIS IN RAZLAGA: Na Miklovem, ki je del obširnega območja Polje35, se danes nahajajo njive različnih lastnikov. V preteklosti je bilo to eno veliko zemljišče, ki je bilo v lasti družine Mikl iz sosednje Gorišnice. Zgodbo o družini Mikl in o tem, kako so Miklovi postali lastniki tega obsežnega zemljišča, so mi povedali sogovorniki. Zgodbo sem časovno umestila s pomočjo letnic rojstva in smrti članov Miklove družine, ki so zapisane na njihovem nagrobnem spomeniku na pokopališču v Gorišnici, drugih virov in literature.

33 Hišno ime, Gajevci 17b. 34 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 35 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci.

Slika 23: Miklova hiša v Gorišnici, v kateri je imel Slika 22: Čiščenje buč na Miklovem gospod Mikl nekoč gostilno in trgovino (foto: Barbara (foto: Đurđica Laura, 2004). Rižnar, 2013).

Začetnik rodbine Mikl iz Gorišnice je bil Tomaž Mikl, rojen 1837. V Gorišnico je prišel brez vsega, brez kakršnegakoli imetja, samo s torbo na rami. Sogovornik pravi, da je bil bozjak (op. brezdomec, klatež, potepuh) in se je preživljal s prodajo od hiše do hiše. Okoli vratu je imeli obešen jermen in nanj pripeto kišto, v kateri je imel razne drobnarije za prodajo: nože, obeske, britvice itd. Tako naj bi si prislužil denar, s katerim je v Gorišnici postavil stavbo s trgovino in gostilno. Po drugi zgodbi pa naj bi to stavbo postavil z denarjem, ki ga je izgubil domači poštar. Tomaževa žena Ana naj bi ta denar našla in vzela. Kasneje je trgovino in gostilno prevzel sin Franc, za njim pa njegov sin, Tomažev vnuk Vlado. V Miklovi gostilni so možje iz domače in okoliških vasi večkrat kartali. Tisti, ki niso imeli denarja, so pri kartanju zastavili zemljišča, ki so jih imeli v lasti. Tako je tudi gospod Roškar iz Gajevcev zastavil zemljišče, katerega lastnik je bil. Ker ni imel sreče pri kartah, je zastavljeno zemljišče izgubil, dobil pa ga je ravno trgovec in gostilničar Mikl. Tako se je za to veliko njivo uveljavilo ime Miklovo. Da so bili lastniki zemljišča pred tem Roškarjevi iz Gajevcev, potrjuje tudi protokol Franciscejskega katastra.

11) Muža [Müža] LEGA: Pas zemljišč vzdolž potoka Zvirenčina36.

36 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Gajevci.

OPIS IN RAZLAGA: Danes so v Muži njive, nekoč pa so bili tukaj mokrotni travniki. Ob potoku na mokrih tleh so rasle jelše, narečno juske, trstika, rogoz in drugo obvodno rastlinje. Čop piše, da spada ledinsko ime Muža med močvirska imena (2002: 105), Badjura pa, da so muže zelo prepojene močvirnate ploskve (1953: 256). Muža se ob potoku nadaljuje v sosednje Placerovce37. Je del večjega območja Travniki38. V Mali vasi se za takšno močvirsko območje uporablja ime Ribniki39, v Muretincih pa Župjak40.

Slika 24: Muža (foto: Barbara Rižnar, 2013).

12) Obrež [Obərž] LEGA: Severno od ceste Gajevci–Zagojiči, do Mihalove/Šoder jame41. OPIS IN RAZLAGA: Ledina Obrež je posejana z njivami in je del večjega območja Polje42. Po besedah sogovornikov izvira ledinsko ime Obrež iz besede 'obrežje', to je »svet ob reki, obali ali morju« (SSKJ 2002: 713). Bračič piše, da je območje Ptujskega polja del nekdanjega dna Panonskega morja. V kasnejših obdobjih so vode, še posebej reka Drava, izoblikovale to območje in ga prekrile s prodom, peskom, z ilovico in glino (Bračič 1975: 9). Po mnenju prvega sogovornika ledini daje ime nekdanje Panonsko morje, po mnenju drugega pa reka Drava. Bolj verjetna je druga razlaga, saj se je struga reke Drave na tem odseku pogosto spreminjala, premikala in tako je območje Obreža v preteklosti res

37 Ledinsko ime št. 7: Muža, Placerovci. 38 Ledinsko ime št. 22: Travniki, Gajevci. 39 Ledinsko ime št. 14: Ribniki, Mala vas. 40 Ledinsko ime št. 37: Župjak, Muretinci. 41 Ledinsko ime št. 9: Mihalova jama/Šoder jama, Gajevci. 42 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci.

39 predstavljajo dravsko obrežje. Zemljišča, ki spadajo pod Obrež, v smeri proti Mali vasi oziroma proti reki Dravi rahlo visijo.

Slika 26: Lovrenčov (Mundov) ograd, ki je eden redkih ogradov v Gajevcih (foto: Barbara Slika 25: Obrež (foto: Barbara Rižnar, 2013). Rižnar, 2013).

13) Ogradi43 LEGA: Severno od poseljenega dela Gajevcev. OPIS IN RAZLAGA: Ogradi oziroma ograjeni pašniki se nahajajo za gospodarskimi poslopji44.

14) Polje [Pole]45 LEGA: Zahodni in severni del Gajevcev. OPIS IN RAZLAGA: Polje, ki je razdeljeno na več ledinskih enot, se razprostira na območju vseh štirih vasi. Z ledinskim imenom Polje je v Gajevcih poimenovano obsežno območje obdelovalnih površin, ki se razprostirajo na zahodnem delu vasi, na obeh straneh ceste Gajevci–Zagojiči ter severno od naseljenega dela vasi do prekopa za HE Formin. V Franciscejskem katastru je ime zapisano kot Gajofzeräcker, kar pomeni gajevsko polje. Do izgradnje prekopa za HE Formin so pod polje spadala tudi zemljišča, ki se nahajajo na levi strani prekopa, Pri britofu46. Ledinsko ime se uporablja v vsaki izmed obravnavanih vasi.

43 Ogradi se nahajajo tudi v Placerovcih, Mali vasi in Muretincih. 44 Glej ledinsko ime Ogradi na strani 31. 45 Glej ledinsko ime Polje na strani 31. 46 Ledinsko ime št. 16: Pri britofu, Gajevci.

Slika 27: Polje v Gajevcih (foto: Barbara Rižnar, Slika 28: Polje v Gajevcih (Gajofzeräcker) 2013). na Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster 1823-1869: M102A71).

Slika 29: Preloge v Gajevcih (foto: Barbara Slika 30: Okopavanje na Prelogah v Gajevcih Rižnar, 2013). (foto: Helena Rižnar, 1992).

15) Preloge47 LEGA: Severozahodni del vasi Gajevci, desno od ceste Gajevci–Zagojiči. OPIS IN RAZLAGA: Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je 'prelog' »neobdelana ali opuščena njiva« (2002: 998). Po besedah sogovornika naj bi ime izviralo ravno od tod. To neobdelano zemljo naj bi razdelili med okoliške kmete, ki so kmalu ugotovili, da je zemlja tukaj zelo rodovitna, in so jo začeli obdelovati. Preloge v Gajevcih predstavljajo zadnjo in najbolj oddaljeno ledino na Polju48.. Sogovornik se tako spominja, da so to območje zaradi

47 Ledinsko ime Preloge poimenuj širše območje, ki poleg zemljišč v Gajevcih obsega tudi zemljišča v Mali vasi in Muretincih. Glej ledinski imeni Preloge, št. 11 v Mali vasi oziroma št. 19 v Muretincih. 48 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci.

41 njegove oddaljenosti večkrat poimenovali večne Preloge. Badjura piše, da so ledinska imena, ki so izpeljana iz besede 'prelog' pogosta (1953: 106).

16) Pri britofu [Pri britifi] LEGA: Severno od prekopa za HE Formin. OPIS IN RAZLAGA: Ledina, prekrita z njivami, je ime dobila po svoji legi ob pokopališču, narečno britif, ki je v sosednji vasi Gorišnica. Do izgradnje prekopa za HE Formin, ki ledino loči od preostalega dela vasi, je bila del obsežne ledine Polje49.

Slika 31: Ledina Pri britofu je poimenovana po svoji legi, to je ob pokopališču (foto: Barbara Rižnar, 2013).

17) Pri grabi LEGA: Ob križišču cest Gajevci–Zagojiči in Gajevci–Gorišnica, Velike cesta50. OPIS IN RAZLAGA: Z ledinskim imenom Pri grabi je bilo poimenovano danes poseljeno zemljišče, ki je del naseljenega dela Gajevcev, Vasi51. Ime je dobilo po obcestnem jarku, v katerega se je stekala voda. Ta jarek med zemljiščem in cesto so imenovali narečno graba, kar pomeni 'grapa', to je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika »jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda« (2002: 257). Badjura omenja 'grabo' kot obcestni ali travniški odtočni oziroma pritočni jarek, ki ga oblikuje človeška roka ali pa voda sama (1953: 208).

49 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 50 Ledinsko ime št. 24: Velika cesta, Gajevci. 51 Ledinsko ime št. 23: Vas, Gajevci.

Sogovornik pravi, da je jarek, grabo izkopal bekmohar oziroma cestni delavec. Ledinskega imena Pri grabi domačini danes več ne uporabljajo.

18) Pri križu [Pri križi] LEGA: Mesto, kjer se sekata cesta Gajevci–Gorišnica, Velika cesta52 in prekop za HE Formin. OPIS IN RAZLAGA: Po pripovedovanju sogovornikov je bilo nekoč na mestu, kjer danes poteka prekop za HE Formin, kužno znamenje z letnico 1686. Domačini so ta kamniti spomenik poimenovali Ahečov križ, saj je stal na zemljišču, ki je bilo v lasti Ahečovih53. Njive v bližini križa, ki so bile del večje ledine Polje54, so tako dobile ime Pri križu. Kužno znamenje je bilo pozneje prestavljeno v park pred dominikanskim samostanom na Ptuju, na njegovo mesto pa postavljena kopija. Zaradi gradnje dovodnega kanala HE Formin so kopijo znamenja prestavili pred farno cerkev sv. Marjete v Gorišnici (Firbas 2013: 147). Nekaj let po izgradnji dovodnega kanala se je ledinsko ime prenehalo uporabljati.

Slika 32: Na mestu, kjer je danes kanal, je nekoč Slika 33: Kopija znamenja pred stalo znamenje imenovano Ahečov križ (foto: cerkvijo sv. Marjete v Gorišnici Barbara Rižnar, 2013). (foto: Barbara Rižnar, 2013).

19) Pri Veliki cesti [Pri Vejki cesti] LEGA: Na obeh straneh ceste Gajevci–Gorišnica, pred prekopom za HE Formin.

52 Ledinsko ime št. 24: Velika cesta, Gajevci. 53 Hišno ime, Gajevci 37. 54 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci.

OPIS IN RAZLAGA: Njive, ki se nahajajo ob cesti Gajevci–Gorišnica, so dobile ime po svoji legi, saj domačini to cesto poimenujejo Velika cesta55. Pod to ledino spadata ledinski enoti Državno56 in Miklovo57, ledina Pri veliki cesti pa je del območja Polje58.

20) Štuk [Štük]59 LEGA: Desno od ceste Gajevci–Zagojiči. OPIS IN RAZLAGA: Z ledinskim imenom Štuk je poimenovano območje njiv v Gajevcih, znotraj večje ledine Polje60. Beseda 'štuk' je znana predvsem v pomenu 'kos, del', nekdaj pa je pomenila tudi 'parcela, zemljišče' (Snoj 2009: 420). Sogovorniki razumejo besedo štuk kot velik del oziroma veliko njivo. Njive na ledini Štuk naj bi bile v primerjavi z okoliškimi njivami nekoliko večje.

21) Štunt61 LEGA: Jugozahodni poseljeni del vasi. OPIS IN RAZLAGA: Območje, ki je poimenovano z ledinskim imenom Štunt, je bilo nekoč last križniškega reda Velika Nedelja iz graščine Muretinci62, kar je razvidno tudi iz protokola Franciscejskega katastra. Ta zemljišča so obdelovali domačini, ki zemlje niso imeli oziroma so je imeli manj. Zemljišča so tako imeli v najem oziroma narečno v štunt. Z agrarno reformo po drugi svetovni vojni je bilo posestvo križniškega reda zaplenjeno s strani države in dano v last ljudem, ki so zemljo obdelovali. Danes na Štuntu, ki spada pod ledino Vas63, stojijo stanovanjske hiše. Ledinsko ime je nastalo torej glede na način lastništva oziroma uživanja ledine.

55 Ledinsko ime št. 24: Velika cesta, Gajevci. 56 Ledinsko ime št. 4: Državno, Gajevci. 57 Ledinsko ime št. 10: Miklovo, Gajevci. 58 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 59 Enako ledinsko ime je v uporabi tudi v Placerovcih, št. 18 ter v Muretincih, št. 26. 60 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 61 Primerjaj z ledinskim imenom Štunt v Mali vasi, št. 17 oziroma v Muretincih, št. 28. 62 Glej ledinsko ime št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci. 63 Ledinsko ime št. 23: Vas, Gajevci.

22) Travniki64 LEGA: Južni del vasi. OPIS IN RAZLAGA: Obsežno območje, ki se razprostira na južnem delu Gajevcev, med naseljenim delom in gozdovi ob reki Dravi, je bilo v preteklosti v večini obdano s travniki. To so s travo porasla zemljišča, ki se kosijo večkrat na leto (SSKJ 2002: 1417). Zaradi upada živinoreje so se travniki, ki so kmetom dajali krmo za živino, preorali v njivske površine. Kljub temu da območje več ne kaže značilnosti, po katerih je bilo poimenovano, je ledinsko ime v uporabi še danes. Travniki so razdeljeni na več manjših ledinskih enot. Na Franciscejskem katastru katastrske občine Gajevci so označeni kot Gajofzer Wiesen oziroma Gajevski travniki. Pod to ledino so na katastru takrat spadali tudi Travniki v Placerovcih65, saj vasi skupaj tvorita omenjeno katastrsko občino. Ledinsko ime Travniki se uporablja v vsaki izmed obravnavanih vasi. Travniki v Gajevcih so povezani z območjem Travnikov v Placerovcih pa tudi s Travniki v Mali vasi66.

Slika 34: Gajevski in placerovski Travniki na Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster 1823-1869: M102A72).

23) Vas [Ves]67 LEGA: Poseljeni del vasi.

64 Glej ledinsko ime Travniki na strani 31. 65 Ledinsko ime št. 20: Travniki, Placerovci. 66 Ledinsko ime št. 19: Travniki, Mala vas. 67 Glej ledinsko ime Vas na strani 31.

OPIS IN RAZLAGA: Vas je »manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom« (SSKJ 2002: 1491). Z ledinskim imenom Vas domačini poimenujejo poseljeni del vasi, torej predel brez polj, gozdov in drugih neposeljenih delov. Znotraj Vasi so manjše ledinske enote Klanec68, Pri grabi69 in Štunt70. Ledinsko ime se uporablja v vsaki izmed obravnavanih vasi.

24) Velika cesta [Vejka cesta]71 LEGA: Cesta Gajevci–Gorišnica. OPIS IN RAZLAGA: Cesta, ki vodi iz Gajevcev v Gorišnico, je poimenovana Velika cesta, zemljišča, ki so ob cesti, pa Pri veliki cesti72.

Slika 35: Konjska vprega s sanmi na Veliki cesti leta 1963 (vir: Tomaž Petek).

25) Zaogradi73 LEGA: Severno od naseljenega dela vasi, za Ogradi74.

68 Ledinsko ime št. 6: Klanec, Gajevci. 69 Ledinsko ime št. 17: Pri grabi, Gajevci. 70 Ledinsko ime št. 21: Štunt, Gajevci. 71 Ledinsko ime Velika cesta se uporablja tudi v Muretincih, št. 32. 72 Ledinsko ime št. 19: Pri veliki cesti, Gajevci. 73 Zaogradi se nahajajo v vsaki izmed vasi. Glej ledinsko ime Zaogradi na strani 32 ter ledinsko ime Zaogradi v sklopu posamezne vasi. 74 Ledinsko ime št. 13: Ogradi, Gajevci.

OPIS IN RAZLAGA: Zaogradi se razprostirajo vzdolž severne strani Gajevcev, za Ogradi, kjer so imeli vaščani 'ograde' oziroma ograjene pašnike. Njive, ki so bile za temi pašniki, so poimenovali Zaogradi.

26) Zglavnica LEGA: Desno od ceste Gajevci–Gorišnica, pas za Zaogradi75. OPIS IN RAZLAGA: Na ledini Zglavnica, ki je del ledine Polje76, se nahajajo njive. Te njive so severno od zemljišč, ki spadajo pod Zaograde, v smeri proti prekopu za HE Formin. Sogovornik meni, da ledinsko ime izhaja iz besede 'glavnina', ki označuje »glavni, največji del česa« (SSKJ 2002: 238). Zemljišča v Zglavnici so predstavljala glavnino, ker so bila to najpomembnejša zemljišča, saj so bila v bližini doma. Ko so starši predali zemljo potomcem, so namreč glavnino, torej ta zaradi bližine domu lažje dostopna zemljišča, obdržali zase. Zglavnica, ki je blizu naseljenega dela vasi, saj jo od gospodarskih poslopij ločijo le Ogradi77 in Zaogradi, je tako poimenovana zaradi svoje lege.

27) Zvirenčina LEGA: Vzdolž vasi. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Zvirenčina označuje potok, ki teče skozi vas. Potok polni talna voda, ki prihaja na dan v obliki majhnih izvirov, in tako je ledinsko ime nastalo iz besede 'izvir'. Zvirenčina izvira v vasi Muretinci78 ter teče skozi Malo vas79, Gajevce, Placerovce80 in Formin, kjer se izliva v kanal za HE Formin. Nekoč naj bi se izlivala v reko Pesnico, ob izgradnji kanala pa so potok speljali v kanal.

75 Ledinsko ime št. 25: Zaogradi, Gajevci. 76 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci. 77 Ledinsko ime št. 13: Ogradi, Gajevci. 78 Ledinsko ime št. 36: Zvirenčina, Muretinci. 79 Ledinsko ime št. 13: Prvi jarek, Mala vas. 80 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Placerovci.

Slika 37: Plakat za Slika 36: Potok Zvirenčina v Gajevcih (foto: Zvirenčina fest (vir: Barbara Rižnar, 2013). Barbara Rižnar).

Ledinsko ime je med domačini še vedno močno prisotno. Domači klub študentov je po potoku Zvirenčina poimenoval tudi koncertno prireditev – Zvirenčina fest, ki se je odvijala v večnamenskem šotoru v Gajevcih, v bližini potoka. Slogan prireditve je bil »izvir zabave«, s čimer so člani kluba študentov opozorili tudi na izvor in pomen imena Zvirenčina.

8.2. Placerovci

1) Cerkvene njive LEGA: Na obeh straneh ceste Gajevci–Gorišnica. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Cerkvene njive ni več »živo«, saj ga zasledimo le v Franciscejskem katastru, sogovornikom pa je nepoznano. Iz protokola Franciscejskega katastra za katastrsko občino Gajevci je razvidno, da pod Cerkvene njive spadajo zemljišča v Gajevcih in tudi v Placerovcih81.

2) Dravišče [Draviše] LEGA: V jugovzhodni del vasi, ob reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Dravišče je eden izmed rokavov reke Drave82. Ime izvira iz samega imena reke. Sogovornik se spominja, da je bil ta kanal oziroma jarek nekoč, ko je bila Drava visoka, napolnjen z vodo, čezenj pa je vodil most. Z izgradnjo HE Formin se je zmanjšal pretok vode v dravski strugi in tudi znižal nivo gladine talne vode, s tem pa so se številni rokavi izsušili, med njimi tudi Dravišče.

Slika 38: Vrtovi v Glavatišah (foto: Barbara Rižnar, 2013).

3) Glavatiše LEGA: Ob Rajhovem/Placerovskem tunfu83.

81 Za podrobnejšo razlago ledinskega imena glej ledinsko ime št. 2: Cerkvene njive, Gajevci. 82 Primerjaj z ledinskima imenoma št. 15: Repovica in št. 17: Struga, Placerovci. 83 Ledinsko ime št. 14: Rajhov tunf/Placerovski tunf, Placerovci

OPIS IN RAZLAGA: Na tem območju imajo okoliški prebivalci urejene vrtove. Po besedah sogovornikov izvira ime Glavatiše iz narečne besede glavatica, to je sadika zelja. Iz ledinskega imena je tako mogoče razbrati, da so bila zemljišča prvotno in v največji meri uporabljena za gojenje zelja.

4) Grijas84 LEGA: Skrajni jugovzhodni del vasi, ob reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Reka Drava je bila pred izgradnjo prekopa za HE Formin v letu 1978 še zelo visoka in deroča. Tako je nanašala zemljo in ustvarjala manjše naplavinske otoke, narečno grijase, ki so bili porasli z drevjem, največkrat z vrbami. Narečno poimenovanje za naplavinske otoke izvira iz besede 'grez', ki pomeni »mehko blato« (SSKJ 260). Za območje obdravskega gozda v Placerovcih, ki je nasproti naplavinskih otokov oziroma grijasov, se je tako uveljavilo ledinsko ime Grijas.

Slika 39: Grijas (foto: Barbara Rižnar, 2013). Slika 40: Klanec (foto: Barbara Rižnar, 2013).

5) Klanec85 LEGA: Znotraj naseljenega dela vasi. OPIS IN RAZLAGA: Klanec se nahaja znotraj naseljenega dela Gajevcev, znotraj Vasi86. Pomeni »strmi del poti, ceste« (SSKJ 2002: 397). Ledinsko ime domačini uporabljajo za ožjo, rahlo visečo cesto ter za del naselja ob cesti. Cesta čez Klanec vodi do Rajhovega

84 Ledinsko ime Grijas zasledimo tudi v Mali vasi, št. 3 in v Muretincih, št. 7. 85 Enako ledinsko ime zasledimo tudi v Gajevcih, št. 6 Klanec. 86 Ledinsko ime št. 22: Vas, Placerovci.

50 mlina87 na potoku Zvirenčina, do Glavatiš88 in do Rajhovega oziroma Placerovskega tunfa89 ter naprej proti reki Dravi.

6) Krče LEGA: Vzhodni del vasi, za Rajhovim mlinom90. OPIS IN RAZLAGA: Na ledini Krče se danes nahajajo njive. Sogovornik meni, da je bila ledina nekoč morda porasla z gozdovi, ki so jih izkrčili, vendar ni povsem prepričan. Nobeden od sogovornikov se sicer gozdov na tem območju ne spominja pa tudi na Franciscejskem katastru so na tem mestu označeni pašniki in nekaj njiv. Zakaj ledini takšno ime, ni povsem znano.

Slika 41: Krče (foto: Barbara Rižnar, 2013).

7) Muža [Müža] LEGA: Pas zemljišč vzdolž potoka Zvirenčina91. OPIS IN RAZLAGA: Muža, ki je del večjega območja Travniki92, se začne v Gajevcih93 in se ob Zvirenčini nadaljuje v Placerovce. Zavzema pas zemljišč ob potoku, kjer so na mestu nekdanjih mokrotnih travnikov danes njive. Ob potoku na mokrih tleh so rasle jelše,

87 Ledinsko ime št. 12: Rajhov mlin, Placerovci. 88 Ledinsko ime št. 3: Glavatiše, Placerovci. 89 Ledinsko ime št. 14: Rajhov tunf/Placerovski tunf, Placerovci. 90 Ledinsko ime št. 12: Rajhov mlin, Placerovci. 91 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Placerovci. 92 Ledinsko ime št. 20: Travniki, Placerovci. 93 Ledinsko ime št. 11: Muža, Gajevci.

51 narečno juske, trstika, rogoz in drugo obvodno rastlinje. Čop piše, da spada ledinsko ime Muža med močvirska imena (2002: 105), Badjura pa, da so muže zelo prepojene močvirnate ploskve (1953: 256). Muža se ob potoku nadaljuje v sosednje Placerovce. V Mali vasi se za takšno močvirsko območje uporablja ime Ribniki94, v Muretincih pa Župjak95.

8) Ogradi96 LEGA: Na severni strani poseljenega dela Placerovcev. OPIS IN RAZLAGA: Ogradi oziroma ograjeni pašniki se nahajajo za gospodarskimi poslopji97.

9) Okeršič [Okəršič] LEGA: Južni del Placerovcev, ob reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Okeršič se razteza iz Male vasi98 v Placerovce. Danes se v Okeršiču nahajajo predvsem gozdovi. Po pripovedovanju sogovornikov so bila ta zemljišča v preteklosti v večini pokrita s pašniki in porasla z gozdovi. Bila so v lasti križnikov99, kar je razvidno tudi iz protokola Franciscejskega katastra. Po besedah sogovornikov so bila zemljišča na območju Okeršiča kasneje razdeljena med kmete. Sogovornica se spominja: Dedek mi je povedal, da so to nekdaj delili. Okrog leta 1920. Takrat je bilo vse od nun (op. od križniškega reda). Potem pa so po kravah razdelili te parcele. Koliko krav je kdo imel, toliko zemlje je dobil. Zakaj se ledina tako imenuje, sogovorniki ne vedo.

10) Polje [Pole]100 LEGA: Severni del Placerovcev.

94 Ledinsko ime št. 14: Ribniki, Mala vas. 95 Ledinsko ime št. 37: Župjak, Muretinci. 96 Ogradi se nahajajo tudi v Gajevcih, Mali vasi in Placerovcih. 97 Za podrobnejšo razlago glej ledinsko ime Ogradi na strani 31. 98 Ledinsko ime št. 8: Okeršič, Mala vas. 99 Glej razlago ledinskega imena št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci. 100 Glej ledinsko ime Polje na strani 31.

OPIS IN RAZLAGA: Polje, ki je razdeljeno na več ledinskih enot, se razprostira na območju vseh štirih vasi. V Placerovcih Polje zavzema obsežno območje obdelovalnih površin, ki se razprostirajo severno od naseljenega dela vasi pa vse do prekopa za HE Formin. Do izgraditve vodovodnega prekopa za HE Formin so pod ledino Polje spadale tudi njive, ki se danes nahajajo na severni strani prekopa, Pri malem križu.

11) Pri malem križu [Pri malen križi] LEGA: Med prekopom za HE Formin in cesto Gorišnica–Formin. OPIS IN RAZLAGA: Njive ob kamnitem znamenju, ki je bilo postavljeno v spomin dvema dekletoma, ki ju je leta 1916 med vračanjem iz šole ubila strela, so dobile ime Pri malem križu. Znamenje so okrog leta 1928 dali postaviti njuni starši (Firbas 2013: 155). Na vrhu znamenja je majhen železni križ, ki daje ledini ime. Zemljišča Pri malem križu so bila v preteklosti del večje ledine Polje101, danes pa jih od preostalih njiv loči vodovodni prekop za HE Formin.

Slika 43: Kamnito znamenje (foto: Slika 42: Pri malem križu (foto: Barbara Barbara Rižnar, Rižnar, 2013). 2013).

12) Rajhov mlin [Rejhov mlin] LEGA: Na potoku Zvirenčina102. OPIS IN RAZLAGA: Mlin v Placerovcih na potoku Zvirenčina je dobil ime po hišnem imenu lastnika mlina, to je bil Ožinger Janez oziroma Rajhov103 Hanza. Po besedah

101 Ledinsko ime št. 10: Polje, Placerovci. 102 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Placerovci.

53 sogovornikov naj bi bil Hanza izučen mlinar, mlin pa je podedoval od staršev. Ker je bil mlin na potoku, je moral mlinar vodo nabirati104, da je dosegla dovolj visok padec in je lahko poganjala mlinsko kolo. Ob mlinu, ki je stal v sklopu Rajhove domačije, je imel gospod Ožinger v skednju tudi oljarno. Ker ni imel potomcev, ki bi jim mlin predal, je mlin okrog leta 1960 prenehal delovati in začel počasi propadati. Lastnik dveh mlinov na reki Dravi, in sicer mlina v Placerovcih105 in mlina v Muretincih106, je bil tudi Janezov brat.

Slika 44: Ostaline Rajhovega mlina na Zvirenčini (foto: Barbara Rižnar, 2013).

13) Rajhov mlin [Rejhov mlin] LEGA: Na reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Gospod Ožinger, brat Janeza Ožingerja, ki je bil lastnik Rajhovega mlina na Zvirenčini107, je imel poleg mlina v Muretincih108 še plavajoči mlin na reki Dravi v Placerovcih. Poimenovan je bil po hišnem imenu virta oziroma gospodarja mlina. Mlin je leta 1941 uničila Drava. O tem piše Slovenski gospodar naslednje: »Potopljeni rečni mlin g. Ožingerja na Dravi pri zavrčkem brodu so po daljšem napornem delu dvignili iz vode in toliko popravili, da plava. Ugotovilo se je, da je bil vzrok potopitvi to, ker je ob

103 Hišno ime, Placerovci 25. 104 Glej ledinsko ime št. 26: Zejza, Placerovci. 105 Ledinsko ime št. 13: Rajhov mlin, Placerovci. 106 Ledinsko ime št. 21: Rajhov mlin, Muretinci. 107 Rajhov mlin, št. 12, Placerovci. 108 Rajhov mlin, št. 21, Muretinci.

54 novem letu velikansko po Dravi plavajoče ledovje predrlo glavno mlinsko ladjo, da je v isto vdrla voda in mlin se je pogreznil« (Slovenski gospodar 1941: 4).

14) Rajhov tunf/Placerovski tunf [Rejhov tünf/Placerovski tünf]109 LEGA: Placerovci, ob ledini Glavatiše. OPIS IN RAZLAGA: Ribnik, narečno tunf, je dobil ime po legi, saj leži ob Rajhovi110 hiši v Placerovcih. V bližini ribnika je bil v preteklosti tudi Rajhov mlin111. Narečna beseda tunf izvira iz nemške besede tümpel, ki označuje stoječo vodo oziroma manjši ribnik. 'Tunf' pa pomeni tudi 'tolmun' (SSKJ 2002: 1436). Bezlaj ugotavlja, da se to pogosto ledinsko ime pojavlja v različnih oblikah: tumf, tümf, tömf, v Posočju pa tudi žoumf ali žloumf (1956: 279). Za poimenovanje ribnika sta še danes v uporabi obe ledinski imeni, torej Rajhov tunf in Placerovski tunf. Sogovorniki se spominjajo, da je bila v preteklosti med domačini prisotna zgodba o velikem raku, ki naj bi živel v ribniku in bil pripet z verigo. Velikokrat, ko je bila v Placerovcih ali Gajevcih kakšna gostija ali podobno slavje, so domačini goste iz drugih krajev peljali k ribniku, da bi jim pokazali tega ogromnega raka. Nekateri ljudje so zgodbi o raku seveda verjeli, saj so lahko na lastne oči videli tudi verige, s katerimi je bil rak pripet. V resnici so bile to verige Rajhovega mlina112. Domačini so »prišleke« svarili k previdnosti, saj se lahko zgodi, da rak strga verige. Ker je bil ribnik takrat bolj zaraščen kot danes, voda v njem pa kalna, jim raka niso mogli pokazati. To je razlog, da so nekateri, predvsem otroci, tej zgodbi verjeli. Po tem raku si je ime nadel domači ribiški klub Rak, ki je bil ustanovljen po veliki sanaciji ribnika leta 2001. Ribnik je bil do takrat zanemarjen, zaraščen in skoraj povsem zasipan. Danes se ob Rajhovem oziroma Placerovskem tunfu odvijajo ribiška tekmovanja, ob ribniku pa je urejen tudi prostor, ki je namenjen druženju domačinov (Kelenc 2013: 431).

109 Primerjaj z ledinskim imenom št. 20: Tunf, Mala vas. 110 Hišno ime, Placerovci 25. 111 Glej ledinsko ime št. 12: Rajhov mlin, Placerovci. 112 Rajhov mlin, št. 12, Placerovci.

Slika 45: Rajhov oziroma Placerovski tunf (foto: Slika 46: Danes izsušena Repovica (foto: Barbara Rižnar, 2013). Barbara Rižnar, 2013).

15) Repovica LEGA: Južni del Placerovcev, med Za Strugo113 in Zatonom114. OPIS IN RAZLAGA: Območje ob reki Dravi je prepleteno z dravskimi rokavi115. Tudi Repovica je eden izmed njih. Sogovornik pravi, da je takšno ime dobila, ker je 'rep' reke Drave. Ledinsko ime Repovica omenja že Slovenski gospodar iz leta 1926: »Glavni tok Drave bo šel, kakor kažejo sedaj vsi znaki, v bližnji bodočnosti po dravskem kanalu Repovica. V tem slučaju bo šlo po Dravi več sto oralov obdravskih gozdov, ki se razprostirajo v območju občin: Gajovci, Formin ter Cvetkovci. S tem pa bo tudi znatno ogrožena eksistenca obdravskih kmetskih posestev. Ti kmetje za bodoče ne bodo imeli ne drv, ne stelje pa tudi ne krme za živino.« Iz zapisa je mogoče razbrati, da je bila Repovica v preteklosti velik rečni rokav oziroma kanal. Sogovornik se spominja, da je preko Repovice vodil most. Po regulaciji reke Drave, predvsem pa po izgradnji prekopa za HE Formin, so se dravski rokavi začeli izsuševati. Danes je skoraj celoten jarek, po katerem je tekla Repovica, zasipan. Kljub temu je ledinsko ime v uporabi še danes.

16) Sepci LEGA: Na južni strani prekopa za HE Formin.

113 Ledinsko ime št. 23: Za Strugo, Placerovci. 114 Ledinsko ime št. 25: Zaton, Placerovci 115 Primerjaj z ledinskima imenoma št. 2: Dravišče in št. 17: Struga, Placerovci.

OPIS IN RAZLAGA: Od kod so njive, ki se nahajajo tukaj, dobile ime, sogovorniki ne vedo. Menim, da je ime ledine povezano z nasipom, ki je ostal kot sled rimske ceste Poetovio - Mursa - Sirmium, katere del je potekal po severni strani Sepcev. Ledinsko ime Sepci ali Sepec se namreč pojavlja ob nasipu rimskih cest Poetovio - Mursa - Sirmium in Poetovio - Savaria tudi v drugih vaseh na Ptujskem polju (Tušek 2013: 28, 29). Za nasip in tudi za nasuti rob zemlje se v tem okolju uporablja narečna beseda sep (SSKJ 2002: 1209). Sepci so del območja Polje116.

Slika 47: Sepci (foto: Barbara Rižnar, 2013). Slika 48: Struga (foto: Barbara Rižnar, 2013).

17) Struga [Strüga] LEGA: Južni del Placerovcev. OPIS IN RAZLAGA: Struga je poimenovanje za rečni rokav117, ki ga je v preteklosti naredila reka Drava. Danes je Struga še vedno pogosto napolnjena z vodo, vendar nikoli več tako zelo kot v preteklosti.

18) Štuk [Štük]118 LEGA: Proti prekopu za HE Formin. OPIS IN RAZLAGA: Z ledinskim imenom Štuk je poimenovano območje njiv znotraj večje ledine Polje119. Beseda 'štuk' je znana predvsem v pomenu 'kos, del', nekdaj pa je pomenila tudi 'parcela, zemljišče' (Snoj 2009: 420). Sogovorniki razumejo besedo štuk kot

116 Ledinsko ime št. 10: Polje, Placerovci. 117 Primerjaj z ledinskima imenoma št. 2: Dravišče in št. 15: Repovica, Placerovci. 118 Ledinsko ime je v uporabi tudi v Gajevcih, št. 20 in v Muretincih, št. 26. 119 Ledinsko ime št. 14: Polje, Gajevci.

57 velik del oziroma veliko njivo. Njive na ledini Štuk naj bi bile v primerjavi z okoliškimi njivami nekoliko večje.

19) Tali120 LEGA: Od Rajhovega oziroma Placerovskega tunfa121 proti Gajevcem. OPIS IN RAZLAGA: Tali so del večje ledine Travniki122. Nekoč so bili na tem območju travniki, danes pa so zemljišča spremenjena v njive. Ime izvira iz nemške besede 'der Teil', ki pomeni del (Banfi 2010: 297), narečno tal. Na Franciscejskem katastru so v Talih označeni skupni pašniki. Kasneje so območje razdelili, narečno raztalali med različne lastnike in tako je nastalo ledinsko ime Tali. Sogovornik pravi, da ima vsak lastnik svoj tal oziroma parcelo. Narečno besedo tal, kar pomeni parcela, v svojem narečju uporabljajo tudi prebivalci Zgornje Vipavske doline (Fabčič 2010: 7).

20) Travniki123 LEGA: Južni del vasi. OPIS IN RAZLAGA: Območje, ki se razprostira na južnem delu Placerovcev, med naseljenim delom in gozdovi ob reki Dravi, je bilo v preteklosti v večini obdano s travniki. To so s travo porasla zemljišča, ki se kosijo večkrat na leto (SSKJ 2002: 1417). Nakošeno travo so uporabljali kot krmo za živino. Zaradi upada živinoreje so se travniki preorali v njivske površine. Kljub temu da območje več ne kaže značilnosti, po katerih je bilo poimenovano, je ledinsko ime v uporabi še danes.

21) Trnje [Trje] LEGA: Placerovci, južno od Placerovskega/Rajhovega tunfa124

120 Enako ledinsko ime zasledimo v Mali vasi , št. 19, podobni ledinski imeni pa v Muretincih, št. 4: Gornji tali in št. 23: Spodnji tali. 121 Glej ledinsko ime št. 30: Rajhov tunf/Placerovski tunf. 122 Ledinsko ime št. 20: Travniki, Placerovci. 123 Glej ledinsko ime Travniki na strani 29 in primerjaj s Travniki v Gajevcih, št. 22. 124 Ledinsko ime št. 14: Rajhov/Placerovski tunf, Placerovci.

OPIS IN RAZLAGA: Na ledini Trnje se nahajajo gozdovi pa tudi nekaj njiv. Ime izvira iz narečne besede trje, knjižno 'trnje', kar pomeni »trnovi grmi, trnove veje« (SSKJ 2002: 1428). Na območju ledine raste akacija, to je »trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cvetovi v grozdastem socvetju« (SSKJ 2002: 6). Akacijo narečno imenujejo trje, poknjiženo trnje. Ta ledina je dobila ime po rastju, ki na njej prevladuje.

Slika 49: Trnje (foto: Barbara Rižnar, 2013).

22) Vas [Ves]125 LEGA: Poseljeni del vasi. OPIS IN RAZLAGA: Vas je »manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom« (SSKJ 2002: 1491). Z ledinskim imenom Vas domačini poimenujejo poseljeni del vasi, torej predel brez polj, gozdov in drugih neposeljenih delov. Znotraj Vasi se nahaja Klanec126, na koncu Klanca pa Rajhov mlin127 in Glavatiše128.

23) Za Strugo [Za Strügo] LEGA: Severno od Zatona129. OPIS IN RAZLAGA: Gozdovi, ki se v smeri proti reki Dravi nahajajo za dravskim rokavom Struga130, se imenujejo Za Strugo. Ledinsko ime je torej nastalo glede na lego. Za

125 Glej ledinsko ime Vas na strani 31. 126 Ledinsko ime št. 5: Klanec, Placerovci. 127 Ledinsko ime št. 12: Rajhov mlin, Placerovci. 128 Ledinsko ime št. 3: Glavatiše, Placerovci. 129 Ledinsko ime št. 25: Zaton, Placerovci. 130 Ledinsko ime št. 17: Struga, Placerovci.

Strugo je tako z ene strani omejevala Struga, z druge pa Repovica131. Od tam naprej je ledina Zaton.

24) Zaogradi132 LEGA: Severno od naseljenega dela vasi, za Ogradi133. OPIS IN RAZLAGA: Zaogradi se razprostirajo vzdolž severne strani Placerovcev, za Ogradi, kjer so imeli vaščani 'ograde' oziroma ograjene pašnike. Njive, ki so bile za temi pašniki, so poimenovali Zaogradi.

25) Zaton LEGA: Jugovzhodni del vasi, južno od ledine Za strugo134. OPIS IN RAZLAGA: Na ledini Zaton se nahajajo gozdovi. Zakaj je ledina dobila takšno ime, sogovorniki ne vedo. Badjura pravi, da je 'zaton' območje na bregu reke, kjer so zgrajeni jezi, ki varujejo bregove, da ob poplavah voda ne odnaša rodovitne zemlje (Badjura 1953: 251). Tudi ob ledini Zaton v Placerovcih, tik ob reki Dravi, so v preteklosti s fažinami, to so zvezane vrbove veje in kamenje, zajezovali reko. Po Badjurovi razlagi je ledina poimenovana po obstranski dejavnosti, ki se je odvijala v neposredni bližini območja. Parcele v Zatonu so segale do Repovice135, pod Zatonom pa je teklo Dravišče136.

26) Zajeza [Zejza] LEGA: Na potoku Zvirenčina137, pred Rajhovim mlinom138.

131 Ledinsko ime št. 15: Repovica, Placerovci. 132 Zaogradi se nahajajo v vsaki izmed vasi. Glej ledinsko ime Zaogradi na strani 32 ter ledinsko ime Zaogradi v sklopu posamezne vasi. 133 Ledinsko ime št. 8: Ogradi, Placerovci. 134 Ledinsko ime št. 23: Za Strugo, Placerovci. 135 Ledinsko ime št. 15: Repovica, Placerovci. 136 Ledinsko ime št. 2: Dravišče, Placerovci. 137 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Placerovci. 138 Ledinsko ime št. 12: Rajhov mlin, Placerovci.

OPIS IN RAZLAGA: Razširjena struga Zvirenčine pred Rajhovim mlinom je bila poimenovana Zejza. Da bi bil padec vode, od katerega je bila odvisna pogonska moč vodnega kolesa, večji, je bila struga pred mlinom razširjena in poglobljena. Iz struge je bila voda preusmerjena v zajezitev, ki so ji narečno rekli zejza, kjer je mlinar nabiral vodo. Tako se je za ta del potoka Zvirenčina uveljavilo ime Zejza.

27) Zvirenčina LEGA: Vzdolž vasi. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Zvirenčina označuje potok, ki teče skozi vas. Ime je nastalo iz besede 'izvir'. Zvirenčina izvira v vasi Muretinci139 in teče skozi Malo vas140, Gajevce141, Placerovce in Formin, kjer se izliva v kanal za HE Formin. Nekoč naj bi se izlivala v reko Pesnico, a so ob izgradnji kanala potok speljali vanj. V Placerovcih je bil na Zvirenčini nekoč Rajhov mlin142.

Slika 50: Potok Zvirenčina v Placerovcih. Levo od potoka ledina Glavatiše (foto: Barbara Rižnar, 2013). .

139 Ledinsko ime št. 36: Zvirenčina, Muretinci. 140 Ledinsko ime št. 13: Prvi jarek, Mala vas. 141 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Gajevci. 142 Ledinsko ime št. 12: Rajhov mlin, Gajevci.

8.3. Mala vas

1) Draga143 LEGA: V Travnikih144. OPIS IN RAZLAGA: Na območju Drage se danes nahajajo njive, v preteklosti pa so bili tukaj predvsem mokrotni travniki. Ime naj bi izviralo iz besede 'draga', ki označuje odtočni jarek (SSKJ 2002: 166) oziroma po Badjuri obcestni ali travniški jarek (1953: 208). Na območju Drage med njivami res poteka jarek, ki predstavlja mejo med Gajevci in Malo vasjo. Jarek je bil po besedah sogovornika nekoč napolnjen z vodo.

Slika 51: Draga v Mali vasi (foto: Barbara Rižnar, 2013).

2) Drugi jarek [Drügi jarek] LEGA: Južno od naseljenega dela vasi, pod ledino Ribniki145. OPIS IN RAZLAGA: Jarek oziroma kanal, ki poteka vzdolž Male vasi, vse do ribnika Tunf146, je bil v preteklosti napolnjen z vodo. Ker je bilo nekoč mokro območje, kjer poteka prvi jarek, meliorirano, je danes jarek z vodo napolnjen le redko. Ime je dobil glede na lego, saj leži južno od Prvega jarka147.

143 Draga leži na območju vasi Gajevci in Mala vas. Glej ledinsko ime št. 3 Draga, Gajevci. 144 Ledinski imeni št. 22: Travniki, Gajevci in št. 19: Travniki, Mala vas. 145 Ledinsko ime št. 14: Ribniki, Mala vas. 146 Ledinsko ime št. 20: Tunf, Mala vas. 147 Ledinsko ime št. 13: Prvi jarek, Mala vas.

3) Grijas148 LEGA: Jugozahodni del Male vasi, ob reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Reka Drava je bila pred izgradnjo prekopa za HE Formin leta 1978 še zelo visoka in deroča. Nanašala je zemljo in ustvarjala manjše naplavinske otoke, narečno grijase, ki so bili porasli z drevjem, največkrat z vrbami. Narečno poimenovanje za naplavinske otoke izvira iz besede 'grez', ki pomeni »mehko blato« (SSKJ 260). Za območje nasproti naplavinskih otokov oziroma grijasov v Mali vasi, ki obsega manjši pas obdravskega gozda ter njive nad njim, se je uveljavilo ledinsko ime Grijas.

Slika 52: Območje Grijasa na Franciscejskem katastru (Franciscejski Slika 53: Njive na Grijasu (foto: Barbara Rižnar, kataster 1823-1869: M238A03). 2013).

4) Ilovišče [Iloviše] LEGA: Severno od naseljenega dela vasi, del Zaogradov149. OPIS IN RAZLAGA: Pod Ilovišče spada prvi pas njiv, ki se nahajajo severno od stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Sogovornica pravi, da se Ilovišče začne pri Herbusovih150 in obsega njive vse do konca Male vasi. Po besedah sogovornika so tukajšnja zemljišča dobila ime po kakovosti prsti, ki je tukaj bolj debela in ilovnata.

148 Ledinsko ime Grijas je v uporabi tudi v Placerovcih, št. 4 in v Muretincih, št. 7. 149 Ledinsko ime št. 22: Zaogradi, Mala vas. 150 Hišno ime, Mala vas 32/c.

5) Jez LEGA: Južno od naseljenega dela vasi, pod Ribniki151 do Tunfa. OPIS IN RAZLAGA: Sogovornik se spominja, da je bilo območje, ki je poimenovano z ledinskim imenom Jez, v preteklosti velikokrat poplavljeno. Da bi preprečili reki Dravi, da bi še naprej poplavljala in od tod odnašala rodovitno zemljo, so domačini z navoženo zemljo naredili jez, po katerem je območje imenovano. Po besedah sogovornika je bilo območje zajezeno vse od Muretincev pa do Lazarovega152 brega. Danes jeza več ni, območje pa je prepredeno z njivskimi površinami.

6) Joušje153 LEGA: Južno od naseljenega dela vasi, zahodno od Ribnikov154. OPIS IN RAZLAGA: Gre za pas med njivami, ki je porasel z drevjem in grmičevjem. Prevladujejo jelše, to so drevesa ali grmovje z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi (SSKJ 2002: 362), narečno joske. Ime izvira torej iz narečne besede joska.

Slika 54: Joušje (foto: Barbara Rižnar, 2013)

151 Ledinsko ime št. 14: Ribniki in št. 20 Tunf, Mala vas. 152 Hišno ime, Mala vas 42. 153 Enako ledinsko ime je v uporabi tudi v Muretincih, št. 8. 154 Ledinsko ime št. 14: Ribniki, Mala vas.

7) Ogradi155 LEGA: Na severni strani poseljenega dela Male vasi. OPIS IN RAZLAGA: Ogradi oziroma ograjeni pašniki se nahajajo za gospodarskimi poslopji156.

Slika 55: Okeršič (Akerschitz) na Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster 1823-1869: M238A03). Slika 56: Okeršič (foto: Barbara Rižnar, 2013).

8) Okeršič [Okəršič] LEGA: Južni del Male vasi, ob reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Iz Male vasi se Okeršič nadaljuje v Placerovce157. Danes se na tem območju nahajajo predvsem gozdovi, v Mali vasi tudi nekaj njiv ter piščančja farma. Po pripovedovanju sogovornikov so bila ta zemljišča nekoč v večini pokrita s pašniki in porasla z gozdovi. Bila so v lasti križniškega reda158, kar je razvidno tudi iz protokola Franciscejskega katastra. V grafičnem delu katastra so na tem območju označeni skupni pašniki, ime pa je zapisano kot Akerschitz, medtem, ko je v spisovnem delu ime zapisano kot Ackerschitz. Ime je najbrž sestavljeno iz besed 'der Acker', kar pomeni njiva (Banfi

155 Ogradi se nahajajo tudi v Gajevcih, Placerovcih in Muretincih. 156 Za podrobnejšo razlago glej ledinsko ime Ogradi na strani 31. 157 Ledinsko ime št. 9: Okeršič, Placerovci. 158 Glej razlago ledinskega imena št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci.

2010: 31) in 'der Schutz', kar pomeni zaščita oziroma zavetje (Banfi 2010: 272). Zakaj je območje tako poimenovano, ni znano. Po besedah sogovornikov so bila zemljišča na območju Okeršiča razdeljena med kmete. Sogovornica se spominja: Dedek mi je povedal, da so to nekdaj delili. Okrog leta 1920. Takrat je bilo vse od nun (op. od križniškega reda). Potem pa so po kravah razdelili te parcele. Koliko krav je kdo imel, toliko zemlje je dobil. Zakaj se ledina tako imenuje, sogovorniki ne vedo.

9) Polje [Pole]159 LEGA: Severni del Male vasi. OPIS IN RAZLAGA: Polje, ki je razdeljeno na več ledinskih enot, se razprostira na območju vseh štirih vasi. V Mali vasi Polje zavzema območje obdelovalnih površin, ki se razprostirajo severno od naseljenega dela vasi pa vse do meje z Gajevci.

10) Prek Jeza LEGA: Prek ledine Jez160, proti reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Območje je poimenovano glede na lego, saj se nahaja prek Jeza. Ledini Jez in Prek Jeza loči dravski rokav Struga161. Na ledini se nahaja manjši del gozda.

11) Preloge162 LEGA: Severovzhodni del Male vasi. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime izvira iz besede 'prelog', ki pomeni neobdelano ali opuščeno njivo (SSKJ 2002: 998). Po besedah sogovornika naj bi neobdelano oziroma opuščeno zemljo razdelili med kmete, ki so kmalu ugotovili, da je zemlja tukaj zelo rodovitna, in so jo začeli obdelovati. Ledinsko ime Preloge najdemo v različnih oblikah zapisano že na mapah Franciscejskega katastra, in sicer v Mali vasi Prelogich, v

159 Glej ledinsko ime Polje na strani 31. 160 Ledinsko ime št. 5: Jez, Mala vas. 161 Ledinsko ime št. 15: Struga, Mala vas. 162 Ledinsko ime Preloge poimenuje širše območje, ki poleg zemljišč v Mali vasi obsega tudi zemljišča v Gajevcih, št. 15 in v Muretincih, št. 19.

Muretincih pa Prelogi. V protokolu omenjenih vasi zasledimo tudi oblike Breloge, Brelloge, Na Prelog, Na Preloggi in Na Prelogg. Kot je razvidno, so bile Preloge že takrat posejane z njivami, zajemale pa so približno polovico vseh njivskih površin, kar je veliko več kot danes.

12) Pri Tunfu [Pri Tünfi] LEGA: Ob ribniku Tunf163. OPIS IN RAZLAGA: Njive, ki se nahajajo v bližina ribnika Tunf, so dobile ime Pri Tunfu. Ledinsko ime je torej nastalo glede na lego.

Slika 57: Pri Tunfu (foto: Barbara Rižnar, 2013).

13) Prvi jarek LEGA: Južno od ceste Mala vas–Gajevci, vzdolž Male vasi. OPIS IN RAZLAGA: Prvi jarek je poimenovanje za potok, ki teče skozi vse obravnavane vasi. V preostalih vaseh domačini potok imenujejo Zvirenčina. Zvirenčina oziroma v Mali vasi Prvi jarek izvira v Muretincih164 ter teče skozi Malo vas, Gajevce165 in Placerovce166 do Formina, kjer se izliva v kanal za HE Formin. Nekoč naj bi se izlivala v reko Pesnico, a so ob izgradnji kanala potok speljali vanj. Ob Prvem jarku v Mali vasi so si številni vaščani uredili ribnike.

163 Ledinsko ime št. 20: Tunf, Mala vas. 164 Ledinsko ime št. 36: Zvirenčina, Muretinci. 165 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Gajevci. 166 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Placerovci.

Slika 58: Ribnik ob Prvem jarku (foto: Barbara Slika 59: Ribniki (foto: Barbara Rižnar, 2013). Rižnar, 2013).

14) Ribniki LEGA: Vzhodno od Joušja167, vse do Tunfa168. OPIS IN RAZLAGA: V Ribnikih se danes nahajajo njive. Po pripovedovanju sogovornika naj bi bili na tem območju v preteklosti ribniki, po katerih naj bi ledina dobila ime. Ti ribniki so bili v lasti križniškega reda iz Muretincev169, ki naj bi imel tukaj goske in ribe. Na Franciscejskem katastru na tem mestu sicer niso označeni ribniki, zato predvidevam, da je verjetnejša druga razlaga, ki pravi, da se je ledinsko ime Ribniki za to območje uveljavilo, ker je v bližini ribnik Tunf, predvsem pa zaradi zelo mokrega območja, na katerem je velikokrat stala voda. Po drugi razlagi gre torej za močvirsko ime. V Gajevcih in Placerovcih se za nekoč zelo mokro območje uporablja ledinsko ime Muža170, v Muretincih pa Župjak171.

15) Struga [Strüga] LEGA: Južni del Male vasi. OPIS IN RAZLAGA: Struga je dravski rokav oziroma ostanek reke Drave, ki se iz Stojncev in Muretincev172 nadaljuje v Malo vas, kjer se v Okeršiču173 izliva nazaj v reko

167 Ledinsko ime št. 6: Joušje, Mala vas. 168 Ledinsko ime št. 20: Tunf, Mala vas. 169 Glej razlago ledinskega imena št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci. 170 Ledinsko ime Muža v Gajevcih, št. 11 oziroma v Placerovcih, št. 7. 171 Ledinsko ime št. 37: Župjak, Muretinci. 172 Ledinsko ime št. 25: Struga, Muretinci.

Dravo. Ime izvira iz besede 'struga', ki označuje podolgovato naravno ali umetno vdolbino na zemeljski površini, po kateri teče voda (SSKJ 2002: 1327). Drava je namreč na tem delu v preteklosti pogosto spreminjala in premikala svojo strugo ter poplavljala, s tem pa ob svoji glavni strugi ustvarjala številne rokave. Na Strugi v Mali vasi je bil v preteklosti Šafarjev mlin174. Enako ledinsko ime se za enega izmed dravskih rokavov uporablja tudi v Placerovcih175.

Slika 61: Ostanki Šafarjevega mlina na Strugi Slika 60: Struga (foto: Barbara Rižnar, 2013). (foto: Barbara Rižnar, 2013).

16) Šafarjev mlin [Šafarof mlin] LEGA: Južni del Male vasi, na Strugi176. OPIS IN RAZLAGA: Mlin je bil poimenovan po lastniku mlina, to je bil Zemljarič Jaka, po domače Šafarjev oziroma narečno Šafarof, ki je živel v Gajevcih na Štuntu177. Po pripovedovanju sogovornikov so bili Zemljaričevi poimenovani s hišnim imenom Šafarjevi, ker so bili šafarji, kar pomeni oskrbniki (SSKJ 2002: 1344). Njihova naloga je bila skrb za zemljišča v lasti križnikov iz Muretincev178, na katerih so delali okoliški ljudje. Bili so vez med lastnikom zemljišč, križniškim redom in med delavci. Razporejali so delavce in skrbeli, da je delo potekalo nemoteno.

173 Ledinsko ime št. 8: Okeršič, Mala vas. 174 Ledinsko ime št. 16: Šafarjev mlin, Mala vas. 175 Ledinsko ime št. 17: Struga, Placerovci. 176 Ledinsko ime št. 15: Struga, Mala vas. 177 Ledinsko ime št. 21: Štunt, Gajevci. 178 Glej razlago ledinskega imena št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci.

Po besedah sogovornikov naj bi mlin obratoval do leta 1968, ko ga je uničila narasla reka Drava. Danes so od Šafarjevega mlina vidni le še ostanki betonskega korita, v katerem se je nabirala voda. Ker je bil tok vode v Strugi prešibek, je mlinar moral vodo nabirati. Ko se je nabralo dovolj vode za poganjanje mlinskega kolesa, je lahko mlel.

17) Štunt179 LEGA: Začetek Male vasi. OPIS IN RAZLAGA: Ledina Štunt zajema hiše in okoliška zemljišča na koncu Muretincev in na začetku Male vasi180. Nekoč je bilo to območje v lasti Cerkve, natančneje križniškega reda iz Velike Nedelje, ki je imel svoj sedež v graščini Muretinci181. Cerkveno zemljo so obdelovali domačini, ki so imeli svoje zemlje malo ali pa sploh nič. Zemljišča so imeli v najem, narečno v štunt, od koder ime ledini. Z agrarno reformo po drugi svetovni vojni je bilo premoženje križnikom odvzeto in je prešlo v zemljiški sklad. Del premoženja je bil po načelu »zemljo tistemu, ki jo obdeluje« razdeljen med ljudi. Na Franciscejskem katastru se na Štuntu nahajajo samo njive, danes pa so ob cesti pred njivami tudi stanovanjske hiše. Ledinsko ime je torej nastalo glede na način lastništva oziroma uživanja ledine.

18) Tali182 LEGA: Zahodno od ledine Pri Tunfu. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Tali izvira iz nemške besede 'der Teil', ki pomeni del (Banfi 2010: 297), narečno tal. Na Franciscejskem katastru so v Talih označeni skupni gozdovi. Kasneje so zemljišča razdelili, narečno raztalali med različne lastnike in tako je nastalo ledinsko ime Tali. Sogovornik pravi, da ima vsak lastnik svoj tal oziroma parcelo. V Talih se nahaja gozd in tudi nekaj njiv. Narečno besedo tal, kar pomeni parcela, v svojem narečju uporabljajo tudi prebivalci Zgornje Vipavske doline (Fabčič 2010: 7).

179 Ledinsko ime Štunt je v uporabi tudi v Gajevcih. 180 Ledina Štunt sega iz Muretincev v Malo vas. Glej ledinsko ime št. 28: Štunt, Muretinci. 181 Glej razlago ledinskega imena št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci. 182 Ledinsko ime Tali je v uporabi tudi v Placerovcih, št. 19, v Muretincih pa zasledimo ledinski imeni Gornji Tali, št. 4 in Spodnji tali, št. 23.

Slika 62: Stanovanjske hiše na Štuntu (foto: Slika 63: Gozdovi v Talih (foto: Barbara Rižnar, Barbara Rižnar, 2013). 2013).

19) Travniki183 LEGA: Južni del vasi. OPIS IN RAZLAGA: Območje, ki se razprostira na južnem delu Male vasi, med naseljenim delom in gozdovi ob reki Dravi, je bilo v preteklosti v večini obdano s travniki. To so s travo porasla zemljišča, ki se kosijo večkrat na leto (SSKJ 2002: 1417). Nakošeno travo so uporabljali kot krmo za živino. Zaradi upada živinoreje so se travniki preorali v njivske površine. Kljub temu da območje več ne kaže značilnosti, po katerih je bilo poimenovano, je ledinsko ime v uporabi še danes. Travniki so razdeljeni na več manjših ledinskih enot. Travniki v Mali vasi so povezani s Travniki v Gajevcih184.

20) Tunf [Tünf] LEGA: Jugovzhodni del Male vasi, ob ledini Pri Tunfu185 OPIS IN RAZLAGA: Gre za ribnik, imenovan Tunf. Ime naj bi izviralo iz nemške besede tümpel, ki označuje stoječo vodo oziroma manjši ribnik. 'Tunf' pomeni tudi 'tolmun' (SSKJ 2002: 1436). Bezlaj ugotavlja, da se ledinsko ime, ki označuje globoko stoječo vodo, pojavlja v različnih oblikah: tumf, tümf, tömf, v Posočju tudi žoumf ali žloumf (1956: 279). Po legendi naj bi bila nekoč na tem mestu cerkev in župnišče, ki sta se pogreznila, zato je nastal ribnik.

183 Glej ledinsko ime Travniki na strani 31. 184 Ledinsko ime št. 22: Travniki, Gajevci. 185 Ledinsko ime št. 12: Pri Tunfu, Mala vas.

Ribnik sestavljata dva med seboj povezana ribnika, Mali in Veliki Tunf. Sogovorniki pravijo, da je ribnik na tem mestu že od kar pomnijo. Zasledimo ga tudi na mapah Franciscejskega katastra. Tunf je nekdaj služil kot kopališče, kjer so se kopali predvsem krajani Male vasi, Gajevcev in Muretincev. Tukaj so se naučili plavati vsi domači in okoliški otroci. Poleg poletne osvežitve je ribnik predstavljal tudi vaški prostor za druženje. Zelo znan in priljubljen je bil tudi med domačimi in okoliškimi ribiči, saj je bil bogat z ribami in raki, ki so jih lovili za prehrano. K Tunfu so ljudje gonili napajat tudi živino. Takrat se je ribnik razprostiral po širšem močvirnatem območju, ki je bilo poraslo z mokrotnimi travniki. Za Tunf je bilo prelomno leto 1978, ko so zgradili prekop za hidroelektrarno Formin. Takrat so začela izginjati nekoč močvirnata območja travnikov, podtalnica pa je začela upadati. Ker je bilo v ribniku vse manj vode, se je začel zaraščati, zato v Tunfu več ni bilo možno kopanje in ribarjenje. Vse do leta 1995, ko so vaščani sanirali ribnik in njegovo okolico, je bilo to območje zaraščeno in zapuščeno. Danes je ribnik Tunf priljubljen prostor za ribiče. Njegova okolica je lepo urejena, ob njem je urejen tudi prostor za druženje.

Slika 64: Ribnik Tunf (foto: Barbara Rižnar, Slika 65: Ribnik Tunf na Franciscejskem katastru 2013). (Franciscejski kataster 1823-1869: M238A03).

21) Vas [Ves]186 LEGA: Poseljeni del vasi. OPIS IN RAZLAGA: Vas je »manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom« (SSKJ 2002: 1491). Z ledinskim imenom Vas domačini poimenujejo

186 Glej ledinsko ime Vas na strani 31.

72 poseljeni del vasi, torej predel brez polj, gozdov in drugih neposeljenih delov. Znotraj Vasi se nahaja Štunt187.

22) Zaogradi188 LEGA: Severno od naseljenega dela vasi, za Ogradi189. OPIS IN RAZLAGA: Zaogradi se razprostirajo vzdolž severne strani Male vasi, za Ogradi, kjer so imeli vaščani 'ograde' oziroma ograjene pašnike. Njive, ki so bile za temi pašniki, so poimenovali Zaogradi.

187 Ledinsko ime št. 17: Štunt, Mala vas. 188 Zaogradi se nahajajo v vsaki izmed vasi. Glej ledinsko ime Zaogradi na strani 32 ter ledinsko ime Zaogradi v sklopu posamezne vasi. 189 Ledinsko ime št. 7: Ogradi, Mala vas.

8.4. Muretinci

1) Ahečvo LEGA: Na koncu vasi Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Ahečvo se razteza od dvorca Muretinci pa vse preko ceste Muretinci–Mala vas, zahodno do ceste Zagojiči–Gajevci, severno pa do Prelog190. Njive, ki spadajo pod to ledino, so v preteklosti pripadale nemškemu viteškemu redu iz Velike Nedelje191 (Vidmar 2013: 129). Križniki so imeli v lasti dvorec Muretinci ter veliko zemljišč, ki so dvorec obdajala. Po besedah sogovornice naj bi del njiv od križnikov kupila družina, katere hišno ime je bilo Ahečvi. Ledinsko ime Ahečvo danes ni več v uporabi. Spominja se ga le ena sogovornica, ki živi v bližini Ahečvega, drugim sogovornikom pa je ime nepoznano. Ahečvo predstavlja del večje ledine Grajsko oziroma Graščinsko192. Na območju, ki je bilo nekoč Ahečvo, se nahajajo tudi Matejčove njive193, Matejčova cesta194, Štuk195 in Štukec196.

2) Gmajna [Gmejna] LEGA: Zahodno od ledin Spodji in Gorji tali197. OPIS IN RAZLAGA: Beseda 'gmajna', v našem narečju gmejna izvira iz nemške besede 'gemein', kar pomeni skupen (Banfi 2010: 138). Po Slovenskem etnološkem leksikonu je bil tako poimenovan skupen, neobdelan in nerazdeljen svet. Do druge svetovne vojne je bila gmajna last soseske in so jo njeni člani skupno izkoriščali. Z gmajno je upravljala

190 Ledinsko ime št. 19: Preloge, Muretinci. 191 Glej razlago ledinskega imena št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci. 192 Ledinsko ime št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci. 193 Ledinsko ime št. 12: Matejčove njive, Muretinci. 194 Ledinsko ime št. 11: Matejčova cesta, Muretinci. 195 Ledinsko ime št. 26: Štuk, Muretinci. 196 Ledinsko ime št. 27: Štukec, Muretinci. 197 Ledinski imeni št. 4: Gornji tali in št. 23: Spodnji tali, Muretinci.

74 vaška skupnost, dajatve od nje pa je največkrat prejemal zemljiški gospod (Baš 2004: 145198). Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da so bili na tem mestu nekoč skupni gozdovi in pašniki. Po pripovedovanju sogovornikov so na Gmajni ljudje skupaj pasli živino. Po celotnem ozemlju Gmajne je lahko pasel kdorkoli. Z agrarno reformo leta 1946 so to skupno zemljišče razdelili med tiste, ki zemlje niso imeli oziroma so je imeli malo. Danes na Gmajni stojijo stanovanjske hiše, preostali del ledine pa zavzemajo njive in tudi gozd.

Slika 67: Gmajna na Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster 1823- Slika 66: Ahečvo (foto: Barbara Rižnar, 2013). 1869: M356A06).

3) Gornji konec [Gorji konec] LEGA: Zahodni del vasi Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Gornji konec obsega hiše, ki se nahajajo v zgornjem, narečno gorjen delu vasi. Konec pomeni »del, predel« (SSKJ 2002: 423). Začne se takoj za Stojnci in se razteza do Vidančovih oziroma do hiše Muretinci 24, kjer živi družina Kostanjevec.

4) Gornji tali [Gorji tali]199 LEGA: Ob reki Dravi, vzhodno od ledine Gmajna200 in severno od Grijasa201.

198 Avtor besedila Jože Friedl. 199 Ledinsko ime Tali se uporablja v Placerovcih, št. 19 in v Mali vasi, št. 18. 200 Ledinsko ime št. 2: Gmajna, Muretinci.

OPIS IN RAZLAGA: Gre za del gozdov, ki se raztezajo ob reki Dravi. Gorji, pomeni zgornji, narečna beseda tal (v množini tali) pa izvira iz nemške besede 'der Teil', kar pomeni del (Banfi 2010: 297). Na Franciscejskem katastru so na tem mestu označeni skupni gozdovi, ki so bili kasneje razdeljeni, narečno raztalani med različne lastnike. Del nekoč skupnih gozdov, ki leži severno od Gornjih talov, pa je poimenovan z ledinskim imenom Spodnji tali202. Narečno besedo tal, kar pomeni parcela, v svojem narečju uporabljajo tudi prebivalci Zgornje Vipavske doline (Fabčič 2010: 7).

5) Gornji Travniki [Gorji Travniki]203 LEGA: Med ledinama Župjak204 in Spodnji Travniki205. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime izhaja iz besed 'zgornji', narečno gorji in 'travnik', ki označuje »s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto« (SSKJ 2002: 1417). Gornji Travniki so del večje ledine Travniki206, ki je razdeljena na Gornje in Spodnje Travnike. Na Franciscejskem katastru so na območju Gornjih Travnikov označeni travniki, danes pa se tukaj nahajajo predvsem njive. V zadnjih nekaj letih se je veliko kmetov prenehalo ukvarjati z živinorejo, zato se je znatno zmanjšala poraba krme za živino. To je razlog, da so številne travnike preorali v njive. Kljub temu da območje več ne kaže značilnosti, po katerih je bilo poimenovano, je ledinsko ime v uporabi še danes.

6) Grajsko/Graščinsko [Grejsko/Grišinsko] LEGA: Vzhodni del vasi, posestvo okrog gradu Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Grad Muretinci leži v vzhodnem delu vasi ob cesti Muretinci–Borl. Zadnji lastnik gradu in zemljišč okoli njega je bil nemški viteški red iz Velike Nedelje. Vsa zemljišča, ki so bila v bližini gradu in so bila v lasti velikonedeljskih križnikov, so bila tako poimenovana z ledinskim imenom Grajsko oziroma Graščinsko.

201 Ledinsko ime št. 7: Grijas, Muretinci. 202 Ledinsko ime št. 23: Spodnji tali, Muretinci. 203 Glej ledinsko ime Travniki na strani 31. 204 Ledinsko ime št. 37: Župjak, Muretinci. 205 Ledinsko ime št. 24: Spodnji Travniki, Muretinci. 206 Ledinsko ime št. 29: Travniki, Muretinci.

Zemljišče, na katerem stoji dvorec, se omenja že leta 1200, ko naj bi prišlo v roke gospodom Ptujskim. Po izumrtju rodbine Ptujskih leta 1438 je pripadalo deželnemu knezu, konec 15. stoletja pa si je te posesti prilastil Jakob Szekely/Zekel, ki je bil gospodar Borla in Ormoža. Za njim jih je podedoval njegov sin Luka, ki je pri imenjski cenitvi leta 1542 navedel tudi pristavo oziroma dvorec Muretinci. Kasneje je imetje podedoval Lukov sin Jakob. Konec 17. stoletja je dvor kupil Janez Maksimilijan grof Herberstein, ki pa ga je še isto leto zamenjal z nemškim viteškim redom za komendo na vzhodnem Štajerskem. Muretinci so vse od leta 1652 pa do časa po drugi svetovni vojni ostali v lasti nemškega viteškega reda (Vidmar 2013: 129).

Slika 68: Grajsko/Graščinsko na Franciscejskem katastru (Franciscejski Slika 69: Grad Muretinci in del križniškega posestva kataster 1823-1869: M356A06). okoli gradu (foto: Barbara Rižnar, 2013).

Slika 70: Protokol Franciscejskega katastra vasi Muretinci z vpisanimi zemljišči, ki so bila v lasti križnikov (Franciscejski kataster 1823-1869: M356PUA).

V zadnjih stoletjih je imela komenda predvsem gospodarsko upravni pomen, poleg tega pa se je križniški red ukvarjal še s karitativno in pastoralno dejavnostjo. Omenjeni so »špitalarji« in prva triletna šola, ki je kasneje postala štiriletna. V 19. stoletju so križniki v komendi ustanovili veliko sirotišnico s pravo zdravstveno ambulanto, v kateri so opravljali

77 celo manjše kirurške posege. Da je v sirotišnico pribežalo zelo veliko ubogih, priča tudi pokopališče z mrtvašnico. Sirotišnico so vodile križniške sestre (Križniški red). Sogovornik se spominja tako: Vse okrog gradu je bilo njihovo, tudi za gradom. V gradu so bile nune. Tukaj je bil dom onemoglih. Imele so velike štale (op. hleve) s svinjami, konji, kravami. Bilo je kot na veliki kmetiji. Nune so vse opravljale in delale na polju. Vsaki mesec so zaklali tri ali pa štiri svinje. Po vojni pa je to prevzela država. S Franciscejskega katastra je razvidno, da je imel križniški red v lasti več kot dvajset velikih zemljišč, ki so se razprostirala v bližnji in širši okolici gradu. V večini so bile to njive, pa tudi gozdovi, sadovnjaki itd. Po drugi svetovni vojni jim je premoženje država odvzela, v prostorih nekdanje sirotišnice je bil takrat ustanovljen dom upokojencev. Grad je prišel ponovno v last križniškega reda z denacionalizacijo leta 2005.

7) Grijas207 LEGA: Južni del Muretincev, ob reki Dravi. OPIS IN RAZLAGA: Ledino Grijas pokrivajo gozdovi, ki se nahajajo tik ob reki Dravi. Drava je bila pred izgradnjo prekopa za HE Formin leta 1978 še zelo visoka in v tem delu Muretincev zelo deroča. Tako je nasproti teh gozdov nanašala zemljo in ustvarjala manjše naplavinske otoke, narečno grijase. Levi rečni breg, na katerem so gozdovi, pa je izpodjedala in od tam odnašala zemljo. Za to območje se je tako uveljavilo ledinsko ime Grijas. Narečno poimenovanje za naplavinski otok izvira iz besede 'grez', ki pomeni »mehko blato« (SSKJ 2002: 260). Sogovornica se spominja, kako so z družino nekoč v lesi (op. gozdu) na Grijasu podirali drevesa in delali drva. Medtem ko so odšli domov malicat, je Drava odnesla del zemlje in s tem tudi dva voza drv, ki so jih do tedaj naredili. Več sogovornikov se spominja, kako so ljudje skušali regulirati reko Dravo in preprečiti, da bi reka še naprej odnašala zemljo: Čez zimo, tudi poleti in jeseni, so ljudje, birači, hodili birit (op. zajezovat) in fažin208 (debelejše vrbove veje povezane s kamni) vozit. Celi dan so birli, si kurili in klobase kuhali. Tako so si še kaj prislužili. Fažine so dobili tako, da so

207 Ledinsko ime Grijas je v uporabi tudi v Placerovcih, št. 4 in v Mali vasi, št. 3. 208 Badjura uporablja izraz pažine oziroma pažinje (Badjura 1953: 251).

78 posekali drevesa, ki so rasla na grijasih in tudi drugod v okoliškem gozdu, kamenje pa so vozili iz bližnjega kamnoloma, narečno pruha na drugi strani Drave. Od tam so kamenje tovorili z vozovi, ki so jih vlekli konji. Sogovornik se spominja, da je bilo kamenje tako veliko, da so lahko na vozu naenkrat peljali le dva kamna. Fažine so nato zvezali z žico in položili na rečni breg ter ga tako utrdili. O regulaciji reke Drave na tem območju piše tudi Slovenski gospodar iz leta 1941: »Mnogokrat je že pisal naš list o ogromni škodi, katero je že povzročila in še povzroča Drava s tem, da trga in odnaša rodovitno zemljo. / … / Za regulacijo Drave, ki se bo sedaj ponovno nadaljevala v Muretincih, nameravajo obsekati vse obrastle dravske otoke. Posekano vrbje bodo rabili za vezavo fažin, ki jih neobhodno potrebujejo za izvajanje regulacije« (Slovenski gospodar 1941: 4).

Slika 71: Desno naplavinski otok ali grijas na reki Dravi, levo del gozdov, ki so del ledina Grijas Slika 72: Čez Joušje teče potok Zvirenčina (foto: Barbara Rižnar, 2103). (foto: Barbara Rižnar, 2103).

8) Joušje209 LEGA: Med ledinama Prednica210 in Župjak211. OPIS IN RAZLAGA: Z ledinskim imenom Joušje je poimenovan z drevjem in grmičevjem porasel pas med njivami. Prevladujejo jelše, to so drevesa ali grmovje z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi (SSKJ 2002: 362), narečno joske. Ime

209 Ledinsko ime Joušje je v uporabi tudi v Mali vasi, št. 6. 210 Ledinsko ime št. 17: Prednica, Muretinci. 211 Ledinsko ime št. 37: Župjak, Muretinci.

79 ledini daje torej rastje. Sogovornica, ki je živela tukaj blizu, se spominja, da so hodili ob kolinah v potok Zvirenčina212, ki teče čez Joušje, prat svinjska čreva.

9) Kališe LEGA: Severozahodni del Muretincev, ob Stojncih, zahodno od Štukeca213. OPIS IN RAZLAGA: Kališe označujejo majhen kos njiv v Muretincih in se po besedah sogovornice nadaljujejo tudi v sosednjo vas Stojnci. Zakaj se ledina imenuje tako, sogovorniki ne vedo. Beseda 'kal' označuje plitvejšo kotanjo s stoječo vodo (SSKJ 2002: 376) ali pa mokrotno mesto, ki ga zamaka voda, ki priteče iz visečih tal (Badjura 1953: 232). Zato je mogoče, da je ledina ime dobila po reliefni izoblikovanosti tal, saj Kališe ležijo nekoliko nižje od sosednje ledine Štukec214, iz katere se lahko ob deževju na Kališe izliva voda. O pravilnosti razlage nisem povsem prepričana.

10) Krajevni prostor LEGA: Ob meji s Stojnci, na desni strani ceste, ki vodi iz Stojncev skozi Muretince. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Krajevni prostor zasledimo le na Franciscejskem katastru, in sicer kot Ortsraum. Nemška beseda 'der Ort' pomeni »kraj, mesto« (Banfi 2010: 234), 'der Raum' pa »prostor, področje« (Banfi 2010: 251). Da bi se območje, ki je v Franciscejskem katastru poimenovano Ortsraum oziroma prevedeno Krajevni prostor, imenovalo tako, domačinom ni znano. Da bi bilo to območje kdaj kakorkoli posebej poimenovano, sogovorniki ne pomnijo.

11) Matejčova cesta LEGA: V vzhodnem delu vasi Muretinci. OPIS RAZLAGA: Matejčova cesta zavije levo iz ceste Muretinci–Mala vas in poteka vzdolž njiv do ceste Gajevci–Zagojiči. Vodi tudi mimo zemljišč, ki so bila nekoč v lasti Matejčovih, to so Matejčove njive215. Ledinsko ime je torej nastalo glede na lastništvo.

212 Ledinsko ime št. 36: Zvirenčina, Muretinci. 213 Ledinsko ime št. 27: Štukec, Muretinci. 214 Ledinsko ime št. 27: Štukec, Muretinci. 215 Ledinsko ime št. 12: Matejčove njive, Muretinci.

Slika 74: Matejčova cesta, ob kateri so na obeh straneh Slika 73: Krajevni prostor oziroma Ortsraum na Franciscejskem Matejčove njive (foto: Barbara katastru (Franciscejski kataster 1823-1869: M356A06). Rižnar, 2013).

12) Matejčove njive [Matejčove jive] LEGA: V vzhodnem delu Muretincev, levo od ceste Muretinci–Mala vas. OPIS IN RAZLAGA: Gre za njive, narečno jive, ki so bile v lasti Matejčovih. Od tod je ledina dobila ime. Čez ledino poteka tudi Matejčova cesta216. Matejčove njive so del nekoč obširnega območja, ki je bilo v lasti križniškega reda iz gradu Muretinci217.

Slika 75: Moškanjščina na Prelogah (foto: Barbara Rižnar, 2013).

13) Moškanjščina [Moškejnšina] LEGA: Ob prekopu za HE Formin, skrajni severni del ledine Preloge218.

216 Ledinsko ime št. 11: Matejčova cesta, Muretinci. 217 Ledinsko ime št. 6: Grajsko/Graščinsko, Muretinci. 218 Ledinsko ime št. 19: Preloge, Muretinci.

OPIS IN RAZLAGA: Njive, ki spadajo pod Moškanjščino, se nahajajo tik ob kanalu HE Formin in predstavljajo skrajni severni del večje ledine Preloge. Ledinsko ime je nastalo glede na lego, saj Moškanjščina mejo na njive, ki spadajo pod sosednjo vas Moškanjci. Danes Moškanjščino z njivami v Moškanjcih loči kanal.

14) Obrež LEGA: Južni del Muretincev. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Obrež zasledimo le na Franciscejskem katastru, in sicer je zapisano kot Obresch. Med domačini pa ime ni znano. Danes se na tem območju nahajajo predvsem njive, na Franciscejskem katastru pa so tukaj označeni predvsem travniki in nekaj njiv. Razlaga imena je verjetno ista kot za ledinsko ime Obrež, ki je v uporabi v Gajevcih219. Ledinsko ime izvira iz besede 'obrežje', to je »svet ob reki, obali ali morju« (SSKJ 2002: 713), in se nanaša na bližnjo reko Dravo.

Slika 76: Obrež (Obresch) na Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster 1823-1869: M356A06).

15) Ogradi220 LEGA: Na severni strani poseljenega dela Muretincev. OPIS IN RAZLAGA: Ogradi oziroma ograjeni pašniki se nahajajo za gospodarskimi poslopji221.

219 Ledinsko ime št. 12: Obrež, Gajevci. 220 Ogradi se nahajajo tudi v Gajevcih, Placerovcih in Mali vasi. 221 Za podrobnejšo razlago glej ledinsko ime Ogradi na strani 31.

16) Polje [Pole]222 LEGA: Severni del Muretincev. OPIS IN RAZLAGA: Polje, ki je razdeljeno na več ledinskih enot, se razprostira na območju vseh štirih vasi. V Muretincih sega severno od naseljenega dela vasi in se na vzhodu nadaljuje v Gajevce in Malo vas.

17) Prednica LEGA: Desno od ceste Stojnci–Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Prednica izhaja iz besede oziroma predloga 'pred'. Gre za pas njiv, ki se nahajajo pred hišami in gospodarskimi poslopji. Glede na lego teh njiv je nastalo ledinsko ime Prednica. Prednica se razprostira vse od Stojncev pa do hiše Muretinci 17, ki je v lasti družine Krajgar. Jugozahodno od Prednice leži v knjižnem jeziku isto poimenovana ledina Prednica, ki pa jo domačini narečno poimenujejo Predənca223.

Slika 78: Desno od ceste so njive, ki spadajo pod Prednico (Predənco) (foto: Barbara Slika 77: Prednica (foto: Barbara Rižnar, 2013). Rižnar, 2013).

18) Prednica [Predənca] LEGA: Desno od ceste Stojnci–Muretinci, jugozahodno od Prednice224. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Prednica, narečno Predənca izhaja iz besede oziroma predloga 'pred'. Severozahodno od Prednice, narečno Predənce leži isto imenovana ledina Prednica, ki se tudi v narečju izgovori enako kot v knjižnem jeziku, torej Prednica.

222 Glej ledinsko ime Polje na strani 31. 223 Ledinsko ime št. 18: Prednica, Muretinci. 224 Ledinsko ime št. 17: Prednica, Muretinci.

Predənca označuje pas njiv, ki se nahajajo pred hišami in gospodarskimi poslopji, vendar so nekoliko južneje od njiv, ki spadajo pod isto poimenovano ledino Prednica.

19) Preloge225 LEGA: Severovzhodni del Muretincev. OPIS RAZLAGA: Ledinsko ime izvira iz besede 'prelog', ki pomeni neobdelano ali opuščeno njivo (SSKJ 2002: 998). Po besedah sogovornika naj bi neobdelano oziroma opuščeno zemljo razdelili med kmete, ki so kmalu ugotovili, da je zemlja tukaj zelo rodovitna, in so jo začeli obdelovati. Ledinsko ime Preloge najdemo v različnih oblikah zapisano že na mapah Franciscejskega katastra, in sicer v Mali vasi Prelogich, v Muretincih pa Prelogi. V protokolu omenjenih vasi zasledimo tudi oblike Breloge, Brelloge, Na Prelog, Na Preloggi in Na Prelogg. Kot je razvidno, so bile Preloge že takrat posejane z njivami, zajemale pa so približno polovico vseh njivskih površin, kar je veliko več kot danes.

Slika 79: Preloge (Prelogi) na Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster 1823-1869: M356A06).

20) Pungrat [Püngrat] LEGA: Na desni strani ceste, ki vodi iz Muretincev proti cesti Stojnci–Zavrč.

225 Obsežno območje Prelog sega iz Muretincev tudi v Malo vas in Gajevce. Glej ledinski imeni Preloge št. 15 v Gajevcih oziroma št. 11 v Mali vasi.

OPIS IN RAZLAGA: Badjura piše, da je ledinsko ime Pungrat (ponekod tudi Pungart, Pungrt, Pungrad) pogosto ledinsko ime (1953: 266). Beseda je prevzeta iz severnonemške besede boumgarte oziroma bavarske poumgart, kar pomeni 'sadovnjak' oziroma boum/poum 'drevo' in gart(en) 'vrt' (Snoj 2009: 337). Na mapah Franciscejskega katastra na tem območju ni zaslediti nobenih dreves oziroma sadovnjakov, temveč so označene njive. Tudi sogovorniki se ne spominjajo, da bi bila na tem mestu kdaj drevesa oziroma sadovnjaki. Zakaj je torej to območje poimenovano z ledinskim imenom Pungrat, ni znano.

21) Rajhov mlin [Rejhov mlin] LEGA: Na reki Dravi, ob ledini Grijas226. OPIS IN RAZLAGA: Lastnik Rajhovega mlina na Dravi je bil gospod Ožinger, po domače Rajhov, ki je izviral iz Placerovcev. Mlin je tako poimenovan po hišnem imenu lastnika. Gospod Ožinger je imel še en mlin na Dravi, in sicer v Placerovcih227. Tudi njegov brat Janez je imel mlin v Placerovcih, le da je bil ta na potoku Zvirenčina228. Bo besedah sogovornikov naj bi mlin deloval nekje do leta 1945.

22) Spodnji konec [Spodji konec] LEGA: Vzhodni del vasi Muretinci. OPIS IN RAZLAGA: Spodnji konec obsega hiše, ki se nahajajo v spodnjem, narečno spodjen delu vasi. Konec tako pomeni »del, predel« (SSKJ 423). Začne se pri Vidančovih v Muretincih 24 in se razteza do začetka Male vasi.

23) Spodnji tali [Spodji tali]229 LEGA: Ob reki Dravi in Gornjih talih230 proti Mali vasi. OPIS RAZLAGA: Gre za del gozdov, ki se raztezajo ob reki Dravi proti Mali vasi. Spodji pomeni spodnji, narečna beseda tal (v množini tali) pa izvira iz nemške besede 'der Teil',

226 Ledinsko ime št. 7: Grijas, Muretinci. 227 Glej ledinsko ime št. 13: Rajhov mlin, Placerovci. 228 Glej ledinsko ime št. 12: Rajhov mlin, Placerovci. 229 Ledinsko ime Tali zasledimo tudi v Placerovcih, št. 19 in v Mali vasi, št. 18. 230 Ledinsko ime št. 4: Gornji tali, Muretinci.

85 kar pomeni del (Banfi 2010: 297). Na Franciscejskem katastru so na tem mestu označeni skupni gozdovi, ki so bili kasneje razdeljeni, narečno raztalani med različne lastnike. Del nekoč skupnih gozdov, ki leži južno od Spodnjih talov pa je poimenovan z ledinskim imenom Gornji tali231. Narečno besedo tal, kar pomeni parcela, v svojem narečju uporabljajo tudi prebivalci Zgornje Vipavske doline (Fabčič 2010: 7).

Slika 80: Gozdovi na skrajni levi spadajo pod Spodnje tale, tisti na desni pa pod Gornje tale (foto: Barbara Rižnar, 2013).

24) Spodnji Travniki [Spodji Travniki]232 LEGA: Med ledinama Gornji travniki233 in Vrbje234. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime izhaja iz besed 'spodnji', narečno spodji in 'travnik', ki označuje »s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto« (SSKJ 2002: 1417). Spodnji Travniki so del večje ledine Travniki235, ki je razdeljena na Gornje in Spodnje Travnike. Na Franciscejskem katastru so na območju Spodnjih Travnikov označeni travniki, danes pa se tukaj nahajajo predvsem njive. V zadnjih nekaj letih se je namreč veliko kmetov prenehalo ukvarjati z živinorejo, zato se je znatno zmanjšala poraba krme za živino. To je tudi razlog, da so številne travnike preorali v njive. Kljub temu da območje več ne kaže značilnosti, po katerih je bilo poimenovano, je ledinsko ime v uporabi še danes.

231 Ledinsko ime št. 4: Gornji tali, Muretinci. 232 Glej ledinsko ime Travniki na strani 31. 233 Ledinsko ime št. 5: Gornji Travniki, Muretinci. 234 Ledinsko ime št. 34: Vrbje, Muretinci. 235 Ledinsko ime št. 29: Travniki, Muretinci.

25) Struga [Strüga] LEGA: V južnem delu Muretincev. OPIS IN RAZLAGA: Struga je dravski rokav oziroma ostanek reke Drave, ki se iz Stojncev in Muretincev nadaljuje tudi v Malo vas236, kjer se izliva nazaj v reko Dravo. Ime izvira iz besede 'struga', ki označuje podolgovato naravno ali umetno vdolbino na zemeljski površini, po kateri teče voda (SSKJ 2002: 1327). Drava je namreč na tem delu v preteklosti pogosto spreminjala in premikala svojo strugo ter poplavljala in s tem ob svoji glavni strugi ustvarjala številne rokave. Enako ledinsko ime se za enega izmed dravskih rokavov uporablja tudi v Placerovcih237.

26) Štuk [Štük] LEGA: Desno od ceste Muretinci–Zagojiči. OPIS IN RAZLAGA: Z ledinskim imenom Štuk so poimenovane njive, ki so del večje ledine Polje238. Beseda 'štuk' je znana predvsem v pomenu 'kos, del', nekdaj pa je pomenila tudi 'parcela, zemljišče' (Snoj 2009: 420). Sogovorniki razumejo štük kot velik del oziroma veliko njivo. Njive na ledini Štuk so v primerjavi z okoliškimi njivami nekoliko večje.

Slika 81: Zemljišča, ki spadajo pod Štuk (foto: Slika 82: Zemljišča, ki spadajo pod Štukec (foto: Barbara Rižnar, 2013). Barbara Rižnar, 2013).

27) Štukec [Štükec] LEGA: Levo od ceste Muretinci–Zagojiči.

236 Ledinsko ime št. 15: Struga, Mala vas. 237 Ledinsko ime št. 17: Struga, Placerovci. 238 Ledinsko ime št. 16: Polje, Muretinci.

OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Štukec je pomanjševalnica besede 'štuk', katere pomeni so 'kos, del, parcela, zemljišče' (Snoj 2009: 420). Če po besedah sogovornikov štük pomeni veliko njivo, potem njegova pomanjševalnica štükec označuje manjšo njivo. Njive na ledini Štukec so bile v preteklosti res majhne, velikokrat razdeljene na manjše grede. Od tod torej ime ledini.

28) Štunt239 LEGA: Konec vasi Muretinci, proti Mali vasi. OPIS IN RAZLAGA: Ledina Štunt zajema hiše ter okoliška zemljišča, ki ležijo na koncu vasi Muretinci in na začetku Male vasi240. Nekoč je bilo to območje v lasti Cerkve, natančneje križniškega reda, ki je imel svoj sedež v graščini Muretinci241. Cerkveno zemljo so obdelovali domačini, ki so imeli svoje zemlje malo ali pa sploh nič. Zemljišča so imeli v najem, narečno v štunt. Tako je ledina dobila ime glede na vrsto njenega lastništva oziroma uživanja. Z agrarno reformo po drugi svetovni vojni je bilo premoženje križnikom odvzeto in je prešlo v zemljiški sklad. Del premoženja je bil razdeljen med ljudi po načelu »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Na Franciscejskem katastru se na Štuntu nahajajo samo njive, danes pa so ob cesti pred njivami tudi stanovanjske hiše.

29) Travniki242 LEGA: Južni del vasi, na vzhodu do ceste Muretinci–Borl. OPIS IN RAZLAGA: Območje Travnikov je bilo nekoč poraslo s travniki, to so s travo porasla zemljišča, ki se kosijo večkrat na leto (SSKJ 2002: 1417). Z upadom živinoreje se je zmanjšala potreba po krmi za živino, zato so bili travniki v večini preorani v njive. Travniki se delijo na Gornje in Spodnje Travnike243 ter še na več manjših ledinskih enot.

239 Isto ledinsko ime je v uporabi tudi v Gajevcih. Glej ledinsko ime št. 21: Štunt, Gajevci. 240 Ledina Štunt sega iz Muretincev v Malo vas. Glej ledinsko ime št. 17: Štunt, Mala vas. 241 Glej ledinsko ime št. 6: Grajsko/Graščinsko. 242 Glej ledinsko ime Travniki na strani 31. 243 Ledinski imeni Gornji Travniki, št. 5 in Spodnji Travniki, št. 24, Muretinci.

30) Ulica LEGA: Ulica od hiše Muretinci 29 do hiše Muretinci 62. OPIS IN RAZLAGA: 'Ulica' je »načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja« (SSKJ 1453). Ledinsko ime Ulica v Muretincih označuje predel naselja, ki se nahaja ob manjši cesti. Ta z glavne ceste, ki vodi iz Stojncev, pri hiši Muretinci 29 zavije desno in poteka do glavne ceste, ki vodi iz smeri Muretincev proti Zagojičem. Na obeh straneh te ceste se nahajajo hiše, ki spadajo pod Ulico.

Slika 83: Nekoč so bili na območju Travnikov Slika 84: Z ledinskim imenom Ulica je travniki, danes pa se tukaj nahajajo njive (foto: poimenovana cesta in stanovanjske stavbe ob Barbara Rižnar, 2013). njej (foto: Barbara Rižnar, 2013).

31) Vas [Ves]244 LEGA: Poseljen del Muretincev. OPIS IN RAZLAGA: Vas je »manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom« (SSKJ 2002: 1491). Z ledinskim imenom Vas domačini poimenujejo poseljeni del vasi, torej predel brez polj, gozdov in drugih neposeljenih delov. Vas se deli na Gornji in Spodnji konec245 ter Ulico246. Znotraj Vasi se nahajata tudi Gmajna247 in Štunt248.

244 Glej ledinsko ime Vas na strani 31. 245 Ledinski imeni Gornji konec, št. 3 in Spodnji konec, št. 22, Muretinci. 246 Ledinsko ime št. 30: Ulica, Muretinci. 247 Ledinsko ime št. 2: Gmajna, Muretinci. 248 Ledinsko ime št. 28: Štunt, Muretinci.

32) Velika cesta [Vejka cesta]249 LEGA: Cesta Muretinci–Zagojiči. OPIS IN RAZLAGA: Velika cesta je poimenovanje za cesto, ki vodi iz Muretincev v Zagojiče.

Slika 85: Velika cesta, ki vodi iz Muretincev v Zagojiče (foto: Barbara Rižnar, 2013).

Slika 86: Vnukova jama na Franciscejskem katastru (Franciscejski kataster 1823-1869: Slika 87: Nekoč je bila na tem mestu Vnukova jama M356A06). (foto: Barbara Rižnar, 2013).

33) Vnukova jama [Vnükova jama] LEGA: Levo od ceste Muretinci–Zagojiči, pred ledino Štukec250. OPIS IN RAZLAGA: V preteklosti je bila na tem mestu gramozna jama, šoder jama. Bila je na zemljišču, ki je bilo v lasti družine Prelog, katere hišno ime je bilo Vnükovi. Od tod je jama dobila ime. Jama je označena že na Franciscejskem katastru, vendar je bila takrat še v

249 Ledinsko ime Velika cesta je v uporabi tudi v Gajevcih, št. 24. 250 Ledinsko ime št. 27: Štukec, Muretinci.

90 lasti družine Rojko. Danes je jama zasipana, na njenem mestu pa so lovci posadili smreke in postavili krmilnico za živali.

34) Vrbje LEGA: Skrajni južni del vasi Muretinci, ob cesti Stojnci–Borl. OPIS IN RAZLAGA: Ledina Vrbje je prekrita z njivami in gozdom. Ime je dobila po vrbju, to je »vrbovo grmovje, drevje« (SSKJ 2002: 1540), ki tukaj prevladuje.

Slika 88: V Vrbju raste vrbovo grmovje in drevje (foto: Barbara Rižnar, 2013).

Slika 89: Njive, ki spadajo pod Zaograde, v ozadju pa Ogradi in Vas (foto: Barbara Rižnar, 2013).

35) Zaogradi251 LEGA: Severno od naseljenega dela vasi, za Ogradi252.

251 Zaogradi se nahajajo v vsaki izmed vasi. Glej ledinsko ime Zaogradi na strani 32 ter ledinsko ime Zaogradi v sklopu posamezne vasi.

OPIS IN RAZLAGA: Zaogradi se razprostirajo vzdolž severne strani Muretincev, za Ogradi, kjer so imeli vaščani 'ograde' oziroma ograjene pašnike. Njive, ki so bile za temi pašniki, so poimenovali Zaogradi.

36) Zvirenčina LEGA: Vzdolž vasi. OPIS IN RAZLAGA: Ledinsko ime Zvirenčina označuje potok, ki teče skozi vas. Potok polni talna voda, ki prihaja na dan v obliki majhnih izvirov. Ledinsko ime je nastalo iz besede 'izvir'. Zvirenčina izvira prav v Muretincih ter teče skozi Malo vas253, Gajevce254, Placerovce255 in Formin, kjer se izliva v kanal za HE Formin. Nekoč naj bi se izlivala v reko Pesnico, ob izgradnji kanala pa so potok speljali v le-tega.

Slika 90: Potok Zvirenčina (foto: Barbara Rižnar, 2013).

37) Župjak [Žüpjak] LEGA: Med Joušjem256 in Gornjimi Travniki257. OPIS IN RAZLAGA: Z ledinskim imenom Župjak je označen manjši pas njiv. Sogovorniki domnevajo, da ime izvira iz narečne besede žüpa, kar pomeni 'juha'. Gre

252 Ledinsko ime št. 15: Ogradi, Muretinci. 253 Ledinsko ime št. 13: Prvi jarek, Mala vas. 254 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Gajevci. 255 Ledinsko ime št. 27: Zvirenčina, Placerovci. 256 Ledinsko ime št. 8: Joušje, Muretinci. 257 Ledinsko ime št. 5: Gornji Travniki, Muretinci.

92 namreč za zelo mokro območje, kjer ob deževju pogosto stoji voda, zato je, kot pravijo sogovorniki, mokro kot žüpa. Pomen ledinskega imena Župjak pa je mogoče iskati tudi v povezavi z župo ali župnijo. Ledinsko območje je bilo v preteklosti morda last župe oziroma župnije, kar pa iz Franciscejskega katastra ni razvidno. Pomen ledinskega imena tako ostaja neznan. V Gajevcih in Placerovcih se za Župjaku podobna, mokrotna zemljišča uporablja ledinsko ime Muža258, ki po Čopu spada med močvirska imena (Čop 2002: 15), v Mali vasi pa ledinsko ime Ribniki259.

Slika 91: Župjak (foto: Barbara Rižnar, 2013).

258 Glej ledinsko ime Muža v Gajevcih, št. 11 in v Placerovcih, št. 7. 259 Ledinsko ime št. 14: Ribniki, Mala vas.

9. Klasifikacija zbranih ledinskih imen

Ljudje so ledine poimenovali po različnih kriterijih. Ledinske enote sem skušala razvrstiti po skupinah glede na njihov pomenski izvor. Pri klasifikaciji ledinskih imen sem si pomagala s klasifikacijo večjega števila avtorjev, predvsem pa sem se oprla na klasifikacijo Polone Roblek (2003: 98–108) in Tee Fabčič (2010: 29–31). V osnovi se ledinska imena delijo na tista, ki opisujejo naravno stanje oziroma zunanji svet in naravo zunaj vsakršnega človekovega posega, in na imena, ki kažejo vpliv človeške dejavnosti oziroma zunanji svet po spremembah, ki so posledica človekovega dela (Roblek 2003: 97). Kot pravi Fabčičeva, ima vsako zemljišče svoje značilnosti in posebnosti, za katere ni nujno, da so vedno podobne značilnostim zemljišč drugih krajev (2010: 29). Tako lahko za vsak kraj izdelamo posebno klasifikacijo, ki sicer temelji na nekih splošnih, predhodnih klasifikacijah, vendar je glede na zbrana ledinska imena potrebno in smotrno dodati določene klasifikacijske kriterije. Zbrana ledinska imena sem glede na njihov pomenski izvor razdelila v naslednje sklope oziroma skupine: I. glede na lastništvo ledinske enote: v ta sklop spadajo vse ledinske enote, ki so poimenovane po svojih lastnikih ali pa je iz ledinskih imen moč razbrati način lastništva. V teh ledinskih imenih se največkrat odseva hišno ime lastnika, lahko pa tudi ime kraja ali ustanove, ki si je oziroma si še lasti zemljišče ali večje območje. Ta ledinska imena so: Ahečva jama, Ahečvo, Državno, Grajsko, Graščinsko, Matejčova cesta, Matejčove njive, Mihalova jama, Miklovo, Rajhov mlin, Šafarov mlin, Štunt, Vnukova jama. II. glede na prostorsko opredelitev zemljišča: sem so uvrščena ledinska imena, ki odražajo lego ledinske enote v prostoru bodisi glede na kako drugo zemljišče, bodisi glede na bližnji objekt, predmet, cesto, reko itd. Sem spadajo naslednja ledinska imena: Cerkvene njive, Drugo gojaje, Gornji konec, Moškanjščina, Obrež, Prednica, Prek Jeza, Pri britofu, Pri grabi, Pri Tunfu, Pri Veliki cesti, Prvo gojaje, Spodnji konec, Tretje gojaje, Zaogradi, Zglavnica, Za Strugo. III. glede na lastnosti zemljišča ter sestavo in kakovost tal: ledinska imena v tem sklopu odsevajo lastnosti zemljišča ter sestavo ali kakovost tal. Sem spadajo ledinska imena, iz katerih je mogoče razbrati, ali gre za suha ali mokra tla, kakšna

je vrsta prsti, če je zemlja rodovitna itd. Takšna ledinska imena so: Ilovišče, Kamenica, Muža, Ribniki. IV. glede na obliko in velikost zemljišča: iz ledinskih imen v tem sklopu je moč razbrati obliko zemljišča, če je zemljišče oziroma območje veliko, majhno, kratko ipd. V to skupino spadajo: Štuk, Štukec, Klinci, Kračine, Velika cesta. V. glede na reliefno izoblikovanost tal: v ta sklop spadajo ledinska imena, ki kažejo na obliko zemeljskega površja. V ta sklop uvrščam naslednja imena: Draga, Drugi jarek, Grijas, Prvi jarek, Sepci. VI. glede na rabo tal: v ta sklop sodijo ledinska imena, ki nam povedo, v kakšne namene so se uporabljala oziroma se še uporabljajo zemljišča. Iz njih lahko razberemo, ali so (bili) tukaj gozdovi, pašniki, travniki, njive, vrtovi, ali je (bilo) območje neobdelano ali pa morda poseljeno. Sem spadajo: Glavatiše, Gmajna, Gornji Travniki, Ogradi, Polje, Preloge, Spodnji Travniki, Travniki, Vas. VII. glede na osnovno ali obstransko dejavnost območja: ta ledinska imena govorijo predvsem o osnovnih pa tudi o obstranskih dejavnostih, ki so se odvijale na zemljiščih ali v njihovi bližini. Sem spadajo: Šoder jama, Zaton. VIII. glede na objekt ali predmet na zemljišču: sem spadajo ledinska imena zemljišč, na katerih so (bili) določeni objekti ali predmeti, lahko tudi naravni. Sem uvrščam naslednja ledinska imena: Jez, Zajeza, Pri križu, Pri malem križu. IX. glede na rastline ali drevesne vrste: sem so uvrščena ledinska imena, ki so nastala glede na prevladujočo rastje na zemljišču. Takšna imena so: Joušje, Vrbje, Trnje. X. glede na poti in ceste: v tem sklopu so ledinska imena, ki so jih ljudje poimenovali po bližnjih poteh ali cestah. Sem spadajo: Klanec, Ulica. XI. glede na delitev zemljišča: sem spadajo ledinska imena, iz katerih lahko razberemo, da so bila zemljišča razdeljena. Sem spadajo: Gornji tali, Spodnji tali, Tali. XII. vodne oblike: sem spadajo imena vodnih oblik, tj. potokov, ribnikov in rečnih rokavov. Ta imena so: Dravišče, Placerovski tunf, Rajhov tunf, Repovica, Struga, Tunf, Zvirenčina. XIII. pomenski izvor ledinskih imen ni znan: ta sklop vsebuje tista imena, katerih pomenov zaradi pomanjkanja informacij ni bilo mogoče razbrati. V večini primerov so to ledinska imena, ki gredo počasi v pozabo, saj jih ljudje več ne uporabljajo in jih tudi sploh ne poznajo. Nekatera pa so izgubila svoj prvotni

95 pomen zaradi spremembe okolja ali rabe zemljišča, zato je danes njihov pomen težko razložiti. Ta ledinska imena so: Kališe, Krajevni prostor, Krče, Okeršič, Pungrat, Župjak.

10. Današnja raba ledinskih imen na obravnavanem območju

Raba ledinskih imen odseva bolj ali manj zaprt komunikacijski sistem znotraj ene poselitvene skupnosti in pojasnjuje razmerja tako v rabi ledinskih imen kot tudi v njihovem razumevanju in predvsem ohranjanju. Raziskave potrjujejo, da se raba ledinskih imen v novejšem času občutno poenostavlja ali celo izginja, ker se je način komuniciranja danes bistveno spremenil. Določen vpliv na takšne spremembe pa ima tudi sodobna prostorska zakonodaja, ki uvaja povsem nove sisteme komuniciranja v prostoru – dolgočasne šifre s številkami in črkami. Skozi svoje raziskovalno delo sem ugotovila, da je uporaba ledinskih imen v obravnavanih vaseh vedno redkejša. Ledinska imena pogovorno uporabljajo le še nekateri starejši domačini (starost nad 60 let), intenzivno predvsem tisti, ki se še vedno srečujejo z delom na polju. Pri mnogih starejših sogovornikih, ki so se v preteklosti ukvarjali s kmetijstvom oziroma poljedelstvom in so ledinska imena uporabljali vsakodnevno, sem opazila, da so mnogi med njimi imena posameznih ledin pozabili. Zdravstvene težave, ki so prišle z leti in so jim onemogočile ukvarjanje s poljedelstvom, so jim iz spomina izbrisale mnoga ledinska imena. Med srednjo generacijo prebivalstva (starost od 40 do 60 let) so ledinska imena še sicer prisotna, vendar v veliko manjši meri kot pri starejših domačinih. Mnogi med njimi vseh ledinskih imen ne poznajo. Veliko bolj prisotna so seveda pri tistih, ki so še vedno povezani z delom na polju, vendar je teh vedno manj. Pri mlajši generaciji (starost od 20 do 40 let) je uporaba ledinskih imen bolj kot ne izjema. Redki med njimi sicer nekatera ledinska imena še poznajo, vendar jih ne uporabljajo. Zanimiva je ugotovitev, da tudi tisti redki mladi, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, le redko uporabljajo ledinska imena, ki so bila še nekaj let nazaj močno prisotna v pogovoru med domačini. Najmlajši generaciji (starost pod 20 let) so ledinska imena tuja. Morda so kdaj za katero od imen že slišali od babice, dedka, vendar se jim ni vtisnilo v spomin. Način življenja ljudi se je spremenil. Ljudje največ časa porabijo za službo, ki je v večini primerov izven domačega kraja. Tako jim za delo po gozdovih in njivah ostane vedno manj časa. Mlajši, ki v večini študirajo, so čez teden zdoma, večinoma v Mariboru ali pa Ljubljani, nekateri ostajajo tam tudi čez vikende. Tako so vedno manj vezani na

97 domače okolje. Najmlajša šoloobvezna generacija največ časa posveti šoli in ostalim šolskim in obšolskim dejavnostim, preostali čas pa v večini preživljajo pred računalniškimi ali televizijskimi zasloni. Ljudje niso več v tolikšni meri vezani na naravo kot nekoč, zato je njihovo poznavanje domačega okolja vedno slabše. Kolektivni spomin mlajših generacij o poznavanju domačega življenjskega okolja se izgublja. S tem se rahlja njihova navezanost na ta primarni življenjski prostor. Zaradi tega ledinska imena in njihov pomen vse bolj izginjajo iz vsakdanjega pogovornega jezika predvsem mlajših generacij, kar nedvomno rahlja kakovost poznavanja lokalnega in pripadanja lokalnim vrednotam in identitetam.

11. Predstavitev zbranih ledinskih imen na zemljevidu

Ker je raba ledinskih imen omejena le na območje domače in morda bližnjih skupnosti, le redko najdejo prostor na zemljevidih namenjenih širokemu krogu uporabnikov (Klemše 2005: 136). Nekaj ledinskih imen najdemo zapisanih na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1 : 5000, vendar so številčnejša tista imena, ki se ohranjajo le z ustnim izročilom (Penko Seidl 2011: 439). Mnoga ledinska imena, ki so sicer našla prostor na zemljevidih, so velikokrat zapisana napačno in nepopolno. Temeljni vzrok temu je nepoznavanje okolja, v katerem se predstavljena ledinska imena nahajajo, s strani kartografa oziroma tistih, ki pripravljajo tovrstne zemljevide. Zato je za pravilno in kakovostno predstavitev ledinskih imen na zemljevidu potrebna seznanitev s prostorom, ki ga obravnavana ledinska imena opisujejo. Poleg tega je pomembno, da se raziskovalec ledinskih imen seznani tudi z narečjem danega okolja, saj se ledinska imena pojavljajo v narečni obliki. Pri jezikovni podobi predstavljenih ledinskih imen velja posebna previdnost pri poknjiženju teh imen, saj se lahko ob preoblikovanju ledinskega imena iz narečne v knjižno obliko izgubi njegov pomen. Poznavanje okolja in njegovega narečja tako za raziskovalca ne predstavlja zgolj prednosti, temveč nujo, če hoče svoje delo opraviti korektno in kvalitetno. Ledinska imena zbrana na območju štirih obdravskih vasi v občini Gorišnica, so predstavljena na priloženi karti iz ortofoto posnetka260. Zapisana so v poknjiženi obliki. Za zapis ledinskih imen so uporabljene velike tiskane črke, za druga imena, ki so označena na zemljevidu, pa male tiskane črke. Velikost pisave, ki je uporabljena za zapis posameznega ledinskega imena pove, za kako obsežno ledinsko enoto gre; večja je pisava, večje območje ledinsko ime opisuje in obratno. Vsaka ledinska enota je pomensko oziroma vrednostno barvno diferencirana, s čimer se izloči raster različnih pomenov in vrednosti ledinskih imen. Za zapis ledinskih imen na priloženem zemljevidu so uporabljene naslednje barve: - z zeleno barvo so zapisana ledinska imena, ki označujejo obdelovalne površine, to so njive, vrtovi, travniki, pašniki in gozdovi,

260 Priloga 2.

- z oranžno barvo so zapisana ledinska imena, ki označujejo predele naseljenega dela vasi, - z modro barvo so zapisana ledinska imena, ki poimenujejo vodne oblike, - z rjavo barvo so zapisana ledinska imena poti in cest, - s črno barvo so zapisana imena jam, - z rumeno barvo pa imena mlinov.

100

12. Zaključek

Namen moje raziskave in s tem diplomskega dela je bil zbrati in tudi analitično obravnavati čim več ledinskih imen na območju vasi Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci. Ker me je zanimalo, kje se posamezna ledinska enota nahaja in zakaj je tako poimenovana, sem med domačini zbirala pripovedi o ledinskih imenih. Ravno s pomočjo teh zgodb in kolektivnim spominom domačinov sem razkrila, kakšen pomenski izvor imajo posamezna ledinska imena. Pri razvrščanju ledinskih imen glede na njihov pomenski izvor v posamezne sklope oziroma skupine sem si pomagala s klasifikacijo predhodnih raziskovalcev. Ker pa ima vsako zemljišče oziroma vsako območje svoje specifične značilnosti, je bila potrebna izdelava nove dopolnjene klasifikacije. To je bil tudi razlog, da sem glede na zbrana ledinska imena oblikovala nekatere nove sklope oziroma skupine. Nekaterim ledinskim imenoma je zaradi starosti in pomanjkanja informacij težko določiti pomenski izvor, vendar je teh v primerjavi z vsemi zbranimi ledinskimi imeni malo. Ugotovila sem, da je največ ledinskih enot poimenovanih glede na svojo lego v prostoru, kar potrjuje, da so ljudje ledinska imena uporabljali predvsem za lažje orientiranje v prostoru. Na območju štirih obdravskih vasi sem zbrala 81 različnih ledinskih imen, katerih število pa ne sovpada s številom ledinskih enot, ki jih poimenujejo, saj sta ti 102. V nekaterih primerih namreč enako ledinsko ime poimenuje več različnih ledinskih enot. To velja za ledinska imena Grijas, Joušje, Klanec, Obrež, Prednica, Rajhov mlin, Struga, Štuk, Štunt, Tali, Velika cesta ter za ledinska imena Vas, Polje, Travniki, Ogradi in Zaogradi, ki se nahajajo v vsaki izmed vasi. Zgodi se tudi, čeprav redko, da ima popolnoma ista ledinska enota dve različni imeni. To velja za Mihalovo oziroma Šoder jamo, za Placerovski oziroma Rajhov tunf ter za Grajsko oziroma Graščinsko. Zaradi načina njihove uporabe so posebna ledinska imena Prvo, Drugo in Tretje gojaje, saj se lahko skoraj vsaka večja ledinska enota deli na gojaja oziroma pasove zemljišč. Nekatera zbrana ledinska imena poimenujejo širše območje, ki sega v več vasi. Takšna imena so: Cerkvene njive, Draga, Muža, Preloge, Zvirenčina oziroma Prvi jarek, Struga in Štunt. Pogosto pa se tudi zgodi, da je manjša ledinska enota del večje ledinske enote. Zbiranje ledinskih imen in njihovih pripovedi je zelo zanimivo in prijetno delo, vendar tudi zelo dolgotrajno in zahtevno. Moja prednost pri tem je bila vsekakor poznavanje raziskovalnega območja pa tudi narečja domačinov.

101

Pri raziskovanju ledinskih imen sem ugotovila, da se ta v zadnjem času zaradi spremenjenega načina življenja vedno bolj izgubljajo. Ljudje so vedno manj vezani na delo v naravi, poleg tega pa se spreminja tudi kulturna krajina, kar vodi k odmiranju ledinskih imen. Da se ledinska imena sčasoma ne bi popolnoma izgubila, jih je potrebno zbirati in zapisovati pa tudi ustrezno analizirati.

102

Zusammenfassung

In der Diplomarbeit Flurnamen in der Gemeinde Gorišnica sind 81 Flurnamen analysiert, die in vier an der Drau liegenden Dörfern der Gemeinde Gorišnica gesammelt wurden: Gajevci, Placerovci, Mala vas in Muretinci. Flurnamen dienten den Leuten zur Raumorientierung, denn so bestimmten sie Teile von Dörfern und benannten Äcker, Felder, Wälder, Wiesen, Straßen usw. Bei gegenseitiger Verständigung waren sie im alltäglichen Gebrauch. Da Leute heutzutage nicht mehr in dem Maße im Einklang mit der Natur sind wie früher, geraten die Flurnamen in Vergessenheit. Die Lebensweise hat sich verändert, die Leute verbringen mehr Zeit am Arbeitsplatz, daher haben sie für die Arbeit auf den Feldern, in den Wäldern, Weinbergen usw. immer weniger Zeit. Ziel der Diplomarbeit war alle Flurnamen auf dem behandelten Gebiet zu sammeln, zu notieren und zu analysieren – diese Flurnamen, die noch heute beim Kommunizieren unter den Einheimischen präsent sind und diese, die nur noch in Erinnerung Einzelner gebliebenen sind oder in den Archivquellen gekennzeichnet sind und den Einheimischen heute vielleicht schon fremd sind. Am Anfang der Diplomarbeit wird erklärt, was ein Flurname ist, warum und wie Flurnamen entstanden, welche Bedeutung sie haben und was für sie typisch ist. Des Weiteren werden in der Diplomarbeit die Flurnamen als ein wichtiger Teil des (immateriellen) kulturellen Erbes behandelt. Die folgenden Kapitel reden von der Übertragung und Erhaltung der Flurnamen durch die Zeit bis heute. Als wichtige schriftliche Quelle wird der Franziszeische Kataster aus Anfang des 19. Jahrhunderts hervorgehoben. In Folgendem wird das behandelte Gebiet, die Dorfentwicklung und auch der Dialekt des Gebiets vorgestellt, da die Flurnamen in der dialektalen Form auftreten. Die analytische Behandlung der gesammelten Flurnamen gibt die Lage für die einzelne Flureinheit, ihre Beschreibung mit meistens einem abgebildeten Foto und die Erklärung des Flurnamens wieder. Bei der Bedeutungsherkunft der Flurnamen verflechten sich die Erzählungsüberlieferung der Einheimischen, die Literatur und die Archivquellen. Stellenweise werden interessante Geschichten wiedergegeben, an welche sich die Einheimischen im Zusammenhang mit einzelnen Flurnamen beziehungsweise Flureinheit erinnern. Die gesammelten Flurnamen sind nach Einheiten hinsichtlich ihrer Bedeutungsherkunft geordnet.

103

Des Weiteren werden der Gebrauch der Flurnamen auf dem Gebiet der erwähnten Dörfer in der heutigen Zeit und das Verschwinden aus der alltäglichen Umgangssprache vor allem bei den jüngeren Generationen erörtert. Jede Flureinheit ist auf der beigelegten übersichtlichen Landkarte gekennzeichnet und sinngemäß beziehungsweise Farbwert differenziert. Mit detaillierter Analyse der Flurnamen ist es möglich die historische und kulturelle Überlieferung zu entziffern. Damit diese kulturelle Überlieferung nicht verloren geht, ist es notwendig die Flurnamen zu sammeln, zu notieren, zu erhalten und zu analysieren.

104

Literatura in viri

Badjura, Rudolf 1953 Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje. Ljubljana: DZS.

Banfi, Robert 2010 Nemško-slovenski in slovensko-nemški moderni slovar = Deutsch- slowenisches und slowenisch-deutsches modernes Wörterbuch. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Baš, Angelos, ur. 2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Bezjak, Alojz in dr. 2013 'PGD Mala vas.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 277-280.

Bezlaj, France 1956 Slovenska vodna imena 1. Ljubljana: SAZU.

Bogataj, Janez 1996 'Sestavine kulturne istovetnosti (identitete) slovenskega podeželja. Anthropos 28 (3-4): 147-153.

Bračič, Vladimir 1975 Ptujsko polje: historično socialnogeografska študija. Maribor: Obzorja.

Cvitanič, Slavica 2013 'Kulturno življenje v margetnski fari.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 287-349.

105

Čujec-Stres, Helena in Špela Stres 2008 'Razvoj ledinskih imen na področju Zatolmina z visokogorskimi planinami.' Traditiones 37 (1): 169-199.

Čop, Dušan 2002 'Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji.' Jezikoslovni zapiski 8 (2): 93–108.

Fabčič, Tea 2010 Pripoved izročila talov: Ledinska imena v vaseh Podgrič, Lozice in Otošče. Lozice: Kulturno turistično športno društvo Zdravljica.

Firbas, Peter 2013 'Znamenja v župniji Sv. Marjete niže Ptuja. V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 141-161.

Franciscejski kataster 1823-1869 Franciscejski kataster za Štajersko. Mape in posestni listi. K. o. Gajevci, M102, k. o. Gorišnica, M128, k.o. Mala vas, M238, k.o. Muretinci, M356. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.

Geodetska uprava republike Slovenije 2013 'Geodetska uprava republike Slovenije'. Vir: , pregledano: 28. 10. 2013.

Hazler, Vito 2005a 'Nesnovna kulturna dediščina Slovenije.' V: Nesnovna kulturna dediščina. Damjana Prešeren in Nataša Godec, ur. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Str. 5-7. 2005b 'Znanje in vedenje o prostoru: Izvirno znanje o življenjskem okolju. ' V: Nesnovna kulturna dediščina. Damjana Prešeren in Nataša Godec, ur. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Str. 191-192.

106

Jarc, Tine 2004 Starodavne poti pod Karavankami. Žirovnica: Medium; Radovljica: samozaložba V. Jarc.

Kelenc, Boris 2013 'Ribiški klub Rak od leta 2001 do 2011.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 431.

Klemše, Vlado 1988 'Ledinska imena na Doberdobskem Krasu.' V: Doberdob včeraj in danes. Waltritsch, Marko, ur. Doberdob: Kmečko-obrtna hranilnica. Str. 431-435. 2005 Lucinis, Podgora, Štandrež: krajevna, ledinska, vodna in druga imena v katastrskih listinah. Za Podgoro, Ločnik, Štandrež: Rajonski sveti.

Klinar, Klemen in dr. 2012 Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: Projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013. Jesenice: Gornjesavski muzej.

Koželj, Zvezda 2005 'Nesnovna kulturna dediščina in njeno varstvo.' V: Nesnovna kulturna dediščina. Damjana Prešeren in Nataša Godec, ur. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Str. 8-12.

Krščanska kulturna zveza / Christlicher Kulturverband 2013 'FLU-LED – Ledinska in hišna imena (EU).' Vir: http://www.kkz.at/dejavnost/C5/flu_led_ledinska_in_hishna_imena_eu, pregledano 26. 2. 2013.

Meznarič, Simona 2012 'Dan, ko se je Drava spremenila v morje.' Štajerski tednik 65 (88): 3.

107

Nesnovna kulturna dediščina Slovenije 2011 'Unesco.' Vir: http://www.nesnovnadediscina.si/unesco, pregledano 26. 2. 2013.

Občina Gorišnica 2007 'Občina Gorišnica.' Vir: http://www.gorisnica.eu/, pregledano 26. 2. 2013

Orožen Adamič, Milan in dr. 1996 Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS.

Peklar, Srečko 2013 'PGD Muretinci od leta 1934 do 1950.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 281-283.

Penko, Nadja 2002 'Kaj nam pove ledinsko ime.' Park Snežnik: Bilten za prebivalce regijskega parka Snežnik, maj 2002, bilten št. 16.

Penko Seidl, Nadja 2011 'Ledinska imena v prostoru in času.' Annales: Anali za istrske in mediteranske študije 21 (2): 437-448.

Peršolja, Borut 2002 'Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije.' V: Geografija in njene aplikativne možnosti: znanstveno in strokovno srečanje / II. Melikovi dnevi. Milan Bufon, ur. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta. Str. 363-373. 2003 'Pot zemljepisnega imena od nastanka do uporabe.' Geografski vestnik 75 (2): 111-118.

Piko-Rustia, Martina 2012 'Varovanje nesnovne dediščine v manjšinski kulturi: Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem kot primer zgledne prakse.' V: Živeti z dediščino:

108

zbornik referatov mednarodne konference. Katalin Hirnök Munda in Helena Rožman, ur. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. Str. 158-167. Vir: http://www.sed- drustvo.si/upload/files/content/ZIVETI%20Z%20DEDISCINO_zbornik%20 SED.pdf, pregledano 15. 11. 2013.

Pukšič, Jože in Tomaž Petek 2013 'PGD Gajevci – Placerovci od 1926 do 1968.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 239-240.

Radovanovič, Sašo in Aleksandra Nestorovič 2013 'Župnija Sv. Marjeta.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 59-114.

Rajšp, Vincenc in Vladimir Kološa 2000 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Zvezek 6. Ljubljana: ZRC SAZU in Arhiv republike Slovenije.

Relph, Edward 1976 Place and placelessness. London: Pion limited.

Ribnikar, Peter 1982 'Zemljiški kataster kot vir za zgodovino.' Zgodovinski časopis 36 (4): 321- 327.

Roblek, Polona 2003 'Ledinska imena v katastrski občini Tupaliče.' Traditiones 32 (2): 93-115.

Sovinc, Andrej 1995 'Hidrološke značilnosti reke Drave.' Acrochepalus 16 (68, 69, 70): 45-75.

109

Slovenski gospodar 1926 'Gospodarstvo. Razdiralno delo Drave.' Slovenski gospodar : 60 (47): 6. Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F76404MT, pregledano 9. 10. 2013. 1941 'Novice iz domačih krajev.' Slovenski gospodar 75 (10): 3-5. Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-112TPRA0, pregledano 10. 10. 2013.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) 2002 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.

Snoj, Marko 1997 Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2009 Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan: Založba ZRC.

Statistični urad Republike Slovenije (STAT) b. n. l. 'Statistični urad Republike Slovenije.' Vir: http://www.stat.si/ , pregledano 26. 2. 2013.

Suhadolnik, Agata 2001 'Težave vzdrževanja na Dravi od Maribora do Zavrča.' Vir: http://mvd20.com/LETO2001/R16.pdf , pregledano 12. 11. 2013.

Titl, Julij 2006 Kraški toponimi. Koper: Libris.

Toš, Marjan 2013 'Občina Gorišnica od prve do druge svetovne vojne.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 199–219.

110

Tušek, Ivan 2013 'Arheološki zakladi občine Gorišnica.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 25-38.

Unuk, Drago 2004 'Zemljiška imena v Črešjovi grabi in Strmcu.' V: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Marko Jesenšek, ur. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. Str. 194-201.

Vidmar, Polona 2013 'Župnijska cerkev sv. Marjete niže Ptuja in križevniški dvorec Muretinci.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 121-137.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije b. n. l. 'Kaj je kulturna dediščina?' Vir: http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo- kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/, pregledano 25. 2. 2013.

Zorko, Zinka 2009 Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti

111

Seznam sogovornikov

 Petek Tomaž, Gajevci 16/a, 2272 Gorišnica; rojen 1926  Petek Marija, Gajevci 16/a, 2272 Gorišnica; rojena 1927  Rižnar Slavica, Gajevci 16/a, 2272 Gorišnica; rojena 1957  Rižnar Slavko, Gajevci 16/a, 2272 Gorišnica; rojen 1954  Bezjak Stanislav, Gajevci 26/a, 2272 Gorišnica; rojen 1936  Belšak Rozalija, Muretinci 16, 2272 Gorišnica; rojen 1931  Belšak Ivana, Muretinci 16, 2272 Gorišnica; rojena 1926  Marija Majcen, Muretinci 64/a, 2272 Gorišnica; rojena 1935  Meško Angela, Mala vas 28, 2272 Gorišnica; rojena 1937  Meško Marta, Gajevci 15 , 2272 Gorišnica; rojena 1964

112

Seznam slik

 Slika 1: Izsek iz protokola Franciscejskega katastra. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356PR. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 2: Mapni list Franciscejskega katastra za vas Muretinci. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356A06. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 3: Občina Gorišnica na vojaškem zemljevidu med 1763 in 1787. Rajšp, Vincenc in Vladimir Kološa, 2000: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Zvezek 6. Ljubljana: ZRC SAZU in Arhiv republike Slovenije.  Slika 4: Prekop za HE Formin, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 5: Reka Drava, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 6: Nekdanja brodarska hišica, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 7: Ostanki priveza jeklene vrvi ob brodarski hišici, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 8: Poplave 2012, Placerovci. Fotografirala Anja Popovič, 2012.  Slika 9: Poplave 2012, Gajevci. Fotografirala Anja Popovič, 2012.  Slika 10: Karta sveta ob Dravi pri Gorišnici leta 1670. Radovanovič, Sašo in Aleksandra Nestorovič, 2013: 'Župnija Sv. Marjeta.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 59-114.  Slika 11: Dvorec Muretinci leta 1830. Radovanovič, Sašo in Aleksandra Nestorovič, 2013: 'Župnija Sv. Marjeta.' V: Gorišnica skozi čas. Sašo Radovanovič, ur. Maribor: Ostroga. Str. 59-114.  Slika 12: Trgatev v Halozah okrog leta 1963. Pridobljeno od: Martin Krajnčič, Gajevci.  Slika 13: Čiščenje žita (ščijanje) v Gajevcih okrog leta 1963. Pridobljeno od: Marta Meško, Gajevci.  Slika 14: Ahečva jama, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.

113

 Slika 15: Cerkvene njive (Kirchenfeld) na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Gajevci, M102A72. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 16: Draga, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 17: Državno, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 18: Klanec, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 19: Klinci, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 20: Baliranje v Kračinah, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 21: Mihalova jama oziroma Šoder jama, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 22: Čiščenje buč na Miklovem, Gajevci. Fotografirala: Đurđica Laura, 2004. Pridobljeno od: Tomaž Petek, Gajevci.  Slika 23: Miklova hiša v Gorišnici. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 24: Muža, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 25: Obrež, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 26: Lovrenčov ograd, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 27: Polje v Gajevcih. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 28: Polje v Gajevcih (Gajofzeräcker) na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Gajevci, M102A71. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 29: Preloge v Gajevcih. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 30: Okopavanje na Prelogah v Gajevcih. Fotografirala: Helena Rižnar, 1992.  Slika 31: Pri britofu, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 32: Mesto, kjer je nekoč stal Ahečov križ, Gajevci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 33: Kopija znamenja pred cerkvijo v Gorišnici. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 34: Gajevski in placerovski Travniki (Gajofzer Wiesen) na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Gajevci, M102A72. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 35: Konjska vprega s sanmi na Veliki cesti v Gajevcih, leta 1963. Pridobljeno od: Tomaž Petek, Gajevci.

114

 Slika 36: Potok Zvirenčina v Gajevcih. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 37: Plakat za prireditev Zvirenčina fest. Pridobljeno od: Klub študentov Gorišnica.  Slika 38: Vrtovi v Glavatišah, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 39: Grijas, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 40: Klanec, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 41: Krče, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 42: Pri malem križu, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 43: Kamnito znamenje, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 44: Ostaline Rajhovega mlina, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 45: Rajhov/Placerovski tunf. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 46: Izsušena Repovica, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 47: Sepci, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 48: Struga, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 49: Trnje, Placerovci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 50: Potok Zvirenčina v Placerovcih. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 51. Draga, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 52: Območje Grijasa na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Mala vas, M238A03. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 53: Njive na Grijasu, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 54: Joušje, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 55: Okeršič (Akerschitz) na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Mala vas, M238A03. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 56: Okeršič, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 57: Pri Tunfu, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 58: Ribnik ob Prvem jarku, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 59: Ribniki, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 60: Struga, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 61: Ostanki Šafarjevega mlina, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.

115

 Slika 62: Stanovanjske hiše na Štuntu, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 63: Gozdovi v Talih, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 64: Ribnik Tunf, Mala vas. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 65: Ribnik Tunf na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Mala vas, M238A03. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 66: Ahečvo, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 67: Gmajna na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356A06. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 68: Grajsko/Graščinsko na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356A06. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 69: Grad Muretinci in del križniškega posestva okoli gradu. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 70: Protokol Franciscejskega katastra vasi Muretinci z vpisanimi zemljišči, ki so bila v lasti križnikov. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356PUA. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 71: Grijas, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 72: Joušje, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 73: Krajevni prostor (Ortsraum) na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356A06. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 74: Matejčova cesta, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 75: Moškanjščina, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 76: Obrež (Obresch) na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356A06. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 77: Prednica, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 78: Prednica, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.

116

 Slika 79: Preloge (Prelogi) na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356A06. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 80: Spodnji in Gornji tali, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 81: Štuk, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 82: Štukec, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 83: Travniki, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 84: Ulica, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 85: Velika cesta, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 86: Vnukova jama na Franciscejskem katastru. Franciscejski kataster za Štajersko, 1823-1869: K. o. Muretinci, M356A06. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije.  Slika 87: Mesto, kjer je bila nekoč Vnukova jama, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 88: Vrbje, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 89: Zaogradi, v ozadju Ogradi in Vas, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 90: Zvirenčina, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.  Slika 91: Župjak, Muretinci. Fotografirala Barbara Rižnar, 2013.

117

Seznam prilog

 Priloga 1: Preglednica za zbiranje ledinskih imen na terenu.  Priloga 2: Zemljevid z označenimi ledinskimi imeni.

118

Izjava o avtorstvu

Spodaj podpisana Barbara Rižnar, rojena 10. 10. 1985, študentka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ledinska imena v občini Gorišnica pri mentorju dr. Vitu Hazlerju, v celoti moje avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni.

Gajevci, 7. januar 2014 Barbara Rižnar

Izjava kandidatke

Spodaj podpisana Barbara Rižnar izjavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in dovoljujem objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh.

Datum: ______Podpis: ______

PREGLEDNICA ZA ZBIRANJE LEDINSKIH IMEN (Gajevci, Placerovci, Mala vas, Muretinci) Vas: ______Sogovornik/-ica:______Naslov:______Leto rojstva:______

Kraj in datum pogovora:______

LEDINSKO IME Kaj pomeni L.I.?

Lega Kratek opis Današnja raba tal Nekdanja raba tal Opombe

(narečno/poknjiženo) Zakaj se tako reče? ZAP. ŠT.