ACTA CARSOLOGICA XXVII/2 13 221-233 LJUBLJANA 1998

COBISS: 1.011.04

ZNA^ILNOSTI PRETAKANJA VODA V KRA[KEM ZALEDJU TEMENICE

CHARACTERISTICS OF WATER FLOW IN THE HINTERLAND OF THE TEMENICA RIVER

JANJA KOGOV[EK1 & METKA PETRI^1

1 In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, SI-6230 POSTOJNA, SLOVENIJA

Prejeto / received: 30. 9. 1998

221 Acta carsologica, XXVII/2 (1998)

Izvle~ek UDK: 556.31:543.3

Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Zna~ilnosti pretakanja voda v kra{kem zaledju Temenice

Povzete so ugotovitve predhodne {tudije o vplivu na~rtovanega avtocestnega odseka Trebnje - Hrastje na kra{ko vodo, ki je bila izdelana na osnovi terenskega ogleda in pregleda dosedanjih raziskav. Sledilni poskus je pokazal pretakanje vode iz Lukov{kega potoka do izvira Zijala s hitrostjo 0.45 cm/s in nato do izvira Pre~ne, ki se pomembno obogati z vodo iz kra{kega vodonosnika Suhe krajine, s hitrostjo 4.1 cm/s. Ob visokih in najvi{jih vodostajih lahko pri~akujemo opazno hitrej{e pretakanje in z vodo tudi hiter prenos morebitnega onesna‘enja. Hitrost in na~in odtoka padavin s povr{ja neposredno v kra{ko notranjost {e ni bil raziskan. Povezavo Br{ljinskega z Lukov{kim potokom pa glede na rezultate sledenja ocenjujemo vpra{ljivo. Klju~ne besede: krasoslovje, voda, sledenje, onesna‘evanje, Temenica, Slovenija.

Abstract UDC: 556.31:543.3

Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Characteristics of water flow in the karst hinterland of the Temenica river

Results of the preliminary study of influences of the planned highway sector Trebnje - Hrastje on karst waters are summarized. The study was based on field survey and review of previous researches. Underground water flow from the stream Lukov{ki potok to the Zijalo spring with average velocity 0.45 cm/s and further on to the Pre~na spring with velocity 4.1 cm/s was proved. This second part of flow is significantly enlarged by re- charge from the karst aquifer of Suha krajina. At high and highest waters rather faster flow can be expected and at the same time also fast spreading of eventual pollution. Velocity and mode of infiltration of rain di- rectly into the karst underground was not defined yet. Based on the results of tracing test the underground connection between the Br{ljinski potok and Lukov{ki potok can be estimated as questionable. Key words: karstology, water, tracing, pollution, Temenica, .

222 Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Zna~ilnosti pretakanja voda v kra{kem zaledju Temenice

UVOD

Marca 1998 smo izdelali predhodno {tudijo o vplivu na~rtovanega avtocestnega odseka Trebn- je - Hrastje na kra{ke vode. Iz poro~ila, ki je bilo izdelano na osnovi terenskega ogleda in pregleda dosedanjih raziskav, povzemamo nekaj ugotovitev. Obmo~je omejujeta dva povr{inska vodotoka: Temenica in Igmanica (Sl. 1). Oba sta tipi~na ponorna vodotoka, ki v svojem zgornjem povr{inskem toku zbirata vodo iz {tevilnih manj{ih pri- tokov, ob prehodu na zakrasela tla pa ponikneta in se podzemno pretakata proti kra{kim izvirom. V nadaljevanju so predstavljene osnovne zna~ilnosti reke Temenice, ki je z ob~inskim odlokom, ob- javljenim v Uradnem listu 38/92, za{~itena kot naravna znamenitost. Neprepustni paleozojski klastiti in slab{e prepustni dolomiti triasne starosti omogo~ajo povr{insko zbiranje vode v zgornjem toku Temenice (Buser 1968). Ob prehodu v zakrasele, prete‘no jurske apnence pa Temenica pri Ponikvah ponika v {tevilnih po‘iralnikih. Pliocenske in kvartarne naplavine, ki ponekod prekrivajo apnence, imajo samo lokalni vpliv na hidrogeolo{ke pogoje (Pleni~ar et al. 1975). Kateri izmed teh ponorov so aktivni, je odvisno od hidrolo{kih razmer, ki se odra‘ajo na vodostaju reke. Ob nizkem vodostaju Temenica v celoti ponikne v ponoru Rupa I na nadmorski vi{ini 264 m, ob ekstremno nizkih vodah pa celo v po‘iralnikih na desni strani struge pribli‘no 150 m po toku navzgor. Z vi{anjem vodostaja ti ponori niso ve~ sposobni po‘irati celotne koli~ine vode in zalije tudi regulirano nadaljevanje struge, ki je ob nizkem vodostaju suho. Povr{inski tok dosega vedno ve~ ponorov, ki postanejo aktivni. Nekateri izmed njih ob zelo vi- sokem vodostaju celo spremenijo svojo hidrolo{ko funkcijo in za~nejo delovati kot izviri. Skrajno to~ko zgornjega dela povr{inskega toka Temenice ob ekstremno visokih vodah predstavlja udorni- ca pod Ma~kovo jamo. Od udornice je {e 600 m fosilne struge do jame Risanica. Po pribli‘no 2 km podzemnega toka se na ju‘nem obrobju Sv. Ane na koti 245 m Temenica spet pojavi na povr{ini v pravem povirju z ve~ stalnimi in ob~asnimi izviri, ki ga opisujemo kot izvire Zijalo. S kemi~no analizo vode Temenice pri ponorih Rupa I, II in na izviru Zijalo so bile ugotovljene prakti~no enake trdote vode (Ladi{i~ 1994), pove~al pa se je pretok v Zijalu. Sklepali so, da se Temenica dodatno napaja z infiltracijo padavin v okrog 20 km2 velikem zaledju in ponorno vodo iz Lukov{kega in Dobravskega potoka. Sledenje voda je potrdilo podzemno vodno zvezo Lukov{kega potoka z izvirom Zijalo (Hudoklin 1994, Novak 1994) (Sl. 1). Od izvirov te~e nato reka povr{insko do po‘iralnika pod Gori{ko vasjo, kjer na nadmorski vi{ini 230 m v celoti ponikne. Le ob zelo visokem vodostaju nadaljuje pot {e pribli‘no 1 km po strugi v ponikve pod Dolenjim Vrhovim. Na tem srednjem odseku reka nima nobenega povr{inskega pritoka. Med ponorom pod Gori{ko vasjo do izvirov v Luknji, kjer Temenica na koti 180 m spet pride na povr{je, je pribli‘no 2.5 km zra~ne razdalje. Pri tem dobi reka tudi novo ime Pre~na. Poleg stalnega izvira Pre~ne pod Lukenjskim gradom je {e nekaj ob~asnih izvirov, od katerih lahko omen- imo izvir iz Jame pod gradom Luknja. Reka Pre~na se pri Zalogu 4 km vzhodno od Novega mesta izliva v reko Krko.

223 Acta carsologica, XXVII/2 (1998)

Sl. 1: Hidrolo{ka karta (a-stalni povr{inski tok, b-ob~asni povr{inski tok, c-izvir, d-zajetje, e-ponor, f-vodomerna postaja, g-dokazana podzemna vodna zveza, f-predpostavljena podzemna vodna zveza). Fig. 1: Hydrological map (a-permanent superficial flow, b-temporary superficial flow, c-spring, d-captured spring, e-ponor, f-gauging station, g-proved underground water connection, f-supposed underground water connection).

224 Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Zna~ilnosti pretakanja voda v kra{kem zaledju Temenice HIDROLO[KE ZNA^ILNOSTI

Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije ima na reki Temenici postavljeni dve vodomer- ni postaji. Pretok zgornjega toka Temenice merijo pri Ro‘nem vrhu pred Trebnjem, v Pre~ni pa {e pretok spodnjega toka reke Temenice ali z drugim imenom Pre~ne (Sl. 1). Iz Hidrolo{kih letopisov Slovenije za leta 1990 - 1995 (Hidrometeorolo{ki zavod RS 1995-1997) smo povzeli podatke o minimalnih in maksimalnih pretokih za 30-letno obdobje 1961-1990 in jih primerjali z izmerjenimi ekstremnimi vrednostmi za leta med 1990 in 1995. Za obdobje 1990-1995 smo na osnovi podatkov iz letopisov izra~unali {e srednje mese~ne pretoke za obe lokaciji. Dobljene vrednosti so prikazane v tabelah 1 in 2 ter na sliki 2. V obdobju 1961 - 1990 je bil torej minimalni pretok Temenice pri Ro‘nem vrhu 60 l/s in Pre~ne v Pre~ni 560 l/s, maksimalni pa za prvo 14 m3/s in za drugo 21.8 m3/s. Glede na te skrajne vrednosti lahko za Temenico leta 1990-1995 ocenimo kot suha z minimalnimi pretoki pod dolgoletnim ekstr- emom in visokimi vodami precej manj{imi od maksimuma v obdobju 1961 - 1990. Pri Pre~ni so razmere nekoliko druga~ne, saj ekstremno nizke vode v letih 1990 - 1995 niso bile zabele‘ene. Na levem diagramu slike 2 so pretoki Temenice in Pre~ne izra‘eni v enakem merilu, zato lahko jasno vidimo velike razlike v pretoku zgornjega in spodnjega dela toka reke. Primerjava potrjuje ugotovitev, da reka Temenica v svojem celotnem toku zbira tako povr{inske kot tudi podzemne pritoke. Pomemben dele‘ ima dotok iz obse‘nega kra{kega vodonosnika Suhe krajine. Direktno stekanje voda s tega obmo~ja v reko Krko ovira dolomitni pas, ki spremlja levi breg Krke od Zagradca do Dvora, zato se ve~ji del vzhodne Suhe krajine drenira v reko Temenico (Novak 1970). Na desnem diagramu slike 2 pa so zaradi primerjave zna~ilnosti re‘imov obeh delov vodotoka pretoki prikazani {e v razli~nem merilu. Ugotovimo lahko nekatera odstopanja, ki so posledica razlik v napajanju posameznih delov zaledja, v glavnem pa krivulji odra‘ata ohranjanje hidrolo{kega re‘ima. Maksimalni pretoki so bili zabele‘eni v novembru, izrazitega spomladanskega vi{ka pa v tem 6-letnem intervalu ni. Najni‘ji vodostaji so v avgustu, pozimi pa ima reka v povpre~ju najmanj vode meseca februarja.

Tabela 1: Minimalni in maksimalni pretoki Temenice in Pre~ne. Table 1: Minimal and maximal discharges of the Temenica and Pre~na rivers.

225 Acta carsologica, XXVII/2 (1998) VODNE ZVEZE IN HITROSTI PRETAKANJA

Sledenje Temenice je bilo izvedeno v sklopu naloge inventarizacije reke Temenice, ki jo je vodil Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Novo mesto. Dne 9. avgusta 1994 (Hudoklin 1994, Novak 1994) je bil s 5 kg fluorescentnega sledila uranina obarvan Lukov{ki potok pred pono-

Tabela 2: Srednji mese~ni pretoki za obdobje 1990 - 1995. Table 2: Average monthly discharges in the years 1990 - 1995.

Sl. 2: Srednji mese~ni pretoki Temenice v obdobju 1990 - 1995. Fig. 2: Average monthly discharges of the Temenica river in the years 1990 - 1995.

226 Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Zna~ilnosti pretakanja voda v kra{kem zaledju Temenice rom v Gabrov{ko jamo v vasi Jezero. Injiciranje je bilo izvedeno v poletnem su{nem obdobju ob nizkem vodostaju, ko na pove~anje pretoka in hitrosti pretakanja vode vplivajo v glavnem le nevihte. Opazovali so izvire v Zijalu (glavni izvir, Gradi{ki, Mikli~ev, @agarski in Jel{evski iz- vir), izvir v Luknji in izvir Br{ljinskega potoka. Vzor~evanja so bila 1-krat dnevno. Vodne vzorce smo na fluorescenco analizirali z luminiscen~nim spektrometrom LS 30, firme Perkin Elmer, v laboratoriju In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Tabela 3: Zra~na razdalja (L), vi{inska razlika (H), padec, ~as potovanja sledila (t) in navidezna hitrost pretakanja (vdom) na posameznih odsekih. Table 3: Air distance (L), altitude difference (H), altitude gradient, travel time of tracer (t) and apparent flow velocity (vdom) in separate flow segments.

Sl. 3: Sledilni poskus avgusta 1994: detekcija sledila v posameznih izvirih (Hudoklin 1994 in rezultati analiz fluorescence IZRK ZRC SAZU). Fig. 3: Tracing test in August 1994: detection of tracer in individual springs (Hudoklin 1994 and results of fluorescence analyses at Karst Research Institute ZRC SAZU).

227 Acta carsologica, XXVII/2 (1998)

V izviru Zijalo se je sledilo pojavilo {ele peti dan, ko je po razmeroma su{nem vremenu dvod- nevno de‘evje okrepilo podzemne pretoke in so se pove~ale hitrosti pretakanja vode (Hudoklin 1995). Padec na tem odseku vodnega toka je kar 17.5 ‰. Sledilo se je pojavilo v veliki koncen- traciji (zajemanje vzorcev je bilo ‘al le 1-krat dnevno), ki je nato razmeroma hitro upadala. Izra~unana navidezna hitrost pretakanja je bila majhna (0.45 cm/s), kar pa gre pripisati predvsem po~asni po- tovalni hitrosti v ~asu pred padavinskim vodnim valom. Intenzivno se je sledilo pojavilo tudi v obeh izvirih z leve pod jezom in v ni‘e le‘e~em Gradi{kem izviru, kamor pa verjetno doteka tudi voda izza jezu. Najmanj{e koncentracije sledila z enod- nevnim zaostankom za drugimi izviri pa so bile izmerjene v Mikli~evem izviru (Hudoklin 1995). S pomo~jo obstoje~e literature, oz. z ‘e opravljenimi raziskavami, teh razlik ne moremo razlo‘iti. Sledilo je nato od Zijala potovalo vzdol‘ Temenice in se pojavilo v izviru Pre~na. Hitrost poto- vanja sledila med Zijalom in Pre~no je bila kar 4.1 cm/s, kar sta pogojevala velika prepustnost povr{inske in podzemne vodne poti ob padcu 10.3 ‰ in povi{an pretok. Izra~unana povpre~na hitrost pretakanja od injicirne to~ke do Pre~ne ob povpre~nem padcu 11.9 ‰ je bila 1.3 cm/s (Tab. 3), torej nekoliko manj{a, kot so pokazali izra~uni v smeri Br{ljinskega potoka (2 cm/s) z nekoliko manj{im padcem. To dejstvo ka‘e na vpra{ljivost povezave z Br{ljinskim potokom. Najprej, po mo~ni nevihti, so se namre~ sledi uranina pojavile v Br{ljinskem potoku, kar je bila presenetljiva ugotovitev (Hudoklin 1994). Zaradi slabo izra‘enega pojava sledila (nizke koncen- tracije kraj{i ~as) so predpostavljali, da so bile padavine premalo izdatne in so pljusknile v smer Br{ljinskega potoka le manj{i del sledila. Vendar pa je zelo mo‘no, da je pri{lo do kratkotrajnega pove~anega signala zaradi spiranja akumuliranih snovi in onesna‘enja iz struge po dalj{em su{nem obdobju. Iz izku{enj vemo, da ob spiranju onesna‘enja lahko pride do takih pove~anj, zato so v takih primerih potrebna dalj{a opazovanja {e pred injiciranjem. Ker je bila izra~unana navidezna hitrost pretakanja od ponora Lukov{kega potoka do Br{ljinskega izvira sorazmerno visoka (2 cm/s), posebno {e, ker je bil tedaj ni‘ji vodostaj, ko se voda v kra{kem podzemlju pretaka po~asneje, bi moral biti kra{ki svet med ponorom in izvirom dobro prepusten, nekak podzemni kanal, da bi omogo~al tako hitro pretakanje. Le s ponovnim sledilnim poskusom ob visokem vodostaju in ob pogostej{em zajemanju vzorcev bi lahko potrdili ali ovrgli to poveza- vo. Tu je {e potok Igmanca, ki ponika pri Dolenji vasi pri Mirni Pe~i in se verjetno pojavlja v Br{ljinskem izviru (Novak 1994), vendar povezava ni bila dokazana s sledenjem. Na osnovi sledenja in geolo{ke zgradbe lahko sklepamo, da kra{ke kamnine med ponori Te- menice pri Ponikvah ter ponori bli‘njih potokov (Lukov{ki, Dobravski) in izvirom Br{ljinskega potoka na jugovzhodu verjetno omogo~ajo podzemno pretakanje visokih kra{kih voda. Potok Ig- manca prav tako ponika v te kamnine. Vendar pa bi le dodatni sledilni poskus ob vi{jem vodostaju pokazal, v kolik{ni meri se pretaka podzemna voda tudi v Br{ljinski potok. Tako sledenje bi tudi podalo tiste najve~je hitrosti pretakanja, ki nastopajo v obdobjih z obilnej{imi padavinami in ve~jo zapolnjenostjo krasa z vodo (sledenje avgusta je bilo ob ni‘jih vodnih razmerah). Pri ugotavljanju prenosa onesna‘enja v krasu pa so te zelo pomembne.

228 Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Zna~ilnosti pretakanja voda v kra{kem zaledju Temenice

Fotografija 1: Ob nizkih vodah predstavlja skrajno to~ko zgornjega dela povr{inskega toka Te- menice ponor Rupa I pri Ponikvah. Photo 1: At low waters the ultimate point of the upper part of the surface river Temenica is ponor Rupa I near Ponikve.

Fotografija 2: Izvirno obmo~je Zijalo sestavlja ve~ stalnih in ob~asnih izvirov, ki se zdru‘ujejo v reko Temenico. Photo 2: Source area Zijalo is composed of several permanent and periodical springs forming the Temenica river.

229 Acta carsologica, XXVII/2 (1998)

Fotografija 3: Glavni ponor srednjega dela povr{inskega toka Temenice pod Gori{ko vasjo. Photo 3: Main ponor of the middle part of the surface stream Temenica below Gori{ka vas.

Fotografija 4: Stalni izvir Pre~ne v Luknji. Photo 4: Permanent Pre~na spring in Luknja.

230 Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Zna~ilnosti pretakanja voda v kra{kem zaledju Temenice FIZIKALNO-KEMI^NE ZNA^ILNOSTI

O vodah na obravnavanem obmo~ju so iz literature razpolo‘ljivi le skromni podatki o vsebnosti karbonatov, kalcija in magnezija ter pH, in sicer iz leta 1961 (Gams 1962), 1980 (Ladi{i~ 1981) in 1984 (Plut 1984). Podatkov, ki govore o kvaliteti voda, pa v literaturi nismo zasledili. Po podatkih o sestavi spomladanskih (v februarju) voda je razvidno, da voda Lukov{kega in Dobravskega potoka priteka z dolomitnega obmo~ja, saj je razmerje Ca/Mg zna{alo 1.3 oz. 1.0. Temenica pri Ponikvah je imela vi{jo celokupno trdoto kot oba potoka, vendar pa tudi ve~jo vseb- nost kalcija, kar da razmerje Ca/Mg=1.9. Na ponovnem izviru Temenice, v Zijalu, je imela voda nekoliko zmanj{ano karbonatno trdoto in vsebnost kalcija, a nekoliko pove~ano vsebnost magnez- ija, tako da je bilo razmerje Ca/Mg=1.7. To govori v prid dotoka bolj dolomitne vode v Temenico med Ponikvami in Zijalom, kar bi lahko razlo‘ili s podzemnim dotokom vode Lukov{kega in Do- bravskega potoka. Sestava vode ponovnega izvira Temenice v Luknji je pokazala v primerjavi z izvirom Zijalo ni‘jo vsebnost karbonatov, predvsem pa ni‘jo vsebnost magnezija (Ca/Mg=3.9), kar nakazuje, da na poti dobi pritoke vode z manj{o vsebnostjo magnezija, oz. bolj apneni{ke vode. Tudi pretok v Luknji je ve~ji kot na ponoru, kar je verjetno posledica podzemnega me{anja z vodami Suhe krajine, ki jo grade apnenci (Ladi{i~ 1981). Junija (Plut 1984) so izmerili v Luknji vi{je vrednosti trdot kot februarja, vendar je imela voda podobno razmerje Ca/Mg, kar ka‘e na sezonsko nihanje trdot. Tudi Br{ljinski potok ima podobno sestavo. Kljub visoki trdoti in me{anju dolomitnih in apnen~evih voda, pa Temenica ne izlo~a lehnjaka kot reka (Gams 1962).

KAKOVOST TEMENICE

Podatkov o kakovosti Temenice in pritokov v literaturi nismo zasledili. Vendar poseljenost vzdol‘ njenega toka, s Trebnjem in s {tevilnimi manj{imi naselji, z ‘elezni{ko in cestnimi poveza- vami, vpliva na kvaliteto Temenice. @e v preteklosti (Plut 1984) so ugotavljali, da izvira Pre~ne zaradi ekolo{ko ob~utljivega zaledja (Trebnje z okolico) ne bi mogli uporabljati za vodno oskrbo prebivalstva. Je pa reka Temenica zavarovana kot naravni spomenik in na izviru Pre~ne je tudi ribogojnica. Zato je potrebno skrbeti, da se kvaliteta Temenice iz kakr{nih koli vzrokov ne bi slab{ala. Mo‘ni vzroki za poslab{anje kakovosti Temenice so pove~ana aktivnost ~loveka (naselja, in- dustrija, kmetijstvo...) na povr{ju njenega zaledja. Na kra{kem svetu prihaja do spiranja ali odte- kanje onesna‘enja s povr{ja neposredno v kras in nato podzemno v Temenico in Br{ljinski potok. Ceste s prometom pomenijo onesna‘evanje ‘e v rednih razmerah, v primeru prometnih nesre~, v katerih pride do razlitij nevarnih in strupenih snovi, pa to pomeni {e dodatno veliko nevarnost za kra{ko vodo, v kolikor ceste niso vodotesne in so take nesre~e obvladljive (Kogov{ek 1995b,c). Drugi vir slab{anja kakovosti Temenice pa so onesna‘eni povr{inski potoki, ki zatekajo v ta kras in v Temenico.

231 Acta carsologica, XXVII/2 (1998) SKLEP

Za {ir{e kra{ko zaledje Temenice nimamo podatkov o na~inu in hitrosti pretakanja vode nep- osredno s povr{ja v kra{ko notranjost (skozi vadozno cono), kar bi nam pokazalo, kako se prena{a onesna‘enje s povr{ja do podzemne vode. Raziskovanje pretakanja skozi vadozno cono postojn- skega krasa je pokazalo, da dosega ob padavinah zelo velike hitrosti (okoli 2 cm/s) in tako prihaja do hitrega prenosa morebitnega onesna‘enja. V dalj{ih su{nih obdobjih pa je prenos onesna‘enja zelo upo~asnjen, oz. pride do intenzivnega spiranja {ele ob prvih slede~ih izdatnej{ih padavinah in moramo ra~unati z dalj{im zadr‘evanjem in ve~jimi zakasnitvami (Kogov{ek 1995a). Hitrost pre- takanja vodnega toka od Zijala do Luknje pa je, kot je pokazal sledilni poskus, zelo hitro. [e ve~je hitrosti pa lahko pri~akujemo ob vi{jem vodostaju, ob pomladanskem in jesenskem de‘evju in s tem tudi hitrej{i prenos morebitnega onesna‘enja.

LITERATURA

Buser, S., 1968: Osnovna geolo{ka karta 1:100.000 - list Ribnica.- Zvezni geolo{ki zavod, Beo- grad. Gams, I., 1962: Nekatere zna~ilnosti Krke in njenih pritokov.- Dolenjska zemlja in ljudje, 92-110, Novo mesto. Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije, 1995-1997: Hidrolo{ki letopisi Slovenije 1990-1995.- Letniki 1-6, Ljubljana. Hudoklin, A., 1995: Poro~ilo o barvanju Temenice.- Bilten ’94 Dolenjskega krasa, 16-17, Novo mesto. Kogov{ek, J., 1995a: The Surface Above Postojnska jama and its Relation with the Cave. The Case of Kristalni rov.- Grotte Turistiche e Monitoraggio Ambientale, Simposio Internazionale/ A.A.Cigna Ed., 29-39, Frabosa Soprana. Kogov{ek, J., 1995b: Izlitja nevarnih snovi ogro‘ajo kra{ko vodo.- /Riassunto/. Annales, Anali za istrske in mediteranske {tudije, 7, 141-148, Koper. Kogov{ek, J., 1995c: Podrobno spremljanje kvalitete vode, odtekajo~e z avtoceste in njen vpliv na kra{ko vodo.- [Riassunto]. Annales, Anali za istrske in mediteranske {tudije, 7, 149-154, Koper. Ladi{i~, B., 1981: Hidrografsko speleolo{ke odlike Temeni{kega podolja.- Zbornik 8. Yu.speleol. kongr., 75-85, Beograd. Novak, D., 1970: Hidrogeolo{ke zna~ilnosti Osrednje Dolenjske.- Na{e jame, 11, 17-24, Ljubljana. Novak, D., 1994: Raziskave na Temenici leta 1994.- Na{e jame, 36, 109-110, Ljubljana. Pleni~ar, M., U. Premru, M. Herak, 1975: Osnovna geolo{ka karta 1:100.000 - list Novo mesto.- Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Plut, D., 1984: Nekatere zna~ilnosti vodnih virov novome{ke ob~ine, Dolenjske in Bele Krajine.- Zbornik 13. zborov. slov. geograf., 99-111, Ljubljana.

232 Janja Kogov{ek & Metka Petri~: Zna~ilnosti pretakanja voda v kra{kem zaledju Temenice CHARACTERISTICS OF WATER FLOW IN THE KARST HINTERLAND OF THE TEMENICA RIVER Summary

Hydrological data of the Temenica river in upper (near Ro‘ni vrh) and lower part of the stream (the Pre~na spring) indicate considerably larger discharge of the Pre~na river. Surface and under- ground tributaries flow into the Temenica river along its entire stream. An important part of re- charge comes from the extensive karst aquifer of Suha krajina, inflow is evidenced also by chemi- cal composition. Discharge curves of the Temenica and Pre~na rivers reflect a characteristic hydro- logical regime with maximal discharges in November and without a distinctive spring peak in the years 1990 - 1995. The lowest waters are in August and February, at that period the water quality of the Temenica river is particularly vulnerable. Underground water flow from the stream Lukov{ki potok towards the Zijalo spring and further to the Pre~na spring was proved by tracing test. The flow velocity at low waters is relatively high with the average velocity 1.3 cm/s. The velocity of flow between the Zijalo and Pre~na springs was even 4.1 cm/s, but it was influenced by some additional rain. At high waters faster flow can be expected and at the same time also fast spreading of eventual pollution, even though also dilution is an important factor then. In karst recharge area of the Temenica river precipitation infiltrates directly from surface into the underground and at the same time possibly also pollution as a result of different human activi- ties. Urbanization, industry, farming and roads can have an important impact on the quality of karst waters.

233