@i~ka kartuzija - kraj, ki nas osupne nas ki kraj, - kartuzija @i~ka danes do renesanse zgodnje od dela slikarska Riemer: Galerija @i~ka kartuzija - kraj, ki nas osupne nas ki kraj, - kartuzija @i~ka danes do renesanse zgodnje od dela slikarska Riemer: Galerija

miru in spokojnosti tudi za prihodnje rodove. prihodnje za tudi spokojnosti in miru bilo na milost in nemilost prepu{~eno toku ~asa. toku prepu{~eno nemilost in milost na bilo

svetega Janeza Krstnika, ki uspeva ohranjati do`ivetje ohranjati uspeva ki Krstnika, Janeza svetega 1782 ukinil cesar Jo`ef II. Obmo~je @i~ke kartuzije je kartuzije @i~ke Obmo~je II. Jo`ef cesar ukinil 1782

~arobnost in misti~nost prostora povrneta v Dolino v povrneta prostora misti~nost in ~arobnost obrambnem stolpu pa najdete {tevilne pripravke za pripravke {tevilne najdete pa stolpu obrambnem opravlja s premikanjem `aginega lista gor in dol. in gor lista `aginega premikanjem s opravlja `ivljenje v tej dolini je zamrlo, ko jo je z dekretom leta dekretom z je jo ko zamrlo, je dolini tej v `ivljenje

bakle in zasijejo zvezde na nebesnem svodu, takrat se takrat svodu, nebesnem na zvezde zasijejo in bakle deli, ki so omogo~ala pre`ivetje skupnosti. Redovno skupnosti. pre`ivetje omogo~ala so ki deli, Pred kartuzijo vam je na ogled zeli{~ni vrt, v obnovljenem v vrt, zeli{~ni ogled na je vam kartuzijo Pred ki priteka na veliko zunanjo kolo. Postopek `aganja se `aganja Postopek kolo. zunanjo veliko na priteka ki

igralec odigra zadnji prizor svoje drame, ko se pri`gejo se ko drame, svoje prizor zadnji odigra igralec

opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi podobnimi in steklarstvom opekarstvom, je lesena stavba, zgrajena leta 1853. Poganja jo voda, jo Poganja 1853. leta zgrajena stavba, lesena je @i~ki kartuziji ponovno obudili tradicijo zeli{~arstva. tradicijo obudili ponovno kartuziji @i~ki

mir, ko slikar naslika poslednjo potezo na svoji risbi in risbi svoji na potezo poslednjo naslika slikar ko mir,

lekarni{tvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, z tudi se so pa ukvarjali lekarni{tvo, stoletja pa javna lekarna. Zato so ~lani dru`ine Ir{i~ v Ir{i~ dru`ine ~lani so Zato lekarna. javna pa stoletja @aga - venicijanka - @aga obdobju. kartuzijanskem v `e deloval o`jem okolju. Muzej postavlja na ogled deset stalnih deset ogled na postavlja Muzej okolju. o`jem predmetov, ki nas spominja na `ivljenje na{ih prednikov. na{ih `ivljenje na spominja nas ki predmetov,

posamezniki na Taborih za duhovno rast najdejo svoj najdejo rast duhovno za Taborih na posamezniki

je dajalo poseben status naravno zdravilstvo in zdravilstvo naravno status poseben dajalo je , od konca 16. konca od , deloval domu spodnjem Mlin naj bi tukaj v @i~ah v tukaj bi naj Mlin • 20. stoletja delovanja gasilstva na slovenskem ter v ter slovenskem na gasilstva delovanja stoletja 20. dedi{~ine, v kateri hranijo bogato etnolo{ko zbirko etnolo{ko bogato hranijo kateri v dedi{~ine, “hospitalus” Mlin in `aga Bezen{ek: Bezen{ek: `aga in Mlin

korali in zvoki priznanih glasbenih ustvarjalcev, ko ustvarjalcev, glasbenih priznanih zvoki in korali

srednjeve{ki rokopisi iz @i~ke kartuzije. Kartuzijanom kartuzije. @i~ke iz rokopisi srednjeve{ki

kartuzijanov je bilo zdravilstvo. @e v 12. stoletju je v je stoletju 12. v @e zdravilstvo. bilo je kartuzijanov predstavljeni zgodovinski predmeti in gradivo iz 19. in 19. iz gradivo in predmeti zgodovinski predstavljeni streljaj oddaljeni od Slovenskih Konjic, se nahaja Hi{a nahaja se Konjic, Slovenskih od oddaljeni streljaj

ko pa med zidovi zazvenijo {e gregorjanski {e zazvenijo zidovi med pa ko Prihodnost: Prihodnost:

Tukaj so skoraj {tiri stoletja nastajali znameniti nastajali stoletja {tiri skoraj so Tukaj Ena glavnih dejavnosti `i~kih dejavnosti glavnih Ena • V muzeju so muzeju V • dobro vino. dobro V prijetni vasici Mla~e, le Mla~e, vasici prijetni V • Zeli{~arstvo: Gasilski muzej Dravinjske doline: doline: Dravinjske muzej Gasilski Hi{a dedi{~ine, Mla~e: Mla~e: dedi{~ine, Hi{a

in je bila manj{a le od vatikanske. od le manj{a bila je in preko 2.000 knjig 2.000 preko

stara brajda sorte “Gemaj” iz katere pridelujejo tudi pridelujejo katere iz “Gemaj” sorte brajda stara

stoletnega sna… stoletnega

stoletju se je samostan pona{al s s pona{al samostan je se stoletju knji`nico, ki je {tela je ki knji`nico,

umetnostnega kova{tva. V okolici hi{e raste 250 let 250 raste hi{e okolici V kova{tva. umetnostnega `ganja in doma~e prigrizke. doma~e in `ganja Svetovne vojne. Svetovne 35. trgu Starem na Jurija,

po samostanskih jedeh. Samostan se po~asi prebuja iz prebuja po~asi se Samostan jedeh. samostanskih po

tedanjo politi~no in cerkveno razdeljeno Evropo. V 14. V Evropo. razdeljeno cerkveno in politi~no tedanjo

poskusijo njihova odli~na doma~a vina, razli~ne vrste razli~ne vina, doma~a odli~na njihova poskusijo domoval Dom kulture, danes pa tam obujajo tradicijo obujajo tam pa danes kulture, Dom domoval doma~o in umetno obrt ter ogled zbirke NOB iz ~asa II. ~asa iz NOB zbirke ogled ter obrt umetno in doma~o svetega Cerkve bli`ini neposredni v nahaja se zbirka

gosti{~a na Slovenskem iz leta 1467, pa v~asih zadi{i v~asih pa 1467, leta iz Slovenskem na gosti{~a

prijatelj svete Katarine Sienske, je od tu zdru`eval tu od je Sienske, Katarine svete prijatelj

(do 50 oseb), ki se lahko preskusijo v pletenju in pletenju v preskusijo lahko se ki oseb), 50 (do , v kateri je nekdaj je kateri v , stara let 350 tnolo{ka zbirka starega orodja in pripomo~kov za pripomo~kov in orodja starega zbirka tnolo{ka Muzejska Konjic. Slovenskih preteklostjo s povezanih “Kokot~eva hi{a” “Kokot~eva e

, najstarej{ega {e delujo~ega {e najstarej{ega , iz dedi{~ino, Gastu`a

epicenter na na{ih tleh. Generalni prior [tefan Macone, [tefan prior Generalni tleh. na{ih na epicenter

. Sprejmejo najavljene skupine najavljene Sprejmejo . V vasici @i~e stoji ve~ kot ve~ stoji @i~e vasici V • sega v prvo polovico prej{njega stoletja, je danes urejena danes je stoletja, prej{njega polovico prvo v sega predmetov, ter monarhije avstro-ogrske obdobja “Izdelek doma~e obrti” doma~e “Izdelek Umetnostno kova{tvo: kova{tvo: Umetnostno

pripravkov obujajo spomin na neprecenljivo samostansko neprecenljivo na spomin obujajo pripravkov

Samostan je s~asoma postal evropski kulturni in politi~ni in kulturni evropski postal s~asoma je Samostan

med svoje izdelke, zeli{~ni vrtovi in prodajalna zeli{~nih prodajalna in vrtovi zeli{~ni izdelke, svoje med

, za svoje izdelke pa so pridobili tudi certifikat tudi pridobili so pa izdelke svoje za , Muzejska zbirka militarij in eksponatov iz eksponatov in militarij zbirka Muzejska Ratejevi (po doma~e Pustovi) zidanici, katere zgodovina katere zidanici, Pustovi) doma~e (po Ratejevi Slovenije” obdobja: obdobja:

ki ju povezuje prekrasna Dolina svetega Janeza Krstnika. Janeza svetega Dolina prekrasna povezuje ju ki

mojster lon~arjenja prikazuje svojo obrt in vas povabi vas in obrt svojo prikazuje lon~arjenja mojster

vzgajajo na biodinami~en na~in. biodinami~en na vzgajajo razli~nih priznanj, uvr{~eni so v knjigo knjigo v so uvr{~eni priznanj, razli~nih V • • “Mojstrovine Muzej NOB in etnolo{ki muzej, Tolsti vrh: vrh: Tolsti muzej, etnolo{ki in NOB Muzej Muzejska zbirka predmetov avstro-ogrskega predmetov zbirka Muzejska

Zgradili so med seboj lo~ena zgornji in spodnji samostan, spodnji in zgornji lo~ena seboj med so Zgradili

zorijo penine konji{kega podjetja Zlati gri~, pod oboki pod gri~, Zlati podjetja konji{kega penine zorijo

izobra`evalnim dejavnostim in prodaji zeli{~, ki jih ki zeli{~, prodaji in dejavnostim izobra`evalnim obeljenimi vitrami ter so naprodaj. Prejeli so veliko so Prejeli naprodaj. so ter vitrami obeljenimi

pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji. in molitvi v odmaknjeno, skromno, pravili,

in obnovi kartuzije, v samostanski kleti v miru in ti{ini in miru v kleti samostanski v kartuzije, obnovi in

mladosti velika ljubiteljica zeli{~. Namenjen je ogledom, je Namenjen zeli{~. ljubiteljica velika mladosti in opletene steklenice so izdelani iz vrbovega {ibja z {ibja vrbovega iz izdelani so steklenice opletene in grozdja in sadja ter {tevilne druge pekovske eksponate. pekovske druge {tevilne ter sadja in grozdja . pohi{tva starinskega kosov prekrasnih nekaj

del sveta, kjer so lahko `iveli v skladu z redovnimi z skladu v `iveli lahko so kjer sveta, del

samostana sta na ogled dve stalni razstavi o zgodovini o razstavi stalni dve ogled na sta samostana

so se ji z njim uresni~ile dolgoletne sanje, saj je `e od `e je saj sanje, dolgoletne uresni~ile njim z ji se so izdelujejo izvirne pletarske izdelke. Njihovi ko{i, ko{are ko{i, Njihovi izdelke. pletarske izvirne izdelujejo postavlja stare pripomo~ke za predelavo klasja in `it, in klasja predelavo za pripomo~ke stare postavlja Tisnikar, Jakopi~ in mnogi drugi. Na ogled pa je tudi je pa ogled Na drugi. mnogi in Jakopi~ Tisnikar,

na Francoskem. V tej skriti dolini so na{li nedotaknjen na{li so dolini skriti tej V Francoskem. na

obnovljenem gospodarskem poslopju zgornjega poslopju gospodarskem obnovljenem

rok ~lanov dru`ine Temnik, na ~elu z gospo Majdo, ki Majdo, gospo z ~elu na Temnik, dru`ine ~lanov rok v vasi @i~e vasi v Kal{ek doma~iji turisti~ni Na • kletna vini~arija iz zadnje ~etrtine 17. stoletja. Na ogled Na stoletja. 17. ~etrtine zadnje iz vini~arija kletna so Cezanne, Klimt, Rodin, Modigliani, Velasquez, Kobilca, Velasquez, Modigliani, Rodin, Klimt, Cezanne, so Pletarstvo: Pletarstvo:

Krstnika, v 12. Stoletju naselili menihi iz Velike kartuzije Velike iz menihi naselili Stoletju 12. v Krstnika,

ponuja do`ivetja neokrnjene narave in spokojnosti. V spokojnosti. in narave neokrnjene do`ivetja ponuja

neposredni bli`ini Pletarstva Kal{ek. Vrt je delo pridnih delo je Vrt Kal{ek. Pletarstva bli`ini neposredni Leonarda da Vincia. Galerijo krasijo dela umetnikov kot umetnikov dela krasijo Galerijo Vincia. da Leonarda vinogradi Zlatega gri~a. Je lesena stavba, v zasnovi v stavba, lesena Je gri~a. Zlatega vinogradi

hrupnega sveta odmaknjeno dolino svetega Janeza svetega dolino odmaknjeno sveta hrupnega Marijinega obiskovanja, celoten vmesni prostor pa prostor vmesni celoten obiskovanja, Marijinega

120 razli~nih vrst zeli{~, pa boste na{li v vasi @i~e, v @i~e, vasi v na{li boste pa zeli{~, vrst razli~nih 120 nad Slovenskimi Konjicami, ob sami Vinski cesti, med cesti, Vinski sami ob Konjicami, Slovenskimi nad {ole Bene{ke slika je pa najdragocenej{a Stoletja, in pomena ~ebelarjenja ter degustacijo medenih izdelkov. medenih degustacijo ter ~ebelarjenja pomena in

gotovo ni naklju~je, da so se v to, od to, v se so da naklju~je, ni gotovo Preteklost: Preteklost: delu samostana stoji ohranjena `upnijska cerkev `upnijska ohranjena stoji samostana delu

in zanimiv zeli{~ni vrt Majnik, ki na ogled ponuja preko ponuja ogled na ki Majnik, vrt zeli{~ni zanimiv in Muzej Zrno se nahaja v [kalcah v nahaja se Zrno Muzej • 15. iz izvira slika Najstarej{a avtorjev. tujih in doma~ih skupine (do 50 oseb) pripravijo predstavitev dela, opreme dela, predstavitev pripravijo oseb) 50 (do skupine Muzej Zrno, [kalce: [kalce: Zrno, Muzej

let. V @i~ko kartuzijo se po~asi vra~a `ivljenje. V spodnjem V `ivljenje. vra~a po~asi se kartuzijo @i~ko V let.

uporabi zeli{~ v zdravilstvu in prehrani. in zdravilstvu v zeli{~ uporabi Izjemno slikovit Izjemno je ve~ kot sedemdeset slikarskih del svetovno znanih svetovno del slikarskih sedemdeset kot ve~ je ki so na voljo tudi v darilni embala`i. Za najavljene Za embala`i. darilni v tudi voljo na so ki

. – kraju posebnem prav tem v @i~ki kartuziji @i~ki v in obnovitvenih del, ki sedaj potekajo `e ve~ kot 30. kot ve~ `e potekajo sedaj ki del, obnovitvenih in

osnovne in srednje {ole pripravijo u~ne delavnice o delavnice u~ne pripravijo {ole srednje in osnovne zanimivih gasilskih predmetov. gasilskih zanimivih ogled Na danes. do renesanse zgodnje od dela slikarska ~ebeljih dru`in in pripravljajo {tevilne medene izdelke, medene {tevilne pripravljajo in dru`in ~ebeljih zakorakali v neko nepoznano dimenzijo. Dobrodo{li na Dobrodo{li dimenzijo. nepoznano neko v zakorakali in strokovne slu`be vodili do intenzivnih raziskovalnih intenzivnih do vodili slu`be strokovne in

degustacije zeli{~nih napitkov in zeli{~nih namazov. Za namazov. zeli{~nih in napitkov zeli{~nih degustacije dr`avnih in dru{tvenih zna~k, svetil in {e mnogo drugih mnogo {e in svetil zna~k, dru{tvenih in dr`avnih vsebuje ki Riemerja, Franca podjetnika, konji{kega zbirka tradicijo ~ebelarjenja. Danes ~ebelarijo z okoli 250 panji 250 okoli z ~ebelarijo Danes ~ebelarjenja. tradicijo celo ~as ustavil. Da smo vstopili v nek drugi svet, drugi nek v vstopili smo Da ustavil. ~as celo da je tukaj neko~ stalo nekaj pomembnega, so ob~ino so pomembnega, nekaj stalo neko~ tukaj je da

uniform, fotografij, pokalov, diplom, gasilske tehnike, gasilske diplom, pokalov, fotografij, uniform, stalna ogled na je jedra mestnega starega osr~ju v hi{i si ogledate razstavo zeli{~. Za skupine pripravijo skupine Za zeli{~. razstavo ogledate si Konjicah `e ve~ kot petdeset let neguje dru`insko neguje let petdeset kot ve~ `e Konjicah Ko se ozremo okoli sebe in imamo ob~utek, da se je se da ob~utek, imamo in sebe okoli ozremo se Ko spokojnost, nedotaknjenost narave in zavedanje o tem, o zavedanje in narave nedotaknjenost spokojnost,

zbirk – od gasilskih pokrival, delovnih in sve~anih in delovnih pokrival, gasilskih od – zbirk me{~anski obnovljeni V • V~asih se nam dogodi, da pridemo na kraj, ki nas osupne. nas ki kraj, na pridemo da dogodi, nam se V~asih ter dobrote zeli{~ne razli~ne poskusite zdravje, svoje posebna energija tega prostora, mir in mir prostora, tega energija posebna v Slovenskih v @vikart ^ebelarstvo • Mestna galerija Riemer: Riemer: galerija Mestna Sedanjost: Sedanjost: ^ebelarstvo: ^ebelarstvo:

Muzeji in galerije in Muzeji Tradicija domacih obrti domacih Tradicija Zicka kartuzija Zicka

Ob~ina Slovenske Konjice H A Maribor

Slovenske Konjice

Ljubljana CRO I

Trst Dobrodosli! Legenda o konjiskem zmaju Znamenitosti v mestu Odprli ste vrata v Slovenske Na{i dedki in babice {e danes radi pripovedujejo, da je • Stari trg: za sprehode so najlep{a do`ivetja skozi postavljena `e pred letom 1146, dana{nja Cerkev svetega Konjice, v mesto s tiso~letno Konji{ka gora od znotraj votla, na njenem dnu pa je mestno jedro, ki se deli na Stari in Mestni trg. Stari trg, Jurija pa je njena naslednica. Poznogotsko stavbo zgodovino, polo`eno med jezero, ki ga je neko~ ~uval stra{ni zmaj. Vsako pomlad v zavetju mogo~ne farne cerkve Svetega Jurija ohranja sestavljajo pravokotna ladja predromanskih proporcev, skrivnostno Konji{ko goro so mu Konji~ani morali darovati lepo deklico, da ni zasnovo iz ~asa prvih omemb, poseben ~ar pa mu daje tristrano sklenjen in z oporniki obdan prezbiterij, severna www.slovenskekonjice.si in son~ne zlate gri~e mesta poplavil z vodo iz jezera. Ko pa je vrsta padla na poto~ek z ve~ imeni, imenovan Ribnica, Gospodi~na ladja, zvonik, ter na ju`ni strani prizidana baro~na www.knjiznica-slovenskekonjice.si vinorodnih [kalc v prelepo grofovo h~er Marjetico, je v mesto prijezdil ali celo Zmajeva slina, ki ga deli to~no po sredini. Na ro`envenska kapela. Po zadnji prenovi leta 1977 so TIC Slovenske Konjice severovzhodni Sloveniji. pogumni vitez Jurij, se spopadel z zmajem in re{il pogoste po`are v Slovenskih Konjicah nas opominjajo notranjo podobo prezbiterija regotizirali. Stari trg 27 Prikupno srednjeve{ko Konji~ane pred gro`njami iz skrivnostne gore. freske na tr{kih hi{ah ({t. 2 in 38) in lepo oblikovano 3210 Slovenske Konjice pode`elsko mesto s skoraj ku`no znamenje sv. Florjana s {tirimi svetniki nad • Dvorec Trebnik: dvor pod konji{kim gradom, T: +386 (0)3 759 31 10 {est tiso~ prebivalci, katerega Gra{~ak je bil tako vesel, da je Juriju v zahvalo, ker je potokom, ki ga je v 18. Stoletju postavil znani konji{ki katerega naslednica je gra{~ina Trebnik, sre~amo v F: +386 (0)3 759 31 11 prva pisna omemba sega v leto re{il njegovo h~er, pod goro dal postaviti cerkev svetega kipar Franc Zamlik. virih `e zelo zgodaj. Omenja se `e leta 1362, ko ga je M: +386 (0)51 444 141 E: [email protected] 1146 pod nazivom Counowiz, s Jurija. Takrat je pod goro nastal tudi trg. Tr`ani so, v V Starem trgu je bila neko~ tudi postojanka imenovana Ne`a von Freudenberg iz Zre~ prinesla svojemu soprogu {tevilnimi okoli{kimi vasmi zaokro`a spomin na te dogodke, za svoj grb izbrali belega konja Reganda, katera je bila namenjena prevpregi konj. Henriku Auerju v zakon kot doto. Kasneje je prehajal iz podobo doline ob reki Dravinji. Mesto postaja zgled na zelenem polju in modrim nebom nad njim, ki pa se Konjice, ki so dobile naziv Slovenske leta 1934, so torej rok v roke - od grofov Tattenbachov, `i~kih kartuzijanov, spremljajte nas na facebooku prijaznosti in urejenosti. Vrsto let zapored je bilo je s~asoma, zaradi pogostih po`arov v mestu, spremenil nastale kot obcestna naselbina in so od vsega za~etka verskega sklada in knezov Windischgrätzov, ki so dvor odlikovano s {tevilnimi priznanji za najlep{e izletni{ko v grb z belim konjem na rde~em polju. Svoj trg so imele prometno – tr`ni zna~aj. Po zadnjem po`aru so posedovali do konca druge vojne. Leta 1980 je bil v spremljajte nas na twitterju mesto, z zlato medaljo evropskega tekmovanja Entente poimenovali Konjice, goro, kjer je nekdaj prebival stra{ni v Konjicah zgradili kamnite hi{e iz kamenja iz @i~ke njem dom za starej{e ob~ane, danes pa je v lasti Ob~ine Florale se je postavilo ob bok najlep{e urejenih evropskih zmaj pa Konji{ka gora. Pred jezerski izvir so zvalili kartuzije in tak{na podoba hi{ se je ohranila vse do Slovenske Konjice, ki vanj po~asi vra~a zeli{~arsko mest, vas @i~e pa mu je sledila z bronastim odli~jem. ogromno skalo, ki se v spomin na nedol`ne mladenke, danes. Nedavna prenova Starega trga z mestnim parkom tradicijo in nekdanje vsebine. Slovenske Konjice Biser kulturne dedi{~ine ob~ine Slovenske Konjice, @i~ka imenuje potok Gospodi~na. in tr`nico daje mestu pridih modernosti in sodobnosti. Ob~ina Slovenske Konjice mesto cvetja in vina v zvoku in besedi kartuzija, pa se je uspela zapisati med finaliste izbora Obnova je temeljila na uporabi avtohtonega pohorskega • Stari grad: grad je eden najstarej{ih gradov na Stari trg 29 za Evropsko destinacijo odli~nosti – EDEN 2011. tonalita, z njo pa mesto postaja sodobno urbano sredi{~e, Slovenskem. Njegovi prvi lastniki so bili sredi 12. stoletja 3210 Slovenske Konjice sti~i{~e prebivalcev vseh generacij ter turisti~no privla~na konji{ki gospodje, leta 1597 pa so njegovi lastniki postali T: + 386 (0)3 757 33 50 destinacija. grofje Tattenbachi, ki so za slabih 100 let zaznamovali F: +386 (0)3 575 43 28 zgodovino konji{kega gradu in okolice. Ko je leta 1828 E: [email protected] Dobrodosli v mestu • Cerkev svetega Jurija: konji{ka `upnija se prvi~ lastnik gradu postal knez Windischgrätz, je bila stavba omenja `e leta 1146 v listini oglejskega patriarha `e v razvalinah. Danes se grad postopno obnavlja in Za vsebino je odgovoren Javni zavod Splo{na knji`nica Slovenske s tisocletno zgodovino Peregrina. Prva konji{ka cerkev je bila v Konjicah postaja pomembna to~ka dogajanja na Konji{kem. Konjice – TIC Slovenske Konjice. Organ upravljanja za Program razvoja pode`elja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt “Slovenske Konjice – mesto cvetja in vina v zvoku in besedi” je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode`elja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine “Od Pohorja do Bohorja”.

Evropski kmetijski sklad za razvoj pode`elja Evropa investira v pode`elje • Projekt sofinancira EU

Legenda o nastanku konji{kega trga (avtor(avtor freske:freske: MilanMilan LamovecLamovec –– Didi)Didi) Stari grad - eden najstarej{ih gradov na Slovenskem www.slovenskekonjice.si • www.knjiznica-slovenskekonjice.si Izdelava karte:Alja` Lesjak DEE AKARTOGRAFIJO ZA ODDELEK z @ivljenje vSlovenskihKonjicahutripa Mesto etnoprireditev pristne slovenskekultureinumetnosti. dale~ paponujaedinstvenado`ivetja prebivalcev, obiskovalcemodblizuin prijetno vzdu{jeza`ivljenjetukaj{njih utrip mestazokoli{kimivasmiustvarja gledali{ki, likovni,literarniinpesni{ki vrhunske kulturnedogodke.Glasbeni, Mesto dihazumetnostjoinoblikuje KULTURA INUMETNOST ohranjeno tradicijo . Do`ivite: ter doma~oglasbo odli~nih vinokoli{kihvinogradnikov kulinari~nimi razvajanjivdru`bi prikazom starihobi~ajev,pristnimi poteka kme~kipraznikspovorkoin julijskih dnehvLo~ah`etradicionalno Kme~ki praznikvLo~ah gore. odre{il po{astnegazmajaizKonji{ke Juriju nabelemKonju,kijemesto prireditev, kio`ivljazgodboovitezu Jurjevanje –tradicionalnaaprilska . –vvro~ih vsemu novemu,karprihaja. in dobreglasbeizre~edobrodo{lico slovo staremuletuinvdru`biprijateljev silvestrovanje naprostempomahav Silvestrovanje prireditve vstaremmestnemjedru. ki sezrcalivkozarcihobiskovalcev tradicionalni praznikslavimladovino, Martinovanje za~etek trgatvevokoli{kihvinogradih septembra vsredi{~umestanaznanimo Naznanitev trgatve –novembrski – tradicionalno –vza~etku . Nu{a Neisha, VladoKreslin,ZoranPredin, Slovenica, Darja[vajger,Terrafolk, Eroika, PerpetuumJazzile,Carmina tuji glasbenikiterizvajalci,kotso ki jihsoustvarjajoodmevnidoma~iin potekajo vrhunskiglasbenidogodki, V poletnihmesecihv@i~kikartuziji kartuziji Poletni glasbenive~eriv@i~ki LEGENDA 6 1 Tematske poti Planinske poti Kolesarjenje Ribolov Planinski dom Stadion Parkiri{~e Avtobusna postaja Zdravstveni dom Po{ta Tr`nica Spomenik Grad/ razvalina Pokopali{~e Bencinska ~rpalka Bazen Razgledna to~ka po medu,sve`emkruhu,cimetuin hi{kami izkaterihomamnodi{i.Vonj na{li prikupnogozdnovasicozlesenimi Mestnem trguvSlovenskihKonjicah V zadnjihdecembrskihdnehbostena Zimska pravljica objemu neokrnjenenarave. edinstvenim glasbenimu`itkomv leto vabijo,daseprepustite spokoju nedotaknjenedolinevasvsako nebesnim svodomvsojubakelin Derenda… Nepozabnive~eripod 0 1000 500 0 Ekvidistanca plastnic20m LEGENDA November 2012 Datum: 250 > > > 16 15 14 13 12 17 11 10 > > > 2 8 7 6 5 4 3 1 9 Cerkev svetegaPetra,@i~e SAKRALNA DEDI[^INA Rojstna hi{a{kofaNapotnika Dvorec Goli~ Rojstna hi{aIvanaMinattija Zbelovski grad Grad Pogled Stari grad Dvorec Trebnik Stari trg @i~ka kartuzija KULTURNA DEDI[^INA Etnolo{ka zbirka^re{nar Muzej gasilstvaDravinjskedoline avstro ogrskegaobdobja Muzejska zbirkavoja{kihpredmetoviz Mestna galerijaRiemer Hi{a dedi{~ineMla~e Pustova hi{a Muzej Zrno MUZEJI m prihod novegaleta. grejejo obodprtihognjih,kinaznanjajo in drsajo,seigrajokramljajoter Bo`i~ek, obiskovalcipojejoinple{ejo program zaotroke,vasicoobi{~e Pravlji~ni sejemspremljabogatkulturni va{~anov. ki nastajajopodspretnimiprsti nogavic, lesenihinglinenihizdelkov, zeli{~ih seme{astoplinopletenih > > > > 35 34 33 32 31 29 28 27 26 25 23 22 21 20 19 30 24 18 Vinorodno obmo~je[kalce Podpohorska vinskoturisti~na cesta17 Rasti{~e `i~kegagrobeljnika (endemit) Vodna u~napotPre`igal s hrastovimgozdom Zmaj~kova gozdnau~napot Naravoslovna u~napotPetelinjek SPREHODI PONARAVI Zeli{~ni vrtMajnik Mlin in`agaBezen{ek Zeli{~arstvo VivaSana,@i~kakartuzija Umetnostno kova{tvoKokotec Pletarstvo Kal{ek ^ebelarstvo @vikart DOMA^E OBRTI Cerkev sveteDru`ine,Tepanje Cerkev sveteAne Cerkev svetegaJurija Cerkev svetegaJerneja,Jernej Cerkev svetegaDuha,Lo~e Cerkev Marijinegaobiskanja,[pitali~ {portov. uveljavljenih inprepoznavnih za izvajanje{enekolikomanj tudi ne{tetonaravnihdanosti bogato {portnotradicijoin Slovenske Konjice,kipaima srednje velikkrajkotso rekreacije, kinamjihponuja zavedamo vsehmo`nosti Pogosto sesplohne [PORT INREKREACIJA > > 52 51 50 49 48 47 46 45 44 43 42 41 39 38 40 37 36 > > organizirano tudigolfvadi{~e,kjerso Na DobravipriSlovenskihKonjicahje dol`ina je2448metrovinimapar36. ima 9igralnihpolj,katerihskupna ovirami, gozdomingrmovjem.Igri{~e sredini celotnegaigri{~a,vodnimi so popestrenaspotokom,kite~epo obkro`eno zvinogradi.Igralnapolja danosti jeizrednorazgibanoinvceloti le`i igri{~ezagolf.Zaradinaravnih V idili~nemokolju{kalskihvinogradov Golf 37 38 www.ksevt.eu. Obi{~ite jihvVitanju.Ve~na odvija nekajvesoljskozanimivega. dejavnosti. Gotovosepravzdajtam razstave, konferencein{tudijske planetarne dejavnosti:stalneinza~asne KSEVT seodvijajolokalne,regionalnein Herman Poto~nikNoordung. Vokviru ga jeleta1928vsvojiknjigiopisal vesoljske postaje,bivalnegakolesa,ki pa izhajaizna~rtaprvegeostacionarne Vitanja, njegovaarhitekturnazasnova tehnologij (KSEVT)senahajavsredi{~u Kulturno sredi{~eevropskihvesoljskih KSEVT, Vitanje OBI[^ITE TUDINA[ESOSEDE... Turisti~na kmetijaMargu~ Turisti~na kmetijaGa~nikov hram Turisti~na kmetijaLovren~i~ Doma~ijaDebelak Izletni{ka kmetijaLopan Izletni{ki turizemKukovi~ Izletni{ka kmetijapriKro{lovih Izletni{ka kmetija^erjakovagorca TURIZEM NAKMETIJI Tenis centerBanex [portna dvoranaSlovenskeKonjice [portni parkSlovenskeKonjice [portni ribolov-Mla~e,Jernej~ek Motokros steza[kedenj [portno letali{~eSeno`et [portno rekreacijskicenterDobravazmestnimkopali{~em Golf vadi{~e Golf igri{~e REKREACIJA Konji{ka gora ter individualneu~neure. nadaljevalni te~ajizaotrokeinmladino organizirane u~neuregolfa, bazenu) zavijetelevoinpotnadaljujete Polj~ane nakoncukrajaZbelovo(pri bogati vodi.Lokacija:NacestiLo~e- Perfekten krajzaoddihobzribami idila sredigozdainprelepihtravnikov. lovite ribeodzoredomraka.^akavas do koncaoktobra,odsredenedelje, Na ribnikuJernej~eklahkoodmarca [portni ribolovnaribnikuJernej~ek > > 60 59 58 56 55 57 70 68 67 66 64 63 61 65 71 69 54 53 62 > > www.destinacija-rogla.si. 1962 ukinjena.Ve~na nerentabilnosti jebilaprogaleta bila podalj{analeta1921.Zaradi prometu leta1892,doZre~paje Polj~ane–Konjice jebilapredana Ozkotirna `eleznica in dvematovornimavagonoma. kompozicija zlokomotivo,potni{kim Konjice –Zre~e.Obnjejjevlakovna `eleznice Polj~ane–Slovenske ohranjena postajaozkotirne @elezni{ka postajaZre~ejeedina proge, Zre~e Muzej ozkotirne`elezni{ke 42 leta 1983. miting, kigakluborganiziravseod prireditev letali{~ajevsakoletniletalski konji{ke ob~ine.Najodmevnej{a pti~je perspektiveogledatelepote va{o `eljopopeljevvi{ave,dasiiz Aerokluba SlovenskeKonjice,kivasna Slovenskih Konjicahjemati~noletali{~e [portno letali{~eSeno`etv@i~ahpri [portno letali{~eSeno`et ki vaspripeljenacilj. kak{nih 300metrovpolokalnicesti, Okrep~evalnica Abikebab Okrep~evalnica Rogla Okrep~evalnica Lovskidom Mla~e Okrep~evalnica Lovskidom Konji{kavas Okrep~evalnica Endi Gostilna Gastu` Gostilna Konji~anka Gostilna PodGri~em Gostilna priInotu Gostilna Gri~ GOSTILNE INOKREP^EVALNICE Vinoto~ zvinotekoinokrep~evalnicaPolegek Vinogradni{tvo Kal{ek-Podkraj{ek Vinum Lo~e Vinska kletZlatigri~ Vinogradni{tvo Celcer Vinoto~ Cugmas Vinogradni{tvo insadjarstvoZalo`nik Vinogradni{tvo ^re{nar VINOGRADNI[TVO Gostinstvo okrep~evalnicaIr{i~ 40 > > > PLANINSKE POTI > > > 77 76 74 73 75 84 83 82 80 79 81 89 88 87 86 85 72 78 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Lo{ko zbelovskaplaninskapot @i~ka kartuzija-Trijekri`iStolpnik @i~ka kartuzija-^re{njice Stolpnik -Stranice Stolpnik -^re{njice Gozdarska ko~apri[tepihu-Stolpnik Slovenske Konjice-@i~kakartuzija Slovenske Konjice-Skala Slovenske Konjice-Stolpnik Slovenske Konjice. v ob~iniskrbiZavodza{port mo`nosti {portnegaudejstvovanja lovite lisico.Zapre{tevilne ali plavate,vozitemotokros planinarite (glejkarto),smu~ate streljate aliplezate,kolesaritein tenis, lahkokegljateinbalinate, nogomet, ko{arko,rokometin tudi pre{tevilnaigri{~aza V ob~iniSlovenskeKonjicenajdete AKTIVNO PRE@IVLJANJEPROSTEGA^ASA 4 6 5 3 2 1 November 2012 Izvod jebrezpla~en Naklada: Tisk: Konjice arhiv Ob~ineSlovenskeKonjice inTICSlovenske Jeseni~nik, MarijanPetek,IvoKacbek,MatejNareks, Fotografije: Izdelava kart: Oblikovanje: Besedilo: Partnerja vprojektu: Zasnova inkoordinacija: TIC SlovenskeKonjiceinOb~ina Izdajatelja: Mesto cvetjainvinavzvokubesedi SLOVENSKE KONJICE Konjice – [kalceGabrovljeDobravaSlovenske Novo Tepanje–BrdoGabrovnikBezina Zbelovo –JernejSpodnjeGru{ovje @i~ka kartuzija–[pitali~@i~eLo~e Slovenske Konjice–Trijekri`iSojek – PetekKapelaGradPogledLo~e – Jernej~ekZbelovoMla~e(javnapot) Pu{na go{~a–SelskivrhSpodnjeLa`e Lo~e –MalibregKobleJernejVrh – PenojeLo~e Kraberk –Zloder`nikOstro`noLipoglav vas –@i~eKloko~ovnikSuhadol Lo~e –MalibregKoblePodobDra`a – BregBlatoSlovenskeKonjice Brdo –TepanjskivrhTepanjePre`igal Slovenske Konjice–LisicaGabrovnik [kalce –Zlatigri~SlovenskeKonjice Slovenske Konjice–Oplotni{kaulica vas –SlovenskeKonjice @i~ka kartuzija–[pitali~@i~eKonji{ka Slovenske Konjice–Trijekri`iSojek KOLESARSKE POTIVOB^INI danes. rabo vpreteklostiinnjihovemo`nosti spoznavajo razli~nevirevode,njihovo Z njegovopomo~joobiskovalci ciljne skupineinpoligonzaraziskovalce. prostem, terenskilaboratorijzarazli~ne Vodna u~napotPre`igaljeu~ilnicana Vodna u~napotPre`igal najlep{o regijskou~nopot. V letu2012jebilapotrazgla{enaza gozdu. Potjedolgadvakilometra. na mokrotnihtravnikih,vjel{evjuin spoznavajo `ivljenjevribnikih,mo~virjih, aktivno udele`boob13tematskihtablah namenjena u~encemindijakom,kiz Naravoslovna u~napotPetelinjekje Naravoslovna u~napotPetelinjek dneve, rekreacijoinizvedbou~nihur. Primerna jezanaravoslovnein{portne ogled potrebujetedobridveuri~asa. Pod goro,dolgajetrikilometreinza je v~asihtam`ivel.Potsepri~nepriO[ vas popotnikepopeljekonji{kizmaj,ki Po poteh~udesinlepotKonji{kegore Zmaj~kova gozdnau~napot U^NE POTI na posnetkusvojegafotoaparata. dragocene rastlinice.Ssebojjoodnesite za{~iten naravnispomenik.Netrgajte ogro`ena rastlinskapodvrsta.Rasti{~eje in ponekodvnjegoviokolici.Jeredka Sloveniji uspevalevkamnolomu@i~ah `i~kega grobeljnika,endemita,kiv Ob potiproti@i~kikartuzijijerasti{~e @i~ki grobeljnik korak. slikoviti Dravinjskidoliniinvabijova{ v paletiparkov,kiserazprostirajo ob vzno`ju[kalskihgri~evsoledel~ek avtobusni postajiterGologran~evtravnik in prikupnimisprehajalnimipotmiob Trebnik, parkzgra{~inoBaronaDeVaya goro zo~arljivimribnikominDvorcem in sprehajali{~.[portniparkpodKonji{ko cvetja invina,somestoo~arljivihparkov Slovenske Konjice,imenovanetudimesto Mestni parki zelene barveslovenskihgozdov. neokrnjenosti, ~istostiinpomirjujo~e prina{a do`ivetjapristnosti, in `ivalskihvrstterodmaknjenihvasi gozdnih u~nihpoti,pestrostrastlinskih pohodni{kih poti,lovskihdomov,parkov, hitrega mestnega`ivljenja.Mre`a pre~udovite naraveintakoj{enumikod gozdovih ponujajodo`ivljanje Sprehodi podKonji{kogoroinponjenih Konji{ka gora letnem ~asuinobvsakemvremenu. [kalce ostanenepozabenvvsakem Sprehod poVinskicestiskozivinorodne son~nost intradicijo`ivljenjadoma~inov. gri~i, kitodpoosebljajoprijaznost, kak{nega gozdi~ka,sedvigajovinorodni obdelanih polj,travnikov,tuintam Iznad ravnicobrekiDravinji,skrbno [kalce –naravnipark so~loveka. veliko po~asnejeinkosejena{el~asza popeljali v~as,koje`ivljenjeteklo{e specialitet iz~rnekuhinje,vasbodo pri kme~kihopravilihindo`ivetje hranjenje ostalihdoma~ih`ivali,pomo~ pode`elja. Jezdenjekonjinponijev, ponuja do`ivetjepristnega{tajerskega urbanega sredi{~aSlovenskihKonjic Ran~ Dravinjavamvneposrednibli`ini Jezdenje nakonjihinponijih in {e{e. zahodu, vstopilivpravogusarskoladjo posko~nega kenguruja,postalinadivjem krokodila, tropskeptice,navihanoopico, Sre~ali bosteka~ovelikanko,lenega polne nevarnostiinosupljivihlepot. kultur, postavljenvsredi{~ed`ungle, boste vskrivnostnisvetstarodavnih ~akajo nepozabnedogodiv{~ine.Vstopili V Zabavi{~nemparkuMiniZOOLandvas Tropski parkMiniZOOLand DO@IVETJA NEOKRNJENENARAVE Tiskarna Petri~ Tropic parkinMiniZOOLand Ran~ Dravinja AKTIVNO PRE@IVLJANJE PROSTEGA^ASA Gologran~ev travnik Park baronaDeVaya Mestni parkzribnikom PARKI Hotel Dravinja Apartmaji Vinogradni{kidvorec Gosti{~e Wi-king Gosti{~e podOrehi Penzion Kra~un Gosti{~e Ulipi Gosti{~e Fink GOSTI[^A INPRENO^I[^A Vinoto~ Zidan{ek Picerija Paradajz Pizzeria Toscana Marche gostinstvoTepanje Gostilna Stra{ek Okrep~evalnica Stra{ek 10.800kosov Tja{aKangler BorutBrumec,Vitoslav Jerman,Tomo Splo{na knji`nicaSlovenskeKonjice- BorutBrumec,Littera Alja` Lesjak,Geofotod.o.o. 43 TDKonjiceinMajdaTemnik 36 33 TICSlovenskeKonjice 35 32 31 89 88 30