Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_9.pdf | DOST. 30/09/21 8.23
499
OCENE – ZAPISKI – PORO^ILA – GRADIVO
NEKAJ Z »OBROBJA« SLOVENSKE LITERARNE VEDE
Marjetka Gole Kauèiè: Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: Zaloba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Folkloristika), 2003. 329 str.
Smisel interdisciplinarnih pristopov je v razgrnitvi raziskovalnih polj, ki odpirajo ire po- glede in vodijo do novih poglobljenih ugotovitev, vendar se ob tem hitro lahko zgodi,da je kompleksnost katerega izmed pristopov raziskovanja okrnjena in reducirana. Prednost in privi- legij Marjetke Gole Kauèiè, avtorice obsene in temeljite monografije Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti, ki je izla leta 2003 pri Glasbenonarodopisnem intitutu ZRC SAZU, je, da pozna in strokovno deluje na dveh podroèjih v folkloristiki in literarni vedi. Zato se je jedru zastavljene naloge v omenjeni knjigi, to je raziskovanju stikov med slovensko ljudsko pesmijo in slovensko umetno poezijo, iz kroga raziskovanja pa ni izkljuèila niti proze in dramatike, pribliala s pomoèjo tako etnomuzikolokih kot literarnovednih principov. Spretno menjavanje in dopolnjevanje obeh vidikov ji je omogoèila teorija intertekstualnosti, ki jo je vzela za temelj- no teoretsko in metodoloko podlago svojega dela. Uporaba teorije intertekstualnosti je tvorna e v okviru posamezne poetike v umetni poetiki detektira medbesedilna razmerja, v ljudski pa poleg le-teh tudi medmuzikalna in medplesna e posebej uspena je v raziskovanju stikov, preseèiè, skupnih jeder, povezovanj in razhajanj, podobnosti in napetosti ter medsebojnih vpli- vov med obema poetikama. Raziskovalka je pri formiranju svojega teoretiènega aparata posega- la po relevantnih tujih in domaèih avtorjih teorij intertekstualnosti od Kristeve, Barthesa, Pfi- stra, Oraiæeve do Juvana ter po sodobnih avtorjih folkloristiènih tudij od Rosenberga, Browno- ve, Lorda in Hendricsa, ob tem pa je nenehno vkljuèevala izsledke irokega diapazona del z razliènih podroèij humanistike ker je delo posveèeno stikom slovenske ljudske pesmi s slo- vensko sodobno poezijo predvsem slovenske literarne zgodovine. Posebej pa je potrebno izpo- staviti dejstvo, da razprava oblikuje in ponuja prenovljen pogled tako na slovensko ljudsko pesem kot na folkloristiko kot vedo, ki se ukvarja z njo, saj ljudske pesmi v nobenem segmentu ne podcenjuje ali precenjuje, kot se to dvoje zrcali v splošnem mnenju še vedno zakoreninjenih klišeiziranih predstavah, da je ljudska pesem enostavna, duhovno in estetsko manj zahtevna oziroma naivna stvaritev na eni strani, ali da je ljudska pesem primarna nosilka narodove iden- titete na drugi. Delo M. Gole Kauèiè odraa napor po objektivnem opisu in umestitvi ljudske pesmi v iri kontekst, ob tem pa nenehno goji spotovanje do dedièine zbiranja in prouèevanja ljudske pesmi na Slovenskem, ki nam jo lahko zavida marsikateri narod. Svoja opaanja in ugotovitve izvaja in razvija iz raziskovalnih dosekov folkloristov Zmage Kumer, Valensa Vo- duka, Milka Matièetova, Marka Terseglava in tevilnih drugih, tako tematsko kot metodoloko pa prestopa meje tradicionalne pozitivistiène etnomuzikologije. Knjiga Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti je sinteza avtorièine doktorske diser- tacije ter posameznih razprav in èlankov, objavljenih v slovenskih in tujih publikacijah. Poleg Uvoda in Sintez jo sestavlja osem poglavij, ki si sledijo v loku od bolj teoretiènih in razlagalnih na zaèetku do aplikativnih na koncu knjige, kjer se nahajajo e bogata priloga besedil, obseen seznam bibliografije ter povzetek v anglekem jeziku. Integralni in nepogreljiv del teksta so primeri besedil, ki jih ne najdemo le v omenjeni prilogi, kamor je avtorica umaknila nekaj pesmi in predstavitev dveh medbesedilnih nizov z namenom, da ne bi preveè razbila in obteila same interpretativne strukture knjige, ampak ima bralec skozi vsa poglavja monost marsikatero Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_9.pdf | DOST. 30/09/21 8.23
500 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 4, oktober–december teoretièno izpeljavo e empirièno preveriti, bodisi ob primerih variantljudske pesmi same ali ob primerjavi ljudske pesmi z umetno. Primeri so grafièno vedno predstavljeni tako, da bralec lahko na isti strani primerjalno sledi dvema besediloma, z medbesedilnega vidika pomembneji deli oziroma medbesedilne odnosnice so v krepkem tisku, nekatere ljudske pesmi so dopolnjene tudi s skeniranimi notnimi zapisi, vse pesmi pa so opremljene z natanènimi bibliografskimi referencami. Uporabljen korpus besedil je kolièinsko zelo velik, karvelj a tako za korpus ljud- skih pesmi kot za korpus umetne poezije, slednji pa ni omejen le na izbor avtorjev, ki predstav- ljajo jedro slovenskega literarnega kanona. Poleg primerov besedil je razprava dopolnjena in obogatena s številnimi preglednicami in tabelami, ki sintetizirajo mnogokrat zapletene in kom- pleksne ugotovitve, knjiga pa pridobi na privlaènosti z izborom slikovnega gradiva, fotografij in ilustracij iz arhiva Glasbenonarodopisnega intituta ali od drugod. Kar pa bralec pri monografiji M. Gole Kauèiè zagotovo pogrea, e posebej, èe si zaeli drugaènega sprehoda, kot je od prve do zadnje strani, sta stvarno in imensko kazalo na koncu, ki bi olajali orientacijo po razpredeni mrei pojmov in navajanih avtorjev. Potem, ko raziskovalka v Uvodu predstavi okvir, vsebino in cilje knjige, se v prvem poglav- ju Ljudsko in umetno posveti opredelitvi obeh pojmov iz naslova in predstavitvi njunih dolo- èujoèih znaèilnosti. Razlike med ljudsko in umetno pesmijo ugotavlja v ehvs elementih komu- nikacijske sheme. Ljudska pesem ima dve neloèljivo povezani strani:besedilo in melodijo, pri èemer je petje njen komunikacijski kanal. Nastanek ljudske pesmi je sicer vezan na poznanega, e pogosteje pa anonimnega ustvarjalca, vendar je zanjo bistvenega pomena kontinuiteta po- ustvarjanja v okviru skupnosti, katerega posledica je variantnost. Ljudska pesem pa je poleg tega opredeljena e s funkcijo, zaradi èesar je anrsko razplastena. Vsebinske in formalne znaèil- nosti ljudske pesmi se spreminjajo glede na zgodovinski in drubeni kontekst, medtem ko se pri umetni poeziji spremembe dogajajo v okviru literarnozgodovinskih obdobij, tokov in stilov. Umetna poezija ima predvsem estetsko funkcijo, njena produkcija pa je zvezana z individual- nim procesom. Besedilna analiza pokae na razlike v jeziku, naèinu izraanja, pesemskih in verznih oblikah ter ritmiènih in metriènih posebnostih, vendar raziskovalka pozicije umetne poezije v primerjavi z ljudsko v nobenem izmed elementov ne favorizira,aj svsaka izmed njiju sledi lastnim principom nastajanja in obstajanja. V drugem poglavju z naslovom Sistemi tvorne- ga in trpnega stikanja ljudskega z umetnim avtorica skozi diahroni pregled slovenskih pesnikov od Vodnika do Kocbeka predstavi dva modela, kako ljudska pesem prehaja v umetno, le-ta pa lahko spet nazaj v ljudsko. To sta trpni, kar pomeni vsebinsko in formalno priblievanje ljudske- mu, in tvorni model, ki je definiran kot uporaba nekaterih elementov ljudskega in njihovo trans- formiranje z dodajanjem novih pomenskih in idejnih struktur. Ob tem raziskovalka upošteva vsakokratni zgodovinski in duhovni kontekst, saj je odnos do ljudske pesmi bil vse od raz- svetljenstva naprej opredeljen in obremenjen z odnosom do narodove identitete, postavlja ga pa tudi v odvisnost od refleksije razmerij tradicionalno inovativno in kolektivno individualno. Strnjena ugotovitev tega poglavja je, da je bilo razmerje med ljudsko in umetno pesmijo na zaèetku, ko so razsvetljenci na ozadju kulturnega in duhovnega dogajanja vEvropi odkrili ljud- ske pesmi in jih zaèeli zbirati, preteno trpno, maksima Zoisovega kroka je namreè bila pisanje v ljudskem tonu, zato je Vodnik posegel po tistem, kar se mu je zdelonajbolj avtohtono ljudsko, to je alpski poskoènici, in ker je upoteval tudi ostale znaèilnosti ljudske poetike, ej marsikatera njegova pesem zala v repertoar ljudskega; v kasnejih obdobjih pa seje odnos do ljudskega vse bolj diferenciral in zavzemal vse toèke na premici od pozitivnega, identifikacijskega, polemiè- nega, kritiènega do negacijskega odnosa. e pri Preernu avtorica prepoznava meanico trpno- tvornega odnosa, ki se zrcali v razvojnem loku od zavestnega priblievanja na zaèetku do zavest- nega oddaljevanja in hkrati nezavednega priblievanja ljudskemu v poznem Preernovem ustvarjalnem obdobju. V drugi polovici devetnajstega stoletja raziskovalka vidi le Jenkovo po- ezijo kot tisto, ki v celoti odseva tvoren odnos, medtem ko za poezijo Levstika, Gregorèièa in Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_9.pdf | DOST. 30/09/21 8.23
Andreja @i`ek Urbas, Marjetka Gole` Kau~i~, Ljudsko in umetno – dva obraza ... 501
Akerca velja, da se giblje med posnemovalnim in transformacijskim tipom, vendar opus poe- zije vseh tirih vsebuje tudi pesmi, ki so ponarodele. Kratek zgodovinski pregled avtorica mo- nografije sklene z interpretacijo tirih ustvarjalcev moderne ter Gradnika, Kosovela in Koc- beka, za katere ugotavlja, da je znaèilen preteno ali popolnoma tvorni model. Poglavje z naslo- vom Ponarodela pesem – od pesnika do ljudskega pevca raziskuje obraten proces, in sicer prehajanje individualne pesniške stvaritve v kolektivni svet ljudskega. Raziskovalka poskuša najti odgovore na vprašanja, ali je ponarodela pesem e prava ljudska pesem in v kolikšni meri nosi naboj tako individualnoliterarnega kot ljudskega, zakaj prihaja do ponarodevanja, kdo so ustvarjalci ponarodele pesmi in katero obdobje je bilo najbolj plodno zanjo. Kot pri prehajanju ljudskega v umetno, tako tudi pri prehajanju umetnega v ljudsko obstajata dva naèina, trpni in tvorni naèin. Prvi pomeni imitiranje ljudske pesmi v vseh zakonitostih, drugi pa je bolj asociativno in nezavedno priblievanje ljudskemu. Da neka umetna pesem ponarodi, mora biti socialno, psiholoko, tematsko, motivno, slogovno in ritmièno blizu ljudskemu, v okviru ljudskega pa nato doivlja razliène spremembe, od krnitve kitic do spremembe besednega reda, kar pripelje do veèje variantnosti. Primera ponaroditve, ki ju avtorica v knjigi analizira in komentira, sta Lenèica Simona Jenka in Njega ni Simona Gregorèièa. Poglavje Ljudsko in umetno v medbesedilnih nizih bi polpretekla literarna teorija uvrstila pod oznako tematologija, folkoristika pa pod potovanje tem in motivov. M. Gole Kauèiè izbere tiri krepke in štiri šibke medbesedilne nize – Lenora ali Mrtvec pride po ljubico, Lepa Vida, Kralj Matja in Zeleni Jurij so krepki, Pegam in Lambergar, Riba Faronika, Godec pred peklom in Galjot pa šibki – interpretira jih in ugotavlja, da vsi medbesedilni nizi izvirajo iz ljudskih pesmi, ki imajo zgodbo, vsebujejo nadèasovno temo in vedno znova vzpostavljajoèo aktualnost motivov ter moène eksistencialne, etiène in etniène naboje. Medbesedilni nizi zato vzpostav- ljajo polisemijo smislov v razliènih èasih, ob tem pa stari pomeni doivljajo razliène variacije in zasuke. Najveè pesnikih realizacij ima medbesedilni nizLepe Vide, medtem ko pri medbesedil- nih nizih Jelengar, Mlada Breda in Mrtvaška kost, dodamo pa lahko še Desetnico, Narobe svet in druge, zasledimo le nekaj pesmi. Medbesedilje oziroma izbor elementov iz predloge in pred- hodnih metatekstov lahko obsega vse od posameznih jezikovnih znakov, verzov do celotnih kitic, od oseb, motivov, tem do zgodb, celo anrov in drugih segmentov. Kar pa je privlaèno pri raziskovanju medbesedilnih nizov, pa tudi raziskovanju stikanja slovenske sodobne poezije z ljudsko – to pa je e jedro petega poglavja z naslovom Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija: razmerja, odnosnice, muzikalnost –, je odkrivanje, razbiranje in opazovanje vedno novih aktualizacij kulturnega spomina. Po mnenju avtorice je do kontaminacije sloven- ske sodobne poezije s slovensko ljudsko pesmijo prihajalo zaradi najrazliènejih ustvarjalnih vzgibov: intimnih, eksperimentalnih, idejnih, drubenoangairanih itd. Najrazlièneje so tudi pesnike realizacije teh stikanj, ki jih avtorica uredi v dva vala. Prvi val predstavljajo pesniki, ki so na literarno prizorièe stopili okrog leta 1960 in so po vsej verjetnosti poznali ljudsko izroèilo e iz prve roke oziroma ust. To so Dane Zajc, Svetlana Makaroviè,Gregor Strnia, Veno Taufer, Joe Snoj, ob njih pa e predstavnika reizma in eksperimentalne poezije Iztok Geister Plamen in Franci Zagoriènik, ki se jim v sedemdesetih letih pridruijo Milan Jesih, Miroslav Kouta, Her- man Vogel in Marko Kravos. Drugi val so pesniki, ustvarjajoèi v osemdesetih in devetdesetih: Milan Vincetiè, Ifigenija Zagoriènik, Veno Dolenc, Sreèko Rijavec, tefan Remic, Damjan Jen- sterle ter Jani Oswald. Iz zgodovinskega konteksta raziskovalka razbira, da se umetna poezija poglobljeno vraèa k ljudski obièajno ob drubeno, kulturno in duhovno prelomnih obdobjih, kar detektira v vseh tirih desetletjih ustvarjanja obravnavanih pesnikov. Zadnja tri poglavja M. Gole Kauèiè nameni poglobljeni analizi stikov poetik pri Svetlani Makaroviè, Gregorju Strnii in Venu Tauferju ter poskusu branja romana Joeta Snoja Fuga v kriu z vidika montae ljudskega in umetnega. Avtorièina trditev na zaèetku poglavja Slovenska ljudska pesem in njeni odsevi v poeziji Svetlane Makaroviè, da je S. Makaroviè ustvarjalka sodobne ljudske pesmi, ni prav niè Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_9.pdf | DOST. 30/09/21 8.23
502 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 4, oktober–december
pretirana, saj v nadaljevanju poglavja pokae, kako je pesnica izbrala in uporabila ljudske oblike, mitologijo, ege in verovanja ter motive, teme in ideje ter jih modificirala in transformirala tako, da so njena pesnika besedila tako blizu ljudskemu, da jih je mogoèe apeti,z da je stilizirala ljudske balade, poskoènice, iztevanke, igrice, uroke in molitve, da je uporabila irok slovar mitolokih motivov in likov ter nekatere ustvarila celo sama, vendarpa vse to spojila s svojim individualnim idejnim pesnikim obzorjem, ki je temno, zloveèe in zanikovalsko. Pesnici ter Strnii in Tauferju, ki sta obravnavana v poglavju Gregor Strniša, Veno Taufer in ljudska pesem, je skupno temeljito poznavanje in zavestno poglabljanje v ljudsko izroèilo, z vkljuèevanjem v svojo poezijo pa irjenje eksistencialne razsenosti, vendar so njihovi pesniki postopki razno- liki in med seboj razlièni. Avtorica monografije namreè pri Strni i in Tauferju belei nasprotnost le-teh, saj se pri Strnii stilemi in citati iz ljudskih pes mi ritmièno in melodièno prepletajo s Strnievim veznim tekstom pesmi in dram, motivi in teme pa nadaljuj ejo in nadgrajujejo njego- vo ontoloko sporoèilo, pri Tauferju pa je glavni pesniški postopek montaa. Taufer z uvajanjem ritmov, sintagem, formul, stilemov, in drugih odnosnic iz ljudskega v svoje pesniško okolje ustvarja napetost in diskrepanco, nove pomenske konotacije pa izvaja iz permutiranih, deformi- ranih in sekulariziranih ljudskih tem. M. Gole Kauèiè zakljuèi knjigo s poglavjem Vloga ljud- ske pesmi v proznem izroèilu na primeru romana Joeta Snoja Fuga v kriu, kjer na primeru tega, v veè pogledih sinkretiènega romana izpostavi poetièno, nacionalno, estetsko, obredno in pomensko-namensko vlogo ljudskega ter vsako izmed njih razloi na primerih iz romana. Knjiga M. Gole Kauèiè ima poleg gostega analitièno-sintetiènega prikaza stikanja diskur- zov ljudskega in umetnega e eno poslanstvo, ki je prikrito. Obravnavanjein prouèevanje slo- venske ljudske pesmi je v okviru slovenske literarne zgodovine precejzapostavljeno, slovenska knjievna stroka to podroèje literarne produkcije zanemarja z izgovorom, da je to domena folklo- ristov, vse to pa se odraa tudi v reduciranih vsebinah o slovenski ljudski pesmi, ki jih posre- dujejo olski uèbeniki. e beno prelistavanje knjigeLjudsko in umetno – dva obraza ustvarjal- nosti pa bralca privede do dveh sklepov: 1) da slovenska ljudska pesem ne sodi zgolj na obrobje slovenske literarne zgodovine in slovenske literarne vede in 2) da brez poznavanja slovenske ljudske pesmi izgubimo vèasih le dodano vrednost, mnogokrat pa bistveno, kar na m ponuja branje slovenske umetne poezije.
Andreja iek Urbas Filozofska fakulteta v Ljubljani
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)