Evropska Konvencija O Krajini Konvencija Iz Firenc 4

EVROPSKA KONVENCIJA O KRAJINI KONVENCIJA IZ FIRENC 4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini EVROPSKA KONVENCIJA O KRAJINI KONVENCIJA IZ FIRENC 4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini

Junij 2007

EUROPEAN LANDSCAPE CONVENTION FLORENCE CONVENTION 4th Meeting of the Workshops for the Implementation of the European Landscape Convention

June 2007 Evropska konvencija o krajini, Konvencija iz Firenc, 4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini, Mednarodna konferenca KRAJINA IN DRUŽBA, Slovenija, Ljubljana, 11. - 13. maj 2006 European Landscape Convention, Florence Convention, 4th Meeting of the Workshops for the Implementation of the European Landscape Convention, International Conference LANDSCAPE AND SOCIETY, Slovenia, Ljubljana 11 - 13 May 2006

Založnik/Published by: Ministrstvo za kulturo

Urednici/Editors: Barbara Mlakar, Ministrstvo za kulturo Nataša Bratina Jurkovič, Ministrstvo za okolje in prostor

Prevodi/Translated by: Služba za prevajanje in lektoriranje, Generalni sekretariat, Gregorčičeva 27a, Ljubljana

Oblikovanje/Design by: Alenka Bošnak Miklavžin

Tisk/Printed by: Tiskarna Pleško, Ljubljana

Naklada/Edition: 500 izvodov / 500 copies

Ljubljana, junij 2007

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

711(4)(063)

SREČANJE delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini (4 ; 2006 ; Ljubljana) Evropska konvencija o krajini : konvencija iz Firenc / 4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini [tudi] Mednarodna konferenca Krajina in družba, Slovenija, Ljubljana, 11.-13. maj 2006 ; [urednici Barbara Mlakar, Nataša Bratina Jurkovič ; prevodi Služba za prevajanje in lektoriranje, Generalni sekretariat]. - Ljubljana : Ministrstvo za kulturo, 2007

ISBN 978-961-6370-11-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Mlakar, Barbara, inž. krajinske arhitekture

233050112 Uvod Introduction

Cilj Evropske konvencije o krajini (podpisana v Adopted in Florence, Italy, on 20 October 2000 Firencah 20. 10. 2000, postala zavezujoča 1. 3. and in force since 1 March 2004, the European 2004) je spodbujanje varstva, upravljanja in Landscape Convention aims to promote the pro- načrtovanja evropskih krajin ter organiziranje tection, management and planning of European sodelovanja med evropskimi državami na landscapes and to organise European co-opera- vprašanjih, ki zadevajo krajino. To je prvi tion on landscape issues. It is the first interna- mednarodni sporazum, ki je povsem posvečen tional treaty to be exclusively concerned with all vsem dimenzijam evropskih krajin. Konvencija dimensions of the European landscape. The se uporablja na celotnem ozemlju držav Convention applies to the Parties’ entire territory podpisnic in obsega naravna, ruralna, urbana in and covers natural, rural, urban and peri-urban sub-urbana območja. Ukvarja se tako z areas. It deals with ordinary and degraded land- običajnimi/vsakdanjimi in razvrednotenimi scapes as well as those of outstanding beauty. krajinami kot tudi s krajinami izjemnih vrednosti. The Convention represents an important contri- Konvencija predstavlja pomemben doprinos k bution to the implementation of the Council of izvajanju ciljev Sveta Evrope, kot so promocija Europe’s objectives, aimed at promoting democ- demokracije, človekovih pravic in pravnega reda, racy, human rights and the rule of law and at ter iskanju skupnih rešitev za glavne probleme s finding common solutions to the main problems katerimi se srečuje evropska družba danes. Svet facing European society today. By taking into Evrope si prizadeva varovati kvaliteto življenja in account the cultural and natural values of land- dobrobiti Evropejcev ob upoštevanju krajinskih scape, the Council of Europe seeks to protect kulturnih in naravnih vrednot. the quality of life and well-being of Europeans.

Do 10. maja 2006 je Konvencijo ratificiralo 24 As at 10 May 2006, 24 states had ratified the držav: Armenija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Convention: Armenia, Belgium, Bulgaria, Croa- Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Irska, tia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Finland, Italija, Latvija, Moldavija, Nizozemska, Norveška, France, Ireland, Italy, Lithuania, Moldova, The Poljska, Portugalska, Romunija, San Marino, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Roma- Slovaška, Slovenija, Bivša jugoslovanska nia, San Marino, Slovakia, Slovenia, »The Former republika Makedonija, Turčija, Ukrajina. Yugoslav Republic of Macedonia«, Turkey, Ukraine. Konvencijo je podpisalo 9 držav: Azerbajdžan, Madžarska, Grčija, Luksemburg, Malta, Španija, 9 states had signed it: Azerbaijan, Hungary, Švedska, Švica, Velika Britanija. Greece, Luxembourg, Malta, Spain, Sweden, Switzerland, United Kingdom. Namen Delavnic Purpose of the Workshops

Delavnice so namenjene izvajanju Evropske The purpose of the Workshops is to implement konvencije o krajini in izmenjavi izkušenj na ravni the European Landscape Convention and ex- Evrope. Cilj Delavnic je tudi pregled izvajanja change experiences at the European level. The treh ključnih politik Konvencije: varstvo, uprav- aim of the Workshops is to review the implemen- ljanje in planiranje. Poseben poudarek Delavnice tation of three key policies of the European Land- bo posvečen dvema posebnima ukrepoma za scape Convention: protection, management, uresničevanje Konvencije: usposabljanju, izobra- and planning. A special emphasis will also be ževanju in ozaveščanju o pomenu krajine. placed on two of the specific measures for the Udeleženci bodo predstavili že uresničene implementation of the European Landscape projekte na nacionalnih in mednarodnih nivojih, Convention: training, education, and awareness- kot tudi projekte, ki so še v teku: planske in raising. The participants are invited to this Con- raziskovalne projekte, programe, prostorsko vention will be invited to present the already im- planske dokumente, različne akcije in aktivnosti plemented projects at national and international povezane z izvajanjem ciljev Evropske konven- levels, as well as the projects under way: plan- cije o krajini. ning and research projects, programmes, spatial planning documents, various actions and activi- Cilj Delavnice je razpravljati o aktualnih ties related to the implementation of the aims of problemih, izmenjati izkušnje iz posameznih the European Landscape Convention. držav podpisnic Konvencije in skozi razpravo iskati rešitve povezane z razvojem in varstvom The aim of the Workshops is to discuss current krajine. topics, obtain experiences from individual countries that signed the Convention, and to find solutions, through discussion, related to landscape development and protection.

Organizatorji Organized by

Srečanje Delavnic organizira Svet Evrope v The meeting of the Workshops is organized by sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor the Council of Europe in collaboration with the in Ministrstvom za kulturo RS, Univerzo v Ministry of Environment and Spatial Planning of Ljubljani – Biotehniško fakulteto, Oddelkom za Slovenia, the Ministry of Culture of Slovenia, the krajinsko arhitekturo, ter Mestno Občino University of Ljubljana/Biotechnical Faculty, Ljubljana in Društvom krajinskih arhitektov Department for Landscape Architecture, the Slovenije (DKAS). Srečanje je podprl tudi Ljubljana Municipality and Slovenian Associa- švicarski Zvezni urad za okolje. tion of Landscape Architecture. The meeting has also supported by the Swiss Federal Office of the Environment. Svet Evrope/Council of Europe

Maguelonne DÉJEANT-PONS Vodja Oddeleka za prostorsko planiranje in krajino/Head of the Spatial Planning and Landscape Division DG IV, Svet Evrope/DG IV, Council of Europe F - 67075, STRASBOURG Cedex

Tel.: + 33 (0) 3 88 41 23 98 Fax: + 33 (0) 3 88 41 37 51 E-mail: [email protected]

Flore CHABOISSEAU Asistent administrator/Administrative Assistant Oddelek za prostorsko planiranje in krajino, DG IV, Svet Evrope/ Spatial Planning and Landscape Division, DG IV, Council of Europe F - 67075, STRASBOURG Cedex

Tel.: + 33 (0) 3 88 41 38 81 Fax: + 33 (0) 3 88 41 37 51 E-mail: [email protected]

Andrée TERSER Asistent /Assistant Oddelek za prostorsko planiranje in krajino, DG IV, Svet Evrope/ Spatial Planning and Landscape Division, DG IV, Council of Europe F - 67075 STRASBOURG Cedex

Tel.: +33 (0)3 88 41 31 97 Fax: +33 (0)3 88 41 37 51 E-mail: [email protected]

Slovenija/Slovenia Nataša BRATINA-JURKOVIČ Ministrstvo za okolje in prostor/Ministry for Environment and Spatial Planning predstavnica Slovenije za Evropsko konvencijo o krajini/Environment Directorate Dunajska 47 SI - 1000 LJUBLJANA

Tel.: + 386 1 478 70 80 Fax: + 386 1 478 71 23 E-mail: [email protected]

Barbara MLAKAR Ministrstvo za kulturo/Ministry of Culture Direktorat za kulturno dediščino/Cultural Heritage Directorate Maistrova 10 SI - 1000 Ljubljana

Tel.: + 386 1 369 59 74 Fax: + 386 1 369 59 02 E-mail: [email protected]

http://www.coe.int/EuropeanLandscapeConvention http://www.sigov.si/mop http://www.kultura.gov.si http://www.dkas.si Vsebina Content

UVOD / INTRODUCTION 5 NAMEN DELAVNIC / PURPOSE OF THE WORKSHOPS 6 ORGANIZATORJI / ORGANIZED BY 6 UVODNI NAGOVORI IN POZDRAVI / INTRODUCTORY SPEECHES AND WELCOME ADDRESSES Janez Podobnik 12 Metka Černelč 15 Silvester Gaberšček 18 Enrico Buergi 20 Maguelonne Dejeant-Pons 23 Michael Downing 25 Nataša Bučar Draksler 26

DELAVNICA 1 / WORKSHOP 1 INVENTARIZACIJA IN VREDNOTENJE KRAJIN 30 THE IDENTIFICATION AND ASSESSMENT OF LANDSCAPES prof. dr. Ivan Marušič 31 Krajinska tipologija in spreminjanje krajine: kaj smo se naučili iz prizadevanj za uresničevanje Evropske konvencije o krajini Landscape typology and landscape changes: what we have learnt from the endeavors to implement European Landscape Convention in Slovenia dr. Ana Kučan 43 Krajina kot nacionalni simbol Landscape as a national symbol mag. Jelka Hudoklin 53 Predstavitev projekta Regionalna razdelitev krajinskih tipov Slovenije in Izjemne krajine Slovenije Presentation of the regional distribution of Landscape types in Slovenia project, and the Outstanding landscapes of Slovenia project Graham Fairclough 64 Razumevanje in uporaba raznovrstnosti krajine: angleške izkušnje Understanding and using the diversity of landscape: english experiences Alberto Clementi 76 Krajina in urbanizem v Italiji Landscape and urbanism in Italy prof. Karl Steinitz 88 Nekaj misli o krajinskem načrtovanju – proti ciljem Evropske konvencije o krajini Some notes on landscapes planning – towards the objectives of the European convention Anne Fortier-Kriegel 92 Prispevek k četrti delavnici Evropske konvencije o krajini Contribution au quatrieme atelier de la convention Européenne du Paysage Terry O’Regan 100 Pregled nad DELAVNICO 1 Overview of WORKSHOP 1 DELAVNICA 2 / WORKSHOP 2 DRUŽBA IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTNIH KRAJIN 108 SOCIETY AND THE NEED OF HIGH QUALITY LANDSCAPES Blanka Bartol 110 Pomen kakovostnih krajin za višjo kakovost življenja The significance of quality landscape for life quality Michael Schimek 118 Unescova izbira kulturne krajine: primer dobre prakse wachau, Avstrija Selection of cultural landscape by unesco: good practice example of wachau, Austria dr. Mojca Golobič 128 Vključenost krajine v javne politike in priporočila za izboljšanje – primer alp Integration of landscape issues into public policies and recommendations for their improvement – the example of the alpine region dr. Edvard Kušen 142 Krajina kot razvojni dejavnik na področju turizma »Istrska ogrlica otokov« - primer dobre prakse Landscape as a tourism development resource (istria) »Istrian necklace of islands« - good practise example mag. Vesna Kolar Planinšič 150 Vloga celovite presoje vplivov na okolje pri ohranjanju značilnosti krajin The role of strategic environmental assessment in retaining the characteristics of landscapes Margarita Jančič 165 Skupni finančni instrumenti za doseganje cilja kakovostne krajine Common financial instruments for accomplishing landscape quality objectives Cristina Hertia 173 Upravljanje krajine v območju delte reke donave Landscape management in the danube delta area Antonio Righetti 190 Od nočne krajine, ki jo razsvetljujejo zvezde in luna, do krajine, ki jo »zastirajo« svetlobne emisije D’un paysage nocturne illumine par les etoiles et la lune a celui »oscure« par les emissions lumineuses

DELAVNICA 3 / WORKSHOP 3 VARSTVO IN UPRAVLJANJE KRAJIN ZA DRUŽBO 198 LANDSCAPE PROTECTION AND MANAGEMENT FOR THE SOCIETY Jelena Hladnik 200 Varstvo in upravljanje krajine v sloveniji skozi instrumente za ohranjanja narave Landscape protection and management in slovenia through nature conservation instruments Lionella Scazzosi, Cinzia Robbiati 209 Zavarovana območja kulturne dediščine in krajine Sites culturels proteges et paysage John Thomson 216 Varstvo in upravljanje krajine: izkušnje in prizadevanja na škotskem Landscape protection and management: scottish experience and aspiration Barbara Mlakar 220 Kulturna krajina kot kulturne dediščina The cultural landscape as cultural heritage Francesco Alberti 234 Krajine in suburbana območja The acquaintance of the exceptional landscape Nicolas Sanaa 249 Krajine zavarovanih območij francije Les paysages des parcs naturels regionaux francais mag. Marko Prem 260 Upravljanje krajin v obalnih območjih sredozemlja – za kvalitetno krajino Landscape management in mediterranean coastal areas – for quality landscape Michael Schober 271 Prostorsko načrtovanje v natura območjih - načrtovanje avtoceste ob upoštevanju območij natura - primer dobre prakse Planning within the natura areas - planning a motorway with consideration of natura sites - good practice example

DELAVNICA 4 / WORKSHOP 4 STROKOVNO IZPBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI 280 SPECIALIST TRAINING AND PUBLIC AWARENESS-RAISING Peter H. Goodchild 282 Veščine usposabljanja javnosti za sodelovanje v postopkih odločanja The skills of training the public for participation in decision-making processes mag. Polona Demšar Mitrovič 291 Ozaveščanje o vrednotah prostora v izobraževalnem procesu – RAVE SPACE, projekt v okviru Interreg III B Raising awareness of values of space through the process of education – RAVE SPACE, project within Interreg III B mag. Maja Simoneti, Maša Šorn 296 Strategija izobraževanja o prostoru v kontekstu izobraževanja za trajnostni razvoj – projekt RAVE SPACE in povezane dejavnosti The strategy of spatial education in the context of the education for sustainable development: - the RAVE SPACE project and related activities mag. Nataša Bratina Jurkovič 305 Delovanje društva krajinskih arhitektov slovenije na področju izobraževanja in ozaveščanja strokovne javnosti in predstavitev projekta »Mi urejamo krajino« Activities of the slovenian association of landscape architects in education and professional public awareness-raising, and presentation of the project »We are making our landscape«

ZAKLJUČNI SKLEPI MEDNARODNE KONFERENCE 314 CLOSING CONCLUSIONS Maguelonne Dejeant-Pons 314 Sklepni govor na IV. srečanju delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini, Ljubljana, 11. in 12. maj 2006 Closing speech of the 4th meeting of the Workshops for the implementation of the European Landscape Convention, Ljubljana, 11 and 12 May 2006 Christian Meyer 317 Splošne ugotovitve IV. Sestanka delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini General conclusions of the 4th meeting of the workshops for the implementation of the European landscape convention 324

SEZNAM AVTORJEV 328 LIST OF SPEAKERS

PROGRAMME 331

JANEZ PODOBNIK

Minister za okolje in prostor, Slovenija Minister for Environment and Spatial Planning, Slovenia Welcoming Speaches Welcoming Pozdravni nagovori/ Pozdravni Spoštovane dame in gospodje, Ladies and Gentlemen, 12 dovolite mi, da izrazim veliko veselje, da v May I begin by expressing great pleasure at Sloveniji gostimo tako pomembno srečanje na Slovenia hosting such an important meeting temo, ki nam je Slovencem še posebno pri srcu. that deals with a topic close to the heart of every Tudi mnogi obiskovalci Slovenije odkrivajo, da je Slovene. Also many visitors to Slovenia find that njena poglavitna značilnost krajina. Mnogokrat landscape is Slovenia’s main feature. We often slišimo reči: »Kako zelena in lepa je Slovenija!« hear people say: »Slovenia is so beautiful and Slovenija je nedvomno zelena dežela, saj green!« Slovenia is undoubtedly a green country; gozdovi danes pokrivajo približno 60 % forests cover approximately 60 per cent of its državnega ozemlja. Velik del ozemlja Slovenije je territory today. A large part of Slovenia’s territory kras. Slovenski kras je dal ime celo raziskovalni is covered by karst. Slovenia’s karst has even disciplini, krasoslovju. Obiskovalci, ki so v given the name to a scientific discipline known preteklosti potovali preko Slovenije, so Kras - as the karstology. Visitors who travelled across kraško planoto nad Trstom označevali za Slovenia in the past described the Karst – the pustinjo, za krajino skal in redkega grmovja. karstic plain above Trieste, as a desert, a region Potem je takratna oblast, bilo je sredi 19. stoletja, full of rocks and sparse shrubs. Then, in the mid- zastavila program pogozdovanja. To je bil eden 19th century, the authorities launched a foresta- zgodnejših krajinsko urejevalnih projektov na tion programme. This was one of the earliest Slovenskem. landscaping projects in Slovenia.

Slovenija je razpršeno poseljena. Ima nekaj manj Typical of Slovenia is settlement dispersion. kot 6000 naselij. Taka poselitev je v Sloveniji Slovenia has less than 6000 settlements. This ostala navkljub temu, da danes živi od settlement pattern persists in Slovenia although kmetijstva samo še okrog 4 % prebivalstva. only around 4 per cent of the population make Prehod iz agrarne v industrijsko družbo ali celo a living from farming. The transition from agricul- postindustrijsko je v Sloveniji potekal tural to industrial or even post-industrial society sorazmerno postopoma. Razpršeni mali was relatively gradual in Slovenia. Dispersed proizvodni obrati so v razgibanem reliefu že small production plants exploited the zgodaj v zgodovini izrabljali silo voda. To je waterpower available in the diversified land- kasneje pripeljalo do industrijskih obratov na scape already at a very early stage in history. podeželju, vendar pa se ljudje niso bili primorani Later, this lead to industrial plants in rural areas; seliti v mesta v takem obsegu, kot se je to still people were not yet compelled to move to dogajalo drugje. Zato številni Slovenci nikoli niso towns in the extent encountered elsewhere. prenehali biti kmetje, pa čeprav od kmetovanja Therefore many Slovenes never ceased to be niso več živeli. Slovensko gospodarstvo je vedno farmers although they no longer made their liv- slonelo na povezovanju industrije in kmetijstva. ing from farming. Slovenia’s economy was al- Slovenija je bila dolga leta dežela s sorazmerno ways based on links between industry and agri- velikim odstotkom polkmetov. Tudi to je bil eden culture. Slovenia was, for years, a country with od vzrokov, da je Slovenijo v veliki meri obšla a relatively high percentage of half farmers. This modernizacije kmetijskega prostora. was also one of the reasons why there was little modernisation of rural areas. Drobna parcelna struktura in razdrobljenost pridelovalnih zemljišč je še vedno izstopajoča Small and scattered agricultural lands are still an značilnost večine slovenskih krajin. Kar nekaj outstanding feature of the major part of the dejavnikov je torej vplivalo na to, da je Slovenija Slovenian landscape. Many factors have indeed danes krajinsko zanimiva dežela. Ko govorimo o influenced Slovenia to make it such an interest- izjemnih kulturnih krajinah Evrope, se izkaže, da ing landscape today. When we speak of excep- gre v veliki meri za območja, ki so bila nekoč tional cultural landscapes of Europe, we find območja revščine in pomanjkanja. In to velja kar that, very often, these used to be poverty- za znaten del Slovenije. Bolj kot so bile razmere stricken regions. This is true of a considerable Speaches Welcoming za življenje težke, bolj so ljudje iskali načine, kako part of Slovenia. The harder life was, the more preživeti in izrabiti še tisto malo možnosti, ki jih resourceful were the inhabitants in seeking ways je prostor nudil. Pri tem so ustvarili zanimive to survive and put to good use the few opportu- krajinske vzorce. Zaradi humidne klime v nities that the physical space offered, thereby slovenskem sredogorju so naši predniki izumili creating interesting landscape patterns. Be- nagovori/ Pozdravni kozolec, posebno zgradbo za sušenje sena. cause of a humid climate in Slovenia’s low Terase srečamo domala povsod, toda mountain range, our ancestors invented the 13 posameznih deli Slovenije kažejo tudi tu vsak hayrack, a special structure used in haymaking. svojo posebnost. Terraces can be encountered almost everywhere; however, they differ from region to re- Ob dejstvu, da večina Slovencev prebiva na gion. podeželju, je presenetljivo, da je Slovenija dežela sorazmerno velike naravne ohranjenosti. Zato Since the majority of Slovenes live in rural areas, imam kot minister za okolje in prostor tu veliko it is surprising that Slovenia has succeeded in odgovornost. preserving nature to the extent it has done. As the Minister of the Environment and Spatial Po eni strani imamo ohranjeno naravo, kar se je Planning I have great responsibility here. pokazalo tudi s tem, da imamo v evropskem omrežju Natura 2000 približno 36 % državnega On the one hand nature is preserved, which has ozemlja. Imamo velika ekološko pomembna also been demonstrated by approximately 36 območja, ki jih varujemo zaradi ohranjanja per cent of the national territory being included življenjskih prostorov velikih zveri, medveda, in the European network Natura 2000. We have volka in risa in območja številnih drugih extensive sites of environmental significance habitatov evropsko pomembnih vrst. that we protect in order to preserve the habitats of large carnivores, such as the bear, the wolf Po drugi strani nam razpršena poselitev in and the lynx, and the areas of numerous other številni veliki posegi v prostor otežujejo skrb za habitats and species of European concern. kakovostno okolje. Razpršeni poselitvi je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo in preprečevati onesnaženja. Tudi Slovenija ima industrijske On the other hand, however, dispersed settle- bazene in kamnolome, ki terjajo sanacijo. V ment and numerous actions affecting the envi- zadnjem desetletju pospešeno gradimo ronment make it harder for us to ensure environ- avtoceste. Te velikokrat spreminjajo krajino na mental quality. Dispersed settlements need rel- način, ki nam morda ni najbolj pogodu. In še bi evant infrastructure and pollution prevention. lahko našteval. Also Slovenia has industrial basins and quarries in need of rehabilitation. In the past decade we Ob zavesti o vseh teh problemih smo v Sloveniji have stepped up the motorway construction. pripravili Strategijo prostorskega razvoja, v kateri These often change the landscape in a way we ima krajina pomembno vlogo. V problematiko may not like very much. To name but a few. krajine vključujemo tako probleme varstva narave, vzdrževanja in gospodarjenja z gozdovi, Bearing all this issues in mind, we have drawn up razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti v the Spatial Development Strategy of Slovenia, in podeželskem prostoru, kot so razvoj turizma in which the landscape plays an important role. rekreacije, nenazadnje tudi neposredno skrb za The landscape issues also include the issues of kulturno krajino. Želimo, da se vse dejavnosti, ki nature protection, forest preservation and man- vplivajo na kakovost krajine, vključijo v zavestno agement, development of agriculture and other varstvo in usmerjanje razvoja krajine. activities in rural areas, such as development of tourism and recreation, and direct concern for Želimo ohraniti prepoznavnost naših krajin. Za the cultural landscape. We wish that all the ac- območja, ki terjajo posebno skrb, bodisi zaradi tivities having an impact on the quality of land- napovedanih posegov, bodisi zaradi ogroženosti scape are included in conscientious protection posebnih kakovosti, je potrebno izdelovanje and direction of landscape development. posebnega planskega dokumenta za celovito načrtovanje krajine. V zakonodajo smo skrb za We wish to preserve the identity of our land- krajino že vpeljali in želimo jo ohraniti tudi pri scapes. The areas of special concern either be-

Welcoming Speaches Welcoming spremembi prostorske zakonodaje, ki je v cause of an announced action affecting the en- pripravi. vironment or risks to their specific features, require the elaboration of a special planning docu- Skrbi za kulturno krajino ne moremo prepustiti ment for the comprehensive planning of the samo sektorjem, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, landscape. Concern for the landscape has al- Pozdravni nagovori/ Pozdravni energetika in turizem. Tudi v zunaj mestnem ready been included in our laws and will also be prostoru naj krajinsko načrtovanje opravlja taken into consideration in amendments to spa- 14 nalogo povezovanja in sinteze različnih tial legislation currently under preparation. interesov, ki se kažejo v družbi. Concern for the cultural landscape cannot be Izdelali smo tudi temeljit krajinski inventar left solely to departments such as agriculture, Slovenije. Vemo, kakšne krajine imamo in kakšni forestry, energy and tourism. The landscape procesi jih spreminjajo. Veliko si prizadevamo za planning should perform the task of linking and splošna spoznanja o pomenu krajin. O tem combining various interests shown in society skušamo seznaniti že predšolske in šolske also outside towns and cities. otroke. Nenazadnje, imamo tudi visokošolske programe, ki prispevajo k strokovnosti na tem We have also elaborated a thorough landscape področju. Ampak z vsem tem še nismo čisto inventory of Slovenia. We know what land- zadovoljni. Prevečkrat se znajdemo v težko scapes we have and what processes are chang- razrešljivih konfliktih, ko posegamo v krajinski ing them. We are endeavouring to obtain gen- prostor. Iskati bo treba nove prijeme, nove eral knowledge on the importance of land- metode dela. Zato nismo zanemarili niti scapes. We are trying to impart this knowledge raziskovalnega dela na tem področju. already to preschool children and schoolchil- dren. And then we also have higher education Spoštovani, programmes that contribute to the expertise in vse našteto pomeni, da uresničujemo cilje this field. However, we are not entirely happy Evropske krajinske konvencije, da izvajamo with all this. We are far too often in a tight spot politike, ki jih je zastavila. Zavedamo se teže when we take action affecting the environment. problemov in jih zato skušamo na različne We shall have to find new ways and methods of načine razreševati. Tudi ta posvet je eden od work. For this reason we also continue to pursue načinov. Želimo izmenjati stališča in izkušnje z research in this field. drugimi državami Evrope. Želimo si sodelovanja na tem področju. Želimo si, da bi bilo naše delo Ladies and Gentlemen, prispevalo k skupnim ciljem vseh dežel Evrope. All the above means that we are realising the aims of the European Landscape Convention Dovolite mi, da vam še enkrat zaželim uspešno and implementing the policies established in it. delo in prijetno bivanje v Sloveniji. We are aware of the importance of problems; we are therefore trying to address them in various ways. And this conference is one of the ways. We wish to exchange views and experience with other countries of Europe. We attach great importance to co-operation in this field. We hope that our work will contribute to the common goals of all countries of Europe.

May I conclude by reiterating my wish for every success in your work and a pleasant stay in Slovenia. METKA ČERNELČ

Generalna direktorica Direktorata za prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenija Director General, Ministry for Environment and Spatial Planning, Slovenia Welcoming Speaches Welcoming Pozdravni nagovori/ Pozdravni Spoštovane gospe in gospodje! Ladies and Gentlemen, V čast mi je spregovoriti na tem srečanju in k že I am honoured to speak to you at this meeting 15 izrečenemu dodati nekaj misli o tem, kako lahko and contribute a few additional thoughts to v okviru prostorskega načrtovanja uresničujemo what has been already said about how we can javni interes na področju načrtovanja, varstva in implement public interest in the field of spatial upravljanja krajine. planning and work towards protecting and managing the landscape. Javni interes na področju urejanja krajine je ohranjanje kulturnega, ekološkega, okoljskega, Public interest in landscape planning means pre- družbenega in gospodarskega pomena krajine. serving the cultural, ecological, environmental, Pri umeščanje novih ali posodabljanju social and economic significance of the land- obstoječih dejavnosti, zato skozi postopke scape. When introducing new or updating exist- prostorskega načrtovanja, spoštujemo zatečene ing activities in spatial planning, we respect ex- naravne in kulturne značilnosti krajine in s tem isting natural and cultural landscape features, usmerjamo razvoj v prostoru tako, da krepimo thus directing spatial development towards lokalno, regionalno in mednarodno prepoznav- strengthening the local, regional and interna- nost slovenskih krajin. tional identity of the Slovenian landscape.

Poseganje v prostor in gospodarjenje z Spatial development and management of natu- naravnimi viri pomenita namreč tudi oblikovanje ral resources also involve shaping and redesign- in preurejanje krajine, pa najsi gre pri tem za ing the landscape, regardless of whether this razvojna vprašanja širitve naselij, urejanja means development issues of spreading settle- kmetijskega ali gozdnega prostora, umeščanja ments, regulating agricultural or forest areas or turistične, športne ali prometne, energetske ali building tourist, sports, traffic, energy or environ- okoljske infrastrukture, Vsaka od teh dejavnosti mental infrastructure. Each of these activities pušča svoj pečat v prostoru, ki trajno ali pa leaves its mark on the physical space, perma- časovno omejeno spreminjajo prostorska nently or temporarily changing spatial relations razmerja v krajini. Nekatere dejavnosti, kot npr. in the landscape. Agriculture, for example, con- kmetijstvo s svojo multifunkcionalnostjo tributes not only to food and fodder production, prispevajo ne le k pridelavi hrane in krme pač pa but also to shaping the cultural landscape, tudi k oblikovanju kulturne krajine, ki je čedalje which represents increasingly valuable tourist bolj cenjen turistični potencial. potential.

Kakovost prostora in bivalnega okolja ne The quality of space and the living environment oblikujeta le kvaliteta zraka in vode temveč jo is not only a matter of air and water quality, but predstavljajo tudi usklajena prostorska razmerja also of harmonized spatial relations between med dejavnostmi, uravnotežena razmerja med activities and balanced relations between the grajenim in naravnim, ki ustvarjajo urejene in built and natural environment that create regu- prepoznavne oblike in s tem prostorsko lated and identifiable forms, and, as a conse- identiteto. V Sloveniji je ta, podobno kot tudi quence, spatial identity. In Slovenia, as well as in drugod, vezana na regionalne geografske other countries, this identity is also linked to re- posebnosti, predvsem klimo in relief, na način gional geographical features, particularly climate kmetovanja, pa tudi na specifične družbene oz. and morphological conditions, farming practices zgodovinske razmere, arhitekturno kulturo in and even specific social or historical situations, stavbarstvo ter se izraža kot regionalna krajinska architectural culture and buildings. All of these identiteta. are expressed as regional landscape identity.

Žal sodobni posegi vse bolj vplivajo na to, da Unfortunately, modern activities increasingly af- krajinska identiteta ni več odraz specifičnih fect landscape identity, stripping it of its specific

Welcoming Speaches Welcoming regionalnih značilnosti. Vedno več je posegov, ki regional features. The number of activities de- zahtevajo velikopotezne prostorske ureditve npr. manding large-scale spatial regulation, such as avtocestni križ, posodabljanja zemljišč za motorways, upgrading land for agriculture and kmetijstvo, ureditve športnih objektov in naprav building sports facilities in the landscape, is v krajini, povsod gradimo enak tip hiš: na growing. The houses we build are identical eve- Pozdravni nagovori/ Pozdravni Primorskem podobne kot na Gorenjskem ali na rywhere: the houses in Primorska are similar to Dolenjskem, vedno bolj se poslužujemo manjših those built in Gorenjska or Dolenjska, and the 16 tipskih ureditvenih elemenotv in enakih use of identical small-scale type-tested elements gradbenih materialov, ki niso vezani na and building materials not associated with spe- specifične regionalne vire in značilnosti. Odraz cific regions is increasing. The result of these vseh omenjenih procesov pa je vedno večje trends is an increasingly homogeneous physical poenotenje prostora, izguba drobne strukture space, a loss of the small-scale structure of the slovenskega prostora, zmanjšanje regionalno Slovenian physical space and a decrease in the karakterističnih grajenih prostorskih struktur. regional characteristics of built form.

Želimo si, da bi gospodarski razvoj posamezne We want the economic development of indi- dejavnosti imel v prostoru kar se da pozitivne vidual activities to have as positive effect on the vplive na prostorsko kvaliteto in da bi Slovenija quality of the physical space as possible; we postala tako dinamično in konkurenčno want Slovenia to become both a dynamic and gospodarsko območje kot območje competitive economic area and an area of iden- prepoznavnih slovenskih krajin. Želimo si torej, tifiable and unique landscapes. We want our da bi naše ravnanje v prostoru in njegove actions in the physical space and their conse- posledice vključevalo premislek o kakovosti quences to include consideration of the quality obstoječih struktur in o posledicah načrtovanih of existing structures and of the consequences dejavnosti. Želimo si, da bi preurejali prostor of planned activities. We want to rearrange the tako, da bi bili rezultati kvalitetna arhitektura in physical space in a manner that will result in kvalitetna krajina. quality architecture and quality landscape.

Želje po ohranitvi obstoječega povzročajo Desires to preserve the existing environment konflikte med t. i. razvojniki in varstveniki: Kako give rise to conflicts between developers and torej ohraniti dediščino preteklosti v arhitekturi, environmentalists: how then to preserve the her- stavbarstvu in krajini, ne da bi onemogočili itage of the past in architecture and the land- razvojnih pobud, ki so v tem svetu potrebne za scape without prejudicing the incentives that the razvoj celotne družbe? world needs for the development of the entire society? Prav gotovo je potrebno ustvariti okvir za usklajevanje različnih interesov in potreb. Kot It is certainly necessary to establish a framework primeren okvir vidimo sistem prostorskega for coordination of different interests and needs. načrtovanja. Vse družbene potrebe, tako We believe that a spatial planning system would razvojne, kot tudi varstvene se namreč srečajo be the appropriate framework for this purpose. v konkretnem prostoru. Vendar je pogosto na All social needs, both for development and for ravni konkretnih projektov že prepozno. Treba je the protection of the environment, meet in an ustvariti skupna izhodišča, v okviru katerih se actual physical space. However, at the level of bodo našle vsebine posameznih sektorjev ter bo concrete projects, it is often too late. Common opredeljen njihov prispevek k celokupnemu positions regarding the activities of individual prostorskemu razvoju družbe. Vsebovati mora sectors and defining their contribution to the vse vsebine, ki so pomembne za skladen comprehensive spatial development of the soci- prostorski razvoj in ki vodijo v krepitev identitete ety need to be set up. They must include activi- prostora. Uveljaviti je treba načrtovanje kot ties that are relevant for coherent spatial devel- proces, ki na transparenten način na različnih opment and that help enhance the identity of ravneh vključuje in usmerja razvoj sektorjev v the space. Planning should be enforced as a prostoru. V proces usmerjanja prostorskega process that includes and directs the develop- razvoja je treba dovolj zgodaj vključevati ment of sectors in the physical space in a trans- investitorje, upravljavce s prostorom ter parent manner. Investors, operators of physical strokovno in širšo javnost ter tako zagotoviti space, the professions and the general public

sprejemanje premišljenih odločitev o razvoju v should all be included in the process of spatial Speaches Welcoming prostoru, ki zagotavlja trajno kakovost okolja, development; this involvement should be early funkcij in podob. enough to ensure the adoption of well-studied decisions on spatial development that will en- Nekatere od teh aktivnosti so v Sloveniji že sure the permanent quality of the environment, precej razvite, predvsem v primeru izvajanja its function and its image. nagovori/ Pozdravni državnih politik z inštrumentom državnega lokacijskega načrta, kjer si v okviru primerjave Some of these activities are already quite well 17 alternativnih variant in presoje vplivov na krajino developed in Slovenia, particularly in the case of prizadevamo upoštevati obstoječe krajinske implementing national policies by means of a kvalitete in jih nadgraditi. Kar seveda v primeru national detailed plan. We attempt to take into velikih infrastrukturnih posegov ni vedno lahko. consideration existing landscape qualities and Precej dela nas še čaka na ravni koordinacije upgrade them through a comparison of alterna- politik in njihovih ukrepov, da bi dosegali večje tives and assessment of impacts. This, however, prostorske učinke ob hkratnem zagotavljanju is not always easy where major infrastructural arhitekturne in krajinske identitete. developments are concerned. There still remains much work to do at the level of coordination of Udeležencem konference želim uspešno delo policies and their implementation in order to ter pripravo zaključkov, ki jih bomo lahko achieve greater spatial effects along with a si- koristno uporabili pri našem nadaljnjem delu. multaneous assurance of architectural and landscape identity.

I wish the participants in this Conference a successful outcome of the work and reaching conclusions that will prove useful in our further endeavours. SILVESTER GABERŠČEK

Državni sekretar, Ministrstvo za kulturo, Slovenija State Secretary, Ministry of Culture, Slovenia Welcoming Speaches Welcoming

Pozdravni nagovori/ Pozdravni Cenjene udeleženke, spoštovani udeleženci IV. Dear participants of the IVth workshop meeting srečanja delavnic za izvajanje evropske on the implementation of the European Land- 18 konvencije o krajini! scape Convention,

Najprej dobrodošli v deželi, ki je zelo pestra v Allow me to welcome you first of all to a coun- slikovitosti in različnosti krajinskih tipov, ki si try which offers picturesque and varied types of sledijo od verige alpskega gorovja z ledeniškimi landscapes, stretching from the chain of Alpine dolinami na severu in se čez predalpsko hribovje mountains with glacial valleys in the north, prelivajo v večje in manjše kotline obkrožene z gradually attenuating across pre-Alpine hills, to obdelanim gričevjem in z gozdovi poraslimi larger and smaller depressions which are sur- podaljški hribovja, ki se dviga ob rečnih strugah rounded by cultivated ridges and forest-covered Kranjskih in Štajerskih pritokov reke Save. hills that rise along the banks of Sava river tribu- Vzhodno od Drave se odpira s svojo čarobnostjo taries in the regions of Carnolia and Styria. East neizmerljiva Panonska ravan, med tem ko ob of the river Drava, the vast, enchanting morskem pasu jadranske obale sili čez skalnati Pannonian plain opens up, while along the Adri- kraški rob proti notranjosti dobrodejni vpliv atic coast, and up and over the rocky karstic blagega Sredozemlja. Kraški rob, the benevolent influence of the mild Mediterranean climate pushes further inland. Redko kje lahko občudujemo na zaokroženem ozemlju kot je Slovenija, takšno raznolikost Rarely can we enjoy such a variety of cultural kulturnih značilnosti, ki sta jih v preteklih characteristics, created jointly by nature and the desettisočletjih skupaj sooblikovala narava in humans during many past millennia, as we find človek. enclosed within the borders of Slovenia.

Evropska konvencija o krajini, ki je bila sprejeta The European Landscape Convention, adopted v Firencah leta 2000 je nastala predvsem zaradi in Florence in 2000, came into being primarily načetega sožitja med krajino in družbo as a result of the eroding coexistence of land- postindustrijske civilizacije. scape and society in post-industrial civilisation.

Človekova težnja po obvladovanju narave je The human inclination to control nature has skozi zgodovino vedno sočasno oblikovala throughout history contributed to the develop- posamezne prepoznavne kulture, vendar pa ment of individual cultural identities, but man’s vsakokratno strmenje za preseganjem vsega in ever-present striving to surpass everything while s tem v zvezi pogosto preziranje dolžnostnega disdaining the responsibility to respect the basic spoštovanja temeljnih zakonitosti sožitja človeka rules of coexistence between man and nature, z naravo, ni nujno vodilo k pričakovanemu has not necessarily brought the expected napredku; spomnimo se biblične zgodbe o progress. Let us remember the Biblical story Babilonskem stolpu ali pa slovenske inačice iz about the Tower of Babylon or the Slovene ver- alpskega sveta v povesti o Zlatorogu: neustavljivi sion of that story from the Alpine world – the pohlep in brezobziren odnos do osnovnih tale of Zlatorog: in both cases unrestrained vrednot je v obeh primerih najprej pogubil greed and a ruthless attitude towards basic val- »predrznega junaka«, ki predstavlja vsakokratno ues soon led to the annihilation of the »daring družbo. Narava je za ozdravljenje nastalih ran hero« who represents the society of any particu- poskrbela sama in je z obraza izbrisala vsako lar time. Nature then attended by itself to the sled za nekoč še tako mogočno in uveljavljeno healing of the resulting wounds by erasing from »napredno družbo« in zaradi nje oskrunjeno its surface any trace of the then so powerful and kulturno krajino. so well-established »advanced society« and the violated cultural landscape it had left behind. Četrtemu srečanju delavnic za izvajanje evropske konvencije o krajini želim v imenu May I conclude by expressing a wish on behalf

Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in v of the Ministry of Culture of the Republic of Speaches Welcoming svojem osebnem imenu iskrivega oblikovanja Slovenia, and on my own behalf, that the fourth tehtnih pobud, ki bodo našle najhitrejšo pot do workshop meeting on the implementation of the vseh struktur, ki imajo moč odločanja o usodi European Landscape Convention will abound in krajine in ne nenazadnje o družbi, tako da bodo spirited development of well-founded initiatives vedno odgovorno odločale kot pošten in vesten that will later reach as fast as possible all organi- nagovori/ Pozdravni skrbnik, ki dela v prid skupnega življenjskega zations holding in their hands the decision-mak- prostora in so nam ga zaupali prihodnji rodovi. ing power of the fate of our landscapes, and last 19 but not least, of the society, so that they can adopt decisions with full accountability and as an honest and conscientious custodian, working to the benefit of the common living environment that has been entrusted to us by future generations. ENRICO BUERGI

Predsedujoči konferenci držav pogodbenic in podpisnic Evropske konvencije o krajini, Svet Evrope Président de la Conférence des Etats contractants et signataires de la Welcoming Speaches Welcoming Convention européenne du paysage Pozdravni nagovori/ Pozdravni

20 Gospod minister, Monsieur le Ministre, Gospa generalna direktorica Direktorata za Madame la Directrice Générale de la direction de prostor v Sloveniji, l’aménagement du territoire de Slovénie, Gospa županja mesta Ljubljana, Madame le Maire de la Ville de Ljubljana, Gospe in gospodje predstavniki držav Mesdames et Messieurs les représentants des Etats pogodbenic in podpisnic Evropske konvencije o contractants et signataires de la Convention euro- krajini, kot tudi drugih držav članic Sveta Evrope, péenne du paysage ainsi que des autres Etats mem- Gospa vodja Oddelka za prostorsko planiranje in bres du Conseil de l’Europe, krajino na DG IV Sveta Evrope, Madame le chef de la Division de l’aménagement du Gospa predsednica Evropskega združenja territoire et du paysage auprès de la DG IV du Con- krajinskih arhitektov in gospa predsednica seil de l’Europe, Združenja krajinskih arhitektov Slovenije, Mesdames la Présidente de la Fédération euro- Gospe in gospodje, péenne des architectes du paysage et la Présidente de l’Association des architectes paysagers de Slovénie, Iskreno se zahvaljujem organom Republike Mesdames et Messieurs, Slovenije, Mestu Ljubljana, DG IV Sveta Evrope, kakor tudi vsem tistim, ki so sodelovali pri Je remercie sincèrement les autorités de la Républi- organizaciji, da so nas povabili na četrto que de Slovénie, la Ville de Ljubljana, la DG IV du srečanje delavnic za izvajanje Evropske Conseil de l’Europe ainsi que tous ceux qui ont par- konvencije o krajini tu, v Ljubljani. Po delavnicah ticipé à son organisation de nous avoir conviés à la Cork na Irskem leta 2005 se že drugič quatrième réunion des Ateliers pour la mise en srečujemo zunaj sedeža v Strasbourgu – kar oeuvre de la Convention européenne du paysage ici nam bo omogočilo ne zgolj poglobitev v še zlasti à Ljubljana. Après les Ateliers de Cork en Irlande de aktualno krajinsko tematiko Krajina in družba, juin 2005 nous sommes pour la deuxième fois hors ampak prepuščanje navdihu, ki izhaja iz du nid habituel de Strasbourg – ce qui nous permet- slovenskih izkušenj in rešitev, da se tako tra non seulement d’approfondir une thématique du seznanimo s prispevkom krajinske vede k paysage particulièrement actuelle, Paysage et So- soočanju s hudimi težavami današnje družbe. ciété, mais aussi d’apprendre et de nous laisser ins- pirer par les expériences et les solutions slovènes sur Cilj Evropske konvencije o krajini je predvsem l’apport de la discipline Paysage au grands problè- izboljšanje kakovosti vsakršne krajine, ne glede mes de la société d’aujourd’hui. na to, ali gre za krajino posebnih znamenitosti ali ne. To torej vključuje tudi vsakdanjo krajino brez La Convention européenne du paysage vise notam- izjemnih lastnosti. Krajino, ki poleg tega ni ne ment à améliorer la qualité de tout paysage, indépen- bolj ne manj takšna, da bi jo lahko uvrstili med damment du fait qu’il soit ou non particulièrement »vsakdanjo«, ki pa kljub temu za svoje prebivalce remarquable. Donc aussi celui de tous les jours, sans predstavlja naravno okolje bistvenega pomena. qualités exceptionnelles. Celui qui n’est d’ailleurs ni plus, ni moins le paysage que l’on peut qualifier de Iz tega razloga je naša konvencija izredno »quotidien« - mais qui est cependant l’habitat essen- napredna in izrazito usmerjena v prihodnost. tiel à ceux qui y vivent.

Pour ce fait notre Convention est extrêmement moderne et fortement tournée vers le futur. Prepričan sem, da se vsak od nas zaveda ne Je suis certain que chacun d’entre nous est non seu- samo dejstva, da je zaradi zavzemanja lement conscient du fait que l’engagement de la Con- konvencije za dobrobit »vsakdanje« krajine vention en faveur des paysages »de tous les jours« potreben okrepljen dialog na podlagi iskanja nécessite un dialogue accru, sur la base d’une re- stvarnih in praktičnih rešitev, ampak tudi tega, cherche de solutions réalistes et praticables. Mais

da je v tej tematiki tudi prava priložnost, ki jo v que, en plus de ceci, ce thème est un atout véritable Speaches Welcoming srcu začuti vsaka in vsak od nas. qui est ressenti dans le coeur de chacune et de chacun de nous. Prva od ljubljanskih delavnic temelji na identifikaciji in oceni krajin in se torej nanaša na Le premier des Ateliers de Ljubljana porte sur l’iden- 6. člen konvencije. Rad bi poudaril pionirsko tification et l’évaluation des paysages et se réfère nagovori/ Pozdravni dejavnost, ki jo pri izvajanju tega dejavnika 6. donc à l’article 6 de la Convention. J’aimerai mettre člena med drugimi opravlja tudi Slovenija, in en exergue l’activité pionnière, entre autres, juste- 21 izrazil svoje globoko spoštovanje slovenskim ment de la Slovénie dans la mise en application de ustanovam, ki imajo zasluge na tem področju. V cet élément de l’article 6 et j’exprime ma haute con- času te delavnice bodo sicer predstavljene sidération aux instances slovènes responsables de različne druge rešitve, o katerih se bo ce sujet. Lors de cet Atelier, différentes autres solu- razpravljalo. tions seront d’ailleurs présentées et discutées.

Rdeča nit druge delavnice, ki jo bomo izvajali v La nécessité de bénéficier de paysages de qualité teh dveh dneh in katere predmet je potreba pour tout le monde, le deuxième des Ateliers que vseh po pridobitvi kakovostne krajine, temelji na nous aborderons durant ces deux jours, se basera razmerju, ki ga je treba vzpostaviti med sur le fil conducteur du rapport à instaurer entre la kakovostjo krajine in kakovostjo življenja. qualité du paysage et la qualité de vie.

Predstavljene bodo različne izkušnje v zvezi z Différentes expériences concernant la gestion du upravljanjem krajine, o katerih se bo razpravljalo paysage seront présentées et discutées lors du troi- v času tretje delavnice. Prepričan sem, da bodo sième Atelier. Bonnes practiques qui pourront, j’en primeri dobrih praks privedli do splošnih suis certain, être extrapolées dans le travail quotidien zaključkov pri vsakdanjem delu na vseh ravneh. et ceci à tout niveau.

Četrta delavnica bo posvečena izobraževanju Le quatrième Atelier sera voué à la formation de spé- specialistov in osveščanju javnosti, ki je še ena cialistes et à la sensibilisation du public, un autre od ključnih točk 6. člena konvencije. Tematika point cardinal de l’article 6 de la Convention. Le izobraževanja in osveščanja javnosti je prav tako thème de la formation et de la sensibilisation du pu- primarnega pomena. Brez podpore javnosti, blic est d’ailleurs d’importance primordiale. Sans sou- brez dialoga z vsemi partnerji nista izvedljiva tien du public, sans dialogue avec tous les partenai- nobeno prizadevanje in nobena podpora, kar res, aucun engagement et aucun soutien ne peut velja tudi za ukrepe, katerih kakovost in vrednost exister et ceci même pour des mesures ayant une sta zlahka prepoznavni - na primer tiste, katerih qualité et une valeur faciles à remarquer - par exem- cilja sta prenova in povrnitev prvotne vrednosti ple celles ayant pour but l’assainissement et la reva- oslabljenim krajinam. lorisation de paysages dégradés.

Prepričan sem torej, da bomo imeli vsi skupaj Je suis donc certain que nous aurons tous l’occasion priložnost dobro izkoristiti ta dva dneva tu, v de profiter fortement de ces journées ici en Slovénie Sloveniji, in poglobiti svoje znanje. et d’approfondir nos connaissances.

Gospe in gospodje, po petem srečanju delavnic Mesdames et Messieurs, après la 5ème réunion des v zvezi z Evropsko konvencijo o krajini, Ateliers sur la Convention européenne du paysage, posvečenih ciljem krajinske kakovosti, ki se bo vouées aux objectifs de qualité paysagères et qui odvijalo v Gironi/Španija 28. in 29. septembra auront lieu à Girone /Espagne le 28 et 29 septembre 2006, bo DG IV Sveta Evrope organiziral 2006, la DG IV du Conseil de l’Europe organisera la naslednjo konferenco držav podpisnic Evropske prochaine Conférence des Etats signataires de la konvencije o krajini na sedežu Sveta Evrope v Convention européenne du paysage au siège du Strasbourgu. Prisrčno čestitam gospe BATTAINI- Conseil de l’Europe, à Strasbourg. J’exprime mes DRAGONI, vodji DG IV, kakor tudi gospe félicitations les plus vives à Madame BATTAINI- DEJEANT-PONS, ki je odgovorna za Oddelek za DRAGONI, Directeur de la DG IV, ainsi qu’à Madame prostorsko planiranje in krajino na DG IV, za DEJEANT-PONS, responsable de la division aména- njuno odločitev za ta bistveni korak proti gement du territoire et du paysage auprès de la DG napredku pri praktičnem izvajanju in upravljanju IV, pour leur décision d’accomplir ce pas essentiel

Welcoming Speaches Welcoming Evropske konvencije o krajini v optimalnem afin de progresser au mieux dans la mise en prati- smislu. que et dans la gestion en un cadre optimal de la Convention européenne du paysage. Še enkrat se zahvaljujem organizatorjem tega četrtega srečanja delavnic konvencije in vsem En remerciant encore les organisateurs de cette qua- Pozdravni nagovori/ Pozdravni želim še posebej plodno delo. trième réunion des Ateliers de la Convention, je sou- haite à tous des travaux particulièrement fructueux. 22 MAGUELONNE DEJEANT-PONS

Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in krajino, GD IV, Svet Evrope

Head of the Spatial Planning and Landscape Division, DG IV, Council of Europe Speaches Welcoming Pozdravni nagovori/ Pozdravni Minister, Minister, dame in gospodje, Ladies and Gentlemen, 23

Zelo vesela sem, da lahko danes nadaljujemo s I would like to tell you how very glad I am that we serijo srečanj delavnic za izvajanje Evropske are able today to carry on the series of meetings konvencije o krajini. Ob tej priložnosti bi se of the Workshops for the implementation of the iskreno zahvalila slovenskim oblastem in še European Landscape Convention, concerning posebej Ministrstvu za okolje in prostor, da which I most sincerely thank the Slovenian au- prijazno gosti to četrto srečanje delavnic, prav thorities and especially the Ministry of Environ- tako pa vsem govornikom in udeležencem za ment and Spatial Planning for kindly hosting this njihovo sodelovanje in podporo. 4th meeting of the Workshops, as well as all speakers and participants for their co-operation Evropska konvencija o krajini je uspešna. and support. Štiriindvajset držav jo je že ratificiralo in devet drugih jo je podpisalo v pričakovanju zgodnje The European Landscape Convention is thriving. ratifikacije. Tako je štiriindvajset od šestin- Twenty-four States have already ratified it and štiridesetih držav članic Sveta Evrope že izrazilo nine others have signed it with a view to an early svojo trdno namero, da bodo v svoji nacionalni ratification. Thus, thirty-four of the forty-six politiki pripisale velik pomen vprašanjem krajine Council of Europe member states have already in da jih bodo uvrstile na politično agendo expressed their firm intention to assign a high mednarodnih razprav. Želimo, da bi krajinsko level of priority to the landscape issue in their dimenzijo od sedaj naprej z vso resnostjo national policies and to place it on the political upoštevali v mednarodnih razpravah na temo agenda of international debates. It is desirable trajnostnega razvoja. Medtem ko nekateri that the landscape dimension should henceforth gledajo nanjo kot na prvo konvencijo o be taken fully into account in the international trajnostnem razvoju za doseganje popolnosti v debates conducted on the theme of sustainable svojem kombiniranem pristopu k okoljskim, development. Regarded by some as the first sus- socialnim, kulturnim in gospodarskim vprašan- tainable development convention for attaining jem, ponovno postavlja človeštvo v središče perfection in its combined approach to environ- naših prizadevanj. mental, social, cultural and economic considerations, it resituates mankind at the centre of our Kot organizacija, ki skrbi za človekove pravice in concerns. demokracijo, Svet Evrope ne bi mogel prestopiti praga 21. stoletja, ne da bi dojel pomen As an organisation upholding human rights and ozemeljske dimenzije človekovih pravic. democracy, the Council of Europe could not cross the threshold of the 21st century without Tako sta bila sprejeta dva temeljna dokumenta: realising the territorial dimension of human rights. – Priporočilo Rec (2002) 1 Odbora ministrov Sveta Evrope o vodilnih načelih za Accordingly, two fundamental instruments have zagotavljanje trajnostnega prostorskega been adopted: razvoja evropske celine, ki obsega besedilo, sprejeto na 12. konferenci CEMAT v – Recommendation Rec (2002) 1 of the Com- Hannovru leta 2000 in mittee of Ministers of the Council of Europe – Evropska konvencija o krajini, prav tako on the Guiding Principles for Sustainable sprejeta leta 2000. Spatial Development of the European Conti- nent which subsumed the text adopted at Od zdaj naprej fizična podoba okolja in kulturna the 12th CEMAT in Hanover in the year 2000, dediščina nista več najpomembnejši; potrebno and

Welcoming Speaches Welcoming je upoštevati tudi medsebojni odnos, ki se – the European Landscape Convention, also ustvari in razvija med človekom in njegovo adopted in 2000. okolico. From now on, the physical manifestation of the »Krajina in družba«, tak je naslov dvodnevnega environment and the cultural heritage are not all Pozdravni nagovori/ Pozdravni srečanja: kakšen odnos ima človeško bitje in that matter; so does the inter-relationship estab- splošneje človeška družba s svojo krajino? lished and developing between man and his sur- 24 roundings. Medtem ko jo pojmujemo kot »bivališče prebivalcev« in dojemamo kot nujno potrebno »Landscape and society«, such is the topic of the za »dobrobit posameznika in družbe«, krajina current meeting: which relationship does the odpira nova obzorja s tem, ko prav tako razume human being, and in more general terms human čutno dimenzijo človeškega bitja. Vsak society, have with its landscape? posameznik je, tako osebno kot družbeno, takoj zmožen občutiti krajino in postati ogledalo, ki jo Contemplated as an »inhabitants’ habitat«, per- odseva. ceived as necessary to »individual and social well-being«, landscape opens new horizons in Zadnja izdaja revije Sveta Evrope Naturopa/ that it also apprehends the human being’s sen- Culturopa, posvečena krajini skozi leposlovje, tient dimension. Each individual is, both person- prepričljivo ilustrira obseg, ki presega poezijo ally and collectively, at once able to absorb the samo in v katerem je krajina bistvena za človeka landscape and to be a mirror that reflects it. pri določanju njegovega namišljenega sveta, obnašanja, zdravja in lahko bi celo rekli The latest issue of the Council of Europe’s duhovnega stanja. Naturopa/Culturopa magazine, devoted to landscape through literature, convincingly illustrates Estonski pisec Viivi Luik predlaga, da »ko se the extent to which, above and beyond poetic krajina spremeni, je zelo verjetno, da se bosta considerations, landscape is essential for the sčasoma spremenila tudi jezik in ljudje, ki živijo human being in determining his imaginary v tej krajini. […] Krajina, ki zaradi delovanja ljudi world, behaviour, health and, one might even postane grda, žalostna in otopela, rodi človeške say, spiritual state. razvaline, ki uporabljajo reven, slab jezik, ki je brez življenja«. In this vein, the Estonian writer Viivi Luik suggests that »when a landscape changes, it is Iskreno si želim, da bi nam rezultati tega srečanja most likely that, in the course of time, the lan- pomagali k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki guage and the character of the people living in vplivajo na nas, v iskanju možnih rešitev, kako this landscape change as well. […] The land- voditi izvajanje Evropske konvencije o krajini. scape made hideous, disconsolate and numb by people tends to give birth to human ruins that Hvala. use poor, bad and lifeless language«.

I earnestly wish that the results of this encounter help us to advance in a fuller understanding of the phenomena which affect us, in the quest for feasible solutions with which to guide the work of implementing the European Landscape Convention.

Thank you. MICHAEL F. DOWNING

član E.F.L.A. – Evropsko združenje krajinskih arhitektov

E.F.L.A. member Speaches Welcoming Pozdravni nagovori/ Pozdravni Najprej bi se rad opravičil in razložil, zakaj sem I must start with an apology and explain my za govorniškim odrom. Naša predsednica presence on the podium. Our Executive Council izvršnega sveta ga. Teresa Andresen se na President Mme Teresa Andresen is regrettably 25 žalost ni mogla udeležiti sestanka zaradi unable to be present at the meeting due to her akademskih obveznosti. Prosila me je, kot academic Commitments. She asked me, as a bivšega generalnega sekretarja EFLA, ki se former Secretary General of EFLA, who has been ukvarja s konvencijo že od leta 1998, naj jo involved in the Convention since 1998, to repre- zastopam in seveda sem bil počaščen. sent her and I was delighted to do so.

V naši organizaciji smo menili, da je pomembno, In the Foundation we have felt it important that da so cilji konvencije v celoti izpolnjeni, the Convention’s objectives should be fully met, razumljeni in sprejeti na praktičnem delovnem understood and accepted at the practical work- nivoju in ne le kot nejasen teoretičen in v veliki ing level and not just as a vague theoretical and meri nedosegljiv koncept. Skupščina largely unachievable concept. The Foundations Assembly has established a working party on organizacije je izdelala delovni načrt konvencije the Convention with this aim. s tem namenom. The words of our title »The European Foundation Besede našega imena »Evropska organizacija za for Landscape Architecture« need a little expla- krajinsko arhitekturo« je potrebno razložiti. nation. They were carefully chosen to imply a Skrbno smo jih izbrali, da bi odražale širšo broader responsibility for the Landscape than odgovornost za krajino, kot bi jo lahko might be expected from a professional federa- pričakovali od strokovnega združenja, zveze ali tion, association or other such title. The Founda- drugega podobnega naziva. Organizacija je bila tion was set up in particular in the legal context posebej ustanovljena znotraj pravnega okvira of the European Union and it represents the pro- Evropske unije in predstavlja strokovne organe fessional bodies of twenty or so professional približno dvajsetih strokovnih organov držav bodies of countries within the Union. All of these znotraj Unije. Vse te države so podpisale izvirno have signed up to the Foundation’s original ‘Dec- ‘Deklaracijo’ organizacije in njene priloge, laration’ and its appendices published in 1989 objavljene leta 1989 (kar lahko najdete na (which can be found on the Foundation’s spletni strani organizacije). website).

Posebej nas je veselilo, da smo lahko pozdravili It was a particular pleasure to us to have been go. Dejeant-Pons na sestanku v času naše able to welcome Mme Dejeant-Pons to a meet- Generalne skupščine leta 2004, čeprav ing during our General Assembly 2004, though obžalujemo, da je za to morala premagati velike commiserating with her over the extreme trav- težave na potovanju. Za nas je to gotovo bil elling problems she had tenaciously overcome. pomemben dogodek in upam, da je kljub It was certainly an important occasion for us and omenjenim težavam tudi ona zadovoljna z we hope she found it worthwhile despite the dif- obiskom. ficulties.

Zaupana mi je bila prijetna naloga, da pozdravim It is my pleasant task to bring greetings to the organizatorje te delavnice in vse prisotne organisers of this workshop and all the del- udeležence v imenu vseh nacionalnih egates present on behalf of all the national pro- strokovnih združenj, ki jih predstavlja EFLA, ter fessional associations represented by EFLA to- jim zaželim prijetno in uspešno srečanje. gether with the wish that we will all have an enjoyable and fruitful meeting. NATAŠA BUČAR DRAKSLER

Predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) Chair of the Slovenian Association of Landscape Architects (SALA) Welcoming Speaches Welcoming Pozdravni nagovori/ Pozdravni Pozdravljam vse prisotne tudi v imenu DKAS. I salutate everybody also in the name of SALA.

26 Veseli nas, da se današnje srečanje dogaja We are glad that this meeting is hapening in our neposredno v našem domačem okolju, saj s tem home surrounding, because in this way it con- potrjuje delo naše stroke in njeno potrebno firms our professional work and its´ appearance prisotnost v družbi. Upamo na veliko odmevnost in our society. We hope on a wide response of tega dogodka. this hapening.

Naj na kratko predstavim društvo. Ustanovili Let me introduce our association in a few words. smo ga leta 1992 in danes imamo nekaj več kot The Association was established in 1992 and 100 članov. Društvo je strokovno združenje today we have a bit over 100 members. The samih krajinskih arhitektov. Temeljno vodilo Slovenian Association of Landscape Architects društva je pomoč stroki in posameznim članom, (SALA) is a professional association of land- da pri svojem delu upoštevajo načelo celovitega scape architects pristopa k nalogam, interdisciplinarnost, transparentnost in iskanje prostorskih rešitev v Our basic principle is to help proffesion and individual members to use principles of a holistic sodelovanju z različnimi javnostmi. approach, interdisciplinarity, transparency and searching for spatial solutions in co-operation V svoji kratki zgodovini smo člani društva with various public entities. organizirali vrsto domačih in mednarodnih konferenc, ki so vedno pospremljene z izdajo In our short history members have organised a tematskega zbornika. plethora of national and international conferences, always completed by thematic reports. Naši člani se uspešno udeležujejo tudi mnogih Our members are successful in participation in natečajev. many competitions. In spite of being a small social group, our reactions to spatial and social Čeprav smo razmeroma majhna družbena changes affecting landscapes are significant. skupina, se krajinski arhitekti odmevno The Association has played a significant role in odzivamo na dogajanje v prostoru in na the processes of adoption of spatial, building, družbene spremembe, ki se odražajo tudi v environmental and other sectoral legislation krajini. Društvo je aktivno v procesu sprejemanja prostorske, gradbene, okoljske in druge We got our own page at the begining of this year sektorske zakonodaje. Pri tem se povezujemo s through wich we are opened widely outwards sorodnimi organizacijami. and everybody can join us in the Forum.

V začetku tega leta smo dobili tudi svojo spletno The Association is dealing in awareness-raising stran, preko katere smo bolj odprti tudi navzven, activities with laic public. An example of such an vsakdo pa se lahko vključi tudi v Forum. activity is today´s presentation in the hall behind: »We are making Landscape« and that was Društvo je aktivno tudi pri ozaveščanju laične a project of children in Primary school. javnosti. Primer take akcije je pričujoča razstava »Mi urejamo krajino«, ki je razstavljena v avli in There is a question in us all the time. What a je projekt otrok iz vrtcev in osnovnih šol. space we would like to cocreate and how high Ves čas je v nas vprašanje, kakšen prostor bi radi level of quality of life surroundings we are able soustvarjali? Kako kakovostno življenjsko okolje to create? What can I as an individual or as an smo sposobni ustvariti? Kaj lahko storimo kot landscape architect do? posameznik in kot krajinski arhitekt? We can put some effort into such a things, such

Lahko se trudimo za take stvari, takšne metode a methods and tehnologies, that help manysided Speaches Welcoming in tehnologije, ki pomagajo vsestransko in ne and will not be obused and also will not make bodo zlorabljene in ki tudi ne bodo ustvarjale negative influences. Do something, find out negativnih sopojavov. Poiščimo to kar prinaša what brings us real sustainability. The world we resnično trajnost. Svet, ki ga ustvarjamo, naj ne make shall not be against the nature. And that bo proti naravi. In ta narava zato ne bo proti nam. is why this nature will not turn against us. Many nagovori/ Pozdravni Veliko stvari uide kontroli, zato dobro premislimo things run out off controll, so think well about o povratnih učinkih preden nekaj naredimo. reversible effects before acting. 27

Pozdravljam poseben poudarek, ki ga konven- I salutate to a special accent which a Convention cija daje izobraževanju in ozaveščanju gives to the education and awareness-raising of strokovne in širše javnosti o vrednotah in proffesionall and laic public about valuableness pomenu krajine. Gotovo je še veliko priložnosti and the meaning of landscapes. Certainly there za odpiranje stroke navzven. Upamo, da je ta are many posibilities to for opening the proces lahko tudi obraten in vodi tudi do proffesion outwards. We hope that the process sprejemanja krajinskih arhitektov s strani vseh is also vice versa and will lead to acceptance off drugih prebivalcev. Društvo kot neprofitna landscape architects from the side of other in- organizacija je za to pogosto zelo primerna habitants too. The association as a non-profit- formalna oblika v katero vstopimo po svojem able organisation is for that purpose very suit- izboru. Krajina je dobrina nas vseh in je zelo able form into which we join by our own choice. pomembna za doseganje višje kakovosti življenja. Če smo poklicani, da smo postali Landscape is good of all of us and is very impor- krajinski arhitekti, je na nas toliko večja tant for reaching of higher levels of lifestyle. odgovornost do preostale javnosti. Izobrazba nam seveda ne daje pravice, da se ustoličimo If we are called to be a landscape arhitect than kot neodvisni upravljalec krajine, temveč nas we are responsible much more than other pub- zavezuje k širjenju našega znanja. Za to pa ne lic. But of course the education itself does not zadostuje le znanje o krajini pač pa je potrebna give us the right to behave as an indipendent tudi mojstrska komunikacija. Demokratični landscape manager, but obligate us to dissemi- načini dela, kot so delavnice, na katerih lahko nate our knowledge. For that purpose only sodelujejo vsi uporabniki prostora, so priložnost, knowledge about a landscape is not enough in- da soustvarjamo okolje, ki je v večji meri rezultat deed we need also mastery of communication. posameznikov in njihove pripravljenosti za A democratical way of work as for example soodločanje o naši skupni dediščini. workshops at which all of users of space are included, are an oportunity to cocreate surround- Pomembno je, da smo odprti, saj učenju nikoli ing, which is more result of individuals and their ni konca. Multikulturnost je osnova tega willingness to take part in decision-making posluha. about our colective heritage.

Pri tako naravnanem delu nam je Konvencija v It is good, that we have a chance to learn, for it veliko pomoč, saj opredeli krajino za ključno is never ending process. Multiculturness is the sestavino človekove in družbene blaginje ter fundament of that. The Landscape convention pravi, da so varstvo, upravljanje in načrtovanje is of great help to adjust our course of work in krajine pravica in obveznost vsakogar. Namesto that way, because it treats the landscape as a da se sprašujemo, kaj nam delajo, se vprašajmo, basic component of individual and societys´ kaj počnemo sami sebi. Dana nam je svobodna weal and says, that protection, management volja, od nas je odvisno kako jo bomo uporabili, and landscape planning are rights and obliga- pa če smo strokovnjaki ali laiki. tions of everybody. Hvala za vašo prisotnost in vnaprej hvala za vse Instead of asking ourselves what others are do- vaše izkušnje in konstruktivne predloge. ing to us we better ask ourselves what we are doing to our self. We were given a free will and how we will use it depends on us, no matter of being professional or laic. Welcoming Speaches Welcoming Thank you for your appearance and in advance thank you for your experiences and constructive suggestions. Pozdravni nagovori/ Pozdravni

28 Welcoming Speaches Welcoming Pozdravni nagovori/ Pozdravni

DELAVNICA WORKSHOP 1 Inventarizacija in vrednotenje krajin The Identification and Assessment of Landscapes Krajinska tipologija in spreminjanje krajine; kaj smo se naučili iz prizadevanj za uresničevanje Evropske konvencije o krajini

Landscape typology and landscape changes; what we have learnt from the endeavors to implement European Landscape Convention in Slovenia

32 prof. dr. Janez Marušič, Ph. D. Workshop 1 Workshop

Izvleček Abstract Delavnica 1 / Tri politike uresničevanja Evropske konvencije o The three European Landscape Convention im- krajini so zgolj trije obrazi ene same dejavnosti plementation policies are three faces of the – krajinskega planiranja. Krajinsko varstvo, ki se same activity - landscape planning. Landscape opira na ustvarjanje zaščitenih območij, je conservation based on protected areas is a rudi- rudimentaren tip prostorskega načrtovanja. mentary type of spatial planning. The efficiency Učinkovitost tega tipa varstva je zelo odvisna od of this type of conservation depends very much obsega varovanih območij. V svojem bistvu je to on the extension of protected areas. It is essen- nedemokratičen način načrtovanja krajine. tially an undemocratic landscape planning tool. Upravljanje krajine je v veliki meri odvisno od Landscape management depends very much on pripravljenosti sektorjev, ki delujejo v krajini, na the willingness of the sectors which are active primer kmetijstva, gozdarstva, vodnega within the landscape, i. e. agriculture, forestry, gospodarstva in drugih, da sprejmejo celovito water management, etc. to accept comprehen- opredeljene upravljavske prakse za svoje. sively defined management practices as their Združujoč koncept, ki lahko poveže vse tri own. The unifying concept of all three landscape krajinske politike, je načrt namenske rabe policies is land use planning. It can optimize dif- prostora. V njegovem okviru lahko optimiramo ferent views about future landscapes, it may različne poglede na bodoče krajine. Krajinski embrace all societal interests, and it enables načrt lahko poveže različne družbene interese in democratic decision making process. omogoča demokratičen način sprejemanja odločitev. Introduction European landscapes are a result of physical ef- Uvod forts previous generations of Europeans in- Evropske krajine so najbolj avtentična evropska vested into making cultural landscapes by neu- kulturna dediščina. So rezultat naporov, ki so jih tralizing natural inconveniences and adapting predhodne generacije Evropejcev vložile v themselves to environmental specifics. Land- njihovo ustvarjanje. Pri tem so se spopadale z scapes are real and authentic European herit- naravnimi neprijetnostmi in se prilagajale age. Let me stress the fact that landscapes were okoljskim posebnostim. Naj poudarim dejstvo, merely made by whole European population. do so krajine ustvarili domala vsi evropski ljudje. Everybody gave his contribution to this efforts, Vsakdo je dal svoj prispevek k tem naporom, z by cultivating arable land, by lodging, fishing, obdelovanjem kmetijske zemlje, z gozdarjenjem, exploiting minerals, exploiting water and wind lovom rib, izkoriščanjem rudnin, izkoriščanjem power, making path and roads, or simply, by his energije vode in vetra, urejanjem poti in cest in way of life within the landscape. It was the dis- z lastnim načinom življenja v krajini. Osnova persed system of decision that generated land- vsega tega je bil razpršen sistem sprejemanja scapes. European landscapes can be metaphori- odločitev. Metaforično evropske krajine lahko cally described as a palimpsest on which Euro- opišemo kot palimpsest, na katerega se je pean cultural history has been written and re- evropska zgodovina ponovno in ponovno written again and again. The claim for landscape vpisovala in ga prepisovala. Zahteve za varstvo conservation starts from this statement. Herit- krajine izhajajo iz tega spoznanja. Dediščino je age has to be conserved. Nevertheless, the prob- treba ohranjati. Vendar je problem varstva lem of facing these landscapes today is far more krajine bolj zapleten. Očitno je, da neposredno complicated. It is obvious that direct conserva- varstvo krajin ni mogoče. Krajine so tudi naš tion of landscapes is impossible. They are still življenjski prostor in tudi mi sami bi morali imeti our living space and we have to add something pravico pisati na ta krajinski palimpsest. of ours to the palimpsest.

V pogledu skupnih prizadevanj pri urejanju In regard to common endeavors in making land- 33 krajine so se danes razmere v Evropi nedvomno scapes today, the situation in Europe has dras- zelo spremenile. Samo majhen del Evropejcev je tically changed. Only a small number of Europe- neposredno vključen v dejavnosti vzdrževanja ans is directly involved in the landscape main- krajine. Če upoštevamo samo kmete, je danes taining activities. Considering farmers only, the

tega dela populacije že zelo malo. V Sloveniji je figures are already under 10 % of the entire Eu- 1 Workshop bilo leta 2004 kmetov samo še 3,8 % od ropean population. In Slovenia, only 3,8 % of the zaposlene populacije (Statistični letopis, 2005). population employed in the year 2004 were

Očitno je, da bodo naši vpisi na palimpsest zelo farmers (Statistical Yearbook, 2005). It is obvi- Delavnica 1 / drugačni. Naša poklicna naloga je, da si ous that our inscription onto the landscape prizadevamo za nove oblike delovanja v krajini, palimpsest will be quite different. Today societies da si prizadevamo, da bi vpis na palimpsest bil are much more complex and life in the land- resničen izraz današnjega časa in hkrati spoštljiv scape much more diverse. Our professional task do preteklosti. Prizadevanja Sveta Evrope so is to search for new types of engagement in nedvomno korak v tej smeri. Napori, da vse making these inscriptions a real expression of evropske države spoznajo, da so krajine naša the today societies. The endeavors of the Coun- skupna dediščina in podpišejo Evropsko cil of Europe follow this track of reasoning. The konvencijo o krajini, daje dobro osnovo za efforts that all European states recognize land- oblikovanje skupnega odnosa do krajin. Vendar scapes as our common legacy and sign the Eu- so prizadevanja potrebna tudi na lokalnih ropean Landscape Convention give an impor- ravneh. Evropska konvencija o krajini poudarja tant basis for a common attitude towards land- pomen lokalnega prebivalstva, zlasti njegovega scapes. Further efforts should go down from the vključevanja v odločitve o krajini. Vendar pa take state level to the local levels. The European Land- oblike odločanja o fizičnem prostoru in še scape Convention stresses the importance of posebno o krajini ne razumejo in sprejemajo local people and, specifically, its integration into vedno in povsod. Vsaj kar se tiče naše države, je decisions about the landscapes. However, this mogoče zaznati prav nasprotno usmeritev. articulation of decisions about the physical Sprašujem se, če je ta pojav zares omejen samo space, and especially landscape is not always na našo državo. Videti je, kot da imamo opraviti and everywhere adequately understood and ac- s procesom zapiranja odločanja znotraj cepted. At least in this country, one can notice posameznih institucionaliziranih družbenih just an opposite course of development. I am interesov z izgovorom nujnosti varstva širšega asking myself whether this situation is limited to družbenega interesa. Varstvo je vedno poseben this country only. It seems that idea of conserva- način interpretacije javnega interesa in za tion has outgrown into more fundamentalist zaščito javnega interesa mora skrbeti skupnost, way of reasoning. Conservation is always a spe- to je država. Posledica tega je nastanek neke cific interpretation of public interest. Public inter- vrste varstvenega fundamentalizma. Prizade- est is something that has to be protected by vanja za varstvo vodijo v bolj rigidne in manj some public body. As a consequence, conserva- razpršene oblike odločanja znotraj administration tends to develop more rigid and less dis- tivnih organov. Tak način premišljanja je persed decision making systems closed into mogoče opaziti tudi znotraj Evropske zveze. governmental bodies. This way of reasoning is Način, kako se oblikuje vseevropska varstvena noticeable within European Union as well. mreža Natura 2000, bi to lahko potrjeval. Kar bi rad tu poudaril, je pomembnost procesa What I would like to stress here is the impor- sprejemanja odločitev, ki je, tako mislim, v tance of the decision making process, which is, prizadevanjih za ustrezen razvoj krajin celo according to my opinion, even more important pomembnejši kot fizična podoba krajin samih. than the physical appearance of the landscapes Poglavitni cilji prizadevanj, ki jih Svet Evrope themselves, when an adequate evolution of vlaga v uresničevanje Evropske konvencije o landscape is in question. The main goal of the krajini, naj ne bi bilo obravnavanje krajin samih efforts Council of Europe is giving into the imple- po sebi, njihovo spoznavanje in inventarizacija, mentation of European Landscape Convention niti njihova fizična zgradba, njihova vidna should not be landscapes themselves, neither podoba, temveč proces njihovega spreminjanja, their inventory and recognition or evaluation, nor namernega ali spontanega. Naj to povem their physical structure or their visual appear- drugače. Vse preveč smo zaposleni z materialno ance alone, but the processes within which the 34 platjo krajin, njihovo podobo, medtem ko landscapes are changed, intentionally or spon- nevidno stran, to je celotno strukturo odločitev, taneously. Let me put this in another way. We ki vplivajo na podobo krajine, zelo lahko are all too much concerned by the material side spregledamo. of the landscapes, their appearance, while the importance of the invisible side, i. e. the whole Workshop 1 Workshop Kratko predavanje o zgodovini krajinskega structure of decisions that may influence the planiranja v Sloveniji landscapes, can be very easily overlooked.

Delavnica 1 / Naj pojasnim nekatere od gornjih tez s kratkim A brief lecture on Slovenian landscape plan- pregledom skrbi, ki smo jo v Sloveniji posvečali ning history krajini v zadnjih desetletjih. Let me illustrate the points given above with a Krajinsko planiranje se je v Sloveniji začelo short overview of the Slovenian care for land- koncem 60-tih let. Leta 1970 je dama Sylvia scapes in the last decades. Crowe, članica Komisije za krajinsko planiranje pri Mednarodni uniji za varstvo narave – IUCN, Landscape planning was introduced into this obiskala Ljubljano. Predstavila je referat na country in the late 60-ties of the last century. In mednarodni konferenci Ceste in krajina. 1970, dame Sylvia Crowe, member of the Land- scape planning Committee at the International Dve leti kasneje smo v Ljubljani gostili drugo Union of Conservation of Nature (IUCN) visited mednarodno konferenco z naslovom Krajinsko Ljubljana. She gave a lecture at the International planiranje. Za ta dogodek je prof. Dušan Ogrin Conference Roads and Landscape. Two years uspel pridobiti nekaj najbolj eminentnih later Ljubljana hosted another International Con- krajinskih planerjev tistega časa. Če pogledamo ference under the title Landscape Planning. For nazaj, je bila konferenca zares pomemben that event, Prof. Dušan Ogrin succeeded in dogodek v evropskem merilu. O planerskih bringing to Ljubljana some of the most promi- metodah so razpravljali taki planerji kot prof. Carl nent landscape planners of the time. Looking Steinitz, prof. Konrad Buchwald in prof. Meto back, the Conference was indeed an important Vroom. V 70-tih so slovenski krajinski planerji event. The landscape planning methodologies razvili ali privzeli mnogo orodij za varstvo in za were discussed by such authors as Prof. Carl razvoj krajin in prostora sploh. V 80-tih je razvoj Steinitz and Prof. Meto Vroom. In 70-ties krajinskega planiranja postal tako prepričljiv, da Slovenian landscape planners adopted or devel- je bilo krajinsko planiranje vključeno v oped many tools for conservation as well as for zakonodajo. 1984 leta je Zakon o urejanju the development of landscapes and physical prostora uzakonil krajinsko zasnovo kot space. In the 80-ties the development of land- dokument, s katerim naj bi urejali tista scape planning methodologies was so convinc- podeželska območja, ki bi bila spoznana kot ing that landscape planning became part of the pomembna zaradi njihovih kakovosti ali zaradi Slovenian legislation. In 1984, The Law on Spa- ogroženosti. Tudi presojanje vplivov na okolje je tial Planning established landscape plan as a tedaj postalo pomemben del krajinskega document aimed to control the development of planiranja. Krajinsko planiranje je bilo countryside areas that are recognized as impor- prepoznano kot učinkovito orodje celovitega tant from the conservation point of view or areas planiranja prostora v podeželskem prostoru. Na that are threatened by a substantial change. At žalost pa je bilo izdelanih le malo krajinskih that time, assessing environmental impacts be- načrtov. Glavni razlog za to je bil, da je bila came a part of landscape planning activities, krajinska zasnova samo v nekaterih redkejših too. Landscape planning was considered an ef- primerih potrebna kot dodatni dokument, ker je fective tool for the comprehensive spatial plan- občinski celoviti plan dajal odgovore tudi o ning within the countryside areas. A remarkable problemih razvoja oz. varstva krajin. To nam particularity was here that landscape planning seveda potrjuje tezo, da je treba uveljaviti to, was introduced into the quite decentralized po- čemur je namenjeno krajinsko planiranje, skozi litical system which despite the undemocratic celovito prostorsko planiranje. regime proliferated in Slovenia at the time. A great deal of physical planning responsibilities V 90-tih se je interes usmeril bolj neposredno k was transferred to municipalities. Some of the krajinam. Leta 1993 je slovenska vlada začela municipalities were also economically strong projekt Regionalna razdelitev krajinskih tipov enough to afford their own planning offices, 35 Slovenije. Projekt je pomenil opazen premik v while others found expert support within the odnosu do krajine. Krajinsko planiranje je planning offices of bigger municipalities. Unfor- namreč naslavljalo krajine posredno. Poudarjalo tunately, there were only few landscape plans je pomembnost analize in prizadevalo si je za elaborated. The main reason for that was that reševanje razvojnih ali varstvenih problemov landscape plan was meant as a comprehensive 1 Workshop krajine na posreden način – z usmerjanjem planning document and not as a sectoral one. By odločitev o novem razvoju v prostoru. Projekt iz its aims and structure, it was very similar to com- leta 1993 pa je bil naravnan neposredno v skrb prehensive municipality plan which was compul- Delavnica 1 / za krajino. Cilji projekta so bili: sory and included the entire territory of a munici- 1. pridobiti kolikor le mogoče celovito vednost pality. Only in few cases landscape plan was o značaju slovenskih krajin, necessary as an additional planning document, 2. pridobiti vednost o spreminjanju slovenskih since municipality comprehensive plans could krajin give answers also to the landscape develop- 3. kategorizirati slovenske kulturne krajine v ment/conservation problems. pogledu njihove vidne podobe – vidne privlačnosti In the early 90-ties, it seemed that the interest 4. pripraviti, kot rezultat vsega, osnove za suddenly focused more directly toward land- opredelitev neposrednega varstva izjemnih scapes themselves. In 1993 the Slovenian Gov- slovenskih krajin ernment launched a project Regional distribu- 5. pripraviti smernice za razvoj in varstvo krajin. tion of Landscape Types of Slovenia. The project represented a remarkable shift. Landscape plan- Celoten projekt je bil skladen s cilji, ki jih je ning methods, namely, address landscapes indi- postavila Evropska konvencija o krajini. Usmeril rectly, stressing the importance of analysis and se je v dve od treh krajinskih politik: krajinsko trying to resolve landscape developmental or varstvo in upravljanje krajin. Projekt se je končal landscape conservation problems in an indirect 1998, ko je bilo publicirano končno poročilo. Ob way – by controlling the decisions about new koncu 90-tih let so bile v Sloveniji uveljavljene developments. The project from 1993 aimed vse tri od politik, ki jih je opredelila Evropska towards direct protection and towards direct konvencija o krajini. To je bilo malo pred tem, ko care for the landscapes. The goals of the project je Slovenija podpisala in ratificirala Evropsko were: konvencijo o krajini (podpisala 2000, ratificirala 1. to acquire as complete as possible jo je 15. marca 2003). knowledge about the character of Slovenian landscapes, Premik od krajinskega planiranja h krajinskemu 2. to acquire knowledge about the Slovenian varstvu in upravljanju je bil pomemben pojav. landscapes changes, Pomembno je, da se je ta premik zgodil hkrati s 3. to categorize Slovenian cultural landscapes preureditvijo administrativnega sistema v according to their visual appearance – visual Sloveniji. Nova slovenska ustava je vzpostavila attraction veliko bolj centraliziran politični sistem. Stare 4. to prepare, as a result, the basis for defining občine so se razcepile v manjše administrativne direct protection of outstanding Slovenian enote, ki niso bile sposobne vzpostaviti lastnih landscapes, strokovnih skupin, posebno še na področju 5. to prepare guidelines for landscape develop- prostorskega planiranja in varstva okolja. ment and conservation (Marušič J., Jančič Razpoka med potrebnim nadzorom nad M., 1998, p. 31). prostorskim razvojem in šibkostjo malih občin je postala pomemben problem. Državna admi- Whole project was well in accordance with the nistracija je začela prevzemati več odgovornosti goals European Landscape Convention has es- in neposrednega vpletanja v proces odločanja. tablished. It focused on two of three landscape policies: landscape conservation and landscape Ker je bil omenjeni projekt tako pomemben management. The project was concluded in dosežek, bi pričakovali, da so bili njegovi rezultati 1998 when the final report was published. By ustrezno izkoriščeni. Toda to se ni zgodilo. the end of 90-ties all three landscape policies Rezultati projekta, ki so javno dostopni, se defined by European Landscape Convention uporabljajo pretežno kor leksikon slovenskih were already applied in Slovenia. It was shortly 36 krajin. To seveda ni nepomembno. Toda najbolj before Slovenia signed and ratified the European pričakovani učinki projekta, to je vpliv na Landscape Convention (signed in 2000, ratified upravljanje krajin, ni bil dosežen. Tudi predlagani in 2003). sistem neposrednega varstva izjemnih krajin ni bil še uveljavljen. The shift from landscape planning towards land-

Workshop 1 Workshop scape conservation and management was a sig- Slabosti celostnega premišljanja in moč nificant feature. It is important to state that this sektorjev shift coincided with the redefinition of the ad- Delavnica 1 / ministrative system in Slovenia. The new Kaj je vzrok, da rezultati teh naporov niso bili Slovenian constitution established a much more polno izrabljeni? Kulturna krajina je pojem, ki ga centralized political system. The old municipali- je ustvarilo celostno premišljanje o vidnem ties were split down to smaller administrative okolju. To je sintezni koncept. Dejavnost urejanja units unable to establish their own expert sup- krajine ne pripada nobenemu od sektorjev, ki so port, especially in the field of physical planning dejavni v zunaj mestnem nepozidanem and environmental conservation. The gap be- prostoru, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, tween needed control over the spatial develop- vodarstvo in nenazadnje, tudi varstvo narave. Po ment and weakness of the small municipalities drugi strani pa se urejanje krajine lahko opira became an important issue. The state govern- samo na dejavnosti, ki jih določen sektor izvaja ment started to assume much more responsibili- v krajini. Pričakovali smo, da bo sistem ties and direct involvement into decision making subvencioniranja, ki se je v Sloveniji uveljavil v process. zadnjih 15 letih, mogoče izkoristiti za to, da bi dosegli cilje upravljanja kulturne krajine in da bo As the project was such an important achieve- s tem mogoče uresničiti smernice za upravljanje ment one would expect that the results of the krajine. Zlasti še, ker so tvorci nove kmetijske project were adequately exploited. But this was politike neprestano poudarjali, da je ena od not the case. The outcomes of the project which velikih nalog kmetijstva varstvo kulturne krajine. are accessible to everybody are mostly used as Na žalost pa kmetijski sektor tega ni bil the encyclopedia of Slovenian landscapes. It is pripravljen udejanjiti. Isto velja tudi za druge not unimportant, at all. But the most expected sektorje, ko se soočajo s tem vprašanjem. Vsak effects of the project, i. e. the impact on land- sektor želi planirati prostor sam. Vsak sektor se scape management practices has not been drži svojih ciljev in želi ohraniti odgovornosti za achieved. Even the proposed system of direct razvoj in upravljati ‘lastni vrtiček’. Je to posledica protection of outstanding Slovenian landscapes bolj centraliziranega sistema upravljanja? Je to has not been directly implemented. zgolj izraz močne državne administracije? Ali sta oba razloga samo dve plati iste medalje? Težko Weakness of comprehensive thinking and je določiti pravi vzrok za take premike v sistemu strength of sectors odločanja. Obstaja pa resna grožnja, da bo prostorsko planiranje zaradi takega sektorskega What is the reason that the results of all these zapiranja opustilo zamisel o nujnosti celovitega efforts were not fully exploited? Cultural land- planiranja in spremenilo prostorske plane v scape is a notion that grew out of a comprehen- zlepljenko sektorsko sprejetih odločitev. Tako sive thinking about the visible environment. It is pravzaprav tudi ni nenavadno, da ostaja a synthetic concept. The activity of making land- področje varstva in razvoja kulturne krajine na scapes does not belong to any sector that ex- nek način nerazvito, hkrati pa je veliko bolj ploit unbuilt areas, like agriculture, forestry, wa- dodelan varstveni in upravljavski sistem ter management and last but not least nature zastavljen na področju varstva narave. Varstvo conservation. Landscape management prac- narave se je oblikovalo kot poseben sektor z tices can rely only on the activities a particular lastno institucionalno strukturo. Instituciona- sector is practicing within landscape. It was ex- liziran sistem varstva narave je postal celo pected that the subsidizing system that agricul- najbolj dominanten pojav med dejavnostmi, ki ture has established in the last 15 years could se posvečajo slovenskim krajinam. Glavni well be exploited in order to reach the cultural pristop, ki ga služba za varstvo narave uporablja, landscape management goals and to imple- je neposredno zavarovanje, to je opredeljevanje ment the landscape management guidelines. območij večje naravovarstvene vrednosti in to, Unfortunately, agricultural sector was not willing da pripisujejo takim območjem status varovanih to adapt its subsidizing system to these goals. It 37 območij. stands by its system and its criteria. Same is true also of the other sectors when they are con- Varstvo narave se je od svojih zgodnjih začetkov fronted with the same question. Each sector uveljavljalo z neposrednim zavarovanjem obmo- wants to plan on its own, forestry, water man-

čij. Prvo zavarovano območje je bilo opredeljeno agement, etc. Each sector sticks to its goals and 1 Workshop znotraj sedanjega Triglavskega narodnega wants to keep the responsibilities for the devel- parka. Od prvotnih 1400 ha v letu 1924 je opment and management of ‘its own garden’. Is naraslo na 2000 ha v letu 1961 in potem na this a consequence of centralized decision mak- Delavnica 1 / 83.807 ha v letu 1981. Ob koncu 90-tih let je ing process? Is this situation only a sign of the bilo približno 8 % slovenskega državnega strong state administration? Are both reasons ozemlja v neki obliki varstva narave. Leta 2005, just two sides of the same coin? It is difficult to ko je Slovenija vstopila v Evropsko zvezo, so bila ascertain the real cause of this transformation of območja varstva narave razširjena na približno the decision making system. It is significant in 38 % celotnega državnega ozemlja. this respect that a real threat does exist. Even physical planning might abandon the idea of Neprestano večanje območij, ki so pod neko comprehensiveness by transforming spatial plan obliko varstva narave, je dobro opazen pojav. into a compound map of separately taken deci- Vzrok za to naj bi bile neobičajno raznolike in sions. The principal and direct path that could be naravno ohranjene krajine Slovenije. Ta razlog exploited in order to bring landscape manage- poslušamo vedno znova in znova, ko se ment guidelines into life was, and it is still, prac- sprašujemo o tem, zakaj Slovenija v tem tically unreachable. pogledu tako zelo izstopa znotraj Evrope. Če odmislimo pridih nacionalne samo- The sphere of cultural landscapes and activities, zaverovanosti, nacionalnega ponosa, da smo conservation or planning, connected to them tako izjemni v tem pogledu, je to, kar tu posebno remains somehow underdeveloped. Much more izstopa, izenačevanje dejstev, znanstvenih elaborated conservation and management sys- spoznanj in odločitev o rabi prostora. Razmeje- tem grew out in the sphere of nature conserva- vanje prostora in pripisovanje statusa tion. It established itself as a separate sector zavarovanega območja ni znanstvena dejav- with its own institutional structure. The conser- nost. Niti ni predstavitev znanstvenega dejstva. vation system has become even the most domi- To je načrt rabe prostora, čeprav zelo nating feature within the activities dedicated to pomanjkljiv, še zlasti ker je v njegov nastanek bil Slovenian landscapes. The main approach it vključen en sam družbeni interes. uses is direct conservation, i. e. it defines areas of higher natural value and gives them the sta- Kratek preskok v teorijo odločanja tus of protected areas. The decisions about the developmental problems within such areas re- V zvezi s problemi urejanja krajine bi lahko main under control of experts from nature con- prepoznali dve možni obliki obnašanja pri servation offices. sprejemanju odločitev, standardizacijo in analizo z optimiranjem. Nature conservation was based on the direct conservation approach from its early beginning. The first protected area was established in 1924 Razčlenjeni in eksplicitni postopki krajinskega within the present day Triglav National park. The planiranja se običajno štejejo za optimizacijske area grew from approximately 1.400 ha to procedure, ki izhajajo iz formalne analize. 2.000 ha in 1961 and to 83.807 ha in 1981. The Krajinsko planiranje daje jasno predstavitev o last figure represents roughly 4 % of Slovenian tem, kako sta analiza in optimiranje pomembni. national territory (Triglavski narodni park). By the Orodja, ki so jih razvijali v okviru krajinskega end of the 90-ties there was approximately 8 % planiranja ali okoljskega načrtovanja, analize of Slovenian national territory under some type ustreznosti, funkcije geografskih informacijskih of nature protection. Protected areas were de- sistemov, razvijanje alternativ, presojanje vplivov fined as national, regional and landscape parks, na okolje, da jih omenimo samo nekaj, as natural reserves or natural monuments. In predstavljajo zares bogat arzenal optimizacijskih 2005 when Slovenia approached European Un- orodij za prostorsko načrtovanje. ion the new overall European conservation 38 project named Nature 2000 extended conserva- Standardizacija je zelo znana in učinkovita tion areas up to 36 % of Slovenian national ter- dejavnost znotraj tehniških disciplin. Naj ritory (Eurobarometer). ponovim sicer znano definicijo, da je standardizacija razvoj in uresničevanje One can very easily become aware of the con-

Workshop 1 Workshop konceptov, doktrin, procedur in oblik z stant increase of the areas under protection. The namenom, da se doseže in ohranja zahtevane explanation that is repeated again and again is ravni kompatibilnosti, medsebojne odvisnosti ali that Slovenia is extremely diverse and naturally

Delavnica 1 / skupnih značilnosti na vrsti področij, od preserved country. It is said that the definition of tehniškega do administrativnega. Nobelovec H. 36 % of protected areas is just a proof of that. Simon je uporabil izraz standardizacija za opis If we disregard the nationalistic content of this oblike obnašanja poslovneža, ko je soočen z explanation, i. e. the national pride of being out- nujnostjo sprejemanja odločitve, pa mu standing in this respect, the most noticeable fea- ustrezna analiza in optimiranje nista dosegljivi. ture is that a scientific fact and a decision about V tem pogledu je standard vsaka vnaprej the use of space are treated as one and the opredeljena rešitev nekega problema, ki jo je same. Tracing an area and giving it the status of mogoče sprejeti kot ustrezno, ko ni na voljo a protected area is not a scientific operation. It možnosti, da bi rešitev razvili sami. is even not a representation of scientific facts mapped after their recognition. It is a land use Okoljske norme so samo posebni primeri plan, although very rudimentary one, due to the standardov. Opredeljujejo standardizirano fact that it represents only one particular kakovost okolja, toda so posebne v tem pogledu, societal interest. da določajo samo najnižjo raven kakovosti okolja. Ali, če zopet citiramo nobelovca H. The same partially defined societal interest and Simona, pomenijo še zadovoljujoče odločitve o behavior can be also seen in other sectors within okolju. undeveloped land. Agricultural already in the 70- ties developed a system of agricultural land pro- Krajinski rezervati, kot so narodni parki, naravni tection. Prime agricultural land should not be rezervati, naravni spomeniki, izjemne krajine in used for purposes other than agricultural ones. podobne prostorsko določene omejitve, so tipi The system evolved in a total prohibition of other okoljskih standardov in v sistemu odločanja uses on nearly every piece of field or meadow. učinkujejo na podoben način, kot delujejo drugi Because exceptions were possible the system okoljski standardi: tended to produce a chaotic type of urbanization rather than a controlled one. – Kot zadovoljujoče rešitve niso optimalni s stališča varovalnih zahtev, zato težijo k temu, A short piece of decision theory da postajajo s časom ostrejši. Two types of decision behavior, i. e. standardiza- – Predstavljajo izoliran interes, zato pomenijo tion and analysis/optimization, could be found necelovite, delne rešitve. within landscape management practices and – Tekmujejo s podobno izraženimi interesi decision making processes. znotraj političnega ali administrativnega sistema, zato težijo k temu, da bi se zaprle Elaborated and explicit landscape planning pro- vase. cedures are normally considered to be optimiza- – Odstranjujejo potrebo po optimiranju in tion procedures based on formal analysis. Land- pretehtanemu sprejemanju odločitev in s scape planning gives a clear demonstration of tem izločajo iz sistema odločanje javnosti. how the analysis and optimization is important. – Ker so opredeljene kot značilnost okolja, na The tools landscape or environmental planning primer kot prisotnost določenega habitata v developed, the suitability analyses, GIS, elabora- prostoru, ostajajo znotraj strokovnega tion of alternatives, environmental impact as- opredeljevanja in odločitev je videti, kot da je sessments to mention just a few of them, indeed lahko in mora biti samo strokovna, na primer represent a very rich arsenal of optimizing pro- sprejme jo lahko in celo mora jo sprejeti cedures in physical planning. strokovna služba znotraj administrativnega sistema. Standardization is a very well known and pow- – Zaradi te zadnje značilnosti je odločanje na erful activity among engineering disciplines. It osnovi standardov pogostokrat proglašeno represents, and let me here repeat a common 39 za znanstven problem. Resnično naravo definition, the development and implementation odločitev, to je dejstvo, da so odločitve of concepts, doctrines, procedures and designs vedno vrednostno pogojene, preprosto to achieve and maintain the required levels of spregledamo. compatibility, interchangeability or commonality

in the operational, procedural, material, techni- 1 Workshop Državna administracija, posebno v centralizi- cal and administrative fields. Nobel laureate H. ranih političnih sistemih, teži k izrabi norm kot Simon uses the term ‘standardization’ for a type preprostega in lahko kontroliranega sistema. To of businessman behavior when confronted with Delavnica 1 / je res za kakršno koli področje, na katerem je a necessity to make a decision while an ad- treba zaščititi javni interes. Ni nenavadno, da je equate analysis cannot be carried out. In this Evropska zveza uporabila ta pristop v okviru respect, a standard is any predefined procedure varstva narave. or design or any of above mentioned issues that may be accepted as an adequate solution to a Tak sistem sprejemanja odločitev deluje dobro certain problem or a part of it. vse dokler je omejen na majhna območja, na katerih drugi interesi niso izraženi. Problem se Environmental norms are only special cases of pokaže, ko obseg zavarovanih območij naraste standards. They define standardized environ- in se s tem ustvarijo razmere za konflikte glede mental quality, but are specific in a sense that rabe prostora. they represent minimal level of environmental quality or, to borrow the term from H. Simon, Sklepi they are ‘satisficing’ decisions about the environment. Tri politike, ki so predlagane kot trije stebri uresničevanja Evropske konvencije o krajini, bi Landscape reserves, i. e. national parks, natural lahko imeli za tri obraze ene in iste dejavnosti – reserves, natural monuments, outstanding land- krajinskega planiranja. scapes and similar spatially defined restrictions, are types of environmental standards. In a deci- Zgoraj je bilo pokazano, da je neposredno sion making system, they function accordingly varstvo, ki se uresničuje z opredeljevanjem to the characteristics they share with other en- zavarovanih območij, v resnici rudimentarna vironmental standards: oblika krajinskega planiranja oziroma planiranja – As ‘satisficing’ decisions they are not opti- rabe prostora. Kot dejansko oblika standar- mal from the point of view of conservation dizacije odločitev ima ta pristop resne requirements, therefore, they tend to be pomanjkljivosti, zlasti še pri urejanju krajine. more and more severe with the passing of Predstavlja sicer reševanje razvojno varstvenih time. problemov, vendar z rešitvami, ki so pripravljene – They represent an isolated interest, and are vnaprej. S tem pa je odločitev o nekem as such incomplete solutions. prostorskem razvojnem ali varstvenem – They compete with accordingly expressed problemu sprejeta v času, ko vse okoliščine, ki interests within a political (administrative) lahko vplivajo na dobro odločitev, še niso znane. context therefore they tend to exclude other Ker se opira na znanstveno percepcijo interests from the decision process, e. g. they problema, taki odločitvi ni mogoče ugovarjati. tend to give priority to their interests. Bila naj bi strokovno neoporečna. Javnost je pri – They eliminate the need for optimization and tem izločena iz procesa odločanja. Slovenske decision making, and indirectly the public izkušnje so v tem pogledu zelo ilustrativne. participation as well. Predlog za območja Nature 2000 je bil skrit pred – As they are expressed as an environmental javnostjo vse do mesec dni pred njegovo oddajo condition, e. g. as a presence of a specific v Bruselj. Javnost je bila pri tem namenoma habitat, they remain within experts’ respon- izločena iz procesa odločanja. Razlaga je bila sibility and the decision is taken as some- preprosta. Opredelitev območij Nature 2000 je thing that has to be done by experts, i. e. ex- bila zadeva znanosti. perts within the state administration. – Because of the last mentioned characteristic Kot varstvo širšega družbenega interesa pred decisions are often defined as scientifically posebnimi ali privatnimi interesi pri rabi prostora based matter. The real nature of the decision, 40 je neposredno varstvo gotovo učinkovito orodje. i. e. its value based nature, is overlooked. Toda ni demokratično. Zato ga tudi ne bi smeli uporabljati preveč ekstenzivno. V Sloveniji smo The state administration, especially in a central- glede tega gotovo šli preko vseh razumnih meja. ized political system, tends to exploit the norms as a simple and well to be controlled system Varstvene zahteve je treba vgraditi v postopke

Workshop 1 Workshop when confronted with the specific tasks. This is krajinskega planiranja. Krajinsko ali okoljsko true for any sphere were public interest should planiranje sta razvila zelo bogat nabor pristopov be protected by the government. It is not uncom- za učinkovito uresničevanje varstvenih ciljev, Delavnica 1 / mon that European Union uses this approach in hkrati pa pri tem dajeta možnost demokra- the sphere of nature conservation, water conser- tičnega soočanja različnih družbenih interesov. vation and other conservation issues.

Uspešna implementacija ustreznega krajinske- The system of decision making functions well ga upravljanja je v veliki meri odvisna od until it is restricted to small areas and to the ar- pripravljenosti sektorjev, kot so kmetijstvo, eas where other interests do not exist. The prob- gozdarstvo, vodno gospodarstvo in drugi, da se lems occur when extent of protected areas in- podredijo celostnemu opredeljevanju možnosti creases and, as a consequence, the conflicts za varstvo ali razvoj kulturne krajine. Cilji with other societal interests for the use of land sektorjev pa le redko sovpadajo s takim celostno emerge. opredeljenim javnim interesom za varstvo in razvoj krajin. Zato sektorski upravljavski načrti ne One can very easily understand the hesitating of morejo biti predloženi v končna odločanja, kar se the sectors to accept comprehensive landscape v Sloveniji na žalost uveljavlja celo s sektorsko management guidelines as their own. The adjec- zakonodajo. Krajinski načrt, na drugi strani, po tive comprehensive means, in this context, also definiciji implicira tudi celosten upravljavski guidelines that are equilibrated among different načrt. Rabe tal so v resnici dejavnosti na societal interests. zemljišču ali v prostoru. Dejavnosti pa definiramo kot skupek opravil. Ko krajinski načrt Conclusions opredeli dejavnosti, opredeli tudi upravljavska opravila. Krajinsko upravljanje je pravzaprav The three policies European Landscape Conven- mogoče opredeliti kot uresničevanje načrta rabe tion proposed as three pillars of its implementa- prostora. tion could be considered as three faces of the same activity – comprehensive landscape plan- Krajinsko planiranje integrira varstvo, upravljanje ning. in razvoj krajine. Vendar ga moramo opredeliti It was explained above that direct conservation kot celovito prostorsko planiranje in ne kot which is carried out by establishing protected sektorsko, kar je lahko tudi dejstvo v kateri od areas is just a rudimentary type of spatial plan- evropskih dežel. Z njim lahko optimiramo ning. As a type of standardized decision making različne poglede na prihodnost krajin. Z njegovo process it has important drawbacks. It repre- pomočjo lahko vključujemo v proces sprejeman- sents a solution to the developmental/conserva- ja odločitev vse družbene interese na način, da tion problems prepared in advance. The decision presojamo posledice, ki jih vsak od njih lahko about a problem of spatial development/conser- pokaže v prihodnosti. Najbolj pomembno vation is taken when all circumstances that may dejstvo pa je, da omogoča sodelovanje javnosti, have influence on it are not yet known. As it is če ga izvajamo na ustrezen način. based on a scientific perception of the problem an expert decision seems to be adequate and Nenazadnje lahko omogoči današnjim Evropej- fully satisfactory. The general public could be cem, da v krajinski ‘palimpsest’ vpišejo tudi eliminated from the decision making process. lastna in prepoznavna besedila. The Slovenian experience is very illustrative in this respect. The proposal of the Natura 2000 areas was a classified document made public only one month before it was sent to Brussels. The general public was intentionally eliminated from the decision making process. The explanation was very simple. The definition of the Natura 2000 areas was a matter of science. 41

As a protection of a public interest against the specific or private interest in the land use the direct conservation seems very efficient. But it is

not democratic in its very nature. It should not be 1 Workshop used too extensively. The conservation could be built within landscape planning procedure. Land-

scape or environmental/ecological planning has Delavnica 1 / developed a very rich arsenal of approaches that can implement conservation goals efficiently enough. In Slovenia, the vulnerability analyses have been introduced also by the legislation. Unfortunately, there are real fears that the ‘wind’ of sectoral interests and European directives will blow this conservation tool away.

The successful implementation of landscape management depends very much on the willingness of the sectors, like agriculture, forestry, water management, etc. to accept other interests about the landscape conservation. As the goals of the sectors rarely coincide with the public interests for conservation the landscape management policy can hardly rely on them. Land use plan, form the other side, by definition im- plies also management plan. Land uses are activities on land. Activities are defined by technologies or by compounds of operations. When land use plan defines land uses it defines management practices as well. Accordingly, landscape management can be defined as implementation of land use plan. There are some methodological differences between management and spatial plans, e. g. the way how information: data, values, decisions are spatially represented. However, the differences are not substantial, at least not substantial in the context of this discourse.

Comprehensive landscape planning integrates conservation, management and development of landscapes. It can optimize different views about future landscapes. It may embrace all societal interests and evaluate the consequences each of them can have in the future. The most important fact is that it enables public participation when carried out in an adequate way. It gives many opportunities for the public to be involved into decisions about the European landscapes. It may enable Europeans to be adequately involved in making their own inscriptions onto European landscape ‘palimpsest’ today.

Finally, what is comprehensive landscape plan, 42 anyway? Comprehensive landscape plan is comprehensive land use plan. The situations where landscape plan does not represent part of a comprehensive land use planning process lead to definition that landscape plan is a sectoral

Workshop 1 Workshop plan. But which sector does it represent? We may conclude that the target of European Land- scape Convention should be just comprehensive

Delavnica 1 / physical or spatial planning. It is important to introduce the knowledge about the landscapes and its processes, goals and aims of landscape conservation/development to the comprehensive planning activities. They are the most important targets.

Literatura Literature

Marušič J., Jančič M., Regional distribution of landscape types: Marušič J., Jančič M., Regional distribution of landscape types: Methodological bases, R Slovenia, Ministry of the Environment and Methodological bases, R Slovenia, Ministry of the Environment and Physical Physical Planning, National Office for Physical Planning, Ljubljana 1998 Planning, National Office for Physical Planning, Ljubljana 1998

Ogrin D. ed., Roads and Landscape, Proceedings of the International Confe- Ogrin D. ed., Roads and Landscape, Proceedings of the International rence, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1970 Conference, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1970

Ogrin D. ed., Landscape Planning, Proceedings of the International Confe- Ogrin D. ed., Landscape Planning, Proceedings of the International rence, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1972 Conference, Department of Landscape Design, University of Ljubljana, 1972

Evrobarometer Eurobarometer http://europa.eu.int/comm/environment/nature/nature_conservation/ http://europa.eu.int/comm/environment/nature/ useful_info/barometer/barometer.htm nature_conservation/useful_info/barometer/barometer.htm

Statistični letopis 2005, http://www.stat.si/letopis/index_letopis.asp Statistical Yearbook 2005, http://www.stat.si/letopis/index_letopis.asp

Triglavski narodni park, Triglav National Park, http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm Krajina kot nacionalni simbol

Landscape as a national symbol

dr. Ana Kučan, Ph. D.

Ustvarjanje krajinske identitete Creating Landscape Identity 43 Angleški zgodovinar Simon Schama, potomec In his thorough expertise Landscape and Židov, ki so do druge svetovne vojne naseljevali Memory, Simon Schama, an Anglo-American območja na vzhodu Poljske ob Bialovieskem historian, a descendant of Polish Jews (who use

gozdu, v svoji izčrpni knjigi Krajina in spomin to populate, until the WWII, the borders of the 1 Workshop zagovarja tezo, da so »krajine zgrajene ravno ancient forest of Bialowieza in Polish part of the toliko iz spominskih kot iz kameninskih plasti«1. Lithuania), argues that »landscapes are built as

Trditev učenjaka, ki ga oblikuje raznoliko much from strata of memory as from layers of Delavnica 1 / kulturno bogastvo in širok razpon življenjskega rock«1. prostora, je prav toliko samoumevna, kolikor je na prvi pogled težko združljiva s planerskim This statement, put forward by a knowledgeable pragmatizmom, saj je kolektivni spomin zgrajen man, who was formed by a multi-cultural back- na simbolih, mitologijah in družbenih konven- ground and a broad span of homeland, is as cijah, ki so s prostorsko stvarnostjo na videz le much self-evident as is evidentially incompatible malo povezane. Vendar simbolizem, mitologije with the pragmatism of spatial planning. For in družbeni dogovori vplivajo na to, kako prostor landscapes are perceived by collective memory, sploh dojemamo2 in posredno na skupno in he argues, which is built on symbols, mytholo- posameznikovo ravnanje v prostoru in z njim. gies and social conventions. Although hardly in any connection with contemporary landscape Že J. B. Jackson je izpostavil, da preverljive, realities, symbolism, mythologies and social con- izmerljive, stvarne krajine, ki so osnova za ventions greatly influence the way in which we kakršnekoli planerske operacije, vidimo skozi perceive our environment2 and indirectly also the večpomenski okvir, ki ga sestavljajo kultura, way we act in this same environment as individu- konvencije in spoznava3. Zato je toliko bolj als or as a social group. pomembno, da, kadar se ukvarjamo s prostorskim načrtovanjem ali načrtovanjem krajine, Tangible, measurable, real landscapes, which predpostavimo razlike med stvarnimi opisi are a basis for any operation of spatial planning, (tipološkimi klasifikacijami) krajine in družbenim are seen through the frame of multiple mean-

1 Simon Schama nas v svoji knjigi Landscape and Memory (New York, 1995) popelje do starih mitov o gozdu, vodi in sveti gori, pokaže, kako so oblikovali naš(e) pogled(e) na krajine in kako so še vedno prisotni v sodobnih predstavah. Pod vprašaj postavi tudi splošno predstavo o arkadiji kot o totalno nekon- fliktnem prostoru, saj nas opozarja, da so v starogrški predstavi o arkadiji figure Panov tiste, ki jo vežejo z divjo, nagonsko naravo in človekovimi najbolj prvinskimi strahovi. In his excellent book Landscape and Memory (New York, 1995) Simon Schama leads us to old myths about forests, water and Holy Mountain and shows how they have shaped our perception(s) of landscapes and how they still exist in contemporary conceptions. He also questions the generally accepted idyllic conception of Arcadia as a totally conflict-free environment and points out that in the Ancient Greek conception the figures of Pan linked Arcadia to the wild and beastly nature and to most primordial human fears. 2 Razprave o tem, kako se konstruira družbena predstava o prostoru, najdemo v delih Daniel Cosgrove in Stephen Daniels, The Iconography of Landscape: Essays on the Symbolic Representation, Design and Use of Past Environments, (Cambridge, 1988), Stephen Daniels, Fields of Vision: Landscape Imagery and National Identity in England and the United States (Princeton 1993), Greider and Garkovich, Landscapes: The Social Construction of Nature and the Environment (Rural Sociology 1: 1-24, 1994). The discourse on the use of landscape in the creation of national mythologies can be found in the works of Daniel Cosgrove and Stephen Daniels, The Iconography of Landscape: Essays on the Symbolic Representation, Design and Use of Past Environments, (Cambridge, 1988), Stephen Daniels, Fields of Vision: Landscape Imagery and National Identity in England and the United States (Princeton 1993) and Greider and Garkovich, »Landscapes: The Social Construction of Nature and the Environment« in Rural Sociology (1994)1: 1-24. 3 Poleg J. B Jacksona, Discovering the vernacular Landscape (New Haven, 1984), izčrpen uvid v opredelitve pojma krajina prinašajo še John R, Stiloge, Common Landscape of America, 1580-1845 (New Haven in London, 1982) in Augustine Berque et al. »Au–dela du paysage moderne«, Le Debat 65 (maj-junij 1991): 4-133. Beside J. B Jackson’s, Discovering the vernacular Landscape (New Haven, 1984), a thorough insight into the discussion of etymology see also John R. Stilgoe, Common Landscape of America, 1580-1845 (New Haven and London, 1982) and Augustine Berque et al. »Au–dela du paysage moderne«, Le Debat 65 (1991)5-6: 4-133. ter posameznikovim videnjem in vrednotenjem ings. The frame is shaped by culture, convention tega istega prostora ali teh istih krajin. and cognition3. Therefore it is important to pre- sume that differences can be found between V krajinskem načrtovanju se vedno znova physical descriptions of landscapes (such as ty- srečujemo s potrebo po opredelitvi krajinske pological classification for example) and indi- identitete na vseh ravneh načrtovanja, od vidual or social perception and evaluation of lokalne do regionalne ali celo državne. V these very same landscapes. vsakdanjem ravnanju je ta največkrat zmotno pojmovana kot stanje, kot nespremenljiva fizična In landscape planning we constantly encounter pojavnost, medtem ko gre pravzaprav za vedno the problem of how to define the identity of the znova nastajajoči odnos med neko fizično landscape. This happens on all levels of plan- pojavnostjo krajine in pogledom nanjo. Krajine ning, from local to regional, even on the state 44 nastajajo z vzajemnim delovanjem med level. What immediately comes to light in this prostorom ter posamezniki in družbo, ki ga s context is the problem of the erroneous percep- svojim delovanjem spreminjajo. Prostor resda tion of spatial identity as unchangeable; it is lahko opišemo s fizičnimi prvinami, ki ga dealt with as a physical phenomenon, while in sestavljajo, vendar v tem primeru razberemo reality it involves ever new relationships since

Workshop 1 Workshop samo krajinsko podobo v trenutnem časovnem landscape are created through the reciprocal preseku, ne da bi razumeli, v kakšen kontekstu interaction between the spatial reality and the se pojavlja v družbeni predstavi. perception of this spatial reality. Delavnica 1 / Zato se pojavlja vprašanje, kaj sploh je krajinska They are created by the interaction between the identiteta. To vprašanje je aktualno na regionalni space and individuals and society who change in, kot bomo videli, kljub težnji po odmiranju the space and inscribe their history on it through nacionalne države, tudi na nacionalni ravni. To their actions. A certain space can be described vprašanje bo najbrž znotraj Evropske skupnosti according to the physical components of which vedno bolj zanimivo, saj se prvič posamezni deli it is composed, but in this case we grasp only its EU ponovno sprašujejo o svoji identiteti in image in a particular moment in time, without drugič, vzporedno nastaja tudi nova evropska any understanding of values that are expressed prostorska identiteta. Lahko soobstajajo? through the social identification with that space.

Če predpostavimo, da gre ob izmerljivem in What landscape identity is in general and how stvarnem, čemur bi lahko rekli identiteta krajine, it comes into being? This is a current question on pri iskanju krajinske identitete bolj za odnos do regional and, despite the withering away of the krajine, za identifikacijo s krajino, je njihov concept of the national state, on national level as soobstoj možen. Kot posamezniki in družba se well. This is why we can assume that this ques- lahko identificiramo z več stvarmi, v tem primeru tion might as well be quite interesting within the z več ravnmi krajine hkrati. Pri nacionalni European Union, firstly, because individual parts identifikaciji gre seveda za to, da se je of the European Union start re-engaging in the navezovala na tiste krajine, v katere je bil quest for their regional (or national) identity spontano (ali namenoma) investiran smisel, saj within this new political context and, secondly, se prav zaradi pripisovanja pomenov identiteta a new, European spatial identity gets formed ne navezuje na prostor sam po sebi, temveč na along the way. Can they coexist?

1. a, b, c

V Sloveniji prevladuje podoba idiličnega podeželja, polnega naravnih lepot, obdanih z vencem gora. Največkrat se s to podobo tudi predstavljamo navzven; je podoba, ki jo prinašamo na svetovni trg. In Slovenia the conception prevails of an idyllic countryside full of natural beauties and surrounded by a wreath of mountains. In most cases we also present ourselves abroad with such a picture; it is a picture we bring to the world market. 2. Diagram cikličnih interakcij med posameznikom, družbo in krajino, ki prikazuje oblikovanje konceptualnih kategorij. Diagram of cyclical interactions between the individual, the society, and the landscape that shows the formation of conceptual categories. 45 tisto, kar prostor predstavlja4. Če to velja za naše If we assume that along the measurable space osebne odnose do prostora, lahko sklepamo, da and objectively given phenomena, which one velja toliko bolj za katerokoli ideološko podprto could call landscape identity the question is identifikacijo, tudi za identifikacijo s ponovno more about the relationship towards the land- ustvarjeno evropsko skupnostjo. scape, i.e. about the identification with the land- 1 Workshop scape, then their coexistence is quite believable. Krajinska identiteta je družbeni konstrukt, ki sicer nastane na podlagi določenega fizisa Human feelings of belonging can live side by Delavnica 1 / oziroma prepoznavnih krajinskih vzorcev, vendar side, same do feelings of belonging to various so ti v procesih družbene komunikacije, ki levels of landscapes. National identification is izkorišča kolektivni spomin, preobraženi in linked to places and landscapes in which the obloženi z dodatnimi pomeni (konotacijami). S meaning was spontaneously (or intentionally) tem družbene konvencije in spoznava invested. It does not originate, simply from the diferencirajo, ovrednotijo in prevrednotijo physical reality of the space but rather primarily krajinsko identiteto in skonstruirajo splošno from the meanings attached to this reality4. If sprejeto predstavo o identiteti nekega this is true for our personal relationship to the določenega prostora. Tako nastala družbena environment, we can afford to assume this is koncepcija prostora oziroma krajine je potem even truer for any ideologically based identifica- tista, ki preko vrednostnega sistema neposred- tion with space. no vpliva na družben odnos do prostora/krajin in na njeno ravnanje z njim. Posamezniki Landscape identity is a social construct. It is družbeno predstavo o prostoru posvojijo preko formed on the basis of the geographical charac- procesov inkulturacije, t. j. ponotranjanja, tako, teristics of the certain physis or for example rec- da ta ali bolje rečeno množica teh predstav ognisable landscape patterns, but once they vplivajo tudi na posameznikov odnos in na enter the processes of social communication njegovo posamezno ravnanje. Kar pomeni, da they become transformed, twisted and bur- krajine vrednotimo in preurejamo v skladu z dened with connotations. This is how social con- neko splošno sprejeto, največkrat idealno, od vention and cognition differentiate, evaluate and stvarnosti odmaknjeno podobo. reconfigure landscape identity and construct such conception of space or landscape that is Zakaj množina? Zato, ker lahko soobstaja več generally accepted. This social conception of vzporednih kocepcij prostora, ki izmenično space or of landscapes uses the social system stopajo v ospredje, odvisno od trenutnih potreb. of values to influence social relationship towards Potrebe niso samo pragmatične, temveč tudi the environment and adjust the behaviour and ideološke, kakršna je naprimer potreba po action within it accordingly. vzpostavljanju ali ohranjanju nacionalne (prostorske) identitete. Predvsem je jasno, da The society is a producer and the individual is a imajo posamezniki svoje lastne predstave o consumer, who adopts the social conception by

4 Eno prvih študij o navezovanju na simbolne pomene prostore je izdelala sociologinja Felizitas Lenz-Romeiss, v Stadt – Die Heimat oder Durchgangstation? (Munchen, 1970). See one of the first thorough sociological findings regarding collective place-attachment to the symbolic meanings of spatial components in Felizitas Lenz- Romeiss, Stadt – Die Heimat oder Durchgangstation? (München, 1970). the processes of enculturation. Thus landscape features act as message carriers. A number of such conceptions influence our relationship with this environment, our behaviour and the conceptions we convey to others. The process is repeti- tive, meaning that landscape are evaluated and transformed according to a certain generally accepted, idealized image, which does not necessarily matching the spatial reality.

Why the use of plural in the term conception? None of these conceptions is an absolute cat- 46 3. Razglednica »Rodna gruda« (Maksim Gaspari) iz časa pred drugo egory; they can replace each other in the cur- svetovno vojno. Rodna gruda (»Native soil«) by Maksim Gaspari, pre-World War II rently predominant position. Now one and then postcard. another significance layer of the conception come to the fore. This means there are certainly more conceptions of space, which differ within Workshop 1 Workshop prostoru/krajini, da pa lahko ob njih mirno in social groups and gain their importance accord- brez konfliktov sprejemajo tudi družbeno ing to specific current needs. Needs are not only splošno sprejete predstave. To je zelo jasno pragmatic; they are also ideological, such as the Delavnica 1 / pokazala raziskava, opravljena leta 1995 na need for establishing or preserving national iden- primeru Slovenije, potrdilo pa jo je tudi pilotsko tity; they are topical at certain moments: they are preizkušanje pred nekaj leti (2002). Rezultati iz neither inherent nor ordinary. The research on javnega mnenja so potrdili ugotovitve iz the modern social conception of Slovene space semiološke analize likovnih predstavitev clearly revealed that individuals, while having slovenskega prostora v turistični in politični their own conceptions of the environment, can propagandi. Pokazali so, da se identiteta ni easily and without any conflicts adopt generally 5 opredeljevala samo s simbolnimi kraji, temveč accepted social conceptions . The results of the tudi s posebnimi krajinskimi tipi, ki epitomizirajo public opinion survey confirmed the findings of nacionalni prostor5. a semiotic analysis of pictorial presentations of landscapes in tourist and political propaganda. Pridobivanje spoznanj o družbeni zaznavi They showed that in course of history, national nacionalnega prostora oziroma krajinske identity is defined not only by symbolic places identitete ozemlja, na katerem živimo, pa se ni but also by special landscape types that epito- zadovoljilo le z iskanjem fenomenoloških vidikov mize the national space. nacionalne topografije, temveč je prodrlo tudi v vzročno-posledične soodvisnosti in razkrilo While attempting to understand the social per- vzroke in procese, ki pri nas usmerjajo prostorski ception of national space – of the landscape razvoj in s katerimi se ustvarja predstava o identity of the territory of a certain nation – the istovetnosti slovenskih krajin. Ta namreč izhaja search for the phenomenological issues of na- iz naše (narodove) samoopredelitve, iz našega tional topography was not in itself satisfactory. skupnega dojemanja prostora, v katerem živimo It was necessary to penetrate the causal in sledi vrednostnim opredelitvam, določenim z interdependencies and reveal motifs, causes družbenim sistemom simbolov, nastalih v skupni and processes that direct spatial development kulturni zgodovini. Slovenija je zato odličen and are basic constituents of the concept of the primer zaradi dveh razlogov. Prvič, ker se je spatial identity of Slovenian landscapes. This koncem 20. stoletja ponovno pojavila potreba concept emerges from the national self-defini- po utrjevanju nacionalne identitete, ki je za svoj tion, from mutual and collective spatial percep- cilj uporabljala tudi krajinske podobe in tions and follows the social system of values that prispodobe in je bilo vlogi krajine v nacionalni was developed in common cultural history. mitologiji lahko slediti in situ in drugič, ker se Slovenia made an excellent case for such a takoj izpostavi vprašanje, ali je ob izpričani study for two reasons. First, at the end of the (stvarni) geografski in kulturni raznolikosti twentieths century the needs for a reinforce- slovenskega ozemlja sploh možen (in ustrezen) ment of a national identity came for various rea- obstoj ene in enotne, časovno stabilne in s sons (again) to the fore and while landscape prostorom skladne predstave, h kateri teži imagery and metaphors have been widely used koncept vsake nacionalne identitete6. in this endeavour it was easy to follow the role of landscape in national mythology in situ. Sec- Predstavo o prostoru je pri vsakršnih posegih v ondly, the question particularly arises of prostor zelo pomembno poznati. Je vrednostno whether, given the well-known geographical and zaznavna kategorija, ki jo opredeljujeta cultural diversity of Slovene territory there is a razsežnost človekovega bivanja na eni in possibility (and suitability) for the existence of a nacionalna ideologija (ali kakršnakoli druga single conception stable in time and harmonious ideologija pripadnosti) na drugi strani. Nastaja with space, a symbol, toward which the concept kot posploševanje ali amalgam osebnih in of »national« unity tends by itself6. izkustvenih prostorskih predstav; obstaja pa kot sestavljena, iz stvarnih prostorskih značilnosti While planning spatial changes it is necessary to izbranih delov ozemlja zgrajena podoba, ki ni acknowledge the assumptions that lie behind 47 vedno skladna s prostorsko stvarnostjo. the conception of space. The conception of space is a category subdued to values and per- Nanjo vplivajo tako trenutni prevladujoči ceptions, defined by the human identification družbeni sistem vrednot kot tudi osebne with space as a place of dwelling on the one predstave posameznikov. V povezavi z hand and by national ideology (or any other ide- 1 Workshop nacionalnim pa je nujno vpeta v nacionalno ology of belonging) on the other. It is con- ikonografijo ter obstaja kot kontinuiteta ali kot structed as a generalisation or amalgamation of zanikanje tiste podobe, na katero se je personal and experiential spatial concepts; but Delavnica 1 / kakršnakoli skupna istovetnost, v slovenskem it exists as a complex image, distant from objec- primeru tako narodnostna kot nacionalna tive spatial reality. istovetnost, navezovala v času svojega nastajanja. Zato lahko na zunanji ravni ostaja Relative to the significance of individual parts of splošna, ena in ista, v posameznih družbenih the environment, it is the social value system, plasteh in skupinah (ali posameznikih) pa se which fosters their selection into the predomi- vzpostavlja kot posebna. nant social conception. While linked to the concept of national the spatial conception is also Vprašanje ogroženosti prostorske identitete, necessary embodied within the national iconog- vprašanje ustvarjanja kolektivnega spomina, raphy and exists as continuity or a denial of ex- vprašanje stvarnega in ideloškega iskanja actly the same landscape image (or type) which skupnih temeljev ali skupnega, evropskega was the object of the national identification at odnosa do krajin(e), kot tudi vprašanje the time of its first construction in the 18th cen- ideološkega ozadja tega odnosa, so aktualna tury. This is why it can persist as general, one vprašanja Evrope kot nove, nastajajoče and the same, while at the same time appears povezovalne skupnosti, katere deli so nesporno diverse and special in specific social strata and še močno ukoreninjeni v svoji posamezni in groups. skupni preteklosti. Predsodki, ki pogojujejo naš odnos do prostora, so manj očitni, zato se jih je The questions of threatened identities, the ques- še bolj nujno zavedati, prezreti ne gre niti tistih, tion of collective memory, the question of objec- ki leže za koncepti narave in njenega varstva7. tive and ideological quest for common founda- Prav ta ukoreninjenost v preteklost, nostalgična tions or for common, »European« relation to- razsežnost, ki »podobo domovine« postavlja v ward landscape(s) as well as the question of the

5 Raziskava je našla navdih v zgoraj naštetih virih, ki se ukvarjajo z vlogo krajine v nacionalnih mitologijah, in si zastavila neprijetno vprašanje, kaj je tisto, kar krajine na Slovenskem naredi slovenske. Podrobnosti o raziskavi so objavljene v članku Ana Kučan, »Slovenski prostor v sodobni družbeni predstavi«, Geografski zbornik 37 (1997): 111-169, in v knjigah Krajina kot nacionalni simbol (Ljubljana 1998) in Marko Polič et al., Spoznavni zemljevid Slovenije (Ljubljana 2002). The research found inspiration in the above listed works, dealing with the use of landscape in national mythologies, and attempted to answer a rather annoying question what defines Slovene landscape as »Slovene«. For research details see the article by the author: Ana Kučan, »The modern social conception of Slovene space« in Acta geographica 37 (1997): 111-169 (http://www.zrc-sazu.si/gi/GZ.htm). 6 Da nacionalna identiteta teži k uniformnosti, ki je lahko v očitnem razkoraku s prostorsko raznolikostjo, sta na primeru Francije opozorila Fernand Braudel v prvem delu nedokončane trilogije o francoski zgodovini The Identity of France. History and Environment (London, 1988) in Pierre Nora v Les lieux de Memoire (Paris 1984). That national identity is oriented toward a uniformity which can be in obvious contradiction to the spatial diversity was observed in the case of France by Fernand Braudel in the first part of his unfinished trilogy on French history, L’Identité de la France, L’Histoire et L’Environment (Paris, 1986) and by Pierre Nora in Les lieux de Memoire (Paris 1984). 7 Nazorno kritiko predpostavk in predsodkov, na katerih so zgrajeni koncepti o naravi, je ponudil Luc Ferry, Drevo, žival, človek: novi ekološki red, Krt, (Ljubljana, 199_ ) A telling critique of the assumptions behind concepts of nature is offered in Luc Ferry, Le nouvel Ordre écologique: L’Arbre, l’animal et l’homme (Paris,1992). polje mitskega, ji preprečuje, da bi se posodobila ideological background of this relationship are in postala, v skladu s sodobnimi družbenimi all current issues within Europe. Within this spremembami, manj urejena in manj pregledna. newly emerged all-embracing community some Ena predstava, sprejeta kot nespremenljiva, parts are still strongly rooted in their individual or zagotavlja varnost in vzpostavlja jasno sliko o common past. The assumptions governing the tem, kaj je v pomenskem smislu središčni in kaj relationships toward landscape are quite insidi- obrobni prostor. K njej se zato zatekamo zlasti v ous, including the assumptions behind the con- odbobjih dejansko ali namišljeno ogrožene cepts of nature and its protection7. It is important istovetnosti, saj nam daje občutek pripadnosti to be constantly reminded of their mighty pres- prostoru, ki ga naseljujemo. Kot je ugotovil že ence. angleški geograf Lowenthal, so krajine za ustvarjanje iluzije varnosti najustreznejše – vsaj The nostalgic obsession with the past positions 48 v preteklosti so se namreč zelo počasi, komaj »the image of the homeland« in the field of myth opazno spreminjale8. and allows it to deny its own modernisation and to continue to stay orderly and secure. One im- Ker so skupinske identitete vselej vsaj delno, age, accepted us unchangeable, provides (imag- nacionalna pa v celoti, zgrajene na mitologijah, ined) security and constitutes a clear distinction

Workshop 1 Workshop ni presenetljivo, da so te mitologije tudi dejavniki between what it symbolically central and what oblikovanja pomenske členitve prostora. a marginal space. It acts as a refuge for the sen- Raziskava je raziskala, kako je k členitvi timental orientation in times of actually (or

Delavnica 1 / nacionalnega ozemlja prispevala slovenska seemingly) threatened identity, because it pro- nacionalna mitologija. Ob dejstvu, da vides a felling of belonging to the territory as geografske in klimatske značilnosti določenega home. As was quite wittily observed by a British območja vplivajo na izbiro določenih rab in tudi geographer David Lowenthal landscapes are the na to, kako se posamezne rabe prostorsko most suitable tool for the creation of the illusion stukturirajo, da na stukturiranost prostora of safety – until our times they were a subject of vplivata družbeni sistem in ekonomska moč, ne a very slow, almost unperceivable change8. moremo zanikati vpliva ideologije in politične strategije, ki podobe krajin ne določata nič manj While common identities are at partially, na- kot gospodarski sistem. tional identities are entirely built on mythologies, thus it is not surprising that these same mytholo- Kako poteka izbiranje posameznih krajev in gies are also the factors of the symbolic articu- krajinskih tipov oziroma »investiranje smisla«? lation of space. Research on the case of Slovenia examined how Slovenian national my- Izbiranje prvin v t. i. podobo nacionalnega thology contributed to the articulation of the prostora, izbiranje »slovenskih« krajin poteka national space. In spite the fact that geographic preko osebnih mnenj, vendar je na končni ravni and climatic characteristics of a certain area predvsem rezultat sistemskega delovanja condition the selection of the specific land use ideoloških aparatov države9, zaradi česar je and the structural articulation of the land use lahko podoba, s katero se kot nacija (ali skupina) and that articulation of space is also due to the istovetimo, v marsičem različna od stvarnosti. social system and the level of economic power, Ključna pri tem je razlika med objektivnimi, the influence of the ideology and political strat- fizičnimi prostorskimi strukturami ter egy can not be denied – they condition the ap- subjektivno sliko, ki se (je) konstituira(la) in se pearance of landscapes no less that the eco- vzdržuje in spreminja v procesih družbene nomic system. komunikacije. The selection of the specific places and land- Na skupinski ravni, zlasti na nacionalni, se scapes into the general conception is based on osnovna istovetnost, »občutenje doma« the assignment of meaning. Specific landscapes dopolnjuje z občutenjem domovine, ki je lahko or places emerge as representative of the whole,

8 Glej David Lowenthal, »Landscape as Living Legacy«, v Meto Vroom ed. The Landscape of Symbols (Wageningen, 2002): 13-26. See David Lowenthal, »Landscape as Living Legacy«, in Meto Vroom ed. The Landscape of Symbols (Wageningen, 2002): 13-26. 9 Ideološki aparati, kakor jih je opredelil Althusser, so prisotni v vsaki institucionalizirani skupnosti, tudi v Evropski Uniji. Ideological apparatus as defined by Althusser, are present in any institutionalized society, also in European union. 10 Glej David Lowenthal, »Past time, Present Place: Landscape and Memory« v The Geographical Review 1(1975): 1-36. See David Lowenthal, »Past time, Present Place: Landscape and Memory«, The Geographical Review 1(1975): 1-36. pojmovana kot država ali kot regija. Tu se usually appearing as symbolic places or as con- dotaknemo vprašanja pomena pojma ceptualized landscape types. The selection of domovina, ki kot ideološki konstrukt vpliva na the »national« landscapes starts with personal družbeno konstrukcijo in pomensko členitev opinions, but at the end is rather a result of the prostora. Za ponazoritev vzemimo predstavo o systemic action of the ideological apparatuses nacionalnem prostoru: opredelitev nacional- of the state9, which makes the end result not nega prostora je naprej teritorialna, kar je nujno necessarily matching the spatial reality. The key za njeno suverenost, vendar za nacionalno issue is the distinction between the objective, istovetnost določenega prostora ne zadošča. V physical spatial structures and the subjective samem jedru nacionalega istovetenja s image, that constitutes and sustains itself in the prostorom je družbeni sistem vrednot, ki na processes of social communication. posebni skupinski ravni pogojuje izbor posameznih delov okolja v koncept »domovine« On the level of group identity, especially on the 49 ali, kot mu pravi Lowenthal, »patrimonija«, level of national identity, the basic identification, očetne dediščine10. V takšno predstavo doma the emotional sense of home, is complemented vnašamo znano in želeno, zamišljeno podobo with the sense of »homeland«, which can be preteklosti. Ta predstava sloni na prostorih comprehended as a region as well as a state. bivanja, na krajinah, ki so za spontano ali The issue tackles the question of the meaning of 1 Workshop načrtno vnašanje smisla najbolj primerne. Kot the term homeland, which, as an ideological najprimernejše se kažejo prav starožitne krajine, construct influences a social construction and saj so v času hitrih prostorskih sprememb zaradi symbolic articulation of space. Let’s take a con- Delavnica 1 / navidezne nespremenljivosti otipljiv dokaz ception of national space for illustration: defini- željene, idealizirane preteklosti. tion of the national space is first territorial, and the territorial definition is crucial for the sover- To pomeni, da se, ne glede na enak potencial eignty of the nation, but it is not sufficient for the vseh delov ozemlja, da postanejo prvine national identification with the national territory. nacionalne identifikacije, kot skupina istovetimo In the core of the national identification lies the

5. a, b

Turistična plakata iz leta 1984.

Tourist posters from 1984.

4. Turistični plakat iz leta 1939. Tourist poster from 1939. samo s tistim, kar je za nas kot skupino social system of values, conditioning the selec- pomembno. Prostor tako postane družbena tion of features into the concept of the »home- metafora. Istovetimo se z izbranim, odvisnim od land«, or as called by Lowenthal, patrimonium, družbenega sistema vrednot. Sistem družbenih the heritage of the father.10 Only familiar and vrednot pa ni zgolj razumski, pogojen je tudi s ideal, imagined image of the past can enter such čustvi – s čustvenim vrednotenjem posameznih a concept. Thus we face a discrepancy between delov prostora in izbiranjem med njimi. Pri the reality and the image, between what we are čemer spominske, simbolne in mitološke plasti and what we would like to be and identify with stopajo na premočrtno pot strokovne inwardly and also show outwardly – an ideal racionalnosti. identification component. Traditional landscapes are such a component because in the Tako nastaja podoba prostora, ki je, ne glede na time of fast social changes they act as a firm 50 to, da izhaja iz fizičnih danosti, vendarle družbeni proof of desired, idealized past. konstrukt. Posamezniki ga ponotranjijo do stopnje, ki je zanje v danem trenutku aktualna, Regardless of the potential of all parts of the ter- v vsakem primeru pa vpliva na njihovo miselno ritory to become the carriers of national identi- sliko prostora. Prepoznavanje prostora izvira iz fication, the social group identifies itself only with these parts which are important for the Workshop 1 Workshop posameznikovega ali družbenega dojemanja group. Thus the space becomes a social meta- kraja, na nacionalni ravni vsekakor skozi prizmo phor. The identification is only possible with the družbe, ki se je konstituirala kot narod. selected features, and selection depends on the Delavnica 1 / prevalent system of social values. The social sys- Rečemo lahko, da si nacionalna (ali katerakoli tem of values does not emerge only from reason, druga ideološko podložena) zavest prostor it depends on emotions – on sentimental orien- prisvaja, pri tem pa iz celote spontano in tation toward specific parts of the territory and premišljeno izbira ustrezne reprezentančne dele. emotional selection among them. Memorial, Ker se zavest spreminja, se spreminja tudi symbolic and mythological layers obstruct the predstava o prostoru, s katero se istovetimo, smooth course of professional rationality. čeprav v njej, kot kaže zgodovinski pregled na primeru Slovenije, nekatere prvine vztrajajo ne This brings forward a conception of space, 11 glede na družbene spremembe . To je za which is a social and cultural construct, despite prostorske načrtovalce pomembno z vsaj dveh the fact that it is based on the objective land- vidikov. Prvič, izbrane prvine, vzorci, krajinski tipi scape features. Individuals identify with this con- so tisti, ki so za skupinsko identifikacijo zares cept up to the level which is topical in given pomembni in jih pri načrtovanju prostorskih moment in time, but in any case the conception sprememb nujno kaže upoštevati. Drugič, influences their mental map. So the identifica- zazrtost v nostalgično podobo, ki ob stvarni tion of space has its source in individual or so- soobstaja, lahko preglasi dejanske probleme v cial perception of place, on the level of national okolju in jih spregleda, ker jih je zaradi svoje identity this perception is guided by the prism of slepe zazrtosti nesposobna uvideti12. Profesio- the society that has been constituted as a nation. nalno delovanje mora priznati obstoj in pomen simbolne podobe in procesov, ki ustvarjajo We could say that national (or any other ideo- spominske plasti, zato, da jo lahko stalno, z logically based consciousness for that matter) vsakim novim posegom v prostor, postavlja pod appropriates the space, while spontaneously or vprašaj. deliberately selecting suitable representative

6. Posploševanje dela na celoto in območja, izključena iz predstave o nacionalnem prostoru. Generalization in the sense of pars pro toto and areas, excluded from the social conception of national space. Pri razvijanju Evropske konvencije o krajinah se parts. Because the consciousness is a subject of je po mojem mnenju stalno treba zavedati change, the spatial conception is changeable as zmuzljivosti prostorske podobe. Vedno je well, even when, as proven in the case of prisoten razkorak med stvarnostjo in podobo – Slovenia, certain features persist despite the načela, povezana z idelalno podobo krajine, niso social change11 . It bears importance for spatial v skladu z aktualno družbeno prakso. Rečeno z planners from two points of view. First, selected jezikom mita: priča smo razkoraku med features, patterns and landscape types are truly resničnostjo in resnico, med stvarnim razvojem important for social identification and should be prostora in ideološko zgodovino krajine. Zato je acknowledged in planning spatial changes. Sec- smiselno loviti ravnotežje med željo po ondly, the manipulation of the spatial identity poenotenjem postopkov, ki bodo uravnavali that occurs on the national level can be counter- načrtovanje in ravnanje s krajinami, in med productive. Creating an unrealistic image of zavestjo, da so krajine večkrat celo bolj kulturni space and becoming infatuated with it can blur 51 konstrukti kot naravni fenomeni, čeprav eni the vision and blind us to serious problems in the drugih ne izključujejo. Kajti ti kulturni konstrukti environment12. Therefore, it makes no sense to večinoma izhajajo iz zelo prvinskega odnosa limit the spatial identity only to the components med človekom in naravo. Četudi je, vsaj od established as national symbols during periods razsvetljenstva dalje13, vsa zgodovina krajine na of endeavours for nationhood. Knowledge about 1 Workshop zahodni polobli videti kot brezkompromisno the processes of establishing the social concep- izkoriščanje, v katerem so absolutni določevalec tion of space is certainly useful information if vrednosti merske enote in ne spomin, je vendar only to be constantly questioned, by every single Delavnica 1 / smiselno podvomiti v neizpodbitnost spatial intervention. medsebojno izključujočega se značaja evropske kulture in narave in izpostaviti moč povezav, ki When evolving European landscape convention ju vežejo, zagovarja Schama14. Kulturna the ambiguity of the spatial image should con- dediščina na tem delu sveta, je zgrajena, prosto stantly come to mind. There is always a discrep- po Thoreauju, na temeljih zahodne krajinske ancy between the reality and the image. The domišljije, ki si je zamišljeni rodovitni svet principles linked to the ideal conception of space ustvarila iz naravnih prvin, gozdov, voda in skal do not match actual social practice. To put in the in je pod površje današnje navidezne stvarnosti language of myth, we are dealing here with a naših krajin pretihotapila svoje z divjino in discrepancy between reality and truth, a dis- pristno naravo najbolj povezane mite. crepancy between the real development of the country and the ideological history of the land- Našteto naš odnos do krajin seveda zapleta in scape. The effort to tune the processes , which mu manjša preglednost. Prav tako kot mitološki would rule the European spatial planning and

11 Kontinuiteti pojavljanja izbranih delov prostora v kolektivnem spominu lahko sledimo v briljantnem delu Simona Schame, Landscape and Memory (New York, 1995), ki razkriva, da pod površjem naših vsakdanjih, samoumevnih predstav o krajini in z njimi povezanimi predstavami o varstvu krajine ležijo najbolj prvinski miti o naravi, strahovi in obsesije, in, prosto po Levy-Straussu, tudi »divja misel«. The continuous appearance of certain parts of space in the collective memory can be traced in the brilliant work of Simon Schama, Landscape and Memory (New York, 1995). The book reveals how under the surface of our conventional conceptions of landscape and its protection thrive most ancient myths about wildness and nature, fears and obsessions. 12 Aktualen primer v Sloveniji je trenutno ravnanje vlade s kulturno krajino Lipice, ki se je izoblikovala skozi skoraj petstoletno vzrejo lipicancev na tem delu Slovenskega Krasa. Lipica je kot izjemna kulturna krajina zakonsko zaščitena kot spomenik državnega pomena, vendar ji grozi uničenje, ki ga vlada ne le podpira, temveč je celo njegov glavni akter, saj svojim ciljem ustrezno spreminja zakone, ki uravnavajo delovanje znotraj zaščitenega območja (trenutno Zakon o Kobilarni Lipica). Delno se prej nemaren in zdaj aroganten odnos da razložiti prav s tem, da Lipica kot posebna, izjemna krajina, nikoli ni imela priložnosti, da bi vstopila v nacionalno podobo prostora. Ker je delovala kvečjemu kot simbol neke preživele monarhije, vanjo na ravni nacionalne identifikacije nikoli ni bil »investiran smisel«, kot je bil na primer v krajino Blejskega jezera. Currently in Slovenia the case is a treatment of the cultural landscape of Lipica, which developed through the almost five hundred years long breeding of the Lipizzaner horse in this part of Slovenian Karst. Lipica is legally protected as a monument of national importance and is proposed to the UNESCO’s list of world monuments. It is facing demolition (transformation into a golf-course), which is not only supported by the present government, but by changing the legislation, which governs the management within the protected area, to suit its current goals, the present government is even the main promoter of this unacceptable change. Even before the governmental stand towards Lipica was rather negligent and this, as well as current arrogant stand can be explained by the fact, that Lipica never really get the opportunity to enter the social conception of national space. At most the symbol of some long outlived monarchy it was never invested with meaning on the level of national identification, as the landscape of Bled and its lake definitely was. 13 Za nekatere zgodovinarje se je na Zahodu ključni odmik od sožitja z naravo zgodil že v renesansi, za druge je »kriv« razvoj znanosti v 16. in 17. stoletju, ki je naš planet, pod predpostavko, da je neusahljiv vir, obsodil na brezkompromisno izkoriščanje. Razlago najdemo v Caroline Merchant, Radical Ecology: The Search for a Livable World (New York and London, 1992). Prvi krivec za dihotomijo narava - kultura je menda iznajdba pluga v 7. stoletju našega štetja, ki naj bi kmetovanje spremenila v ekološko vojno, kar v prepričljivi kritiki standardnega razumevanja opozicije znanost – narava ovrže David Rothenberg, Hand’s End: Technology and the Limits of Nature (Berkely and Los Angeles, 1993). For some historians the key split between nature and culture happened in the Renaissance, for others it is the scientific revolution of the sixteenth and seventeenth century. Explanations can be found in Caroline Merchant, Radical Ecology: The Search for a Livable World (New York and London, 1992). As the »guilt« for the dichotomy between nature and culture is also assigned to the invention of the fixed-harnessed plow, which turned farming into ecological war, a persuasive and subtle critique of standard opposition between science and nature is provided in David Rothenberg, Hand’s End: Technology and the Limits of Nature (Berkely and Los Angeles, 1993). 14 Glej Simon Schama, Landscape and Memory (New York, 1995). Simon Schama, Landscape and Memory (New York, 1995). koncepti težijo k posploševanju in poeno- the treatment of landscapes should be balanced stavljanju kompleksne stvarnosti, tudi strokovne with the awareness that landscapes are cultural klasifikacije in tipologije težijo k poenostavitvi constructs even more then they are natural phe- našega odnosa do krajin. Ta preprost in nomena. But one does not exclude the other. enostaven pristop pa je v krajinskem planiranju Cultural constructions of landscapes emerge lahko nevaren – administrativno je zelo from a very ancient relationship of humans to privlačen, saj je na krajinske tipe možno z nature. Even though, at least from Enlighten- lahkoto navezati normativen način prostorskega ment onwards13, the history of the landscape in razvoja in varstva. Vendar je taka pregledna in the West seems like an unscrupulous exploita- preprosta delitev v prostorskem načrtovanju tion of the earth, »where measurement, not dejansko kontraproduktivna. Operativno je sicer memory, is the absolute arbiter of value«, the privlačna, saj je nanjo kot na videz clear-cut opposition between European culture 52 nespremenljivo zlahka moč navezati normativni and nature is questionable, argues Schama, re- način prostorskega razvoja oziroma varstva, ki je vealing the power of the ancient links between enostavnejši, zlasti za državno administracijo, ne the two14. Landscape heritage at this part of the pripelje pa do optimalnih oziroma optimiziranih world evolved, paraphrasing Thoreau, on the predlogov prostorskega razvoja in varstva. Do foundations of the Western landscape imagina-

Workshop 1 Workshop predlogov, ki bi bili izbrani izmed dovolj alternativ tion which envisioned its own fertile world from in bi ponudili možnost prostorskega razvoja po woods, waters and rocks. Our nature myths, in načelu najmanjše škode15. fact, have never gone away; they lie just below the

Delavnica 1 / surface of the seeming reality of our landscapes. Če bomo že kdajkoli iskali skupni imenovalec evropskih kulturnih krajin, je to ob dejanski As much as mythological conceptions tend to prostorski in zgodovinski kulturni raznolikosti generalize and simplify complex realities, profes- znotraj in zunaj meja sedanje evropske sional classifications and typologies tend to skupnosti lahko samo njihova raznolikost. Ta straighten out our relationship to the land- raznolikost zahteva optimizacijske postopke scapes. But this simple and easy approach is prostorskega načrtovanja in prav v njih samih je perilous in landscape planning – it is very attrac- zajeto tudi varstvo naravnih in kulturnih krajin. tive for administrative actions, because the normative way of spatial development and protection is easily attached to types and classes. As a fixed description it is simple, especially for the state administration, but it can not lead to the optimal and optimized suggestions for spatial protection and development. It erases the possibility for a most feasible suggestion to be selected among many alternatives and neglect the option of spatial development on the principle of minimal damage15.

If sometime the common denominator of Euro- pean cultural landscape should become an issue, along the objective spatial and cultural diversity within and beyond the borders of the present European Union, this could only be their diversity. This diversity deserves optimization procedures of landscape planning, which are also the only way to secure protection of natural and cultural landscapes.

15 V obratu od antropocentrične k biocentrični etiki Paul W. Taylor, v Respect for Nature: a Theory of Environmental Ethics (Princeton 1986) razvije etično sta- lišče, po katerem naj bi prioritetni principi, ki razrešujejo konflikte med ljudmi in drugimi vrstami, kadar pride do tekmovanja za omejene vire ali za življenjski prostor, sledili načelu najmanjše škode. To načelo je zlahka moč aplicirati v razreševanje konfliktnih interesov po razvoju in varstvu v krajinskem planiranju. Concerned with the moral relations that hold between humans and the natural world, Paul W. Taylor, Respect for Nature: a Theory of Environmental Ethics (Princeton 1986) developed the ethical stand, by which priority principles for resolving conflicts between humans and other species when there is competition for limited resources and habitats should follow the principle of minimal damage. This principle could easily be applied to the conflicting interests of development and protection encountered in landscape planning. Regionalna razdelitev krajinskih tipov in izjemne krajine v Sloveniji

Presentation of the regional distribution of landscape types in Slovenia project, and the outstanding landscapes of Slovenia project

mag. Jelka Hudoklin, M. Sc. 53 Workshop 1 Workshop Vrednotenje krajin in njihovo vključevanje v In Slovenia the evaluation of landscapes and postopke prostorskega načrtovanja ima v their inclusion in the procedures of spatial plan- Sloveniji že dolgoletno tradicijo. V zadnjih ning has a many years’ tradition. In recent dec- Delavnica 1 / desetletjih, dolgo pred sprejetjem Evropske ades, Slovenia has been – starting long before konvencije o krajini, je bila v Sloveniji prisotna the adoption of the European Landscape Con- skrb za vključevanje krajine v pripravo planskih vention - making the effort to include the land- aktov in izvedbene prostorske in projektne scape and its component parts in its spatial dokumentacije na nacionalni in lokalni ravni, kar plans and executive projects from the national to je bilo zagotovljeno tudi v zakonodaji. Eden local level, which has also been settled in its leg- pomembnejših projektov, ki dokazujejo visoko islative documents. One of the most important mesto krajine v sistemu vrednot v Sloveniji, je projects that prove the high position of the land- študija Regionalna razdelitev krajinskih tipov v scape in the system of values in Slovenia is the Sloveniji. Izdelana je bila v letih 1991 – 1998 po study entitled Regional Distribution of Land- naročilu Urada RS za prostorsko planiranje scape Types in Slovenia. It was made in years Ministrstva za okolje in prostor Republike 1991 – 1998 by order of the National Office for Slovenije. Spodbuda zanjo je bilo zavedanje, da Spatial Planning of the Ministry of the Environ- je Slovenija krajinsko izredno pester in bogat ment and Spatial Planning of Slovenia. This prostor. Slovenske krajine doživljajo v zadnjih work originated from the awareness that letih velike spremembe, zaradi sprememb ob Slovenia is rich in diverse landscapes. The land- našem odpiranju svetovnemu trgu pa se scapes of Slovenia have recently experienced napovedujejo še znatno večje. Zaskrbljenost za significant changes which are expected to in- ohranjanje nacionalnega krajinskega bogastva crease considerably along with the anticipated je zato razumljiva. Ob tem pa kolikor toliko changes following Slovenia’s opening to the popolne slike o slovenskih krajinah do izdelave world-wide market. The concern for the conser- te naloge nismo imeli, in to kljub mnogim vation of the national landscape wealth is there- monografijam, pa tudi posebnim obdelavam, ki fore understandable. In addition, we have so far so se dotikale slovenskih krajin ali krajin lacked a reasonably complete picture of the posameznih slovenskih pokrajin. landscapes of Slovenia in spite of several mono- graphs and specific studies associated with the Naloga je bila izdelana na Oddelku za krajinsko Slovenian landscapes or individual regional land- arhitekturo na Biotehniški fakulteti Univerze v scapes in Slovenia. Ljubljani ob stalnem sodelovanju predstavnikov naročnika, Ministrstva za okolje in prostor The project was carried out by the Departmet of Republike Slovenije. Pri izdelavi naloge je Landscape Architecture under constant co-op- sodelovalno približno 25 ekspertov, večinoma eration of the orderer, Ministry of the Environ- krajinskih arhitektov. Rezultati naloge so ment and Spatial Planning of Slovenia. In prepar- predstavljeni v šestih zvezkih; v petih zvezkih je ing the project some 25 experts were taking predstavljenih pet slovenskih krajinskih regij. part, mostly landscape architects. The results of Šesti zvezek z naslovom Metodološke osnove je the project are presented in six volumes; in five bil natisnjen tudi v angleškem jeziku. Gradivo volumes the five Slovenian landscape regions kljub svoji obsežnosti pomeni krčitev izredno were elaborated. The sixth volume was entitled obsežnega gradiva, ki je bilo pripravljeno ob Bases of Procedures and it was printed also in terenskem delu. English version. Although still very voluminous, the material is a concise version of the material Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji prepared through field work. je postala podlaga za nadaljnje vrednotenje krajin, predvsem pa za opredelitev izjemnih The Regional Distribution of Landscape Types in krajin v Sloveniji in za določitev območij Slovenia was a basis for the further landscape nacionalne prepoznavnosti ter prvin prepoznav- evaluation, above all for the definition of out- nosti slovenskih krajin. standing landscapes in Slovenia and of the areas 54 and elements of landscape identity. 1. Cilji in delovni postopek pri pripravi Regio- nalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji 1. Aims and working procedure of regional distribution of landscape types Namen in cilji naloge so bili predvsem:

Workshop 1 Workshop – pridobiti kar najbolj popolno vednost o The objectives and aims of the project of the značaju in stanju slovenskih krajin, Regional Distribution of Landscape Types in – pridobiti vednost o smereh razvoja sloven- Slovenia were:

Delavnica 1 / skih krajin, – to acquire as perfect as possible knowledge – pridobiti kategorizacijo slovenskih kulturnih about the character and condition of Slove- krajin v njihovi videzni pojavnosti - videzni nian landscapes, privlačnosti, – to acquire knowledge about the direction of – s tem pripraviti osnovo za opredeljevanje development of Slovenian landscapes, neposrednega - rezervatnega varstva – to acquire the categorisation of Slovenian izjemnih krajin in cultural landscapes according to their visual – pripraviti smernice za usmerjanje razvoja in appearance, varstva krajin. – to prepare the basis for defining direct protection of outstanding Slovenian landscapes, Temeljna delovna metoda je bila terensko delo. – to prepare guidelines for landscape develop To je vključevalo opazovanje, zapisovanje in ment and conservation. fotografiranje krajinskih vzorcev ter preverjanje predhodnih opredelitev, na primer prostorskih The basic working method was field work. It razmejitev, hierarhije členjenja ipd. Struktura comprised observation, recording, taking photo- opisa je bila vnaprej dogovorjena, vendar graphs of landscape patterns and verification of kasneje usklajevana in dopolnjevana. Prav tako previous definitions, e. g. definitions of regions smo poskušali standardizirati način pisanja, v and boundaries, classification hierarchy, etc. The katerem naj ne bi izstopale slogovne značilnosti description structure was agreed in advance, pisanja posameznikov. Kot enega od pripomoč- and subsequently co-ordinated and amended. kov za omejevanje pretiranega subjektivizma An attempt was also made to standardise writ- smo poskušali v postopke dela uvesti natančno ing methods in order to suppress the differences opredeljeni način dela po fazah oz. korakih, in style among individual authors. In order to re- večkratno preverjanje in soočanje na skupnih duce excessive subjective approach our working delovnih srečanjih. procedures involved precisely defined working methods by stages or steps, multiple verifica- Čeprav je bilo sprotno preverjanje posameznih tions and workshop confrontations and discus- delovnih korakov in postopkov zamudno, se je sions. izkazalo za zelo koristno. Pomenilo je namreč sprotno prilagajanje ciljem naloge tudi glede na Although simultaneous verification of individual vsakokratne izkušnje terenskega dela in working steps and procedures was time-con- obdelave s terenskim delom zbranega gradiva. suming it proved in the end to be a very useful activity, because simultaneous adjustments to the study objectives were made through the experience gained from field work and processing of the material collected on site. 1. 1. Postopek krajinske regionalizacije 1. 1. Procedure of landscape regional- Slovenije isation of Slovenia Prvi korak v delovnem postopku je bila The first step of our working procedure was the regionalizacija Slovenije na najširše krajinske regionalisation of Slovenia into the broadest enote. Kot podlaga je bila privzeta regio- landscape units; its basis was the regionali- nalizacija, ki jo je predlagal S. Ilešič, in ki se v sation proposed by our well known geographer, glavnem ujema s predlogi drugih strokovnjakov, S. Ilešič. In general, it complies with the propos- predvsem geografov. V hierarhijo členitve smo als of other experts, mainly geographers. vpeljali še eno, nižjo raven, tako da smo prišli do sorazmerno manjših in zato preglednejših enot. Another level was added to the classification hi- To je bilo potrebno zaradi postopka, ki je erarchy, so that we came to comparatively vključeval terensko delo kot temeljno delovno smaller but consequently clearer units. This was 55 metodo. necessary because of the procedure which included field work as the basic working method. Postopek regionalizacije je, čeprav je bil opravljen po subjektivni presoji, sledil premis- The procedure of regionalisation, although leku o naravnih značilnostih Slovenije. Tako smo based on subjective assessment, followed seri- Workshop 1 Workshop pri prvi hierarhični členitveni ravni kar najbolj ous thought about the natural characteristics of upoštevali podnebne, pa tudi geološke razmere. Slovenia anyway. The first hierarchic classifica- Na naslednji hierarhični ravni so bila poleg tion was based to the largest extent on the cli- Delavnica 1 / podnebnih razmer vključena še merila makrore- matic conditions, and on geologic ones, as well. liefa. Na zadnji ravni je bilo najpomembnejše The next hierarchic level also included the crite-

7. Prva raven regionalizacije First level of regionalisation 8. Druga raven regionalizacije Second level of regionalisation

9. Tretja raven regionalizacije Third level of regionalisation 10. Četrta, zadnja raven regionalizacije Fourth, the last level of regionalisation .merilo krajinska podoba. Predpostavljali smo, da ria of macro-relief in addition to climatic condi- imajo enote na najnižji ravni v največji meri tions. At the last two levels the most important enotno krajinsko podobo ali vsaj manjšo criterion was landscape image. We presumed pestrost osnovnih tipoloških vzorcev. that the units at the lowest level have mostly uniform landscape image or at least less diverse Krajinsko podobo posamezne enote naj bi basic typological patterns. opredeljevali krajinski vzorci. Krajinska podoba, ki je reprezentativna za določeno prostorsko The landscape image of a particular unit is de- enoto, bodisi da je zelo pogosta, tipična ali fined by landscape patterns. The landscape im- značilna, ali pa daje enoti identiteto, je opisana age, representative of a certain spatial unit by kot vzorec s temi lastnostmi. V posameznih being either very frequent, typical or character- enotah seveda ni bilo mogoče prepoznati enega istic, identifying that unit, is described as a pat- 56 samega vzorca. Zato je bilo mogoče tudi tern with these features. It was clearly not pos- pregledno majhno krajinsko enoto še nadalje sible to identify just one single pattern within a členiti na manjše podenote. Pri tem pa smo particular unit. Even a small and transparent zadeli ob že predstavljeno težavo, povezano z landscape unit can be further articulated into določanjem meja krajinskih vzorcev, saj smaller sub-units. But at this point there appears

Workshop 1 Workshop popolnega skladja med vzorcem in prostorsko the difficulty of determining physical boundaries enoto ni mogoče doseči. of patterns already mentioned. Thus, a perfect harmony between the pattern and the spatial Delavnica 1 / 1. 2. Postopek tipološke klasifikacije unit practically cannot be achieved. Postopek regionalizacije naj bi sovpadal s 1. 2. Typological classification procedure tipološko opredelitvijo krajin. Opredeljevanje skupnih značilnosti krajine, čeprav je njegov The procedure of regionalisation should coin- namen iskanje homogenih prostorskih enot, cide with the typological definition of land- lahko privede tudi do tipološke opredelitve, če je scapes. The defining of »common landscape končna homogenost enote izražena z characteristics«, although with the aim of morfološkimi značilnostmi. Hkrati pa tudi searching for homogeneous spatial units, can posamezen krajinski tip neizogibno izraža also lead to a typological definition if the final ho- določen »krajinski značaj«. V tem se kaže mogeneity of the unit is expressed by morpho- pojmovno zlivanje obeh opravil, ki je bilo sploh logic characteristics. At the same time, a particu- začetna premisa celotnega dela. lar landscape type inevitably expresses a certain »landscape character« as well. This reflects the Pomembna sestavina opisa posamezne conceptual »blending« of both activities, but krajinske enote je bila predstavitev njenih that, as mentioned earlier, was the initial vzorcev. Pri tem so bili vzorci opredeljeni na premise of the whole work. podlagi meril, ki naj razkrijejo njihove krajinsko morfološke značilnosti. Vzorec, ki ga je prikazala An important constituent of an individual land- posamezna fotografija, je bil ne glede na to, za scape unit description is the presentation of its katero raven je bil reprezentativen, vselej patterns. The patterns are defined on the basis konkreten »osebek« nekega krajinskega tipa. of criteria which should reveal their morphologi- Krajinski tip je abstrakcija. cal landscape characteristics. The pattern shown by a particular photo is always a concrete Tipološki sistem je bil torej zgrajen na »subject« of a certain landscape type irrespec- postopnem vključevanju najpomembnejših tive of the level it represents. The landscape type prvin ustvarjanja krajinske zgradbe - krajinskega is an abstraction, a generalised model for several vzorca. Te prvine so: landscape patterns. – podnebje, ki opredeljuje osnovne značilnosti krajine, ki se prebere tako v rabi kot v The typological system was built by gradual in- rastlinskem pokrovu, clusion of the most important elements of a – relief, ki skupaj z vodami oblikuje osnovno landscape pattern. These elements are: morfološko podlago za krajinsko zgradbo in – climate - it determines the basic features of – raba tal ali površinski pokrov, ki je sicer neke landscape which can be »read« both in land vrste sinteza podnebja in reliefa oz. v območ- use and in vegetative cover; jih intenzivnejšega prostorskega razvoja – relief - together with waters it forms the odkriva tudi razkroj tradicionalnega krajin- basic morphologic foundation for a land- skega vzorca. scape structure; – land use or surface cover - a synthesis of V postopku tipološke klasifikacije so bili climate and relief, and in the areas of the opredeljeni številni krajinski tipi (njivske krajine most intensive spatial development it also na ravnini, njivske krajine na gričevju, preplet reflects the disintegration of the traditional travinja in gozda, krajine travnatega sveta, landscape pattern. krajine vinogradov in sadovnjakov ipd.), ki se načeloma pojavljajo v vseh krajinskih regijah in In the procedure of typological classification sev- jih označujejo različni krajinski vzorci. eral landscape types (field landscapes on plains, agricultural mosaic pattern interchanging with 1. 3. Vrednotenje krajin forest and contiguous villages, landscape of ex- 57 tensive agriculture based on grassland, land- Vrednotenje krajin je bilo opravljeno z scapes of vineyards and orchards a. s.) were de- vrednotenjem krajinskih enot na najnižji ravni, fined that appear, as a rule, in all landscape re- na ravni krajinskih podenot, zaradi potrebe, da gions and are characterized by different land- se za prostorski plan Slovenije pripravijo scape patterns. 1 Workshop vrednostne oznake posameznih delov Slovenije, in posledično tudi za oblikovanje usmeritev za 1. 3. Evaluation of landscape

razvoj ali varovanje krajine. Predmet vrednotenja Delavnica 1 / je bila krajinska enota. The evaluation of landscape was carried out in the process of evaluation of landscape units at Merila za vrednotenje krajin the lowest level. It was made because of the need to prepare value definitions of individual Namen vrednotenja je bil opredeliti vitalnost parts of Slovenia for the spatial plan, and conse- (naravno in ekonomsko), doživljajsko prijetnost quently also for the formation of the landscape (lepoto) in stabilnost (zdravost) krajine na development or protection guidelines. The sub- ocenjevalni lestvici, na kateri so bila opredeljena ject of evaluation was a landscape unit. referenčna stanja, od najbolj zaželenih stanj do tistih, ki pomenijo razvrednotenje nekega Criteria for evaluation prostora in zmanjševanje njegovih potencialov. Izbrana so bila štiri osnovna merila: naravna The purpose of evaluation was to rank the vital- ohranjenost, pestrost, prostorski red in ity (natural and economic), experienced pleasure harmoničnost. (»amenity«), and stability (»health«/healthiness) of the landscape on the evaluation scale defin- a) Naravna ohranjenost: upoštevane so bile ing the reference landscape conditions from the ohranjene naravne prvine oziroma prvinskost most desired ones to those denoting degrada- območij, hkrati pa tudi območja, ki jih imamo za tion and reduction of the area’s potentials. Four naravna (prepuščena naravi), čeprav so lahko basic criteria were selected: natural conserva- nastala sekundarno. tion, diversity, spatial order and harmony. b) Pestrost: upoštevali smo pestrost pojavov, a) Natural preservation – naturalness: It de- pestrost oblik in pestrost prvin. Pri doživljanju notes preserved natural elements or the elemen- pestrosti gozda sta npr. visoka vegetacija tariness of areas, as well as the areas perceived (vertikalna struktura) in masa (volumen) zelo as natural (left to nature) although they may be pomembni. Gozd se lahko pojavlja v različnih, of secondary origin. zelo pestrih oblikah (večji ali manjši gozdiči, gozdni jeziki v grapah, ravninski gozdovi, boršti) b) Diversity: We took into consideration the di- Večja je pestrost tudi v povezavi z reliefom, na versity of phenomena, the variation of shape and primer gozd z reliefom ali vode z reliefom. the diversity of elements. Very important factors of experiencing diversity are forests because of c) Prostorski red: upoštevani so bili le vzorci their high growth (vertical structure) and volume. reda, pri čemer je bila kompleksnost kot najvišja The forest appears in many different and varied stopnja reda, ki vsebuje že merilo skladnosti, forms (large or small patches of forest, tongues of forest in ravines, forest in plains). Diversity also uravnoteženosti, harmoničnosti, ocenjevana increases in association with relief, e. g. the as- drugje. V naravi ocenjujemo strukturni red sociation of forest and relief or water and relief. (potek grebenov, dolin) in posamezne sestavine prostorskega reda: ponavljanje, ritem, usmerje- c) Spatial order: Only the patterns of order nost, stopnjevanost. have been taken into account. Complexity, as the highest degree of order, containing also the cri- d) Harmoničnost: harmoničnost je sestavljeno teria of congruity, balance, and harmony, is con- merilo, in sicer iz pestrosti (števila prvin, pojavov, sidered elsewhere. In the frame of nature, we oblik prvin in pojavov) in reda. Poleg skladnosti evaluate the structural order (the orientation and med naravnimi danostmi in preoblikovanjem course of ridges and valleys) as well as individual vsebuje tudi estetsko merilo - prijetnost krajinske constituents of spatial order: recurrence, rhythm, slike. Najvišja ocena harmoničnosti pripada direction, gradation. 58 vzorcu, ki ima pestro, a zelo urejeno strukturo. Ocena pade, če je pestrost velika, a red manjši. d) Harmony: The harmony is a composite crite- Za oceno harmoničnosti so bile pogosto rion, consisting of diversity (number of elements, pomembne logičnost izrabe glede na naravne phenomena, forms of elements and phenom- danosti in stopnjo preoblikovanja (npr. poti ob ena) and order. In addition to the harmony be-

Workshop 1 Workshop vznožju pobočja) in preglednost ter razpoznav- tween the existing natural conditions and trans- nost vzorca. formation it also contains the criterion of aesthetic value - pleasantness of landscape image.

Delavnica 1 / Temeljnim štirim merilom sta bili dodani še The pattern with diverse yet very regular struc- merili simbolnega pomena za prvine ali dele ture is given the highest score for harmony. The prostora, ki že imajo posebne asociativne score is lower in the case of increased diversity pomene, bodisi na ravni lokalne skupnosti, but reduced order. A significant factor in the as- bodisi na ravni širšega območja - regije ali sessment of harmony is frequently a logical land države. use with respect to the existing natural conditions and degree of transformation (e. g. paths e) Simbolni pomen naravnih prvin (gore, along the foothills of slopes) as well as pattern jezera, reke, rastje): na podlagi naravnih transparency and recognisability. značilnosti in krajinsko prepoznavnega kulturno- zgodovinskega pomena opredeljujemo, v We added two criteria of symbolic meaning for kakšnem obsegu je neko območje prepoznav- the elements of landscape parts already attrib- no (v državnem, regionalnem ali lokalnem). uted with specific associative meanings, either at the local community level, or at a wider - re- f) Simbolni pomen kulturnih prvin: na podlagi gional level, or at the national level. krajinskih značilnosti kulturnih prvin opredeljujemo, v kakšnem obsegu je neko območje e) Symbolic meaning of natural elements prepoznavno (v državnem, regionalnem ali (mountains, lakes, rivers, growth): The scope lokalnem). of recognisability (national, regional, or local) of

11. Zemljevid vrednostne kategorizacije Slovenije Value classification map of Slovenia 12. Izjemne krajine v Sloveniji Outstanding landscapes in Slovenia Krajina je bila vrednotena na lestvici ocen od 1 a certain area is defined on the basis of natural do 5. Uporabljena je bila lestvica ocenjevanja characteristics and the historical and cultural krajinskih enot: significance that can be identified in the land- – za osnovna merila scape. (ocena 1 = največ, največji oz. najbolj; ocena 5 = najmanj, najmanjši oz. najmanj), f) Symbolic meaning of cultural elements: – za dodatni merili (državni, regijski, lokalni The assessment of the scope of recognisability pomen). (national, regional, or local) of an area is based on the landscape characteristics of cultural ele- Z regionalizacijo krajinskih tipov v Sloveniji je ments. bilo opravljeno zelo obsežno delo, ki je bilo podlaga za opredeljevanje izjemnih krajin, The landscape was ranked on the evaluation dediščinskih kulturnih krajin in območij ter prvin scale from 1 to 5. There was used landscape 59 prepoznavnosti Slovenije. units evaluation scale: – of the basic criteria (score 1 = the most, the largest, or to the highest degree; 2. Izjemne krajine score 5 = the least, the smallest, or to the

V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji lowest degree), and 1 Workshop opravljenih nekaj poskusov vzpostavitve sezna- – of the additional criteria (national, regional, ma izjemnih krajin. Merila za njihovo opredelitev local significance). so bila v vseh poskusih podobna, in ob izvajanju Delavnica 1 / posameznih poskusov opredeljevanja izjemnih With the regionalization of landscape types in krajin je seznam meril postajal vse bolj trden. Slovenia a very comprehensive work was done, which was the basis for defining outstanding Ob opredeljevanju meril za določanje izjemnih landscapes, heritage cultural landscapes and krajin predvsem kot najvrednejših kulturnih areas and elements of landscape identity of krajin se je treba oslanjati tako na racionalne Slovenia. (spoznavne) kot iracionalne (čustvene) odzive. Upoštevano je bilo, da so bile pri krajinski 2. Outstanding landscapes tipologiji in opredeljevanju izjemnih krajin krajinske enote vrednotene ne samo na podlagi In the last ten years, there were a few attempts objektivnih podatkov o krajinski zgradbi, pač pa to set up a register of Slovenian outstanding tudi na podlagi subjektivne, osebne izkušnje, landscapes. The selected criteria were similar in izhajajoče iz opazovanja in dojemanja prostora. all the attempts, and hence the list of criteria for the defining of outstanding landscapes became Trenutni seznam slovenskih izjemnih krajin more and more solid. vključuje skoraj 1000 manjših krajinskih območij, ki: When formulating the criteria for defining the – predstavljajo tradicionalne oblike bivanja in outstanding landscapes as most valuable cultural landscapes one should rely on both rational rabe prostora, prilagojene naravni krajinski (cognitive) and irrational (emotional) expres- zgradbi, sions. We took into account that in the land- – imajo vizualno izrazite vzorce poselitve in scape typology and in the defining of outstand- vidno izpostavljene arhitekturne člene, ing landscapes the landscapes (landscape units) – imajo simbolne, kulturne in asociacijske are classified and valuated not only on the basis vrednosti, of objectively defined data on landscape struc- – imajo velike doživljajske vrednosti (naravna tures, but also on the basis of the personal ex- zgradba, kulturne vrednosti), perience based on the watching and under- – so enkratna v regionalnem, nacionalnem ali standing of the space. celo širšem merilu, – imajo izjemno naravno zgradbo, The actual list of outstanding landscapes in- – imajo konsistentno krajinsko zgradbo, ki cludes almost one hundred small landscape ar- omogoča prostorsko zamejitev in eas which: – so pomembni nosilci nacionalne prepoz- – represent traditional forms of dwelling and navnosti. land use, adapted to natural landscape structure, Izjemne krajine v Sloveniji se delijo na njivske – have visually distinctive patterns of settle- krajine, krajine travnatega sveta, krajine trajnih ments and visually expressive architectural nasadov, poseljene krajine, solinske krajine in elements, krajine z izjemno naravno zgradbo. Za vsak tip – have symbolic, cultural and associational izjemne krajine so opredeljeni prostorska values, problematika, želeno stanje in usmeritve za – have great impressional values (natural ohranjanje oziroma vzdrževanje teh krajin. Glede structures, cultural values) na to, da gre za manjša območja, je cilj urejanja – are unique in regional, national or even teh krajin njihovo vzdrževanje in s tem broader scale, ohranjanje izjemnih krajinskih značilnosti. – have special values of natural landscape structures, – have a consistent landscape structure 3. Krajinska prepoznavnost 60 which enables their spatial limitation, Pojem prepoznavnosti krajin sta v slovenskem – have great importance for national identity. prostoru uvedla Strategija prostorskega razvoja Slovenije in Prostorski red Slovenije v letu 2004. The outstanding landscapes in Slovenia are di- Prepoznavnost krajin povezujeta s pestro vided into field landscapes, landscapes of

Workshop 1 Workshop kulturno krajino, arheološko, stavbno in grasslands, landscapes of vineyards and or- naselbinsko dediščino in z naravnimi chards and landscapes with exceptional natural vrednotami z izrazitimi in prepoznavnimi structure. For each type of outstanding land- Delavnica 1 / lastnostmi, ki tvorijo kulturni in simbolni pomen scape the actual problems, desired state and ter doživljajsko vrednost krajine. guidelines for the preservation or maintenance respectively of these landscapes have been de- Opredelitev območij in prvin prepoznavnosti fined. With respect to the fact that there are in krajin je nasledek dolgoletnega dela na področju question smaller areas the objective of manag- vrednotenja krajin v Sloveniji. Poleg Regionalne ing these landscapes is actually their mainte- razdelitve krajinskih tipov in opredelitve izjemnih nance and preservation of outstanding land- krajin je zelo pomemben tudi prispevek scape characteristics. Ministrstva za kulturo. Prizadevanja tega ministrstva so vrsto let potekala z namenom, da 3. Landscape identity bi določili najvrednejše krajine in kulturno In the Slovenia the conception of landscape dediščino v krajini. V ta namen sta bila identity was introduced by the Spatial Develop- pripravljena seznama in zemljevida dediščinskih ment Strategy of Slovenia and Spatial Order of krajin in območij kompleksnega varstva kulturne Slovenia in year 2004. They both bind the iden- dediščine v odprtem prostoru; ta zemljevid je bil tity of landscapes with variegated cultural land- upoštevan pri pripravi Strategije prostorskega scape, archeologic, building and settlement her- razvoja Slovenije kot temeljni podatek o ciljih na itage and with natural values and expressive and področju varstva kulturnih vrednosti. recognizable properties, which form a cultural

13. a, b Območja nacionalne prepoznavnosti v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije Areas of landscape identity in the Spatial Development Strategy of Slovenia Pojem prepoznavnosti krajine je v Sloveniji še v and symbolic meaning, and inspiring value of the fazi razisikovanja in uveljavljanja. Prepoznavnost landscape. krajine je opredeljena kot celota značilnosti krajinske zgradbe in njenih simbolnih pomenov, The definition of areas and elements of land- po katerih je neko krajinsko območje mogoče scape identity is a result of many years´ work on prepoznati. Pri tem so pomembne prvine in the field od evaluating landscapes. Beyond the območja prepoznavnosti: Regional Distribution of Landscape Types and – prvine prepoznavnosti: so kakovostne definition of outstanding landscapes in Slovenia prostorske strukture, ki so pomembne za the endeavours of our Ministry of Culture were prepoznavnost krajine določenega območja. significant. To be able to determine the most So bodisi naravne bodisi ustvarjene in so valuable landscapes and cultural heritage in the zelo raznovrstne zaradi razgibane naravne landscapes, the Ministry has prepared the list zgradbe, različnih tipov kulturne krajine, and map of heritage landscapes and of areas of 61 različnih oblik kmetovanja in poselitve. complex conservation of cultural heritage in – območja prepoznavnosti: so razmeroma landscape (open space); this map was taken into obširna območja, ki se opredeljujejo na the Spatial Development Strategy of Slovenia as nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot the basic input of goals in the field of conserva- prostorske enote, v katerih je treba tion of cultural values. 1 Workshop zagotavljati ohranjanje prvin prepoznavnosti in prioritetno izvajanje sanacij razvrednotenj In Slovenia, the conception landscape identity is prostora. Opredelitev teh območij temelji na still in the phase of research and winning recog- Delavnica 1 / prisotnosti in velikega števila ter gostote nition. The landscape identity is defined as a prvin prepoznavnosti, na njihovi izjemnosti, whole of characteristics of the landscape struc- pa tudi na uveljavljenih kategorijah varstva ture and its symbolic meanings, by which each kulturnih krajin in naravnih vrednot s individual landscape area can be recognized and simbolnimi pomeni ali pomembno vlogo v identified. In this connection the elements and mentalni sliki prostora. areas of landscape identity are important: – the elements of landscape identity: Prostorski planski akti naj bi na državni, These are qualitative landscape structures regionalni in lokalni ravni prikazali območja that are important for identity of the land- prepoznavnosti in opredelili prvine prepoz- scape of a certain area. They are either natu- navnosti na celotnem območju, ki ga pokriva ral or created and are very heterogeneous plan. because of their diverse natural structure, various types of cultural landscapes, various Usmeritve za ta območja v veliki meri izhajajo iz types of farming and settlements. njihovih dediščinskih in krajinskih vrednosti in so – the areas of landscape identity: These oblikovane glede na želeno stanje posameznih are relatively extensive areas that are on the krajinskih območij in prostorskih enot. national, regional and local level defined as spatial units, in which the conservation of elements of landscape identity and priority performance of restorations of spatial degra- dations should be assured. The definition of these areas is based on the presence and great number and density of the elements of landscape identity, on their exceptionality, and also on the established categories of the protection of cultural landscapes and natural values with their symbolic meanings or an important role in the mental picture.

The spatial plans should present the areas of landscape identity on the national, regional and local level and they should define the elements of recognisability on the complete area covered by the plan. 14. Dediščinske kulturne krajine Heritage landscapes Namen opredeljevanja območij in prvin In a great extent the directions for these areas prepoznavnosti v planskih aktih je ohranjanje result from their heritage and landscape values krajinskih, simbolnih in drugih prostorskih and are formed with respect to the desired state značilnosti razmeroma širokih območij, of individual landscape areas and spatial units. pomembnih za prepoznavnost Slovenije in njenih regij. Za uresničevanje planskih določil je The purpose of defining the areas and elements izjemnega pomena medsektorsko usklajevanje, of landscape identity in planning acts is the con- ki edino lahko privede do želenih rezultatov in do servation of landscape, symbolic and other spa- sinergijskih učinkov. tial characteristics, relatively broad areas, important for the landscape identity of Slovenia and its 4. Uporaba rezultatov regions. For the realization of plan stipulations the intersector harmonization is of exceptional 62 Študija Regionalna razdelitev krajinskih tipov v importance, as it alone can lead to the synergic Sloveniji, opredelitev izjemnih krajin in določi- effects and desired state of landscape. tev območij in prvin krajinske prepoznavnosti se v Sloveniji uporabljajo kot strokovne podlage: 4. Use of the results

Workshop 1 Workshop a) pri pripravi planskih in izvedbenih prostorskih The study Regional Distribution of Landscape aktov: Types in Slovenia, definition of outstanding land- – kot podatek in vrednostna ocena stanja, scapes and definition of areas and elements of

Delavnica 1 / – kot podatek o želenem stanju krajin in kot landscape identity are used as the basis: temeljna usmeritev za usmerjanje prostorskega razvoja na posameznih območjih, a) for the preparation of spatial plans and de- – kot metodološki pripomoček pri vrednotenju tailed spatial plans: krajin v prostorsko-načrtovalskih postopkih, – as the data and value evaluation of the – kot ena od podlag za izdelavo strokovnih current state, podlag za prostorske planske in izvedbene – as the data about the desired state of land- akte, scapes and as the basic guidelines for the – kot podlaga za vrednotenje vplivov na krajino further spatial development, v okoljskih poročilih, ki so del postopkov – as a methodological instrument in evalu- strateških oziroma celovitih presoj vplivov na ating landscapes in the spatial-planning pro- okolje; cedures, – as one of the bases for the preparation of b) pri pripravi raziskovalnih nalog na področju professional bases for spatial and detailed prostorskega načrtovanja, krajinskega planiranja spatial plans, in varstva okolja; – as the basis for the impact assessment in environmental reports, which are a part of c) pri seznanjanju širše javnosti in v učno- the Strategic Environmental Impact Assess- izobraževalnih postopkih za (npr. projekt Mi ment; urejamo krajino, ki ga je v letih 2004 in 2005 izpeljalo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije); b) for the preparation of research studies in the field of spatial planning, landscape planning and d) pri načrtovanju razvoja turizma, pri trženju environmental planning, Slovenije in turističnih blagovnih znamk, ki temeljijo na krajinski raznolikosti in različnih c) in informing the public, and in educational oblikah rabe naravnih virov; processes (e. g. project We are Making our Landscape, lead by Slovenian Association of e) pri razvoju kmetijstva na območjih z Landscape Architects; posters etc.); omejenimi razvojnimi potenciali ter v okviru varstva narave in kulturne dediščine. Rezultati se d) when planning the development of tourism, lahko uporabljajo kot podatki o stanju in težnjah when marketing Slovenia as a touristic destina- v prostoru in kot vrednostna ocena prvin in tion and touristic trade marks based on land- delov prostora, ki so tudi v pristojnosti teh scape diversity and various forms of the use of sektorjev. natural sources; e) in the development of agriculture in the areas with limited development potentials and in the framework of the protection of nature and cultural heritage. The results can be used as the data about the current state and tendencies and as a value assessment of the elements and parts of the space that are also in the competence of these sectors.

63 Workshop 1 Workshop Delavnica 1 /

Viri Literature

Marušič, I. in sod.: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Regional Distribution of Landscape Types in Slovenia, Biotechnical Metodološke osnove. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za Faculty, University of Ljubljana, 1998. prostorsko planiranje, Ljubljana, 1998. Ogrin, D. et al. Outstanding landscapes of Slovenia. Ljubljana, 2000. Hudoklin, J.: Tipologija krajin in opredeljevanje krajin posebnih vrednosti v Hudoklin, J., 2004. Outstanding landscapes – possibilities for maintenance Sloveniji, magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 1994 and development. IFLA Conference, Prag, 3.-5. May 2004. Hudoklin, J.: Usmeritve za urejanje izjemnih krajin v Sloveniji, Acer Novo Hudoklin, J. Implementation of the European Landscape Convention by mesto, 1998 means of spatial planning procedures in Slovenia. INTERREG III B CADSES – Ogrin, D.: Slovenske krajine, DZS, Ljubljana, 1989 LOTO project, Landscapes contacts, 1ST Seminar Fiastra Abbey – Tolentino, Strategija varstva krajine v Sloveniji. 1996. Inštitut za krajinsko September 23-24 2004. arhitekturo, BF, Univerza v Ljubljani Detailed rules for spatial planning - preservation of Slovenian landscape identity. Acer Novo mesto, october 2005. Razumevanje in uporaba raznovrstnosti krajine: Angleške izkušnje

Understanding and using the diversity of landscape: English experiences

Graham Fairclough

Ozadje – raznolikost pogledov Background – diversity of views

Workshop 1 Workshop Kratka predstavitev, ki je bila izvedena na The short presentation made at the Ljubljana delavnicah v Ljubljani (maj 2006), se je workshops (May 2006) considered the under- nanašala na razumevanje krajin v Veliki Britaniji standing of landscape in the UK from a meth- Delavnica 1 / z metodološkega vidika, predvsem na odological viewpoint, including especially the raznolikost perspektiv, pa tudi na tipe krajin, ki jih diversity of perspectives as well as of land types mora zajeti ocena krajine. Prav tako je that landscape assessment needs to capture. It obravnavala načine, kako lahko boljše also looked at how improved understanding – razumevanje – ocena ali opredelitev – pomaga assessment or characterisation – can help us to pri spreminjanju krajine z uvajanjem izboljšav change landscape by informing the enhance- krajine povsod tam, kjer so želene izboljšave ali ment of landscapes where improvement or spremembe, kot tudi drugod, z zagotavljanjem change is desirable, and elsewhere by support- podpore upravljanju neizogibne spremembe ing the management of unavoidable landscape krajine. Krajina se spreminja, ne samo zaradi change. Landscape is dynamic, not least be- tega, ker se opira na zaznavanja ljudi, ki se cause it relies on people’s perceptions that spreminjajo v skladu s številnimi dejavniki - change following a variety of factors – through preko življenja s starostjo, glede na sezono s life with age, seasonally with climate, from day podnebjem, vsakodnevno kot odgovor na to day, in response to environmental change, okoljske spremembe, socialne dejavnike ali social factors or politics, and many other things. politiko in na številne druge stvari. Dojemanje Landscape perception is also contingent on krajine je odvisno tudi od znanja perspektive in knowledge, perspective and experts’ disciplinary poklicnega ozadja strokovnjaka – moja krajina, backgrounds – my landscape as an archaeolo- krajina arheologa ne bo nikoli enaka krajini gist is never going to be the same as a landscape arhitekta ali ekologa, vendar pa so razlike le architect’s or an ecologist’s, but the differences informativne, raznolikost sama je koristna. are informative and the diversity is healthy.

Ta napisana različica prav tako odraža nekatere This written-up version also reflects some as- vidike razprave, ki je potekala na srečanju v pects of the discussion that took place during Ljubljani, predvsem tiste, ki zadevajo odzivanje the Ljubljana meeting, notably those about re- na (in poskuse preprečevanja) spremembe. Zdi acting to (and trying to prevent) change. It se, da se je treba nenehno opozarjati na dejstvo, seems necessary to continually remind our- da se v skladu s konvencijo krajina razteza preko selves that the Convention considers landscape celotnega ozemlja države in ne samo preko to exist across the whole of a state’s territory, not posebej izbranih območjih ali samo na zelo just in special selected areas or indeed only in ogroženih območjih. Dejansko obstaja močan heavily threatened areas. Indeed, there is a argument, da bi se moralo upravljanje in strong argument that landscape management načrtovanje krajine osredotočiti samo na and planning should be focussed on the »poor- »najrevnejše« krajine, kjer živijo ljudje, da bi se est« landscapes where people live in order to im- s tem izboljšala kakovost življenja. Dojemanje prove quality of life. Claiming landscape as a krajine kot demokratičnega koncepta oziroma democratic concept, as a manifestation of hu- manifestacije človekovih pravic hkrati pomeni man rights, means amongst other things that tudi, da moramo spoznati, da imamo krajine v we should also recognise that everyone pos- lasti vsi (svoj dom, delovno mesto, mogoče sesses landscapes (their home, where they krajino v našem spominu ali kraj, kjer smo work, perhaps in their memory or the place odrasli). where they grew up).

Območja krajine so lahko pomembna, med Areas of landscape can be important and cultur- drugim tudi s kulturnega vidika, ne glede na to, ally significant whether or not they also have ali so jim dodeljene »strokovne« vrednote. Gre za »expert« values attached to them. They are »krajine posebnega pomena«, tudi če »landscape« even if specialists from any particu- strokovnjaki iz katere koli posamezne stroke ne lar discipline do not recognise any particular val- prepoznajo nobenih posebnih vrednosti, ues, scientific interest, or even if they consider a 65 oziroma tudi v primeru, ko menijo da je krajina landscape (for example) too modern, or ugly and (na primer) preveč moderna, grda, neestetska ali un-aesthetic, or too un-traditional to be deemed preveč netradicionalna, da bi predstavljala of value. All these ways of judging landscape are kakršno koli vrednost. Vsi ti načini presojanja to some degree problematic, especially when krajine so do neke mere problematični, used in isolation. To take the latter as an exam- 1 Workshop predvsem kadar se uporablja samo en sam ple, »traditional« has virtually no meaning to ar- način presoje. Če vzamemo to zadnje dejstvo chaeologists who are always aware of the tran- kot primer, »tradicionalno« nima nikakršnega sience of things and activities within the longue Delavnica 1 / pomena za arheologe, ki se vedno zavedajo durée; there was always a landscape before the minljivosti stvari in dejavnosti znotraj longue one we might call tradition. Today’s landscape durée; pred krajino, ki jo mi poimenujemo will in time, for our descendants, come to appear tradicionalno, je vedno obstajala druga krajina. to be »traditional« in its own right too. Današnja krajina bo za naše potomce sčasoma prav tako postala »tradicionalna«. The discussion in Ljubljana also prompts me to reiterate the maxim that landscape can best be Razprava v Ljubljani me je prav tako pripravila do regarded as not the same as environment, nor tega, da sem ponovno ovrednotil pravilo, da na synonymous with biodiversity or nature. It will be krajino ni mogoče gledati enako kot na okolje, suggested in a moment that working through prav tako pa je ni mogoče enačiti z biotsko landscape can help us to look after these things raznovrstnostjo ali naravo. Kmalu se bo pojavil as well as to improve and protect landscape it- predlog, da nam lahko preučevanje krajine self. But landscape can be seen to be different pomaga pri skrbi za te stvari, kot tudi pri and therefore to need different treatment. It can izboljšanju in zaščiti krajine same. Vendar pa je be said to be mentally constructed from mogoče na krajino gledati tudi drugače in jo je »things«, but it is not itself a material object to be zaradi tega treba obravnavati drugače. Lahko protected. Rather it is a set of perceptions based rečemo, da je miselno zgrajena iz »stvari«, sama on material objects and those perceptions are as po sebi pa ni materialni predmet, ki bi ga lahko alive as the landscape itself. Landscape is alive zaščitili. Je predvsem sklop dojemanj, ki (in the sense of the commonly-used term »living temeljijo na materialnih predmetih, ta landscape«) because of the dynamic and or- dojemanja pa so tako raznolika, kot je »živa ganic nature of peoples’ perceptions as much as krajina« sama. Krajina je živa (v smislu pogosto (or in fact more than) the fact that some of its uporabljenega izraza »živa krajina«) zaradi components are living things such as plants or dinamične in organske narave dojemanja ljudi, hedges, or because landscape is living because kot tudi dejstva (ali pa celo še bolj), da so it is changing in physical terms. nekateri izmed njenih sestavnih delov žive stvari, kot so rastline ali žive meje, mogoče pa je krajina živa zaradi tega, ker se spreminja v fizičnem Looking after landscape smislu. Techniques of environmental protection or management do not therefore necessarily apply Skrb za krajino meaningfully to »landscape«. As normally carried out, for example, the methods of Environmental Prav zaradi tega ni nujno, da se varstvo ali Impact Assessment are not easily transferable upravljanje okolja smiselno nanaša tudi na »krajino«. Glede na to, kako se običajno izvajajo from measuring impact on specific natural and na primer metode za presojo vpliva na okolje, jih cultural assets (which can be destroyed as well ni mogoče enostavno prenesti od merjenja as modified) to assessing how landscape char- vpliva na posebne naravne in kulturne vire (ki jih acter and perceptions may be modified. Further- je mogoče uničiti, prav tako pa tudi spremeniti) more, landscape management and landscape do presojanja, na kakšen način je mogoče planning are more useful and positive tools than spremeniti značaj in dojemanje krajine. Poleg landscape protection. Protection can be a use- tega je upravljanje krajine in načrtovanje krajine ful fall-back when other ways to manage land- bolj učinkovito in pozitivno orodje kot varstvo scape change more holistically do not exist or krajine. Varstvo lahko predstavlja uporabno have failed; but it will usually be protection of rešitev v sili, kadar drugi načini upravljanja components, rarely ensuring that appropriate sprememb krajine ne obstajajo ali niso bili land-using processes continue, so that protec- 66 učinkoviti; vendar bo običajno šlo za varstvo tion may keep the superficiality of landscape but sestavnih delov, le redko pa za zagotavljanje, da not its full character. It also at best is a tempo- se bo ustrezen proces uporabe krajine rary remedy because sooner or later new proc- nadaljeval, zaradi česar lahko zaščita samo esses will arise that start to change the land- ohrani površinski izgled, ne pa tudi njenega scape that we are trying to protect. Understand-

Workshop 1 Workshop celotnega značaja. V najboljšem primeru lahko ing processes, past or continuing, is a more im- predstavlja začasno sredstvo, kajti prej ali slej se portant part of understanding than is sometimes bodo začeli odvijati novi procesi, ki bodo začeli recognised.

Delavnica 1 / spreminjati krajino, ki jo želimo varovati. Razumevanje procesov, preteklih ali odvijajočih, Protection of anything - a building or a monu- je pomembnejši del razumevanja kot se ga ment for example - always to some extent, meta- včasih zavedamo. phorically and occasionally literally, erects a fence or a barrier around the object of protec- Varstvo česarkoli – na primer zgradbe ali tion, separating it from its context in the wider spomenika – vedno v določenem obsegu, world. Landscape, however, because it is cul- metaforično, včasih pa tudi dobesedno, postavi tural, only truly exists as part of an open, un- ograjo ali prepreko okrog zavarovanega objekta, fenced world and when it is part of the real, in ga s tem izloči iz njegovega konteksta v širšem changing, contested world of people and soci- svetu. Ker pa je krajina kulturnega pomena, ety. This is why we so often use the term »cul- zares obstaja samo kot del odprtega, tural landscape«. The centrality of people - now nezagrajenega sveta in kadar je del dejanskega, and in the past as much as in the future - is why spreminjajočega, tekmovalnega sveta ljudi in the historic and archaeological aspects of land- družbe. Prav zaradi tega tako pogosto scape are so important; and why landscape ar- uporabljamo izraz »kulturna krajina«. Centralizira- chaeology and landscape history need to play a nost ljudi – sedaj in v preteklosti, prav tako pa large role in landscape assessment and charac- tudi v prihodnosti – je razlog, zaradi katerega so terisation. zgodovinski in arheološki vidiki krajine tako pomembni; in zakaj morata arheologija krajine Landscape protection is therefore not the pre- in zgodovina krajine igrati pomembno vlogo pri ferred instrument for sustainably looking after ocenjevanju in opredeljevanju krajine. landscape. Even when it is required, it is best and most effectively applied only at the scale of com- Varstvo krajine prav zaradi tega ne predstavlja ponents: landscape as a whole - in any area – is prednostnega instrumenta pri trajnostni skrbi za dependent on human and social processes that krajino. Tudi kadar je potrebna, jo je cannot always continue, or on ecological inter- najučinkoviteje in najbolje uporabiti samo na actions which do not exists in a vacuum but as nivoju sestavnih delov: krajina kot celota je – v part of the humanly-modified biosphere that katerem koli območju – odvisna od ljudi in continues to be modified. Viewed in this way as družbenih procesov, ki pa se ne morejo a complex mechanism as well as a mental con- nadaljevati v neskončnost, ali od ekoloških cept, landscape cannot be »protected«; such an medsebojnih vplivov, ki ne obstajajo v vakuumu, approach (which is borrowed from earlier 20th or ampak kot del biosfere, ki jo nenehno spreminja even 19th century paradigms for protecting človek. Gledano na ta način, kot celovit Monuments and Nature Reserves) is inappropri- mehanizem, pa tudi kot miselni koncept, krajine ate, yet it continually re-emerges in discussions ni mogoče »varovati«; takšen pristop (ki izhaja iz about managing landscape Convention work- vzorcev za varstvo spomenikov in naravnih shops. rezervatov iz zgodnjega dvajsetega ali celo devetnajstega stoletja) je neprimeren, pa vendar Protection, however, will ultimately become inef- se nenehno pojavlja v razpravah na delavnicah fective except in areas where public perceptions Evropske konvencije o krajini. of landscape are turning towards a new construction of landscape as »natural« or »wild«. Varstvo bo konec koncev postalo neučinkovito, These (in the UK at least are in effect those ar- razen na območjih, kjer se javno dojemanje eas where human management is being with- krajine usmerja k novemu oblikovanju krajine kot drawn because of economic factors and demo- »naravne« ali »divje«. Ta območja (vsaj v Veliki graphic change and to which bio-tourism is Britaniji so to tista območja, kjer je bilo uprav- starting to bring money) or where »ecosytems« ljanje s strani ljudi prekinjeno zaradi ekonomskih approaches (which very often regard people as 67 dejavnikov in demografskih sprememb, in tista, outside the system, as merely impacts upon it kjer se je razvil donosen bioturizem) ali območja rather than as agents and indeed creators) be- kjer »ekosistemski« pristopi (ki pogostokrat gin to replace landscape as theoretical frame- obravnavajo ljudi, kot da so izključeni iz sistema, work for environmental protection. It will be less in da samo vplivajo na območje, ne štejejo pa helpful for truly »cultural« landscapes, which at 1 Workshop kot povzročitelji in ustvarjalci) postopoma least in 21st century Western Europe are the vast zamenjujejo krajino kot teoretični okvir za majority. varstvo okolja. To predstavlja manj upanja za Delavnica 1 / resnične »kulturne« krajine, ki vsaj v zahodni We can also briefly consider landscape not just Evropi 21. stoletja predstavljajo veliko večino. as the object of our endeavours, as something or some perception that requires us to manage Na kratko lahko obravnavamo krajino ne samo it or plan its future for its own sake (or because kot objekt naših naporov, kot nekaj ali neko we value it), but also as a way of guiding change

LCA (Andy Wigley, Shropshire CC)

HLC (Andy Wigley, Shropshire CC) Countryside Character Map of England (Natural England with English Heritage) dojemanje, ki od nas zahteva, da jo upravljamo that will benefit all aspects of the environment. ali načrtujemo njeno prihodnost v njeno korist This approach - planning through landscape (ali zaradi tega, ker jo mi cenimo), ampak tudi kot rather than planning for landscape, as research- način za spremembo vodenja, ki bo pozitivno ers such as Paul Selman has phrased it (see also vplival na vse vidike okolja. Ta pristop – Ingrid Sarlov-Herlin’s paper in the proceedings of načrtovanje s pomočjo krajine in ne načrtovanje the 2nd ELC workshop from 2003) - harnesses za krajino, kot so se izrazili raziskovalci, kot je the ability of the Convention’s concept of land- Paul Selman (glej tudi dokument Ingrid Sarlov- scape to act as a series of meeting places, to Herlin v razpravah iz 2. delavnice ELC iz leta bring people together from their different disci- 2003) – izkorišča sposobnost koncepta krajine, plines and interests and to connect them to a ki izhaja iz konvencije, da deluje kot vrsta krajev wider public. za sestanke, ki združuje ljudi iz njihovih različnih 68 strok in zanimanj ter jih povezuje v širšo In short, landscape as well as everything else is skupnost. a unifying factor, that facilitates holistic sustainable management of the environment and all of Povedano na kratko je krajina, kot tudi vse its components, whether cultural or natural (in- ostalo, dejavnik poenotenja, ki omogoča lažje sofar as these are distinct), new or old, physical

Workshop 1 Workshop celovito trajnostno upravljanje okolja in vseh or associative. It enables the meeting of people njegovih sestavnih delov, pa naj gre za kulturne with place, but also of people with memory, and ali naravne (v kolikor jih je mogoče razlikovati), it transcends different cultures as much as dif-

Delavnica 1 / nove ali stare, fizične ali združevalne sestavne ferent disciplines. The interdisciplinary dimen- dele. Omogoča srečevanje ljudi s krajem, prav sion of the meeting place is one of its most im- tako pa tudi ljudi s spomini, ter premaguje portant – the approach an archaeologist takes kulturne razlike, prav tako pa tudi različne stroke. to understanding landscape is very different to Interdisciplinarna razsežnost kraja, namenjene- that of a landscape architect, but the Conven- ga sestanku, je ena njenih najpomembnejših tion’s definitions allows us to see that this differ- razsežnosti – pristop, ki ga uporabi arheolog, da ence is not one of competition, that the two bi razumel krajino, se zelo razlikuje od krajine views do not exclude each other, but that the arhitekta, vendar nam opredelitve konvencije two approaches (and many, many others) com- omogočajo, da spoznamo, da ta razlika ne pred- plement each other. stavlja konkurenčnosti, da se ta dva pogleda medsebojno ne izključujeta, temveč da se ta dva No landscape work has yet fully captured the pristopa (in še številni drugi) dopolnjujeta. values of joining all disciplinary viewpoints. It may be an impossible task – a goal to move to- Krajinsko delo še ni uspelo zajeti vrednosti wards but never to actually reach, like združevanja vseh strokovnih vidikov. Mogoče je sustainability. The task will become easier how- to nemogoče opravilo – cilj, ki mu je treba slediti, ever if it is carried out in an interdisciplinary vendar nikoli ne bo dejansko dosežen, prav tako manner. The answer is not for one discipline kot trajnost. Naloga bo vsekakor lažja, če se bo such as landscape architecture to »collect« eve- izvajala na interdisciplinarni način. Odgovor ne ryone’s views and integrate them, the actual task leži v tem, da ena stroka, kot je krajinska is one for disciplines to achieve working to- arhitektura, »zbere« vse poglede in jih združi, gether. ampak je dejanska naloga tista, ki jo bodo različne stroke dosegle z medsebojnim delom. Ways of understanding landscape There are a number of methods in common use Načini razumevanja krajine in England to assess or characterise landscape, V Angliji obstajajo številne skupne metode za principally those of LCA – Landscape Character ocenjevanje in opredelitev krajine, predvsem Assessment – and HLC – Historic Landscape LCA – ocena značaja krajine – in HLC – zgodo- Characterisation. Both are described in a short vinska opredelitev krajine. Obe sta opisani v paper in the proceedings of the 2002 Conven- kratkem prispevku v razpravah iz delavnic tion Workshops. LCA is normally carried out by konvencije v letu 2002. Metodo LCA običajno landscape architects using a now well-estab- izvajajo krajinski arhitekti s pomočjo dobro uvel- lished method (www.landscapecharacter. javljene metode (www.landscapecharacter org.uk/, under »Resources«). It is focussed .org.uk/, pod »Resources (viri)«). Osredotočena mainly on visual, aesthetic and experiential as- 69 16. HLC on the web - Devon (made by Sam Turner for Devon CC) 17. Young peoples’ HLC, S Yorkshire (Dinah Saich, SYCC)

je predvsem na vizualne, estetične in izkustvene pects of landscape. The second (www.english- 1 Workshop vidike krajine. Drugo metodo (www.english- heritage. org.uk/characterisation) is carried heritage.org.uk/characterisation) izvajajo arhe- out by archaeologists and sometimes landscape ologi, včasih pa tudi zgodovinarji krajine, in se historians, and is focussed on exploring aspects Delavnica 1 / osredotoča na raziskovalne vidike poteka časa of time-depth (the visible or in other way legible (vidne ali vse ostale jasne sledi preteklosti v traces of the past in the present day landscape, trenutni krajini, zaradi katerih pač ima krajina which is why landscape appears to us as it does. obliko, ki jo vidimo). Obstajajo tudi drugi načini There are other ways of looking at landscape. pogleda na krajino. Obstajajo na primer metode There are methods of landscape ecology, for krajinske ekologije, ki proučujejo biotsko example, which examine biodiversity at land- raznovrstnost na nivoju krajine in proces scape scale and the land management proc- upravljanja krajine skozi čas, ki vplivata na značaj esses through time that influence the character krajine. Prav tako obstajajo tudi številne druge of landscape. And there is a wide variety of metode na področju arheologije in zgodovine methods in landscape archaeology and history krajine, ki preučujejo razvoj krajine skozi čas, that study the development of landscape okolje na nivoju krajine v določenih obdobjih v through time, the environment at landscape preteklosti ali načine, na katere so ljudje v scale at particular periods of the past, or the zgodovini in prazgodovini oblikovali svoje ways that people in history and prehistory con- miselne krajine ali ustvarjali okolja, ki so na structed their own mental landscape or created različne načine odražale njihov pogled na svet. environments that reflected their view of the world in various ways. Tako LCA kot tudi HLC običajno delujeta na podregijskem nivoju, kar v Angliji pomeni na Both LCA and HLC normally work at sub-regional nivoju okrožja lokalne vlade ali okrajev. Obe scale, which in England means at the level of metodi je mogoče izvesti na bolj lokalnem local government county or district councils. But nivoju, na primer na nivoju občine, po drugi both can be carried out at more local scale, for strani pa ju je mogoče izvesti tudi na example at parish scale, and indeed I the oppo- nacionalnem nivoju (in mogoče v prihodnosti site direction at national scale (and perhaps in tudi na nivoju Evrope). Nekateri izmed najbolj future at European scale). Some of the most in- vplivnih (z vidika politike in upravljanja krajine) fluential (in policy and landscape management primerov teh metod so bili izvedeni na terms) examples of such methods are in fact nacionalni ravni: »Tipološka karta podeželja« v national: the »Countryside Character Map« of Angliji na primer deli državo na 160 območij s England, for example, divides the country into heterogenim, vendar različnim »skupnim« (t. j. c160 areas of heterogeneous but distinctive povezanih skupnih zaradi njihovih zgodovinskih »joint« (i. e. integrated joint because they, histori- in ekoloških dejavnikov) značajem krajine cal and ecological factors) landscape character (»JCA«); te podskupine omogočajo najrazlič- (»JCAs«); these sub-divisions are capable of a va- nejšo uporabo na področju upravljanja in riety of management and planning uses ranging načrtovanja, od ciljev za doseganje kmetijsko- from the targeting of agri-environmental sup- okoljske podpore, do nadziranja glavnih smeri in port, to the monitoring of the major directions vzrokov za spremembo krajine (www.country and causes of landscape change (the www. sidequalitycounts.org.uk) ali strateško prostor- countrysidequalitycounts.org.uk), or strategic sko načrtovanje. Obstajajo tudi podobne spatial planning. There are also similar national nacionalne karte za zgodovinski značaj, kot je maps for historic character, such as EH’s »Atlas EH »Atlas podeželskih naselbin«, ki vzpostavlja of Rural Settlement« that has produced a model model značaja človeške krajine v Angliji in of the character of England’s human landscape razkriva starodavne in globoko ukoreninjene that reveals ancient and deep-seated patterns vzorce, ki še vedno dinamično oblikujejo regijsko that still dynamically govern regional diversity. raznovrstnost. County-level LCA and HLC, however, and espe- Metodi LCA in HLC na nivoju okrožja sta, cially the latter, are considerably more detailed. 70 predvsem slednja, znatno bolj podrobni. LCA LCA analyses landscape and presents a coher- analizira krajino in predstavlja skladno sliko ent picture of its diversity by means of sets of njene raznovrstnosti s pomočjo naborov ločenih discrete character areas, in the same way that značajskih območij in sicer na enak način, kot to the national JCAs do. It takes account of topog- počne nacionalni JCA. Upošteva topografijo in raphy and geology, feelings such as the sense of Workshop 1 Workshop geologijo, občutke, kot je občutek zaprtosti ali enclosure or open-ness of the terrain, of colour odprtosti zemljišča, barve in zvok ter poglede v and sound, and of views into and out of areas. in iz območij. Pri HLC (zaradi uporabe metod HLC (by virtue of its use of GIS methods, but Delavnica 1 / GIS, predvsem pa zaradi tega, da bi bila largely because doing justice to the historical upoštevana zgodovinska celovitost krajine, je complexity of the landscape requires a much potrebna podrobnejša delitev, kot na primer pri finer grain than, for example, taking account of upoštevanju različic, ki izhajajo iz geologije, variations arising from geology, soils, climatic or zemlje, klime ali topografije) se uporablja topography) takes a more detailed approach, natančnejši pristop, ki temelji na arheološki based on an archaeological mind-set (in the miselnosti (v najširšem sodobnem pomenu broadest, modern sense of the word archaeol- besede arheologija, kot stroke, ki je predana ogy, as a discipline devoted to studying inherited preučevanju podedovane materialne kulture material culture of all types in order to under- vseh vrst, da bi bilo s tem mogoče razumeti stand the present). sedanjost). HLC mainly bases its interpretation on generic HLC temelji predvsem na interpretaciji splošnih types (eg different historic types of fields and vrst (npr. različnih zgodovinskih vrst polj in land enclosure, urban and industrial character zaprtosti zemlje, mestnega in industrijskega and so on) rather than on character areas, al- značaja itd.) in ne na značajskih območjih, though they can be constructed as well. It does čeprav jih je tudi pri tej metodi mogoče določiti. this in order to understand historic processes. To se izvaja z namenom razumevanja The emphasis on process as much as fabric and zgodovinskih procesov. Poudarek na procesu, form is an important part of the HLC method; it kot tudi na zgradbi in obliki, je pomemben del carries with it an assumption that change and its metode HLC; vsebuje predpostavko, da so effects, whether past or future, are as much an sprememba in njeni učinki, v preteklosti ali v attribute of landscape as an impact on it; from sedanjosti, prav tako lastnosti krajine, kot so this it follows that change is not necessarily to vplivi nanjo; iz tega izhaja, da ni vedno treba be fought, no matter however comfortable we nasprotovati spremembam, ne glede na to, kako might feel with the existing landscape. The zadovoljni smo z obstoječo krajino. Metoda je method has been extended from the rural land- bila razširjena iz podeželske krajine, kjer je bila scape where it was invented, first to townscapes razvita, najprej na mestne krajine, nedavno pa and most recently to »seascapes«, that is the in- tudi na »morske krajine«, ki so nevidne, pa visible but still in various ways perceivable land- vseeno v številnih pogledih zaznane krajine scape of the seabed: landscape, as with associa- morskega dna: ni treba, da je krajina, kot v tion and memory, need not be visible. primeru asociacij in spomina, vidna. Both types of landscape assessment, which are Obe vrsti vrednotenja krajine, ki se seveda of course complementary not competitive, are dopolnjujeta in nista konkurenčni ena drugi, sta, necessary simply because, as mentioned above, kot je bilo omenjeno že zgoraj, potrebni it is difficult to understate the diversity of ap- preprosto zato, ker je zelo težko zaobjeti proach and perspective with which landscape raznolikost pristopa in perspektive, s katerimi je needs to be approached. It is important to rec- treba pristopiti h krajini. Zelo pomembno je, da ognise once again that landscape is neither sim- se ponovno zavemo, da krajina preprosto ni le ply an ecosystem within which plants and ani- ekosistem, kjer živijo rastline in živali (vključno z mals (including humans) make their habitats, ljudmi), prav tako pa ni v celoti predmet scenskih nor is it wholly a matter of scenic or visual factors. in vizualnih dejavnikov. A too-solitary concern for the aesthetic aspect of Preveč omejena skrb za estetski vidik krajine ima landscape can lead to expert-led assumptions lahko za posledico predvidevanja o kakovosti, ki about quality which risk ignoring »bad« or »ugly« jih usmerja strokovno mnenje, pri čemer obstaja landscapes, or worse, not regarding them as tveganje, da prezremo »slabe« ali »grde« krajine, landscape at all, a sort of dis-enfranchising of 71 ali še slabše, da nanje sploh ne gledamo kot na those who live there, denying many people of krajine, nekakšna oblika odvzemanja pravic recognition of their »own« landscapes. It can tistim, ki tam živijo, in s tem preprečimo also lead to a neglect of the historic (and prehis- številnim ljudem, da bi priznali »svoje« krajine. toric) depth that lies at the bed-rock of land-

Prav tako lahko ima za posledico zanemarjanje scape, not least because historic landscape is 1 Workshop zgodovinske (ali prazgodovinske) dimenzije, ki about people and about past and present hu- leži na živi skali krajine, ne samo zaradi tega, ker man culture, and thus not a wholly scenic and zgodovinska krajina govori o ljudeh in o pretekli visual issue. Landscape is inherently a cultural Delavnica 1 /

Trying to inform major change: ODPM’s “M11” Growth Area 18

HLC types HLC ‘Asset Values’ HLC Sensitivity in trenutni kulturi ljudi, in zaradi tega ni samo construct in the present day, but this mental scensko in vizualno vprašanje. Krajina je sama construct joins us to our past and to our pred- po sebi kulturna tvorba v današnjem času, ecessors, and binds us to place, to our mental as vendar nas ta miselna tvorba povezuje z našo well as physical habitat. preteklostjo in našimi predniki, hkrati pa se navezuje tudi na naš miselni in fizični življenjski Public landscapes and future landscape prostor. Landscape connects us to our past and to our predecessors, but taking only an aesthetic view Javne krajine in krajine prihodnosti does not do full justice to this, another reminder Krajina nas povezuje z našo preteklostjo in that the historical and archaeological disciplines našimi predniki, vendar pa samo estetski pogled need to lay a larger part on the landscape stage. 72 tega ne zaobjame v celoti, še eno opozorilo, da Historic and archaeological methods, and the naj bi zgodovinarske in arheološke stroke models and narratives they produce, are not »ex- odigrale večjo vlogo v krajinski stroki. tras« to landscape assessment but are essential Zgodovinske in arheološke metode ter modeli in in order to contribute their particular viewpoints. sorodni modeli, ki iz njih izhajajo, ne There are an increasing number of »integrated«

Workshop 1 Workshop predstavljajo »dodatkov« k ocenjevanju krajine, LCAs, for example, such as that recently com- ampak so bistvenega pomena pri doprinosu peted for the new South Downs National Park in njihovih posebnih pogledov. Vse več je southern England in which a greater conscious

Delavnica 1 / »celostnih« metod LCA, na primer takšnih, kot je effort is made to bring together the three »main« metoda, ki je nedavno sodelovala pri izboru v strands of landscape – visual and amenity, ecol- novem parku South Downs National Park v ogy and biodiversity, and history and archaeol- severnem delu Anglije, pri kateri je vloženega ogy. These are a good first step towards true in- veliko zavestnega napora z namenom ter-disciplinary understanding, but in many ways združevanja treh »glavnih« niti krajine - the journey has only just been started; the Con- vizualnosti in privlačnosti, ekologije in biotske vention’s insistence that landscape is the object raznovrstnosti ter zgodovine in arheologije. Gre of study of many disciplines, and not the domain za dober prvi korak k pravemu interdisci- of any single one, is perhaps one of the most plinarnemu razumevanju, vendar se je v številnih useful parts of its guidance. pogledih potovanje šele začelo; poudarek konvencije, da krajina ni predmet raziskav The methods just outlined are of course scien- številnih strok in ni v pristojnosti nobene tific and expert to varying degrees; they may posamezne stroke, verjetno predstavlja enega encourage inter-disciplinarity but that is not izmed najpomembnejših delov njenih enough without moving beyond academic, sci- usmeritev. entific or professional disciplines to the wider public, to involve citizens. It is not easy or Znanstveni in strokovni pristop pravkar straightforward to stretch LCA or HLC to include navedenih metod se seveda razlikuje; lahko public viewpoints, whether collective or indi- spodbujajo interdisciplinarnost, vendar to ne vidual, yet this is certainly essential if landscape zadostuje, če ne presežejo akademske, is to achieve its full democratic and social poten- znanstvene ali strokovne stroke in ne vključijo tial. Without people and their perceptions there tudi širšo javnost, vključijo prebivalce. Metod can be no »landscape« in the sense that the Con- LCA ali HLC vsekakor ni enostavno razširiti na vention defines it; without awareness of the tak način, da bi zaobjela javne vidike, naj gre za past, and of the works and activities – both skupinske ali posamezne, pa vendar je to achievements and mistakes– we will fail to un- bistvenega pomena, če želimo, da krajina derstand »landscape« and without understand- doseže svoj demokratičen in socialni potencial ing we cannot begin to hope to achieve land- v celoti. Brez ljudi in njihovih dojemanj »krajina« scape’s sustainable management. ne more obstajati v takšnem smislu, kot jo opredeljuje konvencija; brez zavedanja Developing ways of ensuring that public views preteklosti ter del in dejavnosti – tako dosežkov, and perceptions are able to influence decision- kot tudi napak – ne bomo razumeli krajine, brez making about landscape’s future is therefore vi- razumevanja pa ne moremo upati, da bomo tal to the success of the Convention. In England, dosegli trajnostno upravljanje krajine. there have been a few experiments. A few local Razvijanje rešitev, ki zagotavljajo, da lahko tudi communities have created their own LCA at par- javni vidiki in dojemanja vplivajo na sprejemanje ish level, sometimes with the support of land- odločitev glede prihodnosti krajine, je zaradi scape specialists. Other projects have facilitated tega bistvenega pomena za uspeh konvencije. better access to the landscape, especially for V Angliji je bilo izvedenih nekaj poskusov. Nekaj people with access difficulties, or have created lokalnih skupnosti je vzpostavilo svoje lastne opportunities to work in the landscape on its LCA na nivoju občine, ponekod tudi ob podpori management. Several projects have collected strokovnjakov za krajine. Pri drugih projektih je public opinions or stories about landscape at bil zagotovljen boljši dostop do krajine, local and site scale, and »stakeholder« and com- predvsem za ljudi, ki imajo težave z dostopom, munity consultation is increasingly common ali pa so bile ustvarjene priložnosti za delo v during expert-led LCA projects. But these exam- krajini pri njenem upravljanju. Pri številnih ples are few and far between, and the develop- projektih so bila zbrana javna mnenja ali zgodbe ment of community involvement in landscape 73 o krajini na lokalni ravni in na ravni mesta, characterisation needs to be a high priority. posvetovanje s »partnerji« in skupnostjo pa postaja vse pogostejše pri projektih LCA, ki jih Finally, let us remember the main purpose of usmerja strokovno mnenje. Vendar gre le za carrying out landscape assessment and charac- posamezne in redke primere, razvoj vključevanja terisation (cf »Using HLC«, downloadable at 1 Workshop skupnosti v opredelitev krajine pa mora postati www.english-heritage.org.uk) – shaping fu- prednostna naloga. ture landscapes. There are many gains for re-

search and understanding from applying these Delavnica 1 / Na koncu naj še enkrat poudarimo glavni methods, but first and foremost the aim is to pro- namen ocenjevanja in opredeljevanja krajine duce new and better understanding for a pur- (glej »Using HLC«, dostopno na www.english- pose that is able to inform and support decision- heritage.org.uk) – oblikovanje prihodnjih krajin. making about the future landscape. Those deci- Pri uporabi teh metod obstajajo številne sions might be taken by farmers, for whom land- prednosti za raziskovanje in razumevanje, scape assessment can provide additional under- vendar pa je glavni namen izdelati novo in boljše standing of how landscape has been created in razumevanje, s pomočjo katerega bo mogoče the recent and the deeper past, beyond memory. obveščati in nuditi podporo pri sprejemanju They might be the decisions of spatial planners, odločitev o prihodnji krajini. Te odločitve lahko for whom landscape characterisation can offer sprejmejo kmetje, katerim lahko ocena the »bigger picture« within which to set forward predstavlja dodatno razumevanje poteka planning, as for example in the use of HLC to nastajanja krajine v nedavni in starejši assess opportunities as well as constraints for preteklosti, ki sega preko spominov. Mogoče te large scale »housing growth« (i. e. the continued odločitve sprejemajo prostorski načrtovalci, urbanisation of SE England), or for choosing the katerim lahko opredelitev krajine predstavlja route and design of new motorways. Heritage »širšo sliko«, znotraj katere je treba izvesti managers use HLC to identify the impact of pro- prihodnje načrtovanje, kot na primer pri uporabi posed development of both known and pre- metode HLC za ocenjevanje priložnosti, kot tudi dicted archaeological sites, as well to help rec- omejitve za obsežno »rast stanovanj« (t. j. ne- oncile landscape change with landscape charac- nehna urbanizacija severne Anglije), ali pa jim ter. As mentioned earlier, LCA and HLC are both pomaga pri izbiri smeri in načrtovanju novih part of the national system for monitoring land- cest. Upravljavci zapuščin uporabljajo HLC, da bi scape change as a basic first step to managing določili vpliv predlaganega razvoja tako it. Increasingly, too, the decisions that are being poznanih in napovedanih arheoloških najdišč, based on HLC and LCA include are those of de- kot tudi za to, da bi prilagodili spremembo velopers and landowners, so that landscape krajine njenemu značaju. Kot je bilo omenjeno character as an issue can be taken into account že prej, sta obe metodi LCA in HLC del (and can contribute the new designs) at the very nacionalnega sistema za spremljanje sprememb earliest stage of planning change. In that con- krajine, kar predstavlja prvi korak pri njenem text, protected areas become less necessary: upravljanju. Odločitve, ki temeljijo na HLC in everywhere is landscape for somebody, and all LCA, vse pogosteje vključujejo tudi odločitve development can be designed with on eye on razvijalcev in lastnikov zemlje, zaradi česar je improving or maintaining its character. značaj krajine kot vprašanje mogoče upoštevati (lahko pa pripelje do novih zasnov) že v Part of the wider discussion at the Ljubljana najzgodnejši fazi načrtovanja spremembe. V workshop turned towards ideas about opposing tem pogledu postanejo varovana območja manj change in order to »save« certain parts of the potrebna: vse okrog nas je krajina za nekoga, ves landscape from change. This sort of reactive razvoj pa lahko poteka z namenom izboljšanja ali (and conservative) approach to management ohranjanja njenega značaja. was perhaps necessary in earlier times when conservation was un-structured, even more un- Del širše razprave na delavnici v Ljubljani se je der-funded than it is now, focussed on discrete usmeril k zamislim o nasprotovanju spremembi, sites, buildings and monuments (»things« rather da bi s tem »rešili« nekatere dele krajine pred the whole landscape). It was also lacking in pub- spremembo. Ta vrsta reakcijskega (in lic support than it is now, partly because it was konzervativnega) pristopa k upravljanju je bila perceived to be, and often was, solely about »ex- 74 mogoče potrebna v zgodnejših časih, ko je bilo pert« concerns that scarcely impinged on the ohranjanje še nestrukturirano, s še manj lives of real people. In my own field, this was the denarnimi sredstvi kot sedaj, osredotočeno na evidential rather than e. g. the amenity or iden- omejena mesta, zgradbe in spomenike (»stvari« tity value of archaeological sites or the art histori- namesto na celotno krajino). V ta pristop prav cal significance (rather than contextual place-

Workshop 1 Workshop tako ni bila vključena javna podpora, kot je sedaj, value) of historic buildings; in ecology, small deloma zaradi tega, ker so ta pristop dojemali, habitats were »protected« but without recogni- pogostokrat pa je tudi bil, samo stvar tion of the human and cultural values –

Delavnica 1 / »strokovnjakov«, ki se ni preveč nanašala na biodiversity only for the sake of animals rather življenje ljudi. Na mojem področju je bila to than people as well, somehow seeing people as dokazna vrednost in ne (npr.) vrednost udobja ali being outside nature not part of it, as an impact identitete arheoloških najdišč ali umetnostnega on landscape not as creators of it. zgodovinskega pomena (namesto kontekstu- alnega mesta-vrednosti) zgodovinskih zgradb; Conclusion na področju ekologije so bila majhna življenjska okolja »zavarovana«, pri čemer pa niso bile The methods outlined in this short paper are upoštevane človeške in kulturne vrednote – based on a number of principles that all allow, biotska raznovrstnost, samo v korist živali ne pa indeed require, a new approach to landscape tudi v korist ljudi, pri čemer so bili ljudje nekako management, one that is more forward -looking izključeni iz narave in niso bili njen del, kot vpliv in terms of creating future landscapes. These na krajino in ne kot njeni oblikovalci. principles include inter-disciplinary understanding that tries to incorporate all ways of seeing; the characterisation and assessment of the Zaključek whole landscape; a strong recognition that all Metode, ki so bile navedene v tem kratkem areas are somebody’s landscape; that landscape prispevku, temeljijo na številnih načelih, ki vsi (because it is first and foremost as the conven- omogočajo, celo zahtevajo, uporabo novega tion insists a way of seeing the environment pristopa k upravljanju krajine, ki je z vidika through human perception) puts people at cen- oblikovanja prihodnjih krajin usmerjen bolj v tre-stage; and recognition of the importance of prihodnost. Ta načela vključujejo interdisci- time and therefore of change through time as plinarno razumevanje, ki poskuša upoštevati vse part of landscape character. poglede; opredelitev in ocenjevanje celotne krajine; ta krajina postavlja ljudi v središče (ker Inherited landscape character still needs to be je predvsem, kot zahteva konvencija, način kept and preserved, but as part of a new land- opazovanja okolja skozi dojemanje ljudi); in scape, not as a museum object. Landscape is prepoznavanje pomembnosti časa in s tem tudi not just a larger type of monument or site, it is spremembe skozi čas, kot del značaja krajine. both more complex and more dynamic than that. It can rarely be preserved in a reserve, but Podedovan značaj krajine je treba še vedno needs to be kept as part of the living, changing vzdrževati in ohranjati, vendar kot del nove world. Understanding landscape therefore leads krajine in ne kot muzejski predmet. Krajina ni le us to a new paradigm where character and con- večja vrsta spomenika ali kraja, je tudi text (local or national) count for more than fab- celovitejša in bolj dinamična kot to. Le redko jo ric, where processes need to be sustained as je mogoče ohraniti v rezervatu, vendar jo je well as form, and where positive spatial planning treba ohranjati kot del živega, spreminjajočega not protective designation or constraints is the sveta. Zaradi tega razumevanje krajine vodi do main instrument, in keeping with many of the nove paradigme, kjer značaj in kontekst (lokalni Convention’s assumptions and aspirations. ali nacionalni) štejeta več kot sestava, kjer je treba postopke vzdrževati prav tako kot obliko in kjer je glavni instrument pozitivno prostorsko načrtovanje in ne varstveno določanje ali omejevanje, pri delovanju znotraj številnih domnev in teženj konvencije.

75 Workshop 1 Workshop Delavnica 1 / Krajina in urbanizem v Italiji

Landscape and urbanism in Italy

Alberto Clementi

76 Uvod Premise Medtem ko se teme, obravnavane v tem While the themes dealt with in this paper refer dokumentu, nanašajo neposredno na položaj v directly to the situation in Italy, they also make Italiji, se prav tako dotikajo splošnejših tem glede reference to more general issues about the poli- politike načrtovanja in upravljanja krajine znotraj cies for the planning and managing of the land- Workshop 1 Workshop okvira, ki ga določa Evropska konvencija o scape within the framework described by the krajini. European Landscape Convention. Delavnica 1 / Obravnavane teme so naslednje: In particular, the topics discussed include: 1. Kako izpolniti cilje kakovosti krajine; 2. Spre- 1. How to meet landscape quality objectives; 2. memba sistema upravljanja krajin; 3. Posodo- The readjustment of the of system landscape bitev dokumentov za ohranjanje governance; 3. Upgrading the instruments of conservation 1. Kako izpolniti cilje kakovosti krajine 1. How to meet landscape quality objectives V Italiji je ohranjanje krajine tradicionalno zaznamoval restriktiven pristop, katerega cilj je In Italy, landscape conservation has traditionally izolirati najdragocenejša območja ter jih been characterised by a restrictive approach uspešno podrediti pravilom varovanja glede that aims to isolate the areas of greatest value, spremembe njihove uporabe in fizičnih vzorcev. successively subjecting them to protective rules regarding the transformation of their use and Osnovni dokument, ki se je uporabljal za physical patterns. izvajanje te vrste ohranjanja, je bil Regionalni krajinski načrt (Piano Paesistico Regionale), ki ga The basic instrument used to implement this je zasnovala regionalna vlada skupaj z form of conservation was the Regional Land- Ministrstvom za kulturno dediščino in dejavnosti scape Plan (Piano Paesistico Regionale), defined (Ministero per i Beni e le Attivitá Culturali - by the Regional Government, together with the MBAC). V preteklosti so postopki, povezani s Ministry of Cultural Heritage and Activities pooblastili, bili zaupani posebnim nadzornim (Ministero per i Beni e le Attivitá Culturali - organom, državnim nadzornikom in lokalnim MBAC). In the past the procedures related to au- uradom MBAC. Do nedavnega so ta pooblastila thorisations were entrusted to specific organ- neposredno izvajale regionalne vlade in z isms of control, the State Superintendents and njihovim pooblastilom pogosto tudi provincialne local offices of the MBAC. More recently these ali občinske vlade. Ta rešitev je bila predmet powers were exercised directly by the Regional številnih kritik, saj so v veliko primerih nadzori bili Governments and often, following their delega- manj strogi zaradi pomanjkanja pristojnega tion, by the Provincial or Municipal Government. organa, ki bi bil neodvisen od lokalnih oblasti, na This solution has given rise to numerous criti- primer Urad nadzornika. Eno izmed zadnjih cisms, given that all too often the controls were dejanj prejšnje desnosredinske vlade, o katerem less rigorous in the absence of a competent au- se je množično razpravljalo zaradi njene politike thority that was also independent of the local kulturne dediščine in krajine, je bila ponovna powers, such as the Superintendent’s Office. predaja neposrednega nadzora nadzornikom, One of the last acts of the previous centre right kar je v velikem nasprotju z regionalnimi government, widely discussed as a result of its vladami. policies towards cultural heritage and the landscape, was that of restoring direct control to the Obstajajo pa nerešena vprašanja v zvezi s Superintendents, in open contrast with the Re- spremembami zakona, ki je v veljavi od leta gional Governments. 2004, tako imenovanega »Codice Urbani«, katerega cilj je posodobiti italijanski sistem, da In any case, there are some unclear issues re- bi izpolnjeval Evropsko konvencijo o krajini. lated to the changes being made to a law that Odpovedovanje ciljem kakovosti, kar je zelo has been in act since 2004, the so-called resna zadeva, so zamenjale splošnejše oblike »Codice Urbani«, aimed at updating the Italian ukrepov za ohranjanje vrednosti krajine, system to meet the European Landscape Con- opredeljene za vsako ozemeljsko enoto. Ta vention. In particular, the renouncing of quality odločitev se oddaljuje od konvencije in objectives, a very serious matter, has been sub- 77 zmanjšuje inovativno silo koncepta, ki se še stituted by the more generic formulations of vedno ni ukoreninil. measures for the conservation of the landscape values identified for each territorial unit. This Na splošno pa je v trenutnih italijanskih choice moves away from the Convention and razmerah najbolj očitna zadrega, da je celotna tends to deflate the innovative force of a concept 1 Workshop krajina obravnavana kot vredna pozornosti, that is still unable to take root. vendar obstaja le nekaj krajin odličnosti, ki si zaslužijo varovanje. Medtem ko obstajajo However, in more general terms, what appears Delavnica 1 / nekatere regije, kot so Umbrija, Toskana in to be most evident within the present Italian situ- Emilija Romanja, ki so bolj prizadevne pri ation is the embarrassment of considering the preizkušanju inovativnega pristopa, ki ga entire landscape as being worthy of attention, as predlaga konvencija, in pridno prirejajo svoje opposed to only those landscapes of excellence krajinske načrte, drugje prevladuje nezaupanje, that are to be protected. While there are some ki ga je občutiti predvsem v bolj konzervativnih Regions, such as Umbria, Tuscany and Emilia okoljih strokovnjakov, zakonodajalcev, poznanih Romagna, that are more productive in seeking kulturnih združenj, kot je »Italia Nostra«, in na to test the innovative approach proposed by the samem Ministrstvu za kulturno dediščino, saj Convention, in addition to busily revising their slednje daje prednost lastnim pooblastilom Landscape Plans, elsewhere the situation is gov- glede posameznih krajin, ki bodo zakonsko erned by mistrust, a sentiment that can be found zaščitene. above all in the more conservative environments of experts, lawmakers, well-known cultural asso- Kljub sporom in ideološkim nasprotjem celo ciations such as »Italia Nostra« and the State Italija prihaja do konsenza – kot priznava celo Ministry of Cultural Heritage itself, the latter of FAI (Italijanski sklad za okolje) – »omejevanje več which tends to give prevalence to its own pow- ne zadostuje. Danes si moramo deliti, združiti se ers regarding the single landscapes that are to moramo in delati na skupnem projektu. Obstaja be conserved by law. pa le en projekt: dati Italiji možnost za rast, ki vključuje razvoj in ohranitev v iskanju lepote«. To Notwithstanding the conflicts and ideological zavedanje še ni dovolj močno, da bi vplivalo na oppositions, even Italy is witness to the emer- pristop institucij, ki ostaja usmerjen v ohranjanje gence of an understanding that – as even the z omejevanjem namesto v aktivno upravljanje FAI recognises – »it is no longer sufficient to re- sprememb v celotni krajini. Vendar je napredek strict. Today we must share, we must come to- viden, in to predvsem v regijah, ki že po svoji gether to work on a common project. And there naravi hkrati obravnavajo krajino in ozemlje. is only one project: providing Italy with the possibility for growth that integrates development Da bi se ta napredna vizija krajinske politike and conservation, in the search for beauty«. This resnično lahko potrdila, morajo dozoreti vsaj trije awareness is not yet capable of affecting an in- pogoji: stitutional attitude that remains oriented to- – načelo deljene suverenosti krajine kot del wards conservation by restriction, rather than sistema večnivojskega upravljanja, ki v prvi the active governing of changes across the en- vrsti ponovno potrdi vrednost krajine znotraj tire landscape. However, some headway is being upravljanja prostorskih sprememb; made, above all in the Regions that, by their very – strokovno okolje, ki je bolj odprto za dialog in nature, tend to simultaneously consider the land- primerjavo ter predano sodelovanje, tako scape and the territory. upravno kot strokovno, presegajoč ovire lastne pomembnosti, ki kaznuje odnos In order that this advanced vision of landscape upravnih struktur na vseh nivojih prav tako policies can truly affirm itself, at least three con- kot akademski odnos, katerega pogosto ditions must be matured: preprečujejo rivalstva med različnimi šolami – the principal of the shared sovereignty of the in strokami; landscape, as part of a system of multilevel – odnos eksperimentalnega in izbirnega governance that, first and foremost, reaf- upravljanja, ki je sposobno pravočasno firms the value of the landscape within the prestreči območja sprememb znotraj krajine management of spatial transformations; in sodelovati v njihovem preoblikovanju s – a culture of experts that is more open to 78 pomočjo inteligentne in preprečevalne dialogue and comparison and faithful coop- kombinacije strategij, predstavljenih s strani eration, both administrative and disciplinary, različnih vpletenih subjektov. Pri tem odnosu overcoming the barriers of a selfreferen- ne gre le za izvajanje tistih omejitev, ki jih tiality that penalises the behaviour of admin- nalaga oblast, pač pa za skupno izdelovanje istrative structures at all level as much as

Workshop 1 Workshop krajevnih listin in strateških agend, ki so academic behaviour, often hindered by rival- zmožne spodbujati javne in zasebne ries between various schools and disciplines; projekte, podkrepljene s postopkovnimi in – an attitude of experimental and selective

Delavnica 1 / finančnimi spodbudami. government that is capable of intercepting, in a timely fashion, the areas of change Znotraj te perspektive postaja približevanje within the landscape and of participating in logike urbanizma h krajinski logiki osrednja tema their transformation through an intelligent and preventative combination of the strate- za doseganje ciljev kakovosti krajine. gies presented by the various subjects involved. It is an attitude that entrusts, rather Moja hipoteza je, da bo le učinkovita povezava than only those restrictions imposed by au- teh dveh stališč omogočila krajini, da postane thorities, the shared production of landscape vrednota, ki je zmožna usmerjati prostorska charters and strategic agendas that are ca- preoblikovanja, namesto da jih samo pogojuje v pable of promoting public and private neizbežno majhnem obsegu. projects, assisted by procedural and financial incentives. Povezava je težka, vendar ne nemogoča, kot priča pionirsko delo peščice občin, pri katerih ni Within this perspective the approximation of the naključje, da izhajajo iz tistih regij, ki so najbolj logic of urbanism to that of the landscape is občutljive na izvajanje evropske konvencije. becoming a central theme for the achievement Preden pa načnem temo, kaj se lahko naučimo of landscape quality objectives. iz izkušenj, naj razložim posledice predlaganega pristopa. The hypotheses that I am putting forward is that of only an effective integration between these Skupni pristop urbanizma in krajine lahko two points of view will allow the landscape to razumemo kot vzporedje med dvema načinoma become a value that is capable of orienting spa- upravljanja sprememb: prvi je usmerjen k tial transformations, and not only to condition discipliniranju razvoja naselij in rabe zemlje, them within an inevitably limited range. medtem ko je cilj drugega skrb za ohranitev pomenov in fizičnih oblik, ki so značilne za neko This integration is difficult, though not impossi- krajino. Gre za dva pristopa, ki izhajata iz ble, as demonstrated by the pioneering work of različnih strok in ki morata obravnavati prakse in a few Municipalities, not by chance located in intervencijske politike, ki se opazno razlikujejo. those regions that are most sensitive to the ap- Njuna kombinacija, osredotočena na določeno plication of the European Convention. However, krajino, lahko jamči, da prepoznavnost določe- before discussing what can be learned from ex- nih strokovnih tradicij ostaja nespremenjena. perience, I would like to discuss the implications of the proposed approach. Vendar prav pojmovanje teh ciljev kakovosti kot točke obrata, tako za urbanizem kot za krajino, vodi k zanimivim možnostim za disciplinarno The joined approach of urbanism and the land- inovacijo. Vodi lahko do ustanovitve nove vizije scape can be practiced as a juxtaposition be- »Krajinskega urbanizma«, ki na inovativen način tween two legitimate ways of looking at the opredeljuje odnos med mestom, okoljem in management of transformations: one that is krajino (Turner, 1996; Waldheim, 2006). oriented, above all, at disciplining the development of settlement and land use, while the other »Krajinski urbanizem« tako postane izraz za is aimed at caring for the permanence of the poskus združitve ustrezne logike posamezne meanings and physical forms that characterise stroke z združevanjem naravnih procesov in the identity of a landscape. They are two ap- razvoja mest v izgradnji nove »umetne eko- proaches that have roots in different discipline logije«, ki dobro zastopa pomen urbanega okolja and which have to deal with practices and poli- znotraj današnje krajine. cies of intervention that are, to date, notably diverse. Their combination, focused on a specific 79 »Krajinski urbanizem« se razlaga kot nov pristop, landscape, may be capable of guaranteeing that ki skuša »vključiti procese in tehnologije, ki so the recognisability of the respective disciplinary zgodovinsko oblikovale krajino v domeno traditions remains intact. urbanizma, kar povečuje njegovo zmožnost obvladovanja velikega obsega meril, različnih However, it is precisely the consideration of 1 Workshop domen in hitrih sprememb, ki jih mora trenutno these quality objectives as a common turning upoštevati pri svojem delovanju«. Vsi ti pogoji point, both for urbanism as well as for the land- preizkušajo uveljavljene prakse načrtovanja, scape, which leads to interesting possibilities for Delavnica 1 / nalagajo rešitve, ki so vedno manj rigidne in disciplinary innovation. In particular, it may lead določene, v prid drugim, ki so bolj odprte za to the creation of a new vision of Landscape obdelavo in bolj nedoločene, prav tako kot se Urbanism that defines, in an innovative manner, dogaja pri spreminjanju naravnih krajin (Najle, the relationship between city, environment and 2003). landscape (Turner, 1996; Waldheim, 2006).

Novi okviri in metode delovanja se lahko rodijo Landscape Urbanism thus becomes the expres- iz stičišča med »okoljskim inženiringom in sion of the attempt to bring together the respec- krajinskimi študijami ter strategijami urbanega in tive logic of each discipline, integrating natural industrijskega razvoja«. Isti pojem oblike lahko processes and urban development in the con- razložimo tudi kot »rezultat oblikovanja procesov struction of a new »artificial ecology« that well in ne nekaj, kar je samo sebi namen« in izhaja iz represents the meaning of the urbanised envi- postopka oblikovanja (Mertins, 2003). ronment within the contemporary landscape.

Preskušanje »krajinskega urbanizma« je v resnici Landscape Urbanism is thus theorised as a new še zelo redko in zdi se, da se inovativni potencial approach that tends to »incorporate the proc- tega pristopa še ni uspel popolnoma izkazati. esses and techniques that have historically Primer izkušnje, ki je zelo zanimiva, je modulated the landscape into the domain of tekmovanje za Downsview Park v Torontu, urbanism, empowering its ability to cope with predstavljen kot priložnost za ponovno odkritje the wide range of scales, the diversity of do- parka kot urbane krajine za lokalno družbo v mains and the rapid changes at which it is cur- razvoju (Mertins, 2003; Blum, 2004). Pogle- rently being challenged to operate«. All of these damo lahko tudi druge projekte v Holandiji, še conditions put current planning practices to the posebej Leidsche Rijn, ki ga je načrtoval West 8, test, imposing solutions that are continually less ali program »Uit de Klei getrokken«, nove krajine rigid and forceful, in favour of others that are polderjev, osnovanih na projektu Bureau Vista more open to process and indeterminacy, pre- (Diekman, 1999). cisely as takes place in the transformation of natural landscapes (Najle, 2003). Na splošno lahko ugotovimo, da je nova vizija še vedno v zgodnji fazi razvoja in bo potrebno še New frameworks of understanding and methods veliko dela, da se bo potrdila kot nova of action may be born of the confluence of »en- transdisciplinarna perspektiva, ki bo omogočila vironmental engineering and landscape studies upravljanje lokalnih ozemelj v popolni and strategies of urban and industrial develop- usklajenosti med urbanizmom in krajino. ment«. The same notion of form can also be re- 2. Sprememba sistema upravljanja krajin interpreted as »the result of shaping processes rather than as an end in itself« imposed by the Večje težave pri doseganju ciljev kakovosti design process (Mertins, 2003). krajine so v problematičnem razmerju med sistemi upravljanja rabe zemljišč in sistemi The testing grounds for landscape urbanism are, ohranjanja krajine. Te težave so posledica in truth, still infrequent and do not appear to raznolikosti vpletenih interesov in se redno have fully demonstrated the innovative potential odražajo v raznolikosti disciplinarnih tradicij in of this approach. One example of an experience upravnega aparata. that appears to be of great interest is the com- V Italiji moramo prav tako upoštevati nerešeno petition for Downsview Park in Toronto, pre- nasprotje, ki izhaja iz zakonske razlage sented as an opportunity to reinvent the park as temeljnega ustavnega člena 9, ki priznava a flexible urban landscape for a local society in 80 primarno naravo estetsko-kulturne vrednosti evolution (Mertins, 2003; Blum, 2004). We can krajine ob upoštevanju vseh drugih vrednot, also look at other projects in Holland, in particu- vključno z ekonomskimi. Močna potrditev, ki lar Leidsche Rijn, designed by West8 or the »Uit težko najde primerjavo v kakšni drugi evropski de Klei getrokken« programme, the new land- državi, prav tako omogoča uvedbo omejitev brez scapes of the polders based on the project by Workshop 1 Workshop ekonomske kompenzacije za lastnike posesti, ki Bureau Vista (Diekman, 1999). jih zadevajo ti isti restriktivni ukrepi. In more general terms, this new vision appears Delavnica 1 / V skladu s tem načelom smo dolgo časa to still be in an embryonic state, and there is poskušali upravljati krajino, element javne much to be done in order that it affirm itself as dediščine odličnosti, na avtoritativen način, ki je a new trans-disciplinary perspective that will al- namensko odmaknjen od domene demokra- low for the management of local territories in full tičnih razprav, da bi zajamčili njeno pravilno harmony between urbanism and landscape. ohranitev, ki je iznad ostalih vrednot. Poleg tega pooblastila nadzornikov, ki so tako neomejena 2. The readjustment of the system of land- kot avtokratska, pri interpretaciji estetsko- scape governance kulturnih vrednot predstavljajo skladen izraz te vizije ohranitve, ki temelji na posebni metodi The major difficulties in achieving landscape državne vlade. quality objectives lie in the problematic relationships between systems of land use manage- Trenutno se položaj temeljito spreminja v ment and systems of landscape conservation. primerjavi z obdobjem pred približno These difficulties are the consequence of the petdesetimi leti, ko so na upravljanje gledali kot diversity of the interests involved, and they are na pojem, ki je ločen od ohranjanja. Vedno večje regularly reflected in the diversity of the discipli- podeljevanje pooblastil, ki spremlja spreminjanje nary traditions and the apparatus of manage- naše družbe in institucionalnega sistema, ment. povzroča krizo centralističnega sistema države in zahteva ponovno zasnovo institucionalnih In Italy we must also consider the still unresolved struktur v prid novega, bolj uravnoteženega contradiction that arises from a legitimate inter- modela lokalnih in centraliziranih pooblastil. pretation of the fundamental article 9 of the Constitution that, in fact, recognises the primary Krajina postane poglavitni element v nature of the aesthetic-cultural value of the land- zapletenem klobčiču pooblastil in odgovornosti scape, with respect to all other values, including med državo, regijami in lokalnimi organi. Potem economic ones. This strong affirmation, which ko so se vključile regionalne, provincialne in finds very little comparison in other European občinske vlade, so se stvari spremenile. countries, also allows for the application of re- Vrednost krajine in lokalnega razvoja se na strictions without economic compensation for prizorišču pojavljata v zelo pozitivni luči. Končno landowners of properties that are affected by se soočamo s konkretno možnostjo združitve these same restrictive measures. krajine, ozemlja in gospodarstva. Vendar ostaja ravnotežje med različnimi področji zelo In light of this principle we have long sought to prilagodljivo in resnično tvegamo, da bomo govern the landscape, the element of public her- žrtvovali krajino zaradi pristopa, ki neizbežno itage par excellence, in an authoritative manner namerava na novo ukrojiti kulturne percepcije in that is intentionally removed from the realm of vlogo upravnih struktur države, ki so zanje bile democratic discussion, precisely with the aim of zgodovinsko odgovorne. guaranteeing its correct conservation, above and beyond any of the other values at stake. Fur- Po drugi strani pridobljene izkušnje kažejo, da z thermore, the power of the Superintendents, as uporabo tradicionalnih instrumentov načrtovan- discretional as it is autocratic, in interpreting ja krajin Italija ne more primerno voditi svojih aesthetic-cultural values represents the coher- čudovitih krajin, niti ne more učinkovito slediti ent expression of this vision of conservation that ciljem kakovosti. Največ, kar lahko stori, je, da is centred on a specific method of State govern- naloži veliko omejitev, ki pa so redko učinkovite ment. pri obravnavanju močnih pritiskov za spremembe v današnji krajini. Zdi se, da do Currently the situation is changing profoundly sedaj še ni našla prepričljivih rešitev, ki so del with respect to the period when, some fifty years 81 pozitivnega približevanja krajevne politike in ago, governance was seen as being separate ozemeljske politike, uravnoteženega približevan- from conservation. The growing articulation of ja, ki ne žrtvuje elementov ohranitve niti razvoja. powers that accompanies the transformation of our society and our institutional system places

Italija ne zmore upravljati krajine zaradi the unitary model of the State in crisis and re- 1 Workshop objektivnih težav soočanja z ekonomskimi in quires a reconsideration of institutional struc- socialnimi procesi, ki prevevajo občutljive tures in favour of a new, more balanced model krajine, ki smo jih podedovali. Prav tako ne of local and centralised powers. Delavnica 1 / zmore spodbuditi sodelovanja med pristojnimi državnimi organizmi, odgovornimi za ohranitev The landscape becomes the element at stake in kulturne dediščine in krajine, ter regionalnimi in a complex interweaving of powers and responsibilities between the State, the Regions and lo- občinskimi vladami, ki so po zakonu cal Entities. Following the involvement of the pooblaščene za načrtovanje in upravljanje krajin. Regional, Provincial and Municipal Govern- Končno, obstaja problem, ker Italija ne zmore ments, things have changed. The value of the učinkovito združiti politike ohranjanja s politiko landscape and that of local development are vrednotenja svoje dediščine, saj veljavna erupting on the scene in a very positive manner. zakonodaja jasno ločuje ohranjanje od We are finally faced with the concrete possibil- vrednotenja s tem, da prvo daje pod okrilje ity of joining landscape, territory and economy. države, medtem ko se za drugo borita država in However, the equilibrium between the various regionalne vlade. spheres of value remains very flexible, and we seriously risk sacrificing the landscape through V takšnih razmerah uspeh politike varovanja in an approach that tends, inevitably, to re-dimen- upravljanja krajine ni odvisen le od zbližanja sion the role of cultural perceptions and the ad- politike načrtovanja krajine in lokalnih načrtov. ministrative structures of the State that were Na splošno se nanaša na potrebo po sprejemu historically responsible for them. novega modela večnivojskega upravljanja, ki vključuje veliko institucij, od Evropske unije do On the other hand, the experience gained to nacionalne državne vlade ter regionalnih, date demonstrates that by using the traditional provincialnih in občinskih vlad. instruments of the Landscape Plan, Italy cannot in fact manage to properly govern its magnifi- Izolacija ohranjanja krajine od medsebojne cent landscapes, nor can it effectively pursue odvisnosti med različnimi institucijami ni quality objectives. At the most it manages to zmagovalna poteza, kot smo videli pri politiki impose a great deal of restrictions that, what is preprostega omejevanja, ki se neizbežno nanaša more, rarely seem to be effective in dealing with le na omejene dele krajine. Soočanje s tem the strong pressures for change in the contem- izzivom pa je prav tako zelo tvegano, predvsem porary landscape. It does not yet appear to have če vrednosti krajine različni institucionalni defined convincing solutions that are part of a subjekti ne znajo dovolj ceniti. positive convergence between landscape policies and territorial policies, a balanced conver- Pomemben vpliv prihaja s strani nove gence that does not sacrifice either the in- ekonomije, ki omogoča posamezno obravnavo stances of conservation or those of develop- in kakovostne okoliščine in tako v krajini odkriva ment. pomemben vzvod za politiko konkurenčnosti Italy has not been able to manage to govern the podjetij ter krajin. Tako se pomen krajine krepi in landscape as a result of the objective difficulty nadaljevanje je lahko podobno kot v regiji of facing up to economic and social processes Umbrija, kjer so kot del dolgoročnega načrta that overrun the delicate landscapes that we uvrstili krajino v »Razvojni sporazum« (Patto per have inherited. This is also true because it does lo sviluppo), ki so ga podpisala vlada ter not manage to create a co-operation between gospodarske in socialne sile iz regije. the competent State organisms responsible for the conservation of cultural heritage and the Vendar težave, povezane s predlogom, ki želi landscape and the Regional and Municipal Gov- povečati pomen krajine in posledično spremeni- ernments who, by law, have the power to plan ti sisteme prostorskega načrtovanja in uprav- and govern the landscape. Finally, there is the ljanja, ostajajo. problem that Italy is unable to effectively unite 82 the policies of conservation with those of the Če pogledamo na zadevo bolj podrobno, gre valorisation of its patrimony, given that the cur- torej za potrebo po vzpostavitvi nove oblike rent legislation has disputably separated conser- razmerja med nadzornimi organi regij, provinc, vation from valorisation, respectively attributing občin in države pri snovanju načrta krajine ali, the first to the sole competence of the State and

Workshop 1 Workshop podrobneje, pri pregledni povezavi sprejetih the second to be fought over between the State modelov upravljanja in izgradnji procesa izdelave and Regional Governments. načrta.

Delavnica 1 / Within this situation, the success of the policies Potrebno se je spomniti izkušenj regije Marche, of protection and management of the landscape ki se ponaša z enim najboljših načrtov krajine, is entrusted not only to the possible conver- izdelanim v devetdesetih letih, ki je v veljavi še gence between Landscape Plans and local Mas- danes. Načrt vključuje niz smernic za ohranitev ter Plans. More in general, it refers to the neces- zgodovinsko-kulturnih, botanično-rastlinskih in sity of adopting a new model of multi-level gov- geomorfoloških vrednot, ki so priznane na ernance that involves a lot of institutions rang- regionalnem nivoju. Načrt se prav tako dotika ing from the European Union to the national občin in njihovega lokalnega zavedanja pri State Government and the Regional, Provincial obravnavanju predlogov za spremembo teh and Municipal Governments. smernic na stopnji posodobitve občinskih načrtov za usklajevanje z regionalnim krajinskim Isolating the conservation of the landscape from načrtom. the interdependence between the various institutions at various levels is not a winning move, Zanimiva raziskava o odnosu občinskih vlad as we have witnessed with those policies of sim- kakšnih deset let pozneje je omogočila oprede- ple restriction that tend, inevitably, to be applied litev treh vrst odziva. only to limited portions of the landscape. Con- fronting the challenge is, however, equally risky, Pasivni odnos popolnoma nekritičnega spreje- above all if the value of the landscape is not suf- manja omejitev, ki jih je uvedla regionalna vlada, ficiently appreciated by the various institutional pogajalski odnos, katerega namen je sprostiti subjects involved. območja največjega interesa za razvoj naselij, s prenašanjem omejitev na ostala, manj zaželena An important impulse is provided by the new območja; in končno odnos dialoga, ki se vmeša economy that awards the conditions of singular- v odločitve, ki jih je sprejela regionalna vlada in ity and quality of context, and thus finds, in the dodaja bolj podrobno zavedanje in razumevanje landscape, a significant lever for policies of vrednot z vidika lokalne družbe. competitivity of both businesses and the landscape. It is thus possible to reinforce the impor- Zaradi te izkušnje lahko sedaj osnujemo nov tance of the landscape, and to proceed, as in the model upravljanja, ki dopušča interakcijo med Region of Umbria, which, as part of a long range različnimi subjekti in v vsakem primeru določa plan, has introduced the landscape within the nekaj osnovnih odločitev, ki ponujajo jamstvo »Development Agreement« (Patto per lo glede primarnih zahtev ohranitve. sviluppo) signed by government and the economic and social forces present in the region. Pogoj, ki ga ne moremo izključiti iz te nove There remains, however, difficulties tied to a organizacije, je izdelava skupne krajinske wager that wishes to increase the importance of listine, ki združuje opredelitev kakovosti krajin in the landscape and modify, as a result, the sys- pripisovanje vrednot, vključuje pa vsaj tems of spatial planning and management. regionalne, provincialne in občinske vlade ter nadzornike. More in particular, we are dealing with the necessity of conceiving of a new means of relation- Vendar to delo vsekakor ni preprosto in ship between the Regions, the Provinces, the zastavljajo se zahtevna vprašanja metodološke Municipalities and the State Superintendencies in politično-upravne narave. in the construction of the Landscape Plan or, more precisely, the transparent connection of 3. Posodobitev dokumentov za ohranitev the models of governance adopted and the architecture of the process of building the Plan. 83 Izboljšanje dokumentov za načrtovanje krajine lahko izhaja iz ugotovitve, da je krajina It is important the we recall the experience of the sestavljena iz ravni, od tistih na regionalni ravni Marche Region that features one of the best do lokalnih dežel. Te ravni ustrezajo različnim landscape plans produced during the 1990’s, institucionalnim oblikam in posebnim elemen- and which is still in effect. The Plan includes a 1 Workshop tom prostorskega upravljanja. set of guidelines for the conservation of historical-cultural, botanical-vegetational and geomor-

Domnevamo lahko, da – ker se v krajini Delavnica 1 / phological values that are recognised at the re- prepletajo različne ravni/plasti – mora biti gional level. The Plan also refers to the Munici- sistem načrtovanja in upravljanja izraz palities and their local awareness when dealing neodvisnosti med različnimi stopnjami with the suggestions of modifications to these upravljanja ob uporabi modela upravljanja, ki guidelines during the phase of updating their priznava, da kar je primerno za različne stopnje, Master Plans to meet the Regional Landscape posledično prinaša odgovornosti, vendar na Plan. koncu omogoča dodelitev končne odgovornosti kot jamstva za določen rezultat ohranitve. An interesting research into the behaviour of the Municipal Governments, some ten years later, Model upravljanja ni predlagan kot pristop od has led to the identification of three typologies zgoraj navzdol, kot teleskop, kjer vsaka stopnja of reference. nalaga svoje lastne vrednote in odločitve spodnji stopnji. A passive attitude of pure a-critical acceptance of the restrictions introduced by the Regional Nenazadnje, med postopkom preiskav in pripisovanjem vrednot moramo uporabiti Government; an attitude of negotiation, aimed strateški pristop, za katerega je značilno at liberating the areas of greatest interest for the medsebojno pridobivanje znanj in interaktivnost development of settlement, transferring the re- stališč, ki jih predstavijo različni institucionalni strictions to other, less desirable areas; and fi- akterji. Rezultat tega je proces izdelave načrta, nally an attitude of dialogue that enters into the ki bo spodbujal delitev odgovornosti med merit of the choices made by the Regional Gov- različnimi institucionalnimi akterji, posebej ernment, adding a more detailed awareness and regionalnimi, provincialnimi in občinskimi understanding of values from the perspective of vladami in nadzorniki. local society.

Vendar to še ni vse, ker, kot vemo, krajina ni In light of this experience it is now possible to sestavljena samo iz ustanov, pač pa iz mnogih design a new model of governance that con- posameznikov, ki tam živijo, ki jo uporabljajo, jo sents interaction between the various subjects ustvarjajo in načrtujejo v vsakdanjem življenju. and fixes, in any case, some basic choices that Vendar gre za nujno premiso, ker morajo varstvo offer guarantees with respect to the primary re- in dobro načrtovane spremembe predstavljati quirements of conservation. najpomembnejša dejanja, ki pod različnimi nazivi vplivajo na spremembe krajine. To bi One condition that cannot be excluded as part resnično bil odličen dosežek glede na trenutne of this new organisation is the construction of a prakse, ki so popolnoma drugačne vrste. shared landscape charter that unites the iden- Kot del te perspektive lahko predvidimo obliko tification of the qualities of landscapes and the krajinskega načrta, ki izhaja iz medinstitu- attribution of values, involving at least the Re- cionalnega partnerstva in ki narekuje preisko- gional, Provincial and Municipal Governments valne, ureditvene in načrtovalne funkcije glede and the Superintendents. na različne stopnje ozemeljskega upravljanja in njihove različne dokumente: regionalni prostor- However, this operation is anything but simple ski načrt, provincialni prostorski načrt in občinski and leads to complex questions of both a meth- načrt. odological and political-administrative nature.

Zahtevana stopnja delitve se razlikuje v 3. Upgrading the instruments of conservation odvisnosti od različnih načrtovanih funkcij. Največja je med stopnjo preiskovanja, koristna An improvement of the instruments of land- 84 je za ureditev in potrebna za načrtovanje, kar scape planning may be born of the considera- mora biti podprto s spodbudami in drugimi tion that the landscape is intimately composed ekonomsko-finančnimi viri. of layers, from the regional scale to the local countries. These layers in turn correspond to dif- To shemo je na primer sprejela regija Umbrija pri ferent institutional figures and specific instru-

Workshop 1 Workshop izdelavi svojega novega krajinskega načrta, ki bo ments of spatial management. oblikovan po vsebini Evropske konvencije o krajini in Codice Urbani, ki je veljaven v Italiji. It is possible to assume that - as the landscape

Delavnica 1 / Obeti so dobri in prav tako ponujajo zanimive is made of an interweaving of different layers -, predloge za prenovo uporabljenih dokumentov. the system of planning and management must be the expression of the interdependence be- Tako je treba posebej na regionalni ravni tween the different levels of government, using opredeliti krajine z regionalno vrednostjo, jim a model of governance that recognises that posledično pripisati vrednote, predvideti which is pertinent with respect to the various tveganja, opredeliti regionalne cilje kakovosti, levels, that consequently attributes responsibili- opredeliti predpise za ohranitev in predpisati ties, but which, in the end, allows for the attribu- varstvene ukrepe, in to med čakanjem na tion of a final responsibility that guarantees the prispevek iz provincialne in lokalne ravni, certain outcome of conservation. predhodno opredeliti velike projekte za krajino in smernice, ki jih je treba sprejeti za lokalne The model of governance is not proposed as a projekte. Potem je treba nadaljevati z razvojem top-down approach, like a telescope, where varstva krajin, ki so zakonsko podvržene each level imposes its own values and decisions omejitvam Ministrstva za kulturno dediščino in on the one below.

Funkcije Preiskovalne Ureditvene Načrtovalne Functions Investigative Regulatory Design Stopnje Levels

Regionalna Regional

Provincialna Provincial

Občinska Municipal

19. Referenčni okvir za izdelavo regionalnega krajinskega načrta Framework of reference for the construction of the Regional Landscape Plan dejavnosti, da bi zagotovili večjo učinkovitost At the very least, during the phase of investiga- omejitev in smernic. tion and that of attributing values we must employ strategic approach, characterised by the Na provincialni ravni je treba opredeliti tiste mutual acquisition of knowledge and the krajine, ki spadajo v širši kontekst (ali krajinske interactivity of the points of view presented by enote) pri katerih lahko bolj podrobno the various institutional actors. This will result in opredelimo vrednote, provincialne cilje a process of constructing the plan that will lead kakovosti in ustrezne predpise, ki jih občine to the sharing of responsibility amongst the vari- morajo upoštevati med posodobitvijo njihovih ous institutional actors, in particular the Re- občinskih načrtov. Province bodo prav tako gional, Provincial and Municipal Governments odgovorne za postopek upravljanja, ki mora and the Superintendents. jamčiti skladnost dejavnosti načrtovanja in programiranja, ki so specifične za posamezen However, this is not all, because, as we know, 85 sektor, ob upoštevanju ciljev kakovosti in drugih the landscape is composed, more than of insti- zakonodajnih ukrepov načrta. Tako bodo lahko tutions, of the multitude of subjects that inhabit organizirali lastne krajinske projekte na it, that use it, that produce it and that design it avtonomen način ali skupaj z regionalnimi in in their everyday lives. However, it remains the občinskimi vladami. indispensable premise because the importance 1 Workshop of protection and well-tempered modification Naloga akterjev na občinski ravni je opredeliti must be assigned as the cardinal point of ac- tiste lokalne krajine, ki ustrezajo kontekstu širših tions that, under various titles, influence the Delavnica 1 / provincialnih območij, ob priznavanju vrednot in changes of the landscape. This would already be posledično opredeljevanju lokalnih ciljev an excellent result with respect to current prac- kakovosti. To je raven usklajevanja ciljev tices that are of another type altogether. kakovosti krajine in tistih, ki se nanašajo na isto lokalno krajino. To vodi v ustvarjanje predpisov, As part of this perspective, it is possible to as- ki urejajo posamezna ozemlja, skladno z sume a form of the landscape plan that is de- interpretacijo krajine, vendar se ob tem prav rived from inter-institutional partnership and that tako upoštevajo napovedi razvoja, ki so del articulates its investigative, regulatory and de- občinskega načrta, ki praktično mora sovpadati sign functions in reference to the various levels s to lokalno zasnovo krajinskega načrta. Spet je of territorial governance and their corresponding občina tista, ki mora poskrbeti za operativni instruments: The Regional Spatial Plan, The Pro- zagon različnih krajinskih projektov, voditi vincial Spatial Plan and The Municipal Master njihovo izvajanje v skladu z regionalnimi in Plan. provincialnimi vladami. The required level of sharing varies depending Ta načela in še posebej potencialna povezava upon the various planned functions. It is at its urbanizma in krajine je navdih za razvoj številnih highest during the investigate phase, useful for inovativnih preskusnih projektov, predvsem v regulation and necessary for design, which must Toskani, Umbriji in Emiliji Romanji, regijah, ki so be assisted with incentives and other economic- dobro razumele pomen krajine pri utrjevanju financial resources. njihove lastne identitete in za večjo konku- renčnost njihovega gospodarstva. This scheme is being adopted, for example, by the Region of Umbria in the structuring of its Kot nekaj pomembnih primerov te nove vizije new Landscape Plan that is to be modelled on odnosa med urbanizmom in krajino lahko the contents of the European Landscape Con- omenimo primere San Miniata in Scansana v vention and the Codice Urbani in effect in Italy. Toskani in Spoleta v Umbriji. The perspectives appear to be promising and also offer suggestions of notable interest for the V dveh toskanskih mestih je priprava innovation of the instruments used. občinskega načrta vključevala poskus preskusa hipoteze, da se vsebina in oblika načrta mesta Thus at the regional level, in particular, it is nec- lahko spremeni tako, da začnemo priznavati essary to identify the landscapes of regional osrednjo vrednost krajinskih vrednot. To je value, consequently attributing values, forecast- vodilo v konkretno zbliževanje med opredelitvijo ing risks, defining the Regional Quality Objec- delov občinske krajine, podobnih lokalnim tives, structuring the regulations for conserva- krajinam, ki jih urejajo strategije varstva, tion and prescribing protective measures, while upravljanja in načrtovanja. Cilji kakovosti krajine awaiting input from the provincial and local level, so posledično povezani s cilji razvoja mest in cilji pre-defining the large projects for the landscape zapletenega sistema predpisov, ki omogoča and the guidelines to be adopted for local večje zavedanje pri upravljanju prostorskih projects. It must then further develop the conser- sprememb. vation of landscapes that are already legally subjected to restrictions from the Ministry of Cul- Na drugi ravni najdemo primer Spoleta, ki je še tural Heritage and Activities, in order to ensure vedno v najzgodnejši fazi. Tukaj je nedavno that the restrictions and guidelines are more ef- sprejet občinski načrt postal predmet presku- fective. šanja za preverjanje tistih elementov, ki so 86 skladni z metodologijami Evropske konvencije o At the provincial level it is necessary to identify krajini, ki jo je sprejela regija Umbrija v času those landscapes that make reference to vaster spreminjanja svojega krajinskega načrta. contexts (or landscape units) for which it is possible to define, with greater detail the values, the Trenutno je to eksperiment, ki vključuje občino, Provincial Quality Objectives and the relative

Workshop 1 Workshop provinco in regijo. Njegov uspeh bo vplival na regulations to which the Municipalities must prihodnje smernice načrta in tudi na praktično adhere during the phase of updating their Mas- naravo modela na partnerstvu osnovanega ter Plans. The provinces will also be responsible

Delavnica 1 / večnivojskega upravljanja, ki je od primera do for the process of management that must guar- primera ključ za novo politiko krajine. antee the coherence of the acts of sector-specific planning and programming, with respect to the Quality Objectives and the other legislative measures of the plan. Finally, they will be able to organise their own landscape projects in an au- tonomous manner, or together with the Re- gional and Municipal Governments.

The actors at the municipal level are called upon to identify those local landscapes that articulate the contexts of vaster provincial areas, recognising values and defining, as a result, the Local Quality Objectives. This is the level of harmonis- ing the Landscape Quality Objectives and those of urbanism related to the same local landscape. This leads to the creation of the regulations that discipline single territories, coherent with the interpretation of the landscape, though also attentive to the forecasts for development included in the Municipal Master Plan that, at the practical level, must coincide with this local articulation of the landscape plan. Once again it is the Municipality that must give the operative push to the various landscape projects, piloting their implementation, in harmony with the Re- gional and Provincial Governments.

Inspired by these principles and in particular by the potential connection of urbanism and landscape, a multiplicity of innovative test projects are being developed, above all in Tuscany, Umbria and Emilia Romagna, regions that have well understood the importance of the landscape in consolidating their own identity, and for rendering their economy more competitive.

As a few important examples of this new vision of the relationship between urbanism and landscape we can mention the cases of San Miniato and Scansano in Tuscany and Spoleto in Umbria.

In the two Tuscan cities the preparation of the Municipal Master Plan included an attempt to test the hypothesis that the contents and the forms of the urban plan could be modified by 87 beginning with the recognition of the centrality of the values of the landscape. This has led to the emergence of concrete convergences between the identification of portions of the municipal landscape, considered to be similar to 1 Workshop local landscapes to be regulated using strategies of protection, management and planning. The

Landscape Quality Objectives are, as a conse- Delavnica 1 / quence, integrated with those of urban development and those of a complex system of regulations that offers the possibility of governing spatial transformations more awarely.

On a different level we find the example of Spoleto, still in the embryonic stages. Here the recently adopted Master Plan has become the testing ground for verifying those elements that are coherent with the methodologies of the Eu- ropean Landscape Convention, adopted by the Region of Umbria when revising its Landscape Plan.

At present it is an experiment that involves the Municipality, the Province and the Region. Its success will affect not only the future guidelines of the plan, but also the true practical nature of a model of partnership-based and multi-level governance that is the key, on a case-by-case basis, to a new policy for the landscape. Nekaj misli o krajinskem načrtovanju k ciljem Evropske konvencije o krajini

Some notes on landscape planning towards the objectives of the European Landscape Convention

prof. dr. Carl Steinitz, Ph. D.

(Pričujoč govor je dodatek k programu konference in (This talk was a late addition to the conference pro-

Workshop 1 Workshop ni bil pripravljen na podlagi zapiskov s predavanja, gram, and was not delivered from lecture notes, nor prav tako ni bil sneman. Besedilo je izbor mojih was it recorded. The following is an after-the-fact rec- naknadnih komentarjev.) ollection of my remarks.) Delavnica 1 / Zahvaljujem se vam, da ste me povabili in da ste Thank you for inviting me, and for the courtesy mi naklonili nekaj minut za ta govor. Sem of allowing me the time to give this talk. I am an izkušen krajinski načrtovalec, nisem pa diplo- experienced landscape planner, but not a diplo- mat. Želel bi izpostaviti štiri pomembna dejstva, mat. My intention is to make four important ki so povezana z učinkovitim izvajanjem points related to the effective implementation of Evropske konvencije o krajini z vidika krajinskega the European Landscape Convention from the načrtovanja. V preteklih štiridesetih letih sem perspective of landscape planning. I have organ- pripravil že veliko študij o krajinskem načrtovanju ized many landscape planning studies over the in sodeloval v študijah v Evropi, Aziji in obeh past forty years, and have worked on studies in Amerikah. Svoja opažanja črpam iz teh izkušenj. Europe, Asia and the Americas. These comments are drawn from that body of experience. Prvič, krajine je zelo težko kategorizirati. First, landscapes cannot be easily categorized. Drugič, krajine ne priznavajo političnih meja. Second, landscapes do not recognize political Tretjič, ne moremo načrtovati čisto vsakega boundaries. vidika vsake krajine; postaviti moramo prioritete Third, we cannot plan every aspect of every land- in se osredotočiti na strateške vidike preobli- scape; we must establish priorities, focussing kovanja. on strategic issues of change. In četrtič, ne moremo predpisati načrta za vse Fourth, we cannot prescribe a plan for all spatial lokacije v neki krajini; poznati moramo razliko locations within a landscape; we must recog- med zaščito de facto in zaščito de jure ter se nize the distinction between de facto and de osredotočiti na področja, kjer je konflikt med jure conservation, and focus on areas where visoko cenjenimi obstoječimi krajinami in conflict between highly valued existing land- težnjami po spremembah močan. scapes and the forces of change are intense.

Krajina je celotno okolje, v katerem živimo. Že The landscape is the whole environment in preproste kategorije, kot so »naravna« krajina v which we live. Simple categories such as »natu- nasprotju z »urbano« ali »kulturno« krajino, je v ral« landscapes versus »urban« or »cultural« resničnem svetu pogosto težko razlikovati med landscapes are often very difficult to distinguish seboj. Koristilo bi nam, če bi manjši poudarek in the real world. We would benefit from less namenjali opredeljevanju in klasifikaciji, večji pa emphasis on definition and classification, and fleksibilnejšim in vseobsegajočim pristopom. more on flexible and inclusive approaches. Krajine niso samo »zelene«. Landscapes are not only »green«. Delamo pod vplivom paradoksa: krajine ne We are working under a paradox: landscapes do priznavajo državnih meja, vendar pa Evropska not recognize national boundaries, yet the im- konvencija o krajini implicitno predpostavlja, da plicit assumption of the European Landscape seštevek vseh državnih prizadevanj predstavlja Convention is that the sum of national efforts dober načrt. Menim, da je to mogoče, vendar pa will make a good plan. In my view, this is possi- nikakor ni zanesljivo. Razmislite o tem, da se vsi ble, but by no means certain. Note that all the najpomembnejši načrti držav udeleženk te major schemes for the countries at this confer- konference končajo pri državnih mejah. Če bi ence stop at national boundaries. If we attached skupaj sestavili zemljevida dveh sosed, verjetno two adjoining maps, they would likely not create ne bi dajala logično povezane slike. Poznam a sensible combination. I know of people who ljudi, ki evropske krajine preučujejo brez are studying European landscapes without re- upoštevanja državnih meja. Njihove analize se gard to national boundaries. Their analyses may morda razlikujejo, vendar pa postanejo smiselne differ, but they do make sense across political 89 preko političnih ločnic. divisions.

Predstavil bom primer iz Združenih držav I offer an example from the United States. In Amerike. Leta 1973 je ameriški geograf Etzel 1973, G. Etzel Pearcy, an American geographer,

Pearcy združil zemljevid fizične geografije, combined physiographic, ecological, and cul- 1 Workshop ekologije in kulturne krajine, da bi na podlagi tural maps, in order to redefine internal political homogenosti vsakega področja in njihove boundaries based on homogeneity within each medsebojne raznolikosti ponovno določil area, and diversity among the areas. The map he Delavnica 1 / notranjepolitične meje. Na novonastalem created created and named 38 new region/ zemljevidu je poimenoval 38 novih regij/držav, states that bear little relationship to the existing ki nimajo dosti skupnega z obstoječimi 50 50 states. Homogeneity within states or regions, zveznimi državami. Homogenost znotraj držav and diversity among them should be objectives ali regij in njihova medsebojna raznolikost bi of the European Landscape Convention. morala biti cilja Evropske konvencije o krajini. We must focus on the major forces of change Osredotočiti se moramo na glavne težnje po and develop strategies to manage landscape spremembah in razviti strategije za upravljanje change. These forces are changing landscapes sprememb v krajini. Te težnje krajino spremin- faster and more profoundly than our current jajo hitreje in koreniteje kot pa naša trenutna ability to plan, and these changes certainly ques- sposobnost načrtovanja, zato te spremembe tion our ability to »protect all landscapes«. resno postavljajo na dvom našo zmožnost »varstva vseh krajin«. Some examples of the forces that result in major landscape change are: population move- Podajam nekaj primerov teženj, ki povzročajo ments from Northern Europe to the Mediterra- največje spremembe v krajini: gibanje popula- nean basin; global warming; European Union cije iz severne Evrope v sredozemsko kotlino, agricultural policy changes; water shortages in globalno segrevanje, spremembe v kmetijski dry but growing regions; rural abandonment and politiki Evropske unije, primanjkovanje vode v migration into cities; European and non-Euro- suhih, vendar rodovitnih regijah, opuščanje pean immigration, and the resultant increase in kmetijstva in selitev v mesta, evropska in cultural diversity. These critical issues seem not neevropska imigracija in posledično tudi vse to be receiving sufficient attention, and they will večja kulturna raznolikost. Tem kritičnim certainly alter our landscapes. zadevam ne posvečamo dovolj pozornosti, vendar bodo nedvomno pripomogle k spremin- Our methods are not adequate. They are not janju naših krajin. complex enough to address these big issues which, as the eminent ecologist Eugene Odum Naše metode niso primerne. Niso dovolj said, often result from »the tyranny of small de- kompleksne, da bi lahko obvladale ta zahtevna cisions«. Yet, our techniques are often too com- vprašanja, ki – kot je dejal ugleden ekolog plex to be understood by ordinary people. I will Eugene Odum – pogosto izhajajo iz »diktature now briefly present two examples of studies of majhnih odločitev«. Kljub temu pa so naše landscape change, which although complex in metode prepogostokrat preveč zapletene, da bi their inputs, and detailed in their outputs, also jih lahko razumeli tudi laiki. Na kratko bom produced a summary map of results that clearly predstavil dva primera študij spreminjanja and simply identified areas of urgent concern. krajine, ki sta, čeprav so bili vložki v študijo kompleksni in izsledki podrobni, izoblikovali The Municipality of La Paz is the capital of the sklop rezultatov, ki so jasno in preprosto Mexican State of Baja California Sud and is izpostavili področja, ki so zahtevala takojšnje home to approximately 200,000 people. Its ukrepanje. population is likely to double in the next 20 years. The built up area of the City and its water- La Paz je glavno mesto mehiške države Baja shed would expand into presently undeveloped California Sud, v katerem živi okrog 200.000 areas, and increase demand on the limited wa- ljudi. V naslednjih dvajsetih letih se bo njegovo ter supply. Representative landscapes of the La prebivalstvo najverjetneje podvojilo. Pozidan Paz region range from exceptionally beautiful 90 predel mesta in njegovo porečje se bosta mountains and shorelines to unattractive un- razširila v sedaj še neurejene predele ter regulated development. The Study Area, does povečala povpraševanje po že tako omejenih not follow a political boundary, but is defined as zalogah vode. Značilne krajine regije La Paza a rectangle that includes the recharge area of obsegajo izredno lepa gorovja in obale, pa tudi the aquifer that supplies water to the city. The

Workshop 1 Workshop neprivlačne in neurejene urbane predele. study process utilized a system of interlinked Območje študije ni omejeno s političnimi models. The models produced a group of maps mejami, ampak s pravokotnikom, ki vključuje of high environmental quality that were com-

Delavnica 1 / polnitveno zaledje mestnega vodovoda. V bined to produce a single map of aggregated in- postopku študije so uporabljali sistem dicators of environmental quality. Another group medsebojno povezanih modelov. Rezultat of models of attractiveness for industry, com- modelov je skupina zemljevidov izjemne merce and five types of residential development okoljske kakovosti, ki so bili združeni v enoten were combined to produce a single map of ag- zemljevid z zbirnimi kazalci okoljske kakovosti. Iz gregated attractiveness for development. When druge skupine modelov, ki je zlasti privlačna za these two maps are overlaid, the resulting map industrijo, trgovino in pet tipov stanovanjskih indicates areas and intensity of conflict. The gradenj, je nastal enoten zemljevid, ki kaže coastal zone of Balandra is an exceptionally predele, primerne za razvoj. Če se ta dva beautiful and ecologically valuable area that is zemljevida prekrivata, prikazujeta območja also highly attractive for development. It was konfliktov in njihovo intenzivnost. Obalno immediately identified as under major threat, območje Balandre je izjemno lepo in ekološko and subsequently was designated the first Mu- dragoceno, obenem pa je tudi privlačno za nicipal Public Park on the Sea of Cortez. gradnjo. Takoj so ga opredelili kot zelo ogroženo območje in ga spremenili v prvi javni občinski The study area of the Upper San Pedro River park ob korteškem morju. Basin in Mexico and the USA crosses the boundary between the U. S. and Mexico. It is a rectan- Študijsko območje zgornjega dela reke San gle centered on the watershed of the Upper San Pedro v Mehiki in ZDA prečka ameriško-mehiško Pedro River. The river’s riparian zone, is the habi- mejo. Pravokotnik ima središče v porečju tat of highest bird diversity in North America and zgornjega dela reke San Pedro. Obrečno the subject of an international treaty. Ecological območje je življenjski prostor najbolj raznolike and hydrological aspects of the study ignored skupine ptic v Severni Ameriki in je zavarovano the international boundary. However, planning z mednarodno pogodbo. Ekološki in hidrološki and development aspects recognized the vidiki študije se niso ozirali na mednarodno boundary in order to represent the differing legal mejo. Ne glede na to pa je bila meja upoštevana and social conditions of the two nations. A ma- pri načrtovanju in razvoju, saj so z njo ponazorili jor feature of the watershed is the expanding različnost pravnih in družbenih razmer v dveh suburban and ex-urban sprawl of Sierra Vista, državah. Najpomembnejša značilnost porečja je Arizona. Aggregated maps of conservation pri- neurejeno širjenje predmestja in bivšega ority and development attractiveness were de- mestnega področja Sierre Viste v Arizoni. rived from a group of environmental and urban Združili so zemljevid, ki je prikazoval prioritete v real estate change models. These two maps varstvu krajine, in tistega, ki je prikazoval točke, were overlaid to create a map indicating the ex- primerne za razvoj, oba pa sta bila pridobljena iz tent and intensity of conflicting demands in the skupine modelov za spreminjanje okolja in study area. One of the most critical of these ar- urbanih predelov. Ta dva zemljevida sta bila eas is the valuable habitat in the foothills of Fort prekrita in sta skupaj tvorila nov zemljevid, ki je Huachuca, a military base that may be closed prikazoval območja konfliktnih zahtev in njihovo and which is also extremely desirable for devel- intenzivnost. Eno najbolj kritičnih območij je opment. dragocen habitat ob vznožju Fort Huacuce, vojaškega oporišča, katerega je mogoče zapreti In both of these studies it became apparent that in je tudi izredno zaželena lokacija za razvoj. the areas of conflict were relatively small, but extremely important if the desired landscape V obeh študijah je postalo očitno, da so bila ta qualities were to be maintained. In many places območja konflikta relativno majhna vendar where large landscape areas are protected from izredno pomembna za ohranitev želenih development, the protected areas are not attrac- značilnosti krajine. V mnogih krajih, kjer so tive to undesirable development. In these cases, 91 obsežne krajine zavarovane pred gradnjo, de facto conservation and minimal action may zaščitena območja niso zanimiva za neželen be adequate. It is the major forces of change razvoj. V teh primerih sta varstvo de facto in that must be managed, and to do so, we must minimalno prizadevanje že zadostna. Te glavne identify those where current landscape condi- težnje po spremembah je treba obvladovati, da tions are highly valued and the pressure for 1 Workshop bi to dosegli, pa je treba prepoznati tiste, pri change is high. It is here that we should focus katerih so sedanji krajinski pogoji visoko cenjeni our efforts towards de jure conservation. in je tudi pritisk po spreminjanju močan. Na tem Delavnica 1 / področju bi morali svoja prizadevanja usmeriti v As a final word, I think that we talk too much zaščito de jure. about »preservation«. One cannot »preserve« living landscapes. Change is part of any landscape. Nenazadnje pa menim, da govorimo preveč o We can selectively conserve aspects of land- »zaščiti«. »Živih krajin« ne moremo »zaščititi«. scapes as we try to manage change. We should Spreminjanje je lastnost vsake krajine. Kar lahko replace talking about »preservation« with actions storimo, je selektivno ohranjanje nekaterih towards conservation and for some landscapes, vidikov krajine, s tem ko skušamo obvladovati design. spreminjanje. Namesto govorjenja o »zaščiti« bi morali preiti na dejanja ohranjanja in ponekod tudi oblikovanja krajin.

Viri Literature

Pearcy, G. Etzel, A Thirty-Eight State U.S.A. Plycon Press 1973. Pearcy, G. Etzel A Thirty-Eight State U.S.A. Plycon Press 1973 http://projects.gsd.harvard.edu/lapaz/ http://projects.gsd.harvard.edu/lapaz/

Steinitz, C., et al, Alternative Futures for Changing Landscapes: the Steinitz, C. et al Alternative Futures for Changing Landscapes: the Upper Upper San Pedro River Basin in Arizona and Sonoma, Island Press, 2003 San Pedro River Basin in Arizona and Sonoma, Island Press, 2003 Prispevek k četrti delavnici Evropske konvencije o krajini

Contribution au quatrième atelier de la convention Européenne du Paysage

Anne Fortier-Kriegel

Krajina je prostor gospodarskega razvoja Le paysage est un gisement de développement

Workshop 1 Workshop économique Pokrajina in krajina ne pomenita zgolj uživanja v sprehodih ali poezije oblakov, temveč Les sites et les paysages, ce ne sont pas seulement predstavljata predvsem največjo francosko le plaisir des promenades ou la poésie des nuages, Delavnica 1 / gospodarsko javno službo. S turizmom ce sont surtout la plus grande entreprise publique de prispevata k nacionalnim koristim, ki nudijo France. Par le tourisme, ils génèrent un bien natio- dvakrat večji zaslužek kot kmetijstvo, trikrat večji nal qui rapporte deux fois plus que l’agriculture, trois kot avtomobilska industrija, desetkrat večji kot fois plus que l’automobile, dix fois plus que le com- trgovanje z luksuznimi predmeti. Poleg tega merce de luxe. Ils créent par ailleurs un million d’em- ustvarjata milijon neposrednih in milijon plois directs et un million d’emplois indirects (non posrednih delovnih mest (ki v svojem bistvu ne délocalisables par essence) et contribuent encore à povzročajo delokalizacije) ter prispevata tudi k l’attractivité des territoires pour l’implantation d’entre- privlačnosti ozemlja za ustanovitev podjetij. prises.

Ta gospodarski razvoj temelji na človeških Ce développement économique est établi sur zgodbah des histoires d’hommes Če so pokrajine tako privlačne, je to očitno zato, Si les sites ont un tel attrait, c’est bien évidemment ker pripovedujejo ali prenašajo človeške zgodbe, parce qu’ils racontent ou sont porteurs d’histoires ki so nemalokrat edinstvene. Meteorit iz komune humaines, qui sont bien souvent extraordinaires. La Rochechouart nam tolmači legendo ali bojazen météorite de Rochechouart nous explique la légende Galcev, »da bi jim nebo padlo na glavo«, most ou la peur des gaulois »de voir le ciel leur tomber sur Pegasus pripoveduje tehnično in junaško la tête«, Pegasus Bridge l’histoire technique et héroï- zgodbo o mladih Škotih ob izkrcanju v Norman- que des jeunes écossais lors du débarquement de diji junija 1944, dolina Gartempe pa o kmetijski Normandie, en juin 44, La vallée de la Gartempe, la revoluciji v obdobju razsvetljenstva. Te znameni- révolution agronomique à l’époque des lumières. Les tosti so izraz in opomnik na številne vrednote sites sont l’expression et le rappel d’un certain nom- sveta, ki smo ga prejeli kot zapuščino. bre des valeurs d’un monde que nous avons reçu en héritage. Te pripovedi izražajo naše republikanske vrednote Ces histoires expriment nos valeurs républi- caines Kakovost teh pokrajin je povezana tudi z družbenim ravnovesjem: lepa krajina in prijetno La qualité des sites concerne aussi l’équilibre social: življenjsko okolje ustvarjata blaginjo. Kadar je de beaux paysages, un cadre de vie agréable, créent prostor slabo organiziran, to povzroča nasilje. Iz le bien-être. Quand un espace est mal organisé, il tega razloga pokrajina in krajina razvijata génère l’agressivité. C’est la raison pour laquelle les občutek pripadnosti. Prav iz tega občutka izhaja sites et les paysages développent un sentiment zavedanje o zmožnostih sobivanja. Prostori, d’identité. C’est précisément de ce sentiment que zamišljeni z namenom sobivanja, pa omogočajo découle la conscience du savoir vivre ensemble. Les vzpostavitev demokratičnega nadzora v espaces pensés pour vivre ensemble permettent pokrajinah. Sprejemanju in varnosti, na katerih d’implanter, à leur tour, sur les sites un contrôle dé- so si temelje ustvarile naše demokracije, grozi mocratique. L’accueil et la sécurité sur lesquels nos izginotje, v primeru, da se zabriše kakovost démocraties ont établi leurs fondements, risquent de pokrajin, saj bi kulture v tem primeru zamenjala disparaître si la qualité des sites s’estompe, avec la tehnika. technique imposée à la place des cultures.

Kako ustvariti mirno in zadovoljno življenjsko Comment établir un cadre de vie paisible et okolje za vse heureux pour tous Z usmerjanjem pozornosti in upoštevanjem En portant une attention et un regard sur les territoi- ozemlja, na katerem živimo. Če želimo doseči res de vie. Retrouver la sécurité pour les citoyens 93 varnost državljanov, ki naseljujejo krajino, dans les paysages demande de réparer, d’organiser moramo vsak prostor izboljšati, organizirati in et de transformer chaque lieu en politesse avec le spreminjati s prijaznim odnosom do območja. Ta site. Ce changement de pratiques s’impose puisque praktična sprememba je potrebna, ker se zaradi non contentes de consommer des ressources non

nezadovoljstva z izrabo neobnovljivih virov (tako renouvelables (du pétrole comme de l’eau), les zo- 1 Workshop naftnih kot vodnih) urbane cone združujejo in nes urbaines s’étendent et conquièrent chaque an- vsako leto v Franciji pridobijo 60.000 hektarov née, en France, 60 000 hectares de terres agricoles.

kmetijskih zemljišč. Ponovno moramo iznajti Nous devons réinventer un génie d’action qui s’ap- Delavnica 1 / navdihnjene ukrepe, ki se opirajo na pretanjeno puie sur la connaissance fine de chaque territoire en poznavanje vsakega zemljišča v smislu njegovih fonction de ses potentialités humaines et naturelles. človeških in naravnih potencialov. Da bi se Pour éviter la culture du super marché et du tout je- izognili kulturi velebla-govnic in izdelkov za table, il convient donc d’expliciter ce qui fait le spé- enkratno uporabo, je potrebno podrobno cificité de chaque site. Ce travail de synthèse atta- pojasniti, kaj pomeni specifičnost vsake ché à un savoir engagé permet de développer une posamezne pokrajine. Ta poskus ustvarjanja culture avec les élus locaux et d’éclairer la décision. sinteze, povezan z zavzetim poznavanjem, Adapter toute nouvelle réalisation en harmonie avec omogoča razvijanje kulturnih odnosov z les mondes vivants tout en répondant aux préoccu- lokalnimi poslanci in sprejemanje jasnih pations de notre temps permet en effet aux élus ter- odločitev. Sprejemanje povsem novih ritoriaux d’introduire un débat public et de restaurer uresničevanj v skladu z živo naravo ob zadovo- une exigence de cadre de vie qui tendent à s’effacer ljevanju zahtevam našega časa teritorialnim au profit de normes techniques. poslancem dejansko omogoča uvedbo javnih razprav in vzpostavitev zahtev življenjskega Il s’agit de replacer l’homme au centre du débat sur okolja, ki se bliža izginotju zaradi tehničnih l’environnement. Pourquoi resterait-il le seul parmi les standardov. mondes vivants qui n’ait pas le droit à une qualité de cadre de vie? En retrouvant un développement du- Gre za ponovno postavitev človeka v ospredje rable attaché à l’économie des ressources d’énergie razprav o okolju. Zakaj bi človek ostal edini del mais aussi d’espaces, nous pourrons aussi éviter des žive narave, ki nima pravice do kakovostnega bouleversements et des catastrophes sociales pour življenjskega okolja? Z odkrivanjem trajnega l’Europe à venir. razvoja, povezanega z gospodarstvom na področju virov energije, pa tudi prostora, bi se Je voudrai développer ici, l’idée que le paysage, lieu lahko tudi izognili prevratom in družbenim de cultures, est établi sur des histoires d’hom- katastrofam v Evropi prihodnosti. mes, c’est à dire »le point deux« de mon exposé li- minaire parce que celui-ci est susceptible de nourrir Na tem mestu bi rada razvila idejo, da krajina, une typologie du paysage dans son aspect culturel, prostor kultur, temelji na človeških zgodbah, que tout porte aujourd’hui à minimiser; torej »drugo točko« moje uvodne predstavitve, ker bi se iz nje utegnila razviti tipologija krajine Dans l’identification et l’évaluation que l’Europe doit s kulturnega vidika, ki se ga dandanes vsepov- engager, je voudrai, à titre d’exemple, évoquer quel- sod poskuša podcenjevati; ques histoires extraordinaires attachées à l’enquête sur les sites; Pri identifikacijah in ocenah, ki jih mora – Le site de la météorite de Rochechouart entre le spodbujati Evropa, bi rada kot primer opozorila Limousin et la région Poitou Charentes est un lieu na nekaj izjemnih zgodb, povezanih s poizvedo- magique, dans un paysage vallonné et ver- vanjem v pokrajinah: doyant, il illustre l’antique peur des gaulois »qui craignaient que le ciel leur tombe sur la tête«. Il – Pokrajina, kjer leži meteorit iz Rochechou- n’est pourtant pas très célèbre et on a eu la arta, med regijama Limousin in Poitou preuve de son existence, à savoir que ce site Charentes, je čaroben prostor sredi zeleneče était bel et bien, comme le disent les limousins la dolinaste krajine, ki ponazarja starodavno rencontre des étoiles et de la terre, qu’en 1974 bojazen Galcev, »ki so se bali, da bi jim nebo (avec une conquête spatiale déjà avancée). Il y padlo na glavo«. Kljub temu pa ni ravno a 214 millions d’années, une météorite d’1,5 ki- znamenita in dokaz o njenem obstoju, naj lomètres s’est écrasée en formant un cratère de 94 povem, da je bilo v tej pokrajini vse lepo in 20 kilomètres de diamètre et cela n’a été visible prav, kot temu pravijo domačini Limousina, que par les images du satellite. Si la météorite a srečanje zvezd in zemlje, je bil potrjen šele bien évidemment disparue, les rivières en ont leta 1974 (ko je osvajanje ozemlja že cependant gardé la mémoire puisqu’elles ont un napredovalo). Pred 214 milijoni let se je tam tracé courbe. Les roches du site que l’on retrouve

Workshop 1 Workshop raztreščil meteorit velikosti 1,5 kilometra, pri nulle part ailleurs et qu’on appellent impactite pré- čemer je nastal krater s premerom 20 sentent aux différents endroits du lieu des cou- kilometrov, kar je bilo vidno samo na leurs jaunes, pourpres ou vertes qui illustrent les

Delavnica 1 / satelitskih posnetkih. Kljub temu, da je divers moments de la fusion de la météorite. meteorit očitno izginil, je v rečnih strugah Cette roche particulière est très belle, très légère, vseeno ostal zapisan spomin, saj potekajo v facile à travailler et elle a servi de matériau de krivinah. Kamenje iz te pokrajine, ki ga ni construction aux villages et aux monuments alen- mogoče najti nikjer drugje in ki ga imenujejo tours, elle a la propriété de conserver les milieux impaktit, na različnih koncih tega prostora vivants. On a ainsi retrouvé une série de sarco- daje rumene, škrlatne ali zelene odtenke, ki phages en impactite dans lesquels les corps ont ponazarjajo različne stopnje talitve meteori- été comme momifiés, car contrairement au gra- ta. Ta posebni kamen je zelo lep, zelo lahek, nit qui »ronge peau et os« l’impactite ne pos- lahko ga je obdelovati in je služil kot gradbeni sède pas de radio activité naturelle. Les habitants material v vaseh in okoliških znamenitostih, ont toujours pressenti qu’il s’agissait d’un site ima pa tudi posebnost, da okolje ohranja exceptionnel, il suffit pour s’en convaincre de se živo. Tako so odkrili vrsto sarkofagov iz remémorer la devise des Rochechoaurt »J’exis- impaktita, v katerih so bila trupla kot tais avant la mer«. Si la vie a pu apparaître sur mumificirana, saj v nasprotju z granitom, ki notre planète, c’est aussi grâce à cet évènement »razjeda kožo in kosti«, za impaktit ni très ancien. značilna naravna radioaktivnost. Prebivalci so od nekdaj slutili, da gre za izjemno – Un autre site en Ile de France est celui de Jouars pokrajinsko znamenitost, in da bi se Pontchartrain révélé par les travaux de la RN 12 prepričali, zadostuje, da si zapomnimo rek de 1996 à 1999 et qui ont fait apparaître, au prebivalcev Rochechouarta: »Na svetu sem creux de la vallée et sous les cultures céréaliè- bil še pred morjem«. Da se je na našem res, la ville antique Diodorum, »la ville des dieux« planetu lahko pojavilo življenje, je zaslužen un peu plus vaste que Lutèce. Sur ce site de tudi ta zares starodaven dogodek. plaine agricole, Le Nôtre a qui, nous devons l’axe de Paris, a réalisé son chef d’œuvre; une pers- – Še ena pokrajinska znamenitost v pariški pective plus vaste encore et longue de 13 kilomè- regiji je znamenitost Jouars Pontchartraina, tres, qui témoigne du grand art de l’amé- ki so jo odkrili med deli na cesti RN 12 med nagement à la Française dans la mise en scène 1996 in 1999, pri katerih se je v globeli de la vallée et du palais des Maurepas à Jouars doline pod žitnimi polji pojavilo starodavno Pontchartrain. mesto Diodorum, »mesto bogov«, malce večje od mesta Lutèce. V tej nižinski – Ou encore la découverte de la côte d’Opale qui poljedelski pokrajini je Le Nôtre, ki mu a été à l’origine du tourisme balnéaire du XIXe dolgujemo tudi pariško os, ustvaril svojo siècle, on se souvient que Pouchkine promet à mojstrovino; še širšo perspektivo, ki v dolžino sa bien-aimée de »l’emmener à Boulogne«. Les meri 13 kilometrov in priča o visoki paysages littoraux font remonter à la mémoire umetnosti urejanja krajine na francoski l’extraordinaire réputation des stations de la mer način, v uprizoritvi doline in palače Maurepas du Nord à cette époque. Pourtant les villes por- v Jouars Pontchartrainu. tuaires amputées par la guerre, désertées aujourd’hui par l’industrie, qui avait remplacé l’ac- – Potem je tu še odkritje Opalne obale, kjer se tivité balnéaire apparaissent comme des lieux je prvotno začel kopališki turizem XIX. sto- traumatisés par une série d’abandon. La qualité letja, ob čemer se spomnimo, da je Puškin méprisée de ces sites thermaux est pourtant uni- svoji ljubljeni obljubil, da jo bo »odpeljal v que et encore une fois mal connue. L’exemple de Boulogne«. Obmorska krajina znova prikliče Malo-les-Bains, le quartier balnéaire à Dunker- v spomin edinstveni sloves tedanjih letovišč que construit par un fils de corsaire, Gaspard ob Severnem morju. Kljub temu pa v vojni Malo, élu député à l‘Assemblée Nationale en prizadeta pristaniška mesta, ki so danes 1848, où il y rencontre Victor Hugo mais aussi 95 zapuščena zaradi industrije, ki je zamenjala des peintres, des artistes comme Viollet le Duc kopališke dejavnosti, delujejo kakor kraji, ki ou Charles Garnier, architecte de l’Opéra de Pa- trpijo zaradi travme dolgotrajnega zane- ris. Artistes, qu’il attire à Malo et qui vont édifier marjanja. Vseeno je spregledana kakovost dans une invention originale les étonnantes vil-

teh termalnih krajin edinstvena in znova las de bord de mer. 1 Workshop premalo poznana. Primer Malo-les-Bains, kopališke četrti v mestu Dunkerque, ki jo je Et si aujourd’hui, mes étudiants lorsqu’ils travaillent

zasnoval gusarjev sin Gaspard Malo, ki je bil sur le littoral qualifient les maisons de Malo comme Delavnica 1 / leta 1848 izvoljen za poslanca v državnem »un collier de pierre précieuses« cela tient à l’enga- zboru, kjer je spoznal Victorja Hugota, pa tudi gement des artistes sur la côte d’Opale. A Calais, la slikarje, umetnike, kakšna sta Viollet le Duc ville industrielle de la dentelle aujourd’hui désertée et ali Charles Garnier, arhitekt Pariške opere. devenue, pour partie, une ville pauvre, où se pose de Umetniki, ki jih je pritegnil v Malo in ki so nombreux problèmes sociaux, la plage l’été est un kasneje kot izvirno iznajdbo zgradili osupljive lieu de rencontre et de paix sociale. Sur la plage, pas obmorske vile. de différence sociale et sur les trois rangées de ca- bines les jeunes qui y viennent en nombre tout l’été, In če dandanes moji študentje, kadar obrav- ont pacifié l’espace. navajo obmorsko krajino, hiše v Maloju ocenjujejo kot »niz draguljev«, se to nanaša na – Le vignoble de Château-Challon. Sur le premier delovanje umetnikov na Opalni obali. V Calaisu, plateau jurassien, à l’entrée de la célèbre recu- industrijskem mestu čipk, ki je danes zapuščeno lée de Baume-les-messieurs le vignoble est im- in je do neke mere postalo revno mesto, kjer se planté sur une croupe de montagne qui paraît pojavljajo številni družbeni problemi, je poletna inaccessible. C’est un domaine très ancien, l’ab- plaža prostor srečevanja in družbenega miru. Na baye a été peuplée jusqu’à la Révolution par 25 plaži je k mirnosti tega kraja pripomogla dames nobles qui ont produit ce vin jaune, cou- odsotnost družbenih razlik in v tri vrste leur d’or pâle, qui est excellent. Ce vin très parti- razvrščene kabine mladih, ki tja celo poletje culier mûri en fût de chêne pendant six ans et zahajajo v velikem številu. trois mois. Il s’agit d’un vin dont le cépage Savagnin est récolté aux premières gelées et qui – Vinogradi vasi Château-Challon. Na prvi développe des arômes de noix, de pierre de jurski planoti, ob vstopu v odmaknjeni curry très particulier et dont on garde très long- Baume-les-messieurs, na gorskem slemenu, temps en bouche, le goût. Un litre de jus de rai- ki je videti nedostopen, leži vinograd. To je sin produit seulement 62 centilitres de vince qui zelo staro zemljišče, opatija je bila namreč do s’évapore est appelé »la part des anges« et la revolucije obljudena s 25 damami plemeni- bouteille qui contient le précieux breuvage s’ap- tega rodu, ki so pridelovale to rumeno vino pelle le clavelin. Ces abbesses qui ont cultivé bledo zlate barve, ki je odličnega okusa. To depuis le haut Moyen Age ce vignoble, devaient zelo posebno vino, ki zori v hrastovih sodih faire état de seize quartiers de noblesse, huit šest let in tri mesece. Gre za vino, pri katerem paternelle, huit maternelle. Comme elles étaient se trto sorte Savangin obira v času prve liées à de nombreuses têtes couronnées, elles zmrzali, in pri katerem se razvije zelo ont pu faire la promotion de ce vignoble situé à posebna aroma oreha, da okus v ustih l’orée d’une lointaine reculée du Jura. La pricesse ostane še zelo dolgo. Iz enega litra grozdne- palatine comme la cour de Charles Quint ont con- ga soka nastane samo 62 centilitrov vina – sommé et apprécié ce vin et ils l’ont aussi fait tisto, kar izpari, imenujem »angelski delež«, connaître. Ce vin était aimé aussi par le pape, steklenica, v kateri je dragocena pijača, pa se tout cela explique que ce vin était charroyer à imenuje »Clavelin«. Opatinje, ki so že v grand frais dans toute l’Europe. Qui, donc autre visokem srednjem veku gojile to trto, so mo- que ces dames nobles, ouvertes aux expérien- rale vzdrževati šestnajst plemiških okolišev, ces, cultivées et riches aurait eu la patience et les osem očetovskih in osem materinskih. Ker moyens d’attendre six longues années pour com- so ohranjale poznanstva s številnimi mercialiser la récolte. Bien que les abbesses kronami, so lahko spodbujale razvoj tega aient disparues depuis la Révolution. Les vigne- vinograda, ki leži na robu oddaljenega rons ont continué à produire ce vin et à entrete- odmaknjenega konca gorovja Jura. Tako nir le vignoble dont ils sont très fiers. 96 dvorna princesa kot dvor Karla V. sta to vino okušala in tudi širila njegov sloves. To vino je Ces histoires mises au service de l’économie locale imel rad tudi papež in vse to pojasnjuje, zakaj devraient être mieux comptabilisées tant sur le plan so ga za visoke stroške prevažali po vsej des rentrées de devises que sur celui des créations Evropi. Kdo drug razen teh plemenitih dam, d’emplois. Si Pegasus Bridge fait déplacer 500 000

Workshop 1 Workshop pripravljenih na izkušnje, kultiviranih in visiteurs chaque année, cela tient, bien évidemment, bogatih, bi torej lahko premogel dovolj à l’histoire héroïque que porte le site, celle de la pre- potrpljenja in sredstev, da bi šest dolgih let mière action engagée par les alliés pour la libération

Delavnica 1 / čakal na priložnost trženja obranega pridelka. de l’Europe et portée par de jeunes hommes de 17 Četudi so opatinje po revoluciji izginile, so à 27 ans. Si la vallée de la Gartempe, beaucoup vinogradniki še naprej proizvajali to vino in moins connue, sur le plan européen, car située au vzdrževali vinograde, na katere so zelo cœur de la Vienne dans la région du Poitou- ponosni. Charentes en France, est elle, investie par 300 000 personnes par an, cet afflux de voyageurs ne tient Te zgodbe, ki se jih je poslužilo lokalno pas, à une nature sauvage, mais à des paysages de gospodarstvo, bi morale biti bolje zabeležene rivière, de vallée et de plateau attachés à la révolu- tako v okviru ponovnega dotoka sredstev kot tion des physiocrates au siècle des Lumières. C’est tudi v okviru ustvarjanja delovnih mest. Če most donc ces histoires culturelles que nous devons Pegasus vsako leto prečka 500.000 obisko- réinvestir dans ce qui identifie et évalue les paysa- valcev, je temu tako očitno zaradi junaške ges, tout autant que les grandes structures compo- zgodbe, ki jo znamenitost ohranja, namreč sant le relief. zgodbe o prvi akciji zaveznikov za osvoboditev Evrope, v kateri so sodelovali mladeniči, stari od Conclusion 17 do 27 let. Čeprav je dolina Gartempe, ki je po Evropi precej manj poznana, ker leži v osrčju En conclusion, je voudrai développer deux idées: Vienne v francoski regiji Poitou-Charentes, d’abord je voudrai encore rappeler que pour être étu- deležna investicij 300.000 oseb na leto, temu diés et évalués, les paysages comme les sites ont dotoku popotnikov ne botruje toliko divja narava, besoin d’outils et d’institutions adaptés. Et Ensuite temveč rečna krajina, krajina dolin in planot, que la création d’un paysage de qualité est affaire de povezanih z revolucijo fiziokratov v obdobju projets. razsvetljenstva. Vlagati moramo torej znova v kulturno zgodovino v smislu identifikacije in Sur le premier point, la France a mis en place un outil ocene krajine, kakor tudi v velike strukture, ki particulièrement bien approprié. Cet outil devrait à sestavljajo njeno površje. notre sens servir de modèle aux institutions euro- péennes ou être mieux connu. La loi du 2 mai 1930 sur les sites constitue en France (dans l’arsenal des Zaključek procédures juridiques; SCOT, DTA, PLU, Cartes Nazadnje bi rada razvila dve zamisli: na prvem communales…) le rempart le plus efficace contre la mestu želim znova opozoriti, da so za to, da bi banalisation et les méfaits de l’urbanisation puisque preučili in ocenili krajine in pokrajine, potrebna chaque site, porteur de son image, compose une prilagojena sredstva in ustanove. In nadalje, da référence illustrée dans la représentation collective. je ustvarjanje kakovostne krajine stvar projektov. Glede prve točke menim, da je Francija odkrila Ce dispositif est bien connu des élus (au contraire še posebej učinkovito sredstvo. To sredstvo bi des procédures et des lois plus abstraites, comme la po našem mnenju moralo služiti kot zgled récente loi Littoral qui demeure peu comprise et donc evropskim ustanovam oziroma postati bolj peu utilisée) et elle est respecté par eux. La loi est znano. Zakon z dne 2. maja 1930 o pokrajinah audacieuse car elle prend position vis à vis du droit v Franciji predstavlja (v naboru pravnih postop- de propriété en instituant le classement avec ou sans kov; načrtov SCOT, DTA, PLU, občinskih zemlje- l’accord du propriétaire des lieux, du moment que l’in- vidov…) najučinkovitejšo obrambo pred banali- térêt général le justifie1. Au delà de ses qualités, la zacijo in pogubnimi posledicami urbanizacije, loi du 2 mai 1930 est mise en œuvre par un service saj vsaka pokrajina, za katero je značilna du ministère de l’Environnement qui possède des svojstvena podoba, v kolektivni predstavi archives, une mémoire, des opérations, un person- predstavlja nazoren primer. nel motivé sur cette question. Ce service s’appuie sur le travail de 45 inspecteurs des sites, soit en To sredstvo poslanci dobro poznajo (v nasprotju moyenne deux par région. Il est par ailleurs étayé par z bolj abstraktnimi zakoni in postopki, kot je une Inspection Générale des Sites. Ces institutions, 97 nedavni Zakon o obalnem območju, ki ostaja qui se confortent mutuellement (car ils soumettent slabo razumljen in zato tudi slabo izvajan) in ga ensemble régulièrement des dossiers à la Commis- spoštujejo. Zakon je drzen, ker zavzema stališče sion Nationale Supérieure des Sites), ont permis à do lastniškega prava z uvedbo klasifikacije z ali très peu de frais pour la collectivité, de maintenir jus- brez pristanka lastnika prostorov, v kolikor je to qu’ici, une certaine qualité des sites en France. Si le 1 Workshop utemeljeno s splošnim interesom1. Sicer pa je bil patrimoine paysager est pensé comme le moteur du Zakon z dne 2. maja 1930, sestavljen s strani développement local, il peut permettre avec la loi de službe ministra za okolje, ki razpolaga z 1930 un plan de gestion et de développement local Delavnica 1 /

1 Če lastnik soglaša, se pokrajino klasificira s preprostim ministrskim odlokom. Če ne soglaša, se klasifikacijo razglasi po mnenju Višje komisije zemljišč z dekretom Državnega sveta. Odločitev je priglašena lastniku in županu, ki je pristojen za izvajanje sklepa in ki nastopa kot zastopnik države in ne občine. Si le propriétaire est consentant le site est classé par simple arrêté ministériel. S‘il ne l’est pas le classement est prononcé après avis de la Commission supérieure des sites par décret du conseil d’état. La décision est notifié au propriétaire et au maire qui est chargé de l’exécution de la décision et qui intervient en qualité d’agent d’état et non de la commune.

2 Pri podaljšanjih zakona v letih 1906 in1913 je Zakon z dne 2. maja 1930 prešel od natančno opredeljenega varstva k širšemu varstvu, ki se nanaša na naravne znamenitosti in slikovite tvorbe. Pojem pokrajinske znamenitosti je manj omejen. Ukrep razvrščanja dejansko opredeljuje lastnosti in značilnosti prostora. Zakonitih kriterijev je pet vrst: umetniški, zgodovinski, znanstveni, bajeslovni ali slikoviti. Umetniška znamenitost je prostor, ki je opazen zaradi arhitekturne ali kiparske značilnosti, ploščad Les Invalides v Parizu, četrt La Défense, Trg Sv. Marka v Benetkah … Zgodovinska znamenitost je prostor, na katerem se je odvijal pomemben dogodek (ne glede na časovno oddaljenost), hiša, kjer je prebival Boétie v Sarlatu, plaže na kraju izkrcanja v Normandiji. Znanstvena znamenitost je prostor, na katerem obstajajo dokazi, ki pripadajo trem naravnim kraljestvom, in ki uživa določen sloves zaradi svojega rastlinstva, živalstva ali mineralnih bogastev: paleontološka najdišča ali najdišča fosilov, naravni rezervat Camargue, meteoritska pokrajina Rochechouart, jame Grottes des Demoiselles v dolini reke Verdon, najdišča dinozavrovih jajc v Beaurecueilu v ustju reke Rone. Bajeslovna znamenitost je prostor, s katerim sta povezana ljudski ali bajeslovni spomin ali tradicija: grobnica čarovnika Merlina in vodnjak vile Viviane v bližini Paimponta, gozd Brocéliande, kjer se je odvijala legenda o kralju Arturju, skala Lorelei na reki Ren. Slikovita pokrajinska znamenitost je pokrajina, ki jo je vredno upodobiti, kakršne prizor bi bil pravšen za predmet slikovne upodobitve. Majhni prostorčki z vodnjaki mesta Aix-en-Provence, zaliv Neaplja, pristanišče Sauzon na Belle-Ile-en-Mer… Razvrščanje ima zmožnost vzdrževanja kakovosti določenega prostora, kajti razvrščanje poteka pod vodstvom države, torej predstavnika, ki je sam zavezan k ohranjanju teh značilnosti. Minister je pooblaščen s strani republike, za javne zadeve in z jamstvom dolgoročnega splošnega interesa. Tega ne omogoča noben drug ukrep. Uvrstitev pokrajine v kategorijo ne pomeni, da tam ni mogoče ničesar početi, temveč nasprotno, cilj tega je ohranjanje življenja pokrajine, edina zahteva je le, da se ne uničuje njenih značilnosti. Pokrajin ni mogoče ne uničiti ne spremeniti njihovega stanja ali vidika brez posebnega pooblastila ministra. Drugi ukrepi so odvisni od odločitve lokalnih skupnosti, ki so podrejene volilnim terminskim načrtom. Vsak razume dolgotrajnost sklepa skupnosti, katerih legitimnost je omejena s šestletnim mandatom. Kljub temu se na to dejstvo nikoli ne spomnimo. Niti se nikoli ne posvečamo raziskovanju specifičnosti določenih krajev.

Dans le prolongement de la Loi de 1906 et de 1913, La loi du 2 mai 1930 passe d’une protection ponctuelle à une protection plus large relative à la protection des monuments naturel et pittoresque. Elle dégage une notion de site. La mesure de classement définit en effet les qualités et les caractères d’un lieu, Les critère de la loi sont au nombre de cinq: artistique, historique, scientifique, légendaire ou pittoresque. Le site artistique est un lieu remarquable par sa qualité architecturale ou sculpturale, l’esplanade des invalides à Paris, le quartier de la Défense, la place St Marc à Venise… Le site historique est celui qui a été le siège d’un événement important (quelle que soit son ancienneté) La maison où à vécut la Boétie à Sarlat, les plages du débarquement de Normandie. Le site scientifique est un endroit qui contient des témoins appartenant aux trois règnes de la nature et jouit d’une certaine réputation pour sa faune sa flore ou ses richesses minéralogiques: les gisements paléontologiques ou fossilifères, la réserve naturelle de Camargue, le site de la météorite de Rochechouart, la Grottes des Demoiselles dans le Verdon, le gisements d’œufs de dinosaures à Beaurecueil dans les Bouches du Rhône. Le site Légendaire est un lieu auquel s’attachent un souvenir ou une tradition du Folklore ou de la légende: le tombeau de Merlin l’enchanteur et la fontaine de la fée Viviane près de Paimpont, la forêt de Brocéliande qui abrita la légende du roi Arthur, le rocher de la Loreleï sur le Rhin. Le site pittoresque est le site digne d’être peint, celui dont l’aspect serait propre à fournir un sujet de tableau. Les petites places avec fontaine à Aix-en Provence, la baie de Naples, le port de Sauzon à Belle-Ile-en-Mer… Le classement a la capacité de maintenir les qualités d’un lieu, car le classement est sous l’autorité de l’état, de son représentant, qui est lui-même tenu de con server ces caractères. Le ministre est le mandataire de la république, de la chose publique et le garant de l’intérêt général sur le long terme. Aucune autre mesure ne permet cela. Le classement d’un site ne signifie pas qu’on ne puisse rien faire sur un site, tout au contraire, il cherche à conserver le site vivant, il exige seulement qu’on ne détruise pas ses caractères. les sites ne peuvent ni être détruits, ni être modifiés dans leur état ou leur aspect sans autorisation spéciale du ministre. Les autres mesures dépendent de décision de collectivités locales soumises à des échéanciers électoraux. Chacun comprend la pérennité de décision de collectivités qui ont une légitimité limitée à 6 années de mandats. Pourtant jamais on rappelle cet état de fait. Jamais non plus, on explore la spécificité d’un lieu. zadevnimi arhivi, memorandumom, postopki in qui se réalise par une contractualisation entre les motiviranim osebjem. Ta služba se opira na delo différents acteurs. Une pensée qui s’appuie non pas 45 krajinskih inšpektorjev, kar pomeni povpreč- sur le seul interdit mais sur le besoin d’une continuité. no dveh na posamezno regijo. Poleg tega ga Dans un équilibre retrouvé entre la tradition porteuse podpira Generalni inšpektorat za krajino. Te de mémoire et l’innovation d’espoir, cet appui devien- ustanove, ki se med seboj dopolnjujejo (akte drait l’occasion d’un encouragement à la sauvegarde namreč skupaj predložijo Nacionalni komisiji za des sites pour les élus. krajino), omogočajo zelo nizke stroške za kolektivno vzdrževanje določene kakovosti Ce modèle institutionnel exemplaire devrait être ren- francoskih pokrajin do današnjega dne. Če se na forcé et il faudrait développer des liens avec l’Europe. krajinsko dediščino gleda kot na pogonsko silo lokalnega razvoja, lahko z Zakonom iz leta 1930 Dans le mille feuille juridique actuel la loi de 19302 98 omogoča načrt upravljanja in lokalnega razvoja, présente une capacité plus grande à résister contre ki se uresničuje s sklepanjem pogodb med la banalisation extérieure car les qualités spécifiques različnimi akterji. Miselnost, ki se ne opira na d’un site en font son attrait. Un site constitue un ca- prepovedi, ampak na potrebo po kontinuiteti. V pital paysager. Instaurer un classement sur un lieu ravnovesju, ki se vzpostavlja med tradicijo, ki est une tâche ardue.

Workshop 1 Workshop ohranja spomine, in upanja polnimi inovacijami, je ta osnova za poslance postala priložnost za Il existe aujourd’hui une nécessité absolue de renfor- spodbudo k ohranjanju pokrajin. cer la protection des sites. Ils constituent, nous le

Delavnica 1 / répétons, une part importante des emplois commu- Ta zgledni institucionalni vzorec bi bilo treba nautaires à venir (non dé localisables par essence). okrepiti in razviti povezave z Evropo. Contrairement à l’idée reçue, il n’existe qu’un très faible pourcentage des sites protégés3 en France V sedanji pravosodni razvejanosti Zakon iz leta représentant 1,4 % du territoire national. Soutenue 19302 predstavlja večjo zmožnost upiranja par le mouvement républicain des grands artistes et zunanji banalizaciji, saj so specifične lastnosti des grands écrivains visionnaires du XIXe siècle, la določene pokrajine razlog za njeno privlačnost. protection des sites reste attachée à l’art de vivre à Pokrajinska znamenitost predstavlja krajinski la française. Face aux 20 000 ha consommés4 cha- kapital. Uvedba klasifikacije prostora je težka que année en région parisienne, par une urbanisa- naloga. tion déshumanisée, la demande de compensation et la volonté des populations de préserver le cadre de Danes obstaja nedvoumna potreba po okrepitvi vie est attachée à la qualité des paysages. varstva pokrajin. Znova se spomnimo, da igrajo pomembno vlogo v zvezi z bodočimi Sur le second point: Les artistes ont enfin fortement zaposlitvami v skupnostih (ki same po sebi ne contribué à développer une sensibilité particulière au povzročajo delokalizacije). paysage qui a imprégné la société toute entière. Cette culture paysagère est également liée au travail V nasprotju s splošnim prepričanjem v Franciji de tous ceux qui interviennent sur le paysage. Agri- obstaja le nizek odstotek zaščitenih pokrajin3, ki culteurs, forestiers, jardiniers, paysagistes, architec- zavzemajo 1,4 % nacionalnega ozemlja. S tes, ingénieurs…, tous les hommes de l’art ordinai- podporo republikanskega gibanja velikih res, tous aménageurs, ils ont créé des formes nou- umetnikov in vizionarskih pisateljev 19. stoletja velles qui se sont ancrées dans l’histoire et la géo- je zaščita pokrajin še vedno povezana z graphie des lieux. Appréciés par les habitants, les umetnostjo življenja po francosko. Glede na to, nouveaux paysages sont devenus des références da je v pariški regiji vsako leto 20.000 ha qui, à leur tour, ont inspiré les artistes. L’idée qu’il porabljenih4 za razčlovečeno urbanizacijo, je existe une relation entre le »beau« et le »bon« zahteva po izravnavi in volja prebivalstva do (l’utile) est ainsi née d’une sensibilité et d‘une esthé- ohranjanja življenjskega sloga povezana s tique partagées. Des expressions telles que »l’agri- kakovostjo krajine.

3 Pod tem razumem razvrščene pokrajine. J’entends ici sites classés.

4 Glej podatkovno bazo Océan in organe ocenjevanja regionalnega direktorata za storitve v pariški regiji (DREIF). Voir base de données Océan et instances d’évaluation du DREIF. Glede druge točke pa: umetniki so končno culture est le premier des arts«, »les ouvrages d’art«, močno pripomogli k razvoju svojstvenega »l’écoles des arts et métiers« sont issues d’une tra- posluha za krajino, ki prežema družbo kot celoto. dition qui favorise la recherche d’une esthétique pro- Ta krajinska kultura je prav tako vezana na delo fessionnelle pour témoigner de la qualité du travail. vseh tistih, ki posegajo v krajino. Kmetje, La qualité esthétique d’un paysage est liée à la façon gozdarji, vrtnarji, krajinarji, arhitekti, inženirji ..., de le dessiner, de le modeler, de mettre en œuvre les vsi običajni obrtniki, vsi organizatorji so ustvarili matériaux de construction par ceux qui interviennent nove oblike, ki so se zasidrale v zgodovino in sur le territoire. geografijo krajev. Ker so jih prebivalci znali ceniti, so nove krajine postale zgledi, ki so sami navdihovali umetnike. Zamisel, da med »lepim« in »dobrim« (uporabnim) obstaja razmerje, torej izhaja iz deljenega posluha in estetike. Izrazi, kot 99 je na primer »kmetijstvo je prvobitna umetnost«, »umetnostna obrt«, »šole umetnostne obrti« izhajajo iz tradicije, ki podpira raziskavo profesionalne estetike, da bi pričala o kakovosti dela. Estetska kakovost krajine je povezana z 1 Workshop načinom, kako se jo nariše, izoblikuje, kako tisti, ki posegajo v ozemlje, razpostavijo gradbene materiale. Delavnica 1 / Pregled nad delavnico 1

Overview of Workshop 1

Terry O’Regan

100 V diskusijah o krajini pogosto slišimo, da je In discussions on landscape it is often said that krajina oder, na katerem igramo ali celo the landscape is a stage where we act or play odigramo svoja življenja. Menim, da bi bila veliko out our lives. I would suggest that the landscape primernejša primerjava krajine z gledališčem, v might be more appropriately compared with a Workshop 1 Workshop katerem so prisotni tudi oder, igralci, občinstvo, theatre complete with stage, players, audience, scenarist in režiser. script writer and director.

Delavnica 1 / Krajinska gledališka predstava je obsežna The landscape theatrical presentation is a large uprizoritev s številnimi igralci, poteka pa vsak production with many players and the show is dan v tednu, 365 dni v letu. on every day of the week, 365 days of the year.

V preteklosti se je krajinska predstava In the past the landscape play has often been pogostokrat odvijala brez scenarija in včasih so without a script and sometimes the players igralci uspeli pripraviti vrhunski nastop – seveda managed to achieve a production of the highest je bil tempo počasen in igralci so imeli dovolj quality, of course the pace was slow and there časa, da so razmišljali o svojem početju. was time for the players to think about what they were doing. Danes pa je krajinska gledališka uprizoritev pogostokrat zelo živahna in igralci nimajo veliko Today the landscape theatrical production is at časa za razmislek o svojem besedilu ali vlogi, times very lively and the players often have little zato je krajinsko ustvarjanje neubrano in time to consider their lines or their actions and škodljivo. Kar potrebujejo, je dobro napisana in often the landscape production is discordant raziskana vloga. and damaging. They need a well written and researched part to play. Dramatiki in scenaristi se morajo poglobiti v tematiko svoje gledališke predstave, v krajinski Playwrights and script writers must research the predstavi pa ovrednotenje značaja krajine prav subject of their theatrical production and for the tako predstavlja dragocen vir raziskovalnih landscape show, landscape character assess- podatkov. ment is a valuable source of research data.

Igralci morajo razumeti vse dimenzije svoje The players themselves need to understand the vloge. Gledališčniki bi temu rekli poglobitev v characteristics of their part. As they say in the vlogo – če želijo biti pri tem učinkoviti, pa morajo theatre they read themselves into the part and imeti tudi dostop do podatkov o krajini, na to do this effectively they also need to have ac- primer v obliki dokumenta o vrednotenju krajine cess to a landscape database such as Land- (angl. Landscape Character Assessment). scape Character Assessment.

Pravzaprav je danes skoraj nemogoče uprizoriti In fact it is almost impossible today to produce dobro krajinsko gledališko predstavo brez a good landscape play without having the base- podatkov, ki jih pridobimo z vrednotenjem line data provided by Landscape Character As- krajine. sessment. Vloge, ki jih odigrajo igralci in tudi občinstvo, so The roles played by the players and the audience precej raznolike. Lahko so dejavne ali pasivne, are quite diverse and they may be active or pas- reaktivne ali proaktivne, destruktivne ali sive, re-active or pro-active, destructive or con- konstruktivne, nevtralne ali strateške, zaletave ali structive, neutral or strategic and rushed or con- preudarne. sidered.

V uvodnem delu je g. Ivan Marušič, predstojnik In introducing the session Mr. Ivan Marušič, Oddelka za krajinsko arhitekturo na ljubljanski Head of the Landscape Architecture Depart- univerzi, poudaril, da so evropske krajine naša ment, Ljubljana University stressed that the Eu- skupna dediščina in da je največji izziv Evropske ropean landscapes are our common heritage konvencije o krajini ravno interakcija med krajino and the interaction of landscape and society is in družbo. a key challenge for the European Landscape Convention. 101 Povedal je, da so v Sloveniji krajine dolgo časa spadale v okvir nacionalnih politik, zametki He noted that in Slovenia; landscape has long dejavnosti urejanja slovenske krajine pa segajo been included in National Policies, with work on v obdobje pred več kot tridesetimi leti. Dejavnost the Slovenian landscape extending back over je vrhunec doživela v 90. letih prejšnjega some 30 years. This work culminated in the 1 Workshop stoletja, ko je bil pripravljen popis krajin Slovenije 1990’s in the development of an inventory of in njihove vrednosti in je bil posredovan Slovenia’s landscapes and their value and this uradnikom v službah za prostorsko načrtovanje was distributed to the administrators responsi- Delavnica 1 / in upravljanje. G. Marušič je poudaril, da je nujno ble for spatial planning and management, but he zagotoviti, da se lahko vsi državljani vključujejo stressed the need to ensure that all citizens can v upravljanje krajine, ob čemer je treba be involved in the management of their land- upoštevati, da ohranjanje narave pomeni čim scape noting that preservation tends to exclude manjšo prisotnost človeka. people.

Slovenija potrebuje krajinsko ozaveščen Slovenia needs a landscape-informed national nacionalni prostorski načrt, ki ponuja tudi spatial plan with the potential to be inclusive of potencial vključevanja vseh interesov, saj v all interests, because landscape has not always sektorskih prostorskih načrtih, na primer been adequately represented in sectoral spatial kmetijskih in gozdarskih, krajina ni bila vedno plans such as agriculture and forestry. ustrezno zastopana. He made a very important point in noting that Tu je dr. Marušič ponudil zelo pomembno designated or protected landscapes which tend iztočnico, namreč, dejal je, da lahko kategori- to have a scientific basis rather than a landscape zirane ali varovane krajine, ki se izoblikujejo na basis and representing 35% of the Slovenian znanstvenih namesto na krajinskih osnovah in ki land area may well be counter productive for zavzemajo 35 % slovenskega ozemlja, negativno landscape quality in the rest of the land area. vplivajo na kakovost krajine v ostalih predelih. On the basis of the Slovenian experience he Izhajajoč iz slovenskih izkušenj je pozval k urged that the three principle policies, preserva- združitvi treh najpomembnejših politik Evropske tion, management and planning of the European konvencije o krajini – ohranjanje, upravljanje in Landscape Convention be fully integrated and načrtovanje – ter k njihovem izvajanju na applied to the total land area of Slovenia. celotnem območju Slovenije. He concluded by stressing that we must include Za zaključek je poudaril, da moramo v ta proces all of the stakeholders and use the data base vključiti vse deležnike in uporabiti bazo podatkov provided by the identification of landscapes to o inventarizaciji krajin, s čimer bomo igrali influence the decision making process in all sec- aktivno vlogo v postopku odločanja v vseh tors. sektorjih. Mrs. Ana Kučan, from the Landscape Architec- Dr. Ana Kučan z Oddelka za krajinsko arhitekturo ture Department, Ljubljana University gave a fas- Univerze v Ljubljani je pripravila izjemno cinating and insightful presentation on land- zanimivo in nazorno predstavitev krajine kot scape as a national as against a personal sym- nacionalnega simbola nasproti osebnemu bol (which can be very different from each simbolu (ki se lahko zelo razlikujeta), pri čemer other), looking at landscape identity at the local, je ponudila vpogled v identiteto krajine na regional and national level and from an external lokalni, regionalni in nacionalni ravni, tako z and internal perspective. zunanje kot notranje perspektive. She made an important point in noting that na- Izpostavila je pomembno dejstvo, da je tional identity is a social construct and it is very nacionalna identiteta družbeni konstrukt, ki se often changed and given a different meaning zelo pogostokrat spreminja in s časom dobiva over time. drugačne pomene. Her examination of the perception of landscape 102 Njena raziskava o tem, kako smo dojemali portrayed around the 2nd world war was inter- krajino v času okrog 2. svetovne vojne, je bila esting – suggesting that when we are threat- resnično zanimiva – kaže nam, da se v trenutkih ened and insecure we tend to ‘retreat’ to images ogroženosti ali negotovosti radi ‘zatečemo’ k of perceived safe, romantic or pastoral land- podobam varnih, romantičnih ali idiličnih krajin scapes and to avoid remote landscapes, con-

Workshop 1 Workshop in se izogibamo odročnim, medtem ko se nam versely when we feel secure and optimistic we v trenutkih samozavesti in optimizma zdi divja, see the wild rugged landscape as inviting. neukročena krajina privlačna.

Delavnica 1 / Thus landscape is always part of our identity, but Krajina vedno predstavlja del naše identitete, we select different parts of the landscape as rep- vendar pa za predstavitev nacionalnih ali tudi resentative of the national or even personal osebnih občutij v danem trenutku vsakokrat mood of the moment. izberemo drugačen del krajine. This volatility in perception has more implica- Ta spremenljivost dojemanja ima več implikacij tions for valuing landscape than assessing land- pri določanju prave vrednosti krajine kot zgolj scape. vrednotenje. We change landscape with our activities result- Krajino spreminjamo s svojimi dejavnostmi, ki ing in spontaneous or intentional change and vodijo do spontanih ali načrtovanih sprememb, the sensitivity of our interventions is greatly in- na senzitivnost v naših posegih pa močno vpliva fluenced by the security of our relationship with trdnost našega odnosa do krajine v danem the landscape at a particular time. trenutku. National identity is linked to the time when na- Nacionalna identiteta izhaja iz časov, ko so se tions were formed (the homeland) and is often narodi še izoblikovali (domovina) in pogosto a romanticised image (this has very much been sloni na pretirano romantični podobi (zelo the case in Ireland). podobno se je dogajalo na Irskem). Whilst we must be aware of the differences that Zavedati se moramo razlik v posameznikovem can exist between the individual’s understanding razumevanju lastnega prostora, prav tako pa of his/her space, we must also understand the moramo razumeti, kako skupnost kolektivno collective community understanding of space. dojema prostor. The media’s understanding of landscape may be Razumevanje medijev je lahko pod močnejšim more influenced by foreigners as in the case of vplivom tujcev, kar lahko ponazorimo s tourism brochures and this can skew the citi- primerom turističnih brošur, ki lahko izkrivijo zen’s own understanding. podobo, kot jo dojema domačin. Nowadays the image of the landscape is very Danes je podoba krajine precej drugačna in je different and very much under threat for exam- večkrat ogrožena – primer tega je predlagana ple the proposal to construct a golf course on izgradnja igrišča za golf v Lipici. the Lipica stud farm. Podoba prostora izhaja iz fizičnega vidika, ki ga The image of space starts from the physical, nato posameznik ponotranji in mu doda then individuals internalise it and add allegorical alegorične in ikonske plasti. and iconical layers.

Vloga Evropske konvencije o krajini bo preko The role of the European Landscape Convention izobraževanj in drugih dejavnosti vplivala na will influence our perception of landscape naše dojemanje krajine. through education and other activities.

Zapiranje v krog krajinskih podob lahko ovira Locking into images of landscape can act as an ustvarjalni pristop k upravljanju krajine. obstacle to a creative approach to landscape management. Mag. Jelka Hudoklin iz Slovenije je opisala projekt Regionalne distribucije krajinskih tipov Mrs. Jelka Hudoklin M.Sc., Slovenia described 103 Slovenije in poudarila, da so bili cilji projekta the Regional distribution of landscape types in pridobivanje znanja, kategorizacija, priprava Slovenia Project noting that the aims of the osnov za opredelitev krajin in za izdelavo project were to acquire knowledge, categorise, smernic za upravljanje krajin v Sloveniji. provide a basis for defining the landscapes and

provide the basis for preparing guidelines for 1 Workshop Opisala je izvedbo postopka in pojasnila, da landscape management of the Slovenia land- bodo podatki, pridobljeni s tem projektom, scapes. nepogrešljivi tako pri pripravi splošnih in Delavnica 1 / podrobnih prostorskih načrtov in raziskovalnih She described the process undertaken and študij kot tudi v izobraževanju in ozaveščanju noted that the data arising from the project will javnosti. be invaluable in the preparation of overall and detailed spatial plans, research studies and in Poudarila je, da krajinski tipi niso zakonsko education and informing the public. urejeni in zato niso vedno upoštevani, pri tem pa se je oprla na primer predlaganega razvoja She highlighted that landscape types are not kobilarne Lipica. recognised by law and are therefore not always taken into account and specifically referred to Zaključila je z ugotovitvijo, da vse kaže na to, da the proposed development at the Lipica Stud v tem trenutku razmer ne izboljšujemo, ampak Farm. le poslabšujemo kakovost slovenskih krajinskih virov, zato se moramo vprašati, kakšna je She ended up by noting that rather than the cur- prihodnost slovenske krajine. rent situation improving the present indications would suggest a disimprovement in the quality G. Graham Fairclough, predstavnik Velike of the Slovenian landscape resource and we Britanije za Evropsko konvencijo o krajini, je must ask the question about what is the future pripravil zelo spodbuden pregled trenutnega for the Slovenian landscape. stanja v Veliki Britaniji in povedal, da se pri njih vrednotenje krajine dejavno uporablja kot Mr. Graham Fairclough Representative of the sredstvo upravljanja krajine, zlasti pa je United Kingdom to the European Landscape vrednotenje zgodovinske krajine učinkovit in- Convention provided a very encouraging over- štrument na različnih ravneh. Spodbudno je bilo view of the current situation in the U.K. indicat- slišati, da se uporablja tudi na lokalni ravni. ing that landscape character assessment is being actively used as a tool for landscape man- V zaključku svoje predstavitve je nanizal še celo agement and more particularly historical land- vrsto vidikov, ki so pomembni za vse nas, in scape character assessment is being success- poudaril, da je potrebno spremljati spreminjanje fully used at a range of different levels and it was krajine in si na ta način olajšati razumevanje te particularly encouraging to hear of its use at the ključne lastnosti krajine ter prepoznavanje local level. najpomembnejših pokazateljev. In concluding his presentation he highlighted a Povedal je tudi, da je potrebno posvetiti number of important concerns for all of us pozornost celotnemu vprašanju javnosti v stressing the need for monitoring landscape urbani krajini, prav tako pa ne smemo prezreti change to assist in our understanding of this key vprašanja hitre rasti novih naselij. characteristic of the landscape and also identifying critical indicators. Zelo so mi bila všeč njegova razmišljanja o konceptu premoženjske vrednosti zgodovinske He noted that the whole issue of the public krajine in njene občutljivosti. realm in urban landscape is in need of attention and the question of the rapid growth of new set- V svojih zaključnih besedah je opozoril, da bi tlements is an important area for attention. morali ponovno obiskati problematične krajine iz preteklosti in se tako soočiti z enim največjih I liked his references to the concept of historic izzivov, obenem pa tudi stopiti v areno, v kateri landscape character asset values and historic bomo lahko dokazali pravo vrednost landscape character sensitivity. 104 dinamičnega pristopa k upravljanju krajine. His final point about the need to revisit the un- G. Jean-François Seguin, predstavnik Francije za satisfactory landscapes from the past as one of Evropsko konvencijo o krajini, je prav tako the great challenges we face but also one of the poudaril nujnost dobrega razumevanja dinamike arenas where we are most likely to be able to

Workshop 1 Workshop krajine. Izpostavil je dejstvo, da v določenem prove the value of a dynamic landscape man- smislu nekatera območja sploh niso agement approach. obravnavana kot krajine, saj vso svojo pozornost

Delavnica 1 / namenjamo privlačnejšim krajinam. Nato je Mr. Jean-François Seguin Representative of nekaj besed posvetil ustrezni opredelitvi krajine. France for the European Landscape Convention, also talked about the need for us to understand Opazil je, da se ta pristop vedno bolj razvija tudi the dynamic of the landscape. He also high- v Franciji, saj se je začela ukvarjati z izzivi, kot je lighted the fact that in a certain sense many ar- na primer načelo, da se meje krajine ne eas are not regarded as being landscape at all. prekrivajo z upravnimi mejami. Where people tend to focus on the attractive landscapes and therefore he moved on to the Obenem je še poudaril pomen preučitve urbane issue of an appropriate definition for landscape. krajine in pozval k ureditvi prijetnega življenjskega prostora za večino populacije. He observed that the approach has been evolving in France and challenges such as the issue Govoril je tudi o dojemanju in kako se lahko le- of landscape boarder not coinciding with admin- to močno razlikuje v posameznih segmentih istrative boarders are being addressed. skupnosti. He again stressed the need to look at the urban Postavil je težko vprašanje – kako lahko ta landscape and to create a good place to live for različna dojemanja med seboj uskladimo. Po- the majority of the population. membno je, da ponovno ocenimo in primerjamo dinamični proces in ga uskladimo z He talked about the question of perception also dinamiko krajine. and how this can vary quite dramatically across different sections of the community. V zaključnem delu nas je ga. Elina Veidemane, visoka uradnica na Oddelku za prostorsko He posed the difficult question as to how do we načrtovanje latvijskega Ministrstva za regionalni reconcile different perceptions. It is important razvoj in lokalne oblasti, spomnila na koncept for us to reassess and compare the dynamic krajine kot pripovedovalke zgodovine – krajina v process to match the dynamic of the landscape. sebi skriva veliko zgodb. In concluding the session Mrs. Elina Veidemane Krajine izražajo vrednote in porajajo občutek Ministry of Regional Development and Local pripadnosti. Government, Senior Officer of Spatial Planning Department, Latvia brought us back to the con- Čeprav je pomembno, da imamo na voljo cept of the landscape as a narrative of our his- različna orodja, pa moramo krajini priznati tudi tory – the landscape has stories to tell. kulturno vrednost. Diskusija ob koncu delavnice je bila živahna, Landscapes express values and give rise to the kajti prispevki so po vsem sodeč udeležencem sense of identity. ponudili vrsto novih vpogledov. Razvila se je razgibana debata o tem, da je veliko kulturnih Whilst it is important to have tools at our dis- krajin, ki jim pripisujemo zelo veliko vrednost, posal landscape must be recognised for its cul- nastalo v dolgih urah fizičnega dela državljanov, tural importance. ki so si s tem služili kruh, in da bo vse večje kopičenje bogastva in spreminjanje kmetijskih The discussion at the end of the session was politik pripeljalo do ukinitve tovrstnega dela, zato lively as the delegates had obviously found the bo treba za te krajine pripraviti novo vizijo papers stimulating and an important debate prihodnosti. developed around the question of the fact that many of the cultural landscapes upon which we Slišati je bilo tudi poziv, da je potrebno uvideti, would place a high value were dependant on citi- 105 da bodo novi načini rabe zemlje povzročili zens earning a survival income working physi- nastanek svojstvenih kulturnih krajin, zaradi cally for very long hours and that increasing česar se bomo morali soočiti s še večjim izzivom, wealth and changing agricultural policies will kaj storiti z ‘opuščenimi’ kulturnimi krajinami. result in this sort of work being discontinued and

these landscapes will require a fresh vision as to 1 Workshop Praktična plat diskusije se je pokazala v what their future will be. razmišljanju, da moramo sprejeti stvarnost takšnih situacij ter tudi stvarnost poslovnih in There was also a call to recognise that new land Delavnica 1 / gospodarskih meril. uses will give rise to their own cultural landscapes and this process will present us with an Proti koncu diskusije je bilo govora tudi o tem, da even greater challenge that deciding what to do morda od Evropske konvencije o krajini preveč with ‘discontinued’ cultural landscapes pričakujemo. There was a practical tone to the discussion Pogosto me sprašujejo, ali se je zaradi Evropske pointing out that we must accept the realities of konvencije o krajini na Irskem kaj spremenilo. such situations and of commercial and eco- Takšno vprašanje zveni, kot da bi bila Evropska nomic criteria. konvencija o krajini čarobna paličica, s katero bi takoj po podpisu in ratifikaciji preprosto Towards the end of the discussion it was noted zamahnili in v trenutku preoblikovali svoje that perhaps too much was being expected of krajine. the European Landscape Convention.

V resnici pa ni preprostega odgovora na I am often asked is the European Landscape vprašanje upravljanja krajine. Evropska Convention making a difference in Ireland. The konvencija o krajini v sebi nosi potencial za question is posed as if the European Landscape korenite spremembe, če jo bomo le dejavno Convention was some magic bullet that once it izvajali. was signed and ratified would overnight transform our landscape. Na delavnici smo poudarili tudi to, da je vzpostavitev baze podatkov o inventarizaciji in The reality is that there is no easy answer to the vrednotenju krajin sicer vitalnega pomena, management of our landscape but the Euro- vendar pa bo imela le akademsko vrednost, če pean Landscape Convention has the potential to ne bo v celoti vključena v upravni in politični make a profound difference providing it is ac- sistem. tively implemented.

Upoštevati je treba nekaj zelo pomembnih The session highlighted that whilst it is vital to pogledov na izvajanje Evropske konvencije o build up an identification and assessment data krajini in celotno vprašanje inventarizacije in base on our landscapes, this will only be of aca- vrednotenja krajin. demic value unless it is fully integrated into the administrative and political system. 1. Države so zadolžene za organizacijo There are some very important points to be inventarizacije krajine. borne in mind about the implementation of the European Landscape Convention and the whole 2. Za to bodo potrebovale strokovnjake, ki se question of the identification and assessment of bodo morali vključiti na ustreznih ravneh landscapes. svetovanja, ter v proces vključiti najrazličnejše ravni – tudi lokalno. 1. It is the role of the states to organise the identification of the landscape. 3. Metodologija je fleksibilna in ni zakoličena, zaželeno pa bi bilo, da bi se države poučile pri 2. They will require experts to undertake this tistih, ki so v izvajanju vrednotenja krajin že work and the experts as part of the exercise dosegli določen napredek, da ne bi ponovno must engage in appropriate level of consultation 106 izumljali kolesa in se učili iz napak drugih. and engagement at the different levels including the local level. 4. Ko se postopek vrednotenja krajine zaključi in je zemljevid pripravljen, je nato potrebno 3. The methodology is flexible and not fixed in izoblikovati kriterije za zvišanje standardov stone but it would be desirable that states would

Workshop 1 Workshop kakovosti v krajini ter v ta namen postaviti cilje examine those that are more advanced in the kakovosti za krajino. exercise of Landscape Character Assessment in order to avoid reinventing the wheel and to learn

Delavnica 1 / 5. V tej fazi morajo države v postopek ponovno from the mistakes of others. vključiti lokalno prebivalstvo. 4. When the Landscape Character Assessment 6. Končna ali vzporedna faza pa je politične in process has been completed and a map is avail- upravne narave, in sicer popolna uveljavitev able it would then be necessary to develop cri- Evropske konvencije o krajini v domačem teria to achieve higher quality standards within prostoru. the landscape and this will involve the setting of landscape quality objectives. Ta postopek mora izpeljati vsaka država. 5. At that stage the states must again engage Če se vrnem k prispodobi krajinskega gledališča, the local population in the process. s katero sem začel ta pregled, bi želel ponovno poudariti, da bo Evropska konvencija o krajini 6. The final or parallel stage is a political and uspešno izvedena samo v primeru, če bo večina administrative exercise and that is the full imple- deležnikov, igralcev in občinstva dejavno mentation of the European Landscape Conven- vključenih v ta proces in delujočih v skladu z tion on the ground. duhom in vizijo Evropske konvencije o krajini. This is the process that each state must undertake.

To return to the image of the landscape theatre that I opened my overview with I would again stress the European Landscape Convention will only be successfully implemented if the majority of the stakeholders, players and audience in the landscape are engaged, involved and participating within the framework of the spirit and vision of the European Landscape Convention. 107 Workshop 1 Workshop Delavnica 1 /

DELAVNICA WORKSHOP 2 Družba in potreba po visoko kakovostnih krajinah Society and the Need for High Quality Landscape Pomen kakovostne krajine za boljšo kakovost življenja

The significance of quality landscape for life quality

Blanka Bartol

110

Dovolite mi, da na začetku delavnice Družba in Allow me that at the beginning of this workshop

Workshop 2 Workshop potreba po visoko kakovostnih krajinah ponovim I repeat some important outlines from the Pre- nekaj pomembnih iztočnic iz preambule k amble to the European Landscape Convention, Evropski konvenciji o krajini, in sicer: namely:

Delavnica 2 / – krajina prispeva k oblikovanju lokalnih kultur – the landscape contributes to the formation in je temeljna sestavina evropske naravne in of local cultures and it is a basic component kulturne dediščine, ki prispeva k človekovi of the European natural and cultural herit- blaginji in utrjevanju evropske prepoznav- age, contributing to human well-being and nosti; consolidation of the European identity; – krajina je pomemben del javnega interesa na – the landscape has an important public inter- kulturnem, ekološkem, okoljskem in družbe- est role in the cultural, ecological, environnem področju in je hkrati ugoden vir za mental and social fields, and contributes a gospodarsko dejavnost, katerega varstvo, resource favourable to economic activity and upravljanje in načrtovanje lahko prispevajo k whose protection, management and plan- ustvarjanju delovnih mest; ning can contribute to job creation; – krajina je za ljudi pomemben del kakovosti – the landscape is important part of the qual- življenja kjer koli: v mestnih okoljih in na ity of life for people everywhere: in urban ar- podeželju, na degradiranih območjih ter tudi eas and in the countryside, in degraded ar- na območjih visoke kakovosti, na vsakdanjih eas as well as in areas of high quality as well območjih; as everyday areas; – krajina je sestavina človekove in družbene – the landscape is a key element of individual blaginje, njeno varstvo, upravljanje in načrto- and social well being and its protection, man- vanje pomenijo pravice in obveznosti agement and planning entail rights and re- vsakogar; sponsibilities for everyone; – kakovost in pestrost evropskih krajin sta – the quality and diversity of European land- skupen vir, zato si je treba skupaj prizadevati scapes constitute a common resources, and za njegovo varstvo, upravljanje in načrto- it is important to co-operate towards its pro- vanje. tection, management and planning.

Krajina je celostna kategorija, ki zrcali razvoj in The landscape is an integral category in which stanje duha družbe, hkrati pa k njenemu stanju the societal development and state of the spirit in prihodnosti prispevajo vsi: sektorji, javnost, are mirrored; at the same time the sectors, pub- strokovnjaki, politiki, prebivalci. lic, professionals, politicians, inhabitants are contributing to its state and to its future. Krajino lahko opredelimo kot prostorske enote, v katerih regionalno specifični elementi in The landscape can be defined as spatial units in procesi odražajo naravne in kulturne dobrine ali which regionally distributed elements and proc- zgodovino na viden, duhoven in deloma merljiv esses reflects natural and cultural assets or his- način. Ker so človeški in naravni procesi, ki tory in visible spiritual and partly measurable oblikujejo krajino, podvrženi neprestanim manner. The human and natural processes spremembam, so krajine dinamični sistemi. which shape the landscape are in constant Podvrženi so prilagajanju razvojnim potrebam change which makes the landscapes dynamic družbe, nanje pa vplivajo tudi družbeni systems. They are being adapted to the societal vrednostni sistemi, ki se prav tako spreminjajo. developmental needs and influenced also by societal system of values, which is gradually Predlog Evropske ustave med osnovne cilje changing as well. poleg gospodarske in socialne kohezije uvršča tudi prostorsko kohezijo1. Predstavlja prostorski Among the basic aims of the proposal of Euro- vidik socialne in ekonomske kohezije, od obeh pean Constitution along with the economic and pa se razlikuje po tem, da se nanaša na social cohesion one finds territorial cohesion1. It prostorske celote in njihova medsebojna razmer- represents the spatial aspect of economic and ja. Doseganje prostorske kohezije pomeni social cohesion; it differs from both for it is attrib- 111 zmanjševanje razlik med območji s krepitvijo uted to the spatial units and their spatial rela- notranjih potencialov, kar na eni strani vključuje tions. koncept enakosti in uravnoteženosti, na drugi strani pa krepitve prostorskih razvojnih Reaching territorial cohesion means decreasing potencialov in zviševanje kakovosti življenja. the differences among the territories by 2 Workshop Udejanja se preko sistema policentričnega strengthening endogenous potentials; this, on urbanega razvoja. one hand includes the concept of equity and

balance and on other hand the strengthening of Delavnica 2 / Krajina ima integrativni potencial2, ker povezuje territorial development potentials and increasing in združuje različne družbene aktivnosti na of the quality of life. The territorial cohesion is im- določenem območju. Integrativni potencial plementing with the polycentric system. krajine lahko prispeva k večanju prostorske The landscape has and integrative potential2, kohezije s povezovanjem urbanih in podeželskih because it ties and combines different social območij v okviru opredeljenih ciljev kakovosti activities in the specific area. Integrative poten- krajine. tial of landscape can contribute to increase territorial cohesion by connecting urban and rural Spremembe krajine areas in the framework of landscape quality ob- Evropska zakonodaja se ne nanaša neposredno jectives. na krajino. Krajina je deloma zajeta v konceptu biodiverzitete in sicer kot krajinska pestrost, The landscape change vendar ta vključuje predvsem biotske vidike, na The European legislation does not refer to land- katere vpliva primarna raba prostora, ne pa tudi scape directly. The landscape is partly included kulturnih in simbolnih pomenov (Strategija Pan in the biodiversity concept, namely as landscape – Evropske biotske in krajinske diverzitete). Ti so diversity. The landscape diversity includes biotic obravnavani v okviru prostorske ali varstvene aspects, which is influenced by primary land use, zakonodaje držav članic. but does not include the cultural and symbolic ones. The cultural and symbolic aspects of the Po drugi strani pa Evropska unija na področju landscapes are referred to in spatial or conser- okolja uvaja instrumente, ki so namenjeni presoji vation legislation of the member states. vplivov planov na okolje, kot sta strateška presoja vplivov na okolje, kulturno dediščino in Although there is no European binding legisla- krajino in projektna presoja vplivov na okolje. tion to cover directly this field, the European Glede na veliko raznolikost krajin in načrtoval- community introduced environmental instru- skih praks je vprašanje, ali imamo primerljive ments, which are used for assessment of the standarde za presojo krajine. To je še posebej impact of the plans on the environment, cultural pomembno vprašanje pri udejanjanju projek- heritage and landscape. These are Environmen- tov ali načrtov na transnacionalni ravni. Na tal strategic assessment and assessment of sin- Evropski ravni je bil zasnovan projekt Evropske gle projects.

1 Golobič, M.: Prostorski vplivi sektorskih politik, Ljubljana, 2006 2 Landscape Quality in Europe, EPCEM 2002-2, Amsterdam krajinske klasifikacije3, ki naj bi služil kot podlaga In such a great variety of landscapes and plan- za presojo vplivov planov na krajino, služil naj bi ning practices the question arises whether we kot integralni okvir za ugotavljanja pritiskov na have comparable standards to assess the land- biotsko raznovrstnost, kot orodje za identifikacijo scape or not. This question is of the most impor- čezmejnih in drugih krajin in kot podlaga za tance when coming to implement the projects or spremljanje kmetijsko-okoljskih krajinskih indika- plans on translational level. torjev v okviru OECD. Čeprav je večina dela na tem projektu že opravljenega, vprašanje, kako The European classification3 project was started lahko klasifikacijo vključimo v načrtovalski to answer this and many other questions. Its re- proces, v katerem se sprejemajo odločitve o sult should: prostoru, ostaja odprto. Ob tej klasifikaciji se – assist as basis for landscape assessment postavlja tudi vprašanje, ali je možno opredeliti of plans; 112 skupno krajinsko karto Evrope, ki bi vključevala – represent integral framework to deal with tudi kulturne in simbolne pomene krajine, ali pa pressure on biodiversity; je to možno opredeliti le na ravni držav članic. – become a tool for identification of transfron- tier and everyday landscapes; Prostorsko načrtovanje, ki je eden od glavnih – form the basis for reporting on the agro-en- Workshop 2 Workshop inštrumentov za celovito obravnavo razvoja vironment landscape indicators in OECD. družbe v prostoru, ki vključuje tudi krajino, je v pristojnosti držav članic EU.

Delavnica 2 / Although the major work on classification is Na Nizozemskem4 sicer menijo, da so odločitve done, the question is if it could be usefully inte- o rabi prostora do določene mere določene v grated in the planning process for the planning Bruslju. Razlog je v tem, da morajo države process is the place where the territorial deci- članice udejanjati evropske politike, ki vplivajo sions are taken. Further on, is it possible to de- na prostorski razvoj. Področne politike z velikim fine common landscape map of Europe, which vplivom na prostorski razvoj in posledično na would integrate cultural and symbolic meanings krajino so: of the landscape as well, or could this be – regionalni razvoj, brought up only by the individual member states. –kmetijstvo, – politika konkurenčnosti, The spatial planning, which is one of the key in- – okolje in narava, struments for comprehensive proceeding in the – vode, field of territorial development is in the respon- – prometna politika. sibility of the Member States. In Netherlands4 they think that this is not quiet true, because the Analiz učinkov evropskih politik na evropsko decisions on land use are decided in Brussels. krajino sicer ni oziroma so delne, posredno pa The reason is that Member States have to imple- lahko o njih sklepamo iz učinkov politik na ment the European policies which influence the prostorski razvoj. Če so ESPON študije pokazale spatial development. Sectoral policies with high na pozitiven učinek ukrepov politike impact on spatial development and subse- regionalnega razvoja na prostorski razvoj, pa so quently upon landscapes are: nasprotno, učinki evropske kmetijske politike, – regional development, gledano z evropskega zornega kota prostorsko – agricultural, uničujoči. Čeprav bi npr. v primeru Slovenije, ki – competition policy, je uspela v obdobju 2002 do 2006 uveljaviti – environment and nature, Slovensko kmetijski okoljski program in direktna –water, plačila na enoto površine v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in v – transport policy. zavarovanih območjih, lahko taki oceni oporekali. Zmanjševanje kmetijskih območij, There is little analysis of the European policy ef- posebno v odmaknjenih hribovitih območjih fects on the European landscapes. There can be namreč ni bilo tako drastično, kot bi lahko bilo, some indirect assumptions on the basis of the če teh ukrepov ne bi bilo. To je pozitivno vplivalo effects on the spatial structure. While ESPON tudi na ohranitev krajinskih vzorcev, posebno na studies showed positive effect of regional devel- območjih, ki so za tržno kmetijsko pridelavo opment measures on spatial structure, on the manj zanimiva. contrary, the effect of the European agricultural Tudi študija »Krajinska kvaliteta v Evropi«5, ki se policy, seen from European level, are spatially je osredotočila na podeželske krajine in na prob- devastating. In the case of Slovenia, which suc- lem intenzifikacije kmetijstva v skladu s ceeded to put into force agri-environmental pro- Evropsko Skupno kmetijsko politiko (CAP), gram, such an assessment could be argued ocenjuje, da CAP negativno vplivala na krajine. about. Loss of agricultural land in Slovenia, es- Vplivala je namreč na izgubo gozdnih prvin, ki so pecially in the remote mountainous areas would pomembna ekološka sestavina in veliki meri have been drastically if there had not been these vplivajo na kvaliteto krajine. Na Nizozemskem je measures. The agri-environmental program has intenzifikacija kmetijstva trajala od konca 1800, positive effect on conservation of landscape po drugi svetovni vojni pa se je ta proces še types, especially in the areas which are less in- stopnjeval in imel povečan učinek na krajino in teresting for market oriented agricultural produc- izgubo gozdnih prvin. tion. 113 Vpliv naravovarstvene politike – NATURA 2000 The study »Landscape Quality in Europe«5, which bi lahko ocenili kot pozitivno, saj prispeva k has concentrated on rural landscapes and the ohranjanju raznovrstnosti krajin, čeprav se problem of intensification of agriculture as im- osredotoča predvsem na biotske vidike pestrosti plementation of Common agricultural policy, v krajini. Omejevanje razvoja na območjih assess that CAP has have negative impact on 2 Workshop NATURA 2000, posebno, kadar gre za velika landscape. It has caused the loss of wooden el- območja, lahko pomeni hromitev gospodarske ements, which are important ecological ele- moči posameznih regij, po drugi strani pa v ments of the landscape and has thus influenced Delavnica 2 / izrazito obremenjenih območjih, kot je npr. the landscape quality. The intensification of the Nizozemska, lahko to prispeva pozitivne učinke agricultural in the Netherlands has taken place na kakovost okolja in krajine. from 1800 and has accelerated after 2nd World War which has brought the increased impact on Učinki evropske prometne politike so dvojni: na landscape and loss of wooded elements. eni strani se povečuje dostopnost, kar prispeva k prostorski koheziji, na drugi strani pa smo The influence of the nature conservation policy priča fragmentaciji krajinskih območij, kar – NATURA 2000 could be assessed as positive. negativno vpliva na ekološko kakovost krajine. It contributes to conservation of diverse land- Problem predstavlja tudi povečevanje tranzit- scapes, although it focuses mostly on biotic asnega cestnega prometa in povečana uporaba pects of diversity in the landscape. The restric- osebnih avtomobilov, kar negativno vpliva na tion of the development in the NATURA 2000 kakovost zraka in s tem posredno na bivalne areas, especially in the case of bigger protected kakovost krajine. areas, may decrease the economic power in individual regions, but can have positive effects on Turizem je dejavnost, ki je v zadnjih desetletjih the quality of the environment and landscape, doživela najizrazitejši porast in je v Evropi postala especially in the areas with heavy industrialisa- najmočnejša industrijska panoga6. Evropa je tion. najbolj obiskana turistična regija na svetu s približno 60 % vseh turističnih obiskov. Ni The effects of the European transport policy are pričakovati, da se bo pritisk v prihodnje zmanjšal, twofold: on the one hand the accessibility is in- vendar se bodo spreminjali tokovi in prioritete. creasing, which contributes to the territorial co- Prometna infrastruktura, naravna, kulturna hesion, on the other hand we witness the land- dediščina so glavni turistični potenciali. scape fragmentation which has negative impact Privlačnost okolja (49%) in klima (45%) sta on ecological quality of the landscape. The prob- odločilni merili pri izbiri turističnega cilja. V lem is also increase of transit freight road trans- obalnih območjih Evrope to predstavlja močan port and growth of use of cars. This has negative pritisk na okolje in krajino in potencialno nevar- impact on the air quality and indirectly influ- nost za poslabšanje kakovosti teh območij. ences the quality of landscape for living.

3 European Landscape CLassification, ALTERRA, Wageningen, 2005 4 Unseen Europe, A survey of EU politics and its impacts on spatial development in the Netherlands, Netherland Institute for Spatial Planning, Rotterdam, 2004 5 glej 2 see 2 6 glej 1 see 1 Evropskim politikam sledi tudi proces The tourism is activity, which has experienced koncentracije in širjenja urbanizacije, ki the most significant growth in the last couple of predstavlja velik pritisk na okolje in obalna decades and became the strongest industrial območja. Širjenje urbanih središč navzven branch in Europe6. The Europe is the most vis- pogosto prizadene gozdove, kmetijske in vodne ited tourist region in the world with approxi- površine, onemogoča pa tudi stik mesta in mately 60 % of all tourists’ visits. It is not likely njegovih prebivalcev z naravnim zaledjem. that the pressure will decrease, but the flows Širitev urbanih središč lahko pomeni tudi izgubo and priorities may change. Traffic infrastructure, zelenih površin, ki so izrednega pomena za nature, cultural heritage are the main potentials kakovost življenja v mestih. for tourism. Attractiveness of the environment (49%) and climate (45%) are the deciding factor Kakovost krajine for tourists’ choice. In the coastal areas of Eu- 114 rope this represents strong pressure on the en- Krajina lahko prispeva k kulturni, ekološki, vironment and the landscape and can endanger socialni in politični vrednosti. Evropska krajinska the quality of the coastal landscapes. konvencija opredeljuje kakovost krajine kot cilj človekovih oz. družbenih aktivnosti, ki izhaja iz European policies are followed by the process of

Workshop 2 Workshop lastnosti posameznih krajinskih območij in je concentration and spread of urbanisation, which hkrati usmerjen k želeni kakovosti v prihodnosti. represents big pressure on the environment and coastal areas. The forests, agricultural land,

Delavnica 2 / Kakovostna krajina predstavlja notranji waters and urban green, which are vitally impor- potencial, ki ga lahko posamezne regije tant for living quality in the cities, usually suffer izkoristijo pri gospodarskem razvoju. Način, kako from spreading the urbanisation. upravljamo z območji, ustvarja in ohranja žive krajine, ki jih ljudje cenijo in želijo uživati, bodisi Landscape quality da v njih živijo ali jih obiskujejo. V Angliji npr. rekreacija na podeželju in turizem ustvarjata 14 The European Landscape Convention identifies bilijonov funtov na leto, kar predstavlja different levels of value that landscape can con- pomemben gospodarski vir in osnovo7. tribute to: a cultural, ecological, social and political value. European landscape convention de- Kakovost krajine je v veliki meri subjektivno fines landscape quality as the goal of human občutje posameznikov ali skupin, ki pa ga lahko and societal activities, which derives from the prikažemo na objektiviziran način. Cilji kakovosti characteristics of individual landscape areas and is directed to desired quality in the future at the same time.

The quality landscape represents the endogenous potential, which can be taken as advan- tage for economic development by individual regions. The way that the land is managed cre- ates and maintains living landscapes that people value and want to enjoy, whether to live or simply visit. In England, rural recreation and tourism alone generate 14 billion pounds per annum for the national economy7.

The experience of landscape quality is to high degree subjective feeling of the individuals or groups, but the quality components can be described objectively. The landscape quality goals are closely tied to human relationship with his or global environment. More he feels responsible for the environment, higher, we would expect, are his expectations regarding the landscape quality. The concept of landscape quality is not

20. Solkanski most The Bridge of Solkan krajine so tesno povezani z odnosom človeka do only about the beautifulness of the landscape svojega ali globalnega okolja. Bolj ko je scenes, it includes also expectations of safe, odgovoren njegov odnos do okolja, višja, bi healthy and unpolluted environment. pričakovali, so njegova pričakovanja glede doseganja kakovosti krajine. Kakovost krajine ni The European Environmental Agency (EEA)8 sug- samo lepota krajinskih prizorišč, temveč vključu- gests using the following concept in order to je tudi varnost, zdravo in neonesnaženo okolje. evaluate the quality of landscape: Evropska agencija za okolje8 za vrednotenje – Perception: this refers to the coherence of kvalitete krajine predlaga sledeče elemente: the different elements in the landscape and – Vidne kvalitete, ki se nanašajo na kohe- the visual diversity. Of specific importance is rentnost različnih krajinskih elementov, in the cultural identity reflected in landscape vidna raznolikost. Posebej pomembna je elements and singular features of the land- kulturna identiteta, izražena s krajinskimi scape. 115 elementi in posameznimi krajinskimi – Ecology: water values, soil and land form, prvinami. and biotic components or biodiversity are – Ekološka kvaliteta, za katero so pomembne important features of the ecological land- vode, tla in oblike površja, biotske sestavine scape quality.

ali biotska raznovrstnost. – Land use: the human activity should take 2 Workshop – Raba prostora, upoštevanje naravnih pogo- into account the natural conditions, rather jev pri udejanjanju človekovih aktivnosti. than transform the environment without ac-

commodating to its limitations. Delavnica 2 / Tem bi lahko dodali še kulturno kontinuiteto– prisotnost zgodovinskih in kulturnih značilnosti, To this we could add the cultural continuity: the ki izpričujejo kulturno–zgodovinsko kontinuiteto presence of historical and cultural characteris- (npr. vzorci polj, poselitve). tics, by which the cultural continuity can be experienced (e. g. field patterns, settlement pat- Cilji kakovosti krajin so najpomembnejši ele- terns). ment krajinske politike, saj predstavljajo rezultat vrednotenja krajinskega stanja in postavljajo The goals of quality landscapes are the most usmeritve za ohranjanje dobrega krajinskega important element of the landscape policies for stanja in tudi usmeritve za oblikovanje novih they comprise the present landscape values, the krajin. guidelines for keeping good landscape conditions and the guidelines for making the new Pri opredeljevanju ciljev kakovosti krajin naj bi landscapes. sodelovala tudi javnost in prebivalci posameznih območij, saj so prav oni tisti, ki najbolj The definition of the landscape quality goals prispevajo k uveljavljanju standardov kakovosti, should also reflect the contribution of public and so neposredni uporabniki kakovostnih krajin in inhabitants for they are the most direct users of njeni najboljši skrbniki. quality landscapes and their best guardians.

The role of various sectors is important, as well. Pomembno vlogo imajo tudi sektorji, katerih Important are especially those whose policies politike bi morale ne le upoštevati usmeritve za would have not only to consider guidelines for doseganje ciljev kakovosti krajine, temveč bi landscape quality but should their policies and morale s svojimi programi tudi prispevati k njiho- programmes contribute to the implementation vemu uresničevanju. of the landscape quality goals.

Instrumenti za doseganje ciljev kakovosti Instruments for achieving the landscape krajin quality goals Evropska krajinska konvencija zahteva od držav The European Landscape Convention demands podpisnic, da oblikujejo in izvajajo krajinsko from the signatory states to prepare and imple-

7 The Countryside Agency, 2006 The Countryside Agency, 2006 8 glej 2 see 2 politiko s cilji varstva, načrtovanja in upravljanja ment the landscape policy with the protection, krajin. planning and management aspects.

Inštrumenti za doseganje ciljev kakovosti krajin The instruments for attainment the landscape po državah članicah so različni: quality goals differ among states and could be: – the framework landscape policy which – okvirna krajinska politika, ki spodbuja druge stimulates other actors to follow landscape akterje, da prispevajo k uresničevanju guidelines while implementing sectoral goals skupnih ciljev z upoštevanjem krajinskih (e. g. Swiss landscape concept); usmeritev (npr. v Švici Krajinski koncept); – comprehensive spatial strategy, which inclu- – celovita prostorska strategija, ki vključuje des landscape and its protective, develop- področje krajine v varstveni, razvojni in mental and managemental aspects (e. g. 116 upravljavski razsežnosti (npr. Strategija pros- Spatial development strategy of Slovenia); if torskega razvoja Slovenije); smernice so such a strategy is binding for sectors it could obvezujoče za sektorje in druge ravni; tako represent framework landscape policy; zasnovana prostorska strategija lahko – landscape issues are part of sectoral legis- predstavlja krovno krajinsko politiko; lation and are implemented through sectoral Workshop 2 Workshop – krajinske vsebine so vključene v sektorske policies and programmes; there could be a zakone in se izvajajo preko sektorskih problem of poor reconciliation of activities programov; problem lahko predstavlja uskla- among sectors; Delavnica 2 / – implementation of the strategic assess- jenost aktivnosti med sektorji; ments of impacts of plans andprogrammes – izvajanje strateških in projektnih presoj and individual projects on the NATURA 2000 vplivov na okolje, na NATURO 2000 in and landscape as binding instruments of the krajino kot obvezna inštrumenta evropske European environmental policy; to be imple- okoljske politike; za ustrezno izvajanje bi mented properly the identification and evalu- morala biti identifikacija in vrednotenje ation of landscapes have to be prepared in krajine narejena vnaprej za celoten prostor. advance for the whole territory.

Narejen je bil tudi poskus poenotenja postopkov As a contribution to the implementation of the krajinskega planiranja kot prispevek k imple- guidelines of European Landscape Convention mentaciji določil Evropske krajinske konvencije. an attempt to unify the landscape planning pro- Projekt z akronimom L.O.T.O (krajinske prilož- cedures was made in the project, with the nosti za teritorialno organizacijo)9, ki se je končal acronim L.O.T.O. (Landscape Oppurtunities for territorial organization)9. The project was com- v okviru Pobude Skupnosti Interreg III B pleted in the framework of Community Initiative CADSES, se je ukvarjal s pripravo harmoni- Interreg III B CADSES and has dealt with the ziranih smernic za krajinsko prepoznavanje in preparation of the harmonized guidelines for načrtovanje. Soočen z različnim stanjem na landscape identification and planning. Faced področju krajinskega planiranja in planiranja v with differences among member states regard- posameznih državah članicah, so partnerji iz ing the state of the art in the field of landscape devetih držav oblikovali osnovne principe, ki naj planning and planning procedures the nine part- bi jih upoštevali pri vzpostavljanju postopka ners have agreed on some basic principles, krajinskega planiranja. Ti so: which should be followed while establishing the – ponovna uporaba in uporabnost metode landscape planning procedures. These are: v različnih situacijah, – reproducibility and usability of the method in – prožnost postopka v primeru različnih planer- different situations, skih potreb, – flexibility procedure in order to respond to – ko je enkrat določen, naj bi postopek bil various planning needs, transparenten in ponovljiv, – while defined, the procedure should be – opredelitev območja obdelave v odvisnosti transparent and repeatable, od krajinskega problema. – definition of the case study area according to landscape issues.

9 L.O.T.O. – www.loto-project.org Zaradi t. i. integrativnega potenciala krajine, Due to so called integrative potential of the land- krajina lahko predstavlja okvirno politiko. scape, the landscape itself can represent the framework policy. Integralna krajinska politika naj bi povezovala sektorje in ravni ter različne deležnike. V sodob- The landscape policy should integrate sectors nem svetu namreč vsak sektor in posameznik and levels as well as different stakeholders. In nosi svojo odgovornost za udejanjanje ciljev, ki the modern world each public or private organi- so v javnem interesu. To še posebej velja za sation and individual carries responsibility for im- uresničevanje ciljev kakovosti na področju plementation of the activities which are of pub- krajine. lic interest. This is especially important for realisation of landscape quality goals. Okvirna krajinska politika predstavlja krovni dokument, v katerem se opredelijo cilji kakovosti Framework landscape policy may be the um- 117 krajine. Okvirno krajinsko politiko lahko predstav- brella document in which the goals of landscape lja tudi prostorska strategija, v kolikor se v njej quality are set. The framework landscape policy uskladijo cilji razvojnih ali varstvenih sektorskih can be also a spatial strategy, if planning proce- politik in ima vlogo povezovanja sektorskih dure include the reconciliation of developmental vsebin za doseganje skupnih prostorskih in and protective goals of sectoral policies and has 2 Workshop krajinskih ciljev. the role of connecting sectoral contents to achieve the common spatial and landscape

Ena od primernih možnosti za uresničevanje goals. Delavnica 2 / krajinske politike je sistem prostorskega ali krajinskega načrtovanja, v okviru katerega se Among possibilities to set up a landscape policy postavljajo cilji kakovosti krajin na osnovi it seems that spatial planning approach is most značilnosti posameznih območij. suitable because it is territory oriented and sets the landscape quality goals upon consideration Najbolj pomembno pri oblikovanju krajinske of specific territories. politike, ne glede na to, kakšna je formalno njena oblika, je: When shaping the landscape policy it is very – da temelji na celoviti krajinski obravnavi, ki important: vključuje vse krajine; – it should take into account all landscapes; – da so postopki prepoznavanja, vrednotenja – the identification methodologies and proce- in opredeljevanja ciljev kakovosti krajin jasni, dure of evaluation and setting the landscape transparentni, ponovljivi ter vpeti v postopke quality goals should be evident, transparent, načrtovanja, varstva in upravljanja; repeatable and connected to the procedures – da se zagotovi sodelovanje med sektorji in of planning, protection and management; med ravnmi in da se vključuje različne – the cooperation among sectors and levels interesne skupine, javnost in prebivalce, kar has to be assured, as well as the collabora- je še posebej pomembno za upravljanje tion of interested public and inhabitants; krajin; – to try to connect different instruments and – da se teži k povezovanju inštrumentov, zaradi measures to achieve higher efficiency; večje učinkovitosti; – to integrate as much as possible the assess- – posebej v primeru presoje vplivov različnih ments instruments in the planning proce- načrtovanih dejavnosti je pomembno, da se dures for the planning alternatives are importe vpne v postopke načrtovanja, saj tant for making choices which are landscape načrtovalski postopek sam vključuje obliko- acceptable in decision making process. vanje alternativ, ki so izjemnega pomena pri sprejemanju odločitev, ki so krajinsko sprejemljive. UNESCOVA izbira kulturne krajine: primer dobre prakse Wachau, Avstrija

Selection of cultural landscape by UNESCO: good practice example of Wachau, Austria

Michael Schimek

118

IZVLEČEK ABSTRACT Workshop 2 Workshop Dolina Wachau The Wachau valley Dolina Wachau je 36 km dolgi del doline The Wachau valley is a 36 km long part of the

Delavnica 2 / Donave v Avstriji, ki se začne pri Melku in Danube valley in Austria, starting at Melk and Emmersdorfu na zahodu in končuje pri Krems- Emmersdorf in the west and ending at Krems- Steinu in Mauternu na vzhodu. Na svoji poti Stein and Mautern in the east. On its way skozi Avstrijo Donava ne teče zmeraj južno od through Austria, the Danube not always runs tako imenovanega Češkega masiva, včasih teče south of the so-called Bohemian Mass but tudi skozi njega ter odnaša majhne delce. sometimes runs through it, cutting off small Največji se imenuje »Dunkelsteinerwald« in je pieces. The largest one is called »Dunkel- odgovoren za obstoj doline Wachau. steinerwald« and is responsible for the existence of the Wachau valley. Veliko je značilnosti, zaradi katerih je ta krajina edinstvena: številne ljubke vasice in mesta There are a lot of features that makes this land- vzdolž reke, velika raznovrstnost in majhen scape unique: the numerous lovely villages and vzorec naravnih in kulturnih krajinskih cities along the river, the large variety and small- elementov ter značilne kamnite terase, na scale pattern of natural and cultural landscape katerih raste svetovno znano vino. elements, and the typical dry stone terraces, on which the world famous wine is grown. Dolina Wachau je kot krajina leta 1994 prejela evropsko naravovarstveno diplomo Sveta The Wachau valley has, as a landscape, been Evrope in bila leta 2000 uvrščena na UNESCOV awarded with the European Diploma of Pro- seznam svetovnih kulturnih dediščin. tected Areas of the Council of Europe in 1994 and has become part of UNESCO’s World Her- Arbeitskreis Wachau je združenje, ki združuje 13 itage List in 2000. občin doline Wachau ter številne druge pomembne ustanove. Njegova glavna naloga je Arbeitskreis Wachau is an association which prizadevati si za ohranitev in razvoj te zelo gathers the 13 communities of the Wachau val- posebne regije. Arbeitskreis Wachau zato ley as well as a number of other important insti- usklajuje regionalno politiko doline. Da bi tutions. Its main task is to work for the preserva- dosegel svoje cilje, se Arbeitskreis Wachau tion and development of this very special region. poslužuje številnih evropskih in nacionalnih virov Arbeitskreis Wachau therefore coordinates the sredstev, kot sta LEADER+ in LIFE Nature. regional politics of the valley. In order to achieve its goals Arbeitskreis Wachau makes use of a number of European and national fundings, such as LEADER+ and LIFE Nature. Zgodovina delovanja meščanov in medna- History of citizen empowerment and interna- rodnega varstva doline Wachau tional protection of the Wachau valley »Arbeitskreis Wachau« (najboljši prevod zanj je »Arbeitskreis Wachau« (which translates best as »Delovna skupina za dolino Wachau«) je leta »Working Group for the Wachau valley«) was 1972 ustanovila peščica zaskrbljenih meščanov founded in 1972 by a number of concerned citi- in lokalnih politikov, ki sta jih vodila bivši župan zens and local politicians, led by the former Spitza, Franz Hirtzberger, in znani vinogradnik in mayor of Spitz, Franz Hirtzberger, and the fa- posestnik Josef Jamek iz Jochinga. Nasprotovali mous winegrower and landlord Josef Jamek so načrtom avstrijske zvezne vlade, da bi zgradili from Joching. They were opposing the plans of rečno elektrarno v bližini vasi Rührsdorf. Ta the Austrian federal government to build a river elektrarna bi dajala neznatne količine energije in power plant close to the village of Rührsdorf. bi predvsem služila ladijskemu tovornemu This power plant would have been insignificant 119 prometu, ker je bila njihova želja – ki se pri in terms of energy output and would most of all nekaterih do danes ni spremenila – da bi have served the ship freight transport industry, uporabili večje ladje. Najresnejši učinek tega bi since their wish was – and of some of them still bil, da bi se s tem popolnoma uničila krajina is – to use larger ships. Its most severe impact, Wachaua, ki je danes označena kot »posebno though, would have been that it would have Workshop 2 Workshop pomembna za človeštvo«. completely destroyed the Wachau landscape which nowadays is distinguished as »of univer- Na srečo je bil desetletje dolg boj uspešen. sal importance to mankind«. Delavnica 2 / Danes sta ohranjena dva dela avstrijske Donave, kjer je reki prepuščen svobodni tok: dolina Luckily, this decade-long fight was successful. Wachau in predel med Dunajem in Bratislavo. Today, there are two parts of the Austrian Dan- Oba danes varujejo mednarodni programi ube left where the river is allowed to flow freely: varstva narave in krajine – Wachau je prejel The Wachau valley and the part between Vienna evropsko naravovarstveno diplomo Sveta and Bratislava. Both are nowadays protected by Evrope in bil uvrščen na seznam svetovne international nature and landscape protection dediščine UNESCA, predel vzhodno od Dunaja programmes – the Wachau has been awarded pa je postal nacionalni park, ki ga je priznal the European Diploma for Protected Areas by IUCN. Oba povezuje dejstvo, da svoj obstoj the Council of Europe and has become part of dolgujeta gibanjem zaskrbljenih meščanov in ne UNESCO’s World Heritage list, the part east of politiki avstrijskih zveznih ustanov. Vienna has become a national park recognized by IUCN. Both have in common that they owe Zaradi tega je Arbeitskreis Wachau še naprej their survival most of all to concerned citizen zahteval mednarodno priznanje edinstvene movements, not to the policies of the Austrian krajine Wachaua tudi po končni izjavi avstrijske federal institutions. vlade, da ne bo zgradila rečne elektrarne v dolini Wachau. Člani Arbeitskreis Wachau so želeli That is why Arbeitskreis Wachau continued to pridobiti evropsko naravovarstveno diplomo za ask for international recognition for the unique- varstvo Wachaua že od leta 1974. Kot aktivno ness of the Wachau landscape also after the fi- orodje, ki bi jamčilo, da se rečna elektrarna ne bi nal declaration of the Austrian government not zgradila, je evropska diploma bila neuspešna, saj to build the river power plant in the Wachau val- se nekemu območju lahko podeli le, če se s tem ley. Members of Arbeitskreis Wachau had al- strinja zvezna vlada, ki je na oblasti. Avstrijska ready been seeking protection by the European vlada pa je zaustavljala imenovanje Wachaua do Diploma for Protected Areas for the Wachau konca osemdesetih, saj se je želela prepričati, da since 1974. As an active tool for safeguarding imenovanje ne bi negativno vplivalo na kakšen the prevention of the river power plant, the Eu- zvezni interes. ropean Diplom failed, though, since it can only be awarded to a site under the consent of the Potem ko je Wachau postal območje z evropsko federal government in charge. And the Austrian diplomo, se je pojavila ideja, da bi ga prav tako government blocked the nomination of the lahko uvrstili na UNESCOV seznam svetovnih Wachau until the end of the eighties in order to dediščin. Postati kulturna dediščina ni bila realna make sure that no important federal interests možnost za tiste, ki so se v sedemdesetih borili may be, in their eyes, negatively affected. proti rečni elektrarni, saj je Avstrija ratificirala After the Wachau had become a European Di- Konvencijo o svetovni dediščini šele leta 1992. ploma site, the idea came up that the Wachau Vendar se je regija odločila počakati še nekaj let could also become enlisted on UNESCO’s World in potem začeti postopek imenovanja za Heritage list. Trying to become World Heritage svetovno kulturno dediščino, najprej pa wasn’t an option to those fighting against the ovrednotiti, kakšen vpliv ima evropska diploma river power plant in the seventies, since Austria na regijo. Končno je leta 2000 Wachau bil prav ratified the World Heritage Convention as late as tako uvrščen na UNESCOV seznam svetovne in 1992. However, the region decided that it kulturne dediščine. should wait a few years to start the nomination process for the World Heritage and first to evalu- Pomen evropske diplome in svetovne ate the impact the European Diploma has on the kulturne dediščine region. Finally, in 2000 the Wachau also be- 120 came part of UNESCO’s World Heritage list. Čeprav obe sredstvi skušata doseči iste ključne cilje, pa delujeta na popolnoma drugačen način. Significance of the European Diploma and Razlog za to je, da sta sprejeli popolnoma the World Heritage različne komunikacijske strukture. In pri delu v

Workshop 2 Workshop regiji z več kot 40.000 prebivalci v 13 občinah Although both instruments apparently try to in nekaj milijoni obiskovalcev na leto vsakdo achieve the same substantial goals, they actually hitro razume, da glavno delo upravnika work in a completely different way. The reason

Delavnica 2 / varovanega območja nima toliko opraviti z is that they have adopted totally different com- bistvom varovanega območja kot predvsem s munication structures. And working out there, in komunikacijo. V območju, kjer toliko ljudi živi, a region with more than 40,000 inhabitants in dela in preživlja prosti čas, goji vino in marelice, 13 communities and a few million visitors per prenavlja svoje hiše, gradi večje hotele in vozi year, anybody will quickly get the point that the avtomobile, je vsak izmed njih odgovoren za to, main job of a protected area manager has not so da se ne obnaša na način, ki bi bil škodljiv za much to do with taking care of the protected bistvo varovanega območja. area substance than most of all with communi- cating. In an area where so many people live, Obe sredstvi sta razvili svoje načine, kako work, spend their free time, grow wine and ap- podpreti in včasih tudi preprečiti proces ricots, renovate their houses, build larger hotels komunikacije: and drive their cars, it’s up to any single one of them to behave in a way that is not detrimental – evropska diploma je v primerjavi s svetovno to the substance of the protected area. kulturno dediščino mnogo težja kategorija, ker je resnično opredeljena s pozitivnimi And both instruments have developed their own poročili strokovnjakov, ki območje obiščejo ways on how to support and, sometimes, to vsakih pet let. Po drugi strani ni mnogo hinder this communication process: vmešavanja v regijo med temi obiski – dokler so letna poročila dobra, se nihče ne bo – the European Diploma basically is the much osebno vmešaval v regijo. harder category compared to the World Her- – svetovna kulturna dediščina deluje na po- itage, since it really is fixed to positive reports polnoma drugačen način. Obstajajo datumi, by experts who visit the site every five years. ki ne sledijo nekemu redu, ko je treba oddati On the other side, there isn’t a lot of interfer- poročilo UNESCU glede stanja območij, ence in the region between those visits – as vendar regije nihče ne obišče, če je poročilo long as the annual report is okay, nobody will v skladu s cilji UNESCA. Po drugi strani personally interfere in the region. UNESCO zaposluje strokovne odbore na – The World Heritage functions the other way nacionalni ravni (kot sta ICOMOS ali IUCN), round. There are irregular dates when the ki se neprestano vmešavata v odločitve, ki republic has to report to UNESCO about the so sprejete v regiji. state of its sites, but nobody visits the region if this report seems to be in accordance with Glavni problem je različen pristop obeh ustanov UNESCO’s goals. On the other hand, v zvezi z regijsko upravo, vsaj v Avstriji. Obisk UNESCO employs expert committees on the strokovnjaka Sveta Evrope se je vedno vrtel national level (like ICOMOS and also IUCN) okrog pridobivanja pozitivnih povratnih who constantly keep interfering in the deci- informacij, kjer je šlo bolj za dajanje predlogov sions made in the region. kot postavljanje pogojev. ICOMOS pogosto deluje na obraten način, saj je njihov pogled na The main problem is the different approach both varovane krajine bolj povezan s spodbujanjem institutions have towards regional management, ohranitvenih del kot s preučevanjem traj- at least in Austria. The visit by the Council of nostnega razvoja, delovanje proti razvoju je za Europe expert always had to do with getting njih pogubno, vendar ne spodbujajo razvoja, ki feedback in a positive way, with giving sugges- bi poudaril vrednost varovane krajine. tions rather than postulating conditions. ICOMOS often acts the other way round, since Vprašanje, ali evropska diploma ali svetovna their view on protected landscapes has to do kulturna dediščina veljata za priznanji, ki with promoting conservation work rather than spodbujata razvoj regije ali ga omejujeta, je considering sustainable development, to work 121 ključno za njun uspeh, kjer pa je potrebno against developments they consider detrimental upoštevati, da gre pri obeh za niz pravil, ki jih je than to promote developments that enhance the regija sprejela prostovoljno. value of the protected landscape.

Prav tako je jasno, da je svetovna kulturna And the question whether the European Di- 2 Workshop dediščina mnogo pogosteje rabljena ali ploma or the World Heritage have the image of zlorabljena za promocijo osebnih interesov, ker being something that supports the development gre za oznako, ki je mnogo bolj poznana javnosti of the region or that hinders it is crucial to their Delavnica 2 / in mnogo večkrat pojmovana kot pomemben success, bearing in mind that both of them are tržni dejavnik. a set of rules the region has imposed on itself voluntarily. Od varstva do trajnostnega razvoja It is also clear that the World Heritage is much Ko je usoda Wachaua po njihovi zaslugi postala more often used or misused in order to promote svetovna skrb, so se člani Arbeitskreis Wachau personal interests, since it is the label which is zbrali, da bi se odločili glede prihodnjih ciljev. much more known to the public and by far more Združenje se je strinjalo, da se regionalno delo often seen as an important marketing factor. ne bi smelo zdaj končati, pač pa je treba sprejeti nov izziv – aktivno vzeti ohranitev in razvoj regije From protection to sustainable development v lastne roke. Now, having made the fate of the Wachau a Najprej se je leta 2001 združenje dogovorilo matter of worldwide concern, the members of glede skupnega poslanstva, ki upošteva vse Arbeitskreis Wachau gathered to decide upon pomembne vidike, ki so pomembni za evropsko future goals. The association agreed that the diplomo in svetovno kulturno dediščino. Celotno regional work should not end now but rather besedilo poslanstva Arbeitskreis Wachau se take up a new challenge – to actively take the lahko naloži na naši spletni strani preservation and development of the region into www.arbeitskreis-wachau.at. its own hands.

Dodatni rezultat tega procesa je bil, da se je First, in 2001, the association agreed upon a združenje samo spremenilo. Na bivšo skupino common mission that takes into consideration meščanov je vse bolj vplivala občinska politika, all relevant aspects which are of significance for ki se je vedno bolj razvijala v izhodišče za pravo the European Diploma and the World Heritage. regionalno politiko. The full text of Arbeitskreis Wachau’s mission may be downloaded at our website Po zasnovi poslanstva je regija poiskala finančno www.arbeitskreis-wachau.at. podporo, da bi uresničila svojo vizijo. Zaradi tega je Wachau postal ena izmed 15 regij LEADER+ Another result of this process was that the asso- v Spodnji Avstriji in prav tako postal prizorišče ciation itself changed. The former citizen group enega izmed največjih projektov LIFE Nature v got more and more influenced by community Avstriji. Združenje, ki je včasih bilo stoodstotna politics, developed more and more into a real prostovoljska organizacija, trenutno zaposluje regional politics platform. štiri strokovnjake za regionalni razvoj, varstvo After creating the vision, the region looked for narave in trženje. financial support in order to make the vision come true. This is why the Wachau became one Primeri projektov of 15 LEADER+ regions in Lower Austria and also became the site of one of the largest LIFE Projektno delo Arbeitskreis Wachau se Nature projects in Austria. The association – osredotoča na šest večjih tem, opisanih v which used to be a 100 % volunteer organiza- nadaljevanju. Določena vprašanja – na primer tion – currently employs four specialists on re- socialne teme, kot sta »ženske in življenje na gional development, nature protection, and mar- podeželju« ali »mladina in življenje na podeželju« keting. – so pomembne in lahko postanejo teme v prihodnosti, toda trenutno še niso. Project examples 122 Varstvo narave The project work of Arbeitskreis Wachau focuses on six major topics, which shall be de- Od leta 2003 je Wachau prav tako prizorišče scribed below. Certain issues – e. g. social top- velikega projekta, ki ga financira naravovar- ics like »women and countryside life« or »youth stveno finančno orodje EU »LIFE Nature«. Več

Workshop 2 Workshop and countryside life« – are important and may kot 70 % našega projektnega denarja bo v letih become topics in the future, but currently they od 2002 do 2008 vloženega v ta projekt. are not. Projekt LIFE Nature sam zaposluje dva človeka. Delavnica 2 / Nature protection Pomembnejši posamezni projekti so ponovna povezava rokavov reke Donave z glavnim rečnim Since 2003, the Wachau is also site of a large koritom. Čeprav gre za ekološke projekte, v večji project which is financed by the EU nature pro- ali manjši meri dajejo videz običajnih gradbenih tection finance tool »LIFE Nature«. More than 70 območij. Stari rečni rokavi se očistijo tako, da bo % of our project money from 2002 to 2008 will voda z Donave tekla vanje vse leto. To pomaga be invested into this project. The LIFE Nature značilnim ribam v prostem toku Donave, da project employs two people on its own. najdejo mesta, kjer izležejo svoja jajčeca in kjer se mlade ribice lahko razvijejo. Te ribe za Main detail projects are the reconnection of old preživetje potrebujejo plitka območja in počasne branches of the Danube river to the main river vode. Takšna območja so dandanes izjemno bed. Although these are ecology projects, they redka, celo vzdolž prostega toka reke Donave v more or less look like normal building sites. The Wachauu. Drug način za pomoč tem rekam je old river branches are dredged so that Danube izgradnja majhnih prodnatih otočkov v bližini water will flow through them all year round. This bregov – prav tako podpiramo izgradnjo teh helps the typical fish of the freely flowing Dan- otočkov. ube to find places where to lay their eggs and where the young fish may develop. These fish Drug pomemben del projekta je valorizacija need shallow areas with slowly flowing water to suhih travnikov v regiji. Ti habitati potrebujejo survive. Such areas are very seldom nowadays, neprestano, vendar ne intenzivno skrb človeka, even along the freely flowing Danube in the da se ne bi spremenili v gozdove, kar bi Wachau. Another way to help these fish is to pomenilo izgubo velikega števila ogroženih build small gravel islands near the banks – we majhnih rastlin (na primer različnih vrst orhidej), also support building these islands. ki rastejo na teh travnikih. Zaradi tega projekt LIFE Nature plačuje ljudi, ki redno kosijo te Another important part of the project is the val- travnike, ali pa spustijo na te travnike ovce, ki jih orization of dry lawn meadows in the region. nekaj tednov mulijo, tako da se majhna drevesa These habitats need constant but not intensive in grmičje poškodujejo in ne morejo zrasti. care by the human being in order not to become forests, which would mean that they lost a large Regija je prav tako financirala projekt LEADER +, number of endangered small plants (like differ- ki je priskrbel sredstva za ponovno naselitev ent kinds of orchids) that grow on these mead- izumrle, pa vendar zelo značilne vrste metulja za ows. Therefore the LIFE Nature project finances to regijo. people who mow these areas constantly, or we Varovanje mestne in naravne krajine put sheep on these meadows and let them graze for a few weeks, so that the small trees To je področje, kjer je težko imenovati določene and bushes are damaged and cannot grow up. projekte, ki jih ne urejajo zvezni ali provincialni zakoni. Zaradi tega si predvsem prizadevamo The region also financed a LEADER + project širiti znanje in podpirati župane, ki skušajo najti which financed the re-introduction of an extinct prave načine za obravnavo vsakdanjih nalog, s but very typical butterfly species into the region. katerimi se morajo soočiti, saj so oni odgovorni za gradbena dovoljenja v Avstriji. Townscape and landscape protection Drug pomemben projekt je študija, ki This is an area where it is difficult to identify cer- opredeljuje splošna pravila o tem, kako tain projects which are not regulated by federal načrtovati nova gradbena območja v Wachauu. or provincial laws. This is why we most of all try 123 Študijo je izvedla provincialna vlada skupaj z to spread knowledge and support the mayors in Arbeitskreis Wachau. finding the right ways to deal with everyday tasks they have to deal with being the ones who Še en velik izziv je tako imenovani »Naravni park are responsible for building permits in Austria. Jauerling-Wachau«. Naravni park je obstajal od Workshop 2 Workshop leta 1973, vendar je nehal delovati v letu 2001. Another important project is a study which de- Sedaj je bil spet uspešno ustanovljen kot fines general rules for how to design new build- regionalna pobuda sedmih občin, ki se želijo ing areas in the Wachau. The study was con- Delavnica 2 / osredotočiti na naravni in krajinski turizem. Del ducted by the provincial government together tega bo prav tako ustvariti zavedanje med with Arbeitskreis Wachau. prebivalci in obiskovalci, kako ranljive so krajine. Zraven tega skušamo doseči isti cilj z uvedbo Another big challenge is the so called »Nature podatkovne baze krajinskih fotografij v našem Park Jauerling-Wachau«. The nature park ex- uradu, kar nam bo omogočilo dokumentiranje isted since 1973 but didn’t function anymore sprememb krajine. since 2001. Now it has been successfully re-established as a regional initiative of seven com- Nenazadnje smo prav tako začeli sodelovati v munities who want to specialize on nature and izobraževalnih programih, ki ljudi iz regije učijo, landscape tourism. Part of it will also be to cre- kako popeljati obiskovalce na izlete, kjer so vidne ate awareness among locals and visitors for the posebnosti krajine Wachaua. Ti izleti naj bi v vulnerability of landscapes. Additionally, we try to achieve the same goal by having started a prihodnosti pridobivali vse večjo veljavo znotraj landscape photo database in our office which naše regionalne turistične ponudbe. will allow us to make landscape change evident.

Gojenje trte in marelic Finally, we also started to participate in educa- Gojenje vinske trte in marelic nadzorujeta dve tion programmes which teach people from the zelo močni pobudi za preverjanje kakovosti in region how to take visitors on excursions about trženje v regiji. Naše delo je predvsem, da jih the specialities of the Wachau landscape. These podpiramo pri opravljanju njihovega dela. Vino excursions are supposed to get a more and in regionalni razvoj sta še posebej tesno more prominent place within our regional tour- povezana, saj Arbeitskreis Wachau zaposluje ist offers in the future. eno osebo, ki delno podpira projekte za regionalni razvoj, delno pa podpira trženje vin. Wine and apricot growing Wine and apricot growing is controlled by two Področje trženja vin je tesno povezano z very strong quality control and marketing initia- ohranjevanjem bistva krajine Wachaua. tives in the region. Most of all, our job is to sup- Najznačilnejši del naše krajine so stare in suhe port them in doing their business. Especially kamnite terase, na katerih raste večina naše wine and regional development are closely vinske trte. Wachau je ena od redkih krajin linked together, since Arbeitskreis Wachau em- severno od Alp, kjer je ta vrsta teras še vedno v ploys one person who partly supports the re- uporabi in je niso zamenjali tržno bolj prijazni gional development projects and partly supports načini gojenja grozdja. wine marketing. Nedavni izračuni so pokazali, da je tradicionalni The area of wine marketing is also closely način gojenja vinske trte petkrat dražji od interlinked with keeping up the very substance gojenja trte v položnih vinogradih, do katerih of the Wachau landscape. The most typical part lahko pride tudi traktor. Približno polovica of our landscape is the old dry stone terraces on celotnega vinorodnega območja pripada malim which a lot of our wine is grown. The Wachau is kmetom, ki – trenutno – za pridelek ne dosežejo one of the few remaining landscapes north of niti tistih cen, ki bi jim omogočile kritje stroškov. the Alps where this type of terraces is still in use Mnogo od njih je starejših ljudi, ki nimajo and not replaced by more market-friendly ways nobenega naslednika, ki bi prevzel kmetijo. To of growing the grapes. pomeni, da bo kmalu precejšen delež območij z vinorodnimi terasami zapuščen. Recent calculations show that it costs about five times as much to grow wine the traditional way 124 Na žalost regija ni uspela prepričati avstrijske than it costs when done on tractor-friendly flat vlade, da tudi vinogradniki, ki gojijo trto na vineyards. About half of the total winegrowing kamnitih terasah, potrebujejo podobno finančno area belongs to minimum-sized farmers who – podporo kot gorski kmetje. Ti prejemajo at the moment – don’t even get paid the prices sredstva, ker je njihovo delo ključnega pomena they would need in order to balance their costs.

Workshop 2 Workshop za ohranjevanje značilne avstrijske gorske Many of them are elder people who don’t have krajine, čeprav so možnosti, da bodo kdajkoli za any successors left for their farm. This altogether svoje pridelke dosegli takšno ceno, ki bi jim means that a significant percentage of the wine

Delavnica 2 / pokrila stroške, majhne – podobno drži za terrace area is about to be abandoned. številne vinogradnike v dolini Wachau. Unfortunately, the region didn’t succeed in con- To pomeni, da bomo morali mnogo vložiti v vincing the Austrian government that also the iskanje načinov, kako preoblikovati vinograd- stone terrace wine growers need similar finan- ništvo v dolini Wachau na trajnostni način. cial support like the mountain farmers. They get Potrebno bo poiskati strukture, ki lahko money because their work is considered being podpirajo manjše kmete, da bodo lahko crucial for keeping up the typical Austrian moun- nadaljevali s kmetovanjem, najti načine, kako tain landscape although the chances are low doseči višje cene za grozdje in vino, najti načine, that they will ever get a price for their products kako bolje širiti znanje in zavedanje, kako that covers their costs – something that would pomembna je kakovost, ter najti odgovore na hold true the same way for many of the wine različna vprašanja, ki jih porajajo tržne farmers in the Wachau. okoliščine, ki se v prihodnosti verjetno ne bodo oblikovale v prid načinu vinogradništva, ki je That means that we will have to invest a lot into značilen za Wachau. finding ways how to re-structure wine growing in the Wachau in a sustainable way. This will have Turizem to do with finding structures that can support the small-scale farmers to be able to continue Od leta 2003 je trženje turizma v dolini Wachau working as farmers, finding ways how to achieve popolnoma preoblikovano. Arbeitskreis Wachau higher prices for grapes and wine, finding ways tesno sodeluje z novo organizacijo, »Donau how to spread knowledge and quality aware- Niederösterreich Tourismus GmbH« (Spodnje- ness better than we did before, and finding an- avstrijski turizem na Donavi d.o.o.), ki je odgo- swers to the various questions raised by the vorna za vse vidike trženja turizma in prodaje market circumstances which probably won’t de- turistične destinacije Wachau. velop in a way in the future that favours the typical Wachau style of wine growing. Predvsem podpiramo Donau Niederösterreich Tourismus GmbH (DTG) pri ustvarjanju Tourism turističnih ponudb, ki jih tržijo in prodajo. Tipični primeri so številni muzeji, ki so bili ali so trenutno Since 2003, tourism marketing has been com- v stanju obnove z uporabo različnih evropskih in pletely re-structured in the Wachau. Arbeitskreis neevropskih sredstev. Na območjih, kjer ni Wachau closely works together with this new povsem jasno, v katero smer se naj turizem organization, »Donau Niederösterreich Touris- razvija, je Arbeitskreis Wachau prav tako mus GmbH« (Lower Austrian Danube Tourism financiral posebno strateško delo, da bi opredelil Ltd.), which is responsible for all aspects of tour- prodajne predloge in možne ključne projekte. ist marketing and selling the tourist destination Wachau. Zraven tega podpiramo DTG pri iskanju pravih tržnih smernic in predpisov blagovnih znamk za Most of all, we support Donau Nieder-österreich turizem v Wachauu. Prav tako jih podpiramo, da Tourismus GmbH (DTG) in creating tourist offers vključijo občine in jih zavežejo k tem novim that may be marketed and sold by them. Typical smernicam. Obenem smo vložili veliko sredstev examples are a series of museums that have iz podpore LEADER+ za pomoč DTG-ju, da bi been or currently are being enhanced using a izpopolnil svoje sposobnosti in uvrstil skupne large variety of European and non-European projekte na turistični trg. fundings. In areas where it is not so obvious which way tourism should go Arbeitskreis Wachau also financed special strategic work in 125 Kultura order to identify selling propositions and possi- Večino kulturnega programa v regiji pokrivajo ble key projects. partnerji. V zadnjih letih je bilo težko pridobiti večja sredstva za financiranje kulturnih In addition to that, we support DTG in finding the projektov, saj oddelek za kulturo v Spodnji right marketing guidelines and brand regulations 2 Workshop Avstriji ni sodeloval v evropskih programih. for the Wachau tourism. We also support them to get the communities involved and committed

Primer kulturnega projekta, ki se je nedavno to these new guidelines. And we also invested Delavnica 2 / končal s podporo Arbeitskreis Wachau, je quite a lot of our LEADER+ support in helping namestitev »Kamere obscura za Donavo«, ki je DTG build up its capacities and in positioning delo islandskega umetnika Olafura Eliassona. common projects on the tourism market. Umetniško delo se nahaja na vzpenjači med Spitzem in Arnsdorfom, ogledi so možni skozi Culture vse leto. Most of the culture programme of the region is done by partners. The last years, it was difficult Poučevanje obiskovalcev o edinstvenosti to get substantial funding for cultural projects Wachaua since the department for culture in Lower Aus- Mnogo naših ključnih projektov se osredotoča tria didn’t participate in European programmes. na posredovanje sporočila našim obiskovalcem, kakšno vrednost ima edinstvenost Wachaua. One example of a culture project which was fin- Naša strategija je, da bi bistvene elemente te ished recently with support from Arbeitskreis edinstvene krajine naredili vidne in razumljive Wachau is the installation »Camera obscura for tudi za javnost. the Danube« by the Icelandic artist Olafur Eliasson. The work of art is located on the cable Zaradi tega smo sprejeli niz projektov z imenom ferry between Spitz and Arnsdorf and can be vis- »Weltgarten Wachau« (svetovni vrt Wachau), ki ited all year round. želi izpostaviti dele krajine, ki so posebej zanimivi, z ustanovitvijo vrtov za obiskovalce, Teaching visitors about the uniqueness of the informacijskih točk in mreže pohodnih poti. Wachau Zraven tega načrtujemo izgradnjo dveh centrov Many of our key projects are focused on com- za obiskovalce doline Wachau na obeh koncih municating the value of the uniqueness of the regije, v Melku in v Krems-Steinu. Načrtovanje Wachau to our visitors. Our strategy is to make centra za obiskovalce v Steinu že poteka, center the substantial elements of this unique land- pa se bo odprl najkasneje do leta 2009. scape visible and conceivable to the public.

Obstajajo dobre možnosti, da bomo prav tako Therefore we adopted a series of projects called imeli priložnost gostiti dva večja festivala v letih »Weltgarten Wachau« (world garden Wachau), 2010 in 2012, ki oba obravnavata edinstvenost, which tries to show out the parts of the land- pa tudi ranljivost krajine Wachaua. scape which are of special interest by creating visitor gardens, information spots and a network Poudarjanje edinstvene vrednosti Wachaua of hiking paths. Additionally, we plan to build two lokalnim prebivalcem visitor centers for the Wachau valley on both ends of the region, in Melk and in Krems-Stein. Prav tako neprestano poskušamo seznaniti The planning for the Stein visitor center is al- lokalne prebivalce, kako pomembni sta evropska ready on the way, the center is planned to open diploma in svetovna kulturna dediščina. Poleg 2009 by the latest. tisočih osebnih pogovorov na leto, dvakrat na leto objavimo regionalni časopis. Enkrat letno Chances are high that we also get the opportu- priredimo festival svetovne kulturne dediščine nity to hold two bigger festivals in 2010 and skupaj z eno od občin. Gre za eno 2012 which both will deal with the uniqueness, spomladansko nedeljo, ko odgovorna občina but also the vulnerability of the Wachau land- dobi priložnost pokazati drugim občinam, kaj je scape. na njej posebnega. Lani smo festival priredili 126 drugič, obiskalo pa ga je že več kot 2.000 gostov. Emphasizing the unique value of the Wachau to the local people Upravljanje območij evropske diplome in We also try to constantly communicate the im-

Workshop 2 Workshop svetovne kulturne dediščine portance of the European Diploma and the World Heritage to our local people. Apart from thousands of personal talks per year, we publish Tradicionalni načrti ohranitve so zmeraj iskali

Delavnica 2 / a regional newspaper twice a year. And once a izključne strategije in načine od zgoraj navzdol year we hold a so-called World Heritage festival za nadzor varovanih območij: izključite ljudi, če together with one of the communities. This is pa jim želite dovoliti vstop, nadzorujte njihovo one Sunday in spring on which the responsible število in uporabite vodnike, da bi preprečili community gets the chance to show off to all neželeno obnašanje; če se kdo neprimerno the other communities what is special about obnaša, plača globo. them. Last year we organized the festival for the second time and could already welcome more Lahko si predstavljate – kot sem že omenil – da than 2,000 guests. to nikoli ne bo delovalo pri varovani krajini.

Odbor za svetovno kulturno dediščino je že European Diploma and World Heritage site izpostavil, da je upravljanje območij svetovne management kulturne dediščine smiselno le z uporabo Traditional conservation plans always looked for zmerne mešanice orodij, ki segajo od pristopa exclusive strategies and top-down-oriented ways od zgoraj navzdol in orodij za nadzor do pristopa of controlling protected sites: Lock out people, od spodaj navzgor in orodij za upravljanje, ki se if you want to let them in, control their number osredotočajo na interesne skupine. Na novo and use guides to prevent wrong behaviour, and objavljene Operativne smernice za izvajanje if somebody acts in a wrong way, fine him. Konvencije o svetovni kulturni dediščini se osredotočajo prav na interesne skupine. Dokler You can imagine – like I already pointed out – ustrezne interesne skupine, ki imajo različne that this will never work in protected landscapes. interese za določeno območje, ne upoštevajo ciljev svetovne kulturne dediščine, svetovna Actually the World Heritage Committee already kulturna dediščina ne bo uspešna. has got the point that managing World Heritage sites can only be done by using a fair mix of top- Vendar pa se obe – evropska diploma in down- and control-oriented as well as bottom- svetovna kulturna dediščina – šele začenjata up- and stakeholder-oriented management tools. pripravljati na posebne izzive, ki jih prinaša The newly published Operational Guidelines for uvrščanje varovanih krajin na njune sezname. the Implementation of the World Heritage Con- Obe šele iščeta strokovnjake, ki so sposobni vention put the stakeholder into the center of all pravilno presoditi prizadevanja upravljavcev thoughts. As long as the relevant stakeholders varovanih krajin in ki lahko sprejmejo nepopolno with their various interests in a site don’t comply upravljanje, s čimer mora določeno območje with the World Heritage goals, World Heritage vedno računati. will never work out. Predvsem je potrebno razpravljati o tem, ali Nevertheless, both – European Diploma and lahko varovane krajine sploh izpolnijo merila, ki World Heritage – are only on their way in getting so jih postavili mnogi izmed tistih, ki so izumili prepared for the special challenges that having pojem varovanih območij in spomenikov. Prav protected landscapes on their respective lists tako moramo dognati, ali je to krivda tistih, ki bring about. Both are only about to find experts delajo in živijo na varovanih krajinah danes – ali who are able to judge the efforts of protected krivda tistih, ki so si zamislili neko podobo landscape managers correctly and are able to varovane krajine, ki ne ustreza vedno potrebam accept the imperfections managing such a site realnosti. always needs to take into account.

»Regionalni razvoj in varovane krajine se ne Above all, it seems that we still have to discuss razlikujejo od tega, kako bi regionalni razvoj whether protected landscapes may ever meet moral potekati tudi drugje«. Če so vaši osebni up to the criteria that many of those who in- 127 standardi visoki, potem se s stavkom gotovo vented the concept of protected sites and monu- strinjate. Dobra stran tega, da si upravitelj ments had in mind or not. And we also need to varovane krajine, je, da je mnogo laže doseči te discuss whether this is the fault of those who standarde, ker tisti, ki so predani svoji varovani work and live in protected landscapes today – or krajini, vedno želijo ohranjati dobre standarde, ki the fault of those who have a certain image of 2 Workshop so si jih zamislili. Vedno pa obstajajo slabi a protected landscape in mind that may not primeri, za katere ljudje, ki skrbijo za varovano completely fit to the needs of reality. krajino, vedo in se jih bojijo. Delavnica 2 / »Regional development in protected landscapes Želimo, da bi Wachau ostal vzor za druge krajine isn’t different to how regional development v Avstriji ali v Evropi, za kar si je nedvomno ought to be done anywhere else«. If your per- vredno prizadevati. Čaka pa nas veliko dela, ker sonal standards are high, this sentence is defi- je še zmeraj toliko za postoriti. nitely right. The good thing about being a protected landscape manager is that it is much easier to reach these standards, since those who are committed to their protected landscape always want to keep up the good standards they have in mind. And there always are bad examples around which the people who care about a protected landscape know and are afraid of.

Trying to make the Wachau stay a role model among other landscapes in Austria or in Europe is definitely something worth working for. And it will be a lot of work – since there still is a lot left to do. Vključenost krajine v javne politike in priporočila za izboljšanje – primer Alp

Integration of landscape issues into public policies and recommendations for their improvement – the example of the Alpine region

dr. Mojca Golobič 128

Workshop 2 Workshop Izvleček Abstract Kulturna krajina je pomemben vir in lokacijski Cultural landscape is an important resource and

Delavnica 2 / dejavnik za razvoj. Ker gre za dinamično in locational factor for development. This interrela- zapleteno medsebojno razmerje, ki se vse tion is a dynamic and complex one, with rapidly hitreje spreminja, ga je z obstoječimi ukrepi increasing pace of change. As such it proves dif- politik težko obvladovati in usmerjati v želeno ficult to handle and steer to the desired direction smer. Prispevek prinaša spoznanja o razmerju by existing policy instruments. This contribution med razvojem in kulturno krajino, ki so jih presents the relation between socio-economic prinesli rezultati raziskovalnega projekta development and cultural landscape by findings REGALP za območje Alp. Tema je obdelana z of the research project (REGALP), which focused napovednega in z dveh normativnih vidikov. V in the Alpine area. This issue is dealt with from napovednem delu smo identificirali procese the descriptive and two different normative as- spreminjanja in njihove vplive na krajino. pects. The descriptive approach identified proc- Normativni pristop se je v prvem delu oprl na esses of change and their impacts in the land- analizo vključenosti krajine v prostorske in scape. The normative approach complemented sektorske politike ter dal strokovno oceno vpliva the traditional top-down analysis with a bottom- ukrepov teh politik na krajino. Običajni pogled up view, which disclosed expectations and atti- od »zgoraj navzdol« smo dopolnili še s tudes of local people. The top-down normative pogledom od »spodaj navzgor«, ki je predstavil approach surveyed the integration of landscape tudi stališča in pričakovanja prebivalcev. issue in planning and sectoral policies and as- Rezultati vseh treh pristopov so bili povzeti v sessed the effects of policy measures on the nabor priporočil za trajnostni razvoj, varstvo in landscape. Results of all three approaches were upravljanje krajin. synthesised in a set of recommendations for sustainable development, protection and man- 1. Uvod agement of landscape. »Vloga krajine kot politične teme na evropski 1. Introduction ravni narašča že vsaj zadnjih pet let. Kljub pomanjkanju formalnih, zakonsko določenih »Since about five years time, the role of land- evropskih ukrepov na področju krajine, je scapes as a political issue at the European level zanimanje zanjo naraslo tako med znanstvenimi has been steadily increasing. Despite the ab- kakor vladnimi ustanovami. ... Krajinski pristop sence of formal, statutory European instruments bolj kot katera koli druga stroka ponuja orodja za for landscapes, they have captured the interest celostno presojo in načrtovanje krajine in of both scientific and governmental bodies alike. opredelitev in razvoj razmerja med naravo in ... Like no other discipline, a landscape approach kulturo. Lahko rečemo, da je krajina kot prostor offers holistic assessment and planning tools to vzajemnega delovanja človeka in narave v define and develop the interface between nature samem jedru koncepta trajnosti« (European and culture. Hence, landscape, as the place of Centre for Nature Conservation, 2000, prevod human inter-action with nature appears to be M. G.). the heart of sustainability« (European Centre for Nature Conservation, 2000). V zadnjem času je kulturna krajina pridobila pomembno mesto v regionalnem razvoju kot vir In the last years cultural landscape as a resource in dejavnik umeščanja dejavnosti. Ta vloga se bo and a locational factor has become more impor- v prihodnje še okrepila predvsem v turizmu, tant in regional development, and in the future kmetijstvu in poselitvi. Ves čas pa se evropske landscape will continue to play significant role in krajine pospešeno spreminjajo. Obstoječi ukrepi tourism, agriculture and housing development. politik tega zapletenega razmerja večina ne In medium term, European regions and land- upoštevajo dovolj, nekateri od programov EU ali scapes are facing extensive changes. Existing držav pa imajo tudi nenačrtovane in stranske policy instruments do not always sufficiently 129 učinke na krajino. take the complex interrelation between regional development and cultural landscape interrela- Z raziskovalnim projektom »REGALP«1 smo želeli tions into account, and EU or national programmes may have unintended side effects on prispevati k uravnoteženemu in trajnostnemu cultural landscape. 2 Workshop regionalnemu razvoju, tako da bi predlagali prilagoditve evropskih in nacionalnih politik, ki bi The research project »REGALP«1 was launched temeljile na raziskovalnih rezultatih in with the aim to contribute to a balanced and Delavnica 2 / sodelovanju deležnikov v območju Alp. Na sustainable regional development by proposing osnovi rezultatov projekta bo ta prispevek adjustments to European and national policies, govoril predvsem o naslednjih temah: based on research and stakeholder participation – ugotavljanje sprememb v krajini, in the Alpine area. – opredelitev želenega stanja krajine, – vključevanje krajine v procese prostorskega The following contribution will draw on the result in sektorskega načrtovanja z namenom of this project to discuss the following issues of doseganje želenega stanja, the »society and landscape« theme: – ukrepi za doseganje ciljev, – Identification of changes in the landscape; – izobraževanje, usposabljanje ter ozaveščanje – Definition of the desired condition of the javnosti o pomenu krajine za izboljšanje landscape; kakovosti bivanja. – Integration of landscape in the planning process (spatial and sectoral) with a view to 2. Procesi spreminjanja krajine attain the desired condition; – Instruments for accomplishing the objec- Polarizacija je za številne evropske regije tives; najznačilnejši proces, ki krajino spreminja na – Training, education and raising the aware- zelo zapletene načine. V Alpah lahko ta trend ness of the public – about the significance opazujemo zadnjih 30 let kot krepitev vpliva of landscape for the increase of the quality of alpskih mest na njihovo zaledje in usihanje life. odmaknjenih območij. Polarizacija na ravni Evrope je prizadela tudi Alpe kot celoto: vpliv sosednjih velemest, kot so Lyon, Torino, Milano, 2. Processes of landscape change Dunaj in Muenchen povzroča suburbanizacijo in Polarization is the most significant process char- izgubo funkcij manjših alpskih mest. Ta razlika acterizing many of the European regions and med uspešnimi osrednjimi območji in zaledjem affecting landscapes in a very complex way. For se bo še povečevala in vpliv metropol zunaj Alp the last 30 years we can observe this trend in se bo še povečal. the Alps as an increasing influence of alpine cit-

1 Projekt se je financiral iz 5. okvirnega programa EU in nacionalnih sofinancerjev. Partnerji pri projektu so: Regional Consulting ZT GmbH (Avstrija), Univer- sity of Berne, Institute for Geography (Švica), Cemagref, Groupement de Grenoble (Francija), Alpine Research Institute Garmisch-Partenkirchen (Nemčija), University of Udine, Department of Economic Science (Italija) in Urbanistični inštitut Republike Slovenije. The project was financed by the 5th EU framework programme and national co-financers. Partners in the project were: Regional Consulting ZT GmbH (Austria), University of Berne, Institute for Geography (Switzerland), Cemagref, Groupement de Grenoble (France), Alpine Research Institute Garmisch- Partenkirchen (Germany), University of Udine, Department of Economic Science (Italy) and Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia (Slovenia) Dostopnost in promet sta kot vzrok in posledica ies on their surroundings and a decline of periph- polarizacije med glavnimi gonilnimi silami eral areas. The polarization on the EU level also sprememb. Dostopnost je odvisna od razdalje affects the Alps as a whole: the influence of the do urbanih središč, nadmorske višine, topograf- nearby metropolitan areas like Lyon, Torino, skih značilnosti in prometne infrastrukture. V Milano, Vienna or Munich causes suburba- Alpah se je povprečna dostopnost močno nisation and the loss of functions of smaller in- izboljšala predvsem zaradi dograditve ner-alpine cities. The gap between prosperous prometnic. Pri tem se je dostopnost glavnih central regions and marginalised peripheral ar- vozlišč povečala bistveno bolj kot drugih eas will get bigger in the next years, and the predelov. Pričakovano je nadaljevanje poveče- metropolitan areas outside the Alps will gain vanja dostopnosti in s tem polarizacije: more and more influence on the Alpine area. povprečna dostopnost v Alpah naj bi se med leti 130 1995 in 2020 povečala za 150%, dostopnost Accessibility and transport is one of the main glavnih prometnih vozlišč pa kar za 500% ali driving forces, closely related (as a cause and več. Poleg dostopnosti je razvojni potencial effect) to the polarization. Accessibility depends nekega območja odvisen od prisotnosti in izrabe on the distance from centres, the altitude, the lokalnih virov. To vključuje tako dejansko topographic features and the transport facilities.

Workshop 2 Workshop prisotnost vira, kot je na primer les, voda, The Alps have experienced a rapid average in- privlačna krajina, kakor tudi lokalne proizvode in crease of accessibility due to the upgrading of znanja ter socialne odnose in lokalno politiko. transport infrastructures whereby the acces-

Delavnica 2 / sibilities of alpine centres and transport nodes Na osnovi treh glavnih dejavnikov: have grown stronger than those of the periph- polarizacijskih trendov, dostopnosti in virov, ery. The expected increase of accessibilities due lahko določimo štiri glavne tipe spreminjanja to the further upgrade of transport infrastructure alpskih kulturnih krajin: can also be considered the main reason for the expected increasing polarisation in future: the Območja intenzivne rabe v dolinah, ki jih average accessibility level in the Alps will in- označuje preplet stanovanjskih in proizvodnih crease by 150% between 1995 and 2020, dejavnosti, prometne infrastrukture, turističnih whereas accessibilities of the transport nodes in območij ter kmetijske rabe. Za ta območja so the central areas will increase by 500% or even značilni konflikti med različnimi rabami. more.

Območja nove divjine, opuščanja kmetijstva in Besides accessibility, development potentials of odseljevanja, kjer naravna vegetacija prerašča a region are determined by presence and use of kulturno krajino. endogenous resources. These include physical presence of diverse resources, like wood, water, Razpršena spalna naselja s prijetnim bivalnim beautiful landscapes, local products or skills etc.; okoljem, vendar pomanjkanjem storitev in as well as the local policies and attitudes. Taking zaposlitvenih možnosti. into account these three main factors (polarization trends, accessibility and resources), we can Alpska prizorišča, vzdrževana z namenom indicate four main types of the alpine cultural ohranjanja tradicionalne podobe krajine, ki je landscape transformation: pomembna predvsem kot turistična zanimivost. Intensively used areas in valley floors, charac- Alpska mesta s predmestji naseljujejo predvsem terised by a mix of housing and industrial areas, dna dolin in obsegajo 23% površine Alp, transport infrastructures, leisure areas and areas predstavljajo pa približno 57% populacije in 71% of intensive agriculture, and subject to perma- delovnih mest. Zanje so značilne obsežne nent land use conflicts. dnevne migracije in hitro naraščanje števila stavb. Glavni vplivi na krajino v teh razvijajočih New wilderness areas of agricultural abandon- se območjih so povečana pozidava prostora in ment and depopulation, where natural growth zgoščevanje gradnje. Območja v okolici urbanih takes over the traditionally cultivated landscape. središč se najmočneje in najhitreje spreminjajo v predmestja, ki so odvisna od središč glede Extensive dormitory suburbs with pleasant storitev in delovnih mest. Tista najboljša housing conditions, but with only few services kmetijska zemljišča v bližnji okolici, ki so v and without own economical activities. ekonomski tekmi še ostala nepozidana, so Alpine sceneries, carefully maintained with the intenzivno obdelana. Prijetno bivalno okolje pa specific aim of preserving traditional cultural se je marsikje že zelo poslabšalo zaradi landscapes considered valuable as tourist attrac- intenzifikacije rabe prostora. tion.

Drugi pol rasti v Alpah so turistična središča. Alpine cities and their suburbs are located Čeprav so pogosto odmaknjena in na visokih mostly in the valley floors and contain 57% of nadmorskih višinah, pa so po nekaterih the alpine population and 71% of the alpine značilnostih podobna urbaniziranim dolinam. working places on 23% of the alpine surface. Povečuje se število dnevnih delovnih migrantov, They are characterised by the increasing impor- pospešuje se gradnja, pomen kmetijstva pa tance of commuting and a strongly increasing upada. Obseg kmetijstva se pogosto ustali na number of buildings. The main effects on the določeni, precej omejeni ravni. V teh območjih landscape in these prosperous areas are in- 131 sta izgradnja turistične infrastrukture in poraba creased land consumption and densification of prostora glavna dejavnika spreminjanja kulturne built up space. The best agricultural land in the krajine ter pritiska na naravne ekosisteme. Zelo surroundings of alpine cities is either being inten- verjetno je, da bodo v prihodnosti uspevala le še sively explored in the competition with more dobro opremljena središča na visokih profitable land uses, or already built up. The ar- 2 Workshop nadmorskih višinah, med tem ko se bodo morali eas surrounding the urban cores are perhaps nižje ležeči kraji soočiti z razvojnimi težavami in undergoing most fundamental and rapid change prestrukturiranjem dejavnosti. of the landscape. The emerging and spreading Delavnica 2 / suburban areas of commuter settlements de- Na drugi strani je slika popolnoma drugačna: v pend on urban centres for jobs and services. The propadajočih območjih sta glavna procesa pleasant living environment is in many places spreminjanja krajine opuščanje rabe in already decreasing due to intensification of land preraščanje z gozdom. Mnoga od teh use. odmaknjenih območij se soočajo z izgubo delovnih mest in osnovne oskrbe, številna tudi The second poles of growth within the Alps are z odseljevanjem. Kmetijstvo je tu še vedno the areas with intensive tourism. Although tour- pomemben dejavnik, kar pa je bolj posledica ism-dominated municipalities are often remote pomanjkanja drugih gospodarskih dejavnosti and lying on a high sea level, some characteris- kot znamenje vitalnosti kmetijstva. Kmetijska tic features are comparable to the prosperous politika je v zadnjih letih sicer pripomogla k alpine valley floors. There are many in-commut- omejevanju množičnega opuščanja obdelave ers, a strong increase in buildings and low impor- kmetijskih zemljišč, vendar v nekaterih območjih tance of agriculture. Nevertheless, in tourism bolj, v drugih manj uspešno. Divjina, ki je bila še areas the stabilisation of an extensive agriculture nedavno omejena na posamezne predele v on a low level can be observed. In these areas jugozahodnih Alpah, se zdaj obnavlja tudi v tourism infrastructures and high land consump- drugih delih Alpskega loka. tion are causing heavy pressure on landscapes and on sensible mountain ecosystems. It is very Vsi opisani vzorci so prisotni tudi v drugih possible that in the future only the well equipped evropskih regijah, naslednji pa je morda najbolj resorts on high altitude will be successful, while značilen ravno za Alpe. Gre za vzdrževana areas on lower sea levels and with less adapted prizorišča, ki jih zavestno ohranjamo zaradi tourism infrastructure will have to give up or videza, ki ustreza povpraševanju na turističnem change their profile. in prostočasnem trgu. Običajno se pojavljajo na območjih, ki so dobro dostopna iz urbanih The other side of the coin shows completely dif- središč in v bližini turističnih središč, ki so odkrila ferent picture: in decline areas the privlačnost tradicionalne kulturne krajine za extensification of land use and forest overgrow- obiskovalce in njeno vrednost v turistični ing are the main landscape transformations. ponudbi. Many of these peripheral areas are facing a loss of working places and a decline of basic services; several even a decrease of population. The 3. Krajina in javne politike agricultural sector is still playing an important Normativni vidik je bil v projektu obdelan z role in these areas, but this could be attributed dvema komplementarnima pristopoma: pristop more to the lack of economic alternatives than »od zgoraj navzdol« je vseboval analizo ciljev to the vitality of farming. The agricultural policy različnih politik, ki se nanašajo na krajino. Pristop of the last years has contributed to preventing a »od spodaj navzgor« pa je osvetlil pričakovanja large-scale withdrawal of agriculture, but has in potrebe prebivalcev v alpskih skupnostih. not succeeded in some parts. Wilderness areas, Rezultati prvega pristopa so predstavljeni v which were not long ago limited to the south- nadaljevanju, rezultati drugega pristopa pa v 4. western Alps, are being restored (on smaller poglavju. scale) all over the Alpine bow.

Cilji politik in krajina While all described types of landscape transformation are present in most regions in Europe, Pregled in analiza dokumentov politik v alpskih the last one is probably more unique for the Al- državah sta odkrila, da številni zakoni in pine area. These are maintained traditional Al- 132 resolucije vsebujejo cilje, ki se nanašajo na pine sceneries, which are being managed to fit krajino. Teh je največ v prostorskem planiranju, the demand from the consumers of tourism and regionalni in kmetijski politiki ter ohranjanju leisure industry. They are emerging in locations narave. Na splošno so teme povezane s kulturno close to the areas of intensive tourism which are krajino, ki jih pregledane politike obravnavajo, discovering traditional landscapes as an amen-

Workshop 2 Workshop družbeno pomembne in v skladu s cilji ity for the visitors and as an asset for the tourism trajnostnega razvoja. Vendar pa je analiza tudi industry. odkrila, da se pojem »kulturna krajina« skoraj

Delavnica 2 / vselej uporablja v povezavi z »vzdrževanjem« in 3. Landscape in public policies »ohranjanjem«, zlasti v kmetijski in naravovarstveni politiki. The project dealt with the landscape issue from two complementary normative approaches: top- Javne politike le redko obravnavajo razvojne down approach analysed the objectives of sev- teme, kot so na primer oblikovanje in eral policies, which relate to the landscape, while vrednotenje krajine ter vključevanje njene the bottom-up approach examined the expecta- rekreacijske, ekološke in zgodovinske vloge v tions and interests of the inhabitants in Alpine regionalni razvoj. V skladu s tem pogledom so communities. The second approach will be ex- subvencije, namenjene vzdrževanju kmetijske plained in chapter 4. rabe tudi osrednji ukrep, povezan s kulturno krajino. Landscape objectives The screening and the analysis of policy docu- Glavne ugotovitve analize politik kažejo na ments in the alpine countries have revealed that visoko stopnjo relevantnosti, koherentnosti in there are a number of laws and resolutions komplementarnosti. Vendar pa je ta na videz which contain objectives concerning landscape, dobra slika v veliki meri posledica precej particularly in spatial planning and in regional, splošnih in neoperativnih ciljev, kazijo pa jo tudi agricultural and nature conservation policies. In nekatere ugotovitve, kot je na primer pomanj- general, the cultural landscape issues addressed kanje koordinacije in sodelovanja med within the studied policy approaches are socially institucijami, konkurenca med nekaterimi relevant and in accordance with the aims of sus- sektorskimi cilji in ukrepi, številne pomanj- tainable development. However, the analysis kljivosti pri izvajanju ter pomanjkanje prostorskih also revealed that the term »cultural landscape« pristopov. Te pomanjkljivosti so opazne pri vseh is almost always used in connection with »main- sektorjih in na vseh ravneh, od EU do občinske. tenance« and »conservation«, e. g. in agricultural Večina ukrepov je usmerjenih bodisi izključno and nature protection policies. Public policies razvojno (v smislu krepitve gospodarstva) bodisi barely address development issues such as land- strogo varstveno. Nekatere politike, večinoma scape design or landscape valorisation, just as razvojne ali prometne, pa krajine sploh ne little as the value of cultural landscapes as an upoštevajo. asset for regional development, or the recreational, ecological or historic functions of cultural Po drugi strani pa sta analiza trendov in landscapes. Correspondingly, the subsidies aim- vrednotenje scenarijev pokazala na potrebo po ing at the maintenance of the agricultural culti- bolj nadsektorsko in celostno opredeljenih ciljih vation are the main financial focus of policy na področju krajine, ki jih je težko definirati measures towards cultural landscapes. znotraj politik posameznih sektorjev. Nekaj The overall findings of the policy analysis show primerov: high level of relevance, coherence and – doseganje bolj uravnoteženega razvoja, complementarity. However, this apparently good – preprečevanje opuščanje in odseljevanje z picture is based on rather global and non-opera- obširnih območij, tional objectives, and is restricted by several fac- – omejevanje in učinkovito upravljanje zgošče- tors: a lack of co-ordination and co-operation, vanja dejavnosti v dolinah, competition between different sectoral aims and – ohranjanje in ponovno vzpostavljanje lokal- instruments, various deficiencies in implementa- ne oskrbe in javnega prevoza ter določene tion and a lack of territorial approaches. Such ravni gospodarskih dejavnosti v predmestjih deficits are obvious in all policy fields and on all in spalnih naseljih, levels from EU to local. Most instruments are – oblikovanje razvojnih strategij za odmaknje- oriented – in many cases rather exclusively – na območja, ki bi temeljile na “mehkem” either towards regional development (in the 133 turizmu, večfunkcionalnem kmetijstvu ter sense of strengthening economy) or towards zavarovanih območjih narave in krajinskih landscape (in most cases with protective ap- vrednot. proaches). Furthermore, there are also policies like economy and infrastructure strengthening, Ukrepi za uresničevanje ciljev which barely take cultural landscape into ac- 2 Workshop count. Na osnovi analize politik je bilo mogoče identificirati šest glavnih pristopov k obravnavi On the other hand, the analysis of trends and Delavnica 2 / razmerja med razvojem in kulturno krajino. Za evaluation of scenarios brought up the need for vsak pristop so značilni določen cilj in vzvodi more cross-sectoral and integrative landscape delovanja. related policy objectives, which could not be Ti pristopi so: comprised in sectoral policies; such as: – prostorsko načrtovanje za usklajevanje – to achieve a more balanced development, razvojnih potreb s krajinskimi danostmi; – to prevent abandonment and depopulation – podpore kmetijstvu za regionalni razvoj in of large areas, vzdrževanje kulturne krajine; – to attenuate and better manage the concen- – gozdarske politike za regionalni razvoj, kul- tration of activities in the valley floors, turno krajino in varstvo pred nesrečami; – to keep or introduce local services and pub- – podpora projektom, ki vključujejo kulturno lic transport networks as well as a level of krajino, naravne in kulturne vire; economic activities in the commuter areas, – obnova in vzpostavitev infrastrukture za – to build development strategies in peripheral vzpodbujanje regionalnega razvoja; areas on soft tourism, multifunctional agri- – zavarovana območja za varstvo naravne in culture and protected areas with landscape kulturne krajine. resources.

Kljub izčrpnemu pregledu dostopnih virov se je Instruments for accomplishing the objectives kmalu pokazalo, da je vrednotenje vpliva politik na razmerje med razvojem in kulturno krajino Policy analysis identified six main policy ap- zelo zahtevna naloga, tako zaradi zapletenosti proaches, dealing with the interrelation between predmeta obravnave, kakor tudi zaradi regional development and cultural landscape. pomanjkanja konceptov, orodij in podatkov. Ena Each approach is characterized by specific ob- od ugotovitev je pokazala, da imajo ob jective and main levers of action. They are: prisotnosti globalnih gospodarskih (globalizacija – planning to conciliate regional development trgov), demografskih (staranje populacije, with cultural landscape; migracije) in naravnih procesov (klimatske – supporting agriculture for regional develop spremembe) politike zgolj dokaj omejen vpliv na ment and maintenance of cultural land- preusmerjanje negativnih trendov, kot sta scapes; polarizacija in neuravnotežena raba prostora. – forestry policies for regional development, Vendar pa lahko javne politike pripomorejo k cultural landscapes and risk prevention; blaženju negativnih učinkov, kar je pomembno – supporting projects for cultural landscapes predvsem na regionalni in lokalni ravni. V tem or using cultural and natural resources; smislu premorejo politike na področjih – infrastructures for strengthening regional kmetijstva, prostorskega načrtovanja, regional- development; nega razvoja, turizma in prometa najpomem- – protection areas for nature and cultural bnejše ukrepe, s katerimi vplivajo na kulturno landscape. krajino. Despite the extensive survey of the existing Kmetijska politika premore številne ukrepe, ki so knowledge about the impacts of policies on the za območje Alp posebej pomembni: podpore za interactions between development and cultural kmetijska gospodarstva z omejenimi naravnimi landscape, it was evident that the evaluation of dejavniki kompenzirajo manjšo konkurenčnost policy effects was a very difficult task, due to the kmetij zaradi naravnih danosti, kmetijsko-okoljski high complexity of the issue as well as to a lack ukrepi pa podpirajo ekstenzivno, okoljsko varno of concepts, tools and data. One of the finding kmetijstvo na manjših enotah. Ti ukrepi was that in the presence of global economic 134 predvsem zagotavljajo dohodke iz kmetijstva in (globalisation of markets), demographic (ageing prispevajo k ohranjanju kmetovanja v Alpah. V of the population, immigrations) and natural tem pogledu se zdi uravnoteženje slabih processes (climate change), the studied policies naravnih danosti z denarnimi podporami are only to a very limited extent able to reduce upravičeno in še naprej smiselno. Vendar pa unfavourable regional trends like spatial polari-

Workshop 2 Workshop koncept vitalnega podeželja zahteva ohranjanje sation or segregation of land-use. However, the kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, zato je studied policies can contribute to an attenuation ključno, da se to omogoči tudi alpskim of negative impacts, and may have some impor-

Delavnica 2 / kmetijam. Ker je masovna proizvodnja mogoča tance on regional and local level. In this view, le na zelo redkih gospodarstvih, je treba iskati agricultural, spatial planning, regional develop- druge možnosti za uveljavljanje na trgu. ment, tourism and transport policies seem to be Povezovanje znotraj kmetijskih regij ter med the ones with most important instruments to kmetijstvom in drugimi sektorji je treba izboljšati. impact cultural landscape. Priložnost je lahko navezava na turistični sektor v regiji in bližnja urbana središča, kar pa zahteva Agricultural policy provides several instruments, prilagoditev ponudbe, predvsem v smeri which are especially important for the alpine organskih in ekološko pridelanih produktov. area: the payments for less-favoured areas com- Kmetijski politiki manjkajo predvsem pensate the natural competition disadvantages inovativnost, prostorski pristopi in bolj of the alpine agriculture; agri-environmental dinamičen pogled na kulturno krajino in measures support the maintenance of an extensive, environmentally sound and small-scale alpine agriculture. These measures safeguard the agricultural incomes and contribute to the maintenance of the agricultural cultivation of the Alps. Thus, the high financial support for alpine agriculture appears justified and the natural disadvantages of mountain agriculture should be further compensated. However, the concept of a »vital countryside« requires keeping agriculture an economic activity, so the alpine agriculture needs to be economically strengthened. Since mass production is an option only for a very limited number of alpine farmers, the farmers in less favoured areas have to find additional opportunities to win their position in the market. The regional tourism sector and nearby urban markets may be promising options but require adaptation of the supply. Organic farming and ecologically sound forms of cultivation should therefore be promoted. Furthermore, the development of rural regions and the co-operation between agriculture and the other sectors should be enhanced. But innovative and territorial ap-

21. Prvi trend v alpskih krajinah: Koncentracija rabe v dolinah, s prepletom stanovanjskih, proizvodnih, in turističnih dejavnosti, prometne infrastrukture ter kmetijske rabe. (Fotomontaža: RegAlp) podeželje. Pomembne spremembe se namreč proaches in agricultural policies remain too dogajajo tako pri tehnologijah, kakor tudi v weak, and policies reflect the prevailingly con- življenjskem slogu in potrebah prebivalcev. servative connotation of cultural landscape concepts, not taking into account changes in life- Drugo pomembno področje politik je regionalni style and social demand in the countryside. razvoj, predvsem s spodbujanjem enakomer- nega razvoja hribovitih območij, ki bi temeljil na Another important policy field is regional devel- notranjih virih. Ti cilji so podprti s programi kot opment by the promotion of a balanced and so Cilj 2 kohezijske politike EU, INTERREG in endogenous development of mountain areas, LEADER. Standardizirani razvojni obrazec, na based on the valorisation of the local resources. primer z vzpodbujanjem enakih oblik kmečkega These objectives are pursued by instruments like turizma ali malih podjetij v različnih regijah, ter Objective 2, INTERREG and LEADER, which cer- nezadostno upoštevanje zunanjih razvojnih tainly can play an important role in strengthen- 135 dejavnikov (na primer vzpodbujanje zunanjega ing rural areas in the Alpine Space. But the povpraševanja) so glavne pomanjkljivosti teh standardised character of the promoted devel- politik. Osrednji programi in projekti ostajajo opment models, for example by favouring simi- usmerjeni izključno v gospodarski razvoj, med lar forms of rural tourism in different regions, tem ko krajino izrecno obravnavajo nekateri and the insufficient consideration of exogenous 2 Workshop manjši programi (npr. LEADER). Program ima development factors (e. g. the stimulation of an pomemben potencial tudi zaradi pristopa od external demand) are the deficits of these poli- spodaj navzgor, vendar je omejen v obsegu in cies. Generally, mainly the minor programmes Delavnica 2 / sredstvih. (like LEADER) consider landscape issues explic- itly, while most of the »mainstream« pro- Razvoj novih strategij v turizmu je ena od grammes and projects remain focussed on eco- središčnih tem regionalnih politik v Alpah. nomic development. The LEADER bottom-up Turizem se sooča z izzivi zaradi sprememb v approach has thus an important potential but it povpraševanju, koncentracije kapitala in stays limited in its financial means and extent. pričakovanih klimatskih sprememb. Vse to zahteva iskanje alternativ tradicionalni The development of new strategies for alpine smučarsko usmerjeni ponudbi. Na eni strani se tourism is one of the main foci of regional zdi koncentracija intenzivnega turizma na nekaj polices. Tourism faces big challenges due to the najustreznejših lokacijah primerna rešitev, saj je changes in demand, to the economic concentra- tako vplive na kulturno krajino lažje nadzorovati tion and to the foreseeable climate changes. in omejiti. Po drugi strani pa je razpršen vzorec This calls for alternatives to traditional ski-ori- manjših turističnih vozlišč lahko tudi način za ented tourism. On the one hand, the spatial con- zmanjševanje koncentracije vpliva pod nosilno zmogljivost okolja in za spodbujanje lokalnih centration of intensive tourism to few most suit- gospodarstev v odmaknjenih območjih. able areas seems to be rather favourable, because thus the problematic impacts on cultural Orodja prostorskega planiranja so obetavna, saj landscapes can be better controlled. On the edina vključujejo tako razvojne vidike kot tudi other hand, dispersed pattern of small tourism skrb za kulturno krajino. Toda prostorski plani na nodes could also reduce the impacts bellow car- državnih in regionalnih ravneh se pogosto ne rying capacity limits and support small local uresničujejo zaradi razlogov kot so nedoločne in economies in remote areas. neoperativne vsebine ter pomanjkljiva povezava z ukrepi drugih sektorjev. Spatial planning policy tools are promising because they address regional development as Prometne politike imajo močne in dvostranske well as cultural landscape concerns, but spatial vplive na kulturno krajino. Izboljšava plans on national and regional levels are often infrastrukture visokih redov (TEN) povečuje not sufficiently implemented. Reasons for that razlike med uspešnimi in neuspešnimi regijami may be the vague and barely operationalised in prispeva k fragmentaciji kulturne krajine. character of many planning objectives and pro- Izboljšava lokalne infrastrukture pa pomembno visions and the lacking links with other sector prispeva k ohranjanju poselitve na odmaknjenih policies. območjih in obdelanosti kulturne krajine. Transport policies have very strong but ambivalent impacts on cultural landscapes. While the upgrade of the high-ranking transport infrastructure (TEN) tends to increase the gap between favoured and less favoured regions and fragmentation of the landscape, the upgrade of the local roads contributes to the maintenance of remote settlements and to the area-wide cultivation of land. Transport infrastructure improvements may also lead to more commuter traffic and induce a scattered settlement development with negative effects on landscape. However, 136 long-term effects of transport infrastructure are strongly connected to the level of travel costs and organisational regulations of transport – thus transport policy beyond infrastructures also plays an important role for the future develop-

Workshop 2 Workshop ment of cultural landscapes.

4. Landscape in the view of local people Delavnica 2 / Landscape change and objectives: bottom-up view

22. Tretji trend v alpskih krajinah: nove divjine, območja odseljevanja, opuščanja kmetijstva in zaraščanja. The scenarios of landscape change and the results of policy analysis were presented and discussed by the stakeholders in the pilot regions: Le Trieves, France, Visp/Saas Valley, Switzerland, Izboljšave infrastrukture vodijo tudi k povečanim Isarwinkel, Germany, Wipp Valley and Lower migracijam in vzpodbujajo razpršen vzorec Enns Valley/ Lower Tauern, Austria, Upper Sava poselitve, ki ima negativne vplive na krajino. Valley, Slovenia and Carnia, Italy. Participants Dolgoročni vplivi prometne infrastrukture so generally confirmed the identified threats and močno povezani z višino potovalnih stroškov in challenges and underlined the need for policy načinom regulacije prometa, zato so za measures and projects to reduce the further po- prihodnost kulturne krajine poleg same larisation and to create better conditions for less izgradnje infrastrukture zelo pomembni tudi favoured areas in the Alps. drugi ukrepi prometne politike. Generally, local population worried much about the loss of the diversity of cultural landscapes Krajina v očeh prebivalcev and the expected forest overgrowth. They Spremembe krajine in cilji: pogled od spodaj wished to maintain the agricultural cultivation in navzgor the Alps, and estimated that agricultural subsidies are vital for the regions. However, more dif- Prebivalcem v testnih območjih smo predstavili ferentiation of subsidies was asked for in some scenarije sprememb krajine in rezultate analize cases. In several pilot regions local people also politik. Vključena so bila območja v vseh worried about weak development of regional sodelujočih deželah: Le Trieves, Francija, dolina economies and even depopulation. They wished Visp/Saas, Švica, Isarwinkel, Nemčija, Dolina to develop regional economic activities and Wipp in Lower Enns v Spodnjih Turah, Avstrija, make better economic use of their regional Zgornje-savska dolina, Slovenija in Carnia, Italija. potentials, including landscapes and forests. Udeleženci so večinoma potrdili tveganja in izzive, ki so jih prikazali scenariji, ter opozorili na Other major issues of the pilot regions work- potrebo po ustreznih ukrepih in projektih, ki bi shops were the urban sprawl, the loss of vitality zmanjšali nadaljnjo polarizacijo in ustvarili boljše pogoje za razvoj odmaknjenih območij. of town centres and the lacking consciousness about the architectural heritage. These subjects Lokalni prebivalci so bili večinoma precej are strongly connected to the change of regional zaskrbljeni zaradi izgube pestrosti kulturnih identities. Therefore the debate about Alpine krajin in pričakovanega preraščanja z gozdom. architecture was rather controversial between Želijo ohraniti kmetijsko rabo v Alpah in conservation oriented approaches and the claim ocenjujejo, da so kmetijske subvencije za to for a high quality oriented new architecture. ključnega pomena. Vendar pa so nekateri predlagali tudi drugačen mehanizem razdelitve, The participant in the workshops also identified ki bi bil bolj prilagojen okoliščinam. V številnih possible projects. Most of them pursue objec- območjih so bili prebivalci zaskrbljeni tudi zaradi tives such as making a better use of regional šibkega razvoja regionalnih gospodarstev ter resources, enhancing the development of the ponekod tudi odseljevanja. Želeli so, da bi se cultural and natural heritage, improving the con- gospodarske dejavnosti bolj razvile na osnovi sciousness about the landscape and regional lokalnih virov, vključno s krajino in gozdom. identity. 137

V delavnicah so bile predmet razprave tudi Training, education and raising the awa- druge teme: razpršena poselitev, izguba reness of the public vitalnosti mestnih središč in pomanjkanje zavesti o arhitekturni dediščini. Vsa ta vprašanja The workshops, which were organized twice in 2 Workshop so bila tesno povezana z regionalno identiteto, each of the pilot regions, not only revealed the razprava pa je razdelila udeležence med view of the locals, but also helped to identify the zagovornike varstva tradicionalnih vrednot ter need for local action and to develop some initial Delavnica 2 / zagovornike uvajanja sodobnih, kakovostnih project ideas. These ideas were presented and rešitev. exchanged among the representatives of all pilot regions in the Conference of Regions. Udeleženci delavnic so identificirali možne projekte v svojih območjih. Večina jih je bila These workshops proved to be a very good and usmerjenih v boljše izkoriščanje lokalnih virov, useful tool for integrating the perspectives of izboljšanje upravljanja z naravno in kulturno local population into research work. The partici- dediščino ter ozaveščanje o krajini in regionalni pants appreciated the opportunity to take part in identiteti. development projects and to exchange views with other people from their region. Apparently Usposabljanje, izobraževanje in ozaveščanje at present there are not enough opportunities javnosti for people to take part in planning and decision making. So they feel powerless and are not able Delavnice, ki so bile organizirane po dvakrat v to adopt policies, programmes or plans. vsakem testnem območju, niso zgolj odkrile pogledov prebivalcev, temveč so tudi pomagale In the workshops it also turned out that land- identificirati potrebe po ukrepanju. Razvile so se scape is a key element for regional identity. The tudi nekatere začetne ideje za projekte, ki so jih landscape topic appeals to people directly and udeleženci iz posameznih območij predstavili in emotionally, since it is connected to every day izmenjali med seboj na Konferenci regij. activities and to individual experiences in the childhood. Because everybody can talk about Delavnice so se izkazale kot zelo dobro in landscape from own experience, landscape uporabno orodje za vključevanje stališč functions as a unifying concept and helps to prebivalcev v raziskovalno delo. Udeleženci so overcome territorial, institutional and sectoral bili veseli priložnosti za sodelovanje pri barriers. Thus, the landscape topic has proved to oblikovanju projektov in za izmenjavo pogledov be very useful tool for strengthening regional co- s prebivalci drugih testnih območij. Videti je, da operation and for participatory planning and deci- zaenkrat ni dovolj priložnosti za sodelovanje sion making. prebivalcev pri načrtovanju in odločanju. Zato se čutijo nemočne, ter politik, programov in 5. Conclusions and recommendations načrtov ne vzamejo za svoje. The alpine countries as well as other regions in V delavnicah se je izkazalo tudi, da je krajina Europe will have to adapt to rapid changes and ključna sestavina regionalne identitete. new demands. This leads on the one hand to- Krajinske teme nagovorijo ljudi neposredno in wards an increasing physical accessibility and čustveno, saj so povezane z vsakodnevnimi mobility, on the other hand to growing uncer- izkušnjami in spomini iz otroštva. Zato krajina tainties with regard to regional identities, to cul- deluje kot povezovalni koncept, ki pomaga tural, social and ecological issues. Future trends, odstraniti prostorske, institucionalne in emerging values and lifestyles, which do not fit sektorske ovire. Zato je krajinski koncept zares any more into the traditional urban-rural classi- koristno orodje za krepitev regionalnega fications, require new theories and concepts, sodelovanja ter participativnega načrtovanja in new policy approaches and adequate instru- odločanja. ments for action. The accelerated changes demand a prospective, future oriented approach 5. Zaključki in priporočila and flexible and fast responses of policies. Man- aging changes and supporting people to appre- 138 Alpske dežele se bodo morale, tako kot drugi hend these changes and to adapt to new and deli Evrope, prilagoditi hitrim spremembam in unknown situations becomes an important is- novim potrebam. Na eni strani to pomeni sue also for planning and management of cul- zahteve po večji fizični dostopnosti in tural landscapes. mobilnosti, na drugi strani pa večjo negotovost

Workshop 2 Workshop glede regionalnih identitet, ter odpiranje novih At present, cultural landscape concepts are pre- kulturnih, socialnih in okoljskih vprašanj. dominantly static, emphasising the aspects of Prihajajoči trendi, vrednote in življenjski stili, ki maintenance and conservation. This attitude is

Delavnica 2 / ne ustrezajo več tradicionalni delitvi na urbano reflected in policies and instruments which are in podeželsko, zahtevajo nove teorije in prevailingly aimed at conservation of landscape koncepte, nove pristope v politikah in ustrezne patterns by maintaining the area-wide agricul- ukrepe za delovanje. Pospešene spremembe tural cultivation, while the aspects of landscape zahtevajo v prihodnost usmerjen pristop ter as human living environment or its development prilagodljive in hitre odzive politik. Upravljanje potential are not adequately considered. The sprememb in podpora prebivalcem, da bi jih lažje razumeli ter se prilagodili novim in modifications to this static concept should be ar- neznanim okoliščinam, postaja pomemben del rived at through a wide public discourse about načrtovanja in upravljanja kulturnih krajin. the objectives of cultural landscape develop- Danes je razumevanje kulturne krajine še vedno ment. Several questions need to be further dis- dokaj statično, s poudarkom na vzdrževanju in cussed: Which functions does cultural land- ohranjanju. Ta odnos se zrcali v politikah in scape fulfil? Which are considered as being es- ukrepih, ki so praviloma usmerjeni v ohranjanje pecially important, and where? Does the preser- krajinskih vzorcev z vzdrževanjem tradicionalne vation of museum landscapes for the sake of kmetijske rabe. Vidiki krajine kot človekovega visitors make sense in specific cases? Who takes bivalnega okolja in njeni razvojni potenciali pa so over responsibility for cultural landscapes? v ozadju. Do spremembe tega statičnega koncepta je treba priti s široko javno razpravo o Sustainable development of the Alps therefore ciljih razvoja kulturne krajine: Katere funkcije naj requires a better balance between economic opravlja kulturna krajina? Katere so posebej regional development and landscape concerns. pomembne in kje? V katerih primerih je On the one hand the spatial impact and the land- smiselno »muzejsko« ohranjanje krajin zaradi scape effects of sector policies (like infrastruc- obiskovalcev? Kdo naj bo odgovoren za kulturno ture, transport, technology and regional policy) krajino? should be better evaluated and considered. Thereby, the alpine cultural landscape has to be Trajnostni razvoj v Alpah torej zahteva boljše considered as an asset and not as an obstacle uravnoteženje gospodarskega razvoja in for economic development. On the other hand krajinskih vrednosti. Na eni strani bi morali biti nature and landscape protection policies should prostorski učinki in vplivi na krajino, ki so not exclude economic aspects. Generally, more posledica sektorskih politik (predvsem cross-sector approaches, integrated strategies prometne in druge infrastrukture, tehnologije in and innovative governance approaches will be regionalnega razvoja), bolje ovrednoteni in necessary. Adequate and effective co-operation upoštevani. Pri tem je krajina lahko razumljena mechanisms should be introduced or further kot razvojna priložnost in ne vselej kot ovira. Po developed on all levels, from the European to the drugi strani pa varstvene politike ne bi smele local. Improved effectiveness of the policy meas- izključevati razvojnih vidikov. Na splošno ures could also be achieved by enhanced moni- potrebujemo več medsektorskega sodelovanja, toring and evaluation of their territorial impacts. celostnih strategij in inovativnega upravljanja. The results should serve as the basis for the cali- Zadostni in učinkoviti mehanizmi sodelovanja bi bration of policy objectives and instruments to morali biti uveljavljeni na vseh ravneh, od EU do regional conditions and development trends. občin. Izboljšano učinkovitost ukrepov bi lahko dosegli tudi z doslednejšim spremljanjem in The institutional enhancement must be accom- vrednotenjem njihovih prostorskih vplivov. panied by awareness raising measures to dis- Rezultati bi morali biti osnova za morebitno seminate a comprehensive concept of the alpine redefinicijo ciljev ter umerjanje ukrepov na cultural landscape and to enhance knowledge regionalne okoliščine in prisotne trende. about the reasons of landscape changes and their interrelation with regional development. 139 Krepitev institucij bi moralo spremljati Awareness raising campaigns may concern the ozaveščanje o celostnem konceptu alpske general public, professionals groups dealing kulturne krajine ter izobraževanje o vzrokih za with landscape or causing landscape changes, njene spremembe in njihovi povezavi z as well as the public administrations and politi- regionalnim razvojem. cians. The proposed activities include lessons in 2 Workshop schools, universities and in the frame of the vo- Ozaveščanje bi moralo naslavljati splošno cational education for farmers, planners and javnost, strokovne skupine ter javne uslužbence other persons dealing with landscape develop- Delavnica 2 / in politike. Predlagane dejavnosti vključujejo ment. Another important target group are con- šolski pouk, univerzitetne programe ter sumers, who should be informed about the inter- programe poklicnega izobraževanja in usposa- relations between alpine agriculture, its products bljanja ter dopolnilnega izobraževanja za kmete and the concerned cultural landscapes. Thus, in druge poklice, ki se ukvarjajo s krajino. Druga consumers might be ready to pay higher prices pomembna ciljna skupina so porabniki, katerim for labelled alpine quality products. bi morali predstaviti razmerje med alpskim

23. Četrti trend v alpskih krajinah: Tradicionalna alpska prizorišča kot turistična zanimivost kmetijstvom, njegovimi proizvodi in kulturno While information and awareness raising is very krajino. Tako bi jih morda vzpodbudili k večji important, it is not sufficient to achieve empow- porabi lokalnih alpskih izdelkov. erment of the local people. It is necessary to strengthen bottom-up approaches and participa- Čeprav je obveščanje in ozaveščanje zelo tion. It will be necessary to encourage the differ- pomembno, pa še ni zadosti za vključevanje ent stakeholder groups to more communication prebivalcev v odločanje. Zato je treba okrepiti and to improve the co-operation structures pristope od spodaj navzgor in sodelovanje. within the regions. Finding common languages Različne interesne skupine bodo morale and co-operation frameworks across societal izboljšati komunikacijo in okrepiti možnosti za groups shall help to overcome real and mental sodelovanje. Dejanske in miselne ovire je treba barriers. The use of different, well-known and odstraniti z iskanjem skupnega jezika in okvirov innovative communication and participation 140 za sodelovanje med različnimi družbenimi tools, such as scenario workshops and the skupinami. Sem sodi uporaba različnih, bolj ali method of »future pictures and future stories«, manj znanih komunikacijskih in participativnih as well as more publicity should be given to suc- orodij, kot so delavnice s scenariji ali »slike in cessful cases of participation. Thereby, a better zgodbe o prihodnosti« ter boljša dostopnost quality and acceptance of planned changes can

Workshop 2 Workshop informacij o uspešnih projektih. Le na ta način be achieved, regional potentials can be better bo mogoče doseči sprejetje prihajajočih used, and land use conflicts can be discussed. sprememb in izrabo regionalnih priložnosti ter

Delavnica 2 / zgladiti medsebojne konflikte. Apart from the procedural and conceptual issues, some changes in the orientation of con- Razen konceptualnih in postopkovnih crete policy actions will be necessary. The diver- sprememb bodo potrebne tudi nekatere sity of the regional conditions calls for diversified spremembe v usmeritvah konkretnih ukrepov. and regionally adapted public policies. As the Pestrost regionalnih okoliščin zahteva tudi večjo same policy instruments will not have the same prilagodljivost politik individualnim potrebam, effect in different regions, they should be včasih tudi na dokaj majhno merilo. Le na ta adapted to small-scaled regional disparities. način javne politike ne bodo še krepile prepada Thus, public policies would not contribute to an med uspešnimi in manj uspešnimi območji v increase of the gap between prosperous and Alpah, temveč bodo ustrezno ovrednotile less favoured regions within the Alps, but give različnost in spodbudile urbano-ruralna value to the differently developed areas and pro- partnerstva, upoštevajoč zunanje omejitve in mote urban-rural partnerships. Marginalised re- priložnosti. Odmaknjena območja, ki se soočajo gions, which are facing a decrease of popula- s problemi odseljevanja, gospodarsko tion, economic activities and services as well as stagnacijo in ukinjanjem oskrbe ter opuščanjem the abandonment of agricultural land, need kmetovanja, potrebujejo podporo pri izkoriš- more support to make a better use of their re- čanju lastnih virov. Da bi »odmaknjenost« obrnili gional resources with consideration of the exog- iz ovire v prednost ter izkoristili priložnosti, ki jih enous constraints and opportunities. Public poli- ponujajo velika naravna ohranjenost, zdravo cies should continue to support alpine agricul- okolje, privlačna krajina in mir, je potrebnega ture as a particularly important factor for cultural nekaj začetnega vložka. Javne politike naj landscape, for the maintenance of alpine settle- nadaljujejo podporo kmetijstvu, ki je posebno ments and for the identity of alpine regions. But pomemben dejavnik kulturne krajine za this supports should be more targeted towards ohranjanje poselitve v Alpah in regionalne active investment, such as organic farming, de- identitete. Vendar pa morajo biti podpore bolj velopment of market chains or complementary usmerjene k dejavnim vlaganjem na primer v activities. This should help them to turn the dis- ekološko kmetijstvo, vzpostavitev tržnih povezav advantages of the remote areas into new oppor- in dopolnilnih dejavnosti. tunities, such as: high »naturality«, good ecological conditions, sublime cultural landscape and V razvojno uspešnih alpskih dolinah in območjih peacefulness. Regional actors may need some intenzivnega turizma se morajo politike usmeriti initial support to profit economically from such predvsem v zmanjševanje pritiska za nadaljnjo regional resources. pozidavo ter preprečevanje negativnih okoljskih vplivov in upravljanje konfliktov glede rabe prostora. To zahteva izboljšan nadzor nad In the prosperous alpine valleys and in areas with razvojem poselitve in boljše izvajanje prostorskih intensive tourism the policy action should focus načrtov. Trend suburbanizacije bo težko ustaviti, on reducing pressure of development on the vendar pa je mogoče zagotoviti ustrezen tip landscapes, avoiding negative environmental naselij in kakovost bivanja. Procese je torej treba impacts and managing land-use conflicts. This usmerjati na ustrezna zemljišča in zagotoviti needs an improved control of settlement devel- kakovostno oblikovanje. Vzpodbujanje novih opment and better implementation of spatial partnerstev in alternativnih pogajalskih plans. The trend towards suburbanisation postopkov bi olajšalo razreševanje neizogibnih seems difficult to stop, but the type and quality konfliktov. of the new suburbs can be significantly affected by spatial planning policies. Therefore, the aim Razvoj novih strategij za turizem v Alpah mora should be to steer the processes toward suitable vključevati alternative tradicionalnemu smučar- areas and patterns to ensure the quality of the 141 skemu turizmu. »Mehke« in razpršene oblike resulting living environments. Promotion of new turizma na podeželju bi morale temeljiti na and alternative negotiation procedures should krajini, lokalnih izdelkih in drugih značilnih virih. improve the management of land use conflicts. Izboljšanje sodelovanja z drugimi sektorji, predvsem s kmetijstvom, bi omogočilo boljšo The development of new strategies for the alpine 2 Workshop izrabo virov in bolj enakomerno razporeditev tourism should include alternatives to traditional dobička iz turizma med alpskimi regijami. ski-oriented tourism. Soft and small-scaled tour-

ism in rural alpine regions should build upon Delavnica 2 / cultural landscape, regional products and other typical regional resources. The enhancement of co-operation with other economic sectors, agriculture above all, could enable a better use of regional resources and distribute profits from tourism more evenly across the alpine regions.

Viri References

REGALP poročila projekta, dostopna na: REGALP project reports, can be downloaded from: http://www.regalp.at/en/home_html http://www.regalp.at/en/home_html. Pfefferkorn W., Egli H.R., Massarutto A. (eds.), 2005, Regional Develop- Pfefferkorn W., Egli H.R., Massarutto A. (eds.), 2005, Regional Development ment and cultural landscape change in the Alps – The challenge of and cultural landscape change in the Alps – The challenge of polarisation, polarisation, Geographica Bernensia G74, Institute of Geography, Geographica Bernensia G74, Institute of Geography, University of Berne, University of Berne, Switzerland Switzerland. Krajina kot vir za razvoj turizma (Istra) »Istrska ogrlica otokov«

Landscape as a tourism development resource (Istria) »Istrian necklace of islands«

Eduard Kušen

142

O razvrščanju turističnih (razvojnih) virov About the classification of tourism (develop-

Workshop 2 Workshop ment) resources Če govorimo o varovanju okolja, varovanju naravne dediščine, varovanju kulturne Within the lines of interest of environmental pro- Delavnica 2 / dediščine, fizičnem načrtovanju, vrtnarstvu, tection, natural heritage protection, cultural her- načrtovanju mest in turizmu, praviloma vedno itage protection, physical planning, horticulture, zmanjka časa ali prostora za sistematično town planning, and tourism, as a rule, there al- opredelitev in sprejem razvrstitve vseh ways remains little time or space to systemati- turističnih virov. Splošna praksa v turizmu je, da cally identify and accept classification of all tour- samo zakonsko varovana in v kataloge vpisana ism resources. The common practice in tourism kulturna in naravna bogastva štejejo za is that only cultural and natural assets being le- turistične znamenitosti. Zdi se, da zunaj teh gally protected and catalogued are considered katalogov ne obstaja nobena druga potencialna tourism attractions. It would seem that outside ali dejanska turistična znamenitost (vir), kot je these catalogues, there exist no other potential privlačna krajina, kar pa seveda ni res. or real tourism attractions (resources), such as an appealing landscape, which is just not true. Avtor te razprave je temu vprašanju posvetil knjigo z naslovom »Osnova za turistično The author of this paper has dedicated a book privlačnost«1, v kateri najprej razvrsti vse to this issue, entitled »Tourism attraction base«1, turistične vire kot potencialne ali dejanske in which he first classifies all tourism resources turistično privlačne točke ter neposredne ali as potential or real tourism attractions, as well posredne turistične vire. Turistično privlačne as direct or indirect tourism resources. He clas- točke razvrsti v 16 kategorij, glede na to, ali sifies the tourism attractions into 16 categories, naravna krajina kot turistični razvojni vir spada v according to which a natural landscape as a kategorijo rastlin in varovane naravne dediščine, tourism development resource may fall in the medtem ko kultivirana krajina spada v kategorijo category of plants and protected natural herit- rastlin, varovane naravne dediščine, varovane age, while a cultivated landscape would be in the kulturne in zgodovinske dediščine ter kulture category of plants, protected natural heritage, življenja in dela. protected cultural and historical heritage, and living and working culture. Naravne in kultivirane krajine so objektivno stalen in neobhoden element turističnih virov, Natural and cultivated landscapes are, objec- posebej pri razvoju podeželskega in športnega/ tively, a fixed and unavoidable element of tour- rekreacijskega turizma ter ekološkega turizma, ism resources, especially concerning the devel- vendar gre tudi za elemente drugih vrst turizma, opment of rural and sports/recreational tourism, na primer pomorskega. as well as eco-tourism, but are also elements of other types of tourism, e. g. nautical. Dolgoročna razvojna strategija turizma v Hrvaški daje zelo majhen pomen naravnim in kultiviranim kulturnim krajinam. To je najbolj The long-term development strategy of tourism očitno pri krajinah na hrvaških otokih. Postavke in Croatia gives very little significance to natural dolgoročnega razvoja hrvaškega pomorskega and cultivated landscapes. This is most obvious turizma posvečajo premalo pozornosti krajini teh in the case of the Croatian island landscapes. otokov. Uradna politika se običajno ukvarja z Considerations of the long-term development of naseljenimi otoki, čeprav gre večinoma za Croatian maritime tourism dedicate insufficient vprašanje kakovosti življenja lokalnih prebival- attention to the landscapes of these islands. cev. Zdi se, da nenaseljeni otoki nimajo ekonom- Formal policy generally deals with inhabited is- ske vrednosti, tudi če gre za turizem. lands, although mainly from the life-quality aspect of local residents. It is as if uninhabited is- Avtor si je pridobil zanimive izkušnje med lands have no economic value, not even when it nedavno raziskavo istrskih otokov (2004)2. comes to tourism. Zraven tega razprava vsebuje ključne točke 143 rezultatov raziskav, ki so združeni pod naslovom The author gained some interesting experience »Istrska ogrlica otokov«. during an earlier research of the Istrian islands (2004)2. Further herein are the focal points of Uvodne besede the research results, shaped into the »Istrian

necklace of islands« syntagm. 2 Workshop Avtorjeva raziskava »Istrska ogrlica otokov« pravi, da se niz 81 otokov in skal širi vzdolž Introductory notes

jugozahodne obale Istre. To je v nasprotju z Delavnica 2 / običajnim prepričanjem, da istrski otoki The author’s »Istrian necklace of islands« re- obsegajo le otočje Brioni, otoke Sv. Nikola, Sv. search suggests that a string of 81 islands and Katarina, Crveni otok (hoteli), Verudo (kamp) in rocks spreads along the southwest coast of nekaj obrobnih, popolnoma neuporabnih Istria. This is quite contrary to the customary otokov, kar je prenagljeno in netočno awareness that Istrian islands mainly comprise pojmovanje »od znotraj«. Zaradi tega pojmo- the Brijuni Islands, the islands of Sv. Nikola, Sv. vanja je razširjeno mnenje, da Istra ne premore Katarina, Crveni Otok (hotels), Veruda (camp), več kot trideset otokov – kar je tretjina njihovega and a few marginal, usage-wise completely inar- dejanskega števila. ticulate islands, which is a hasty and inaccurate perception »from the inside«. Such a perception Otoki Istrske županije so po svoji velikosti in leads us to believe that there are no more than zaradi svoje nenaseljenosti popolnoma thirty-odd islands in Istria – one third of their ac- neznačilni hrvaški otoki v primerjavi s tual number. povprečnim otokom, za katerega je bil predpisan Zakon o otokih in drugi posebni otoški predpisi. The islands of the Istrian County, by size and the V skladu s takšnimi merili so ti otoki, z izjemo fact that they are uninhabited are entirely un- tistih v nacionalnih parkih, ekonomsko skoraj characteristic of the average Croatian island, to nepomembni, kar je v primeru Istre prenagljeno which the Islands Act and other special island in netočno pojmovanje »od zunaj«. regulations were tailored. According to such criteria, these islands, with the exception of those V Istrski družbi in celo v strokovnih krogih ne within national parks, are economically of little obstaja niti teoretična vizija teh otokov kot account, which in the case of Istria, is a hasty možnega edinstvenega in izrazitega telesa posebne sinergije. Za dolgoročni razvoj and inaccurate perception »from the outside«. istrskega turizma bi to lahko bilo velikega pomena, čeprav le v promocijskem smislu. Po In the Istrian community, and even in profes- pravilu se istrski otoki predstavljajo in sional circles, not even the theoretical vision ex- obravnavajo znotraj uradne upravne/ ists of these islands as a possible unique and ozemeljske jurisdikcije določenega mesta ali distinct body of specific synergy. For the long- lokalnega okrožja (Poreč, Vrsar, Rovinj, Bale, Pulj, term development of Istrian tourism, this could Medulin in Ližnjan), katere pa ti otoki ne be of great importance, even if only in the pro-

1 Kušen, E. (2002) Turistička atrakcijska osnova, Institut za turizam, Zagreb, str. 17 in 62. 2 Program održivog razvitka otoka na području Istarske županije (2004) Institut građevinarstva Hrvatske – Zavod za ekološki inženjering, Zagreb, str. 131- 139. zanimajo preveč. Na okrožni ravni bi njihova motional sense. As a rule, the Istrian islands are logična razdelitev morala v prvi vrsti temeljiti na presented and analysed within the formal ad- funkcionalni razvrstitvi turističnih znamenitosti ministrative/territorial jurisdiction of a certain istrskih otokov, ki izhaja iz njihovega trenutnega town or local district (Poreč, Vrsar, Rovinj, Bale, položaja in načina uporabe (nacionalni park, divji Pula, Medulin and Ližnjan), which are not con- otoki, posebna kmetijska proizvodnja, otoki s cerned about them very much. On the county svetilniki, organizirani dnevni turistični izleti, level, their logical division should be based pri- hotelske verige ali mestna proizvodnja). marily upon the functional classification of the Istrian islands’ tourist attractiveness, deriving Dejstvo je, da so ti otoki nenaseljeni in kot taki, from their present status and manner of utilisa- z izjemo dveh otokov, ki spadata pod Pulj in se tion (national park, wilderness islands, specific uporabljata za mestno proizvodnjo, istrski otoki agricultural production, lighthouse islands, or- 144 nimajo druge rabe kot turistično. Zaradi tega bi lahko sprejeli splošno smernico, da bi se ti otoki ganised daily tourist excursions, hotel com- uporabljali kot »enodnevne izletniške točke«. plexes, or urban production). Vendar bi zaradi posebnih lastnosti in lokacij teh posameznih otokov izvajanje omenjene vizije The fact is that these islands are uninhabited,

Workshop 2 Workshop moralo biti metodično in potekati na več ravneh, and as such, apart from two islands of Pula used kar je v veliki meri odvisno od tega, kako bo for urban production, the Istrian islands have no njihov sedanji položaj ocenjen in predstavljen, alternative use but tourism. Therefore, the gen-

Delavnica 2 / posebej pa njihova sedanja uporaba. eral orientation that these islands be used as tourist »day-trip destinations« could be accepted. Odgovor na ta občutljiva vprašanja bi morali However, due to the specific features and loca- poiskati predvsem v dejstvu, da so istrski otoki tion of each of these islands, implementation of po eni strani sestavni del istrske turistične the mentioned vision should be methodical and osnove, medtem ko so po drugi strani prav tako multileveled, which will largely depend upon elementi posameznih turističnih destinacij in how their present status will be evaluated and njihovega turističnega proizvoda. presented, especially their current use.

Otoki s hotelskimi verigami (Sv. Nikola, Sv. The answers to these delicate questions should Katarina in Crveni otok) ali kampi (Veruda) be sought principally in the fact that the Istrian nimajo toliko možnosti, da bi postali enodnevne islands, on the one hand, are a constitutive ele- izletniške točke. Tak primer je otok Veliki Brion s ment of the Istrian tourism base, a resource for svojimi hoteli, vendar ta otok skupaj z drugimi creating the optimal Istrian tourism product, otoki otočja Brioni tvori celoto, ki je zelo zanimiva while on the other hand, they are also elements of za turiste (znotraj Nacionalnega parka »Brioni«), kar je treba oceniti posebej. individual tourist destinations and their tourism product. Vsak otok ima tudi čudovito morsko dno. Poleg tega na nekaterih mestih istrski otoki tvorijo Islands providing hotel complexes (Sv. Nikola, Sv. otočje, kjer se deli morske krajine spojijo v očem Katarina and Crveni Otok), or camps (Veruda), prijetno okolje, zaščiteno pred močnimi vetrovi have the reduced possibility of being day-trip in valovi ter primerno za šport in rekreacijo. destinations. Such is the case with Veliki Brijun Zraven Brionov so tukaj še tri takšne skupine Island with its hotels, however, this island along otokov v bližini Poreča in Vrsarja, v bližini Rovinja with the other islands of the Brijuni archipelago ter v bližini Medulina in Premanture. constitutes a strong attraction entity (within the »Brijuni« national park), which should be evalu- Večino istrskih otokov in njihovo okolico varujejo ated separately. različni naravovarstveni predpisi, kot so nacionalni parki, varovane krajine, ornitološki rezervati ali posebni pomorski rezervati. Edini Each island also has its own beautiful seabed. otoki brez kakršnihkoli varstvenih predpisov so Furthermore, in some places the Istrian islands Sv. Andrija, Sv. Katarina, Uljanik in Veruda v group into an archipelago, merging parts of the puljskih vodah, ter otočka Premantura in Pomer marine scenery into a visually pleasing setting, v medulinskih vodah. Tako je večina istrskih protected from strong winds and waves, and otokov zavarovana pred kakršnimkoli razvojem, suitable for sports and recreation. Other than celo pred turističnimi objekti, kar narekuje zelo the Brijuni Islands, there are three more such zahteven pristop pri njihovi uporabi v turizmu. groups of islands near Poreč and Vrsar, near Rovinj, and near Medulin and Premantura. Prav tako je treba omeniti, da se turistični tržni izraz »Crveni Otok« (rdeči otok) dejansko nanaša Most of the Istrian islands and their surround- na dva medsebojno povezana otoka – Sv. ings are protected under various nature protec- Andrija in Maškina. tion regulations as national parks, protected landscapes, ornithological reserves, or special Vsak izmed teh otokov ter vsaka skupina istrskih marine reserves. The only islands without any otokov je s posameznimi območji (naselji) istrske type of protection are Sv. Andrija, Sv. Katarina, obale izvirno povezana, ali pa je bila ta povezava Uljanik and Veruda in the waters of Pula, and the spremenjena. Prvotno so te otoke bližnji obalni islets of Premantura and Pomer in Medulin wa- prebivalci uporabljali za kmetijsko proizvodnjo ters. Thus, the majority of the Istrian islands are 145 (živinoreja), kar je postopno izgubilo svoj pomen; protected from any kind of development, even of medtem se je razmerje med obalo in otoki tourism facilities, which requires a highly sophis- spontano spremenilo v turistično. ticated approach to their use in tourism.

Zaključimo lahko, da otoki Istrske županije, We should also note that the tourism marketing 2 Workshop posamezno ali skupaj, predstavljajo prvoraz- term of »Crveni Otok« (red island), actually sug- redno potencialno turistično zanimivost, ki gests two mutually connected islands - Sv. zahteva oceno in dodatno varstvo pred Andrija and Maškina. Delavnica 2 / uničenjem in neracionalno rabo s strani drugih industrijskih sektorjev, pa tudi turistične Each of the islands, as well as each group of industrije same. Istrian islands, has an original or transformed organic association with individual areas (settlements) of the Istrian coast. Originally, these is- Ocena položaja lands were used by nearby coastal residents for Ocena položaja istrskih otokov v prvi vrsti agricultural (livestock) production, which gradu- zahteva temeljito opredelitev in funkcionalno ally lost in significance; while in the meantime, razvrstitev vseh istrskih otokov, posebej če jih the relationship between the coast and the is- nameravamo pojmovati kot turistično celoto. To lands has converted spontaneously to that of celoto bi ovrednotili glede na skupno število tourism. otokov in skal, njihovo velikost in uporabo ob upoštevanju turističnih standardov, kot je The conclusion is that the islands of the Istrian predstavljeno v priloženi sliki. Slika sama je County, individually or all together, represent a grafična ocena istrskih otokov, pri čemer sta bili first-class potential tourist attraction, that re- analizirani dve lastnosti – velikost in raba. quires evaluation and additional protection from devastation and irrational use on the part of Čeprav so istrski otoki razen otoka Veliki Brion other industrial sectors, but also the tourism in- majhni v primerjavi z drugimi hrvaškimi otoki, je dustry itself. njihova velikost kljub vsemu zelo različna. Zaradi tega smo istrske otoke razdelili v štiri skupine po Status evaluation velikosti: Status evaluation of the Istrian islands, in the 1 Veliki otoki first phase requires the thorough identification 2 Srednje veliki otoki and functional classification of all the Istrian is- 3 Majhni otoki lands, especially for the purpose of considering 4 Otočki in skale them as one tourism item. This item would then be evaluated by the total number of islands and Zraven tega smo na osnovi vpogleda v turistični rocks, their size, and their use according to tour- položaj teh otokov in njihovih potencialov ism standards, as presented in the figure at- ustvarili sedem modelov rabe za namene tached. The figure itself is a graphic evaluation turizma ter ovir za turizem: of the Istrian islands, in which process two at- a Nacionalni park turkizna tributes were analysed – size and use. b Divji otoki zelena c Posebno kmetijstvo svetlo zelena Although the Istrian islands, apart from Veliki d Otoki s svetilniki svetlo modra Brijun Island, are small in relation to other 146 Workshop 2 Workshop Delavnica 2 /

24. E. Kušen: »Istrska ogrlica otokov« (Pregled velikosti, lokacije in načina uporabe istrskih otokov) E. Kušen: »Istrian necklace of islands« (A shematic of istrian island size, location and manner of utilisation) e Organizirani Croatian islands, they nevertheless vary mutu- enodnevni izleti oranžna ally. For this purpose, we divided the Istrian is- f Hotelske verige rdeča lands into four sizes: g Mestna proizvodnja rjava 1 Large islands 2 Medium islands Izmed enainosemdesetih istrskih otokov le 3 Small islands enega štejemo za velikega (Veliki Brion), 2 sta 4 Islets and rocks srednje velika (Mali Brion in Veruda), medtem ko je 17 otokov majhnih, 61 pa je otočkov. Štirinajst Furthermore, based on field insight into the tour- otokov ima status nacionalnega parka, 48 je ism status of these islands and their tourism divjih otokov, 1 je namenjen posebnemu potentials, established were seven models of kmetijstvu, 5 je otokov s svetilniki, 7 otokov velja utilisation for tourism purposes, as were also za enodnevne izletniške točke (organizirani counter-indications for tourism: 147 izleti), 4 otoki služijo turističnim verigam, kamor ne štejemo Velikega Briona, ki je del a National park turquoise nacionalnega parka, medtem ko sta 2 otoka b Wild islands green namenjena mestni proizvodnji. c Specific agriculture light green

d Lighthouse islands light blue 2 Workshop Položaj istrskih otokov bi iz turističnega vidika e Organised day-trips orange morali ovrednotiti na dva načina – kot skupino f Hotel complexes red otokov na okrožni ravni ter v skladu z načinom g Urban production brown Delavnica 2 / njihove uporabe. Out of the eighty-one Istrian islands, only one Istrski otoki kot celota (»Istrska ogrlica may be considered large (Veliki Brijun), 2 me- otokov«) dium (Mali Brijun and Veruda), while 17 are small, and 61 are islets. Fourteen islands have Trenutni načrti (prostorski načrti, razvoj turizma the status of national parks, 48 are wilderness in tržni načrti) Istrske županije na splošno ne islands, 1 is allotted to specific agriculture, 5 are obravnavajo istrskih otokov kot pomembnega lighthouse islands, 7 islands are daytime desti- sestavnega in avtentičnega dela Istre. nations (organised excursions), 4 islands serve within tourist complexes not counting Veliki Grafični prikaz (in hkratna analiza) istrskih otokov Brijun which is part of a national park, while 2 na sliki, poetično imenovanih »Istrska ogrlica islands are allotted to urban production. otokov«, ponazarja turistično prostorsko enoto posebne vrste, ki bi s funkcionalnega, The status of the Istrian islands, from the tour- razvojnega in tržnega vidika morala biti ovred- ism point of view, should be evaluated in two notena kot celota, hkrati pa bi vsak otok moral ways - as a group of islands on County level, and biti obravnavan posebej kot edinstven »biser« v according to the manner of their utilisation. tej čudoviti »ogrlici«. The Istrian islands as a whole (»Istrian neck- Nacionalni park Brioni lace of islands«) Čeprav ima Nacionalni park Brioni zaradi Current plans (physical plans, tourism develop- svojega posebnega pravnega položaja posebno ment and marketing plans) of the Istrian County, notranjo strukturo, predstavlja najdragocenejši generally, do not perceive the Istrian islands as del »Istrske ogrlice«. Njegova notranja struktura an important constitutive and authentic part of načeloma ne odstopa od celotne strukture Istria. istrskih otokov. Otok Veliki Brion nudi prenočitvene zmogljivosti (456 postelj v 238 The graphic presentation (and at the same time prenočitvenih enotah) ter oglede in dnevne analysis) of the Istrian islands in the figure, programe. Ločeno od turizma otok prav tako dubbed poetically »Istrian necklace of islands«, nudi prenočitve vojski in državnemu protokolu. illustrates a tourism spatial unit of its own kind, Glavna turistična znamenitost otoka Mali Brion which in terms of function, development and je njegov sistem trdnjav, ki se ne uporablja več, marketing, should be evaluated as a whole as otoka Vanga pa njegove spominske zgradbe, well as each island individually as a distinct medtem ko druge otoke lahko štejemo za divje. »pearl« in this magnificent »necklace«. Za področje Nacionalnega parka je bilo Brijuni national park izdelanih veliko študij in prostorskih načrtov, Although the Brijuni national park, due to its spe- posebej kar se tiče namestitvenih zmožnosti, kar cial legal status, possesses specific inner struc- pomeni namestitev v trajnih zgradbah in ture, it actually represents the most valuable part marinah. Analiza sprejemne zmožnosti Brionov, of the »Istrian Necklace«. Its inner structure, in v okvirih standardov nacionalnega parka, pravi, principle, does not stand apart from the overall da če se bo hotelska tradicija na otoku Brion structure of the Istrian islands. The Island of nadaljevala, bi lahko sprejela največ 800 gostov, Veliki Brijun provides accommodation capacities medtem ko marine ne pridejo v poštev. (456 beds in 238 accommodation units), as well as sightseeing and daytime programmes. Not Divji otoki associated with tourism, the island also provides accommodation to the military and the state 148 Ta skupina vključuje vse otoke, ki jih pokriva rastlinje, prav tako pa gole skale brez zgrajenih protocol. The main tourist attraction of Mali objektov za pristajanje. Ta »divja tretjina« otokov Brijun Island is its system of fortifications that is sestavlja okoljsko oporišče, prispeva k out of use, that of Vanga Island are its memorial raznolikosti otoške pokrajine, medtem ko so buildings, while the other islands may be consid- otoki sami privlačni za turiste zaradi jadranja in ered wild. Workshop 2 Workshop ogledov, plavanja ali enodnevnih izletov. Na nekaterih otokih se nahajajo dragocena Many studies and spatial plans have been produced for the area of the national park, espe-

Delavnica 2 / arheološka in paleontološka najdišča. cially regarding accommodation capacities, Posebno kmetijstvo meaning accommodation in permanent buildings and marinas. The receiving-capacity analy- Do danes se je posebno kmetijstvo ohranilo le sis of Brijun, within national park standards, sug- na otoku Fenera, kjer turistom zbuja zanimanje gests that if the hotel tradition were to continue pogled na črede krav. in the Brijun Island, it would be able to accommodate no more than 800 guests, while mari- Otoki s svetilniki nas would be out of the question. Svetilniki na določenih otokih predstavljajo pomorskim turistom izjemno vizualno izkušnjo. Wild islands Gre za objekte arhitekturne dediščine, katerih This group includes all the islands covered in ogledi se lahko sčasoma tudi organizirajo, vegetation, as well as sheer rocks with no con- vendar na način, ki ne bo motil njihove osnovne structed mooring facilities. This »wild one third« funkcije. of the islands constitutes an environmental stronghold, contributes to the vibrancy of the Organizirani enodnevni izleti island scenery, while the islands themselves are Določeni otoki so opremljeni za različne oblike attractive to tourists for sailing around and sight- enodnevnih izletov: od približno označenih seeing, swimming, or day tripping. Valuable ar- kampov za stacionarne obiske do udobnih chaeological and palaeontological findings are podpornih objektov za enodnevne izletnike in located on some of the islands. skromnih pristanišč. Izkoriščanje teh otokov, kar se tiče izletov, je intenzivno. Specific agriculture To this day, specific agriculture has survived only Hotelske verige on Fenera Island, where the sight cow herds in- Na določenih otokih velikost hotelskih verig (Sv. trigues the tourists. Nikola – 460 postelj; Sv. Katarina – 320 postelj v 120 namestitvenih enotah; Crveni otok/ Lighthouse islands povezana otoka Andrija in Maškin – 969 postelj v 411 namestitvenih enotah) predstavlja celotno The lighthouses on certain islands represent an sprejemno zmožnost teh otokov na ravni exceptional visual experience for nautical tour- »masovnega turizma«, kar pušča zelo malo ists. They are structures of architectural heritage, prostora za rekreacijske enodnevne izlete. and visits may eventually be organised, although in a manner not disturbing their basic function. Mestna proizvodnja Organised one-day tours Dva otoka v puljskih vodah se uporabljata za To certain islands, various forms of one-day tours specializirano gospodarstvo, medtem ko bi jih v are provided: from vaguely demarcated camp- turizmu lahko uporabljali za sproščene učne ure grounds for stationary visits, through convenient o moderni proizvodnji – ladjedelništvu v kate- supporting facilities for daytrippers, to modest goriji kulture življenja in dela. moorings. Exploitation of these islands, in terms of visits, is intensive. Namesto zaključka Hotel complexes SWOT analiza istrskih otokov je pokazala njihove prednosti pri naslednjih značilnostih: In certain islands, the size of the hotel complexes – Niz 81 otokov (Sv. Nikola 460 beds; Sv. Katarina – 320 beds in – Slikovita krajina 120 accommodation units; Crveni Otok/the 149 – Možnosti različnih vrst turistične ponudbe connected islands of Andrija and Maškin – 969 – Zakonsko varovana narava beds in 411 accommodation units) absorbs the – Lepota okoliških voda entire receiving capacity of these islands on the – Obstoječa turistična infrastruktura in nad- »mass tourism« level, leaving very little space for gradnje recreational day-trips. 2 Workshop – Razvito turistično okolje Urban production Delavnica 2 / Two islands in the waters of Pula are used for specialised economy, while they could be used in tourism for leisured classes on modern production – shipbuilding, within the category of living and working culture.

Instead of a conclusion The SWOT analysis of the Istrian islands established their strengths in the following features: – String of 81 islands – Picturesque scenery – Possibilities for various types of tourist recreation – Legally protected nature – Beauty of the surrounding waters – Existent tourism infrastructure and supra- structure – A developed tourism environment Vloga celovite presoje vplivov na okolje pri ohranjanju značilnosti krajin

The role of strategic environmental assessment in retaining the characteristics of landscapes

mag. Vesna Kolar Planinšič, M. Sc.

150

Prispevek prikazuje celovito presojo vplivov na The document highlights the strategic environ-

Workshop 2 Workshop okolje kot instrument družbe za zagotavljanje mental impact assessment as a tool for reach- okoljskih ciljev in instrument okoljevarstvene ing environmental goals and as an instrument of politike. Z ratifikacijo konvencije o krajini se je environmental policy. By ratifying the Landscape

Delavnica 2 / Republika Slovenija zavezala k vključevanju Convention, the Republic of Slovenia bound it- krajine v okoljevarstveno politiko. To vključe- self to include landscapes in environmental vanje na podlagi 5. člena, ki določa splošne policy. This inclusion, based on Article 5 which ukrepe, se izvaja tudi preko nacionalnih defines general measures, is also implemented strateških dokumentov Nacionalnega programa through environment national documents; the varstva okolja, Strategije biotske raznovrstnosti National Environmental Program, the Strategy of in Strategije prostorskega razvoja, pa tudi preko Biological Diversity and the Strategy of Spatial drugih ukrepov. Development, alongside other measures.

Kot enega izmed ukrepov predstavljamo As one of the measures, we are presenting the postopke Celovite presoje vplivov na okolje, ki procedures within the strategic environmental izhaja iz Zakona o varstvu okolja. To je proces assessment, which is based on the Environment optimizacije na način doseganja okoljskih ciljev Protection Act. The measure presents a process in preprečevanja obremenjevanja okolja zaradi of optimization by achieving environmental planov in programov, ki se postopoma uveljavlja goals and preventing the burdening of the envi- po svetu. Razvil se je na podlagi dejstva, da ronment due to plans and programs, which is presoje vplivov na okolje za poseg natančno becoming increasingly used throughout the niso zadostovale za presojanje variant na bolj world. Its development is based on the fact that strateških ravneh. Vse več projektov, se je environmental impact studies were not precise razvijalo na podlagi planov in programov za enough for evaluating possible options on stra- katere se je izkazala potreba po temeljitem pre- tegic levels. An increasing number of projects tehtanju ciljev, vseh okoljskih vidikov in variant. were developed on the basis of plans and programs, the goals of which have later had to be Poseben pomen v Evropi, je celovita presoja thoroughly evaluated, including all environmen- vplivov na okolje dosegla s sprejetjem Direktive tal aspects and options. 2001/42/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o presoji nekaterih načrtov in programov na Integral environmental assessment was given a okolje. Ugotavljamo, da so pristopi v državah special status in Europe with the adoption of the Evropske Unije različni, saj je vsaka država Directive 2001/42/EC of the European Parlia- prilagodila implementacijo svojemu sistemu, ment and the Council on the assessment of the zaznati pa je tudi temeljne razlike med effects of certain plans and programmes on the anglosaškim, germanskim, skandinavskim in environment. We have ascertained that ap- mediteranskim pristopom. proaches vary throughout European Union member states, as each country has adjusted Prispevek pojasnjuje nekatere izkušnje, temeljna the implementation to its own system. In addi- izhodišča, principe in cilje ter implementacijo v tion, fundamental differences can be seen be- Sloveniji . Predstavlja tudi izkušnje Sektorja za tween the Anglo Saxon, Germanic, Scandi- celovito presojo od začetka uvajanja sistema 21. navian and Mediterranean approaches. julija 2004, pa do leta 2006, ko je že vzpostavljen. Podaja tudi izhodišča za nadaljni The document clarifies several experiences, ba- razvoj celovitih presoj v Sloveniji. sic starting points, principles, goals and implementation in Slovenia. It also outlines the expe- 1. Razvoj celovite presoje vplivov na okolje in riences of the Strategic Assessment Depart- nekateri pojmi ment since the beginning of the system’s implementation (21st July 2004) until 2006, when it Celovita presoja vplivov na okolje je postala was already set up. It also gives the starting standard tako za projekte svetovne banke points for future development of integral assess- (Kjorven, et. al.: 2005), kot tudi za projekte in ments in Slovenia. programe v Ameriki, Kanadi, Afriki, Aziji, 151 Avstraliji in Evropski Uniji. Četudi gre za raznoli- 1. The development of the strategic environ- kost pristopov, zaključki globalne konference o mental impact assessment and several con- celovitih presojah vplivov na okolje (IAIA: 2005) cepts. kažejo na to, da ima razvoj celovitih presoj The strategic environmental impact assessment vplivov na okolje mestoma teoretične in praktič- 2 Workshop ne zagate, vendar je na pravi poti, da države has become a standard for the projects carried razvijejo pristope na učinkovit način. Doseči out by the World Bank (Kjorven, et. al.: 2005), as well as for projects and programs in America, morajo namreč temeljni namen celovite presoje Delavnica 2 / vplivov na okolje: pretehtanje variant, temelji- Canada, Africa, Asia, Australia and the European tega razmisleka o okolju v najzgodnejši fazi Union. Regardless of the various approaches, načrtovanja, ko je treba opredeliti vse relevantne the conclusions of a global conference on the okoljske cilje za plan ob upoštevanju vseh strategic environmental assessment (IAIA: okoljskih izhodišč in jih tekom načrtovanja tudi 2005) show that the development of the integral assessment, while facing some theoretical and slediti, ter sprejem plana, ki okolju ni škodljiv in practical problems, will allow countries to de- ki ne pomeni odmika pri doseganju okoljskih velop their methods in an efficient manner. They ciljev. have to fulfil the basic purpose of the integral environmental impact assessment: evaluate Celovita presoja vplivov na okolje je v Direktivi options; thoroughly consider the environment in 2001/42/ES opredeljena s pojmom presoja the earliest planning stages, when all the rel- nekaterih načrtov in programov na okolje. Pri evant environmental goals have to be defined tem gre za okolje v širšem pomenu, vključno s and followed until the completion, while taking krajino, kulturno dediščino, biotsko raznovrst- into account all of the environmental starting nostjo in prebivalci ter zdravjem. points; and pass a plan that would not have a negative impact on the environment, nor would Konvencija o čezmejnih vplivih- Espoo (Conven- it deviate from achieving environmental goals. tion: 1994), v svojem Protokolu o celovitih presojah vplivov na okolje navaja pojem The strategic environmental assessment is de- strateška presoja vplivov na okolje (SEA) (Proto- fined as an assessment of the effects of certain col: 2003). Ta pojem velikokrat navaja tudi plans and programmes on the environment in strokovna literatura s pomenom celovite presoje the Directive 2001/42/EC. The Directive deals vplivov na okolje ter vse uradne interpretacije with the environment in a wider sense, including Evropske komisije. landscape, cultural heritage, biotic diversity, people and health. Tudi v Sloveniji je bil pojem strateške presoje že uveljavljen, vendar je imel širši pomen, kot ga The ESPOO Convention on Environmental Im- navaja sedanja direktiva in je pomenil presojo pact Assessment in a Transboundary Context vplivov na cilje trajnostnega razvoja, na (Convention: 1994) in its Integral Environmental ekonomske, socialne in okoljske cilje. Assessment Protocol includes the concept of strategic environmental assessment (SEA) (Pro- Do konsenza za takšno dikcijo direktive tocol: 2003). This concept is often used in ex- Evropska Unija ni prišla, je pa to prepuščene pert documents and all official interpretations of nadaljnemu razvoju pravnega reda in prakse. the European Commission to mean an strategic Takšno presojo literatura navaja kot presojo na environmental impact assessment. trajnost (sustainability assessment), Evropska The concept of integral assessment has already Unija pa jo pri svojem delu in sprejemanju been in use in Slovenia, yet had a wider mean- zakonodaje uvaja kot presojo (impact assessing than listed in the Directive and included the ment, ex-ante). assessment of impact on sustainable growth, economic, social and environmental goals. Direktiva 2001/42/ES izhaja iz ciljev Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v kateri je The European Union did not reach a consensus določeno, da mora okoljska politika prispevati for such a way of using the concept, but left it for med drugim k ohranjanju, varovanju in future development of legislation and practice. izboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravja Such an assessment is cited in documents as ljudi ter preudarni in varčni rabi naravnih virov ter sustainability assessment, while the European temeljiti na previdnostnem načelu. Union introduces it in its activities and passing 152 of the legislation as impact assessment, ex ante. V leta 1993 sprejetem petem programu varstva okolja: »Na poti k trajnosti«, ki je predstavljal pro- The Directive 2001/42/EC is based on the goals gram za politiko in ukrepanje v zvezi z okoljem of the Treaty establishing the European Commu- in trajnostnim razvojem, je bil potrjen pomen nity, which states that environmental policy has

Workshop 2 Workshop presojanja verjetnih okoljskih vplivov načrtov in to contribute towards sustaining, protecting and programov, v nadaljnih programih pa je improving the quality of the environment, protect poudarjen kot horizontalni instrument in eden the health of the people, using natural resources

Delavnica 2 / izmed temeljnih aktov za uresničevanje okoljske in a prudent and economical way and has to be politike. Seveda pa ni edini in pomeni le enega based on the principle of providence, among izmed instrumentov za doseganje dobrega other goals. stanja krajin, okolja, kulturne dediščine in prebivalstva in zdravja. The 1993-passed fifth environment protection programme, entitled »Towards Sustainability«, 2. Nekatere izkušnje v tujini was meant to be a programme for policies and measures regarding the environment and sus- V prispevku omenjamo le nekaj primerov tainable growth. It confirmed the importance of izkušenj izven Slovenije: Kanade, Anglije, assessing potential environmental impact of Avstrije Belgije in Madžarske, saj temeljita plans and programmes, and is stressed in the analiza pristopov presega okvir predstavitve. next programmes as a horizontal instrument and one of the basic documents to implement Madžarska s svojim dokaj realističnim environmental policy. pristopom vzpostavlja trden sistem (Muller: 2005), ki se zdi najbolj reprezentativen in Of course it is not the only one and presents just prepoznaven od novih držav članic. one of the instruments for achieving well-preserved landscapes, environment, cultural herit- Kanada ima zakonsko določeno celovito presojo age, inhabitants and health. vplivov na okolje in veliko tradicijo metod za različna področja presoj, od upravljanja z 2. Some practices of other countries vodami, kmetijstva, prostorskega načrtovanja in drugih področij in prednjači pri razvoju sistema The document only lists some practices from v svetovnem merilu (IAIA: 2005). abroad, namely from Canada, England, Austria, Belgium and Hungary, as a thorough analysis of V Evropi je zaslediti različne pristope vezane na approaches would exceed the scope of the pres- tradicijo in razdrobljenost metod. Anglija gradi entation. na trdnem konceptu trajnostnega razvoja in posebej pozorno sledi okoljski del, ter o njem Hungary’s fairly realistic approach enacts a solid pripravlja še posebno postopkovno poročilo, system (Muller: 2005), which seems to be the celovito presojo vplivov na okolje pa izvaja na most representative and recognizable of all the večih ravneh (Therival v IAIA: 2005, PlaNet: systems instituted in new member states. 2005). Kot zelo pomembno raven Anglija in Belgija izpostavljata regionalno raven, posebej Canada has a regulated integral environmental za presojo transportnih sistemov in impact assessment, based on top of a long tra- urbanističnega načrtovanja (Shipman: 2005). dition of methods for different areas of assess- Razvita so navodila za celovite presoje za ment, ranging from water management, agricul- Lombardijo v Italiji, Portugalsko, Škotsko in ture, spatial planning and other. Canada is also Anglijo (Therival v IAIA: 2005, Guidelines: one of the world’s front runners in developing 2003). the system (IAIA: 2005).

Avstrija uvaja celovite presoje na deželnih in In Europe, several approaches can be found, lokalnih ravneh in je končala že vrsto pilotnih based on tradition and diverse methods. Eng- projektov za različna tematska področja (Platzer, land employs a solid concept of sustainable de- Abtner: 2005). velopment and is particularly attentive to the environmental part, about which it prepares a Svetovni kongres, ki je bil letos izveden v Pragi, special procedural report. It carries out integral kaže na resen pristop po vsem svetu. Vendarle environmental impact assessment on several 153 je zaznati, da je uvajanje sistemov veliko bolj levels (Therival in IAIA: 2005, PlaNet: 2005). Bel- razvito v anglosaškem svetu in da vrsta držav gium and England also consider the regional prednjači pri razvoju postopkov in metod. level as extremely important, especially in the Zaznati je tudi težave pri uvajanju postopkov v assessment of transport system and urban plan- mediteranskem delu Evrope in premišljeno ning (Shipman: 2005). Guidelines for integral 2 Workshop optimizacijo v postopkih držav Skandinavije. assessment have been developed for the Italian region of Lombardy as well as for Portugal, Scot-

Raven pravne implementacije v Evropski Uniji še land and England (Therival v IAIA: 2005, Guide- Delavnica 2 / ni zadostna in države članice jo dopolnjujejo. lines: 2003). Nekaterim manjka sledljivost, drugim pa dejanska implementacija v posameznih seg- Austria has been introducing integral assessments on state and local levels and has com- mentih. Zadovoljiva je le v devetih državah, v pleted a number of pilot projects in various fields Sloveniji pa bo Evropska komisija v letu 2006 (Platzer, Abtner: 2005). preverjala implementacija. The world congress carried out in Prague in Svetovna banka, ki je CPVO sprejela kot stand- 2006 shows that the matter is being ap- ard za vse investicije poudarja, da bo razvoj proached seriously throughout the world. How- celovite presoje v svetu potekal prav tako dolgo, ever, the implementation of such systems is kot je potekal razvoj presoje vplivov na okolje. Ta much more developed in the Anglo Saxon world, se je razvijala 25 let. with a number of states leading the field in developing procedures and methods. Another is- 3. Izhodišča sue are the problems in implementing the pro- Direktiva 2001/42/EC opredeljuje najmanjši cedures in the Mediterranean part of Europe skupen okvir, ki določa splošna načela, and their well considered optimization in podrobnosti pa prepušča državam članicam ob Scandinavian countries. upoštevanju načela subsidiarnosti. Ta izhodišča so: The level of legal implementation in the Euro- – Vsi načrti in programi, ki se pripravijo za več pean Union has not yet reached a satisfactory level and member states continue to add to it. sektorjev in določajo okvir za izvedbo Some lack traceability, others lack practical im- posegov, ki so predmet presoje vplivov na plementation in individual segments. Untill okolje so predmet celovite presoje. 2006 has reached satisfactory levels only in nine – Vsi načrti in programi za katere je presoja countries. The European Commission will check potrebna v skladu z direktivo 92/43/EGS z on the implementation in Slovenia in 2006. dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in The World Bank, which adopted the integral en- rastlinskih vrst so predmet celovite presoje vironmental impact assessment as standard for (Natura 2000). all investments, underscores that the global de- – Kadar načrti in programi opredeljujejo rabo velopment of such assessment will last as long majhnih območij ali pomenijo le manjše as did the development of environmental impact spremembe teh načrtov in programov, naj bi assessment, which has undergone 25 years of se presojale le, če država članica ugotovi development. verjeten pomemben vpliv na Naturo. 3. Starting points – Drugi načrti in programi naj bi se presojali le, The Directive 2001/42/EC defines the lowest če države ugotovijo, da bodo imele verjeten possible joint framework that defines general pomemben vpliv. principles but leaves the details to member – Da bi zagotovili transparentnost in pregled- states by respecting the principle of subsidiarity. nejše odločanje, je treba izvesti posvetovanje These starting points are: z organi, pristojnimi za posamezne okoljske – All multi-sectoral plans and programmes, naloge in javnostjo ter določiti takšne roke, which set a framework for carrying out da dopuščajo dovolj časa za posvetovanja in projects that fall under environmental as- izraženje mnenj. sessment impact, are also part of the integral – Okoljsko poročilo in mnenja javnosti in orga- assessment. nov naj bi se upoštevala pri pripravi načrta – All plans and programmes that need assess- 154 ali programa preden je ta sprejet ali vložen v ment in line with the 21st May 1992 Directive zakonodajni postopek. 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora, are sub- 4. Kako lahko celovita presoja vplivov v ject to strategic environmental assessment družbi prispeva k zagotavljanju kakovosti (Natura 2000). Workshop 2 Workshop krajin? – When plans and programmes define the use of small areas or only constitute small Celovita presoja je družbeni proces uvajanja changes to these plans and programmes,

Delavnica 2 / okoljskih vidikov pri načrtovanju, je optimi- they are to be assessed only if a member zacijski postopek izbiranja okoljsko primernih state finds there is a potential for their signifi- variant na transparenten način, z vključitvijo cant impact on Natura. javnosti, je podlaga za odločitev in tudi kontrolni – Other plans and programmes are to be as- mehanizem, ki zagotavlja zmanjšanje pritiskov sessed only if the states discover that they na okolje. Predvsem je pogled v ogledalo, ob would probably have a major impact. katerem se vprašamo ali smo pri pripravi plana – In order to guarantee transparency and more zasledovali okoljske cilje. In med okoljskimi cilji transparent decision making, consultations so tudi cilji za področje krajina, saj je krajina kot must be held with the bodies authorised for področje jasno zapisana v najnovejšem Zakonu individual environmental tasks, and the pub- o varstvu okolja. lic. Additionally, end dates must be set so as to allow enough time for consultations and Celovita presoja je torej proces. Predstavlja comments. skupek korakov, metod in pristopov priprave – Environmental report and the opinions of the plana in okoljskega poročila in je pomembno public and administrative bodies should be orodje za vključevanje okoljskih vidikov v taken into consideration in drafting the plan pripravljanje in sprejemanje nekaterih planov in or programme before it is adopted or enters programov, ki bodo verjetno imeli pomembne legislative procedure. vplive na okolje. Zagotavlja, da se taki vplivi izvajanja načrtov in programov upoštevajo med 4. How can integral environmental impact njihovo pripravo in sprejetjem. Zadnje zagotavlja assessment contribute towards guarantee- v svoji kontrolni in odločitveni vlogi, ko organ ing the quality of landscapes? odloči o sprejemljivosti, torej ima tudi kontrolno vlogo. An integral assessment is a social process, introducing environmental aspects into planning. Vendar celovita presoja pomeni več od tehnično It is an optimization process of selecting environ- izpiljenega analitičnega postopka izdelave mentally suitable options in a transparent man- modelov. Vključuje javnost in jo upošteva pri ner by including the public, it serves as a basis pripravi plana in okoljskega poročila. To pomeni, for decision-making and as a control mecha- da je stroka zmožna prestaviti razmišljanja in nism for reducing the pressures on the environ- variante preden so le-te tehnično izdelane, da se ment. It is mainly a look into the mirror asking torej »odpre« že pri določanju ciljev. Celovita whether the plan follows environmental goals. presoja je tako del demokratičnega procesa v Landscape is one of the environmental goals, as družbi in ima pomembno vlogo pri sprejemanju landscape as an area of activity is clearly stated primernih rešitev, saj vzpostavlja transparentne in the newest Environment Protection Act. štiri stebre, ko so potrebni za izvajanje celovite An integral assessment is therefore a process presoje: pripravljalci planov – stroka (neodvisni going on within the landscape and dealing with eksperti) – organizirana javnost-državna uprava. the landscapes. It represents a cluster of steps, Celovita presoja je tudi optimizacijski posto- methods and approaches for drafting a plan and pek, ki zagotavlja transparentnost načrtovanja an environmental report and is an important tool in sodelovanja javnosti pri vključevanju okoljskih for including environmental aspects in drafting vidikov v plan in pri presoji okoljskega poročila and adopting plans and programmes that could ter praviloma vodi do boljših rešitev. have an important impact on the environment. It ensures that such an impact of the implemen- Celovita presoja je tudi boljša podlaga za tation of plans and programmes is taken into odločitev o planu, saj okoljsko poročilu nudi consideration during their drafting and adoption. pristojnim državnim ali lokalnim organom, ki The latter is ensured by its control and decision- making role, after an administrative body de- plan ali program sprejemajo, ustrezne odgovore 155 cides on the plan’s acceptability. An integral as- za vprašanja o okolju. sessment therefore also has a controlling role. Celovita presoja je tudi upravni postopek, saj However, integral assessment means much ministrstvo organizirano presoja verjetne

more than just a technically perfected analytical 2 Workshop pomembne vplive, preverja kvaliteto okoljskega procedure of preparing models. It includes the poročila in odloča o sprejemljivosti posega. scooping and the public and takes heed of its

opinion in drafting the plan and environmental Delavnica 2 / Okoljska presoja torej pomeni določanje report. The experts can therefore »open up« in okoljskih ciljev, ki so relevantni za plan vključno setting their goals, meaning they are capable of s krajino, pripravo okoljskega poročila v katerem changing their thinking and plans before they je obravnavana krajina, izvajanje posvetovanj, are technically completed. Strategic environ- upoštevanje okoljskega poročila in izidov ment assessment thus forms a part of a demo- posvetovanj pri odločanju. cratic process in the society and plays an important role in passing suitable solutions by setting Vse plasti celovite presoje so enako pomembne up the following four pillars when they are in povezane, raven uvajanja transparentnosti in needed to carry out such an assessment:1. Plan- celotnega sistema pa številni avtorji pojasnjujejo ners-experts (independent experts), 2. environ- z ravnijo okoljske zavesti in kulture družbe ment experts, 3. organised public, 4. state ad- (IAIA: 2005). ministration.

25. The successful outcome of the process also requires suitable activity by the competent bodies – management, people drafting the environmental report and plan – experts, Parlament those who submit remarks – non- Vlada governmental organizations. Uprava Parliament Government Management administration

Stroka Aktivno sodelovanje Javnost v sistemu Razvoj metod Nevladne organizacije

Experts General public Active cooperation in the Non-governmental system Developing organisations methods Krajina je ustrezno vključena, kadar so cilji Integral assessment is also an optimization pro- kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine cedure that ensures transparency in planning jasno določeni in to po posvetovanju z javnostjo, and cooperation of the public in including envi- ne le z določitvijo stroke. ronmental aspects into the plan and into the assessment of the environmental report, thus Prav tako morajo za uspešen proces kvalitetno leading to better solutions as a rule. delovati: pristojni organi – uprava, izdelovalci okoljskega poročila in plana – stroka, pripravljalci Integral assessment also forms a better basis pripomb – nevladne organizacije. for a decision on the plan as it gives suitable answers on environmental issues by presenting 5. Družbeno umeščanje celovito presojo the competent state or local bodies passing vplivov na okolje v Sloveniji in vsebinske such plans with an environmental report. 156 navezave na krajino Integral assessment is additionally an adminis- Eden izmed ciljev celovite presoje je vključe- trative procedure as the ministry assesses the vanje razmisleka o krajini v začetne faze probable substantial impacts, checks the qual- načrtovanja in zagotavljanje visoke ravni varstva ity of the environmental report and decides on

Workshop 2 Workshop okolja. Prispeva k vključevanju okoljskih vidikov the acceptability of the plan and/or project. v načrtovanje z namenom spodbujati trajnostni razvoj. V Sloveniji je ta načela predpisal Environmental assessment means defining en-

Delavnica 2 / najpomembnejši družbeni zakonodajni organ, to vironmental goals, relevant to the plan, including je Državni zbor, ki je 13. 4. 2006 sprejel landscape, drafting an environmental report spremembe Zakona o varstvu okolja. dealing with the landscape, carrying out consultations, taking into consideration the environ- Na podlagi 40. Člena Zakona o varstvu okolja mental report and the outcome of the consulta- (ZVO-1-UPB1), je zaradi uresničevanja načel tions in the decision-making process. trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive treba v postopku priprave plana, programa, All layers of integral assessment are equally im- načrta, prostorskega ali drugega akta (vn. b.: portant and connected with numerous authors plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva linking the level of introduced transparency and na okolje, izvesti celovito presojo vpliva na okolje the integral system with the level of environ- (CPVO), s katero se ugotovi in oceni vplive na mental awareness and society’s culture (IAIA: okolje in vključenosti zahtev varstva okolja, 2005). ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja, kulturne dediščine in krajine v plan, in Landscape is suitably included when the quality pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti goals for the recognized and evaluated land- njegove izvedbe na okolje. scapes are clearly set, and not just by the experts, but after holding consultations with the Postopek in obveznosti pripravljalca plana public. določa v členih 40. (celovita presoja vplivov na okolje), 41. (okoljsko poročilo), 42. (mnenje), 43. 5. Social positioning of the strategic environ- (sodelovanje javnosti), 44. (čezmejni vplivi), 45. mental impact assessment in Slovenia and (presoja plana ), 46. (potrditev plana). links to the landscape Zakon o varstvu okolja določa tudi vrsto planov One of the aims of strategic assessment is in- ali spremembo plana, za katero je treba izvesti cluding the considerations about the landscape celovito presojo vplivov. To so plani, ki jih na into the initial phases of planning and securing podlagi zakona sprejme pristojni organ države a high level of environmental protection. It con- ali občine za področja urejanja prostora, tributes to the inclusion of environmental as- upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, pects into planning with the aim of facilitating ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, sustainable growth. These principles were set by industrije, transporta, ravnanja z odpadki in Slovenia’s highest legislative body, the National odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno Assembly, when it passed the changes to the vodo, telekomunikacij in turizma. Izvaja se, če se Environment Protection Act on 13 April 2006. z njimi določa ali načrtuje poseg v okolje, za Based on Article 40 of the Environment Protec- katerega je treba izvesti presojo vplivov na tion Act (ZVO-1-UPB1), the implementation of okolje; če obsega posebno varstveno območje the principles of sustainable growth, wholeness po predspisih o ohranjanju narave ali bi izvedba and prevention require that a integral environ- plana nanj lahko vplivala; pa tudi v drugih mental impact assessment (CPVO) is carried out primerih pomembnejšega vpliva, ki ga oceni in drafting a plan, programme, scheme, spatial ministrstvo za okolje in prostor. or other laws (hereinafter: plan), the implementation of which can significantly affect the envi- Vključevanje vidikov v celovito presojo torej ronment. The assessment is necessary in order zajema širok spekter družbenih aktivnosti in je to ascertain and assess environmental impact zato zelo kompleksen, umeščenost v družbi pa and inclusion of the requirements on environ- se preverja na vsakem posameznem primeru, ment protection, preservation of nature, saj ni težjega od prenosa prelepih načel v prakso health, cultural heritage and landscapes in v hitrorazvijajoči družbi, kjer se okoljske dileme the plan and to acquire a certificate by the min- sprožijo bolj ob velikih zgodbah umeščanja istry on the plan’s feasibility regarding its impact 157 vetrnih elektrarn v krajini ali plinskih terminalov on the environment. na morju, medtem ko se kaže pomanjkanje sistematičnih raziskav in spremljav strukturnih The procedure and the obligations of those sprememb in opozarjanja stroke na nenehne drafting the plan are set in articles 40 (integral fragmentacijsko strukturne spremembe v krajini. environmental impact assessment), 41 (environ- 2 Workshop mental report), 42 (opinion), 43 (general public Načelo umeščenja industrijsko obrtnih con in cooperation), 44 (transboundary impact), 45 pretovarjalnih centrov »v vsako vas« je enačiti z (plan assessment) and 46 (plan confirmation). Delavnica 2 / nekaterimi težkimi napakami v urbanizmu v preteklosti in zahteva resno preverbo ciljev na The Environment Protection Act also defines the strateškem nivoju, saj lahko nepopravljivo type of plans or its changes requiring that an degradira zanimive in posebne krajine do takšne integral impact assessment is to be carried out. mere, da izgubijo svojo funkcijo in svoj potencial. These are the plans that are adopted on the ba- Tako lahko nadaljno umeščanje industrijskih con sis of the act by a competent state or municipal- na Notranjskem, ki je v svetu prepoznana kraška ity body which deals with spatial planning, wa- krajina, pomeni hkrati propad številnih inštitucij, ter and/or forest management, hunting, fishing, ki na kvalitetah gradijo svojo prihodnost. mining, agriculture, energy, industry, transport, Podobno velja za Prekmurje, Primorske in waste and waste waters management, drinking Gorenjske krajine. water, telecommunications and tourism. It is implemented if it defines or plans a project that 5. 1. Okoljsko poročilo would impact the environment, which requires an environmental impact study; whether it con- Pomemben del celovite presoje vplivov na tains a special nature protection zone or should okolje predstavlja okoljsko poročilo. V okoljskem the implementation of the plan impact on such poročilu se opredelijo, opišejo in ovrednotijo a zone; and also in other cases of greater impact, verjetni pomembni okoljski vplivi izvajanja assessed by the Ministry of Environment and načrta ali programa ter primerne druge Spatial Planning. možnosti, alternative, ki upoštevajo cilje in geografske značilnosti območja načrta ali Including various aspects into the integral as- programa. sessment therefore includes a wide range of social activities, making it a very complex proc- Vse članice EU so dolžne zagotavljati kvaliteto ess. The level of its positioning in the society is okoljskih poročil, pristopi k temu pa so zelo checked at every step, as there is no harder thing raznoliki. Zakon o varstvu okolja v Sloveniji to do than to transfer the wonderful principles vzpostavlja revizijo okoljskega poročila, into practice in a rapidly developing society, Nizozemska si pomaga s posebno komisijo, where the environmental dilemmas are sooner medtem ko je Kanada, kot država z najboljšo raised regarding big issues of implanting wind tradicijo celovitih presoj in visoko kulturo power plants or constructing natural gas termi- implementacije zagotavlja kakovost okoljskih nals, while at the same time we see the lack of poročil z listo vprašalnikov in njihovo preverbo. systematic research, keeping abreast of struc- Pristopov za zagotavljanje kvalitete okoljskega tural changes alongside expert warnings and the poročila je torej veliko, Slovenija ima sistem continuous fragmentation and structural chan- revizije. ges in a landscape. Izkušnje ministrstva kažejo na to, da revizija The principle of embedding industrial zones and zagotavlja večjo kvaliteto okoljskega poročila in logistics centres »in every village« has to be com- posledično tudi večjo kvaliteto plana, saj je bilo pared to some major mistakes in urban planning skoraj v vseh primerih okoljskih poročil na in the past and demands a thorough checking of podlagi revizije le-ta treba dopolniti in bi brez goals on the integral level, as it could irreparably revizije lahko prišlo do dolgotrajnejšega dela pri degrade interesting and special landscapes un- oceni sprejemljivosti plana, časovno daljših til they lose their function and potential. Further postopkov in hipotetično celo do ocene construction of industrial zones in the Not- nesprejemljivosti posega. Revizija zagotavlja tudi ranjsko region, a karst landscape, can therefore večjo neodvisnost strokovnjakov priprave at the same time lead to the ruin of numerous okoljskih poročil, saj vnaprej vedo, da bo gradivo institutions that build their future on qualities. temeljito pregledano in iz poslovne in strokovne Similar can be said for the landscapes in the re- 158 etike posvečaju pripravi več časa in energije. V gions of Prekmurje, Primorska and Gorenjska, Sloveniji smo v letu dni že preverili postopek etc. celovite presoje od začetne faze pa do konca. Pri tem ocenjujemo, da se raven okoljskega poročila 5. 1. Environmental report izboljšuje in da je revizija v Sloveniji ustrezen

Workshop 2 Workshop instrument za zagotavljanje kvalitete okoljskega The environmental report is an important part of poročila ter plana in programa. the integral environmental impact assessment. It defines, describes and evaluates possible im-

Delavnica 2 / Vse vsebine okoljskega poročila so določene z portant environmental impacts of implementing Uredbo o okoljskem poročilu in Pravilniku o a plan or a programme and lists suitable alterna- presoji sprejemljivosti na varovana območja tives that take into consideration the goals and narave. the geographical characteristics of the area where the plan or project is to be carried out. 5. 2. Izvajanje celovitih presoj vplivov na All EU members are bound to guarantee the okolje v Sloveniji in njihova učinkovitost quality of environmental reports, but their ap- Slovenija je pričela z implementacijo direktive proaches differ greatly. The Slovenian Environ- 21. 7. 2004. Od takrat tudi ministrstvo izvaja ment Protection Act introduces a revision of the postopke celovite presoje vplivov na okolje. Od environmental report, the Netherlands is using a 21. 7. 2004 do 1. 11. 2005 smo prejemali special committee, while Canada, the country obvestila o nameri izdelave plana ali programa with the best tradition of integral assessments in po določilih Zakona o varstvu okolja odločali and a high culture of implementation, ensures ali je presoja vplivov na okolje potrebna ali ne, the quality of environmental reports by a series takoimenovani »screening«. of questionnaires and their evaluation. Ap- proaches towards ensuring the quality of the Ministrstvo je v letu dni izvedlo okoli 350 presoj environmental report are many, with Slovenia verjetnih pomembnih vplivov in določilo, da se opting for a revision. za plan izvedejo še nadaljni postopki v manj kot 50 % obvestil o nameri. Pripravljalci plana so to The ministry’s experience shows that a revision odločitev vključili v program priprave in guarantees higher quality of the environmental nadaljevali z izdelavo plana in okoljskega report and consequently improves the quality of poročila. Plan so javno razgrnili, vključili the plan, as almost all submitted environmental pripombe resorjev in javnosti ter pridobili reports had to be supplemented after it. Addi- odločitev o sprejemljivosti. tionally, without revision, the assessment of the plan’s suitability could take longer and could, Pri tem kot eno temeljnih meril učinkovitosti hypothetically, also be labelled unsuitable. Revi- izpostavljamo sodelovanje pripravljalca plana in sion also guarantees a larger degree of inde- okoljskega poročila. Predstavlja osnovo za pendence of the experts who draft environmen- sprotno vključevanje izsledkov okoljskega tal reports, as they know in advance that their poročila v pripravo plana in k modelu, ki bi ga report would be subjected to revision and there- želeli razviti v Sloveniji: transparentnemu fore invest more time and effort in drafting the integrativnemu modelu. report. Pri tem pa ugotavljamo, da je okoljsko poročilo In Slovenia, the integral environmental impact v veliki večini izvedenih presoj izboljšalo kvaliteto assessment has already been evaluated in its plana. Pri tem se izvaja teoretično in praktično entirety. težak preskok k transparentnosti in odprtosti stroke za vsa področja, medtem ko na javnih We believe that the quality of the environmental predstavitvah zasledimo relativno zelo majhno report is increasing and that for Slovenia revision zainteresirano javnost za področje krajina, saj le presents a suitable instrument for ensuring qual- mestoma nastopa z konceptualnimi pripom- ity of the environmental report as well as the bami glede krajine tudi za posege, ki bi lahko plan and the programme. bistveno spremenili strukturo krajine, pa še te izvajajo posamezniki. All the contents of the environmental report are set in the Decree laying down the content of 6. 1. Plani lokalnih skupnosti – občinski environmental report and in the Rules on the 159 lokacijski načrti assessment of acceptability of impacts caused by the execution of plans and activities affecting Organi lokalnih skupnosti, občine na podlagi že nature in protected areas. sprejetih planskih odločitev pripravljajo

izvedbene načrte. Tako je razmeroma velik delež 2 Workshop 5. 2. Implementation of strategic environ- občinskih lokacijskih načrtov, ki se presojajo, ker mental impact assessments in Slovenia and predhodnji plan ni bil presojan. V številnih their efficiency primerih gre za pretovarjalne centre, storitvene Delavnica 2 / in industrijske cone in druge dejavnosti, ki Slovenia began implementing the Directive on praviloma močno spreminjajo krajino. 21 July 2004. The ministry has since then also been carrying out procedures of integral environ- Ker plani niso bili presojani v nadrejen aktu in ker mental impact assessments. From 21 July 2004 so posegi, ki so predmet presoje vplivov na until 1 November 2005, we received notifica- okolje, so občinski lokacijski načrti presojani, če tions on the intent of carrying out the plan and se z njimi nadaljuje na podlagi veljavnega plana, decided, on the basis of the Environment Protec- četudi se možnosti variant znotraj plana, ki nudi tion Act, whether environment impact assess- pravno varnost investitorjem zmanjšajo ment (screening) was necessary or not. možnosti variantnega premisleka znotraj plana in omogočajo le načrtovalske variante znotraj The ministry carried out some 350 assessments območja. of probable major environmental impacts in a year and decided to carry out additional proce- 6. 2. Plani lokalnih skupnosti – Strategije dures regarding the plan for less than 50% of prostorskega razvoja in prostorski redi the notifications of intent. The plan drafters included that decision into the drafting procedure Številne občine so pričele tudi s pripravo and continued with preparing the plan and the Strategij prostorskega razvoja občin in občinskih environmental report. The plan was unveiled in redov. Nekatere občine pripravljajo dokumente public, opinions of ministries and the public were hkrati in ju želijo tudi hkrati sprejemati. Vsebin- included and received it was decided whether ski smisel celovite presoje pa je zajetje planske the plan was acceptable. ravni lokalnih aktov, občinskega plana, ki določa tako rabo-prostora, kot transportne in druge As one of the basic effectiveness indicators in sisteme. Zato v takih primerih, priporočamo that respect is the cooperation of those who nadgradnjo in razvoj enega okoljskega poročila. drafted the plan and the environmental report, as such cooperation the basis for simultaneous 6. 3. Državni lokacijski načrti inclusion of the findings of the environmental report into the plan drafting procedure and leads Državni lokacijski načrti so prav tako predmet to a model we would like to implement in celovite presoje, saj večinoma predstavljajo Slovenia: a transparent integrative model. velike infrastrukturne objekte, projekte za preskrbo z vodo, vodnogospodarske ureditve in We have also ascertained that the environmen- druge ureditve, za katere je po uredbi treba tal report improved the plan’s quality in a vast izvesti presojo vplivov na okolje. majority of the assessments that were carried V primeru državnih lokacijskih načrtov to out. All of the above presents a difficult move pomeni, da se na ravni tehtanja varint izvede towards transparency and openness of the ex- celovita presoja, v nadaljni proceduri za izbrano perts to all areas, both in theory as well as in rešitev, pa je projekt predmet presoje vplivov na practice. Additionally, public presentations draw okolje. a relatively small number of those interested in landscapes, who at the same time only sporadi- 6. 4. Regionalne zasnove prostorskega razvoja cally present conceptual opinions regarding the landscapes, also in cases of projects that could V izdelavi so tudi regionalne zasnove substantially change the structure of the land- prostorskega razvoja. Ministrstvo je odločilo, da scape. And even when they do, it is mainly indi- je za vse regionalne zasnove prostorskega viduals who give their views. razvoja treba izvesti celovito presojo. Vendar žal, izdelava regionalnih zasnov prostorskega 160 6. 1. Plans of local communities – municipal- razvoja, ne napreduje, ker v Sloveniji regije niso ity spatial plans določene, četudi številna literature kaže na izjemno pomembnost regionalne ravni Local community and municipal bodies draft načrtovanja. Dokumenti Evropske komisije implementation plans based on the already

Workshop 2 Workshop priporočajo regionalno raven tudi, kot passed planning decisions. This means that a najustreznejšo raven za pripravo izravnalnih relatively large share of municipal spatial plans ukrepov za Naturo 2000, ki zajemajo značilno have to be assessed, because the previous plans

Delavnica 2 / strukturo in razporeditev naravnih elementov v were not. In numerous cases, the plans include pretežno ruralni krajini. V Sloveniji je najdlje logistics centres, service and industrial zones razvita regionalna zasnova prostorskega razvoja and other activities that as a rule cause major Primorske v okviru projekta CAMP. changes to the landscape.

6. 5. Drugi plani in programi As the plans were not assessed under a higher- ranking act and because they include projects Presojajo se tudi številni drugi plani in programi. that are subject to environmental impact assess- V okviru priprave državnega razvojnega ment, the municipal spatial plans are assessed programa se celovita presoja izvaja v okviru if they are further carried out according to the predpisane ex-ante evalvacije za financiranje valid plan. The assessments are carried out even operativnih programov za financiranje iz skladov if the variants within a plan offering legal secu- Evropske unije za novo finančno perspektivo rity to investors reduce the chances of consider- 2007 – 2013: Program regionalnega razvoja, ing the variants within the plan and only allow for Program za okolje in infrastrukturo, pa tudi planning variants within the area. čezmejni in transnacionalni programi. Presojajo se npr. tudi indikativni razvojni program 6. 2 . Local communities’ plans – spatial de- energetskega sektorja, operativni program velopment strategies and spatial orders oskrbe s pitno vodo in program rabe mineralnih surovin. Numerous municipalities have started drafting their spatial development strategies and spatial 7. Vsebinski vidik vključevanja v plan orders. Some municipalities draft the two documents together and want to adopt them as a Ker je celovita presoja vplivov na okolje instru- package. The content significance of integral ment vključevanja okoljskih vidikov v plan je assessment is, however, to capture the planning pomembno, da se začne na osnovi opisa stanja level of municipal acts and plans that define the okolja in geografskih značilnosti. Pod use of land as well as transport and other sys- geografskimi značilnostmi v zakonu so zajete tems. Therefore in such cases, the ministry pro- tudi značilnosti krajine, četudi niso posebej poses that a single environmental report be up- definirane. graded and developed.

Presoja je vezana na vse okoljske segmente. Cilji 6. 3. State spatial plans ugodnega stanja nadzemnih in podzemnih voda morajo biti vključeni v pripravo plana, saj State spatial plans are also subject to integral predstavljajo vodotoki pomembne krajinske assessment as they mainly deal with large infra- prvine, ki določajo tudi rabo ob vodotokih. structure objects, water supply projects, water Presoja je vezana je tudi na cilje ohranjanja management and other projects that require an naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki assessment of the impact on the environment. predstavlja pomemben segment krajinske In the case of state spatial plans, the above raznolikosti. Poudarjamo tudi evropsko ekološko means that an integral assessment is carried out omrežje Natura 2000, ki varuje drobno strukturo when discussing various options within a plan, in krajinsko členjenost in zato predvideva tudi while an environmental impact study is then finančne mehanizme. Skozi presojo moramo concluded for the chosen solution. priti do rešitev, ki ta območja ohranjajo in ne vplivajo pomembno na vrste ali habitatne tipe, 6.4. Regional spatial planning drafts za katera so območja namenjena. Kaj je Natura 2000 v primeru Krasa, kot suhi kraški travniki, Regional spatial development plans are also be- pomembne kraške jame in kali, torej bistvene ing drafted. The ministry decided to carry out an krajinske značilnosti prostora. integral assessment for all regional spatial development drafts. Unfortunately, drafting regional 161 Ohranjanje značilnih vasi in njihovo urejanje pa spatial development plans is not progressing, as je v podporo ciljem ohranjanja prepoznavnosti. regions have not yet been established in Nadalje je presoja vezana je tudi na cilje Slovenia, despite numerous documents that ohranjanje zdravja prebivalcev, kjer je point to the extreme importance of the regional pomemben segment zagotavljanja zdravja level of planning. European Union documents 2 Workshop prebivalstva tudi krajina s svojo socialno recommend the regional level also as the most funkcijo. Kot pomembno v Sloveniji navajamo suitable for drafting countervailing measures for gozdno krajino z 67 % površine in alpsko krajino Natura 2000, which span the characteristic Delavnica 2 / s 33 %. Še posebej gorska krajina nad 800 m, structure and positions of natural elements in a ki predstavlja 9 % teritorija predstavlja pri tem mainly agricultural landscape. The farthest-de- pomemben segment. Za prebivalce mest so za veloped regional spatial development draft in ohranjanja zdravja pomembne mestne zelene Slovenia is being carried out in the Primorsko površine in mestne krajine v širšem smislu, ki region within the CAMP project. nanje pozitivno in stimulativno delujejo zaradi raznolikosti njihovih funkcij. Pri tem je 6.5. Other plans and programmes pomemben preventivni vidik. Numerous other plans and programmes are also Cilje kakovosti krajine za posamezno krajino je being assessed. As part of drafting the state torej treba definirati znotraj priprave okoljskega development programme, an integral assess- poročila. Pri tem je za celovito presojo ment is being carried out within the framework pomembno določilo 1. člena (c) konvencije o of the prescribed ex-ante evaluation for financ- krajini, ki določa, da izraz “cilji kakovosti krajine” ing operational programmes that are to be sup- za posamezno krajino pomeni, da pristojni organ ported by European Union funds under the new z javnimi pooblastili izoblikujejo hotenja, ki jih financial perspectives 2007-2013. These include javnost izraža v zvezi z značilnostmi krajine. the Regional Development Programme, the En- vironment and Infrastructure Programme, as Drugačen odnos velja za cilje, ki so definirani na well as the cross-border and transnational pro- podlagi zakonodaje. Pri tem omenjam kulturno grammes. Also assessed are the indicative en- dediščino, utemeljeno kot dediščinsko katego- ergy sector development programme, opera- rijo in paralelno naravne vrednote in Naturo tional programme for drinking water supply and 2000 utemeljeno kot območja dediščinske the programme for the use of mineral resources. naravovartvene kategorije, kjer so že definirani natančni cilji ali pa jih strokovne službe definirajo 7. Content-related aspect of inclusion in the skozi smernice. Zato je ravno upoštevanje plan smernic, ki pomeni enega izmed načinov As the strategic environmental impact assess- ugotavljanja skladnosti s cilji, v tem segmentu ment introduces environmental aspect into a pomembna. plan, it is important that it is based on a description of the condition of the environment and Plani in programi, ki jih obravnavamo v okviru geographical circumstances. Landscape charac- celovite presoja vplivov na okolje, praviloma teristics, even though not being separately set pomenijo načrtovanje krajine. S Strategijami down, are also included under geographic char- prostorskega razvoja in prostorskimi redi, acteristics in the act. načrtujemo rabo primestnih, mestnih in podeželjskih območij. Z gozdno-gospodarskimi Assessment is linked to all environmental seg- načrti načrtujemo ekonomsko, socialno in ments. The goals of reaching a favourable qual- biotsko funkcijo gozdnih krajin v njenem ity of ground and underground waters must be upravljalskem delu, medtem ko je raba za gozd included in the drafting of the plan as flowing že zajeta v prostorskem planu. water presents an important landscape element that also defines the use alongside rivers and Dosedanje izkušnja kažejo na to, da so v vseh streams. The assessment is also bound to the planih upoštevani relevantni vidiki okoljskih goals of preserving valuable natural features and ciljev in da je v večini primerov okoljskih poročil biotic diversity, an important segment of environ- poleg vseh naštetih segmentov obravnavana mental diversity. We would also like to draw the tudi krajina kot posebno poglavje. attention to the Natura 2000 European ecological network, which protects the structure and 162 10. Zaključek the landscape diversification and also envisages financial mechanisms. The assessment must Na podlagi primerov izvajanja celovitih presoj v result in a solution that retains the areas and Sloveniji lahko zaključimo, da je ta horizontalni does not have a major impact on the species or instrument pomemben za vkjučevanje krajine v types of habitat, which the areas are intended

Workshop 2 Workshop družbeno odločanje. for. In the case of the Karst, the Natura 2000 means dry Karst grasslands, and important Pri tem pa poudarjamo upoštevanje nekaj caves, in short, the landscape’s prominent fea-

Delavnica 2 / najpomembnejših načel, ki so temelj za uspešen tures. proces vključevanja krajine v plane in programe pri celoviti presoji vplivov na okolje: Preserving characteristic villages and their maintenance meanwhile follows the goal of recognis- 10. 1. Načelo integralnega pristopa ability. – z uvajanjem okoljskih vidikov v plan in Furthermore, the assessment is also linked to okoljskim poročilom se prične takoj oz. the goal of securing health, where the landscape čimprej, ko se se pristopi k izdelavi plana; with its social function plays an important role. – stroka mora aktivno sodelovati ter na področ- In Slovenia, the forest landscape spreads over ju izobraževanja zagotoviti takšno raven 67% of the country’s surface, while Alpine land- praktičnega znanja, da je vključitev v procese scape covers 33%. Forest landscape at the možna; height above 800 metres (9% of Slovenian territory) presents an especially important part of 10. 2. Načelo sodelovanja in medsebojnega the landscape. City dwellers on the other hand upoštevanja need green spaces in cities to maintain their – stroka obvlada metode vključevanja javnosti health and city landscapes in a wider sense that in postane odprta za širšo strokovno javnost, stimulate and influence them in a positive man- še posebej je to priporočljivo v fazi opredel- ner through their diverse functions. The aspect jevanja okoljskih ciljev; of prevention is especially important. – izdelovalci plana in okoljskega poročila morajo imeti obveznost sodelovanja in morajo biti The environmental report therefore has to con- za to strokovno usposobljeni, tain the aims of a quality landscape for each in- – priporočena je sočasna javna razgrnitev ali dividual landscape. Article 1 (c) of the Land- razgrnitev z minimalnim časovnim zamikom; scape Convention is important for strategic assessment as its »Landscape quality objective« 10. 3. Načelo strokovne odličnosti in means, for a specific landscape, the formulation transparentnosti by the competent public authorities of the aspirations of the public with regard to the land- – okoljsko poročilo mora biti skladno s predpisi scape features of their surroundings. in strokovno odlično, saj mora podajati tudi predloge za izboljšavo planov/programov, A different attitude goes for the goals, defined – izsledki priprav/okoljskega poročila morajo on the basis of legislation. I would like to men- biti zajeti v plan na čimvišji kakovostni ravni, tion cultural heritage, defined as a heritage cat- – vse faze strokovnega dela morajo biti trans- egory and at the same time stress the valuable parentne, natural features and Natura 2000, defined as – v procesu naj bodo poudarjeni vsebinski zones of heritage environmental categories, vidiki in postopkovni, ki so sicer pomembni which already contain precise goals or are de- za uvajanje enotnih standardov, roke in fined by expert services through their guidelines. usklajeno delo resorjev, pa skrbno vodeni, Therefore it is important to act in line with the – zagotovljena mora biti sledljivost postopka in guidelines as they present one of the ways of VSEBIN. establishing the concordance with goals.

Plans and programmes, dealt with under the strategic environmental impact assessment, usually constitute landscape planning. Spatial development strategies and spatial orders plan 163 the use of suburban, urban and countryside areas. Forestry plans meanwhile define the economic, social and biotic function of forested landscapes in their administrative parts, while

the usage of forests themselves is already in- 2 Workshop cluded in spatial plans.

Our current experiences have shown that all the Delavnica 2 / plans take into consideration the relevant aspects of environmental goals and that landscape is treated as a special chapter in the majority of environmental reports.

10. Conclusion Based on examples of integral assessments carried out in Slovenia, we can say that this horizontal instrument is important for including landscape into decision-making process.

We have to stress some of the most important principles that form the basis of including the landscape into plans and programmes when carrying out integral environmental impact assessment:

10. 1. The principle of integral approach – environmental aspects have to be drafted and included into the plan and the environmental report as soon as the plan’s drafting is commenced; – experts have to be actively involved and bring such a level of practical knowledge into the area of education that inclusion in processes is possible;

10. 2. The principle of coexistence and mutual consideration – experts are proficient at the methods of including the public and are at the same time open to opinions from a wider expert public, especially in the phase of setting environmental goals; – people drafting the plan and the environmental report are obliged to cooperate and have to undergo professional training in this field; – a simultaneous public disclosure or a disclosure with a minimal delay is recommended;

10. 3. The principle of expert excellence and transparency

164 – the environmental report has to be in line with the regulations and founded on expertise, as it has to include proposals to improve plans and/or proposals; – the results of preparations/environmental

Workshop 2 Workshop report have to be included in the plan at the highest possible level; – all phases of expert’s work have to be trans-

Delavnica 2 / parent; – the process should underscore the contextual aspects, while the procedural aspects, otherwise important for introducing unified standards, dates and harmonized activities of ministries, should be carried out with care; – traceability of the procedure and CONTENTS has to be guaranteed.

Viri References

Angermann M. (2005) Vidiki udejanjanja Direktive Evropske unije na Platzer-Scneider U. (2005) Udejanjanje direktive 2001/42/EG o strateški Koroškem, Workshop o presoji vplivov planov in programov na okolje, DS presoji vplivov na okolje v Avstriji, Workshop o presoji vplivov planov in Alpe Jadran, Delavnica CPVO, Poreče, 7. junij 2005. programov na okolje, DS Alpe Jadran , Delavnica CPVO, Poreče, 7. junij Application of strategic environmental assessment in Belgium in land- 2005. use planning, SEA process in the other member states, Monitoring Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v measures, relationships between the authors of plans/programmes and the naravo na varovana območja, Uradni list RS št. 130, 3. 12.2004. actors responsible for the assessment and between SEA and projects EIA Protocol on Strategic Environmental assessment to the Convention on (2005). 4th seminar of the PlanNet Europe network on strategic Environmental Impact Assessment in a Transboundary Context, United environmental assessment (SEA) of urbanism plans and programs, Bruselj, Nations, New York, Geneva. 2003. 2005. Regija Lombardija (2005) Workshop o presoji vplivov planov in programov Convention on Environmental Impact Assessment in a Transboundary na okolje, DS Alpe Jadran, Delavnica CPVO, Poreče, 7. 6. 2005. Context, United Nations, New York, Geneva, 1994. Risse N, D. Aspinwall: Application of strategic Environmental Assessment Dalal-Clayton B., Sadler B. (2005) Strategic Environmental Assessment, A in the Member States of the European Union: Synthesis of the question- Sourcebook and Reference Guide to International Experience. naire’s answers and open discussion, Free University of Brussels, Institute of Dancsokne Oris E., Lukovits-Zergi I. (2005) Strategic Environmnetal Environmental Management and Physical Planning, European Asssessment and lokal land-use planning process in Hungary, 4th seminar Commmission, DG Environment. of the PlanNet Europe network on strategic environmental assessment Sadler B. (2005). Strategic Environmental Assessment at the Policy Level. (SEA) of urbanism plans and programs, Bruselj, 2005. Recent Progress, Current Status and Future Prospects REC, UN. Directive 2001/42/EC of the European Parliament and of Council of 27 Schmidt M., Joao E., Albrecht E. (2005). Implementing Strategic june 2001 on the assessment of the effects of certain plans and Environmental Assessment, Springer berlin, Heidelberg, New York. programmes on the environment, L 197/30. Sommer A. (2005) Metodološki pristopi za izvajanje strateške presoje Griesser H. (2005) Vidiki udejanjanja CPVO- smernice za urejanje prostora vplivov na okolje Workshop o presoji vplivov planov in programov na na primeru zvezne dežele Štajerske. okolje, DS Alpe Jadran, Delavnica CPVO, Poreče, 7. junij 2005. IAIA (2003). Environmental Asssessment Outlook: Capacity building and Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje benchmarking good practice. Institute of Environmental Management & vplivov izvedbe planov na okolje, Uradni list RS št. 73, 1. 8. 2005. Assessment. Institute of Environmental Management and assessment and Uredba o posebnih varstvenih območjih Natura 2000, Uradni list RS št. EIA Centre, University of Manchester. 49, 30. 4. 2004 in št. 110, 11. 10. 2004. IAIA (2005) International Experience and perspectives in SEA. A global Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov, conference on Strategic Environmental Assessment. International Uradni list RS, št. 78, 25. 7. 2006. Association for Impact Assessment. World Bank (2005). Strategic Environmental Assessment. Kjorven O., Lindhjem H. (2002): Strategic Environmental Asessment in Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), Uradni list RS, št. 96, 30. 8. World bank Operations, Experience to Date – Future Potential, World Bank, 2004. Environmental Department, N. 4, 2002. Zakon o varstvu okolja (ZVO-uradno prečiščeno besedilo), Uradni list RS, Muller I. (2005) Udejanjanje smernice 2001/42/EC na Madžarskem, DS št. 39, 13. 4. 2006. Alpe-Jadran, Delovna skupina za varstvo okolja, Delavnica o strateški presoji vplivov na okolje, 7. 6. 2005. Skupni finančni instrumenti za doseganje cilja kakovostne krajine

Common finantial instruments for accomplishing landscape quality objectives

Margarita Jančič

165

Raznolikost evropskih realnosti: raznolikost The diversity of European realities: attitudes,

nadmorskih višin, kulturne, socialne, ekonom- cultural, social, economic, political, administra- 2 Workshop ske, politične, upravne raznolikosti, bogastvo tive diversities, richness of approaches, and the pristopov in sistemov vrednosti včasih povzro- systems of values are sometimes causing trou-

čajo težave, na splošno pa soglašamo, da bles, but in general we are unanimous that they Delavnica 2 / spadajo med pomembne primerjalne prednosti are among the outstanding comparative advan- Evrope. tages of Europe.

Kljub razlikam smo v zadnjem desetletju uspeli Despite the differences, in the last decade, we opredeliti nekatera skupna načela in cilje, ki naj have managed to define some common princi- bi prispevali h kakovosti življenja in vodili razvoj ples and aims that should contribute to the qual- evropske celine proti uravnoteženemu in ity of life and drive the development of the Euro- trajnostnemu razvoju. Zagovarjali smo veliko pean continent towards a balanced and sustain- število instrumentov za njihovo izvajanje. able development. A great number of instruments for their implementation have been pro- Nemogoče je, da bi v tej predstavitvi obravnavali moted. vse ali pa vse vsaj omenili. Rada bi se osredotočila samo na skupne finančne It is impossible to deal with all of them or even instrumente za izvajanje ciljev Konvencije o to mention all of them in this presentation. I krajini in omenila samo nekaj evropskih would like to focus only on the common finan- dokumentov, ki obravnavajo razvoj na skladen cial instruments for the implementation of the holističen način. aims of the Landscape Convention, mentioning just a few of the European documents dealing Naštejemo lahko vsaj tri dokumente, ki jih lahko with the development in the coherent holistic obravnavamo tudi kot okvirne dokumente za way. izvajanje Konvencije o krajini: – Vodilna načela za trajnostni razvoj evrop- We can list at least three documents that can ske celine, sprejeta na Evropski konferenci also be considered as framework documents for ministrov, pristojnih za regionalni/prostorski the implementation of the Landscape Conven- razvoj (Hannover, september 2000) – države tion: članice Sveta Evrope; – Guiding Principles for Sustainable Deve- – Evropske prostorske razvojne perspektive, lopment of the European Continent, sprejete na neformalnem Svetu ministrov, adopted at the European Conference of Min- pristojnih za prostorski razvoj (Potsdam, maj isters Responsible for Regional / Spatial 1999) – države članice EU; in Planning (Hannover, September 2000) – the – Ljubljanska deklaracija o ozemeljski raz- Council of Europe member countries; sežnosti trajnostnega razvoja, ki so jo – European Spatial Development Perspec- sprejeli ministri, pristojni za regionalni/ tives, adopted at an informal Council of the prostorski razvoj (CEMAT – CoE), na 13. Ministers responsible for spatial develop- zasedanju CEMAT-a v Ljubljani, september ment (Potsdam, May 1999) – the EU mem- 2003. ber countries; and – Ljubljana Declaration on the Territorial Ti dokumenti ne pokrivajo istih področij in niso Dimension of Sustainable Development pravno zavezujoči, lahko pa se obravnavajo kot adopted by the Ministers responsible for re- skupni »panevropski« dokumenti. gional/spatial planning (CEMAT – CoE) at the 13th Session of CEMAT in Ljubljana, Sep- Vodilna načela za trajnosten prostorski ravoj tember 2003. evropske celine opredeljujejo načela za trajnostni razvoj ozemlja Sveta Evrope kot: These documents do not cover the same areas – spodbujanje ozemeljske povezanosti z bolj and are not legally binding, but they can be con- uravnoteženim socialnim in ekonomskim sidered as common »pan-European« docu- 166 razvojem regij in izboljšano konkurenčnostjo ments. – spodbujanje razvoja, ki ga ustvarjajo urbane funkcije in izboljševanje odnosov med The Guiding Principles for Sustainable Spa- mestom in podeželjem tial Development of the European Continent, – spodbujanje bolj uravnotežene dostopnosti define the principles for sustainable develop-

Workshop 2 Workshop – razvijanje dostopa do informacij in znanja ment of the territory of the Council of Europe as: – zmanjševanje okoljske škode – Promoting territorial cohesion through a – poudarjanje naravnih virov in naravne more balanced social and economic devel-

Delavnica 2 / dediščine opment of regions and improved competi- – poudarjanje kulturne dediščine kot dejavnika tiveness za razvoj – Encouraging development generated by – razvijanje energetskih virov in istočasno urban functions and improving relationship vzdrževanje varnosti between town and countryside – spodbujanje visokokakovostnega trajnost- – Promoting more balanced accessibility nega turizma – Developing access to information and – omejitev učinkov elementarnih nesreč. knowledge – Reducing environmental damage – Enhancing and protecting natural resources and natural heritage – Enhancing the cultural heritage as a factor for development – Developing energy resources while maintaining safety – Encouraging high quality, sustainable tourism – Limitation of impacts of natural disasters.

The European Spatial Development Perspec- tives define the policy objectives and options for the EU territory as: – Spatial development orientation of policies – Development of balanced and polycentric urban system and a new urban-rural relationship – Securing parity of access to infrastructure and knowledge – Sustainable development, prudent management and protection of nature and cultural heritage

26. Vodilna načela za trajnosten prostorski ravoj evropske celine The Guiding Principles for Sustainable Spatia Develop- ment of the European Continent Evropske prostorske razvojne strategije The European Landscape Convention is a le- opredeljujejo politične cilje in možnosti za gally binding document. Its aim is to promote the ozemlje EU kot: protection, management and planning of the – prostorsko razvojno usmerjenost politik European landscapes and to organize the coop- – razvoj uravnoteženega in policentričnega eration of the Council of Europe member states urbanega sistema in novega odnosa med on landscape issues. mestnimi in podeželskimi območji – zagotavljanje enakopravnosti dostopa do The European Landscape Convention defini- infrastrukture in znanja tion of »landscape« reflects the idea that land- – trajnosten razvoj, preudarno upravljanje in varovanje narave in kulturne dediščine scapes evolve through time, as a result of being acted upon by natural forces and human beings. Evropska konvencija o krajini je pravno It also underlines that a landscape forms a 167 zavezujoč dokument. Njen cilj je spodbujanje whole, whose natural and cultural components varovanja, upravljanja in razvoja evropskih krajin are taken together, not separately. in organiziranje sodelovanja držav članic Sveta Evrope pri krajinskih vsebinah. This understanding of landscape in the Conven-

tion is in line with the principles and the aims of 2 Workshop Definicija »krajina« v Evropski konvenciji o krajini the common »pan-European« development odraža idejo, da se krajine razvijajo skozi čas kot documents, and we can consider the financial posledica delovanja naravnih sil in ljudi. instruments for their implementation being the Delavnica 2 / Poudarja tudi, da krajina tvori celoto, katere same ones as those used also for the implemen- naravne in kulturne sestavine se obravnavajo tation of the European Landscape Convention. skupaj in ne ločeno. Usually, the implementation of policy docu- To razumevanje krajine v Konvenciji je usklajeno z načeli in cilji skupnih »panevropskih« razvojnih ments lies on the states, their regions and local dokumentov, finančne instrumente za njihovo authorities in their own respective spheres of izvajanje pa lahko obravnavamo kot iste kot so responsibility. tisti, ki se jih uporablja tudi za izvajanje Evropske konvencije o krajini.

Običajno je izvajanje dokumentov o politiki v domeni držav, njihovih regij in lokalnih oblasti v njihovem okviru odgovornosti.

Na ravni EU je bil sprejet finančni instrument Pobuda Skupnosti INTERREG III za obdobje 2000-2006. Cilji INTERREG-a kot skupnega finančnega instrumenta, ki ga financira Evropski regijski razvojni sklad, so spodbujanje sodelovanja za utrjevanje socialne, ekonomske in ozemeljske povezanosti v vseh državah članicah EU, državah kandidatkah in državah nečlanicah s pospeševanjem trajnostnega in uravnote- ženega razvoja Evrope s pomočjo čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja. Zagotavlja možnost izvajanja Evropske prostorske razvojne perspektive (in Evropske konvencije o krajini) prek skupnih projektov.

27. Evropske prostorske razvojne strategije European Spatial Development Perspective INTERREG III sestavljajo 3 linije, njegov skupni At the EU level, the financial instrument Commu- proračun je 4.875 milijard evrov (cene iz leta nity Iniciative Interreg III for the period 2000- 1999). 2006 was agreed. The aims of Interreg as a common financial instrument financed from the Linija A : čezmejno sodelovanje European Regional Development Fund are to Cilj čezmejnega sodelovanja med sosednjimi stimulate cooperation for strengthening social, regijami je razvoj čezmejnih socialnih in economic and territorial cohesion throughout ekonomskih centrov s pomočjo skupnih the EU member states, candidate countries and razvojnih strategij. nonmember states by fostering the sustainable Linija B : transnacionalno sodelovanje and balanced development of Europe through cross-border, transnational and interregional Transnacionalno sodelovanje vključuje cilje cooperation. It provides the possibility to imple- 168 nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti za ment the European Spatial Development Per- spodbujanje boljše integracije znotraj Unije s spective (and the European Landscape Conven- pomočjo oblikovanja velikih skupin evropskih tion) through common projects. regij. Linija C : medregionalno sodelovanje Interreg III is made up of 3 strands and has a Workshop 2 Workshop total budget of 4.875 billion euro (1999 prices). Cilj medregionalnega sodelovanja je izboljšanje učinkovitosti regionalnih razvojnih politik in Strand A : cross-border cooperation instrumentov s pomočjo obsežnih izmenjav Delavnica 2 / Cross-border cooperation between adjacent re- informacij in delitvijo izkušenj (mreže). gions aims to develop cross-border social and Ostali programi economic centres through common development strategies. (po čl. 53 Smernic): – ESPON Strand B : transnational cooperation – INTERACT Transnational cooperation involving the aims of – URBACT the national, regional and local authorities to promote better integration within the Union Programi ESPON, INTERACT in URBACT through the formation of large groups of Euro- dopolnjujejo omenjene tri linije in se uporabljajo pean regions. za financiranje mrež, ki spodbujajo prenos izkušenj in dobrih praks. Strand C : interregional cooperation Interregional cooperation aims to improve the Evropsko omrežje za opazovanje prostorskega effectiveness of regional development policies razvoja (ESPON) je program, ki ga skupno and instruments through large-scale information financirajo Evropska unija in petnajst držav exchange and sharing of experience (networks). članic, kot tudi druge sosednje države. To je Other programmes mreža sodelovanja med nacionalnimi zavodi za prostorski razvoj in se osredotoča na opazovanje (under Art. 53 of the Guidelines): in analizo ozemeljskih in regionalnih razvojnih – ESPON trendov v Evropi in financira raziskovalne študije – INTERACT na področju prostorskega razvoja1. – URBACT

Program INTERACT (INTERreg – Animation Supplementing the three strands, the ESPON, (spodbujanje), Coordination (koordinacija), INTERACT and URBACT programmes are used Transfer (prenos)) poskuša graditi na izkušnjah to finance networks promoting the sharing of in lekcijah INTERREG I in INTERREG II, in experiences and best practices. izboljšati učinkovitost izvajanja INTERREG III med sedanjim programskim obdobjem. The European Spatial Planning Observatory Net- Zagotavljal bo izmenjavo izkušenj in mrežno work (ESPON) is a programme financed jointly povezovanje, razširjanje informacij in podporo by the European Union and fifteen Member vsem, ki se ukvarjajo z upravljanjem programov States, as well as other neighbouring states. It is INTERREG III, kot tudi zagotavljanje informacij o a network of cooperation between national spa- INTERREG-ovem delovanju nacionalnim, regio- tial planning institutes and focus on the obser- nalnim in lokalnim akterjem ter širši javnosti2. vation and analysis of territorial and regional Natančnejše informacije o INTERREG-u III lahko development trends in Europe, financing re- najdete na naslednji spletni strani: search studies in the field of spatial planning1. http://europa.eu.int/comm/regional_policy/ interreg3/abc/abc_en.htm The INTERACT (INTERreg - Animation, Coordina- tion, Transfer) programme seeks to build on the Prednostne naloge, določene v vsakem experience and lessons of INTERREG I and programu, pokrivajo tudi cilje Konvencije o INTERREG II, and to improve the effectiveness of krajini. Čeprav programi uporabljajo različna the implementation of INTERREG III during the besedila, vsi pokrivajo pospeševanje prostorskih current programming period. It will basically pro- vrednot, promocijo in upravljanje krajin, naravno vide for the exchange of experiences and net- in kulturno dediščino. working, information dissemination and support to those involved in managing the Interreg III pro- Proces izvajanja programov INTERREG-a III je grammes, as well as providing information on 169 potrdil veliko število projektov in zagotovil veliko the INTERREG activities to national, regional and dobrih rezultatov. local actors and the public in general2.

Te rezultate bi morali uporabljati v našem Detailed information on Interreg III can be found vsakdanjem delu v vseh državah na vseh at the following website: 2 Workshop ravneh. http://europa.eu.int/comm/ regional_policy/interreg3/abc/abc_en.htm

Nekaj primerov: Delavnica 2 / ESPON-ova spletna stran: The priorities defined in each programme also http://www.espon.lu/ cover the objectives of the Landscape Conven- Spletna stran INTERREG IIIB CADSES: tion. Although the programmes use different http://www.cadses.net/en/home.html wording, they all cover the promotion of spatial Spletna stran INTERREG IIIB za Območje Alp: values, promotion and management of land- http://www.alpinespace.org/ scape, natural and cultural heritage. Spletna stran Via Alpina: http://www.via-alpina.com/site/ The implementation process of Interreg III programmes approved a large member of projects V programskem obdobju 2007-2013 bo and provided a lot of good results. We should Pobudo skupnosti INTERREG III nadomestil cilj use these results in our everyday work in all »Evropsko ozemeljsko sodelovanje« (Cilj 3). countries and at all levels.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Some examples: Evropskem regionalnem razvojnem skladu ESPON website: http://www.espon.lu/ (ERDF) je še v obravnavi in se glede na osnutke Interreg III B CADSES website: lahko v naslednjem programskem obdobju še http://www.cadses.net/en/home.html spremeni. Interreg III B Alpine Space website: http://www.alpinespace.org/ Evropski regionalni razvojni sklad bo osredotočil Via Alpina website: svojo pomoč na: http://www.via-alpina.com/site/

1. Razvoj čezmejnih ekonomskih, socialnih in In the 2007-2013 programming period, the okoljskih dejavnosti s pomočjo skupnih Community Initiative Interreg III will be replaced strategij za trajnostni ozemeljski razvoj: by the »European Territorial Cooperation« ob- – s spodbujanjem podjetništva, še posebej jective (Objective 3). razvoja malih in srednjih podjetij, turizma, kulture in čezmejnega trgovanja, The Regulation of the European Parliament and – s spodbujanjem in izboljšanjem skupnega of the Council on the European Regional Devel- varovanja in upravljanja z naravnimi in opment Funds (ERDF) is still under discussion kulturnimi viri, kot tudi s preprečevanjem and subject to changes according to the draft

1 Spletna stran: www.espon.lu Website: www.espon.lu 2 Spletna stran: http://www.interact-eu.net Website: http://www.interact-eu.net naravnih in tehnoloških tveganj, documents in the next programming period. – s podpiranjem povezav med mestnimi in podeželjskimi območji, The European Regional Development Fund shall – z zmanjševanjem izolacije s pomočjo focus its assistance on: izboljšanega dostopa do transportnih, informacijskih in komunikacijskih omrežij in 1. The development of cross-border eco- storitev ter čezmejnih vodnih, odpadkovnih nomic, social and environmental activities in energetskih sistemov in objektov, through joint strategies for sustainable terri- – z razvojem sodelovanja, zmogljivosti in torial development: skupne uporabe infrastruktur, še posebej v – by encouraging entrepreneurship, particu- sektorjih kot so zdravstvo, kultura, turizem in larly the development of SMEs, tourism, cul- izobraževanje. ture and cross border trade, 170 – by encouraging and improving a joint protec- Čezmejno sodelovanje bi morali izkoristiti tudi za tion and management of natural and cultural pospeševanje pravnega in upravnega sodelo- resources as well as the prevention of natu- vanja, integracijo čezmejnega trga delovne sile, ral and technological risks, pobude lokalnega zaposlovanja, enakopravnost – by supporting links between urban and

Workshop 2 Workshop spolov in enake priložnosti, usposabljanje in rural areas, socialno vključenost ter delitev človeških virov in – by reducing isolation through an improved objektov za raziskave in tehnološki razvoj. access to transport, information and com-

Delavnica 2 / munication networks and services, and 2. Vzpostavitev in razvoj transnacionalnega cross-border water, waste and energy sys- sodelovanja, vključno z bilateralnim sodelo- tems and facilities, vanjem med pomorskimi regijami, ki ne – by developing collaboration, capacity and spadajo pod odstavek 1, s pomočjo joint use of infrastructures, particularly in financiranja omrežij in aktivnosti, ki vodijo v sectors such as health, culture, tourism and integriran ozemeljski razvoj. To se bo education. osredotočalo predvsem na naslednje prednostne naloge: Cross-border cooperation should also be used – Inovacije: oblikovanje in razvijanje znanst- for promoting legal and administrative coopera- venih in tehnoloških omrežij ter izboljšanje tion, the integration of cross-border labour mar- regionalnih raziskav in tehnološkega razvoja kets, local employment initiatives, gender equal- ter inovacijskih zmogljivosti, kjer neposredno ity and equal opportunities, training and social prispevajo k uravnoteženemu ekonomskemu inclusion, and sharing of human resources and razvoju transnacionalnih območij. Aktivnosti facilities for R&TD. lahko vključujejo: vzpostavitev omrežij med primernimi izobrazbenimi in raziskovalnimi 2. The establishment and development of ustanovami ter majhnimi in srednjimi transnational cooperation, including bilateral podjetji; povezave za izboljšanje dostopa do cooperation between maritime regions not znanstvenih spoznanj in prenos tehnologije covered under paragraph 1, through the fi- med objekti raziskav in tehno-loškega razvoja nancing of networks, and of actions condu- ter mednarodnimi centri znanstvene cive to integrated territorial development. odličnosti raziskav in tehno-loškega razvoja; These shall be concentrated primarily on the tesne povezave ustanov tehnološkega following priorities: prenosa; in razvoj skupnih finančnih – Innovation: the creation and development of načrtovalnih instrumentov, usmer-jenih v scientific and technological networks, and podpiranje raziskav in tehnološkega razvoja the enhancement of regional R&TD and inter majhnih in srednjih podjetij; novation capacities, where they directly con- – Okolje: upravljanje z vodo, energijska tribute to the balanced economic develop- učinkovitost, preprečevanje tveganja in ment of transnational areas. Actions may in- dejavnosti varovanja okolja z jasno clude: the establishment of networks be- transnacionalno razsežnostjo. Dejavnosti tween appropriate educational and research lahko vključujejo: varovanje in upravljanje institutions and SMEs; links to improve ac- porečij, obalnih con, morskih virov, vodnih cess to the scientific knowledge and technol- storitev in mokrišč; preprečevanje poplav; ogy transfer between the R&TD facilities and pospeševanje pomorske varnosti in zaščite international centres of R&TD excellence; pred naravnimi in tehnološkimi tveganji; in twinning of technology transfer institutions; zaščito in krepitev naravne dediščine v korist and development of joint financial engineer- socialno-ekonomskega razvoja in trajnost- ing instruments directed at supporting R&TD nega turizma; in SMEs; – Dostopnost: dejavnosti za izboljšanje – Environment: water management, energy dostopnosti in kakovosti transporta in efficiency, risk prevention and environmen- telekomunikacijskih storitev, kjer imajo jasno tal protection activities with a clear transnacionalno razsežnost. Aktivnosti lahko transnational dimension. Actions may in- vključujejo: vlaganje v čezmejne sektorje clude: the protection and management of transevropskih omrežij; izboljšanje lokalnega river basins, coastal zones, marine resources, in regionalnega dostopa do nacionalnih in water services and wetlands; flood preven- transnacionalnih omrežij; izboljšanje intero- tion; the promotion of maritime security and 171 perabilnosti nacionalnih in regionalnih sis- protection against natural and technological temov; in pospeševanje naprednih informa- risks; and the protection and enhancement cijskih in telekomunikacijskih tehnologij; of the natural heritage in support of socio- – Trajnostni urbani razvoj: krepitev policen- economic development and sustainable

tričnega razvoja na transnacionalni, tourism; 2 Workshop nacionalni in regionalni ravni, z jasnim – Accessibility: activities to improve access to transnacionalnim učinkom. Dejavnosti lahko and the quality of transport and telecommu-

vključujejo: vzpostavitev in izboljšanje nication services where they have a clear Delavnica 2 / urbanih omrežij in mestno-podeželskih transnational dimension. Actions may in- povezav; strategije za reševanje skupnih clude: investments in cross-border sections mestno-podeželskih zadev; ohranjanje in of trans-European networks; improved local and regional access to national and pospeševanje kulturne dediščine, in transnational networks; enhanced interope- strateško integracijo razvojnih con na rability of the national and regional systems; transnacionalni podlagi. and the promotion of advanced information and communication technologies; 3. Ozemeljsko sodelovanje na medregijski – Sustainable urban development: ravni se bo nadaljevalo v treh tematskih strengthening the polycentric development medregionalnih programih sodelovanja: at the transnational, national and regional – ESPON: http://www.espon.lu/, level, with a clear transnational impact. Ac- – Interact: http://www.interact-eu.net in tions may include: the creation and improve- – Urbact: http://www.urbact.org/ ment of urban networks and urban-rural Izvedbeni postopek za pripravo programskih links; strategies to tackle common urban/ru- dokumentov za novo obdobje 2007-2013 že ral issues; the preservation and promotion of poteka, operativni program za vsako the cultural heritage, and the strategic inte- transnacionalno sodelovanje pa bi moral biti gration of development zones on a predstavljen ES v odobritev jeseni 2006. transnational basis.

28. a, b, c, d, e

ESPON website Interreg III B CADSES Interreg III B projekti v Sloveniji Via Alpina LOTO Project Interreg III B projects in Slovenia Vse države (države članice, države kandidatke in 3. Territorial cooperation at the interregional države nečlanice) so vabljene, da se pridružijo level will continue in three thematic interre- temu postopku in aktivno sodelujejo v postopku gional cooperation programmes: načrtovanja in izvedbe. Morali bi poskusiti – ESPON: http://www.espon.lu/, narediti vse, da bi pravilno uporabili te finančne – Interact: http://www.interact-eu.net and instrumente za izvajanje Konvencije o krajini. – Urbact: http://www.urbact.org/

Upoštevati bi morali, da priprava projekta (še The implementation procedure for the prepara- posebej transnacionalnega), potrebuje čas in tion of programming documents for the new človeške vire. Strukture programov EU v vsaki period 2007-2013 is under way, and Operational državi lahko podpirajo potencialne projektne programmes of each transnational cooperation partnerje pri pripravljanju dobrih projektov za area should be presented to the EC for approval 172 naslednje programsko obdobje. in autumn 2006.

Danes je pravi čas za začetek izvajanja All the countries (member states, candidate projektnih idej. countries and non member countries) are invited to join this process and take an active part in the

Workshop 2 Workshop programming process and implementation. We should try to do our best to make the right use of these financial instruments for the implemen-

Delavnica 2 / tation of the Landscape Convention.

We should bear in mind that the preparation of the project (particularly transnational) needs time and human resources. The structures of EU programmes in every country can support potential project partners in preparing good projects for the next programming period.

Today is the right time to start the implementation of the project ideas. Upravljanje krajine v območju delte reke Donave

Landscape management in the Danube Delta Area

Cristina Hertia

173 Rešimo mesto mrtvaške tišine Let’s rescue the stone skill city

1. Delta Donave 1. The Danube Delta Delta daje zavetje več kot 3.400 vretenčarjem in The Delta shelters more than 3,400 vertebrates

nevretenčarjem, med njimi so najbolj pogoste and non vertebrates, insects being the most 2 Workshop žuželke (2.224 vrst). Gre za mozaik bioloških vrst numerous (2,224 species). It’s a mosaic of in ekosistemov. Na primer, gozdova Letea in biotypes and ecosystems. For example, Letea

Caraorman, ki rasteta na peščenih sipinah, se and Caraorman forests, based on sand dunes, Delavnica 2 / ponašata s številnimi vrstami, stoletnimi hrasti in have a huge variety of species, secular oak trees ovijalkami – gre za subtropsko območje, ki si ga and lianas – a subtropical area that can hardly

29. Potem ko prepotuje 2.860 km po Evropi, se stara Donava razcepi na tri rokave – Kilijo, Sulino, Sv. Jurij – ki si po dolgem potovanju privoščijo pošten oddih, preden se zlijejo z vodami Črnega morja. Tukaj, v delti Donave, se svet neprestano obnavlja: vsako sekundo, vsako uro aluvialne usedline, ki jih prinašajo neukročene vode reke, ustvarjajo najmlajšo prst na starem kontinentu. Vsak dan pomeni nova srečanja s številnimi bitji, ki sobivajo le na bregu te velikanske »Noetove barke«.

After having traveled 2,860 km through Europe, the old Danube divides itself into three arms – Chilia, Sulina, Sf. Gheorghe – affording, after such a long journey, the luxury of enjoying a splendid respite before blending its waters with those of the Black Sea. Here, in the Danube Delta, the world continuously renews itself: every second, every hour, brought by the untamed waters of the river, alluvial deposits give birth to the old continent’s youngest soil. Each day means a new encounter with numerous creatures with live together only on board this huge »Noah’s Ark«. stežka predstavljamo na teh zemljepisnih be imagined on these geographical coordinates. koordinatah. Zraven vrb trsje pokriva 180.000 Besides the willow tree, there is the reed that ha najgostejšega območja te vrste na celem covers 180,000 ha of the densest area of this svetu. Več kot 80 % območja delte predstavlja kind in the whole world. More than 80% of the voda. delta area is water.

Eksotična krajina z več kot 1.200 vrstami dreves An exotic landscape with over 1,200 species of in rastlin z najbogatejšo ornitološko favno na trees and plants, with the richest ornithological kontinentu (več kot 300 vrst, med njimi so fauna on the continent (more than 300 species, edinstvene kolonije pelikanov) in ihtiološko among which unique colonies of pelicans) and favno (z okrog 100 vrstami, od donavskih sledov

do jesetrov, ki dajejo dragoceni kaviar). Ribe in 30. 174 metulji, kačji pastirji, divji vepri, kače in divji psi, pižmovke in vidre, lisice in srne, ježevci in rakunasti psi, ovce, koze in osli, čebele ali želve iz čudovite krajine Delte, kjer vlada zakon preživetja, ki pomeni lakoto in plenilstvo. Preko

Workshop 2 Workshop 300 vrst ptičev obiskuje to območje, 70 izmed njih prihaja celo iz tako oddaljenih krajev, kot sta Kitajska in Indija. Delta je naravni postanek za

Delavnica 2 / ptice selivke, vendar je najbolj značilna ptica rožnati pelikan, ki je za opazovalce ptičev zvezda tega paradiža.

Lahko rečemo, da je ta čudežni trikotnik zemlje in vode bil ustvarjen v prvi vrsti kot neverjetna metropola za krilata bitja. Zadostuje, če omenimo, da je vseh pet poti ptic selivk iz Evrope, Azije in Afrike speljanih preko delte Donave, kjer nenadoma naletijo na podobo raja. Izmed 315 vrst jih več kot polovica gnezdi tukaj, pri mnogih gre za redke in zaščitene vrste. Med številnimi drugimi so bela čaplja, brkati ser, čaplja žličarka, zlatovranka, rožnati in kodrasti pelikan, ponirek, labod in mali kormoran bile razglašene za spomenike narave.

Krajina je očarljiva: čudovita pokrajina daje zavetišče okrog 1.000 vrstam rastlin.

Spomladi najprej zacveti srebrna vrba, sledita ji repica in mleček. Edinstveno paleto barv lahko najdemo le v delti Donave, resničnem cvetličnem raju: tukaj raste vse, od osata do orhidej (na vrhu grebena brežine). Vodne lilije so prav tako spomeniki narave in veljajo za nesporne zvezde rastlinskega sveta.

Nenazadnje živi v ustju reke Donave več kot 90 vrst rib. Omenimo lahko tudi posebni vrsti rib, jesetra ali Acipenser guldens taedi colchicus in Acipenser stellatus stellatus – obe dajeta kaviar, ko potujeta iz Črnega morja v Donavo, da bi izlegli ikre. Močvirja in kanali delte pogosto dajejo trofeje navdušenim ribičem, kot so ščuka in som, smuč, ostriž, koreselj in ploščič. Delta Donave, ki pokriva površino 580.000 ha, ichthyologic fauna (with around 100 species, je biološki rezervat, razglašen za območje from the Danube herrings to the sturgeons Ramsar, ter kraljestvo vode, trstja, peščenih which produce the precious caviar). Fish and sipin, jezer, peščenih hribov in vrbovih gozdov, butterflies, dragon flies, wild boars, snakes and čuden del države s srhljivo zgodovino, kjer je wild dogs, muskrats and otters, foxes, hares and številne sledi pustil legendarni Herodot, ko je deer, porcupines and enot dogs, sheep, goats nekoč dosegel to območje, in kjer krožijo and donkeys, bees or turtles form the fabulous številne zgodbe o piratih iz nedavnih časov. Delta landscape where the law of survival means hunger and prey. Over 300 bird species visit the area, 70 of them from as from as far away as China and India. The delta is a natural stopover for migratory birds, but the most characteristic bird is the common pelican, the featured star of 175 this bird-watchers’ paradise.

It may be that before anything this miraculous triangle of land and water was conceived as an

amazing metropolis for winged creatures. Suf- 2 Workshop fice to say that the five routes of migratory birds from Europe, Asia and Africa all pass through

the Danube Delta where suddenly there is an Delavnica 2 / extraordinary image of paradise. Out of 315 species, more than half nest here many of them are rarities and under protection. Among many others, the white egret, the bearded vulture, the spoonbill, the roller, the ordinary and the curly pelican, the diver, the red-collar goose and the swan, the red tardona and the small cormorant have all been declared monuments of nature.

The landscape is charming: the fascinating scenery shelters over 1,000 species of plants.

In spring, the silky willow blooms first followed by the rape and spurge. There is a unique palette of colors that can only be found in the Danube Delta, a true paradise of flowers: from thistles to orchids (on top of the bank ridge). Water lilies are also considered monuments of nature and are the uncontested stars of the plant world.

Last, but not least, more than 90 species of fish live at the mouth of the Danube. Worth mentioning among the special species of fish are the sturgeons – the beluga, the Acipenser guldens taedi colchicus, the Acipenser stellatus stellatus – all caviar suppliers which migrate from Black Sea to the Danube to lay their roe. The Delta marshes and canals quite often offer fishing fans such trophies as pike and sheath fish, zander, perch, crucian and bream.

A biosphere reserve, declared a Ramsar Zone, covering a surface area of 580,000 ha, the Dan- ube Delta is a kingdom of water, reeds, sand banks, lakes, sand hills and willow forests, a Delta Donave je prav tako edinstvena zaradi strange part of the country with its thrilling his- svojih 15.000 ljudi. Z ribarjenjem se preživlja tory, where the traces of the legendary večina prebivalcev tega območja, od katerih jih Herodotus, who once reached this area, and the mnogo izvira iz Ukrajine. Eden najobičajnejših stories of the pirates of most recent times are prizorov je pogled na dolgo vrsto ribiških čolnov, plentiful. zvezanih skupaj, da bi jih motorni čoln odpeljal na oddaljena lovišča. Svetlolasi in modrih oči kot The Danube Delta proves unique also due to its nebo in voda so možje z Delte pretežno ribiči. 15,000 people. Fishing provides most of the ar- Vesele po naravi, med počitnicami ženske s teh ea’s inhabitants, many of whom are of Ukrainian krajev dokažejo, da jim ni para v plesu in origin, with a livelihood. One of the most com- zborovskem petju. mon sights is a long line of fishing boats strung together to be towed by motorboat to remote 176 2. Mesto Sulina fishing grounds. Blond, blue-eyed as the sky and water, the men of the Delta are mainly fisher- Sulina, srednji rokav Delte, je najkrajši (meri le men. Joyful by nature, during holidays, women 64 km) in je edini primeren za morsko plovbo. Je here prove to be unequaled in dance and choral skoraj raven in zadnje stoletje prepreden s singing.

Workshop 2 Workshop kanali. Na ustju reke pride do skoraj nenadnega odlaganja usedlin, kar ustvari jez, ki zapira ustje 2. Sulina City reke. Da bi zmanjšali ta učinek, je bil zgrajen

Delavnica 2 / valolom. Ta usmerja usedline, ki jih prinaša Sulina, the middle Danube branch, is the short- krožni tok morja, na odprto morje. est (64 km long only) and it’s the only one available for sea navigation. It is almost straight and Na koncu poti po rokavu lahko vidite mesto s provided with channels since almost a century. površino okoli 33.000 ha, ki se zdi neskončno At the river mouth, a relatively sudden deposition zaradi njegove dolžine približno 3 km (največja of alluvia takes place, creating a dam, which širina je 500 m). Močvirja in pogosto tends to block the river mouth. A break-water poplavljena območja mu preprečujejo, da bi se has been built in order to diminish this effect. It širilo po širini. Mesto Sulina, edino urbano directs the alluvia brought by the circular current naselje na Delti, je prosto pristanišče z manjšo of the sea to the open. tovarno ribjih konzerv in delavnicami za popravilo ladij. Mesto se nahaja na obeh At the end of the journey on the branch, you can bregovih rokava Sulina, oddaljeno je približno 1 see a city with a surface of about 33.000 ha, km od obale Črnega morja in 75 km od mesta which seems to be endless, because of its Tulcea. Mesto je pristanišče tako za Donavo kot length of approximately 3 km (maximum width za Črno morje in ima najnižjo nadmorsko višino is 500 m).The swamps and easily flooded lands v Romuniji (3,5 m nad morsko površino); na prevent it from expanding sideways. It’s Sulina njegovo podnebje vpliva morje in je zadnje city, the only urban settlement in the Delta, a

31. a, b, c, d mesto v vzhodni Romuniji. Linearni tip mesta free-port with a small fish-can factory and work- ima pravilno sestavo ulic: 6 ulic je vzporednih z shops for naval repairing. The city is placed on Donavo, prečne ulice pa so skoraj pravokotne na both shores of the Sulina branch, at an approxi- podolžne. Mrežni sistem ulic meri skupaj okoli mate distance of 1 km of the Black Sea shore 30 km. Sulina je s preostalim svetom povezan and 75 km from Tulcea. Being a harbor of both izključno s pomorskim prometom po rokavu the Danube and the Black Sea, the city it has the Sulina oziroma kasneje po morju, za kar se lowest altitude in Romania (3,5 m above the sea uporabljajo potniške ladje. level) and is under the maritime climatic influence, being the last town from eastern 2.1. Zgodovina Romania.The linear type city has a perfectly or- dered street texture: 6 streets parallel with the Nekateri zgodovinski viri trdijo, da je kraj obstajal Danube, with transversal streets almost perpen- že v 7. ali 6. stoletju pred našim štetjem. Gotovo dicular on the longitudinal ones. The street net- 177 pa je, da so leta 476 pred našim štetjem tukaj work system totalizes approximately 30 km. The pristajale rimske galeje. V dokumentu »De connection between Sulina and the rest of the Administrando Imperia«, last Konstantina world is made exclusively naval, on the Sulina Porfirogenetula, je kraj prvič omenjen kot Solina. branch or, eventually on sea, using passenger

ships for human transportation. 2 Workshop Potem ga zasledimo v več pristaniških dokumentih in italijanskih zemljevidih s 14. in 2.1. History

15. stoletja, kot je zemljevid Pietra Visconta Delavnica 2 / (1327) in prav tako Genovski dokument s 14. According to some historical sources, the place stoletja, ki ga je v Mestu dožev natisnil učenjak may exist ever since the 7th or 6th century before Dimitrio Tagis. Omembe življenja v Sulini so Christ. Yet, it is sure that, in the year 476 before najpogostejše iz 18. stoletja, ko so Turki začeli Christ, this was the place where the roman gal- iskati vodno pot do Konstantinopla, pri čemer so leys moored. In the paper »De Administrando prečkali rokav Sulina (edini, ki je bil v tistih časih Imperia«, owed to Constantin Porphyrogenetul, primeren za plovbo). Tako je leta 1745 Aga Besir, the locality is first mentioned as Solina. vodja cesarskega harema, na ukaz svojega gospodarja podaril znatno donacijo za izgradnjo Then, we come across it in more portulars and svetilnika, ki naj bi vodil ladje v zelo obiskano Italian maps from the 14th and 15th century, like pristanišče. Pietro Visconti’s map (1327) and also in the Genovese Portular from 14th century, printed in Po letu 1900 je zaradi rastočega zanimanja The City of Doges by scholar Dimitrio Tagis. evropskih držav za območje na koncu Romunije Most references about the life of Sulina started pomembnost mesta zrasla. Avstrija in Belgija sta appearing in the 18th century, when the Turks odprli konzulat, medtem ko so Anglija, Danska, began to choose the water path to Constantino- Nizozemska, Grčija, Turčija in Rusija odprle ple, crossing over the Sulina branch (the only podkonzulate. Izgradnja Sulinskega svetilnika je one available for navigation at that time). Thus, bila potrjena 2. novembra 1865 z »Javno listino in 1745, Aga Besir, the head of the imperial o donavski navigaciji«. Gradnja po naročilu harem, made, at his master’s order, a substan- donavske komisije na podlagi načrtov angleških tial donation for the building of a lighthouse, inženirjev Ch. Hartleya in M. Engelhardta je bila which was supposed to guide the boats to the končana leta 1870. Danes je svetilnik zgodo- much visited harbor. vinski spomenik. Mesto, ki so ga zaznamovale številne kulture, ohranja bogato kulturno After 1900, the growing interest of big European dediščino in arhitekturne spomenike iz 19. countries for this area situated at the end of stoletja. Romania increased the city importance. Austria and Belgium opened a consulate, and England, Sulina se je sčasoma razvila kot medetnično Denmark, Netherlands, Greece, Turkey and Rus- 178 območje zaradi priseljevanja in nastanitev, ki so sia opened vice-consulates. The building of poleg Romunov obsegale še: Grke, Ruse, Sulina lighthouse was decided on November 2nd Lipovane, Turke, Francoze in Angleže, ki so živeli 1865, through »The Public Act of Danube Navi- skupaj v večkulturnem okolju. Večetnični vidik gation«. The construction, made for Danube se odraža ločeno od večverskega. Leta 1904 sta Commission after the plans of the English engi- Workshop 2 Workshop o številnih veroizpovedih pričali dve ortodoksni neers Ch. Hartley and M. Engelhardt, was fin- cerkvi (grška cerkev in cerkev, ki je pripadala ished in 1870. Nowadays, the lighthouse is a historical monument. This city marked by various Delavnica 2 / cultures, preserves a rich cultural heritage and an architectural reservation dating from the 19th century.

Sulina is developed in time, as an inter-ethnical area, because of the immigration and establishment of other cultures besides Romanians: Greeks, Russians, Lippovans, Turks, French and English people, who lived together in a multicultural system. The multi-ethnical aspect is expressed independently from the multi-con- fessional one. In 1904, practicing various religions was attested by the 2 orthodox churches (the Greek church and the one belonging to the Romanian community), 3 old rite churches (belonging to the Lippovan community), 1 catholic 32. Zaradi njenega hitrega razvoja je Pariška pogodba (marec 1856) določila Sulino za sedež Evropske komisije za Donavo (CED) do church, 1 protestant church, 1 Anglican church, leta 1921. Glavni namen komisije je bilo zagotoviti prosto plovbo po Donavi, med Isacceo in izlivom v Črno morje. Po dveh letih so 2 mosques and an Armenian house of prayer. In Avstrija, Francija, Anglija in Turčija sklenile zamenjati komisijo s the 1904’s census, the member of Greek inhab- stalno upravo držav ob reki : Avstrije, Bavarske, Wurtenberga, Turškega cesarstva, pa tudi Moldavije, Valahije in Srbije pod itants reached 2,056 out of the total of almost pogojem sporazuma s Turškim cesarstvom. Kmalu za tem se je začelo reguliranje rokava Sulina. 10,000. Many came from the island of Keffalonia, from the Ionic Islands Archipelago. Due to its fast development, the provisions of the Paris Treaty (March 1856), made Sulina the place of the European Commis- The Greek community represented the biggest sion of the Danube (CED), up to 1921. The main purpose of the Commission was to assure free navigation of the Danube, between share, comparing to the other cultures: 803 Isaccea and the flow into the Black Sea. After two years, Austria, Romanians, 444 Armenians, 594 Lippovans, France, England and Turkey decided to replace the Commission by a permanent Board of the riverside countries: Austria, Bavaria, 286 Turks, 211 from the Austro-Hungarian Em- Wurtenberg, Ottoman Empire, but also Moldavia, Vallachia and Serbia, with the condition of the Ottoman Empire agreement. pire, 17 Germans, etc. A part of Commission’s Shortly after, began the regularization of the Sulina branch. permanent employees used to live in the city. The Greek origin citizens occupied traditionally with merchandise and piloting, taking high positions concerning the command of ships on the Sulina branch, and a big part of them were ship owners. The history of the Hellenic community is refound by the presence of the monuments representing its evolution, such as the Greek 33. a, b romunski skupnosti), 3 stare liturgične cerkve Church on the 2nd street, the previous school (pripadale so lipovanski skupnosti), 1 katoliška building in the church’s courtyard, as well as the cerkev, 1 protestantska cerkev, 1 anglikanska presence of several tombs from the orthodox cerkev, 2 mošeji in armenska cerkev. Na popisu graveyard, some of them showing the evolution prebivalstva leta 1904 je število grških in time of certain families, such as the Ioanits, prebivalcev doseglo 2.056 od skupnega števila the Svoronos, the Liosatos, the Kontoguros, etc. prebivalcev, ki je znašalo 10.000. Mnogi so The locality went through continuous evolution, prišli z otoka Kefalonije, ki je del Jonskih otokov. reaching its most prosperous time in the 20th Grška skupnost je bila največja v primerjavi z century. The appearance and development of drugimi kulturami: 803 Romuni, 444 Armenci, Sulina city is highly bound by the constitution of 594 Lipovani, 286 Turki, 211 osebami iz Avstro- the European Commission of the Danube. We ogrskega cesarstva, 17 Nemci, itd. Del stalnih might as well consider Sulina’s emplacement as predstavnikov Komisije je živel v mestu. Meščani one of Commission’s creation. 179 grškega izvora so se tradicionalno ukvarjali s trgovanjem in plovbo, pri čemer so zavzemali 2.2. About economy višje položaje na ladjah v Sulinskem rokavu, In Sulina, the sun arrives earlier then in the rest večinoma so bili lastniki ladij. Zgodovino of the country, but its haste is in vain, because helenske skupnosti danes izpričujejo spomeniki, 2 Workshop it does nothing else but reveals the poverty of a ki prikazujejo njen razvoj, kot je grška cerkev na city that lives through beautiful memories. Stuck 2. ulici, bivša šola na dvorišču cerkve ter več

among waters, the inhabitants are prisoners in Delavnica 2 / grobnic iz ortodoksnega pokopališča, nekatere their own city. From Sulina, a passenger ship pričajo o zgodovini določenih družin, kot so takes one voyage a day for those who want to družina Ioanit, Svorono, Liosato, Kontoguro, itd. reach Tulcea. In the winter, the ship comes once Kraj se je neprestano razvijal, razcvet pa je in two days, and if there are any dangerous ici- doživel v 20. stoletju. Videz in razvoj mesta cles, it doesn’t come at all. Because they have Sulina je tesno povezan z ustanovitvijo Evropske nowhere to go, the inhabitants of Sulina have no komisije za Donavo. Rečemo lahko celo, da je cars, either. There are only 65 cars in a city of mesto Sulina ustvarila Komisija. almost 5000 souls. There is no local transportation, because the distances are as small as 2.2. O gospodarstvu those of a village. Least of all, cabs, because they would be completely useless. In spring and au- V Sulini sonce vzhaja prej kot v preostali deželi, tumn, when the fog is thicker than usual, not vendar je njegova naglica zaman, saj razkrije le even the helicopter of a hospital from Tulcea or revščino mesta, ki živi od lepih spominov. anywhere else can make it. If any local has the Obtičali med vodami so prebivalci ujetniki misfortune of getting sick, they must do with lastnega mesta. Iz Suline pelje potniška ladja being healed by two inmate doctors, in a hospi- enkrat na dan za tiste, ki želijo v Tulceo. Pozimi tal that is in a coma itself. Statistically, 40% of pride ladja enkrat na dva dni in če vodo Sulina’s inhabitants are unemployed, but there prekrivajo nevarne ledene plošče, ladja sploh ne are also others who have escaped the authori- pripelje. Ker ne morejo nikamor potovati, ties’ evidence. The time of Sulina has died. Build- prebivalci Suline prav tako nimajo avtomobilov. ings that were once elegant, an abandoned V mestu, kjer živi skoraj 5000 ljudi, je samo 65 church, roads as dusty as the rural ones, aban- avtomobilov. Javnega prevoza ni, ker so razdalje doned factories. Stone still somewhere between tako majhne kot pri kakšni vasi. Seveda ni niti the ages, we only hear of Sulina if it’s being taksijev, ker jih nihče ne bi uporabljal. Spomladi flooded or it appears on the list of the cities in in jeseni, ko je megla gostejša kot običajno, v quarantine. mesto ne more prispeti niti helikopter bolnišnice iz Tulcee ali od drugod. Če ima katerikoli meščan Sulina feeds on its memories. Until 1989, four smolo, da zboli, se mora sprijazniti z quick ship voyages and one passenger ship zdravljenjem dveh mestnih zdravnikov v brought 1500 tourists daily. They were hosted in bolnišnici, ki je tudi sama v zelo slabem stanju. the inhabitants’ houses or in the 150 room ho- Statistično gledano je 40 % prebivalcev Suline tel, which is now completely neglected. The lo- brezposelnih, vendar obstajajo tudi drugi, ki niso cals used to work at the can factory or the ship- vpisani v uradne evidence. V Sulini se je čas yard. Both became private property and died ustavil. Zgradbe, ki so nekoč bile elegantne, slowly. zapuščene cerkve, ceste, ki so tako prašne kot But more than that, Sulina lives with the na podeželju, zapuščene tovarne. Mrtvaška memory of what it used to be at the beginning tišina jo je prekrila nekje na sredi poti in o Sulini of the 20th century. From 1856 to 1939, this city slišimo le takrat, ko jo zalivajo poplave ali ko se was the residence of the ECD, founded through pojavi na spisku mest v karanteni. the peace treaty after the Crimean War, when the freedom of navigation on the Danube was Sulina se hrani s svojimi spomini. Do leta 1989 established. It became a cosmopolitan city, so štiri hitre ladje in ena potniška pripeljale 1500 which had French as its official language and turistov na dan. Gostili so jih v hišah prebivalcev Greek as its mostly spoken language. Besides, ali v hotelu s 150 sobami, ki je sedaj popolnoma the inhabitants were polyglots, because 28 na- zanemarjen. Domačini so bili zaposleni v mestni tionalities lived together. The Sulina harbor re- tovarni konzerv ali v ladjedelnici. Obe sta se ceived fiscal privileges and, if in other European 180 privatizirali in sčasoma propadli. harbors, the workers received one pound a day, here they earned four. Še več, Sulina živi od spomina, kakšne so bile razmere na začetku 20. stoletja. Od 1856 do The remainders of the English, the French, the 1939 je to mesto bilo sedež ECD, ustanov- Greeks, the Italians, the Hungarians, the Serbo-

Workshop 2 Workshop ljenem z mirovniško pogodbo po Krimski vojni, Croatians, the Muslims, the Jewish and of other ko je bila uveljavljena prosta plovba po Donavi. outstanding people that connected their names Postala je svetovljansko mesto, njen uradni jezik with that of Sulina, can only be found in the city

Delavnica 2 / je bil francoščina in grščina najbolj razširjeni graveyard, with impressive monuments, but dev- jezik. Zraven tega so bili domačini poligloti, saj astated. It’s the only graveyard of Romania je skupaj živelo 28 narodnosti. Pristanišče v where rest together believers of the three great Sulini je bilo deležno davčnih olajšav in če so v religions. In the last 50 years, the ignorance of drugih evropskih pristaniščih delavci zaslužili the people has destroyed most of the maritime funt na dan, so jih tukaj štiri. graveyard of Sulina, almost 150 years old. Tomb fences have become enclosures for local gar- Ladjedelnica se skuša rešiti. Zgrajena je bila leta dens, tombstones have become pavement for al- 1895, takrat kot je bila ustanovljena Evropska leys, and wrought iron crosses have been sold as komisija, in je kasneje postala del Plovne uprave monuments in Tulcea or Constanta. v spodnjem toku Donave. Od leta 1982 je Ladjedelnica Suline neodvisna družba. Imela je The Shipyard tries to shift. It was built in 1895, 280 zaposlenih in je ustvarjala približno 50 along with the European Communion, and later milijonov lei na leto v času, ko je kruh stal 3 lei. became part of the Down Danube Fluvial Ad- Po revoluciji se je število naročil zmanjšalo in ministration. Since 1982, the Shipyard of Sulina število romunskih ladij, tako kot zaposlenih, je became an independent society. It had 280 upadlo. Po letu 1989 so ljudje v Sulini postali employees and produced approximately 50 mil- brezposelni. Tovarna konzerv se je zaprla in lion lei a year, when bread cost 3 lei. After the brezposelnih je postalo 40 % prebivalcev. Danes Revolution, the number of charges decreased, samo 188 ljudi prejema nadomestilo, medtem and the number of Romanian ships, as well as ko je v Sulini 3139 ljudi, sposobnih za delo. employees, diminished. In Sulina, after 1989, the Vendar ko je ladjedelnica začela najemati ljudi, people were left unemployed. The can factory se le-ti niso zanimali za razpoložljiva delovna was closed, and it is said 40% of the inhabitants mesta. Leta 2002 se je podjetje privatiziralo. are unemployed. Now, only 188 receive allow- Takrat je ladjedelnica imela mnogo dolgov in je ance, out of the 3139 people capable of work in bila tik pred stečajem (imela je le 60 zaposlenih). Sulina. Although, when the Shipyard started hir- Po privatizaciji se je število zaposlenih povečalo, ing, the people were not interested in the jobs prav tako pa proizvodnja. Leta 2003 je available.In January 2002, the company be- ladjedelnica proizvedla 16 milijard lejev in število came private property. In that moment, the Ship- zaposlenih je doseglo 94, od katerih je 78 yard had many debts and was almost bankrupt neposredno produktivnih. Ladjedelnica Suline (it only had 60 employees). After privatization, popravlja vse vrste tehnoloških ladij, ki plujejo po the number of employees increased, and so did Donavi. the production. In 2003, the Shipyard produced 16 billion lei and the number of employees reached 94, from which 78 are directly produc- 34. Today, the City’s tive. The Shipyard of Sulina repairs all types of Economy is downfall. technological ships that navigate on the Dan- ube.

Today, the City’s Economy is downfall. The people of the city crave even now for the economical situation of other times. Long ago, the large goods traffic on the navigable branch of the Danube drove to the flourishing of the economy and the welfare of its citizens. Now, all that’s left of the glory of the past, of the fish can factory and the tax free business of the free zone of the city is memories. In Sulina, ever since 1978, the 181 Uprava proste cone Suline predstavlja del free port system was established and the Free pozidanega območja mesta in zavzema Zone Sulina Administration was founded. The površino več kot 100 ha, sestavljena je iz organism has an authonom statute and is struc- sedmih predelov, ki se nahajajo v urbanem tured based on the economical and financial območju in okrog pomorskega tranzitnega self-gestion principles, as a result of the reorgani- 2 Workshop bazena Suline. Ogled dejavnosti v prosti coni je zation of former foreign trade enterprise, Sulina možen na podlagi dovolilnice z javne dražbe ali Free Port. s pridobitvijo dovolilnice za »uporabnike proste Delavnica 2 / cone«. AFZS se ukvarja z upravljanjem, The AFZS is included within the built-up area of odlaganjem, razvrščanjem in zavijanjem blaga. the city, on a surface of over 100 ha, and is com- V prosti coni je prav tako možno najeti ali posed of seven perimeters placed in the urban podariti ozemlja in zgradbe. Pogodbeno area and around the maritime transit basin obdobje za to vrsto dejavnosti je bilo zakonsko Sulina. The display of activities in the free zone določeno na 50 let. Dovolilnice za delo so can be made either as a result of the adjudica- veljavne od enega meseca do največ enega leta. tion of an public auction, or through acquiring a Prav tako pooblastilo za dostop do proste cone »user of free zone« license. AFZS is profiled on velja največ 12 mesecev. Cena teh se vrti med the manipulation, depositing, sorting and wrap- 3 in 50 dolarji, odvisno od zahtevane veljavnosti, ping of goods. Also, in the free zone, lands and in v primeru prevoznega sredstva, od teže buildings can be rented or granted. The period transportnega vozila. Drugo podjetje, za stipulated by contract for this type of operations katerega je delala večina prebivalstva, je bila has been established by the law to be 50 years. tovarna ribjih konzerv na obrobju mesta. Pred Work licenses are delivered on a validity period mnogimi leti je tam vsak dan delalo 250 starting from a month to a year. Also, the access zaposlenih. Proizvodnja je znašala 14 ton ribjih authorizations for the free zone remain into force konzerv in delo je potekalo v dveh izmenah. Pred for maximum 12 months. The price of these var- revolucijo je v bližini bila tudi tovarna ledu s ies between 3 and 50 dollars, depending on the proizvodnjo 14 ton. Sedaj je staro podjetje requested validity period, and in case of the prevzel zasebni investitor, vendar to ni dovolj. means of transportation, depending on the Največji težavi sta nezadostno število rib v weight of the transportation vehicle. Another Donavi in odsotnost močnega partnerja na company most of the inhabitants used to work področju ribarjenja v odprtih morjih. in was the fish can factory, at the periphery. Long ago, 250 employees used to work there 2.3. Dediščina daily. The production was of 14 tons of fish cans Vredne ogleda so stara zgradba Evropske and the work was in two shifts. Before the Revo- komisije za Donavo, zgrajena leta 1860, cerkev lution, there was an ice factory in the same pre- svetega Nikolasa Aleksandra, hišni muzej Emila cincts, with a production of 14 tons. Now, the Boteza, poznanega kot Jeana Barta, in v centru old company was taken by a private investor, but mesta svetilnik, ki meri 18,5 m, zgrajen leta it isn’t efficient. The insufficient Danube fish and 1852 in prenovljen 1870. the absence of a powerfull partner in the field of big ocean fishing are the main inconveniences. Ob upoštevanju kulturnega modela, opre- The AFZS is included within the built-up area of deljenega skozi čas, menimo, da je posebnost the city, on a surface of over 100 ha, and is com- Suline: posed of seven perimeters placed in the urban – Razvoj določene vrste naselja, ki je skladno area and around the maritime transit basin z vodnim virom (Donavo), z linearno sestavo Sulina. The display of activities in the free zone ter pravilno gradnjo in vzporednimi ulicami. can be made either as a result of the adjudica- V centru se na 1. in 2. ulici nahajajo po- tion of an public auction, or through acquiring a membnejše zgradbe, ki so neposredno pove- »user of free zone« license. AFZS is profiled on zane z obstojem različnih vrst kultur in več- the manipulation, depositing, sorting and wrap- kulturnih pričevanj, ki jih izkazujejo gospodar- ping of goods. Also, in the free zone, lands and ski, socialni in etnični profili mesta: palača buildings can be rented or granted. The period ECD-ja, Upravna palača z javnimi ustanovami stipulated by contract for this type of operations (Podprefekturo, Mestno hišo, Carino, zgrad- has been established by the law to be 50 years. be s številnimi konzularnimi agencijami). Work licenses are delivered on a validity period 182 – Razvoj določene vrste arhitekture, ki je zna- starting from a month to a year. Also, the access čilna za Sulino, z lesenimi in s kovino authorizations for the free zone remain into force obloženimi hišami na visokih kamnitih for maximum 12 months. The price of these var- temeljih, z balkoni, delavnicami in skladišči v ies between 3 and 50 dollars, depending on the pritličju. Posebna vrsta urbane arhitekture je requested validity period, and in case of the

Workshop 2 Workshop posledica prepletanja naravnega okolja in means of transportation, depending on the arhitekturnih stilov dobe ter obenem prila- weight of the transportation vehicle. Another goditve okolju in posebnim funkcijam. Pre- company most of the inhabitants used to work Delavnica 2 / poznamo lahko značilne hiše znotraj ECD in in was the fish can factory, at the periphery. iz okolice svetilnika, ki so bile zgrajene med Long ago, 250 employees used to work there leti 1868-1899 za zaposlene ECD-ja. daily. The production was of 14 tons of fish cans and the work was in two shifts. Before the Revo- Danes lahko opazimo napredujočo degradacijo lution, there was an ice factory in the same pre- grajene dediščine, do katere je prišlo v času cincts, with a production of 14 tons. Now, the gospodarskega zatona mesta. Z uvedbo določe- old company was taken by a private investor, but nih projektov, kot je »Pomoč Sulini 2000«, smo it isn’t efficient. The insufficient Danube fish and poskušali: the absence of a powerfull partner in the field of – Razviti kulturno infrastrukturo z izboljšanjem big ocean fishing are the main inconveniences. ohranitve in kapitalizacijo grajene dediščine in njene integracije v mehanizme tržnega 2.3. Heritage gospodarstva. – Vključiti mesto v večsektorski koncept pros- The local attractions are the old building of the torskega, regijskega in kulturnega razvoja, European Danube Commission, built in 1860, kamor spada tudi kulturni turizem kot the Saint Nicolas Alexander Church, the House- dejavnik ekonomske vitalnosti. Museum of Emil Botez, as known as Jean Bart, and in the center of the city, the beacon meas- Ljudje z različnimi etničnimi ozadji so tukaj uring 18,5 m, built in 1852 and renovated in složno živeli skupaj, sledili so svojim tradicijam 1870. in prav tako skupnemu interesu: mirnemu življenju in dobremu poslovanju. V takšnem Regarding the cultural model defined through okolju je Sulina postala mešanica narodnosti, out time in Sulina we think as remarkable: kraj za vsakogar, kjer so velike količine denarja – The development of a certain type of settle- botrovale nastanku casinojev in izbruhu mode, ment proportional to the source of water (the ki bi si ga težko zamislili. Lastniki ladij in trgovci Danube), with a linear structure and regular texture and parallel streets. In the center, on z žitom so zapravili ogromne količine denarja v the 1st and 2nd street, important buildings casinojih, mnogo jih je iskalo uteho v hišah z were placed, directly bound by the existence rdečimi lučmi in veliko duš je našlo svoj počitek of various cultural types and multi-cultural pod prstjo pokopališča v Sulini. Tako prebivalci manifests by the economic, social and ethnic kot obiskovalci Suline so živeli skupaj na vodah, profile of the city: the ECD’s Palace, the Ad- sklepali posle v svojih pisarnah, se zabavali v ministrative Palace with public institutions casinojih in gostilnah ter skupaj našli večni mir (Sub-prefecture, City Hall, Costom House, na pokopališču majhnega mesta. Po igri usode the buildings with numerous consular agen- je danes pokopališče postalo turistična cies). znamenitost. Nenavadno je, da ima pokopališče – The development of certain type of architec- vsega skupaj kar šest delov: židovski, ortodoksni, ture, characteristic for Sulina, with wooden katoliški, anglikanski, islamski in stari ortodoksni. or patch-plated houses, having high stone Danes v Sulini poleg Romunov živita še dve bases, covered in hallow, with balconies and glavni skupnosti: Grki in Rusi – »Lipovani«. Vsaka workshops and storehouses at the ground ima svoje življenje in tradicije, vendar ostajajo floor. Representing a specific type of urban skupaj v dobrem in slabem. Veselje in bolečino architecture is the result of interferences be- občuti vsak od njih in vsi hkrati. V tem svetu, tween the natural environment and the archi- polnem nasprotij, težko najdemo skoraj popolno tectural styles of the age, and at the same sožitje, kot je značilno za Sulino. Kraj in njegova time, an accommodation to the environment okolica prav tako uživata poseben status kar se and the specific functions. One can distin- tiče varstva naravnega okolja. Sulina je del guish the house from within the ECD and 183 varovanega območja Uprave za ohranitev around the lighthouse that were built be- biosfere na delti Donave, in območje tween 1868-1899 for the ECD’s employees. nacionalnega in mednarodnega ekološkega pomena, ki uživa trojno mednarodno priznanje: Nowadays, one can observe a high degradation

UNESCO ga je razglasil za svetovno naravno of the built patrimony during the economic de- 2 Workshop dediščino, prav tako je del programa UNESCA cline of the city. We have tried, through initiating »Človek in biosfera (MAB)«, ter območje Ramsar certain projects such as the »Sulina Rescue (mednarodno pomembno močvirno območje, 2000« to: Delavnica 2 / posebej kot habitat za ptice). – Develop cultural infrastructure through preservation improvement and capitalization of Najpomembnejša obrt za prebivalce Suline je the built patrimony and its integration in the ribištvo, na drugem mestu je žetev in predelava marketing economy mechanisms. trstja in ločja. Ribištvo je vedno bila osnovna – Integrate the city in a multi-sectoral concept dejavnost na tem ozemlju, skupaj z gojenjem of spatial regional and cultural development živine, čebelarjenjem in kmetijstvom. Obstaja le including cultural tourism as a factor of eco- nekaj predelov, kjer je mogoče vzgojiti melone, nomic vitality. sladke paprike in paradižnik v takšnih količinah in tako okusne kot tukaj. V zadnjih letih se je v People of different ethnic origin lived here in har- Sulini uspešno razvil tako klasični kot znanstveni mony, following their traditions and also the turizem, k čemur so pripomogli izjemna lokacija, common interest: a peaceful life and a good lepota krajine, obstoj kulturnih in zgodovinskih course of their business. In such an atmosphere, spomenikov ter bogastvo, ki ga ponuja Sulina became a mixture of nationalities, a place ekosistem na delti Donave. for everybody, where the large amounts of money led to the appearance of casinos and an 2.4. Projekt “Pomoč Sulini 2000” outbreak of a fashion that could have hardly been imagined. Ship owners and grain traders Projekt “Pomoč Sulini 2000” je predlagal urbani have spent big money in casinos, lots of idylls načrt za revitalizacijo Suline z razvojem lokalne melted through the red lamps houses and many kulturne dediščine, temelječe na trajnostni urba- souls found their rest under a shovel o soil in ni zasnovi. Glavna tema je bila, da raba zemlje in Sulina’s cemetery. Both inhabitants and visitors načrtovanje ekonomskih pojmov izboljšujeta of Sulina lived together on the waters, made strukture upravljanja in komunikacijo. business together in their offices, had good time in casinos and pubs, and also came to found Ob koncu 19. stoletja je bila Sulina bogato in their eternal peace together in the small city’s slikovito mesto. Danes je Sulina propadajoče cemetery. By a twist of fate, today the graveyard naselje na občutljivem območju delte Donave. has become a tourist attraction. Odd enough, Projekt Pomoč Sulini 2000 je zasnoval osnovni the graveyard’s space gathers no less than six načrt mesta, v katerem je bila predlagana areas: Jewish, Orthodox, Catholic, Anglican, Is- posebna razvojna strategija za lokalno skupnost, lamic and Old Orthodox. Nowadays, in Sulina temelječa na zgodovinski in arhitekturni there are two main communities that live along- dediščini ter vrednotah, ki spodbujajo kulturni side with the Romanians: the Greeks and the turizem kot izvedljivo alternativo. Russians – »Lipoveni«. Each has its own life and Z razvojem osnovnega načrta in strategije za traditions, but they are together for good and for prihodnje investicije projekt Pomoč Sulini 2000 worse. The joy and the pain are experienced by daje mestnim uradnikom in morebitnim each of them and by all at the time. One is rarely vlagateljem dobro možnost, da sledijo nizu able to find in this conflictive world an almost smernic za trajnostni razvoj mesta. perfect living together, such as you will find in Sulina. The locality and the surroundings enjoy Eden izmed razlogov za podporo izvedbe also a special statute regarding the protection of projekta je zelo slabo trenutno stanje, ki ga the natural area. Sulina is a part of the protected razkriva zunanji videz mesta. Razlog za to je perimeter of the Administration of the Reserva- neprestano razpadanje in podcenjevanje tion Danube Delta’s Biosphere, and an area of grajenega okolja kulturne vrednosti, kar national and international ecological impor- povzroča resno tveganje za izgubo kulturne in tance, enjoying a triple international recognition: 184 urbane identitete mesta. Nadaljnji problem je UNESCO’s World Natural Heritage and »Man socialni in stalni gospodarski upad lokalne and Biosphere (MAB)« programme, and also skupnosti, ki je posledica procesov preobliko- Ramsar area (international important humid vanja ekonomskih in političnih sistemov. Kot del area, especially as a habitat of birds). projekta Pomoč Sulini 2000 je bilo potrebno

Workshop 2 Workshop razviti osnovni načrt mesta. Ta osnovni načrt je The most important trade for Sulina’s inhabit- moral izpolnjevati naslednje cilje trajnostnega ants is fishing, second comes cropping and urbanega razvoja: razvoj kulturne infrastrukture processing the reed and the rush. Fishing has Delavnica 2 / z nadgradnjo ciljev kulturne dediščine, always been the main occupation on this land, spodbujanje nepremičninske kulturne dediščine as well as cattle-breeding, bee-keeping and ag- v skladu s pravili tržnega gospodarstva, riculture. There are only a few places where one vključitev mesta v splošni pojem kulturnega in could grow melons, mild peppers and tomatoes prostorskega regionalnega razvoja, ki temelji na as many and tasty as here. In the last years, tour- kulturi kot nosilcu razvoja. ism, both classical and scientific, has successfully developed in Sulina, benefiting from the Glavni ukrepi, ki so bili povzeti za pripravo exceptional location, the beauty of the land- predlaganega osnovnega načrta in izvedbe, so scape, the existence of cultural and historical bili: razumevanje potrebe po določeni strategiji monuments and the richness offered by the z dviganjem zavedanja in razpravami na Danube Delta’s ecosystem. sestankih, zbiranje in predelava ustreznih podatkov in informacij, ovrednotenje dejavnikov, 2.4. The project »Sulina Rescue 2000« ki so vključeni v gospodarski, prostorski, človeški, socialni in kulturni razvoj v Sulini, The project »Sulina Rescue 2000« proposed an opredelitev ustreznih ciljev, določanje ukrepov, urban plan for town revitalisation in Sulina by dejavnosti in programov za izvedbo projekta, developing local cultural heritage, based on sus- podpora nekaterih sektorskih akcijskih načrtov tainable urban design. The main topic was land s pomočjo predlogov za projekt. use and planning economic concepts improve management structures and communication. Predlagani dokument z osnutkom strategije vsebuje dolgoročne in srednjeročne cilje za pet At the end of the 19th century Sulina was a pros- glavnih področij delovanja: naravno okolje, perous and picturesque town. Today Sulina is a sestava mesta, gospodarstvo, turizem in kultura. declining settlement in the sensitive area of the V skladu z opredeljenimi cilji lahko izmerimo Danube Delta. The project Sulina Rescue 2000 napredek k trajnostnemu razvoju v mestu. created a town masterplan in which a specific Opredeljeni sektorji delovanja, ki dopolnjujejo development strategy for the local community glavna področja delovanja, so naslednji: lokalna was proposed, based on its historical and archi- politika, človeški viri, grajena kulturna dediščina tectural heritage and values to stimulate cultural in nepremičninske zaloge, mestna in prostorska tourism as a viable alternative. infrastruktura, ustanove in organizacije, sodelovanje in komunikacije. Dokument vključuje več By developing a master plan and a strategy for podrobnih predlogov projekta, od katerih je 12 future investment the Sulina Rescue 2000 predlogov podanih v standardni obliki, medtem project provides good opportunities to city offi- ko so bili trije predstavljeni skupaj z ekonomsko cials and potential investors to follow a set of in finančno analizo upravičenosti predloga: guidelines for sustainable urban development. lokalni turistični center vključno s tele-storitvami, One reason for supporting the implementation darila in spominki s kulturnim/tradicionalnim of the project is the current very poor state of the sporočilom, usposab-ljanje osebja za turistične external appearance of the town. This is mainly dejavnosti. Strateški dokument opredeljuje tri due to continued tendency towards obsoles- področja večjega interesa, kamor bi se morale cence and depreciation in the built environment osredotočiti investicije. Te vključujejo potrebne of cultural value, creating a steady risk of losing posege v grajeno okolje, razumsko in primerno cultural and urban identity in the town. A further problem is the social and chronic economic de- rabo zemlje in izboljšanje podobe mesta. cline of the local community mainly due to trans- Dokument je dobro podprt z novimi ali formation processes in economic and political zgodovinskimi fotografijami, shemami, zemljevi- systems. As part of the Sulina Rescue 2000 di in okoli 30 posameznimi dosjeji za zgradbe project, a masterplan for the town was to be kulturne vrednosti. developed. This master plan was required to 185 meet the following objectives for sustainable IZVEDBA urban development: development of the cultural infrastructure by upgrading the cultural heritage Nosilci: Mestna oblast Suline objectives, promoting the real estate cultural

heritage according to market economy rules, 2 Workshop Partnerji: Fundacija »Prijatelji delte Donave«, integrating the town in a general concept of cul- mesto Sulina (glavni vlagatelj), Deželni svet tural and spatial regional development, based on

Tulcee, Nacionalni inštitut za raziskave in razvoj culture as a development generator. Delavnica 2 / mestnega in prostorskega načrtovanja – Urbani projekt, Bukarešta, Jugovzhodna regionalna The main steps undertaken in order to prepare razvojna agencija, Ekološko-muzejski raziskoval- the proposed master plan and implementation ni inštitut – Tulcea, Fundacija »Europolis« v were: understanding the need for a specific Sulini, Lokalni svet Suline, podprt s strani strategy by raising awareness and discussion in romunskega Ministrstva za kulturo in British meetings, collecting and processing the relevant data and information, evaluating factors involved Council-a. in economic, spatial, human, social and cultural development in Sulina, defining the appropriate Financiranje: Projekt je bil razvit v okviru objectives, identifying measures, action and pro- programa Phare, Romunskega kulturnega grammes to implement the project, support of sklada – EUROART, programa Ministrstva za some sectoral action plans by means of project kulturo – Kulturna dimenzija demokracije. Skup- proposals. ni proračun: 74.756 EUR, od katerih znaša delež evropskih sredstev 38.026 EUR in delež The proposed draft strategy paper contains long sofinanciranja (v denarju in v naravi) 36.730 and medium term objectives for five key fields of EUR. action: natural environment, urban structure, economy, tourism and culture. In accordance with defined objectives, progress made towards Rezultati in vplivi sustainable development in the town can be Glavni rezultati projekta, kot je bil izveden, niso measured. The identified action sectors supple- bili fizične narave, vendar so bili kljub temu menting key fields of action are: local policies, bistveni za lokalno skupnost: priznanje osnov- human resources, built cultural heritage and real estate stock, urban and spatial infrastructure, nega načrta mesta kot referenčnega doku- institutions and organizations, cooperation and menta za lokalne posege, ki jih izvede katerikoli communication. The document includes several regionalni, nacionalni ali tuji vlagatelj. specific project proposals, out of which 12 pro- Opredeljuje strateške interesne točke in posals developed as standard fiches, and three investicijske prioritete. Hkrati je osnovni načrt were presented together with an economic and postal pomembno sredstvo za argumentiranje v financial viability analysis: local Tourism Centre postopku dodeljevanja sredstev ali prijave zanje. including tele-services, gifts and souvenirs em- Eno izmed bolj oprijemljivih dejanj je bil uspešen bodying a cultural/traditional message, staff nakup hiše Graciov, bivšega sedeža britanskega training for tourism activity. The strategy paper konzulata, uvrščenega na seznam arhitekturnih defines three areas of major interest in which investments should be concentrated. These in- spomenikov, katerega kupec je britanski intere- sent, ki želi hišo obnoviti. Na lokalni ravni obstaja clude necessary intervention in the built environ- več novih predlogov za projekte, zasnovane s ment, reasonable and appropriate use of land strani lokalnih oblasti ali nevladnih organizacij, and improvement in the city’s image.The docu- kjer gre za obnovo in restavriranje ostalih ment is well illustrated by new or historical pho- zgodovinskih zgradb. tos, schemes, maps and about 30 individual fiches for buildings of cultural value. Ena od glavnih ovir so bili nezadostni podatki o zgodovini in sedanjem stanju nepremičnin ter IMPLEMENTATION lastništvu zemlje. Lahko dodamo, da je na začetku projekta pomanjkanje izkušenj z Actors: The municipal authority of Sulina upravljanjem obsežnih projektov, ki jih podpirajo Partners: Foundation »The Danube Delta evropska sredstva, delo upočasnilo. S tega Friends«, Sulina town (the main funding appli- 186 vidika je bil projekt neprecenljiva priložnost za cant), County Council of Tulcea, National Re- učenje. Kar se tiče nerazumevanj, je dejansko search and Development Institute on Urban and prišlo do nekaterih prehodnih zaostritev med Spatial Planning - Urbanproject, Bucharest, Deželnim svetom in lokalnimi zastopniki. Vendar South-East Regional Development Agency, Eco- je v prihodnosti mogoče, da bo prišlo do sporov Museistic Research Institute – Tulcea, Founda-

Workshop 2 Workshop med posameznimi lastniki dragocenih zgradb in tion »Europolis« in Sulina, Local Council of lokalnimi oblastmi. Potrebujemo strategijo Sulina, Supported by the Romanian Ministry of ohranitve. Najpomembnejša lekcija, ki so se jo Culture and the British Council.

Delavnica 2 / naučili v mestni skupnosti, je vrednost partnerstva in evropske vizije spodbujanja Financing: The project was developed within the razvoja na lokalni ravni. Phare Programme, Romanian Cultural Fund – EUROART, the Ministry of Culture Programme - Na žalost projekt ni bil izveden. Vanj ni bilo Cultural Dimension of Democracy. The total vključeno zelo pomembno področje: krajina. budget: 74,756 Euro, of which European funds Snovalci so zanemarili največjo lokalno 38,026 Euro and co-financing (financial and in vrednost: izjemni naravni potencial, ki je bil kind) 36,730 Euro. osnova za veličastno rojstvo mesta v preteklosti. Results and impacts 3. Varovanje krajine in upravljanje za družbo The main results of the project as implemented – možna rešitev? were not of a physical nature but nonetheless Sulina predstavlja pomembno vrednost, kar se essential for the local community: Recognition tiče krajine, če jo pojmujemo kot del širšega of the town master plan as a reference docu- ozadja ohranitve svetovne biosfere, delte ment for local intervention by any kind of re- Donave. gional, national or foreign investor. It defines strategic points of interest and investment priori- Značilna naravna krajina – reka, delta in morje ties. At the same time the master plan became – je pogojevala nastanku posebnega naselja, a significant means for argument in the process urbanega območja, kjer je zaradi svoje of allocating or applying for funds. One of the geografske izolacije še vedno ohranjen značilni more concrete actions was the successful pur- naravni ekosistem. chase of the Graciov house, the former head- quarters of the British Consulate included in the Da bi bolje razumeli, kako ponovno oživeti list of architectural monuments, by a British pro- Sulino, je bila v nekaj projektih (kot je Pomoč moter who intends to renovate it. At local level Sulini 2000) sestavljena »vrednostna« ocena there are several new proposals for projects naravne in grajene dediščine, vendar je sedaj drawn up by local authorities or NGOs dealing napočil čas za sprejem odločitve v zvezi z with renovation and restoration of other histori- ohranitvijo in upravljanjem za trajnostni razvoj. cal buildings.

Tri glavna področja za trajnostni razvoj so: One of the main barriers was insufficient data DRUŽBA, OKOLJE in GOSPODARSTVO, pri regarding the history and the present situation vseh je KULTURA osnovna dimenzija. Razvilo se of the real estate and land ownership. It might je kot večkulturno in večetnično mesto na be added that at the beginning of the project a 35. a, b, c

187 sredini 19. stoletja- čas evropske slave mesta, lack of experience in managing large-scale kakšni so obeti za njegovo prihodnost? projects supported by European funds slowed work down.The project was an invaluable learn- Soočeni s propadanjem grajene dediščine ing process in this respect. As for conflicts, there

(povezane z gospodarskim nazadovanjem) in were, in fact, some passing tensions between 2 Workshop odseljevanjem lokalnega prebivalstva, morajo the County Council and the local representa- prave razvojne perspektive določiti lokalne tives. However, in the future it is possible that oblasti v partnerstvu z okrajem, centralnimi some conflicts between the individual owners of Delavnica 2 / oblastmi, mednarodnimi organizacijami in valuable buildings and the local authority occur. lokalnimi nevladnimi organizacijami. Moderni- A preservation strategy is needed. The most zacija se mora začeti ob upoštevanju varovanja important lesson learned by the city community celotne krajine – zgradb, ulic, vrtov, industrijskih is the value of partnership and the European vi- območij (kot okvira za življenje) ter prav tako sion concerning promotion of the local level de- lokalnih običajev, navad in posebnega razmerja velopment. med naravo in prebivalci. Unfortunately, the project was not implemented. Upravljanje za družbo se nanaša na: And we can observe that it has a major absence: – krepitev usposobljenosti lokalnih oblasti za the landscape. The conceptors disregarded the ukvarjanje s trajnostnim razvojem; main local value: the exceptional natural poten- – dviganje javnega zavedanja glede naravne in tial, the base of past glorious city birth. grajene krajinske dediščine, dviganje ponosa lokalnih prebivalcev s pomočjo izobraževanja 3. Landscape protection and management o ohranitvi (povečevanje znanja o uporabi for society – a possible solution? naravnih lokalnih virov); – usposabljanje članov skupnosti glede ohra- Sulina represents an important value in terms of nitve/turističnih storitev, ki so povezani z landscape if we think of it as part of the larger zaščitenimi območji (spodbujanje njihovega back ground of the Biosphere Reservation of the sodelovanja pri delih ohranjevanja na kraju World, the Danube Delta. samem in pri ponujanju boljših storitev obiskovalcem, ki jih je pritegnila narava); Specific natural landscape - the river, delta, and – uporabo sredstev, pridobljenih s turizmom, sea- determined a specific human settlement, an za ohranitev in varovanje krajine ter za razvoj urban area where due to its geographical isola- s tem povezanih ustreznih gospodarskih tion is still preserved a characteristic natural dejavnosti. ecosystem.

In order to understand how to revitalize Sulina, 4. Rešimo mesto mrtvaške tišine a »value« evaluation of natural and built heritage Ne smemo pustiti, da vse to umre. Skupaj lahko has been undertaken in few projects (as Sulina rešimo Sulino. Tako bo svet bogatejši. Rescue 2000) but now has come a time for decision – making in relation to conservation and Če ga vidimo od blizu, kot način življenja in ne management for a sustainable development. nekajdnevno predstavo, je življenje na delti težko, primerno le za trdožive ljudi, ki so bili rojeni The 3 key areas for sustainable development are: tukaj, v kraljestvu voda. Fizično delo je zelo SOCIETY, ENVIRONMENT and ECONO-MY, all of utrujajoče, kaprice vremena in voda imajo them with CULTURE as an underlying dimen- zadnjo besedo, najpomembnejše za preživetje sion. Developed as a multicultural and pa je čoln in obvladovanje veščin ribarjenja. multiethnic society at mid 19 th century- the time Ribištvo je obrt, ki se prenaša z očeta na sina in of European glory for the city, which are the per- je skoraj edini način za preskrbo družine. Od spectives for its future? tistega malo, kar imajo, morajo ribiči plačevati svoj prispevek ribarnicam za izjemno nizke cene Facing a process of dereliction of the built her- in ribiško dovoljenje. Prav tako gledano od blizu, itage (related to the economic decline) and krajina izgublja svoj blišč, vedno je ista in abandon from local population, the real develop- zasenčijo jo vsakodnevne težave. Hiše, prekrite ment perspectives has to be determined by Lo- 188 s trsjem, ki se poleti zdijo turistom tako slikovite, cal Authorities, in partnerships with the County, so preveč neudobne, če jih je treba uporabljati the Central Authorities, International Organiza- vsak dan, in čoln postane včasih drugi dom, če tions and Local NGOs. Modernization must be- te, obrnjen na glavo, ščiti pred nevihtami, ki se gin having in mind the whole landscape protec- razbesnijo v trenutku. Vse postane sovražno, ko tion- buildings, streets, gardens, industrial activi-

Workshop 2 Workshop naj bi peščica ostrižev predstavljala spodobno ties areas (as life frame) but also local customs, večerjo. Ta trenutek postane čoln najvrednejše habits and the special relationship with nature premoženje, premazan s katranom in smolo naj of the inhabitants.

Delavnica 2 / bi služil okrog pet let. Redno vzdrževan in deležen neprestanih popravil, saj se uporablja za Management for society refers to: številne namene, je čoln najboljši prijatelj ribičev, – building the capacity of Local Authorities to Zaradi ljubezni do svojega dela in nepredvi- deal with sustainable development; dljivosti vsakdanjega življenja vas bodo ti – raise public awareness of natural and built pogumni ljudje vedno pozdravili z odprtimi heritage landscapes, building a sense of rokami, če boste iskali njihovo družbo. pride for local residents through conservation education (increase also knowledge in Na delti je vse presenetljivo – sončni vzhod in use of local natural resources); zahod, nedosegljivi otočki s trsjem in vrbami, – train local community members in conserva- vijugavi kanali, hribi, kjer še vedno lahko slišimo tion/ tourism services linked to protected odmev topota živine, okorni obrisi ribiških koč ali areas; (make them participate in site conser- ribarnic, dolgo pozabljeni mlini na veter vas vation efforts and provide better services to prestavijo v davne čase, ko poezije še ni kvaril nature – oriented visitors); noben moderni element. Tukaj lahko pozabite – use tourism generated funds to support land- na vsakdanje težave, si napolnite dušo z mirom, scape conservation and protection as well as krajina, ki je videti, kot da bi bila namenoma development of appropriate economic re- izpuščena pri razvoju civilizacije; krajina, ki lated activities. prihaja neposredno iz pravljice in se začne z nepozabnimi besedami »nekoč...« 4. Let’s rescue the stone still City

Ne smemo pustiti, da vse to umre. Skupaj lahko Don’t let all these things to die. Together, we can rešimo Sulino. Tako bo svet bogatejši. rescue Sulina. Thus, the world will be richest.

Seen from the inside, as a way of living and not as a few day show, life in the Delta is rather hard, made only for the tough people born here in the kingdom of waters. Physical work is exhausting, the whims of weather and of the waters are omnipotent, the chance to have a boat or the skill to learn the secrets of fishing are essential here. Fishing is a trade transmitted from father to son, being almost the only way to upkeep a family here. From the little they have, the fishermen have to pay their tribute to the fisheries for extremely low prices and the fishing license. And also seen from the inside, the landscape looses its glamour, it is always the same, shadowed by the daily problems. The reed covered houses so picturesque in summer for the tourists are much too uncomfortable when you use them on a daily basis and the boat becomes sometimes a second house when, turned upside down, it protects you against the storms unleashed all of a sudden. Everything becomes hostile when a few perches are expected to represent a satisfactory dinner. This very moment, the boat becomes the most valuable asset, greased with tar and pitch 189 it is expected to resist about five years. Taken care of and permanently repaired, owing to its multipurpose utilizations, the boat is the most trusted friend of the fisherman. However, inspired by the love for their profession, by the ava- Workshop 2 Workshop tars of their daily life, these daring people will always welcome you with an open heart if you

look for their company. Delavnica 2 /

In the Delta everything is spectacular - the sun- rise and the sunset, the impenetrable reed or the willow islets, the winding canals, the hills where the echo of the cattle clatter can be still heard, the clumsy silhouettes of the fishermen’s cottages or of the fisheries, long forgotten wind mills project you into the archaic side of time, where poetry has not been yet stained by any modern element. Here, you may forget all the daily problems, nourishing your soul with the peace of a realm which looks as if it were intentionally forgotten by the evolutive civilization , a land coming straight from a fairy tale that begins with the unforgettable words »once upon a time...«

Don’t let all these things to die. Together, we can rescue Sulina. Thus, the world will be better. Od nočne krajine, ki jo razsvetljujejo zvezde in luna, do krajine, ki jo »zastirajo« svetlobne emisije

D’un paysage nocturne illuminé par les étoiles et la lune à celui »oscuré« par les émissions lumineuses

Antonio Righetti

190

Nočni nebeški svod že tisočletja navdihuje Depuis des millénaires, le firmament nocturne inspire

Workshop 2 Workshop pesnike in mislece. Naravna svetloba, ki jo poètes et penseurs. La lumière naturelle émise par oddajajo sonce, luna in zvezde, je bistveni le soleil, la lune et les étoiles est un élément essentiel dejavnik krajine. Koncept »Švicarska krajina« du paysage. La Conception »Paysage suisse«

Delavnica 2 / opredeljuje krajino kot »[posledico] zlitja (CPS) définit le paysage comme »[résultant] de la naravnih dejavnikov v stalnem razvoju, kot so na conjonction de facteurs naturels en constante primer podzemlje, tla, voda, zrak, svetloba, évolution, tels que le sous-sol, le sol, l’eau, l’air, la podnebje, živalstvo in rastlinstvo, in njihova lumière, le climat, la faune et la flore, et de leur inter- interakcija s kulturnimi, družbenimi in action avec des facteurs culturels, sociaux et gospodarskimi dejavniki«. Zahvaljujoč zvezdni économiques«. Grâce à la lumière des astres, svetlobi, si lahko človek ogleduje krajino tudi l’homme peut contempler le paysage la nuit. Le ponoči. Somrak in tema na naraven način crépuscule et l’obscurité modifient de manière spreminjata zaznavanje krajine. Ta optična naturelle la perception du paysage. Cette diversité raznolikost na zelo svojstven način prebuja optique éveille les organes sensoriels de façon très čutilne organe in ponuja drugačne vtise kot particulière et offre d’autres impressions que la dnevna svetloba. lumière du jour.

Po drugi strani pa umetna razsvetljava – ne da bi L’éclairage artificiel, par contre, – sans vouloir oublier želeli zanemariti njene pozitivne strani, kot je na ses côtés positive comme par exemple celui de la primer varnost – našo pozornost speljuje stran sécurité – détourne notre attention de ces od teh naravnih pojavov in deluje na našo phénomènes naturels et affecte notre perception. Le zaznavo. Nebo nad švicarsko planoto je, denimo, ciel du Plateau suisse, par exemple, est tellement tako razsvetljeno, da je s prostim očesom illuminé que seules quelques dizaines d’étoiles – mogoče zaznati zgolj nekaj ducatov zvezd – od parmi les deux mille qui seraient visibles à l’œil nu – celih dvatisoč, ki bi bile vidne s prostim očesom. sont perceptibles. La fascination pour l’univers se Draž vesolja se izgublja v morju svetlobe. Tu ne perd dans un flot de lumière. Il s’agit bel et bien d’une gre za nič drugega kot za kulturno izgubo. perte culturelle.

Podoben položaj je mogoče opaziti v večini Cette situation est perceptible dans la plupart de evropskih držav. Pokrajine, kjer nad širnimi l’Europe. Les régions où l’obscurité nocturne règne planjavami še vedno vlada nočna tema, so encore sur de vastes espaces se sont faites rares. postale redkost. Človek je na tem, da noč L’homme est en passe de transformer la nuit en jour. pretvori v dan. Komaj se nebo začenja À peine le ciel commence-t-il à s’assombrir que des zatemnjevati, se že prižge na milijone luči. millions de lumières s’allument.

Svetovni atlas nočnega neba, ki je umetno L’atlas mondial du ciel nocturne illuminé artificielle- razsvetljeno, kaže, da petina svetovnega ment démontre qu’un cinquième de la population prebivalstva – od katerega jih polovica prebiva v mondiale – dont la moitié des habitants d’Europe Zahodni Evropi – ne zmore več s prostim occidentale – n’arrive plus à discerner la Voie lactée očesom razločiti mlečne ceste. à l’œil nu. Takšen razvoj zdaj traja že več let in svetlobne Cette évolution dure maintenant depuis plusieurs emisije – ki se jih pogosto prikazuje kot znak années et les émissions lumineuses – souvent utili- napredka, blaginje in ugleda – se v svetovnem sées comme synonyme de progrès, de bien-être et pogledu vedno hitreje zvišujejo. Vse je osvetlje- de prestige – augmentent de façon exponentielle à no, razsvetljeno, narejeno vidno. Svetlobne l’échelle planétaire. Tout est éclairé, illuminé, rendu emisije povzročajo radikalno spremembo sveta visible. Les émissions lumineuses entraînent une okoli nas. Negativni učinki na naravo in okolje pa modification radicale du milieu qui nous entoure. Les so številni: effets négatifs sur la nature et l’environnement sont nombreux: – izbris naravne nočne krajine in prostora nad nami, kar se odraža v zatemnitvi zvezdnega – effacement du paysage nocturne naturel et de neba (kulturni in krajinski vidik); l’espace au-dessus de nous, avec pour consé- – vpliv na sistem bioloških funkcij in žlez z quence l’occultation du ciel étoilé (aspects cultu- 191 notranjim izločanjem pri človeku in živalih rel et paysager); (zdravstveni in biološki vidik). Škodovanje – influences sur les systèmes circadiens et endo- naravnemu okolju nočnih živali, ki ima lahko criniens de l’homme et de l’animal (aspects mé- usodne posledice za številne od njih (etični dical et biologique). Atteintes aux habitats des in ekološki vidik); animaux nocturnes pouvant avoir des consé- 2 Workshop – naraščanje motenj, ki jih čutijo ljudje na na- quences fatales pour nombre d’entre eux (as- seljenih območjih zaradi bleščanja in razsvet- pects éthique et écologique); Delavnica 2 / litve prostora (fiziološki in psihološki vidik); – accroissement de la gêne ressentie par l’être – tratenje energije zaradi neuporabnega humain dans les zones habitées en raison de osvetljevanja (tehnični in energetski vidik). l’éblouis-sement et de l’illumination de l’espace Oslabitev in odtujenost čustev, ki jih v nas (aspects physiologique et psychologique); poraja naravno vzdušje nočne krajine in – gaspillage d’énergie dû à un éclairage inutile imuno prilagajanje na nenadzorovan prebi- (aspects technique et énergétique). Affaiblisse- tek svetlobe (estetski in čustveni vidik). ment et aliénation des émotions que fait naître en

36. a, b Zvezde in mlečna cesta– vedno bolj vidne samo kot posebni privilegij (Foto: Kobler)

Les étoiles et la Voie lactée – de plus en plus visibles que pour des privilèges seulement (Photos: Kobler) 192 Seznanjanje širše javnosti kaže pot do nous l’ambiance naturelle d’un paysage de nuit zunanje razsvetljave, ki služi načelu trajnos- et accou-tumance à l’excès incontrôlé de lumière tnega razvoja (aspects esthétique et émotionnel). Da bi seznanili javnost s tem položajem in obvestili vse zadevne akterje, je švicarski Zvezni Une publication au grand publique montre le

Workshop 2 Workshop urad za okolje pravkar izdal publikacijo, v kateri chemin pour un éclairage extérieur soumit au so razloženi obširnost, vzroki in posledice principe du développement durable onesnaževanja okolja z nezaželenimi svetlob- Delavnica 2 / nimi emisijami. V tej publikaciji so izoblikovana Pour rendre publique cette situation et informer tous priporočila in predlogi načinov, s katerimi bi se les acteurs concernées l’Office fédéral de l’Environ- bilo mogoče izogniti tem emisijam, ne da bi se nement Suisse vient de présenter une publication, morali odpovedati udobju ali varnosti. laquelle expose l’ampleur, les causes et les consé- Priporočila so na prvem mestu naslovljena na quences de la pollution de l’environnement par des lastnike, uporabnike, snovalce (zlasti arhitekte in émissions lumineuses indésirables. Cette publication načrtovalce električnih projektov) in proizvajalce formule des recommandations et suggère des pistes naprav za zunanjo osvetlitev, na službe za pour éviter ces émissions sans devoir renoncer au varstvo narave, krajine in okolja, kakor tudi na confort et à la sécurité. Les recommandations organe oblasti, ki odobrijo pristojnosti na ravni s’adressent en premier lieu aux propriétaires, exploi- komun, kantonov in na zvezni ravni. Ta tants, concep-teurs (architectes et planificateurs de dokument mora prispevati tudi k večjemu projets électriques en particulier) et fabricants de dis- posluhu prebivalstva za zadevni problem. positifs d’éclairage extérieur, aux services de protection de la nature, du paysage et de l’environnement, Izoblikovana priporočila se ravnajo po ainsi qu’aux autorités accordant des autorisations preprostem načelu: svetloba je nujna izključno aux échelons communal, cantonal et fédéral. Le do- tam, kjer jo človek potrebuje. Svetloba, ki je cument doit aussi contribuer à sensibiliser la popu- usmerjena v nebo ali v občutljiv habitat z lation au problème. ekološkega ali krajinskega vidika ne služi nikomur, kljub temu pa povzroča nepotrebno Les recommandations formulées obéissent à un prin- porabo energije, škodi živim bitjem in cipe simple: la lumière n’est nécessaire que là où razvrednoti odnos do krajine. Še posebej velja l’hom-me en a besoin. Une lumière dirigée vers le ciel upoštevati naslednje vidike: ou sur des habitats sensibles d’un point de vue éco- – Nujnost osvetlitve: v številnih primerih je mo- logique ou paysagère ne sert à personne, mais elle goče podvomiti v nujnost zunanje svetilke, entraîne une consommation d’énergie inutile, porte zlasti če povzroča dvojno osvetlitev. V prime- atteinte à des êtres vivants et dévalue la relation au ru izvajanja sprememb na stavbah je treba paysage. En particulier, les aspects suivants entrent paziti, da se odpravi osvetljavo, ki postane en ligne de compte: odvečna; – nécessité de l’éclairage: dans de nombreux cas, – tehnični ukrepi: svetlobna telesa morajo biti la nécessité d’une lampe extérieure peut être opremljena z zasloni, da lahko svetlobo remise en question, notamment si elle entraîne usmerjajo proti točki, ki jo osvetljujejo. un double éclairage. En cas de modifications Pridobitev tega učinka omogoča namestitev apportées à des bâtiments, l’on veillera à suppri- zaslonov in optičnih naprav (ogledala, mer les éclairages devenus superflus; odbojniki) v ohišje svetilk. Svetilke, pri katerih – mesures techniques: les corps lumineux doivent 37. a, b, c Umetna razsvetlitev naše krajine (Foto: Kobler in RSGB/NOAA)

L’illumination artificielle de notre paysage (Photos: Kobler et RSGB/NOAA).

je kot razprševanja zmanjšan, so še zlasti être munis d’écrans afin de canaliser la lumière 193 primerne. Poleg tega predmeti ne smejo biti vers le point à éclairer. L’installation d’écrans et razsvetljeni močneje, kot je to potrebno. de dispositifs optiques (miroirs, réflecteurs) dans Omiljena osvetljava ima pogosto najboljši les boîtiers des lampes permet d’obtenir cet ef- učinek. Poleg tega je treba uporabljati fet. Les lampes présentant un angle de diffusion svetlobna telesa, ki oddajajo kolikor je mogo-

réduit sont par-ticulièrement appropriées. Par 2 Workshop če malo kratkovalovne svetlobe. Visoko- ailleurs, les objets ne doivent pas être illuminés tlačne natrijeve svetilke in še zlasti nizko- plus fortement que nécessaire. Un éclairage ta-

tlačne natrijeve svetilke so sorazmerno misé donne souvent un meilleur résultat. En Delavnica 2 / nenasilne do insektov in porabijo precej outre, on utilisera les corps lumineux qui émettent manj energije. Iz tega razloga jih je treba le moins possible de lumière à ondes courtes. upoštevati kot posebej obzirne do okolja. Les lampes à vapeur de sodiu à haute pression – Usmeritev in razvrstitev svetilk: načeloma et surtout les lampes à vapeur de sodium à morajo biti vse svetilke obrnjene proti tlom. basse pression sont relativement inoffensives zlasti ulične svetilke morajo biti nameščene pour les insectes et consomment beaucoup tako, da ne razpršujejo svetlobe ne v okolico moins d’énergie. C’est pourquoi elles doivent ne v ekološko občutljive prostore. être con-sidérées comme particulièrement res- – Omejitev trajanja osvetlitve: za uporabo pectueuses de l’environnement. osvetlitve s spoštovanjem do okolja je – Orientation et disposition des lampes: par prin- potrebna namestitev priprav za avtomatično cipe, toute lampe doit être dirigée vers le sol. Les prekinjanje električne razsvetljave. Te napra- réverbères, en particulier, doivent être placés de ve omogočajo vsaj zmanjšanje intenzivnosti sorte à ne pas diffuser de lumière dans l’environ- osvetlitve ob določenih nočnih urah (enako nement ni dans les milieux écologiquement sen- kot pri zaščiti pred hrupom, kjer so najnižje sibles. mejne vrednosti v uporabi od 22. do 6. ure). – Limitation de la durée d’éclairage: un usage de Na ekološko občutljivih območjih mora biti l’éclairage dans le respect de l’environnement osvetljava popolnoma ugasnjena po 22. uri im-plique l’installation de minuteries. Ces dispo- – v kolikor to dopuščajo varnostni predpisi. sitifs permettent au moins de réduire l’intensité de – Dopolnilni ukrepi: v rabi so izključno svetilke, l’éclairage à certaines heures de la nuit (de la ki vključujejo izolacijo, ki preprečuje insek- même façon que pour la protection contre le tom in pajkom, da bi prišli v notranjost. Če so bruit, où des valeurs limites plus basses sont tla močno osvetljena, je treba paziti, da tla applicables entre 22 heures et 6 heures). Dans niso prevlečena s preveč svetlo podlago les zones écologiquement sensibles, l’éclairage zaradi morebitnega odsevanja. Izbrati je devrait être totalement éteint après 22 heures – treba preprost sistem osvetlitve, katerega pour autant que les prescriptions de sécurité le vzdrževanje je zanesljivo in ki je stežka permettent. dostopen mimoidočim. Poleg tega se – Mesures supplémentaires: ne seront utilisées uporablja samo tista svetlobna telesa, ki que les lampes comportant une isolation qui imajo dolgo dobo trajanja in ne porabijo empêche insectes et araignées de pénétrer à l’in- veliko energije. térieur. Si le sol est fortement éclairé, l’on veillera à éviter que son revêtement soit de couleur Zmanjšanje svetlobnih emisij za človeka ne claire, voire réfléchissante. Il faut choisir un sys- predstavlja nobenih nevšečnosti, prednosti tega tème d’éclairage simple et sûr à entretenir, diffi- ukrepa pa so številne: cilement accessible aux passants. En outre, l’on – Gospodarska korist: vsa svetloba, ki je odda- n’utilisera que des corps lumineux ayant une lon- na v prostor in v atmosfero, je neizkoriščena. gue durée de vie et une faible consommation Kdor podpira zmanjšanje emisij, podpira d’énergie. zmanjšanje energetske porabe in posledično zmanjšanje stroškov. Réduire les émissions lumineuses ne présente – Ekološka korist: dobro premišljena zunanja aucun inconvénient pour l’homme, mais les avanta- osvetlitev, ki dopušča mir in nočno regenera- ges de la démarche sont nombreux: cijo, je pomembna za ohranjanje in izbolj- – Gain économique: toute la lumière émise dans šanje kakovosti življenja človeka, rastlinstva l’espace et l’atmosphère est inutilisée. Qui dit ré- in živalstva. duction des émissions, dit réduction de la con- – Arhitekturna korist: presvetli zunanji prostori sommation d’énergie et, par conséquent, réduc- 194 močno omejujejo načrtovanje osvetlitve. tion des coûts. Poudarjanje določenega dela s pomočjo – Gain écologique: un éclairage extérieur bien umetne osvetlitve zahteva temno okolico, réfléchi, qui laisse la place au calme et à la ré- sicer kontrast ni dovolj močan. génération nocturne, est important pour conser- – Estetska korist: smo v procesu izgubljanja ver et améliorer la qualité de vie de l’homme, de Workshop 2 Workshop naravne lepote, ki človeka že od nekdaj la flore et de la faune. vznemirja: popolnega razgleda na zvezdnato – Gain architectural: des espaces extérieurs trop nebo. Zmanjšanje svetlobnih emisij nam bi clairs limitent fortement l’aménagement lumineux. Delavnica 2 / omogočilo občudovanje naravne nočne La mise en valeur d’un ouvrage par de l’éclairage krajine v vsej njeni pristnosti. artificiel requiert un environnement sombre, sans quoi le contraste est insuffisant. Vse te ukrepe na tehničnem področju ali – Gain esthétique: nous sommes sur le point de področju načrtovanja spremljajo rešitve na perdre une beauté naturelle qui fascine l’homme pravnem področju. V okviru teh so kantoni depuis toujours: la vue parfaite d’un ciel étoilé. pozvani k proučevanju svojih zakonodajnih Une réduction des émissions lumineuses nous predpisov s področja gradbeništva in okolja, permettrait d’ad-mirer le paysage nocturne natu- kakor tudi sklepov, ki iz njih izhajajo, z namenom rel dans toute son authenticité. varstva narave, krajine in okolja pred svetlobnimi emisijami in sprejetja konkretnih ukrepov, da bi: Toute ces mesures sur le plan technique ou de pla- – bile vse naprave, namenjene osvetljevanju velikih konstrukcij ali pomembnih instalacij – nification sont accompagnées par des solutions sur vključno s tistimi, ki imajo zgodovinski le plan légal. Dans celles-ci les Cantons sont invités pomen – predmet postopka za dodelitev à examiner leurs actes législatifs du domaine de la pooblastil za gradnjo; construction et de l’environ-nement, ainsi que les décisions qui en décou-lent, en vue de protéger la nature, le paysage et l’environnement contre les émissions lumineuses, et de prendre des mesures concrètes de façon à ce que: – tous les dispositifs destinés à l’éclairage de grandes constructions ou d’installations importantes – y compris celles qui sont de caractère historique – fassent l’objet d’une procédure d’octroi d’autorisation de construire; – l’utilisation de dispositifs lumineux dirigés vers le ciel et qui n’ont pas pour fonction la sécurité ou l’éclairage de bâtiments soient interdits dans l’intérêt de la protection des espèces, des biotopes ou du paysage (»skybeamers«, projecteurs laser, projecteurs de publicités ou toute source lumineuse arti-fi-ciel-le de ce type). Dans les cas où cela ne s’avérerait pas possible, on en limitera l’usage dans la mesure où l’état de la technique

38. Svetilka, opremljena z ustreznim pokrovcem, svetlobo et les conditions d’exploitation le permettent, et usmerja proti površini, ki jo osvetljuje, brez nepotrebnega razprševanja (Foto in skica: Kobler in Hauser). Un lampadaire muni d’un capuchon adéquat canalise la lumière vers la surface à éclairer, sans dispersion inutile (Photo et esquisse: Kobler et Hauser). 195

39. Nizkotlačna natrijeva svetilka: optimalna rešitev tako z ekološkega 40. Svetlobne emisije t. i. »skybeamers« so še posebej nasilne. Vsa vidika kot z vidika porabe svetloba se porazgubi na nebu (Foto: Haenel) Lampe à vapeur de sodium à basse pression: la solution optimale du Les émissions lumineuses des »skybeamers« sont particulièrement Workshop 2 Workshop point de vue écologique comme du point de vue économique agressives. Toute la lumière se perd dans le ciel (Photo: Haenel). Delavnica 2 /

– bila uporaba svetlobnih naprav, usmerjenih pour autant que cela soit économiquement sup- proti nebu, katerih namen ni varnost ali portable; osvetlitev stavb, prepovedana zaradi interesa – les dispositifs existants destinés à l’éclairage de zaščite vrst, biotopov ali krajine (t. i. »sky- grandes constructions et d’installations importan- beamers«, laserski projektorji, reklamni pro- tes – y compris celles qui sont de caractère his- jektorji ali vsak tovrsten vir umetne svetlobe). torique – soient examinés quant aux immissions V primerih, ko se to izkaže za neizvedljivo, se de lumière qu’ils occasionnent dans l’environne- omeji uporabo na stopnjo, ki jo še dopuščajo ment et soient assainis le cas échéant et dans la stanje tehničnih naprav in pogoji uporabe, in mesure du possible. kolikor je to izvedljivo z gospodarskega vidika; En outre la société suisse pour l’éclairage (SLG) et – bile obstoječe naprave, namenjene osvetlitvi la société suisse des ingénieurs et architectes (SIA) velikih konstrukcij in pomembnih instalacij – ont annoncé leur intention de traiter très prochaine- vključno s tistimi, ki imajo zgodovinski ment cette thématique et d’élaborer des normes pomen – pregledane v zvezi z emisijami techniques. L’introduction d’un label pour les lampes svetlobe, ki jih povzročajo v okolju in v respectueuses de l’environ-nement est également primeru neustreznosti izboljšane, v kolikor je envisageable. to izvedljivo. Conclusion Poleg tega sta Švicarsko društvo za razsvetljavo (SLG) in Švicarsko društvo inženirjev in L’éclairage artificielle est nécessaire et il ne s’agit arhitektov (SIA) naznanila namen čimprejšnjega nullement de revenir à des villes sombres, mais il ne obravnavanja te tematike in vzpostavitve faut pas négliger les besoins de la nature, du pay- tehničnih standardov. Uvedba etikete za okolju sage et de la santé des êtres humains. prijazne svetilke je prav tako načrtovana. L’obscurité nocturne doit être préservée en particulier dans les endroits où le spectacle du paysage Zaključek nocturne joue un rôle considérable, par exemple Umetna osvetlitev je potrebna in nikakor ne gre dans les parcs naturels et nationaux, dans les zones za to, da bi se vrnili v čas zatemnjenih mest, protégées et dans les districts francs, ou encore dans vendar pa ne smemo zanemariti potreb narave, les régions touristiques. krajine in zdravja ljudi. Nočno temo je treba ohranjati predvsem na Questions krajih, kjer ima podoba nočne krajine precejšnjo – En Allemagne, en Italie et en République tchèque vlogo, na primer v naravnih in nacionalnih existent déjà des directives et des lois contre les parkih, na zavarovanih območjih in v prostih émissions lumineuses. Comment sont les res- okrožjih, ali pa celo v turističnih regijah. pectives expériences? – Quelles sont les initiatives prisent dans les autres Vprašanja pays pour éviter les émissions lumineuses inuti- – V Nemčiji, Italiji in Češki republiki že obstajajo les? direktive in zakoni, ki nasprotujejo svetlob- – Délimiter des zones »sombres« – une possible nim emisijam. Kakšne so izkušnje na tem solution pour sauvegarder le paysage nocturne? področju? 196 – Katere pobude so bile sprejete v drugih državah, da bi se izognili nepotrebnim svetlobnim emisijam? – Razmejevanje »temnih« območij – možna rešitev za ohranjanje nočne krajine? Workshop 2 Workshop Delavnica 2 / 197 Workshop 2 Workshop Delavnica 2 / ...... Varstvo inupravljanje krajinzadružbo ...... Landscape Protection andManagementfor theSociety ...... DELAVNICA

...... WORKSHOP

...... 3 ...... Varstvo in upravljanje krajine v Sloveniji skozi instrumente ohranjanja narave

Landscape protection and management in Slovenia through nature conservation instruments

Jelena Hladnik 200

Workshop 3 Workshop Izvleček Abstract Senzibilnost javnosti za vprašanja varstva There is an increasing public awareness of envi- narave, kulturne dediščine, prepoznavnosti in ronmental issues, including conservation of na- Delavnica 3 / privlačnosti krajine ter nasploh za zagotavljanje ture and cultural heritage, recognition of land- kvalitete bivanja narašča. Povečano zanimanje scape identity and attractiveness, as well as en- za krajino in naravo izhaja iz zaskrbljenosti zaradi suring quality of life. The increased interest in poenostavljanja oziroma izgube naravnih in landscapes, nature and environment is a result kulturnih sestavin krajine. of degradation and loss of natural and cultural components of our landscapes. Ohranjena narava, kulturna dediščina in prepoznavna krajina so primerjalna prednost Nature conservation, cultural heritage and char- Slovenije. Varovana in zavarovana območja acteristic landscapes are surely Slovenia’s com- ohranjene narave so skupno izhodišče varstva parative advantages, while nature conservation narave in krajine ter pomembno orodje za is an essential tool for safeguarding the re- njihovo varstvo in razvoj. source. Special conservation and protected areas of conserved nature are common bases for Zaradi velike raznolikosti interesov sodobne conservation of nature and cultural landscapes. družbe so predvidevanja o razvoju v krajini tvegana, vendar pa nepogrešljivo početje pri Due to a variety of interests of contemporary odločanju o varstvu in razvoju krajine. Razno- society, the anticipation of the future develop- likost interesov zahteva integralno načrtovanje ment of landscape is a risky but inevitable activ- in upravljanje varovanih in zavarovanih območij, ity in decision making about transformation of ki temelji na uravnoteženem in skladnem landscapes. Diverse of interests demands inte- odnosu med družbenimi potrebami, gospodar- grated planning and management of special stvom in okoljem. conservation and protected areas have to achive sustainable development based on a balanced Varovana in zavarovana območja narave morajo and harmonious relationship between social postati instrumenti varstva in ohranjanja krajine, needs, economic activity and the environment. s katerimi se uresničuje trajnostni razvoj na način, ki zagotavlja uresničevanje potreb Conservation and protected areas must become sodobnega življenja v sožitju z naravnimi in instruments to implement in landscape protec- kulturnimi vrednotami območja. tion and management, the sustainable development on the bases of equal consideration of the Pomen krajine, ohranjene narave, kulturne human needs and the natural and cultural values dediščine za kvaliteto bivanja of an area. Krajina, ohranjena narava in kulturna dediščina so del vsakodnevnega okolja ljudi, so izraz naravne kakovosti in prepoznavnosti določe- The significance of landscape, conserved na- nega območja ter izboljšujejo kakovost življenja. ture, and cultural heritage for the quality of life Ohranjena narava, krajina in kulturna dediščina Landscape, nature conservation and cultural ustvarjajo identiteto prostora in ljudi, ki na tem heritage are a part of people’s everyday environ- prostoru živijo. So vrednote same po sebi in so ment, they are expression of a high-quality, they za posamezne ekonomske sektorje (npr. turi- are an identity mark of a specific region and im- zem) pomemben vir. prove the quality of life. Nature conservation, landscape and cultural heritage make the iden- Krajine so zapleten preplet fizične pojavnosti, tity of a region and people inhabiting it. They are človekovega razumevanja krajine ter raznolikosti values of intrinsic and they are also a significant razvojnih in varstvenih interesov krajine. resource for specific economic sectors such as Naravne in kulturne prvine so njena bistvena tourism. vsebina. Naravne prvine krajine gradijo naravno 201 kakovost krajine, ki ugodno vpliva na stanje The landscape is a complex intertwinement of a kakovosti okolja, na bivalne kakovosti in na physical phenomenon and of the human under- razvoj ekološko naravnanih dejavnosti. Visoko stopnjo naravne kakovosti krajine imajo standing of the landscapes, as well as of a vari- predvsem varovana (ekološko pomembna in ety of interests of development possibilities or 3 Workshop posebna varstvena območja) in zavarovana protection needs. Natural and cultural elements naravna območja, katerih pomembna lastnost are its essential components and they make a so biotska raznovrstnost in naravne vrednote. natural quality of the landscape, which affects Delavnica 3 / on landscape identity, on attractiveness, on the Pojmi kot so biotska raznovrstnost, vzdržen quality of living environment and on develop- razvoj, krajinska pestrost se uveljavljajo kot ment of ecologically oriented activities in such pomembna načela sodobnih služb in kot vodila areas. Natural qualities are particularly charac- pri odločitvah o rabi in poseganju v prostor. teristic of the conservation and protected areas, Danes se številne politike sklicujejo tako na which important characteristics are biodiversity varstvo krajine kot na ohranjanje narave. and natural values.

Temelj varstvenega delovanja je potreba po Notions such as biodiversity, sustainable devel- ohranjanju znanega, je strah pred novim, je opment and landscape variety are becoming način premagovanja negotovosti, je kulturen essential principles for contemporary services, odnos do rezultatov dela narave in človeka v and guidelines in decision making on the use of preteklosti. Varstvo krajine, narave in kulturne and interference with physical space. Today, dediščine je moralna in etična odgovornost numerous policies contain a reference to both posameznika in sodobne družbe. landscape protection and nature preservation.

Varstvo in upravljanje krajine je preurejanje, The basis for protection activity is a need to pre- obnavljanje ali ohranjanje prostorskih razmerij v serve what is familiar, and a fear of the new; it krajini zaradi ohranjanja ali ponovnega vzpostav- is a way of overcoming uncertainty, and a civi- ljanja prepoznavnosti krajine. Z ohranjanjem lised relationship to the results of the past work prepoznavnosti krajine zagotavljamo večjo of man and nature. Landscape, nature and cul- privlačnost območij, kvalitetno bivalno okolje in tural heritage conservation is a moral and ethi- s tem specifične razvojne možnosti območja. cal responsibility of each individual and of the Varstvo in upravljanje krajine mora vključevati contemporary society. tako probleme varstva narave, krajine in kulturne dediščine kot tudi probleme načrtovanja in Landscape protection and management is the vzdrževanja s posameznimi dejavnostmi v rearrangement, renewal or conservation of the krajini. Pri tem je treba izhajati iz analize spatial proportions in landscape or conservation problemov in potencialov območja ter med and reinstatement landscape identity. By pre- drugim upoštevati tudi lokalno in regionalno serving landscape identity we provide for an prepoznavnost, raznovrstnost, predvsem pa enhanced attractiveness, a high quality of living, vizijo razvoja in varstva posameznega območja. and specific development opportunities. Land- Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo scape protection and management must involve naravnih vrednot se zagotavlja z ustanavljanjem both nature, landscape and cultural heritage is- varovanih in zavarovanih območij in s sues, and issues of maintenance and manage- prostorskim razvojem, ki te kvalitete spoštuje in ment of forests, development of agrictulture and jih na ustrezen način vključuje. Na območjih, kjer other rural space activities, such as tourism and je cilj trajna ohranitev krajinske prepoznavnosti, recreation. It must be based on an analysis of kulturne in biotske raznovrstnosti, naravnih the problems and potentials of the region, and vrednot ter doživljajskih kvalitet, se spodbuja take into account local and regional identity, va- skupna zavarovanja in tak razvoj dejavnosti, ki riety and, most importantly, the development ohranja celovito prepoznavnost območja. and conservation perspective for the specific region. The conservation of biodiversity and pro- Skrb za varstvo in upravljanje krajine mora biti tection of natural values shall also be ensured izraz družbene volje in splošnega strinjanja through establish the conservation and pro- strokovne in širše javnosti. Ker udejanjanje tected areas and through spatial development, 202 želenega stanja zahteva znatne napore tako which respects these qualities and integrates strokovne, organizacijske, administrativne in them in a suitable manner. Suitable activities finančne, je treba izhajati tudi iz politične volje za and join conservation shall be promoted in areas zagotavljanje vseh potrebnih osnov. where the objective is to permanently conserve the landscape identity, cultural variety and Workshop 3 Workshop Zakonske osnove razvoja in varstva krajine na biodiversity, natural values. področju ohranjanja narave Concern for landscape protection and manage-

Delavnica 3 / V Sloveniji je veliko pravno veljavnih ment must be an expression of the social will, dokumentov, ki vključujejo varstvo in upravljanje and a result of a general consent of the profes- krajine. V prvi vrsti gre za dokumente, ki sional and general publics. As the attainment of sestavljajo slovenski pravno zakonodajni sistem, the desired objective requires significant profes- kot tudi za ratificirane mednarodne dokumente. sional, organisational, administrative and financial efforts, it is also essential to create the po- Ustava RS določa, da je vsakdo dolžan v skladu litical will to ensure all the necessary means. z zakonom »varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike«. Skrb za Legal grounds for landscape development ohranjanje »naravne in kulturne dediščine« and protection in the field of nature conserva- ustava nalaga državi in lokalni skupnosti. tion Uresničujemo jo na eni strani z dejavnostjo služb za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine In Slovenia there are many legally valid acts deal- in urejanje prostora, na drugi strani pa z ing with landscape protection and management. vključevanjem teh vsebin v dejavnost drugih They are mainly acts constituting a part of sektorjev. Slovene legal and legislative system, as well as ratified international acts. Izhajajoč iz evropske zakonodaje, mednarodnih konvencij in direktiv, predvsem Konvencije o The Constitution of the Republic of Slovenia pro- biotski raznovrstnosti, ki opredeljuje zavarovana vides that it is each person’s responsibility to območja kot osnovni element za ohranitev »protect natural sites of special interest and rari- biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti in je ties, as well as cultural monuments« in accord- ključni mehanizem za preprečitev zmanjševanja ance with the law. Concern for the preservation biotske in krajinske pestrosti, smo ob upošte- of »natural and cultural heritage« is imposed to vanju slovenskega pravnega reda sprejeli Zakon the State and local communities by the Consti- o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04), tution. It is implemented through the activity of ki vključuje tudi ohranjanje krajinske pestrosti, services for nature preservation, cultural herit- ter Resolucijo o Nacionalnem programu varstva age protection and spatial planning on the one okolja (Uradni list RS, št. 2/06). side, and the inclusion of such contents in the activity of other sectors on the other. Zakon o ohranjanju narave v 35. členu določa pojem krajine1 in krajinske pestrosti2 ter, da se: On the basis of European legislation and interna- – skozi varstvo narave ohranjajo, razvijajo in tional conventions and directives, particularly ponovno vzpostavljajo krajinska pestrost in the Convention on Biological diversity, which de- tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za fines protected areas as the basic element in the ohranjanje biotske raznovrstnosti3, preservation of biodiversity and landscape vari- – posege v prostor načrtuje in izvaja tako, da ety, and the key mechanism in prevention of de- se prednostno ohranjajo značilnosti krajine iz crease of biodiversity and landscape variety, tak- prejšnjega odstavka in krajinska pestrost. ing into account the Slovene legislation, the Na- ture Conservation Act (Official Gazette of the RS, Resolucija zavarovanim območjem pripisuje no. 96/04) and the Resolution on National En- pomembno vlogo pri izvajanju nalog s področja vironmental Action Plan (Official Gazette of the ohranjanja biotske in krajinske raznovrstnosti in RS, no. 2/06) was adopted; they include provi- predvideva še dodatno zavarovanje tistih obmo- sions on preservation of landscape variety. čij, pomembnih za ohranjanje biotske in krajinske raznovrstnosti, na katerih je treba The Nature Conservation Act defines, in Article zagotavljati številne in raznolike ukrepe ter 35, the terms landscape1 and landscape variety2 usmerjati ravnanja in nekatere dejavnosti. and specifies that: 203 – landscape variety and those landscape char- Krajina v varovanih in zavarovanih območjih acteristics which are significant for the pres- ohranjanja narave ervation of biodiversity3 are preserved, developed and re-established through nature con-

Večanje prostega časa, zvišani življenjski stan- servation 3 Workshop dard, povečana mobilnost in tudi vse bolj – all developments are planned and imple- neprimerno urbanizirano okolje imajo za mented in such a manner as to give priority posledico rast zavesti o pomenu zdravega okolja to conservation of landscape characteristics Delavnica 3 / ter vedno večje potrebe in zahteve po ohranjeni referred to in the preceding paragraph and naravi in prepoznavni krajini. Obsežna naravno landscape variety. ohranjena območja in prepoznavne krajine pomenijo za Slovenijo razvojno priložnost, ki The Resolution attributes an important role to omogoča sodobnemu človeku uresničevanje protected areas in the carrying out of activities potreb po miru, sprostitvi, doživljanju krajine, in the field of biodiversity and landscape variety spoznavanju rastlinskih in živalskih vrst ipd, preservation, and provides for additional protec- različnim dejavnostim in prebivalcem na tem tion of those areas significant for the preserva- območju pa pomemben vir oziroma priložnost tion of biodiversity and landscape variety, in za njihov konkurenčen razvoj. which it is necessary to implement numerous and varied measures and direct actions and spe- Slovenija je ena od držav z najvišjo stopnjo cific activities. biodiverzitete v Evropski uniji in ima trenutno z različnimi varstvenimi kategorijami varovanega Landscape in special conservation and pro- eno tretjino ozemlja. Varovanih območij tected nature areas ohranjanja narave (Natura 2000) je v Sloveniji 286 in obsegajo 35,5% države. Z zavarovanimi The increase of leisure time, a higher living območji4 trenutno pokrivamo 25% omrežja standard, increased mobility, as well as more Natura 2000 in 11,5% celotnega ozemlja and more abusively urbanised environment en- Slovenije. V Resoluciji o Nacionalnem programu tail an increased awareness of the significance varstva okolja je določeno, da bomo obseg of a healthy environment and growing needs zavarovanih območij še povečali in sicer na 20% and requirements for a conserved nature and an celotnega ozemlja Slovenije do leta 2014. attractive landscape. Extensive naturally pro-

1 Krajina je prostorsko zaključen del narave, ki ima zaradi značilnosti žive in nežive narave ter človekovega delovanja določeno razporeditev krajinskih struktur. A Landscape is a spatially defined part of nature, having, due to the features of organic and inorganic nature and human activity, a specific disposition of landscape structures. 2 Krajinska pestrost je prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih krajinskih elementov. Landscape variety is the spatial structure of natural and man-made landscape elements. 3 Vlada določi značilnosti krajine in krajinsko pestrost, ki je pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. The Government defines landscape features and landscape variety significant for the preservation of biodiversity, and sets guidelines for preservation of biodiversity in the landscape, which must be followed in spatial planning and use of natural resources. 4 Pri določanju zavarovanih območij so bila uporabljena naslednja merila: naravna ohranjenost in kvaliteta območja (redkost, izjemnost, tipičnost, kompleksnost, pestrost naravnih pojavov); ekosistemska pomembnost (ekološko pomembna območja), krajinski tipi (značilni, redki, ohranjeni); ogroženost in ranljivost ekosistemov ali tipov krajine; uravnoteženost (reprezentativnost); ekosistemskih in krajinskih vzorcev v vseh regijah slovenskega prostora. In designating the protected areas, the following criteria were applied: level of natural preservation and quality of the area (rarity, exceptionality, typicallity, complexity, variety of natural phenomena); ecosystem significance (ecologically significant areas), landscape types (characteristic, rare, preserved); endangerment and vulnerability of ecosystems or landscape types; equilibrium (representedness) of ecosystem and landscape specimens in all the regions of the Slovenian territory. Sprememba globalnih načel varstva narave tected areas and an identifiable landscape con- predvsem v preteklem desetletju je parkom stitute a development opportunity for Slovenia, prinesla novo vlogo. Na mednarodnem nivoju je enabling it to fulfil modern man’s needs for bila ta nova vloga dokončno potrjena s piece, relaxation, landscape experience, famil- projektom »Parki za življenje«, ki ga je podprla iarisation with plant and animal species, etc.; Svetovna organizacija za varstvo narave IUCN v they offer an important resource and opportuni- letu 1994. Ideja zavarovanih območij v Sloveniji ties for the competitive development to the in- v celoti sledi temu konceptu. Glavna in osnovna habitants and for various activities. misel ustanavljanja parkov je »varovanje za razvoj«, ki pomeni človeku in okolju prijazen Slovenia is one of the countries with the highest razvoj za danes in za jutri, sočasno z varovanjem degree of biodiversity in the European Union, naravne in kulturne dediščine. and a third of its territory is currently protected 204 under various environmental categories. There V razumevanju parkov v Sloveniji prevladuje are 286 special conservation areas (Natura stereotip, da parki močno ovirajo razvoj, saj se v 2000) in Slovenia, covering 35,5% of the state njih zaradi zaščite na določenem območju ne bi territory. Protected areas4 currently cover 25% of smelo dogajati praktično nič. Kar pa seveda ne the Natura 2000 network, and 11,5% of the en-

Workshop 3 Workshop drži. Za posamezne ekonomske sektorje so tire territory of Slovenia. The Resolution on Na- varovana območja temeljni vir (npr. turizem) in tional Environmental Action Plan provides for the zato izjemno pomemben sestavni del trajnost- size of protected areas to increase to 20% of the Delavnica 3 / nega ekonomskega razvoja. Zavarovana območ- entire territory of Slovenia by 2014. ja so tudi razpoznavna blagovna znamka, ki omogoča nadgradnjo regionalnih in lokalnih The change in global principles of nature conser- razvojnih programov, ter so nosilci čezmejnih pove- vation, which took place largely in the preceding zav in izhodišče za povezovanje evropskih regij. decade, conferred a new role on the parks. At international level, this new role was definitely Varovana in zavarovana območja kot instru- confirmed through the »Parks for life« project, ment varstva in upravljanja krajine supported by the International Union for the Conservation of Nature (IUCN) in 1994. The con- V varovanih in zavarovanih območjih se cept of protected areas in Slovenia entirely cor- praviloma srečujemo s številnimi interesi, ki se responds to this conception. The main and prin- velikokrat izključujejo. Pri uresničevanju javnega cipal idea in the establishment of parks is »pro- interesa oziroma preseganja čezsektorskih tection and development«, meaning man and problemov mora prevladati uresničevanje environment-friendly development for today and osnovnih ciljev varovanega ali zavarovanega tomorrow, contemporarly with natural and cul- območja ter logika vzajemnega prilagajanja in tural heritage conservation. iskanje soglasja. Čeprav je osnovni namen varovanih in zavarovanih območji varstvo In the notion of parks in Slovenia there is a pre- narave, marsikje ohranitev habitatov, vrst in vailing stereotype that they are a powerful im- krajine brez človeka in rabe prostora ni mogoča. pediment to development, as practically no Zato varovana in zavarovana območja events are supposed to take place in them, due zagotavljajo v povezavi z zaželeno rabo prostora, to protection in a specific area. This does obvi- drugačno ponudbo, nove vire zaslužka in ously not hold true. Protected areas are a funda- prinašajo boljšo perspektivo za življenje v njih. mental resource for specific economic sectors (such as tourism), making them an essential in- Načrtovanje upravljanja krajine ter varovanih in tegral part of sustainable economic develop- zavarovanih območij je snovanje, vnaprejšnje ment. Protected areas are also a recognisable razmišljanje in določanje ustreznih ukrepov za trademark, enabling an upgrading of regional uresničevanje (vodenje, usmerjanje, odločanje, and local programmes, as well as a vehicle of uravnavanje opravil) zastavljenega cilja, ki cross-border connections and a starting point določa smeri razvoja ali ohranjanje nekega for an interconnection of different European re- stanja v območju. gions.

5 Kmetijstva in regionalnega razvoja, turizma, gozdarstva, vodnega gospodarstva, prometa idr. Agriculture and regional development, tourism, forestry, water sector, transport, etc. Special conservation and protected areas as Upravljanje kot instrument izvajanja ciljev a conservation and landscape management varovanih in zavarovanih območij uvajajo v našo instrument načrtovalsko prakso številni zakoni s področja In special conservation and protected areas we ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z generally encounter numerous, often opposing, naravnimi viri (vodami, gozdovi). Osnovna interests. In carrying out public interest or over- naloga upravljanja varovanih in zavarovanih coming cross-sector issues, the fundamental območij je razumevanje razmer v prihodnosti, goals of the special conservation and protected tako da se (upravljavec) na podlagi jasno area, the logic of mutual accommodation and a definiranih ciljev varstva narave odloči o search for common accord must prevail. Al- potrebnih ukrepih in spremembah, ki vodijo od though the main purpose of special conserva- sedanjega stanja v prihodnje, predvideno oz. tion and protected areas is nature conservation, zaželeno stanje. oftentimes preservation of habitats, species and 205 landscape is not possible without man and use Upravljavski načrti so gospodarsko programski of physical space. Thus preserved and protected načrti, ki vsebujejo razvojne usmeritve, način areas provide, in conjunction with a desirable izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavaro- use of physical space, new sources of income, vanega območja ter podrobnejše usmeritve za ensure a different offer and bring better pros- 3 Workshop varstvo naravnih in drugih vrednot na območju pects for life inside them. upravljanja ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva. Management planning of landscape and special Delavnica 3 / conservation andprotected areas is designing, Upravljavski načrt je sistem povezanih akcij in anticipating and setting appropriate measures delovanja številnih posameznih subjektov, for the carrying out (management, directing, de- resorjev in služb. Njihovo medsebojno uskla- cision making, job coordination) of the set goal, jevanje terja posebej izdelan, preverjen in defining directions for development of physical vpeljan postopek usklajevanja, odločanja, prog- space or preservation of a specific state in physi- ramiranja, prostorskega načrtovanja in monito- cal space. ringa na različnih ravneh izvajanja varstva. Management, as an instrument of implement- Ko govorimo o upravljanju varovanih in ing goals of special conservation and protected zavarovanih območij ter krajine se moramo areas, is introduced into our planning practices zavedati, da bo doseganje želenega stanja by numerous laws from the field of nature con- odvisno predvsem od strokovnih služb, servation, environment protection and natural gospodarskih subjektov ter prebivalcev, ki bodo resource (waters, forests). The basic mission of upravljavski načrt na določenem območju management is comprehension of the circum- izvajali, in povezano s finančnimi sredstvi, ki stances in the future, allowing the manager to bodo vložena v izvajanje upravljavskih načrtov. make decisions, based on clearly defined goals, on modifications leading from the present state Zavarovano območje se ustanovi z aktom o to a future, predicted or desired state. Manage- zavarovanju, ki določa med drugim tudi izdelavo ment acts are management plans which define načrta upravljanja. Oba dokumenta sta pomem- development directions, the manner of imple- bna za načrtovanje parkovne politike in s tem mentation of conservation, use and manage- tudi za varstvo krajine, saj predstavljata ment of the protected area, as well as more pre- izhodišče za oblikovanje sektorskih razvojnih cise orientations in the conservation of valuable politik5, ki se nanašajo na konkretno zavarovano natural features in the protected area, account območje. taken of development needs of the local population. V vsakem zavarovanem območju je treba z vidika razvoja, varstva in upravljanja krajine: A management plan is a system of intercon- – upoštevati zatečeno rabo, funkcijo in podobo nected actions and activities of numerous indi- krajine; vidual entities, sectors and services. Their mu- – upoštevati krajinske značilnosti, ki tvorijo tual coordination requires a carefully tailored, prepoznavnost določenega območja; tested and implemented procedure of coordina- – upoštevati strukturno urejenost prostora, tion, decision-making, programming, spatial način povezave s stavbno in naselbinsko planning and monitoring at different levels of dediščino in zgodovinski razvoj območij; environment protection. – ohranjati za posamezne krajinske regije značilne krajinske vzorce; When talking about management of special – ohranjati naravne in kulturne vrednote, ki conservation and protected areas and land- tvorijo kulturni in simbolni pomen ter doživ- scape, we must be aware of the fact that it will ljajsko vrednost krajine; mainly depend on the amount of money which – ugotoviti potenciale krajine za krepitev gos- will be invested in management, and on the pro- podarskih in socialnih koristi; fessional services, economic entities and popu- – spodbujati posebne oblike razvoja, ki spoš- lation, which will implement the management tuje biotsko raznovrstnost, naravne vrednote plan in a specific area. in prepoznavnost območja; 206 – oblikovati ustrezno prilagojene sektorske The protected area is established by a protection programe, ki bodo izhajali iz primerjalnih act, defining, among other things, the elabora- prednosti krajine v posameznih območjih; tion of a management plan. Both documents are – oblikovati marketinški pristop - izluščiti bistvo important for park policy planning, and, conse- zavarovanega(ih) območja(ij), izbrati moto, quently, for landscape conservation, as they con-

Workshop 3 Workshop predvideti ustrezno celostno podobo in stitute a starting point for the designing of sec- poenoteno ter razpoznavno opremo posa- tor development policies5 concerning a specific meznih območij, določiti obstoječe proizvo- protected area.

Delavnica 3 / de – primeri dobrih praks. In each protected area, in the light of landscape Zato, da bodo upravljavski načrti izvedljivi, development, conservation and management, it morajo: is necessary to: – postati izhodišče za snovanje skupne razvoj- – Take into account the found use, function ne politike uprave parka, lokalnih skupnosti and appearance of the landscape; in države; – Take into account landscape characteristics – izhajati iz obstoječih sektorskih politik, prog- which constitute the recognizability of spe- ramov in prostorskih dokumentov ter biti cific area neposredna podlaga za njihovo dopolnitev – Take into account structural arrangement of oziroma pripravo novih; the physical space, type of connection with – postati vir financiranja državnega proračuna building and settlement heritage and histori- zlasti z vidika izvajanja zavarovanja, delovan- cal development of the area; ja parkovnih ustanov, nadomestil in spodbud – Preserve landscape specimens characteris- ter odškodnin zaradi omejitev in prepovedi, tic of specific landscape regions; odkupov zemljišč, subvencioniranje investicij – Preserve natural and cultural values, consti- komunalne infrastrukture, sofinanciranje tuting cultural and symbolic significance and mednarodnih projektov; experience value of the landscape; – imeti vire lastnega financiranja npr. iz trženja, – Establish landscapes potentially significant parkovna infrastruktura - prihodki od prodaje for the enhancement of economic and social blaga in storitev, takse na uporabo, advantages; koncesije, namenski skladi, prodaja spo- – Stimulate specific developmentadopting to minkov, eko-turizem; biodiversity, natural values and identity of the – postati območje usmerjanja različnih finan- area; čnih spodbud iz naslova regionalnega – Define appropriately adapted sectoral pro- razvoja, podpore lokalnim skupnostim, grammes, based on comparative advan- pomoč malim in srednjim podjetjem, uspo- tages of the landscape in specific areas; sabljanja lokalnega prebivalstva za samoza- – Define a marketing approach - identify the poslovanje, prednosti oziroma sofinanciranja essence of the protected area(s), choose a pri kandidiranju na različne razpise (varstvo slogan, envisage an appropriate and identifi- okolja, kmetijsko okoljski programi, turistični able image for specific areas, define existing programi, programi kulturne dediščine), products – good practice examples. prednosti pri dobivanju različnih državnih subvencij, dotacij, mednarodne podpore Thus, in order for management plans to be vi- (krediti, nepovratna sredstva, donacije), ipd. able, they must: Skupna pot k varovanju in upravljanju krajine – Become the starting point for projecting a – razvojni izzivi common development policy of the park management, local communities and the Varovana in zavarovana območja so z vidika State; razvoja prepoznana kot nosilci skupne vizije – Be based on the existing sectoral policies, razvoja na principih trajnosti, mesto združevanja programmes and spatial acts on the one sektorskih politik in načrtovanja skupnih side, and constitute a direct grounds for their projektov, pripomoček za celovitejše, usklajeno updating, and for the preparation of new varstvo in razvoj ter zagotovilo za večji sinergijski ones, on the other; učinek vloženih sredstev, predvsem pa kot – Become a source of funds of the state nosilci usklajenih mehanizmov za podporo budget, especially in the light of protection prebivalcem. Zavarovana območja ohranjanja implementation, park institution operation, narave predstavljajo še dodatno priložnost, ker allowances and incentives, as well as com- 207 imajo upravljavca (kadrovski potencial), načrt pensations for restrictions and prohibitions, upravljanja (programski dokument), ki daje land purchases, municipal infrastructure in- konkretne varstvene in razvojne usmeritve in vestment subsidising and international oblikuje prioritetne razvojne projekte z vidika project co-financing; razvoja turizma, infrastrukture, kmetijstva in – Have their own sources of funds, deriving, for 3 Workshop odgovorijo na vprašanja koliko, kje, kako, kdaj, instance, from the marketing of the park in- kakšno. frastructure – revenues from sales of goods

and services, tax on use, concessions, dedi- Delavnica 3 / V veljavni zakonodaji je bil do sedaj uveljavljen cated funds, souvenir sales, eco-tourism; pristop z razglašanjem zavarovanih območij, v – Become a target area for various financial katerih je bil razvoj dejavnosti bolj ali manj incentives under the head of regional devel- omejen (npr. narodni, regijski in krajinski park) ali opment, support to local communities, as- celo prepovedan (naravni rezervati). Nedvomno sistance to small and medium enterprises, je tak pristop enostaven, vendar pa zaradi training of local population for self-employ- nujnega usklajevanja različnih resorjev in ment, priority or co-financing in application usmerjanja njihovega razvoja terja: procedures for various tenders (environmen- – nekoliko spremenjeno umestitev v celovito tal protection, agricultural environmental pro- razvojno načrtovanje in opredeljevanje grammes, tourist programmes, cultural her- notranje conacije meja varovanih in zavaro- itage programmes), priority in obtaining vari- vanih območij z vidika varstva in razvoja ous state subsidies, endowments, interna- območja; tional grants (credits, grants, donations), etc. – upravljavske načrte, ki so sinteza programskega in prostorskega akta in kot taki A common path to landscape protection and omogočajo natančno opredelitev območja management – development challenges varstvenih režimov posameznih območij kot Special conservation and protected areas must tudi prostorskih lokacij načrtovanih posegov become vehicles of a common vision of sustain- v prostor. able development, converging point of sectoral policies and joint project planning, an accessory Stroka bo torej morala oblikovati območja z to comprehensive and balanced preservation različnimi prostorsko urejevalskimi politikami in and development, and a guarantee of synergic sicer: effect of the invested funds; above all, they are – območja doslednega varstva, a vehicle of balanced mechanisms of support to – območja obnove in rekonstrukcije, the population. Protected nature conservation – območja dopuščenega usklajevanja. areas constitute an additional opportunity, as they have a management (personnel potential) Notranja conacija omogoča na podlagi and a management plan (programme act), set- predhodnih analiz in vrednotenj argumentirano ting concrete protection and development guide- usmerjati prostorski razvoj tako, da se ohranijo lines and designing priority development bistvene naravne, kulturne in krajinske projects from the point of view of tourism, infra- značilnosti, ki opredeljujejo neko krajino ali structure and agriculture development, as well naravno in kulturno vrednoto kot dediščino as provide answers to the questions on how oziroma tvorijo njeno prepoznavnost. much, where, how, when and what kind of. Načrtovanje razvoja in varstva ter upravljanje Until now, the approach used in the legislation območij bo zato terjalo premišljen pristop, in force was that of designating protected areas, transparentne metode in tehnike ter zgodnje in which activity development was more or less vključevanje javnosti. Javnost pričakuje alterna- limited (such as national, regional and land- tivne predloge, ki bodo omogočali usklajevanje scape parks) or even prohibited (natural re- interesov, uresničevanje razvoja in obziren serves). Such an approach is undoubtedly sim- odnos do okolja. ple, but because of necessary coordination between different sectors and direction of their Res je, da zahteve trga in liberalne razmere v development, it requires: družbi ter neučinkovitost pravnega sistema na – a somewhat modified incorporation in the eni strani stopnjujejo potrebo po strožjem comprehensive development planning and ukrepanju in večjem obsegu varovanih in defining of internal zoning within the borders 208 zavarovanih območij, vendar le ta ne smejo biti of preserved and protected areas in the light izločena iz razvojnih dogajanj in iskanja of protection and development of the area, načrtovalnih odgovorov na razvojne izzive. – management plans constituting a synthesis of programme and spatial acts, allowing, as such, for a precise designation of the scope

Workshop 3 Workshop of protection arrangements for specific areas, as well as of physical locations of the planned spatial development activites. Delavnica 3 / The profession will have to define areas with different spatial planning policies, such as: – areas of strict protection, – areas of restoration and reconstruction, – areas of possible coordination.

Internal zoning on the basis of previous analyses and assessments enables to direct spatial development in an argumented manner, so as to preserve fundamental natural, cultural and landscape features which define a specific landscape as heritage, or constitute its identifiability.

In planning development and protection, this will require well considered approaches, transparent methods and techniques, and timely involvement of public. The public expects alternative proposals, enabling coordination of interests, pursuance of development, and a thoughtful relationship with the environment.

Granted, market requirements, liberal relations in society and inefficiency of the legal system increase the need for more decisive action and a broader scope of special conservation and protected areas, however, the latter must not be excluded from the developments in the field and the search for planning solutions for development challenges. Zavarovana območja kulturne dediščine in krajine

Sites culturels proteges et paysage

Lionella Scazzosi, Cinzia Robbiati

209

Krajina: Evropska konvencija o krajini (Firen- Paysage: Convention Européenne de Florence ce, 2000) in Pariška Konvencija UNESCO (2000) et Convention UNESCO de Paris (1972) (1972)

Prek krajine evropsko prebivalstvo danes izraža À travers le paysage, les populations d’Europe expri- 3 Workshop stremljenje k boljši kakovosti vseh življenjskih ment aujourd’hui leur aspiration à une meilleure qua- prostorov, kakor tudi potrebo po zaščiti njihove lité de tous les lieux de vie ainsi que leur demande kulturne identitete s pomočjo varovanja ali de protection de leur identité culturelle, par la défense Delavnica 3 / ponovne vzpostavitve posebnosti vsakega ou la reconquête des particularités de chaque lieu. prostora. Evropska konvencija o krajini to La Convention européenne du paysage traduit bien kulturno in politično vzdušje dobro ponazarja, ce climat culturel et politique, tel qu’il s’est construit tako da se je izoblikovala v zadnjih desetih letih, ces dix dernières années, comme le montre la défi- kakor je razvidno iz opredelitve krajine, nition du paysage proposé à l’article 1 et du champ predlagane v 1. členu in področja veljavnosti, d’application repris à l’article 2. L’acception du terme povzetega v 2. členu. Razumevanje izraza sega va bien au-delà des types de paysages (que l’on onstran raznih vrst krajin (ne glede na to, ali jih appelle culturels, historiques ou naturels ou encore imenujemo kulturne, zgodovinske ali naravne, ali exceptionnels) et englobe la totalité des paysages pa celo izjemne) in zajema celoto evropskih européens, qu’ils soient urbains ou périurbains, agri- krajin, naj bodo urbane ali oburbane, kmetijske, coles, naturels, extraordinaires ou ordinaires, etc. naravne, izjemne ali običajne itd. S tega vidika je Dans cette optique, les politiques pour la protection treba že uveljavljene politike varovanja des paysages de qualité déjà reconnus devront être kakovostnih krajin uskladiti s politikami za assorties de politiques pour la production de nou- ustvarjanje novih kakovostnih krajin s pomočjo veaux paysages de qualité, grâce aux innovations inovacij, katerih namen je globoka preobrazba visant à une transformation profonde des sites et območij in ponovna kvalifikacija propadajočih grâce à la requalification des sites dégradés (mines, območij (rudniki, zapuščene industrijske pokra- sites industriels abandonnés, périphéries urbaines et jine, urbana predmestja in tamponske cone itd.), zones tampon, etc.), autrement dit: des politiques z drugimi besedami: politike za območja, pour les sites »hérités du passé« et pour les sites »podedovana iz preteklosti«, in za »prihodnje« »futurs«. krajine. La Convention pour la protection du patrimoine Konvencija o varstvu svetovne kulturne in culturel et naturel mondial (Paris, UNESCO 1972) naravne dediščine (Pariz, UNESCO 1972) La Convention est la plus haute expression de la Konvencija je najvišji izraz političnih konceptov conception de politiques pour la protection de la qua- za varovanje kakovosti prostorov, katere uporaba lité des lieux dont l’application repose presque entiè- sloni skoraj izključno na varstvenih sredstvih: rement sur des instruments défensifs: une défense selektivno varstvo nekaj redkih delov ozemlja, ki sélective de quelques rares parties du territoire aux- so priznani kot izjemni v primerjavi z ostalim quelles on reconnaît un caractère exceptionnel par ozemljem, ki so implicitno prepuščeni manj rapport au reste du territoire que l’on abandonne, im- učinkovitemu nadzoru kakovosti (»znameni- plicitement, à un contrôle de la qualité moins élevé tosti«, pojmovane kot individualna arhitekturna (des »monuments« entendus comme des œuvres dela, celote kot skupine arhitekturnih individuelles d’architecture, des ensembles comme konstrukcij, območja krajinske znamenitosti kot des groupes de constructions architecturales, des dela človeka in narave). Konvencija, katere sites paysagers comme des œuvres de l’homme et korenine segajo v 19. stoletje, se uvršča v de la nature). La Convention, dont les racines remon- kulturno in zakonodajno tradicijo varstva tent au 19e siècle, se place dans la tradition culturelle znamenitosti (restavratorske listine ali nacionalni et législative de la protection des monuments (Char- zakoni za varstvo številnih držav, med katerimi tes pour la restauration ou Lois nationales de protec- so tudi Italija, Francija in druge, ki so se pojavile tion de nombreux pays parmi lesquels l’Italie, la na začetku stoletja), pa tudi v tradicijo varstva France et d’autres, datant du début du siècle) mais narave, ki je bila še pred kratkim izvajana s aussi dans la tradition de la protection de la nature pomočjo sredstev za varstvo nekaterih območij qui était menée, récemment encore, à travers des izrednega pomena (parkov in naravnih instruments pour la défense de certains sites d’une 210 rezervatov glede na različne kategorije, valeur exceptionnelle (parcs et réserves naturelles, predvidene v mednarodnih konvencijah in selon les différentes catégories prévues par les con- posameznih nacionalnih in regionalnih ventions internationales et les particularités nationa- dokumentih). Unescova konvencija je bila les et régionales). La Convention Unesco a été con- zasnovana in sprejeta, ko so se razvili poglobljeni çue et adoptée alors que des conceptions plus am-

Workshop 3 Workshop koncepti kulturne dediščine in ko so pozornost ples du patrimoine culturel voyaient le jour, et que l’at- pritegnile nove kategorije (zgodovinska središča, tention se tournait vers de nouvelles catégories (cen- arhitektura podeželja, industrijska arheologija, tres historiques, architecture rurale, archéologie in-

Delavnica 3 / zgodovinski vrtovi, zgodovinske poti, izkopa- dustrielles, jardins historiques, routes historiques, ter- vanja, kompleksne krajine), predvsem pa rudna rassements, paysages complexes) et surtout vers les in druga bogastva, pojmovana kot nepogrešljiv biens mineurs et diffus entendus comme les complé- dodatek k razumevanju »izjemnih« bogastev, s ments indispensables à la compréhension des biens katerimi oblikujejo »enotne sisteme«, ki dajejo »exceptionnels« avec lesquels ils forment des »sys- ozemlju značaj kljub razlikam v načinu tèmes unitaires« qui caractérisent le territoire, quoi- ohranjanja in razmerja/slojevitosti/povezav que les modes de conservation et de relation/super- med sistemi. position/liaison entre les systèmes diffèrent.

Danes v Evropi soobstajata dva koncepta: Deux conceptions cohabitent aujourd’hui en Europe: zamisel o varovanih območjih in krajinah ter celle des sites et des paysages protégés et celle du zamisel o krajini kot globalnem problemu. Vsak paysage comme problème global. Chacune dispose, razpolaga po eni strani z lastnimi sredstvi d’une part, de ses propres instruments de upravljanja, kakršna so opredeljena v nacional- gouvernance, tels qu’ils sont définis dans les légis- nih in regionalnih zakonodajah za varstvo lations nationales et régionales pour la protection du zgodovinske in krajinske dediščine številnih patrimoine historique et paysager de nombreux pays evropskih držav, po drugi strani pa s sredstvi européens et, d’autre part, des instruments de Unesca za priznavanje območij. Potekajo priza- l’Unesco pour la reconnaissance des sites. On as- devanja za razmislek in eksperimentiranje, siste à une réflexion et une expérimentation qui vise katerih namen je razumevanje potencialov in à comprendre les potentialités et les implications metodoloških ter operativnih implikacij, ki bi méthodologiques et opérationnelles qui découle- izhajale iz povezovanja in dopolnjevanja teh raient de la mise en relation et de la complémenta- dveh konceptov, ki sta predmet precejšnjega rité de ces deux conceptions, dont l’intérêt pour toute zanimanja za politiko kot celoto. la politique du paysage est grand.

Sicer v okviru ohranjanja in razvoja kulturne D’ailleurs, dans le cadre de la conservation et du dediščine tako v teoriji kot v praksi potekajo développement du patrimoine naturel, on assiste à prizadevanja za vedno večjo uveljavitev l’affirmation croissante, dans la théorie comme dans sistematičnega pojmovanja okoljskih politik, ki la pratique, d’une conception systémique des politi- združuje varovane »otočke«, ekološka omrežja, ques environnementales qui regroupe les »îlots« pro- pa tudi številne politike posameznih sektorjev, tégés, les réseaux écologiques mais aussi de nom- katerih cilj je, da bi zaobsegle celotno ozemlje breuses politiques sectorielles qui visent à impliquer (Evropska prostorska razvojna perspektiva - l’ensemble du territoire (SDEC 1999, Directive Habi- ESDP - iz leta 1999, Direktiva o habitatih Nature tat Nature 2000; Conventions de Berne, de Rio, de 2000; konvencije iz Berna, Ria, Ramsara; Ramsar; Résolutions de l’Union Européenne pour resolucije Evropske unije v o vodi, tleh itd.). l’eau, le sol, etc.). Območja in krajine Unesca: laboratoriji Sites et paysages Unesco: des laboratoires Dolgotrajna dejavnost varovanja krajine, ki jo je La longue activité de protection du paysage que izvajal Unesco, služi kot nepogrešljiva referenca l’UNESCO a menée représente une référence incon- kljub neizogibnim omejitvam svoje zgodovinske tournable, malgré les limites inévitables de son rôle in politične vloge, s pomočjo pridobitve naziva historique et politique, par le biais de l’instrument de »dediščina celotnega človeštva« in s tem l’attribution du titre de »Patrimoine de l’humanité«, et povezanih praktičnih implikacij. Znamenitosti ses implications pratiques. Les sites Unesco appa- Unesca so videti kot množica laboratorijev, raissent comme autant de laboratoires dont les résul- katerih izkušnje je mogoče z nekaj potrebnimi tats peuvent être utilisés, avec quelques adaptations prilagoditvami uporabiti v različnih primerih na nécessaires, dans différents cas sur l’ensemble du celotnem ozemlju (ne da bi pozabili na njihovo territoire (sans oublier pour autant leur caractère izjemnost in prednosti pred ostalimi območji ter exceptionnel et privilégié par rapport au reste du ter- 211 poudarjanje značilnosti in problemov, ki so ritoire et l’accentuation des caractéristiques et des značilni zanje kot za »velike muzeje pod milim problèmes qui leur sont propres en tant que »grands nebom«). musées à l’air libre«).

Prošnje za pridobitev naziva »dediščine člo- Les demandes qui arrivent à l’Unesco de toutes parts Workshop 3 Workshop veštva«, za nove krajinske znamenitosti, ki jih pour l’attribution du titre de »Patrimoine de l’huma- Unesco prejema od povsod, predstavljajo nove nité« à de nouveaux sites paysagers posent des pro- probleme, zaradi katerih se je že pojavila potreba blèmes nouveaux et ont déjà rendu nécessaire la Delavnica 3 / po opredelitvi novih kategorij (asociativne définition de nouvelles catégories (paysages asso- krajine, linearne krajine itd.) in boljšem ciatifs, paysages linéaires, etc.) et une meilleure com- razumevanju drugih obstoječih kategorij (npr. préhension d’autres catégories existantes (p. ex. agrarne krajine). paysages agraires).

Trenutno poteka razmislek, zlasti v okviru Une réflexion est en cours, notamment au sein de mednarodnega odbora za zgodovinske vrtove, l’ICOMOS-IFLA (Comité International des Jardins ki se danes imenuje odbor za »zgodovinske Historiques aujourd’hui rebaptisé des »Jardins His- vrtove in kulturno krajino«, o zgodovinskih in toriques et du Paysage culturel«), sur les instruments historiques et méthodologiques d’évaluation/qualifi- metodoloških sredstvih ocenjevanja/kvalifika- cation des lieux paysagers, et surtout sur certains cije krajinskih prostorov, še posebej pa o concepts utilisés jusqu’à aujourd’hui, comme celui nekaterih konceptih, ki so v rabi še danes, kot je d’ »intégrité«. koncept »celovitosti«. La distinction UNESCO et ICOMOS entre paysages Razlikovanje Unesca in mednarodnega odbora culturels et paysages naturels pose des problèmes za zgodovinske vrtove med kulturnimi in narav- de classification et d’inscription à l’une ou l’autre ca- nimi krajinami rešuje probleme uvrščanja in tégorie à tel point que certains documents reconnais- pripisovanja eni ali drugi kategoriji na ta način, sent désormais le mélange et la présence des deux da nekateri dokumenti vseeno priznavajo aspects, naturel et culturel/anthropique, dans chaque prekrivanje in vsebovanje obeh vidikov, site. La Convention européenne du paysage souligne naravnega in kulturnega/človeškega, v vsaki que la nature et la culture sont des aspects que l’on krajini. Evropska konvencija o krajini poudarja, da retrouve ensemble dans chaque territoire et elle ne sta narava in kultura vidika, ki sta hkrati prisotna fait aucune distinction entre ce qui est jugé naturel et na vsakem ozemlju, zato ne dela razlik med tem, ce qui est jugé artificiel: elle n’utilise jamais la locu- kar velja za naravno in tistim kar velja za umetno: tion »paysage culturel« ou »paysage naturel« mais nikoli ne uporabi izraza »kulturna krajina« ali uniquement le terme »paysage«. »naravna krajina«, temveč samo izraz »krajina«. En outre, les implications sur la connaissance et sur Poleg tega lahko implikacije v zvezi s les instruments de gestion que le titre de »Patrimoine poznavanjem in ukrepi gospodarjenja, ki jih de l’Humanité« comporte peuvent devenir aujourd’hui vsebuje naziv »dediščine človeštva«, danes des occasions et des stimulants pour élaborer des postanejo priložnosti in spodbude za razvoj théories, des méthodologies et des expérimentations teorij, metodologij in eksperimentiranj, ki bi qui pourraient être utiles à de nombreux pays et à de utegnila biti uporabna za številne države in nombreux sites; et notamment l’importance accordée številna območja; še zlasti pa za pomembnost, aux thèmes de la bonne gestion (cf. l’invitation à éla- pripisano dobremu upravljanju (glej poziv k borer des instruments propres de planification, pro- razvoju ustreznih sredstev sodobnega grammation et gestion du temps: le Plan de gestion) načrtovanja, programiranja in upravljanja: Načrt de la part de l’UNESCO - condition de base à l’ins- upravljanja) s strani Unesca – kar je temeljni cription des sites et à leur permanence dans la Liste pogoj za stalni vpis na seznam in se lahko izkaže - peut s’avérer utile pour de nombreux pays où la za uporabno pri številnih državah, kjer sta kultura culture et la politique de protection est principalement in politika varstva v osnovi obrambni. défensive.

Z izkušnjo območij Unesca so se prav tako L’expérience des sites Unesco fait également appa- pojavili številni problemi varstva izključno z raître les multiples problèmes d’une protection uni- izjemnimi »otočki«, namreč: izolacija območja iz quement par »îlots« exceptionnels, à savoir: l’isole- 212 njenega zgodovinskega in funkcionalnega ment du site de son contexte historique et fonction- konteksta; protislovne ali kontrastne preobrazbe nel; les transformations contradictoires ou contras- sosednjih območij, s katerimi se gospodari na tantes des territoires limitrophes, gouvernés selon osnovi različnih in neenotnih pristopov; des logiques différentes non unifiées; la concentra- zgoščeno uveljavljanje vrednot (kulturnih, tion de la mise en valeur (culturelles, touristique, éco-

Workshop 3 Workshop turističnih, gospodarskih) na zavarovanih nomique) sur les sites protégés sans aucun lien avec območjih brez vsake povezave z zgodovinskim le contexte historique et paysager; le manque de ali krajinskim kontekstom; pomanjkanje razvoja développement de tous les potentiels des lieux.

Delavnica 3 / vseh potencialov prostora. Le Plan de gestion Načrt upravljanja Le Plan de gestion, demandé par l’UNESCO pour la Načrt upravljanja, ki ga zahteva Unesco za gestion des sites reconnus »Patrimoine de l’Huma- upravljanje območij, ki so priznana kot nité«, représente aujourd’hui une voie nouvelle et »dediščina človeštva«, danes predstavlja novo in privilégiée pour la protection et la mise en valeur du prednostno pot do varstva in uveljavljenja patrimoine culturel et du paysage: il s’agit d’un instru- kulturne in krajinske dediščine: gre za sredstvo, ment basé sur l’identification des caractères spécifi- ki temelji na identifikaciji specifičnih značilnosti ques et des valeurs culturelles d’un site qui, comme in kulturnih vrednot krajine, ki - kot je znano, tout le monde le sait, vise à en garantir la protection, stremi k zagotavljanju varstva, opredelitvi in à définir et indiquer les méthodes, les instruments navedbi metod, pravnih, upravnih, finančnih in légaux, administratifs, financiers et techniques, à pré- tehničnih sredstev, pripravi ustreznih strategij in voir les stratégies adéquates et les actions spécifi- specifičnih izvedbenih ukrepov in spremljanja, ques de réalisation et de suivi, en s’adressant aux pri čemer se obrača na različne vključene différents sujets impliqués (publics et privés). subjekte (javne in zasebne). Unesco se je omejil L’Unesco s’est limité à en définir les caractères gé- na opredelitev splošnih značilnosti, države – z néraux et les États – l’Italie la première – s’emploient Italijo na čelu – pa so se zavzele za sestavo svojih à rédiger leurs propres modèles1, qui permettront lastnih vzorcev1, ki sicer omogočajo opredelitev d’ailleurs de définir un modèle général de référence. splošnega referenčnega vzorca. On a progressivement reconnu l’utilité des plans de Postopoma je postala priznana uporabnost gestion, non seulement par rapport aux problèmes načrtov upravljanja, ne samo v zvezi s problemi, strictement liés à la conservation des sites (patri- ki so strogo povezani z ohranjanjem krajin moine architectural, archéologique, implantations (arhitekturna, arheološka dediščina, urbane urbaines, paysages, etc.) mais aussi comme instru- ureditve, krajine itd.), temveč tudi kot sredstvo ment de développement durable – d’un point de vue trajnostnega razvoja – s kulturnega, družbenega culturel, social et économique – du territoire auquel in gospodarskega vidika – območja, na katerem le patrimoine appartient et dont il fait partie se dediščina nahaja in katerega celovit del je, saj intégrante, car on a pris conscience de la fonction du se zavedamo vloge konteksta pri varstvu in contexte dans la protection et la conservation du ohranjanju dediščine, kot tudi pri kulturni in patrimoine ainsi que dans la mise en valeur culturelle gospodarski uveljavitvi območij. Prav tako ni več et économique des territoires dans lesquels il s’in- dvoma o utemeljenosti uporabe ustreznih sère. De même, on ne doute plus du bien-fondé de instrumentov v kulturnih krajinah2 glede na l’utilisation, dans les Paysages culturels2, d’instru- kompleksnost varovanih objektov, vključenih ments adéquats face à la complexité des objets à subjektov in vidikov, ki jih je potrebno upoštevati protéger, des sujets impliqués et des aspects à met- in razvijati3. tre en œuvre et à développer3.

V okviru procesa urejanja krajine se številne Dans le cadre du processus d’aménagement du pay- druge države izmenjavajo pri predvidevanju sage, plusieurs autres pays prévoient souvent l’une načrtov upravljanja ne glede na njihovo označbo ou l’autre forme de plan de gestion, quoique leur in različno naravo vzorcev, ki jih predlaga dénomination et leurs caractères diffèrent des modè- Unesco. Njihov cilj je opredeliti načine izvedbe les proposés par l’Unesco. Ils ont pour objectif de v splošnih okvirih: ti načrti upravljanja so včasih définir les modalités de la mise en œuvre des choix sredstvo, ki omogoča širjenje podatkov v zvezi s généraux: ces plans de gestion sont parfois l’instru- pridobivanjem finančnih sredstev, subvencij, ment qui permet la divulgation des informations re- tehničnih, spoznavnih in operativnih nasvetov latives à l’obtention de financements, de subventions, 213 itd.; včasih same opredelijo lastna sredstva za de conseils techniques, cognitifs, opérationnels, etc.; organizacijo, gospodarjenje in gospodarske, parfois, ils définissent eux-mêmes leurs propres ins- finančne, tehnične, didaktične vidike ali celo truments pour l’organisation, la gestion et les aspects izobrazbo, podatke, upravne zadeve itd.; včasih économiques, financiers, techniques, didactiques, ou pa tudi, vedno s krajinskimi cilji, vzpostavijo encore la formation, l’information, l’administration, 3 Workshop povezavo med različnimi politikami sektorjev, ki etc.; parfois encore ils établissent, toujours à des fins že posegajo v prostor, kot so na primer politika paysagères, un lien entre les différentes politiques ekologije, varstva narave, varstva okolja, sectorielles qui interviennent déjà sur le territoire, Delavnica 3 / gozdarstva, izrabe hidrogeoloških virov, comme celles pour l’écologie, la conservation de la kmetijstva, javnih del, kulture, turizma, nature, la protection de l’environnement, la gradbeništva itd. Nazadnje se sredstva, na forestation, l’exploitation des ressources hydrogéolo- katera se nanašajo načrti upravljanja, giques, l’agriculture, les travaux publics, la culture, le spreminjajo glede na to, ali z zadevnim tourisme, la construction, etc. Enfin, les instruments območjem na enoten način upravlja en sam auxquels les plans de gestion ont recours varient upravljalec ali pa je ta naloga zaupana več selon que le territoire concerné est gouverné de avtonomnim organom. Splošno gledano je manière unitaire par un seul organe de gestion ou vedno predviden načrt posegov, ki naj bi bili qu’il est confié à plusieurs opérateurs autonomes. En izvedeni v fizičnem smislu, kot so posebna général, ils prévoient toujours un plan des interven- gradbišča ali vzdrževalna dela, za katere so tions à mener sur le contexte physique, comme les določene tudi najmanjše podrobnosti. chantiers extraordinaires ou les travaux d’entretien, dont ils définissent les moindres détails. Eksperimentiranje v italijanski pokrajini Cerveteri L’expérimentation de Cerveteri Primer načrta upravljanja, ki je trenutno Le modèle de Plan de gestion qui est en cours d’ex- poskusno v (javni) razpravi in opredelitvi urejanja périmentation pour la lecture et la définition de la krajine v italijanski pokrajini Cerveteri, zadeva gestion paysagère du site italien de Cerveteri con- pomembno in obširno (območje Unesca) cerne une zone archéologique importante et vaste arheološko cono, ki se nahaja v nasprotujočem (site Unesco) qui se situe dans un contexte paysa- krajinskem kontekstu, močno zaznamovanim z ger contradictoire, fortement empreint de caractères izjemnimi značilnostmi (ki so, le delno, povezane exceptionnels (liés, en partie seulement, à la pré- z etruščansko arheološko prisotnostjo) in sence archéologique étrusque) et des récentes su- nedavnimi razslojevanji in preobrazbami, ki jim perpositions et transformations qu’il a subies. je bila podvržena.

1 Glej Modello del Piano di Gestione dei Beni Culturali iscritti alla Lista del Patrimonio dell ’Umanitŕ. Linee Guida, s.d. Ministero per i Beni e le Attivitŕ Culturali. Commissione Nazionale Siti UNESCO e Sistemi Turistici, ki je bil predstavljen v času 2. nacionalnega dne krajin Unesca v Paestumu 25. in 26. maja 2004. Voir le Modello del Piano di Gestione dei Beni Culturali iscritti alla Lista del Patrimonio dell ’Umanità. Linee Guida, s. d. Ministero per i Beni e le Attività Culturali. Commissione Nazionale Siti UNESCO e Sistemi Turistici, présenté lors de la 2ème journée nationale des Sites UNESCO à Paestum 25-26 mai 2004. 2 Za kulturne krajine glej World Heritage Cultural Landscapes 1992-2002, s.d. P. J. Fowler, World Heritage papers 8, Paris 2003. Pour les paysages culturels, voir World Heritage Cultural Landscapes 1992-2002, s.d. P. J. Fowler, World Heritage papers 8, Paris 2003. 3 V tej zvezi glej Cultural Landscapes: the Challenges of Conservation, World Heritage 2002 Shared Legacy, Common Responsibility Associated Workshops 11.-12. november 2002, Ferrara - Italija, World Heritage papers 7, Paris 2003, s. 9-50. Voir à ce sujet Cultural Landscapes: the Challenges of Conservation, World Heritage 2002 Shared Legacy, Common Responsibility Associated Workshops 11-12 novembre 2002, Ferrare - Italie, World Heritage papers 7, Paris 2003, p. 9-50. Krajinska analiza zajema obširni del ozemlja in L’analyse paysagère porte sur une vaste portion de se nanaša ne samo na teoretične predpostavke, territoire et se réfère, non seulement aux élabora- ki ga zadevajo, in na metodološke smernice, tions théoriques qui la concernent et aux directives ampak tudi na operativna sredstva in na méthodologiques, mais aussi aux instruments opé- izkušnje, ki so bile uporabljene in preskušene rationnels et aux expériences qui ont été utilisés et zlasti v zadnjih dveh letih pri urejanju krajine v testés, notamment ces dernières années, dans številnih evropskih državah v okviru izvajanja l’aménagement du paysage dans de nombreux pays Evropske konvencije o krajini. européens, en application de la Convention euro- péenne du paysage. Načrt predlaga in uporablja Italijanski vzorec Načrta upravljanja s krajinami Unesca, povezan Le Plan propose et utilise le Modèle italien du Plan s krajinsko problematiko z namenom: de gestion des sites Unesco intégré aux probléma- 214 tiques paysagères, dans le but de: 1) Vključiti tematike krajinskega konteksta v upravljanje s posameznimi primeri zaščitenih 1) Insérer les thèmes du contexte paysager dans la območij; gestion des cas individuels des sites protégés; 2) Vzpostaviti referenco, ki bi jo bilo mogoče 2) Construire une référence qui puisse être utilisée

Workshop 3 Workshop uporabljati za »kulturne krajine« s seznama aussi bien pour les »paysages culturels« de la Unesca, kakor tudi, na bolj splošen način, za Liste Unesco que, de manière plus générale, vse krajine. pour tous les paysages. Delavnica 3 / Še zlasti je v načrtu gospodarjenja predviden En particulier, le Plan de gestion prévoit le dévelop- razvoj operativnih tem, pri katerih interakcija pement de thèmes opérationnels, dont l’interaction omogoča izmenjavo na področju: permet l’échange, en ce qui concerne: – poznavanja (označba in ocenjevanje); – la connaissance (caractérisation et qualification); – opredelitve ciljev krajinske kakovosti; – la définition d’objectifs de la qualité paysagère; – ohranjanja in prekvalificiranja; – la conservation et la requalification; – uveljavitve ugotovljenega značaja in poten- – la mise en valeur des caractères et des potentiels identifiés (promotion culturelle et sociale, exploi- ciala (kulturna in družbena spodbuda, izraba tation du patrimoine culturel, mise en valeur éco- kulturne dediščine, gospodarska uveljavitev); nomique); – sodelovanja prebivalstva in pritegnitev – la participation des populations et l’engagement organizacij (dogovorne skupine); des organismes (table de concertation); – opredelitve in sestave programov dejavnosti. – la définition et la programmation d’actions. Različne vrste dejavnosti ustrezajo tematskim Différents types d’actions correspondent aux objec- ciljem: tifs thématiques: – fizični posegi, opredeljeni na podlagi rokov – interventions physiques, définies en fonction des izvedbe (izredni, redno vzdrževanje), nujnosti délais de réalisation (extraordinaires, entretien (zelo nujni/nujni/ne nujni) in tveganja/krh- ordinaire), de l’urgence (très urgentes/urgentes/ kosti/priložnosti; pas urgentes) et des risques/fragilité/opportuni- – akterji (javni, zasebni, združenja itd.); tés; – sredstva uveljavljanja in viri (projekti in po- – acteurs (publics, privés, associations, etc.); segi; splošna ali sektorska načrtovalna – instruments de mise en œuvre et ressources sredstva; lastna gospodarska podpora ali (projets et interventions; instruments de planifi- gospodarska podpora iz drugih sektorjev; cation généraux ou sectoriels; aides économi- posredne dejavnosti); ques propres ou provenant d’autres secteurs; – spremljanje (pojmovano hkrati kot nadzor in activités indirectes); postopna prilagoditev izvedbe programa in – suivi (entendu à la fois comme le contrôle et kot postopek spodbujanja in usklajevanja l’adaptation progressive de la réalisation du pro- med akterji za izvedbo programa dejavnosti). gramme et comme le processus de promotion et de coordination entre les acteurs pour la réalisa- Projekt se uvršča v kritično obdobje za tion du programme d’action). prihodnost krajine Cerveteri: ponovna opredelitev krajinskega načrta gospodarjenja z novimi Le projet s’inscrit dans une période cruciale pour le sredstvi za varstvo krajine (»regionalni kulturni futur de Cerveteri: redéfinition du Plan Paysager parki«); začetna stopnja sestave novega načrta Régional, avec de nouveaux instruments pour la pro- urbane ureditve, v kateri so predvideni krajinski tection des paysages (»parcs culturels régionaux«); vidiki s strani občinskih upravnih organov. Že phase initiale de l’élaboration du nouveau Plan aktivirana dogovorna skupina združuje različne d’aménagement urbain, qui prévoit des aspects pay- pristojne ravni (in različne sektorje) na področju sagers de la part de l’Administration de la municipa- upravljanja z območjem: občina, regija, lité. Une table de concertation, déjà active, regroupe italijansko Ministrstvo za kulturo, ki je odgovorno les différents niveaux (et les différents secteurs) com- za arheološko najdišče in ima zemljišča v svoji pétents en matière de gestion du territoire: la Muni- lasti, pa tudi sosednje občine. cipalité, la Région, le Ministère italien de la Culture, responsable du site archéologique et propriétaire des sols, mais aussi les Municipalités voisines. Internet: PaRID – Research and International Documen- 215 tation for Landscape; www.parid.polimi.it Internet: PaRID – Research and International Documentation for Landscape; www.parid.polimi.it Workshop 3 Workshop Delavnica 3 / Varstvo in upravljanje krajine: izkušnje in prizadevanja na Škotskem

Landscape protection and management: Scottish experience and aspiration

John Thomson

216

Naravna dediščina Škotske Scottish Natural Heritage

Workshop 3 Workshop Škotska zaradi svojih raznolikih geoloških in Thanks to its varied geology and climatic condi- klimatskih razmer ter dolge zgodovine tions, and long history of human settlement, naseljevanja ljudi uživa blagoslov izredno Scotland is blessed with a remarkably diverse Delavnica 3 / pestrega krajinskega bogastva. Mnoge njene landscape resource. Many of its landscapes re- krajine po zahodnoevropskih standardih še main by Western European standards relatively vedno veljajo za razmeroma nedotaknjene. natural. In reality, however, they are almost with- Vendar so to v resnici skoraj brez izjeme kulturne out exception cultural landscapes, with even the krajine, in tudi najbolj divje in oddaljene nosijo wildest and most remote bearing the impact of pečat nekdanje človekove rabe in celo past human use and even habitation. Further- naseljenosti. Te močne kulturne povezave pa more, these strong cultural association are not tudi sicer niso vedno samo pozitivne; številne always positive in character; many renowned znamenite krajine so v vsaj nekaterih področjih landscapes are seen in at least some quarters as simbol pretekle napačne uporabe ali zlorabe symbolic of past misuse and abuses of power. moči. A kljub temu, in deloma tudi iz tega Yet, and partly for this reason, few would ques- razloga, bi le malo ljudi podvomilo v to, da so tion that the landscapes of Scotland are a mat- krajine Škotske nekaj, na kar so tamkajšnji ljudje ter of great pride to its people and lie at the heart izredno ponosni in kar predstavlja središče njene of its national identity. nacionalne identitete. What steps has Scotland taken to safeguard this Kaj je Škotska storila, da bi zavarovala to legacy? Like the rest of the UK, it drew in the dediščino? Tako kot ostali del Združenega mid-20th century a sharp divide between nature kraljestva je sredi 20. stoletja postavila jasno and landscape conservation (though the two ločnico med ohranitvijo narave in krajine (čeprav have more recently been brought together in the sta bili obe nedavno skupaj postavljeni pod remit of my own organisation). But practice in pristojnost moje organizacije). Vendar pa se the fields of landscape protection and manage- praksa na področju varstva in upravljanja krajine ment has diverged much more sharply between veliko bolj razhaja pri različnih delih Združenega different parts of the UK than it has on the na- kraljestva, kot se je pri ohranjanju narave. To je ture conservation side. In part this reflects that deloma odraz še nedavnega neobstoja širšega absence until very recently of a wider European evropskega okvira takšne vrste, kot ga za framework, of the kind provided for biodiversity biološko raznovrstnost nudijo direktive Natura. by the Natura Directives. But as I shall explain, it Vendar pa je, kot bom razložil v nadaljevanju, also has its origins in deep-seated indigenous izvor tega tudi v globoko zakoreninjenih social and political factors. domorodnih socialnih in političnih dejavnikih. Overall the formal system of landscape protec- V celoti je formalni sistem varstva krajine dokaj tion is relatively weak and undeveloped, certainly slab in nerazvit, vsaj po angleških in valižanskih by English and Welsh standards. This is partially standardih. To je deloma mogoče pripisati attributable to the difficulty of identifying (let težavnosti prepoznavanja (kaj šele priznavanja alone agreeing on the identification of) the best tega prepoznavanja) najboljšega v deželi, ki je in a country blessed with many fine landscapes. blagoslovljena s številnimi lepimi krajinami. But it can also be traced back to political resist- Vendar lahko izvor tega najdemo tudi v nekdan- ance in a country with a very concentrated pat- jem političnem odporu v deželi z zelo koncen- tern of land ownership and a predominantly ur- triranim vzorcem lastništva zemljišč in prevla- ban culture. In consequence Scotland has only dujočo urbano kulturo. Prav zaradi tega je within the last five years established its first two Škotska šele v zadnjih petih letih ustanovila National Parks. Even these have been desig- svoja prva dva nacionalna parka. In celo ta dva nated only partly for their landscape qualities sta bila le deloma določena zaradi svojih and with landscape protection and manage- krajinskih lastnosti, na področju varstva in ment as no more than part of one of their four upravljanja krajine pa sta obravnavana kot zgolj objectives. del enega izmed štirih ciljev. 217 We have in addition a network of National Sce- Poleg tega imamo še mrežo Nacionalnih nic Areas, covering in all about 13% of the coun- vizualno privlačnih območij, ki v celoti pokrivajo try, in which certain types of development are okrog 13 % dežele, v katerih so določene vrste subject to rather tighter control than elsewhere razvoja podvržene ostrejšemu nadzoru kot specifically in order to protect the landscape. 3 Workshop drugod, zlasti zaradi varstva krajine. Vendar ta But these are not well-known and are for the območja niso poznana in so večinoma most part little-promoted. And despite the fact predstavljena. In kljub dejstvu, da bi verjetno that all of them would probably command wide- Delavnica 3 / prav vsa lahko na splošno priznali kot najbolj spread recognition as being amongst Scotland’s znamenite krajine na Škotskem, se njihovemu most outstanding landscapes, their selection is izboru tudi v okoljskih krogih pogosto očita, da often criticised, even in environmental circles, as odraža težnje majhne skupine samooklicanih reflecting the preferences of a small group of ‘strokovnjakov’ izpred 40 do 50 let. self-professed ‘experts’ 40 to 50 years ago.

32 lokalnih organov na Škotskem je na področju Scotland’s 32 local authorities also have powers sistema načrtovanja rabe prostora prav tako in the land use planning system to designate pristojnih za določanje območij, ki bi lahko imela areas seen as being of high value locally. But visoko lokalno vrednost. Vendar je doslej bilo hitherto the use of these powers has been far izvajanje teh pristojnosti daleč od sistema- from systematic – or even universal. Different tičnega – ali celo univerzalnega. Različni organi authorities have adopted very different ap- so sprejemali zelo različne pristope, pri čemer so proaches, some for example choosing to desig- nekateri, na primer, določali zelo obsežna nate very extensive areas, others only a few well- območja, drugi pa le nekaj znanih atraktivnih known ‘honey-pots’. The understandable ten- točk. Razumljiva težnja po zlivanju krajine in dency to conflate landscape and recreational njenih rekreacijskih vrednosti se kaže v 3 values is embodied in the existence of 3 Re- regionalnih parkih, ki so znani predvsem po tem, gional Parks, identified primarily for their role as da bližnjim mestom predstavljajo dragocen vir a valuable recreational resource for nearby rekreacije, ob tem pa so uspeli doseči niz ciljev, towns and cities but managed to a set of objec- po katerih je krajina zaslovela – dejstvo, ki se tives which have landscape to the fore – a fact kaže v njihovi vključitvi na seznam IUCN v that is reflected in their inclusion in the list of kategoriji zavarovana območja. IUCN Category V Protected Areas.

Več let so obstajala tudi prizadevanja: There have also been efforts over the years: – za poudarjanje izkustvene vrednosti relativ- – to highlight the experiential value of Scot- no nerazvitih območij na Škotskem - ne land’s relatively undeveloped areas – not true pravih divjin, temveč krajin, ki še vedno wildernesses but still capable of giving a dajejo občutek oddaljenosti in ‘enosti z sense of remoteness and ‘one-ness with na- naravo’; ture’; – za varovanje krajinske odmaknjenosti okolice – to protect the landscape settings of major večjih mest z določitvijo ‘zelenih pasov’; cities through the designation of ‘green – za izboljšanje kakovosti nekaterih urbanih in belts’; predurbanih krajin, izmed katerih imajo – to improve the quality of some urban and številne nedobrodošle brazgotine industrij- peri-urban landscapes, many of which bear skih in rudarskih dejavnosti iz preteklosti; the unwelcome scars of past industrial and – za ohranjanje značaja mnogih urejenih kra- mining activity; jin, ki so bile oblikovane (zlasti v nižinah) zato, – to preserve the character of the many de- da bi ustvarile privlačen kontekst za domove signed landscapes created (especially in the premožnih, zlasti od 18. stoletja naprej; in lowlands) to provide an attractive context for – zlasti v zadnjih letih, da bi se bolje opisalo in the homes of the wealthy, especially from the označilo vse krajine s prepoznavanjem tako 18 th century onwards; and vrednosti njene raznolikosti kot tistega, kar – in recent years, to better describe and char- neposredna okolica skupaj z bogastvom acterise all landscapes, in recognition both of osebnih spominov prispeva h kakovosti the value of diversity in itself and of the con- življenja in občutku identitete ljudi. tribution that peoples’ immediate surround- 218 ings, with their wealth of personal associa- Režim, ki se je v veliki meri razvil kot odgovor na tions, make to their quality of life and sense javno zaskrbljenost za krajine in kot izraz te of identity. zaskrbljenosti ter ne toliko kot vsiljevanje od zgoraj navzdol, je prinesel veliko dobrega. There is much that is good about a regime that

Workshop 3 Workshop Pomagal je, na primer, spodbuditi hitro širjenje has developed largely as a response to and ex- prostovoljnega dela, ki je segalo od majhnih pression of public concern for landscapes, občinskih skupin do nacionalnih ustanov, ki so rather than as a top-down imposition. It has, for

Delavnica 3 / se posvetile dolgoročnemu upravljanju ohran- example, helped to stimulate a rapidly growing janja, kot je Nacionalni sklad za Škotsko. volume of voluntary action, ranging from small community groups to national institutions dedi- Vendar je sistem, tak kakršen je, pokazal tudi cated to long-term conservation management, such as the National Trust for Scotland. slabosti. Te so: – preveliko poudarjanje varstva namesto aktiv- But the system as it stands also has marked nega upravljanja in spodbujanja pozitivnih weaknesses. These include: sprememb; – too much emphasis on protection, rather – prevelika osredotočenost na formalno na- than active management and the promotion črtovanje rabe prostora in razvoj nadzornih of positive change; režimov kot sredstva za doseganje krajinskih – too exclusive a focus on the formal land use ciljev na račun drugih javnih političnih planning and development control regimes instrumentov primerljivega vpliva na uprav- as the means of pursuing landscape objec- ljanje zemljišč in voda; tives, at the expense of other public policy – premajhno prizadevanje za ohranjanje zna- instruments of comparable influence over čilnosti lokalnega oblikovanja in uporabo the management of land and water; lokalnih materialov; in – too little effort to maintain characteristic – nezadostna povezanost s poklicnimi skupi- local designs and the use of local materials; nami in sektorji, katerih tekoče odločitve so and tesno povezane s krajino (kot so inženirji in – insufficient engagement with professions gradbena industrija). and sectors whose day-to-day decisions have profound implications for the landscape Gledano v celoti ta pristop doslej ni pokazal (such as engineers and the construction in- popolne učinkovitosti pri preprečevanju zmanj- dustry). ševanja krajinske kakovosti in značaja, ne na področju obsežnega, pogosto s strani države All in all, the approach hitherto has not proved spodbujanega razvoja, kot so komercialna fully effective in preventing the erosion of land- pogozditev, razvoj obnovljivih energetskih virov scape quality and character by either large-scale, in telekomunikacije, ne na področju manjših often state-promoted, developments such as kumulativnih vplivov, povezanih z (na primer) commercial afforestation, renewable energy intenziviranjem kmetijstva in prekomernim development and telecommunications or the zanašanjem na standardizirane oblike in small-scale cumulative impacts associated with materiale stanovanjskih objektov ter na razvoj (for example) agricultural intensification and an prodaje na drobno. over-reliance on standardised designs and materials for housing and retail developments. Kakšen je torej pri vsem tem trenutni načrt na Against this background, what then is the cur- Škotskem? Kot javni organ z vodilnimi (toda rent landscape agenda in Scotland? As the pub- daleč od tega, da bi bile tudi izključne) lic body with the lead (but far from exclusive) pristojnostmi za te zadeve, si Škotska naravna responsibility for the subject, Scottish Natural dediščina prizadeva: Heritage has been endeavouring:

– dvigniti javno in politično zavest glede tega, – to raise public and political awareness of kar lahko kakovostne krajine prispevajo tako the contributions that good quality land- h kakovosti življenja kot gospodarski uspeš- scapes can make to both the quality of life nosti (nekaj, kar zahteva udejanjanje tako na and economic performance (something that področju varovanja tistega, kar je najboljše, requires action both to safeguard the best kot popravljanja in izboljšanja tistega, kar ni and to repair and improve the less good); tako dobro); – to encourage debate about the desired fu- 219 – spodbuditi razpravo o želeni prihodnji usme- ture direction of landscape change, with the ritvi spreminjanja krajine, da bi se prepoznalo aim of identifying widely shared public objec- splošno razširjene javne cilje; tives; – ustvariti višje priznavanje lokalnih krajinskih – to create greater appreciation of local land-

značilnosti in posebnosti ter sil, ki grozijo z scape character and distinctiveness, and of 3 Workshop njihovim uničenjem; the forces that threaten to erode it; – oblikovati učinkovitejši sistem varstvakrajin – to establish a more effective system of pro-

nacionalnega pomena; tection for nationally-valued landscapes; Delavnica 3 / – ustvariti večje vzajemno razumevanje in – to generate greater mutual understanding pripravljenost za sodelovanje pri vseh tistih, and willingness to co-operate between those ki h krajinski dediščini pristopajo z različnih approaching the landscape heritage from vidikov (npr. arheoloških, estetskih in different perspectives (e. g. the archaeologi- družbeno-kulturnih); in cal, aesthetic and socio-cultural); and – vključiti krajinske cilje v vse ustrezne javne – to build landscape objectives into all relevant politike (zlasti novo politiko o rabi zemljišč, ki public policies (especially the new land use je naslednica reforme SKP1 ) . policies post-CAP1 reform).

Tak načrt je po našem mnenju zelo usklajen z This agenda is, we believe, very much in tune Evropsko konvencijo o krajini. Upamo, da bo with the European Landscape Convention (ELC). pristop Združenega kraljestva k Evropski We are hoping that the UK’s accession to the konvenciji o krajini povečal politično podporo za ELC will boost political support for a cause stvar, v katero kljub svoji javni privlačnosti, še which, despite its public appeal, still remains vedno mnogi, ki imajo moč in oblast, dvomijo. suspect in the eyes of many in positions of power and authority.

1 SKP (Skupna kmetijska politika EU) CAP (Common Agricultural Policy of EU) Kulturna krajina kot kulturna dediščina

The Cultural Landscape as Cultural Heritage

Barbara Mlakar

220 Povzetek Abstract Kulturna krajina je izraz tisočletnega delovanja The cultural landscape is the expression of hu- človeka v prostoru, viden zapis njegovega dela in man activity in the physical environment over the naporov ter najbolj prepoznaven simbol vsake course of thousands of years, the visible record

Workshop 3 Workshop civilizacije. Zakon o varstvu kulturne dediščine of human work and efforts, and the most recog- poleg arheološke, zgodovinske, umetnostno- nisable symbol of every civilisation. As well as zgodovinske, naselbinske, etnološke in tehniške archaeological heritage, historical heritage, artis-

Delavnica 3 / dediščine prepoznava: (1) dediščino oblikovane tic heritage, historic settlement heritage, ethno- narave - vrtnoarhitekturno dediščino, kamor logical heritage and technical heritage, the Cul- sodijo objekti in območja vrtnega in parkovnega tural Heritage Protection Act recognises: (1) de- oblikovanja, in (2) kulturno krajino, kamor sodijo signed landscape, which includes structures and posebni (topografsko) razmejeni deli krajine, ki areas of historic garden and park design, and (2) so nastali s součinkovanjem človeških in cultural landscape, which includes special naravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvoj (topographically) delimited parts of the land- človeške družbe v času in prostoru. scape which have been created through the interaction of human and natural factors and Ohranjanje dediščinskih kulturnih krajin ne more which illustrate the development of human so- temeljiti na varstvu obstoječega stanja ali celo ciety in time and space. vračanju v že preživete oblike, saj bi s tem kulturno krajino iztrgali iz sedanjega življenja in Conservation of cultural heritage landscapes njej lastne dinamike razvoja ter ustvarili muzejski cannot be based on the protection of the exist- eksponat. Dediščinske kulturne krajine je ing state or even on a return to past forms, since mogoče ohraniti zgolj skozi usklajevanje this would tear the cultural landscape from razvojnih in varstvenih programov ali načrtov v present-day life and its own dynamics of devel- prostoru tako, da se ohranjajo tiste bistvene opment and create a museum piece. Cultural krajinske značilnosti, ki jih opredeljujejo kot heritage landscapes can only be conserved dediščino. through the coordination of development and conservation programmes or plans in an area, in V prispevku je predstavljen pojem dediščinske such a way that those essential landscape fea- kulturne krajine, način evidentiranja in tures which define them as heritage are con- vrednotenja, tipološko razvrščanje ter smernice served. in mehanizmi za ohranjanje dediščinskih kulturnih krajin. Zaradi globalizacije in vedno The paper introduces the concept of the cultural novih razvojnih potreb je moč pričakovati še večji heritage landscape, a method of identification pritisk na prostor. Poznavanje vrednot naših and evaluation, typological classification and krajin, krepitev zavedanja o njihovem pomenu za guidelines and mechanisms for the conservation ohranitev lastne identitete ter temu ustrezno of cultural heritage landscapes. Globalisation ukrepanje na vseh področjih od strateško and never-ending development needs mean that razvojnega preko prostorsko načrtovalnega do even greater pressure on the physical environ- izvedbeno upravljavskega je edina možnost, da ment is to be expected. Knowledge of the valu- jih ohranimo zase in za rodove, ki prihajajo. able elements of our landscapes, strengthening awareness of their importance for the conserva- I. Pojem dediščinske kulturne krajine tion of our own identity and corresponding measures in all spheres from strategic develop- Svet Evrope poudarja, da je treba povsod v ment through spatial planning to executive man- Evropi prepoznavati kulturno krajino kot agement is the only way in which we will be able pomemben vir naše evropske kulture, ter jo šteje to conserve them for generations to come. za enega stebrov naše evropske integritete. Kulturna krajina je izraz tisočletnega delovanja človeka v prostoru, viden zapis podeželske I. The concept of the cultural heritage dediščine, zapis dela in naporov večine landscape prebivalcev nekdanje Evrope ter najbolj The Council of Europe stresses that it is neces- prepoznaven simbol evropske civilizacije. sary throughout Europe to recognise the cultural Poudarjen dediščinski značaj kulturne krajine landscape as an important source of our Euro- pomeni zahtevo za njeno neposredno pean culture and to consider it one of the pillars 221 ohranjanje (Donaidieu, 1993; Dower, 1999). of our European integrity. The cultural landscape is the expression of human activity in the physi- V Sloveniji dediščinske kulturne krajine cal environment over the course of thousands of opredeljuje in varuje Zakon o varstvu kulturne years, the visible record of rural heritage, a dediščine (Ur. list RS, št. 7/99). Zakon govori o record of the work and efforts of the majority of Workshop 3 Workshop kulturni dediščini kot o območjih in kompleksih, the inhabitants of the Europe of old, and the ohranjenih materializiranih delih kot rezultatu most recognisable symbol of European civilisa- ustvarjalnosti človeka, družbenega razvoja in tion. This emphasis on the cultural landscape as Delavnica 3 / dogajanj, katerih varstvo je zaradi njihovega heritage means a requirement to directly con- zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega serve it (Donaidieu, 1993; Dower, 1999). pomena v javnem interesu. Varstvo dediščine je ohranjanje materialnih in vsebinskih lastnosti In Slovenia, cultural heritage landscapes are objektov in območij, skrb za njihovo celovitost in defined and protected by the Cultural Heritage neokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanje Protection Act (Official Gazette of the RS, no. 7/ pomena, ki ga imajo kot bistvena sestavina 99). The Act defines cultural heritage as areas sodobnega življenja. Zakon poudarja, da je and complexes and surviving materialised works ohranjanje in varovanje dediščine skrb vseh in as the result of human creativity, social develop- vsakogar ter da je treba dediščino ohranjati in ment and events, whose protection, owing to varovati v vseh okoliščinah. their historic, cultural and civilisational importance, is in the public interest. Heritage protec- Podobno kot ICOMOS tudi Zakon o varstvu tion involves preserving the material and intrin- kulturne dediščine med zvrstmi dediščine sic properties of structures and areas, ensuring prepoznava: their completeness and integrity, and emphasising and guaranteeing the importance they have 1. dediščino oblikovane narave - vrtnoarhitek- as an essential component of contemporary life. turno dediščino kot objekte in območja, ki so The Act underlines that the conservation and urejeni z naravnimi in grajenimi prvinami po protection of heritage is a matter that concerns vrtnoarhitekturnih načelih. Vrtnoarhitekturna each and every one of us and that heritage must ureditev iz možnega rastlinskega gradiva be conserved and protected in all circum- načrtno izbere vrste in z načrtovano nego stances. usmerja njihov razvoj k zasnovani podobi, praviloma polni simbolnih sporočil, ki nudi Like ICOMOS, the Cultural Heritage Protection človeku varnost, udobje, umišljen svet ali Act recognises the following among types of statusni simbol. Pri vrtnoarhitekturni dediš- heritage: čini varujemo zlasti: – oblikovno zasnovo, 1. designed landscape as structures and – umestitev v širši prostorski in zgodovinski areas including natural and built elements kontekst, arranged according to landscape architec- – značilno okolico in poglede. ture principles. Landscape gardening deliberately chooses species from the possible 2. (dediščinsko) kulturno krajino kot posebne plant material and through deliberate tend- (topografsko) razmejene dele krajine, ki so ing directs their development towards a nastali s součinkovanjem človeških in planned appearance, usually full of symbolic naravnih dejavnikov ter ponazarjajo razvoj messages, that offer security, comfort, an človeške družbe v času in prostoru. imaginary world or a status symbol. In the Družbeno in kulturno priznane vrednote so case of designed landscape heritage we pro- pridobili zaradi materialnih ostalin, ki tect in particular: odražajo preteklo rabo zemljišč, dejavnosti, – the formal concept, spretnosti in tradicijo, zaradi upodobitve v – positioning in the wider physical and književnih in likovnih delih ali zaradi historical context, pridobljenih in izpričanih povezav s – characteristic surroundings and views. pomembnimi zgodovinskimi dogodki, npr. bitkami in drugimi vojaškimi operacijami. O 2. the cultural (heritage) landscape as spe- dediščinski kulturni krajini lahko govorimo cial (topographically) delimited parts of the tudi v primerih krajin z izstopajočo landscape which have been created through 222 arhitekturo, kot so gradovi, dvorci, cerkve ali the interaction of human and natural factors celotna naselja, kjer ima kulturna krajina and which illustrate the development of hu- predvsem vlogo pri poudarjanju prostor- man society in time and space. They have skega pomena stavbne dediščine, obtained socially and culturally recognised predstavlja njeno okolico, pogosto pa je z njo values because of the material remains

Workshop 3 Workshop tudi zgodovinsko in funkcionalno povezana. which reflect past use of the sites, activities, skills and tradition, because of depiction in II. Evidentiranje in vrednotenje dediščinskih literary and artistic works or because of ac- Delavnica 3 / kulturnih krajin quired and attested connections with important historical events such as battles and Prepoznavanje kulturnih vrednot kulturne other military operations. We can also talk krajine (zgodovinskih, prostorsko členitvenih, about a cultural heritage landscape in cases vidnih, simbolnih, pričevalnih in doživljajskih) of landscapes with prominent architecture izhaja iz njenega prostorskega položaja, obsega, such as castles, mansions, churches or en- zaključenosti in vizualne ter pomenske razločlji- tire settlements, where the cultural land- vosti glede na drug prostor. Subjektivnost zgolj scape has above all a role in emphasising the vidnega prepoznavanja dediščinskih kulturnih spatial importance of the architectural herit- krajin moramo omejiti s proučevanjem njenega age, represents its surroundings, and is often nastanka, funkcionalne in zgodovinske poveza- historically and functionally connected with nosti z naseljem ali posamično stavbno it. dediščino. Ob tem je pomembno poznavanje nematerialnih prvin, ki so narekovale določen razvoj kulturne krajine, kot so tehnika kmetijske II. Identification and evaluation of cultural pridelave, povezanost z razvojnimi tokovi, heritage landscapes duhovna kultura ipd. Ohranjanje dediščinskih Recognition of the cultural values of a cultural kulturnih krajin je neločljivo povezano z landscape (historical values; values reflected by ohranjanjem druge kulturne materialne in land division; visible, symbolic and testimonial duhovne dediščine. values; experience-related values) derives from its spatial position, size, self-containedness and Pri evidentiranju in vrednotenju območij, ki jih visual and semantic distinguishablity with regard uvrščamo med dediščinske kulturne krajine, to other space. The subjectivity of merely visible upoštevamo tako merila, ki jih je moč opredeliti recognition of cultural heritage landscapes has po povsem spoznavni poti – racionalno, kot tudi to be limited through study of its creation and of merila z doživljajsko – iracionalno noto. Gre za its functional and historical connection with the evidentiranje in vrednotenje prostorskih struktur settlement or individual piece of architectural na podlagi poznavanja objektivno določljivih heritage. Important here is knowledge of the podatkov o krajinski zgradbi in tudi na podlagi non-material elements which dictated the spe- opazovanja in dojemanja – doživljanja prostora. cific development of the cultural landscape such Izluščiti je tako mogoče naslednja temeljna as techniques of agricultural production, con- merila: nection with development trends, spiritual culture, etc. Conservation of cultural heritage landscapes is inextricably linked to the conservation of other cultural, material and spiritual heritage. 1. Izraženost tradicionalne oblike bivanja in By identificating and evaluating the areas that (pri)delovanja we classify as cultural heritage landscapes, we Na podlagi tega merila je opredeljen take into account both criteria that can be de- najštevilčnejši del dediščinskih kulturnih fined in purely cognitive terms (rationally) and krajin. V njih se odražajo oblike življenja, criteria with an experience-based (irrational) tradicija, navade, stopnja razvoja in človekov note. This involves identificating and evaluating odnos do prostora v preteklosti in danes, ki spatial structures on the basis of knowledge of so v veliki meri odvisni od naravnih razmer objectively definable data about the landscape kot tudi človekove sposobnosti, da v danih structure, and also on the basis of observation razmerah preživi, se prehrani in si zagotovi and experiencing the space. It is therefore pos- obstoj in razvoj. To merilo odkriva krajinske sible to arrive at the following basic criteria: strukture, ki odražajo oblike pridelovanja hrane, obdelovanja tal, pa tudi religiozne 1. Expression of a traditional form of living 223 običaje (rituale) preteklih dob oziroma and working/cultivation prebivalcev nekega območja. The numerically largest group of cultural heritage landscapes are defined on the basis of 2. Ohranjenost vidno izpostavljenih poselit- this criterion. In them are reflected forms of

venih vzorcev oziroma arhitekturnih členov life, tradition, customs, level of development 3 Workshop Krajine, ki so opredeljene s tem merilom, so and the human attitude to space in the past skupaj s poselitvenimi vzorci, ki izražajo and in the present day, which are to a large

poselitveno kulturo posameznih območij in extent dependent on natural conditions and Delavnica 3 / določenega časovnega obdobja, nosilke on man’s capacity to survive in the given con- posebnih vrednosti zaradi vidne izpostav- ditions, to feed himself and ensure his exist- ljenosti teh vrednosti z več pogosto ence and development. This criterion reveals obiskanih točk ali komunikacij. Gre za landscape structures which reflect forms of območja, kjer je npr. naselje z ohranjeno food production and cultivation of the land, morfološko zgradbo in tradicionalno and also religious customs (rituals) of past skladnimi navezavami na obdelovalne periods or of the inhabitants of a given area. površine poleg skladne in vredne prostorske zgradbe še vidno izpostavljeno ter s tem bolj 2. State of conservation of visually promi- prisotno v zavesti ljudi (prebivalcev in nent settlement patterns or architectural obiskovalcev). elements The landscapes defined by this criterion are, 3. Nosilnost simbolnih, pričevalnih, asocia- together with the settlement patterns that tivnih vrednosti krajin express the settlement culture of individual V krajinah, ki jih opredeljujemo s tem areas and a specific period, the bearers of merilom, imajo posebno vlogo asociacije, ki special values because of the visual promi- se nanašajo na kulturo, zgodovino naroda. nence of these values from several frequently Povezane so z dejanskimi dogodki (bitke, visited points or communications. These are politični, kulturni, gospodarski vpliv gradov) areas where, for example, a settlement with bodisi na njihovo interpretacijo v slovstvu a preserved morphological structure and tra-

41. Cerklje - njivska kulturna krajina v ravnici 42. Zajamniki - kulturna krajina travnatega sveta 43. Drašiči - kulturna krajina Cerklje - lowland agricultural landscape - planina travnatega sveta - steljniki Zajamniki - grassland cultural landscape – Drašiči - grassland cultural mountain pastures landscape – forest litter areas (Gorjanci – J. Trdina: Bajke in povesti o ditional ties to arable land adjacent to a cor- Gorjancih, Bohinjsko jezero – dr. France responding and valuable spatial structure is Prešeren: Krst pri Savici) ali so nosilke drugih still prominent and thus more present in the simbolnih pomenov. To merilo morda consciousness of people (inhabitants and najizraziteje dokazuje subjektivnost vred- visitors). nostnih ocen in njihove odvisnosti od družbenih razmer in vrednostnih sistemov 3. Capacity to bear symbolic, testimonial or določenega okolja. V vzhodnih kulturah ima associative values to merilo večjo vlogo kot pri nas, saj vrednost In landscapes defined by this criterion, a spe- krajinske zvrsti v večji meri sloni na duhovno- cial role is played by associations relating to religioznem pomenu, ki ga določene the culture or history of the nation. They are skupnosti pripisujejo posamičnim naravnim connected to actual events (battles, the po- 224 prvinam ali prostorskim celotam. litical, cultural, economic influence of castles) or to their interpretation in literature (the 4. Prisotnost velikih doživljajskih vrednosti Gorjanci hills – J. Trdina: Bajke in povesti o Crowe, S. in Mitchell M. (The pattern of Gorjancih, Lake Bohinj – Dr. France Prešeren: Landscape, 1988) pravita, da »že dolgo Krst pri Savici) or are bearers of other sym- iščemo definicijo lepega in še vedno nismo Workshop 3 Workshop bolic meanings. This criterion shows perhaps našli končnega odgovora. Še posebej težko most clearly the subjectivity of value judge- je določiti trdna merila za lepoto krajine, saj ments and their dependence on social conse opazovalci nanjo neskončno različno Delavnica 3 / ditions and the value systems of a specific odzivajo, in to ne le na podlagi vidnega environment. In Eastern cultures this crite- zaznavanja. Človekov odziv na lepoto krajine je globoko čustven in povezan z vsemi čuti: rion plays a larger role than it does in our cul- vonjem, sluhom in tipom, vsi ti imajo svojo ture, since the value of a landscape type vlogo pri zaznavanju krajine. Še najlažje je rests to a greater extent on the spiritual/reli- oceniti čisto vizualne vidike krajin, saj jih gious importance that individual commu- lahko presojamo na podlagi že uveljavljenih nities ascribe to specific natural elements or meril kompozicije in barve…«. Velike doživ- spatial wholes. ljajske vrednosti imajo območja z zelo sestavljeno krajinsko zgradbo, v kateri se 4. Presence of high experience values njene prvine pojavljajo v skladnih medseboj- S. Crowe and M. Mitchell (The Pattern of nih razmerjih. Pri tem oblikujejo pestra in Landscape, 1988) say that »we have been harmonična vidna prizorišča, v katerih se seeking a definition of the beautiful for a long antropogene prvine bodisi zlivajo z naravno and we have still not found a final answer. It zgradbo prostora bodisi ustvarjajo medse- is particularly difficulty to set solid criteria for bojno napetost v kontrastnem razmerju, kar the beauty of a landscape, since observers še poudarja simbolične in religiozne pomene respond to it in an infinite variety of ways, and posameznih objektov v krajini (npr. bele not merely on the basis of visual perception. cerkvice na vrhovih vzpetin, gradovi na The human response to the beauty of a land- reliefnih pomolih). scape is deeply emotional and connected to

44. Jeruzalem - kulturna krajina trajnih nasadov - 45. Črni vrh - poseljena kulturna krajina z izstopajočo 46. Martinj vrh - kulturna krajina z izrazitimi vinogradi stavbno dediščino ustvarjenimi vegetacijskimi členi Jeruzalem - permanent plantation cultural Črni vrh - settled cultural landscape with notable Martinj vrh - cultural landscapes with distinctive landscape - vineyard architectural heritage elements of created vegetation 5. Enkratnost all the senses: smell, hearing and touch, all Vsaka krajina je enkratna, vendar mora biti of these have their own role in the perception po tem merilu enkratna v svoji tipološki of landscape. It is far easier to evaluate the opredelitvi. Enkratne in značilne krajine so purely visual aspects of landscapes, since we hkrati tudi reprezentativne za določeno can judge them on the basis of already estab- ozemlje in jih lahko pogosto spoznamo kot lished criteria of composition and colour…« nosilke lokalne, regionalne ali nacionalne High experience values are possessed by ar- identitete. eas with a very composed landscape structure in which its elements appear in harmo- 6. Izraženost konsistentne zgradbe, jasnih nious mutual relations. In doing so they form razmejitev v prostoru varied and harmonious visual scenes in Konsistentnost in zaokroženost območja sta which anthropogenic elements either merge pomembni merili pri opredeljevanju samega with the natural structure of the space or cre- 225 območja. Razmejitev krajinskih območij je ate a reciprocal tension in a relationship of pomembna predvsem v kasnejših korakih, contrast, which further emphasises the sym- namreč v operativnem smislu, ko se določajo bolic and religious meanings of individual režimi vzdrževanja in različni ukrepi, od pravil structures in the landscape (e. g. little white

obnašanja, razvojnih možnosti, finančnih churches on hilltops, castles on promi- 3 Workshop spodbud in podobno. nences).

7. Identiteta 5. Uniqueness Delavnica 3 / Pod tem merilom uvrščamo med dediščin- Every landscape is unique but according to ske kulturne krajine tista območja, ki so this criterion it must be unique in its typologi- znana širši in strokovni javnosti ter s katerimi cal definition. Unique and characteristic land- se kot svojim bivalnim ali širšim okoljem scapes are at the same time representative posameznik ali skupina izrazito identificira. of a specific territory and we can often rec- Na podlagi strokovnih meril je v njih mogoče ognise them as the carriers of local, regional ugotoviti izrazito zastopanost prvin, s or national identity. katerimi se slovenski narod ali lokalno prebivalstvo istoveti, oziroma prvin krajinske 6. Expression of consistent structure, clear zgradbe, ki so posebej značilne za posa- demarcations in space mezne predele že sicer pestrega slovenske- The consistency and completeness of an ga prostora. area are two important criteria in defining the area itself. The demarcation of landscape III. Tipološko razvrščanje dediščinskih kultur- areas is important above all in later stages, nih krajin that is to say, in the operational sense, when maintenance regimes and various measures Tipološko razvrščanje je postopek oblikovanja such as rules of behaviour, development pos- skupin dediščinskih kulturnih krajin, medseboj- sibilities, financial incentives and so on are no podobnih po značilnostih krajinske zgradbe defined. in po rabi prostora, ki jih sooblikujejo. Namen tipološke razvrstitve je ugotovitev skupnih 7. Identity značilnosti, ogroženosti in morebitnih drugih Under this criterion we classify among cul- posebnosti, ki so pomembne zlasti pri pripravi tural heritage landscapes those areas that usmeritev in režimov za njihovo ohranjanje are known to the general public and the ex- oziroma načrtovanje prostorskega razvoja. pert public and through which the individual or group clearly identifies with his/their living Kot osnovo za razvrščanje dediščinskih krajin environment or wider environment. On the uporabljamo tipološko klasifikacijo, ki je že basis of technical criteria it is possible to uveljavljena na področju vrednotenja krajin in identity in them the distinct presence of ele- opredeljevanja izjemnih krajin ter njihovega ments with which the Slovene nation or local nadaljnjega prostorskega razvoja (Marušič, population identifies, or elements of the land- 1998), ter raziskovalno nalogo s področja scape structure that are particularly charac- ohranjanja dediščinskih kulturnih krajin (Acer, teristic of individual parts of the variegated 2005) in dediščinske kulturne krajine delimo na: territory of Slovenia. 1. njivske kulturne krajine (v ravnici, na razgi- 3. Typological classification of cultural her- banem reliefu); itage landscapes 2. kulturne krajine travnatega sveta (v ravnici, Typological classification is the process of form- celki, planine, steljniki, mokrotni in obvodni ing groups of cultural heritage landscapes that svet); are similar in terms of landscape structure char- 3. kulturne krajine trajnih nasadov (vinograd- acteristics and use of the space that they help niške, sadjarske kulturne krajine); create. The purpose of typological classification 4. poseljene kulturne krajine (z izrazitimi pose- is to identify common characteristics, risk fac- litvenimi vzorci, z izstopajočo stavbno tors and any other peculiarities that are impor- dediščino, z izstopajočimi tehniškimi prvina- tant particularly in the preparation of guidelines mi, npr. mlinščice, soline); and regimes for their conservation or for the 5. kulturne krajine z izjemno naravno zgradbo. planning of spatial development. 226 Izkazalo se je, da je za potrebe obravnave As a basis for the classification of heritage land- dediščinskih kulturnih krajin smotrno uvesti še dve dodatni kategoriji: scapes we use a typological classification that 6. kulturne krajine z izrazitimi ustvarjenimi ve- is already established in the sphere of evaluating landscapes and defining outstanding land- Workshop 3 Workshop getacijskimi členi (drevoredi); 7. zgodovinske (spominske) kulturne krajine scapes and their further spatial development (prizorišča bitk). (Marušič, 1998), and we divide cultural heritage landscapes into: Delavnica 3 / Vsake od njih zaradi pestrosti njihove krajinske 1. agri - cultural landscapes (lowland, hilly zgradbe sicer ni mogoče povsem nedvoumno areas); razvrstiti v samo eno tipološko skupino, zato je 2. grassland cultural landscapes (lowland, sin- treba pri razvrščanju upoštevati najpomemb- gle plots, mountain pastures, forest litter ar- nejše, opredelilne značilnosti njene krajinske eas, wetlands and riverside areas); zgradbe. 3. permanent plantation cultural landscapes (vineyard, orchard); 4. settled cultural landscapes (with distinctive IV. Ohranjanje dediščinskih lastnosti kulturne settlement patterns, notable architectural krajine heritage, notable technical elements e. g. Krajina je živ organizem. Spreminja se, če vanjo millstreams, salt pans); posegamo ali če jo prepustimo njenemu 5. cultural landscapes with outstanding natural lastnemu razvoju. Kulturna krajina ostaja structure. kulturna, dokler je v rabi oziroma funkciji človeka. Vsako kulturno krajino ogrožata človek It has become apparent that when dealing with s svojimi posameznimi posegi ter narava s svojo cultural heritage landscapes two additional cat- sposobnostjo renaturacije opuščenih zemljišč. egories ought to be introduced: Kulturne krajine se tako dnevno spreminjajo 6. cultural landscapes with distinctive elements zaradi: of created vegetation (e. g. avenues); – modernizacije in intenzifikacije kmetijstva, 7. memorial cultural landscapes (battlefields). – zaraščanja ali načrtovanih renaturacij, – zaradi opuščanja rabe (izseljevanje ljudi iz Owing to the variety of their landscape structure, odročnejših krajev ali opuščanje dejavnosti), none of these types can be classified unequivo- – spreminjanja v rezervatno varovana cally into one single typological group. For this območja, reason it is necessary during classification to – gradnje velikih linijskih, infrastrukturnih take into account the most important, defining objektov (avtoceste, daljnovodi, železnice), characteristics of their landscape structure. – nenadzorovane poselitve (urbanizacije) podeželja. IV. Conserving the heritage characteristics of a cultural landscape Stroka in družba lahko izbirata med tremi možnimi načini ohranjanja: The landscape is a living organism. It changes – dosledno varovati obstoječe stanje dediš- both as a result of human intervention and if činske kulturne krajine, abandoned to its own development. The cultural – obnavljati in rekonstruirati opuščene ali de- landscape remains cultural for as long as it has degradirane dediščinske kulturne krajine ali a human use or function. Every cultural land- – dopuščati posege skozi usklajevanje razvoj- scape is threatened by man through his indi- nih in varstvenih programov ali načrtov. vidual interventions and by nature through its ability to reclaim abandoned sites. Cultural land- Ohranitev krajin v zatečenem stanju pomeni scapes thus change on a daily basis as a result hkrati tudi vzdrževanje rabe, dejavnosti, ki of: krajino generirajo. Pri tem se odpre vprašanje – modernisation and intensification of agricul- smiselnosti takega početja, saj se moramo v tem ture, primeru soočiti z morebitnim izpadom dohodka – overgrowing or planned renaturation inter- oziroma povečevanjem stroškov za nadomestila, ventions, ki so posledica omejevanja dejavnosti ali – abandonment (people emigrating from re- njenega usmerjanja v oblike, ki niso ekonomsko mote areas or abandoning of activities), optimalne ali so celo nerentabilne. Varovanje – conversion into protected areas (reserves), 227 obstoječega stanja lahko namreč pomeni – construction of major linear infrastructure omejevanje modernizacije kmetijstva (potrebno (motorways, power lines, railways), je ohraniti drobno parcelacijo, posaditi ekonom- – uncontrolled settlement (urbanisation) of sko nezanimive rastline, obdelovati s tradicio- rural areas.

nalnimi stroji ali na tradicionalen način), 3 Workshop preprečevanje poselitve (umik v manj privlačna Conservation professionals and society can območja) in prilagajanje gradnje infrastrukturnih choose between three possible methods of con-

objektov (daljšanje poti zaradi izogibanja servation: Delavnica 3 / varovanim območjem). – consistent protection of the existing state of the cultural heritage landscape, V primeru druge možnosti se je potrebno – renovation and reconstruction of an aban- vprašati o družbenem smislu varstva. Kakor hitro doned or degraded cultural heritage land- krajina postane objekt, v katerem negujemo scape, or oblike neke že preživete faze v njenem razvoju, – direction of interventions through coordina- nima več lastne dinamike, ki je njej tako zelo tion of development and conservation pro- značilna. Postane muzejski eksponat, ki je grammes or plans. smiseln zgolj kot prikaz načina, tehnike, značilnosti preteklega življenja. Tak način je The conservation of landscapes in their actual primeren le za manjša območja v povezavi z state simultaneously means maintenance of dodatnim izobraževalnim, konservatorskim ali use, maintenance of the activities that generate turističnim programom (npr. muzej na prostem). the landscape. This raises the question of whether such an action is reasonable, since in Najbolj realen in življenjski je zato izbor tretje this case we have to face a potential loss of in- možnosti, ko varstvo in ohranjanje dediščinske come or an increase in the costs of compensa- kulturne krajine vidimo predvsem v tem, da tion, which are the consequence of restricting poskušamo na podlagi predhodnih analiz in an activity or of directing it towards forms that vrednotenj ter razumevanja procesov v neki are not economically optimal or are even unprof- krajini argumentirano usmerjati prostorski razvoj itable. The protection of the existing state can tako, da se ohranjajo tiste bistvene krajinske mean limiting the modernisation of agriculture značilnosti, ki opredeljujejo neko krajino kot (the need to preserve small plots of land, to plant dediščinsko. (Simič, 2004) economically uninteresting crops, to use traditional machinery or traditional methods of culti- Ker podobo kulturne krajine oblikuje predvsem vation), the prevention of settlement (withdrawal tisti, ki v njej gospodari, je potrebno v varstvena to less attractive areas) and the adaptation of prizadevanja aktivneje vključiti lokalno infrastructure building (lengthening routes in prebivalstvo, skozi politike kmetijstva, gozdar- order to avoid protected areas). stva, poselitve in seveda varstva pa oblikovati ukrepe in instrumente, ki ohranjanje podpirajo. In the case of the second possibility, we need to K ohranjanju kulturne krajine lahko v veliki meri ask ourselves about the social sense of protec- pripomoreta tudi turizem in promocija, ki temelji- tion. As soon as a landscape becomes a struc- ta na poudarjanju istovetnosti, raznolikosti in ture in which we attend to forms pertaining to a pristnosti. past phase in its development, it no longer has the particular dynamics that are so characteris- V. Smernice za ohranjanje dediščinskih kul- tic of it. It becomes a museum piece which only turnih krajin makes sense as an example of a past way of life, technology or characteristic. This method is only Namen smernic je predvsem podati orodja, suitable for smaller areas in connection with an usmeritve in pogoje za ohranjanje oziroma additional educational, conservation or tourism doseganje želenega stanja prepoznanih in programme (e. g. an open-air museum). ovrednotenih dediščinskih kulturnih krajin. Smernice, s katerimi zagotavljamo nadzorovan The most realistic and vital choice is therefore režim delovanja in ravnanja v prostoru, so zelo the third possibility, where we see the protection raznolike, saj se vključujejo v različne nivoje and conservation of the cultural heritage land- programskega in prostorskega načrtovanja od scape above all in the attempt, on the basis of strateških do izvedbenih ravni. Glede na naravo preliminary analysis and evaluation and with njihovega delovanja jih lahko razvrstimo v 228 proper understanding of the processes at work grobem na tri skupine: in a given landscape, to orient spatial development in a properly reasoned manner in such a 1.) lokacijske; usmerjajo umeščanje novih way that the essential landscape characteristics razvojnih posegov tako, da le-ti ne that define a landscape as a heritage landscape povzročajo razvrednotenja kulturnih krajin. V Workshop 3 Workshop are conserved. (Simič, 2004) kolikor se presodi, da razvojni poseg ni mogoče umestiti v območje brez izgube Because the appearance of a cultural landscape ključnih elementov oz. vrednot, zaradi katerih Delavnica 3 / is shaped above all by the people who run it, ef- je bila kulturna krajina prepoznana za forts at conservation require the more active kulturno dediščino, se s pomočjo smernic participation of the local population, while meas- poseg preusmeri drugam. ures and instruments supporting development need to be formulated through policies govern- 2.) strukturne; nanašajo se na vrednote, zaradi ing agriculture, forestry, settlement and of katerih je bila kulturna krajina prepoznana za course protection. Another major contribution to kulturno dediščino. Njihov namen je skrbeti the conservation of a cultural landscape can za vzdrževanje želene krajinske zgradbe, npr.: come from tourism and promotion, which are – značilnosti in posebnosti krajinske zgradbe based on an emphasising of identity, diversity (lastnosti krajinskih prvin: vode, vegetacije, and genuineness. reliefa in zakonitosti njihove razporeditve v prostoru), – značilnosti parcelne delitve in prostorskih V. Guidelines for the conservation of cultural razmerij (strnjena naselja in stiki naselbin z heritage landscapes obdelovalnimi površinami, prostorski poudar- The purpose of these guidelines is to provide ki in drobna členjenost kmetijskih površin), tools, focuses and conditions for the conserva- – ohranitev kolikor mogoče nespremenjenega tion or achievement of the desired state of rec- razmerja med kulturami (travinje, njive, ognised and evaluated cultural heritage land- sadovnjaki, gozd), scapes. The guidelines through which we pro- – preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin vide a controlled regime of operation and action in spreminjanja gozdih robov, in the environment are extremely varied, since – vzdrževanje antropogenih strukturnih prvin they are included in various levels of programme (terase, kamnite ograje, živice, ograje, kozol- planning and spatial planning ranging from the ci, staje, seniki), strategic to the executive. They can be roughly – vzdrževanje zakonitosti obstoječega omrežja divided into three groups with regard to the na- poti in druge infrastrukture, ture of their operation: – ohranjanje značilnih tradicionalnih stavb oziroma gospodarskih poslopij, razmeščenih 1.) locational; they direct the introduction of v krajini v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter new development interventions in such a rabi (kozolci, stanovi, skednji, seniki, way that these do not cause the devaluation zidanice), of cultural landscapes. If it is judged that a – način povezave s stavbno in naselbinsko development intervention cannot be intro- dediščino (ohranitev robov poselitve, zaokro- duced in an area without the loss of key ele- žanje obstoječe strukture naselij, prepreče- ments or elements of value because of vanje razpršene pozidave), which the cultural landscape is recognised – izvajanje sanacij, kjer je potrebno, za odpravo as cultural heritage, the guidelines are used vidnejših poškodb. to help redirect the intervention elsewhere.

3.) funkcionalne; nanašajo se na instrumente, 2.) structural; these relate to the values ki zadevajo način rabe prostora. Do izraza because of which the cultural landscape has pridejo v območjih z urejenim načrtom been recognised as cultural heritage. Their upravljanja, npr.: purpose is to see to the maintenance of the – pospeševati gojitev zatečenih ali ponovno desired landscape structure, e. g.: uvajanje tradicionalnih posevkov kot so lan, – characteristics and special features of the proso, ajda, bob in drugi, landscape structure (properties of landscape – obnova tradicionalnih načinov gojitve, kjer je elements: water, vegetation, relief and the to smiselno (npr. saditev vinske trte v vrste, rules of their disposition in space), ki ne tečejo v plastnicah, temveč navpično – characteristics of division into parcels and 229 po padnici), spatial relations (compact settlements and – usmerjanje na biološko pridelovanje zaradi contacts of settlements with arable surfaces, manjšega ogrožanja tal in vode, spatial emphases and fragmentation of agricultural land), – morebitna uvedba namakanja brez vidnih – preservation as far as possible of an unal- stacionarnih tehniških pripomočkov. 3 Workshop tered relationship between cultures (grassland, fields, orchards, forest), V zgodovinskih (spominskih) kulturnih krajinah – prevention of overgrowing of agricultural varstvo temelji na drugih izhodiščih. Krajina Delavnica 3 / land and alteration of forest edges, predstavlja prostor spomina in opomina, v – maintenance of anthropogenic structural katerih že krajina sama lahko ponazarja npr. elements (terraces, stone walls, hedges, absurdnost vojne. Na teh območjih se varuje fences, hay racks, pens, hay barns), predvsem: – maintenance of the properties of the existing – avtentična lokacija prizorišč (npr. prizorišče 1. network of paths and other infrastructure, svetovne vojne - Soška fronta), – conservation of characteristic traditional – preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih buildings or commercial buildings (e. g. hay dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa racks, shepherd’s huts, barns, haylofts, vine- gradiva in konstrukcije (jarki, bombni kraterji), yard cottages) in their original position, size – zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami and function, (orožje, ruševine), – manner of link to architectural heritage and – memorialna plastika, likovna oprema in vsi settlement heritage (preservation of edges of pomniki (spomeniki, kapelice, pokopališča). settlement, rounding off existing structure of settlements, prevention of dispersed con- VI. Mehanizmi za uresničevanje smernic struction). – implementation of improvements where Smernice za ohranjanje dediščinskih kulturnih necessary, to remove more visible damage. krajin se uresničujejo preko treh osnovnih mehanizmov: 3.) functional; these relate to the instruments concerning the use of the space. These ap- 1. Varstvo dediščinske kulturne krajine v ply in areas with a regulated management prostoru plan, e. g.: Posebne določbe Zakona o varstvu kulturne – promotion of cultivation of existing crops or dediščine se nanašajo na varstvo reintroduction of traditional crops (such as nepremične dediščine v prostoru, torej tudi flax, millet, buckwheat, broad beans), na varstvo dediščinske kulturne krajine. – renovation of traditional methods of cultiva- Varstvo dediščinske kulturne krajine se tion, where appropriate (e. g. planting of vključuje v prostorsko načrtovanje in sicer v vines in vertical rows down the slope instead pripravo prostorskih aktov na več ravneh: of along contours), – orientation towards organic farming to re- a) s pripravo strokovnih zasnov, ki vključujejo duce threat to soil and water, zlasti: – possible introduction of irrigation without – pregled območij, ki štejejo za nepremično visible stationary irrigation technology. dediščino, In memorial cultural landscapes conservation is – prikaz in oceno stanja ter pogojev in mož- based on other considerations. The landscape nosti njenega razvoja, represents a space of remembrance and a re- – prikaz tistih delov nepremične dediščine, ki minder, where the landscape itself can illustrate, so zavarovani kot spomeniki ali se kot taki for example, the absurdity of war. In these areas zavarujejo ter njihovih vplivnih območij, the main elements of conservation are: – valorizacijo nepremične dediščine z navedbo – authentic location of sites (e. g. WWI site – elementov, vsebine in značilnosti, ki se naj Isonzo Front), zlasti varujejo; – transformation of the relief as a result of historical events, possible built structures, all b) s pripravo smernic, ki izluščijo iz strokovnih material and constructions (trenches, cra- zasnov vsebine, prilagojene odnosu dediš- ters), činskih kulturnih krajin do konkretnega – land strata with remains (weapons, ruins), 230 prostora in predvidenega posega; – memorial sculpture, artistic elements and all memorials (monuments, chapels, cemeteries). c) s pripravo kulturnovarstvenega mnenja k prostorskim rešitvam, ki se nanašajo na VI. Mechanisms for putting the guidelines ohranjanje, vzdrževanje in varstvo nepre- into effect

Workshop 3 Workshop mične dediščine v predlogu prostorskega akta. Pridobiti ga mora pripravljavec pros- Guidelines for the conservation of cultural herit- torskega akta; age landscapes are put into effect via three basic mechanisms: Delavnica 3 / d) v presoje vplivov na okolje, ki skladno evropsko direktivo kot obvezno sestavino 1. Conservation of the cultural heritage vključujejo tudi presojo vplivov na kulturno landscape in spatial planning processes dediščino in kulturno krajino; Special provisions of the Cultural Heritage Protection Act relate to the protection of im- e) s pripravo kulturnovarstvenih aktov, ki jih movable heritage in the spatial planning izdaja javni zavod za področje varstva processes, and thus also the protection of nepremične kulturne dediščine v postopkih the cultural heritage landscape. Protection of pridobitve gradbenega dovoljenja (seveda the cultural heritage landscape is included in če poseg vpliva na evidentirano dediščino), spatial planning processes in varius levels: pa tudi za ostale posege, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Obvezna podlaga za a) preparation of professional basis that include njihovo pripravo so strokovne zasnove. S at least in particular: kulturnovarstvenimi pogoji se določajo – a survey of the areas considered to be im- zahteve, ki jih mora izpolnjevati projektna movable heritage; dokumentacija oziroma dokumentacija, ki je – an account and assessment of condition and potrebna za izvedbo posegov v prostor, s of conditions and possibilities for its develop- kulturnovarstvenim soglasjem pa se potrdi, ment; da je projekt oziroma dokumentacija v – an account of those parts of the immovable skladu s pogoji. heritage that are protected by legal act as monuments or sites or should be protected 2. Akt o razglasitvi za kulturni spomenik as those and their areas of influence; Kadar ima dediščina, torej tudi kulturna – evaluation of immovable heritage with an krajina, elemente, s katerimi je dokazana indication of elements, content and charac- kontinuiteta ali posamezna stopnja kulturne- teristics that particularly require protection. ga in civilizacijskega razvoja ali ki predstavljajo kakovostni dosežek ustvarjal- b) preparation of guidelines, which concretize nosti, lahko ta dediščina dobi status and underline the specific ontents of profes- državnega ali lokalnega kulturnega spomeni- sional basis related to concrete location and ka. Akt o razglasitvi spomenika lokalnega intervention. pomena sprejme lokalna skupnost, akt o razglasitvi spomenika državnega pomena c) preparation of the opinion of the cultural Vlada RS. Na podlagi akta o razglasitvi se protection authorities with respect to spatial lastniku izda odločba o varstvu, ki določa planning solutions relating to the preserva- pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, tion, maintenance and conservation of im- pogoje za posege, pravni promet, fizično movable heritage in the draft of the spatial zavarovanje, način upravljanja in rabe planning act. It must be obtained by the spomenika, dostopnost spomenika za preparer of the spatial act. javnost ter druge omejitve, prepovedi in ukrepe za varstvo. Razglasitev nepre- d) in (strategic) environmental impact assess- mičnega spomenika se zaznamuje v ments, which accordanly to the Directive zemljiški knjigi. Lastnik mora spomenik 2001/42/EG include also the assessments ohranjati na lastne stroške, omogočati of significant effects on cultural landscape njegovo raziskovanje in dostopnost v skladu and cultural heritage as the obligatory ele- z namembnostjo in režimom varstva ter ga ments. uporabljati tako, da dosledno upošteva njegovo kulturno funkcijo. Lastnik je e) preparation of cultural protection acts upravičen do odškodnine, če se mu zaradi issued by the public institution responsible 231 varstvenega režima poslabšajo pogoji za for the field of protection of immovable cul- gospodarsko izkoriščanje spomenika in tega tural heritage in the procedure of obtaining ni mogoče nadomestiti z drugo dejavnostjo a construction permit (if the development v okviru varstvenega režima. Če zahtevajo affects recorded heritage), and even for other

vzdrževanje ali posegi v spomenik zaradi developments that do not require a construc- 3 Workshop njegovega varstva ali prenove izredne tion permit. The compulsory basis for their stroške, ki presegajo gospodarsko korist in preparation are the professional basis men-

običajne stroške vzdrževanja, lahko država ali tioned above. Cultural protection conditions Delavnica 3 / lokalne skupnosti v ta namen prispevajo are used to determine the requirements that javna sredstva. must be met by the project documentation or the documentation necessary for the im- 3. Območja nacionalne prepoznavnosti z plementation of developments; the consent vidika kulturnega in simbolnega pomena of the cultural protection authorities is con- krajine firmation that the project/documentation V zadnjem desetletju se je na podlagi conforms to the conditions. različnih strokovnih gradiv precej uveljavila kategorija »območij kompleksnega varstva 2. Act on the proclamation of a cultural dediščine v odprtem prostoru«. Območja monument kompleksnega varstva dediščine v odprtem When heritage, including a cultural land- prostoru so vsebinsko kategorija varstva scape, has elements which prove the conti- kulturne dediščine in tudi kulturne krajine, ki nuity or an individual stage of cultural and temelji na celostnem pristopu k opredel- civilisational development, or which repre- jevanju in varstvu kulturne dediščine v sent a quality achievement of creativity, this odprtem prostoru, kar vključuje tudi krajinska heritage can obtain the status of national or območja. Območja so bila s sprejetjem local cultural monument. An act on the proc- Strategije prostorskega razvoja Slovenije lamation of a monument of local importance prevzeta v usmeritve za prostorski razvoj na is adopted by the local community; an act on državnem nivoju kot območja s prepoz- the proclamation of a monument of national navnimi značilnostmi, ki so pomembna na importance is adopted by the Government of nacionalni ravni zaradi kulturnega in the Republic of Slovenia. On the basis of the simbolnega pomena krajine, imenovana tudi act, the owner is issued a protection decision krajinska območja nacionalne prepoznav- which sets out the conditions for research, nosti zaradi kulturnega in simbolnega maintenance, conditions governing develop- pomena. ment, legal transactions, physical protection, method of management and use of the To so sorazmerno velike prostorske enote, ki monument, public access to the monument vsebujejo eno ali več ožjih območij z medse- and other restrictions, prohibitions and pro- bojno prostorsko, vsebinsko ali funkcionalno tection measures. The proclamation of an povezano kulturno dediščino in vmesni prostor immovable monument shall be noted in the s posameznimi vrednimi kulturnimi prvinami, ki land register. The owner must preserve the ožjim območjem zagotavljajo prostorsko monument at his own expense, allow it to be integriteto in jih bogatijo s prisotnimi kulturnimi researched and provide access to it in ac- vrednotami. Območja so kot celota dovolj cordance with its purpose of use and the pro- prepoznavna in istovrstna, da jih je mogoče tection regime, and use it in such a way that topografsko in kulturno definirati. Stavbna its cultural function is consistently taken into dediščina in kulturna krajina ter vse druge account. The owner is entitled to compensa- prostorske prvine morajo biti pretežno ohranje- tion if the protection regime adversely affects ne oziroma nemoteče. Zaradi medsebojnih conditions for the commercial exploitation of razmerij kulturnih prvin in velikosti imajo the monument and this cannot be substi- območja dodatno kulturno, družbeno in tuted by another activity within the frame- gospodarsko vrednost. work of the protection regime. If maintenance or interventions necessary to protect Elementi, vsebine in značilnosti, ki se zlasti or restore the monument require extraordi- varujejo, so: nary costs which exceed the economic ben- – enotnost in povezanost prostora, kakor tudi efit and the usual costs of maintenance, the 232 drugih kulturnih, zgodovinskih, socialnih state or local community may contribute vsebin, ki jih družba prepozna kot posebne public funds to this end. vrednote, – značilnosti in posebnosti morfološke zgrad- 3. Areas of national recognisability from the be, point of view of the cultural and symbolic

Workshop 3 Workshop – način povezave kulturne krajine s stavbno in importance of the landscape naselbinsko dediščino, In the last decade, the category of ‘areas of – tradicionalni vzorci poselitve, temeljne zna- complex heritage conservation in open

Delavnica 3 / čilnosti parcelne strukture in prostorska space’ has become quite well established on razmerja, the basis of a variety of expert material. Ar- – zgodovinske smeri v prostoru. eas of complex heritage conservation in open space is a category within the conser- Za ta območja bi morali zaradi zahtevnosti in vation of cultural heritage and also the cul- celovitosti problematike pripravljati krajinske tural landscape based on a comprehensive zasnove ali krajinsko razvojne načrte (po approach to the definition and conservation ZUreP-1, 60. člen), v okviru katerih se na podlagi of cultural heritage in open space which also podatkov in vrednostnih ocen o dediščini ter includes landscape areas. With the adoption drugih, za določeno območje pomembnih of Spatial Development Strategy of Slovenia, podatkov, izdelajo analize stanja in razvojnih the areas were incorporated into spatial de- možnosti, opredeli krajinske prvine, ki se zlasti velopment guidelines at the national level as varujejo, in opredeli usmeritve za nadaljnji ‘areas with recognised characteristics which prostorski razvoj. Z interdisciplinarnostjo are important at the national level because of pristopa je potrebno zagotoviti širšo vpetost the cultural and symbolic importance of the varstva in razvoja kulturne dediščine v razvojne landscape’, also known as ‘landscape areas programe. Izkazuje se, da je ob pomanjkanju of national recognisability because of cul- direktnih finančnih spodbud ohranjanje tural and symbolic importance’. dediščinskih kulturnih krajin še najbolj učinkovi- to preko sistema urejanja prostora oz. razreše- These are relatively large spatial units containing vanja problematičnih prostorskih situacij z one or more smaller areas with a spatially, sub- metodami prostorskega načrtovanja. stantially, or functionally interconnected cultural heritage and an intermediate space with individual valuable cultural elements which guarantee the smaller areas their spatial integrity and enrich them with the cultural values present. Taken as a whole, the areas are sufficiently recognisable and uniform to allow their topographical and cultural definition. The architectural heritage and cultural landscape and all the other spatial elements must be largely extant or non- intrusive. Thanks to the reciprocal relationships of cultural elements and because of their size, these areas have extra cultural, social and commercial value. The elements, contents and characteristics that are the principal objects of conservation are: – uniformity and connectedness of the space, and of the other cultural, historical and social contents that society recognises as special values, – characteristics and peculiarities of the morphological structure, – manner of connection of the cultural landscape to architectural heritage and settlement heritage, – traditional settlement patterns, fundamental characteristics of the parcel structure and 233 spatial relations, – historical directions in the space.

In view of the demanding and integrated nature

of the issues involved, conceptions of landscape 3 Workshop development and conservation or landscape designs (as per Article 60 of the Spatial Planning

Act) would need to be prepared for these areas, Delavnica 3 / within the framework of which, on the basis of data and heritage value assessments and other data important for the specific area in question, analyses of the situation and development possibilities can be drawn up, landscape elements in need of particular conservation identified and focuses for subsequent spatial development defined. An interdisciplinary approach is necessary to ensure that the protection and development of cultural heritage is more widely included in development programmes. It is apparent that, given the lack of direct financial incentives, the conservation of cultural heritage landscapes is most effective via the system of spatial regulation, in other words by addressing problematic spatial situations with spatial planning methods.

Viri References

1. Acer Novo mesto d.o.o. (2005) Smernice za celostno ohranjanje 8. Marušič J. et al. (1998) Regionalna razdelitev krajinskih tipov v dediščinske kulturne krajine. Commissioned by the Ministry of Culture Sloveniji. Commissioned by the Ministry of the Environment and 2. Bartol, B. (1999) Varstvo kulturnih in naravnih vrednot v kulturni krajini. Spatial Planning In: Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varstva, Zbornik 6. letnega 9. Marušič J. (1999) Kulturna krajina - včeraj, danes, jutri. In: Kulturna strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Portorož krajina v dinamiki razvoja in varstva, Zbornik 6. letnega strokovnega 3. Crowe, S., Mitchell, M. (1988) The Pattern of Landscape srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Portorož 4. Donadieu, P. (1993) Cherished Landscape of Europe: Natural Areas and 10.Marušič, J., Mlakar, A. (2004) Vključevanje varstva v sistem Historic Sites. In: Landscape Research, No. 23 prostorskega planiranja ter načrtovanje prostorskega razvoja v območjih 5. Dower, M. (1999) Landscape: the marriage of nature and culture. In: varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine: 4th phase report. European Heritage - 1999: Europe, a common heritage. The Council of Commissioned by the Ministry of the Environment, Spatial Planning Europe and Energy and the Ministry of Education, Science and Sport 6. Flint McClelland, L., Keller J. T., Keller, G. P., Melnick R. Z. (1995) Guide- 11.Ogrin D. et al. (1996) Strategija varstva krajine v Sloveniji II. del, lines for Evaluating and Documenting Rural Historic Landscapes. U. S. Izjemne krajine, Commissioned by: Spatial Planning Office, Ministry of Department of the Interior, The National Park Service. National Register the Environment and Spatial Planning Bulletin, Technical Information on the National Register of Historic 12.Von Droste zu Hülshoff, B., Rössler, M., Plachter, H. (editors) (1995) Places: survey, evaluation, registration, and preservation of cultural Cultural landscapes of universal value: components of a global strategy. resources. Gustav Fischer Verlag, Jena - New York 7. Marušič J. (1994) Razpotja urejanja in varstva slovenske krajine. In: 13.Pictorial material: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji Vesela znanost, Del 1- O okolju (1998), Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje INDOK Centre of the Ministry of Culture, Digital orthophoto: GURS Krajina in suburbanizirana območja: Inovativne tehnike in metodologije za predstavitev ozemlja province Ferrara Landscape and suburbanised areas: Innovative techniques and methodologies for presentation of the territory of the province of Ferrara

234 Francesco Alberti Workshop 3 Workshop

URBANISTIČNO NAČRTOVANJE (PCTP) URBAN PLANNING (PTCP) landscape: Unit 1

Delavnica 3 / krajina: enota 1 S svojim cvetočim gospodarstvom in pozidanimi The Ferrarese territory, with its thriving economy območji je ferrarsko ozemlje geografsko and built-up areas is geographically located in umeščeno v velik prostorski sistem doline reke the great territorial system of the Po Valley which Pad, ki je sedaj znana kot »Padska dolina is now known as the »Megalopolis Po Valley«. megalopolisov«. The origin of the Po’s territorial system, at a dis- Izvor prostorskega sistema reke Pad, ki se tance from the great river and in proximity to the razprostira stran od velike reke in v bližini visoke high plain, dates back to the Roman age. planote, sega v rimsko dobo. It is worthy of note that the Romans, in their Pomembno je omeniti, da so Rimljani pri svoji colonisation of the territory as they advanced kolonizaciji ozemlja, ko so napredovali proti northwards, constructed their own towns near severu, najprej preko Apeninov in nato Alp, the rivers which, descending from the moun- gradili svoja lastna mesta blizu tistih rek, ki so se tains encountered the high plains of Piedmont, z gora spuščale na visoke planote Piemonta, formerly the Apennines and latterly the Alps, but svoja kolonizirana mesta pa so zapustili v left their colonised towns in the Delta areas. območjih delt. What Eugene Turri calls »Roman Territorial Im- Kar Eugen Turri imenuje »Rimsko ozemeljsko printing«, is, in fact, the first sign of Man’s pres- vtisnjenje (imprinting)« je dejansko prvi znak ence in the Po areas, which was to have a great človekove navzočnosti na območjih reke Pad, ki influence on the future development of the enje imel velik vpliv na prihodnji razvoj celotnega tire area. The great Po region has remained in- območja. Velika regija reke Pad je ostala tact, but over the centuries it has become nedotaknjena, vendar se je tekom stoletij v greatly fragmented from the political point of političnem smislu zelo razdrobila, kar je imelo za view, resulting in marked individual characteris- posledico jasno prepoznavne individualne tics vying with one another in the fields of cul- značilnosti, ki so med seboj tekmovale na ture, economy and the military set-up. področjih kulture, gospodarstva in vojaške organizacije. The Ferrarese territory is not simply a crossing area or river basin of agricultural products, as it Ferrarsko ozemlje ni samo območje križanj ali is rich in naturalistic areas, history and culture; povodje za pridelavo kmetijskih proizvodov, saj rich in resources related to the world of agricul- je bogato z naravnimi območji, zgodovino in ture, the water and the great empty plain spaces. kulturo, bogato z viri, ki so povezani s svetom These elements are not marginal fragments, but kmetijstva, z vodo in velikimi praznimi represent, rather, the structure of the territory ravninskimi prostori. and constitute its complexity.

Ti elementi niso samo obrobni drobci, temveč The present morphology of the Ferrarese terri- predstavljajo predvsem zgradbo ozemlja in tory represents a great conquest of land over gradijo njegovo kompleksnost. water which is the result of successive anthropo- logical stratifications and continuous interven- Sedanja morfologija ferrarskega ozemlja pomeni tion to perfect the hydraulic systems of the ter- veliko zmago zemlje nad vodo, kar je posledica ritory. zaporednih antropoloških stratifikacij in nenehnih posegov za izboljšanje hidroloških The Unesco has declared part of the Ferrarese sistemov ozemlja. territory a world heritage area, in recognition of the value of the landscape as a cultural expres- 235 Unesco je razglasil del ferrarskega ozemlja za sion of the extensive Renaissance civilization območje svetovne dediščine kot priznanje which was linked to agriculture and reclamation vrednosti krajine kot kulturnega izraza velike (»the exceptional planning of a cultural land- renesančne civilizacije, ki je bila povezana s scape that conserves, in remarkable way, its kmetijstvom in melioracijo (»izjemno načrtovan- original shape«). 3 Workshop je kulturne krajine, ki na izreden način ohranja svojo prvotno obliko«). After a history which alternated between periods

of great activity and abandonment, lasting from Delavnica 3 / Po preteklosti, ko so se izmenjevala obdobja the Etruscan period to the Unification of Italy, the velike dejavnosti z obdobji opuščanja dejavnosti introduction of water-scooping machines in so trajala od etruščanskega obdobja do marked the beginning of more stable reclama- združitve Italije, je uvedba naprav za črpanje tion of land which could be used for agriculture vode označila začetek bolj stabilne melioracije and the establishment of more human settle- zemljišč, ki so se lahko uporabljala za kmetijstvo ments. The hydrographical order of the in za ustanavljanje številnejših človekovih naselij. Ferrarese territory today is substantially based Hidrografski red ferrarskega ozemlja danes on the hydraulic system of the Po di Volano. The temelji pretežno na vodnem sistemu reke Pada rivers Po, Reno and Panaro constitute the true di Volano. Reke Pad, Reno in Panaro tvorijo outer margins of the River Volano basin, and in

47. dejanske zunanje meje bazena reke Volano in pri these rivers, thanks to their pensile condition, teh rekah se zaradi njihovega zastajajočega toka the inner waters do not collect in some point, notranje vode ne zbirajo na nekem določenem except for the left part of the Panaro, which mestu, izjema je levi del reke Panaro, ki naraste raises and pours the overflow into the Po. in izliva svoje poplavne vode v reko Pad. Of all the Ferrarese territory the Unit of Land- Od vsega ferrarskega ozemlja je krajinska enota scape of the Serragli is the one that has both the Serragli tista, ki je morfološko najtesneje tightest morphologic ties with adjacent extra- povezana s sosednjimi območji izven province, provincial areas and the greatest differences in obenem pa izkazuje največje razlike pri organization of human takeover. organizaciji človekove osvojitve ozemlja. In this context the canal system constitutes the 236 Pri tem tvori sistem kanalov najbolj razvito most developed network between infrastruc- omrežje med infrastrukturnimi sistemi, vendar ni tures, but it does not reflect great parallels with možno potegniti pomembnejših vzporednic either the historical road system or the serragli, med njim in zgodovinskim cestnim sistemom ali because the draining system is an element that krajino serragli, ker je sistem za odvajanje vode is added to other pre-existing elements which

Workshop 3 Workshop element, ki je dodan drugim že obstoječim, ki so are often much stronger and better developed. pogosto močnejši in bolje razviti. OBJECTIVES:

Delavnica 3 / CILJI: 1. The improvement and conservation of the 1. Izboljšanje in ohranjanje okoljske, urbane in environmental, urban and architectural her- arhitekturne dediščine na ozemlju province. itage in the provincial territory. 2. Razvoj instrumentov in metod opazovanja in 2. The development of instruments and meth- digitalnega beleženja z bankami podatkov o ods of observation and digital recording, with kulturni in okoljski dediščini območja. data banks on the cultural and environmen- 3. Razvoj metodologij za opis in predstavitev tal heritage of the territory. raziskav, opravljenih v okolju, prostoru in 3. The development of methodologies to de- mestih glede na urbana orodja na ravni pro- scribe and represent surveys carried out on vince. the environment, territories and cities in relation to urban tools at provincial level. REZULTAT PRODUCT OPIS OBMOČJA IN IDENTITETE KRAJEV Opis območja mora biti, glede na pomembnost DESCRIPTION OF THE TERRITORY AND kraja, proces, preko katerega se prepoznava IDENTITY OF PLACES posebna in ustrezna predstavitev območja. The description of the territory, in relation to the Okoljski pomen in opis imata zato izreden importance of a place, must constitute the proc- pomen kot orodji, ki ne kažeta samo ess through which specific and appropriate rep- pomembnosti projektov, temveč tudi prepričljivo resentation is identified. Environmental impor- podobo območja. tance and description, therefore, assume remarkable importance as tools which not only Pri opisu stvarnosti, kot je na primer opis indicate the significance of projects, but also a krajinske enote Serragli, je treba osvetliti convincing image of the territory. razvojno zgodovino ozemlja, da bi lahko opredelili identiteto krajev. In the description of a reality such as that of the Unit of landscape of the Serragli it becomes nec- POMEMBNOST KRAJINE essary to highlight the evolutionary history of the Poglavitnega pomena je, da se izpostavijo territory, in order to define the identity of places. zgodovinske in kulturne vrednote krajine, ki jih priznava Unesco. IMPORTANCE OF THE LANDSCAPE It is of primary importance to bring out the his- Pri tej nalogi gre za to, da se prikažejo evokativne torical and cultural values of the landscape that podobe območja, ki omogočajo razumevanje Unesco has recognized. preobrazb, ki so potekale več stoletij. 1. OPIS OBMOČJA: z izborom fizičnih oblik, ki The task involves constructing an evocative im- so značilne za neko območje, se lahko age of the territory that leads to an understand- določijo njegovi sestavni elementi. ing of the transformations that have taken place 2. PREPOZNAVANJE OBMOČJA: določi se na- throughout the centuries. bor značilnih elementov, za katere se predlagajo simbolični prikazi. Analiza sestavnih 1. DESCRIPTION OF THE TERRITORY: through elementov. selection of the physical shapes characteriz- 3. PODOBA OBMOČJA: določijo in opišejo ing the territory categories of constituent ter- se še vedno vidni elementi zgodovinske ritorial elements may be identified. krajine (serragli) 2. READING OF THE TERRITORY: an abacus of 4. PREDSTAVITEV OBMOČJA: da bi opredelili the significant elements is identified for podobo krajine, ki je prepričljiva, jasna in which symbolic representations are pro- reprezentativno prikazuje njeno zgodovino in posed. Analysis of the constituent elements. 237 kulturo. Karta serragli je karta, ki izpričuje 3. IMAGE OF THE TERRITORY: the still visible obstojnost na podlagi sledi zgodovinskih elements of the historical landscape are dokazov, ki so še vedno vidni v krajini. S identified and described (serragli). pomočjo digitalnih fotografskih modelov se 4. REPRESENTATION OF THE TERRITORY: in lahko dobi prikaz iz zraka. Možnost povezati order to define an image of the landscape 3 Workshop kartografijo hipertekstualno z zbirko zgodo- that is convincing, clear, and representative vinskih podatkov ali navezati projekt na of its history and culture, a map of the raziskovalne možnosti digitalnega modela serragli, that is a map which indicates perma- Delavnica 3 / zagotavlja učinkovit opis podobe območja. nence, through traces of historical evidence still visible in the landscape. With the aid of Krajinske enote: opis U. P. na ferrarski ravnini digital photographic models an aerial repre- Ta tip krajine obsega severozahodni del province sentation may be obtained. The possibility to in spada v celoti v ozemlje občine Bondeno. connect the cartography hypertextually to a history data base or to link a project to the Dejansko je podaljšek skrajnega konca ozemlja explorative possibilities of the digital model lombardske nižine južno od reke Pad, ki prav renders the description of the image of the tako vključuje Modensko nižavje med Mirandolo territory effective. in Finale Emilia. The Units of Landscape: description of the To je ozemlje, kjer lahko pogosto najdemo U. P. in the Ferrarese plain mesta starodavnih naselbin iz bronaste in This type of landscape involves the north-west- železne dobe in je del t. i. Villanovianske ravnine, kjer lahko pogosto najdemo ostanke rimskih in ern part of the province and falls entirely into the poznosrednjeveških naselij (na območju od territory of the commune of Bondeno. Ostellata do Ferrare) vzdolž starega toka reke Gavello. It is actually an extension of the territory of the extreme Lombardi plain to the south of the Po, Območja starodavnih (antičnih) naselij očitno which also includes lowlands of Modena be- sovpadajo z dvignjenimi deli krajine in zato tween Mirandola and Finale Emilia. mejijo na območja nižin, ki so bila do pred kratkim v dosegu poplav ali močvirnata It is a territory where sites of ancient settlements (približno do sredine XIX. stoletja), imela so dating back to the Bronze and Iron Age are fre- pomembno vlogo pri razvoju človekovih naselij quently to be found, and is part of the so-called - ki pa niso nikoli bila dokončana zaradi nezdrave Villanoviana Plain, where remains of Roman and narave krajev - kakor tudi pri organizaciji late Medieval settlements (in the area from družbenega življenja ljudstev, ki so bila odvisna Stellata to Ferrara) are often found over the lat- od »trgovanja po vodi«. ter along the old course of the Gavello.

Ni naključje, da imajo imena krajev v najbolj The areas of ancient settlements obviously cor- vzhodnih območjih province, ki se nahajajo na respond to rises in the landscape, and are there- robu dolin Commacchia, svoj koren v besedah, fore contiguous to lowland areas which reki so povezane s plovbo (pristanišče, reka, breg mained flooded or swampy until recent times itd.) Morfološke, družbene in zgodovinske značil- (the middle of the XIX century, approximately), nosti that had an important role in the development of Melioracija območja se je bolj ali manj začela v the human settlements, which, however, never rimskih časih, kot to potrjujejo sledi stoletnega saw completion given the unhealthiness of the razvoja, najdene na območju na meji med places, as well as in the organization of the so- provincami Ferrara, Modena in Mantova (med cial life of peoples who were dependent on »trad- Saint Martino in Spino in Pilastri, vzdolž Fossa ing by water«. Confina), izvajala pa se je s postopki, ki so bili v rabi pred izumom in uporabo strojnih črpalk, t.j. It is not down to chance that the place names in z zamuljevanjem in gravitacijskim odvajanjem the most eastern areas of the province, located vode. on the edge of the Valleys of Comacchio have their roots in words connected to »navigation« 238 Takšni postopki melioracije območij »polesini« (port, river, banks etc.). so privedli v drugi polovici šestnajstega stoletja do gradnje zaščitnih brežin (iz tega tudi tudi Morphologic, social and historical features izvira ime »serragli«) za vode, ki prihajajo iz višjih The task of reclamation of the area was more or predelov, in gradnje številnih kanalov za less begun in Roman times, as confirmed by the

Workshop 3 Workshop izsuševanje, ki so vodo odvajali v vodne tokove: traces of centenary evolution found in the area najprej v reko Panaro in zatem v reko Burano. bordering between the provinces of Ferrara, Modena and Mantova (between Saint Martino

Delavnica 3 / Mreža območij Serragli je povezana z in Spino and Pilastri, along the Fossa Confina) morfološko močnimi že obstoječimi elementi, which was carried out with the techniques in kot so dvigi terena, ki so nastali zaradi use before the invention and implementation of zgodovinskih cest, ki so zmeraj predstavljale the mechanical pumps: namely, silting up and območja poselitve za kopensko in obmorsko outflow by gravity. prebivalstvo, na robu velike ribolovne in doline trstja reke Burano. Such methods of reclamation of the »polesini« areas brought about, in the second half of the So zgodovinske ceste, po katerih je korakala sixteenth century, the construction of district rimska vojska, ki je šla po sledeh starih naselbin banks (from which derived the name of železne dobe, ki potekajo od Vicus Varanius do »serragli«) to safeguard the waters coming from Vicus Serminus – t. j. trasi, ki jo je leta 175 pred higher territories, and the building of many sew- Kristusom začrtal konzul Marco Emilo Lepido age drains flowing into the water courses: first kot komplementarno cesto k Zerbinatski cesti. the Panaro and then the Burana.

Kasneje so se uporabljale za prevoz soli, ki je The mesh of the Serragli is linked to morphologi- prihajala iz Commacchia in je bila namenjena v cally strong pre-existing elements like the risings Lombardijo; postale so poti za popotnike, caused by historical roads, which had always menihe in trgovce med S. Benedettom, been an area of settlement for land and sea Nonantolo in Pomposo in nato med Mantovo za populations, on the edge of the large fishing and časa družine Gonzaga in Ferraro v obdobju canna valley of the Burana. dinastije d’Este. They are historical roads along which the Roman Sistemu serragli in antičnih cest ni bilo nikoli army marched following the steps of the old usojeno, da ostane edini sistem za celotno sites of the Iron Age going from Vicus Varianus dolino reke Burano, saj je bilo že v tistih časih (in to Vicus Serminus- the route devised in 175 a. c. kasneje trajno) celotno ozemlje razdeljeno med by the consul Marco Emilio Lepido as a compli- neodvisne države, ki so bile pogosto v odkritem mentary road to the Zerbinate road. sporu druga z drugo. They were then used for the transport of salt Bilo je območje, na katerem so se družine coming from Comacchio and directed towards Gonzaga in Este, španske in papeške državice, Lombardy; they become routes for the wayfar- Avstrijci in vojvode d’Este vsi bojevali za ers, monks and merchants between S. prevlado, pri čemer so vsakič za seboj puščali Benedetto, Nonantola and Pomposa and then neizbrisljiva znamenja svoje lastne kulture v between Mantova in the times of the Gonzaga narečju, družbeni organizaciji, načinih kmeto- family and Ferrara in the times of the Estense vanja in stavbni arhitekturi. dynasty.

Načrtovanje naselij (suburbaniziranih obmo- The system of the serragli and the ancient roads čij) pri preobrazbi krajine was never destined to be a single entity for the whole of the Burana valley since already at that Italijanska krajina je doživela prelomno time (and later on permanently) the entire terri- reorganizacijo in preobrazbo v prvih petdesetih tory was divided among independent States, letih obdobja Republike. Danes se po veliki which were often in open conflict with one an- preobrazbi skorajda zdi, da je prišlo do other. določenega procesa utrjevanja italijanskega ozemlja; učinkovitega sistema suburbanizacije It was an area in which the Gonzaga and Este (znotraj katerega je manj opazno tradicionalno families, the Spanish and the Papal States, the 239 razmerje med mestom in podeželjem), ki se Austrians and Estensi Dukes all fought for uveljavlja pri oblikovanju krajine. power, each time leaving behind them the indel- ible signs of their own culture in the dialect, so- Po štiridesetletnem obdobju – v katerem je cial organization, farming methods, and the ar- italijanska krajina začela izgubljati svojo chitecture of the buildings. 3 Workshop kanonično podobo, da bi se ta ob koncu pedesetih ponovno zgradila okoli desetih The design of settlements (suburbanised ar- kmetijskih krajin (Stemi, Serene, Rossi Doria) in Delavnica 3 / eas) in the transformation of the landscape v sistemu izražanja mestne krajine, utemljenem na treh temeljnih redih ali položajih (mesto, ki se The Italian landscape underwent one epoch- nahaja v severnih in osrednjih delih dežele ter v making reorganization and transformation in the južnem delu, delitev hierarhičnega sistema v tri first fifty years of the Republic period. Today fol- temeljne hierarhije, razlikovanje med velemestni- lowing on from this great transformation it mi-metropolitanskimi in nemetropolitanskimi would seem that some process of consolidation območji) (Campagna, Gambi, študije za Projekt of the Italian territory has emerged; an efficient 80...) – se danes nakazuje skupni opis system of suburbanisation (within which the tra- italijanskega ozemlja. ditional relationship between town and country is less evident) which is establishing itself in the Kljub strukturni pluralnosti in notranji formation of the landscape. kompleksnosti vsakega naselja, kjer se sistemi objektov in prostorov, ki jim je težko slediti do After a forty year period in which the canonical enega samega reda, primerjajo bolj radikalno image of the Italian landscape diminished to be kot v preteklosti in kljub večji nestabilnosti in rebuilt at the end of the fifties around ten agrar- dinamiki katere koli formalne lokalne ian landscapes (Stems, Serene, Rossi Doria) and konfiguracije in zlasti kljub pomanjkanju to a system of articulation of the city landscape tradicionalne, statične in perspektivne vizije, se founded on three fundamental orderings or op- vendar lahko skuša prepoznati pluralnost position (the city located in the northern and krajine, opredeljene kot kompleksni kulturni central parts of the country and that of the proizvod različnih tipov razvoja, ki so potekali na south, the division of the hierarchical system into italijanskem ozemlju, ali kot materialne three fundamental hierarchies, the distinction konfiguracije, a tudi kot njihovi možni prikazi, kot between metropolitan and non metropolitan ar- proizvod prostorskih praks, pa tudi kot element eas) (Campagna, Gambi, studies for Project pogojevanja. 80…) today there are indications for a relatively shared description of the Italian territory. Te različne krajine pa ne aludirajo na razlike v identititeti od ene regije do druge ali od enega In spite of the structural plurality and inner com- mesta do drugega, temveč na »mesta«, ki kljub plexity of every settlement, where systems of temu da niso nacije (ki ohranjajo notranjo objects and spaces difficult to trace back to a povezanost s pomočjo skupnega cilja) še vedno single order are compared more radically than in ostajajo značilne (razločljive), prikazane kot the past, and in spite of the greater instability strukturirane arene, kjer različni prostori, and dynamism of any formal local configuration, proizvodi in prikazi vsi medsebojno delujejo, and above all a lack of traditional, static and per- vendar v oblikah in kombinacijah, ki so spective vision, attempts may, however, be made specifične. Te različne krajine s svojimi to identify a plurality of landscape, defined as raznovrstnimi notranjimi površinami niso tolikanj complex cultural products of diverse types of izraz lokalnega proizvoda suburbanizirane development carried out on Italian territory, or as družbe, temveč predvsem izhodišče, material configurations but also as their possible spreminjajoči se substrat našega obstoja, t. j. representations, as a product of territorial prac- subjektov in akterjev, ki so redko nedvoumno tices, but also as an element of conditioning. vezani na eno področje, notranjcev ali obstrancev, ki pa vedno skrbno pazijo na to, da These different landscapes do not allude how- do neke mere na novo opredelijo svoje lastne ever to differences in identity from one region to odnose s prstjo, zemljo, na drugačen način v another, or from one town to another, but to vsakem mestu, in da občasno manj »towns« which despite their not being nations 240 instrumentalno raziščejo različna obzorja na (maintaining coherence within through a com- svoji smeri. mon aim) still remain distinctive, represented as structured arenas, where different spaces, prod- Vsako od teh suburbaniziranih območij se lahko ucts and representation all interact in shapes razvije v drugačno krajino predvsem zaradi and combinations that are, however, specific.

Workshop 3 Workshop različne politične infrastrukture. Kot je dobro These different landscapes with their variegated znano, so bile zgodovinske krajine naše države inner areas, are not so much an expression of a zgrajene najprej s pomočjo različnih tipov local product of a suburbanised society, but

Delavnica 3 / podrobnega infrastrukturiranja in previdno rather the starting point, a changing substrate of izgradnjo terena, celo preden so posegle vmes our existence, of subjects and actors who are kulturne izbire in določeni gradbeni procesi. V rarely unequivocally tied to one area, an insider tem smislu je mogoče reči, da so v zgodovinski or an outsider, but always careful to redefine to italijanski krajini infrastrukturni projekti igrali a certain extent their own relations with the soil, večjo vlogo kot kjer koli drugje: velik projekt, ki the land, in a different way in each town, and at ni povezan z obsežnimi deli, temveč predvsem times less instrumentally to explore the different z nešteto majhnimi med seboj povezanimi horizons of direction. posegi. Each one of these suburbanised areas can Prelomne preobrazbe zadnjih pedestih let so evolve in a different landscape particularly večinoma ponovno izkoristile zgodovinsko through differing political infrastructures. As is infrastrukturno omrežje, dale pa so mu radikalno well-known the historical landscapes of our novo interpretacijo in ga preobrazile v nov model country have been constructed firstly through organizacije ozemlja, ki v glavnem sestoji iz various types of detailed infrastructuring, and obsežne urbanizacije, ki je organizirana kot gost careful construction of the ground, even before venec okrog osrednjega dela Padske nižine in cultural choices and particular building proc- dna prve alpske doline, kakor tudi vzdolž obal, po esses come into play. In this sense it may be said dnu dolin in nekaj ravninah osrednje in severne that infrastructural projects have played a Italije. Za ta novi okvir suburbanizacije je zlasti greater role in the historical Italian landscape značilna ponovna uporaba podeželskih than anywhere else: a great project linked not to infrastrukturnih sistemov. Na eni strani ta massive works but more to myriads of small in- ponovna uporaba podeželskih infrastrukturnih terventions connected to one another. sistemov bolj gosto naseljenih podeželskih območjih, kjer je bilo skupno obdelovanje nekoč The epoch-making transformations of the last običajna praksa, za urbanizirana središča, ki so fifty years have mostly reutilised the historical pri svojem širjenju vsrkala stara središča in jih infrastructural network, giving it a radically new spremenila v večja mestna območja; na drugi interpretation and transforming it into a new strani pa (občasno z delnim prekrivanjem) model of territorial organization, consisting ponovna uporaba infrastrukturnih sistemov mainly of an extensive urbanisation that is or- območij na dnu dolin in obalnih območij, za ganized like a thick crown around the heart of izgradnjo novega cestnega omrežja od sredine the Po plain and the first Alpine valley floor, as devetnajstega stoletja na podlagi intenzivne well as along the coasts, valley floors and the melioracije in reorganizacije kmetovanja (v few plains of central and southern Italy. This new južnem delu osrednje Italije) zaradi šireče se framework of suburbanisation is particularly urbanizacije, ki je pogosto prevzela značilnosti characterised by reuse of the rural infrastruc- novega linearnega mesta v nasprotju s starim tures. On the one hand this reuse of rural infra- reorganiziranim mestnim omrežjem. structures of the more densely populated country areas where sharecropping was once the Nova avtocestna infrastruktura, zgrajena v usual practice for urbanised centres which in glavnem v povojnem obdobju, na splošno their spread absorbed old centres transforming indirektno pospešuje te procese, ki pogosto parts of them into vaster urban areas; on the privzamejo predvsem obliko sistema avtocest- other hand (at times with partial superimposi- nega obroča ali povezovalnih cest za nova tion) the reuse of infrastructure systems of the mestna območja in ne toliko omrežja, ki valley floor and coastal areas which starting povezuje različne regije in mesta. Na drugi strani from the middle of the nineteenth century was se je v nekaterih regijah na severu regionalni defined by means of the construction of a new železniški promet razvijal hkrati s širjenjem mest, network of roads through intensive reclamation 241 medtem ko razvoj podzemnega prometnega and reorganisation of farming (in the southern sistema, ki je temu sledil, ni bil dovolj velik, da bi part of central Italy) on the part of a spreading lahko pomembno vplival na te procese. urbanisation that often assumed the features of a new linear town as opposed to the old reorgan-

Kar nastane iz te ponovne uporabe, je neka vrsta ized city network. 3 Workshop notranjega gobastega razraščanja starih krajin s pomočjo nešteto majhnih sprememb, ki The new motorway infrastructure built mainly in privedejo do nastanka zelo različnih oblik the post-war period generally becomes an indi- Delavnica 3 / individualnosti. rect support to these processes, often taking the shape of a ring road system or connecting roads V Liguriji, kjer vas avtoceste ponesejo proč od for new areas of the town rather than a network obale ali vzdolž »autostrada del sole« v nekaterih connecting different regions and towns. On the območjih v zaledju preko vrste odcepov v other hand, regional rail transport has in some južnem delu osrednje Italije, seveda lahko še regions of the North gone hand in hand with vedno najdemo mnogo tradicionalnih, nespre- urban spread, whereas the subsequent develop- menjenih krajin (nekateri okraji z novimi viadukti ment of an underground transport system was in stare podeželske ceste, ki se jih še vedno da too small to have a significant influence on these videti z avtocest). processes.

Toda prevladujoč dejavnik je sprememba, What emerges from this re-utilisation is a sort of notranja metamorfoza starih krajinskih internal mushrooming of old landscapes through a infrastruktur z razpršitvijo stanovanjske gradnje, myriad of little transformations, which give rise reorganizacijo trgovine na linearen način v novih to the most diverse forms of individuality. kompleksnih strukturah, povečano rekonstruk- cijo (obnovo) starih cestnih infrastruktur, ki se Certainly in Liguria, where motorways take you nenenehno spreminjajo, da bi lahko bolje služile away from the coast or along the »autostrada svojim namenom. del sole« in some hinterland areas through a series of junctions in the southern part of central Veliki infrastrukturni objekti, ki jih lahko znova Italy, many traditional untransformed land- najdemo v teh krajinah, lahko postanejo vizualni scapes can still be found (some boroughs with obraz, kondenzator nekaterih dejanj notranje new viaducts, and old country lanes still visible preobrazbe, ena od komponent nove krajine, from the motorways). zagotovo pa ne gonilna sila same preobrazbe, niti najbolj poguben znak nove krajine (če na However the prevailing factor is change, an inner primer opazujemo slabo dostopnost nekaterih metamorphosis of old landscape-infrastruc- industrijskih območij, lahko tudi ocenimo njeno tures, through the diffusion of residential build- relativno težo in vrednost v smislu koristne ing, the reorganization of commerce in a linear podpore, tudi če ni vedno potrebna ali zadostna way in new complex structures, increased recon- pri novih kompleksih). Sicer pa je to, kar struction of old road infrastructures, constantly povezuje ozemlja - bodisi da so ta naseljena ali undergoing transformation for improved serv- zapuščena, ali da se naključno (neorganizirano) ices. razvijajo, bodisi, da so gospodarska območja ali turistična območja s počitniškimi objekti - je The great infrastructures that we find again in relativno eksogena narava nove infrastrukture, ki these landscapes can become the visual face, je bila umeščena v krajino, ne da bi se sploh the condenser of some actions of inner transfor- kakor koli pomislilo na različne procese razvoja mation, one component of the new landscape, in reorganizacije gospodarstva, ali na krajino, but certainly not the engine of the transforma- preko katere poteka. tion itself, nor the most devastating sign of the new landscape (if we observe the poor accessi- Gledano izven ozkega pogleda tehnike, je pro- bility of some industrial districts we can also gram nenehnih infrastrukturnih del, ki se danes estimate its relative weight and value as a use- predlagajo za našo državo po obdobju največje ful support, even if not always necessary or suf- možne ponovne uporabe in interpretacije ficient for the new developments). Otherwise podedovanih infrastruktur in družbenega what unifies the territories, whether they are 242 kapitala, lahko ne le bistveni element odziva na populated or abandoned, or under haphazard reorganizacijo družbeno-ekonomskega razvoja development, district economies or tourist areas povezav znotraj in izven urbanih, industrijskih, with holiday homes, is the relatively exogenous turističnih ali podeželskih območij naše države, nature of the new infrastructure that has been temveč tudi temeljno orodje pri izboljšanju placed without any thought given to the different

Workshop 3 Workshop krajine. processes of development and reorganisation of the economy, or the landscape it crosses. Razlogi, ki podpirajo to tezo, so različni. Kot prvo,

Delavnica 3 / ker mora program obravnavati sistem tako Seen from outside the narrow view of engineer- naravnih kot ustvarjenih odprtih prostorov, ki so ing, a programme of consistent infrastructural značilni za okolje: z drugimi besedami, prevzame works, which today is being proposed for our lahko pomembno vlogo (bodisi pozitivno ali country after a period of maximum reuse and negativno) pri utrjevanju novih oblik interpretation of inherited infrastructures and urbaniziranih območij, novih okoljskih sistemov, the social capital, may not only be an essential ki morajo upoštevati večjo rabo ozemlja in večjo element in response to the reorganisation of mobilnost. Kot drugo, politika ponovnega socio-economic development of links within and razvoja tako obstoječih kot novih infrastrukturnih without urban, industrial, tourist or rural areas of objektov neizogibno vključuje reorganizacijo our country, but also a fundamental tool in the suburbaniziranih območij, ki bi jo lahko do neke improvement of the landscape. mere usmerjala politika zavedanja krajine in prostora z vidika potreb po nastanitvi in skupnih There are various reasons to sustain this. Firstly, dejavnostih (javnih, rekreativnih in gospodar- because the programme has to deal with the skih). system of both natural and created open spaces which characterise the environment: in other Končno obstajata dva nadaljna razloga, zakaj words it can assume a meaningful role (whether lahko infrastrukturni projekt prevzame bistveno positive or negative) in consolidating new figures vlogo pri prekvalifikaciji krajine: gre za dve merili, of the urbanised areas, new environmental sys- širše za omrežja in drugo za bolj bližnje tems which must take into account more exten- (neposredne) prostore, ki niso nujno blizu glede sive use of the territory and greater mobility. na naš način življenja, saj v kontekstu Secondly, a policy of redevelopment of both ex- razdrobitve pozidanih območij (pa tudi isting and new infrastructures inevitably involves kmetijskih območij) in povečanja različnih vrst reorganisation of suburbanised areas which to življenjskih slogov, infrastrukturni projekt some extent could be governed by a policy of predstavlja tako možen referenčni okvir za awareness of landscape and territory in terms of ustvarjanje raznolikih krajin glede na zazidalna the demands for accommodation and collective območja z zagotavljanjem usklajenosti ter prav activities (public, recreational and commercial). tako orodje za povezovanje mikrokrajin, ki lahko sicer ostanejo odrezane (izolirane). Finally, there are two further reasons why the infrastructure project can assume an essential Te možnosti se lahko izrazijo samo, če sta role in the requalification of the landscape: two izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da mora biti scales are involved, a more extensive one for infrastrukturni projekt dobro premišljen v okviru networks and another for closer spaces, which drugačne podobe naše dežele od tiste, ki jo may not necessarily be close in relation to our implicitno predstavlja sistem koridornih povezav way of life, since in the context of fragmentation med regijami in mesti, ki bi se morale prilagoditi of built up areas (but also of farming areas) and veliko različnim krajinskim prostorom in občasno an increase in the variety of life styles, it repre- spremembam, izvedenim na mah. To je bolj sents both a possible reference frame for the vprašanje preoblikovanja (reforme) različnih creation of variegated landscapes in relation to delov Italije, različnih suburbaniziranih območij, building areas, by providing consistency, and a znotraj katerih bi morali nastati izvirni razvojni tool for linking micro-landscapes which may oth- modeli, da bi lahko ustvarili drugačno vlogo za erwise remain cut off. infrastrukturne objekte. These potentialities may only be expressed if two Kot drugo bi morala obstajati destrukcija- conditions are met. First the infrastructure rekonstrukcija različnih krajin, kar pa ne sme biti project must be thought out within a different obravnavano le kot ublažitev vpliva, pravilen image of our country from that which implicitly odnos do že obstoječih struktur ali varstvo constitutes a scheme of corridor links between 243 zadevnih krajin. Ti vidiki so osrednjega pomena regions and towns that would have to adapt to samo za nekatere primere, bolj pogosto pa a diversity of territory-landscapes, and at times obstaja tveganje, da so zavajajoči pri prizade- to changes carried out in a clean sweep. Rather vanjih za ponoven razvoj in reinvencijo itali- it is a question of reforming different parts of janske krajine v nadaljnjem koraku ponovnega Italy, different suburbanised areas within which 3 Workshop oblikovanja infrastruktur italijanskega ozemlja. original development models should emerge to create a different role for the infrastructures.

Projektiranje infrastrukturnih objektov zato na Delavnica 3 / našem ozemlju dobiva nekoliko drugačen urbani Secondly, there should be a destruction-recon- pomen. struction of different landscapes which is not merely to be considered a mitigation of impact, Na področjih obsežne in vsesplošne urbani- a correct relationship with the pre-existing struc- zacije bi lahko preprojektiranje infrastrukturnih tures, or the protection of the landscapes in- mrež, združeno s preprojektiranjem velikih volved. These aspects are central only to some odprtih prostorov znotraj urbanizacije, kakor tudi cases, more often they risk being misleading in z obnovo starih centrov, ki delujejo na področju an attempt at redevelopment and reinvention of javne blaginje in gospodarstva, prispevalo k the Italian landscape carried out in a further act rojstvu novega tipa urbane krajine, ki temelji na of remaking the infrastructures of the Italian ter- modelu razširjenega, prepustnega mesta. ritory.

Zlasti bi skupno delovanje na teh štirih The design of (new) infrastructures therefore dimenzijah predstavljalo priložnost za prenovo in assumes somewhat different urban significance ponovno pretehtanje politike blaginje. Ta se of our territory. lahko, ne samo spopada z revščino, ki obstaja celo v teh razvitih okoljih, pač pa lahko prav tako In areas of extensive and widespread urbaniza- zagotovi udobno življenje za vse prebivalce, ki tion the redesigning of infrastructural networks morajo živeti v sožitju z državo visoko razvitih coupled with that of large open spaces inside gospodarskih sistemov, ki podpira področja the urbanisation, as well as of renewal of old lokalnih proizvodov, kar pogosto ovirajo zastoji centres working in the field of public welfare and in obotavljiva podjetja; vrh tega je treba razmisliti economy, could contribute to the birth of a new o preoblikovanju nastajajočih urbanih območij, type of urban landscape based on the model of da bi povečali njihovo dostopnost. an extended, permeable city.

O cestnih infratrukturnih objektih bi morali In particular a joint action on these four dimen- razmisliti v mnogih alpskih in predalpskih sions may constitute an occasion for renewing dolinah, v mestih Lombardije in Veneta, ki se and rethinking a welfare policy which can deal neorganizirano širijo navzven vzdolž smeri not only with the poverty that exists even in Emilijanske ceste. Ne toliko o oblikovanju hitrih these developed environment, but can also pro- koridorjev novih posamičnih infrastrukturnih vide the comfortable life for all the inhabitants objektov, pač pa bolj dolgoročno, o novih that should co-exist with a state of highly devel- avtocestah, cestah in železnicah, ki bi lahko oped economic systems assisting sectors of lo- postale pomembni segmenti reorganizacije cal products, often impeded by congestion and preobremenjenih in prenatrpanih prometnih floundering economies; moreover, thought may omrežij. Ne bi se smeli omejiti na ublažitev be given to reshaping emerging urban areas to vpliva, ki ga imajo ti infrastrukturni objekti na make them more accessible. maloštevilne odprte prostore, preko katerih potekajo, tako, da bi jih skušali odstraniti iz More specifically in relation to the road infra- vsakega kraja urbanizacije, pač pa moramo structures, in many Alpine and Prealpine valley predvsem graditi kontekste velikih parkov, ki bi floors, in the sprawling cities of Lombardy and se lahko uporabljali kot novi javni prostori v Veneto, along the directrix of the Emilia road, skladu z razvojem nove urbane strukture ne what we should be thinking about is not so glede na njeno velikost. much the creation of fast corridors or new single infrastructures, but rather on a more long Ne smemo pozabiti nastajanja novega sistema term basis about new motorways, roads and 244 zgodovinskih centrov in »suburbanih nakupo- railways which could become considerable seg- valnih centrov« z mega kinodvoranami ter prav ments of reorganisation of overloaded and con- tako ne novih šolskih ustanov, novih kulturnih gested transport networks; we should not limit centrov, novih javnih podjetij in celo novih ourselves to mitigating the impact that these letališč. infrastructures have on the few open spaces

Workshop 3 Workshop they cross by trying to remove them from every Infrastrukturna politikane bi smela spregledati site of urbanization, but we must rather con- postopnega pojavljanja drugačnega razvojnega struct contexts of great parks to be used as new

Delavnica 3 / modela v manj naseljenih območjih, ki ga lahko public spaces in harmony with the develop- sintetizirano opredelimo kot »počasnega« ments of new urban fabric whatever its size. (slow); tu je poudarek na območjih, za katera so značilne različne oblike lahke industrije v We must not forget the emergence of a new družinskem upravljanju, ki so v nekaterih system of historical centres and »suburban primerih nadomestile kmetijske dejavnosti, in ki shopping malls« with maxi-screen cinemas, but se osredotočajo na turizem in obrtne izdelke v also of new scholastic institutions, new cultural novem kontekstu višjega vrednotenja postopnih centres, new public services and even of new air- sprememb krajine in urbanizacije. ports.

Razvoj teh območij zahteva dobro dostopnost in In less populated areas frequently, the policy of omrežje infrastrukturnih objektov, ki omogoča infrastructures should not ignore the gradual zmeren pretok z možnostjo postankov, zato je emergence of a different development model treba te objekte zgraditi na tak način, da ne that we can synthetically define »slow«; here the uničijo podedovane krajine, ki postaja veliko emphasis is on areas characterised by diverse več kot element, ki ga je vredno zavarovati, set-ups of light industry of family management, upoštevajoč lastnosti teh objektov, ki so which, at times, have partly taken over from pomemben vidik razločevanja. farming activity, centring around tourism and artisan products in a new context of placing val- Zato je, čeprav območja brez infrastrukturnega ues on slow-style Iandscape and urbanization. projekta predstavljajo prvino izboljšanja in obnove (reforme) krajine, ki bi lahko vključevala The development of these territories requires ponovno kontekstualno pretehtanje obsežnih good accessibility and a network of infrastruc- okoliških območij, tukaj potrebno trajnostno tures that allows slow circulation with the pos- lokalno upravljanje sprememb in ohranjanja sibility to make stop-offs, so they must be con- krajine, tako da se zagotovi dobro prilagajanje že structed in such a way that they do not destroy obstoječim in inovativnim strukturam. Zlasti je an inherited landscape that is becoming treba v njihovem kontekstu znova pretehtati much more than an element worthy of protec- prometne infrastrukturne objekte na podlagi tion, given their qualities which constitute an skrbno premišljenega odnosa - od točke do important aspect of distinctiveness. točke - do širšega ozemlja, na katerega se navezujejo. Therefore, while the areas without the infrastructure project constitute an element of improve- Infrastrukturni načrt bi lahko celo predvidel ment and reform of the landscape which could radikalno spremembo nekaterih cestnih include vast surrounding areas of contextual re- objektov s prilagoditvijo le-teh conam za pešce. thinking, here there must be sustainable local V tej zvezi je pomembno omeniti projekte manj management of change and conservation inte- gosto naseljenih območij v Veliki Britaniji, grating with pre-existing and innovative struc- Nemčiji in Franciji ali tradicijo italijanske tures. In particular the infrastructures of trans- arhitekture, ki skuša graditi usklajeno z že port should be thought out in their context obstoječimi objekti. through careful point by point relationship to the vaster territory to which they are linked. Projektiranje infrastrukturnih objektov na območjih, kjer je varstvo krajine čedalje bolj The infrastructure plan could even involve radi- usmerjeno v gradnjo spektakularnih turističnih cal rethinking of some the road structures by območij ali v razvoj določene vrste izjemnega adapting them to pedestrian areas. izraza naravnega in družbenega pomena, kaže tendenco po privzemanju drugačnih konotacij In this context important reference can be made 245 pri opredeljevanju odnosa do krajine, ko gre za to the projects of the less densely populated ar- že obstoječe objekte in vpliv. V prvem primeru eas of Great Britain, Germany and France, or to je lahko pomembno izhodišče (referenca) za the tradition of Italian architecture which tries to dostopnost do parkov izkušnja ameriških cest ali construct in harmony with pre-existing struc- francoskih »komediantov«, čeprav je treba pri tures. 3 Workshop tem upoštevati določeno mero kritike. The design of infrastructures in the territories

V drugem primeru so lahko pomembni razlogi where protection of the landscape is more and Delavnica 3 / za skrivanje novih infrastrukturnih ojektov pred more oriented to the construction of spectacu- pogledi, toda tudi v tem primeru lahko obstaja lar tourist areas or to the development of some potreba po ponovnem odkrivanju tradicije exceptional expression of natural and social rel- arhitekture, ki se dobro vklaplja v že obstoječo evance tends to assume different connotations arhitekturo, vendar ne da bi jo pri tem skušala in the definition of relationship to the landscape posnemati. as far as pre-existing structures and impact are concerned. In the former case the experience of Nikoli se ne smemo prenehati zavedati the American roads for accessibility to parks, or spreminjajoče kvalitete meja med tema dvema the French »comedians«, may be a valuable ref- strategijama za varstvo krajinske dediščine, saj erence, even if there are some criticisms to be uspeh druge polaga temelj za prvo; razvoj prve considered. na naseljenem območju, zgrajenem na tak način kot italijansko ozemlje, redko izključuje In the latter case the reasons for keeping the druge razsežnosti varstva istovetnosti in/ali new infrastructures out of sight may be relevant, kulturne dediščine. but also in this case there may be a need to re- discover the tradition of an architecture that fits Pomembne razlike prav tako nastajajo v into the pre-existing one without, however, trying možnem odnosu med krajino in infrastrukturo to imitate it. na manj gosto naseljenih območjih, kjer lahko obstajajo nekateri nenadzorovani procesi Awareness of the changing quality of the con- odpravljanja naselij in ponovne naturalizacije fines between these two strategies for the pro- tako območij kot Padske doline, kjer je zadržana tection of landscape heritage must never be lost, (omejena) raven urbanizacije povezana z močjo since the success of the latter lays the founda- nekaterih specializiranih kmetijskih proizvodov. tion for the former, the development of the V prvem primeru se lahko načrtovanje nove former in an inhabited area constructed in such infrastrukture bolje izvede na podlagi ocene a way as the Italian territory is, rarely rules out vpliva na okolje v prizadevanjih za zmanjšanje other dimensions of protection of identity and/ vpliva na najmanjšo mero, ne da bi pri tem or cultural heritage. omejevali procese ponovne naselitve faune in flore ali povzročili nestabilnost v ideografski Meaningful differences also emerge in the pos- mreži. Raziskati bo še treba, ali lahko omejeno sible relation between landscape-infrastructure vključevanje nekaterih cestnih povezovalnih in the less densely populated territories where infrastrukturnih objektov ali omejenega prometa there may be some uncontrolled processes of na teh ozemljih postane ob ustreznem varstvu divestment of settlements and re-naturalisation okolja resnično podporno orodje pri usmerje- both of districts and of the Po Valley, where a nem procesu ponovne naturalizacije, kar pa contained level of urbanisation is linked to the pogosto zahteva dopolnile ukrepe. strength of some specialised farming products. In the former case the design of the new infra- Na ozemljih z močno tradicijo kmetovanja se structure may be carried out better through mora načrtovanje infrastrukturnih objektov evaluation of the impact on the environment, in navezati na spreminjajočo kmetijsko krajino, da an attempt to minimise the impact without, bi izpostavili bogastvo formalnih vrednot, kar je however, limiting the processes of repopulation bilo preverjeno sredi pedesetih na podlagi of fauna and flora, or creating instability in the melioracijskih izkušenj, povezanih z gospodar- ideographic network. Still to be investigated is sko rastjo. whether the restricted insertion of some road linking infrastructures of limited circulation in 246 V zasebnem sektorju lahko infrastrukturni these territories may become, with proper pro- projekt prevzame valenco urbanizacije in zelo tection of the environment, a real support tool in razgibane krajine kot priložnost za gradnjo a guided process of re-naturalisation, which of- mestnih prostorov z različnimi cilji v kontekstu ten requires, however, supplementary action. izboljšanja mest.

Workshop 3 Workshop In the territories with a strong farming tradition Ne glede na to, ali gre za vprašanje the planning of infrastructures must relate to a preprojektiranja postaj, novih cest ali novih changing agricultural landscape in order to bring

Delavnica 3 / cestnih obročev, obstaja potreba po rešitvi out the wealth of formal values which was veri- težkega problema opredelitve italijanskega fied in the mid fifties through the experience of mesta, vidika, ki se je pojavil pri soočanju s reclamation linked to economic growth. težavami v lokalni upravi, čeprav je bil tekom zadnjega desetletja dosežen velik napredek pri In the private sector the project of infrastructure premagovanju pomanjkanja izhodišč in neprila- can assume a valence of urbanisation and godljivosti pri lokalnem upravljanju. greatly varied landscape, as an occasion for the construction of city spaces with various objec- Da bi lahko udejanili to kompleksno valenco tives in the context of urban improvement. infrastrukturnega projekta, je treba temeljito ponovno pretehtati procese odločanja, stališča Whether it is a question of the redesigning of in mnenja, povezana s projektnimi odločitvami, stations, new roads or new ring roads there is a kakor tudi potrebo po uskladitvi med različnimi need to tackle the difficult problem of defining vpletenimi politikami. Brez dvoma so bili procesi the Italian city, an aspect that has come up odločanja na področju rekonstrukcije in predlogi against difficulties in local government, although v preteklem desetletju deležni veliko pozornosti. over the past decade much progress has been Sedaj bi že moralo biti jasno, da so lahko posegi made in overcoming the lack of references and na infrastrukturnih objektih priložnost za inflexibility in local governance. izboljšanje krajine le, če obstajajo nova stališča do tehničnih vidikov in če postane proces In order to carry out this complex valence of the odločanja bolj skupen, tako da je odgovornost infrastructure project much rethinking is re- za projekte, ki niso takoj popularni, deljena. quired concerning the decision making proc- Predvsem pa mora obstajati določena esses, attitudes and opinions related to the ac- primerjava z drugimi scenariji, ki predlagajo tion to be taken for the project, as well as the zamisli krajin, sposobnih ustvarjati povezave need to come to agreements regarding the vari- med različnimi omrežji (cestami, železnico, ous policies involved. Undoubtedly the decision- letališči) in na različnih ravneh (nacionalno- making processes regarding reconstruction and regionalno, pa tudi lokalno med različnimi proposals have received much attention over the suburbaniziranimi območji kontroverznih mest past decade. Pademontane), med posameznimi infrastrukturnimi politikami in politikami odprtih prostorov It would appear clear by now that intervention (ki na primer v teh primerih lahko postanejo on the infrastructures may constitute the oppor- sistem javnih površin). tunity to improve the landscape only if there are new attitudes to the technical aspects and if decision-making becomes more shared, through Resnično osrednji prostori, kakor tudi sistem accountability for designs that are not immedi- območij zelenih pasov, območij tišine in miru, ately popular. Most of all there must be some priborjenih iz hrupnih krajin, so tisti, ki se comparison with other scenarios proposing nahajajo med infrastrukturnimi objekti in ideas of landscapes able to generate connec- trgovskimi naselji ter lokalno in arhitekturno tions between the various networks, (roads, rail- reorganizacijo javnih služb. ways, airports), and with different scales (national-regional but also local between different Na prvi pogledi se zdi, da je splošno razširjena suburbanised areas of the controversial cities of ideja o infrastrukturnih koridorjih do neke mere Pedemontana), between policies on infrastruc- tako usmerjena, vendar ostaja preveč omejena tures and those on open spaces which are in- na idejo območja in funkcije. Da bi preoblikovali volved (which for example in the cases in ques- suburbanizirana območja in krajino, morajo tion may become a system of public areas). medsebojne povezave med različnimi politikami 247 imeti logiko, ki ni omejena samo na povezovanje The real central places as well as a system of (integracijo) različnih omrežij in ki poteka glede green belt areas, areas of silence and tranquillity na pravokotne odseke, ki se po velikosti zelo carved out of noisy landscapes are those be- razlikujejo, in na ozemlja, na katerih se objekti tween infrastructures and commercial settle-

nahajajo. Poleg tega terjajo projekte, ki sočasno ments and the reorganisation of public services, 3 Workshop delujejo na drugačnih ravneh kot tisti, ki so locally and architecturally. podrobno dani v infrastrukturnem projektu,

začenši od vmesnega projekta urbanih naselij in The widespread idea of infrastructural corridors Delavnica 3 / vse do bolj obsežnih projektov omrežja. would seem to be oriented to some extent in this direction, but it remains too restricted to the idea Poudariti je treba, da se lahko finančni vidiki of area and function; in order to reform obravnavajo samo na podlagi te povezave med suburbanised areas and landscape the intercon- različnimi politikami, da se zagotovi, da se delo nections between the various policies require a na zelenih območjih ne vidi zgolj kot nadaljna logic that is not limited only to integration be- razvojna stopnja sofinanciranja razlaščenih tween the various networks and which proceeds območij za izgradnjo zabaviščnih in trgovskih in relation to perpendicular sections, that vary centrov. Takšna politika se ne skuša izogniti greatly in size, and to the territories involved in odgovornosti, ki izhaja iz razvoja suburbani- the structures. They, moreover, require projects ziranih območij in krajine. that work concomitantly on different scales from that detailed in the infrastructure project, Kot zaključek je treba poudariti, da ko se starting from the intermediary project on urban sklicujemo na kompleksni sistem infrastruk- settlements and extending to the more extensive turnih naložb in njihovo vlogo pri ponovni ones of the network. opredelitvi italijanske krajine, se moramo sklicevati ne samo na velika dela stvarnega It should be underlined that only through this link prava, pač pa tudi na večji projekt, ki ga je treba between different policies can financial aspects opredeliti kot zbirko različnih majhnih posegov, be dealt with to assure that work on green areas ki se v glavnem, vendar ne izključno, ukvarjajo is not seen to be only a further development of z izboljšanjem že obstoječih omrežij, urbanih in co-financing of dispossessed areas for the con- suburbanih cest. struction of entertainment or commercial centres. Such a policy does not try to escape ac- Da bi izboljšali italijansko krajino, si moramo countability that may be considered as evolution zamisliti veliki načrt, ki se uresniči s pomočjo of suburbanised areas and of the landscape. običajne dolgoročne javne politike strateških vrednot, ki vključuje izboljšanje cest, redefinicijo In conclusion it must be pointed out that when cest, učinkovit tok vode, oblikovanje pločnikov in we refer to a complex system of infrastructure stez za kolesarje, in v bolj splošnem smislu, investments and their role in the redefinition of različne sisteme življenjskega sloga, ki jih the Italian landscape, we must refer not only to določajo različni prometni sistemi, velike the great works of objective law, but also to a površine za parkiranje, z drevesi obdane avenije, greater project to be defined by a collection of ki poleg tega, da so ekološke, vračajo urbani various small interventions mainly, but not exclu- organizaciji tretjo razsežnost, ki je še vedno sively, concerned with improvement of the pre- razvidna iz kart. existing networks, urban and suburban roads. Politika, ki je prilagodljiva pri svojem prepro- In order to improve the Italian landscape we jektiranju, ki se izogiba urbanim modelom, ki must imagine a great plan that it is implemented znova predlagajo standardne prostore v bližini through an ordinary public long term policy of cest, nekaj, kar je resnična priložnost, da se izrazi strategic valences involving improvement of izjemno banalnim in za bivanje neprimernim roads, redefinition of roads, efficient water flow, območjem. creation of pavements and bicycle lanes, and more generally, different systems of life style V italijanskih krajinah je čedalje več dokazov o regulated by different transport systems, large prizadevanjih za izboljšanje krajine z majhnimi, parking areas, tree-lined avenues which, besides vendar splošno razširjenimi projekti. Takšni being ecological take the third dimension back projekti morajo ostati decentralizirani, vendar jih to the urban organisation which we still read on mora spremljati, tudi s finančnega vidika, maps. 248 ponoven pregled (revizija) lokalnega financiranja cest, različnih delov mesta, kakor tudi vseh A policy that is flexible in its redesign, avoiding urbanih struktur, temelječ na logiki, ki ni avto- traditional urban models which re-propose referenčna, nagrajujoč ne nujno najboljši standard spaces close to streets, something that projekt, pač pa tiste, ki so najbolj zanimivi ali is a real opportunity to give expression to ex-

Workshop 3 Workshop sposobni izzvati posnemanje, da bi sprožili tok traordinarily banal and uninhabitable areas. mojstrstva. In the Italian landscapes there is more and more

Delavnica 3 / Če se spomnimo starih priročnikov Ina-case ali evidence of attempts at improving the landscape zakonodaje v zvezi s prispevki za izboljšanje, ali through small but widespread projects. Such celo najbolj omejevalnih navedb za ‘urbane projects must remain decentralised but must be standarde’, se dobro zavedamo, kako lokalna ali accompanied, also from a financial point of view, skupna prizadevanja dosežejo več, če jih by a review of local funding for roads, various podpira stimulativna nacionalna politika. Izziv v parts of the town as well as entire urban struc- tem primeru je izogniti se banalnemu tures, based on non auto-referential logic, award- ‘opremljanju’ urbanih območij in vrsti preveč ing not necessarily the best project but those drznih tehničnih rešitev. Zaželjeno je, da bi se that are the most interesting or able of to create naložbe zagotavljale na lokalni ravni in bile an imitation in order to activate circuits of virtu- usmerjene v doseganje visoke ravni primernosti osity. za življenje z izgradnjo bolj gostoljubnih odprtih in kolektivnih prostorov, in seveda, z varstvom te If we think back to the old handbooks of lna-casa kompleksne in neprecenljivo dragocene javne or the legislation regarding contributions for dobrine, ki se imenuje krajina. improvement, or even the most curtailing of indications for ‘urban standards’ we are well aware of how local or joint actions can achieve more when supported by a stimulating national policy. The challenge in this case is to avoid a banal ‘furnishing’ of urban areas and a series of presumptuous technical solutions. Preferably investments should be provided at local level and oriented towards achieving a high level of live- ability in the territory through the construction of more hospitable open and collective spaces, and, of course, the protection of that complex and inestimably valuable public asset which is the landscape. Krajine zavarovanih območij Francije

Les paysages des Parcs naturels regionaux Francais

Nicolas Sanaa

249

Opredelitev pojma krajina: Définition du mot paysage: Danes koncept krajine presega omejitve Aujourd’hui, le concept paysage dépasse les limi- področja urejanja in se širi na področja tes du monde de l’aménagement et envahit la posredništva. Opredeljen je kot »obraz sphère médiatique. Défini comme étant le »visage 3 Workshop dežele«, saj razodeva njeno kulturo in d’un pays«, il est le révélateur de sa culture et de zgodovino. Ta živa zgodovina izhaja iz son histoire. Cette histoire mouvante est le résul- stvarnosti in vidika opazovalca. Kot tat de la réalité et du regard de l’observateur. Delavnica 3 / »prostranstvo dežele, ki se ponuja »Étendue d’un pays s’offrant à l’observateur«, le opazovalcu« je treba krajino razumeti kot paysage doit être considéré comme un système zapleten sistem odnosov, ki jih sestavljajo complexe de relations fait d’aspects objectifs rele- zadevni objektivni vidiki s področja delovanja, vant du fonctionnel, du technique et du scientifique tehnike in znanosti, ter subjektivni vidiki, et d’aspects subjectifs dépendant de la perception, odvisni od zaznavanja, posluha, zgodovine, de la sensibilité, de l’histoire, de la culture et de kulture in zavesti posameznika. l’état d’âme de chacun.

Sistemski pristop je izoblikovan v najmanj tri L’approche systémique, articule au moins trois med seboj odvisne komponente: composantes interdépendantes: – krajina, ki podpira prostor; delež prostora, – le paysage espace-support; portion d’espace ki je viden in zapolnjen z objekti; soumise à la vue, remplie d’objets; – krajina vidnega prostora, ki vključuje – le paysage espace-visible incluant la notion pojem merila; d’échelle; – predstavitvena krajina ali krajina – le paysage-représentation ou paysage prizorov; prostor, na katerem se živi ali spectacle; espace vécu ou perçu selon la se ga dojema glede na posluh, zgodovi- sensibilité, l’histoire, l’état d’âme de chaque no, zavest vsakega posameznika. individu.

Vir: Regionalni center pedagoške dokumentacije Akademije v Source: CRDP Académie d’Amiens Amiensu

1. Kaj je regionalni naravni park? 1. Qu’est-ce qu’un Parc naturel régional?

Gre za francosko posebnost. Regionalni naravni Il s’agit d’une spécificité française. Un Parc naturel park je območje, ki se ga obravnava kot izjemo. régional est un territoire d’exception. La France en V Franciji jih je 44 in predstavljajo 12 % compte 44 et ils représentent 12 % de la superficie nacionalnih površin. Leta 1967, ko so bili nationale. En 1967, au moment de leur création, le ustanovljeni, je Državni svet govoril o »plinskem Conseil d’État parlait de »droit gazeux« tant le projet pravu«, a takrat v projekt ni bil vključen sodni n’impliquait pas à l’époque de contrainte juridique, pritisk, temveč poziv k sodelovanju lokalnih mais faisait appel aux engagements des acteurs lo- akterjev. Od takrat so se razmere spremenile in caux. Depuis la situation a changé et la loi les a do- zakonodaja je omogočila uporabo ukrepov za tés d’outils pour faire valoir cet engagement; il n’en uveljavitev tega sodelovanja; preostalo ni nič demeure pas moins que ce qui reste la base d’un manj kot to, kar še zdaj tvori temelje parka, Parc est l’élaboration et l’engagement des acteurs namreč načrtovanje in zavzetost lokalnih locaux autour d’un projet de territoire fort. akterjev za velike prostorske projekte. Dans cet esprit, un Parc naturel régional est un ter- V tem smislu je regionalni naravni park ritoire rural habité, reconnu au niveau national pour poseljeno podeželsko območje, ki je na sa forte valeur patrimoniale et paysagère. Le Parc nacionalni ravni priznano zaradi svoje visoke naturel s’organise autour d’un projet concerté fondé vrednosti na področju dediščine in krajine. sur deux mots clés: protection et valorisation. Organizacija naravnega parka izhaja iz dogovorjenega projekta na osnovi dveh ključnih L’Etat classe par décret le Parc naturel régional pour pojmov: varstva in vrednotenja. une durée de 12 ans. Suite à une évaluation, le clas- 250 sement, sur proposition d’un nouveau projet peut- Država regionalni naravni park določi z être renouvelé. dekretom za obdobje 12 let. Po oceni, klasifikaciji in vnovičnem predlogu je mogoče 2. Les missions d’un Parc naturel projekt obnoviti.

Workshop 3 Workshop Les missions d’un Parc abordent 5 axes stratégi- ques: 2. Naloge naravnega parka – La protection et la gestion du patrimoine naturel,

Delavnica 3 / Naloge parka so povezane s 5 strateškimi osmi: culturel et paysager, – zaščita in gospodarjenje z naravno, kulturno – L’aménagement du territoire, in krajinsko dediščino, – Le développement économique et social, – urejanje ozemlja, – L’expérimentation, – gospodarski in družbeni razvoj, – L’accueil, l’éducation et l’information. – eksperimentiranje, – združevanje, izobrazba in obveščanje. Le thème »Paysage et urbanisme« est contenu dans tous ces axes; il est fédérateur, et cette approche Vse te osi vsebujejo temo »Krajina in urbani- transversale permet une meilleure conscientisation zem«; to jih povezuje in takšen prečni pristop de ses enjeux et une opérationnalité dans les politi- omogoča boljše ozaveščanje o pridobitvah ter ques conduites. višjo storilnost v okviru izvajane politike. 3. Le projet de territoire formalisé dans une 3. Prostorski projekt, uradno določen z listino charte

Listina regionalnega naravnega parka je La charte d’un Parc naturel régional est avant tout un predvsem pogodba, ki konkretizira projekt contrat qui concrétise le projet de protection et de varstva in razvoja zadevnega ozemlja za obdobje développement de son territoire pour dix ans. Les desetih let. Revizije listine so v praksi pokazale, révisions de charte par la pratique ont révélé un be- da sta potrebni še dodatni dve leti za oceno in soin de deux ans supplémentaires pour évaluer et predlog novega projekta; zato je klasifikacija proposer un nouveau projet; d’où un classement določena za 12 let. valable 12 ans.

V listini so določeni pomembnejši cilji in La charte détermine les grands objectifs à atteindre usmeritve, ki so potrebne na področju varstva, et les orientations à prendre en termes de protection, uveljavitve in razvoja. Besedilo tudi podrobno de mise en valeur et de développement. Le texte določa ukrepe, ki omogočajo vzpostavitev précise également les mesures qui lui permettront de zadevne politike. Listina zavezuje skupnost in mettre en œuvre sa politique. La charte engage les državo tako v ciljih kot v njihovem uresničevanju. collectivité et l’État dans les objectifs comme dans leur mise en œuvre. 4. Kdo sestavi listino? Postopek sestave listine poteka na pobudo 4. Qui élabore la charte? regije, ki potem lokalnemu organu zaupa nalogo C’est à l’initiative de la Région qu’est engagée la pro- zasnove projekta v dogovoru z zadevnimi akterji. cédure d’élaboration d’une charte, qui ensuite con- Po odobritvi listine, ki je bila predhodno sprejeta fie à un organisme local le soin de préparer un pro- s strani občin, njihovih notranjih skupnosti, jet en concertation avec les acteurs concernés. departmajev in regije, ki jo običajno ratificirajo, Après avoir approuvé la charte, préalablement adop- se dokument posreduje prefektu regije in tée par les communes, leurs intercommunalités, les ministru za okolje s prošnjo po klasifikaciji za départements et la Région qui normalement la vali- »regionalni naravni park«. dent, le document est ensuite transmis au Préfet de Région, au Ministre de l’Environnement en deman- 5. Vsebina listine dant le classement en »Parc naturel régional«. Listina regionalnega naravnega parka, ki je 5. Le contenu de la charte sestavljena na podlagi temeljitega vrednotenja prostora, vsebuje šest delov: Élaborée à partir d’un minutieux diagnostic du terri- – Projekt varstva in razvoja; toire, la charte d’un Parc naturel régional comporte – Načrt, ki izrecno navaja prostorske usmeritve six parties: 251 listine glede na namembnost različnih obmo- – Le projet de protection et de développement; čij parka. Ta del vsebuje visoko stopnjo – Un plan qui explicite les orientations spatiales de strategije za varstvo in ohranjanje vrednosti la charte selon les vocations des différentes zo- krajinske dediščine; nes du Parc. Cette partie est éminemment stra- tégique pour la protection et la valorisation du – Pravilnike organov gospodarjenja s parkom, 3 Workshop katerih delovanje je osredotočeno na uresni- patrimoine paysager; čevanje ozemeljskega projekta; – Les statuts de l’organisme de gestion du Parc

– Natančen in oštevilčen program dejavnosti; dont la fonction réside dans la mise en œuvre du Delavnica 3 / – Oznako parka, ki jo država dodeli preko Naci- projet de territoire; onalnega inštituta industrijske lastnine (INPI); – Un programme d’actions précis et chiffré; – Dogovor o izvajanju listine s strani države, ki – La marque du Parc qui sera déposé par l’Etat à ga podpišeta park in prefekt regije, ki jamči, l’INPI (Institut National de la Propriété Indus- da bodo državne službe posredovale z trielle); namenom podpiranja in krepitve poveza- – La convention d’application de la charte par l’Etat nosti projekta. signée entre le Parc et le Préfet de Région qui garantira que les services de l’Etat interviendront pour favoriser et renforcer la cohérence du pro- 6. Vloga javnosti v upravljanju prostora jet. Omejitve Regionalni naravni park, ki ne razpolaga s 6. Le rôle des publics dans la maîtrise de specifično upravljalsko upravo, v ničemer ne l’espace spreminja splošnih veljavnih predpisov v Les contraintes lastninskem pravu, lovu, ribištvu... Un Parc naturel régional, ne disposant pas d’un pou- voir réglementaire spécifique, ne modifie en rien les Kljub temu so se občine, ki pripadajo parkom, règles générales applicables au droit de la propriété, zavzele za uresničevanje kakovostnih ukrepov à la chasse, à la pêche… na svojem ozemlju in zato se morajo tamkajšnji prebivalci prilagoditi specifičnim določbam, ki jih Cependant les communes adhérentes aux Parcs se bodo morale občine sprejeti, denimo v okviru sont engagées à mettre en œuvre une démarche de gradnje, upravljanju z vodami in odpadki, qualité sur leur territoire, et de fait, leurs habitants motornega prometa, pogozdovanja… doivent se conformer aux dispositions spécifiques que les communes seront amenées à prendre, dans Kmetje, gozdarji in direktorji podjetij bodo le cadre par exemple de la construction, de gestion pozvani, da v obojestransko ugodnemu odnosu, de l’eau et des déchets, de circulation motorisée, de s pomočjo dogovorov med parkom in boisement… strokovnimi organizacijami v svojih vsakodnev- nih dejavnostih bolje upoštevajo okolje in Les agriculteurs, forestiers, chefs d’entreprise seront kakovost krajin. Ti dogovori bodo lahko potekali incités dans un rapport gagnant-gagnant à l’aide de v več oblikah, na primer prek pogodb o conventions passées entre le Parc et les organisa- vzdrževanju naravnih območij, integracije stavb, tions professionnelles, à une meilleure prise en obvladovanja onesnaževanja, širjenja pogozdo- compte de l’environnement et de la qualité des pay- vanja, gospodarjenja z energijo... sages, dans leur pratique au quotidien. Ces conven- Obiskovalci bodo morali upoštevati pravila tions pourront revêtir plusieurs formes au travers par primernega obnašanja, kot na vseh poseljenih exemple de contrats d’entretien des milieux naturels, območjih podeželja, in paziti na posebne l’intégration des bâtiments, la maîtrise des pollutions, predpise v določenih predelih ali v okviru la diversification des boisements, les économies določenih športnih aktivnosti (promet z d’énergies… motornimi vozili, plezanje). Les visiteurs devront respecter des règles de bonnes Prednosti conduites comme dans tout espace rural habité et Po drugi strani bodo posamezniki, naj bodo être attentifs aux réglementations particulières sur prebivalci ali obiskovalci, lahko imeli koristi od certains sites ou dans le cadre de certaines pratiques prizadevanj parka, da jim zagotovi prijetno sportives (circulation des véhicules motorisés, esca- življenjsko okolje in ohranjene krajine, urejanje in lade). 252 službe, prilagojene njihovim pričakovanjem (kulturno dogajanje, izobraževalna dejavnost, Les avantages oprema za raziskovanje…), skrbi za izmenjavo En contrepartie, les particuliers, qu’ils soient rési- informacij (posveti za zasebnike ali nosilce dents ou visiteurs, auront pour avantage de bénéfi- projektov za namestitve). V tem smislu park cier des efforts du Parc pour leur apporter un cadre

Workshop 3 Workshop skrbi za to, da lahko vsak projekt, ki bi utegnil de vie agréable et des paysages préservés, des pripomoči k razvoju krajine, lahko to zadovoljivo aménagements et des services adaptés à leurs at- izvede s svojo listino. tentes (animation culturelle, actions éducatives, équi-

Delavnica 3 / pements de découverte…), dans un souci d’échan- 7. Možnost varstva krajin brez odobritve ges et d’information (conseils aux particuliers ou aux porteurs de projet pour leur installation). Le Parc, Zmožnost regionalnega naravnega parka, da dans cet esprit, veille à ce que tout projet suscepti- zavaruje naravo in svojo dediščino, je v največji ble de faire évoluer le paysage puisse le faire en meri odvisna od njegove sposobnosti, da s adéquation avec sa charte. pomočjo dogovarjanja doseže spoštovanje ciljev svoje listine, ki so jih določili podpisniki. 7. La possibilité de protéger les paysages sans Avtoriteta listine in možnost varstva krajin brez odobritve izhajata v glavnem iz dejstva, da se sanctionner poslanci in njihovi partnerji na osnovi La capacité d’un Parc naturel régional à protéger la vrednotenja prostora zavedajo morebitnih izgub nature et son patrimoine réside surtout dans sa ca- ali koristi v širšem okviru in zavzamejo kolektivna pacité à faire respecter, par la concertation, les ob- stališča, ki jih v primeru posameznih odločitev jectifs de sa charte définis par ses signataires. La ne bi mogli: ta vidik je bistvenega pomena za force de la charte et la possibilité de protéger les smisel listine in njeno uresničevanje. paysages sans sanctionner provient essentiellement du fait que les élus et les partenaires, sur la base du Praktično gledano je regionalni naravni park diagnostique territorial prennent conscience des en- naprošen, da predloži svoje mnenje o projektih, jeux à une échelle plus large et viennent à prendre za katere poteka ocena vpliva, o urbanističnih des positions collectives qu’ils n’auraient pu tenir en dokumentih in drugih dokumentih, ki predstav- les décidant individuellement: c’est essentiellement ljajo okvir za dejavnosti na območju parka, kot v cet aspect qui va guider le sens de la charte et sa naslednjih nekaj primerih: sheme departmajev mise en œuvre. v zvezi s kamnolomi, odpadki, sprehajališči… Concrètement, le Parc naturel régional est sollicité, Vendar pa se park ne omeji le na to, da poda pour avis, sur les projets soumis à étude d’impact, svoje mnenje, kadar je naprošen, kar bi sur les documents d’urbanisme et autres documents zmanjševalo njegovo verodostojnost. Večino encadrant les activités sur son territoire dont voici časa vnaprej predlaga in sodeluje pri pripravah quelques exemples: schémas départementaux des projektov, da bi se lahko akterji bolje vključevali carrières, des déchets, de la randonnée… v zviševanje ciljev listine in se jih posluževali kot svojih adutov. Mais le Parc ne se limite pas à donner un avis quand il est consulté, ce qui réduirait sa crédibilité. La plu- Park neposredno prispeva k ohranjanju svoje part du temps, il anticipe et participe aux préparations dediščine tudi s pomočjo uresničevanja des projets afin que les acteurs puissent mieux inté- specifičnih in zglednih programov dejavnosti s grer à l’amont les objectifs de la charte et s’en servir svojimi partnerji. Lahko gre za: comme des atouts. – izvajanje popisov lastnine, ki omogoča spre- C’est aussi en réalisant prioritairement des program- jetje določb, prilagojenih boljšemu gospodar- mes d’actions spécifiques et exemplaires avec ses jenju z dediščino, partenaires que le Parc contribue directement à pré- – izvajanje kmetijsko okoljskih programov s server son patrimoine. Il peut s’agir: strokovnimi organizacijami, – De réalisation d’inventaires permettant de pren- – izvajanje okoljskega vrednotenja podjetij, dre les dispositions adaptées à une meilleure – varovanje arhitekturne dediščine in njeno gestiondu patrimoine, prilagajanje ekološkemu habitatu, – De la conduite de programmes agri environnem- – pomoč pri zemljiškem upravljanju občutljivih entaux avec les organisations professionnelles, naravnih okolij, vzdrževanje rek. – De la réalisation de diagnostics environnementaux des entreprises, Učinkovitost parka nenazadnje izhaja iz – De la sauvegarde du patrimoine architectural et 253 zmožnosti oživljanja, razvijanja posluha za de son adaptation à l’habitat écologique, bogastvo dediščine na njegovem območju in – D’aide à la maîtrise foncière d’espaces naturels izobraževanja o trajnostnem razvoju za osebe, ki sensibles, de l’entretien des rivières. tam živijo, delajo, se naseljujejo ali le prehajajo prek ozemlja, z namenom spreminjanja njihove- L’efficacité d’un Parc relève enfin de sa capacité 3 Workshop ga odnosa in vedenja. d’animation, de sensibilisation à la richesse patrimoniale de son territoire et d’éducation au développe- 8. Ali je na območju regionalnega naravnega ment durable des personnes y vivant, y travaillant, s’y Delavnica 3 / parka mogoče namestiti kakršne koli implantant ou y passant, dans l’objectif de modifier naprave in ureditve? leurs comportements et leurs pratiques. Namestitev določenih naprav in ureditev, kot je težka infrastruktura (avtoceste, električne linije z 8. Peut-on réaliser n’importe quel équipement zelo visoko napetostjo, železniška linija) ali sur un Parc naturel régional? namestitve, ki so vir onesnaževanja (odpadi, L’implantation de certains équipements peut poser tovarne…), lahko na območju regionalnega problème sur le Parc naturel régional dans son en- naravnega parka povzročajo težave v parku kot semble ou sur certains secteurs particulièrement celoti ali v določenih posebno občutljivih sensibles comme des infrastructures lourdes (auto- predelih. routes, lignes électriques très haute tension, ligne de chemin de fer) ou des installations polluantes Pojavljata se dva primera: (déchetteries, usines…) – naprave in ureditve veljajo za združljive z določbami listine: organ za upravljanje parka Deux cas de figure se présentent: zadevnim partnerjem predlaga načine – L’équipement est jugé compatible avec les dispo- uresničevanja, ki zagotavljajo vključenost v sitions de la charte: l’organisme de gestion du določeni krajini, ki služi kot zgled; Parc propose aux partenaires concernés des – naprave in ureditve veljajo za nezdružljive z modalités de réalisation assurant son intégration vzdrževanjem kakovosti prostora ali območja exemplaire sur le site envisagé; glede na listino parka. Organ za upravljanje – L’équipement est jugé incompatible avec le main- je tako odgovoren, da priskrbi vse dejavnike tien de la qualité du territoire ou du site à la lec- ovrednotenja in skrbi za to, da zadevne ture de la charte du Parc. L’organisme de gestion oblasti ne izdajo dovoljenj. a alors la responsabilité de fournir tous les élé- ments d’appréciation et de veiller à ce que les Poleg tega se v primeru, da je za naprave ali autorités compétentes ne l’autorisent pas. ureditve na območju parka potrebna ocena vpliva, sistematično posvetuje z upravo parka. Par ailleurs, le Parc est systémiquement consulté lorsqu’un équipement ou un aménagement sur son V primeru, da se določb iz listine ne upošteva, se territoire nécessite une étude d’impact. lahko organ za upravljanje parka obrne na upravno sodišče. Au cas où les dispositions de la charte ne seraient pas respectées, un recours au tribunal administratif peut être engagé par l’organisme de gestion du Parc. 9. Ali so župani parkov razdvojeni med listino 9. Les maires des Parcs sont-ils pris entre la in interesi svojih občin? charte et les intérêts de leur commune? Pobude, pogajanja, volitve in izvajanje politike La politique des Parcs naturels régionaux est initiée, regionalnih naravnih parkov so stvar lokalnih négociée, voulue et mise en œuvre par les élus lo- poslancev, ki skupaj sestavijo listino. S caux qui élaborent collectivement la charte. En si- prostovoljnim podpisom listine si župani določijo gnant volontairement la charte, les maires se fixent skupna pravila in jamčijo za lastne potrebe. Ta une règle du jeu commune et témoignent d’une exi- zavzetost za potrditev ciljev listine parka gence vis-à-vis d’eux-mêmes. Cet engagement d’ap- vključuje občino v celotni veljavnosti listine, ne probation des objectifs de la charte du Parc implique glede na spremembe občinskih delovnih skupin. la commune pour toute la validité de cette charte, To je tisto, kar povzroča težave, vendar tudi quels que soient les changements des équipes mu- pripomore k bogatenju politike in dejavnosti nicipales. C’est là, la difficulté, mais aussi la richesse 254 regionalnih naravnih parkov. de la politique et de l’action des Parcs naturels régio- naux.

10.Nove oblike povezovanja urbanih središč 10. Les nouvelles formes de liens urbain-rural in podeželja

Workshop 3 Workshop Si la nature d’un Parc naturel régional est principa- Če je narava v regionalnem naravnem parku lement rurale; il existe une diversité de situations en- večinoma podeželska, pa vseeno obstaja tre les Parcs, et au sein même d’un Parc. On distin- raznolikost med okoliščinami med parki in Delavnica 3 / gue trois catégories: le rural profond, le rural intermé- znotraj istega parka. Ločimo tri kategorije: pravo diaire et le rural sous pression urbaine. podeželje, vmesno podeželje in podeželje pod urbanim pritiskom. En France, nous assistons depuis 1975 à un repeu- plement des régions et campagnes, qui certes ne se V Franciji od leta 1975 pomagamo pri ponovni réalise pas de façon homogène. Les villes régiona- naselitvi regij in podeželja, ki vsekakor ne poteka les s’agrandissent et intègrent leur périphérie, notam- na homogen način. Regionalna mesta se večajo ment en se rassemblant dans des structures inter- in vključujejo svoja obrobja z združevanjem v communales appelées ‘Communauté d’aggloméra- medobčinske strukture, ki jih imenujemo tion’ (50 000 habitants). Ces espaces urbains ont ‘aglomeracijske skupnosti’ (50.000 prebival- tendance à gagner sur les espaces ruraux de proxi- cev). Ti urbani prostori pogosto prevladajo nad mité en favorisant ‘l’étalement urbain’ et bližnjimi podeželskimi prostori s tem, ko dajejo l’artificialisation des territoires avec la naissance de prednost ‘urbani razdelitvi’ in s tem večji lotissements sans caractère et sans attrait patrimo- pozidanosti prostora, ki poteka ne oziraje se na nial. značilnosti in privlačnost dediščine. Aujourd’hui, sur les 44 Parcs naturels régionaux, 35 Danes se v kar 35 od 44 regionalnih parkov kaže ont des périmètres communs avec une Communauté podobna slika kot v urbanih aglomeracijah, kjer d’Agglomération, d’où il résulte des processus d’ar- prevlada interes lokalne politike. Ta popolna ali ticulation des politiques territoriales. Ces chevauche- delna nadvlada lokalnih interesov predstavlja ments territoriaux totaux ou partiels sont fonction des način izvajanja vsakega lokalnega projekta. V caractéristiques de chaque projet de territoire. Pour parkih ne gre za prepoved (kontrolo) les Parcs, il ne s’agit pas de limiter l’accès à leur ter- doseljevanja novih prebivalcev ampak bolj za ritoire, mais d’intégrer les nouveaux arrivants et pro- centralizacijo razvoja naselij na osnovi jets, à partir d’une logique de centre bourg sur la vključevanja stavbne dediščine, oplemenitene s base d’une maîtrise de l’espace et d’une émulation sodobnimi pristopi. V parkih si prizadevajo de l’architecture vernaculaire s’enrichissant par la vzpostaviti neko ravnovesje med obema modernité des approches. Les Parcs travaillent no- skrajnostma. tamment sur l’émergence d’un habitat intermédiaire.

Ob upoštevanju vsebine listine regionalnega Compte tenu de la portée d’une charte de Parc na- naravnega parka, ki je bila sprejeta z uredbo, turel régional adoptée par décret, les projets et pro- morajo biti projekti in programi, katerih nosilci so grammes portés par les Communautés d’Agglomé- Aglomeracijske skupnosti na skupnem območju ration sur le territoire commun à un Parc naturel ré- v regionalnem naravnem parku, združljive z gional devront être compatibles avec les orientations usmeritvami in ukrepi, ki jih navaja listina. et les mesures contenues dans la charte. Ta obveznost skladnosti velja zlasti v primeru Cette obligation de compatibilité s’applique particuliè- Sheme teritorialne koherence (SCOT), katere rement au Schéma de Cohérence Territoriale nosilci so Aglomeracije. Večino časa so poslanci (SCOT) portés par les Agglomérations. La plupart du in strokovnjaki v parkih v prvi vrsti udeleženi pri temps, les élus et techniciens des Parcs sont asso- sestavljanju urbanističnih dokumentov, pri ciés en amont à l’élaboration des documents d’urba- čemer se njihovo oblikovanje prav tako izvaja z nisme, et là aussi l’articulation s’effectue par voie de dogovarjanjem in opiranjem na strokovnost in concertation et d’appui en expertise et en ingénierie. inženirstvo. 11. Le Foncier dans les Parcs naturels régionaux 11. Zemljišča v regionalnih naravnih parkih La France est actuellement en situation de surcon- Francija je trenutno v položaju nebrzdane sommation effrénée de l’espace agricole: tous les six pretirane porabe kmetijskih zemljišč: vseh šest ans, c’est l’équivalent des surfaces cultivées d’un 255 let kultivirane površine v departmaju, izginjajo v département qui disparaît, au profit de constructions korist gradenj in ureditev. Regionalni naravni et d’aménagements. Les Parcs naturels régionaux parki se poslužujejo aktivne politike ohranjanja mènent des politiques actives de préservation des naravnih in kmetijskih območij, zlasti s espaces naturels et agricoles, notamment en inter-

poseganjem v lastništvo. venant sur l’axe foncier. 3 Workshop

Glavne dejavnosti parkov na tem področju so: Les principales actions des Parcs dans ce domaine

sont: Delavnica 3 / Spodbujanje k nakupu Splošno gledano parki sami niso neposredni Incitation à l’acquisition kupci naravnih ali kmetijskih zemljišč, ker po De façon générale, les Parcs ne se portent pas di- ugotovitvah to izhaja bolj iz vloge departmajev rectement acquéreur des espaces naturels ou agri- prek njihovih šol, konservatorijev ali lokalnih coles, trouvant que cela ressort plutôt du rôle du skupnosti. V tem primeru parki nastopajo: département par ses ENS, des Conservatoires, ou – pri začetnih stopnjah nakupa, pri ugotav- des collectivités locales. Dans ce cas, les Parcs in- ljanju, na katerih območjih je potrebno terviennent: poseči z nakupom in pozivanju konserva- – En amont de l’acquisition, en repérant des espa- torijev ali departmaja, naj nastopi kot kupec ces nécessitant une intervention d’acquisition, et, na teh območjih; poussant les conservatoires ou le Département – pri dopolnjevanju teh uradov, pri ozna- à se porter acquéreurs sur les zones à enjeu; čevanju območij in spodbujanju občin ali – En complémentarité de ces organismes, en repé- vzajemnih skupnosti k nakupu. rant des espaces et en incitant les communes ou intercommunalités à les acquérir. Spremljanje pri nakupu Park lahko tudi intervenira v začetnih stopnjah, Accompagnement à l’acquisition torej takrat, ko neka skupnost išče zemljišče z Le Parc peut aussi intervenir en aval, c’est-à-dire namenom nakupa, in prispeva svoje tehnične lorsqu’une collectivité cherche à acquérir un terrain, zmožnosti za vzpostavitev dokumentacije il apportera ses compétences techniques à l’élabo- nakupa s preprodajo zemljišč s strani SAFER. ration du dossier d’acquisition avec la rétrocession de terrains par la SAFER. SAFER je organizacija, ki kupuje in ponovno prodaja obrate in kmetijska zemljišča. La SAFER est un organisme qui achète et revend des exploitations et terrains agricoles. Nakup s strani parka samega V nekaterih primerih park nastopa kot kupec Acquisition par le Parc lui-même zemljišč: gre za zanemarjena naravna območja, Dans certains cas, le Parc se porte acquéreur de cilj pa je vzdrževanje biotske raznovrstnosti in terrains: il s’agit de zones naturelles en déprise, et odprtost krajine. l’objectif vise un maintien de la biodiversité et une ouverture du paysage. Lahko gre za kmetijska ali naravna zemljišča na urbanih obrobjih, ki so kupljena kot posledica Il peut s’agir de terrains agricoles ou naturels en mi- pritiska. Vseeno so to v večini primerov nakupi lieu périurbain acquis en réponse à la pression. v izjemnih naravnih območjih. Parki prav tako Néanmoins la plupart des expériences sont des ac- spodbujajo skupnosti k nakupu zazidljivih quisitions en zones naturelles remarquables. Les zemljišč (uveljavljanje predkupne pravice za Parcs incitent aussi les collectivités à acquérir des skupnosti) za namene urbanističnih projektov, terrains constructibles (utilisation du droit de préemp- socialnih stanovanj, pa tudi zviševanje urbane tion urbain des collectivités) à des fins de projets d’ur- gostote, kar lahko pripomore k ohranjanju banisme, de logement social, mais aussi de densi- posestev. fication urbaine, ce qui peut concourir à la préserva- tion des terres. S strogo kmetijskega vidika parki izvajajo dejavnosti podpore za združitev parcel ali Au plan strictement agricole, les Parcs mettent en izmenjavo zemljišč med posamezniki na oeuvre des actions de soutien au remembrement ou območjih s problematiko opuščanja rabe, pa à l’échange de terrains entre particuliers, sur des 256 tudi pozivanja k odprtosti krajine na kmetijsko zones à problématiques d’enfrichement, et aussi fa- manj pomembnih območjih. S tem namenom vorisant l’ouverture du paysage, dans des zones de parki delujejo v partnerstvu s kmetijskimi déprise agricole. Pour ce faire, les Parcs travaillent zbornicami. Zveza parkov in Stalna skupščina en partenariat avec les chambres d’agriculture. La kmetijskih zbornic APCA letno podpisujeta Fédération des Parcs et l’APCA signent annuelle-

Workshop 3 Workshop dogovore in organizirata izmenjave med člani ment une convention et organisent des échanges obeh mrež. entre les membres des deux réseaux.

Delavnica 3 / 12. Trajnostni urbanizem 12. L’urbanisme durable Kot v članku razsodno poudarja Mathilde Comme le souligne judicieusement un article de Kempf, bi bilo mogoče pojav povečevanja Mathilde Kempf, on pourrait résumer le phénomène gostote prebivalstva v ruralnem okolju strniti v de densification du milieu rural par la formule izraz »ko se mestni človek odpravi na deželo« v »Quand l’urbain part en campagne«, au sens où l’or- smislu organizacije vasi in njenih potencialov ganisation d’un village et ses potentialités d’extension širjenja, pri čemer se je treba soočiti z dotokom s’envisage, de par les flux auxquels il doit faire face, ljudi na tako prefinjen način kot pri mestih; poleg aussi finement que pour une ville; avec en plus la tega pa z možnostjo boljšega dogovarjanja in possibilité d’une meilleure concertation et participa- sodelovanja prebivalcev. S tem v zvezi parki tion des habitants. C’est dans cet esprit que les Parcs opozarjajo, da čeprav vključujejo pojav rappellent que, s’ils intègrent le phénomène inter- medobčinskih skupnosti, raven občine v smislu communal, il n’en demeure pas moins que l’échelle posegov s podpiranjem projektov, ki služijo kot de la commune, en termes d’intervention par des zgled, še vedno ostaja primerna raven. appuis à des projets exemplaires, reste le niveau pertinent. Pogosto prihaja do nestrinjanj, kadar se resno razmišlja o razvojnih projektih na medobčinski Il y a souvent une crispation pour vraiment réfléchir ravni, ker so župani odgovorni za urbanizem v à des projets de développement à l’échelle intercom- svoji občini in ker se na tej ravni pobira davke. munale parce que ce sont les maires qui ont la res- Kljub temu bi se moral pravi trajnostni ponsabilité de l’urbanisme sur leur commune et les urbanizem odvijati na medobčinski ravni. Vsota taxes sont perçues à ce niveau. Néanmoins, un vé- občin, ki izvajajo urejanje krajine z miselnostjo ritable urbanisme durable devrait se faire à une trajnostnega razvoja, ne povzroča nujno échelle intercommunale. Une somme de communes trajnostnega razvoja: če neka občina razvije qui mettent en place un aménagement du territoire parceliranje, obrtno območje,… bo to imelo dans une logique de développement durable ne pro- posledice za vse sosednje občine. Koherentni duit pas nécessairement du développement durable: projekti pa se lahko razvijejo samo takrat, kadar si une commune développe un lotissement, une zone skupina občin razmišlja skupaj. Kljub temu to v artisanale,... cela aura des incidences sur tous les sedanjem kontekstu ustanov in davkov ostaja communs alentours. Et c’est seulement lorsque l’en- zelo zapleteno, uresničitev pa ne povsem semble de ces communes réfléchissent conjointe- stvarna možnost. ment, que peuvent vraiment se développer des projets cohérents. Cependant, dans le contexte institu- Na področju trajnostnega urbanizma parki tionnel et fiscal actuel, cela reste très complexe et podpirajo štiri bistvene vrednote: peu réaliste à mettre en œuvre. – Prekinitev urbanizacije brez posebnega na- En matière d’urbanisme durable les Parcs soutien- mena: spodbujanje urbanizacije, ki je odraz nent quatre valeurs qui leur sont essentielles: politike trajnostnega razvoja; to pomeni, – Rompre avec une urbanisation par défaut: pro- obvladovanja prostora, ki je združljivo z mouvoir une urbanisation qui reflète une politique ekološko zavednim vedenjem prebivalstva, z de développement durable; c’est-à-dire une maî- dolgoročno vizijo, upoštevanjem različnih trise de l’espace compatible avec des comporte- pristopov (kmetijski, gospodarski, vidik biots- ments écocitoyens des populations, dans une vi- ke raznovrstnosti itd.) in praks (bivališče, sion à long terme, prenant en compte différentes delo, selitve, …); approches (agricole, économique, biodiversité, – Spodbujanje gospodarjenja s prostorom, etc.) et usages (habitat, travail, déplacement, ...); omejevanje gradnje stavb, ki zavzamejo zelo – Favoriser l’économie d’espace, limiter les logi- veliko prostora (na primer paviljonskih ques de constructions très consommatrices d’es- bivališč), za usmeritev k bolj mešani rabi, ki pace (habitat pavillonnaire par exemple) pour al- 257 združuje različno prebivalstvo in dejavnosti; ler vers une urbanisation plus mixte, qui mélange – Obvladovanje okoljskih stroškov urbanega les populations et les activités; razvoja, podpiranje ekološkega habitata – Maîtriser les coûts environnementaux du déve- (obnovljivi viri energije, bioklima, gospodar- loppement urbain, soutenir l’habitat écologique

jenje z vodo, zbiranje deževnice); (énergies renouvelables, bioclimatiques, écono- 3 Workshop – Izgradnja urbanističnega projekta s pri- mies d’eau, récupération des eaux de pluie); tegnitvijo prebivalcev k sodelovanju. – Construire le projet d’urbanisation en faisant par-

ticiper les habitants. Delavnica 3 / 13. Krajina in nepredvidene okoliščine Razvoj v krajini in s tem povezave ureditve 13. Paysage et impondérables pogosto sprožajo burne debate. To se ravno Le paysage évolue et parfois certains aménage- dogaja v primeru umeščanja vetrnih elektrarn v ments apportent des débats plus vifs que d’autres. krajino. Parki ne morejo nasprotovati Ce fut le cas au moment du lancement de l’éolien. proizvodnjo obnovljivih virov energije, istočasno Les Parcs ne pouvaient pas être contre la production pa dopustiti postavitve vetrnic v svojo občutljivo d’énergie renouvelable et dans le même temps sou- krajinsko sliko. Še več, v parkih niso naklonjeni tenir l’implantation d’éoliennes à des endroits sensi- proizvodnji obnovljivih virov energije brez bles au plan paysager. De plus, les Parcs n’étaient neposrednih pozitivnih ekonomskih vplivov na pas favorables à la production d’énergie renouve- lokaciji sami lable totalement hors sol, et souhaitaient qu’au plan économique des retombées locales existent. V tem okviru so regionalni naravni parki s svojimi partnerji sestavili vetrne sheme, kjer so bila Dans ce cadre les Parcs naturels régionaux ont éla- opredeljena območja možne namestitve vetrnih boré avec leurs partenaires des schémas éoliens sur elektrarn, in tista, kjer to ni izvedljivo. Te sheme les périmètres de Parc, sur lesquels étaient mention- so bile plod dolgega dogovarjanja, ki je nées les zones qui pouvaient accueillir des éoliennes omogočilo lažje sprejemanje in namestitev te et précisant les endroits où ce n’était pas possible. krajinske spremembe. Ces schémas ont été le fruit d’une longue concertation qui a permis de mieux accepter et accueillir cette 14.Mreža regionalnih naravnih parkov: avto- modification paysagère. riteta za vprašanja krajine 14. Le réseau des Parcs naturels régionaux: une Preko Zveze regionalnih naravnih parkov force pour l’enjeu du paysage Francije obstajajo predvsem ‘tematska omrežja’. Kot posebno privilegirano sredstvo njihovih Il existe notamment au travers de la Fédération des izmenjav in skupnih dejavnosti je zveza Parcs naturels régionaux de France ‘des réseaux pooblaščena za predstavljanje njihovih interesov thématiques’. Outil privilégié de leurs échanges et de na upravnih organih, parlamentarnih leurs actions communes, la Fédération est chargée skupščinah in institucionalnih organizacijah, de la représentation de leurs intérêts auprès des kakor tudi za obveščanje javnosti. Zvezo administrations, des assemblées parlementaires et sestavljajo trije kolegiji: naravni parki, regije in des organismes institutionnels, ainsi de l’information partnerji, kar je država. du public. La Fédération est composée de trois col- Ta mreža je še zlasti močna s predlogi; tako je lèges: les Parcs naturels, les Régions, les partenai- bilo na primer v času Krajinskega zakona, ki je res dont l’Etat. omogočil, da so listine nasprotovale urbanis- tičnim dokumentom in da je bil predviden Ce réseau est notamment force de proposition; ce fut podpis konvencije skupaj z državo, z namenom le cas notamment au moment de la loi »Paysage« da skrbi za koherenco javne politike na ozemlju qui a permis aux chartes de devenir opposables aux parka. documents d’urbanisme et de prévoir la signature avec l’État d’une convention pour veiller à la cohé- Natančneje na področju zveze obstaja mreža rence des politiques publiques sur le territoire d’un »Urbanizem in krajina«, ki redno komunicira Parc. preko elektronske pošte in sistema ekstranet. Poleg tega se sestaja dvakrat letno, ko poteka Plus particulièrement à la Fédération, il existe le ré- 258 izmenjava praktičnih izkušenj in strategij, in seau »Urbanisme et Paysage« qui échange réguliè- predlaga zavzemanje stališč v zvezi z rement par mail et par un système d’Extranet. Par upravljanjem prostora, ki ustreza ugotovljenim Ailleurs, il se réunit deux fois par an pour échanger potrebam in aktualnim vprašanjem. Ta proble- sur les pratiques et les stratégies, et propose égale- matika znova načenja zadeve, ki so jih ment des positionnements sur la maîtrise de l’espace

Workshop 3 Workshop obravnavale že druge strokovne mreže v zvezi, en fonction des besoins qu’il identifie et de l’actualité. zlasti mreža agronomov, mreža za energijo in Cette problématique recoupe des sujets traités par zemljišča, mreža za okolje in gospodarski d’autres réseaux techniques de la Fédération, en

Delavnica 3 / razvoj… Pojavljajo se prekrivanja področij, zlasti particulier, le réseau des agronomes, le réseau éner- na srečanjih, ki jih zveza organizira, kjer je gie et territoire, le réseau environnement et le réseau omogočen prečni pristop. développement économique... Des interfaces existent, notamment lors des rencontres que la Fédéra- 15.Evropska konvencija o krajini in regional- tion organise permettant l’approche transversale. nih naravnih parkih Parki ne delujejo v zaprtem krogu in razvijajo 15. La convention européenne du paysage et les številna sodelovanja z drugimi območji v Afriki, Parcs naturels régionaux Južni Ameriki, Vzhodni Evropi. Poleg tega v Les Parcs ne fonctionnent pas en circuit fermé, et lokalnem okviru sovpadajo z regionalno politiko, développent de nombreuses coopérations avec tako nacionalno kot evropsko, zlasti v sodelo- d’autres territoires, en Afrique, en Amérique du Sud, vanju z zaporednimi programi Leader, Life, en Europe de l’est. De plus au plan local, ils font coïn- Interreg… cider politique régionale, nationale et européenne, notamment en participant aux successifs program- V nacionalnem okviru so nedavno sodelovali in mes Leader, Life, Interreg… se skupaj z drugimi partnerji udeležili Manifesta o krajini, katerega glavne usmeritve so: Au plan national ils ont récemment participé et se – bogastvo krajine kot pomembno vprašanje sont engagés avec d’autres partenaires sur un Ma- (kulturno, ekološko, gospodarsko, socialno); nifeste du Paysage dont les principales orientations – grobi in slabo upravljani posegi spreminjanja; sont: – za izbrane krajine, ki temu niso bile podvr- – La richesse paysagère un enjeu majeur (culturel, žene. écologique, économique, social); – Des bouleversements brutaux et mal maîtrisés; Kar zadeva Evropsko konvencijo o krajini, so – Pour des paysages choisis et non subis. regionalni naravni parki vsekakor v skladu z miselnostjo tega besedila in predlaganih ciljev, Concernant la Convention Européenne du Paysage, ki jih navaja, tako pri ozaveščanju o upravljanju les Parcs naturels régionaux se retrouvent bien dans krajin kot pri izmenjavah med ozemlji za l’esprit de ce texte et dans les objectifs qu’il propose; prednostno obravnavanje izmenjave izkušenj tant sur la conscientisation de la maîtrise des paysa- znotraj Evrope. V tem smislu parki poskušajo ges que sur les échanges entre territoires pour favo- vzpostaviti skupni jezik, zlasti med sestavo listine riser les transferts d’expériences au sein de l’Europe. ali revizijo, pri tem pa se opirajo na izraze, C’est dans cet esprit que les Parcs travaillent à la predlagane v konvenciji, in njihove opredelitve construction d’un langage commun, notamment lors (krajinska politika, cilji kakovosti, varstvo, de la rédaction d’une charte ou d’une révision, en gospodarjenje, urejanje) v povezavi s francoskim s’appuyant sur les termes proposés par la conven- Krajinskim zakonom. Nedavna študija, ki jo je tion et leur définition (Politique du paysage, objectif naročilo Ministrstvo za okolje, je pokazala, da so de qualité, protection, gestion, aménagement) en lien besedila listin v zvezi z vprašanjem krajine avec la loi »Paysage« française. Une récente étude različna in med seboj nezdružljiva; to bi do commandée par le Ministère de l’Environnement a določene mere lahko ogrozilo njihovo varstvo s montré que le vocable des chartes sur la question du pravnega vidika. To delo bo potekalo vzporedno paysage était divers et disparate; et d’une certaine z obširnim naborom sredstev in metod, ki so jih manière pouvant fragiliser sa protection d’un point de razvili parki, pri obravnavi problematike vue juridique. Ce travail se fera en parallèle avec un »Urbanizma in krajine«, in bo izšlo v publikaciji. inventaire exhaustif des outils et méthodes élaborés par les Parcs pour traiter de la problématique »Urba- Ta prizadevanja za skupni jezik se nam zdijo nisme et Paysage« et donnera lieu à une publication. pomembna za izmenjavo na stopnji mreže in 259 onstran, s čimer bomo dokazali, da upravljanje Ce travail sur le langage commun nous semble im- prostora predstavlja peto vrednoto trajnostnega portant pour échanger à l’échelle d’un réseau et au- razvoja. delà; et ainsi démontrer que la maîtrise de l’espace constitue la cinquième valeur du développement

durable. 3 Workshop Delavnica 3 / Urejanje krajine v obalnih območjih Sredozemlja - za kakovostno krajino

Landscape management in Mediterranean coastal areas - For quality landscape

mag. Marko Prem M. Sc.

260

Pestrost obalnih krajin Diversity of coastal landscapes

Workshop 3 Workshop Sredozemske krajine odražajo sedanji in pretekli The diversity of Mediterranean landscapes con- odnos med človekom in njegovim naravnim in tributes to local and regional identity, reflecting grajenim okoljem in s svojo pestrostjo prispevajo the past and present relationship between man

Delavnica 3 / k lokalni in regionalni identiteti. Skozi tisočletja and his natural and built environment. A very rich so različna ljudstva, kulture in religije, ki so cultural landscapes have been developed cvetele na Sredozemlju, razvile zelo bogate through many millennia when different human kulturne krajine, kot rezultat transformacije tal z populations, cultures, religions flourished namenom pridelovanja hrane, umetniškega around the Mediterranean and developed udejstvovanja, gradnje bivališč, utrdb in podob- coastal landscapes as a result of transforma- no. Danes smo, žal, vse prevečkrat priče tions in land in order to produce food, build set- naraščajočim pritiskom na kulturno identiteto, tlements, fortifications, art and alike. Nowadays, dediščino in krajinsko pestrost v regiji zaradi however, increasing threats to cultural identity, zunanjih (globalizacija) in notranjih vplivov (hitra heritage and landscape diversity of the region urbanizacija v obalnih območjih, ki spreminja due to external (e. g. globalisation) and internal tradicionalne socio-ekonomske strukture). factors (e. g. rapid urbanisation of coastal areas Rezultat teh vplivov je razvrednotenje naravnih with consequent impacts on traditional socio- in kulturnih krajin v mnogih obalnih območjih. economic structures) can be witnessed con-

48. a, b, c, d Sliki 48. b in c D. Ogrin, sliki 48. a in d M. Prem Pictures 48. b and c by D. Ogrin, pictures 48. a and d by M. Prem

Kulturne krajine sredozemskih obalnih območij stantly. As a result, natural and cultural (man- so večinoma vezane na kmetijstvo, ki ima glavno made) landscapes have deteriorated signifi- vlogo pri njihovem razvoju. V študiji1, ki je bila cantly in several coastal places. pred kratkim pripravljena, so krajine razvrščene v naslednje tipe: krajine poljščin, kultivirane According to a recent study1, cultural land- vrtače, travnate krajine, hudourniške krajine in scapes of the Mediterranean coastal areas, re- krajine teras. Gozdovi imajo prav tako pomemb- lated mainly to agriculture, which has a domi- no vizualno, biološko in podnebno vlogo v nant role in its evolution, were divided into the sredozemskih krajinah. following groups: landscapes of crop fields; cultivated sinkholes; grassland landscapes; gully Pritiski in trendi landscapes; and terraced landscapes. Forests, in addition to the above, play a very important Na celotnem območju Sredozemlja so obalna visual, biological and climatic role in the Mediter- območja izpostavljena močnim pritiskom po ranean landscape. razvoju in problemom, ki ogrožajo obalne vire in zmanjšujejo možnosti za gospodarske dejavnosti. Kot posledica vse večjih pritiskov, ki Pressures and trends se neprestano še povečujejo in povzročajo Coastal areas, throughout the Mediterranean, negativne spremembe v krajini, se pomen face severe pressures and problems, which 261 obalnih območij vse bolj poudarja, prav tako threaten coastal resources and undermine the nuja po takojšnjem ukrepanju. Rast prebivalstva viability of economic activities. The significance na južnih in vzhodnih obalah, vse večja of the coastal areas is widely recognised, as well intenzifikacija kmetijskih dejavnosti in izraba as the need to act in the immediate future since

naravnih virov na severnih obalnih območjih, 3 Workshop pressures are becoming more and more intense, predvsem pa hitrorastoči turizem vodijo v generating negative transformations of the land- povečano koncentracijo ljudi in gospodarskih scapes. Population growth in the south and east dejavnosti v obalnih območjih. Krajine obalnih Delavnica 3 / shores, changing agricultural production sys- območij doživljajo hitre spremembe zaradi: tems towards more intensive and resource demanding uses in the north but also lately in the – Urbanizacije obalnih območij, predvsem south, industrial development and expanding zaradi hitro rastoče koncentracije prebival- transport infrastructure, but mostly expanding stva, nekontroliranega razvoja turizma in tourism lead to increasing concentration of povečevanja območij za prosti čas (počitniška bivališča). To je najbolj prisotno v population and economic activities in coastal državah južnega Sredozemlja, vendar je areas. As a consequence, landscapes in coastal podobno v severnih. Nekontroliran in hiter areas experience rapid transformations due to: razvoj prostora, povezan z zemljiškimi špekulacijami, usodno vpliva na obalno – Coastal urbanisation, mainly as a result of okolje in krajino. V zadnjih desetletjih se je population concentration, uncontrolled tour- urbanizacija obal tako močno razširila, da je ism development and growth of recreational dosegla že stanje ‘hiper-razvoja’, za katerega activities (secondary houses). This is evident je značilna visoka koncentracija prebivalstva, in most of the countries of south Mediterra- degradacija okolja in zmanjšana kakovost nean but also of the north. The uncontrolled življenja, saj se dejavnosti združujejo v velikih and rapid land development coupled with urbanih središčih in na obali. Prebivalstvo land speculation has detrimental effects on intenzivno zavzema obalna območja, the coastal environment and landscape. pospešuje fenomen ‘litoralizacije’, ki še bolj Coastal urbanisation has in recent decades privablja ljudi in gospodarske dejavnosti. entered a phase of rapid expansion, reaching Urbanizaciji obalnih območij je tako mogoče a state of ‘hyper-development’, typified by pripisati večino posledic povezanih s high population densities, environment deg- spremembami krajine, kot so zmanjšanje radation and decline of the quality of life, prostranih območij ob morju (kmetijske with activities concentrating in a few large površine, habitati), ki so nepovratno urban centres and in coastal areas. Popula- reducirane. Povečujejo se razlike v razvoju tion is increasingly occupying coastal areas, med obalnimi območji in opuščenimi, exacerbating ‘litoralisation’ phenomena, gospodarsko revnejšimi območji v zaledju. which further attracts population and eco- Prav tako je kakovost in obseg odprtih nomic activities. Coastal urbanisation thus

1 Sredozemske krajine: prispevek k boljšemu urejanju. Pripravil prof. D. Ogrin, Univerza v Ljubljani, 2005. Glej Publikacije na www.pap-thecoastcentre.org Mediterranean Landscapes: A contribution to a better management; prepared in 2005 by prof. D. Ogrin, University of Ljubljana. See Publications at www.pap-thecoastcentre.org 2 A Sustainable Future for the Mediterranean; The Blue Plan’s Environment and Development Outlook. Plan Bleu 2005, www.planbleu.org A Sustainable Future for the Mediterranean; The Blue Plan’s Environment and Development Outlook. Plan Bleu 2005, www.planbleu.org zelenih površin v urbanih območjih zelo represents the bulk of consequences related pogosto slaba in neustrezna. to landscape, such as vast coastal spaces (e. g. farm land, habitats) are inevitably reduced Demografski trendi kažejo, da se bo or increased spatial imbalance in develop- prebivalstvo samo v južnih in vzhodnih ment between strong coastal areas and državah Sredozemlja do leta 2025 povečalo abandonment of weaker inland areas. In ad- za 100 milijonov, od tega 31 milijonov v dition, the quality and the amount of open obalnih območjih. V istem obdobju bo 75% spaces within urban areas are too often poor ljudi (380 mio) živelo v urbanih območjih. and inadequate. Leta 2000 je v sredozemskih državah živelo 274 milijonov ljudi. Demographic trends show that only in the South and East countries of the Mediterra- 262 – Razvoj turizma je v večini sredozemskih nean 100 mio more people will live in these držav ključni element v urbanizaciji obalnih countries of which, 31 mio in coastal areas, območij (nove ureditve ali preureditve by 2025. 75%, i. e. 380 mio of the Mediter- obstoječih lokacij). Oba procesa, tako rast ranean population will live in urban areas by lokalnega gospodarstva kot upravljanje 2025. In 2000 the number was 274 mio.

Workshop 3 Workshop skupnih zadev (usluge, servisi, kanalizacija, odpadki, turistične konice in podobno) – The development of tourist activities in predstavljajo velik problem za lokalne oblasti. most of the Mediterranean countries is a key

Delavnica 3 / Masovni turizem tako še povečuje številne že element in coastal urbanisation (new set- obstoječe probleme v urbanih območjih, tings or »reconversion« sites), both setting off zmanjšuje se biološka pestrost in krajinske processes of local economic growth and a vrednosti obalnih območij. Najatraktivnejše heavy burden on local authorities who are lokacije, tiste, ki so še naravno ohranjene in faced with the difficult choices of manage- z visokimi krajinskimi vrednostmi, so pod ment in every sense of the word (facilities, največjim pritiskom. services, municipal sewage and waste treatment, imbalance between seasons, etc.). Turistična industrija v regiji predstavlja 33% Therefore, mass tourism exacerbates many mednarodnega turizma. Leta 2025 bo of the problems existing in urban areas, di-

49. a, b, c, d Slika spodaj levo M. Prem, druge D. Ogrin Left bottom picture by M. Prem, others by D. Ogrin približno 637 milijonov turistov obiskalo minished biological diversity and landscape Sredozemlje, kar je 273 milijonov več kot leta values in the coastal areas. The most attrac- 20003. tive sites, those that are naturally preserved and with high landscape values, are under – V kmetijstvu sta prisotna dva procesa, na strongest pressures. eni strani moderniziranje kmetijskih območij z uvajanjem novih tehnologij in kmetijskih Tourist industry in the region represents 33% praks, kar vpliva na izgubo obstoječih of international tourism. In the year 2025 kulturnih krajin, prav tako pa prispeva tudi k about 637 mio tourists are expected to visit uvajanju novih krajinskih vzorcev. Z the Mediterranean, which makes about 273 intenziviranjem kmetijske pridelave se mio more than in 20003. običajno precej zmanjšata biotska in krajinska raznovrstnost (vrste, habitati), še – Two main processes are evident in agricul- 263 zlasti z osuševanjem mokrišč (3 mio ha ture, namely modernisation of agricultural mokrišč v času rimskega imperija je bilo areas on the one side by introducing new zmanjšano za 93%, to je na samo 200,000 farming technologies and practices, which ha v letu 1994), izgubo sipin, spremembami results in loss of existing cultural landscapes,

vodnih strug in podobno. Na drugi strani se but also in introduction of new landscape 3 Workshop opuščajo velike kmetijske površine in prihaja patterns. By intensifying agricultural produc- do zaraščanja kulturne krajine kot posledica tion, biological and landscape diversity was

tega. Na ta način se zgubljajo tradicionalni reduced tremendously (species, habitats), es- Delavnica 3 / krajinski vzorci rabe prostora, kot na primer pecially by drying out the wetlands (3 million terase, tradicionalne strukture za prepreče- hectares in the Roman era to 200,000 hec- vanje erozije, poljske delitve, prevlada tares by 1994, representing a reduction of naravnih elementov in podobno. 93%), dune loss, changes of water courses and alike. On the other side agricultural areas – Dodatno k temu lahko prištejemo še erozijo are set aside and trends towards tal in desertifikacijo, ki predstavljata trajno renaturalisation of cultural landscapes are grožnjo zlasti v kmetijskih območjih in tako under way due to abandonment of farming. vplivata na krajino. Vse to predvsem zaradi In this case many traditional landscape types slabe kmetijske prakse. Prav tako bodo are lost, such as terraces, traditional soil ero- negativni vplivi klimatskih sprememb sion structures, division of fields, articulation najverjetneje pomembno zmanjšali kakovost of vast areas by natural elements and alike. okolja v celotni regiji. – In addition, soil erosion and desertification – Gozdni požari v obalnih območjih persist to be a serious threat particularly in Sredozemlja so resna grožnja in velik prob- agricultural areas, affecting the landscape. lem za tamkajšnje gozdove, saj se zmanjšuje All these in most of the cases as a result of površinski pokrov in spreminjajo splošne bad agricultural practices. Also, the negative značilnosti krajine na prizadetih območjih. impacts of the climate change may signifi- Ponavadi so ti gozdovi blizu urbanih in cantly deteriorate environmental conditions turističnih območij, zato so njihove of the region. klimatske, socialne in vidne funkcije pomembno zmanjšane. Pogozdovanje kot – With respect to forests, forest fires are a se- ukrep po požarih ni vedno uspešno, zlasti s rious phenomenon in the Mediterranean krajinskega vidika, saj se uvajajo nove coastal areas that reduces land cover and drevesne vrste, kot tudi nenaravni krajinski change the overall landscape characteristics vzorci (linijske in neorganske oblike). of a certain areas. Usually, those areas close to urban and tourist areas, therefore their Večina zgoraj navedenih problemov je functions, such as climatic, social and visual soodvisnih in tvori kompleksna omrežja medse- is diminished significantly. Reforestation that bojnih odnosov. Kakorkoli, urbanizacijo obalnih takes place after the fires are not always suc- območij lahko imamo za problematičen proces, cessful from the landscape point of view as v največji meri odgovoren za degradacijo new tree species are introduced, as well as

3 idem idem obalnih krajin. Seveda tudi izkoriščanje naravnih artificial landscape patterns are created (lin- virov v odprtem prostoru (izkoriščanje mineralov, ear and inorganic forms). kmetijstvo, rekreacija in podobno) povzroča nezanemarljive spremembe krajine. Most of the above issues are interrelated, providing for a rather complex grid of relationships. Obveznosti sredozemskih držav However, one may identify coastal urbanisation as a rather critical process, responsible to a 4 Barcelonska konvencija zahteva, da se »Stranke great extent for the deterioration of the coastal podpisnice morajo obvezati, da bodo celovito landscapes, both of the terrestrial and of the upravljale obalna območja in pri tem skrbele za marine parts of the coastal areas. However, the varovanje območij pomembnih zaradi ekoloških use of natural resources in open areas (mineral in krajinskih vrednosti, in da bodo racionalno extraction, agriculture, recreation, etc.) can cre- 264 izrabljale naravne vire«. Prav tako tudi ate significant changes of landscapes, too. implementacijski dokumenti poudarjajo cilje urejanja krajine, kot na primer MAP Faza II Akcijski plan in Prioritetna področja za ukrepanje Commitments of the Mediterranean coun- iz 1995, kjer so se države zavezale »spoštovati tries 4

Workshop 3 Workshop naravo in varovati ter izboljševati lokacije in The Barcelona Convention states that »Con- krajine ekoloških in kulturnih vrednosti«. tracting Parties shall commit themselves to promote the integrated management of coastal

Delavnica 3 / Poleg MAP-a so tudi številne druge mednarodne zones, taking into account the protection of ar- organizacije, ob iniciativah posameznih držav, eas of ecological and landscape interest and the sprejele pravne instrumente, ki se zavzemajo za rational use of natural resources«. Also, other im- varovanje krajine, posredno ali neposredno, kot plementation documents put landscape man- na primer UNESCO, Svet Evrope in EU. Evropska agement as an objective, such as MAP Phase II Krajinska konvencija, ki je bila sprejeta pod Action Plan and Priority Fields of Activities okriljem Sveta Evrope leta 2000 in postala (1995), where countries commit themselves »to obvezujoča pred kratkim, je zadnji tak instru- promote nature, and protect and enhance sites ment, popolnoma posvečen krajini. and landscapes of ecological or cultural values«.

Kljub vsem tem obljubam obalne krajine v A plethora of other international organisations, Sredozemlju nikoli niso bile predmet celovitih in addition to national initiatives, have issued le-

50. Države podpisnice Barcelonske konvencije Contracting Parties to the Barcelona Convention študij oziroma upoštevane v MAP-ovih projektih gal instruments having some bearing upon land- kot take. Krajina je bila upoštevana posredno, scape, either directly or indirectly, such as skozi predloge različnih dokumentov (plani, UNESCO, the Council of Europe, and the EU. The strategije, programi), in v lokalnih projektih, kot European Landscape Convention (Council of na primer v Programu upravljanja obalnih Europe, adopted in 2000) is the latest one en- območij5 (CAMP), ob uporabi metodologij tirely devoted to landscape, which has recently Integralnega upravljanja obalnih območij6 come into force. (ICAM). Podobno tudi v projektih, ki so se ukvarjali s posameznimi naravnimi viri. Tako torej In spite of the commitments, coastal landscapes obstoječe krajinske metodologije in koncepti, kot of the Mediterranean have never been studied or na primer krajinsko planiranje, vrednotenje elaborated in the MAP projects per se. Land- krajine, krajinska analiza, študije ranljivosti in scape was taken into account only indirectly, krajinska tipologija, niso bile upoštevane ali through proposals of various documents (plans, 265 vpeljane v prakso. To hkrati pomeni tudi to, da strategies, programmes), in projects oriented to je vedenje o krajinski tipologiji oziroma krajinski local level, such as Coastal Area Management raznolikosti in zavedanje o pomenu krajinskih Programme5 (CAMP), by using Integrated Coas- vrednot ter procesih in silah, ki vplivajo na tal Area Management6 (ICAM) methodologies or spremembe krajine, nezadostno. by dealing with individual natural resources. 3 Workshop However, the existing landscape-specific meth- Pozitivno je dejstvo, da se prebivalci odologies and concepts (such as landscape sredozemskih držav vse bolj in bolj zavedajo planning, valuation, assessment, or vulnerability Delavnica 3 / pomena svojih krajin za kakovost življenja in studies, and landscape characterisation) have identiteto njihovih držav. Spoznali so, da sta not been introduced or taken into account. Also, kakovost in raznolikost krajin vse bolj ogrožena knowledge of the landscape typology, i. e. vari- in izgubljata vrednost kot posledica številnih ety of landscapes, and awareness about the faktorjev, ki so bili opisani zgoraj. Spoznali so, da landscape values is not adequate, nor are the ima to nepovratne družbene vplive na njen main processes and forces influencing their okoljski, socialni in gospodarski vidik. transformation. Kakovostna krajina je pomemben dejavnik za uspeh gospodarskih in drugih družbenih pobud, What is positive, is the fact that the Mediterra- tako javnih kot zasebnih. Oblasti bi, zatorej, mo- nean populations are more and more aware of rale biti spodbujene k sprejemanju politik in the importance of their landscapes for the qual- ukrepov na lokalni, regionalni in mednarodni ity of life and for the identity of their countries. ravni za varovanje, upravljanje in načrtovanje They have come to realise that the quality and krajine. Ti ukrepi bi morali biti prilagodljivi diversity of many landscapes are deteriorating posameznim tipom krajin, kateri glede na svoje as a result of a wide variety of factors as de- značilnosti zahtevajo prilagojene pristope na scribed above and that this is having adverse lokalnem nivoju in obsegajo tako varstvo z environmental, social and economic effects on ukrepi zavarovanja, upravljanje in načrtovanje. the societies. The quality of landscapes has an Tako različni pristopi bi lahko omogočali important bearing on the success of economic ustrezen socio-ekonomski razvoj obravnavanih and social initiatives, whether public or private. območij. Public authorities should, therefore, be encouraged to adopt policies and measures at local, Glavni cilj krajinskega urejanja bi moral biti v regional, national and international level for pro- opredelitvi načel, ki bi vodili spreminjanje krajine tecting, managing and planning of the land- v stanje cenjeno zaradi svojih kulturnih scapes. These measures and policies should be

4 Sredozemski akcijski plan (MAP; http://www.unepmap.org) je bil ustanovljen kot prvi v okviru UNEP Programa regionalnih morij in sicer leta 1975. Povezuje 21 obalnih držav in EU, ki so stranke podpisnice Konvencije za zaščito sredozemskega morskega okolja in njegovih obalnih regij, poznane kot Barcelonska konvencija, sprejete leta 1976 in revidirane 1995. Deputy Director, UNEP Mediterranean Action Plan, Priority Actions Programme Regional Activity Centre (PAP/RAC), Kraj sv. Ivana 11, HR-21000 Split, Croatia, Tel: + 385 21 340 475, e-mail: [email protected], www.pap-thecoastcentre.org 5 Program upravljanja obalnih območij (CAMP) je eden najpomembnejših MAP-ovih programov, ki ga koordinira PAP/RAC. Usmerjen je na izvajanje praktičnih projektov v obalnih območjih v izbranih sredozemskih območjih, ob uporabi metogologije Integralnega upravljanja obalnih območij (ICAM) kot glavnega orodja. Coastal Area Management Programme (CAMP) is one of the main MAP programmes co-ordinated by PAP/RAC. It is oriented at the implementation of practical coastal management projects in selected Mediterranean coastal areas, applying Integrated Coastal Areas Management (ICAM) as a major tool. 6 ICAM je trajni, proaktivni in prilagodljivi proces upravljanja z viri za doseganje vzdržnega razvoja obalnih območij. Dva najpogosteje uporabna akronima sta še ICZM - Integralno upravljanje obalnih con in ICM- Integralno upravljanje obal. ICAM is a continuous, proactive and adaptive process of resource management for sustainable development in coastal areas. Two most frequently used acronyms are ICZM – Integrated Coastal Zone Management, and ICM – Integrated Coastal Management. značilnosti in socialnih vrednot. Zaključimo adaptable to particular types of landscape, lahko s trditvijo, da kulturne in naravne vrednote which, depending on their specific characteris- vezane na krajino predstavljajo skupno dediš- tics, would need various approaches at local čino Sredozemlja in zato imajo države dolžnost level, ranging from conservation via protection, delovati z usklajenimi akcijami za varovanje, management and planning. These various treat- upravljanje in načrtovanje teh vrednot. ments may allow an important socio-economic development of the areas concerned. Upravljanje krajine kot odgovor The main objective of the landscape manage- Z namenom okrepiti večjo vlogo Sredozem- ment should be to set up principles, which skega akcijskega plana na področju upravljanja would lead landscape transformations into a krajine, so podpisnice Barcelonske konvencije state, valued for its cultural significance and so- 266 na svojem rednem zasedanju v Catanii leta cial values. In sum, cultural and natural values 2003 sprejele odločitev, da bodo podprle linked to the landscapes are part of the common »izdelavo tematskih študij z namenom pridobiti Mediterranean heritage, and so countries have osnove za pripravo smernic in akcijskih načrtov a duty to make collective actions for the protec- za obalna območja in morsko okolje ter izrabo tion, management and planning of these values.

Workshop 3 Workshop njunih virov«, ali na kratko - upravljanje krajine. Kordinacija te aktivnosti je bila zaupana PAP/ Landscape management as a response RAC-u v okviru aktivnosti ICAM. In order to bridge this gap, i. e. lack of a more Delavnica 3 / active role of the Mediterranean Action Plan in Prvi korak pri uresničevanju omenjene odločitve the field of landscape management, the Con- je bila organizacija ekspertnega sestanka, tracting Parties to the Barcelona Convention, at katerega cilj je bil opredeliti prioritete in their Ordinary Meeting in Catania in 2003, razpravljati o najustreznejših metodologijah in adopted the recommendation »to undertake the- pristopih, ki bi jih uporabili. Pred sestankom sta matic studies with a view to developing relevant 7 bili pripravljeni dve študiji kot osnova za guidelines and action plans on the issue of diskusijo, ki sta predlagali aktivnosti, ki naj bi jih coastal land and sea environment and the utili- v okviru upravljanja krajine izvajali v obalnih sation of its resources« i. e. landscape manage- območjih Sredozemlja. Študiji sta imeli namen ment. The activity related to landscape manage- svetovati PAP/RAC-u kako pripraviti delovni pro- ment in the Mediterranean is co-ordinated by gram za omenjeno področje, prav tako sta študiji PAP/RAC in the framework of ICAM. pokazali na trenutno prakso v urejanju krajine na Sredozemlju in prikazali glavne krajinske tipe. As a first step to meet the above request, an ex- Vse to z namenom čim bolje osvetliti stanje pert meeting was organised to formulate priori- sredozemskih obalnih krajin. ties and discuss the most appropriate methodologies and approaches to be applied. Prior to Na sestanku so bile med mnogimi možnimi this meeting two position papers7 were commis- aktivnostmi predlagane naslednje: sioned as background documents in order to – Razvijati in promovirati metodologije in orod- propose activities related to landscape manage- ja krajinskega planiranja (krajinska analiza, ment in the Mediterranean coastal areas, i. e. to vrednotenje krajine, študije ranljivosti, inte- prepare a sort of a policy paper to guide PAP/ gracija krajinske analize v strateške presoje RAC in dealing with this topic, and to identify vplivov na okolje in PVO); current landscape management practices in the – Pripraviti atlas o krajinah, študijo o krajinah Mediterranean, as well as the main landscape za Sredozemlje in posamezne države, ki bi types in order to get an overview of the situation vključevala identifikacijo, klasifikacijo in vred- of the Mediterranean coastal landscapes. notenje krajin (krajinska klasifikacija/tipologija, karta ogroženih krajin, karta izjemnih Among the plethora of activities that could take krajin) pomembnih za ohranitev identitete place in this framework, the following ones were

7 Mediterranean Landscapes: A contribution to a better management; prof. D. Ogrin, 2005 Univerza v Ljubljani, Slovenija, and Mediterranean Coastal Landscapes; Management Practices, Typology and Sustainability; I. N. Vogiatzakis, G. H. Griffiths, L. F. Cassar and S. Morse, 2005, Univerza iz Readinga, Združeno kraljestvo. Obe študiji dostopni na www.pap-thecoastcentre.org, glej Publications. Mediterranean Landscapes: A contribution to a better management; by prof. D. Ogrin, 2005 University of Ljubljana, Slovenia, and Mediterranean Coastal Landscapes; Management Practices, Typology and Sustainability; by Mr. I. N. Vogiatzakis, G. H. Griffiths, L. F. Cassar and S. Morse, 2005, University of Reading, UK. Both available at www.pap-thecoastcentre.org, see Publications. Sredozemlja; proposed: – Prizadevati si za integracijo krajinskega pla- – Develop and promote landscape planning niranja v prostorske planske dokumente na methodologies and tools (landscape analy- vseh nivojih (državni, regionalni, lokalni), in sis, valuation, vulnerability, integration of še zlasti v sektorje odgovorne za urbani landscape analysis into SEA and EIA); razvoj, kmetijstvo, urejanje voda, turizem; – Prepare an inventory, a survey of landscapes – Pripraviti nacionalne strategije za upravljanje at the Mediterranean and national levels, to krajin v obalnih območjih; include identification, classification and – Sodelovati pri projektih varstva narave, kot je evaluation of landscapes (landscape charac- na primer »Natura 2000« pri EU; terisation/typology, map of endangered – Organizirati kampanje ozaveščanja, promo- landscapes, map of outstanding landscapes) cijske dejavnosti, izobraževalne tečaje in important for the preservation of Mediterra- seminarje o razumevanju pomena krajine, nean identity; 267 metod in načinov urejanja; – Make effort to integrate landscape planning – Pripraviti izobraževalne pakete za izboljšanje into planning documents at all levels (na- vedenja o krajinskih vrednotah, publicirati tional, sub-national and local), particularly in razne brošure, atlase, posterje; urban development, agriculture, water man-

– Organizirati delavnice za prikaz metod uprav- agement, and tourism sectors; 3 Workshop ljanja krajine, promovirati dobre prakse; – Elaborate national strategies for landscape – Izvajati pilotne projekte z namenom praktič- management in coastal areas;

nega prikaza uporabe zgoraj navedenih – Co-operate with nature conservation initia- Delavnica 3 / metodologij, ki naj služijo pripravi priporočil tives, such as »Natura 2000« of the EU; in priročnikov dobre prakse; in – Organise awareness campaigns, promotion – Povezovati strokovnjake s področja urejanja actions, training courses and seminars on krajine z namenom izmenjave izkušenj in landscape perception, methods and man- izboljšati povezave med organizacijami, kot agement; so na primer UNESCO, Svet Evrope. – Develop education packages to improve knowledge about landscape values, publish Pilotni projekti za kvalitetno krajino materials in a form of brochures, atlases, posters; PAP/RAC trenutno izvaja tri tematske projekte, – Organise workshops to demonstrate land- ki so bili izbrani kot reprezentativni in omogočajo scape management methods, promotion of obravnavo krajinske problematike dovolj good practices; kompleksno. Reševanju problemov smo – Implement pilot projects to demonstrate in pristopili z uporabo metodologij in pristopov practice the above items, with a view to pre- specifičnih za upravljanje krajine, vključno s paring guidelines and good practice guides; sodelovanjem javnosti v procesu priprave. – Networking of landscape practitioners to Kompleksnost območja kot pomemben kriterij exchange experience and enhancement of za izbor območij obravnave pomeni, da so v contacts with related organisations (such as krajini prisotni razvojni problemi in pritiski UNESCO, the Council of Europe). značilni za Sredozemlje, kot so razvoj turizma, širjenje urbanih območij, infrastruktura, gozdar- Case projects for quality landscapes stvo, kmetijstvo in podobno. Tako torej ti projekti pokrivajo različne situacije in so proaktivni, Currently, PAP/RAC implements a couple of the- usmerjeni na reševanje problemov in ne le na matic projects, which were selected as repre- opisovanje le teh in na zbiranje podatkov. Pilotni sentative and complex enough to allow for solv- projekti bodo uporabljeni za izmenjavo izkušenj ing problems by using the methodologies and med državami in za pripravo smernic za approaches relative to landscape management, upravljanje krajine v kasnejših fazah omenjene including involvement of public in a participatory aktivnosti. process. The complexity of the area as an important criterion means a representation of the Pilotni projekti so naslednji: main development problems and pressures a) Klasifikacija krajin v obalnih območjih Tuni- around the Mediterranean, such as tourism, ur- zije, ban sprawl, infrastructure, forestry, agriculture b) Revitalizacija kmetijske krajine na otoku and alike. Therefore, these projects cover differ- Korčula na Hrvaškem, in ent situations and are pro-active, i. e. focused on c) Analiza ranljivosti krajine na območju Levan- problem-solving rather than being descriptive te de Almeria v Španiji. and focused on data collection only. These cases will be of use for the exchange of experi- Klasifikacija krajin v obalnih območjih Tunizije ence with other countries, and are to be used for the preparation of guidelines for landscape man- Namen projekta je pripraviti krajinsko klasifi- agement at a later stage of this activity. kacijo za obalna območja Tunizije, na najširši ravni za celotno obalno območje in detajlnejšo The three thematic projects are the following: klasifikacijo za območja polotoka Cap Bon, ter a) Characterisation of landscapes of Tunisian pripraviti smernice za usmerjanje sprememb v coastal areas; krajini. Študija naj bi doprinesla tudi k b) Revitalising of the agricultural landscape on ozaveščanju o pomenu krajine in njenih 268 the island of Korcula in Croatia; and vrednotah. Prav tako bo pripravljen nabor c) Vulnerability assessment for Levante de smernic za vsako krajinsko enoto, ki bodo Almeria in Spain. uporabljene pri načtovanju posegov v prostor oziroma pri načrtovanju posegov tako, da bodo značilnosti krajine ohranjene ali izboljšane. V Characterisation of landscapes of Tunisian Workshop 3 Workshop procesu odločanja o spreminjanju krajine bodo coastal areas tako smernice namenjene planerjem in drugim The objective is to prepare a landscape charac-

Delavnica 3 / deležnikom, kot tudi javnosti na splošno. terisation report for the coastal areas of Tunisia, in general for the whole coastal areas and a Uporabljena bo metodologija ocenjevanja more detailed for the Cap Bon peninsula, with krajinskih značilnosti, ki pomeni funkcionalno recommendations for landscape change. This razvrščanje abiotskih, biotskih in kulturnih should contribute to raising awareness about komponent krajine in zahteva tako delo v the landscape and its values in the country. Also, studiju, kartiranje krajinskih tipov iz podatkovnih for each of the landscape units a set of recom- kart, kot tudi terensko delo. Klasifikacija in opis mendations will be prepared in order to be used krajinskih tipov je zaključni korak metode. Jasna when development in the landscape is to take predstavitev metodologij uporabljenih v temat- place or to be planned, so that the main charac- skih projektih je zelo pomembna, saj bodo ter of the landscape is preserved and enhanced. služile podobnim projektom v drugih območjih These will serve the planners and other Sredozemlja. stakeholders, as well as the public in general, in a decision-making process when dealing with Revitalizacija kmetijske krajine na otoku landscape change. Korčula na Hrvaškem Spremembe in procesi v kmetijski krajini, kot je The Landscape Character Assessment (LCA) bilo prikazano zgoraj, so splošen problem v methodology, i. e. a functional hierarchy of abi- sredozemskih državah. Oba procesa se odražata otic, biotic and cultural components of the land- v krajini in imata nanjo pozitivne in negativne scape, which involves a desk study, mapping of učinke. Zatorej je treba razviti in vpeljati v prakso landscape types from layers of data, a field sur- ukrepe, ki bodo omogočali kmetom, da ostanejo vey and, finally, classification and description to na zemlji. To je povezano tudi z uvajanjem novih define and communicate landscape types is tehnologij, kar lahko zagotovimo le s subven- applied. The methodology is an important part cijami. Obenem je treba vpeljati planske of this thematic study, as it should serve other instrumente in postopke, kot je na primer regions in the Mediterranean. krajinsko planiranje, da bi ustrezno odgovorili na te izzive. V tem okviru je sodelovanje javnosti v Revitalising of the agricultural landscape on planskem postopku zelo pomembno, saj the island of Korcula in Croatia prostorski plani na lokalnem nivoju opredeljujejo v glavnem namensko rabo, ne pa tudi The changes and processes related to agricul- strukturnih elementov krajine, ki so predpogoj za tural landscapes, as elaborated earlier, are a kakovosten prostorski razvoj. Več kot očitno je, common problem in Mediterranean countries. da je finančna podpora kmetom v obliki Both processes are reflected in the landscape subvencij ključna pri uvajanju novih kmetijskih and can have positive or negative implications tehnologij. Seveda pa mora v teh primerih, ko se on the landscape. Therefore, it is necessary to trošijo javna sredstva, javnost imeti možnost develop and put in practice instruments to keep sodelovati v postopkih opredeljevanja krajinskih the farmers on the land, which is related to the vrednosti. To je tistih, ki jih je treba zaščititi, in introduction of new technologies, and to sup- opredeliti stopnjo, do katere so spremembe še port farmers in the form of subsidies. In parallel, sprejemljive v določenem socio-ekonomskem the planning instruments and procedures, such kontekstu. as landscape planning, should be introduced to adequately respond to these needs. In this con- Otok Korčula je tipično obalno območje, za text, a participatory approaches in planning are katerega so značilni problemi, ki jih srečujemo very important, as the physical plans at local tudi v drugih sredozemskih državah, še zlasti na level define mainly land-use but not structural otokih. To so problemi opuščanja kmetovanja in elements of the landscape, which are essential različne razvojne pobude, ki lahko razvrednotijo for a quality spatial development. It is obvious krajino, če procesi spreminjanja niso podprti z that the financial support to farmers in order to 269 ustreznimi alternativnimi predlogi rešitev. Več modernise their farming technologies is crucial. kot očitno je, da spreminjanje krajine ni samo And in this case, when the public budget is used prostorski problem, ampak tudi socio- for the changes and transformations of the ru- ekonomski. ral landscape, the public has the right to partici-

pate in the processes defining which landscape 3 Workshop Namen projekta na Korčuli je pripraviti planske values are to be protected and to what extent modele za kmetijska območja na način, da se the transformations are positive in a specific predvidijo možne spremembe v krajini, ki jih je socio-economic context. Delavnica 3 / nato treba integrirati v razvojne alternative v planskih instrumentih. Cilj je torej opredeliti The island of Korcula is a very typical coastal glavne probleme na otoku in predlagati planske area with problems common to other Mediter- modele, ki naj bi kasneje bili uporabljeni tudi na ranean countries and in particular to the islands, drugih delih otoka in obalnih območjih drugod i.e. abandoned agricultural land and various de- v Sredozemlju. Uporabljena bo metodologija velopmental pressures that can significantly krajinskega planiranja, ki vključuje krajinsko change the landscape if the transformation analizo in vrednotenje, modeliranje, kot tudi process is not supported by the adequate alter- sodelovanje javnosti. Metodologija bo jasno native proposals. It is more than obvious that the predstavljena, da bi jo lahko ponovili tudi landscape transformations are not only a spatial drugod. issue but more a socio-economic one.

Analiza ranljivosti krajine na območju Levante The objective of the study for the Korcula island de Almeria v Španiji is to prepare planning models for agricultural Ta tematski projekt je eden od podprojektov v lands in order to anticipate possible landscape okviru CAMP Levante de Almeria. Projekt CAMP changes to be adequately integrated into devel- ima za cilj razreševati probleme varstva in opment alternatives in the planning instruments. razvoja na način usklajevanja prioritet javnega The purpose of the study is therefore, to identify sektorja s privatnimi interesi in pripraviti celovito the main problems of the island and to propose razvojno strategijo v skladu z načeli vzdržnega a planning model to be later used as an exam- razvoja. Za območje, ki je vključeno v projekt, so ple for the whole island and other coastal areas. značilni močni in rastoči pritiski na obalna The landscape planning methodology, including območja zaradi človekovih dejavnosti, kot so landscape analysis and valuation, modelling, as urbani razvoj, turizem, ribištvo, intenzivno well as the public participation will be applied. It kmetijstvo, raba vodnih virov, onesnaževanje in will be clearly presented in the report in order to razvrednotenje naravnega okolja. Očitno je, da be replicated in other studies of a similar nature. mora projekt preseči ozke sektorske poglede na probleme, saj je lahko zaradi medsebojne Vulnerability assessment for Levante de soodvisnosti sektorjev neka alternativa razvoja Almeria in Spain za en sektor sprejemljiva, za drugega pa zelo negativna. This thematic study is one of the sub-projects within CAMP Levante de Almeria project. The Območje Levante de Almeria je izpostavljeno emphasises of CAMP activities cut across pro- neverjetnim pritiskom na krajino, kar pomeni tection and development problems, harmonise poziv oblastem, da dosežejo soglasje o nadalj- public sector priorities and private sector pres- njem razvoju in predvidijo ukrepe za izogib sures, and provide an integrated strategy for the nadaljnjim degradacijam krajine. Krajina Levan- common goal of achieving development in the te de Almeria je sicer zelo bogata, ima veliko region within a sustainable management policy dediščinskih elementov, ki so jih pustile pretekle framework. The area is characterised by a strong kulture. Prioritetno je treba reševati predvsem and growing pressure on the coastal areas of probleme povezane z urbanizmom v povezavi z the region as a result of human activities, typical dejavnostmi in posegi, ki spremljajo razvoj for the Mediterranean coastline, such as urban turizma. Trenutna metodologija urbanega development, tourism, fishing, intensive agricul- planiranja ne upošteva bistvenih elementov ture, use of hydrological resources, pollution, prostorske strukture, kot so dediščina, identiteta and degradation of the natural environment. in krajina, zaradi česar prihaja do njihovega There is an obvious need to go beyond an exces- razvrednotenja. sively sectorial view of the different existing prob- 270 lems, since, in view of the clear interrelationship Prav zato je bilo predlagano, da se pripravi among them, valid alternatives for a sector may analiza ranljivosti, ki je v svojem bistvu strateško be highly negative for another one. planersko orodje, ki omogoča optimizacijo namenske rabe ob upoštevanju zahtev varstva In Levante de Almeria, a spectacular increase of

Workshop 3 Workshop okolja. Ta metodologija bo omogočila doseči the threats to landscape is taking place, which konsenz glede namenske rabe v tem območju. obliges the authorities to reach agreements and Rezultati študije ranljivosti, prav tako tudi sam take actions to avoid the degradation of the land-

Delavnica 3 / postopek priprave, bodo pripomogli k scape. Together with the landscape values, celovitemu planiranju in upravljanju krajine. Levante de Almeria has a widespread heritage, Glavni cilj te analize je torej upravljati krajino being the result of the various cultures that have Levante de Almeria in njeno kulturno dediščino settled in the territory. One of the factors interna celovit način in s konsenzom. Namen je vening in the devaluation of the cultural heritage varstvo in vzdržna raba njenih potencialov, tako and landscape in Levante de Almeria is the ur- socialnih, ekonomskih kot okoljskih vrednot z ban planning linked to the tourism-related activi- razreševanjem obstoječih konfliktov v namenski ties. In general terms, the methodology of urban rabi, še zlasti tistih, ki so povezani z urbanizmom planning does not take into account the devalu- in razvojem turizma. Obenem bo projekt ation of essential elements of the territorial omogočil promocijo in spoznavanje metodolo- structure, such as the loss of heritage, identity gije krajinskega vrednotenja in orodij za or landscape. upravljanje krajine, kot tudi enakovredno obravnavo in razumevanje kulturne dediščine in That is way a vulnerability assessment, as a stra- krajinskih kakovosti kot razvojnih potencialov. tegic planning tool aimed at optimisation of land uses from the aspect of environment protection, was proposed as the appropriate methodology to come to a consensus about the land use in this area. Its outputs as well as the process of implementation will provide support for integrated planning and management of the landscape. The main objective is therefore to manage the coastal landscapes of Levante de Almeria and its cultural heritage in an integrated and consensual way in order to protect and use sustainably its social, economic and environmental assets, by mitigating the existing land- use conflicts, in particular those related to urban transformations and tourism development; designing and application of valuation and assessment methodologies and tools specific for landscape management; and including the cultural heritage and landscape qualities as a development asset. Načrtovanje znotraj območij Natura: primer dobre prakse: Načrtovanje avtoceste ob upoštevanju območij NATURA

Planning within the Natura Areas: example of good practice: Planning a motorway with consideration of NATURA sites

Michael SCHOBER 271 Workshop 3 Workshop

1. Uvod 1. Introduction

Širše območje Münchna je označeno kot The Greater Munich Area is distinguished as a Delavnica 3 / metropolitanska regija. Še vedno je zelo hitro Metropol Region. It is still very fast growing, both rastoča, tako v ekonomskem kot v fizičnem economically and physically. On of the biggest smislu. Ena od največjih prednosti tega območja advantages of the location is the very good set- je zelo dobra umestitev privlačne krajine in ting of attractive landscape and natural re- naravnih virov. Zaradi tega potreba po sources. Because of this the need for new build- novogradnjah in infrastrukturi trči ob varstvo ing sites and infrastructure is colliding with the odprtih prostorov in naravnih virov. protection of the open spaces and natural resources. Direktiva o habitatih Evropske komisije s ciljem ustanovitve povezanega omrežja varovanih The habitats directive of the European Commis- območij (v nadaljevanju območij NATURA) za sion, with the goal of establishing a coherent določene opredeljene vrste in habitate, se je network of protected sites (in the following izkazala za zelo učinkovit dokument za varovanje named as NATURA sites) for certain listed spe- narave. Po drugi strani predstavlja resno cies and habitats, turned out to be a very effec- omejitev za gradbene in infrastrukturne projekte. tive instrument for nature protection. On the other hand it is a severe restriction for building Območja NATURA v münchenski regiji tvorijo and infrastructure projects. gosto mrežo. V skladu s Cilji varstva za vrste ali habitate sestavljajo območja (na primer gozdovi The NATURA sites in the Region of Munich form ali barje), linije (na primer poplavni gozdovi ob a dense network. According to the Protection reki) ali točke (na primer območja za razmno- Goals for the species or habitats the sites are ževanje netopirjev). Skupaj predstavljajo formed out of areas (e. g. woods or moors), of območja NATURA okrog 3,5 % te regije. Številka lines (e. g. river-following floodplain woods) or of se ne zdi visoka, toda dejansko to pomeni, da points (e. g. breeding locations of bats). Alto- skoraj vsak večji infrastrukturni projekt na nek gether about 3,5 % of the area in this Region is način vpliva na mrežo območij NATURA. covered with NATURA sites. This number sounds low, but actually it means that almost Primer teh projektov v širšem območju Münch- every bigger infrastructure project touches the na je načrtovanje nove avtoceste. Zgodovina network of NATURA sites in some manner. postopka načrtovanja sega nazaj v zgodnja osemdeseta leta. One example of these projects in the Greater Munich Area is the planning for a new motor- Nalog za odobritev načrta za prvi odsek je bil way. The history of the planning procedure dates izdan leta 2001. Medtem je država Bavarska back to the early 1980ies. dopolnila svojo mrežo območij NATURA, tako da so se leta 2004 pojavila tri nova območja The planning approval order for the first section NATURA, ki se dotikajo načrtovane ceste. was made in 2001. In the meantime the State of Nekateri nasprotniki so v teh spremembah videli Bavaria completed its net of NATURA sites, so priložnost za tožbo z namenom zakasnitve that from the year of 2004 on three new projekta. Leta 2005 je sodišče odločilo, da je NATURA sites, which touch the planned route, odobreni načrt potrebno izboljšati z oceno vpliva emerged. Some opponents were motivated by na nova območja NATURA. these changes to go to law in order to delay this project. The court decided in 2005 that the plan- Naslednje opombe služijo kot ilustracija ning approval needed to be improved by assess- trenutno načrtovanega projekta in metodološ- ing the impact of the new NATURA sites. kega pristopa za ocenjevanje in zmanjšanje vpliva na območja NATURA. Gre za napreden The following remarks should illustrate one cur- 272 primer tehnik načrtovanja krajine v povezavi s rent planning project and the methodological specifikacijami evropskega sistema varovanja approach for assessing and reducing the impact habitatov. on NATURA sites. It is an advanced example for Landscape Planning techniques in combination 2. Opis izgradnje avtoceste in območja with the specifications of the European habitat Workshop 3 Workshop raziskav protection system.

Izgradnja, delovanje in vzdrževanje avtoceste: 2. Description of the motorway construction

Delavnica 3 / Nov odsek avtoceste se razprostira 33 kilo- and the area of investigations metrov daleč v območje raziskav. Štirje pasovi (vključno z odstavnimi pasovi) imajo standardni Construction, operation and maintenance of prečni presek 26 metrov. Po celotni dolžini the motorway: avtoceste so načrtovani štirje razcepi. Gostota The new part of the motorway stretches out over prometa je ocenjena na do 43.000 avtomo- 33 kilometres in the investigation area. The four bilov/na dan. lanes (including the emergency lanes) have a standard cross section of 26 meters. Over the Cesta vodi čez 13 mostov, ki prečkajo rečne length of the motorway four junctions are doline. Njihova širina v razponu znaša od 15 m planned. The traffic impact is estimated at up to do 580 m in njihova višina med 3 m do 24 m. 43.000 cars/ per day.

Zraven ceste je potrebno zgraditi še več novih The route leads over 13 bridges crossing river cest in prehodov nad avtocesto. Druge gradnje valleys. Their span width varies from 15m to v povezavi s cesto so zbiralniki za odtočno vodo, 580m and their height from between 3m to čiščenje in pronicanje vode. Odsek avtoceste 24m. prav tako vključuje pobočje na obeh straneh. Na tem območju se postavijo protihrupna Additional to the road construction several new zaščita in zelenje (drevesa in grmičje za boljšo roads and crossings over the motorway have spojitev ceste z naravnim okoljem). also to be built. Other construction in connection with the road are reservoirs for drainage, Krajina in naravni viri na območju raziskav: cleaning and water infiltration. The section of Na območju raziskav je krajina gričevnata, ne the motorway also includes the slope on both zelo gosto poseljena. Glavni elementi krajine so sides. This is the area where noise protection male gozdne enote in kmetijsko zemljišče, v facilities and greenery (trees and shrubs for an glavnem polja in pašniki na neugodnih lokacijah. better implementation of the road in the natural Majhne strukture habitatov znotraj polj se redko scenery) are set. pojavijo. Landscape and natural resources and in the Obstajata dva večja rečna sistema, ki sta area of investigation: oblikovala doline, ki jih načrtovana cesta prečka. The landscape in the investigation area is hilly Povezani vodni sistem glavne doline pokriva formed and not very densely populated. The okrog 650 hektarov. main elements of the landscape are small forest units and agricultural land, in general fields and Biotope, ki so z ekološkega stališča redki in grassland on unfavourable locations. Smaller ha- dragoceni, večinoma najdemo v povezavi z bitat structures within the fields appear seldom. linearnimi vodnimi sistemi na spodnjem There are two bigger river systems that formed območju doline ali na strmih izpostavljenih valleys which cross the planned route. The con- mestih. nected water system of the main valley covers about 650 hectares. Habitati, varovani kot območja NATURA, so zlasti linearni poplavni gozdovi (prednostni The biotopes that are from an ecological point habitati, ki so bolj varovani), določene manjše of view rare and valuable are mostly found in reke in jezera s svojo značilno vegetacijo in connection with the linear water systems down visoke mlečkovke na močvirni zemlji. Zava- in the valley grounds or on steep exposition sites. rovane vrste so Kottus gobio (majhna riba), Unio crassus (navadni škržek) ter Glaucopsyche As habitats protected in the NATURA sites there nausithous in teleius (metulja). Dodatno območ- are in particular linear floodplain woods (as pri- je NATURA je bilo ustanovljeno za še eno vrsto, ority habitats with greater protection), certain 273 Myotis myotis (navadni netopir). small rivers and lakes with their typical vegetation and tall forbs on wetlands. As protected Za te habitate in vrste so bili sprejeti določeni species occur Kottus gobio (a small fish), Unio ohranitveni cilji, da bi preprečili nazadovanje crassus (a fresh water mussel) and Glauco-psy- stanja njihove ohranitve. Ocena vseh mogočih che nausithous and teleius (butterflies). A further 3 Workshop vplivov preverja te cilje. NATURA site was established for one more species, Myotis myotis (a bat).

Najpomembnejše vprašanje je vpliv poplavnih Delavnica 3 / gozdov in njegovih značilnih vrst. For those habitats and species certain preservation goals have been formulated to prohibit the 3. Zaloga podatkov zadevnih habitatov in degradation of the preservation state. The as- vrst sessment of all possible impacts checks these goals. Iz standardnih podatkovnih obrazcev za območja NATURA The overriding question is the impact of the Na osnovi direktive Evropske unije o habitatih se floodplain woods and its characteristic species. dejstva o vsakem območju NATURA doku- mentirajo na standardne podatkovne obrazce. 3. Data Stock of relevant habitats and Navajajo zadevne habitate in ocenjujejo njihovo species stanje zastopanosti, stanje ohranitve in poda se splošno oceno. Cilj je ohraniti dokumentirano From the standard data forms for NATURA stanje. Države članice imajo nalogo vzdrževati sites stanje teh območij. Standardni podatkovni Based on the European Unions habitats directive obrazci poleg tega vključujejo osnovne podatke the facts of every NATURA site are documented o značilnih vrstah, funkcionalnih povezavah z in standard data forms. It lists the relevant habi- drugimi habitati in pretežni rabi zemlje na tats and assesses their condition in representa- območju. Njihov namen je sporočiti Evropski tiveness, state of preservation and in an overall komisiji obstoječe stanje območij. Ti obrazci pa estimation. The goal is to conserve the docu- ne vsebujejo natančnih podatkov o tem, kje se mented state of condition. The member states habitat nahaja. Potrebni so konkretni cilji are instructed to maintain these conditions on ohranitve, ki se dopolnijo v načrtih upravljanja. the sites. The standard data forms further in- Ti bi morali navajati ustrezne elemente in clude basic information about characteristic razvojne cilje habitatov. species, functional connections to other habitats and the main land usage on the site. It is in- Za območja NATURA vzdolž avtoceste še ni tended for reporting the status quo of the sites izdelan celotni načrt upravljanja. Zaradi tega je to the European Commission. These forms how- bila ena od prednostnih nalog pred oceno vpliva ever do not point out where exactly the habitat zaključiti raziskave o pojavnosti vrst in oceniti is located. Further concrete goals for preserva- njihovo stanje ohranitve. tion are required to be compiled in management plans. These should list the relevant elements Iz LEK/LDC (Koncepta razvoja krajine) and the development goals for the habitats. Bavarsko sestavlja 18 regij za prostorsko načrtovanje. Ena izmed njih je regija okrog Concerning the NATURA sites along the motor- Münchna. LDC je zbirka podatkov, ki se way route, there is as yet no complete manage- nanašajo na krajino ali okoljska dejstva. Na ment plan. Therefore one of the big efforts be- primer, vključuje elemente starodavne kulturne fore the impact assessment was to complete krajine in tudi povezano mrežo območij the investigation on the occurrence of species NATURA ter drugih območij biotopskega and to assess the preservation state. mrežnega sistema. Oblikuje cilje za posamezna varovana območja in jih združuje v splošni From the LEK/LDC (Landscape Development koncept razvoja krajine. Na regionalni ravni je to Concept) lahko prvi korak k celostni raziskavi povezanosti Bavaria is divided into 18 regions for spatial plan- v naravi. ning. One of these is the region around Munich. The LDC is a compilation of data relevant to 274 Lastne raziskave vrst in habitatov landscape or environmental facts. For instance, Za Bavarsko obstaja dobra osnova podatkov za it includes elements of the ancient cultural land- raziskave o vrstah in habitatih, na primer tako scape and also the coherent network of imenovani »Program varstva vrst in habitatov«. NATURA sites and other sites of the biotope net- Tukaj se zbirajo in ocenjujejo rezultati različnih work system. It formulates goals for individual

Workshop 3 Workshop popisov vrst in habitatov. Glede na določeno protected assets and aggregates these into an vrsto in habitat daje dobro osnovo za nadaljnje overall concept for the landscape development. raziskave. Vendar v ta popis niso bile vključene On the regional scale this can be a first step into

Delavnica 3 / vse vrste in habitati območij NATURA. Zato so a holistic investigation of natural coherences. bile potrebne nadaljnje raziskave o stanju ohranitve vrst in habitatov. Dve najpomembnejši Own investigations on relevant species and temi teh raziskav sta bili populacija netopirjev in habitats poplavni gozdovi. Potrebno je bilo zasnovati For Bavaria a good basis of data for investiga- novo raziskovalno metodologijo. tions on species and habitats exists, for example in the so called »Species and Habitats Protection Poleg tega so imenovani strokovnjaki na Programme«. Here the results of different map- raziskovalnem območju kartirali pojavnost pings of species and habitats are collected and določenih ptic, navadnih škržkov in rib. assessed. According to the chosen species and habitat it provides a good basis for further inves- 4. Izvajanje raziskav tigation. However not all of the relevant species and habitats in the NATURA sites were included Kartiranje poplavnih gozdov, da bi ugotovili in this inventory. Further investigations on the stanje ohranitve state of preservation of species and habitats Za raziskovanje poplavnih gozdov je bilo were therefore necessary. The two most impor- izdelano odločitveno drevo in usklajeno z tant items of these investigations were bat popu- naravovarstvenimi oblastmi. Odločitveno drevo lation and floodplain woods. A new investigation navaja korake za razvrščanje obstoječih dreves methodology had to be designed. in gozdov na območju. Rezultati tega kartiranja so pokazali, da so bile številke iz standardnih Additionally the stock of certain birds, fresh wa- podatkovnih obrazcev včasih previsoke. V ter mussels and fish was mapped in the investi- resnici je bilo najdenih manj dejanskih poplavnih gation area by designated specialists. gozdov, kot je bilo pričakovati. 4. Attending Investigations Dodatni rezultat novega kartiranja in ocenjevanja je bila opredelitev tistih gozdov, ki Mapping of the floodplain woods for getting bi jih lahko razvili v obnovljene habitate, če bi se to know the state of preservation pojavila potreba po zaključitvi povezane mreže. For investigating the floodplain woods a decision tree has been worked out and aligned with the Ocenjevanje vpliva soli, uporabljene za nature protection authorities. The decision tree odtajanje ledu in modeliranje difuzije lists the following steps for classifying the exist- Ker so z vodo povezani habitati in vrste ing trees and woods in the site. The results of najdragocenejši elementi v raziskovanih this mapping showed that the figures of the območjih NATURA, smo bili posebej pozorni na standard data forms sometimes were prelimi- odkrivanje vseh mogočih vplivov. Zelo nary. In fact there was less real floodplain wood pomemben je učinek soli, ki se na cestah found than had been anticipated. uporablja pozimi, na ekosistem. Preko prenosa po zraku, vodi in prsti se klorid širi na več One further result of the new mapping and as- različnih načinov in njegovo nabiranje v sessment was to identify those woods which habitatih lahko ogrozi številne vrste. Zaradi tega could be developed as restoration habitats in smo preučili najnovejše znanstvene raziskave na case of a requirement to complete the coherent tem področju. Z uporabo tega raziskovalnega network. gradiva smo določili količinske mejne vrednosti za določene vrste, kot so ribe ali navadni škržek. Assessing the impact of salt used for road de- icing and modelling the diffusion S pomočjo zbiralnih bazenov in čistilnih jam za Since water related habitats and species are the onesnaženo vodo lahko vpliv soli (kloridov) most precious elements in the investigated 275 ocenimo in obvladujemo. NATURA sites, great effort was placed on finding out all possible impacts. Very important is Gradnja mostov po vzoru najboljših praks za the effect of salt, which is used on the road in boljše funkcionalne povezave med habitati wintertime, on the ecosystem. Via air, water and

Še eno pomembno ocenjevalno področje brez soil transportation the chloride is spreading out 3 Workshop dobro opredeljenih rešitev je izolacija vrst, ki jo in several different ways, and the accumulation povzroči cestna ovira. Linije povezav običajno in the habitats may damage several species. sledijo strukturi krajine. Poškodbe teh povezav bi Therefore the most recent scientific researches Delavnica 3 / lahko kar najbolj zmanjšali z enostavnimi in this area were examined. Using this research izboljšavami tehničnih konstrukcij, na primer z material quantitative threshold values were de- izgradnjo širših in višjih mostov. Po eni strani je termined for the relevant species such as fishes bilo treba raziskati dejansko izmenjavo vrst med or fresh water mussels. habitati ali populacijami, po drugi strani je bilo treba najti najboljše prakse za tehnične rešitve. By means of retention pools and clearing pits for Manjša študija vegetacije pod mostovi in the polluted water the impact of salt (chlorides) cestnimi koridorji je bila zaključena in become assessable and manageable. dokumentirana. Pokazala je na primer, da most višine okrog 15 m dopušča rast poplavnih Best practice bridge constructions for better dreves pod mostom. functional correlations between habitats A further important assessment area without 5. Ocene vpliva ustreznih habitatov in vrst well-defined solutions is the isolating of species NATURA 2000 caused by the road barrier. The connection lines usually follow the landscape structure. The dam- Ustrezni habitati in vrste kot enote za age on these connections could be minimised raziskovanje by simple improvements to technical construc- Na standardnem podatkovnem obrazcu dveh tions, for example by building wider and higher preiskovanih območij NATURA so kot razlog za bridges. As building costs can rise rapidly varstvo območja navedene štiri vrste in osem through such measures, an accurate considera- habitatov z več značilnimi vrstami. Rezultati tion of costs and benefits is necessary. On the kartiranja in terenskih študij so bili uporabljeni za one hand the actual interchanging of species izbris tistih habitatov, ki se na preiskovanem between habitats or populations had to be inves- območju očitno ne pojavljajo. Takšni so bili štirje tigated, on the other hand best practices for habitati. V drugem koraku smo ocenili možni technical solutions had to be found. A small vpliv na ustrezne habitate. Dve vrsti sta bili study of vegetation below bridges and in road izločeni, ker pričakovani vpliv ceste nanju ne bi passages was completed and documented. It bil pomemben. Tako je bilo potrebno upoštevati shows for example that a bridge height of about preostale štiri habitate in dve vrsti. 15m may allow the establishment of floodplain trees beneath a bridge. Obstajajo določeni cilji ohranitve, ki veljajo za vse habitate in vrste. So merilo uspešnosti za naslednjo oceno vplivov. Vpliv projekta se ponavadi razdeli v tri kategorije, 5. Impact Assessments on relevant NATURA ki jih tvorijo gradnja, obseg objekta in uporaba 2000 habitats and species (obratovanje). Ti lahko neposredno ali posredno Relevant habitats and species as units of the vplivajo na habitate in vrste. investigation In the standard data form for two of the investi- Vplivi na območja NATURA, ki nastajajo gated NATURA sites, four species and eight tekom gradnje habitats with several characteristic species are Za te vplive obstajajo trije glavni vzroki. Vsi od listed as reason for the site’s protection. The re- njih so prehodni, ker se končajo z zaključkom gradnje: območje, uporabljeno za gradbišče (na sults of mappings and field studies were used to primer poplavni gozdovi), motenje značilnih vrst eliminate those habitats which had obviously no s hrupom iz gradbišča in motenje habitatov z occurrence in the investigated area. These were odtočno vodo iz gradbišča. four of the habitats. In a second step the possi- 276 ble impact on the relevant habitats was as- Vplivi na območja NATURA, ki nastanejo sessed. Two species were eliminated by this zaradi objekta since the anticipated impact of the road could Več vplivov je posledica ceste same. Ti se not be found to have significant influence. There then remained four habitats and two species

Workshop 3 Workshop obdržijo, dokler objekt obstaja. Med njimi so območje, uporabljeno za cestni nasip ali under consideration. podporne zidove mostov, ter sprememba There are certain goals for preservation dedi-

Delavnica 3 / habitata pod mostovi. Končno je treba preučiti vpliv ločitve vrst, posebno v habitatih, ki se cated to all of these habitats and species. They razprostirajo vzdolž reke. are the benchmark for the following impact assessment. Vplivi na območja NATURA, ki nastanejo zaradi obratovanja The impact of a project is usually divided into V času uporabe ceste pretok prometa in three categories generated by the construction vzdrževanje cest vplivajo na sosednje habitate. progress, the facility extent and the usage (op- Onesnaževala, kot so izpušni plini, snovi obrabe eration). These may directly or indirectly influ- in ostanki klorida, ki jih povzroči širjenje zimske ence relevant habitats or species. soli, potujejo v okolje preko vode, zraka ali talnih poti. Construction-progress-caused impacts in NATURA sites Za živalske vrste sta hrup in svetlobno In this section there are three main causes. All onesnaževanje, ki ga povzroča promet, moteča of them are preliminary, as they end with the dejavnika. Vrste, ki prečkajo cesto, so lahko completion of the construction: the area used poškodovane v prometni nesreči. for the construction site (e. g. in floodplain woods), the disturbance of characteristic spe- 6. Ukrepi za izboljšanje vplivov projekta na cies by noise from the construction site and the habitate in vrste NATURA 2000 disturbance of habitats by drainage of water away from the construction site. Obstaja več tehnik za kar največje zmanjšanje predvidenih vplivov. Postopki za ocenjevanje in Facility-caused impacts in NATURA sites zmanjšanje vpliva s tehničnimi izboljšavami si More impact results from the road itself. These običajno sledijo z roko v roki. Pri trenutnem delu remain as long as the construction exists. so bili ukrepi razdeljeni v zmanjševanje delovanj, Among these are the area used for the road dam to so bile prve tehnične spremembe, ukrepe za and bridge piers, the change to the habitat un- omejitev škode, spremembe, ki so potrebne za der the bridges. Finally the separation effect on zmanjšanje vpliva na območja, in ostali napredni species particularly in river-following habitats ukrepi. needs consideration. V nadaljevanju bodo omenjeni glavni ukrepi. Operation-caused impacts in NATURA sites Izvajanje teh ukrepov bo jamčil okoljski During the operation of the road, the traffic flow spremljevalni program. and maintenance actions cause impact on neighbouring habitats. The pollutants such as exhaust gas, abrasion substances, chloride re- – Ukrepi za vplive ob gradnji na območjih mains caused by winter salt spreading are dis- NATURA tributed in the environment via water, air or soil Izboljševalni ukrepi se začnejo s postopkom paths. gradnje, ki uporablja nežnejše metode gradnje, da se s tem zavarujejo sosednji Animal species are disturbed by noise and light habitati. Poskusiti bi morali prenesti celotno emission of the traffic. Those species which gradbišče na primernejša območja. Sosed- cross the road may be hurt by collision. nje habitate bi morali zaščititi z nepre- pustnimi ograjami. Dvoživke se lahko 6. Improvement measures of project-orient- obvarujejo z izkopom ograj in prehodov pod ated impacts on NATURA 2000 habitats cesto. Dodaten ukrep je, da se na območju and species ne posekajo vsa drevesa, temveč jih je treba prirezati in ustrezno omejiti. There are several techniques for minimising the anticipated impacts. The procedures for assess- 277 – Ukrepi za vplive, ki nastanejo zaradi objek- ing and minimising the impact by technical im- tov na območjih NATURA provement usually go hand in hand. In case of Vpliv ceste, ki prečka vode in povezane the current work the measures were divided into minimising actions, that were the first technical

strukture habitatov, se lahko zmanjša s 3 Workshop changes, measures for the limitation of damage, povišanjem in razširitvijo mostov. Načrtova- those changes necessary for reducing the im- ne mere mostov čez glavne doline so bile pact on the sites, and other advanced measures.

povečane na širino 580 metrov in višino 17 Delavnica 3 / metrov. Te mere bi morale zadostovati za In the following the main measures of these will ohranitev biološke prepustnosti pod mostovi, be mentioned. The implementation of these celo z nudenjem prostora za rast manjšim measures will be guaranteed by an environmen- drevesom. tal monitoring programme. – Ukrepi za vplive, ki jih povzroči obratovanje – Measures for construction-progress- na območjih NATURA caused impacts in NATURA sites Gradnja številnih nasipov in neprepustnih Improvement measures begin here with the zidov višine do 3 m služi za zaščito pred construction process such that neighbouring hrupom in za omejevanje razprševanja snovi. habitats are protected the use of more gen- Prav tako bodo zgrajeni obsežni objekti za tle construction methods. An attempt should zbiranje onesnažene vode iz cestnih pasov. be made to transfer the whole construction Poskrbljeno bo za pravilno odtekanje vode, site into more insensible areas. Neighbouring njeno zbiranje, čiščenje, ki bo potekalo na habitats should be shielded by impervious okolju prijazen način, potem se bo voda fences. Amphibians can be protected by počasi stekala v sedimentacijske jaške ali bo routing fences and passages beneath the pod nadzorom in na omejen način odvedena road. A further measure is not to clear the v sosednje vode. site of all trees, but rather to cut them back in a restrained way. 7. Rezultati ocene vplivov na območja NATURA – Measures for facility-caused impacts in NATURA sites Kot rezultat prej opisanih postopkov ocena The impact of the road crossing waters and vplivov za območje NATURA dokazuje, da coherent habitat structures can be reduced noben cilj ohranitve za varovane habitate in by enlarging the bridges. The planned bridge vrste ni bistveno ogrožen zaradi cestnega sizes over the main valleys was enlarged to projekta. widths of 580 meters and heights of 17 meters. These measures should be sufficient for Vendar pa smo do tega zaključka prišli šele po conserving the biological permeability under načrtovanju bistvenih tehničnih izboljšav. Te the bridges, even by providing growth space izboljšave je na splošno bilo potrebno razviti for smaller trees. korak za korakom ob sodelovanju tako načrtovalcev cest kot krajinskih arhitektov. 8. Zaključki in odprta vprašanja za razprave – Measures for operation-caused impacts in NATURA sites Ta nedavni primer iz Bavarske kaže, da je pred The building of numerous dams and imper- nami še veliko dela. Potrebna je pravilna ocena vious walls with a height up to 3 m is pro- vplivov, da bi združili podatke o vseh prizadetih vided for noise protection and for restraining vrstah na območjih. substance dispersion. There will also be extensive facilities for the collection of polluted Čeprav je že bila zbrana velika količina podatkov, water from the road lanes. It will be drained še vedno obstaja potreba po terenskem delu in properly, retained, cleared in an environmen- podrobnem kartiranju pri vsakem posameznem tal friendly way and either be trickled in sedi- načrtovanem projektu. mentation pits or be drained in a controlled and restricted way into neighbouring water. Čeprav so bili postopki načrtovanja in 7. Results of the impact assessment on the 278 ocenjevanja teoretično opisani že v mnogih NATURA sites študijah, napredno projektno delo kaže, da še vedno obstaja potreba po strukturiranju As a result of the previous described procedures postopka in predelave obstoječih smernic, saj se the NATURA site impact assessment proves that posamezni pogoji znatno razlikujejo od projekta all of the preservation goals for the protected Workshop 3 Workshop do projekta. habitats and species are not significantly endangered by the road project. Navsezadnje je direktiva o habitatih Evropske Delavnica 3 / unije izziv za vse udeležence v večjih This conclusion however was only reached after načrtovalnih projektih, saj je potrebno planning significant technical improvement. obvladovati bistvene metodološke zahteve. Those improvements have generally to be devel- Drugače obstaja nevarnost, da se bo projekt oped step by step in cooperation of both road znašel pred sodiščem, kar posledično vodi v planners and landscape architects. znatne zaostanke pri zaključku projekta. 8. Conclusion and open questions for the Mreža območij NATURA 2000 je pomembna discussions priložnost za skupno prizadevanje Evropske This recent example from Bavaria shows, that unije, da poskrbi za varovanje narave. Bistveno there is still a lot of work remaining. A proper je, da zavarujemo in povežemo izolirane impact assessment is necessary in order to col- habitate, da bi rešili ogrožene vrste. To zahteva late information on all affected species at the naša odgovornost za ohranitev biotske sites. raznolikosti. Even though large amount of data has already Mnogo ljudi (posebej uporabniki zemljišč in been collected, there is still a need for field work načrtovalci infrastrukture) so še vedno zelo and detailed mappings in every individual plan- zadržani glede tega. Celo imenovanje območij ning project. NATURA je bilo v Nemčiji dolgotrajno in polno konfliktov. Even though planning and assessment procedures have been theoretically described in many Da bi mreža NATURA začela dobivati bolj studies, advanced project work shows that there pozitivno podobo, je potrebno izboljšati metode is still a need for structuring the procedure and ocenjevanja, da bi dajale hitrejše rezultate. Prav reworking the existing guidelines as individual tako je potrebno na naravo in krajino gledati s project conditions differ considerably. celostnega vidika. All in all the Habitats Directive of the European Nekaj nerešenih vprašanj: Union is a challenge for all participants in larger – Kako si naj razlagamo, da direktiva o planning projects in order to manage the signifi- habitatih obravnava le habitate in vrste, cant methodological demands. The danger is obenem pa ne govori o kulturnih ali estetskih otherwise the projects will appear in court, vidikih krajine? which may result in a considerably delay in the – Kako se izogniti sporom, če se druge inte- completion of the project. resne skupine za krajinske zadeve (na primer upoštevanje objektov za rekreacijo, krajinskih The network of NATURA 2000 sites is a great spomenikov, kulturnih značilnosti in chance for common efforts of the European načrtovanja krajine) z njo ne strinjajo? Union to provide for nature protection. It is fun- – Ali Evropska konvencija o krajini obravnava damentally necessary to protect and connect te teme v zadostni meri? isolated habitats in order to save some endangered species. Our responsibility for preserving the biodiversity requires this.

Many people (especially land users and infrastructure planners) still react in a very reserved manner. Even the designation of NATURA sites in Germany was long and full of conflict. 279 To effect a more positive image for the NATURA network assessment methods require improvement in order to produce faster results. It is also necessary to take a holistic view of nature and

landscape. 3 Workshop

Some remaining questions:

– What does it mean, when the Habitats Direc- Delavnica 3 / tive deals only with habitats and species and blends out cultural or aesthetical aspects of the landscape? – May not conflicts occur, if other interest groups for landscape matters (such as consideration of recreation facilities, landscape monuments, cultural features or landscape design) are colliding with it? – Does the European Landscape Convention incorporate these matters in an adequate way?

......

DELAVNICA WORKSHOP 4 Varstvo in upravljanje krajin za družbo Landscape Protection and Management for the Society Veščine usposabljanja javnosti za sodelovanje v postopkih odločanja

The skills of training the public for participation in decision-making processes

Peter H. Goodchild 282

Workshop 4 Workshop Uvod Introduction Na začetku bom preučil pomen besed, ki so I would like to begin by examining some of the uporabljene v naslovu teme, o kateri so me words that are used in the title of the topic that Delavnica 4 / prosili, naj spregovorim. Če analiziramo naslov, I have been asked to discuss. If we analyse the besedo za besedo, ter jih potem spet sestavimo, title, word by word, and then put it back together kakšen je v resnici njihov pomen? again, what actually does it mean?

Veščine Skills Pomen »veščin« je dokaj jasen. Lahko jih The meaning of »skills« is clear enough. We can opredelimo kot praktične in miselne sposob- think of them as being practical and mental abili- nosti, ki so posebej dobro razvite. ties that are particularly well developed.

Usposabljanje Training Beseda »usposabljanje« je bolj protislovna, ker The word »training« is more ambivalent because se včasih uporablja tako, kot da je popolnoma it is sometimes used as if it is completely inter- zamenljiva z »izobraževanjem«. Vendar besedi changeable with »education«. However, the two »usposabljanje« (angl. training) in »izobraže- words »training« and »education«, represent dif- vanje« predstavljata različna, a sorodna pojma. ferent but related things. One can demonstrate Vsi bi se strinjali, če razliko prikažemo tako, da the difference by pointing out that everyone vsak lahko vzgoji (angl. train) sadno drevo ali would agree that you can train a fruit tree or a zdresira (angl. train) psa, vendar bi vsi mislili, da dog, but they would think you were rather eccen- ste malo čudaški, če bi ju poskušali izobraževati. tric if you tried to educate them. But what is the Kakšna pa je temeljna razlika med pojmoma? essential difference between them?

Zdi se mi, da če nekaj vzgajaš ali usposabljaš, It seems to me that if you train something you potem tisto usmerjaš ali spodbujaš, da se are making it or encouraging it to behave in a obnaša na določen in vnaprej načrtovan način. particular and pre-planned way. With humans, Pri ljudeh obnašanje, ki ga pridobijo z the behaviour that they acquire through training, usposabljanjem, postane samodejno in o njem becomes automatic and they do not need to jim ni potrebno globoko razmišljati, če sploh, da think very hard, or at all, about it in order to do bi ga lahko izvedli. Obnašanje, ki ga pridobimo it. Behaviour that is acquired through training is z usposabljanjem, je do velike mere predvidljivo to a large extent predictable and this can be very in to je lahko zelo dragoceno v razmerah in valuable in situations and circumstances that okoliščinah, ki sledijo določenemu rednemu follow a regular pattern and are themselves fairly vzorcu in so same po sebi zelo predvidljive. Če predictable. But if the circumstances become pa okoliščine postanejo nepredvidljive ali nove, unpredictable or new, the behaviour that is ac- se obnašanje, pridobljeno z usposabljanjem, quired by training might easily prove inadequate, hitro izkaže za nezadostno, bremenilno ali celo a handicap or even dangerous. nevarno. I would suggest that the purpose of education Menim, da je cilj izobraževanja krepiti in gojiti is to nourish and nurture the mind so that it can: um, da je lahko: (1) prilagodljiv, (2) da lahko (1) be flexible, (2) come to an understanding of razume zapleteno naravo življenja in medseboj- the complex nature of life and the interrelation- nih odnosov, ki v njem vladajo, ter (3) da lahko ships that operate within it, and (3) make rea- pride do utemeljenih ocen in sodb o soned assessments and judgements about the najustreznejšem postopku delovanja v dolo- most appropriate action to take in the prevailing čenih okoliščinah. Usposabljanje predstavlja circumstances. Training is an important aid to pomembno pomoč izobraževanju. Oba potrebu- education. Both need information, knowledge jeta podatke, znanje in razumevanje, vendar je and understanding, but the scope of education 283 obseg izobraževanja širši. is wider.

Javnost The public

Potem pridemo do besede »javnost«. Kako jo We then come to the words »the public«. How 4 Workshop razložimo? Kaj je javnost? Lahko rečemo, da gre do we interpret this? What is the public? We za skupnost, ki biva na določenem ozemlju ali might say that it is the community that inhabits

geografskem območju, naj je to lokalno, a particular territory or geographical area and Delavnica 4 / regionalno, nacionalno, kontinentalno ali this might be local, regional, national, continen- globalno po svoji naravi. Ko pa uporabite besedo tal or global in its nature. But when you use the ‘javnost’, ali vključuje vas in ustanove ter word ‘the public’, does it include you and the in- družine, ki jim pripadate, ali se nanaša na stitutions and families to which you belong, or skupnosti, h katerim ne pripadate. Seveda jo does it mean the communities to which you do lahko uporabimo na oba načina, a če je not belong. It can, of course be used in both uporabljena v smislu, ki izključuje vas, vašo ways, but if used in the sense that excludes you, družino in ustanove, ki jim pripadate, pride do your family and the institutions to which you težave. Narava te težave je, da je ta način belong, it carries with it a problem. The nature of pojmovanja javnosti simptom razčlovečenja this problem is that this way of seeing the pub- pojma javnosti. lic is a symptom of the de-personalisation or the de-humanising of the concept of the public. Če vzamemo razčlovečen pojem javnosti in ga dodamo k pojmu usposabljanja (vendar ne If we take the de-humanised concept of the pub- izobraževanja), nastanejo velike težave in to so lic and add it to the concept of training (but not težave, ki se jih moramo zavedati v svetu, kjer v education), we have a big problem and it is a nasprotju z osebno svobodo pridobiva vse večjo problem of which we need to be aware in a veljavo kultura korporatizma, pa naj bo to v obliki world in which the culture of corporatism, as trgovskih podjetij, uradnih ustanov ali vlad. opposed to individual freedom, is having an in- Korporatizem običajno spremljajo mehanski creasing influence, whether it takes the form of sistemi in institucionalizacija. To ni del poziva k commercial enterprises, formal institutions or revoluciji, gre le za priznavanje realnosti, morda governments. Corporatism is often accompa- večne realnosti. Vprašanje je, kako ustanoviti in nied by mechanistic systems and institutionali- vzdrževati splošno sprejeto ravnotežje med sation. This is not part of a manifesto for revolu- nadzorom in svobodo. Pomen tega za krajino je, tion, but simply a recognition of realities, per- da nanjo zelo močno vplivajo ideje in postopki, haps eternal realities. The question is how do we ki določajo človekovo delovanje. establish and sustain a generally acceptable balance between control and freedom. The rel- Udeležba evance of this to landscapes is that landscapes are very strongly influenced by the ideas and the Beseda »udeležba« je dovolj jasna, ampak processes by which human action is deter- kakšna je narava udeležbe? Kateri so napisani ali mined. nenapisani pogoji oziroma pravila in kdo jih je nazadnje postavljal? Kateri so postopki? Kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko javnost ali Participation posameznik sodelujeta? The word »participation« is clear enough, but what is the nature of the participation? What are Postopek odločanja the written or unwritten terms, or rules, and who Ponovno, zveza »postopek odločanja« je jasna. has set them? What are the processes? When Toda katere postopke odločanja imamo v mislih and under what circumstances can the public or in kakšni so v okviru krajin Evrope? Da bi lahko an individual person participate? razumeli, kako zahtevna je ta tema, je treba besede »zunanje okolje« zamenjati s »krajino«. Decision making processes Lahko bi menili, da obseg »zunanjega okolja« Again, the phrase »decision-making process« is lahko zmanjšamo z izpustitvijo urbanih in clear. But which decision-making processes do industrializiranih območij, vendar v praksi to ni 284 we mean, and what are they in the context of the zaželeno, saj urbana in industrializirana območja landscapes of Europe? To begin to understand pogosto vsebujejo krajinsko dimenzijo ali so del the complexity of this topic, all one has to do is širše krajine ali pa ljudje, ki živijo ali delajo v to substitute the words »outdoor environments« urbanih in industrializiranih območjih cenijo for »landscape«. One might think that the scope

Workshop 4 Workshop krajino, kjerkoli jo najdejo, in se veselijo časa, ki of »outdoor environments« can be reduced by ga preživijo v njej in tam uživajo. omitting urban and industrialised areas, but in practice this is not very satisfactory because ur-

Delavnica 4 / Obstajajo pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na ban and industrialised areas often contain a zahtevnost teme. Na primer: postopki odločanja landscape dimension, or they are part of a wider se odvijajo v številnih različnih kontekstih, od landscape, or the people who live or work in the lokalnih do svetovnih; od osebnih do urban and industrialised areas value landscapes, institucionalnih in javnih; od področja načel in wherever they are to be found, and look forward teorij do uporabe v praksi. to the times that they can spend in them and enjoy them. Predmet in naslov te razprave Če upoštevamo vse, kar sem že povedal v tej There are also other layers of complexity. For razpravi, ter njen naslov, lahko njen predmet example, decision-making processes operate in opišemo kot narava spretnosti in veščin, ki jih numerous different contexts, from the local to ljudje potrebujejo za sodelovanje v postopkih the global; from the personal to the institutional odločanja, ki se nanašajo na krajino, in kako and public; from the field of principles and lahko te veščine pridobijo. theory to that of practical application.

Naslovitev zahtevnosti The subject matter and tilet of this paper Namensko sem vas seznanil z zahtevnostjo Keeping in mind what I have already said in this zadeve. To sem naredil, da bi poskušali paper and also its title, its subject matter can be odgovoriti na vprašanje, kako se lahko v praksi described as being the nature of the abilities lotimo problema zahtevnosti ob upoštevanju and skills that people need to help them par- členov 6A (Dviganje zavedanja) in 6B ticipate in the decision-making processes (Usposabljanje in izobraževanje) Evropske that affect the landscape, and how these konvencije o krajini. skills might be provided.

Potrebne spretnosti in veščine Adressing complexity Na tej točki bi rad na kratko omenil vprašanje I have deliberately presented you with an idea of narave spretnosti in veščin, ki jih ljudje the complexity of the subject. I have done this in potrebujejo pri sodelovanju v postopkih order to raise the question of how, in practice, odločanja, ki se nanašajo na krajine. Na splošno can we address this issue of complexity in the jih lahko opišemo kot sposobnosti in veščine, ki context of Articles 6A (Awareness Raising) and so povezane s: 6B (Training and Education) of the European 1. Pridobivanjem informacij, izkušenj, znanj in Landscapes Convention. razumevanja miselnih, zaznavnih in intelektualnih vidikov krajine. 2. Pridobivanjem informacij, znanja in razu- The abilities and skills that are needed mevanja praktičnih vidikov krajine, vključno At this point, I would like to briefly discuss the z oblikovanjem politike, načrtovanjem, question of the nature of the abilities and skills oblikovanjem, upravljanjem, njihovim ustvar- that people need to help them to participate in janjem in vzdrževanjem. the decision-making processes that affect land- 3. Povezovanjem idej in načel s praktičnimi scapes. In general terms these can be described dejanji in obratno. as being the abilities and skills connected with: 4. Ovrednotenjem razmer in okoliščin ter odločanjem. 1. Acquiring information, experience, knowl- 5. Pridobivanjem informacij, znanja, razume- edge and understanding of the mental, per- vanja, sposobnosti, in veščin zase. ceptual and intellectual aspects of land- 6. Pomočjo drugim ljudem, da pridobijo scapes. informacije, znanje, razumevanje, spretnosti 285 2. Acquiring information, knowledge and un- in veščine. derstanding of the practical aspects of landscapes including the policy-making, plan- Seveda imajo dviganje zavedanja, izobraževanje ning, design, management, making and up- in usposabljanje zelo pomembno vlogo pri keep of them. pridobivanju informacij, znanj, spretnosti in 4 Workshop 3. Relating ideas and principles to practical ac- veščin. Različni posamezniki, različne skupnosti, tion, and vice-versa. različne organizacije, različne razmere in različne 4. The assessment of situations and circum- okoliščine jih potrebujejo na različnih stopnjah. Delavnica 4 / stances, and the making of decisions. Spet se soočamo z vprašanjem, kako se lotiti 5. Acquiring information, knowledge, under- zelo zahtevne teme. standing, abilities and skills for oneself. 6. Helping other people to acquire information, Integriran in celosten pristop knowledge, understanding, abilities and Ena od rešitev, kako obravnavati zahtevna skills. vprašanja, ki so povezana s krajino, je uporaba integriranega in celostnega pristopa pri Clearly awareness-raising, education and train- odločanju. Načeloma je integriran pristop ing have a very important part to play in the ac- osnovan na ideji, da posamezni pojavi quiring of information, knowledge, abilities and (predmeti, dogodki, itd) so oziroma bi lahko bili skills. Different individuals, different communi- medsebojno povezani in odvisni eden od ties, different organisations, different situations drugega. Celostni pristop teži k idealu, da bi and different circumstances will require them at lahko obravnaval posamezni pojav ne le kot different levels. Again we are faced with the entiteto samo po sebi, pač pa kot del določenih question of how to address a very complex is- medsebojnih odnosov, ki obstajajo med štirimi sue. stvarmi. Te štiri stvari so naslednje: – entiteta kot celota, The integrated and holistic approach – njen kontekst kot celota, One of the keys to dealing with the complexities – sestavni deli entitete in that are associated with landscapes is to adopt – sestavni deli konteksta entitete. the Integrated and Holistic approach to decision-making. In principle, the Integrated Ap- Ko ta dva pristopa združimo, lahko njuno zvezo proach is based on the idea that individual phe- opredelimo kot integriran in celosten pristop. nomena (objects, events etc) are, or may be, in- Njegovo ime je morda novo, vendar ideja, ki stoji terconnected and reliant on each other. The za njim, ni. Vendar je to idejo potrebno bolje Holistic Approach aspires to the ideal of being razumeti in uporabiti v praksi. able to appreciate an individual phenomenon not only as an entity in itself but also in terms of S tem, ko podamo razlago nekega pojma, it being part of a set of interrelationships that naredimo le korak k njegovi osvojitvi in uporabi exist between four things. These four things are: v praksi in tukaj se poraja vprašanje, kako lahko – the entity as a whole, nekdo osvoji integriran in celosten pristop ter ga – its context as a whole, v celoti obvlada? Moje izkušnje kažejo, da je – the constituent parts of the entity, and naslednjih 5 metod zelo koristnih, med seboj pa – the constituent parts of the context of the se dopolnjujejo. entity. Metoda 1: Morda je najboljši način, da se When these two approaches are brought to- seznanite in razumete integriran in celosten gether, the combination can be referred to as the pristop, če se podrobno seznanite z zgodovino, Integrated and Holistic Approach. The name značilnostmi in okoliščinami določenega kraja may be new, but the idea is not. It is, however, an in da nadaljujete z nadgrajevanjem znanja in idea that needs to be more widely understood razumevanja v daljšem časovnem obdobju. Zelo and applied in practice. dragocena pomoč pri tem je, če pripravite sistematičen posnetek stanja, vključno s Providing an explanation of a concept is only one topografskimi in zgodovinskimi podatki o kraju. step towards acquiring it and putting it into prac- Začetek naj bo enostaven. Posnetek in podatke tice, and this raises the question of how does pogosto uporabljajte za referenčne namene, ter one acquire the Integrated and Holistic Ap- jim dodajte več informacij, ko le-te postanejo proach and become proficient in it? My own ex- 286 dostopne. perience suggests that the following 5 methods are very helpful and they complement each other. Splošna načela, do katerih pridemo pri globljem razumevanju nekega kraja, so lahko zelo Method 1: Perhaps the best way to learn about koristna, ker lahko s tem hitreje razumemo tudi and understand the Integrated and Holistic Ap- Workshop 4 Workshop druge kraje. Ko bolje razumemo naravo proach is to become very familiar with the his- medsebojnih odnosov, ki vladajo na enem kraju, tory, the character and the circumstances of mnogo lažje razmišljamo o drugih na integriran one particular place and to continue the proc- Delavnica 4 / in celosten način. Prav tako lažje sodelujemo s ess of building up one’s knowledge and under- kolegi iz drugih strok in poklicev, ker bolje standing of it over a long period of time. A very razumemo vlogo, ki jo imajo. valuable aid in this respect is to prepare a systematic Site Record, including a topographical Metoda 2: Navadite si vzeti čas za miselno and historical record of the place. Start in a sim- analizo, sintezo, ponovno analizo in ponovno ple way. Make frequent use of the Record for sintezo stvari (predmetov, krajev, dogodkov, reference purposes, and add to it as more infor- tem, itd). Analiza je postopek razstavljanja stvari mation becomes available. na njihove sestavne dele. Ko to naredimo, lahko ponovno združimo sestavne dele na isti, The general principles that are learnt from an in- podoben ali drugačen način, na primer tako, da depth understanding of one place, can be ex- uporabimo samo obstoječe sestavne dele ali tremely helpful in coming, more quickly, to an dodamo nove ali odstranimo nekatere obstoječe understanding of others. When the nature of the dele. Sinteza se imenuje postopek združevanja interrelationships that operate at one place are ali ponovnega združevanja delov v celoto. better understood, it becomes much easier to think about others in an integrated and holistic Postopek miselne analize in sinteze lahko služi way. It also becomes easier to co-operate with kot vaja ali igra in lahko jo uporabimo za skoraj colleagues from other disciplines and profes- karkoli v kateremkoli položaju. Za dobre mislece, sions because one acquires a better understand- načrtovalce, umetnike, konstruktorje in vodje bi ing of the role that they play. to morala biti običajna in redna veščina. Ena od Method 2: Acquire the habit of taking time to situacij, kjer jo uporabljam za zabavo, je pri mentally analyse, synthesise, re-analyse and spreminjanju postavitve pohištva in okrasnih resynthesise things (objects, places, events, elementov sobe, v kateri sedim ali čakam. Ali ko issues etc). Analysis is the process of breaking sem na vrtu ali nekje zunaj, analiziram, kar mi je things down into their components. Having všeč in kaj ne ter zakaj, ter kako bi sam to done this, one can then put the components spremenil. In tako naprej. back together again in the same, a similar or a different way, for example by only using the ex- Metoda 3: Še en miselni proces in vaja, ki je zelo isting components, or by adding new ones or koristna, je iskanje povezav ali odnosov med omitting some of the existing ones. Synthesis is dvema stvarema. Če menite, da ste našli the name of the process of combining, or recom- povezavo, se morate seveda o njej povprašati in bining, components into a whole. jo preskusiti. Ali je povezava le v vaši glavi, ima večji pomen, vzdrži kritični pogled, je uporabna, The process of mentally analysing and synthesis- itd? ing can used as an exercise or game, and it can Stvari, med katerimi iščemo povezave ali be applied to almost anything in any situation. odnose, so lahko po svoji naravi podobne ali For good thinkers, planners, artists, designers različne. Če se na začetku zdijo različne, to še ne and managers it should be a normal and regu- pomeni, da nimajo skupne nobene lastnosti. lar skill. One of the situations in which I employ Povezave in odnosi so lahko različne vrste in it as an amusement, is to reorganise the furni- jakosti. Podoba vrta, kos pohištva in glasbeno ture and decorative elements of the room in delo so lahko povezani tako, da so bili ustvarjeni which I am sitting or waiting. Another, when I am v istem časovnem obdobju, za isto in a garden or other outdoor place, is to analyse gospodinjstvo in vsi lahko kažejo vpliv what I like or dislike, and why, and how I would določenega stila ali umetniške smeri, kot je adjust it. And so on. barok. Method 3: Another mental process and exercise Obstaja tudi nasprotna vaja, kjer iščemo which is very helpful, is to look for connections 287 nepovezanosti in prekinitve. or relationships between one thing and another. If you think you have found a connection, Metoda 4: Gotovo imajo izobraževanje, you must, of course, then question it and test it. usposabljanje, svetovanje, informacije in Is the connection only in your own mind, does it smernice pomembno vlogo pri tem, da lahko have wider significance, does it stand up to criti- 4 Workshop ljudje osvojijo in uporabljajo integriran in cal scrutiny, is it useful, etc? celostni pristop. Tukaj bi rad poudaril prispevek, ki ga lahko prinese udeležba pri dodatnem The things between which, one is looking for Delavnica 4 / izobraževanju, v eni ali več oblikah le-tega. To connections or relationships, may be similar of vključuje prisotnost specializiranih svetovalcev. dissimilar in their nature. If initially they appear to be dissimilar it does not necessarily mean that Metoda 5: Te tehnike bi morali uporabljati, they have no characteristics in common. Con- vaditi in razvijati čimbolj pogosto, ne glede na nections and relationships can be of different to, kako usposobljeni ste zanje. Izvajajte jih sami kinds and strengths. A garden layout, a piece of ali z drugimi ljudmi. Pogovarjajte se s kolegi. Ko furniture and a piece of music might be conse pojavi priložnost, se pogovarjajte s tistimi, ki nected by being created at the same time in his- imajo izkušnje z integriranim in celostnim tory, for the same household, and both might pristopom. Zanimajte se za stvari, ki ne spadajo show the influence of a particular style of de- v okvir vašega običajnega dela in rutine. Berite sign, such as the Baroque. toliko, kot le morete. Bodite dober opazovalec, kjerkoli že ste. Postopoma nadgrajujte svoje There is also the opposite exercise, which is to znanje, razumevanje in veščine ali sledite look for disconnections or discontinuities. svojemu tempu. To lahko počnemo v pretežnem delu našega življenja. Method 4: Clearly education, training, advice, information and guidance have an important part to play in helping people to acquire and ap- Garland, Sklad za vrtove in krajinsko ply the Integrated and Holistic Approach. Here, dediščino I would like to stress the contribution that can be Razpravo bi rad zaključil z nekaj besedami o tem, made by participating in Supplementary Edu- kako neka organizacija pomaga ljudem razvijati cation, in one or more of its forms. This includes sposobnosti in veščine, ki jih potrebujejo za the use of Specialist Advisors. sodelovanje v postopku odločanja, ki se nanaša na krajino. Organizacija se imenuje GARLAND Method 5: You should use, practice and de- ali The Garden and Landscape Heritage Trust velop these techniques as often as you can at (Sklad za vrtove in krajinsko dediščino). Sam whatever level of proficiency you have already sem njen direktor. achieved. Do it either on your own or with other people. Talk to colleagues. When an opportunity Pomoč ljudem in javnosti pri usposabljanju za presents itself, talk to others who have experi- sodelovanje v postopku odločanja se zelo ence of the Integrated and Holistic Approach. približa ciljem GARLAND-a, vendar je obseg Take an interest in things that are outside your dela GARLAND-a mnogo širši. GARLAND se normal work and routines. Read as widely as you osredotoča na širjenje boljšega razumevanja, can manage. Be observant wherever you are. uživanja v in skrbi za zunanje okolje. Znotraj tega Build up your knowledge, understanding and širokega tematskega področja se osredotoča na skills gradually or to suit your own pace. One can krajine, vrtove in zunanje vidike krajev. V svoj go on doing this through most of one’s life. obseg vključuje vrtove, vrtnarstvo, rastline, parke, zgodovinska in arheološka najdišča in Garland, the garden and ladscape heritage naselja, pokopališča, javna mesta, ruralne in ur- trust bane krajine ter prostore. Posebej ga zanimajo vidiki dediščine in ohranitev, obravnava ter I would like to conclude this paper by saying uporaba vira, ki ga daje ta dediščina. Osredotoča something about how one organisation is help- se na človeško (ali kulturno) dimenzijo, vendar ing people to develop the abilities and skills that prav tako uporablja in spodbuja rabo they need to help them participate in the deci- integriranega in celostnega pristopa, s pomočjo sion-making processes that affect the land- katerega je treba obravnavati in vključiti tudi scape. This organisation is called GARLAND or 288 druge dimenzije, na primer dimenzijo narave. The Garden and Landscape Heritage Trust. I am the Director of it. Skrb za krajine, vrtove in topografsko dediščino (dediščina krajev) je mnogokrat Helping people and the public to participate in pojmovana kot enostavna dejavnost, ki ne the decision-making processes relates very

Workshop 4 Workshop zahteva veliko premišljevanja in praktičnih closely to the aims of GARLAND but the scope veščin. Premnogokrat kraji odsevajo ta odnos in of GARLAND is wider than this. GARLAND spe- tako se takšna napoved ali prekletstvo samo cialises in promoting the better understanding,

Delavnica 4 / izpolni, rezultati pa postanejo del splošnega enjoyment and care of outdoor environments. okolja, v katerem ljudje živijo. Ali je to Within this broad subject area it concentrates on pomembno? Odgovor GARLAND-a je jasen in landscapes, gardens and the outdoor aspects of glasen ‘Da’. Razlog za to je, da ima dediščina places. Its scope includes gardens, horticulture, zelo pomembno vlogo pri ohranitvi in izboljšanju plants, parks, historic and archaeological sites kakovosti življenja (in dobrobiti) ljudi, pa tudi kar and settings, cemeteries, public spaces, and ru- je enako pomembno, vsega ostalega življenja. ral and urban landscapes and localities. It is particularly interested in the heritage aspects and in Temeljno vprašanje je: »Kako lahko v praksi the conservation, treatment and use of the re- dosežemo višje nivoje zavedanja, razumevanja source that this heritage provides. It focuses on in skrbi za dediščino?« GARLAND se loteva tega the human (or cultural) dimension but it also vprašanja z osredotočanjem na »dodatno practices and promotes the integrated and ho- izobraževanje«, pri katerem je svetovalno delo listic approach by which other dimensions, such ključnega pomena. Dodatno izobraževanje je as the natural dimension, must be considered katerakoli oblika izobraževanja, usposabljanja in and included. dviganja zavedanja, ki dopolnjuje, utrjuje in razvija znanje, pridobljeno na podlagi formalnih Caring for landscapes, gardens, and the topo- izobraževalnih učnih načrtov v šolah, srednjih graphical heritage (the heritage of places) is šolah in na univerzah. Pomagati želi ljudem, da often thought to be a simple activity that does bi razvili svoje razumevanje, sposobnosti in not require high levels of thought and practical veščine in to lahko stori na katerikoli točki skill. All too often places reflect this attitude and njihovega življenja. Načeloma deluje na osnovi so it becomes a self-fulfilling prophecy, or curse, relativno kratkih ali specifičnih posameznih and the results of it become part of the general vložkov. Ti se lahko odvijajo v obliki: environment in which people live. Does it mat- svetovalnega dela, osebnih inštrukcij, predstavi- ter? GARLAND’s answer to this is an emphatic tev, predavanj, seminarjev, delavnic, kratkih ‘Yes’. This is because this heritage has a very tečajev, konferenc, dogodkov, razstav, vodenih important part to play in sustaining and improv- izletov in tur, pisnih komentarjev in poročil, ing the quality of life (and well-being) not only for tradicionalnih in elektronskih publikacij, razlag humans but also, and of equal importance, for prizorišča, itd. Metode lahko uporabljamo vsako non-human life as well. posebej ali v kombinaciji in lahko jih izberemo, da ustrezajo zahtevam različnih občinstev in A key question is: »How, in practice, are higher okoliščinam. V vseh primerih smo posebej levels of awareness, understanding and care to pozorni na posebne potrebe stranke ali be achieved?« GARLAND addresses this ques- občinstva. tion by specialising in ‘Supplementary Educa- GARLAND ponuja dodatno izobraževanje s tion’ that has advisory work as a key ele- pomočjo šestih medsebojno povezanih ment. Supplementary Education is any form of spodbud in programov, ki jim pripadajo. GAR- education, training and awareness raising that LAND je mlada organizacija in te spodbude supplements, consolidates and develops what is gradimo na osnovi faz, kot dovoljujejo viri in learnt through the formal educational curricula priložnosti. Na kratko so spodbude naslednje: at schools, colleges and universities. It aims to – Izobraževalna služba. Za njo imamo dve help people to develop their understanding, abili- glavni občinstvi, namreč strokovni sektor in ties and skills, and it can do this at any point in akademski. Strokovni sektor sestavljajo tisti, their life. It relies principally on providing rela- ki želijo razviti svoje razumevanje, tively short or specific individual inputs. These sposobnosti in veščine iz strokovnega may take the form of: advisory work, personal stališča. Nekateri se že aktivno ukvarjajo s tuition, presentations, lectures, seminars, work- krajino, vrtovi in topografsko dediščino, drugi shops, short courses, conferences, events, dis- 289 se želijo z njo ukvarjati ali pa želijo več vedeti plays, exhibitions, guided visits and tours, written o tej temi, ker le-ta je ali bo postala del comments and reports, traditional and elec- njihove odgovornosti. Služba GARLAND-a tronic publication, site interpretation, etc. The nudi dodatno izobraževanje tudi na sredini methods can be used individually or in combina-

posameznikove kariere v obliki nadaljnjega tion, and they can be selected to suit the require- 4 Workshop strokovnega razvoja. Kar se tiče akadem- ments of different audiences and circum- skega sektorja, GARLAND spodbuja razvoj stances. In all cases special attention is paid to

zadevnega področja tako na dodiplomski kot the particular needs of the client and the audi- Delavnica 4 / na podiplomski ravni s pomočjo vodenih ence. tečajev in raziskovanj. – Svetovalna služba. Njen cilj je priskrbeti GARLAND provides Supplementary Education zanesljive in kakovostne podatke ter nasvete, by means of six main interrelated initiatives ki izpolnjujejo potrebe posameznih krajev in and their associated programmes. GARLAND is posebnih okoliščin. a young organisation and these initiatives are – »Topografikon«. Namen te spodbude in being built up on a phased basis as resources službe je povečati in razviti zavedanje in and opportunities allow. Briefly, the six initiatives uživanje javnosti v topografski dediščini, to je are as follows: dediščini, ki je povezana z različnimi prostori. – An Education Service. There are two main To lahko stori na različne načine, na primer audiences for this, namely the professional s predstavitvijo in obrazložitvijo določenih sector and the academic. The professional krajev, prostorov in ozemelj ljudem, ki tam sector consists of those who wish to de- živijo in delajo ali jih obiskujejo. Prav tako velop their understanding, abilities and skills služijo temu razstave o posebnih vidikih from a professional point of view. They may krajev, krajin in vrtov. already be actively involved with landscapes, – Spletna stran GARLAND-a. Poleg podajanja gardens and the topographical heritage; they informacij o GARLAND-u in njegovih may wish to become involved; or they may dejavnostih je namen spletne strani nuditi wish to know more about them because they zanesljive in kakovostne informacije, ki bodo are, or they will become, a part of their re- ljudem tako v zasebnem kot profesionalnem sponsibilities. GARLAND’s service can pro- življenju pomagale razumeti krajino, vrt in vide Supplementary Education at Mid-Career topografsko dediščino, da bodo v njej znali level and in the context of Continuing Profes- uživati in zanjo skrbeti. Tako GARLAND sional Development (CPD). With regard to predlaga, da bi del njegove spletne strani the academic sector, GARLAND is keen to zavzemala tudi glosar in enciklopedija. promote the development of its subject area – Program raziskav in publikacij GARLAND- at both undergraduate and postgraduate lev- a. S pomočjo te službe bo GARLAND začel, els, through taught courses and research. izvajal in naročal raziskovalne projekte, – An Advisory Service. This aims to deliver zbiranje informacij in izdelovanje publikacij reliable and high quality information and ad- na določene teme. Trenutna prednostna vice to meet the needs of individual places naloga je priprava ‘Smernic GARLAND’ o and particular circumstances. ohranitvi topografske, krajinske, parkovne in – »Topographicon«. The purpose of this initia- vrtne dediščine. Spletni glosar in enciklo- tive, and service, is to increase and develop pedija sta prav tako del tega programa. the public’s awareness and enjoyment of the – Združenje GARLAND. Namen Združenja je Topographical Heritage, i. e. the heritage that priskrbeti mehanizem, s pomočjo katerega lahko is connected with places of all kinds. It can stečejo komunikacija, povezave in koordinacija do this in different ways; for example by pre- med GARLAND-om, njegovimi podružnicami in senting and explaining particular places, lo- drugimi, ki delajo z njim ali ga na kakršenkoli calities and territories to the people that live način podpirajo. or work in them or visit them. It can also be done through exhibitions on particular as- GARLAND je neprofitno podjetje, registrirano v pects of places, landscapes and gardens. Združenem kraljestvu, in namenska dobrodelna – The GARLAND Online website. In addition ustanova. to having information about GARLAND and its activities, the aim of the website is to pro- Veseli se možnosti sodelovanja z drugimi vide reliable and high quality information that 290 organizacijami in posamezniki ter deluje v will help people, in both a personal and a pro- Združenem kraljestvu, Evropi in na mednarodni fessional capacity, to understand the land- ravni. scape, garden and topographical heritage, and to enjoy it and care for it. With this in mind, GARLAND proposes to have a glossary

Workshop 4 Workshop and encyclopaedia as part of its website. – The GARLAND Research and Publications Programme. Through this service GAR-

Delavnica 4 / LAND will initiate, undertake and commission research projects, the collection of information, and the production of publications on relevant topics. A current priority is the preparation of ‘The GARLAND Guidelines’ on sustaining the topographical, landscape, park and garden heritage. The online glossary and encyclopaedia is also part of this programme. – The GARLAND Association. The function of the Association is to provide a mechanism through which communication, liaison and coordination can take place between GAR- LAND, its branches and others who work with it or support it in one way or another.

GARLAND is a not-for-profit company, registered in the UK, and an intending charity.

It welcomes opportunities to work together with others organisations and individuals, and it op- erates on a UK, a European and a fully international basis. Ozaveščanje o vrednotah prostora v izobraževalnem procesu – projekt R.A.V.E. Space v okviru programa Interreg III B CADSES

Raising Awareness of Values of Space trough the Process of Education - R.A.V.E. Space project within Interreg III B CADSES Programme 291

mag. Polona Demšar Mitrovič, M. Sc. Workshop 4 Workshop

Osebna izkaznica projekta R.A.V.E. Space R.A.V.E. Space project Identity Card Delavnica 4 / Mednarodni projekt R.A.V.E. Space poteka od International project R.A.V.E. Space has started pomladi 2005 v okviru programa Pobude in spring 2005 within the framework of the skupnosti INTERREG III B CADSES. Ta program Community initiative INTERREG III B CADSES. sofinancira iz sredstev Evropskega sklada za This program is co-financing transnational regionalni razvoj projekte transnacionalnega projects with positive impacts on sustainable značaja, ki imajo pozitivne učinke na trajnostni spatial development from the European Re- prostorski razvoj. gional Development Funds.

V projektu sodeluje devet partnerjev iz petih There are nine partners from five countries work- držav: Slovenije (Ministrstvo za okolje in prostor, ing on a project: from Slovenia (Ministry of the Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta – Environment and Spatial Planning; University of Oddelek za geografijo, Znanstvenoraziskovalni Ljubljana, Faculty of Arts, Department of geog- center Slovenske akademije znanosti in raphy; Scientific Research Centre of the umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Slovenian Academy of Sciences and Arts - Anton Ljubljanski urbanistični zavod – LUZ d.d.), Italije Melik Geographical Institute and Ljubljana Ur- (Sekretariat Srednjeevropske pobude - CEI, ban Institute – LUZ d.d.), Italy (Central European Oddelek za arhitekturo in urbanizem – Univerza Initiative - Executive Secretariat and University of v Trstu), Poljske (Fundacija Inowacja), Črne gore Trieste - Department of Architectural and Urban (Zavod za šolstvo Črne gore) ter Grčije (Regija Design), Poland (Innowacja Foundation), Monte- Jonski otoki). Ministrstvo za okolje in prostor RS negro (Bureau of Education of Republic of je vodilni partner projekta, kar pomeni, da Montenegro), and Greece (Region of Ionian Is- odgovarja za celotno vodenje in koordinacijo lands). Ministry of the Environment and Spatial projekta, tako na vsebinski, kot na organizacijski Planning of the Republic of Slovenia is a lead ravni. Sodelujoči v projektu so strokovnjaki s partner of the project which means that it takes področja prostorskega načrtovanja in izobra- a whole responsibility for the management and ževanja, prepletanje teh dveh strok pa je coordination of a project regarding the content bistveno za izvedbo in dobre rezultate projekta. and organizational level of a project. Experts in Projekt se bo zaključil decembra 2007. a field of spatial planning and education are working together on a project and the interac- Namen in cilji projekta R.A.V.E. Space tion of these two professions is essential for the implementation and good results of the project. Osnovni namen projekta R.A.V.E. Space je The project will close in December 2007. ozavestiti osnovnošolsko in srednješolsko mladino o vrednotah prostora in o pomenu Purpose and objectives of a project R.A.V.E. prostorskega načrtovanja za trajnostni razvoj. Space The main purpose of the project R.A.V.E. Space Pomembno je, da mladi kot bodoči uporabniki in is to raise the awareness of primary and second- upravljavci prostora spoznajo, da je prostor ary school pupils about the values of space and omejena dobrina in da so vrednote prostora the importance of spatial planning for sustain- pomembna komponenta kvalitetnega, zdravega able development. It is significant that young in varnega bivanja v nekem prostoru. Izrednega people as future users and managers of space pomena je tudi spoznanje, da je prav vsak od recognize that the space is a limited good and nas lahko oz. mora biti akter v procesu values of space are an important component of prostorskega načrtovanja, zato je potrebno quality, healthy and save residence in certain najširšo javnost pripraviti na sodelovanje v space. Each and every one has to play a role in 292 procesu sprejemanja odločitev v sistemu a process of spatial planning, which is also a re- prostorskega načrtovanja. markable recognition and the wider public should be prepared for a cooperation in a proc- Za zagotavljanje trajnostnega prostorskega ess of decision making in the system of spatial razvoja je bistveno, da vsi prebivalci planning. Workshop 4 Workshop sistematično v okviru rednega izobraževanja spoznajo vsebine, povezane s trajnostnim It is essential that all inhabitants become aware prostorskim razvojem. Da bi dosegli ta namen, of the content connected with sustainable spa- Delavnica 4 / je potrebno celoten osnovnošolski in tial development systematically in a framework srednješolski kurikulum smiselno preplesti s of regular educational process. In order to primernimi vsebinami glede na predmet in achieve this purpose, the whole primary and starostno stopnjo učencev in dijakov, ki bodo secondary school curricula should be reason- aktualizirale pouk in hkrati ozaveščale. able intertwine with an appropriate content regarding the subject and age level of pupils which Končni cilj projekta je na osnovi vseh izsledkov will lead into actualization of lessons and will rise in raziskav pripraviti strokovno utemeljen awareness at the same time. predlog za vključitev izbranih vsebin o vrednotah prostora in pomenu prostorskega načrtovanja v The final objective of the project is to prepare an šolski kurikulum. expert proposal for incorporation of selected content about the values of space and the im- Vrednote prostora portance of spatial planning into school curricula on the basis of the results of research and V prostoru se odvijajo različne dejavnosti, ki so results of a R.A.V.E Space project. lahko komplementarne, velikokrat pa se zaradi številnih interesov v prostoru prekrivajo. Usklajevanje dejavnosti v prostoru rešujemo s Values of Space pomočjo stroke – prostorskega načrtovanja – na There are different activities occurring in space, različnih ravneh. Pri kakršnih koli posegih v some may be complementary but more often in prostor pa je pomembno zavedanje, da je contradiction because of the high number of prostor omejena dobrina, s katero je potrebno interests in the space. Spatial development of ravnati gospodarno in predvsem trajnostno, če reconciliation is under the competence of pro- hočemo slediti načelom definicije Združenih fession – spatial planning – on different levels. Narodov o trajnostnem razvoju, ki mora Any kind of intervention in space should follow zagotavljati zadovoljevanje potreb današnjih the fact that the space is a limited good which generacij, ne da bi ogrožali možnosti prihodnjih should be treated reasonable and above all sus- generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. tainable if we want to follow the principles of UN definition of sustainable development, which Za doseganje ciljev trajnostnega prostorskega should assure the development that meets the razvoja je potrebno definirati vrednote prostora needs of the present without compromising the v povezavi z drugimi človeškimi vrednotami ability of future generations to meet their own (zdravje, zaposlitev, družina...). needs.

Vrednota je načelo oz. kriterij, po katerem In order to achieve the goals of sustainable spa- pripisujemo ali odrekamo vrednost stvarem. tial development it is necessary to define values Zato prostor ni vrednota sam po sebi, temveč of space in connection with other human values predmet našega vrednotenja. (health, employment, family…).

Z vidika vrednotenja je prostor dobrina, če ga Value is a principle or criteria which annotates or vrednotimo pozitivno ali protidobrina, če ga refuses values of objects. That’s why the space vrednotimo negativno. Prostor ocenjujemo in is not a value by itself but the subject of our vrednotimo po določenih merilih oz. kriterijih, ki evaluation. so lahko skupna ali posamezna. The space is estimated and valuated by defined Kadar gre za skupna merila, ki se oblikujejo tako, measures or criteria which can be common or da jih zaznava večina predstavnikov neke individual. skupnosti, govorimo o družbenih vrednotah, ki jih želimo v prostoru vzpostavljati oz. ohranjati. Common measures are formed to be perceived 293 Posamezna merila temeljijo na predstavah by majority of certain community – these are posameznika, kar predstavlja individualne social values, which should be reestablished or vrednote. preserved in space. Individual measures are based on conception of individuals and repre-

Ključno je vprašanje, kako je mogoče sent individual values. 4 Workshop nasprotujoče skupne, družbene (javne) vrednote prostora in individualne (zasebne) vrednote The key question is how to bring near those two prostora medsebojno približati tako, da bi sledili opponent space values, social (public) and indi- Delavnica 4 / potrebam lokalnih skupnosti, nacionalnim in vidual (private) one, in such manner to follow the širšim ciljem in pri tem ne bi okrnili življenjskega needs of local communities, national and wider sloga (bivanjskega, delovnega, prostočasnega…) goals without prejudicing the life style (residen- posameznikov. tial, working, leisure…) of individuals.

Vrednote prostora so produkt človeške Values of space are the product of human crea- kreativnosti, ki upošteva realne danosti, vendar tiveness taking into account the real circum- jih hkrati presega. stances which are exceeded at the same time.

Razumevanje vrednot prostora na globalni ravni Comprehension of values of space on a global lahko na splošno povzamemo kot prostor, ki level can be summarized as a space which ena- državljanom sveta omogoča uživati ne le boljše bles citizens of the world not only the better life življenje, temveč tudi varnejši in bolj razumen but also safer and more understanding world. svet, kar naj bi zagotovili s smotrnim načrto- This can be achieved with proper spatial plan- vanjem prostora in trajnostnim prostorskim ning and sustainable spatial development. razvojem.

51.

p r o s t o r s p a c e skupna merila osebna merila common measures individual measures

družbene vrednote (javne) osebne vrednote social values (public) individual values (private)

slediti potrebam skupnosti, ne da bi okrnili življenjski slog posameznika to follow the needs of community without prejudicing the lifestyle of individuals Povezave projekta R.A.V.E. Space z drugimi R.A.V.E. Space in context with other relevant relevantnimi vsebinami oz. aktivnostmi content and activities Projekt je tako na mednarodni kot na nacionalni Project is in the framework with education for ravni vpet v okvire izobraževanja za trajnostni sustainable development on the international razvoj. Navezuje se na naslednje relevantne and national level. It is connected to following vsebine oz. aktivnosti: relevant content and activities: – UNECE Strategija izobraževanja za trajnostni – UNECE Strategy for Education for Sustain- razvoj; able Development; – Lizbonska strategija; – Lisbon strategy; – Resolucija, Memorandum in Priporočilo – The Congress of Local and Regional Authori- Sveta Evrope o izobraževanju mladih za ties – Council of Europe: Resolution, Memo- trajnostni razvoj (Kongres lokalnih in regio- randum, Recommendation; 294 nalnih oblasti – Vloga regij); – Eco-Schools; – Projekt Eko šole; – RTPI Network for Education for Sustainable – Mreža RTPI za izobraževanje za trajnostni development; razvoj; – United Nations Decade of Education for – Desetletje Združenih narodov za izobraže- Sustainable Development (2005-2014)/ Workshop 4 Workshop vanje za trajnostni razvoj (2005-2014)/ UNESCO Schools; UNESCO šole; – »Bristol Accord« – Informal Ministerial Meet- – »Bristol Accord« – Neformalno srečanje ing under the EU presidency of Great Britain Delavnica 4 / ministrov o trajnostnih skupnostih v času about sustainable communities. britanskega predsedovanja EU. Taking into consideration all current activities Ob upoštevanju aktualnih dogajanj, povezanih z connected with education for sustainable spatial izobraževanjem za trajnostni prostorski razvoj, so development, the results of the project are uni- rezultati projekta univerzalni in široko uporabni, versal and wide applicable, in certain parts also v nekaterih segmentih pa lahko na izvedbeni serviceable to cover certain activities in earlier ravni pokrijejo predvidene aktivnosti zgoraj mentioned international documents. omenjenih mednarodnih dokumentov. Outputs of the project The methodology for analysis of existing curricula regarding spatial contents was already fin- ished. On the basis of this methodology project partners from all five countries carried out analysis of primary and secondary school curricula in each country trying to define the contents connected to space in different subjects. School teachers were part of this process as well. Find- ings of these analysis have showed us that spatial contents appears in very different subjects such as geography, sociology, social sciences, chemistry… We only need to concretize the contents and direct it towards practical examples from life.

The international questionnaire for teachers was distributed in all five countries and the results have showed us teacher relation to values of space, the initiation of new contents, readiness for incorporation of this contents into the existing educational process and the need for various teaching tools for the implementation of new or modernized contents.

52. Plakat Poster Izdelki projekta On the basis of these results teaching tools will be completed (manual for teachers, working V okviru projekta R.A.V.E. Space je bila izdelana sheets, instruction for working with cartographi- metodologija za analiziranje obstoječih učnih cal material, educational TV series about values načrtov glede prostorskih vsebin. Na osnovi te of space…). In the autumn 2006 seminars for metodologije je vseh pet držav, ki sodelujejo v teachers were carried out about values of space projektu, s pomočjo učiteljev izdelalo analize and sustainable spatial development. The strat- osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov egy of education for sustainable spatial develop- z vidika pojavljanja vsebin, povezanih s ment is in the preparatory phase and was fin- prostorom, pri različnih predmetih. Ugotovitve ished in December 2006. analize so pokazale, da se prostorske vsebine pojavljajo pri zelo različnih predmetih od A very important part of the project is informa- geografije, sociologije, državljanske kulture, tion and publicity activity in order to cover sys- 295 zgodovine, družbenih znanj, kemije... in da je teh tematically different target groups regarding the vsebin kar nekaj, potrebno pa bi jih bilo activities and results of the project. The bro- aktualizirati, jih usmeriti v praktične primere iz chure, posters and web side were already pro- življenja. duced: www.rave-space.org. Workshop 4 Workshop Sledila je izvedba mednarodne ankete za The political level (decision makers) is informed učitelje, na osnovi katere smo prišli do rezultatov and included into the project in order to assure glede odnosa učiteljev do prostorskih vrednot, that the project results will be really used in prac- Delavnica 4 / uvajanja novih vsebin, pripravljenosti na tical school work. This is one of the most impor- vključevanje teh vsebin v utečen izobraževalni tant steps in the implementation of project re- proces ter potreb po različnih učnih pripomočkih sults. za izvajanje novih oz. prenovljenih vsebin.

Na osnovi teh izsledkov bodo izdelani učni pripomočki (priročnik za učitelje, učni listi, navodila za delo s kartografskim gradivom, serija izobraževalnih televizijskih oddaj o vrednotah prostora...), jeseni 2006 so bili izvedeni seminarji za učitelje na temo izobraževanja o vrednotah prostora in trajnostnem prostorskem razvoju ter izdelana bo strategija izobraževanja za trajnostni prostorski razvoj.

Pomembna aktivnost projekta je tudi informiranje in publiciranje, tako, da so različne ciljne javnosti sistematično obveščene o dejavnosti in rezultatih projekta. Izdelana je brošura, plakati ter spletna stran projekta: www.rave-space.org.

Ves čas obveščamo in vključujemo v projekt tudi politično raven, ki bo odločilna pri končni implementaciji ciljev projekta, s čimer skušamo zagotoviti, da bodo rezultati projekta resnično uporabljeni v praksi. Strategija izobraževanja o prostoru v kontekstu izobraževanja za trajnostni razvoj – projekt R.A.V.E. Space in povezane dejavnosti

The strategy of spatial education in the context of the education for sustainable development: – the R.A.V.E . Space project and related activities

296 mag. Maja SIMONETI, M. Sc. Maša ŠORN Workshop 4 Workshop

Delavnica 4 / Ključne besede: urejanje prostora, prostorsko Keywords: spatial management, spatial plan- načrtovanje, izobraževanje ning, education

Izhodišča Starting points Pod vodstvom slovenskega ministrstva za okolje The ministry of the environment and spatial planin prostor poteka projekt R.A.V.E. Space (Raising ning of the Republic of Slovenia is a lead partner Awareness of Values of Space through the Proc- in an internationally based project »Raising ess of Education; www.rave-space.org), s Awareness of Values of Space through the Proc- katerim sodelujoči proučujemo možnosti za ess of Education« (R.A.V.E. Space in the follow- poučevanje o vrednotah prostora v osnovni in ing text; www.rave-space.org), which focuses on srednji šoli. Projekt je odziv na potrebe različnih finding new possibilities for teaching about spa- udeležencev v procesu urejanju prostora, ki v tial values in elementary and middle schools. vsakdanjem življenju pogrešajo uporabno The project can be understood as a reaction to znanje za sodelovanje, odločanje in delovanje. the growing public need for specific knowledge, Gre za čisto praktična vprašanja, ki so najtesneje that could be substantial for successful coopera- povezana s tem, kako delujeta naša družba in tion in decision making as it is recognised in dif- okolje in kakšno vlogo v tem prevzemamo kot ferent processes of spatial planning. We are posamezniki. Zadrege, ki jih čutimo prostorski dealing with practical topics that concern the načrtovalci, niso nič manjše kot tiste, ki se jih basic functioning of the society, the environment zavedajo uporabniki prostora ali investitorji, so and our place in it as individuals. Though the samo drugačne. problems, perceived by the user groups are different than the ones dealt with by the profes- Danes je urejanje prostora povsod v razvitem sionals, they are just as important. svetu, vsaj toliko kot od kakovostno izobraženih strokovnjakov, dobrega pravnega okvira in Spatial planning in developed countries is apart kakovostne prakse odvisno tudi od uporabnikov. from the legal grounds, well educated profes- Visoko kakovost prostorske kulture povezujemo sionals and the quality of practice, also increas- tako s stanjem v prostoru kot z navadami in ingly depending on the public opinion. A high rabami prostora, prostorskimi vrednotami in standard in public awareness of spatial values dobrim razumevanjem omejitev, ki izhajajo iz can be achieved through the state of the physi- urejanja prostora. Harmonične podobe krajin in cal space, people’s habits of use, spatial values mest, ki jih nosimo v spominu, so rezultat and respecting the restrictions and obligations, spoštovanja in razumevanja pravil za rabo set by the process of spatial planning. The image prostora, ki jih je sprejela neka skupnost. of landscapes and cities, that we value and per- Prostorska kultura je rezultanta ravnanja s ceive as idealistic, are a result of respecting and prostorom, odnosov v prostoru, pretekle in understanding some basic rules for the use of današnje politike, zakonodaje in prakse. Za the physical space, set by the society. A general stanje v prostoru je vsakodnevna praksa spatial culture of a nation is therefore a combi- uporabnikov tako pomembna, da večina nation of several factors – the attitude towards modernih priporočil za dobro prostorsko prakso the physical space, the past and present spatial gradi na vključevanju uporabnikov v procese policies, the legal background and the quality of načrtovanja, od oblikovanja idejnih zasnov do practical work. The way we use space in the eve- izvedbe, prenove in vzdrževanja (Tibbalds, ryday life is of such importance, that most mod- 1992). ern recommended actions for managing space are based on including users in the process of Dokazano je, da možnosti, ki se odpirajo ob planning, from the first conceptual ideas to the neposrednem sodelovanju, v več ozirih implementation, regeneration and maintenance 297 pozitivno vplivajo na kakovost procesov (Tibbalds, 1992). načrtovanja, upravljanja in rabe prostora. V šolah po Evropi, Združenih državah Amerike in drugih In the past it has been proven through practice, razvitejših delih sveta je seznanjanje s pravili that participation directly positively influences urejanja prostora, arhitekturo, urbanizmom, the quality of planning processes, managing and 4 Workshop kulturno dediščino in naravnimi vrednotami del using space in many aspects. Many schools splošnih obveznih izobraževalnih programov. throughout Europe and United States have al-

ready introduced the issues dealing with manag- Delavnica 4 / V Sloveniji v zadnjem desetletju sledimo ing physical space, architecture, urbanism, cul- povečanemu zanimanju javnosti za posege v tural heritage and values of nature into manda- prostor in tudi različnim prizadevanjem tory educational programmes. In Slovenia, an ministrstva za okolje in prostor, posameznih increase in public interest concerning spatial in- področij in investitorjev za dodatno izobra- terventions and developmental measures has ževanje in boljšo informiranost javnosti o been noticed in the last decade. Evidently there posameznih posegih, vrednotah in ukrepih. is an existing general public interest to be in- Očitno je, da je interes za boljše razumevanje volved and properly informed about the projects večine vključenih v odločanje, kot tudi in progress as well as influencing the changes spremembam izpostavljenih, precejšen. made in the existing spatial forms. The need for Razmere za sistematično izobraževanje o a systematic educational plan about managing urejanju prostora so v tem smislu dozorele the physical space is present (Simoneti, 2004) (Simoneti, 2004). Projekt R.A.V.E. Space tako and R.A.V.E. Space project is being implemented izvajamo v okoliščinah, ki so premisleku o in the current circumstances, that support its izobraževanju naklonjene. ideas.

Izobraževanje za trajnostni razvoj Education for sustainable development Pravkar teče tudi program izobraževanja za There is another sustainable development edu- trajnostni razvoj pod okriljem organizacije cation scheme in progress, initiated by United združenih narodov Unesco (United Nations…, Nations (United Nations…, 2005: resolution 57/ 2005: resolution 57/254), ki prihaja kot 254), that is warmly welcomed by all profession- naročen za vse, ki sodelujemo v procesih als dealing with the physical space. The overall urejanja prostora. Cilj vseh prizadevanj je, da se goal of Decade of education for Sustainable ljudje zavemo omejenosti razvojnih virov, Developement is to make the vast majority of pomena usklajevanja različnih interesov in se people aware of how limited developmental odločimo za podrejanje posameznih teženj sources really are and how important it is to find skupnim ciljem ter nenazadnje, da se odrečemo balanced compromises between individual inter- tistim posegom, dobrinam in praksam, ki ne ests and the general goals of the whole society. vzdržijo trajnostne presoje. Razvoj in napredek That usually means giving up the plans, sources sta v največji meri odvisna od izobraževanja and existing praxes, which do not comply with svetovnega prebivalstva, ki naj postane the principles for sustainable development. De- »pismeno« tudi v odnosu do prostora in okolja. velopment and progress in general therefore di- Naloga je najtežja, pravijo odgovorni, za najbolj rectly depend on the awareness of the global razvite. Za trajnostni razvoj je značilno, da upošteva society, which will have to become more skilled povezave med ljudmi, ljudmi in okoljem, posegi in understanding the physical space and the in okoljem, ter naravo in človekom. Znanilci environment as a limited source. That should, trajnostnega razvoja opozarjajo, da bomo v ironically, be the hardest task for the most devel- prihodnosti bolj kot od posameznih znanj oped countries. odvisni od sposobnosti povezave različnih dejstev in novih rešitev ter še posebej od Sustainable development respects the mutual zavedanja svoje lastne vloge v teh procesih. dependencies and cooperation between people Zato naj bi bil cilj izobraževanja za trajnostni and the environment, spatial development and razvoj doseči čimbolj kompleksne spoznavne the environment, amongst people ourselves and sposobnosti pri razvojno odgovornih most importantly, it always tries to find the right posameznikih. Usodo odločitve za trajnostni balance between the nature and the man. The 298 razvoj večina avtorjev povezuje s sposobnostjo ability to correlate various different facts and državljanov sveta, da bodo dnevno sprejemali finding new and inventive solutions are in the dobre odločitve usklajene z razvojnimi viri in z opinion of many speakers for sustainable devel- dogovorjenimi cilji širše skupnosti. Praktično opment, more important than possessing indi- nihče ne razmišlja o novem posebnem vidual one-sided knowledge and eventually, peo-

Workshop 4 Workshop predmetu v šolah, pač pa vsi iščejo možnosti za ple will have to learn to acknowledge and re- medpredmetno povezovanje in navezovanje na sponsibly accept the role we play in all the men- zunanje vire znanja (Marentič Požarnik 2005, tioned processes. In order to achieve this ideal

Delavnica 4 / Manual for School 2004). and necessary state of mind, the main aim of the education for sustainable development has to be Zato naj trajnostno naravnana šola nikakor ne encouraging the complex cognitive abilities in bi dovoljevala zgolj poučevanja o trajnostnem people and eventually forming developmentally razvoju v učilnici. Učenje o trajnostnem razvoju responsible individuals. Most authors agree that naj bi povezovala z vsakdanjim ravnanjem, kar v the success of sustainable development directly zelo grobem smislu pomeni, da naj šola ponuja depends on every member of the global society, življenjske situacije, v katerih lahko vsi udeleženi who should daily make the right decisions about izkušajo pomen trajnostnega razvoja. Trajnostno developmental sources and the common inter- naravnana šola zato uči z vzori. V trajnostno ests of the society. The general idea is to find naravnani šoli je pomemben prav vsak otrok, kar new possibilities for interdisciplinary linkage and lepo povzemajo cilji, ki naj jih šola pomaga using outer sources of knowledge rather than zasledovati slehernemu med njimi: forming a new subject in the curriculum – bodi zdrav, (Marentič Požarnik 2005, Manual for School – bodi varen, 2004). – uživaj in uspevaj, – prispevaj pozitivno in Therefore, ‘a sustainable school’ can not afford – bodi uspešen. to teach the principles of sustainable development in a classroom. The process of learning Trajnostne usmeritve naj bi šole poprijele na has to be strongly linked with everyday actions lastno pobudo ob podpori strokovnih institucij, of pupils, which means educating through simu- ki pa naj kar najbolj vztrajno vzpodbujajo lating real-life situations, that offer a versatile odločanje za prehod na nove načine poučevanja and dynamic way of learning to both students in dela ter predvsem priskrbijo zato potrebna and teachers involved. A school has to stand as sredstva in znanje. an example to students, it has to show that every one of them matters and can make a difference Urejanje prostora v šoli by following some simple basic aims: – be healthy, Urejanje prostora je zaradi vsebine in narave – be safe, dela idealno področje za praktično proučevanje – enjoy and thrive, in študij primerov trajnostnega razvoja. Končno – be positive, ves razvoj poteka bolj ali manj načrtovano in ima – be a success. vplive na okolje. Pri urejanju prostora je še posebej prostorsko načrtovanje tisto, ki ima Sustainable aims should be accepted by schools nalogo usklajevanja razvojnih interesov v in their own initiatives, but need the support of prostoru, okolju in družbi in je tisto, ki povezuje professional institutions, that encourage new različne stroke in uporabnike. Prostorsko methods of teaching and can provide them with načrtovanje je projektno naravnano in hkrati the necessary knowledge and tools. vedno tudi procesno vpeto v širše sisteme upravljanja. Razvojne odločitve v prostoru so že Dealing with spatial management in schools v izhodišču naravnane trajnostno. Demokratični način sprejemanja odločitev o posegih v prostor We believe that spatial management offers the je dobra priložnost za vaje iz državljanske vzgoje perfect conditions for practical learning and in urejanje prostora v celoti ponuja veliko studying cases of sustainable development. At možnosti za praktično pridobivanje znanja, ki the bottom line, all development is more or less lahko prav v vsaki šoli ali skupini pridobi povsem carefully planned and affects the environment in samosvoje razsežnosti. Naloge iz urejanja one way or another. Especially spatial planning prostora so zato vedno znova unikatne in is the activity that connects different profession- 299 zanimive za vse udeležence. Učitelji mentorji so als and users and always has to look for the best tako sicer postavljeni pred težko nalogo, ki pa compromise between the interests of develop- vedno tudi zanje pomeni pridobivanje novih, ment and the physical space, the environment drugačnih izkušenj. Naloge iz urejanja prostora and the society. With its project approach and in prostorskega načrtovanja so še posebno linkage to the broader systems of management, 4 Workshop zanimive tudi zato, ker so lahko zelo stvarne in it tries to find the most sustainable solutions vsakdanje, kar zelo dobro vpliva na motivacijo from the very beginning. The various possibilities sodelujočih. for gaining practical knowledge of dealing with Delavnica 4 / physical space, can be implemented in any Urejanje prostora lahko vstopa v izobraževalni school and as the possible projects and exer- program na več ravneh, skozi različne predmete cises are unique and interesting for all those in- in projekte. Iz čisto praktičnih razlogov je dobro volved, they can reach unexpected extensions of ločiti učenje o urejanju prostora in urejanje their own. This can prove to be a bit of a chal- prostora za učenje. Pri tem učenje o urejanju lenge for the teachers or supervisors involved, prostora vključuje tudi urejanje prostora za but it is guaranteed to pay off with giving them učenje. fresh new valuable experiences. The difference between learning about the spatial planning and Učenje o urejanju prostora, še posebno o planning the spaces for learning has to be made načrtovanju in vplivih na vrednote prostora, se clear, although planning spaces for learning can osredotoča na značilnosti in vsebine urejanja be made a part of the process of learning about prostora in se v največji meri povezuje s spatial planning. poučevanjem geografije, hkrati pa navezuje tudi na okolje, oblikovanje, zgodovino, lokalne The knowledge about physical space manage- skupnosti in demokratične prakse odločanja. V ment can be gained mostly through learning the tem smislu prostorsko načrtovanje povezuje characteristics and topics of spatial planning socialno, ekonomsko in okoljsko področje ter se and is also related to geography, environment, uporablja za učenje ključnih sedmih konceptov design, history, local society and the democratic trajnostnega razvoja, ki so: decision-making processes. In this sense spatial – medsebojna odvisnost, povezanost ekonom- planning connects the social, economic and skega, socialnega, okoljskega in prostor- environmental issues and can be used as a sup- skega razvoja na lokalni, regionalni, port to teach the seven kew concept of sustain- nacionalni in globalni ravni; able development, which are (Education for…, – državljanstvo in upravljanje s poudarkom na 2004): odgovornosti posameznika za stanje v okolju – interdependence – understanding how peo- in prostoru; ple, the environment and the economy are – potrebe in pravice prihodnjih generacij, ki jih linked at all levels from local to global; moramo razumeti in upoštevati pri današnjih – citizenship and stewardship – recognising odločitvah in praksi; the importance of taking individual responsi- – pravica do raznolikosti, ki se priznava tako bility and action to ensure the world is a bet- naravi in ljudem v kulturnem, socialnem in ter place; ekonomskem smislu; – needs and rights of future generations – un- – kakovost življenja, ki mora biti priznana vsem derstanding how our own basic needs and in nikoli dosežena na škodo drugih; the implications for the needs of future gen- – trajnostnost sprememb, kjer se izpostavlja erations of actions taken today; dejstvo o omejenosti virov in potreba po – diversity – respecting and valuing both hu- omejevanju življenjskih stilov, trgovine in man diversity – cultural, social and economic proizvodnje; – and biodiversity; – negotovost in previdnost, ki slonita na zaves- – quality of life – acknowledging that global ti, da se razmere okrog nas stalno equity and justice are essential elements of spreminjajo, kar zahteva prilagodljivost in sustainability and that basic needs must be vseživljenjsko učenje. met universally; – sustainable change – understanding that Sodeč po zapisanem je mnogo vsebin že danes resources are finite and that this has implica- vključenih v učne programe in projekte. Tuji tions for people’s lifestyles, and for com- 300 zgledi spodbujajo projektno medpredmetno merce and industry; povezovanje, ki lahko poteka tako v okviru – uncertainty and precaution – acknowledging učnega programa, kot v dopolnilnih in that there is a range of possible approaches prostočasnih dejavnostih. to sustainability and that situations are constantly changing, indicating a need for flex-

Workshop 4 Workshop V tem smislu smo v Sloveniji s projektom ibility and lifelong learning. R.A.V.E. Space na poti, da oblikujemo nacionalno strategijo prostorskega izobraževan- According to sources, many of the concepts

Delavnica 4 / ja in jo z različnimi delovnimi orodji za izvajanje have already been incorporated in the educa- pouka ponudimo odgovornim in šolam v tional programme and various projects. Model premislek in uporabo. cases from the abroad encourage project-based interdisciplinary approaches, that can be incor- Strategija izobraževanja porated in the educational programmes as well as implemented in additional after-school activi- Strategija izobraževanja v okviru projekta ties. R.A.V.E. Space je načeloma usmerjena na delo v osnovni in srednji šoli in je trenutno še v fazi Project R.A.V.E. Space should be a good oppor- razvoja. Nekatere zanimive podrobnosti pa so že tunity for developing a Slovene national strategy opredeljene. Strategija tako ne bo predvidela for spatial education, which can be offered to nobenega novega predmeta, kot tudi ne točno responsible and open-minded schools together določenih novih učnih vsebin, ki naj bodo with different innovative teaching tools. podane, naučene in podobno. Več razlogov namreč narekuje skrben premislek pri vsakem Educational strategy posegu v obstoječ izobraževalni sistem. Pri opredeljevanju rešitev nas vodita dva The strategy of education, proposed by R.A.V.E. pomembna cilja, ki ju strategija v priporočilih za Space project, generally aims at elementary and izvajanje tudi zasleduje. middle school pupils and is in the process of making; though some interesting details have Najprej je tukaj res trden namen, da mora »vstop already been defined. One of these is that the v šolo« prostorskim temam uspeti, ker je to za strategy will not propose a new subject in the nadaljnji razvoj družbe in posameznikov zelo school curriculum. Several experiences show pomembno. V tem smislu želimo potrebno novo that entering the mandatory curriculum should znanje vpeljati v šolo postopno, s spodbudami be treated most carefully and with a certain level in vztrajanjem pri preverjanju dosežkov. Ideja of doubt. Two major aims are followed as guide- sloni na določitvi minimalnega programa, ki naj lines when defining the solutions for strategy’s ga izvedejo v šolah, ter tako pridobijo potrebne recommendations for implementation. pozitivne izkušnje, ki bodo vplivale na zanimanje za razvoj novih programov. Cilj je spodbuditi First of all, there is a very strong attempt to suc- povratni učinek zanimanja, pri čemer je seveda cessfully introduce spatial subjects to the educa- ključna ponudba vzpodbudnega okolja, ki tional systems, it is believed to be of great impor- vključuje projekte, programe, svetovalne usluge tance for the future development of the society in finančno podporo za samostojno preizkušanje and its individuals. In this sense we try to gradu- idej. Ker mnogo »prostorskih« vsebin šolski ally introduce these new topics by encouraging programi danes že ponujajo, je še posebno pupils and persistent progress evaluation. The očitno, da je mnogo bolj kot kaj novega, idea is to specify a basic minimal programme, potrebno obstoječe naloge in programe which should be put in practice and is expected postavljati v nove kontekste ali povezave, ki to slowly help gain the necessary trust in new bodo omogočili tudi nove vrste spoznanj. experiences that the programme brings. Encour- aging feedback and interest can be achieved Drugi cilj, ki ga zasleduje strategija pa je, da through offering a good quality package, that morajo nova znanja sočasno doseči otroke in includes projects, programmes, help service etc. odrasle. Zgolj osredotočenje na šoloobvezno as well as a financial support for implementing generacijo po presojah zelo različnih strokovnja- the new methods and testing their own initia- kov ne more dati dobrih rezultatov. Na nov način tives. As some space-related issues are already poučevanja in odpiranje »prostorskim temam« being taught in schools, it is especially important je treba res dobro pripraviti učitelje in druge to use the existing work and introduce it in new odrasle. Ozaveščena raba prostora s strani contexts and relations, that would enable new 301 mlajših generacij namreč ne more biti koristna and innovative approaches. sama po sebi. Praksa staršev in drugih odraslih na višjih nivojih izobraževanja ter dela in življenja The second important aim is that this new infor- sta za presojo sprejemljivosti pridobljenega mation should reach the children as well as znanja lahko ključni. Izkušnja, da se v šoli učimo adults simultaneously. Mere focusing on one 4 Workshop drugačnega ravnanja, kot ga potem izkusimo v generation can by the opinion of many profes- resničnem življenju, bi lahko bila za ideje o sionals never produce the expected results. sodelovanju pri urejanju prostora in odgovorni Therefore teachers, parents and other adults Delavnica 4 / rabi prostora pogubna. also have to be thoroughly prepared for the new ways of teaching and introducing spatial mat- Ugotovili smo tudi, da je sam razvoj dela in ters into discussions. What they do and how tehnik poučevanja v šoli, učitelje že začel they live is an example to the younger genera- usmerjati prav k načinom poučevanja, ki so zelo tions and is therefore crucial for a child’s evalu- blizu potrebam vaj iz prepoznavanja prostorskih ation of the new knowledge they learned in vrednot, urejanja prostora in povezanim school. One bad experience, that shows school nalogam. Ne samo, da se pouk zelo dosledno teaches different actions than those, observed seli na prosto, vedno več je med-predmetnega in real life situations, can be enough to lose trust sodelovanja in celo spodbujanja med- in participation in the process of spatial manage- generacijskega učenja. Urejanje odprtega ment or responsible ways of using space. prostora ob šolah za potrebe poučevanja, je tako kot selitev pouka v bližnjo okolico šole in iskanje Another fact that has been proven through re- različnih zunanjih svetovalcev za izvedbo search is that the certain evolution of work tech- načrtovanega programa v večini sodobnih šol že niques of teaching in schools is slowly approach- znana praksa. Strategija vse omenjeno ocenjuje ing the methods, introduced for teaching about kot zelo dobra izhodišča za razvoj dobre prakse. spatial values, managing space and related subjects. Not only is out-of-classroom teaching ap- Strategijo razumemo kot niz dejavnosti, ki so proach becoming more important than ever, podprte na različnih nivojih in so predvsem there is also interdisciplinary subject-combining sprejete kot uporabne v praksi. Zato bo predlog practice and inter-generational cooperation strategije opredelil ključne značilnosti izobraže- present. Planning the open school surroundings vanja o vrednotah prostora in urejanju prostora for learning is a common practice in modern ter jih povezal tako z izvajanjem pouka v osnovni schools. Our strategy incorporates all above in srednji šoli kot s tehnikami promocije takega mentioned as good base points for a develop- izobraževanja, ki bodo usmerjene v različne ment of good future practice. odrasle ciljne javnosti. The strategy is based on a basic list of actions, Pri pripravi strategije za vseh pet sodelujočih that are implemented in different levels and are držav moramo slediti nekaterim posebnim commonly acknowledged as practical and appli- potrebam vsake od njih, sicer pa bomo zasnovali cable. The main proposal of the strategy will in- univerzalno uporabno ogrodje za pripravo clude definitions of characteristics of education nacionalnih strategij in pri tem upoštevali, da je for spatial values and planning and will relate treba: them to the implementation in schools as well – upoštevati specifične družbene značilnosti in as promote the new knowledge to different inter- potrebe, ested groups of adults. – opredeliti stvarne cilje, – časovno omejiti posamezne dejavnosti, When preparing a strategy for different coun- – poskrbeti za podporo pri izvedbi minimalno tries, some basic specific needs have to be taken zahtevanega programa, in consideration for each one of them. The result – podpreti pobude posameznih šol, učiteljev, will however be a universal framework, used as – vključiti obstoječe programe, a helpful tool to all countries in process of mak- – vključiti starše, ing national strategies. The following facts will – poročati o rezultatih in jih vrednotiti. be considered in the making of the basic framework: Naš cilj je predlagati ogrodje, ki bo omogočalo – Specific characteristics and needs of the 302 dvosmerno izvajanje izobraževalnega programa, society in question, v katerem je država odgovorna za smer od – Realistic goals have to be defines, zgoraj navzdol v smislu zahteve in podpore za – All actions have to be put in a time frame, minimalno pričakovane dejavnosti, ter od spodaj – A support for implementing the minimal navzgor, kjer se šolam ponujajo možnosti za to, programme has to be assured,

Workshop 4 Workshop da optimalno izkoristijo vse možnosti. – Personal initiatives of individual schools and teachers have to be encouraged and sup- Z gradivom strategije nameravamo nagovoriti ported,

Delavnica 4 / odgovorne, da sprejmejo odločitve o izvajanju – Existing programmes in progress have to be strategije skupaj z ukrepi za njeno izvajanje, med included, katerimi je ključna dolgoročna in učinkovita – Parents have to be included as an important spodbuda, ki naj se doseže z obveščanjem, factor in the process of education, konkretnim svetovanjem in zagotavljanjem – The outcome has to be evaluated and re- sredstev. Odločitev za vstop v šolo bo v gradivu ported/published. ustrezno podprta z ugotovitvami izvedene raziskave, ki potrjuje potrebo po izobraževanju o Our aim is to propose a basic framework, that vrednotah prostora in znanju, ki nam lahko will enable a mutual implementation of the edu- koristi pri rabi prostora in odločanju o razvoju ter cational programme. The national support and nakazuje odgovornost, ki spremlja vsak demands for the minimal expected actions have podoben »vstop« v šolo. to be implemented on the top-down principle and bottom-up enabling schools and initiatives Gradivo strategije nameravamo predstaviti tudi to try out all the possibilities given by the strat- izbrani skupini učiteljev in se z njimi posvetovati egy. glede neposredne uporabnosti in možnih učinkov na njihovo delo. This strategy will be used to address the responsible authorities to make the decisions about Sklep implementing its aims and to assure a long-term and effective process of disseminating informa- Koliko in kako strokovne rešitve in merila tion, guidance and financial support. The deci- razumejo uporabniki, postaja poleg strokovne sion to enter the formal educational system is odličnosti ključnega pomena za doseganje appropriately supported with research out- sprememb v prostoru in posebej spreminjanje comes, that confirm the existing need for educa- odnosa do krajine. Način sporazumevanja z tion about the values of space and the knowl- javnostjo govori o odnosu in prepoznavanju edge, that is crucial for proper use of space and vloge, ki jo nosijo načrtovalci in izvajalci, in making developmental decisions. All the mate- dokler bo komunikacija enostransko razumljiva rials will also be introduced to a chosen group of ter prepoznavnost strokovnega jezika privilegij teachers and a summary of their thoughts on izbranih, je nemogoče pričakovati odgovoren the value usefulness and possible effects on odnos uporabnikov do prostora. Brez their work, will be added to the final outcome of odgovornih uporabnikov pa je moderno urejanje the project. prostora nemogoče. V tem primeru modernost povezujemo predvsem z zahtevnostjo uporabnikov glede kakovosti in količine, rešitev in stanja v prostoru, ter sočasno tudi s potrebo družbe po Conclusion vzpostavljanju partnerskih načinov za izvajanje How and to what extent the proposals of the programov varstva in razvoja. professionals are understood by the users, is of great importance for the process of achieving Razlike, ki jih danes med udeleženci zaznavamo the much needed changes in the physical space v odnosu do prostora in okolja, lahko and in the people’s relation to landscapes. It is pomembno ublaži samo izobraževanje. Stroke, unrealistic to expect the users to change their ki delujejo v okviru urejanja prostora, bodo values towards the use of space for as long as gotovo delovale vedno bolj odprto in enosmerne planners and other related professionals con- predstavitve nadomeščale s sodelovanjem in tinue to use one-way communication principle vključevanjem. Morebitno podcenjevanje and as long as technical language remains the uporabnikov in pasivno vključevanje v privilege of a minority. Contemporary spatial načrtovanje se bo umaknilo razpravam o planning is no more possible without a respon- 303 vsebinskih vidikih rešitev. Sestop stroke s sible group of users, that demand quality of the položaja v znanje posvečenih pa bo res učinkovit solutions to spatial problems. in možen šele takrat, ko bodo tudi uporabniki opremljeni z novimi znanji. The differences between different groups of users can be perceived through their attitude to- 4 Workshop Pred leti je bilo ugotovljeno, da stanje v Sloveniji wards physical space and the environment, and kliče po zasnovi celovite izobraževalne sheme, ki can only be alleviated through proper education. »bo znanja, potrebna za sodelovanje v urejanju Spatial planners and related professionals will Delavnica 4 / prostora, vključila v redni izobraževalni sistem ter gradually increase the transparency and will opredeljevala ciljne izobraževalne programe za start including public participation of planning dvig prostorske kulture in pripravo uporabnikov processes. These changes will however only be za aktivno in odgovorno vključevanje v sistem fully beneficial when users gain the necessary urejanja prostora« (Simoneti, 2004). Strategija knowledge to help them re-evaluate their value prostorskega izobraževanja se v prvih systems and thinking patterns regarding spatial fragmentih poraja v okviru projekta R.A.V.E. matters. Space. Glede na povezavo z izobraževanjem za trajnostni razvoj dobiva njen pomen dodatne The current state in Slovenia evidently needs a razsežnosti, ki so za izvajanje izobraževalnih new educational scheme, that would “incorpo- programov ključne. Urejanje prostora se tako s rate the necessary knowledge, needed for suc- svojo specifično problematiko umešča med cessful participation in planning processes, in ključna razvojna vprašanja in pridobiva na the educational system and define the target pomenu. Prostorsko izobraževanje v najširšem educational programmes for raising spatial smislu opremljanja vseh prebivalcev za awareness and prepare the users for an active sodelovanje v razpravah o razvoju in prihodnosti and responsible participation in the system of postaja s tem potreba, ki jo razumejo tudi spatial management” (Simoneti, 2004). The odločevalci, politiki in javnost, ki sicer ni strategy of spatial education is slowly forming in povezana s prostorskim načrtovanjem. the project R.A.V.E. Space and its value is expanding in new directions due to its connection Projekt R.A.V.E. Space je osredotočen na with the education for sustainable development. izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah, Spatial education in its broad sense of educat- vendar bodo rezultati dovolj kompleksni, da ing the vast majority of people to be able to suc- bodo lahko osnova za celovito zasnovo cessfully participate in discussions concerning izobraževanja o urejanju prostora. Kot tak se bo future developments has become a necessity, povezal z drugimi programi in dejavnostmi, ki že that is recognised by decision-makers, politics potekajo v okviru ministrstva za okolje in prostor, and the public, which is normally not involved zavoda za šolstvo in tudi nevladnih organizacij. with the processes of managing space. Ko so združeni narodi napovedali akcijo Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj Although R.A.V.E. Space project focuses on edu- (United Nations…, 2005) je bila prijava na cation in elementary and middle schools, the projekt R.A.V.E. Space že opravljena. Odločitev outcomes are planned to be complex enough to za pripravo strategije izobraževanja pa se je form a basis for a wholesome spatial planning izkazala za dobro in se je v svojih pričakovanjih educational scheme. It will form connections večstransko ujela s cilji krovne mednarodne with other existing programmes and activities, akcije. Pričakujemo, da bo v okviru Strategije initiated by the ministry of the environment and izobraževanja za trajnostni razvoj, katere spatial planning of the Republic of Slovenia, edu- izdelavo državi nalagajo mednarodna cational institutions and other non-governmen- odgovornost, tudi »prostorsko« izobraževanje tal organisations. When United Nations’ Decade dobilo ustrezen okvir in pogoje za izvajanje v of Education for sustainable education (United praksi. Nations…, 2005) was being launched, the R.A.V.E. Space project has already been announced. The decision to prepare an educational strategy has proven to correlate with the aims of the mentioned international initiative. Therefore we expect spatial education to gain 304 the proper support for implementation under the cover of the strategy of education for sustainable development. Workshop 4 Workshop Delavnica 4 /

Viri References

Crosby, T. (1973) How to play environmental game. Penguin Special in Participatory Planning for Sustainable Communities. International associtation with Arts Council of Great Britain. experience in mediation, negotiation and engagment in making plans, Halprin, L.(1969) Creative Processes in the Human Environment. Braziller, reserch report, The International Planning Unit of the Office of the Deputy New York, Fifth edition 1981. Prime Minister of the UK Kos, D. (2002) Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora. http://www.odpm.gov.uk/stellent/groups/odpm_planning/documents/ Fakulteta za družbene vede, knjižna zbirka Teorija in praksa, Ljubljana. page/odpm_plan_023784.hcsp Kos, D., Simoneti, M. (2002) Odprimo urejanje prostora: razvojne Sewell, W.R.D., Coppock, J.T. (1977) Public Participation in Planning. John priložnosti odpiranja prostora civilni družbi. v: Krajinsko planiranje v dobi Wiley and Sons, London globalizacije, zbornik konference, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Simoneti, M. (1997) Mestne zelene površine. Znanstveno publicistično krajinsko arhitekturo, Ljubljana, p.213-219. središče, zbirka Spektra, Ljubljana The Livable City. Revitalizing Urban Communities. (2000) Park, Paula editor, Simoneti, M.(2004) Zavezništvo za dvig prostorske kulture. Krajinska Mc Graw Hill Companies arhitektura med danes in jutri: Zbornik 10.strokovne konference DKAS, Maljevac, T. (2005) Urejanje odprtega prostora osnovnih šol glede na učne Ljubljana, str.21-27 načrte devetletke. dd, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko Education for Sustainable Development - a manual for schools arhitekturo. http://www.rtpi.org.uk/resources/consultations/envired/index.html Making spaces, architecture and design for young children. Children in Education Outside the Classroom Manifesto, Europe, Issue 8, September 2005. http://www.dfes.gov.uk/consultations/ Marentič Požarnik, B. (2005) Okoljska vzgoja ali vzgoja za trajnostni razvoj. conDetails.cfm?consultationId=1370. Oklojska vzgoja v šoli, št.1, letnik VIII. Šuklje, E. I. (1999) Odprti prostori od šolah in domovih za stare. Mestno stanovanjsko okolje. (1977) Zbornik mednarodnega seminarja o raziskovalno poročilo, IU RS. raziskovalnih in načrtovalskih strategijah, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana. Tibbalds I. 1992. Making people-friendly towns: Improving the public Mlinar, Z. (1973) Sociologija lokalnih skupnosti. univerza v Ljubljani, FDV, environment in towns and cities. London, Longman Group Ltd. Ljubljana. Vahtar, M. (1995) Izobraževanje o grajenem okolju doma in v svetu. Izdano Mega, V. (1999) The Participatory City. Innovations in the European Union. ob tednu izobraževanja o grajenem okolju, UI RS, Ljubljana 1995. Discussion Paper 32, Managment of Social Transformations - MOST http:// United Nations Decade of Education for Sustainable Development 2005 – www.unesco.org/most/vmega.htm 2014. Draft international Implementation Scheme, UNESCO, 2005 Delovanje Društva krajinskih arhitektov Slovenije na področju izobraževanja in ozaveščanja strokovne javnosti in predstavitev projekta »Mi urejamo krajino«

Activities of the Slovenian Association of Landscape Architects in education and professional public awareness-raising, and presentation of the project 305 »We are Making our Landscape«

mag. Nataša Bratina Jurkovič, M. Sc. Workshop 4 Workshop Delavnica 4 /

Predstavitev društva in njegovih dejavnosti A short presentation of the Association and its activities Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) je strokovno združenje krajinskih arhitektov. Slovenian Association of Landscape Architects Ustanovljeno je bilo leta 1992 in sodi v skupino (SALA) is a professional association of land- manjših strokovnih združenj, ki deluje kot scape architects. It was founded in 1992 and nevladna organizacija. Čeprav smo razmeroma belongs to the group of smaller professional as- majhna družbena skupina, se krajinski arhitekti sociations operating as a non-governmental or- zaznavno in ustvarjalno, kritično in tudi ganisation. Although landscape architects form polemično odzivamo na dogajanje v prostoru in a comparatively small social group, we respond na družbene spremembe, ki se odražajo v krajini. to developments in the physical space and social Pri tem se praviloma povezujemo s sorodnimi changes impacting the landscape in a percep- organizacijami in iščemo načine za učinkovito tive and creative, critical and sometimes polemic posredovanje v načrtovalsko in bivanjsko manner. We typically cooperate with related or- prakso. ganisations in the search for methods for efficient intervention on planning and living prac- V 14 letnem delovanju društva smo njegovi člani tices. organizirali vrsto domačih in mednarodnih konferenc, ki so vedno bile pospremljene z In course of the 14 year long operation of the izdajo tematskega zbornika. association, we organised a series of national and international conferences, which were al- V razmeroma kratkem obdobju delovanja nam ways documented in a thematic publication. In je uspelo izpeljati 11 strokovnih konferenc z a relatively short operation period we have man- obravnavo različnih aktualnih vsebin in z aged to organise 11 professional conferences vzporedno izdajo 11 zbornikov, eno pregledno addressing various topics of interest accompa- razstavo članov DKAS in odmeven izobraže- nied by publications, a survey exhibition of SALA valno-ozaveščevalni projekt za javnost – »Mi members’ works – »Writings in the Landscape«, urejamo krajino«. and set up an educational and awareness-raising project which met with a wide response from the public – the project »We are Making our Landscape«. Poglavitne aktivnosti izvedene v organizaciji Main activities carried out by the Slovenian Društva krajinskih arhitektov Slovenije Association of Landscape Architects Strokovne konference in zborniki: Conferences and publications: – Aktualna dejavnost stroke, (Lendava, 1994) – The Profession Today (Lendava, 1994) – Degradacije v prostoru, (Topolšica, 1995) – Degradation of the Landscape (Topolšica, – Urejanje odprtega prostora v urbanem 1995) okolju, (Ljubljana, 1996) – Planning of the Open Space in Urban Envi- – Presoja vplivov na okolje kot načrtovalski ronment (Ljubljana, 1996) postopek za varstvo okolja (Ljubljana, 1997) – Environmental Impact Assessment as a Plan- – Voda - raba, varovanje, oblikovanje (Čatež, ning Tool in Environmental Protection 1998) (Ljubljana, 1997) – Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varst- – Water – Use, Protection, Design (Čatež, 306 va (Portorož, 1999) 1998) – Narava v mestu/med načrtovanim in spon- – Cultural Landscape within the Dynamics of tanim (Ljubljana, 2000) Development and Conservation (Portorož, – Etika urejanja prostora (Rogaška Slatina 1999) 2001) – Nature in the City/between the Planned Workshop 4 Workshop – Globalscape – Krajinsko planiranje v dobi and Spontaneous (Ljubljana, 2000) globalizacije (Portorož, 2002) – The Ethics of Spatial Planning (Rogaška – Krajinska arhitektura med danes in jutri Slatina, 2001) Delavnica 4 / (Ljubljana, 2004) – Globalscape – Landscape Planning in the – Strokovne podlage (Ljubljana, 2005) Era of Globalisation (Portorož, 2002) Pregledna razstava članov DKAS: – Landscape Architecture between Today – Zapisi v krajini (Ljubljana, 2004) and Tomorrow (Ljubljana, 2004) Izobraževalno-ozaveščevalni projekt za jav- – Professional bases (Ljubljana, 2005) nost: Exhibition of the works of SALA members: – Mi urejamo krajino (Ljubljana, oktober 2004 – Writings in the Landscape (Ljubljana, 2004) - maj 2005) Educational and awareness-raising project for the public: Predstavitev projekta »Mi urejamo krajino« – »We are Making our Landscape« (Ljubljana, October 2004 - May 2005) Projekt »Mi urejamo krajino« je nastal z namenom širjenja znanja o krajinah v javnosti in Presentation of the project »We are Making še posebej spoznavanju slovenskih krajin. our Landscape« V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije smo se The purpose of the project »We are Making our začeli zavedati, da je bilo na strokovnem Landscape« was to disseminate knowledge področju veliko narejenega v prid raziskovanja, about the landscape to the general public, and vrednotenja in prostorskega načrtovanja krajin. especially to present better the Slovenian land- Malo pa je bilo narejeno na področju scapes. izobraževanja in seznanjanja javnosti o pomenu krajin v Sloveniji. Prav zato je društvo v letu We in the Slovenian Association of Landscape 2004/2005 izvedlo izobraževalno-ozavešče- Architects have begun to realise that, in the field valni projekt »Mi urejamo krajino«, ki je bil of our profession, much has been done in the sestavljen iz več aktivnosti in dogodkov. interest of landscape research, assessment and spatial planning. On the contrary, very little has Temeljni cilj projekta je bil usmerjen v been done in the field of education and raising izobraževanje vzgojiteljev, učiteljev mentorjev, public awareness on the importance of land- otrok in tudi njihovih staršev ter širše javnosti. S scapes in Slovenia. This led the Association to pomenljivim naslovom »Mi urejamo krajino«, set up, in 2004/2005, the educational and smo želeli spodbuditi idejo, da prav mi vsi, ki awareness-raising project »We are Making our živimo v nekem območju, vplivamo s svojim Landscape«, which consisted of several activities odnosom in načinom življenja na stanje v krajini, and events. v prostoru, in tako soustvarjamo naše vsakdanje okolje. Zavest o pomenu in vrednotah krajine naj bi The project aimed to stimulate children and skladno z novimi spoznanji in Evropsko adults to observe the landscape in everyday en- konvencijo o krajini, ki je tudi v Sloveniji začela vironment and to perceive the landscape quali- veljati marca 2004, postala del splošnega ties in order to raise awareness of the public for znanja in s tem merilo za ravnanje s prostorom the environment, space and landscape in the in odnos posameznika do prostora. earliest age possible. The project focused on education of the pedagogues, mentor teachers, Razlogi za izvedbo projekta children and their parents, as well as the general public. With the suggestive title »We are Mak- Razvoj vpliva na podobo prostora in na ing our Landscape« we tried to point out the preobrazbo krajin. Spreminjanja krajin ne idea that all of us who live in a certain environ- moremo ustaviti. S spremembami v krajini se je ment, with our attitude and the way of living, treba zavestno in ustvarjalno soočiti. Znanje o have influence on the state of the landscape and 307 naših krajinah pri strokovni in širši javnosti je za the space, and thus take part in the creation of ustvarjalno delo na področju upravljanja in our everyday environment. načrtovanja slovenskih krajin ključno. Predstave, ki jih ima družba o krajini, pogojujejo tudi njeno The awareness of the importance and values of ravnanje z njo. Kakšen prostor bi radi soustvarjali landscape should become a common sense 4 Workshop in kako kakovostno življenjsko okolje smo and, consequently, a criterion for interventions in sposobni ustvariti, je v veliki meri odvisno tudi the physical space and for the relationship of od posameznikov in njihove pripravljenosti za individuals with the physical space. All this in Delavnica 4 / soodločanje o prihodnjem razvoju prostora in o accordance with the latest achievements in the usodi naše krajinske dediščine. field and with the objectives of the European Landscape Convention that entered into force in S projektom smo zato želeli spodbuditi Slovenia in March 2004. opazovanje otrok in odraslih v vsakdanjem okolju, zaznavanje kakovosti krajine ter tako Reasons for the implementation of the razvijati ozaveščen odnos javnosti do okolja, project prostora, krajine že v najmlajših letih. Development has its impact on the appearance Izvedba projekta: of physical space and the transformation of landscapes. We can not stop the modification of Projekt je bil večplasten in sestavljen iz landscapes. Changes in landscapes must be naslednjih dogodkov: faced in a conscientious and creative manner. – izdaja serije petih plakatov - Krajine Slovenije Familiarity of the professionals and public in (oktober 2004), general with our landscapes is crucial for a crea- – posvet z delavnico za seznanitev učiteljev s tive management and planning of the Slovenian projektom in njegovo vsebino (november landscapes. The visual character of the land- 2004) scapes depends on the images that the society – izdaja zbornika predstavitvene delavnice has of the landscape, which also influences the »Mi urejamo krajino« (november 2004) way we deal with the landscape. The quality of

53. Serija plakatov Krajine Slovenije Seria of posters Slovenian Landscapes – začetek razpisa likovnega in fotografskega the space and the living environment we are to natečaja (december 2004), make depends to a great extent on the develop- – zaključek natečaja z izborom najboljših iz- ment processes, as well as on the individuals delkov (maj 2005), and their willingness to make decisions about – razstava najboljših del in slavnostna podeli- the future development of the physical space tev priznanj ter nagrad najboljšim sodelu- and about the destiny of our landscape heritage. jočim (maj 2005), With this project, we wanted to promote the – izdaja zgibanke – predstavitev celotnega perception of children and adults of their every projekta »Mi urejamo krajino« na mednarod- day environment and the awareness of land- ni konferenci »Krajina in družba« (Ljubljana, scape quality, and thus develop an informed re- 11. - 12. maj 2006). lationship of the public to the environment, physical space and landscape from the youngest 308 Projekt je izvedlo Društvo krajinskih arhitektov age. Slovenije v sodelovanju z Oddelkom za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani in ob finančni podpori Ministrstva za okolje in prostor ter sponzorjev. Workshop 4 Workshop Predstavitev posameznih aktivnosti in dogodkov v okviru projekta »Mi urejamo Delavnica 4 / krajino« 1. Izdaja serije petih plakatov – Krajine Slovenije (oktober 2004) Serija petih plakatov je bila zasnovana na osnovi raziskovalne naloge Regionalna razdelitev krajinskih tipov Slovenije (1998), ki opredeljuje pet krajinskih regij v Sloveniji. Vsak plakat predstavlja eno od krajinskih regij z osnovno fotografijo, ki najbolje ponazarja predstavljen tip krajinske regije, ter dodanih je še šest manjših fotografij, ki dopolnjujejo tipološko opredelitev krajin v regiji. Fotografijam je dodan kratek opis tipa krajine ter na vsakem plakatu je temeljna razlaga pojmov krajina, slovenska kulturna krajina in izjemna krajina. Plakati naj bi pripomogli k poznavanju slovenskih krajin in seznanjanju s temeljnimi opredelitvami o krajinah. Serija plakatov je bila izdana v nakladi 5 plakatov po 500 izvodov.

2. Posvet z delavnico za seznanitev učiteljev s projektom in njegovo vsebino (5. november 2004) V Ljubljani je bil organiziran posvet s predstavitveno delavnico za učitelje osnovnih šol, vzgojitelje v vrtcih ter za vse, ki jih zanima urejanje krajine. Vabilo za delavnico so prejele vse slovenske osnovne šole, vzgojno varstveni zavodi, slovenske občine ter druge organizacije. Delavnice se je udeležilo 50 slušateljev, ki so prisluhnili predavanjem o oblikovanju predstave o krajini, o vlogi krajinskega arhitekta v družbi ter o zaznavanju, analiziranju in upodabljanju krajine. Udeleženci so se aktivno odzvali na predstavljene teme in podali več zanimivih predlogov za dodatne načine razširjanja znanja. 3. Izdaja zbornika predstavitvene delavnice Activities and events in the framework of the »Mi urejamo krajino« (november 2004) »We are Making our Landscape« project Zbornik »Mi urejamo krajino« je bil pripravljen za The duration of the project was from October izvedbo delavnice v okviru projekta Mi Urejamo 2004 to May 2005, and it comprised several krajino in je namenjen širši javnosti, predvsem activities and events, such as: pa mentorjem - učiteljem, vzgojiteljem, staršem – a series of posters »Slovenian Landscapes« kot didaktični pripomoček pri pouku was published in October 2004, naravoslovne, okoljske in likovne vzgoje v – a seminar with a workshop to inform teach- osnovnih šolah in vrtcih. ers about the project took place in November 2004, Vsebina zbornika zajema predstavitev projekta – a publication on the presentation workshop »Mi urejamo krajino«, opredelitev pojma krajina, was issued in November 2004, predstavitev vsebine Evropske konvencije o 309 – a competition for art and photographic works started in December 2004, – the competition was closed and the best

54. Razstava najboljših del works selected in May 2005, in podelitev priznanj – exhibition of the selected works and a cer- Exhibition of the best 4 Workshop works and ceremony of emony with presentation of awards and awards presents to the best participants was organised in 27th May 2005. Delavnica 4 / – publishing of a brochure of the project »We are Making our Landscape«, exhibition and presentation of the project at the international conference »Landscape and Society«, Ljubljana, May 11-12, 2006

The project was implemented by the Slovenian Association of Landscape Architects in cooperation with the Department of Landscape Archi- tecture of the Biotechnical Faculty of the Univer- sity of Ljubljana, and with the financial support of the Ministry of the Environment and Spatial Planning and various sponsors.

Presentation of activities and events within the framework of the project »We are Making our Landscape« 1. Publication of a series of 5 posters – Slovenian Landscapes (October, 2004) The concept of a series of five posters was based on a research project »Regional Distribu- tion of Landscape Types in Slovenia« (1998), which defines five landscape regions in Slovenia. Each poster presents one of the landscape regions with the most characteristic photographs of the landscape types.The photographs are accompanied by a short description of the landscape type, and each poster contains a detailed explanation of terms landscape, Slovene cultural landscape and outstanding landscape. The posters are meant to contribute to the familiarisation with Slovene landscapes and basic definitions of landscapes. The series of five posters was published in the edition of 500 copies each. krajini, predstavitev naloge Regionalna razdeli- 2. A seminar with a workshop to inform tev krajinskih tipov Slovenije, opredelitev teachers about the project took place (No- kulturne krajine, krajina kot prvina varstva vember 2004) narave, zaznavanje krajine, doživljajska vrednost A seminar accompanied by a presentation work- krajine, analiza krajine na primeru Radenskega shop for primary school teachers, kindergarten polja in upodabljanje krajine. V prilogi zbornika teachers, and all the others interested in land- je bilo priloženo natečajno gradivo, prijavnica za scape management was held in Ljubljana. The natečaj, pomanjšana predstavitev serije petih workshop was attended by 50 participants, plakatov, ter seznam dodatne literature. Zbornik mainly primary school teachers. The workshop je izšel v nakladi 150 izvodov in je še na voljo na focused on the creation of the notion of land- naslovu Društva krajinskih arhitektov Slovenije. scape, of the role of the landscape architect in the society, as well as on how to perceive, ana- 310 4. Objava likovnega in fotografskega lyse and shape the landscape. The participants natečaja na spletni strani DKAS in v medijih, took active part in discussing the presented top- ki je bil posredovan tudi vsem OŠ in VVZ v ics, and gave several interesting suggestions on Sloveniji (november in december 2004), additional methods of knowledge dissemina- Likovni in fotografski natečaj je bil namenjen tion.

Workshop 4 Workshop izobraževanju in ozaveščanju otrok med četrtim in petnajstim letom z vsebinami s področja 3. A publication on the presentation work- urejanja krajine. Z izvedbo natečaja smo želeli shop was issued (November 2004)

Delavnica 4 / vzpodbuditi širšo javnost, predvsem pa otroke in The Publication for the carrying out of the work- njihove mentorje k ustvarjalnemu sodelovanju in shop in the framework of »We are Making our obravnavanju pojma krajina, prostor, vsakdanje Landscape« project was prepared, intended for okolje. the general public and, mainly, for mentors, such as teachers, educators and parents, to be used S sodelovanjem na natečaju so mentorji otroke as a teaching tool for the subjects related to vzpodbudili, da so se o tem pogovarjali, natural sciences, environment and art classes in opazovali krajine, jih doživljali, analizirali in primary schools and kindergartens. poizkušali izraziti svoje ugotovitve ter razviti ustvarjalnost preko izdelave likovnih izdelkov, The Publication contains the presentation of the maket in fotografij. project »We are Making our Landscape«, a definition of the term ‘landscape’, presentation of Natečaj je temeljil na opazovanju krajine, v kateri the European Landscape Convention, presenta- bivamo, ter predstavitvi njenih značilnih podob tion of the project »Regional Distribution of v likovnem in fotografskem izrazu. Pri tem se je Landscape Types in Slovenia«, definition of the poudarilo, da naj otroci poizkušajo ujeti natural and cultural landscape, perception of the predvsem posamezne situacije oziroma landscape, experience values of the landscape, posamezne značilne krajinske prvine. landscape analysis on the case of Radensko polje and landscape representation. The Publica- Prijavljeni otroci na natečaju so lahko sodelovali tion was issued in the edition of 150 copies and v eni izmed treh starostnih skupin: is still available at the Slovenian Association of Skupina A: starost od 4. do 6. leta Landscape Architects. Skupina B: starost od 7. do 10. leta Skupina C: starost od 11. od 15. leta. 4. A competition for art and photographic works was announced on the SALA web site 5. Zaključek natečaja in izbor najboljših and in the media, and was sent to all primary izdelkov in podelitev nagrad (maj 2005), schools and kindergartens of Slovenia (No- Rezultati natečaja: vember and December 2004) Natečaja se je udeležilo 90 osnovnih šol in 43 The competition for art and photographic works vzgojno varstvenih zavodov. Vseh izdelkov in the field of landscape management was of likovno – fotografskega natečaja (risbe, makete, educational and awareness-raising nature, and fotografije) je bilo 1029. Od tega likovnih 797, was aimed at children between the ages of four fotografskih 210 in maket 22. and fifteen. It was based on the observation of the landscape we live in, and on the representation of its characteristic images through art and Po starostnih skupinah in izbiri tehnike so bili photography. Children were asked to capture izdelki razvrščeni: individual situations in the landscape, or individual characteristic landscape elements. LIKOVNI FOTO. MAKETE A 4-6 let 343 37 7 The children were divided into the following age groups: B 7-10 let 258 15 5 Group A: ages 4 to 6, C 11-15 let 196 158 9 Group B: ages 7 to 10, and Skupaj(1029) 797 210 22 Group C: ages 11 to 15.

Izbor motiva: 5. Closure of the competition, selection of the Motivi na izdelkih so bili predvsem best works and awards (May 2005) – naravna ali kulturna krajina, The competition was attended by 90 primary 311 – mesto ali mestna krajina, schools and 43 kindergartens. Submitted were – vzorci v krajini - predstavljeni tudi abstraktno, 1029 art and photographic works including 797 – otroška igrišča, šolska igrišča, domači vrtovi, drawings and paintings, 22 models and 210 – posamezni elementi krajine (drevesa, cvetli- photographs.

ce, hiše, kozolci, mlini – kot elementi, ki 4 Workshop sestavljajo krajino, in tudi človek in živali kot The works were divided into the following cat- sestavni del krajine). egories by age group and technique: Delavnica 4 / Strokovna komisija za izbor najboljših izdelkov je ARTS PHOTO. MODELS bila 10-članska, sestavljena iz predstavnikov A age 4-6 343 37 7 Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, Oddelka za krajinsko arhitekturo in krajinskih B age 7-10 258 15 5 arhitektov članov Društva krajinskih arhitektov C age 11-15 196 158 9 Slovenije. Total (1029) 797 210 22 Merila za izbor nagrajenih izdelkov so bila naslednja: The motifs were mainly natural and cultural land- – ustvarjalnost, scapes, city and urban landscapes, landscape – inovativnost, patterns that were presented also in an abstract – berljivost izdelka, manner, children and school playgrounds, pri- – sporočilnost, vate gardens, individual landscape elements – kompozicija (proporci, hierarhija, ritem, kon- (trees, flowers, houses, hayracks, mills), and of trast, poudarki, členjenje strukturnih elemen- course, people and animals as landscape com- tov). ponents.

Strokovna komisija se je odločila, da glede na The panel of experts was composed of 10 per- veliko udeležbo in število izdelkov ter s tem tudi sons, representing the Department for Land- veliko število dobrih izdelkov podeli večje število scape of the University of Ljubljana, and land- nagrad, kot je bilo prvotno mišljeno. Vseh skupaj scape architects, members of SALA. The selec- je bilo podeljenih 95 nagrad: posamezniki 63 tion criteria were creativity, innovativeness, read- nagrad, skupine 19 nagrad, posebna priznanja ability, the message conveyed, composition (pro- za skupine 13 nagrad. Posebna priznanja za portions, hierarchy, rhythm, contrast, accents, skupine in mentorje so bila podeljena zaradi articulation of structural elements). izjemnih ustvarjalnih dosežkov, enotnosti izdelkov skupine, posebne metode dela ter Awarded were 95 children, namely 63 for indi- ponekod tudi celovite predstavitve metode dela vidual works, 19 for the group works and 13 spe- skupine kot projekta. cial awards for groups. The latter were given to groups and mentor teachers for the outstanding Nagrade so nam omogočili sponzorji s področja works, unity of the group works, innovative work državne in lokalne uprave, muzejev, založb, methods, and sometimes for the comprehensive knjigarn, vrtnarstva, podjetja s področja presentation of the method by the group as a krajinskega načrtovanja. project. Vsi nagrajenci so dobili še dodatno nagrado – Awards were sponsored by the national and lo- možnost brezplačnega ogleda Gorenjskega cal authorities, museums, publishers, book- muzeja v Kranju z izkazanim priznanjem za shops, horticulture firms and firms dealing with nagrado, ter od Društva krajinskih arhitektov landscape planning. Slovenije so poleg priznanj in nagrad prejeli serijo petih plakatov KRAJINE SLOVENIJE. All the awardees received an additional award – a free visit to Gorenjska Museum in Kranj with 6. Razstava najboljših del in slavnostna presentation of the award certificate; besides, in podelitev nagrad likovno – fotografskega addition to recognitions and awards, they re- natečaja najboljšim sodelujočim v Tehniš- ceived a series of five posters SLOVENIAN kem muzeju v Bistri (27. maj 2005) LANDSCAPES from Slovenian Association of Dogodka otvoritve razstave in slavnostne Landscape Architects. 312 podelitve priznanj in nagrad za najboljše izdelke se je udeležilo okrog 200 ljudi – nagrajenih 6. Exhibition of the best works and the cer- otrok, mentorjev in staršev. Po končani podelitvi emony of awards presentation to the best priznanj je bil s strani gostitelja Tehniškega participants at the Technical Museum of muzeja Slovenije omogočen brezplačen voden Slovenia at Bistra (May 27, 2005)

Workshop 3 Workshop ogled stalnih muzejskih zbirk. More than 200 people participated at the opening of the exhibition and the award ceremony for Razstava je bila na ogled v Tehniškem muzeju v the best works - awarded children, teachers and

Delavnica 3 / Bistri od maja 2005 do februarja 2006. parents. Upon conclusion of the ceremony, the host, i. e. the Technical Museum of Slovenia, of- 7. Izdaja zgibanke »Mi urejamo krajino« in fered a free guided tour of the permanent collec- razstava nagrajenih likovnih in fotografskih tions of the museum. The exhibition lasted from izdelkov natečaja na mednarodni konferenci May 2005 till February 2006 in the Technical Krajina in družba (11. - 12. maj 2006) Museum of Slovenia. Kot zaključek celotnega projekta »Mi urejamo krajino« in ob priložnosti mednarodne 7. Publishing of a brochure and presentation konference Krajina in družba na temo of the project at the international conference implementacije Evropske konvencije o krajini »Landscape and Society«, Ljubljana (May 11 smo izdali zgibanko, ki predstavlja celoten - 12, 2006) projekt »Mi urejamo krajino« s poudarkom na The project »We are Making our Landscape« rezultatih natečaja. Zgibanko smo posredovali was presented on the occasion of the interna- vsem osnovnim šolam in vzgojnim zavodom v tional conference »Landscape and Society«, Sloveniji, vsem, ki so kakorkoli sodelovali in Ljubljana, May 11-12, 2006 dedicated to the prispevali k izvedbi projekta, ter medijem. implementation of the European Landscape Convention in Slovenia. An exhibition of the best V okviru konference »Krajina in družba« je works was organised at the Ljubljana Castle Društvo krajinskih arhitektov Slovenije postavilo during the conference. Also, a brochure about tudi razstavo nagrajenih likovnih in fotografskih the project and especially about its results was izdelkov otrok, serije plakatov Krajine Slovenije published. in predstavitev delovanja društva. 313 Workshop 4 Workshop Delavnica 4 / Sklepni govor na IV. srečanju delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini Ljubljana, 11. in 12. maj 2006

General conclusions Closing speech of the 4th meeting of the Workshops for the implementation of the European Landscape Convention

Splošni zaključki / Ljubljana, 11 and 12 May 2006

314 Maguelonne Déjeant-Pons

Ob koncu tega srečanja bi želela ponovno izraziti I should like, at the close of this meeting, to reit- prisrčno zahvalo slovenskim organom za čudovit erate my very warm thanks to the Slovenian au- sprejem, predvsem vsem tistim, ki so pomagali thorities for their splendid welcome and, in par- uresničiti ta dogodek, še posebej ge. Nataši ticular, to all those who helped bring this event Bratina - Jurkovič, s katero je bilo pravi užitek to fruition, especially Ms. Nataša Bratina- sodelovati. Jurkovič, with whom it was a real pleasure to co- operate. Sklepe bo zdaj predstavil g. Christian Meyer, strokovnjak Sveta Evrope, ki bo imel težko The conclusions will now be presented by Mr nalogo povzeti vse, kar se je dogajalo. Christian Meyer, Council of Europe expert, who will have the difficult task of summing up the Z zanimanjem sem poslušala prispevke in si proceedings. ogledala doseženi napredek, ne samo pri krajinskih vprašanjih, ampak tudi pri delu za I was very interested to hear the contributions prenos ciljev Evropske konvencije o krajini v and see what progress had been made, not only krajinske politike. with the landscape theme but also with work on translating the objectives of the European Land- scape Convention into landscape policies. Predstavila bi rad dve informaciji: – da bi prispevali k desetletju izobraževanja I should like to provide two pieces of information: Združenih narodov, je Svet Evrope pozval – in order to contribute to the United Nations pogodbenice in podpisnice Evropske Decade of Education, the Council of Europe konvencije o krajini, naj ugotovijo, kaj je bilo has appealed to the Contracting Parties and do danes že storjeno na področju signatories to the European Landscape Con- krajinskega izobraževanja na podlagi vention to find out what has been done to odstavka B 6. člena konvencije. Razumljivo date in the area of landscape education, un- je, da želimo na tem področju napredovati, der Article 6B of the convention. We natu- saj je to del delovnega programa konvencije; rally want to make progress in this field as – drugič, Regionalna konferenca okoljskih part of the convention’s work programme; ministrov iz držav članic Sveta Evrope, ki je – secondly, the Regional Conference of Envi- pred kratkim potekala v Bukarešti, to je 27. in ronment Ministers from the Council of Eu- 28. aprila 2006, pod romunskim predsed- rope member states, which took place only stvom Odbora ministrov Sveta Evrope, je v recently in Bucharest on 27 and 28 April svojih končnih sklepih poudarila potrebo po 2006 under the Romanian Chairmanship of spodbujanju Evropske konvencije o krajini. the Council of Europe Committee of Minis- Bistvenega pomena je deliti prakso in izkušnje ters, stressed the need in its final resolutions na evropski ravni, kot je določeno v Evropski to promote the provisions of the European konvenciji o krajini, da bi omogočili boljše Landscape Convention. razumevanje pojavov, ki vplivajo na kakovost krajine, in zagotovili njihovo večje upoštevanje. It is essential to share practices and experience at European level, as provided for in the Euro- Po besedah Aranche Muňoza so krepitev pean Landscape Convention, in order to make General conclusions politične volje, spodbujanje krajinske kulture in for a better understanding of the phenomena vključevanje strokovnjakov tri sestavine, ki so that affect the quality of the landscape and en- potrebne za najboljše spremljanje krajine. sure that greater account is taken of them. Splošni zaključki / Še naprej moramo delati na teh treh pristopih, Fostering political will, promoting a landscape glede na to, da je prostor zdaj postal dragocena culture and involving professionals are, Arancha 315 dobrina, s katero je treba, kot je določeno v Muńoz told us, the three ingredients necessary zakonodaji Valonije, varčno ravnati. for optimum monitoring of the landscape.

Ideja je uskladiti prostorsko načrtovanje s We must continue to work on these three ap- krajino, kadar pride do nasprotnih zahtev, proaches, given that space has now become a sprejeti celosten pogled na ozemlje, ki zajema valuable asset that needs, as stated in the legis- naravne in kulturne dobrine, spodbujati zavest o lation of the Walloon Region, to be used spar- bogastvu okoli nas, ranljivosti naravne in ingly. kulturne dediščine in nepopravljivem položaju, do katerega lahko privedejo nekatere odločitve, The idea is to reconcile spatial planning with the in ravnati preventivno. landscape when there have been conflicting requirements, to adopt a holistic vision of the ter- Omenili smo razlikovanje, ki je potrebno med ritory that encompasses both natural and cul- zbiranjem podatkov, informacijami, ki jih dobimo tural assets, to promote an awareness of the iz podatkov, in znanjem. Morda bi bilo vredno riches around us, the vulnerability of the natural dodati še eno razsežnost: navdih – navdih and cultural heritage and the irreversible situa- prebivalcev in strokovnjakov, ki oblikujejo tion to which certain decisions can lead, and to območje, z drugimi besedami, občutljivo act preventively. razsežnost območja. Spodbujati moramo umetnost prostorskega načrtovanja in We mentioned the distinction that should be upoštevati »bistvo« obravnavanih krajev. drawn between data collection, the information to be drawn from the data and knowledge. It Lahko vas spomnim na Ljubljansko izjavo o might be worth adding another dimension: inspi- območni razsežnosti trajnostnega razvoja, ration – the inspiration of the inhabitants and sprejeto na zadnji evropski konferenci ministrov, the professionals who shape the territory, in odgovornih za regionalno načrtovanje, ki je other words the sensitive dimension of the ter- potekala tu leta 2003. Poziva k vizionarskemu ritory. We need to promote the art of spatial pristopu k območju. Želela bi izraziti spoštovanje planning and take account of the »essence« of izrednemu delu ge. Margarite Jančič, tedanje the places concerned. predsednice Odbora visokih uradnikov CEMAT, in dolgoročnemu delu, ki ga zdaj opravlja I can, here, remind you of the Ljubljana Declara- Slovenija, predvsem pri projektu RAVE. tion on the territorial dimension of sustainable development, adopted at the last European Con- Želela bi končati s povabilom na 5. srečanje ference of Ministers Responsible for Regional delavnic Evropske konvencije o krajini 28. in 29. Planning, which was held in this very place in septembra 2006 v Geroni v Španiji na temo 2003. It calls for a visionary approach to the ter- Kakovostni cilji krajine: od teorije k praksi. ritory. I should like to pay tribute here to the remarkable work of Ms. Margarita Jančič, the Iskreno se zahvaljujem g. Enricu Buergiju, then Chair of the CEMAT Committee of Senior predsedniku Evropske konference o krajini, ge. Officials, and to the long-range work currently Marii José Festas, predsednici Odbora visokih being carried out by Slovenia, in particular with uradnikov CEMAT, in vsem vam za udeležbo. the RAVE project. I should like to end by inviting you, if you are so inclined, to come to Gerona in Spain on 28 and 29 September 2006 for the 5th meeting of the European Landscape Convention workshops, which will have as their theme: »Landscape quality objectives: from theory to practice«. General conclusions I sincerely thank Mr. Enrico Buergi, Chair of the European Landscape Conference, Ms. Maria- José Festas, Chair of the CEMAT Committee of Splošni zaključki / Senior Officials, and all of you here for taking part. 316 Splošne ugotovitve IV. sestanka Delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini

General conclusions of the 4th meeting of the Workshops for the implementation of the General conclusions European Landscape Convention Splošni zaključki /

Christian Meyer 317

Dokončali smo odlično vajo skupinske We have now completed a fine exercise in collec- intelektualne proizvodnje. Moj prispevek je tive intellectual production. My contribution is to zagotoviti pregled nad tema dvema dnevoma provide an overview of these two days of reflec- razmišljanja in združevanja izkušenj ter tion and pooling of experience, and to propose predlagati smernice za stalno izvajanje Evropske avenues for the ongoing implementation of the konvencije o krajini. European Landscape Convention.

Številne izjave so ponudile novo dojemanje in The numerous statements offered novel percep- poskrbele za posodobitev neodgovorjenih tions and brought up to date the outstanding vprašanj, ki se nanašajo na metode in pristope questions concerning the methods and ap- za izvajanje Evropske konvencije o krajini. V proaches being applied to implement the Euro- številnih primerih so na vprašanja, ki so jih pean Landscape Convention. In many cases, the postavili nekateri govorci, podale delne questions raised by some speakers are partially odgovore pripombe ostalih. answered by the comments of others.

Glavna področja povpraševanj vprašanj, ki so se Here are the main areas of enquiry that emerge pojavila med razpravami, so: from the discussions:

1. Dojemanje krajine 1. Perception of landscape »Vsake oči imajo svojega slikarja«. Ta pregovor, »Beauty is in the eye of the beholder«. This say- ki ga je navedla Maria José Festas, nas bi moral ing quoted by Maria José Festas should finally dokončno prepričati, da kakovost krajine nima convince us that landscape quality has no abso- absolutnih vrednosti. Konvencija se ne lute. The Convention does not concentrate en- osredotoča izključno na posebne krajine. tirely on exceptional landscapes.

Skrben pregled krajine na podlagi dojemanja le- The scrutiny of landscape via people’s percep- te s strani ljudi nas je naučil, da krajina pooseblja tion of it has taught us that landscape embod- vrednote posameznikov in družbe, ki jo ne samo ies the values of the individuals and the society dojemajo ampak jo tudi oblikujejo, razvijajo in who not only perceive it but also conceive, de- upravljajo. Lahko postane tudi simbol države, kot velop and manage it. It can even become the je pojasnila ga. Ana Kučan. symbol of a nation, as Ms. Ana Kučan demonstrated. Zaradi pristopa, ki je osredotočen na dojemanje, smo se zavedli, da je tako kot vse, kar je This perception-oriented approach makes us povezano s kulturo, tudi lepota krajine bistvena aware that, like everything cultural, the beauty of sestavina usklajenega razvoja družb. a landscape is an essential ingredient for the harmonious development of societies. 2. Izbira orodij in metod za izvajanje Evropske 2. Choice of tools and methods for imple- konvencije o krajini menting the European Landscape Conven- tion Treba je razlikovati med tremi nivoji trenutnih ukrepov: postopek podpisa in ratifikacije Three levels of current actions must firstly be konvencije s strani držav članic Sveta Evrope; distinguished: the process of signature and rati-

General conclusions prenos konvencije v nacionalno zakonodajo in fication of the Convention by Council of Europe predpise; in vključitev vrednot konvencije v member states; transcription of the Convention nacionalne politike. into the national laws and regulations; also, the inclusion of the Convention’s values in national

Splošni zaključki / Ti ukrepi se razvijajo vzporedno, vendar ne policies. temeljijo na istih instrumentih in metodah: – prvi ukrep je odvisen od odločitve These actions progress hand in hand but cannot 318 nacionalne politike; rely on the same instruments and methods: – drugi ukrep je osnovan na institucionalnih in – the first action depends on a national politi- pravnih instrumentih posamezne države; cal decision; – tretji ukrep prav tako vključuje vzpostavljanje – the second action is founded on the institu- skupnih vrednot in smernic. Te vrednosti so tional and legal instruments of the state con- usklajene s pomočjo pripomb in poizvedb, cerned; izvedenih med delavnicami za izvajanje – the third action also involves establishing Evropske konvencije o krajini. common values and guidelines. These values are consolidated by the comments and que- Na področjih diagnoz in analiz območij in ries raised during the Workshops for the im- sestavnih delov krajine, ki so nadzorovane z plementation of the European Landscape znanstvenega vidika, so metode in orodja dobro Convention. razvita. Vendar za izvajanje konvencije ne zadostuje samo izvajanje analiz in izvajanje In the fields of diagnoses and analyses of terri- pravnih omejitev, namenjenih zaščiti krajin; prav tories and scientifically observable landscape tako, kar je najpomembnejše, je treba zagotoviti components, the tools and methods are well tudi projekte za spodbujanje. Povsod, kjer je developed. But to implement the Convention, it poudarek na metodah, konvencija uvaja pristop, is not enough to perform analyses and to apply ki temelji na projektih. Zbiranje znanstvenih legal constraints for protecting landscapes; also, podatkov, seveda za jasen namen, je vsekakor and most importantly, one must have projects to pomembno pri ocenjevanju ozemlja. promote. Indeed, where methods are concerned, the Convention introduces the project- V skladu s pristopom, ki temelji na projektih, se based approach. Collecting scientific data, for a pred analizo konteksta najprej določijo cilji in definite purpose of course, is useful in assessing nameni, ki jih želimo doseči. Zbiranje podatkov a territory. služi kot orodje za vzpostavitev projekta. To vključuje praktično uporabo vrednot, ki jih Under the project-based approach, the inten- vsebuje konvencija. Zakonska pravila je mogoče tions and the objectives to be attained are first določiti šele potem, ko je opredeljen projekt. determined, before analysing the context. The Pravila, predvsem če gre za prepovedi, ne data collected then serve as tools for setting up morejo biti del projekta. In nasprotno, the project. This involves the practical applica- dogovorjen projekt verjetno potrebuje pravni tion of the values conveyed by the Convention. okvir, če želimo, da je zakonito veljaven. Only when the terms of the project are stated should the legal rules be laid down. Rules, espe- Zato je prav tu treba opraviti še veliko dela na cially if prohibitive, cannot make a project. Con- metodološkem razvoju, da bi dosegli izvajanje versely, a reasoned project may need a legal konvencije na praktičen način. Pristop, ki temelji framework to be legitimately authoritative. na projektih, zahteva postopek predhodne napovedi, s pomočjo katere je mogoče dognati Consequently, this is where much work has to namere organov, ki so naročili projekte – be done on methodological development to ac- običajno vlade in javni ali delno javni subjekti. complish the implementation of the Convention in a practical way. The project-based approach Pravilna opredelitev ciljev projekta zahteva requires a prior forecasting procedure to ascer- spremembo zornega kota, pri čemer se tain the intentions of the authorities who com- upoštevajo potrebe pokrajine in prebivalcev. mission projects – generally governments and Prav tako je treba upoštevati vrednotenje tega public or semi-public entities. okolja in nova prizadevanja družbe – predvsem gre za »poslušanje kako raste trava«. Proper definition of project objectives requires a change of outlook, taking account of the needs General conclusions 3. Razmišljanja glede »zakajev« in of the land and the inhabitants. The evolution of »sredstev« v tem vrstnem redu this environment, and the new aspirations of society, must also be appreciated – really a mat- Poleg izbire orodja in metod, je treba pred ter of »listening to the grass grow«. Splošni zaključki / pripravo kompleksnih in preobsežnih orodij, kot »sredstev« razmisliti tudi o »zakajih« ali ciljih, ki 3. Thinking about »wherefores« and 319 jih želimo doseči. »wherewithal« in that order G. Carl Steinitz je zastavil naslednje vprašanje: Besides choosing tools and methods, the »Želimo si ohraniti in zaščititi, ampak pred kom »wherefores« or objectives pursued have to be in pred čim? Danes težava ni več v načinu, pa considered before devising sophisticated and su- vendar naj pred zbiranjem podatkov vsaj perabundant tools as the »wherewithal«. poizvemo, za namene naših prioritet raziskave, katere informacije iščemo. Bolje je pravočasno Mr. Carl Steinitz puts this question: »We want to zagotoviti 65 % podatkov, kot prepozno 70 % preserve and protect, but against whom, against podatkov.« what? The technique is no longer a problem today, but before collecting data let us enquire, for Nekatere predstavitve so pokazale, da mora do the sake of our research priorities, what informa- uporabe idej v konvenciji prihajati na različnih tion we seek. It is better to have 65% of data nivojih: nacionalnih, regionalnih in lokalnih. delivered on time than 70 % too late«. Druge so izpostavile pomembnost medresor- skega sodelovanja. Za vzpostavitev kakovostne Some presentations showed that the applica- evropske krajine moramo dejansko spremeniti tion of the ideas in the Convention must occur našo miselnost in uvesti pristop, ki vsebuje tudi at various levels: national, regional and local. željo po trajnostnem razvoju – kot so izjavili Others pointed out the importance of interde- številni govorci, skupaj s ponazoritvijo, kako so partmental co-operation. To bring a quality Eu- to v praksi izvedli samo: ropean landscape into being, we must in fact – G. Alberto Clémenti je predvsem predlagal alter our mindset and introduce an approach spremembo stališča, da bi bila dosežena that accommodates sustainable development večja učinkovitost zaščite krajine. concerns – as many speakers asserted, with Nasprotuje ločenemu upravljanju krajine in demonstrations of how they put this into prac- meni, da bi se morali pomakniti bolj k tice: opredelitvi ciljev splošnega prostorskega – Mr. Alberto Clémenti in particular, suggests načrtovanja. V ta namen želi preplesti a change of stance in order to lend more ef- načrtovanje mesta s krajino in doseči, kot fectiveness to landscape protection. He ob- temu pravi on, »urbani razvoj krajine«. Prav jects to separate management of landscape, tako meni, da je treba spremeniti način and thinks we should move towards a defini- vodenja: preplesti se morajo različni nivoji tion of general spatial planning objectives. upravljanja krajine, prebivalstvo pa je treba For that purpose, he seeks to wed town plan- odkrito obvestiti s pomočjo priprave ning with landscape and create what he calls urbanističnih načrtov s pomočjo razumlji- »the urban development of landscape«. What vega medija za izražanje (na primer video). must also change, he thinks, is the mode of – Tudi g. Nicolas Sanaa je v svoji predstavitvi governance: the different levels of landscape o francoskih regionalnih naravnih parkih, management need to be blended, and the pokazal da so bile njihove funkcije – zaščita population frankly informed by elaborating in upravljanje naravne, kulturne in krajinske the urban development plans in an under- dediščine, prostorsko načrtovanje, gospo- standable medium of expression (video for darski in socialni razvoj, preskusi in example). prejemanje, izobraževanje in obveščanje – Mr. Nicolas Sanaa too, in his presentation of javnosti – cilji trajnostnega razvoja, ki so bili the French regional nature parks, demon- predvsem pred časom, saj so bili strated that their functions – protection and vzpostavljeni v letu 1967. Organiziranost management of the natural, cultural and parkov, ki temelji na lokalnih akterjih, se vrti landscape heritage, spatial planning, eco- okrog usklajenega projekta, vzpostavljenega nomic and social development, experimenta- General conclusions na dveh ključnih besedah: zaščita in tion and receiving, educating and informing izboljšava. Država razvrsti regionalni narodni the public – were goals of sustainable devel- park za obdobje dvanajstih let z uredbo. Po opment well before its time, having been es- presoji je mogoče razvrstitev obnoviti ob tablished in 1967. In fact a park’s organisa- Splošni zaključki / predložitvi nove sheme. Ta shema, ki temelji tion, relying on local players, revolves round na območju, je omejena z listino, ki jo a concerted project founded on two key- 320 pripravi lokalni organ v posvetovanju z words: protection and enhancement. The vpletenimi akterji. Občine in njihovi State classifies the regional nature park for a prebivalci, ki sodelujejo v postopku, imajo term of twelve years by decree. After an ap- koristi od sadov prijetnih stanovanj, praisal, the classification can be renewed on ohranjenih krajin ter izboljšav in storitev, ki submission of a new scheme. This area- ustrezajo njihovim pričakovanjem. Veljav- based scheme is sealed by a charter, drawn nost listine in zmožnost zaščite krajin brez up by a local body in consultation with the nalaganja kazni predvsem izhajata iz dejstva, players concerned. The municipalities and da so partnerji najboljše jamstvo za njeno their residents involved in the process benefit izvajanje, potem ko so spoznali za kaj v from the offerings of a pleasant residential bistvu gre v širšem pogledu. setting, preserved landscapes, and improvements and services meeting their expecta- G. Sanaa je zaradi tega opisal vtise, ki jih je tions. The force of the charter and the ability pridobil, ko je odkril Evropsko konvencijo o to protect landscapes without imposing pen- krajini – ki je bila napisana za te parke. Naši vtis alties stem chiefly from the fact that the part- pa je, da je bil preskušen pristop dela iz projekta ners are the best guarantors of its applica- in financiranje njegovega izvajanja ob tion, having realised what is at stake on a sodelovanju akterjev že v zgodnji fazi, da bi s wider plane. tem postal navdih tega novega stališča, ki bi omogočal izvajanje Evropske konvencije o Mr. Sanaa thus described the impression which krajini, pri čemer pa so bila upoštevana he had gained on discovering the European vprašanja trajnostnega razvoja. Landscape Convention – that it was written for these parks. Our impression is rather that the 4. Vloga akterjev approach of working from the project and found- ing its implementation on the involvement of the Kot smo ugotovili, je treba spremeniti miselnost, players from the earliest stages was tried out in da bi s tem izvajanje konvencije lahko postalo order to be the inspiration of this new stance al- učinkovito že v zgodnejši fazi in ne šele v fazi lowing the European Landscape Convention to zavezujočih pravil. Ta nova miselnost že be implemented bearing in mind the concerns of navdihuje številne strokovnjake in delegate, sustainable development. vendar pa se morajo v tej smeri prav tako razviti vsi vpleteni akterji. 4. The role of the players Oblikovanje kakovostnih krajin je tema, ki se As we found, the mindset has to change in order nanaša na vse ali vsaj na veliko število akterjev: that the implementation of the Convention may organe oblasti, strokovnjake, načrtovalce in be effective at a further stage than that of bind- vpletene prebivalce. Doslej so navodila ing rules. This new mindset already motivates pogostokrat prihajala od zgoraj - z evropske many experts and delegates, but all players con- ravni – nato pa so bila prenesena v nacionalno cerned must evolve likewise. zakonodajo pod pristojnostjo državnih ustanov. Njihovo dejansko izvajanje je prepuščeno Production of quality landscapes is a matter for pobudi lokalne ravni, hkrati pa je določeno, da everybody or at least for a large number of play- so prebivalci o tem obveščeni, morajo sprejeti ers: the authorities, experts, planners, the popu- krajine okrog njih, tako da ohranitev, sprejeta na lation concerned. Hitherto, the instructions have višjem nivoju, prejme njihovo podporo ali pa vsaj often come from above – from the European odobritev. level – and are transposed into national law under the authority of the state entities. Their ac- S tem stališčem pa so povezane nekatere tual implementation is left to the initiative of the omejitve. Poleg tega obstoj delavnic za nadzor local tier and it is stipulated that residents izvajanja konvencije dokazuje, da sam podpis should be informed, made to appreciate the General conclusions mednarodne konvencije ne zadostuje za njeno landscapes around them so that the preserva- uporabo. Prenos pravil v nacionalno zakonodajo tion decided at a higher level receives their sup- je zgolj pravno sredstvo. port or at least approval. Splošni zaključki / Nacionalni organi morajo zaradi tega pristno in This stance has nevertheless shown its limita- pragmatično upoštevati dejstva na kraju tions. Moreover, the existence of the workshops 321 samem. Lokalni nivo je dejansko pogostokrat for monitoring the implementation of the Con- premalo cenjen in označen le kot »nižji« nivo, ki vention shows that the signature of an interna- je sposoben samo izvajati pravila, ki so tional convention does not suffice for it to be postavljena na nacionalnem nivoju. Ampak to je applied. The transcription of the rules into na- nivo, na katerem se načrtuje večina projektov, tional law is a legal convenience. predvsem pa nivo, na katerem se izvaja demokracija, kot nas je opomnila ga. The national bodies must therefore take account Maguelonne Déjeant-Pons s tem, ko je zatrdila, of the realities on the ground, genuinely and da je treba več pozornosti nameniti ozemeljski pragmatically. The local tier is indeed very often dimenziji človekovih pravic. underestimated and called upon merely as a »lower« level, only fit for executing the rules Da bi lahko izvajanje konvencije vključevalo framed at the national level. But this is the level vprašanja trajnostnega razvoja, predvsem pa where most projects are devised, and above all dimenzijo ljudske demokracije, morajo vsi akterji where democracy is practiced, as Ms odigrati svojo vlogo. »Prebivalstvo ne čuti Maguelonne Déjeant-Pons reminds us by saying potrebe po izobraževanju«, kot je izpostavil g. that an interest should be taken in the territorial Felice Spingola, »ta ukazovalni odnos pa je treba dimension of human rights. opustiti, graditi na osnovi resnice, kot je poznana prebivalstvu, kajti oni so pravi strokovnjaki za So that the Convention’s implementation may svojo krajino!« accommodate sustainable development concerns, and especially the dimension of grass- Katero vlogo naj potem odigrajo strokovnjaki? roots democracy, all players have a role to per- Moderatorji, ki služijo javnemu interesu. form. »The population has no need to be edu- Obvladajo znanstvene analize, od njih se cated«, as Felice Spingola points out, »this direc- zahteva, da določijo in izvedejo ukrepe, prav tako tive attitude must be discarded, drawing instead pa morajo v te ukrepe vključiti kontekste in on the ground truth as known to the population, okolje. Prav zaradi tega oni pripravijo projekt z for they are the true experts on their landscape!« vsemi temi sestavinami. Ta alkimija bolj spominja na umetnost kot pa na znanost, Which role should the professionals assume, ampak prav to vrsto strokovnjakov potrebujemo. then? Facilitators serving the public interest. They know about scientific analysis, they are Ozaveščanje bi moralo biti bolj usmerjeno na called upon to define and perform actions, they politike. Prebivalstvo in združenja pogostokrat must also mainstream the contexts and the en- prej začnejo ceniti kakovostna vprašanja, se vironment into those actions. It is therefore for odzivajo in so dobro obveščena. Politične vodje, them to produce a project with all these ingre- ki so v stiku z njimi, imajo zaradi tega občutek, dients. This alchemy is more germane to art da imajo podporo na področju ohranjajočih than to scientific demonstration, but that is the inovativnih idej, ki prinašajo koristi družbi na type of professionals we need. splošno. Awareness-raising should perhaps be aimed Državni uradniki, ki delajo za politike, jim morajo more at the politicians. The population, the as- priskrbeti argumente za uveljavljanje te lepote, sociations are often quicker to appreciate the prijetne lege, ki omogoča družbi, da se razvije qualitative issues, and are responsive and well- usklajeno in mirno, igrajo bistveno vlogo. Ali informed. The political leaders in touch with obstaja za politika še plemenitejše poslanstvo? them then have a sense of being supported in upholding innovative ideas of benefit to society 5. Strateško umeščanje pristopa at large.

General conclusions Ekonomska vrednost krajine je priznana. Zakaj The civil servants working for the politicians potem ne zanima drugih gospodarskih in must supply them with the arguments for as- političnih krogov? To kar kliče po vprašanju, serting that beauty, a pleasant setting enabling »zakaj bi jih moralo«? Finančni delež je tako a society to develop harmoniously and peace- Splošni zaključki / majhen in kot pravijo ljudje v Sloveniji: »malo ably, are fundamental. What nobler calling is denarja, malo glasbe«. 7 milijard • predvidenih there for a politician? 322 za obdobje 5 let v skladu s programi Interreg predstavlja zanemarljivo majhen delež v 5. The strategic positioning of the approach primerjavi s proračuni namenjenimi za infrastrukturo. Izgradnja krajine pa poteka The landscape’s economic value is recognised. predvsem na popolnoma stvarnih razvojih in ni But why do the other economic and political ustvarjena na osnovi študij! spheres not take an interest in it? In fact, this begs the question, »Why should they?« The fi- 6. Predlogi nancial stake is so small and, as people say in Slovenia, »No money, no music«. The 7 billion Na oblikovalcih politike Sveta Evrope je, da Euro announced over 5 years under the Interreg partnerjem izdajo priporočila. Moja vloga kot programmes are insignificant beside the budg- strokovnjak je izključno samo priprava praktičnih ets devoted to infrastructures for example. And predlogov za preusmerjanje izvajanja konvencije landscape is built above all on perfectly real de- v skladu s spremembo stališča, izraženo med velopments, not fabricated from studies! tekočim srečanjem: – najprej predlagam pripravo praktičnih 6. Proposals nasvetov, ki bodo služili kot pomoč pri načrtovanju projektov, ki vključujejo pristop It rests with the Council of Europe policy-makers trajnostnega razvoja. Ti nasveti se ne bi smeli to issue recommendations to the partners. As ukvarjati z analizami ampak s pragmatičnimi an expert, my role is purely to make practical pristopi, ki temeljijo na projektih, glede izbire proposals to redirect the action of implementing ustreznih obsegov, uporabljenih partnerstev, the Convention according to the change of načina vzpostavitve projekta z različnimi stance expressed during the current meeting: akterji, metodologijo napovedovanja in – first of all I suggest producing a practical tehniko posvetovanja z javnostjo. Navodila bi guide to help design projects mainstreaming morala pripraviti projektna skupina, ki jo the sustainable development approach. It sestavljajo predstavniki civilne družbe. Prav should not deal with analyses but rather tako bi bilo priporočljivo delati na osnovi project-based approaches that speak a prag- izkušenj, pridobljenih v partnerskih državah matic language about choosing the appropri- ali drugje. ate scales, the partnerships employed, the Ciljna publika so razsodniki tistega, kar lahko way to bring a project into being with the poimenujemo »kolektivna volja«: izvoljeni various players, the forecasting methodol- zastopniki, predstavniki vladnih služb, ogy, and the public consultation technique. lokalne vlade in regionalnih vodij, vodij The guide should be written by a project združenj in strokovnjakov, ki ustvarjajo team made up of persons representative of krajine. Prav tako bi bilo smiselno ta navodila civil society. It would be advisable to work predstaviti tudi drugim evropskim agen- from experiences gathered in the partner cijam, mogoče s pomočjo komunikacijskih countries or elsewhere. sredstev; The target audiences are the arbiters of what – kot naslednji korak predlagam, da za uradne can be called the »collective volition«: elected donacije (Evropska unija, države, regije) na representatives, representatives of govern- vseh področjih, ki lahko vplivajo na našo ment departments, local government and krajino, velja pogoj vključitve ciljev Evropske regional leaders, heads of associations, and konvencije o krajini; professionals who think out and create our – Poleg tega je pomembno, da so finančno landscapes. It would also be useful to make podprti tisti projekti, ki vključujejo pristop this practical guide known to the other Euro- trajnostnega razvoja, napovedi, ki temeljijo pean agencies, perhaps by means of a com- na območjih, in spremljanje, namenjeno munication operation; visoko kakovostnemu izvajanju. Z računo- – as a further step, I suggest that official grants vodskega vidika pa bi se morale te donacije (European Union, states, regions) in all areas General conclusions izvajati pod postavko operativnih in ne with an impact on our landscapes be made kapitalskih odhodkov; subject to the condition of incorporating Eu- – Prav tako bi bilo treba zagotoviti pomoč za ropean Landscape Convention objectives; tečaje usposabljanja, ki uvajajo trajnostni – it is necessary moreover to support finan- Splošni zaključki / razvoj, projektno tehniko in napovedujejo cially those projects which mainstream the umetnost prostorskega načrtovanja in sustainable development approach, area- 323 upravljanja; based forecasting, and monitoring aimed at – Na koncu bi bilo dobro zagotoviti pomen high-quality implementation. On the ac- lokalnim pobudam, saj je na tem nivoju več counting side, these grants should be made idej in inovacij, kot na globalnem nivoju; under the head of operational, not capital, – Za zaključek predlagam krepitev gesla iz expenditure; Johannesburga: »Misli globalno, deluj – support should also be given to training lokalno«. courses introducing sustainable development, project technique and forecasting into the crafts of spatial design and management; – finally, prominence should be given to local initiatives, a level at which there are more ideas and inventions than at global level; – I propose in conclusion to amplify the Johan- nesburg slogan »Think globally, act locally«. Sklepi konference »Krajina in Družba« – Uresničevanje ciljev Evropske konvencije o krajini

Decisions taken by the »Landscape and Society« workshop General conclusions – the conference on implementing the goals of the European landscape convention Splošni zaključki /

324 Organizacijski odbor mednarodne konference »Krajina in družba« Organisation committee for international conference »Landscape and society«

1. Krajina kot prostor 1. Landscape as space Evropska konvencija o krajini utrjuje v širši družbi The European landscape convention strength- zavest o krajini kot posebnem dejstvu našega ens the awareness of landscape as an especially okolja. S krajino ne označujemo samo lepa significant quality within the wider society. Land- prizorišča in privlačna naravna okolja. Krajina je scape is no longer perceived simply as beautiful vsak in tudi vsakdanji prostor. Zato je scenery and attractive natural environment. pomembna vsaka krajina ne glede na njeno Landscape is everywhere. It is our everyday privlačnost, izjemnost, prepoznavnost, stopnjo space, a commonplace. Therefore, every type of naravne ohranjenosti ali stopnjo razvrednotenja. landscape bears significance, regardless of the Prepoznavati moramo njene raznolike podobe in extent of its attractiveness, exceptionality, and ohranjati ali razvijati njene ustrezne kakovosti identifiable character, the rate of its natural pres- skladno z različnimi okoliščinami, ki jo ervation or the rate of its degradation. We have opredeljujejo. to recognize its diverse character; we must strive to maintain its qualities, regardless of the diverse 2. Krajina kot habitat circumstances defining it. Bivalni prostor ljudi bi morala biti kakovostna krajina. Zato je eden od osnovnih ciljev Evropske 2. Landscape as a habitat konvencije o krajini ohranjanje in doseganje Human habitat should be a quality landscape. takih kakovosti krajin, ki bodo zagotavljale Therefore, the fundamental goal of European ustrezno okolje za vse, ki bivajo v njej. landscape convention is to preserve and obtain such landscape qualities that a stimulative and 3. Krajina kot dediščina enjoyable living environment will be assured for everyone. Krajina je dediščina, ki se spreminja in hkrati ohranja zapise rodov, ki so živeli v njej. Krajina vključuje hkrati preteklost, sedanjost in 3. Landscape as a heritage prihodnost. Njenih kakovosti ni mogoče Landscape represents an ever-changing heritage zamrzniti. Zato mora biti varstvo krajine preserving the imprints of the generations it was dinamično in ustvarjalno ter skladno s inhabited by. It bears witness of the past while potrebami človeka. Toda tudi človek mora svoje representing the present as well as the future. Its potrebe, tako kot je to počel v preteklosti, qualities cannot be frozen. Landscape protection uskladiti s krajino in njeno naravno dinamiko. must be dynamic and creative and has to respond to human needs. We must also change 4. Gospodarski vidik krajine the way we satisfy our needs according to landscape conditions and its natural dynamics as Krajina je dejavnik gospodarskega in the experiences demonstrate. družbenega razvoja. S svojo raznolikostjo je vir primerjalnih prednosti, s svojimi potenciali je vir 4. Economic aspects of landscape raznolikosti človekovih dejavnosti. S tem je Landscape is an economic and social develop- krajina tudi vir konkurenčnosti države ali neke ment factor. Its potentials are a base for diversity družbene skupnosti. of human activities within it. Its diversity is a source of comparative advantages. As such it 5. Krajinski potenciali boosts the competitiveness of the state or General conclusions societal communities. Načelo ohranjanja in razvoja kakovostnih krajin velja za vse, za izjemne, vsakdanje ali razvrednotene krajine. Prihodnost krajine so 5. Landscape potentials njeni potenciali, ki so osnova za raznolik razvoj. The principle of safeguarding and development Splošni zaključki / Krajinski potenciali morajo biti izhodišče za of quality landscapes is valid for each individual presojo krajine in njenih možnosti razvoja ali landscape, whether they are exceptional, ordi- 325 varstva. nary or degraded. Each landscape holds the potential to attain outstanding quality. The future 6. Posegi v krajino kot izhodišče za inova- of the landscape is implied in its potentials. They tivno krajinsko upravljanje in načrtovanje are a basis for its diversified development. The starting point for landscape assessment must Ob poseganjih v krajino moramo premisliti tudi therefore be focused on the potentials as they o tem, kako poseg lahko prispeva h reveal the developmental as well as conserva- kakovostnemu okolju, kako poseg lahko tion possibilities. izvedemo, da ne bo vir razvrednotenja, temveč da bo koristen za naravo in njene vrste ter hkrati 6. Landscape change as point of reference za človeka, njegovo bivanje in njegovo for innovative landscape planning and gospodarsko delovanje. management Each intervention in the landscape should be 7. Celostnost krajine analysed in order to understand how it influ- Krajina je celosten koncept. Celostnost krajine ences the quality and the development of the se kaže v času, v funkcijah in v človekovem landscape, how it could be carried-out in order hkratnem varstvenem in razvojnem delovanju. to prevent the degradation, and to reflect upon Zato njeno varstvo in razvoj, njeno celostnost, how to make intervention beneficial for nature najbolj učinkovito uresničimo s premišljenim and its species, and for humans, their living en- prilagajanjem razvojnih interesov ter varstvenih vironment as well as for their economic activi- zahtev, naravnim procesom in krajinski dinamiki. ties. To pa zahteva premišljeno in strokovno ustrezno podprto načrtovanje prostora in njegovega 7. Wholeness of the landscape upravljanja. Landscape is a holistic concept. It is integral in time, in its functioning, and in human develop- 8. Krajinsko načrtovanje kot instrument mental and protecting activities. Its protection usklajevanja družbenih interesov and development, its wholeness are most effectively realised through adequate adjustments of Kot sistem, v katerem so vsi njegovi dejavniki developmental interests and conservation re- soodvisni, zahteva krajina celovitost urejanja, quirements to natural processes and landscape tako iz vidika načrtovanja razvoja in varstva kot dynamics. It requires deliberative and profession- iz vidika upravljanja krajine. Sektorski pristopi, ally well supported landscape planning and land- nujni zaradi delitve dela v družbi, morajo biti scape management. nadgrajeni z usklajevalnimi postopki in z dogovori vseh, ki so povezani interesno ali kako 8. Landscape planning as an instrument for drugače s krajino. Krajinsko načrtovanje mora harmonisation of societal interests omogočati usklajevanje vseh družbenih interesov. Ponuditi mora rešitve, ki v največji Landscape is an integral system in which physi- možni meri zagotavljajo uresničitev varstva in cal elements intertwine with social ones. There- razvojnih pričakovanj, in to na način, ki spoštuje fore, approaching its design, planning, manage- njihovo raznolikost, tudi konfliktnost, in hkrati ment, and protection must be comprehensive. njihovo enakovrednost. The sectorial approaches indispensable because 9. Raziskovalno delo of the division of labour within the society must be upgraded through harmonisation and con- Raziskovalno delo v zvezi s krajino, njenim sensus building procedures, involving all inter- prepoznavanjem, urejanjem in načrtovanjem je ested parties related to landscape development. obveza držav podpisnic, ki izhaja iz Evropske Landscape planning must elaborate solutions konvencije o krajini. Četrta konferenca v which enable implementation of conservation

General conclusions Ljubljani »Krajina in družba« je z vrsto praktičnih needs and developmental expectations in the primerov pokazala na urejevalni pristop h krajini, most convincing way. This must be carried-out ki se opira na raziskovanje krajine, na respecting the diversity of opinions, including proučevanje njenih fizičnih in družbenih the conflicts they produce, and respecting their dejavnikov. Ustrezno načrtovanje razvoja in Splošni zaključki / equivalence. varstva krajine ni mogoče, če ne izhaja iz prepoznavanja procesov, ki krajino spreminjajo: 326 demografskih, gospodarsko družbenih, tehno- 9. Research activities loških (npr. procesov menjave rabe zemljišč), The states signatories to the European land- naravnih dejavnikov in podobne. scape convention are obliged according to the document to conduct research involving land- 10. Splošno izobraževanje scape, its identification, management and planning. The fourth workshop in Ljubljana entitled Uspešno delovanje celovitega sistema urejanja »Landscape and Society« has centred around krajine je v veliki meri odvisno od družbene the regulatory approach to landscape, leaning zavesti ter od spoznanj in zavedanja o pomenu on landscape research and the studying of its krajine. Zato ima izobraževanje o krajini in njeni physical and social factors. Adequate landscape vlogi v vsakdanjem življenju v splošnih planning and protection cannot be achieved izobraževalnih ustanovah v vseh življenjskih unless it is derived from the identification of obdobjih, od predšolskega do tretjega processes modifying the landscape namely, the življenjskega obdobja, velik pomen. Primer demographic, socio-economic, and technologi- takega izobraževalnega programa je projekt »Mi cal change, and, last but not least, the natural urejamo krajino«, ki je bil izveden v Sloveniji in processes. predstavljen na tej konferenci. 10. General education 11. Specifično strokovno izobraževanje The successful functioning of an integrated land- Evropa spreminja sistem visokošolskega scape development system largely depends on izobraževanja. To je pravi trenutek, da se obveze social awareness and the knowledge and aware- Evropske konvencije o krajini glede izobraže- ness on the significance of landscape. There- vanja na visokošolski ravni lahko uresničijo v fore, education on landscape and its role in eve- ustreznih izobraževalnih programih. Razpon ryday life within general education institutions in poklicnega izobraževanja naj sega od znanstve- all periods of life is of major importance. The nih disciplin, kot je krajinska ekologija, project entitled »We are Making our Landscape« načrtovalskih, na primer krajinsko načrtovanje implemented in Slovenia and showcased at the (krajinska arhitektura in krajinsko planiranje), do workshop may be an exemplary instance of neposredno upravljavskih, kot je na primer such an educational programme. varstvo narave in kulturne krajinske dediščine. 11. Professional education 12.Širše strokovno izobraževanje, vključe- Europe is changing the system of higher educa- vanje politikov tion. This is the right moment for the obligations Pomembno je sodelovanje in izobraževanje of the European landscape convention regard- strokovnjakov iz vseh resorjev, ki usmerjajo in ing higher education to be realised in the corre- vplivajo na razvoj krajine. Potreba po celovitosti sponding educational programmes. The range of vocational education should encompass sci- in po usklajevanju dejavnosti v krajini mora entific disciplines such as landscape ecology, postati njihovo izhodišče. Nenazadnje je treba planning disciplines such as landscape architec- več pozornosti nameniti ozaveščanju politikov s ture and landscape planning, as well as direct tematiko varstva in razvoja krajine, da bi bilo management disciplines such as nature protec- uresničevanje ciljev Evropske konvencije o tion and the safeguarding of the cultural land- krajini uspešno. scape heritage. 13.Zakonodaja 12. General professional education Obveznosti, ki so jih sprejele države podpisnice Cooperation and education of experts from all Evropske konvencije o krajini, zadevajo tudi sectors directing and influencing landscape de- vključevanje načrtovanja razvoja in varstva ter velopment are of great importance. The need for upravljanja krajine v zakonodaje in comprehensiveness and harmonisation of land-

administrativne sisteme. Zakonodaja mora biti scape activities must become part of experts’ General conclusions temelj za vse ostale dejavnosti pri uresničevanju activities. Last but not least, more attention in izvajanju konvencije. Prispevajo naj k should be paid to raising the awareness of poli- smotrnemu varstvu in razvoju krajine. ticians on the subject of landscape protection and development in order to successfully imple- Splošni zaključki / 14.Krajinsko načrtovanje kot del prostorske- ment the goals of the European landscape convention.. ga načrtovanja 327 Krajinsko načrtovanje mora postati del sistema 13. Legislation prostorskega načrtovanja. Vključeno mora biti v sistem načrtovanja razvojnih interesov in The obligations adopted by the states signato- varstvenih zahtev tako v urbanih območij kot na ries of the European landscape convention also podeželju. Njegova vloga usklajevalca različnih refer to the inclusion of development and protec- interesov v družbi je še posebno poudarjena z tion, landscape planning and management in zahtevami po vzdržnem razvoju in zaradi the legislation and the administrative systems. prispevka, ki ga ima naravno bolj ohranjen Legislation should provide the basis for all other prostor pri vzdrževanju naravnih temeljev activities in the realisation and implementation življenja na planetu. of the convention. They are to contribute to reasonable landscape protection and development.

15.Participacija 14. Landscape planning as a part of spatial planning Krajinsko načrtovanje mora prispevati k soglasju o najboljših smereh razvoja krajine, ob tem pa Landscape planning must become a part of the omogočiti take oblike odločanja, pri katerih na spatial planning system. Moreover, it should be demokratičen način sodelujejo vsi ljudje, ki jih included in the system of the developmental as načrtovanje zadeva. Ti so bili že v preteklosti in well as conservation planning both, of urban ar- so še danes najpomembnejši člen v verigi eas and of the countryside. Its role in harmoni- dejavnikov urejanja krajine. Krajinsko sation of diverse societal interests is significantly načrtovanje se mora nadgraditi s sodelovanjem accentuated in the context of sustainable devel- lokalnih skupnosti. Lokalne skupnosti je treba opment and because of the contribution that pritegniti k načrtovanju. Pritegniti jih je treba tudi naturally more preserved areas have in maintain- k odločanju o razvojnih vizijah in strategijah, o ing of the natural grounds for the life on the razvojnih in varstvenih načrtih ter o posegih v planet Earth. krajino. 15. Public participation Landscape planning must contribute to achieving the consensus on the best directions of landscape development and at the same time enable such forms of decision-making that provide democratic ways for the people to take part. Namely, people have represented the most significant link in the chain of landscape development factors already in the past and continue to do so today. Landscape planning therefore, must be enhanced by the contribution of local communities by bringing them into the planning process. They must be integrated into decision- making about developmental visions and strategies, and about landscape developmental as well as protection plans. Seznam avtorjev List of Speakers

Francesco ALBERTI Arhitekt, Občina Bondeno, Ferrara, Italija Architect, Comune of Bondeno, Province of Ferrara, Italy

Blanka BARTOL Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Slovenija Ministry for environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia mag. Nataša BRATINA JURKOVIČ, M. Sc. Predstavnica Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor Representative of Slovenian Association of Landscape Architects, Ministry for Environment and Spatial Planning

Nataša BUČAR DRAKSLER Predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije Chair of the Association of Landscape Architects of Slovenia

Enrico BUERGI Predsednik Odbora za Evropsko konvencijo o krajini, Svet Evrope President of the Conference of the European Landscape Convention

Alberto CLEMENTI Generalni sekretar, Združenje urbanistov Italije, Predstojnik Fakultete za arhitekturo v Pescari, Italija Secretary General of the Italian Society of Urbanism, Head of the Faculty of Architecture of Pescara, Italy

Metka ČERNELČ Generalna direktorica Direktorata za prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenija Director General of the Spatial Planning Directorate, Ministry for Environment and Spatial Planning, National Office for Spatial Development of Slovenia

Maguelonne DEJEANT-PONS Vodja Oddelka za prostorsko planiranje in krajino, Svet Evrope Head of the Spatial Planning and Landscape Division, Council of Europe mag. Polona DEMŠAR MITROVIČ, M. Sc. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Slovenija Ministry of the Environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia

Michael DOWNING Član EFLA – Evropsko združenje krajinskih arhitektov Member of the EFLA Convention Working Group of the European Federation of Landscape Architects

Graham FAIRCLOUGH Predstavnik Velike Britanije za Evropsko konvencijo o krajini Representative of the United Kingdom for the European Landscape Convention

Anne FORTIER-KRIEGEL Krajinska arhitektka, Francija Landscape Architect, Conseil général des Ponts et Chaussées, France

Silvester GABERŠČEK Sekretar, Ministrstvo za kulturo, Slovenija Secretary, Ministry of Culture dr. Mojca GOLOBIČ, Ph. D. Urbanistični inštitut Republike Slovenije Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia

Peter H. GOODCHILD Direktor, Organizacija za vrtno in krajinsko dediščino, Velika Britanija Director of the Garden and Landscape Heritage Trust, United Kingdom

Cristina HERTIA Ministrstvo za transport, graditev in turizem, Romunija Ministry of Transport, Constructions and Tourism, Romania

Jelena HLADNIK Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za naravo, Slovenija Ministry of the Environment and Spatial Planning, Nature Protection Sector, Slovenia mag. Jelka HUDOKLIN, M. Sc. ACER Novo mesto d.o.o., Slovenija ACER Novo mesto, d.o.o., Slovenia

Margarita JANČIČ Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, CEMAT Slovenija Ministry of the Environment and Spatial Planning of Slovenia, Spatial Planning Directorate, CEMAT, Slovenia mag. Vesna KOLAR PLANINŠIČ, M. Sc. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Slovenija Ministry for Environment and Spatial planning, Environment Directorate, Slovenia dr. Ana KUČAN, Ph. D. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo Ljubljana University, Landscape Architecture Department

Edvard KUŠEN Inštitut za turizem, Hrvaška Institute for Tourism, Croatia prof. dr. Ivan MARUŠIČ, Ph. D. Predstojnik, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Head of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University

Christian MEYER Ekspert pri Svetu Evrope Expert of the Council of Europe

Barbara MLAKAR Ministrstvo za kulturo, Slovenija Ministry of Culture, Slovenia

Terry O’REGAN Predsednik združenja krajinskih arhitektov Irske President of Landscape Alliance Ireland

Janez PODOBNIK Minister, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenija Minister of the Environment and Spatial Planning of Slovenia mag. Marko PREM, M. Sc. UNEP-MAP Priority Actions Programme/Regional Activity Centre (PAP/RAC), Hrvaška UNEP-MAP Priority Actions Programme/Regional Activity Centre (PAP/RAC), Croatia

Antonio RIGHETTI Zvezni urad za okolje, Švica Federal Office of Environment, Switzerland Nicolas SANAA Združenje regionalnih parkov, Francija Federation for regional parks, France prof. Lionella SCAZZOSI, Ph. D. Univerza Milano, Italija, ekspert Sveta Evrope Professor at the University of Milan and Council of Europe expert

Michael SCHIMEK Direktor, Delovna skupina Wachau, Avstrija Managing Director of »Arbeitskreis Wachau«, Austria prof. Michael SCHOBER, Ph. D. Univerza Münich, Nemčija Professor at the University of Munich, Germany mag. Maja SIMONETI, M. Sc. Ljubljanski urbanistični zavod, Slovenija Ljubljana urban institute, d.d., Slovenia prof. Carl F. STEINITZ, Ph. D. Harvardova Univerza, Podiplomska šola za oblikovanje, ZDA Professor at the Harvard Design School University

Richard STILES Evropski svet šol za krajinsko arhitekturo (ECLAS) European Council of Landscape Architecture Schools (ECLAS)

Maša ŠORN Ljubljanski urbanistični zavod, Slovenija Ljubljana urban institute, d.d., Slovenia

Keith WHITMORE Predsednik Odbora za trajnostni razvoj, Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope Chairman of the Committee on Sustainable Development of the Congress of Local and Regional Authorities of the Council of Europe

Organizacijski odbor mednarodne konference »Krajina in družba« Organisation committee for international conference »Landscape and society«

mag. Nataša BRATINA JURKOVIČ Ministrstvo za okolje in prostor, vodja organizacijskega odbora Ministry for Environment and Spatial Planning, head of organisation committee

Jelena HLADNIK Ministrstvo za okolje in prostor, članica / Ministry for Environment and Spatial Planning, member

Margita JANČIČ Ministrstvo za okolje in prostor, članica / Ministry for Environment and Spatial Planning, member

Barbara MLAKAR Ministrstvo za kulturo, članica / Ministry for Culture, member

dr. Ivan MARUŠIČ Univerza v Ljubljani, član / University of Ljubljana, member PROGRAMME THURSDAY 11 MAY 2006

8.00 - 9.00 WELCOME TO PARTICIPANTS AND REGISTRATION

9.00 - 10.00 INTRODUCTORY SPEECHES AND WELCOME ADDRESSES

Mr Janez PODOBNIK, Minister of the Environment and Spatial Planning of Slovenia Mrs Metka ČERNELČ, Director General of the Spatial Planning Directorate, Ministry for Environment and Spatial Planning, National Office for Spatial Development of Slovenia Mr Silvester GABERŠČEK, Secretary, Ministry of Culture Mr Enrico BUERGI, President of the Conferences of the European Landscape Convention Mr Keith WHITMORE, Chairman of the Committee on Sustainable Development of the Congress of Local and Regional Authorities of the Council of Europe Mrs Maguelonne DEJEANT-PONS, Head of the Spatial Planning and Landscape Division, Council of Europe Mr Michael DOWNING, Member of the EFLA Convention Working Group of the European Federation of Landscape Architects (EFLA) Mrs Nataša BUČAR-DRAKSLER, Chair of the Association of Landscape Architects of Slovenia General introduction to the Workshops Mrs Maria José FESTAS, Representative of Portugal for the European Landscape Convention, Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states

WORKSHOP 1 THE IDENTIFICATION AND ASSESSMENT OF LANDSCAPES

10.00 - 10.30 INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIRS

Mrs Margarita JANČIČ, Former Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states Mr Jean-François SEGUIN, Representative of France for the European Landscape Convention General introduction to the Workshop 1 Landscape classification and changes of landscape Mr Ivan MARUŠIČ, Head of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University 10.30 - 11.00 BREAK

11.00 - 12.30 PRESENTATIONS

Landscape as a national symbol Mrs Ana KUČAN, Landscape Architecture Department, Ljubljana University Presentation of the regional distribution of landscape types in Slovenia project, and the outstanding Landscapes of Slovenia project Mrs Jelka HUDOKLIN, M.Sc., Slovenia The identification and the assessment of landscapes in United Kingdom: the new map of England Mr Graham FAIRCLOUGH, Representative of the United Kingdom for the European Landscape Convention Landscape and urbanism Mr Alberto CLEMENTI, Secretary General of the Italian Society of Urbanism, President of the Faculty of Architecture of Pescara, Italy

Conducted discussion: How to improve the method of typological landscape definition, to unify this method for Europe at a general level, the significance of this method for planning, and the use of results for education and public awareness-raising Moderators: Mrs Elina VEIDEMANE, Ministry of Regional Development and Local Governments, Senior Officer of Spatial Planning Department, Latvia and Mrs Anne FORTIER-KRIEGEL, Landscape Architect, Conseil général des Ponts et Chaussées, France

Overview of the Workshop 1 Mr Terry O'REGAN, President of Landscape Alliance Ireland

12.30 - 14.00 LUNCH WORKSHOP 2 SOCIETY AND THE NEED OF HIGH-QUALITY LANDSCAPES

14.00 - 15.30 INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIR

Mrs Nataša BRATINA JURKOVIČ, Representative of Slovenia for the European Landscape Convention Mrs Martina PÁSKOVÁ, Representative of Czech Republic for the European Landscape Convention General introduction to the Workshop 2 The relationship between the quality of landscape and the quality of life Mrs Blanka BARTOL, Ministry for environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia

PRESENTATIONS Selection of cultural landscape by UNESCO: good practice example of Wachau, Austria Mr Michael SCHIMEK, Managing Director of "Arbeitskreis Wachau", Austria Integration of landscape issues into public policies at the European Union and national levels, and Recommendations for their improvement - the example of the Alpine region Mrs Mojca GOLOBIČ, Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia Landscape as development resource for tourism: example of good practice, Croatia Mr Edvard KUŠEN, Institute for Tourism, Croatia

15.30 - 16.00 BREAK

PRESENTATIONS The role of Strategic Environment Assessment (SEA) Mrs Vesna KOLAR PLANINŠIČ, Ministry for Environment and Spatial planning, Environment Directorate, Slovenia Common financial instruments for accomplishing landscape quality objectives Mrs Margarita JANČIČ, Ministry of the Environment and Spatial Planning of Slovenia, Spatial Planning Directorate, CEMAT, Slovenia Landscape management in the Danube Delta Area Mrs Cristina HERTIA, Ministry of Transport, Constructions and Tourism, Romania Light emissions and landscape: Recommendations for the prevention of light emissions in Switzerland Mr Antonio RIGHETTI, Federal Office of Environnement, Switzerland

17.00 - 17.30 BREAK

17.30 - 18.00 Conducted discussion: How to reach the desired condition of landscapes through spatial and sectoral planning and other forms of management? Moderators: Mrs Arancha MUNOZ, Architect, Valencia, Spain, and Mr Régis AMBROISE, Ministry of Agriculture, France

18.00 - 18.30 Overview of Workshop 2 Mr Carl F. STEINITZ, Professor at the Harvard Design School University

19.00 - 20.00 CITY HALL Reception of the Lord Mayor of Ljubljana Mrs Danica SIMŠIČ in City Hall, Municipality of Ljubljana

20.30 - GALA DINNER

PROGRAMME FRIDAY 12 MAY 2006

WORKSHOP 3 LANDSCAPE PROTECTION AND MANAGEMENT FOR THE SOCIETY

9.00 - 10.00 INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIRS

Mrs Anna DI BENE, Representative of Italy for the European Landscape Convention

General introduction to the Workshop 3 Landscape protection and management Mrs Jelena HLADNIK, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Nature Protection Sector, Slovenia

PRESENTATIONS Cultural protected places and landscape Mrs Lionella SCAZZOSI, Professor at the University of Milan and Council of Europe expert Cultural heritage and landscape conservation Mrs Barbara MLAKAR, Ministry of Culture, Slovenia Landscape and suburbanised areas Mr Francesco ALBERTI, Comune of Bondeno, Province of Ferrara, Italy

10.00 - 10.30 BREAK

10.30 - 11.15 PRESENTATIONS Conservation and management in the protected areas of France Mr Nicolas SANAA, Federation for regional parks, France Landscapes management in Mediterranean coastal areas: for quality landscape? Mr Marko PREM, M. Sc. UNEP - MAP Priority Actions Programme/Regional Activity Centre (PAP/RAC), Croatia Planning within the Natura Areas: example of good practice Mr Michael SCHOBER, University of Munich, Germany 11.15 - 11.45 Conducted discussion: What could be proposed for the landscape conservation plan about outstanding landscapes? How to resolve the conflicting interests in conservation areas? Moderators: Mr Mladen BERGINC, Head of Nature protection Sector, Ministry of the Environment and Spatial Planning, Slovenia and Mr Michael SCHOBER, University of Munich, Germany Overview of Workshop 3 Mrs Susan DENYER, General Secretary, ICOMOS

12.00 - 14.00 LUNCH

WORKSHOP 4 SPECIALIST TRAINING AND PUBLIC AWARENESS-RAISING

14.00 - 14.30 INTRODUCTION TO THE SESSION BY CHAIR

Mrs Mireille DECONINCK, Representative of Belgium for the European Landscape Convention General introduction to the Workshop 4 The significance of education and how to raise the awareness of the public about landscape values Mr Richard STILES, European Council of Landscape Architecture Schools (ECLAS)

14.30 - 16.00 PRESENTATIONS The skills of training the public for participation in decision-making processes Mr Peter H. GOODCHILD, Director of the Garden and Landscape Heritage Trust, United Kingdom Raising-awareness of values of space through the process of education - RAVE SPACE, Project within Interreg III B Mrs Polona DEMŠAR MITROVIČ, MESP, Spatial Planning Directorate, Slovenia The strategy of spatial education in the context of the education for sustainable development: The R.A.V.E. Space project and related activities Mrs Maja SIMONETI, M. Sc., and Mrs Maša ŠORN, LUZ d.d., Slovenia Activities of the Slovenian Association of landscape architects in education and professional public awareness-raising, and presentation of the project "We plan the landscape" Mrs Nataša BRATINA JURKOVIČ, M. Sc., Association of Landscape Architects of Slovenia

16.00 - 16.30 BREAK

16.30 - 17.00 Conducted discussion: How raising the awareness of the general public about the significance of landscapes, their conservation and development in achieving the quality of living Moderators: Mr Felice SPINGOLA, Director of Centro Studi Pan, Italy and Mr Richard STILES, European Council of Landscape Architecture Schools (ECLAS)

17.00 - 17.15 Overview of Workshop 4 Mr Ivan MARUŠIČ, Head of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University

17.15 - 18.00 CLOSING CONCLUSIONS

Mr Ivan MARUŠIČ, Head of the Landscape Architecture Department, Ljubljana University Mrs Blanka BARTOL, Ministry for environment and Spatial Planning, Spatial Planning Directorate, Slovenia Mr Richard STILES, European Council of Landscape Architects (ECLAS) Mrs Maria José FESTAS, Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states Mrs Margarita JANČIČ, Former Chair of the Committee of Senior Officials of the European Conference of Ministers responsible for Spatial/Regional Planning (CEMAT) of Council of Europe member states Mrs Maguelonne DEJEANT-PONS, Head of the Spatial Planning and Landscape Division, Council of Europe

18.00 - 18.30 General conclusions Mr Christian MEYER, Expert of the Council of Europe

19.00 - 20.00 GUIDING TOUR Guiding Tour of the City of Ljubljana through the old part of the City (departure from the City Hall)

SATURDAY 13 MAY 2006

9.00 - 18.30 OPTIONAL EXCURSION* Ljubljana - Kras, Piran, a drive through Slovenian Istria, the protected area of Škocjanske jame (the Škocjan caves) - Unesco, through Ilirska Bistrica to Loški potok, return to Ljubljana. *The participants will have to cover by themselves the cost for excursion (bus, lunch). Cost: 45 EUR/person. + 10 EUR to visit the caves (the cost depends on the final number of participants) The participants will have to pay directly the cost for the excursion to the agency Albatros during the Conference.

EVROPSKA KONVENCIJA O KRAJINI KONVENCIJA IZ FIRENC 4. srečanje delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini