PRILOGA ŠT. 2

K STRATEGIJI RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA ZA REGIJO OSREDNJA SLOVENIJA 2012‐2016

INVENTARIZACIJA TURISTIČNE PONUDBE PO OBČINAH

(na osnovi uvodnih vprašalnikov)

POJASNILO

Pregled je narejen na osnovi obdelave uvodnih vprašalnikov, ki so jih ob začetku priprave strateškega dokumenta izpolnile posamezne občine − inventarizacija in delno problemska analiza je torej opravljena s strani posameznih občin (oziroma njihovih predstavnikov ‐ koordinatorjev). Vsebine predstavljajo osnovo za problemsko analizo na nivoju regije.

Turizem Ljubljana Julij 2011, popravki oktober 2011

KAZALO

1. OPISI TURISTIČNE PONUDBE PO OBČINAH ______5 2. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA ______35 1.1 Naravne vrednote ______35 1.2 Kulturna dediščina ______39 2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA ______45 2.1 Nastanitvene zmogljivosti ______45 2.2 Gostinska ponudba ______47 2.3 Kongresna (oziroma seminarska) ponudba ______49 2.4 Športna infrastruktura in pregled ponudbe, ki se veže na ponudbo aktivnega oddiha ______52 2.5 Pregled turističnih proizvodov, ki so razviti ______60 2.6 Turistične prireditve ______62 3. ORGANIZIRANOST IN NAČRTOVANJE NA PODROČJU TURIZMA ______66 3.1 Strateške podlage za načrtovanje (na področju turizma in širše) ______66 3.2 Organiziranost turizma v okviru občinske uprave ______69 3.3 Kakšno je »mesto« turizma v občini – ali občina vidi v njem potencial že danes ali v prihodnosti? _ 72 3.4 Obstoj TIC‐a v občini ______74 3.5 Nevladne organizacije in druge turistične organizacije ______76 3.6 Opredelitev vizije in ciljev na področju turizma v občini ______81 3.7 Opredelitev potencialov, omejitev in zvrsti turizma, ki jo občina želi razvijati ______90 4. TRŽENJSKA PREPOZNAVNOST NA PODROČJU TURIZMA NA RAVNI OBČINE ______100 4.1 Po čem je destinacija/občina prepoznavna danes in kje vidijo potenciale za prihodnost ______100 4.2 SWOT matrike posameznih občin ______104 5. OPREDELITEV POTENCIALOV NA RAVNI REGIJE ______113

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 2

UVODNO POJASNILO, KI VELJA ZA CELOTNO PRILOGO št. 2:

Pregled je narejen na osnovi uvodnih vprašalnikov (vzorec vprašalnika je priložen na koncu priloge), ki so jih izpolnili koordinatorji posameznih občin na začetku projekta priprave strateškega dokumenta.

Ker gre za krovno destinacijsko oziroma regionalno strategijo, ni predmet podrobna problemska analiza turistične ponudbe vsake občine posebej (to se izvaja na ožji lokalni ravni priprave strategij), temveč za inventarizacijo stanja oziroma popis ponudbe, medtem ko je problemski vidik opravljen s strani občine. Ta pregled pa je pomembna osnova za problemsko analizo po ključnih elementih ponudbe na nivoju regije, ki je podana v okviru celotnega strateškega dokumenta (v obliki ključnih ugotovitev in izzivov, ki izhajajo iz teh ugotovitev, v neskrajšani obliki pa v Prilogi št. 1) – ter v nadaljevanju za oblikovanje strateškega koncepta.

V okviru inventarizacije je vrstni red občin podan po sklopih turističnih območij (znotraj le‐teh pa so občine navedene po abecednem vrstnem redu) in sicer:

1. Turistična destinacija Ljubljana (Mestna občina Ljubljana); kjer je nosilec turistične organiziranosti Javni zavod Turizem Ljubljana.

2. Občine, ki se povezujejo tudi na podlagi formalno vzpostavljenega Razvojnega partnerstva središča Slovenije in pod tržno znamko Srce Slovenije (na območju Osrednjeslovenske regije1 Srce Slovenije vključuje občine: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin); kjer je nosilec turistične organiziranosti na ravni celotnega območja Center za razvoj Litija, na ravni občine Kamnik pa Javni zavod − Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik.

3. Občine, katerih del območja sodi v Krajinski park Ljubljansko barje (občine Borovnica, Brezovica, Ig, Log – Dragomer, Škofljica in Vrhnika, ob tem pa v park sodi tudi južni del Mestne občine Ljubljana). Krajinski park Ljubljansko barje je bil ustanovljen z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje s ciljem, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska pestrost in ohranja ter krepi krajinska pestrost. Osnovna dejavnost parka je izvajanje javne službe ohranjanja narave. Iz tega izhaja, da razvoj in spodbujanje turizma ni prioritetna naloga uprave parka, a predstavlja pomembno razvojno priložnost – vendar le pod pogoji strateško načrtovanega in upravljanega trajnostnega koncepta razvoja, zadostne kadrovske zasedbe in zagotovljenih finančnih virov. Ker ti pogoji še niso vzpostavljeni v času priprave regijskega strateškega

1 Sicer pa še v Srce Slovenije sodijo naslednje občine, v drugih statističnih regijah:

1. Regija JUGOVZHODNA SLOVENIJA: občina Šentrupert. 2. ZASAVSKA REGIJA: vse tri občine v tej regiji: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi (ki pa še nimajo aktivnega statusa v projektu). 3. SPODNJEPOSAVSKA REGIJA: občina Radeče.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 3

dokumenta, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje ne navajamo kot nosilca organiziranosti na območju, vseeno pa smo te občine za lažji pregled razvrstili pod Krajinski park Ljubljansko barje. Na območju Ljubljanskega barja deluje več civilno družbenih iniciativ, ki s svojim delovanjem segajo tudi na področje turizma, med pomembnejšimi akterji pa je Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.

4. Preostale občine na območju (občine Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Komenda, Medvode, Moravče, Grosuplje, Horjul, Logatec, Velike Lašče in Vodice); kjer poleg nevladnega (civilnega društvenega sektorja) ni posebne turistične organiziranosti (razen v občini Velike Lašče, kjer delujeta občinski Javni zavod Trubarjevi kraji in zasebni zavod Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče) oziroma ni povezovanja pod širšo destinacijsko znamko.

Dodatno pojasnilo, ki velja za celotni dokument:

6 občin, ki jih navajamo pod Ljubljansko barje, ne sodi s svojim celotnim območjem v Krajinski park Ljubljansko barje. Kljub temu je pregled opravljen tako, da občine Borovnica, Brezovica, Ig, Log – Dragomer, Škofljica in Vrhnika navajamo pod Ljubljansko barje, saj je pregled tako bolj pregledno strukturiran.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 4

1. OPISI TURISTIČNE PONUDBE PO OBČINAH

UVODNO POJASNILO: Opisi občin so vzeti iz turističnih opisov ponudbe po občinah, ki so bile narejeni v okviru projekta (priprava brošur in regijskega spletnega portala). Vključili smo jih, ker na kratko in nazorno predstavijo ponudbo občino.

Tabela 1: Pregled turističnih opisov občin

Občina Opis Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Prebivalci in tudi številni obiskovalci pravijo, da je Ljubljana mesto po meri človeka. Čeprav se Ljubljana uvršča med srednje velika evropska mesta, ohranja prijaznost manjšega kraja, hkrati pa premore vse, kar imajo velike prestolnice. Medtem ko pozimi pride na plan njen zasanjani srednjeevropski značaj, jo poleti odlikuje sredozemska sproščenost. Simbolizira jo ljubljanski zmaj, ki je del legende o Argonavtih. Arhitekturno lahko Ljubljano označimo kot mesto baroka, secesije in moderne ter mesto arhitektov Jožeta Plečnika, Maksa Fabianija in Ivana Vurnika, začetnikov moderne slovenske arhitekture Eda Ravnikarja in Eda Mihevca in njihovih naslednikov. Čeprav najbolj slovi po svoji zgodovinski dediščini in tradiciji, je po starosti prebivalcev razmeroma mlado mesto s sodobnim življenjskim utripom. Po varnosti se umešča v sam svetovni vrh, saj je bila po raziskavi Reader’s Digest 2008 postavljena na najvišje mesto na lestvici najbolj poštenih mest na svetu.

Ljubljana skozi čas Trije trgi, Mestni, Stari in Gornji, sestavljajo zgodovinsko jedro najstarejšega, srednjeveškega dela Ljubljane. Na Mestnem trgu stoji Mestna hiša (Magistrat, Rotovž), stavba iz 15. stoletja, ki hrani številne spomine na ljubljansko preteklost. Trg pred njo krasi znameniti baročni vodnjak treh kranjskih rek, delo Francesca Robbe (original hranijo v Narodni galeriji). Na prehodu z Mestnega na Stari trg stopite še na Čevljarski most, ki je ime dobil po nekdanjih čevljarskih delavnicah na mostu in si ga je avtor, arhitekt Jože Plečnik, zamislil kot trg na vodi.

Stari trg je najstarejši del srednjeveškega mesta. Hiše so skoraj vse baročne, posebej vredna ogleda je trinadstropna Schweigerjeva hiša z eno najlepših poznobaročnih fasad v Ljubljani. Na koncu trga stoji Herkulov vodnjak. Na Gornjem trgu so nekoč stala ena od vrat v srednjeveško Ljubljano. Središče trga obvladuje cerkev sv. Florijana. Pot nadaljujete čez Šentjakobski most in se sprehodite po Bregu. Najpomembnejša stavba na Bregu je Zoisova palača, dom znanega mecena barona Žige Zoisa, osrednje osebe slovenskega razsvetljenstva. Na koncu se vam bo odprl Novi trg, na katerem prevladuje stavba SAZU – sedež Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V neposredni bližini stoji čudovita stavba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), zgrajena v letih 1935–1940 po načrtih Jožeta Plečnika. Knjižnica danes hrani številne zgodovinske rokopise in tiske ter vzorčne izvode vseh v Sloveniji izdanih publikacij.

Od knjižnice vas le nekaj korakov loči od Trga francoske revolucije. Najpomembnejši kompleks na trgu so Križanke, nekdaj posest nemškega viteškega reda ali križnikov iz sredine 13. stoletja. Ves samostanski kompleks je v petdesetih letih prejšnjega stoletja prezidal Jože Plečnik, danes pa je namenjen predvsem prireditvam Festivala Ljubljana.

Na spodnjem delu trga stoji Turjaška palača oziroma palača deželnih knezov Auerspergov. V njej je danes sedež Mestnega muzeja. V središču trga stoji spomenik, postavljen v spomin Napoleonovim Ilirskim provincam (1809–1813). Po Vegovi ulici se boste sprehajali po poti

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 5

nekdanjega srednjeveškega obzidja (na koncu ulice je še ohranjen srednjeveški stolp) in obzidja nekdanje rimske Emone. Ulico je prav tako uredil Plečnik.

Kongresni trg je dobil ime po kongresu Svete alianse leta 1821, ki pomeni politični zaključek napoleonskih vojn. Danes je trg obnovljen z vidnim pečatom Jožeta Plečnika, pod njim pa je garaža. Tako lahko pridete v mesto, parkirate in se odpravite v mestno jedro, ki je postalo promenada in prostor družabnosti. Na robu trga stoji stavba Univerze v Ljubljani, nekoč stavba Deželnega dvorca. Poleg je Slovenska filharmonija, naslednica ene od najstarejših glasbenih ustanov v Evropi in na svetu, Academie Philharmonicorum, nastale leta 1701. V parku, imenovanem Zvezda, stoji kopija rimskega kipa Emonca, ki je bil odkrit leta 1836 ob gradnji klasicistične stavbe Kazine. Videti je moč tudi arheološke ostanke rimske Emone, ki so jih odkrili ob gradnji garaže.

Uršulinski samostan in cerkev svete Trojice sodita med najlepše spomenike ljubljanskega baroka. Notranjost krasi ogromen glavni oltar, delo Francesca Robbe. Pred cerkvijo stoji steber sv. Trojice, postavljen leta 1693 v zahvalo, ker je bilo mesto obvarovano kuge. V neposredni bližini je stavba SNG Drama Ljubljana, kjer domuje ena od osrednjih slovenskih gledaliških hiš. Trg republike, največji ljubljanski trg, je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar. Tu stoji spomenik upora proti okupatorju, na severu trga pa zgradba Parlamenta, ob kateri je v parku grobnica narodnih herojev. V središču trga je obsežna ploščad, namenjena množičnim zborovanjem, na njej je bila 25. junija leta 1991 razglašena osamosvojitev Slovenije. Nad trgom se dvigujejo stavba Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega centra, www.cd‐cc.si, ter stolpnici Ljubljanske banke in stolpnica TR3, za njim pa se širi park Tivoli.

Zelena Ljubljana Park Tivoli je največji ljubljanski park, ki sega v samo središče mesta. Jakopičevo sprehajališče, danes priljubljeno tudi kot največje ljubljansko razstavišče na prostem, vodi do Tivolskega gradu, kjer je sedež Mednarodnega grafičnega likovnega centra, www.mglc.si. Na desno stran se sprehodite do Cekinovega gradu, kjer domuje Muzej novejše zgodovine, www.mnzs.si. Ob robu parka stoji še športni rekreacijski center Tivoli. Na levi strani Jakopičevega sprehajališča se ob ribniku razprostira Tivolski rastlinjak. Pot lahko nadaljujete še naprej do živalskega vrta. Ljubljanski živalski vrt – ZOO Ljubljana je danes sodoben živalski vrt, kjer gojijo domorodno živalstvo Slovenije in nekaj tujerodnih predstavnikov dvoživk, plazilcev, ptičev in sesalcev. Leži v naravnem okolju krajinskega parka Rožnika, ki zavzema 19,6 ha površine in ima 6,5 km sprehajalnih poti.

Rožnik je nižji hrib, ki je s svojo lego in urejenimi gozdnimi potmi zelo priljubljena destinacija za sprehajalce in tekače. Ima dva vrhova – Šišenski hrib (429 m) in bolj obiskan Cankarjev vrh (394 m). Slednjega so poimenovali po enem od najbolj cenjenih slovenskih pisateljev Ivanu Cankarju, ki je med letoma 1910 in 1917 živel na kmetiji na tem mestu. Kmetija je danes prenovljena v gostilno, nad njo pa stoji cerkev Marijinega obiskanja. Na livadi pod cerkvijo je prostor za različne prireditve in slavnosti – med drugim tu vsako leto priredijo praznovanje s kresovanjem ob prazniku dela (1. maj).

Ob vznožju Rožnika leži koseški bajer. V toplejših mesecih na njem prirejajo modelarske dirke z motornimi čolnički, priljubljeno pa je tudi ribarjenje. Pozimi je na njem mogoče drsati. Bajer predstavlja življenjski prostor tudi številnim racam in labodom.

Pot spominov in tovarištva (PST) je 34 kilometrov dolga urejena peščena pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi, kjer je bila med drugo svetovno vojno napeljana bodeča žica, da bi prekinila stik med mestom in zaledjem. Pot poteka skozi naseljena območja pa tudi zunaj njih, kjer so v spomin Titu zasajeni čudoviti drevoredi. Urejena pot je idealna za sprehode in tek v vseh letnih časih, vsako leto okrog 9. maja, praznika Ljubljane, ki zaznamuje osvoboditev mesta Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 6

po drugi svetovni vojni, pa po poti poteka tradicionalni pohod okoli Ljubljane.

Botanični vrt v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem. V njem je več kakor 4.500 vrst, podvrst in oblik rastlin, od katerih je več kot tretjina domačih, rastejo pa tudi rastline iz različnih predelov Evrope in drugih kontinentov. Prava dragocenost in posebnost Ljubljanskega botaničnega vrta je fleischmannov rebrinec, www.botanicni‐vrt.si.

Labirint umetnosti je popolnoma nov park v bližini Muzeja arhitekture in oblikovanja na Fužinah. V njem je zasajenih v obliki labirintov 287 tis. V osrčju labirinta je lesena klop s ponudbo raznovrstnih knjig. Labirint si je bolgarski umetnik Venelin Shurelov zamislil kot umetniško delo, zmožno spreminjanja v času, www.labirint‐umetnosti.si.

Ljubljanska vodna pot Ljubljanica, reka, ki teče skozi središče Ljubljane, je pogosto poetično poimenovana reka sedmih imen. Njena vodna pot namreč obsega sedem po imenu različnih rek,ki se stekajo z različnih krajev na Notranjskem: Trbuhovico, Obrh, Stržen, Rak, Pivko, Unico in Ljubljanico. Ljubljanica daje življenjski prostor številnim ribam, zanimiveje pa je, da v vodi in njeni bližini prebiva okrog 45 vrst sesalcev, med drugimi tudi nutrije in zelo ogrožena vidra. V Ljubljani se lahko vkrcate na turistično ladjico, ki vas popelje skozi mesto pod znamenitimi ljubljanskimi mostovi do Botaničnega vrta ali še dlje.

Barje, zeleni obraz Ljubljane Na pragu glavnega mesta, dosegljivo peš, s kolesom ali javnim prevozom, se razprostira Ljubljansko barje. Območje, skozi katerega leno teče reka Ljubljanica, ima tako bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološke posebnosti, predvsem pa edinstveno naravo, da je prava odločitev za kratek pobeg iz urbane Ljubljane. Splet kulturne krajine in narave, v katerem so se ohranile številne rastlinske in živalske vrste in njihovi življenjski prostori, so v sodobni Evropi že prava redkost in raj za potrpežljive opazovalce narave, opremljene s fotoaparati.

Posebno doživetje je ogledati si Barje, kot ga vidijo ptice. Z balonom lahko poletite takrat, ko je narava najlepša: zgodaj zjutraj ali zvečer. Rezervacije sprejema balonarski center Barje, T: +386 (0)1 512 92 20, +386 (0)41 664 545; [email protected].

Na barju so našli ostanke 23 večjih kolišč in neštete predmete, s katerimi se počasi sestavlja mozaik življenja koliščarjev. Lončena posoda, orodje iz kosti in rogovja, bakreni predmeti, iz debel izdolbeni čolni in dragulja barjanskih najdb, leseno kolo in os dvokolesnika, stara 5.500 let, so predmeti, ki si jih lahko ogledate v Mestnem in Narodnem muzeju v Ljubljani, www.narmuz‐lj.si.

Zvonček »Ljubljana« Vrtovi in parki, otožno Barje, obrežje reke Save in pobočja okoliških hribov se zelo zgodaj spomladi, ko še zgineva sneg, pobelijo z morjem navadnih, malih belih zvončkov. Značilni barvi zvončka »Ljubljana« sta sinje zelena in bleščeče bela. Galanthus nivalis »Ljubljana« je predstavljen tudi v Botanic Gardens: A Living History, ki je izšla pri založbi Black Dog Publishing Limited v Londonu leta 2007. V njej so s sliko in besedo predstavljeni najpomembnejši botanični vrtovi na svetu, med njimi tudi Botanični vrt Ljubljana.

Srce Ljubljane Prešernov trg, osrednji ljubljanski trg, je dobil ime po največjem slovenskem pesniku, Francetu Prešernu, čigar spomenik krasi središče trga. Najmogočnejša stavba na trgu je frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja s samostanom, ki je čudovit primerek zgodnjega baroka.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 7

Tromostovje je nastalo med letoma 1929 in 1932, ko je Jože Plečnik osrednjemu mostu dodal še dva mostova, namenjena pešcem, in tako ustvaril edinstveno arhitekturno posebnost Ljubljane. Večji del Vodnikovega trga zajema slikovita osrednja tržnica, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Jože Plečnik. Tu lahko poleg sadja, zelenjave, rib, začimb in rož kupite skoraj vse vrste hrane, tudi slovenske specialitete, kakršni sta pršut ali potica. Številni lokali na tržnici ponujajo sveže in slastne prigrizke, vključno z ribicami.

Kolonade tržnice prekinja najmlajši izmed mostov v središču mesta, Mesarski most, ki ga je na tem mestu načrtoval že Jože Plečnik. Svojevrsten pečat mu dajejo skulpture Jakova Brdarja v podobi bronastih školjk in žab, glavni akterji pa so veliki in dramatični Brdarjevi kipi. Posebnost mostu so tudi ključavnice z ljubezenskimi sporočili, ki krasijo njegovo ograjo.

Trg na eni strani zaključuje baročna stolnica sv. Nikolaja. Notranjosti dajejo poseben čar freske Giulia Quaglia. Posebnost so bronasta glavna vrata, na katerih je upodobljena zgodovina krščanstva na Slovenskem, in stranska vrata z uprizoritvijo portretov ljubljanskih škofov v 20. stoletju. V sosednjem Semenišču je edinstvena baročna semeniška knjižnica. Na drugi strani trg zaključuje Zmajski most, zgrajen leta 1901 kot prva pomembna secesijska stvaritev v Ljubljani. Vodnikov trg se nadaljuje v Krekov trg, ki slovi po zanimivi uri na stavbi Lutkovnega gledališča. Vsako polno uro se namreč tu zasliši glasba in iz urinega stolpa stopi Martin Krpan, slavni junak slovenske pravljice, s svojo kobilico. Na Krekovem trgu je tudi postaja tirne vzpenjače, ki povezuje grad in mestno jedro.

Ljubljanski grad je najopaznejša znamenitost Ljubljane; je privlačna turistična točka in prizorišče številnih prireditev, ki v slikovitem grajskem okolju dajejo poseben pečat utripu mesta. Del gradu si lahko ogledate sami: ogledate si lahko stalno razstavo slovenske zgodovine, se povzpnete na razgledni stolp, ki ponuja najlepši razgled na Ljubljano in okolico, v Virtualnem muzeju pa kot v časovnem stroju potujete skozi zgodovino mesta. Do gradu se lahko povzpnete s tirno vzpenjačo, se zapeljete s turističnim vlakcem ali pa se sprehodite peš po eni od urejenih stez. Na grajskem dvorišču je odlična slovenska gostilna Na gradu. Očarala vas bo z izborom jedi alpske, panonske in sredozemske kuhinje, ki jih med sladicami poosebljajo prekmurska gibanica, blejske kremne rezine in kobariški štruklji, www.nagradu.si.

Ljubljana – mesto kulture Ljubljana je mesto kulture, je dom številnih gledališč, muzejev in galerij, ponaša pa se tudi z eno od najstarejših filharmonij na svetu. Kultura je za Ljubljančane način življenja in mišljenja ter del vsakdana. V prestolnici se vsako leto zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev. Prebivalce Ljubljane in obiskovalce navdušujejo umetniki vseh zvrsti – od vrhunskih glasbenih, gledaliških in likovnih ustvarjalcev do alternativnih in avantgardnih umetnikov. Vsakega aprila se na različnih prizoriščih odvije festival Exodos, letos že 17. po vrsti, ki povezuje sodobne plesne in gledališke ustvarjalce z vsega sveta. www.exodos.si. Dogajanje v središču Ljubljane v maju zaznamuje mednarodni festival Druga godba, ki je eden od festivalov z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Ta festival etno glasbe se je začel v osemdesetih letih in vse od takrat v Ljubljano vodi priznana in najnovejša imena z vsega sveta, www.drugagodba.si. Zaščitni znak poletne kulturne ponudbe Ljubljane je postala prireditev Junij v Ljubljani. Od začetka junija do konca avgusta pa v stari Ljubljani poteka tradicionalni festival Poletje v Stari Ljubljani, ki dogajanje v mestu popestri s sporedom več deset koncertov klasične glasbe. Festival se zaključi s priljubljeno prireditvijo Noč v Stari Ljubljani.

Na ulicah in trgih se v začetku julija odvija mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Program obsega od preprostih predstav do multimedijskih spektaklov, ki vsebujejo živo igro, živo glasbo in video projekcijo. Od konca julija do konca avgusta v Kudu France Prešeren v Trnovem vsako leto poteka festival Trnfest, na katerem se izmenjujejo koncerti, gledališke predstave, nastopi komedijantov, poskrbljeno pa je tudi za najmlajše. Po končanem Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 8

večernem programu se dogajanje preseli v notranjost, kjer za zabavo skrbijo didžeji. Mladi levi – mednarodni festival gledališča in plesa se odvija v drugi polovici avgusta. Na festivalu se vsako leto predstavljajo skupine in umetniki, ki jih odlikujejo samosvoji pristopi k sodobni gledališki in plesni ustvarjalnosti. Križanke se poleti prelevijo v eno glavnih prizorišč Festivala Ljubljana. Festival, ki ga prireja Mestna občina Ljubljana, je ambasador visoke kulturne ponudbe, ki poleg številnih komornih koncertov osrednjo pozornost namenja mladim talentom, izobraževalni dejavnosti in raziskovanju glasbe, glasbenih fenomenov in glasbene dediščine v Sloveniji in na tujem, www.ljubljanafestival.si/sl.

V Ljubljani že več poletij na različnih lokacijah poteka projekt Knjižnica pod krošnjami. Knjižnice obiskujejo različne starostne skupine, njihova ponudba pa je prilagojena tudi glede na lokacijo. Na Ljubljanskem gradu je zaradi turistov več tujega gradiva, na Petkovškovem nabrežju je na voljo več časopisov in tujih revij, v parku Tabor pa se zadržuje predvsem starejša populacija. Obisk je brezplačen, poskrbljeno pa je tudi za udobje, www.knjiznicapodkrosnjami.si. Od leta 1990 v Ljubljani poteka mednarodni filmski festival LIFFe. Ta največji slovenski filmski festival se odvija novembra na več lokacijah, med drugim tudi v Cankarjevem domu. V štirinajstih dneh se predstavijo zlasti manj poznane produkcije, ki sicer redkeje zaidejo v slovenske kinematografe, www.liffe.si.

Nočni utrip Nočni utrip mesta boste najbolje začutili v Metelkova mestu, ki je v Sloveniji in tudi že v svetu znano središče umetniškega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področij glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Metelkova mesto se je razvilo v pomembno središče alternativnega dogajanja, kjer se vsak dan vrstijo koncerti, predavanja, nastopi didžejev in druge prireditve, na katerih nastopajo izvajalci z vsega sveta. V mestu je v nekdanji zaporniški kasarni »Hostel Celica«, ki je na vrhu seznama najpopularnejših hostlov vodnika Lonely Planet, vodnik Rough guides pa ga uvršča med 25 najboljših prenočišč, www.souhostel.com. Kino Šiška, center urbane kulture, se nahaja slabe tri kilometre iz središča Ljubljana. Z udarnimi koncerti žanrov, kot so alter pop, rock, hip hop, heavy rock metal, punk, indie in avantgardna elektronika, jazz in moderna klasika, ter z izvirnimi razstavami je Kino Šiška obvezna postojanka za vse ljubitelje dobre glasbe, www.kinosiska.si. Klub Cvetličarna je priljubljen tako med ljubitelji plesnih ritmov, ki se v družbi priznanih didžejev zabavajo ob petkih in sobotah, kot tudi med ljubitelji stand‐up komedije, ki pridejo na svoj račun vsak ponedeljek. Oder Cvetličarne je občasno tudi prizorišče koncertov glasbenikov svetovnega merila, www.cvetlicarna.info. Dvorana Stožice je prizorišče za velike zabavnokulturne in športne prireditve, saj sprejme več kot 12.000 obiskovalcev, www.sport‐ljubljana.si.

Mesto nakupov Ljubljana je tudi mesto nakupov na bolšjih trgih, tržnicah, galerijah, umetniških ateljejih, trgovskih centrih, butikih. Najelitnejši trgovski del mesta je spodnji del Miklošičeve z nekaj franšiznimi trgovinami, prav tako pa tudi Tavčarjeva ulica dobiva svojstveno trgovsko podobo. Največja ponudba najširšega spektra izdelkov je v trgovskem centru BTC City in na Rudniku v Supernovi in drugih prodajnih centrih.

»Izbor kakovosti v Ljubljani« (Ljubljana Quality Selection) je blagovna znamka, ki označuje doseganje visokih standardov ponudbe, kakovosti storitev in urejenosti gostinskih lokalov Ljubljane in malih prodajaln v mestnem središču. Za leto 2010 so znak kakovosti prejele prodajalne: Butik Cliché, Hugo Boss, Hibrid, Cvetličarna Nova, Optika Zajec, Monarda, Barlič, Mladinska knjiga knjigarna Konzorcij, L’OCCITANE, zlatarna Malalan, Skrina, Kraševka in Palača čajev.

Kulinarična Ljubljana Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 9

Kulinarična Ljubljana je zelo bogata. Premore več odličnih restavracij, slaščičarn, kavarn, barov, vinotek in pivnic. Gastronomski preplet slovenske, mediteranske, balkanske in mednarodne kuhinje dopolnjuje ponudba azijskih kuhinj, podprt pa je tudi z izborom odprtih in buteljčnih slovenskih in tujih vin. Poleg odlične hrane in pijače se lahko Ljubljana pohvali z velikim številom lokalov z izredno atraktivno, moderno ureditvijo interierja.

Ljubljanski znak kakovosti so v letu 2010 prejele: restavracije: restavracija Maxim kot najboljše ocenjena vrhunska restavracija, ki se ponaša z vrhunsko slovensko in mednarodno kuhinjo. Sledijo ji restavracije JB, Harfa, Valvas’or, Cubo, Pri Levu in Separe; gostilne s slovensko kuhinjo: gostilna Na Gradu, Pri Žabarju in gostilna Medana; restavracije z nacionalno kuhinjo: Shambala, Pr’noni, Pri vitezu, restavracija in lounge Salon, Špajza, Hana in Most; gostilne z mednarodno kuhinjo: gostilna Kovač; pizzerije: pizzerija in špageterija Piazza in samopostrežne restavracije: Polna skleda v hotelu Mons.

Ocenjevalci so visoko ocenili razmerje med ceno in kakovostjo. Cene se v primerjavi z letom 2008 v povprečju niso dvignile, www.visitljubljana.si/si/dozivetja/kulinarika.

Po oceni Gurman pa sodijo med (naj)boljše gostinske lokale v Sloveniji naslednja ljubljanska gostišča: As, www.gostilnaas.si, Bon Appétit, www.bonappetit.si, Cubo, www.cubo‐ ljubljana.com, Čompa, Trubarjeva ulica, Grm, www.grm.si, Harfa, www.harfa‐restavracija.si, JB, www.jb‐slo.com, Kitajski vrt, www.kitajski‐vrt.com, Krpan, www.gostilna‐krpan.si, Maxim, www.maxi.si/maxim/, Meson Don Felipe, www.donfelipe.net, Na gradu, www.nagradu.si, Pečnikar, Šentjakob 47, Pri Stričku, www.pri‐stricku.si, Pri Žabarju, www.prizabarju.si, River House, www.riverhouse.si, Salon, www.salon.si, Separé, www.separe.si, Shambala, www.shambala.si, Smrekarjev hram, www.gh‐union.si, Sushimama, www.sushimama.si, Špajza, www.spajza.si, Izletniška kmetija Travnar, www.kmetijatravnar‐bucar.si, Valvas’or, www.valvasor.net, in Zlato runo, gruzijska kuhinja, na Štihovi 2.

Sladko življenje Za vse tiste, ki se ne morejo upreti sladkim dobrotam, je Ljubljana idealno mesto. Ponudba peciva in slaščic, v katerih se uporabljajo samo prvovrstne sestavine brez konzervansov in umetnih barvil, se stalno veča.

V Ljubljani se je ohranila tradicija, kot jo ima Dunaj, da se ob kavi ali čaju tudi posladkamo s svojo najljubšo sladico. Tako so kavarne in čajne hiše tudi slaščičarne in obratno. Ko posije sonce, pa se odpre 100 in 1 stojnica s sladoledom, s 100 in 1 okusom, ki se mirno kosajo z italijanskimi sladoledi. V samem središču mesta na Trubarjevi cesti je Rustika, ki izdeluje lastno čokolado, odličen sladoled – kaj menite o jagodnem z balzamičnim kisom – in slastne torte. Slaščičarna Zvezda domuje na Wolfovi, Zvezdica pa v hotelu Slon, na poti od ene do druge pa se ustavite v novi prodajalni Happy Pek na Čopovi. V podhodu Maximarketa se skriva Čokoladnica, kjer so sladice z belgijskim in francoskim navdihom, v slaščičarni na ploščadi pa poskusite rezino Emona, ki jo v Ljubljani pečejo po istem receptu že več kot 50 let. Glavne sestavine so vanilijeva maslena krema in več plasti orehovega testa s čokoladnim oblivom. Če se sprehodite do Trnovega, boste odkrili slaščičarno Viki s sadnimi pitami, ki se topijo v ustih. Prav posebna je slaščičarna Miheljak v Šiški, kjer pečejo tradicionalne torte pa tudi sladice za vegane in torte brez moke. Seveda pa se lahko razvajate še v slaščičarni na Gradu in na terasi Nebotičnika. Z doma pripravljenimi sladicami pa strežejo tudi v vseh restavracijah, v tistih s slovensko hrano pa tudi s prekmursko gibanico in jabolčnim zavitkom. V Romeu ob Ljubljanici pečejo palačinke s toliko slastnimi nadevi, da se med njimi težko odločite. Ponudbe za sladko popotovanje po Ljubljani je še veliko.

Ljubljanski znak kakovosti so v letu 2010 prejele slaščičarne: Čokoladnica Dobnik, Trg Republike 1; Cacao, Petkovškovo nabrežje 3; Slaščičarna Mihalek, Celovška 56; Slaščičarna Galerija Grad, Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 10

Rožna dolina, cesta XV 14. Svoj osebni načrt za kulinarični treking si naredite s pomočjo My Visit Planner na www.visiteljubljana.si/myvisit/.

Ljubljana, mesto vina in trte Ljubljana nosi naziv »mesto vina in trte«, saj je bila v preteklih stoletjih tudi središče vinskega trgovanja v naših deželah, že v času Emone pa so njeni prebivalci posadili trto na pobočju sedanjega grajskega hriba.

Ljubljanske vinoteke so večinoma strnjene v samem mestnem jedru. Vinoteka Movia v zgradbi ljubljanskega Magistrata znane vinarske družine Kristančič iz Brd uvaja najvišje standarde kakovosti in odgovornega uživanja vina. Vinoteka Dvor ima odličen izbor vin iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel in za k sladicam priporoča pikolit iz Vipavske doline, štajerski muškat otonel in zlato penino iz Radgone. Dvorni bar se ponaša z največjim izborom buteljčnih vin, strežejo pa tudi prigrizke. Vinoteka Maximal na Bregu je troje v enem: slaščičarna, vinoteka in kavarna. Ne gre pa prezreti najstarejše Vinoteke GR v Ljubljani na Slovenski cesti 18 in najnovejše vinoteke EVino BAR na Šmartinski 53, kjer imajo vedno na voljo vsaj 20 vin na kozarec, na vinski karti pa je več kakor 600 različnih vrst vina, nakup pa je mogoč tudi preko spleta www.evino.si. Če ste nakup vina v vinoteki zamudili, je pester izbor slovenskih vin na voljo v vinotekah vseh večjih veleblagovnic v mestu, ki so odprte tudi ob sobotah in nedeljah.

Ljubljanska vinska pot je prireditev, ko jedro Ljubljane popestrijo vinarji in ponudniki domačih dobrot iz vse Slovenije. Pozno spomladi poteka prireditev pod sloganom »Poletna vinska razvajanja«, novembra ji sledita »Martinovanje« in Slovenski festival vin Ljubljana.

Turistične informacije Najboljši pripomoček za odkrivanje Ljubljane je turistična kartica Urbana. Z njo se lahko neomejeno vozite z javnim prevozom, imate pa še vrsto ugodnosti, kot so en brezplačni redni ogled mesta, prost vstop v galerije, muzeje, Ljubljanski grad in druge znamenitosti, brezplačen najem kolesa, uporabo interneta in še mnogo več. Izbirate lahko med dnevno, dvodnevno in tridnevno kartico po cenah 23 EUR, 30 EUR in 35 EUR. Priskrbite si jo lahko v turističnih informacijskih centrih in v hotelskih recepcijah ter preko interneta na www.visitljubljana.si. Če si želite Ljubljano ogledati s kolesom, si ga lahko poceni izposodite 7 dni v tednu, 24 ur na dan; V okviru sistema BicikeLJ je na voljo 31 postajališč, ki so med seboj oddaljena približno 300 do 500 metrov, www.bicikelj.si.

V Ljubljani delujejo trije informacijski centri, v enem od njih pa prejmete informacije za celotno Slovenijo. Najdete jih na Stritarjevi ulici E5, Krekovem trgu 10 in Trgu Osvobodilne fronte 6. Na spletnem mestu www.visitljubljana.si je združena vsa turistična ponudba Ljubljane in njene okolice. Za vse tiste, ki imajo mobilne telefone s povezavo do interneta, je na voljo mobilna različica spletnega mesta, m.visitljubljana.si. Krajinski park Ljubljansko barje Borovnica Občina Borovnica leži na jugozahodni strani Ljubljanskega barja ob ozki dolini reke Borovniščice. V Borovnico vodi več poti, prav vsaka pa pozornim očem odkrije mnogo zanimivega. Najpomembnejši cesti vodita prek Barja; prva mimo Podpeči in druga prek Vrhnike, ostale pa tečejo po manj obljudenih delih doline ali po gozdovih. Poznajo jih predvsem domačini, športniki in pohodniki, saj je na planoti Menišija nad kotlino kar nekaj razglednih točk, vzletišče za jadralne padalce in zmajarje ter primernih poti za gorsko kolesarjenje.

Borovniško kulturno dediščino je zaznamovala železnica. Nekdanji mogočni borovniški viadukt, po katerem je tekla proga Dunaj–Trst, je bil med drugo svetovno vojno porušen. Dolg je bil 511 m in visok 38 m. Edini preostali steber je zavarovan kot tehniški spomenik. Jelenov most, drugi viadukt, ki je dolg 230 m in visok 29 m, pa je ostal nepoškodovan med vsemi vojnami in še Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 11

vedno služi svojemu namenu.

Borovnica je danes prepoznavna tudi po največjih nasadih ameriških borovnic v Sloveniji. Raztezajo se na Ljubljanskem barju, po slastnih modrih jagodah pa je poimenovana vsakoletna turistična prireditev Praznik borovnic, ki jo prebivalci pripravijo v drugi polovici julija.

Čez občino potekajo označene planinske poti in evropska pešpot E7. Med najbolj priljubljenimi potmi je več kot 300‐metrski vzpon po soteski Pekel. Soteska je dobila ime zaradi spremenljive narave, ki ob dolgotrajnem deževnem vremenu spremni romantični, strmi vzpon mimo tolmunov in brzic v neobvladljiv hudournik. Pot je zahtevna, a varna. Opremljena je z varovali, brvmi in lestvami. Poteka mimo petih slapov, ki pozimi zaledenijo in so primerni za plezanje.

V soteski se sprehajajo gamsi, lisice, risi, volkovi in včasih se pojavi tudi rjavi medved. Med zaščitenimi vrstami lahko opazujete endemični kranjski jeglič in povodnega kosa. Na izhodišču soteske je prijetno gostišče Pekel, kjer strežejo slastne postrvi iz globin peklenskih tolmunov in še druge dobrote. Po mnenju Gurmana šteje gostilna med (naj)boljše gostilne v Sloveniji, T: +386 (0)1 754 61 24. Brezovica Občina Brezovica je osrednja občina Ljubljanskega barja in reke Ljubljanice s pritoki.

Delno jo pokrivajo kraški borovi in smrekovi gozdovi, ki soustvarjajo zdravilno klimo na rakiški planoti z jezerom. Posebnost med iglavci predstavlja Brinarjeva jelka, ki je zato uvrščena med spomenike naravne dediščine. Rjavi medved ima v krimskih gozdovih in na rakiški planoti številne brloge. Zato ni odveč previdnost pri raziskovanju gozdov in hoji po obljudenih poteh.

V Podpeči je najgloblje kraško Podpeško jezero, kamor zahajajo ribiči lovit številne ribje vrste, poleti pa je primerno za kopanje in občudovanju belih lokvanjev. Znamenit je črni apnenec iz podpeškega kamnoloma, ki so ga kopali že Rimljani, veljal pa je tudi za priljubljen material arhitekta Jožeta Plečnika. Iz njega je izdelano tudi notranje stopnišče v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V Podpeči je Pristava – stičišče aktivnosti na kopnem, v zraku in na vodi, www.pikniki.net. Nad Podpečjo je za pohodnike priljubljena vzpetina Sv. Ana s cerkvijo, s katere se razprostira pogled na širše območje Ljubljanskega barja. Med Podpečjo in Ljubljano je Ljubljanica plovna in je del turistične ponudbe. Ogleda vreden je tudi Goriški mah – največje in najbolj ohranjeno visoko barje na območju Ljubljanskega barja, ki se nahaja v bližini vasi Goričica pod Krimom.

V osrčju velike gozdno kraške planote leži 800 metrov nad morjem razloženo naselje in počitniški kraj Rakitna. Izredno ugodne bioklimatske razmere, ki jih ustvarja mešanje sredozemskih in alpskih zračnih tokov, so Rakitno naredile za enega najbolj zdravih srednjegorskih krajev v Sloveniji. Pozimi Rakitno prepredejo tekaške proge, jezero pa postane romantično drsališče. Velika pridobitev je nov hotel Rakitna.

Če si želite raziskovati barjanske ravnice in hribovito kraško zaledje peš ali kolesom, se odpravite po varnih poteh za rekreacijo, poimenovanih po znanem zeliščarju Simonu Ašiču. Ašičeve poti povezujejo kraje in vasi po bližnjicah, kolovozih in potekajo po celotni osrednji Sloveniji. Označene so z rumeno‐zelenimi markacijami. Za tiste, željne večjega vzpona iz naselij Preserje in Rakitna, vodi planinska pot do Krima.

Obiskovalci lahko v brezoviški turistični ponudbi izbirajo med jadralnim padalstvom, poletom z balonom ali letalom, vožnjo s konjsko vprego, jahanjem, vožnjo po Ljubljanici ali s kolesom. Urejena je 23 km dolga kolesarska pot od Ljubljane prek Brezovice, Podpeči in Bistre do Vrhnike. Športni park Jama, ki se nahaja v Notranjih Goricah, nudi številne oblike rekreacije kot košarka, mali nogomet, balinanje ter tenis in odbojka na mivki.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 12

Župnijska cerkev Sv. Vida v Preserju predstavlja pomemben element kulturne dediščine, ljubitelji arhitekture pa se bodo z veseljem sprehodili ob Podpeški vili Kobi v naselju Jezero, ki je jo zasnoval sam arhitekt Jože Plečnik. Ig Občina Ig se razprostira delno po Ljubljanskem barju in delno po hribovju, kjer sta najvišja Krim in Mokerc. Ig je z Ljubljano povezan po »znameniti« ižanski cesti, zgrajeni leta 1827.

Ižanska pokrajina je kulturni spomenik tako po najdbah koliščarskih naseljih izpred 6000 let kot po antičnem (rimskem) obdobju. Dve območji prazgodovinskih kolišč v občini Ig sta v okviru nominacije “Prazgodovinska kolišča okoli Alp”, v kateri je Slovenija sodelovala skupaj s Švico, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo, vključeni na Unescov Seznam svetovne kulturne dediščine. Najizvirnejša najdba koliščarske kulture je poleg drevakov glinena, črno žgana in fino zglajena posoda, okrašena z vrezi, imenovana ženski idol. Upodobljena je ženska, oblečena v laneno obleko. Najdba je iz leta 2000 pred našim štetjem in so jo našli leta 1876 na t. i. Dežmanovem kolišču blizu Iga.

Na ižanskem območju je bilo najdenih več kakor 120 rimskih napisov, oziroma kamnitih nagrobnikov, ki so vzidani v stene ljubljanske stolnice, v cerkvi na Igu, ižanskem gradu, nekaj pa jih je v cerkvici sv. Mihaela v Iški vasi. Posebej je tu treba omeniti v živo skalo vklesan spomenik iz 1. stoletja, imenovan Stari dedec, ki leži med Stajami in Kotom.

Na Ižanskem je sakralna dediščina močno prisotna. Med cerkvami je najbolj obiskana prenovljena cerkev Marije Kraljice miru na Kureščku, kjer že vsaj pet stoletij obstaja svetišče, posvečeno Mariji. Z znamenitimi freskami Janeza Ljubljanskega pa je poslikana cerkvica sv. Nikolaja na Visokem.

Ne samo bogata preteklost, tudi sedanjost ponuja veliko priložnosti za obisk in ogled teh krajev.

Ribniki v dolini Drage nudijo dom številnim vrstam ptic. Tu živi edina avtohtona želva pri nas – želva sklednica, od rastlin pa je najprivlačnejši beli lokvanj. V okolici sedmih ribnikov, ki imajo vsak svoje ime, je urejena Gozdna učna pot Draga.

Soteska reke Iške privabi v poletnih mesecih številne sprehajalce, ki se zatečejo v hlad hudourniškega kanjona Iški vintgar.

Kopasti Krim, najvišji vrh v okolici Ljubljane, je priljubljen cilj za pohodnike s kondicijo. Kadar je Krim v oblakih, je to znamenje, da se bliža slabo vreme. Ob lepem vremenu nudi zelo obsežen razgled, kar so znali izkoristiti že avstrijski zemljemerci, ki so tu v letih 1817–1828 postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške ter Primorske z Istro.

Območje občine Ig nudi mnogo užitkov tudi kolesarskim navdušencem, saj si lahko na redko prometnih cestah in poteh najde vsak kolesar svojim sposobnostim primerno turo, od lahkotnih voženj po barju do zahtevnejših po ižanskem hribovju.

V občini Ig delujejo številna društva, ki vse leto pripravljajo odmevne prireditve: zvrstijo se pohodi na Krim, pohodi po rimskem zapornem zidu, konjeniške prireditve na hipodromu Vrbljene, srečanje harmonikarjev Podkrimka, koliščarski dan, tekmovanje koscev in grabljic in še vrsto drugih prireditev.

Občina Ig pa že vrsto let organizira Pustni karneval, Ižanski sejem, pohod po mejah 4 občin. Za prijetno in dobro kosilo pa se oglasite v gostilni Gerbec, kjer znajo še posebej dobro pripraviti domače jedi. V gostilni Ulčar v Zabrvi na Igu strežejo okusne malice in kosila, točijo tudi domače pivo. V gostilni in pizzeriji MM ali pizzeriji Mars v Brestu si privoščite pizzo. Od Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 13

aprila do oktobra pa izkoristite lepe dneve in si v gostišču Iški vintgar privoščite sveže postrvi na žaru, klasično piknik ponudbo mesa in zelenjave na žaru. Sladkosnedi se bodo posladkali s slastnimi palačinkami. Na obisku ali počitnicah pa lahko uživate na turistični kmetiji Petek na Visokem od koder se razprostira lep pogled na Kurešček in okoliške hribe. Od tu je lepa izhodiščna točka za pohodniške izlete v okolico. Na kmetiji se ukvarjajo s kozjerejo in ovčerejo. Pri Petkovih vam z veseljem ponudijo jagnjetino, kozje meso in druge dobrote. Kmetija pri Klančarju v Stajah nudi prenočišča v 5‐ih lepo opremljenih apartmajih. Log‐Dragomer Občina Log ‐ Dragomer leži ob stari magistralni cesti Ljubljana–Koper. Na severni strani je Polhograjsko hribovje, proti jugu se odpira široka močvirna ravnina Ljubljanskega barja, ki se zaključi ob reki Ljubljanici.

Ti kraji imajo dolgo zgodovino, z novejšega obdobja pa je občina bogatejša za spominsko obeležje osamosvojitvene vojne leta 1991. Na hiši Dobčnikovih v Dragomerju, kjer so med vojno hranili tajne podatke, ga je odkrilo Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana ob slovesnosti praznovanja 20. obletnice osamosvojitve.

Zaradi neokrnjene narave so iz teh krajev lepe pohodne poti ter številne možnost za potepanje s kolesom in raziskovanje narave s fotoaparatom.

Posebna znamenitost je športni park Log, v katerem stoji leta 2008 zgrajena največja plezalna stena na prostem v Sloveniji, namenjena balvanskemu plezanju. Opremljena je z več kot 2000 oprimki različnih oblik in barv, ki omogočajo sestavljanje različno težkih plezalnih smeri. Na njej vsako leto poteka tekmovanje za državno prvenstvo v balvanskem plezanju. V obratovalnem času je odprta za vse ljubitelje športnega plezanja, za organizirane skupine pa tudi zunaj tega časa, po dogovoru s skrbnikom stene. Sezonsko karto lahko kupite v gostinskem lokalu Mosquitos ob plezalni steni. Maja 2011 je Log gostil tekmovanje v svetovnem pokalu v težavnostnem plezanju in si prislužil odlične ocene Mednarodne zveze v športnem plezanju – IFSC.

Za kulinarično razvajanje poskrbijo v gostilni in pizzeriji Ponvica, ki je odprta vse dni v letu. Njihov jedilnik sestavljajo tako jedi iz žara, morske dobrote, steaki izbrane govedi, solate in tudi sladice iz lastne slaščičarne, www.gostilna‐ponvica.si.

Z okusnimi picami in solatami boste tudi postreženi v priznani Pizzeriji Siciliana, ki nadaljuje gostinsko tradicijo v stari Rusovi gostilni. Škofljica Občina Škofljica zajema skrajni jugovzhodni rob Ljubljanskega barja, Želimeljsko dolino in del gričevnatega sveta nad njo.

Območje je bilo poseljeno že v železni dobi, o čemer pričajo bogata grobna najdišča v Molniku, ki naselje uvrščajo med »rezidence halštatskih knezov«.

Med znamenitostmi so grad Lisičje in cerkev sv. Uršule v Lanišču iz 15. stoletja s freskami, kjer je zaslediti prvi portret »krajine« v slovenskem slikarstvu, cerkev sv. Simona in Jude v Pijavi Gorici s freskami Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja in 200 let stara Juvančeva hiša v Želimljah kot etnografski spomenik.

Neokrnjena narava, mogočne stare lipe in sadovnjaki starih češenj na Orlah nudijo možnosti oddiha v naravi. V klubu ranč Orle si ljubitelji jahanja lahko najamejo islandskega konja in na njegovem hrbtu raziščejo pokrajino, po kateri vodijo štiri tematske in rekreativne poti. Svarunova pot je 23 km dolga pohodna pot, ki vas vodi iz Škofljice po gričevnatem svetu do Vrha nad Želimljami, tam se spusti do Želimelj v dolino Želimeljščice, po kateri se spet vrne na svoje izhodišče. Na Gozdni učni poti Zalog spoznavate nekatere značilne drevesne vrste tega območja in življenjskega utripa v gozdu. Čemšeniška grajska pot je dolga 12 km in poteka po Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 14

hribovitem zaledju Lavrice, katere zgodovina sega v srednji vek. Popotnik bo na poti spoznal zgodovino naselja ter si ogledal kulturno in naravno dediščino. Pot, ki večinoma poteka po gozdnih kolovozih, je primerna tudi za kolesarje. Pijavška barjanska pot je pohodna in kolesarska pot, ki nas s središča Pijave Gorice vodi na barje. Srečamo se s zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, bogatim rastlinjem, značilnim za vlažna področja, srečali bomo kakšnega metulja, saj jih tukaj domuje kar 89 različnih vrst. Barje je tudi bogat rezervat ptic. Večina poti poteka po Pijavškem barju, le zadnji del je speljan po želimeljski cesti. Pot je dolga 8,2 km in traja dobri dve uri.

V Škofljici lahko turisti tudi prespite, saj imajo Grandvid hotel s štirimi zvezdicami, www.grandvid‐hotel.com.

Za lačne popotnike je na Škofljici dobro poskrbljeno, saj lahko izbirajo med več gostišči, od katerih imajo tradicijo gostilna Petkovšek, gostilna Strah in najstarejša med njimi gostilna Čot v Pijavi Gorici, ki obratuje že od davnega leta 1697. V zimskem času vam bodo postregli z domačimi kolinami (pečenice, krvavice, prekajene klobase), vsak dan pa vam skuhajo govejo juho, spečejo pečenko in domač kruh ter pripravijo pražen krompir, www.gostilna‐cot.si. Vrhnika Občina Vrhnika leži na zahodnem robu Ljubljanskega barja . Naselje Vrhnika ( Nauportus ) je nastalo na pomembni evropski poti že v davnini. Nad Vrhniko je najzložnejši prehod od Podonavja in severnega Balkana čez Notranjske kraške planote in Postojnska vrata proti Italiji. Vrhnika, ključna točka te poti, je nastala na stičišču vodne in kopenske poti ob izviru Ljubljanice, ki je plovna že ob izviru. Na Vrhniki so pretovarjali blago s tovornih živali in vozov na čolne in obratno.

Njena zgodovina sega daleč nazaj od paleolitika preko mostiščarjev, starih Rimljanov, srednjega veka v novi vek. Načini potovanja po trgovskih poteh so se spreminjali skozi čas, edinstvena strateška lega pa daje Vrhniki poseben pomen vse do današnjega časa.

Kulturna dediščina je tu bogata. Samo v mestu so tri cerkve. Župna cerkev sv. Pavla zgrajena pred 150 leti na mestu prejšnje gotske cerkve, cerkev sv. Lenarta, prvotno zgrajena v gotskem slogu, a kasneje barokizirana in baročna cerkev sv. Trojice, nekoč znana božja pot. Poslikave v vseh teh cerkvah so delo znanih mojstrov. O pomenu Vrhnike priča Ajdovski zid (claustra alpium iuliarum ), ki so ga v 4.st zgradili Rimljani po hribovju nad Vrhniko. Da je bila Vrhnika pomembna tudi srednjem veku govorita tudi srednjeveški stavbi Stara sodnija in Stara pošta oziroma Lavrenčičeva hiša, ki stoji na bregu Ljubljanice, kjer je bila poštna postaja že konec 15. In 16. Stoletja ko so se začele vzpostavljati redne poštne zveze . Tu je bilo nekoč tudi potniško pristanišče na Ljubljanici. Mogočen pa je tudi klasicistično zasnovan Črni orel, nekdanji hotel.

Spomenik Ivanu Cankarju rojenemu na Vrhniki(1876–1918), največjemu slovenskemu pisatelju, dramatiku in pesniku, stoji v središču Vrhnike. Pisateljevo podobo v bronu je leta 1930 izdelal kipar Ivo Jurkovič. V bližini na klancu pa si lahko ogledate tudi pisateljevo spominsko hišo.

Spomenik padlim v NOB, mogočno delo kiparja Borisa Kalina in arhitekta Borisa Kobeta, stoji na Drči, vzpetini nad Vrhniko.

V Bistri pri Vrhniki si velja ogledati Tehniški muzej Slovenije, www.tms.si. Muzej je edinstvena tehniška, kulturnozgodovinska in naravna znamenitost. V nekdanjem samostanskem oziroma grajskem poslopju, v čudovitem okolju s parkom, ribnikom in gozdno učno potjo so na ogled številne stalne zbirke s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, elektrotehnike in tiskarstva. Obiskovalci namenijo veliko pozornosti predvsem obsežni zbirki Titovih avtomobilov. V muzeju ob nedeljah potekajo prikazi starih tehnik in načinov dela ter orodij, naprav in strojev, ki so jih nekoč uporabljali pri vsakdanjih opravilih. Po ogledu se lahko okrepčate z dobrotami v sosednji gostilni Bistra,www.gostilna‐bistra.com, kjer nudijo Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 15

pestro izbiro domačih slovenskih jedi, jedi iz mednarodne kuhinje, domače sladice in slavnostne menije. Grad Bistro pa si lahko izberete tudi za kraj svoje poroke in poročno slavje na prostem. Posebno doživetje za mladoporočenca je vožnja z oldtajmerjem.

Pot, ki vodi na Ulovko, nas pripelje do cerkvice sv. Miklavža na Kurenu iz 16. stoletja. Cerkev je nespremenjena vse od svojega nastanka in je ostala dragocen dokument slovenske sakralne umetnosti, zato je razglašena za kulturni spomenik. Najznamenitejši je njen lesen strop, ki sloni na dveh lesenih stebrih in je razdeljen na 96 kvadratov, poslikanih z živalskimi, rastlinskimi in geometrijskimi motivi. Če boste cerkev obiskali konec tedna, si lahko privoščite odlično kosilo na kmetiji odprtih vrat Na Kurenu.

Kašče predstavljajo del nekdaj bogate arhitekturne dediščine širšega okoliša Vrhnike, ki se je ohranila do danes. V kašči so včasih shranjevali živila, predvsem žito, danes pa svojemu namenu služijo le še na kmečkih gospodarstvih. V vrhniški okolici je znanih 17 kašč, najstarejša je Jelovčanova na Zaplani, ki nosi letnico 1808. Od leta 1975 je proglašena za kulturni spomenik.

Miklčeva kašča v Verdu je grajena v baročnem slogu. Leta 1981 so jo obnovili in jo v spomin na slikarja Jožefa Petkovška poimenovali v galerijo Kašča. V njej je na ogled stalna razstava fotografij Petkovškovih likovnih del, občasno pa tudi razstave del sodobnih likovnih umetnikov.

Naravno dediščino najmočneje predstavljajo izviri Ljubljanice v Retovjah, Močilniku in Bistri s spremljajočimi kraškimi pojavi.

Naravni rezervat Mali plac na Kostanjevici pri Bevkah je edinstven primer t. i. visokega barja in velja za eno od redkih tovrstnih naravnih okolij v južni Evropi. Predstavlja eno zadnjih zatočišč skoraj iztrebljene avtohtone želve – Močvirske sklednice.

Prav tako je za naravni spomenik razglašen del kamnoloma črnega apnenca na pobočju Lesnega Brda. V lapornih plasteh si je moč ogledati okoli 25 vrst okamenin, predvsem školjk. Razgled nad pokrajino vam zagotavlja razgledni stolp na Planini nad Staro Vrhniko www.pd‐ vrhnika.si, www.staravrhnika.si, ki je svojo novo podobo dobil leta 2008.

Za razgibano športno in kulturno življenje ter turistične zanimivosti in ponudbo skrbi Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Osrednji kulturni hram je Cankarjev dom na Vrhniki, www.zavod‐cankar.si.

Pod okriljem zavoda se vse leto odvijajo različne turistične in etnološke prireditve, srečanja, sejemske prireditve ter obilica športnih in kulturnih dogodkov. Dobro so obiskani Cankarjevi dnevi od konca aprila pa do druge polovice maja in tradicionalni Argonavtski dnevi konec junija z zaključno Nočjo na Vrhniki, Poletje na Vrhniki pa poskrbi za živahen preplet glasbenih dogodkov in uličnega gledališča.

Pokrajina nudi številne možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in opazovanje edinstvene narave. Na pot se lahko podate sami ali po organiziranih turističnih poteh, kot so Po poti Cankarjevih obeležij, Podlipa – skrivnostna vas, Skrivnostna Ljubljanica – reka sedmih imen, Vrhniška kurirska planinska pot, Kolesarska pot K1in K2 ter druge.

Za obveščanje turistov skrbi TIC Vrhnika, T: +386 (0)1 755 10 54; tic@zavod‐cankar.si. O turistični ponudbi ter kulturni in naravni dediščini Vrhnike je veliko informacij na internetni strani www.zavod‐cankar.si

Za kulinariko je na vaših poteh po Vrhniki in njeni okolici dobro poskrbljeno. V občini so Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 16

številna dobra gostišča, kot so hotel Mantova, www.mantova.si, gostilni Simon in Turšič ter gostilna in pizzerija Boter, www.boter‐sp.si, na Vrhniki, gostilna pri Kranjcu,www.gostilna‐ kranjc.com, na Hribu, gostilna in pizzerija Nibi in gostišče s prenočišči Bajc, www.gostilna‐ bajc.si, v Sinji Gorici. Njim je namenjena posebna zloženka, ki jo je izdal Zavod Ivana Cankarja.

Med vsemi gostišči ima posebno mesto kmetija odprtih vrat »Na Kurenu«, ki je po mnenju Gurmana med (naj)boljšimi gostinskimi lokali v Sloveniji in ki slovi po dobrotah iz krušne peči, kot so pečenke, krače, jagenjčki in odojki ter jabolčni zavitek in sezonsko jurčki, T: +386 (0)41. Srce Slovenije Dol pri Ljubljani Na skrajnem vzhodu Ljubljanske kotline leži Dol pri Ljubljani, rojstni kraj velikega matematika in topniškega strokovnjaka barona Jurija Vege. Del Save, ki teče skozi to »deželo Jurija Vege«, je bil od nekdaj elitni ribiški revir za sulce.

Zaradi mnogih vodotokov so bili ti kraji naseljeni že od nekdaj. Mimo Dola naj bi tekla tudi znamenita rimska cesta od Vrhnike proti Celju. Številne arheološke najdbe na tem območju pa segajo tudi mnogo dlje – v obdobje bronaste dobe pa tudi eneolitika in celo neolitika in časa, ko so te kraje poseljevali Slovani.

S to bogato kulturno dediščino in idilično naravo je povezana tudi turistična ponudba: ogled dveh klasicističnih graščinskih paviljonov v Dolu pri Ljubljani, lov na sulca v reki Savi, ogled arheoloških najdb, prikaz tradicionalnega pletenja kitk iz slame, pohod po Vegovi poti do rojstne hiše barona Jurija Vege, kolesarske ture, obisk treh sejmov – spomladanskega v Dolu, poletnega pod naslovom V naravi ob Savi v Senožetih in jesenskega v Dolskem. Vsi trije sejmi so etnološke prireditve, ki ohranjajo in razvijajo lokalno kulturno in kulinarično dediščino ter promovirajo domačo kmetijsko pridelavo sadja in zelenjave. Poleg tega pa so na prodaj ekološka pridelana zelenjava, sadje, med in drugi pridelki, ki jih pridelujejo pod okriljem projekta Naravnost z dežele.

Gurmani nikakor ne smejo izpustiti obiska gostilne s prenočišči Vegov hram. Priljubljena je predvsem med turisti, ki uživajo ob pristnih slovenskih in drugih odlično pripravljenih obedih ter kakovostnih domačih vinih, www.vegovhram.si.

Turistična kmetija Pr krač v Dolskem je ekološka kmetija, hkrati pa je po mnenju Gurmana med (naj)boljšimi gostinskimi lokali v Sloveniji. Kuhinja je slovenska in slow food, zato je rezervacija konec tedna obvezna. Na jedilniku so domači kruh, domače suhe mesnine, goveja juha z rezanci, krače in pečenke, kozlički in svinjska rebrca, v sezoni koline s kislo repo, potice in zavitki, T: +386 (0)1 563 82 60, (0)1 564 76 15. Domžale Domžale sodijo med mlajša slovenska mesta in so pomembno izobraževalno, kulturno in športno središče, ki leži ob magistralni cesti Ljubljana–Maribor.

Domžale se ponašajo z gradom Krumperk iz 16. stoletja. V njegovi okolici so urejene sprehajalne, jahalne in kolesarske poti, na grajskem travniku pa stoji konjeniški klub. Nedaleč od gradu si lahko ogledate dve kraški jami, Železno jamo in Babjo jamo, v bližnjem Jamarskem domu na Gorjuši pa vas bodo navdušile zbirka kapnikov iz vseh slovenskih jam ter arheološka in Robičeva naravoslovna zbirka.

Od premnogih cerkva izstopa baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah s čudovitim stropom, ki ga je s freskami poslikal Franc Jelovšek, in izredno akustiko. Do cerkve vodi drevored lip. Zanimiva je tudi poznogotska cerkev sv. Lenarta v Krtini, obdana z danes znižanim taborskim obzidjem.

Svoj pečat je v Dobu pri Domžalah pustil tudi Plečnik s krstilnim kamnom v lokalni cerkvi. Del Plečnikove arhitekture najdemo tudi v okolici čudovitega Češminovega parka. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 17

V Menačenkovi domačiji, obnovljeni hiši krojaškega mojstra, je na ogled značilna oprema obrtniške hiše. V stavbi, ki je tipični primer arhitekture s konca 19. stoletja, poteka tudi program oživljanja etnološke dediščine. Za najlepšo stavbo v Domžalah velja 100 let star kulturni dom, zgrajen v secesijskem slogu.

Lepo urejena rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici nudi možnost rekreacije in sprostitve v naravi, ob njej pa se nahajata tudi dva fitnesa na prostem.

V občini Domžale so organizirane številne tradicionalne prireditve. Vsekakor je vredno obiskati znani pustni karneval na Viru in prireditve, ki potekajo v okviru kulturnega poletnega festivala Studenec.

V Domžalah in njihovi okolici je mnogo dobrih gostiln s stoletno tradicijo in tudi veliko mlajših. Po ocvrtih in pečenih piščancih so znani v gostilni Pirc na Rovah, www.gostilnapirc.si, krepko domačo hrano dobite v Gostilni Repanšek v Homcu, www.gostilnarepansek.si, v senci devetih kostanjev pa se bohoti vrt najstarejše domžalske gostilne Keber (1785), www.gostilnakeber.com. V Gostilni Janežič na Pšati pa že tretjo generacijo strežejo dobro slovensko hrano in slovijo po postrvih, www.gostilna‐janezic.si. Hotel in restavracija Pri Špornu v Radomljah sodi v kulinarični vrh ponudbe in obsega širok izbor vsak dan svežih morskih sadežev, lupinarjev in rib, mesnih in vegetarijanskih jedi, domačih testenin in doma pripravljenih sladic, www.sporn.si. Penzion in restavracija Tilia v Domžalah pa velja po oceni Gurmana za enega od (naj)boljših gostinskih lokalov v Sloveniji. Kuhinja je ribja in sredozemska. Domžale slovijo tudi po slaščičarni Lenček, ki skrbi za sladkosnedneže že od leta 1938. Odlični so sladoledi, torte, njihova kremna rezina pa sodi ob bok blejski, www.slascicarna‐lencek.com.

Ljubitelji piva pa bodo prišli na račun v pivovarni in pivnici Adam Ravbar na Rodici pri Domžalah, www.pivnica‐adamravbar.si. Ivančna Gorica Ivančna Gorica, obdana z mehkimi dolenjskimi griči, leži na pol poti med Novim mestom in Ljubljano.

Njena zgodovina je zanimiva in bogata. Med njenimi znamenitostmi je rimski miljnik, ki stoji na križišču starodavnih poti sredi naselja Ivančna Gorica.

Preteklost in umetnost sta na ogled v samostanu Stična, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. Samostan je bil srednjeveško kulturno središče Kranjske, poznejše prezidave in dozidave pa so vnesle baročne in rokokojske elemente. V samostanu so poslikave Janeza Ljubljanskega, Fortunata Berganta ter poleg ohranjene cerkvene opreme tudi oprema po načrtih Jožeta Plečnika. Danes je Stična znova verski in kulturni center z zbirkami Muzeja krščanstva na Slovenskem. V njem sta predstavljena zgodovina krščanstva v Sloveniji in razvoj cistercijanov, posebej je postavljena kulturnozgodovinska zbirka, www.mks‐sticna.si. Obiskovalci si radi ogledajo galerijo slikarja patra Gabrijela Humka in spominsko razstavo patra in zeliščarja Simona Ašiča. Za strokovnjake je dostopen še Baragov arhiv. V samostanski trgovini so na voljo spominki, literatura in samostanski izdelki. V čajnici se lahko okrepčate tudi s čaji p. Ašiča.

S še daljšo tradicijo se ponaša stara prafara Šentvid pri Stični, ki jo danes poznamo kot zibelko zborovskega petja. Moderni utrip pa ji zagotavljata proga za motokros ter športno letališče z motornimi in jadralnimi letali za panoramski let. Gradišče nad Šentvidom (519 m) je priljubljena pohodniška točka z Lavričevo kočo.

Na Muljavi je bil doma pisatelj Josip Jurčič, ki je leta 1866 napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Še vedno je lepo ohranjena pisateljeva rojstna hiša, po kateri se lahko sprehodite in Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 18

poučite o njegovem delu.

Posebno vez s preteklostjo ohranja tudi Višnja Gora. Današnji videz naselja še vedno spominja na nekdanje malo srednjeveško mesto, od katerega je deloma ostalo ohranjeno obzidje s stolpom.

V bližini vasi Krka izvira reka Krka, zelena lepotica. Ob izviru je vhod v 220 m dolgo kraško Krško jamo, ki jo lahko z vodičem obiščete od aprila do oktobra. Njena znamenitost je poleg tisočletnih kapnikov človeška ribica.

V preteklosti so ob Krki in njenih pritokih delovali številni mlini in žage, danes pa vedno bolj prevladujeta rekreativni in turistični pomen reke in njenih brzic. Še posebej privlačna je za kopalce, kajakaše in ribiče, ki lovijo ribe, kot so šarenka, sulc, postrv, lipan, podust, som in ščuka.

Okolica pa nudi še mnoge druge aktivnosti v naravi: smučanje na Polževem, tek na smučeh, pohodništvo po Jurčičevi poti in evropskih pešpoteh E6 in E7, konjeništvo in tenis. Na koledarju imajo stalno mesto spomladi Jurčičev pohod, junija sta v Šentvidu pri Stični kulturni teden in Tabor slovenskih pevskih zborov, konec julija je Anin sejem v Višnji Gori, septembra shod mladih v Stični in oktobra Lavričev pohod. Podrobnejše informacije o znamenitostih in lokalnih prireditvah v občini Ivančna Gorica vam bodo posredovali na sedežu Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, [email protected], T: +386 (0)91 781 21 30.

V Ivančni Gorici z okolico je za kulinariko dobro preskrbljeno. V sami Ivančni Gorici lahko izbirate med gostilno Krjavelj, gostilno Zadružni hram, gostilno Na sokolski, okrepčevalnico pri Frenku ali se posladkate v slaščičarni Center, www.dolenjska.net.

Na Muljavi je gostilna pri Obrščaku, www.obrscak‐sp.si, kjer pozimi vsak dan strežejo sveže koline. V vasi Krka je gostišče Krka, v okolici Šentvida pri Stični so pizzerija Kegeljček, gostilna Grabnar, gostilna Štorovje, gostilna pri Japu in turistična kmetija Fajdiga. V Višnji Gori pa izbirajte med gostilnama Šerek in Jelenov rog ter hotelom Polževo, www.polzevo.com, ki je prava turistična postojanka. V dolini Krke se lahko ustavite tudi v gostilni Na pajčni.

Na Pristavi nad Stično je tudi izletniška kmetija Okorn. Njena posebnost so ajdovi žganci s kislim zeljem, ocvirki, obaro ali mlekom. Nikoli ne zmanjka domačih suhomesnih izdelkov (klobas, bržol, salam, prekajene slanine). Vsega je toliko, da dobrote tudi prodajajo. . Kamnik Na skrajnem severu Osrednjeslovenske regije ob vznožju Kamniško‐Savinjskih Alp leži srednjeveški Kamnik, mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino. Zaradi prepleta naravnih lepot, trajnih zasaditev, skrbi za okolje in zaradi razvoja turistične ponudbe, ki temelji na kar najmanjšem vplivu na okolje, je bil Kamnik odlikovan s srebrno medaljo Entente Florale Europe 2009, s katero ocenjujejo urejenost evropskih mest in vasi.

Staro mestno jedro je zanimivo kot celota. Nad njim leži na manjšem skalnem griču Mali grad, najopaznejša znamenitost mesta. Z njim je povezana kamniška legenda o bogati, a skopuški grofični Veroniki in njeni tragični usodi. Od gradu je danes ostala le kapela, ki sodi med najstarejše romanske spomenike v Sloveniji ter Evropi in je vključena v evropsko kulturno pot Transromanica.

Preteklost in umetnost si lahko ogledate v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki hrani zapuščino kulturne dediščine na območju sedmih občin (Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Komenda in Moravče), www.muzej‐kamnik‐on.net, v Sadnikarjevem muzeju z zasebno zbirko več kot 1.500 eksponatov in v Budnarjevi muzejski hiši, ki je primer kmečkega bivališča izpred Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 19

300 let in kjer občasno potekajo tradicionalne etnološke prireditve, www.domacija.com. V Frančiškanskem samostanu sta znamenita Plečnikova kapela Božjega groba in frančiškanska knjižnica, kjer hranijo izvod Dalmatinovega prevoda Biblije, Pentatevh ter več kot 10.000 knjig, natisnjenih do leta 1799.

Kamnik bogati mnogo turističnih prireditev v vseh letnih časih. Staro mestno jedro je prizorišče kulturnih dogodkov in tradicionalnih prireditev, med katerimi je najprepoznavnejši mednarodni festival Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, www.kamnik‐tourism.si.

Okolica mesta ponuja številne možnosti za izlete, rekreacijo in športne aktivnosti, tudi adrenalinske. V osrčju Kamniških Alp je dolina reke Kamniške Bistrice, ki je priljubljena med ribiči, obenem pa je tudi idealno izhodišče za podvige ljubiteljev planin na bližnje dvatisočake. Le nekaj sto metrov od njenega izvira stoji dvorec kralja Aleksandra, ki ga je leta 1932 zasnoval arhitekt Jože Plečnik.

V Kamniških Alpah leži ena od najprivlačnejših planot v Sloveniji – Velika planina. Pastirsko naselje s tipično arhitekturo velja za eno od redkih ohranjenih naselij v Evropo. V zimskih mesecih lahko na Veliki planini uživate v smučanju, sankanju in teku na smučeh, junija pa koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do septembra.

Nad pastirskim naseljem je kapela, posvečena Mariji Snežni, najbolj poznana naravna znamenitost planine pa je jama Vetrnica, kjer je sneg tudi v poletnih mesecih. Če na poti zagledate vijoličasto cvetico, je ne utrgajte; to je namreč kamniška murka – edina od murk, ki je kot redka vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlin.

Turisti, ki želijo na Veliki planini preživeti več kot en dan, lahko prespijo v enem od planinskih domov ali v turističnem naselju, ki se po arhitekturi zgleduje po avtohtonih pastirskih kočah, www.velikaplanina.si.

Za sprostitev se odpravite v najvišje ležeče terme v Sloveniji – Terme Snovik, ki ležijo v neokrnjeni Tuhinjski dolini in so edine slovenske terme z evropskim ekološkim znakom ‐ EU Marjetica, www.terme‐snovik.si.

Arboretum Volčji potok je največji botanični vrt v Sloveniji, ki ga lahko postavimo ob bok najbolj znanim botaničnim parkom sveta. Park se razprostira na 88 hektarjih, na katerih uspeva kar 2.500 vrst in sort iglavcev in listavcev, www.arboretum‐vp.si.

V neposredni bližini parka bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji golfa. Golf Arboretum z 18 luknjami privablja igralce tudi s svojo slikovito pokrajino in čudovitimi pogledi na planine, www.golfarboretum.si.

Kamnik slovi tudi po naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah, ki je prvi center v Sloveniji, namenjen samozdravljenju, revitalizaciji telesa, sprostitvi ter krepitvi našega telesa in duha. Sredi gozda se v njem v blagem naklonu zvrstijo več energijskih centrov in izvir žive vode, www.zdravilnigaj.si.

Kulinariko Kamnika predstavljajo za praznike potica in meso, ob nedeljah tipično slovensko kosilo z govejo juho. Na Veliki planini pa poskusite kislo mleko in žgance. V mestu Kamnik, Tuhinjski dolini in dolini Kamniške Bistrice najdete pestro izbiro domačih gostiln, restavracij, picerij in okrepčevalnic ter slaščičarn. Če se boste podali v planine, pa se okrepčajte v planinskih domovih, www.kamnik‐tourism.si.

V kulinarični ponudbi je zanimiv obnovljeni hotel Malograjski dvor v Kamniku, katerega Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 20

zgodovina sega v leto 1830. Namenjen je gostom, ki cenijo udobje stilno opremljenega ambienta, a tudi vso tehnologijo modernega časa. Hotelska restavracija nudi preplet lokalne, srednjeevropske in mediteranske kuhinje, www.hotelkamnik.si.

Ne moremo pa mimo gostilne Pri planinskem orlu v Stahovici, na cesti med Kamnikom in Kamniško Bistrico, ki se po mnenju Gurmana* uvršča med (naj)boljše gostinske lokale v Sloveniji. Kuhinja je slovenska, lovska, tudi ribja in vegetarijanska. Dodatna ponudba pa je prodaja kart za ribolov. T: +386 (0)1 832 54 10, (0)1 832 72 36.

* Najboljše gostilne v Sloveniji – izbor približno 175 najboljših – po ocenah najboljših slovenskih ocenjevalcev, kakor jih je zbral in uredil Gurman, društvo dobrih okusov. Osnovni vodili pri izboru sta bili kakovost hrane in ocena lokala v tiskanih medijih (2003–2009), www.gurman.eu. Litija Občina Litija leži v središču Slovenije, v zahodnem delu Posavskega hribovja, ki z obeh strani obdaja reko Savo.

Jedro stare Litije, ki se je razvilo iz nekoč pomembne brodarske postojanke na reki Savi in sega v 15. stoletje, je deloma še ohranjeno. Med zanimivostmi v mestu sodijo grad Turn, Plečnikov spomenik NOB, župnijska cerkev sv. Miklavža, knjižnica dr. Slavka Gruma, secesijska stavba nekdanjega sodišča, Litijski muzej z zbirko o rečnem brodarstvu ter predilnica Litija kot spomenik tehnične dediščine.

Med najbolj znanimi izletniškimi kraji v občini Litiji so Vače, znane po vaški situli, najstarejšem staroslovenskem (venetskem) simbolu iz obdobja na prehodu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem, ki je bil izkopan leta 1882 in ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. Na Vačah so tudi druge arheološke najdbe iz kamene in starejše železne dobe.

Na širšem območju Vač se nahaja geometrično središče Slovenije – GEOSS, simbol slovenstva in večstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru. Območje obsega Vače z domom Geoss in zbirkami v njem, Alejo ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh, povečano poustvaritev situle z Vač, obnovljeno sušilnico lanu, Kimovčev muzej starožitnosti (v nastajanju), prazgodovinsko naselbino z označbo arheoloških raziskovanj in veliko povečavo vaške situle na Kleniku. Posebnost Vač je tudi fosilna morska obala in cerkev sv. Andreja z božjim grobom, ki naj bi bil eden najlepših v Evropi.

Za vse, ki si želijo stopiti v zakonski stan kot pravi Slovenci, je primerna »slovenska poroka na GEOSS‐u, ob simbolih slovenstva«, www.drustvogeoss.si/page/sl/prireditve/poroke_na_geossu. Posebnost občine Litija je tudi rudnik Sitarjevec, ki spada med naša večja rudna nahajališča, Litija pa je najstarejše slovensko rudarsko mesto. Začetek rudarstva v litijskem območju sega že v čas Keltov, ki so tu kopali svinčevo rudo. Za obiskovalce je zanimiva tudi zbirka prodnikov na Bregu in Muzej premoderne umetnosti v Hotiču.

Razgibana pokrajina ponuja tudi številne možnosti za izletništvo in rekreacijo, celotno območje je prepredeno s kolesarskimi in pohodnimi potmi ter turističnimi kmetijami. Najbolj znane pohodniške prireditve so Levstikova pot od Litije do Čateža, Oglarska pot na Dolah pri Litiji, pohod Od cerkvice do cerkvice na Polšniku, ki povezuje pet okoliških hribov in njihovih cerkva, in Arheološka pot od Vač do Klenika.

Posebno doživetje je popotovanje na konjskem hrbtu na posameznih odsekih 225 km dolge Konjeniške poti po Posavskem hribovju. Na njej vas pričakuje 18 kontrolnih točk, na katerih lahko pridobite žige, in 24 postojank, ki vam zagotavljajo varen privez, počivališče, možnost oskrbe konja s senom in vodo, prenočišče ter hrano in pijačo na poti. Točke in postojanke so Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 21

večinoma kmetije oziroma turistične kmetije. Izbirate lahko med šestimi osnovnimi kartami oziroma odseki poti, [email protected], www.razvoj.si.

Mnogi obiskovalci prihajajo v Litijo tudi zaradi znanih tradicionalnih prireditev, kot so Pustni karneval, Pohod in kolesarski vzpon na GEOSS ‐ geometrično središče Slovenije, Viteške igre na gradu Bogenšperk ter druge festivalske in kulturnozabavne prireditve v Litiji.

V Litiji z okolici je mogoče dobro in obilno jesti v gostilnah, gostiščih in na kmetijah. V gostilni in piceriji Kovač v Litiji se pri pripravi hrane zanašajo na stare, domače recepte. V prenovljeni gostilni nudijo tudi prenočišča, www.gostilnakovac.si.

Gostilna Vrabec v Slivni na Vačah nudi domače slovenske jedi in mednarodno kuhinjo. Posebnost so nedeljska kosila, domača zeliščna žganja, domači kruh, dobra točena in buteljčna vina. V gostilni Berdajs v Savi nudijo domače slovenske jedi. Posebnost so jedi iz divjačine, postrvi in šobelj. Tenis igrišče in balinišče pa sta dobrodošla dopolnilna ponudba. Posebno doživetje pa vas čaka na kmetiji pr`Selet v Borovaku pri Polšniku, kjer se lahko družite z domačimi živalmi, zajahate islandskega konja, postavite šotor ali spite na 150 let starem seniku. Dobro domačo hrano dopolnjujejo doma pridelano mleko, domači čaji, sokovi, žganje in jabolčno vino.

Gostilna Juvan na Polšniku je po mnenju Gurmana med (naj)boljšimi gostinskimi lokali v Sloveniji. Pod sloganom “Kulinarični užitki iz srca Slovenije s pogledom na Triglav!« nudijo domače slovenske jedi, jedi iz divjačine in vegetarijanske jedi. Med jedmi velja omeniti nadevane telečje prsi, krače (telečje in svinjske), kozlička, koline, srno v omaki, štruklje in domač jabolčni zavitek. Imajo tudi majhen živalski vrt, T: +386 (0)1 897 30 22; M: +386 (0)41 367 948. Lukovica Lukovica leži ob regionalni cesti Ljubljana – Celje v hribovitem, z gozdovi poraslem območju, znanem kot dolina Črnega grabna. Na severu je obdana s Tuhinjsko in na jugu z Moravško dolino. Te kraje so poznali že Rimljani, saj je tod potekala znamenita rimska cesta imenovana Aquileia – Emona – Celeia, na vzhod.

Na poti po teh krajih vas čaka veliko naravnih lepot, znamenitosti in pestre zgodovine, zato vas vabimo, da se nam pridružite na potepu.

Stari trg v Lukovici obdajajo mogočne hiše iz furmanskih časov, saj je bila Lukovica pomemben prehodni kraj. Stara poštna postaja je najstarejša ohranjena zgradba na poštni zvezi med Ljubljano in Gradcem, ustanovljena 1573.

Delno obnovljeni grad Brdo z začetka 16. stoletja na Brdu pri Lukovici obdaja slikovita okolica grajskega parka z ribnikom in drevoredoma.

Med cerkvami, ki vas spremljajo na vsaki poti, se štiri uvrščajo med kulturne spomenike državnega pomena: cerkev sv. Marjete na Gradišču pri Lukovici, cerkev sv. Luke v Spodnjih Praprečah, cerkev sv. Neže na Golčaju in cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Zideh.

Po okolici Lukovice vodijo številne pohodniške in planinske poti, turisti pa si radi ogledajo tudi Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici. V njem se lahko seznanite s pestro zgodovino čebelarstva na Slovenskem, pokusite in kupite med in druge čebelje pridelke vrhunske kakovosti ter se podate na zeliščno‐čebelarsko učno pot, www.czs.si. Okrepčate pa se lahko v gostišču Pri čebelici.

Turistična ponudba v Lukovici je zelo živahna, saj lahko izbirate med šestimi turističnimi potmi, na katerih si lahko ogledate veliko cerkva, prikazov domačih obrti in običajev. V nekaterih pa se Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 22

lahko preskusite tudi sami.

Najzanimivejše so prireditve, ki ohranjajo rokovnjača, ki je hkrati tudi simbol občine Lukovica. Na Slovenskem z rokovnjači imenujemo može, ki so se pred 200 leti, v času Ilirskih provinc, upirali iti v francosko ali avstrijsko vojsko.

Ko boste pohajkovali po Lukovici, se nikar ne pozabite ustaviti na Trojanah, ki slovijo po slastnih trojanskih krofih, www.gp‐trojane.si.

Če pa si boste zaželeli pristne domače hrane, se odpravite do gostilne pri Bevcu v Lukovici pri Domžalah, ki ima 200 let dolgo tradicijo in senčen poletni vrt. V zimski sezoni strežejo odlične koline, T: +386 (0)1 723 51 46, GSM: +386 (0)41 532 483. Z dolgo tradicijo se lahko pohvalijo tudi v gostilni Furman, in to z zrezki v furmanski ponvi, rokovnjaškim golažem, gobovo juho v kruhovi skodelici in s pizzami velikankami. V zadnjem času pa so začeli variti tudi lastno pivo Rokovnjač, www.gostilnafurman.si. Posebna je tudi domačija Rus v Šentvidu pri Lukovici, ki združuje gostilno, trgovino, galerijo in poročno dvorano, www.domacija‐rus.si. Mengeš Mengeš je eden od najstarejših krajev v Sloveniji (1254). Na severu mu tvorijo čudovito ozadje Kamniške Alpe in Karavanke, na vzhodnem delu pa ga obkroža Mengeško polje. Poleg Mengša in Dobena sestavljata občino Mengeš še naselji Loka pri Mengšu in Topole, vse pa povezuje reka Pšata.

V Mengšu in okolici naletite na številne obnovljene kapelice in kužna znamenja. Najstarejši in najdragocenejši umetnostni spomenik je cerkev sv. Mihaela, posebej njen gotski prezbiterij iz 15. stoletja s freskami Janeza Ljubljanskega. Krstilnica in spovednica sta zadnje delo arhitekta Jožeta Plečnika. V Loki pri Mengšu si lahko ogledate cerkev sv. Primoža in Felicijana ter obnovljeni grad Jablje. V Mengšu pa se nahajata še Ravbarjev in Staretov grad.

Nad Mengšem se vzpenja hrib Gobavica (433 m), kjer stoji Mengeška koča, ki vabi z domačo gostinsko ponudbo in lepim razgledom. Na jugozahodnem pogorju leži vasica Dobeno, ki je znana po kmečkem turizmu, pohodniških poteh in čudovitem razgledu. Nad njo leži vrh Rašica z razglednim stolpom.

Mengeš je zaradi številnih izdelovalcev glasbil, ene najstarejših godb na Slovenskem (1884), glasbenega utripa ter glasbenih trgovin in izvajalcev poimenovan glasbeno mesto s sloganom »S pesmijo v srcu«. V mestu nastajajo harmonike znamk Melodija, Zupan, Kapš in kitare Naceta Zaletelja.

Športni park v Mengšu, Loki pri Mengšu in Topolah, wellness šport hotel Harmonija, www.harmonija.eu, teniški center, Cegvenški bajer, trim steza in pohodniške poti dajejo vsakemu obiskovalcu možnost za vsestransko športno dejavnost.

Že več let v Mengšu prirejajo številne prireditve, kot so Pod mengeško marelo, Festival koračnic, Novoletni koncert. Večdnevna prireditev Mihaelov sejem pa je ena od najstarejših ohranjenih tradicij sejmarstva v Mengšu.

Mengeš je znan tudi po kulturnih dogodkih v Kulturnem domu in igrah Kulturnega društva Špas teater.

V Mengšu so znane gostilne Trdinova klet, Mengeška koča, Pavovec, Pri Fani in Buon piato ter Oranžerija. V Loki pri Mengšu je gostilna Tavčar, na Dobenu pa Pri Ručigaj, Dobenski hram in Pri Blaž. Mengeški kulinarični posebnosti sta Trdinova jed, imenovana bizgec (enolončnica iz ječmenove kaše, kislega zelja in repe ter suhega mesa), in mengeški »hvancat«, ki ga drugod po Sloveniji poznamo kot pustno pecivo flancat. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 23

Po mnenju Gurmana je najboljša v teh krajih gostilnica Kamrca v Mengšu, kjer se bodo vaše brbončice razveselile dobrot francosko‐italijanske kuhinje s slovenskim pridihom. Vinska klet je bogata z vrhunskimi buteljčnimi vini, www.kamrca.si. Šmartno pri Litiji Šmartno pri Litiji leži v zahodnem Posavskem hribovju. Skozenj vodi cesta do enega najlepših slovenskih gradov – Bogenšperk. Sezidali so ga v prvi polovici 16. stoletja, leta 1672 pa ga je kupil znameniti slovenski polihistor in znanstvenik Janez Vajkard Valvasor. V grajskem muzeju si lahko poleg Valvasorjeve delovne sobe, tiskarne in osrednje slovenske geodetske zbirke ogledate še zbirke, posvečene zgodovini gradu, Valvasorjevi umetnosti in članstvu v angleški Kraljevi družbi, vraževerju, slovenskim nošam slovenskim nošam v 17. stoletju in lovu.

Grad Bogenšperk pa ni namenjen samo podoživljanju preteklosti. V njem lahko doživite pravljično poroko z vožnjo s kočijo po lipovem drevoredu, poročno slovesnostjo v grajski knjižnici, ki je nekdaj kot hram učenosti služila Valvasorju, cerkveno poroko v grajski kapelici in poročnim slavjem v viteški dvorani ali stilno urejenih prostorih gradu, sprejemom pri grajski gospodi in z blagoslovom grajskega gospodarja. Osrednja informacijska pisarna glede turistične ponudbe občine in ogledov in animacij na gradu Bogenšperk je Javni zavod Bogenšperk, www.bogensperk.si, [email protected], T.: +386 (0)1 8987 867 ali +386 (0)1 8987 664.

Šmartno pri Litiji slovi tudi po cerkvi sv. Martina, ki so jo zgradili po načrtih dunajskega arhitekta Adolfa Wagnerja. Mogočna opečna stavba s tlorisom v obliki križa in monumentalnim dvostolpnim pročeljem krasi samo središče kraja.

Okolica Šmartna s Kamplovim hribom, Jablaniško dolino, vasico Javorje in Primskovo goro, kjer se pokrajina že preveša v dolenjsko hribovje, vam nudi veliko možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi, nabiranje gozdnih sadežev in uživanje domačih dobrot na ekoloških kmetijah ob poti. Prepredena je s številnimi pohodnimi potmi: Čebelarska gozdna učna pot povezuje pridelovalce medu, Sadna cesta je vir skrbno pridelanega sadja, Kostanjeva pot pa vodi po gozdovih vse do sosednjih Janč.

V Šmartnem pri Litiji si lakoto lahko potešite v gostilni pri Mačku ali v gostilni Krznar. Če pa se odpravite v Pustov mlin v Cerovici, kjer so znani po svežih postrvih, v zimskem času pa po domačih kolinah, vam ne bo žal. Vse leto pečejo tudi domač kruh, ob vikendih pa tudi pecivo, www.gostilnapustovmlin.si, T:+368 (0)1 8992 360.

Priljubljeni sta tudi turistični kmetiji Blaj in Končina. Trzin Na poti iz Ljubljane v Kamnik ali po stari poti na letališče Jožeta Pučnika na Brniku se peljete skozi Trzin, drugo najmanjšo občino v Sloveniji, ki pa spada med razvite in bogatejše. V naselju je razvito družabno in društveno življenje s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami, ki so lahko zanimive tudi za obiskovalce od drugod.

V starem delu naselja je več spomeniško zanimivih hiš, spomine na stare čase pa obujajo tudi kozolci, kašče in še nekateri drugi spomeniki kulturne dediščine kraja.

Najpomembnejši trzinski kulturno‐umetniški spomenik je župnijska cerkev sv. Florjana. Postavljena je bila sredi 14. stoletja. Med cerkvenimi umetninami tako lahko najdemo dela iz znamenite ljubljanske kiparske delavnice, dela Franca Jelovška, Leopolda Layerja, Matije Koželja, Matije Bradaška mlajšega in starejšega ter tudi Jožeta Plečnika.

Med kulturno‐umetniškimi spomeniki Trzina naj omenimo več zanimivih cerkvenih obcestnih znamenj, med katerimi je še zlasti zanimivo kamnito kužno ali mrliško znamenje. Omeniti velja še Kraljevo in Celovo znamenje, je pa še več preprostejših, lesenih znamenj.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 24

Med krajevnimi znamenitostmi novejšega časa pa omenimo stekleno piramido v obrtno‐ industrijski coni. Zaradi prijetne, še dokaj neokrnjene narave v okolici je Trzin lahko prijetno izhodišče za izlete k bližnjim izletniškim točkam, kot sta Dobeno in Rašica, gozdovi in travniki v okolici naselja pa nudijo tudi lepe možnosti za sprostitev in rekreacijo v naravi.

Živahen utrip Trzina boste začutili, če obiščete festival Trzinska pomlad, dvomesečno kulturno prireditev, ki se odvije ob sobotah od konca maja do začetka julija.

Med kulinarične specialitete pa sodi trzinska kranjska klobasa, ki jo delajo po izvirnih receptih iz 19. stoletja še danes. Med mnogimi gostinskimi lokali se posebej odlikuje gostinstvo Narobe, opremljeno v starinskim slogu in z bogato ponudbo jedi slovenske kulinarike. Nudijo tudi prenočišča, www.narobe.eu.

Špageterija in pizzerija Da Mattia v Trzinu pa velja po Gurmanovi oceni za enega od boljših gostišč v Sloveniji. Kot nakazuje že ime gostišča, kuhajo italijansko in sredozemsko hrano. T:+368 (0)1 721 47 87; M:+368 (0)41 652 406; [email protected]. Preostale občine v regiji Dobrepolje Občina Dobrepolje se razprostira na območju treh med seboj povezanih kraških dolin, ki ležijo med Malo goro in planoto Tisovec. Ponašajo se z bogato kulturno in naravno dediščino.

Na Vidmu, občinskem centru, je cerkev sv. Križa, v kateri so poslikave Langusa, Wolfa, Koželja in Vurnika. Nasproti cerkve stoji kapelica sv. Cirila in Metoda Toneta Kralja, okolico cerkve in pokopališče pa krasi več spomenikov, delo bratov – Toneta in Franceta Kralja. Jakličev dom je središče kulturnega in turističnega utripa. TIC Dobrepolje, T: +386 (0)41 96 28 23.

Cerkev sv. Florijana v Ponikvah je bila grajena v gotskem slogu, pozneje pa je dobila baročno podobo z zlatimi baročnimi oltarji. Angelski oltar sv. Mihaela je bil zaradi svoje izjemne lepote razstavljen v Beogradu, Sarajevu in Parizu.

Vasi Zagorica in Ponikve sta znani po pustnih »mačkarah«. Med ponikovskimi pustnimi maskami izstopa maska petelina, med zagoriškimi pa pokrivalo »kastur«. Obe maski sta bili ovekovečeni tudi na znamkah Pošte Slovenije.

Zdenska vas je s svojo ohranjeno dediščino in razgledno lego zanimivo naselje. Za romarsko cerkvijo sv. Antona se razprostira lipov gaj s 45 stoletnimi lipami. V neposredni bližini sta dve kraški jami. Kozolci ob vaškem robu s svojimi rezljanimi detajli in s svojo dediščino predstavljajo vrhunec podeželske arhitekture.

Kraški pojavi – vrtače, vodni izviri, požiralniki in jame – vas spremljajo na vsakem koraku. Tudi človeška ribica je doma v dobrepoljskih jamah. Sredi vasi Podpeč se odpira vhod v pretočno vodno jamo, imenovano Podpeška jama, ki jo je opisal že J. V. Valvazor leta 1687 v Slavi vojvodine Kranjske. V jami se odvijajo tudi koncerti.

V Podgori stoji rekreativno‐družabni center Pri koritu, kjer potekajo kulturne in etnološke prireditve, od tam pa vodita dve učni poti. Sodobno zasnovan križev pot, delo 14 udeležencev likovne kolonije, je na ogled v podgorski cerkvi sv. Miklavža.

Dobrepolje je idilična rodovitna dolina z veliko sadja in zelenjave, po gozdovih rastejo gobe, jagode, veliko je divjadi, tu domujejo tudi medvedi. Pohodne poti iz treh dolin vodijo na bližnje vrhove in so idilične v vseh letnih časih.

Jakličev dom je osrednji kulturni prireditveni hram v osrčju doline Dobrepoljske doline Videm‐ Struge, v centru Vidmu. V njem je sedež številnih društev kulture, turizma, godbe, glasbene Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 25

šole, knjižnice, društva kmečkih žena, športnih organizacij in podobno. Možen je najem prostorov in dveh dvoran ter izvajanje seminarskega turizma. Vsi kontakti so na spletnih straneh občine tako kot tudi letni koledar prireditev v kraju. Mreža turističnih poti, rimske ceste, gozdne, kolesarske in učne (pot)i se vijejo od železniške postaje v Predstrugah do juga doline, do Strug znanih po vsakoletni konjeniški prireditvi v septembru. Tradicionalno gobarsko razstavo organizira gobarsko društvo, ki je med drugimi tudi soorganizator letnih prireditev v Dobrepoljski dolini. Nakup mednih produktov je možen pri čebelarjih, članih Čebelarskega društva Dobrepolje, ki v Vidmu prenaša znanje na mlade čebelarje v učnem čebelnjaku.

Za kosilo je na voljo več gostiln, kjer strežejo dobre malice, kosila in jedi po naročilu. Za domačo hrano (divjačina, gobje jedi, žganci, štruklji, koline) je povsod potreben predhoden dogovor. Dobrova‐Polhov Občina Dobrova ‐ Polhov Gradec leži v osrčju Polhograjskega hribovja, ki se zajeda v Gradec Ljubljansko kotlino. Na Polhograjskem so številne znamenitosti arheološke, zgodovinske, etnološke, kulturne in naravne dediščine.

Osrednje naselje je Polhov Gradec s Kalavarijo in renesančno polhograjsko graščino z grajskim parkom, večstoletno lipo, Neptunovim vodnjakom, grajskim dvoriščem, ki ga zaključuje baročni portal, in angleškim stolpom z uro. V graščinskih prostorih je na ogled muzejska zbirka, ki prikazuje življenje in zgodovinsko dogajanje v kraju, ki sega v čas pred antiko. Nekdanji lastnik polhograjske graščine Rihard grof Blagaj je v začetku 19. stoletja odkril dotlej neznano rastlinsko vrsto, ki so jo poimenovali po odkritelju in jo uvrstili v botanični sistem – blagajev volčin, www.grad‐polhovgradec.si.

V graščini je tudi Muzej pošte in telekomunikacij, www.tms.si. Spajanje starega z novim zastopa e‐točka v graščini, ki obiskovalcem omogoča sodobno komunikacijo.

Grad pa ni namenjen samo preteklosti, ampak si ga lahko izberete tudi za tisti poseben prostor, kjer boste izrekli usodni da. Za vašo romantično poroko.

Od polhograjske graščine ni daleč do vasi Dvor, kjer si lahko ogledate eno od najmogočnejših poznogotskih cerkva na Slovenskem, cerkev sv. Petra. Med dragocenostmi je šest zlatih oltarjev, sliki Metzingerja in kipi polhograjske rezbarske družine Facijev. Na kasetiranem stropu z letnico 1577 najdemo prvi javni zapis slovenščine.

Iz Polhovega Gradca, središča Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, peljejo številne pohodniške poti k bližnjim kulturnim in naravnim znamenitostim. Do njih se lahko odpravite sami ali z vodičem. Manj izkušeni pohodniki se odpravijo na Mali vrh ali na slikovito polhograjsko Goro (824 m) s cerkvijo sv. Lovrenca. Gora je ne samo barvita kulisa kraja, po katerem je hribovje dobilo ime, temveč tudi priljubljena gorniška, botanična in zgodovinska zanimivost. A za njo prav nič ne zaostajajo njeni bližnji vrhovi: Grmada, Tošč in Sv. Jakob. Zahodno od njih se visoko nad dolino razprostira obli grič – Črni vrh s cerkvijo sv. Lenarta. Za njim se še više vzpenja nekdaj najvišja vzpetina v Polhograjskem hribovju – Pasja ravan (1020 m). Od tam pa se nam že odprejo novi pogledi na škofjeloško stran. Na poti se lahko ustavite na turističnih kmetijah, ki vas gostoljubno pogostijo. Na nekaterih kmetijah pa lahko kupite tudi domačo zelenjavo, sadje in drugo.

Posebej čebelarstvo ima v dobrovski okolici in na Polhograjskem dolgo tradicijo, ki se nadaljuje v Domu čebelarjev v Polhovem Gradcu, kjer domuje tudi čebelarstvo Božnar. Tam lahko pokusite in kupite med, medene izdelke in še mnogo drugega, www.boznar.si.

Če ste ljubitelji sirov, lahko obiščete sirarstvo Orešnik v Šentjoštu nad Horjulom, kjer vam pripravijo pokušino domačih kozjih sirov. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 26

Kulinarična ponudba je zbrana pod imenom Dobrote Blagajeve dežele. Sem štejejo poleg turističnih kmetij in kmetij za prodajo izdelkov, čebelarjev in sirarstva tudi gostilne. Kmečka tržnica pa je odprta vsako soboto v Ljubljani, pri trgovini Interspar na Viču. Grosuplje Na začetku Dolenjske, sredi položnega hribovja z značilnimi številnimi manjšimi dolinami in kraškimi polji, leži občina Grosuplje.

Območje zaznamujeta bogata kulturna in zgodovinska dediščina. Začetki poseljenosti na Magdalenski gori segajo v mlajšo železno dobo. Urejena sprehajalna arheološka pot vas bo vodila po zavarovanem območju kulturne dediščine. Šmarje ‐ Sap je bilo več kot 700 let cerkveno in kulturno središče zahodnega dela Dolenjske. V Turenčku pa je potekala prva šola na Slovenskem že leta 1504.

Od mnogih gradov so ostali le razvaline gradu Čušperk, grad Boštanj in dvorec Praproče s spominsko sobo pisatelja Louisa Adamiča.

Sakralno in arhitekturno dediščino zastopajo gotska cerkev sv. Martina v Velikem Mlačevem, cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici in romanska cerkev Marijinega rojstva v Šmarju ‐ Sapu. Cerkev z obzidjem je služila kot protiturški tabor, od katerega je viden samo še en stolp – Turenček. V cerkvi so ohranjene gotske poslikave in freske Štefana Šubica.

Tabor Cerovo s cerkvico sv. Nikolaja je eden redkih protiturških taborov, ki so se ohranili do današnjih dni. Dvovišinsko obzidje s številnimi strelnimi linami in tremi stolpi predstavlja kmečko arhitekturo najvišje ravni. Stolpi so razporejeni tako, da omogočajo nadzor nad vso okolico.

V zadnjih desetih letih postaja Grosuplje mesto kipov. Zavod za kiparstvo vsako leto povabi priznane kiparje in kiparke, ki pod gradom Boštanj klešejo in obdelujejo kraški apnenec mesec dni. Končane kipe, do leta 2011 jih je 22, postavijo na izbrana mesta in slovesno predajo meščanom Grosuplja. Sočasno na istem prostoru potekajo kiparske delavnice za otroke, mladino in odrasle, ki vsakič znova privabijo veliko obiskovalcev.

Med naravnimi znamenitostmi kraljuje Županova jama, ki so jo odkrili leta 1926 in jo najdete v bližini Tabora. Vhod v jamo je skozi jamo Ledenica, prvo od sedmih dvoran, ki jih povezuje več kot 600 metrov urejene poti. V jami najdemo kapnike vseh vrst, oblik in barv, prepade, brezna, rove, kristalno čisto vodo, pozimi pa tudi ledene kapnike v Ledenici. V jamo obiskovalce pospremi vodnik, informacije na T: +386 (0)41 407 705, www.zupanovajama.si.

Drugi znameniti kraški pojav v grosupeljski občini je presihajoče Radensko polje, ki sodi med devet najizrazitejših presihajočih kraških polj v Sloveniji in spominja na Cerkniško jezero. Nanj pritekajo vode z nekraškega sveta in na kraškem polju poniknejo v podzemlje. Polje pokaže idiličen obraz, ko se razcvetijo značilne rože, ali groteskno podobo, ko je ujeto v zimski led. Je ugodno naravno okolje za mnoge redke, zaščitene vrste rastlin in živali. V sredini Radenskega polja je 68 metrov visok osamelec Kopanj, ki je najlepši primer huma dinarskih kraških polj v slovenskem merilu, www.radenskopolje.si.

Lokalni turistični vodniki vas bodo z veseljem popeljali po izbranih znamenitostih, vodenje lahko naročite na Občini Grosuplje, T: +386 (0)1 788 87 50; obcina‐grosuplje@ob‐grosuplje.si.

Lepot Grosupljega in okolice se lahko naužijemo, če se peš ali s kolesom podamo po pokrajini. Čez Kucelj, najvišji vrh občine, vodi evropska pešpot E6, Grosupeljska planinska pot pa zakroži okoli Grosupeljske kotline. Adrenalinski navdušenci se zbirajo na športnem letališču ter na skakalnici za smučarske skoke, ne manjkajo pa niti konjeniška društva. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 27

Med večje rekreativne prireditve z daljšo tradicijo sodijo kolesarski maraton treh občin, 24‐urni tek sreče, medobčinsko prvenstvo v tenisu in start mednarodne kolesarske dirke po Sloveniji. Za lovce in ribiče je Grosuplje z okolico prava destinacija. Gozdovi so bogati in kraški svet nudi v svojih potokih in bajerjih življenjski prostor ribam. Najbolj obiskan ribiški kraj je boštanjski ribnik.

Za kulinariko je v občini dobro preskrbljeno v gostilnah, pizzerijah in okrepčevalnicah. Lakoto si lahko potešite z domačimi slovenskimi jedmi, ribjimi jedmi, vegetarijanskimi jedmi ali jedmi na žaru v gostilnah Krpan, Kramar in Vodičar, pensionu Podržaj in v pivovarni in gostilni Anton v Grosupljem, Pr’ atku v Brezjah pri Grosupljem, na turistični kmetiji Giovanni v Peči, v gostilni Slamar v Šmarju ‐ Sap in v gostilni Lunca v Zagradcu, ki slovi tudi po divjačinskih jedeh.

Za razburljiva nočna doživetja pa poskrbijo v kraljestvu zabave Kongo hotel in casino. V njegovih dveh restavracijah kuharji dan in noč skrbijo za dobro gurmansko izkušnjo. Njihova posebnost je tudi afriška kuhinja, www.kongo.si. Horjul Horjul leži v Horjulski dolini sredi slikovitega naravnega okolja dinarskokraškega in alpskega sveta. Po dolini teče potok Horjulščica, nad njo se dvigajo hribi in strma dolomitska pobočja, v katerih so tudi kraške jame.

Sredi slikovite pokrajine se očem pokažejo znamenitosti sakralno kulturne dediščine. V Horjulu si je mogoče ogledati baročno cerkev sv. Marjete s poslikavami slikarja Janeza Šubica, pokopališče arhitekta Jožeta Plečnika, relief »pieta«, delo kiparja Franceta Kralja iz leta 1923.

V vasi Samotorica stoji lepa renesančna cerkev sv. Mihaela z zanimivim stropom in freskami iz 16. stoletja. V kraju Vrzdenec stoji cerkev sv. Kancijana iz 13. stoletja z najstarejšimi freskami v Sloveniji, v bližini pa je domačija Železnik, ki je poznana po izdelavi harmonik in črni kuhinji. Ogledate pa si lahko tudi živalski vrt ZOO park Rožman.

Cerkvica sv. Urha med Zaklancem in Podolnico je obdana s srednjeveškim obrambnim taborom z dvema stolpoma. Obzidje s cerkvico je upodobljeno tudi na občinskem grbu. V bližnjem skednju je etnografski muzej, kjer je na ogled razstava kmečkega orodja in opravil ter oblačil.

Urejen vaški trg v središču Horjula je stičišče kulturne in turistične ponudbe. Horjul z okolico je primeren tudi za ljubitelje rekreacije. Pozimi lahko ljubitelji smučanja obiščejo smučišči Mrzla dolina in Žažar. Športni park Horjul pa poleg zunanjega košarkarskega in balinarskega igrišča nudi tudi dvorano za in‐line hokej. Zaradi svoje raznolikosti je zanimiva celotna okolica Horjula tako za planinske kot kolesarske izlete. Razgledne točke Kožljek (788 m), Koreno (729 m) in Gradišče (547 m) nudijo prelepe razglede na Ljubljansko barje na eni strani in Julijske in Kamniško‐Savinjske Alpe na drugi strani.

Za dobro domačo hrano je v teh krajih poskrbljeno. Veliko obiskovalcev privabljajo tudi turistične kmetije na Koreni in Samotorici, kjer vas bodo postregli z odlično domačo hrano. Žganci, potica špehovka, suhe klobase in salame, prekajena slanina, jabolčni zavitek iz domačih jabolk so jedi, ki se priležejo po rekreativnem naporu. Komenda Komenda je eno od najstarejših naselij v okolici Kamnika. Prvič se omenja okoli leta 1147, povezujejo pa jo tudi z malteškim viteškim redom. Z njim se je razvila reja konj, ki danes skupaj s konjskimi dirkami, lončarstvom in čebelarstvom pomeni tradicijo.

Največja znamenitost kraja je baročna cerkev sv. Petra s trgom, ki ga je preuredil arhitekt Jože Plečnik med obema vojnama. Nanj je postavil spomenik padlim med prvo svetovno vojno, pokrit s starim zvonom in z napisom Molimo za zdravo pamet. Okolico župnijske cerkve sv. Petra krasijo tri lipe, od katerih najstarejša šteje že več kot 700 let. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 28

Druga baročna lepotica je cerkev sv. Pavla, znana po baročnih kipih sv. Barbare in sv. Marjete. Kamnito gotsko znamenje pa krasi rob pokopališča iz leta 1510. Ogleda vredna je tudi Glavarjeva beneficijska hiša, zgrajena leta 1752, s spominsko sobo in knjižnico z več kot 2.000 knjižnimi izdajami iz 17. in 18. stoletja. Zunanjost hiše krasijo portal z grbom, ki ga je zasnoval baročni umetnik Franc Jelovšek, in tri restavrirane Jelovškove freske.

V okolici Komende je več ribnikov in bajerjev, kjer se lahko obiskovalec spočije in naužije mirne narave. Med najzanimivejšimi je z jelšami obkrožen Čukov bajer, ki je raj za žabe, divje race in ribe. Za obiskovalce sta zelo privlačna tudi Mali in Veliki bajer v gozdu pri Podborštu, polna lepih lokvanjev.

Ljubitelji konj pa bodo uživali na hipodromu Komenda, kjer se z več kot polstoletno tradicijo odvijajo slovenske in mednarodne kasaške dirke in druga konjeniška tekmovanja. Novi hlevi Konjeniškega kluba Komenda so po mnenju ponosnih domačinov najlepši hlevi konjeniških klubov v Sloveniji oziroma kar v srednji Evropi.

Posebni novodobni znamenitosti v občini Komenda sta poslovna cona, ena od treh največjih in najlepših v Sloveniji, in kmetijski sejem, ki se po razstavljavcih, programu in obiskovalcih lahko primerja z mednarodnim radgonskim kmetijskim sejmom.

Za kulinariko je v Komendi in okolici dobro in obilno poskrbljeno. Izbirate lahko med pizzerio hram Gorjan na Gori pri Komendi, www.gorjan.com, gostilno pri Olgi v Mostah pri Komendi, gostilno in pizzerio Feniks v Žejah pri Komendi ter gostilno Čebulj v Komendi.

Gostilna Čubr v Križu pri Komendi je po mnenju Gurmana med (naj)boljšimi gostinskimi lokali v Sloveniji. V gostilni strežejo vrhunske slovenske in mednarodne jedi ter vina, vsak dan pečejo pet vrst domačega kruha, nudijo izbor sladic po hišnem receptu, znani pa so tudi po jedeh na žlico, kot so gobova juha, ješprenj, ričet, domači žlikrofi v juhi, pehtranova juha, www.gostilna‐ cubr.com. Logatec Občina Logatec leži v osrčju Notranjske, na stiku alpskega in dinarskega sveta, kar ji daje poseben pečat, ki se odraža na naravnih vrednotah, večinoma v obliki kraških pojavov v južni polovici občine vse od Planinskega polja, do Logatca, Kalc in Hotedršice.

Planinsko polje je eno najbolj tipičnih kraških polj, ki se razteza na 11 km2 površine in povezuje občine Logatec, Postojna in Cerknica. Približno dvakrat letno ga poplavi reka Unica, ki priteče na dan iz Planinske jame in izginja v podzemlje skozi okoli 150 ponorov na drugi strani polja. Unica s postrvmi, lipani, ščukami in krapi predstavlja pravi raj za ribiče z vsega sveta. Pohvalijo jo kot najbolj čisto reko daleč naokoli. Planinsko polje je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice, znano pa je tudi po kar 78. vrstah metuljev. Zaradi ptice kosec, ki je ogrožen že po vsem svetu, sodi v območje Natura 2000. Poleg kosca pa svoj dom tu najdejo še številne druge živalske vrste.

Ob stari, Tržaški cesti, ki vodi iz Vrhnike proti Logatcu, stoji lipov drevored, eden najdaljših in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji. 290 lip in lipovcev na 1,9 km s svojo dominantno lego ob vstopu v naselje predstavlja svojevrstno značilnost Logatca. Po ustnem izročilu naj bi jih okoli leta 1805 zasadili v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca II, zato je drevored svojčas nosil Luizino ime, kasneje pa se je uveljavilo ime Napoleonov drevored.

Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino poznano kot ena izmed najpomembnejših strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo, zaradi česar so vojske tu vseskozi postavljale velike zgodovinske strateške »meje« vse od rimskega obrambnega sistema Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 29

z mrežo utrdb in zapornih zidov, imenovanih Claustra Alpium Iuliarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije. Ostanki omenjenih meja so še vedno vidni, najlepši primer pa je rimska utrdba na Lanišču. Ta obrambni stolp je bil v začetku sedemdesetih let 20. stoletja obnovljen in kot tak predstavlja edini primer rekonstruirane arhitekture tega poznoantičnega obrambnega sistema v Sloveniji.

Logatec ima poleg naravnega tudi precejšnje bogastvo v kulturni dediščini. Izstopajoča primera sta tudi Grad Logatec in Tomažinov mlin v Hotedršici, ki je še vedno delujoč in se ponaša s posebnostjo, da je postavljen nad naravnim požiralnikom. Mlin si lahko ogledate v okviru krožne poti po Hotedršici.

“Časovni stroj” v Logatcu predstavlja Vojni muzej z mnogimi artefakti vojaške zgodovine Slovencev in slovenskega ozemlja od prazgodovine, antičnega obdobja, srednjega veka, 1. in 2. svetovne vojne, do vojne za samostojno Slovenijo in razvoja nove Slovenske vojske. Posebnost muzeja je zbirka preko 2800 različnih odlikovanj z vsega sveta. Etnološke zbirke predmetov so na ogled v Tršarjevi domačiji v Lazah in v Muzeju starih predmetov » Na griču« ter v kozolcu lezcu v Hotedršici.

Logatec zaznamujejo tudi tradicionalne prireditve, ki skozi dediščino s pridihom sodobnosti razkrijejo dušo domačinov. Med največje sodijo: Gregorjev sejem, Kmečki praznik na Medvedjem Brdu, Kresna nedelja v Hotedršici, Srečanje motoristov, Prvomajska budnica, Glasbeni festival Veris, Večer pri vodnjaku, Poletje v Rovtah, Srečanje harmonikarjev, Logaško poletje, Božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec in silvestrska predstava. Logatec ponuja veliko možnosti za užitke na svežem zraku in aktivno preživljanje časa. Kolesarski navdušenci lahko lepote občine najbolje spoznate, če jo prekolesarite. Mnoge pešpoti, kot so Notranjska planinska pot, Jamarska transverzala ter Jamarska pot Laze – Pokojišče ali pa tudi krožna Logaška planinska pot, vas bodo sprostile. Adrenalina željni že poznate hrib Ženček, ki je poleg Sekirice znan kot najboljši (šolski) teren v Sloveniji za jadranje na vetru, primeren za začetnike in za izkušene pilote. Na ribolov vas vabimo v raj za ribiče z vsega sveta, na reko Unico. Ena izmed najbolj znanih rekreacijskih točk pa je nedvomno hrib Sekirica (545m), okoli katerega potekajo pešpoti, ob snežnih zimah tudi do 15 km in več prog za tek na smučeh, smučišče z vlečnico, na severni strani pa tri smučarske skakalnicah, v bližini katerih je, na zaledenelem ribniku Lokva možno tudi drsati.

Tudi lačnih vas ne bomo spustili iz naših krajev. Čakajo vas kmetije odprtih vrat Kisovec, Urbanovc, Tumle, Šinkovc, restavracija Logatčanka, gostilne Turk, Pod Kostanji, Marché, Jeršin ‐ Korenčan, Pri Kramarju, Pri Rezki, Baron, pizzerije Pr’ Krištof’, Bolero, Zvonček in Tavžentroža ter nekaj okrepčevalnic in pestra bera pubov in barov.

Na Logaškem pa vas čakajo tudi čiste, udobne in urejene postelje, zato vabljeni na obisk in preverbo ponudbe na www.logatec.si. Medvode Ob sotočju Save in Sore, na stiku Sorškega polja in Ljubljanske kotline ter z zaledjem Polhograjskih Dolomitov ležijo Medvode, zelena vrata glavnega mesta, kot so se poimenovali sami. Zgodovinski viri jih omenjajo v povezavi s starim gradom Goričane, ki ga je pozneje nadomestila mogočna baročna zgradba.

Sakralno kulturno dediščino občine predstavlja devetnajst cerkva ter množica znamenj in kapelic po vseh krajih občine. Iz Smlednika vodi križev pot s 14 kapelicami do razvalin Starega gradu, ki je eden od treh gradov, zanimivih tako umetniško kot arhitekturno. Tretji je renesančni dvorec Lazarini v Valburgi z znamenitimi freskami v viteški dvorani.

Kljub spremembam v bivalni kulturi se je ohranilo še mnogo dragocene ljudske stavbne dediščine. V vasici Zavrh pod Šmarno goro je obnovljena rojstna hiša Jakoba Aljaža, skladatelja Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 30

in gornika, ki je kot zaveden Slovenec leta 1895 na Triglavu postavil znameniti stolp, ki je postal nacionalni simbol.

Spomeniki najnovejšega obdobja pa so vezani na drugo svetovno vojno. V vasi Pirniče je spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu ‐ Stanetu, znamenitemu komandantu partizanskih odredov, katerega podobo nosi tudi najnovejši evrski kovanec.

Narava nudi možnost za pohode, kolesarjenje in jahanje, za slednjega se dogovorite v jahalnem centru v Hrašah. Ljubiteljem golfa pa je na voljo novo igrišče pri Smledniku z 18 luknjami z luksuzno restavracijo Evergreen, www.golf‐ljubljana.si.

Zbiljsko jezero z gostinskimi lokali ob nabrežju je imeniten kraj za druženje, jezero pa daje življenjski prostor tudi mnogim vrstam ptic. Na vožnjo po jezeru se lahko podate s čolnom, ob njem pa s kočijo. Ljubitelji kampiranja lahko postavijo šotor v kampu Smlednik v Dragočajni, kjer niso pozabili niti na naturiste, saj je del kampa namenjeni izključno njim, www.dm‐ campsmlednik.si.

V Turistični zvezi Medvode so za turiste pripravili več turističnih poti, na katere se odpravite peš ali s kolesom. V programe poti so vključili vse, kar je zanimivo vedeti, videti, doživeti in na kar so ponosni. Posebej na Smlednik, ki je nosilec srebrne medalje Entente Florale Europe leta 2007. Zelo je priljubljen pohod Po poteh roparskih vitezov, ki vas vodi iz nižinske Preske do Jetrbenka, enega najvišjih vrhov Polhograjskega hribovja (775 m), povezanega s številnimi legendami o roparskih vitezih Hertenberg. Na vsaki od poti je poskrbljeno tudi za dobro hrano na kmetijah in gostilnah ob poti, www.tzm.si.

Če se odpravite v medvoške kraje samo zaradi kulinarike, boste pred težko nalogo, saj je gostinska ponudba odlična, pestra in številna. Pozorni morate biti samo na to, kdaj je gostišče zaprto, kar je običajno en ali dva dni v tednu. Če izberete gostilno s prenočišči Na klancu v Medvodah, www.naklancu.com, ali Hotel Kanu v Valburgi, pa boste lahko non stop dobro jedli in prespali.

Po ocenah Gurmana je vredno obiskati gostilno Mihovec v Zgornjih Pirničah, katere zgodovina sega v leto 1850. Kuhinja je slovenska, italijanska, sredozemska, lovska, ribja, vegetarijanska in jedi z žara, T: +386 (0)1 362 30 60.

In kaj je prava kulinarična posebnost v teh krajih? To so panirani in ocvrti bikovi prašniki, ki jih pripravljajo v gostilni Bencak v Medvodah in v gostilni Belšak v Slavkovem domu na Golem brdu, ki nudi tudi druge odlične jedi iz izbranih sestavin, www.gostilnabelsak‐slavkovdom.si. Gostilna Belšak je tudi uvrščena na Gurmanov seznam dobrih gostiln. Moravče Moravče ležijo v Moravški dolini, sredi Posavskega hribovja.

V zgodovini je bila dolina znana po številnih gradovih in cerkvah. Danes je ohranjen le grad Tuštanj iz 15. stoletja, katerega mogočna stavba skriva številne neprecenljive vrednosti, med drugim originalno pohištvo, porcelan, lončene peči in drugo notranjo opremo. Poleti se na gradu odvijajo Grajski kulturni večeri.

Veličastna baročna cerkev sv. Martina je moravški simbol. Največja vrednost sta Layerjevi: oljna slika sv. Martina in križev pot.

Hribovita, gozdnata okolica Moravč ponuja dobre možnosti za pohodništvo. Pohodniki se navdušujejo predvsem nad Limbarsko goro, preko katere med drugim vodi tudi evropska pešpot E6. Na vrhu hriba stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina, ki jo je leta 1735 zasnoval cenjeni stavbenik Gregor Maček, med drugim znan tudi kot graditelj ljubljanske Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 31

mestne hiše.

Izkušeni jamarji imajo možnost ogleda Osoletove jame v planoti Slivne, največje podzemne jame moravškega osamelega krasa. Na Ranču Osole se lahko odločite za ježo konj in prevoze z »zapravljivčki«, T: +386 (0)41 263 313.

Nedavno so v okolici Moravč uredili sprehajalno učno pot ob Rači, ki je namenjena tako sprehajalcem po čudoviti neokrnjeni naravi kot tudi tistim, ki želijo na zanimiv način spoznati življenje ljudi v preteklosti ob številnih mlinih in periščih, www.turisticnodrustvo‐moravce.org. Sprehod se začne v vasi Krašče, nadaljuje se mimo apnenčaste stene s številnimi fosili, vodi mimo cerkve sv. Andreja, v kateri je največja srednjeveška poslikana površina v Sloveniji, in se konča na izhodiščni točki. Za zahtevnejše pohodnike pa je primerna Moravška planinska pot, www.limbarskagora.com.

Moravče so znane po odmevnem prvomajskem srečanju v Tuštanju, ki se poveže s srečanjem oldtimerjev in celodnevnim pohodom po obronkih doline. Na predvečer prvega maja zagorijo kresovi na Hribu in na Vrhpoljah. Marca se številni pohodniki iz vseh smeri srečajo na prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro, kjer vsaki ženski podarijo nagelj.

V Moravški dolini je za lačne in žejne obiskovalce dobro poskrbljeno. Poleg številnih barov in gostilnice in pizzerije pri Jurku v dolini je med gostilnami poznana gostilna Frfrau v Krašcah, kjer vam v ambientu stare furmanske gostilne nudijo nedeljska družinska kmečka kosila, jeseni tudi domače koline. Preko vsega leta lahko ponudijo domačo prekajeno šunko, salamo in suhe klobase. V stari gostilni nad Logom ob cesti proti Izlakam pa vam ponudijo domače jedi, kosila in jedi po naročilu. V Drtiji je gostišče Peterka Marija, T: +386 (0)51 632 745, katere specialitete so jedi iz teletine, domače koline, potice, zavitki in krofi. Družine z otroki pa so vesele otroškega igrišča na vrtu gostišča in ponijev, ki se pasejo v bližini.

Odlično boste jedli v gostilnah in na turističnih kmetijah na Limbarski gori: z domačimi dobrotami vam postrežejo v gostilni Urankar na samem vrhu ob cerkvi sv. Valentina in v kmečkem turizmu pri Vrhovcu. Pod sv. Miklavžem je kmetija pri Mežnarju, katere specialitete so krompirjev kruh, špehovka, pozimi domače koline, narezki iz domačih mesnin in domače sladice: orehova potica, jabolčni zavitek, kremne rezine in torte. Ob koncu tedna pa se lahko ustavite na planinsko malico v Planinskem domu na Grmačah, ki ima čudovit razgled na Kamniške in Julijske Alpe. Velike Lašče Velike Lašče ležijo sredi razgibane z gozdovi porasle kraške pokrajine na meji med Dolenjsko in Notranjsko ter imajo bogato kulturno zgodovinsko in naravno dediščino.

V začetku štetja let so rimski legionarji tu gradili rimski zaporni zid ‐ Claustra alpium iuliarum. Ob zidu je speljana kulturno‐zgodovinska pešpot.

Na vhodu v pokrajino stoji obnovljen grad Turjak, ki ima renesančne in romanske prvine ter je pomemben člen v razvoju grajske arhitekture v srednji Evropi. Grad je bil nekdaj last Auerspergov, katerih vrhunec moči je sovpadal z obdobjem turških vpadov in reformacije na Slovenskem. Grad si lahko ogledate konec tedna ali po dogovoru, T: +386 (0)1 788 10 06. Junija vsako leto na Turjaku priredijo Turjaške dneve, ki privabljajo čedalje več obiskovalcev, pripravijo pa jih v spomin na zmago nad Turki (leta 1593), ki jo je izbojevala vojska pod vodstvom Andreja Turjaškega.

V občini je veliko cerkva, najstarejša pa je poznogotska cerkev sv. Lenarta nad vasjo Krvava Peč s čudovitim lesenim, barvanim stropom, ki je obnovljen in spomeniško zavarovan.

Velike Lašče so znane kot »zibelka slovenske kulture«, saj se je tu rodilo več pomembnih Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 32

slovenskih književnikov.

V Levstikovem domu v Velikih Laščah sta spominski sobi Frana Levstika in Josipa Stritarja, T: +386 (0)1 788 10 06.

Trubarjeva domačija, rojstni kraj Primoža Trubarja, utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, stoji ob vznožju spomeniško zaščitene vasi Rašica. Obnovljena je bila ob 400‐letnici Trubarjeve smrti. Na ogled je vsak dan, za vodenje se je treba dogovoriti, T: +386 (0)1 788 10 06.

V hribovski vasici Gradež, v neposredni bližini Turjaka, stoji obnovljena sušilnica sadja iz leta 1938. V njej vam bodo ponudili krhlje, posušene na naraven način, odžejali pa se boste lahko s krhljevko, domačim sokom in poskusili domače žganje. Če se boste za obisk dogovorili vnaprej, vam lahko pripravijo tudi dvajset različnih potic in pravo izvirno domačo hrano, T: +386 (0)41 766 116, www.gradez.si.

Območje se ponaša tudi z neokrnjeno naravo s številnimi kraškimi posebnostmi. Med njimi si je vredno ogledati predvsem sotesko Iške, Lehnjakov slap (722 m) in Kobilji curek (600 m). Pokrajina je tudi raj za pohodnike, saj se tu v Predgozdu na Rutarski planoti križata evropski pešpoti E6 in E7.

Po velikolaški deželi so organizirani izleti in turistične poti: Velikolaška kulturna pot, ki povezuje kraje tu rojenih pisateljev, krožna pešpot Ob zidu, Pot po Trubarjevi rojstni fari, Učna gozdna pot in druge, ki povezujejo naravne in kulturno‐zgodovinske znamenitosti ter vključujejo tudi obiske starih gostiln in kmetij odprtih vrat.

Za gastronomske užitke poskrbi slovita gostilna pri Kuklju. Tematsko obarvani jedilniki, vezani na praznike, običaje in kulturno tradicijo, bodo zadovoljili še tako zahtevnega gosta. V lastni slaščičarni pečejo slaščice in potice tudi za domov, T: +386 (0)1 788 90 98. Vodice Severovzhodno od Šmarne gore, tja do brniškega letališča, leži na pretežno kmetijskem območju občina Vodice. V naselju Vodice je tudi uvoz na avtocesto Ljubljana–Kranj. V neomadeževani naravi se prepletajo ceste in poti, ki med seboj združujejo vasi in zaselke, na nizkih vzpetinah je mnogo baročnih cerkva.

Župnijska cerkev sv. Marjete v Vodicah je danes mogočna cerkev, zgrajena na mestu baročne predhodnice, ki so jo morali po potresu leta 1895 porušiti.

Med cerkvami je posebej zanimiva cerkev sv. Nikolaja v Zapogah, ki jo je dokončal stavbeni mojster Gregor Maček (1737). V cerkvi so ene od najstarejših (1855) orgel na Slovenskem, delo mojstra Petra Rojca iz Podbrezij. Glavni oltar je delo Mateja Tomca, podobe delo Matevža Koželja in Matije Bradaške, ki je naslikal tudi freske. Cerkev ima značilne baročne elemente in opremo, ki je pomembna za umetnostno pričevanje 19. stoletja.

Nad starodavno vasjo Repnje, omenjeno že leta 1154, stoji obnovljen tabor – cerkev sv. Tilna, katere obsežno obzidje se je ohranilo iz časov vpadov Turkov, ko je služilo obrambi. Od tod se odpre razgled na celotno dolino občine Vodice. Iz Repenj do cerkve vodi pot sv. Tilna, dobro označena sprehajalna pot, ki se nadaljuje proti Smledniku in konča pri smledniškem Starem gradu. Celotna pot poteka skozi gozd, tako da je pohodnik tudi v najhujši vročini zaščiten pred pripekajočim soncem. Poleg lepe narave pot ponuja tudi druge zanimivosti. V vasi Repnje stoji rojstna hiša velikega slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Pot vodi naprej po grebenu hriba proti smledniškemu gradu, kjer se tudi konča. Na cilju si lahko ogledate ostanke nekdanjega gradu, grlo pa si osvežite v prijetnem gostinskem lokalu poleg ruševin.

Najbolj poznana naravna znamenitost je Šmarna gora, ki je s svojo cerkvijo Matere Božje zelo Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 33

priljubljena izletniška točka. Nanjo vodi petnajst poti iz različnih smeri. Smer iz Skaručne velja za zahtevno pot, po kateri radi hodijo pohodniki, ki ljubijo samoto. Bolj idilična je pot sv. Tilna, ki vas po senčnih poteh pelje do cerkve, od koder je razgled po vsej pokrajini. Sicer pa so zeleno okolje in lepo prehodni gozdovi primerni za nabiranje gob.

Med kulinarične znamenitosti sodijo preste, trdo, hrustljavo in slano pecivo v obliki osmice, ki jih pri Jagodicu v Vodicah pečejo po starem receptu že od leta 1932.

Za kulinarično razvajanje s tipičnimi slovenskimi jedmi poskrbijo v gostilni Skaručna, gostilni pri Anzeljnu v Bukovici in v Kopitarjevem hramu v Vodicah. To so gostilne, kjer se je dobro prepustiti gostitelju. Vsaka gostilna ima svoj čar in predlagamo vam, da jih obiščete. Po mnenju Gurmana se gostilna Skaručna uvršča med (naj)boljše gostinske lokale v Sloveniji, kjer so domače paštete, kuhan goveji jezik, ovčji sir, skuta z zelišči, domač kruh, kmečki kanapeji z ocvirki, prepeličja jajčka, žolca v domačem bučnem olju, volovska krača s sveže naribanim hrenom le nekatere od jedi, s katerimi vam bodo postregli. T: +386 (0)1 832 30 80.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 34

2. PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA

1.1 Naravne vrednote

Tabela št. 2: Pregled naravnih vrednot (opomba: v popis so vključeni GLAVNI elementi naravnih vrednot, kot so jih opredelile občine)

NARAVNE VREDNOTE Občina Naravne vrednote – naravne znamenitosti Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina  Ljubljanica Ljubljana  Ljubljansko barje  Krajinski park Rožnik, Tivoli, Šišenski hrib  Botanični vrt  Park Tivoli Krajinski park Ljubljansko barje (opomba: naravne vrednote, ki jih navajamo spodaj po občinah, niso nujno zgolj v Krajinskem parku Ljubljansko barje, temveč v celotni občini) Borovnica  Soteska Pekel  Golobja jama Brezovica  Jezero pri Podpeči  Goriški mah  Krajinski park Ljubljansko barje  Podpeški kamnolom  Ljubljanica s pritoki  Ljubljanica ‐ paleostruga  Iška z Zalo ‐ soteska  Jezero Rakitna  Kraško polje Ponikve pri Preserju  Rakitna ‐ kraško polje s ponikvami  Brinarjeva oziroma Klanška jelka Ig  Soteska Iški vintgar  Ribniki v Dragi  Iški morost  Krim  Koslerjeva gošča/Koslerjev gozd Log‐Dragomer  V uvodnem vprašalniku, ki ga je izpolnila Občina Log – Dragomer, niso navedli nobene naravne znamenitosti – razen zavarovanega območja Krajinski park Ljubljansko barje Škofljica  Dolina Želimeljščice  Strajanov breg Vrhnika  Vrhniška jama  Trije izviri Ljubljanice (Retovje, Močilnik, Bistra)  Kuclerjev kamnolom  Mali plac in Jurčevo šotišče Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 35

 Razgledni stolp na Planini Srce Slovenije Dol pri Ljubljani  Graščinski park, Dol pri Ljubljani  Reka Sava in njeni pritoki  Posavsko hribovje – razgledne točke, gozdovi in vrhovi  Izviri, vrelci in stoječe vode  Sotočje treh rek (Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice) Domžale  Blata in Mlake  Češeniške gmajne  Železna in Babja jama  Kamniška Bistrica (kot Zelena os regije)  Šumberk – zelena oaza s plezališčem  Češminov park  Glinokopna jezera (Plastenka – Črnelo)  Izviri tople vode (Zalog – Kokošnje)  Pohodne poti (Gorjuša – Sv. Trojica – Konfin) Ivančna Gorica  Reka Krka s svojim izvirom v Krški jami Kamnik  Dolina Kamniške Bistrice (naravne vrednote: izvir, slap Orglice, Veliki in Mali Predaselj …)  Velika planina  Kamniško‐Savinjske Alpe  Tuhinjska dolina  V to ponudbo bi lahko uvrstili tudi Arboretum Volčji Potok in Naravni zdravilni park Tunjice (čeprav bolj sodi pod drugo ponudbo) Komenda  Iz leta 1748 zasajene mogočne lipe pri cerkvi sv. Petra  Drevo črna jelša v območju Natura 2000  Čukov bajer, ki je raj za žabe, divje race in ribe  Mali in Veliki bajer v gozdu pri Podborštu Litija  Številni kraški pojavi: na območju Litije je 11 brezen, 9 jam, 9 spodmolov in en kraški izvir. Pomembni fosilni nahajališči sta na Vačah in na Dolah pri Litiji. V Ponovičah in v rudniku Sitarjevec sta nahajališči mineralov državnega pomena  Med geomorfološkimi oblikami izstopata skalni samotar nad Savo pri Renkah in naravno okno v grapi Mošnjaka  Botanično zanimiva je dolomitna vzpetina na Ostrežu, tri lipe (Spodnja Slivna, Gradišče pri Dolah, Ponoviče), vinska trta in bodika v Zgornjih Tepah in Zglavnici. Pomembni sta mokrišči v Ponovičah in Široki dolini  Reka Sava  Savski prodniki – stalna geološka zbirka na Bregu pri Litiji  Vodne ptice ob Savi na Bregu (popisno mesto DOPS) Lukovica  Brdo pri Lukovici – grajski park  Obrše – nahajališče fosilov  Prevoje – ribniki  Barja v Čemšeniških in Prevojskih gmajnah Mengeš  Mengeška koča na Gobavici  ZAVAROVANA OBMOČJA NARAVE: Območje Dobenega, Rašice, Gobavice, Cegvenškega in Puhliškega bajerja – Natura 2000 Šmartno pri Litiji  Grajski park, lipov drevored in gozdovi ob gradu Bogenšperk Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 36

 Jablaniška dolina del Nature 2000  Razgledne točke (Primskova gora, Javorje ...) Trzin  Bajerji  Žerjavčki – rastišča močvirske logarice  Rastišča lepega čeveljca  Rastišča rosike  Hrib Onger Preostale občine v regiji Dobrepolje  Lipov gaj/ Zdenska vas  Podpeška jama  Mlake/Kompolje Četež  Ponikalnica Rašice  Kraški pojavi Dobrova‐Polhov  Grmada, Tošč, Lovrenc, Gradec  Rastišča Blagajevega volčina (ni za oglede), urejena so umetna rastišča ob Blagajevi poti  Krajinski park Polhograjski dolomiti Grosuplje  Županova jama (Natura 2000)  Radensko polje (Natura 2000 in krajinski park v ustanavljanju) Horjul  Razgledne točke Logatec  Planinsko polje  Kot naravna vrednota je v občini Logatec zavarovanih 134 enot, od tega jih je 60 državnega pomena; večinoma imajo naravne vrednote geomorfološki pomen. V občini je 41 območij naravnih vrednot, od tega jih ima 19 državni pomen. Območja naravnih vrednot skupno obsegajo okrog 990 ha, kar obsega 6 % celotnega ozemlja občine Medvode  Zbiljsko jezero  Krajinski park Polhograjsko hribovje  Krajinski park Šmarna gora  Naravni topli vrelec Straža v Pirničah  Jeterbenk  Osolnik  Sv. Katarina  Druga ponudba: na prodnati savski terasi leži Tacen, kjer je urejena ena najbolj znanih prog za slalom na divjih vodah, kjer prirejajo svetovna in druga prvenstva v kajaku Moravče  Kandrše (Natura 2000)  Drtijščica, mokrišča  Rača od Krašc do Zaloga, sladkovodna školjka, potočni škržek, jamski polžki  Osoletova jama (kraška) in vrtače  Moravče, ribniki  Predvsem pa gozdovi, razgiban relief, zemlja, primerna za pridelavo ekološke hrane Velike Lašče  Soteska Iške  Lehnjakov slap  Kobilji curek  Bajdinški slapovi Vodice  Šmarna gora

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 37

Tabela št. 3: Ekološko pomembna območja in območja Natura 2000 po občinah v regiji

EPO Natura 2000 Borovnica Kamniško hribovje‐Menišija, Ljubljansko barje Krimsko hribovje, Ljubljansko barje Brezovica Kamniško hribovje‐Menišija, Ljubljansko Krimsko hribovje‐Menišija, Ljubljansko barje barje,Podpeška jama Dobrepolje Kompoljska jama, Podpeška jama, Potiskavec, Podpeška jama, Skednevnica, Kompoljska Skendevnica jama‐Potiskavec Dobrova – Polhov Butajnova, Briše, Polhograjska Grmada, Butajnova, Briše, Gradaščica, Podreber‐Dvor Gradec Podreber‐Dvor, Tošč Dol pri Ljubljani Reka Sava Reka Sava Domžale Bistrica, Češeniške in Prevojske gmajne, Ihan, Prevoje, Ihan, Ihanska jama Ihanska jama, Dolga jama Grosuplje Bičje, Lučka jama, Radensko polje,Škocjan, Zagradec pri Grosupljem, Bistrica, Mekinje, Zatočna jama‐Viršnica‐Lazarjeva jama, Radensko polje – Viršnica, Lučka jama, Sržene Županova jama, Mala Loka pri Višnji Gori luže, Škocjan Horjul Vrzdenec Vrzdenec Ig Ljubljansko barje, Krimsko hribovje, Menišija Ljubljansko barje, Krimsko hribovje Ivančna Gorica Krška jama, Krka, Šimenkova jama Šimenkova jama, Krška jama, Globočec (jama), Vodena jama Kamnik Kamniško‐Savinjske Alpe, Menina planina Kamniško‐Savinjske Alpe, Menina planina Komenda Tunjiščica, Zadnje struge pri Suhadolah Zadnje struge pri Suhadolah Litija Sava Sava Ljubljana Ljubljansko barje, Rožnik, Rakovnik, Sava, Ljubljansko barje, Krimsko hribovje, Sava; Vevče Medvode‐Krsnice Log ‐ Dragomer Ljubljansko barje Ljubljansko barje Logatec Krimsko hribovje – Menišija (Logaški ravnik), Planinsko polje, Medvedje Brdo, Zaplana, Notranjski trikotnik, Zaplana, Medvedje Brdo, Jezerc pri Logatcu, Žejna dolina, Krimsko Žejna dolina, Zelena dolina, Dolina Črnega hribovje – Menišija (Logaški ravnik), potoka, Jezerc, Trnovski gozd in Nanos Notranjski trikotnik, Trnovski gozd in Nanos Lukovica Krašnja Medvode Babja luknja, Dobeno, Gobavica, Sava od Šmarna gora, jama Babja luknja Mavčič naprej, Šmarna gora Mengeš Rašica, Dobeno, Gobavica Rašica Moravče Kandrše, Rača od Krašc do Zaloga Kandrše Škofljica Ljubljansko barje Ljubljansko barje Šmartno pri Litiji Zgornja Jablanica, Vintarjevec Zgornja Jablanica, Vintarjevec Trzin Rašica, Dobeno, Gobavica Rašica Velike Lašče Mišja dolina z Velikimi logi Vodice Rašica, Dobeno, Gobavica Rašica Vrhnika Ligojna, Ljubljansko barje, Zaplana Ligojna, Ljubljansko barje, Zaplana Vir: Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije (Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Institut »Jožef Stefan« Ljubljana, 2009)

Tabela št. 4: Zavarovana območja in območja predlagana za zavarovanje v regiji

Zavarovana območja Občina Status Spominski park revolucionarnih Domžale, Moravče Spomenik oblikovane narave tradicij Domžale Tivoli – Rožnik – Šišenski hrib Mestna občina Ljubljana Krajinski park Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 38

Polhograjski Dolomiti Dobrova – Polhov Gradec, Medvode, Krajinski park Mestna občina Ljubljana

Ljubljansko barje Mestna občina Ljubljana, Vrhnika, Krajinski park Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica Arboretum Volčji Potok Kamnik, Domžale Kulturni spomenik nacionalnega pomena Lipov drevored Logatec Naravni spomenik (v občini Logatec je 50 zavarovanih območij, od tega je 49 naravnih spomenikov in 1 naravni rezervat) Visoko barje Jezerc pri Ostrem vrhu Logatec Naravni rezervat (v občini Logatec je 50 zavarovanih območij, od tega je 49 naravnih spomenikov in 1 naravni rezervat) Jezero pri Podpeči Brezovica Naravni spomenik Podpeški kamnolon Brezovica Naravni spomenik Območja predlagana za zavarovanje Občina Status na državni ravni Kamniško – Savinjske Alpe Regijski park (v ustanavljanju) Krka Ivančna Gorica Krajinski park Radensko polje Grosuplje Krajinski park (v ustanavljanju, odločba bi naj bila sprejeta do konca 2011) Menina planina Kamnik Rašica (območje Rašice, Dobena in Trzin, Mengeš, Vodice, Mestna Krajinski park Gobavice) občina Ljubljana Iški Vintgar Brezovica, Ig, Velike Lašče Šmarna gora Medvode, Mestna občina Ljubljana Krajinski park Grajski kompleks Krumperk Domžale Vir: Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije (Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Institut »Jožef Stefan« Ljubljana, 2009)

1.2 Kulturna dediščina

Tabela št. 5: Pregled elementov kulturne dediščine po občinah (opomba: v popis so vključeni GLAVNI elementi kulturne dediščine, kot so jih opredelile občine)

KULTURNA DEDIŠČINA Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina  Ljubljanski grad Ljubljana  Območje ožjega mestnega jedra z baročnimi in secesijskimi stavbami  Pot spominov in tovarištva  Plečnikova arhitektura Krajinski park Ljubljansko barje (opomba: kulturna dediščina, ki jo navajamo spodaj po občinah, ni nujno zgolj v Krajinskem parku Ljubljansko barje, temveč v celotni občini) Borovnica  Borovniški viadukt – ostanek stebra čez 500 metrov dolgega zidanega železniškega

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 39

viadukta  Jelenov viadukt  Čuvajnica 666  Zabočevo, Cerkev sv. Janeza Krstnika  Župnijska cerkev sv. Marjete  Cerkev sv. Miklavža Brezovica  Cerkev sv. Vida v Preserju (kulturni spomenik lokalnega pomena)  Župnijska kašča v Preserju (kulturni spomenik lokalnega pomena)  Podpeč ‐ Vila Kobi  Rakitna ‐ zaporni zid (iz obdobja Rimljanov)  Cerkev sv. Antona Puščavnika na Brezovici  Cerkev sv. Ane v Podpeči  Cerkev Žalostne Matere božje v Prevaljah pod Krimom  Cerkev sv. Duha v Vnanjih Goricah  Podpeč ‐ Kamnolom  Arheološki najdišči Bjetenca in Grič v Goričici pod Krimom; arheloško najdišče sv. Lovrenc na Jezeru; arheološko najdišče Kušljanov graben v Notranjih Goricah; arheološka najdišča Roje, Zamedvednica in Bluše v Podplešivici; arheološka najdišča Hrib, Novi deli, Spodnji mah in Dobčenica v Vnanjih Goricah; Arheološko območje Ljubljansko barje ‐ enote, valorizirane za kulturni spomenik državnega pomena Ig  Kulturni spomenik tako po najdbah koliščarskih naseljih izpred 6000 let, kot po antičnem (rimskem) obdobju (dve območji prazgodovinskih kolišč v Občini Ig sta bili vključeni na Unescov seznam svetovne dediščine)  Cerkev Sv. Martina  Cerkev Sv. Mihaela, Iška vas  Roženvenska Marijina cerkev, Tomišelj  Cerkev Marije Kraljice Miru na Kureščku  Cerkev sv. Marjete, Golo  Cerkev sv. Nikolaja, Visoko Log‐Dragomer  Arheološko najdišče pri cerkvi sv. Lovrenca  Cerkev sv. Lovrenca  Domačije Na vasi 6, Stara cesta 10, Stara cesta 25, Loška 20, hlev pri hiši Loška 22, Vrhniška c. 4, hiša Pod Gradom 32  Kapelica sv. Antona padovanskega  Kapelica žalostne matere božje  Cerkev sv. Janeza Krstnika  Mozaik Tito  Podvoz na Logu pri Brezovici  Spomenik padlim NOB  Spominska plošča dolomitskemu odredu  Šola na loški cesti 21  Toplar pri hiši Loška cesta 21a  Kapelica na Lukovici pri Brezovici Škofljica  Dvorec Lisičje  Cerkev sv. Simona in Jude  Cerkev sv. Peter Vrh nad Želimljami Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 40

 Namršelj  Robežnikov toplar  Spominska soba Frana Saleškega Finžgarja (Želimlje)  Cerkev Sv. Uršule, Lanišče Vrhnika  Grad Bistra in Tehniški muzej Slovenije  Spomenik Ivana Cankarja  Cankarjeva spominska hiša in pot Po Cankarjevih obeležjih  Lavrenčičeva hiša  Spomenik padlim v NOB  Kašča v Verdu  Cerkev Sv. Miklavža na Kurenu  Kapela sv. Lenarta Srce Slovenije Dol pri Ljubljani  Graščina Lustthal, Dol pri Ljubljani – Erbergova paviljona  Žerjavov grad, Kamnica  Tovorov grad, Konfin pri Sv. Trojici  Cerkev sv. Marjete  Cerkev sv. Križa, Beričevo  Cerkev sv. Katarine, Zaboršt  Cerkev sv. Helene, Dolsko  Cerkev Marijinega Vnebovzetja, Vinje  Cerkev sv. Agate, Dolsko  Cerkev sv. Križa, Križevska vas  Etnološka dediščina  Domačija Pr' Krač  Rojstna hiša barona Jurija Vege  Spominska soba pisatelja Miška Kranjca Domžale  Renesančni grad Krumperk  Slamnikarstvo ‐ muzejska zbirka v Godbenem domu (v pripravi)  Muzejska zbirka v Jamarskem domu: zbirka kapnikov, Robičeva zbirka, arheološka zbirka, slamnikarska zbirka  Menačenkova domačija  Plečnikova dediščina  Sakralni objekti: baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, sv. Lenarta v Krtini Ivančna Gorica  Samostan Stična  Rojstna hiša Josipa Jurčiča na Muljavi Kamnik  Srednjeveško jedro Kamnika (s posameznimi spomeniki: med njimi najpomembnejši: Mali grad, Frančiškanski samostan z znamenito Plečnikovo kapelo ter frančiškansko knjižnico, staro mestno jedro Šutna)  Plečnikova dediščina  Kulturna dediščina na podeželju (Budnarjeva domačija, sv. Miklavž nad Šmartnim)  Sakralna dediščina (Mekinjski samostan, cerkve in kapele, znamenja)  Muzeji (Medobčinski muzej Kamnik, Sadnikarjev muzej)  Prireditve v mestnem jedru Kamnika (Srednjeveški dnevi, Dnevi narodnih noš ...) Komenda  Cerkev sv. Petra s trgom, ki ga je preuredil arhitekt Jože Plečnik  Knjižnica in cerkev Petra Pavla Glavarja Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 41

 Spominska soba in zbirka zemljevidov kartografa Ivana Selana  Cerkev sv. Pavla, znana po baročnih kipih sv. Barbare in sv. Marjete  Kamnito gotsko znamenje pa krasi rob pokopališča iz leta 1510  Druga ponudba: lončarstvo, Lončarjev muzej starih predmetov, ogled dela arhitekta Plečnika v cerkvi Sv. Petra Litija  35 cerkva, zgrajenih v različnih obdobjih, najstarejša je cerkev sv. Andreja na Vačah, posebnost so freske iz 14. stoletja v cerkvi sv. Pavla v Podpeči pri Gabrovki  13 gradov in ostankov gradov: Farbarjev turn v starem mestnem jedru Litije, grad Ponoviče  Plečnikov spomenik NOV  8 etnoloških spomenikov lokalnega pomena, ostanki brodarske postaje v Verneku, knjižnica Litija  Arheološke najdbe, arheološko območje Vače, Strmec, najdišče Trajanovega srebrnika in rimskega posvetilnega kamna v Verneku, arheološki kompleks Roje  Tehnična dediščina: železniško skladišče, vodni stolp, železniška postaja, predilnica Litija, apnenica v Kresnicah, mostovi, topilnica rude v Pasjeku  Številne domače obrti (kovaštvo, oglarstvo, tkalstvo, lesna galanterija, obrti, vezane na čolnarstvo, kamnoseštvo, krovstvo, sekanje brezovine, mlinarstvo)  Kozolci Lukovica  Čebelarski muzej  Brdo pri Lukovici – grad Brdo  Golčaj – cerkev sv. Neže  Gradišče pri Lukovici – cerkev sv. Marjete  Imovica – kmečki dvorec Imovica 8  Spodnje Prapreče – cerkev sv. Luke  Trojane – arheološko najdišče Trojane  V zideh – cerkev sv. Mohorja in Fortunata Mengeš  Cerkev sv. Mihaela v Mengšu  Grad Jable (urejen, namenjen za protokolarne zadeve, prireditve, sprejeme, seminarje, predavanja, praznovanja in poroke) Šmartno pri Litiji  21 enot arheološke dediščine (med njimi izstopa gradišče Primskova Gora)  27 enot profane stavbne dediščine, od tega dva kulturna spomenika državnega pomena: grad Bogenšperk in sušilnica sadja Liberga  12 enot sakralne dediščine (cerkev sv. Martina, Primskova gora, cerkev sv. Antona – Štanga …)  13 enot memorialne dediščine  1 enota naselbinske dediščine (Liberga)  Tehniška dediščina in obrti: usnjarstvo, kovaštvo, ene od najstarejših orgel v Sloveniji (Mišji Dol), mlinarstvo  Kozolci, gospodarska poslopja, kašče, tradicionalne sušilnice sadja Trzin  Jefačn'kova domačija (v rekonstrukciji)  Cerkev sv. Florjana  Kužna znamenja  Kraljeva kapelica  Ledinska imena in domača hišna imena  Spominska soba prof. Tineta Orla Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 42

 Domače obrti (kot so mesarstvo, čiščenje stekla, pletenje mrež, nekdanji glinokopi, kasarna) Preostale občine v regiji Dobrepolje  Naselbinska dediščina  Stavbna dediščina  Sakralna dediščina  Tone in France Kralj Dobrova‐Polhov  Polhograjska graščina Gradec  Dvorska cerkev  Severjeva hiša  Polhov Gradec vaško jedro  Lovrenc, ostanki poznorimskega naselja  Naselbinska dediščina Grosuplje  Tabor Cerovo (eden redkih protiturških taborov, ki so se ohranili do današnjih dni)  Magdalenska gora  Od mnogih gradov so ostale le razvaline gradu Čušperk, grad Boštanj in Dvorec Praproče s spominsko sobo pisatelja Luisa Adamiča Horjul  Baročna cerkev sv. Marjete  Renesančna cerkev sv. Mihaela  Romarska cerkev sv. Kancijana  Železnikarjeva domačija (muzej)  Cerkvica sv. Urha, obdana s srednjeveškim obrambnim taborom z dvema stolpoma  Etnografski muzej, kjer je na ogled stalna razstava kmečkih opravil in oblačil Logatec  Rimska utrdba na Lanišču (Claustra Alpium tuliarum)  Vaška‐tržna in sakralna arhitekturo, ki jo sestavlja okoli 30 zanimivih cerkva in kapelic; v nekaterih je pustil svojo sled tudi Jože Plečnik;  Grad Logatec,  Tomažinov mlin, ki je edini ohranjeni še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim požiralnikom  različni vodnjaki, čebelji panji, več dobro ohranjenih obcestnih domačij ter gospodarskih poslopij, zidani notranjski kozolci, zemljanke  Etnološki zbirki predmetov sta na ogled v Tršarjevi domačiji v Lazah in v Muzeju starih predmetov »Na griču«  Druga ponudba: Vojni muzej, Keramična delavnica, Vaški muzej in galerija Laze, Muzej starih predmetov »Na griču« in Zbirka starih predmetov v Hotedršici Medvode  Stari grad v Smledniku (in križev pot s 14 kapelicami do razvalin Starega gradu)  Rojstna hiša Jakoba Aljaža (ki je leta 1895 na Triglavu postavil Aljažev stolp)  Grad Goričane  Dvorec Lazarini v Valburgi z znamenitimi freskami v viteški dvorani  Rojstna hiša Franca Rozmana Staneta  Dolinčkova hiša Moravče  Zgornji Tuštanj – Grad Tuštanj  Vinje pri Moravčah – Grad Rožek  Limbarska gora – Cerkev sv. Valentina  Krašce – Cerkev sv. Andreja  Moravče – Balijeva kajža  Gorica pri Moravčah – Lukova domačija

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 43

 Limbarska gora – Hiša Limbarska gora  Moravče – Cerkev sv. Martina  Moravče – Rojstna hiša Frana Detele  Moravče – Trg Moravče  Moravče – Zadružni dom  Limbarska gora – Mežnarjev kozolec toplar  Hrastnik – Spomenik NOB  Katarija – Mežnarjeva kapelica Velike Lašče  Rimski zaporni zid ‐ Claustra alpium iuliarum (ob zidu je speljana kulturno ‐ zgodovinska pešpot)  Grad Turjak s cerkvijo sv. Ahaca  Cerkev sv. Lenarta  Trubarjeva domačija  Marijina cerkev na Veliki Slevici  Ilijev kozolec  Stritarjeva kašča Vodice  Cerkev sv. Nikolaja v Zapogah, kjer so ene najstarejših orgel na Slovenskem  V starodavni vasi Repnje (omenjena že leta 1154) stoji obnovljen tabor ‐ cerkev, okrog katere je obsežno obzidje, ki se je ohranilo iz časov vpadov Turkov in je služilo obrambi  Cerkev Matere Božje na Šmarni gori

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 44

2. SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA

2.1 Nastanitvene zmogljivosti

UVODNO POJASNILO glede podatkov:

Pri analizi uporabljamo zgolj podatke Statističnega urada Republike Slovenije, saj edino ta vir omogoča verodostojno primerjavo po vseh občinah. Če prihaja do znatnih razlik, smo to interpretirali. Dodajamo tudi konkretne ponudnike nastanitvenih zmogljivosti, saj tega pregleda ne navajamo v analizi v krovnem dokumentu.

Izpostaviti je potrebno še problem zajemanja podatkov o nastanitvenih zmogljivostih (in s tem povezano statistiko prihodov in nočitev). Po priporočilih Statističnega urada Republike Slovenije bi naj uporabljali novo, izboljšano metodologijo, pri kateri pa v primerjavi s staro metodologijo prihaja do znatnih sprememb (če navedemo le en primer, kjer je bilo pri številu opravljenih nočitev v občini Kamnik po stari metodologiji v letu 2009 na primer 37.730 opravljenih nočitev, po novi pa v tem istem letu 45.031). Po razlagi Statističnega urada Republike Slovenije do razlik med podatki po stari in novi metodologiji prihaja zaradi uvedbe nove metodologije: kakovostnejše zajetje opazovanih enot in uvedba t.i. imputacij, t.j. vstavljanja podatkov za enote, ki niso pravočasno sporočile podatkov.

A še večja težava nastane pri številu nastanitvenih zmogljivostih – nova metodologija namreč ne prikazuje podatkov o nastanitvenih zmogljivostih, v kolikor se v določeni celici v tabeli podatek nanaša na manj kot 3 poročevalske enote − v tem primeru je celica primarno občutljiva (podatek je nadomeščen z oznako »z« = zaupen) − oziroma če ena poročevalska enota prinese k vrednosti celice več kot 90 % (v smislu celotne vrednosti), potem je celica prav tako primarno občutljiva. To pomeni, da se za številne občine ne prikazuje prihodov oziroma prenočitev, čeprav so ti v resnici bili opravljeni (to je problem za manjše občine oziroma za občine z manj nastanitvenimi objekti, ki pa jih je v Osrednjeslovenski regiji večina).

Pri prihodih in prenočitvah se takrat prikaže črka Z, ki pomeni, da sicer SURS razpolaga s podatkom, vendar je podatek »zaupen«. To so prav tako uvedli z novo metodologijo, kjer zakrivajo podatke po principu primarne in sekundarne zaščite. Pri zaščiti občutljivih celic so uporabili tudi sekundarno zaščito, ki onemogoča izračun primarno zaščitenih celic.

Naj še izpostavimo, da nova metodologija pri nastanitvenih zmogljivostih v on‐line podatkovni bazi beleži zgolj naslednje kategorije objektov: (1) Skupine nastanitvenih objektov – SKUPAJ, (2) Hoteli in podobni nastanitveni objekti2, (3) Kampi in (4) Drugi nastanitveni objekti, medtem ko je bilo v preteklosti mogoče analizirati vse različne strukture kot tudi kategorije (število zvezdic).

Po zagotovilu SURS‐a so novi podatki tudi bolj verodostojni, saj vključujejo tudi objekte, ki ne oddajo podatkov.

Podatki v okviru elektronske statistične on‐line baze so na voljo za leta 2008, 2009 in 2010, pri stari metodologiji pa od 2003 do zgolj vključno 2009; leto 2010 ni več zajeto po stari metodologiji.

V spodnji tabeli navajamo število ležišč (kategorija SKUPAJ) za leto 2009 (stara metodologija, hkrati pa tudi primerjavo za leto 2009 z novo metodologijo, nato pa še podatek (kategorija SKUPAJ) za leto 2010, po novi metodologiji.

Tabela št. 6: Pregled nastanitvenih zmogljivosti po občinah

2 Kamor spadajo hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 45

Občina Število nastanitvenih zmogljivosti Število Število Število Ponudniki nastanitvenih zmogljivosti ležišč ležišč ležišč (SKUPAJ) (SKUPAJ) (SKUPAJ) 2009 – stara 2009 – 2010 met. nova met. Turistična destinacija Ljubljana Mestna 7382 7197 8186 Hotel Lev, Grand Hotel Union Executive, Grand Hotel Union Business, občina Central Hotel, Best Western Premier Hotel Slon, Hotel Allegro, Austria Ljubljana Trend Hotel, Hotel Mons, City Hotel Ljubljana, Hotel Park Ljubljana, M Hotel, Ljubljana Resort, Hotel Still, Ahotel Hotel Ljubljana, Hotel Emonec, Bit center Hotel, Hotel Cubo, Antiq Hotel, Antiq Palace Hotel, Hotel Birokrat, Hotel Ljubljana Resort, Apart Hotel Vila Minka, Hotel Pri Mraku in penzioni ostali, hostli (15 enot), Kamp Ljubljana Resort Krajinski park Ljubljansko barje Borovnica 12 12 12

Brezovica 136 142 192 Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, Hotel Rakitna, Gostišče Pri Poku, Turistična kmetija »Na Flajštru« Ig ‐ ‐ 82* Turistična kmetija Petek, Kmetija pri Klančarju, Staje * SURS uradno navaja 82 ležišč (81 stalnih), vendar pa je v občini dejansko le 21 ležišč. Log‐ ‐ 5 5 Dragomer

Škofljica 52 52 52 Hotel Grandvid

Vrhnika 95 99 99 Hotel Mantova, Gostišče Bajc, Gostilna Mesec Srce Slovenije Dol pri 14 19 22 LB&T Vegov Hram d.o.o. Ljubljani Domžale 291 316 328 Hoteli: Hotel Ambient, Hotel Krona; Gostišča in penzioni: Keber, Tilia, Janežič, Kanja, Soklič, Šraj, Šporn; Apartma: Marabela Ivančna 52 141 117 Gostišča: Gostišče pri Japu, Gostišče Štorovje, Gostišče na Pajčni; Gorica Turistične kmetije: Kmečki turizem Magovac, Kmečki turizem Obolno, Turistična kmetija Grofija, Izletniška kmetija Fajdiga; Prenočišča: Krka, Spanček Kamnik 994 1165 1398 Apartmajsko naselje Terme Snovik, Hotel Malograjski dvor, Prenočišče Kamrica, Pri cesarju, Špenko, Hostel Pod skalo, Apartma Kotnik, Apartma Tunca, Apartma Planika, Apartma Jelka, Apartmaji Jesenuc, Gostišče s prenočišči Mili Vrh, Apartma Kraljev hrib, Gostišče s prenočišči Pri gamsu, Gostišče s prenočišči Pri planinskem orlu, Apartmaji Hribar, Apartmaji Koncilija, Kamp Alpe, Apartmaji Berdnik, Kamp Resnik Planinski domovi: Črnuški dom, Domžalski dom in Jarški dom na Mali planini, Planinski dom na planini Kisovec, Dom v Kamniški Bistrici, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Zoisova koča na Kokršem sedlu Komenda 27 27 11 Prenočišča Kralj Na občini navajajo 45 ležišč. Litija 25 25 50 Gostišče Kimovec, Gostilna in pizzerija Kovač, Gostišče Celestina, Dom na Slivni, Konjeniški center Klinc Lukovica 74 74 74 Hotel Trojane (Vitasan d.o.o.) , Gostilna in sobe "Pri čebelici" Prenočišča: sobe Kveder Mengeš 30 30 34 Hotel Harmonija, Turistična kmetija in gostilna Blaž na Dobenem Šmartno pri / / / Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 46

Litiji

Trzin 14 52 28 La Goja, Gostilna Narobe, Bistro in penzion Mojca ter posredništvo prenočišč: Studio Jurij Tours AS d.o.o. Na občini navajajo od 50 do 60 ležišč. Preostale občine v regiji Dobrepolje / / / Ni nastanitvenih objektov.

Dobrova‐ / / / Po podatkih SURS‐a ni nastanitvenih objektov, občina pa navaja 6 ležišč Polhov (Pograjski dom). Gradec Grosuplje 109 153 151 Kongo hotel in casino (64), Peking Duck, kitajska restavracija (25), Gostišče Krpan (8), Center Grajski vrt Boštanj (20), Gostišče Lunca (10) Horjul 9 9 8 Turistična kmetija Pri Hlipč Logatec 104 213 218 Gostinsko rekreacijski center Zapolje, Nastanitvena kmetija Žigon, Gostišče Jeršin, Sobe lvanka Sutter, Nastanitvena kmetija Pr' Erjavc, Jamarski kamp Laze, Gostilna Turk, Gostilna Pri Rezki, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Dam Medved Medvode 250 273 334 Gostišče pri Ančki, Penzion Na klancu, Prenočišča Stremljan, Hotel Kanu, Camp Smlednik, Brunarica Osolnik, Dom na Govejku V občini navajajo 129 ležišč. Moravče / / / Po podatkih SURS‐a ni nastanitvenih objektov.

Velike Lašče / / 22* * Po podatkih SURS‐a, občina ne navaja nastanitvenih objektov.

Vodice 15 15 15 Turistična kmetija Lavrič

2.2 Gostinska ponudba

V spodnji tabeli je popis gostinske ponudbe, kot so jo opredelile občine. V uvodnih opisih v poglavju 1 je na koncu vsakega opisa tudi izpostavljena najbolj prepoznavna in kakovostna gostinska ponudba.

Tabela št. 7: Pregled gostinske ponudbe po občinah

Občina Navedba gostinskih ponudnikov Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Večje število raznovrstne gostinske ponudbe, ki se je v zadnjih letih zelo razvila in sledi trendom Ljubljana razvoja kulinarike v svetu; v Ljubljani poteka Izbor ljubljanske kakovosti (Ljubljana Quality Selection), ki je blagovna znamka, ki označuje najbolj kakovostne storitve gostinskih obratov in prodajaln. Turizem Ljubljana na www.visitljubljana.si navaja dobitnike nagrad, po naslednjih kategorijah:  Vrhunske restavracije: Restavracija Maxim (Znak kakovosti), Restavracija JB (Znak kakovosti),  Harfa (Znak kakovosti), Valvas'or (Znak kakovosti), Restavracija Cubo (Znak kakovosti), Restavracija Pri Levu (Znak kakovosti), Separe (Znak kakovosti)  Gostilne s slovensko kuhinjo: Gostilna na gradu (Znak kakovosti), Pri Žabarju (priznanje), Gostilna Medana (priznanje)

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 47

 Restavracije z nacionalnimi kuhinjami: Shambala ‐ azijska kuhinja (Znak kakovosti)  Restavracije z mednarodno kuhinjo: Pr'noni (Znak kakovosti), Pri vitezu (priznanje), Salon (priznanje), Špajza (priznanje), Hana (priznanje), Most (priznanje)  Gostilne s slovensko in mednarodno kuhinjo: Gostilna Kovač (Znak kakovosti)  Picerije: Restavracija in picerija Piazza (Znak kakovosti)  Slaščičarne: Čokoladni atelje Dobnik (Znak kakovosti), Cacao (priznanje), Mihalek (priznanje),  Slaščičarna Grad (priznanje)  Samopostrežne restavracije: Restavracija Polna skleda (Znak kakovosti)

Na voljo je tudi brošura s top 24 restavracijami v Ljubljani. Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Večji gostinski obrati na območju občine, ki ponujajo tudi hrano, so naslednji: v naselju Brezovica: Gostilna Pr′ Kopač, Pri Poku, Gostilna Kavčič, Kašca Mrlačnik, v naselju Vnanje Gorice: Gostilna Amfora, v naselju Notranje Gorice: Pizzerija Pr’ Pavlet, v naselju Podpeč: Gostilna Spodnji Kirn, v naselju Jezero: Brunarica, v naselju Kamnik: gostilna Pri Koširju, Gostilna pri Mari, Pri zgornjem Kirnu, v naselju Preserje: Picerija Balada, v naselju Brezovica ima svoj sedež podjetje Halo Pinki, ki se ravno tako ukvarja z gostinstvom in hrano razvaža tudi na dom Ig Gostilna Gerbec Ig, Gostišče Iški Vintgar, Romarski dom na Kureščku, Gostilna Ulčar‐Ig, Pizzeria MM‐Brest, Pizzeria Mars‐Brest, Kmetija pri Klančarju, Staje, Turistična kmetija Petek‐Visoko Log‐Dragomer Picerija Siciliana, Gostilna in picerija Ponvica Vrhnika Gostilna in pizzerija Boter (Vrhnika), Gostilna pri Kranjcu (Vrhnika), Gostilna Turšič (Vrhnika), Cankarjev hram (Vrhnika), Gostilna Simon (Vrhnika Gostilna in pizzerija Nibi (Sinja Gorica), Gostilna Kavčič (Drenov Grič), Gostilna Jurca (Podlipa), Restavracija Močilnik (Vrhnika), Pizzerija Kašča (Vrhnika), Pizzerija Sončinca (Sinja Gorica), Slaščičarna Berzo (Vrhnika), Slaščičarna Breza (Vrhnika) Srce Slovenije Dol pri Ljubljani LB&T Vegov Hram d.o.o.; Gostilna pri Žerjavici, Milojka Bratun s.p.; Gostilna in picerija pri Dolencu, Gregor Slak s.p.; Kmečki turizem Pr'Krač, Anton Čič Domžale Hotel Ambient, Hotel Krona, Keber, Tilia, Janežič, Kanja, Soklič, Šraj, Šporn, Marabela, Jamarski dom, Kovač, Mngan, Pirc, Pri Jurju, Repanšek, Zajc, Jaka, Bunkež, Rok, Zlata kaplja, Pristan, Turistična kmetija Pr´Soud, Izletniška kmetija Čeh, kitajska restavracija Kitajsko mesto, mehiška restavracija Casa de comida Mexicana ter številne picerije, okrepčevalnice, bari in restavracija s hitro prehrano Mc Donald'ś Ivančna Gorica Gostišče Pri Japu, Gostišče Štorovje, Gostišče na Pajčni, Kmečki turizem Magovac, Kmečki turizem Obolno, Turistična kmetija Grofija, Turistična kmetija Fajdiga, Kmečki turizem Podržaj, Kmetija odprtih vrat Javornik, Kmetija odprtih vrat Miglič, Izletniška kmetija Okorn, Gostilna na Sokolski, Gostilna Krjavelj, Gostilna pri Obrščaku, Gostilna Šerek, Zadružni hram Ivančna Gorica, Picerija Kegeljček, Restavracija Polževo, Gostišče Krka Kamnik V zadnjih letih se je v Kamniku gostinska ponudba izboljšala; na voljo je ponudba od starih gostiln s tradicionalnimi jedmi (kot na primer gostišče Repnik, gostilna Marjanca, Pri planinskem orlu, pri gamsu, Mili vrh), drugih gostiln (Mlakar, Majolka), picerij (Napoli, Melita, Murka, Skok), kitajska restavracija, mehiška restavracija, restavracije na višjem nivoju (restavracija Arboretum, restavracija v hotelu Malograjski dvor). Litija 13 gostišč in restavracij, od tega 8 takih, ki imajo vsaj 50 sedežev. Največ gostišč je v samem mestu Litija (5), po dve v Zg. Hotiču in na Vačah, po eno pa na Slivni, Polšniku, Sopoti in Savi Lukovica RCU rekreacijski center d.o.o., Gostilna in pizzeria Furman, Gostilna pri Gašperju, Gostilna pri Bevcu, Gostinsko podjetje Trojane d.o.o., Marche d.o.o. (PE Lukovica), Hotel Trojane, Gostilna in sobe "Pri čebelici", Gostilna Potrbin, Gostilna Škarja Mengeš Mengeška koča, Trdinov hram, Pavovec, Gostilna pri Fani, Gostilna Tavčar, Harmonija Gostilna pri Ručigaju, Gostilna Dobenski hram, Turistična kmetija Blaž, Kamrica Šmartno pri Litiji Center Šmartna: 2 gostilni, ena pizzerija (Sonček); Pustov mlin, pri Rozi, Gostilna Maček,

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 48

Gostilna Krznar, Krčma na gradu Bogenšperk (catering) Trzin Gostilna pri Narobetu, Okrepčevalnica Mojca, Gostilna Barca, Žerjavček, Pizzerija Sestrice, Pizzerija da Mattia, Gostilna Trzinka, gostilna Pr Jakov Met, gostilna Orhideja Preostale občine v regiji Dobrepolje Pizzeria Adam, Gostilna in picerija Brdavs, Okrepčevalnica »Pri Zori«, Pizzeria »Pri Petru« Dobrova‐ 3 kmečki turizmi, 6 gostiln Polhov Gradec Grosuplje Gostilna Kramar, Gostilna Lunca, Gostilna Sla‐ma‐r, Gostilna Vodičar, Gostišče Krpan, Kongo hotel&casino, Peking Duck, Pr Atku, Turistična kmetija Giovanni, Pizzeria Brajda, Pizzeria Kovačija, Pizzeria Via Pizza, Okrepčevalnica Majolka Horjul Kmetija odprtih vrat Pri Janš, Kmetija odprtih vrat Pri Lenart, Turistična kmetija Pri Hlipč, Okrepčevalnica Pr' Kozinc, Gostilna pri Škofu, Izletniška kmetija Pri Ramovš, Športni park Horjul Komenda Gostilna Čubr, gostilna Pri Olgi Logatec Marche gostinstvo, Gostišče Jeršin, Gostilna Turk, Gostilna Pod Kostanji, Gostilna Pr' Žlaht (Kramar), Gostilna Baron, Gostilna Pri Rezki, Restavracija Logatčanka, Kmetija odprtih vrat Kisovec, Kmetija odprtih vrat Urbanovc, Kmetija odprtih vrat Tumle, Kmetija odprtih vrat Šinkovc, Ekološka kmetija Leskov gaj, Pivnica in picerija Pr' Krištof, Picerija Bolero, Okrepčevalnica in picerija Zvonček, Okrepčevalnica in picerija Tavžentroža Okrepčevalnica Suzy; okoli 20 barov in pubov, med njimi tudi: Vinotoč Povh, Bar Zapolje, Jan bar, Navigator pub, Pika bar, Frenk bar, Maček bar, Luna bar, Pub klub, Jelka bar, Pipa bar, Bar Sonček, Bonaparte Bar, Bar Notranjka, Tabor, Bar Žakelj, Klub Grajski park Medvode  Vrhunska restavracija: Evergreen na golf igrišču Smlednik,  Gostilne s slovensko in mednarodno kuhinjo: Belšak na Slavkovem domu, Gostilna Zorman, Stari grad Smlednik, Gostišče Jezero, Gostilna Gustl, Gostilnica Aroma, Gostilna Pr' Kral, Penzion Na klancu, Gostilna Mihovec, Gostilna Bencak, Hiša kulinarike Jezeršek, Gostilna Pr' Jur, Gostilna na Vihri, Gostilna Dobnikar  Turistični kmetiji: Legastja, Robež  Izletniške kmetije: Pr' Cvajnarju, Pr' Mamovc, Mihelčičev dom na Govejku, Brunarica Osolnik, Kmetija odprtih vrat Pr' Lenart, Kmetija odprtih vrat Gonte Moravče Lea bar, Bar Travnar , Gostilna Nadlog, Gostilna Frfrav, Gostišče Peterka Marija s.p., Turistična kmetija pri Mežnarju, Gostilnica in pizzerija Pri Jurku, Kavarna Detelca, Gostilna Urankar na Limbarski gori , Planinski dom Velike Lašče Gostilna pri Kuklju, Gostilna pri Brlogarju, Gostilna Kropec, Okrepčevalnica Janez Škrabec, Pizzerija pri Roku, Gostilna pri Trojici, Pizzerija Rozamunda Vodice Gostilna Anzelj, Gostilna Skaručna, Gostilna Kopitarjev hram

2.3 Kongresna (oziroma seminarska) ponudba

POMEMBNO UVODNO POJASNILO: V pregledu kongresne (oziroma seminarske) ponudbe zgolj podajamo pregled zmogljivosti, ki so jih oddale posamezne občine.

Izpostaviti je potrebno, da gre − razen izjeme Ljubljane in nekaterih občin, ki imajo tudi hotelske objekte − v veliki meri za razne večnamenske prostore (v raznih objektih, kot so občinske zgradbe, knjižnice, osnovne šole in podobno), športne in kulturne dvorane, manj za prave seminarske zmogljivosti (razen nekaj hotelov so za potrebe turistične poslovne ponudbe to še predvsem večnamenske sobe v gostinskih objektih).

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 49

S strani pripravljavca analize ni izvedeno ocenjevanje in selekcioniranje oziroma analiziranje za kakšen koncept dogodkov so določene zmogljivosti primerne ali neprimerne; problemski vidik in potenciale izpostavljamo v okviru analitičnega dela krovnega dokumenta.

Tabela št. 8: Pregled ponudbe za poslovni oziroma seminarski turizem po občinah

Občina Pregled ponudbe za izvajanje poslovnega turizma Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina  V vseh hotelih Ljubljana  Cankarjev dom  Gospodarsko razstavišče Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica  Kongresni center v gostišču Pri Poku  Modra dvorana na Brezovici  Zadružni dom Notranje Gorice  Dom krajanov Vnanje Gorice  Kulturni dom Podpeč  Sejna soba Hotela Rakitna Ig  Turistična kmetija Petek  Kmetija pri Klančar‐Staje, Center Ig Log‐Dragomer Občina je v uvodnem vprašalniku opredelila, da ni možnosti oziroma prostorov za izvajanje poslovnega turizma Vrhnika  Mala in Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki  OŠ Ivana Cankarja Vrhnika  OŠ A. M. Slomška Vrhnika  Cankarjeva knjižnica Vrhnika  Glasbena šola Vrhnika Srce Slovenije Dol pri Ljubljani  V obnovi je Kulturni dom v Dolskem, kjer bo po novem mogoče organizirati tudi seminarje  Sejna soba Občine Dol pri Ljubljani Domžale  Hotel Ambient  Hotel Krona  Kulturni dom F. Bernika  Domžalski dom  Knjižnica Domžale  Kulturni dom Groblje  Zadružni dom Vir  Kulturni dom Radomlje  Območna obrtna zbornica Domžale Ivančna Gorica  Bomax center Muljava Kamnik  Hotel Malograjski dvor  V sklopu Term Snovik  Dom kulture Kamnik  Galerija Veronika Litija  OŠ Polšnik  Sejne sobe Občina Litija  Dvorana Kulturnega centra na Stavbah v Litiji  Knjižnica Litija, prostor zbirke prodnikov na Bregu za manjše dogodke, Bob Bowling  Telovadnica Gimnazije Litija, Športna dvorana Litija  Dvorana Kulturnega doma Jevnica  Center za zunanjo ureditev Velika Preska Lukovica  KD Janka Kersnika Lukovica Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 50

 KD Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici  Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici  Gostinsko podjetje Trojane d.o.o. Mengeš  Kulturni dom Mengeš  Hotel Harmonija  Gostilna Blaž Šmartno pri Litiji  Grad Bogenšperk  OŠ Šmartno  Knjižnica Šmartno  Dvorana Kulturnega doma  Dvorana v Kostrevnici Trzin  Center Ivana Hribarja  KUD France Kotar  Prostori občine  3‐4 dvorane v OIC Trzin Preostale občine v regiji Dobrepolje Občina je v uvodnem vprašalniku opredelila, da ni možnosti oziroma prostorov za izvajanje poslovnega turizma Dobrova‐  Polhograjska graščina Polhov Gradec Grosuplje Občina je v uvodnem vprašalniku opredelila, da ni možnosti oziroma prostorov za izvajanje poslovnega turizma. Horjul  Športni park  Športna dvorana Komenda  V novih prostorih Konjeniškega kluba Komenda (do 150 ljudi) Logatec  Velika dvorana Narodnega doma  Večnamenska Športna dvorana  Večnamenska dvorana GRC Zapolje  Dom krajevne skupnosti Rovte  Prešernova dvorana  Dvorana doma Tabor  2 seminarski sobi Gostilna Turk  Seminarska soba in večnamenski prostor (ESOD Medved)  Seminarska soba na Kmetiji odprtih vrat Šinkovec  Večnamenski prostor v Gostilni Baron  Dvorana Glasbene šole Logatec  Seminarska soba Območna obrtno‐podjetniška zbornica  Center vojnih veteranov Slovenije Logatec  Konferenčna soba Marché Lom Medvode  Golf Smlednik  Hotel Kanu  Hiša kulinarike Jezeršek  Gostilna Dobnikar  Športna dvorana Medvode Moravče  Grad Tuštanj  Planinski dom  Kulturni dom Velike Lašče Zaenkrat ni možnosti oziroma prostorov za izvajanje poslovnega turizma Vodice Občina je v uvodnem vprašalniku opredelila, da ni možnosti oziroma prostorov za izvajanje poslovnega turizma.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 51

2.4 Športna infrastruktura in pregled ponudbe, ki se veže na ponudbo aktivnega oddiha

POMEMBNO UVODNO POJASNILO: V pregledu športne infrastrukture zgolj podajamo pregled zmogljivosti, ki so jih oddale posamezne občine, za posamezno občino.

Podobno kot pri ponudbi za poslovni turizem je potrebno izpostaviti, da gre − razen izjeme Ljubljane − v veliki meri za razne večnamenske dvorane, športna igrišča in športne parke, telovadnice v osnovnih šolah, igrišča ob vrtcih ter redke športne oziroma rekreacijske centre, ki pa so večinoma namenjeni lokalnemu prebivalstvu. Ob tem navajamo tudi ponudbo rekreativnih (kolesarskih, pohodnih in jahalnih), učnih in drugih tematskih poti.

Problemski vidik in potenciale izpostavljamo v okviru analitičnega dela krovnega dokumenta, kjer tudi analiziramo stanje na področju kolesarskih, rekreacijskih in drugih poti, ki so na voljo na nivoju regije.

Tabela št. 9: Pregled ponudbe športne infrastrukture po občinah

Občina Navedba objektov športne infrastrukture in ponudbe aktivnega oddiha Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Športna infrastruktura Ljubljana  Športni center Stožice  Hala Tivoli  Športni parki: Kodeljevo, Ljubljana, Ježica, Krim, Ilirija, Svoboda, Bežigrad  Kajak‐kanu proga Tacen, drsališče Zalog, strelišče, Hipodrom Stožice  Večje število zasebne športne ponudbe: fitness, tenis, squash, wellness ... Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Športna infrastruktura  Naravna kopališča (Jezero v Podpeči)  Športni park Jama (Notranje Gorice)  Presostatična športna dvorana ob OŠ Brezovica  Letališka steza za ultra lahka letala (Podpeč)  Večnamensko igrišče na Postaji (Brezovica)  Balinišče na Radni (Brezovica)  Telovadnice OŠ Brezovica, Notranje Gorice, Preserje  Zunanja igrišča ob OŠ Brezovica, Notranje Gorice, Preserje, Jezero in Rakitna  Otroška igrišča ob vrtcih Kolesarske poti Kolesarska steza poteka ob Podpeški cesti od naselja Brezovica do naselja Vnanje Gorice. Krajevna skupnost Brezovica je vključena v projekt Varna kolesarska pot Ljubljana‐Vrhnika, v okviru katerega so bo leta 2011 pričela gradnja kolesarske poti od križišča Podpeške in Tržaške ceste do meje z naseljem Lukovica oziroma do meje z občino Log‐Dragomer. Načrtovana je tudi gradnja kolesarske steze ob Tržaški cesti od obstoječe avtocestnega priključka do križišča Tržaške in Podpeške ceste. V načrtu je ureditev izposojevalnice koles v Vnanjih Goricah, ki bi po ureditvi kolesarskih poti na območju Ljubljanskega Barja lahko predstavljale izhodiščno točko za izlete turistov v Ljubljano (v povezavi z avtokampom v Vnanjih Goricah, ki predstavlja eno od idej občine). Pohodniške poti Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 52

Imena planinskih poti iz katastra Planinske zveze Slovenije (planinsko društvo Podpeč‐ Preserje):  Jezero – Planinca  Jezero – Sv. Ana  Podpeč – Sv. Ana  Preserje – Sv. Ana  Preserje – Planinca – Krim  Lovska koča – Kavec – Krim  Planinca – Ledena jama  ŽP Preserje – Kamnik pod Krimom ‐ Preserje Ostale poti po evidenci planinskega društva:  Preserje – Dolenja Brezovica – Ravne – Krim  Krim – Rotovec – Rakitna  Rakitna – Ustje  Ustje – Partizanska bolnica Krvavica  Ustje ‐ Vrbca (evidenco pohodniških poti vodi Planinsko društvo Podpeč‐Preserje, območna skupina Notranjska) Učnih in drugih tematskih poti ni, med drugo ponudbo pa je potrebno izpostaviti še jadralno padalstvo, polete z balonom, vožnjo s konjsko vprego, jahanje, vožnjo po Ljubljanici ter zdraviliško dejavnost ‐ Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna Ig Športna infrastruktura Športni dvorana OŠ Ig, igrišče Kolesarske poti Označenih kolesarskih poti je samo toliko, kolikor jih je bilo možno označiti po projektu »Mreža kolesarskih poti« (RRA LUR) – oznaka L45. Ostalo ni označeno, imajo pa zloženko o možnostih kolesarjenja v občini. V zloženki je opisanih 6 kolesarskih poti po občini. Druga športno‐rekreativna ponudba Označenih kolesarskih poti je samo toliko, kolikor jih je bilo možno označiti po projektu »Mreža kolesarskih poti« (RRA LUR) – oznaka L45. Ostalo ni označeno, imajo pa zloženko o možnostih kolesarjenja v občini. Druga športno‐rekreativna ponudba Pohodniške poti na ižanske vrhove so označene, v občini pa se nahaja Gozdna učna pot Draga (krožna pot, ki oteka ob ribnikih v dolini Drage, ki jih je 7 in ima vsak svoje ime, dolga 3,2 km, opremljena s 27 lesenimi tablami z imeni drevesnih vrst) Log‐Dragomer Športna infrastruktura  Športni park Dragomer (teniško igrišče, odbojka na mivki, košarkarsko igrišče …)  Športni park Log (plezalna stena, nogometno igrišče ...) Škofljica Rekreacijske oziroma tematske poti:  Svarunova pot (23 km dolga pohodna pot)  Gozdna učna pot Zalog Vrhnika Športna infrastruktura  Športni objekti OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika  Mala telovadnica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika  Športni objekti OŠ Log – Dragomer  Balinišče BŠK Blagajana  Športni park Sinja Gorica  Dvorana krajevne skupnosti Sinja Gorica  Športna parka Zaplana in Bevke  Športna igrišča Blatna Brezovica, LOG, Podlipa in Zadruga – Stara Vrhnika  Balinarsko igrišče v Bevkah pri gostilni Špilak in igrišče Društva upokojencev Vrhnika  Večnamenska dvorana Karate kluba Vrhnika  Strelišče za zračno puško Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 53

 Lokostrelsko zaprto strelišče  Teniško igrišče Fitnes center M 1 – ŠPORT, Vrhnika  Fitnes center Peter Klepec – Log pri Brezovici Kolesarske poti  Vrhniška kolesarska pot, K1, K2  Del ljubljanske kolesarske poti  Na voljo je zgibanka, spletna stran in zemljevid Vrhnike  V načrtu je Vrhniški kolesarski krog in GPS vodene poti in kolesarski vodiči Pohodniške poti  Notranjska planinska pot  Vrhniška planinska pot  Evropska pešpot  Planinske poti na Planino nad Vrhniko Druge tematske in učne poti  Mali plac, Bevke  Naravoslovna pot Bistra  V načrtu je naravoslovna pot »Izviri Ljubljanice« Srce Slovenije Dol pri Ljubljani Športna infrastruktura  Športno rekreacijski center Korant  Konjeniške poti  Trim steza v Dolu  Malo nogometno igrišče z umetno travo na Vidmu pri šoli Kolesarske poti Označene kolesarske trase v okviru projekta Kolesarjenje po Posavskem hribovju in v mreži kolesarskih poti LUR (vendar ni urejenih kolesarskih poti, vse potekajo po obstoječih cestah, ni zagotovljene varnosti) Pohodniške poti  Vegova pot (pot je označena, pripravljajo se vsebine za učno pot)  Skozi občino potekajo: E6, Badjurova krožna pot Domžale Športna infrastruktura  Športni parki: Domžale, Radomlje, Ihan, Vir, Dob  Športni objekti ob osnovnih šolah  Tenis igrišča  Sprehajalna pot s fitnes napravami ob Kamniški Bistrici  Trim steza Šumberk  Kolesarske poti  Konjeništvo (ježa pri Ježi, Podrečje, Krtina)  Ribištvo ‐ ribiška koča Radomlje (ribnik Črnelo pri Rovah) Kolesarske poti  Zahodna trasa: Homec‐Volčji Potok‐Groblje‐Študa (35 km)  Severna trasa: Studenec‐Sp. Tuštanj‐Brdo‐Radomlje (40 km)  Južna trasa: Goropeče‐Vinje‐Javoršica‐Krumperk (35 km)  Vzhodna trasa: Sv. Trojica‐Moravče‐Limbarska gora‐Krtina (50 km)  Srednja trasa: Tabor‐Oklo‐Dole‐Gorjuša (34 km)  Krožna trasa: Domžale‐Groblje‐Mengeš‐Homec‐Radomlje‐Volčji Potok‐Rova‐Rafolče‐ Lukovica‐Videm‐Dole‐Moravče‐Podprdo‐Vinje‐Sevšek‐Ihan‐Bišče‐Študa‐Domžale (60 km)  Zelena os ob Kamniški Bistrici (14 km) Pohodniške poti  Zelena os Kamniške Bistrice (ob poti so informacijske table, načrt je podaljšanje poti ob Kamniški Bistrici od njenega izvira do izliva v Savo) - lepo urejena rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici nudi možnost rekreacije in sprostitve v naravi, ob njej pa se nahajata Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 54

tudi dva fintesa na prostem  Trojiška pot (v okviru Mreže pešpoti v LUR) Učne poti  Gozdna učna pot Šumberk (označena z informacijskimi tablami s prepoznavno lisičko)  Učna pot ob Mlinščici: Vodne naprava na Mlinščici ter zaton mlinarstva v Jaršah in na Rodici  Gozdna učna pot Blata Mlake (v nastajanju)  V načrtu je vzdrževanje poti in ponatis vodnika, ureditev mlinarske tehnične zbirke, dokončanje učne poti Blata Mlake in izdaja vodnika oziroma priročnika) Tematske poti  Pot po Plečnikovih spomenikih (na voljo vodnik Plečnik na Domžalskem in Kamniškem) Ivančna Gorica Športna infrastruktura  Športna dvorana  Nogometni stadion  Športno letališče  Športno strelišče  Motokros dirkališče  Balinišče Krka: kopanje, čolnarjenje, kajakaštvo, potapljanje (izvir), ribolov Aktivni oddih: Smučanje na Polževem, tek na smučeh, pohodništvo po Jurčičevi poti in Evropski pešpoti E6 in E7, konjeništvo, tenis, gozdna učna pot Po sledeh višnjanskega polža Kamnik Športna infrastruktura  Pohodništvo  Kolesarjenje  Plavanje (Terme Snovik, letni olimpijski bazen v Kamniku, zaprti bazen v centru CIRIUS)  Drsanje (pozimi na Glavnem trgu)  Smučanje (Velika planina) (ni umetnega zasneževanja)  Golf Arboretum Volčji Potok  Ribištvo  Lov  Plezalna stena v Domu kulture Kamnik  Kegljišče  Športna dvorana pri OŠ Frana Albrehta  Stadion (nogomet, tek)  Tenis  Športna igrišča Litija Športna infrastruktura  Športna dvorana Litija, teniška igrišča, ribiški dom, konjeniški klub in nogometno igrišče v mestu Litija, teniška igrišča na Savi, smučišče na Dolah pri Litiji, konjeniški center v Moravčah pri Gabrovki in manjši ranč z jahalno šolo na Bregu pri Litiji, nogometni igrišči v Kresnicah, teniška, nogometna igrišča, balinanje in ribiški bajer v Jevnici, ribiški bajer v Ribčah, lokostrelski poligon v Jevnici, kegljišče v Litiji Kolesarske poti: Na voljo le označbe (rdeče, na cestišču) ob krožiščih Pohodniške in tematske poti  Badjurova krožna pot  Zasavska planinska pot  Krožna pot GEOSS  Kresnice‐Zgornja Slivna‐Sava  Krožna pot Sava‐Zasavska Sveta gora‐Sava  Jevnica‐Janče‐Širmanski hrib‐Litija  Oglarska pot na Dolah  Po obrobju gabrovške in moravške doline  Med gabrovškimi vinogradi Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 55

 Od cerkvice do cerkvice, Polšnik  Krajinski park Ostrež  Kostanjeva pot  Čebelarska pot Druga ponudba  Pustolovski park Geoss  Vače: cerkev sv. Andreja, kopija situle na Kleniku, morska fosilna obala  Geoss: obeležje  Muzej premoderne umetnosti v Zg. Hotiču  Muzej splavarstva, brodarstva in železne ceste v Litiji  Zbirka savskih prodnikov na Bregu  Domačija Paternoster: ogled kmetije, sirarne, degustacija  Razstavni paviljon mizarstvo Kos z Velike Preske  Oglarska kmetija Brinovec na Dolah pri Litiji  Valvazorjev lovski dvorec na Zavrhu pri Dolah Lukovica Športna infrastruktura  RCU rekreacijski center d.o.o. (in‐line hokej, savne, tenis, nogomet)  Športna igrišča v naseljih: Trojane, Blagovica, Rafolče, Šentvid pri Lukovici, Brdo pri Lukovici (šolsko!), Podgora pri Zlatem Polju, Poljane nad Blagovico (Češnjice), v Lukovici (v planu)  Balinišča: gostilna Pri Bevcu v Lukovici in športno igrišče v Šentvidu pri Lukovici  Servisna pot ob Gradiškem jezeru, ki se uporablja kot rekreacijsko‐sprehajalna pot  Evropska pešpot  Rokovnjaška planinska pot  Športna igrišča so v večini primerov na privatni zemlji in je potrebno še urediti zemljiškoknjižno stanje. Posledica so tudi neurejena okolica igrišč ali pa tudi nevzdrževanje, ni dorečen upravitelj igrišča Kolesarske poti  Kolesarske povezave Ljubljanske urbane regije – zasnova (označb na terenu še ni) Pohodniške poti  Rokovnjaška (planinska) pot z 11 kontrolnimi točkami, ki je del Evropske pešpoti (označbe so narejene) Učne poti  Vodna učna pot Krašnje z okolico s 25 točkami ter z označenima potema Šraufovega pohoda in Teka za krof (izvedeno na podlagi projekta učencev POŠ Krašnja) Mengeš Športna infrastruktura  Harmonija (teniški center, odbojka, badminton)  Športni parki (Mengeš, Topole, Loka), tenis, balinanje, nogomet, košarka, odbojka...  Trim steza Mengeš Kolesarske poti  Predvidena je kolesarska pot za družine in dve ekstremni kolesarski poti: na Mengeško kočo in Dobeno Pohodniške poti  Homško –Rašiška pot Učne poti  V pripravi je šolska gozdna učna pot Tematske poti  Plečnikova pot  Jelovškova pot Dobeno je območje znano po kmečkemu turizmu in po pohodniških in kolesarskih poteh. Mengeška koča na vrhu Gobavice nudi lep razgled na vse strani Mengša in je izhodišče za izlet na vrh Rašice, ki je zelo dobro obiskana izletniška točka z razglednim stolpom Šmartno pri Litiji Športna infrastruktura Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 56

 Športna dvorana Pungrt z bazenom in plezalno steno  Nogometno igrišče  Trim steza Bogenšperk  Športno rekreacijski center Reka v Cerovici Kolesarske poti  Litija – Zavrstnik – Štangarske poljane – Trebeljevo – Janče – Velika Štanga  Veliko je poti, ki povezujejo več občin. Inventarizacijo poti je pred nekaj leti naredil Center za razvoj Litija in jih izdal v publikaciji (poti so označene s tablicami, ki jih je postavil Center za razvoj Litija, v načrtu obnova označb, promocija poti in razvoj turistične ponudbe ob poteh) Pohodniške poti  Kostanjeve poti (več poti po deželi pod Kamplovim hribom npr.: Štangarske poljane – Volčja jama – Jastrebnik – Obolno – Gozd Reka – Račica)  Pešpot Bogenšperk (kratka: Šmartno pri Litji – grad Bogenšperk)  Šmartno – sv. Večer – Obolno – Pristava nad Stično – Javorje – Bogenšperk ‐ Šmartno  Pot po obronkih Jabalniške doline (Jablaniška dolina)  Panoramska pot (Javorje – Rupe – Gorji vrh – Javorje)  Luštna pot (Šmarnto – Roje)  Popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža (del poti poteka po občini Šmartno) Učne poti Čebelarska gozdna učna pot (izhodišče: Dragovšek pri čebelarstvu Dremelj, pot je označena z majhnimi lesenimi kozolci z informacijami) Tematske poti  Konjeniške poti  Vinogradniške poti (Primskova gora; Stara gora; Gradišče pri Litiji; Vintarjevec)  Trim steza Bogenšperk Trzin Športna infrastruktura  Športno rekreacijski park (ŠRP)  Športno igrišče pri osnovni šoli  Medgeneracijski park s fitnesom na prostem  Trim steza  Sprehajalne poti  Gozdna učna pot (v izgradnji) Kolesarske poti (1. in 2. sta označena kolesarska steza, 3. in 4. pa površina primerna za kolesarjenje (manj prometna cesta)  Ob OIC  Po Mlakah  Po Jemčevi cesti do Občine Mengeš  Do Depale vasi (Občina Domžale) Učna pot  Gozdna učna pot (šolska) Tematske poti  Po mejah občine  Pot borcev in aktivistov (več občin)  V načrtu: pohodniška pot 4 občin (Trzin, Mengeš, Vodice, MOL) več dolžin poti Trzin je prijetno izhodišče za izlete k bližnjim izletniškim točkam, kot so Dobeno in Rašica, gozdovi in travniki v okolici naselja pa nudijo tudi lepe možnosti za sprostitev in rekreacijo v naravi. Preostale občine v regiji Dobrepolje  Športna infrastruktura: Večinoma gre zgolj za športna igrišča po večjih vaseh  Kolesarske poti: nedokončana kolesarska pot  Pohodniške poti: manjka še nekaj soglasij  Učne poti: Podgora/ 2x učna pot Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 57

Dobrova‐ Športna infrastruktura Polhov Gradec  Športna igrišča (košarka, tenis nogomet …)  Športna dvorana na Dobrovi,  Športna dvorana v Polhovem Gradcu  Drsališče na Dobrovi Kolesarske poti  Pripravljena idejna zasnova ob Gradaščici (Ljubljana‐Polhov Gradec), zaradi predvidenih visokih stroškov izvedba časovno še ni načrtovana Pohodniške poti  Po polhograjskih dolomitih, dobro vzdrževane (Tošč, Grmada Lovrenc, Polhograjska krožna pot, Šentjoška krožna pot,….) Tematske poti  Blagajeva tematska pot Grosuplje Športna infrastruktura  Športna Dvorana Brinje Grosuplje Kolesarske poti  Kolesarske poti označene samo v zgibankah Pohodniške poti  Grosupeljska planinska pot  Prešernova pot Tematske poti  Arheološka pot na Magdalenski gori (pot se zarašča, problemi z lastniki) Horjul  Športna infrastruktura: Športni park in športna dvorana  Kolesarski poti ni, pohodniške poti so urejene po vseh vaseh občine  Učna pot Zaklanec Prošca Pozimi sta aktivni Smučišče Mrzla dolina za dnevno in nočno smuko in Smučišče Žažar. Za izlete je zanimiva okolica Horjula z vrsto pohodniških poti in kmetij odprtih vrat. Iz Horjula so urejene pešpoti na Kožljek (788 m) ter Koreno (729 m), kjer je lepa razgledna točka. Komenda  Športna dvorana Komenda  Konjeništvo Logatec Športna infrastruktura  Smučanje na Sekirici in tek na smučeh v okolici Sekirice, smučarski skoki na Sekirici (3 skakalnice), drsanje na Lokvi  Gostinsko‐rekreacijski center Zapolje (pokriti bazen, center savn, fitnes, mala telovadnica, veliki večnamenski prostor, tenis igrišča)  Večnamenska športna dvorana ob Osnovni šoli 8 talcev  Kolesarjenje, pohodništvo, jahanje, padalstvo in zmajarstvo, ribolov, jamarstvo, karting in »off road« ter tenis Kolesarske poti  Kolesarjenje je možno tako po državnih in občinskih cestah ter off road področjih skozi naravo. Pohodniške poti  Območje občine je prepredeno z mnogimi peš potmi: Notranjska planinska pot, Jamarska transverzala ter Jamarska pot Laze ‐ Pokojišče; na voljo pa je tudi krožna Logaška planinska pot. Poti potekajo predvsem po obodu občinskega ozemlja in se dokaj dobra povezujejo s sosednjimi občinami, sama notranjost ozemlja pa je s pohodnimi potmi manj povezana. Različne poti so na posameznih odsekih speljane po isti trasi Učne poti  Hotedršica  Gozdna učna pot Kališe  Učna pot po Medvedjem Brdu Medvode Športna infrastruktura Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 58

 Golf Smlednik  Športna Dvorana Medvode  Poligon Bonovec Označene kolesarske steze:  Pot »Ljubljanske regije« Kolesarskih trase, ki še niso označene, so naslednje:  Medvode – Senica – Dol – Sora – Goričane – Medvode  Medvode – Pirniče – Smlednik – Dragočajna – Zbilje ‐ Medvode  Medvode – Preska – Žlebe – Senčica – Preska – Medvode  Medvode – Verje – Pirniče – Medno – Golo Brdo – Medvode  Medvode – Goričane– Topol – Senčica – Preska ‐ Medvode  Pot »60 vzponov na Katarino« Medvode – Sora ‐ Topol  Pot »60 vzponov na Katarino« Toško čelo ‐ Topol  Pot »Po poteh roparskih vitezov« (enkrat letno organizirano)  Sora – Osolnik (enkrat letno organizirano) Pohodniške poti  Pot »Po poteh roparskih vitezov«  Evropska pešpot E7  Transverzala kurirjev in vezistov  Transverzalna pot Ljubljana‐Triglav  Sprehajalna pot ob Zbiljskem jezeru  Pohodna transverzala spominov občine Ljubljana‐Šiška  Polhograjska planinska pot  Ljubljanska mladinska pot  Pot od Starega gradu do Tilna (delno je na trasi urejena Trim steza)  Kurirska pot Dolomitov  Slovenska geološka pot Učne poti  Po poti divjega petelina  Po poti suhih hrušk in kraških pojavov  Učna pot od Aljaževine do Straže  Učna pot Hraše Mlake Tematske poti  Aljaževa pot od doma do doma Ostala rekreacijska ponudba  Čolnarna ob Zbiljskem jezeru  Jahalni center Janhar, konjeniško društvo Norik  Proge za smučarski tek na poligonu Bonovec, kjer je bilo leta 2006 organizirano Mladinsko svetovno prvenstvo v tekih za nordijsko kombinacijo  Proge za smučarski tek v Žlebeh  Območja za ribolov  Kajakaštvo in rafting na Savi in Sori  Področja za sprehode in pohodništvo, ki še niso označena Moravče Športna infrastruktura  Nogometno igrišče Moravče  Nogometno igrišče Cegunca – Krašce  Nogometno igrišče Velika vas  Rokometno igrišče Dešen  Taborniški prostor  Učno ‐ sprehajalna pot Rača Kolesarske poti  LO 42 lokalna kolesarska pot po občini Moravče (krožna trasa, navezava na občino Domžale) Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 59

Pohodniške poti  Moravška planinska pot  Pot ob Rači (učna pot)  Pohodniki se navdušujejo predvsem nad Limbarsko goro, preko katere med drugim vodi tudi evropska pešpot E6 Tematske poti  Rokovnjaška pot  Vegova pot  GEOSS (navezava na občino Litija) Velike Lašče Športna infrastruktura  Večnamenska športna dvorana  Igrišča v Turjaku, Dvorski vasi, Robu in na Karlovici  Tenis igrišče Cereja Pohodništvo: v Predgozdu na Rutarski planoti se križata evropski pešpoti E6 in E7 Turistične poti:  Velikolaška kulturna pot, ki povezuje kraje tu rojenih pisateljev  Krožna pot Potep po velikolaški deželi  Trubarjeva naravoslovna pot  Učna gozdna pot in druge, ki povezujejo naravne in kulturno zgodovinske znamenitosti in vključujejo tudi obiske starih gostiln in kmetij odprtih vrat Vodice Športna infrastruktura  Tenis center KUBU  Skakalnica v Selu  V pripravi večnamenska športna dvorana Kolesarske steze: Rašica Vodna pot (od Šinkovega Turna do Vesca) Pohodništvo: Šmarna gora (na njo vodi 15 različnih poti iz različnih smeri)

2.5 Pregled turističnih proizvodov, ki so razviti

Občine so bile pozvane, da opredelijo, kateri turistični proizvod je danes NAJBOLJ RAZVIT v občini/destinaciji – in kako (kaj obstaja) – pri čemer je bilo izpostavljeno, da se ta turistični proizvod dejansko trži oziroma je po njem povpraševanje.

Kot je razvidno iz spodnjih opredelitev, je še vedno veliko splošnih odgovorov – npr. kolesarjenje (vendar ni opredeljeno konkretno, kje oziroma ali obstaja nek določen program, kis e trži), ali še bolj splošno – rekreacija.

Tabela št. 10: Pregled turističnih proizvodov, ki so razviti, po občinah

Občina Kateri turistični proizvod je danes najbolj razvit Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina  Poslovni turizem (Ljubljana se uvršča med 50 najbolj uspešnih evropskih kongresnih mest, Ljubljana kar jo uvršča v drugo polovico kongresnih mest novo pridruženih članic EU in držav Jugovzhodne Evrope)  Ljubljana kot city break destinacija  Vodeni ogledi mesta Krajinski park Ljubljansko barje

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 60

Brezovica V občini Brezovica ne razpolagajo z razvitimi turističnimi proizvodi. Kot najbolj obiskovane destinacije ocenjujejo območje Rakitne, vzpetino Sv. Ana (razgledišče nad Ljubljanskim barjem), naravno jezero v naselju Jezero pri Podpeči ter Pristavo Podpeč ob Ljubljanici, kjer se nahaja večnamenski prostor za piknike. Ig Občina nima razvitega turističnega proizvoda, ki bi ga tržila, najbolj obiskani pa so:  Iški vintgar  Učna pot Draga  Pustni karneval  Ižanski sejem  Te produkte, razen organiziranega vodenja po učni poti, občina ne trži Log‐Dragomer Turističnih proizvodov, ki bi se prodajali, ni. Vrhnika Tehnični muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki – z obiskom ter različnimi razstavami in dogodki Srce Slovenije Dol pri Ljubljani  Sejmi, predvsem Jesenski sejem v Dolskem  Ogled spominske sobe Jurija Vege v Zagorici  Prireditve v graščinskih paviljonih in Pr' Krač Domžale  Poletni kulturni festival Studenec  Ponudba KD F. Bernika  Rekreacija ‐ pot ob Kamniški Bistrici  Kulturne prireditve in sejemski dogodki v Češminovem parku  Koncert Simfoničnega orkestra Domžale ‐ Kamnik Ivančna Gorica  V občini so razviti turistični produkti na lokacijah Samostan Stična, Jurčičeva domačija, Krška jama  Posamezniki (zasebniki) prodajajo svoje proizvode, ponudbo (Kmetija Erjavec, Kajakaški center Carpe diem …) Kamnik  Srednjeveški Kamnik (z vidika ogledov kulturne dediščine, prireditve), Iskanje Veronikinega zaklada za otroke  Turizem v Termah Snovik (celostna ponudba v sodelovanju s Kamnikom)  Pohodništvo v Kamniško Savinjskih Alpah  Velika planina (pohodništvo) Komenda  Lončarstvo Štebe in Kremžar  Čebelarstvo Starovasnik  Konjeništvo, konjske dirke Litija  Vodenje z doživljanjem umetnosti in narave po območju Vač in GEOSS‐a  Vodeni ogledi Muzeja rudarstva, brodarstva in železnice v Litiji  Vodeni ogledi Stalne zbirke savskih prodnikov na Bregu  Rafting po Savi, Polet z balonom  Dogodivščine v Oglarski deželi  Po sledeh Janeza Vajkarda Valvasorja  Razni vodeni izleti Lukovica  Šest izletov/programov, izdelanih v l. 2009 (povezava: http://www.lukovica.si/turizem/), ki jih po potrebi prilagodijo »naročniku«. Občinska uprava samo organizira celotni program, dejansko trženje pa izvedejo vključena društva v program  Prireditve s tradicionalnima sejmoma Mengeš  Teniški center Harmonija  Špasteater Šmartno pri Litiji  Ogledi gradu in poroke na gradu Bogenšperk  Voden ogled Šmartna (cerkve)  Voden izlet po Jablaniški dolini  Ogledi gradu, animirani ogledi gradu, pedagoške delavnice  Poletni tabori na Kmetiji na Jasi  Po sledeh Janeza Vajkarda Valvasorja

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 61

Trzin  Trzinska klobasa kot lokalna »blagovna znamka«  Kulturne prireditve  Rekreativne prireditve  Turistične prireditve (Florjanov sejem) Preostale občine v regiji Dobrepolje Delujoča TD nudita organiziranim skupinam različne programske sklope vodenja. TD Dobrepolje: Po poteh naše dediščine, Oj, preljuba vas Zagorica, Iz Vidma v Lipov gaj, Na eko vrtu, Po kraškem svetu, Iz naših logov, Na sprehod po dobrepoljskih lepotah TD Podgora: »Dobra volja je najbolja«, »Po poteh legend in pravljic Dobrepolja«, »Vsi za enega, eden za vse«, »Dajmo eno po domače« Dobrova‐ Pohodništvo – kot možnost, vendar ni razvitih konkretnih programov, z dodatno ponudbo Polhov Gradec Grosuplje  Županova jama  Lokalno turistično vodenje po posameznih zanimivostih v občini (Tabor Cerovo, Radensko polje, Magdalenska gora) Horjul Najbolj obiskovane so pohodne poti in razgledne točke. Komenda Niso opredelili. Logatec  Krožna pot po Hotedršici Medvode  Golf igrišče Smlednik  Ponudba Zbiljskega jezera  Hiša kulinarike Jezeršek s Festivalom Kranjska klobasa  Športni poligon Bonovec  Smledniški grad  Osolnik  Sv. Jakob  Športna dvorana Medvode Moravče  Grajski kulturni večeri  Kulturni dom, prireditve  Lokalno turistično vodenje  Po nagelj na Limbarsko goro  Prvomajsko srečanje v Tuštanju  Oldtimerji na prvi maj  Tematska pot (Rokovnjaška pot, Vegova pot, GEOSS ‐ navezava na občino Litija, moravška planinska pešpot)  Kulinarika Velike Lašče  Javni zavod Trubarjevi kraji organizira vodene oglede Trubarjeve domačije, gradu Turjak in vodenje po občini  Društvo za ohranjanje dediščine na Gradežu organizira naravoslovne dni za šolsko mladino Vodice  Vodiška presta

2.6 Turistične prireditve

Tabela št. 11: Pregled glavnih turističnih prireditev po občinah

Občina Navedba prepoznavnih in tradicionalnih prireditev Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Preko 10.000 raznih prireditev v mestu letno, ki izredno močno zaznamujejo dogajanje v Ljubljana mestu Krajinski park Ljubljansko barje

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 62

Brezovica  Kulturno močvirje (kulturna prireditev, v okviru katere se zberejo vsa kulturna društva v občini in drugi kulturni izvajalci v občini)  Slikarski EX‐TEMPORE (medobčinski pomen)  Prireditev ob otvoritvi in zaključku polharske sezone (Polharsko društvo Krim)  Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja Ig Tradicionalne občinske prireditve (organizator Občina) so:  Pustni karneval  Ižanski sejem  Pohodi na stičišče 4 občin  Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic  Poleg tega je še preko 10 odmevnih prireditev v občini v organizaciji društev, ki tudi močno zaznamujejo dogajanje v občini Log‐Dragomer  Pozdrav jeseni (oktober)  Športfejst (začetek septembra) Vrhnika  Argonavtski dnevi  Poletje na Vrhniki  Noč na Vrhniki Srce Slovenije Občina Dol pri Ljubljani  Spomladanski sejem  Poletni sejem  Jesenski sejem  Martinovanje  Novoletni tek Domžale  Poletni kulturni festival ‐ Studenec  Etno rock festival  Festival gorenjskih komedijantov  Sejmarjenje  Plesni dan  Medgeneracijski dan, Bio dan  Koncerti: Godba Domžale, Simfonični orkester Domžale ‐ Kamnik  Pustovanje Striček – Vir  Tradicionalni rekreativni teki  Športna tekmovanja Ivančna Gorica  Festival Krka  Festival Stična  Folklorni festival Slofolk  Pohodi, rekreativni teki  Tabor slovenskih pevskih zborov  Košnja in žetev po starem  Druge kulturne, turistične, športne prireditve Kamnik  Srednjeveški dan  Dnevi narodnih noš  Kamfest (14‐dnevni poletni festival)  Veronikin festival  Veronikin tek  Drsališče na Glavnem trgu  Pohod iz mesta na podeželje  Lutkovni festival Zmajev repek Komenda  Spomladanski in jesenski kmetijski sejem  Konjske dirke Litija  Številni pohodi: Pohod od Litije do Čateža, Pohod od cerkvice do cerkvice, Pohod po oglarski poti, Pohod po obronkih Jablaniške doline, Prvomajski pohod na Sitarjevec, Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 63

Pohod na GEOSS, Pohod med vinogradi v Gabrovki, Po obrobju moravške in gabrovške doline, Pohod na Tisje, Pohod Litija – Dragovšek ter Tek na Petelinjek, Pohod po kostanjevi poti, Pohod po čebelarski poti, Nočni pohod na Gradišče pri Litiji  Etnološke in kulturne prireditve: Slovenec leta, Pustni karneval, V hvaležnost jeseni, Andrejev sejem, Podeželje v prazničnem mestu, Oglarska dežela, Vaški dan, Kulturna prireditev ob obletnici rojstva dirigenta Carlosa Kleiberja, Kulturni praznik na GEOSSU, Dan slovenske zastave  Kulinarične in družabne prireditve: Dan jagod in špargljev na Bregu Lukovica  Peregrinov in Lukov sejem  Šraufov spominski pohod  Tek in pohod za kfor  Predprvomajski in novoletni koncert Godbe Lukovica  Tek okrog Gradiškega jezera  Prireditve ob občinskem prazniku (4. september) Mengeš  Pod Mengeško marelo  Mihaelov sejem  Komedije v realizaciji Špas teatra  Športna tekmovanja ‐ nogomet, skakanje, tenis, balinanje itd Šmartno pri Litiji  Številni pohodi: Pohod od Litije do Čateža, Pohod po obronkih Jablaniške doline, Pohod med vinogradi, Pohod po kostanjevi poti, Pohod po čebelarski učni poti, Nočni pohod na Gradišče pri Litiji  Etnološke in kulturne prireditve: Martinov sejem, Miklavžev sejem,  Postavljanje mlaja in ljudsko petje pri kašči v Zg. Jablanici, Noč čarovnic, otroški rompompom  Grajski večeri na gradu Bogenšperk  Letni koncerti društev (Zvon, tamburaši, folklora,…)  Območne in regijske prireditve v sodelovanju z JSKD Trzin  Festival trzinska pomlad  Florjanov sejem  Folklorni festival  Fanima.tu  Tek Petra Levca  Kulturni večeri Preostale občine v regiji Dobrepolje  Žegnanje konj na Štefanovo  Salamijada  Golažijada  Tradicionalni Primožev pohod do gobarskega doma na Šentrumarju Dobrova‐  Blagajevi dnevi Polhov Gradec  Dnevi medu  Nočni pohod na Grmado  Dan pod Lovrencem  Miklavžev sejem v graščini Horjul  Spomladanski in jesenski sejem  Pohod po poti Cankarjeve matere Komenda  Spomladanski in jesenski kmetijski sejem  Konjske dirke Logatec Tradicionalne prireditve so na logaškem dobra zastopane, prav taka domača društva in drugi organizatorji vse leta pripravljajo pestro paleto kulturnih dogodkov z vseh kulturnih področij. Letno izvedejo med 100 in 150 slabše obiskanih dogodkov. Med večje, dobro obiskane ali bolj tradicionalne prireditve v občini sodijo:  Srečanje motoristov  Gregorjev sejem Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 64

 Prvomajska budnica  Spust v Logaško jamo  Glasbeni festival Veris  Večer pri vodnjaku  Kresna nedelja  Poletje v Rovtah  Kmečki praznik na Medvedjem Brdu  Srečanje harmonikarjev  Logaško poletje  Božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec  Silvestrska predstava Medvode  Festival Kranjske klobase  Slovenski dan v Dragočajni  Pohod po poteh roparskih vitezov  Turistični sejem  Prireditve turističnih društev in Turistične zveze Medvode Moravče  Tuštanj: grajski kulturni večeri  Po nagelj na Limbarsko goro  Prvomajsko srečanje na Tuštanju  Kmečki praznik  Prireditev za Občinski praznik, 23. 3.  Novoletni koncert  Martinov večer in Martinov sejem  Novoletni sejem  Slovo poletju  Koncert godbe na pihala Velike Lašče  Tradicionalni pohod po kulturni poti  Turjaški dnevi  Dan gospodinj  Velikolaška tržnica  Praznik suhega sadja na Gradežu Vodice  Koncert Godbe Vodice in MePZ Biser  Rockajada  Športne prireditve v okviru občinskega praznika

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 65

3. ORGANIZIRANOST IN NAČRTOVANJE NA PODROČJU TURIZMA

3.1 Strateške podlage za načrtovanje (na področju turizma in širše)

Tabela št. 12: Pregled strateških podlag za načrtovanje (obstoječih dokumentov) po občinah

Občina Strateški dokumenti na področju turizma Druge strateške razvojne podlage Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Svoje delo zavod usmerja skladno z  Strategija trajnostnega razvoja MOL Ljubljana razvojnimi dokumenti in sicer: (sprejeta 2001)  Leta 2001 je Mestni svet MOL sprejel  Prostorski načrt Mestne občine Ljubljana do Strateške usmeritve razvoja turizma v leta 2025 Ljubljani in akcijski načrt nalog za obdobje 2001‐2004  Leta 2004 je bila sprejeta Strategije Zavoda za turizem Ljubljana za obdobje 2005‐2008. Dokument je predstavljal temelj projekta Turistične destinacija Ljubljana – razvoj organizacijskih struktur, s katerim je zavod skupaj s 27 partnerji (glavnimi nosilci ljubljanske turistične ponudbe Ljubljane) uspešno kandidiral za evropska sredstva za spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Pogodba z Ministrstvom za gospodarstvo je bila podpisana marca 2005. Konec leta 2007 se je projekt iztekel in izdelano je bilo končno poročilo o izvajanju tega na projekta, ki je med drugim prinesel tudi dokument, ki ga je leta 2006 sprejel Mestni svet MOL ‐ Strateški razvojni in marketinški načrt turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2007‐2013, dokument, ki jasno opredeljuje smernice razvoja turizma v Ljubljani za navedeno obdobje in ima v svoji sestavi tudi akcijski načrt.  V letu 2012 se začne priprava novega strateškega načrta. Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica  Dolgoročni razvojni program občine Brezovica: Strateški in operativni del. 2005. Ljubljana, ZOP Management Consulting, d.o.o.  Analiza stanja in teženj v prostoru kot podlaga za izdelavo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Brezovica (2006) Domžale, LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.  Program celostnega razvoja Krajevne skupnosti Rakitna. 2004. Kovacic, M. (ur.). Rakitna, CERPOK – Center za razvoj podeželja in kmetijstva  Razvojni program podeželja – Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrova‐Polhov Gradec, Horjul

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 66

in Vrhnika. 2004. Gosar, L. (ur.). Lukovica, Celota ‐ Zavod za razvoj  Regionalne zasnove prostorskega razvoja za območje občin interesne regije južno od Ljubljane: I. faza. 2003. Gosar, L. (ur.). Lukovica, Celota – Zavod za razvoj  Regionalne zasnove prostorskega razvoja za območje občin interesne regije južno od Ljubljane: II. Faza. 2003. Gosar, L. (ur.). Lukovica, Celota – Zavod za razvoj.  Analiza stanja in razvojnih teženj v prostoru kot podlaga za izdelavo Občinskega prostorskega načrta Občine Brezovica. 2010. Občina Brezovica (Šijanec, K.) Do sprememb Občinskega prostorskega načrta (*OPN še ni sprejet), ki je v pripravi, oziroma sprejetja drugega razvojnega dokumenta s področja turizma. Ig Interni strateški načrt razvoja in trženja  V pripravi strategija prostorskega razvoja turizma na območju občine Ig občine Ig  Dolgoročni plan občine  Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Ig Log‐Dragomer Občina ne razpolaga z razvojnimi strateškimi dokumenti. Vrhnika Strategija razvoja kulture, športa in turizma  Strategija razvoja občine Vrhnika za obdobje v občini Vrhnika (Zavod Ivana Cankarja za 2006‐2020 kulturo, šport in turizem Vrhnika) 2006‐2020 Srce Slovenije Dol pri Ljubljani Strategija razvoja turizma v Občini Dol pri Lokalni razvojni program Občine Dol pri Ljubljani Ljubljani za obdobje 2007‐2013, februar za obdobje 2007‐2013, avgust 2007 2008 Domžale Letni vsebinski in finančni plan dela;  Družbeni plan Občine Domžale za obdobje posebne strategije za področje turizma 1986‐1990 občina nimajo  Dolgoročni plan Občine Domžale za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročni družbeni plan občine Domžale za obdobje 1986‐1990  Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986‐2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986‐1990 Ivančna Gorica V pripravi je Lokalni razvojni program  Cilji razvoja občine Ivančna Gorica, 1996, občine Ivančna Gorica 2011‐2018, ki bo 1997 zajemal tudi strategijo turizma v občini. Kamnik Strategija razvoja turizma v občini Kamnik (2007‐2013) Litija Strategija razvoja turizma v občini Litija  Dolgoročni razvojni program občine Litija (avgust 2008, za obdobje 2008‐2015) 2007‐2015 (maj 2007) Lukovica Občina Lukovica z aktualnim razvojno‐  Razvojni program 2007 – 2013 ORP Razvojno trženjskim projektom za področje turizma partnerstvo središča Slovenije (september ne razpolaga, zato so podlaga za sedanje in 2006) in izvedbeni načrti prihodnje delo splošni razvojni dokumenti  Razvojni program podeželja Trkamo na vrata (navedeni desno). dediščine 2007‐2013 (oktober 2006)  Regionalni razvojni program Ljubljanske Za območje, ki vključuje tudi občino urbane regije za obdobje 2007‐2013 in Domžale, obstaja tudi Strategija razvoja izvedbeni načrti turizma v Severno ljubljanski interesni regiji  Razvojna strategije LAS Srce Slovenije 2007‐ (Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, 2015 (marec 2008) Moravče, Lukovica, Trzin in Vodice)  Odlok o proračunu Občine Lukovica za leto 2010 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 6/2010), ki vključuje tudi načrt razvojnih programov 2010‐2013 Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 67

 Proračun Občine Lukovica, ki vključuje tudi 4‐ letni načrt razvojnih programov Mengeš Vključevanje v aktivnosti Srca Slovenije Vizija občine Mengeš (sprejet v aprilu 2010 na občinskem svetu Občine Mengeš), za obdobje 2010‐2025 Šmartno pri Litiji Občina nima opredeljene strategije razvoja Strategija prostorskega razvoja občine 2008 turizma, se vključuje v aktivnosti območja Srce Slovenije. Trzin  Strategija razvoja občine Trzin 2005‐2010  Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 5/2008, 8/2008)  Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin – izvedbeni del (Ur. vestnik Občine Trzin, 08/2010) Preostale občine v regiji Dobrepolje Ne razpolagajo z razvojnimi in trženjskimi dokumenti na področju turizma oziroma drugimi strateškimi podlagami. Dobrova‐ Razvojni program občine (2004, do leta 2010) Polhov Gradec Grosuplje Občina nima opredeljene strategije razvoja  Lokalni program kulture Občine Grosuplje Turizma. 2008‐2011; 2008  Strategija razvoja kmetijstva v občini Grosuplje; 2008  Občinski program varnosti; 2009  Strategija razvoja športa v občini Grosuplje 2010‐2016; 2010 Horjul Projekt CRPOV 1999/2000 (ki so ga Z drugimi strateškimi dokumenti občina ne kasneje opustili) razpolaga.

Komenda Občina ne razpolaga s strateškimi dokumenti. Logatec  Pripravljena je Strategija razvoja Drugih strateških dokumentov občina ne navaja turizma Občine Logatec (pripravila Renata Gutnik, višja svetovalka turizem, dediščino in kulturo na Občini Logatec), vendar se Občina Logatec še ni odločila za sprejem (pojasnilo s strani občine) – gre za 2‐letno delo inventarizacije ponudbe, identificiranja priložnosti in oblikovanja strateških usmeritev.  Razvojno‐trženjski projekt, ki bi ga lahko koristila Občina Logatec, bi, tako pravijo, lahko bil Regionalni razvojni program Notranjsko‐ kraške regije, pri čemer je problem, saj je Logatec v razvojem programu omenjen, statistično pa sodi v Osrednjeslovensko regijo. Medvode Razvojne možnosti turizma v občini Vizija in strategija občine Medvode (2009) Medvode (2006) Posebne strategije za področje turizma  Odlok o spremembah in dopolnitvah Moravče občina nimajo. prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Moravče 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Moravče 1986 – 1990 /UO občine Moravče Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 68

št. 07/04)  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij za posege v prostor na območju občine Moravče (UO občine Domžale št. 18/92, UO občine Moravče št. 11/06 06/08) Velike Lašče Občina nima posebej opredeljene strategije V pripravi občinski prostorski načrt razvoja turizma Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007‐2013 in izvedbeni načrti Vodice Strateški načrt razvoja in trženja celovite Občina Vodice ne razpolaga z nobenim aktualnim turistične ponudbe na območju občine razvojno‐trženjskim projektom za področje Vodice z izvedenim projektom za turizma, razen zgoraj navedenih. Osnovo za utemeljitev pridobitve statusa turističnega sedanje delo predstavlja navedeni strateški načrt območja (interno delovno poročilo, in letne pobude društev, ki delujejo na področju 9.2.2000) ‐ dokument je potrebno v veliki promocije, športa, kulture in turizma v občini meri novelirati in vključiti nove podatke o Vodice. Pobude se realizirajo preko nosilcih – društvih v občini. sofinanciranja dejavnosti društev oziroma v okviru občinskih prireditev, katerih organizator je Občina Vodice.

3.2 Organiziranost turizma v okviru občinske uprave

Tabela št. 13: Pregled organiziranosti turizma po občinah (v okviru občinske uprave)

Občina Kako je turizem organiziran v okviru občinske uprave (v okviru katerega oddelka in koliko ljudi je zaposlenih)? Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Turizem Ljubljana je javni zavod, katerega osnovna naloga je pospeševanje turizma v Ljubljani v Ljubljana sodelovanju z nosilci turistične ponudbe v mestu. Deluje od 2. aprila 2001, ko ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana. V letu 2009 je bila izvedena sprememba organiziranosti zavoda. Mestni svet MOL je ustanovil javni zavod Turizem Ljubljana, ki je pravni naslednik Zavoda za turizem Ljubljana. Spremembe so stopile v veljavo s 1.01.2010. Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Turizem je organiziran v okviru pristojnosti področja za okolje, prostor, kmetijstvo in gospodarstvo. Ig Zaposlen en delavec z nazivom Strokovni sodelavec za področje turizma in VS. Zaenkrat ne bo sprememb. Log‐Dragomer Posebnega delovnega mesta ni in ga tudi ne načrtujejo. Vrhnika Naloge s področja turizma opravlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Zaposleni: 1 strokovna sodelavka za turizem + 3 zaposleni v TIC Vrhnika (ki je del Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika). Srce Slovenije Dol pri Ljubljani Področje turizma spada pod Oddelek za gospodarske dejavnosti, v katerem je zaposlena ena delavka. Domžale Naloge spodbujanja razvoja turizma opravlja Komisija za turizem (7 članov) v okviru Oddelka za

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 69

finance in gospodarstvo Občine Domžale in projektno ena oseba v Uradu župana. Kamnik Leta 2000 je Občina Kamnik ustanovila javni zavod: Agencijo za razvoj turizma in podjetništva. V njej je zaposlenih 5 oseb (4 redno, 1 je preko razpisa Zavoda za zaposlovanje). Sprememb zaenkrat ne načrtujejo. Komenda Turizem v okviru občinske uprave ni organiziran. Lukovica V okviru Občinske uprave ni sistemiziranega delovnega mesta, ki bi eksplicitno in samostojno pokrivalo področje turizma. Tako zaposleni poleg drugih področij pokrivajo še področje turizma. Tako Višja svetovalka za družbene in društvene dejavnosti pokriva kulturo (brez nepremične kulturne dediščine), šport in prostočasne aktivnosti. Samo promocijo, razvoj turizma in gostinstva ter sofinanciranje nepremične kulturne dediščine, hkrati pa tudi spodbujanje razvoja malega gospodarstva (blagovna znamka Zakladi Črni graben) pa pokriva Višja svetovalka za kmetijstvo, razvojne projekte in javna naročila. Oddelkov v okviru Občinske uprave ni organiziranih zaradi manjšega števila zaposlenih. Kot so zapisali, ni morda morali razmišljati v smeri, da bi oživili v letu 2008 delno urejeno »turistični pisarno« v Lukovici, kjer bi zaposlili osebo, ki bi se ukvarjala izključno in samo s področjem razvoja turizma in turistične ponudbe. Mengeš V okviru občinske uprave trenutno opravlja dela neprofesionalni podžupan v okviru svojih zadolžitev. V skladu z vizijo do leta 2025 se morajo stvari organizirati na višjem nivoju, tudi z zaposlitvijo ljudi, ki bodo operativno delali na vseh teh projektih. Ivančna Gorica Turizem je eno izmed področij, ki jih v občinski upravi pokriva oddelek za upravno pravne, družbene in gospodarske zadeve. Trzin V okviru občine Trzin je svetovalka župana za družbene dejavnosti (1 zaposlena oseba). Sprememb ne načrtujejo. Litija V okviru občinske uprave ni nihče določen za področje turizma, s tem se priložnostno ukvarjata oba podžupana. Za razvoj turizma je bila s strani občine imenovana organizacija Center za razvoj Litija, funkcijo TIC‐a naj bi opravljala zadruga Jarina – obe organizaciji delujeta v Litiji. Kakšne pomembnejše spremembe niso predvidene. Moravče V okviru Oddelka za proračun in splošne zadeve imajo referenta za kulturo in splošne zadeve. Šentrupert Občina Šentrupert ima enovito občinsko upravo brez oddelkov. Za turizem v Občini Šentrupert deloma skrbijo višja svetovalka za družbene dejavnosti, višja referentka za finance in zunanji strokovni delavec, ki dela preko študentskega servisa. Šmartno pri Litiji V okviru občinske uprave ni nihče določen le za področje turizma, s tem se v okviru gospodarskih dejavnosti ukvarja tajnica občine. Za razvoj turizma je bila s strani občine imenovana organizacija Center za razvoj Litija, predstavnica za turizem občine znotraj aktivnosti pa je direktorica Javnega zavoda Bogenšperk. Kakšne pomembnejše spremembe niso predvidene. Preostale občine v regiji Dobrepolje Na občini je poleg župana zaposlenih zgolj 5 oseb. Ker je področje dela posameznega zaposlenega na občini izredno razpršeno z različnimi delovnimi področji (in vse bolj zahtevno), predstavlja urejanje področja turizma zgolj kot le eno od nalog. Dobrova‐ Občinska uprava nima oddelkov, tako tudi turizem ni oddelčno pokrit. Sprememb ne načrtujejo. Polhov Gradec Grosuplje Področje turizma pokrivata dva zaposlena v Uradu za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti. Zaenkrat se ne načrtuje sprememb. Horjul V občini je samo 6 zaposlenih in področje turizma v opisu del in nalog ni pri nobenem posebej izpostavljeno. Logatec Glavni organ na področju turizma v občini Logatec je Občinska uprava, znotraj katere na področju družbenih dejavnosti deluje ena oseba, Renata Gutnik, sicer diplomirana organizatorka turizma, višja svetovalka za turizem, dediščino in kulturo. Javna uslužbenka izvaja nadzor nad pobiranjem turistične takse, analizira statistiko s področja števila domačih in tujih gostov in nočitev, vodi razpise za občinsko sofinanciranje programov s področja turizma, dejavnosti na področju kulture in akcij s področja kulturne dediščine, zbira, ureja in v lokalnih medijih ter širše in na spletu www.logatec.si. objavlja informacije o kulturnih, turističnih in drugih dogodkih. Prav taka zbira in ureja informacije o naravnih vrednotah in enotah kulturne

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 70

dediščine občine, o zbirkah, prostočasnih aktivnostih in možnostih njihovega izvajanja, zbira informacije o nastanitvenih in gostinskih ter kongresnih zmogljivostih. Spletne strani sproti ažurira in jih s segmentirano vsebino poskuša preoblikovati v socialni medij, s pomočjo katerega bi občani imeli dostop do čim več informacij. Odgovorna je za pripravo promocijskih gradiv. Poleg tega pomaga pri organizaciji in izvedbi samostojnih in skupnih prireditev na lokalni ravni, podelitev občinskih priznanj, županov novoletni sprejem in največjo kulturno sejemsko prireditev Gregorjev semenj, med organizacije prireditev spadajo tudi organizacija občinskega abonmaja. Referentka pomaga tudi pri promociji prireditev drugih organizacij, sodeluje z lokalnimi društvi in organizacijami na področju kulture, turizma in dediščine. Prijavlja projekte na razpise, pomaga domačim društvom in organizacijam pri njihovih prijavah na različne razpise, vodi in sodeluje pri obnovi občinskih kulturnih spomenikov. Nazadnje so tako obnovili litoželezni vodnjak in Tollazzijevo štirno. Sodeluje s STO in TZS, obiskuje seminarje, izobraževanja in konference s področja turizma in posreduje informacije o novostih ter možnostih s področja turizma domačim društvom in ponudnikom turističnih storitev, med katerimi so predvsem ponudniku nastanitev in gostinskih storitev. Občinska uprava Občine Logatec znotraj področja investicij skrbi še za izdajo dokumentacije, povezane z obratovalnim časom gostinskih obratov, in izdajo soglasij za prodajo na stojnicah oziroma za prodajo s potujočo prodajalno. Medvode V občinski upravi za področje turizma ni zaposlitve. Pripravlja se odlok za dejavnost turizma v okviru javnega zavoda Zavod za šport, turizem in prireditve za sistemsko in profesionalno izvajanje nalog s področja turizma v Medvodah. Moravče V okviru Oddelka za proračun in splošne zadeve imajo referenta za kulturo in splošne zadeve. Velike Lašče Posebnega delovnega mesta ni, področje poleg ostalega dela pokriva tajnica občine. Vodice V okviru občinske uprave ni posebnega oddelka, ki bi pokrival turizem. Večina zaposlenih sodeluje pri izvedbi raznih dogodkov, ki so organizirani s strani društev v občini ali s strani Občine Vodice.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 71

3.3 Kakšno je »mesto« turizma v občini – ali občina vidi v njem potencial že danes ali v prihodnosti?

Tabela št. 14: Pregled opredelitve mesta/pozicije turizma (v okviru občinske uprave) po občinah

Občina Kakšno je »mesto« turizma v občini – vidite v njem potencial že danes ali v prihodnosti Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Turizem v Ljubljani predstavlja izredno pomembno gospodarsko panogo, ki je po ocenah Ljubljana Javnega zavoda Turizem Ljubljana v letu 2010 ustvarila okoli 87 mio EUR prometa (pri čemer ocena upošteva le neposredno dnevno potrošnjo turista v Ljubljani za nastanitev, hrano in pijačo v lokalih in trgovinah, druge nakupe, prevoz po Sloveniji, rekreativne in kulturne dejavnosti, igre na srečo, ne pa tudi transporta do Slovenije in drugih posrednih učinkov – oziroma ne upošteva turistični multiplikator ). Javni zavod Turizem Ljubljana in Mestna občina Ljubljana delujeta kot aktivna partnerja pri oblikovanju in vzpostavitvi potrebnih sistemskih ukrepov za učinkovit razvoj turizma v Ljubljani. Nadalje pa je potrebno še krepiti javno‐ zasebno‐civilno partnerstvo za dolgoročnejše razvojne, naložbene in trženjske projekte in za učinkovitejše izkoriščanje vseh podjetniških izzivov in priložnosti, ki jih usmerja Mestna občina Ljubljana na področju infrastrukturnih projektov in Turizem Ljubljana na področju načrtovanja, razvoja in trženja turistične ponudbe. Prav tako se nadaljuje delo na razvoju sodelovanja oblikovanja rešitev, ki so najprimernejša za razvoj destinacije kot celote in ne le za izpolnjevanje pričakovanj posameznih ponudnikov (na tem mestu velja izpostaviti, da je vzporedno s pripravo regionalne turistične strategije potekala tudi priprava kongresne strategije – za celotno Ljubljano, ki je združila vse ponudnike iz MICE segmenta). Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Turizem v preteklosti ni sodil med razvojne prioritete občine in ravno tako ne predstavlja eno pomembnejših gospodarskih panog. Zavedajo pa se, da ima občina za razvoj le tega velik potencial, ki je praktično v celoti še neizkoriščen. V občini trenutno ni niti osnovne sekundarne turistične infrastrukture (smerokazi, obcestne table, prospekti itd.), zato se zavedajo, da bodo potrebni precejšnji finančni vložki. V občini je predvsem zelo dobro razvita gostinska dejavnost, pri razvoju le‐te pa občina nima veliko pristojnosti. Ig V bližini Ljubljane kot urbanega naselja vidijo velik potencial obiskovalcev občine, kjer bi lahko kakovostno preživeli prosti čas v mirnem, naravnem okolju, odmaknjenem od hrupa. Razvoj turistične ponudbe predstavlja priložnost tudi za ostale dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom (kmetijstvo, gostinstvo, trgovina), za razvoj splošne in turistične infrastrukture (ceste, parkirišča, kolesarske poti). Do danes prebivalci tukajšnjega okolja niso dajali posebnega poudarka razvoju turizma, zato je – kot ocenjujejo – potrebno ljudi osvestiti in jim predstaviti pozitivne strani turizma in njegovih učinkov in na pravi način pristopiti k razvoju. Nevarnost predstavlja razvoj konkurenčne ponudbe na ožjem področju. V občini verjamejo, da ima turizem glede na lego in naravne danosti, ki jih ima občina, veliko prihodnost, ki pa jo je potrebno izkoristiti, s pravimi idejami in pravimi ljudmi. Log‐Dragomer Organizirane oblike niso vzpostavljene, vidijo pa določene potenciali glede starih kmetij (vendar je še neraziskano področje). Vrhnika Potencial vidijo že danes kot tudi v prihodnosti – toda predvsem v prihodnosti. Srce Slovenije Dol pri Ljubljani Potencial v turizmu vidijo že danes. Zato so tudi pristopili k izdelavi Strategije razvoja turizma v občini, saj ne želijo razvoj turizma prepuščati le individualnim razvojnim težnjam posameznih občanov.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 72

Domžale Občina ocenjuje, da ima turizem že danes potencial, saj se na območju občine nahaja veliko majhnih privlačnih znamenitosti, vendar je ponudba razdrobljena in nepovezana. Z oblikovanjem povezane ponudbe v integralne turistične proizvode, po meri določenih ciljnih skupin, ima turizem možnosti, da vpliva na celosten razvoj območja. Ivančna Gorica Turizem v občini smatrajo trenutno kot velik potencial. Kamnik Turizem ima v Kamniku že dolgoletno tradicijo. Ta je dosegel svoj razcvet že v 19. stoletju, ko je na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice nastalo zdravilišče Kurhaus (Prašnikarjevo zdravilišče), kjer so uporabljali kneipovo metodo zdravljenja. V tistem času je bil turizem v Kamniku na ravni Blejskega – sem pa so prihajali gostje iz celotnega območja Avstro‐Ogrske. Zdravilišče naj bi obiskal celo cesar Franc Jožef. Po smrti lastnika in kasneje zaradi vojn, je zdravilišče propadlo. Kasneje je bila v mestu v ospredju industrija − zadnja leta, pa občina ponovno velik pomen daje turizmu. Leta 2000 je ustanovila javni zavod: Agencijo za razvoj turizma in podjetništvo Kamnik, ki skrbi za promocijo in razvoj turizma. Turizem ima v Kamniku izjemno velik potencial, saj ima bogato naravno in kulturno dediščino. Glavni nosilci turizma so podjetja: Velika planina – Zaklad narave d.o.o., Arboretum Volčji Potok (park in golf), Terme Snovik – Kamnik d.o.o. in Naravni zdravilni gaj Tunjice. Pestra je tudi ponudba prenočitvenih kapacitet, ki jih je iz leta v leto več. Potencial vidijo zlasti v povezani ponudbi in ohranjanju njene kvalitete. Zavedajo pa se, da je Kamnik premajhen, da bi se promoviral sam, zato si želijo povezovanja širše: v sklopu območja Srca Slovenije in širše okolice Ljubljane. Občina ocenjuje, da ima turizem že danes velik potencial. Komenda Turizem v okviru občine ni organiziran in mesto turizma kot razvojne priložnosti še ni opredeljeno. Vidijo ga v prihodnosti. Litija Potencial je zaznati zlasti v prihodnosti z ustrezno ureditvijo turističnih zmogljivosti. Lukovica Turizem na območju občine Lukovica dela šele prve korake. Ocenjujejo, da bi s povezovanjem na lokalnem kot tudi regionalnem nivoju lahko postopoma nadaljevali pot, ki jo je začrtal koncept razvoja turizma (RPOL). Samo območje Gradiškega jezera z bližnjo Turistično cono Drtijščica, Brdo pri Lukovici s Čebelarskim centrom Slovenije, Gradom Brdo z ribnikom in drevoredoma, Rokovnjaškim gozdičkom, nadalje posamezne in pomembne točke kulturne dediščine (cerkev sv. Luka v Sp. Praprečah, najstarejša cerkev v Črnem grabnu – c. sv. Neže na Golčaju s kasetiranim stropom in najstarejšim zvonikom v Lj. nadškofiji, Mahkotov toplar in Domačija Rus z etnološkega vidika in številni drugi kulturni spomeniki). Nadalje Rekreacijski center Urbanija v Podpeči s svojimi športnimi objekti predstavlja dodatno ponudbo kot tudi vsa druga gostinska podjetja (Gostinsko podjetje Trojane in trojanski krof, ki je prepoznaven že širše), hkrati pa ugotavljajo pomanjkljivost, da ni na celotnem območju občine nobene turistične kmetije, ki bi dodatno popestrila turistično ponudbo. Mengeš Turizem je opredeljen ob malem gospodarstvu in podjetništvu na drugo mesto, ki se pa praktično s turistično‐gostinsko in drugo ponudbo tudi izenačuje na prvem mestu, zato se občina spopada z načrti za okrepitev možnosti, ponudbe in novih izzivov v tej smeri razvoja občine. Vsekakor je že dosedaj veliko danih možnosti, ki pa jih je potrebno narediti še prepoznavnejše, dostopnejše tudi drugim ter sprotno dopolnjevati z novimi vsebinami. Trzin Občina organizira prireditve, ki že bistveno izboljšujejo turistični potencial občine – Festival trzinska pomlad, Florjanov sejem, rekreativne prireditve. Šmartno pri Litiji Potencial je že danes in v prihodnje je lahko promotor razvoja kraja. Preostale občine v regiji Dobrepolje Turizem v občini vidijo kot razvojni potencial v prihodnosti – zelo prizadevni pri svojem delu sta TD Podgora in TD Dobrepolje. Dobrova‐ Ocenjujejo, da bi se poleg kmetijstva turizem lahko razvil v drugo najpomembnejšo Polhov Gradec gospodarsko panogo v občini. Grosuplje Turizem v okviru občine ni organiziran in mesto turizma kot razvojne priložnosti še ni opredeljeno. Horjul V uvodnem vprašalniku so ocenili, da se bo turizem v prihodnosti verjetno bolj razvijal, kot je razvit danes, vendar pa potencial ni bil opredeljen. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 73

Logatec Turizem ocenjujejo kot zelo pomembno gospodarsko panogo, ki bi lahko ob upoštevanju trajnostnih smernic pomembno prispevala k razvoju krajev znotraj občine in predstavljala potencial tako za ustvarjanje novih delavnih mest kot za ohranjanje dediščine in gospodarski razvoj. Medvode Turizem v preteklosti ni sodil med razvojne prioritete občine in ni predstavljal pomembnejšo gospodarsko panogo. Občina do sedaj ni imela vidnih prihodkov iz naslova turizma. Realizirani prihodki so iz prireditev. Veliko je pohodništva, ki prinaša prihodke gostinstvu. Prihodki iz naslova nočitev so bili nizki. V občini se zavedajo, da imajo za razvoj turizma velik potencial za prihodnost. Za razvojne projekte za obdobje 2011‐2015 so sprejeta sredstva za širjenje dejavnosti turizma z izgradnjo ponudbe infrastrukturnih objektov in rekreacijskih površin, preko razpisov sofinanciranja iz EU sredstev. Moravče Potencial danes ni opredeljen; vidijo pa ga v prihodnosti (niso opredeljeni cilji, vizija, projekti). Velike Lašče Turizem je ena pomembnejših razvojnih možnosti območja. Razvoj turizma naj bi koordiniral in pospeševal Javni zavod Trubarjevi kraji. Vodice Potencial se kaže predvsem v razvoju zelenega turizma in v oblikovanju in promociji rekreacijskih poti – pešpoti, kolesarske poti ... in v promociji domače obrti – preste.

3.4 Obstoj TIC‐a v občini

Tabela št. 15: Pregled TIC‐ev po občinah

Občina Ali obstaja TIC? Koliko ljudi je zaposlenih? Če ni redno zaposlenih, kdo dela (študentje, javni delavci)? Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina  Slovenski turistični informacijski center – TIC‐i spadajo pod Javni zavod Turizem Ljubljana, Ljubljana STIC (Krekov trg, Ljubljana) ki jih upravlja. V letu 2010 je bilo na zavodu  Turistična informacijska pisarna na povprečno 31 zaposlenih. Železniški postaji  Turistični informacijski center Ljubljana – TIC (Adamič‐Lundrovo nabrežje) Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica V občini (naselju Notranje Gorice) se nahaja upravni sedež Krajinskega parka Ljubljansko barje, v sklopu katerega deluje tudi nov turistično informacijski center. TIC Krajinskega parka deluje v omejenem delovnem času, nobena oseba pa ni zaposlena izrecno za potrebe TIC‐a, saj to delo opravljajo uslužbenci Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Razvojna težnja občine je oživitev turistično‐informacijskega centra v Podpeči, kjer je tak objekt v preteklosti že deloval. TIC Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje ima bolj informativno funkcijo, saj nudi le različne prospekte in informacije v različnih oblikah. Problem predstavlja tudi sam delovni čas TIC‐a, saj le‐ta ni odprt v popoldanskem času ali med vikendi. Ig Občina sama nima TIC‐a; je pa del območja / Krajinskega parka Ljubljansko barje. Log‐Dragomer Ne. / Vrhnika TIC Vrhnika. TIC opravlja standardne naloge Dva redno zaposlena ter dodatno en zaposlen TIC‐a, poleg tega je tudi odgovoren za preko javnih del. oblikovanje, posredovanje in trženje programov eno in več dnevnih obiskov Vrhnike, tako za šolsko mladino kot odrasle (prirediti izlete, obiske za različne ciljne Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 74

skupine) in organiziranje in izvajanje turistične vodniške službe v celoti na področju Občine Vrhnika. Kot problem izpostavljajo slab pretok informacij. Srce Slovenije Dol pri Ljubljani TIC je bil ustanovljen v letu 2010 in TIC obratuje glede na potrebe, v tem času v njem trenutno še nima zaposlenega. delajo študenti, usposobljeni pa so prvi lokalni turistični vodniki, ki že vodijo skupine po območju. TIC spremlja izvajanje turističnih programov na območju občine, skrbi za koordinacijo med turističnimi društvi, skrbi za informiranje in trženje programov.

Domžale Ne Ivančna Gorica Ne Kamnik  TIC Kamnik (na Glavnem trgu) V okviru Agencije deluje TIC Kamnik; v njem je  Info točka na Malem gradu (v hišici ob zaposlenih 5 oseb (4 redno, ena preko Zavoda za kapeli, kjer 3 mesece; med sredino zaposlovanje). Kot informator delajo vsi zaposleni junija in sredino septembra opravljajo ter dodatno še študentje (le tisti, ki imajo na tem informacijsko dejavnost, prodajo področju izkušnje oziroma jih predhodno vstopnic za Mali grad in spominkarsko izobrazijo). TIC skrbi za informiranje obiskovalcev, dejavnost) spominkarsko dejavnost, vodi statistiko obiska TIC‐a, posreduje turistične programe, ima brezplačni dostop do interneta (internetni kotiček in wi‐fi), možnost izposoje kolesa, prodaja vstopnic sistema Eventim in Mojekarte.si. Komenda TIC‐a v občini ni, sodelujejo s TIC Kamnik. / Litija Ne TIC‐a uradno nimajo, to funkcijo opravljata delno Center za razvoj Litija in Jarina. V obeh podjetjih se s tem ukvarjajo bolj priložnostno, vezano na posamezne projekte. Lukovica Ne Na območju občine TIC‐a ni, za turistično vodenje organiziranih skupin pa uporabljajo turistične vodnike z licenco ali učence turističnega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo. Mengeš Ne Šmartno pri Litiji TIC‐a uradno nimajo, to funkcijo po svojih JZ Bogenšperk tako na gradu kot v pisarni zavoda močeh opravlja Javni zavod Bogenšperk ni organiziran kot TIC, vseeno pa opravlja naloge (bolj vezano na posamezne projekte). informiranja gostov o ponudbi, je koordinator Zaposlene 3 osebe (hišnik gradu, poslovni skupne turistične promocije v okviru Srca sekretar in direktor + 4 študentje vodiči). Slovenije, je tudi promotor na drugih prireditvah.

Trzin TIC Trzin Ni redno zaposlenih. Dežurstvo opravljajo člani TIC je organiziran kot občinsko turističnega društva. informacijsko središče. Preostale občine v regiji Dobrepolje V občini deluje TIC Dobrepolje – deluje ob V TIC nudijo pomoč in informacije člani/ članice sobotah, za posamezne oglede pa se je TD Dobrepolje. mogoče predhodno dogovoriti. Naloge so informiranje ter organizacija in posredovanje programov. Dobrova‐ Funkcija TIC‐a deluje v okviru Turistične Ni redno zaposlenih.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 75

Polhov Gradec zveze Dolomiti, a kot ocenjujejo na občini, je delovanje slabo. Opravlja predvsem funkcijo informiranja. Grosuplje TIC Grosuplje deluje kot dislocirana enota Dežurstva v TIC‐u honorarno opravljajo lokalni občine Grosuplje. Odprt je od pomladi do turistični vodniki. Glavna aktivnost je jeseni. informiranje gostov, zbiranje in objavljanje prireditev na spletni strani TIC‐a, ki se organizirajo v občini, sprejemanje naročil in koordinacija turističnega vodenja ter vodenje statistike o obisku. Horjul Ne. / Logatec Ne. / Medvode TIC Medvode deluje v okviru Turistične TIC v Medvodah ima 1 zaposleno pogodbeno zveze Medvode. Odprt je skozi celo leto. osebo, študentje – počitniško delo v času poletne sezone. Skrbi za informiranje, zbiranje statistike obiskovalcev TIC‐a, koledar prireditev. Moravče Ne. / Velike Lašče Javni zavod Trubarjevi kraji . Odprto od Dva redno zaposlena. ponedeljka do petka oziroma po dogovoru. Vodice Ne. /

3.5 Nevladne organizacije in druge turistične organizacije

Tabela št. 16: Pregled nevladnih in drugih turističnih organizacij po občinah

Občina Kako je organizirana nevladna sfera? Ali je v občini še kakšna organizacija, ki deluje Katera društva na področju turizma na področju turizma? delujejo? Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina V Ljubljani obstaja veliko število civilnih Ljubljana društev – na področju turizma se povezujejo pod Turistično zvezo Ljubljana. Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica V občini delujejo naslednja društva: Športno kulturno turistično društvo Lokvanj, Turistično društvo Rakitna, Planinsko društvo Podpeč‐Preserje. Najaktivnejše na področju turizma sodeluje Športno kulturno turistično društvo Lokvanj, ki se financira preko občinskih javnih razpisov ter z donacijami sponzorjev. Med bolj aktivna društva sodi tudi Planinsko društvo Podpeč‐Preserje, ki se ravno tako financira preko občinskih javnih razpisov ter z donacijami sponzorjev. Z ostalimi društvi (z izjemo že navedenih) občina ne sodeluje, sodelovanje z obstoječimi društvi pa ocenjujejo kot solidno. Ig 5 turističnih društev, ki organizirajo kar Turistična društva sofinancirana s strani občine. nekaj odmevnih prireditev v občini. So pa tu še Kulturna društva, Konjerejsko društvo, Športno društvo, Društvo upokojencev, Gasilska društva in ostala, ki tudi pripomorejo k prepoznavnosti naše občine z raznimi prireditvami. Log‐Dragomer Na področju turizma po podatkih občine ne deluje nobeno društvo. Določene možnosti so v Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 76

Kulturnem društvu, ki pa še ni zares zaživelo. Kot priložnost ocenjujejo tudi delovanje iniciative, ki skrbi za udeležbo na tekmovanju koscev in grabljic in za ohranjanje drugih kmečkih opravil, npr. ličkanje koruze. Vrhnika Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Turistična Društvo kmečkih žena Vrhnika, Društvo agencija Pav, Turistična agencija Tinkara, ljubiteljev narave in običajev Notranjske, Turistična agencija Ekvator Društvo rejcev drobnice Notranjske. Pri posameznih turističnih projektih oziroma prireditvah sodelujejo športna in kulturna društva v občini, odvisno od namena, projekta, časa, vrste prireditve oziroma dogodka. Sodelovanje poteka tudi z gasilskimi društvi in Društvom prijateljev mladine Mavrica. Sodelovanje ocenjujejo kot zelo dobro. Srce Slovenije Dol pri Ljubljani V občini delujejo tri turistična društva (TD Na območju občine deluje tudi turistična agencija Dol pri Ljubljani, TD Dolsko in TD Senožeti), LB&T Vegov Hram d.o.o., ki je zasebne narave in ki skrbijo za izvajanje programov na svojem deluje v okviru gostilne s prenočišči Vegov Hram. območju. Skupnih projektov še nimajo. Financira se od prihodkov prodaje programov in v Sodelujejo tudi z ostalimi društvi (športna, okviru delovanja gostilne s prenočišči. kulturna), ki s svojimi programi in prireditvami skrbijo za povečano prepoznavnost občine in njene ponudbe. Domžale Na področju turizma delujejo naslednja Jamarsko društvo S. Robič, Društvo narodnih noš turistična društva: Domžale, Ihan, Rača, Domžale, KD Miran Jarc‐Studenec, KD Domžale, Rova, Jarše‐Rodica, Turnše‐Češenik, Konfin PK Miki Domžale, KUD Kontrabant, FS Groblje – Sv. Trojica, Radomlje. Sodelovanje s civilno sfero je kakovostno. Ivančna Gorica Na področju turizma je v občini aktivnih 9 V občini deluje Občinska turistična zveza Ivančna turističnih društev. Društva se s turizmom Gorica, ki povezuje delo 9 turističnih društev. kot gospodarsko panogo ne ukvarjajo. Financira se s sredstvi iz občinskega proračuna, Skrbijo pa za organizacijo turističnih na podlagi javnega razpisa občine. prireditev in promocijske aktivnosti. Največje težave so povezane s Problem je, da zveza deluje na prostovoljni bazi sofinanciranjem dejavnosti društev, ki so (društvena organizacija) in manjka profesionalni največkrat odvisna od sredstev iz kader. občinskega proračuna. Kamnik Deluje več turističnih društev: Tuhinjska Poleg javnega zavoda deluje še 6 turističnih dolina (predvsem dejavnost v okviru Term društev, ki se financirajo z javnimi sredstvi Snovik in okoli njih), Gora Sv. Miklavž (občina) ter razpisi Turistične zveze Slovenije in (upravlja z mežnarijo pri cerkvi sv. Miklavža drugimi razpisi. nad Šmartnim v Tuhinju), Kamn'k (upravlja z Budnarjevo muzejsko hišo, prireja Predlog je ustanovitev turistične zveze na prireditve, dogodke), Kamniška Bistrica (na občinski ravni. novoustanovljen), Motnik (dejavnosti v Motniku in okolici), Volčji Potok (v Radomljah in okolici Arboretuma).

Pomembno vlogo igrajo kulturna društva, ki sodelujejo zlasti na področju kulturnih dogodkov. Sodelovanje je dobro => Agencija jih velikokrat povabi k sodelovanju pri Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 77

nekaterih prireditvah (drsališče, Dnevi narodnih noš, Srednjeveški dnevi). Litija Turistično društvo Litija, Rafting klub Vidra,  JAVNI ZAVOD ZA KULTURO LITIJA − Balonarski klub Litija, Aero klub Milan organizacija najrazličnejših prireditev, Borišek Litija, Turistično društvo Polšnik, muzejska dejavnost in skrb za varstvo društvo za razvoj in varovanje GEOSSa, KUD naravne in kulturne dediščine v občini, muzej premoderne umetnosti, Društvo za delovanje sofinancira občina Litija. varovanje sitarjevca, Turistično razvojno  JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, društvo Kampelc, Športno društvo Dole pri IZPOSTAVA LITIJA − v skladu z nacionalnim Litiji, Društvo za razvoj podeželja LAZ, kulturnim programom, ki določa cilje Društvo nova kultura, Kulturno umetniško kulturne politike, zagotavlja strokovno in društvo Jevnica, Mladinsko društvo Jevnica, organizacijsko podporo za razvoj kulturnih Klub litijskih in šmarskih študentov, Društva dejavnosti ter upravlja in razpolaga z podeželskih žena in deklet Polšnik, namenskimi sredstvi ustanovitelja, to je Sadjarsko društvo Litija, Športna društva v Ministrstva za kulturo. Jevnici, ribiške družine.  ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV LITIJA − Zveza je nosilec ljubiteljske kulture v občini; Litija je Sodelovanje poteka z vsemi občinskimi nevladna organizacija, ki združuje večino društvi. Sodelovanje se ocenjuje kot kulturnih društev v občini, na prireditvah pozitivno, izpostaviti velja preveliko promovira občino. razdrobljenost in premalo usmerjenega  MLADINSKI CENTER LITIJA ‐ deluje na delovanja proti skupni viziji občine na promociji Litije znotraj sorodnih organizacij področju turizma. (srečanja na izobraževalnih programih, razgovori z uspešnimi društvi v Litiji ter njihova predstavitev drugim organizacijam, delno jih financira občina Litija).  KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA LITIJA − organizirajo in pomagajo pri izpeljavi različnih prireditev za promocijo kmetijstva in kmetijskih pridelkov. Zavzemajo se za bolj tržno usmeritev podeželja, financira jih MKGP, delno sami.  NARAVA BREGAR k.d. − organizator ene najbolj prepoznavnih prireditev v občini Litija − Popotovanje po Levstikovi poti, financirajo se sami.  DRUŽINSKO GLEDALIŠČE KOLENC ‐ organizira turistične programe na območju Vač in GEOSS‐a. Znamenitosti območja obiskovalci spoznavajo s posebnim turističnim vodenjem, ki temelji na gledališkem doživljanju. Financirajo se večinoma sami. Lukovica Na območju občine je registrirano Turistična zveza Občine Lukovica (TZOL), ki precejšnjo število društev, glej povezavo: vključuje turistična društva in društvo http://www.lukovica.si/drustva/. Vsa podeželskih žena. Ustanoviteljica je Občina navedena društva s svojimi aktivnostmi in Lukovica, zato se TZOL financira iz proračuna dogodki, ki jih organizirajo v posameznih Občine Lukovica. Društva, vključena v TZOL, pa se koledarskih letih, ne glede na dejstvo, da financirajo tudi za lastnimi in sponzorskimi niso samo »turistična« društva, pripomore k sredstvi. Za začetek razmišljajo, da bi aktivirali razvoju turizma s svojimi dogodki, TZOL na način, da prevzame določene prireditvami in ponudbo. V okvir TZOL pa so obveznosti, ki jih trenutno pokriva Občinska vključena: Turistično olepševalno društvo uprava. Brdo – Lukovica, Turistično društvo Preserje Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 78

pri Lukovici, Turistično društvo Gradišče, Društvo podeželskih žena Lukovica.

Občina Lukovica sodeluje tudi z ostalimi društvo, saj vsako leto objavimo sredstva za sofinanciranje redne dejavnosti, npr. za področje kmetijstva, humanitarnosti, kulture in športa ter pri organizaciji večjih oziroma odmevnih prireditev, kot npr. ob občinskem prazniku, ko skušajo aktivno vključiti in povezati skupaj čim večje število tako društev kot tudi izvajalcev prireditve. Mengeš Turistično društvo Mengeš. Turistično društvo Mengeš (ustanovljeno leta Sodelovanje na relaciji Občina ‐ TD je 1960). Društvo se financira z dotacijami občine in kakovostno (ocenjujejo, da odlično), ki ga svojo lastno dejavnostjo. skušajo v zadnjem letu nadgraditi z skupnimi nastopi, projekti in realizacijo. Na razvoju in promociji se pojavljajo tudi že zasebne organizacije (Harmonija, Taideja), ki »posegajo« v prostor razvoja turizma. Šmartno pri Litiji Društvo za razvoj podeželja LAZ, Klub Javni zavod Bogenšperk (ustanovitelj občina, litijskih in šmarskih študentov, KD financer 70 % javnih sredstev, 30 % lastnih Tamburaški orkester Šmartno, Pevsko sredstev) – kadrovsko podhranjen za strokovno društvo Zvon, Vinogradniško društvo ŠTUC, in celovito razvijanje turizma v občini. Kulturno in športno društvo Prinskau, Prosvetno društvo Šmartno, Kulturno  JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, društvo Javorje, Športno društvo Javor, IZPOSTAVA LITIJA − zagotavlja v skladu z Valvasorjeva konjenica, Športno društvo nacionalnim kulturnim programom, ki določa Dolina, Turistično razvojno društvo Kamplc. cilje kulturne politike, strokovno in organizacijsko podporo za razvoj kulturnih Turistično društvo Šmartno – je bilo z dejavnosti ter upravlja in razpolaga z lanskim letom ukinjeno. namenskimi sredstvi ustanovitelja, to je Ministrstva za kulturo. Sodelovanje poteka z vsemi občinskimi  ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ŠMARTNO − društvi. Sodelovanje ocenjujejo pozitivno, Zveza je nosilec ljubiteljske kulture v občini morda je še preveč razdrobljenosti in Šmartno pri Litiji, nevladna organizacije, ki premalo usmerjenega delovanja proti združuje večino kulturnih društev v občini, skupni viziji občine na področju turizma. financiranje deloma občina, JSKD, sami (izstopajo: Tamburaški orkester Šmartno, Pevsko društvo Zvon, ŠTUC – Vinogradniško društvo, Društvo za razvoj podeželja LAZ, Valvasorjeva Konjenica, Turistično društvo Kamplc, Turistično društvo Šmartno – je bilo z lanskim letom ukinjeno).  NARAVA BREGAR k.d. − organizator ene najbolj prepoznavnih prireditev v občini Litija − Popotovanje po Levstikovi poti, financirajo se sami

Trzin Turistično društvo Kanja Trzin, Kulturno društvo, Društvo za zaščito mladosti, Orientacijski klub, Šahovski klub, Strelsko društvo, Smučarsko društvo, Planinsko društvo, Društvo prijateljev mladine, Društvo upokojencev, kulturna, športna, gasilska društva

Sodelovanje se ocenjuje kot zelo dobro – a hkrati, da bi društva lahko še več pripomogla k Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 79

razvoju turizma (ne samo turistično društvo, temveč v večji meri še kulturno društvo in društvo za napredek Trzina in še nekatera; prireditev, ki pritegne k sodelovanju največ društev, je Florijanov sejem). Ko gre za prirejanje prireditev, je največkrat težava v podvajanju oziroma neusklajenosti (vsakoletni koledar prireditev sicer usklajuje termine, a še kljub temu prihaja pa do neusklajenosti). Za izbrane nekatere večje prireditve bi bilo dobro, da občina društva, ki sodelujejo oziroma se dogovorijo za skupno prireditev, k temu spodbudi dodatno (razpis). Primanjkuje tudi finančnih sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev. Preostale občine v regiji Dobrepolje TD Podgora in TD Dobrepolje. / Dobrova‐ 4 turistična društva, Turistična zveza, / Polhov Gradec Planinsko društvo, Javni zavod Polhograjska Graščina. Slab odziv društev na akcije, ki jih izvaja občina. Grosuplje Zveza turističnih organizacij Grosuplje, Ni druge organizacije, so samo turistična Turistično društvo Boštanj, Turistično društva, ki skrbijo za promocijo kraja (turistične društvo Kopanj, Turistično društvo zanimivosti) iz katerega izhajajo. Zaenkrat ni Magdalenska gora, Turistično društvo Sela predvidenih sprememb. pri Šmarju, Turistično društvo Šmarje ‐ Sap Turistično društvo Županova jama Grosuplje; sodelovanje poteka tudi aktivno s športnimi in kulturnimi društvi ter Društvom podeželskih žena Sončnica. Horjul Turistično društvo Horjul. Drugih organizacij na področju turizma ni. Komenda Turistično društvo Komenda Turistično društvo sodeluje z društvom narodnih noš, društvom podeželskih žena, kljekljarsko društvo Čebelica, čebelarskim društvom, planinskim društvom, mažoretnim klubom, kulturnim društvom Kaj ti mar, Lončarjevim muzejem, lončarstvom Štebe in Kremžar, mažoretnim klubom ... Logatec V Logatcu je po zadnjih podatkih okoli 130 Zavod Ad Pirum in podjetje Delfini s.p. sta se s društev, od tega 9 društev za razvoj kraja, projekti s področja turizma prijavila na razpis za kakor jih sistematizira MNZ in drugi. sofinanciranje letnih turističnih programov za Z večino društev od 130 registriranih leto 2011. sodelujejo na način, da preko javnih razpisov sofinancirajo njihova dejavnost in programe ter projekte, pomagajo pa tudi pri izvedbi prireditev. Nekatera društva koristijo prostore, ki so v lasti občine Logatec. Problemi: večina društev ne ustvarja lastnih ali drugih prihodkov in se zanašajo zgolj na sofinanciranja s strani občine, zato so posledice vidne v slabši kakovosti izvedenih programov in projektov. Kar pa ni stalnica pri vseh društvih oziroma prijavljenih na javne razpise. Prav tako precej društev ne spoštuje zakonodaje in predpisov, nima ustreznega znanja s svojega področja in ne izvaja sodobnih projektov, ampak se držijo klasike izpred več let ali desetletij. Priložnosti: društva bi lahko ob primerno osvojenem znanju in motivaciji veliko postorila na razvoju turizma. A ker je Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 80

tempo časa tak, da se mora vsakdo zelo potruditi za vsak zaslužen evro, se precejšnjemu številu članov društva ne »izplača« več delati zastonj oziroma zalagati za dejavnosti v svojem prostem času, zato bi bilo bolje taka obliko organizacije spremeniti v organizacijo, ki lahko brez večjih zapletov ustvarja prihodke. Člani bi se morali organizirati tako, da bi zopet dobili občutek, da delajo zase in za kraj, ne pa da njihova delo ni cenjeno in ga je zato v taki obliki institucije brezpredmetno opravljati. Medvode Turistična zveza Medvode, Turistično Turistična agencija Triton d.o.o., zasebna olepševalno društvo Smlednik, Turistično družba društvo Dragočajna – Moše, Turistično društvo Hraše, Turistično društvo Katarina, Turistično društvo Zbilje, Turistično društvo Goričane – Vaše, Turistično društvo Žlebe – Marjeta, Turistično društvo Pirniče, Zavod za šport in prireditve Medvode, Mladinski center Medvode Moravče Turistično društvo Moravče, Društvo Ne rokodelcev Moravške dolina, Društvo krajanov Limbarske gore, Društvo krajanov naselij Spodnji in Zgornji Tuštanj, Planinsko društvo, ŠKTD Bicikl, KUD Vrhpolje, KŠD Peče Velike Lašče Turistično društvo Turjak, Društvo za Parnas, zavod za kulturo in turizem ohranjanje dediščine, Planinsko društvo Velike Lašče, Društvo podeželskih žena, Čebelarsko društvo Velike Lašče Vodice Kulturno društvo Matije Koželja, Godba Na področju turizma ni posebne organizacije. V Vodice, Mešani pevski zbor Biser, Smučarsko preteklosti je bila ustanovljena Lokalna društvo Vodice, Hokejski klub Utik, Tenis klub turistična organizacija, ki pa ni zaživela v praksi. KUBU, Športno društvo Victoria club Vodice, Lovska družina Vodice, Društvo upokojencev Vodice, Društvo upokojencev Bukovica‐Šinkov Turn, Čebelarsko društvo vodice, Prostovoljna gasilska društva v občini, Društvo kočijažev in narodnih noš

Sodelovanje z navedenimi društvi ocenjujejo kot zgledno. 3.6 Opredelitev vizije in ciljev na področju turizma v občini

Tabela št. 17: Pregled opredelitve turističnih vizij in ciljev po občinah

Občina Turistična vizija občine Cilji na področju turizma Turistična destinacija Ljubljana

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 81

Mestna občina Vizija Ljubljane 2013 s trženjskega vidika: Okrepiti vrsto, kakovost in obseg turistične Ljubljana ponudbe in povpraševanja za (1) odpravo Mesto, ki ga je preprosto potrebno odkriti, obstoječih strukturnih neskladij v turistični užiti, okusiti, občutiti, DOŽIVETI. Majhno ponudbi in povpraševanju, (2) krepitev prednosti, glavno mesto velikih dimenzij, uspešno, z (3) sledenje trendom za ustvarjanje razvojnih visoko kakovostjo življenja, lahko dosegljivo priložnosti in za (4) prevzemanje vodstva v in obvladljivo in vedno znova presenetljivo. turistični industriji (kreiranje trendov) na Idealno za zmenke s Slovenijo in celo posameznih področjih, s čemer se bo: Evropo. a. povečal prispevek turizma v BDP Mestne občine Ljubljana (za vlaganja v razvoj mesta, OČARLJIVA IN DOŽIVLJAJSKO BOGATA njegovega zaledja in dvig kakovosti bivanja EVROPSKA MESTNA TURISTIČNA za prebivalce in obiskovalce), DESTINACIJA, Z VISOKO KAKOVOSTJO b. povečala dodana vrednost turizma v BIVANJA IN PRIJETNO ATMOSFERO. MESTO, turistični destinaciji Ljubljana in KI IGRA NA VSE ČUTE, VABI IN ZDRUŽUJE c. povečala globalna razpoznavnost in LJUDI. konkurenčnost Ljubljane (kot glavnega mesta Slovenije) na mednarodnem trgu.

Dva strateška kvantitativna cilja ljubljanskega turizma: 1. Povečanje obsega turističnega prometa in ponudbe  Povečanje števila turistov, ki prenočujejo v Ljubljani, za 5,5 % povprečno letno (od 320.300 v 2005 na 479.000 v 2013)  Povečanje števila nočitev za 6,5 % povprečno letno (od 579.000 v 2005 na 1,054.000 v 2013)  Zaustaviti trend stagnacije povprečne dobe bivanja (od 1,8 v 2005 na 2,2 dneva v 2013)  Povečati obseg nastanitvenih zmogljivosti v hotelih za 1.500 ležišč (kar pomeni povečanje za 63 % glede na sedanje stanje) 2. Povečanje turistične potrošnje  Povečati povprečno dnevno potrošnjo turistov s 118 EUR v 2005 na najmanj 125 EUR do 2013 (torej za 6 % v obravnavanem obdobju)  Povečati skupno letno turistično potrošnjo do leta 2013 na 131 milijonov EUR (kar je približno podvojitev potrošnje iz leta 2005)

Dva strateška kvalitativna cilja ljubljanskega turizma: 1. Povečanje prepoznavnosti turistične destinacije Ljubljane kot privlačnega turističnega cilja  Oblikovanje močne blagovne znamke turistične destinacije Ljubljana, ki bo Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 82

zvišala prepoznavnost in privlačnost Ljubljane kot turistične destinacije; in hkrati kot gospodarskega središča države, privlačnega za tuje investitorje; 2. Izboljšati konkurenčnost turistične destinacije Ljubljane skozi strategije diverzifikacije, diferenciacije ponudbe in učinkovitega upravljanja  Razvoj in nadgradnja obstoječih turističnih proizvodov in storitev ter razvoj novih inovativnih proizvodov za obstoječe in nove trge;  Iskanje in izkoriščanje točk diferenciacije za konkurenčni preboj;  Učinkovito upravljanje turistične in javno‐zasebno‐civilno partnerstvo. Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Ne gre za vizijo, temveč ciljne projekte:  Cilj občine je razvijati okolju prijazen turizem,  Razvoj izletniškega in ekološkega turizma na ki bi temeljil tako na kulturni kot naravni območju Krimskega hribovja, Rakitniške dediščini, ki je zaradi lege občine na območju planote in Ljubljanskega barja. Zlasti je enot Ljubljansko barje in Krimsko hribovje potrebno bolj učinkovito izkoristiti bližino zelo raznolika. Tudi na prehodu barjanskega Ljubljane. v kraško površje so nastale posebne naravne  Povečanje opremljenosti občine s oblike, kot je naravno jezero v naselju Jezero prenočitvenimi zmogljivostmi, zlasti v naseljih Rakitna in Brezovica. pri Podpeči, ki bi se ga lahko (okoljsko  Izkoristiti lego ob avtocesti Ljubljana‐Koper ozaveščeno) koristilo v turistične namene, in spodbujati razvoj tranzitnega turizma. več pa je tudi razglednih točk (npr. Sv. Ana).  Pospešiti razvoj kmečkega turizma. Z izjemo Rakitne, ki razpolaga z edinim  Ureditev različnih tematskih poti o naravni hotelom v občini (zgrajen leta 2010), bi se v in kulturni dediščini (na območju občini razvijal predvsem izletniški turizem. Ljubljanskega barja, Krimskega hribovja,  Cilj je ureditev muzeja ali tematske oz. učne Rakitniške planote). poti na temo kulturne (arheološke najdbe,  Ureditev muzeja na temo Ljubljanskega kamnolom v Podpeči, Janez Jalen itd.) in barja (naravna in kulturna dediščina ‐ naravne dediščine na Ljubljanskem barju dediščina mostiščarjev, Rimljanov, Ilirov). (npr. Goriški mah), pri čemer bi se lahko  Med naravnimi danostmi Krajinskega parka Ljubljansko barje za razvoj okolju prijaznega povezali z Javnim zavodom Krajinski park turizma koristiti Podpeško jezero, Podpeški Ljubljansko barje. kamnolom, Goriški mah.  Z vidika naravnih danosti bi se na območju  Za razvoj turizma učinkoviteje koristiti Krimskega hribovja razvijal predvsem jezero na Rakitni. rekreacijski turizem (ureditev pohodnih poti)  Urediti kolesarske poti za razvoj ter na Rakitni tudi zdraviliški turizem. Poleg rekreativnega turizma in jih promovirati. tega si občina prizadeva za ureditev  Ureditev izposojevalnice koles v Vnanjih botanične, kraške in zgodovinske (rimski Goricah, ki bi po ureditvi kolesarskih poti na zaporni zid) učne poti na območju Rakitniške območju Ljubljanskega Barja lahko planote. predstavljale izhodiščno točko.   Ureditev avtokampa na območju naselja Obenem je razvojna ideja občine zgraditi Vnanje Gorice. avtokamp v Vnanjih Goricah, ki bi lahko  Spodbujati razvoj izletniškega pohodniškega predstavljal izhodiščno točko tudi za turizma na območju Krimskega hribovja in turistične oglede v Ljubljani, saj je v Vnanjih Rakitniške planote ter obenem urediti Goricah tudi končna postaja proge 6B LPP, ustrezne utrjene pešpoti. avtocestni priključek je v neposredni bližini,  V Krajevni skupnosti Podpeč‐Preserje so poleg tega pa bi v prihodnosti tud uredili tudi izrazili težnjo po obnovi sušilnice sadja v izposojevalnico koles. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 83

naselju Planinca, s čimer bi se tudi ohranila  Cilj je, da bo gostinstvo ostalo razvito vsaj na kulturna dediščina. Prenovili bi tudi tako visoki ravni, kot je trenutno. pomožni župnijski objekt na Sv. Ani in ga rekonstruirali v turistični objekt.  Vzpostaviti program plovnosti Ljubljanice.  Celovito razvijati zdraviliški turizem v Krajevni skupnosti Rakitna, v kateri naj se razvija zdraviliška vas, za katero je potrebno rezervirati prostor. Zdraviliška vas naj bi imela tako letno kot zimsko pestro ponudbo, ki bi slonela na naravnih in klimatskih značilnostih Rakitniške planote, ki so ugodne za različne pljučne bolnike in imajo zdravilni učinek nasploh. Potencialnim turistom bi nudila možnost zdravega preživljanja časa v naravi, razvijali pa bi okolju prijazen turizem. Zdraviliški ponudbi bi priključili tudi možnosti različnih ogledov turistično atraktivnih točk v bližini ‐ Iški vintgar, soteska Zale, Krim, rimski obrambni zid, kraški pojavi (zlasti jame) itd..  Širjenje zdraviliške dejavnosti Mladinskega klimatskega zdravilišča na Rakitni, ki bi se usmerilo tudi v turistično (tržno) dejavnost.  Ureditev nordijskega centra na Rakitni, ki bi nudil možnost teka na smučeh (na progah po Rakitniški planoti), smučanja (na Novaški gori) in skakanja (skakalnica "Plahanov laz").  Spodbujanje razvoja lovskega in ribiškega turizma. Zlasti je potrebno razvijati polharski turizem, kar se v določeni meri na območju Rakitne že odvija.  Spodbujanje razvoja različnih športov v turistične namene: balonarstvo, jahanje, letalstvo, čolnarjenje (ker vzletišče poteka v bližini Ljubljanice, je posege v naravo potrebno načrtovati čimbolj premišljeno).  Obnovitev in ponovna ureditev gozdne učne poti na Rakitni, ki sta jo upravljala Zavod za gozdove RS in Mladinsko klimatsko zdravilišče.  Ureditev razgledišč na vrhovih Sv. Ana, Žalostna gora in Sv. Jakob, ki na južni strani obrobljajo Ljubljansko barje.  Še naprej razvijati gostinstvo in ga ohranjati.  Razvijati sekundarno turistično infrastrukturo, kot so smerokazi, kolesarske in sprehajalne poti, obeležitve, pločniki itd.  Ob arheoloških ostankih nekdanjega zapornega rimskega zidu urediti zgodovinsko učno pot, ki bi bila obenem tudi pohodna (s tem projektom se je ukvarjalo društvo Claustra Alpium Iiuliarium).  Oživitev turističnega društva in turistično‐ informacijskega centra na Rakitni ter ravno tako turistično‐informacijskega centra v Podpeči.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 84

Ig  Prebivalci občine si želijo, da bi njihovi kraji Temeljni cilj pospeševanja turizma je izraba postali turistično prepoznavni, da bi se obstoječih naravnih, kulturnih in drugih predstavili potencialnim obiskovalcem na potencialov, ki vplivajo na bogatitev turistične enoten način. Razpršenost današnje ponudbe za obiskovalce in s tem tudi privlačnost ponudbe (več povsem amaterskih turističnih za domače in tuje obiskovalce. Bistveno je društev) bi povezali v celovit turistični produkt ki se bi tržil pod skupno blagovno razvijati turizem v smeri trajnega ekološkega znamko. Taka krovna organizacija turizma, ki ne uničuje okolja, temveč ga varuje, pripomore k lažjemu in učinkovitejšemu ohranja in vpliva nanj pozitivno. razvoju turistične ponudbe. Na lokalni ravni je v organizacijsko shemo vključen javni in Temeljni cilji: zasebni sektor. 1. varovanje naravne in kulturne dediščine,  Cilj usmeritve je predvsem uporabiti danosti 2. prepoznavnost občine Ig, območja, kjer bi izkoristili tako naravne kot 3. razvoj turistične ponudbe, kulturno zgodovinske prednosti področja. 4. v razvoj in promocijo turistične ponudbe Prvi večji zalogaj bi predstavljala postavitev vključiti dejavnosti, ki so posredno ali rekonstrukcije kolišč na Ljubljanskem barju (koliščarsko naselje‐skansen), ki bi bila neposredno povezane s turizmom, izjemna turistična atrakcija. V ponudbo bi 5. sonaravni razvoj turizma, ekološki vključili tudi organizacijo delavnic (na primer turizem. prikaz življenja na koliščih) in podobno. 6. razvoj turističnega območja  Naravne lepote, ki jih nudi soteska reke Iške (Iški vintgar), je potrebno ustrezno varovati in uvesti režime in pravila obnašanja za obiskovalce v smislu ohranjanja dediščine in naravnega okolja. Teren je zelo razgiban in je izhodišče za številne izlete, pohode v hribe ali pa le za sprehod po poti soteske.  Ižanski grad, v katerem so sedaj ženski zapori, ali kakšen drug primeren objekt bi preuredili v muzej in prostore za dejavnost kulture, izobraževanja in turizma. Muzej bi predstavljal zgodovino ižancev na Ljubljanskem barju in v njegovem hribovitem zaledju. Uredili bi tudi prostore za koncerte v dvorani in na prostem.  Potrebno je zagotoviti možnost prenočevanja in spodbujati razvoj podjetništva tudi v tej smeri. Možnost izposoje koles.  V občini je potrebno razviti dopolnilne dejavnosti predvsem zaradi večje donosnosti kmetij in boljšega izkoristka naravnih virov. Cilji usmeritve so predvsem v odpiranju turističnih kmetij in povečanju kvalitetne gostinske ponudbe, kjer bo morala prevladovati predvsem ponudba domače hrane in lokalnih značilnosti. Lokalne značilnosti na področju prehrane bo potrebno najprej sistematsko evidentirati in preučiti.  Zaradi razpršenosti trgovske ponudbe po vaseh je cilj tudi izgradnja trgovskega centra, ki bi predstavljal pomemben element pri razvoju podjetništva.  Poleg turizma in vseh spremljajočih dejavnosti bodo spodbujali tudi razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, vezanih na

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 85

lokalno okolje.  V ta namen bodo še bolj obudili nekdanje kmečke sejme (Ižanski sejem že deluje in se počasi uveljavlja). Ne gre zanemariti že sedaj razvito čebelarstvo, ki ga je potrebno dodelati in obogatiti z ekološko blagovno znamko in na ustrezen način promovirati. Log‐Dragomer Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji. Vrhnika Iz Strategija razvoja kulture, športa in Cilj iz Strategija razvoja kulture, športa in turizma v občini Vrhnika (2006): turizma v občini Vrhnika (2006):

»Prihodnost turizma občine je v celoviti CILJ: Povečanje turističnega obiska v Občini ponudbi, ki bo upoštevala razvojne Vrhnika za 2 % letno turistične trende in se usmerila k naravnim Ukrepi: in kulturnim prvinam, aktivnemu  Izboljšanje turistične prepoznavnosti Občine preživljanju prostega časa v neokrnjeni Vrhnika (projekti: Posredovanje informacij o naravi, stran od turistično razvitih centrov. porokah, Poletni tabor v Starem malnu, Potencialne možnosti razvoja turizma v Kašče na Vrhniškem, Arheološke sledi na občini bodo brez usmerjenega razvoja, Vrhniki (arheološka pot), Razpis za »Naj dobro oblikovanih programov, promocije, turistični spominek Vrhnike«, Miniaturna usklajevanj nosilcev turistične dejavnosti ter zbirka Cankarjevih črtic, Replike arheoloških splošnega zavedanja o pomenu turizma, najdb) ostale tudi v bodoče zgolj neizkoriščena  Izobraževanje in usposabljanje turističnih priložnost«. vodičev (projekti: Priprava in vložitev predloga za sprejetje odloka o lokalni vodniški službi in lokalnih vodičih, Organizacija in izvedba usposabljanj za lokalne turistične vodiče)  Promocija in trženje turistične in druge ponudbe (projekti: Razvoj turističnih prireditev, Turistični zemljevid občine Vrhnika, Turistični informator)  Posodobitev turistične signalizacije (projekti: Ureditev turistične signalizacije v občini Vrhnika)  Oblikovanje nove turistične destinacije (projekti: Muzej na prostem Bevke)  Medobčinsko regijsko povezovanje turistične ponudbe (projekti: Priprava načrta integrirane regijske turistične ponudbe) Srce Slovenije Dol pri Ljubljani V Strategiji turizma občine Litija je vizija  Cilj 1: zagotoviti ustrezno promocijo in zapisana sledeče: trženje turizma  Cilj 2: spodbujati razvoj turistične Občina Dol pri Ljubljani se bo zavzemala za infrastrukture razvoj turističnih produktov v smeri gradnje  Cilj 3: razvijati turistične produkte, lokacije in blagovne znamke Dežela Jurija Vege, posamezne turistične atrakcije športno‐rekreativnega turizma, podeželskega in kulturnega turizma. Hkrati se bo vključevala v razvoj in trženje celostnih regijskih in slovenskih turističnih produktov.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 86

Domžale Turizem bo postal učinkovito in donosno  Vzpostavitev turistično informacijske točke podjetništvo. Postal bo dopolnitev  Povezana turistična ponudba v smislu razvojnim projektom občine. oblikovanih turističnih proizvodov (samo za območje občine Domžale kot tudi v povezavi Opomba: Vizija ni sprejeta, gre za predloge s sodelujočimi občinami iz Srca Slovenije in Komisije za turizem Občine Domžale. RDO), po meri določenih ciljnih skupin; celoletna turistična ponudba  Izobraženi turistični ponudniki  Vzpostavljena ustrezna turistična infrastruktura (prenočitvene zmogljivosti povečane za 200 ležišč, gostinstvo, športna infrastruktura, infrastruktura namenjena zabavi in prireditveni prostori)  Upravljanje, oblikovanje in trženje proizvodov s partnerskim pristopom med javnim in zasebnim sektorjem  Prepoznavnost po rekreaciji in športu  Dopolnilo dohodkom na kmetiji in domači obrti Ivančna Gorica Vizija in cilji na področju turizma bodo Cilji niso opredeljeni. zapisani v Lokalnem programu razvoja občine Ivančna Gorica 2011 – 2018, ki je v pripravi. Kamnik V Strategiji turizma občine Kamnik je vizija Mehki cilji razvoja turizma (kvalitativni strateški zapisana sledeče: cilji):  Povezana turistična ponudba Na podlagi bogate kulturno‐zgodovinske  Promocija turizma, usmerjena izključno na dediščine in naravnih danosti zasnovati ciljne skupine moderno turistično ponudbo, ki bo temeljila  Javne naložbe, načrtovane tako, da bodo na povezovanju vseh akterjev s področja poleg osnovne dejavnosti omogočale tudi turizma, in postati prepoznavno turistično razvoj turizma območje v slovenskem merilu, kjer bo  Izobraženi ponudniki za razvoj omogočeno kakovostno preživljanje visokokakovostnih storitev prostega časa za vse obiskovalce.  Razvite inovativne storitve v turizmu

Trdi cilji razvoja turizma (kvantitativni strateški cilji):  Povečati število letnih obiskovalcev v občini na približno 24.000 do leta 2013  Povečati letne prihodke (vseh ponudnikov) iz naslova turizma za 20 odstotkov do leta 2013  Povečati letno število nočitev na približno 85.000 do leta 2013 Lukovica Vizije nimajo, trudijo pa se, da bi bilo Promovirati občino in jo turistično prebuditi na območje občine čim bolj razpoznavno in podlagi naravnih in kulturnih danosti in skrbeti za turistično prepoznavno. vraščenost občine v širše okolje in razpoznavnost občine v slovenskem prostoru in izven njega.3

3 Koncept razvoja turizma iz Razvojnega programa občine (RPOL): Severni, hriboviti del občine in jugozahodni del bi v prihodnje lahko namenili predvsem kmetijski in rekreacijsko – turistični namembnosti. Tako kot je nasploh za občino Lukovica v prihodnosti primernejši zmeren razvoj, tako je tudi v turističnem smislu bolje začeti postopno s čim več vlaganji domačinov, npr. z dobro gostinsko ponudbo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah (kmečki turizem, pridelava sira, zelenjadarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, domača obrt) ter vzpostavitvijo najrazličnejših tematskih poti (kolesarska, jahalna pot, pešpot, sadna pot, gozdna učna pot). Glede na ugodno prometno lego je potrebno zagotoviti tudi prenočitvene zmogljivosti. Te naj ne bi bile na enem mestu, ampak v t.i. družinskih penzionih. V občini bo glavno turistično cono predstavljalo območje akumulacije Drtijščica, kjer je Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 87

Litija Občina Litija bo postala zanimiva turistična Dolgoročni strateški cilji (2010‐2015): točka v okviru turistične destinacije Srce Povezati turistično ponudbo občine Litija z ostalo Slovenije. Razvijala bo edinstveno turistično turistično ponudbo destinacije Srca Slovenije: ponudbo (podeželsko, geološko) po načelu  Povezati golf ponudbo v mrežo golf igrišč po trajnosti za domačine in okolje. Obisk bo Sloveniji in v Evropi zanimiv skozi celo leto, doživetja so  Povezati geo‐park Litija v slovenski geo‐park povezana z aktivnostmi v naravi, in v mrežo evropskih geo‐parkov…) gostoljubjem domačinov, tradicionalno  Povečati turistične kapacitete in neposredne kulinariko, prireditvami in edinstvenostjo učinke: naravne in kulturne dediščine. Turizem bo  programsko razširiti ponudbo turističnih postal v občini pomembna gospodarska in s turizmom povezanih storitev panoga z novimi delovnimi mesti, primerno  znatno povečati neposredne in dodano vrednostjo in na dolgi rok zanimivim posredne prihodke iz naslova turistične donosom naložb. potrošnje na območju  povečati število delovnih mest v turizmu in s turizmom povezanih dejavnostih  povečati zasedenost gostinskih in namestitvenih kapacitet  Doseči prepoznavnost posameznih turističnih točk v slovenskem in mednarodnem prostoru in s tem pozitivne učinke na razvoj lokalne skupnosti in njenih članov  Izboljšati kakovost življenja in standard domačinov na osnovi neposrednih in posrednih učinkov turizma Mengeš Občina Mengeš same turistične vizije Potrjenih planskih ciljev Občina Mengeš še nima, razvoja v tem področju še nima, zasnove in se pa pripravljajo v okviru celotne Vizije razvoja smernice pa so podane za delo na občinski Občine Mengeš. Cilji pa so sledeči: ravni s sodelovanjem Turističnega društva  Postati občina z sloganom "Družini prijazna Mengeš. Te zasnove se vsako leto občina" dopolnjujejo z sprejetim programom (do  Glasbeno mesto v sloganu: S pesmijo v srcu sedaj predvsem s programom Turističnega  Kulturne in zabavne prireditve (izkoristiti društva). prepoznavnost Kulturnega doma ‐ Špasteater)  Izkoristiti športne in rekreacijske možnosti (skakalni center, trim steza, športni parki v Mengšu, Loki, Topolah, pohodne poti, itd.) Šmartno pri Litiji Ni opredeljena. Dolgoročni strateški cilji (2010‐2015):  Povečati turistične kapacitete: Javni zavod Bogenšperk je pripravil načrt  programsko razširiti ponudbo turističnih vsebinske in programske prenove gradu z in s turizmom povezanih storitev vzpostavitvijo Valvasorjega središča, ki bo  znatno povečati neposredne in kulturno, znanstveno in turistično središče v posredne prihodke iz naslova turistične potrebno dati posebno pozornost primerni, ustrezni ureditvi območja. Na lokaciji Z od počivališča Lukovica med regionalno cesto in avtocesto bi bil primeren športni center (delno tudi pokrit) z možnostjo teniškega ali nogometnega igrišča, tudi bazena. Glede na uspešnost in razvoj konjeništva v občini je v športnem parku potrebno predvideti tudi prostor za kasaško stezo, ki bi v konceptu športnega parka služila tudi drugim uporabnikom. V zvezi s turizmom, prireditvami, sejmi in oživljanjem starih običajev bi se Občina Lukovica in turistična društva znotraj občine morala tesneje povezati z Ministrstvom za gospodarstvo, Turistično zvezo Slovenije in Nacionalnim turističnim združenjem, ki v precejšnji meri sofinancirajo turistične programe, infrastrukturo, prireditve in skrbijo za promocijo. Celotno turistično ponudbo občine je potrebno povezati, zaradi dosedanje turistične nerazpoznavnosti pa jo je smiselno dopolnjevati tudi s ponudbo sosednjih občin. S tem bi lahko prišli do celovite turistične ponudbe na medobčinski ravni. Finančna bremena bi si tako lahko razdelili pri skupnih promocijskih materialih, oznakah različnih tematskih poti, tradicionalnih prireditvah oblikovanju Lokalne turistične organizacije. Čeprav društva opravljajo pomembno vlogo pri razvoju kulture, športa in turizma, pa v bodoče zgolj na ljubiteljski ravni, brez profesionalnega kadra ni mogoče razvijati turizma kot gospodarske panoge. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 88

osrednji Sloveniji in bo promotor potrošnje na območju turističnega razvoja tako občine kakor tudi  povečati število delovnih mest v turizmu regije. in s turizmom povezanih dejavnostih  povečati zasedenost gostinskih in namestitvenih kapacitet  vzpostavitev namestitvenih kapacitet  Doseči prepoznavnost posameznih turističnih točk v slovenskem in mednarodnem prostoru in s tem pozitivne učinke na razvoj lokalne skupnosti in njenih članov  Izboljšati kakovost življenja in standard domačinov na osnovi neposrednih in posrednih učinkov turizma Trzin Občina se želi uveljaviti kot turistična občina Bistveno povečanje obiska domačih in tujih zlasti na področju kulturnega turizma, gostov v občini, vključevanje občine v turistične turističnih prireditev, rekreativnega turizma projekte v okviru regije. in kakovostnega gostinstva. Preostale občine v regiji Dobrepolje Vizija ni opredeljena, vendar občina  Urediti tematske poti s povezavo na opredeljuje, da bi lahko svoj turistični dediščino območja potencial izpostavili predvsem v  Povečati lokalno/avtentično gostinsko sonaravnem turizmu (pohodništvo, ponudbo kolesarjenje, konjeništvo ipd.),  Spodbuditi lokalne prebivalce k pridelavi in ekoloških/trajnostnih kmetijah (gostinska prodaji domačih pridelkov/ ekološka tržnica ponudba, nastanitev ipd.) v izvorni  Vzpostaviti mrežo samooskrbe povezanosti z naravno in kulturno dediščino  Spodbujati prebivalce k odprtju turističnih območja ter njenih tradicionalnih običajev kmetij v okviru obstoječih kmetij/ avtentične (kulinarika, petje, folklora, kmečko življenje kmetije in opravila ipd.). Obenem bi lahko izkoristila  Spodbujati prebivalcev k vzpostavitvi/ kulturen oziroma naraven prostor za povečanju nastanitvenih kapacitet raznovrstne kulturne, literarne, umetniške  Ozaveščati prebivalce o prednostih življenja in podobne dogodke z navezavo na lokalne na podeželju značilnosti.  V turistično ponudbo vključiti različne segmente podeželja  Obuditi stare običaje in z njimi povezane zgodbe  V različne ponudbe lokalnih značilnosti vključiti nove kulturne vsebine  Povečati prepoznavnost občine  Izpostaviti posamične kulturne in naravne znamenitosti  Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov  Izpostaviti prednost podeželja iz naslova stavbne dediščine  Tematski dogodki (Podgorsko rajanje, Poletni večeri na trgu ipd.)  Ponudba raznovrstnih turističnih produktov  Promocijske aktivnosti  Vzpostaviti aktivno turistično pomoč/turistično pisarno  Povezovanje vseh deležnikov na območju  Krepitev kakovosti življenja na podeželju Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 89

Dobrova‐ Razvojna vizija občine Dobrova‐Polhov  Razvoj celovite ponudbe: kultura, umetnost, Polhov Gradec Gradec je postati občina s skladno razvitim zgodovina, rekreacija, prireditve, izletniške podeželjem ob aktivnem vključevanju točke kmetijstva, turizma in gospodarstva ter  Izdelava celostne in prepoznavne grafične načel trajnostnega razvoja. podobe občine  Ohranjanje in pozicioniranje tradicionalne Razvojne strategije: obrti (čebelarstvo, rezbarjenje, klekljanje…)  Vzpostaviti sodobno komunalno ter  Bolj celovita vključitev kulturne dediščine in prometno infrastrukturo ter storitveno naravnih vrednot v turizem (graščina, cerkev dejavnost; v Dvoru, Blagajana…)  Načrtovati skladen prostorski razvoj  Vključiti kmetije in podjetja, ki se ukvarjajo občine, uravnotežen z območji dejavnostmi, povezanimi s turizmom posebnih naravnih in kulturnih vrednot; (prodaja pridelkov in izdelkov, turistične  Organizirati privlačno okolje za bivanje; kmetije, gostilne, muzejska dejavnost….)  Organizirati intenzivno kulturno‐ umetniško in športno‐rekreativno življenje v občini na način, ki bo aktivno vključevalo goste in izletnike;  Razvijati turistično infrastrukturo in podjetništvo;  Razvoj kmetijstva in podeželja usmerjati v zagotavljanje enakovredne ponudbe turistični usmeritvi z upoštevanjem načel sonaravne pridelave hrane. Grosuplje Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji. Horjul Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji. Komenda Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji Logatec Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji Medvode Vizija, kot je opredeljena v dokumentu Cilji so: Razvojne možnosti turizma v občini  Kakovostna, raznolika in povezana turistična Medvode (2006): ponudba  Spodbujanje znanja na področju turizma Občina Medvode postane med najbolj  Vključiti kmetije, ki se ukvarjajo s priljubljenimi turističnimi destinacijami za dejavnostmi, povezanimi s turizmom aktivno in zdravo preživljanje prostega časa (prodaja pridelkov in izdelkov) obiskovalcev v regiji. Moravče Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji. Velike Lašče Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji. Vodice Občina nima opredeljene vizije. Prav tako niso opredeljeni cilji.

3.7 Opredelitev potencialov, omejitev in zvrsti turizma, ki jo občina želi razvijati

Tabela št. 18: Pregled potencialov, omejitev in zvrsti turizma, ki jo občina želi razvijati po občinah

Občina Kje vidite ključne POTENCIALE Kaj so ključni PROBLEMI – Kakšno ZVRST TURIZMA želite – IZZIVE na področju turizma? OMEJITVE na področju razvijati? (zeleni, kongresni, turizma? mestni, aktivni oddih …)

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 90

Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Nastanitveni zmogljivosti v Ljubljana Ljubljani so se v zadnjih letih precej povečale in se prilagodile povečanemu turističnemu povpraševanju v prejšnjih letih. Turistična ponudba je sledila povečanemu povpraševanju, seveda pa je tudi na tem področju potrebno še veliko narediti in v turistično ponudbo sistemsko vključiti tudi ponudbo okolice mesta. Trenutno je ključen problem, ki onemogoča nadaljnji hitrejši razvoj turizma v regiji, pomanjkanje nizkocenovnih letalskih linij, ki so ključne za večji prihod turistov v destinacijo. Trenutno je z Letališčem Ljubljana vzpostavljena samo nizko cenovna povezava z Londonom. Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Potencial občine za razvoj Ključni problem na področju Občina želi na območju turizma, ki izhaja iz naravnih razvoja turizma je Krimskega hribovja (razgledne geografskih enot, kot sta pomanjkanje finančnih točke na vzpetinah nad Ljubljansko barje in Krimsko sredstev. Za razvoj turizma Ljubljanskim barjem), hribovje z Rakitniško planoto, bodo potrebni precejšnji Rakitniške planote in ocenjujejo kot zelo velik. Sama finančni vložki, saj občina nima Ljubljanskega barja razvijati Rakitna ima primerne pogoje ustrezno razvite niti osnovne okolju prijazen turizem, ki bi za razširjen razvoj zdraviliške sekundarne turistične bil v večji meri predvsem dejavnosti, Krimsko hribovje (z infrastrukture, ob čemer je rekreativen. Kot že omenjeno, razgledišči na Ljubljanskim primarna turistična bi na Rakitni razvijali tudi barjem) pa nudi možnosti za infrastruktura izredno bogata zdraviliški turizem in uredili razvoj rekreativnega turizma, in raznolika (naravna in določene učne ali tematske zlasti pohodniškega. kulturna dediščina). poti (na temo naravne in Potencial za razvoj izletniškega kulturne dediščine), na temo turizma predstavljajo Jezero Ljubljanskega barja pa v pri Podpeči, Podpeški osrednjem delu občine (v kamnolom in Goriški mah, bližini Ljubljanice) uredili celostno pa – kot vidijo ‐ bi muzej ali učno oziroma lahko turizem v tej smeri tematsko pot ter prikazali razvijali z ureditvijo muzeja ali naravno in kulturno dediščino tematske oziroma učne poti na barja. temo naravne in kulturne dediščine (npr. arheološka dediščina Rimljanov, paleostruga Ljubljanice itd.), pri čemer se zavedajo pomena Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 91

sodelovanja z Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje.

Ker občina Brezovica meji na Mestno občino Ljubljana ter jo preči tudi avtocestni krak A1, je razvojna ideja občine urediti avtokamp na območju naselja Vnanje Gorice (možna lokacija je v bližini končne postaje avtobusne linije 6B Ljubljanskega potniškega prometa), saj vidijo, da bi Vnanje Gorice lahko predstavljale izhodiščno točko za turistične oglede Ljubljane (povezava z linijo mestnega potniškega prometa, zgrajena pa bo tudi železniška postaja), obenem pa tudi za rekreativni turizem, saj bi uredili tudi izposojevalnico koles. Ig Na izrabi obstoječih naravnih, Pomanjkanje finančnih kulturnih in drugih sredstev, povprečna ponudba potencialov, ki vplivajo na gostincev, neizkoriščeni bogatitev turistične ponudbe. potenciali Glede na to, da sta dve območji koliščarskih najdb iz občine uvrščene na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine, bi radi uredili mini »koliščarski muzej« na prostem. Log‐Dragomer Potencial vidijo v izkoriščanju Ni izrazitih priložnosti oziroma starih kmetij. naravnih danosti, če se ne upošteva obiskov Barja – sprehajalne in kolesarske poti. Ekonomski interes se (še) ni izkazal oziroma organiziral. Vrhnika  Možnosti razvijanja  Pomanjkljiva signalizacija športno‐rekreativnega in turistična infrastruktura turizma na področju nastanitvenih  Možnost razvoja kapacitet. izletniškega in  Nedelovanje smučišča in podeželskega turizma športno‐rekreacijskega  Nadgradnja tradicionalnih centra na Ulovki prireditev, ki presegajo  Nepovezanost turističnih lokalni nivo ponudnikov  Razvoj novih učnih poti.  Slabši gospodarski položaj  Poletni tabori v naravi za nekaterih podjetij in osnovne šole trenutna gospodarska  Avtokamp kriza Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 92

 Oblikovanje celovite  Slabe nekatere lokalne turistične ponudbe ceste do bolj oddaljenih  Intenzivnejše sodelovanje zaselkov in območij s TMS Bistra občine  Vzpostavitev plovne poti  Slaba kvaliteta storitev in po Ljubljanici objekta samega v  Ustanovitev »Muzeja Močilniku Vrhnika«  Slab obisk CSH v poletnih  Izgradnja »Term Vrhnika« mesecih in na splošno  Barje trend upadanja obiska  Nezadostna prepoznavnost Vrhnike  Premalo ugodnosti pri pridobitvi prostora in sredstev za razvoj želenih turističnih dejavnosti  Slaba kvaliteta turističnih storitev  Neuspešna diferenciacija izdelkov glede na Ljubljano in sosednje občine Srce Slovenije Dol pri Ljubljani Ključne potenciale vidijo v Ključne omejitve so v nerazviti Glede na lokacijo (v obstoječi turistični ponudbi, turistični infrastrukturi in neposredni bližini Ljubljane), katera pa ni ustrezno nepovezani turistični ponudbi vidimo našo priložnost v predstavljena in povezana. občine. ponudbi za aktivni oddih. Potencial razvoja turizma vidijo v ustanovitvi TIC‐a, ki bo povezal in promoviral turistično ponudbo občine. Domžale  Kamniška Bistrica – Zelena  Občina nima ustreznega  Zeleni, aktivni oddih os regije turistično informacijskega  Seminarski in poslovni  Kolesarjenje in centra za informiranje turizem pohodništvo obiskovalcev  Prireditveni in kulturni  Naravna in kulturna  Nepovezanost turizem dediščina ponudnikov  Izletniški turizem  Kvalitetna gostinska  Pomanjkljiva turistična  Rekreativni turizem ponudba infrastruktura  Tranzitni turizem  Ugodna lega kot izhodišče  Neizdelana strategija (avtodomi) za oglede in postanke razvoja turizma  Slaba prepoznavnost navzven Ivančna Gorica Razviti TIC, ki bi koordiniral in Neusklajeno, nepovezano in Kulturno‐zgodovinska usklajeval promocijske »samostojno« nastopanje dediščina, aktivne počitnice, aktivnosti vseh turističnih posameznih turističnih zeleni turizem. ponudnikov v občini. Razvijati ponudnikov. turistično infrastrukturo in z javno‐zasebnim partnerstvom doseči izgradnjo namestitvenega objekta večjih kapacitet. Kamnik Glavni izziv še vedno Problemi so ponovno pri Želijo si turizem za aktivne ter Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 93

predstavlja povezana povezovanju … in zavedanju zeleni turizem (velik potencial ponudba. Kamnik sicer turističnih delavcev (kot tudi predvsem zaradi Term Snovik, razpolaga s pestro turistično prebivalcev), da bodo na trgu ki so kot prve v Sloveniji ponudbo, ki pa ni usmerjena in uspeli le, če bodo nastopali prejele eko znak: EU povezana. Potencial je tudi skupaj. Problemi so tudi v Marjetica). trženje Kamnika z vidika financah; več bi bilo potrebno Ob zelenem turizmu za Kamnik domačih in tujih turističnih vlagati v izobraževanje, s čimer velik potencial predstavlja agencij => da bi Kamnik bi dvignili kakovost turistične kulturni turizem, predvsem prepoznali kot pomembno ponudbe. spričo bogate kulturne turistično destinacijo. Veliko zgodovine in pestrega bo potrebno storiti na prireditvenega dogajanja. področju infrastrukture (potencial sta kolesarski in pohodniški turizem). Litija  Izgradnja skupne  Ni pripadnosti območju Aktivni oddih in zeleni turizem. identitete območja – zaradi pomanjkanja turistične destinacije Srce skupne identitete Slovenije  Skromna finančna  Okrepitev razvojne podpore občine in sposobnosti občine z neugodno ekonomsko večjo vključitvijo stanje podeželskega prebivalcev v razvojne prebivalstva procese – tudi na  Šibko sodelovanje med področju turizma turističnimi akterji in  Izboljšanje organiziranosti zaprtost v lokalne kroge in sodelovanja vseh (nepovezan pristop) turističnih akterjev  Šibko vključevanje  Večja vključitev kulturne prebivalcev v razvoj dediščine (tudi nesnovne lokalne skupnosti in – festivali in prireditve) v širšega območja turistično ponudbo  Neorganiziranost različnih  Nadgradnja in turističnih struktur v povezovanje obstoječih smislu RDO, DO, TIC,…in tematskih poti in njihova nedefiniranost vlog vključitev v ITP  posameznih organizacij  Vključevanje naravnih  Preslabo izkoriščeni vrednot in zavarovanih obstoječi turistično območij v turistično rabo s rekreacijski potenciali hkratnim izboljšanjem  Pomanjkanje turističnih upravljanja teh območij nastanitvenih objektov in  Položaj mesta Litija ob ležišč reki Savi  Slabo stanje glavne  Povečanje avtentičnosti  prometne povezave s gastronomske ponudbe prestolnico in vzhodnim občine oziroma delom države destinacije  Neobstoječa ali neurejena  Pospeševanje investicij v turistična signalizacija kot segmentu manjših element komunikacije nastanitvenih kapacitet (apartmaji, penzioni, družinski hoteli, kampi,…)  Izboljšanje izkoriščenosti železniških povezav in Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 94

njihovega vključevanja v ITP;  Razvoj nemasovnega turizma, vezanega na podeželje, tematske delavnice, manjši muzeji, enodnevni in vikend izleti. Lukovica Koncept razvoja turizma Zanimanje manjšega Okolju prijazen turizem z (RPOL) razkriva naslednje specifičnega kroga turistov, lastnimi vlaganji (izletniški, prednosti: nezadosten razvoj turistično tranzitni). Okolju prijazen turizem z zanimivih produktov, počasen lastnimi vlaganji: zagotavlja razvoj, premajhna vlaganja, trajnostni razvoj, prispeva k premalo znanja in nadgradnji lastne identitete, inovativnosti na tem področju; prispeva k razvijanju in trženju proizvodov in naravnih Velikopotezni razvoj turizma: potencialov, ki so specifični za grobi posegi v okolje, to območje, ohranja izgubljanje lastne identitete, neokrnjenost prostora, potreba po velikih sredstvih za prispeva k celovitejšemu investicije v razvoj turizma, trženju območja, spodbudi dobiček pri investicijah od kmetije k dopolnilnim zunaj bi šel ven iz občine, ni dejavnostim (turistične strokovno usposobljenega kmetije), omogoči trženje kadra na področju turizma, domačih športnih, kulturnih večja onesnaženost okolja. prireditev, omogoči preživetje oziroma delovna mesta domačinom, omogoča kvalitetno ponudbo.

Velikopotezni razvoj turizma: potencialni obisk večjega števila turistov, konkurenca bližnjim večjim mestom, investicije od zunaj bi zagotovile nova delovna mesta, hitra izgradnja turistične infrastrukture, široka ponudba različnih aktivnosti v različnih objektih. Mengeš Največji potencial je bližina Ključni problem so denarna Usmeritev na zeleni turizem, ki Ljubljane, povezava z ljudmi − sredstva, izbira pravih poti do mu morajo biti podrejeni vsi turističnimi potenciali Srca realizacij, prepoznavnost projekti. Možnosti vidijo v Slovenije. Ključna je tudi destinacij in profesionalnost aktivnem oddihu in kulturnem resnejša vključitev občine v dela na tem programu in turizmu. razvojni del turističnega projektih. Nadalje, problem je gospodarstva, skupaj z tudi zavedanje za aktivno Turističnim društvom Mengeš. povezavo turističnega gospodarstva z razvojem samega turizma. Šmartno pri Litiji  Potenciali so v razvoju  Neugodno ekonomsko Kulturni in kongresni turizem, kulturne in naravne stanje podeželskega aktivni oddih, zeleni turizem dediščine prebivalstva in občine Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 95

 Izboljšanje organiziranosti  Šibko vključevanje in sodelovanja vseh prebivalcev v razvoj turističnih akterjev lokalne skupnosti in  Nadgradnja in širšega območja povezovanje obstoječih  Pomanjkanje turističnih tematskih poti nastanitvenih objektov in  Vključevanje naravnih ležišč vrednot in zavarovanih  Slabo stanje glavne območij v turistično rabo prometne povezave s  Pospeševanje investicij v prestolnico in vzhodnim segmentu manjših delom države nastanitvenih kapacitet  Neobstoječa ali neurejena  Razvoj nemasovnega turistična signalizacija kot turizma, vezanega na element komunikacije podeželje, dediščino, znanost, enodnevne in vikend izleti tudi v povezavi s kongresnim turizmom Trzin Dodatne razvojne možnosti, Omejitve niso opredeljene.  Kulturni turizem zlasti:  Prireditveni turizem  Kulturni turizem  Rekreativni turizem  Prireditveni turizem  Poslovni (stacionarni) turizem  Rekreativni turizem Preostale občine v regiji Dobrepolje  Naravne danosti  Neizdelane strategije  Zeleni/ sonaravni turizem  Kulturne in naravne razvoja turizma  Rekreacija v naravi znamenitosti  Neozaveščenost ljudi o (pohodništvo, jahanje,  Bogato kulturno dogajanje pomenu dediščine kolesarjenje ipd.)  Dediščina in njen prostor  Nezainteresiranost  Lokalni turizem v duhu  Sonaraven turizem lokalnega prebivalstva – podeželja (pomoč pri  Ekološke kmetije nastanitve, kulinarična kmečkih opravilih, lokalna  Ekološka tržnica ponudba hrana ipd.)  Oživljanje običajev v  Nepovezanost različnih  Kulturno dogajanje v svojemu izvornemu segmentov na področju povezavi z naravnimi prostoru turizma danostmi  Kulturni dogodki  Pomanjkanje strokovnega  Ozaveščanje ljudi kadra  Vzpostavitev aktivne turistične pisarne, zavoda ali podobno Dobrova‐ Turizem bi se lahko ob Bližina Ljubljane omogoča Zeleni, rekreacija, prireditveni. Polhov Gradec Kmetijstvu razvil v drugo dovolj delovnih mest, zato ni najpomembnejšo gospodarsko potrebe po samozaposlitvi. panogo. Potencial vidijo v razvoju storitvenih dejavnosti povezanih z izletniškim turizmom.

Grosuplje Potencialov nimajo Omejitve niso opredeljene. Jer ni razvojnega dokumenta identificiranih. na področju turizma, zvrst Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 96

turizma prav tako ni opredeljena. Horjul Potencialov nimajo Neprepoznavnost, kadrovske Rekreacijski turizem oziroma identificiranih. težave turizem po trajnostnih načelih. Komenda V povezovanju društev in Trenutno finančna sredstva. Rekreacija, prireditve, zasebnega sektorja. Pri posameznih projektih turistični ogledi krajevnih lastništvo zemljišč in oteženo znamenitosti … pridobivanje raznih soglasij.

Logatec  Pridobitev, sprejetje in Kot ocenjujejo, do sedaj ni bilo Logatec bi moral postati implementacija strategije prave politične volje in atraktivna in prepoznavna razvoja turizma podpore. zelena destinacija, dostopna iz  Ustanovitev zeleno in šestih različnih smeri in v trajnostno usmerjene LTO bližini prestolnice, ki v svoji (ustanovitev LTO, nabor pestri in neokrnjeni naravi kakovostnega in ponuja možnosti sprostitve, motiviranega kadra, počitka in rekreacije ter izobraževanje kadra in trajnostno ponudnikov turističnih naravnana adrenalinska in storitev ter prebivalstva, pustolovska doživetja skozi povezovanje in bogastvo kulturne dediščine in koordinacija ponudnikov naravnih vrednot. in njihovih storitev v primerne ITP‐je, vzpostavitev enotne blagovne znamke in grafične podobe za trženje, vzpostavitev sodobnega informacijskega sistema obveščanja in rezervacij, horizontalno in vertikalno povezovanje in trženje, vzpostavitev sistema kakovosti  Investicije: izgradnja turistične infrastructure ob znamenitostih, ureditev turistične signalizacije na javnih cestah, cestah in ob znamenitostih,  izgradnja športne infrastrukture (Sekirica), obnova znamenitosti, kulturno‐ zgodovinskih, kolesarskih in pohodnih poti, izgradnja dodatnih nastanitvenih zmogljivosti Medvode Izzivi na področju turizma so: Ključni problem na področju Rekreativni, športni,  V ponudbi Golf igrišča razvoja turizma je prireditveni, kulinarični Smlednik pomanjkanje finančnih turizem.  Neposredna bližina sredstev za sekundarno Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 97

glavnega mesta, turistično infrastrukturo.  Neposredna bližina Primarna turistična letališča Brnik infrastruktura je izredno  povečevanje ponudbe bogata in raznolika (naravna in rekreacijskih kulturna dediščina) infrastrukturnih objektov ob Zbiljskem jezeru  športna ponudba na poligonu Bonovec  Kolesarska pot Tacen ‐ Kranj  Tematska pot od Aljaževine do Straže (naravni topli vrelec)  Učna pot Hraše Mlake  Učne poti v Polhograjskem delu Medvod  Jahalne šole  Trženju prireditev ter lokalnih izdelkov Moravče Potenciali v kulturni in naravni Premajhen vložek zasebnega Dobre možnosti so za aktivni dediščini območja. kapitala za nove zmogljivosti, oddih, za enodnevne izlete, za širitev dosedanjih, za pohodništvo, kolesarjenje in učinkovito promocijo. podeželski turizem navezan na kulturno in naravno dediščino, obogaten z domačo ekološko pridelano hrano. Velike Lašče Potenciali v kulturni in naravni Nerazvita turistična Turizem navezan predvsem na dediščini območja. infrastruktura, ni vložkov kulturno in naravno dediščino zasebnega kapitala. območja. Vodice Celotno (naravno in kulturno) Nerazvita turistična Najbolj želimo razvijati zeleno dediščino v občini je potrebno infrastruktura, ni zadostnih zvrst turizma. Poleg tega tudi predstaviti skozi kontekst širše finančnih sredstev, kadrovska ostale, saj so nekatere regije. Izkoristiti preplet podhranjenost na tem neločljivo povezane z njo zelenega zaledja z glavnim področju. (rekreacija, oddih). mestom (ureditev kolesarskih Razvoj rekreacijskih poti – peš poti, prostori za piknik, poti, kolesarske poti. srečanja v naravi – prostor v Priložnost za sestanke v naravi zelenju, tematski park na – teambuilding, razvoj gozdnem zemljišču, park s turističnih kmetij za počitek in klopcami, zeliščni vrt, športni oddih ter kulinariko. park). Ključno je, da celotno ponudbo inovativno in kreativno povežemo v integralne turistične proizvode in pretvorimo v privlačne in trženjsko naravnane programe (pakete) po meri ciljnih skupin (med – čebelarsko društvo, glina – lončarska obrt, Vodiške preste, ponudba eko izdelkov. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 98

Razviti je potrebno blagovno znamko, pod katero se bi tržili izdelki in pridelki, pridelani na območju – uvedba eko tržnice. Za razvoj privlačnih integralnih turističnih proizvodov in programov je potrebno izboljšati gostinsko ponudbo in spodbujati lokalno prebivalstvo k oblikovanju predvsem bolj avtentične ponudbe – domača hrana.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 99

4. TRŽENJSKA PREPOZNAVNOST NA PODROČJU TURIZMA NA RAVNI OBČINE

4.1 Po čem je destinacija/občina prepoznavna danes in kje vidijo potenciale za prihodnost

Tabela št. 19: Pregled opredelitev, po čem je občina najbolj prepoznavna danes − po občinah

Občina Po čem je danes poznana občina/destinacija Po čem želijo, da je poznana na trgu? občina/destinacija na trgu Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Na tujih trgih je Ljubljana v največji meri Razvijati podobo mesa kot doživljajske Ljubljana prepoznavna kot poslovna (kongresna) prestolnice, s privlačno ponudbo po meri destinacija, v zadnjem desetletju pa je postala ciljnega segmenta in glede na motiv prihoda tudi priljubljena mestna (city break) turistična (poslovni obisk, city break oddih. kratek obisk destinacija, z bogatim turističnim utripom in mesta v okviru krožne ture ali izleta iz drugih prijetnim, sproščenim ambientom (majhna, turističnih destinacij). Na domačem trgu želi očarljiva, butična, varna mestna destinacija). postati prepoznavna kot »delujoče somestje« ‐ da iz mesta lahko na lahko dostopen in Na domačem trgu je Ljubljana predvsem privlačen način lahko odkrivamo tudi okolico prestolnica in poznana po izredno bogatem in (povezovanje urbanega in podeželskega kakovostnem utripu, ki ga mestu dajejo značaja). številne turistične, kulturne, glasbene, športne prireditve. Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Občina kot tržna destinacija je najbolj znana V splošnem: zaradi Rakitne ter njenih zdravstveno ugodnih  Rakitna z ugodno klimo za zdraviliško klimatskih pogojev in zaradi lege na območju dejavnost Ljubljanskega barja (tudi zaradi same  ureditev razglednih točk na prehodu Ljubljanice), čemur se pridružuje naravno Ljubljanskega barja v Krimsko hribovje (Sv. jezero pri Podpeči (oziroma naselju Jezero), ki Ana) je nastalo na stiku dveh različnih geografskih  ureditev muzeja ali tematske poti, v okviru in geoloških enot ter zaradi razgledišča pri katerih bi bila predstavljena naravna in Cerkvi sv. Ane v Podpeči. kulturna dediščina Ljubljanskega barja (Podpeški kamnolom, paleostruga Ljubljanice itd.) Naravna znamenitost:  Ljubljansko barje  Naravno jezero v naselju Jezero (pri Podpeči)  Ljubljanica  Goriški mah Prireditev:  Kulturno močvirje  Slikarski EX‐TEMPORE  Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 100

Ig Lepe naravne danosti, izhodne točke za izlete Zaradi bližine Ljubljane vidi potencial v gradnji – Krim, Kurešček, Iški vintgar. na izpostavljanju majhnih znamenitosti in lepot, ki bi privabile pohodnike in izletnike, obogateno z ostalo turistično ponudbo. V ospredju vidijo potencial v enodnevnem ali poldnevnem izletništvo, neizkoriščen je romarski turizem. Log‐Dragomer Po državnem prvenstvu v plezanju ‐ plezalna Občina ni opredelila. stena na Logu. Vrhnika Cankarjev rojstni kraj, TMS Bistra, Liko in IUV Po izletniškem in športno – rekreativnem Vrnika, Močilnik – Ljubljanica, tradicionalni turizmu, možnosti za preživljanje prostega časa prireditvi Argonavtski dnevi in Cankarjevi v naravi in turistično ‐ storitvenih dejavnostih dnevi, Star Maln, Ulovka, Barje (mostiščarji) in (predvsem) za prebivalce Ljubljane, prireditve Planina nad Vrhniko naj bi služile za promocijo kraja, največja prireditev (Argonavtski dnevi) naj bi postala prepoznavna izven meja destinacije (Vrhnike s širšo okolico). Srce Slovenije Dol pri Ljubljani Občina je poznana po ponudbi ponudnikov s Želijo, da je občina prepoznavna po lastni podeželja, ki so povezani pod blagovno znamki Dežela Jurija Vege, katero razvijajo skozi znamko Naravnost z dežele, po sejmih, po prireditve in ponudbo. trofejnem ribolovnem območju Sulca v reki Savi, Juriju Vegi, Petri Majdič … Domžale  Športni dogodki Občina želi prepoznavnost po poslovnem in  Kulturne prireditve prireditvenem turizmu ter kvalitetni celostni  Rekreacijska os Kamniška Bistrica ponudbi ( gostinska ponudba, rekreacija, ogledi  Kulturna in naravna dediščina naravne in kulturne dediščine) za enodnevne ali nekaj dnevne obiskovalce. Kamnik Destinacija je prepoznavna predvsem: Kamnik želi povečati prepoznavnost – na  z vidika kulturne dediščine (Srednjeveški področju, kjer je že danes prepoznaven. Z Kamnik z več kot 780 letno tradicijo), okrepitvijo te prepoznavnosti (po ključnih  po prireditvah (Srednjeveški dan, Dnevi adutih) se bo povečalo zanimanje tudi za narodnih noš), ostale, manjše turistične točke (Naravni  Termah Snovik kot eko termah, zdravilni gaj Tunjice, Budnarjeva domačija, Arboretumu Volčji Potok (park in golf) ter druge manjše prireditve, Kamniška Bistrica …).  Kamniško Savinjskih Alpah (Velika planina) Litija Po GEOSS‐u, Vačah, Oglarski deželi, Ponudbo bodo gradili okrog naslednjih prireditvah Levstikov pohod in Slovenec leta, osrednjih gradnikov turistične ponudbe: po pustnem karnevalu, morda tudi po  Ekološki park Slivna produktu Posavsko hribovje.  Geopark – Fosilna obala, Muzej Litija, Rudnik Sitarjevec, Zbirka prodnikov Breg  Sadna cesta (Jevnica, Štanga ‐ navezava na Ljubljano/Janče)  Mreža turistične ponudbe na podeželju: izletniške in učne kmetije, zidanice, piknik prostori  Kulturni turizem: Konjšica (Spominska soba Carlosa Keliberja), gledališko vodenje Kolenc, kulturno rezidenčni center Spodnji Hotič in Velika Preska  Konjeniški turizem: konjeniški center Klinc (Moravče), Litija  Doživetja ob reki Savi: ribolov, rafting, Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 101

čolnarjenje  Športno rekreacijski turizem: smuščiče Dole, balonarstvo, paintball Konjšica, vzletišče za športna letala, ŠRC Jevnica, ŠP Kresnice  Tematske in učne poti: pohodniške, kolesarske, konjeniške poti, oglarska pot, arheološka pot, geološka pot, romarske in sadne poti Mengeš Po Mengeški godbi, kulturi − tudi igre Z opredelitvijo za zeleni turizem je že s tem Špasteatra, narava v Naturi 2000, športnih podana osnova. Vsekakor se morajo vse objektih in vadbenih možnosti. vsebine dopolnjevati s krovno vsebino. Ivančna Gorica Občina je prepoznavna po svoji legi ob Želijo, da bi občino prepoznali kot destinacijo, v avtocesti, v osrednjeslovenski regiji in kateri bi lahko turist aktivno preživel ves dan, nekaterih kulturno‐zgodovinskih znamenitosti prenočil in nato nadaljeval svojo pot. ter tradicionalnih prireditvah. Šmartno pri Litiji Po ponudbi in zgodovini gradu Bogenšperk, Ponudbo bodo gradili okrog naslednjih uspehih šmarskih rokometašev in osrednjih gradnikov turistične ponudbe: tamburaškega orkestra, preteklosti  Valvasorjevo središče na gradu Bogenšperk Primskove gore, mogočnosti neogotske (muzej, restavracija, prenočitvene cerkve sv. Martina v Šmartnem. kapacitete, kongresni, študijski turizem)  konjeniški turizem  razvoj letališča Zavrstnik  tematske učne poti  vrhunski turizem na kmetijah

Lukovica Območje občine Lukovica je najbolj Za območje občine Lukovica in razvoj turizma bi prepoznavno po Čebelarskem centru bilo najbolje, da bi bile prepoznavne različne Slovenije in Gradu Brdo ter trojanskih krofih. znamenitosti, različni produkti in dogodki, Dodatno še območje Gradiškega jezera, hkrati pa bi moralo biti pri tem upoštevano še katerega prepoznavnost se širi v zadnjem načelo enakomernega razvoja turizma, torej v obdobju kot priložnost za oddih, rekreacijo v vsakem delu občine nekaj. Le tako lahko pride naravi. do prepoznavnosti vseh točk in turistične ponudbe ter turistične infrastrukture, v okviru katere se lahko dodano razvija turistična ponudba. Trzin  Po obrtno industrijski coni (OIC) Zlasti po navedenih produktih, vključno z  Po prireditvah naravnimi vrednotami.  Po gostinski ponudbi Preostale občine v regiji Dobrepolje  Rojstni kraji bratov Franceta in Toneta  Po zelenem/ sonaravnem turizmu Kralj  Po spoštovanje tradicije in običajev  Podpeška jama  Po kulturni in naravni dediščini  Lipov gaj  Po tematskih prireditvah  Ponikalnica Rašice  Vodni pojavi  Aktivna društva  Prireditve Dobrova‐ Pohodništvo Polhograjska graščina, grof Blagaj in Blagajev Polhov Gradec volčin (kulturna in naravna znamenitost) Zeleno rekreacijsko zaledje Ljubljane. Grosuplje Kongo hotel in casino, Županova jama, Županova jama, KP Radensko polje, Tabor Radensko polje, Magdalenska gora Cerovo, Magdalenska gora, kolesarski maraton Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 102

treh občin Horjul Po zeleni pokrajini in pohodniških poteh Pohodne poti, kolesarstvo in pohodništvo

Komenda Po Petru Pavlu Glavarju, lončarstvu, Po organiziranemu vodenju po naravni in kartografu Ivanu Selanu, konjeniškemu klubu, kulturni dediščini občine Komenda kmetijskem sejmu Logatec Občina Logatec kot turistična destinacija ni Občina Logatec bi morala biti poznana kot prepoznavna. atraktivna in prepoznavna zelena destinacija, dostopna iz šestih različnih smeri in v bližini prestolnice, ki v svoji pestri in neokrnjeni naravi ponuja možnosti sprostitve, počitka in rekreacije ter trajnostno naravnana adrenalinska in pustolovska doživetja skozi bogastvo kulturne dediščine in naravnih vrednot. Medvode  Golf igrišče Smlednik  Golf AKADEMIA Smlednik  Pohodništvo in ponudba ob Zbiljskem  Rekreacijske površine ob Zbiljskem jezeru jezeru  kolesarske poti med glavnim mestom in  Hiša kulinarike Jezeršek (tudi Festival gorenjsko regijo kranjske klobase)  turistične namestitve  Camp Dragočajna  Pohodništvo v Polhograjskem parku  Prireditve na gradovih Smlednik, Goričane, Lazarini ter okoliških cerkvah  Športne prireditve v dvorani Medvode  Tekmovalni smučarski teki na poligonu Bonovec  Rojstna hiša Jakoba Aljaža/kulturna dediščina  Rojstna hiša Franca Rozmana Staneta/zgodovinska dediščina,  Pridobitev blagovne znamke Slovenska gostilna  Tematske poti Moravče Predvsem po tradicionalnih prireditvah Prijetno bivalno okolje z ohranjeno naravno in Po nagelj na Limbarsko goro, kulturno krajino, ki v neposredni bližini urbanih prvomajsko srečanje v Tuštanju, centrov ohranja podeželski značaj, katerega Grajski kulturni večeri. prijazno predstavlja obiskovalcem iz mestnih središč. Velike Lašče Trubarjeva domačija, grad Turjak, Gostilna pri Po kulturni in naravni dediščini, kakovostni Kuklju kulinarični ponudbi in različnih možnostih preživljanja prostega časa. Vodice Občina ni opredelila, po čem želi biti Želijo, da je občina prepoznavna po domači prepoznavna. obrti (možnosti za razvoj čebelarstva in sadjarstva), kulinariki ter predvsem po zelenem turizmu (eko kmetije, eko turistični kotički za otroke in družine, zelene peš in kolesarske poti). Kot opredeljujejo, imajo zeleno občino, dobro prometno locirano (bližina večjih mest), dobra lokacija za razne prireditve, možnosti tudi za razvoj podjetij, občina je prijazna za družine.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 103

4.2 SWOT matrike posameznih občin

UVODNO POJASNILO: SWOT matrike so pripravljene z vidika turizma, za posamezne občine – pripravile so jih občine same (podane so v nespremenjeni oziroma nedopolnjeni obliki). Skupna SWOT matrika je v krovnem strateškem dokumentu.

BREZOVICA Prednosti Slabosti  Območje občine ima zelo privlačno naravno krajino,  Nerazvita sekundarna turistična infrastruktura saj večji del severnega dela občine predstavlja  Premalo izkoriščen (oz. neizkoriščen) turistični Ljubljansko barje, južni del občine pa že sodi pod potencial na območju Ljubljanskega barja in Krimsko hribovje (z Rakitniško planoto). Zanimiv je Krimskega hribovja z Rakitniško planoto tudi prehod Ljubljanskega barja v kraško Krimsko  Konkurenca drugih barjanskih občin hribovje, kjer so zaradi stika dveh različnih geoloških enot nastale edinstvene geomorfološke oblike, kot je naravno jezero v naselju Jezero  Ugodna lega občine Brezovica, saj meji na prestolnico Ljubljano  Občino preči avtocestni krak A1, ki povezuje Ljubljano in Koper ter je tako del 5. Evropskega prometnega koridorja Lyon‐Kijev  V občini potekata kar dve trasi Ljubljanskega mestnega potniškega prometa, in sicer 6B, ki poteka na severnem delu občine skozi naselje Brezovica do Vnanjih Goric, ter 19B, ki poteka v južnem delu občine skozi naselji Jezero in Podpeč  Občino preči železniški krak, ki je namenjen tako tovornemu kot potniškemu prometu in tako prebivalcem občine predstavlja dodatno povezavo z Mestno občino Ljubljana Nevarnosti Priložnosti  Z naravno in kulturno dediščino Ljubljanskega barja  Celostni razvoj zdraviliškega turizma na Rakitni »razpolagajo« tudi ostale barjanske občine  Celostni razvoj pohodništva in kolesarstva v  Povečana obremenjenost okolja, ki je zaradi svojih Krimskem Hribovju z Rakitniško planoto naravnogeografskih značilnosti (barje – Ljubljansko  Koriščenje naravne in kulturne dediščine barje; kraški svet – Krimsko hribovje z Rakitniško Ljubljanskega barja (naravno jezero pri Podpeči, planoto) za zunanje vplive zelo dojemljivo Podpeški kamnolom, Goriški mah, kultura Janeza Jalna)

IG Prednosti Slabosti  Enkratnost okolja  Neuveljavljenost na trgu  Dostopnost  Pomanjkanje finančnih sredstev  Lokacija  Bližina mesta  Naravno okolje  Ni celovitega razvojnega programa  Ohranjena kulturna krajina  Spalno naselje  Krajinski park Ljubljansko barje  Ekološka osveščenost  Evropska peš pot Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 104

Nevarnosti Priložnosti  Razvoj turizma na področju podeželja, naravna in  Ni nosilcev razvoja in projektov kulturna dediščina  Pomanjkanje fin. sredstev  Razvoj dopolnilnih dejavnosti  Spreminjanje zakonodaje  Razvoj podjetništva  Društvene dejavnosti  Celostno trženje storitev in izdelkov  Naraščanje potreb po kakovostnem preživljanju prostega časa

VRHNIKA (iz Strategije kulture, športa in turizma v občini Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika) Prednosti Slabosti  Številne naravne znamenitosti  Pomanjkljiva turistična infrastruktura na področju  Bogata kulturna dediščina nastanitvenih zmogljivosti  Bližina prestolnice  Nedelovanje smučišča in športno‐rekreacijskega  Ugodna geografska lega centra na Ulovki  Bližina avtoceste  Pomanjkljiva turistična signalizacija  Vzpostavljena turistična infrastruktura  Bližina avtoceste  Obstoječe tradicionalne prireditve  Ukinitev železniške proge na relaciji Ljubljana ‐  Oblikovanje vzpodbudne lokalne politike pri Vrhnika dolgoročnem razvoju turistične dejavnosti  Kratka doba bivanja turistov v Občina Vrhnika.  Tehniški muzej Slovenije v Bistri  Nepovezanost turističnih ponudnikov.  Relativno ohranjena narava mestnega zaledja  Nepovezano delovanje subjektov sorodnih civilnih Vrhnike sfer.  Ljubljansko barje  Slabši gospodarski položaj nekaterih podjetij.  Razvejana društvena dejavnost  Premalo izobraženega kadra za potrebe turizma.  Močan tranzitni promet skozi glavno mestno vpadnico (Tržaška cesta).  Slabe nekatere lokalne ceste do bolj oddaljenih zaselkov in območij občine.  Slaba kvaliteta storitev in objekta samega v Močilniku.  Slab obisk CSH v poletnih mesecih. Nevarnosti Priložnosti  Onesnaževanje okolja  Dobra prometna dostopnost  Hiter razvoj konkurence  Možnosti razvijanja športno‐rekreativnega turizma  Nezadostna prepoznavnost Vrhnike  Možnost razvoja podeželskega turizma  Nesoglasja in neusklajenost interesov na občinski  Nadgradnja tradicionalnih prireditev, ki presegajo ravni lokalni nivo  Premalo ugodnosti pri pridobitvi prostora in sredstev  Razvoj novih učnih poti za razvoj želenih turističnih dejavnosti  Poletni tabori v naravi za osnovne šole  Nezadostno sodelovanje s strani občine pri turistični  Avtokamp promociji in izvajanju turistično informacijske  Oblikovanje celovite turistične ponudbe dejavnosti  Intenzivnejše sodelovanje s TMS Bistra  Nekvalitetna priprava in trženje programov  Izgradnja mestne obvoznice  Slaba kvaliteta turističnih storitev  Oblikovanje vzpodbudne lokalne politike pri  Neuspešna diferenciacija izdelkov glede na Ljubljano dolgoročnem razvoju turistične dejavnosti in sosednje občine  Vlaganje državnih sredstev v kulturno, športno in turistično infrastrukturo  Vzpostavitev plovne poti po Ljubljanici  Ustanovitev "Muzeja Vrhnika" Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 105

 Izgradnja "Term Vrhnika"

DOL PRI LJUBLJANI Prednosti Slabosti  Lega v Središču Slovenije  Pomanjkljiv dosedanji turistični razvoj  Neokrnjena narava  Neurejen promet  Zanimiva kulturna krajina  Pokrajina, ki deluje zapuščeno Nevarnosti Priložnosti  Nekakovostni posegi v kulturno krajino  Prijazni ljudje in društvena dejavnost  Neustrezen odnos do naravnega okolja  Gospodarstvo in turizem  Delitev ljudi v občini na vzhodni in zahodni del  Neomejene možnosti za rekreacijo

DOMŽALE Prednosti Slabosti  Bližina urbanih naselij, lega (bližina Ljubljane,  Nepovezanost ponudbe (trenutno samo na letališča, avtoceste, Arboretuma Volčji Potok) prostovoljni iniciativi)  Zavedanje tradicije  Pomanjkljiva turistična infrastruktura  Naravna območja  Slaba turistična označenost  Dostopnost  Ni TIC‐a  Hotela‐gostinska ponudba Nevarnosti Priložnosti  Enoličnost ponudbe  Kamniška Bistrica kot rekreacijska os  Toga organiziranost  Povezovanje z Ljubljano ‐ organiziranje seminarskega  Razmišljanje, da ni priložnosti za razvoj turizma in poslovnega turizma  Moderne oblike rekreativne in turistične dejavnosti; jahanje, ribištvo, pikniki, pohodništvo, kolesarjenje

KAMNIK Prednosti Slabosti  Ugodna lega  Nepovezana ponudba  Dobra prometna povezava  Premalo razpoznavne turistične storitve  Bližina Ljubljane in letališča  Slaba infrastruktura (signalizacija)  Bogata kulturna in naravna dediščina  Ni urejenih kolesarskih poti, čeprav je velik potencial  Pestra turistična ponudba  Premalo turističnih produktov  Dobra organiziranost turizma  Motivacija prebivalcev Kamnika  Delujoč TIC  Stihijski razvoj turizma  Skrb za promocijo in razvoj turizma  Nerazvit turizem na podeželju (eko kmetije)  Povezovanje izven meja občin  Slab javni prevoz do glavnih turističnih točk in izven  Neokrnjena narava => ni masovnega turizma nje (do npr. Kamniške Bistrice, Logarske doline, slaba  Biotska raznovrstnost povezava z Brnikom)  Eko terme  Vlaganje v turizem (podpora občine) Nevarnosti Priložnosti  Masovni turizem  Umestitev na turistični zemljevid Slovenije  Nepovezana turistična ponudba  Postati prepoznavna turistična destinacija  Kvaliteta ponudbe  Kongresni turizem  Nerešeno vprašanje velike planine  Konkurenca drugih destinacij v Sloveniji  Neustrezna raba prostora

LITIJA Prednosti Slabosti Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 106

 Geografski položaj območja omogoča relativno  Ni pripadnosti območju zaradi pomanjkanja skupne enostavno dostopnost iz/do vseh predelov Slovenije identitete (središčna lega – »srce Slovenije«)  Skromna finančna podpore občine  Bližina večjih urbanih središč s solidno kupno močjo  Šibko sodelovanje med turističnimi akterji in zaprtost  Velika pokrajinska pestrost (doline, hribovja,…) v lokalne kroge  Dobro ohranjena narava in velika gozdnatost  Šibko vključevanje prebivalcev v razvoj lokalne omogoča dobre možnosti za rekreacijo ter skupnosti in širšega območja predstavlja odličen turistični potencial  Neorganiziranost različnih turističnih struktur v  Raznolikost in pestrost društvenega življenja ter smislu RDO, DO, TIC,…in nedefiniranost vlog tradicionalnih prireditev posameznih organizacij  Izjemno bogata kulturna dediščina  Preslabo izkoriščeni obstoječi turistično rekreacijski  Izredno število naravnih vrednot potenciali  Obstoječe razvojne organizacije, ki se ukvarjajo z  Pomanjkanje turističnih nastanitvenih objektov in različnimi področji razvoja, tudi turizmom ležišč  Slabo stanje glavne prometne povezave s prestolnico in vzhodnim delom države  Neobstoječa ali neurejena turistična signalizacija kot element komunikacije Nevarnosti Priložnosti  Pomanjkanje zagonskega kapitala za investicije v  Izgradnja skupne identitete območja – turistične turizmu; destinacije Srce Slovenije  Stihijska urbanizacija je nevarnost za kulturno krajino,  Okrepitev razvojne sposobnosti občine z večjo ki je pogoj za razvoj turizma vključitvijo prebivalcev v razvojne procese – tudi na  Nepovezanost in zagovarjanje ozkih lokalnih področju turizma interesov zavira turistični razvoj občine  Izboljšanje organiziranosti in sodelovanja vseh  Nizke plače v dejavnosti turizma in gostinstva, ki turističnih akterjev imajo za posledico nizko kakovost storitev in  Večja vključitev kulturne dediščine (tudi nesnovne – nezainteresiranost mladih za delo v teh dejavnostih festivali in prireditve) v turistično ponudbo  Omejevanje razvoja gostinstva z različnimi zakoni in  Nadgradnja in povezovanje obstoječih tematskih poti predpisi in njihova vključitev v ITP  Vključevanje naravnih vrednot in zavarovanih območij v turistično rabo s hkratnim izboljšanjem upravljanja teh območij  Položaj mesta Litija ob reki Savi  Povečanje avtentičnosti gastronomske ponudbe občine oziroma destinacije  Pospeševanje investicij v segmentu manjših nastanitvenih kapacitet (apartmaji, penzioni, družinski hoteli, kampi,…)  Izboljšanje izkoriščenosti železniških povezav in njihovega vključevanja v ITP

LUKOVICA Prednosti Slabosti  Dokaj ohranjena kulturna krajina  Stroški za obnavljanje, urejanje in promocijo  Možnost ukvarjanja s kmetijstvom kot dopolnilno  Slabša razpoznavnost dejavnostjo poleg službe  Manjši obisk  Dobra prometna lega  Propadanje, neprivlačnost narave in kulturne  Ohranjena identiteta dediščine  Dokaj bogata in pestra naravna in kulturna dediščina  Nedostopnost narave in kulturne dediščine  Pripravljenost za sodelovanje v različnih društvih  Izgubljanje zgodovinske vrednosti  Označenost (turistične ponudbe) zagotavlja lažji  Manjši dohodek dostop do narave in kulturne dediščine  Pomanjkanje samoiniciativnosti prebivalcev Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 107

 Urejenost prispeva k ohranjanju in večji privlačnosti  Premalo kvalitetne turistične ponudbe lokacij  Neizkoriščeni potenciali občine  Zloženke, razglednice, publikacije in obveščanje v  Nepoznavanje inštrumentov za izvedbo projektov medijih prispevajo k večji prepoznavnosti območja in  Neupravičen strah prebivalcev pred razvojem občine s tem k večjemu obisku  Primerna (iz)raba narave in kulturne dediščine poudari njeno vrednost, specifičnost in vključenost v širše okolje območja Nevarnosti Priložnosti  Tranzitna lega občine  Sodelovanje, povezovanje med lokalnimi društvi, ki  Pritiski za razvoj dejavnosti, ki niso v skladu z načeli jih aktivno vodi TZOL in organizirano in tržno trajnostnega razvoja naravnava turistična pisarna (npr. Mikro TIC) z  Nezainteresiranost ljudi za spremembe zaposlenim  Neurejenost in neprimerna izraba turističnih  Izletniški in tranzitni turizem potencialov vodita sicer k manj stroškov – ni  Lega območja, tudi strateška potrebno vlaganje v obnovo in ureditev  Možnost za sofinanciranje trajnostno naravnanih  Ker ni obiskovalcev je okolje manj moteno programov  Možnost za dosego razpoznavnosti občine v slovenskem prostoru  Možnost za dvig kakovosti življenja

MENGEŠ Prednosti Slabosti  Naravne danosti  Nepovezanost turističnega gospodarstva  Že obstoječa infrastruktura  Premalo turističnih inovacij  Delna prepoznavnost turističnih destinacij  Vse delo sloni več ali manj na prostovoljstvu,  Premalo informacijskega pretoka informacij o turističnih možnostih ‐ destinacij Nevarnosti Priložnosti  Nepravilne odločitve ‐ občine, občinskega sveta  Nadgradnja obstoječih danostih,  Nepodpora projektov  Razvoj turizma na vzgledu uspešnih turističnih  Ne vključitev vseh subjektov v delo, destinacij v Sloveniji in Evropi  Premajhna pomoč s strani družbe ‐ Evrope!  Več deset novih delavnih mest

IVANČNA GORICA Prednosti Slabosti  Lega  Slaba turistična infrastruktura Nevarnosti Priložnosti  Ekološka obremenitev dokaj neokrnjene narave  Zeleni turizem

ŠMARTNO PRI LITIJI Prednosti Slabosti  Geografski položaj območja omogoča relativno  Ni pripadnosti območju zaradi pomanjkanja skupne enostavno dostopnost iz/do vseh predelov Slovenije identitete (središčna lega – »srce Slovenije«)  Skromna finančna podpore občine  Velika pokrajinska pestrost (doline, hribovja,…)  Šibko sodelovanje med turističnimi akterji in zaprtost  Dobro ohranjena narava in velika gozdnatost v lokalne kroge omogoča dobre možnosti za rekreacijo ter  Šibko vključevanje prebivalcev v razvoj lokalne predstavlja odličen turistični potencial skupnosti in širšega območja  Raznolikost in pestrost društvenega življenja ter  Preslabo izkoriščeni obstoječi turistično rekreacijski tradicionalnih prireditev potenciali  Izjemno bogata kulturna dediščina  Pomanjkanje turističnih nastanitvenih objektov in

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 108

 Obstoječe razvojne organizacije, ki se ukvarjajo z ležišč; različnimi področji razvoja, tudi turizmom  Slabo stanje glavne prometne povezave s prestolnico in vzhodnim delom države  Neobstoječa ali neurejena turistična signalizacija kot element komunikacije Nevarnosti Priložnosti  Pomanjkanje zagonskega kapitala za investicije v  Izgradnja skupne identitete območja – turistične turizmu destinacije Srce Slovenije  Stihijska urbanizacija je nevarnost za kulturno  Okrepitev razvojne sposobnosti občine z večjo krajino, ki je pogoj za razvoj turizma vključitvijo prebivalcev v razvojne procese –  Nepovezanost in zagovarjanje ozkih lokalnih  tudi na področju turizma interesov zavira turistični razvoj občine  Izboljšanje organiziranosti in sodelovanja vseh  Nizke plače v dejavnosti turizma in gostinstva, ki turističnih akterjev imajo za posledico nizko kakovost storitev in  Večja vključitev kulturne dediščine (tudi nesnovne – nezainteresiranost mladih za delo v teh dejavnostih festivali in prireditve) v turistično  Omejevanje razvoja gostinstva z različnimi zakoni in  ponudbo predpisi  Nadgradnja in povezovanje obstoječih tematskih poti in njihova vključitev v ITP  Vključevanje naravnih vrednot in zavarovanih območij v turistično rabo s hkratnim izboljšanjem upravljanja teh območij  Povečanje avtentičnosti gastronomske ponudbe občine oziroma destinacije  Pospeševanje investicij v segmentu manjših nastanitvenih kapacitet (apartmaji, penzioni, družinski hoteli,…)  Izboljšanje izkoriščenosti železniških povezav in njihovega vključevanja v ITP

TRZIN Prednosti Slabosti  Dostopnost  Malo turističnih znamenitosti  Bližina Ljubljane  Nekatere turistične točke so slabo vzdrževane  Bližina uveljavljenih turističnih destinacij  Prevladujoče mnenje, da je Trzin po eni strani spalno naselje, po drugi pa samo OIC Nevarnosti Priložnosti  Povečanje nastanitvenega sektorja (bližina Ljubljane)  Kraj lahko dobi dodatni ugled nove možnosti zaposlitve in podjetnike  Poslovni turizem

DOBREPOLJE Prednosti Slabosti  Večja prepoznavnost  Vplivi na okolje  Aktivacija lokalnega prebivalstva  Spodbujanje lokalne pridelave in prodaje  Ozaveščanje o pomenu turizma  Odpiranje svetu  Povezovanje različnih akterjev

DOBROVA POLHOV GRADEC Prednosti Slabosti Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 109

 Bližina Ljubljane  Neprepoznavnost občine kot turistične destinacije  Veliko zelenih površin  Nenačrtno usmerjanje razvoja  Razvito pohodništvo  Slabo razvite dopolnilne dejavnosti  Veliko objektov kulturne, zgodovinske dediščine in  Slabo poznanje trženja v kmetijstvu naravnih vrednot  Razvijanje turističnih produktov

Nevarnosti Priložnosti  Vključevanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v  Nenačrtno in nesistematično razvijanje turizma v turistične programe občini  Razvijanje rekreacijskih površin  Lokalna izoliranost  Razvoj storitvenih dejavnosti  Nepovezovanje turizma z drugimi panogami  Izobraževanje  Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest

GROSUPLJE Prednosti Slabosti  Dobre prometne povezave  Slabo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja  Bližina Ljubljane  Pomanjkljiva promocija  Naravne zanimivosti  Pomanjkanje primarne turistične ponudbe  Kulturna dediščina  Pomanjkljiva ponudba  Razvojna motiviranost  Nepovezanost turistične ponudbe Nevarnosti Priložnosti  Izguba pristnosti podeželja  Razvoj dopolnilnih dejavnosti  Pasivnost turističnih ponudnikov  Nova vlaganja v infrastrukturo  Premajhna zainteresiranost ponudnikov turističnih  Večja prepoznavnost občine storitev  Razvoj območja ob upoštevanju naravne in kulturne  Degradacija naravnega okolja dediščine  Nižja kakovost življenja prebivalcev  Razvoj novih turističnih proizvodov

LOGATEC Prednosti Slabosti  Ohranjena narava (gozdovi) daje dobre možnosti za  Lokalna politika turizma ne priznava kat gospodarsko razvoj turizma (rekreacijski oziroma sprostitveni) panogo; TIC ne obstaja  lzjemne naravne vrednote in biotska območja  Ni usmerjevalnih in turističnih tabel  Bogata kulturna dediščina (snovna in nesnovna)  Slabo stanje prometne infrastrukture  Geografska lega ‐ križišče 6 smeri  Železniška proga in postaja nista vključeni v turistično  Bližina Ljubljane ponudbo  Tranzitna točka do obale (Postojnske jame)  lntegralni turistični proizvodi praktično ne obstajajo,  Rekreacijska točka Sekirica sredi mesta obstajajo le določeni posamezni programi, ki so potrebni osvežitve  Ni nadzora nad gradnjo novih turističnih zmogljivosti in usklajevanja med ponudniki, saj se pojavljajo investitorji s podobnimi ali enakimi programi  Ni povezovanja ponudnikov med seboj in s ponudniki iz drugih občin; primanjkuje malih turističnih ponudnikov  Ponudniki in turistična društva pričakujejo, da bo njihova delo opravila občinska uprava  Slabo so razvite taka turistične prenočitvene zmogljivosti kakor osnovna turistična infrastruktura ob znamenitostih (info točke, parkirišča, gostinska ponudba)  Manjka gostinska ponudba višjega standarda Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 110

 Premalo je vlaganj v promocijo in izobraževanja ter motiviranje prebivalcev na področju turizma  Vzgojno‐izobraževalne ustanove ne izobražujejo v smer turizma. Prebivalci se ne zavedajo pomena turizma v svoji občini  Primanjkuje parkirišč  Ni želje po razvoju turizma v občini  Pomanjkanje znanj o trženju v turizmu in animaciji obiskovalcev  Pomanjkanje kadra oziroma nezanimanje za delo v domačem kraju  Neprivlačna stara vaška in mestno jedro  Območja naravne in kulturne dediščine so premalo dostopna  Raven kakovosti storitev je prenizka Nevarnosti Priložnosti  Zmanjšanje tranzitnega turizma  Turizem, vezan na naravo, sprostitveni turizem,  Turistični ponudniki ne načrtujejo svojega lastnega pohodništvo, podeželski turizem, zimski turizem, razvoja, kar zavira njihova dolgoročno sposobnost turizem, vezan na kulturno dediščino (grad, mlin,  Ekološke in naravne nesreče (pomanjkanje snega, muzeji). suša, toča, pozeba, poplave)  Razviti spremljevalno turistično infrastrukturo in  Ogroženost okolja z emisijami in nevarnost storitve v obliki raznih sprehajalnih in kolesarskih onesnaženja vade (kraško površje) poti (kampi, centri za piknik ipd).  Nerazumevanje lokalne samouprave za razvoj  Velika število tranzitnih turistov turistične dejavnosti. Neizpolnjevanje pričakovanj  Večanje želje urbanega prebivalstva po vrnitvi v turistov ruralno okolje in vedno pogostejši podaljšani vikendi  Cenejše in bolj kakovostne ter bolj razvite kot način preživljanja dopusta in hkrati spodbujanje destinacije s podobno ponudbo razvoja turističnih kmetij z avtohtono in ekološko  Nezadosten obseg razvojnih spodbud za področje pridelano hrano turizma  Razvoj turističnih storitev,ki bodo izrabile naravne  Nezadostna povezanost različnih akterjev na danosti in biotsko pestrost narave področju turizma  Povezovanje ponudbe večjih in manjših ponudnikov storitev in skupni nastopi na trgu.  Obnova vaških in mestnega jedra in povezovanje z rekreacijskimi in kulturnimi storitvami  Razvoj celoletnega turizma  Ustanovitev LTO  Trženje rimskega zapornega zidu, Rapalske meje in Rupnikove linije ter Planinskega polja, ki bi lahko bili priložnost v smislu tematskih poti  Povezovanje s turističnimi ponudniki zunaj občine

MEDVODE Prednosti Slabosti  Bližina glavnega mesta  Neizrabljena geografska lega  Bližina letališča Jožeta Pučnika  Neoznačene kolesarske poti  Ni težke industrije  Premalo segmentirana ponudba po ciljnih segmentih  Naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti  Pomanjkanje finančnih sredstev za realizacijo večjih programov in projektov Nevarnosti Priložnosti  Masovni turizem  Prepoznavnost v regiji , ustvarjanje prihodkov ter ustvarjanje novih delovnih mest

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 111

VELIKE LAŠČE Prednosti Slabosti  Bližina Ljubljane  Premalo povezovanja med ponudniki in organizatorji  Kulturna in naravna dediščina raznih prireditev  Neokrnjena narava

VODICE Prednosti Slabosti  Odlična lokacija  Neizrabljena geografska lega  Bližina letališča Jožeta Pučnika  Propadajoče in zanemarjene stavbe  Dobra cestna povezava med Ljubljano in Vodicami  Neoznačene pohodniške, kolesarske in druge poti  Prisotnost divjih živali  Slabo izgrajena turistična infrastruktura  Nahajališča gline  Ni namestitvenih zmogljivosti  Ni industrijskih objektov in težke industrije  Slaba organiziranost občine na področju trženja  Osnovni naravni potenciali (voda, zemlja, gozd) turizma  Žive nekdanje šege in običaji  Premalo segmentirana ponudba po ciljnih segmentih  Premalo odmevnih prireditev  N investicij v turistično infrastrukturo  Ni izdelanih promocijskih in predstavitvenih publikacij  Pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra Nevarnosti Priložnosti  Neaktivnost na področju investiranja v turistično  Investicije v izgradnjo turistične infrastrukture gospodarstvo  Iskanje novih tržnih niš  Nezadosten razvoj turistično zanimivih proizvodov  Ni strokovno usposobljenega kadra na področju turizma  Odsotno strženskih aktivnosti

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 112

5. OPREDELITEV POTENCIALOV NA RAVNI REGIJE

5.1 Opredelitev potencialov povezovanja na nivoju regije in svoje vloge v okviru regijskega sodelovanja

Tabela št. 20: Pregled potencialov povezovanja na nivoju regije in opredelitev svoje vloge v okviru regijskega sodelovanja − po občinah

Občina V čem vidite dodano vrednost povezovanja Kako vidite svojo »vlogo« v skupni regiji – kaj na področju skupnega razvojnega in lahko »dobite«, kaj lahko »prispevate«? trženjskega dela na ravni celotne regije – z vašega vidika? Turistična destinacija Ljubljana Mestna občina Ljubljana vidi dodano vrednost v povezovanju Ljubljana je – v skladu z ugotovitvami analize Ljubljana z okolico (regijo) v naslednjem: stanja – najbolj prepoznavna in razvita  Na tujih trgih komuniciranje Ljubljane kot turistična destinacija v regiji (kar podpira prestolnice z lahko dostopnim in statistika deleža nočitev in zmogljivosti), ki privlačnim podeželjem (preplet kreativne predstavlja glavni motivator prihodov tujih urbanosti mesta in privlačne avtentičnosti obiskovalcev v regijo. Znamka in prepoznavnost zelenega podeželja) – in oblikovanje Ljubljane na tujih trgih je močen kapital, ki ga ponudbe v obliki privlačnih tematskih mora izkoristiti cela regija. integralnih turističnih proizvodih, ki so pretvorjeni v nekajurne in dnevne izlete Hkrati pa okoliška ponudba lahko bogati (ter so organizirani); Ljubljana kot mestno ponudbo Ljubljane (glede na to, da je izhodišče za odkrivanje regije in Ljubljana zeleno zaledje praktično na pragu prestolnice, kot izletniška točka za tuje turiste, ki vključno z več krajinski parki, kar je edinstveno bivajo v okolici Ljubljane (kot tudi v – je to priložnost za gradnjo razlikovanja turističnih destinacijah izven regije) Ljubljane v odnosu do drugih prestolnic) in daje  Na domačem trgu pa vidi vrednost v več razlogov za podaljšanje bivanja v povezovanju Ljubljane z okolico, za prestolnici. odkrivanje »zelenega objema Ljubljane« in rekreacijo (Ljubljančani odkrivajo okolico, okoliški prebivalci pa Ljubljano) Krajinski park Ljubljansko barje Brezovica Zlasti v bolj celostnem razvoju okolju Iz finančnega vidika bi občina lažje razvijala prijaznega turizma na območju Krajinskega turizem v povezovanju z ostalimi »barjanskimi« parka Ljubljansko barje, obenem pa občina občinami, pri čemer pa bi k raznoliki turistični Brezovica kot mejna občina z MOL lahko ponudbi regije prispevala veliko, saj se na predstavlja tudi bolj »zeleno« izhodiščno območju občine nahaja Rakitniška planota z točko za oglede prestolnice in hkrati nudi ugodnimi klimatskimi pogoji za bolnike dihal, veliko možnosti za rekreacijo v kakovostnem zaradi česar bi se lahko še bolj razvijal naravnem okolju (prebivalcem Ljubljane). V zdraviliški turizem. Poleg tega razpolaga z sklopu povezovanja vidijo, da bi lažje bogato naravno in kulturno dediščino promovirali tudi Rakitno oziroma njeno (arheološka najdišča, pisatelj Janez Jalen itd., zdraviliško dejavnost, saj ima Rakitna trenutno kot je naravno jezero v naselju Jezero, edino srednjegorsko klimatsko zdravilišče v Ljubljanica itd). državi, kar kaže na velik razvojni potencial.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 113

Ig Turizem na naravnih področjih, kakršnih je v Dobijo lahko: regiji veliko, lahko odigra pomembno vlogo pri  Večjo prepoznavnost, večjo vrednost ohranjanju okolja in uveljavljanju trajnostnega  Produkt, ki bo oblikovan po meri določene razvoja regije. Skupni razvojno trženjski ciljne skupine koncept bi prinesel večjo interpretacijo  Večji finančni učinek našega bogastva, povečal atrakcije  Nosilce produktov prepoznavnih točk, izoblikovali naj bi se  Večja dostopnost do informacij celostni turistični produkti in zagotovil bi se  Tržno znamko trajnostni razvoj regije. Je priložnost za razvoj trajnostnega turizma in priložnost za razvoj Prispevajo lahko: destinacije.  Lego, privlačno naravno okolje, bogato zgodovino (koliščarji, Rimljani…)  Naravne in kulturne vrednote  Znanje

Vrhnika Ljubljana je turistično med najbolj Svojo vlogo vidijo predvsem v povezovanju na prepoznavnimi destinacijami v Sloveniji. V podlagi naslednjih zgodb: svetovnem merilu je to edino (ali eno redkih  Ljubljanica – Argonavti, Ljubljansko barje, glavnih mest), ki ima tako raznoliko in zeleno Reka sedmerih imen zaledje. Ljubljana in zeleno zaledje kot celotna  Rimski zaporni zid regija je zmagovalna in edinstvena turistična  Vrhnika – dnevni turizem in rekreacija za ponudba, če se razvije v pravi smeri. prebivalce Ljubljane  Vrhnika – začetek Krasa in Notranjske

Glede na to, da je turizem na Vrhniki razvit slabo ali skoraj nič, nam je Turizem Ljubljana z svojim profesionalnim delovanjem lahko v veliko pomoč na področju znanja in marketinga Srce Slovenije Dol pri Ljubljani S povezovanjem bodo poleg manjših stroškov Z vključitvijo območja v skupno destinacijo bo razvoja in trženja pridobili tudi izkušnje in destinacija pridobila dodatno turistično znanje drugih občin in organizacij iz območja. ponudbo in raznolikost, območje in ponudba občine območje pa bo predstavljena tudi širši javnosti v okviru promoviranja ponudbe celotne destinacije. Domžale Skupno trženje in izdaja skupnih publikacij, Pridobijo lahko: večjo prepoznavnost, več posledično večja prepoznavnost, razvoj turistov in več nočitev, zvišanje kakovosti območja, izboljšanje kakovosti življenja in življenja prebivalcev občine in odpiranje novih pridobivanje finančnih sredstev iz državnih in delovnih mest. EU virov. Prispevajo lahko: primerno razvito infrastrukturo, neokrnjeno naravo in ohranjeno kulturno dediščino, utrjevanje blagovne znamke. Kamnik Za razvoj turizma destinacije Kamnik je Pridobijo lahko: novi produkti, programi, povezovanje na ravni Osrednje Slovenske povečanje števila nočitev, sodelovanje na regije bistvenega pomena. Uspešno razvojno skupnih promocijskih predstavitvah, in trženjsko delo je mogoče doseči le s izobraževanje turističnih delavcev, vzpostavitev povezovanjem na nacionalni ravni. skupne informacijske baze. V zadnjih letih je Kamnik na področju turizma Prispevajo lahko: zeleno zaledje glavnega mesta dosegel raven vzpostavitve sodelovanja med (Kamniško‐Savinjske Alpe, dolina Kamniške večjimi turističnimi (Terme Snovik, Velika Bistrice), pester spekter prireditev, bogata planina, Naravni zdravilni gaj Tunjice, dediščine (narodne noše, Budnarjeva muzejska Arboretum Volčji Potok), povezovanje na hiša, muzej na prostem – skansen na Zapricah). Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 114

ravni regije pa predstavlja nadgradnjo Poleg tega pa je območje občine bogato s dosedanjih prizadevanj, širitev trga in kulturno dediščino (staro mestno jedro vzpostavitev večje prepoznavnosti. Kamnika, Mali grad, Stari grad …).

Litija V sinergiji učinkov, to je pestrost ponudbe na V povezovanju in sodelovanju vidijo moč, kjer širšem zaokroženem območju ter s tem večje na dolgi rok vsi pridobijo. število turistov. Mengeš Predvsem v dejstvu, da se izpostavijo oblike Dobijo lahko: prepoznavnost, odkrivanje »do dela v smislu: Jaz delam zate, Ti pa zame. sedaj zakritega«,večje število obiskovalcev, Naslednje dejstvo je, da ima vsaka občina ustrezno izobraževanje nekaj edinstvenega za ponuditi, pa tega sama Prispevajo lahko: odprtost in dostopnost ni zmožna (ponudba za tuje trge). ponudbe in sodelovanje na širšem turističnem področju – vendar v konstruktivnem in pravičnem sodelovanju . Ivančna Gorica S povezovanjem v regiji omogočamo dopolnjevanje skupne turistične ponudbe. In obratno; od skupnega regijskega območja pričakujemo vključevanje naše ponudbe v ponudbo ostalih partnerjev v regiji. Šmartno pri Litiji Širjenje in dvig kakovosti obstoječih »Prispevek«: biti aktiven, enakovreden partner turističnih produktov in na dolgi rok tudi pri pripravi strategije, ki si bo prizadeval za razvoj novih produktov, za katere se izkaže razvoj celotnega območja s svojim znanjem, potreba. Pretok informacij in znanja med predstavitvijo odlične kulturne, etnološke in turističnimi akterji v osrednji Sloveniji. naravne dediščine občine, z osrednjim kulturnim spomenikom državnega pomena ‐ gradom Bogenšperk, ki se v prihodnje razvija v Valvasorjevo središče.

»Dobitek«: pričakujejo uravnoteženo strategijo razvoja in trženja celotnega območja, ki se bo kot taka v praksi tudi izvajala in imela na turističnem terenu dejanske pozitivne, merljive učinke (povečano število gostov) in bo posledično vodila v trajnostni razvoj okolja. Želijo, da bi strategija v celotnem območju uravnoteženo prepoznala nosilce turizma in njihov potencial, tudi preko investicijskih vzpodbud. Lukovica Vedno znova ugotavljajo, da območje občine Lokalna skupnost ima ključni pomen pri Lukovica sicer ima raznobarvno paleto animaciji vseh potrebnih akterjev, ki lahko naravnih in kulturnih znamenitosti kot tudi pripomorejo k skupnemu razvoju in trženju pogoje in potenciale za razvoj turistične regije. Hkrati pa sama regija kot taka potrebuje infrastrukture, vendar pa vidijo največji zaledje teh akterjev oziroma mrežo le‐teh, saj problem v zagotavljanju javnih financ v ta skupaj zmorejo več. Po drugi strani pa območje namen kot tudi v pomanjkanju promocije občine nudi raznobarvno paleto naravnih in zaradi svoje majhnosti. Menijo, da po eni kulturnih znamenitosti kot tudi pogoje in strani skupaj s povezovanjem zmorejo več, potenciale za razvoj turistične infrastrukture, ki hkrati pa po drugi strani regija kot taka ne jih je potrebno med seboj povezati v programe pozna vsakega delčka posamezne občine, in jih uspešno tudi tržiti. Menijo, da je trženje in zato je slednje prednost lokalne skupnosti. posledično prepoznavnost lažja od zgoraj – od Glede na navedeno je ključnega pomena regije navzven, dejanski učinki pa se odražajo povezovanje od spodaj navzgor kot tudi od nato od regije navzdol. zgoraj navzdol. Trzin  Raznolikost in pestrost ponudbe Promocijo produktov, gostinske ponudbe,  Dostopnost in prostorska povezanost prireditvenega turizma (kulturni in rekreativni Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 115

celotnega področja dogodki) in naravnih vrednot na območju  Razvojna priložnost v okviru koncepta občine. Ne glede na voljo do sodelovanja in trajnostnega razvoja vseh občin lastne cilje na področju turizma občina Trzin ne bo vodilna in ključna v tem projektu in najbrž ne predvsem turistična občina. To je neke vrste dopolnilna dejavnost za občino in ne osnovna. Preostale občine v regiji Dobrepolje  Enoten koncept/enotni dokumenti s Svojo vlogo v skupni regiji vidijo kot delček področja turizma sestavljanke v celotni sliki. Potrebno si je  Različne vsebine turistične ponudbe v zastaviti enoten in celovit cilj regije z regiji/ prednosti posameznih območij upoštevanjem posameznih vsebin občin, ki  Razpršenost ponudbe vsaka s svojo zgodbo ustvarja popoln mozaik  Pomembnost posameznega člena v verigi zgodbe. Prispevajo lahko k raznovrstnosti  Določitev ciljev in vizij turističnega razvoja ponudbe regije. regije in posameznih enot  Izpostavitev posameznih vrednot

Dobrova‐ Povezovanje produktov, Ljubljana‐okolica, podaljšanje nočitev gostov v Ljubljani z dodatno Polhov Gradec ponudbo regije. Grosuplje  Boljša promocija Prispevajo lahko turistično zanimive točke,  Več možnosti, da turisti, ki obiščejo nekaj prenočitvenih kapacitet, dobijo pa lahko: Ljubljano, obiščejo tudi okolico  večji obisk turistov posameznih  Izdelava novih »tematskih« paketov zanimivosti, izletov  boljšo zasedenost prenočitvenih kapacitet,  Zainteresiranost zasebnikov za trženje  večjo zainteresiranost investitorjev za vlaganje v turistično infrastrukturo. Horjul  Prepoznavnost Prepoznavnost občine  Širjenje in dopolnjevanje ponudbe Komenda Občina ni opredelila dodano vrednost Občina ni opredelila. povezovanja. Logatec Zmanjševanje stroškov, večja moč promocije, S svojimi aktivnostmi in dejavnostjo ter širše območje promocije, lažja nalogami lahko pomagajo promovirati implementacija potencialnih destinacijo. Nadejajo pa se primerne promocije produktov na trg. in trženja ponudnikov in produktov občine. Medvode  Tržna prepoznavnost, Znotraj skupne regije pridobimo boljšo  Širjenje dodatne vsebinske ponudbe , prepoznavnost, ustvarjanje prihodkov ter nova  Sistemska ureditev programskih vsebin delovna mesta. Skupni regiji prispevamo turizma znotraj regije turistično infrastrukturo s programi in projekti.  Kandidiranje pri pridobivanju regionalnih sredstev in EU sredstev Moravče Povezovanje predstavlja podlago za Dobra prometna povezanost omogoča, da se kakovostno nadgradnjo turistične ponudbe in po pol ure vožnje iz Ljubljane z avtom po razširitev turističnega programa, ki je avtocesti znajdete v prijetnem podeželskem specifično navezan na konkreten prostor. Na okolju. Moravška pokrajina predstavlja ta način bo vzpostavljena baza produktov in geografsko povezavo z Zasavjem in Štajersko. ponudbe v širšem prostoru ljubljanske regije. Ohranjena krajina z lokalno gostinsko ponudbo Oblikujejo se paketi turistične ponudbe, ki se (turistične kmetije, domača ekološko pridelana tržijo posameznim ciljnim skupinam turistov. hrana) in ohranjeno naravo na gričevnatem Koncentracija turistov gravitira v Ljubljano, obrobju ljubljanske kotline je zanimiva za tako da se preko RDO povezuje povpraševanje različne profile obiskovalcev. Tradicionalne v centru s turistično ponudbo v zaledju. kulturne in turistične prireditve, pikniki, Dodana vrednost se, poenostavljeno, kaže v kolesarjenje, pohodništvo so že vzpostavljene tem, da − ko nekdo stoji na Ljubljanskem turistične kvalitete v moravškem prostoru. Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 116

gradu in občuduje panoramo − mu je na voljo Od krovne organizacije pričakujejo vključitev in turistična vsebina za vsako lokacijo, ki jo promocijo Moravške doline v paleto turističnih doseže oko. Dodano vrednost sodelujočim destinacij in v program turističnih aranžmajev, zagotavlja organiziran »portal« turističnega ki bodo trženi v Ljubljani, zanašajo se na povpraševanja in oglaševanja, učenje iz nudenje strokovne podpore in pomoč pri primerov dobre prakse pa ponuja ideje za iskanju in razvoju turističnih priložnosti. izboljšanje kakovosti in razširitev ponudbe vsem sodelujočim. Vodice Občina ni opredelila dodano vrednost Občina ni opredelila. povezovanja.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 117

PRILOGA: Vzorec vprašalnika, ki je bil osnova za inventarizacijo ponudbe po občinah

UVODNI VPRAŠALNIK za občine

za pridobitev pomembnih vhodnih podatkov za izdelavo Strategije razvoja in trženja turizma za Osrednjeslovensko regijo za obdobje 2012‐2018

Priprava strateškega dokumenta je ena od aktivnosti v okviru projekta oblikovanja in vzpostavitve regionalne destinacijske funkcije za Osrednjeslovensko regijo

I. UVODNA VPRAŠANJA O STATUSU TURIZMA V VAŠI OBČINI/DESTINACIJI

1. S katerimi razvojnimi dokumenti razpolaga vaša občina (splošni, razvojni, prostorski ipd)? Prosimo, da jih navedete (prosimo za točen naziv dokumenta), vključno s časovno opredelitvijo (v oklepaju, kdaj je bil pripravljen, desno pa obdobje veljavnosti). Naziv dokumenta in leto priprave Obdobje veljavnosti

2. S katerimi razvojnimi in trženjskimi dokumenti na področju TURIZMA razpolaga vaša občina/destinacija? Prosimo, da jih navedete (prosimo za točen naziv dokumenta), vključno s časovno opredelitvijo, HKRATI PA VAS PROSIMO, DA NAM JIH V E‐OBLIKI POSREDUJETE.

Če aktualnega razvojno‐trženjskega projekta za področje turizma destinacija trenutno nima, opredelite, kaj vam predstavlja osnovo za vaše sedanje in prihodnje delo. Opredelite tudi, ali je v načrtu/v pripravi kakšen nov strateški dokument. Naziv dokumenta Obdobje veljavnosti

3. Kako imate opredeljeno VIZIJO in CILJE na področju turizma v občini? Prosimo, da pripišete tudi obdobje, na katero se nanaša(jo).

TURISTIČNA VIZIJA OBČINE (če je mogoče, jo »prepišite« neposredno iz strateškega dokumenta) – če je ni, to prosimo pripišite kot opombo.

CILJI NA PODROČJU TURIZMA − če cilji niso opredeljeni, to prosimo pripišite.

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 118

Vas lahko prosimo za KRATEK problemski KOMENTAR, kako uspešni ste v realizaciji zastavljene vizije in ciljev?

4. Kritično opredelite, kakšno je »mesto« turizma v občini – vidite v njem potencial že danes ali predvsem v prihodnosti?

5. Ali lahko podate okvirno število (oziroma oceno) ZAPOSLENIH v turizmu v vaši občini – koliko ljudi je NEPOSREDNO zaposlenih v turistični dejavnosti v vaši občini?

6. Kako bi opredelili ključne RAZVOJNE IZZIVE na področju turizma v vaši občini?

Kje vidite ključne POTENCIALE – IZZIVE na področju turizma?

Kaj so ključni PROBLEMI – OMEJITVE na področju turizma?

Kakšno ZVRST TURIZMA želite razvijati? (zeleni, rekreacija, prireditveni, aktivni oddih …)

II. ANALIZA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NA RAVNI VAŠE OBČINE

7. Prosimo vas, da v spodnji tabeli naredite kratek popis/inventarizacijo obstoječe primarne in sekundarne turistične ponudbe v vaši občini, hkrati pa izpostavite PROBLEMSKI VIDIK posamezne ponudbe.

Sektor ponudbe Seznam/inventarizacija – vpišite Kje so problemi in Kje vidite priložnost naziv ponudbe (le navedba imena, ovire opis ni potreben) 6A. PRIMARNA turistična ponudba Naravne vrednote – naravne

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 119

znamenitosti

OZNAČITE, KATERA JE TOP ATRAKCIJA (naj bo le 1 do 2) Zavarovana območja narave (ali so na območju – in katera) Kulturno‐ zgodovinska dediščina

OZNAČITE, KATERA JE TOP ATRAKCIJA (naj bo le 1 do 2) 6B. SEKUNDARNA turistična ponudba Nastanitveni sektor (število postelj) ‐ po evidenci, ki jo vodite vi (v projektu pa bomo upoštevali podatke SURS‐a)

Navedite konkretne ponudnike nastanitev (in število postelj)

Gostinski sektor – kulinarika

Poslovni turizem ‐ možnost izvajanja seminarjev, konferenc (kje)

Športna infrastruktura

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 120

Festivali in ostale prireditve

Kolesarske steze (oziroma površine) Pohodniške poti Učne poti Razne tematske poti Druga ponudba (kaj bi še izpostavili, kar ni vključeno v gornje kategorije)

8. Kakšna je ponudba – kateri so turistični produkti v vaši destinaciji?

Kateri turistični proizvod je danes NAJBOLJ RAZVIT v vaši občini/destinaciji – in kako (kaj obstaja) – s tem mislimo, da se ta turistični proizvod dejansko trži oziroma je po njem povpraševanja

9. Ali merite/spremljate STATISTIKO POVPRAŠEVANJA (turističnega obiska) v vaši občini?

Kako merite stacionarni turizem – torej nočitve (kje, kako)? Ali se podatki razlikujejo od podatkov SURS‐ a?

Ali imate kakšen način spremljanja enodnevnih obiskov (na primer na TIC‐u ali na posameznih turističnih točkah) – če da, kje in kako? Kakšne so številke?

III. ANALIZA ORGANIZIRANOSTI NA PODROČJU TURIZMA

10. Kakšna je ORGANIZIRANOST TURIZMA v vaši občini/destinaciji – prosimo, da pri vseh podvprašanjih izpostavite tudi problemski vidik.

Kako je turizem organiziran v okviru občinske uprave (v okviru katerega oddelka in koliko ljudi je

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 121

zaposlenih)? Ali načrtujete kakšne spremembe?

Ali imate v občini TIC – oziroma ali ga načrtujete (kdaj)? Koliko ljudi je zaposlenih? Če nimate redno zaposlenih, kdo dela (študentje, javni delavci)?

Prosimo, natančno navedite, katere aktivnosti pokriva TIC (informiranje, zbiranje statistike, organizacija ali posredovanje programov)? S kakšnimi problemi se spopadate v okviru TIC‐a?

Ali imate v občini še kakšno organizacijo, ki deluje na področju turizma (razvoj in promocija ponudbe)? Kdo so ustanovitelji? Kako se financira? Načrtujete kakšne spremembe?

Kako je organizirana nevladna sfera? Katera društva na področju turizma delujejo?

Katera so ostala društva, s katerimi sodelujete? Kako ocenjujete sodelovanje z nevladno sfero (problemi, priložnosti)?

IV. ANALIZA TRŽENJSKIH AKTIVNOSTI NA PODROČJU TURIZMA NA RAVNI OBČINE

11. Po čem je prepoznavna vaša destinacija danes in kje vidite potenciale za prihodnost?

Po čem je danes poznana občina/destinacija na trgu?

Po čem želite, da je poznana občina/destinacija na trgu (kako/po čem je ali želite, da je prepoznavna – produkt, naravna znamenitost, dogodek, prireditev …)

12. Prosimo vas za popis turističnih publikacij na ravni občine, ki so na voljo (katalog, turistična karta, koledar prireditev, produktna brošura ipd.)

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 122

13. Katere trženjske aktivnosti se izvajajo na ravni občine/destinacije (torej ne posameznih ponudnikov) in kdo jih izvaja?

Kateri so najmočnejši zasebni turistični ponudniki, ki so aktivni na trgu za promocijo svoje ponudbe?

14. Ali na nivoju občine oziroma destinacije (v okviru občine ali širše) razpolagate s kakšno turistično blagovno znamko – pod katero se predstavljate?

15. S kom se povezujete?

IV. SWOT ANALIZA NA RAVNI OBČINE/DESTINACIJE

16. Prosimo vas, da v SWOT matriki s turističnega vidika opredelite prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za razvoj turizma na ravni vaše občine/destinacije. Prednosti Slabosti

Nevarnosti Priložnosti

V. VAŠ POGLED NA RAZVOJNE IN TRŽENJSKE AKTIVNOSTI NA RAVNI REGIJE LJUBLJANA – OSREDNJA SLOVENIJA

17. V čem vidite dodano vrednost povezovanja na področju skupnega razvojnega in trženjskega dela na ravni celotne regije – z vašega vidika?

18. Kako vidite svojo »vlogo« v skupni regiji – kaj lahko »dobite«, kaj lahko »prispevate«?

Priloga št. 2 – Inventarizacija turistične ponudbe po občinah, obdelava vprašalnikov 123