Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije Marec 2015 Številka 3

Razvoj hematologije in transplantacija kostnega mozga S transplantacijo medicina IS rešuje življenja tudi v nekoč brezupnih primerih. Za prvo prelomno odkritje na tem področju so podelili Nobelovo nagrado že pred IS več kot stoletjem. Domus Medica za vas!

Domus Medica je bil ustvarjen kot osrednja hiša slovenskega zdravništva. Velika Modra dvorana, številne sejne sobe in klubski prostori so bili zgrajeni z namenom srečevanj, stanovskega druženja, odprtega dialoga, organiziranih strokovnih predavanj med zdravniki in zobozdravniki.

Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitev Domus Medica pripravili tudi na internetni strani: http://www.domusmedica.si/.

Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in v prihodnosti svoje srečanje organizirate v prostorih Domus Medica!

Za več informacij o Medicinskem izobraževalnem centru pišite Mojci Vrečar ([email protected]) ali pokličite 01 307 21 91. Revija ISIS Marec 2015 3 Uvodnik

Prepisi specializantov družinske medicine v druge specialnosti

Mihael Demšar, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije

Število razpisanih mest za specializacijo iz mesece prestavil začetek uporabe te napotnice, v družinske medicine se je v letih 2013 in 2014 tem času bo »preveril«, ali je razsodba Ustavne- bistveno povečalo. Kljub brezposelnosti mladih ga sodišča skladna z njihovimi Pravili. zdravnikov vsa mesta niso bila oddana. Za motivacijo mladih zdravnikov, da si Periferno-ruralno okolje ni izziv mlademu izberejo in ostanejo v družinski medicini, bo zdravniku. treba v Sloveniji še veliko storiti, na prvem mestu Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je osip specia- pa je potrebna razbremenitev. Danes se širitev lizantov družinske medicine vsako leto večji. zdravstvene dejavnosti in dodatna finančna Številke kažejo, da je v zadnjih treh letih kar 5 sredstva dajejo tja, kjer so čakalne dobe. Mogoče odstotkov specializantov družinske medicine je družinski zdravnik spregledan, ker nima in ne zamenjalo specializacijo, 3 odstotke pa jih je sme imeti čakalnih dob. prekinilo specializacijo in odšlo neznano kam, verjetno v tujino. Postavlja se vprašanje, kaj je treba storiti, da bi imeli v Sloveniji dovolj družinskih zdravnikov. Če želimo doseči evropsko povprečje, moramo podvojiti število družinskih zdravnikov, če pa želimo zapolniti mrežo, ki jo je sprejel Zdrav- stveni svet (1500 oseb na zdravnika družinske medicine), potrebujemo 400 dodatnih zdravni- kov. Ankete kažejo, da se mladi zdravniki ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine predvsem zaradi preobremenjenosti splošnih ambulant. Gre za začaran krog, saj se število ambulant družinske medicine že vrsto let ni povečalo, dela pa je vedno več zaradi staranja prebivalstva in polimorbidnosti, zaradi vse krajših hospitalizacij, zaradi paliativne nege ter zaradi dolgih čakalnih dob v specialističnih ambulantah. Administrativne obremenitve družinskega zdravnika, ki zavzemajo od 20 do 30 odstotkov njegovega dragocenega časa, so naslednji demo- tivacijski razlog, da se mladi zdravniki ne odloča- jo za ta poklic. Ankete tudi kažejo, da finančni vidik (družinski zdravniki imajo dva razreda nižjo plačo od drugih specialistov) ni odločilen pri izbiri te specializacije. Majhen korak v smeri administrativne razbremenitve je bil narejen z uvedbo bele napotnice. Žal je upravni odbor ZZZS za tri Revija ISIS 4 Marec 2015 Uvodnik Apple iPad mini in UniCredit Bank. Ko bom velik, bom zdravnik! Zmagovalna kombinacija. Janez Dolinar, dr. med., SB Novo mesto [email protected]

Mladostna zadrega ob vprašanju: glavo, ko znanje in dobro prakso Mladostna zadrega z začetka »Kaj boš, ko boš velik?« je le še zajemamo z veliko žlico. Zato si sestavka je postala starševska zadre- prijeten spomin na čas, ko je bilo seveda želimo najboljše izobraževa- ga. Ko na vprašanje: »Kaj boš, ko boš dovolj časa za vse male obveznosti, nje, zanesljivo službo in odlične delov- velik?« sin odgovori: »Tudi jaz bom velike želje, dovolj časa za vse prigo- ne pogoje. »Sanjaš!« boste rekli. Toda zdravnik, kot moja mami in oči,« se de. Želja, postati zdravnik, se je pri spremembe se zgodijo tam, kjer so sprašujem, kakšen naj bo moj odgo- nekaterih porodila v rani mladosti, pri sanje žive, kjer je vizija del vsakdanjih vor. Upam in verjamem, da ko bo drugih pet pred dvanajsto, a pri vseh misli. Morda ne moremo pričarati več prišel čas za odločitev, mu bom lahko * je bila podoba jasna – zdravnik denarja, lahko pa v precejšnji meri pomirjen in samozavesten rekel: »Da, 99 € pomaga bolniku, daje vse svoje znanje izboljšamo podiplomsko izobraževa- bodi zdravnik.« na razpolago za boljše zdravje ljudi in nje s predlogi, konkretnimi spremem- družbe, je spoštovan in cenjen ter bami in konstruktivno kritiko. Z temu primerno dobro plačan, da si drobnimi spremembami pri delu, s lahko zasluženo privošči tudi kakšen pozitivnim odnosom in mladostno dodaten priboljšek, potovanje. zagnanostjo lahko izboljšamo delovno Dolgoleten zahteven študij, vzdušje med sodelavci. Lahko širimo neskončna odrekanja, vsakomesečno kulturo življenja, bodrimo paciente in načrtovanje dnevov, ur, zahtevni svojce ter nabiramo izkušnje od delavniki in delo…, vse to prej ali slej starejših kolegov. Ob tem verjamem, na vsakomur pusti posledice. Resnič- da ohranjamo tisto malo upanja, da nost ni niti podobna predstavi iz nas bodo (u)slišali tudi odgovorni na mladosti. Ob kroničnem pomanjkanju vrhu države. kadra in denarja na vseh ravneh zdravstva, ob vsakoletnem razvoju medicine tako na področju diagnos- tike kot zdravljenja ter ob novih in novih administrativnih zahtevah je dejanskega dela ob bolniku čedalje manj. Splošno sprejeta laž o odlični zdravniški plači na plačilni listi ni razvidna, da o prepogosto omalovažu- jočem odnosu do zdravniškega dela in ceha s strani politikov niti ne govori- mo. Če vzamemo v obzir še težave z zaposlovanjem mladih zdravnikov, se zdi, da moraš biti nor, da rineš v to poklicno področje. Ob vsem tem se zdijo aktualna pereča vprašanja glede evtanazije in homeopatije precej obrobna. Navsezadnje ima stroka, na V UniCredit Bank si zagotovite svoj čelu z najodličnejšimi imeni, glede obeh vprašanj zelo jasna in nedvou- kupon za nakup Apple iPad mini mna stališča. po ekskluzivni ceni*. A vendar je v življenju veliko odvisno tudi od osebnega pogleda na www.unicreditbank.si/apple stvar. Mladi zdravniki se poklicno uveljavljamo v življenjskem obdobju, ko si oblikujemo družino, streho nad

*Več o pogojih za pridobitev kupona za nakup Apple iPad mini po ekskluzivni ceni 99 evrov najdete na spletni strani www.unicreditbank.si/apple. Prodajna akcija velja do preklica.

Revija ISIS 6 Marec 2015 Uvodnik

Uvodnik Zdravstvo Medicina

Prepisi specializantov Birokratske ovire reševanju Prvi videotorakoskopski 3 družinske medicine v druge 21 življenj s helikopterji 36 lobektomiji pljuč skozi en sam specialnosti Iztok Tomazin vstop Mihael Demšar Boris Greif Ko bom velik, bom zdravnik! 39 Skupinska terapija s starši 4 Janez Dolinar odvisnih od prepovedanih drog K naslovnici revije Andrej Pišec, Sanja Kaube

Razvoj hematologije in Poročila s strokovnih srečanj 8 transplantacija kostnega mozga 42 Ukrepanje zdravstva ob Zvonka Zupanič Slavec velikih nesrečah (UZVN) Simon Herman

Beljenje zob 43 Matjaž Rode

3. konferenca o razvoju 8. mariborskemu kongresu 25 družinske medicine 44 zdravnikov družinske Klemen Pašić medicine na rob Ksenija Tušek Bunc Forum 45 6. redno srečanje izvajalcev Spoštovani prof. Sketelj, programa ZORA v celjski regiji 26 dragi Janez! Nuša Konec Juričič, Alenka Andrej Možina Repše Fokter

Paliativna oskrba v Sloveniji Strokovne publikacije 27 – moja razmišljanja Matjaž Figelj Zgodbe upanja 47 Miloš F. Kobal 28 Evtanazija od etike Zbornica do klinične realnosti Strokovna srečanja Marjan Fortuna Iz dela zbornice Seminarji in delavnice 12 Intervju 50 Zdravniške zbornice Slovenije

Aktualno Služba Helikopterske nujne Mali oglasi 30 medicinske pomoči 69 Sveto kot neizbežno Mario Bjelčević Iz zgodovine medicine 14 Jože Trontelj Medicina in vojna: Spodbujanje javnosti k 72 humanost v nehumanosti 17 opredelitvi za darovanje Anamarija Tomaševič organov in tkiv po smrti: dejavnosti Slovenija- V spomin transplanta Danica Avsec, Jana Šimenc Našemu prijatelju Alenu 74 Mlekužu v spomin Zaznavanje kulture varnosti (1986–2015) 19 pacientov v slovenskih Matej Lukin, Dimče splošnih akutnih bolnišnicah Malukoski, Adam Matjaž, Andrej Robida Fedja Pavlovec, Julij Šelb Revija ISIS Marec 2015 7 Uvodnik

S knjižne police Kolofon Leto XXIV, št. 3, 1. marec 2015 Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Anonimni alkoholiki Natisnjeno 9750 izvodov 76 Datum tiska: dan pred izidom uredništva. Jasna Čuk Rupnik UDK 61(497.12) (060.55) UDK 06.055:61(497.12) Lastnik blagovne znamke: ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 Zdravniška zbornica Slovenije Zanimivo Dunajska cesta 162 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK 1000 Ljubljana Po sledeh Slovencev Zdravniška zbornica Slovenije 78 Dunajska cesta 162, p. p. 439 na Dunaju Navodila avtorjem 1001 Ljubljana Nana Turk W: http://www.zdravniskazbornica.si Rok oddaje vseh prispevkov za objavo v T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 reviji Isis je do 5. v mesecu za naslednji Zdravniki v prostem času E: [email protected] mesec. Članke oddajte v elektronski obliki. Transakcijski račun: 02014-0014268276 Dolžina člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje brez presledkov. V kolikor bi Obalni komorni orkester PREDSEDNIK radi v članku objavili tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – 1000 znakov brez 84 Jasna Čuk Rupnik Prim. Andrej Možina, dr. med. presledkov za vsako objavljeno fotografijo. Za UREDNIŠTVO objavo so primerne digitalne fotografije, velike Slavka Sterle, Marija Cimperman vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona Dunajska cesta 162, p. p. 439 točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. 1001 Ljubljana Če ste članek napisali po naročilu W: http://www.zdravniskazbornica.si farmacevtskega ali drugega podjetja in če v Isis online: ISSN 1581-1611 članku obravnavate farmacevtske izdelke ali T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 medicinsko opremo, morate navesti konflikt E: [email protected] interesov. Ker določene rubrike honoriramo, pripišite polni naslov stalnega bivališča, ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK davčno številko, davčno izpostavo, popolno Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. številko transakcijskega računa in ime banke. E: [email protected] T: 01 543 74 93 Poročila s strokovnih srečanj UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Dolžina prispevka je omejena na največ Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Priložite lahko eno fotografijo, v tem primeru Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. ima prispevek lahko največ 9000 znakov. Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Če gre za srečanja z mednarodno udeležbo, Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. področja medicine v Sloveniji. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Na koncu prispevka lahko navedete imena Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali Asist. dr. Mirjana Rajer, dr. med. organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje Prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. pravico, da imena objavi v enotni obliki). 45. zdravniški koncert – Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. Zahval sponzorjem ne bomo objavili. 86 presežnost doživetega Asist. Aleš Rozman, dr. med. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Ana Marija Vrbič Izjava uredništva LEKTORIRANJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno Literarno kolesarjenje 2014 Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali uredništva Izide. 91 Marjan Kordaš E: [email protected] OBLIKOVANJE Letna naročnina Zavodnik Agencija Iz principa Letna naročnina za nečlane (naročnike) je RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, Znanost in vera, uradna in 96 PRIPRAVA ZA TISK – DTP se dodatno zaračunajo stroški poštnine po alternativna medicina Stanislav Oražem veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna Tomaž Rott številka za nečlane stane 4,47 EUR. TRŽENJE 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti Zdravniška zbornica Slovenije 1102 Ljubljana. Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected]

TISK Tiskarna Povše Revija ISIS 8 Marec 2015 K naslovnici revije

Razvoj hematologije in transplan- tacija kostne- ga mozga

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF UL [email protected]

Transplantacija tkiv in organov je bila pradavna želja zdravnikov, a prvi je v ZDA s tem uspel francoski kirurg Alexis Carrell (1873– 1944), ki je bil že leta 1912 nagrajen z Nobelo­ vo nagrado za medicino za transplantacijo žil in organov. Druga dramatična transplanta- cijska novost je veliko mlajšega datuma, in sicer transplantacija matičnih celic kostnega mozga leta 1956, ki jo je razvijal ameriški hematolog Edward Donnall Thomas (1920– 2012). Pomenila je revolucijo predvsem v he­ matologiji in onkologiji z možnostjo zdrav- ljenja več vrst levkemij. Nobelovo nagrado si je Thomas leta 1990 delil z začetnikom tran­ splantacije ledvic, ameriškim kirurgom Josephom Murrayem (1919–2012). Onkologija je s tako učinkovitimi transplantacijami postala vse uspešnejša pri zdravljenju prej slabo zdravljivih levkemičnih bolnikov, neredko otrok. S tem odkritjem je veliko neozdravljivih bolezni posta- lo ozdravljivih in s tem se je tudi zelo podaljšalo njihovo življenje. In kdo je bil nobelovec, ki je levkemičnim bolnikom vrnil življenje? Edward Donnall Thomas (1920–2012) je bil ameriški zdravnik, zaslužni profesor na Univerzi Washington v Seattlu in zaslužni direk- tor kliničnega raziskovalnega oddelka na tamkaj- šnji ustanovi Fred Hutchinson Cancer Research Center. Prvo je opravil leta 1956 v New Yorku bolniku z levkemijo s sorodnega daroval- ca. Kmalu se je dejavnost prenesla po vsem svetu. Razvoj hematologije v Sloveniji V Sloveniji se je hematologija, podobno kot drugod po svetu, razvila v subspecialistično Revija ISIS Marec 2015 9 K naslovnici revije

internistično dejavnost po drugi mozga. Kmalu so jo nadgradili s jo poglobljeno diagnostiko v hemato- svetovni vojni. Temu sta botrovala citokemičnimi barvanji, pomemb- logiji, a tudi v imunologiji, molekular- razvoj hematoloških laboratorijskih nimi za ugotavljanje podvrst akutnih ni genetiki in citogenetiki, kar pomaga preiskav in način zdravljenja krvnih levkemij. V osemdesetih letih so pri pri načrtovanju terapije in prognozi bolezni, ki sta zahtevala tudi speciali- opredelitvah kronične mieloične bolezni. Izsledki dosedanjih raziskav stično znanje zdravnikov in zaposlenih levkemije že uporabljali sicer še zelo so omogočili tudi razvoj novih tarč­ v laboratoriju. Prvi, ki se je v Sloveniji nezanesljive citogenetske preiska­ nih zdravil in bioloških zdravil za začel podrobneje ukvarjati s hematolo- ve za potrditev kromosomskih nepra- limfatične novotvorbe (CD 20 mono- gijo, je bil internist akad. Igor Tavčar vilnosti (kromosom Philadelphia), ki klonska protitelesa). (1899–1965). Leta 1958 je internist spremlja to levkemijo (3). Kakovostno Po številu transplantacij kostnega prof. dr. Bojan Accetto (1922–2007) izvajanje preiskav danes zagotavljajo s mozga in po uspehih zdravljenja v uvedel citološki pregled kostnega pridobljenimi atesti mednarodne Sloveniji stopamo v korak z razvitimi mozga in ustanovil koagulacijski kontrole kakovosti za laboratorije državami. V letu 2005 je bilo v evrop- laboratorij na Interni kliniki, kar sta (INSTAND). skem registru za transplantacijo kostne- bila temelja diagnostike v klinični V začetku osemdesetih let 20. ga mozga zabeleženih okoli 25.000 hematologiji. Vzporedno je prof. dr. stoletja so sodelovali pri nastanku transplantacij, v povprečju 45 tran- Jože Bohinjec (r. 1923) objavil prvega jugoslovanskega protokola splantacij na milijon prebivalcev, strokovna članka o zdravljenju levke- za zdravljenje akutnih levkemij. Slovenija pa jih ima v zadnjih letih okoli mij. Prav tako so to dejavnost v okviru Takrat so veliko sodelovali z Univerzi- 50 na milijon prebivalcev (6). Danes interne medicine začeli razvijati v tetnim kliničnim centrom Rebro v zdravijo s presaditvijo krvotvornih Mariboru in leta 1947 začeli preiskova- Zagrebu (s Centrom za transplantaci- matičnih celic nekatere akutne levkemi- ti kostni mozeg. Hematološka dejav- jo koštane srži) in bolnišnico Royal je odraslih in nekatere akutne levkemije nost pa se je razvila tudi v zdravstvenih Free Hospital v Londonu. V zadnjih otrok, multipli mielom (diseminirani ustanovah v Slovenj Gradcu, Brežicah, letih večinoma sodelujejo s klinikama plazmocitom), ne-Hodgkinov in Hodg­ Celju in na Jesenicah. Razvijali so v Gradcu in Hamburgu. Zaradi potreb kinov limfom, aplastično anemijo, predvsem bazične strokovne dejavno- po vsestranski obravnavi bolnika že mielodisplastične sindrome, nekatere sti in uvajali standardne in uporabne od začetka osemdesetih let redno nehematološke novotvorbe, predvsem diagnostične ter terapevtske postopke sodelujejo s specialisti drugih strok: z otrok, in eksperimentalno tudi avtoi- pri zdravljenju krvnih bolezni. Leta rentgenologi, mikrobiologi, onkologi munske bolezni (7). 1964 je bila ustanovljena še Hemato­ radioterapevti in s transfuziologi, Uporaba krvotvornih matič­ loška in transfuziološka sekcija organizirajo pa tudi citološko-histolo- nih celic in presajanje kostnega Slovenskega zdravniškega društva, ki ške seminarje (4). mozga se skozi zadnja tri desetletja je pomagala k hitrejšemu razvoju in Zaradi jedrske elektrarne v širita tudi v druge medicinske večji povezanosti klinične hematologije Krškem je bilo treba v tedanji veje, kot npr. ortopedijo, kirurgijo v Sloveniji (1). Jugoslaviji organizirati tudi medicin- ali kardiologijo. Pri zlomih kosti Slovenski hematologi ves čas sko podporo v primeru radiacijske recimo dodajajo na mesto poškodbe sledijo strokovnim dosežkom v nesreče. Za to je bil izbran zagreb­ suspenzijo krvotvornih matičnih celic, medicini. V zgodnjih šestdesetih letih ški Univerzitetni klinični center ki pospešijo proces celjenja. Ljubljan- so v Sloveniji že začeli tudi s prvimi Rebro, ki je s presajanjem krvotvornih ski kardiologi (prof. dr. Bojan poizkusi zdravljenja s presaditvijo matičnih celic pričel leta 1983. S Vrtovec s sodelavci) s krvotvornimi kostnega mozga – metodo, ki je širjenjem indikacij in naraščanjem matičnimi celicami že nekaj let z bistveno spremenila možnosti ozdra- starostne meje bolnikov za presaditev uspehom zdravijo bolnike s hujšo vitve številnih bolezni, predvsem pa je postalo jasno, da en center ne bo obliko srčnega popuščanja, ki niso levkemij, ki so bile pred tem pravilo- zadoščal in tako so v Ljubljani začeli primerni za transplantacijo. Intrakar- ma neozdravljive. Nekaj presaditev so razmišljati o ustanovitvi Enote za dialno jim aplicirajo periferne krvo- opravili v Mariboru (prof. dr. Milan presaditev krvotvornih matičnih tvorne matične celice in zdravljenje Černelč s sodelavci), v Slovenj Gradcu celic na hematološki kliniki. Prvi uspešno poteka (8). (prof. dr. Ivo Raišp s sodelavci), v odvzem kostnega mozga za V 21. stoletju je prišlo do skokovi- Brežicah (dr. Herman Teppey s avtologno presaditev je bil tako tega napredka citogenetskih prei­ sodelavci), na Jesenicah (prim. opravljen 27. decembra 1988, sama skav, tako klasične citogenetike kot Primož Vidali in Miloš Pogačnik s presaditev pa je bila opravljena 20. »fluorescenčne hibridizacije in situ« sodelavci) in morda še kje (2). januarja 1989 (5). – FISH. Sodobna molekularnogenet- V sedemdesetih letih 20. stoletja V sodobnem času hematologija ska tehnologija omogoča še podrob- je diagnostika krvnih bolezni temeljila stopa naprej z velikimi koraki: vse bolj nejše preiskovanje hematoloških na pregledu krvne slike in kostnega specializirani laboratoriji ji omogoča- bolezni. Poleg citogenetskih in mole­ Revija ISIS 10 Marec 2015 K naslovnici revije

kularnogenetskih preiskav je kemu laboratoriju so čez nekaj let prišlo tudi do razvoja in napredka dodali še imunološki laboratorij. S imunoloških preiskav, predvsem tem so sledili razvoju imunoloških pri opredelitvi malignih limfomov in metod v svetu in konec sedemdesetih sorodnih bolezni. Na osnovi teh let uvedli (P. Černelč, J. Kralj) dolo­ preiskav bolezni podrobno opredelijo čanje podvrst limfocitov ter in se odločijo o načinu zdravljenja. levkemičnih in limfomskih celic s Poleg presajanja krvotvornih pomočjo membranskih označe­ matičnih celic pa je prišlo do skokovi- valcev in pretočnega citometra, tega napredka tudi pri drugih načinih kar je postala ena najpomembnejših zdravljenja. Na osnovi molekularno- preiskav specializiranega imunološke- genetskih sprememb so pri posamez­ ga laboratorija. V tem obdobju so Prvi odvzem kostnega mozga v UKC Ljubljana nih boleznih razvili nova tarčna začeli tudi s kultiviranjem matič­ 27. decembra 1988. Tim z leve: Urška Lunder, dr. zdravila, ki delujejo selektivno na nih celic v poltrdem agarju za med., za njo Nena Šmuc, vms, Ljubiša Lukić, dr. maligne celic. Eno od takih je npr. ugotavljanje prizadetosti usmerjenih med., prof. dr. Peter Černelč, dr. med., prim. Jože imatinib, ki je povsem spremenil krvotvornih matičnih celic. Pretnar, dr. med., Marija Mausar, vms, Dragica potek kronične mieloične levkemije. Leta 1989 so začeli z alogenskim Arnol, vms (fotoarhiv prim. Jožeta Pretnarja). Prav tako lahko danes z rekombi­ in avtolognim presajanjem krvo­ nantno tehnologijo pridobljenih tvornih matičnih celic, ki je tudi na na Kliničnem oddelku za otroško encimov uspešno zdravijo prej najzahtevnejši način zdravljenja v hematologijo in onkologijo Pediatrič- neozdravljive bolezni, ki so posledica klinični hematologiji, in leta 1991 ne klinike v Ljubljani leta 2004, leta podedovanega pomanjkanja nekaterih postali člani evropskega združenja za 2011 pa je bila opravljena prva encimov, kot sta npr. Gaucherjeva transplantacijo krvi in kostnega alogenska presaditev popkovničnih in Fabryjeva bolezen (9). mozga EBMT (European Group for matičnih celic iz dveh enot pri odras­ Blood and Marrow Transplantation). lem bolniku z napredovalim plaz- Razvoj hematologije Zato so ustanovili tudi Enoto za mocitomom. na Kliničnem oddelku presaditev krvotvornih matičnih V Ljubljani so prve presaditve za hematologijo v celic. Zaradi prostorske stiske na pri bolnikih z akutnimi levkemijami in UKC Ljubljana oddelku so leta 1990 uvedli dnevno kronično mieloično levkemijo opra- bolnišnico, zahtevnejši načini zdrav- vili po predhodni pripravi bolnika s Ustanovitev koagulacijskega ljenja pa so po letu 1991 pripeljali do kombinacijo citostatikov ciklofos- laboratorija na ljubljanski interni odprtja ambulante za bolnike po famida in busulfana v visokih odmer- kliniki leta 1958 pomeni začetek presaditvi kostnega mozga. Skupaj s kih. Prva priprava s kombinacijo organizirane hematološke dejavnosti Centrom za hemofilijo so uvedli ciklofosfamida in obsevanjem celega v Sloveniji. Nadalje so novi citostati­ dispanzerski način dela z ambu- telesa je bila opravljena marca 1990 v ki in uporaba glukokortikoidov lantnim zdravljenjem bolnikov s sodelovanju z Onkološkim inštitutom vodili v intenzivnejši način zdravljenja hemofilijo ter jih naučili samostojnega (prof. dr. Matjaž Zwitter s sodelavci) levkemij in malignih limfomov, kar je zdravljenja na domu. V lastni asep­ (12). Program presajanja z reducira- leta 1966 pripeljalo do ustanovitve tični ordinaciji na oddelku izvajajo nim kondicioniranjem, kjer je manj samostojne Hematološke službe, posege, kot so punkcije in biopsije stranskih učinkov, je zaživel leta 2001. katere dolgoletno vodenje je prevzel organov, uvajanje centralnih venskih Na pobudo prof. dr. Mateje prof. dr. Jože Bohinjec. Ob koncu katetrov, ter redno nego in nadzor Bohinjec so leta 1991 ustanovili šestdesetih let 20. stoletja sta farma- bolnikov z njimi (11). Register nesorodnih darovalcev cevtka Jana Kralj in hematolog dr. V začetku se je za avtologne in krvotvornih matičnih celic Bohinjec uvedla citokemična barva- alogenske presaditve uporabljalo Slovenija Donor. Prvi odvzem nja krvnih celic, predvsem za oprede- izključno krvotvorne matične celice, nesorodnega darovalca iz slovenskega litev akutnih levkemij (10). pridobljene iz kostnega mozga. Prvo registra za bolnika v tujini so opravili Leta 1978 se je Hematološka avtologno presaditev s periferni­ leta 1995. služba preimenovala v Hematolo­ mi matičnimi celicami so opravili Do leta 2002 so slovenski bolniki ško kliniko in imela naslednje v Ljubljani leta 1994, prvo alogen­ na zdravljenje z nesorodno alogensko enote: za anemije, za hemostazo, sko presaditev s perifernimi krvo- presaditvijo odhajali v tujino (Royal za hemoblastoze, hematološko in tvornimi matičnimi celicami pa leta Free Hospital v Londonu), od tedaj aseptično ambulanto, ter specializi- 1995 (prim. Jože Pretnar s sodelav- pa ta program poteka v Ljubljani. rane hematološke laboratorije. ci). Prva presaditev matičnih celic Zaradi vse manjših družin težje najdejo Laboratoriju za hemostazo in citološ­ iz popkovnične krvi je bila izvede- sorodnega darovalca, zato narašča Revija ISIS Marec 2015 11 K naslovnici revije

delež nesorodnih presaditev, ki pred- leta 1966, od leta 1990 pa prof. dr. jo kostnega mozga opravljajo le v stavlja že dve tretjini vseh alogenskih Peter Černelč. Ljubljani, za odrasle na hematološki presaditev. Do leta 2012 so morali kliniki, za otroke na Pediatrični kliniki. bolnike s kronično reakcijo presadka Razvoj hemato- Leta 1995 je bilo ustanovljeno zoper gostitelja na zdravljenje s po- onkologije na Društvo bolnikov s krvnimi bolez­ stopkom zunajtelesne fototerapije Pediatrični kliniki nimi, kjer bolniki z medsebojnim (fotofereze) pošiljati v avstrijski UKC Ljubljana sodelovanjem in strokovnimi nasveti Gradec, sedaj pa poteka na Zavodu RS uspešneje živijo s svojimi boleznimi. za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Hematologija je področje, ki je Prim. Jože Pretnar je ves čas njihov Od začetka programa leta 1989 do velikega pomena tudi v otroški dobi, član, ki jim je v strokovno oporo. konca leta 2013 so v Ljubljani opravili saj za različnimi vrstami levkemij Za strokovno pomoč pri pripravi 1145 presaditev z uspehi, primerlji- najpogosteje obolevajo prav otroci. zapisa se zahvaljujem hematologu vimi s podatki iz mednarodne litera- Zato je tudi historiat pediatrične prim. Jožetu Pretnarju. ture. Večino presaditev so opravili pri hematologije v osrednji Sloveniji odraslih bolnikih (13). vreden samostojne obravnave. Tukaj Viri in literatura: Na področju laboratorijske zapišimo le, da so bile pionirke 1. Černelč P. 35 let hematološke službe-he- matološke klinike v Ljubljani. Zdrav dejavnosti so leta 1997 ustanovili hemato-onkološke dejavnosti na Vestn 1993; 62: 361. molekularnogenetski laboratorij. Pediatrični kliniki v Ljubljani prima- 2. Černelč M, Kušar V, Mihev I. Nenavadna Istega leta so v sodelovanju z zdravniki rijke Majda Benedik Dolničar, komplikacija po transplantaciji kostnega mozga. Zdrav Vestn 1962; 31: 17–20. Onkološkega inštituta začeli zdraviti Jožica Anžič in Nastja Mihevc 3. Pretnar J. O razvoju hematologije. z visokimi odmerki citostatikov Srakar. Njihovo delo je z mož­nostjo Dosegljivo na: http://www.drustvo-bkb. in avtologno presaditvijo perifer­ transplantacije kostnega mozga posta- si/o-krvnih-boleznih/o-razvoju-hemato- logije/. Stik: 23. 1. 2015. nih krvotvornih matičnih celic pri jalo vse uspešnejše, četudi je oddelek 4. Černelč P. 40 let klinične hematologije v bolnicah s karcinomom dojke. V delal v silno improviziranih razmerah. Ljubljani. Zdrav Vestn 1998; 67 (Suppl laboratorijih danes opravljajo najzah- Prvo presaditev kostnega mozga so I): 1–2. 5. Pretnar J et al. Presaditev kostnega tevnejše preiskave za celotno Sloveni- opravili njihovi pacientki leta 1989 v mozga pri zdravljenju levkemij – naše jo: hematologija, hemostaza, citoge­ Zagrebu na klinik Rebro, od leta prve izkušnje. Zdrav Vestn 1990; 59: netika in molekularna genetika 1991 pa je ta program stekel tudi na 265–7. 6. Hematološki oddelek Kliničnega centra v ter imunohematologija. Od vseh ljubljanski pediatrični kliniki. S očeh bolnikov. Dosegljivo na: http://med. strok v interni medicini imajo tudi selitvijo v novo stavbo otroške klinike over.net/clanek/i13079/#.U9-iTqPCe1w. izrazito največji delež napotitev bolni- z ločeno enoto za presaditev krvotvor- Stik: 4. 8. 2014. 7. Glej opombo 10.. kov iz celotne države k njim (okoli 30 nih matičnih celic, opremljeno z 8. Vrtovec B et al. Effects of intracoronary odstotkov v ambulanti in 70 odstotkov nadtlačnim sistemom in posebnim CD34+ stem cell transplantation in v bolnišnici) (14). sistemom za filtracijo zraka, je uspeh nonischemic dilated cardiomyopathy patients: 5-year follow-up. Circ Res 2013; Predstojnika ljubljanske hema- pediatričnega hemato-onkološkega 112: 165–73. tološke dejavnosti sta skozi čas bila dela odličen. Vodi ga prof. dr. Janez 9. Glej opombo 10. prof. dr. Jože Bohinjec (r. 1923) od Jazbec (15). 10. Glej opombo 8. 11. Glej opombo 8. 12. Umek B, Zwitter M, Habic M. Total body Razvoj hematologije irradiation with tranlation method. drugod v Sloveniji Radiother Oncol 1996; 38: 253–5. 13. Pretnar J. Presajanje krvotvornih matičnih celic. Dosegljivo na: http:// Samostojne hematološke oddelke, www.drustvo-bkb.si/o-krvnih-boleznih/ združene večinoma z onkološko presajanje-krvotvornih-maticnih-celic/. Stik: 22. 1. 2015. dejavnostjo, imajo še Univerzitetni 14. Klinični oddelek za hematologijo. klinični center Maribor, Splošna Dosegljivo na: http://www.kclj.si/index. bolnišnica Celje in Bolnišnica dr. php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/ klinike_in_oddelki/interna_klinika/ Franca Derganca v Šempetru pri ko_za_hematologijo/o_nas. Stik: 23. 1. Gorici, v drugih slovenskih bolnišnicah 2015. pa se ta dejavnost večinoma razvija v 15. Jazbec J, Anžič J, Benedik Dolničar M, Ljubljansko srečanje z nobelovcem Kitanovski L, Velenšek-Prestor V, Rajić V, okviru internističnih oddelkov, tudi v Pretnar J. Presaditev krvotvornih matičnih prof. Donnalom Thomasom (v sredini) leta 1998. povezavi z revmatologijo (Novo me- celic pri otrocih v Sloveniji - stanje in Z desne si sledijo: prof. Peter Černelč, prim. sto). Širši prikaz njihove dejavnosti perspektive. V: Kržišnik C, Battelino T. Jože Pretnar, Thomasova žena Dottie, prof. Izbrana poglavja iz pediatrije 19: novosti v presega tukajšnji prostorski okvir. Vsi klinični pediatriji, obnovitvena rehabilita- Ciril Rozman (vir: KO za hematologijo Interne pa prispevajo k dobri oskrbi slovenskih cija, pediatrična alergologija. Ljubljana: klinike UKC Ljubljana). hematoloških bolnikov. Transplantaci- Katedra za pediatrijo, 2007; 61–7. Revija ISIS 12 Marec 2015 Zbornica

Iz dela zbornice Odločbe o višini članarine

V mesecu februarju je zbornica izdala odločbe o s tem bo začel veljati. Član, ki želi uveljavljati znižano višini članarine za leto 2015. Letno višino članarine članarino, lahko to naredi tako, da na zbornico za posamezno kategorijo določa Sklep o določitvi posreduje odločbo Centra za socialno delo, iz katere članarine Zdravniške zbornice Slovenije. Višina je razvidno, do kdaj uveljavlja pravico do znižane članarine je določena za naslednje kategorije: pri- članarine. pravnik, zdravnik sekundarij in mladi raziskovalec, Zdravniška zbornica Slovenije je po uradni dol- specializant, doktor dentalne medicine, zdravnik žnosti dolžna vsakemu članu izdati odločbo o višini splošne medicine ter specialist. letne članarine, da vas s tem seznani o višini članari- Članarina polno upokojenih članov zbornice, ki ne, ki naj bi jo plačali za posamezno leto. Stanje se ne opravljajo zdravniške službe, je 40,00 evrov letno. ugotovi na dan 1.1. vsakega posameznega leta. Odloč- Članarina polno upokojenih članov zbornice, ki ba se izda zato, da se vam tudi ponudi možnost opravljajo zdravniško službo na podlagi pogodb pritožbe na nepravilno ugotovljen status in s tem civilnega prava, in članarina članov zbornice, ki so povezano višino članarine. visokošolski učitelji ali znanstveni delavci in ne Za vse dodatne informacije v zvezi s članari­ opravljajo zdravniške službe, je 108,00 evrov letno. no je na voljo ga. Ivica Lebar, tel. 01/30 72 132, Članarina članov zbornice, ki imajo pravico do delne e-naslov: [email protected]. starostne ali invalidske pokojnine, znaša 75 odstotkov zneska članarine, ki bi jim bila odmerjena v skladu s prvim odstavkom prejšnje točke. Status polno Pojasnilo glede upokojenega člana ter status člana, ki ima pravico do delne starostne ali invalidske pokojnine, član uporabe Pravilnika zbornice dokazuje s potrdilom pristojnega organa, o o pravni zaščiti članov neopravljanju zdravniške službe pa se član izreče s pisno izjavo. ZZS Plačila članarine so oproščeni člani zbornice: • ki so brezposelne osebe skladno s predpisi s Zbornica je maja 2014 sprejela pravilnik o področja zaposlovanja in zavarovanja za primer pravni zaščiti, ki članom zagotavlja sprotno kritje brezposelnosti; stroškov postopkov na kazenskem in odškodninskem • ki so v hujši finančni stiski v skladu s pravilnikom področju ter pod določenimi pogoji tudi v drugih zbornice o skrbstvenem skladu; sodnih postopkih. S tem je zbornica nadomestila • ki uveljavljajo pravico do plačila prispevkov zaradi pravno zaščito, ki je bila v veljavi do konca leta 2013. zapustitve trga dela v skladu z Zakonom o staršev­ V nadaljevanju podajamo podrobnejše pojasnilo, v skem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list katerih primerih in v kakšnem obsegu je pomoč RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, zagotovljena. Uvodoma velja izpostaviti spodnji 3. in 114/06 – ZUTPG in 10/08). 4. točko, ki naštevata primere pomoči, glede katerih Plačila članarine so člani zbornice oproščeni le za kritje do sprejetja pravilnika ni bilo podano. obdobje, ko imajo status, status pa član zbornice Kazensko področje dokazuje s potrdilom pristojnega organa. Skupščina zbornice je decembra na svoji seji 1. Na kazenskem področju je članom zagotovljeno sprejela sklep, da znaša letna članarina članov na kritje stroškov v kazenskih postopkih zaradi kaznive- starševskem dopustu in članov, ki uveljavljajo pravico ga dejanja malomarnega zdravljenja (179. člen KZ-1) do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, in opustitve zdravstvene pomoči (178. člen KZ-1). 40,00 evrov letno. Ob tem ni več določen pogoj, da Odškodninsko področje nadomestilo oz. plača člana, ki uveljavlja to pravico, (če je oškodovanec zdravnik) ne presega 1.699,71 evrov. Ravno tako znaša letna članarina 40,00 evrov za člane, ki so na daljši bolni- 2. Na odškodninskem področju je članom zago­ ški odsotnosti. Sprememba sklepa je bila poslana v tov­ljeno kritje stroškov v pravdnih postopkih, v soglasje na Ministrstvo za zdravje. Takoj po prejemu katerih zahtevajo plačilo odškodnine zaradi telesnih njihovega soglasja (do začetka februarja 2015 ga še poškodb, ki so jim jih povzročili pacienti. Pod enaki- nismo prejeli) bomo sklep objavili v Uradnem listu in mi pogoji so člani upravičeni tudi do kritja stroškov, Revija ISIS Marec 2015 13 Zbornica

če odškodnino terjajo v kazenskem kih (ki niso našteti zgoraj), če je uteme- obseg kritja ter dodatno kritje stroš- postopku kot oškodovanci. Ob tem ljeno pričakovati, da se bo v takšnem kov s pritožbo zoper sodbo in more­ posebej opozarjamo, da se ta zaščita postopku lahko rešilo pravno vpraša- bit­nimi izrednimi pravnimi sredstvi. ne nanaša na obrnjene primere, torej nje, ki je pomembno za večje število Posebej želimo poudariti, da varo- na odškodninske zahtevke pacientov članov zbornice in je v neposredni valka, ki je bila vstavljena v pravilnik o (zaradi strokovne napake zdravnika). povezavi z opravljanjem zdravniške pravni zaščiti in skladno s katero Za te primere morajo imeti vsi zdrav- službe (precedenčni primeri). zbornica za vsa izplačila po pravilniku niki in zobozdravniki, ki delajo nepo- namenja skupno do 20.000 EUR za Odobritev pravne zaščite sredno s pacienti, sklenjeno zavarova- posamezno četrtletje, v ničemer ne nje poklicne odgovornosti. Zasebniki Odobritev zaščite v primerih od 1. zmanjšuje zgoraj naštetih pravic članov, lahko v zvezi z zavarovanjem poklicne do 3. je avtomatična, in sicer članu pač pa predvideva le zamik pri izplačilu. odgovornosti uveljavljajo ugodnosti iz zaščito odobri generalni sekretar V kolikor bi torej v določenem četrtletju krovne pogodbe z zavarovalnico zbornice, takoj ko je izkazano, da član prišlo skupno do tako visokih izplačil Adriatic Slovenica, d.d., ki je bila izpolnjuje v pravilniku naštete pogoje. (20.000 EUR), da vsem članom ne bi predstavljena v Biltenu št. 320. Glede drugih sodnih postopkov bilo mogoče takoj izplačati odobrene (precedenčni primeri – 4. točka) pa pravne pomoči, bi ti člani prejeli pred- Opravljanje nalog za zbornico odobritev ne more biti avtomatična, pač nostno izplačilo v naslednjem četrtletju. 3. Pri opravljanju dela oziroma pa je potrebna vsebinska presoja, ali gre Pravna pomoč je namenjena kritju nalog za zbornico je članom zagotov­ za vprašanje, ki je pomembno za vse stroškov za pooblaščenca in sodnih ljeno kritje stroškov v vseh sodnih člane zbornice. Ta odgovornost je stroškov, zato član, ki v postopku postopkih, ki se zoper njih vodijo v zaupana Izvršilnemu odboru zbornice. zmaga, seveda ne more hkrati obdržati zvezi z izvajanjem nalog, ki so jim izplačane pomoči in prejeti še povrači- Višina kritja stroškov bile naložene kot voljenim ali imeno- la (enakega zneska) s strani nasprotne vanim funkcionarjem zbornice ali so Člani so v primerih iz točk 1. in 2. stranke oz. državnega proračuna v bili drugače zadolženi za njihovo upravičeni do kritja stroškov za primeru kazenskih postopkov. V tem izvedbo. svojega pooblaščenega odvetnika ter primeru mora član izplačano pomoč stroškov postopka (takse, izvedenci) delno ali v celoti vrniti. Splošno kritje v drugih na prvi stopnji (torej do izdaje sodbe), postopkih (precedenčni primeri) in sicer do skupne višine 2000 EUR. Pripravil: Peter Renčel, univ. dipl. 4. Zagotovljeno je tudi splošno V primerih iz 3. in 4. točke lahko prav. kritje stroškov v drugih sodnih postop- Izvršilni odbor članu odobri tudi višji

Odbor za zobozdravstvo: Pritisk na javno zobozdravstvo je velik Odbor za zobozdravstvo ZZS že vrsto let opozarja težav v zdravstvu zobozdravstvo vedno nekako zadnje na ZZZS na neenakomerno porazdelitev programov za seznamu prioritet, kar kaže na naš odnos do ustnega zobozdravstvo v RS, vendar s strani zavarovalnice ni zdravja. V lanskem letu je bila na MZ oblikovana delovna odziva. Res je, da so nekatere regije bolj obremenjene s skupina za postavitev mreže javne zobozdravstvene dejav- številom pacientov glede na število programov. Razlogi nosti, s katero tudi sodelujemo. za to so manjše število programov in verjetno tudi manj- Želimo pa še enkrat jasno opozoriti na problematiko ša kupna moč, saj se prebivalci bolj odločajo za izbranega čakalnih dob oz. dostopnosti do zobozdravstvenih storitev, zobozdravnika, ki ima koncesijsko pogodbo ali dela v financiranih iz ZZZS in PZZ, ki nastaja zaradi javnem zavodu, zato ker imajo zobozdravniške storitve iz premajhnega števila programov ZZZS, nezadostnega obveznega zdravstvenega zavarovanja plačane s strani financiranja zobozdravstvenega varstva ter podcenjenosti ZZZS. zobozdravstvenih storitev s strani ZZZS. Odbor za zobozdravstvo ZZS je pripravil mrežo zobo- Dejstvo je, da v Evropi za zobozdravstveno varstvo zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni za namenijo 1,4 odstotka BDP, v Sloveniji pa desetkrat zobozdravstveno dejavnost, za enakomerno porazdelitev manj. Politiki, državniki in javni funkcionarji so odgovor- zobozdravstvenih programov v Sloveniji, vendar mrežo ni za to, da ustvarijo razmere, v katerih se zdravje uresni- sprejema ministrstvo za zdravje (MZ). Pobudo za izdelavo čuje, strokovnjaki pa lahko strokovno pomagamo pri mreže smo podali na MZ večkrat, a do sedaj tudi tam pripravi in sprejemanju ukrepov v prid izboljševanja nismo imeli pravih sogovornikov. Na žalost je ob kopici ustnega zdravja prebivalcev. Revija ISIS 14 Marec 2015 Aktualno

Sveto kot neizbežno*

Akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.

Spoštovani! rati. To so vsekakor vrhovna vodila, ki so prežive- Tema spremembe za letošnje Nikodemove la preskus časa. Časa, merjenega v tisočletjih. večere je današnjemu času nadvse primerna. Preživela so vrsto človeških kultur, mnoge krizne Živimo namreč v dobi naglih, potencialno usod­ čase. Če je tako, lahko sklepamo, da so vpisana v nih sprememb. Spoznati to dejstvo in njegov človeški genom. Samo tako si je mogoče pred­ pomen za prihodnost pomeni prepoznati tako stav­ljati njihovo odpornost in trdoživost, pojav­ imenovana znamenja časa. ljanje v ločeno nastalih kulturah. Ker gre za Ljudem je želja po spremembah prirojena. vrhovna vedenjska vodila, si zaslužijo vse spošto- Nočemo si niti predstavljati, kakšno bi bilo vanje. Najbolje ga je izrazil veliki filozof Immanu- življenje brez sprememb. Naša civilizacija jih je el Kant z besedami: »Dva čudeža poznam: zvezd­ doživljala v obilni meri, z vzponi in padci. Zadnja nato nebo nad menoj in moralni zakon v meni.« stoletja je močno zaznamoval napredek znanosti Ta načela naj bi zadoščala za etično vedenje in tehnologije, ki še vedno vliva optimizem, in naj bi bila podedovani pravzgib, ki izvira iz večini ljudi se je življenje boljšalo. Danes pa se narave človeka in ga niti ni mogoče – niti ni vse več ljudi zaveda, kako resno in umestno je treba – razlagati in utemeljevati. opozorilo Rimskega kluba izpred 41 let, da Kot je zapisal moj eminentni ameriški stanov­ gospodarski razvoj in rast ne moreta biti neome- ski kolega, nedavno umrli dr. Edmund Pelegrino, jena. Meje se dejansko naglo bližajo. Prej ko se profesor eméritus medicine in etike do nastopa bomo nanje pripravili, manj nam bo težko. A da Baracka Obame na čelu predsednikovega Sveta za bo težko, ni dvoma. Pripravljati se pomeni etiko, pa je tako mišljenje zmotno. Za tem prapo- prilagajati se. In te prilagoditve bodo spremem- čelom je nekaj še bolj prvobitnega: potreba po ba, morda večja kot katerakoli v dosedanji spoštovanju dostojanstva človeškega bitja. zgodovini. Lahko namreč pričakujemo novo Ta pravzgib pa je v svojem bistvu eden od obliko globalne družbe. Že danes, še bolj pa temeljev človeške civilizacije nasploh. Kaj je takrat, bo eno temeljnih vprašanj, česa se ne sme človeško dostojanstvo? To je inherentna, vrojena spremeniti. Kaj naj ostane nedotakljivo, kaj je vrednost vsakega človeškega bitja in prav ta je potrebno najbolj skrbnega varstva, kaj moramo podlaga za civilizacijo. Od tega, kako resno jo prenesti v novo kulturo, novo civilizacijo nepo- jemljemo kot moralni imperativ, je odvisno, koliko škodovano. Ker nam mora biti sveto. bomo priznali človekovih pravic posamez­niku, Nedvomno je to nekaj, kar potrebuje človeš­ posebno neznancu, tujcu. Od tega je odvisno, tvo za preživetje svoje civilizacije. Danes je vse koliko pravice do varstva bomo dodelili človeške- več ljudem jasno, da mora biti to nekaj s podro- mu zarodku, tistemu v petrijevi posodici in onemu čja etike. v maternici. Kako bomo gledali na evtanazijo in na Poglejmo, kaj so temelji etike. Pogosto samomor z zdravnikovo pomočjo. In kako na navajajo kot izhodišče etičnega ravnanja štiri zlorabe človeka kot sredstva. Kako bomo spoštova- aksiomatična načela: delati dobro, ne delati li svetost življenja. In kaj si bomo drznili početi z slabega, biti pravičen in spoštovati samoodločbo genetsko dediščino prihod­njih otrok. drugega. K temu dodajajo še tako imenovano Redko, če ne edino dosledno, gledanje na ta zlato načelo etike: ne stori drugemu tistega, kar velika etična vprašanja najdemo v katoliški etiki. ne želiš, da bi drugi storil tebi. To načelo najde- Najpomembnejša doslednost je v pogledu, da mo zapisano s presenetljivo podobnimi besedami človeško bitje zasluži varstvo življenja od spoče- v evangeliju po Mateju, v Konfucijevih Analektih, tja do smrti. Da nihče nima pravice zahtevati budistični Udanavargi in hinduistični Mahabha- lastne usmrtitve z roko drugega, da nihče ne sme hote vzeti življenja drugemu. Tudi v družbah, ki spoštujejo etiko, in celo v * Predavanje, četrtek, 21. novembra 2013, v dvorani Teološke fukultete v Ljubljani v okviru Nikodemovih vrsti religij vidimo kompromise, ki delajo življenje večerov, ki jih pripravlja Urad za univerzitetno množic lažje in udobnejše, a to gre na račun pastoralo Nadškofije Ljubljana. najšibkejših človeških bitij – med njimi posebej Objavljeno v Zborniku predavanj 47. Nikodemovih večerov »Spremembe?!«, Ljubljana 2014. tistih na začetku in onih na koncu življenja. Gre pa Revija ISIS Marec 2015 15 Aktualno

tudi na račun verodostojnosti teh etik. prisiljeni delati posege, ki jim naspro- A vrnimo se k dostojanstvu. Kaj Pri splavu se je postavljalo vprašanje, tuje njihova etična vest. Najbolj znan sploh je dostojanstvo? kdaj se začne duševno življenje člove- je ugovor vesti proti opravljanju Beseda se uporablja za različne škega zarodka. Pred tem začetkom naj splava, a ni edini. V nedavnem sporu pojme. Včasih označi odliko človeka, bi bilo dovoljeno svobodno razpolagati na eni od zdravstvenih ustanov se je ki si je zaslužil naše spoštovanje s z njim in njegovim življenjem. Z istim zdravnik želel umakniti iz skupine, ki svojimi moralnimi vrlinami in zaslu- vprašanjem so se ukvarjali tudi razisko- se je lotevala po njegovem mnenju gami. Bolj prazen je izraz, če ga valci in misleci našega dela sveta. preveč tveganih kirurških posegov. uporabimo za človeka, ki si zasluži Zanimivo je pogledati argumente, na Uveljaviti je želel ugovor vesti. Prejel spoštljiv odnos zaradi položaja, ki ga podlagi katerih so na primer upravičili pa je presenetljivo predstojnikovo zaseda v družbi. Dostojanstveniki, po pridobivanje človeških zarodkov za opozorilo, da tega po veljavnem angleško dignitaries, so ugledneži na znanost in za izdelavo zdravil. Zarodek zakonu ne more storiti. Čas za to naj visokih funkcijah. Nekateri govorijo o v zgodnji dobi razvoja, znotraj prvih 14 bi imel samo enkrat, pred 20 leti, ko dostojanstvu tudi kot načinu vedenja, dni, so preimenovali v predzarodek, ta je kandidiral za sprejem v službo. ki je v nasprotju s prestrašenostjo, pa naj ne bi imel pravice do nikakršne- Ugleden britanski zastopnik obupavanjem, čustveno šibkostjo. V ga varstva, ker še nima razvitih možga- filozofov nove vrste, ki sami sebe tej zvezi omenjajo celo umik iz pred- nov. Ključno pri sprejemanju britan- imenujejo tudi praktični ali utilitarni smrtnih stisk v samomor ali evtanazi- skega zakona, ki je dovolil poljubno etiki, je predlagal, da se pravica do jo kot smrt z dostojanstvom. S tem porabo tako mladega človeškega bitja ugovora vesti sploh odpravi, češ da je mislijo na podobo o sebi v očeh drugih za laboratorijske poskuse, je bilo to »Vest izgovor za muhavost ali za in v lastnih očeh. Tu pa mislimo na preimenovanje. V pravno-etičnih izogibanje dolžnosti,« in »Ko gre za dostojanstvo, ki je neodvisno od razpravah je bil za zarodke odsvetovan dolžnost, je ugovor vesti krivičen in vsakršnih zunanjih meril, dostojan- izraz človeško bitje. Kaj bomo spoštlji- amoralen.« »Če gre za resno dolžnost, stvo, ki ga imata v enaki meri moralen vega rekli o taki etiki? bi moral biti prepovedan z zakonom človek in hudodelec. Vojne ujetnike, ki so jih japonski in kazniv z odvzemom licence.« Usmerjevalni odbor za bioetiko zdravniki okužili z boleznimi, nato pa »Vrednote in vest ne smejo vplivati na Sveta Evrope predvsem pri enem od zverinsko obducirali žive in brez zdravstveno oskrbo.« »Prostora za velikih etičnih vprašanj ni našel anestezije, so pred tem preimenovali v zdravnikovo vest in s tem za ugovor skupnega jezika. To je bilo varstvo »marute«. Na Nizozemskem se vesti je v sodobni medicini malo.« Ne človeškega zarodka, tistega po zunaj- evtanazija novorojenčkov in otrok ali smemo pozabiti, da za to pravico tisoči telesnem spočetju. Teh življenj ni bilo neprostovoljna usmrtitev odraslih ne pogumnih mož in žena prenašajo mogoče zavarovati s konvencijo o imenuje evtanazija, ampak pokonča- porogljivo zaničevanje in šikaniranje, bioetiki, ki je sicer vsega spoštovanja nje pacienta brez izrecne zahteve. Teh prestajajo dolgoletne zaporne kazni, vreden dogovor na področju širše usmrtitev ne najdete v evtanazijskih nekateri so žrtvovali celo svoja živ- Evrope z veljavo zakona. Razlike v statistikah. Novodobni utilitarni ljenja. Če bi sledili zahtevam zagovor- pojmovanjih so bile prevelike. Vendar filozofi vežejo pravico do življenja na nikov »nove etike« in bi to pravico je bilo mogoče doseči vsaj dvoje: sposobnost pogleda v prihodnost in ukinili, bi ne izgubilo samo zdravni- varstvo človeškega dostojanstva teh odločanja o sebi. Nerojeni otroci, štvo, izgubili bi vsi. Ni mogoče priča- nemočnih bitij in varstvo njihove dojenčki in kronično nezavestni kovati, da bo vsakdo občutil etične identitete. Tu je torej prišlo do veljave bolniki tega nimajo, zato jih lahko meje poklicnega ravnanja enako spoznanje, ki ga je utemeljeval profe- štejemo za neosebe, zato nimajo razločno in se jih enako odločno držal. sor Edmund Pelegrino: dostojanstvo pravice do življenja. Detomor imenu- V nedavni anketi med 700 britanskimi človeškega bitja je najvišja vrednota, jejo porojstni splav. študenti medicine je skoraj polovica ki varuje posameznika, je celo višja V pluralistični, sekularni družbi menila, da ima zdravnik pravico kot pravica do življenja. zdravnik pogosto ne more biti etično zaradi ugovora vesti zavrniti katero Spoštovanje dostojanstva človeš­ do konca dosleden, čeprav bi rad bil. koli zdravniško dejanje. kega bitja je morda pretežno razum- Lahko pa si začrta višje meje za lastni Vest je zagotovo vrednota, ki je ne ska kategorija. Ima pa svojo vzpored­ etični minimum, ki ga legitimno smemo žrtvovati. Vest podpira etično nico na čustveni ravni. To je sočutna uveljavlja tudi v libertarni družbi. Pra- vedenje tudi takrat, ko preneha strah skrb za sočloveka. Pretekli ponedeljek vico za to mu daje Ustava. Ugovor pred kaznijo, ki je mnogim potreben nas je navdušilo zelo posebno dožive- vesti je instrument, ki v zdravniškem motiv za izogibanje hudodelskemu tje, srečanje s slovenskim misijonar- poklicu zadržuje najbolj etične, ravnanju. Zgovorni primeri so ropar- jem na Madagaskarju, Pedrom Opeko. najbolj vestne zdravnike. Tega mnogi ske tolpe v vojnah ali naravnih kata- Oče Peter je s svojim izrednim govor- kritiki ne uvidijo. Prav ti zdravniki bi strofah, kot je bil nedavni supertajfun niškim darom, predvsem pa s prepri- zapustili poklicne vrste, če bi bili na Filipinih. čljivostjo svoje edinstvene humanitar- Revija ISIS 16 Marec 2015 Aktualno

ne zgodbe naredil izjemen vtis. za sočloveka v potrebi, da sta res rejo. Za zdaj gre največkrat za pospe- Izjemen vtis pa so naredili tudi položeni v zibelko. Čudovito je bilo ševanje duševnih in telesnih sposob- njegovi poslušalci. Ne vem, če je v slišati, da smo Slovenci med vsemi nosti z zdravili. A kmalu utegnejo biti Unionski dvorani že kdaj bilo toliko darovalci, podporniki Opekovega na razpolago tudi posegi v genom, ki ljudi. In vsi ti ljudje so frenetično humanitarnega dela, najbolj odprtih bodo povzročili celo dedne spremem- ploskali, doživeli smo stoječe ovacije rok. Slovenska akademija znanosti in be lastnosti. Če poslušate nekatere in videli smo solzne oči ljudi, ki sta jih umetnosti se je nedavno lotila projek- ugledne mislece na vplivnih položajih, ganili misijonarjeva brezrezervna ta, v katerem bomo poskušali podpre- vas mora zaskrbeti. Starši naj ne bi dobrota in predanost delu za otroke ti vračanje etičnih vrednot v vzgojo imeli pravice zavrniti izboljševanja na smetiščih, za najrevnejše med otrok od predšolske dobe do odraslo- lastnosti svojih otrok, ko bodo metode reveži. In njegovo poglavitno etično sti. Med poglavitnimi bo empatija, na razpolago. Med zaželenimi ojačeni- sporočilo: najpomembnejša je ljube- sposobnost sočutnega vživljanja v mi lastnostmi bodo tekmovalnost, zen. To je sporočilo iz evangelija po bližnjega, skrb za sočloveka. Vendar večja inteligentnost, nadarjenost za Mateju, ki govori o dveh vrhovnih moramo vedeti: tudi ko ima otrok umetnosti in šport, boljša sposobnost božjih zapovedih. Prva govori o zdravo dedno zasnovo za take lastno- za koncentracijo in spomin, manjša ljubezni do Boga. Druga pa se glasi: sti, se te ne bodo razvile, če jih ne bo potreba po spanju, večja lepota telesa. ljubi svojega bližnjega kakor samega spodbudilo okolje. To spodbujanje pa Cilj bo čim boljši individualni uspeh. sebe. Ko je ta zapoved prvič prišla med mora priti dovolj zgodaj in biti mora Med cilji pa ni sposobnosti empatije. ljudi, je šokantno pretresla kulturo dovolj močno. Raziskave kažejo, da Če je kaj, česar ne smemo starega veka z njegovim prastarim sta ključni prvi dve leti življenja. Tedaj spremeniti, tudi ko nas bodo k temu pravilom zob za zob, oko za oko. A je mora otrok doživljati ljubeč stik z pozivali, če je kaj takega, česar si res naglo pridobila srca množic, krščan- roditeljema. A ne pozabimo: to je le ne smemo pustiti vzeti, potem je to stvu pa naposled status državne nujno potrebna dopolnitev tistega, kar naše podedovano nagnjenje k religije. Kot človekoljubno sporočilo otrok že ob rojstvu prinese na svet. Če spoštovanju človeškega dostojanstva odmeva tudi v današnjem sekularnem pa se sposobnost empatije ne razvije, in k sočutni skrbi za bližnjega. Kakšno svetu. Tu ima druga imena: skrb za bomo dobili moralnega invalida, katastrofo je prinesla ljudem odprava sočloveka, socialno varstvo in socialno nesrečo zanj in za ljudi okrog njega. človeškega dostojanstva v času treh delo, socialna država, filantropija. Ime V spoštovanje človeškega dosto- totalitarizmov, še dobro pomnimo, je manj pomembno, gre za zmagovito janstva se lahko na slab način vmeša tudi pri nas so bili desettisoči pobiti, dobrosrčnost, sočutje in dobrohot­nost, tudi medicina. stotisoči pa ustrahovani, ponižani in ki že dve tisočletji prevzemajo ljudi. Vmešala se je že mnogokrat, oropani pravic. Tu pa je nova Pedro Opeka je odprl srca svojih večkrat s katastrofalnimi posledicami nevarnost, ki jo utegne prinesti poslušalcev že s prvimi stavki svojega za vpletene. Danes izumlja metode, s nastopajoči razcvet biotehnologije nagovora. To naglo odpiranje povabi- katerimi naj bi bilo kmalu mogoče pod idejnim vodstvom praktičnih lu k dobrosrčnosti nas utrjuje v izboljšati človekove lastnosti in etikov. Pred njo je malo pred smrtjo prepričanju, da za notranjimi vrati že sposobnosti. Govorijo o žlahtnjenju svaril modri profesor Edmund čaka tisto, kar tam mora biti, naklo- človeka na načine, kakršni so že Pellegrino. Človeško dostojanstvo njenost do bližnjega in sočutna skrb vpeljani v pridelavo poljščin in živino- mora ostati nedotakljiva vrednota.

Pomembna spodbuda

Mag. Nina Mazi, dr. med. Ne glede na pomanjkanje časa, mora zdravnik bolnika in umiril, na drugi strani. Ker opisani molk predstavlja spodbuditi, da govori oz. mu pove, zakaj (po kaj) je prišel, pomemben zaviralni element, ki otežuje oz. onemogoča kaj ga teži, skrbi in muči, kaj od zdravnika pričakuje oz. učinkovito komunikacijo in sodelovanje med zdravnikom kaj potrebuje, kdaj in zakaj. in bolnikom, je naloga zdravnikov in njihovih sodelavcev, Številni bolniki zaradi »sindroma bele halje« na pragu da bolnika spodbudijo k dejavnemu sodelovanju s prijazno ordinacije onemijo in okamnijo, ne morejo več tekoče naklonjenostjo, pa tudi z nasveti, kako naj se doma čim razmišljati in sodelovati z zdravnikom. Ameriški psihologi bolje pripravi na obisk pri zdravniku (poglobljen razmi- pričujoči fenomen označujejo s pomenljivim izrazom slek, seznam težav in z njimi povezanih vprašanj itd.). »molk bele halje« (white-coat silence). Povezan je s Vira: Psychology Today 6, 11/2014, Medical News stresom na eni ter z željo bolnika, da bi se čim bolj sprostil Today 11/2014 Revija ISIS Marec 2015 17 Aktualno

Spodbujanje javnosti k opredelitvi za darovanje organov in tkiv po smrti: dejavnosti Slovenija-transplanta

Prim. Danica Avsec, dr. med., Zavod Slovenija-transplant Dr. Jana Šimenc, dipl. etnol. in kult. antr., Zavod Slovenija-transplant [email protected]

Ozaveščanje in izobraževanje dosedanjih aktivnosti Zavoda glej tudi nivoju, da lahko soustvarjamo kulturo splošne javnosti o medicinskih po- Avsec, Šimenc, 2013a). V Sloveniji posmrtnega darovanja organov in stopkih za presaditve organov in tkiv imamo urejen pregleden sistem, ki ga tkiv. ter spodbujanje posameznikov k opredeljujejo nacionalni zakonodajni Ozaveščanje splošne javnosti in opredelitvi za darovanje organov in okviri. V njem so upoštevani etična informiranje o darovanju organov in tkiv so temeljne naloge Zavoda načela ter postopki preprečevanja tkiv po smrti je zelo kompleksen Slovenija-transplant, krovne nacio- zlorab in zaščite tako darovalcev kot program. Pri tem je pomembno nalne organizacije na področju trans­ prejemnikov organov in tkiv, kar je poudariti, da pri aktivnostih za plantacijske dejavnosti. Delovanje primerna osnova za zaupanje v ozaveščanje ne gre zgolj za pobude donorskega programa je namreč dejavnost. A žal lahko le ena negativ- Zavoda Slovenija-transplant. Zelo odvisno od moralne in aktivne podpo- na ali senzacionalistična novica iz učinkovite so lahko tudi pobude, ki jih re splošne javnosti: brez podpore mednarodnega okolja povzroči podajo druge organizacije in civilna darovalcev in soglasja svojcev za negativne odmeve tudi med domačo družba. Zaradi predstavitve ustreznih darovanje nacionalni donorski prog- javnostjo in vzbudi dvome v trans­ strokovnih informacij morajo biti ram po potrjeni možganski smrti ne bi plantacijsko dejavnost ali pa ljudi tovrstne dejavnosti pripravljene v mogel delovati. odvrne od opredelitve za posmrtno sodelovanju z Zavodom Slovenija- Ustvarjanje družbenega kontek­ darovanje (Avsec, Šimenc, 2013b). -transplant. V letu 2014 smo tako sta, ki je naklonjen darovanju, je Poleg tega je na tem področju treba izpeljali tri zelo uspešne izobraževal- dolgotrajen, zahteven in dinamičen celostno povezovati informacije na no-ozaveščevalne akcije na pobude proces (o natančnejšem pregledu nacionalnem, bolnišničnem in javnem športne, gledališke in medijske javnosti. V začetku leta 2014 smo razvili sodelovanje s Slovenskim mladinskim gledališčem (SMG). Na nas in odgo- vorne strokovnjake v UKC Ljubljana sta se obrnila ustvarjalca gledališke predstave »Srce na dlani«, režiser Mare Bulc ter scenaristka in igralka Draga Potočnjak. Pri oblikovanju predstave smo sodelovali s strokov- nim svetovanjem, podajanjem nepo- srednih izkušenj iz dnevne prakse, posredovanjem gradiva in kontaktov ter s članki v gledališkem listu. Gledališka predstava izjemno tanko- čutno in večplastno prikazuje okoliš­ čine, v katerih se znajdeta družini umrlega darovalca in prejemnika. Izpostavljeno je tudi doživljanje bolnika, ki čaka na ustrezen organ oz. Slovenija-transplant je krovna nacionalna organizacija na področju presaditev. Poleg tega, da je v pred- transplantacijske dejavnosti. stavi prikazana kompleksnost proce- Revija ISIS 18 Marec 2015 Aktualno

sov darovanja in presaditve organov, gre tudi za osvetljevanje krhkosti življenja, na kar v vsakdanji naglici in ob preobremenitvah v zdravstvu pogosto pozabimo. Srce na dlani je sestavni del repertoarja Slovenskega mladinskega gledališča v sezoni 2014/2015. Pred- stavo smo si, tudi v sklopu obeleževa- nja evropskega dneva darovanja v Murski Soboti, že ogledali številni zdravstveni delavci, ki se ukvarjamo z dejavnostjo darovanja in zdravljenja s presaditvijo, in bili navdušeni. Še pomembnejše pa je, da predstava poleg umetniške nosi tudi izobraže- valno-ozaveščevalno sporočilnost za mlade, ki so ključna ciljna publika gledališča. Med nameni ustvarjalcev Darovanje organov po smrti je oblika pomoči sočloveku v stiski. je namreč čim več srednjih šol spod- Več informacij o transplantacijskih postopkih ter možnostih opredelitve buditi k obisku predstave. najdete na spletni strani www.slovenija-transplant.si. Svojo pobudo za sodelovanje in predstavitev teme darovanja organov so lani izrazili tudi predstavniki festivala Lent. Celoletna akcija je bila Slovenije, Rdeči križ Slovenije (RKS) Nogometnega kluba Maribor. Zaveda- zelo uspešna, saj so uspeli zbrati ter Zavod Slovenija-transplant. li so se moči in vpliva svojega kluba skoraj tretjino opredelitev za posmrt­ Osnovni cilj te aktivnosti je bil infor- ob vrhunskih športnih rezultatih ter no darovanje v letu 2014. mirati širšo javnost o pomenu in želeli spodbuditi navijače in druge k Tretjo aktivnost, ki je bila zelo potrebi darovanja organov in tkiv po opredelitvam za darovanje. V ta prodorna in razširjena po vsej Slove- smrti za namen zdravljenja. Hkrati namen smo izobrazili deset njihovih niji, smo izvedli na pobudo 1. progra- smo želeli spodbuditi razmisleke, prostovoljcev ter jih pooblastili za ma Radia Slovenija. Vseslovensko pogovore in opredelitve za darovanje. zbiranje izjav na terenu. V NK Mari- akcijo s sloganom »Daj življenju Za izvajanje darovanja in zdravljenja s bor so izdelali promocijsko gradivo ter priložnost – povej naprej« smo presaditvijo je sicer pomembno, da skozi vse leto pred tekmami spodbuja- izpeljali v tednu med 15. in 19. decem- pridobimo čim večje število podpisa- li k opredelitvi. Aktivni so bili tudi brom 2014. Akcija je v partnerskem nih izjav. A hkrati je morda še po- med splošno javnostjo v času trajanja sodelovanju združila 1. program Radia membnejše spodbujanje pogovorov v družinskem krogu ter dolgoročno ustvarjanje okolja, ki je naklonjeno darovanju in ima zaupanje v dejav- nost. Akcija je bila namenjena tako tistim, ki o temi še niso razmišljali, neodločenim posameznikom, kot tudi tistim, ki so se že opredelili, a še niso uspeli formalno urediti podpisa izjave o darovalcu. V ta namen smo s pomo- čjo prostovoljcev RKS omogočili podpisovanje izjav na vseh 56 območ- nih združenjih RKS po Sloveniji. Poleg tega so bile v tednu akcije v več krajih Slovenije postavljene informa- tivne stojnice. Na 1. programu radia Slovenija so v tednu akcije vsak dan predvajali Graf 1: Število opredeljenih po mesecih v letu 2014 (vir: statistika pripovedi oseb z izkušnjo. Zgodbe o Slovenija-transplant). življenju po transplantaciji so delili Revija ISIS Marec 2015 19 Aktualno

prejemniki tovrstnega načina zdravlje- sodelovanje prostovoljcev Rdečega organov in tkiv ter zdravljenja s presa- nja Alenka Brecelj, Andreja Lorbar, križa Slovenije ter enotedensko ditvijo. Alida Bevk, Azra Bešič, Vesna Krivec, trajanje so zagotovili izjemen uspeh Darovanje organov po smrti je Brane Tome ter Toni Gašperič. Izkuš­ akcije. Kratkoročni cilj je bil dosežen, oblika pomoči sočloveku v stiski. Več njo o soglasju za darovanje po smrti je saj smo zagotovo spodbudili pogovore informacij o transplantacijskih neposredno povedala Klementina v družinskem krogu o posamezniko- postopkih ter možnostih opredelitve Kregar. Osebna stališča in razmišlja- vem stališču do darovanja organov in najdete na spletni strani www.sloveni- nja o temi je podal tudi režiser pred- tkiv po smrti za namen zdravljenja. ja-transplant.si. stave »Srce na dlani« Mare Bulc. Z Zbrali smo tudi 236 izjav, kar pred­ zgodbami transplantiranih, svojcev stavl­ja 32-odstotni delež vseh prido- Literatura: darovalcev, umetniškega ustvarjalca bljenih izjav v letu 2014. 1. Avsec, D., Šimenc. J. (2013a). Mobilizing the Public for Deceased Donations in predstave, strokovnimi nasveti, Uspehi in dobre izkušnje iz Slovenia: Actions taken by Slovenija- najavami ter prispevki s terena je bil preteklega leta nam dajejo zagon za transplant. Organs, Tissues, and Cells ustvarjen mozaik informacij, ki je delo naprej, saj bodo raznovrstne (16): 183–188. 2. Avsec, D., Šimenc, J. (2013b). Donor transplantacijsko dejavnost prikazoval pobude in sodelovanja tudi v bodoče Programmes and Public Support for jasno, razumljivo ter tudi na način, da sestavni del komunikacijske strategije Organ Donation in Slovenia: Reflections je posameznike spodbujal k dejanjem. Slovenija-transplanta. Ne nazadnje of Slovenia Transplant. V Randhawa G., Schicktanz S. (ur): Public Engagement in Dobra medijska pokritost, primer- tovrstni ukrepi ključno pripomorejo k Organ Donation and Transplantation. nost predvajanih vsebin, odzivnost ustvarjanju »kulture darovanja«, Pabst Science Publishers, Langerich, Slovenija-transplanta, dostopnost aktiviranju javnosti ter poglobljenega 107–113. stojnic in drugih mest za opredelitev, razumevanja programov za darovanje

Zaznavanje kulture varnosti pacientov v slovenskih splošnih akutnih bolnišnicah

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., Bled [email protected]

Kultura varnosti pacientov je nobene volje za ureditev sistema Literatura: najpomembnejši dejavnik za pojav- varnosti, nas je pripeljalo do tega, da 1. Robida A. Hospital survey on patient safety culture in Slovenia: a psychometric nost in preprečevanje škodljivih ne naredimo nič, ko pride do varno- evaluation. Int J Qual Health Care 2013, dogodkov zaradi napak. Zadnji stnega incidenta s škodo za pacienta, 25: 469–75. dogodki, ki so upravičeno razburili kvečjemu obtožimo posameznika za 2. Robida A. Perception of patient safety culture in Slovenian acute general javnosti, bi morali spodbuditi zdrav- napako in nato čakamo, da se bo hospitals. Zdrav Vestn 2013; 82: 648–60. stvene organizacije, da se resno lotijo podobna napaka zgodila v naši bolni- 3. Robida A. Odnos in znanje kliničnih vzpostavljanja sistemov varnosti šnici ali pa kje drugje. Vrtimo se v za mentorjev zdravstvene nege o varnosti pacientov. Obzor Zdrav Neg 2014; 48: pacientov in zaposlenih. Izmerjena učenje neprebojnem začaranem 220–6. kultura varnosti v letih 2010 in 2011 krogu. Napak ne znamo analizirati in 4. Skela - Savič B., Robida A. Quality and (1, 2) je pokazala ogromno priložnosti ignoriramo izobraževanja s področja safety of health care provision: The role of middle management. Obzor Zdrav Neg za izboljšave. Raziskava je priporočila znanosti o kakovosti in varnosti 2012; 46: 9–35. splošne ukrepe za izboljšanje kulture pacientov. Morda je tako, ker se na 5. Robida A. Napake pri zdravstveni varnosti pacientov vsaki bolnišnici, a kakovost in varnost pacientov pri nas obravnavi pacientov : sistematična analiza globljih vzrokov napak in njihovo se jih je po mojem vedenju resno vsak »spozna«. preprečevanje. 1. izd. Bled: Center za lotila le ena sama. Neznanje kakovosti izboljševanje kakovosti in varnosti in varnosti pacientov (3, 4) skoraj zdravstvene obravnave, Prosunt, 2013 Revija ISIS 20 Marec 2015 Aktualno

Pogostost poročanja napak

71 % 32 % Ustreznost števila osebja

Podpora vodstva na oddelku za varnost 65 % Podpora vrhnjega vodstva za varnost pacientov Nenehno izboljševanje 36 % kakovosti Nekaznovalni 64 % odziv na napake 38 %

Timsko delo med bolnišničnimi enotami enotah Timsko delo v bolnišničnih Predaja pacientov in preme 62 % stitev znotraj bolnišnice 41 %

59 % 54 %

Odprtost komunikacij

58 %

Rezultati kažejo, da osebje ne pozna dovolj metod invarnosti % 58 o napakah o orodij za izboljševanje varnosti pacientov. Izčrpna -

priporočila, ki so jih prejele bolnišnice, naj bi Celokupno zaznavanje izboljšala zavedanje o pomenu varnosti pacientov informacija Povratna

med osebjem s predpostavko, da je vodstvo na najvišji ali srednji ravni sporočilo rezultate osebju Zavzetost in odgovornost vodstva bolnišnic je ključnega pomena pri uvedbi in spremljanju na primeren način. programov varnosti pacientov. Na zadnje izobraževanje ZZS o orodjih kakovosti

so se prijavili trije, med njimi je bil en zdravnik, kar se zelo sklada z zgornjimi številkami. Revija ISIS Marec 2015 21 Zdravstvo

Birokratske ovire reševanju življenj s helikopterji

Problematika helikopterskega reševanja in nujne medicinske pomoči v Sloveniji

Prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med., spec. urgentne in družinske medicine, zdravnik HNMP, zdravnik letalec GRZS, direktor zdravstvenega doma Tržič, vodilni avtor mednarodnih smernic IKAR za medicinsko uporabo helikopterjev v gorah [email protected]

V nujni medicinski pomoči (NMP) na terenu umre le malo pred našim prihodom ali celo v sta hitrost prihoda medicinske ekipe in kakovost naših rokah ter vemo, da bi mu ob zgodnejšem oskrbe bolnika ali poškodovanca (v nadaljevanju prihodu morda lahko rešili življenje. Prepozno pacienta) med najpomembnejšimi dejavniki, od pa prihajamo predvsem zaradi organizacijsko- katerih je odvisno preživetje in zmanjševanje posle- birokratskih ovir, ki niso v naši pristojnosti – dic. Predvsem zaradi hitrosti, fleksibilnosti in lahko le opozarjamo nanje in to delamo pogosto, strokovne usposobljenosti ekip je služba helikop- žal s skromnim uspehom. terske NMP (HNMP) pomemben del sistema NMP Naslednje, kar kaže na neurejenost razmer, v vseh razvitih državah. In kako je v Sloveniji? nezainteresiranost in neodgovornost odločeval- Kljub dolgoletnim prizadevanjem skupin in cev v Sloveniji, je dejstvo, da imamo le eno bazo posameznikov, ki želimo pacientom na terenu HNMP na Brniku namesto treh, s katerimi bi v zagotoviti čim boljšo oskrbo in seveda preživetje, skladu z mednarodnimi standardi in po vzoru je Slovenija med evropskimi državami na repu sosednjih držav zagotovili enako dostopnost do po razvitosti in dostopnosti HNMP. Je celo edina HNMP vsem prebivalcem. To je negacija enega od razvitih evropskih držav, ki nima niti enega temeljnih deklarativnih vodil Ministrstva za medicinskega, samo pacientom namenjenega zdravje o enaki dostopnosti do nujnih zdravstve- helikopterja! Uporabljamo zastarele večnamen- nih storitev na celotnem ozemlju države. Naši ske vojaške in policijske helikopterje, ki jih sicer državljani so na tem področju neenaki že med upravljajo dobro usposobljene posadke. To je seboj, v celoti pa so bistveno na slabšem od približno tako, kot če bi službe NMP slovenskih prebivalcev večine drugih evropskih držav. Iz zdravstvenih domov namesto sodobnih, odlično edine helikopterske baze na Brniku v sprejemlji- opremljenih rumeno obarvanih reševalnih vozil, vem času lahko pokrivamo le polovico ozemlja ki jih dobro poznajo vsi državljani, uporabljale Slovenije. Na Brniku delujeta dve različni heli- najete policijske marice in vojaške oklepnike. kopterski službi, vsaka s svojimi pomembnimi Mimogrede: Slovenija (beri slovenski politiki) je slabostmi in omejitvami, kar je evropski unikum. imela denar za desetine patrij, ni pa imela Ker sem soavtor mednarodnih smernic za denarja za nekaj medicinskih helikopterjev. medicinsko uporabo helikopterjev in hkrati kot Sodobno opremljen medicinski helikopter stane zdravnik že dolgo zelo aktivno sodelujem v obeh toliko kot dve patriji, z njegovo pomočjo pa v slovenskih helikopterskih reševalnih službah, ju enem letu lahko rešimo na desetine življenj, še bom na kratko predstavil. Predvsem pa želim več ljudem pa povečamo možnosti preživetja in predstaviti projekt, s katerim bi stanje lahko zmanjšamo posledice težkih poškodb in bolezni. hitro izboljšali, a ga žal ovira birokracija. Mogoče ljudje, ki si eksistenco in družbeni Služba HNMP pri Osnovnem zdravstvu položaj ustvarjajo predvsem v pisarnah in na Gorenjske, ki deluje vse dni v letu, je odlično sestankih, težko razumejo, kako je na prvi bojni medicinsko usposobljena, kar potrjujejo tudi črti – kako hitro se izteka življenje hudo poško- mednarodne primerjave. Žal mora uporabljati dovanemu v prometni ali gorski nesreči ali pa zastarela policijska helikopterja, od katerih je nenadno hudo zbolelemu kjerkoli v naši prelepi eden celo premajhen za nekoliko višje paciente. Sloveniji. In kako zahtevno, strokovno in čustve- Aktivacijski čas helikopterjev (čas od nujnega no, jim je pomagati. In kako težko je, če kdo klica do vzleta) so pripadniki Letalske policijske Revija ISIS 22 Marec 2015 Zdravstvo

se, kljub prizadevanjem in opozarja- njem strokovnjakov in kljub številnim tragičnim primerom, na področju uporabe helikopterjev v medicinske namene ni nič bistvenega spremenilo. Drugače od večine evropskih držav, kjer je organizacija in izvedba HNMP v civilnih rokah, imata na tem podro- čju v Sloveniji pomembnejšo vlogo Ministrstvo za obrambo (Slovenska vojska in Uprava RS za zaščito in reše- vanje – URSZR) in Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Policija. Poleg MZ so za opisano stanje soodgovorni številni odločevalci, predvsem politiki. V preteklosti so se npr. raje odločili za slovito luksuzno vladno letalo. Malo manj luksuzno letalo bi pomenilo en medicinski helikopter več. Drugi primer so že omenjene patrije. Onemogočene so bile tudi vse zasebne pobude, ki bi ob Gorsko reševanje s helikopterjem v Triglavu (foto Iztok Tomazin). skrbnem državnem nadzoru po evropskih vzorih lahko pomembno enote v zadnjem obdobju sicer skraj- doma, kar pogosto ni enostavno in izboljšale dostopnost in učinkovitost šali na manj kot deset minut, kar pa je traja. Helikopter mora nato poleteti helikopterskega reševanja. po mednarodnih standardih še vedno po nas, kar pomeni dodatno izgubo Zaradi opisanih dejstev in hkrat­ preveč. Največja slabost te službe, za časa, in šele potem poletimo proti nega zavedanja, da v sedanjih razme- katero pa ni odgovoren ne medicinski mestu nesreče. Zato pacienti v sloven- rah v Sloveniji ne moremo takoj ne letalski del posadke, pa je, da lahko skih gorah pogosto dobijo pomoč vzpostaviti optimalne HNMP, ki bi iz posreduje le tam, kjer je možno pozno, nekateri žal tudi prepozno, treh baz s sodobnimi medicinskimi pristati, kar zelo zmanjšuje njeno hkrati pa helikopterji po nepotrebnem helikopterji učinkovito, po mednarod- učinkovitost. Druga služba – helikop- preletavajo velike razdalje, kar je nih standardih pokrivala celotno tersko reševanje v okviru Gorske dodaten strošek. Ura letenja stane ozemlje države, smo poznavalci reševalne zveze Slovenije, ki pretežno 2600 evrov. Vsaka minuta, kaj šele problematike, predvsem člani širšega uporablja vojaške helikopterje, sicer ura zamude pri prihodu do pacienta vodstva HNMP, že leta 2011 predlaga- lahko posreduje kjerkoli, saj z lebde- pa stane še mnogo več, lahko tudi li začasno rešitev, ki bi ob upoštevanju njem in uporabo vitla dosežemo življenje. obstoječih omejitev (Slovenija nima pacienta tudi v najbolj zahtevnih Kaj se ponuja kot sorazmerno namenskih medicinskih helikopterjev, terenih, vendar ima druge slabosti. enostavna, logična, najhitrejša in samo ena baza na Brniku…) lahko Zdravnik je edini medicinec v posad- dokaj učinkovita rešitev absurdne precej izboljšala obstoječe stanje in ki, manjka njegova desna roka – reše- situacije opisanih dveh različnih služb zagotovila predvsem pacientom v valec NMP. Tudi medicinska oprema na isti lokaciji, z istimi (vojaškimi in težje dostopnih krajih hitrejšo in je skromnejša kot v HNMP. Med policijskimi) posadkami, z nasprotu- boljšo medicinsko oskrbo. poletnimi dežurstvi (vsega 90 dni na jočimi si slabostmi in dopolnjujočimi Pripravili smo projekt združitve leto) je aktivacijski čas vojaš­kega se prednostmi? Združitev, jasno, kar obeh opisanih helikopterskih služb, s helikopterja okoli 15 minut, kar je je tudi bistvo naših večletnih, doslej čimer bi izničili njune pomanjkljivo- trikrat več, kot je mednarodni stan- neuspešnih prizadevanj, ki jih opisu- sti, ohranili prednosti in, kar se sliši dard. V času izven dežurstev pa jem v nadaljevanju. neverjetno, ob tem celo prihranili! gorsko reševanje s helikopterjem Izvirni greh neurejenih razmer na Rešili bi še več življenj in zmanjšali poteka še bistveno počasneje in tem pomembnem področju zdravstve- posledice poškodb in bolezni. Zaradi neracionalno, ker smo takrat zdravni- nega varstva v Sloveniji tiči na Minis­ očitnih, dokazljivih dobrobiti smo ki in gorski reševalci dosegljivi le trstvu za zdravje (MZ), ki je odgovor- pričakovali, da bodo odgovorni naključno. Če se zgodi nesreča, nas no za sistem NMP v državi. Od odločevalci naš projekt takoj podprli morajo najprej najti v službah ali ustanovitve HNMP pred enajstimi leti in ga pomagali uresničiti v najkrajšem Revija ISIS Marec 2015 23 Zdravstvo

možnem času. Minila pa so tri leta, a projekt še vedno stoji predvsem zaradi birokratskih ovir. Oglejmo si kratko zgodovino. Po našem nekajmesečnem argu- mentiranju je MZ sredi leta 2012 ustanovilo medresorsko delovno skupino (MDS) za pripravo predlogov racionalizacije in optimizacije delova- nja HNMP – GRZS. V njej smo sodelovali vsi deležniki od predstavni- kov treh resornih ministrstev, Policije, Slovenske vojske, URSZR, Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in seveda »operativci« iz HNMP in GRZS. Sestanki MDS so bili redki, meseci so tekli, zapletalo se je pri podrobnostih. Izkazal pa se je ZZZS, ki je hitro ugotovil, da naš predlog poleg boljše in hitrejše oskrbe pacien- tov pomeni tudi prihranke, ker ne bo več neracionalnih helikopterskih pole- tov, zato je odobril potrebna sredstva za gorskega reševalca letalca, kar je bil Najsodobnejši helikopter italijanske HNMP (fotoarhiv HNMP). eden ključnih pogojev združevanja obeh ekip. Konec leta 2013 je MDS skupnega z dobrobitjo pacientov, (ovinek, dodatna izguba časa!), potekel mandat in pričakovali smo, da vendar že dolga leta ovirajo razvoj nato pa brez sicer obveznega bo končno stekel pilotni projekt in helikopterskega reševanja v Sloveniji reševalca letalca (improvizacija bomo lahko začeli z delom. A na sceno – kljub našim naporom, kljub vse več na mojo odgovornost zaradi so še bolj prepričljivo stopili birokrati. primerom, ko bi združena ekipa lahko krajšanja zamude) priletel na Služba vlade RS za zakonodajo je hitreje in bolje oskrbela paciente. To mesto nesreče, kamor je medtem sporočila, da je pred začetkom projek- dokazujeta dva nedavna tipična, peš že prispela lokalna ekipa ta treba spremeniti več pravnih aktov. tragična primera, kjer sem sodeloval NMP. Prišli smo prepozno, Še naprej smo si predvsem člani kot naključno dosegljivi zdravnik poškodovanec je medtem umrl. vodstva HNMP prizadevali pospešiti letalec GRZS. 2. V Karavankah je zdrsnila planin- postopke, obiskovali smo državne 1. Huda nesreča pri delu v gozdu. ka, ženska v najboljših letih, in se uradnike, pisali pisma s pobudami in Dostop lokalne ekipe NMP z hudo poškodovala. Teren spet ni predlogi… Del birokracije je počasi le rešilcem je bil otežen, zato so na dopuščal posredovanja HNMP, opravil svojo nalogo – pripravili so pomoč poklicali helikopter. Ekipa zato je sledila mnogo počasnejša novo Uredbo o organiziranju, oprem­ HNMP s policijskim helikopter- intervencija GRZS – najprej ljanju in usposabljanju sil za zaščito, jem bi se lahko takoj odzvala in iskanje usposobljenega zdravnika reševanje in pomoč, žal pomanjkljivo, poletela direktno na mesto letalca GRZS. Po naključju sem bil saj ne upošteva reševalcev HNMP. nesreče. Zaradi terena, kjer spet edini dosegljivi, a sredi poleta Hkrati z novim Načrtom o aktivaciji domnevno ni bilo možno pristati, s padalom s Kriške gore. S tvega- državnih zrakoplovov (njune spre- pa je bil namesto HNMP aktivi- nimi manevri sem hitro pristal, ob membe) čaka na vladno potrditev. ran vojaški helikopter in ekipa sodelovanju edinega urgentnega Potem bo MZ moralo popraviti še GRZS. Začelo se je iskanje doseg­ reševalnega vozila zdravstvenega Pravilnik o HNMP… čas pa teče. ljivega zdravnika in gorskega doma Tržič (na mojo odgovornost Danes, več kot tri leta po tem, ko reševalca letalca, čas pa je neu- kot direktorja zdravstvenega smo pokazali, kako bi v Sloveniji smiljeno tekel. Vojaški helikopter doma) zamenjal opremo, pome je lahko bolje in nič dražje reševali je zaradi birokratskega postopka priletel vojaški helikopter (ovinek, življenja, se pilotni projekt delovanja aktivacije že vzletel z zamudo, izguba časa!), poleteli smo še na združene ekipe še vedno ni začel potem je poletel v Tržič pome, letališče Lesce, tam vkrcali reše- zaradi pasivnosti odgovornih in zaradi ker sem bil takrat najbližji doseg­ valca letalca (nova izguba časa!) in pritlehnih interesov, ki nimajo nič ljivi zdravnik letalec GRZS se šele nato usmerili proti mestu Revija ISIS 24 Marec 2015 Zdravstvo

opisani projekt ne bi smel biti velik zalogaj, saj je po strokovni in finančni plati vse pripravljeno. Zato od minis­ trice pričakujemo, da bo s sodelavci v najkrajšem možnem času omogočila začetek projekta. Seveda bo to šele začetek urejanja problematike medi- cinsko reševalne uporabe helikopter- jev v Sloveniji v skladu z mednarodni- mi standardi. Čaka nas še veliko dela, saj država potrebuje tri helikopterske baze in namenske medicinske heli- kopterje ter boljšo organizacijo NMP na temelju urejenega dispečerstva (ki ga v Sloveniji še nimamo!) in drugač- nih medresorskih razmerij. V razvitih demokratičnih državah je odgovorni nosilec sistema NMP, vključno s HNMP, ministrstvo za zdravje, ostali (notranje in obrambno ministrstvo, policija in vojska ter druge organizaci- je, ki sodijo v represivni ali infrastruk- V Sloveniji nujno potrebujemo medicinske helikopterje (foto Iztok Tomazin). turni del državnega aparata) se vključujejo le po potrebi, marsikje le izjemoma. nesreče. Žal je tudi ta poškodo- odločanja, pa pričakujemo, da nas pri In za konec, zaenkrat čisto na vanka umrla pred našim priho- naših prizadevanjih v javno dobro ne kratko še o temi, ki je zadnje mesece dom. ovirajo, pač pa pomagajo in s tem dvigala prah v Sloveniji – o tem, kako Ne moremo z zanesljivostjo trditi, izpolnijo vsaj minimalni del svoje hoče Evropska unija »prepovedati da bi poškodovanca ob hitrejšem osebne in poklicne odgovornosti do sedanji dober sistem helikopterskega prihodu helikopterja z ustrezno ljudi in družbe. Opisani projekt je zelo reševanja in NMP s policijskimi in medicinsko reševalno ekipo preživela, konkreten izziv in odgovornost zanje. vojaškimi helikopterji v Sloveniji«. vsekakor pa bi imela bistveno večje Nesprejemljivo je, da projekt ne Prvič: EU želi sistem uporabe helikop- možnosti za preživetje. V obeh opisa- more steči, čeprav imamo vse, kar terjev v medicinsko reševalne namene nih in številnih drugih primerih bi se potrebujemo, razen izpolnjenih urediti optimalno in nediskriminator- združena ekipa HNMP GRS, za katero birokratskih pogojev. Imamo izkuše- no. Drugič: sedanji sistem v Sloveniji si prizadevamo, lahko takoj odzvala in ne, dobro usposobljene strokovnjake je daleč od optimalnega. In tretjič: mnogo hitreje oskrbela poškodovan- (zdravnike, reševalce HNMP, reševal- zdravnikom, reševalcem in vsem ca. Ne nazadnje, prihranil bi tudi ce letalce GRZS, policijske in vojaške ostalim, ki si prizadevamo za dobrobit ZZZS, saj helikopter ne bi delal pilote in letalske tehnike), ki znamo in pacientov, predvsem pa seveda nepotrebnih ovinkov. Da o vrednosti želimo delati, imamo opremo, imamo ogroženim pacientom je popolnoma človeškega življenja, ki je neprecenlji- za silo primerne helikopterje. Združe- vseeno, čigav helikopter jim bo vo, sploh ne govorimo. na ekipa HNMP GRZS bi lahko takoj priletel na pomoč. Edino pomembno Zdravniki GRZS in HNMP, gorski začela z delom, sprva ob vikendih in je, da bo priletel pravočasno, da bo reševalci in posadke helikopterjev po drugih konicah, po usposobitvi varen in ustrezno opremljen ter da bo najboljših močeh in znanju opravlja- večjega števila članov HNMP iz na krovu usposobljena ekipa. Urejeni, mo svoje poslanstvo, pogosto v zelo gorskoreševalnih veščin pa vsak dan. odgovorni državi pa bi moralo biti zahtevnih in nevarnih pogojih. Poma- Vemo, da je nova ministrica za pomembno predvsem to, da bo ta gati ob nesrečah, poškodbah in zdravje pred ogromnimi izzivi, da je helikopter dostopen, uporabljen boleznih v okoliščinah, ko druge zahtevno funkcijo prevzela šele pred učinkovito in racionalno, v vsestran- službe ne morejo posredovati, nam je kratkim in da je v sedanjih družbeno- sko korist ljudem in družbi. v veselje in zadoščenje, strokovno nas ekonomskih razmerah urejanje izpolnjuje in človeško osmišlja. Od sesedajočega se sistema zdravstve- tistih, ki niso v »prvih bojnih vrstah«, nega varstva v Sloveniji izjemno imajo pa na svojih položajih možnost zahtevna, kompleksna naloga. A Revija ISIS Marec 2015 25 Zdravstvo

3. konferenca o razvoju družinske medicine

Klemen Pašić, dr. med. [email protected]

Zdravniki družinske medicine smo se medicine. Le-ta k sodelovanju pri obravnavi 8. januarja zbrali na že 3. konferenci o paliativnega bolnika po potrebi in na osnovi razvoju družinske medicine. Na podro- svoje strokovne presoje povabi druge čju razvoja družinske medicine deluje strokovnjake oz. člane paliativnega tima. veliko skupin in posameznikov, zato so V nadaljevanju je Miha Demšar predstavil dosežke Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdrav- omenjena srečanja ključnega pomena niški zbornici Slovenije. V preteklem letu je za predstavitev idej ter postavitev sku- zaposlitev dobilo 70 mladih zdravnikov, prišlo je pnih stališč. Vabljeni so bili predstavniki do uvedbe bele napotnice. Prizadevajo si tudi za organizacij in delovnih skupin, ki deluje- zniževanje števila ponovnih napotitev na sekun- jo na področju družinske medicine. darno raven ter optimizacijo administrativnega Namen tokratnega srečanja je bil dolo- dela zdravnikov družinske medicine. čiti strategijo delovanja koordinacijske- Igor Muževič je izpostavil, da je Praktik.um ga telesa družinske medicine in uvelja- uspešno našel svojo vlogo kot katalizator dogo- varjanja med stroko in drugimi institucijami. vitev le-te na primarni ravni Uspeli so s sprejetjem nižje glavarine in mreže zdravstvenega varstva. Novosti in dose- osnovnega zdravstva. danje delo so predstavili predstavniki Kljub obdobju brezvladja in menjavanju naše skupine za paliativo, odbora za osnov- vrhovne politike so na Ministrstvu na zdravje no zdravstveno varstvo, Praktik.uma, predlagali nadaljevanje udejanjanja strategije Združenja zdravnikov družinske medici- razvoja osnovnega zdravstva, ki jo bodo vključili ne, Ministrstva za zdravje in tudi ZZZS. tudi v bodoči zakon o zdravstveni dejavnosti. Novosti se obetajo tudi pri Fidesu, kjer se zavze- Na začetku je Suzana Jarc iz ZZZS predstavi- majo za uveljavitev standardov in predpisov, la načrtovane spremembe financiranja osnovne tokrat tudi na primarni ravni. zdravstvene dejavnosti, saj je cilj ZZZS poenosta- V zaključku konference smo uspešno ustano- vitev modela plačevanja, uvedba kazalnikov vili koordinacijsko telo družinske medicine s kakovosti ter udejanjiti načrt o 1500 glavarinskih člani udeležencev konference. Telo bo delovalo količnikih. Udeleženci konference smo bili pretežno preko spletne skupine. Njegov namen enotni, da je za tako pomembne spremembe in cilj pa je priprava skupnih stališč, ki jih bodo treba ustanoviti skupino predstavnikov družin- zagovarjali predstavniki na različnih sestankih, ske medicine, ki bi aktivno sodelovala z ZZZS. kjer je tematika vezana na družinsko medicino. Članica skupine za paliativno oskrbo je predstavila državni načrt paliativne oskrbe, ki fragmentira oskrbo paliativnega bolnika po določenih subspecialnostih in s tem ruši osnovno načelo celostne obravnave takih bolnikov. V razpravi je bilo izpostavljeno, da strokovni svet za družinsko medicino podpira prizadevanja za izboljševanje komunikacije med izvajalci posameznih segmentov interdisciplinarne paliativne oskrbe v Sloveniji. Paliativno oskrbo mora voditi strokovnjak, ki pozna bolnika in njegovo družino celostno ter je bolnika sposoben voditi dolgotrajno, tj. zdravnik družinske Revija ISIS 26 Marec 2015 Forum

Številka: 01115-6/2015/5 Datum: 22. 1. 2015

Akad. prof. dr. Janez Sketelj Razred za medicinske vede SAZU Jesihov štradon 47 1000 Ljubljana Spoštovani prof. Sketelj, dragi Janez!

Zahvaljujem se za poslano stališče cenjenih skih zbornic EU intenzivno ukvarja z odnosom kolegov akademikov medicinskega razreda stanovskih organizacij do alternativnih praks SAZU, ki se nanaša na odnos zdravnikov do in njihove regulacije. Z izjemo dveh držav so homeopatije. Razumljivo je, da bom pismo vse države precej enotne pri stališčih do home- predstavil vsem članom Izvršilnega odbora in opatije in njeni regulaciji. Prav zaradi napor- seveda vsem tistim kolegom, ki so in še bodo nega iskanja soglasja končno besedilo še čaka vpeti v reševanje nakopičenih težav okoli vpra- na potrditev. šanj zdravnikov in njihovega sodelovanja pri V pogovorih s pokojnima prof. Trontljem in zdravilstvu. prof. Horvatom smo že nakazovali vse večji pojav Pismo cenjenih kolegov akademikov sem zdravilstva v državi in razloge zanj, kakor tudi prebral z zanimanjem in skrbnostjo. Razumem skrivaštva med kolegi pri opravljanju prepoveda- ga kot skrb institucije, zavezane znanosti in na ne dejavnosti. Za ta zaskrbljujoč pojav takrat njej temelječi medicini, ki seveda nima alter- nismo našli rešitve. Verjetno delite z menoj skrb native. Ni treba posebej oznanjati, da se veči- nad obsegom nelegalnega zdravilstva med noma strinjam s povedanim v pismu, kakor slovenskimi zdravniki. Vsi, ki smo sledili razpra- tudi z dejstvom, da v veliki meri prepričani vi, smo v večini razmišljali v smeri, kako zmanj- prepričujemo prepričane. To slednje velja za šati interes zdravništva za alternativne prakse in vodstvo ZZS in veliko večino kolegov poslan- povrniti zaupanje ter zvestobo šolski medicini. cev, ki so opravili zelo kakovostno in strpno Ta razmišljanja so še bolj podkrepljena, zaveda- razpravo v sklopu Skupščine ZZS. Sklep joč se rezultatov spletne ankete med kolegi, ki »Skupščina Zdravniške zbornice Slove- nakazuje odnos zdravnikov do zdravilstva v času nije predlaga Ministrstvu za zdravje, da najbolj restriktivne zakonodaje v Evropi do tega se predpisi spremenijo tako, da zgolj vprašanja (anketa je priloga pismu). Zgolj ukvarjanje s homeopatsko dejavnostjo restriktivnost do tega vprašanja in hkrati brez- ni razlog za odvzem zdravniške licence.« brižnost do dogajanja za našimi hrbti ne bosta nakazuje zgolj premik od relativno strogega zmanjšali prakticiranja zdravilstva med kolegi, odnosa stanu do kolegov, ki opravljajo to zvrst še zlasti, če ga bodo promovirali tudi kolegi zdravilstva. Tu odstopamo od stanovskih praks učitelji. EU in v tem delu ne pritrjujem stališču tajnika Če za trenutek pustim ob strani osrednjo KME, da smo lahko na to le ponosni. Na misel pisma in potarnam glede vsakdanjega soo- načelni ravni sem seveda domoljub in zagovor- čanja s posledicami arhaične organizacije sloven- nik ponosa majhnega naroda v družini EU – in skega zdravstva in vse večjega zaostanka sloven- v resnici imamo biti na kaj ponosni. Kriminali- ske medicine, nerazumljivih ekscesov, kot je ziranje zdravnikov, ki opravljajo homeopatijo, zgodba v UKC, s strani politike izsiljene javne po moji oceni sodi v kategorijo številnih drugih razprave o evtanaziji, precej pogostih sporov in stališč, s katerimi Slovenija dokazuje samoza- sovraštva med kolegi ali celo skupinami, ki bodo dostnost v različnosti, in nas, gledano v celoti, v bližnji prihodnosti močno zaznamovali ugled oddaljuje od EU kot gospodarsko in politično zdravništva v slovenski javnosti, itd., potem se neuspešno državo na zemljevidu starega zdi razumljivo, da se moramo vsem naštetim kontinenta. Morda koristi za nadaljnjo razpra- pastem posvetiti s skupnimi močmi. Brez glasne vo nekaj stališč CPME, ki se na ravni stanov­ in prepričljive vloge vas, cenjenih kolegov akade- Revija ISIS Marec 2015 27 Forum

mikov, pri vzpostavljanju večjega tako ali drugače predstavljajo dogovorila z akad. prof. dr. Francem zaupanja javnosti v zdravništvo in zdravniški­ stan. Strletom. šolsko medicino ne vidim skorajšnje- Prosim te, če lahko s tem pismom Z odličnimi pozdravi, ga napredka. Zbornica se tem stanov­ seznaniš cenjene kolege akademike, skim vprašanjem posveča z vso kakor tudi z našo željo po izmenjavi potrebno skrbnostjo, a smo hkrati stališč v sklopu delovne večerje v prim. Andrej Možina, dr. med. prepričani, da bo učinek mnogo večji, Domus Medica. Vse v zvezi z že predsednik če se bo slišal glas vseh institucij, ki predvidenim srečanjem se bova

Paliativna oskrba v Sloveniji – moja razmišljanja

Matjaž Figelj, dr. med., SB dr. Franca Derganca Nova Gorica [email protected]

Dogodki na Nevrološki kliniki prekinili. Kot prekinemo program na kronično napredovalo neozdravljivo UKC Ljubljana so pretresli mnoge, televiziji, ko nas začne vznemirjati in boleznijo. Cilj paliativne oskrbe je mogoče nas, ki smo profesionalno motiti. Ima naše življenje res vrednost lajšanje celostnega trpljenja bolnikov povezani z zdravstvenim sistemom, še televizijskega programa, ki ga izključi- s kronično neozdravljivo boleznijo in s bolj. Omenjeni dogodki so se dotakni- mo s pritiskom na gumb daljinskega tem izboljšanje kakovosti življenja, li naše ranljivosti, zavedanja, da bomo upravljalnika? vzdrževanje telesne zmogljivosti in ob napredovali kronični bolezni Na podlagi psiholoških spoznanj ohranjanje samostojnosti bolnikov postali odvisni od sočloveka. Ob in tudi lastnih izkušenj vemo, da nam kljub napredovanju bolezni. Paliativ- napredovali kronični bolezni izgublja- čustvene stiske, kar strah prav gotovo na oskrba v svojo oskrbo vključuje mo avtonomijo, ki jo družba in posa- je, otežujejo racionalno razmišljanje bolnikove pomembne bližnje, ki z meznik postavljata zelo visoko na in racionalno vrednotenje. Morda bolnikovo boleznijo, trpljenjem in lestvici vrednostnega sistema. Zave- prav zato mnogi enačijo vrednost odhajanjem tudi sami postanejo damo se, da z izgubo avtonomije življenja z vrednostjo televizijskega »sekundarni« bolniki. izgubljamo možnost, da vplivamo na programa. Paliativna oskrba je proces. potek življenja, bolezni in na zdravlje- Življenja bolnikov z napredovalimi Proces, ki bolnikom in njihovim nje. Vemo, da bodo o vsem omenje- kroničnimi boleznimi so pogosto pomembnim bližnjim omogoča, da se nem ob napredovali kronični bolezni prežeta s trpljenjem, ne le telesnim, lažje spopadajo z boleznijo, izgubami odločali drugi. tudi psihičnim, socialnim in in bližajočo se smrtjo. Proces, ki Zdravstveni delavci se zavedamo, duhovnim. Koncept celostnega bolnikom in njihovim pomembnim da se pri našem delu dogajajo nežele- trpljenja je bil opisan že konec bližnjim pomaga pri spoznanju, kdo ni dogodki, nepravilnosti in napake. šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kako pravzaprav so, kako pomembni so, Ne moremo se jim v celoti izogniti. lajšati trpljenje bolnikov z napredovalo koliko dobrega so v življenju naredili. Izognemo pa se lahko naši pasivnosti, kronično neozdravljivo boleznijo, prav Čas je pomembna lastnost vseh ki lahko vodi do ponavljanja napak. tako. Temelje paliativne oskrbe je procesov, tudi procesa paliativne Kaj so nas dogodki na Nevrološki postavila pionirka paliativne oskrbe oskrbe. Zato ni dovolj, da paliativno kliniki (in odzivi nanje) naučili in kaj Cicely Saunders. Tudi z dokazi podprta oskrbo ponudimo samo umirajočim naj spremenimo v bodoče? sodobna medicinska spoznanja jih niso bolnikom, pa tudi ne samo bolnikom, Naučili smo se, da se mnogi bojijo zamajala. pri katerih smo zaključili specifično, v smrti, še bolj umiranja. Da je strah Kaj je paliativna oskrba? Ni bolezen usmerjeno zdravljenje. pred morebitnim trpljenjem ob paliativna nega, niso protibolečinske Paliativno oskrbo moramo ponuditi napredovali bolezni tako velik, da bi ambulante, ni le oskrba umirajočih bolnikom že veliko prej, ko jim mnogi življenje, ko se ne bo mogoče bolnikov in tudi ne le simptomatsko bolezen, kljub specifičnemu zdravlje- izogniti zavedanju o minevanju, kar lajšanje telesnih težav bolnikov s nju, povzroča trpljenje. Revija ISIS 28 Marec 2015 Forum

Paliativna oskrba je zavezana nima dovolj znanja. Paliativna oskrba jev pridobivanja zaupanja bolnikov v etičnim normam. Pri oskrbi bolnikov se vrača k temeljnim vrednotam zdravstvene delavce in zdravstveni vselej spoštuje temeljna etična načela. zdravstvene oskrbe, ki so v sodobni sistem. Ko bomo pridobili zaupanje Na vsakem koraku oskrbe spoštuje medicini prepogosto spregledane. bolnikov, bodo odveč vse bojazni, da bolnikovo avtonomijo (pri informira- Osredotoča se na oskrbo bolnika, še bodo prihodnji neželeni dogodki, nju, zaupnosti, pri odločanju o tera- več, na oskrbo celotne bolnikove nepravilnosti in napake posameznih pevtskih ukrepih in kraju oskrbe…), družine, ne le bolezni. Vodilo pri zdravstvenih delavcev usodni za ugled ocenjuje koristnost in škodljivost tera- snovanju oskrbe so bolnikovi cilji. celotnega zdravstvenega sistema. pevtskih ukrepov (v procesu soodloča- Zato so bolnik in njegovi pomembni Paliativna oskrba je prve korake nja ukinja za bolnika nekoristne in bližnji vključeni v soodločanje glede naredila tudi v Sloveniji. Mnogo škodljive ukrepe, tudi ukrepe za oskrbe (paliativna oskrba je že na zdravstvenih delavcev se strinja, vsaj ohranjanje življenja, ko postanejo za začetku izbrisala »paternalizem« iz zdi se, da je pospešen in organiziran bolnika le breme, in tudi s tem izbolj- svojega slovarja). Paliativna oskrba razvoj paliativne oskrbe v naši državi šuje kakovost življenja bolnikov) in je prisega na pomen veščin sporazume- nujen. Seveda moramo zato izpolniti pravična (oskrbo omogoča vsem, ne le vanja, ki so eden od pogojev za izved- štiri pogoje: strokovno izobraziti posameznim bolnikom in tudi ne le bo kakovostne oskrbe bolnikov. zdravstvene delavce (paliativne bolnikom z rakom). Model paliativne oskrbe ni tehnološko oskrbe se moramo naučiti, kot smo Paliativna oskrba je v Sloveniji osnovan, sprejema pa tehnologijo, ki se npr. naučili ukrepanja ob urgent- obravnavana paradoksalno. V našem lajša trpljenje. nih stanjih), organizacijsko urediti zdravstvenem sistemu organizirano Zdravstveni delavci smo zavezani, status paliativne oskrbe, dejavnost razvijamo kardiologijo, ker jo nekateri da našim pacientom omogočamo ustrezno financirati in izobraziti bolniki potrebujejo. V našem zdrav- zdravstvene ukrepe oz. oskrbo, ki je v laično javnost. stvenem sistemu organizirano razvija- njihovem najvišjem interesu in v Na potezi smo vsi. Čas bo pokazal, mo nevrologijo, ker jo nekateri bolniki skladu z najvišjimi strokovnimi in ali mislimo resno ali pa je strinjanje s potrebujejo. V našem zdravstvenem etičnimi normami (strah pred sodišči pospešenim uvajanjem organizirane sistemu organizirano razvijamo in zakoni, ki bolnikom nudijo le paliativne oskrbe le odraz trenutne travmatologijo, ker jo nekateri bolniki zaščito minimalnih etičnih standar- stiske zdravstvenih delavcev zaradi potrebujejo. Nasprotno pa v našem dov, je zato odveč). Za nekatere evtanaziji naklonjenega javnega zdravstvenem sistemu ne razvijamo paciente je optimalna oskrba preven- mnenja. Čas bo pokazal, ali je bilo organizirane paliativne oskrbe, čeprav tivno ukrepanje, za nekatere v bolezen dogajanje na Nevrološki kliniki UKC vemo, da jo bomo potrebovali skoraj usmerjeno specifično zdravljenje, za Ljubljana zgolj nesrečen in neprijeten vsi (približno 90 odstotkov ljudi umre bolnike ob koncu življenja, ki ga npr. dogodek ali pa smo znali nesrečno zaradi napredovale kronične za skupino bolnikov z napredovalo dogajanje, z razvojem organizirane neozdrav­ljive bolezni in usiha počasi). demenco razumemo kot obdobje več paliativne oskrbe, obrniti v prid vseh, Paliativna oskrba je revolucija v let, pa paliativna oskrba. Ukrepanje, ki paliativno oskrbo potrebujejo ali jo zdravstvu. Kdor se s tem ne strinja, ki je vselej v skladu z bolnikovimi bodo potrebovali. drznem si trditi, o paliativni oskrbi najvišjimi interesi, je eden od temel­

tako ne bom nobeni ženski dal Evtanazija od etike pripomočka za uničenje telesne- ga ploda«, da o drugih, tudi verskih do klinične realnosti in še kakšnih razsežnostih niti ne govorimo. Zdravniki smo zadnji, ki bi sploh smeli razmišljati o evtanaziji, Prim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj saj je naše poslanstvo ravno nasprot­ no, in to je zdravljenje, lajšanje O evtanaziji (gr. eu = dobro, miš­ljajo in jo morda tudi izvajajo. V trpljenja in ohranjanje življenja. Poleg thanatos = smrt) tudi zdravniki ne temelju je evtanazija v nasprotju s izraza »dobra smrt« evtanazija govorimo radi, ker je to etično, moral- Hipokratovo prisego. Šesta se glasi: dejansko pomeni medicinsko pomoč no in tudi kazensko zelo občutljivo »Da ne bom nikoli nikomur pri umiranju ali pospešitev smrti iz področje. O njej zato raje samo – tudi ko bi me prosil – zapisal usmiljenja, pomoč pri samomoru oz. teoretiziramo, konkretnih stališč pa je smrtne droge ali ga z nasvetom umor na željo bolnika in tudi svojcev, toliko, kolikor je ljudi, ki o njej raz­ napeljeval na tako misel; prav ko bolnik sam ne more več izraziti svoje volje. Če je evtanazija še tako odvzeti bremena, ki ga pač nosimo sporna, pa je še bolj sporno, da hudo zaradi specifičnosti našega dela, ki bolni skačejo skozi okno bolnišnic ali pogosto ni samo uspešno, ampak žal kako drugače na grozovit način storijo tudi neuspešno. Tudi razni algoritmi samomor nemalokrat tudi vpričo odločanja so nam lahko sicer v veliko svojcev in celo njihovih otrok. pomoč, vendar nam na koncu ne Pri morebitni uzakonitvi evtanazi- preostane nič drugega kot ravnanje po je tudi pri nas (uzakonjena je že v svoji vesti in na osnovi izkušenj, ki jih Belgiji, na Nizozemskem, v Luksem- lahko pridobimo z dolgoletnim delom. burgu, Švici in nekaterih državah Prav čudi me, da nekateri kolegi ZDA) se je bati, kar vsi dobro vemo, trdijo, da niso bili nikoli postavljeni predvsem zlorab, kar je konec koncev pred tako dilemo. Ne vem, ali niso pri vseh zakonskih določbah. Vseka- imeli opravka s težko bolnimi ali pa kor evtanazija presega pristojnosti ne govorijo odkrito. zdravništva. Prav tako ne more biti V zadnjih letih se je zelo uveljavila svobodna volja posameznika, svojcev t.i. paliativna (lat. palliare = ogrniti s ali kogarkoli drugega. Ne vem tudi, ali plaščem) medicina, ki pa je povsem mora biti ravno medicinsko asistira- nekaj drugega. To je aktivna pomoč na. Saj je še mnogo drugih načinov, svojcem in bolnikom z napredovalo, kako končati življenje, če je trpljenje neozdravljivo boleznijo. Res pa je, da neznosno in človek želi končati je korak do evtanazije lahko zelo zemeljsko življenje. Popolnoma majhen ali celo meji nanjo. razumem stališča cerkve, ki zavrača Žal ali k sreči smo v klinični vse oblike nasilne prekinitve življenja, realnosti predvsem zdravniki in pa najsi bo to pred rojstvom (Hipo- medicinske sestre soočeni s problemi kratova prisega oz. njena modernejša težko bolnih ali poškodovanih in naslednica Ženevska konvencija to moramo pač prevzeti to breme odgo- nedvoumno odklanjata) ali po njem. vornosti, saj smo prisiljeni, da z Razumem pa tudi bolnike, ki so ukrepi zdravljenja ne nadaljujemo v neozdravljivo bolni, pogosto povsem nedogled. Opustitev nekaterih metod odvisni od tuje pomoči, ko se jim vzdrževanja življenjskih funkcij ni zdravstveno stanje postopoma samo »pasivna« evtanazija, saj je evtanazija slabša in so obupali nad svojo prihod­ ena sama. Je pa pogosto opustitev ali nostjo, pa še medicina jim po današ­ prenehanje vzdrževanja življenjskih njih dognanjih medicinske znanosti funkcij edini izhod pri obravnavi ne more ali ne zna pomagati. mnogih neozdravljivo bolnih ali hudo Sam sem bil v svoji dolgoletni poškodovanih. Mnogokrat smo lahko praksi večkrat postavljen pred dilemo, zgolj tolažniki bolnikov in njihovih kaj storiti, ko so bolniki in svojci svojcev. K sreči imamo na voljo veliko prosili ali celo zahtevali, da ne samo načinov, kako lajšati trpljenje, povsem olajšam, ampak prekinem trpljenje. pa tega nismo sposobni in kot družba Kakšna huda preizkušnja in stiska je bomo morali slej ko prej nekaj storiti to za zdravnike pred temi največjimi tudi v zvezi s tem skrajno resnim dilemami zdravniške etike, ko smo problemom, ki lahko doleti vsakega pogosto izpostavljeni želji bolnikov po od nas. Zdravniki evtanazije ne »milostni smrti« in smo na eni strani moremo kar preprosto sprejeti, tudi razpeti med željami ali celo zahtevami če bi bila zakonsko urejena. Tudi nas o aktivni prekinitvi življenja, na drugi skrbi trpljenje pred neizbežnim pa med načeli, ki smo jim zavezani pri koncem našega življenja in nekako našem osnovnem poslanstvu? Nobene potiskamo to v podzavest ali daljno etične komisije, zakonski predpisi in prihodnost, pa čeprav smo dnevno vsakdanja praksa nam ne morejo soočeni z neznosnim trpljenjem in odvzeti bremena, ki ga nosimo z umiranjem. vsakim bolnikom posebej. Še tako moderna zakonska določila ne morejo Revija ISIS 30 Marec 2015 Intervju

Služba Helikopterske nujne medicinske pomoči

Mario Bjelčević, absolvent medicine

Začetki helikopterskega reševanja v 16. julija 2003 pa je zaživela prva služba svetu segajo v 50. leta prejšnjega stole­ HNMP v Sloveniji, z bazo na vojaškem tja, ko je bila organizirana prva enota delu letališča Brnik. Sprva je delovala v helikopterske nujne medicinske pomoči sklopu pilotnega projekta, ki je trajal (HNMP) v Švici. Dokaj hitro je sledil dobra tri leta in je zabeležil 540 inter­ pričetek helikopterskega reševanja tudi vencij. S 1. decembrom 2006 pa je bil v Sloveniji (konec 60. let), a le za reše­ postavljen mejnik v razvoju HNMP v vanje v gorah v okviru GRS (Gorske Sloveniji, saj je takrat služba prešla v reševalne službe), medtem ko so želje redno delovanje in v takšni obliki ostala po organizaciji HNMP ostale neuresni­ do danes. čene. Leta so minevala, ideje so ostale, O enoti sem se pogovarjal s specialis­ vendar razen medbolnišničnih prevozov tom urgentne medicine, Urošem Lam­ in prevozov novorojenčkov z inkubator­ pičem, vodjo HNMP Slovenije, ki je v jem, se na tem področju ni zgodilo nič. projekt vključen od samega začetka.

Foto Mario Bjelčević Revija ISIS Marec 2015 31 Intervju

Vemo, da so se ideje o ustanovitvi bilo jasno, da so kolegi na terenu in mogoč. Zaradi manjšega helikopterja, primarne helikopterske reševalne tudi v bolnišnicah tako pomoč, ki je ki je omogočal sodelovanje le zdravni- službe pojavljale že zadnjih 20 let, pomenila nadgradnjo sistema NMP, ka in enega reševalca namesto dveh, vendar kdo so bili tisti, ki so bili dobro sprejeli. Kmalu se je promocija se je število reševalcev razpolovilo. pobudniki in organizatorji pilotnega delovanja HNMP usmerila v področja, projekta iz leta 2003, v sklopu katere- od koder ni bilo klicev, čeprav je šlo za V začetku je koncesijo za opravljanje ga se je vse skupaj začelo? enote, ki so bile kadrovsko in strokov- primarnih helikopterskih reševalnih Najbolj aktivni so bili na operativ- no še bolj podhranjene in so obravna- prevozov prejela Avto-moto zveza ni strani dr. Iztok Tomazin, mag. vale paciente iz mest in vasi s še Slovenije (AMZS), ki je v sodelovanju Mitja Mohor in Vladimir Jurekovič, slabšo cestno infrastrukturo. Postalo z zasebnim podjetjem prevoze dr. med., vendar brez ideji naklonje- je jasno, da iz le ene baze ne bomo opravljala z reševalnim helikopterjem. ne, žal že pokojne dr. Edite Stok, z uspeli časovno učinkovito posredovati Nato je po kratkem obdobju skrb za Ministrstva za zdravje, ne bi šlo. po celotni Sloveniji, pač pa le v zaho- transport prevzela Letalska policijska dni polovici države. Zemljevid posre- enota, ki je še danes primarni prevoz­ Pilotni projekt je trajal dobra tri leta in dovanj je že takrat vse bolj kazal nik ekipe HNMP. Kakšna je razlika v tem času je bilo opravljenih preko potrebo po delovanju vsaj še ene baze med specializiranimi in večnamenski- 500 intervencij. Kako je bilo takrat v vzhodni polovici Slovenije. mi helikopterji, ki jih uporabljate organizirano delo enote? sedaj? Poskusno obdobje se je izkazalo za V tem času je ekipa HNMP štela Večina se nas z nostalgijo spomi- uspešno in služba je začela z rednim tri člane, poleg zdravnika sta ekipo nja odlične izkušnje, ko smo decem- delovanjem. Kaj se je spremenilo s sestavljala še dva reševalca, zdrav- bra 2006 in januarja 2007 sodelovali prehodom na redno delovanje? stvena tehnika ali diplomirana zdrav­ s prevoznikom, ki je deloval po stvenika. Nastanjeni smo bili v pro- Vsak pilotni projekt je namenjen mednarodnih standardih in zagotav­ storih 15. helikopterskega bataljona temu, da se ugotovi, ali je poskusno ljal namenski, medicinski helikopter, slovenske vojske, na vojaškem delu obdobje delovanja upravičilo prehod zaposloval izkušene pilote in letalce letališča na Brniku. Naš primarni projekta v redno delo. Pilotni projekt reševalce iz policijskih in vojaških prevoznik je bila slovenska vojska s HNMP je izpolnil te pogoje. To je bil vrst, imel dober razvojni program helikopterji Bell 412, le izjemoma je v tudi čas, ko smo ugotavljali, kaj je oblikovanja mreže HNMP z ustanovi- primeru njihove zasedenosti vskočila dobro in je treba ohraniti, kaj pa je tvijo še dveh baz za enakomerno Letalska policijska enota (LPE) s pomanjkljivost, morda celo ovira za pokritost Slovenije s HNMP, omogo- svojimi helikopterji in posadkami. Z učinkovito delo in je nujno čim prej čal kratek aktivacijski čas ter nudil veliko improvizacije smo v delu spremeniti. Že takrat je bilo jasno, da odlične pogoje dela. V januarju 2007 helikopterja, namenjenem za prevoz je potrebna vzpostavitev vsaj še ene, smo bili praktično čez noč postavljeni pacienta, ekipe HNMP in njene optimalno pa še dveh helikopterskih pred dejstvo, da s sklepom vlade RS opreme, za silo varno opravljali svoje baz za učinkovito delovanje HNMP v izgubljamo rednega helikopterskega delo v pričakovanju, da se pogoji dela Sloveniji ter da brez uvedbe dispečer- prevoznika z vsemi ugodnostmi in v kratkem uredijo. Delo je potekalo v skega sistema zdravstva ne bo mogoče odslej sodelujemo z Letalsko policij- svetlem delu dneva, v poletni polovici računati na aktivacijo HNMP hkrati z sko enoto. Poleg tega, da je bilo čez leta med 7.00 in 19.00, v zimski pa drugimi intervencijskimi službami. Že noč treba spremeniti koncept dela, med 7.00 in 17.00. Aktivacija ekipe je takrat je bilo jasno, da je za varno in smo se morali boriti za streho nad potekala preko regijskih centrov za učinkovito delo potreben helikopter- glavo in dokazovati birokratom z obveščanje ali preko neposrednega ski prevoznik, ki bo deloval po med- ministrstva za zdravje, da je bivanje v klica na telefon dežurne ekipe, nato je narodnih standardih ter za potrebe bivalnih kontejnerjih, kamor so nas sledil dolgotrajen administrativni del HNMP namenjal sodoben, le reševa- želeli namestiti po odpovedi pogodbe pridobivanja dovoljenj za polet nju namenjen in opremljen helikop- za najem prostorov baze v vladnem vojaškega helikopterja v civilne ter. Prehod v redno delo je bil za vse hangarju, pač neprimerno in pod namene. Poletelo se je ob vsaki sodelujoče zdravnike in reševalce zelo vsemi standardi bivanja in dela. Na prošnji za posredovanje. Kot neke stresen, še najbolj pa za organizatorje koncu smo se z najemodajalcem na vrste varovalka, da ne bi bilo nepo- službe kot redne zdravstvene dejavno- srečo uspeli dogovoriti za nadaljeva- trebnih posredovanj, je bila mogoča le sti. Prišlo je do zamenjave prevoznika, nje dela v istih prostorih. Čez noč aktivacija HNMP s strani zdravnika iz baza se je preselila v prostore bivšega smo bili zelo medijsko izpostavljeni sistema NMP, ko je bil ta že na mestu vladnega hangarja tik ob helikopterju, in tudi zaradi pristranskega poroča- dogodka, ali lečečega zdravnika pričeli smo z usposabljanjem iz nja nekaterih novinarjev je precejšen bolnišnice v primeru medbolnišnične- »vitlanja« za primer posredovanja, del javnosti žal enačil medicinski in ga transporta. Že po prvih tednih je kjer pristanek helikopterja ne bi bil prevozniški del HNMP, čeprav smo Revija ISIS 32 Marec 2015 Intervju

bili organizacijsko povsem ločeni in Enota HNMP je danes del javne nas je vezal zgolj profesionalen zdravstvene mreže in organizirana pri službeni odnos ter skrb za pacienta, Osnovnem zdravstvu Gorenjske, ki potrebnega naše pomoči. Hitro se je zagotavlja zdravstveno osebje. Kdo ustvarilo mnenje o zaslužkarstvu vse je del HNMP in kako poteka vaš zasebnika na račun reševanja s delavnik? helikopterjem. Kmalu smo ugotovili, V HNMP sodeluje 24 članov, med da bo LPE kot začasni helikopterski njimi je 13 zdravnikov in 11 zdravstve- prevoznik postala redni prevoznik. nih tehnikov ali diplomiranih zdrav- Opozorili smo na konkretne stvenikov. Kljub temu, da so bili v pomanjk­ljivosti, ki nas oddaljujejo od HNMP sprva vpeti kolegi iz vse mednarodnih standardov, a je argu- Slovenije, smo z leti prišli do tega, da ment moči represivnih organov je edino mogoče učinkovito organizi- kmalu nadvladal našo moč argumen- rati službo z jedrom zaposlenih iz tov. Ljudje, ki so povzročili, da se je širše okolice, tudi zaradi lažjega dobro zastavljen sistem sesul v prah, zagona dela v morebitnih novih pa niso imeli niti toliko vesti, da bi enotah HNMP pa smo ohranili sode- vzpostavili sistem, ki bi bil enakovre- lovanje s kolegi iz Maribora in Pri- den, če ne že boljši. Tudi zato še morske. Nekaj nas je delno redno vedno nekajkrat letno HNMP ne zaposlenih, nekaj pogodbeno. Nihče odide na intervencijo, ker nima na ni zaposlen za polni delovni čas le na voljo helikopterja, kar je nedopustno. HNMP, saj nam prav ohranjanje stika Žal sta za štiri helikopterske službe, ki s širšim naborom nujnih stanj na opravljajo medicinske prevoze (poleg preostalih deloviščih na terenu ali v HNMP še GRZS ter službi UKC bolnišnicah daje možnost učinkovite- Ljubljana za helikopterski transport ga in strokovnega dela. Ker smo pri odraslih in prevoz otrok z inkubator- našem delu izpostavljeni številnim jem), na voljo le en policijski in en nevarnostim, smo že pred leti po vojaški helikopter s posadkami. Kdor vzoru kolegov iz letalstva uvedli prej pokliče, ta prej dobi helikopter, sistem sporočanja incidentov ter ostali pa ostanejo brez. Ker so medi- prepovedali, da člani delo v HNMP cinski helikopterski prevozi le del nadaljujejo po nočnem delu drugje. dejavnosti LPE in 151. HEESK SV HNMP je posebna oblika reševanja, (151. helikopterske eskadrilje SV), iste Foto Mario Bjelčević posadke in helikopterji lahko poletijo ki ima seveda specifične lastnosti. na druge policijske ali vojaške naloge. Kakšne so prednosti in kakšne omejitve helikopterskega reševanja? Če se politikom zdi večnamenski zavleče tudi čez dan. Prevozniku smo helikopter odličen, ker ga lahko Ker delujemo na terenu, je naše že predlagali sezonsko selitev baze v uporabljajo za več namenov, se iz delo močno odvisno od svetlega dela Lesce, ki je redko v megli, da bi lahko opisanih razlogov nam to zdi slaba dneva in vremena. Usposobljeni smo večkrat posredovali, saj ni nujno, da rešitev. Policija je že pred leti dokaj le za delovanje podnevi, trenutno je le vse paciente sprejme UKC Ljubljana, hitro prisluhnila potrebi, da je nujno na dveh bolnišnicah zgrajena ustrezna a ni bilo pravega posluha. helikopterje za potrebe medicinskih infrastruktura (heliport), ki bi omogo- transportov prilagoditi, kar pomeni, čala varno izvajanje HNMP ponoči. Letno opravite od 270 do 300 inter- da morajo pacienti med poletom Posredovanje s helikopterjem na vencij, vendar je verjetno situacij za ležati na ustrezni postelji, kamor so terenu v temi predstavlja tako veliko aktivacijo HNMP več. Zakaj mislite, pripeti s pasovi, prav tako mora biti nevarnost, da bi bilo v prihodnje da se zdravniki na terenu ne odločijo medicinska oprema pritrjena na teoretično mogoče pristajati le na tako pogosto za helikopterski prevoz nosilce in dostopna za uporabo med vnaprej dogovorjenih mestih za in kdaj pravzaprav lahko aktivirajo poletom. Po več letih prizadevanj pristanek, zavarovanih s policijo ali vašo enoto? nam je lani uspelo podobno opremiti gasilci, nikakor pa ne bi bilo mogoče v Enoto HNMP lahko aktivirajo tudi vojaške helikopterje. Slovenija temi pristajati na neznanem terenu. vedno, ko presodijo, da je potreben pa žal še vedno ostaja edina razvita Prav v zimskih mesecih nas pogosto v nujen prevoz v bolnišnico, in s tem evropska država brez namenskega jutranjih urah v bazi prizemlji megla skrajšajo čas prevoza pacienta, ali ko medicinskega helikopterja. na Brniku in Ljubljani, ki se včasih je tak prevoz zaradi narave bolezni ali Revija ISIS Marec 2015 33 Intervju

poškodbe udobnejši in ne povzroča Velja predstava, da je helikoptersko cami čim prej vrnejo v svoje delovno dodatnega poslabšanja stanja glede reševanje drago. Kako vi gledate na okolje. na prevoz z reševalnim vozilom. to? Lahko jo aktivirajo tudi v primeru, ko Ozko gledano, le skozi stroške Kako se lahko naša služba HNMP je enota NMP na terenu že zasedena z goriva, je helikopterski prevoz dražji primerja s tistimi v ostalih evropskih drugo intervencijo in smo jim v od prevoza z reševalnim vozilom. Če državah? pomoč pri vzporedni intervenciji, ali gledamo širše in se opremo na sodob- HNMP je po medicinski plati v primeru množičnih nesreč. Ker v ne mednarodne študije v zvezi z povsem primerljiva z najbolj razvitimi Sloveniji še vedno ni vzpostavljenega ekonomsko upravičenostjo uporabe enotami, kar kažejo mednarodne dispečerstva v zdravstvu, kjer bi HNMP, razberemo podatke, ki kažejo, raziskave, v katere smo bili vključeni. dispečer na podlagi klica očividca ob da je uporaba HNMP ob ustreznih Organizacijsko nas iz že opisanih izpolnjenih pogojih dvignil helikop- dispečerskih kriterijih ter z ustrezno razlogov žal prehitevajo tudi bistveno ter, je v uporabi še vedno zastarel aktivacijo v primerjavi z zemeljsko manj razvite države, kot je npr. način aktivacije še iz časa pilotnega ekipo NMP ekonomsko upravičena. Romunija. To je še en dokaz več, da projekta. Pogosto ekipa HNMP Primerjava mednarodnih študij je delovanje HNMP po mednarodnih nadgradi že začeto oskrbo s strani pokazala, da HNMP v primerjavi z standardih ni odvisno od BDP, kar je ekipe NMP, največkrat pri posredova- zemeljsko NMP na vsakih 100 inter- znanstveno utemeljeno. nju na področjih, ki jih pokrivajo vencij reši 5,4 življenja, ko gre za enote NMP nižjega ranga. Ker vemo, politravmatizirane, pri pacientih s Dolgo se že izpostavlja, da je samo da prav gotovo kdo izmed takih hudo poškodbo glave 7,1 življenja oz. ena enota HNMP premalo in da bi pacientov ne bi preživel poti z reše- ko gre za vse vrste stanj, 2,7 življenja. morali ustanoviti še vsaj eno v Mari- valnim vozilom ali pa bi zaradi Zgovorni so zaključki švicarske boru. Kakšni so načrti na tem podro- neoptimalne oskrbe utrpel nepopra- študije, po kateri naj bi stroški, ki čju? vljive posledice, odletimo na inter- nastanejo zaradi pacienta z multiplimi Končno so, po našem večletnem vencijo tudi zato. S tem na nek način poškodbami, znašali 200.000 švicar- prepričevanju, odgovorni za zdrav- zmanjšujemo razlike med enotami skih frankov, če se je vrnil na delo, in stveno politiko spoznali, da bi bila NMP. Ker kolegov na terenu nikdar 1,8 milijona švicarski frankov, če je potrebna tudi baza v Mariboru, ki bi s ne obsojamo, če ni vse opravljeno ostal nezmožen za delo. Izračun HNMP učinkovito pokrila vzhodni del optimalno, smo ohranili zgleden ekonomske upravičenosti uporabe države. Ker se čas v slovenski HNMP odnos in nas brez slabe vesti še HNMP je težko opraviti celo v razvitih žal meri v desetletjih, ne upam napo- naprej kličejo na pomoč. Kljub temu državah na tem področju. Jasno je, da vedati, kdaj. nas iz nekaterih predelov Slovenije ne je človeško življenje neprecenljivo. kličejo ali zelo redko. Razlogov nismo Ekonomska vrednost človeškega Od leta 2011 sodelujete z Gorsko natančno proučevali, verjetno pa so življenja (izpad dohodka zaradi smrti) reševalno zvezo Slovenije v projektu, že omenjeni strahovi pred nekoliko je, po dokaj konzervativni metodi, s katerim želite razširiti delovanje služ- manj primerno oskrbo, morebiten 48-kratnik bruto družbenega produk- be HNMP. Povejte nam kaj več o tem. strah pred izstavljenim računom za ta (BDP) na prebivalca in trenutno Postopna združitev enote HNMP aktivacijo helikopterja, kar je povsem znaša v Sloveniji okrog 850.000 EUR. na Brniku in helikopterske službe neutemeljeno, ali ne poznajo načina Pred kratkim smo s strani prometnih GRZS je dokaj hitro izvedljiv prvi aktivacije, včasih pa odločitev, da strokovnjakov slišali celo dvakrat višje korak k izboljšanju dejavnosti, saj bi pacienta hitreje prepeljejo v najbližjo vrednosti, ko gre za poškodovane v s tem izničili slabosti obeh služb, bolnišnico po cesti, čeprav tam prometu. V kolikor bi HNMP v Slove- racionalizirali uporabo helikopterjev dokončna oskrba ne bo mogoča in je niji delovala po mednarodnih stan- in predvsem bolnikom in poškodo- nato potreben medbolnišnični pre- dardih, bi, samo na račun več prežive- vancem omogočili hitrejšo in voz. Pred tremi leti smo v dogovoru z lih ob zgornjih podatkih zaradi kakovostnejšo­ pomoč s helikopterji. Zdravniško zbornico Slovenije pričeli uporabe HNMP, država lahko precej Na terenu lahko posredujeta ekipa z obveznim kroženjem specializantov privarčevala. Za državo je, ekonomsko HNMP in helikopterska ekipa GRZS; urgentne medicine v enoti HNMP, gledano, seveda najdragocenejša HNMP tam, kjer je mogoč pristanek, kar pomeni, da tri dni preživijo z izguba mladih ljudi, a dovolj dolgo bi GRZS predvsem v gorskem svetu in dežurno ekipo, se naučijo postopkov s svojim delom prispevali v državno povsod, kjer pristanek ni mogoč. Le v aktivacije HNMP, nevarnosti pri delu blagajno tudi pacienti, ki jih obravna- času poletnega dežurstva (90 dni) s helikopterjem, sodelujejo z nami na va HNMP, saj njihova povprečna dežurajo ekipe zdravnikov letalcev, intervencijah. Verjamem, da tudi na starost znaša 50 let. Še bolj pomemb- reševalcev letalcev GRZS in pilotov ta način kolegom vtisnemo v zavest no kot število preživelih je, da se skupaj in so zmožne relativno hitrega pomen HNMP. preživeli brez ali s čim manj posledi- odzivnega časa, preostali večji del Revija ISIS 34 Marec 2015 Intervju

skih počitnic in izkazalo se je, da je tako raznovrstna in kakovostna ekipa najprimernejša za helikoptersko reševanje v Sloveniji.

Seveda se bo, tako kot vsako podro- čje medicine, tudi HNMP razvijala. Kakšni so dolgoročni cilji za prihod- nost? HNMP se želi razvijati, kar doka- zuje s številnimi utemeljenimi pobu- dami. Žal za to ni pravega posluha. Prav gotovo gre za velik medresorski organizacijski zalogaj, ki pa je bil žal za dosedanje resorne ministre in vlade pretrd oreh. Potrebujemo rednega helikopterskega prevoznika, ki bo zagotavljal ustrezen, namenski medicinski helikopter in bo deloval po mednarodnih standardih, ter zdrav- stveni dispečerski sistem, ki bo skrajšal prihod HNMP do pacienta in bo omogočal še bolj racionalno Intervencija HNMP Slovenije v dolini Kokre pod Jezerskim (fotoarhiv HNMP). uporabo helikopterske ekipe, uporab- nejšo HNMP na področju tehničnega leta pa so na Brniku le piloti. Zdrav- sedanjem načinu delovanja, na vsaki reševanja in enako dostopnost HNMP nik in reševalec GRZS se v prostem drugi intervenciji, zemeljska NMP za vse v Sloveniji. Za konec naj pouda- ali službenem času ob pozivu nahaja- prepelje pacienta na za pristanek rim, da glede prevoznika nikdar ta na drugi lokaciji, čas prihoda do helikopterja ugodnejšo lokacijo, zato nismo dajali prednosti ne zasebniku, bolnika ali poškodovanca pa se HNMP brez omenjenega napredka ne državnim prevoznikom. S pripad­ bistveno podaljša. Ta čas se nerazu- glede tehničnega posredovanja niki Letalske policijske enote in 151. mno podaljša še posebej v primeru, pogosto do pacienta sploh ne bo HEESK Slovenske vojske dobro ko ekipe ni mogoče sestaviti ob uspela priti in mu pomagati. Z sodelujemo, s piloti in letalskimi prvem pozivu, največkrat zaradi združitvijo obeh helikopterskih služb tehniki po naših najboljših močeh nedosegljivosti zdravnika, kar v pred- rešimo pomanjkljivosti vsake pose- opravljamo HNMP v okvirih, ki nam bolnišničnem okolju močno povečuje bej. Medicinskemu delu HNMP, ki ga jih trenutno narekuje (omejuje) obolevnost in smrtnost pacientov. sedaj sestavljata zdravnik in zdrav- zakonodaja. Z našega vidika in vidika Združena enota bo zmožna skozi vse stveni tehnik ali dipl. zdravstvenik, bi pacientov barva uniforme in helikop- leto, v relativno kratkem času, priti se pridružil letalec reševalec GRS kot terja ni pomembna, v kolikor je do poškodovanca ali obolelega, se do tretji član. Tako okrepljena ekipa helikopter, ki hitro prileti na kraj njega spustiti tudi z »vitlanjem«, mu HNMP bi delovala na enak način kot dogodka, namenski, s primerno nuditi kakovostno NMP in ga prepe- deluje že danes – torej s stalnim opremo in ustrezno usposobljeno ljati v bolnišnico. Teh pogojev trenu- dežurstvom vse dni v letu iz baze na ekipo, ki nudi kakovostno NMP in tno v Sloveniji ne izpolnjuje nobena Brniku. Poleg izvajanja nujnih pacienta varno prepelje v nadaljnjo helikopterska služba HNMP, ker ni medbolnišničnih transportov in oskrbo. usposobljena za »vitlanje«, helikop- intervencij na terenu, kjer je možen terska služba GRS pa praviloma v pristanek helikopterja, bi z dodatno Najlepše se zahvaljujem dr. Lampiču ekipi nima zdravstvenega tehnika ali usposobljenimi člani HNMP iz za izčrpne odgovore in podrobno dipl. zdravstvenika, zato marsikdaj tehničnega reševanja in z letalcem predstavitev enote HNMP, za prijazno zdravstvena oskrba ni optimalna. Ne reševalcem GRS vse dni v letu lahko pomoč, usmeritve in nasvete ob nazadnje je nujno tako oblikovati posredovali tudi v gorah in težko nastajanju članka pa iskrena hvala ekipo tudi zato, da bo HNMP sploh dostopnih terenih z uporabo vitle. tudi mentorici, prof. dr. Zvonki Zupa- lahko posredovala po uvedbi dispe- Identična ekipa zadnja štiri leta nič Slavec, dr. med. čerskega sistema v zdravstvu. Ob posreduje na smučiščih v času zim-

Revija ISIS 36 Marec 2015 Medicina

Prvi videotorakoskopski lobektomiji pljuč skozi en sam vstop

Boris Greif, dr. med., UKC Ljubljana

Na Kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo namreč, da je VATS-lobektomija, pri kateri UKC Ljubljana smo januarja letos naredili prvi prekinemo in odstranimo enake anatomske videotorakoskopski (VATS) lobektomiji pljuč strukture kot pri odprti tehniki, onkološko vsaj skozi eno vstopno mesto (angl. uniportal thora- enakovredna, če ne natančnejša metoda (2). coscopic lobectomy), kar nas je uvrstilo na Zaradi manjšega posega v človeško telo in s tem seznam redkih centrov na svetu, ki izvajajo to manjšega vnetnega odgovora organizma bolniki zahtevno metodo. Namesto skozi običajna tri hitreje okrevajo in imajo manj zapletov (3). V vstopna mesta smo z rakom prizadeti reženj zadnjih letih pa postaja vse bolj jasno, da ima pljuč pri dveh bolnikih odstranili skozi en sam VATS-lobektomija poleg kratkoročnih tudi 4 cm velik rez. Operaciji je izvedel Tomaž Štu- dolgoročne prednosti. Raziskave so pokazale, da pnik, asistirala sta Boris Greif in Ana Mavko, je petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom sodelovale so še anesteziologinja Mojca Drnov- po VATS-lobektomiji približno deset odstotkov šek Globokar ter inštrumentarki Maja Marolt in boljše kot po odprti lobektomiji (4). Marjeta Weibl. Gre za pomemben mejnik v Da je za slovenske bolnike s pljučnim rakom razvoju slovenske torakalne kirurgije, saj tovrstni konec velikih rezov in bolečih torakotomij, je pristop predstavlja vrhunec v razvoju minimalno poskrbel Tomaž Štupnik, ki je skupaj s svojim invazivne kirurgije pljuč. mentorjem Stankom Vidmarjem februarja leta Lobektomija pljuč predstavlja standardni 2008 izvedel prvo VATS-lobektomijo pljuč v način zdravljenja lokalno omejenega raka pljuč. Sloveniji (5). Prehod na novo metodo ni bil Odprta lobektomija je desetletja predstavljala enostaven, saj je zaradi omejenega dostopa v edini način odstranitve pljučnega raka, dokler prsni koš taka operacija zahtevnejša, veliko bolj nista Škot Walker in Američan Mckenna odprla stresna in za marsikaterega torakalnega kirurga vrat VATS-lobektomijam. Z večjo serijo bolnikov na začetku predstavlja zelo visoko, na videz sta dokazala, da je to varen in izvedljiv poseg, ki skoraj nepremostljivo oviro. Del potrebnega ga je mogoče izvajati z nizko stopnjo umrljivosti znanja in usposobljenosti je Tomaž Štupnik in obolevnosti (1). Gre za minimalno invazivno pridobil z usposabljanjem v M.D. Anderson tehniko, pri kateri prsnega koša ne odpremo na Cancer Centru (Houston, ZDA), ki ga je večkrat široko, ampak operiramo skozi dva ali več obiskal. Največji stres je na začetku predstavljala majhnih rezov (običajno tri), skozi katere vstavi- oskrba in prekinitev pljučne arterije, ki je zelo mo videokamero in instrumente. Z njo lahko krhka žila z velikim pretokom krvi, zato se je odstranimo približno 80 odstotkov pljučnih torakalni kirurgi najbolj bojijo. Zaplete in težave tumorjev, razen tistih, ki so večji od 6 cm, saj jih (najpogosteje krvavitev iz pljučne arterije, ni mogoče odstraniti iz prsnega koša, ne da bi pri centralna lega tumorja, zaraščene bezgavke) smo tem razmaknili rebra. Ostale mogoče ovire na začetku večinoma reševali s konverzijo v (potreba po odstranitvi dela bronha ali pljučne odprto operacijo. Z večanjem števila posegov arterije, ki ju je potem treba rekonstruirati v smo imeli vse manj zapletov, ki smo jih zaradi obliki anastomoze konec s koncem) pa so pre­ vse boljše izurjenosti v večini primerov lahko mostljive in so odvisne od spretnosti kirurga. rešili torakoskopsko in konverzija sploh ni bila Kljub začetnim dvomom glede onkološke potrebna. ustreznosti operacije (radikalnost resekcije, Ko smo leta 2008 začeli z VATS-lobektomija- slabša limfadenektomija), je VATS-lobektomija z mi, je težavo predstavljala tudi oprema, ki je bila leti postala vse bolj sprejeta in uporabljena zastarela in ni zagotavljala optimalne kakovosti metoda. Raziskave v zadnjem desetletju so slike pri torakoskopiji. Poleg tega je bilo potreb- dokazale, da je VATS-lobektomija boljša v no prepričati starejše kolege, da je tovrstna primerjavi z odprto lobekotmijo. Izkazalo se je tehnika onkološko ustrezna in da se uporaba Revija ISIS Marec 2015 37 Medicina

spenjalnikov s polnili, s katerimi primerjavo: marsikje v razvitih imajo tudi anesteziologi, ki poskrbijo zapremo in prekinemo bronhe in državah Evropske unije (npr. Nemčija za dobro pripravo bolnika na operaci- velike žile, sploh »splača«. V povpre- in Avstrija) delež z VATS-lobektomijo jo in njen varen potek. čju namreč pri enem posegu za operiranih bolnikov s pljučnim rakom Po dobrih šestih letih VATS-lo- uporabo spenjalnika in polnil potroši- še danes ne dosega niti 30 odstotkov. bektomij in preko 250 operacijah smo mo okoli 1500 evrov, vendar se je V zadnjih štirih letih smo organi- presenečeni nad svojimi rezultati. kmalu izkazalo, da je po drugi strani zirali 12 šol VATS-lobektomij za Dvajset odstotkov bolnikov je odpu- VATS-lobektomija v rokah izkušenega torakalne kirurge iz sedmih evropskih ščenih domov prvi dan po operaciji, kirurga pol ure krajša operacija od in dveh afriških držav, torakalnim približno polovica jih bolnišnico odprte lobektomije, bolniki pa zaradi kirurgom v UKC Maribor pa smo leta zapusti v prvih dveh dneh, mediana hitrejšega okrevanja bolnišnico 2012 pomagali vzpostaviti njihov časa hospitalizacije je 2,5 dneva. Še zapustijo tri dni prej. program VATS-lobektomij. najbolj pa preseneča dejstvo, da je Zaradi vseh teh razlogov je bil Bistveno je tudi to, da zdaj operi- petletno preživetje bolnikov po sprva delež bolnikov, operiranih z ramo najzahtevnejše bolnike z viso- VATS-lobektomiji za deset odstotkov VATS, dokaj nizek, z leti pa smo tako kim tveganjem za zaplete. VATS-lo- boljše kot po odprti lobektomiji (grafa operirali vse več bolnikov, do zdaj že bektomija namreč najbolj zmanjša 2 in 3). več kot 250 (graf 1). Leta 2014 smo pogostnost zapletov pri najbolj Z željo, biti še uspešnejši in slediti poseg naredili pri 70 odstotkih bolni- rizičnih bolnikih, zato lahko s to razvoju VATS-kirurgije pljučnega kov s pljučnim rakom, kar nas uvršča tehniko varno operiramo bolnike, ki raka, se redno udeležujemo strokov- med najboljše centre na svetu. Za jih nekoč sploh ne bi. Zasluge za to nih srečanj v tujini, nekaterih tudi z

Graf 1: Število VATS-lobektomij v letih 2008–2014. Graf 3: Primerjava preživetja bolnikov po VATS in odprti lobektomiji.

aktivno udeležbo. Tako smo se no- vembra lani v Vidmu udeležili kongre- sa, na katerem smo predstavili naše šestletne izkušnje. Vrhunec srečanja je bil videoprenos VATS-lobektomije skozi en sam vstop, ki jo je pred polno dvorano izvedel španski kirurg Diego Gonzalez-Rivas. Prvo tako operacijo je naredil junija 2010 v Španiji, sedaj pa jo izvajajo v zelo omejenem številu bolnišnic po svetu. Videotorakoskop- ski poseg skozi en sam vstop je tehnič- no še nekoliko bolj zapleten, saj je vstop v prsni koš zelo omejen, zato Graf 2: Približno polovica bolnikov zapusti bolnišnico prvi ali drugi dan mora kirurg večino časa sočasno po operaciji. upravljati z več instrumenti (tudi Revija ISIS 38 Marec 2015 Medicina

tremi ali štirimi), ki jih vstavi skozi po operaciji, 72-letna bolnica s težkim isto, 3–4 cm dolgo odprtino. Ker je emfizemom pa je bila odpuščena tretji skozi isto odprtino vstavljena tudi dan po operaciji. Slednja je zaradi videokamera, je poseg izvedljiv le ob nizkih vrednosti na spirometriji (FEV1 odličnem sodelovanju z asistentom, ki = 38 %) in nizke maksimalne porabe med posegom upravlja z videokame- kisika (VO2max = 10 ml/kg/min.) ro. Poleg estetskih prednosti naj bi bil imela veliko tveganje za zaplete, saj ta poseg v primerjavi z običajno sodijo bolniki z VO2max < 15 ml/kg/ VATS-lobektomijo skozi tri vstopna min. med visoko rizične, tistih z mesta še manj boleč in okrevanje še vrednostmi VO2max < 10 ml/kg/min. hitrejše (6). pa sploh ne operiramo. Razlog za Navdušeni nad videnim smo bili hitro okrevanje in odpust iz bolnišnice odločeni, da tudi sami začnemo z je najverjetneje minimalen poseg v VATS-lobektomijami skozi en sam telo, ki ga omogoča nov pristop. vstop. Z VATS-posegi skozi en sam Glede na trend razvoja minimalno vstop smo sicer že imeli izkušnje, saj invazivne VATS-kirurgije v svetu in smo v zadnjem letu večino robnih prednosti, ki jih prinaša bolnikom, resekcij pljuč (odstranitev metastaz, smo prepričani, da bi morali v Slove- diagnostične ekscizije tumorjev, niji vsakemu bolniku z rakom pljuč, ki resekcije emfizemskih bul pri pnev- je kandidat za tako operacijo, to tudi motoraksu), biopsij plevre in evakua- ponuditi in omogočiti. Slika 1: Štiricentimetrska rana na prsnem košu, cij plevralnega prostora z dekortikaci- skozi katero smo napravili videotorakoskopsko jo pljuč zaradi zaostalega Literatura: lobektomijo pljuč. Skozi rano je vstavljen 8 mm hemotoraksa ali empiema naredili 1. McKenna RJ Jr, Houck W, Fuller CB. Video-assisted thoracic surgery lobecto- torakalni dren. skozi en sam vstop, vendar je šlo za my: experience with 1,100 cases. Ann tehnično manj zahtevne posege, kot je Thorac Surg. 2006; 81: 421–5. pic lobectomy is associated with impro- VATS-lobektomija. Poleg tega tudi 2. D’Amico, Niland J, Mamet R, Zornosa C, Dexter EU, Onaitis MW. Efficacy of ved short-term and equivalent oncologi- nismo imeli posebnih kirurških Mediastinal Lymph Node Dissection cal outcomes compared with open instrumentov, ki so dragi, a nujno During Lobectomy for Lung Cancer by lobectomy for clinical Stage I non-small- -cell lung cancer: a propensity-matched potrebni za uspešno lobektomijo. Ne Thoracoscopy and Thoracotomy. Ann Thorac Surg. 2011; 92: 226–31. analysis of 963 cases. Eur J Cardiothorac glede na omejitve smo januarja skozi 3. Villamizar N, Darrabie MD, Burfeind Surg. 2014; 46: 607–13. en sam 4 cm rez (slika 1) uspešno WR, Petersen RP, Onaitis MW, Toloza E, 5. Štupnik T, Vidmar S, Kramer S, Hari P. Videotorakoskopske resekcije pri raku naredili prvi lobektomiji pljuč bolni- et al. Thoracoscopic lobectomy is associated with lower morbidity compa- pljuč. Isis. 2008; 4: 81–2. koma z rakom. V obeh primerih po red with thoracotomy. J Thorac Cardio- 6. Gonzalez D, Fieira E, Delgado M, Mendez posegu ni bilo zapletov. 69-letni vasc Surg. 2009; 138: 419–25. L, Fernandez R, de la Torre M.,Uniportal video-assisted thoracoscopic lobectomy. J bolnik je bolnišnico zapustil en dan 4. Stephens N, Rice D, Correa A, Hoffstetter W, Mehran R, Roth J, et al. Thoracosco- Thorac Dis. 2013; 5: 234–45. Zaskrbljujoča malomarnost

Mag. Nina Mazi, dr. med. mlajši od 6 let, žrtev napačnega ravnanja z zdravili. Upo- števajoč te podatke, demografska statistika beleži 26 Izsledki najnovejših raziskav o zdravju otrok pričajo, primerov na 10.000 otrok v predšolski dobi. Zaskrbljujoče da vsakih osem minut otrok, mlajši od šestih let, postane je tudi dejstvo, da je med prizadetimi otroki kar četrtina žrtev napačnega odmerjanja zdravil. Raziskavo so sicer mlajših od enega leta. V glavnini primerov (93,5 odstotka) izvedli na nasprotni strani Atlantika, a so strokovnjaki gre pri tem za zastrupitve, ki jih je bilo mogoče odpraviti prepričani, da podobne razmere oz. tveganje veljajo tudi brez hujših posledic, pa tudi smrtnost se je izkazala za rela- na stari in na rumeni celini. V desetletnem obdobju – med tivno nizko. Kljub temu pa je treba načrtno preprečevati letoma 2002 in 2012 – je bilo v ZDA kar 696.937 otrok, tovrstne oblike malomarnosti – zdravnik, farmacevt in mlajših od šestih let, žrtev neustreznega doziranja zdravil, njuni sodelavci morajo starše (ostale sorodnike) natančno predvsem zaradi neustreznega ravnanja svojih staršev oz. poučiti o zdravilu oz. odmerkih, ki jih mora otrok zaužiti. odraslih, ki so jim odmerjali medikamentno terapijo. Zaskrbljujoč otroški davek na leto predstavlja 65.358 Viri: Science et Vie 10,12; Journal of Pediatrics primerov oz. priča, da je vsakih osem minut en otrok, 1664/2014 Revija ISIS Marec 2015 39 Medicina

Skupinska terapija s starši odvisnih od prepovedanih drog

Prim. Andrej Pišec, dr. med., spec. psih., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor Sanja Kaube, univ. dipl. soc. del., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor

Pri ambulantnem delu z odvisniki in njihovi- prepovedane droge, presejalnih testih za mi starši smo ob podeljevanju substitucijske okužbe z virusom HIV, HV (tudi s TBC, sifili- terapije kmalu prišli do spoznanja, da je prizade- som…), ambulantnem delu, substitucijskem tim staršem treba ponuditi skupinski psihotera- programu in pošiljanju odvisnikov v komune, pevtski oz. socioterapevtski pristop v njihovem bolnišnice… odločili, da bomo odvisnikom in prizadevanju, da njihovi otroci – odvisniki od njihovim svojcem (staršem) ponudili skupin- prepovedanih drog, zaživijo bolj zdravo življenje. sko obliko pomoči. To pomeni, da spremenijo svoj življenjski slog, vzpostavijo abstinenco in jo vzdržujejo, se Kakšni motivi so nas ponovno vključijo v družbo ali pa se vsaj držijo vodili do ideje skupinske pravil substitucijske terapije in ne delajo prekr- terapije? škov z drugimi psihoaktivnimi substancami ter z njimi povezanimi/povzročenimi, pogosto nedo- Skupinska terapija je učinkovitejša, uporab- voljenimi dejanji. nejša kot individualno delo. Strokovnost ob tem Skupini staršev odvisnih od prepovedanih ne zaostaja – ker je odvisnost življenjski slog, so drog smo sledili od 11. marca 2002 do 2. junija pri zdravljenju odvisnosti učinkovite psihotera- 2014, to je 12 let, skozi 480 terapevtskih srečanj. pevtske metode. Na drugem mestu je treba Rezultati dolgoletnega dela so predstavljeni v omeniti seveda racionalnost – ob omejenem pričujoči študiji oz. analizi dobljenih rezultatov. številu terapevtov je bolj smiselno delati z večjim Terapevtske skupine je v preteklih letih številom oseb istočasno kot z eno samo osebo. obiskovalo 42 staršev. Spremljali smo tudi usodo Skupinska terapija ima svoje zakonitosti. Je njihovih otrok, odvisnih od prepovedanih drog. časovno in dinamsko opredeljena ter uokvirjena. Od 34 odvisnikov jih je 10 na substitucijskih Skupina se sestaja vsak teden, ob istem času na programih (urejeni!), trije so naredili samomor, istem mestu, srečanje traja uro in pol. Vanjo so dve pa sta umrli zaradi somatskih zapletov, ki so vključene osebe, ki zmorejo izpolnjevati pogoje posledice neurejenega in tveganega načina skupinskega dela in ki se zavežejo s skupinskim življenja. 19 odvisnikov je »drug-free« (abstinen- dogovorom (stalna udeležba, o dogajanju v tni od nedovoljenih drog), od teh so trije še skupni se izven nje ne govori itd.). vedno na zdravljenju v komuni. Eden je po hudi Kot velja za življenje, je tudi dogajanje in poškodbi glave psihoorgansko spremenjen, drugi življenje skupine dinamičen proces, ki zahteva pa se zdravi zaradi dvojne diagnoze (komorbi- svoj čas – najmanj tri leta skupinskega dela. dnost). Skupina ponazarja pogoje življenja v realnosti. Čeprav hitro zdrknemo v odvisnost, nam Uvod citirani podatki nazorno kažejo na težavnost in Aprila 1995 je pričel z delom naš Center za dolgotrajnost terapevtskega procesa, pa tudi na zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v smiselnost skupinskega dela. Naj navedemo, da Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Mari- tudi programi v komunah trajajo tri leta. bor. Ob vsakodnevnem srečevanju z odvisniki in njihovimi starši smo se ob omejenih tera- Opis dela in cilji pevtskih možnostih pričeli spraševati, kaj še V prvih letih (1995–2002) smo delali z več lahko ponudimo vsem tem ljudem, ki so v hudi različnimi skupinami – s starši odvisnih od stiski. Tako smo se v začetku leta 1996 ob prepovedanih drog, z odvisniki brez substitucij- diagnostiki, laboratorijski kontroli urina na ske terapije in s substitucijsko terapijo ter s Revija ISIS 40 Marec 2015 Medicina

tistimi, ki so za nekaj časa vzpostavili prepovedanih drog, od tega dva s v tem času so se povsem odprli, abstinenco od prepovedanih drog. pomočjo komune. Eden se je poško- skupino vzeli za »svojo«, se z njo Leta 2002 smo pričeli s skupinsko doval pri delu, od takrat tudi on poistovetili, ji povsem zaupali, psihoterapijo v polodprti skupini abstinira (poškodba pred cca 1,5 leta, obenem pa ohranili kritično staršev, katerih otroci so (bili) odvi- posledično ima hud psihoorganski razdaljo iz svoje specifičnosti. sniki od prepovedanih drog. Skupina sindrom). Samo eden je naredil Predelovali so svoje krivdne deluje še danes, predstavili pa bomo recidiv in trenutno živi nekje na občutke, obenem pa (glede na rezultate delovanja v prvih 12 letih. Hrvaškem. dovolj dolg čas) naredili tudi nekaj V skupinah staršev odvisnih od Sicer smo starše, ki so prihajali v zase, se diferencirali od svojih nedovoljenih drog smo postavili v skupino, razdelili na štiri »kategorije«: otrok – izvedli so (v veliki meri) ospredje medsebojno pomoč teh 1. Obiski do 10-krat; v to skupino separacijo. Od teh devetih obrav- staršev in uvid v problematiko, kako smo uvrstili sedem staršev, ki so navanih staršev je en odvisnik od je pri njihovih otrocih sploh prišlo do posamično prihajali na srečanja. drog naredil samomor, pet pa jih odvisnosti. Dejstvo je, da je najtežje Na skupino se niso navezali, bili uspešno abstinira. Trije so uspeš­ sprejeti otrokovo odvisnost od neke so nezaposljivi, niso se otresli no spremenili svoje vedenje in psihoaktivne substance (v nadaljeva- občutkov krivde, svojih težav niso navade (svoje je naredil tudi čas!) nju PAS), šele potem lahko pri starših zmogli podeliti z ostalimi… Iz te ter danes uspešno abstinirajo ob ob delu v skupini prihaja do spre- skupine, ki se pravzaprav niti ni podpori staršev. Dva sta zaključila memb, ki so v pomoč njim samim in izoblikovala kot skupina, je samo zdravljenje v komuni in sta njihovim otrokom. Treba jim je eden odvisnik od obravnavanih abstinentna od prepovedanih pomagati prebroditi prvi šok ob staršev vzpostavil abstinenco od drog. spoznanju otrokove odvisnosti, prepovedanih drog, eden pa je 4. Četrto, najvztrajnejšo skupino sprostiti čustveno breme, stiske in naredil samomor (bilančni sui- sestavlja sedem članov, ki so seveda prepoznati potrebo po pomoči. cid). prihajali na psihoterapijo 200- do Eden večjih problemov – če ne najve- 2. V drugo skupino smo razvrstili 300-krat, to je od pet do sedem čji – pa je odpravljanje občutkov starše odvisnih od prepovedanih let! Naj poudarimo, da so ob krivde. Prav tako smo v tej skupini drog, ki so se udeležili psihotera- dinamiki ob vsem povedanem tudi delali na motivaciji in na spremembi pevtske skupnosti do 100-krat; rezultati skupine, njihovega dela življenjskega vzorca (rezultati ra- takih staršev je bilo 19. Večina je in uspešnost njihovih otrok v tej ziskav, tudi naših, kažejo na sovpada- hodila na srečanja eno do dve leti skupini izjemni. Šest od sedmih nje raznih oblik odvisnosti pri starših in to je čas, v katerem so se obravnavanih odvisnikov je in njihovih potomcih), na razvoju povezali, si zaupali, se delno doseglo abstinenco, ki jo tudi odnosov. Velik poudarek je bil na otresli občutkov krivde, spregovo- vzdržujejo. Trije so jo dosegli s razbremenitvi krivde in potrditvi rili o sebi, svojih težavah in pomočjo komune, kamor so jih z dejstva, da smo odgovorni vsi le zase, odnosih do svojih otrok. Sedem nemalo napora usmerili starši, seveda tudi za svoje otroke, a le do odvisnikov od devetnajstih obrav- dva sta se »pretolka« do abstinen- določene meje, starosti. navanih staršev je vzpostavilo (in ce s pomočjo uvida, s spremenje- vzdržuje!) abstinenco od prepove- nim odnosom staršev, spodbuja- Vsebina danih drog, dva sta naredila njem zaupanja, z vzorci Skupino je obiskovalo 42 staršev samomor, eden pa je umrl zaradi pozitivnega vedenja… Eden je po otrok, odvisnih od prepovedanih diabetesa. Od sedmih so trije dolgih letih dekompenziral s drog, od tega šest parov. Za enega (»drug-free«) v komuni, trije so psihozo, se pa danes redno zdravi odvisnika so prihajali na srečanja kar vzpostavili abstinenco s pomočjo z antipsihotiki, hodi na kontrolne štirje svojci, saj sta se starša razvezala lastnega uvida v razvoj odvisnosti preglede in je drog čist. in sta pripeljala v skupino svojcev ter s prizadevanjem staršev in ob nova partnerja. Na splošno so se pari njihovem korigiranju preteklih Zaključek dobro odrezali, saj so se trije udeležili objektivnih odnosov. Eden je, po Skupinska terapija staršev, kate- terapevtskih srečanj več kot stokrat poškodbi glave (že opisano), droge rih otroci so odvisni od prepovedanih (115-, 128- in 191-krat), trije pa čist, a je hudo psihoorgansko drog, se je pokazala za mnogo bolj dvestokrat in več (260-, 270- in spremenjen. uspešno kot npr. le podeljevanje 294-krat). 3. Tretjo skupino staršev so tvorili substitucijske terapije. Delo v skupini Od petih odvisnikov, katerih tisti, ki so obiskali psihoterapevt­ predstavlja varno kopijo resničnega starši so bili deležni psihoterapevtske ska srečanja 100- do 200-krat; življenja. Odvisnikom smo sledili obravnave v parih, so trije odvisniki takih je bilo devet. V skupino so skozi vsakodnevno delo z njimi, s vzpostavili popolno abstinenco od hodili v povprečju tri do štiri leta; pogovori, podeljevanjem substitucij- Revija ISIS Marec 2015 41 Medicina

ske terapije itd. Starši so se z delom v so rezultati pri otrocih (sedem absti- od njihovih otrok je doseglo abstinen- skupini povezali, si izmenjali izkušnje, nentnih) vzpodbudnejši, pa tudi starši co, kar je skoraj absoluten uspeh. se razbremenili občutkov krivde. so se otresli mnogih travm in občut- Dejstvo, ki ga potrjujejo navedeni Doumeli so, da so njihovi otroci kov krivde. rezultati skupinske terapije s starši, odrasle osebe, ki morajo prevzeti Devet staršev je nadaljevalo katerih otroci so odvisni od prepove- odgovornost zase in za svoja dejanja, zdravljenje od 100- do 200-krat (dve danih drog, temelji na dovolj dolgi in izvedli so (v veliki meri) procese do štiri leta). Njihovi rezultati so še vztrajni skupinski psihoterapiji. diferenciacije in separacije od svojih boljši, pet od njihovih otrok je doseglo Rezultati izključno substitucijske otrok. abstinenco od prepovedanih drog. V terapije s suportom in brez pritegnit­ Skozi 12 let in 480 srečanj skupine tem obdobju so dosegli tudi uvid v ve staršev so 8 do 10 odstotkov se pri sedmih starših, ki so prišli na svoje vedenje in ravnanje, res pa je dosežene abstinence (rezultat študije srečanje samo do 10-krat, skupinska tudi, da ga v celoti niso uspeli korigi- na 1024 odvisnikih), rezultati skupin- dinamika ni razvila in temu primerni rati. skega (sistemskega) pristopa pa so tudi rezultati; le eden od njihovih Najvztrajnejšo skupino je sesta- kažejo 45-odstotno uspešnost pri otrok je abstinenten. vljalo sedem staršev, ki so obiskovali vzpostavljanju abstinence od prepove- 19 jih je prišlo v skupino do terapijo pet do sedem let. Trije od danih drog in uspešnejšega življenj- 100-krat (eno do dve leti). Pri le-teh sedmih so bili v parih. Rezultat? Šest skega sloga. Revija ISIS 42 Marec 2015 Poročila s strokovnih srečanj

Ukrepanje zdravstva ob velikih nesrečah (UZVN) Novo mesto, 22.–24. januar 2015

Asist. mag. Simon Herman, dr. med., predsednik sekcije UZVN/MRMI

Slovensko zdravniško društvo – in usposobljenost kadra, da se ustrez­ Logotip sekcije Slovenskega Sekcija Ukrepanje zdravstva ob no odzovejo na takšne nesreče. Teh zdravniškega društva. velikih nesrečah v sodelovanju z znanj in načina dela zdravstveni Zbornico zdravstvene in babiške nege delavci in vodstva zavodov ne pridobi- Slovenije – Zvezo strokovnih društev jo v času formalnega izobraževanj, niti enote NMP in bolnišnice, kjer poleg medicinskih sester, babic in zdrav- jih ne pridobijo ob opravljanju redne- zdravstvenih delavcev, ki izvajajo stvenih tehnikov Slovenije – Sekcijo ga dela, saj so takšne nesreče na srečo bolnišnično in dokončno oskrbo reševalcev v zdravstvu je pod pokrovi- še vedno relativno redke, vendar se poškodovancev, eno od ključnih vlog teljstvom in s podporo Ministrstva za vsako leto dogajajo in njihova frek­ pri ukrepanju in odzivu ob množičnih zdravje organizirala 5. slovenski tečaj venca narašča. Zadnja se je pripetila nesrečah prevzame menedžment ukrepanja zdravstva ob velikih nesre- ravno tri tedne pred tečajem na zdravstvenih zavodov, zato je tečaj čah. V angleščini in mednarodno je za avtocesti A1 pri Postojni! namenjen in koristen tudi za vodstvo tovrstne dogodke uveljavljen izraz Hitra reorganizacija in prilagodi- zavoda, ki v takšnih primerih oblikuje MRMI (Medical Response to Major tev delovanja službe je ključnega in sodeluje v bolnišnični poveljniški Incidents). pomena v primeru velikih nesreč. skupini. Tečaj je bil organiziran po evrop- Tečaj je intenziven in ponuja simula- Zavodi, ki opravljajo zdravstveno skem modelu MACSIM (MAss Casu- cije v realnem času, realistične su- dejavnost oz. oskrbo večjega števila alty SIMulation System), ki obsega bjekte oz. poškodovance. Zaradi oseb, so v okviru varstva pred narav- teoretični del ter simulacijo izvajanja narave in vsebine tečaja je ta namen­ nimi in drugimi nesrečami dolžni ukrepov v zdravstvenih zavodih na jen vsem, ki bi se v primeru množič- izdelati načrt za primer nesreč z primarni, sekundarni in terciarni nih nesreč soočili z izzivom reorgani- večjim številom poškodovanih in s ravni ob nesrečah z večjim številom zacije dela in ukrepanjem ob takšnih tem določiti svojo organiziranost za poškodovanih. nesrečah: vsem, ki delajo v okviru opravljanje nalog v teh razmerah ter Za takšne razmere in nesreče je nujne medicinske pomoči (NMP) na hkrati skrbeti za strokovno usposab­ značilno pomanjkanje kadrovskih in terenu. ljanje svojih zaposlenih. Tovrstne materialnih virov, zato je toliko bolj V verigi ukrepanja imamo dva zahteve izhajajo tudi iz standardov za pomembna pravilna organizacija dela pomembna člena: predbolnišnične akreditacijo bolnišnic, katerih pa se v

Udeleženci letošnjega 5. slovenskega tečaja UZVN/MRMI. Revija ISIS Marec 2015 43 Poročila s strokovnih srečanj

tem segmentu žal (pre-)pogosto ne v domovini in tujini. Letos je bilo še ation), ki nam »posodi« šest inštruk- drži. posebej zanimivo, saj je bil vabljeni torjev, od nje pa najamemo tudi Na tečaj so vabljene vse skupine gost Fernando Turegano Fuentes, ki opremo za izvedbo tečaja. zdravstvenih delavcev v urgentnem je imel ključno vlogo pri oskrbi Več informacij o tečaju in prijavah okolju: zdravniki in zdravstveni ranjenih v bolnišnici, ki je sprejela je dostopnih na spletnem naslovu: tehniki, kirurgi, anesteziologi, medi- največ žrtev iz madridskega teroristič- http://www.szd.si/index.php?PageID cinske sestre oz. tehniki, diplomirane nega napada 2004. =384/ (poiščite sekcijo UZVN/ medicinske sestre in zdravstveniki in Tečaj vedno utrdi tudi čezmejno MRMI). Naslednji, 6. slovenski tečaj seveda tudi vodstveni kader. Na sodelovanje. Pri organizaciji in izved- Ukrepov zdravstva ob velikih nesre- tečaju poleg zdravstvenih delavcev bi sodelujemo s hrvaškimi kolegi in čah bo predvidoma od 28. do 30. sodelujejo tudi policisti in gasilci. njihovo Zvezo za urgentno medicino januarja 2016! Vabljeni predavatelji iz Slovenije in in kirurgijo CROUMSA (CROatian tujine prikažejo analize velikih nesreč Urgent Medicine and Surgery Associ-

–– učinkovina, ki je povzročila največ Beljenje zob zapletov, je karbamid peroksid. CED se je povezala z Mednarod­ nim združenjem za raziskave v stoma- Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., v. svet., Ljubljana tologiji (IADR) in Evropsko akademi- [email protected] jo za mladinsko zobozdravstvo (EAPD) v želji, da se pripravijo še podrobnejša navodila, kdo, kdaj in Prav oblegani smo od številnih sluznici in dlesni, ki pride v stik z kako (če že) naj uporablja sredstva (in EU-direktiv, ki bolj ali manj smiselno belilom. Spremeni tudi površino kakšna) za beljenje zob. Bojazen pred urejajo številne zadeve in krojijo sklenine, ki postane hrapava in še bolj nenadzorovano uporabo sredstev za življenja državljanov Evropske unije. dovzetna za zunanja zabarvanja, ter beljenje zob je izrazil tudi Znanstveni Direktiva 2011/84/EU je namenjena vpliva na mehanske lastnosti kompo- odbor za potrošniške izdelke (SCCP), kozmetičnim izdelkom. Med drugim zitnih materialov, ki se uporabljajo ki je samostojno posvetovalno telo ureja tudi uporabo sredstev za belje- kot plastični polnilni materiali v Evropske komisije. nje zob, ki vsebujejo med 0,1 odstotka zobozdravstvu, saj vodikov peroksid Po priporočilu ene od svojih in 6 odstotki vodikovega peroksida, zavira polimerizacijo. ekspertnih skupin je CED na generalni ter prepoveduje uporabo izdelkov, ki Svet zobozdravnikov EU (CED) je skupščini 2014 potrdil navodila, ki jih vsebujejo več kot 6 odstotkov vodiko- ustanovil posebno delovno skupino, ki vsebuje Direktiva 211/84/EU o sred- vega peroksida ali druge učinkovine. je pripravila nekaj informacij o stvih za beljenje zob. V skladu z Že naslov direktive uvršča sredstva za možnih škodljivih posledicah rabe navedeno direktivo naj se belilna beljenje zob med kozmetične prepara- belilnih sredstev in tudi o varnosti sredstva, ki vsebujejo med 0,1 odstot- te, ki imajo le malo skupnega z medi- sredstev za beljenje zob, ki vsebujejo ka in 6 odstotki vodikovega peroksida: cino in stomatologijo, saj so strokovne druge učinkovine. CED je med zoboz- • prvič uporabijo samo v zobozdrav- indikacije za uporabo belilnih sred- dravniške organizacije članic (države niških ordinacijah, kar zagotavlja stev za zobe redke. EU) razdelil vprašalnik o opaženih izvajanje vseh zaščitnih ukrepov, Belilna sredstva za t.i. zunanje zapletih pri uporabi sredstev za • ne smejo se uporabljati pri osebah beljenje so namenjena spremembi beljenje zob. Odgovori so potrdili, da pod starostjo 18 let, barve zob in delujejo s pomočjo taka sredstva niso povsem varna, saj • ne smejo se uporabljati pri ose- nekaterih učinkovin (predvsem je to so v posameznih državah, ki so bah, ki imajo poškodovano ali vodikov peroksid, pogosto v obliki odgovorile na vprašalnik, zobozdrav- bolezensko spremenjeno ustno karbamid peroksida), ki v stiku z niki ugotovili: sluznico, zobnimi ploskvami povzročijo, da –– občutljivost zob in celo zobne • v nadaljevanju uporabe jih po površina spremeni barvo (zobna bolečine, natančnih navodilih lahko površina postane svetlejša). Ta spre- –– vnetje mehkih obzobnih tkiv in uporabljajo tudi sami uporabniki, memba barve je začasna. Beljenje zob celo ulceracije teh tkiv, a pod nadzorom zobozdravnika, lahko ima neželene učinke: skelenje –– pogostnost takih učinkov je bila • v prosti prodaji naj ne bodo taka, zob – traja lahko tudi več dni, zobne odvisna od koncentracije učinko- ki vsebujejo 6 odstotkov ali celo bolečine in rane ali bolečine na ustni vin v teh sredstvih, višjo koncentracijo učinkovine. Revija ISIS 44 Marec 2015 Poročila s strokovnih srečanj

le za zdravstvene delavce, in vzbuja 8. mariborskemu upanje na boljše čase. V prvem delu kongresa smo se kongresu zdravnikov dotaknili problematike redkih bo- lezni: s kakšnimi težavami se pri družinske medicine prepoznavanju redkih bolezni srečuje- jo zdravniki družinske medicine, na rob katera so stanja, ki predstavljajo indikatorje za okužbo s HIV, ter zaključili sklop s problematiko vode- Prim. asist. dr. Ksenija Tušek Bunc, dr. med., nja primarne trombocitopenije. V nadaljevanju v programu kongresa ni ZD dr. Adolfa Drolca Maribor manjkala vselej aktualna problemati- [email protected] ka koronarne bolezni in srčnega popuščanja ter hipertenzije. Da je skeletna bolečina lahko posledica 8. kongres zdravnikov družin- vrednost je po mednarodnih merilih številnih stanj, so predavatelji sprego- ske medicine, ki je z leti postal ocenjena v tisočih evrov, za okolje, ki vorili v naslednjem sklopu o skeletni pomembna stalnica v koledar- mu predstavlja simboličen rojstni list, bolečini. Pogled nanjo je bil predstav­ ju izobraževanj, ki jih organizira pa je neprecenljiva. Slednje razmerje ljen na način, kot se z njo srečuje je seveda moč posplošiti tudi na druga zdravnik družinske medicine ali Združenje zdravnikov družin- področja. Res se da skoraj vse ovred­ hematolog, sledila pa je še predstavi- ske medicine Slovenije, smo noti v denarju, toda so reči, ob katerih tev slikovne diagnostike kostnih tradicionalno umestili v čas, ko to preprosto ni mogoče. metastaz. V delu, ki je obravnaval se jesen, ki je preteklo leto V uvodnem nagovoru je Ksenija področje nevrologije, je primerom postregla z več sonca, kot ga Tušek Bunc poudarila, kako prav je, bolnikov z nevropatsko bolečino je zmoglo poletje, počasi umi- da tudi zdravniki vedno znova pou- sledilo predavanje o epilepsiji pri ka zimi. Zgodil se je v letu, ki je darjamo neprecenljivost nekaterih starejših in prispevek o pravilni izbiri bilo za Maribor, gostitelja reči in dejanj, s katerimi imamo opioida pri nevropatski bolečini. Da je opravka pri svojem delu. To je v prvi pri zdravljenju obstruktivne motnje kongresa, še prav posebaj vrsti nedvomno zdravje posameznika, ventilacije sodelovanje bolnika ključ- pomembno. Te jeseni se je ki mu – ali pa nam – omogoča dose- nega pomena, je poudaril predavatelj mesto spominjalo 850-letnice, ganje vseh drugih ciljev. Veliko več, v sklopu, ki je bil posvečen kronični odkar je bilo v srednjeveški kot se nam zdi, lahko naredimo s obstruktivni pljučni bolezni. Svoj pergamentni listini prvič zapi- pravo besedo ob pravem času in sano njegovo ime. Maribor je čeprav se nam pogosto zdi, da ne tako gostil svoj rojstni list, ki je dosežemo prav veliko, je vendarle res, na enomesečni ogled v pred­ da smo, če nam je uspelo pred hudim rešiti eno samo življenje, rešili ves dverje Slovenskega narodnega svet, kot pravi neka druga misel. gledališča prispel iz Državnega Posebej veseli smo bili organiza- arhiva na Dunaju. torji in udeleženci kongresa, ker se je našemu povabilu odzval novoizvoljeni Srečanje z ohranjeno ostalino stari-novi župan dr. Andrej Fištravec. preteklosti nas opozarja, kako po- V čustveno obarvanem nagovoru nas membno je, da poznamo in se zaveda- je ne le pozdravil in zaželel uspešno mo svojih korenin, da ne presojamo delo, pač pa se dotaknil problematike vsega v duhu sedanjega trenutka, mesta pod Pohorjem, ki preživlja ampak nujno potrebujemo znanje o hude čase. Finančna in socialna stiska preteklosti in od tam prenesene ne ogroža le ljudi, pač pa projekte, ki prihodnosti. Če je tako, lažje prenaša- so donedavnega dajali ton in barvo mo današnji dan in se bolj zanesljivo našemu mestu. Tako je organizacija odločamo za prihodnost. In še nekaj kongresa zdravnikov družinske Gost iz tujine dr. Jaime Correia de Sousa, je pomembno ob listini, ki smo jo kot medicine v obubožanem mestu toliko predsednik IPCRG. relikvijo gostili v Mariboru. Njena bolj pomembna spodbuda za vse, ne Revija ISIS Marec 2015 45 Poročila s strokovnih srečanj

srečanje s popotnico kolegom zdrav- nikom družinske medicine, njihovim najtesnejšim sodelavcem ter študen- tom medicine z naslednjimi beseda- mi: »Naj nas vse skupaj spremlja zavedanje o tisočletnih koreninah našega poklica, o njegovem nedvom­ nem poslanstvu, ki nam ga prav to bogato izročilo narekuje uresničevati sleherni dan. Prav je, da se tukaj in sedaj zavedamo globin, iz katerih prihajamo, vzponov in padcev, preko Moderatorka Ksenija Tušek Bunc s predavatelji Andrejem Zavratnikom, katerih gremo, in veselja, da nam je Radovanom Hojsom in Jano Govc Eržen. dano ustvarjati v poklicu, ki smo si ga izbrali, ga nadgrajujemo in dosegamo pogled je predstavil tudi gost, cenjeni raziskovalna dela. Veselje ob pogledu uspehe, na katere smo praviloma profesor in predsednik IPCRG iz na mlade, nadebudne ljudi nas utrjuje premalo ponosni… Zdravniki družin- Portugalske, ki se je ljubeznivo odzval v prepričanju, da bodo nadaljevali z ske medicine vemo, da je naša moč in povabilu organizatorja in s tem dodal našim delom in da se ni bati prihod- bogastvo v znanju. Zato se vse življe- mariborskemu kongresu dimenzijo nosti. nje učimo, izpopolnjujemo in rastemo mednarodnega sodelovanja. Sledil je Zbornik, ki je izšel ob tej priložno- tako osebnostno kot strokovno. Ker sklop o raku prostate, zopet kako ga sti in povzema prispevke 8. maribor- želimo in hočemo, tudi vemo, da vodi in obravnava zdravnik družinske skega kongresa družinske medicine, zmoremo, ob tem pa nas bremenom medicine, nadalje kako obravnavati potrjuje živost stroke in kaže širino časa navkljub povezuje poslanstvo, ki bolnika s sumom na rak prostate in zdravstvenih problemov, s katerimi se nam je bilo zaupano in smo se mu v kakšne so možnosti zdravljenja srečujemo pri svojem delu. Številni celoti posvetili.« metastatskega, na kastracijo odporne- prispevki presegajo zgolj zapis preda- In čisto na koncu si je malce ga raka. Kako izboljšati sodelovanje vanja ob kongresu in bodo s svojimi vzneseno, spobujena z uspehi mari- bolnika pri vodenju kroničnih bolezni, bogatimi informacijami še dolgo v borskega nogometnega moštva, pri so predavatelji poskušali odgovoriti v pomoč pri vsakodnevnem delu. Poleg nogometnih navijačih vijoličastih naslednjem sklopu predavanj. Zadnja običajnega pregleda področja prinaša- sposodila slogan »Maribor šampion«, leta postaja stalnica mariborskega jo namreč tudi informacije, ki bi jih kar se da navsezadnje posplošiti tudi kongresa študentski sklop, ki daje bilo drugače težko najti celo v dobi za ta kongres, ki ga je z velikimi študentom medicinske fakultete v sodobne računalniške tehnologije. napori, vrednimi gospodarskega Mariboru priložnost, da tudi zunaj Ob slovesu je Ksenija Tušek Bunc minis­tra, uspelo udejanjiti organiza- okvira fakultete predstavijo svoja zaokrožila bienalno mariborsko torjem kongresa.

6. redno srečanje izvajalcev programa ZORA v celjski regiji

Nuša Konec Juričič, dr. med., OE Celje NIJZ potekalo v Splošni bolnišnici Celje. Prim. dr. Alenka Repše Fokter, dr. med., SB Celje

20. januarja 2015 smo pripra- citologijo Splošne bolnišnice Strokovno srečanje je namenjeno vili 6. srečanje strokovnjakov, Celje (v nadaljevanju SB Celje) seznanjanju z najnovejšimi epidemio- ki se povezujemo v izvajanju ter območna enota Celje loškimi podatki in trendi raka mater- ničnega vratu (v nadaljevanju RMV), programa ZORA. Srečanje, ki Nacionalnega inštituta za spremljanju kazalnikov pri izvajanju ga že od leta 2010 organizira- javno zdravje (v nadaljevanju programa ZORA, predstavitvi zanimi- ta Oddelek za patologijo in OE Celje NIJZ), je tudi letos vih primerov iz prakse, seznanjanju s Revija ISIS 46 Marec 2015 Poročila s strokovnih srečanj

pomembnimi javnozdravstvenimi kakovosti brisa materničnega vratu in nujnost prijave vseh SPO zaradi temami ter izmenjavi mnenj in ter pomenu fiksacije in barvanja spremljanja situacije in značilnosti izkušenj med strokovnjaki različnih preparatov. Prikazala je primerjavo SPO, sledenja trendov, promoviranja strok. kakovosti fiksiranih in nefiksiranih in izvajanja cepljenja proti HPV, Na srečanju smo predstavili devet brisov ter primerjavo kakovosti testiranja in svetovanja ter varovanja tem. Urška Ivanuš z Onkološkega brisov, barvanih v različnih časovnih rodnega in spolnega zdravja žensk in inštituta Ljubljana je s soavtorico obdobjih po odvzemu. Marjeta Bobik moških. prof. dr. Majo Primic Žakelj predsta- z Oddelka za ginekologijo in porodniš­ Letošnjega srečanja se je udeležilo vila zadnje podatke o incidenci raka tvo SB Celje je v prispevku Komunika- 70 strokovnjakov, večina je bila iz materničnega vratu ter preliminarne cija v zdravstvenem timu – vidiki regije Celje, kar nekaj pa tudi iz podatke iz pilotnega uvajanja testira- odnosov, poudarila, da je medsebojno drugih regij ter Onkološkega inštituta. nja žensk na okužbo z virusom HPV s sodelovanje medicinskih sester, Med udeleženci so bili ginekologi in samoodvzemom vzorca. Prim. Uršula zdravnikov in drugih članov tima medicinske sestre, citologi, patologi in Salobir Gajšek iz SB Celje je prikazala močno povezano s kakovostno zdrav- presejalci ter strokovnjaki s področja analizo novih primerov bolnic z RMV stveno obravnavo, z ugledom zdrav- javnega zdravja. Veseli smo, da se iz regije Celje v letu 2014. Opozorila je stvenih delavcev v javnosti ter z srečanju kot predavatelji in poslušalci na trend upadanja RMV v celjski regiji večjim zaupanjem prebivalstva v pridružujejo tudi mlajše kolegice in in poudarila dejstvo, da imajo ženske, zdravstveni sistem. Dobro medseboj- kolegi, specializanti in specializantke. ki redno hodijo na preglede in zbolijo, no sodelovanje sloni na dobrih med- Na koncu predstavitev se je razvila ob odkritju nižji stadij bolezni kot sebojnih odnosih v celotnem timu. zanimiva in plodna razprava. Veliko ženske, ki se pregledov ne udeležuje- Barbara Mihevc Ponikvar je s razlogov torej je, da se ponovno jo. Veliko večino novoodkritih RMV v sodelavci iz centralne enote NIJZ v srečamo čez eno leto – z novim letu 2014 v SB Celje žal še vedno prispevku opozorila na neenakosti v vetrom v jadrih, kot nas je v uvodnem predstavljajo simptomatske ženske, ki perinatalnem zdravju. Nosečnice s nagovoru k nadaljevanju tovrstnih so ginekologa obiskale zaradi težav. slabšim socialnoekonomskim položa- srečanj slikovito spodbudil strokovni Poudarila je nujnost neprekinjenega jem imajo v povprečju manj zdrav direktor Splošne bolnišnice Celje, osveščanja in vabljenja žensk na življenjski slog in manj koristijo mag. Franci Vindišar. redne preglede s strani zdravstvenih storitve zdravstvenega varstva, imajo delavcev in opozorila na odgovornost več težav na področju duševnega žensk, da se odzovejo na prejeta zdravja, delajo v slabših delovnih vabila. Prim. dr. Alenka Repša Fokter pogojih in imajo slabšo podporo je s sodelavci oddelka za patologijo in okolice, zato so njihove potrebe bolj citologijo SB Celje predstavila značil- kompleksne. Reševanje teh potreb je nosti in zdravljenje stratificirane mogoče izboljšati tudi z dobro organi- mucin producirajoče intraepitelijske zirano splošno zdravstveno vzgojo ter lezije (SMILE), ki je po novi klasifika- šolo za bodoče starše. Nuša Konec ciji SZO oblika adenokarcinoma in Juričič iz OE Celje NIJZ je s sodelavci situ. Predstavila je primere iz prakse prikazala možne negativne učinke Spoštovani ter opozorila, da imajo bolnice s to alkohola na razvoj otroka v celotnem avtorji lezijo lahko nenormalne krvavitve, obdobju nosečnosti. Opozorila je na prispevkov, lahko pa so tudi povsem brez simpto- vlogo zdravstvenih delavcev pri mov in je lezija naključna najdba pri zmanjševanju tveganega pitja alkoho- zaradi nezanesljivosti medmrežja citološkem ali histološkem pregledu la med prebivalstvom, s posebnim bomo vsako elektronsko pošto vzorca. Iztok Ditz, specializant gine- poudarkom na spodbujanju abstinen- potrdili s povratno pošto. V kologije in porodništva, ki je s sode- ce od alkohola pri nosečnicah in kolikor od nas ne prejmete lavci oddelka za ginekologijo in doječih materah. Prim. dr. Alenka potrdila o prejeti elektronski porodništvo SB Celje predstavil Trop Skaza iz OE Celje NIJZ je prika- pošti, vljudno prosimo, da nas analizo zdravljenja žensk z displazija- zala podatke o prijavljenih primerih pokličete (01 30 72 152) ali mi materničnega vratu na oddelku v spolno prenosljivih okužb (v nadalje- ponovno pošljete prispevek. letu 2013, je poudaril, da si želijo v vanju SPO) v Sloveniji v letu 2013. V Uredništvo prihodnosti vzpostaviti lastno kolpo- tem letu je bilo prijavljenih 1189 skopsko ambulanto in tako izboljšati primerov, od tega največ primerov kakovost obravnave žensk. Nina Irgel genitalnih bradavic, spolno prenoslji- je s sodelavci oddelka za patologijo in vih klamidijskih okužb ter nespecifič- citologijo SB Celje spregovorila o nega uretritisa. Opozorila je na pomen Revija ISIS Marec 2015 47 Strokovne publikacije

Zgodbe upanja Primeri celostnega zdravljenja odvisnosti

Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., Ljubljana [email protected]

Uredila Maja Rus Makovec, avtorji Vida Zasvojen človek se tipično, a na razne načine Furman Bajc, Anka Gorše Goli, Anica odziva na informacijo, da nekaj počne narobe. Pišl, Zvone Purnat, Irena Rahne Otore- Lahko odvisnosti sploh ne vidi in je ne razume. pec, Mirjana Radovanović, Maja Rus Morda sicer razume informacijo, a jo zavrača in Makovec, Ksenija Tabaković. Založba prevrača z množico obramb, kot je recimo ta, da eBesede, d.o.o., Ljubljana 2014. z oceno njegovega vedenja močno pretiravamo. Osebe z odvisniškim vedenjem ni enostavno Terapevtke in terapevt Enote za zdravljenje prepričati, naj s takim vedenjem preneha. odvisnosti od alkohola Psihiatrične klinike v Namesto zahtev o prenehanju odvisnika usmer- Ljubljani so v knjigi zbrali devetindvajset živ­ jamo k zdravljenju, pri tem pa jasno povemo, da ljenjskih zgodb in izpovedi zdravljencev v tej njegovega vedenja ne bomo več tolerirali. enoti. Njihovim »zgodbam upanja« so dodali pogosta vprašanja in odgovore glede odvisnosti. Odgovore so dopolnili s »paktom znanja«, ki izhaja iz sodobnih strokovnih dognanj o odvis­ nosti in njenih zakonitostih. Čeprav predstavljajo zgodbe zdravljencev, opremljene s komentarji njihovih terapevtov, pretežni del knjige, se ustavimo najprej pri 38 vprašanjih in odgovorih glede odvisnosti (Maja Rus Makovec). Odvisnost je pogosta motnja. Okrog deset odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije na zelo problematičen način uživa alkohol, verjetno je večina od njega odvisna. Ko je treba zavrniti pomisleke, da je uživanje alkohola in drugih toksičnih snovi stvar osebne svobode in da je odvisnosti preveč, da bi jo lahko obvladovali, avtorica trdno zasidra odgovor v ugotovitvi, da je odvisnost bolezen. Pred njo vstopi terapevt in pri tem je njegova vloga v potrpežljivi pomoči pacientu, da se ta postopoma usmerja k lastni odgovornosti. Odvisnost se kaže na različne načine. Kot ni tipičnega odvisnika, tako ni njene tipične klinične slike. A je mogoče pri vseh najti skupno rdečo nit, hkrati pa upoštevati pomemb- ne razlike med njimi. Odvisni od alkohola radi pokažejo nekaj ponosa proti tistim, ki so odvisni od drugih psihotropnih, zlasti »prepovedanih« drog, ki jih ocenjujejo kot mnogo hujše in nevarnejše. Odvisnost od tablet pa naj bi v svoji osnovi šla na hrbte zdravnikov, ki jih predpisujejo. V temelju imajo vse odvisnosti skupno, predvsem nevrofi- ziološko osnovo. Revija ISIS 48 Marec 2015 Strokovne publikacije

Avtorica našteje pogoste okolišči- Avtorica na kratko, a odločno Vendar obstaja še pomemben spekter ne, ko se pri prepričevanju zatakne. odkloni trditev, da so ženske krive za možnosti, kako najti ravnovesje med Zasvojenec pogosto obljubi, da bo odvisnost moških. Ta trditev nima trdimi omejitvami in podporo. sam obvladal takšno vedenje. Ne nobene zveze s strokovnostjo, ampak Posebej zapleteno je, kadar se deluje. Partnerka zagrozi, da se bo se je porodila v izkrivljenem mišljenju srečamo z odvisnimi ljudmi, ki so ločila. A tega ne stori, kljub stalnemu nekaterih ideologov. Vendar je res, da hkrati nasilni. Avtorica se v odgovoru ponavljanju motečega pitja pri par- ženske pogosto nehote pomagajo ne priključi spoznanju, da je del tnerju. Večkrat se zahtevam po vzdrževati odvisnost pri partnerju. uživalcev alkohola (pa tudi drog itd.) v zdravljenju uprejo drugi, sorodniki in Žena želi, da bi družina obstala, da bi osnovi disocialnih in da alkoholno družinski prijatelji, češ da je to sramo- jo zaščitila pred sramoto, ali pa daje opijanje »uspešno« uporabljajo za tno ali nepotrebno. Tisti ki ga zahteva, partnerju še eno možnost. Tako svoje negativno potrjevanje. Širši je v njihovih očeh nergač ali celo nehote vzdržuje neugodno stanje. Ni postopki, obravnava in zdravljenje problem. Svojci ne morejo sprejeti kriva in ji je v terapiji mogoče poma- oseb, hkrati odvisnih od alkohola (in lastnih sprememb in omejitev, ki jih gati, da spozna svoje vedenje in da ga drog), so znani in uveljavljeni, tudi zahteva zdravljenje, pa najraje in za preseže. pomoč žrtvam družinskega nasilja. nekaj časa vse skupaj pozabijo. Desetletja zdravljenja odvisnosti Pomoč je potrebna zlasti otrokom, ki Popolna abstinenca je neomajna od alkohola (druge odvisnosti pušča- najbolj potrebujejo zaščito pred zahteva v intenzivnem in uspešnem mo ob strani) zanikajo pomisleke o nasiljem. zdravljenju. Oseba se lahko zaustavlja njegovi uspešnosti. Dolgoročno Tu in pozneje bo govora o načinih pri vprašanju, ali bi bilo mogoče gledano ima več kot pol (okoli 60 komunikacije v začetnem in poznej- uspeh doseči tudi z enostavno omejit­ odstotkov) zdravljencev dobro pro- šem srečevanju z odvisnim človekom. vijo pitja, a to iz prepričljivih razlogov gnozo. Tudi po morebitnem spodrs­ Predstavlja kombinacijo psiholoških ni mogoče. Čeprav dobiček od absti- ljaju ali celo recidivu lahko večina in vedenjskih metod. Na mestu so nence ni takojšen, je pri večini odvi- ponovi »vajo« ter se vrne na pot absti- tudi zdravila (kot detoksikacija, snih ljudi zelo velik. Pomeni preobrat nence in osebne uspešnosti. antidepresivno zdravljenje), ki niso v življenju in zviša občutje samospo- Še vedno pa je množica ljudi, ki nadomestek za pacientov trud, pomi- štovanja. Za mnoge zdravljence je jih je sram, da bi se šli zdravit. rijo pa biološki del motnje. Z nevro­ njihova abstinenca nekaj svetega, saj Sprašujejo se, kakšni so v očeh drugih. bio­loškimi spoznanji smo pravilno določa njihovo novo identiteto. Sram jih je, kar ni dobro izhodišče. usmerili našo pozornost k obvladova- Okolica, celo tisti v zdravstvu, nered- Boljše je občutje krivde oz. nju motnje. Ne rešujejo pa čustvenega ko ne razumejo njene pomembnosti. odgovornosti, saj se ob takem občutju problema svojcev, zlasti otrok, pa tudi Ljudje ne postanejo nalašč odvisni ohranjamo kot celostno bitje, le del odvisne osebe same. od alkohola. Njegovo uživanje je našega vedenja ni sprejemljiv in ga je Znaten del prebivalstva pričakuje, vsesplošno, v družbi pa radi poudarja- treba popraviti. da bomo z odvisno osebo ravnali jo njegove prijetne učinke. Pitje z Mimogrede se avtorica v odgovo- »trdo«. Pričakujejo, da bomo uporab­ drugimi zvišuje medsebojno pripad- rih ustavi pri možnem izkoriščanju ljali oštevanje, poniževanje in kazno- nost. A pri nekaterih se začnejo iz odvisnega človeka, saj postaja vse bolj vanje. Nasprotno! Vsi pacienti imajo mnogih razlogov v možganih dogajati ranljiv, potem pa poudari posebnosti pravico do spoštljivega in strokovnega biološke spremembe … odvisnosti pri mladih ljudeh. ravnanja. Sklenemo dogovor, ki Kdo je potem kriv, da nekdo Pri mladostnikih utegne biti že obvezno vsebuje popolno abstinenco, postane odvisen? Sodobna znanost je škodljivo (ne še odvisniško) uživanja in pričakujemo njegovo medsebojno pokazala, da k razvoju odvisnosti alkohola nevarno in ogrožajoče. Pri spoštovanje. Ustrezno ukrepamo, če prispeva sama toksična snov, genetika nekaterih mladih se hitreje razvija odvisna oseba dogovor krši. Pri v okoli 60 odstotkih, družina in širše odvisnost. Niso še polno razvili svoje takšnem sožitju odkrijemo, da izku- okolje s svojimi načini in odnosom do socialne vloge, da bi lahko vedeli, v šnja zdravljenja odvisnosti vzpodbudi pitja ter posameznik kot oseba z čem so življenjsko ustrezni, in bi tako potenciale, »ki jih človek sicer morda lastnimi značilnostmi. Vsak, ki posta- imeli nekaj zdravega samospoštova- ne bi razvil« (Rus Makovec). ne odvisen, ima v razvoju svoje nja. Negotovi so tudi glede navezano- Odgovor o telesni aktivaciji je res bolezni posebnosti, saj tipična odvis­ sti – stremijo k samostojnosti, pa še obsežen. Zdravljenje pomeni aktivaci- niška osebnost ne obstaja. nimajo varnih navezanosti izven jo na vseh ravneh, za posamezne Uživanje alkohola v družini, za družine. Pri mladem človeku se ne da oblike (telovadba, šport) so pacientu otroka morda od najzgodnejših dni, postavljati enakih pogojev kot pri na razpolago tudi strokovnjaki. Ko pomeni nekritično pitje alkohola na odraslem. Starši se odločijo med avtorica v odgovoru pohvali trezne tvegan način in je družina pravzaprav obema možnostma, so popustljivi ali maratonce, bi se kazalo strokovno s tem soodgovorna za osebne nesreče. pa mladostnika postavijo na cesto. pogovoriti o vključitvi teka v celostno Revija ISIS Marec 2015 49 Strokovne publikacije

obravnavo odvisnosti. O tem je v naši nja in tako je možno v enem mesecu devetindvajset. Vse so po povezanosti družbi veliko govora. Pridružimo pa doseči spremembe v razmišljanju in z motnjo enake in hkrati popolnoma se avtorici, da še tako velik uspeh na čustvovanju, za katere bi v drugih različne. Večina, v osemnajstih telesnem področju ne more nadome- programih morda potrebovali celo zgodbah, se ukvarja z osebami, ki se stiti čustvenega odnosa do bližnjih. leto. Pri tem pomagajo tudi zgodbe zdravijo zaradi odvisnosti od alkoho- V naših razmerah je še kar nekaj tistih, ki se zdravijo v istem času. la. Pri sedmih se odvisnost od alkoho- zapletov in neugodja, kdaj in kako naj Čeprav vsak odvisen človek svojo la povezuje z enako hudimi obreme­ se oseba predstavi kot zdravljenec. rešitev doseže sam, »ga pri tem nit­vami, kot so druge droge in/ali Mnogi se srečanjem z javnostjo navdihujejo odnosi z drugimi ljudmi« samomorilnost. Trije zdravljenci so izogibajo, mnogi pa – podobno kot je (Rus Makovec). imeli težave z odvisnostjo od anksioli- navada v ZDA – zadovoljno povedo, V »paketu znanja« Maja Rus tikov (sedativov, hipnotikov), enega da so si s »priznanjem« utrdili svoj Makovec najprej posveti pozornost pa so prizadele posledice hazarda. ugled v družbi. Brez težav jih uvrstimo podrobnemu opisu nevrobioloških Avtorice in avtor so nam odprli med pogojno zdrave ljudi. zakonitosti odvisnosti. Te še s svoje svoj pogled v načela in postopke pri Odnos javnosti do ljudi, ki abstini- strani potrjujejo ugotovitev, da je zdravljenju in obravnavi odvisnosti. S rajo, je raznovrsten, vendar po večini odvisnost bolezen, vendar ozdravljiva. spoštovanjem do predmeta in s ni ustrezen. Pri drugih kroničnih V poteku zdravljenja vstopa odvisna toleranco do številnih, tudi drugačnih bolez­nih, kot so npr. alergije, sladkor- oseba skozi obdobja prekontemplacije pogledov na tem področju našega na bolezen in podobno, smo polni in kontemplacije v pripravo in preko delovanja dosegajo vrh sicer količin- razumevanja. Do zdravljenca je odnos nje v akcijsko fazo. Sledi vzdrževanje, sko nezanemarljive slovenske literatu- mnogokrat prav nasilen. Silijo ga k ki ga razumemo kot fazo trajnih re o odvisnostih. Knjigo je mogoče pitju. Znancem in prijateljem človeka, sprememb. V tem delu se avtorica, doživeti kot zaključek začetka (pred ki abstinira zaradi odvisnosti, ni treba žal, izogne predstavitvi in opisu nekako petdesetimi leti) na tem prenehati s pitjem. Vendar vsaj v delovanja klubov proti odvisnosti področju, ki mu bodo v naslednjih začetnem letu (zakaj ne tudi pozneje?) (soglašam, da je uporaba besedne desetletjih ali pa še več sledila nova njegove abstinence naj se pred njim zveze »zdravljenih alkoholikov« manj odkritja, uspešnejši načini zdravljenja vzdržijo pitja. S tem mu pokažejo primerna). Mnogi zdravljenci v in obravnave, ustreznejše sprejemanje spoštovanje in naklonjenost. zgodbah opisujejo pozitiven učinek javnosti in – morda – tudi obsežnejše Ne oziraje se na težave in nezave- svojega sodelovanja v takšnem klubu. in dovolj učinkovito obvladovanje dno dinamiko v odnosih, ki jih sproži- Vzdrževanje se zliva z zaključno fazo, odvisnosti v celotni populaciji. jo predlogi, celo zahteve, naj tudi ki pa naj bi jo doseglo le okoli 20 V knjigi je zmotna trditev, da se je svojci prenehajo s pitjem in naj odstotkov zdravljenih zaradi odvisno- v Sloveniji zdravljenje odvisnosti od nimajo alkohola v domači zalogi, sti. Po občutju je to nekoliko prenizek alkohola začelo leta 1971. Vsaj dvajset dosežemo z njimi pomembno dopol- delež. let prej so nastopali pomembni nitev zdravljenja. Svojci, ki se nočejo Zaključno pozornost avtorica psihiatri in zdravniki, ki so odvisnosti držati svojega dela obveznosti v posveti motivacijskemu intervjuju, ki razumeli in obravnavali kot bolezni dejansko skupnem projektu, si morda ga opiše po točkah kot izražanje možganov, ne pa kot »zgolj vedenjski nezavedno želijo, da bi njihov bližnji empatije in razvijanje neskladnosti in značajski problem«, kot pravi Maja spet pil. Zdravljenje enega člana med obstoječim vedenjem in še vedno Rus Makovec (prva dva kluba proti neredko odpre številne probleme in prisotnimi vrednotami v pacientovi odvisnosti od alkohola sta bila obliko- marsikomu to ni prijetno. osebnosti. Z odpori se terapevt ne vana že leta 1969!). Avtorica na koncu odgovorov spopada; treba je ponuditi podporo in Čeprav to ni edina pomanjkljivost razpravlja o različnih oblikah pomoči razumevanje, spodbujanje samoučin- te sicer odlične in priporočljive in v čem se te razlikujejo. Previdno je kovitosti: terapevt naj ne zavzame publikacije, se je mogoče ustaviti tudi treba obravnavati morebitno pacien- vloge strokovnjaka – vsaka odločitev pri jeziku. Da ne bi nasul preveč tovo težnjo, da bo poskusil bolezen pripada samo pacientu. lastnih občutij, naj se znova ustavim obvladati sam. Potencialno je to V knjigi so še poglavja o odvisno- le pri »primeru«, ki ga tako vztrajno možno. A mnogokrat (če ne po večini) sti od zdravil, o nekemičnih odvisno- in vsiljivo ponuja celotna zdravstvena je v njej skrita želja, da bi ga pustili stih ter farmakoterapija in odvisnost publicistika. Pa saj gre vendar za pri miru. od alkohola. Pri vseh je navedena kot človeka, za osebo, osebnost! Avtorica razloži, kdaj in zakaj je avtorica Mirjana Radovanović. koristno bolnišnično zdravljenje. Osrednji del knjige pa vendarle Bolnišnični program predstavlja predstavljajo zgodbe tistih, ki so se obogateno okolje. Vsak dan je zdrav­ zdravili. Terapevti so jih zapisali in ljenec vključen v raznovrstna dogaja- komentirali. Zgodb je, kot smo dejali, Revija ISIS 50 Marec 2015 Strokovna srečanja

Seminarji in delavnice Zdravniške zbornice Slovenije

NASLOV STROKOVNEGA SREČANJA DATUM SPI KOTI­ZACIJA TOČKE (DDV je vključen) Izgorelost in delovna marec: 7. 3. 2015 4 90 EUR izčrpanost (delavnica) april: 11. 4. 2015 maj: 30. 5. 2015 junij: 6. 6. 2015 Temelji varnosti pacientov marec: 7. 3. 2015, 14. 3. 2015 in 20 člani zbornice, medicinske sestre, 21. 3. 2015 (8.30–17.15) fizioterapevti, radiološki inženirji: – znanje, potrebno za 305 EUR; maj: 9. 5. 2015, 23. 5. 2015 in preprečevanje napak (predavanja, za tim z istega oddelka: 30. 5. 2015 (8.30–17.15) 275 EUR na člana tima; seminarji, interaktivne ure, specializanti: 232 EUR; študije primerov, 24 ur) upokojeni zdravniki: 65 EUR; farmacevti, medicinski biokemiki, klinični psihologi in drugi: 490 EUR Da ne bi po nepotrebnem strašili marec: 11. 3. 2015 4 60 EUR in jezili drugih (seminar) april: 15. 4. 2015 maj: 13. 5. 2015 junij: 10. 6. 2015 Vodenje zdravniških timov marec: 18. 3. 2015 8 120 EUR (seminar) maj: 21. 5. 2015 Nujna medicinska pomoč, marec: 21. 3. 2015 8 147 EUR delavnice za ekipe v zobozdravstvu (delavnica) Čustveno inteligentni starši marec: 24. 3. 2015 3 40 EUR april: 13. 4. 2015 (seminar) junij: 2. 6. 2015 Lifestyle-tracking for Health, april: 9.–10. 4. 2015 v po­ brez kotizacije Strength and Longevity – stopku actively for work productivity and sick leave prevention Sledenje življenjskemu slogu za zdravje, moč in dolgo življenje – aktivno za delovni uspeh in preprečevanje zbolevanja (seminar bo potekal v angleščini) Sporočilnost telesnega za ljudi, april: 9. 4., 16. 4. in 23. 4. 2015 8 200 EUR ki delajo z ljudmi (delavnica, 3-krat po 4 ure = 12 ur) Praktična orodja kakovosti april: 11. 4. 2015, 18. 4. 2015 in 18,5 člani zbornice, medicinske sestre, 25. 4. 2015 (8.30–17.15, fizioterapevti, radiološki inženirji: za izboljševanje vsakdanje zadnji dan do 12.30) 244 EUR; zdravstvene prakse za tim z istega oddelka: 220 EUR na člana tima; (predavanje, interaktivne ure, 20 ur) specializanti: 195 EUR; upokojeni zdravniki: 50 EUR; farmacevti, medicinski biokemiki, klinični psihologi in drugi: 390 EUR Komunikacijske odvozlanke in maj: 11. 5. 2015 5,5 120 EUR osebnostne odlike (seminar) Kako zmanjšati stres ter imeti maj: 16. 5.–13. 6. (5 zaporednih 20 340 EUR boljši stik s sabo in pacienti sobot); 9.00–13.00 Revija ISIS Marec 2015 51 Strokovna srečanja

napak, razjasnilo pojme, kot so skorajšnja napaka, škodljivi dogodek, zaplet, ter usposobilo udeležence Izgorelost in delovna za uporabo metod, tehnik in orodij za preprečevanje izčrpanost napak. Udeleženci bodo spoznali, kakšno škodo za varnost pacientov povzroča delavnica – marec–junij dosedanji sistem obtoževanja posameznika Opis in namen delavnice: in kriminalistično preganjanje človeških napak, ki Delavnica Izgorelost in delovna izčrpanost je ustvarja kulturo strahu, kar vodi v skrivanje napak, zasnovana tako, da se udeleženci poučijo o pripisovanje napak zapletom in defenzivno razločevalnih kriterijih in ukrepih obravnave pri na medicino. Seznanili se bodo z novim videz podobnih, a hkrati različnih motnjah, ki se še sistemskim pristopom pri obravnavanju vedno prepogosto enačita. Obe motnji je moč napak in njihovem preprečevanju. Zdravnike vnaprej uspešno preprečevati in se izogniti njunim in druge zdravstvene strokovnjake k temu številnim negativnim posledicam, ki prizadenejo zavezujejo etični kodeksi in drugi dokumenti Sveta vse večje število ljudi, zlasti ogrožene skupine Evrope in Evropske unije. Škoda, ki jo utrpijo odgovornih in sposobnih ljudi. pacienti, ni samo človeška, ampak tudi finančna. V Poleg diferencialne diagnostike med obema sistemih, kot je naš, pa je druga žrtev napake motnjama, se bomo na delavnici naučili, kako se zdravnik ali drug zdravstveni strokovnjak, ki je bil lahko uspešno in trajno zavarujemo in kako lahko vpleten pri nenamerni napaki. S timskim delom sistematično odpravljamo posledice obeh motenj. izboljšujemo varnost pacientov, zato spodbujamo, z Izvajalca: Mitja Perat, direktor Inštituta za nižjo kotizacijo, prijavo večpoklicnih timov. razvoj človeških virov in terapevt medicinske Izvajalec: dr. Andrej Robida, dr. med., hipnoze. Na povabilo vodje katedre za socialno izr. profesor pediatrije in javnega zdravja psihologijo na oddelku za psihologijo FF v Ljubljani Videoposnetek si lahko ogledate na: predava študentom 3. letnika psihologije na temo: http://youtu.be/EOM3Fpc-dMc Klinična hipnoza – teorija, aplikacija in raziskovalna epistemologija. Aljaž Mezeg, poklicni pilot potniškega letala. Leta

2008 je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in pridobil naziv diplomirani inženir Da ne bi po strojništva. V okviru Evropske zveze za letalsko psihologijo EAAP je pridobil naziv specialist za nepotrebnem strašili človeški faktor (2011). Trenutno končuje študij na in jezili drugih Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer psihologija, kjer ima status absolventa. predavanja – marec–junij

Strah in jezo bomo predstavili skozi samoopazovanje ter v skupini omogočili prepoznavanje različnosti. Empatijo bomo uvedli Temelji varnosti kot zmožnost zavedanja čustev, potreb in pacientov – znanje, skrbi drugih, ki omogoča razumevanje druge osebe/drugega in oceno problema z njegove strani, potrebno za kar je še posebej pomembno pri blaženju strahu in zaskrbljenosti ali umirjanju jeze. Ob koncu preprečevanje napak delavnice pričakujemo, da bodo udeleženci zmogli predavanja, seminarji, interaktivne ure, študije upoštevati medosebno različnost ter delovanje primerov – marec, maj lastnih in čustev drugih. Usposabljanje bo povečalo znanje, veščine in zmožnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih Andrej Juratovec, socialni delavec kadrovske strokovnjakov za razumevanje nastanka smeri in športni delavec, namenja posebno pozornost vprašanjem coachinga in čustveno inteligentne komunikacije v različnih delovnih Če se dogodka ne udeležite in tega zbornici ne sporočite okoljih. Polona Selič je doktorica klinične vsaj 3 dni pred dogodkom, ste dolžni plačati 30 odstotkov psihologije, visokošolska učiteljica socialne kotizacije. psihologije in kriminalistike, ukvarja se s Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani poučevanjem in svetovanjem na področju zbornice: http://domusmedica.si/dogodki. medosebnih odnosov in kot raziskovalka na Katedri Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], za družinsko medicino Medicinske fakultete T: 01 30 72 191. Univerze v Ljubljani. Revija ISIS 52 Marec 2015 Strokovna srečanja

licencirana trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja) ter strokovnjakinja za poslovno Vodenje odličnost, EFQM. zdravniških timov Predava, svetuje, izvaja delavnice ter coaching na seminar – marec, maj področju komunikacije, asertivnosti, pogajanj, timskega dela (vodenje in opolnomočenje timov ter Ko sem pred leti delala z uspešnim vodjem, ki je imel teambuilding), reševanja konfliktov, projektnega izjemne sodelavce, sem ga vprašala, kje uspe dobiti vodenja in uvajanja sprememb (Change take sodelavce. Odgovoril mi je: »Takih sodelavcev ne Management). dobiš. Take vzgojiš.« In to je vsekakor eden od izzivov vodenja: ob sebi imamo ljudi, ki so osebnostno zelo Svojo karierno pot je začela v podjetjih, kjer je bila različni, vsak s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, na vodilnih položajih in se v praksi srečevala z izzivi vsak s svojimi mejami sposobnosti in zmožnosti. Dober vodenja in komuniciranja, zato se je veliko dodatno vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj »orkester«, da izobraževala na teh področjih. igra harmonično, da se njegovi sodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, dosegajo dobre rezultate, in predvsem, da obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih prinaša okolje in vsakodnevno delo. Nujna medicinska pomoč za ekipe v Vsebina Opolnomočenje tima zobozdravstvu • Razlika med timom in ekipo. Razlika med delavnica – marec rutinskimi in kreativnimi nalogami. Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje in • Kdo je tim in kako ga sestaviti? Kako organizirati veščine s področja temeljnih postopkov oživljanja in delo v timu? defibrilacije ter prepoznavanja in pravilnega • Kako kot vodja zagotovim (so)delovanje? ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna Naloge vodje možganska kap, motnje zavesti, anafilaktična • Vodja P.O.V.E. (planira, organizira, vodi, reakcija). Tečaj je namenjen doktorjem evalvira) dentalne medicine in njihovim timom. • Trije mehanizmi vodenja: delegiranje, odločanje, Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in nadzor praktičnega dela, ki sta prilagojena posebnostim Vodenje tima obravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktični • Situacijsko vodenje: vsakega sodelavca vodim del je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja z drugače. Različni stili vodenja in kdaj je kateri opremo. Simulacija primerov je pripravljena tako, bolj učinkovit. da predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti, • Odgovornost je pri večini sodelavcev potrebno zobozdravnik in njegova medicinska sestra pa privzgojiti. morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejo • Opredelite jasne pristojnosti in dogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena odgovornost. pravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja je preizkus znanja. Resnice in zmote o motivaciji Tečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec. • Kaj naredi vodja, ko sodelavci nočejo sodelovati? splošne in urgentne medicine, vodja službe NMP • Ali je v vaši organizaciji veliko ogovarjanja, ZD Kranj s sodelavci. jamranja, iskanja izgovorov (»nimam časa«)? Zakaj se to dogaja?

• Motivacija je povezana z nadzorom in stilom vodenja. Čustveno inteligentni • Nov pristop nadzora – privzgajajte odgovornost starši sodelavcev za dosego rezultatov! predavanja – marec - junij • Kako se odzovemo, ko se zgodijo napake/zmote? Vsebine s področja čustvene inteligentnosti so Komunikacija v timu namenjene prepoznavi pomena čustev in • Komunikacija v timu: Nehajte se prepirati, čustvovanja v komunikaciji in medosebnih odnosih, naučite se kregati! Naj bodo vaši sestanki pa tudi pri razumevanju sebe in drugih, kreativni. namenjene so ljudem v različnih družinah, odnosih Izvajalka: Metka Komar in vlogah. Da bi mogli razumeti svojo govorico, Področje njenega delovanja je osebna in poslovna moramo zares spoznati govorico svoje družine odličnost. Je diplomirana ekonomistka in oziroma tistih, od katerih smo se najprej učili Revija ISIS Marec 2015 53 Strokovna srečanja

sporazumevanja. Šele potem se je mogoče odgovorno lotiti starševstva v različnih fazah odraščanja otrok (in staršev). Sporočilnost telesnega Seminar vodi dr. Polona Selič, univ. dipl. psih. za ljudi, ki delajo z

ljudmi Lifestyle-tracking for delavnica – april Telo si zapomni. Telo sporoča. V našem telesu je Health, Strength and zapisano vse, kar smo bili, kar smo in kar prav zato šele postajamo. Vsa naša prepričanja, navade, Longevity – actively for strahovi, izkušnje, talenti in hrepenenja. work productivity and Iščemo zapletene metode, da bi razumeli skrivnosti drugih. Pa nam toliko pove že tisto, kar je najbolj sick leave prevention očitno. Resnica je na dlani – in v očeh, obliki našega nosu, naši koži, drži. Ne glede na to, kako obvladani – Sledenje ali naučeni smo, naše telo govori, kriči. Prisluhnimo življenjskemu slogu za telesu. Delavnica poteka 3 dni po 4 ure. Število zdravje, moč in dolgo udeležencev: do 10. življenje – aktivno za Avtorica Body Reading programa Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. soc., vas bo v treh delovni uspeh in zaporednih delavnicah na zanimiv, intenziven in preprečevanje nepozaben način popeljala skozi vrsto tehnik in orodij za opazovanje, analiziranje ter interpretiranje zbolevanja telesnih zapisov, vsebin in oblik, s katerimi boste simpozij bo potekal v angleščini, laže prebrali druge in razumeli, kako vidijo vas. prevajanja ne bo - april

Na simpoziju bodo sodelovali mednarodno pomembni raziskovalci s področja kineziologije, Praktična orodja medicine dela, presnove, gerontologije, diabetesa, psihologije in življenjskega sloga, ki se bodo v kakovosti za okviru konference ukvarjali s problematiko izboljševanje vsakdanje preventivnega ukrepanja zdravstveno ogroženih zaposlenih v delovnih organizacijah z zdravstvene prakse vzpodbujanjem zdravega življenjskega sloga. Teme predavanje, interaktivne ure – april simpozija so: Razlogi za aktivno zdravstveno Vsak zdravnik in vsak zdravstveni strokovnjak si želi preventivo v podjetju, Starejši v delovni organizaciji, najboljše za svoje paciente; želi si, da bi bila Diabetiki v delovni organizaciji, Informacijske zdravstvena obravnava visoko kakovostna in brez tehnologije spremljanja in vodenja zdravstvene škodljivih dogodkov zaradi napak. Zdravniki preventive. Posebna pozornost bo namenjena največkrat mislimo, da bomo odlične izide predstavitvi rezultatov projekta »Krepitev zdravja zdravljenja dosegli le s spremljanjem novosti v delavcev v zdravstvu«. Projekt je potekal v literaturi in s pozornostjo in zbranostjo. Vendar je sodelovanju Zdravniške zbornice Slovenije, UKC medicina postala tako kompleksna, da samo trud ne Ljubljana, UKC Maribor in Katedre za družinsko pomaga. Potreben je timski pristop s pomočjo medicino MF UL. V projektu so raziskovalci orodij kakovosti. Zaradi tega spodbujamo, z nižjo analizirali nekaj tipičnih poklicev v zdravstvu kotizacijo, prijavo večpoklicnih timov. Seminar vam (zdravnik družinske medicine, zdravnik bo pomagal izboljševati svojo zdravstveno prakso, anesteziolog, medicinska sestra na kirurškem zdravstveno prakso v timu, oddelku in zdravstveni oddelku) z vidika delovnih obremenitev, stresnosti, ustanovi na poti k odličnosti. življenjskega sloga, napak med delom in Izvajalec: dr. Andrej Robida, dr. med., zdravstvenih posledic delovnih obremenitev. Med izr. profesor pediatrije in javnega zdravja predavatelji bo tudi več strokovnjakov s klinike Andrej Robida je predavatelj varnosti pacientov in Mayo, ki bodo med drugim podrobneje predstavili otroške kardiologije na Medicinski fakulteti v preventivne programe za zaposlene na tej znani Mariboru, predavatelj varnosti pacientov, ameriški kliniki. menedžmenta kakovosti ter mikrosistema v Programski vodja: zdravstvu in zdravstveni negi na Fakulteti za prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. zdravstvo Jesenice. Je nekdanji vodja kakovosti v Revija ISIS 54 Marec 2015 Strokovna srečanja

zdravstvu na Ministrstvu za zdravje in lektorica, avtorica člankov in predavateljica vsebin o sopredsedujoči delovni skupini za varnost pacientov jeziku (pravila pisnega in ustnega sporočanja, pri Evropski komisiji. Sedaj je izvedenec pri netiketa), komuniciranju, postavljanju ciljev, Technical Assistance and Information Exchange poslovnem bontonu, javnem nastopanju in retoriki (TAIEX) Evropske komisije. Andrej Robida je avtor ter temah za osebnostno rast, voditeljica različnih knjig »Pot do odlične zdravstvene prakse« in javnih prireditev in avtorske televizijske oddaje. »Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov Izvajalka v izobraževalna druženja vnaša številne – Sistematična analiza globljih vzrokov za napake in primere iz dvajsetletne osebne prakse na področju njihovo preprečevanje.« Raziskuje kakovost in komuniciranja v različnih okoljih in položajih. varnosti zdravstvene obravnave in ima objavljenih prek 60 člankov s tega področja. Je tudi vabljeni predavatelj na znanstvene in strokovne konference in presojevalec pri ugotavljanju vzrokov za napake s Kako zmanjšati stres škodo pri pacientih. ter imeti boljši stik Videoposnetek si lahko ogledate na: http://youtu.be/nP30QsYbciE s sabo in pacienti delavnica – začetek v maju, 5 zaporednih sobot Komunikacijske Poklic zdravnika spada med »pomagajoče« poklice. Pri tem je izgorevanje na delavnem mestu med odvozlanke in največjimi dejavniki tveganja. Delo nenehno spremljajo visoke obremenitve pri delu ter tudi v osebnostne odlike komunikaciji s sodelavci in pacienti. Posledice seminar – maj stresa se kažejo v zmanjšanju fizičnega in psihičnega Delo v službi je z ustreznim »osebnim blagostanja in imajo vpliv tudi na učinkovitost pri menedžmentom«, komuniciranjem ter čustveno in delu ter na širše delovanje organizacije. Zato je za socialno inteligenco prijetnejše in s tem zdravnika še kako pomembno, da prepoznava znake učinkovitejše, kar pripomore k zadovoljstvu in stresa in tudi učinkovito poskrbi za svoje zdravje. motivaciji tako posameznika kot tudi delovne Program obvladovanja stresa je tako celostno skupine in celotne organizacije. usmerjen v pridobivanje večje jasnosti in pregleda nad tem, kaj se dogaja v Na srečanju bomo pokukali v zakladnico posameznikovem življenju, v izboljševanje komunikacijskih in osebnostnih veščin ter zmožnosti reševanja problemov in izpostavili vrednote in prepričanja, ki nas zmožnosti koncentracije ter izboljšanje oblikujejo in odlikujejo. In so seveda hkrati naš komunikacije z drugimi. Celostno se pristopa k »napajalnik« dobre volje in pozitivne energije, kar zmanjšanju simptomov stresa ter izboljšanju se odraža v strokovnem in kakovostnem delu. Z kakovosti življenja nasploh. Osnova programa je notranjim monologom in »osebno inventuro« si učenje čuječnosti (mindfulness), ki je praksa bomo odgovorili na nekaj pomembnih vprašanj. In zavedanja in opazovanja našega trenutnega si postavili cilj(e) – odvozlati komunikacijske zanke doživljanja ter ena izmed najučinkovitejših in izkoristiti svoje osebnostne odlike za uspešen metod obvladovanja stresa, ki je tudi poslovni (in zasebni) vsakdan. raziskovalno potrjena. Vabljeni na »komunikacijsko potovanje«. Izvajalki: Melita Košak je univerzitetna Z ustrezno komunikacijo namreč odpiramo vrata diplomirana psihologinja in transakcijsko- drug drugemu. S tem ohranimo osebno analitična psihoterapevtka, zaposlena na Inštitutu energijo in polepšamo dan tudi drugim. Z za integrativno psihoterapijo in svetovanje, ustreznimi osebnimi odlikami in komunikacijskimi Ljubljana (www.institut-ipsa.si). V okviru Bangor spretnostmi bo naš poslovni in zasebni dan lepši. University, Velika Britanija, se je izobraževala iz Mindfulness Based Cognitive Therapy (MBCT). Menda je danes lep dan. Slep sem. Karin Kanc Hanžel je specialistka internistka, Jaz pa ga ne morem videti Pomagajte mi! diabetologinja, ki vodi zasebno ordinacijo za … diabetes in zdravo življenje s koncesijo, jazindiabetes (www.jazindiabetes.si). Je doktorica V čem je razlika med napisoma »prej in potem«, ob znanosti, ki ima članke s področja diabetesa katerih sedi na ulici slep berač, ki steguje predse objavljene v vseh najpomembnejših mednarodnih razprto dlan? diabetoloških strokovnih revijah. Seminar vodi Irena Potočar Papež, univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, NLP- praktik, mediatorka, predavateljica na višjih šolah, Revija ISIS Marec 2015 55 Strokovna srečanja

5.–7. ob 9.00 • NEFROLOGIJA 2015 kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR, kotizacije k. točke: *** 2015 center, predavalnica 1 ni za upokojene zdravnike in študente vsebina: podiplomska nefrološka šola organizator: SZD – Slovensko nefro- prijave, informacije: prijave: preko spletne strani je namenjena zdravnikom v osnovnem loško društvo, prof. dr. Damjan Kovač, W: www.nephro-slovenia.si, informacije: Andrej MAREC zdravstvu, specializantom interne medi- dr. med. Škoberne, dr. med., doc. dr. Jernej Pajek, dr. med., T: cine, nefrologije in drugih internističnih 051 388 352, E: [email protected] specialnosti 5.–7. ob 13.00 • 31. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O MOŽNOSTIH IN OMEJITVAH DRUŽINSKE MEDICINE kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Ajda št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 19 vsebina: učna delavnica je namenje- organizator: Katedra za družinsko medicino prijave, informacije: prijave: Medicinska na sedanjim in bodočim mentorjem Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medi- fakulteta, Katedra za družinsko medicino, študentov in specializantov s področja cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljub- družinske medicine družinske medicine – SZD, prim. doc. dr. Mateja ljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: Bulc, prim. Darinka Klančar, izr. prof. dr. Marija [email protected], informacije: Mateja Petek Šter, prim. doc. dr. Davorina Petek Bulc, E: [email protected] 6. • ABC PREVENTIVNE KARDIOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 80 kotizacija: 70 EUR k. točke: *** Dunajska cesta 162 vsebina: Srečanje je namenjeno specialistom in specializantom družinske medi- organizator: Združenje prijave, informacije: cine, interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter drugih special- kardiologov Slovenije, Združenje kardiologov nosti, ki želijo celostno pridobiti ali osvežiti znanje in veščine, ki so potrebne za Delovna skupina za Slovenije, T: 01 434 primarno in sekundarno preventivo srčno-žilnih bolezni v klinični praksi. Struktu- preventivo bolezni srca 21 00, E: sasa.radelj@ ra: enodnevni tečaj (6. marec), ki je s teoretičnimi vsebinami pridružen Forumu za in žilja, Štukljeva cesta 48, sicardio.org (prijave preprečevanje bolezni srca in žilja (7. marec). Področja: ocenjevanje ogroženosti, 1000 Ljubljana, W: www. sprejemamo do zapol- preiskave v preventivni kardiologiji, dejavniki tveganja in njihovo obvladovanje, sicardio.org nitve mest) življenjski slog, farmakološka preventiva 6.–7. ob 14.00 • 4. PSIHIATRIČNI UTRINKI kraj: MARIBOR, UKC, Oddelek za št. udeležencev: okoli 80 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postop- psihiatrijo ku vsebina: delavnica je namenja spe- organizator: UKC Maribor, Oddelek za psihiatrijo, prijave, informacije: prijave: W: www. cialistom in specializantom družinske Mojca Muršec, dr. med., spec. psih. ukc-mb.si (strokovna srečanja), informa- medicine, specializantom psihiatrije, cije: Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 študentom medicine 321 28 13 6.–8. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen vsem organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan E: [email protected], informacije: Monika Grünfeld, Vlahović, dr. med. T: 041 607 402 7. • IZGORELOST IN DELOVNA IZČRPANOST kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20 kotizacija: 90 EUR z DDV k. točke: 4 Dunajska cesta 162, učilnica Ana vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Zasnovana je organizator: prijave, informacije: prijave: tako, da se udeleženci poučijo o razločevalnih kriterijih in ukrepih Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, informacije: obravnave pri na videz podobnih, a hkrati različnih motnjah, ki se Slovenije, Mitja Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191. še vedno prepogosto enačita. Obe motnji je moč vnaprej uspešno Perat Če se dogodka ne udeležite in tega zbor- preprečevati in se izogniti njunim številnim negativnim posledicam, ki nici ne sporočite vsaj 3 dni pred dogod- prizadenejo vse večje število ljudi, zlasti ogrožene skupine odgo- kom, ste dolžni plačati 30 % kotizacije. vornih in sposobnih ljudi. Poleg diferencialne diagnostike med obema motnjama se bomo na delavnici naučili, kako se lahko uspešno in trajno zavarujemo in kako lahko sistematično odpravljamo posledice obeh motenj. Revija ISIS 56 Marec 2015 Strokovna srečanja

7.–8. ob 9.00 • TEČAJ ESTETSKE AKUPUNKTURE kraj: LJUBLJANA, Bolnišnica Petra št. udeležencev: 23 kotizacija: 450 EUR k. točke: *** 2015 Držaja, Vodnikova cesta 62 vsebina: Praktični tečaj je namenjen zdravnikom specialistom raz- organizator: Združenje za prijave, informacije: Ardea ličnih strok, ki se zanimajo za »anti-aging« medicino in se že ukvarjajo akupunkturo SZD, Ardea Česnik, dr. med., T: 041 615 006, z akupunkturo. Pojasnili bomo osnove staranja tako iz znanstvenega Česnik, dr. med., z vabljeno E: [email protected] MAREC kot tudi iz kitajsko tradicionalnega stališča. Predstavljene tehnike tujo predavateljico Amando E: [email protected] bodo udeležencem omogočile celostni pristop obravnave pacienta, Shayle, zdravnico tradicional- predvsem ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki lahko pozitivno, pa tudi ne kitajske medicine negativno vplivajo na rezultate tovrstnega zdravljenja. 7., 14. in 21. ob 8.30 • TEMELJI VARNOSTI PACIENTOV – ZNANJE, POTREBNO ZA PREPREČEVANJE NAPAK kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: člani zbornice, medicinske sestre, fizioterapev­ti, radiološki k. točke: 20 Domus Medica, 20–25 inženirji: 305 EUR, za tim z istega oddelka: 275 EUR na člana tima, spe- Dunajska cesta cializanti: 232 EUR, upokojeni zdravniki: 65 EUR, farmacevti, medicinski 162, učilnica Julija biokemiki, klinični psihologi in drugi: 490 EUR vsebina: Tridnevno usposabljanje (predavanja, seminarji, interaktivne ure, študije organizator: prijave, informacije: primerov). Usposabljanje je namenjeno vsem zdravnikom in drugim zdravstvenim de- Zdravniška zbor- prijave: W: lavcem. Usposabljanje bo povečalo znanje, veščine in zmožnosti zdravnikov in drugih nica Slovenije, izr. www.domusmedica.si, zdravstvenih strokovnjakov za razumevanje nastanka napak, razjasnilo pojme, kot so prof. dr. Andrej informacije: Mojca Vrečar, T: skorajšnja napaka, škodljivi dogodek, zaplet, ter usposobilo udeležence za uporabo Robida, dr. med. 01 30 72 191. Če se dogodka metod, tehnik in orodij za preprečevanje napak. Udeleženci bodo spoznali, kakšno ne udeležite in tega zbornici škodo za varnost pacientov povzroča dosedanji sistem obtoževanja posameznika ne sporočite vsaj 3 dni pred in kriminalistično preganjanje človeških napak, ki ustvarja kulturo strahu, kar vodi v dogodkom, ste dolžni plača- skrivanje napak, pripisovanje napak zapletom in v defenzivno medicino. Seznanili se ti 30 % kotizacije. bodo z novim sistemskim pristopom pri obravnavanju napak in njihovem prepreče- vanju. 7. • 16. REDNO LETNO PLENARNO ZASEDANJE SLOVENSKEGA FORUMA O PREVENTIVI BOLEZNI SRCA IN ŽILJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Dunajska cesta 162 vsebina: K delu v okviru rednih letnih plenarnih zasedanj Foruma organizator: Združenje kar- prijave, informacije: Saša vabimo predvsem posameznike in organizacije, ki strokovno ali diologov Slovenije, Delovna Radelj, T: 01 434 21 00, ljubiteljsko že delujejo v okviru področja preventive bolezni srca in skupina za preventivo bolezni E: [email protected]. žilja. Poleg njih naj bi v Forumu aktivno sodelovali tudi drugi slovenski srca in žilja, Štukljeva cesta zdravniki in strokovnjaki različnih poklicev, ki jih preventiva bolezni 48, 1000 Ljubljana, srca in žilja posebej zanima. W: www.sicardio.org 11. ob 17.00 • DA NE BI PO NEPOTREBNEM STRAŠILI IN JEZILI DRUGIH – ČUSTVENO SPORAZUMEVANJE ZA VSAKDANJO RABO kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 60 EUR (z DDV) k. točke: 4 Dunajska cesta 162 vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Za tiste, ki organizator: prijave, informacije: prijave: želijo spoznati izhodišča za čustveno inteligentno sporazumevanje, Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, informacije: nebesedna sporočila, ki so izraz čustev, ter posebej strah in jezo, ob Slovenije, Polona Mojca Vrečar, T: 01 307 21 91. tem pa vaditi samoopazovanje ter prepoznavanje različnosti. S pravo Selič, univ. dipl. Če se dogodka ne udeležite in tega zbor- mero empatije je mogoče bolje razumeti druge, kar je še posebej psih., in Andrej Jura- nici ne sporočite vsaj 3 dni pred dogod- pomembno pri blaženju strahu in zaskrbljenosti ali umirjanju jeze. tovec, soc. del. kom, ste dolžni plačati 30 % kotizacije. 12. ob 8.30 • SAMOMORILNOST PRI HUDIH DUŠEVNIH MOTNJAH – POMEN IN PRISTOPI podroben program na spletni strani W: http://www.psih-klinika.si/ kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 70 EUR k. točke: *** Ljubljana vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom in organizator: Psihiatrična klinika Ljub- prijave, informacije: prijave: specializantom psihiatrije, družinske medicine in tudi dru- ljana, Katarina Barbara Štrukelj E: silva.potrato@psih-klinika. gim, ki se srečujejo s problematiko, spec. klinične psihologije si, informacije: Silva Potrato, T: in specialistom kliničnim psihologom 01 587 24 11, E: silva.potrato@ psih-klinika.si Revija ISIS Marec 2015 57 Strokovna srečanja

12. ob 9.00 • 6. SLOVENSKI SIMPOZIJ O OKUŽBI Z VIRUSOM HEPATITISA C PRI OSEBAH, KI UŽIVAJO DROGE 2015 kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Simpozij je namenjen vsem organizator: Klinika za infekcijske bo- prijave, informacije: prijave: tajništvo Klinike za zdravstvenim delavcem, ki se pri svojem lezni in vročinska stanja UKC Ljubljana infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica

MAREC delu srečujejo s problematiko virusnih in Koordinacija centrov za prepreče- 2, 1525 Ljubljana, informacije: Simona Rojs, dipl. hepatitisov in odvisnosti od drog vanje in zdravljenje odvisnosti od drog, ekon., T: 01 522 13 52, 01 522 21 10, F: 01 522 24 56, E: prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., asist. [email protected] dr. Andrej Kastelic, dr. med. 12.–14. ob 10.00 • 7. SEEA NET KONFERENCA O OBRAVNAVI IN ZDRAVLJENJU OSEB, KI UPORABLJAJO NOVE VRSTE DROG, OSEB Z OSEBNOSTNIMI MOTNJAMI IN ZASVOJENIH Z DRUŽABNIMI OMREŽJI TER 6. SLOVENSKI SIMPOZIJ O OKUŽBI Z VIRUSOM HEPATITISA C PRI OSEBAH, KI UŽIVAJO DROGE podroben program na spletni strani: W: www.seea.net kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 200 EUR + DDV k. točke: *** vsebina: konferenca organizator: SEEA NET – mreža prijave, informacije: prijave: E: seea.net@gmail. programov obravnave odvisnosti, dr. com, informacije: Andrej Kastelic, T: 041 683 139, F: Andrej Kastelic 01 542 13 54, E: [email protected], W: www.seea.net 13.–14. ob 15.00 • VEŠČINE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE, podroben program na spletni strani W: http://www.mf.uni-mb.si/index.php/sl/ucne-delavnice kraj: MARIBOR, OSCE, PL1, vhod 1, 2, 3 in 4, Medi- št. udeležencev: navječ 30, kotizacija: 150 EUR (cena z k. točke: *** cinska fakulteta UM, Taborska ulica 8 najmanj 20 DDV) vsebina: učna delavnica je namenjena specialistom in spe- organizator: Romana Grajner, Medi- prijave, informacije: E: roma- cializantom različnih kliničnih področij cinska fakulteta, Taborska ulica 8, 2000 [email protected], informacije: Maribor Romana Grajner, T: 02 23 45 826, F: 02 234 58 20 14. ob 8.00 • OTORINOLARINGOLOŠKI DAN 2015 kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, velika predavalnica št. udeležencev: kotizacija: 60 EUR, kotizacije k. točke: *** ni omejeno ni za upokojene zdravnike in študente vsebina: podiplomski semi- organizator: Katedra za otorinolaringologijo prijave, informacije: E: orl.izobrazevanja@gmail. nar je namenjen zdravnikom MF UL, Klinika za ORL in CFK, UKCL, Združenje com, informacije: Tatjana Železnik, dipl. ekon., družinske medicine, šolske otorinolaringologov Slovenije SZD, prof. dr. Irena E: [email protected] medicine, pediatrom, otori- Hočevar Boltežar nolaringologom 18. ob 9.00 • VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 30 kotizacija: 120 EUR (z DDV) k. točke: 8 Dunajska cesta 162 vsebina: Seminar je namenjen vsem zdravnikom. Cilji seminarja: organizator: prijave, informacije: prijave: Kako v praksi sočasno voditi time (projekte) in vsakodnevne rutinske Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, informacije: naloge (procese). Prepoznavanje in uporaba različnih stilov vodenja: Slovenije, Metka Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191. »Vsakega človeka v vsaki situaciji vodim drugače«. Kako uvajamo Komar, univ. dipl. Če se dogodka ne udeležite in tega zbor- spremembe, da jih sodelavci sprejmejo za svoje in jih izvedejo. Kako iz ekon. nici ne sporočite vsaj 3 dni pred dogod- delovne skupine ustvarimo zmagovit tim. kom, ste dolžni plačati 30 % kotizacije. 20. • KORAK NAPREJ V SLIKOVNIH PREISKAVAH SRCA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 Dunajska cesta 162 vsebina: srečanje je namenjeno specialistom in specializan- organizator: Združenje kardiologov prijave, informacije: Združen- tom interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine Slovenije, Delovna skupina za slikovne je kardiologov Slovenije, ter drugim specialistom in specializantom, ki uporabljajo preiskave v kardiologiji, Štukljeva cesta T: 01 434 21 00, slikovne preiskave srca in ožilja. 48, 1000 Ljubljana, W: www.sicardio. E: [email protected], org [email protected] Revija ISIS 58 Marec 2015 Strokovna srečanja

20. ob 8.00 • ENAJSTA ŠOLA O MELANOMU kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** 2015 predavalnica, stavba C vsebina: podiplomski tečaj je namen- organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave izključno na jen vsem, ki jih to področje zanima onkologije SZD in Sektor internistične E: [email protected], informacije: tajništvo sektorja onkologije Onkološkega inštituta, doc. internistične onkologije, Lidija Kristan, Zaloška c. 2, MAREC dr. Janja Ocvirk, dr. med. 1000 Ljubljana, T: 01 587 92 82, F: 01 587 93 05, E: [email protected] 20. ob 11.00 • TUBERKULOZA V REGIJI IN NADZOR NAD NJO: LATENTNA OKUŽBA Z M. tuberculosis kraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** 100 vsebina: simpozij je organizator: Univerzitetna klinika za pljučne prijave, informacije: prijave: namenjen pnevmologom, bolezni in alergijo, prof. Mitja Košnik, dr. med. W: www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, pediatrom, internistom, E: [email protected], T: 04 256 94 93 mikrobiologom 20.–21. ob 9.00 • MEDICINA IN PRAVO: INTEGRATIVNA MEDICINA IZZIV SODOBNE DRUŽBE podroben program na spletni strani W: www.acj.si kraj: MARIBOR, Velika dvorana Medicinske fakultete Univer- št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR, kotizacije k. točke: *** ze v Mariboru, Taborska ulica 9 ni omejeno ni za upokojence, študente vsebina: srečanje je name- organizator: Zdravniško in Pravniško društvo prijave, informacije: prijave samo na njeno vsem zdravnikom Maribor v sodelovanju z Medicinsko in Pravno E: [email protected], informacije: Majda Petek, fakulteto UM in UKC Maribor, prim. Jelka Reberšek UKC Maribor, Odd. za nalezljive bolezni in vročinska Gorišek, dr. med. stanja, T: 02 321 26 57, E: [email protected] 20.–21. ob 9.00 • 18. SCHROTTOVI DNEVI kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 200 EUR k. točke: *** vsebina: seminar je name- organizator: Združenje zdravnikov prijave, informacije: prijave: W: www.e-medicina.si, informaci- njen vsem zdravnikom družinske medicine, doc. dr. Antonija je: Združenje zdravnikov družinske medicine, Poljanski nasip 58, Poplas Sušič, dr. med. 1000 Ljubljana, asist. mag. Rajko Vajd, dr. med., T: 01 438 69 14, F: 01 438 69 10, E: [email protected] 21. ob 8.00 • TEČAJ IZBRANIH POGLAVIJ IZ NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZA EKIPE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: omejeno kotizacija: 147 EUR k. točke: 8 Dunajska cesta 162 vsebina: Tečaj je namenjen doktorjem dentalne medicine in njiho- organizator: prijave, informacije: prijave: E: mic@ vim timom. Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje in veščine s Zdravniška zbornica zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 področja temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije ter prepo- Slovenije, mag. Mit- 30 72 191, E: [email protected] znavanja in pravilnega ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v ja Mohor, dr. med. Če se dogodka ne udeležite in tega zbor- zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna možganska kap, nici ne sporočite vsaj 3 dni pred dogod- motnje zavesti, anafilaktična reakcija). kom, ste dolžni plačati 30 % kotizacije. 24. ob 17.00 • ČUSTVENO INTELIGENTNI STARŠI: REKLAMNI TRIK ALI URESNIČLJIVA MOŽNOST (SEMINAR) kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: 40 EUR (DDV je vključen), kotizacijo nakazati na TRR pri k. točke: 3 Domus Medica, ni omejeno Unicredit banki Slovenije, d. d., št.: SI56 2900 0005 0400 669, sklic: Dunajska cesta 162 27032014. vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom in njihovim ti- organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: mom. Družin je več vrst, vse pa so prvo medčloveško (socialno) okolje, zbornica Slovenije, Inštitut [email protected], informacije: v katerega se človek rodi (pride v rejo ali posvojitev) in ga neizogibno PARES – dr. Polona Selič, univ. Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, oblikuje. Ne glede na vrsto družine, se v njej naučimo zaupanja oziro- dipl. psih., Andrej Juratovec, E: [email protected]. ma nezaupanja, ki je lahko obče, do vseh ljudi ali pa vezano na spol, soc. del. Če se dogodka ne udeležite in na izkušnjo z materjo oziroma očetom. V družini oblikujemo odnos tega zbornici ne sporočite vsaj do nagrad in bližine, do zadovoljstva, kazni in kaznovanja, iz družine 3 dni pred dogodkom, ste dolž- izvirajo številni strahovi in prepričanja, ki nas lahko o(ne)srečujejo ni plačati 30 % kotizacije. skozi življenje. V družini se naučimo vseh vrst govorice. Revija ISIS Marec 2015 59 Strokovna srečanja

25. ob 9.00 • PALIATIVNA OSKRBA kraj: NOVA GORICA, MIC, Cankarjeva ulica 10 št. udeležencev: kotizacija: 40 EUR (DDV vključen), koti- k. točke: *** 2015 do 200 zacije ni za študente in predstavnike NVO vsebina: simpozij za strokov- organizator: Društvo Goriška proti prijave, informacije: prijave: E: [email protected], no javnost raku, doc. dr. Marko Vudrag, dr. med. informacije: predstavnik v pisarni Društva, T: 05 333 13 78, 041 632 284 MAREC 26. ob 8.30 • ŠOLA TESTIRANJA NA ALKOHOL IN DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI – DELAVNICA I podroben program na spletni strani: W: www.fortox.net kraj: LJUBLJANA, Gospodarska zbornica Slovenije, Dimiče- št. udeležencev: kotizacija: 145 EUR + DDV k. točke: *** va ulica 13 največ 30 vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom in specializantom organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: medicine dela, prometa in športa, zdravnikom drugih specialnosti, ki razvoj forenzične toksikolo- e-prijava na spletni strani opravljajo izvedensko delo in se pri svojem delu srečujejo s postopki gije – Združenje FORTOX, dr. W: www.fortox.net, informacije: in pripravo dokazov za uporabo psihoaktivnih snovi ali z ugotavljan- Majda Zorec Karlovšek dr. Majda Zorec Karlovšek, jem stanja pod vplivom psihoaktivnih snovi T: 041 644 332, F: 01 28 33 850, E: [email protected] 26.–27. ob 9.00 • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 20 kotizacija: 250 EUR k. točke: 18,5 vsebina: delavnica je namenjena dru- organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: spletna prijavnica žinskim zdravnikom pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. W: www.klinika-golnik.si, informacije: Mitja Košnik, dr.med. Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: [email protected] 26.–27. ob 9.00 • 60 LET PODPORE PRI VZGOJI, UČENJU IN ODRAŠČANJU podroben program na spletni strani W: www.scoms-lj.si kraj: LJUBLJANA, Hotel Four Points by Sheraton št. udeležencev: 200 kotizacija: 60 EUR k. točke: 15 Ljubljana (Mons) vsebina: strokovni simpozij ob 60-letnici obstoja Sveto- organizator: Svetovalni center za prijave, informacije: prijave: valnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana otroke, mladostnike in starše Ljubljana W: www.scoms-lj.si, informacije: je namenjen strokovnjakom s področja duševnega zdravja in Mestna občina Ljubljana, dr. Zoran Petra Polajnar, vodja pisarne, T: otrok in mladostnikov Pavlović, direktor 01 583 75 17, E: [email protected] 27. ob 12.00 • ŠOLA OSKRBE BOLNIKA S TRAJNIM DRENAŽNIM KATETROM podroben program na spletni strani: W: www.klinika-golnik.si kraj: GOLNIK, Univerzitetna klinika za pljučne št. udeležencev: 50 kotizacija: 100 EUR + k. točke: *** bolezni in alergijo Golnik, Vurnikova predavalnica DDV vsebina: delavnica je namenjena dru- organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: žinskim zdravnikom pljučne bolezni in alergijo Golnik, asist. W: www.klinika-golnik.si, informacije: mag. Aleš Rozman, dr. med. E: [email protected], T: 04 256 94 93 27.–28. ob 8.00 • 26. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: MOŽNOSTI IN DILEME V FIZIKALNI IN REHABILITACIJSKI MEDICINI TER CELOSTNI REHABILITACIJI V SLOVENIJI podroben program na spletni strani: W: www.ir-rs.si/sl/Novice/26._dnevi_rehabilitacijske_ medicine_1/ kraj: LJUBLJANA, URI - Soča, št. udeležencev: kotizacija: do 15. 2. 2015: za oba dneva 200 EUR, za en dan k. točke: *** Linhartova 51, predavalnica v ni omejeno 150 EUR, za specializante in sekundarije 100 EUR, samo 4. nadstropju delavnica 30 EUR, po 15. 2. 2015: za oba dneva 250 EUR, za en dan 200 EUR, za specializante in sekundarije 150 EUR, samo delavnica 50 EUR (DDV je vključen). Za udeležence, ki se bodo srečanja udeležili oba dneva, bo udeležba na delavnici »Case management« brezplačna. Kotizacijo nakažite na TRR inštituta 01100-6030278088 pri UJP, sklic FI008626. vsebina: seminar je namenjen zdravnikom specialistom organizator: Univerzitetni rehabilita- prijave, informacije: prijave: in specializantom družinske medicine, fizikalne in rehabili- cijski inštitut Republike Slovenije – Soča Ela Loparič, URI - Soča, Linharto- tacijske medicine, ortopedije, travmatologije, nevrologije, v sodelovanju s Katedro za fizikalno va 51, 1000 Ljubljana, T: 01 47 58 nevrokirurgije in drugim zdravstvenim delavcem (vsem in rehabilitacijsko medicino, MF v 441, F: 01 43 76 589, članom rehabilitacijskih timov) ter ostalim strokovnjakom, ki Ljubljani, prof. dr. Helena Burger, doc. E: [email protected] delajo v rehabilitaciji dr. Nika Goljar Revija ISIS 60 Marec 2015 Strokovna srečanja

27.–28. ob 9.00 • 15. SIMPOZIJ AKUTNI KORONARNI SINDROM V SLOVENIJI kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** 2015 vsebina: seminar je namenjen vsem zdravnikom (program: organizator: prijave, informacije: prijave so potrebne le za šolo Šola urgentnega ultrazvoka, Šola intervencijske kardiolo- Društvo Iatros, urgentnega UZ na E: [email protected], infor- gije, Delavnica o mehanični podpori pri kritično bolnih, Peter Radšel macije: Peter Radšel, Maša Šmid, T: +386 404 335 99, Akutni koronarni sindrom v Sloveniji) E: [email protected] MAREC 27.–28. ob 15.30 • OBRAVNAVA BOLNIKA S KRONIČNO BOLEZNIJO: SODELOVANJE ZDRAVNIKA SPECIALISTA IN ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE kraj: PORTOROŽ št. udeležencev: 80 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postop- ku vsebina: strokovno srečanje je namen- organizator: Združenje zdravnikov prijave, informacije: prijave: Nina Štojs, Poljanski jeno zdravnikom družinske medicine in družinske medicine – SZD, izr. prof. dr. nasip 58, 1000 Ljubljana, T: 01 438 69 14, specializantom družinske medicine Marija Petek Šter, dr. med. E: [email protected] 27.–29. • 2nd INTERNATIONAL PAEDIATRIC CONGRESS OF PAEDIATRIC ASSOCIATION OF THE BALKAN – 2. MEDNARODNI PEDIATRIČNI KONGRES PEDIATRIČNEGA ZDRUŽENJA BALKANA kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel, št. udeležencev: okoli 350 kotizacija: ob registraciji do vključno k. točke: *** Dunajska cesta 154 21. januarja 300 EUR, po tem datumu 350 EUR vsebina: kongres je namenjen vsem organizator: Združenje za pediatrijo prijave, informacije: W: http://www.pab2015.org/ zdravnikom SZD, Univerzitetni klinični center registration2/, informacije: W: http://www.pab2015. Ljubljana, Klinični oddelek za otroško org/home/, E: [email protected], kirurgijo in intenzivno terapijo, Liber- E: [email protected], E: sreco.peterlic@ ty International Adriatic, prim. Ivan liberty-int.com, E: [email protected], Vidmar, dr. med., svetnik E: [email protected] 30. 3.–3. 4. ob 9.00 • 43. PODIPLOMSKI SEMINAR KLINIČNE TOKSIKOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, UKC, 1. predavalnica št. udeležencev: 50 kotizacija: 300 EUR k. točke: *** vsebina: Seminar je namenjen specializantom interne medicine, pediatri- organizator: Cen- prijave, informacije: prijave: Center je, nevrologije, medicine dela, družinske medicine in sodne medicine. Na ter za zastrupitve, za zastrupitve, Interna klinika, UKC seminarju bodo predstavljene akutne in kronične zastrupitve z zdravili, Interna klinika, UKC Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljub- drogami, kamikalijami, plini, težkimi kovinami, fitofarmacevtskimi sredstvi, Ljubljana, doc. dr. ljana, informacije: Andreja Lamovšek, strupenimi rastlinami, gobami, živalmi itn. Na srečanju bodo predstavljeni Miran Brvar, dr. T: 01 522 88 08, F: 01 434 76 46, tudi antidoti, eliminacijske metode, toksikološka analitika, označevanje med. E: [email protected], nevarnih kemikalij, sodnomedicinski vidiki zastrupitev itn. Poseben sklop W: www.ktf.si bo namenjen tudi neželenim učinkom zdravil.

1. ob 8.30 • ŠOLA TESTIRANJA NA ALKOHOL IN DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI – DELAVNICA I podroben program na spletni strani: W: www.fortox.net 2015 kraj: LJUBLJANA, Gospodarska zbornica Slovenije, št. udeležencev: največ 30 kotizacija: 145 EUR k. točke: *** Dimičeva ulica 13 + DDV vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom in organizator: prijave, informacije: prijave: e-prijava na spletni a p r il specializantom medicine dela, prometa in športa, zdravni- Združenje za razvoj strani W: www.fortox.net, informacije: dr. Majda kom drugih specialnosti, ki opravljajo izvedensko delo in se forenzične toksiko- Zorec Karlovšek, T: 041 644 332, F: 01 28 33 850, E: pri svojem delu srečujejo s postopki in pripravo dokazov za logije – Združenje [email protected] uporabo psihoaktivnih snovi ali z ugotavljanjem stanja pod FORTOX, dr. Majda vplivom psihoaktivnih snovi Zorec Karlovšek 2. ob 8.30 • ŠOLA TESTIRANJA NA ALKOHOL IN DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI – DELAVNICA II podroben program na spletni strani: W: www.fortox.net kraj: LJUBLJANA, Gospodarska zbornica Slovenije, št. udeležencev: kotizacija: 145 EUR + k. točke: *** Dimičeva ulica 13 največ 30 DDV vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom in specializantom me- organizator: Združen- prijave, informacije: prijave: dicine dela, prometa in športa, zdravnikom drugih specialnosti, ki opravljajo je za razvoj forenzične e-prijava na spletni strani W: izvedensko delo in se pri svojem delu srečujejo s postopki in pripravo doka- toksikologije – Zdru- www.fortox.net, informacije: zov za uporabo psihoaktivnih snovi ali z ugotavljanjem stanja pod vplivom ženje FORTOX, dr. dr. Majda Zorec Karlovšek, T: psihoaktivnih snovi (Šola testiranja na alkohol in druge psihoaktivne snovi Majda Zorec Karlovšek 041 644 332, F: 01 28 33 850, E: poteka dva dneva. Priporočamo najprej obisk delavnice I in nato delavnice II) [email protected] Revija ISIS Marec 2015 61 Strokovna srečanja

8. ob 8.30 • ŠOLA TESTIRANJA NA ALKOHOL IN DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI – DELAVNICA II podroben program na spletni strani: W: www.fortox.net 2015 kraj: LJUBLJANA, Gospodarska zbornica Slovenije, št. udeležencev: kotizacija: 145 EUR + k. točke: *** Dimičeva ulica 13 največ 30 DDV vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom in specializantom me- organizator: Združen- prijave, informacije: prijave: a p r il dicine dela, prometa in športa, zdravnikom drugih specialnosti, ki opravljajo je za razvoj forenzične e-prijava na spletni strani W: izvedensko delo in se pri svojem delu srečujejo s postopki in pripravo doka- toksikologije – Zdru- www.fortox.net, informacije: zov za uporabo psihoaktivnih snovi ali z ugotavljanjem stanja pod vplivom ženje FORTOX, dr. dr. Majda Zorec Karlovšek, T: psihoaktivnih snovi Majda Zorec Karlovšek 041 644 332, F: 01 28 33 850, E: [email protected] 9. 4., 16. 4. in 23. 4. • SPOROČILNOST TELESNEGA ZA LJUDI, KI DELAJO Z LJUDMI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR (z k. točke: 8 Dunajska cesta 162 DDV) vsebina: Tridnevna delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Kako brati organizator: Zdravniš- prijave, informacije: prijave: druge ljudi in razumeti odzive na svojo lastno pojavnost. Telo si zapomni. ka zbornica Slovenije, W: www.domusmedica.si, Telo sporoča. V našem telesu je zapisano vse, kar smo bili, kar smo in kar prav Manica Žmauc, univ. informacije: Mojca Vrečar, zato šele postajamo. Vsa naša prepričanja, navade, strahovi, izkušnje, talenti dipl. pedag. T: 307 21 91. Če se dogodka in hrepenenja. Iščemo zapletene metode, da bi razumeli skrivnosti drugih. ne udeležite in tega zbornici Pa nam toliko pove že tisto, kar je najbolj očitno. Resnica je na dlani – in v ne sporočite vsaj 3 dni pred očeh, obliki našega nosu, naši koži, drži. Ne glede na to, kako obvladani ali dogodkom, ste dolžni plačati naučeni smo, naše telo govori, kriči. Prisluhnimo telesu. 30 % kotizacije. 9.–10. ob 8.00 • SLEDENJE ŽIVLJENJSKEMU SLOGU ZA ZDRAVJE, MOČ IN DOLGO ŽIVLJENJE – AKTIVNO ZA DELOVNI USPEH IN PREVENTIVO ZBOLEVANJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku Dunajska cesta 162 vsebina: Simpozij je namenjen vsem zdravstvenim delavcem. Na simpoziju bodo organizator: prijave, informacije: sodelovali mednarodno pomembni raziskovalci s področja kineziologije, medicine Zdravniška zbor- prijave: dela, presnove, gerontologije, diabetesa, psihologije in življenjskega sloga, ki se bodo nica Slovenije, W: www.domusmedica.si, v okviru konference ukvarjali s problematiko preventivnega ukrepanja zdravstveno prof. dr. Alojz informacije: Mojca Vrečar, ogroženih zaposlenih v delovnih organizacijah z vzpodbujanjem zdravega življenjskega Ihan, dr. med. T: 01 30 72 191, sloga. Teme simpozija so: Razlogi za aktivno zdravstveno preventivo v podjetju; Starejši v E: [email protected] delovni organizaciji, Diabetiki v delovni organizaciji, Informacijske tehnologije spremlja- nja in vodenja zdravstvene preventive. Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi rezultatov projekta »Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu«. Projekt je potekal v sodelo- vanju Zdravniške zbornice Slovenije, UKC Ljubljana, UKC Maribor in Katedre za družinsko medicino MF UL. V projektu so raziskovalci analizirali nekaj tipičnih poklicev v zdravstvu (zdravnik družinske medicine, zdravnik anesteziolog, medicinska sestra na kirurškem od- delku) z vidika delovnih obremenitev, stresnosti, življenjskega sloga, napak med delom in zdravstvenih posledic delovnih obremenitev. Med predavatelji bo tudi več strokovnjakov s klinike Mayo, ki bodo med drugim podrobneje predstavili preventivne programe za zaposlene na tej znani ameriški kliniki. 10. ob 8.00 • TOKSIKOLOGIJA 2015: PIKI IN UGRIZI STRUPENIH ŽIVALI kraj: LJUBLJANA, Plaza Hotel, št. udeležencev: kotizacija: 130 EUR (z DDV) k. točke: *** Bratislavska cesta 8 150 vsebina: Srečanje je namenjeno vsem zdravnikom, predvsem zdravnikom organizator: Sekcija za prijave, informacije: prijave: družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine in pediatrije, klinično toksikologijo Sekcija za klinično toksikologi- ter veterinarjem in farmacevtom. Predstavili bomo pogostnost in pregled Slovenskega zdrav- jo SZD, Center za zastrupitve, pikov in ugrizov strupenih živali v Sloveniji. Natančno bomo predstavili niškega društva in Center Interna klinika, UKC Ljubljana, toksine strupenih kač, ki živijo na območju Slovenije, in klinično sliko ter za zastrupitve Interne E: [email protected], informa- zdravljenje kačjih ugrizov. Predstavili bomo tudi strupene pajke in škorpi- klinike Univerzitetnega cije: Miran Brvar, T: 041 605 jone ter školjke, meduze in ribe, ki so v Jadranskem morju. Sledil bo sklop kliničnega centra Ljub- 420, F: 01 434 76 46, E: miran. opisov kliničnih slik in zdravljenj s prikazi primerov pikov in ugrizov komar- ljana, doc. dr. Miran Brvar, [email protected] jev, čebel, os, sršenov, obadov, stenic, pajkov, škorpijonov, rib, meduz itn. dr. med. Predstavili bomo tudi alergijske reakcije na živalske strupe, zastrupitve z eksotičnimi živalmi ter pike in ugrize strupenih živali pri domačih živalih. Posebno pozornost bomo posvetili izzivom pri oskrbi s protistrupi in mednarodni trgovini z ogroženimi strupenimi živalskimi vrstami. Na koncu srečanja bodo zdravniki in veterinarji pokazali več zanimivih kliničnih primerov pikov in ugrizov, ki so se zgodili v Sloveniji. Revija ISIS 62 Marec 2015 Strokovna srečanja

10.–11. ob 8.00 • XXV. SREČANJE PEDIATROV IN XII. SREČANJE MEDICINSKIH SESTER V PEDIATRIJI 2015 kraj: MARIBOR, št. udeležen- kotizacija: do 27. 3. 2015: oba dneva 250 EUR, prvi dan 200 EUR, drugi dan k. točke: *** Hotel Habakuk cev: 500 150 EUR, UZ-delavnica 100 EUR, Pedopsihiatrična delavnica 100 EUR, na dan srečanja 11. 4. 2015 oba dneva 290 EUR, prvi dan 230 EUR, drugi dan 170 a p r il EUR, UZ-delavnica 100 EUR, Pedopsihiatrična delavnica 100 EUR, sekunda- riji in specializanti 50-odstotni popust na polno kotizacijo, študentje in upokojenci brezplačno vsebina: strokovno srečanje z mednarodno organizator: UKC Maribor, Kli- prijave, informacije: prijave: udeležbo je namenjeno vsem zdravnikom specia- nika za pediatrijo, Zdravstveni W: www.ukc-mb.si (strokovna srečanja), informa- listom pediatrije in šolske medicine, zdravnikom dom dr. Adolfa Drolca Maribor, cije: UKC Maribor, Center za odnose z javnostmi, družinske medicine, specializantom, študentom Zdravniško društvo Maribor, marketing in informatiko, Rebeka Gerlič, univ. medicine, medicinskim sestram, študentom zdrav- Katedra za pediatrijo MF UM, dipl. ekon., Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 40 stvenih šol, zdravnikom urgentne medicine asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. oz. 02 321 28 13, F: 02 321 28 26, Klinika za pediat- med. rijo, Karmen Obrul, posl. sek., T: 02 321 24 65 10.–11. ob 8.30 • 10. UČNA DELAVNICA CYRIAXOVE ORTOPEDSKE MEDICINE V MARIBORU: LEDVENA HRBTENICA IN SAKROILIAKALNI SKLEP kraj: MARIBOR, Inštitut za fizikalno in rehabilitacijsko medi- št. udeležencev: 25 kotizacija: specializanti k. točke: *** cino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor 150 EUR, specialisti 200 EUR (DDV vključen), plačilo do 31. 3. 2015 vsebina: podiplomska učna delavnica je namen- organizator: Inštitut za fizikalno in re- prijave, informacije: prijave: Dragan jena predvsem specializantom in specialistom habilitacijsko medicino, UKC Maribor in Lonzarić, dr. med., spec. fizikalne in rehab. fizikalne in rehabilitacijske medicine, družinske Slovensko zdravniško društvo - Zdrav- medicine, IFRM UKC Maribor, medicine in ortopedije niško združenje Maribor, doc. dr. Breda E: [email protected], informaci- Jesenšek Papež, dr. med., specialistka je: Dragan Lonzarić, dr. med., spec. fizikal- fizikalne in rehabilitacijske medicine, ne in rehab. medicine, T: 02 321 16 76 in predstojnica Inštituta za fizikalno in 02 321 16 80, E: dragan.lonzaric@ukc-mb. rehabilitacijsko medicino UKC Maribor si 11. • IZGORELOST IN DELOVNA IZČRPANOST kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Du- št. udeležencev: 20 kotizacija: 90 EUR z DDV k. točke: 4 najska cesta 162, učilnica Ana vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Zasnovana je tako, da se udeleženci orga- prijave, informacije: prijave: poučijo o razločevalnih kriterijih in ukrepih obravnave pri na videz podobnih, a hkrati nizator: W: www.domusmedica.si, različnih motnjah, ki se še vedno prepogosto enačita. Obe motnji je moč vnaprej uspeš- Zdravniška informacije: Mojca Vrečar, T: no preprečevati in se izogniti njunim številnim negativnim posledicam, ki prizadenejo zbornica 01 30 72 191. Če se dogodka vse večje število ljudi, zlasti ogrožene skupine odgovornih in sposobnih ljudi. Poleg Slovenije, ne udeležite in tega zbornici diferencialne diagnostike med obema motnjama se bomo na delavnici naučili, kako se Mitja Perat ne sporočite vsaj 3 dni pred lahko uspešno in trajno zavarujemo in kako lahko sistematično odpravljamo posledice dogodkom, ste dolžni plačati obeh motenj. 30 % kotizacije. 11. ob 9.00 • PREOBČUTLJIVOST V ORL-PODROČJU kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** 200 vsebina: simpozij je namenjen alergologom, organizator: Alergološko-imunološka sekcija prijave, informacije: prijave: specialistom ORL in CFK, pediatrom, zdravnikom SZD, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in W: www.klinika-golnik.si, splošne/družinske medicine, specializantom inter- alergijo Golnik, Klinika za ORL in CFK ter Združen- informacije: Irena Dolhar, E: ne medicine, študentom medicine je otorinolaringologov Slovenije SZD, prof. Mitja [email protected], Košnik, dr. med., prof. Irena Hočevar Boltežar, dr. T: 04 256 94 93 med. 11. ob 13.00 • XV. PREKMURSKI ZDRAVNIŠKI TEK kraj: MURSKA SOBOTA, start pri OŠ I, ob Mestnem št. udeležencev: ni kotizacija: 10 EUR k. točke: *** parku omejeno vsebina: zdravniški tek in strokovno predavanje s področja organizator: Pomursko prijave, informacije: prijave: E: športne medicine (kategorije: A) zdravniki, zobozdravniki, zdravniško društvo, Zdrav- [email protected], informa- farmacevti, veterinarji: moški: do 35 let, 36–45 let, 46–55 niško športno društvo »Medi- cije: prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., W: let, 56–65, nad 65 let, ženske: do 35 let, 36–45 let, 46–55 let, cus«, prof. dr. Mitja Lainščak, www.prekmurskizdravniskitek.si nad 56 let, B) zdravstveni sodelavci in študenti, C) odprta dr. med. kategorija) Revija ISIS Marec 2015 63 Strokovna srečanja

11., 18. in 25. ob 8.30 • PRAKTIČNA ORODJA KAKOVOSTI ZA IZBOLJŠEVANJE VSAKDANJE ZDRAVSTVENE PRAKSE 2015 kraj: LJUBLJANA, Domus št. udeležencev: kotizacija: člani zbornice, medicinske sestre, fizioterapev­ti, k. točke: 18,5 Medica, Dunajska cesta 162, 20–25 radiološki inženirji: 244 EUR, za tim z istega oddelka: 220 EUR učilnica Julija na člana tima, specializanti: 195 EUR, upokojeni zdravniki: 50 a p r il EUR, farmacevti, medicinski biokemiki, klinični psihologi in drugi: 390 EUR vsebina: Tridnevno usposabljanje je namenjeno vsem zdravnikom in drugim zdrav- orga- prijave, informacije: prijave: stvenim delavcem (predavanje, interaktivne ure). Vsak zdravnik in vsak zdravstveni nizator: W: www.domusmedica.si, strokovnjak si želi najboljše za svoje paciente, želi si, da bi bila zdravstvena obravnava Zdravniška informacije: Mojca Vrečar, T: visoko kakovostna in brez škodljivih dogodkov zaradi napak. Zdravniki največkrat zbornica 01 30 72 191. Če se dogodka mislimo, da bomo odlične izide zdravljenja dosegli le s spremljanjem novosti v literaturi Slovenije, ne udeležite in tega zbornici in s pozornostjo in zbranostjo. Vendar je medicina postala tako kompleksna, da samo izr. prof. ne sporočite vsaj 3 dni pred trud ne pomaga. Potreben je timski pristop s pomočjo orodij kakovosti. Seminar vam bo dr. Andrej dogodkom, ste dolžni plačati pomagal izboljševati svojo zdravstveno prakso, zdravstveno prakso v timu, oddelku in Robida, dr. 30 % kotizacije. zdravstveni ustanovi na poti k odličnosti. med. 13. ob 17.00 • ČUSTVENO INTELIGENTNI STARŠI: REKLAMNI TRIK ALI URESNIČLJIVA MOŽNOST (SEMINAR) kraj: LJUBLJANA, Domus št. udeležencev: kotizacija: 40 EUR (DDV je vključen), kotizacijo nakazati na k. točke: 3 Medica, Dunajska cesta 162 ni omejeno TRR pri Unicredit banki Slovenije, d. d., št.: SI56 2900 0005 0400 669, sklic: 27032014. vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom in njihovim timom. organizator: Zdravniš- prijave, informacije: prijave: Družin je več vrst, vse pa so prvo medčloveško (socialno) okolje, v katerega ka zbornica Slovenije, [email protected], informacije: se človek rodi (pride v rejo ali posvojitev) in ga neizogibno oblikuje. Ne glede Inštitut PARES – dr. Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, na vrsto družine, se v njej naučimo zaupanja oziroma nezaupanja, ki je lahko Polona Selič, univ. dipl. E: [email protected]. Če se obče, do vseh ljudi ali pa vezano na spol, na izkušnjo z materjo oziroma oče- psih., Andrej Juratovec, dogodka ne udeležite in tega tom. V družini oblikujemo odnos do nagrad in bližine, do zadovoljstva, kazni soc. del. zbornici ne sporočite vsaj 3 in kaznovanja, iz družine izvirajo številni strahovi in prepričanja, ki nas lahko dni pred dogodkom, ste dolžni o(ne)srečujejo skozi življenje. V družini se naučimo vseh vrst govorice. plačati 30 % kotizacije. 15. ob 17.00 • DA NE BI PO NEPOTREBNEM STRAŠILI IN JEZILI DRUGIH – ČUSTVENO SPORAZUMEVANJE ZA VSAKDANJO RABO kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 60 EUR (z DDV) k. točke: 4 Dunajska cesta 162 vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Za organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: tiste, ki želijo spoznati izhodišča za čustveno inteligentno zbornica Slovenije, Polona W: www.domusmedica.si, informaci- sporazumevanje, nebesedna sporočila, ki so izraz čustev, ter Selič, univ. dipl. psih., in An- je: Mojca Vrečar, T: 01 307 21 91. Če se posebej strah in jezo, ob tem pa vaditi samoopazovanje ter drej Juratovec, soc. del. dogodka ne udeležite in tega zbornici ne prepoznavanje različnosti. S pravo mero empatije je mogoče sporočite vsaj 3 dni pred dogodkom, ste bolje razumeti druge, kar je še posebej pomembno pri bla- dolžni plačati 30 % kotizacije. ženju strahu in zaskrbljenosti ali umirjanju jeze. 16. ob 13.00 • PRIMERI DOBRE IN SLABE PRAKSE IN DELAVNICE S PRAKTIČNIM PRIKAZOM PRILAGAJANJA IN NAMEŠČANJA SEKUNDARNIH PRIPOMOČKOV kraj: LJUBLJANA, URI – Soča št. udeležencev: kotizacija: 30 EUR, kotizacije ni za redne in pridružene člane k. točke: *** 40–50 vsebina: Namen srečanja je predstaviti primere dobre in slabe prakse, organizator: ISPO Slo- prijave, informacije: prijave: pomen timskega dela in sodelovanja strokovnjakov različnih specialnosti in iz venija, prof. dr. Helena E: [email protected], različnih ustanov pri opremi pacientov z ortozami in protezami ter prikazati Burger, dr. med. informacije: Maja Mlakar, postopke prilagajanja pripomočkov sekundarnega nivoja v okviru delavnic. Tomaž Maver, T: 01 47 58 450, 01 47 58 444 16.–18. ob 8.00 • 13. SLOVENSKI ENDOSKOPSKI KONGRES kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 50 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** upokojene zdravnike in študente vsebina: kongres je namen- organizator: Oddelek za abdominalno in prijave, informacije: prijave: Oddelek za abdominalno jen kirurgom splošno kirurgijo, UKC Maribor, Stojan Potrč in splošno kirurgijo, UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, informacije: Bojan Krebs, Arpad Ivanecz, Silva Škr- lec, T: +386 2 321 13 01, E: [email protected] Revija ISIS 64 Marec 2015 Strokovna srečanja

17.–18. ob 9.00 • REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE IN ZDRUŽENJA ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO SZD 2015 kraj: ZREČE, Terme Zreče št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovni sestanek je namenjen specialistom in organizator: doc. dr. Uroš prijave, informacije: prijave ob registra- specializantom hematologije, interne medicine, onkologi- Mlakar, dr. med., Snežna ciji, informacije: doc. dr. Uroš Mlakar, dr. a p r il je, pediatrije in transfuzijske medicine (sekcijski sestanek, Levičnik Stezinar, dr. med. med., T: 01 522 31 34 prikazi primerov, poročilo RHB, hemostaza, kliničnopatološki seminar, tromboze, Mb. Waldenstrom, Mb . Gaucher, krvoda- jalstvo, laboratorij, postopki pred odvzemom krvi – sodelu- jejo predavatelji iz Slovenije, Danske, Nemčije) 17.–18. ob 9.00 • 16. SIMPOZIJ ZOBNIH BOLEZNI IN ENDODONTIJE kraj: BLED, Festivalna dvorana št. udeležencev: do 500 kotizacija: 290 EUR (vključen DDV) k. točke: *** vsebina: podiplomski semi- organizator: Sekcija za zobne bolezni in prijave, informacije: prijave: Albatros Bled, Ribenska nar je namenjen zobozdrav- endodontijo SZD, prof. dr. Janja Jan, dr. cesta 2, SI-4260 Bled, Slovenija, informacije: Ksenija Blažič, nikom (in sestram) dent. med. Albatros Kongresno-turistični servis, Ribenska 2, 4260 Bled, T: +386 (0)4 57 80 358, F: +386 (0)4 57 80 355, E: [email protected] 23. • LIPIDNA ŠOLA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: do 100 kotizacija: 70 EUR (+ DDV) k. točke: *** vsebina: enodnevni tečaj s končnim preizkusom znanja in izdajo certifikata organizator: Zdru- prijave, informacije: Zdru- je namenjen specialistom in specializantom družinske medicine, interne ženje kardiologov ženje kardiologov Slovenije, medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter drugih specialnosti, ki želijo Slovenije, Delovna T: 01 434 21 00, pridobiti ali celostno osvežiti znanje in veščine, potrebne za diagnostiko in skupina za preventivno E: [email protected], obravnavo dislipidemij v klinični praksi (področja: fiziologija in patofiziologija kardiologijo W: www.sicardio.org presnove maščob, etiopatogeneza ateroskleroze, epidemiologija dislipide- mij, triki in pasti ocenjevanja srčno-žilne ogroženosti, rutinske in napredne diagnostične preiskave pri dislipidemijah, pomen prehrane in telesne dejav- nosti, temeljno in napredno farmakološko oziroma aparaturno zdravljenje) 23. ob 8.00 • 4. SIMPOZIJ DIAMIND (DIABETES & MIND) podroben program na spletni strani W: www.diamind.si kraj: LJUBLJANA, Mestni muzej, št. udeležencev: 100 kotizacija: 50 EUR k. točke: *** Gosposka 15 vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom, izobraževal- organizator: Društvo Drzni (Društvo za prijave, informacije: prijave: cem, medicinskim sestram, psihologom, psihoterapevtom, znanost in izobraževanje) v sodelovanju W: www.diamind.si, informaci- dietetikom, farmacevtom (posameznik/skupina, mlad/ z jazindiabetes, specialistično ordina- je: E: [email protected] starejši človek s sladkorno boleznijo – intenzivne delavnice o cijo za diabetes in zdravo življenje, dr. psiholoških pristopih pri mladih in starejših, posamezniku in Miha Kos, dr. Karin Kanc skupini – posebnosti ciljnih obravnav po principih opolno- močenja) 23.–24. • 2. KONGRES SLOVENSKEGA TOKSIKOLOŠKEGA DRUŠTVA: KEMIJSKI POVZROČITELJI HORMONSKIH MOTENJ OD MOLEKULE DO ČLOVEKA kraj: LJUBLJANA, Nacionalni št. udeležencev: kotizacija: 100 EUR do 3. 4. 2015, 120 EUR po 3. 4., za člane k. točke: *** inštitut za javno zdravje, 300 Slovenskega toksikološkega društva in člane Slovenskega Zaloška 29, nova stavba farmakološkega društva 70 EUR do 3. 4., 90 EUR po 3. 4., za upokojene zdravnike in dodiplomske študente kotizacije ni, podiplomski študenti 50 EUR do 3. 4. oz. 70 EUR po 3. 4. 2015 vsebina: vplivi na zdravje ljudi, vplivi na prostoživeče živali, organizator: Slovensko toksikološko prijave, informacije: prijave: izsledki novejših mehanističnih in molekularnih študij v Slo- društvo v sodelovanju z Nacionalnim E: [email protected], informa- veniji, testne smernice in metode, zakonodaja, strategija inštitutom za javno zdravje, Lucija cije: W: http://www.tox.si/ Perharič 23.–24. ob 9.00 • 10. SIMPOZIJ O RANAH Z MEDNARODNO UDELEŽBO IN UČNIMI DELAVNICAMI: ZDRAVLJENJE RAN – DOBRA PRAKSA IN NOVA ZNANJA kraj: PORTOROŽ, Hotel Slovenija št. udeležencev: 180 kotizacija: za zdravnike 350 EUR, za k. točke: *** zdravnike pripravnike in medicinske sestre 250 EUR vsebina: simpozij je namenjen zdravnikom organizator: Klinični oddelek prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Kirurška in medicinskim sestram (novosti znanstvenih za kirurške okužbe, Kirurška klinika, Klinični oddelek za kirurške okužbe, Njegoševa raziskav in naprednega zdravljenja kroničnih klinika, UKC Ljubljana, prof. dr. 4, 1000 Ljubljana, E: [email protected], E: janja. ran, poškodovanih in okuženih tkiv) Dragica Maja Smrke, dr. med. [email protected], informacije: Janja Nikolič in Nataša Kle- menčič, T: 01 522 24 20 ali 01 522 23 19, F: 01 522 23 98 Revija ISIS Marec 2015 65 Strokovna srečanja

24.–25. • RAZVOJNE OKVARE ZOB podroben program na spletni strani W: http://www. mf.uni-lj.si/kopz/strokovni seminar 2015 2015 kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: strokovni seminar je namenjen organizator: Katedra za prijave, informacije: informacije: Sonja Leben, T: 01 zobozdravnikom in študentom dentalne otroško in preventivno zo- 522 43 71, E: [email protected] a p r il medicine bozdravstvo

7. ob 10.00 • MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA IN REHABILITACIJE PRI TEŽAVAH S HRBTENICO kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica 2 št. udeležencev: ni kotizacija: 30 EUR k. točke: *** 2015 podatka vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdrav- organizator: Inštitut za medi- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], MAJ nikom, fizioterapevtom, delovnim terapevtom cinsko rehabilitacijo, asist. dr. informacije: Maja Zorc Miglioranza, T: 01 522 49 77, Nataša Kos, dr. med. E: [email protected] 7.–9. ob 9.00 • PODIPLOMSKI TEČAJ IZ PROTIMIKROBNEGA ZDRAVLJENJA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: kotizacija: 200 EUR (DDV ni vključen) k. točke: *** Slovenije, Dunajska 162 30–35 vsebina: podiplomski tečaj za zdravnike, ki de- organizator: Sekcija za prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za lajo v bolnišnici, posebno vabljeni specializanti protimikrobno zdravljenje infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva uli- pri Slovenskem zdravniškem ca 2, 1525 Ljubljana, informacije: Simona Rojs, dipl. društvu, prof. dr. Bojana Beo- ekon., T: 01 522 13 52, F: 01 522 42 20, E: simona. vić, dr. med., višja svetnica [email protected] 8. ob 8.30 • PODPORNO ZDRAVLJENJE BOLNIKOV Z RAKOM kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, predavalnica št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** v pritličju stavbe C 120 vsebina: izobraževanje je namenjeno vsem zdravnikom (predstavljene organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: redko obravnavane teme, s katerimi se dnevno srečujemo specialisti radioterapijo in onkologijo Onkološki inštitut, Sektor za ra- različnih strok in so nepogrešljive za celostno obravnavo bolnikov z SZD, Sekcija za internistično dioterapijo, Zaloška 2, Ljubljana, rakom. Dotaknili se bomo psihosocialne podpore strokovnih in laičnih onkologijo SZD, Onkološki informacije: Anja Smolič, T: 01 skupin, možnosti in pomena rehabilitacije, zakonskih pravic s strani inštitut Ljubljana, Katedra 587 95 22, F: 01 587 94 16, E: ZZZS ter aktualnih tem samozdravljenja z dietami, kanabinoidi in alter- za onkologijo MF UL, doc. [email protected] nativnim zdravljenjem. Predstavljene bodo tudi vsakodnevne težave dr. Vaneja Velenik, dr. med, pri obravnavi bolnikov na primarni ravni. Teme bodo obravnavane in- asist. Jasna But Hadžić, dr. teraktivno. Vaša vprašanja o problematiki sprejemamo na E: podporna. med. [email protected] in bodo vključena v predavanja ali v razpravo) 8.–9. • KOGOJEVI DNEVI kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel Ljubljana, št. udeležencev: kotizacija: še ni določena k. točke: *** Dunajska c. 154 200 vsebina: strokovno srečanje je namen- organizator: Dermatovenerološka klinika in Katedra prijave, informacije: Dermatološka jeno zdravnikom, medicinskim sestram za dermatologijo, prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj, klinika, Zaloška 2, Ljubljana, Nevenka dr. med., svetnica, izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, Juvančič, T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 dr. med. 33, E: [email protected] 9., 23. in 30. ob 8.30 • TEMELJI VARNOSTI PACIENTOV – ZNANJE, POTREBNO ZA PREPREČEVANJE NAPAK kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: člani zbornice, medicinske sestre, fizioterapevti, radio- k. točke: 20 Domus Medica, 20–25 loški inženirji: 305 EUR, za tim z istega oddelka: 275 EUR na člana Dunajska cesta tima, specializanti: 232 EUR, upokojeni zdravniki: 65 EUR, farmace- 162, učilnica Julija vti, medicinski biokemiki, klinični psihologi in drugi: 490 EUR vsebina: Tridnevno usposabljanje (predavanja, seminarji, interaktivne ure, študije organizator: prijave, informacije: prijave: primerov). Usposabljanje je namenjeno vsem zdravnikom in drugim zdravstvenim Zdravniška zbor- W: www.domusmedica.si, delavcem. Usposabljanje bo povečalo znanje, veščine in zmožnosti zdravnikov nica Slovenije, informacije: Mojca Vrečar, in drugih zdravstvenih strokovnjakov za razumevanje nastanka napak, razjasnilo izr. prof. dr. T: 01 30 72 191. Če se dogodka pojme, kot so skorajšnja napaka, škodljivi dogodek, zaplet, ter usposobilo ude- Andrej Robida, ne udeležite in tega zbornici ležence za uporabo metod, tehnik in orodij za preprečevanje napak. Udeleženci dr. med. ne sporočite vsaj 3 dni pred bodo spoznali, kakšno škodo za varnost pacientov povzroča dosedanji sistem dogodkom, ste dolžni plačati 30 obtoževanja posameznika in kriminalistično preganjanje človeških napak, ki % kotizacije. ustvarja kulturo strahu, kar vodi v skrivanje napak, pripisovanje napak zapletom in defenzivno medicino. Seznanili se bodo z novim sistemskim pristopom pri obravnavanju napak in njihovem preprečevanju. Revija ISIS 66 Marec 2015 Strokovna srečanja

12. ob 9.00 • KOMUNIKACIJSKE ODVOZLANKE IN OSEBNOSTNE ODLIKE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20 kotizacija: 120 EUR (z DDV) k. točke: 5,5 2015 Dunajska cesta 162 vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Način dela na področju organizator: Zdravniš- prijave, informacije: MAJ zdravstva zahteva od vseh zaposlenih poleg strokovnosti tudi obvladovanje ka zbornica Slovenije, prijave: komunikacijskih spretnosti in veščin. Zaposleni v zdravstvu pri svojem delu Irena Potočar Papež, W: www.domusmedica.si, namreč komunicirate z različnimi sogovorniki. In ta (komunikacijska) potovanja od univ. dipl. pedag. informacije: Mojca Vrečar, sporočevalca do naslovnika so lahko mojstrsko izpeljana, če je govorec nenehno T: 01 307 21 91. »na preži«, brusi svoje znanje in komunikacijske veščine ter se zaveda enkratnosti Če se dogodka ne ude- (unikatnosti) vsakega dejanja in sogovornika posebej. Ustrezno komuniciranje ležite in tega zbornici ne nam omogoča, da v vseh okoljih živimo, ne le preživimo. Delo v službi (in življenje sporočite vsaj 3 dni pred sploh) je z ustreznim osebnim menedžmentom ter čustveno in socialno inteligen- dogodkom, ste dolžni co prijetnejše in s tem učinkovitejše, kar pripomore k zadovoljstvu in motivaciji plačati 30 % kotizacije. tako posameznika kot tudi zasebnega in delovnega okolja (torej celotne organi- zacije). 13. ob 17.00 • DA NE BI PO NEPOTREBNEM STRAŠILI IN JEZILI DRUGIH – ČUSTVENO SPORAZUMEVANJE ZA VSAKDANJO RABO kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: ni kotizacija: 60 EUR (z DDV) k. točke: 4 162 omejeno vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Za tiste, ki organizator: prijave, informacije: prijave: želijo spoznati izhodišča za čustveno inteligentno sporazumevanje, Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, informacije: nebesedna sporočila, ki so izraz čustev, ter posebej strah in jezo, ob Slovenije, Polona Mojca Vrečar, T: 01 307 21 91. tem pa vaditi samoopazovanje ter prepoznavanje različnosti. S pravo Selič, univ. dipl. psih., Če se dogodka ne udeležite in tega mero empatije je mogoče bolje razumeti druge, kar je še posebej in Andrej Juratovec, zbornici ne sporočite vsaj 3 dni pred pomembno pri blaženju strahu in zaskrbljenosti ali umirjanju jeze. soc. del. dogodkom, ste dolžni plačati 30 % kotizacije. 14.–16. ob 8.30 • 13. KONGRES MEDITERANSKEGA ZDRUŽENJA ZA REPRODUKTIVNO MEDICINO (MSRM) podroben program na spletni strani: W: http//msrm.ivf-adria.com kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: kotizacija: ni podatka k. točke: *** omejeno samo za delavnice vsebina: kongres je namenjen ginekologom in porodničarjem, organizator: Medi- prijave, informacije: prijave: Zadrga, urologom, onkologom in radiologom, ki se ukvarjajo z diagnostiko in teransko združenje d.o.o., Communications Agency, zdravljenjem neplodnosti, ter specializantom ginekologije in urologije. za reproduktivno 13th MSRM, Ljubljanska ulica 9, 2000 Srečanje je namenjeno tudi embriologom, biologom in laboratorij- medicino (MSRM) in Maribor, informacije: W: http//msrm. skim tehnikom, ki delajo v laboratorijih za andrologijo in laboratorijih Slovensko društvo za ivf-adria.com, Helena Hvalec, T: +386 za reproduktivno biologijo, ter medicinskim sestram ginekoloških reproduktivno medi- 2 250 23 80, E: [email protected] ambulant in oddelkov za reproduktivno medicino. cino (SDRM), prof. dr. Veljko Vlaisavljevič, dr. med. 15. ob 13.00 • NOVEJŠE MODULATORNE METODE PRI OBRAVNAVI OKVAR GIBALNEGA SISTEMA kraj: LJUBLJANA, URI Soča št. udeležencev: ni kotizacija: za člane Združenja FRM s k. točke: *** omejeno plačano članarino kotizacije ni vsebina: strokov- organizator: Združenje za fizikalno in prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- no srečanje rehabilitacijsko medicino, asist. dr. Nataša macije: Vesna Grabljevec, T: 01 475 82 43, F: 01 437 20 70, E: vesna. Kos, dr.med. [email protected], E: [email protected] 15. ob 8.45. • VLOGA BIOLOŠKIH ZDRAVIL PRI ZDRAVLJENJU KRONIČNIH IMUNSKO POGOJENIH VNETNIH BOLEZNI: NOVOSTI NA PODROČJU ZDRAVLJENJA REVMATOLOŠKIH, DERMATOLOŠKIH IN GASTROENTEROLOŠKIH BOLEZNI kraj: LJUBLJANA, Hotel Four Points by Sheraton št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Ljubljana (Hotel Mons) 100 vsebina: strokovno srečanje je namen- organizator: Združenje zdravnikov družinske medi- prijave, informacije: Nina Štojs, jeno zdravnikom družinske medicine cine – SZD, doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., izr. Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, T: 01 prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med. 438 69 14, E: [email protected] Revija ISIS Marec 2015 67 Strokovna srečanja

15.–16. ob 15.30 • 26. SPOMLADANSKO SREČANJE ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE 2015 kraj: NOVA GORICA, Hotel Perla, Casino & Hotel, št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Kidričeva ulica 7 200 MAJ vsebina: srečanje je namenjeno zaseb- organizator: Strokovno združenje zasebnih zdravni- prijave, informacije: prijave niso nim zdravnikom in zobozdravnikom kov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) in Zdrav- potrebne, rezervacijo za nočitev in/ niška zbornica Slovenije (ZZS), predsednica SZZZZS ali večerjo pošljite neposredno na kraj in predsednica Odbora za zasebno dejavnost pri ZZS dogodka, informacije: pisarna SZZZZS: Helena Mole, dr. med. 01 433 85 35, ZZS: T: 01 30 72 123 16. 5., 23. 5., 30. 5., 6. 6., 13. 6. od 9.00 do 13.00 • KAKO ZMANJŠATI STRES TER IMETI BOLJŠI STIK S SABO IN PACIENTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: 340 EUR (z DDV) k. točke: 20 162, učilnica Julija 16 vsebina: Delavnica – pet zaporednih sobot (skupaj 20 ur). Poklic zdravnika spada med poma- orga- prijave, informacije: gajoče poklice. Pri tem je izgorevanje na delavnem mestu med največjimi dejavniki tveganja. nizator: prijave: Delo nenehno spremljajo visoke obremenitve pri delu ter tudi v komunikaciji s sodelavci in Zdravniška W: www.domusmedica.si, pacienti. Posledice stresa se kažejo v zmanjšanju fizičnega in psihičnega blagostanja in imajo zbornica informacije: Mojca Vrečar, vpliv tudi na učinkovitost pri delu ter na širše delovanje organizacije. Zato je za zdravnika še Slovenije, T: 01 30 72 191. Če se kako pomembno, da prepoznava znake stresa in tudi učinkovito poskrbi za svoje zdravje. Pro- Melita dogodka ne udeležite in gram obvladovanja stresa je tako celostno usmerjen v pridobivanje večje jasnosti in pregleda Košak, tega zbornici ne sporočite nad tem, kaj se dogaja v posameznikovem življenju, v izboljševanje zmožnosti reševanja prob- univ. dipl. vsaj 3 dni pred dogod- lemov in zmožnosti koncentracije ter izboljšanje komunikacije z drugimi. Celostno se pristopa psih. kom, ste dolžni plačati 30 k zmanjšanju simptomov stresa ter izboljšanju kakovosti življenja nasploh. Osnova programa je % kotizacije. učenje čuječnosti (ang. »mindfulness«), ki je praksa zavedanja in opazovanja našega trenutne- ga doživljanja ter ena izmed najučinkovitejših metod obvladovanja stresa, ki je tudi raziskoval- no potrjena. 21. ob 9.00 • VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 30 kotizacija: 120 EUR (z DDV) k. točke: 8 Dunajska cesta 162 vsebina: Seminar je namenjen vsem zdravnikom. Cilji seminarja: Kako organizator: prijave, informacije: prijave: v praksi sočasno voditi time (projekte) in vsakodnevne rutinske naloge Zdravniška zbornica W: www.domusmedica.si, informacije: (procese). Prepoznavanje in uporaba različnih stilov vodenja: »Vsakega Slovenije, Metka Ko- Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191. človeka v vsaki situaciji vodim drugače«. Kako uvajamo spremembe, mar, univ. dipl. ekon. Če se dogodka ne udeležite in tega da jih sodelavci sprejmejo za svoje in jih izvedejo. Kako iz delovne zbornici ne sporočite vsaj 3 dni pred skupine ustvarimo zmagovit tim. dogodkom, ste dolžni plačati 30 % kotizacije. 21.–22. ob 9.00 • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: kotizacija: 250 EUR k. točke: *** 20 vsebina: delavnica je namenjena organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica W: družinskim zdravnikom pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: Mitja Košnik, dr.med. 04 25 69 493, E: [email protected] 22.–23. • SREČANJE RESPIRATORNIH ZDRUŽENJ HRVAŠKE, MADŽARSKE IN SLOVENIJE kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: kongres je namenjen organizator: Združenje pnevmologov prijave, informacije: prijave: specialistom in specializantom pnev- Slovenije, prim. Nadja Triller W: www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, mologije, torakalne kirurgije E: [email protected], T: 04 256 94 93 Revija ISIS 68 Marec 2015 Strokovna srečanja

22.–23. ob 8.00 • XVI. NOVAKOVI DNEVI: PREHRANA NOSEČNICE IN NOVOROJENČKA – LAJŠANJE BOLEČINE PRI PORODNICI IN NOVOROJENČKU podroben program na spletni 2015 strani W: http://www.obgyn-si.org/nd-2015/ kraj: NOVA GORICA, lokacija bo objav­ št. udeležencev: ni kotizacija: specialisti 260 EUR (z DDV), k. točke: *** MAJ ljena naknadno omejeno specializanti, babice, medicinske sestre 130 EUR (z DDV), kotizacije ni za študente vsebina: strokovno izpopolnje- organizator: Združenje za perinatalno prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Gi- vanje, letno srečanje ZPMS je namen- medicino Slovenije, UKC Ljubljana, Gineko- nekološka klinika, Enota za raziskovanje, izobraže- jeno specialistom in specializantom loška klinika, KO za perinatologijo, UKC Ma- vanje in informatiko s knjižnico, Šlajmerjeva 3, 1000 ginekologije in porodništva, pediat- ribor, Klinika za ginekologijo in perinato- Ljubljana, E: [email protected], F: 01 439 rom, neonatologom, anesteziolo- logijo, Oddelek za perinatologijo, Splošna 75 90, W: www.obgyn-si.org/nd-2015, informacije: gom, babicam, medic. sestram bolnišnica dr. Franca Drganca Nova Gorica, Martina Pečlin, T: 01 522 60 20, F: 01 439 75 90 Ginekološko-porodniška služba, Sekcija za porodno analgazijo in anestezijo, mag. Barbara Šajina Stritar, dr. med. 25.–28. ob 12.00 • 19. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ HOSPITALNE DIABETOLOGIJE podroben program na spletni strani W: http://www.endodiab.si/izobrazevanja/ kraj: LJUBLJANA, Seminar »stare trav- št. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 15 matologije«, Zaloška 2, Ljubljana vsebina: podiplomski tečaj je na- organizator: KO za endokrinologijo, dia- prijave, informacije: prijave: od 1. 5. 2015 dalje do menjen predvsem specializantom in betes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana, zapolnitve mest na E: [email protected], specialistom interne medicine dr. Jelka Zaletel, dr. med. informacije: T: 01 522 39 90, E: [email protected] 29.–30. ob 8.00 • 10. BEDJANIČEV SIMPOZIJ podroben program na spletni strani W: www.ukc-mb.si (strokovna srečanja) kraj: MARIBOR, Kongresni center št. udeležencev: 100 kotizacija: 150 EUR + DDV, kotizacije k. točke: 13,5 Habakuk ni za študente medicine, upokojence, specializante, pripravnike vsebina: strokovno srečanje je organizator: UKC Maribor, Oddelek za prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb. namenjeno infektologom, vsem nalezljive bolezni in vročinska stanja, si (strokovna srečanja), informacije: Slavica Keršič, zdravnikom in medicinskim sestram Zdravniško društvo Maribor, mag. Božena posl. sek., T: 02 321 29 40, 051 420 741 Kotnik Kevorkijan, dr. med. 30. • IZGORELOST IN DELOVNA IZČRPANOST kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Du- št. udeležencev: 20 kotizacija: 90 EUR z DDV k. točke: 4 najska cesta 162, učilnica Ana vsebina: Delavnica je namenjena vsem zdravnikom. Zasnovana je tako, da organizator: prijave, informacije: prijave: se udeleženci poučijo o razločevalnih kriterijih in ukrepih obravnave pri na Zdravniška W: www.domusmedica.si, informacije: videz podobnih, a hkrati različnih motnjah, ki se še vedno prepogosto ena- zbornica Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191. čita. Obe motnji je moč vnaprej uspešno preprečevati in se izogniti njunim Slovenije, Mitja Če se dogodka ne udeležite in tega številnim negativnim posledicam, ki prizadenejo vse večje število ljudi, Perat zbornici ne sporočite vsaj 3 dni pred zlasti ogrožene skupine odgovornih in sposobnih ljudi. Poleg diferencialne dogodkom, ste dolžni plačati 30 % diagnostike med obema motnjama se bomo na delavnici naučili, kako se kotizacije. lahko uspešno in trajno zavarujemo in kako lahko sistematično odpravljamo posledice obeh motenj.

Prošnja organizatorjem strokovnih srečanj

Ker veliko upokojenih zdravnikov z zanimanjem sledi razvoju stroke, ki so se ji posvečali vse svoje aktivno obdobje, se radi udeležujejo strokovnih srečanj – tudi tistih, ki jih uvrstimo v koledar strokovnih srečanj v reviji Isis. Organizatorje zato prosimo, da upokojenim zdravnikom čim večkrat ponudijo možnost, da se brez plačila kotizacije udeležijo strokovnih dogodkov, nam pa dosledno sporočajo, ali so upokojeni zdravniki oproščeni plačila kotizacije ali ne, da bomo podatek lahko uvrstili v ustrezno rubriko. Uredništvo Revija ISIS Marec 2015 69 Strokovna srečanja

Zavod za zdravstveno Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: zavarovanje slovenije • doktor medicine ali doktor medicine, specialist »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je javni zavod, medicine dela, prometa in športa ali specializacije v ki zagotavlja zavarovancem v državi uveljavljanje pravic iz zdravstvu druge ustrezne smeri, obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z usposobljenimi in • strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka motiviranimi zaposlenimi, s sodobno tehnologijo in (kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli organiziranostjo želimo zavarovancem, partnerjem in opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje v roku drugim strankam nuditi odlične storitve.« šestih mesecev od dneva zaposlitve), • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje K sodelovanju vabimo besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega komunikativne in dinamične sodelavce, ki želijo nadaljevati jezika, svojo poklicno kariero v Zavodu za zdravstveno zavarovanje • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. Slovenije: 1. Zdravnika/zdravnico na Direkciji za: Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delo v oddelku za nadzor, ki obsega področja: delom. • ambulantnih in bolnišničnih storitev, Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po T: 01 307 • izvajanja finančno-medicinskih nadzorov, 74 10. • predlaganja ukrepov v primeru odstopanj, Svoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela in • odgovorov na vprašanja izvajalcev in priprave navodil, navedbo enote, kamor se prijavljate, pošljite do 31. marca • predlaganja sprememb. 2015 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana oz. na E: [email protected]. Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnosti da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje: komuniciranja in reševanja problemov, sposobnosti • doktor medicine, specialist ali doktor medicine, organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost magister znanosti, timskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja, • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika. pripravljenost za pridobivanje specifičnih znanj s področja 2. Zdravnike/zdravnice v območnih enotah Ljubljana, zdravstvenega zavarovanja. Maribor, Novo mesto za: Novim sodelavcem nudimo dinamično delo v urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. • odločanje v postopkih za začasno nezmožnost za delo, Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnega postopka, ki zdraviliško zdravljenje in drugih pravicah, lahko vključuje tudi testiranje. • izvajanje finančno-medicinskih nadzorov in Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem predlaganje ukrepov v primeru odstopanj, roku. • podajanje izvedenskih mnenj.

Splošna bolnišnica dr. Jožeta Zdravstveni dom Novo mesto Potrča Ptuj objavlja prosto delovno mesto razpisuje prosta delovna mesta zdravnika specialista za področje oralne kirurgije (m/ž) zdravnik specialist interne medicine VI/VI (m/ž) – 3 Pogoji: prosta delovna mesta • končana medicinska fakulteta, • opravljen strokovni izpit, Pogoji: • opravljen specialistični izpit iz oralne kirurgije, • končana medicinska fakulteta, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, • opravljena specializacija in specialistični izpit iz interne • aktivno znanje slovenskega jezika, medicine, • slovensko državljanstvo ali dovoljenje za delo v • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, Republiki Sloveniji, • aktivno znanje slovenskega jezika, • poskusno delo štiri mesece, • zaželene delovne izkušnje 5 let. • vozniški izpit B-kategorije.

Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim štirimesečnim poskusnim delom. delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pogojev in kratek življenjepis v 15 dneh po objavi tega razpisa pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Splošna bolnišnica dr. na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska c. 4, Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj. 8000 Novo mesto, ali na E: [email protected]. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po sprejeti O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku, določenem z zakonom. odločitvi. Revija ISIS 70 Marec 2015 Strokovna srečanja

Zavod za pokojninsko in • veljavna licenca zdravniške zbornice, • znanje Microsoft Office, invalidsko zavarovanje Slovenije • aktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost objavlja v sektorju za izvedenstvo naslednja prosta sporazumevanja v tujem jeziku, delovna mesta: • 6-mesečno poskusno delo. zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi za Prijava mora vsebovati: izvedenstvo I. stopnje v Murski Soboti • kratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj, formalne izobrazbe ter drugih znanj in veščin in zdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za • dokazila o izpolnjevanju pogojev. izvedenstvo II. stopnje v Ljubljani za 2 delavca Pogodbe o zaposlitvi bomo z izbranimi kandidati zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi za sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; izvedenstvo I. stopnje v Kranju in na Jesenicah nastop dela po dogovoru. Novim sodelavcem nudimo dinamično delo v urejenem okolju ter možnost zdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. izvedenstvo I. stopnje v Kranju in na Jesenicah Kandidate/kandidatke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednje posebne z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj pogoje: v roku 15 dni od objave na e-naslov: [email protected] ali po pošti • zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa ali na naslov: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zdravnik specialist druge ustrezne specialnosti, Slovenije, Kolodvorska 15, 1518 Ljubljana. • 4 leta delovnih izkušenj,

ODDAMO Poslovni prostor v Celju, pripravljen za ordinacijo, 140 m2, pritličje. Zajema tri ločene prostore, sprejemnico, sanitarije, dostop za invalide, pripadajoča parkirišča. Za podrobnejše informacije pokličite: T: 041 667 130.

Revija ISIS 72 Marec 2015 Iz zgodovine medicine

Medicina in vojna: humanost v nehumanosti Reški simpozij zgodovine medicine

Anamarija Tomaševič, študentka medicine [email protected]

Sedmega novembra 2014 smo se štu- Poglavitni razlog za obisk kongresa je bila dentke ljubljanske medicinske fakultete želja po oživitvi skupne vojne zgodovine obeh Janja Omejec, Cita Zupanc, Urška narodov pred stotimi leti in krepitev trdnejših Biček in Anamarija Tomaševič s profe- vezi med ljubljansko in reško medicinsko fakul- sorico zgodovine medicine Zvonko teto. Profesorica Ajnija Omanić s sarajevske Zupanič Slavec navsezgodaj odpravile medicinske fakultete pa je pretresljivo predstavi- proti Reki na Hrvaškem, kjer je na la delovanje zdravstva v Sarajevu med letoma 1992 in 1995. Njeno pričevanje nas je globoko njihovi medicinski fakulteti potekal XV. presunilo, saj mlajša generacija do takrat ni simpozij zgodovinarjev medicine, po- vedela, kaj vse se je pravzaprav dogajalo v svečen 100-letnici 1. svetovne vojne. obleganem Sarajevu. Za srečanje smo z mentorico pripravile Slovenski referati so bili osredotočeni na tri vojnomedicinske referate. Predsed- soško fronto, s čimer smo želeli poudariti, da se v nik srečanja je bil reški zgodovinar Posočju ni bojeval le slovenski narod, temveč medicine prof. dr. Amir Muzur, sreča- tudi Hrvatje, Bošnjaki, Čehi, Madžari, ruski vojni nja pa je vpeljal njegov predhodnik ujetniki ter drugi narodi. Slovenski in hrvaški narod sta na soški fronti izgubila cvet svoje prof. dr. Ante Škrobonja. moške populacije.

Referati slovenskih udeležencev so se vsebin- sko navezovali na zdravstveno oskrbo vojakov in invalidov na Slovenskem med in po prvi svetovni vojni ter na duševne bolnike in njihove zlorabe med drugo svetovno vojno, kakor tudi na zlorabe bolnikov in ranjencev v ljubljanskih bolnišnicah ob njenem koncu. Med uvodniki so bila temeljna predavanja o vzrokih za pričetek vojne in njenem poteku glede na zdravstveno delovanje. Akad. Damir Agičić je predstavil Evropo in Balkan na predvečer prve svetovne vojne, prof. Robert Matijašić je pregle- dno popisal ustroj in delovanje avstro-ogrske in italijanske vojne sanitete v času vojne, prof. Amir Muzur in Toni Buterin sta predstavila epidemijo španske gripe na Reki v letu 1918, prof. Zvonka Zupanič Slavec vojaško kirurško poslanstvo dr. Eda Šlajmerja, prof. Ajnija Omanić pa medicino v obkoljenem Sarajevu med letoma 1992 in 1995. Prim. dr. Edo Šlajmer povezuje slovenski in Študenti ljubljanske medicinske hrvaški narod, saj je bil rojen v Čabru na Hrvaš­ fakultete, udeleženci kongresa kem, večino svojega življenja pa je deloval na zgodovinarjev medicine na Reki, Slovenskem. Pomembno je vplival na razvoj s svojo profesorico Zvonko sodobne kirurgije na Slovenskem, uvedel asepso, lumbalno in lokalno anestezijo. Z. Slavec. Revija ISIS Marec 2015 73 Iz zgodovine medicine

Anamarija Tomaševič je govorila o pravice vojnih invalidov ter znatno kjer so jih pomorili v plinskih celicah. zdravstveni oskrbi vojakov na soški izboljšala njihov materialni in socialni Zavedanje nemoči duševno bolnih je fronti. Ta fronta je na Slovenskem položaj, kakor tudi zagotovila razne pripeljalo do njihove povojne pravne sinonim za največjo morijo v zgodovi- ugodnosti. Predvsem pa je država zaščite. Podobno je na osnovi tragičnih ni naroda. A na njej niso umirali le širila rehabilitacijo invalidov, izvajala izkušenj vojn v 19. stoletju leta 1864 slovenski možje in fantje, ampak prav delovno terapijo in jih usposabljala za nastala 1. ženevska konvencija, ki je tako mladi moški iz bližnjih dežel različno delo, tudi v proizvodnji. ščitila ranjence, bolnike in vojne Avstro-Ogrske, tudi hrvaški in bosan- Nastajalo je tudi vse več ustanov, ki so ujetnike. Kljub vsemu pa vedno znova ski vojaki. Triletna groza v gorah nad invalide sprejele v trajno oskrbo. prihaja do nespoštovanja dogovorov, Soško dolino je terjala nešteto žrtev, Cita Zupanc in Urška Biček sta grobih kršitev pravil in celo genocidov. okvirni podatki govorijo o okoli govorili o zlorabi duševnih bolnikov in Da bi to v bodoče preprečili, je treba 1.500.000, med njimi okoli 190.000 ranjencev na Slovenskem med 2. družbo nenehno vzgajati za strpnost in mrtvih, 700.000 ranjenih in zastrup­ svetovno vojno. Duševni bolniki in visoka moralno-etična načela. ljenih, 500.000 ujetih in pogrešanih. ranjenci so zaradi svoje bolezni v Čas prve svetovne vojne ostaja v Tukaj je bil za medicino izpred stole- vojnih razmerah še posebej občutljivi. spominu človeštva kot vesoljna tja strašen izziv: srečevanje z vsakršno V zgodovini Evrope smo bili večkrat katastrofa, ki se je končala z največjo vojno patologijo, poleg primarne priče velikim zlorabam njihove epidemijo v zgodovini človeštva sploh, oskrbe ran do prvega srečevanja z šibkosti. Kako daleč gre lahko nespo- s špansko gripo. 17 milijonov žrtev zastrupitvami z bojnimi plini, kakor štovanje bolnikovega in ranjenčevega vojne, okoli 50 milijonov žrtev špan- tudi strašnega spopadanja z epidemi- življenja, nam pokaže primer zločina ske gripe, med njimi okoli 60.000 na jami kužnih bolezni med vojaki in nad psihiatričnimi bolniki na spod­ ozemlju kasnejše države Srbov, civilisti, zaradi česar so vpeljali njem Štajerskem leta 1941 in zlorabe Hrvatov in Slovencev, so strašne obvezna cepljenja. Mraz, lakota, ranjenih in bolnih po bolnišnicah ob številke, ki vedno znova opozarjajo na višinski tereni, duševni pritiski so koncu vojne maja 1945. Leta 1936 je to, da vojne ne bi smelo biti nikoli več. psihofizično izčrpavali vojake. Za nacistična Nemčija pričela izvajati Pa ta izkušnja nikogar ne izuči … oskrbo tako ogromne vojske je bilo evtanazijski program, kar je v praksi Obogateni s spoznanji o razvoju angažiranih okoli 1500 zdravnikov, ki pomenilo množičen pomor duševnih sanitetne službe in zdravstvene oskrbe so delovali v zaledju fronte v bolnišni- bolnikov in neozdravljivo bolnih ter vojakov in civilistov med prvo svetov- cah, bližje bojni črti pa v sanitetnih telesno onemoglih mož in žena, otrok no vojno in strašnimi spoznanji o ustanovah. Težje ranjence so s sanite- in starejših v plinskih celicah. Iz nesmislu vojn nasploh smo se po tnimi vagoni premeščali v druge psihiatrične bolnišnice v Novem Celju poplavljeni Notranjski vračali domov okrajne bolnišnice. Pomagali so tudi in še nekaterih bližnjih manjših in si želeli, da bi se človeštvo iz dose- domačini in humanitarne organizacije. ustanov so leta 1941 kar 583 ljudi danjih grozot izučilo, da vojne ne Janja Omejec je predstavila odpeljali v avstrijski »evtanazijski« morejo in ne smejo biti sredstvo referat »Državna zaščita vojnih zavod na gradu Hartheim pri Linzu, reševanja sporov med narodi. invalidov na Slovenskem po 1. svetov- ni vojni«. Vojni invalidi, vojne vdove in njihovi nepreskrbljeni družinski Obvestilo organizatorjem člani so bili trajne žrtve vojne. Prva svetovna vojna je prinesla velike izobraževanj – beleženje prijav spremembe v organizirano oskrbo in Vse organizatorje bi želeli obvestiti, da se lahko udeleženci na (vaše) nego vojnih invalidov. Ob prvem dogodke prijavljajo tudi preko spletne strani www.domusmedica.si ali povojnem popisu jugoslovanskega www.zdravniskazbornica.si, kjer je vaš dogodek objavljen, potem ko zborni- prebivalstva leta 1921 so na Sloven- ci podate vlogo za dodelitev kreditnih točk. skem evidentirali okoli 11.500 invali- Zato prosimo, da spremljate prijave preko aplikacije Licenčnik (dostop dov in okoli 31.000 vojnih vdov z preko www.zdravniskazbornica.si), za kar potrebujete uporabniško ime in okoli 50.000 nepreskrbljenimi dru- geslo, ki ga dobite pri g. Milanu Kokalju ([email protected]). žinskimi člani. Popis je opravila Tako zbrane prijave omogočajo on-line evidentiranje prisotnih na samem strokovna služba ministrstva za dogodku in pošiljanje e-seznama udeležencev zbornici za dodelitev točk. socialno politiko. Toliko vojnih V kolikor želite prijave zbirati sami, vas prosimo, da o tem obvestite go. invalidov je terjalo bolj učinkovito Mojco Urana ([email protected]), da pri vašem izobraževanju ukine skrb zanje, saj so predstavljali ne le možnost spletne prijave. To seveda pomeni, da boste morali prijave v materialni, ampak tudi moralni in aplikacijo Licenčnik (za dodelitev kreditnih točk) vnesti sami. politični problem države. Novejša Dodatne informacije: [email protected], tel.: 01 30 72 143. invalidska zakonodaja je razširila Revija ISIS 74 Marec 2015 V spomin

Našemu prijatelju Alenu Mlekužu v spomin (1986–2015)

Matej Lukin, dr. med. Dimče Malukoski, dr. med., ZD Krško Adam Matjaž, dr. med., SB Celje Fedja Pavlovec, dr. med., UKC Ljubljana Julij Šelb, dr. med., Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

21. januarja 2015 se je nenadoma končala pot vej medicine najbolj privlačila ortopedska našega kolega doktorja medicine, Alena Mleku- kirurgija. Lansko pomlad so se mu želje uresniči- ža. Usoden je bil plaz, ki ga je zajel med smuča- le, ko je pričel program specializacije v Ortoped- njem pod Mont Blancom. ski bolnišnici Valdoltra. Alen, sicer iz Čezsoče pri Bovcu, je maturiral Poleg tega je sodeloval pri razvoju aplikacije na gimnaziji Vič in se nato v študijskem letu za pomoč in izobrazbo bolnikov po odpustu iz 2005/06 vpisal na Medicinsko fakulteto v bolnišnice s pomočjo sodobnih tehnologij ter Ljubljani. Bil je zagnan, ambiciozen, nepopu- vsaj idejno sodeloval tudi pri drugih visokoteh- stljiv, resen in prizadeven študent, ki je že v času noloških in interdisciplinarnih projektih. študija izkazoval zanimanje tudi za druge vede Spoznali smo se kot bruci v prvem letniku, – mehaniko, strojništvo, tehnologijo. Razmišljal združil nas je študij. Medicina je bila tako zago- je celo o podiplomskem študiju ene od teh tovo pomembna in nas je povezovala vsa ta leta. smeri v povezavi z medicino. Ves čas pa ga je od Pa vseeno je bila vedno le ena od tem, vedno smo iskali nove ideje, nove razprave, nova veselja. Veliko časa smo skupaj preživeli v klopeh preda- valnic, na vajah, za knjigami ter pri tem razlagali snov eden drugemu. Ob tem so nas družili tudi dogodki zunaj medicinskega področja. Pajzli, brucovanja, potovanja, šport. Na nek način nas je povezal, bil vmesni člen med vsakdanjo sproščenostjo in zagrizenostjo pri učenju. Letos oktobra bi se poznali 10 let. Šele v taki situaciji smo pomislili na to in prešteli leta našega poznanstva. V prostem času je bil zaljubljen v naravo in njene lepote. Šport je zaznamoval vsak vidik njegovega življenja. Bil je inštruktor smučanja, strasten in vrhunski smučar, vodnik pri raftanju, canyoningu, gorski kolesar... Ukvarjal se je praktično z vsem, kar mu je bilo položeno v dlani v Bovcu in dolini Soče. Verjetno je bila prav ljubezen do športa tisti del njega, ki je pripomo- gel k odločitvi za specializacijo iz ortopedije. Ni bil človek, ki bi opozarjal nase, večina ga je poznala kot mirnega fanta. Pod to mirno površino pa je bil nekdo, ki je bil vedno priprav- ljen pomagati, ki je bil dober prijatelj, zabaven sogovornik, predvsem pa fant z veliko energije in življenja v sebi. Čeprav smo v zadnjih dveh letih ravno zaradi medicine živeli bolj narazen, kot bi želeli, in je bilo Revija ISIS Marec 2015 75 V spomin

zaradi tega ohranjanje stikov nekoliko Spomin na to, kako se je predstavil ljudje umirajo, te smrt prijatelja šokira, težje kot v študentskih časih, ko smo na avtobusu ter ponudil pomoč pri potre in prizadene. Soočanja s tem se mimogrede skočili na kosilo na bone, navajanju na življenje in študij pri nas, ne navadiš nikoli. je bil pogovor vedno naraven in ko je Dimče v prvem letniku začenjal Kako naprej? Počasi bomo morali pristen. Kot bi se še vedno dobivali svojo pot v Sloveniji. sprejeti, da je tako, kot je. Premagati vsak teden, vedno je znal svetovati in Spomin na skupno pot na kolegovo strah pred bledenjem spominov in prisluhniti, biti v oporo. poroko. Na vse prevožene kilometre, relativizacijo občutenj zaradi mineva- Zdelo se je, da se vse postavlja preživete ure in jezo zaradi zastojev na jočega časa. na svoje mesto. Počasi, ampak vztrajno cesti. Danes se vsaka ta ura in minuta V elektronski pošti, sporočilih na smo napredovali, vsak v svoji smeri. Z spremeni v hvaležnost za tisti čas. telefonu, v imeniku še ostaja tvoje ime. optimizmom smo zrli v prihodnost, ko Spomin na to, kako se je ukvarjal z In nekatera sporočila, ki so vsakemu nas je v četrtek zjutraj, povsem nepri- mnogimi adrenalinskimi hobiji, pri od nas pomenila ogromno. pravljene, pretresla novica o plazu v katerih ni imel nikakršnega strahu. In Boli, da ne boš več rastel z nami in Franciji. Tragična in dokončna. kako kontrastno temu je bil bled ter se staral, kot si z nami rastel do sedaj. Zvečer smo se dobili. Vedeli smo, poten na letu v Brazilijo, ko je letalo Žalostna je misel, da nam boš vedno da je tako prav – da se vidimo, smo naredilo zadnji obrat pred pristankom. ostal v spominu nasmejan in mlad, ne drug drugemu v oporo. Dogovorili smo Na žalost pa nam ga je tudi želja po glede na čas, ki bo mineval. Ostal bo v se, da bomo misli, ki so nas preplavlja- »živeti polno« mnogo prekmalu vzela. spominu tvoj prijazen glas, toplo le, zapisali na papir. Da sestavimo Težko je dojeti, da je ta zgodba konča- rokovanje v pozdrav, nasmeh in sproš­ koščke, zgodbe, trenutke. Ti spomini na. Kljub temu, da se kot zdravniki čujoči pogovori, ki smo si jih delili. nam bodo ostali. srečujemo s smrtjo in smo navajeni, da ...In vedno boš ostal naš prijatelj.

Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!

Obiščite našo spletno stran: www.domusmedica.si

kjer najdete seznam in osnovne informacije o vseh strokovnih dogodkih, za katere je organizator podal vlogo za dodelitev kreditnih točk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vse informacije o svojem srečanju. Preko te strani je možna e-prijava na vse dogodke. Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev v Domus Medica.

Domus Medica Slovenija Revija ISIS 76 Marec 2015 S knjižne police

Anonimni alkoholiki Prevod četrte izdaje Velike knjige, temeljnega berila Anonimnih alkoholikov

Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., Ljubljana [email protected]

Število bralcev »Velike knjige« (znamenite je priznan in ugleden psihiater in kirurg izgubil »Big book«) vztrajno raste vse od leta 1939, ko je svojo pot, dokler ni spoznal, da je Veliki zdravilec bil natisnjen izvirnik in je bilo članov AA pribli- Bog in ne on. Mnogim ljudem, še posebej atei- žno sto. Ključno besedilo na straneh od 1 do 179, stom in agnostikom, ki jim je v knjigi posvečeno ki je osnova okrevanja mnogih alkoholikov, je posebno poglavje, je misel o obstoju »Višje sile, ostalo in ostaja nespremenjeno. Zajema zanimi- kakor jo kdo razume«, tuja. Zdravnik pa je va in tudi za današnje razumevanje sindroma zapisal: »Jaz nisem izgubil nič od tega. Nikdar odvisnosti od alkohola ustrezna pojasnila, da gre nisem bil klošar. Zadnje leto mojega pitja sem za bolezen in ne za moralno izprijenost; bolezen, zaslužil več kot v vsem svojem življenju. ... Pri ki bi jo lahko pojasnjevali »kot alergijo na pitju sem imel veliko veselje. Brezmejno sem alkohol«. Ustrezno razumljivo tudi za sodobnega užival.« Ni pa zmogel sprejeti »Sile, ki je močnej- bralca. ša od naše volje«. Tako je bilo vse do trenutka, V vsaki od naslednjih izdaj pa je v »Oddelku ko se mu je po telefonu zahvalil moški, katerega osebnih zgodb« dodanih nekaj novih z name- ženo je uspešno operiral pred devetimi dnevi. nom, da bi ta knjiga odražala čim širši starostni Takrat je začel razmišljati: »Kaj je pozdravilo razpon in življenjske izkušnje alkoholikov v letih tkiva, ki sem jih sešil? Jaz ne. To je zame dokaz po 1935, ko je alkoholik Bill W. srečal dr. Boba, obstoja nečesa večjega, kot sem jaz. Brez velikega tudi alkoholika, in je bilo rojeno sporočilo AA. zdravnika ne morem prakticirati medicine. Vse, Kot je napisal Bill v pismu leta 1953: »Oddelek z kar storim, je zelo preprost način, da Mu poma- zgodbami v Veliki knjigi je mnogo pomembnejši, gam zdraviti svoje paciente.« In nekje v svoji kot misli večina od nas. To je naše osnovno zgodbi ta zdravnik zapiše: »Porabil sem pet let in orodje, s katerim se enačimo z bralci zunaj AA. pol na psihoanalizi in še naprej pil.« Ob branju Je izložbeno okno naših dosežkov.« knjige AA pa je našel napotek: »Ne misli, da si Načelo učenja iz zgodb se nadaljuje tudi v prenehal piti zaradi kogar koli drugega kot zaradi četrti izdaji, ki vključuje štiriindvajset novih sebe.« zgodb. Te prinašajo sporočilo novincem, ki V AA so priložnost za življenje našli tudi skušajo okrevati v AA danes –v zgodnjih letih 21. nekateri mnogo mlajši. »Skozi vrata Anonimnih stoletja. Prav skozi osebne zgodbe prihaja bralec alkoholikov sem stopila stara 17 let kot premika- do razlage programa AA in prav različice teh joče se protislovje. Na zunaj sem bila slika osebnih izkušenj kažejo, da program AA učinko- uporniške mladostnice s tonami odvečnih vito deluje. odnosov. Navznoter sem bila samomorilska, Tako nas ob branju vznemirijo zgodbe, kot je krvava in potolčena. ... Znotraj sem trepetala npr. tale: »Nekoč sem poznal žensko, ki je pred zaradi strahu, da bi kdo spregledal mojo obram- srečanjem jokala. K njej je pristopila petletna bo in me videl resnično«. deklica in ji rekla: »Tu ti ni treba jokati. To je »Bolečina, strah, beda, jeza, neuspeh, zamera dober kraj. Vzeli so mojega očka in ga napravili in obup so se izlili iz mene.« Tako je po vstopu v boljšega«. To je točno tisto, kar je zame naredil AA spregovoril gospod, ki je že kot otrok zelo AA; vzel me je in naredil boljšega. Za to bom trpel zaradi alkoholizma staršev. Na AA pa je večno hvaležen.« slišal svojega mentorja: »Zaradi tega ti ni treba Ali pa: »Program AA mi je pokazal, kako se piti.« Gospod pa je dobil uvid v svojo bolezen: prizemljiti, začeti z dna in graditi navzgor. Soočil »Kakšna ideja! Mislil sem, da me do pitja sem se z življenjem, namesto da bi bežal pred pripravijo razmere.« njim.« Branje vseh teh številnih zgodb je res navdi- Za bralke in bralce Izide bo morda ena hujoče. V njih pa se pokaže kot rdeča nit skupna najbolj zanimivih zgodb tista z naslovom »Dok- ugotovitev AA-jevcev: »Redko smo videli osebo, tor, pozdravi se sam!« Zgodba govori o tem, kako da ji ne bi uspelo, če je popolnoma sledila naši Revija ISIS Marec 2015 77 S knjižne police

zasvojenosti pri svojih pacientih. »Do »Dvanajst korakov je delovalo kot današnjega dne sem začuden, koliko odpirač v mojo neiskrenost in strah,« mojih težav je postalo obvladljivih ali je zapisala mlada gospa. In našla med so izginile, ko sem nehal piti. Zapom­ AA-jevci prijatelje, ki so skrbeli zanjo niti si moram, da je sproščenost tudi takrat, ko je bila duševno uničena obratno sorazmerna s pričakovanji.« in obupana. »Danes je moje življenje Svoje zgodbe pa je zapisalo tudi napolnjeno z iskrenostjo.« lepo število zakonskih parov, ki so to Knjigo priporočam v branje postali šele po srečanju v AA: »Življe- vsakemu zdravniku in vsakemu nje naprej teče preprosteje in lažje. S zdravstvenemu delavcu. Pri sindromu pomočjo Dvanajstih korakov skrbiva odvisnosti od alkohola, kakor skuša- za notranje okolje, zunanje okolje pa mo danes (bolje?) poimenovati to pustiva, da skrbi samo zase.« pogosto spregledano in nezdravljeno In še ena od modrih misli o tej oz. napačno zdravljeno kronično zdravstveni problematiki: »Nealkoho- bolezen, je premaganje zanikanja lik spremeni obnašanje, da bi dosegel ključ v vratih uspeha zdravljenja. cilje, alkoholik pa spremeni cilje, da bi Zanikanje pa izvira iz pacienta, se ujemali z obnašanjem.«In o pome- njegovih svojcev, sodelavcev in tudi nu odpuščanja: »Zamere so sčasoma zdravnikov. postajale lažje in začel sem razumeva- In ne nazadnje, branje te knjige ti lastne značajske hibe.« nas pouči, da je izkušnja okrevanja v Poleg zaupanja je za uspeh pomo- AA duhovna, ne verska izkušnja. či »nemočnim pred alkoholom« Morda bo marsikomu lažje razumeti pomembno skrbno delo za izpolnjeva- razlago, ki jo za Višjo silo uporabi zna- nje zahtev 12 korakov: »Naredila sem ni psihoterapevt Deepak Chopra v »iskreno inventuro«. Peti korak mi je svoji knjigi Sinhro Usoda. Tudi to poti.« Kar dokazuje tudi izjava ene od omogočil, da sem spoznala svoj delež branje je oplemenitenje nečesa, kar dolgoletnih zadovoljnih članic: »V AA v zamerah in strahovih. ... Vsak doživljamo kot svoje življenje. sem prišla, da bi nehala piti, kot odgovor na vsako zamero, resnično ali Knjiga v trdi vezavi obsega 522 povračilo pa sem dobila življenje«. namišljeno, je bil bolan in samouniče- strani, nima ilustracij, naročiti pa jo je Mnoge zgodbe govorijo o težavah valen. Spoznala sem, da obnašanje, mogoče na spletnem naslovu www. glede prepoznavanja bolezni. Kaj ne mnenja in misli drugih niso moja aa-slovenia.si. bi! Še zdravniki imamo slepo pego za stvar. Mene zadeva samo moje obna- ugotavljanje bolezni odvisnosti oz. šanje.«

Odprtje razstave v Domus Medica

Članice in člane Zdravniške zbornice Slovenije ter ljubitelje umetnosti vabimo, da se nam pridružite ob odprtju razstave, ki bo v četrtek, 19. 3. 2015, ob 19. uri v Domus Medica.

Tokrat bo to posebna razstava, ki bo posvečena zobozdravstvu, saj je 20. marec svetovni dan oralnega zdravja. Predstavljen bo zobozdravniški strip - Endodontostrip, katerega avtorja sta Rok Jurič, dr. dent. med., in dr. Horowitz - Ciril Horjak.

Endodontostrip vas bo nagovarjal z odličnimi in zgovornimi ilustracijami o endodontskem zdravljenju zob.

Prisrčno vabljeni! Revija ISIS 78 Marec 2015 Zanimivo

Po sledeh Slovencev na Dunaju

Nana Turk, Centralna medicinska knjižnica [email protected]

Za naše prednike je bil Dunaj magnet že od V naslednjem stoletju je Marko Gerbec na 14. stoletja dalje. Sprva so v mesto prihajali Dunaju študiral filozofijo in medicino in tudi on kostanjarji in so bili tudi sinonim za Kranjca. V zapustil mesto pred drugim turškim obleganjem mestu so se pojavljali vse do prve svetovne vojne. leta 1683. Kasneje je študiral tudi v drugih Od 15. stoletja dalje so nadarjeni Slovenci hodili evropskih mestih. Napisal je številna dela, v v takratno prestolnico tudi zaradi želje po zna- katerih je zagovarjal pomen izkustva, preventive nju, saj jih je spodbujala cerkev, ker je za svoje in vzdržnosti pri alkoholnih pijačah, opozarjal na delo potrebovala izobražene ljudi. Tako je Dunaj socialno plat in nepravilen način življenja. s kulturnimi in izobraževalnimi institucijami več Slovenski biografski leksikon iz leta 1926 pravi, stoletij veljal za enega slovenskih duhovnih da je znan po kliničnem opisu mišjega tifusa in centrov. Najpomembnejša med temi je bila smernic zdravljenja. Velja za utemeljitelja univerza, ki jo je leta 1365 ustanovil Rudolf IV. znanstvene medicine na Slovenskem. Avstrijski in se je zato vse do leta 1918 po njem Pomembno vlogo tistega časa na Dunaju je imenovala Alma Mater Rudolphina. imel tudi Janez Benedikt Gründel, doktor filozofije in medicine, ki je bil član dunajske Univerza in Slovenci Akademije raziskovalcev. Leta 1695 je dobil od Večina Slovencev je v času avstro-ogrskega cesarja Leopolda I. pravico nezakonske otroke cesarstva študirala na Dunaju in zato je imela prevesti v zakonsko rojene, da so lahko uživali univerza v Gradcu, ki je bila ustanovljena leta vse pravice, enako kot zakonsko rojeni otroci. 1851, kar nekaj težav pri vpisu slovenskih štu- Z univerzo pa ni bil povezan J. V. Valvazor, dentov. Dunajska univerza je slovela po dobrem saj je Dunaj obiskal le dvakrat. Njega je z Duna- štipendijskem sistemu, ki je bil v pomoč revnim slovenskim študentom. K štipendijskemu siste- mu je prispeval tudi naš rojak Luka Knafelj. Po smrti leta 1671 je z oporoko zapustil vse premo- ženje v štipendijski sklad Knafljeva ustanova. Knafljevo štipendijo so podeljevali do propada monarhije, nato pa spet od leta 1961, ko je ustanova prišla pod upravo ljubljanske univerze. Sprva so se slovenski študenti odločali za študij teologije in marsikdo je tam tudi ostal ter dosegel zavidljivo univerzitetno in cerkveno kariero. Jurij Slatkonja, rojen v Ljubljani, je leta 1513 celo postal prvi rezidenčni škof na Dunaju, ustanovil je zbor kapelskih dečkov, ki so pred­ hod­niki svetovno znanih dunajskih slavčkov. Njegov veličastni kip je še danes mogoče videti v stolnici svetega Štefana. Leta 1527 je na Dunaj prišel Primož Trubar, avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku. Stolnica sv. Štefana je bila leta 1147 zgrajena Študiral je teologijo in moralo, vendar samo dve kot župnijska cerkev na ruševinah prejšnjih. leti, ker se je mestu bližala nevarnost v obliki Skozi stoletja je bila večkrat prenovljena, leta 140.000 vojakov osmanskega imperija pod 1511 pa je bila bolj temeljito vodstvom neustrašnega Sulejmana Veličastnega, nam znanega iz istoimenske TV-serije. spremenjena. Revija ISIS Marec 2015 79 Zanimivo

strani pojavljali izobraženci, ki so študirali Shakespeara, kot npr. Anton Tomaž Linhart, ki je na Dunaju študiral jezike in gledališče. Študenti s slovenskega področja so se odločali za različne študijske smeri. Nekateri med njimi so postali ugledni znan- stveniki in univerzitetni profesorji. Eden najuglednejših slovenskih učenjakov je bil Jurij Vega, ki se je komaj 26-leten preselil na Dunaj, in to v letu 1780, ko je preminila Marija Terezija in začel vladati njen sin Jožef II. To je bilo obdobje, ko se je pri Slovencih uveljavila zavest o enotnem Kip Marije Terezije, nadvojvodinje narodu. Slovenski učenjaki so se Avstrije, kraljice Ogrske in Češke zbirali okoli Žige Zoisa. Vega je bil ena ter vladarice habsburških dednih najzanimivejših slovenskih osebnosti, dežel. Marija Terezija je s cesarskim ki so živele in ustvarjale pred burnim kronanjem svojega moža Franca I. političnim obdobjem, ki se je začelo po letu 1848. Štefana postala tudi cesarica Kužno znamenja (Pestsäule) je nastalo Jurij Vega se je na Dunaj preselil Svetega rimskega cesarstva. v času velike epidemije kuge ob koncu že z dobrim znanjem matematike, 17. stoletja, ki je pomorila preko zato jo je tam poučeval na topničarski šoli. Že po dveh letih bivanja na ponovno pridobila ozemlje Ilirskih 100.000 ljudi. Steber ja nastal kot Dunaju je izšla njegova prva matema- provinc. zahvala bogu, ker se je epidemija tična knjiga, od 1793 dalje pa je izdal V času, ko je Vega deloval na končala. več knjig logaritmov. Njegovi logarit- Dunaju, je bosonogi avguštinec mi so še dvesto let služili znanstveni- Marko Pohlin napisal slovensko jem povezala kuga, ki je morila leta kom za izračune. Doživeli so preko slovnico, pri čemer je upošteval 1679 – na to nas spominja »Pestsäu- petdeset ponatisov v nemškem jeziku. ljubljansko narečje. Gabrijel Gruber le« na Dunaju. Valvazor je takrat Znan je tudi po tem, da je leta 1789 se je ukvarjal z vodnimi napravami, naredil načrt za predor pod Ljube- izračunal število Pi na 140 decimalk in plovbo in plovili. Cesarski dvor mu je ljem. Zaradi dunajske kuge načrta ni rekord držal kar 52 let. Istočasno je odobril denar za prekop v Ljubljani. mogel uresničiti, ker ga zaradi tega napredoval po vojaški lestvici. Če je Ker je ljudem plačeval več, kot je imel cesar ni bil pripravljen finančno prišel na Dunaj kot navaden vojak, je denarja, se je moral kmalu vrniti na podpreti. bil sedem let pozneje že stotnik. Vega Dunaj. je bil tudi nadarjen strokovnjak za 18. stoletje in Jurij topove. Njegovo balistično, matema- Slovenski zdravniki Vega na Dunaju tično in fizikalno znanje je bilo veliko- v 18. stoletju krat pomembno za zmago avstrijskih V 18. stoletja sta bila vodilni čet, saj je znal izračunati naklon cevi Pod vladavino Marije Terezije, ki vladarski osebnosti Marija Terezija in za topove, da so streljali na izbrano je zahtevala, da univerzi dodelijo več sin Jožef II., ki sta domovala v razkoš­ mesto. Leta 1788, v času vladavine sredstev, se je okrepila vloga medicin- nih dvorcih Schönbrunn in Hofburg. Jožefa II., so avstrijske čete s pomočjo ske fakultete, ki je iz drugorazredne Marija Terezija je uvedla splošno njegovih izboljšav dokončno prema- šole provincialnega pomena postala šolsko obveznost. Slovenci so se prav gale Turke. Kot vojak je sodeloval tudi enakovredna smer drugim uveljavlje- po zaslugi avstrijskega osnovnega v avstrijski vojski, ki se je borila na nim študijskim smerem. šolstva razvili iz ljudstva z več kot 93 strani angleško-ruske protifrancoske V tem času so se pojavila znameni- odstotki nepismenih v enega najbolj koalicije. Umrl je leta 1802 v Nuss­ ta slovenska imena med študenti in pismenih narodov v monarhiji. dorfu pri Dunaju. kasneje tudi med univerzitetnimi Opismenjevanje je potekalo po načrtu Žal ni doživel Napoleonovega profesorji. Že v prvi polovici stoletja je Slovenca Blaža Kumerdeja. Če je poraza in Dunajskega kongresa, ki mu bil na Dunaju mikrobiolog Marko oblast po eni strani spodbujala ljudi k je predsedoval avstrijski državnik Anton Plenčič, slovenski zdravnik, ki je branju in pisanju, so se na drugi Metternich in po katerem je Avstrija napisal več medicinskih razprav. Revija ISIS 80 Marec 2015 Zanimivo

Zagovarjal je mnenje, da ima vsaka neje je na Dunaju tudi doktoriral in od leta 1808 dalje ter študiral pravo in bolezen specifičnega povzročitelja. bil leta 1805 imenovan za profesorja se ukvarjal slavistiko. V dunajski Knjigo »Opera medico physica« je praktične kirurgije na dunajski knjižnici je odkril večino slovenskih posvetil Mariji Tereziji, zato je poleg univerzi ter postal tudi osebni kirurg protestantskih del ter razna druga častnega naslova na dunajski medicin- cesarja Franca I. Kot prvi pri nas je pomembna dela. Leta 1814 je postal ski fakulteti dobil tudi plemiški naslov. uvajal cepljenje proti črnim kozam. odposlanec cesarja Franca I. v Parizu, V drugi polovici stoletja je na Utemeljil je znanstveno urologijo in z nalogo, da poskrbi za vrnitev drago- Dunaju študiralo medicino več Slo- uvedel revolucionarno metodo odpr- cenosti, ki jih je Napoleon odpeljal z vencev. Nekateri med njimi so uvedli tega zdravljenja ran. Dunaja. Istočasno je proučeval stare nova spoznanja v medicino. Janez slovanske rokopise. Leta 1844 je bil Mihael Žaga je bil prvi, ki je opisal Stoletje pomladnega imenovan za najvišjega kustosa umetno dihanje po metodi usta na prebujanja dunajske knjižnice ter za dvornega usta pri oživljanju utopljencev. Zavze- svetnika. mal se je za zdravo prehrano in se Slovenci so na Dunaju dosegli Na Dunaju je pisal slovnico boril proti slabim razvadam. Antonio velike uspehe na različnih strokovnih slovenskega jezika na Kranjskem, Scopoli, ki je bil z Dunaja poslan v področjih. Dolga leta so si prizadevali Koroškem in Štajerskem in jo izdal Idrijo, je znan po botaničnem opisu za samostojnost znotraj avstrijskega, 1809. Leta 1836 je izdal knjigo »Gla- 1.100 rastlinskih vrst s severozahod­ od leta 1867 pa tudi avstro-ogrskega golita Clozianus«, v kateri je med nega dela Slovenije. Anton Makovic je cesarstva. Porajalo se je študentsko drugim obravnaval Brižinske spome- na Dunaju pridobil naziv magistra gibanje, a zunaj univerze, ker vlada nike ter predstavil svojo teorijo o anatomije, porodništva in kirurgije. tega na univerzi ni dovoljevala. nastanku stare cerkvene slovanščine. Leta 1782 je iz nemščine prevedel Študenti so se zbirali z ostalimi V tem delu je predstavljena tudi babiški učbenik »Prašanja inu odgo- slovenskimi rodoljubi po kavarnah in njegova panonska teorija, v kateri je vori časa«, ki velja za prvo medicinsko društvih. V programu »Zedinjene zagovarjal tezo o karantanskem knjigo v slovenščini. Med leti 1784 in Slovenije« se je porodila zahteva po (panonskem) izvoru starocerkveno- 1789 je študiral medicino Vincenc ustanovitvi ljubljanske univerze. slovanskega jezika. Kern, ki se je rodil v Gradcu priseljen- Ustanovili so društvo »Slovenija«, ki Njegov naslednik je bil Franc cu iz ljubljanske rodbine Kern. Kas- mu je predsedoval Miklošič. V času Miklošič, ki je leta 1840 doktoriral na marčne revolucije je izpod peresa Dunaju iz prava in je leta 1844 po slovenskih domoljubov nastalo pismo, smrti predhodnika postal knjižničar v v katerem so protestirali proti germa- današnji nacionalni knjižnici. Leta nizaciji Kranjske. 1850 je bil imenovan za rednega profesorja na dunajski univerzi in tam Od jezikoslovja ustanovil stolico za slovanske jezike, do Einsteina ki je postala najpomembnejše slavi- stično središče v Evropi, on pa najve- Ob vsesplošnem narodnem čja slavistična avtoriteta 19. stoletja. prebujanju so se Slovenci, tako Ta sloves je dosegel zaradi izbornega študentje kot učenjaki, ukvarjali tudi s poznavanja področja, ki ga je dosegel slovenskim jezikom, vendar dolgo s svojim kritičnim umom ter sistema- brez posebnega znanstvenega pristo- tičnim, metodičnim in natančnim pa. Znanilec resnejših znanstvenih delom. Ukvarjal se je s primerjalnim pogledov na slovenski jezik je bil jezikoslovjem in obvladoval vse V središču mesta je dvorec Hofburg, Matija Čop, ki je na Dunaju bival slovanske jezike, poleg njih pa še danes kot pisarna avstrijskega kratek čas – prišel je iz Ljubljane – a sanskrt, litovščino, klasične jezike, predsednika, v času Habsburžanov pa je ga je temeljito izkoristil. Stalno je novo grščino, italijanščino, francošči- bil cesarska zimska rezidenca, ki so jo hodil v dunajske knjižnice in prebral no in angleščino. Predvsem se je vse tisto, kar mu prej v Ljubljani ni ukvarjal z etimologijo slovanskih uporabljali od 13. stoletja do svojega bilo dostopno. Čop, eden najbolj jezikov – izdal je slovar staroslovan- zatona v začetku 20. stoletja. Dvorec izobraženih Slovencev tistega čas, je skega jezika, njihovo zgodovino in obsega 18 kril in 2600 sob, ki pokrivajo govoril devetnajst jezikov ter dobro filologijo ter velja za očeta primerjalne površino 17 km2. Dvorec so večkrat do- poznal njihova slovstva. Bil je usmer- slovnice slovanskih jezikov. Tako kot grajevali, zato je zanj značilnih več arhi- jen v književnost in zgodovino. Kopitar, se je tudi Miklošič ukvarjal s tekturnih stilov. Na Dunaju se je seznanil z Jerne- preučevanjem starocerkvene slovan- jem Kopitarjem, ki je bival na Dunaju ščine, s katero je primerjal slovanske Revija ISIS Marec 2015 81 Zanimivo

jezike. Bil je tudi utemeljitelj sloven- Pri belem volku v bližini glavne pošte jo in bil član društva »Slovenija«. Na ske pravne terminologije. na Fleischmarktu. Študiral je filozofijo Dunaju je veliko pisal, nastala je Nad jeziki se je navduševal tudi in pravo v obdobju od 1822 do 1829. novela »Dona Klara« in povest »V kasnejši misijonar in škof Irenej Na Dunaju se je preživljal z inštrukci- kleti« ter druga krajša dela. Pravo je Baraga. Na Dunaju je študiral pravo, jami. Eden njegovih učencev je bil študiral tudi Simon Jenko, ki je sicer zraven se je učil jezikov, ker se je grof Anastasius Grün. Skupaj sta brala na Dunaj prišel z drugimi željami zavedal, da je to znanje, ki odpira klasike ter Valvazorjevo Slavo vojvo- glede študija. Tu je napisal najobsež­ vrata v svet. Pod vplivom patra dine Kranjske. Kasneje se je Grünov nejši del svojih poezij: »Obujenke« in Hofbauerja se je navdušil za bogoslov- odnos do slovenstva ohladil in postal je. Ko se je leta 1831 odpravil z Dunaja Slovencem celo sovražen. Prešeren je v Severno Ameriko, z mestom ni bil eden tistih, ki je dobil Knafljevo pretrgal vseh stikov. Tja je ves čas štipendijo. Na Dunaju je napisal svojega misijonarstva med Indijanci pesmi »Povodni mož«, »Bürgerjeva pošiljal poročila. Kot se je učil jezikov Lenora« in »Lažnivi pratikarji«. na Dunaju, se je učil tudi jezikov Pokazal jih je Kopitarju, ki mu je Indijancev. Leta 1837 je izdal polju- svetoval, naj pusti pesnjenje in počaka dno študijo o Indijancih v slovenščini, še nekaj let, da bo dozorel, nato pa jih nemščini in francoščini, ki je bila eno naj izbrusi. Prešeren je poslušal Spominska plošča prijate- izmed pomembnih del nastajajoče njegov nasvet, jih predelal in kasneje ljev Franceta Prešerna in etnografije, kot znanstvene discipline. objavil v Kranjski čbelici. Anastazija Grüna, ki jo je v Znamenita osebnost tistega časa je Fran Levstik je od leta 1855 8. dunajskem okraju slav- seveda tudi Jožef Stefan, ki se je poslušal Miklošičeva predavanja in je nostjo odkril dunajski najprej ukvarjal z literaturo, se učil bil najboljši poznavalec Miklošičevih slovanskih jezikov in prevajal ruske in jezikoslovnih del. Ker ni mogel doka- župan Körner ob 150. češke pesmi v slovenščino. Obiskoval je zati rednih dohodkov, ga je policija obletnici pesnikovega Miklošičeva predavanja ter zbiral imela za potepuha. Ko pa jim je rojstva. Vir: Slovenci na gradivo za slovenski rastlinski imenik povedal, da se preživlja z literaturo, je Dunaju, http://slovenci- in preučeval botaniko. Nihal je med postal politično sumljiv, zato so ga nadunaju.mojforum.si/ literaturo in naravoslovjem. Ko je Fran izgnali. Vrnil se je leta 1870 kot slovencinadunaju-about2. Levstik skritiziral njegovo literarno izdajatelj in urednik Pavlihe. V mestu delo »Naturoznanske poskušnje« iz pa ni bil navzoč le fizično, temveč tudi html leta 1859, se ni več ukvarjal z literarnim metaforično, in sicer s svojim »Marti- delom, ampak se je dokončno posvetil nom Krpanom«. S tem likom posega v fiziki, iz katere je leto prej doktoriral in odnose med Slovenci in Nemci, v »Obraze«. Zaradi pisanja literature je pet let zatem postal univerzitetni odnose med deželo Kranjsko in zanemaril študij in ga leta 1863 profesor za eksperimentalno fiziko. cesarskim Dunajem. zapustil. Drugačen je bil Josip Jurčič, Leta 1865 je postal redni član avstrijske Pri Miklošiču je sodeloval tudi ki je študiral filozofijo in se preživljal s akademije znanosti in umetnosti, ker je Janez Trdina, ki se je ukvarjal s pisateljevanjem. Tako sta nastala objavil razprave o optičnih raziskavah, slovarskim delom in poleg zgodovine »Deseti brat« in »Kozlovska sodba v ter direktor avstrijskega fizikalnega in geografije študiral jezike: latinšči- Višnji Gori«. Kasneje je pomagal inštituta. Tu je dobil možnost za no, grščino in staro cerkveno slovan- Stritarju pri urejanju Zvona. raziskovalno delo. Uveljavil se je kot ščino. Doživljanje Dunaja je opisal v Josip Stritar je bil eden najbolj teoretik in eksperimentalni fizik na svojih delih. Predstavil je dvorec kulturno razgledanih Slovencev vseh področjih tedanje fizike, kot je Belvedere, za katerega je napisal, da je tistega časa, ki je na Dunaju študiral mehanika, akustika, kalorika, optika, nastal pod francoskim vplivom. Pravi, jezikoslovje in romanistiko. Spremljal elektrika in magnetizem ter sevanje. da so poslopja zgrajena iz različnih je kulturne in politične razmere in je Njegov zakon o sevanju vodi do stilov in so dolgočasna. Arzenal, ki je bil tisti, ki je vplival na uveljavljanje Planckove kvantne teorije in Einsteino- videti mogočno in veličastno, se mu je klasičnih estetskih vrednot. Leta 1872 ve teorije relativnosti. priskutil, kot pravi zaradi tega, ker je je napisal satirične »Dunajske sone- izvedel, da je namenjen obrambi proti te«. Napisal je uvod v ponatis Prešer- Slovenski književniki meščanom, če bi se uprli. Pravi, da bi novih Poezij, v katerem je pesniku Na Dunaju je ustvarjalo več s tega mesta Dunaj najlažje bombar- priznal njegovo vrhunskost. Ustanovil slovenskih literatov, ki so se srečevali dirali in podrli. je glasilo Zvon, kjer je objavljal v kavarnah in gostilnah. Znano je, da Ivan Tavčar je na Dunaju študiral izbrano leposlovje. Glasilo je sledilo je France Prešeren hodil v gostilno pravo. Prejemal je Knafljevo štipendi- estetskim in izobraževalnim ciljem in Revija ISIS 82 Marec 2015 Zanimivo

prinašalo poljudne prispevke. Vplival stoletju, posebno v drugi polovici, pa slovenske znanstvene smeri: Izidor je na Gregorčiča, ki mu je bil največja se je na dunajski univerzi povečalo Cankar, France Stele in Vojeslav pesniška opora. Stritar ni veliko pisal tudi število slovenskih študentov Mole. Izidor Cankar se je po konča- o Dunaju, ki ga je takrat še obdajalo medicine. Nekateri zdravniki, ki so nem študiju umetnostne zgodovine obzidje, všeč mu je bil le parlament, študirali medicino v 18. stoletju, so odločil za odhod v Slovenijo, kljub sezidan v grškem slogu. znani po tem, da so uvedli kakšno temu, da mu je njegov profesor Ob koncu stoletja zasledimo na širše uporabno novost v praktični Dvoržak ponudil mesto direktorja v Dunaju Ivana Cankarja, ki je tu medicini. Nekateri, ki so študirali v muzeju Belvedere. France Stele je na napisal različna literarna dela. Iz 19. stoletju (predvsem v prvi polovici), Dunaju študiral jezikoslovje in zgodo- njegovih dunajskih začetkov so pa so se uveljavili še na kakšnem vino. Preučeval je srednjeveško značilne pesmi, kot so »Dunajski drugem področju. stensko slikarstvo na Kranjskem in iz večeri«, ki jih je vključil v Erotiko. Tako je Jožef Mislej leta 1819 tega tudi doktoriral. V svojih delih je Kasneje je živel v dunajskem pred­ odprl zdravniško prakso v Ljubljani, ves čas ostal zvest preučevanju slo- mestju Ottakring in se znašel v bedi. vendar se je bolj posvečal klasifikaciji venskega srednjeveškega slikarstva in Predmestje je opisal kot eno samo filozofskega sistema. Znanje filozofije dosegel mednarodno priznanje. Tudi delavnico ter kot dom uboštva in je pridobil pri študiju, ki ga je končal Vojeslav Mole je študiral pri prof. jetike. Iz tega obdobja izhajajo dela, pred študijem medicine. Janeza Dvoržaku na Dunaju. Napisal je več kot so »Za narodov blagor« in »Po- Bleiweisa bolj poznamo kot narodne- razprav o umetnosti slovanskih hujšanje v dolini Šentflorjanski«. ga buditelja in urednika Kmetijskih in narodov in bizantinski umetnosti. Napisal je tudi »Martina Kačurja«, ko rokodelskih novic. Leta 1849 je v Med slovenskimi znanstveniki je hotel dobiti honorar, da bi svoji prispevku »Spomini na Dunaj« drugih smeri srečamo v tistem času družini olepšal praznovanje božiča. zapisal stavek proti nezmernemu na Dunaju Milana Vidmarja, ki je Žal denarja ni dobil, zato je njihov življenju, ki bi bil lahko aktualen tudi diplomiral kot strojni inženir. Dosegel praznik minil ob krompirju v oblicah. danes: »De morajo gostivnice in je mednarodno priznanje na področju Čas, ki ga je preživel na Dunaju, je kavarnice o polnoči zaperte biti, ni elektrotehnike. Veliko se je ukvarjal s pomembno vplival na njegovo življe- mende nič hudiga; kdor se ni do šahom in dosegel naslov velemojstra. nje in pustil pečat tudi v njegovem polnoči najedel in napil, naj gre pa Posebno mesto med znanstveniki kasnejšem literarnem ustvarjanju. lačen in žejin spat«. Prvi članek je v na začetku 20. stoletja zavzema časopisu napisal Josip Vošnjak, ki je raketni inženir Herman Potočnik Slovenski študenti študij medicine končal leta 1858. Med Noordnung. Na Dunaju je obiskoval medicine na dunajski zdravniki izstopata glasbenika in vojaško akademijo, kasneje pa študi- univerzi v 19. stoletju skladatelja brata Gustav in Benjamin ral za strojnika raketne tehnike. Ipavec. Benjamin je bil po slogu Napisal je knjigo, v kateri govori o Slovenci so večinoma študirali romantik s klasicističnimi elementi. vesoljskem vozilu, fazah poleta in pravo, jezikoslovje in bogoslovje, v 19. Najbolj znana je njegova Serenada za vrnitvi na Zemljo. Vesoljsko ladjo si je godalni orkester. Gustav je komponi- zamislil tako, da bi bila sestavljena iz ral zborovske in solistične pesmi. bivalnega in energetskega objekta ter Nekatere njegove pesmi so ponarode- observatorija. le, kot npr. Slovenec sem. Mesto Dunaj predstavlja izhodišče Prav tako se ni poklicno ukvarjal z za arhitekturo Jožeta Plečnika, ki se je medicino, čeprav jo je študiral, Fritz je učil na oddelku za arhitekturo Pregl. Ukvarjal se je s kvantitativno dunajske likovne akademije pri Ottu organsko mikroanalizo in celo prejel Wagnerju. Učitelj Wagner je bil Nobelovo nagrado za kemijo. pomemben predstavnik dunajske secesije, ki je močno zaznamovala Slovenci na pragu tudi zgodnje Plečnikovo ustvarjanje, 20. stoletja vendar z močnimi vplivi klasike. Belvedere, baročni dvorec, ki obsega Dunaj mu je dal vse tisto, čemur V začetku 20. stoletja so Slovenci danes rečemo Plečnikova arhitektura. Zgornji in Spodnji Belvedere, je v 18. stol. delovali na Dunaju na različnih področ- Najprej je postavil vodnjak Karla po naročilu avstrijskega vojskovodje jih: zgodovini, umetnosti in jezikoslov- Boromejskega, ki so ga postavili ob princa Evgena Savojskega kot letno ju. Srečamo pa tudi več znanstvenikov s 60-letnici dunajskega župana dr. rezidenco zgradil baročni arhitekt Jo- področja uporabnih ved. Karla Luegerja. Prenovil je stanovanj- hann Lukas von Hildebrandt. Pri razvoju zgodovine umetnosti sko hišo družine Zacherl. Stavba izsto- so delovali nosilci in utemeljitelji pa s poudarjeno plastiko ter temno Revija ISIS Marec 2015 83 Zanimivo

granitno oblogo. To je bil stil, ki so ga poznamo po tem, da je zapustil nim ozračjem na avstrijskem Koro- povzeli številni dunajski arhitekti. premoženje Medicinski fakulteti v škem. Nekaj povsem izvirnega je njegova Ljubljani z navodilom, naj ga upora- Leta 1966 je klarentinski pater cerkev Sv. Duha v Ottakringu, v kateri blja za ustanovitev in vzdrževanja Ivan Tomažič poskrbel za domovanje je uporabil vrsto motivov iz vsakda- zavoda Oražnov dom. Alojz Zalokar je koroških študentov v času študija in njega delavskega življenja, saj si jo je bil profesor porodništva na babiški postavil slovenski študentski dom zamislil kot njihovo duhovno središče. šoli in primarij na ginekološko-poro- Korotan. Dom je odprt tudi za študen- Cerkev ima železobetonsko konstruk- dniškem oddelku bolnišnice v Ljub- te drugih narodnosti ter nudi sobe cijo, kvadratni tloris ter samostojen ljani. turistom. Pater Tomažič je izdajal zvonik. Na fasadi je postavil betonske Ključen pri ustanovitvi medicin- Glas Korotana, v katerem so se stebre po zgledu stebrov iz starega ske fakultete je bil Janez Plečnik, izražale vsebine slovenskih venetolo- Egipta. mlajši brat Jožeta Plečnika, ki je na gov. Pater je o tej tematiki izdal tudi Sčasoma je bilo ozračje na dunaj- Dunaju leta 1899 doktoriral iz medici- knjigo. skem dvoru Plečniku vse manj naklo- ne in specializiral s področja patologi- Na Dunaj je prišel tudi eden njeno, toliko bolj pa Maksu Fabianiju, je ter sodeloval pri odkrivanju krvnih najuglednejših arhitektov Boris ki se je znal bolje sukati v visokih skupin. Plečnik je bil večkrat dekan in Podrecca. Na dunajski Akademiji krogih. Postal je svetovalec prestolo- prodekan na fakulteti ter predaval uporabnih umetnosti je študiral naslednika Franca Ferdinanda. Če ga anatomijo. Nevrologijo je predaval kiparstvo ter arhitekturo na Tehniški ne bi ubili v Sarajevu, bi Fabiani Alfred Šerko, ki je na Dunaju študiral visoki šoli in na Akademiji likovnih postal njegov minister za kulturo. V psihologijo, filozofijo in medicino. V umetnosti. Diplomiral je iz arhitektu- njegovem ateljeju je bil nekaj mesecev domovini je opravljal še naloge sodne- re in od leta 1972 živi kot samostojni leta 1912 zaposlen Adolf Hitler, ki ga ga izvedenca. Ivan Hugo Botteri je na arhitekt na Dunaju, kjer ima slovit je mojster kmalu odpustil. Fabiani je fakulteti eno leto predaval histologijo arhitekturni biro. Je avtor več projek- Dunaju zapustil nekaj imenitnih očesa, potem pa se je preselil v Zagreb tov in razstav, kot je razstava Maksa stavb, s katerimi je v avstrijski prostor in bil predstojnik interne klinike. Fabianija in Jožeta Plečnika. Dobil je vnesel zahodnoevropske novosti. Če je prvo nagrado za natečaj projekta bil Fabiani toliko bolj kot Plečnik Slovenci po padcu Severni kolodvor. priljubljen v času življenja, pa je monarhije do danes Še bi lahko naštevali ljudi, ki so Plečnik s svojim ustvarjanjem vplival pustili pečat v naši bivši prestolnici, na kasnejše generacije arhitektov. Konec prve svetovne vojne je vendar smo se osredotočili na najvi- Njegov odklon od moderne arhitektu- pomenil slovo od stare Avstrije, v dnejše, vsaj kot jih dojemamo danes. re ne pomeni zaostajanja, ampak Ljubljani je začela delovati univerza, Mogoče bodo kasneje odkrili še odkrivanje novega. nastala je državna meja med novo stvaritve drugih, ki jih sedaj ne Avstrijo in novo državno tvorbo južno poznamo ali jim ne posvečamo dovolj Študenti medicine na od Drave, zato je vse manj Slovencev pozornosti. prehodu stoletij študiralo na Dunaju. Slovenska študentska društva so ugasnila. Kljub Za konec Marsikateri študent medicine, ki temu se še vedno najdejo izredni Danes Dunaj ni več naša prestol- je končal študij na Dunaju ob koncu posamezniki, ki so bivali in ustvarjali nica, vendar pritegne številne sloven- 19. oz. začetku 20. stoletja, je v domo- na Dunaju. ske študente tudi zaradi nizkih šolnin vini sodeloval z novoustanovljeno Po prvi svetovni vojni je prineslo za mednarodne študente ter zaradi medicinsko fakulteto v Ljubljani. na Dunaj Lovra Kuharja - Prežihove- dobro ocenjenih univerz. Letno Alojz Kraigher, Ivan Oražen in ga Voranca. V mestu je živel kot študira na dunajskih univerzah okoli Alojz Zalokar so bili med pobudniki ilegalec ob podpori mednarodne 300 slovenskih študentov. Vsega za ustanovitev ljubljanske medicinske organizacije za pomoč preganjanim skupaj po nekaterih ocenah živi na fakulteta. Kraigher je sicer znan kot komunistom. Na Dunaju je napisal Dunaju 4000 Slovencev. pisatelj, ki je izšel iz literarne smeri »Boj na požiralniku«, »Požganico«, moderne in se usmeril v naturalizem. »Doberdob«, slednja v zaporu. Literatura: V svojih delih je rad predstavil moralo Po plebiscitu leta 1920 je na 1. Medved D. Slovenski Dunaj. Izpolnjena izd. Celje: Grafika Gracer, 2013. izobražencev in naturalističen opis Dunaj prišlo več koroških študentov, 2. Slovenski biografski leksikon. V Ljub- slovenske družbe. Tudi zato je Ivan ki so ustanovili svoj krožek. Od leta ljani: Zadružna gospodarska banka, Cankar ob izidu njegove drame 1921 do 1938 so izdajali list Koroški 1925–1952. 3. Zupanič Slavec Z. Prvi učitelji popolne »Školjka« zapisal, da je najdragoce- Slovenec. Po drugi svetovni vojni je Medicinske fakultete v Ljubljani po letu nejši dar resničnega umetnika pre­ Dunaj koroškim Slovencem nudil 1945. drznost in odkritosrčnost. Oražna zatočišče pred zatohlim nacionalistič- Revija ISIS 84 Marec 2015 Zdravniki v prostem času

Obalni komorni orkester

Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., Ljubljana [email protected]

Čudovito preddverje Domus Medica je v januarskem koncertnem večeru 21. januarja 2015 žarelo zelo slovesno. Ne le zato, ker je v njem valoval duh pravkar začetega novega leta, ampak Patrik Greblo je ob koncu navdušil publiko še kot tudi zaradi »esprita«, ki ga je ustvarilo nepriča- svojevrstni glasbeni izvajalec, ne le kot dirigent. kovano veliko število oboževalcev komorne glasbe. Da Obalni komorni orkester slavi že svojo – uspešno – glasbeno vrzel zapolnila dirigento- 30-letnico, je bilo precej nepričakovano sporoči- va soproga Petra Gačnik Greblo z igranjem lo. Da ga zadnja štiri leta vodi dirigent Patrik »a prima vista«. Greblo, tudi, saj orkester z dirigentom, ki se na V Montijevem Čardašu, sicer paradni skladbi vaje vozi iz Ljubljane, vadi »na Obali« ob petkih. za virtuozne violiniste, nas je živahno razgibala Četudi je dirigent Primorec, prostovoljno skraj- flavtistka Alenka Zupan, ki je tudi glasbena šan vikend ni značilnost povprečnega Slovenca. pedagoginja v Glasbeni šoli Koper. Že to dokazuje nenavadnost glasbenega duha. Koliko valčkov je napisal Dmitrij Šostakovič, Naslednja zanimivost v orkestru je koncertni ne vem. Poslušali smo njegov Valček št. 2., znani mojster Primož Novšak. Tudi ta je bil nekoč napev iz skladateljeve Jazz suite. Ljubljančan. Piko na »i« pa postavi še dejstvo, Temu pa je sledilo že novo presenečenje. V da je predsednica orkestra zdravnica – vodja ariji Segudilla iz opere Carmen G. Bizeta nas je pediatrije v izolski bolnišnici Irena Cetin presenetila in navdušila mezzosopranistka Lovšin. Jadranka Juras. V prijetnem druženju po Nenavadna je bila tudi pestra izbira glasbe- koncertu je umetnica povedala, da je zaključila nih del, predvsem pa solistov. šolanje koncertnega jazzovskega petja na glasbe- Prva skladba, Istrska suita Alda Kumarja, s ni univerzi v Gradcu, po prihodu domov pa se je katero je orkester pokukal čez državne meje, saj odločila, da se popolnoma posveti opernemu v petih stavkih prepleta znane istrske motive, je zaščitni znak tega orkestra že tri desetletja. Sledila je Vivaldijeva Pomlad iz Štirih letnih časov, nato pa nas je z brezhibno nežno-tihimi višinami violine presenetila virtuozna Ana Dolžan v delu skladateljev Paganinija in Kreislerja ter v aranžmaju Janija Goloba La Campanella. Arija skladatelja J. S. Bacha je poskrbela za umirjen dih dvorane. A šele po tem, ko nas je dirigent seznanil z odpovedjo prve čelistke orkestra le dan pred koncertom. »Zaradi bolezni.« Menda ji je predlagal, naj vseeno potuje v Ljubljano, saj se bo na zbornici »verje- tno že našel kak zdravnik«. Pa se modra in previdna glasbenica le ni dala prepričati, Glasbeno preddverje Doma zdravnikov in zobozdravnikov je bilo še novoletno zavedajoč se, da »nima napotnice«. Zato pa je okrašeno, predvsem pa skoraj premajhno za veliko množico poslušalcev. Revija ISIS Marec 2015 85 Zdravniki v prostem času

Petra Gačnik Greblo je uspešno nadomestila Zadovoljni člani Obalnega komornega orkestra z dirigentom (na desni) po zbolelo prvo čelistko orkestra. uspešnem koncertu v prostorih Domus Medica.

strom živahnega Typewriterja. Seveda je sledilo navdušeno ploska- nje. Ta izjemni dogodek pa je v navalu iskrenega navdušenja, kar s telefonom svoje soproge Maje, posnel zobo- zdravnik Andrej Kovačič. Posnetek si lahko ogledate na internetni strani Zdravniške zbornice Slovenije kot dokaz, da je v okviru zdravniških koncertov vedno zagoto- vljena zanimiva in kakovostna glasba.

Foto: Primož Ogrin

Humorni Ob klepetu po koncertu: z leve mezzosopranistka Jadranka Juras, čelistka Petra Gačnik Greblo, prispevki predsednica orkestra Irena Cetin Lovšin, avtorica tega poročila ter dirigent Patrik Greblo. za Sisi

petju. Strast do klasične opere jo je, Orkester pa nas je popeljal tudi v Kot je že tradicija, je aprilska kot kaže, odtegnila dosedanjemu lepe stare čase televizijskih ljubezen- Izida obogatena z nekoliko sodelovanju z možem na področju skih uspešnic. Tako smo slišali Pesem obsežnejšo humorno rubriko Sisi. jazzovske glasbe. Navdušeno je še ptic trnovk, v kateri je Patrik Greblo Vabimo vas, da v uredništvo dodala, da je dobila v naslednji sezoni odlično priredil Mancinijevo stvaritev. pošiljate humorne prispevke 2015/2016 angažma v češki operi v Por una cabeza skladatelja Carlosa (prozna besedila, pesmi, risbe Ostravi, in sicer vlogo Sare v Donizet- Gardela je sklenila glasbeni večer. ...). Gradivo bomo zbirali do 5. tijevi operi »Roberto Devereux«. Večer z zadovoljno publiko, ki je želela marca in upamo, da nam bo Gabrielova oboa Enrica Morrico- »še« in tudi dobila – v obliki še skupaj uspelo pripraviti res neja je postala oboa v rokah umetnice večjega presenečenja. zabavno Sisi. iz Marezig pri Kopru, Monike Ba- Dirigent je namreč na okroglo bič. In zablestela. servirno mizo postavil svoj pisalni Uredništvo stroj in improvizirano zaigral z orke- Revija ISIS 86 Marec 2015 Zdravniki v prostem času

45. zdravniški koncert – presežnost doživetega

Ana Marija Vrbič, inž., Ljubljana Ljubljani. Letošnje leto so diplome [email protected] prejeli študenti: Matic Bóšnjak, Jure Črepinšek, Laura Đorđević Betetto, Saša Golob, Mark Jovanović, Tjaša Že 45. zapored se je v začetku va jima je dodala zvočno polnost in Kamenski, Matija Klinc, Špela Kokelj, decembra 2014 v Slovenski barvitost, taktirka Venčeslava Za- Miha Koren, Jurij Aleš Košir, Gloria filharmoniji odvil koncert zdravnikov, dravca, zborovodje zbora pediatrične Kotnik, Klemen Mihelčič, Ariana ki spremlja vsakoletni memorialni klinike in nekdanjega baritonista Mrčela, Andraž Nendl, Urban Neu- sestanek profesorja Janeza Plečnika. ljubljanske opere, pa ubranost in dauer, Ana Pavlič in Aida Zečkano- Prireditev tradicionalno organizira spevnost. V zboru dr. Bogdan Derč vić. Kulturno-umetniško društvo Klinič- Pediatrične klinike v Ljubljani, ki ga V imenu prejemnikov diplom se je nega centra in Medicinske fakultete Venčeslav Zadravec vodi že več kot profesorjem zahvalil Matic Bošnjak. dr. Lojz Kraigher (dalje KUD) ob trideset let, pojejo zdravstveni delavci, Ob tej priložnosti so tradicionalno sodelovanju z Inštitutom za patologi- delavci v zdravstvu in drugi ljubitelji podelili tudi priznanje prof. dr. jo, Inštitutom za anatomijo, Inštitu- petja. Moto njihovega prepevanja je Franceta Hribarja za pomemben tom za histologijo in embriologijo ter »pesem za zdravje«. V 34 letih delo- prispevek k razvoju in ugledu patolo- Inštitutom za sodno medicino Medi- vanja so pripravili koncertne progra- gije v Sloveniji. Za dolgoletno požrtvo- cinske fakultete v Ljubljani. Program me iz nabora več kot 300 slovenskih valno in uspešno delo jo je prejel sta pripravila sedanji umetniški vodja narodnih in umetnih pesmi, pesmi iz zdravnik, prim. doc. dr. Rajko Kava- koncerta, mladi zdravnik in odličen svetovne zborovska zakladnice ter lar. Diplome in priznanje sta ob pianist Andrej Babnik, ter dolgoletna liturgične, operne in sodobne skladbe. bučnem ploskanju podelila dekan predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka Z njimi so gostovali pri slovenskih Medicinske fakultete prof. dr. Dušan Zupanič Slavec, ki skrbi za njegovo izseljencih v nekaterih evropskih Šuput in predstojnik Inštituta za pato- rast, razvoj in široko prepoznavnost državah, v ZDA in Avstraliji. logijo MF UL doc. dr. Jože Pižem. ter je koncert z žlahtno besedo tudi Uvodni točki programa je sledila Prireditev so z mladostno energijo vodila. Je sicer predstojnica Inštituta slavnostna podelitev diplom profesor- nadaljevali pevci študentskega za zgodovino medicine in redna ja Janeza Plečnika za izjemne študij- pevskega zbora MF UL Cor. Cor je profesorica na Medicinski fakulteti v ske dosežke pri predmetih anatomija, pevski zbor študentov ljubljanske Ljubljani. histologija z embriologijo in patologija medicinske fakultete, ki skrbi za V uvodni točki programa sta se na Medicinski fakulteti Univerze v popestritev raznih dogodkov na združila Študentski pevski zbor ljubljanske medicinske fakultete Cor in Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč, ljubljanske pediatrične klinike, ki sta ob orgelski spremljavi nevroki- rurga in glasbenika dr. Domagoja Jugovića zapela zdravniško himno avtorja Ivana Florjanca, na besedilo Ianusa Cornariusa (1500–1558) Hippocratis iusiurandum in L. van Beethovena Oda radosti. Ivan Florjanc, glasbenik in skladatelj, je imenitno uglasbeno zdravniško himno z velikim spoštova- njem poklonil slovenskemu zdravni- štvu in njihovemu plemenitemu poslanstvu. Le-tej se je pridružila še evropska Oda radosti. Himni sta Vedrina v 1. vrsti Slovenske filharmonije med obiskovalci 45. zdravniškega izzveneli mogočno, orgelska spremlja- koncerta ob Plečnikovem memorialu. Revija ISIS Marec 2015 87 Zdravniki v prostem času

Predstojnik Inštituta za patologijo MF UL doc. dr. Jože Pižem in dekan MF UL prof. dr. Dušan Šuput sta kar 17 odličnim študentom medicine in dentalne medicine Hribarjevo priznanje je za življenjsko delo podelila Plečnikovo priznanje. prejel prim. doc. dr. Rajko Kavalar.

medicinski fakulteti – od podelitve dentka 4. letnika medicine Petra Prešernovih nagrad, podelitve diplom Kolar. in magistrskih nagrad do študentskih V naslednji točki je prisotne in zdravniških koncertov. Za lastno navdušila zdravniška komorna veselje in veselje bolnikov Univerzitet­ glasbena skupina Pro medico, ki je v nega kliničnega centra vsako leto sestavi glasbenega kvarteta Andrej organizirajo že tradicionalni božični Gubenšek, 1. violina, Lucija Čemažar, koncert, ko se, opremljeni z božični- 2. violina, Jernej Bernik, viola, Seba- mi kapami, odpravijo na mini turne- stian Bertoncelj, violončelo, predsta- jo po bolnišničnem mestu. Vsako vila dopadljivo delo Blaža Puciharja I. leto pevski zbor pripravi tudi samo- Air, II. Adorable Blues. stojen letni koncert. Njihov reper­ Skupina Pro medico se v različnih toar je bogat in raznolik. Zadnjo sestavih pojavlja številna leta, njeno sezono zbor vodi Nina Skebe, ki je jedro pa predstavljata pianist in leta 2009 maturirala iz klavirja pri pediater prof. Pavle Kornhauser ter prof. Lidiji Malahotky Haas na violinist nevrolog, predstojnik celjske- ljubljanskem Konservatoriju za ga nevrološkega oddelka prim. Marko glasbo, se nato vpisala na Akademijo Zupan. Njun spremljevalec na violon- za glasbo, kjer je septembra 2014 čelu je bil onkolog, prof. Zvonimir pridobila naziv diplomirana profeso- Rudolf. Pro medico ima sedaj novo, rica glasbe. Od septembra 2014 glasbeno odlično podkovano zasedbo nadaljuje izobraževanje na magistr- z violinistoma, Andrejem Gubenškom, skem študiju glasbene pedagogike na ki je leta 2011 diplomiral na Akademi- Akademiji za glasbo v Ljubljani. ji za glasbo in leto prej končal Medi- Zapeli so priljubljeni pesmi, Adami- cinsko fakulteto v Ljubljani. Je specia- čevo v aranžmaju Alenke Podpečan lizant nevrologije v celjski bolnišnici »Ko boš prišla na Bled« in Lennon- in je za prof. Kornhauserjem prevzel McCartneyevo »Let it be«. Solistični komorni inštrumentalni sestav Pro Pianist in umetniški vodja koncerta del je zapela temperament­na štu- medico. Lucija Čemažar končuje Andrej Babnik. Revija ISIS 88 Marec 2015 Zdravniki v prostem času

študij medicine, končala pa je že magistrski študij violine pri prof. Moniki Skalar. Zadnji dve leti je bila s študentom medicine in odličnim baritonistom Domnom Križajem soorganizatorka študentskega koncer- ta. Jernej Bernik je sveže diplomirani zdravnik in je pravkar začel s priprav- ništvom v Kliničnem centru Ljub- ljana. Na kranjski glasbeni šoli je naredil deset letnikov violine. Pridru- žil se je godalnemu orkestru GŠ Škofja Loka, kjer ga je vodil prof. Armin Sešek, ki ga je po končani šoli violine navdušil za violo. Pri njem je končal še štiri leta viole in igral v orkestru kot vodja viol. Kasneje se je pridružil tudi komornemu godalnemu orkestru študentov ljubljanske akademije za Mezzosopranistka in specializantka kirurgije Alja Koren ter pianistka in glasbo Mladi ljubljanski solisti, v kate- mikrobiologinja dr. Polona Maver Vodičar. rem je uspešno nastopal do letošnjega

braževanje nadaljuje na podiplom- skem doktorskem študiju biomedici- ne. Povezanost z glasbo jo je peljala na vzporedni študij petja na Akademi- ji za glasbo v Ljubljani, kjer je tik pred diplomo v razredu prof. Alenke Dernač Bunta. Od leta 2006, ko je uspešno opravila avdicijo SNG Ljub- ljana Opera in balet, je sodelovala pri operah Don Kihot, Carmen, Samson in Dalila, Renske nimfe, Manon Lescaut, Nabucco, Črne maske ter drugih projektih. Polona Maver Vodičar je leta 2004 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Tomažu Petraču, kasneje je s pomočjo prof. Šarmanten damski tercet sopranistk, študentk medicine: Nadie Ternifi, Sanje Zupanič in Zvonke Zupanič Slavec institucionali- Ane Berus (z leve). zirala Koncert študentov ljubljanske medicinske fakultete in ga organizira- Alja Koren. Alja Koren je svojo la v letih od 2006 do 2008. Zelo je poletja, ko se je odločil zapustiti pevsko in instrumentalno glasbeno ponosna, da je koncert postal »tradi- intenzivne glasbene vode in se v večji pot začela v glasbeni šoli Frana cionalen« in da ga je letošnja genera- meri posvetiti medicini. Sedaj igra še Koruna Koželjskega v Velenju. Sred­ cija študentov pripravila že devetič. v različnih komornih sestavih zdrav- nješolsko izobraževanje je ob Škofijski Zdravniku in odličnemu trobentaču nikov in študentov medicine ter klasični gimnaziji v Ljubljani končala Matiji Švaganu je pomagala ustano- priložnostno sodeluje pri različnih tudi na velenjski srednji glasbeni šoli, viti Big Band MF, ravno tako izjemno projektih svojih glasbenih kolegov. smer flavta. Odločila se je za študij uspešno zasedbo. Sicer pa najbolj Z arijo Eboli »Nel giardin del medicine in marca 2011 uspešno uživa v igranju v komornih zasedbah bello« iz Verdijeve opere Don Carlos končala študij na Medicinski fakulteti ali z orkestrom. nas je v naslednji točki ob klavirski v Ljubljani. Zaposlena je kot speciali- V občuteni izvedbi Andreja spremljavi dr. Polone Maver Vodičar zantka travmatologije na KO za Babnika, zdravnika, ki je pravkar očarala enkratna mezzosopranistka travmatologijo UKC Ljubljana. Izo- postal specializant psihiatrije, smo Revija ISIS Marec 2015 89 Zdravniki v prostem času

poslušali Chopinov Impromptu št. 2 v odpravi študentov v Afriko. Pri Fis-duru, ki ga je avtor napisal v klavirju jih je spremljala Monika tridesetih letih 19. stoletja in je drugi Češnjevar, ki je ravno pred kratkim v seriji štirih impromptujev. Začne se postala mlada zdravnica. Uživali smo nokturneskno spevno in mirno, ob prekmurski ljudski pesmi »Ne nadaljuje ponosno in samozavestno ouri, ne sejaj«, nato smo bili priče ter konča s tehnično zahtevnimi, pa pravi vojni sopranov, v kateri so vendar spevnimi pasažami. Andrej sopranistke prevzele vsaka eno od Babnik igra klavir od svojega šestega stereotipnih opernih sopranskih vlog: leta. Njegova mentorica je pianistka iz prva je bila nežna in zaljubljena Glasbenega ateljeja Tartini prof. mladenka, druga strašna wagnerjan- Meira Smailović. V študentskih letih ska zmagovalka, tretja pa spogledljiva je s Polono Maver in Matejo Lasič sobarica. Bile so tudi odlične igralke organiziral koncert študentov MF, in lepotice ter požele bučen aplavz. zdaj pa skrbi za umetniško vodenje V nadaljevanju programa je zdravniškega koncerta. Instrumentalni trio Saje-Gubenšek- Naslednjo nadvse simpatično Maver Vodičar izvedel izjemno točko je pripravil »Damski tercet«, ki temperamentno glasbeno točko ga sestavljajo sopranistke Ana Berus, romunskega skladatelja Serbana Nadia Ternifi in Sanja Zupanič. Nichifora »Klezmer ples«* za klarinet, Zapele so prekmursko ljudsko, arr. T. violino in klavir (Marko Saje, klarinet, Solistka pianistka in mlada zdravnica Mateja Lasič z Zdravniškim orkestrom Camerata medica.

in dolgoletni član Pihalnega orkestra Krka. Sicer je novopečeni specialist psihiatrije, zaposlen na Centru za klinično psihiatrijo Psihiatrične klinike Ljubljana, dr. Polona Maver Vodičar pa bo kmalu srečna mamica! Sklepna točka koncerta že tradici- onalno pripada Zdravniškemu orke- stru Camerata medica, ki se je predstavil s Chopinovim delom, v aranžmaju prof. Franca Avseneka: Andante Spinato e Grande Polonaise Brillante Op. 22. Zdravniški orkester je pod vodstvom dirigenta Franca Zdravniški orkester Camerata medica s pevko plastično kirurginjo Barbaro Čokl in Avsenaka spremljal pianistko Matejo dirigentom prof. Francem Avsenekom. Lasič. Orkester združuje zdravnike, študente medicine in druge zdrav- stvene delavce ter somišljenike, ki Bec, Ne ouri, ne sejaj in F. Cur- Andrej Gubenšek, violina, Polona gojijo pristno ljubezen do glasbe in schmanna: Blumengruss, op. 22. Maver Vodičar, klavir). Tudi ob tem je orkestrske igre. Letos se je orkestru Ana Berus, Nadia Ternifi in Sanja publika navdušeno pozdravljala pridružilo pet novih študentk in en Zupanič so študentke 2., 4. in 6. odličen izbor programa ter sijajno študent medicine. Gre večinoma za letnika Medicinske fakultete v Ljub- izvedbo! Marko Saje, ki je sestavil študente prvih in drugih letnikov. Od ljani. Spoznale so se na Konservatori- tokratni trio, je ljubiteljski klarinetist leta 2011 orkester organizacijsko vodi ju za glasbo in balet Ljubljana, kjer pri prof. Tatjani Vasle in prof. Editi * Klezmer je zvrst, ki izhaja iz glasbene tradicije vzhodnoevropskih Judov - Aškenazov. Glasbe- Garčević - Koželj obiskujejo pouk niki, imenovali so se klezmorimi, so ga sprva igrali za ples predvsem na porokah in podobnih solopetja. Sodelujejo že skoraj eno slavljenjih. Kasneje se je ob prihodu judovskih migrantov v Združene države pomešal z ameriškim jazzom in je kot tak širše prepoznan. V zadnjem času se ponovno uveljavlja leto. Junija so imele dva samostojna originalni klezmer. Tak je tudi Klezmerjev ples, ki ga je iz obstoječe literature izbrskala Polona dobrodelna koncerta, namenjena Maver. Revija ISIS 90 Marec 2015 Zdravniki v prostem času

skladateljev, kjer je na treh zgoščen- kah predstavil opus komornih skladb tridesetih slovenskih skladateljev, ki so pisali za violo. Leta 1997 in 2005 je prejel Betettovo nagrado. Od leta 2010 je umetniški vodja in dirigent Zdravniškega orkestra Camerata medica, za katerega z bogatim znan- jem in veliko mero razumevanja narave zdravniškega dela piše izvrstne priredbe. Prvo violino v orkestru igra profesorica violine Vildana Repše. Čisto za konec koncerta je medi- cinski ansambel Inflammatio Musi- Trio Gubenšek, Maver Vodičar in Saje po imenitnem nastopu z židovskim plesom klezmer. cae – vnetih od medicine, ki redno nastopa na božično-novoletnem koncertu v Zdravniški zbornici, pripravil tri skladbe, in sicer J. Priv- šek, D. Velkavrh, arr. Gregor Ftičar: »Če živiš«, M. Sepe, D. Velkavrh, arr Gregor Ftičar: »Človek«, J. Privšek, G. Strniša, arr. Peter Grašič: »Ne prižigaj luči v temi«. Člani ansambla, zdravniki in zobozdravnik, Jernej Podboj, saksofon, Tine Malgaj, kitara, Gašper Kren, bas, Kamil Berro, bobni, Hotimir Lešničar, klavir, so ob taktirki Franca Avseneka spremljali vokalistko Barbaro Čokl. V ansamblu Inflammatio Musicae Zbora dr. Bogdana Derča in študentov medicine Cor z voditeljico koncerta prof. Zvonko sta se združili dve generaciji zdravni- Zupanič Slavec. kov: mladostna in mlajša. Od mlado- stne sta dva že upokojena, pianist dr. Marina Klemenčič, orkester pa Orkester Camerata medica je pod prof. dr. Merik Lesničar in saksofo- ustvarja pod skrbno taktirko prof. taktirko Franca Avseneka nadaljeval s nist prim. Jernej Podboj, tretja, pevka Franca Avseneka. skladbo L. Bernsteina, ki jo je aranži- Barbara Čokl, pa je še v polnem Letošnji koncert je bil poseben, saj ral dirigent kar sam: »Somewhere«. delovnem zagonu. Med mlajšimi so so prvič na tem odru nastopili z mlado Franc Avsenek je Akademijo za bobnar Kamil Berro, ki čaka na zdravnico in prof. klavirja Matejo glasbo v Ljubljani končal v razredu specializacijo iz ortopedije, Gašper Lasič. Medicina in glasba sta neločlji- violista prof. Alija Dermelja. Simfo- Kren, ki ob igranju na kontrabas vi del Mateje Lasič. Omogočata ji ničnemu orkestru RTV Slovenija se je specializira družinsko medicino, pristen stik z ljudmi ter ob tem tudi pridružil leta 1967, od leta 1982 pa je kitarist Tine Malgaj se je poleg vsega osebno rast in spoznavanje. Letošnje bil njegov violist solist. Deloval je v lotil še doktorata. Torej, združili sta se leto je bilo zanjo zelo pestro, saj je različnih komornih zasedbah in mladost in mladostnost, zagnanost in diplomirala s pohvalo na MF UL, ustanovil Komorni orkester Camerata izkušenost, tradicija z novostmi, sving pripravila diplomski koncert, diplo- Labacensis. Bil je član Slovenskega z rockom, balada z igrivo pevko – in mirala v razredu prof. Dubravke godalnega kvarteta, Klavirskega nastala je prijetna, prijateljska zmes, Tomšič Srebotnjak z nazivom diplo- kvarteta RTV Slovenija in sedaj ki izvaja glasbo, všečno glasbenikom mirana glasbenica pianistka, zaključi- Ljubljanskega godalnega kvarteta. in vedno znova pritegne in navduši la pripravništvo in naredila strokovni Nastopal je tudi kot solist in snemal tudi poslušalce. izpit. Kot študentka je bila tudi za RTV Slovenija. Od leta 1993 je S koncertom so nastopajoči z dobitnica priznanja prof. Janeza profesor na Akademiji za glasbo v izjemnim glasbenim znanjem požlaht­ Plečnika. V preteklosti pa je organizi- Ljubljani. Leta 2001 je izšla njegova nili 45. obletnico Plečnikovega memo- rala tudi študentske koncerte. Antologija viole v skladbah slovenskih riala in teden Univerze v Ljubljani. V Revija ISIS Marec 2015 91 Zdravniki v prostem času

zadnjem desetletju koncert iz leta v ne morejo vsi vsako leto na oder, saj certi kažejo na izjemno povezovalno leto postaja vse bolj priljubljen, za kar jih je preveč, je vse več akademsko moč zdravništva,­ na njihovo prese- gre veliko priznanje KUD-u, saj je on izobraženih zdravnikov – glasbenikov, žnost glasbenega znanja in tesno tisti, ki ima v svoji predsednici prof. še posebej izjemnih pevcev, mladih in medsebojno sodelovanje. Tako pri- Zvonki Slavec povezovalno moč, da lepih umetnikov, ki so iz ljubiteljskega stno prisrčno je bilo tudi pokoncertno ohranja in nadgrajuje tradicijo, ji daje izvajanja prestopili na profesionalno druženje, kjer so vladali radost, izjemno prisrčnost in toplino, pa tudi raven. Nanje smo resnično ponosni. S zadovoljstvo in smeh. Zbrani so si praznično galantnost. Nastopajoči od takšnimi nastopi bi se lahko pojavili stiskali roke, se objemali in se radosti- predsednice naprej vedno skrbno kjerkoli, tudi na profesionalnih odrih. li veselega decembra, ko bo spet več izberejo garderobo in tudi z njo Nič čudnega torej, da je dvorana časa za druženje, da drug drugemu pričarajo delček magičnosti doživetja. vedno zapolnjena do zadnjega kotička povedo kaj lepega in na koncu ponov- Naj se praznik loči od navadnega dne! in je povpraševanje po vstopnicah no rečejo: »Če ne prej, se srečamo Zato se koncertno občinstvo počuti veliko večje od ponudbe. Naj gre vsem prihodnje leto, ko se bo koncert svečano privzdignjeno in svoj koncert nastopajočim, organizatorjem, vod- približal svojemu abrahamu.« prepoznava za najprisrčnejše stanov­ jem in številnim nevidnim rokam, ki sko druženje, na katerem je kar nujno pri tem vsi volontersko sodelujejo, vse Foto: Milan Simčič biti prisoten. Med nastopajočimi, ki priznanje in zahvala, saj s temi kon-

Literarno kolesarjenje 2014

Marjan Kordaš, Ljubljana Zdravniški (zdravstveni) [email protected] intermezzo Pozitivne posledice čiščenja Če se prav spomnim, je bila knjiga A izkušnja uči, da kar se ne zapiše, koles (biciklov): Plaz knjig, ki me je Etika za Amadorja (Fernando Sava- se kmalu pozabi. O preteklosti vemo zasul skoraj do vratu. ter) tista, ki mi je nekako odprla oči. samo tisto, kar je bilo po dogodku A najprej tehnične kolesarske Da so imele – in še vedno imajo – vse (kmalu potem) zapisano. Zato bi se zadeve: človekove kulture restriktiven odnos naslov pravzaprav moral glasiti »Če ni Za arhiviranje kolesarjenj sem si do strasti. Strast je pri človeku sicer bilo zapisano, se ni bilo zgodilo«. priskrbel merilnik Suunto Ambit 2S, etično nevtralen pojav, vendar vsaka Sicer zveni nekam starinsko zaradi ki ima tudi vgrajen GPS. Ko se podat- strast zaradi spremljajočega užitka nujnega predpreteklika, a kot vidimo, ki prenesejo v računalnik, je v datote- vselej vodi v nezmernost. Na temelju zagotovo velja. ki med drugim na voljo zemljevid tega védenja, morda celo spoznanja, Da pa zapis ni predolg, večino prekolesarjene proge ter razni grafi. se mi je pred nedavnim zapisalo, da dogodkov obravnavam spodaj bolj Zame najbolj uporabna sta grafa o poznam dve zvrsti užitka: užitek med implicitno; eksplicitno ter in extenso frekvenci srca ter nadmorski višini dogodkom ter užitek po dogodku. pa le štiri osrednje dogodke: proge. Na voljo je tudi množica Zaradi varčevanja s prostorom Branje: Odkritje, nakup, branje numeričnih podatkov, npr. dolžina prve zvrsti, užitka med dogodkom, ne ter predstavitev doslej najmanjših proge, vsota višinskih razlik, povpreč- komentiram. Med užitke po dogodku knjig v moji lasti in posesti (zbrano na frekvenca srca, vršni učinek (užitek »potem«) pa štejem kar nekaj delo v štirih miniaturkah v ovitku veli- treninga (peak training effect, PTE). svojih dejavnosti. Tu naj navedem le kosti 8 cm × 6 cm × 4,5 cm; slika 1). Slednji je hkrati nekakšna mera dve: branje in kolesarjenje. Ki »po Kolesarjenje: Lepih kolesarjenj napora. Zanimiv podatek je tudi svoji naravi« ne vodita v nezmernost. je bilo mnogo. Izstopa pa načrtovanje, recovery time (dolžina počitka po Namreč, ko preberem knjigo, naredim naskakovanje, izvedba in ponavljanje naporu). Pomanjkljivost merilnika pa premor zaradi psihične utrujenosti ter doslej najdaljšega kolesarjenja v je njegova baterija, ki zahteva polnje- o prebranem razmišljam. In podobno sezoni (114,8 km) v različnih – tudi nje po vsakem daljšem kolesarjenju. je pri kolesarjenju; premor je neogi- obupnih – vremenskih razmerah Kar zadeva kolo (bicikel), se mi je ben zaradi fizične utrujenosti ter (slika 2). že na začetku sezone ponovilo, da je obilice vtisov. že tretjič počila napera (špica) na Revija ISIS 92 Marec 2015 Zdravniki v prostem času

vega antikvariata sem uzrl drobcen knjižni karton, zato sem zavil v trgovino in prosil za ogled. In ves presenečen ugotovil, da imam v rokah miniaturko znamenitega romana v štirih zvezkih z naslovom Josefine Mutzenbacher und ihre 365 Liebha- ber (Josefine Mutzenbacher in njenih 365 ljubimcev). Miniaturko (štirje zvezki, vsega skupaj 294 strani, 13 vrstic na stran) je izdala založba Offizin Alexander Nexö v Leipzigu leta 1990, očitno neposredno po padcu Berlinskega zidu. Razumljivo, da sem že kar v antikvariatu odprl prvi zvezek, preskočil urednikov uvod in prebral lep kos neznansko zanimivega prvega poglavja in zbirko takoj kupil za smešno ceno 20 EUR … V uvodnih opombah urednik zapiše, da je »…zgodba dunajske prostitutke Josefine Mutzenbacher ena redkih bleščic v nemškem jeziku, ki je prispevala k mednarodnemu zadnjem kolesu. Reklama o vrhunski moja kolesarska malenkost leži v fondu erotične literature. …« Avtor je kakovosti koles Mavic Crossmax SLR postelji in bere. In ko prebere eno domnevno Felix Salten1. Zgodba je je torej čisto navadna laž. Bicikel sem knjigo ali se je naveliča, samo steg­ postavljena na Dunaj v čas pred letom spet ustrezno razbesnjen odpeljal na nem roko in že je tu naslednja ... 1892, ko je bila osrednja oseba, servis prodajalca. In spet sreča v Moj letošnji literarni vrhunec je prostitutka Josefine, stara približno nesreči: po znižani ceni sem dobil par vsekakor Stefana Zweiga Die Welt von 18 let. Besedilo se bere gladko, zapleti koles istega kakovostnega razreda, gestern. Erinnerungen eines Euro- so duhoviti, ponekod zapisani v Fulcrum Red Metal XL in ju takoj päers (Včerajšnji svet. Spomini Evro- dunajskem narečju ter izrazih. Slednji zamenjal. Doslej sem brez zapletov pejca). Tokrat sem jo prebral v izvir- so razloženi v opombah in zelo zabav- prekolesaril že približno 2000 km! nem jeziku, nemščini, čeprav sem ni, npr. izraz Bißgurn ima dvojni Med tehnične pa seveda ne sodijo slovenski prevod prebral že davno in pomen, bodisi popadljiv konj (kobila) le kolesarske reči, temveč tudi knjige. večkrat. Knjiga je tako znamenita, da je bodisi zoprna baba. V romanu je samo Težave pri skladiščenju se ponavljajo vsak komentar odveč. Nekakšen en prizor nasilja in tako bralec kar s in so enake tistim, ki sem jih opisal polovični literarni vrhunec pa je simpatijo spremlja usodo prostitutke, lani in predlani. Pojem PŽD (prijetna Mladostna krivda (Franz Werfel). ki že na začetku svoje poti postane ženska družba, zdaj že skoraj vsakda- Polovični vrhunec zato, ker sem se med metresa (dobi moškega kot stalno njik) namreč prek meni neznanih branjem neznansko jezil zaradi slabega stranko, ki njene spolne usluge mehanizmov skrbi, da se skladovnice slovenskega prevoda, ki je pri nas izšel plačuje), po svoji »nezvestobi« pa knjig nenehno povečujejo. In ker sem že leta 1932. Prebral sem ga že kot »pade na dno« ter v odvisnost od se za servisiranje najinih koles že gimnazijec; slabosti slovenskega zvodnika. Ki se ga pa po raznih dodobra izuril, je po napornih kole- prevoda seveda nisem opazil, etična zapletih reši in najde bančnika ter sarjenjih skoraj ves recovery time na vsebina romana pa je že takrat bistveno postane njegova metresa. In končno, voljo za branje. V premorih med zaznamovala moj način razmišljanja. v začetku srednjih let, Josefine prelo- kolesarjenji se tako ponavlja zgodba, Na začetku omenjeni osrednji mi zvestobo (bančniku), se prvič v ki sem jo že opisal: medtem ko PŽD bralni (oz. knjižni) dogodek se je življenju zaljubi v gimnazijca in z njim ali prevaja roman Alme Karlin z spočel v Ljubljani nekako sredi takoj (takoj!) zanosi. Kljub temu naslovom Mein kleiner Chinese (Moj kolesarske sezone. V izložbi Trubarje- prekine ljubezensko razmerje ter mali Kitajec), ali o tej znameniti slovenski Nemki piše knjigo, ali za 1 Psevdonim; pravo ime je Siegmund Salzmann (1869–1945). Njegovo delo Bambi. Eine spletno stran Airbeletrina pripravlja Lebensgeschichte aus dem Walde (Bambi. Življenjska zgodba iz gozda), objavljeno leta 1923, razpravo o Arthurju Schnitzlerju, je postalo svetovna uspešnica. Revija ISIS Marec 2015 93 Zdravniki v prostem času

nosečnost in rojenega otroka nekako Mutzenbacher stara 5 (pet!) let. Ob matere (Pierre Louys, avtor tudi podtakne presrečnemu bančniku, ki koncu romana je stara 13 let in je v znamenitega, izvrstnega romana se tako ima za očeta … spolnosti – razen morda zoofilije in Ženska in možicelj), je pri meni dožive- Opomba: Morda bom nekoč v nekrofilije – obdelala vse, ker je pred- la edinstveno usodo: potem ko sem se z prihodnosti za SISI prevedel stavljivo – ali pa tudi ne. Besedilo je odporom prebil do polovice besedila, sedmo poglavje Abenteuer in napisano izvrstno; nekateri menijo, da sem jo lastnoročno zagnal v smeti. Imel Ungarn (Pustolovščina na je dober opis razmer življenja takratne- sem pa srečo, da sem le nekaj dni pred Madžarskem), ko huzarski ga dunajskega proletariata. Ko so v odkritjem obeh knjig o Josefini Mu- poročnik Feri von Öfalay, ma- velikanskih stanovanjskih kasarnah tzenbacher prebral še eno knjigo iz džarski plemič, Josefino za tri živele velike družine v eni sami sobi; z zbirke Dotik: Charlesa Bukowskega tedne povabi na svoje posestvo. eno vodno pipo na hodniku in z enim roman Ženske. Slednji je po mojem Med počitnicami se Josefine straniščem na njegovem koncu. Množi- slab opis spolnosti, pomešane z alkoho- najprej nauči posebne umetnije, ca otrok je odraščala na dvorišču in se lizmom in zadrogiranostjo. Prava jezditi ritensko na istem konju igrala, se med drugim šla igro »ata in puščoba v primerjavi z obema življenje- kot Feri (ki seveda ne sedi riten- mama«, kjer so mlajši otroci opazovali pisoma Josefine Mutzenbacher! sko) in ki vodi konja tako, da teče demonstracijo starejših otrok. Branje je S PŽD sva ponovila skoraj vsa v drncu ali galopira, seveda v kar naporno in ponekod zahteva dosedanja kolesarjenja, od katerih sta pravem ritmu za oba »jezdeca«. »dober želodec«, še posebej proti bili dve izjemno lepi: od Bohinjske Tako da Josefine zapiše, da pride koncu, ki zajema opise spolnih praks Bistrice do Rudnega polja na Pokljuki kar samo od sebe (hm!). Vrhunec Josefine in njenih sošolk z njihovim (32 km, vzpon 950 m, PTE = 3,2; z pa je njeno sodelovanje pri katehetom in spovednikom. Zadeva se vrnitvijo do izhodišča 62 km) ter od Ferijevi t. i. Husarenwette sicer konča na policiji, o vprašanju, ali Mojstrane prek Trbiža do prelaza (huzarski stavi). Dogajanje – pa je šlo za spolno zlorabo (prisilo) ali za Predel in mimo Predelske trdnjave do naj bo resnično ali izmišljeno – je spolno vzajemnost, pa lahko presoja le mostu čez Predelico (44 km, vzpon opisano izvrstno in dokazuje, da bralec. A naj bo tako ali drugače, 640 m, PTE = 3,5; zaradi ovinka ob je spolna iznajdljivost neizmerna, značilnost romana je nepopisna kru- Rabeljskem jezeru proti Nevejskemu če partner ni zakonec ... tost; krutost zaradi logike takratnega sedlu se nama je nazaj do izhodišča Besedilo spominja na Balsacove življenja. In ker mi je krutost te vrste nabralo kar 93 km). Okrogle povesti; a je Josefine precej – usmerjena proti otroku in ženski – Na začetku omenjeni osrednji bolj neposredna. Vendar: čeprav neznosna, ne bi mogel prevesti ne ene kolesarski dogodek se je tudi spočel s prostitutka, ostaja svoja, ponekod celo same besede tega romana! knjigo, naslovljeno Videmsko. Prinesla usmiljena, vedno ženska, nikoli kruta. To krutost (ki se je vzdrževala z jo je seveda PŽD in me nanjo opozori- Če se prav spomnim, sem za nekakšnim zapovedanim neznanjem la zato, ker me je že nekaj časa nago- Josefino Mutzenbacher prvič slišal lani, žensk o spolnosti) v Včerajšnjem varjala h kolesarjenju v Kanalsko med branjem zbranih del Arthurja svetu v poglavju Eros matutinus dolino. Seveda čim dlje, do Tablje Schnitzlerja. A žal vedno pozabil opisuje Zweig. Bolj zabrisano pa (Pontebba) – ali celo do Vidma … priskrbeti si knjigo, katere izvirni takratne možnosti, tudi orgije, literar- Upiral sem se kar dolgo. A ko sem v tej naslov se glasi: Josefine Mutzenbacher no izvrstno obdela Schnitzler v svoji knjigi zagledal fotografijo avstrijskega oder Die Geschichte einer Wieneri- Traumnovelle (Sanjska novela). mejnika ob mostu čez reko (leta 1866 schen Dirne, von ihr selbst erzählt Oba romana o Josefini Mutzenba- se je Habsburško cesarstvo moralo (Josefine Mutzenbacher ali zgodba cher, sicer slogovno po mojem zelo odpovedati Lombardiji in Benečiji; dunajske prostitutke, kot jo pripovedu- različna, sta nekakšna celota, opis Tablja je takrat postalo mesto na je sama). Ker se slednji naslov razlikuje prostitutkinega življenja od otroštva meji), sem se (ji) vdal. Domenila sva od naslova miniaturk, sem v odmorih do srednjih let. Miniaturke bom z se, da bova startala kar v Mojstrani. med branjem miniaturk zadevo razi- veseljem postavil v svojo knjižnico; V prvem poskusu nama je pribli- skal prek interneta in našel kompletno krutega zapisa o njenem otroštvu pa žno pri Naborjetu (Malborghetto) pot besedilo tudi tega romana (spletna zagotovo ne! zaprl hudourniški potok, ki teče prek različica, izdana v sklopu Projekta Državna založba Slovenije je leta kolesarske proge. Medtem ko ga je Gutenberg). Domnevajo, da je avtor 1987 v zbirki Dotik izdala nekaj del, PŽD preprosto prebredla, tj. do kraja tudi Felix Salten; v tej različici se takrat domnevno na meji pornografije. premočila kolesarske čevlje in kolo zgodba začne, ko je bila Josefine Ena knjiga iz te zbirke, Tri hčere svoje odnesla na drugo stran, sem se jaz uprl. Tako sva obrnila, mimogrede pri Ovčji vasi (Valbruna) zavila v dolino 2 V Ovčji (Volčji?, nemško je vas poimenovana kot Wolfsbach) vasi je pokopan, s še slovenskim Zajzera ter si do vrnitve v Mojstrano nagrobnikom »... častitljivi gospod fajmošter Juri Prešern ...«, 1805–1868, menda Francetov 2 brat. nabrala približno 90 km kolesarjenja. Revija ISIS 94 Marec 2015 Zdravniki v prostem času

V naslednjih dneh sem si prek vreme; Dobrač pred nama je bil kar ne poteka po trasi opuščene železnice, Google Earth bolj natančno ogledal zavit v deževje. Ki pa se je na srečo temveč po gozdnih in lokalnih cestah. geografske razmere in takoj potem pomikalo proti vzhodu. A čeprav Post festum mi je PŽD dostavila sva ponovila kolesarjenje, spet od suha, sva zaradi vetra v Mojstrano tudi sijajno knjigo Unterwegs zwi- Mojstrane. In tik pred predorom (za prikolesarila sestradana do kraja in schen Save und Soča. Auf den Spuren katerim je prehod čez tisti hudourni- prav na koncu svojih moči. der Isonzofront 1915–1917 (Na poteh ški potok), zavila na most čez reko In še huje je bilo z drugo ponovi- med Savo in Sočo. Po sledeh Soške Belo (Fella) v Naborjet (vas je ob tvijo. Med vrnitvijo je začelo deževati fronte), med drugim z zgodovino desnem bregu Bele). Po regionalni že v Trbižu, v Ratečah pa se je razbe- Predelske trdnjave, Kluž in drugih cesti nadaljevala do vasi Kuk (Cucco) snela nevihta s hudim vetrom, da naju obrambnih sistemov monarhije. ter na njenem koncu spet zavila na je kar prestavljalo. Do Kranjske Gore Soška dolina (oz. prelaz Predel) in most čez Belo, nazaj na kolesarsko naju je od zgoraj namakal dež, od tod predvsem Kanalska dolina sta bila v progo na levem bregu reke. In kmalu dalje pa tudi od spodaj vodni naliv preteklosti najlažji prehod iz Furlan- potem prikolesarila na opuščen zaradi delovanja centrifugalne sile ske nižine na Koroško. železniški most čez Belo, od koder se sprednjega (po obrazu in očalih) in Zdravniški (zdravstveni) že skoraj vidijo obronki Tablje. zadnjega kolesa (po hrbtu vse do intermezzo je zajemal podaljšanje Kolesarska proga se po strmem tilnika). Do Mojstrane sem sredi mojega vozniškega dovoljenja, predpi- klancu spusti skoraj v center mesta, poletja od mraza skoraj zmrznil, PŽD san za star(c)e. Kot se spodobi, sem se komaj lučaj stran od znamenitega pa je bila še komaj živa – da lakote v Zdravstvenem domu na Metelkovi mostu z ohranjenima mejnikoma iz sploh ne omenim! najavil en mesec prej in ko je napočil leta 1866. Z napisom na južnem, da Vendar: V nekaj dneh prekolesari- usodni dan, sem bil neznansko rado- do tod sega KRONLAND KÄRNTEN, ti skoraj 350 km, je pa kar dosežek, veden in vznemirjen, kako bo. In spet KAISERTHUM ÖSTERREICH. Na mar ne? Tudi zato, ker po Kanalski sem lahko samo občudoval, kako severnem miljniku pa KRONLAND dolini po moji oceni približno 1/3 gladko. Med drugim nepopisno KÄRNTEN XII MEILEN VON KLA- kolesarske proge Ciclovia Alpe-Adria prijazna in potrpežljiva medicinska GENFURT. Od Mojstrane nekaj več kot 57 km, a to je komaj polovica poti. In velja se spomniti, da je vsota vzponov celotne proge skoraj 800 m. A s PŽD sva imela srečo: pametno sva razporedila moči in četudi je bilo zelo vroče, je do Trbiža prijetno pihljalo. Med vzponom do Rateč pa je PŽD začela omagovati in je končno izjavila, da »... je tako lačna, da še lulati ne more ...«. Zato sva se v Kranjski Gori ustavila in popila po eno (zelo sladko in ledeno mrzlo) kokto in pojedla po eno makovko. Tako je bilo nadaljevanje napora do Mojstrane t. i. »mala malica« kljub vsega skupaj 115 km kolesarjenja. Zaradi prelepe pokrajine je bila skoraj nujna ponovitev. Prva ponovitev se je slabo končala zaradi nasprotnega vetra: najprej je pihal zahodnik, ob vrnitvi pa vzhod­ nik. In ko sva v peklenski vročini po vračanju iz Tablje dosegla Žabnice3 (Camporosso), se je obrnilo tudi

3 Vas Žabnice je vredna ogleda. V cerkvi so slike Križevega pota, opremljene s slovenskimi legendami. Ob vhodnih vratih cerkve je spominska plošča padlim v drugi svetovni vojni. Naslov, imena in priimki so zapisani v nemščini, domača imena pa so skoraj vsa slovenska, zapisana s šumniki! In vsepovsod po vasi je najti majhne vrtičke s cvetlicami z italijansko-slovensko-nemško razlago o zdravilnosti cvetja. Revija ISIS Marec 2015 95 Zdravniki v prostem času

sestra, ki je izmerila moj visus ter lja in dirigenta Gustava Mahlerja. V nihče, prav nihče od njih ni globinski, kontrastni in periferni vid. eni je opisano, kako so leta 1910(!) prebral niti ene same Saxberger- Nato pogovor z zdravnico dr. T. N., a postavili diagnozo streptokoknega jeve pesmi. Skladno z vsem tem kljub najinem poznanstvu sem bil endokarditisa, za katerim je Mahler poteka in končno klavrno izzveni »napet kot štrumpfpantl« in moj nekaj mesecev pozneje umrl. Druga, z vsa prireditev. In ko ob zaključku arterijski tlak, če se prav spomnim, je naslovom Ist es Haß, solche Liebe? prireditve nekateri iz občinstva bil kar 170/80 mm Hg. Vse skupaj (Je mar sovraštvo, ta ljubezen?), je spoznajo Saxbergerja, ko zasliši približno 45 minut, brez čakanja!!! roman o viharnem žensko-moškem šepet, češ, da je med mladeniči le Hvala, hvala, hvala spoštovani razmerju med Almo Mahler in slovi- »ubogi stari hudič«, se mu utvara kolegici dr. T. N. in sodelavkam! tim slikarjem Oskarjem Kokoschko. o pesništvu sesuje do kraja. Na začetku omenjeni tretji Ki je hkrati izvrstna slika Dunaja v Saxberger se razočaran vrne osrednji dogodek se je spet sprevr- poslednjih letih avstro-ogrske monar- domov. In po nekaj dneh ugotovi, gel v knjige: Zaradi kolesarjenja v hije. Ali pa Später Ruhm (Pozna da se pravzaprav še najbolje Tabljo v dežju sta bili obe kolesi kar slava) Arthurja Schnitzlerja? Zanimi- počuti v svoji stari družbi, v prekriti s peskom. Kot vesten kolesar vost je, da se mi zgodba sprva ni zdela kateri ga nihče nima za pesnika sem še isti večer obe kolesi razdrl kdo ve kako zanimiva, a po živahnih in v kateri bo spet našel svojo skoraj na prafaktorje z namenom, razpravah s PŽD se mi zdi vredna nekdanjo udobnost. nekatere oprati peska, menjalnika in kratka predstavitev in komentar: O literarni vrednosti Saxbergerje- verigi pa očistiti in namazati. In med Ko se nekega dne starejši ve mladostne pesniške zbirke Popoto- tem delom sem v veži z okvirjem gospod Eduard Saxberger vrne s vanja lahko bralec le ugiba. A če bi bil kolesa (ki je bil v procesu čiščenja) sprehoda domov, ga pričaka Saxberger resničen literat, ki piše podrl eno skladovnico knjig, tako da neznani mladenič. Predstavi se predvsem iz notranje potrebe, bi zago- sem pred sabo ves presenečen zagle- kot zastopnik skupine mladih tovo nadaljeval bodisi s poezijo bodisi dal nekaj novih knjig, med njimi eno z umetnikov, občudovalcev pesni- s prozo. Seveda bi bilo fino, če bi nenavadno naslovnico: Christa ške zbirke Wanderungen (Popo- postal mojster in postal slaven, a to je Schroeder: Er war mein Chef. Aus tovanja). Slednjo je Saxberger v bistvu obstranska reč. Resnično dem Nachlaß der Sekrterärin von objavil v svojih mladih letih, a je pomembno je eno: veselje, ki ga ima Adolf Hitler. Herausgegeben von kmalu utonila v pozabo. Saxber- človek ob svoji dejavnosti. Anton Joachimsthaler. Mit 90 Fotos. ger se čuti močno polaskanega in Saxbergerjeva tragedija ni bilo Herbig, 1985, 400 str. (Bil je moj šef. se začne družiti s to skupino spoznanje, da ni (več) pesnik. Ali celo, Iz zapuščine tajnice Adolfa Hitlerja. mladih umetnikov ter na skoraj da tudi v mladosti ni bil pesnik. Izdal Anton Joachimsthaler, dodanih vsakodnevnih sestankih razpra- Tragedija je bila njegova odločitev, da 90 fotografij). Na okvir kolesa sem vljati o umetnosti. Končno se izogne naporu ali celo izzivu takoj pozabil in začel listati po knjigi. ugotovijo, da je skoraj nujno, da pisanja. Odločitev, da se vrne v svojo Jo odložil in šel iskat ustrezne podat- svoja stališča o umetnosti pred- dotedanjo udobnost – sicer res brez ke k PŽD, ki pa je bila zaradi zgoraj stavijo na ustrezni prireditvi. In veselja, pa vendar udobnost. opisanih nevihtnih mehanizmov (v tako kot vsi mladi umetniki, naj Sklep: Tako kot prejšnja leta, mi je najširšem pomenu besede) absolutno za to prireditev prispevek pripra- tudi »Literarno kolesarjenje 2014« v nedostopna. Torej sem do poznega vi tudi Saxberger. Ko se slednji neznansko veselje. Na hudih strmi- večera kolesi očistil do konca in torej vrne domov, se usede za nah še vedno dosegam (in včasih celo sestavil ter se spravil v posteljo trdno pisalno mizo, a mu pisanje nekoliko presegam) frekvenco srca odločen, da se knjige lotim čim prej. poezije nikakor ne gre več od rok. 160/min. Po izdatnem kolesarjenju Časa bo dovolj, po izračunu Suunto Ko to spoznanje sporoči svojim »razreda Tablja, 114,8 km« sem lačen Ambit 2S naj bi bil recovery time mladim prijateljem, je razočara- in lahko se najem do sitega in ob tem približno 80 ur! nje seveda velikansko. In končno vseskozi tehtam okoli 72 kg. Videti je Ko sem dal Literarno kolesarjenje sklenejo, da bo Saxbergerjev del tudi, da bosta tako kolesarska kot 2014 v lekturo, je PŽD hudo kritizirala prireditve kar recitacija ene knjižna kilometraža ter dokumentaci- zadnji del, kratko recenzijo knjige pesmi iz že objavljene (pozablje- ja kar spodobni. Tako z veseljem zrem zgoraj. Češ, zgodovina ne sodi v ne) zbirke Popotovanja. v svetlo prihodnost, tlakovano z leposlovje. In me spomnila na kopico Med pripravami za prireditev naraščajočimi skladovnicami knjig, ki prebranih leposlovnih knjig, ki jih v pa Saxberger vse bolj spoznava jih dobavlja PŽD in ki zajema(jo) vse svojem zapisu sploh ne omenjam. plitvost in površnost »svojih tisto, kar bogati človeka … Npr. dve knjigi o Almi Mahler, ženi mladih prijateljev«. Končno (vdovi) slovitega dunajskega, newyor- ugotovi, da kljub izjavam o škega (in tudi ljubljanskega) skladate- občudovanju pesniške zbirke, Revija ISIS 96 Marec 2015 Zavodnik

Znanost in vera, uradna in alternativna medicina

Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana [email protected]

Bistveno razliko med znanostjo in vsemi religijami zajema osnovno vprašanje, ali so naše življenje in zavedanje samega sebe, mikro- in makrokozmos itd. neizmeren zbir različnih kemičnih, fizikalnih, bioloških in drugih naključij v dolgem obstoju vesolja, ali pa so posledica nekega osnovnega smisla, načrta oziroma Boga, kot beremo v zelo pomenljivem začetku Janezo- vega evangelija: » V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog ... Vse je nastalo po njej ...« Prof. A. O. Župančič je dejal, da ne moremo dokazati ne enega ne drugega. Vera je tako brez znanstvenih dokazov le odločitev za eno od obeh opcij, ki je znanost ne more zavreči. Kljub temu velikokrat slišim, da je Darwin s svojim evolucio- nizmom porazil krščanski kreacionizem in s tem zanikal obstoj Boga. Pa vendar, kako bi pred tisočletji ali stoletji sploh lahko ljudje razumeli Darwinov nauk, ki so ga danes sprejeli celo teologi (o tem je med drugimi razpravljal tudi akad. prof. Aleš Ušeničnik). Darwin naj bi dokazal, da Bog ni ustvaril statičnega, ampak dinamičen, razvijajoč se svet. Vse, predvsem monoteistične, deloma tudi politeistične vere imajo skupno prvo zapoved, verovanje v nadnaravno silo, boga (naj bo to krščanski Bog Stvarnik, judovski Mesija, islamski Allah itd.), kot drugo pa pomoč soljudem. Če bi tako verni kot tudi neverni ljudje Štirje na videz kontroverzni polarizirajoči upoštevali drugo zapoved, bi bilo življenje pojmi imajo precej skupnega. Kljub nasprotjem znosnejše. Vsekakor vede ali nevede ravna v se nedvomno deloma dotikajo ali celo prekrivajo. skladu z njo velika večina uradnih zdravnikov in Vse so ustvarili in z vsemi se ukvarjajo ljudje, ki potrebno šolano zdravstveno osebje. Po vsem skušajo olajšati človeku vsakdanje življenje in tem, kar slišim in berem v velikonakladnih mu pomagati v boleznih vsake vrste, psihičnih in časopisih in predvsem poljudnih revijah, pa telesnih stiskah in težavah. nisem povsem prepričan vsaj za nekatere samoo- Čeprav sem za obravnavo omenjenih znan- klicane zdravilce in »zdravilce«. stveno-filozofskih zadev mnogo premalo izobra- Uradna, klasična medicina sloni na preverje- žen in razgledan, pa si vseeno dovolim, še pose- nih in preverljivih metodah zdravljenja, ki so bej ob sedanjih razpravah o uradni in deloma prilagojene posameznim boleznim. Gotovo ne nejasni alternativni medicini, nekaj preprostih more biti uradno zdravljenje vedno in povsod osebnih mnenj o področjih, kjer se srečujejo absolutno predvidljivo in uspešno. Vsak bolnik je znanost, uradna in neuradna medicina s filozofi- nekaj posebnega in se lahko na bolezen različno jo, vero in celo mistiko. odziva. Zdravljenje ni vedno povsem enako, brez Revija ISIS Marec 2015 97 Zavodnik

vsakih zapletov, česar se bolniki in še je podoben simptomom bolezni«. Pri nocere«, ampak mora imeti metoda bolj njihovi svojci premalo zavedajo. tem me moti, da lahko cela vrsta prepričljive, preverljive pozitivne Vsako medikamentno zdravljenje in različnih bolezni kaže iste simptome, rezultate na dovolj reprezentančnih vsak poseg, kot so na videz nenevarni ki se po uradni medicini zdravijo na vzorcih, ne pa le na posameznikih ali injekcijski vbod ali zahtevnejši dia- povsem različen način, z različnimi manjših skupinah zdravljenih (tudi v gnostični in terapevtski posegi, so zdravili. »Homeopatska doza je uradni medicini smo začetne obetajo- lahko povezani z manjšim ali večjim izredno majhna doza«. Vsaka zdravil- če rezultate zdravljenja pljučnega raka tveganjem in morebitnim zapletom. na snov ima toksično območje, rela- na manjših skupinah v nadaljnjih Za prizadetega gotovo zelo nevšečno. tivno ozko terapevtsko območje in obsežnih mednarodnih študijah žal Pa vendar, tudi na osnovi lastnih območje neučinkovitosti, kar naj bi ovrgli). izkušenj zaupam uradni medicini, kar predstavljal premajhen odmerek učin- Nedopustno se mi zdi, da povsem potrjujeta dva podatka, 2,5-kratno kovine. Pri homeopatiji naj bi bil ob nemedicinski laik na osnovi »las­t­ povprečno preživetje od težje operaci- izredno nizkem odmerku učinkovine nih«, vendar verjetno napačno inter- je (12 namesto 5 let), 2,2-kratno pomemben »spomin« molekul (io- pretiranih izvidov (npr. intraepitelne- povprečno preživetje od diagnoze nov?). Doslej sem se učil in učil, da ga raka oz. carcinoma in situ, ki se malignoma (4,5 namesto 2,5 leta), imajo spomin, poleg človeka, še živali, sicer lahko po mnogih letih razvije v kljub (ne)predvidljivim zapletom. rastline pa »čutijo«. Ali pri mrtvi invazivnega, lahko pa tudi spontano Marsikdo me je nagovarjal, da bi šel h naravi, anorganski ali organski, res izgine) dobesedno prodaja sanje o kakšnemu zdravilcu. Čemu? Saj ne lahko govorimo o »spominu«? Morda uspešnem zdravljenju raka s postom vidim ne vzroka in smisla za to. gre kvečjemu za kakšen drug meni in svojimi predavanji pri nekaterih Najbolj pomembno je bolezen sprejeti neznan fizikalni pojav, ki so mu dali prepreči pravočasno uradno zdravlje- in znati z njo kljub določenim omejit­ neprimerno ime! Pa kljub »spominu« nje. Post ima gotovo svoj pomen, vam čim bolj normalno živeti. Vendar ne verjamem v učinkovitost. Ko sem vendar ne za zdravljenje malignomov. razumem vsakega, ki je izčrpal mož- bil še bolj pri teži, sem moral za Navidezna ozdravitev je lahko le nosti uradne medicine, da išče pomoč učinkovitost vedno vzeti večji odme- posledica počasnejšega razvoja raka tudi izven nje in da najde vsaj pošteno rek zdravila in ne manjši. Ob blažitvi pri nekaterih bolnikih, saj so lahko ohrabritev, ki morda uradni medicini glavobola je bilo učinkovitih šele 4 do razponi preživetja zelo veliki. večkrat manjka. 6 tablet optalidona, ko sem občutil Prav tako je treba z velikim Nedvomno, da alternativna nepričakovan opoj – vse biopsije sem pridržkom sprejeti zgodnjo diagnozo medicina ponuja številne metode, ki z lahkoto reševal. Čeprav je moj recimo tumorja kostnega mozga po so deloma tudi že sprejete s strani patron Tomaž Akvinski, pri razume- Omurovi metodi in govoriti o izjem­ uradne medicine. Osebno verjamem v vanju homeopatije ostajam nejeverni nosti enostavne zgodnje diagnostike različne čajčke in določene rastlinske Tomaž, kljub temu, da sem se prebil raka, kar lahko zanesljivo storimo z pripravke, verjamem v različne skozi nekaj homeopatskih člankov enostavno laboratorijsko preiskavo masažne metode, ki so tako in tako v (morda glede na »spomin« celo urina ali krvi. Prvo lahko trdijo le domeni dobrih fizioterapevtov, preveč), ki mi niso nudili prepričljivih ljudje, ki medicine očitno sploh ne balneoterapijo, ki tudi sodi v okvir in razumljivih odgovorov. Nekatere poznajo oziroma premalo (kar je uradne medicine, akupunkturo in druge metode alternativne medicine lahko nevarno celo za delo uradnega akupresuro in še kaj. so še bolj sporne in povsem brez zdravnika). Glede na potek določene Ne verjamem (vsaj zaenkrat) v razumljive razlage. bolezni pa pojav te iste maligne polaganje rok, odstranjevanje tumor- Koraka zdravniške zbornice za bolezni celo predvidimo in napovemo, jev notranjih organov brez posega z zbližanje z zdravniki homeopati in brez vsakih preiskav (kar govorim nožem, odstranjevanje tumorjev s morda sčasoma še z zdravniki, ki se tudi iz lastnih izkušenj) !! postom, zdravilno prehrano s »pra- ukvarjajo z drugimi alternativnimi Zavajajoča so nekritična poročila no«, izginjanje nepreverjenih tumor- metodami, ne razumem kot razume- o posameznih primerih čudežnih jev itd. Nekatere metode so sporne, vanje, odobravanje in strinjanje s temi ozdravitev, kjer gre za cel kup po- manipulativne, nepreverjene in metodami. Vsekakor je prav, da se z manjkljivosti. En samcat primer ne nepreverljive, včasih tudi povsem alternativnimi metodami ukvarjajo pomeni ničesar, saj poznamo v uradni nerazumljive. medicinsko izobraženi ljudje, ki mora- medicini spontane ozdravitve, tudi Tudi homeopatija me ne prepriča, jo tudi v celoti upoštevati in spoštova- dokazano malignih tumorjev. Drug ker je enostavno ne morem razumeti ti medicinsko etiko in deontologijo in problem so sploh nepravilno in in v tem verjetno nisem edini. Po odgovarjati za svoje delo, ne pa nepopolno dokazane »bolezni« zaradi definiciji (Slovar slovenskega knjiž- medicinski laiki, politiki idr. brez napačne interpretacije sicer uradnih nega jezika) naj bi bila »homeopatija vsakega nadzora. Tudi v alternativni medicinskih preiskav, ki se »pozdravi- zdravljenje z zdravili, katerih učinek medicini ni dovolj »primum nil jo«, ker jih v resnici sploh ni bilo. Na Revija ISIS 98 Marec 2015 Zavodnik

primer »tumor« v žolčniku, ki je Če se vrnem zopet k veri: verujo- pozabili smrti otroka, ki so mu starši čudežno izginil, je lahko le vnetna čemu bolniku daje poleg tolažbe ter po nasvetih odtegnili nujno potreben sprememba ali morebiti sluznična potrebnega poguma tudi globoko insulin. Seveda, starši so krivi(!), ker guba. Pri malignih boleznih so zdrav- upanje, brez plačila. Tudi zdravemu so »preveč dobesedno« povzeli besede nikom znane dolgotrajne remisije neverujočemu vera daje posredno zdravilke. bolezni, več let, pri raku dojke celo več mnogo – številne kiparske, slikarske Kljub številnim ekskluzivnim desetletij, kar zdravilci prodajajo kot in glasbene stvaritve, kulturno bogate novicam o »enkratnih dosežkih« svoj uspeh. Seveda pa ne smemo tako ceremonialne obrede itd. Mar nekate- neuradne medicine je odziv nanje s pri alternativnih metodah kot tudi v re res vprašljive alternativne metode strani zdravnikov preveč mlačen in uradni medicini pozabiti na »učinek« poleg večinom lažnega upanja ob relativno redek. Res pa v medijih placeba. Pri malignomih je veliko »prostovoljnih prispevkih« lahko neradi objavljajo kritična mnenja znanih in včasih neznanih dejavnikov, nudijo še kaj? (tudi lastne izkušnje), kaj šele, da bi ki vplivajo na bolezen. Za pljučnega Verjetno si zdravilci ne želijo takih jih posredovali »pričevalcem«. raka so opisovali preko 200 statistič- ceremonialov, kot so začetno slavlje- In še pomislek: medicinska no pomembnih. Njihovo neupošteva- nje zdravilca, tudi po naših časopisih, fakulteta bi morala vključiti v študij nje lahko pripelje do napačnih za- ki lahko prej ali slej ponikne v sodnih vsaj pregled alternativnih medicinskih ključkov, kot govori šala o procesih pri nas ali v tujini, o čemer ved. S tem bi lažje ločili zrnje od plev, brezjanskem čudežu. »Spet bom pa naši mediji poročajo zelo diskre- zmanjšali nezaupanje in včasih tudi hodil, spet bom hodil ...« je dejal tno, če sploh. Kot je prav, da se neupravičena sumničenja do nekate- možak, ko je prišel iz cerkve. »Čudež dokazane napake v uradni medicini rih metod, ki v bistvu že sodijo v širši se je zgodil,« so dejale pobožne sporočajo javnosti, bi bilo treba z isto krog uradne medicine, pa jih mnogi mamce, ne da bi poslušale, da je mero odkrivati morebitne napake ne pozna(m)jo, in zavrgli tiste, ki možak nadaljeval: »... kolo so mi zdravilcev, še toliko bolj, če gre za sodijo v »horoskopsko-astrološko ukradli!« neodgovorno zaslužkarstvo. Nismo še znanost«. The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47 EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 9750 copies. Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office. The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.

The President of the Medical Chamber Prim. Andrej Možina, M. D. The Medical Chamber Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Founded in 1893 as The Medical Sabina Markoli, D. M. D. Chamber for the Carniola Province. The Medical Chamber of Slovenia was The President of the Assembly subsequently founded in 1992. Prim. assist. Jernej Završnik, M. D., M. Sc.

The Vice-president of the Assembly Nikola Potočnik, D. M. D.

Executive board of the Medical Chamber of Slovenia

The president of the Educational council Prof. Bojana Beović, M. D., Ph. D. The president of the Professional medical committee Tasks Prof. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees and The president of the Primary health care committee independent professional organisation participating in agreeing the prices of Mihael Demšar, M. D. of medical doctors and dentists. health care services. The president of the Hospital health care committee Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors in Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS for all those that work as physicians or determining contracts with the Institute dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. The president of the Dentistry health care committee contact with the patients. Participating in the negotiation of Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeing The president of the Legal-ethical committee protects and represents the interests them on behalf of private doctors as Prim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the value ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries. The president of the Social-economic committee and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Božidar Visočnik, M. D. Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medical Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims. The president of the Private practice committee doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help Helena Mole, M. D. necessary for violations of the Code. members and their families. Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors and The Secretary General issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Brane Dobnikar, L. L. B. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitable doctors‘ licences for independent work. locums during their absence. Public Relations Department Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; Polona Lečnik Wallas, B. A. undergraduate education programme for issuing a free journal to members, doctors. publishing books and other publications. Legal and General Affairs Department Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between Vesna Habe Pranjič, L. L. B. supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes. Finance and Accounting Department two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and social Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social events Health Economics, Planning and Analysis professional training, and examination. and activities. Department Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of Nika Sokolič, B. Sc. Econ. meetings and other types of professional treatment. Head of CME/CPD Activities medical development. Deterring prohibited and unacceptable Mojca Vrečar, M. B. A. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consulting Head of Postgraduate Medical Training, Participating in the preparation of service to members. Licensing and Registry Department regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legal Tina Šapec, L. L. B. in health care issues. regulations and the statute.