LETO XXII. ŠT. 12 (330) 300 SIT

24. DECEMBER - GRUDEN 2005 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH SLOV. V LENART 2230 POŠTI PRI PLAČANA POŠTNINA

SREČNO 2006 ODGOVOR DARKA FRASA ŽUPANU ..... stran 2 Stališče do predloga ustanovitve novih

2006 občin ...... stran 3 srečno SLIŠANO ZABELEŽENO, SLIŠANO..... stran 6

S PAR S L O VE N I J A d . o . o . Lj u b l j a n a, Le ta l i{k a c e sta 2 6

Majoneza Thomy 630 g + 40% GRATIS 951.- CENEJE! 190.- CENEJE! [TAJ E R S KI KM E ^ KI P R[U T p a k i r a n o, Kr a i n e r, 1 k g JE NI Ponudba velja do 31.12.2005 oz. do prodaje zalog.

Dobrodo{li v supermarke tu1. 899SPA R .-Lenart! PON - PET 8h - 20h SOB 8h - 17h NED 8h - 1 2h 24.1 2 . in 31.1 2 . 2005 odprt o sa mo do 17h, 25. in 26.1 2 . 2005 t e r 1. in 2 .1. 2006 zaprt o!

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE DRUGO LETO AKTUALNO

ustave zapisana pravica in dolžnost staršev prihranka, kar je bil glavni argument za ukinitev vzdrževati, izobraževati in vzgajati otroke. Le redke samostojnega javnega zavoda, da bi se prikrili določbe ustave se izvršujejo neposredno, večina resnični osebni motivi. V 11. številki Domačih novic smo na jih je konkretiziranih v zakonih in podzakonskih Bralcem sem dolžan še pojasnilo glede drugi strani v okvirčku objavili tekst o objavi aktih. Zakon o vrtcih v 2. členu določa, da je namigovanja o moji karieri kapitalista. Izraz, ki odgovora - izjave Darka Frasa na mnenje temeljna naloga vrtca pomoč staršem pri tem. sem ga uporabil v svojem mnenju je bil uporabljen bralca Rojka v zvezi z zakonitostjo sklepa o V 3. členu istega zakona je opredeljeno načelo kot prispodoba in se ne nanaša na nikogar prednostnih kriterijih za sprejem otrok v vrtce enakih možnosti za otroke in starše kot eno izmed osebno in tudi nisem nikogar ocenjeval glede v občini Lenart. temeljnih načel predšolske vzgoje. Nadalje je njegove uspešnosti. Seveda si želim, da bi imeli Omenjeni tekst, ki smo ga objavili v v 14. členu jasno opredeljeno, da programi za tudi v Lenartu čim več uspešnih podjetnikov ali okvirčku nam je poslal in podpisal Ivan predšolske otroke zajemajo ne samo varstvo, delodajalcev, vendar ne takšnih ki menijo, da so Vogrin, župan občine Lenart. Tako kot tudi ampak predvsem tudi vzgojo in izobraževanje, samo oni delavni in ustvarjalni in da zato lahko daljši tekst, ki je bil objavljen v nadaljevanju zlasti v drugem starostnem obdobju. Zato je javno zaničujejo druge. Smatram, da morajo biti pod okvirčkom. posebej pomembno, da imajo možnost vpisa v vsi ljudje delavni, ustvarjalni, če želijo preživeti, tudi Odg. urednik vrtec vsi otroci, vsaj v drugem starostnem obdobju. učitelji, delavci in kmetje. Zato se mi namigovanje Zato 10. člen zakona o vrtcih nalaga občini, da o nedelu, neustvarjalnosti in neuspehu pri mojem začne postopek za zagotovitev dodatnih prostih opravljanju obrti zdi pritlehno in nemoralno dejanje. mest v javnem vrtcu ali razpiše koncesijo, če vrtec Tistim bralcem, ki me ne poznajo naj povem, da nima dovolj prostih mest in starši izrazijo interes sem prenehal z opravljanjem obrti, ker sem zaključil Katera stran je za vpis tolikšnega števila otrok, da bi bilo mogoče študij in mi je potekla najemna pogodba za prostore oblikovati en oddelek. v katerih sem opravljal dejavnost. Prav tako sem Glede svojega stališča o spornih kriterijih oziroma poravnal vse dajatve in prispevke v zvezi z obrtjo, prava? merilih za sprejem otrok v vrtec bi rad poudaril, da v kar se lahko vsak prepriča pri pristojnih organih. le to ostaja nespremenjeno. Trditev župana, da sem Štiri leta opravljanja obrti mi pomenijo dragoceno glede tega spremenil stališče je zavestno zavajanje življenjsko izkušnjo, razen tega pa sem si s to Spoštovane občanke in občani! javnosti ali pa popolno nerazumevanje. Res je, da dejavnostjo lahko financiral študij, zato še posebej sem ugotavljal, da kriteriji, ki se uporabljajo v vrtcu ne morem sprejemati podtikanj od gospoda, ki Lenart skoraj v celoti povzemajo kriterije določene v smo mu izobraževanje plačevali tudi iz občinskega Pred časom sem podal kratko izjavo ali zakonu, pri tem pa seveda župan »pozabi« omeniti, proračuna (npr. izobraževanje na Dunaju leta 2001). bolje rečeno izrazil sem svoje mnenje v zvezi z da sem poudaril, da bi bili legalni, če bi jih sprejemal Županu torej vračam nasvet, da naj sodi najprej vprašanjem meril za sprejem otrok v vrtce v občini svet zavoda in če bi na njih podal soglasje tudi svoje čevlje potem pa še druge. Lenart. Nisem si predstavljal, da skromno mnenje, občinski svet, kar pa še ne pomeni, da bi za to bili Kar se tiče zvestobe svojim stališčem, ki jo ki je bilo le nekaj stavkov dolg odgovor občanu tudi zakoniti. Prav tako sem izpostavil, da se mi zdi tako poudarja, bi spomnil bralce, da je gospod na njegovo elektronsko sporočilo, lahko izzove problematičen vrstni red kriterijev, ki ni usklajen Ivan Vogrin večkrat pred in po prepričljivi ponovni takšno reakcijo. z zakonom in posebej poudaril, da je problem izvolitvi za župana leta 2002 izjavljal, da sta dva Moram priznati, da sem bil neprijetno presenečen v Lenartu namerno izzvan, da se na račun otrok mandata (in pol) več kot preveč in da se mora nad odgovorom, ki sem ga dobil s strani župana izvaja politična promocija posameznikov. Seveda človek potem umakniti in dati priložnost tudi g. Vogrina, čeprav njemu seveda nisem pisal, niti tudi jaz menim, da če smo že prisiljeni delati vrstni drugim, da kaj naredijo. Čas bo pokazal ali bo ostal ga nisem omenjal v svojem mnenju. V kolikor se red, je prav da imajo prednost otroci staršev, ki so zvest svojim stališčem ali pa ga ne bo mogoče slast je čutil izzvanega je bila to zgolj njegova osebna zaposleni, vendar to ne pomeni, da morajo otroci po oblasti premamila, da bi pozabil na izrečene ocena. Očitno me je bilo potrebno, ker sem si drznil ostalih ostati zunaj vrtca. Na enak način je bilo besede. izraziti drugačno mnenje, brezobzirno napasti. To tudi vprašanje gledalcem v omenjeni TV oddaji Za konec pa še nekaj o »tekanju iz ene na drugo bi pričakoval od kakšne radikalne politične opcije Trenja z dne 20.10. 2005 zastavljeno tako, da je stran«, ki mi je bilo očitano. Očitno g. župan razume brez predsodkov in morale. Od župana pa bi prej lahko bil rezultat vsakemu v naprej znan. Večina demokracijo tako, da ima samo on vse prav, vsi ki pričakoval, da bo problematiko reševal strpno in je menila da ni prav, da imajo otroci iz socialno se s tem ne strinjajo ali pa mislijo drugače, pa so na višjem nivoju kulture komuniciranja. Njegov ogroženih družin prednost, pred ostalimi, vendar »druga stran«. Čiste vesti lahko vsem občanom odgovor, smatram za slaboumno kritiko, ki je polna ta rezultat po mojem prepričanju ne pomeni, da zagotovim, da sem vedno na isti strani – to je na neresnic in zavajanj, s katerimi me je poskušal so ti gledalci mnenja, da moramo te otroke pustiti strani zakonitosti, pravičnosti in interesov občanov v javnosti diskreditirati kot osebo in štejem to zunaj pred vrtcem. Rezultat je le spontana reakcija in občank, ker razmišljam s svojo glavo in ne dejanje kot napad zoper čast in dobro ime. Že stari staršev na vse probleme, ki so se nakopičili zaradi podpiram slepo namer in odločitev, ki jih predlaga Rimljani so zaničevali kritike, ki so namesto o stvari številnih neurejenih vprašanj in zlorab na področju samo ena stran. Zato sem že večkrat podprl polemizirali o človeku. Sicer pa menim, da človek, otroške vzgoje. Prav gotovo je zakonodaja na tem vse predloge, ki so po mojem mnenju dobri za ki na ta način komunicira z drugim preko javnosti, področju potrebna temeljite prenove, saj so težave občino in občane in hkrati zakoniti, ne glede na pove največ o samemu sebi in svojih vrednotah. v nekaterih okoljih že neobvladljive. Kriteriji ki se to so prihajali od župana ali katere »druge strani« Najbolj cinično in očitno sprenevedanje se mi uporabljajo v Lenartu so v nasprotju z veljavnim in ne glede na to komu je to všeč ali pa ne. Tako zdi, če dopis, ki je poln diskreditacij zaključiš z pravnim redom in zavestna uporaba le teh pomeni bom ravnal tudi v prihodnje, pa četudi bom zato besedami »S spoštovanjem!«. Bralci si bodo lahko nespoštovanje načela pravne države, na kar je deležen takšnih ali drugačnih napadov in poskusov o tem ustvarili vsak svoje mnenje. opozorilo tudi pristojno ministrstvo. Če smatramo, diskreditacije. Ker je odgovor poln dvoumnih namigovanj o da nek predpis ne ustreza dejanskim razmeram, ga S spoštovanjem! moji nesposobnosti in spreminjanju stališč in ker je potrebno najprej spremeniti in šele nato lahko Darko Fras je s strani urednika objavljen dvoumen uvodnik, ravnamo drugače. To je bistvo pravne države, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da sta tako v nasprotnem primeru pa imamo zakon divjega urednik, kot župan to že dokazala, se čutim zahoda ali ulice. dolžnega, da javnosti podam tudi svoj odgovor. Če bi se v Lenartu spoštovala veljavna zakonodaja S svojim ravnanjem in interpretacijo ustave in in bi bil resničen namen konstruktivno reševati drugih pravnih predpisov je župan pokazal vso problem ki je nastal, bi bilo potrebno začeti svoje (ne)razumevanje prava, kot tudi pomena postopek za organizacijo še nega oddelka ali in vsebine predšolske vzgoje. Očitno župan in razpisati koncesijo, saj je bilo zavrnjenih 28 otrok. njegovi svetovalci preberejo le tiste določbe, ki Letni stroški plače dveh delavk v vrtcu bi bili brez jim v danem trenutku odgovarjajo za zagovarjanje dvoma manjši, kot je bil na primer strošek objave njihovih namenov in motivov, na ostalo pa kar časopisnih člankov v kronologiji, ki si jo je privoščil pozabijo. Zaradi korektne obveščenosti bralcev župan. Nič od tega ni bilo storjeno, prav tako pa na kratko povzemam ureditev. Tako je v 54. členu tudi ni duha ne sluha o 50 miljonih napovedanega

Prva ševilka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o.  Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5.  Elektronski naslov:[email protected]  Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič,  urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl.  Maloprodajna cena za izvod je 300 SIT, za tujino se naročnini prišteje poštnina.  Transakcijski račun 04102-0000132489  Časopis Domače novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1228.  Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.  Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76  Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

2 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 AKTUALNO

Stališče do predloga ustanovitve novih občin

Vprašanje novih občin je predvsem 2) Večanje števila novih malih vprašanje v kakšni državi želimo živeti. občin povečuje centralizacijo v To pomeni: Sloveniji!

1. Ali bomo živeli v centralizirani, Razdrobljene, manjše občine imajo slabo zbirokratizirani, dragi in z visokimi davki pogajalsko moč pri uveljavljanju družbeno obremenjenimi državi, z visoko davčno koristnih zamisli nasproti državi. Tako kot je sama obremenitvijo prebivalstva, kjer bo velikost objektivna omejitev v komuniciranju z gospodarstvo pešalo in zaradi preživetja državo, imajo manjše občine tudi objektivne selilo svoje aktivnosti v druge države, ali kadrovske in strokovne omejitve, kar vse pa povečuje odvisnost lokalnih skupnosti od 2. v državi, ki bo decentralizirana, z države, torej centralne oblasti in uklanjanje majhno a učinkovito javno upravo, ki deluje posameznim političnim botrom, političnim v vlogi kvalitetnega servisa prebivalstvu strankam ali institucijam. Takšne razmere so in gospodarstvu, kjer se bodo davčne idealne za centraliziranje države, kjer se lahko obremenitve nižale, kar bo omogočalo v miru nadzoruje občine. In da je paradoks še razvoj gospodarstva, večjo konkurenčnost, večji, v takšnih razmerah se ob asistenci te iste nova delovna mesta in večanje kvalitete države, lahko ustanavljajo nove birokratske življenja prebivalstva! ravni, kjer občine izgubljajo čas, sredstva in energijo. To privede do situacije, ko se občine Vsekakor je ta druga podoba naše skupne v svoji navidezni avtonomnosti obračajo vedno države in prihodnosti tista, za katero si velja bolj vase. Svojih ciljev več ne poizkušajo prizadevati. Mislim, da je malo tistih (pa naj gre uresničiti v dialogu s centralno oblastjo, z za prebivalca RS, gospodarstvenika, politike zakonodajalcem, pač pa na bližnjih dvoriščih. na različnih ravneh) , ki bi takšni državi želeli Občine se začno med seboj prepirati za različna ali upali nasprotovati. Prepričan sem, da si za t.i. državna sredstva. V resnici gre pogosto takšno državo prizadevate tudi sami. In kaj ima za »podarjen drobiž«, ki omogoča državi, da vse to veze z vprašanjem novih občin? ima mir pred upravičenimi zahtevami lokalnih Prepričan sem, da je ta povezava pomembna. Oblikovanje takšne želene skupnosti po spremembah. države je sestavljeno iz mozaika ukrepov in odločitev, ki se zde različno pomembne, a ne pozabimo, da so sestavni del celote. Vsaka odločitev daje smernice za oblikovanje drugih odločitev, pri odzivih se preverja njihova konsistentnost, ciljna usmerjenost. Prepričan sem, da ustanovitev 3) Ustanovitev novih občin bi bila v večini novih občin količi pot stran od želene družbe. Nove občine omogočajo primerov nezakonita! centralizacijo, novo drago birokracijo, visoko davčno obremenjenost, nekonkurenčno in neperspektivno državo. Na kratko bom to svojo trditev Sam Zakon o lokalni samoupravi jasno postavlja mejo za nove občine-to obrazložil v treh točkah; je 5000 prebivalcev. Ta kriterij, sprejet v Državnem zboru, je veljaven in smiseln. Res je, da 13a člen navedenega zakona omogoča ustanovitev tudi manjših občina z ne manj kot 2000 prebivalci, a samo v izjemnih 1) Nove male občine pomenijo večanje birokracije, primerih in to zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov. Na območju Občine Lenart za nobeno od javne uprave in stroškov za njo! predlaganih novih občin teh izjemnih razlogov ni. Ne obstajajo, zato jih ni moč upoštevati. Zato bi bila ustanovitev takšne občine tako nezakonita V tem trenutku se predlaga ustanovitev 33-ih novih občin, s povprečno okoli kot tudi škodljiva. 2000 prebivalci. Iz analize obstoječih občin hitro ugotovimo, da občina z okoli 2000 prebivalci zaposluje v upravi vsaj štiri osebe. Povprečen strošek Vse te tri skupine razlogov govorijo proti ustanovitvi novih občin. Prava občinskih organov in uprave na zaposlenega v občinski upravi (plače, pot niso nove občine, pač pa večanje pristojnosti obstoječih občin, prispevki, nadomestila, izdatki za blago in storitve, objekti in oprema) poenostavitev postopkov, znižanje davčnih bremen. Zato upoštevajmo je vsaj 10 milijonov SIT letno. To pomeni, da bi ustanovitev novih občin predstavljene razloge in ustvarimo državo za katero smo se na začetku povzročilo vsako leto za najmanj 1,3 milijarde SIT dodatnih stroškov javne tega pisanja strinjali, da si jo želimo, zaslužimo, potrebujemo. Nove občine uprave. Teh 1,3 milijarde SIT seveda plačuje prebivalstvo in podjetja, in takšne države ne omogočajo! to v obliki različnih davkov, trošarin, nadomestil, prispevkov. Naš cilj mora biti znižanje davčnih obremenitev, torej takojšnja odprava davka na Spoštovani gospod predsednik! izplačane plače, znižanje DDV, to pa z večanjem stroškov javne uprave ne bo mogoče. Leta 1990 in 1991 ste največ prispevali k politični neodvisnosti Slovenije. V letih 2005 in 2006 ste pred enako pomembno nalogo: izvesti projekt Nobena novo nastalih občin tudi ne bo imela zadostnih lastnih finančnih ekonomske neodvisnosti Slovenije. Prepričan sem, da boste to priložnost virov za izvajanje dejavnosti iz svoje pristojnosti. Takšne občine bodo uresničili in pripeljali Slovenijo med države z največjim družbenim bruto odvisne od državnega proračuna. To ne pomeni, kot pogosto zmotno produktom na prebivalca. Kot župan, podjetnik in državljan Republike mislijo in razlagajo nekateri privrženci malih občin, da se na tak način Slovenije si to želim in bom svoje delovanje tudi v naprej usmerjal k temu pridobi več sredstev in da »država da ta sredstva«! Pozablja se, da tudi t.i. cilju. državna sredstva niso nastala sama po sebi, temveč so pridobljena preko različnih davkov. In tako lahko znova ugotovimo, da se z novimi občinami S spoštovanjem, veča javna poraba in potreba po novih davčnih obremenitvah prebivalstva ŽUPAN in gospodarstva. mag. Ivan VOGRIN, univ. dipl. inž.

24. december 2005 3 - DOMAČE NOVICE CIVILNA POBUDA IN NOVE OBČINE POGOVOR S SVETNIKOM OBČINE Jurovski dol premajhen za občino, dovolj velik za LENART GUNGL SANDIJEM odlagališče radioaktivnih odpadkov?! Najprej me zanima vaše mnenje Civilna pobuda Lenart je z razočaranjem sprejela odločitev državnega zbora, da se za o trenutno najbolj vroči temi krajevno skupnost Jurovski dol v občini Lenart ne razpiše referendum o ustanovitvi občine vladnih reformah. Sv. Jurij. V civilni pobudi Lenart smo razpis referenduma javno podprli, saj menimo, da se Tako jaz kot večina državljanov naj ljudje, če imajo to možnost, sami odločijo v kakšni občini želijo živeti . je prepričanih, da so reforme Mnenja smo, da je poslanec Janez Kramberger, ki je tudi vložil pobudo za ustanovitev nove nujno potrebne v dobro naše občine, korektno predstavil razloge za razpis referenduma, podprte s strani sveta krajevne prihodnosti. Gospodarstvo je skupnosti Jurovski dol. Glasovanje v državnem zboru je pokazalo, da ustanovitev občine potrebno razbremeniti, da bo Jurovski dol niso podprli poslanci SDS – triindvajset le teh je glasovalo proti amandmaju lahko konkurenčno v vse bolj o razpisu referenduma, med njimi tudi dva iz štajerskega konca Branko Marinič in Marjan globalnem trgu. Socialo pa je Pojbič, Srečko Hvauc pa ni glasoval. Svetla izjema je bil Franc Pukšič, ki se je pridružil treba usmeriti k tistim, ki pomoč poslancem Slovenske ljudske stranke (med njimi sta bila tudi Janez Kramberger in Franc zares potebujejo, državljane pa Kangler) in Nove Slovenije, ki so bili za ustanovitev nove občine Sv. Jurij. Pričakovali bi, da spomniti na osebno odgovornost bosta koalicijski stranki SDS in Desus, podprli svoji koalicijski partnerici SLS in NSi, vendar vsakega posameznika, da je v se to ni zgodilo, kar vzbuja dvom v trdnost in enotnost koalicije. Ali pa gre zgolj za ozke prvi vrsti sam odgovoren za svoj osebne in strankarske lokalne interese? eksistenčni obstoj. Vprašanje je, zakaj se je stališče poslancev SDS-a, ki so včasih zagovarjali malega človeka, v nekaterih primerih tako spremenilo. Vendar smo v civilni pobudi mnenja, da Krajevni skupnosti Kaj menite o nedavnem protestu Jurovski dol nihče ne more preprečiti njihove volje, poguma, znanja in moči v njihovi želji, nekaterih sindikatov? da enkrat sami odločijo o svoji prihodnosti. Zanimivo pri vsej stvari pa je to, da so proti Sindikati so na vladni predlog odgovorili z demonstracijo sile. Organizirali razpisu referenduma in ustanovitvi manjših občin v Lenartu prav tisti, ki so tudi Jurovski dol so nekakšno repliko »mitinga resnice« izpred 20 let. Udeleženci so pod ponujali kot eno od možnih lokacij za odlagališče radioaktivnih odpadkov in tudi pri tej tako komando sindikalnih zaupnikov korakali z jugoslovanskimi zastavami in peli pomembni zadevi ljudem niso ponudili možnosti, da bi o tem odločali sami. internacionalo, kot da se je za njih čas ustavil.Očitno še vedno mislijo, da je za nas najboljši totalitarni režim. Glede na zaključek pa menim, da je največjo korist imela Pivovarna Laško.

Ali se strinjate z novim povečanjem števila občin v Sloveniji? Ustanovitev novih občin podpiram, saj s tem prihaja v naše kraje več razvojnega denarja. Vlada razvoj občin podpira, zato je finančno ministrstvo v letošnjem letu povečalo glavarino, ki je glavni dohodek občin, za 10%, v prihodnjih dveh letih pa planira povečanje za še 10%. Zato bi bilo škoda neizkoristiti ponujeno priložnost.

Ali s sedanjo sestavo občine niste zadovoljni? Moram povedati, da smo v zadnjih sedmih letih odkar delujem kot svetnik v občini Lenart, izvedli veliko dobrih projektov, kateri so pomembni za vse KS v občini (zdravstveni dom, knjižnica, glasbena šola...). Te objekte bomo lahko uporabljali tudi če bomo samostojna občina, saj so bili zgrajeni tudi z našim denarjem. V Sv. Trojici smo v zadnjih letih izvedli projekte o katerih včasih nismo mogli niti sanjati. Vendar pa, če potegnemo črto vidimo ,da sta KS Sv. Trojica in KS Jurovski dol bili prikrajšani za znaten del denarja, kar se sedaj odraža v njihovih željah po samostojnosti. Tudi razvoj teh dveh KS močno zaostaja v primerjavi z ostalim delom občine, še bolj žalostna pa je primerjava s sosednjimi občinami. Če se bo trend zaostajanja Sv. Trojice nadaljeval, bomo čez čas Trojičarji lahko ponosni še samo na tisto kar so nam naši predniki zgradili pred več sto leti. Ali bo Sveta Trojica v Slov. goricah postala občina? Ali menite, da bi s samostojno občino v Sv.Trojico priteklo več denarja? Konec januarja bodo prebivalci krajevne skupnosti Sveta Trojica na referendumu odločali o Sv. Trojica je zadnja leta dobila letno 50-60 mio sit investicijskih sredstev, zgodovinski priložnosti za ustanovitev občine Sveta Trojica. Menimo, da je potrebno zastaviti pripadalo nam je vsaj 100 mio sit, s samostojno občino bi imeli minimalno svoj glas za občino in ne nasedati sedanjemu županu občine Lenart, ki temu nasprotuje 150 mio sit investicijskih sredstev. To pa bi razvoj občine vrnilo na sosednjim z vsemi sredstvi. Potrebno se je vprašati, če ni ravno on tisti, ki z nepravično razdelitvijo občinam primerljiv tempo. Opozoril bi še na izredno visok davek na nezazidano »trojiškega« denarja iz občinske blagajne, povzroča željo Trojičanov po svoji občini, v stavbno zemljišče. S samostojno občino bi lahko ta davek zelo znižali, da bi kateri bodo sami porazdelili denar za svoje potrebe. Lahko pa so prebivalci KS Sv .Trojica bil primerljiv ostalim občinam po Sloveniji, v Sv. Trojico pa bi še kljub temu zadovoljni z sedanjim stanjem in lahko še naprej čakajo, čakajo, da se bo kraj razvil sam priteklo več denarja kot sedaj. od sebe. Januarja je čas in priložnost za odločitev o prihodnosti ter kaj lahko vsak naredi za svoj kraj in okolje. Pri vprašanju o radioaktivnem odlagališču ste pokazali, da želite sami Hvala lepa za pogovor in uspešno 2006. odločati o svoji usodi. Možno je, da lahko nove občine pomenijo večji strošek za državo, sigurno pa ne v takšnih številkah kot jih nekateri prikazujejo. Zanimivo pa je koliko denarja Hvala tudi vam. Za konec pa bi pozval še vse Trojičarje, pojdite na sedaj nekateri župani porabljajo za popolnoma nepomembne stvari ( n. pr. kronika, zastave referendum in glasujte ZA samostojno občino Sv. Trojica, saj nimamo kaj z drogovi, službena vozila...) v lastno promocijo. S tem denarjem bi lahko rešili marsikatere izgubiti lahko le pridobimo in uspešno ter preudarno Novo leto 2006. druge probleme. Res pa je, da ponavadi v manjših občinah ljudje za manj denarja več dobijo, ker je manjših občinah proračun bolj pregleden in je bolj jasno čemu so proračunska sredstva Janez Kurbus namenjena. Manj možnosti ostaja za skrivalnice, zato pa se župani tako borijo, da bi občina ostala večja in v malhi več denarja, s katerim lahko manipulirajo. Želja dveh krajevnih skupnosti po lastni občini pa veliko pove tudi o (ne)uspešnosti sedanjega tako samohvalnega vodenja celotne občine s strani sedanjega župana. V letu 2006 želimo vsem občankam in občanom mnogo zdravja, sreče in uspehov. Matjaž Jazbec, vodja Civilne pobude Lenart

4 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 PLAČE, PLAČE Ob nedavnih protestih zoper predlagane vladne reforme, ki so jih skupaj organizirali nekateri sindikati, je župan Občine Lenart Ivan Vogrin, dne 19.12.2005 z dopisom pozval predsednike le-teh, da širši javnosti razkrijejo podatke o višini svoje mesečne plače. To z namenom, da bi javnost seznanili z dejstvom, kdo in za kolikšno plačilo se zavzema za Občina Benedikt, objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. socialni položaj delavcev. 22/98) in 5. člena Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Benedikt (Uradni Poziv, ki vam ga v prilogi pošiljamo v objavo, je bil poslan še: predsednici Sindikata list RS, št. 123/2003) zdravstva in socialnega varstva Nevenki Lekše, predsedniku sindikata KNSS Dragu Lombaru, predsedniku Pergama Dušanu Rebolju, predsedniku sindikalne konfederacije 90 Borisu Mazalinu, predsedniku SVZI-a Branimiru Štruklju. Veronika PERC JAVNI RAZPIS Svetovalka predstojnika za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2006, ki jih bo občina POZIV ŽUPANA OBČINE LENART PREDSEDNIKOM SINDIKATOV- sofinancirala iz občinskega proračuna ORGANIZATORJEM PROTESTOV ZOPER PREDLAGANE REFORME 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih športnih programov: Spoštovani gospod Semolič! 1. športna vzgoja otrok in mladine, 2. športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski Že nekaj časa slovenska javnost posluša glasne proteste predstavnikov šport, – predsednikov nekaterih sindikatov. Dnevno časopisje je še danes polno 3. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v parol, da predlagane reforme vodijo v blaginjo samo izbrane, bogate in razvoju), kapitaliste, državo pa želijo vrniti v mračno obdobje, v delavsko revščino in 4. kakovostni in vrhunski šport, socialno delo. Da bodo predlagane reforme znižale že tako nizek standard 5. športna rekreacija, delavca in podobno. 6. šport invalidov, Že lepo in prav, da se v času, ko se ves svet vrti okoli denarja, okoli privilegijev 7. šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, določenih slojev družbe, in v času ko je družba že zdavnaj razdeljena na revne 8. delovanje zvez športnih društev na območju občine Benedikt, in bogate, še kdo zamisli in zavzame za pravice socialno najšibkejših slojev 9. priznanja športnikom in športnim delavcem, družbe. 10. športne prireditve, Postavlja pa se vprašanje, ali ste predsedniki raznih sindikatov resnični 11. informatika in založništvo, zastopniki tistih, za pravice katerih bi se naj trudili? Ali so vas na vaše 12. propagandna dejavnost v športu. privilegirane in izredno dobro plačane položaje postavili delavci, socialno šibki sloji družbe na sploh tisti, za pravice katerih se tako glasno zavzemate. 2. Pogoji za prijavo na razpis Reforme se mi zdijo nujne, ljudje pa se bodo morali sprijazniti z idejo, da je Na razpis se lahko prijavijo športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo potrebno z lastnim delom zaslužiti zase in svoje otroke. Za pravice in socialni društva za posamezna področja oziroma športne panoge, zavodi, gospodarske položaj delavcev se kot delodajalec zavzemam in borim drugače. Predvsem družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov tudi tako, da si ne izplačujem kar nekaj-kratnik plače tistih za pravice katerih registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, javni zavodi s področja se (kot župan in kot delodajalec) zavzemam. vzgoje in izobraževanja iz občine Benedikt in ustanove, ki so ustanovljene za V prilogi prilagam obračunski list za mesec november 2005, za delo ki opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. ga opravljam kot župan. Pozivam tudi vas, da javnosti poleg svojih proti- reformističnih parol predstavite svoj plačilni list ter ji na tak način pokažete 3. Pogoji sofinanciranja za kako plačilo vi opravljate svoje delo in kam gre denar iz državnega Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali programi po Pravilniku za vrednotenje proračuna. programov športa v občini Benedikt (Uradni list RS, št. 123/2003). Naj zaključim z mislijo J. P. Morgana: »Ljudje imamo vedno dva razloga, Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pred zakaj počnemo to, kar počnemo-dober razlog in resničen razlog.« drugimi izvajalci programov športa. Ivan Vogrin, župan

4. Rok in način prijave VOGRIN IVAN, Zg.Voličina 34, 2232 Voličina Prijavo na javni razpis za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno Davčna številka: 93807996 pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt s pripisom: »NE ODPIRAJ – PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE Obračun pogodbenega dela dne 09.12.2005-FUNKCIONALNO DELO-NOVEMBER PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2006«, najkasneje do ponedeljka, 9. januarja Tip pogodbenega dela: 3 PODJEMNE POGODBE-FUNKCIONAR 2006. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za Bruto: 308.380,00 Priznani mat.stroški: 30.838,00 (10,00 %) oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 14. ure oddana v Davčna osnova: 277.542,00 prostorih Občine. Akontacija dohodnine: 69.385,50 (25 %)

5. Vsebina prijave Prispevek Odstotek V breme prejemnika V breme izplačevalca Prijava mora vsebovati: Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 6,00 18.502,80 Izpolnjen obrazec ŠP 2006 in izpolnjene ostale obrazce za področja, za katere Skupaj dajatve 0,00 18.502,80 programe kandidira prosilec. Skupaj bruto in dajatve 326.882,80 Neto 238.994,50 6. Informiranje kandidatov Samoprispevek 0,00 Vse informacije in zahtevane obrazce dobite v Občinski upravi Občine Benedikt, Za izplačilo 238.994,50 Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt, vsak delavnik v času uradnih ur osebno ali na Faksimile plačilne liste, hranimo v uredništvu telefonski številki: 02/703 60 80.

Z izbranimi izvajalci letnega programa športa, ki so predložili vse zahtevane podatke, uro prihaja... bodo podpisane pogodbe o dodeljeni višini sredstev v 30 dneh po sprejetju sklepa € Občinskega sveta o dodelitvi sredstev za leto 2006.

Šifra: 65001-012/2005-1 Benedikt, dne 21. december 2005 ŽUPAN Milan GUMZAR

24. december 2005 5 - DOMAČE NOVICE NE PIJEM, KO VOZIM SLIŠANO ZABELEŽENO, SLIŠANO ZABELEŽENO KAJ JE RES IN KAJ NI? Vsakdanji in še posebej »praznični« Lenarško civilno pobudo moti vse po dolgem in počez, kar je povezano z mag. Ivanom dnevi prinašajo mnogo možnosti za Vogrinom in njegovim delom, naj si bo v zvezi občine ali njegovim podjetjem. uživanje alkoholnih pijač. Še zlasti je Neverjetno močno jih medijsko podpirajo tudi mediji in njihovi novinarji. Iz člankov pa uživanje alkohola vprašljivo, v primeru, običajno bralec ali poslušalec nikdar ne more ugotoviti kaj je res in kaj ni. ko smo se pripeljali sami z avtomobilom in ne nameravamo kasneje tudi z njim NI DOMA IZ OBČINE LENART odpeljati domov. Zato bomo ponovno s preventivno akcijo »Natakar, taksi, Po pisanju Štajerskega Tednika, je vodja civilne pobude Lenart Matjaž Jazbec na nedavni prosim!«, poskušali zmanjšati število njihovi tiskovni konferenci povedal, da se čudi, da je svet zavoda za direktorja Knjižnice prometnih nesreč, katerih posredni Lenart, predlagal kandidata, ki ni doma iz občine Lenart. vzrok je vožnja pod vplivom alkohola. O bog, kaj bi bi bilo, če bi morda tako razmišljali direktorji lenaških podjetij. Kje bi potem Želim predstaviti edino dejstvo, ki naj dobili delo ljudje, ki niso iz občine Lenart? Saj vemo, da zaposlitvenih možnosti v vaških vpliva na našo odločitev glede uživanja občinah ni. Mimogrede pa civilna pobuda Lenart podpira ustanavljanje novih občin. alkoholnih pijač v času, ko sedemo ali Zato bi bilo bolje, da g. Jazbec najprej počisti pred svojim pragom, saj tudi on ni doma bomo sedli za volan: NE PIJMO PIJAČ, iz občine Lenart. KI VSEBUJEJO ALKOHOL, PREDEN ZAČNEMO VOZITI MOTORNO OBČINE VOZILO ALI PA GA ŽE VOZIMO. Naj Ta čas je tema številnih pogovorov ustanavljane novih občin.Zdaj o njih določajo in nas ne zavedejo podatki o vsebnosti bijejo bitko zanje koalicijski poslanci, ki poudarjajo, da si občine želijo ljudje. Toda kdo alkohola v posamezni pijači in so ti ljudje? Le katera vaška Micika in Franček ali Trezika in Janez, sta prišla poslancem informacije o zaužitju »dovoljenih« lobirat za svojo bodočo občino? količin posameznih alkoholnih pijač, ki nas še »varujejo« pred kaznijo. Zanimivo, zagovorniki ustanavljanja občin tudi pravijo, da mora država ljudem prepustiti, Dejstvo je, da se vsak posameznik odzove na zaužitje alkohola drugače. da sami odločajo o problemih v svojem okolju. Drugi spet vidijo razloge za novo občino Celo razpoloženje osebe, ki zaužije alkohol vpliva na reakcijo, ki jo bo v tem, češ, da so te nekoč že bile, a so bile ukinjene v letu 1957, ko naj bi jih ukinjali od alkohol povzročil. Tako se mogoče zdi nekomu, da majhne količine zmage pijani revolucionarji, je denimo dejal ormoški poslanec Bajukove Nove Slovenije alkohola nimajo vpliva nanj. V določenem trenutku na njegovo telo na Alojz Sok, ki je tudi vložil največ pobud za nove občine. isto količino zaužitega alkohola, odreagira popolnoma drugače. Zato No, takšnih njemu podobnih zagovornikov novih malih občin, najdemo tudi na lenarškem se ne gre čuditi dejstvu, da je alkohol veliko prevečkrat spremljevalec slovenskogoriškem koncu kar nekaj. prometnih nesreč. Na splošno velja, da je vožnja pod vplivom alkohola A glej zlomka, le kako so lahko tako hitro pozabili, da te male občine praktično niso med tako imenovanimi »kavalirskimi« kršitvami, ki se povprečnemu imele ničesar, razen cerkve, ki so jih zgradili cerkveni podložniki, šol, gasilskih domov, vozniku občasno zgodijo. Enačimo jo z manjšimi prekoračitvami hitrosti ki so jih zgradili gasilci skupaj s prebivalstvom in tu in tam zadružno-kulturni dom, kakor ali celo z pozabljivostmi pri prižiganju luči oz. pripenjanju varnostnega so se pač kje dogovorili njihovi graditelji, ki so spet bili plod dela krajevnih zaneseljakov pasu. Voznika, ki ga policija pri kontrolah vožnje pod vplivom alkohola in prostovoljnega oz. udarniškega dela krajanov.To je bilo vse, kaj so premogle tedanje »ujame« pa pomilujemo češ, da je imel smolo. V okolju, kjer se večini občine. Da o ozkih kolovozih, kjer si ob slabem vremenu padel do kolen v blato ne voznikov zgodi, da vozijo tudi potem, ko so pili alkoholne pijače, je to govorimo. razumljivo, ne pa sprejemljivo. Zato naj z nas velja slogan:NE PIJEM Torej to, da smo občine že imeli in te niso nove iznajdbe, ne more biti razlog in ponos ALKOHOLNIH PIJAČ KADAR VOZIM. za njihovo ponovno ustanavljanje. In tudi tista politikanska, da ljudje sami odločajo o problenih v svojem okolju je za lase privlečena. Kot tudi hvaljenja kaj vse je bilo narejeno Mirko KOJC Vodja policijskega okoliša v tistih (malih) občinah, kjer jih že imajo. No nekaj jih je res izjema. V večini pa je trend njihovega razvoja podoben trendu razvoja iz let življenja v nekdanjih velikih občinah. Vrnimo se še k tistemu o odločanju ljudi v svojih okoljih. Ali se vam ne zdi, da je odločanje ljudi v svojih okoljih v teh malih občinah bilo nekoč v času Socialistične zveze delovnega ljudstva veliko, veliko večje. Danes v celoti krojijo našo usodo gospodje župani, ki so V TEH BOŽIČNO-NOVOLETNIH DNEH bog in batina (razen redkih izjem) v teh malih občinah. Tu in tam o teh stvareh odločajo strankarski veljaki ali ljudje, ki pridno zahajajo v kakšno drugo institucijo. OBISKUJEJO TEŽKO POKRETNE Širi se birokracija, o kateri so včasih čivkali vrabci na vejah, a danes o njej ni slišati niti besedice. Za povrh nas pa pridno obdavčujejo z novimi in novimi davki in taksami. Sicer pa, draga bralka in bralec kandidatke nove občine, tudi vi boste lahko izrazili INVALIDE IN 80 LETNIKE svojo voljo za ustanovitev občine. Toda a bo vaša izražena volja kaj veljala je drugo vprašanje, saj bodo glavno besedo na koncu spet imeli poslanci v parlamentu, za katere PRIPRAVLJAJO SE TUDI NA TRADICIONALNI ZAKLJUČEK LETA, KO referendumska volja ljudi ni obvezujoča. BODO HKRATI OBELEŽILI 25. OBLETNICO USPEŠNEGA DELOVANJA. Sedaj pa razumi in odločaj o življenju v svojem okolju, če lahko.

Društvo invalidov Lenart je eno od številnih društev, ki delujejo v občini Lenart in z nastankom novih občin tudi širše, saj v svojih vrstah združujejo tudi invalide iz občin Benedikt, VLEKLI SMO NA UHO Cerkvenjak in Sv. Ana. Društvo šteje v svojih vrstah več kot 450 invalidov. Ustanovljeno je Oni večer sta se v enem od lenarških gostinskih lokalov pogovarjala dva gosta. Pje bilo 14. marca 1981 leta. Joža si čuja zaj že davljejo po Vogrini, da bo oda vsa stanovaja. Pa pre ne bi smeja, Lenarške invalide še posebej odlikuje izvajanje posebnih socialnih programov s področja ker more občina meti neki sklad najemnih stanovanj. Ja pa kaj Lujzek, kdo pa je meni razvijanja medsebojne pomoči in samopomoči ter usposabljanja pokre- tnih invalidov za ali tebi, kda dau kako stanovanje. Ja ki ga pa majo tudi druge občine tu okoli, pa jih ne pomoč nepokretnim invalidom. Vspodbujajo pa tudi aktivno preživljanje prostega časa. Tako vlačijo po cajtingah. Tu v Lenarti pa majo totega župana durh marš v deli. imajo pevski zbor, športne skupine, pripravljajo izlete in skrbijo za družabno življenje. In sta moledovala ter obdelala v njuni medsebojni razpravi kar nekaj bližnjih in daljnih Ativnosti v društvu potekajo skozi vso leto. Zato imajo v naprej izdelan letni program dela, občin in županov. Sodeč po slišanem, sta bila o nekih stvareh zelo dobro seznanjena. katerega so letos v celoti dosledno izpolnili, smo slišali na nedavni razširjeni seji izvršnega Tako je bilo na račun županov in občinskih svetnikov slišati kar nekaj zadev, za katere odbora, komisije za zdravstvena in socialna vprašanja ter poverjenikov. Na seji so med bi morali izvedeti njihovi občani in tudi širša javnost. Pri njunem pogovoru, je bilo drugim govorili tudi o pripravah na obiske težko pokretnih invalidov in invalidov 80 letnikov. zanimivo prisluhniti tudi tistemu delu njunega pogovora, ko sta se dotaknila enega od Te seveda zdaj že pridno obiskujejo, spomnijo pa se jih tudi s praktičnim darilom. V društvu županov, ki si je nabavil občinsko službeno vozilo prej kot je sploh bila sklicana prva se pripravljajo tudi na zaključek leta – silvestrovanje, ki bo v soboto, 14. januarja 2006 v seja občinskega sveta in še nekaj drugih nečednih sta si vedela povedati o njem. In kot gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku. Za ta termin so se v društvu invalidov Lenart odločili kot sta sta družno ob že katerem špricerju ta večer ugotovila, o njegovem bogovskem početju povedala predsednica Emilija Šuman in podpredsednik Franci Berlak, zaradi lažje priprave nikjer v medijih niti besede. srečanja in nepotrebne gneče v mesecu decembru. Letošnje srečanje bo tudi nekoliko bolj Gospoda oprostita zanimivo je bilo vleči na uho vajin pogovor. Zato ne zamerita, da je slavnostno, saj bodo ob tej priložnosti hkrati obeležili 25. obletnico delovanja DI Lenart. delno povzet za bralce Domačih novic. Spomnili se bodo na prehojeno pot in podelili najzaslužnejšim priznanja. Ker "novic" nismo pobrali na mestu kjer se objavljajo jih seveda tudi mi ne podpisujemo. Franc Bratkovič

6 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 DRUŠTVA DVAINDVAJSETA SEJA OBČINSKEGA SVETA MEDDRUGIM SPREJELI SKLEP O USTANOVITVI KOMUNALNEGA PODJETJA BREZPOSELNOST PO DOLGI IN MUČNI RAZPRAVI TUDI SKLEP O PRODAJI NAJEMNIH STANOVANJ IN POTRDILI NADOMESTNI MANDAT NOVIMA OBČINSKIMA SVETNIKOMA MIROSLAVU BAUMANU IN FREDIJU ORNIKU. REVŠČINA V torek 20.decembra so se na dvaindvajseti oz. letošnji peti seji občinskega sveta sestali svetniki občine Lenart. Z dodano točko dnevnega reda na sami seji so imeli 16 točk dnevnega reda, ki so ga izčrpali v slabih štirih urah.Vse Kaj se to pravi biti brez svojega do 9. kruha, brez bodočnosti? točke je šlo kot po maslu, nato se je pri točki dnevnega reda Sklepu o prodaji stanovanj v lasti občine Lenart zataknilo. Občina Lenart ima namreč v lasti 107 najemnih stanovanj. Iz prodaje so izvzeta stanovanja, ki so še v postopku Da je v naši človeški družbi že od zdavnaj nekaj narobe, denacionalizacije, stanovanja, ki so predmet posebne prodaje in stanovanja, ki so bila zgrajena na podlagi pogodb o nekaj gnilega, nepoštenega, krivičnega, to vedo le tisti, ki soinve- stiranju, sklenjenih med občino Lenart in Stanovanjskim skladom RS. Stanovanj, ki so v izključni lasti občine živijo na robu beraštva. Brez vsake eksistence, brez svojega Lenart in so namenjena prodaji, je 86. Vsa stanovanja so neprofitna najemna stanovanja. zasluženega kruha, brez bodočnosti, enostavno-živi mrtvec. Odločitev o prodaji najemnih stanovanj izhaja iz dejstva, da so najemnine v navedenih stanovanjih visoke, in se bodo Krivični kapitalisti, za to odgovorni organi, vlada, politiki, še zviševale. Najemnikom kar precej med njimi jih je izkazalo željo po odkupu bi z odkupom omogočili, da postanejo vere, pa to ne razumejo, se nočejo s tem problemom lastniki stanovanj, ne le najemniki. Občine v prihodnje tako tudi ne bi breme- nili stroški vzdrževanja in obnove stanovanj. totalno baviti, nimajo pravega recepta za zmanjšanje Denar dobljen od prodaje bo šel nazaj na isto področje v nakup parcel, in tako s tem v nadaljno stanovanjsko gradnjo. brezposelnosti ali ukiniti siromaštvo. Vedno krpajo staro Vloge za odkup stanovanj je že oddalo 48 najemnikov. raztrgano človeško tragedijo s starimi krpami, ki počasi povzroča nezadovoljstvo, nemire, kot na primer v Franciji. Nekaj stanovanj od teh je tudi v Sv. Trojici in v Jurovskem Dolu, je pri tej točki prišlo do zapleta, ker nekateri svetniki, Današnji evropsko napreden človek, dobro premisli glede kot je dejal župan mag. Ivan Vogrin že vidijo novi občini. Svetniki so pa nato po dolgi in mučni razpravi sklep o prodaji števila otrok v svoji družini, saj ni nobene prave garantirane stanovanj vendar le sprejeli. Zanj je od prisotnih dvaindvajset svetnikov in bodočnosti, ni reda, ni poštenosti in rešitve, da bi lahko vsi svetnic, glasovalo sedemnajst. primerno živeli v tem času. Ker v evropskih državah pada Nekoliko dalj časa so se svetniki zadržali tudi pri predlogu sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo število prebivalcev, pametne vlade uvažajo ali pustijo tisoče stavbnega zemljišča v občini Lenart za leto 2006. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega tujcev v svoje države, ne glede, da imajo svoje brezposelne, zemljišča ostane tudi v letu 2006 nespremenjena, in bo še naprej znašala 0,48 tolarja. svojo siromaštvo. Noben bogat ali visoko izobražen tujec ne Je pa res, da je DURS letos pričel obračunavati nadomestilo v skladu z novo zakonodajo in spremenjenim občinskim bo prišel v Evropo, samo siromašni in nižje izobraženi, ki odlokom tudi za vsa nezazidana stavbna zemljišča v občini in ne več samo za urbana naselja kot prej, so mnogi povzročajo še večjo brezposelnost in siromaštvo. Vlade, vere prejeli položnice s precejšnjimi zneski. Nekatere tudi moti, da morajo plačevati nadomestila za stare razpadajoče hiše se malo zanimajo ali ima tujec službo, primerno stanovanje in gospodarske objekte, in s tem se bo treba sprijazniti, smo slišali, saj vendar ti razpadajoči in zapuščeni objekti če pa še svoji državljani nimajo to, kar jim pripada. nenazadnje kvarijo videz in izgled naših vasi in mest. Vlade, vere naj prvo poskrbijo za svoje ljudi v svoji državi, Tako rekoč brez večjih zadržkov, razen nekaterih pomislekov svetnika Saše Tomažiča, so potrdili sklep o soglasju k da ne bodo živeli od miloščine, da bo red in blagostanje za imenovanju mag. Avgusta Zavernika, univ. dipl. ing., za direktorja Javnega zavoda knjižnice Lenart. vsakega državljana. Da si bo vsak lahko zaslužil svoj kruh, Svetniki so sprejeli sklep na seji dopolnjenega dnevnega reda o ustanovitvi Komunalnega podjetja Lenart. Na seji pa svoje imetje, imel svojo družino z več nasledniki. Rešitev iz so potrdili tudi mandat nadomestnima članoma občinskega sveta Miroslavu Baumanu in Frediju Orniku. te nečloveške družbe je dovolj, treba je novih idej, dobre volje Franc Bratkovič in poguma. Evropa bi morala iti svojo pot, gojiti svoj način življenja, ne pa posnemati to divjo demokracijo. Države, vere bi morale poskrbeti, da se človek spet bolj približa naravi, da se zaveda, da ima vsak spol svoje prirojene dolžnosti ali UPOKOJENCI ŽE KUJEJO NOVE obveznosti. V naravi ima vsako živo bitje, tako tudi človek svojo dolžnost ali nalogo, oba spola pa skrbita za podaljšanje svojega roda. Ker ima človek razum, hoče primerno živeti in CILJE DRUŽENJ ZA 2006 tu nastanejo veliki problemi, ki jih do danes človek ne zna ali noče rešiti. Kar se tiče žensk, bi morale države poskrbeti, da Na 25.redni seji upravnih in nadzornih odborov, Zveze društev upokojencev Slovenske gorice, ki je potekala, dne 6.11.2005 imajo gospodinje, matere svoj poklic, svoj dohodek, socialno v društvenih prostorih DU Sveta Ana. Tam se je udeležilo 18 predstavnikov iz vseh društev upokojencev, ki se povezujejo zavarovanje, svojo pokojnino kot vsak drugi poklic, svojo v to zvezo. primerno izobrazbo, svojo prostost. Mnogo mladih deklet bi Predlog dnevnega reda je zajemal 6 točk in sicer: ostalo doma, rade bi rodile in vzgajale svoje otroke in skrbele 1. Pozdrav in ugotovitev prisotnosti in sprejem dnevnega reda za skupno družinsko življenje v enakopravni človeški družbi. 2. Pregled sklepov zadnje seje Brezposelnost bi se zmanjšala, družine bi spet naraščale, 3. Opravljene programske aktivnosti v letu 2005 in dogovor o okvirnem programu dela za leto 2006 postale aktualne, moderne, otrok bi bilo dovolj. Denarnih 4. Načelni dogovor o članarini in vzajemni pomoči za leto 2006 sredstev je dovolj. Države bi morale mladino izobraževati v 5. Načelni dogovor in rokovna opredelitev za izvedbo občnih zborov društev in kadrovske priprave smislu skupnega družinskega življenja, ji dati garancijo, da 6. Sprotne naloge; kot so še v tem iztekajočem letu. To so obiski bolnih in socialno šibkih članov ob božičnih praznikih, lahko vsak živi po svojih sposobnostih. oziroma ob novem letu. Prav tako prednovoletni zaključki oz.silvestrovanja po društvih te zveze. Če pomislim na našo sedanjo človeško družbo, ko gledam televizijo in berem časopise vidim samo prepire, samo Kot je v uvodnem pozdravnem nagovoru poudaril predsednik Zveze društev upokojencev Slovenske gorice Anton zmerjanje na visoki ravni, kakor tudi na lokalnem področju, Kolman, da v imenu predsedstva zveze, kakor tudi v svojem imenu lahko s ponosom zre na prehojeno pot v kateri so vsak je najbolj pameten, naredi pa se zelo malo ali pa nič. V bila vtkane programske aktivnosti, kis o bile sprejete po društvih na njihovih občnih zborih tudi v celoti realizirane. Prav tem oziru je moj narod pravi prvak. Če je v nekem društvu tako se je pohvalno izrazil vsem predsednikom društev upokojencev te zveze tajnik ZDU-Slovenske gorice Ivan Černčec, vodstvo dobro organizirano, se tudi vsak član društva drži ter dodal, če ne bi ti bili tako ambiciozni bi teh rezultatov gotovo ne bilo. svojih statutov, zakonov, reda…Kako bi bilo, če bi v nekem Te zadnje seje za to leto sta se še udeležila dva predstavnika društva upokojencev Rogoznica pri Ptuju. Namreč to DU podjetju delal vsak po svoje, tako je tudi v državah. Prava se je pobratilo z DU Sveta Trojica. V letu 2004 so tudi podpisali listino o pobratenju in potem tesno sodelovanje z ostalimi demokracija ne pomeni, da lahko vsak dela kaj hoče, neki društvi, ki so povezana v zvezo DU Slovenske gorice. Tako so se v letu 2005 udeležili rekreativnega kolesarjenja pri moralni človeški red mora biti na vsakem področju. Svetem Juriju v Slovenskih goricah in še pri Sveti Ani v Slov.goricah. Glede na to je padla pobuda s strani DU Rogoznica, Disciplina, medsebojno spoštovanje, morala, to ni več da v letu 2006 tudi v tem DU nameravajo izvesti kolesarjenje po njihovih znamenitih poteh in bodo povabili kolesarje iz moderno, aktualno. Brutalnost, primitivnost, brez vsakega društev te zveze. medsebojnega spoštovanja, brez vsake morale, to so sedanji Ob koncu te seje smo vsi prisotni bili deležni manjšega darilca in zahvale za vloženi celoletni trud, kar pa je gotovo idoli modernega človeka, posebno nekatere mladine. dobra motivacija za nadaljnjo udejstvovanje in uspešno vodenje programskega dela v upokojenskih vrstah. Na koncu iskrena hvala društvu upokojencev Sveta Ana, še posebej predsedniku Antonu Kolmanu in tajniku Adolfu Franc Pučko Brusu, ki je nas počastil z njegovo rujno kapljico in še za pogostitev v gostišču Eder. Tudi to je izhodišče za nadaljnji zagon našega dela in prijateljstva. Rudi Tetičkovič

24. december 2005 7 - DOMAČE NOVICE DRUŠTVA

BILI SMO NA SLOVESNOTI V POČASTITEV OBČNI ZBOR ROTARY KLUBA LENART 30.OBLETNICE DRUŠTVA UPOKOJENCEV VOLIČINA

Že tretjič zapovrstjo od vstopa v mednarodno združenje Rotary International, oktobra 2003, je Rotary klub Lenart – Slovenske gorice s svojim članstvom in DEJAVNOST DRUŠTVA življenjskimi partnerji na svojem Občnem zboru, 16. decembra 2005 na sedežu kluba, pregledal dosedanje delovanje ter si zadal cilje v bodoče. NAS BOGATI Iz poročil je bilo razvidno, da je klub dosegel v tem koledarskem letu povprečno 72 % prezenco, ki je sestavljena iz udeležbe na srečanjih ter dodatnih aktivnosti članic in članov ter je za 8 % višja kot je bila v preteklem 24. novembra so se v Gostišču KMETIČ v Voličini zbrali številni člani društva obdobju. upokojencev, prijatelji in povabljeni gostje z namenom proslavitve 30.obletnice Srečanja, ki jih je bilo v tem letu štiriinštirideset, je popestrilo 32 predavateljev društva. Vabilu na praznovanje so se odzvali člani društva, predstavniki društev različnih področij življenja: v kraju, predstavniki krajevne skupnosti, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin Ob 100. rojstnem dnevu svetovnega rotarystva, 23. februarja 2005, so člani in predstavniki vseh sedmih društev upokojencev, ki so vključena v Zvezo obiskali varovance doma Pierino v Sveti Trojici in jim ob tej priložnosti predali društev upokojencev Slovenskih goric. priročno darilo. Predsednik društva gospod Viktor REP se je v svojem nagovoru sprehodil po V športni dvorani Lenart so 5. marca 2005 izvedli veliki dobrodelni koncert tridesetletni zgodovini društva in ugotovil, da so izpolnili tako rekoč vse naloge, Sonce v našem kraju, katerega namen je bila pomoč pri nakupu Rentgenskega ki jih je v daljnem letu 1975 zastavil takratni ustanovni občni odbor društva. aparata za Zdravstveni dom Lenart. Takrat sprejeti program je služil naslednjim generacijam, ki so prevzemale Udeležili so se PETS/SETS seminarja ter Distriktne skupščine, 16. aprila naloge kot idejno podlago za delo društva ter iskanje skupnih točk med društvi, 2005, v Ljubljani. starejšimi in mlajšimi generacijami v kraju, še zlasti tistih točk, ki se dotikajo Dvajsetega aprila 2005 sta klub obiskala Engelbert Wenckheim, guverner življenja starejših v sedanjosti in prihodnosti. Poleg vzponov in padcev, ki jih districta 1910, kamor spada tudi naša država ter Tone Glavan, AG za Slovenijo je doživljalo društvo je ob vsem tem pomembno, da je društvo številčno raslo, v preteklem rotarijskem letu. da je prepoznavno v kraju in ga ostali nosilci razvoja, tudi mlajše generacije v Takoj po dopustih, 3. septembra 2005, so članice in člani s svojimi družinami kraju spoštujejo in cenijo. Res je tudi, da v društvu nikdar nismo izpostavljeni doživeli prijetno druženje na Konjeniškem centru Voličina. Prisotni so bili vprašanjem, kdo ima za to večje ali manjše zasluge. predstavniki večine slovenskih Rotary klubov. V društvu smo stalno razvijali prijateljske odnose, bili strpni in bili pripravljeni Zavod Hrastovec –Trate je bil 1. oktobra 2005 prizorišče vseslovenskega na dialog ob vprašanjih in reševanju perečih problemov na področju socialne seminarja Sodobne vzgojne dileme, ki se ga je udeležil tudi Asistent guverner politike, pomoči na domu, zdravstva in nenazadnje tudi vprašanj organizacije za Slovenijo Edi Stropnik. številnih družabnih prireditev, srečanj, izletov, ki jih je pripravilo društvo, je Kulturni dom v Lenartu je bil 26. novembra 2005, prizorišče ponovno poudaril gospod REP. Vse to je pripomoglo k temu, da je društvo sledilo dobrodelnega koncerta, katerega izkupiček so namenili društvu Sožitje Lenart, zahtevam časa in željam članstva ter organiziralo vsebino dela s katerim je torej osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. zadovoljevalo številno članstvo, ki se je iz leta v leto povečevalo. Na opravljeno Kontinuirano so v lenarškem župnišču potekale inštrukcije za osnovno in delo in rezultate smo ponosni, še zlasti na vso tisto majhno pozornost in srednješolce. neposredno skrb za osamljenega, onemoglega človeka, ki jo z vsem svojim Kot edini klub v Sloveniji so uspešno izvedli projekt Pomoč otrokom brez srcem opravljajo številni prostovoljci bodisi organizirano ali samodejno. To staršev, ki so ga izvajali na OŠ Sveta Trojica ter na območju OŠ Lenart in je bil delo pa jim, tako je potrdil vsak prostovoljec, lepša življenje, daje smisel in v celoti finančno podpret s strani slovenskega poddistricta. zadovoljstvo. Tudi v letu 2006 bodo izvedli številne aktivnosti, med katerimi velja zlasti Številne družabne prireditve, srečanja, izleti, ki jih pripravlja društvo pomenijo izpostaviti, da bosta 22. februarja 2006 klub obiskala Helmut Ruediger mnogim upokojenim članom okno v svet, ki se ga veselijo že mesece vnaprej Scholz, sedanji guverner Districta ter Edi Stropnik, sedanji AG za Slovenijo, in jim zagotavlja lepe spomine, ki nas popeljejo v podoživljanje otroških, 23. februarja 2006 bodo ob 101. obletnici nastanka Rotary v svetu ta dan mladostniških dni, pogostokrat tudi iz krute vsakdanjosti v sanjski svet obeležili s poglobljenim delovanjem v korist skupnosti, v aprilu 2006 bodo preteklosti in v trenutke, ki se ne pozabijo in so neponovljivi. organizirali veliki spomladanski dobrodelni koncert, v mesecu juniju 2006 bodo V pozdravnih nagovorih in čestitkah, je bilo slišati vrsto prijetnih in spodbudnih spet poskrbeli za medsebojno druženje s skupnim izletom, 1. julija 2006 sledi ter zahvalnih misli, da naj društvo še naprej razvija, všečno ustvarjalnost, skrbi menjava vodstva, dosledno bodo izvajali predavanja na rednih srečanjih, enkrat za medgeneracijske sožitje in spodbuja medsebojno spoštovanje. Sedanjim v mesecu pa srečanje namenili sproščenim osebnim pogovorom, vspostavljali in naslednjim generacijam pa priporoča optimizem in vero v prijetno in lepo bodo prijateljsko sodelovanje z avstrijskimi štajerskimi klubi, širitev članstva je življenje ne glede na starost in okolje kjer jo živimo. naloga in pravica slehernega izmed članic in članov, kjer je potrebno upoštevati Za dolgoletno delo v društvu so podelili priznanje in spominska darila. zapolnitev poklicne klasifikacije, dosegati je potrebno vsaj 60 % prisotnost na Društvo upokojencev Voličina je za svoje 30 letno uspešno delo prejelo srečanjih ter si z aktivnostjo pridobiti dodatno prezenco, še naprej bodo aktivno priznanje Zveze društev upokojencev Slovenskih goric. Posebno pozornost izvajali instrukcije za osnovno in srednješolce ter projekt Pomoč otrokom brez pa so udeleženci srečanja namenili svojima članoma Mimiki LORBEK-ČAMPA staršev razširili tudi na ostale sosednje Osnovne šole. in Martinu VOGLARJU, ki sta letos praznovala 100 let življenja. Da je klub lahko uspešno deloval za dobrobit širše skupnosti, gre zahvala Slovesnost je zaznamoval lep kulturni vsem članicam in članom kluba ter številnim donatorjem. program, ki so ga pripravili mešani pevski Franc Bratkovič zbor Društva upokojencev Voličina, ki ga uspešno vodi gospa Jelka VAIT in pa učenki Osnovne šole Voličina. Slovesnost je vodila in povezovala gospa Tadeja Kurnik-Hadžiselimovič. Po uradnem delu slovesnosti se je zaslišala glasba, ki ni utihnila še pozno v noč. Tudi tokrat se je pokazalo, da se z dobro voljo in pripravljenostjo ljudi da marsikaj narediti. Člani upravnega odbora in predsednik društva Viktor REP pa so ponovno dokazali in izpolnili rek ki pravi: tam kjer je volja je tudi pot. Vsi, ki smo se slavnostnega trenutka udeležili pa se zavedamo, da bo praznovanje hitro minilo, in da se je treba ponovno potruditi, da si bomo naredili tudi vsak navaden dan kar se da prijeten.

3. Občni zbor Rotary kluba Lenart – Slovenske gorice, 16.12.2005 Ivan Černčec

8 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 DRUŠTVA USPELO TEKMOVANJE V IGRANJU UTRINEK IZ POHODA KART V CERKVENJAKU LENARŠKIH DIABETIKOV V zadnjih letih smo športno rekreativni dejavnosti v društvih upokojencev in Pred časom je v časniku Domačih novic bilo zapisano v nekaj vrsticah o nastanku in Zvezi društev upokojencev Slovenskih goric namenili kar nekaj pozornosti. V delovanju društva diabetikov Lenart. Namreč to društvo v tem letu zaokrožuje 20 let delovanja letnih mesecih smo kolesarili, hodili po sprehajalnih poteh v gozdovih in parkih, ter zajema še občine: Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana in Lenart. Ta čas beležijo 130 članov. nekateri z boljšo kondicijo pa so se napotili tudi v planine. V sedanjem zimskem Društvo diabetikov Lenart pa vodi oziroma predseduje Jožica Vračko, ki prav po njeni zaslugi času pa so igre kot so: šahiranje, igranje kart in pikada, pa tudi počasna hoja temu društvu omogoča takšno programsko aktivnost, ki so za to vrstno bolezen koristne. To še vedno vir umske in gibalne poživitve. Mnogi ste z razgibavanjem na vrtu, je bilo 11.novembra tega leta, brezplačno izvedeno v blagovnici »Potrošnik Merkator Lenart« ali čiščenjem snega okoli hiše in kratkih sprehodom zadovoljni in trdite, da merjenje sladkorja in krvnega tlaka. Prav tako je bil 14.novembra t.leta uspešno realiziran imate gibanja dovolj. Temu tudi lahko rečemo način življenja. Vključevanje pohod lenarških diabetikov, ki je bil snovan izpred lenarške zdravstvene postaje in do centra v posamezne dejavnosti nam nenehno uri naše možgane, da uresničujejo Voličine, ki je oddaljen približno 6 kilometrov od Lenarta. Pohod je potekal po lokalni poti vsakodnevne želje in brzdajo črnogleda čustva. skozi zaselek Lormanje pri čemer so pohodniki lahko občudovali zraven razgibane pokrajine Za zaključek letošnjih športno rekreacijskih dejavnosti v zvezi društev še lepo urejene domačije. Večina teh je bilo ta čas obdanih z zelenjem cvetjem. V središču upokojencev Slovenskih goric so tokrat poskrbeli v DRUŠTVU UPOKOJENCEV zaselka Lormanje je družina Carte vse pohodnike pogostila s toplim čajem in pecivom, kar CERKVENJAK, kjer so 3.decembra organizirali tekmovanje v igranju kart. se je prav gotovo vsem zelo prileglo, saj je bilo že dobra polovica poti za pohodniki. Organizatorju tekmovanja se je prijavilo 48 tekmovalcev, ki so prišli iz Društev upokojencev Benedikt, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij, Sveta Trojica, Voličina in domačini iz Cerkvenjaka. Po opravljenem žrebu je tekmovanje steklo. Postalo je manj glasno. Posamezniki so napovedovali »dvajset« zapiram, slišale pa so se tudi izjave kot so: dobil si slabe karte, danes nimam sreče in podobno. Tekmovalci Društva upokojencev Sveta Trojica so prispeli v Cerkvenjak v vlogi favorita, toda že v uvodnem prvem krogu se je pokazalo, da bodo gostitelji marsikomu prekrižali račune. Po pet urnem igranju smo ugotovili, da so igralci kart iz Društva upokojencev Sveta Trojica resnično dobri, saj so osvojili prvo, tretje in četrto mesto. Dobro so se jim upirali domačini, pa tudi drugi so vložili veliko energije in znanja, da je tekmovanje bilo zanimivo.

Cilj in sprejem teh pohodnikov je bilo gostišče Kmetič-Voličina. Tam sta vse prisotne tega pohoda pričakala medicinska sestra Štefka Rajšp in Anica Kajzersberger, ki je poskrbela za prevoz nazaj v Lenart, tiste ki so imeli težave že po poti v Voličino. Na srečo ni bilo nič kaj hujšega. Večina teh udeležencev je menilo, da podobnih pohodov si še v prihodnje želijo. In prav je tako. Namreč ugotovljeno je; tisti, ki se soočajo z sladkorno boleznijo in se čim več družijo in opravijo krajše dnevne sprehode, kar blagodejno deluje na zmanjšanje stopnje sladkorja v krvi. Foto in zapis: Rudi Tetičkovič

Po končanem tekmovanju so zmagovalci prejeli lepe pokale, ki jih je pripravilo VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO GORNJE Društvo upokojencev Cerkvenjak in katere sta podelila gospod Martin ROJKO, predsednik društva in gospod Tone KOLMAN, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenskih goric. Prvo mesto je tako že četrtič osvojil gospod RADGONE IN LENARTA SODELUJEJO Ivan MATJAŠIČ, drugo mesto je osvojila gospa Dragica BRAČKO iz Društva upokojencev Sveti Jurij, tretje mesto je pripadlo gospodu Feliksu VOGRINU iz Na nedavnem sestanku predsedstva Območnega združenja veteranov Društva upokojencev Sveta Trojica, četrto mesto sta si razdelila gospod Jože vojne za Slovenijo Gornja Radgona so svoje letošnje delo ocenili kot za zelo KREMPL iz Svete Trojice in gospod Franc FEKONJA iz Društva upokojencev uspešno. Tekom leta je namreč tukajšnje združenje opravilo kar 55 različnih Lenart. aktivnosti. S tem so uresničili večino za letos načrtovanega programa. Šestim Predsednik Društva upokojencev Cerkvenjak gospod Martin ROJKO je najbolj ogroženim in ta čas nezaposlenim članom, so skozi leto, denarno nekako takole pričel svoj nagovor ob pozdravu udeležencev: z dobro voljo pomagali. Sodeč po opravljenem delu in načrtih za prihodnje leto Radgonsko začni delo, pa bo lep uspeh imelo. Verjamem, da smo vsi, ki smo se danes veteransko združenje in podobno iz Lenarta že več let tesno sodelujeta in tako zbrali v Cerkvenjaku dobre volje in polni optimizma. Kot vidite dragi udeleženci bo tudi v letu 2006. se v društvih upokojencev trudimo, da ponudimo našim ljudem dejavnosti, ki Število članov radgonskega združenja veteranov vojne se je v letošnje letu omogočajo, če se vanje vključujemo, SMISEL, ki ga ima zdaj naše življenje. Tudi povečalo za 167 članov. Tako je ta čas v združenju kar 640 članov. Na tokratni igranje kart ima svoj smisel in vesel sem, da se nas je v Cerkvenjaku zbralo tako seji so izdelali tudi okvirni program dela za leto 2006. V prihodnjem letu lepo število. Prepričan sem, da so pričakovanja še vedno v naših srcih in da predvidevajo, da bodo izvedli okrog 40 različnih aktivnosti. Največ pozornosti ste druženja v našem lepem kraju veseli. Zato naj bo poleg igranja kart veliko bodo namenili praznovanju ob 15 letnici vojne za Slovenijo in uveljavljanju smeha, prijetnih pogovorov in obujanje spominov ter tehtanje prihodnosti. pravic predvsem svojim socialno ogroženim članom. To obletnico želijo Vzdušje na tekmovanju in ob razglasitvi rezultatov ter nadaljnjem druženju obeležiti s posebnim zbornikom oz. pisnim gradivom v katerem naj bi bilo je bilo prijetno. Vzpodbudne misli in želje sta udeležencem izrekla še župan zapisano čim več o vojni v Gornji Radgoni v letu 1990. Želijo pa si tudi še eno občine Cerkvenjak gospod Jože KRANER in predsednik Zveze društev obeležje v spomin te vojne. Na tokratni seji so izdelali tudi predloge za podelitev upokojencev Slovenskih goric gospod Tone KOLMAN. priznanj svojih članov skozi vso leto 2006. V naprej bodo tesno sodelovali z Društvu upokojencev Cerkvenjak, njegovemu predsedniku gospodu Martinu Območnim združenjem Sever, združenjem častnikov Slovenske vojske in ROJKU in članom upravnega odbora se iskreno zahvaljujemo za prizadevnost in združenjem borcev NOV. Predstavniki slednjih združenj, so se tudi udeležili ustvarjene pogoje, ki so omogočili, da je tekmovanje v igranju kart uspelo. tokratnega sestanka predsedstva. Vsi skupaj pa so si zaželeli uspešno leto, ki je pred nami. Ivan Černčec Franci Klemenčič

24. december 2005 9 - DOMAČE NOVICE DRUŠTVA SREČANJE GASILSKIH VETERANOV GASILSKE DEVEDESET LET ŠTEFKE ZVEZE LENART OB 50. LETNICI OBSTOJA KOZAR IZ BRENGOVE Kuhala je na več kot 500 gostijah in V naši življenjski zgradbi človeka je tudi nekaj napak od gasilske čete). sedminah ter izdelala več tisoč tort katerih vsakdo izmed nas nosi kakšno v svojem srcu. Po ponovnih upravnih spremembah leta 1952 pa so se k A prav tako je v človeku nekaj plemenitih hotenj. Toda že naštetim gasilskim društvom iz tega območja vključila Bila je sončna in hladna sobota. To je bil 17. ta plemenitost iz človeške duše se razgrne takrat, ko je v takratno-Okrajno gasilsko zvezo Maribor-okolica še december. Dan, ko je pri Kozarovih v Brengovi, ki treba bližnjemu priskočiti na pomoč, ko je v stiski ali ga je gasilsko društvo Cerkvenjak, Osek in Selce. sodi v občino Cerkvenjak, bilo v hiši veliko topline. doletela takšna ali drugačna nesreča, še posebej takrat ko Upravne spremembe so si naglo sledile pri čemer so Topline, ki jo je čutila mama Štefka Kozar, ki je so nekomu ognjeni zublji uničili z znojem ustvarjeni dom. bili leta 1955 ukinjeni okraji in s tem tudi okrajne zveze. tisti dan praznovala svoj 90-ti rojstni dan. Čeprav Prav takrat ko se prikrade ognjena nesreča samodejno Takoj se je gasilstvo pokazala praznina. To ne narekovalo, priklenjena na posteljo in odvisna od nege svojih najbližjih, predvsem hčerke Mimike, ki z njo živi, zakličemo-Na pomoč, s katerim geslom se tudi gasilci da gasilska društva v tedanji občini Lenart tudi v bodoče in hčerke Hilde, ki jo vsak dan obišče, je bila tisto pozdravljamo. Ob takšnih nesrečnih situacijah odkrijemo potrebujejo organ, ki bo koordiniral in povezoval njihovo soboto nadvse srečna. Prišli smo v hišo, ki je bila tistim, ki so nam priskočili na pomoč, ter nam na takšni ali delo, zaradi potreb se je dne 29.9.1955 leta v tedanjem polna njenih bližnjih in daljnih sorodnikov, ki so drugačni način pomagali premostiti nesrečo, to humano gasilskem domu Lenart zbralo 28 delegatov iz vseh ji prišli čestitat za njun visoki jubilej. Ker je bila plemenitost. 10 gasilskih društev na ustanovnem občnem zboru in vseskozi gasilka, bila je ustanoviteljica PGD Osek, Že od začetka človeštva se je človeštvo spopadalo z ustanovili so Občinsko gasilsko zvezo Lenart, ki se je leta sta jo v uniformi, v imenu gasilcev obiskala tudi gorečimi plameni v svojem bivalnem okolju. O večjih 1995 s spremembami v STATUTU zveze preimenovala v predsednik društva Franc Rojko in gasilka Marjetka požarih iz preteklosti tudi na našem območju izvemo iz sedanjo gasilsko zvezo Lenart. Bračko. Praznovanje maminega jubileja je bilo zapiskov krajevnih kronik saj so večji požari uničevali Glede na ta kratek zapisani sprehod o nastanku in veliko druženje njenih otrok z družinami, kjer so si cele vasi, trge in mesta. Večjo nevarnost je predstavljala povezavi gasilskih društev na tem območju Slovenskih ob bogato obloženih mizah imeli kaj povedati. tedanja gradnja, ki je bila večji del lesena. goric je prav in se tudi spodobi, da je gasilska zveza Nas je najbolj zanimala življenjska zgodba Štefke Tako je tudi med drugim zabeleženo v kronološkem Lenart v letu, ki se pravkar izteka tudi obeležila ta Kozar, ki se je rodila mami Slovenki Geri iz Ihove zapisu, da je tudi večkrat v preteklosti trg Lenart več krat polstoletni jubilej. Tako je v sklopu tega praznovanja bilo pri Benediktu, in očetu Romunu, 17. decembra pogorel posledično zato, ker so tudi tu bile večji del hiše po gasilskih društvih te zveze več gasilskih aktivnosti 1915. leta na Češkem v kraju Morska Ostrava. Tam lesene in odprta kurišča. Zaradi česar ni naključje, da so in srečanj. Med temi je bilo 16. novembra t.leta na TK je njena mati služila in spoznala moža. Po rojstvu že daljnega leta 1874 tedanji vplivni možje trga Lenart Škrlec v Zg.Partinju srečanje gasilskih veteranov, ki se Štefke sta se vrnila v Slovenijo in se nastanila na ustanovili gasilsko društvo in je tudi eno najstarejših na jih je tako zbralo 71 iz vseh PGD gasilske zveze Lenart. Stari Gori, nato sta v Čagoni kupila hišo, ki še stoji. tem delu Slovenskih goric. Takoj za tem so še ustanovili Gotovo bi se jih še moralo udeležiti več, vendar jih je Štefko so kot otroka dali služit k Toplakovim v Osek, kjer je tudi odraščala. Tam je spoznala bodočega gasilsko društvo pri Sveti Trojici. Ostala gasilska društva, že nekaj takšnih, ki zaradi ostarelosti ali bolezni se tega moža. Njegovi starši so jima branili poroko, ker je ki se danes povezujejo v gasilsko zvezo Lenart so bila srečanja niso mogli udeležiti. Štefka bila iz revne družine. Kozarovi so bili bogati, ustanovljena pozneje. Dve gasilski društvi pa so po Kot je v uvodnem pozdravnem nagovoru pou- saj so imeli 5 viničarij in veliko posesti. Po treh II.svetovni vojni in sicer: PGD Osek 1950 in PGD Selce daril predsednik gasilske zveze Lenart Stanko letih poznanstva in pred rojstvom drugega otroka pri Voličini pa 1948. Tako se danes povezuje v gasilsko Šteinbauer:«Tistim, ki se tega srečanja iz takšnih ali sta se na skrivaj poročila in si naselila v tuji hiši. zvezo Lenart deset gasilskih društev. In sicer: drugačnih razlogov niso mogli udeležiti jim prav tako iz Zaradi tega sta starša Franca razdedinila, in tako 1. PGD Benedikt tega mesta dajem vso priznanje in zahvalo, saj so tako preprečila, da bi kaj podedoval. Njuno bogastvo 2. PGD Cerkvenjak s skupnimi močmi pomagali orati ledino, katera ni bila so bili otroci, ki so se rojevali: Viktor, Feliks, Jože, 3. PGD Gočova lahka, saj je po drugi svetovni vojni z vašim elanom Zinka, Mimika in Hilda. Danes jo obkroža 11 vnukov 4. PGD Lenart nastalo mnogo novih gasilskih domov pri čemer je bilo in 16 pravnukov. Kot viničarja sta se selila in se 5. PGD Selce vloženih ogromno prostovoljnih delovnih ur. Da pa ti leta 1952 naselila v hiši v Brengovi, kjer sedaj živi. 6. PGD Sveta Ana gasilski domovi morajo biti tudi opremljeni z gasilsko Hišo jima je lastnica, ki je živela v Francijo, leta 7. PGD Sveti Jurij opremo, katero smo tudi z vašo pomočjo in čutom 1965 prodala. 8. PGD Sveta Trojica naših občanov tudi uspeli realizirat« še je dodal Stanko Življenje moža Franca in Štefke je pokvarila druga 9. PGD Voličina Šteinbauer. svetovna vojna. Pravzaprav težko pričakovana 10. PGD Osek Ob tej priložnosti je gasilska zveza Lenart izdala svoboda. Tedaj so moža Franca za tri leta zaprli, SPOMINSKI ALMANAH v katerem so predstavljeni sama pa se je zapora rešila tako, da se je skrivala Po drugi svetovni vojni, torej po letu 1946 ob političnih statistični in drugi podatki o delovanju gasilskih društev, pri teti v Zagrebu. Najhuje ji je bilo, ko je morala zapustiti otroke, za katere so skrbeli dobri sosedi. upravnih spremembah v Sloveniji je spadala pod oziroma gasilske zveze Lenart od 1955 in do 2005 leta. Tega ji otroci nikoli niso zamerili. Mož, ki je bil Okrajno gasilsko zvezo Maribor-okolica, to so gasilska klepar, se je po vrnitvi iz zapora zaposlil kot klepar. društva Benedikt, (takrat Grdišče, Jurovski Dol, Lenart, Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič Bil je tudi voznik tovornjaka. Štefka pa je skrbela za Zg.Ščavnica in Voličina in so se imenovale terenske gospodinjstvo in obdelavo hektarja zemlje, ki sodi k njuni hiši. Bila je tudi kuharica na gostijah, sedminah in gasilskih veselicah. Pri tem so ji pomagali otroci in mož. Kot je dejala, je bilo v preteklosti težje pripravljati jedi za številne svate. Ponavadi so imeli gostije po dva dni. Kuharice so morale same peči kruh, klati perutnino in pripraviti vso hrano za, tedaj jedi željno, druščino. Zgodilo se je, da so prvi dan vse pojedli in za drugi dan kuharice niso imele kaj na mizo dati. Kuhala je na več kot 500 gostijah in sedminah. Naj povemo, da je bila Štefka, pravzaprav vsa družina, predana gasilstvu. Z možem je bila ustanoviteljica, je tudi edina še živeča, PGD Osek, ki je bilo ustanovljeno 1945. leta. Za gasilce je pekla kruh, gibanice, pogače, pa tudi kuhala. Danes je le podporni član. Štefka je bila mojstrica za peko in izdelavo tort. Njene večnadstropne okrogle torte, tudi drugih oblik, so bile čudovito okrašene. Te veščine je naučila tudi svoje hčerke, predvsem Mimiko in Hildo. V enem letu jih je nekoč izdelala 447.

10 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 LJUDJE SIMONIČ ELIZABETA - OSEMDESETLETNICA ZANIMIVO ŽIVLJENJE V SVETI TROJICI V SLOV. GORICAH

Simonič Elizabeta se je rodila v Trotkovi v Benediktu 11.11.1925, materi Marjeti in očetu Dominiku Par. Imela je tri sestre in brata. Preselili so se iz lastnega manjšega posestva v Zg. Verjane v Sv. Trojici v Slov. goricah. Osnovnošolka je bila v Sv. Trojici nekaj tudi v Sv. Antonu. Še danes se Elizabeta spominja in je hvaležna učiteljema Jožetu in Vilmi Križnič, ki sta jo poučevala ter ji prelila znanje. Poslana je bila v športni center na grad pri Ptuju, ker je tako zahtevala takratna oblast. Določena je bila za kuharico in dostavo hrane tistim ki so kopali strelne jarke. Nadaljevati je morala kot služkinja v neki trgovini več kot leto dni. Po obveznostih v Partinju je prišla domov, a kmalu je odšla v Sp. Senarsko vodit celo gospodinjstvo zaradi smrti gospodarjeve žene. V času tega sedemletnega obdobja se je spoznala s postavnim mizarjem Tomažem Simonič, tako dobro, da sta se leta 1955 poročila. Pred tem so se Parovi preselili v Sveto Trojico. Tukaj sta Elizabeta in Tomaž kupila manjše posestvo. Na tem posestvu v usnjarski cesti 19 v Sveti Trojici je Elizabeta preživljala jesen življenja. Elizabeta je nekaj let pred poroko, pridno vse ročno, kot ostali delala pri dograditvi sedanjega kulturnega doma v Sveti Trojici. Elizabetin mož Tomaž je doživel pokojnino v Tovarni Boris Kidrič. Elizabeta pa je ob delu v gospodinjstvu in družini, delala pri kmetih. Elizabeta in Tomaž Simonič sta imela poleg pet članske družine še več dobrih lastnosti, Mama Štefka Kozar s svojimi otroki ob 90-tem rojstnem dnevu delovala sta v društvih, organizaciji rdečega križa, cerkvi za dobro človeka, domačega kraja in širše skupnosti. Še nekaj moramo omeniti. Bila je izvrstna pevka. To lastnost so podedovali 10. 5. 2005 je predsednik Vladimir Putina odlikoval še živeče borce brigad in enot NOV tudi otroci. Gojila je družinsko petje. Petja se je razveselila tudi ob praznovanju ustanovljenih v ZSSR za Slovenijo v imenu ruske federacije ob 60. obletnici zmage nad svojega jubileja, posebno, ko so ji zapele Gasilske ljudske pevke PGD Osek, fašizmom in nacizmom. Žal Tomaža Simoniča od leta 1990 ni več med nami, nihče pa ni katere vodi in tudi poje, hčerka Hilda Kukovec. Rada je brala tudi knjige. Ko so opravil spremembe v evidenci. bili otroci manjši, jim jih je po večerih brala na glas. Pri tem so otroci opravljali Spominsko medaljo je sprejela žena Elizabeta z globokim opravičilom. Elizabeta se rada kaka ročna opravila: luščili in prebirali fižol, prebirali ajdovo kašo, luščili orehe in spomni tudi časa, ko so jo vabili za kuharico na gostijah. Tekmovala je kot žanjica pšenice v še kaj. Ko so pri gasilcih igrali igre je v njih sodelovala kot šepetalka (soflerka). organizaciji prireditve KZ Sveta Trojica, dobila prvo medaljo. Za ta denar si je kupila poročno Ponosna je, da so otroci delavni in skrbni. Čeprav se je veselila vseh, ki so jo obleko. Jesen življenja preživlja na svojem domu z družino sina Janeza in v neposredni bližini obiskali, jo je z obiskom posebno razveselil sin Feliks, ki že veliko let z družino z sina Frančeka. Rada obišče družino hčerke Sonje, ki je malo dalje vendar v domačem živi v Avstriji, in je župan občine Loreto pri Eisenstatu. kraju Zg. Senarski. Rada je med štirimi vnuki in enim pravnukom. Čas si krajša z branjem Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER časopisov, gledanjem televizije.

V SPOMIN ELIZABETI FAJERTAK 1910-2005

Zaman Te iščejo naše oči, Zaman Te kliče naše srce, Srce ljubeče sedaj mirno spi, Nam pa rosijo se solzne oči. Elizabeta pravi: »v življenju jo je čakalo delo za delom, ki ga je rada vestno izvajala.« Čim Rojstvo in smrt obdajata živeče stvarstvo, ki je tudi boljše življenje Elizabeti želimo tudi v nadaljnjem življenju, sta ji zaželeli predsednica UO DU hkrati prepleteno s človeškim življenjem. Le med tema Marija Klobučar in tajnica Frančiška Štefanec. Slavljenka je bila zelo vesela obiska in se je dvema pojmoma je življenje, vendar za vsakogar, je prijazno zahvalila. nekaj posebnega. S tem razmišljanjem se soočimo Foto in besedilo: Slavko Štefanec takrat, ko se nam za vedno poslovi kateri izmed nas, ki smo še ga posebno cenili in morda še z njim družinsko živeli ter z njim delili lepe, manj lepe trenutke. Podobna čustvena razmišljanja so se porajala v srcih slehernega pogrebca, ki so se UDELEŽENCEV VELIKE v velikem številu zbrali na dan 15.novembra na jurovskem novem pokopališču ob DOMOVINSKE VOJNE zadnjem slovesu Elizabete Fajertak. Elizabeta Fajertak ali Klukečeva Lizika kot smo ji domačini rekli, se je rodila daljnega 1941-1945, KI ŽIVIJO V TUJINI leta 1910 na Žitencah pri Jurovskem Dolu zakoncema Neži in Francu Fajertak. Že ko je bila stara štiri leta se je razbohotila prva svetovna vojna, katera je posledično Dragi veterani! mnogim vzela očete in s tem materam naložila še večje breme za preživetje njihovih družin. Kljub težkim takratnim razmeram je Lizika doraščala v brhko dekle. Ko je že Sprejmite moje prisrčne čestitke ob 60.obletnici zmage v Veliki domovinski vojni 1941- 1945. toliko dorasla je še morala poskrbet sama zase, tako da si je s trdim dninskim delom Vem, kjer koli ste zdaj, povsod po svetu proslavljate ta praznik, ki ostane za vas sveti dan. In pri bližnjih kmetih. Me drugo svetovno vojno jo je za nekaj časa usoda pripeljala vedno boste spominjali na dogodke teh let, na svoje tovariše, borce in seveda na zmagoviti v avstrijski Gradec in si tam služila vsakdanji kruh v nekem gostišču. Po končani Maj 1945. drugi svetovni vojni je tudi služila pri Lorberjevi trgovski družini v Voličini. Nakar se Z globoko hvaležnostjo govorimo o pogumu, trdnosti in samopožrtvovalnosti, o vojnah je znova vrnila v njeno rojstno domačijo na Žitence. Namreč Elizabeta se ni nikoli in delovnih dosežkih vaše generacije. Preživeli ste najtežje čase, izborili pravico ljudi do poročila. Večkrat v šali je povedala; življenje se mi je s takšno hitrostjo odvijalo, da svobode ter rešili našo državo in ves svet nacizma. Iskreno spoštujemo vse, ki ste nam in me je poroka enostavno obšla. našim zanamcem podarili prihodnost. Torej Elizabeta je se oklenila svoje rojstne domačije, katero je prevzel nečak Jože, ki Nauki Velike domovinske vojne nas učijo enotnosti in združevanja v boju zoper sodobne si je tudi poleg lepega doma ustvaril družino s katero se je Lizika dobro razumela. grožnje. Samo skupaj, če združimo napore celotne mednarodne skupnosti, se bomo lahko Rada se je tudi družila in hodila na romanje in druge izlete. Še posebej z društvom učinkovito upirali terorizmu, diskriminaciji, nacionalni in verski netolerantnosti, vsakršnim upokojencev Sveti Jurij, katerega je bila dolgoletni član, zaradi česar jo bomo še poskusom oživljanja ljudomrznih idej. To je naša dolžnost do Vas, junaki-zmagovalci. dolgo pogrešali. S praznikom, dragi veterani. Rudi Tetičkovič Mir, zdravje in dolga leta Vam želim. Vladimir PUTIN

24. december 2005 11 - DOMAČE NOVICE MED DRAVO IN MURO

SVETA TROJICA ZGORNJA KORENA POSODOBITEV ELEKTRIFIKACIJE Sv. Barbara v Slovenskih Goricah

Do polovice Slovenske ulice v KS Sveta Trojica v Slov.goricah so delavci Metropolit, škof Alojz Uran je blagoslovil novi lestenec v cerkvi Sv. Barbare skupine Branka Žela opravili rekonstrukcijo glavne elektro linije. Elektrogradnja v Slovenskih goricah in remont Maribor so več let pripravljale dokumentacijo. Do izvedbe pa je prišlo v zadnjih treh mesecih tega leta. Zaradi tega jer se je poraba električne energije V nedeljo, 4. decembra, na dan, ko goduje Sv. Barbara, je bilo v cerkvi Sv. Barbare v na tem področju občutno povečala (nove stanovanjske zgradbe…). Linijo so Slovenskih Goricah, ki stoji v kraju Zgornja Korena, katera sodi v občino Duplek, nadvse posodobili, kabli so v zemlji. Štrleči moteči leseni drogovi bodo odstranjeni slovesno. To je bil dan, ko so ob farnem žegnaju slovesno blagoslovili nov mogočen kmalu po izdelavi nove cestne razsvetljave. Naročnik je občina Lenart. Zvezne lestenec, ki bo odslej krasil in osvetljeval ta lepo urejeni božji hram. Ta dan se je domačemu vode so si stranke na lastne stroške preuredili. Branko Žel, ki je vodja skupine župniku Karleku Vogrinu, ki vzorno vodi župnijo Sv. Barbare že 33 let, uresničila želja, da že lepo število let se je pohvalno izrazil o strankah, oziroma stanovalcih v tem bi žegnanjsko mašo daroval metropolit in ljubljanski škof Alojz Uran, s katerim sta skupaj predelu Slovenske ulice, da so korektno sodelovali ter so delavci skupine bili preživljala študentska leta kot bogoslovca v ljubljanskem bogoslovju. deležni tudi gostiteljstva. V tem času delavcem vreme ni bilo vedno naklonjeno. Žegnanjska nedelja, posebno visoki gost, je k nedeljski dopoldanski maši privabil številne Saniranje terena pa bo izvedeno kmalu spomladi 2006. vernike, ki so prišli od blizu in daleč ter do zadnjega kotička napolnili to znamenito lepo Strokovne službe: Elektro, vodovod, PTT bi morale bolj sodelovati in hkrati urejeno barbarško cerkev. Prihajajoče vernike je z igranjem pred cerkvijo pozdravljala izvajati rekonstrukcijska dela. Na novem objektu TP 20/04 KV GRADIŠČE 4 SL znamenita Noeuvirtova godba, ki že 60 let igra tudi ob cerkvenih slovesnostih. Skupaj s G TP 695 2005 je moteče staro ime kraja. Moral bi biti sedanji krajevni napis cerkvenim pevskim zborom sv. Barbare, so s svojim nastopom spremljali sveto daritev, ki SVETA TROJICA v Slovenskih goricah in to na vseh mestih. jo je ob somaševanju duhovnikov, med njimi trije iz te fare(Marjan Rola, Marjan Fesel in Jože Škofič) daroval metropolit, škof Alojz Uran. Škofa je v imenu župnije nagovoril domači župnik Karlek Vogrin, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da si je škof vzel čas in s svojim obiskom popestril žegnanjsko nedeljo, obenem pa blagoslovil nov lestenec, v katerem žari več kot 100 žarnic. Ob tem se je zahvalil izdelovalcu Francu Erjavcu iz Ljubljane in vsem, ki so prispevali denar za njegovo postavitev.

Na fotografiji je tretji z desne vodja skupine Branko Žel.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec GORNJA RADGONA Slovesno žegnajsko mašo je daroval metropoli škof Alojz Uran Škof je v svoji pridigi spregovoril o sv. Barbari, ki je zavetnica tistih, ki delajo pod zemljo in so vedno v veliki nevarnosti. Kot je dejal, se tudi danes graditelji zatekajo k svoji zavetnici. PREDSTAVILA STA SEVERNO KOREJO Kot dokaz je omenil postavitev kapelice sv. Barbare v cestnem predoru pod Trojanami. Ob blagoslovu novega lestenca je dejal, da je luč simbol življenja in vere. Več sto glava množica V tretjem predavanju v letošnji že sedmi sezoni predavanj radgonske sekcije vernikov, se je gotovo najbolj razveselila stiska roke in besede, metropolita škofa Alojza Društva popotnikov Vagant Maribor, sta v petek 25. novembra zvečer v prostorih Urana, saj je slehernemu, ki se je napotil k darovanju okoli oltarja, stisnil roko in namenil Planinskega društva Gornja Radgona, Gorazd Sancin iz Maribora in Slavko kako besedo. Negovo preprostost so verniki doživljali tudi izven cerkve, kjer je, ob igranju na Ornik iz Lenarta, v besedi in sliki predstavila svoje potovanje po Severni Koreji. harmoniko izdelovalca lestenca Franca Erjavca, tudi zapel. Naj povemo, da sta vaška skupnost Vstop v Severno Korejo je v glavnem dovoljen le državnim delegacijam, zato Zgornja Korena in cerkveni svet pripravila pogostitev za vse udeležence slovesnosti. sta na dovoljenje za vstop čakala več mesecev. Ko smo škofa vprašali, ali mu je to prvi obisk sv. barbare je dejal. »Tukaj sem prvič. Že ob Besedilo in foto: Franci Klemenčič prihodu, ko zagledaš mogočno cerkev s številnimi stavbami naokrog, je to že nekaj posebnega in se vidi da je tu veliko in mogočno svetišče.« In kaj mu pomeni ta obisk: »Priti skupaj s prijatelji iz študentskih let je vedno oživitev tistega časa in obujanja spominov kako smo preživljali čas v ljubljanskem bogoslovju, čeprav je bil takrat precej dren, ker nas je bilo zelo veliko. Ampak vzdušje je bilo vedno prijateljsko in lepo. Srečanje je tudi zelo pomembno za enotnost duhovniškega zbora, ki smo skupaj toliko let.«

Besedilo in foto: Ludvik Kramberger PRIKAZ KAKO SE JE DELALO V VINOGRADNIŠTVU

Družba Radgonske gorice iz Gornje Radgone, kjer obdelujejo 300 ha vinogradov in 50 ha jablanovih nasadov, zadnja leta namenja vse več pozornosti obnovi kletem. Med temi je najbolj obiskana šampanjska klet Pod slapom. Veliko dejavnosti pa se izvaja tudi v degustacijski kleti tukajšnje družbe. V prostoru ob tej kleti je že nekaj časa na ogled lepo urejen prikaz dela v vinogradih v preteklih obdobjih in razstava nekaterega orodja, ki se je v polpreteklem času uporabljalo pri delih v vinogradih. Prav gotovo na ta način družba Radgonske gorice »pričara« mladim generacijam dejavnost v vinogradništvu v obdobju, ko so večino del morali opravljati ročno. Franci Klemenčič

12 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER d.o.o.

d.o.o.INSTA CELENART,NTER d .KRAIGHERJEVAo.o.INSTA CE N19ATER INSTA CENTER dTE.Lo..:o7.2IN92S4T2A3,CFAEXN: T7E2R92d42.o4.o. d.oI.o.CINSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER 20 06 INSTAVseCEN karTER dje.o slabo,.o.INST zA novimCENTER d.o.o. 7 2 n a

r letom 2006 naj zbledi! t s

- d.o.o.INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER e k n

a Vse kar je dobro, naj za ž i r k INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER d.o.o. e n d

a vekomaj ostane! r g a n e n t d.o.oVse.INST AkarCE NjeT Elepo,R d.o naj.o.IN rasteSTA CENTER a r k o t e š

a INSTAinC cveti!ENTER d.o.o.INSTA CENTER d.o.o. n r o z n o

p Naj v miru sreèa s i d

u d.o.o.INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER t e j nežno vas objame. A N O

N INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER d.o.o. a j i r e z z i P d.o.o.INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER Hvala za zaupanje INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER d.o.o. in ostanite nam zvesti tudi v letu 2006 d.o.o.INSTA CENTER d.o.o.INSTA CENTER

Sreèno novo leto 2006

SREÈNO, ter vesel, miren Božiè! ZDRAVO IN USPEŠNO 2006 ! Sabina Markoli,dr.dent.med.

24. december 2005 13 - DOMAČE NOVICE VOŠČILA

župan Jože Kraner

V novem letu vam želim zdravje in sreèo, želim vam uspeh in zadovoljstvo, predvsem pa vam želim ljubezni.

župan

U panje naj Vas vedno vodi v prihodnje dni Ljubezen naj razliènost obdari, Samoto naj ogreje Vaša toplina. razumevanje naj èuti Vaša bližina! Naj ne bodo to samo sanje prazniènih dni, ob željah Vam naj zdravje upe budi! Dotik dobrote naj radostno zasije v mirno Božièno noè, da v prihajajoèem letu bo v pomoè! župan Bogomir Ruhitel

14 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 VOŠČILA

Odbije polnoè... poti so odprte, za upe, želje in nove naèrte...

v soboto, 31. 12. 2005 zabavali vas bodo BOGAT Slovenjegoriški fantje SILVESTRSKI MENU -samopostrežni topli bife - razliène priloge (15-20 vrst) - solatni bife - penina - sladice - samopostrežni hladni bife - siri - juha

MURŠEC ROMAN SLO, 2230 Lenart, Jurovska 7, tel.: 02/720-63-42, 041/687-765 Sredstva namenjena novoletnim darilom smo podarili v humanitarne namene.

24. december 2005 15 - DOMAČE NOVICE POP KULTURA ROCK MALO zMEŠANO Leto je naokrog in ponavadi se ob koncu leta pregledajo vsemogoče lestvice, statistike in letni pregledi. Moj tokratni pregled pa bo malo drugačen, kajti težko je na vseh področjih imeti vse kart je vredno ocene, če pa tega nimaš je izdelava ocen nemogoča. S pomočjo knjižice Q The Greatest Rock & Pop Miscellany UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL Ever bom predstavil nekaj zanimivih, malo (z)mešanih novic iz zgodovine popularne kulture.

http://www.strakl.si/thewho/ Se spomnite požvižgavanja v teh skladbah: "Don't Worry Be Happy" - Bobby McFerrin STRIP "Jealous Guy" - Roxy Music "Lazy Sunday" - The Small Faces STRIPBURGER "Patience" - Guns 'N' Roses Skladbe, ki so bile v ZDA po 9/11 za nekaj časa nezaželene za predvajanje na radijskih postajah: Uredništvo revije Stripburger letošnje izredno AC/DC - "Highway to Hell"  Arthur Brown - "Fire"  Bruce Springsteen - "Goin' Down"  Foo Fighters - "Learn To Fly"  U2 - "Sunday Bloody Sunday" plodno leto zaključuje z izdajo 41. številke revije Stripburger. Predstavitev aktualne številke je bila Imena skupin, ki so kratice: Nekaj skupin pri Koliko klikov je zabeležil Google za nekatera 23. 12. v STRIPARTNICI BUCH, Murgle Center, glasbena imena: Ljubljana. ABBA - Agnetha, Bjorn, Benny, Ann-Frid katerih vzorniki niso vprašljivi: Britney Spears 5820000 ELO - Electric Light Orchestra 2U (U2) V tokratni, redni izdaji si preberite profil in strip KLF - Copyright Liberation Front Alike Cooper (Alice Cooper) The Beatles 5510000 Igorja Hofbauerja -HOFa, čigar delo krasi tudi MC5 - Motor City Five Back Stabbath (Black Sabbath) U2 4560000 naslovnico. V bloku razkazujemo slovenski pasični REM - Rapid Eye Movement REM 3830000 strip z gostujočima Ericom Braünom in Jamesom Four Fighters (Foo Fighters) Kochalko. Pod drobnogled smo vzeli francosko Sample Minds (Simple Minds) The Who 2500000 neodvisno založbo TerreNoire, ki je septembra Stung (Sting) The Rolling Stones 2210000 z razstavo Prebučna samota gostovala v galeriji Nekaj prav čudnih glasbenih Who's Who (The Who) Kapelica v Ljubljani. Kar osem barvnih strani sodelovanj: zavzemajo Pieter de Poortere (Belgija), Lars Fiske Aerosmith/Run DMC - "Walk This Way" (Norveska) in Marko Kociper (Slovenija). Nick Cave/Kylie Minogue - "Where The Wild Roses Grow" Vredni vaše pozornosti so tudi Stijn Gisquiere Art of Noise/Tom Jones - "Kiss" (Belgija), Alejandro Alvarez (Argentina), Gašper U2/Pavarotti - "Miss sarajevo" Rus, Koco (oba Slovenija), Dunja Janković (Hrvaška, letošnja nagrajenka strip festivala CRS, ki je ta mesec potekal v Zagrebu), Sylvain Gerand Tudi živali se radi omenjajo v pesmih: (Francija), Bjorn Ousland (Norveska), Malin Biller Kavbojke Levi's so vsaj "Ant music" - Adam Ant (Svedska), Ambre (TerreNoire, Francija), Lionel Tran tako slavne kot nekatere "Black Dog" - Led Zeppelin (TerreNoire, Francija), Lucas Methe (TerreNoire, skladbe, ki so jih "Boris The Spider" - The Who Francija), Serge Maksimov (Rusija), Matej de Cecco uporabili v reklamah: "Eye of the Tiger" - Survivor (Slovenija), Blanquet (Francija) in Diareja, ki se Louis Armstrong - "What A "Peace Frog" - The Doors norčuje iz hranilnih vrednosti Stripburgerja. Wonderful World" "Wild Horses" - The Rolling Stones Johnny Cash - "Ring of Fire" ...in letni časi: Novost Stripburgerja pa je Stripburgerjev Sam Cooke - "Wonderful "Spring Haze" - Tori Amos Off program, ki smo ga odprli za objavo del še World" "Cruel Summer" - Bananarama nepolnoletnih ustvarjalcev. Tokrat nastopa Martin Shaggy - "Mr. Boombastic" "Forever Autumn"Autumn" - The Moody Blues Ramoves iz Gorenjske. T Rex - "20th Ct. Boy" "Hazy Shade of Winter" - Simon and GarfunkelGarfunkel FILM "January" - Elton John "February Stars" - Foo Fighters "Death March" - Fait No More KING KONG "April Skies" - Jesus and Mary Chain Remake filma King Kong bo imel eno od največjih "Maggie May" - Rod Stewart otvoritev v ameriški filmski zgodovini. "June" - Pete Yorn " July" - Dashboard Confessional Remake filma King Kong v režiji Novozelandca Petra "August and Everything After" - Counting Crows Jacksona bo imel eno od največjih otvoritev v ameriški " Pale September" - Fiona Apple filmski zgodovini. Družba UP je sporočila, da se bo "October" - U2 najnovejši film o slavni gorili prikazoval v 3568 kinodvoranah po ZDA. Svetovni rekord za leto 2004 je dosegel film Shrek " November Rain" - Guns 'N' Roses 2, ko so si film lahko ogledali v 4163 kinodvoranah. ROCK KOLEDAR "December" - Teenage Fanclub Poleg tega bodo film King Kong prikazovali tudi v 55 drugih državah oziroma v več kot 6000 kinodvoranah, med drugim tudi v Sloveniji. Universal Pictures upa, da se bo začeten In pesmi v katerih so pozabili omeniti naslov zaslužek King Konga lahko primerjal s 66 milijoni dolarjev pesmi v besedilu, heh: prihodka prvega nadaljevanja Jacksonovega Gospodarja Blur - "Song 2" prstanov. Zadnji dve nadaljevanji omenjene trilogije sta v New Order - "Blue Monday" petih dneh prikazovanja prislužili več kot 100 milijonov The Who - "Baba O'Riley dolarjev, podobno kot film Spiderman. U2 - "40"

16 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 KULTURA DAN SAMOSTOJNOSTI IN 50 LET PREHOJENE KULTURNE POTI KULTURNEGA NEODVISNOSTI SLOVENIJE DRUŠTVA IVAN CANKAR IZ JUROVSKEGA DOLA 23.decembra leta 1990 se je na plebiscitu 88,5 odstotka vseh volilcev izreklo za samostojnost 20.novembra 2005 se je zbralo do zadnjega kotička s svojimi predsedniki so se trudili, da so na kulturnem Slovenije. Izidi so bili razglašeni uradno tri dni polna dvorana obiskovalcev od blizu in daleč ter tako domu upravljali nujna vzdrževalna dela, ga obnavljali in po plebiscitu in 26. december obeležujemo obeležili 50-letne prehojene poti aktivnega dela na ga tudi dograjevali. V ta namen so bila vložena sredstva, kot državni praznik, dan samostojnosti. kulturnem področju nasploh. Kulturno društvo »Ivan ki jih je za to namenila Občina Lenart, KS Sv.Jurij v Slov. Cankar« Jurovski dol. Ob tej priložnosti so pripravili bogat goricah, Ministrstvo za kulturo in sredstva, ki so jih kulturni program katerega je povezovala predsednica nabirali s prostovoljnimi prispevki občanov ter sredstva, TD-dediščina Marija Šauperl. Tako se je najprej predstavil ki so jih ustvarili s prireditvami. Kulinarična knjižna s svojim daljšim govorom in podal izčrpno 50-letno Upravni odbor KD-Ivan Cankar je sklenil, da ob 50-letnici kronologijo kulturnega udejstvovanja v Jurovskem Dolu ustanovitve tega društva, podeli priznanje tistim članom, predsednik KD – Ivan Cankar Jurovski Dol Miroslav ki so delovali daljše časovno obdobje in imajo velike posebnost Saše Veronika Breznik. Že na začetku tega leta so se na UO dogovorili da zasluge za razvoj in delovanje društva v posameznih Pri založbi Ignis je izšla kulinarična knjiga Na konici bodo v letu, ki se izteka slovesno obeležili ta častni jubilej. obdobjih. Imeli so težko nalogo komu podeliti priznanje, noža, s 120 recepti začinjene kulinarične zgodbe Saše Ker pa za takšni dogodek zahteva precej intenzivnega dela kajti izmed množice zaslužnih kulturnih ustvarjalcev, jih Veronika, ki je, kot ga je na današnji novinarski konferenci zaradi česar so si člani UO zadali svoje naloge in tako je res težko izbrati le nekaj. v Hiši s konceptom poimenoval založnik Luka Novak, prvo pričeli intenzivno zbirat gradivo, kot so: stare fotografije, Za dolgotrajno predano, strokovno, mentorsko kulinarično pero Slovenije. pregledovanje raznih zapiskov, kronik (šolske, cerkvene in ljubiteljsko delo v kulturnem društvu so prejeli in gasilske) in opravljanju razgovorov še z živečimi priznanje: O neobičajnosti knjige pričajo že naslovi Od kod prihaja in še aktivnimi člani tega kulturnega društva, ter tako 1. ALOJZ PESERL hrana?, S pripravo hrane postane človek človek, Obnašanja prišli do veliko koristnih podatkov o kulturni preteklosti 2. FRANC ŠELIGA a la carte, Moje kulinarične sideways in drugi. Toda, kot je v kraju. Z ozirom na to so izdali ustrezen bilten-zbornik 3. ZOFKA SLANA na predstavitvi dejal Veronik, si s knjigo kaj prida ne bodo za katerega je bilo vloženega precej intenzivnega dela. 4. PETER DVORŠAK mogli pomagati tisti, ki imajo težave že pri kuhanju trdo Vendar izplačalo se je. 5. FRANC DIVJAK kuhanega jajca. Kot vemo v vsakem društvu, še zlasti v kulturnem je 6. MARIJA ŠAUPERL vloženo ogromno prostovoljnega dela. To se je med 7. CILKA NEUVIRT Odličen pisec kulinaričnih kolumen pri tedniku Mag drugim tudi odražalo v KD Ivan Cankar v Jurovskem Dolu. Za dolgoletno sodelovanje s kulturnim društvom in Matej Leskovar iz založbe Ignis je Sašo Veronika predstavil soustvarjanje programov v kraju: kot odličnega pisca kulinaričnih kolumen pri tedniku Mag, Poudariti je treba, da je bila velika sreča in je še, da so tu sicer pa je znan tudi kot kulinarični connaisseur in sommelier vedno uspeli najti strokovni mentorji vodji skupin, režiserji, 1. OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ V SLOV.GORICAH druge stopnje. pevovodji in vodji društev, skratka takšne osebnosti, ki 2. NONET »CERTUS« IZ MARIBORA so bile v posameznih obdobjih pripravljene prevzeti nase Knjiga o skrivnostih visokih manir in filozofiji vlogo tistih, kit radi rečemo, da vlečejo voz naprej. Ta Naziv častnega člana kulturnega društva je bila še živeča prehranjevanja kulturni voz skozi čas v kraju katerega bi lahko imenovali ustanovna članica tega društva: Leskovar je prepričan, da je knjiga Na konici noža, s 120 tudi kulturni vlak, pa nikoli ni bil prazen. Na njem so bili, GENOVEFA JARC, rojena FANEDL, ki je tudi to častno recepti začinjene kulinarične zgodbe velika posebnost, saj oziroma ste se spoštovani v posameznih skupinah, v priznanje prejela. Veronik v obliki kulinarične pripovedi razkriva skrivnosti posameznih časovnih obdobjih, ustvarjali to bogato visokih manir, spregovori o filozofiji prehranjevanja in tudi kulturno preteklost in še ustvarjate kulturno sedanjost v Na to jubilejno obeležitev kulturnega društva – Ivan o vinu. Bralcu predstavlja najsodobnejše trende kuharskih kraju. Pri tem se niste ozirali na različne politične ureditve Cankar Jurovski Dol so se med drugim odzvali tudi velemojstrov, opisuje svoje doživljaje ob obiskih vrhunskih in različna prepričanja. Vedno je bila na prvem mestu predstavniki kulturnih društev, ki so povezovali se v zvezo in malo manj vrhunskih restavracij, nenazadnje pa med ljubezen do kulturnega ustvarjanja. Torej kulturniki smo KD občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv.Ana. besedilo naniza še 120 receptov. Te je, kot je zagotovil vselej delovali v cilju razvoja kraja, ustvarjanja pozitivnih In na koncu te kulturne slovesnosti je predsednik KD- Saša Veronik, že večkrat preizkusil, zato ne dvomi, da se medsebojnih odnosov, dviga samozavesti, osebne Ivan Cankar Jurovski Dol Vladimir Breznik strnil svoje ob nekaj predhodnega kuharskega znanja ne bi posrečili kulture, medsebojnega spoštovanja in spoštovanja misli: tudi bralcem. pravice do različnosti in enakih možnosti. »Narod, ki ima svojega Trubarja, Cankarja, Prešerna, Založnik in avtor sta napovedala, da bo knjiga gotovo Kulturno društvo je od ustanovitve naprej vedno Antona Martina Slomška in druge, narod ki ima svoje uspešnica. V ta namen je oblikovalec Klemen Kunaver črtno upravljalec objekta kulturnega doma, za katerega je sedaj plese, svoje pesmi, svoje običaje ima svojo identiteto, kodo umestil kar na naslovnico. v teku denacionalizacijski postopek. Vso to obdobje je in kulturo, ki smo jo podedovali od naših prednikov in društvo ravnalo z objektom kot dober gospodar. Vse novejšo kulturo, ki se trenutno ustvarja, prenašamo na generacije kulturnikov (aktivistov, ustvarjalcev), na čelu svoje potomce. SREČEN NI Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič Srečen ni, Kdo srečo išče kjer je ni, V življenju od spominov svojih le živi, Sedanjost njemu lepa ni.

Srečen ni, Kdo z dvema v sebi se bori, Razum posluša, srce pa boli, Kdo dobrot sveta si vseh želi, Mu kruh domači dober ni.

Srečen ni, Kdo v sebi žalost le ima, Veselja vzeti več ne zna, Kdo cilje svoje vse izgubi, Ne najde prave več poti.

Marija Horvat

24. december 2005 17 - DOMAČE NOVICE IZŠLO JE

nemške okupacije 1941 – 1945 je mesto dobilo 21 ulic, po 2.svetovni vojni ( 1945 – 2000 Sašo Radovanovič ) pa je v mestu nastalo 437 ulic. Največ današnjih mariborskih ulic je nastalo v drugi polovici 20.stoletja, kar 53,9 %. Zanimiva je struktura poimenovanj ulic: po politikih, gospodarstvenikih in organizatorjih narodnega gibanja je poimenovanih 57 ulic ali 7%, po pripadnikih NOB je MARIBORSKE ULICE poimenovanih 161 ulic ali 19,9%, po tujih vidnih osebnostih je poimenovanih 58 ulic ali 7,2%, po pisateljih in pesnikih 63 ulic ali 7,8%, po znanstvenih Založba Kapital, Maribor 2005, 301 str. delavcih in izumiteljih 64 ulic ali 7,9%, po krajih ( mestih, rekah, pokrajinah, državah ) je poimenovanih 101 ulic ali 12,5%; po dogodkih in ljudstvih Po sedemnajstih letih zbiranja gradiva je Sašo iz zgodovine 10 ulic ali 1,2%, po športnikih in telesnokulturnih delavcih Radovanovič, sicer kustos-zgodovinar v mariborskem 3 ulice ali 0,4%, po organizacijah, združenjih in vojaških enotah 22 Pokrajinskem muzeju, končal zajetno knjižno delo ulic ali 2,7%, po literarnih junakih je poimenovanih 10 ulic ali 1,2%, o mariborskih ulicah. Ideja za pisanje knjige se po gospodarskih in kulturnih dejavnostih je poimenovanih 52 ulic ali mu je porodila že v času njegovega službovanja 6,4%, po krajevnih oznakah ( krajevna imena ) 132 ulic ali 16,3%, v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer so mu bila v po slikarjih, kiparjih in arhitektih 22 ulic ali 2,7%, po skladateljih dragoceno pomoč dela Arthurja Mallyja in še posebej in glasbenih ustvarjalcih je poimenovanih 14 ulic ali 1,7% in po mariborskega geodeta Antona Vončine. Po temeljiti kulturnih delavcih in igralcih 41 ulic ali 5,1% vseh ulic v mestu obdelavi gradiva je torej zagledala luč sveta knjiga Maribor. Med 811 ulicami, trgi in cestami je po Mariborčanih ( Mariborske ulice, ki ponuja pregled nastanka in razvoja rojeni v Mariboru ali so se pozneje priselili in se v mestu uveljavili mestnih ulic, njihovih poimenovanj in preimenovanj skozi ) poimenovanih 129 ulic ali 15,9%. In še tale zanimivost – po vsa burna zgodovinska obdobja. Hkrati pa knjiga osvetljuje ženskah je v mestu poimenovanih le 18 ulic ali 2,2% vseh ulic, zanimivosti iz mestnih ulic, ki so tako ali drugače obeležile vse pa šele po 2.svetovni vojni. Na koncu je dodan obsežni mestno preteklost. Knjiga o Mariborskih ulicah je namenjena seznam uporabljenih virov in literature, knjigo pa bogati Mariborčanom, da bi lažje spoznali mesto, katerega živi del tudi skrbno izbrano slikovno in dokumentarno gradivo iz so, je v krajšem uvodu zapisal avtor Sašo Radovanovič. »Ulice Pokrajinskega arhiva Maribor. so danes nepogrešljiv del mesta tako v vsakdanjem življenju kot Ob izidu knjige, ki je dobrodošla in koristna tudi za pri obujanju zgodovinske zavesti. Kakor sta nastanek in razvoj zahtevnejše bralce, je treba posebej omeniti, da je to prvo ulic pogojena z zgodovinskim razvojem mesta, tako je nastanek takšno delo v Sloveniji in da je Maribor prvo mesto, ki ima uličnih imen odraz nekega časa, dogodkov in ljudi, ki so jih svoje ulice, trge in ceste zbrane, popisane in predstavljene živeli. Na mestnih ulicah se tako zrcali naša preteklost, in le če jo v trdo vezani knjigi. Tudi zaradi tega gredo avtorju in bomo poznali, jo bomo tudi spoštovali«, je prepričan avtor knjige o založniku čestitke za izvirno knjižno novost, ki bo morda mariborskih ulicah Sašo Radovanovič. kmalu naletela na posnemanje. V prvem delu knjige nam avtor na kratko predstavlja zgodovino Marjan TOŠ imen cest, ulic in trgov v mestu Maribor. Ob tem naniza nekaj splošnih historičnih podatkov o razvoja mesta ob Dravi s poudarkom na važnejših gospodarsko-razvojnih prelomnicah v 19. stoletju. Nagel razvoj mesta je prinesla železnica, ki je leta 1846 Maribor povezala z Dunajem in Trstom. Hiter gospodarski razvoj je terjal tudi znatne spremembe v komunalni opremljenosti in ureditvi mesta. Poglavitna naloga mesta na prelomu 19. in 20. stoletja je bila ureditev, razširitev in posodobitev mreže ulic in 15. MIKLAVŽEVA TRGATEV cest v mestu. Urejenost mesta pa ni bila enakomerna. Avtor obravnava to problematiko vse do leta 1945, pri čemer se zdi, da bi lahko bili kronološka preglednost in natančnost nekoliko V delniški družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone, kjer gospodarijo s jasnejši in sistematičnejši. Kljub temu je zlasti za tiste, ki tega obdobja mariborske zgodovine 301 ha vinogradov, so 6. decembra na dan ko goduje sveti Miklavž kljub dežju ne poznajo, temeljnih informacij ravno dovolj in tudi poglavitni zgodovinsko-razvojni poudarki in blatu, opravili trgatev na 500 trsih laškega rizlinga. Šlo je za 15. trgatev na so primerno izpostavljeni ( zanimivi so tudi drobni statistični podatki, ki pričajo o naglem Miklavževo na Janževem Vrhu, v osrčju Radgonsko Kapelskih goric. Grozdje, razvoju mesta ob Dravi ). Nato si sledijo predstavitve imen ulic, trgov in cest skozi različna ki je bilo res lepo ohranjeno, saj se je to lahko mirno zobalo, je bilo zaščiteno obdobja, najprej od srednjega veka do konca 18. stoletja, nato pa od začetka 19. stoletja s posebnimi mrežami pred ptiči in drugimi živalmi. do leta 1918. Zanimivo je obdobje med leti 1918 in 1941. Z razpadom Avstro-Ogrske in V preteklih letih so iz obranega grozdja na isti parceli, kot je bilo puščeno v nastankom nove Države SHS oziroma kasnejše Kraljevine SHS, so do tedaj prevladujoči letošnjem letu, »naprešali« nekaj čez 200 litrov. Letos pa je »nateklo« kar 350 nemški element v mestu zamenjali Slovenci. Ena izmed prioritet nove oblasti je bila tudi nova litrov. Kot je povedal Otmar Babič, ki bo poleg drugih v družbi Radgonskih zunanja podoba mesta. Ker so tudi ulice predstavljale njegovo zunanjo podobo ( ta je bila goricah bdel nad letošnjim Miklavževim vinom, je sladkorna stopnja predvsem do razpada monarhije popolnoma nemška ) je bilo treba dati vsem ulicam slovenska imena. zaradi dežja med trganjem grozdja nekoliko nižja, kot je bila ob meritvah To je razvidno tudi iz priloženega seznama. Vnovično preimenovanje ulic se je zgodilo ob pred trgatvijo. Znašala je 29 odstotkov. Letošnje Miklavževo vino bodo v kleteh nemški okupaciji in razkosanju Slovenije aprila 1941 leta. Ulice so dobile nemška imena, kot Radgonskih goric šolali več kot eno leto, saj bo denimo lanskoletno Miklavževo zanimivost pa naj omenimo, da je bil po novih nemških uličnih imenih že jeseni 1941 izdan vino »zrelo« za trg še le v začetku pomladi prihodnjega leta. barvni mestni načrt, ki je bil naslednje leto dopolnjen. Tudi tiskani seznam preimenovanj Miklavževa vina po končanem šolanju polnijo v posebno oblikovane ulic je doživel dve izdaji, kajti prvi izdaji so bila zaradi pregleda nemškim imenom dodana polliterske steklenice, ki ponazarjajo stiskalnico, vreteno in utež ter trto zavito še stara slovenska imena v slovenščini. Zaradi tega je bil takoj vzet iz prometa in nato izdan okrog kola. samo nemški seznam. V knjigi najdemo seznam preimenovanih ulic leta 1941 in nato novega Družba Radgonske gorice je ob tokratni Miklavževi trgatvi omogočila svojim po osvoboditvi leta 1945, ko so bila po končani 2.svetovni vojni ulicam, trgom in cestam poslovnim partnerjem strokovni ogled ob obiranju grozdja in nato sprejem v vrnjena slovenska imena iz obdobja Kraljevine Jugoslavije. Do novega preimenovanja in svoji degustacijski kleti v Gornji Radgoni. poimenovanja je prišlo leta 1947, kar je prav tako razvidno iz priloženega seznama. V družbi Radgonske gorice bodo zadnjo trgatev letošnjega letnika opravili V naslednjem , bolj statistično obarvanem krajšem poglavju je objavljen seznam mariborskih 2. februarja prihodnjega leta za tako imenovano svečnično vino na lokaciji v ulic skozi zgodovino po abecednem vrstnem redu. Skupaj je na njem 2069 imen ulic, cest Policah. in trgov. Seznam, ki bo mogoče še deležen podrobnejših raziskav in analiz, je zaokrožen Besedilo in foto: Franci Klemenčič z imeni mariborskih ulic leta 2005. Na njem je 810 ulic, cest in trgov v Mariboru in okolici ( Bresternica, Kamnica, Košaki, Limbuš, Pekre, Ribniško selo, Dogoše in Razvanje). Temu seznamu je dodan še kratek seznam 16 ukinjenih mariborskih ulic. Zadnji, najobsežnejši del knjige prinaša poglavje Mariborske ulice skozi čas, poimenovanja in preimenovanja, imena in dejavnosti ljudi, po katerih so bile ulice poimenovane. Avtor se je odločil za abecedni vrsti red ulic, cest in trgov in za različno dolge obrazložitve. Za nekatere manj znane ulice so obrazložitve nekoliko (pre) skope . Avtor se je tako pač odločil in s tem prevzel odgovornost, da zadeve v morebitnem ponatisu ali drugi dopolnjeni izdaji knjige dopolni in popravi. Povsem na mestu pa je njegova odločitev, da na kratko predstavi še ukinjene mariborske ulice iz novejšega obdobja, ko je komisija za poimenovanje ulic ugotovila, da te ne izpolnjujejo minimalnih zakonskih pogojev za imenovanje. Knjiga prinaša tudi krajši zaključni komentar statističnih podatkov o številu ulic in njihovem poimenovanju oziroma preimenovanju. Skoraj 130-letno obdobje od prvega poimenovanja in označevanje mariborskih ulic nudi danes naslednjo podobo: mesto ima 811 ulic, cest in trgov, od tega jih je 36 starih srednjeveških ulic, iz časa stare Avstrije ( pred letom 1918 ) je 165 ulic, v obdobju Kraljevine Jugoslavije ( med leti 1918 – 1941 ) je nastalo 152 ulic, v času

18 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 PRAZNIKI OBISK MIKLAVŽA V CERKVI SVETE BOŽIČ, ČAS MEDSEBOJNEGA TROJICE V SLOVENSKIH GORICAH SPOŠTOVANJA, LJUBEZNI IN MIRU Lepo je oblikovalo in napisalo uredništvo Domačih novic v novembrski Na Nikolajevo nedeljo je tudi letos izdaji na prvi strani Advent-priprava za Božič. Adventni časi, božični časi so obiskal Miklavž s spremstvom angelov za vsakega poštenega kristjana časi premišljevanja, da se spomnimo na in dveh parkljev otoke v cerkvi Svete preteklost, sedanjost in da se pripravimo za bodočnost. Premišljevati je treba, Trojice v Slovenskih goricah. kako smo živeli, smo se prepirali, sočloveka zaničevali ga javno, osebno s svojo Pogovoril se je z otroci, jim svetoval prepametjo blatili, žalili itd. Premišljevati je treba, koliko smo dobrega storili kako je potrebno živeti. Manj pridnim sočloveku glede medsebojnega spoštovanja, tolerance, skupnega mirnega pa je zažugal, da sta v pripravljenosti življenja in razumevanja. Smo komu pomagali na ta ali oni način, smo koga dva parklja. Nekaj otrok pod vodstvom razveselili. Smo si, ali si bomo podarili roke v znamenju za boljšo bodočnost, sestre Pavline Kolbl je izvedlo krajšo za skupno razumevanje in oblikovanje našega kraja. Mediji so ogledalo našega igrico z vsebino, ki je ustrezala prihodu kraja, naše kulture, izobrazbe, našega karakterja. Kaj si mislijo drugi o nas Miklavža. Slovencih, ko se samo prepirajo in delajo samemu sebi veliko sramoto. Najbolj se je opogumila majhna Moje izkušnje in mnenje je, če imam kaj proti komu, mu povem osebno v Simona Čuček iz Zg.Porčiča, ki je obraz, naj bo to privatno ali politično. Ne pa ga osebno z imenom diskriminirati, zbrano in nepričakovano zapela ga blatiti po medijih in se sam z nekim političnim namenom prikupiti. Če je pa daljšo pesem. V cerkvi so bili otroci kaj kriminalnega pa je zato policija, sodišče in zakon. Nima nobene pravice skromno obdarovani. Na cerkvenem koga soditi za kriminalca, za kriminalno dejanje, vsak odgovarja za sebe. dvorišču pa so dobre gospodinje Drugo je samo politično bojevaje, ko so potem vsi poraženi in to moralno in nudile za vse prisotne sladke dobrote. etično. Vsak lahko svoje mnenje pove v demokraciji, ni pa pošteno drugega V vlogi škofa Miklavža je tudi letos diskriminirati, to ni evropsko. nastopal Jože Žel iz Brengove. Svojo Sedaj, ko so božični prazniki, prazniki miru, spoštovanja, naj gre vsak v vlogo je dobro opravil in obljubil, da cerkev tam bo našel mir, smisel človeškega življenja, dragoceno človeško bo prišel spet čez leto dni. umetnost, visoko versko kulturo, duševno zadovoljstvo in notranji mir. Foto in besedilo: Slavko Štefanec Ko sem bil v bolnici, sem videl kaj je sploh človek. Nič, en kup nekega materiala, ki je odvisen in prepuščen umetnosti zdravnikov, kemije (strup) in zelo pridnih požrtvovalnih rok sester in pomočnikov. Vsak naj dobro premisli, koliko smeti ima pred svojim pragom. Bodimo si složni, skupno si pomagajmo, en drugemu, pojdimo skupno v bodočnost za našo lepo malo državico Slovenijo, za naše lepe Slovenske gorice, za našo lepo bodočo občino Sveto Trojico??? Vsem ožjim prijateljem, vsem mojim gasilcem, vsem bralcem Domačih novic in vsem, ki ste poštene dobre volje, želim blagoslovljene božične praznike in srečno, veselo novo leto.

Vaš dopisovalec v Domače novice Franc Pučko 4. Miklavžev koncert Anite Kralj v Lenartu si je ogledalo okrog 2.500 obiskovalcev Lenart bi potreboval večjo dvorano, da bi lahko sprejela vse, ki bi si, v soboto, 3. decembra, želeli ogledati četrti Miklavžev koncert Anite Kralj v lenarški športni dvorani. Kar nekaj sto gledalcev ni moglo vstopiti v prenapolnjeno dvorano, v kateri bi naj bilo 2.500 obiskovalcev. Tisti, ki so imeli srečo, da so prišli v dvorano, so imeli možnost slišati in videti Anito Kralj, Vesele Štajerke, Ano Lizo, Staneta Vidmarja, Borisa Kopitarja, ki je koncert tudi vodil, Novo legijo z Andrejo, Marka Mulca, Dolores, Draga Jošarja, Petovarjeva Roka in Polono, Edvina Fliserja, humorista Ciliko in Draška, cerkveni zborček od Svete Trojice, ki ga že nekaj let uspešno vodi Anita Kralj, in Miklavža s spremstvom, ki je otroke obdaril z Miklavževimi darili. Anitin 4. Miklavžev koncert, ki sta ga zaključila v duetu Anita in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, je dokaz, da jo imajo ljudje Anito radi. Naj pohvalimo še gasilce, ki so skrbeli, da je lahko čim več obiskovalcev varno parkiralo blizu dvorane. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger

Veliko aplavza je Anita požela ob nastopu z Otroškim cerkvenim zborom, ki ga vodi pri Sv. Trojici

24. december 2005 19 - DOMAČE NOVICE Štiri srečanja članov DU 90 LET MARIJE ŽIŽEK OD Lenart TREH KRALJEV V dobrem mesecu dni smo v našem društvu upokojencev organizirali Ob delu na posesti in skrbi za družino, je možu pomagala pri izdelavi krst štiri srečanja. Tri so bila namenjena samo našim članom, enega pa so se udeležili tudi gostje iz širše okolice. V vasici nad Benediktom, pri Sv. Treh kraljih, je tisti dan, ko je Marija Žižek praznovala 90 let življenja, bilo nadvse veselo. Tega veselja smo se na povabilo, Kot že vrsto let smo na srečanju nazdravili novemu vinu. 11. novembra, na dan, ko goduje da obeležimo dogodek, udeležili tudi mi. Točno na njen rojstni dan so jo obiskali Sv. Martin, se nas je zbralo 64 članov društva v motelu Šega. Preživeli smo skupaj nekaj predstavniki Krajevnega odbora Rdečega križa, predsednik Mirko Šijanec in prijetnih uric v klepetu z znanci in prijatelji. Bilo nam je lepo in kar hitro je prišel nov dan. aktivistki Cvetka Kur in Lizika Šijanec, ter predstavnici Društva upokojencev Tega novega dne, v soboto, 12 novembra so pevke ljudskih pesmi pod vodstvom Benedikt Lizika Lorbek in Anka Valh, ki so ji izrekli čestitke in jo skromno gospoda Vinka Lukavečkega povabile na 1. prijateljsko srečanje pevcev in godcev ljudskih obdarili. Priča smo bilo dogodku, zato lahko rečemo, da je bilo srečanje nadvse pesmi devet skupin iz sosednjih krajev. V domu kulture Lenart so s pestrim programom veselo in prisrčno, katerega se je razveselila slavljenka. Seveda smo bilo vsi nastopile naslednje skupine: ljudske pevke žanjice iz Cirkovc, ljudski godec gospod Franc deležni dobrodošlice od mladih gospodarjev, sina Slaveka in snahe Ivanke, ki Vidovič, pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj, Jesensko cvetje iz Sv. Trojice, gasilsko sedaj skrbijo za lepo urejeno Žižekovo domačijo in da je mami Mariji na jesen – ljudske pevke PGD Osek, ljudski pevci DU Grajena, pevci DU Cerkvenjak, Vesele Polanke življenja lepo. Ob prijaznem pogovoru s vsemi, ki smo jo obiskali, smo izvedeli iz Cirkovc, pevke ljudskih pesmi KD Sv. Trojica in domačinke, pevke ljudskih pesmi DU marsikaj zanimivega iz njenega dolgega življenja. Veselega razpoloženja nam Lenart. Nastopajoče pevce in godce ter poslušalce je po pozdravu prireditelja nagovoril je rade volje odgovarjala na naša radovedna, rekli bi novinarska, vprašanja. v imenu sponzorja srečanja Občine Lenart podžupan občine gospod Franci Krivec. Ob Razumljivo je, da ne moremo vsega zapisati. Ne zato, ker bi ne dovolila, ne zaključ-ku programa so vsi nastopajoči zaključili srečanje s skupno pesmijo, ki so ji zato, ker bi bilo kaj skrivnostnega, pač pa zaradi omejitve članka. pritegnili tudi poslušalci v dvorani. Sponzor srečanja je pripravil pogostitev za nastopajoče Marija Žižek se je rodila v družini Jakopec, 28. novembra 1915, v Zgornjem v občinski avli Jožeta Hudalesa. V avli je bilo izjemno prijetno vzdušje. »Kdor poje, zlo Porčiču. V družini se je rodilo 6 otrok. V šolo je hodila k Sv. Trojici, kjer jo je v ne misli!« Povabljeni so spontano in sproščeno peli, igrali in plesali. (o.p.: bil sem že na prvem razredu učila učiteljica Marija Kovačič. Doma so imeli le hektar zemlje, mnogih podobnih prireditvah, toda ob trenutkih v tej družbi mi je bilo prijetno, kot mi ni zato je morala že zgodaj na tabrh, tam so rekli “tavrh”, k večjim kmetom. bilo že dolgo). Čeprav je bilo to že davno, se spominja, kako so hodili ta tabrh k Strmšekovim, 10. decembra smo organizirali v našem klubskem prostoru zdravstveni pregled. 70 članov Lorbekovim, Cafovim v Benedikt in še komu. Tu so delali za »plehe«. Za denar našega društva si je dalo pregledati kri (krvni sladkor in holesterol) in krvni tlak. To je bila pa je hodila delat k trgovcu Cvetku k Sv. Trojici. Tja je šla najrajši, saj je vsak že tretja akcija z enakim namenom, udeležba pa je bila letos največja. Vzpodbudno! dan zaslužila po 8 dinarjev, za težja dela pa 10. Po končani šoli je želela postati Na seji upravnega odbora društva smo se odločili, da bomo letos izpeljali že za lani šivilja, a za to ni bilo možnosti. Želela je oditi tudi v samostan, a ji tudi to ni načrtovano nalogo – srečanje članov starih nad osemdeset let. »Če uspe drugim, lahko tudi uspelo. Uspelo pa ji je ustvariti družino. Moža Franca, ki je bil 15 let mlajši, je nam!« smo rekli in pripravili vabila ter jih raznosili. Ker je srečanje ob martinovanju v motelu spoznala s pomočjo brata, ki je bil na »golibi«, žganjekuhi, pri bratu Ferdinandu Šega uspelo, smo se odločili za iste prostore. V nedeljo, 11. decembra po »deseti maši« v Štajngrovi. Po komaj 15-tih dneh odkar sta se poznala, je šla k poroki, ki je se nas je zbralo skupno 65 članov društva, 52 je bilo starejših upokojencev, poverjeniki bila 1940. leta pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Kakor je bil takrat običaj so društva ter pevke ljudskih pesmi našega društva, ki so zapele šest pesmi. Če upoštevamo, svatje, ženin in nevesta, šli k poroki peš. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok: da je med 508 člani našega društva 84 starejših od osemdeset let, si upamo reči, da je Terezija, Janez, Francka, Zofka, Slavek in Mimica, ki jo je rodila na svoj 37-ti bila udeležba dobra. Najstarejši članici društva na srečanju sta bili gospa Kristina Zore, rojstni dan. Vsi so jo obdarili z 10 vnuki in 14 pravnuki. ki je dopolnila že 95 let, in gospa Ivanka Hadela s polnimi 94 leti (o.p.:verjamem, da mi Marija in Franc sta živela na 1,80 ha veliki posesti pri Sv. Treh Kraljih. Mož gospe ne bosta zamerili navedbe starosti, saj gre za častitljivo starost). Gospa Kristina Franc je kot mizarski mojster vodil mizarsko obrt. Ob vsem drugem mizarskem Zore je najstarejša tudi po »delovni dobi« članstva v društvu, ki so ga ustanovili pred 55 delu, je največ izdeloval krste. Pri tem mu je pomagala tudi žena Marija, ki je krste »flodrala« (to je poseben način barvanja), ter krasila z okraski. Ob tem je leti, saj je edina še živeča ustanovna članica. Ali je srečanje uspelo ali ne, ne moremo iz papirja izdelovala pogrebne vence. Pri delu so očetu, ki je umrl 1975. leta, soditi sami, imamo pa prijeten občutek, da je. Kot vsako leto pa bomo na domu obiskali pomagali tudi starejši otroci. vse tiste starejše in bolne naše člane, ki jih nismo povabili, ker so naši poverjeniki menili, Ko smo jo povprašali, kdaj ji je bilo najbolj hudo in kdaj najlepše, nam je da jim zdravje ne dovoljuje, da bi na srečanje prišli. Prav tako se bomo spomnili tudi tistih, povedala: »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Gotovo so bili v življenju težki ki se vabilu niso odzvali. in veseli trenutki. Srečna sem, da sva z možem vzgojila poštene otroke, in, da Ob koncu leta pa nas čaka še srečanje ob prehodu iz leta 2005 v leto 2006. To srečanje mi je sedaj, ko sem v letih, pri sinu Slaveku in snahi Ivanki lepo. Če že moram bomo ponovno organizirali (29. decembra) v Cerkvenjaku v Gostišču pri Antonu. kaj reči, je bilo lepo, ko smo v družini zapeli. Naj povem, da vsi moji otroci radi Za društvo Saša Tomažič pojejo. Pela sem zelo rada, saj sem pela tudi v zboru. Tudi mož je bil pevec. Vesela sem, da v cerkvi v Benediktu igra na orgle moj vnuk Matjaž.« Marija je bila navajena delati. Tudi sedaj ne miruje. Njeno veselje je našivavanje, ali kot je rekla »mikranje«. Veliko tega je naredila v življenju. Rada tudi bere, seveda brez KLAVDIJA RAUTER NOVA očal, gleda TV, posebno nadaljevanke. Mi smo ji obljubili, da jo obiščemo, ko bo praznovala 100 let, s pripombo, tudi moramo ostati živi. Temu se je sladko nasmejala, kaj si je mislila, pa naj ostane skrivnost. Uredništvo Domačih novic, VINSKA KRALJICA ki jih rada bere, posebno, ko je kaj napisanega iz bližine, ji čestita k njenem visokem življenjskem jubileju. Po tem ko je pred kratkim potekel Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER mandat Andreji Zrnič, četrti vinski kraljici Društva vinogradnikov Radgonsko Kapelskih goric, je posebna komisija društva iz prispelih prijav, izbrala za novo, peto vinsko kraljico tukajšnjega društva Klavdijo Rauter iz Črešnjevcev. Mandat nove vinske kraljice traja dve leti. Klavdija Rauter, 20 letna študentka kmetijstva v Mariboru, dobro obvlada nemški in angleški jezik. V kratkem pa bo odšla v Francijo, kjer bo izpopolnila znanje francoščine. V času odsotnosti bo novo radgonsko vinsko kraljico nadomeščala njena spremljevalka 21 letna izredna študentka Andreja Perko iz Lastomercev. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Marija Žižek se je razveselila obiska delegacije RK in DU Benedikt

20 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 LJUDJE ZLATOPOROČENCA LETNIK IZ Odprli Izletniško turistično kmetijo Bunderla SPODNJE VOLIČINE Odrekanje družine Bunderla v Spodnjih Žerjavcih je rodilo sadove Tako je bilo povedano ob otvoritvi nove turistične pridobitve v občini Lenart, ko so, v soboto V soboto, 26. novembra, je bilo pri Letnikovih v Spodnji Voličini nadvse 3. decembra, v Spodnjih Žerjavcih na Bunderlovi kmetiji odprli Izletniško turistično kmetijo veselo. Na ta dan sta po 50 letih ponovno stopila pred matičarja in oltar Marija Bunderla. V hiši male kmetije, ki obdeluje le 4,5 ha zemlje, še gotovo ni bilo tolikšne množice in Janez Letnik, da bi potrdila svoj zlati zakonski stan. Na snežno soboto, ko je ljudi, kot na tej prisrčni otvoritvi, ki jo je vodila strokovna delavka Zavoda za Kmetijstvo Ptuj, zapadel prvi letošnji večji sneg, sta se skupaj z najbližjimi podala v cerkev sv. Enote Lenart, Cvetka Bunderla, ki je predstavila družino Bunderla in njihovo novo pridobitev. Ruperta, kjer je potekal civilni in cerkveni zlatoporočni obred. Civilnega je opravil Med drugim je dejala: »Zbrali smo se v Slovenskih Goricah v bližini Lenarta na griču v župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ki je zakoncema izročil zlatoporočno Spodnjih Žerjavcih na novi Izletniško turistični kmetiji Bunderla, kjer bodo odslej lahko sprejeli listino. Ob tem je njuno življenjsko zgodbo na kratko predstavila Romana 60 gostov, katerim bodo nudili dobrote iz kmečke kuhinje in kmečke peči.« Fekonja. Po civilnem obredu je potekala cerkvena slovesnost z zahvalno mašo, Nosilka dejavnosti je Andreja Bunderla, ki je, po več letih dela trgovke, leta 96 ostala brez ki jo je daroval župnik Anton Fras. službe. V sebi je nosila idejo, da bi si sama ustvarila delovno mesto z odprtjem kmečkega Zakonca Marija in Janez turizma. Pri tem je našla podporo pri moževih starših in možu Branku, ki je zaposlen v Tovarni Letnik sta se rodila 1933 akumulatorjev v Mariboru in je ob svoji zaposlitvi pomagal pri gradnji in uresničitvi ženine leta. Marija se je rodila v želje. Kot nam je povedala Andreja, ki bo skrbela za kuhinjo, bodo večino hrane pridelali Zgornji Voličini v viničarski na kmetiji, kjer redijo živino, svinje in perutnino. Za dobro domačo kapljico bo poskrbel družini petih otrok, ki se mož Branko, ki obdeluje manjši vinograd s sortami chardonay, laški rizling in sovignon. Pri je preživljala z delom pri hiši imajo tudi sadovnjak s starimi sortami jabolk kot so: lesnika, bobovec, zlata parmena, kmetih. Že kot otrok je moškancelj in nekaj starih sort hrušk. Iz tega sadja pripravljajo naravne jabolčne sokove. morala služiti pri kmetu. Pri ponudbi hrane bodo dali prednost pripravi domače hrane. Kot specaliteto iz njihove Želela je, da bi se učila hiše bodo ponujali meso iz tunke in prleške gibanice, ki jih zna najboljše speči tašča Anica za šiviljo, vendar tedaj ni Bunderla. Mama Andreja pri svojem delu pričakuje tudi pomoč 4 otrok (Anje, Katje, Tina in bilo velikih možnosti, saj je Timija), ki že sedaj pomagajo pri vseh kmečkih delih, z veseljem pa primejo za delo tudi za morala že zgodaj pomagati potrebe gostov, in tasta Franca Bunderla. staršem pri preživljanju teh Po kulturnem nastopu dveh šolarjev domačinov harmonikarja Jasmina in pevke Melite mlajših otrok. Janez je Lorenčič, ter nastopu Miklavža, je prostore, ob sodelovanju kaplana dr. Ludvika Počivaška, rojen kot nezakonski otrok blagoslovil domači župnik Martin Bezgovšek, ki je družini zaželel obilo blagoslova pri njihovem v Mariboru. Večino svojih delu. O novi turistični pridobitvi v občini je spregovoril tudi župan občine Lenart mag. Ivan otroških let je preživel pri Vogrin, ki dejal, da si družina zasluži veliko pohvale, saj se trudi, da s svojimi močmi pride babici. Tudi on je že kot do delovnega mesta in tako tudi sredstev za preživetje. Vesel je, da so pristopili k odprtju otrok služil pri kmetih. druge turistične kmetije v občini. Po njegovem je tudi to način, da se bodo obdržale male Njegova prva zaposlitev kmetije. Družini je obljubil, da bodo na občini njihovo prizadevanje pri ustvarjanju delovnega je bila v tedanji Kmetijski mesta podprli z milijonom tolarjev za ureditev, asfaltiranje, pristopa do turistične kmetije. Za zadrugi in v Agrokominatu. simbolično odprtje s prerezanjem traku sta poskrbela župan mag. Ivan Vogrin in gospodinja Upokojil se je kot delavec Andreja, ki se je svoji družini in vsem, ki so jim pomagali pri uresničitvi njenega cilja, zahvalila. v Cestnem podjetju. Po Vse prisotne, teh pa ni bilo malo, je povabila k pogostitvi. poroki, poročila sta se Besedilo in foto: Ludvik Kramberger 1955. leta v Voličini, sta prevzela majhno Letnikovo Zlatoporočenca Marija in Janez Letnik iz Spodnje domačijo, kjer sta preživljala Voličine družino, v kateri sta se jima rodili hčerki Ivica in Cvetka. Obe sta si ustvarili družine in ju obdarili s tremi vnuki. Kljub skromni domačiji sta si prizadevala, da bi bilo hčerkama dobro. Sedaj jima vračata, saj ju z družinami radi obiščeta in jima tudi pomagata. Posebno sedaj, ko je mama, pri 54 letu starosti, zaradi bolezni oslepela. Kot je bilo povedano so hčerke hvaležne tudi očetu, ki zvesto skrbi za svojo ženo. Ob predstavitvi njune življenjske zgodbe je Romana Fekonja povedala misel hčerke Ivice, ki pravi: »Težko je najti moža, ki bi tako trdno in požrtvovalno stal ob strani svoji ženi.« K temu ni kaj dodati. Lahko bi le rekli, kjer je ljubezen in spoštovanje, je tudi zadovoljstvo. In zakonca sta kljub zdravstvenim težavam, zadovoljna in srečna. Nadvse srečna sta, da ju imajo njeni najbližji radi. K njuni zlati poroki čestita tudi uredništvo Domačih novic. Besedilo: LUDVIK KRAMBERGER Odprtja Turistične kmetije se je veselila cela Bunderlova družina Foto: FotoTone 100 LET ROJSTVA AKADEMIKA DR. TRSTENJAKA Akademik dr. Anton Trstenjak, ki je umrl 29.9.1996, je bil rojen 8. januarja 1906. Tako bo v januarju 2006 poteklo 100 let od njegovega rojstva. V Gornji Radgoni bodo vse slovesnosti v njegov spomin v prihodnjem letu med januarjem in septembrom, imenovali kar Trstenjakovo leto. Nedavno tega je Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona imenoval 15 članski odbor za pripravo programa tega praznovanja. Za predsednika je bil imenovan Dušan Zagorc, sicer podžupan radgonske občine in ravnatelj radgonske osnovne šole. Prvi večji dogodek bo na sam dan obletnice rojstva,m v nedeljo 8. januarja. Tokrat bo organiziran pohod iz kar štirih smeri v Rodmošce. Organizatorji priočakujejo, da se bodo pohoda do rojstne hiše Trstenjaka, udeležili tudi pohodniki iz Lenarta in okolice. Franci Klemenčič Posnetek nove maše dr. Trstenjaka !

24. december 2005 21 - DOMAČE NOVICE ZANIMIVOSTI ČAS NOVEGA LETA

Čas novega leta je skrivnosten. Decembrski prazniki se zdijo med seboj nepovezani, kar pa ni res. Družijo jih številne povezave, ki se kažejo v podobni obliki ali vsebini in mnogih skupnih značilnostih, v sorodnosti. Vsem je skupen prelomni zimski čas, ki ga odločilno zaznamuje zimski kres. Precej šeg, vraž in verovanj se kljub različnim prazničnim datumom ponavlja tudi zaradi tega, ker so se v zgodovini pojavljala raznovrstna merjenja časa, različni koledarji, ki so povzročili spremembe v datumih, medtem ko so šega »ostale« tam, kjer so bile prej. Tako je bil, denimo, nekoč najkrajši dan v letu na Lucijino. Ob vpeljavi današnjega gregorijanskega koledarja pa se je ta god premaknil za deset dni nazaj, na 13. december. Prazniki od sv.Miklavža do novega leta so v obdobju, ko je sonce najnižje, ko se začne zima, z njo pa strah pred tem, da bi sonce umrlo, da bi svetloba in toplota prešli, da nikoli več ne bo pomladi, novega življenja. December je čas teme, ki jo razsvetli šele božična luč, to je Cerkev spretno izkoristila. V tej temi se vračajo na zemljo demoni, čarovnice, hudič in predniki ali njihovi duhovi. Ti demoni nastopajo v Miklavževem spremstvu, ponekod tudi v Lucijinem, v novoletnih povorkah starejših časov. Te šege še vedno živijo. Ljudstvo se spominja tudi dvanajsterih demonskih noči med božičem in tremi kralji, ko se po nebu podijo divja jaga in drugi demoni. Prehodni čas v najdaljših nočeh med starim in novim je najnevarnejši. Takrat je nebo »odprto« in zgodi se lahko karkoli. Stari Rimljani, ki so vladali tudi našim krajem, so vsako leto 25.decembra praznovali rojstni dan »nepremaganega sončnega boga«, Dies natalis Solis invicti. Tudi Slovani smo poznali ta prelomni datum, zimski kres, kurili ognje, kresove, soncu v čast, da bi ga podprli pred zatonom in magično ponovno dvignili. Ta poganski praznik je Cerkev kot mnogo drugih pokristjanila s tem, da KLUB STARODOBNIK SLOVENSKE GORICE ga je nadomestila z božičem. Cerkev je seveda mislila, da bo z novim božičnim Klub Starodobnik iz Benedikta se zahvaljuje vsem sponzorjem na prireditvi praznikom Kristusovega rojstva, ki naj bi prinesel novo luč v zimo. "Lenart 2005", maja letos. Še posebej pa Občini Benedikt, Občini Lenart, Z božičem ji je to nedvomno uspelo kljub poganskim elementom, ki ta Občini Sv. Ana, Fa-Maik Marjan Bezjak, TBP d.d. Lenart, Prevent Halog d.o.o., praznik še vedno obdajajo, novo leto pa je- z raznimi nihanji-do današnjih OOZ Lenart, Kmetijski mehanizaciji Krajnc Janez, Petovia Avto Ptuj, Kmetijski dni ohranilo mnoge značilnosti saturnalij. Novoletno praznovanje je še vedno zadrugi Lenart, Občini Cerkvenjak, Radiu Slovenske gorice, Avtoprevozništvu nadvse bučno, veselo, čezmerno pri hrani, pijači pa pri uporabi raket, petard Ferš Aleksander, Florini d.d. Maribor, Copy centru Lenart, EKRA računalništvu in podobnega. Vinko Krajnc, Dimnikarstvu Jože Klobasa, Izdelava kovinske opreme Friderik Za božič je darove nosil Ježušček in jih polagal pod božično smrečico, Lešnik, Šiviljstvu Kepnik Marta, Gradbenemu servisu Franc Stanko, Štrakl vendar je to veljalo predvsem za mesta. Novoletna obdarovanja skoraj ni bilo d.o.o., Policijski postaji Lenart, ter vsem ostalim. v navadi in se je razširilo šele po drugi svetovni vojni, ko je nastop8il tudi novi Vsem članom, sponzorjem in ostalim ljubiteljem starodobne tehnike, ob obdarovalec, dedek Mraz. Že med vojnama je prihajal tudi božiček, a le sem koncu leta voščimo vesele božične praznike in uspešno novo leto 2006. in tja. V obliki, kot ga poznamo danes, izvira iz Amerike. Za ta čas so značilni adventni venčki, navadno s štirimi rdečimi svečami, Predsednik kluba Franc Lasbaher prepleteni pa so z violetnimi trakovi, ker v cerkvah vlada vijolična barva. Prižiganje sveč je opomin, da se je treba pripraviti na prihod »Njega«, ki je luč ŠPORTNA NOVIČKA sveta, vendar pomenijo sveče tudi človeško kljubovanje temi nasploh. V adventu se zvrstijo naslednji praznični dnevi: barbarinje (4.12.), sv.Miklavž ali Nikolaj, tudi miklavževo, miklošovo, šentklavževo (6.12.), lucijino, licijno, NAMIZNOTENIŠKA REKREATIVNA LIGA (14.12.), tomaževo (21.12.), ko je zdaj najkrajši dan, in božič. Zatem pa še štefanovo (26.12.), šentjanževo (27.12.), pametiva (nedolžni otroci, 28.12.) 10. decembra se je končala prva tretjina rekreativni ping pong lige 2005/06 in novo leto. Zg. Velka, Lenart, Sv. Ana, in to s turnirjem, na katerem je nastopilo rekordno število sodelujočih. V športni dvorani na Zg. Velki se nas je zbralo kar 30. Rezultati na prvih treh mestih, pa so bili, zanimivo, popolnoma enaki tretjemu turnirju. Zmagal je Stojan Tomažič, pred Romeom Štraklom in Dragotom Bratkovičem. Tomažič je s tem le še povečal naskok v skupni uvrstitvi pred zasledujočimi, kjer pa so razlike precej manjše. Liga se nadaljuje po novoletnih praznikih, 7. januarja s turnirjem na Sv. Ani. Več na www.geocities.com/rekliga - rezultati, fotografije, razpored...

22 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 ZANIMIVOSTI POŽIVLJAJOČ NAPITEK, Z VITAMINSKO BOGATIM SADJEM ZA ENKRATNO VZDUŠJE OB SILVESTROVANJU, PO NORENJU VAS BODO GRELI Z MEHKO TOPLINO. PRAZNIČNO KULINARIČNO RAZKOŠJE - BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI NE BI BILI POPOLNI, ČE SE V KUHINJI NE BI RAZLEGAL VONJ PO SLADKIH PIŠKOTIH. AROMATIČEN JABOLČNI NAPITEK Za 4 kozarce potrebujete: 1 liter jabolčnega soka, 1 cimetovo paličico, 4 nageljnove žbice, 2 janeževi zvezdi, 250 g SMETANOVI jabolčnegajabolčnega vinavina (jabolčnika),(jabolčnika), tekočetekoče sladilosladilo aliali sladkor po okusu. SRČKI PRIPRAVA: 1. V lonec vlijte jabolčni sok, dodajte začimbe, zavrite in približno 10 minut kuhajte pri Sestavine za okoli 100 srčkov: zelo nizki temperaturi. Na koncu prilijte jabolčno Za testo: 150 g stopljenega masla, 1 ščep soli, 2 vino in sladkajte s tekočim sladilom. Postrezite zvitka vanilijevega sladkorja, 100 g sladkorja, 150 vroče. g kisle smetane, naribana lupina 1/2 limone, 1 žlica Namig: Napitek je zelo osvežujoč tudi, če ga pomarančnega soka, 300 g moke. postrežete hladnega. Ker ga morate res dobro Poleg tega: 25 g sesekljanih lešnikov, 3 žlice ohladiti, ga pravočasno pripravite. debelega kristalnega sladkorja. Priprava: ZGODNJE SEJANJE SE 1. Kremasto zmešano stopljeno maslo, vanilijev sladkor in navadni sladkor. Dodamo 2 žlici kisle VEDNO IZPLAČA smetane, lupino in pomarančni sok. Postopoma dodajamo moko. Še enkrat rahlo premešamo in Gredne in balkonske cvetlice damo testo za 1 uro na hladno. Rast in cvetenje zgodaj posejanih pelargonij sta še posebno 2. Po delih razvaljamo testo na 3-4 mm debelo. bohotna – tega dejstva ne poznajo le profesionalni vrtnarji. Z modelčkom izrežemo srčke (ali kakšne druge Tudi sami lahko iz semen pokončno rastočih sort, kot to oblike) in jih damo na pekač. Preostalo kislo smetano kremasto umešamo in z njo premažemo srčke. »Feuerball,« »Koralle«, »Lachskonigin« ali »Iglu«, vzgojite Potresemo jih z lešniki in kristalnim sladkorjem in v ogreti pečici /180 stopinj/ pečemo 8-10 minut. prelepe primerke rastlin. Semena omenjenih sort lahko kupite v specialiranih trgovinah. S sejanjem lahko začnete že takoj po novem letu. Za kalitev je najbolj idealna temperatura med 20 in 24 ČAS PRAZNIKOV-NAZDRAVLJANJA stopinj C. Če nad radiatorjem nimate nobene okenske police, RDEČA PESA si lahko pomagate tudi s toplotnimi blazinami, ki jih položite pod setvene skodelice//kupite jih lahko v specializiranih VINO presenetljiva moč pese trgovinah z akvaristiko in v prodajalnah za male živali/ Sejančke lahko nato februarja presadite v posamezne lončke. 1. Penina je skoraj obvezne del počastitve V moderni kuharski umetnosti je rdeča pesa Takrat jim zadošča že temperatura okoli 18 stopinj C. Enako slavnostnih trenutkov, denimo novega leta, zato prava delikatesa. Presenetljivo, kaj vse skriva velja tudi za sanvitalijo /sanvitalia/ in špansko marjetico moramo postreči temu primerno. Odpremo v sebi ta sijajen gomolj. /erigeron/, ki se ju seje prav tako v januarju. steklenico tako, da zamašek nič ne poči, saj to ni v skladu z vinskim bontonom. Kdor pozna rdečo peso le v sladko-kisli vloženi 2. Kako ohladiti vina in katerim jedem se prilegajo: obliki, skoraj ne bo mogel slediti novo obujeni Vsa bela vina naj bodo ohlajena na 8 do 10 stopinj strasti do te včasih tako priljubljene zelenjave. Celzija, rdeča 12-15 stopinj Celzija, peneče vino pa Blaga, lahko sladkasta aroma pride do ustrezne mora biti ohlajeno na 6-8 stopinj Celzija. Bela vina: k veljave šele takrat, ko so okrogli gomolji svee perutnini, ribam, mehkim in topljenim sirom. Rdeča pripravljeni. vina: rdečemu mesu, pikantnim in močnim sirom. Rdeča pesa vsebuje nevidno rastlinsko snov Kaj pa k sladicam? Ne vino, če pa že, potem naj – folno kislino, ki je odgovorna za krvotvorno bo le to sladko. In nikar: vina ne mešajte z vodo, delovanje rdeče pese. To so v zadnjem času alkohol se hitreje v vodi topi in prej preide v kri in dokazali tudi znanstveno. 200 gramov gomolja nas zato tudi hitreje omami. pokrije že polovico dnevnih potreb po tej pomembni snovi, ki skrbi za izgradnjo rdečih krvnih telesc. Zanimivo: Visok delež folne kisline v prehrane obenem tudi Vpliv količine alkohola v krvi na naše preprečuje poapnenje žil, krepi pa tudi obrambne razpoloženje: mehanizme telesa. Manj znana je vloga folne kisline Do 0,2 promila: vse zavore popustijo, človek govori pri izboljšanju razpoloženja. Slaba volja, splošna več; razdražljivost in nemiren spanec lahko kažejo Nad 0,5 promila: zmanjšana sposobnost reagiranja, pomanjkanje te snovi. Lasje brez leska, predčasno zoženo vidno polje; sivenje las in lomljivi nohti so še en razlog za redno Nad 0,8 promila: motnje ravnotežja; uživanje rdeče pese in s tem tudi folne kisline. Že Med 1 in 1,5 promila: pojav agresivnega obnašanja, preko 50 let je znano, da pesa deluje zaviralno na motnje govorenja; rakava obolenja, dejstvo pa je bilo že večkrat tudi Med 2 in 2,5 promila: hude težave s koordinacijo, znanstveno dokazano. izguba ravnotežja; Priporočilo: Enkrat do dvakrat letno kot kuro Nad 2,5 promila: izguba zavesti, spomina, dvojno najmanj osem tednov dnevno popijte tri velike videnje; kozarce sveže iztisnjenega ali pasteriliziranega Nad 3,5 promila: smrtna ogroženost, center za pesinega soka. Če ne marate soka, pa lahko dihanje lahko že ohromi, kar pa vodi v smrt. rdečo peso uživate tudi v obliki prahu, ki ga kupite OBOJE: to od česar bežiš, in to v lekarni. Zazdravje bo tako poskrbljeno, klub temu pa po čemer hrepeniš, JE v TEBI! Zato, pazljivo pri pitju ne zamudite priložnosti poskusiti vročo juhico iz Anthony De Mello alkoholnih pijač. rdeče pese in drugih delikates iz tega slastnega gomolja!

24. december 2005 23 - DOMAČE NOVICE GOZDARSKO VITLO -40E Husqvarna 137 vleèna sila 4,0 t SREÈNOSREÈNO 1,6 KW - 2,1 KS - meè 38 cm - 4,6 kg jeklena vrv 70m/11 mm 67.188,00 teža 302 kg -10% GOT. POPUST 273.000,00 20062006 60.469,- -5% GOT. POPUST 259.350,-

CEPILNIK DRV -motor LS 60E POLNILEC AKUMULATORJEV 400 V, 3 kW, cepilna moè 6t s štart. za hitri zagon avtomobilov, dost. vozil, tovornjakov in trakt. Teža DYNAMIC 520 start cepilca 230 V, nap. napetost 116 kg 12V / 24V, nap. tok 75A zag. tok 400A

90.708,00 120.289,00 -10% GOT. POPUST -5% GOT. POPUST 81.637,- 114.274,- Darilo KAPA Frama Darilo KAPA Frama

APARAT VARILNI MIG 210 230V / 400V, žica 0,6/0,8/1,0 mm 15 kg kolut od 40 do 220 A, teža 39 kg 159.036,00 -20% GOT. POPUST 127.228,-

Iskra VARJENJE TRGOVINA FRAMA

24 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 MARKETING

Kmečki železni voz z gumi kolesi, Vodno črpalko Elektrokovina 6 stopenjski ali zamenjam za 8 stopenjsko, dva jogi vložka dimenzij 180x200 in 190x180, različne gobeline raznih motivov, telefon: 02/7206275 ali 031/508-856 POLKROŽNO TUŠ bano 90x90 po polovični ceni, tel: 031/508-856 KUPIMO STAREJŠO KMEČKO HIŠO z vino- REDNO ali POGODBENO delo v popoldanskem času. Tel. 040/703735 NOVE STOLE hrastove, tapicirane,tel. gradom v Slov. goricah, tel: 02/729 27 66, 7032197 051/310 829 REDNO ALI POGODBENO zaposlimo IŠČEM STANOVANJE enosobno v Lenartu ali ključavničarja - varilca in brusilca, tel: MLADE KRAPE tudi barvne prodam, tel.: 02/7200057 031/757-628 okolici, tel: 031/275875 LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. PRODAM NJIVO v Gočovi ob cesti, cca 90 a, NATAKARICO za strežbo v gostinstvu iščemo. TROSED spremenljiv v ležišče, 140 x 190 cm, Okrepčevalnica ŠENK, Sv. ana, tel.: 7032193 Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014 1 leto star, dobro ohranjen, za 15.000 SIT, tel.: tel: 041/220446 ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno 041/609971, 02/7034247 Na lepi sončni legi ob asfaltni cesti prodam ali Preko študentskega servisa IŠČEM DELO v masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, dam v najem 1 hektar zemljišča, (njivo). Prim- prodajalni ali v pisarni, V Mariboru ali Lenartu REZAN LES opaž deske, brune tudi dostavim z okolico, tel.: 041/287-580 051/211675 041/606138 erno za vzrejo živali ali kako drugo dejavnost. Elektrika, voda, telefon, vse ostalo po dogovoru. Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, SUHO LUŠČENO KORUZO, prodam, tel.: ratiše za kose, štile..., tel: 7034068 Menjam tudi za manjšestanovanje v Lenartu ali 7208193 Sv. Trojici, tel: 041/609971 VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, pro- "HOPBLPANK" z železno mizo, 031/508856 dam zelo ugodno, tel 041/228644 KUPIM STARO HIŠO ali gospodarsko poslopje 100 l STISKALNICO za grozdje, predelno za porušit, lahko je tudi v celoti leseno, stara DOMAČE BUČNO OLJE prodam, možna steno, leseno z vrati 200 x 240, dve 5 cm deski opeka ali kamen, tel: 7033403 dostava nad pet litrov, možnost probe pri pre- (fosna), cena po dogovoru, tel: 041/214451 Kupim GOZD ali nezazidljivo zemljišče, tel.: IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških vzemu. Tisoč SIT liter, tel: 041/564765 2 TONI KRMNE PESE in bele repe, ter jabolčni 031/726-454 in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, REZAN LES, OPAŽE, prodam in dostavim, kis, dobro slivovko in bučno olje, tel: 7207014, Kupim HIŠO za nadomestno gradnjo, tel.: Andreja, 02/7206409 tudi deske, brune... tel: 041/451-677, 051/211675 051/247-068 PEKA DOMAČEGA KRUHA in peciva po 041/459090 KROMPIR za ozimnico in krmo, beli in rdeči, GRADBENO PARCELO v Oseku 1600m2 ob naročilu, tudi za do 30 oseb, naročila po tele- POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, tel.: 041/489 tel: 02/6850201 asfaltni cesti (vodovod in el. na parceli) tel: fonu 040/792979 977 UGODNO PRODAM skoraj novo JOGI VZMET- 040/785927 PREKAJUJEMO MESO in mesne izdelke z POHIŠTVO ZA JEDILNICO tel.: 041/489 977 NICO za posteljo dim. 180x200, 2 stilna STOLA NJIVO V OSEKU prodam, v bližini motokros bukovimi drvami, vsak dan po 14. uri tel: in usnjen TROSED, bež barve, tel.: 7206416, proge v izmeri 95 arov, tel.: 7292510 02/7206373 OKENSKA in VRATNA KRILA z žaluzijami, ali 041/331-656 stara 8 let od Jelovice, tel.: 02/7031401, gsm: PRODAM starejšo HIŠO v Oseku z 2 ha zemlje IZDELUJEMO BRUNE, OPAŽ različnih debelin, 031/438-385 RABLJEN MEŠALEC, za 10.000 SIT, tel v enem kosu, vinograd, sadovnjak, njiva, tel: dostavimo tudi na dom, Lesarstvo Schmidt, 031/508856 NAKLADALKO SIP ter TRAKTOR DEUTZ 7506, 7201065 Stranice 44, 3206 Stranice, tel: 03/7520960 4x4, letnik 88, tel: 031/201825 BOJLER 100 l za centralno kurjavo, tel.: KUPIM ali vzamem v najem HIŠO z gospo- 041/813628 PAZIM OTROKE, skrbim za starejše ljudi TRAKTOR IMT 549, ter dvobrazdne obračalne darskim poslopjem, za vzrejo malih živali, tel: (kuham, umivam,...) poštena in zanesljiva, tel: pluge Regent, tel: 02/5461636 SUHE OGLATE BALE SENA in silos bale, tel.: 040/837839 7292616 031/ 726 454 Malo umetrnino VINSKO TRTO napisano leta PRODAM GRADBENO PARCELO, primerno Nudim oskrbo in pomoč starejšim, onemoglim BETONSKE BENEŠKE stebre - kompl. betonske 1940, na paši (visi tudi pri Billu Clintonu) za stanovanjsko hišo ali bivalni vikend, 1014 osebam, tel: 040/837-839 naročite po tel.: 6401241, pošljem skupaj s ograje, POHODNE plošče 40x40cm, BETON- m2, lokacija Destrnik k.o. Vintarovci - jugo- pismom Clintona za 2500 SIT SKE REŠETKE za prašiče, dolžine 1m. Ter BELO zahodno pobočje, tel: 040/238312 V OSKRBO vzamem starejše ljudi, onemogle. DOMAČE VINO, tel.: 041/722147 Tudi 24 ur na dan, sem urejena petesetletna KORUZO in JEČMEN prodam, tel: 02/7208156 PRODAM HIŠNI SOLARIJ za 50.000 SIT, tel.: gospa, tel: 031/437584 7205693 Prodam DVO SOBNO stanovanje v Lenartu, ve- SENO v balah, oglate bale in okrogle silažne likosti 56 m2, tel: 040/933549, 040/520210 POTREBUJETE GLASBO za manjše skupine ali praznovanja, pokličite mladi duo, po solidni bale, tel: 02/7205104 Prodam TRO SOBNO stanovanje v Lenartu, RAČUNALNIK 2400Mhz 160 GB GeForce velikosti 76 m2, tel.: 031/283130 ceni, tel: 051/356942 5500 - 128 MB+Tv out, cena po dogovoru, Prodam TRI PARCELE za vikend. elekt., voda, NUDIM INŠTRUKCIJE iz angleščine, prav tel: 041/764441 tel. na parceli, velikosti od 1000 - 1600 m2, tako prevajam iz angleščine v slovenščino in AVTO OJAČEVALEC z dvema nizkoton- lokacija Selce pri Voličini, cena po dogovoru, obratno, tel: 031/246555 cema, vse 800 Watno, cena po dogovoru, tel: tel.: 041/343992 POUČEVANJE TROBIL (trobenta, rog, tenor, 041/764441 Prodam CITROEN AX, letnik 1990, 5 vrat, cena 60.000 SIT, tel: 041/282 110 Dolgoročno NAJAMEM manjše STANOVANJE, bariton, tuba) na domu, tel.: 031/869599 PLOŠČICE za krušno peč, rjave, razni motivi, lahko tudi neopremljeno, tel.: 031/430807 VZAMEM OTROKA V VARSTVO na svojem APN6 registriran do 2005 letnik 2003 tel: prodam tudi Rostfrei vratca za krušno peč, tel: V OSEKU prodam STAREJŠO HIŠO, 230ar, domu v okolici Negove, Info: 040/671907 041/609971 ali 7034247 041/592455 vinograda, 30 ar sadovnjaka, 1,65 ha njiv v NUDIM INŠTRUKCIJE iz slovenskega jezika in Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - SKUTER SUZUKI prodam za 140.000 SIT, tel: enem kosu, tel.: 02/7201065 041/282-110 korpe, tel 7207014, 051/211-675 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE vzamem v najem Novo MIZARSKO MIZO prodam, kakor LADO KARAVAN 1700i, leto izdelave 1997, v Lenartu ali Pernici, ter širši okolici, tel.: tudi domačo SLIVOVKO, tel: 031/441900, motor v okvari, tel.: 7033403 041/672120 041/209877 Prodam SMREKOVA VRATA, dvokrilna, kot nova, dim 80x80x200, ugodno, tel 041/489977

24. december 2005 25 - DOMAČE NOVICE FELJTON DA SE NE BI POZABILO MAISTROVE SPOMINSKE Prvega novembra 1941 sta okoli 10. ure k nam prišla dva nemška vojaka s puškama in ukazala, naj se v dveh urah pripravimo na odhod. Takrat sem živel še na Trški gori številka PRIREDITVE NA ZAVRHU 6. Pobrali smo, kar se je v tistem času dalo, vojakoma pa smo morali izročiti ključe in z njim vse preostalo imetje. Dan pred tem je zapadlo veliko snega, a so nas gnali s culami mag. Marjan Toš po snegu peš, kot živino, z udarci puškinih kopit in glasnim »schnell« po mrzlem vremenu 1985 - 2005 vse do Krškega, kjer so nas čakali tovornjaki. Tu so nas naložili kot svinje (brez udarcev, brc in njihovega »schnell« tudi tu ni šlo) in odpeljali v takratni rajhenburški grad, sedanjo Brestanico, že naslednji dan pa na železniško postajo v Rajhenburgu. Tu pa se je zame in Uradna otvoritev novega kovinskega razglednega stolpa za ostale začela prava kalvarija. na Zavrhu je bila 4. julija 1982 ob krajevnem prazniku KS To je, dragi moji, resnična zgodba izgnanca, ki kljub letom ni mogla in ne bo mogla izginiti Voličina. Turistično društvo je ob tej priložnosti v znak zahvale za pomoč pri iz njegovega spomina vse do smrti. Ko smo se naslednji dan spravili na vlak, me je eden izgradnji stolpa podelilo priznanja in zahvale. Direktorja Klemosa Avgusta od nemških vojakov prijel za roko in me odpeljal v neko pisarno in kmalu pripeljal nazaj. Seničarja pa so predlagali za odlikovanje s častnim Zlatim znakom Turistične Takrat sem bil še majhen, komaj šest let sem imel. Spominjam se, da je to bilo to nekje pri zveze Slovenije. Zavrh je ponovno zaživel.7 Zemljaku nad postajo. Seveda nisem razumel, kaj so se pogovarjali. Kmalu po tem dogodku pa so prizadevni domačini in člani TD “Rudolf V Nemčiji je bila takrat še huda zima. Najprej so nas odpeljali v Gieboldehausen, kjer so Maister-Vojanov” Zavrh začeli resno razmišljati tudi o ureditvi Maistrove nas pričakali vojaki s puškami v rokah in vse odgnali po tistem snegu uro daleč do taborišča, spominske sobe v nekdanji Štupičevi vili na Zavrhu. Odločitev o tem so sprejeli mene pa so naložili v avto in me odpeljali drugam. Spominjam se, da je bilo tam veliko otrok na razširjeni seji, ki so se je 16. maja 1982 leta udeležili člani predsedstva in nekaj oficirjev (ne spominjam se, kje je to bilo). Ne vem, kaj so nameravali z nami početi. Imeli so nas pred očmi, morali smo peti njihove pesmi, čeprav jih nismo znali. Spominjam takratne SZDL, aktiva ZSM, predstavnik TD “Rudolf Maister-Vojanov” iz Zavrha, se, da so nekatere poklicali v neko pisarno, a so nazaj prijokali, ravno tako tudi, da smo Zofka Slana in Darinka Čobec iz Lenarta (direktorica DU Lenart in tajnica ZKO nekajkrat dobili injekcije, za katere pa ni nobeden vedel, čemu. Lenart – op. avt.). Sklenili so, da začnejo na završkem in selškem območju V taborišče Gieboldehausen so me pripeljali proti koncu pomladi. Spominjam se, da je bilo takoj zbirati les pri kmetih, Les so zbirali Franc Grajfoner, Ivan Damiš, Janko že toplo in zeleno. Po pogovorih z materjo je bil menda konec maja. Mati mi je pripovedovala, Lešnik, Vinko Vrabl in Anton Firbas.8 Nakladanje in prevoz na žago je prevzel da so ji ob našem prihodu v Gieboldehausen rekli, da bodo mene odpeljali in da naj se ne Jože Vogrin, vse prevoze s traktorjem pa Ivan Grajfoner. Sveži les jim je direktor vznemirja. Pripovedovala mi je, da sem bil slaboten in bled in da nisem bil pravi. Res je, da Klemosa Avgust Seničar zamenjal za suhega. Priprave na gradnjo spominske so me po osvoboditvi velikokrat peljali k zavezniškemu zdravniku, medtem ko to drugim ni sobe so se začele aprila 1984. Pri tem je veliko dela opravil Jože Požauko, bilo potrebno. Zamislite si, kako zelo je mati trpela. za pridobitev dokumentacije pa je bila zaslužna Zofka Slana. Na podstrešju Življenje v taborišču je bilo težko. Bili smo lačni, premraženi, kuriti nismo smeli, slabo Štupičeve vile so zidarska dela opravili zidarji oziroma gradbeni delavci, ki so oblečeni. Bili smo vedno na očeh vodij lagerja. Bili so trije čuvaji lagerja: šef Joseph Zebode, urejali tudi Maistrovo klet (to je bila naložba bivšega Agrokombinata Lenart pomočnik Joseph Dietrich in še eden, čigar imena se ne spominjam več. Vsako jutro smo – op. avt.). Za utrditev poda je Klemos podaril železne nosilce, ki so jih montirali morali iti zvečer v zbor, da so nas prešteli, ošteli in da smo zapeli njihovo himno Die Fahne Klemosovi delavci pod vodstvom Stanka Kronvogla. Lesene obloge poda, sten hoch. Nobeden te ni vprašal ali imaš kaj obuti in obleči. Morali smo stati bosi na snegu. Okoli lagerja je bil skopan jarek. Ograjeni smo bili z bodečo žico. Očeta so takoj poslali na in stropov so izvedli Ivan Grajfoner, Franc Dobaja, Danilo Dobaja, Marjan Bezjak težko fizično delo v kamnolom. Ta je bil oddaljen 10 km od Gieboldehausna. Tu se je delalo in Janko Lešnik. Brušenje in lakiranje je opravil Franc Fekonja, mizarska dela od jutra do večera in nas je obiskal le malokdaj. To ga je tako izčrpalo, da se je moral še po pri vratih, panojih in tablah pa Vinko Grajfoner. Za elektroinštalacije je poskrbela osvoboditvi zdraviti v bolnišnici v Gieboldenhausnu. Sestri Milka in Veronika sta bili poslani enota Elektro Maribor iz Lenarta pod vodstvom Edija Goloba. Zidne vdolbine v Bilzhausen v opekarno, kjer sta ob skorjici kruha delali po 16 ur. Mati je bila poslana k in vzidavanje omaric sta opravila Ivan Grajfoner in Jože Žižek, stopnice so Josephu Didrichu, kjer je opravljala razna težaška dela po cel dan. Leta 1944 spomladi montirali Klemosovi delavci, vsa zidarska dela v hodniku in v predsobi je opravil jo je z nekim trdim predmetom udaril po križu, da je pol leta ležala, sami smo jo zdravili, Jože Roter. Za ureditev okolja so poskrbeli člani ZSMS in krajani Zavrha.9 kakor smo vedeli in znali. Brata Franc in Vinko sta delala pri kmetih težaška dela. Vinko je Razstavo o generalu Rudolfu Maistru je v novi spominski sobi postavil prof. delal pri Gehardu, brat Franc pa pri Engelhartu, oba v Gieboldenhausnu. Tudi dve sestri sta Aleš Arih, tudi sicer eden od pobudnikov in najbolj zaslužnih za oživljanje in delali pri nekem kmetu v tem mestu. Spominjam se dogodka, ko so v lager prišli šefi SS. V utrjevanje zgodovinskega spomina na generala Maistra tako na Zavrhu, kot lagerju so delali neke preiskave in so mojega brata Franca tako pretepli in preboksali, da so tudi v Mariboru in Sloveniji nasploh. Aleš Arih je tudi vseskozi sodeloval s mu zbili zobe iz ust in je siromak do smrti psihično trpel. Če je šefa lagerja prijela kakšna TD pri urejanju spominske sobe na Zavrhu. Dragocena je bila pomoč Karle neumnost, se je spravil nad uboge ljudi. Nekoč je pri dnevnem pregledu pri desetletnem fantku našel v žepu vžigalice, nagnal je vse ljudi na dvorišče in pred vsemi fantka s palico Majcenovič, predstavnice takratne občine Lenart oziroma kulturne skupnosti. pretepel. Čez nekaj dni pa je celo družino prestavil v kazensko taborišče. Bil je primer, ko Napore Završanov je podpirala tudi predsednica SO Lenart Vida Šavli. V letih možakar ni mogel hoditi od izčrpanosti in ni mogel na delo, pa je šef taborišča vse zbral 1984/85 sta Kulturna skupnost Slovenije in SO Lenart s pomočjo mariborskega zunaj, da smo gledali, kako ga je pretepal, istočasno pa je moral taboriščnik še nositi dve Zavoda za spomeniško varstvo zagotovili del finančnih sredstev, ki so bila vedri straniščnice. Ko je mlajša taboriščnica pri gospodinji, kjer je delala, nekega dne vzela potrebna za obnovo Štupičeve vile in za dokončno ureditev Maistrove nogavice, jo je gospodinja takoj prijavila. Gestapo jo je pripeljal v taborišče, kjer so jo pred spominske sobe. Zavzetim in delavnim krajanom Zavrha se je tako uresničila nami do onemoglosti pretepli in jo potem poslali v kazensko taborišče-nismo je več videli. nekajletna želja, da bi se oddolžili Rudolfu Maistru, ki je svojčas rad zahajal To je le nekaj primerov, ki so bili za nas takrat vsakdanjik. na njihov vrh.10 Za ureditev spominske sobe sta Kulturni skupnosti Slovenije in S prvim januarjem 1943 me je sam šef taborišča Joseph Zeboda poslal k Zomerju, pri Lenarta zbrali skoraj poldrugi milijon tolarjev, precej pa so pomagali lenarški katerem sem ostal do 12.aprila 1945, ko so nas osvobodili zavezniki. Pri Zomerju sem kolektivi Klemos, Unior in drugi. V sobi so postavili stalno razstavo Aleša Ariha z opravljal različna dela, kar sem pač zmogel. Krmil sem živino, jo čistil, pometal dvorišče, naslovom “Rudolf Maister-Vojanov: vojak, politik, pesnik”. Štupičevo vilo so tudi nosil straniščnico na vrt, pomagal pri spravilu sena, žita, dela na njivah, okopaval peso, na zunaj temeljito obnovili in prekrili. TOZD gostinstvo in trgovina lenarškega krompir, skratka vse, kar sem s svojo fizično močjo zmogel. Ko sem nekoč vozil s konji Agrokombinata (vodila ga je Zofka Slana, ki je članom TD Zavrh pomagala pri straniščnico iz taborišča na travnik, ki se je nahajal zraven otroškega vrtca, sem le s težavo odprl napravo za izpust vsebine. Ko mi je končno le uspelo, se je ta izlila po meni. Moker in urejanju spominske sobe) pa je v njej uredil Maistrovo klet s krušno pečjo in smrdeč sem s konji odhitel do Zomerja, da bi se preoblekel, ta pa me je oštel in poslal takega domačo kulinariko, ki je bila popestritev takratne turistične ponudbe. nazaj na delo. Takrat sem bil še slaboten in sem le s težavo opravljal taka dela. V tistih časih so kmetje straniščnico v taborišču kupovali, da so z njo gnojili svoje površine. Spominsko sobo so svečano odprli 14. septembra leta 1986 v okviru 30. Zomer je bil premožen kmet. Imel je dva para konj za vožnjo, precej živine in dva bika za krajevnega praznika KS Voličina. O Zavrhu in Maistrovem življenju v tem kraju osemenjevanje. Zemljo je imel na več krajih, travnik, ki sem ga omenil, je bil velik in je bil je spregovoril njegov borec in predsednik mariborskega Društva Maistrovih zraven otroškega vrtca spodaj na polju. V bližini je bil pašnik, kjer je živina ostajala tudi borcev Zmago Porekar. Prva slovenska vojska, ki jo je na lastno pest novembra čez noč, le pomolsti so jo prišli zvečer. Veliko njiv so imeli na Duderstadtu. Ko smo na tej 1918 ustanovil Rudolf Maister – je med drugim povedal Zmago Porekar – je njivi okopavali peso 1944. leta, bilo nas je kakih deset, sta nenadoma nad nas priletela dva bistveno posegla v nadaljnji razvoj slovenskega naroda. Izjemno vplivnemu angleška lovca in začela streljati. Gospodar je takoj zakričal, naj se uležemo, nato pa je vse generalu Maistru pa so kmalu pričeli nalagati krivice, ki so se stopnjevale utihnilo. do njegove nasilne upokojitve in vse do smrti leta 1934. Preurejena hiša na Zomerjeva hiša stoji v Gieboldehausnu na levi strani ceste proti Duderstadtu malo nad pošto. Zavrhu, v kateri je Maister preživel večino poletij11, je z ureditvijo spominske Ob cesti so velika, približno tri metre visoka vrata, ki so se odpirala pri raznih spravilih s polj ali kaj podobnega, v njih pa so bila še manjša, ki so rabila za manjše vnose (trgovina). Skozi sobe ponovno dobila ustvarjalni vsestranski Maistrov navdih. vrata si prišel na dvorišče, od koder si na levi strani videl stanovanje, na desni in naravnost se nadaljuje pa gospodarsko poslopje, vse v enem delu. Naravnost spodaj so imeli konje in nekaj živine, 7 Anica Šuster, Turistično društvo Rudolf Maister-Vojanov Zavrh 1961 – 2001, Zavrh 2002, 11-12. desno spodaj pa je bila živina in na vsaki strani po en bik. Povsod nad hlevi je bilo seno, ki 8 Franc Grajfoner, Maistrova soba je nastala z našimi žulji, v: Maistrov Zavrh, Maribor 1994, 12. Ibid. ga je bilo veliko, kljub temu da je bilo krepko stlačeno. 9 Marjan Toš, Fran Štupica - lenarški notar in Maistrov gostitelj na Zavrhu; v: ČZN 1 -2, letnik 76, Nova Preživeli smo veliko strahu zaradi vojne, tudi zato, ker so nam obljubljali, da nas bodo vrsta 41, Maribor 2005 221- 227. General Maister je bil gost notarja Štupice na Zavrhu leta 1924,1925 poklali. in 1929. Vse to, kar je tu napisano, je le majhen delček mojih spominov iz časa vojne, kot sem jih 10 Na Zavrh si je Maister želel priti še leta 1934, vendar je žal prej umrl. 11 Vse do lanskih prireditev ni bilo natančno pojasnjeno, kolikokrat je bil Maister na Zavrhu. Mnogi so pri resnično preživljal v tistih hudih časih izgnanstva. tem tudi pretiravali. Kljub temu, da je bil pri njih le trikrat, so domačini nanj ohranili spoštljiv spomin. Janez Zorko

26 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005 NAGRADNA KRIŽANKA 12 - 2005

VODNAR(21.1.-19.2.) Ste kot metulj, drvite od cveta od cveta, pa niste najbolj zadovoljni s seboj. Morda tudi drugi niso z vami. Malo se poglejte in videli boste, da niste na pravi poti. Popravite še letos napake. RIBI (20.2.-20.3.) V novem letu boste morali marsikaj spremeniti, premisliti in tudi nekaj narediti, ne samo v mislih. Nekdo čaka na vas nestrpno. Bodite še naprej tako živahni, prijetni in prijazni. Ljudje vas imajo radi. OVEN(21.3.-20.4.) V napetih predprazničnih dnevih boste morali prevzeti odgovornost za nekaj nepredvidenih stvari. Brez skrbi, šlo vam bo dobro od rok.

BIK(21.4. – 20.5.) Miru v teh prihajajočih dnevih ne boste našli in jih ne pričakujte. Tekanje po trgovinah, četudi ste nakupovali že med letom, bo za vas prava mora. Vendar pride tudi čas po novem letu in mir, ki bo prišel. DVOJČKA(21.5.-21.6.) Delate in delate. Vendar kmalu bo konec vsaj za ene. Drugi pa začenjajo komaj sedaj. Takšno je življenje. Tisti, ki ste bili zelo pridni si privoščite krajši počitek, krajši odhod na topleje v dvoje. RAK(22.6.-22.7.) Občutek odgovornosti vam ne dopušča, da ne bi šli neprijetni zadevi do konca. Ne popustite. Pomagali ste že veliko, tako da so vam vsi zelo hvaležni. To pa vam tudi največ pomeni zraven vašega dobrega zdravja. LEV(23.7.-23.8.) Vedno sami najbolj veste, kaj vam je storiti. Odločili se boste po pameti in zadeli najboljšo rešitev. Le tako naprej in vam bo v mesecu januarju dobro, tako finančno kot telesno.

DEVICA (24.8.-23.9.) Ne delajte si skrbi, kaj se bo še zgodilo, vse se bo zgodilo do konca leta. Ogromno preobratov.Tako pozitivnih kot negativnih. Nepričakovanih. Zato, se pripravite na hudo in tudi na lepo. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Kot dobremu opazovalcu vam ne uide nobena malenkost. Sicer pa je sedaj čas pričakovanj, novih upov, želja, lepih trenutkov v dvoje, troje…še malo pa bo prišel tudi vaš čas počitka. Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 18. 1. 2006 na ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) naslov: Domače novice, p.p.5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno Navezanost na družino vas vedno potegne na vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih poklanja PIZZERIJA NONA (njoki Nona, pizza amigo, lazanja tris) drugo stran. Ne zmorete se osamosvojiti ali pa se morda celo nočete. Vendar v drugem leto bo to nujno potrebna poteza. Pripravite REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 11/05 se. DANICA SIMŠIČ, EMA KURENT STRELEC (23.11.-21.12.) Proti koncu leta je vedno čas tudi za osebno 12/2005 inventuro. Naredite jo, lažje vam bo. Miren večer, pisalo v roke in akcija. Popravite IZŽREBANI REŠEVALCI še napake in naredite še kaj dobrega letos. KRIŽANKE 11/2005 Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri KOZOROG(22.10.-20.1.) nagrajence, ki bodo prejeli praktične nagrade: Prelepo je, če vam kak dan gre vse po 1. nagrada - Simona Krajnc, Zavrh 43b, 2232 Voličina najbolj skritih željah. Malo boste morali v 2. nagrada - Aljaž Anžel, Cogetinci 2a, 2236 Cerkvenjak bodoče stisniti zobe, pa biti več doma, pri 3. nagrada - Dušan Rodošek, Sp. Voličina 77, 2232 Voličina

svoji družinici. Seveda pa služba je služba Nagrade boste prejeli po pošti in ta je vaš…

24. december 2005 27 - DOMAČE NOVICE d.o.o.

DOMAČE NOVICE tudi na spletu www.trafika.si

grafièno oblikovanje štrakl Slovenska ul. 21, 2235 Sv. Trojica, tel: 02/729 29 76

28 - DOMAČE NOVICE 24. december 2005