Sakam Da Ka`Am

GORAN MIHAJLOVSKI sakam da ka`am

SKOPJE, 1997 Izdava: NIP "Nova Makedonija" A.D. Skopje ‡ Redakcija "Ve~er" Pretsedatel na Upravniot odbor: Pande Kolemi{evski Glaven i odgovoren urednik: Stojan Nasev

* Korica i ilustracii: Sa{o Smilevski Lektura i korektura: Alena Georgievska Podgotovka za pe~at: "Tiha" ‡ Skopje *studio za tipografija* Podgotovka na kolori: Skenpoint, Skopje

Pe~at: Pe~atnica "Nova Makedonija", Skopje

ISBN 9989-9900-0-X

Izdavaweto na knigata go pomogna Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija Na tatko mi, koj ne do~eka da me iskara za ovaa rabota

Sakam da ka`am

Ako ne{to ne ti se dopa|a, ne go sfa}aj seriozno. Mislam deka na ovoj na~in, ve}e sedma godina funkcionira kolumnata "Sa- kam da kaàm", {to se objavuva sekoja sabota vo revijalnoto izdanie na skopskiot dneven vesnik "Ve~er". Pred sebe ja imate istoimenata kniga vo koja se objaveni site kolumni od nivnoto pojavuvawe vo januari 1991 godina, sè do krajot na 1996 godina. Se raboti za edno navistina seriozno vreme koe, ubeden sum, pretstavuva istoriski presvrt vo na{eto ìveewe. "Sakam da kaàm" e eden vid hronologija na nastanite {to na mnogumina ni go smenija ìvotot, me|utoa videni na eden poinakov na~in. Sekoga{ sum sakal i najtemnite raboti da gi gledam od vedrata strana. Vo ovie izminati seriozni vremiwa ima{e mnogu lu|e koi, sakaj}i ili ne, znaeja da napravat budala{tini. Nim mnogu im blagodaram. "Sakam da kaàm" go pi{uvaat site moi ~itateli. Bele{kite za ona {to vo sabota go ~itate vo vesnik se fa}ani preku celata nedela, na sekakvi par~enca hartija najdena kaj-gode, od ona {to }e go zabeleàm po kafuliwata vo koi{to izleguvam, na gosti kaj prijatelite, od kolegite koi ~estopati znaat da mi kaàt: "Imam ne{to za tebe!", od poznati i nepoznati faci sretnati slu~ajno na ulica, pred nekoj {alter, vo "piqarnica", vo redici (najinspirativni bea redicite za benzin)... Zatoa i najmnogu se raduvam koga istite tie lu|e, poznati i nepoznati, na istite ili na drugi mesta }e mi re~at: "I jas taka bi kaàl!" Im blagodaram. Mu blagodaram i na mojot drag prijatel Aco Ivanovski, koj, dodeka sè u{te bev po~etnik vo vesnikot, go otkri "neserioznoto" vo mene i me pottikna da ja pi{uvam ovaa rubrika. Taa i deneska ìvee vo "Ve~er", zaedno so tekstovite na moite po~ituvani kolegi koi se del od moeto pi{uvawe. I nim im blagodaram. Kone~no, im blagodaram i na nekolkute poznati skopski firmi koi so seta serioznost ja sfatija mojata molba da mi pomognat da ja izdademe ovaa kniga i vo ovie te{ki vremiwa odvoija nekoj denar za nejzino objavuvawe. Neka ne mi zabeleùvaat {to ne gi otkrivam nivnite imiwa. "Sakam da kaàm" sè u{te izleguva i, da sme zdravi i ìvi, bi sakal da izleguva i vo idnina. Moèbi vo nekoja prilika i tie seriozni firmi }e zasluàt neseriozen osvrt, pa ne sakam lu|eto za mene da mislat deka sum neblagodaren. Vpro~em, ako ne im se dopa|a toa {to }e go pro~itaat, neka ne go sfa}aat seriozno.

Goran Mihajlovski

5 SODR@INA

1991 godina 7 1992 godina 97 1993 godina 191 1994 godina 275 1995 godina 363 1996 godina 459

ZADOCNETO PALEWE 12 januari 1991

• Najgolema pridobivka na svetskata demokratija ‡ javnoto glasawe

Dr`'te go Xobe, dodeka ne odletal so "Teteks vo svetot", za{to lo{o ni se pi{uva. Nie sme imale genijalen premier, ama ne sme go poznavale. Mu trebaa ~etiri i pol godini da go fati makedonski voznes i na tie "tamu gore" da im manifestira zadocneto makedonsko palewe. So zakonot {to {iro- kogrado mu go ponudi na staroto ednoumno sobranie, makedonskata vlada go strese Ante Markovi}. "Ne moè taka, drugari. Nie ne gi zamrznuvame platite!" Sega vo svetot i po{iroko poznatite prebogati makedonski firmi }e moàt da si delat plati koj kolku {to saka. Bidej}i dosega Xobe i pokraj site originalni potezi ne se pokaà dovolno bezobrazen kako negovite kolegi od Srbija da krade direktno od sojuznata kasa, ne mu preostanuva ni{to drugo tuku bonovite za ishrana da gi promovira vo makedonska nacionalna valuta. Vgodina brojot na penzionerite }e se namali. ]e izumrat. A Xobe moè bezbedno "so Teteks vo svetot", blagodarej}i na toa {to navreme gi oslobodi tekstilcite od nepotrebnite dava~ki za penzisko-invalidsko osiguruvawe. Za vozvrat im garantira deka }e ostanat ve~no mladi. Vo isto vreme dodeka premierot dobiva{e zadocneto patriotsko vdahno- venie, pratenicite na VMRO i PDP nî uveruvaa deka najgolema pridobivka na svetskata demokratija e javnoto glasawe. Za da moè Ratka Dimitrova da gleda koj kako kreva raka. Bidej}i i vo idnina }e im treba kontrola, po mo`nost li~no od nivniot pretsedatel Qup~o Georgievski, edinstven na~in da go vnesat vo parlamentot e pod itno da vovedat vtor sobraniski dom ‡ Dom na vojvodite. Za seto toa da bide regularno i bez improvizacii, }e se pogriì Blagoja Hanxiski koj otsekoga{ imal originalni predlozi. Toj }e pravi ustavna komisija. Ne e vinoven ~ovekot {to ne znae deka so sekoe sobranie vo paket odi i ustavna komisija. Dosega i onaka site raboti gi re{ava{e negovata CeKa. Vo me|uvreme ~lenovite na VMRO se ispraveni pred u{te eden istoriski predizvik. Kako vo starite dobri komunisti~ki vremiwa treba da se opredelat me|u Qup~o i Vlado. Koj ne e na linijata na Goce, ênto i Qup~e, toj ne zasluùva da bide vo VMRO. Dopolnitelen uslov za lojalnost e komitite da ne se vo nikakva rodninska vrska so nekoi od urednicite i novinarite na RTS, "Nova Makedonija" i "Ve~er". Za seto toa da bide najdemokratsko, celiot ceremonijal se izveduva javno i vo prisustvo na vojvodata. Sî u{te ne e re{eno {to }e se pravi so neposlu{nite. Dodeka ne oslobodime nekoj pust ostrov vo Egejsko More, }e se zadovolime i so Golem Grad na Prespanskoto Ezero. Zasega dovolen stepen na poslu{nost projavuvaat samo voditelite na tretiot kanal na Makedonskata televizija. Go kinat JUTEL. Vo idnina, koga sakate da vi

9 ka`at {to e interesno, javete im se na niv. Bidej}i JUTEL e zdodeven, }e vi pu{tat bilijar. Toa e ‡ da umre{ od zadovolstvo.

OPERACIJA "VATIKAN" 19 januari 1991

• So blagoslov na papata Makedoncite vo Hrvatska }e pravatat kulturna i prosvetna avtonomija

1. Spored sekoga{ dobro izvestenite izvori na NIP "Slobodanka", na teritorijata na Makedonija ve}e po~na operacijata "Vatikan". Novinarot- istraùva~ na "Politika ekspres" Aleksandar Pisarev otkri deka "~elnicite vo makedonskata dràva" i "vrhovni{tvoto" na VMRO imale konspirativni razgovori vo Hrvatska, so edinstvena cel kako vo Paveli}evata NDH da vospostavat oska: Skopje‡Zagreb ‡ protiv Belgrad". Aùrniot dopisnik na "Mala Slobodanka" od Skopje doznava i deka "so blagoslov na papata, Tu|man im dozvolil boì}no sobirawe i proslava na praznicite na site Makedonci vo Hrvatska". Operacijata "Vatikan", barem kako {to moè da se pretpostavi, se odviva vo dve nasoki. Prvata e sozdavawe na kulturna i prosvetna avtonomija na Makedoncite vo Hrvatska. Vtorata, pak, ima za cel progonstvo na Srbite od Makedonija. Toa spored "Mala Slobodanka" ne e nikakvo ~udo, zatoa {to i na Hrvatska i na Makedonija gledi{tata im se identi~ni koga e vo pra{awe ukinuvaweto na kulturno-prosvetnata avtonomija i progonstvoto na Srbite". Progonetite Srbi }e se zasolnuvaat vo manastirot "Prohor P~inski". Za ishranata ne treba da se griàt, bidej}i srpskata crkva }e im servira hrana vo muzejskite prostorii na ASNOM. Taka direktno }e vlezat vo istorijata kako ve~no napaten i progonuvan narod. 2. Na hrvatsko-makedonskata "zavera protiv kralot" ostro reagira{e i SK ‡ Dvièwe za Jugoslavija. Isturenite odredi {to se narekuvaat Koordi- nacionen odbor za Makedonija protestiraa so pismo {to do "Nova Makedonija" be{e isprateno na ‡ srpskohrvatski jazik, {to e mo{ne avtenti~no tolkuvawe dadeno direktno od terenot. Na toj na~in najverodostojno se izrazuva zagriènosta za idninata na Makedonija, posebno za nejziniot jazik. Vo me|uvreme, pokraj Dragi{a ‡ prviot general na SK-DJ, vo centralata vo Belgrad stigna u{te eden proveren kadar na crveno Kumanovo. Metodi Petrovski moè mirno da spie, za{to stana profesionalen sekretar na Sojuzot na socijalisti~kite partii na Jugoslavija, sostaven od partiite od tri republiki. Toa í dava celosen legitimitet na negovata borba za socijalis-

10 ti~ka Jugoslavija. I mu ovozmoùva da si go kaè svoeto kvalifikuvano mislewe pri izborot na ~lenovi na Pretsedatelstvoto na SFRJ. Neka mu ja misli Stipe Mesi} dokolku Petrovski re{i da pobara revizija na negoviot izbor, za{to za nego ne raspraval Frontot. 3. Vo isto vreme dodeka Petrovski frla sidro vo Belgrad, brodot na Kiro Popovski sî pove}e se ni{a. Taman od nemajkade napravi partija i se prestori vo socijalist, {to mu be{e edinstven na~in da ja zadrì foteljata, sega skopskite frontovci sakaat da go trgnat od kormiloto. Toa }e bide vistinska {teta. Kiro ima izvonredni pratenici. Na parimer, Yingo se odnesuva kako da e pratenik na Socijalisti~kata partija na Srbija, pa vo makedonskoto sobranie uporno ja brane{e Srbija so citatite od izdanijata na "Slobodanka". "Site kradea, pa morale i tie". 4. Ante Markovi} ja zapo~na turnejata niz Jugoslavija. Patuva so "pegli~ka". Vo znak na protest {to Tu|man gi ukina carinite na stranskite vozila. Premierot se "zezna" koga pred nekoj mesec, dodeka u{te vaèa carinskite propisi, na }erkata í kupi "reno 5". I toa od Slovenija, dodeka Sloven- cite u{te ne bea otpatuvale. Markovi} so "pegli~kata" }e se pokaè kako vistinski za{titnik na doma{nata avtomobilska industrija. "Zastava" gi zgolemi cenite kolku {to devalvira{e dinarot. Taka stana svetska, pa edno "jugo" sega ima posvetska cena od "Nisan-dali ste grebele denes". Kako na sekoja svetska kola, menuva~ot te{ko í vleguva vo rikverc. Zatoa "Zastava" odi samo napred. Namesto pari, na belgradski "Jugopetrol" mu gi pla}a dolgovite so avtomobili. Taka jugoslovenski orientiranite kupuva~i na benzin na pumpite niz Srbija moàt da si kupat i nekoe "jugo". So parite od primarnata emisija na srpskata narodna banka. I so obvrznicite od zaemot za preporod. 5. Na sledniot JU-samit i Stojan Andov, za da ne mu izbega vozot od 10 i 30, }e patuva so "zastava". Dokolku uspee da izbega od novinarite. Pu{ti radio ‡ Stojan Andov, otvori vesnik ‡ Stojan Andov, ve}e me fa}a strav da go otvoram friìderot ili ma{inata za perewe. I od tamu }e istr~a ‡ Stojan Andov. Koga prezafateniot Andov se pojavi i na TV-ekranite, kolegite od Make- donskata televizija od radost mu pu{tija konfeti. Bidej}i studioto u{te ne e is~isteno od novogodi{nata programa, se pretpostavuva deka i novoizbranite pretstavnici na vlast }e bidat pre~ekani vo prazni~no raspoloènie. I so polni ~a{i ‡ konfeti.

11 PRVA PETOLETKA 26 januari 1991

• Svetskiot pazar }e go osvoime so na{eto najefikasno tajno oru`je ‡ op{testvenata sopstvenost

1. Prv Matovski java na ~elo na kolonata, po tesno pat~e planinsko... I na te{kiot pat {to go zaode vo noemvri minatata godina od Centarot "Sava" vo Belgrad, zastana da zeme du{a vo Univerzalnata sala vo Skopje, za da gi ubedi ~lenovite na skopskiot klub na voeni penzioneri i razo~arani komunisti deka formiraweto na negovata partija SK ‡ Dvièwe za Jugoslavija e po~etok na nova faza na razvojot na socijalizmot vo svetot. Vo me|uvreme, dodeka poznatiot skopski univerzitetski profesor Nikola Matovski drì predavawa deka e samo pra{awe na denot koga i Amerika i Anglija }e bidat zemji proleterski, negoviot postar kolega, admiralot Branko Mamula, prakti~no ni objasni deka stoèrot na novata socijalisti~ka revolucija }e bide oskata: Kuba ‡ Jugoslavija ‡ SSSR ‡ Kina. I ni ja predo~i sli~nosta na na~inite na koi se uriva komunizmot vo SSSR i Jugoslavija. Raka na srce, ne kaà dali na sli~en na~in kako sovetskite balti~ki republiki }e bidat kazneti i na{ite predavni~ki republiki, ama bidej}i iljada grla samo nekolku minuti potoa zapeneto izvikuva "Site sme armija", toa i ne mu be{e potrebno. Po fren- eti~niot aplauz upaten na armijata ne veruvam deka vo zemjava ima ~ovek koj ne go poslu{a prviot ~ovek na najcrvenata jugoslovenska partija Dragi{a Atanasovski, koga gi povika gra|anite da go vratat oru`jeto mirno, dostoinstveno i na demokratski na~in! 2. Po mirnoto, dostoinstveno i demokratsko razoruùvawe, SK od Dvièwe na Jugoslavija }e prerasne vo Dvièwe na Svetot. Vo 21 vek }e gi osvoime svetskite pazari so na{eto najmo}no oru`je ‡ op{testvenata sopstvenost. Taa e najefikasna. Taka veli ekonomskiot stru~wak Dragi{a Atanasovski. Bidej}i siroma{nata Evropa sî u{te ne do{la do ova zna~ajno otkritie, tuku se ma~i so celosno otvoren, a nereguliran pazar i nikako ne moè da se izvle~e od pazuvite na raniot kapitalizam. SK-DJ e tuka da ja spasi i da ja vovede vo socijalizmot. Za po~etok }e mora da gi zatvori site privatni kafeani, bakalnici i uvozno- izvozni firmi i strogo da gi po~ituva odredbite od prviot petgodi{en plan. 3. Za da bide sî kako vo vremeto na prvata petoleteka se griì i najdemo- kratskata makedonska partija VMRO. Prvata dama na makedonskiot parlament Ratka Dimitrova izjavuva deka "ona {to gi obedinuva pratenicite na VMRO- DPMNE e ~uvstvoto deka e ispravno da se bori{ za idealite na svojata partija" i deka tie se sosema slobodni vo odlu~uvaweto. Za razlika od niv, odbornicite na VMRO-DPMNE na prvata sednica na Sobranieto na Skopje bea opkruèni so desetina ~uvari, koi bea direktno pod kontrola na vojvodata Qup~o i

12 komitata-za{titnik Boris Zmejkovski. Za sekoj slu~aj, da ne mu tekne na nekoj odbornik da zaboravi na idealite za koi se bori. Na Qup~o Georgievski ne mu nedostiga ni poznavawe na re~nikot od istoriskata 1948, pa pred nekolku dena vo stilot na toga{ aktuelnata pesna "[to je vi{e kleveta i la`i....", na novinarite im pora~a: "Vie samo napa|ajte nî! So sekoj va{ napad, na{ata partija izleguva sî posilna i posilna!" Neli naskoro od Makedonija }e gi snema site politi~ki partii? ]e ostane samo VMRO, pa otvoren e patot za sozdavawe na ednopartiski sistem. A koga }e postoi samo partijata na Qup~o, toj ve}e }e najde na~in kako da se razbere mirno, dostoinstveno i demokratski so idejno zastranetite novinari {to sekojdnevno go napa|aat. 4. Se pla{am samo deka ona bastion~e na komunizmot {to toga{ go spomenuva{e, }e bide tokmu vo Skopje. Zav~era vo Univerzalnata sala komunistite pora~uvaa: "Na{eto zname i na{eto Skopje pak }e bide crveno, a yvezdata petokraka }e ja simnat od na{eto zname duri toga{ koga }e uspeat da gi simnat site yvezdi od neboto". Ovaa izjava }e bide dobredojden predizvik za noviot gradona~alnik na Skopje, Tales od Miles, po gre{ka roden vo Veles. Ne mu preostanuva ni{to drugo, tuku u{te vedna{ da se zafati so simnuvawe yvezdi od neboto. Deka toa nema da mu bide te{ko, doka`a u{te na prvata sednica na skopskoto sobranie ‡ novinarite go ~ekaa petnaeset minuti da ja dade prvata gradona~alni~ka izjava, a toj otr~a da ja primi ~estitkata od svojata sopruga, gospo|ata Roza. Se gleda deka ~ovekot ima iskustvo vo simnuvawe yvezdi. 5. Ekskluzivnoto pravo za prenos na prvoto simnuvawe yvezdi od makedonskoto nebo go otkupi Makedonskata televizija. Ekskluzivniot komentator }e bide koj drug, ako ne Milenko Nedelkovski. Toj ve}e gi izbroi yvezdite nad Skopje onoj pat koga go zavr{i svojot izve{taj so: "Specijalno za Makedonskata televizija od Gradskiot stadion vo Skopje ‡ Milenko Nedelkovski!" Se o~ekuva denovive Milenko da bide lansiran direktno vo vselenata. Prenosot }e go vr{i od soyvezdieto Kumova slama.

UDARNA ZABAVA 2 fevruari 1991

• Dodeka Skopje so op{tonarodna veselba }e go spasuva svetot od voena katastrofa, vo Jugoslavija }e zavladee mir i grobna ti{ina

1. Od dobro izvesteni voeni krugovi vo Bagdad se doznava deka Sadam Husein podnel molba za viza vo jugoslovenskata ambasada. Otkako slu{na deka Cile vo Skopje }e pravi svetska mirovna manifestcija, Sadam ve}e gi spakuva kuferite i podgotven ~eka da doleta na zabava srede Makedonija.

13 Vo me|uvreme, Cile Nacionale pi{uva pokani do site svetski dràvnici i sobira stru~na ekipa za multimedijalniot hepening {to }e go spasi svetot od katastrofa. Po negovite brojni mirovni pohodi niz selata i gradovite niz tatkovinata i srede Makedoncite od dijasporata, moè{e da se o~ekuva edna vakva svetska inicijativa {to }e pojde, od kade, ako ne od sredi{teto na sta- bilniot Balkan, mirnata Jugoslavija, prebogatata Makedonija i "svetskoto" Skopje. Ona {to posebno raduva vo preobrazbata na sveti Vasilie Vodonosec vo sveti Vasilie Mirotvorec, e toa {to u~i na starite gre{ki i prifa}a soveti. Taka, po neuspe{niot pohod na "Studen~ica" koja saka{e da ja re{i so razgovor, ja prifati sugestijata na najpoznatiot jugoslovenski menaxer Xaro, koj predlaga{e na {ahtata vo Dobrenoec da ja ka~i Lepa Brena. Brena ne dojde vo Dobre- noec, no ako Cile napravi edna principielna koalicija so Xaro, taa }e gi smiri duhovite na Husein i Bu{. Dodeka Skopje se podgotvuva za op{tonarodna zabava za mir, vo Jugoslavija sostojbite sami od sebe }e se smirat. [irum celata zemja }e bide tivko i dostoinstveno. ]e vladee grobna ti{ina. 2. Vo inicijativniot odbor za mirovnata manifestacija se najde i profesorot Nikola Matovski, vo po{irokata javnost poznat kako ~elnik na kolonata na SK ‡ Dvièwe za Jugoslavija. Navistina, vo odborot na Cile se pojavi maskiran kako pretsedatel na Klubot na Obedinetite nacii vo Skopje, ama brzo ja izdade svojata partiska pripadnost. Nekolku pati vo tekot na svojata mirovna diskusija pobara vo Skopje da se organizira nekoja "udarna" manifestacija, i toa isklu~ivo vo forma na golem op{tonaroden miting. Na Cile i na Xaro sega im ostanuva problemot kako da go osmislaat udarot {to im go nara~a vojni~kata partija. Najdobro e, za da bide vo stilot na SK- DJ, na denot na mirovnata manifestacija da udrat nekolku plotuni od artilerisko oru`je od tvrdinata Kale. Taka silno }e odekne povikot za mir, a i konfiguracijata na terenot e mnogu pogodna. Od prva moàt da se pogodat i plo{tadot "Mar{al Tito" i kocki~kite na CeKa i potstanarskite prostorii na reformistite. Edinstveno }e treba da se ga|a "na tepka" vo sedi{teto na VMRO, zatoa {to nikoj ìv ne znae kade }e se nao|a toa utro. Otkako po~naa oficerite da se zanimavaat so genetika i da ispituvaat dali vojvodata Qup~o go nasledil genetskiot materijal na dedo mu dodeka bil srpski xandar ili pak dodeka bil bugarski vojnik, VMRO-ovcite go selat svoeto sedi{te sekoj den, da gi zata{kaat tragite na svoite dedovci. 3. Otkako pak na televizija tri-~etiri pati ni go prikaàa trilerot na reìserot KOS, vo koj glavnata uloga mu be{e doverena na hrvatskiot minister za terorizam Martin [pegeq, vo Makedonija po~na masovno odbivawe na ponudite za snimawe filmovi. Osobeno koga e vo pra{awe glavna uloga. Liderite na partiite gi proveruvaat plakarite po kancelariite i sopstvenite

14 domovi, spu{taat zavesi za da se skrijat od nekoja eventualna kamera ili mikrofon. Koga se pozdravuvaat so drugi lu|e, gi zagleduvaat po xebovite, od tamu slu~ajno da ne yirka nekoe kamkorder~e. Koga si legnuvaat v krevet so svoite gospo|i i drugarki, se pokrivaat so tri jorgani. Bidej}i KOS sekoga{ objavuva samo del od materijalot {to e snimen, ne e nikakvo ~udo nekoj den od vi{okot materijal vo udaren termin, vo udarno vreme, na televizijata da ni pu{ti film so liderite na na{ite partii vo udarna akcija vo svoite kreveti. 4. Na{iot narod definitivno nema smisla za udarni raboti. Ne go biva duri ni za terorizam. Si igrale decata teroristi i napravile molotov koktel. Go frlile vo zgradata na CeKa. Tolku bile majstori {to fitilot dogorel, a {i{eto ne eksplodiralo. Na sli~en na~in pred nekolku meseci be{e zapalena i zgradata na biv{ite bugarski komunisti vo Sofija. Samo {to, za razlika od na{ite kocki~ki, nivnoto masivno zdanie i toa kako gore{e. Vo potragata po teroristite na{ata milicija mo`e da bide sigurna samo vo edno: [i{eto go frlil nekoj {to ne se {koluval vo Bugarija.

[PIONI MULTIPLICIRANI 9 fevruari 1991

• Najpoznatite skopski {pioni Henri Kisinxer i Lorens Iglberger primaat minimalen li~en dohod

1. Samostojnite nezavisni sindikati na skopskite {pioni so pole na dejstvuvawe vo Grcija najavuvaat protesten miting pred Sobranieto na Makedonija. Pretsedatelot na inicijativniot odbor za mirno i dostoinstveno doa|awe vo Skopje, Henri Kisinxer, specijalno za amerikanskata TV mreà Si-En-En razo~arno izjavi deka pove}e ne moè da ìvee so bonovite na "Merkur-im- port" i deka, dodeka makedonskite parlamentarci se dogovaraat za svoite plati i izbiraat koja kancelarija pove}e im odgovara, sosema zaboravile na {pion- skoto oddelenie vo SAD i ve}e tri meseci ne im ispra}aat pari za li~ni dohodi. Panikata vo makedonskite politi~ki vrvovi e sî pogolema, bidej}i so doa|aweto na Kisinxer po plata pred Sobranieto kone~no }e se otkrie tajniot zagovor na relacijata Skopje ‡ Va{ington i grozomorniot plan za izmisluvawe makedonsko malcinstvo vo Severna Grcija. Kako {to doznavaat sekoga{ dobro izvestenite od {pionskite krugovi novinari na gr~kite glasila, na najaveniot miting nema da pristigne najpoznatiot skopski {pion Lorens Iglberger. Toj kako ~ovek koj dobro gi poznava ovde{nite priliki, bidej}i e vrbuvan za skopski agent u{te vo 1963 godina, koga dopatuval so pomo{ta za nastradanite vo zemjotresot, ima razbirawe za

15 momentalnite finansiski te{kotii na novata makedonska politi~ka postava. Duri se obidel da gi odvrati {trajkuva~ite od pohodot na Skopje, ubeduvaj}i gi deka platite }e stignat vedna{ {tom VMRO }e formira vlada, verojatno se}avaj}i se na predizbornite vetuvawa deka {tom VMRO }e dojde na vlast vo Makedonija }e se sleat milijarda dolari. Vo me|uvreme, dodeka se vr{at finansiskite transakcii po svetskite banki, na pobunetite {pioni }e im se isplati zagarantiran li~en dohod. Kako interventna merka }e se koristat sredstvata {to }e stignat od proda`bata na vesnikot na VMRO-DPMNE ‡ "Glas". 2. Vesnikot "Glas" se pojavi kako logi~na posledica, otkako na gospodata im zdodea da gi prevospituvaat reìmskite novinari i otkako sfatija deka e bespredmetno da dràt predavawa kako treba da pi{uva vistinskiot Makedonec. So pojavata na "Glasot na Makedoncite od svetot, kade i da se", makedonskoto novinarstvo se zdobi so prigodna literatura po prakti~na nastava. Na novinarite so pogolemi intelektualni sposobnosti im se prepora~uva tekstot vo koj se pravi precizna analiza na sî ona {to e makedonska petta kolona. Spored avtorot na tekstot, makedonskite predavnici se: makedonskata inteligencija, makedonskite javni glasila, makedonskite partii, RSVR i Vladimir Golubovski. Dokolku nekoj osven avtorot na tekstot i eventualno nekoj od rakovodstvoto na partijata ne se pronajde na spisokot na petokolona- {ite, }e bide proglasen za blagonadeèn Makedonec od prv red. 3. Crveno Kumanovo povtorno e vo svojot prepoznatliv element. Doka- ùvaj}i í na jugoslovenskata javnost deka ne im se samo maìte ogneni borci za edinstvena, federativna Jugoslavija, kumanovskite èni od strav da ne zaostanat zad svoite belgradski drugarki se vklu~ija vo ènskoto populisti~ko dvièwe za Jugoslavija. Toa {to ne najdoa pogodna, jugoslovenski orientirana drugarka vo Skopje, {to }e im zboruva na mitingot, im be{e mal hendikep, bidej}i namesto republi~ka napravija lokalna manifestacija, no i toa }e go zaboravat koga nivnite delegatki }e se najdat vo Belgrad, na centralnata sojuzna manifestacija da upatat poraka za mir i da pobaraat intervencija na armijata. Ve}e nema somnenie deka tretiot bran na antibirokratskata revolucija ovoj pat }e padne vrz grbot na {armantniot Ante Markovi}. Kako }e se spasi od ènskiot nalet ne e jasno, no {to se odnesuva do odnosot so kumanovskite èni, najdobro bi bilo da se posovetuva so Petar Go{ev. Sli~ni milozvu~ni izjavi na qubov, kakvi {to denes mu se upatuvaat na Markovi}, pred edna godina preìvea i Go{ev, vo vremeto koga kumanov~ani ja otkrija negovata slovene~ka vrska. 4. Za otkrivaweto na Go{evata {pionska mreà najzaslu`ni se simpati- zerite na VMRO-DPMNE, koi pred desetina dena protestiraa pred zgradata na Makedonskata radio-televizija. Toga{ im soop{tija na tamo{nite novinari deka se {pioni na Go{ev i srpski {pioni. Bidej}i za kumanov~ani Go{ev i natamu e slovene~ki {pion, sleduva zaklu~ok deka novinarite se multiplicirani {pioni.

16 ZURLI I TRUBI 16 fevruari 1991

• Mirjana Markovi} }e odi na {oping vo Solun bez viza, preku srpsko-gr~kiot premin Bogorodica

1. "êre{na se od koren korne{e, Kekene se od armonika dele{e, vo politika se sele{e..." Vesta za izborot na eden od najdobrite makedonski armonika{i Jovan Kekenovski za potpretsedatel na Sobranieto na Skopje bolno odekna me|u site vqubeni dvojki koi imaa namera tokmu toj da im sviri na svadba. Razo~aruvaweto e golemo i sosema razbirlivo, za{to duri i vo slu~aj ambiciozniot potpretsedatel na Skopje da se soglasi nekomu da pravi {timung na semejnata veselba, za taa prekuvremena rabota na samostojniot muzi~ki umetnik }e treba da mu se isplati i funkcionerskiot dodatok. Od dodatokot se otkaàla muzi~kata pridru`ba na Jove Kekene. Problem pravat samo zurlaxiite. A zurli, barem dosega, vo skopskoto sobranie imalo dovolno. Orkestarot na glavniot grad, pod dirigentskata palka na Mile @ica i so asistencija na prvata armonika Jove Kekene, e komplet vmrovski. Se podrazbira deka repertoarot im e sostaven isklu~ivo od makedonski starorevolucionerni pesni. A najubavite makedonski pesni se ta`ni. Ako trgneme po taa logika, idninata na skopjani }e bide ‡ solzi. 2. Koga ~ovek podobro }e razmisli, moèbi e podobro da se davi{ vo solzi, otkolku vo |ubre. Dov~era{niot pretsedatel na MAAK Gane Todorovski, koj vo momentov ja vr{i funkcijata doìvoten duhoven voda~ na Dvièweto i Partijata, neodamna vo intervjuto za vesnikot "21" izjavi deka VMRO e otpadot na MAAK. Zatoa sepak raduva izborot na muzikanti za "drmawe" vo Skopje, ako za ni{to drugo, toga{ barem so pesni i ora prakti~no da ja otfrlat tezata na penzioniraniot rektor na Univerzitetot za {koluvawe Makedonci. Na gradskite odbornici obrazovanieto ne im e kojznae kolku dobra strana, pa verojatno i ne obrnaa vnimanie na besedata na Gane Todorovski na kongresot na MAAK, koga po vtor pat na javnosta í soop{ti deka "MAAK e politi~ko dvièwe i partija {to treba da vekuva, da bide masovna {kola na makedonstvoto koja }e proizveduva, formira i osposobuva VKV Makedonci". Podobro {to ne go razbraa, inaku }e se otkaèa od vojvodata Qup~o Georgievski. Toj prvo be{e vo MAAK, pa sega nekako mu doa|a deka tamu ne moèl da gi poloì ispitite. Ostana niskokvalifikuvan Makedonec. Zgora na toa i otpadnik. 3. Kumanovo kako najzasluèn grad vo Makedonija za razvoj na teorijata na antibirokratska revolucija stana sedi{te na istureno oddelenie na [kolata za visokokvalifikuvani Jugosloveni pri Univerzitetot "Slobodan Milo{evi}"

2 Sakam da kaàm 17 od Belgrad. Se doznava deka za toa najzaslu`ni se onie vozbudeni èni, {to gi fati kamerata na TV Belgrad na sesrpskiot miting pred Palatata na Federa- cijata, {to maftaa so listot hartija na koj pi{uva{e "Kumanovo". Velat, se pokaàle dobri u~eni~ki kaj Buba Morina, profesorkata vo ubavo odnesuvawe i dobro vospituvawe, so poseben osvrt na Ante Markovi}. Zav~era, so trupata {to se dviì na Jugoslavija, vo Kumanovo gostuva{e i soprugata na Milo{evi}, Mirjana Markovi}. Vo svoeto predavawe povika na vojna protiv bratoubistvena vojna. Vojnata treba da zapo~ne tokmu od Kumanovo. Zo{to Koli{evski, koga go podaruval "Prohor P~iwski", na Srbite ne im go podaril i Kumanovo? Taka moèbi }e se spasevme od zakanite na d-r Markovi} koja, obrazloùvaj}i ja teorijata na svojot soprug "Site Srbi od vselenata vo edna dràva", ni se zakanuva deka "vo slu~aj na raspad na Jugoslavija, opasnosta od gubewe na identitetot vo najgolema mera mu se zakanuva na makedonskiot narod". 4. Se o~ekuva, na borbeniot povik na Mirjana Markovi}, kumanov~ani, pred- vodeni od svoite voinstveni drugarki, da nî spasuvaat od bratoubistvena vojna i prisilno da nî za~lenuvaat na Akademijata za visokokvalifikuvani Jugoslo- veni. Bidej}i, kako Makedonci ‡ lo{o ni se pi{uva. ]e ni se izgubi identitetot. A kako Jugosloveni }e imame naglasen srpski identitet. Vo me|uvreme, vo znak na tradicionalnoto gr~ko-srpsko prijatelstvo, gr~- kiot premier vo parlamentot ve}e na golemo zboruva za gr~kiot sosed ‡ Srbija! Koga }e zavr{i vojnata i koga kompletno }e go izgubime identitetot, Grcite vo Jugoslavija nema da vleguvaat preku Dimitrovgrad, tuku na srpsko-gr~kiot premin Bogorodica. A Mirjana Markovi} }e odi na {oping vo Solun bez viza. Od Grcija }e ni kupuva maslinki, kafe, alva i margarin. Za da ne bideme gladni. Vo Kumanovo ni re~e: "Makedonskiot narod sekoga{ bil patriot, vedar i siroma{en. Patriot i vedar treba da ostane, no siroma{en pove}e ne treba da bide". 5. Vo nejzina ~est }e ma~kame gr~ki margarin i }e jademe burek so maslinki. A za vedro raspoloènie ne treba da se griìme. Si gi imame zurlite. Tie, vo novosozdadenite uslovi, }e se pretvorat vo trubi ‡ DRAGAÊVSKI.

NARODNI PLATENICI 23 fevruari 1991

• Samo platen Makedonec e dobar Makedonec

1. Javno izjavuvam deka }e go tu`am mojot glaven i odgovoren urednik kaj prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE. Da mu se sudi kako na najgolem proizve-

18 duva~ na antimakedonci vo redakcijata "Ve~er". Ne me pla}a dovolno. Me pravi potkupliv. Sega lesno moàt da me kupat tokmu 26-te VMRO-ovski pratenici, koi za januari od blagajnata na Sobranieto si ja podignaa prvata prateni~ka plata od okolu 14 milijardi. Moàt da odvojat nekoj dinar i za mene. Ako vo me|uvreme mi se zgolemi cenata, po osnova na podobren makedonski kvalitet, za da me isplatat }e treba da vrabotat u{te nekoi od preostanatite 11 VMRO-ovci, {to sî u{te ne se profesionalci vo Sobranieto. Del od parite }e otstapam za kole{kata od mojata kancelarija, {to me|u prvite go zastapuva{e stavot deka pratenicite moàt, ama i ne moraat da bidat plateni. Denovive, vo soop{tenieto na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, nau~no be{e elaborirano deka toa e opasen antimakedonski stav. Od nego proizleguva deka Makedonija kako dràva ne e kadarna da go izdrùva svojot parlament, da gi pla}a svoite 120 pratenici. 2. Okolu 170 iljadi rabotnici nemaat primeno plata pove}e od eden mesec. Ne se kadarni da izdvojuvaat za platite na svoite pretstavnici. Opasni antimakedonci! Pove}e od 160 iljadi penzioneri gi ~ekaat svoite penzii so zadocnuvawe od pove}e od eden mesec. Opasni antimakedonci so odloèno dejstvo! Pove}e od 160 iljadi ~ekaat rabota. Beznade`ni i nepopravlivi antimakedonci! Vo sekoja ku}a i na sekoj agol demne po nekoj balkanski {pion. Neprijateli i antimakedonci - prst i pleva. Sre}a {to ja imame prateni~kata grupa na VMRO- DPMNE koja navreme go otkri ovoj opasen antimakedonski zagovor. 3. Kolku pari ‡ tolku muzika. Pogolema plata ‡ pogolem Makedonec. A platite ‡ vo dinari. Nestabilni. Za da se za~uva stabilnosta na prateni~kata funkcija, najdobro e platite da se isplatuvaat vo germanski marki. Taka i makedon{tinata }e se vrednuva po evropski kriteriumi. Osven toa, takvata isplata e mnogu logi~na. Belkim nema stranskite izvestitelni slu`bi da se obidat da gi vrbuvaat makedonskite pratenici so levovi? Na poteg se makedonskite banki. Najtoplo im go prepora~uvame {tosot na "Politika ekspres", {to ja lansira tezata za ozra~enite "kala{wikovi" na hrvatskite redarstvenici, kupeni od Ungarija. Istiot recept moè da se primeni i vo na{i uslovi. ]e objavime deka devizite skrieni po ~orapite i pernicite na makedonskite gra|ani se radioaktivni i deka predizvikuvaat smrtnost kaj 50 od sto od ozra~enite. ]e stavime naslov deka Makedonija stanala najgolema nuklearna deponija vo Evropa. ]e izmislime nekolku vistinski prikazni vo koi sopstvenicite na devizi izjavuvaat deka sakaat {to pobrzo da se oslobodat od niv i }e ja citirame izjavata, da re~eme na direktorot na Komercijalnata banka a.d., vo koja toj veli deka bankata dobila strogi upatstva kako da se odnesuva i kade da gi skladira ozra~enite devizi. Na toj na~in i bankarskite slu`bi }e ni se priklu~at vo ofanzivata protiv opasnite antimakedonci.

2* 19 4. Dodeka pratenicite na VMRO-DPMNE si ja ~ukaat glavata dali sekoj vtor ili sekoj tret Makedonec e antimakedonec, za Srbija i Grcija toj problem e ve}e re{en. Zav~era vo Belgrad be{e najaveno formirawe na Dru{tvo na srpsko-gr~ko prijatelstvo, so {to "silno }e bide izrazen interesot na Srbite i Grcite nivniot zaedni~ki geografski prostor podobro da se valorizira vo ramkite na Evropa, Azija i Afrika". Makedonija i Makedoncite verojatno se nao|aat na nekoi drugi prostori ‡ vo vselenata. Spomenuvaweato na Evropa, Azija i Afrika mo{ne uspe{no se vklopuva vo omilenata patriotska re~enica na sesrpskiot vo`d: "Site Srbi vo edna dr`ava". Ovoj pat negoviot lut protivnik, pretsedatelot na Demokratskata partija d-r Dragoqub Mu}inovi}, `alej}i se deka srpskata politika e zalo`nik na jugoslovenskata, okolu nejzinoto gledawe na makedonskoto pra{awe izjavi: "Dru{tvoto na srpsko-gr~koto prijatelstvo mora da se zeme kako seriozen signal na sozrevawe na novata politika sprema sosedite". 5. Vo vselenata verojatno e lansirana i makedonskata vlada. Istiot den koga TANJUG javi deka gr~kite kamioni masovno go zaobikoluvaat preminot Bogo- rodica, odej}i preku Bugarija na srpskiot premin Dimitrovgrad, taa ni soop{ti deka, spored podatocite {to gi poseduva, nema pojavi na izdavawe vizi na gr~kite gra|ani na granicite.

OZRA^ENA PAMET 2 mart 1991

• Otkrien e rasporedot na makedonskite milicioneri {to }e se vratat od Kosovo

1. Vo zapadna Makedonija nema da ima pukawe. Ako, ne daj bo`e, po~nat prestrelki me|u tamo{nite Albanci i Makedonci, vojnata }e se vodi so ‡ radioaktivno zra~ewe. Radioaktivniot detektor po ime Aleksandar Pisarev, od serijata "Slo- bodanka ekspres", denovive dojde do senzacionalno otkritie. Kako ilegalen dopisnik od Makedonija na svojot vesnik mu go izdiktira sledniov tekst: "Po vestite za povlekuvawe na edinicite na makedonskata milicija od Kosovo i soop{tenieto na Izvr{niot sovet na Sobranieto na Makedonija deka milicionerite }e bidat rasporedeni na vr{ewe bezbednosni zada~i vo svojata Republika, se slu{na deka Tu|man mu gi nudi na VMRO ozra~enite "kala{wikovi", za da ja trgne nuklearnata deponija od "lijepa na{a". Pratenikot od PDP Neim Selmani, koj na sobraniska sednica zagri`eno pra{uva{e dali vratenite milicioneri }e bidt prateni vo zapadna Makedonija, za informacija od prva raka }e treba da mu se obrati na detektorot Pisarev. Toj

20 verojatno ima cvrsti dokazi i za brojot na "kala{wikovite" {to gi dogovoril Qup~o Georgievski so Frawo Tu|man. Bidej}i pretsedatelot na Hrvatska vo momentov nema druga rabota osven da bara `rtvi na koi da im gi podmetne "kala{wikovite", za{to 50 od sto od redarstvenicite masovno mu umiraat, ne e vi{to ~udno del od kontingentot da mu bil ponuden i na Nevzat Halili. Toa, za volja na vistinata, detektorot Pisarev ne go otkriva, ama moè da se pretpostavi. Inaku, {to drugo bi rabotela "{iptarsko-usta{ko-vrhovisti~kata koalicija, ako ne se zanimava so ozra~uvawe na pametot na agilnite dopisnici. Vo ozra~enite glavi verojatno e napraveno i scenarioto za gra|anska vojna vo zapadna Makedonija. Niz Tetovo, Gostivar i Debar }e se vodat uli~ni borbi so ‡ zra~ewe. Pri postavuvaweto zamki, Albancite na Makedoncite, ili obratno, }e si vikaat: "Stoj, }e te zra~am!" I namesto cevkite, kon neprijatelot }e gi vrtat kundacite na kala{wikovite. 2. Od totalno uni{tuvawe }e nî spasi samo vojskata. Kako {to predviduva Stojmir Cvetkovski, {to vo Sobranieto na Makedonija se pretstavuva kako pratenik na preobrazenite komunisti, polovinata od naselenieto od republikava }e legne da ja baknuva zemjata pred tenkovite, koga }e dojdat da nî spasuvaat. Koga po~etnata euforija }e splasne, site }e po~nat masovno da si baraat bra~ni drugari od redovite na bratskite jugoslovenski narodi i narodnosti. Zatoa {to i Stojmir, po~ituvaj}i go jugoslovenstvoto, se oènil so Hrvatka. Taka barem se ispoveda{e pred makedonskiot parlament i pred makedonskata javnost. Ozra~enite Makedonci i Makedonki }e se rasturat niz cela zemja za da pravat Jugosloveni. 3. Taka visoko kontaminirani }e pristapat kon SK ‡ Dvièwe za Jugoslavija. Kone~no, }e soberat sila da go simnat od vlast Ante Markovi}, zatoa {to "vodi ekonomska politika zasnovana na koncept na liberalen kapitalizam". I samite }e go proteraat amerikanskiot ambasador Voren Cimer- man, koj ja razbiva dràvata, bidej}i "podolgo vreme se odnesuva kako Jugoslavi- ja da e negova firma". Pa zatoa baraat od SIS "najitno da ja predupredi amerikanskata vlada na site mo`ni posledici koi ve}e se sozdadeni i koi moàt da nastanat od takvoto odnesuvawe". Ako ni{to drugo, toga{ barem da go predupredi gospodinot Cimerman da ne mrda od dekontaminiraniot Belgrad, zatoa {to sî naokolu e ve}e opasno ozra~eno. 4. Deka i vo neozra~enite brakovi ne odi sî kako podma~kano, najdobar primer e dvojkata Slobodan Milo{evi} ‡ Mirjana Markovi}. Izgleda deka drugarkata so cvetot vo kosata ne mu {epnala na svojot bra~en drugar kakvo soop{tenie podgotvuva nejzinoto Dvièwe za Jugoslavija, pa vo ponedelnikot dojde do celosno raziduvawe vo stavovite na SK-DJ i opolnomo{teniot pretstavnik za pe~at na Slobodan Milo{evi} ‡ pretsedatelot na Pretsedatelstvoto na SFRJ Borisav Jovi}.

21 Kako inaku moè{e da se slu~i, vo isto vreme koga Jovi} na Tanjug mu izjavuva{e deka "Makedonija i BiH gi izloìja svoite stavovi za mo`nite funkcii na zaedni~kata dràva, koi, po moja ocenka, ne se razlikuvaat bitno od stavovite na Srbija i Crna Gora", istata novinska agencija da emituva soop- {tenie na Izvr{niot odbor na SK-Dvièwe za Jugoslavija, vo koe, pokraj zakanite do Markovi} i Cimerman se ukaùva deka "so otporano iskaànite separatisti~ki tendencii na Hrvatska i Slovenija, dojdoa i sli~ni pretenzii na rakovodstvata na Makedonija i Bosna i Hercegovina".

NARODEN MA^ENIK 9 mart 1991

• Vremiwata se menuvaat, samo Savo ostanuva

1. Makedonija e vo trans, padnata na kolenici, obvitkana so taga i bolka za golemiot Makedonec so ime ‡ Savo. Edinstven na~in da se smiri vozne- mirenosta kaj makedonskiot narod i da mu se vrati sigurnosta i verbata vo posvetla idnina e da mu se prepora~a na mandatorot na vladata, d-r Nikola Kqusev, ministerskoto mesto za obrazovanie i kultura povtorno da mu go dade na provereniot Savo Klimovski. Toa moèbi }e bide mal ~ekor za Kqusev, no golem za Makedonija. Rehabi- litiraj}i go za site grevovi Savo ‡ herojot na na{eto vreme, makedonskiot premier }e dokaè deka ìvee so stradawata na makedonskiot narod i gi uvaùva nivnite duhovni potrebi, denovive iskaàni so stotici poraki: "Te sakame Savo!" Na ova najmnogu }e se izraduvaat iljadnici makedonski sredno{kolci, {to prva godina zapi{uvaat, na primer, vo nasoka: "Presaduva~i na cve}iwa od saksii", a vo ~etvrtata maturiraat so nastavna programa od specijalnosta: "Kalemewe ovo{ki vo zimski uslovi". No, blagodarnosta kon nivniot minister e mnogu pogolema, za{to sekoja vtora sabota odat na ekskurzii po makedonskite planini i na toj na~in gi odrabotuvaat denovite od prvoto polugodie koga {trajkuvaa nivnite profesori. Ako Kqusev go zadrì Klimovski kako specijalist za obrazovanie, }e mu dozvoli da ja istera dokraj teorijata za menliv obrazoven sistem. No, {to da se pravi, vremiwata se menuvaat, a so niv i Savo. Pa i samiot toj u{te moèbi i dodeka ne sonuva{e deka eden den }e bide tolku va`na li~nost, po nego da se potresuva cela nacija, objavuva{e nau~ni dela od oblasta na samoupravnoto interesno zdruùvawe. A sega veli deka SIZ-ovite se proma{ena rabota. Isto taka {to voinstveno go brane{e naso~enoto obrazovanie. A sega pak gi vra}a gimnaziite.

22 2. Koga e vo pra{awe Savo Klimovski, sî e mo`no, pa vo negovata burna kariera mu se slu~i i toa kako minister za kultura da go zatvori teatarot vo Kumanovo. Toa {to vo svetot ministrite za kultura obi~no otvoraat, a ne zatvoraat kulturni institucii, za na{i priliki ne vaì. Isto kako {to ne vaàt nekoi normalni politi~ki odnesuvawa i potezi. Inaku, kako moè{e da se slu~i ~ovek {to na izborite bil kandidat za pratenik na Strankata na Jugoslovenite vo Makedonija, tolku da im se dopadne na nekoi krugovi vo partiite na Make- donskoto nacionalno edinstvo, za da go predlagaat da dobie orden za zasluga za narod. Li~nosta se vika Savo Klimovski, a zaslugata se sostoi vo toa {to prv pat vo oficijalnata komunikacija, na edna konferencija za pe~at, go upotrebi zborot: "[iptari". Koga Savo povtorno bi sednal vo ministerskata fotelja, toa bi bil najdobar dokaz za {irokogradosta i dobrodu{nosta na noviot makedonski premier. Istiot toj Savo pred ~etiri godini sede{e vo vladata {to go izmisli genijalniot zakon za penzionirawe i ne se potresuva{e {to od makedonskite fakulteti i nau~ni institucii gi isfrli site onie {to imaa nad 60 godini. Me|u niv be{e i Nikola Kqusev. 3. Dodeka Savo Kimovski so seta svoja makedonska nacionalna strast se bore{e protiv albaniziraweto na obrazovnite institucii vo zapadna Make- donija, nekoi pratenici vo makedonskoto sobranie uporno se obiduvaa od svoite kolegi da napravat poligloti. Samo {to malku se podzaboravi na zakanata od Hisni [akiri, izre~ena na srpski jazik, deka "}e dojde den vo ovoj parlament da se zboruva na albanski", vo zav~era{noto izdanie na "Vicoteka" (za{titeno ime za sednicite na Sobranieto na Qup~o Georgievski) Tome Stojanovski od VMRO-DPMNE, poddrùvaj}i go baraweto na svojot pretsedatel za originalna prezentacija na izjavata na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija, re~e deka taa moè da bide podelena i na bugarski jazik. [teta {to ne be{e podelena. ]e be{e toa dobra {ansa za dokaùvawe na poznava~ite na bugarskiot jazik, a i prakti~na ve`ba za biv{ite sofiski u~enici i studenti. 4. Vo nedostig na jazi~nite ve`bi, na makedonskite prostori se praktikuva ve`bawe so pukawe od ogneno oru`je. Vo Ohrid sekcijata na VMRO-DPMNE pobarala od Strela~koto dru{tvo koristewe na streli{teto za obuka i trening so oru`je. Vo gradovite niz zapadna Makedonija drasti~no e zgolemen brojot na barawata za poseduvawe oru`je. Vo Bitola op{tinskiot SVR go odbil baraweto za dozvola za revolver na pretsedatelot na Upravniot okruèn odbor na VMRO- DPMNE Dimitar Crnomarov. Dozvola pobarale i nekolkumina pratenici na ovaa partija od Bitola. Inaku, vo Makedonija nema vooruèni paravoeni formacii. Se vooruùvaat poedinci. 5. Crveno Kumanovo ovoj pat ne go spomenuvam. Vo interes na bezbednosta na na{iot tamo{en dopisnik i vo interes na mojata li~na za{tita od brojnite

23 anonimni pisma so po{tenski `ig "Kumanovo". Kone~no i vo interes na za~u- vuvawe na inventarot na dopisni{tvoto na "Ve~er".

SPECIJALNO VOSPITUVAWE 16 mart 1991

• Narod {to si ja tepa svojata mladina, ne treba da se gri`i za svojata idnina

1. Najnov na~in za smiruvawe na palavite deca, koga ne sakaat da se priberat doma i da odat v krevet, e pred polno} da im se pu{ta video snimkata na poslednata stroga i dramati~na izjava na Borisav Jovi}. Na decata dejstvuva zastra{uva~ki, a za roditelite epten smiruva~ki. Bidej}i, otkako }e gi izvesti deka otsega pa natamu nivnata sudbina zavisi od toa {to }e re{i [tabot na Vrhovnata komanda na oruènite sili, sepak }e gi ute{i so milozvu~nite zborovi, so koi na site gra|ani na Jugoslavija im ja garantira sigurnosta i bezbednosta. No, ne i na nivnite deca. Taman Jovi} se izraduva deka, eve, kone~no i vo Jugoslavija }e po~ne gra|anska vojna, a toj u{te pove}e }e porasne vo o~ite na sevi{niot Slobodan Milo{evi} kako tenkovska yvezda za{titni~ka ‡ mu go rasipaa raspoloènieto. A samo pred petnaesetina dena vo intervjuto za Tanjug, kako proveren demokrat i ~ovek podgotven na kompromisi i dogovori, se àle{e deka: "Nekoi re{enijata gi baraat niz politikata na svr{en ~in i nametnuvawe ednostrani odluki za celata jugoslovenska zaednica". Sega Jovi} nudi pove}estrani re{enija ‡ negovi i na del od armiskiot vrv. Samo ne moè nikako da sfati i da preboli zo{to duri i voeniot minister generalot Veqko Kadievi} mu go svrti grbot. Verojatno gleda podaleku od negoviot vrhoven komandant, pa pretpostavi deka tenkovite moàt mnogu lesno da go svrtat pravecot na dvièwe i od centarot na Belgrad povtorno da se vratat kon Top~ider i Dediwe. Da go "za{tituvaat" topliot i siguren dom na Slobodan Milo{evi}. 2. Na toj na~in Borisav Jovi} ve}e si obezbedi mesto vo istorijata. Negova prednost e {to nema da treba da se gradi nekoj nov objekt, ili pak ulica za da se ovekove~i so negovoto ime. Vo Pri{tina ve}e postoi sala {to se vika "Boro i Ramiz". Legendata za starite dobri partizanski drugari, koi zaedno se borea i zaginaa vo borbata protiv fa{isti~kiot okupator, moè da bide zameneta so novokomponirana, a imeto na salata da ostane isto: "BORO (Jovi}) i RAMIZ (Alija)". 3. Mesto vo istorijata se bara i za premierot na srpskata vlada Dragutin Zelenovi}. I toj gi izvadi od pamet lu|eto koga pred Sobranieto na Srbija blada{e vo poluson deka odvaj spre~il nekakvi upadi i teror vrz srpskoto naselenie vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina. Dva dena podocna Sekretarijatot

24 za informirawe na negovata vlada soop{ti deka Zelenovi} koga zboruval za Stolac ne mislel na istoimenoto mesto {to se nao|a na teritorijata na Bosna i Hercegovina. Bidej}i ne objasnuva za koj Stolac se raboti, izgleda deka srpskiot premier pred pratenicite se àlel deka vo neprospienata no} imal golemi problemi za da ja za{titi svojata Stolica. Samo {to javnosta toa ne go razbira. 4. Vo denovite {to go potresuvaa Belgrad i Jugoslavija poradi ostavkata na Du{an Mitev(i}), so teorija na specijalno vospituvawe se proslavi u{te eden Du{(m)an ‡ Matkovi}, minister za industrija vo mamurnata vlada na Zelenovi}. Na mitingot kaj ustieto na Sava, {to Socijalisti~kata partija na Srbija go organizira{e za poddr{ka na Milo{evi}, toj na studentite sobrani na Terazie ultimativno im se zakani: "Dokolku 12-te iljadi studenti ne sakaat da se razotidat, nie }e trgneme na niv!" Revnosniot minister seriozno go sfati povikot na sesrpskiot vo`d Milo{evi}, {to preku TV ekranite povika na roditelsko- detska presmetka so toa {to bara{e "od site gra|ani na Srbija da pridonesat vo vospostavuvawe na mirot i redot, na toj na~in {to spored svoite mo`nosti }e im ukaàt pomo{ na dràvnite organi..." Narod {to si ja tepa svojata mladina ne treba da se griì za svojata idnina. 5. Za svojata idnina ne treba da se griì ni Makedonija, barem {to se odnesuva do partijata Obedineti Makedonci. Nejziniot pretsedatel Van~o Veskov predlaga ekonomsko i voeno pribliùvawe na makedonskata dràva so zemjite na EEZ i NATO i direktno so Soedinetite Amerikanski Dràvi. Ve~na dru`ba so SAD bara i Partijata za demokratski prosperitet. Ameri- kanskiot ambasador g. Voren Cimerman go molat da gi za{titi od povampiru- vawe na komunizmot vo Makedonija. Ovie smetki moè da im gi zamrsi samo novoosnovanata organizacija "Solunski atentatori" pod pokrovitelstvo na golemobugarskata nacionalisti~ka organizacija VMRO-SMD od Sofija, ~ij lider e Dimitar Gocev. Od sovremenite gemixii }e mora da se stresat i Amerikancite. Prvata cel na bomba{ki napad }e bide NATO-bazata "Krivolak".

SLOBODEN ^IN 23 mart 1991

• Slobodata vo Srbija e ograni~ena so bukvata "N" na krajot na zborot

1. Boro ni se vrati! Vo soglasnost so svojata proverena ~est i sovest, na pratenicite na srpskoto sobranie kategori~no im re~e: "Pu, ne igram!" "Tato, pu{ti me barem u{te malku da bidam pretsedatel!", `alno zaleleka Borisav Jovi}. A tato e mnogu strog. Tepa i znae samo da nareduva, bara i insis-

25 tira. Ostro re~e: "Ajde sega, Boro, na rabota!". I Boro mirno i dostoinstveno se vrati vo Jugoslavija. Celata zemja znae deka pretsedatelot na nejzinoto Pretsedatelstvo ne prifa}a politika na svr{en ~in. Negovite nastapi se SLOBODEN ~in. Kako {to }e kaè SLOBODAN. 2. Sloboden ~in e i samoinicijativnosta na socijalisti~kiot pratenik Aleksandar Bako~evi}. Spontano sobra 130 potpisi za razre{uvawe na Riza Sapunxija od funkcijata ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ od Kosovo. Sobranieto na Srbija postavi nov ~len. Se vika Sejdo Bajramovi}. Sobranieto na Srbija slobodno go vrati vo Pretsedatelstvoto i Borisav Jovi}. Sobranieto na Srbija sega }e izbere i ~len na Pretsedatelstvoto od Vojvodina. Koga ve}e sobranieto na edna republika postavuva trojca ~lenovi na Pret- sedatelstvoto, jasno e deka se raboti za neramnopravnost. Za da se obezbedi ramnopravnost i glasawe kako {to }e saka tato, Sobranieto na Srbija }e postavi ~lenovi na Pretsedatelstvoto od Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Makedonija. Slovenija moè da odi po |avolite. Za Crna Gora vaì istoto: "Nareduvam, baram i insistiram!". "A sega Bu}in, na rabota!" I site }e ìveeme slobodno. 3. Toa {to si igram so "svetoto" ime Slobodan i si dozvoluvam da go preveduvam na makedonski, ve}e e dovolen znak za agilniot pratenik Batri} Jovanovi} da poso~i do kade do{la nasilnata makedonizacija. Ete, taa ne zavr- {uva samo na onie "nekolku iljadnici nasilno makedonizirani Srbi vo Skopska Crna Gora", tuku odi duri i do pretsedatelot na "site Srbi vo edna dràva". Pratenikot za site vremiwa e poznat po svojata prisposoblivost. Otse- koga{ bil lojalen na vrvovite na srpskata politika. Zatoa nema da mu padne te{ko koga do nego }e dopre nasilnata makedonizacija. ]e se vika Batko Jovanovski. 4. Slobodan Milo{evi}, koj e nau~en samo da zboruva, minatata nedela mora{e i da razgovara. Studentite od Belgrad mu postavija mnogu nezgodni pra{awa. Pa nekoi op{tinski odbori na Socijalisti~kata partija na Srbija izrazuvaat "~udewe i nezadovolstvo zatoa {to golem broj studenti ne pokaàle ni elementarna pristojnost, vospituvawe i kultura. @alosno i bedno izgledale mladite mom~iwa, èlni za vlast, koi barale ostavka na Slobodan Milo{evi}". E pa preterale. Mora da se znae deka slobodata vo Srbija e ograni~ena. So edno "N" ‡ na krajot na zborot. 5. Evropskiot parlament najde pri~ina da ja stavi sostojbata vo Jugoslavija na dneven red na svoeto zasedanie. Sojuzniot parlament takva pri~ina ‡ nema. Duri, pretsedatelot na Sobranieto, Slobodan Gligorievi}, izjavuva deka "nema pri~ina da ne mu veruva na Pretsedatelstvoto na SFRJ". Iako ima tolku detinest pretsedatel {to edna{ saka, a vtorpat ne saka da si igra. Pa ~ekaat inicijativa. Potoa }e ~ekaat u{te deset dena, za{to samo taka, spored delovnikot, moè da se "svika" zaedni~ka sednica na dvata sobora.

26 Vo me|uvreme Gligorievi} }e ve`ba stroev ~ekor. I }e ~eka da dojde 27 mart. Za toj datum vo Belgrad se zakaàni dva paralelni mitinga. Socijalis- ti~kata partija na Srbija na Terazie }e organizira koncert za da go odbeleì denot koga pred 50 godini narodot mu se sprotivstavi na fa{izmot. Opozicijata na Plo{tadot na Republikata }e se obide na istiot den koga pred 50 godini Srbija mu rekla "Ne!" na fa{izmot, sega da mu re~e "Ne!" na komunizmot. Vo 1941 godina glavniot zbor go ima{e vojskata i eden general. Lu|eto izvikuvaa: "Podobro vojna, otkolku pakt!" Sekakvo paralelno povrzuvawe na ovie dva istoriski datuma go smetam krajno zlonamerno i tendenciozno. 6. Makedonija kone~no dobi vlada. Po pove}e od ~etiri meseci otkako se odràa izborite. Premierot Kqusev nî zamoli da ne go voznemiruvame i vo narednite 100 dena. [teta! Ba{ sakav ne{to da kaàm. U{te 98 dena...

MRA^EN EKSPERIMENT 30 mart 1991

• Vo Titovite vili ima laboratorii

1. Spijte mirno. Sre}ni i zadovolni ~ekajte go 25 maj. Toa e datumot od koga }e po~neme da ìveeme pobogat i poubav ìvot. Taka se dogovorija pred nekoj den ban Frawo i kral Slobodan. Najdocna za dva meseca }e ja re{at jugoslovenskata kriza. Rodendenot na Tito }e go do~ekame vo blagosostojba i blaèn mir. Toa {to na konferencijata za pe~at vo Split i dvajcata glumea deka ni{to ne se dogovorile, moèbi e rezultat na toa {to Milo{evi} ne gi priznava granicite na republikite. A dvajcata usre}iteli na narodot se sostanale "nekade vo grani~noto podra~je". Ako se trgne spored sofizmot na Milo{evi} vo stilot: "Knin go prekr{i Ustavot na Hrvatska, zatoa {to Hrvatska go prekr{i Ustavot na Jugoslavija, zna~i Knin ne go prekr{i Ustavot na Jugoslavija", analogno na toa: "Milo{evi} i Tu|man se sretnale na granicata me|u Srbija i Hrvatska, Milo{evi} veli deka granicite ne postojat, zna~i Milo{evi} i Tu|man voop{to ne se sretnale". Dogovorot: "Jas tebe Ante, ti mene Knin!" go napravile na nekoe drugo mesto. Sega im ostanuva u{te zaedno so drugite kolegi da gi pro{etaat site Titovi rezidencii niz Jugoslavija. Za posleden pat. Posle }e ima paso{i, a kojznae, moèbi }e si baraat i vizi. 2. Najlesno mu e na Milan Ku~an. Ve}e mu stana sosema jasno deka rizikot na Slovenija e mnogu pogolem ako ostane vo Jugoslavija po vkusot na Tu|man i Milo{evi}, otkolku da si gi spakuva kuferite ‡ pa {to bide neka bide. Nema

27 pogolem avanturizam otkolku da ìvee{ so samobendisani narodni usre}iteli. Osven toa Ku~an si ima Zapad. A {to da pravi na{iot Kiro Gligorov? Na zapad od Makedonija e ‡ Albanija. 3. Levo i desno od makedonskiot pretsedatel na sredbata so novinarite vo Split sedea Slobodan Milo{evi} i Momir Bulatovi}. Taka toj se najde me|u dvete o~i vo glavata. Pa mora{e jasno da progovori deka bez strav i pridru`ba bi se pro{etal niz Kninska Kraina. Kojznae, moèbi Momo i Slobo go udirale so ~evlite po nozete, pod masa. Se pla{am samo da ne go zgaznat. Za Milo{evi} znaeme deka e mnogu hrabar. Ne mu e strav da se vozi vo helikopter, koga patuva na mitinzi. Vo sopstvenoto Sobranie mandatorot na Vladata ne go predlaga li~no ‡ tuku so pismo. Ako, ne daj boè, pro~ita ekspoze, vedna{ si odi doma. Do pred nekoj den edinstven kontakt so novinarite ostvaruva{e preku svoite ne`ni telohraniteli... Ama, zatoa bez pridru`ba }e odi vo Knin i tamu }e se sretne so Milan Babi}, koj, ete, e "pretsedatel na site lu|e i gra|ani ‡ tamu". Pretsedatelot na "site lu|e i gra|ani" na Makedonija Kiro Gligorov vo Split sobira{e hrabrost da trgne po avtonomnata oblast zapadna kraina vo Makedonija, {to tolku dare`livo i srde~no na Albancite im ja nudi Borisav Jovi}. Gligorov }e {eta niz Tetovo, Gostivar i Debar bez pridru`ba, zatoa {to mir i sigurnost na gra|anite }e im obezbeduva Jovi}. ]e bide glaven komandant za obezbeduvawe vo akcijata "svr{en ~in" i taka }e si gi zadovoli svoite vojni~ki afiniteti. 4. Sega mi e sosema jasno zo{to Milo{evi} i Tu|man svojot eksperiment za Jugoslavija go pravele vo Titovata vila vo Kara|or|evo. Zatoa {to Tito tamu ima laboratorija. I koga si pravel eksperimenti, gi napravil Makedoncite. Taka veli nekoj Radovan Toma{evi}, se pretpostavuva deka e istori~ar, vo svojot "nau~en" feqton vo spisanieto "Osmica". Toma{evi} otkriva deka "Makedoncite nesomneno, spored etnolo{kite kriteriumi se poseben ju`noslovenski narod, so mnogu znaci na samobitnost, a makedonskata nacija, sepak, nastanala kako ~edo na avnojsko i titoisti~ko etnolo{ko eksperimentirawe". Toj veli deka nema dokazi kakvi bile planovite na eksperimentatorot. Ama, znaej}i za Titovata srbofobija, srbo`derstvo i proverena {iptarska usta{o- idnost, se pretpostavuva deka eksperimentalnoto ~udo e sozdadeno da im na{teti na i onaka napatenite Srbi. 5. [to ni podgotvuvaat narodnite pretstavnici po Titovite laboratorii i kakvo ~edo }e izleze od nivnite eksperimentirawa, doprva }e po~uvstvuvame. Posledniot kadar od TV prenosot od Split be{e kako gospodata i drugarite pretsedateli se povlekoa zad crna zavesa. ]e rabotat vo mrak.

28 LETA^KI CIRKUS 6 april 1991

• Akrobatskite ve{tini, opasni po `ivot, stanuvaat sî pozdodevni za {irokite narodni masi

1. Leta~kiot cirkus na {estemina veli~estveni prodolùva da gi zabavuva narodite na Jugoslavija pred TV ekranite. Glavno so nepromenet repertoar na akrobatski ve{tini, pa stanuvaat pomalku i zdodevni. Ako prodolàt vaka, procentot na gledanosta na nivnite pres-konferencii od nedela na nedela sî pove}e }e opa|a. Nema smisla. Pove}e od dvaeset milioni lu|e vozbudeni sed- nuvaat pred TV ekranite so nade` deka nivnite usre}iteli ne{to se dogovorile. A tie ‡ pak ni{to. Za da ostanat vo zenitot na popularnosta, }e treba svoite mediumski nastapi da gi osmislat na drug na~in. Da bidat interesni, pa lu|eto da gi ~ekaat kako ne znam kakov film. Bidej}i za komedija o~igledno ne gi biva, a za krvava drama nivnite likovi gi igraat anonimni kaskaderi, treba da probaat od drugite ànrovi. Eden kolega ve}e gi nare~e {estemina kaubojci. Verojatno moè da gi zamisli kako glavni junaci na nekoj dobar vestern. Dojdoa tivko i vlegoa vo legenda. Ili pak, vo stilot na nekoj dobar politi~ko-{pionski triler, {estemina veli~estveni sednati na zelena masa somnitelno }e se poglednuvaat, razmisluvaj}i: "Znam koj e ubiecot, ama vo momentov ne moè da mi tekne". Za polno}nite ~asovi se prepora~uva nekoe film~e so poslobodna sodrìna. Po nekoja strastvena i è{ka rasprava akterite si {epotat na uvce: "Da go napravime toa u{te edna{"... I }e go napravat. Idnata nedela ‡ na Brdo kaj Kraw. 2. Ne znam zo{to kolegata od Televizija Skopje Dragan \orgovski tolku se èste{e zo{to makedonskite novinari ne moèa da dojdat na red. Pres-konferencijata vo Belgrad i onaka be{e privatna sredba so novinarite na Milo- {evi} i Tu|man. Osven toa, nema{e vreme da gi postavat nara~anite pra{awa. Kone~no, se znae deka akrobatite na trapez, cirkuski disciplini opasni i po ìvot, se tokmu Tu|man i Milo{evi}. Tokmu zatoa, ne znam zo{to ostanatite pretsedateli edna{ ne se razdruàt od dvajcata najgolemi nositeli na sre}a na Jugoslavija i da gi ostavat na mir da si dràt svoi konferencii za pe~at, so svoi novinari, da si dokaùvaat kolku se mirotvorci, da si gi razmenuvaat znamiwata na nivnite najgolemi na svetot dràvi, da baraat, insistiraat i nareduvaat mobilizacii na svojot rezerven sostav, da gi osloboduvaat okupiranite teritorii... Razdruùvaweto najiskreno mu go prepora~uvam i na na{iot pretsedatel Kiro Gligorov. Da ne gi kine nervite gledaj}i gi skokovite na smrtta na patuva~kata trupa. Samo, pred da ja napu{ti pretstavata, neka ne zaboravi od

29 Slobodan Milo{evi} da naplati avtorski nadomestok za svojata ideja, dadena u{te pred tri meseci, so koja zav~era se udira{e v gradi srpskiot pretsedatel. Iako Golemiot Slobo patem uspea da ja podzaboravi Makedonija, ne mu pre~e{e "da ja otkriva Amerika" so ~etirite pra{awa okolu koi treba da se razgovara, pa duri za prv pat go spomena i zborot "zaednica". Vo godinata na za{tita na avtorskite prava, dokolku Milo{evi} prodol`i da se kiti so tu|i perja, toa }e bide u{te edna pri~ina pove}e na{iot pretsedatel kone~no i da im se naluti. 3. Nitu eden od vrvnite makedonski rakovoditeli ne prozborel zbor za prisoedinuvaweto na t.n. Srpska avtonomna oblast Kraina kon Republika Srbija. Verojatno ne sakaat da se me{aat vo vnatre{nite raboti na "golemite". Vo me|uvreme, po dobro poznatiot Batri} Jovanovi}, koj vo Sobranieto na Srbija zboruva{e za iljadnici nasilno makedonizirani Srbi vo Skopska Crna Gora, denovive izvesen Predrag Mijailovi} na ministerot za vrski so Srbite nadvor od Srbija mu prepora~uva vo sobranieto da otvori rasprava za Srbite vo Makedonija. Zatoa {to od 1945 godina do sega vo Makedonija se progonuva srpskata {ajka~a. A se znae, {ajka~ite na ovie prostori se nosele u{te od vremeto na car Du{an koga negovata prestolnina bila vo Skopje. Se o~ekuvaat barikadi na patot kon Ku~evi{te. 4. Pretsedatelot na Vladata na Makedonija d-r Nikola Kqusev veli deka K- 15 i nadomestocite za prevoz i ishrana se izmisleni kategorii. Zna~i ‡ ne postojat. A sepak mu se dobredojdeni za krpewe dupki.

DEMOKRATSKA DISCIPLINA 13 april 1991

• Da gi ostavime na{ite golemi bra}a na mir da se ispotepaat me|u sebe

1. Iselenicite se vratija. Dojdoa na Kongresot na VMRO-DPMNE vo Prilep. Namesto so milijarda dolari, kolku {to ni vetuvaa deka }e ni donesat u{te pred izborite dokolku pobedi VMRO-DPMNE, pristignaa so polna torba soveti. Za pari }e popri~ekame, bidej}i vo Makedonija u{te ne se sozdadeni uslovi za stranski vlo`uvawa. Ne se smeneti direktorite i glavnite urednici na javnite glasila. Za da se nadmine i ovaa pre~ka, tie ponudija originalna ideja. Pobaraa zgradata na "Nova Makedonija" da im se rasporedi na partiite, taka {to sekoja partija }e dobie po eden kat i po edna redakcija. Taka }e se obezbedi pove}e- partijnost vo Ku}ata. Idejata ja promovira{e Dragan Bogdanovski, verojatno po urnek na sli~ni partiski podelbi na vesnicite vo zemjite na Zapadna Evropa, od kade {to doa|a. Bidej}i zboruva{e od imeto na najmakedonskata partija na svetot, logi~no be{e

30 {to pobara vesnikot "Nova Makedonija" da go zeme VMRO-DPMNE. Drugite partii neka se spogoduvaat okolu drugite redakcii. Eve, nie ve}e seriozno razmisluvame da se dademe na licitacija. Neka bide sî vo znakot na pazarnata ekonomija, pa na{ite ideolo{ki sfa}awa }e gi menuvame vo zavisnost koj kako }e nî plati. Posledniot kat vo me|upartiskata podelba e rezerviran za [tabot za odewe na Solun. Od tamu puka jasen pogled kon vlezot na gr~kiot konzulat. Vo sekoj moment moè da se vidi dali ima turkanici pred vratata, za da moè brzo da se reagira. Da se isprati nekoj komita da izvadi vizi, bez mnogu ~ekawe. 2. VMRO-DPMNE sega moè sî, bidej}i na kongresot vo Prilep zajakna i organizaciono se prestroi. Ministerot Aleksandar Lepavcov promovira{e {ema na organizacijata, {to li~i na strujno kolo vo nekoj sloèn elektri~en aparat, na koja moè da mu pozavidi duri i gradona~alnikot na Skopje, elektr- oinènerot Milan Talevski. Po ugled na site moderni evropski partii, Lepavcov najdemokratski vo {emata predvidel i disciplinska komisija. Vo nea }e dojdat do izraz "~esni, beskompromisni i tvrdi ~lenovi na VMRO-DPMNE". Najgolema mana na {emata e {to g. Lepavcov ne predvidel so koi instrumenti }e se disciplinira neposlu{noto ~lenstvo. 3. Ne znam dali misle{e na "disciplinirana" demokratija i pretsedatelot na VMRO-DPMNE Qup~o Georgievski koga na kongresot izjavi: "Koga bi gi nemalo na{ite 37 pratenici vo makedonskoto sobranie i demokratijata vo Makedonija ne bi bila toa {to e". Me|utoa, so sigurnost znam deka ist poteg kakov {to napravi negovata partija, pred nekolku meseci povle~e i Socijalisti~- kata partija na Srbija. Bidej}i i Slobodan Milo{evi}, isto kako na{iot Qup~o Georgievski, se najde vo ustavna pozicija da ne moè da bide na ~elo na partija, SPS, verojatno smetaj}i deka Slobo e nezamenliv, go stavi negovoto pretsedatelsko mesto na partijata vo miruvawe. Vo me|uvreme so srpskite socijalisti }e rakovodi kolektivno telo od nekolku potpretsedateli. U{te ne{to. Omilena sintagma na Milo{evi} e: "Site lu|e i gra|ani". Vo Statutot na VMRO-DPMNE pak stoi: "Site Makedonci i gra|ani na Make- donija". Prevedeno vo makedonski uslovi, mu doa|a deka Makedoncite se lu|e. I verojatno gra|ani od prv red. 4. Ekskurzijantite pretstaveni vo li~nostite na prvite lu|e na "site lu|e i gra|ani na Jugoslavija" go napu{tija Brdo kaj Kraw. Ne dogovorija ni{to zna~ajno novo, osven {to uspeaja da ja rastrojat jugoslovenskata TV mreà. Ispituvawa za mo`nite rastrojstva na "lu|eto i gra|anite" {to so netrpenie o~ekuvaa da gi vidat na TV ekranite ‡ sî u{te ne se napraveni. Vtora zna~ajna pridobivka e {to vo denot koga poradi {trajk avionite na JAT ostanaa na zemja, mnogu uspe{no funkcionira{e flotata na "Er prezident". Uspeaja da prenesat eden bubreg na transplantacija vo Zagreb.

31 Kone~no se dogovorija za referendum. Vo Makedonija }e se izjasnuvaat site gra|ani dali se za suverena Makedonija vo sojuz na jugoslovenski dr`avi ili pak za sojuzna dr`ava. Krajno vreme e da gi ostavime na{ite golemi "bra}a" na mir da se ispotepaat me|u sebe, a nie da gi posmatrame od pristojna oddale~enost. Osven ako ne sakame da se kaznime, pa i natamu da ostaneme zalo`- nici na Tu|man i Milo{evi}. 5. So seto po~ituvawe kon mojot postar kolega od Makedonskata televizija Dragan \orgovski, se nadevam nema da se naluti ako go potsetam deka istoto pra{awe mu go postavuva na pretsedatelot Kiro Gligorov ve}e tri pati. A pretsedatelot, bidej}i ne si gi menuva lesno stavovite, kako nekoi negovi kolegi od drugite republiki, mora tri pati istoto da mu go odgovara. Predlagam, na slednata sredba vo Ohrid \orgovski da ne odi. Pretsedatelot Gligorov go znae pra{aweto i sam }e zeme zbor da mu odgovori.

ZAGUBENA ORIENTACIJA 20 april 1991

• Mora da e |avolski te{ko da se razbere{ so ~ovek koj ne slu{a dobro i ne te razbira {to zboruva{, a zgora na toa ne znae ni kade se nao|a

1. Mislam deka pove}e nema potreba da go gwavime pretsedatelot na Repu- blikata Kiro Gligorov so pra{aweto: "Zo{to, koga se vodea bilateralnite me|urepubli~ki pregovori, ne dojde do najavenata sredba me|u nego i pretsedatelot na Srbija Slobodan Milo{evi}"? Vo toa vreme na ovaa tema be{e lansiran eden vic koj, po izjavata na Milo- {evi} deka ne ja priznava suverenosta na Republika Makedonija, dadena na pres- konferencijata vo srceto na makedonskata dràva i kultura ‡ Ohrid, namesto odgovor, na zajadlivite novinari, moè so mirno srce da im go preraskaùva i samiot Gligorov. Navodno, po primerot na tajnite srpskohrvatski seansi i pretsedatelot na Makedonija mu predloìl na Milo{evi} da se sretne so nego, "Nekade vo grani~noto podra~je". Dvajcata pretsedateli vo zakaàniot termin do{le na lice mesto, ama ne se videle. Gligorov ~ekal vo Tabanovci kaj Kuma- novo, a Milo{evi} ‡ na Bogorodica kaj Gevgelija! 2. Nasmevkata {to se pojavi na liceto na pretsedatelot Gligorov, kako reakcija na bezobraznoto negirawe na makedonskata suverenost od strana na Milo{evi}, moè da se tolkuva samo kako znak na olesnuvawe, {to kone~no i makedonskata javnost "vo ìvo" vide so kakov ~ovek treba da ima rabota nejziniot pretsedatel. Mora da e |avolski te{ko da se rasprava{ so ~ovek {to povremeno "ne slu{a dobro", mnogu ~esto "ne razbira" ("Govori srpski da te ceo svet razu-

32 me!"), a vo posledno vreme po~nal i da go gubi ~uvstvoto za orientacija vo prostorot. Postojano zboruva za dobrososedski odnosi vo kontekst na tradicionalnoto srpsko-gr~ko prijatelstvo. So takva seriozna mana, a voden od svetata cel na site Srbi vo svetot da im obezbedi edna dràva, }e po~ne site zemji {to gi posetuva, a so koi Srbija ima tradicionalno dobri odnosi, da si gi proglasuva za sosedi. 3. Od posetata na Grcija najmnogu {teta ima{e negovoto poslu{no "sin~e" Momir Bulatovi}. Siroma{kiot, ostana dva dena bez roditelska za{tita, pa vo Ohrid se izbezumi i vo eden moment duri glasa{e protiv Milo{evi}. Posle "tato" si go zede sin~eto na ru~ek da go prekori za negovoto nevospitano odnesuvawe, pa popladneto go izbistrija toa {to go zamati zavedenoto detule. Ovoj pat navistina go razbiram Bulatovi}. Od kade moè{e da pretpostavi deka toj {to do pred edna nedela najmnogu bara{e referendum sega }e bide ‡ protiv referendum. Nema{e koga da se slu{nat, bidej}i Milo{evi} patuva{e. Pa duri i po sletuvaweto na ohridskiot aerodrom dadoa razli~ni izjavi. Milo- {evi} re~e: "Odime natamu!" a Bulatovi} "Odime ~ekor napred"! U{te eden dokaz deka Milo{evi} ne samo {to go zagubil ~uvstvoto za orientacija, tuku ja zagubil i smislata za logi~no razmisluvawe, so negovoto tvrdewe deka ni edna republika ne e suverena, a suverenitetot í pripa|a na Jugoslavija. Od druga strana veli deka vo Grcija ne ja pretstavuval Jugoslavija, tuku Srbija. Zna~i, Grcite site dràvni~ki po~esti mu gi priredija na nekojsi pretsedatel na nekoe teritorijalno podra~je nare~eno Srbija. A i Ustavot na Srbija vo koj, kako vo vistinska suverena dràva, na Milo{evi} mu e dadena i ulogata na vrhoven komandant na oruènite sili ‡ ne vaì. Do nekoja sledna potreba za negova potreba. 4. Menuvaweto na stavovite spored potreba, pa duri i selidbata od edna ideologija vo druga, e dobro poznata rabota i na makedonskite prostori. Pred nekolku dena VMRO-DPMNE go obrazloùva{e baraweto imotot na SK-PDP da í se vrati na dràvata, zatoa {to komunistite so preminuvawe vo Socijal- demokratski sojuz ja menuvaat i ideologijata i stanuvaat nova partija. Na konferencijata za pe~at be{e prisuten i Dragi Arsov. Moite postari kolegi go pametat Arsov od vremeto koga, kako moralno sloboden novinar se prefrli na rabotnoto mesto vo Sobranieto na SRM. Pametat i deka be{e vo timot na toga{niot pretsedatel Kata Lahtova. Sega Dragi Arsov e eden od pogolemite Makedonci vo VMRO-DPMNE i potpretsedatel na Sobranieto na Makedonija. Kako eden od mnogute {to ja smenile ideologijata i partijata, moèbi li~no se ~uvstvuva odgovoren za "komunisti~kite zlostorstva" me|u koi bil verojatno i nekoj negov pi{an zbor, no ne veruvam deka so dobra volja bi go preotstapil potpretsedatelskoto mesto vo Sobranieto na nekoj drug. Taa fotelja, pokraj toa {to e proizvod na negovata nesomnena ve{tina za preobrazba vo vistinsko vreme, sepak ima podloga i vo

3 Sakam da ka`am 33 negovoto dolgogodi{no slu`ewe po sobraniskite kabineti, od slavnoto minato koga go gradel komunizmot. 5. Popisot zavr{i. Go proglasija za uspe{en. Albancite dokraj ostanaa lojalni na svoite PDP i NDP i ne se popi{aa. Rezultat: Albancite samite si se izbri{aa od spisokot na naselenieto na Makedonija. Republi~kiot zavod za statistika, so toa {to ja proglasi rabotata za zavr{ena, ja izbri{a zapadna Makedonija. Problemi nema! Nema koj da gi sozdava.

NACIONALNO POMIRUVAWE 27 april 1991

• So netrpenie se ~eka momentot koga }e se pregrnat makedonskite zlostornici i makedonskite baba-rogi

1. Gra|anite na Jugoslavija ovoj mesec }e odbijat da ja platat televiziskata pretplata, bidej}i jugoslovenskite TV studija ne se pridrùvaat na odnapred dogovorenata programska {ema. Vo ~etvrtokot ne go vidovme pettoto prodol- ènie od neodamna zapo~natata mamutska serija "[est lica ja baraat Jugoslavija". Kako {to objasni eden od statistite, Momir Bulatovi}, komu tokmu sega scenarioto mu dava{e {ansa da se istakne so malku posolidna uloga, do odlagaweto na emituvaweto na pettata epizoda do{lo zatoa {to vo istiot termin vo Sobranieto na Jugoslavija zboruva{e Borisav Jovi}. Taka, vo vremeto koga nestrilivo go o~ekuvavme prodolènieto na omilenata sapunska opera, vo koja junacite bezuspe{no tragaat po izgubenata Jugoslavija vo site turisti~ki lokaliteti kade {to pokojniot pretsedatel ostavil svoi vili, ekspozeto na Jovi} ni dojde kako EPP ili kako intermeco "do slednata emisija". Toa be{e dobra {ansa Jovi} da se pokaè vo poinakvo svetlo, bidej}i dobro go zapametivme kako ~ovek {to ni se pojavuva{e sekoja ve~er pred spiewe i ne "vade{e od pamet", ne oti gra|anskata vojna ve}e po~nala da se vodi vo na{ite stanovi. Ona {to uspea da ni go dokaè e deka na negovata prevrtlivost í nema kraj. Po istoriskoto "davam ‡ ne davam ostavka", toj zav~era vo sojuznoto sobranie, veruvale ili ne, go re~e i ova: "Vo raspletot na jugoslovenskata kriza ne moàt da se ignoriraat ednodu{nite predupreduvawa na site relevantni me|unarodni faktori ‡ Evropskata zaednica i site nejzini ~lenovi, SAD i Sovetskiot Sojuz, sosednite zemji, kako i drugite zna~ajni politi~ki i finansiski me|unarodni subjekti..." Toa e istiot Jovi} koj pred eden mesec go proglasi Ante Markovi} bezmalku za {pion na CIA, go obvini za rasproda`ba na zemjata i se èste{e da mu pi{uva pismo na Xorx Bu{, bidej}i negovata poddr{ka na

34 programata na SIS bila najgrubo me{awe vo vnatre{nite raboti na Jugo- slavija. 2. So nego nikoga{ ne si na~isto. Isto kako {to ne moè{ da ja predvidi{ politikata {to mu ja podgotvuva glavniot kreator Milo{evi}, zatoa ne ni preostanuva ni{to, osven sekoj den da o~ekuvame ne{to novo i po pravilo ‡ nelogi~no. Na {to }e mora da se navikneme. Otkako sobraa iskustva od stranstvo ‡ Milo{evi} od Grcija, kako da go re{i problemot na malcinstvata, a Jovi} od Turcija, kako e mo`no pet veka da se vladee na Balkanot, ne mi se veruva deka naskoro imaat namera da nî oslobodat od svoeto politi~ko prisustvo. Prvo se obidoa da go urnat jugoslovenskoto pretsedatelstvo. Potoa go urnaa konceptot za referendum za idninata na Jugoslavija. Sî u{te ne otstapuvaat od namerata da ja urnat edinstvenata jugoslovenska institucija koja funkcionira ‡ SIS i Ante Markovi}. A celo vreme nî laàt deka Srbija nema namera da ja rastura Jugoslavija. Neka re{at kone~no: sakaat Jugoslavija ili Golema Srbija. Ili, toa e edna ista rabota? 3. Nagradnoto pra{awe za slednata sabota glasi: "Koj ima podolg komunisti~ki sta`: novoto rakovodstvo na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija ili novoto rakovodstvo na VMRO-DPMNE? Nagradata }e ja dodeli OK na VMRO- DPMNE od Kavadarci, koj spored edno soop{tenie emituvano vo tretiot dnevnik na Makedonskata televizija tvrdi deka vo nivnata partija nema nitu eden porane{en ~len na SK, odnosno KP. Zgora na toa, na komunistite voop{to ne im bil dozvolen priem vo VMRO-DPMNE. Vo me|uvreme, dodeka komunizmot vo Makedonija izumira (osven onoj del {to od SKM premina vo SK ‡ Voeno dvièwe na Jugoslavija i nekolkumina pretsedateli na op{tinski komiteti, kako i nekoi pratenici za koi da me ubie{ ne moàm da se ubedam deka se socijaldemokrati), prodolùva vojnata me|u najnekomunisti~kite partii vo Makedonija. Vo oficijalnite kontakti vo javnosta tie ve}e si se narekuvaat "zlostornici" i "baba-rogi". Vo sosednata republika vo moda e nacionalnoto pomiruvawe. Toa kako cel go zacrta i VMRO-DPMNE. So netrpenie ~ekam koga }e se pregrnat makedonskite baba-rogi i makedonskite zlostornici. Za pomiritel im go predlagam Nevzat Halili. Kako najneutralna varijanta. 4. Noviot reklamen slogan so koj nekoi na{i turisti~ki rabotnici se pretstavuvaat vo svetot e: "Nie ne gi ubivame turistite, nie se ubivame me|u sebe". Vo Neum, soglasno so moralnite principi na novata bosanko-hercegovska vlast, ova leto, na onie turisti, koi èdni za avantura }e dopatuvaat kaj nas, }e im bide zabraneto da se son~aat po toples. Sega zasega, pokraj toa {to ne smeat da gi {etaat svoite goli gradi, sepak }e im bide dozvoleno da se pojavuvaat bez ferexe. Vo drugite delovi na Jugoslavija se razmisluva vo turisti~kiot aran`man da se vklu~i i iznajmuvawe na pancirni eleci. ]e bidat dobredojdeni za

3* 35 prisustvo na pretstavite na nacionalnite i me|unacionalnite pomiruvawa {irum Jugoslavija. Vo Makedonija, pak, dozvoleno e celosno sogoluvawe. Ubavo e za o~i, a i turistite }e se vklopat vo prirodniot ambient. I nie i tie }e {etame goli i bosi.

VOENA PARADA 4 maj 1991

• Vo Angola zavr{i gra|anskata vojna. Daleku e Afrika...

1. Prvi maj go proslavivme rabotno, sve~eno i veli~estveno. Kako vo starite dobri vremiwa. So mnogu govorancii, aplauzi, bezbroj raznovidni znamiwa i tenkovsko defile na bratstvoto i edinstvoto. Eufori~noto slavje so peewe revolucionerni pesni i pukawe od site vidovi oru`je ‡ prodolùva, na op{to zadovolstvo na site koi vo poslednite nekolku meseci nî pla{ea so gra|anska vojna. Na sve~enata tribina ostanaa nepopolneti mestata predvideni za glavnite komandanti Tu|man i Milo{evi}. Voenata parada se izveduva so boeva municija, pa se prepora~uva nejzino sledewe od pristojna dale~ina. 2. Otkako komandantite, na svojata prva sredba vo Kara|or|evo, ja otvorija godina{nava lovna sezona, teritoriite na koi go gonat dive~ot stanaa mesta opasni za ìvot. Toga{ se dogovorija da ja suredat Jugoslavija, najdocna za dva meseca. Krajniot rok, od koga treba site sre}no i veselo da ìveeme, vo bratska sloga i ve~en mir, e 25 maj. Sre}niot ìvot se odlaga na neodredeno vreme. Sporot nastanal vo momentot koga ne moèle da se dogovorat koj od niv dvajcata }e ja primi {tafetata. 3. [teta! Be{e predvideno posleden nositel na {tafetata da bide proslaveniot ~etni~ki vojvoda Voislav [e{eq. Vo pro{etkite niz srpskite zemji, rastureni nasekade niz svetot, toj sekoga{ e prisuten na vistinskoto mesto vo vistinsko vreme. Brojnite milicioneri, koi za 2 maj, vo organizacija na kumanovskata pod- ru`nica na SK ‡ Dvièwe za Jugoslavija, se najdoa na piknikot vo krugot na manastirot "Sv. Prohor P~iwski", popusto go o~ekuvaa. Vojvodata ima{e neodlo`na rabota da gi hrabri i povikuva na osveta Srbite na mirovniot miting na Plitvice. Na "svetata srpska zemja" okolu manastirot "Prohor P~iwski" i onaka pokraj srpskata milicija imalo dovolno gra|ani od ju`na Srbija. Osven toa, vojvodata [e{eq ve}e go "snimil" terenot okolu manastirot, u{te minatata godina, koga za Ilinden gi simna obele`jata na makedonskata dràvnost. Pa sega moè da premine vo napad koga saka. Samo da ja zavr{i rabotata vo Hrvatska.

36 [e{eq go "snimi" i terenot okolu Ku}ata na cve}iwata vo Belgrad i dojde do zaklu~ok deka e "mnogu nezgoden za napad". Sepak, za denes najavenoto urivawe na Titoviot grob se odlaga. Iako [e{eq se fale{e deka ako treba duri i }e legne pod tenkovskite gasenici. Na {to oficerot na gardata, zadolèn za bezbednosta na Memorijalniot centar na Dediwe, potsme{livo reagiral: "Kakvi gasenici? ]e go natepame so stapovi!" Ra~ki od tapan! 4. I po Tito ‡ Tito. Denes, vo 15,05 nema da svirat sirenite. Svirea v~era. Redovna proverka na sistemot za trevoèwe sekoj prv petok vo mesecot. Kult-pesnata so izmenet naslov: "Drugar Tito ‡ nie ti se kol(n)eme!" Vo Makedonija, dosega nepravedno zapostavuvanoto odbeleùvawe na smrtta na Goce Del~ev, koj ja imal taa nesre}a da zagine na ist datum kako Tito, godinava dobi naglaseno zna~ewe. Me|u drugoto, stihovite na edna novokomponirana narodna pesna koja denovive se emitira na radio-branovite odat vaka: "...Pesna za Goce peeme, so nego se gordeeme, site mu se kolneme, po negov pat }e pojdeme..." 5. Ve~erva na Pesnata na Evrovizija boite na Jugoslavija }e gi brani Bebi Dol so pesnata "Brazil". Lani, "Ajde da luduvame" na Taj~i me asocira{e na sekoga{ nasmeaniot Ante Markovi} i na negovata programa {to tokmu vo toa vreme po~na da dava opiplivi rezultati. Vo dene{nava politi~ka situacija povrzuvaweto na imeto na edna latinskoamerikanska zemja so realnosta, kolku i pesnata i peja~kata da se veseli, budi neprijatni asocijacii. Na primer: hiper- inflacija, siroma{tija, voena diktatura... 6. Vo Angola zavr{i gra|anskata vojna. Vladata na angolskiot pretsedatel Eduardo Du{ Santu{ i razbuntuvanoto dvièwe Unita po 16-godi{nata vojna postignaa soglasnost za trajno primirje. Daleku e Afrika...

KULTURNO DAVEWE 11 maj 1991

• Gospod da nî ~uva od srpskoto juna{tvo i hrvatskata kultura

1. Ubij me ne`no. Samo, vnimavaj pri toa da se vidi duhot na iljadaletnata hrvatska kultura. So davewe, pred o~ite na celata svetska javnost za primer kako se neguvaat tradiciite na vekovnoto prijatelstvo me|u makedonskiot i hrvatskiot narod. Neka bide tivko, so pomo{ na golite suvereni hrvatski race i so

37 blagoslov na dràvno-pravniot poredok na Republika Hrvatska. Potoa najkul- turno i najcivilizirano, kako {to toa se pravi vo moderniot svet, }e pristigne telegrama so so~uvstvo od vrhovniot Frawo Tu|man. Krleà ja predvidel gnasnata smrt na Sa{ko Ge{ovski. Za àl, i nie duri denovive najtragi~no doìveavme {to zna~i negovata re~enica: "Gospode, ~uvaj me od srpskoto juna{tvo i hrvatskata kultura!" I kolku i da nî ubeduva pretsedatelot Kiro Gligorov deka "Sa{ko e prviot vojnik {to padna za slobodna i nezavisna Makedonija!", nema da mi bide nikoga{ jasno, zarem mora{e Makedonija da se brani vo Split? I mora{e li tokmu makedonska krv da gi ozna~uva granicite me|u megalomanski zamislenata milo{evi}evska Srbija vo koja }e ìveat site Srbi i Tu|manovata Nezavisna dràva vo koja na Srbite im se nametnuva hrvatsvoto so sila? 2. Najdobar komentar za hrvatskata kultura i srpskoto juna{tvo denovive dava Evropa. Na TV kanalite vestite za sostojbata na Jugoslavija se najavuvaat so vizuelna viwetka na koja e napi{ano "Gra|anska vojna". No, urednicite i novinarite uporno zboruvaat za etni~ki sudiri. [to asocira na skarani plemiwa. I so toa ne samo {to ni kaùvaat deka u{te dolgo nema da nî primat vo svoeto dru{tvo, tuku ne se ni trudat da nî àlat, bidej}i se raboti za sosema necivilizirani lu|e koi me|u sebe se presmetuvaat na krajno primitiven na~in. Na primer, so davewe. Ili pak so vadewe o~i. 3. Jugoslavija se podgotvuva za gra|anska vojna, a makedonskiot parlament ‡ spie! Taka veli ve~no budniot pratenik Todor Petrov i bezuspe{no mu yvoni za budewe na pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov, da pobrza i kone~no da gi stavi na dneven red sto i pedesetinata predlozi na Petrov za novi zakoni i u{te pet-{estotini amandmani na postojnite. Potoa da otvori rasprava i da mu dade vreme za diskusija od dva-tri dena, a ostanatite pratenici postojano da gi budi so yvon~e. Da ne spijat pove}e, za{to To{o ja re{ava sudbinata na Makedonija. Jugoslavija se podgotvuva za gra|anska vojna, a makedonskoto sobranie u{te ne donelo zakon za legalizirawe na prostitucijata i otvorawe na javni ku}i. Koga go predlaga ovoj zakon, Todor Petrov verojatno ima na um deka vo vojna na vojnicite }e im treba razonoda. Osobeno {to i politikata, kako najgolema kurva, {tom e vojna vo pra{awe, }e mora da se skrie. Vo me|uvreme, dodeka da po~ne vojnata, javnite ku}i }e sluàt za mirno- vremenski potrebi. Portir }e bide li~no To{o, zatoa {to kako ve~no buden, na {trek }e gi pre~ekuva voza~ite od sosedna Grcija i }e im proveruva dali dobile viza za vlez vo Jugoslavija vo diplomatskite pretstavni{tva vo Solun ili Atina, ili pak vizata im ja izdal li~no Slobodan Milo{evi} na preminot kaj Dimi- trovgrad. Makedonskite prostitutki }e moàt da rabotat samo so tie {to go po~ituvaat recipro~niot vizno-paso{ki reìm i so tie {to ja priznavaat suverenosta na makedonskata dràva.

38 Ako i pokraj site proverki zaskita nekoj voza~ so viza od Dimitrovgrad, }e bide priveden vo posebna soba za sado-mazo tretman. ]e im gi pu{ta snimkite od svoite diskusii vo Parlamentot. 4. Ako pak nekoj zaskita vikendov na izlet po padinite na Skopska Crna Gora, neka se podgotvi za sve~en pre~ek na ~etnicite na Voislav [e{eq. Toj i negoviot drugar Mirko Jovi} ve}e se falat deka }e ni pristignat vo poseta. Podgotveni za masovna odmazda. Zatoa {to vo srpskoto sobranie ve}e se seriozno zagrièni za iljadnicite nasilno makedonizirani Srbi. Vo Makedonija na deset metri od nivniot stan nemaat trafika vo koja moàt da kupat vesnik na srpski jazik. A vo kniàrnicite ne moàt da pronajdat kniga otpe~atena na srpski jazik. Decata im u~at vo u~ili{ta so srpski paralelki, ama na odmorite moraat da se me{aat so Makedon~iwata od drugite oddelenija. Vo samoposlugite pak krvoèdnite kasierki sekoe utro do smrt gi pretepuvaat, zatoa {to i po desetici godini ìvot vo Makedonija ne sakaat da pobaraat ni leb na makedonski jazik. A na televizija pak ne moàt da vidat nitu edna zabavno- muzi~ka emisija so srpski pesni i srpski akteri. Pa sega baraat namesto pretplata za MRTV da pla}aat pretplata za Radio-Televizija Belgrad. 5. Klasi~en primer za vest vo niza denovive ni dade JNA. Prvo javi deka zaginatiot vojnik e Makedonec. Potoa javi deka i ranetiot e Makedonec. Drugiot den izvesti deka i daveniot ni{anxija e Makedonec. Potoa ‡ i voza~ot e Make- donec. Potoa ‡ cel ekipa` Makedonci. Potoa ‡ pove}e od 50 od sto vo edinicata {to ja obezbeduvala zgradata vo Split ‡ Makedonci. Se ~eka vesta deka vo JNA sluàt samo Makedonci i izjavata na admiral Stane Brovet deka povlekuvaweto na makedonskite vojnici bi vodelo kon republi~ki armii. 6. Vo Skopje, pred nekoja ve~er, povtorno na miting se slu{na parolata: "îsta Mkedonija!". Ovoj pat nadle`nite organi navreme reagiraa. "Komunalec" vedna{ gi izmi ulicite.

BABA ROGA 18 maj 1991

• Kako mo`e pretsedatelot na Jugoslavija da ne bide Srbin?

1. I na Boro kone~no mu dojde negoviot "svr{en ~in". Na op{ta `alost i panika {to gi zafati redovite na mladite majki. Tokmu go nau~ija receptot za uspivawe na palavite deca, ne davaj}i im do docna nave~er da zjapaat vo televizorot, zakanuvaj}i im se: "Brzo vo krevet, sega }e se pojavi ~i~ko Boro", koga i nemu mu iste~e mandatot.

39 Sega }e moraat povtorno da í se vratat na starata Baba Roga. [to, so ogled na naprednatosta na decata, ne veruvam deka }e gi dade o~ekuvanite rezultati. Baba Roga ne znae taka ubavo da raskaùva za krvoprolevawe, haos i gra|anska vojna. Osven toa, nema nikakvi vrski vo armiskiot vrv. Ednostavno, ne moè da se meri so majstor Boro, koj malku-malku, pa }e ni prirede{e nekoja atraktivna izlo`ba na najsovremeno te{ko oru`je. Toa, od druga strana ima{e i zna~ajno obrazovno zna~ewe. Bidej}i po mirniot son majkite }e si gi izvedea decata na pro{teka i patem, na nekoj plo{tad, moèa da gi pou~at: "Gledaj ~edo, ova se vika ‡ tenk!". 2. Vo poslednata epizoda od jugoslovenskata krimi-serija "Polno}en povik", glavniot junak prakti~no pokaà kako ja sfa}a demokratijata. Na srpski na~in. Vo soglasnost so svojata ~est i sovest, vo ramkite na devizata: "Site sme ramnopravni, ama Srbija e najramnopravna", i po~ituvaj}i ja voljata na bazata koja ne moè da dozvoli na ~elo na Jugoslavija da dojde nekoj {to ne e Srbin, Jovi} glasa{e protiv Mesi}. Vo ime na Srbija tamu bea povikani i nekoi pretstavnici na nekakvi avtonomni pokraini, samo za da digaat race. Momir Bulatovi} pak be{e prozvan da ja pro~ita doma{nata zada~a. Dodeka ne donesat odluka srpskoto sobranie da go izbira i ~lenot na Pretsedatelstvoto od Crna Gora. Vo me|uvreme }e se sozdadat uslovi site ~lenovi na Pretsedatelstvoto, od site republiki, da gi izbira Sobranieto na Srbija. Plus od SAO Kraina. Nego }e go koristat kako xoker. Na toj na~in }e go ispolnat baraweto na Voislav [e{eq samo Srbin da moè da bide pretsedatel na Jugoslavija. 3. Sigurno vo momentot na glasaweto Borisav Jovi} gi imal na um ovie barawa na ~etnicite i [e{eq. Zatoa, ne samo vo soglasnost so svojata ~est i sovest, tuku i vo dogovor so liderot na miroqubivoto ~etni~ko dvièwe, Jovi} be{e protiv Mesi}. Od druga strana i [e{eq mu se revan{ira na Jovi}, povtoruvaj}i gi negovite zborovi za Ante Markovi} kako najgolem antisrbin na svetot. Koga si pijan, osobeno od nacionalizam, sî e mo`no. Pa i toa, takanare~enata Socijalisti~ka partija da se izedna~i so ~etnicite na [e{eq. Se o~ekuva, koga naskoro Borisav Jovi} }e stane pretsedatel na SPS, vo Srbija da bide potpi{ana nova koalicija. ]e imaat ubavo i zvu~no ime ‡ nacionalsocijalisti! 4. Inaku, ~etnicite od skoro vo Srbija se registrirani kako politi~ka partija. Vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti gi vodat kako nepostoe~ki. So {to se soglasuva i biltenot na Slobo "Politika ekspres" velej}i deka ~etnicite nekomu mu se prividuvaat. [etaat kako duhovi. A ministerot vo doìvotna ostavka, Radmilo Bogdanovi}, veli deka tie duhovi ne pravat beqa niz Srbija, tuku niz Hrvatska, pa tamu treba da gi uapsat. Toj e zadolèn da gi lovi tie {to se protiv Slobo, kako {to uspe{no si ja zavr{i rabotata na 9 mart. Od pregolema qubov kon velikiot vo`d i sekiracii kako da go za{titi od oboàvatelite, toj ne ni znae kade se nao|a Sobranieto na Jugoslavija. Pred

40 ~ii porti [e{eq pora~uva{e "Oko za oko, zab za zab". [to e oceneto kako dlaboka humana poraka za bratska razmena na ~ove~ki organi me|u naciite. A toa {to izvikuvaa "]e go ubieme Mesi}!" i "]e go ubieme Markovi}!" se dlaboki patriotski poraki, interpretirani kako èlba za osloboduvawe na srpstvoto od najgolemite neprijateli. I kako izraz na vernost kon Borisav Jovi}, koj ne saka da gi gleda vo svojata blizina zakoravenite "usta{i". Kone~no, zo{to ima potreba da se reagira na takvi nastapi pred sojuznite organi? Koga i onaka cela Jugoslavija e privatna sopstvenost na Milo{evi}. 5. Evropa zasega ne pokaùva interes da se me{a vo privatnite raboti na Jugoslavija. Moè eventualno, po koncertot za Kurdite, na londonski "Vem- bli" da se organizira u{te eden dobrotvoren koncert. Posveten na `rtvite na Jovi} i anonimnite diga~i na race. A Italija i Grcija, namesto letuvawa na svoite krajbre`ja, na na{ite turisti moàt da im organiziraat begalski kampovi. Za voena intervencija Evropa u{te ne razmisluva. Osven, kako {to misli Vasil Tupurkovski, ako oceni deka jugoslovenskite nastani dramati~no í ja zagrozuvaat bezbednosta. Barem dodeka Voislav [e{eq ne í gi donese svoite ~etnici pred Evropskiot parlament vo Strazbur. Ili pred sedi{teto na EEZ vo Brisel. Pa da po~ne da im se zakanuva na site evropski vladi {to go pod- drùvaat Ante Markovi}. 6. Vo Skopje se vrati parlamentarnata delegacija na makedonskoto sobranie, koja vo Split gi ispituva{e okolnostite pod koi zagina Sa{ko Ge{ovski, a bea raneti dvajca makedonski vojnici. Spored izjavata na pratenikot Qup~o Po- povski, tamu te~e med i mleko. Sekoj roditel bi bil budala ako ne si go isprati sinot vo vojska vo Split.

NEZAVISNI KOREWA 25 maj 1991

• Evropa ja po~na borbata za odbrana od Jugoslavija

1. Najpopularna reklama na Televizija Crna Gora, otkako i ovaa republika si go dobi svojot avtenti~en ~etvrti glas vo Pretsedatelstvoto na Jugoslavija vo imeto i deloto na d-r Branko Kosti}, nosi poraka: "Koka kola i koreni ‡ edinstveno ~uvstvo!" Reklamata se emituva na odredeno vreme, dodeka ne gi potro{ime zalihite na limenkite "koka kola", so koi skapaniot kapitalisti~ki Zapad vo sorabotka so "{pionot" Ante Markovi} saka{e da nî potceni i napravi zavisni.

41 Sre}a na{a {to si go dobivme Branko Kosti} kako ustaven potpretsedatel na Pretsedatelstvoto na Jugoslavija i kako novoustoli~en portparol na Slobodan Milo{evi}, koj navreme go otkri kapitalisti~kiot zagovor protiv Jugoslavija i mu re~e "Ne!" na Xorx Bu{. Bidej}i osvedo~eniot neprijatel na site Srbi vo svetot, amerikanskiot ambasador Voren Cimerman, izjavi deka "ublaùvaweto na posledicite na Niklsoviot amandman }e zavisi delumno od toa dali na g. Mesi} }e mu bide dozvoleno da ja prezeme funkcijata pretsedatel na Pretsedatelstvoto na Jugoslavija", noviot za{titnik na srpstvoto, ~etvrtiot glas Kosti}, re{i da ja odbrani nezavisnosta na Jugoslavija. Vo duhot na crnogorskata tradicija, kako pred pedeset i kusur godini koga i legendarniot Tempo, vo ekot na blokadata od strana na Informbiroto, na Amerikancite im izjavi: "]e jademe i lisja za da preìveeme", naslednikot na Tempovata ideja pred tri dena na Cimerman mu pora~a: "Uveren sum deka i ovoj pat na{iot narod poprvo }e se opredeli da ja ~uva svojata nezavisnost i sloboda, pa makar jadel i korewa, otkolku da prifati ekonomska pomo{ {to bi bila uslovena so gubewe na taa nezavisnost". Toa {to vo listata na jadewa na Kosti} se spomenuvaat korewata kako glaven specijalitet, verojatno e usloveno od crnogorskoto podnebje. Vo kr{evitite planini Crnogorcite }e moàt da kopaat samo zakr`laveni korewa. [to ne zna~i deka, pod patronatot na nezavisniot Kosti}, nie nema da ìveeme poubavo i pobogato. Proletva ni se pogodi vremeto, a i zemjava ni e rodna. Ne }e morame da se ma~ime so kopawe korewa. ]e paseme treva. A zavisni limenki "koka kola" }e {vercuvame od Grcija. Toa e ona vistinskoto! Samo toa e toa! 2. So verifikacijata na novite ~lenovi na jugoslovenskoto pretsedatelstvo, promoviran e noviot princip: "Neka e i glupost, samo da e nezavisna!" Taka, ne samo {to moè{e da se slu~i ~ovekot koj do pred izvesno vreme izjavuva{e deka crnogorskata nacija e izmislena sega da bide pretstavnik na Crna Gora, tuku za prv ~ovek vo kolektivniot {ef na dràvata, vo preodniot bespretsedatelski period, da bide postaven ‡ Sejdo Bajramovi}. Vrhovniot komandant Sejdo, so ~in zastavnik ‡ prva klasa (vo penzija), sega moè da gi postroi generalite Veqko Kadievi} i Blagoja Axi} i da im naredi da ja branat nezavisnosta na Jugoslavija ‡ do posledniot koren. Vo me|uvreme, zaedno so ostanatite Tri glasa }e vrti tombola i na toj na~in }e odreduva koj moè da bide na ~elo na dràvata. Kako iskusen vo taa rabota, bidej}i ova mesto mu dojde kako unapareduvawe po mestoto {ef na tombola vo Bokserskiot klub "Pri{tina", nemame pri~ina da se griìme za svojata sudbina. Sre}ata e vo Sejdo. 3. Dodeka nie se kockame "na sitno", skapaniot kapitalizam ne miruva. Se podgotvuva za odbrana od nezavisnite komarxii. NATO manevrite gi organizira vo severoisto~na Italija. A i Bu{ ne{to spomna deka NATO dosega uspe{no go kontroliral mirot vo Evropa, pa najavi nekakvi specijalni edinici podgotveni da dejstvuvaat od Atlantikot do Ural. Lu|eto se podgotveni na sî. Mora da se

42 sfatat, bidej}i i tie znaat deka vo svoeto sosedstvo go imaat komandantot Sejdo i drugite Tri glasa. Polni so sila, bidej}i jadat zdrava hrana. Motivirani od povikot na srpskite ~etnici: "Za Srbinot sekoja vojna e podobra, otkolku bilo kakov laèn mir!" Odgovor na ova dojde od stranskite brodarski kompanii koi odbija da gi prevezuvaat naviva~ite na Crvena yvezda na natprevarot vo Bari. Osiguritel- nata kompanija "Lojd", na brodovite {to }e vplovat vo vodite na Jadranskoto More im naplatuva osiguruvawe kako na brodovi koi plovat vo podra~je zafateno so vojna. Evropa ja po~na borbata za odbrana na svojata nezavisnost. Od ‡ Jugoslavija. 4. Vo Makedonija, pak, sosema nezavisno od Evropa, gradime pravna dràva. Glavni konsultanti se pratenicite na PDP i NDP vo Sobranieto na Repub- likata. Spored nivnite lekcii, urivaweto na divogradbi, kako {to e ona na skopskata ulica Diònska, i urbanisti~koto ureduvawe na prostorot nasekade vo svetot se tretira kako neciviliziran ~in, {to nema nikakva vrska so pravnata dràva. Toa pak {to vo Debar direktorite od makedonska nacionalnost nasila se zamenuvaat so Albanci e vistinski pokaz na pravnata dràva. Isto kako {to nekazneto pominuva povikot za bojkot na popisot na naselenieto. Na Zapad tie se merilata za pravna dràva. Na zapad od Makedonija e ‡ Albanija. Takva ni bila sre}ata. 5. Vo skopskite bolnici se pojavi oglas na mlado mom~e koe za da preìvee prodava eden bubreg i edno oko. Se o~ekuva, koga }e doznae za ova, nezavisniot Branko Kosti} na gra|anite na Jugoslavija da im se obrati so u{te popatriotski povik od proslavenata pokana za jadewe korewa. "Oko davam, nezavisnosta ne ja davam!" Za inaet na Bu{ i na Ante Markovi}.

PIJANI DOMA]INI 1 juni 1991

• Da ne bea Srbite, sega Va{ington }e se vika{e Carigrad

1. Spored tuka{nite pravila na kafeansko odnesuvawe, ~ovek treba da e lud ako se soglasi na site pijani gosti da im nara~a i plati posledna tura pija~ka. O~igledno gospodata @ak Delor i @ak Sante ne gi poznavaat balkanskite pravila, pa se pojavija kako galantni gosti srede balkanskata kr~ma, podgotveni, vo pauzata me|u edno peewe i edno pukawe, da go odvrzat }eseto i da platat u{te edna tura. Pritoa izgleda ne vodat smetka deka postojanite mu{terii se ve}e i toa kako pijani. Od nacionalizam. Mo`ebi pred da pristignat vo Jugoslavija, evropskite misioneri na dobra volja imaa barem tro{ka nade` deka po razgovorite so opienite doma}ini

43 ne{to }e im stane jasno i deka }e uspeat balkanskata kr~ma da ja preuredat barem vo nekoj popristoen evtin restoran. Me|utoa, mnogu mi e ~udno {to na nivniot prv sogovornik od pretstavnicite na suverenite republiki, pretsedatelot na Makedonija Kiro Gligorov, mu nudele ~etiri milijardi dolari, a na krajot taa suma ne ja spomenuvale. Verojatno koga po~nale da im se redat na ispoved site pretsedateli, eden po eden, raskaùvaj}i im ja sekoj svojata originalna i najdobra ideja za preureduvawe na vnatre{niot prostor, zaemo- dava~ite se podzamislile. Pa izjavija deka tie se podgotveni da dadat pari, ama dali nie }e gi dobieme, najmnogu zavisi od nas. Zna~i, Evropa }e za{tedi ~etiri milijardi dolari. 2. I pretsedatelot na Srbija Slobodan Milo{evi} izleze zadovolen od sredbata so Evropejcite. Prvpat ne{to ne okvalifikuva kako zagovor protiv Srbija i srpskiot narod i kako ma{awe vo vnatre{nite raboti na Srbija. U{te malku }e izleze deka na gosti mu do{le prijateli. A toa ne e dobro. Bidej}i, kako {to pi{uvaat negovite vesnici, na Srbija sekoga{ zlo í nanesuvale prijatelite, a dobro ‡ neprijatelite. Zatoa se vo postojana potraga po neprijateli. A koga gi nema ‡ gi izmisluvaat. Ona {to moè da izleze kako posledica od poslednata izjava na Milo{evi} e da dojde do presvrt vo vojnata {to Srbija im ja objavi na Soedinetite Amerikanski Dràvi. Bidej}i sega mora da se menuva taktikata za napad. Zamislena kako probiv preku Evropa. Ovaa zamisla ne e bez osnova. Ima pokritie vo slavnoto istorisko minato na srpskiot narod. Kako {to v~era objasnuva "Borba", "moèvme so mirna du{a, samo da sakavme, da gi pu{time Turcite da ja sramnat Evropa so zemja, {to sekoga{ im bilo cel. I tie bi stignale do Amerika..." A Xorx Bu{, vo toj slu~aj bi bil Tur~in. Va{ington ‡ nov Carigrad i centar na Otomanskata imperija. Vo sovremeni uslovi tvorecot na operacijata "Japonija" {to bi se koristela za napad na Amerika e slikarot Mili} od Ma~va. Toj veli: "Srbite, kako sloboden narod, pod itno moraat vo Evropa da gi dovedat Japoncite! Neka se nau~at i Evropejcite i Amerikancite {to e sloboden i otvoren svetski pazar, da se vidi koj poubavo proizveduva i prodava, a osobeno {to e poevtino i poubavo..." Bidej}i "Crvena zastava" i EI "Ni{" znaat {to e toa sloboden i otvoren svetski pazar, pa u{te koga na svoite kvalitetni, ubavi i evtini proizvodi }e im gi dodadat "Japoncite", Bu{ }e moè samo da se slika. A Amerika pred da propadne, nema da ima vreme ni da priznae deka avtorot na antisrpskiot amandman Nikls e usta{. 3. Smetkite na Srbite i Japoncite moè da im gi zame{a samo Tu|man. So negovata silna narodna garda, so site dva helikoptera i pet-{est protivavionski topovi. I so zakletvata na nabrzina priu~enite gardisti deka za Hrvatska }e go dadat i svojot ìvot. Bidej}i vo odnos na sekoja normalna armija na suverena dràva samo toa i im preostanuva.

44 Toa {to pred pet-{est decenii na sli~ni stadionski paradi svetot isto taka glasno se smee{e, podocna mnogu skapo go plati. Osobeno {to Tu|man cvrsto re{il tokmu nemu da mu uspee toa {to ni na eden hrvatski vladar ne mu uspealo so iljadnici godini nanazad. I postignuva zavidni rezultati. Po edna godina od negovoto doa|awe na ~elo na dr`avata, suverenitetot na Hrvatska go stesni na polovina od celata teritorija. Sega odi ponatamu. Slednata godi{nina na hrvatskata dr`avnost suverenitetot }e bide ograni~en na teritorijata na vrhovni~kiot ured, zaedno so onie vojni~iwa oble~eni kako ~ove~iwata na viwakot "Trenk", {to gordo gi narekuva pretsedatelska po~esna garda. 4. Na vqubenicite vo Tu|man vo Makedonija sî u{te ne im teknalo pred Sobranieto na Makedonija da donesat nekoi igraorci, oble~eni vo komitska obleka, da pretstavuvaat makedonska nacionalna garda. Bez niv i suverenosta na Makedonija ‡ e nula. Kako {to se nula i partiite, dokolku Vladata ne im frli eden pogolem del od buxetskiot kola~. Na predizbornite mitinzi site partii vetuvaa deka }e gi namalat zafa}a- wata od stopanstvoto i deka }e go namalat buxetot. Sega pak, duri i ovie pari {to od republi~kata kasa gi koristat za svoe finansirawe im se malku. Za barawata imaat debelo pokritie: partiite navistina vetuvaa, ama Vladata kako {to e op{to poznato e ‡ nepartiska. 5. Najnov reklamen slogan: "Za golema i cvrsta Makedonija ‡ VEP!". Vardar, Egej, Pirin.

ALIJANSA KIROSLAVIJA 8 juni 1991

• Se nabli`uvaat stote dena na makedonskata Vlada. Se pla{am da ne pobara u{te sto

1. Situacijata ni e definitivno za nikade, duri i onie koi ìveat od kocka po~naa da im ispra}aat poraki za razum na {estminata suvereni. U~esnicite na tradicionalnata sredba na rabotnicite od lotariskite organizacii od Jugo- slavija, koi denovive se druàt vo Novi Sad, go imaat toa zadovolstvo da im gostuva ~lenot na Pretsedatelstvoto na Jugoslavija od Vojvodina Jugoslav Kosti}, koj na pretsedatelite na republikite im pora~a kone~no vo Saraevo da se dogovorat "po merka i èlba na gra|anite na ovaa zemja, a ne taka kako {to sakaat oddelni republi~ki rakovodstva". Bidej}i Jugoslav Kosti}, kako vtor, tret ili ~etvrt glas na Srbija, mnogu dobro znae {to e "po merka i èlba na gra|anite na zemjata", ne e voop{to

45 ~udno {to sli~na poraka ne im upati i na kolegite koi zaedno so nego sedat vo fantomskoto Pretsedatelstvo na Jugoslavija. Sosema druga rabota e {to na ovaa sredba ednostavno zaskital. Otvorawe na "Lotarijada" sepak e vistinsko mesto za vistinskiot ~ovek vo Pretsedatelstvoto ‡ Sejdo Bajramovi}. Kako iskusen {ef na tombola, koordinatorot Sejdo kone~no }e ima{e mo`nost da í pokaè na jugoslovenskata javnost i {to znae i umee. Pod rakovodstvo na taka spreten tombolxija i {estminata suvereni }e moàt da prodolàt da se kockaat. So sudbinata na gra|anite. 2. Ako soop{tenieto od Saraevo ne e najobi~no naivno blefirawe, koe vo kockata obi~no donesuva zagubi, toga{ na nas novinarite crno ni se pi{uva. Doa|aat te{ki denovi, bidej}i nema da imame so kogo da gi popolnuvame vesnicite i terminite vo televiziskata i radio-programata, rezervirani za zabava i razveseluvawe na narodot. So ogled na iskustvoto od prethodnite pet samiti, moè da se kaè deka sme imale sre}a {to na novinarite vo Saraevo ne im be{e dadena mo`nost da postavuvaat pra{awa. Da ima{e pres-konferencija, tie so svoite pra{awa samo }e gi ispokaraa me|u sebe pretsedatelite i sî }e padne{e vo voda. Vo 1943 godina na 6 juni zapo~na istovaruvaweto na zapadnite sojuznici na plaìte vo Normandija. Ona {to be{e "Di dej" vo Vtorata svetska vojna pred re~isi pet decenii, na istiot toj {esti den vo {estiot mesec, koga se odrà {estiot samit na {estminata pretsedateli, ovaa godina moèbi pretstavuva potkleknuvawe pred "istovaruvaweto" na istiot toj Zapad, koj sî pove}e go stega obra~ot na ekonomskata i politi~kata blokada, digaj}i barieri za odbrana od jugoslovenskoto besnilo. Iskreno kaàno, formulacijata "konstruktivna osnova za prodolùvawe na razgovorite za ureduvawe na odnosite me|u jugoslovenskite republiki", sî u{te mi li~i na konstruktivna osnova za prodolùvawe na agonijata. Ona za {to sega se veli deka e "~ekor napred" e samo prifa}awe na razgovor za ne{to {to pretsedatelot na Makedonija Kiro Gligorov uporno se obiduva{e da go stavi na dneven red u{te na samiot po~etok na pregovorite. Od toga{ mina mnogu vreme, a rezultatite se vidlivi. Koja e garancijata deka u{te utre Tu|man i Milo{evi} nema da si gi prodolàt svoite treninzi na voena ve{tina i trpenie na gra|anite? 3. Za dobrata volja na Kiro Gligorov narodot ve}e í izmisli ime na pre- uredenata zaednica ‡ KIROSLAVIJA. Me|utoa, po~ituvaj}i ja negovata skromnost i vo ~est na vtoriot predlaga~ na zaedni~kiot kompromis, pretsedatelot na Bosna i Hercegovina Alija Izetbegovi}, a na ista linija so zborot "sojuz", Jugoslavija bi moèle da se vika ‡ ALIJANSA KIROSLAVIJA. Vo sekoj slu~aj zvu~i mnogu poevropski otkolku samo KIROSLAVIJA. 4. Najsuverenata republika Slovenija zabrzano se podgotvuva za osamostojuvawe. Na 26 juni }e ja napu{ti Jugoslavija i zatoa vo izminatite denovi donese pove}e samostojni zakoni. Tie }e í obezbedat normativna samostojnost.

46 Donesen e zakon za paso{i, otpe~ateni se novi slovene~ki patni ispravi, no slovene~kite gra|ani i po 26 juni }e patuvaat vo stranstvo so jugoslovenski paso{i. Usvoen e i Zakon za obezbeduvawe na dràvnata granica, ama JNA }e ostane tamu "u{te nekoja godina". Otpe~ateni se novi slovene~ki pari, ama i po 26 juni platniot promet }e prodolì da se odviva so jugoslovenskiot dinar... Dali nekoj pra{a zo{to se nosat zakoni koi nema da stapat vo sila? 5. Najdobriot komi~ar ne bi moèl da zamisli posme{no scenario: Bugarski funkcioner sletuva so bugarski avion, iznajmen od makedonska aviokompanija i nakiten so makedonski nacionalni simboli, srede gr~ki aerodrom. Nedostiga u{te podatokot avionot da go vozel srpski pilot, za da bide vistinska urnebesna balkanska komedija. Po nervoznoto reagirawe na gr~kite vlasti na sletuvaweto na avionot na "Paler Makedonija" na atinskiot aerodrom, preboen so "svetite znaci od Vergi- na koi se cvrst dokaz za gr~kiot karakter na Makedonija", dobro neka razmislat proizvoditelite na avtomobilite "Peò" pred da gi plasiraat na pazarot na Grcija. Francuzite }e moraat da go vadat za{titnoto "lav~e" od avtomobilite, bidej}i spored ostroumnoto i istorisko tolkuvawe }e izleze i deka svetiot znak od Vergina e cvrst dokaz za gr~kiot karakter na Francija. 6. Za inaet na Grcite í predlagam na makedonskata vlada da donese odluka site slu`beni vozila da bidat "Peò". Samo }e ja zamolam po dva dena da ne se predomisluva. Za{to ima takov obi~aj. Prvo go ukina nadomestokot za prevoz i hranarina, pa povtorno go vovede. Gi zgolemi cenite na benzinot, pa po dva dena gi namali. Im dade pari na partiite za eden mesec, pa ja smeni odlukata da vaì {est meseci. Stote dena se nabliùvaat. Kako {to po~nale so taktikata "Pu, ne igram!", se pla{am da ne ni pobaraat u{te sto.

MRTVO MORE 15 juni 1991

• Komunizmot ne ~ini, ama komunisti~kite zakoni se dobri

1. â{a xus od portokali i nepregledna morska {iro~ina. Trojcata pretsedateli Alija Izetbegovi}, Slobodan Milo{evi} i Frawo Tu|man udobno ispruèni vo bambusovite fotelji, pod arkata na balkonot na splitskata vila "Dalmacija", demek se dogovaraat za idninata na Jugoslavija. Tu|man gleda pravo kon moreto, drugite dvajca frlaat pogled otkoso. Kolku da se znae koj e doma}in vo ku}ata na Golemiot Getsbi. Ekskluzivno pravo za sledewe na sekoe srknuvawe od ~a{ite so xus imaa samo Hrvatskata televizija i HINA. Kakva li dràva }e skrojat koga se go{tevaat samo so xus? Da fate{e kamerata na HTV barem nekoe {i{e pro{ek ili ~a{i so bevanda, pa da im

47 veruva narodot. Pa da si meznat malku dalmatinska pr{uta, prstaci, pa{ko sirewe... Pa telohranitelite od zad niv da im zapeat na uvce: "S Ponistre se vidi [olta, piva klapa ispod volta..." Vaka, so sok~e vo raka, klapata pod arkata voop{to ne si napravi {timung za peewe. Pa duri ni [olta ne se gleda{e. Samo monotono sino prostranstvo. Ni ~amec, ni edrilica, ni brot~e... Trojcata sami, otse~eni od svetot, so xus od portokali, vo ku}ata na Golemiot Getsbi "prodavaat" rasko{ i si davaat zna~ewe. A Tu|man bo`em nezainteresirano zagledan vo mrtvoto more. "Gledaj, gledaj... Ni{to ne se gleda..." Duri ni brodovite na italijanskiot breg so Split i Dubrovnik. Velat, im padnale rezervaciite za 90 otsto. Pa re{ile da ne mu go rasipuvaat pogledot na hrvatskiot tatko na nacijata. 2. Samo eden den po splitskiot sostanok i po izjavata na Alija Izetbegovi} deka nema nikoga{ da se soglasi so podelba na Bosna, smetkite od delbeniot bilans pristignaa vo vid na originalnata ideja za kantonizacija na Bosna i Hercegovina. Po ugled na [vajcarija }e se formiraat muslimanski, hrvatski i srpski kantoni. Taka, pokraj Makedonija, }e dobieme u{te edna [vajcarija na Balkanot. Tri [vajcarii vo Evropa! Grbot na novata {vajcarska balkanska konfederacija }e bide simbol na istoriskiot dogovor na trojcata vo Split. Stilizirana ~a{a xus i mrtvo more. 3. Gra|anite na Slovenija ova leto odmorot }e go minuvaat na svoeto primorje. Razdru`eni, otcepeni, samostojni i sami bendisani. Zatoa {to nivnata vlada gi povika da letuvaat vo Slovenija. Toa im e edna od merkite za podobruvawe na likvidnosta na samostojnoto stopanstvo. Ve}e e napi{ano i scenarioto za sve~enoto proglasuvawe na samostojnosta. Milan Ku~an na 26 juni }e posadi lipa. Vo toj moment toa }e bide edinstveniot simbol na efektivna samostojnost. Nasproti celosnata ‡ normativna. Kako nagrada za onie koi }e sfatat {to zna~i normativna, a {to efektivna samostojnost, sledi besplatno letuvawe na slovene~koto primorje. Milan Ku~an godinava nema da odmora. Mora da sedi vo Qubqana. Da go poleva drvceto. Bidej}i, kako {to stojat rabotite, Demosovata vlada sosema }e go otka~i, pa namesto ostavka }e mu ponudat penzija. Za podarok }e dobie ubava, {arena kofa od slovene~ko proizvodstvo. Sekoe popladne, so kofata polna so ekolo{ki ~ista voda, }e izvr{i smotra na postroenata slovene~ka vojska i }e go polee mladoto drvce. Taka sekoj den }e sledi kako mu raste samostojnosta. 4. Vo Makedonija za takvo ne{to nema potreba. Imame drva ‡ kolku saka{. Nasekade. Drvo do drvo. Zatoa nemame nikakvi problemi so samostojnosta. Pa taka, vo ju`nata balkanska [vajcarija, iden Singapur i najmirnata oaza vo svetot, uspeavme da gi sovladame site te{kotii. Posledna rabota ni ostana u{te pedago{kata evidencija. Zatoa {to od toa na koj jazik }e bidat napi{ani ~etvorkite i petkite vo osnovnite u~ili{ta direktno e zagrozena egzistencijata

48 na Albancite na ovie prostori. Ako pak slu~ajno se pojavi nekoja ocenka na albanski jazik, toa ne e ni{to drugo tuku bezobrazen napad na suverenitetot na makedonskata dr`ava. Na poslednata konferencija za pe~at na PDP be{e re~eno deka Albancite si gi baraat pravata {to gi imaat so Ustavot od 1974 godina i velat deka do 1983 godina bile navistina ramnopravni gra|ani. Pratenicite na ovaa partija, pak, celo vreme za nivnata zagrozenost go obvinuvaat stariot sistem i ednoumieto. A tokmu ednoumieto im gi dalo site prava koi sega si gi baraat nazad. Zna~i: komunizmot ne ~ini, ama komunisti~kite zakoni se dobri!? [tom si dozvoluvame da dojdeme vo situacija da si go gubime vremeto vo diskusii dali sveditelstvata na albanski se napad na makedonskata suverenost ili odbrana na albanskite nacionalni prava, mnogu brzo }e staneme ramnopravni. ]e ostvarime ne normativna, tuku efektivna ramnopravnost. Vo siroma{tijata. Zaedno, i ednite i drugite, }e molime za leb. 5. Vo me|uvreme }e rabotime na sozdavaweto balkanska konfederacija. So dobrite sosedi ‡ Albancite, i so u{te podobrite ‡ Grcite i Bugarite. Soliden po~etok na realizacijata na ovaa ideja e konferencijata na demokratskite partii od Balkanot. Na koja ne e pokaneta nitu edna partija od Makedonija. A mediumski najeksponirana li~nost e Vuk Dra{kovi}. Ne znam {to bi rekol na ova Qup~o Georgievski. Toj postojano ni ja "butka" tezata za obedinuvawe na Balkanot so begawe na Makedonija od Srbija. A Srbite na sobirot vo Grcija ‡ glavni. Nema vrska. I onaka Dragan Bogdanovski najavi deka idniot kongres na VMRO-DPMNE }e se odr`i vo Solun.

PROBLEMATI^NI PRE^KI 22 juni 1991

• Budimir Lon~ar ima idealna {ansa da stane premier na gr~kata Vlada

1. Se se}avate li na nekoj od onie stari socijalisti~ki vicevi, od vremeto na samoupravuvaweto, koga bevme zaqubeni vo sebe i se zanesuvame deka cel svet ni zaviduva? Tie obi~no zapo~nuvaa so zborovite: "Si bil eden Amerikanec, eden Rus i eden Jugosloven..." I obi~no zavr{uvaa na toj na~in {to Jugoslovenot sekoga{ izleguva{e najpameten, a drugite dvajca glupavi i izigrani. Rusite ve}e odamna ne ni doa|aat. Ama, me ~udi kako eden Amerikanec, so ime Xejms Bejker, se osmeli da pristigne vo Jugoslavija i vo uslovi na taka duhovito izgradeno nasledstvo da se vklu~i vo vicotekata, i toa ne so eden, tuku so najmalku {estmina Jugosloveni. Kako da ne znae deka nie sme najpametni i deka nema teorija toj nas da nî izigra. Pa, na primer, da mu ja prezeme inicija-

4 Sakam da kaàm 49 tivata na Vasil Tupurkovski za svikuvawe na sednica na Pretsedatelstvoto na SFRJ. Ili pak, namesto Mesi}, toj da sedne vo foteljata na pretsedatel na Soedinetite Jugoslovenski Dràvi. Vo momentov dodeka go ~itate tekstot, Bejker verojatno ve}e leta {to podaleku od Jugoslavija. Nie go do~ekavme i go isprativme. Po nego ve}e nikoj nema da ni doa|a. 2. Zatoa, pak, Makedonija so netrpenie go o~ekuva srpskiot minister za odnosi na Srbija so Srbite nadvor od Srbija. ]e dojde li~no, da se uveri vo nasilnoto makedonizirawe na ovde{nite Srbi. Zatoa {to, kako {to neodamna í izjavi na dopisni~kata na Makedonskoto radio od Belgrad "ocenkite za polo`bata i asimilacijata na Srbite vo Makedonija se gradeni na osnova na mnogu razgovori so Srbite od Makedonija, seriozni i ugledni lu|e". [to verojatno bilo dovolno, vo informacijata na negovoto ministerstvo da se napi{e i ova: "Procesot na asimilacija vo Makedonija se pottiknuva niz osnovnoto obrazovanie, vrabotuvaweto, dejstvuvaweto na Makedonskata pravoslavna crkva". Vo Makedonija sega zasega na ova ne se reagira. Ministerot za odnosi na Srbite so Srbite se vika Stanko Cvijan. Mesto za panika nema. Barem do onoj moment, dodeka na negovo mesto ne go zameni Voislav [e{eq. 3. Problemot e vo toa {to ne moè da se vr{i asimilacija na nekoj narod od nekoj drug nepostoe~ki. Kako {to verojatno smeta sojuzniot sekretar za nadvore{ni raboti Budimir Lon~ar, koj bega kako od |avol od zborovite "Make- donija", "makedonsko", "Makedonci" vo intervjuto za gr~kiot vesnik "Katime- rini". Izleguva deka vo Republika Makedonija ìveat Pre~ki, Pra{awa i Problemi. Od {to logi~no proizleguva deka i nasilno asimiliranite Srbi vo Make- donija ne se makedonizirani, tuku ‡ pre~kosani. So {to se soglasuva i liderot na Srpskoto dvièwe za obnova Vuk Dra{kovi}, koga veli deka makedonskoto pra{awe e zasekoga{ re{eno po Balkanskite i Prvata svetska vojna. Sega ostanuva da se re{i u{te pra{aweto na Pre~kite. Toj vo v~era{noto intervju za "Borba" izjavuva deka so gr~kiot premier Micotakis "se soglasil vo re~isi site pra{awa, pa i okolu t.n. makedonsko pra{awe... taka {to na g. Micotakis mu rekov deka so takvi stavovi moè da bide i pretsedatel na Srpskoto dvièwe za obnova". So ogled na usoglasenite stavovi okolu Pre~kite, dokolku Micotakis stane lider na SDO, na ispraznetoto mesto na ~elo na gr~kata vlada moè da se namesti li~no Budimir Lon~ar. Pa, kako premier na Grcija, od atinska perspektiva da gleda kako da gi premosti Pre~kite na patot do Belgrad. Vuk Dra{kovi}, pak, bi moèl da se preseli vo Makedonija. ]e bide pretsedatel na Zdruènieto na Srbite, so sedi{te vo Skopje, i zaedno so ministerstvoto vo Belgrad }e se bori protiv nivnoto nasilno pre~kosuvawe. 4. Makedonija nema vreme za ~ekawe, pa zatoa ve}e otpe~ati i svoi pari. Po nalog na Kongresot na VMRO-DPMNE, {to se odrà godinava na Veligden,

50 na koj vo kongresnata rezolucija {to e donesena e zapi{ano deka "nositel na emisionata i monetarnata politika }e bide Makedonskata nacionalna banka, a pari~nata edinica na makedonskata dràva }e bide ‡ stater". Makedonija sî u{te nema nacionalna banka, ama zatoa dobi nacionalna pe~atnica vo Prilep. Koja namesto oznaki na tutunska hartija pe~ati pari. Bidej}i direktorot na pe~atnicata so staterite site nî ubedi vo neverojatnite mo`nosti na nejzinata nova tehnologija, moème da o~ekuvame ~uda. Sre}a {to VMRO‡DPMNE na svojot kongres ne ja predvide i visinata na deviznite rezervi na dràvata Makedonija. Vo sprotivno, Prilep masovno }e nî snabduva{e so amerikanski dolari. 5. Kako potkrepa na makedonskata dràvnost, pokraj staterot i pe~atnicata {to moè da pe~ati devizni rezervi, denovive vo Zoolo{kata gradina vo Skopje dobivme tri lav~iwa. Tie moàt da bidat dobar rekvizit vo scenarioto so koe }e treba da go proslavime denot na osamostojuvawe na Makedonija. Ku~an moè samo da ni pozavidi. Toj }e sadi lipa, a nie }e odgleduvame lavovi. Bidej}i morame da se navikneme da gledame cirkusi, ni{to ~udno ako vrabotenite vo Zoolo{kata gradina pobaraat nekoj visok makedonski dràvnik da im bide kum na lav~iwata. Za blagoslov bi se pogriìlo nekoe sve{teno lice. A celata pretstava okolu proslavata na prviot den na samostojna Makedonija moè da ja spronzorira "Paler Makedonija". Vistinska merka za patriotizam }e pokaè onoj koj sekojdnevno }e im nosi hrana na lav~iwata. A Zoolo{kata gradina }e stane kult-mesto na koe so svoi o~i }e moème da se uverime kako raste i jakne nezavisna Makedonija.

TRUDNA NEVESTA 29 juni 1991

• Novinarite pribiraat dokumenti za da go doka`at svoeto makedonsko poteklo barem do treto koleno nanazad

1. Borisav Jovi} kone~no moè mirno da spie. Omilenite zborovi od negoviot re~nik, od vremeto koga sekoja ve~er so svojot prepoznatliv vedar lik ni posakuva{e dobra no}, ve}e ne se negova luda èlba. Sega imame i haos, katastrofa, bratoubistvena vojna, krvoprolevawe, tenkovi, svr{eni ~inovi... Milan Ku~an do~eka da stane mal pretsedatel na malata dràva, no ne go do~eka ni prvoto utro za da ja polee nezavisnata lipa. Mu ja zgazija tenkovi. Janez Jan{a kone~no dobi vistinska mo`nost da go proveri svoeto voeno poznavawe i "na ìvo" da go testira uvezenoto oru`je. Frawo Tu|man, vo soglasnost so svojata samobendisanost, gi izigra duri i Slovencite, so toa {to si ja proglasi svojata

4* 51 nezavisna Hrvatska eden ~as pred niv. Kolku da se znae koj prv po~na. Slobodan Milo{evi} sega moè samo zadovolno da gleda kako svetskoto javno mislewe odedna{ ja zaboravi bol{evisti~ka Srbija, tepaweto na svojot narod, ukinuvaweto na avtonomijata na pokrainite i celata vina ja prefrla na secesionisti~kite Hrvatska i Slovenija. Vo me|uvreme dobiva dovolen manevarski prostor da podgotvi nova ofanziva za ostvaruvawe na vekovnata cel: Site Srbi vo edna dràva. Voeniot vrv go do~eka vistinskiot moment, bez vrhoven komandant da pokaè koj ja ima silata vo ovaa zemja. Bez razlika {to so nea zaedno ne odat ni razumot, ni ubavinata. Sakam da kaàm mnogu raboti i za u{te mnogu drugi, koi, eve, kone~no uspeaja da nî donesat vo situacija vo ista dràva da se delime na na{i i va{i. No, zborovite ve}e nemaat smisla. A i sovesta ne mi dozvoluva. Zaradi po~it kon mrtvite. I "na{i" i "nivni". 2. A zaradi po~it kon makedonskoto literaturno nasledstvo, denovive se potsetiv na êrnodrinski i negovata "Makedonska krvava svadba". Zatoa {to na{ite pratenici namesto da nî vovedat vo idniot, imaat obi~aj da nî vra}aat na po~etokot na ovoj vek. Glavni vinovnici za ova se golemite sobraniski pauzi i evtinata pija~ka vo sobraniskoto bife. Po celodnevno "zakrepnuvawe" ne treba da ~udi {to pratenicite nakraj se ~uvstvuvaat kako na svadba. Pa Mitko Anastasovski od VMRO-DPMNE duri insistira{e: "Nevestata }e ja ven~ame ve~erva!" Ne znam zo{to se brza{e tolku nevestata da se ven~a taka ‡ apansas. Kako da e trudna, pa ajde pobrzo da se otka~ime od nea. Vo {to ~isto se somnevam, bidej}i Makedonija e ‡ nevina. Neli so ni{to ne pridonese za eskalacija na jugoslovenskata kriza. Nastrana {to u{te ne sme go odbrale mom~eto. A i ne znaeme kolku miraz moème da odneseme. Za da ne me obvinat golemite i dobri Makedonci deka se zalagam Make- donija da ni ostane ve~no stara devojka, }e im kaàm deka kolku {to sum sfatil od istorijata, i vo 1903-ta ja ven~aa Makedonija nabrzina, so nepodgotven miraz, bez celosna soglasnost na roditelite... Ama, mlada, zelena, ja izmamija stroj- nicite otstrana. 3. Qup~o Georgievski be{e podgotven za svadba. Doteran, zapetlan, so vratovrska. Ama nevestata se ispla{i. Ü vteraa strav vo koskite makedonskite novinari. Celo vreme ja ubeduvaat deka e grda i deka nikoj ne ja saka. A i da ja zeme nekoj, }e ja zeme od soàluvawe kako nesposobna, bidej}i sekoga{ drug mora da ja hrani. Za da ja ven~a Makedonija, Qup~o e li~no podgotven da skokne pod prviot tenk na armijata koja ne se znae koj ja komanduva. Potoa, kako ~ovek koj za razlika od novinarite ima sosema odgovoren odnos kon svojata dràva, }e organizira otpor so makedonskata vojska, vooruèna so najsovremeno stransko vooruùvawe i so poddr{ka na celata svetska javnost koja ja priznava Republika

52 Makedonija. Za sî da mine vo najdobar moèn red, li~no }e ja prezeme kontrolata vrz sredstvata za javno informirawe {to vodat antimakedonska politika i }e emituva i objavuva pokani za svadba. Potoa triumfalno }e nastapi negoviot partiski soborec Qup~o Jakimovski i zapovedni~ki }e re~e: "Dajte da napravime dràva i da ne se igrame!" 4. Za da se bide novinar vo makedonskata dràva, ne samo {to }e treba da se preìvee torturata na sme{nite parlamentarni zasedanija, tuku i }e mora da se donese dokaz za makedonskoto poteklo, barem do tretoto koleno nanazad. Zatoa {to, vo vistinska evropska dràva vo koja, kako {to veli g. Georgievski, sredstvata za javno informirawe se pod kontrola, i re~enicata od tipot "novinar od nemakedonsko poteklo", kakva {to izgovori Tomislav Stefkovski, e vrven izraz na demokratijata i po~ituvawe na ~ovekovite prava. Isto kako {to i Tome Stojanovski, po napu{taweto na Parlamentot od strana na pratenicite na albanskite PDP i NDP, vo bifeto (ako e toa olesnitelna okolnost) pred TV kamerite izjavi: "Sre}en im pat!"Ne znam ‡ kade? I kakva evropska, samostojna i me|unarodno priznata dràva }e napravime bez Albancite {to so vekovi ìveat so nas. Bidej}i ne sakam da veruvam deka vo Sobranieto sedat tolku usviteni glavi {to moèbi ve}e sonuvaat tovarni vagoni, ona "Sre}en im pat!" me vra}a na novokomponiranata vrvna patriotska misla "Vardar te~e kon Solun". Site pati{ta vodat kon Solun. Na godi{en odmor. Za{to, ako prodolìme vaka, patot do Ohrid }e ni bide blokiran. 5. Makedonskata televizija od minatata nedela, vo terminot koga se pri- kaùva{e serijata "Podobar ìvot", ni ja emituva voenata serija "Ranetiot". I "Ve~er" e vo tek so vremeto. Podgotvuvame nova nagradna igra. Namesto "mazda", sre}niot ~itatel }e dobie ‡ tenk.

KAPETAN DRAGAN 17 avgust 1991

• Lovcite na uceneti glavi, potpi{ani na poternicite {to gi izdava Veqko Kadievi}, trgnaa na Makedonija

1. Dragi{a povtorno java. Na top. Kako na Diviot Zapad, kaubojski mavta so laso i gi predvodi lovcite na uceneti glavi, potpi{ani na poternicite {to gi izdava Veqko Kadievi}. Gra|anskoto lice na slu`ba vo SK ‡ Dvi`ewe za Jugoslavija, proslaveniot kumanovec Dragi{a Atanasovski, na rabotno mesto ‡ komandant na vojni~kata partija, pred nekolku dena se fale{e na stranicite na "Ve~erwe novosti" deka

53 "momentno raboti na omasovuvawe na Narodniot front". Veli deka se bori za mir i za za~uvuvawe na Jugoslavija. "Me|u drugoto i za pomo{ na JNA pri mobilizacijata, osobeno koga toa go popre~uvaat republi~kite vlasti". Deka stanuva zbor za mirovna organizacija ‡ nema somnenie. Najdobar dokaz e nejzinoto ime. Najte{ka zada~a na Narodniot front vo ovoj moment e kako da se ulovi glavata na pretsedatelot na Makedonija Kiro Gligorov. Zatoa {to odbiva da gi ispra}a mladite mom~iwa od republikava kako topovsko meso vo osvojuva~kite pohodi na sesrpskiot vo`d. [to osobeno go naluti generalot Kadievi}, bidej}i bez niv "JNA bi prestanala da postoi kako edna od poslednite zaedni~ki jugoslovenski institucii". A toj ubavo si zamislil i Makedonija da ja zadrì vo ostatokot od Jugoslavija. Verojatno sî u{te ne se konsultiral so glavniot komandant Milo{evi}, dali bi mu odgovaralo, kako {to ja izbrkaa Slovenija, da nî izbrkaat i nas. Pa veli deka "toa bi bilo kraj na Jugoslavija". Srbija }e pretrpi golema {teta, ako pokraj Slovenija sega }e se otkaè i od Makedonija. 2. Deka nema namera da se otkaè, potvrduva za~estenoto gostuvawe na rodniot grad na Dragi{a na stranicite na izdanijata na slobodniot belgradski pe~at. "Ve~erwe novosti" i "Slobodanka ekspres" sekoj den maka ma~at vo Kumanovo da pronajdat nekoj Milan Babi}, Mile Marti}, kapetan Dragan... Pa objavuvaat razgovori so retki ostatoci od "pomakedon~eniot" srpski narod vo Kumanovo, {to u{te si go zadràl srpskiot voinstven duh. Na primer, so nekoj odbornik vo kumanovskoto sobranie, koj tvrdi deka vlasta gi menuva prezimiwata. Toj se preziva ‡ Cvetkovi}. Ili pak izvesen Stoilkovi}, koj se pretstavuva kako pretsedatel na Mladinskiot sovet na Kumanovo, {to im pora~uva na gra|anite na Makedonija deka so glasawe "Za" na referendumot rizikuvaat da gi povtorat stra{nite prizori od Slovenija i Hrvatska. Bidej}i "odlukata za referendum gi voznemiruva Srbite vo Kumanovo i okolinata", frontot moè da se otvori i tuka. Onoj "narodniot"‡ na Dragi{a. Pa ako i pokraj site maki slobodniot belgradski pe~at ne uspee da isfabrikuva nekoj Milan Babi}, podgotven e vo negova uloga na top da dojava li~no Dragi{a. Naedno }e nastapi i kako "kapetan Dragan". Da uìva vo stra{nite prizori, koi tolku mnogu gi posakuva negovata partija. 3. Za "stravotiite {to }e ja snajdat Makedonija" denovive zboruvaa i nekolkumina ~lenovi na jugoslovenskiot i republi~kiot odbor na SK-DJ, na pres- konferencijata vo Skopje. Toa {to nastapija kako SK ‡ Dvièwe za obedinuvawe na Srbija i Crna Gora (so u{te nekoe pro{iruvawe) e samo malku izmeneto tolkuvawe na programata na "jugoslovenskata" partija. Prilagodena kon novite uslovi. "Slovenija moè da si odi, sre}en í pat!", pora~a Gojko Gruevski pred prisutnite novinari, taka {to tie si pomislija deka moèbi pred niv e li~no Slobodan Veliki, prepraven vo ~len na SK ‡ Dvièwe za Jugoslavija. Me|u

54 drugoto i zatoa {to se otepa od falewe na belgradskata inicijativa za skusena Jugoslavija. Kako da ja prou~uval "Slobodanka ekspres" {to neodamne{nata sredba na svetoto srpsko trojstvo go komentira{e so naslov: "Za Jugoslavija ‡ nov ìvot". "Nov ìvot"se vika eden du}an za pogrebna oprema! A do noviot ìvot na Kiro Gligorov }e mora da mu se zabrani "da gi komplicira rabotite, izjavuvaj}i deka Makedonija ne prifa}a nikakva reducirana ili osakatena Jugoslavija". Ima da bide kako {to veli SK-DJ: "Suverena Makedonija vo suverena Jugoslavija, bez kakvi i da e uslovuvawa svrzani so brojot na ~lenkite na jugoslovenskata dràva ili pak so nejziniot oficijalen naziv". Iako Gojko Gruevski li~no ne bi se soglasil da se menuva imeto i da se vika Srboslavija. Moè da ostane istoto ime, zatoa {to i onaka "Srbija i Crna Gora se pravni nasledni~ki na SFRJ". Od {to proizleguva i odgovorot komu }e mu pripadne tehnikata na JNA. I koj }e bide najdobro vooruèna dràva vo regionot. Ne{to sli~no kako Irak na Bliskiot Istok. 4. Od stravotiite {to moàt da nî snajdat, veruvam samo vo mo`nosta i vo samostojna Makedonija Makedonskata televizija da prodolì da emituva reklamni spotovi od vremeto na kineskata revolucija. "Neka cvetaat iljada cvetovi!" Prvo }e bide su{a, potoa }e nî nadvisnat crni oblaci, pa }e nî fati poroen do`d i na kraj }e ni rascvetaat suverenite livadi. Kako na pakuvaweto na bonbonierite na "Evropa". Pri takva dlaboka sodrìnska poraka nema da ima ~ovek koj nema da zaokruì "za". 5. Problem e {to lu|eto ne uspevaat da stignat doma do po~etokot na EPP. Zaglavuvaat po pat na nekoja benzinska pumpa. Site go ~ekaat tankerot.

MARKOVI GULABI 24 avgust 1991

• Malku sobirawe so voena policija, malku sudewe, malku zatvor i dodeka si trepnal ti izminalo dobrovolnoto slu`ewe na voeniot rok

1. Moram da po~nam so Gorba~ov. Iako nemam {to mnogu da ka`am, osven da priznaam deka ne veruvav deka }e se vrati. Barem ne taka brzo. Pa sega ni ostanuva da se raduvame. I da se ~udime na gluposta na scenaristite na voeno- dr`avniot udar. Od druga strana toa voop{to ne me pravi spokoen. Zatoa {to ne veruvam deka tie {to treba{e da izvle~at pouka od propadnatiot pu~ im dale prostor na

55 svoite sposobnosti za intelektualno rasuduvawe, osloboduvaj}i se od ideolo{kata zatapenost. Na onie pak so nacionalni frustracii voop{to ne im veruvam. Nivnite isprani mozoci ne gi valkaat u{te toni proleana krv. Za glupostite na sovrementie vojskovodci koi sonuvaat srednovekovni dràvi. 2. Duri sega mi stana jasno deka Jugoslavija ne ja razbiva nikoj drug, tuku Kiro Gligorov i Alija Izetbegovi}. Ovaa voena tajna od visok stepen na doverlivost kone~no ja obelodeni general-potpolkovnikot Marko Negovanovi}. Toj e zadolèn od najvisokiot voen vrv da se pojavuva na pres-konferencii i da gi zasmejuva doma{nite i stranskite novinari. Sozdava prijatna i leèrna atmosfera iako, spored prvi~nite planovi, treba{e da go zameni Borisav Jovi} vo ulogata na deùrna Baba Roga. Pogre{i u{te na startot. Treba{e da se pojavuva sekoja ve~er po crtanite filmovi. Samo izgleda go zafrkavaat vo negovata ku}a, pa ne mu pi{uvaat sekojdnevno {to treba da pro~ita. Tuka ve}e nikogo ne moè da izlaè. [tom ne mu e napi{ano, se buni, pa SSNO }e mora pod itno da go vrati Borisav Jovi}. Nastrana toa {to negoviot postojano vedar i nasmean lik na site ni nedostasuva. Kiro i Alija se vinovni {to namesto vo racete da dràt maslinovo gran~e i gulab, dràt ogan i suv barut. Taka veli general Marko. A ne sfa}a deka tie ne moàt da se ugledaat na najgolemiot jugoslovenski mirotvorec Slobo Veliki. Toj si ima gulabi da izbira, od belgradskiot Plo{tad na Republikata, do dubrovni~kiot Stradun. A maslinovi gran~iwa mu ispra}aat prijatelite od "sosedna" Grcija. Na{iot Kiro Gligorov vo nedostig na gulabi se obide vo Ohrid da nabavi lebedi. Ama general Marko ne popu{ta. Ili gulab, ili lovec-bombarder. Moè eventualno "beli orli". Kako {to í e imeto na dobrovolnata ~eta na izvesniot Dragan Bokan, {to srede Knez Mihajlova vo Belgrad be{e podgotven da im presudi po itna postapka na ovie belgra|ani {to pijat "koka-kola", namesto da trgnat vo "odbrana na tatkovinata". I so toj predavni~ki ~in, direktno predizvikan od amerikanskata propaganda koja go true srpskiot voinstven duh, ja degradiraat genijalnata misla na Slobo Veliki: "Ako ne znaeme da rabotime, znaeme da se tepame!" A tie pijat "koka-kola". "Samo toa e toa!" 3. Nekako ne se ~uvstvuvam siguren koga pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov se odmora vo Ohrid. Toa nekako me asocira na Krim. Vo na{i, mini- jaturni uslovi. Osobeno {to voeniot vrv sî po~esto zboruva za nekakvo krivi~no gonewe protiv najodgovornite lica "koi go sabotiraat i ne go sproveduvat zakonot za voena obvrska". Za moralnata osposobenost na armijata koja gi sobira regrutite pod zakana za krivi~en progon voop{to ne treba da se razgovara. Malku sobirawe so voena policija, malku sudewe, malku zatvor i dodeka si trepnal, }e ti izmine dobrovolnoto sluèwe na voeniot rok vo edinicite na JKA ‡ Jugoslovenska krivi~na armija. [to se odnesuva pak do Vasil Tupurkovski, za nego nema problemi. Ne go fa}a nikakov voen udar, pa duri i da e vo reìja na Dmitrij Jazov. Vo isto vreme

56 e na tri-~etiri mesta. Negovanovi} ne e siguren deka }e go fati duri i koga mu e srede Belgrad. Od kade moè da pretpostavi deka toa e vistinskiot Cile, koga negovite tajni slu`bi mu javuvaat deka se vozi vo transporter niz Osiek. I vo isto vreme lovi lebedi so Gligorov vo Ohrid. A skopskite izvestiteli na general Marko mu javuvaat deka prima delegacija na nekoj ku}en sovet od op{- tina Kisela Voda. Ete koj sozdava haos i bezredie vo Jugoslavija. Kako {to bi rekol Marko Negovanovi}. I bi dodal "osven vo Slovenija..." 4. Zatoa {to Slovencite i kako nezavisni i samostojni prodolùvaat da go gradat imixot na politi~ka prostitucija. Ne í veruvaj na Slovenija duri i koga ti doa|a vo misija na dobra volja. Koga moèa da ja zeznat Hrvatska, zo{to voop{to razgovarame za Makedonija? Namesto da si gi polevaat suverenite lipi, trgnaa po svetot da mu delat lekcii kako da ja preuredi Jugoslavija. Dimitrij Rupel, nivniot minister za nadvore{ni raboti, veli ‡ kako Beneluks. Slovenija e Luksemburg, Hrvatska e Holandija, a "Jugoistokot" e Belgija. Vo "Jugoistok" se Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i se razbira Makedonija. Neka mi prostat odgovornite kaj nas {to im go zloupotrebuvam materijalot ozna~en so "Doverlivo", a potpi{an od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Slovenija, ama takva glupost ednostavno e grevota da ne se objavi. Materijalot e nasloven so "Naodi i predlozi na Republika Slovenija za razgovorite so trojkata na EZ". Vo nego tie se gledaat kako "me|uzona koja ja povrzuva Evropa so Jugoistok". U{te "smetaat deka "Jugoistok" moè da se posmatra kako celina {to ima pocvrsti prirodni vrski otkolku drugite delovi na dene{na Jugo- slavija", a odnosot me|u "Jugoistok" i Hrvatska e potesen, otkolku me|u ovie dve komponenti i Slovenija". I edna lekcija do Zapad: "Posebnosta na Jugoslavija e vo toa {to taa sega ne moè vo celina da bide vklu~ena vo evropskite integracii, a do toa moè da se dojde postepeno, kako poedine~ni zoni". Zna~i, otide Slovenija vo Evropa, a vie Balkancite sedete si vo Golema Srbija. Po ova neka me ubedi nekoj deka i povlekuvaweto na JNA ne e smisleno vo kabinetot na Milo{evi}. I neka se obide da mi ja objasni na{ata "umerena i tolerantna politika so uvaùvawe na poziciite na drugite" i "zalo`bata za sojuz na ramnopravni suvereni dràvi".

HRABRI MA@I[TA 31 avgust 1991

• JNA ja poddr`uva borbata na Hrvatite za kulturna avtonomija na Hrvatska

1. Generalite Veqko Kadievi} i Blagoja Axi} samo navidum izgledaat kako vistinski ma`i{ta. Koga se pojavuvaat pred TV kamerite. I toa isklu~ivo na

57 TV Belgrad. Duri zav~era otkrivme deka slavnite voini gubat hrabrost koga treba da stapat vo direkten kontakt so èni. Zatoa vo top~iderskiot Dom na gardata go pu{tija svojot veren zamenik Marko Negovanovi}. No, popusto. Duri ni negovata prepoznatliva nasmevka na selski {valer od vremeto na kolektivizacijata ne uspea da gi odobrovoli ogor~enite majki. Bidej}i o~igledno prestanal da razmisluva nekade vo toj period, od koga mu poteknuva {armantniot na~in na odnesuvawe, mrtov laden im se obrati na nasobranite: "Po~ituvani roditeli na na{ite vojnici..." Zaboravi deka pred samo edna nedela na pres-konferencija zboruva{e za nekakvi izmanipulirani roditelski ~uvstva i za grupi lu|e koi la`no se pretstavuvaat kako roditeli na deca {to sluàt vojska. Nastrana {to od prepotentnoto odnesuvawe moè{e jasno da se vidi negovata poraka: "Ne vi gi vra}am decata! Barem ne ‡ ìvi!" Ne e vinoven ~ovekot. Taka mu napi{ale, taka i pro~ital. 2. Vo me|uvreme, dodeka majkite bea na najrazli~en na~in sopirani i za- drùvani da pristignat do Belgrad, verojatno dodeka da se napi{e tekstot na obra}aweto na general Negovanovi}, genijalniot Borisav Jovi} i negovata SePSa re{ija da im pomognat na Marko i negovite drugari. Upatija povik do site patriotski Srbi da gi bojkotiraat ènite {to im se pu{tija na generalite. Zatoa {to vo mozo~nite vijugi na Jovi} se zapali u{te edna Tesla koja mu go osvetli patot do vistinata. Krugot na razbiva~i na JNA se {iri. Pokraj proverenite neprijateli Gligorov i Izetbegovi}, sega se priklu~ija i majkite. [to so ogled na hrabrosta na generalite moè da bide mnogu opasno. Osobeno {to qubovta kon niv nekoi èni ja preto~ija vo parolata: "Ubijte se ili gubete se!" A edinstveniot na~in da se izgubat srede mno{tvoto èni e da se piknat pod nekoe zdolni{te. [to i da izberat, }e mora da ‡ potkleknat. 3. Dodeka Srbija stoe{e na barikadite, vo odbrana na tatkovinata od majkite, Velikiot Vo`d drè{e konferencija za pe~at vo Pariz. U{te edna{ go potvrdi toa {to na site vo svetot, osven na tamu nekojasi Evropska zaednica, im e sovr{eno jasno: "Srbija ne e vo vojna so Hrvatska, nitu pak srpski sili u~estvuvaat vo sudirite". "Srpskite sili ne gi napa|aat hrvatskite gradovi". Tie samo gi napa|aat usta{kite prevozni sredstva, nare~eni tramvai, vo srpskiot grad Osiek, rano nautro koga genocidnite Hrvati odat da dovr{at so klaweto na ostatocite od golorakiot i dopola zaklan srpski narod. Faktite zboruvaat deka Srbija ni vo eden moment ne upotrebila sila. Treba da im se veruva. Ona {to ostana po bombardiraweto na Vukovar samo govori deka tamu navistina ne e upotrebena nikakva seriozna sila. Se raboti za nekoi takti~ko pokazni ve`bi na JNA, vo ~ij{to sostav normalno se na{le 90 od sto srpski dobrovolci, vo odbrana na svoite ogni{ta. Vpro~em, najdobar dokaz za neutralnosta na armijata e televiziskata snimka na koja Mile Marti} se baknuva so pripadnici na JNA pred osvoenata policiska stanica vo Kievo i go gazi hrvatskoto zname i tablata na koja ima

58 obele`ja na hrvatskata dràvnost. U{te podobar dokaz e vesta na Radio Belgrad deka "zapo~nala re{ava~ka bitka za osloboduvawe na Vukovar", vo isto vreme koga armijata go bombardira gradot. Sega verojatno Mile Marti} }e trgne i na osvojuvawe na policiskata stanica vo Plitvice. Veli deka tamo{nite redarstvenici "sakale da im se predadat". Sigurno na ist na~in kako i vo Kievo. Potoa se seli kon Dalmacija. Zatoa {to vo edno intervju najavi: "Na red se Petriwe, Karlovac, [ibenik i Zadar, bidej}i nam ni e potreben izlez na more, a i edno pogolemo pristani{te e vo interes na JNA". Za da ja dokaè svojata neutralnost, JNA po nekolku meseci }e bide obvineta deka im dava poddr{ka na Hrvatite {to baraat kulturna avtonomija vo Hrvatska. Sî vo svoe vreme. 4. Toga{ verojatno i Borisav Jovi} nema da izjavuva deka Deklaracijata na Ministerskiot sovet na EZ e isto {to i Rezolucijata na Informbiroto od 1948 godina. [to sî u{te ne zna~i deka Jugoslavija nema da gi prifati nivnite uslovi. Zatoa {to osven Mesi}, Drnov{ek i Tupurkovski, koi ja prifa}aat, i Jovi} koj í re~e odlu~no: "Ne!", ostanatite baraat vreme da se konsultiraat. Sega o~ite na evropskata javnost se svrteni kon Sejdo Bajramovi}. So netrpenie o~ekuvaat {to }e kaè po konsultaciite so {efovite na tomboli {irum Kosovo. Evrop- skite ministri se kolnat vo negovata sposobnost da namesti dobivka. Za{to, ako se potprat na kockarskata sre}a ‡ lo{o im se pi{uva. Na ovie prostori odamna nema padnato premija. A zagubite se golemi. Dnevno vo prosek po 20 ‡ 30. ôve~ki ìvoti. 5. "Politika" odi pobrzo od vremeto. Dodeka uì~ani go trgaa spomenikot na Tito od glavniot plo{tad na nivniot grad, ~itatelite na uglednata "Slobodan- ka" vo isto vreme moèa da ~itaat za toj nastan kako da se slu~il ‡ prethodniot den. Vidovitiot dopisnik od Titovo Uìce eden den porano gi vide i golemiot kran, i masata odu{even narod, i radosta na gra|anite, i aplauzot... Ova se slu~i duri sledniot den. A v~era "Slobodanka" mu gi otvori stranicite na nekojsi d-r Bogomir Samojlovski, potpi{an kako pretsedatel na Zdruènieto na Makedoncite od Belgrad, koj tvrdi deka ~lenovite na negovoto zdruènie "se dlaboko uvereni deka Makedonija ne moè da opstane kako samostojna dràva". Verojatno zatoa i sosema se otkaàa od nea, bidej}i i na makedonskite redakcii im pi{uvaat na srpski jazik i so latinsko pismo. Na krajot tie pokanuvaat nekoj od rakovodstvoto na Makedonija da dojde na sostanokot na nivnoto zdruènie, "da porazgovara so niv i da se uveri kako ìveat i rabotat vo Srbija". Za polesno da se razberat }e zboruvaat ‡ srpski. 6. Podgotovkite za referendumot se vo tek. Pokraj porano predvidenite, }e bidat otvoreni dopolnitelni glasa~ki mesta. Na pumpite na "Makpetrol".

59 SOSEDSKI SEKIRACII 7 septemvri 1991

• Bugarija vr{i pritisok pred referendumot so proda`ba na evtin ka{kaval vo Makedonija

1. Prosto me fa}a sram. Taka spokojno si sedam i si pi{uvam samo na eden den pred referendumot, dodeka site sosedi pa|aat vo o~aj od sekiracii samo {to }e pomislat {to sî moè da í se slu~i na samostojna i nezavisna Makedonija. Kako moè ~ovek da ne bide trognat do solzi koga }e pro~ita deka: "Op{- tinskiot odbor na SK ‡ Dvièwe za Jugoslavija od Leskovac, na iten sostanok, im dal polna poddr{ka na naporite na makedonskite komunisti da mu go za~uvaat dostoinstvoto na makedonskiot narod". Sega duri i @equ @elev, so istoriskata izjava deka }e ja priznae nezavisnosta na Makedonija, ama bez narodot {to ìvee vo nea, moè da se slika. Lesno ni e nam, koga za na{eto dostoinstvo se griàt komunistite na Leskovac. [to da kaàt Amerikancite, koga }e im se nalutat Grcite. Gr~koto radio í predloì na svojata vlada da gi prekine diplomatskite i site drugi vrski so onie zemji koi }e ja priznaat nezavisna Makedonija. Vo isto vreme "Ta nea" doznava deka: "ako Va{ington re{i da gi priznae drugite jugoslovenski republiki, toga{ }e ja priznae i skopskata republika i nejzinoto pravo da se narekuva Republika Makedonija". Ako toa se slu~i, toga{ na Grcija nema da í ostane ni{to drugo tuku da gi proglasi SAD za okupatori. Vo {to sigurno }e dobie poddr{ka od verniot drugar Slobo Veliki. Koj, dokolku do toga{ zavr{i so osloboduvaweto na Hrvatska, e podgotven da otvori nov solunski front. Tenkovite }e moraat da minat niz "skopskata republika". 2. Samo taka }e bideme spaseni od predavstvoto {to pred nekolku dena go otkri "Slobodanka ekspres". Ovoj "ugleden" vesnik veli deka e "pove}e od sigurno oti e napraven dogovor za podelba na Makedonija". Vo scenarioto im e dadena uloga na site vode~ki li~nosti, po~nuvaj}i od pretsedatelot Gligorov, preku premierot Kqusev, pa do Qup~o Georgievski i Boris Zmejkovski, ama "klu~na uloga na razbiva~ na Jugoslavija mu e doverena na Vasil Tupurkovski". Toj bil, kako {to doznava "Slobodanka ekspres" ‡ "vrskata na Skopje so Zapad, preku Sofija". Igral trojna uloga. Verojatno zatoa {to Cile sekoga{ se nao|a na tri mesta odedna{. Od koi zadolìtelna lokacija mu e @eneva, kade {to tajno se sretnuva so Dimitar Gocev, od sofiskata vrhovisti~ka VMRO-SMD. Prikaznava e o~igledno proizvod na nekoj izve{taj na KOS, praven po ist urnek kako od vremeto koga nî branea od imperijalizmot, kapitalizmot i skapaniot Zapad. A novinarot e nekoj strasten vqubenik vo nau~no fantasti~ni filmovi od sovetsko proizvodstvo. Prosto se natprevaruva so prvata pu{ka

60 vo Ju-novinarstvoto Miroslav Lazanski, koj otkri deka Makedonija kupuva oru`je vo Polska. Pa v~era pak se javi "Slobodanka ekspres" i ekspresno obelodeni deka oru`jeto go kupil skopski "Makoteks". Sigurno od sredstvata za plata {to ne im e isplatena na vrabotenite tri-~etiri meseci nanazad. Pomina vremeto koga vrabotenite na "Makoteks" odea po skopskite pretprijatija da prodavaat mai~ki i krpi za bri{ewe, za da zarabotat plata. Sega odvaj ~ekam da se pojavat i kaj nas, da si kupam eden kala{nikov od Polska. Na tri rati, so ~ek na po~ek. Ona {to sepak ne moè da se skrie, e tvrdeweto na "ugledniot" belgradski vesnik deka "Bugarija ima silni upori{ta vo makedonskata Vlada i Parlamen- tot". Vo bifeto na Sobranieto za pojadok davaat ka{kaval "Vito{a". So bugarskiot ka{kaval vo sendvi~ite Bugarija vr{i kontinuiran pritisok vrz stoma- cite na pratenicite. [to vo presudni momenti za Makedonija moè da bide mnogu opasno. Voop{to, vo ovie predreferendumski denovi niz Skopje se ~uvstvuva zasileno bugarskiot element. Ete, na primer, v~era bez problem na Zeleno pazar~e si kupiv edna pita "Vito{a". Kilogram 100 dinari. Mora da se priznae deka cela pita e navistina te{ko upori{te na Bugarija za eden doma{en friì- der. Go spakuvav vo komora za dlaboko smrznuvawe, pa dodeka Makedonija ne proglasi nezavisnost, gi zamrznav odnosite so Bugarija. 3. Na toj na~in }e se ugledam na Branko Kosti}, ~etvrtiot srpski glas vo sojuznoto pretsedatelstvo, koj ne se soglasuva so mirovnata deklaracija na Evropskata zaednica i gi zamrzna odnosite so cel svet. Re{il ~ovekot da jade korewa, pa toa tie e. Doa|a zima, pa ako zamrzne zemjata, }e bide te{ko da se kopaat korewa. Zatoa Branko razrabotuva nov sistem. Oru`jeto {to JNA go povlekuva od Slovenija }e bide produktivno upotrebno za zdrava ishrana na naselenieto. Zemji{teto }e bide izorano od tenkovski granati i kasetni bombi. Korenite sami }e izleguvaat na povr{ina. I toa potpe~eni, podgotveni za na sofra. Branko }e treba samo da gi sobere plodovite na svojata mirovna i principielna politika. 4. Premierot na Papua Nova Gvineja Rabi Namaliu gi predupredi svoite sogra|ani: "Ako ekspresno ne se opametime i ne prestaneme so vostani~ki detski igri, }e imame situacija kako vo Jugoslavija!".

61 HEROJ NEVZAT 14 septemvri 1991

• Kaj~arite vo Ohrid intenzivno rabotat na izgradba na flota razurnuva~i so koi preku Vardar }e ja napadneme Grcija

1. "Kako? Ne ~ujem vas dobro... Bi}e i hap{ewa... To vam garantujem..." Ehoto od govorot na Slobodan Milo{evi} so koj go najavi apseweto na Azem Vlasi, po nekolku godini zadocnuvawe pristigna vo Skopje. Navistina, nikoj ne najavi deka }e go apsi liderot na PDP Nevzat Halili, ama op{tinskiot sud za prekr{oci od Tetovo go upotrebi receptot na Milo{evi} za odmazda zaradi bojkotot na refendumot. [eeset dena zatvor, zatoa {to Halili so negovoto semejstvo odbil da dade podatoci za popisot. Iako na dràvata }e í be{e mnogu poprifatlivo da mu odmere{e pari~na kazna. Vaka u{te }e mora i besplatno da go hrani. Nastrana {to od ~ovekot }e napravi heroj, iako toa toj najmalku go zasluùva. Osven ako ne saka navistina da gi odobrovoli komitite {to pred nekoja ve~er raspaleno vikaa: "Kaj ste sega [iptari?", pa da im gi izvadi Albancite na ulica na protest poradi zatvoraweto na ma~enikot od selo Poroj. Potoa nastapuva armijata kako arbiter vo me|unacionalite sudiri. I potoa se slu~uva Kosovo, ili ne daj boè Hrvatska. Iskreno kaàno, neizleguvaweto na Albancite na referendumot za samostojna Makedonija go doìveav isto kako koga prijatelot }e ti go svrti grbot toga{ koga ti e najte{ko i koga ti e najmnogu potreben. Potoa mi pomina lutinata, bidej}i vidov deka samite Albanci dozvoluvaat nivnite partiski lideri da gi tretiraat kako neobrazovana masa, nesposobna da misli so svoja glava, upotrebliva samo kako glasa~ka ma{ina. Kone~no i referendumot si go tolkuvav kako begstvo od osvojuva~kata politika na Slobodan Milo{evi}, pa si razmisluvav {tom tie ne ja priznavaat ovaa dràva, zo{to namesto da gi baraat svoite prava kaj Kiro Gligorov ne otpatuvaat na priem kaj Slobodan Milo{evi}. I taman da go do~ekam momentot koga Nevzat Halili }e go vidam zaedno so Ibrahim Rugova na ista masa so Milo{evi}, vo Makedonija profunkcionira pravnata dràva. Za nejzinata efikasnost svedo~at razmisluvawata na prviot republi~ki pravnik, ministerot za pravosudstvo \or|i Naumov, izre~eni vo raspravata po nacrtot na Ustavot. Pokraj negovata originalna ideja vo Ustavot da se nacrtaat granicite na Makedonija, u{te pointeresna e idejata makedonskata dràva da se definira kako sopstvenost na makedonskiot narod. Vo toj slu~aj, toj bi bil sopstvenik na Halili, pa bi moèl za evtini pari da im go prodade na Srbite na prevospituvawe, namesto da go hrani dva meseca vo tetovskiot zatvor. 2. Tro{ocite za izdrùvawe na Halili ne mora da padnat na tovar na makedonskata dràva. Spored logikata na belgradskiot pe~at: "Kumanovo

62 ostanuva vo Jugoslavija!", zatoa {to na referendumot ne izlegol potrebniot broj glasa~i, najgolema mo`nost da ostane vo Jugoslavija ima Tetovo, zaedno so op{tinskiot zatvor. Tamu brojot na glasa~ite be{e u{te pomal. Spored istata logika i nekoi mesni zaednici kade {to kompaktno ìvee albansko ili srpsko naselenie si ostanuvaat vo Jugoslavija. Istoto moè da se slu~i i so oddelni zgradi, ~ii{to ku}ni soveti moàt da si proglasat sprski avtonomni oblasti i da se otcepat od Makedonija. Sî vo ramkite na na~eloto za pravoto na narodot za samoopredeluvawe. Koga edna Germanija se trese od demonstrantite koi pred nejzinata ambasada vo Belgrad í pora~uvaat: "Voljata na srpskiot narod moraat site da ja po~ituvaat", {to ostana za Makedonija. Osobeno {to Zdruènieto na Srbite i Crno- gorcite od Kosovo se zakanuva: "ako Makedonija saka front ‡ toga{ }e go ima!" Kako }e se razvivaat borbite na frontot me|u dve zavojuvani zgradi, sega e te{ko da se predvidi. Verojatno }e se po~ne so no}no kradewe na benzin od neprijatelskite avtomobili parkirani na zaedni~kiot parking. Jugoslovenskite doma}inki }e gi prekinat diplomatskite odnosi so makedonskite doma}inki i }e prestanat zaedno da pijat kafe i da si gledaat na {olja. Nedoverbata me|u dvete strani }e se zgolemuva bidej}i i ednite i drugite nema da raskaùvaat tra~evi za sosetkite. Nakraj seto toa }e se pretvori vo sudir so nesogledlivi posledici, koga }e po~nat me|usebno da si gi valkaat sprostrenite ali{ta za su{ewe. 3. Dodeka traat sudirite me|u ku}nite soveti, Grcija moè mirno da spie. Zatoa {to nema da imame vreme da rabotime na proektot "Vardarski sliv". Vesnikot "To vima" pi{uva deka: "... vardarskata dolina poradi svojata {iro~ina e pogodna za transport na oklopni edinici i povolna za vooruèna zakana ili napad na Grcija". Sirotite tie, ne znaat deka nie pokraj oklopnite vozila ve}e sozdavame i voena mornarica. Kaj~arite vo Ohrid ve}e denono}no rabotat na izgradba na flotata razurnuva~i so koja za po~etok }e go bombardirame Solun. A "Makpet- rol-Temko" gi usovr{uva gradobijnite raketi i gi prisposobuva vo dalekometni proektili, so lasersko vodewe, so ~ija pomo{ }e go ga|ame gr~kiot parlament srede Atina. Samo toa go drìme vo najstroga tajnost, taka {to duri ni agilnite i dobro izvesteni novinari na "Politika" ne gi imaat otkrieno zlostorni~kite nameri na agresivnata "skopska republika". 4. Kako i bi moèle da otkrijat, koga bea zafateni so sledewe na priredbata na skopskiot plo{tad, na koja gi otkrivaa dirigentskite sposobnosti na premierot Nikola Kqusev. Samostojnosta na Makedonija ne be{e krunisana samo so promocija na novoto makedonsko {ampawsko, tuku i so nov na~in na peewe na himnata "Denes nad Makedonija", pod dirigentska palka na premierot. Dodeka pretsedatelot na Vladata mu dirigira{e na narodot, a negovata desna raka Blaè Ristevski go podbucnuva{e da gi spu{ti racete i da gi pu{ti

63 lu|eto da peat kako {to sakaat, ministerot za informirawe Martin Trenevski ja pretstavi novata modna kolekcija za sezonata esen-zima: referendumska pamu~na mai~ka so kusi rakavi, nad sve~enata bela ko{ula i svilena vratovrska. Istata ve~er, na Tretiot Ilinden, so svojata pojava brilira{e i prviot kelner na samostojna i suverena Makedonija ‡ gradona~alnikot na Skopje Mile Struja so manir na francuski ugostitel gi dele{e ~a{ite so {ampawskoto. Na zdravje!

HAUG HAUG 21 septemvri 1991

• Podanicite na golemite poglavici zabrzano se selat vo ve~nite lovi{ta

1. Prosto se ~udam kako da ja spodelam radosta so premierot Kqusev, zatoa {to Bugarite mu dale cvrsta garancija deka nema da dozvolat razgovori za Makedonija bez nejzino prisustvo na najaveniot, pa vo posleden moment odloèn sostanok vo Atina. Dokolku bev zloben, duri i }e mu se raduvav na sostanokot, bidej}i Grcite imaa nezamenliva mo`nost da go nagostat Milo{evi}, kogo{to nivnite partneri vo Evropskata zaednica isklu~itelno go cenat kako prv krvnik vo Evropa i seriozen kandidat da mu go prezeme vode~koto mesto na Sadam Huseini na svetskata top-lista. Samo, verojatno starata dama go iskara svoeto ju`no nedorasnato ~edo, pa sega Bugarite moàt da se iskompleksiraat, ne oti tokmu tie go odloìja sostanokot i ja spasija Makedonija. [tom doznav za otkaùvaweto na sredbata vo Atina, za da se "priberam"i si dojdam na sebe, sednav da pi{uvam "Sakam da kaàm". Verojatno od istata pri~ina i golemobugarskata nacionalisti~ka VMRO ‡ Makedonsko dru{tvo "Vardar" od Blagoevgrad, sednala da mu pi{uva pismo na Kqusev. Vo nego mu pora~uva deka "so zadovolstvo ja sledela negovata poseta na Sofija" i "veruva deka taa e po~etok na nov tip odnosi me|u Republika Bugarija i Republika Makedonija". I potpretsedatelot na Vladata Blaè Ristevski na konferencijata za novinari re~e deka "sega{niot izraz na dobra volja na bugarskoto dràvno rakovodstvo ni dava nade` deka tenziite }e popu{tat i vo bliska idnina moème da o~ekuvame smiruvawe na odredeni strasti". Potpretsedatelot Ristevski e istori~ar. Starata latinska pogovorka veli "Istorijata e u~itelka na ìvotot". A vo istorijata sekoga{ koga Bugarija davala nade`, za Makedonija izleguvalo beznade`no. Premierot Kqusev izjavi deka "ne sakale da vleguvaat vo kavga". Iako spored logikata na bugarskiot pretsedatel @equ @elev takvo ne{to ednostavno ne e mo`no. Za karanica se potrebni najmalku dvajca. A nie spored bugarskiot lider ne postoime. Ne postoi ni Kqusev.

64 2. Zatoa pak, vo negovata vlada sî u{te postoi najmakedonskiot minister Jordan Mijalkov. So takov epitet go zakiti najmakedonskata prateni~ka grupa vo makedonskoto sobranie. Spored toa kako pretstavnicite na VMRO-DPMNE zapaleno go branea ministerot za vnatre{ni raboti na celata javnost í stana jasno kolku Vladata ni e ekspertska, stru~na i natpartiska. Ako se slu~e{e, kako {to predlaga{e prateni~kata Ratka Dimitrova, celata ovaa rabota da se prefrli vo kafeana, na masa, so ~a{ka rakija, vo "zdrav" ma{ki razgovor, javnosta nema{e da doznae deka ekspertnosta na ministerot na policijata se sostoi vo apsewe, a negovata stru~nost ja potvrduva somnevaweto deka so "~istewe" mislel da trgne po red. Od glavata, nakaj opa{kata. Osven toa, So- branieto na Makedonija se najde kako najpogodno mesto za rasprava po ovaa tema, zatoa {to retko koja kafeana raboti vo okolu 3‡4 ~asot po polno}. A i da se najde{e kafeana za 120 gosti vo niedno vreme, koj moè{e da garantira deka pratenicite me|u sebe nema{e i "ma{ki" da se stepaat. Pa da po~nat da gi vadat pi{tolite od vnatre{nite xebovi. I vo toj slu~aj }e im treba{e arbitra`nata komisija na ~elo so Stojan Andov. Koj vo fin diplomatski manir, vo ranite utrinski ~asovi spre~i sudir od po{iroki razmeri so istoriskata re~enica na sobraniskoto zasedanie: "êkajte be, gospo|ata Dimitrova saka pak!". 3. Toa {to mu uspea na Stojan Andov nikako da mu uspee i na lordot Karing- ton, na koj Evropa mu doveri mnogu pokomplicirana zada~a otkolku onaa so mireweto na crne~kite plemiwa vo Afrika, so koja svoevremeno se proslavi. Gi sedna vo Igalo na ista masa poglavicata Nakostre{ena Kosa [to Zboruva Angliski, poglavicata Blaèna Nasmevka Na Ajkula i golemiot vra~ Top [to Sonuva Jugoslavija i gi natera da si re~at: "Haug!". Ama ne uspea da gi natera da go ispu{at luleto na mirot. Nakostre{ena Kosa [to Zboruva Angliski ne saka da se otkaè od svojata omilena kubanska pura. Duri ni po cena Amerikancite da gi nateraat Kubancite da se preorientiraat na marlboro. Vo toj slu~aj Srbija }e mora da ja po~ne re{ava~kata bitka za osloboduvawe na Kuba. Sega koga duri i SSSR re{i da ja napu{ti. Me|uplemenskite borbi prodolùvaat. Podanicite na golemite poglavici zabrzano se selat vo ven~nite lovi{ta. 4. Kako {to izvesti "Borba" od pred nekolku dena, programite na lokalnite radio-stanici vo Srbija se prepolni so muzi~ki èlbi za ispra}awe na septem- vriskite regruti vo JNA. Najbarana pesna e: "Mar{irala, mar{irala kraqa Petra garda". Ottuka, sosema mi e nejasen revoltot i gnevot na roditelite od Makedonija, ~ii{to sinovi minatata nedela bea odneseni vo prekomanda niz hrvatskite lovi{ta. Imaat takva ~est, decata da im bidat kralski gardisti. 5. U{te eden prilog kon potpi{uvaweto na plemenskoto primirje ‡ ~lenot na Pretsedatelstvoto na SFRJ Branko Kosti} ‡ Koren, vo pauzata me|u dva

5 Sakam da ka`am 65 vegetarijanski obroka izjavi: "Ima malku najdemokratski zemji vo svetot, koi vo svojata zemja bi dozvolile vakvo vozdr`ano odnesuvawe na svojata armija". Na ova Borisav Jovi} lakonski bi dodal: "[teta {to nemame barem edna atomska bomba!". Haug!

MAPET [OU 28 septemvri 1991

• Xejms Bejker se trese od strav, od samata pomisla deka sudbinata mu zavisi od Sejdo Bajramovi}

1."Za zabava sega e vreme, za kamera i reflektori sto, da padnat site na teme, koga }e po~ne Mapet {ou". Da oble~eme kostumi, da se znae koj e koj, za uspehot nema zima koga }e po~ne Mapet {ou. Dami i gospoda, vreme e za najsenzacionalnata, najmapetovskata i najslavnata emisija! Toa e ona {to nie go narekuvame ‡ Direkten prenos od sednicite na makedonskoto sobranie! Dodeka kolegite od Makedonskata televizija ja ve`baa novata najava za najgledanata makedonska pretstava, Vladata na Makedonija pak mu rabote{e na narodot zad grb. Vo posleden moment ja naru{i programskata {ema na MRTV i ja odloì sednicata zakaàna za v~era. Taka ni go skrati najgolemoto zadovolstvo, {to vo ovie te{ki denovi za suverenata makedonska dràva moème da si go dozvolime. Sega ne ni preostanuva ni{to drugo, osven da se potpreme na fantazijata i da gi zamisluvame yvezdite na makedonskoto glasa~ko telo vo ulogite na àbecot Kermit, me~eto Tupko, gospo|icata Gica, Gonzo, ~udovi{teto ûpko..., pa sî do onie dvajca redovni "mr~atori" od galerijata. [to se odnesuva do mene, namerno nema da vi ja otkrijam tajnata koj na kogo mi li~i. Ne zaradi drugo, ami od pusta po~it kon yvezdite na Xim Henson. Mi e strav da ne se navredat, ako gi sporeduvam so na{ite narodni izbranici. 2. Na nastapot na na{ite omileni pratenici }e ~ekame do idnata nedela. Premierot Kqusev na minatata sednica bara{e za inicijativata na SDSM za odgovornost i razre{uvawe na ministerot za vnatre{ni raboti Jordan Mijal-

66 kov da rasprava Sovetot za bezbednost. Bidej}i ne sum ~ul deka takvo telo postoi vo Makedonija, si pomisliv da ne treba za na{iot minister da rasprava Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii? Belkim ne se tolku opasni zakanite za apsewa, izre~eni na dva-trojca na makedonska teritorija, za da go zagrozuvaat svetskiot mir? Sovetot za bezbednost rasprava{e za Jugoslavija, ama vo "paketot" ne vleze i baraweto za ostavka na ministerot Mijalkov. Sekoja ~est na premierot koj so baraweto da se rasprava vo Sovetot za bezbednost verojatno misle{e da ja provle~e Makedonija na mala vrata, direktno vo sedi{teto na ON vo Wujork. Nastrana {to duri i tamu nema{e da pomine idejata za smena na Mijalkov. Kina }e go iskoriste{e svoeto pravo na veto. Garantirano! 3. Samo pred desetina dena premierot Kqusev so "prijatno zadovolstvo" ni soop{ti deka dobil garancii od negovite kolegi, bugarskiot premier Dimitar Popov i romanskiot premier Petre Roman, deka nema da dozvolat nikakvi zagovori i razgovori zad grbot na Makedonija. Pred dva dena premierot Roman podnese ostavka. Bugarinot Popov ima dobri {ansi da zagubi na skore{nite izbori. Nam sega samo ni preostanuva da konstatirame deka Nikola Kqusev gi zagubil garanciite. Na negovo "neprijatno zadovolstvo". 4. Moàm samo da zamislam so kakvo zadovolstvo }e bide prosledeno otko- puvaweto na posmrtnite ostanki na nekoga{niot pretsedatel na nekoga{nata Jugoslavija vo nekoga{niot glaven grad Belgrad. Svitata na Slobodan Milo- {evi}, koja {irum svetot ve}e ja krasat epitetite na varvarizam, ne moè{e da zamisli pooriginalen na~in za javno manifestirawe na svojata uriva~ka opredelba. A na onie iljadnici belgra|ani i drugi gra|ani na Srbija, koi tri dena minuvaa pokraj odarot na mrtviot Tito i na 8 maj 1980 vo nepregleden {palir go ispratija do Ku}ata na cve}eto na Dediwe, izgleda u{te o~ite im se polni so solzi, pa zatoa ne moàt da vidat {to se slu~uva okolu niv. Titovite generali na slavnata Titova armija ne moàt da gledaat od pravot {to se diga po bombardiraweto na sopstvenata zemja. Site novokomponirani socijaldemokrati preobrazeni komunisti, liberali, razni nacionalni demokrati, {irum Titova Jugoslavija ne gledaat podaleku od smaleniot videokrug na tesnite partiski interesi. Samo onie {to otsekoga{ iskreno priznavale deka ne go sakaat Mar{alot, sega ne moàt iskreno da se izraduvaat na negovoto totalno degradirawe. Poznatata misla: "Onoj {to ne gi po~ituva mrtvite, ne se po~ituva ni sebe si!", ne moè da gi vrazumi varvarskite plemiwa na Balkanot. Po~itta kon mrtviot, makar kakov i da bil, e za eden fin, kulturen i dale~en svet. 5. Pokojnikovata sopruga Jovanka Broz izjavi: "Ako od toa im bide podobro, neka im sluì na ~est!". O~igledno na novokomponiranite Titomraziteli i toa nema da im bide dovolno. Zatoa ~lenot na Pretsedatelstvoto Jugoslav Kosti} gra|anite gi povikuva da go lin~uvat Ante Markovi}. Verojatno za da im bide podobro. Bidej}i, kako {to im kaà zlobniot potpretsedatel na

5* 67 srpskata vlada Budimir Ko{uti}, Ante Markovi} i SIS se "centar na predavstvoto" na srpskiot narod. Deka vo nekoga{niot glaven grad na nekoga{na Jugoslavija ne e sî prepu{- teno na zakonot na lin~ot, potvrda e prisustvoto na Sejdo Bajramovi}. Toj }e mu pomaga na Kosti} Drugi da go utvrdi redosledot na lin~uvawe na ~lenovite na SIS, zbogaten u{te so nekolku najproslaveni usta{ki zlostornici, kako {to se Bejker, De Mikelis, Gen{er, Vranicki, Van den Bruk. Ednostavno nivnite imiwa }e gi naredi na tombola i ‡ komu ide! Koga Sejdo }e vikne "Bin- go!", nastapuva Kosti} Drugi (onoj {to ne jade korewa) i im kaùva na lu|eto kogo treba da lin~uvaat. Moàm da zamislam kako Bejker se trese od strav samo pri pomislata na Sejdo Tombola. 6. V~era vo na{ata redakcija pristigna pratka so specijalno izdanie na Obedinetite nacii za odrùvawe na primirjeto. Knigata se vika "Sini {lemovi". Nî podgotvuvaat. U~ime kako da se odnesuvame so niv.

MODNI DIKTATORI 5 oktomvri 1991

• Dubrovnik }e bide srpski ili nema da go bide

1. Glavniot moden pravec spored koj }e se oblekuvame vo sezonata esen- zima go trasiraa diktatorite od Belgrad. Najgolemite srpski, a so samoto toa se podrazbira i ‡ svetski modni ku}i, za pretstojnata sezona ni prepora~uvaat "militaru stule". Pred dva dena, vo luksuznoto zdanie na nekoga{nata Palata na nekoga{nata Federacija vo Belgrad, modnite diktatori "Kosti} & Kosti} companu", "Jova Boss Limited" i "Mister Bingo" gi pretstavija najnovite modeli. Za revijata bea odbrani momentno najpoznatite TOP-manekeni: Kadievi}, Axi} i Brovet. Ako se sudi spored voodu{evuvaweto so koe publikata gi prifati kreaciite, moè da se predvidi vistinski BUM na jugoslovenskiot pazar. Modnite kriti~ari zabeleùvaat malo zastranuvawe od dosega{niot pristap vo kreiraweto na poznatite srpski diktatori. Taka, ku}ata "Kosti} & Kosti} companu", nasproti dosega{niot prepoznatliv imix na ku}a {to oblekuva glavno qubiteli na korewa i druga zdrava hrana, sega ja prifa}a cvrstata vojni~ka linija i zagovara skalpirawe, na istiot na~in kako {to prepora~uva{e kreatorot Mister Jugoslav koga gi povikuva{e vqubenicite vo negoviot moden stil da go lin~uvaat Ante Markovi}. Mister Sejdo Tombola, uspe{en biznismen od kosovopolskata modna imperija "Mister Bingo", vo pribliùvaweto kon "militaru stule" go isfrli detaqot na iskrivena vratovrska vrzana na nezapetlana ko{ula i prepora~uva ostar maèstven stil

68 ‡ raspetlana vojni~ka uniforma do papok, so mnogu vlakna na gradite, pod koi e istetovirano "Uspomena iz JNA" i so diskretni dodatoci vo vid na {i{iwa so crnogorska komovica i otko~ena poluavtomatska pu{ka. Pred takov model }e vozdivnuvaat site patriotski opredeleni gospo|i i gospo|ici na teritoriite na koi slavnata armija se ~uvstvuva svoja na svoeto. Nekoi od vozbuda duri moàt i da padnat. Mrtvi! Edinstveno poimot za seriozno oblekuvawe "Jova Boss Limited", po sugestija na glavniot sponzor Mister Milosevic, re{i da ne otstapuva od prvobitnata krojka. Toj e za ~istewe i ~e{lawe. Na terenot. Taka is~isteni i is~e{lani i moderno oble~eni }e moème da vlezeme vo novata dràva. ]e bide toa vistinski mod(er)na federacija. 2. Kolku da nema nedorazbirawe zo{to firmite gi pi{uvam spored Vuk Karaxi}. ]e vi ja citiram genijalnata misla na ministerot za obrazovanie na Srbija Danilo @. Markovi}: "Kirilicata e poubava i poprakti~na za kompjuteri otkolku latinicata!" 3. Slu~ajno bev svedok na edna uli~na karanica na nekolku de~iwa od 6‡7- godi{na vozrast. Kojznae zo{to ja bea prekinale igrata, koga edno debelo mrsu- lavo mu se zakanuva{e na drugo, pomalo i poslabi~ko od nego, so zborovite: "]e te razmavam kako Dubrovnik!" Ne vidov {to potoa se slu~i. Ve~erta slu{nav deka "osloboditelite" na Dubrovnik pora~uvaat deka drevnata tvrdina Pile nema da ja tretiraat kako kulturno nasledstvo, tuku kako usta{ko gnezdo. Dubrovnik se spasi od site mo`ni varvarski naezdi i vojni, go ostavija i italijanskite okupatori, no "narodnata" armija nema da mu prosti. "Dubrovnik }e bide srpski, ili nema da go bide!" bi rekol vo prepoznatliv stil vrhovniot komandant na takanare~enata JNA. "To vam ja garantujem!" 4. Isto kako {to Dubrovnik od kulturno nasledstvo se pretvori vo usta{ko gnezdo, i sakaniot i mnogu po~ituvan vrhoven komandant i mar{al Tito stana najgolem zlostornik. Kolku {to mene mi e poznato, armijata ne ja demantira{e vesta deka SSNO izdal naredba od kasarnite i voenite objekti da se izvadat slikite i drugite odbele`ja so likot na Tito i nitu edna kasarna da ne go nosi negovoto ime. Zna~i, koga za nekolku dena novite regruti vo skopskata kasarna "Mar{al Tito" }e polagaat zakletva, moè da o~ekuvame armijata da priredi dvojna sve~enost. Pokraj zakletvata }e bide promovirano novo ime na kasarnata. ]e se vika "Kraq Petar". I u{te ne{to. Ajde da pogoduvame koj }e mu salutira denes na belgradskiot aerodrom na prestolonaslednikot Aleksandar Kara|or|evi} koga }e dopatuva vo svojata "istoriska misija". Kadievi} ili Axi}? 5. Potpretsedatelot na Sobranieto na Srbija Pavi} Obradovi} vo intervju za "Borba" nî izvesti deka "istoriski interes na Makedonija e da se priklu~i kon "Belgradskata inicijativa". [to bi se reklo ‡ kon Srboslavija. Ako ne

69 sakame, toga{ }e ni go zeme Kumanovskoto Pole i Skopska Crna Gora. Ne znam dali rafinerijata vo Miladinovci spored zavojuva~kite planovi na srpskata politika spa|a vo Kumanovskoto Pole, no {tom srpskite nafta{i pristignaa vo Skopje da se dogovaraat za zaedni~ki vloùvawa so skopskata rafinerija i "Makpetrol", i toa bez prisustvo na novinari (osven na televizija, za{to sakaat da se slikaat), moèbi i rafinerijata im vleguva vo granicite na modernata federacija. Vo soop{tenieto od sredbata se veli deka "sorabotkata e od zaedni~- ki interes za dvete republiki". Nie na niv benzin i transport na nafta od Solun, a tie nam ‡ srpski rezervisti i "osloboditeli na Kumanovo". 6. Ni pra{awata od ~itatelite na na{ata redovna rubrika "Deùren telefon" ne se ona {to bea. Denovive eden se interesira{e: "Koj avion e pobrz ‡ "Mig 21" ili "Mig 29"?

DOBROVOLNA RAKETA 12 oktomvri 1991

• Vladata na Makedonija voveduva danok na qubov

1. Znam deka so ova {to sega }e go kaàm rizikuvam vrz sebe da go navle~am besot na site novokomponirani patrioti, nacionalni borci visoko javnati na funkcionerski fotelji, "ma~enici" na titoisti~kiot reìm i "`rtvi" na komunizmot {to vo ìvotot postignale sî {to posakale i na zapenetite glasno- govornici i himnopeja~i koi od preterana upotreba ve}e go izliàa gordoto zna~ewe na zborot "Makedonija". Dami i gospoda, praznikot 11 Oktomvri im go ~estitam na site borci od NOB na Makedonija! So ova vo nikoj slu~aj nema da si go odzemam pravoto, vo nekoja druga prilika, koga nema da bide moderno da se pluka po niv, da im soop{tam zo{to im se lutam. Imam mnogu da im kaàm. No, deneska sakam samo da í se pridruàm na ~estitkata {to pred tri dena na borcite im ja upati makedonskata vlada, so obelodenuvawe na predlogot za namaluvawe na nivnite penzii. Pooriginalna ~estitka za svojot praznik, i toa na jubilejnoto 50-to odbeleùvawe, borcite ne moèa ni da sonuvaat. Pretsedatelot Kiro Gligorov vo prazni~niot govor vo Prilep pora~a "da ja izrazime dol`nata po~it kon site preìveani borci, patrioti, `rtvi na okupatorot i na fa{isti~kiot teror". Negovata vlada ‡ "sî ekspert do ekspert", za sanirawe na penziskite fondovi re{i da "gi preispita pravata na posebnite kategorii osigurenici". Zatoa predlaga garantiranata bore~ka penzija za najgolem sta` od 20 godini da iznesuva mesto dosega{nite 6400 ‡ 4100 dinari. Limitot }e im bide namalen i na nositelite na Partizanska spomenica 1941.

70 "Dràva sme!"bi rekol premierot Kqusev (so {tipski akcent). Ni trebaat pari. A tie pari }e ni gi sobere preku nebroenite dava~ki so koi gi optovari site ceni koi moè da gi kontrolira. Zatoa {to "ovaa vlada ima golema qubov kon narodot". Borcite ne treba da se voznemiruvaat. Osobeno ne onie {to pobrzaa da ni se javat vo redakcijata i tvrdat deka "VMRO im se odmazduva". Se raboti sepak za vladiniot danok na qubov. Kako preodno re{enie do voveduvaweto danok na vozduh. Ne moè tuku-taka da se tro{i suvereniot makedonski kislorod, a da ne se plati. Pa, dràva sme! (so {tipski akcent). 2. Koga podlaboko }e razmislam, doa|am do zaklu~ok deka sepak e podobro da plati{ danok za vozduh, otkolku danok vo krv. Se pla{am deka fabrikata "Bil- jana" vo Prilep nema da moè da dostasa so proizvodstvo na vata "Cik-cak". Zatoa {to kapetan Dragan Atanasovski, kumanovecot na gastarbajterstvo vo Belgrad, vraboten kako li~en namesnik na soprugata na Slobodan Milo{evi}, pod firma "pretsedatel na SK-DJ", pora~uva deka razvrskata na Ju-krizata ako ne bide po pat na pregovori, }e bide po pat na gra|anska vojna "so krv do kolena od koja nema da bide po{tedena i Makedonija". Vo {to sosema se soglasuva so Qup~o Georgievski koj na bugarskata televizija izjavuva deka "Srbite nema bez krv da se izvle~at od Makedonija". 3. Od sonuvawe mnogu krv na ~ovek mu se zamatuva umot. Pa kapetan Dragi{a iz Kumanova, davaj}i li~en primer vo voinstvenite povici na op{ta mobilizacija protiv "fa{isti~ka Hrvatska", se prijavil kako dobrovolec vo Belgrad. Navodno, vo dobrovolnite edinici ve}e nemalo mesto. Pa armijata razmisluva da go prenameni dobrovolecot Dragi{a vo raketa so dale~insko naveduvawe. I toa za pove}ekratna upotreba. Prvo }e go lansiraat direktno na zgradata kade {to ìvee Qup~o Georgievski, zatoa {to, kako {to re~e na konferencijata za pe~at odràna zav~era, "i VMRO-DPMNE vodi fa{isti~ka politika". Zaedno }e pravat ‡ krv do kolena. Potoa taka iskrvaven }e mavne direktno vo zgradata na Sobranieto da ras~isti so dezorientiranoto, konfuzno i naglaseno anti- jugoslovensko i antiarmisko rakovodstvo na Makedonija. Posebno }e se pozanimava so Vasil Tupurkovski (ako uspee da go pronajde) i }e go natera da priznae koi mu se stranskite nalogodava~i za turkawe na zemjata vo haos i }e mu se odmazdi zatoa {to sî u{te nosi mai~ki "Mura", a ne "Prvi maj ‡ Pirot", kako {to mu prilega na sekoj {to ne e antinarodno, antidràvno i fa{isti~ki nastroen. Bidej}i vo Hrvatska krvta do{la samo do listovite na nozete, dobrovolnata raketa od tipot "Dragi{a M-91" }e bide lansirana od posledniot kat na zgradata na CeKa vo Nov Belgrad direktno na Banski Dvori vo Zagreb. Za sekoj slu~aj, bidej}i ne se znae koj go napravil prvoto bombardirawe. Ovojpat tvrdata glava na dobrovolnata raketa }e padne direktno na masata kade {to razgovaraat "najzlo- glasnite fa{isti" Tu|man, Mesi} i Markovi}, a Dragan }e go snimi razgovorot vo koj tie smisluvaat najmonstruozni planovi za genocid na golorakiot srpski

71 narod. Koga }e upadne Dragi{a so svojata boeva glava, vedna{ }e zapo~ne razgovorot za mirno re{avawe na jugoslovenskata kriza. Tu|man }e go pra{a: "Bu{ pukla?" Raketata }e odgovori: "BUM!" 4. Mo`am da si zamislam so kakvo odu{evuvawe }e bide pre~ekan ministerot za informirawe Martin Trenevski po 12-dnevnata poseta na Japonija. Osobeno od kolegite na Makedonskata televizija koi otstapuvaa pogolem prostor vo svoite dnevnici za soop{tenijata na Ministerstvoto za informacii za sekoj ~ekor na ministerot, otkolku za posetite na stranstvo na pretsedatelot Gligorov i premierot Kqusev, a da ne zboruvame za ministerot za odnosi so stranstvo Maleski. Ministerot za sî, po razgovorite vo "Nisan" i "Soni", na krajot od posetata na Japonija se sretnal so poglavarot na Japonskata pravoslavna crkva g. Toodosios Sinzi Naga{ima. Vo Ministerstvoto za sledewe na patot na ministerot se veli deka arhiepiskopot Naga{ima se zalo`il za unapreduvawe na kontaktite i sorabotkata so Makedonskata pravoslavna crkva. Sega japonskite pravoslavci, u{te i ako se nekoi golemi lu|e vo "Nisan" i "Soni", nad svojata rabotna masa, po ugled na makedonskiot minister, }e si go zaka~at sv. Kliment. Denes e najavena negova konferencija za pe~at. Se o~ekuva makedonskata javnost da bide zapoznata na koi mesta spiel i {to ru~al i ve~eral nejziniot minister za informirawe. Vo soop{tenijata na negovoto ministerstvo edinstveno toa ne be{e objaveno.

EVROPSKI KAMEWA 19 oktomvri 1991

• Oazata na mirot zavitkana vo ogan i ~ad

1. Ako Evropa misli da zadrì barem malku od svoeto dostoinstvo, krajno vreme í e da digne race od Jugoslavija i da nî ostavi na mir da si gi re{ime problemite. So vojna. U{te i ako misli da si povrati barem del od izgubeniot kredit, vloèn vo dosega{nite jalovi pregovori, }e mora da nî iskoristi za svoi potrebi. Na primer, na{ite takanare~eni pregovara~i moàt da se pokaàt kako mnogu pogodni za obnovuvawe na tradicionalnite belezi na Holandija‡ veternicite. Lordot Karington }e bide zadolèn li~no, so tokmak vo racete, da ja ispita cvrstinata na materijalot od koj se sozdadeni glavite na jugoslovenskite glave{ini. Onoj {to }e uspee da go skr{i tokmakot, ostanuva vo Evropa. Drugite ‡ nazad na Balkanot. Taka po pat na prirodna selekcija Holandija }e dobie prvoklasen materijal za renovirawe na svoite veternici. Klasa: tvrdo-

72 glavost so pet yvezdi~ki. Tie {to }e bidat izbrani, }e bidat vraboteni na neodredeno vreme vo Holandija. Vo veternicite }e se koristat kako kamewa. I }e moàt da melat kolku {to sakaat. 2. Samo na toj na~in Evropejcite }e moàt da se spasat od zakanite na samoimenuvaniot pretsedatel na Pretsedatelstvoto na Jugoslavija vo neposredna voena opasnost, Branko Kosti}, partizansko ime ‡ Koren. Toj zaedno so negoviot sonarodnik Momir Bulatovi} denovive be{e vo obikolka na edinicite na federalnata armija koja se podgotvuva da go "osloboduva" Dubrovnik i tamu zabeleà deka "Evropa mnogu agresivno se odnesuva", a i onoj usta{oiden Holan|anec "Bruk postavuva nekoi uslovi koi se krajno neprifatlivi i ovoj narod o~igledno ne e podgotven da gi prifati". Na primer, {to bi pravel ovoj narod, ako nekoja zdruèna evropska vojska mu gi izgazi korewata. I ako po~ne da go bombardira so limenki pivo i koka kola. Otide Branko zasekoga{ vo Holandija. Prosto mi se rastreperi srceto i mi navrea solzi na o~ite koga pro~itav deka sentimentalniot Momir Bulatovi} se voodu{evil od "borcite" za Dubrov- nik, bidej}i namesto toj niv, tie nego go te{ele "sakaj}i da dadat svoj pridones za razre{uvawe na griìte {to go ma~at". Vo momentov Momo ima najgolema grià kako da gi redefinira voenite celi, vo situacija koga Crna Gora ne e vo vojna. Po~etnata cel na crnogorskite rezervisti be{e da pijat kafe na dubrovni~kiot Stradun. Sega ohrabreni od juna~kite zborovi na Kosti}‡Koren i Bulatovi}‡Slobo Mali, crnogorskite junaci gi redefiniraat svoite celi. Kakov Dubrovnik, kakvo kafe! Ima da pijat kapu~ino vo Ankona. Na toj na~in }e napravat bezbedna otstapnica za vojskata. Koga }e se povlekuva na Krf. 3. Zatoa pak Slobo Veliki nema nikakvi griì. Ete, sega duri i mu gi odloìja lokalnite izbori. Odlagawe pobara pretsedatelot na srpskiot parlament Aleksandar Bako~evi}, so obrazloènie deka momentno 130 iljadi nejzini gra|ani se mobilizirani i se nao|aat nadvor od Republikata. I Bako~evi} i Milo{evi} se kategori~ni: Srbija ne e vo vojna. I nema voeni celi. 4. Svoite voeni celi denovive ni gi predo~uva redakcijata na "Borba" so objavuvawe na fantomski feqton za "crveno, jugoslovensko Kumanovo i makedonski Knin". Feqtonot doa|a sosema slu~ajno. Nema nikakva vrska so izjavite na potpretsedatelot na srpskoto sobranie Pavi} Obradovi} deka, ako Makedonija se otcepi, Srbija }e si gi zeme Skopska Crna Gora i Kumanovskoto Pole. Neodamna Izvr{niot odbor na Ligata za demokratija iznese interesen predlog: Vo Kumanovo, od 160 iljadi ìteli na op{tinata, 12 iljadi se Srbi. Zna~i, okolu 8 od sto. Vo Belgrad kako milionski grad ìveat okolu 150 iljadi Makedonci. Zna~i ‡ 15 od sto. Sledej}i ja Milo{evi}evata logika, spored koja ako vo Gvineja Bisao ìveat dvajca Srbi, tie moàt da si napravat SAO Gvineja

73 Bisao i spored koja samo 8 od sto naselenie moè da re{ava da í se pripoi na Srbija, }e mu go dademe Kumanovo. Ama }e si go zememe Belgrad. Po ova Milo{evi} neka mu se moli na gospod da ne ni tekne da po~neme da si pravime razni MAO niz Vojvodina, niz selata koi se naseleni so kolonisti od Makedonija. Pa da ja lansirame parolata: "Site kolonisti od Makedonija vo edna dràva!" 5. Se razbira dokolku vo toa ne nî spre~i nekoj pu~. Minatata sabota svoeviden udar napravija kumanovskite sestri Marijana i Rosana na finalnata ve~er na "Makfest" vo [tip. Istr~aa na scenata oble~eni kako generalki, so epoleti na crnite ko{uli. I toa bez petokraki, za{to znaele odnapred deka Kosti} i negovite trojca verni drugari }e donesat naredba za simnuvawe na petokrakite kako obele`je na armijata. Pod sponzorstvo na "Zastava" od Kragu- evac, poznata kako biv{a firma na Bora Jovi}, koja propadna vo proizvodstvoto na avtomobili, no sega minusot mnogu uspe{no go pokriva so proizvodstvo na oru`je, mu pora~aa na tamu prisutnoto makedonsko rakovodstvo: "Ludi sme, ludi sme, nemoj da uni{time sî!" Nastrana {to niz pesna se pra{uvaa: "Koj }e ni sudi od Triglav do Vardar?" Samo da ne bide "Zastava", so svojot {irok asortiman na proizvodi. 6. Pu~ot ne uspea, pa narodot vo mirna atmosfera prodolì da si pravi vicevi na smetka na aktuelnata situacija: Re{il pretsedatelot Kiro Gligorov da gi pro{eta lordot Karington i gospodinot Sajrus Vens niz Makedonija. Gi ka~il vo avion~eto za odozgora da ja vidat oazata na mirot. Arno ama, dolu ni{to ne se gledalo. Site gradovi zavitkani vo ~ad, a ogan izbiva re~isi od sekoja ulica. Im stanalo somnitelno na svetskite diplomati, pa go pra{ale doma}inot: "Dobro, kakva e ovaa oaza na mirot, koga pove}e ~adi, otkolku vo Hrvatska?" A Kiro im odgovoril: "Ne se sekirajte. Lu|eto si pravat ajvar za zimnica!"

KOLEKTIVNA PSIHIJATRIJA 26 oktomvri 1991

• Odmetnatata ~etvorka vo Pretsedatelstvoto na Jugoslavija se snabdi so nevropsihijatar

1. Celiot obzemen od kolektivniot zanes na pre`iveanite i istraumatizi- rani ostatoci od maltretiraniot, obespraven i zaklan srpski narod, prosto naduen od sre}a {to tokmu nemu mu se uka`ala istoriskata {ansa golemiot Slobo da mu ja doveri ulogata na pretsedatel na Jugoslavija ‡ ramnopravna zaednica na site Srbi i onie koi se ~uvstvuvaat Srbi, Branko Kosti}‡Koren gi sobra na

74 edno mesto, na trkalezna masa, vo sedi{teto na srpskata federacija vo srpskiot glaven grad Belgrad "najodgovornite pretstavnici na narodot {to saka da ostane vo Jugoslavija". So pomo{ na general Kadievi}, koj kone~no otkri koj saka, a koj ne saka da ostane vo Jugoslavija, im objavi vojna na site koi ne se Srbi, do kone~no formirawe na SAO Evropa, SAO Amerika, SAO Afrika, SAO Azija i SAO Avstralija, so {to }e ja ostvarat vekovnata èlba na napateniot srpski narod da ìvee vo edna dràva. Koj ne saka da ìvee so niv moè da se otcepi, ama mora da gi ostavi teritoriite, zaedno sose korewata za ishrana. [to se odnesuva do Branko, drugite moàt da se zbijat na Antarktikot i Arktikot, pa tamu neka si gi pravat svoite usta{ki i fa{isti~ki dràvi. Kako nagrada, Branko moèbi se ponadeva deka na mestoto na sakaniot Mar- {al od sega }e visi negovata slika. "Narodna armija" ve}e objavi deka na sakaniot vrhoven komandant Tito mestoto mu e vo muzej, pa najavi prostuvawe od nego "na dostoinstven na~in". Slikite }e gi vadat dostoinstveno. So nu`na po~it kon vrhovniot komandant Slobo Veliki. Generalot Kadievi} nema vreme dostoinstveno da ja izvadi slikata na najdragiot Tito, bidej}i e zafaten so planovite za borba protiv fa{izmot. Pa sega, koga }e udri na Hrvatska, nema da zapre do Zagreb, tuku }e odi najmalku do Bon, da im udri dve-tri {lakanici na usta{oidnite Kol i Gen{er, pa potoa }e im go razurne i Berlin, da ne moàt Germancite nikako da se preselat vo staro- noviot glaven grad. Seto toa }e go napravi sosema legitimno, spored odlukite na legitimniot samoproglasen vrhoven komandant. Sega, koga na dvata Kosti}a, Jovi} i Sejdo }e im se pridurì i Radovan Karaxi} od Bosna, }e bidat petmina, pa }e moàt duri i da ja ukinat neposrednata voena sostojba. Karaxi} im dojde taman. Od koga baraa eden nevpropsihijatar za svoite seansi? 2. Od koga studentite od srpska nacionalnost na Pravniot fakultet vo Pri{tina baraa eden razbran, umeren i ugleden profesot po "Uvod vo pravoto"? Kone~no go dobija. Te{ko í na dràvata, koja zgora na sî, se fali deka e i "pravna", vo koja "Uvod vo pravoto" predava Voislav [e{eq. 3. Od koga Makedonija ne videla nekoja interesna {ou-pretstava vo zgradata na makedonskoto sobranie? Ima re~isi cel mesec. Tokmu zatoa, gladniot za zabava makedonski narod zaedno so narodnostite, nacionalnostite, etni~kite grupi i drugite gra|ani, so netrpenie o~ekuva koga Stojan Andov }e ja stavi na dneven red aktuelnata politi~ko-bezbednosna situacija vo Republikata. Toga{ i Qup~o Georgievski treba da gi obrazloì pri~inite za svojata ostavka. Na pres-konferencijata be{e soop{teno deka VMRO-DPMNE }e mine vo "konstruktivna opozicija". Bidej}i istata partija kontrolira nekolku zna~ajni resori vo Vladata na Makedonija, nekako ne mi e jasno kako toa VMRO misli da premine vo opozicija, a da gi poddrùva svoite ministri. Ili pak, namesto "konstruktivna opozicija" }e pretstavuva ‡ "nekonstruktivna pozicija"?

75 4. Kako sekoja seriozna konstruktivna opozicija i VMRO-DPMNE bi trebalo da si formira vlada vo senka. Neka ne mi zabeleùvaat {to im se me{am vo vnatrepartiskite raboti, ama bi im prepora~al za minister za nadvore{ni raboti da go imenuvaat Cvetan Jov~eski od Prilep. Toj na sobraniskata komisija za nadvore{na politika, osven {to go kara{e vladiniot minister za odnosi so stranstvo Denko Maleski (povikuvaj}i se na informacii od "ugledniot" vesnik "Glas"), deka toj na Amerikancite im velel da im re~at na Bugarite da ne ja priznavaat Makedonija, pobara da gi vidi i stenogramite od mirovnata konferencija vo Hag. Da prokontrolira ne{to... Sega sigurno Cvetan raboti intenzivno na prevod na stenogramite od angliski na prilepski. Se podgotvuva za konstruktiven opozicionen nastap na sobraniskata govornica. Za onie koi ne go znaat Cvetan da gi potsetime: toa e onoj pratenik {to pripa|a na kategorijata sli~na na Dragi Arsov ‡ vleguva vo postojaniot sostav na Sobranieto, zaedno so inventarot, so taa razlika {to Cvetan ne bil stru~na slu`ba kako Arsov, tuku socijalisti~ki samoupraven delegat. Prvoto seriozno raskinuvawe so mra~nata istorija be{e negovoto istorisko "Ne" na mineralnata voda "Kwaz Milo{", po {to ovoj unitaristi~ki proizvod na golemosrpskata politika zasekoga{ be{e izbrkan od makedonskiot sobraniski dom. Potoa se javi kako miliocioner koj mu bara{e li~na karta na Kiro Gligorov, za da moè da ja prifati negovata kandidatura za pretsedatel na Republikata. Od pasivna odbranbena pozicija premina vo aktiven napad, koga kako rezervist na tenk T-34 borbeno ja izgovori slavnata re~enica: "Gospodine majore, kakav sam takav sam, so vrska i so ~evli!" Sosema logi~no bi bilo karierata na ovoj nadeèn politi~ar da zavr{i kako {ef na makedonskata diplomatija. 5. Originalni makedonski pravila za registrirawe pretprijatie: a) obezbeduvawe pari~ni sredstva za po~etok na rabotata; b) prijava vo nadleèn stopanski sud; v) na otvoraweto zadolìtelno da bide prisuten Kiro Gligorov, ili Vasil Tupurkovski, ili Stojan Andov, ili Nikola Kqusev vo komplet so Blaè Ristevski; g) MTV da go emituva pozdravniot govor na gostinot ‡ vo celost.

76 NEZAVISNA SALATA 2 noemvri 1991

• Italijancite i samite ne znaat zo{to ovo{nata salata ja narekuvaat "Ma~edonija" (pismo od Rim)

1. Italijancite imaat obi~aj da smisluvaat vicevi eden den po nekoja posledna zna~ajna vest. Me|utoa, za Jugoslavija ‡ nema vicevi. Ili vestite gi preteknuvaat vo vreme ili rabotata epten ne e za smeewe. 2. Vo sekoj barem malku pristoen restoran ili vo bilo koja slatkarnica vo Rim moète da uìvate vo ubavinite na Makedonija. I toa za samo 3‡4 iljadi italijanski liri. Italijancite svojata ovo{na sala ja vikaat "ma~edonija". Koga }e gi pra{a{ zo{to tokmu taka ‡ ne znaat da odgovorat. Ednostavno, za niv "ma~edonija" e salata, naprvena od site mo`ni vidovi sezonsko ovo{je, ubavo dekorirana. Odozgora ukrasena so krem. Imav pove}e problemi da im objasnam na moite italijanski prijateli deka nivnata "ma~edonija"e sli~na na mojata Makedonija. Celata e izme{ana. I ako nedostiga barem eden vid ovo{je, nema da bide ‡ ona vistinskoto. Kako {to bi bila ednoli~na i so blutkav vkus italijanskata salata ako ja podgotvuvaat od konzervi i ako zaboravaat nekoj vid ovo{je. Razlikata e samo vo toa {to nemame krem. Nemame na {to da ja stavime vi{nata {to doa|a nad nego. 3. Se nadevam deka vernite ~itateli na "Sakam da kaàm" nema da se nalutat {to denes ne gi spomenuvam moite omileni junaci. Staven sum na te{ka maka da im pi{uvam pismo od Rim vo vreme koga bi moèl da {etam po prodavnici. Sosema odvoen od ona {to bi moèlo da mi bide dobra tema za pi{uvawe. Na primer, za konferencijata na generalot Kukawac. Ili, za patot na Stipe Mesi} vo Dubrovnik. Ili, za preminuvaweto kon ilegalno dejstvuvawe na Qup~o Georgievski. Vpro~em, tuka nekolkupati se setiv na Qup~o. Bidej}i imav zada~a da izvestuvam od posetata na pretsedatelot Gligorov i ministerot Maleski na Rim i Vatikan, imav edinstvena mo`nost vo ìvo” da se uveram vo "makedonskata katastrofalna dràvna politika". Pa, i samiot De Mikelis re~e deka Makedo- nija "nikoga{ ne vodela nacionalisti~ka politika i ne razmisluvala za re{a- vawe na krizata nametnata so sila". Katastrofa! Sega, otkako Qup~o si ja prezede obvrskata kone~no da izdejstvuva nezavisnost, i toa direktno vo Amerika, Makedonija moè da zdivne. Ima da nî priznaat dodeka si izgovoril VMRO-DPMNE. 4. Taka, Italijancite nema da imaat vreme da go otvorat kozulatot vo Skopje i dodeka da se svestat }e moraat da go preuredat vo ambasada. Na {to najnormal- no bi bilo i nie da otvorime ambasada vo Rim. Ako slu~ajno me ~ita nekoj {to e odgovoren za taa rabota, go molam da me ima predvid. Ako ve}e ne moè da me vraboti kako ata{e za pe~at, bi mi odgovaralo i nekoe mesto na "levo smetalo".

77 ‡ [to si budala! ‡ komentira kolegata Josif ]ur~iev od Makedonskoto radio, so kogo denovive se zgrozuvavme od "makedonskata katastrofalna dràvna politika", merej}i gi rimskite ulici. Mi veli: "Koga Makedonija }e bide nezavisna, vo Skopje }e bide u{te poubavo i pobogato od Rim, pa }e saka{ da si ostane{ doma". Ministerot Maleski negovite zborovi bi gi prokomentiral diplomatski kuso: ‡ "Neli"!?, a jas ‡ "Sepak me mrzi da ~ekam vo redovi pred benzinski pumpi. Nezavisni ‡ a prazni". Isto kako {to vo eden den se isprazni Makedonija od najodgovornite lu|e vo Republikata. Gligorov i Maleski vo Rim i Vatikan, Kqusev i prvata liga na peja~i na narodni pesni vo Avstralija. Qup~o vo Amerika i Kanada. Parla- mentarcite, so Branko Crvenkovski, vo Albanija. Za toa vreme slatkata ovo{na salata nare~ena "ma~edonija" fermentira. Moè da ni skisne. 5. Frliv pari~ka vo poznatata Fontana di Trevi. Velat, koj }e frli, sigurno pak se vra}a vo Rim. Arivider~i Roma. Sledniot pat moèbi }e dojdam so makedonski paso{. Moèbi }e letnam direktno od Skopje, a ne od Belgrad. No, najmnogu od sî }e se raduvam ako imam barem pari, za da moàm da pora~am edna najgolema porcija "ma~edonija". So mnogu krem na nejziniot vrv. M-M-M...

EVROPSKO MAGARE 9 noemvri 1991

• Ulogata na ku~kata Dijana vo razotkrivaweto na hrvatskata genocidnost

1. Odvaj ~ekam da go doneseme Ustavot. Belkim toga{ }e moàm da si kaàm {to si sakam, a pritoa nikoj da ne me poso~i kako predavnik na nacionalnite interesi ili, ne daj boè, destabilizator na oazata na mirot. Premnogu dolgo sî mu podredivme na Ustavot. Si sedime mirni ‡ duri ne nî priznaat. Taka ni velat onie {to sekoj den ni voveduvaat novi dava~ki, ni go pravdaat zgolemuvaweto na cenata na benzinot so zgolemuvaweto vo drugite republiki, ja zabo{otuvaat isplatata na penziite... Tolku se nau~ivme da mol~ime, {to od stravot da ne nî proglasat narodni neprijateli ne reagiravme ni na |ubreto {to re~isi cela nedela ni go krase{e glavniot grad. Prvo da go doneseme Ustavot. Pa makar se udavile vo |ubre. Valkani, bolni, ama mirni i nezavisni. Belkim od ponedelnik }e staneme normalna dràva. So du{a ~ekam da po~ne da se {trajkuva. Onaka, merakliski, na evropski na~in. Pa da stanat onie 84 iljadi rabotnici koi primaat plata so zadocnuvawe od pove}e od dva meseca. Pa

78 da im se pridruàt onie ~etiriesetina iljadi so zagarantiran li~en dohod. Pa da gi poddràt desette iljadi "ste~ajno" bezrabotni i u{te 65-te iljadi "prevraboteni". Koga }e im dojdat u{te i 160-te iljadi od spisokot na nevrabotenite i koga site zaedno }e prestanat da se sekiraat koja e zadninata na ostavkata na Qup~o Georgievski, dali za Ustavot }e glasaat PDP i NDP, {to mu kaàl Kiro Gligorov na papata i dali premierot Nikola Kqusev pobedil na festivalot "so pesni i ora niz Avstralija ‡ zemja makedonska", tuku }e po~nat da baraat hrana ‡ toga{ }e staneme evropska dràva. A Ustavot }e bide i najma- kedonski i najgra|anski istovremeno koga }e se napolnat tezgite vo prodavnicite. 2. Vo Evropa moèbi moè da se stigne so "Ustav 91", ama za da se trgne, }e ni treba barem "super 98". A toj, kako {to stojat rabotite naskoro }e go nema. Od v~era Evropa re{i da vovede ekonomski sankcii protiv cela Jugoslavija, vojuval ne vojuval, isto ti se fa}a. Nastrana {to im predlagaat na Obedinetite nacii da vovedat embargo na isporakata na nafta. Lesno im e na Srbite. Nim Voislav [e{eq ve}e im prepora~a namesto da vozat avtomobili da javaat kowi. Tuku, {to }e pravime nie? Kaj nas otpove}e ima samo magariwa. A jas navistina ne bi sakal vo Evropa da pristignam na magare. Ne mi e nivoto. Povedrata strana od v~era{nata vest od zasedanieto na evropskite ministri vo Rim e taa {to "EZ predviduva mo`nost za davawe finansiska pomo{ na onie republiki koi }e gi poddràt mirovnite napori na Zaednicata". [to bi se reklo ‡ prvo }e te soble~at, potoa }e ti go "spopikaat", pa nakraj }e ti podarat krpa ‡ za da si go pokrie{ gazot. 3. Ona {to }e ostane nepokrieno, ve}e e obezbedeno. Avionot na ugandskata kompanija od tipot Boing 707, {to svoevremeno be{e zaplenet na zagrepskiot aerodrom poradi {verc na oru`je, stana sopstvenost na federalnata armija. Sojuznata uprava za carini izgleda ne sakala da se ma~i so razni licitacii, proda`bi, barawa kupuva~i, pa re{i avionot da í go podari na nekoga{nata jugoslovenska i narodna armija. Toa od svoja strana i ne e tolku lo{o. Zna~i, gospodata voeni zlostornici se podgotvuvaat da begaat. Toa {to odbraa {irokotrupen avion, namenet za kargo prevoz, zna~i deka gi ima mnogu. Toa pak {to letaloto e predvideno za letawe na dolgi linii, zna~i deka }e begaat daleku. Vo Kina, ili vo Kuba. Tamu, vo mir i blagosostojba, kakva {to moè da ponudi samo izvorniot real-socijalizam, na nepokolebliviot pat do komunizmot, begalcite od ugandski- ot "Boing" }e moàt da mu se voodu{evuvaat na deloto {to go ostavija zad sebe. 4. Pred nekolku dena "Borba" objavi reportaà od bombardiraniot [id. Pokraj opisot na zaginuvaweto na trojca gra|ani pri artileriskiot napad od strana na hrvatskite sili na ova grani~no mesto me|u Srbija i Hrvatska, reporterot vo trauren stil pi{uva deka "ku~kata Dijana, ìva, no osakatena, samo {to ne gi napu{tila zasekoga{ svoite {est kutriwa". Spored na~inot

79 na pi{uvawe moè da se zaklu~i deka {este kutriwa bile srpski. Inaku "pro- jugoslovenskata" "Borba" voop{to ne bi se vozbuduvala. Po ovoj tragi~en nastan moàm da si go zamislam Veqko Kadievi}, kako uìvaj}i vo blagodetite na nekoja vikendi~ka na Fidel Kastro, srede nepreg- ledno pole na {e}erna trska, poln so sebe deka od blizina mu pravi inaet na svojot ve~en ideolo{ki neprijatel, po{iroko poznat pod imeto "Amerika", pi{uva memoari so stru~na podloga, pod naslov: "Ulogata na ku~kata Dijana vo rasvetluvaweto na dokazite protiv fa{isti~kata vlast na Hrvatska, koja raboti po nalog na nacistite Gen{er i Mok, so poseben osvrt na genocidnosta na Hrvatite i nivnoto vlijanie vrz golorakiot i napaten srpski narod niz vekovite". Recenzenti: Voislav [e{eq i Slobodan Milo{evi}. 5. Vo isto vreme, vo slobodna, mirna, nezavisna, suverena, konstruktivna i me|unarodno priznata Makedonija, Stojan Andov vo svojata kniga "Kako go pi{uvavme Ustavot" }e polemizira so avtorskiot trud na pratenikot Mihail Panovski: "Ulogata na makedonskite srbokomunisti vo uni{tuvaweto na idejata glaven grad na Makedonija da stane Ohrid". Sosema nezavisno od niv, pratenikot Goran Zafirovski }e ja dovr{uva finansiskata konstrukcija na op{tinata Gazi Baba kako bescarinska zona. Sî si mislam: ako moàt Kru{evo i Gazi Baba da bidat bescarinski zoni, zo{to jas ne bi predloìl eden amandman na ~len 118, pa vo Ustavot da ja "proturkam" nekako i mojata mesna zaednica?

OAZA FATAMORGANA 16 noemvri 1991

• Cenata na mirot vo Makedonija zavisi od cenata na satarite

1. "Parlamentarcite" od pred Sobranieto na Makedonija u{te se le~at od makedonskiot trans, vo koj zapadnaa koga zav~era ve~er pred nivnite o~i se pojavi ‡ so glava i mustaci Goce Del~ev, reinkarniran vo bitolskiot vojvoda Dimitar Crnomarov. Gospod im se nasmevna na napatenite, koga "sosema slu~ajno", minuvaj}i pred Sobranieto na Makedonija, im go razubavi predizborniot miting na pripadnicite na najmakedonskata partija so prisustvoto na Crnomarov i negovata pridru`ni~ka Dijana Trantalovska‡ vojvotkata od Resen. Spored nabrzina napravenata anketa me|u prisutnite novinari na platoto pred Parlamentot ‡ najzgodnata pretstavni~ka na visokoto rakovodstvo na VMRO-DPMNE. Kojznae, mo`ebi prisustvoto na vojvotkata be{e klu~niot moment na predizborniot miting, na koj Dimitar Crnomarov na makedonskata milicija í

80 vele{e "so narodo da postapuvaat so ubo, oti e revoltiran i ne }e moì da se kontrolira ami treba da mu se apelira na razumo na makedonskio narod, da mu se kaì deka ovaa milicija nema da go tepa, oti taa e na{a, makedonska vojska". Bidej}i bea sozdadeni uslovi "da se apelira na razumo na makedonskio narod", Crnomarov, vozbuden poradi istoriskiot moment vo koj se najde, ja zaboravi mislata na Goce Del~ev za kulturniot natprevar me|u narodite, pa namesto nea, dosleden na svojata revolucionerna i intelektualna veli~ina, izjavi: "I pripadnicite na malcinstvata se pripadnici na makedonskiot narod!" Vidno vozbudeni od ova novo soznanie, parlamentarcite od ulicata egzal- tirano ja manifestiraa voodu{evenosta {to malcinstvata se del od niv, upatuvaj}i se mirno i dostoinstveno niz ulicite na Skopje izvikuvaj}i so siot quboven àr: "Satari za [iptari!", "Kade ste sega [iptari?" i peej}i ja qubovnata romansa "neka razberat kletite [iptari, makedonsko ime nema da zagine..." Uviduvaj}i gi svoite peja~ki kvaliteti, tie se upatija kon prostoriite na kasetnata produkcija na Makedonskata radio-televizija, uslovuvaj}i go svojot nastap so menuvawe na site {to se prezivaat na "i}". Kolku za po~etok. Vo zavisnost od situacijata, }e ja preispitaat i podobnosta na onie ~ii{to prezimiwa zavr{uvaat na "ski". 2. Seto ova nema nikava vrska so VMRO-DPMNE. Vpro~em, i nivniot pratenik Tomislav Stefkovski jasno kaà vo emisijata "Otvoren ekran" deka negovata partija nikoga{ svojata programa ne ja zasnovala vrz antialbanstvoto. Najdobar dokaz za toa e lekarot Kova~evski od Tetovo, koj na svoite sogra|ani im dozvoluva da patuvaat vo Cirih. A toa e vrvot na gra|anskite i ~ove~ki prava, zapi{ani vo site me|unarodni dokumenti, {to moè da mu se dade na edno malcinstvo. Zgora na toa i ‡ {iptarsko. Drugo e {to tie se tolku drski, pa tie prava gi zloupotrebuvaat i za Cirih letaat so "Paler Makedonija", ne vodej}i smetka za nedelivosta i neprenoslivosta na suverenitetot na avionot, i toa, gledaj, pod òltoto lav~e na opa{kata. 3. Tokmu zatoa, so kakov obraz novinarite tvrdat deka mitingot pred Sobranieto bil vo organizacija na VMRO-DPMNE? Koga tamu site si se narekuvaa "makedonski narode". I kako {to be{e re~eno na parlamentarnata govornica: "Narodot se pridrùva{e na site pravila". Verojatno na pravilata na antibirokratskata revolucija od Vojvodina i Crna Gora, od pret tri godini. Pratenikot Mitko Anastasovski, koj bil bistro dete, ama komunistite ne mu dale da se {koluva za pravnik, v~era tvrde{e deka mitinga{ite ne barale ni{to osobeno. Samo go barale Andov i Go{ev. Pritoa nosea jamki od jaè i velea: "Eve ja besilkata", "Nie }e vi sudime!" [to pretstavuva visok stepen na demokratija. Osobeno ako besilkata se postavi na nekoe visoko drvo. Ili na jarbolot pred sobraniskata zgrada. 4. Vo sekoj slu~aj, sopatnicite na Mitko Anastasovski se potrudija da go obelat obrazot na Qup~o Georgievski koj, pred da zamine za Amerika vo potraga

6 Sakam da kaàm 81 po me|unarodno priznanie na Makedonija, na novinarite im izjavi deka sin- tagmata "oaza na mirot" e obi~na licemerna fraza. Pa oazata sega ni se pri- ~inuva. Kako fatamorgana. Toa i ne e mnogu daleku od umot, osobeno koga se slu{aat mirovnite govori na Ante Popovski i Todor Petrov, vo koi pora~uvaat: "Mir, ama ne po sekoja cena!" Sî zavisi od toa dali moàt da se najdat poevtini satari za [iptarite. I dali "Komunalec" }e ja poka~i cenata za |ubretarina, za da moè da obezbedi ~ista Makedonija. Kako {to moè{e da se razbere od govorot na Petrov, toj se obide da gi predupredi demonstrantite oti ne e ubavo da baraat ~ista Makedonija, so zborovite: "Prijatelite si gi izbirame sami, a sosedite ni se dadeni od gospod". Dobar nastap za predizborno pretstavuvawe na kandidatot za pretsedatel na Republikata. Osobeno koga se znae negoviot pridones za unapreduvawe na dobrososedskite odnosi so Grcija. Naskoro }e moème da o~ekuvame blokada nekade kaj Grup~in, kade {to pretpostavuvam bi bila granicata so oblasta na specijalen status na Albancite od zapadna Makedonija, koj }e im go podari Evropa. Za da gi za{titi od satarite. [to se odnesuva do Ante Popovski i negovata tatkovinska partija MAAK, pak izlegoa naditreni od VMRO-DPMNE. Im go prisvoija predizborniot miting vo onoj moment koga edno mom~e od Gostivar na plo{tadot vo Skopje re~e: "Gra|anski ustav e za gra|ani, a ne za primitivci. Evropa nema da gi primi Albancite so ke~iwa i ferexiwa". Otkrivaj}i go vistinskiot pat za Evropa ‡ preku ulica, pa pred parlament, evropski nastroenite antibirokratski revolucioneri, sakaj}i da se oslobodat od nepotrebniot tovar, ja pronajdoa vistinskata formula. Pa vikaa: "Umrete, [iptari!" 5. Pra{awe do ministerot Jordan Mijalkov: [to bi se slu~ilo, vo bilo koja zemja na svetot, koja se fali deka e pravna i demokratska, koga nekoj samo bi se obidel da go simne dràvnoto zname od pred institucijata koja e svet simbol na dràvnosta? Bistroto dete Mitko bi reklo: Milicijata be{e konkretna. Za toa {to ne pravi razlika me|u "konkretno" i "korektno" se vinovni komunistite.

NEZAVISEN MAMURLAK 23 noemvri 1991

• Imajte gi site va{i prava za samo 45 dinari

1. Genijalnata ideja na Stojan Andov, sintetizirana vo obi~nata re~enica: "Ajde sega slu`bite neka napravat promaja!", ja spasi Makedonija od stra{nata

82 ustavna kriza, a naedno ni ovozmoì na site da ni jakne ~uvstvoto na nepo- koleblivost, osobeno vo situacija koga }e te ostavat otvoren i neza{titen od razno-razni vetri{ta. Ne smetaj}i go lo{oto raspoloènie na stru~nite sobraniski slu`bi, koi po naredba na {efot moraa da pu{tat veter, atmosferata vo Sobranieto be{e leèrna i prijatna. Pratenicite glavno ubavo se zabavuvaa, podgotvuvaj}i se za {to poefekten estraden nastap pred TV kamerite, a odvreme navreme, tajno, pod klupite, vnimavaj}i da ne gi vidi Hanxiski, gi u~ea stihovite na makedonskite patriotski pesni, od Ilindenskoto vostanie do denes. Sepak, pobednik na "Goce fest" kako {to se o~ekuva{e stana Hanxiski. Dobro upatenite tvrdat deka za toa mnogu pogolema zasluga od negovoto revolucionerno minato ima bugarskoto ka{kaval~e vo edna raka i viskito na Faik Abdi vo drugata, {to kako kombinacija, vo ovoj svetol moment na makedonskata istorija, a osobeno kako izraz na konstruktivnata, umerenata i kon site otvorena politika na makedonskata diplomatija, dojde kako dadena od gospod. Klu~niot moment, koj spored svoeto zna~ewe ja nadmina i legendarnata ideja na Stojan Andov i evropskata kombinacija na Hanxiski, be{e nastapot na gospo|ata Dimitrova kako orovodec i nejzinata transformacija od prva violina na Parlamentot vo prva igraorka na samostojna Makedonija. Nejzinoto konkretizirawe na prethodniot nastap na govornicata, koga zboruva{e deka ne treba da se sramime od gun~iwata i opincite, naide na op{to odobruvawe na narodnite masi, pa kako gospo|ata Ratka na proslavata ne se pojavi kako {to se o~ekuva{e vo narodna nosija, toa ne be{e pre~ka edna druga patriotski nastroena gra|anka, na originalnoto pra{awe na novinarot: "Kako se ~uvstvuvate?", na TV ekranite da odgovori: "Da ìvee Makedonija na ~elo so Kiro Gligorov i partijata!". Na ovaa trogatelna scena, koga postoe{e opasnost vozbudenata gra|anka vo nacionalniot zanes da si go zeme doma mikrofonot, zaedno so kolegata Zoran Traj~evski, koj so nat~ove~ki napori í go trgna od racete, ne ostana ramnodu{na duri ni Dosta Dimovska. Taa, obi~no ladna i smirena, cvrsto re{i da ne go po~ituva partiskiot stav i nepokoleblivo se fati na oro. Toa í dojde kako nekoj vid pokajanie {to ne glasa{e za Ustavot, pa vo dogovor so Stoile Stojkov, koj ubeduva{e deka glasal, ama skri{no, kako komunistite, so zdruèni sili go ostavija na cedilo Dragi Arsov. Toj i pokraj sî ostana dosleden na svoeto sfa}awe na partiskata disciplina. Mnogu dobro znae {to zna~i toa ‡ "demokratski centralizam". U{te od mladite komunisti~ki denovi. [teta {to ne dojde na proslavata. Nema{e koj da pee. 2. Gledaj}i gi glavnite junaci na najomilenata TV serija, gra|ankite i gra|a- nite na Makedonija ne moèa da ne ja spodelat radosta {to poslednata epizoda zavr{i vo stilot na amerikanskite limunadi ‡ so lapa~ka, pija~ka i baknuvawa koj so kogo }e stigne. Uvereni deka so Ustavot }e ni bide sekoj den oro i pesna, zadovolnite izbira~i izlegoa na ulicite i plo{tadite. Sega nikoj ne moè da gi vrati doma. A kamoli na rabota.

6* 83 Sledej}i ja teorijata: Koj videl dobro, te{ko mu e da se vrati na polo{o, vo praksa proverena li~no od premierot Kqusev koga se zaboravi vo Avstralija, na narodot mu se zaarni, pa si go proslavuva Ustavot sekoja ve~er. Mamurlakot {to gi ma~i sekoe utro, koga }e se pojavat na rabota, na fakultet ili vo u~ili{te, gra|anite stoi~ki go podnesuvaat kako nivni nesebi~en pridones za stabilnosta na samostojna i suverena Makedonija. Lebot i igrite vaàt za site podednakvo. Zav~era i otvoraweto na picerijata na Fufo, na gradskiot plo{tad vo Skopje, be{e prosledena so op{to- narodno slavje i veselba vo ~est na Ustavot. Site jadea i pieja bez pari. Kako vo komunizam. Pratenicite bea smesteni vo noviot objekt. A narodot ‡ pod pana|urski {ator. 3. Koristej}i go zgolemeniot patriotski naboj na skopjani, zajaknat so po nekolku "ekstra skopsko", grupa mladinci, verojatno prvi uviduvaj}i deka od pesna i igra ne se ìvee, go prodavaa Ustavot na Makedonija, reklamiraj}i go so izvicite: "Imajte gi site va{i prava za samo 45 dinari!" ûdno. Dva dena pred toa firmata "21" go prodava{e Ustavot za 150 dinari. Mladincite go rasprodavaa za 45. Vo ponedelnikot }e go otpe~ati "Nova Make- donija" i }e moète da go imate samo za 15 dinari. Cenata na Ustavot nezadr`livo pa|a. ]e mora da se izgotvi nov Ustav. 4. Mora vo ovaa rabota da ima spletkano prsti onoj avtoriteten potpretsedatel na vladata na Srbija Budimir Ko{uti}. Izgleda toj otpe~atil otpove}e Ustavi, za da im ja namali cenata i da nî natera da pi{uvame nov Ustav. Vo koj }e navedeme deka Makedonija e dràva na srpskiot narod i na oslobodenite od nego narodi. So {to kone~no petmilionskiot napaten srpski narod na ovie prostori }e uspee da go prepravi falsifikuvaniot popis spored koj tuka ìveele samo tri milioni Srbi. Ako ova ne e alarm za na{ite vlasti, toga{ neka se zamislat nad odgovorot {to generalot Stevan Mirkovi} im go ispratil na rakovoditelite na Socijal- demokratskiot sojuz. Im rekol: "Nie }e se vratime!" Ako nivnoto vra}awe bide taka triumfalno kako {to be{e osloboduvaweto na urnatinite na Vukovar, podobro i~ neka ne doa|aat. Dovolno ni e {to sekoj den "Slobodanka ekspres" ima makedonsko kat~e vo koe go osvestuva makedonskiot narod deka ne mu ~ini rakovodstvoto. 5. Vo duhot na izmenetata programa za idejno-politi~koto obrazovanie vo edinicite na nekoga{nata JNA, vo vesnikot "Narodna armija" se javuva reklama so kupon za pora~ka na komplet od ~etiri knigi pod naslov: "Golemite srpski vojvodi". Koga }e splasne interesiraweto za niv, doa|a na red pora~kata od Odbra- nite dela na Voislav [e{eq.

84 SIN BRAK 30 noemvri 1991

• Pesnata "Zemi mom~e Makedon~e", sosema sprotivna na noviot pretpriema~ki duh

1. Najstra{noto pomina. Polupretsedatelstvoto od Belgrad, {to si se zamisluva kako vrhoven komandant na nekakvasi armija, godinava zaboravi da ni go ~estita praznikot so po desetina plotuni od desetina artileriski orudija vo site glavni gradovi na republikite. [to i pokraj vidnoto olesnuvawe ne treba da nî uspie. Osobeno ako se ima na um poznatata poraka na Branko Kosti} Koren ,upatena na eden mirnodopski miting do negovite Crnogorci: "ûvajte gi kur{umite, }e vi trebaat za podocna!" Znaej}i kako podocna bea upotrebeni ne samo kur{umite, tuku i razno-razni bombi, mini i granati, moè so sigurnost da se tvrdi deka opasnosta ne e sosema izbegnata. Ako se ima predvid strogata principielnost na polupretsedatelot Branko Koren, ni{to ~udno od nego da pristigne ~estitka so zadocnuvawe. Pa u{te edna... Pa u{te edna... Za potsetuvawe. Pa posle }e pravime udarni brigadi, odnovo da gi izgradime gradovite. Kako Vukovar. Vo oslobodenite krai{ta }e vovedeme voen komunizam. Doìvoten {ef na privremenata vlada }e ni bide Borisav Jovi}. Toj {totuku se vrati od Kina, kade {to se usovr{uva{e vo oblasta: "Principielno odrùvawe na vlast, ignoriraj}i politika na svr{en ~in, so poseben osvrt na voena demokratija i vospostavuvawe tenkovska blagosostojba, po metodot "Tjen an men." So {to gi dobi site potrebni kvalifikacii da nî povede vo sre}nata i radosna idnina. Toga{ duri ni Slobo Veliki nema da moè da mu zabrani dostojno da go odbeleì praznikot. ]e vikne Boro: "Pali!" i }e grmne tolku silno, da se slu{ne od Kuba, pa do Kina. Cel svet }e ni se ~udi. I }e bega, kako {to sega site begaat od Srbija. 2. Vo edno leèrno pretprazni~no raspoloènie, o~igledno ne sekiraj}i se mnogu kolku }e ni bide prekrasno, ako Boro i Branko sepak re{at da ne {tedat municija, pa sve~eno da ni go ~estitaat praznikot, go "fativ" drdo- reweto na edna grupa devojki vo moeto omileno kafule, koi glasno razmisluvaa na tema: "Deset iljadi sini {lemovi ‡ deset iljadi mo`nosti za maèwe vo stranstvo". Zgrozen od niskoto patriotsko nivo na moite sogra|anki, a osobeno fra- piran od soznanieto deka tie voop{to ne ja fermaat zabranata na invalidi- ziraniot vrhoven komandant za napu{tawe na zemjata, {to taka drsko go manifestiraa, ne obrnuvaj}i voop{to vnimanie na partizanskiot mar{ "Ej Boro, lepi Boro", seto ova im go raskaàv na moite kole{ki od redakcijata. Namesto da ja spodelat mojata lojalnost kon doma{ni i seriozni vrski, tie vo duhot na novoto vreme iskaàa zavidno nivo na pretpriema~ki menta-

85 litet. Taka nasproti moite o~ekuvawa da se zafatat so produkcija na plo~ata so naslov: "Zemi mom~e Makedon~e, pa da vidi{ {to e raj", so cel ideolo{ko otreznuvawe na zaludenata mladina, tie re{ija da formiraat agencija za kontakti i strojni{tvo so firma: "[lem sin ‡ brak fin A.D." Sega na kolegite od politi~kiot sektor im ostanuva zadolènieto najitno da kontaktiraat so Kiro Gligorov, Vasil Tupurkovski i Denko Maleski, da gi zamolat vo me|unarodnite institucii da baraat sini {lemovi i vo Makedonija ‡ da ne izleze biznisot badijala. Za taa cel ve}e e lansiran i reklamniot slogan "Penis bonus, paks in domus", {to parlamentarcite na PDP i NDP, koi imaat obi~aj da se rasfrlaat so latinski izreki, bi go prevele vo sovremena varijanta "Dobar {lem ‡ mir vo ku}a!" Patem, neka pobaraat vo edinicite {to }e dojdat kaj nas da ima i ponekoja èna. 3. Na prekubrojnite vo agencijata "[lem sin ‡ brak fin A.D." ne im preostanuva ni{to drugo, osven da go kontaktiraat pretsedatelot na SK-DJ Dragi{a Atanasovski. Kako {to pred nekoj den objavi "Politika", toj si nara~al intervju vo ovoj vesnik. Negovite slu`bi za informirawe mu gi napi{ale pra{awata. Istite slu`bi po nekolku dena mu gi odgovorile. Potoa bil povikan novinarot, da mu go predadat ot~ukaniot tekst. I nakraj mu pobarale broj na ìro-smetka za da mu platat za intervjuto. Zatoa {to bilo dobro. Agencijata na Dragi{a, osven {to se zanimava so finansisko potpomagawe na dobrite novinari, raboti i na planot na fizi~kata za{tita na semejstvata na oficerite na armijata. Op{tinskiot odbor na SK-DJ od Kumanovo go predupredi organot na Upravata za vnatre{ni raboti deka, dokolku ne prezeme merki za za{tita na oficerskite semejstva, toga{ ~lenovite na SK-DJ }e prezemat najefikasni merki za odbrana od nasilnicite. 4. Po ova ostanuva dilemata dali Dragi{a ima prvenstvena zada~a da gi {titi oficerskite èni ili pak nalogodava~ot od Belgrad mu naredil na "300 do 500 iljadi Srbi vo Makedonija" da im gi obezbedi site srpski prava. Zatoa {to Srbite kako interplanetarni su{testva imaat istoriski prava da go po~ituvaat samo Ustavot na Republika Srbija, bilo kade da se nao|aat. Toa e istoto kako i so Makedoncite vo Srbija. Za niv tamu vaì samo Ustavot na Makedonija. 5. Takvoto pravo na Makedoncite ne im e dadeno samo vo dale~nata Japonija. Na primer, pravoto na pcuewe i povikuvawe na tepa~ka. Po snimkata {to denovive ja vidovme od tepa~kata vo parlamentot na Tokio, krajno vreme e da go ispratime na{iot Mile Struja na stru~no usovr{uvawe na Dale~niot Istok. Tamu nema: "Ante - ante kurela!" Ili, {to bi rekol odbornikot Stani{a Stoev vo krajniot stepen na svojata kreativna sposobnost za dijalot: "Ako sakate da se tepame, ajde da izlezeme nadvor!" Japoncite toa go pravat precizno i re{itelno. I ne gubat vreme. Se tepaat na govornica.

86 6. Premierot Kqusev seto toa bi go re{il lakonski. Dolgo }e se pameti negoviot komentar vo zabavnata emisija "Direktno so Vladata": "GLUPOSTI!" (Vnimavajte, akcentot pa|a na "O").

VRHOVEN TOKMAK 7 dekemvri 1991

• Vo ekonomskata pusto{ mo`e da nî spasat samo "Nestle" ~okoladi

1. Sobiraj}i go posledniot atom od istro{enata makedonska sila, koj ostana blagodarej}i na moeto drsko i nekooperativno odnesuvawe kon makedonskite srbokomunisti koi mi bea ma~iteli vo zandanata nare~ena Jugoslavija, re{iv da si go soberam dostoinstvoto {to, kako {to nau~no vtemeleno ni objasni Qup~o Georgievski, mi padnalo na najniskata granka. Arno ama, apokalipti~noto proro{tvo na vojvodata od Del~evo, koj so pomo{ na astrolo{kite ispituvawa vr{eni vo Bugarija ni najavi ekonomska pusto{, mi ja ubi sekoja pomisla na ìvotot vo nezavisna, suverena, samostojna i obedineta Makedonija. Toa, kombinirano so najnovoto soznanie deka "tie {to treba da go pravat toa nemaat vizija, sposobnosti i ne znaat kako da go napravat toa", plus ‡ golemoto razo~aruvawe deka novata makedonska pari~na edinica nema da se vika "lev" i kone~no, suroviot realen fakt deka otsega, pa natamu, zabavno-humoristi~nata serija "Direkten prenos od Sobranieto na Makedonija" }e bide posiroma{na za akterskite majsto- rii na Qup~e, me frlaat vo dlabok o~aj, taka {to navistina sum zagrièn koga }e moàm da soberam barem u{te eden atom da si go podignam dostoinstvoto, na barem edna granka pogore. Dlaboko svesen deka vo ovoj teòk moment za makedonskata dràva ne smeam da izlezam predavnik i da tro{am inflatorni srpski dinari za kni`ni maram~iwa "Paloma" ili, skraja bilo, za "Celeks" od SAO Bawa Luka, se vozdrùvam da ne zaridam. Iako, od druga strana, spored koli~estvoto na solzite koi moàm da gi pu{tam za Qup~e, moàm da pomognam za podobruvawe na elektroenergetskata situacija i da gi napolnam akumulaciite na napatenata ni tatkovina. Sepak, mi se ~ini deka od ovoj dopolnitelen trud nema da ima potreba. Edno- stavno, ne veruvam vo nikakvi balkanski proro{tva sî dodeka niv ne gi potvrdi na ovie prostori ve}e dokaàniot vidovit Mitko Anastasovski. Bidej}i toj toa ne go stori, nema potreba od trevoèwe na javnosta. Osven ako dopolnitelno ne se vozbudivte poradi ostavkata na Dragi Arsov. Jas li~no za toa nemav vreme. Bidej}i Dragi i Qup~o, kako {to be{e re~eno, i do{le i si oti{le vo paket, se zanimavav so odgatnuvawe na dilemata: Koj na kogo mu e ma{ni~ka? I si zamisluvav kako stoi ma{ni~ka na paket zavitkan vo polukartonska hartija za pakuvawe od sofiskiot CUM.

87 2. Vpro~em, su{tinskoto nesoglasuvawe na Qup~o e vo paket-aran`manite na ostanatite od makedonskiot vrv. Mislam deka posledniov pat najmnogu go iznervira Vasil Tupurkovski. Koga slu{na deka Cile od Amerika }e ni donese "Nestle" ~okolado i u{te koga vide kako srbokomunisti~kite i neobol{evisti~ki novinari se raduvaat na podarokot na vuj~e od Amerika, re{i i nego da go spomene vo svoeto najnovo delo "Kritiki na mudrata, razumnata i slatka makedonska politika". Vo koe edno celo poglavje se zanimava so pra{aweto: Kako moè{e Cile, bez da se konsultira so nikoto, da pravi predavni~ki razgovori i na neo- svesteniot makedonski narod da mu nudi "Nestle" ~okolada, koga spored bugarskite astrolozi ni nastapuva period na totalen ekonomski haos? Vo takva situacija, kojznae {to sî moè da mu se slu~i na narodot, koj spored Qup~o e celosno zabluden. Najbezbolnoto ne{to {to moè da nî snajde, vaka nacionalno neosoznaeni, neodbraneti i izlaàni od makedonskoto rakovodstvo, e da go frlame ~okoladoto, a da gi jademe zlatcata. 3. Ona {to moè da bide najlo{o za Cile e vedna{ po vra}aweto od Amerika da bide presretnat od specijalnite pe{terski edinici na Branko Koren i da bide priveden vo {tabot za za{tita na zagrozenite Srbi. Siroma{kiot, sigurno vo Amerika nemal mo`nost da ja slu{ne najnovata izjava na d-r Koren vo koja ja predupreduva me|unarodnata zaednica deka "mora da sfati, duri i po cena na ekonomski sankcii i nafteno embargo, nema del od srpskiot narod vo ovaa Jugoslavija koj bi go ostavil srpskiot narod vo Hrvatska da bide povtorno izloèn na fizi~ka likvidacija i genocid, pa makar se borele za negova za{tita i negovo pravo i so tokmaci". Ne e tolku stra{no kako Cile }e se snajde vo uloga na komandant na nekoja tokma~ka divizija. Mnogu pogolem problem }e bide kako }e mu stoi ìvotinskata koà, kako nova uniforma na vrhovniot komandant. Barem vo periodot dodeka Branko, so ~in "tokmak so tri kokardi", ne go nagovori da prejde na makrobiotika, na Cile }e mu bide zabraneto da prisustvuva na sostanocite {to }e se odrùvaat vo dlabo~inata na nekoja belgradska pe{tera. Kako osobeno zainteresirana stranka, dogovorite so Grcija za zapla{uvawe na makedonskite gra|ani so prebojadisani avioni }e ostanat tajna za "takanare~eniot" Vasil Tupurkovski. Kojznae, moèbi, ako doznae na koe mesto Grcite pak }e vlezat na na{eto nebo, }e organizira odbrana. Em }e se opravda pred Qup~o Georgievski em }e gi iznenadi vrhovnite tokmaci so upotreba na makedonskoto super tajno oru`je. Dokolku tajnata ve}e ne ja izdal ministerot za vnatre{ni Jordan Mijalkov, jas ja prezemam odgovornosta za izdavawe voeni tajni. ]e gi ga|ame so lastegarki. 4. Molam koga }e mi se sudi za {totuku napravenoto krivi~no delo, kako olesnitelna okolnost da se zeme predvid mojata lojalnost kon Vladata. Vo ponedelnik li~no na premierot Kqusev }e mu prijavam edna kole{ka koja ne ja po~ituva odlukata na Vladata za zabrana na iznesuvawe prehranbeni proizvodi od Makedonija. Moite {pioni mi javija deka koga neodamna slu`beno

88 patuvala za Belgrad, vo avionot vnela tri |evreci. I ne uspeala da gi izede vo makedonskiot vozdu{en prostor.

MILUVANI NECELIVANI 14 dekemvri 1991

• Makedonskite `eni se zadovolni od Vladata

1. Kako da kaàm deka nikoj ne nî saka, ama ne sakam da si pomislat deka poradi toa pa|am vo o~aj? Kojznae kako mu e na pretsedatelot Gligorov so site onie pisma {to denovive gi pi{uva i gi ispra}a niz svetot. A tolku mnogu se trudevme da im se dopadneme na site. Pa nakraj si ostanavme miluvani necelivani. Izgleda premnogu koketiravme so starata qubov. Taka e toa sekoga{ koga "em ti se iska, em ne ti stiska". Pa qubovta ostanuva samo na predigra. Mnogu "{araj-baraj", a na krajot pak nezadovoleni. Duri i eden Rado{ Smiqkovi}, na koj, so samiot fakt deka e vo rakovodstvoto na partijata na Milo{evi}, po definicija ne bi trebalo mnogu seriozno da mu se fa}aat zborovite, vo intervju za "Borba" se ~ude{e zo{to Makedonija kone~no ne se opredeli ‡ saka da bide sama ili so niv? Kako odgovor, nie go isprativme potpretsedatelot na Sobranieto vo Belgrad da se slika so tvorcite na srpsko-crnogorskata Belgradska inicijativa za za~uvuvawe na Jugoslavija. I toa na sostanok na koj se rasprava za buxetot za narednata godina i za finansirawe na armijata. 2. Tuku, dajte nekako da mu ja za{titime rakata na pretsedatelot. Od mnogu pi{uvawe pisma moè da si ja povredi. Belkim nema vedna{ po priznavaweto na Slovenija i Hrvatska da se predavame. Duri toga{ }e treba pi{uvawe i pi{uvawe... Situacijata e komplicirana, bidej}i vo ovoj delikaten moment za makedonskata dràva pretsedatelot ostana bez potpretsedatel. Kako itna zamena za vojvodata Qup~o go predlagam To{o Petrov. Navistina, ambiciite na To{o pukaat kon pretsedatelskoto mesto, ama }e mora da ~eka da napolni 40 godini. Dotoga{ ne se somnevam deka ulogata na pi{uva~ nema da si ja izveduva krajno sovesno. Ne za xabe vo Sobranieto go vikaat skriboman od prva klasa. Na potpretsedatelskoto mesto To{o }e mu dade op{toevropski pristap. Ne tolku zatoa {to na Grcija í se dobro poznati negovite zalagawa za otvoreni granici i sloboden protok na lu|e, stoki i idei. Pove}e oti kako desna raka na Gligorov, potpretsedatelot To{o }e moè da mu se najde pri raka i na lordot Karington. Sigurno vo negovata fioka ve}e stoi podgotven dokument na Ha{kata konferencija.

89 Ostanuva u{te pra{aweto koj }e gi zatvora kovertite i koj }e gi liè po{tenskite marki na pismata. [to od svoja strana ne bi trebalo da pretstavuva kojznae kakov problem. ]e se raspi{e konkurs. Moè da se napravi kvaliteten izbor. Ligu{i imame kolku {to saka{. 3. Na krajot na krai{tata, {to sme zapnale tolku so toa me|unarodno priznavawe? Demek, taka polesno }e vlezeme vo Evropa. [to }e ni e toj luksuz koga Evropa }e ja snema pod udarite na golemogermanskiot neonacizam? Uglednata "Slobodanka ekspres" vo v~era{niot broj otkriva deka izvornata dokumentacija od vremeto na Hitler "do vlakno se poklopuva so sega{nite javni i donekade prikrieni apetiti na Mok, Gen{er, Kol..." Pa vo naslovot ekskluzivno pora~uva: "Obedineta Evropa ‡ Gebelsov izum". Dvanaesettemina vo Mastriht samo nî laèa deka pravele nekoja evropska unija. Tie ti rabotele po idejata na Gebels. Sozdavale ~etvrti rajh. I samo ma~kaat o~i deka toa go pravat za da obezbedat poubav i pobogat ìvot na svoite gra|ani. Koga celiot ~esen svet znae, a toa i "Slobodanka ekspres" go tvrdi, deka tie baraat `rtvi. A koj treba da bide `rtva? Za stru~wakot koj gi otkriva Gebelsovite dokumenti i avtorot na tekstot nema dilemi: "Odgovorot e, koga se Germancite vo pra{awe, sekoga{ ist: Slovenite. I me|u niv osobeno ‡ Srbite!" Ete, zatoa Slobo Veliki pred nekoj den í objavi vojna na cela Evropa. Originalno i vo duhot na istoriskata tradicija go iskoristi sobirot po povod jubilejot od po~etokot na borbata protiv fa{izmot za da gi povika Srbite da ja prodolàt borbata {to ja zapo~nale u{te vo 1941. So taa razlika {to sega glavnata udarna sila mu se ~etnicite. 4. Udarna sila pak na slovene~kite èni im se ‡ jajcata. Lesno im e nim, na ~ekor pred me|unarodno priznavawe, da se sobiraat pred parlamentot vo Qubqana i da ja destibiliziraat vladata ga|aj}i gi prozorcite so jajca. I da mu vikaat na svojot premier: "Lojka, Lojze nema jajca!". Sî zatoa {to demohristijanite na Lojze Peterle sakaat so noviot ustav da go zabranat pravoto na abortus. Ete taka i Slovenija minuva niz istiot pat na neizvesnost i uli~na demokratija, kakva {to vide Makedonija pred donesuvaweto na Ustavot. Kaj nas baraa "~ista Makedonija", tamu vikaat "Abortus je pravica, dràva je prasica". So eden golem plus za makedonskite rakovoditeli koi ne dozvolija da "im se slu~at ‡ èni". Nitu premierot Kqusev dobiva{e zabele{ki sli~ni na negoviot slovene~ki kolega, nitu pak po zgradata na na{eto Sobranie letaa jajca prosledeni so izvicite "Vie ova go nemate". Toa e golem kompliment za ustavo- tvorcite, po~nuvaj}i od premierot, preku ekspertite, pa sî do pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov. Nema {to, moàt da se natprevaruvaat so slovene~kite rakovoditeli. Na{ite umeat so ènite. 5. Na takvi maì{ta te{ko deka }e moàt da im na{tetat razno-razni vladi vo senki. Toa {to na Kqusev mu se pri~inuvaat senki, vo oblik na Balaban od Ohrid, ne mora da zna~i deka osobeno go zagriùva najavata na VMRO-

90 DPMNE deka }e formira vlada vo senka i }e premine vo opozicija. Odvaj ~ekam da go vidam sostavot na taa vlada. Odamna slatko ne sme se nasmeale. Se pra{uvam samo kako vakva son~eva zemja }e izgleda so tolku vladi vo senka. Kojznae, pokraj socijaldemokratite i VMRO-vcite, mo`ebi utre }e im tekne da formiraat vlada i reformistite. PDP i NDP i onaka i ovaa oficijalnata vlada ja tretiraat kako da e vo senka. Pa duri i Vlado Golubovski, so svojata brojna prateni~ka grupa, mo`e da re{i da odi vo opozicija i da formira svoja vlada. Duri toga{ }e ni bide super. Vo debela ladovina.

EVROPA TROPA 21 dekemvri 1991

• Srbija vnimatelno }e gi razgleda barawata na evropskite dr`avi za nivno priznavawe

1. Samo ~ovek da ne im se najde vo koàta na Evropejcite. Siroma{kite, namesto da se podgotvuvaat za proslava na Boìk, tie se zafateni so pi{uvawe pisma do Srbija, so barawe da bidat priznati. Zatoa {to agilniot potpretsedatel na srpskata vlada Budimir Ko{uti} izjavi deka Srbija nema pri~ina da bara priznavawe od nekoj {to ima pokusa istoriska dràvnost od nea. Evropskite parlamenti sega zabrzano rabotat na prisposobuvawe kon uslovite {to im gi postavi Srbija, ako sakaat da bidat priznati nivnite dràvi. Barawata za nezavisnost treba da gi ispratat do sesrpskata arbitra`na komisija, na ~ie ~elo e ugledniot i nadaleku poznat odmeren pravnik Budimir Ko{uti}. Toj }e oceni dali Evropejcite gi zadovoluvaat kriteriumite da bidat me|unarodno priznati. Edinstveno treba da odgovorat na slednite pra{awa od "Srpskata deklaracija za kriteriumite za priznavawe na zemjite koi ja so~i- nuvaat takanare~enata Evropska ekonomska zaednica". a) Dali se soglasuvaat na teritoriite me|u nivnite administrativni granici kade {to ìvee makar i eden Srbin da formiraat srpski avtonomni oblasti? b) Dali se obvrzuvaat da vovedat zadolìtelno izu~uvawe na najsvetskiot jazik ‡ srpskiot, za da moàt nivnite dràvjani da "govore srpski da ih ceo svet razume"? v) Dali }e prezemat seopfatni merki za menuvawe na na~inot na ishrana i postepena zamena na te{ko svarlivata hrana so korewa, proizvedeni vo kolhozite na Branko Kosti}?

91 g) Dali }e nabavat specijalni priemnici za priem i emituvawe na dnevnikot na TV Belgrad, zaedno so dodatokot, so obvrska za vreme na nivnoto emituvawe neprijatelskite satelitski stanici da emituvaat seriozna muzika? d) Dali prifa}aat site telefonski razgovori da gi najavuvaat eden mesec odnapred na prislu{nata telefonska centrala vo Belgrad? ^lenkite na srpskata zaednica se dogovorija, pokraj gorenavedenite uslovi, za Germanija da vovedat dopolnitelni kriteriumi. Dokolku Kol i Gen{er sakaat da dobijat pozitiven odgovor od Ko{uti}, treba da se obvrzat vo idnina da ne go upotrebuvaat imeto Germanija za svojata zemja, bidej}i toa predizvikuva kompleks na povisoka vrednost kaj srpskiot narod, koj dva pati ja pobedil taa "tvorba". Potoa, pokraj dozvolata za formirawe SAO na etni~kite i istoriskite teritorii {to gi naseluvaat srpskite gastarbajteri, takanare~enata germanska tvorba }e mora prva da ja priznae republikata na Luì~kite Srbi. 2. Sre}a na{a {to nie ne sme ~lenki na EZ. Inaku te{ko deka }e moèvme da konkurirame kaj sudijata Budo. Kolku za po~etok, }e moravme na mestoto minister za nadvore{ni raboti da go postavime Blagoja Hanxiski. Nemu nikoga{ nema{e da mu se slu~i takov diplomatski gaf, kakov {to napravi ministerot Denko Malevski koga vo obra}aweto do parlamentot gi zaboravi gospo|icite. Nastrana {to Hanxiski, kako profesor na elektrotehni~ki fakultet, na Sobranieto bi mu ponudil mnogu poubava deklaracija za me|unarodno priznavawe, otkolku onaa {to ja zamislile vo resornoto ministerstvo. I taman pomisliv deka, po principielnata kritika na Hanxiski, }e se javi premierot Kqusev da kaè: "]e ja vidime nie taa rabota" i da go zadolì Minis- terstvoto za odnosi so stranstvo da ispita dali vo Slovenija i Hrvatska ministrite im se obra}aat samo na gospo|ite, a ne i na gospo|icite, za da moè da prezeme merki na odgovornost, koga spasot za ministerot Maleski pristigna tokmu od tamu od kade {to najmalku se o~ekuva{e. Za zbor se javija najreprezenta- tivnite pretstavni~ki na parlamentarnite gospo|ici \ulistana Jumerovska i Dosta Dimovska, koi, davaj}i mu celosna poddr{ka na ministerot Maleski, mu gi potkopaa site nadeì na Hanxiski za lansirawe vo diplomatskata orbita. Od izvori bliski na gospo|icite Jumerovska i Dimovska se doznava deka tie mnogu dobro razbrale oti obra}aweto: "Gospo|i i gospoda pratenici" e diplomatska finesa na ministerot Maleski. Toj namerno ne gi pozdravi gospo|icite, od prosta pri~ina {to zboruva{e za politika na neme{awe vo vnatre{nite raboti na drugi i nemawe teritorijalni pretenzii. A takva politika se primenuva samo kaj gospo|icite. Sosema drugo pra{awe e ako gospo|icite re{at po miren pat da go iskoristat pravoto na samoopredeluvawe, do otcepuvawe. 3. So zada~a da gi otstrani site opasnosti koi moàt da nastanat so nekon- troliranoto dvièwe na sinite {lemovi i nivniot interes za vlijanie kaj

92 ~esnite gospo|ici i gospo|i, Srbija re{i da formira dràven komitet za odnosi so ON. Na negovo ~elo e Bora Jovi}, no samo formalno, zatoa {to glavniot oficer za vrska so strancite e zastavnikot Sejdo Bajramovi} koj svoevremeno izjavi deka ima iskustvo so sinite {lemovi. Toa {to negovoto ime ne se spomenuva vo spisokot na ova zna~ajno telo e zatoa {to negovoto prisustvo kako vrven voen stru~wak se ~uva pod pe~atot "voena tajna". Spored {ifrite koi uspeavme da gi de{ifrirame se odziva samo na lozinkata "Tom- bola", so javkata "Bingo!" Mister Bingo svojot angliski jazik go usovr{i vo razgovorite so lordot Karington, koga, kako {to soop{ti negovata slu`ba za informirawe, se interesiral za zdravjeto na gospo|ata Kristl Karington, a razmenil iskustvo od porane{nata sorabotka so Aleksis. Bidej}i lordot Karingon sega treba da odgovori na uslovite {to mu gi postavi Srbija, Mister Bingo, uveren deka naskoro celiot svet }e zboruva srpski, prestana da ja gleda neprijatelskata angliska serija "Alo, alo" i da si go kr{i jazikot ve`baj}i: "Fa, fa, faa, fa, fa, faa..." Pove}e nema da mu treba. Otsega }e razgovara samo so Amerikanci. 4. Dopolnitelna pri~ina za nezadovolstvo predizvika vesta {to v~era pristigna od London, kade {to na aukcijata vo "Sotbi" sabjata na knez Mihailo Obrenovi} ja otkupil nekoj nepoznat kupuva~, koj licitiral preku telefon. Sabjata trebalo da ja kupi Jugosloven {to ìvee vo [vajcarija i da ja dade na nekoj srpski muzej, no ne ja izdràl trkata na licitacijata. Toa be{e pri~ina v~era{na "Politika" razo~arano vo eden naslov da konstatira: "Sabjata na knez Mihailo ne doa|a vo Srbija". Sigurno telefonskiot kupuva~ bil od Germanija. 5. Ante Markovi} zadocni. Da podnese{e ostavka pred nekolku meseci, sigurno }e mu be{e posvetena naslovnata stranica.

MAMA MIA 28 dekemvri 1991

• Vo Evropa }e vlezeme so {kembe-~orba i rasolnica

1. Na po~etokot bevme iskreni i prostodu{ni. Potoa se pravdavme deka sme bile naivni. Podocna ve}e se po~uvstvuvavme dlaboko navredeni i izla`ani. Nakraj izleze deka sme bile definitivno ‡ glupavi. Pritoa ne nî pravda nikakvo obvinuvawe kon drugite koi se ‡ rasipani. Sekoj den o~ekuvavme nekakvo iznenaduvawe so na{a pari~na edinica, koga kako novogodi{en poradok si dobivme srpski dinari. Velat: "Nema mesto za panika, gi ima dovolno!" Taman kolku i nie da go podneseme tovarot na platite

93 na voenite zlostornici. I da pridoneseme za rentabilno proizvodstvo na pe~atnicata vo TOP-~ider. Gra|anite na Makedonija, dlaboko ubedeni deka so prebojadisanite hartii~ki, od koi e izbri{ano imeto na nivnata republika, im se za{tituva zakrpeniot xeb, vo znak na blagodarnost kon pravovremenite re{enija na makedonskata vlada ~ekaat vo redici za da se poklonat pred {alterite na bankite. Vo oblasta pak na kurirskata i preveduva~ka dejnost za 1991 godina, osobeno priznanie za unapreduvawe na preveduva{tvoto od srpski na makedonski jazik, í se oddava na Narodnata banka na Makedonija za nejziniot posleden trud: "Voveduvaweto srpski dinari na teritorijata na Makedonija nema nikakvo politi~ko zna~ewe". Sosema osloboden od pomislata deka moèbi Srbija pak saka ne{to da nî zafrkne, se zafativ so temelno ~itawe na Ustavot i kone~no se uspokoiv koga ja pronajdov odredbata spored koja "Narodna banka na Makedonija e emisiona banka". Drugo pra{awe e {to na guvernerot nikoj ne mu kaàl {to treba da emitira. Pa, siroma{kiot, {alterite mora da gi snabduva so pari koi edinstveno mu bile ponudeni. I ne treba da mu se lutime {to sega ni nudi najevtina hartija. Ednostavno, ~ovekot nemal izbor. 2. Denta koga pristigna vesta za ekspresnata zamena na jugoslovenskite dinari so srpski i koga crniot kurs na devizite po~na naglo da raste, eden kolega od Makedonskoto radio so skrien mikrofon me|u dilerite na skopskata berza vo Starata ~ar{ija go zabeleà ovoj dijalot: ‡ Brzo reagirate? ‡ Normalno! Toa ni e rabota. Nemame nikakva pri~ina da se somnevame deka novinarot bi go dobil istiot odgovor, ako po nekoja slu~ajnost toj den se pojave{e na sednicata na Sovetot na mudrecite, vo javnosta poznat kako Vlada na eksperti. Vpro~em, od soop{tenieto {to ve~erta pristigna po redakciite, jasno se vide deka ekspertite, srede meteòt i haosot {to nastana so zamenata na parite, re{ile da napravat radikalen presvrt. Makedonskata novinska agencija TAM pove}e nema da se vika TAM, tuku }e se vika MIA. Mama mia! 3. Vo op{tiot trend na osovremenuvawe i premin od tam-tam na visoka zapadna tehnologija se priklu~i i Sobranieto na Makedonija. So dol`na po~it kon pokojniot sistem, bidej}i sepak po~eka da mu napravi ~etiriesetdneven parastos i da mu go isprati duhot, na ~etirieset i prviot den od donesuvaweto na noviot ustav re{i malku da go izmeni. Amandmanite za izmena odat na ekspresna javna rasprava. Evropa nema vreme za ~ekawe, pa do 5 januari treba da zavr{ime so raspravata. Ovoj pat, za razlika od vremeto koga go donesuvavme ustavot, imame {ansi amandmanite mazno da ni pominat. ]e bidat zaleani i dobro podma~kani. ]e si ja ~ekame Novata godina i }e diskutirame. Po prviot amandman }e raspravame so ~a{ka rakija. So vtoriot }e se prefrlime na vino. Tretiot najdobro odi na evropski na~in ‡ so {ampawsko. Ama od makedonsko poteklo.

94 ]e bide malku nezgodno ako se najde nekoj kako Todor Petrov, pa da po~ne da dava amandmani na amandmanite, osobeno ako mu pre~i pieweto. No, vo sekoj slu- ~aj, raspravata }e ja sumirame na toj na~in {to sî }e zaleeme so rasolnica i }e podma~kame so {kembe ~orba. Vo nikoj slu~aj ne smeeme da si dozvolime vo Evropa da vlezeme mamurni. 4. Vo veselata javna rasprava najte{ko }e padne otsustvoto na Dragi Arsov. Negoviot najnov hit "@al za Solun", {to pred dva dena go promovira{e vo Sobranieto, e premnogu taèn i ne samo {to ne e prigoden za narodno slavje, tuku ne e ni komponiran vo duhot na sovremenata evropska muzika. Makedonskata javnost sepak treba{e, vo spomen na negovite muzikalni nastapi vo Parlamentot, da mu se oddolì za zadovolstvoto {to í go prireduva- {e na toj na~in {to barem }e go izglasa{e za "Folk hit na godinata". Vaka negovata kariera, i pokraj toa {to vo posledno vreme nastapuva so umetni~koto ime "Drak~e kontra-bend" e pred seriozna neizvesnost, pa }e mora da razmisli da po~ne da nastapuva kako vo mladite godini. Koga ne znae{e da im re~e "Ne!"na site {to doa|aa na vlast. No deka, za àl, se raboti za beznadeèn slu~aj, dokaz e svedo~eweto na moite kolegi, koi od novinarskata galerija go sledea negoviot posleden nastap i celosnata nezainteresiranost na publikata vo salata za ona {to se slu~uva na scenata. ]e ostane zabeleàno deka duri i gospo|ata Dimitrova, kako renomiran muzi~ki umetnik i pedagog, dignala race od usovr{uvawe na Arsov. Bila videna kako ne moèj}i da ja slu{a novokomponiranata, a do kraj demodirana "@al za Solun", se zanimavala so ~itawe vesnik. 5. Za novogodi{nata no} najdobro e da ne se zanimavame mnogu-mnogu so razni petardi ili, ne daj boè, bombi i drugi eksplozivi. Bidej}i i tuka moè da vaì predupreduvaweto {to im be{e dadeno na hrvatskite gra|ani pred Boìk, vo slu~aj na{eto MVR da zaboravi da ve potseti, "Sakam da kaàm" vi sovetuva: "Ne frlajte petardi, za da ne ja isprovocirate armijata. Moè da odgovori èstoko i so site raspolo`livi sredstva".

95 96

FILTER MAKEDONIJA 4 januari 1992

• Emituvaweto na "Makedonskata krvava svadba" e nevkusno vo momentot koga Turcija go brani makedonskoto pravo na samostojnost

1. Kojznae ~ija kletva go pristigna Sajrus Vens, koga siroma{kiot go snajde takov maler, pa mora{e Novata godina da ja do~eka vo Jugoslavija. Zgora na toa, vo dru{tvo so dvajcata najdobri voeni drugari Slobo i Frawo. Kojznae kolku bil vozbuden i od samata pomisla deka eden od niv }e bide prviot {to }e go bakne i }e mu ja ~estita Novata godina. [to, mora da se priznae, ne e bezna~ajna rabota. Osobeno koga ti se dava takva mo`nost sre}a da ti posakaat li~no Slobo i Frawo. Od niv i onaka samo sre}a moè da nî spasi. Edinstveniot propust vo novogodi{niot aran`man, {to gospodarite na vojnata mu go organiziraa na amerikanskiot gostin, go napravi TANSRB, koj duri ni od voeni izvori ne uspea da doznae na koe mesto, vo no}ta koga pristigna devedeset i vtorata, se slu~il "sudirot" i koj prv "napadnal", a koj èstoko vozvratil na ~estitkite so site raspolo`livi sredstva. Namesto toa na narodot mu be{e ponudena formulacijata "Sajrus Vens novogodi{nite praznici gi mina na patot me|u Belgrad i Zagreb". Ako se se}avate, patot me|u Belgrad i Zagreb be{e inspiracija duri i za slavnata Agata Kristi, da go smesti dejstvoto na svojot roman "Ubistvo vo Ori- ent ekspres". Taa vozot go zapre vo Vinkovci. Moèbi i Sajrus Vens, u{te vo Wujork me~tael za novogodi{na, luda i nezaboravna avantura. Arno ama, Milo{evi} ne uspea da gi pu{ti vo soobra}aj brzite prugi na Srbija. Pa taka Vens mora{e da se zadovoli so avion. A avionot ne moè da zapre vo Vinkovci. Osven ako nekoj ne go raketira. 2. Sega Milo{evi} e zafaten so podgotovka na nov boì}en aran`man. Gostin }e mu bide Nevzat Halili. ]e odi kaj nego da sobere iskustva pred najaveniot referendum za politi~ko-teritorijalna avtonomija na Albancite od Makedonija. îj{to istoriski interes e da ìveat vo nesamostojna, zavisna, nesuverena i me|unarodno nepriznata dràva. Zatoa {to Ustavot ne im go garantira pravoto teritoriite {to gi naseluvaat da moàt da si gi zagradat i da si gi nosat so sebe vo Albanija. [to e vo direktna sprotivnost so generalnoto na~elo spored koe site ke~iwa moraat da ìveat vo ista dràva. Tokmu zatoa zagrozenite pripadnici na albanskata nacionalnost vo Makedonija po referendumot }e pristapat kon formirawe na avtonomni albanski vilaeti. Za koi vo vesnicite }e se upotrebuva kratenkata AV AV. Partijata za demokratski prosperitet e zadolèna za proizvodstvo na {to pogolem broj ke~iwa. A toa samoto po sebe pretpostavuva pove}e AV AV.

99 Vo ~est na imeto i deloto na nepokolebliviot borec za albanskite prava vo Makedonija, Nevzat Halili, negovoto selo Poroj }e stane administrativen centar na Obedinetite AV AV. Navistina, Tetovo e pogolema metropola, no ne e mnogu prepora~livo za glaven grad. Tamu ima ostanato u{te ponekoj Make- donec. Nastrana {to zagrozenite i maltretirani Albanci od okolnite sela bi doìveale urban i kulturen {ok. Vaka, Poroj im doa|a kako preodno re{enie. 3. Vo ~est na sve~enoto proglasuvawe na Obedinetite AV AV, kompozitorite }e napravat sovremena, prigodna verzija na pesnata "Av, av, [arko lae, za {ega ne znae, samo r'ì, vie, nikoga{ ne spie". I onaka odamna ne sme slu{nale nekoja pesna {to ne e prigodna. Edinstvena opasnost e poradi popularnosta na ovaa pesna da prestaneme da gi slu{ame pesnite za Makedonija. Toa vo ovoj kriti~en moment pred me|unarodnoto priznavawe moè da ni go zatapi partiskoto ~uvstvo. Setiloto za patriotizam ni e ve}e taka naostreno, {to osven za Makedonija za ni{to drugo nemame ~uvstvo. Pa namesto, kako na{ite stari, da si peeme za qubov i za ubavi èni, nie sme opsednati so "Makedonija, moja kralice, ti ubavi- ce". I toa tolku bolno sme zabegani {to duri ne gi ni zabeleùvame "gordite Makedonki"(Pirinki, Egejki, Vardarki), nitu pak se potresuvame koga ni pora~uvaat "Makedonka koga qubi, svest se vrti, um se gubi". Pa duri i za Nova godina ni komponiraa prigodna pesna vo koja nî povikuvaat "da í nazdravime na Makedonija". Ako cenata {to treba da ja platime za me|unarodnoto priznavawe na Make- donija e osiroma{uvawe na re~nikot, so upotreba na zborot "Makedonija" vo nekolku varijanti ‡ dobro. ]e go izdrìme i toa. Ama nikako ne mi e jasno zo{to da nazdravuvame za sre}ata na Makedonija, a ne za svojata sre}a. I voop{to, ima li logika Makedonija da e sre}na, a nie ‡ nesre}ni? 4. Vo sekoj slu~aj i pesnite ne ni se tolku sme{ni vo odnos na odlukata na Hrvatskata televizija da go zabrani prikaùvaweto na filmovite od voenoto minato, {to gi prikaùvaat Germancite kako agresori. Emituvaweto na takvi filmovi bilo oceneto kako nevkusno dodeka Germanija go brani pravoto na hrvatska samostojnost. Po ugledot na svoite kolegi od Zagreb i lu|eto od Makedonskata radio- televizija bi moèle da go zabranat emituvaweto na narodnite pesni koi peat za "kleti Turci, zulumxii" i sli~ni raboti. Nivnoto emituvawe bi bilo nevkusno dodeka Turcija go brani pravoto na makedonskata samostojnost. Duri, nie bi trebalo da odime i ponapred od HTV. Ne samo da ne gi emituvame filmovite i dramite so tematika od turskoto ropstvo, tuku vo kniàrnicite da gi zaplenime stoticite dela na makedonski avtori {to pi{uvale za toj period. Moèbi }e bideme kulturno posiroma{ni, ama ne smeeme ni malku da rizikuvame koga e vo pra{awe me|unarodnoto priznavawe. 5. Dosega nemam slu{nato {to se slu~uvalo na takanare~enata Konvencija za nova Jugoslavija vo Belgrad. Me interesira dali i ponatamu }e si se narekuvaat

100 "Jugoslavija". Ne zaradi drugo, tuku zagri`en sum za pazarot na Tutunskiot kombinat od Prilep. Dali }e imaat kade da gi prodavaat cigarite "Filter Jugoslavija". Belkim nema i niv da gi prekrstat vo "Filter Makedonija".

NO]NA PROGRAMA 11 januari 1992

• Duri i voeniot vrv ja prizna Makedonija kako posebna voena oblast

1. Grafitot "Novo Lisi~e ‡ samostojna dràva", {to denovive se pojavi na tarabite na edno gradili{te vo najnovata skopska naselba, najplasti~no gi izrazuva vekovnite stremeì na stanarite na novolisi~kite zgradi. I tokmu sega, koga Novo Lisi~e gi napravi site ~ekori za da gi ispolni uslovite za me|unarodno priznavawe, stanarite na dve zgradi {to se najblisku do deponijata "Vardari{te" organiziraat referendum za politi~ko-teritorijalna avtonomija. Odlukata za raspi{uvawe na referendum e donesena na zaedni~ki sostanok na pretstavnici od dvata ku}ni soveta, nekade pred Nova godina. Na samoto mesto, na parkingot me|u dvete zgradi, e formirano legalno sobranie za organizirawe referendum za politi~ko-teritorijalna avtonomija vo ramkite na Novo Lisi~e. Pri~inata za ovoj secesionisti~ki akt leì vo zagrozenosta i obespravenosta na ovie stanari vo odnos na ìtelite na dràvata Novo Lisi~e. Navodno, spored strogite kriteriumi za priznavawe, {to gi odredi Seevropskata unija na mesni zaednici, Novo Lisi~e, za da se zdobie so me|unaroden subjektivitet, mora pokraj postojanata magla da obezbedi uslovi i za veter. Na veterot mu se sprotivstavuvaat tokmu spomenatite zgradi, bidej}i vo toj slu~aj bi do{lo do struewa i pro~istuvawe na vozduhot, so {to na ovie stanari }e im bide zagrozeno osnovnoto ~ovekovo pravo da gi uìvaat blagodetite na prijatnite mirisi na "Vardari{te". Dobrite poznava~i na me|unarodnite priliki sepak smetaat deka Novo Lisi~e }e dobie me|unarodno priznanie. Na toj pat te{kotii im pravat i vlastite na sosednata dràva Selo Lisi~e. @itelite na Selo Lisi~e smetaat deka so voveduvaweto na veter vo maglata na Novo Lisi~e se sozdavaat pretpostavki za teritorijalni pretenzii kon nivnata dràva. Vo smisla, smrdeata od deponijata "Vardari{te" da dojde i kaj niv. Dopolnitelna pri~ina za skepsa e i upotrebata na zborot "Lisi~e" vo imeto na dràvata {to bara me|unarodno priznavawe. Novolisi~ani nemaat namera, nitu pak sakaat da razgovaraat za promena na imeto na svojata dràva. Ovoj kategori~en stav im go predo~ija na ekspertite od Selo Lisi~e na neodamne{nite pregovori vodeni vo "Lisabon". Taka se vika edna poznata kafeana vo seloto Lisi~e. 2. Problemot na odnosite me|u Selo Lisi~e i Novo Lisi~e, {to, kako {to se doznava vo dobro informirani diplomatski izvori vo sedi{teto na Seevrop-

101 skata unija na mesni zaednici, }e prodolì da se re{ava na pregovara~ka masa vo kafeanata "Lisabon", ne e ni{to vo odnos na me|unarodniot skandal {to "mirisa" vo odnosite me|u Makedonija i Grcija. Imeno, so detaqna proverka na tovarot {to go prenesuvale kamionite na (gledaj kakva drskost) "Maktrans" od Skopje, vo pristani{teto Patras na Jonskoto More gr~kite eksperti na kontrarazuznava~kata slu`ba otkrile deka se raboti za elektronska oprema za supertajnoto makedonsko oru`je, uvezeno od Germanija, Avstrija, Slovenija ili Hrvatska za potrebite na makedonskata voena mornarica. Oru`jeto trebalo da bide montirano na kaj~iwa vo re~noto brodo- gradili{te vo Skopje, a potoa so pomo{ na brojnata i sovremeno vooruèna makedonska pe{adija, potpomognata od oklopnite edinici i supersoni~nite avioni na "Agromehanizacija", da bide prefrleno vo Solun za potrebite na Makedonskata voeno-pomorksa oblast. Gr~kite vesnici velat deka na nitu edno prevozno sredstvo {to ja nosi oznakata "Makedonija" nema da mu se dozvoli vleguvawe ili minuvawe niz Grcija. Siroma{kite, tie kako da zaboravile deka nie si go imame To{o Petrov i negovite gevgeliski zanaet~ii, majstori za blokadi na granici. Koga moèa Slovenija i Hrvatska da go privle~at vnimanieto na svetot so vojna, nie kako miroqubiva dràva bi moèle povtorno da probame so blokada na Grcija. 3. Vo sekoj slu~aj, {to se odnesuva do priznavaweto, toa e ve}e svr{ena rabota. Ete, nî prizna duri i voeniot vrv. Kako posebna voena oblast. Vo soobraznost so na{eto mirno samoopredeluvawe, tie si go samoopredelija za komandant na Voenata oblast Makedonija generalot Nikola Uzelac. Toj so mudrite i racionalni potezi, {to gi vle~e{e kako komandant na Bawalu~kiot korpus, se pokaà kako nenadminliv mirotvorec niz zapadna Slavonija. I negovoto postavuvawe na komandnoto mesto na Makedonija e vo ramkite na ispolnuvawe na uslovite {to treba da gi ispolnime za da bideme me|unarodno priznati. Zatoa i se soglasuvame komandantot da bide stranec. Toj e edinstveniot koj }e moè da komanduva so vojskata na teritorijata na samostojna Makedonija vo koja ostanaa u{te malku makedonski vojnici. [to zna~i ‡ ima efektivna vlast nad celata dràvna teritorija. 4. Koga e vo pra{awe priznavaweto, nema da ima problemi samo so programata na Makedonskata televizija. Celata e prisposobena na samostojnata makedonska dràva. [to zna~i ‡ siroma{na. Ne e problemot vo toa {to po cel den gledame vesti, na site mo`ni jazici {to se zboruvaat vo republikava, vnatre{nopoliti~ki i nadvore{nopoliti~ki emisii so tema: "]e nî priznaat ili ne?", pa slu{ame i dlaboki analiti~ni komentari duri i na tretiot kanal. Najgolemiot problem e {to MTV, veruvam i samata nesvesna za toa, so samostojnata programa raboti direktno na {teta na samostojnata makedonska dràva.

102 Razmisluvaat li na{ite kolegi {to sî mo`e da se pravi otkako }e zavr{i programata na site tri kanali, rano-rano, u{te vo deset i pol nave~er? Koga samostojni i suvereni, bez stranska no}na programa, so gordo nacionalno ~uvstvo deka sme se iznagledale ~ista nacionalna TV programa, }e legneme vo krevet sre}ni deka naskoro }e nî priznaat i nema da mo`eme da zaspieme od vozbuda. Ako televizijata navistina misli da raboti za dobroto na Makedonija i za ramnomeren natalitet kaj site nejzini gra|ani, toga{ neka emituva selektivna programa. Neka vovede no}na programa na albanski jazik. Makedoncite }e se prepravaat deka spijat.

KALIMERO MACEDONIAN 18 januari 1992

• Em-Ti-Vi prva ja prizna nezavisnosta na makedonskata dr`ava

1. Makedonskata nacija odvaj zema du{a po silnite vibracii predizvikani od koletivniot patriotski orgazam, {to nastapi vo istiot moment koga Make- donskata televizija ja prizna nezavisnosta na Republika Makedonija. Raspame- tenite od radost gra|anki i gra|ani na glavniot grad na vekovno napatenata dr`ava defiliraa pred TV kamerite i od ulicite i kafeanite si nara~uvaa koja zemja sakaat da gi priznae. Vo toj kriti~en moment na, kako {to sega se veli, nezapirliviot proces, celata rabota mo`e{e da ja rasipe edna gospo|a, koja vo anketata se ~ude{e "zo{to Francija vaka se odnesuva". Sre}a {to vo toa vreme gospodinot Miteran ima{e problemi so priemot na slikata na Em- Ti-Vi. Inaku }e se pravda{e na povredenata sueta. Demek, nie ne í veruvame na francuskata principielnost. Ubavo se vide kolku tie go po~ituvaat misleweto na prviot ~ovek na svojot ustaven sud. Zatoa pak veselbata pokraj malite ekrani dostigna kulminacija koga po~naa da se javuvaat dopisnicite od razni mesta niz republikava, izvestuvaj}i za histeri~na raspolo`ba na nivnite sogra|ani koga doznale deka vedna{ po Em- Ti-Vi so priznavawe se oglasile bra}ata od Bugarija. Vo seop{tata narodna veselba "So pesni i ora niz Makedonija" toga{ dobro }e dojde{e edna prigodna blagodarnica vo vid na pesna so naslov "Mersi B'lgarija", po ugled na hrvatskata "Danke Doj~land". Toj ureduva~ki propust nema nikoga{ da bide zaboraven, kolku i da se pravdaat odgovornite deka tie ve}e podgotvile prigodna pesna so naslov "Te{ekur Turkie". Od muzi~kata produkcija na MRT nî izvestija deka pesnata e komponirana vo orientalen stil i deka ja izveduva Suzana Spasovska, so goloto me{e. Navodno i edna ak~ilnica vo Starata skopska ~ar{ija ve}e se prekrstila vo "Kaj Sulejman". No, bidej}i Qup~o Georgievski vedna{ "ja pozdravi drskosta

103 na Bugarija", vo znak na blagodarnost, a po ugledot na zagrepskoto kafule "Gen- {er", skopskoto rakovodstvo naredi ak~ilnicata da se pretvori vo "Kafî @elî". Taka Turcija, dokolku ne pobrza so priznavaweto na Makedonija, so {to }e gi zadovoli nara~kite na anketiranite skopjani, rizikuva Starata ~ar{ija pove}e nikoj da ne ja narekuva "Turska", proteruvawe na baklavite, tulumbite i kadaifot od ovie prostori i ‡ {to }e bide najtragi~no, nikoga{ da ne go vidat scenskiot nastap na goloto me{e, kako orientalno se izviva po taktovite na muzikata "Te{ekur Turkie". 2. Koga }e vidi{, kako i da ja zavrti{ rabotata, ne moème da se oslobodime od Balkanot. Iako, na primer, ministerot Maleski postojano, od petni ìli se trude{e da nî nau~i na evropsko odnesuvawe. Zatoa {to vo Evropa vladeelo pravoto, a ne silata. Pa sega verojatno i samiot toj ne znae kako da se odnesuva evropski, koga Evropa se odnesuva gr~ki? Od site prikazni za principielnata Evropa nakraj izleze deka bi moèla da ni drì lekcii od najstariot zanaet. Kako stara dama, barem za toa ima bogato iskustvo. [teta {to i nie malku ne se potsetivme na sopstvenoto bogato iskustvo, {to go imame, na primer, so Francija i Anglija od vremiwata koga principielno ja re{avaa sudbinata na Makedonija, delej}i ja me|u sosedite. Pa sega pretsedatelot Gligorov razo~arano izjavuva: "za àl, se pokaà deka pravdata i politikata ne odat zaedno". 3. Celata ovaa situacija ne mora da se sfati sosem tragi~no. Makedonija i vakva, nepriznata, mora da vodi smetka za svojot imix. Na primer, da razmisluva za svoj za{titen znak, spored koj }e bide prepoznatliva vo svetot. Prvoto ne{to {to mi pa|a na um, koga go ~uvstvuvam razo~aruvaweto od potezite na Evropa, e na{ata maskota da bide ona malo crno pilence od crtanite filmovi, so polovina lu{pa od jajce na glavata, koe postojano vika: "Nema pravda! Neli?" ]e se vika "Kalimero Macedonian 92". 4. Te{ko e da se doznae {to e na menito na Micotakis i Milo{evi}, no pretpostavuvam deka e nekoj super specijalitet, {tom se sre}avaat za pojadok sekoi dva dena. Bidej}i nie mu veruvame na Milo{evi}, ubedeni sme oti ne se raboti za pile{ko, vo bilo koj oblik. Ne za drugo, tuku zagrièni sme za negovoto varewe. Pile{koto e te{ko za pojadok. [to ne zna~i deka takva hrana ne moè da se konzumira za ve~era. Osobeno ako za predjadewe ima gr~ki maslinki, a so ve~erata odi francuski {ampaw. Bez nego ne bi moèla da se zamisli novogodi{nata atmosfera, koja vo Atina mu ja sozdade doma}inot Micotakis na francuskiot gostin Miteran. Dodeka Miteran i Micotakis principielno se nasladuvaa, malku poseverno na Balkanot, na bregot na Ohridskoto Ezero, vo hotelot "Sileks", pretsedatelot Gligorov i golemiot Yingo veruvaa vo ~esnosta na Evropejcite. 5. Vo sekoj slu~aj, normalno e novogodi{nata no} vo Atina da mine vo prijatna i leèrna atmosfera. Sî dodeka od sever gi za{tituva umereniot

104 Gligorov. Dokolku atiwanite i nivnite evropski prijateli ja propu{tat mo`- nosta sega da í ja priznaat nezavisnosta na Makedonija, moraat da vodat smetka deka tuka }e ima i novi izbori. Mo`at li da pretpostavat, koga si izgraat so trpenieto na narodot, koj }e bide pobednikot? Toga{ Makedonija navistina mo`e da stane problem.

VIRUSNA AGRESIJA 25 januari 1992

• Za sî e vinovna Grcija

1. Edna "Makedonka" {iri panika i strav niz prostorot na Grcija. Otkako revnosnite gr~ki carinici pred nekoj den uspeaja da ja fatat kako, nakontena so modni detali, inspirirani od motivot na Beas Kule vo Solun, saka da ja premine granicata, prepla{enite Grci pove}e ne gi fa}a son. Kone~no se uverija vo ekspanzionisti~kata i agresivna politika {to ja sproveduva "Republika Skopje". Po obi~aj nedoverlivi vo efikasnosta na pograni~nite organi, stravuvaat deka mnogu "Makedonki" se ve}e rastureni nasekade niz zemjata, pa imaat uplav nekoja da ne se najde slu~ajno i vo nivnite domovi. Vo nedostig na o~evidci moè samo da se pretpostavuva kako gr~kiot carinik se odnesuval kon ilegalnata "Makedonka" od gradskiot plo{tad vo Skopje. Verojatno vedna{ {tom ja zabeleàl ja podloìl na detaqna kontrola. Ja razgleduval par~e po par~e. Pa ja vrtel, de odnapred, de odzadi. Pa ja mestel sprotivno na svetlosta, da vidi {to se proyira. Potoa moèbi gi viknal i kolegite. Pa primenile grupna kontrola. Me|utoa i pokraj vozbudata, se vozdràle da ne ja ‡ skinat. ]e ja podgotvat za pat vo Brisel, kaj drugite Evropejci, za Samaras da im ja pokaè negibnata. Sme imale sre}a, pa ni ostana "Makedonkata" nevina. 2. Na Grcite sepak im se prepora~uva, pred da ja iznesat "Makedonkata" na evropska videlina, malku da vidat {to pi{uva vo nivniot pe~at. Novinarite kako da im se {koluvale na visokata {kola na belgradskite izdanija na "Slobo- danka", taka {to pod vlijanie na u~itelite ne moàt da gi izbegnat nivnite omileni termini. Pa za Xani de Mikelis, komu mu izletalo dva-tri pati da kaè zbor-dva za Makedonija, so sigurnost moè da se tvrdi deka e fa{ist, vatikanec, Du~e i grof âno. E sega, moè da se zamisli, kako }e se odnesuva "Makedonkata" {to }e ja dovedat Grcite vo Brisel, kako dopolnitelen argument protiv priznavaweto na "Skopje", koga preku masa }e go zdogleda {izikot Xani. I {to sî moè da se slu~i, ako Xani ja zeme "Makedonkata" v race. Od taa spojka na fa{isti~ko- vatikanski i kominternovski elementi }e se sozdade nevidena ve{ta~ka tvorba

105 koja vo glavite na makedonskite nacionalisti i italijanski fa{isti e zamislena samo kako baza od kade {to }e poa|aat zdruènite makedonsko-italijanski fa- langi vo opsada na Solun. Otkako so pomo{ na Xani }e ja osvoime Grcija, od Rodos, kade {to spored tradicijata "Makedonkata" }e ja zamenime so "stater", }e udrime direktno na Egipet. Edna{ zasekoga{ da ja osvoime Aleksandrija. Da mu se oddolìme na Aleksandar Makedonski. Za inaet na Republika Atina. Vo oslobodenite krai{ta Xani de Mikelis, kako avtor na kniga za italijanskite diskoteki, sega }e moè da go pro{iri svojot opus so turisti~ki vodi~ za qubitelite na disko-klubovite niz Grcija i po ostrovite. Disk-xokeite }e go pozdravuvaat so pu{tawe na hitot: "Dali sum Pirinka, Egejka, Vardarka, Jas sum gorda Makedonka!" 3. [tosot e vo toa {to pokraj supertajnoto oru`je, {to pred dve nedeli ni go zaplenija vo pristani{teto Patras, Grcite pred pet-{est dena vo Pirej otkrija devet kontejneri halucinogena droga, nameneta za prvoborcite na makedonskata falanga. Pa sega vo osvojuva~ki pohodi }e odime dobro vooruèni so virusot "A". Koga }e navalime gripozni na {oping vo Solun, nitu eden trgovec nema da moè da se vozdrì od pla~ewe. Ima da se izna{mrkaat... A drogata {to ni ja zaplenija, velikodu{no }e im ja podarime. Neka prodol- àt da haluciniraat. 4. Pretsedatelot Gligorov ne moè{e da izbere polo{o vreme za patuvawe vo Amerika. Kojznae kako }e go primat koga }e doznaat deka na Matka sme otrule osum beloglavi orli. A orelot e simbol na SAD. Pa spored nekoi tolkuvawa moè da izleze deka agresivnata makedonska dràva na toj na~in, skri{no, gi pokaùva svoite nameri, koga }e zavr{i rabota so Grcija da udri i na Amerika. Sî mi se ~ini deka i tuka Grcite zame{ale svoi prsti. Tie ni gi otrule orlite, za da moè Samaras poubedlivo da nî kodo{i kaj Bejker. Demek, ne samo {to im go krademe imeto, tuku sme tolku bezobrazni, pa im gi trueme prijatel- skite odnosi. 5. Im gi trueme i odnosite so Bugarija, koja za inaet na gr~kite prijateli od Belgrad nî prizna kako nezavisna dràva. Pa vo drskosta otide duri i dotamu {to edna ulica vo Sofija ja prekrsti so ime "Makedonija". Radio Belgrad zav~era ve~er reagira{e na sofiskite prekrstuvawa na ulicite. So najvata "Diplomatija na bugarski na~in", javi deka nekoi ulici gi dobile imiwata "Qubqanska", "Zagrepska", "Pirotska" i "Popova [apka". Pa potoa iskomentira: "Aj "Qubqanska" i "Zagrepska" ‡ dobro, ama od kade pravoto Bugarite za svoite imiwa da upotrebuvaat srpski toponimi?" Od koga pak Popova [apka e srpski toponim? Ne e, ama moè da bide vo skratenata federacija {to dare`livo ni ja nudat Micotakis i Milo{evi}. Vi velam jas, za sî e vinovna Grcija. Osobeno, ako se razmisluva na gr~ki na~in.

106 HUMANITARNO ORU@JE 1 fevruari 1992

• Lojalnosta kon Vladata se poka`uva so vozewe slu`beni avtomobili

1. Voditelot na kontaktno-rekreativnata programa na MTV "Direktno so Vladata" odvaj do~eka emisijata da se pribliì kon krajot, pa kako desert na leèrno raspoloènite gleda~i da im go servira odgovorot na sloènoto pra- {awe "Kako so 28 iljadi plata da se kupi "Tojota"?". Dopolnitelen uslov e da se ima i da se prodade deset godini star "golf". Se razbira, odgovorot ne go dade samiot voditel, koj zav~era ve~er be{e zafaten so presmetkite na strukturata na tro{ocite na Makedonskata radio- televizija, pa se cenka{e so premierot dali pretplatata treba da iznesuva 300 ili 350 dinari. Nevozmo`niot potfat so tojotata vo kombinacija so stariot "golf" go objasni li~no premierot Kqusev, koj odvaj do~eka da mu bide postaveno toa pra{awe, za kone~no da gi demantira glasinite za funkcionerskite evtini japonski avtomobili, dobieni kako kompenzacija za izvezeniot tutun, pa so blaèna nasmevka mu se poàli na zagriènoto gra|anstvo deka, ete, i nego, iako e premier, mu zemale fazla 85 iljadi. Vedna{ potoa, za da ne gi razo~aruva dokraj, bidej}i te{ko í na dràvata koga vo nea duri i premierot moàt da go kradat, im veti deka naskoro Vladata }e im re~e re{itelno"Ne!" na srpskite "zastavi", a za vozvrat, vo ime na ekspertskata qubov i dostoinstvo so koi negoviot kabinet trèstveno gi daruva podanicite, im pora~a deka ne e dalku denot koga site }e vozat stranski avtomobili so mala carina, duri i poevtini od tutunskite "tojoti". Vo toj moment na najpatriotskiot del od gra|anite na Makedonija im padna kamen od srce. Od silna vozbuda i radost vedna{ potr~aa kon svoite avtomobili i svrtija nekolku kruk~iwa okolu zgradata kako izraz na blagodarnost kon dare`liviot premier. Toj tolku spontan i simboli~en gest vo isto vreme be{e i nekontroliran izliv na voshit, zatoa {to povikot upaten od Kqusev samo pred edna nedela "da se opameti na{iot individualen potro{uva~, odnosno gra|aninot, bidej}i ne moè da se dozvoluva, vo vreme na ekonomska kriza kakva {to imame, olku masovno da se koristat motornite vozila kaj naselenieto" ‡ pove}e ne vaì. 2. Ako Kqusevoto nafteno embargo ostane{e na sila podolgo vreme, gra- |anite za da ja dokaùvaat svojata lojalnost kon rakovodstvoto, }e moraa da se vozat samo so slu`beni avtomobili. Vaka, {to se odnesuva do lojalnosta, sî e vo red. Problemot e vo toa {to denovive ostana samo Kqusev da ja kontrolira situacijata vo Republikata. Pretsedatelot Gligorov e vo Amerika. Spored no-

107 viot Ustav nego go zamenuva pretsedatelot na Sobranieto. I toj zamina vo [vajcarija. Pa sega edinstvena garancija deka nekoj nema da napravi pu~ ni e Nikola Kqusev. Polo{o od toa e {to Stojan Andov, bidej}i se podgotvuva{e za pat, ne ja vode{e poslednata sednica na Sobranieto. Go zamenuva{e Tito Petkovski. A toj, siroma{kiot, mnogu seriozno si ja sfatil rabotata. Pa na pratenicite im be{e zdodevno. Nema{e so kogo da se karaat. Duri sega vidoa kolku im nedostiga Andov, za da im go pravi ìvotot pointeresen. Zatoa i ne se pojavija vo salata po pauzata, za da ja prodolàt raspravata. Vidoa kolku toa }e im bide bezna~ajno bez Andov. Se razo~araa poradi nevi~nosta na Tito Petkovski da gi razonoduva. Ba{ka {to i gledali{teto ne gi poznava kako seriozni. Mora da se priznae ‡ golem rizik e koga se pojavuva{ na ekran, gleda~ite o~ekuvaat humor, a ti gi zaspiva{ od zdodevnost. 3. Mnogu seriozno i pred sî principielno si ja sfa}a rabotata t.n. Sojuzen sekretarijat na Vlado Kambovski za pravosudstvo i uprava na nekoga{niot Sojuzen izvr{en sovet na nekoga{nata Jugoslavija. Srpskata garda e vnesena vo negoviot registar kako zdruènie na gra|ani. Belgradskite vesnici velat, imala humanitarni celi. I gi ispolnuvala site uslovi za registracija: ima minimum deset ~lena, ne ja zagrozuva teritorijata na SFRJ i ne raspaluva rasna omraza. Sli~no na Srpskata garda sega }e se soberat desetina gra|ani so oru`je v raka i }e se imenuvaat na primer: "Sovet na potro{uva~i". Pa }e trgnat so pu{kite po prodavnicite, vo humanitarna akcija za namaluvawe na cenite. Ova humanitarno zdruènie me|u drugoto }e gi prepla{uva trgovcite vo istiot moment koga samo }e pomislat da podignat cena na nekoj proizvod. Korista od nivnoto dejstvuvawe }e bide pove}estrana. Ne samo {to }e se sopre inflacijata, i toa bez upotreba na administrativni merki, tuku }e se obezbedi nagleden materijal za d-r Kambovski da napi{e u{te eden nau~en trud na tema "Upotreba na oru`jeto vo humanitarni celi". [to se odnesuva do formalnata registracija, bi trebalo da nema problemi. Uslovite se ispolneti. Sporen e samo onoj koj bara od Sovetot na potro{uva~ite da ne raspaluva rasna omraza. [to pravime ako nekoj prodava~ e Crnec? 4. Ne e vic, ama bi moèlo da bide: V~era vo redakcijata se javi eden ~itatel so pra{aweto: ‡ Zo{to vie vo "Ve~er" vrabotuvate samo maloletni? ‡ Kako!? ‡ Pa zo{to site tekstovi gi potpi{uvate samo so inicijali? Denes, kako {to moète da zabeleìte, site sme potpi{ani so polno ime i prezime. Sme porasnale.

108 ELADA EFHARISTO 15 fevruari 1992

• [to ni vredi {to se otka~ivme od Branko Kosti}, koga i na{ata vlada ni nudi korewa

1. Grcite se na na{a strana. Vnimatelno gi sledat na{ite barawa za predvremeni izbori i kone~no im tekna kako da ni pomognat. Kako uslov za priznavawe baraat da raspi{eme izbori vo koi pokraj Albancite, koi i onaka u~estvuvaa na minatite izbori, sega da se pojavat i tie i Srbite. Taka, gra|anite na Makedonija pred da vlezat vo Evropa }e imaat takva ~est, svojata patriotska dol`nost da ja ostvarat glasaj}i za kandidatite na Srpskata radikalna stranka, Socijalisti~kata partija na Srbija, PASOK i Nova demokratija. Site ostanati partii koi vo svoeto ime go sodràt i zborot Makedonija se zabraneti. 2. Podgotvuvaj}i se za aktivnost vo dlaboka ilegala, bidej}i VMRO-DPMNE }e bide najzabraneta (zborot "makedonski" go upotrebuva dva pati vo svoeto ime), rakovodstvoto na ovaa partija otpatuva za Bugarija. Od izvori bliski na partijata se doznava deka patuvaweto vo Sofija ne e samo za da se izrazi blagodarnost za priznavaweto, tuku i da se manifestira neizmerna radost pred kamerite na bugarskata televizija zatoa {to armijata si odi. Se raboti za monstruozen plan, zgotven na relacijata Skopje ‡ Sofija ‡ Ankara, so cel da se podgotvi teren za {oping na potpretsedatelkata na VMRO-DPMNE Dosta Dimovska po prodavnicite za }ebiwa i zavesi na Ignacija vo Solun. Taka ti e toa koga "vnatre{na" organizacija se zanimava so nadvore{na politika. U{te koga vo svoeto ime ja ima i dodavkata "revolucionerna"‡ toga{ mora da stanuva zbor za vistinska tajna diplomatija. Sî e vo duhot na tradiciite na Tajnata makedono-odrinska revolucionerna organizacija od 1893 vo Solun. Tajniot plan predviduva legalno preminuvawe na granicata od strana na "gra|ankata od skopsko poteklo" gospo|icata Dosta Dimovska, koja boèm re{ila da si pravi miraz, pa trgnala na {oping-tura po Balkanot. So sebe si vodi dva verni pridru`nika: Qup~o Georgievski i Dragi Arsov. Tie boèm se zadolèni da í gi nosat kupenite raboti: postelninata od Sofija, }ebiwata i zavesite od Solun i koàta od Istanbul, a vsu{nost nivnata tajna misija se sostoi vo agitacija i predizboren marketing za kandidaturata na Dosta Dimovska za ilegalen gradona~alnik na Solun. 3. Vistinski pogodok }e bide ako, nasproti mitingot {to go organiziraa Grcite vo Solun pod mototo: "Makedonija vo na{eto srce", nie si organizirame miting vo Skopje so moto: "Efharisto Elada!" ]e bide toa na{a najsrde~na blagodarnost kon zagrièniot juèn sosed, za{to ako tie ne bea tolku para-

109 noi~ni i ne ja zabavuvaa Evropa so sme{ki od tipot "barame Makedonija da si go smeni imeto", Evropa nitu }e znae{e za nas, a u{te pomalku }e razmisluva{e da ni priznae nezavisnost. Grcija ne samo {to aktivno rabote{e na priznavaweto na Makedonija i na afirmacijata na makedonskata nadvore{na politika, tuku ja frli Evropa vo o~aj, zatoa {to celo vreme í se pretstavuva{e kako majka na demokratijata. Siroma{kite Evropejci si velat, ako navistina Grcija e majka na demokratijata, toga{ podobro da pobaraat nekoj da gi posvoi. Ili pak da se otkaàt od nedozreanata majka i site nejzini dolgovi napraveni vo nivno ime da ne í gi priznavaat. 4. Crnogorcite pak uporno ne se otkaùvaat od uslugite na Branko Kosti} koj sega im nudi jaka srpsko-crnogorska dràva. Minatata nedela gi ubeduval na edna tribina vo Ivangrad deka "davaj}i go svojot glas za zaedni~ka dràva, }e se opredelat za sigurnost, mir, sloga, za najsilna dràva na Balkanot, podgotvena da odgovori na sekoj koj bi posegnal po nejzinata teritorija". So po eden tenk vo sekoe semejstvo, koga ìtelite na "najsilnata dràva na Balkanot" }e trgnat na godi{ni odmori, opredeleni za mir, sigurnost i sloga, te{ko na toj {to }e moè da im zastane na patot. Pa radosni deka im porasnal standardot, zatoa {to namesto oklopni vozila vozat tenkovi, }e zastanuvaat da odmoraat na parkinzite kraj pati{tata i }e peat: "Ko to kaè, ko to laè, Srbija je mala, nije mala, nije mala jer je u wu cela JNA stala..." 5. Taka raspeani }e im pravat ilje na mitinga{ite od Kumanovo i Gostivar, koi tolku mnogu sakaat da se vozat so tenk~iwa po "suverena Makedonija vo Jugoslavija". So solzi vo o~ite }e gi pozdravuvaat voenite turisti~ki konvoi i dlaboko, dlaboko vo du{ata }e me~taat za nekoja najnova Jugoslavija, koja ako ~ovek dobro razmisli za niv i ne e tolku neostvarliva. Najva`no e deka najdoa zaedni~ki jazik so partiite na albanskata nacionalnost. I ednite i drugite se protiv suverena Makedonija. Im nedostiga samo Milo{evi}. Da gi usre}i za cel ìvot. 6. Nie usre}uvaweto }e go ~ekame od Evropa. Pustoto priznavawe tolku nî izbezumi {to vo o~ekuvawe na vestite od nekoja evropska metropola zaboravivme deka treba da í spiskame na Vladata zatoa {to sî polo{o ìveeme. Daj ve}e edna{ neka nî priznaat. Belkim toga{ i ministrite }e po~nat da gi posetuvaat samoposlugite i da se ~udat kolku malku stoka ima, a kolku skapo se prodava. A moèbi }e imaat i pove}e vreme za da zastanat vo redicite pred benziskite pumpi. Badijala se raduvav deka se otka~ivme od Branko Kosti}. [to ni vredi toa koga i na{ive ni go nudat negoviot specijalitet. Korewa.

110 NEZAVISNI @ABI 22 fevruari 1992

• Emisijata "Mapet {ou" e zabraneta za emituvawe vo Grcija, zatoa {to `abecot Kermit pretstavuva "nova skopska provokacija"

1. Nau~no vtemeleniot i sistematski istraùvaniot specijalisti~ki naod na doktorot Cvetan Jov~eski, obelodenet zad sobraniskata govornica minatata nedela, deka "dosega{noto deluvawe na makedonskata vlada be{e impotentno", sigurno vo du{a go pogodi premierot Kqusev. Sega najverojatno se podgotvuva da napravi rekonstrukcija na kabinetot, ama ima problemi da dokaè koj od ministrite zatajuval ba{ koga treba, pa ugledniot pratenik od Prilep i nemu, ni vinoven ni dolèn, mu zalepi etiketa. Dopolnitelni komplikacii vo lekuvaweto na bolesta pretstavuva zabranata za upotreba na VEP. Vardar, Egej i Pirin ‡ za golema i cvrsta Makedonija pove}e ne se vo igra, zatoa {to Evropa ja zabrani upotrebata na ve{ta~ki stimulatori. A nie ja slu{ame sî {to }e ni re~e, pa duri i vo Ustavot se otkaàvme od Egej i Pirin. Pred Vladata sega stoi istoriskiot predizvik: kako vo uslovi na normativna indisponiranost da ja povrati potencijata i voljata za golema i cvrsta Makedonija i da go slu{a Sovetot na Evropa. ]e mora da im se vrati na narodnite lekarstva. Starite vo sli~ni situacii piele ~aj od pelin. Velat deka od pelinovata treva garantirano se diga ‡ moralot. Na toj na~in i Vladata kone~no }e go po~uvstvuva gor~liviot vkus na vlasta. 2. Iako, po sî izgleda, sî }e stori da ne proba od pelinot, a impotencijata }e prodolì da ja sokriva so mangupsko odnesuvawe. Toa {to zatajuva "ba{ koga treba" }e go brani so nadvore{ni faktori. Taka, denovive duri i pretsedatelot Kiro Gligorov se stavi vo funkcija na pravdawe na dosega{nite i eventualnite novi kiksovi "ba{ koga treba". Go poseti boèm nezavisniot sindikat i tamu gi ubeduva{e boèmnite pretstavnici na rabotnicite da se strpat od predizvikuvawe socijalni nemiri vo ovoj kriti~en moment za makedonskata dràva. Nebare, ako imame {trajkovi, Evropa nema da nî priznae. Kako Evropa da ne znae {to se toa {trajkovi. Edinstveno {to moè da nema da í bide jasno kakvo e toa makedonsko ~udo koga dràvnata vlast i sindikatot se na ista linija. Istiot den premierot Kqusev, pred stopanstvenicite vo Ko~ani, po vtor pat za kuso vreme ni pora~a da vnimavame kako ja tro{ime naftata. Pa duri i najavi deka "verojatno }e doneseme merki za ograni~uvawe na nejzinata potro- {uva~ka". Opravduvaweto za vakvite dobronamerni soveti leì vo ednostavnata re~enica: "Nema pari!". Se pra{uvam, {to ako Evropskata zaednica go odloì priznavaweto do krajot na godinata, a premierot Kqusev ne moè da najde pari za nafta?

111 Nema pari, nema nafta! So takov izgovor i jas bi moèl da bidam pretsedatel na vlada. Ili, da bidam poskromen ‡ nekoj minister. Ne sum, zatoa {to ne sum sposoben da najdam pari. Ama zatoa mislam deka toa go moè premierot. 3. Ako ne{to moè da mi ja napolni du{ata so visoki patriotski ~uvstva, toa e ovie denovi objavenata vest deka dva otseka na medicinskite fakulteti vo Qubqana i Maribor prestanale so rabota zatoa {to ne stignuvaat makedonski àbi za sekcirawe. Znaev jas deka }e se kaat Slovencite {to re{ile da pravat samostojna dràva. Duri sega se gleda kolku tie bile zavisni od nas. Slovene~kata nauka e nezamisliva bez makedonski àbi. Sepak mislam deka i nie treba kone~no da nau~ime ne{to od slovene~kata sebi~nost. Pa namesto da im gi ispra}ame za da u~at medicina nivnite studenti, nie }e gi prenaso~ime vo Italija. Znaej}i za gurmanskite sklonosti na Itali- jancite, ete ni {ansa da izdejstvuvame me|unarodno priznavawe. Xabe Xani de Mikelis se rasprava{e so Samaras za priznavawe na Makedonija. Posledniot udar na gr~kata diplomatija }e í go zadade so àba. Verojatno za toa Micotakis navodno izjavil deka "pra{aweto so imeto na "Skopje" e àba koja Grcija na kraj }e mora da ja progolta". Siroma{kiot Samaras, sigurno ne moè ni da pretpostavi deka e mo`no diplomatskata kariera da ja zavr{i sliznuvaj}i se na ‡ àba. Otsega natamu, vo Grcija e zabraneto emitirawe na popularniot "Mapet {ou". @abecot Kermit e "nova skopska provokacija". 4. Vo stilot na àbe~ko, ama sinhronizirano krekawe, doa|aat sekojdnevnite napisi vo belgradskite vesnici za sostojbata vo Makedonija. Prosto mi e nezgodno kolku Milo{evi}evite du{egri`nici se nasekirani za na{ata sudbina. Pa ronat li ronat biseri. Kako solzi. Si gi ~itam sekoj den i si pla~am kolku }e ni bide te{ko bez Slobodan Milo{evi}. A duri kolku }e im bide te{ko na Grcite! Nivnite drugari od "Slobodanka ekspres" otkrija deka "o~igledno Bugarija preku Makedonija gleda ostvaruvawe na sanstefanskiot son, spored koj Bugarija }e gi zafati povr{inite sî do Larisa i Halkidiki so glaven grad Solun". Posle Belgra|ani }e moraat da odat na {oping vo Bugarija.

NAFTENA U@IVANCIJA 29 fevruari 1992

• Polska toaletna hartija i bugarski vlo{ki ‡ evropski kvalitet na `ivot

1. Koj li be{e toj {to vo predizbornata kampawa gi pla{e{e gra|anite deka Makedonija nema vreme za ~ekawe. Kako nema? Ima ‡ i toa ne znae {to da

112 pravi so nego. Pa go tro{i pred benzinskite pumpi na Makpetrol. Uìva vo zadovolstvoto vo redicite za benzin. Ne moàm da go opi{am voodu{evuvaweto {to gi zafati sopstvenicite na stotinata vozila, koga vo sredata, po edno ~etiri-pet-{est~asovno ~ekawe, se pojavi cisterna na Makpetrol. Takov aplauz odamna ne se ima slu{nato na ovie prostori. Na radosta í nema{e kraj, zatoa {to uìvancijata prodolùva u{te nekolku ~asa podocna. Doa|aweto na cisternata e samo po~etok na zabavata. Prosto im se ~udam na gra|anite od Zapadna Evropa kako si go ispolnuvaat vremeto. Zamislete ja taa stra{na situacija, da pristigne{ sam na benziska stanica i po dve-tri minuti da nato~i{ gorivo i da si zamine{. Uàs! Zatoa i~ ne gi biva za druèwe. Nemaat koga da praktikuvaat druèwe so nepoznati i po pet-{est ~asa da si pravat muabet za sî i se{to. Patem, moàt malku da ja ozboruvaat vladata. No, na{ata vlada cvrsto re{ila da istrae na patot da ne ni dozvoli da staneme nekoi ladni Evropejci. Pa potpretsedatelot Jovan Andonov prepora~uva vozewe so gradski avtobus. Taka imate {ansa i nego da go sretnete, pa duri i da mu otstapite mesto da sedne, a ako se pravite u{te i deka ne go poznavate, moète duri i da ja pcuete Vladata. Toa ti doa|a nekako kako nadomest za stresovite {to sekojdnevno ni gi prireduva. Primierot Kqusev se `rtvuva za smetka na dobroto raspoloènie na narodot i mora sam da se vozi vo neodamna kupeniot od carinarnica slu`ben metalik mercedes. Nekolku pati nî predupreduva{e da vnimavame kako ja tro{ime naftata, zatoa {to nema da imame vreme za druèwe, ama ne go slu{avme. E pa, eve ni sega prinudno {tedewe. Taka i treba da se postapuva so neposlu{en narod. 2. Moèbi sepak ne se zaminati site vozovi za Evropa. Eve, dràvnite stanovi }e se prodavaat za marki. [to zna~i, ili }e se vrzeme cvrsto za germanskata valuta, ili pak Vladata ni dava do znaewe deka vo dogledno vreme ne treba da smetame na nekoja stabilna makedonska para. Osven ako ne e napraven nekakov dogovor da staneme edna sojuzna germanska pokraina. Vo {to iskreno se somnevam. Ne znam samo dali formularite za kupoproda`ba }e bidat otpe~ateni na germanski. I kako, na primer, so plata od 80 marki }e otplati{ mese~na rata od 90 marki? Mora za desette marki {to ti nedostigaat da tr~a{ na Bit-pazar da bara{ kredit od crnoberzijancite. Ovaa jagma za devizi {to }e moraat da se kupuvaat so bezvredni pari sî pove}e me potse}a na Polska i Bugarija od pred nekoja godina. So polskata toaletna hartija i bugarskite vlo{ki sekojdnevno se priviknuvame na takov kvalitet na ìvot. A bogami i kaj nas {vercerite najdobro ìveat. Imame super vizija ‡ Makedonija }e bide nezavisna, suverena i {vercerska dràva. 3. Se razbira, dokolku ostaneme pod ova ime. Zatoa {to imeto na na{ata dràva stanuva seriozna pre~ka duri i vo odnosite me|u dvete golemi prijatel- ki: Srbija i Grcija.

8 Sakam da kaàm 113 Pisatelot Milorad Pavi} vo posledniot broj na "Nin" veli: "Jas moram da kaàm deka ne doa|a predvid ni imeto "Skopska Republika", bidej}i Skopje e prestolnina na srpskoto carstvo. Ako sakame site narodi vo Evropa da gi posmatrame kako ramnopravni vo na~elo, toga{ na Srbite ne moè da im se zeme imeto na nivnata stara prestolnina i da mu se dade na nekoja nova dràva". Ete ti beqa. ]e mora Milo{evi} pak da si go zeme avion~eto pod sebe i da letne za Atina. Da se dogovori so Grcite da raspi{at konkurs za novo ime na Makedonija. Evropa i onaka ve}e ni go pi{uva noviot ustav. 4. Po sredbata so lord Karington vo Belgrad Milo{evi} re~e deka duri sega e zadovolen i konferencijata za Jugoslavija vo Brisel moè da prodolì. Demek, ako EZ gi ukine sankciite, Srbija }e bide ramnopraven sogovornik. [to bara toga{ Makedonija vo Brisel? Znae li lordot Karington deka nie sme vo najlo{a situacija? Em nepriznaeni, em blokirani. Ako sakaat da nî povikaat vo Brisel, a nie da se ~uvstvuvame ramnopravni, toga{ ili neka nî priznaat ili neka ja nateraat Grcija da ni ja ukine blokadata. Samo u{te da najdeme ma` toa da go pobara. 5. Pred edna nedela pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov otpatuva za Italija. Prvo be{e javeno deka odi na sostanok na Heksagonalata. Potoa izleze deka toa bilo me|upartiski sostanok na pretstavnici od 14 zemji. Ete ti vistinski ma`. Ne samo {to na partiski sostanok otide so dràvno avion~e, tuku kako pretsedatel na Sobranieto izdejstvuva Evropa da ja priznae ‡ negovata partija. 6. Se se}ava li nekoj koj be{e Cile? Pred dva dena go vidov vo "Hard rok".

BALKANSKI POLIGLOTI 7 mart 1992

• Kako li }e izgleda{e Skopje ako ni se slu~e{e ona {to mu se slu~i na Saraevo?

1. Ni{to tolku ne mo`elo da ja pogodi nacionalnata gordost na makedonskiot minister za urbanizam d-r Aleksandar Lepavcov, kolku nezgodnata situacija vo koja bil staven pri neodamne{nata pres-konferencija, organizirana zaedno so negoviot gostin od Bugarija, koja go zasramila pred soznanieto deka novinarite od makedonskite glasila ne samo {to ne go zboruvaat, tuku ne go ni razbiraat bugarskiot jazik. I toa mu se slu~uva srede Skopje. Dlaboko potresen od ovoj kulturen {ok {to mu go prireduva gra|anstvoto, za koe toj taka ambiciozno pravi planovi kade da mu izgradi luksuzni hoteli i

114 dava dozvoli za lokacii za kiosci kade {to }e se prodava vladiniot vesnik, toj izgubi sekakva volja da predloì otkupot na dràvnite stanovi da se vr{i isklu~ivo so levovi, a sredstvata sobrani na toj na~in da se naso~at vo razvoj na novokomponiranata bugarska pesna, kako blagodarnost kon Bugarija zatoa {to e prvata zemja {to ja prizna Makedonija. Tolkuvaj}i ja vrevata {to se digna okolu negovata pres-konferencija, a kako {to toj miluva da se izrazi ‡ "vizavi" bogatiot asortiman na jazici so koi se sluì, i vo isto vreme, kako {to nau~no bi rekol ‡ "apliciraj}i" ja inercijata na bol{evi~kiot duh {to go prepoznava vo hajkata protiv nego, gr~evito se bori za "principot na ekvidistanca" kako oficijalna politika na makedonskata dràva. Verojatno pravdaj}i se, Lepavcov }e se drì do negoviot {ef Kqusev, koj na pres-konferencijata vo Belgrad se trude{e da pokaè deka znae srpski. Pa sega se vo dilema, dali za Makedonecot e normalno da zboruva srpski, a ne e normalno ‡ bugarski. Sledej}i go na~inot na izrazuvawe i jazikot {to go upotrebuvaat barem polovina od makedonskite ministri, izgleda deka site se poligloti. Samo {to najmalku go znaat makedonskiot. 2. Za razlika od poliglotot Lepavcov, koj srede Skopje zboruva{e bugarski, kako {to se ~udat i se lutat gr~kite vesnici, "skopjanecot" Darko Pan~ev, srede Atina, po me~ot "gi navreduval naviva~ite upotrebuvaj}i go svojot maj~in jazik". Po incidentot {to im go napravi na aerodromot, zapi{uvaj}i se vo karton~eto kako Makedonec, Grcite tolku se nalutija na nego, taka {to po nacionalnata tragedija {to ja doìveaja so dvata gola na Pan~ev vo mreàta na nivniot fudbalski {ampion, sega novinarite go obvinuvaat trenerot na Panatinaikos deka "izvr{il predavstvo". Pan~ev verojatno ne e ni svesen deka }e predizvika zaladuvawe vo tradicionalno dobrite gr~ko-srpski odnosi. Grcite navistina mu gi prostija site gadosti na nivniot prijatel Milo{evi}, duri i po cena so takviot odnos da se izbrukaat pred Evropa i svetot, ama te{ko deka }e moàt da go "svarat" podatokot deka najdobrata srpska fudbalska ekipa gi pobedila blagodarej}i na golovite na nivniot krven neprijatel "od skopsko poteklo". Po seto ova ne preostanuva ni{to drugo, tuku vedna{ da se naimenuva Pan~ev kako specijalen pratenik vo sosedna Srbija da posreduva vo re{avaweto na me|ufudbalskite problemi kaj balkanskite zemji. Za nacionalniot heroj od takov kalibar, vakvo visoko mesto vo makedonskata diplomatija e najmalku {to moè da mu ponudi makedonskata dràva. Ako ni{to drugo, nema {ansa da nî izbruka. Pokraj so nozete, ~ovekot, kako {to priznavaat duri i Grcite, znae da se sluì i so maj~iniot jazik. 3. Od site jazici najmnogu go sakam jazikot na parite. Samo {to gi nemam. Zatoa sum beskrajno radosen {to Vladata se pretvorila vo banka i kako vo starite vremiwa im dava pari na skapani firmi.

8* 115 Jas sî u{te nemam firma, ama re{iv da se zapi{am na spisokot na vladinata banka. Mi trebaat edno tri milioni dinari. ]e gi vratam koga }e gi vratat i drugite korisnici na zaemot. Kako ìranti }e gi povikam moite urednici. Tie }e garantiraat deka vo "Sakam da kaàm" nema da se pojavi pove}e nitu eden red protiv Vladata. Ako mi go odloàt vra}aweto na dolgot duri i }e gi falime. îsta pazarna ekonomija. Samo i pokraj toa, sî nekako me potse}a na starite vremiwa. Toga{ dràvata pla}a{e pari za eden vesnik {to nikoj ne go ~ita{e. Se vika{e "Komunist". 4. Bidej}i parite u{te ne sum gi dobil, }e go iskoristam u{te ova: Pred dva dena, na dnevnikot na MTV ministerot za zdravstvo d-r Perko Kolevski, na pra{aweto na novinarot "Kakva e sostojbata so lekovi"?, prvo trepna, pa odgovori: "Relativno dobra"!. Toa "relativno" zna~i deka dosega nikoj vo republikava ne umrel zatoa {to ne moèl da stigne do lekot {to mu bil potreben. [to ne zna~i deka toa ne moè da se slu~i. Osobeno sega, otkako ministerot dade optimisti~ki odgovor. Ako go slu{nale iselenicite, }e prestanat da ni pra}aat paketi so lekovi. 5. Bosna ja ostaviv za kraj od dve pri~ini. Prvata e da ne mi zabeleàt deùrnite nacionalni kontrolori deka makedonskite nacionalni pra{awa gi stavam pod vtora to~ka. Vtorata e, {to bosanskiot gra|anski razum i silata na sekoja li~nost posebno, kako edinka, manifestirani protiv bezumieto i nacionalnite strasti, ne moàm nikako da gi zamislam vo na{ava sredina. Se pla{am i da pomislam kako }e izgleda{e Skopje dokolku ni se slu~e{e ona {to se slu~i vo Saraevo. Na pra{aweto na reporterot na "Jutel": "Kako se ~uvstvuva{e kriti~nata no}"? eden mlad sarajlija so nasmevka odgovara: "Bilo, se zaboravilo"! Saraevo pove}e ne e na Balkanot. Kolku i da se trudat da go balkaniziraat.

EVTINA NEZAVISNOST 14 mart 1992

• Kako pretsedatelot na Republikata }e patuva, koga premierot ne mu dava da iznese devizi?

1. Vo soobraznost so svojata duhovna misija za ekspertsko spasuvawe na tatkovinata, a so cel postojano da go podiga nivoto na vedroto raspoloènie na gra|anite, dokaùvaj}i ja svojata genetska predodredenost so qubov i dostoinstvo da se zasmejuva narodot vo ovie te{ki momenti za makedonskata dràva, Vladata izdade u{te edno soop{tenie, kako posledna epizoda od serijata "Sme{ni inserti i nevozmo`ni potfati od kabinetite na ekspertite".

116 Rakovodej}i se od blagodarnata vizija, Makedonija do kraj da se pretvori vo {vercerska dràva, Vladata ni soop{ti deka "vo uslovi na osamostojuvawe na Republika Makedonija, a posebno ako se ima predvid deka Republikata treba da gi za{titi deviznite sredstva, }e go kontrolira iznesuvaweto na devizi". Taka, sega ako sakame da patuvame vo stranstvo, }e smeeme da izneseme samo do iljada germanski marki, i toa so potvrda od banka deka sme gi podignale od {tedna kni{ta. Super ideja! Ama, vo soop{tenieto ne se kaùva od koja banka }e moème da gi podigneme devizite. Verojatno, od nekoja stranska. Na{ite banki }e si imaat dobro pokritie da prodolàt so legalen grabe` na {teda~ite. ]e si napravi{ "vlez-izlez", }e si plati{ provizija i }e si ja dobie{ potvrdata {to ti ja bara Vladata. Ete ti prekrasen spoj na ubavo i korisno. Em bankata nema da gi isplati za{tedenite devizi, em za toa u{te i }e í plati{. Dokolku so ovaa odluka Vladata ne sakala da vr{i sanacija na bankarskiot sistem, toga{ sigurno saka da ni go ograni~i patuvaweto preku granica. Kakvi patrioti bi bile koga sega, vo uslovi na osamostojuvawe, bi {etale vamu-tamu po svetov. Zatoa i ne ni davaat novi paso{i. A starite ni se od nevaè~ka dràva. Da ne zboruvame i {to dosega petstopati nî predupredija da ne tro{ime benzin. 2. Ne daj boè sega na lordot Karington da mu tekne da svika nova plenarka za Jugoslavija. Kojznae kako }e otpatuva pretsedatelot Gligorov. Aj, toj kako pretsedatel moèbi }e se pro{vercuva pokraj carinicite na aerodromot i bez potvrda, ama {to pravime ako mu gi fatat parite na ministerot Maleski. Ako zaglavat do docna vo Brisel, }e moraat da si prilegnat na nekoja klupa vo park. Za{to na{ive banki nemaat ni al, ni aber da ni ponudat barem nekoja kreditna karti~ka ili najobi~ni patni~ki ~ekovi. Vo uslovi na osamostojuvawe na Republikata pretsedatelot i ministrot za nadvore{ni raboti so li~en primer }e pokaàt kolku evtino }e nî ~ini osamo- stojuvaweto. Problem moè da nastane samo ako gi fati belgiskata policija i ako im naplati kazna za spiewe pod otvoreno nebo. A tie nemaat ni paso{i. Toga{ so bele{kata }e moraat da se prijavat kaj premierot Kqusev da im gi opravda patnite tro{oci. 3. Odlukata na Vladata mnogu ubavo se sovpadna so odlukata na Jugosloven- skiot olimpiski komitet da ne gi vodi na Olimpijadata vo Barcelona sportistite od Makedonija. Ne samo da ne gi tro{ime parite, tuku pove}e kako potvrda na na{ata dalekovidna politika pod mototo: "Zo{to nie da si odime, podobro }e ~ekame tie da nî izbrkaat. Moàm sega da si go zamislam pratenikot Mihail Panovski kako }e spiska vo Sobranieto, zatoa {to na glava im se ka~i tokmu Parlamentot da donese odluka makedonskite sportisti da ne u~estvuvaat vo jugoslovenskata reprezentacija. O~ekuvam povtorno da pristigne odgovorot: "]e ~ekame da zavr{i Olimpijadata, pa posle }e se otcepuvame!" Demek, ako nastapuvame pod zname na nepostojna dràva i ako zad imiwata stoi oznakata "Jugoslavija", toa }e bilo {ansa da se afirmira makedonskiot sport.

117 Svr{ija rabota i sportistite i Sobranieto. Duri sega epten dostojno }e ja pretstavuvaat Makedonija vo Barcelona. 4. Samo nam u{te ne ni doa|a pamet vo glava, pa mislej}i deka onie vo Belgrad pijat mastilo, }e si odime mrtvi ladni i na izborot za pesna na Evrovizijata vo Novi Sad. Kolku se tie rasipani, a kolku sme nie naivni, ni{to ~udno, kako {to gi izreìraa glasovite lani, ovaa godina da namestat da pobedi pretstavnikot od Makedonija. I na Evrovizija }e nastapi peja~ od Makedonija, a }e ja pretstavuva Jugoslavija. 5. Se razbira, dokolku prethodno se ras~isti slu~ajot so "soobra}ajkata" na Milo{evi}. Kako {to stojat rabotite, problemot e tolku seriozen {to ve}e se dviì kon toa da se pretvori vo me|udràven spor. Velat, da ne mu {itnal Kqusev na Milo{evi} nekoja od "tojotite" na "Makedonija tabak"? Pa mu podmetnal nekoja {to zanesuva na desno!? Napravi beqa. Gi izvadi na ulica sredno{kolcite od Belgrad, da se molat za pobrzo ozdravuvawe na sakaniot pretsedatel. Vo zdravicata mu pora~uvaat: "Slobo, ne go menuvaj voza~ot!" 6.

... Ova se vika "informativen mrak". Taka velat vo Forumot za sloboda na informiraweto i demokratijata. So ovie crnila prakti~no protestiram, zatoa {to "ja izgubiv poslednata nade` vo slobodata" i go najavuvam "po~etokot na krajot na molkot" i borbata protiv "java~ite na mrakobesieto". Idnata sabota, da sme `ivi i zdravi, pak }e vi se javam vo "Sakam da ka`am". ]e vr{am "bezo~en informativen teror", "duri ne go uni{tam i posledniot ~itatel, i toa fizi~ki".

FOTO EKSPERIMENT 21 mart 1992

• Se o~ekuva premierot da obelodeni deka negovite eksperti preminale vo vlada vo senka

1. Blagoprijatnoto iznenaduvawe {to, vo ramkite na zacrtanata programa za kontinuitet na majtap~iski potfati, makedonskata eksperimentalna vlada im go priredi na gra|anite pred nekolku dena so odluka da go zamrzne kursot na devizite na crnata berza, rezultira so op{to podigawe na stepenot na duhovitost kaj pripadnicite na makedonskiot narod i so nego ramnopravnite nacionalnosti, {to vo krajna linija go olabavuva gr~ot pred me|unarodnoto priznavawe i gi jakne demokratskite procesi, bidej}i sekoj mo`e javno da í se smee na Vladata.

118 Site o~ekuvawa na gra|anstvoto {to ja naseluva oazata na mirot i blagosostojbata sega se svrteni kon premierot Kqusev, komu mu se stiskaat palcite za sre}a da mu uspee i ova ~udo nevideno, da ja spu{ti cenata na germanskata marka na crniot pazar od 230 na 120 dinari. Kako {to ni objasni pred nekolku dena, negoviot kabinet donel odluka da í se stavi kraj na enormnata cena na germanskata marka na toj na~in {to pretprijatijata koi sakaat da kupuvaat devizi na crniot pazar }e moraat da se prijavuvaat vo Stopanskata komora!! Potoa }e moàt da kupuvaat, ama po dogovoren kurs, koj ne smee da bide pogolem od 20 od sto od onoj na bankite. Vo vakva situacija Stopanskata komora i Narodnata banka na Makedonija dobivaat novi funkcii. Bankata samo go formira kursot na devizite, vrz ~ija osnova i natamu }e gi ograbuva deviznite {teda~i, bidej}i kursot po koj }e im isplatuva dinarska protivvrednost }e bide za 50 od sto pomal od onoj {to go priznava Kqusev. Vo toj slu~aj i eksperimentalnata vlada moè kone~no javno da obelodeni deka preminuva vo "vlada vo senka". I onaka ekspertite ne sedat vo nivnata zgrada, tuku ordiniraat po soka~iwata na Bit-pazar. Celata ekonomska politika na Makedonija, bezdrugo i tie toa go znaat, se vodi i diktira od Bit- pazar. Za da bide eksperimentot u{te pointeresen, }e dadam edna ekspertska ideja, za koja, bidej}i se nao|ame vo te{ka sostojba, nema da baram nadomest. So ogled na toa {to ima opasnost policajcite na Fr~kovski, so cel da ja namalat cenata na markata, denovive da po~nat po~esto da gi posetuvaat ~lenovite na bit- pazarskata vlada, tie moàt da si gi soberat devizite i da ni izbegaat vo Srbija. Zatoa Kqusev neka im ponudi markite da gi prodavaat po 120 dinari, a razlikata do vistinskata cena neka im ja subvencionira. Go znaeme ~ovekot kako {iroka du{a. Osobeno koga treba da se davaat subvencii na privatni firmi. 2. Kone~no Vladata }e moè da se fati so vodewe zdrava ekonomska politika. Otkako go pronajde vistinskiot vinovnik za aferata so "tojotite". Vo koja glavniot akter, kako {to re~e Kqusev, bil samarot, a ne atot. [to e vinoven toj kako kraen kupuva~, {to kupil evtina kola? Navistina, ~ovekot e doktor po ekonomija, ama samo za slu`bena upotreba. Privatno si e naiven gra|anin, bez vrska od pazarni ceni i trgovija i najprivatno si se javil vo "Makedonija tabak": "Ima tojoti? Ima!" Zatoa, vo odbrana na naivniot gra|anin komu koj }e stigne moè da mu potturi evtina stranska kola, slu`beno premierot najavi borba protiv malverzaciite, bez milost za nikogo. Vo ime na za{tita na moralot, site malverzanti koi }e bidat fateni duri i }e bidat slikani za vesnik. Policajcite }e odat vo akcija vooruèni so fotoaparati. Demek, }e gi stavaat na stolbot na sramot. I taka, Vladata }e se zanimava so javno ìgosuvawe. Pa postoi opasnost tolku da se zadlabo~i vo taa rabota, {to }e zaboravi deka }e treba da podgotvi eden kup zakoni, so koi u{te vo start }e ja napravi crnata berza neisplatliva.

119 Od ekspertska, Vladata }e ni se pretvori vo policiska. [to i ne e voop{to neobi~no, koga se raboti za {vercerska dràva. A nie ‡ }e se slikame! 3. Vo takov sistem ni{to ~udno ako i bankite se promoviraat vo institucii vo koi se vr{i najeleganten grabe`. Se izvinuvam dokolku postoi nekoj drug zbor za da se opi{e situacijata koga inflacijata iznesuva okolu 60 od sto mese~no, a kamatite na {tednite vlogovi se 40 i ne{to od sto ‡ godi{no. Dodeka Vladata se zanimava so fotografirawe, eve ~itam pred nekoj den Komercijalnata banka re{ila da raboti svetski, pa go uslo`nila izdavaweto na ~ekovi. ]e kontrolirale kolku ~ekovi se realizirani. Bidej}i se svetski, }e go stimuliraat bezgotovinskoto pla}awe, ama }e ti gi ograni~uvaat ~ekovite. Nema{ potreba da se nervira{. Za tebe misli slu`beni~kata zad {alterot. Taa najdobro znae kolku smee{ da potro{i{. Iako eden pogolem broj od niv ne znaat duri i deka na nepoznat treba da mu se obratat so "vie". 4. Za razlika od na{ata Vlada, koja moè da se fali samo so skromni uspesi, Borisav Jovi} vo sredata pred dve i pol republi~koto Sobranie na biv{a Jugoslavija se otepa od falewe deka sinite {lemovi bile nivni golem uspeh. Ne kaà koj im bil najgolem, ama se pretpostavuva deka e toa {to uspeaja da gi izbrkaat {to podaleku od Srbija duri i tie {to mislea deka }e moàt da ìveat zaedno so niv. Sega, koga vojnata e zavr{ena, a mirot go ~uvaat 14 iljadi stranci, vo belgradskiot pe~at se pojavi oglas so sodrìna: "Vistinski melem po vojnata ‡ "Seksi revija", siguren seks so "Seksi revija". Po kolektivnata "dupa~ka" na Milo{evi}, Jovi} i kompanija so cela biv{a Jugoslavija, sî drugo e ~ista nevinost.

NENADMINLIVO ^UVSTVO 28 mart 1992

• Najkriti~en moment }e nastane koga mese~nite plati }e padnat od 30 na 20 marki

1. Sonot stanuva stvarnost. Pove}e nikoj ne moè da ni zastane na patot {to samite solidno go trasiravme za da moème {to pobezbedno da pristigneme vo prostorite vo koi caruvaat op{toto raspoloènie i blagosostojbata. Se nao|ame vo poslednata faza od ostvaruvaweto na izvonredno ambicioznata programa i samo pra{awe na vreme e koga }e ja dostigneme planiranata visoko humana cel ‡ platite da iznesuvaat triesetina marki mese~no. [to pove}e se bliì denot koga i formalno }e nî priznaat so istovremeno za~lenuvawe vo me|unarodniot klub na siroma{nite, sî pozabele`liva e radosta kaj dostoinstvenite gra|ani. Moralot dopolnitelno go podigaat vestite deka

120 samo pra{awe na denovi e koga od stranstvo, pokraj pomo{ta vo lekovi, }e po~ne da pristignuva i pomo{ vo hrana. Visoko patriotski nastroeni, podgotveni go pre~ekuvaat kriti~not moment koga primawata od trieset }e se namalat na dvaesetina marki. Vo oazata na mirot sî {to ponatamu }e se slu~uva e ~ista fatamorgana. A du{ata }e ni bide ispolneta so soznanieto deka po tolku godini makotrpna rabota i samopo`rtvuvanost, kone~no sme gi prevtasale isto~nite zemji, na ~ij{to visok standard na ìvot i umetnost na {vercot otsekoga{ sme se odu{evuvale. Za Amerikancite, pak, voop{to ne ni pomisluvame. Moème samo da im go ukrademe reklamniot slogan od "koka kola". Za{to, pome|u vkusot na goltka studena "Koka kola" i izdrùvawe semejstvo so 50‡60 marki mese~no (vo najdobar slu~aj, ako se vraboteni dvajcata roditeli) nema nikakva razlika. "ûvstvoto e nenadminlivo". 2. Edinstveno mi e àl za onie gra|ani na Albanija koi pred dve godini se stepaa da izbegaat i da dojdat da ìveat kaj nas. Vidoa deka se zeznale, pa sega }e navalat pak nazad preku granica. Osobeno sega, koga pobedi Sali Beri{a i negovite demokrati. Mora po ovaa izborna pobeda tamu da bilo mnogu veselo, koga duri i na Kiro Popovski na zav~era{nata pres-konferencija mu se provle~e nasmevka na liceto. Aj toa, ama koga na socijalistot Kiro }e mu se otrgne od kontrola i re~enicata deka vo Albanija zabeleàl kaj lu|eto "radost {to eden sistem kone~no e padnat", toga{ mora da se raboti za dramati~en presvrt vo negovata opredelba. Kojznae kolku i samiot bi bil radosen koga i kaj nas "eden sistem kone~no }e padne". A u{te poradosen ‡ toj da si ostane. Vo toj pravec ve}e gi napravi prvite ~ekori. Koga se vo pra{awe izbornite rezultati vo Albanija, na ista linija e so Qup~o Georgievski od VMRO- DPMNE. I dvajcata se izraduvaa od demokratijata {to tamu zavladeala. Verojatno zatoa {to na makedonskoto dru{tvo "Bratstvo" ne mu bilo dozvoleno da se registrira kako partija i da izleze na izborite. Pa, kako kandidat za pratenik se pojavil samo eden Makedonec. I toa na listata na Socijalisti~kata partija na Ramiz Alija. Toa e vrvot na demokratijata {to moè da se o~ekuva od preku zapadnata granica. Sî dodeka na tuka{nite Albanci ne im bide daden status na narod. Taka mu rekle na na{iot Kiro Popovski i na parlamentarnata delegacija rakovoditelite na tamo{nata Socijal-demokratska partija. A lu|eto, veli Popovski, se intelektualci. Zboruvale stranski jazici. Zamislete! 3. Kojznae u{te {to sî }e treba da zamisluvame, koga doìveavme edna Albanija, izgubena vo vremeto i u~ebni~ki primer za kr{ewe na ~ovekovite prava, da postavuva uslovi za priem na Makedonija vo KEBS. 4. Po preìveanata soobra}ajna nesre}a, pretsedatelot na Srbija Slobodan Milo{evi}, ~itaj}i gi reklamnite poraki na srpskite turisti~ki agencii "Odmarajte tamu kade {to ste dobredojdeni", si ja izbra Grcija za zale~uvawe

121 na glavata. Blagodarej}i na nego, negovite sogra|ani se dobredojdeni vo Grcija. Po~ituvaj}i go svoeto ìvotno kredo: "na luta rana, luta treva", fobijata od vozewe so avtomobil ja lekuva so neprekinato vozewe pove}e od dve i pol iljadi kilometri na relacijata Belgrad ‡ Atina i obratno. Ne se znae samo dali si go smenil voza~ot. Prisustvoto na tradicionalno dobriot prijatel vo Atina mnogu brgu se po~uvstvuva. Osobeno kaj gr~kiot minister Samaras, koj na edna televiziska emisija se odnesuva kako Radovan Karaxi}. Site {to bile za kompromis vo vrska so Makedonija gi narekol predavnici. Najtragi~no e {to takvoto odnesuvawe ima pomin kaj Evropa. Najdobar primer e tokmu evropskoto prifa}awe na kartite na Bosna i Hercegovina od psihijatarot Karaxi}. Rezultatot od dogovorot i konstruktivniot priod na EZ kon toa pra{awe se gleda. Vo Bosanski Brod ‡ osobeno. Koga samo }e mi tekne deka istite ni go krojat dogovorot so Grcija, strav mi e i da pomislam kako }e izgleda konstruktivniot priod na EZ po makedonskoto pra{awe. Najgolema frka me|u novinarite se digna koga "od dobro informirani izvori" doznaa deka Milo{evi}, na vra}awe od Grcija, }e namine vo Skopje. Navodno, pretsedatelot Gligorov mu pora~al da mu kupi maslinki. ]e mu trebaat za meze, za koktelot koga }e nî priznaat. Arno ama, Milo{evi} i ovoj pat ne ja iskoristi {ansata da se pokaè kako dobar drugar. Ili pak ènata mu rekla: "[to }e im nosi{, dodeka da gi priznaat, }e skapat!" 5. Nastrana {to ako posluìme maslinki na koktelot, toa vedna{ }e bide protolkuvano kako predavni~ki akt od najvisoka kategorija. [to }e ni se maslinki, koga moème da imame kolku saka{ piperki i domati. Ete, tokmu zatoa vo VMRO-DPMNE sî posilno prodira zemjodelsko krilo, a glavna stanuva zemjodelskata politika. Za da ne nastane totalen rascep me|u zemjodelcite i onie drugite, najdobro partijata da napravi mala izmena vo imeto. Neka bide Demokratska partija za makedonsko zemjodelsko edinstvo. Zvu~i sli~no: VMRO-DPMZE.

SLEP HOROSKOP 4 april 1992

• Svetlata idnina }e ja pre~ekame so temni o~ila

1. Golemo e razo~aruvaweto vo makedonskata javnost, a mo`e da se pretpostavi i naokolu niz svetot, bidej}i, kako {to mo`evme so zadovolstvo da slu{neme, na{iot pretsedatel na parlamentot bil poznat ~ovek, po zavr{enata rasprava za ostavkata na Stojan Andov, koja ne dade odgovor na su{tinskoto

122 pra{awe za razvojot na demokratskite procesi vo Republikata. Malku im e na gra|anite na Makedonija {to se sekiraat zatoa {to nekoj ne saka da nî priznae, pa sega im treba u{te i nepotrebnoto odolùvawe na razvrskata na slu~ajot od no}ta me|u 18 i 19 septemvri minatata godina. Inkriminiranata no}, kako {to nî potseti pratenikot Aleksandar Florovski, pretsedatelot Andov ja izgovoril re~enicata "êkajte be, gospo|ata Dimitrova saka pak!", a "{to sakal da potencira so ovaa re~enica, samo toj moè da ni kaè!" A Andov mol~i. [to e najdobar dokaz deka prodolùva da manipulira so Sobranieto. I da dava povod negovite zborovi da se tolkuvat na razli~en na~in. Pa toa }e go pravda so demokratija. Demek sekoj si ima pravo da si misli {to si saka. Arno ama, ako toa vaì za narodot, sepak nema smisla barem gospo|ata Dimitrova pove}e od polovina godina da ìvee vo dilema "{to saka{e da potencira gospodinot Andov". Bidej}i ova pra{awe nesomneno zasluùva odgovor, me|u drugoto i zatoa {to zadira vo su{tinata na krevkata parlamentarna demokratija, najdobro e da se formira parlamentarna grupa koja }e ja analizira re~enicata od site aspekti. Poèlno e vo rabotnata grupa da vlezat parlamentarci koi }e najdat na~in da kontaktiraat so lu|eto bliski na Sadam Husein i Ante Markovi}. Kojznae, moèbi tokmu kriti~nata septemvriska no} Andov bil telepatiski povrzan so svoite najverni drugari, a inkriminiranata re~enica ja izgovoril spored upatstvata sodràni vo tajniot plan za uni{tuvawe na Makedonija, so raboten naslov "Bermudski triagolnik". Za pretsedatel na rabotnata grupa najdobro e da go postavat Mitko Anastasovski. Toj, bidej}i e vidovit, sî znae. Pra{awe na politi~ka procenka e samo dali e vreme da kaè. Ili }e ostavi na istori~arite po nekolku decenii da se zanimavaat so nastanot {to se slu~i vo no}ta me|u 18 i 19 septemvri 1991 godina. 2. No}ta i onaka ve}e definitivno vleguva vo istorijata. Premierot Kqusev vo Sobranieto sve~eno ni soop{ti deka naskoro na site }e ni svetne. Veli deka nî o~ekuva edna nova svetlina. Zatoa e vreme u{te sega da po~neme da se podgotvuvame. Da za{tedime dve-tri plati za da moème da si kupime temni o~ila. Ne e dobro sega da se sozdava nova dilema {to saka{e premierot da kaè koga im vele{e na pratenicite da gi zamrznat amandmanite na buxetot do "novata svetlina". Sega zasega ne se zabeleùva ni nekoja posebna navalica po opti- ~arite za nabavka na temni o~ila. Toa e u{te eden dokaz deka pretsedatelot na Vladata nikoj pove}e seriozno ne go sfa}a. Sepak, ne e isklu~ena mo`nosta nekoj den da se pojavi so soop{tenie Mini- sterstvoto za informacii: "Probudete se, morni kopa~i i kopa~ki, silno svetnal den!" Toplo }e ni prepora~a deka pristignala novata svetlina i zatoa se nareduva site da si gi navle~at temnite o~ila. Samo na toj na~in moè da ja spasi Vladata. Kako slepci }e nî vodat kako sakaat i kade sakaat i u{te }e im bideme blagodarni deka ni pomagaat da go najdeme patot. Taka i ni treba. Koga sme slepci i bez temni o~ila.

123 3. Ottuka zatoa i ne mi e jasno zo{to se digna tolku golema vreva bidej}i policijata "im svetnala" nekolku pendreci na demonstrantite vo Kukli{ i Radovi{. Toa bilo samo onaka, za da im go pokaàt patot do doma. Patot do svetlata idnina }e im go pokaè nekoj drug. Ne o~ekuvaat belkim i na toj pat da stigneme so intervencija na MVR. Sega golemite demokrati od Sobranieto pla~at nad natepaniot narod, so gnev zboruvaat za pendrek-demokratija, formiraat rabotni grupi, baraat odgovornost od ministerot za vnatre{ni raboti, se povikuvaat na zemjite od Zapad. Tamu policijata i~ ne tepala, dozvoluva da ja ga|aat so kamewa, mirno gleda kako se vleguva nasilno vo objekti, tolerira blokadi na soobra}ajnicite, se pravi luda koga nekoj go simnuva i go kine dràvnoto zname pred najvisokata dràvna institucija. Za rodenite demokrati-parlamentarci imam samo edno pra{awe. Koga se tolku fini i, {to se veli, za narodot, zo{to ne protestiraat kaj slu`bata za obezbeduvawe na Sobranieto da ne ni pravat problemi na nas novinarite pri sekoe vleguvawe i kako ne im pre~i me|u niv po cel den da se {etame so bexovite okolu vratot, kako beleèni? Neli nema od {to da se pla{at? A i ministerot Fr~kovski bi moèl da bide malku pove}e demokrat. Koga }e bidat slednite demonstracii pred zgradata na Sobranieto, neka ne pu{ti nitu eden policaec. Pa neka vlezat demonstrantite vo zgradata. Da po~uvstvuvaat malku parlamentarcite na svoja koà kako izgleda demokratijata. 4. Pred najavenoto "priznavawe" sekoj vistinski patriot treba na postavenoto pra{awe: "[to si vo horoskop?" da odogovori: "Makedonec!". Eve {to velat yvezdite za ovoj znak vo slednava nedela: QUBOV: Denovite {to doa|aat ne vi se nakloneti vo pogled na emocional- nite vrski. Vnimavajte komu }e mu go otvorite srceto. RABOTA: Ne prezemajte nikakvi aktivnosti. I onaka ni{to ne vi poa|a od raka. ZDRAVJE: Glavobolkite se karakteristi~ni za ovoj period na godinata. SOVET: [to i da se slu~i vo ponedelnik, ne o~ajuvajte. "Ve~er" }e prodolì da izleguva sekoj den, osven vo nedela.

SRPSKA ILIRIDA 11 april 1992

• Saraevo mo`e da se napa|a zatoa {to ne e staveno na listata na UNESKO

1. Bidej}i, kako {to veli srpskiot ~etni~ki vojvoda [e{eq, "edinstveno Srbija e ovlastena da im dade soglasnost na Albancite od zapadna Makedonija za formirawe srpska Ilirida", stra{no napatenoto, so vekovi ugnetuvanoto i

124 na rabot na asimilacija dovedenoto albansko naselenie od Makedonija ima pri~ini za raduvawe. Najprincipelnoto mileni~e na osvedo~eniot albanski prijatel Slobodan Milo{evi} go poddrà osnovaweto na "Ilirida" na teritorijata na Makedonija i toa go obrazloì so zborovite: "Toa otsekoga{ bil srpski kraj i ottuka Srbija ima pravo nad tie svoi teritorii". Albanskite kompozitori sepak ne pobrzaa vo znak na blagodarnost da ispeat {lager "Hvala ti Srbijo", zatoa {to tuka rabotite ne se premnogu jasni. Imeno, [e{eq insistira na imeto "Srpska Ilirida", na {to tuka{nite Iliri ne se soglasuvaat. Osven toa pretstoi dopolnitelna rasprava za sukcesijata na takanare~enata Republika Makedonija, zatoa {to nejzinata teritorija }e se podeli me|u Srbija, Albanija, Grcija i Bugarija. Problemot e vo toa {to i Srbija i Albanija nastapuvaat so istata logika ‡ site svoi da si gi soberat vo edna dràva. [to prevedeno na prost jazik zna~i: Tamu kade {to sme pove}e ‡ toa si e na{e, a tamu kade {to sme pomalku ‡ pak e na{e, zatoa {to ne smeeme da dozvolime da bideme malcinstvo. Gledaj}i {to se slu~uva vo Bosna, moè samo da se zamisli {to bi se slu~ilo koga za Srpska Ilirida bi se stepale eden Radovan Karaxi} ‡ Srbin i eden Radovan Karaxi} ‡ Ilir!? Takvi tipovi, za àl, ima kolku saka{ i na ova podnebje. I {to e najtragi~no ‡ dobro uspevaat. Makedoncite toa sovr{eno ne gi interesira. Tie ~ekaat da gi priznaat. 2. Ne se ni svesni deka so taa svoja aktivnost mu go rasipuvaat vareweto na glavniot urednik na "Politika" Aleksandar Prqa, koj kako specijalen izvestuva~ se javuva od Atina. Pa ne moè da uìva vo izborot na sveà morska hrana vo Marinskiot klub vo Pirej, na ~ist vozduh nad brdoto Likavitas. Zatoa {to Grcite moàt da zaboravaat na site griì, no nikako ne moàt da se otka~at od "problemot na Republika Skopje". "Kako vo nekoi stari vremiwa, dodeka samo {to se zacvrstuva{e hristijanstvoto, stravot od Kartagina vo Rim taka i stravot od ednostranoto proglasuvawe i priznavawe na "Republika Skopje" se vovlekol pod koàta na sovremenite generacii Grci", vdahnoveno raskaùva Prqa vo v~era{nata reportaà od Atina so naslov: "Skopje ante portas!". Toj veli deka "temata "Republika Skopje" prosto nema konkurencija ovie denovi vo zemjata koja kaj generacii Srbi e doìvuvana kako zemja na na{iot juèn sosed" i objasnuva zo{to e toa taka so citat na nekoj negov kolega: "Se menuva ~uvstvoto na sigurnost i prijatelstvo, {to po tradicija go neguvame kon sever, kade {to otsekoga{ bile Srbi". A nekoj pratenik mu izjavil deka "naviknale Srbite i Srbija da im se na granica, gore na sever". Siroma{kite, sega }e moraat da si gi menuvaat navikite. I tie, a i urednikot na "Politika". A toa kaj Balkancite te{ko odi. 3. Vo istiot tekst urednikot so lo{o varewe na morska hrana obelodenuva deka spored gr~kite statistiki vo "Republika Skopje" ima blizu 700 iljadi Albanci, 300 iljadi Srbi, okolu 200 iljadi Vlasi i Grci, neodreden broj Romi, 300 iljadi se izjasnuvale kako Makedonci, a okolu polovina milion se ~uvstvuvale Bugari ili probugari.

125 Najdobar dokaz deka nema 300 iljadi Srbi e podatokot {to armijata ja napu{- ti Makedonija. Da gi ima{e barem petina od toj broj, taa odamna }e im podele{e oru`je i sega }e ni gi osloboduvaa gradovite, eden po eden, kako {to gi osloboduvaa vo Hrvatska i kako {to gi osloboduvaat sega vo Bosna i Hercegovina. Moèbi ve}e }e ja imavme i taa sre}a denovive da gi ~ekame sinite {lemovi. Obedinetite nacii treba kone~no da go opomenat Milo{evi} deka svetot ve}e premnogu tro{i za da gi pokriva negovite sitni zadovolstva. Kako {to zaglavi vo Hrvatska, sega }e zaglavi i vo Bosna i pak na pomo{ }e gi vika sinite {lemovi. Pa potoa }e se fali deka uspeal da obezbedi mir za site vremiwa. Ve~en mir. 4. Takanare~enata jugoslovenska komisija za sorabotka so UNESKO zav~era demantirala deka "istoriskoto jadro na Saraevo e vklu~eno vo svetskoto nasledstvo pod za{tita na UNESKO" ‡ kako {to bilo navedeno vo apelot na Pretsedatelstvoto na Bosna i Hercegovina da prestanat napadite na ovoj del od glavniot grad na BiH. Spored toa, Komisijata na TANJUG doobjasnuva: "Saraevo, nitu kako grad, nitu negovoto staro jadro, ne se zapi{ani vo listata na UNESKO". Te{ko na onie {to ne ìveat vo gradovi pod za{tita na UNESKO. I te{ko í na dràvata i na gra|anite {to ìveat vo nea, vo koja na lu|eto {to rabotat vo takva institucija moè da im tekne da ispratat demant so poglupava sodrìna. Ostanuva u{te TANJUG da objavi: "Po~naa zavr{nite operacii za osloboduvawe na Saraevo!" Kako {to svoevremeno izvestuva{e koga Srbite go "osloboduvaa" Vukovar. A Dubrovnik? Neli toj navistina e pod za{tita na UNESKO? 5. Vo vrska so priznavaweto na Makedonija ve}e nema {to da se razgovara. Potreben e radikalen presvrt vo vodeweto na nadvore{nata politika. Sledniot pat na ministerskiot sostanok na Evropejcite pretsedatelot Gligorov, namesto da patuva so ministerot Maleski, neka go zeme so sebe artistot Meto Jovanovski. Toj neka im vleze na ministrite dodeka ru~aat i neka im ja kaè replikata od filmot "Tetovirawe": "Priznaj, priznaj, p...... ti materina!".

GOLORAKI AMERIKANCI 18 april 1992

• Od strav od Srbija Margaret Tatvajler videna na wujor{kiot aerodrom kako so grupa begalci ~eka avion da izbega na Kuba

1. Panika i strav vladee denovive po nevoobi~aeno pustite ulici na amerikanskite gradovi. Iljadnici neza{titeni i ostaveni sami da se snao|aat, amerikanski majki so deca so denovi ~ekaat na wujor{kiot aerodrom da vlezat vo

126 eden od avionite koi }e gi evakuiraat na sigurno, na Kuba ili vo Kina. Nivnite vredni sopruzi i gri`livi tatkovci, sosema goloraki, so ponekoj minofrla~ ili snajper gi zaposednaa zna~ajnite objekti vo centarot na Wujork i napravija barikadi niz wujor{kite kvartovi za odbrana na rodnite ogni{ta. Nikoj vo svetot ne moè da ja razbere ovaa golgota niz koja minuva golorakiot amerikanski narod, koj edinstvenoto {to go saka e da ìvee vo mir, obedinet so site Amerikanci vo edna zaedni~ka dràva. Golema e ogor~enosta od soznanieto deka moderniot svet ne ja po~ituva pravi~nosta, tuku isklu~ivo interesot i silata. Ova ~uvstvo dopolnitelno e zajaknato so najnoviot ultimatum na slavniot srpski vojvoda [e{eq, koj v~era go prenesoa site golemi amerikanski TV stanici: "Srpskiot narod }e gi frli SAD pod noze"! Pretsedatelot Bu{ sî u{te izjavuva deka ne prifa}a nikakvi ultimatumi. No, koga "izvesna Tatvajlerova" se pro~ita sebesi vo belgradskite ugledni vesnici, dobi takov uplav, {to ne e isklu~eno naskoro i taa da bide prifatena kako begalka vo Havana ili Peking. Najseriozno predupreduvawe stigna od visoko cenetiot dneven vesnik "Ve~erwe novosti", koj na naslovnata stranica so ogromni bukvi predupreduva deka SAD i Evropskata zaednica se vpu{taat vo opasna avantura na vojna, od koja te{ko }e moàt da izlezat bez posledici. 2. O~igledno Srbija pove}e ne moè da go tolerira odnesuvaweto na SAD i nivniot pretsedatel Bu{, koi od edna strana postojano povtoruvaat deka se za mir, a od druga, pod izgovor deka go za{tituvaat od genocid amerikanskiot narod, se dogovaraat so Evropskata zaednica da gi priznaat site republiki od biv{a Jugoslavija koi Srbija ne saka da gi priznae kako samostojni dràvi. Srpskiot minister za nadvore{ni raboti se obide da gi smiri Amerikan- cite so zborovite "Nema pri~ina za panika i nema pri~ina Srbija da otstapi od principielnata politika koja ja vodela i dosega". Se razbira, dokolku SAD go po~ituvaat pravoto na Srbite da ostanat da ìveat vo zaedni~ka dràva so site onie koi sakaat da ìveat so niv i so onie koi vo me|uvreme }e gi oslobodat. I Slobodan Milo{evi} negira{e postoewe bilo kakvi paravoeni formacii na negoata teritorija, ili pak, ne daj boè, nekoj od Srbija da u~estvuva vo agresijata na Bosna i Hercegovina. A negovite vesnici so naslovi "Belgra- |anka ‡ ni{anxika", "Osloboden Zvornik", "Srpski dobrovolci vo Bijelina". Pa i na televizija vidovme kako armijata "donesuva mir" vo Vi{egrad. Tie toa go velat "go stava pod kontrola gradot". Za sli~ni akcii, koga se raboti za grad vo tu|a dràva, ima poednostavna re~enica: "Go okupira gradot". 3. Toa {to im stana jasno duri i na Amerikancite, koi dolgo se nadevaa deka Milo{evi} moèbi }e se smiri, pa i na Sajrus Vens, koj prvo patuva za Belgrad, izgleda edinstveno ne im e jasno vo Makedonskata televizija. Za niv, za ona {to se slu~uva vo Bosna i Hercegovina site se vinovni. Na dnevnicite u{te se zboruva za "sudrenite strani", "ekstremistite", "nacionalnite lideri", "nacionalnite vojski"... Izgleda i od vojnata vo Hrvatska ni{to ne uspeaja da

127 nau~at, pa pred nekoj den na tretiot kanal imaa dopolnitelna lekcija vo koja dvajca gosti vo studioto zboruvaa kako "go osloboduvale Vukovar od usta{ite". Skraja da e, ama verojatno nema da gi sfatat rabotite duri koga }e po~nat i nim da im ja osloboduvaat zgradata. Eve, na poslednata sednica na srpskoto sobranie povtorno go aktualizirale pra{aweto na granicata so Makedonija. 4. Poslednite nastani vo BiH se samo potvrda deka od lo{o sekoga{ ima polo{o. Eve, nie se àlime deka ni e lo{o, a drugi begaat kaj nas. Velat bilo dobro. Na begalcite ne moème da im ponudime evropski ìvot. Zatoa {to sî u{te na znameto ni stoi crvenata yvezda petokraka. Taka evropskoto ~uvstvo za ìvot go sfa}a Qup~o Georgievski. Sega mi e jasno zo{to i Amerikancite nemaat ~uvstvo deka ìveat vo Evropa. Koj li }e im izbroi kolku petokraki imaat tie na znameto? Da si bidam iskren, se soglasuvam so Qup~o. I jas do denes ne sum se po~uvstvuval evropski vo Makedonija. Samo {to, koga }e zastanam vo redovite za benzin, koga }e ja primam platata, koga nema da go najdam lekot {to mi treba i koga }e odam na Zeleno pazar~e da kupam od {verceri maslo za jadewe i {e}er, zatoa {to vo prodavnicite gi nema, ni na kraj pamet ne mi pa|a deka toa e taka zatoa {to sî u{te ne sme gi smenile znameto, grbot i obele`jata na granicite. 5. Evropsko ~uvstvo, i toa verojatno samo za vreme na traeweto na sednicata na Sobranieto, ima{e ministerot Denko Maleski. Gi slu{a{e vnimatelno cel den, sigurno odvreme-navreme spored diskusiite i samiot zaborava{e deka tie vsu{nost raspravaat za negovata interpelacija ({to bi rekol legendarniot Mitko Anastasovski "interpretacija") i nakraj ‡ ladno si zamina. Ne go potrese ni tvrdoglavoto barawe na nekoi VMRO-vci: "Priznaj, ta priznaj deka si vinoven". Ne priznava ~ovekot. Isto kako Evropa.

BLAG SEDATIV 25 april 1992

• D-r Bla`e Ristevski ja spasi berzata vo Wujork od monetarna zbrka so nesogledlivi posledici

1. Pojavata na potpretsedatelot na vladata d-r Bla`e Ristevski na zav~e- ra{nata pres-konferencija dejstvuva{e kako blag sedativ vrz "neto~no alar- miranata svetska zainteresirana javnost" i vo posleden moment go spre~i nagloto pa|awe na dolarot na wujor{kiot Vol Strit, koj za malku }e go predizvikaa novinarite na makedonskite redakcii, {to neodgovorno izvestija oti Republikava }e vovede sopstvena valuta. Dopolnitelno smiruva~ko dejstvo, naso~eno kon doma{nata javnost, ima{e obra}aweto na drugiot potpretsedatel d-r Be}ir @uta. Soznanieto deka nie,

128 kako i dosega, }e ~ekame da vidime prvo {to }e napravi Srbija, "pa vrz osnova na toa i }e reagirame", zajaknato so kone~noto razotkrivawe na glavniot vinovnik za inflacijata i sosema izmesteniot monetaren sistem vo likovite na neodgovornite i neprofesionalni novinari, protiv koi vo tekot na v~era{niot den vo redakciite se "pravea soodvetni postapki" (po sugestija na d-r Ristevski), vo javnosta vo Republikata be{e primeno so zabeleìtelno olesnuvawe. Nao|aj}i si uteha vo nesporniot fakt deka denes ni e dobro, zatoa {to utre }e ni bide polo{o, voznemirenoto, a potoa so efikasna akcija na Vladata brzopotezno smirenoto gra|anstvo se vrati na svoite voobi~aeni aktivnosti. Prodolì neumorno da gi obikoluva prodavnicite i da gi sporeduva cenite od pred nekolku ~asa, zastana trpelivo i spokojno vo redicite pred benzinskite stanici, a bogami bez nervozi gi posetuva site apteki, zatoa {to znae deka lekovi ednostavno ‡ nema, i zatoa nema potreba za toa da se sekira. Kone~no, op{topoznatiot i {iroko prifaten stil na rabota na Vladata e ‡ sî {to raboti da go sraboti so {to e mo`no pove}e komplikacii. Sledej}i go pozitivniot trend na zacrtanata Vladina programa "sekoja nedela ‡ barem edno majtapewe", duri i premierot Kqusev na sobraniskata govornica se pokaà kako vrven ~uvar na dràvni tajni koga na pratenicite im najavi vonredna sednica. A i ministerot Lepavcov, od istoto mesto, samo desetina dena pred toa na celata makedonska javnost teatralno í soop{ti: "Pa, nie sme pred voveduvawe na sopstvena valuta". [to bi rekol strogiot Blaè Ristevski: "Site informacii i komentari gi ocenuvame kako neodgovornost, za{to redakciite treba samite da si napravat ocenka i da gi napravat soodvetnite postapki". 2. Za toa vreme Vladata nema da prezema nikakvi postapki, zatoa {to za "~in {to pretstavuva prvostepeno zna~aen poteg za sekoja dràva" (B. Ristevski, povtorno) se odlu~uva vo Belgrad. Pa sega ~ekame Milo{evi} da si ja napravi svojata Jugoslavija. Potoa }e vidime kako }e reagira Vladata, koja sigurno "nema da sedi so skrsteni race" (B. @uta). Toa {to od ponedelnik moème da se najdeme vo situacija da pazarime so stranska valuta, ne e mnogu tragi~no. Samo, dosega barem se raspravavme so marki. Osloboduvawe i ovozmoùvawe na prijatno ~uvstvo koe go dava mirisot na srpskiot dinar ni vetuva i Voislav [e{eq. Na zav~era{nata sednica na srpskoto sobranie toj predloì vo Makedonija "vedna{ da se ispratat dve divizii i da go rasteraat bugarskoto rakovodstvo". Vo isto vreme Milo{evi} gi ubeduva{e Karington i Piweiro deka Srbija nema teritorijalni pretenzii ni kon edna republika. Vo isto vreme srpskiot minister za nadvore{ni raboti Vladislav Jovanovi} go ubeduva{e svojot germanski kolega Gen{er deka "Srbija ne e agresor". Vo isto vreme nitu eden od prisutnite ministri vo srpskata vlada, koi go slu{naa ovoj povik za agresija, ne reagira{e.

9 Sakam da kaàm 129 Karington si odleta, a Milo{evi} ostana vo Belgrad da si ja pravi Jugosla- vija. Bidej}i pred izvesno vreme izjavi deka od site "opozicioni" lideri najsimpati~en mu e vojvodata [e{eq, najmnogu mi e strav da ne go naimenuva tokmu nego za minister za odbrana na novata Jugoslavija. 3. Bez razlika {to Srbija pravi nova Jugoslavija, mnogu glupavo }e bide nie da pravime nova Makedonija. ]e izleze deka gi kopirame. A i ne e fer za na{iot vesnik, da se davaat neseriozni predlozi, dràvata da ni se vika "Nova Makedonija". Zo{to da ne bide "Ve~er"? Ostavi {to i nacionalnostite pak }e se bunat deka se obespraveni i zagrozeni. Zo{to, na primer, da ne se vikame "Flaka"? Ili, vo znak na blagodarnost kon Turcija ‡ "Birlik"? 4. Na deùrnite sostavuva~i na soop{tenija od VMRO-DPMNE im trebaa nekolku dena da napi{at nekolku reda osuda za tepaweto na Makedoncite kaj Roènskiot manastir. Zloupotrebata na manifestacijata pokraj grobot na Jane Sandanski od strana na vrhovisti~kata VMRO-SMD ne ja spomenaa. Zav~era vo vesnikot se pojavi vakva vest: "Na inicijativa na VMRO-DPMNE od Bitola, v~era vo Medicinskiot centar "D-r Tripun Panovski" pristigna pratka od 18 toni lekovi kako pomo{ od VMRO-SMD od Bugarija". Ni{to ne komentiram. Koj }e pomisli ne{to lo{o ‡ sram da mu e! I neka si ja "i{ka" muvata od kapata.

JAKA [TIKLA 9 maj 1992

• Proizvodstvoto na ~evli za Filipinkata Imelda Markos ‡ nova skopska provokacija

1. Ne znam kakvi se narodnite obi~ai i tradicijata na Novata portugalska republika Lisabon, ama {tom gospodinot Piweiro re{il da se pretstavuva kako kum, ako saka da gi po~ituva tuka{nite obi~ai, kade {to kumstvoto pretstavuva golema ~est, trebal odnapred da razmisli vo kakva finansiska avantura se vpu{ta. Se znae, koga }e mu spiskame, u{te i vaka razo~arani od glupavoto ime {to ni go nadena: "Kume, ti izgore }eseto!", a toj, siroma{kiot, momentalno bez sitno ‡ otide ~esta na Evropskata zaednica. Pa }e moraat ~esta da ja spasuvaat na primer Angli~anite, koi navodno predlo`ile da ni se dade nekakva finansiska pomo{. A za stupidniot predlog za imeto }e si se pravat angli~ani. Kako visoko patriotski nastroen Ve~eren Skopjanec (imeto na dr`avata "Nova makedonska republika Skopje" ne go prifa}am od kapric ‡ za inaet na "Nova Makedonija" }e si se vikame "Ve~erna Republika Skopje"), so netrpenie o~ekuvam najnoviot predlog na novoportugalskite lisabonci da po~ne da dava

130 rezultati.Tie dosega se pokaàa kako mnogu konstruktivni vo re{avaweto na jugoslovenskiot problem. Kako na primer nivniot diplomat Kutiqero. Otkako trgna po pametot na Radovan Karaxi} i po~na da si igra so crtawe karti, svr{ija rabota so Bosna. Sega so imeto i nas }e nî zbri{at. I taka }e gi re{at site problemi. "So ime prifatlivo za site zainteresirani strani". 2. Vo koncepcijata ne im vlegoa Filipini. Koi, ete, ja priznaa nezavisnosta na Makedonija, iako toa nikoj ne go bara{e od niv. Duri i nikoj ne otpatuva do Manila. Pa sega nî stavija vo nezgodna situacija. Ne sme podgotveni da im se zablagodarime. Koga pred pove}e godini diktatorskoto semejstvo Markos bega{e od Ma- nila, novinarite otkrija deka gospo|ata Imelda vo nejzinite ormari si gi zaboravila svoite tri iljadi ~ifta ~evli. Sega, koga vdovicata Markos u~estvuva vo pretsedatelskata trka, pa u{te i ako stane pretsedatelka, ete ni {ansa da se pokaème blagodarni. U{te denes "îk" i "Gazela" neka po~nat da izrabotuvaat ~evli za gospo|ata Imelda. Toa {to nema da otpatuva za Filipini, }e go prodavaat tuka. Za sezonata prolet-leto, kako kolekcija "Markos". Taka, ne samo {to }e ispadneme fini pred Filipinkite, tuku }e im prire- dime "nova skopska provokacija" na Grcite. ]e se povikaat na partizanskiot general Markos, pa }e vreskaat niz Evropa deka im ja prisvojuvame istorijata. A na kriti~arite na nadvore{nata politika na pretsedatelot Gligorov i ministerot Maleski }e moè da im se odgovori deka kone~no "Makedonija udri so |on" i "im akna {tikla na Grcite". 3. Vo vrska so odnesuvaweto na SAD i Evropskata zaednica, koi "so site sredstva se trudat da ja spre~at vojnata i krvoprolevaweto vo Bosna i Herce- govina" i "gi razgleduvaat merkite {to treba da se prezemat protiv Srbija i Jugoslovenskata armija", mi tekna na eden star vic, ama dobro se vklopuva vo sega{nata situacija: Doa|a sin~eto pretepano doma i mu se àli na tatkoto deka nekoe drugar~e od ulicata go tepalo. Sleguvaat zaedno i go nao|aat tepa~ot. "Ti li si go tepal sin mi?" pra{uva tatkoto. "Jas!", odgovara drsko mangup~eto. "Aj da te vidam, udri go sega ako moè{!", se sili tatkoto. Ovoj bez razmisluvawe mu udira u{te edna tupanica. Tatkoto za~uden od drskosta, pak mu se zakanuva: "Aj da te vidam, u{te edna{!" Ovoj ohrabren go udira u{te posilno. Sin~eto po~nuva da pla~e i da moli: "Tato, ajde te molam nemoj da me brani{ pove}e!" 4. Merkite na antiinflacionata programa na Vladata na Makedonija, koi premierot Nikola Kqusev, vo minatonedelnata emisija "Direktno so Vladata", gi objasni na narodski jazik so ednostavnata re~enica: "Nema da ima{ pari da kupuva{ rasko{ni proizvodi od luksuzna {iroka potro{uva~ka", gra|anite koi dosega bea naviknati na neviden rasko{ i luksuz, pa duri i si dozvoluvaa sekoj den da si gi vozat sopstvenite avtomobili ili, ne daj boè, da ja obnovuvaat garderobata barem edna{ godi{no, sega si gi tolkuvaat sekoj na svoj na~in.

9* 131 Primer broj eden: Bankarski slu`benik zad {alterot im objasnuva na gra|anite zo{to nema denari za isplata: "Pa kako ne sfa}ate deka toa e su{tina na reformata. Nema pari! [to }e vi se pari? Ako si tro{el litro maslo, od sega }e tro{i{ samo ~etvrt!" Primer broj dva: Elektrotehni~ki inèner, vraboten vo relativno dobro stoe~ka firma: "[to se sekira{, }e zememe neplateno, }e odime vo stranstvo da rabotime kako kelneri!" Primer broj tri: Postara gospo|a so kup~e recepti pred {alterot na edna "dràvna" apteka: "Ovie se dogovaraat so Vladata. Treba da izumrat {to pogolem broj lu|e, za da moàt tie {to }e preìveat polesno da gi prehranat". 5. Pred nekolku dena pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov se vrati od Strazbur, kade {to vo ime na Makedonija go polaga{e ispitot pred Komite- tot na zemji ne~lenki na Sovetot na Evropa za dobivawe status na posmatra~ na parlamentarnoto zasedanie na Sovetot. Re~e deka na{ite parlamentarci go poloìle ispitot. Bidej}i bea ~etvorica, sigurno si pot{epnuvale. Se falea, a indeksite ne gi pokaàa.

NARODNI MA^ENICI 16 maj 1992

• Vladata kone~no najde na~in da go re{i problemot so plasman na ranogradinarski proizvodi

1. Kojznae u{te kolku vreme }e ìveevme vo zabluda, zaviduvaj}i im na platite na sakanite ni narodni platenici, da ne se pojave{e Stoile Stojkov koj, siroma{kiot, sobra hrabrost pred celata makedonska javnost da ja otkrie bedata na makedonskiot parlamentaren sistem. Dlaboko razbiraj}i ja negovata o~ajna pozicija koga veli: "Pa, 100 iljadi denari, pari li se toa?". Kaj nas, koi kako novinari vo princip sme surovi i pod stroga kontrola na komunistite, kone~no proraboti ~uvstvoto na ~ove~nost i otkaùvaj}i se barem za izvesno vreme od ponudenite ambasadorski mesta, re{ivme da odvoime solidarna pomo{ za na{ite dlaboko po~ituvani narodni ma~enici. Problemot se pojavi duri koga re{ivme da izdvoime po edna solidarna dnevnica, za da ja pomogneme istoriskata misija na gospodinot Stojkov i negovite drugari. Po opse`ni podgotovki i precizni presmetki, dojdovme do razo~aruva~- koto soznanie deka, spored brojot na vrabotenite vo "Ve~er", zbirot od na{ite dnevnici za malku ne moè da ja dostigne sumata od edna mizerna prateni~ka plata od stotina iljadi denari. Nastrana, {to na na{a sovest leì informiraweto od sednicite na rabotnite grupi na Sobranieto, koi nikako da se odràt.

132 Prezafatenite platenici nikako da se pojavat po komisiskite raspravi, taka {to ~ovek so stoprocentna sigurnost moè da pretpostavi deka se raboti za {trajk poradi niskite plati. Od taa pri~ina i si se dogovorija da go izmenat Ustavniot zakon. [est meseci im bea malku da gi donesat "dràvotvornite" zakoni. Pa sega si dadoa fora u{te {est meseci. Taman koga }e se vratat od odmor, naesen, }e po~nat da rabotat. Vpro~em, samiot potpretsedatel na Sobranieto Tito Petkovski za prolon- giraweto na Ustavniot zakon, za toa {to ne se doneseni drugi zakoni, re~e deka vo toj pogled sme bile ‡ fenomen. [to e u{te edna potvrda deka imame fenomenalen parlament. Zatoa i ne treba da go menuvame. Sre}a na{a {to narodnite platenici se dlaboko svesni deka se nezamenlivi, pa samite imaj}i gi pred sebe visokite ideali da napravat dràva vo koja }e imaat plata za koja nema da se sramat da kaàt kolkava im e, re{ija da prodolàt da se `rtvuvaat. 2. Samo, mav ni e rabotata ako `rtvuvaweto na platenicite ne bide koordi- nirano so pretstavnicite na Vladata. Vo taa nasoka i legendarniot naroden ma~enik Yingo, pri raspravata za problemot na plasmanot na ranogradinarskite proizvodi na teritorijata na biv{a Jugoslavija, re~e deka "tuka treba posebno da se angaìra Vladata". No dodeka da pojasni oti "ne mislel sega Vladata da treba da odi vo Zagreb na pazar i da prodava ranogradinarski proizvodi", ekspertski i ekspresno premierot Kqusev vo glavata ve}e si napravi plan, koj minister na koj pazar da go isprati. Toj samiot vedna{ se vide vo uloga na nakupec, kako se cenka na Kvanta{- kiot pazar vo Skopje so proizvoditelite na zelen~uk. Po pati{tata niz biv{a Jugoslavija, kako minister za soobra}aj, }e go sedne zad volanot na nekoe skapano "Tam~e" li~no Aleksandar Lepavcov. Em }e go vraboti spored ona {to mu e resor, em lesno }e se snao|a po novite dràvi, zatoa {to ~ovekot e neli ‡ poliglot. Za onie {to }e gi postavi zad tezgite po pazari{tata ne treba mnogu da vnimava. Barem odredeno nivo na pazarno cenkawe znaat da pokaàt. Samo i tamu da ne se pravat eksperti. Ni otidoa piperkite i domatite badijala. Za Belgrad, kade {to funkcionira najgolemata crna berza, }e treba da se isprati nekoj poa~ik ~ovek. Na primer, minsiterot za finansii To{evski. Em da prodava, em da gi razmenuva dinarite za denari. Edinstveno na kogo ne moè da smeta e ministerot Denko Maleski. So nego proizvoditelite na ran zelen~uk mislat da napravat probiv vo Evropa. ]e go snabdat so gor~livi krastavici. Da im vrati milo za drago na gra|anite na Evropa. Da po~uvstvuvaat malku i tie {to zna~i gor~liv ìvot. Edinstvena opasnost e ako nekoj radikalen zemjodelec mu podmetne za prodavawe luti piperki. ]e gi naluti Evropejcite, pa }e ni go odloàt priznavaweto u{te nekoj mesec. Dodeka ne se izduvaat. 3. Pedantnite hroni~ari na dvièweto na kursot na konvertibilnite valuti koi moàt da se najdat na crnata berza na Bit-pazar vo Skopje, zabeleàle deka

133 vrednosta na devizite naglo se zgolemuva nekolku dena pred nekoe patuvawe na pretsedatelot Kiro Gligorov vo stranstvo. Sega bitpazarskite dileri se angaìrani vo re{avaweto na problemot kako da ufrlat nekoj svoj ~ovek vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo. Taka bi bile vo tek so site podgotovki za patuvawa i bi moèle da reagiraat na berzata. Imeno, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti pravi racii za zaplenuvawe devizi pred sekoe patuvawe na visoka dràvna delegacija vo stranstvo. Bidej}i bankite nemaat pari, patnite tro{oci se podmiruvaat od devizite zapleneti na Bit-pazar. Logikata na variraweto na kursot e pove}e od jasna. [tom se najavi nekoe patuvawe, se znae ‡ sledi racija. Devizite se krijat i cenata im raste. A jas se ~udev zo{to Kabinetot na pretsedatelot po~na patuvawata da gi najavuva samo eden den odnapred.

DOMA[NI STRANCI 23 maj 1992

• Za inaet na cel svet i vo znak na solidarnost so drugite napateni narodi, JAT }e vovede linii za Havana i Bagdad

1. Kojznae kako se izvadil od pamet ruskiot minister za nadvore{ni raboti Andrej Kozirev koga, taman pred da se ka~i na avionot za da letne za Skopje, brcnal po xebovite i videl deka mu ja nema notata za priznavawe na Makedonija. Se vozbudila cela bulukmenta negovi sorabotnici, pa duri i doma}inite glumele deka buri~kaat po xebovite, nebare ja baraat nesre}nata nota, ama ‡ xabe. A ~ovekot sî si mislel deka go zel hartiv~eto u{te vo Moskva. Belki ne e tolku zamaen za da go zagubi po pat. Pa mora{e da izmisluva ra~ki zo{to ja prekinuva mirotvornata turneja. Arno ama, vo me|uvreme, blagodarenie na {totuku potpi{anata spogodba so policijata na Turcija, ministerot Fr~kovski razmeni korisni informacii od oblasta na bezbednosta i dojde do soznanie deka notata na gostinot od Rusija mu ja ukral od xeb Milo{evi}, dodeka srde~no i prijatelski se pozdravuvale. [to e toa za takov mangup koj moè{e da napravi dve vojni i posle pak da se pretstavuva kako mirotvorec. Em ne go pu{ti vo Skopje. Em mu smisli nevreme nad Saraevo. Em go zadrà u{te edna no} na spiewe vo Belgrad. Na prijatelsko ubeduvawe. Em mu napravi tradicionalno prijatelska usluga na Micotakis. 2. Za vozvrat, od Grcite }e bara barem tie da ne gi zatvoraat nivnite aerodromi za avionite na JAT. Ako moàt u{te da se zazemat za nego i vo Evropskata zaednica, da pritiskaat da ne donesat zaedni~ka odluka za blokada na JAT-ovite linii, }e mu dojde u{te podobro. Zatoa pred Micotakis }e istapi so dopol-

134 nitelen argument. Edinstvenata me|unarodna linija na koja }e leta srpskata aviokompanija }e bide Belgrad ‡ Skopje. A toa ne bi im se dopadnalo kojznae kolku na Grcite. Vo sekoj slu~aj, i da se donese zaedni~ka odluka da im se zabrani sletuvawe na avionite od Srbija na aerodromite na zemjite na Evropskata zaednica, Micotakis }e najde opravduvawe. Kako, koga neodamna mora{e da go povle~e ambasadorot od Belgrad, pa dava{e izjavi deka na toj na~in í pomaga na Srbija. ]e bide golema {teta za avtorot na reklamnite slogani koi gi koristat srpskite agencii nudej}i gi svoite letni aran`mani. "Letujmo tamo, gde smo dobrodo{li!" ]e mora JAT da otvora nova linija za Havana. Ili, za inaet na srbofobi~nite Amerikanci i Evropejci, }e go izvr{i letot za Bagdad. 3. Edinstvenata JAT-ova me|unarodna linija Skopje ‡ Belgrad }e ja koristat ekipite na makedonskite teatri koi ovaa godina }e nastapuvaat na Steriinoto pozorje vo Novi Sad. Ama, kako doma{ni patnici, za{to srpskiot pe~at nastapite na Dramskiot teatar od Skopje i Narodniot teatar od Bitola gi najavuva kako pretstavi od doma{na konkurencija. Zaedno so pretstavite na u{te tri teatri od Belgrad i po eden od Kru{evac, Bar i Subotica. Internacionalcite doa|aat od Bratislava i Pariz. Bidej}i umetnosta ne treba da se me{a so politikata, na{ite teatri }e go digaat borbeniot moral srede Novi Sad. Dodeka salata }e e~i od aplauzi, Bosna i Hercegovina }e e~i od bombi i granati. Qubitelite na umetnosta {to se proslavija so urivawe na Vukovar, Saraevo i Mostar i {to pokaàa tolku umetni~ki entuzijazam {to ne im pre~ea ni izjavi od tipot: "]e go izgradime Dubrovnik povtorno, ako treba u{te poubav i u{te postar!", }e si ja odràt tradicijata na jugoslovenskite teatarski igri, na koi vo nekoi drugi vremiwa be{e pra{awe na presti` i da se u~estvuva, a kamoli da se pobedi. Glupavite Hrvati i Slovenci ne patuvaat za Novi Sad. [to znaat tie {to e toa internacionalen teatarski festival. Ostavi {to nemaat poim ni {to e politika, a {to umetnost. Samo nie sme pametni. Samo ne i dovolno rasipani. Koga moèa, za da go laàt svetot, pro{irenata Srbija da si ja prekrstat vo SR Jugoslavija, zo{to da ne moàt i eden srpski festival da go prekrstat vo internacionalen? 4. Na vremeto ima{e u{te eden mnogu cenet teatarski festival. Se vika{e Mali eksperimentalni sceni ‡ Saraevo. Razmisluvaat li ponekoga{ qubitelite na umetnosta, {to voop{to ne gi interesira politikata, na temata: "Koj go ubi MESS"? 5. Vo toa isto Saraevo, poznato po onoj zdrav bosanski humor od vicovite za Mujo i Haso, site {egi poslednite meseci se pravea na smetka na vojnata {to mirisa{e. Zatoa, strav me fa}a koga gi slu{am denovive razgovorite niz Skopje, vo koi niz {ega se zboruva za humanitarnite paketi {to }e ni gi ispra}aat SAD,

135 za logorite za begalci {to se podgotvuvaat, za toa koj kakvo oru`je moè da nabavi, dali go podgotvil podrumot ili ne... Na smea, na {ega, od Saraevo kako bez glava izbegaa i evropskite posmatra- ~i i unproforci od Obedinetite nacii, zaedno sose komandantot. 6. [to bi rekol nekojsi pretsedatel na nekojasi Zulu partija vo Ju`na Afrika: "Ne sme Jugosloveni, pa da ne moème da se dogovorime!" Ako moè toa da bide nekoja nade`, nie sme ‡ biv{i Jugosloveni. [to zna~e{e toa ‡ dogovor?

BLAGOPRIJATNA SPESTLIVOST 30 maj 1992

• Vo Skopje nema ulica so ime "Vaso Miskin"

1. Emituvaweto na serija filmuvani prikazi na temi pozajmeni od delata na ârls Bukovski, vo "pristojno" vreme (po dnevnikot) na programata na Televizija Srbija, be{e povod pred desetina dena stranicite na belgradskite vesnici da se polnat so kupi{ta argumenti "za" i "protiv" elementite na lesna erotika koi zadiraat vo moralot na srbijanskite gleda~i. Zagriènite za ~istunstvoto na srpskite du{i se zgrozuvaa nad atakot vrz moralot, koj preku TV ekranite se vr{i duri i na najmladite gleda~i. Kako odgovor na zagriènite ~uvari na duhovnoto dostoinstvo, vo u{te popristojno vreme, na po~etokot od dnevnikot, vedna{ zad omilenite crtani filmovi i zabavnite EPP poraki, pristignaa slikite na uàsot od saraevskata ulica Vaso Miskin. Najgolemite majstori na horor-filmovite od svetot sega moàt da mu nosat voda na reìserot so psihijatrisko poteklo Radovan Karaxi}, a producentite na ostvaruvawata {to gi polnat svetskite kinosali moàt da mu se fatat na maliot prst na ~etni~kiot "|eneral Ratko Mladi}. A Branko Kosti}, od sedi{teto na filmskata kompanija, pora~uva deka "treba da se najde zlostornikot". Iako, koga se pretstavuva{e kako potpretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ, go potpi{a unapreduvaweto na istiot toj Ratko Mladi}. Velea toga{, bil zasluèn, se pokaàl vo borbite okolu Knin. Tamu nema{e televiziska ekipa {to }e moè{e da gi ovekove~i negovite zaslugi za narod. [to vo nikoj slu~aj ne treba da budi somnevawe kon negovite kvaliteti. Za inaet na kartografite od Evropskata zaednica, za koi imavme iluzii deka imale barem malku pove}e pamet od Radovan Karaxi}, po asfaltot {to re{ile da go delat na etni~ka osnova te~e{e izme{ana krv od trite narodi. A gra|anite na Srbija, na koi taka demokratski im se nudi da izberat me|u Slobo- dan Milo{evi} i Voislav [e{eq, pred prepolnetite izlozi na "Knez Mihaj-

136 lova" vo Belgrad í se sprotivstavuvaat na nesposobnata Evropa so zborovite: "Srbija nema da padne na kolena". Toa {to lu|eto na "Vaso Miskin" ostanaa i bez kolena e ni{to vo odnos na svetite celi koi si gi postavi golemiot Vo`d. Onie vo svetot barem imaa u{te eden povod za osuda na varvarstvoto, ne kriej}i od svojata javnost kogo smetaat za glaven vinovnik. So osudi i reakcii se javija mnogu dràvnici, vladi, pretstavnici na politi~kiot ìvot... Nie mol~evme. Nam toa ne moè da ni se slu~i. Vo Skopje nema ulica so ime "Vaso Miskin". 2. Zatoa pak nie sme preokupirani so re{avawe na dilemata od vitalno zna~ewe za antiinflacionata programa, koja uprosteno se sveduva na pra{aweto: Dali ma{inite za perewe se luksuzna stoka! Blagodarej}i na gostoprimstvoto {to, neli, samo MTV mu go ukaùva na premierot Kqusev, zav~erave~er imavme "prijatno zadovolstvo" da ja gledame emisijata "Direktno so Vladata". Od polemi~niot razgovor moèvme da pretpostavime deka kolegata Qup~o Kirkov ima "neprijatno zadovolstvo" da mu bide rasipana ma{inata za perewe tokmu vo ovie te{ki momenti za makedonskata dràva, koga narodot mora da se odviknuva od starite naviki i da se naviknuva na "spestlivost". Bidej}i premierot problemot so peralnite go apsolviral koga bil vo Wujork, po dolgo ubeduvawe go isprati novinarot da pere vo javni peralni. Koga moàt wujor~ani, zo{to da ne moè i Kirkov? Vra}aweto vo idninata (petti del), vo produkcija na MTV, kako ostvaruvawe na obrazovnata programa, so raboten naslov: "Kolku }e ni bide ubavo vo komunizmot!", ja pogodi poentata vo klu~nata replika: "Vo ovie te{ki vremiwa treba da se vozdrìme od rasko{no odnesuvawe so kupuvawe friìderi, peralni, garderobi, ~evli, televizori, koli {to leàt po ulicite nedovolno iskoristeni, a nekoi duri kupuvaat i peralni za sadovi". 3. Ve~erta vo komunizmot, utredenta kaj Radoman Boòvi} vo Belgrad. Po vtorpat. Bidej}i nie ne patime od kompleksi, mnogu ni e gajle toa {to cel svet se podgotvuva da í vovede sankcii na Srbija. Pa, em im treba sorabotka so nas, em uslovuvaat so razgovori kaj niv. A na{iot premier gi sfa}a problemite na negoviot kolega koj se podgotvuva za izbori. [to nikoj vo svetot ne mu gi priznava za legitimni. 4. Sledej}i go sovetot na premierot, novinarite da pi{uvaat za "tipi~ni raboti od pozitiven aspekt", nadovrzuvaj}i se na soop{tenijata na Minister- stvoto za informacii vo koi sekojdnevno ni povtoruvaa deka potpretsedatelot na Vladata d-r Blaè Ristevski u~estvuva vo rabotata na Me|unarodniot kongres za slovenskata kultura vo Moskva, eve eden citat od novinskite izve{tai od zavr{uvaweto na Kongresot. "... So aklamacija e usvoena i Nacrt-rezolucija za Jugoslavija, {to ja pro~ita Radmilo Maroevi}, pretsedatel na Srpskiot fond za slovenska pismenot. Vo Rezolucijata se izrazuva protest protiv me{aweto vo vnatre{nite raboti na

137 Jugoslavija, {to se pretvori vo otvorena vojna protiv ovaa dr`ava od strana na Vatikan i Germanija od edna i SAD od druga strana, kako i EZ i KEBS..." 5. Na ve~erata vo hotelot "Metropol" vo Ohrid ne gostuva{e artistot Meto Jovanovski. Ruskiot minister Kozirev sepak utredenta go obelodeni priznavaweto na Makedonija bez na nego da se vr{i pritisok so replikata od "Tetovirawe": "Priznaj..." Kakvi metodi bile primeneti, }e ostane diplomatska tajna.

FOLK-FESTIVAL 6 juni 1992

• Spored Badinterovata komisija tekstot na ponudenata himna "Tri devojke tikve brale" implicira teritorijalni pretenzii kon sosedite

1. Organizatorite na folk-festivalite "Valandovo" i "Cvetnici" podgotvuvaat tu`ba protiv potpretsedatelot na Sobranieto na Makedonija Tito Petkovski, zatoa {to kako izvr{en producent na novovostanovenata muzi~ka smotra "Makedonska prolet ‡ Himna 92", igraj}i na perfiden na~in so patriotskite ~uvstva na gra|anite, ja dovede vo pra{awe popularnosta na nivnite festivali. Prednosta na "Makedonska prolet" e vo toa {to im ovozmoùva na slu{atelite aktivno da u~estvuvaat vo natprevarot za izbor na najdobra himna, bidej}i pri nivnoto emituvawe moàt da ve`baat stanuvawe i sednuvawe. Vo zavisnost od toa kolkumina na koja muzika }e po~uvstvuvaat potreba da stanat, }e se izvr{i rangirawe po kvalitet. U{te vo start }e bidat eliminirani onie himni, za koi pogolem broj od slu{atelite }e po~uvstvuvaat potreba da kle~at. Pritoa na sekoj mu e dadena celosna sloboda da vr{i analiza na ponudenite melodii, da gi tolkuva spored svoite gledawa i da si igra asocijacii. Za eden od anketiranite ~itateli na "Ve~er"najva`no bilo koga }e nî priznaat, pa zatoa predlaga za himna da se izbere narodnata pesna "So maki sum se rodil, so maki i }e si umram". Navistina vo bitieto na narodot {to gi naseluva ovie prostori e vgradeno ~uvstvoto za pomiruvawe so sudbinata, {to odi dotamu da pretstavuva ~ist mazohizam, ama, neli, sega se nao|ame vo faza na preobrazba i bi bilo poèlno istoriskiot moment da go ovekove~ime so nekoja vesela pesna. Na primer, "Dojdi mi Leno na perni~e belo" asocira na denovite na isku- {enie koga Srbija saka{e da nî smesti vo skusenata federacija. Onie pak koi sî u{te àlat za starata Jugoslavija, se trognuvaat na "Nika, Nika, ubava Marika, mi ostavi samo slika", dlaboko svesni deka novata dràva se javuva kako sukcesor na starata Jugoslavija, a vo delbeniot bilans }e nasledi "samo slika". Najpogodna za mladata balkanska dràvi~ka sepak e himnata "Koga qubi moma mlada, qubovta e silna è{ka". Tekstot ja sugerira podgotvenosta za

138 otvoraewe na granicite, povikot za dijalog i razbirawe so sosedite, kako i dobrata volja site otvoreni pra{awa da se re{avaat na miren na~in i so dijalog. Ako vo ovaa himna uspee nekako da se vkomponira i "]e se gr~am, }e se tur~am", ete ja na delo i na{ata orientacija za regionalni integracii. Vo posleden moment od konkurencija izleze "Tri devojke tikve brale". Iako predlaga~ot go brane{e predlogot so poraka za dobrososedstvo, na predlog na Grcija Badinterovata komisija ja islu{a pesnata i zaklu~i deka himnata ne e vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija. Trite devojki impliciraat teritorijalni pretenzii kon sosedite, bidej}i asociraat na trite dela na Makedonija. Kako revnosen sorabotnik na Konferencijata za Jugoslavija, na{eto rakovodstvo se otkaà od "trite devojki" i na gra|anite im predloì za himna da si ja izberat "Sardisale le{o~kiot manastir". 2. So toa pak se vrativme na tradicijata da si peeme ta`ni pesni. A za organizatorot na festivalot, producentot Tito Petkovski, se predviduva apsewe po itna postapka. Zatoa {to go raspejuva narodot vo vreme koga Blaè Ristevski proglasi vonredna sostojba. I dozvoluva, slu{aj}i gi pesnite, novinarite da si pravat "zlobodnevni i prili~no slobodni komentari {to moàt da se slu{nat vo na{ata javnost". Namesto da mu se voodu{evuvaat {to toj, kako edinstven pretstavnik od Makedonija, na Kongresot za slovenskata kultura vo Moskva se ~uvstvuval kako Dimitrie ûpovski vo 1912‡13 godina, koga se borel protiv srpskite emisari. Vo vonredna sostojba se zabraneti slobodni komentari. Dozvoleno e samo slobodno zamajuvawe na javnosta so najavi za priznavawe na Makedonija kako proveren trik za eftini politi~ki poeni. Reinkarniraniot Dimitrie ûpovski nî izvesti deka "Estoncite nî priznale, ama koga doznale deka Rusite nî priznale, tie rekoa deka }e nî priznaat"!? A ukrainskiot minister za nadvore{ni raboti treba{e da se vrati od pat i da ja potpi{e notata za priznavawe u{te pred 12 maj. A i Moldavcite mu vetile po telefon na ûpovski deka }e ja pratele notata vo Skopje... I odi posle, nemoj da gi objavuva{ ovie raboti. Pa niv gi kaùva potpretsedatel na Vladata. A negoviot zbor ima teìna. 3. Golema teìna imaat i zborovite na pratenicite vo Sobranieto. Osobeno toga{ koga zboruvaat za pazarna ekonomija. I koga diskutiraat za Zakonot za transformacija na op{testeniot kapital. Najmnogu se ceni zborot na socijalisti~kite direktori-akcioneri. Kako onoj na Yingo {to voveduvaweto na zakonot za privatizacija go gleda kako voveduvawe na nered i anarhija. Ne se vklopuva vo negovite pogledi na redot. U{te so internite akcii ne go otkupil celiot "Sileks". Ona {to raduva e soznanieto deka na{ite direktori sepak ne se tolku radikalni kako premierot, koj vedna{ ni nudi komunizam. Tie si go sakaat socijalizmot. Najdobar red e ako vo oblasta na sopstvenosta ima najgolem nered. Osven toa, tolku se nasekiraa za rabotni~kata klasa, ako moèa da gi ~ujat

139 Marks i Lenin, }e stanea od grobovite i }e im se pridru`ea vo diskusijata. Toa {to so internite akcii na rabotnicite }e bideme fenomen, edinstvena zemja kade {to {trajkuvaat akcioneri, }e bide samo u{te edna potvrda na na{ite demokratski principi. Za na predlaga~ot da mu pomine ovoj zakon pred vakov sostav na Parla- mentot, najdobro e da predlo`i amandman {to }e glasi: "Ovoj zakon nikoga{ nema da se primenuva". 4. Neprijatelite na "Ve~er" i onie {to sakaat da nî ukinat ne moraat kojznae kolku da se trudat. Od v~era se prodavame po cena od 200 denari.

LOJALNA DR@AVA 13 juni 1992

• Na znameto treba da se aplicira polovina sonce bez zraci, za da li~i na ke~e

Dodeka na najvisoko nivo, vo Ustavnata komisija vo Sobranieto na Makedo- nija, cela grupa odbrani umovi od site oblasti se trudi da go postigne i nevozmo`noto, kako {to e na primer obidot da otkrie koja nota od muzikata na pred- loènite himni ima skrien nacionalen znak, ili pak se zamajuva so diskusii od tipot koja nijansa na boja za znameto i grbot ima zasilena nacionalna naglaska, dodeka traat konsultaciite dali sonceto treba da ima dolgi ili kusi zraci, ili pak da ostane "golo", ili da bide polovina sonce ‡ za da li~i na ke~e, nikomu od toj zbir na mozoci, {to ednakvo se razbiraat i vo umetnosta i vo politikata, ne mu padna na pamet barem so edno liv~e hartija da gi informira pretstavnicite na nacionalnostite, koi ne ja uìvaat taa privilegija da bidat Albanci, {to i kako imaat na um da im smislat za idnoto obele`je na dràvata ~ii{to dràvjani se. Gospodata imaat eden zbor {to nemam obi~aj da go upotrebuvam ‡ lojalnost. Lojalnite gra|ani se nagraduvaat. Ne se ni kaznuvaat. Moè samo da se ignoriraat. Nagradata sledi za onie {to kako samoproglaseni voda~i na svojata nacija povikaa na bojkot na popisot, na bojkot na referendumot za nezavisna Makedonija, ne glasaa za Ustvot, ne se prijavuvaat na regrutnite pokani za sluèwe vo makedonskata armija... Drugite nacionalnosti ja nemaat taa privilegija ‡ ne se tolku brojni, a i voda~ite ne im se tolku pametni kako na primer Nevzat Halili. [to }e se slu~e{e dokolku, na primer, Demokratskiot sojuz na Turcite izjave{e deka ne ja prifa}a "Denes nad Makedonija", zatoa {to vo tekstot se spomenuvaat Del~ev, Guli, Gruev i Sandanski koi se borele protiv osmanlis- koto ropstvo? Ili pak, ako Faik Abdi go napu{ti Sobranieto zatoa {to vo znameto ja nema sinata i zelenata boja od simbolite na romskata partija? Dali na nekoj takov sli~en poteg na Vlasite, Egip}anite, Srbite ili bilo koj drug

140 gra|anin, pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov }e ja prekine{e celata postapka za donesuvawe na dràvotvornite zakoni? Dali pretsedatelot Gligorov pod itno }e gi vika{e na ubeduvawe vo svojot kabinet? 2. Ispitot za lojalnost kon dràvata ovie meseci te{ko go pominuvaat i najgolemite Makedonci. Neka zastane premierot Nikola Kqusev vo red pred bilo koja benzinska stanica vo Skopje i neka gleda direkten prenos, koj mu ja uriva antiinflacionata programa. Dali "Makpetrol", koj so neredoven dotur na benzin vr{i pritisok za zgolemuvawe na cenata, ili onie "lojalni" gra|ani na Makedonija, me|u koi i "najgolemite" Makedonci, koi po pet pati vo denot se redat da nato~at gorivo vo svojot rezervoar, pa potoa debelo im da go pre- prodadat na Kosovarite? Zabeleùvaj}i, vo blizina na edna benzinska stanica, kako eden skopjanec gi vadi registarskite tabli~ki od svoeto vozilo za da mu gi pozajmi na drug voza~ so kosovska registracija, edna kole{ka se seti na denovite koga dobivme nova valuta i koga na{ite "lojalni" gra|ani cel den se vrtea vo redovite pred {alterite, za da im gi zamenat vre}ite dinari na {vercerite, za sitna provizija. Koga nezadovolna zatoa {to ne moè{e da podigne ni pet iljadi denari se pojavi na rabota, prvata reakcija í be{e: "So vakov narod dràva ne se pravi!" Te{ko nea! Ja napravivme neprijatel, defetist, srbomanka... Sega samo ja raskaà prikaznata za promenata na tabli~kite. Ni{to ne komentira{e. Kako lojalna gra|anka. Zatoa pak, koga pristigna vesta deka Elektrostopanstvoto bara 150 na sto poka~uvawe i deka Vladata go odbila baraweto na "Makpetrol" za slobodno formirawe na cenata na derivatite, razo~arano se javi: "Pa dobro bre, majkata, koga moèvme nie i u{te kojznae kolku iljadnici pobedni od nas da trpime i da ~ekame programata da dade nekakvi rezultati, zo{to ne moàt toa da go napravat i mnogu pobogatite od nas?" Tuka nekade se menuva tvrdeweto deka "so ovoj narod dràva ne se pravi". Za{to, koga dràvata ne e sposobna da se presmeta so edna grupa dr~ni monopolisti, koi otvoreno í ja urivaat politikata, toga{ problemot sepak e vo nea, a ne vo narodot. 3. Ne znae ~ovek dali e postra{no koga gra|anite }e í otkaàt poslu{nost na dràvata ili koga najverniot prijatel }e ti go svrti grbot. Ete Micotakis, vistinski Grk-trgovec, i toa od onie najrasipanite, koga vide deka drugar mu Milo{evi} }e pa|a i pove}e ni{to ne moè da dobie od nego, ne samo {to mu "raskina", tuku i po~na da go cinkari niz svetot. Pa sega gi vadi na videlo pikanteriite od vremeto koga bea vo golema qubov. Za veruvawe e deka Milo{evi} mu predloìl da ja delat Makedonija. Ama Micotakis ne prifatil, zatoa {to Milo{evi} mislel na podelba na cela Make- donija. Vo toj slu~aj za Grcija bi ostanalo kako {to e i sega. A delot od Make- donija {to se vika Republika Makedonija bi mu pripadnal na Milo{evi}.

141 Zatoa Micotakis ne se soglasil. Sega treba da se javi Milo{evi} i da go iscinkari tradicionalniot prijatel deka ovoj mu predloìl nemu da go delat Skopje. A Milo{evi} vo prv moment ne sfatil vo {to e rabotata. Mislel deka treba da se deli gradot. Toga{, u{te neiskusen, bidej}i podelbata na Saraevo ne mu be{e po~nata, ne{to se premisluval. Nakraj se soo~il so javnosta koja se nasekirala komu }e mu pripadne Kameniot most, za{to neli toj bil Du{anov, i prijatelski go zamolil Micotakis: "Ni{to od delbata ‡ ili celo Skopje, ili }e ti go zemam i Solun". Ete, zatoa Micotakis moral da go prijavi kaj partnerite vo EZ. 4. Kako i da e, Slobo i natamu uspeva da im se sprotivstavuva na pritisocite. V~era{niot broj na "Ve~erwe novosti" donesuva optimisti~ki tekst vo koj se veli deka i pokraj blokadata, firmata "Junit" od Nova Pazova prodolùva so izvoz na Zapad. "Junit" go proizveduva seksualnoto pomagalo VEP, za koe, kako {to pi{uvaat "Novosti", kako ludi se tepaat nekoi zemji na EZ. Koj veli deka Slobo moè nekoj da go simne? I pokraj sî, toj sepak nao|a na~in da go dupi svetot.

20 juni 1992 KURBAN BAJRAM

• Deviznite {teda~i ja imaat poslednata {ansa da stanat akcioneri na propadnati firmi

1. Kone~no obelodenetiot podatok deka parite od deviznite {tedni vlogovi na gra|anite od Republikata ne se preneseni nadvor, vo Narodnata banka na biv{ata Jugoslavija, tuku ostanale tuka, ama se izgubile nekade niz stopanstvoto, }e ostane zabeleàn vo ponovata istorija na Makedonija kako prvo priznanie deka, ete, imalo nekoja rabota za koja vinovnicite ne se nao|aat nadvor i deka gra|anite vsu{nost gi ispokrala nivnata dràva. Soznanieto deka ovaa rabota nema nikakva vrska so unitaristi~kot Belgrad predizvika dlaboko razo~aruvawe kaj gnevnite {teda~i, samo objasnuvaweto deka nemalo nikakvi manipulacii so nivnite pari, osven {to im bile davani na makedonskite stopanstvenici za pokrivawe na zagubite, uspea malku da gi oras- poloì, sfa}aj}i deka se raboti za dobra {ega. Za{to, moè li da se upotrebi drug zbor osven terminot "manipulacija" koga nekoj }e ti gi zeme parite, za da mu gi dade na drug, a tebe voop{to da ne te pra{uva za toa. Ideite, pak, na o{tetenite {teda~i da im se dodelat akcii na samoupravno privatiziranite firmi, kako nadomest za parite {to im bile zemeni, ve}e nikoj ne gi sfa}a kako {ega, tuku kako seriozna zagriènost za umstvenoto zdravje na avtorite na taa genijalna zamisla. Taka, bogatite gastarbajteri, so po nekolku

142 stotici iljadi marki vo {tednite kni{ki, }e stanat akcioneri na propadnati firmi. Toa ne e ni{to ~udno, zatoa {to stanuva zbor za Makedonija. Vpro~em, i akcionerite {to sedat vo upravnite odbori na bankite vsu{nost gi pretstavuvaat propadnatite firmi. Porano, koga, neli, vladee{e ednoumieto i koga bevme socijalisti~ko samoupravno op{testvo, tie samo imaa drugo ime ‡ se vikaa komintenti, odnosno osnova~i. Mestoto kade {to odlu~uvaa koj kolkav kredit }e si zeme se vika{e Sobranie na bankata. Onie so debeli konta vo kni{kata, bidej}i pove}eto rabotele vo stranstvo, mnogu ne se razbiraat vo na{ata specifi~na terminologija. Ama znaat deka parite im gi nema i deka vo bankite kade {to gi ostavile na ~uvawe, povtorno odlu~uvaat tie {to im gi zele. 2. Taka "drasti~ni" promeni ne se napraveni samo vo bankite. Radikalno izmenetata situacija vo na{eto novo op{testvo, vo koe ni cuti pazarnata ekonomija, progresot go predizvikuva silnata konkurencija i borbata za presti` vo {to pokvalitetna stoka i uslugi so {to pomala cena, se gleda tokmu denovive, koga po~nuva da se uriva antiinflacionata programa. Samoupravnite akcioneri od nezna~ajnite sektori vo stopanstvoto, koi nie neopravdano gi narekuvame monopolisti, kako vo starite dobri vremiwa koga namesto A.D. bea O.Z.T., {tom se najdat vo tesno, baraat novi ceni. Sega, bidej}i se pazarno orientirani, nekoi ne se ni konsultiraat. Ete, Toplifikacijata poskape preku no}, tajno ‡ potajno ne moè da bide. Pred nea, so trojno povisoka cena nî izraduvaa po{tarite. Toa im dojde kako naplata za kvalitetniot telefonski soobra}aj so koj ni dozvoluvaat da se luksuzirame, da dobieme slobodna linija po samo 5‡10 minuti "mrtov" telefon. "Makpetrol" duri po~na da for- sira i bonovi za benzin, za da vr{i pritisok za nova cena. Najmnogu poddr{ka na antiinflacioniot paket na Vladata mu davaat strujaxiite. Baraat "sitno" poka~uvawe od okolu 200 od sto. Ako od seto ova mu se sma~i, ~ovek ne moè ni da umre bez od nego da ne se napravi profit, kako vo vistinsko pazarno op{testvo. Navistina, falinka e {to i umiraweto, isto kako i telefoniraweto, tro{eweto struja, to~eweto benzin, e bez konkurencija. "Butel" e edinstveno pogrebno pretprijatie. Dobra rabota pak e {to ~ovek moè da ispu{ti du{a, a da se ~uvstvuva kako gospodin. I toa e akcionersko dru{tvo. I toa, so ogled na poznatite sostojbi vo zdravstvoto, raboti kako visokoprofitabilna firma. So repromaterijali od doma{ni izvori. Grozno. 3. Nasekade promeni. Najmnogu vo [tip. Tamu trae predizbornata trka za samo edno prateni~ko mesto vo Sobranieto na Makedonija. Mora da e mnogu vredno, koga sî {to moè{e da se registrira kako partija vo Makedonija istakna svoj kandidat. Pa, rodniot grad na pretsedatelot na Republikata i na premierot stana arena na me|upartiski presmetki.

143 Sosema slu~ajno, pretsedatelot Kiro Gligorov se pojavi vo rodniot grad i ja poseti tamo{nata biblioteka. Ve~erta Televizijata kako {to e red emituva{e podolg izve{taj od toj nastan i toa so tonski zapis od pres-konferencijata na pretsedatelot vo [tip. I go pu{ti tokmu toj del, kade {to toj, boèm ne sakaj}i, gi komentira napadite na negovata li~nost, napraveni pred nekolku dena vo ramkite na predizbornoto pretstavuvawe na edna od partiite. Ne go spomna imeto na Qup~o Georgievski. 4. Ne se spomenuva ni imeto na na{ata dràva, koe{to eventualno bi go prifatile za da ne im go skr{ime aterot na kumovite od Evropskata zaednica. Mene mnogu mi se dopa|a ona "Biv{ata jugoslovenska republika Makedonija". Skratno BJRM. Toa za nadvore{na upotreba. Za doma{na pak, za da ne go kr{ime jazikot, }e si se vikame BAJRAM. Taka }e gi ispolnime dvete barawa, i ona za "Biv{ata..." i ona za dve imiwa, edno vistinsko, drugo prekar, ili nagaleno. ]e prodolìme da si pravime bajram na umot deka Evropa iskreno pravi napori da nî priznae. Samo da ne otideme kurban. ]e se vikame Kurban Bajram

KOMUNISTI^KI MANIFEST 27 juni 1992

• Sekoj spored mo`nostite, sekomu spored potrebite!

1. Puritanskoto ideolo{ko ubeduvawe deka so sekoe pre~ekoruvawe na portite na Sobranieto na Makedonija se ostvaruva istoriskata misija na neokomunisti~kite pratenici, za koi tokmu sega e vistinskiot moment da se dostigne svetlata ideja: "Eden za site ‡ site za nikade", naide na nevideno voodu{evuvawe i bezrezervno prifa}awe kaj pove}e od 180 iljadi penzioneri, koi pred TV ekranite ne moèa da ja sokrijat vozbudata, trognati od qubovta so koja nivnite narodni platenici gi opsipaa na poslednata sednica. Vo odreden moment od TV prenosot, nekoi od niv duri razmisluvaa da trknat do sobraniskata zgrada, da im gi soberat {amiv~iwata, u{te nezasu{eni od solzite koi pratenicite pred izvesno vreme gi leeja za zemjodelcite i so posledniot denar od nezamrznatata penzija da im se ponudat da im gi isperat i ispeglani da im gi podgotvat za slednoto parlamentarno zasedanie. Posebno im se dopadna idejata na neodminliviot Mitko Anastasovski za klasifikacija na gra|anite, so prioritet za zamrznuvawe. Toj ne se soglasi Vladata da gi stavi penzionerite vo najdlabokiot friìder. Iako, vo su{tina, idejata se ~ini op{toprifatliva. Site vo friìder, so hibernacija, }e ~ekame podobri vremiwa. Toj ima{e i druga ideja. Tie so najmali penzii da dobijat zgolemuvawe od 80 do 100 od sto, a tie so najgolemi ‡ 1 do 2 od sto. Naviknati vakvi genijalni misli da slu{ame od vidovitiot Mitko, ne uspeavme ni da se iznenadime od diskusijata na negoviot partiski kolega

144 Aleksandar Spiroski, koj re~e deka penzionerite se edna kategorija ‡ neproduktivni gra|ani, i site, od kurir do direktor, treba da imaat isti primawa. Vra}aj}i ja taka na golema vrata vo makedonskiot politi~ki ìvot ideologijata na Komunisti~kiot manifest, definirana: "Sekoj spored mo`nostite, sekomu spored potrebite", si zemam za pravo da pobaram plata, barem kolkava {to imaat pratenicite. Osobeno {to i tie vo narodot vaàt za kategorija neproduktivni gra|ani. Koga moè taka da razmisluva eden diplomiran pravnik, zo{to toa da ne mu e dozvoleno na diplomiran novinar? Kade li }e im be{e krajot na penzionerite, dokolku v.d. direktorot na Fondot za penzisko osiguruvawe Kiro Zrmanovski go zeme{e za seriozen pratenikot Cvetan Jov~evski koj, kako {to re~e, "nekolku pati orgiral da se smeni na~inot na ispla}awe na penziite". Toa {to namesto "urgira" postojano go upotrebuva{e zborot "orgira", celosno se sovpa|a so negovata potpalenost za efikasno re{avawe na problemot. I taka e celiot zacrvenet vo obrazite. 2. So izbornite vetuvawa od tipot: "Ednakvi penzii za site penzioneri!" vo belgradskata rabotni~ka naselba Rakovica svoevremeno triumfira{e srpskiot pratenik Voislav [e{eq. Hiltler gi osvoi srcata na Germancite vetuvaj}i im socijalna ednakvost. 3. Ostanuva sosema nejasno kako za sudeweto na sedumminata vo Veles, za koi vo VMRO-DPMNE se zboruva kako za najgolemi Makedonci, tolku se zainteresira Bugarija. Rabotite opasno smrdat, {tom i bugarskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti oficijalno bara od na{eto ministerstvo podetaqni informacii za, kako {to velat tie, "sedumminata obvineti za terorizam". Vo bugarskite sredstva za informirawe se tvrdelo deka "tie se represirani poradi nivnite bugarofilski nacionalni ubeduvawa i deka vo oddelni sredini vo Republika Makedonija zapo~nuva kampawata na zapla{uvawe i spre~uvawe na simpatii kon Bugarija i bugarskiot narod". Sudeweto, demek, sozdavalo "seriozna zagriènost i nespokojstvo vo bugarskata javnost", osobeno (vnimavaj dobro!) "vo ovoj moment koga Bugarija ja prizna i se angaìra so celosna poddr{ka na nezavisnosta na Republika Makedonija". Eden od sedumte "bugarofili" se ogradi od ova "bratsko" du{egri`ni{tvo. Povik za osloboduvawe na "represiranite bugarofili" do "majka B'lgarija" u{te ne e ispraten. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija gi bara "zdravite sili". 4. Nie pak, vo ovoj moment koga Bugarija "se angaìra so celosna poddr{ka na na{ata nezavisnost", se ubivme te{ej}i si se deka i ne e tolku lo{o {to ne sme priznati. Nekako za~estija napisite po vesnicite za turskata republika Severen Kipar. Kako i tie imaat svoi paso{i so koi patuvaat nasekade, iako ne se priznati, pa imale prose~na plata od 800 marki, pa trguvale so Velika Britanija... Duri i }erkata na liderot na kiparskite Turci Rauf Denkta{ ni dojde da ni pee na festivalot "Izbirame mladi talenti" so zvu~no ime

10 Sakam da ka`am 145 "Interfest" vo Bitola. Od Ministerstvoto za informacii sî u{te ne sme dobile soop{tenie koj od rakovoditelite na dr`avata ja primil. Sepak, ne e mnogu prifatlivo vrzuvaweto samo so edna zemja. Zo{to zaboravivme na Aruba, Bermuda, Kajman, Gvadalupa, Guan, Tuvalu, Zapadna Sahara, Zapadna Samoa i Tajvan? I tie ne se ~lenki na Obedinetite nacii.

DIPLOMATSKO NASLADUVAWE 4 juli 1992

• Vladata na Makedonija poka`a visok stepen na edinstvo

1. Na po~etokot na nedelava {to izminuva, dodeka u{te ne bevme osvesteni od {okot {to ni go priredi Evropskata zaednica, na programata na Makedonskata televizija, vo isto vreme, dodeka na prviot kanal se vrte{e anketa so gra|ani od tipot: "Ma, koja e taa Evropa {to ne nî priznava!?", na vtoriot kanal ode{e eden star film za borbata na Meksikancite od Kalifornija protiv SAD. Dodeka tamo{nite lokalni politi~ari, polni so revolucioneren zanes, se èstea so izjavi: "]e im se sprotivstavime so site sredstva!", "Ne podlegnuvame na pritisocite!", "]e gi pobedime Amerikancite!", eden gi ubeduva{e so zborovite: "Lu|e, dajte da pregovarame, moèbi }e najdeme zaedni~ko re{enie. ]e bide dobro i za nas i za niv. Razberete, so SAD ne moème da se borime!" Filmot zavr{i so kole` vo Kalifornija. 2. Kojznae kolkumina eksperti se angaìrani vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Velika Britanija, za da ja organiziraat uspe{no posetata na nivniot {ef na diplomatijata na Makedonija. Siroma{kiot Daglas Herd, }e mora da gi vpregne site svoi umstveni napori za da ja razbere na{ata nova nadvore{nopoliti~ka orientacija kon Afrika, Azija i Latinska Amerika, otkako navredeni ladno ja otka~ivme Evropa. Sigurno }e se otepa prekolnuvaj}i nî da ne gi napu{tame, }e bara pro{ka, vetuvaj}i deka EZ kone~no }e sfati deka Makedonija se nao|a vo Evropa. Ako ve}e se osmeli da dopatuva, toga{ }e mora da zastane na govornica, pred na{ite prekrasni i mnogupo~ituvani pratenici i dobro da se ispoti, objasnuvaj}i im, {to razgovarale tie tamu za Makedonija, kako {to sugerira{e pratenikot Tomislav Stojanovski. Pa potoa, ima da si sedne britanskiot gospodin do na{iot pretsedatel Gligorov i za kazna edno pet-{est dena }e gi slu{a vdahnovenite diskusii na pratenicite. Ne go pu{tame da si zamine za London, barem dodeka ne nau~i u{te nekoja lekcija od diplomatijata, od najuspe{niot kadar na visokata diplomatska {kola vo Prilep, Cvetan Jov~eski. Ima da se zasrami samo {to }e go ~ue Tito Petkovski, koj takva demokratija, kakva {to boèm imalo vo negovoto kralstvo, ne prifa}a. A }e posaka da nî

146 priznae vo onoj moment koga Trajan Micevski strogo }e mu se obrati: "Evropa }e nî priznae, samo slu{ajte jas {to }e vi kaàm!" ]e mu legne na ramo na pretsedatelot Gligorov i }e go zaleva so solzi {tom Qup~o Popovski }e izvika: "Ne! Blagodaram EZ!" I kone~no, }e izgubi sekakva èlba da se vrati nazad kaj Xon Mejxor koga }e go zapoznae Blaè Ristevski, barem do onoj moment, dodeka od nego ne prinau~i nekolku slatkore~ivi zborovi, so koi se manifestira iskrenost i vernost kon kolegite vo Vladata i pretpostaveniot. 3. Verojatno samo soznanieto deka "na{ite sredstva za informirawe se u{te poednoumi, bez elementi za po~etok na nekakov pluralisti~ki duh vo mislite i stavovite", bidej}i ne gi nau~ija lekciite po novinarstvo {to potpretsedatelot na Vladata Ristevski nesebi~no gi dele{e sekoga{ koga nekoj nastan povrzan so negovoto ime }e izleze{e vo javnost, e sosema dovolno site novinari {to vo kritikite ne go {tedea premierot Nikola Kqusev seriozno da se pokaat. Po posledniot nastap na Ristevski, Kqusev stanuva tragi~na figura. [tom za celo vreme na pretsedatelstvuvaweto imal tolku lojalen prv zamenik. Sigurno e mnogu "~ove~ki i prifatlivo" {to eden takov ~ovek kakov {to e Blaè Ristevski, "visok intelektualec, roden diplomat, respektiran sogovornik, prevashoden demokrat, izrazit humanist i nesomnen patriot", moè da mu zabeleì na svojot kolega Denko Maleski zatoa {to toj "celo vreme ìvee so otvoren strav za ekonomskata polo`ba i socijalnata sostojba na makedonskiot narod" i "iskreno se pla{i od ekonomski kolaps i ne gleda izlez od golemite pre~ki i te{kotii na ovoj plan". Najgolemata vina na ministerot Maleski e {to se pla{i od vojna i glad. Namesto da vodi smetka kako da se odrì na vlast. 4. Ristevski go iscinkari ministerot za odnosi so stranstvo zatoa {to na poslednata sednica na Vladata gi ubeduval deka treba da se odi na kompromis, deka mora da se prifati nekoja druga formulacija na imeto, pa makar i "biv{a jugoslovenska Republika Makedonija". Vo isto vreme partijata MAAK, koja istiot toj gospodin Ristevski go kandidira{e na izborite za pratenik, go obvinuva Maleski, zatoa {to ne ja sfatil diplomatskata igra i ne se soglasil so imeto "biv{a jugoslovenska Republika Makedonija". 5. Gledaj}i go pove}ednevniot cirkus vo Parlamentot, eden pretstavnik od Ministerstvoto za odnosi so stranstvo prokomentira: "Sega da se pogodi kako izvestuva~ nekoj rasipan gr~ki novinar, vedna{ }e napi{e deka pratenicite ne moàt da postignat edinstvo". Zo{to, za da se napi{e toa, mora novinarot da bide rasipan? I zo{to ‡ gr~ki? 6. Grafitot "EZ e kurva", {to denovive taka masovno be{e eksploatiran, moè da se pro~ita vo preminot pod zgradata kaj Upravata za vnatre{ni raboti na Skopje. Onie {to sekojdnevno pominuvaat tamu sigurno zabeleàle deka na sprotivniot yid od onoj na koj e napi{an grafitot ima prodavnica za ‡ giro.

10* 147 Taka, skopjani imaat {ansa za nezaboravno ~uvstvo ‡ vo isto vreme dodeka í se nasladuvaat na pakosta na avtorot na grafitot, da se nasleduvaat na vkusot na gr~kiot nacionalen specijalitet. Pominuva~ite se staveni pred dilema: dali da se misli so glava ili so stomak?

LETNA [EMA 11 juli 1992

• Nezadovolnite ministri vo ostavka se podgotvuvaat da gi blokiraat ulicite okolu Vladata i "Makpetrol"

1. Najizdr`livite primeroci od sortata "gra|ani na Makedonija", koi hrabro i stoi~ki minaa niz golgotata na ekspertizmot, odgovaraj}i sekoga{ podgotveno na site predizvici na sovremeniot na~in na ìvot, povtorno se staveni vo navidum bezizlezna polo`ba. Skr{eni od bolkata, predizvikana od soznanieto deka sega deùrnite vinovnici za sî: Grcija i Vladata na Kqusev, ve}e ne se vo moda, si baraat uteha vo podatokot deka, ete, tokmu tie bile sre}nicite koi moàt da se pofalat oti vo nivno vreme se slu~i vistinsko "zapadwa~ko" urivawe na Vladata. Dlaboko so~uvstvuvaj}i so nivnata taga, no i visoka svest za istoriskoto mesto {to kako sovremenici na ekspertite {to si zaminaa ni dava kredit na onie {to }e dojdat po nas da im se falime oti "nie ja vovedovme Makedonija vo klubot na demokratskite zemji kade {to nema ponormalna rabota, Vladata da padne, ako ne ja biva", sepak pa|am vo blag o~aj samo i pri pomislata deka, ete, moèbi u{te idnata sabota nema da ima so {to da go popolnam prostorot na "Sakam da kaàm". Koga jas, po pa|aweto na Kqusev i negovite ministri se nao|am pred totalna inspirativna blokada, moàm da zamislam kako se ~uvstvuva kolegata Qup~o Kirkov od Makedonskata televizija so propadnatata serija "Direktno so Vladata". A da ne zboruvame za tamo{noto rakovodstvo koe, izvadeno od pamet zatoa {to polovina Makedonija ne im ja pla}a pretplatata, sega se soo~uva so opasnosta od masoven bojkot, {tom na gledali{teto mu se ukinuva najdobrata emisija od zabavno-revijalen karakter. A pari za snimawe novi humoristi~ni serii nema. Zatoa, neka gleda pretsedatelot Gligorov da pronajde pobrzo nov mandator, a pratenicite od Sobranieto neka ne se pazarat so meseci. Za{to, ako ovoj tampon period potrae podolgo, a na narodot ne mu se najde nov objekt po koj }e moè da se izvika za sî {to mu fali, te{ko nim. 2. Zatoa pak ovoj me|uprostor }e im dojde super na eksministrite. Da po~uvstvuvaat malku i tie od blagodetite na ìvotot {to im se nudi. Pa, }e moè penzioniraniot profesor Kqusev, bidej}i }e ima vreme kolku {to saka,

148 da si ja zeme "tojotata" i da si zastane da ~eka benzin. Vo redot }e se sretne so eksministerot za stopanstvo Stojan Trajanovski. Pa }e si zafatat muabet, za ova, za ona, i nakraj }e ja ispcujat Vladata za{to nema benzin. Posle }e im dojde Fr~kovski. Ama, gospodin ~ovek, nema sigurno da se poti na pedeset stepeni vo redici, vo koi nikoj ne mu garantira deka i po pet-{est ~asa }e dojde do benzin. ]e gi "potpali" drugite da gi svrtat kolite i da odat da gi blokiraat ulicite okolu Vladata, Sobranieto i "Makpetrol". Pa }e napravi haos. Pa }e mu dojde policijata, za{to ne smee da blokira pati{ta i javni ustanovi. Pa site zaedno }e vikaat "Uaaa!" Pred Sobranieto }e gi sretne "zemjodelecot" Angelov, kako zaedno so kombajnerite tropa so prazni kanti za{to nema dizel za ètvata. ]e napravat delegacija i vnatre }e gi primi Kiro Popovski. ]e im veti deka nivniot problem }e go razgledaat pratenicite na edna od narednite sednici. Tie potoa }e mu re~at na Todor Petrov da napravi anketna komisija, za da ispita dali policijata gi pre~ekorila svoite ovlastuvawa koga intervenirala protiv demonstrantite na Fr~ko. I nakraj, za sî }e ja obvinat Vladata. ...I site }e si ìveeme vo qubov i sre}a do krajot na ìvotot... 3. Moàm da pretpostavam {to muabet }e si pravat Kqusev i Trajanovski dodeka }e gi turkaat kolite kon benzinskata pumpa. Sigurno }e dojdat do soznanie, kako {to zav~era ni obelodeni na televizijata ministerot za stopanstvo vo ostavka, deka potro{uva~kata na derivati e zgolemena zatoa {to ima mnogu privatni firmi. Pritoa sigurno se mnogu sre}ni {to ìveat vo Makedonija. Ne daj boè da moraa da ìveat vo Germanija, na primer. Ili, skraja da e, vo Amerika ili Anglija. Tamu ima tolku privatni firmi, {to kutrite lu|e kojznae dali voop{to i zastanuvaat da nato~at benzin. Sigurno nikoga{ go nema. Sre}a na{a {to gi ima tie privatni firmi. Da ni ostanea i trgovskite firmi za prehrana od tipot na "Makpetrol" kako edinstveni i ekskluzivni snabduva~i, denes }e ~ekavme red i za leb. I toa so bonovi, kako {to ni predlagaat "nafta{ite". Isti stomaci ‡ isti rezervoari. Nie navistina ne vlegovme vo vojna. Zatoa naskoro }e za~ekorime vo voen komunizam. 4. Vo me|uvreme Makedonskata televizija ima odli~na {ansa da go ublaì problemot so emisii od doma{no proizvodstvo. Rakovodstvoto na VMRO- DPMNE se soglasuva da im pomogne na toj na~in {to }e im go otstapi besplatno filmskiot materijal, dolg pove}e od tri ~asa, za formiraweto na Makedonskata nacionalna garda ‡ TMRO. Ovaa dokumentarna prikazna, so nesomneni umetni~ki i istoriski kvaliteti, bidej}i pravi spoj na sega{ni nastani so obi~ai od vremeto na Goce Del~ev (so kuburi, kami i poga~i), moè da se emitira vo pet- {est epizodi vo no}nata programa. Edna nedela premierno, drugata kako repriza. I ‡ se popolnila letnata {ema. Posle samo nekoj neka izusti deka VMRO-DPMNE ima ne{to protiv lu|eto od televizijata.

149 PENDREK STOPANSTVO 18 juli 1992

• Slo`enata finansiska operacija pod {ifra "Tanker" zavr{ena na op{to zadovolstvo na gra|anite na Makedonija

1. Rabotej}i sistematski i dolgoro~no na podigaweto na op{toto nivo na dostoinstvoto na gra|anite na Republika Makedonija, Vladata vo ostavka, za koja nejziniot premier ima{e obi~aj da kaè deka so seta qubov i znaewe im prio|a na problemite, kone~no im stavi kraj na poniùvawata na voza~ite, koi so denovi ~ekaa da napolnat benzin vo svoite vozila. Mora da í se ~estita na bravurozno izvedenata akcija, so koja nî dovede do takvo derexe, pa bonovite za benzin gi pre~ekavme so op{to voodu{evuvawe. Duri i sme i dlaboko blagodarni {to dràvata i nejzinoto mileni~e "Makpetrol" taka velikodu{no ni ovozmoùvaat da se luksuzirame so 10 litri pove}e otkolku ona {to neoficijalno ve}e cel mesec ni go najavuvaa. Sega iznenadeni od dare`livosta nema da znaeme {to da napravime so mnogute 40 litri. Ona {to posebno ja jakne doverbata kon dràvata e faktot deka organizacijata na podelbata na bonovite }e odi preku Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. [to samoto po sebe dovolno zboruva deka vo momentov vo Makedonija nema poorganizirana institucija od policijata. Moè{e vo ovie kriti~ni momenti da ja isprobaat i armijata, pa po bonovi namesto kaj policajcite da odevme po kasarnite. No, premnogu }e li~e{e na voen komunizam. Vaka ostanuvame civilno op{testvo. Vo koe i ponatamu }e moème slobodno da si gi vozime svoite fi}ovci, beemvea i tojoti. Toa {to komunisti~kata teorija za ednakvi stomaci sega e primenliva za ednakvi rezervoari i sosema sprotivna na pazarnoto stopanstvo za koe go laème svetot deka se zalagame, kaj obi~niot ~eka~ pred benzinskata pumpa predizvikuva sosema ~ove~ka i logi~na reakcija. Bidej}i od lo{o sekoga{ moè da ima polo{o, Vladata maestralno gi dovede obi~nite lu|e vo situacija sami da si go baraat komunizmot. Dobro e i {to ima benzin. A i od dobroto ima u{te podobro. Na primer, osven ~etiriesette litri {to }e ti gi dade policijata, da si dozeme{ bonovi za u{te 10‡20 litri na crnata berza. Taka {to, sî na sî, i ne e taka crno. Zamislete, bonovi da ni davaat i za detergenti, maslo za jadewe, {e}er, bra{no... Pa i niv da ni gi deli policijata!? 2. Dràvjanite na Makedonija kone~no moàt mirno da spijat. Minister- stvoto za stopanstvo, "Makpetrol" i Rafinerijata uspe{no ja zavr{ija najsloènata finansiska operacija pod {ifra "tanker". Deset dena nacijata se potresuva{e od kade }e soberat pari, pa vo koja banka }e se prefrlat, pa sekoj den stiskavme palci za potpi{uvawe na nekakvi akreditivi, pa u~evme novi zborovi, se zapoznavavme so tehnolo{kiot proces vo Rafinerijata, sega

150 }e molime boga Grcite da ne ni ja zatvorat granicata... Kojznae kolku se potresuvaat gra|anite na drugi dràvi {to se pobogati od nas, pa po~esto kupuvaat tankeri!? Tolku bevme preokupirani so pustiot tanker, taka {to dlaboko vlezen vo potsvesta na nekoi lu|e, predizvikuvaj}i posebna mentalna sostojba, se reflek- tira{e i na mitingot za priznavaweto na Makedonija vo Skopje. Pa lu|eto peeja za Makedonija {to "...ima more, ima more, zad Solunsko Pole...". A vo Solunskiot Zaliv plovat tankeri, tankeri... I nie so kopne` vo o~ite "{arame" po morskata {ir i se pra{uvame: "Eh, koj li e na{iot tanker, so {eesette toni surova nafta od Rusija, {to rafinerijata }e ja "vraboti" celi petnaeset dena, a potoa "Makpetrol" }e ni go prodava pravi~no i na site ednakvo, a nie so radost vo du{ata }e se vozime sekoj vtor den do rabota i doma!" I tuka nesopirlivo nadiraat osvojuva~ki ambicii, dlaboko sokrieni u{te od vremeto na Kominternata i Tito, pa vo nedostig na miris na benzin kombiniran so revoltot kon Evropa {to ne saka da nî priznae poradi Grcija, du{ata ne moè da izdrì i kriknuva: "Solun e na{!" Zaedno so site tankeri vo solunskoto pristani{te. 3. Kakvi zna~ajni ~ekori prezede Vladata vo denovite otkako í be{e izglasana nedoverba vo Parlamentot, Micotakis }e mora seriozno da se zamisli. Kojznae, moèbi }e prodolàt ekspertite so svoite o~ajni~ki i osvetoqubivi potezi, od tipot na ovie so kadrovskite promeni po ministerstvata, pa na nekoj moèbi }e mu tekne da mu go zeme Solun. Motivi ima dovolno. Em }e mu se revan{iraat za nepriznavaweto, em }e í se odmazdat na Evropa. 4. Vrv na politi~ki nevkus, otsustvo na partriotizam i neserioznost be{e parolata "îsta Makedonija!", izvikuvana na mitingot vo nedelata vo Skopje. Za~uduva kolku postoi nerazbirawe za te{kata materijalna situacija, vo koja{to se nao|a dràvata. I ‡ namesto site da se frlime na {tedewe i da ne im pravime problemi na dràvnite organi, tamu nekoi i baraat ~ista Make- donija. Pa, nema dizel. I "Komunalec" mnogu ubavo predupredi deka so svoite kamioni-cisterni nema sekoj den da gi mie ulicite. I kontejnerite so |ubre nema da gi sobira od sporednite ulici. Nema "surovina" za ~ista Makedonija.

HUMANI PATIKI 25 juli 1992 • Vo podobra idnina }e vlezeme so sprintirawe

1. Ovoj narod imal golema sre}a {to pri tolkava nema{tija i so vakvo nesre}no i nesigurno opkru`uvawe ima barem edna pogodnost, {to nitu eden moment ne mu e ostaven, a da ne mu se ponudi nekoja zabava za umot. Zamislete

151 samo, vo kakva depresija }e zapadnevme, ako so meseci ne gi ~ekavme vestite za toa koj imal namera da nî priznae. Pa u{te i ako nî priznaeja... Kade }e najdevme popogoden vinovnik za sî {to ne ni ~ini, ako ne ni be{e Grcija? Duri ni mitingot ne }e mora{e da go organizirame. I }e ìveevme vo zdodevnost, bez motiv za politi~ko angaìrawe. Denovive site sostavuvame vlada. Ba{ ubavo {to padna ovaa starata, ekspertskata, pa otvori prostor za novo zamajuvawe na narodot. Pritoa imavme sre}a {to pristigna i tankerot, inaku }e gi pretovarevme mozocite so razmisluvawe za dve ìvotno zna~ajni pra{awa. Sega ni ostana samo obvrskata da smislime koj minister vo koja ministerska fotelja }e sedne. A Petar Go{ev neka ne brza so sostavuvawe na kabinetot. [to }e pravi posle? ]e treba ne{to da rabotat i ako po~nat da gre{at, }e ni smisluvaat novi zanimacii, za da ni go odvle~at vnimanieto. Vo me|uvreme, dodeka ~ita i slu{a koj minister na koe mesto }e go postavi, Go{ev moè da {eta po ulicite i da ja smisluva programata. Inspiracija ‡ kolku saka{: od uli~nite prodava~i na cigari, mai~ki, ga}i i sekakvi drebulii, do ekonomskite giganti koi pretstavuvaat reprezentativen primerok na vistinsko pazarno stopanstvo, od tipot na "Makpetrol", bankite, Toplifika- cija, Po{tata... Taka najdobro }e po~uvstvuva kako naglo opa|a dostoinstvoto na obi~niot gra|anin. Koga }e pomislam samo kolku daleku ni bea Polska, Isto~na Germanija, Bugarija, êhoslova~ka, Rusija. I kolku sî pove}e í se pribliùvame na Albanija... 2. Do kade stignavme najdobro pokaùva toa {to po~naa sî pomasovno da ni ispra}aat humanitarni paketi. Pokraj hrana i lekovi sega ni davaat i obleka {to ne im treba. Taka, gradot pobratim na Skopje ‡ Nirnberg re{il da ni isprati paket so 1800 ~ifta sportski patiki. Bidej}i na podareniot kow ne mu se gleda vo zabite, ne ni ostanuva ni{to drugo, tuku Sobranieto na Skopje da se zafati so podelba na patikite. Pravilna i pravi~na. Kako {to toa ~estopati go pravi so avtobus- kite linii na privatnicite vo gradskiot soobra}aj. Podaruva~ite patikite gi namenile za ~lenovi na sportskite klubovi koi nemaat dovolno pari. Bidej}i site se takvi, ni{to ~udno da ostanat neraspredeleni. Najdobro e patikite da im se podelat na politi~arite. Da ne ni bidat bosi. ]e im se dadat na ~lenovite na novata vlada, na zamenicite, na parlamentarcite, na rakovodstvata na partiite, na ponekoj novinar i ‡ za ~as oti{le 1800 ~ifta patiki. Taka }e moème so tr~awe da se upatime kon podobrata idnina. Vo blagosostojba }e vlezeme so sprint, blagodarej}i na patikite od humanitarnata pomo{. 3. Kojznae dali na Go{ev }e mu pomognat patikite da izbega {to podaleku od Srboslavija, koja so negovoto imenuvawe za mandator po~na za~esteno da se promovira vo makedonskata javnost. Dali zatoa {to "toj se dokaàl vo omrazata sprema Srbite i sî {to e srpsko", kako {to veli Demokratskata partija na

152 Srbite vo Makedonija, ili pak zatoa {to spored nivnite "soznanija" tie odedna{ se namnoìle na tokmu 284159 Srbi sega najavuvaat "diplomatska" ofanziva za odbrana na nivnite prava? So takvi "ofanzivi" zapo~nuvaa i drugi srpski partii, koi isto taka se kitea so zbor~eto "demokratska". Onie vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina. Dali slu~ajno i SKM ‡ Dvièwe za Jugoslavija sega ja poddrùva idejata za me|unarodna mirovna konfederacija za Jugoslavija? Kolku {to e poznato, kapata na Makedonija í e kroena tokmu na takvi mirovni konferencii. Dali slu~ajno i noviot premier na Sojuzna Republika Jugoslavija Milan Pani} zboruva za "ekonomsko prisoedinuvawe" na Makedonija kon treta Jugoslavija? V~era vo na{ata redakcija pristigna izvestuvawe, navistina napi{ano ra~no, no so pe~at na "Mesniot odbor na Srpskata radikalna stranka ‡ Skopska Crna Gora" i so potpis na nekojsi Traj~e Kmetovi}, pretstaven kako "pretsedatel na Srpskoto ~etni~ko dvièwe za Srpska Makedonija", vo koe se veli deka "Srpskata radikalna stranka i Srpskoto ~etni~ko dvièwe na 9 avgust }e sprovedat referendum za samostojna avtonomna oblast Kumanovska dolina". Go{ev ima "prijatno" iskustvo tokmu so "crveno Kumanovo" i proslaveniot Dragi{a Atanasovski u{te od "spontanite" mitinzi po 14. kongres na SKJ na koi se bara{e "Makedonija vo Jugoslavija". Tradicijata samo se obnovuva. 4. Policijata sî pove}e stanuva osnoven nose~ki stolb na na{ata civilna demokratija. Po nalog na Okru`niot stopanski sud, v~era vo AD "Jugosnabditel" vo Skopje direktorot be{e doveden na rabotnoto mesto i fizi~ki za{titen od vrabotenite ‡ so pomo{ na policajci. Zav~era, vlezot na ste~ajniot upravnik na "Makedonija sport" mu go osiguruvaa dve "marici" polni policajci. Neodamna, nekolku dena i no}i, sprotivstavenite tabori vo skopskata "Mlekarnica" bea oddeleni so "tampon zona" od policajci. Dobro e sî dodeka policijata samo im ovozmoùva na direktorite da dojdat do svoite rabotni mesta. [to }e pravime, ako eden den po~ne taa i da gi imenuva i razre{uva?

PLATENICI MA^ENICI 1 avgust 1992

• So golemite plati gra|anite na Makedonija }e mo`at da si kupat duri po 10 germanski marki

1. Soo~uvaj}i se so krajno porazitelniot fakt deka, vo tekot na svojata naporna istoriska misija, ne uspeale da nafrlat u{te nekoe kilce na ma~e- ni~kite tela, barem ne onolku kolku {to planirale, pratenicite vo Sobranieto

153 na Makedonija, so izvonredni poznavawa od oblasta na ekonomijata, re{ija vo delo da ja preto~at ìvotnata filozofija "Sto milijardi, zarem toa e plata?" i so revolucioneren zanes í rekoa "Ne!" na nehumanata antiinflaciona programa. So vozvi{eno ~uvstvo deka tokmu tie se od gospod dadeni da nî vnesat vo kapitalizmot, ama so siten nedostatok zatoa {to pove}e im se dopa|a komunizmot, go odbraa isprobanoto re{enie za plansko podigawe na platite i vo duhot na proslavenite demagozi na narodot mu vetija 50-procentno zgolemuvawe na primawata. Bidej}i proizvodstvenite firmi i onaka nema da moàt da ostvarat tolku kolku {to narodnite platenici im dozvolija da zemat, zakonot vaì za onie {to ni{to ne proizveduvaat. Kaj proizvoditelite najdobro }e pomine pe~atnicata za pari vo Prilep. Ostanatite, koga }e si gi sporedat platite so onie od nestopanstvoto, }e odat, po stariot obi~aj, da {trajkuvaat pred Sobranieto. Za da gi smirat i niv, }e im otpe~atat plati i taka }e si ìveeme na veresija, kako {to cel ìvot nî u~ea. Koga noviot premier Go{ev }e vleze vo premierskiot kabinet, }e se soo~i so potrebata da im se zablagodari na dov~era{nite kolegi od prateni~kite klupi, zatoa {to mu obezbedile pove}e pari vo xebot. Toa {to gra|anite na Makedonija so golemite plati }e moàt da si kupat duri po deset marki, za da ne im se obezvrednat, }e bide dopolnitelen predizvik za nego. Na primer, da im go digne standardot, pa namesto po 10 da si kupuvaat po 20 marki. I da gi natera da ne tr~aat po celi denovi niz prodavnicite, da se natprevaruvaat so cenite. Bi bilo mnogu podobro da si sedat doma i da gi gledaat prenosite od Sobranieto. Pa, zapoznavaj}i se so ekonomskite i site drugi vratolomii na svoite platenici da dobijat nezasitna èlba ve}e edna{ da gi smenat. 2. Samo kako da go smenat "Makpetrol"? Ili barem da donesat u{te nekoj distributer na nafta, koj nema so svoite potro{uva~i da se odnesuva kako da se maloumni. Prvo dve nedeli nî zabavuvaa so kupuvaweto tanker so nafta. Potoa dva dena tankerot pristignuva{e vo solunskoto pristani{te. Pa deset dena ni soop{tuvaa po kolku toni dnevno prenesuva èleznicata do skopskata rafinerija. I sega, koga kone~no trijumfalno javija deka prvite derivati }e se pojavat na benzinskite stanici, vo Skopje povtorno se pojavija redici. Na nezadovolnite potro{uva~i koi v~era so ~asovi ~ekaa da nato~at benzin, kako da se raboti za sosem slaboumni lu|e, im be{e servirana informacijata deka "redicite se zatoa {to site }e odat na odmor i zatoa {to lu|eto se pla{at oti bonovite od juli denes ve}e nema da vaàt". Celta, neli, sekoga{ gi opravduva sredstvata. Za prvite redici nî ubeduvaa deka sî }e se sredi so bonovite. Sega, koga i so bonovi }e morame da se potime za 40 litri benzin, semo}niot "Makpetrol" }e ni ponudi nov spas. Zgolemena cena. 3. Celata ovaa ujdurma so benzinot, kombinirana so vojnata vo Jugoslavija i inaetot na Grcija, go isfrli reklamniot slogan za godina{nite letni odmori:

154 "Zapoznaj ja tatkovinata za da si ja saka{ pove}e". Pa lu|eto po~naa da gi otkrivaat izletni~kite mesta vo blizina na gradovite, da gi ispituvaat semejnite stebla, tragaj}i po napu{tenite sela na predcite, da se sprijateluvaat so sopstvenicite na vikendi~kite i vikend-stanovite niz Ohrid, Struga, Dojran, Mavrovo... Ni ostana samo da se se}avame na odmorite na "na{e more", koga ne ni trebaa devizi i na kombiniranite so {opinzi letuvawa niz Grcija, koga odeweto tamu ne be{e akt na nacionalno predavstvo. Sega Grcija ni e najgolem neprijatel, a "na{e more" ve}e e more na drugi ~etiri dràvi (ako Neum sî u{te go smetame za bosansko-hercegovski grad). Kaj Crnogorcite ima {ansi da se vidat {ahistite Fi{er i Spaski, kako gosti na gazda Jezdo {to go kupi Sveti Stefan, ama u{te pogolemi se {ansite za soba so pogled na [estata flota ili, ne daj boè, za bliska sredba so marincite koi "}e gi obezbeduvaat humanitarnite konvoi niz Bosna". Hrvatskoto "na{e more" ve}e e preku dve granici, od koi ednata se minuva samo so oklopen transporter na UNPROFOR. A na primorskite aerodromi moè da se sleta samo so nekoj transporter {to nosi humanitarna pomo{ za Saraevo. Slovenija e tolku daleku, {to duri i koga be{e "na{a", za nea ne vaè{e "na{e more". A i lu|eto so koi porano ja zapoznavavme po{irokata takovina ili ostrovite na na{iot juèn sosed, pove}e ne se isti. Navistina, nekoi i sega, od nemajkade se podgotveni da participiraat vo "zapoznavaweto na tatkovinata". Drugi, so koi gi delevme spomenite od "tie odmori", pove}e ne se tuka. Uspe{no ispoza- vr{ija fakulteti i sre}no se vrabotija. Rabotat kako kelneri i bebisiterki niz svetot. 4. Vo posledno vreme ne{to zamolknavme okolu priznavaweto na Makedonija. Ba{ be{e dobro da odrùvame postojana tenzija i da pi{uvame sekojdnevno. Za da ne zaboravat lu|eto. Eve, na primer, od kade znaeme vo kakva tajna misija doa|al ruskiot avion {to se urna pred sletuvaweto vo Skopje. Moèbi tokmu toj trebalo da ja donese notata za priznavawe, {to ni ja veti Kozirev.

KOLARI]U PANI]U 8 avgust 1992

• Pani} }e ja priznae{e Makedonija u{te na Ilinden, ama nema{e pe~at vo avionot

1. Zo{to Petar Go{ev na pres-konferencijata na koja obelodeni deka ne e vo sostojba da sostavi nova Vlada na Republika Makedonija i zatoa mu go vra}a dovereniot mandat na pretsedatelot na Republikata, ne sobra dovolno hrabrost

155 da spomne i konkretni imiwa, tuku zboruva{e za "nekoi partiski rakovodstva" kaj koi "po~naa da nadvladuvaat mnogu potesni interesi" od onie dràvnite? Mu treba{e samo malku, zatoa {to site znaevme so kogo negovata partija re{i da pravi koalicija i koi partiski rakovodstva bea osobeno zainteresirani za ministerstvata za policija, finansii, pravosudstvo i sli~no. Ne objasni i zo{to imal ~uvstvo deka }e bide iskoristen "za ednokratna upotreba". Moè{e, na primer, da bide konzerviran i otkako nema{e da uspee, da bide trgnat nastrana. Da ne im pre~i vo novite izbori na "nekoi partiski rakovodstva". Ostanuva sega, po negovoto odbivawe na mandatot, da se vidi {to u{te novo moè da se smisli, a sepak da ne se odi na novi izbori. 2. Toa {to Go{ev, u{te pred da stane premier, go napravi prviot kiks, pa se "nacrta" vo Ohrid na razgovorite so Milan Pani}, vo situacija koga, fala mu na gospoda, sî u{te vaè~kiot premier Nikola Kqusev ni e zdrav i ìv (iako imal "mali" zdravstveni problemi) i spored Ustavot dolèn da ja izvr{uva premierskata funkcija do formiraweto na nova vlada, sega ve}e moè da mu se odbie na neiskustvo, ili pak moèbi tokmu toa go nateralo da ima pret~uvstvo deka }e bide iskoristen za ednokratna upotreba. Toa pak {to pratenicite vo Sobranieto na Makedonija na doa|aweto na Pani} vo Ohrid, na Ilinden ovaa godina, mu dadoa tolku golemo zna~ewe na v~era{nata sednica, vo situacija koga dràvata bez vlada bukvalno vleguva vo sî pogolem haos, samo pokaùva deka tie ne ni razmisluvaat deka moèbi bi bilo dobro i samite da se promenat. Ili u{te podobro ‡ da bidat zameneti so novi. Ostavi {to za xabe im be{e celata galama okolu idejata na Pani} za soedi- neti balkanski dràvi. Kako da ne se svedoci samite, koga odat da pazaruvaat, deka unijata so Srbija, barem {to se odnesuva do finansiskite tekovi, si funkcionira. Koga preku dràvnata granica moàt da se provle~at i celi kamioni ìvi prasiwa, za koi posle inspekciskite slu`bi po skopskite pazari{ta se ~udat kako pristignale, moè da se kaè deka badijala tro{evme pari za grani~- ni premini. Osven ako toa ne se specijalni mesta na koi za Ilinden ni doa|a Voislav [e{eq, koj spored izve{tajot na Makedonskata televizija "gi iznesol svoite stavovi za Makedonija". Toa {to vo stavovite imalo i najava za formirawe Srpska radikalna stranka vo Kumanovo i referendum za "Srpska Makedo- nija", ne be{e upatno da se soop{ti na praznik. U{te pove}e i zatoa {to tuka go o~ekuvavme premierot na srpsko-crnogorskata federacija Milan Pani}, za da ni soop{ti deka ako saka "u{te ve~erva }e ja priznae Makedonija". Toa {to, koga ve}e doa|a na praznik i zgora se pravi galanten amerikanski gospodin, moè{e da mu predloì na Gligorov da se sretnat vo Prohor P~iwski, ne mu e golema gre{ka. Tamu be{e Voislav [e{eq. A srpskite vesnici utredenta objavija naslov: "[e{eq sa Makedoncima". 3. Ete, ~ovekot sakal u{te ve~erta da nî priznae, ama {to moè da pravi, koga nema, kako ruskiot pretsedatel Elcin, pe~at vo avionot, pa toa da go stori

156 vo vozduh, da ne go pokolebaat koga }e stigne doma. Vaka izlegoa Rusite poopremeni od Amerikancite. Zatoa {to i ukazite za priznavawe dràvi gi potpi{u- vaat vo avion. Pa i priznavaweto na Makedonija e izvr{eno vo vozduh. Na visina. Sme nemale sre}a {to Pani} vo Sofija ne se sretnal so bugarskiot pretsedatel @elev. Inaku, moèbi, i nego kako Elcin }e go nagovore{e da nî priznae, zatoa {to "toj najdobro ja poznava situacijata vo Makedonija". Pa }e ima{e u{te eden povod da se fali i da se pretstavuva kako na{ spasitel. Ako dojdovme vo situacija Bugarija da nî spasuva, toga{ navistina dlaboko sme zaglavile. Kako spasuvaat tie, dosega ne edna{ sme po~uvstvuvale. 4. A "Makpetrol" sî u{te se spasuva od gnevot na gra|anite so glupavi objasnuvawa za nenormalna potro{uva~ka na benzin. Duri ni podatokot deka dnevno so gorivo snabduva odvaj 30‡40 od sto od pumpite, ne im e dovolen kone~no da priznaat deka kako monopolisti~ko akcionersko dru{tvo ne se sposobni redovno da go snabduvaat pazarot na Makedonija so nafta i nafteni derivati. Sega pak }e po~nat da nî maftosuvaat so kupuvawe nov tanker. Siroma{kata Rafinerija! ]e uspee li ednopodrugo da preraboti nafta od dva tankera? Odamna toa ne go ima probano. Pod takov pritisok moè i da se rasipe. 5. Patem, bi bilo dobro SOK da ne se pravda so objasnuvawata "delovna tajna", koga gi barame podatocite koi firmi pobrzaa vedna{ da si gi podignat platite za dozvolenite 50 procenti. Ne se somnevame deka se raboti za krajno uspe{ni firmi, odgovorni pred svoite partneri i potro{uva~i, koi ìlavo se borat za profit so beskompromisnata konkurencija na slobodniot pazar. Kolku da imaat {to da ~itaat i kogo da ozboruvaat nezasitnite gra|ani dodeka se redat vo redicite pred pumpite.

SON^ANI PRATENICI 15 avgust 1992

• Ba{ ubavo {to noviot gr~ki {ef na diplomatijata se fali deka e Makedonec. Nie mislevme deka e Grk

1. Kone~no se sozdadoa neophodnite uslovi i narodnite ni platenici da si go iskoristat svoeto neotu|ivo pravo na odmor. I toa ‡ zasluèn. Po osum meseci, otkako go donesoa Ustavot, uspeaja, rabotej}i mnogu naporno, da donesat u{te dva zakona, od tie takanare~enite "dràvni". Go odbraa novoto zname i se soglasija himnata da ni ostane ista kako dosega{nata. Taka sekoj den vo sekoj pogled sî pove}e napreduvaat. Soo~eni so te{koto breme deka tokmu tie se od gospod izbranite da vlezat vo istorijata, u{te i dopolnitelno pritisnati so barawata ne{to kone~no da promenat, a nim toa nikako ne im uspeva ve}e vtora godina, sega moàt malku da zdivnat. Gi ogrea

157 sonceto. Od novoto zname. Sega postoi opasnost tolku da se zanesat oti kojznae {to napravile, pa da si zalegnat. ]e se son~aat. Kako {to se nevnimatelni, sigurno }e izgorat. I nema da bidat vo sostojba da gi donesat drugite pet-{est sistemski zakoni. Vo noemvri }e moraat povtorno da go menuvaat Ustavniot zakon. ]e go prisposobuvaat na svoite mo`nosti. 2. Nî za~uduva toa {to sega si imame na{e sonce vo Atina da se kvalifikuva kako nova skopska provokacija. ]e moème da fa}ame boja tuka, na doma{nite plaì i nema da ima potreba da odime na odmor vo Grcija. Toa {to Grcite mislat deka sî e nivno, pa duri i sonceto moàt da im go "prodavaat" na onie so sne`no belite noze, damkavi tela i crveni faci od zapadna i severna Evropa. Tamu verojatno i }e zapo~ne novata diplomatska ofanziva na sveò postaveniot gr~ki {ef na diplomatijata Mihalis Papakonstantinu, so uveruvaweto na "belite" za vistinskata namera na "skopjanite". U{te i koga }e im ja otpee himata "Denes nad Makedonija", vo koja povtorno se spomenuva sonceto, na site }e im stane jasno oti nie ne posegame samo po Grcija, tuku planovite ni se da ja osvoime i Japonija. Kako moè "sonceto da se ra|a" nad Makedonija, koga site znaat deka Japonija e zemja na izgrejsonceto? Duri i na znameto ja imaat staveno crvenata vàrena topka. Seto toa, kombinirano so Ilinden koj, spored Konstantinu, za prv pat go spomenuvame duri sega po 1944, ne samo {to e jasen izraz na aspiracii kon Grcija, tuku e mnogu opasna skopska namera da trgne vo osloboduvawe na site Makedonci, koi "staro mlado, ma{ko i ènsko, na noze se krenale" ‡ nasekade niz svetot. Koj veli deka Makedonija nema more? Ima more ‡ zad Sidnejsko pole. A i Toronto e na{. Tokio podocna }e go oslobodime. Tamu ni odgovara po~vata. Postojano ima zemjotresi i }e nî potsetuva na Skopje. Ba{ ubavo {to noviot minister za nadvore{ni raboti na Grcija Mihalis Konstantinu se fali deka e Makedonec. Nie mislevme deka e Grk. 3. Toa {to sonceto se nao|a na znameto na Republika Makedonija e u{te eden nesoborliv dokaz za maltretiraweto, ugnetuvaweto i voop{to za zagrozenosta na albanskata nacionalnost. Sigurno najzagrozeni se onie Albanki {to srede leto {etaat so mantili i marami na glavite. Mora da se ~uvstvuvaat mnogu neprijatno pod sonceto. Pa barem da be{e bez zraci, da asocira{e na ke~e gledano odozgora... A ova makedonskovo zra~i li, zra~i... Zatoa i ne treba da im se lutime na pratenicite od albanskite partii, zatoa {to ne prisustvuvaa na sednicata koga se donesuva{e zakonot za znameto. Po sî {to dadoa za ovaa dràva, vo vid na bezrezervna poddr{ka na Ustavot, povikot za masoven odziv na referendumot i krajno disciplinirano sprove- deniot popis, ova so sonceto i ne e nekoj golem grev. Mora da se razbere deka lu|eto bile navredeni. Velat, bile izbrani makedonski simboli. A toa, mora da se priznae e mnogu ~udno i krajno nevoobi~aeno. Kade se ~udo i videlo dràvata {to se vika Republika Makedonija da ima makedonski simboli!?

158 4. Toa ime ‡ "Makedonija" ne smee da se spomenuva. Za toa najdobro e da se pra{a premierot na srpsko-crnogorskata federacija Milan Pani}. Tolku se trude{e da im se dopadne na Grcite, {to duri i koga preveduva~ot vo Atina namesto "sosednata Republika" rekol Makedonija, toj popareno reagiral: "Jas ne go upotrebiv toa ime!" Tolku se trudevme i nie da mu se dopadneme, samo nekolku dena pred toa, ama ni{to. Pani} si e Pani}, a golemosrpskata politika ne se menuva. Toa {to vo Ohrid se folira{e deka u{te ve~erta moè da ja priznae Makedonija ne zna~i ni{to koga za Grcija, isto kako i Milo{evi}, zboruva kako za sosed na Jugosla- vija. Na{ava dràva, po sî izgleda, im se ~ini kako nekoja pro{irena grani~na zona vo koja dvièweto e bez ograni~uvawe, a i moè da se zboruva {to se saka, pa duri i so kogo se saka. Sega, koga na samoproglasenata SR Jugoslavija od site strani í se zakanuvaat ne samo so celosna izolacija tuku i so vojna, u{te podobro za nas {to Pani} ne ni imal namera da nî priznae. Kojznae kolku }e se raduvavme na toa priznavawe. Sigurno od zanes i }e zaboravevme koj e odgovoren za vojnata. Ete, Milan Ku~an sî u{te go pameti minatogodi{niot juni. Pa na priznavaweto na Slovenija od strana na SR Jugoslavija reagira{e odmazdni~ki: "Toa nema nikakvo zna~ewe koga doa|a od dràva {to ne e me|unarodno priznata". Dali i nam mora{e da ni se slu~i vojna, za edna{ zasekoga{ da sfatevme deka na sî {to doa|a od Belgrad ne mora taka naivno da mu veruvame. Dobro e {to go fativme Pani} vo laga. Barem da sme na~isto so kogo si imame rabota.

BINGO EKONOMIJA 22 avgust 1992

• Bidej}i Srbite i Hrvatite se dogovorija kako da ja podelat Bosna, Muslimanite }e gi ispratat vo Makedonija

1. Najglupava situacija, barem za novinarstvoto, e koga }e se formira nova vlada. Zatoa {to bi trebalo da se ~ekaat da pominat prvite sto dena, pa duri posle moè da se kritikuva. A Vladata e za kritikuvawe. I kako sega, koga Branko Crvenkovski }e ja napravi novata vlada, ~ovek da bide fin i da se odnesuva spored pravilo, za da gi do~eka prvite sto dena? Ne oti situacijava ni e ‡ tuka nekade, blisku do dobra, pa sto i prviot den }e si prodolìme po staro da mol~ime. Ba{ mislam deka u{te denes, dodeka Branko sî u{te e "vo minus" denovi, moème da mu se lutime. Ili barem da si fa}ame bele{ki za da ne zaboravime. Edinstvenoto objasnuvawe zo{to tokmu toj se soglasi so neverojatna koalicija i pri neverojaten sostav vo Parlamentot da formira vlada e toa {to

159 e ‡ mlad. I {to re{il vo praksa da pokaè {to zna~i koga }e se kaè "mladost ‡ ludost". 2. Nema da ima problemi samo koga se raboti za celosno preminuvawe na makedonskoto stopanstvo na pazarna ekonomija. Vo toj pravec otidovme daleku napred. Sî se prodava i kupuva na zelenite pazari. Saka{ "bingo" detergenti, saka{ bugarska kozmetika, saka{ srpski blokirani prasenca, saka{ hrvatski vegeti... So bingo-ekonomijata Makedonija kone~no profunkcionira i kako socijalna dràva. Toa {to so proda`bata na evtino bugarsko sirewe i turski sapuni ni denar ne odi kako pridones za dràvata, obi~niot gra|anin ne go interesira. Barem, dodeka ne se razboli. Duri toga{ }e vidi deka na smetka na zdravata ishrana i kvalitetna stoka za odrùvawe na higiena, koga }e se pojavi na lekar i vo apteka, tri pati }e go preplati toa {to go za{tedil na pazar. Ostavi {to, koga }e ti stane jasno {to sî treba da pomine{ za da ja zaokruì{ cela "zdravstvena procedura", }e si re~e{ ‡ podobro da umram. Ili pak koga na smetka na {vercuvanata stoka i na nabrzina prisobranoto zgolemuvawe na platite, bez da se evidentiraat preku SOK, }e padne{ vo nesvest od cenite na u~ebnicite za besplatnoto {koluvawe, pa ako ve}e si zgre{il i si rodil nekoe dete, }e bara{ ~are da go pra}a{ vo stranstvo. Moèbi }e uspee kako kelner, pa }e stane {ef na sala. 3. Dodeka se zanimavame so visoko principielni pra{awa, kako na primer dali za na{ite priliki e posoodvetna bugarskata toaletna hartija so dve rolni vo pakuvawe ili polskata so osum rolni, svetot si podgotvuva nekakva mirovna konferencija vo London. ]e rabotat na smiruvawe na vojnata vo Bosna i Hercegovina. Malku docna, za{to tamu Hrvatska i Srbija si ja zavr{ija rabotata. Tu|man i Milo{evi} si se dogovorija, nivnite Boban i Karaxi} si go ostvarija dogovorenoto. Kako vo u~ebnicite od koi se u~e{e za bratstvoto i edinstvoto. Bratski ja podelija edinstvena Bosna. Sega, pred London, golemite vojskovodci se pretvoraat vo mirotvorci. Imale podgotveno "zaedni~ki proekt na re{enija za BiH". Duri Karaxi} ponudil i teritorijalni otstapki. Srbite kontrolirale 70 od sto od teritorijata na dràvata, a im pripa|ale samo 64 od sto! Ete rabota za trieset i kusurte u~esnici na londonskata konferencija. ]e re{avaat komu da mu gi podelat preostanatite 6 od sto teritorija koja Karaxi} galantno ja daruva. Bidej}i Srbite i Hrvatite vo Bosna si se dogovorija, Muslimanite nekade }e gi preselat. Na primer, vo Makedonija. Taa kako suverena i nezavisna dràva koja se fali deka vo celost gi kontrolira granicite, ve}e }e znae kako da se spravi so novite begalci. Inaku, Crveniot krst na Makedonija zav~era obelodeni, so {vajcarska preciznost, brojka od 30 do 50 iljadi begalci na teritorijata na na{ata dràva. I toa "okolu..." [to se "okolu" dvaesetina iljadi lica za edna vaka bogata

160 dr`ava? Zatoa i nema potreba da se registriraat. I {to í tekna sega na Vladata (onaa na Kqusev) pred nekoj den da se javuva so soop{tenie spored koe na ministerstvata za vnatre{ni raboti i za odbrana im naredila da vodat pove}e smetka za begalcite od Bosna i za dejstvuvaweto na muslimanskata partija SDA? 4. Arno ama, sî u{te ne izdala soop{tenie za zasilena kontrola na stokata {to se izvezuva preku granicata so Srbija. I agencijata "Frans pres" i edna germanska televiziska stanica minatata nedela, pokraj redovnite vinovnici za kr{ewe na embargoto protiv Srbija i Crna Gora, kako {to se Romanija i Grcija, ja spomenaa i Makedonija. Germancite oti{le so kamera na srpsko-makedonskata i makedonsko-gr~kata granica i gi snimale cisternite so nafta koi patuvale na sever. Kamionite imale registarski tabli~ki od Bosna i Hercegovina. A kolku {to e poznato, tamu ne raboti ni edna rafinerija. Nie, iako sme na ~etiriesetina kilometri do granicata, ne ispra}ame TV ekipi i fotoreporteri da brojat kamioni. Ü veruvame na pograni~nata policija, na carinata i na vojskata. 5. A redicite pred benzinskite pumpi povtorno se na{e sekojdnevje. Ovoj pat "Makpetrol" pronajde nova izmislica za zamajuvawe. Ne se vr{el redoven dotur od solunskoto pristani{te.

HAOTI^NA DOGRADBA 5 septemvri 1992

• Koga }e {trajkuvaat roditelite na u~enicite, koi nemaat profesija so koja mo`at da ucenuvaat?

1. Zamaeni od slatkoto ~uvstvo na televiziskata popularnost i bolno zaneseni vo svojata istoriska misija, samobendisano izlaàni deka Makedonija ili }e ja bide, ama samo so niv, ili i~ ne ja biduva, genijalnite narodni platenici se na pat da po~nat da usoglasuvaat zakon spored koj }e im bide ovozmoèno doìvotno ostanuvawe vo sobraniskite klupi. Tekstot na nacrt-verzijata, so raboten naslov: "Do posleden zdiv", sî u{te e vo faza na konsultacii me|u prateni~kite grupi. No, spored ona {to go vidovme poslednite tri dena, stoprocentno e sigurno deka site }e uspeat da najdat zaedni~ki jazik, zatoa {to ekskluzivnoto pravo da go maltretiraat narodot so celodneven TV prenos na dràvnata televizija go iskoristija najracionalno {to umeeja. Im pokaàa na odu{evenite TV pretplatnici kolku tie, iako navidum se karaat, moàt da bidat edinstveni koga se vo pra{awe nivnite prateni~ki mesta. Makedonija nema potreba da se griì ‡ narodnite platenici izbrani na prvite pove}epartiski demokratski izbori nitu vo edna varijanta ne

11 Sakam da kaàm 161 pomisluvaat deka nekoj den bi moèle da bidat zameneti so drugi lu|e. Demokra- tijata po~nuva i zavr{uva so niv, a toa {to boèm zboruvaa za nekakvi predvremeni izbori be{e obi~na la`ga, za{to duri sega se gleda oti tie ne pomisluvaat duri ni na zadocneti izbori. A i zo{to bi pomisluvale. Se znae ‡ tim {to dobiva, ne se menuva. 2. Vo àrot na svojata visoka patriotska opsednatost so sebe, zaboravija vo tekot na trite dena da izlezat malku od sobraniskata zgrada i da vidat kako ìveat nivnite izbira~i. Sigurno ne gledale ni vesti, zatoa {to go o~ekuvaat samo onoj del od izve{tajot kade {to tie se spomenati. Zatoa i nemaat poim kakov haos predizvikaa so demago{kiot zakon za platite, koj me|u drugite i nim im ovozmoùva poka~uvawe od okolu 140 od sto. Vo strasniot zanes vo raspravata za novata vlada ne ni zabeleàa deka bez nafta ìvotot vo Republikata zamira. Ako, samo tie da ni bidat ìvi i zdravi. Nie nekako }e se snajdeme. I kako moàt da im vlezat vo poloènie na o~ajnite voza~i vo redicite pred benzinskite stanici, koga za niv ima benzin so posebno liv~e so potpis. Pumpaxiite na stanicite vo Vizbegovo ve}e podolgo vreme ja imaat taa golema ~est odvreme-navreme da se druàt so TV yvezdite i so neopislivo zadovolstvo da im to~at gorivo vo nivnite rezervoari. 3. Kojznae, moèbi }e im tekne deka pokraj niv vo dràvata ìveat u{te okolu 2 miliona lu|e, koga del od niv }e gi posetat pred Sobranieto. Odamna ne ni se ima slu~eno ona {to vo Makedonija porano be{e sekojdnevna praktika ‡ plati da se delat pred Sobranieto. Taka e koga poerbap izlegoa sindikatite na prosvetnite rabotnici i na organite na upravata, odo{to sindikatite na rabotnicite od fabri~kite hali. Pa {trajkuvaat onie ~ii{to poka~uvawa na plati se zavisni od poka~uvawata na onie {to sozdavaat pari. Tie {to proizveduvaat treba da si go zgolemat proizvodstvoto. Za drugite }e raboti pe~atnicata vo Prilep. Osobeno ako se tolku mo}ni pa moàt da ucenuvaat. Kako na primer nastavnicite, pekarite, lekarite... Zo{to na primer ne {trajkuvaat u~enicite? Ili pak nivnite roditeli? [to }e se slu~i ako tie odbijat da gi ispratat svoite deca na u~ili{te so dva dena zadocnuvawe? Zatoa {to od nivnite plati se izdvojuva i delot za obrazovanie koj predviduva u~ebnata godina da zapo~ne na 1 septemvri. I zatoa {to i tie ne go dobile predvidenoto poka~uvawe, a nemaat profesija so koja moàt da ucenuvaat, a sepak treba da odvojat samo za eden u~enik najmalku triesetina iljadi denari. Najpametno rezonira sindikatot na organite na upravata i pravosudstvoto. Tie najavija {trajk za 7 septemvri. A na osmi septemvri bi trebalo da go slavime denot na nezavisnosta. Koga }e go spojat so vikendot, }e im dojde ~etvorodneven praznik. Najdolg {trajk vo kontinuitet imaat vrabotenite vo "Makpetrol". Takvo ~uvstvo imaat korisnicite na nivnite uslugi. Samo ne e jasno zo{to tie ne

162 rabotat. Verojatno ne se zadovolni so podelenite dividendi od akciite po evidentno krajno uspe{noto rabotewe. 4. Mnogu me pla{i onoj del od ekspozeto na Branko Crvenkovski, vo koj toj veli deka novata vlada }e odi na natamo{na gradba na sistemot. Bidej}i so crnite berzi, sivata ekonomija, bonovite za gorivo i redicite pred benzinskite pumpi sistemot ni e nalik na polsko-~e{ko-rusko-bugarskiot od vremeto na real- socijalizmot, ~ovek mora seriozno da se zamisli, {to li mo`e da donese nadgradbata na takov sistem. Redovi za leb ‡ mo`ebi. 5. Znaete li zo{to generalniot sekretar na ON Butros Gali, pred po~etokot na Londonskata konferencija, tolku dolgo i napadno mu ja trese{e rakata na pretsedatelot Kiro Gligorov? Pred da vlezat vo salata pretsedatelot go predupredil Fr~kovski da ne xvaka mastika. I beqa ‡ mastikata se zalepila za dlankata na Gligorov. Kvali- tetna ‡ nikako da se odlepi.

POSEBEN SLU^AJ 12 septemvri 1992

• Go proslavivme Denot na nezavisnosta i gi posramivme Amerikancite

1. Za Makedonija povtorno se podgotvuva nekoj specijalen tretman. Sî e vo red, mirna, krotka, naivna, ama sepak e poseben slu~aj. Za nabquduvawe. Toa {to nabquduva~ite nikako ne doa|aat i po tolku pisma na pretsedatelot Gligorov, e zatoa {to videle deka ne sme opasni za okolinata. Moème da po~ekame. Sudskite ve{taci bi rekle deka sme presmetlivi. Pa prioritet za nabquduvawe imaat nekoi od na{eto opkruùvawe, kaj koi balkanskiot sindrom malku poagresivno se manifestira. Da ne ni be{e vo genot mol~eweto kako najprepoznatliva karakteristika, dosega belkim, namesto samo da pi{uvavme pisma na koi nikoj ne saka da odgovori, }e napravevme ne{to da gi predizvikame evropskite "lekari" da se pozanimavaat i so nas. I {to e najva`no, sî moè{e da izgleda "presmetlivo". Isto kako {to Grcija ve}e tri nedeli nî pravi budali, sopiraj}i ni ja naftata od solunskoto pristani{te, boèm ~eka evropski nabquduva~i koi }e se uverat deka taa ne go kr{i embargoto kon Srbija i Crna Gora, moème i nie da gi zapreme site evropski kamionxii na granicata so Srbija i da ne gi pu{tame sî dodeka ne dojdat evropski nabquduva~i. Zo{to? Od kade sme nie sigurni deka nekoj gr~ki, holandski ili germanski kamion nema stokata da ja istovari vo Srbija? E sega, drugo e pra{aweto dali nie sakame tie nabquduva~i navistina da dojdat. Moè da vidat i nekoi drugi raboti. Pa duri i ne moraat da dremat na

11* 163 grani~en premin i da brojat kamioni. Ta nie za uspe{nite zdelki na "Makedo- nija tabak" so SR Jugoslavija javuvavme na udarnite vesti na televizijata i na prvite stranici na vesnicite. Im dadovme malku na sosedite da pu{at. Po tolku vojuvawe niz Hrvatska i Bosna, redno be{e malku srpskite borci da odmorat so cigar~e od Makedonija. Ba{ im e niv gajle {to potoa makedonskata vlada javno ja proglasi zdelkata za nevaè~ka. Cigarite se vaè~ki. 2. Nabquduva~ite vo Makedonija }e imaat mo`nost da vidat kako na delo funkcionira na{ata opredelba za sorabotka, zbliùvawe i soìvot na site gra|ani, bez razlika na nacionalna i verska pripadnost. I site tie zaedno ja jaknat doverbata me|u dràvite na regionot, osobeno so sosedite (bez Grcija, se podrazbira). Albancite nabavuvaat devizi, Romite nabavuvaat nafta, Bugarite i Turcite ni ja vozat do tuka, a Makedoncite ~ekaat vo redici. Potoa benzinot od svoite rezervoari im go preto~uvaat na Srbite, za marki. 3. Ne smeev nikako da gi zaboravam Srbite pri nabrojuvaweto na subjektite vklu~eni vo re{avaweto na naftenata kriza. Ako gi ispu{tev od {emata, moè{e da se sfati deka toa e nafteno zagrozuvawe na nivnoto nacionalno ~uvstvo. Vedna{ }e reagira{e Bora Risti} od Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija i }e sprovede{e referendum me|u Srbite naredeni vo redicite pred pumpite na "Makpetrol". Bidej}i po {est~asovno ~ekawe vo red zaedno so voza~ite-Makedonci im se zakanuva opasnost od celosna asimilacija, Risti} nabrzina }e naprave{e SAO "Red". I }e se obrate{e do radikalite na [e{eq za bratska pomo{ pri obedinuvaweto na SAO "Red" so SAO "Skopska Crna Gora" i SAO "Kumanovska dolina" vo edinstvena dràva "Srpska Republika RSCGKD". Taka }e fati dobri pozicii za nekoi eventualni mirovni pregovori na nekoja nova londonska konferencija. Dare`livo, kako Karaxi} {to se otkaùva od 6 od sto od osvoenata teritorija vo Bosna i Risti} na makedonskoto rakovodstvo }e moè mirotvorno da mu ponudi del od teritorijata na SAO "Tre}i sprat", druga vrata levo, u nasequ Srpski Jane Sandanski u Skopqu cara Du{ana i vo`da Risti}a". 4. Sî u{te ne moème da se osvestime po ludoto slavje na Denot na nezavisnosta na Makedonija. Prva godi{nina od referendumot, najgolem dràven praznik... Takva impozantna proslava ne se pameti na ovie prostori. I tolku impozanten sobir na najvisokite dràvni rakovoditeli, partiski lideri, kulturni dejci. Malku nedostiga{e, pa nivnata brojka da ja nadmine{e brojkata na onie {to prisustvuvaat na otvoraweto na "Folk-fest". Ili na koncertite na skopskata pivarnica. Seto toa vo sofisticiran ambient so poluznamiwa. (Sonceto na znamiwata niz Skopje be{e otpe~ateno samo od ednata strana.) Amerikancite moàt voda da ni nosat. Koga vidoa kako nie si go slavime najgolemiot praznik, moàt komotno da si gi ukinat proslavite na nivniot ~etvrtojulski Den na nezavisnosta. Od sega }e go proslavuvaat osmi septemvri.

164 5. Qup~o Kirkov ja prodolì uspe{nata TV serija "Direktno so Vladata". I gi prilagodi pra{awata za novata glavna li~nost. Namesto da go pra{uva Branko Crvenkovski za najnovi modeli na ma{ini za perewe, kako vo legendarnata epizoda so Nikola Kqusev, vo ~etvrtokot ve~erta go dopre noviot premier vo srce, baraj}i od nego da im prepora~a na najmladite koj vid kompjuteri da koristat. Kako i da e, i noviot premier nema da moè da se ottrgne od sferata na aparatite za doma}instvo. Na Kirkov mu objasnuva{e deka "}e mora da se ispegla- at disparitetite vo platite". So taa razlika {to nemu mu e polesno otkolku na Kqusev. Vo negovata Vlada ima i dve èni. Sega Sofija Todorova i Gordana Siljanovska }e gi zemaat peglite v race.

EDNOGLASNA SIROMA[TIJA 19 septemvri 1992

• Koga Burgas }e stane poblisku otkolku Solun...

1. Od sega pa natamu, vrabotenite {to zaminuvaat na prinuden odmor zatoa {to nivnite fabriki ostanale bez mazut, toa }e go pravat so osobeno zadovolstvo i beskrajno sre}ni. Da ne be{e premierot Branko Crvenkovski, koj na pres- konferencijata vo ~etvrtokot im objasni deka blokadata na naftata e "poteg {to gra|anite treba da go sfatat kako eden od ramkite na bitkata za na{eto me|unarodno priznavawe", siroma{kite }e prodolèa da preìvuvaat vo razo- ~aruvawe. Sega, koga se na pat "problemot so naftata objektivno da go sfatat" i da go poslu{aat sovetot na premierot "da go razre{at so nu`no potreben konsenzus od site subjekti", smislata na ìvotot im dobi sosema druga dimenzija. A i odgovornosta pred koja se ispraveni im dava dopolnitelna sila za opstanok. Ne e mala rabota da se bori{ za me|unarodno priznavawe na svojata tatkovina. Zimava smrznuvaweto pokraj studenite radijatori }e pretstavuva pokaù- vawe na "cvrsta volja" i podgotvenost da se istrae na ovoj pritisok". Neza- dovolnicite pred benzinskite pumpi svoeto stoi~ko izdrùvawe vo redot }e go sfa}aat kako visok patriotski dolg {to treba da í se plati na dràvata i na rakovodstvoto, koe vo ovie sudbonosni momenti povikuva na konsenzus za siroma{tija. ]e izdrìme, ne samo bez benzin i greewe. ]e izdrìme i bez lekovi, bez hrana, bez detergenti, bez {amponi za kosa... Ne bi trebalo da strada samo glavata na premierot. Ona {to vleva dodaten optimizam e {to Vladata e sosema na~isto i znae koga }e uspee da gi re{i problemite. Edinstvenoto {to treba nie da go storime e da se soglasime na totalna siroma{tija i za toa da ne gi kritikuvame. Sre}a {to si ja imame Grcija za sosed, pa taka na na{ata Vlada í se dava ekskluzivno

165 pravo stote dena mol~ewe da í se prodolàt do besvest. Ili barem dodeka Burgas ne stane poblisku otkolku Solun. 2. Cvrstata volja i podgotvenosta da se istrae na ovoj pritisok najdobro se demonstrira{e na saemskata manifestacija "Modest 92". Ministerot za stopanstvo Petru{ Stefanov zboruva{e za rabotni pobedi. Istiot den polovinata tekstilni fabriki vo Makedonija go prekinaa proizvodstvoto poradi nemawe mazut. Vo drugata polovina tekstilcite ne rabotea zatoa {to so {trajk baraa pogolemi plati. Na otvoraweto na "Modest" be{e i pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov. Verojatno i nemu mu e jasno deka ako svika{e vonredna sednica poradi celosniot kolaps vo dràvata, so ovoj sostav na parlamentot, samo u{te pove}e }e ja vlo{e{e situacijata. Za xabe }e potro{ea benzin za pratenicite. Nastrana {to sigurno e mnogu poprijatno pred o~i da ti se muvaat manekenki otkolku simpati~no zaobleni pratenici. 3. Pred sosema kuso vreme, vo na{iot vesnik si igravme majtap so edna fotografija na zgodna, ubavo oble~ena devojka, objavena vo belgradska "Politi- ka". Pod fotografijata pi{uva{e: "So ubavina protiv me|unarodnata izolacija". 4. Denovive eden visok slu`benik vo vladinite institucii me ubeduva{e deka ova {to sega ni se slu~uva i ne mora da se narekuva so zborot "kolaps". "[to misli{", mi veli toj, "kolku bi bile sre}ni gra|anite na Saraevo, namesto ona {to tamu im se slu~uva, da se nao|aat na na{e mesto i so denovi da ne moàt da nato~at benzin vo svoite vozila"? I u{te mi sugerira{e da zamislam, {to bi moèlo da ni se slu~i po {est meseci i kako toga{ so nostalgija }e sum se se}aval na sega{noto muabetewe, deka ne sum moèl da nabavam benzin, ama barem bilo mir. Kako po~na vojnata vo Bosna i Hercegovina? Najprvin Tu|man i Milo{evi} se dogovorija da ja podelat. Potoa í napravija blokada i Hrvatska i Srbija. Bosna so meseci be{e bez nafta. [to li se dogovaraa Milo{evi} i Micotakis? 5. Sega ve}e so mirna sovest i ~ista du{a sekoj {to saka onie od SDSM i od Socijalisti~kata partija da si gi narekuva komunisti toa }e moè da go pravi, bez pritoa nekoj da mu se naluti. Pa tie se otepaa objasnuvaj}i i dokaùvaj}i im na ~lenovite na Ustavniot sud deka nivnite partii se vo kontinuitet so starite SKM (KPM), odnosno Socijalisti~kiot sojuz (Narodniot front). Samo za da ja zadràt zgradata kraj Vardar. I Ustavniot sud toa im go prifati, iako istite tie ve}e dve godini nî ubeduvaa deka nivnata partija nemala nikakva vrska so starata Komunisti~ka partija. Stranskite novinari {to doa|aat vo na{ata dràva i onaka i do sega velea deka na vlast se "eks-komunistite". Nie se trudevme da im objasnime deka toa ne e taka, kolku da ne se brukame pred svetot. Otsega }e mora da potvrduvame. Toa ni stana ustavna obvrska.

166 6. Iako ne sum pratenik, }e si dozvolam edno prateni~ko pra{awe do ministerot Denko Maleski: "Kade polnat benzin slu`benicite od gr~kiot konzulat vo Skopje?".

BRAVO MAESTRO 26 septemvri 1992

• Micotakis: "Em skopjan~iwa ‡ em mangup~iwa!"

1. Toa {to Grcite pa|aat vo bessoznanie, sega koga vidoa deka zad nivnata severna granica si imaat rabota so vlada ‡ "em skopjan~iwa ‡ em mangup~iwa", vo {irokite narodni masi, vo ~etvrtiot krug redici okolu benzinskite stanici na nacionalnata gordost so provokativno ime "Makpetrol", naide na op{to voodu{evuvawe i podigawe na moralot do stepen koga preminuva vo katarza. Vistinsko pro~istuvawe na du{ite nastanuva toga{, koga generalniot direktor na "Makpetrol" na televizija }e izjavi deka nema da popu{time na ucenite, no zatoa pak od zgolemenata cena na derivatite }e se najde i nekoe procent~e za zgolemuvawe na platite na vrabotenite vo negovoto pretprijatie. [to e toa vo odnos na gra|anski sfatenata obvrska deka }e umreme od siroma{tija, ama za toa imame debelo pokritie ‡ ni vodat smetka za nacionalnoto dostoinstvo i nî pravat sre}ni koga ni soop{tuvaat deka kolku pove}e dena ~eka{ vo red za benzin, tolku pogolema zasluga ima{ za me|unarodnoto priznavawe na Makedonija. Vo takva situacija sosema razo~aruva~ki prozvu~i koga pred nekoj den vo centralnata informativna emisija na Makedonskoto radio ni soop{tija deka "idnata nedela redicite pred benzinskite pumpi }e bidat samo grdo minato". Za da nema nejasnotii, vedna{ be{e doobjasneto deka toa }e zavisi "najmnogu od na{iot potro{uva~ki mentalitet". [to bi trebalo da zna~i deka od ponedelnik ne treba da se redime da ~ekame benzin i da gi tro{ime parite za gluposti. Ako ne uspeat da nî ubedat deka ìvotot bez avtomobili e mnogu pozdrav i poekono- mi~en, pokraj popularnata merka za ograni~uvawe so bonovi na samo 20 litri, moè da ni vovedat i vonredni merki. Na primer ‡ zabrana na grupirawe na pove}e od tri vozila, edno zad drugo na ulica. 2. Ostana nejasno kako novata vlada napravi "maestralen poteg" so stariot potpretsedatel Jovan Andonov. Belkim ne be{e Kqusev edinstveniot {to ne mu daval u{te pred pet-{est meseci da trkne na dva dena do Sofija i Ankara i da pregovara za alternativni pati{ta za nafta. Kolku {to se se}avam, prvite poseriozni te{kotii so benzinite gi imavme u{te lanskiot avgust. Kade be{e Andonov toga{, da se pokaè so svoite sposobnosti po koi se strese cela Grcija, zaedno so neprincipielnata Evropska zaednica?

167 Dosta nî izma~uvaa tie nas. Sega nie }e im pokaème koi sme i {to sme. Koga nema da im dozvolime 40 od sto od na{ata razmena so svetot da ja ostva- ruvame so niv. Za po~etok nema da im go dademe grozjeto, da si pravat vina. Moèbi taka }e dejstvuvame da ostanat trezni i trezveno da go re{at problemot so na{eto priznavawe. Taka, ne samo {to Evropskata zaednica }e ja smeni uredbata za transportnite i trgovski dozvoli, tuku }e mora da se naredat 11 premieri i {efovi na dràvi vo hor so koj }e dirigira Micotakis i vo momentot koga toj }e go spomene imeto na makedonskiot naften junak Jovan Andonov, tie }e moraat ednoglasno da izvikaat: "Bravo maestro!" 3. Nie so Bugarite, a Bugarite pak so Evropa i Amerika. Ete, "Briti{ Gas" i kompanijata "Teksako" dobile koncesii na crnomorskiot breg da vr{at istraùvawa. Toa }e morame i nie da go iskoristime za razvojot na na{eto stopanstvo, iako sega sme im luti i ne sakame da sorabotuvame so niv. Za po~etok }e ja pu{time vo pogon Rafinerijata vo Miladinovci. So gotovite derivati od Bugarija }e zapalime ogan. I }e se frlime na pe~ewe piperki i patlixani. Pa }e napravime ajvar. Potoa, ajvarot so cisternite na Makpetrol }e go transportirame do Crnoto More. Kolku da ne odat prazni vo eden pravec. A Amerikancite i Angli~anite }e lapaat, }e duvaat i }e liàt prsti. 4. Pismoto {to pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov mu go uplati na pretsedatelot na Rusija Boris Elcin, so promotivniot let na "Paler Makedonija", pokraj toa {to be{e noseno od visok slu`benik vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo, be{e pridruùvano od prvite lu|e na makedonskata metropola: Milan Talevski i Jove Kekenovski. Otkako so uspeh gi re{ija site skopski problemi, osven {to u{te ne znaat kako da gi raspredelat patikite {to pristignaa od Nirnberg, Talevski i Keke- novski si dadoa zasluèn odmor, pa otpatuvaa ~etiri dena vo Moskva. Nivnoto otsustvo osobeno go po~uvstvuvaa skopjani, ama sepak nao|aat razbirawe za rabotnata turneja na gradskite tatkovci. Vo Moskva se crpat iskustva koi moàt da se iskoristat vo Skopje. A ponekoga{ moàt da se najdat i evtini armoniki. 5. Ne taka odamna se majtapevme so taktikata na TV Srbija, koja sekoj den, vo terminot za TV dnevnik, na vtoriot kanal emituva seriozna muzika. Na toj na~in lu|eto se motiviraat da izberat da gledaat dnevnik. Makedonskata televizija nema problemi so motivacijata na gleda~ite. Kaj nas dnevnikot odi vo isto vreme na dvata kanala. Za sekoj slu~aj. Da ne mu tekne nekomu da izbere seriozna muzika. 6. Eden od uslovite {to Obedinetite nacii í go postavuvaat na srpsko- crnogorskata federacija, za da ja primat vo svoite redovi kako SR Jugoslavija, e taa da gi predade voenite zlostornici. Ako Milo{evi} i Jovi} postojano tvrdea deka Srbija ne e vo vojna ‡ toga{ ne postojat ni voeni zlostorstva.

168 LOJALNI KAZNETI 3 oktomvri 1992

• Nema air od Deve Bair

1. Toa {to dve nedeli na ova mesto tvrdam deka zaslugite vo bitkata za me|unarodno priznavawe na Makedonija se merat vo zavisnost od toa kolku e oddale~eno tvoeto vozilo vo redicite pred benzinskite stanici, ne moè{e da ostane nesankcionirano. Vo ramkite na svoite sfa}awa za lojalnosta na gra|a- nite kon svojata dràva, moè{e i da se o~ekuva posledniot poteg na Vladata, so koj ja zabrani upotrebata na neiskoristenite benzinski bonovi od septemvri vo tekot na ovoj mesec. Borcite za priznavawe i onie so cvrsta volja da ne podlegnat na ucenite, po tri-~etiridnevno deùrawe so povremeni pcosti i tepa~ki po ulicite me|u kolonite vozila, namesto orden "zaslugi za nezavisnost" gi dobija zasluènite 20 litri benzin, sre}ni, zadovolni i beskrajno blagodarni na onie koi toa im go ovozmoìja. Onie pak koleblivcite, {to postojano se dvoumea pred koja pumpa da se naredat, dali pred onaa {to o~ekuva benzin po tri dena ili pred nekoja za koja od sigurni izvori vo "Makpetrol" doznale deka ima {ansi da dobie benzin po dva dena i dali da se naredat kako 274-ti vo borbeniot red na patni~kite vozila ili kako 325-ti na isturenata pozicija na frontot protiv Grcija, Evropa i site belosvetski antimakedonski sili ‡ ja dobija zasluènata kazna. Vo ovaa dràva odamna site merila na vrednostite se izvrteni naopaku. Ot- tuka i sosema logi~no e {to taa preku svoite institucii gi kaznuva onie gra|ani koi, namesto da stojat vo redicite, bile na rabotnoto mesto. Ili onie koi, sfa}aj}i ja situacijata, gi izvadile od vizbite starite velosipedi, ~uvaj}i si gi qubomorno "zagarantiranite" 20 litri za zima, za "ne daj boè". Nikoj ne im e vinoven {to ne moàt da se vklopat vo pravilata na igra {to im gi diktira dràvata. Da to~at i preto~uvaat vo kanti, da {vercuvaat od Bugarija, da se snabduvaat so bonovi na crniot pazar, da gi obivaat avtomobilite od ~ii rezervoari moè da se ukrade benzin... Ne znam dali site ovie raboti moàt da se podvedat pod ona {to premierot go nare~e "vitalnost i vo uslovi na blokada"? Ama sovr{eno mi e jasno deka takvite mnogu ubavo ìveat. I deka toa im go ovozmoùva sistemot. Istiot, {to ne vodi ni malku smetka za onie "pomalku vitalnite". Tie ednostavno se kr{at. 2. Ima vo Velika Britanija eden grad so ime London. Re~isi sekoja vtora razglednica od London go prikaùva negoviot simbol ‡ ~asovnikot Big Ben. Gradot e so golema istoriska tradicija, otsekoga{ bil sedi{te na brojni diplomati, negovite gra|ani gi krasela nekoja ~udna, nesfatliva konzervativ- nost i gordost. [to se veli "najgradski grad od gradovite". Arno ama, minalo

169 vreme, vo gradot do{le lu|e od vamu, od tamu, so vreme tolku se namnoìle {to nemalo mesto za vistinskite london~ani. Na dojdenicite ne im bilo gajle ni za istoriskite tradicii, ni za gordiot konzervativizam, ni za statusot "najgradski od gradovite" i... Eden den, vo imeto na narodot, vrz simbolot na gradot, na ~asovnikot Big Ben mu nakalemija ‡ krst! Od drugata strana na Kanalot Laman{ ‡ nekoi malku poinakvi lu|e, ama esnafi, trgovci, du}anxii... postojni konkurenti na ladnite london~ani. Ama, London i Pariz postojano se zajaduvale me|u sebe i normalno, pariàni ne moèle da ostanat mrtvi ladni na postavuvaweto na krstot na Big Ben. Birale, birale i re{ile i tie da postavat krst nad sopstveniot simbol. Izlegle na referendum, da se re{at me|u Triumfalnata kapija i Ajfelovata kula i ja izbrale kulata. Za inaet na london~ani. 3. Vladata na Makedonija po povod postavuvaweto na krstovite na saat- kulite vo Bitola i Prilep zazede stav deka tie bile postaveni nezakonski, ama bidej}i nivnoto simnuvawe bi zna~elo dopolnitelno komplicirawe na problemot ‡ podobro neka ostanat. Taka bi postapil sekoj {to vodi smetka za tradiciite i za kulturnoto nasledstvo na svojata dràva. Em go simnuva problemot, em nezakonskoto go pretvora vo zakonsko. 4. Postavuvaweto na krstovite predizvika prekin na odnosite me|u Islam- skata verska zaednica i Makedonskata pravoslavna crkva. Toa voop{to ne se vklopi vo kontekstot na mitingot vo Gostivar na koj se saka{e da mu se pokaè na gra|anstvoto deka na poleto na me|unacionalnite odnosi ni te~e med i mleko. Za paradi i za slikawe pred TV kameri poèlno e panoto zad scenata da bide ispi{ano i na makedonski i na albanski jazik. Ama ne daj boè, vo sekojdnevniot ìvot nekomu da mu tekne vo mestata kade {to nacionalnostite se vo mnozinstvo da ispi{e natpis na nivniot jazik, pokraj makedonskiot. Slikaweto pred kameri ne moè da go re{i ni toj najbezna~aen problem. A {to pravime so drugite? 5. Vo soop{tenieto od razgovorite na ministerot Maleski so funkcionerite na EZ vo Brisel, za problemite {to nastanaa okolu tekstot na uredbata vo koja se bara upotreba na terminot biv{a jugoslovenska republika, stoi deka "od makedonska strana e najaveno poveduvawe postapka za izmena na spornite termini od aktot na Zaednicata". Toa zna~i, daktilografkite vo Ministerstvo- to za odnosi so stranstvo i vo Kabinetot na pretsedatelot dobro da se podgotvat. Sledi nova pratka na mnogu pisma. Bidej}i ministerot ni najavi deka taa postapka moè da potrae podolgo vreme, ostanuvame osudeni edinstveniot izlez kon svetot da ni bide Deve Bair. A denovive ubavo se vide: Nema air od Deve Bair.

170 PRAZNI^EN BON 10 oktomvri 1992

• Srbija prvo puka, pa priznava

1. Xabe mu be{e na premierot na srpsko-crnogorskata federacija Milan Pani} praveweto {ou so nekolku izjavi deka negovata vlada imala namera da ja priznae nezavisnosta na Republika Makedonija. Vojskata na negovata dràva ve}e go stori toa. Ja prizna Makedonija. Toa {to incidentot vo Kumanovsko vo ~etvrtokot nautro se slu~il, tamu kade {to se slu~il, i {to vo taa okolina se muvale srpski vojnici, samo kaùva deka tamu nekade e granicata me|u dvete dràvi. Toa {to slu~ajot }e go ispituva me|udràvna komisija, samo po sebe zboruva deka se raboti za dve dràvi. E, toa {to se pukalo, kako znak na priznanie i {to pri toa se povredeni dvajca gra|ani od Makedonija, e negativniot aspekt na celiot slu~aj. Ama, {to da se pravi? Srbija gi po~ituva tradiciite. Prvo puka, pa posle priznava. Vo me|uvreme i niz Skopje za~estija pukotnicite. Prvo imavme prestrelka pred hotelot "Grand". Pred nekoja ve~er, od rafalna strelba ìvotot go zagubi eden sredove~en skopjanec. Ni fali u{te nekoj da zagine od pi{tol na svadba i... Prikaznata od nekade e mnogu poznata... 2. I pokraj sî, britanskiot ambasador Robin O'Nil mnogu saka da prestojuva vo Makedonija. Posledniot pat izjavi deka tuka bilo mnogu ubavo vremeto, a toj, siroma{kiot, moral da se vrati vo London. [to }e ni e priznavawe, koga si imame ubavo vreme? Ako potrae vaka, nema da ni treba ni nafta. Koga }e dojde sledniot pat, treba da go zadrìme pove}e. Nema smisla vedna{ da go nosime na aerodrom, ako na stariot gospodin mu godi na{ata klima. Sigurno osobeno }e mu se bendisa {to nema da moè nikako da fati telefonska vrska so London i }e zaboravi na konzervativnite Angli~ani. Za da di{e so polni gradi i da razviva telesna kultura, }e mu podmetneme da turka nekoja stara "pezetka" pred pumpata na AMSM (nie }e go gledame niz prozorecot na na{ata golema ku}a i }e navivame) i pred da trgne za Atina }e mu go dupneme rezervoarot i }e mu go ukrademe benzinot, pa }e mora da gi moli èlezni~arite da go prifatat aneksot na kolektivniot dogovor, za da mu trgne vozot. 3. Vsu{nost, nie i nemame nekoi zna~itelni problemi so naftata. Duri i koga li~no generalniot na Makpetrol Gavro Gavrilski bi zastanal na pumpa, so òlta plastificirana uniforma da im to~i benzin na makedonskite funkcioneri, ne bi imal mnogu rabota. Premierot Branko Crvenkovski za inaet na monopolisti~koto odnesuvawe na "Makpetrol" nema da zastane vo red, sî dodeka "[el" ne otvori sopstveni pumpi niz Makedonija. Ministerkata za razvoj Sofija Todorova, adaptiraj}i

171 se na sega{noto razvojno nivo na na{eto stopanstvo, }e se vozi vo zapre`na kola i }e izgotvuva elaborat za mo`nosta eden den na rabota da pristigne so ‡ pajton. Vicepremierot Jovan Andonov samiot se snabduva so benzin od Turcija, koristej}i go isto~niot koridor. Ministerot Antoni Pe{ev so benzin }e se snabduva na "devizna" pumpa, bidej}i nedelava ni ja otkri nadaleku poznatata vistina, deka za makedonskiot gra|anin 100 marki mese~na rata za stan ne e ni{to. Jane Miqovski, kako ostar zagovornik na privatizacijata, }e kupuva kanistri od {vercerite na Bit-pazar. Na "kulturwakot" \uner Ismail ne mu treba benzisko polnewe. Za ognometite na teatarskite festivali potreben e barut. "Zemjodelecot" Eftim An~ev so traktor }e se upati na pumpite za dizel- gorivo. Na Gavro }e mu pristignat samo Fr~kovski i Maleski. Fr~ko }e se probie so policiski transporter. A Maleski ima prioritet ‡ zavereno pismence od Obedinetite nacii. EZ ve}e ne mu dava. 4. Sega otkriv zo{to na oktomvrskite bonovi za gorivo nekoj se setil da go otpe~ati znameto na Makedonija. Po prirodata na ne{tata, bonot za ograni~eno snabduvawe pretstavuva sram za sekoja dràva. Izleguva deka makedonskata gordost e otpe~atena vrz makedonskiot sram. Arno ama, seto toa imalo neraskinliva vrska so utre{niot praznik 11 Oktomvri. Za praznikot na Make- donija se vee znameto na Makedonija. Makar toa bilo i na bon. Ako znamiwata si imaat svoi meseci, dali po povod 29 Noemvri na noemvriskite bonovi za benzin }e se vee jugoslovenskoto zname? Bidej}i Sobranieto sî u{te ne go donelo Zakonot za praznicite ‡ ni{to ne moè da nî iznenadi. 5. Vo op{tiot trend na legalen grabe` na gra|anite se vklu~i i slu`bata so pajakot za vozila. Revnosnata policija verojatno za da im izgledaat skopskite ulici poubavi, so pajak gi otstranuva od kolovozite vozilata koi no}evaat i po tri-~etiri no}i vo redicite za benzin pred stanicite na "Makpetrol". Toa ti se vika dràva. Em te tepa, em ne ti dava da pla~e{. Em ne te obezbeduva so benzin, em ne ti dava da go do~eka{. 6. Najnov vic: Znaete li kako moème da í se odmazdime na Evropskata zaednica? ]e go ispratime Stojan Andov za pretsedatel na nekoj od evropskite parlamenti. Taman koga }e dojde vreme da go ratifikuvaat dogovorot od Mastriht, toj }e dade pauza.

172 AKCIONERSKI KOMUNIZAM 17 oktomvri 1992

• Amandmanite na Zakonot za dr`avniot grb }e se razgleduvaat vo detska gradinka

1. Decata od skopskite gradinki odbivaat da se zanimavaat so likovni aktivnosti, vo znak na protest poradi toa {to nivnite trudovi ne se zemeni predvid kako predlozi za dràvniot grb na Republika Makedonija. Vo ostroto pismo upateno do pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov tie se àlat na nepo~ituvawe na nivnite neprikosnoveni prava, so svojot trud da í pomognat na dràvata vo ovie te{ki denovi na nejzina doizgradba. Pritoa osobeno se revoltirani zatoa {to pred Ustavnata komisija moè da se najde crte` na bilo koj, a nivnite ne se sfa}aat seriozno. Predupreduvaat deka seriozna dràva kako {to e na{ata, treba da im ovozmoì na site da si crtaat {to si sakaat, pa neka bide toa i dràvniot grb. I taka, dodeka ~lenovite na Ustavnata komisija se odnesuvaat "kako maliot Traj~e si gi zamisluva dràvnite simboli", a pratenicite vo Sobranieto "kako maliot Traj~e zamisluva dràva", pred liceto na javnosta se redat kreativnite i umetni~kite dostreli na narodnite izbranici. A Ustavnata komisija kako mnogu seriozna institucija gi gubi denovite vo recenzija na umetni~ki dela na pratenicite-naivci. Taka e otkako narodnite seznajkovci re{ija da se otkaàt od uslugite na konkursnata komisija sostavena od ugledni umetnici, koi trebale da ni odberat dràvni simboli. Arno ama, i taa komisija zavr{i kako onaa na Badinter od Evropskata zaednica. Em go baraat nejzinoto mislewe, em nejzinite odluki nikogo ne obvrzuvaat. 2. Sega, otkako Vladata gi donese dopolnitelnite merki za ekonomska sta- bilizacija, {to na site tapani bea najavuvani kako antiinflaciona programa i definitivno stana jasno deka starata vlada na d-r Nikola Kqusev ne be{e urnata za da bide zameneta so podobra i posposobna, tuku ednostavno za nekoj drug da si ja zacvrsti vlasta. Koga novata vlada samata si priznava deka ne nudi nova antiinflaciona programa, tuku samo ja obnovuva onaa veligdenskata na Kqusev, podobro neka priznae deka i antiinflacionata programa be{e urnata samo za da se urne vladata. Ottuka proizleguva deka ne samo {to noviot kabinet ne pokaùva kojznae kolku pogolema inventivnost od stariot, tuku u{te i }e mora da se pozanimava so odgovornosta na onie {to ja miniraa ekonomskata politika tokmu koga po~na da dava kakvi-takvi rezultati. Se pla{am samo deka odgovornite }e treba prvo da gi bara vo nejzinite redovi.

173 Ne deka bev kojznae kolku odu{even od vladeeweto na Kqusev, ama koga ve}e go smenija, normalno e da o~ekuva{ nekoja promena. Ni{to. Duri i polo{o. Za razlika od Crvenkovski, Kqusev barem ni prave{e sme{ki. I nemav problemi so inspiracijata koga }e sednev da si go napi{am "Sakam da kaàm". Noviot premier mi go "ubiva" talentot. 3. Sega }e se zafatam da bidam organizator na {trajkovi. So skromnoto iskustvo na prekr{itel na zakonite (edno minuvawe na crveno, tri-~etiri pogre{ni parkirawa i edno naru{uvawe na javniot red i mir so pu{tawe glasna muzika na ùrka) gi ispolnuvam uslovite za sindikalen lider na onie {to ~esto pravat prekr{oci. So ogled na toa {to spored noviot zakon, mesto propi{anite pari~ni kazni izrazeni vo denari, sega prekr{ocite se kaznuvaat so plati (od polovina do sto plati), izrazeni vo prose~en li~en dohod isplaten vo posledniot mesec, na{iot {trajk }e bide malku poinakov od onie sekojdnevnite. ]e se "nacrtame" pred Sobranieto i }e barame pomali plati. Taka i kaznite }e ni bidat namaleni. 4. I onaka site {trajkovi na rabotnicite kaj nas ne li~at na onie normalni svetski {trajkovi. Eve na primer, v~era zavr{il petdnevniot {trajk vo akcionerskoto dru{tvo "EMO" vo Ohrid. [trajkuva~kiot odbor se dogovoril so direktorot platata za septemvri da bide isplatena po kone~nata presmetka, a za oktomvri, noemvri i dekemvri site vraboteni vo akcionerskoto dru{tvo }e zemat ista plata. Super! Toa go nema ni vo komunizmot. Toa go ima samo kaj nas, za{to pak si gradime originalen sistem. Vo koj e sosema normalno da {trajkuvaat ‡ akcioneri. I vo koj site akcioneri imaat isti plati. 5. "Pa koj vo ovaa dràva ìvee normalno?", gi pra{a potpretsedatelot na Sobranieto na Makedonija Kiro Popovski {trajkuva~ite od "Pelagonija" i "Beton", koi v~era ja baraa pravdinata pred Parlamentot. Nikoj ne go pra{a: "A vo koja normalna dràva sî u{te se na vlast tie {to napravija nenormalni uslovi za ìveewe?" 6. Slu~ajot so Kanalot 103 na Makedonskoto radio i so "antidramata" na voena intervencija protiv Makedonija, koja vozbudi mnogu slu{ateli, stanuva interesen fenomen za istraùvawe. Ne tolku za{to 18-19 godi{nite mladinci svojot revolt kon vojnata go iskaàa so simuliran voen napad. U{te pointeresno e zo{to gra|anite pove}e mu poveruvaa na zabavno-muzi~kiot kanal, otkolku na oficijalniot dràven kanal na radioto?

174 FESTIVALSKA SUDBINA 24 oktomvri 1992

• Pratenicite }e donesat odluka so zakon da ja ukinat 41-vata sednica na Sobranieto

1. Pretsedatelot na Bugarija @equ @elev }e treba da im stavi seriozna zabele{ka na svoite lu|e od protokolot. Kako moèa da si dozvolat da ne urgiraat kaj Nacionalniot dvorec na kulturata i Narodniot teatar "Ivan Vazov" vo Sofija, za da ja pomestat premierata na piesata "R" na Jordan Plevne{ ‡ den porano ili podocna. Osven ako vo toa ne vme{ala prsti avtorskata ekipa (pokraj Plevne{ i reìserot Qubi{a Georgievski so negoviot li~en artist Petar Temelkovski), koi na ovoj na~in sakaa da go skaraat pretsedatelot Gligorov so drugite kulturwaci od Makedonija. I navistina, kojznae kolku bil vo dilema pretsedatelot koga dobil li~na pokana od bugarskiot pretsedatel da odi na pretstava vo Sofija, a istata ve~er doma ima eden kup manifestacii na koi treba da se pojavi. I namesto po predavaweto za informiraweto {to go odrà na otvoraweto na "Denovite na makedonskoto radio" vo Ki~evo da prodolì vo Bitola na "seriozniot" "Interfest", ili pak, u{te poarno, da si dojde vo Skopje na otvoraweto na "Xez festivalot", pa potoa na otvoraweto na sezonata na diskotekata "Hard rok", toj mora{e da patuva za Bugarija. Po vakviot kiks so organizacijata na priredbite (takvo tempo ne moàt da izdràt ni novinarskite ku}i za da gi pokrivaat nastanite so specijalni izve{tai), organizacioniot odbor na Folkfest "Valandovo" ve}e razmisluva da upati cirkularno pismo do site dràvnici vo svetot na denot koga }e se odrùva finalnata ve~er da ne smetaat na na{iot pretsedatel. Bugarite vo ~etvrtokot nî zeznaa. Ni go zedoa toga{ koga ni be{e najpotreben. Na drugi ne go davame. 2. Vo sekoj slu~aj ekipata na "R" od Sofija }e umee na svoj na~in da mu se zablagodari na pretsedatelot za ~esta {to im ja priredi. Toa za Plevne{, Georgievski i Temelkovski, koi so slu~aite "Republika" i "Forum za sloboda na informiraweto" ve}e javno ja manifestiraa svojata privrzanost kon Gligo- rov, voop{to nema da bide te{ko. Bi moèlo, na primer, reìserot Georgievski da se vrati na svoite tradicii i da reìra nekoja drama za pretsedatelot. Kako vo 1977 , koga vo Dramskiot teatar vo Skopje ja reìra{e "Nepokor", posvetena na Josip Broz Tito. Toga{ i negoviot li~en artist Petar Temelkovski go igra{e likot na Tito. Vremiwata se izmenija, pa moèbi sega dobro bi mu stoel i likot na Kiro Gligorov. Politika si e politika. Ama i profesionalizmot si e profesionalizam.

175 3. Ete na primer, ìtelite na nekolku sela od Skopska Crna Gora se àlat na neprofesionalnosta na makedonskata policija, zatoa {to pri priveduvaweto na {estmina mladinci od seloto Bawani, neodamna na @elezni~kata stanica vo Skopje, tie bile "maltretirani, navreduvani i osakateni". Mom~iwata si peele srpski pesni. Mnogu im se dopa|ala "Nikoj ni{to ne ni moè, posilni sme i od sudbinata". Veli ‡ naivna pesna. Novokomponirana. Isto kako da se raspee{ na cel glas srede Belgrad "Biser balkanski!". Ili, srede Atina, najnoviot folk-hit "Imeto ne go menuvame". Mom~iwata si peele "posilni sme i od sudbinata", a sudbinata im bila da ìveat vo Makedonija. Od mnogu silewe i nekoi nivni vrsnici vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina posakaa sudbinata da im bide vo Golema Srbija. Toa {to im stana neizvesna ne e po nivna vina. Si imaat tie tamu razni Karaxi}i, Babi}i, Haxi}i... I na{ite si imaat eden profesor, Bora Risti}. Sî dodeka nivniot zaedni~ki komandant sî u{te sedi na vlast vo Belgrad, i nivnata i na{ata sudbina e neizvesna. Prikaznata prodolùva. Sega komandantite razmisluvaat kako da gi preselat avionite na golorakiot srpski narod od Bosna vo Srbija. [to ti e nebeski narod. Em ponièn, em zaklan, em leta. 4. Ete, nedelava vo Sobranieto na Srbija e pronajdeno u{te edno sredstvo za eliminacija na neprijatelite. Eden pratenik tvrdel deka ~lenovite na razno- raznite komisii na KEBS i na drugi me|unarodni organizacii koga {etaat niz Kosovo "se pregrnuvaat i se baknuvaat so {iptarskite secesionisti", {to samoto po sebe zna~i deka "vo tie komisii ima homoseksualci, kriminalci i {pioni". Ba{ ubavo. Ako ve}e tolku se bliski so Albancite, postoi mo`nost da im ja ra{irat sidata i ete {ansa Kosovo, kone~no da stane i etni~ki ~isto srpsko. Ostavi {to Milo{evi} taka moè da go eliminira i Pani}. Toj kako mnogu da ne razmisluva{e koga neodamna go pregrna Rugova. E, do kade stigna toj Milo{evi}. Jovi} i [e{eq moèbi nema da uspeat da go spasat. Posledna {ansa mu se ‡ pederite. 5. Neodamna be{e objaveno deka Ministerstvoto za odnosi so stranstvo }e se seli vo zgradata na CeKa. Mu ja dodelile kulata kade {to be{e smesten Socijalisti~kiot sojuz. Arno ama, so seleweto ne{to zapna. Izgleda deka Kiro Popovski ne saka da go napu{ti kabinetot. ]e mora da go napravat minister za nadvore{ni raboti. 6. Ve}e mi zdodea da slu{am za 41. sednica na Sobranieto na Makedonija. êtirieset i prva, pa ~etirieset i prva. Sî ne{to me asocira na onaa 41-va, pred vojnata. Zatoa najdobro pratenicite da donesat odluka da ja ukinat 41-vata ‡ ne postoi.

176 AMAN (THE)MAN 31 oktomvri 1992

• Barame predvremeni izbori za da imame benzin

1. So dlaboka po~it i iskrena blagodarnost kon narodnite ni izbranici, koi, ete, smognaa sili, vo ovie te{ki denovi za preìvuvawe, da vnesat duh na kolektivna razonoda vo na{ite domovi, sepak se nadevam deka nema da mi go zemat za zlonamerno moeto me{awe vo nivnoto solewe pamet. Ete, na primer, odnapred mu se izvinuvam na gospodinot Muhamed Halili, koj pora~a "dodeka e toj vo Sobranieto, nikoj da ne zboruva za Francija", zatoa {to moèbi }e mu se vme{am vo sektorot, ako izleze deka elaboracijata na moeto otkritie, do koe dojdov po sistematskoto sledewe na poslednata sednica na Parlamentot, ima vrska so francuskiot jazik. Po dolgo i makotrpno dremewe pred televizorot dojdov do korenot na zborot "amandman". Omileniot zbor na na{ite u~eni pretstavnici ima tursko-anglisko poteklo i e direkten proizvod na bliskosta i srodnosta na na{ite potvrdeni prijateli Turcite i na prijatelite {to doprva toa }e treba da go dokaàt, koga }e im pominat izborite ‡ Amerikancite. "Amandman" se sostoi od dva zbora: turskiot ‡ AMAN (zna~ewe op{topoznato) i angliskiot MAN, ama ~lenuvan so nivnoto THE ({to se ~ita ‡ D). E sega, bidej}i vo slu`benata upotreba na teritorijata na Republika Make- donija e makedonskiot jazik so kirilsko pismo, tursko-angliskiot zbor, vo makedonska transkripcija si ja dobiva formata "AMAN-D-MAN". [to, ako se prevede bukvalno, bi zna~elo: "Aman od ~ovekov!". Vo makedonskiot slu~aj se znae i konkretno na koj ~ovek se odnesuva. 2. [to se odnesuva do upotrebata na makedonskiot jazik vo sobraniskata sala, spored odredbite na delovnikot i pretsedatelot Stojan Andov zboruva{e na stranski jazik. Navistina, ne si obezbedi oficijalen preveduva~, ama pri glasaweto za Zakonot za dràvjanstvo na eufori~nite pratenici im pora~uva{e "Izi, izi...". Ili, spored vladiniot amandman na Zakonot za li~na karta, vo zagrada "EASY, EASY ..." Tolku teòk grev na pretsedatelot e navistina te{ko da se opravda. Ne veruvam deka toa bi mu uspealo i na oboàvatelot na likot i deloto na Andov, gospodinot Stoile Stojkov, koj na poslednata sednica se otepa da go odbrani sakaniot pretsedatel od napadite na parlamentarcite od PDP i NDP. Dobro e {to Andov ne prozbori na francuski, inaku Muhamed Halili vedna{ }e go obvine{e deka mu gi ograni~uva negovite gra|anski prava, samo toj da znae francuski. Zatoa pak Kiril Kova~evski be{e gneven. Gospodinot Andov moè da si zboruva angliski za po doma. A {to se odnesuva do nego, ako ve}e pretsedatelot saka da se pravi Angli~anec, dozvoleno mu e na rabota da

12 Sakam da kaàm 177 doa|a so polucilinder i ~ador. Isto kako {to gospodinot Kova~evski im dozvoluva na Albancite da si nosat ke~iwa i {areni ~orapi. Nastrana {to Andov so "izi, izi..." moè{e da predizvika katastrofa. Trajan Micevski ni go poso~i primerot na Anglija, kako tamu Ircite se borat za svoite prava: "Ete, vo London sekoj den pukaat bombi". Moè{e nekoj, ne daj boè, da pomisli deka se nao|a vo britanskiot parlament i da podmetne bomba. Atmosferata i onaka be{e eksplozivna. 3. Da ne se najdovme vo situacija da pravime dràva, }e imavme iluzii deka Grcija e kojznae kolku ponapred od Srbija. Ova vredi da se prepi{e: "Gr~kiot pretsedatel Konstantin Karamanlis, roden vo gr~kiot del na Makedonija, v~era na Bulevarot Aleksandar Veliki vo Solun ‡ kade {to dopatuva so istoimeniot avion {to sleta na aerodromot "Makedonija" ‡ be{e glaven posmatra~ na paradata po povod 80-godi{nicata na voenoto pripojuvawe na Solun kon Grcija i 52-godi{ninata od priklu~uvaweto na Grcija vo Vtorata svetska vojna. Vo defileto ‡ na ~ie ~elo bea voenite invalidi i veterani vo crni uniformi so golemi zlatni krstovi na kapite ‡ u~estvuvaa i deca, mar{iraj}i so visoko podignati race pod znameto so "yvezdata od Vergina", ‡ sega najaktuelen arheolo{ki naod, simbol na dinastijata na anti~kite makedonski kralevi. Vo Solunskiot Zaliv bea usidreni gr~ki voeni brodovi, na ~elo so neodamna uvezenata od Germanija fregata "Makedonija". Poseben e{alon pod znameto na "Semakedonskata unija" bea pretstavnicite na gr~ki iselenici od Severna Ame- rika..." Vesta od Atina na 28 oktomvri ja emituva{e jugoslovenskata agencija Tanjug. 4. Vo Srbija se podgotvuvaat predvremeni parlamentarni i pretsedatelski izvori. I odedna{, "Jugopetrol" i "Beopetrol" gi iznajmija svoite pumpi na privatnici. Benzin kolku saka{, a i cenata mu pa|a. Sega i jas }e baram kaj nas predvremeni izbori. Po ugledot na srpskoto rakovodstvo, moèbi i na na{eto, za da dobie na izborite, }e mu tekne pumpite na "Makpetrol" {to fatija pajaìna da gi iznajmi na privatnici. Barem dodeka trae kampawata, da imame benzin. 5. Najnov vic od produkcijata na Sobranieto na Republika Makedonija: ‡ Zo{to pretsedatelot Andov tolku ~esto dava pauzi vo parlamentarnite zasedanija? ‡ Ima akcii vo bifeto.

178 GRKOT BILI 7 noemvri 1992

• Micotakis pee za Milo{evi}

1. Gotovo e! Istok nî otpi{a, Evropa ne saka da nî zapi{e, a Amerika go izbra Klinton za pretsedatel. Tolku se trudam da ne gi sfa}am premnogu seriozno programite na Makedonskata televizija, ama... Medium si e medium. Redovnite, a bogami i neredovnite pretplatnici na programite na dràvnata ku}a denovive sigurno se padnati vo dlabok o~aj, koga pred sebe go imaat katastrofalniot podatok deka pobednik na pretsedatelskite izbori vo SAD e Bil Klinton. Toa e, sigurno se se}avate, istiot onoj guverner od Arkan- sas, za kogo, pred nekolku dena, vo edna seriozna i gledana emisija be{e re~eno deka, dokolku pobedi toj, "Makedonija }e bide izbri{ana od kartata na svetot". Po toa normalno e {to gra|anite na Republika Makedonija pojavata na Klinton moàt da ja sfatat kako nacionalna tragedija. A televizijata se obide toa da go dokaè so anketa po ulica. Sega mi e jasno i zo{to pretsedatelot Gligorov ne se oglasi barem so ~estitka do noviot pretsedatel na SAD, kako {to pobrzaa re~isi site dràvnici. Mora nekoj da ja kriel informacijata za rezultatot na izborite. Ili pak se nadevale deka Bu{ }e podnese àlba i izborite }e bidat poni{teni poradi pogolem broj glasa~ki liv~iwa od glasa~i. Moèbi ni go {tedele pretsedatelot od ko{marni soni{ta, vo koi bi moèl, sî odnovo i odnovo, da mu se pojavuva Klinton vo pridru`ba na amerikanskite Grci, kako so gumi~ki za bri{ewe se navalile vrz globusot. Vo su{tina, na rakovodstvoto na dràvata izborot na Klinton mu izleze dobredojden. [to ako pobede{e Bu{? I {to ako i posle toa ne nî priznae{e? Vaka, so Klinton, }e imaat mnogu podebelo obrazloènie zo{to priznavaweto ne doa|a i od preku okeanot. "[to sakate, nie se dogovorivme so Bu{, ama pobedi Klinton". Koga pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov ode{e da prisustvuva na Konvencijata na Republikanskata partija vo Hjuston i koga be{e kritikuvan poradi toa {to odnapred se stavil na stranata {to gubi, na site mnogu ubavo ni be{e objasneto deka koj i da pobedi, nadvore{nata politika na SAD bitno ne se menuva. Ako e taka, od kade sega tie {to nî ubeduvaa vo toa, odedna{ go proglasija Klinton za najgolem Grk? 2. Porane{nata kratenka na Makedonskata radio-televizija be{e ‡ RTS. Sega{nata kratenka na Srpskata radio-televizija e isto taka ‡ RTS. 3. Na{ite diplomati, koga odat da go ubeduvaat svetot vo potrebata da nî priznae kako nezavisna dràva, bi moèle pokraj spomenuvaweto na miroqubi-

12* 179 vosta, konstruktivnosta i Badinter, malku da se pozanimavaat i so ozboruvawe. Grcija e idealna za kodo{ewe. Se druì so Milo{evi}. Ako ne pomaga toa {to go predupreduvame svetot deka }e ni napravat vojna, {to potoa te{ko }e moè da se kontrolira, moèbi }e pomogne ako postojano se potencira deka vo bitkata me|u Pani} i Milo{evi}, Grcija zastana na stranata na vo svetot omraznatiot srpski pretsedatel, nasproti nejzinata Evropska zaednica, {to navodno go poddrùva Pani}. Izleguva deka i Milo{evi} i [e{eq i Micotakis i Papakonstantinu vodat ista politika. So taa razlika {to na{ite severni sosedi odamna gi pro~itaa i gi izblokiraa, a ju`nite prodolùvaat da glumat deka i tie se del od svetot {to ja kaznuva Srbija. Verojatno zatoa denovive srpskite vesnici radosno javija deka gr~kite umetnici }e organiziraat niza koncerti niz svojata zemja, so naslov: "Grcija pee za Srbija". Od koncertite }e bidat sobrani sredstva {to }e se vloàt vo humanitarnata pomo{ nameneta za Srbija. Najgolem biser, pak, e pismoto na gradona~alnikot na Pirea koj, protesti- raj}i zo{to mirovnata konferencija na nevladinite organizacii i lokalnite vlasti se odrùva vo Ohrid, predloì sredbata da se organizira vo Belgrad. Kako ne mu padna na pamet Vukovar? Taka barem }e í dade{e legitimnost na agresijata na nivnite tradicionalni prijateli. 4. Isto kako {to "Makpetrol" im dava legitimnost na svojata nesposobnost i silexiskoto odnesuvawe kon gra|anite, koga moè "ladno" da im prodava na javnite glasila objasnuvawa od tipot: "tankerot docni, za{to go fatilo nevreme, pa ne moè da se zakotvi vo pristani{teto". Ne daj boè da slu{ne Jovan Andonov. Vedna{ }e se upati po isto~niot koridor kon Crnoto More, da gi skroti branovite. Po tolkute tankeri od Rusii, Turcii, altajski republiki, {to bez problemi pristignaa do nas, {to e edno tanker~e od {eesetina iljadi toni {to ni go nabavile preku kineski firmi. Problemot e samo {to i ovoj eventualen maestralen poteg na potpretsedatelot na Vladata na Makedonija moè da se sfati kako "nova skopska provokacija". ]e pomislat Grcite deka Andonov e gospodar na moriwata. Kako nivniot Posejdon. Pa }e se àlat po svetot deka im gi krademe bogovite. 5. Od izjavite na ministerot za odnosi so stranstvo Denko Maleski i pratenikot na Pretsedatelstvoto na Evropskata zaednica Robin O'Nil, dadeni po zav~era{nite razgovori vo Ohrid, moè{e da se zaklu~i deka "rabotata se mrdna od mesto". I navistina "mrdna". Istata ve~er be{e javeno deka Velika Britanija vovede vizi i za na{ite gra|ani.

180 GRD SON 14 noemvri 1992

• Ureduva~kiot kolegium na "Ve~er dejli" go pokani na gosti Bil Klinton

1. Da ne be{e Dobrica ]osi}, {to vo svetot se pretstavuva kako pretsedatel na takanare~enata Sojuzna Republika Jugoslavija, nikoga{ nema{e da otkrijam zo{to odvreme navreme imam problemi so di{eweto. Pa nie sme ti bile smesteni "vo dlabo~inite na srpsko-gr~koto prijatelstvo". Taka barem pisatelot ]osi} mu pi{uva na pretsedatelot na Grcija Konstantin Karamanlis. A vo tie dlabo- ~ini "nao|a istorodnost na nekoi bitni i zaedni~ki nacionalni interesi". Ne moè ni da se zamisli kolku sum trognat otkako razbrav deka pretsta- vuvam zaedni~ki nacionalen interes na ]osi} i Karamanlis. I istovremeno razo~aran {to od dlabo~inite na istorodnite srpsko-gr~ki interesi ne moàm da vlijaam na mo`nostite SR Jugoslavija da ja priznae Makedonija. Sega so~uvstvuvam so "jugoslovenskata javnost", zatoa {to, kako {to napi{a ]osi}, vesta za mo`nosta od priznavawe na Republika Makedonija od strana na SRJ gi voznemirila gra|anite na negovata zemja. I toa mnogu pove}e otkolku koga slu{naa deka nivnite gr~ki prijateli vo Evropskata zaednica glasaa za sankciite protiv niv, glasaa za proteruvawe na nivnata kvazifederacija od ON, pa duri pobrzaa i da im ispratat voen brod vo Jadranot. Normalno e za Dobrica ]osi} da se voznemiri tokmu na pra{aweto na Makedonija. Pa, neli i ova par~e zemja {to se nao|a me|u Srbija i Grcija e vlezeno vo negovite pisatelski zamisli. Toj i onaka e dojden na ~elo na samonare~enata federacija za da go zavr{i deloto {to samiot go zapo~na. Samo {to sega treba malku da go korigira svojot u~enik Slobodan Milo{evi}. Ima posuptilni metodi. Namesto direktno da pregovara za podelba na Makedonija pi{uva pisma na vernost na "dolgovekovniot sojuznik vo borbata za sloboda, demokratija i hristijanska kultura". Siroma{kite Grci. Ne znaat so kogo si imaat rabota. U{te utre, {tom taka revnosno se povikuvaat na prijatelstvoto so ]osi}, Milo{evi} i [e{eq, }e imaat {ansa da ja slu{nat pesnata "Ko to kaè, ko to laè, Srbija je mala". Znaat li Micotakis i Karamanlis za onoj del {to veli deka Srbija ima more. Zad Solunsko Pole. 2. Ureduva~kiot kolegium na "Ve~er dejli" donese odluka da go pokani na razgovor novoizbraniot pretsedatel na SAD Bil Klinton. Za da izlezeme fer pred Xorx Bu{, za kogo u{te veruvame deka za inaet na amerikanskite Grci {to ne glasale za nego, }e nî priznae do januari, bi moèle da go pokanime i nego. Odlukata be{e donesena ednoglasno, vedna{ po soslu{uvaweto na izve{taite od prestojot na pretsedatelot na Republika Makedonija Kiro

181 Gligorov vo SAD. Klu~no zna~ewe ima{e soznanieto deka na{iot pretsedatel go vodele niz Amerika od eden vesnik do drug, po mnogu studeno vreme pod nulata. Bidej}i kaj nas u{te ne zaladilo, mu predlagame na Bil Klinton da pobrza so doa|aweto. Toa }e bide gest {to proizleguva od dlabo~inite na makedonsko- amerikanskite odnosi. Toa ne e obi~na merka na reciprocitet, tuku su{tinski odgovor na zlobnicite koi se javuvaa vo na{ata redakcija so zabele{kite deka bi bilo poevtino urednicite na amerikanskite vesnici da dojdat kaj nas, otkolku pretsedatelot da odi na nivnite ureduva~ki kolegiumi. 3. [teta {to pretsedatelot Gligorov ne be{e vo Skopje koga minatata nedela dopatuvaa dvajca pretstavnici na Transnacionalnata radikalna partija od Rim. Mom~iwata izgleda bile mnogu zna~ajni {tom vo eden den uspeaja da bidat primeni i da razgovaraat li~no so pretsedatelot na Sobranieto, so pretsedatelot i so potpretsedatelot na Vladata. Normalno, za sredbite javnosta be{e informirana oficijalno so soop{tenie. Bidej}i pretsedatelot na Republikata be{e na pat, mom~iwata od Italija morav da gi primam i jas. So niv se zadràv vo podolg i otvoren razgovor vo picerijata "Bela" vo Karpo{ 1. Im ja predo~iv te{kata polo`ba na Makedonija predizvikata od blokadata na Grcija i docneweto na me|unarodnoto priznavawe. Tie izrazija soglasnost deka problemot so priznavaweto mora kone~no da se re{i. Voedno, imaa celosno razbirawe za problemot {to im go izloìv, predizvikan od prazniot rezervoar na mojot avtomobil, i vetija sledniot pat, kako ekonomska pomo{ do me|unarodnoto priznavawe, da mi donesat eden kanister so 20 litri super od Bugarija. 4. Pretsedatelot na dràvniot sindikat @ivko Tolevski se zakanuva deka dokolku vo Zakonot za privatizacija ne vlezat barawata na negoviot sindikat, }e gi povika rabotnicite na javen protest za da ja urnat Vladata. Koj mu dal pravo na Tolevski da se me{a vo sektorot na Stojan Andov? 5. Sonuvav deka godi{ninata na "Ve~er" ni ja ~estitaa so telegrami pretsedatelot na Republikata, pretsedatelot na Sobranieto i pretsedatelot na Vla- data. Bev mnogu ispla{en zatoa {to tie im ~estitaat samo na svoite vesnici. Se razbudiv siot ispoten. Mi olesni na du{ata. Toa bil samo grd son.

182 ^UDO NEVIDENO 21 noemvri 1992

• Albanskite crnci rabotat kako robovi na planta`ite na afion vo Makedonija

1. Sekoj lojalen gra|anin na Makedonija, komu od um ne mu izleguva priznavaweto na dràvata, mora da po~uvstvuval silna vozbuda, {to predizvikuva kompleks na povisoka vrednost, koga go slu{nal premierot Branko Crvenkovski kako gi fali stopanstvenicite vo Stopanskata komora na Makedonija, zatoa {to pokaùvaat vitalnost i vo vakvi te{ki uslovi na blokadi. "Nie imame sposobni menaxeri" ‡ do{ol do zakqu~ok na{iot premier, verojatno i samiot ne moèj}i da si ja zamisli Makedonija, kolku li }e bide bogata, razviena, kulturna i ~ista, koga blokadite }e gi snema, koga Grcite }e ni ja pu{tat naftata, koga Evropa }e nî priznae, koga Amerika }e ni dade humanitarna pomo{ i koga "Makpetrol" }e bide vo sostojba da mu ovozmoì na sekoj voza~ da si gi napolni vo rezervoarot na svojot avtomobil garantiranite pet litri benzin mese~no. Prosto i samiot si se izna~udiv na vitalnosta na moite nervi, za inaet na blokadata. Koga proletta zapo~naa redicite pred benzinskite pumpi, pcuev sî ìvo i divo. Koga nî ograni~ija so 40 litri mese~no, bev gneven i lut, ama prestanav da se bunam. Koga ni namalija na 20 litri, po~na da mi stanuva seedno. Osobeno {to ‡ se se}avam dobro ‡ vo avgust benzin ne pristigna nikade tri dena. Sega koga "Makpetrol" nema{e doneseno benzin dvaeset dena, pokaàv nevidena vitalnost. Ne se ni potrudiv da ja mrdnam kolata od redot, iako mi ostana bez eden migavec i retrovizor. Kojznae kolku dobro }e se ~uvstvuvam ako ne donesat benzin cela naredna godina. Zatoa i ne se nasekirav koga pekarite najavija deka sekojdnevno }e go nama- luvaat proizvodstvoto na leb. Ti e gajle. ]e ve`bame vitalnost vo redicite za leb. Prvo }e ~ekame eden ~as, potoa }e nosat leb na dva-tri dena, nakraj ‡ i~ nema da nosat. Takov vid na vitalnost treniraa Albanicte vo vremeto na Enver Hoxa. Cel ìvot ne vidoa kola so o~i, a i den-denes se tepaat za leb. I tie imaat {koluvan kadar vo stranstvo. Samo ne se tolku snaodlivi kako na{ite menaxeri. 2. Posebno ~uvstvo na gordost predizvika informacijata objavena na televiziskiot dnevnik denta koga zavrna prviot sneg ‡ deka soobra}ajot preku Deve Bair i pokraj nekolkute santimetri sne`na pokrivka se odviva bez zastoj. Sî e vo red, trinaeset kilometri do Kriva Palanka se minuvaat za samo ~as i polovina. Kakvo li ~udo od tehnologija poseduva ovaa dràva i kakvi li se tie ma{ini {to uspeaja za eden den da go is~istat patot na na{ata isto~na nade`? Toa mora

183 da e nekoe ~udo golemo, pogolemo moèbi i od "Fokerot" na "Paler Makedo- nija". Pa takvi brzini na minuvawe, na tolku dolga delnica, te{ko postignuvaat i onie japonski velosipedi so vgradeno radio. Pri takvi perfomansi na na{iot transporten sistem, izjavite dadeni istata ve~er koga se donesuva{e rezolucijata na Sovetot za bezbednost za zabrana na tranzitot preku Srbija, deka se obezbedeni vagoni za transport na naftata od Sofija za Skopje preku Ni{, samo gi omalovaìja na{ite sposobnosti. Isto, kako prethodniot premier Kqusev, koj dva dena pred da se donese prvata rezolucija i blokada na Srbija i Crna Gora, potpi{uva{e spogodbi za sorabotka so Boòvi} vo Belgrad. ûdno, potezite na svetskata organizacija nî iznenaduvaat samo nas. 3. Zapadnat vo narko-delirium, blagodarej}i na edna }esi~ka prvoklasen heroin, {to ja nabaviv direktno od lu|eto bliski na Kabinetot na pretsedatelot, so novinarski popust od 30 od sto, po~nav da haluciniram. Mi se pristori Nevzet Halili kako Nelson Mandela. Zatoa {to neodamna izjavil za gr~kata televizija deka "Albancite vo Makedonija sekoga{ bile masakrirani i tretirani moèbi polo{o od Crncite vo Ju`na Afrika". Go vidov Nevzat Halili, borecot za pravata na albanskite crnci, kako zaedno so zdruènite me|unarodni sili za borba protiv narkomafijata, vr{i napad na biv{ata kasarna "Mar{al Tito" vo Skopje, kade {to vo najte{ki uslovi na plantaìte na afion crn~at od utro do mrak masakriranite Albanci od Makedonija. Direkten prenos na celata akcija vr{at uglednite gr~ki TV stanici. Vo pozadinata na kadarot se pojavuva Muhamed Halili, koj sproveduva etni~ko ~istewe na afionovite kulturi, vo znak na odmazda poradi permanentnoto etni~ko ~istewe na Albancite vo Makedonija ‡ teza {to toj taka argumentirano ja brane{e pred amerikanskiot senator De Konsini. 4. Vo staro vreme imalo obi~aj komitite pred da zaminat vo borba da gi blagoslovi sve{teno lice. Ne znam dali se raboti za prodolùvawe na tradicijata, ama koga go vidov kumanovskiot vladika Kiril kako drì propoved na zakletvata na regrutite na ARM vo kumanovskata kasarna, malku se za~udiv. [to ako nekoj od vojnicite ne veruva vo Boga? I {to ako ne e od hristijanska veroispoved. Pa duri i da e, {to ako ne e pravoslaven? I so koe lice nadle`nite vo ARM i vo Ministerstvoto za odbrana se àlat deka Albancite go bojkotiraat sluèweto vojska, koga vo kasarnite dovedoa popovi? Za vernicite barem nema pre~ki. I onaka vojnicite po zakletvata dobivaat sloboden den. Koj saka, neka si go iskoristi vo crkva. 5. Rezultatite od izborite za ispraznetite prateni~ki mesta pokaàa deka povtorno dobija partiite koi i vo prvite izbori dobija najmnogu glasovi. Zna~i, na gra|anite im e ubavo i ne sakaat ni{to da menuvaat. Daj da se organizirame i da pobrzame. Da fatime mesto vo redicite.

184 ZAMRZNATI PRATENICI 28 noemvri 1992

• Ministerstvoto za trud go proglasi utre{niot den za ‡ raboten

1. Sobranieto na Makedonija pokaùva nevidena aktivnost vo pravec na me|unarodnoto priznavawe na dràvata. Koga slu{naa deka pratenicite na Dolniot dom na britanskiot parlament si gi zamrznale platite do krajot na godinata, vo ovie te{ki prededinbur{ki denovi na isku{enie i makedonskite pratenici si rekoa deka bi bilo dobro malku da im se ulizuvaat na svoite kolegi od Ostrovot. Pa pokaàa nevidena me|unarodna solidarnost. I tie se zamrznaa. Nema da rabotat do Edinburg. Odlukata za zamrznuvawe na platite parlamentarcite od Britanija ja donele poradi op{tata sostojba vo zemjata, te{kata recesija i golemite ekonomski te{kotii na pogolemiot del od naselenieto. Na{ite parlamentarci, kako {to e op{to poznato, gi nemaat tie problemi. @rtvuvaweto od rabotata e ~isto na solidarna osnova. Nastrana {to makedonskite pratenici se cvrsto ubedeni deka so ovoj gest }e gi razneàt srcata na studenite Britanci, pa ovie }e gi nagradat so priznavawe vo Edinburg. Da ne e taka, sosema bi bila bespredmetna nekoja sli~na odluka na na{ite parlamentarni izbranici. Prvo, zatoa {to Makedonija ne e isto {to i Britanija. Tie vozat na leva strana, nie na desna. Nivnata odluka e obrazloèna so op{tata sostojba vo zemjata, a kaj nas op{tata sostojba e super. Tie imaat te{ka recesija, nie nemame ni ekonomija, pa ne moème da imame ni recesija. A koga nemame ekonomija, ne moème da imame ekonomski te{kotii. Razlikata e o~igledna. Zatoa i pratenicite razli~no se solidariziraat so izbira~ite. Britancite gi zamrznuvaat platite, na{ite ja zamrznuvaat rabotata. Koj im e vinoven {to namesto Xon Mejxor ne si go izbrale Branko Crvenkovski za premier. ]e si imaa sekoj prvi vo mesecot sveò otpe~ateni funti. 2. Pratenicite so ova zamrznuvawe na rabotata "do Edinburg" pokaùvaat rezon na maloletnici. Mislat deka so odloùvaweto na raspravite za è{kite temi }e gi izbegnat problemite. A tie si ostanuvaat. Sli~no postapuva i malo dete koe se pla{i da odi na zabolekar. Taman koga }e mu dojde datumot odnapred zakaàn za popravka na nekoj zab, }e smisli iljada i edna pri~ina zo{to tokmu toj den ne moè da odi. I taka nekolku pati. Dodeka ne po~ne da otekuva, a zabot da go boli. Toga{ ve}e e docna. ]e mora da mu go vadat. 3. Toa {to doma ne rabotime, uspe{no go kompenzirame so rabota nadvor. Ete, u~estvuvavme na Konferencijata vo Istanbul za Bosna i Hercegovina. Kako i lani, koga celo vreme go re{avavme problemot na Bosna, pa zatoa duri vo dekemvri pobaravme me|unarodno priznavawe. So aktivnostite nadvor i "zamrz- nuvaweto" doma, ~ovek ne moè da bide siguren od kade vsu{nost í se zakanuva najgolemata opasnost na Makedonija.

185 Toa {to Sobranieto ne raboti, za da ne gi voznemiruva duhovite pred samitot na EEZ vo Edinburg, logi~no go nametnuva zaklu~okot deka najgolemata opasnost po mirot vo dràvata se pratenicite. Ako e taka, neka prestanat najvisokite dràvni rakovoditeli sekojdnevno da nî pla{at so vojna, so poznatata fraza deka"opasnosta od nea e realna", bez pritoa da ni kaàt koj }e ne napadne, so kakvo oru`je, so {to }e se branime i sli~ni voeni prikaski {to mu go odvlekuvaat na gra|aninot vnimanieto od sekojdnevnite osnovni ìvotni problemi, koi dràvata nikako ne uspeva da mu gi re{i. A taka e zatoa {to Sobranieto ne raboti. Ako spored nivnata logika rabotata na parlamentarcite bi predizvikala vojna, zo{to toga{ ne gi raspu{tat i ne zakaàt novi izbori? 4. Muabet slu{nat vo redicite za molbi za otkup na dràvnite stanovi: "Kako moè sekoj den prvo da ni kaùvaat deka sigurno }e ima vojna, a potoa da nî teraat da gi kupuvame stanovite? Pa, koj e budala za{tedenoto da go dade za ne{to {to }e mu bide uni{teno?" 5. Vo celata zbrka, sosema nezabeleàno, pomina pojavata na ogan od eden od oxacite na Rafinerijata vo Miladinovci. Be{e toa den za proslava, ako ne i za proglasuvawe na nacionalen praznik, ama ne be{e tuka vicepremierot Jovan Andonov da ja pu{ti Rafinerijata vo podgotvitelno proizvodstvo. [eikot od Makedonija prodolùva so {irewe na optimizam i vle~ewe na maestralni potezi. Minatata nedela be{e krajno iznenaden od novite sankcii na OON, ama za kuso. Vedna{ otpatuva za Sofija i tamu izdejstvuva Rezolucijata 787 da ne bide nikakva pre~ka za transportot na nafta za Makedonija od Bugarija, preku Srbija. Sila e Andonov. Posilen i od Sovetot za bezbednost. 6. Utre e 29 noemvri. Srpsko-crnogorskata SR Jugoslavija glumi naslesdni~ka na starata Jugoslavija i }e ja praznuva godi{ninata na Vtoroto zasedanie na AVNOJ. Za taa cel moraa povtorno da go "osloboduvaat" Jajce. Za da nema zabuni, v~era kaj nas se oglasi Ministerstvoto za trud i socijalna politika so soop{tenie vo koe se veli: "Vo vrska so pretstojnite denovi 29 i 30 noemvri, Ministerstvoto soop{tuva deka ovie denovi ne se praznuvaat, odnosno se rabotni za gra|anite na Republika Makedonija." Jas ja po~ituvam vlasta. [tom taka veli Ministerstvoto, iako 29 noemvri e v nedela ‡ moram da odam na rabota.

186 ROMANIJA LIBERA 26 dekemvri 1992

• Helsin{kiot parlament na gra|anite i PTT‡Makedonija vo tajna misija kaj Butros Gali

1. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e mora dopolnitelno da se zagriì za sudbinata na planetata Zemja, dokolku ne go pritisne Sovetot za bezbednost kone~no da dade zeleno svetlo za priem na Makedonija vo svetskata organizacija. Po najnovata inicijativa na Helsin{kiot parlament na gra|anite na Makedonija, sekoj {to }e uspee da se dobere do telefaks-ma{ina i sloboden telefonski signal vedna{ da upati protest na faks-brojot na kabinetot na generalniot sekretar vo Wujork, gospodin Gali se fatil za glava i im svikal na onie od Sovetot za bezbednost (osobeno na postojanite ~lenki): "Aman, pobrzo priznavajte ja Makedonija, ni ja ispotro{i cela telefaks-hartija!" Kakva opasnost od {irewe na vojnata, kakvi prikazni za pravoto na samoopredeluvawe, kakva miroqubiva i mudra politika, kakva promena na admi- nistracijata vo Va{ington... Seto toa e nula vo odnos na ovaa originalna ideja, pooriginalna duri i od ohridskata helsin{ka konferencija na Vladimir Mil~in so silnata èlba za priznavawe, smislena so cel da se potkopaat sredstvata na buxetot na OON, {to se vodat pod stavkata "materijalni tro{oci ‡ telefaks-hartija". Pa, za nadomest na tro{ocite }e moraat, sakaat ne sakaat, da ja primat Makedonija. Belkim i nie }e dademe nekoj denar vo zaedni~kiot buxet. Ako nemame pari, tuka e Fondacijata "Soros". Mil~in e glaven. I tamu ‡ me|u drugoto. Dokolku reklamiraweto na telefaks-brojot na gospodinot Gali ne e nekoja tajna vrska me|u Helsin{kiot parlament i PTT-Makedonija, postojat seriozni indicii deka so ovoj poteg generalniot sekretar se stava pred svr{en ~in. Bidej}i za proizvodstvo na hartija treba celuloza, a za toa treba da se se~at drva, odolùvaweto so priemot na Makedonija vo OON moè katastrofalno da se odrazi vrz {umskoto bogatstvo na Zemjata. Staven pred dilemata: da se spasat {umite ili da se priznae Makedonija, g. Butros Gali vo su{tina e ispraven pred edno svetsko pra{awe, od ~ie re{avawe zavisi sudbinata na ~ove{tvoto. Zatoa Helsin{kiot parlament }e nastapuva so nov slogan: "Priznavaj}i ja Makedonija, ne ja pomagate samo PTT, tuku go spasuvate svetot!" 2. Koga Makedonija }e bide priznata, a svetot }e bide spasen, kaj nas }e procveta pravnata dràva. Do toga{ i pratenicite }e uspeat da go donesat Zakonot za sudovite. Nam samo ni ostanuva da se molime prateni~kata grupa na reformistite- liberali da ne gi zagubi svojot reformatorski duh i èlbata {to pove}e da se oddelat od SDSM, za da dokaàt deka tie ne se biv{i komunisti, pa moraat da

187 se pretvoraat vo najzakoraveni vernici. ]e ja ostvarat celta duri koga na slednite izbori za svoj kandidat }e go istaknat Mitko Anastasovski. Pa po zakonot za liberalno sudstvo na gra|anska Makedonija ne samo {to sudiite }e moraat da veruvaat vo boga, ne samo {to }e moraat da bidat krsteni i ven~ani vo crkva, tuku ako nekoj se razvede, vedna{ }e mu bide zabraneto vo idnina da se zanimava so taa profesija. Ako pak ven~anite si najdat eventualno nekoj {valer ili {valerka, pa u{te i da bidat fateni na delo, zakonot predviduva sudiite da bidat zapaleni na klada, pred Sobranieto. So taka reformirano i liberalno sudstvo, tie {to }e se obidat da kaàt deka predlogot na makedonskata gra|anska partija e evtin reklamen trik, }e vidat {to zna~i ‡ pravna dràva. I samo nekoj neka se obide da gi navreduva ~uvstvata na vernicite-reformisti. ûvstvata na nevernicite {to nekoj sega doprva misli da gi krsti, ne se va`ni. Pa, neli ne se krsteni!? 3. Vo gra|anska, demokratska i moderna dràva kakva {to e na{ata i samiot na svoja koà gi osetiv reformite na novata makedonska carina. Pred izvesno vreme ja imav taa ~est da dopatuvam so avion na nadaleku poznatoto svetsko vozdu{no pristani{te vo Skopje. Za {to podolgo da uìvam vo ubavinata na aerodromskata zgrada se potrudija mladite carinici, koi pretpostavuvam se od onoj kontingent sre}nici {to pred nekoj mesec gi fa}ale site mo`ni vrski nekako da pominat na konkursot na carina. Pa, vo carinskiot prostor site patnici bevme zadràni otprilika isto vreme kolku {to trae{e letot do Skopje. A carinicite ‡ duri trojca za tri avioni. Pa mladi, ubavi, neposredni, zatoa {to nikoj ne gi nau~il da im se obra}aat na patnicite so "vie" i oble~eni vo ra~no pleteni xemperi. [lifuvani ‡ kako da go u~ele zanaetot vo Romanija za vreme na âu{esku. Strogi, strogi ‡ vo sekogo gledaat {vercer ili krium~ar na oru`je i droga. Sekoja torba mora da se otvori. Najsovesno i najbirokratski. A narod se gu{i, pa|a preku koferite, se sprepnuva od najlonski }esi, deca pi{tat... Ne daj boè nekoj da im kaè deka vo svetot, na aerodromite postojat zeleni i crveni premini, deka pretresot se vr{i selektivno, deka spored svetski standardi patnicite po sletuvaweto na avionot ne smeat da se zadràt pove}e od polovina ~as za site carinski formalnosti... Koga edno vreme ne dodràv, pa se pobuniv, obra}aj}i mu se na edno mom~e so xemper, {to bi trebalo da bide carinik: "Pa dobro, organizirajte se!", dobiv ednostaven odgovor: "[to e organizirano vo ovaa dràva, pa toa da bideme nie?" Koga dràven slu`benik }e ti kaè takvo ne{to, ~ovek ednostavno ne znae {to da misli za dràvata. I u{te ne{to: Moè li dràvata da bara lojalnost od gra|anite, koga samata taa organizira ‡ haos? Namerno ne spomnuvam koga to~no mi se slu~i seto ova, so koj avion dopa- tuvav, od kade... Se solidariziram so mladite xempera{i za da ne im na{tetam.

188 Prikaznava e samo u{te edna potvrda na dlabokoto uveruvawe deka istite {to ni go gradea komunizmot sega ni go gradat i kapitalizmot. Siroma{kite, tie ne ni znaat deka SFRJ ve}e ja nema. Siroma{kite, nie sî u{te se nadevame deka tie }e napravat od Makedonija ‡ dr`ava. 4. "Srbite im rekoa "NE" na ultimatumite!". "Zakanite ne gi ispla{ija izbira~ite". Se la`ete ako mislite deka ova se naslovi od nekoj srpski vesnik, denta koga stana jasno deka nacionalsocijalistite na Milo{evi} i [e{eq pobedija vo t.n. SR Jugoslavija. Prviot se pojavi vo "Elefteros tipos". Vtoriot vo "Ta nea". Dvata vesnika izleguvaat vo Atina.

189 190

SVETOL MRAK 9 januari 1993

• Sekoj den ne e Veligden, ama zo{to da ne ni bide Bo`ik?

1. Dosega, eve ve}e pove}e od dve godini, ne sum imal problemi so "Sakam da kaàm". Stariot glaven urednik, {to nenadejno be{e razre{en eden den pred Novata godina, navistina sekoj petok vnimatelno se navra}a{e na sekoe zbor~e {to treba da izleze od pe~at, ama nitu edna{ ne napravil ~krtka so penkaloto. Iako, znam, ima{e raboti so koi ne se soglasuva{e i ne mu se dopa|aa. Ama, mi se ~ini veruva{e vo mojot inaet. I vo ludosta na nekolkumina mladi vo redakcijata. Koj mu e vinoven? Zatoa sega }e bide obi~en novinar na stari godini. Otkako go razre{ija, dolgo razmisluvav dali vo znak na protest da presta- nam so mojata sakana rubrika. Ne za da pokaàm lojalnost kon ~ovekot. U{te pomalku da im pravam neprijatnosti na novite {efovi. Ednostavno, toa be{e edinstveniot na~in da go manifestiram svoeto ~uvstvo na ni{to`nost, svojata ogor~enost kon site prikazni za demokratizacija na dràvata, svojata lutina kon dràvnite rakovoditeli koi po svetot se falat deka imaat nezavisno informirawe, da go spodelam o~ajot so kolegite od site mediumi, kupeni so sto marki plata, koja ne stiga za preìvuvawe duri i da se tro{i samo kaj {vercerite na Zelenoto pazar~e, da ja izrazam razo~aranosta od site mo`ni nezavisni sindikati, forumi za sloboda na informiraweto, zdruènija na novinari... Site sme za nikade. I koga nî tapkaat po ramo i ni velat: "Alal da ti e, toa dobro go napi{a!", ne vredi da se raduvame. Vo su{tina na{iot zbor e bezglasen i nikomu ni{to ne mu zna~i. Mi rekoa deka vojskata ne se povlekuva lesno od bilo koja osvoena kota. Pa, ako izleze i ovoj ‡ broj 1 od "Sakam da kaàm", moèbi sî u{te ima nade`. Jas, iskreno, pove}e ne se nadevam. 2. Vpro~em, i onaka nema poprijatno ~uvstvo od ona {to se ra|a vo mra~na, nezagreana soba, kraj malo plamen~e na dogorena sve}a, kako prizrak na malku nade` i silna simbolika na svetlata idnina {to ni se nasmevnuva. Koga }e pomine vremeto za restrikcii vo tvojot reon. [to ima vrska {to imame kompleten raspad na energetskiot sistem, {to ne ni rabotat telefonite, {to ni se prekinati site patni komunikacii. Dràvata si funkcionira. Ete, Parlamentot e premnogu zagrièn kakva marka }e lepime na pismata. Seriozna e rabotata. Ne e seedno {to }e liè{ odzadi. Vo pravna dràva i lièweto se pokriva so zakon. A {to se odnesuva do svetlata idnina, patot do nea li~no ni go pokaà premierot Crvenkovski. ]e si palime ognovi kraj Vardar. Sekoj den ne e Veligden, ama zo{to da ne ni bide Boìk. Pa sekoja ve~er socijaldemokratite na Branko }e palat koledarski ognovi. ]e peat koledarski pesni, da ni go

13 Sakam da kaàm 193 podignat moralot. Pokraj ognot }e sobirame toplina da si ja zagreeme du{ata, pred da se upatime po studenite domovi. I vo studena postela pred zaspivawe }e razmisluvame: kolkumina zaradi niv ostanale nekrsteni, a sega tie ni prodavaat verski obi~ai? 3. Zav~era, na Boìk, edna pobo`na èni~ka glasno se àle{e: "E, {to ni be{e ubavo porano. ]e si odi{ v crkva, ubavo, na raat, {to se veli. A sega, od ova komunistive ne moè{ do vratata da se dobere{!" 4. Kako dopolnitelna garancija do Obedinetite nacii deka nemame teritorijalni pretenzii kon Grcija, najdobro e na Butros Gali da mu go ispratime onoj peja~ oble~en kako kasapin, {to dobil vtora nagrada na festivalot vo Kanbera, pa pred jarbolite na Ist River vo Wujork gromko da im zapee na site du{mani, po~nuvaj}i od Micotakis, preku Milo{evi} do Miteran, deka Makedonija postoela i }e postoi i deka so elitnata armija }e go oslobodime Pirinot i Belomorieto. Pretsedatelot Gligorov na Vens i Oven vo @eneva sigurno im rekol: "Koj pee, zlo ne misli!" A strogite makedonski pesni okolu Novata godina i Boìk {to sekoja minuta se vrtea na programata na Makedonskata televizija, samo bea vo funkcija na podgotovka na slavjeto za priemot vo Obedinetite nacii. Sre}en i patriotski nabien do daska, legnuvav i stanuvav so mislata deka, ete, i Rodos e na{. Samo da stignat parite od Xon Bitov, {to mu gi veti na generalot Arsovski, vedna{ }e se prijavam kako dobrovolec za elitnite mornari~ki sili. Vpro~em, "ako sme rokeri, pankeri, raperi, site sme Makedonci" ‡ kako {to veli edna prigodna detska pesna. 5. Dràvata kone~no najde na~in kako da go re{i problemot so prekubrojnite penzioneri. Bidej}i im dade rok zelenite zdravstveni kartoni da si gi podignat najdocna do 20 januari, moè da se zamisli gletkata od redici stari lu|e koi ~ekaat po mraz i na minus 20 i kusur stepeni pred punktovite za raspredelba. Koj od niv }e uspee da skr{i barem edna raka ili noga, moè da se nadeva deka i vgodina }e gi do~eka svoite zeleni karton~iwa za zdravje. Kojznae dali nadle`nite se zapoznati so podatokot deka vo svetot funkcionira institucijata "po{ta"?

PALI GASI 16 januari 1993

• Neverojatna i ta`na istorija na nevinite Srbi i nivnata bezdu{na vlast

1. "Ova ne e film, ova e pove}e od ìvot", izjavi pretsedatelot na Komi- sijata za ograni~uvawe na ìvotot pri Ministerstvoto za stopanstvo, obrazlo- ùvaj}i gi merkite {to mora{e da bidat prezemeni poradi nekontroliraniot

194 nagon za samoodrùvawe na gra|anite na Makedonija. Ova visoko telo doa|a kako logi~na nadgradba na dràvniot sistem, koj vo letoto ni ja promovira{e Komisijata za ograni~uvawe na potro{uva~kata na nafta i nafteni derivati, a zimava Komisijata za ograni~uvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija. Sre}a {to go imame Jovan Andonov. ôvekot koj letoska dobi inspiracija i go otkri isto~niot koridor za snabduvawe so nafta, sega navreme otkri deka Vladata ne znaela {to í pravele funkcionerite od Ministerstvoto za stopanstvo, koi smislija nebulozni deset~asovni redukcii vo glavniot grad na dràvata. I toa ~ovekot e vo ostavka i na odmor. Zamislete da be{e redoven potpretsedatel na Vladata. Pali i gasi. Nemilosrdno! 2. Nema belkim sega da ~ekame od Andonov i da ni ja rastera maglata nad Skopje. Koga ve}e nadle`nite ne moàt da otkrijat koi se glavnite zagaduva~i. I koga ne moàt da gi kaznat, zatoa {to ja koristat ovaa situacija, pa ispu{taat sekakvi gasovi. Pokraj site blagodeti {to }e nî snajdat vo idnina, po vakvi zagaduvawa moème da o~ekuvame po ulicite da ni se {etaat fali~ni deca? Na koe nivo e ekolo{kata svest na gra|anite najdobro pokaàa skopjani, koga za nivno zdravje im be{e zabraneto da gi vozat privatnite avtomobili. Ulicite bea polni kako da ne stanuva zbor za nikakva zabrana. ]e umram, ama pe{ki ne odam! 3. Na mnogu interesen na~in za Makedonija muabetele dvajcata kandidati za pretsedatel na Crna Gora Momir Bulatovi} i Branko Kosti}. Vo predizborniot duel (Bulatovi} povtorno e izbran za pretsedatel) Kosti}, kako proveren vqubenik vo Srbija, go obvinil Bulatovi} deka Crna Gora vr{ela reeksport na {e}er vo Makedonija i zatoa go naru{ila snabduvaweto vo Srbija. Bulatovi} pred TV-kamerite se branel deka za {e}erot bile dogovoreni lekovi od "Alkaloid", na {to Kosti} izvadil dokument so koj se dokaùva deka Crna Gora za {e}erot dobila ‡ nafta. Na toa Bulatovi} kuso prokomentiral: "Po objavuvaweto na toj dokument verojatno ve}e i nema da imame nafta". Vo toa vreme Komisijata za ograni~uvawe na potro{uva~kata na nafta i nafteni derivati gi dizajnira{e bonovite za benzin, voza~ite pa|aa vo nesvest pred pumpite na "Makpetrol", Rafinerijata ne rabote{e, vlastite se falea deka nam vo su{tina ni odgovara Grcija da ja blokira kupenata nafta, za da moème nie da ja kodo{ime niz svetot, i site zaedno se voodu{evuvavme na izumot nare~en "isto~en koridor". 4. Dali Makedonija sî u{te ja priznava Bosna i Hercegovina kako dràva i dali go priznava Alija Izetbegovi} kako pretsedatel na Pretsedatelstvoto na taa dràva? Ako e toa taka, zo{to toga{ dràvnata televizija, koristej}i go Tanjug, sekoja ve~er ni go pretstavuva gospodinot Izetbegovi} kako "lider na bosanskite muslimani"? Koga na toa }e se nadovrzat yvezdite na tretiot kanal: Vesna Zmijanac, Sne- àna Babi}‡Sneki i Ana Bekuta (verojatno kako odgovor na dvojnikot na d-r

13* 195 Radovan Karaxi} vo Makedonija, liderot na DPS d-r Bora Risti}, koj bara programa na srpski jazik kolku {to ima na albanski i turski) ‡ toga{ doìvuva- weto e kompletno. Bi moèl eventualno da se pojavi nekoj srpski Markes od Ku~evi{te i da napi{e roman so naslov: "Neverojatna i ta`na istorija na nevinite Srbi i nivnata bezdu{na vlast". 5. Pretsedatelot na SR Jugoslavija Dobrica ]osi} se vrati razo~aran od @eneva zatoa {to "moral pred celiot svet da ne se soglasi so svoite bra}a od BiH". Arno ama, "taa nesoglasnost ne e vo celite, ili vo nerazbiraweto i neodobruvaweto na celite na nivnata osloboditelna borba. Taa nesoglasnost e vo taktikata na ostvaruvaweto na demokratskite celi i ~ove~ki prava na po~vata na Bosna i Hercegovina". Prosto kaàno, nie ostanuvame na idejata da si ja sozdademe Golema Srbija, ama sega malku }e go zafrkavame svetot, }e se pravime mirotvorci, za da ne nî napadnat Amerikancite. A celta gi opravduva sredstvata. Hrvatska e rascepkana. Bosna ve}e ja nema. Sega }e go smislime Ku~evi{te i Bora Risti}. Osloboditelnata vojna zapo~nuva. 6. Boì}en vic: Dedo Gavril mu go ~estita Boìk na pretsedatelot Gligorov: "Hristos se rodi, gospodine pretsedatele!" Gligorov mu vozvratil: "Razbira se".

NOKAUT, NOKDAUN 23 januari 1993

• [to }e ~itaat na{ite potomci na pergamentot {to be{e zakopan vo temelite na prviot gasovod

1. Spored soop{tenijata {to cela nedela ni pristignuvaa od Ministerstvo- to za odnosi so stranstvo izleguva deka ministerot Denko Maleski go ispratile vo Wujork na boks-natprevar. I toa sose celiot ministerski kabinet. Te "se vodi èstoka bitka", te "zavr{i prvata runda razgovori", te "zavr{i vtorata runda", te "zakaàni novi konsultacii", te "u{te edna runda". ôvekot se pokaà epten izdr`liv. Po nokdaunot {to mu go nanese Jo{io Hatano, vo vtorata runda, Maleski uspea da se ispravi vo ringot pred da mu zavr{i odbrojuvaweto i se izbori za prodolùvawe na me~ot. Terminite na SI-EN-EN bea zafateni so direktniot prenos od inauguracijata na pretsedatelot na SAD Bil Klinton, pa zatoa ne moè{e da bide emituvan izve{tajot na Kamelija ]iri} [ojlevska, vo koj mnogu ubavo se gledala snimkata, koga portparolot na Ministerstvoto Jon Ivanovski kako sekundant go ladel so krp-

196 ~iwa i mu staval mast na arkadite na ministerot, dodeka ovoj sobiral sili da zazeme gard za tretata runda. Sega site navivame za Maleski, slu~ajno da ne dobie u{te dva nokdauna, pa da nî isfrlat od Wujork so tehni~ki nokaut. Kojznae, ako uspee da gi izdrì site rundi, moèbi sudiite vo Sovetot za bezbednost }e glasaat toj da bide pobednik. Ako ne, postoi golema verojatnost Maleski da bide nokautiran otposle vo ‡ Skopje. Toa {to nokautot }e mu bide zadaden nadvor od igra ne e mnogu va`no. Kaj nas i onaka e legalizirana valkana igra. Od krugovite na delegacijata vo Wujork se doznava deka Maleski bil mnogu deprimiran. Kako i nema da bide, koga mu nedostiga poddr{ka. Toj e vo Amerika, a trenerot mu e vo Makedonija. 2. Vo vremeto dodeka, sledej}i ja bitkata na Maleski, Atina be{e celata vo panika, a Skopje nasekirano, koja ulica da ja imenuva so imeto na danskiot minister Jenson, na{ata dràva proslavi u{te edna rabotna pobeda, ostvarena kako predizvik kon ekonomskata blokada i kako manifestacija na vitalnost. Zapo~na izgradbata na gasovodot na "Makpetrol". Na sve~enoto zavaruvawe na prvata cevka na ovoj proekt na idninata prisustvuvaa i najvisokite dràvni rakovoditeli, crkovni golemodostojnici i stopanstvenici. Za da bide sî vo duhot na modernoto vreme, spored verskite obi~ai koga se zapo~nuva nekoja gradba, namesto "kurban" vo temelite be{e zakopana povelba, napi{ana na pergament. Koga posle stotici i stotici leta na{ite potomci }e vr{at arheolo{ki iskopuvawa kaj Kumanovo }e go pronajdat pergamentot i }e moàt da pro~itaat: "Rabotite na ovoj objekt otpo~naa da se odvivaat vo godinata koga pretsedatel na Republikata e Kiro Gligorov, pretsedatel na Sobranieto Stojan Andov, pretsedatel na Vladata Branko Crvenkovski, ‡ koga se procenuva deka godi{nata inflacija }e bide iljada na sto, ‡ koga besprekornata zdravstvena za{tita e na kolektiven neplaten odmor, ‡ koga avionite na na{ite aerodromi nitu sletuvaat nitu poletuvaat, ‡ koga niz maglata bleskaat sinite {lemovi, iako Makedonija e cve}e na mirot, {to ubavo moè da se vidi od najnovata po{tenska marka, ‡ koga benzinot se to~i so usul i po merka na "Makpetrol", a strujata e tolku jaka {to se raspa|a sistemot. Crkovniot sve~en ~in, osvetuvaweto na temelite na objektot, e izvr{en pokraj dve {i{iwa maslo "Kristal", plasti~no pakuvawe, nabaveno po cena od 1.800 denari od maalskoto granap~e, 20 januari 1993, Kara|ina ~e{ma". 3. Po konstituiraweto na paralelnoto makedonsko sobranie vo Tetovo i donesenata odluka za formirawe na krizen {tab za za{tita na makedonskite nacionalni interesi, treba da se o~ekuva kone~no gravot, kako makedonski nacionalen specijalitet da bide za{titen od takvi neodgovorni lica kako {to e pretsedatelot, na Izvr{niot odbor na tetovskoto sobranie, koj í ukral tri

197 kilogrami grav na sekretarkata, iako ne se varel dobro. Nejse, ne moèj}i da izdejstvuvaat razre{uvawe na ~ovekot {to "gi zapostavil makedonskite interesi" (verojatno zatoa {to sorabotuval so Albancite ‡ katastrofa!) vo legalno izbranoto Sobranie vo koe albanskite odbornici se vo mnozinstvo, zatoa {to, kako {to naveduvaat vo baraweto za razre{uvawe, "ne moèle kako odbornici od makedonskite partii da pominat preku faktot deka za pretsedatel imaat ~ovek koj podava raka za tri kilogrami grav, a za pogolem iznos da ne zboruvame", tie go izbrale na~inot koj albanskite pratenici vo Sobranieto na Republikata nekolku pati go praktikuvaa. Si zaminaa od sednica. Koga samo }e mi tekne kolku bevme luti koga Albancite go bojkotiraa Parlamentot, vo {to se malcinstvo. [to li }e storevme ako im tekne{e da formiraat svoe sobranie ili, ne daj boè, krizen {tab za za{tita na albanskite nacionalni interesi?

CIRKULIRAWE, RECIKLIRAWE 30 januari 1993

• Zo{to doma}inkite namesto da pravat ru~ek ne mu se javija po telefon na Butros Gali?

1. Tehni~arot ne go biva. Onoj od Makedonskoto radio {to trebalo da go snimi izve{tajot na ministerot d-r Denko Maleski od Wujork. Ministerot be{e mnogu lut (verojatno na uredni~kata na nadvore{nopoliti~kata rubrika {to taa ne prisustvuvala na ~inot na vklu~uvaweto na kop~eto za snimawe vo studioto), pa go iskoristi konkurentskiot medium ‡ televizijata, da gi cinkari onie od radioto deka ne znaat kako se vodi diplomatija, osobeno sega "koga e vo pra{awe na{iot opstanok". So tie trogatelni zborovi ministerot go zavr{i intervjuto, pa ~ovek ne moè da ostane ramnodu{en i da ne go obzeme strast da se presmeta so tie {to go zagrozuvaat na{iot opstanok i ne se javuvaat na apelot na Maleski za pomo{ vo vodeweto na nadvore{nata politika. Toj gi poso~i novinarite i Univerzitetot. Gi zasrami koga im kaà kolku gr~ki novinari se provrtele niz Wujork ovie denovi. Treba{e u{te i da ni kaè deka i na Grcite im trebaat dve-tri plati za da platat edno no}evawe vo Wujork. I ne e samo tehni~arot vinoven. Kade se ku}nite soveti {to ne ispratija faksovi do kabinetot na Butros Gali? [to pravea decata od gradinkite so nivnite crteì na beli gulabi? Zo{to ne gi ispratija vo Wujork da ja promoviraat na{ata miroqubiva politika? Pa i doma}inkite, mesto da se javuvaat na kontaktnite emisii na radioto, moèa da mu yvrcnat na Butros Gali, kolku

198 samo da go potsetat deka pravdata e na na{a strana. A Todor Petrov? Zo{to ne mu tekna da organizira nekoja blokada na gr~kata granica? Moèa da go viknat i Vasil Tupurkovski da odrì govor pokraj kamionite, namesto {to go trgnaa nastrana, pa sega go oslobodija od odgovornosta. Site sme vinovni {to ne nî primaat vo OON. Osven, se razbira, Akademijata, pisatelite i Dru{tvoto za ~ovekovi prava od Radovi{. Tie napi{aa po nekoe pismo i si go otplatija svojot dolg kon tatkovinata. 2. Se razbira, sekoja ~est i za na{ite iselenici koi istiot den koga 20 iljadi Grci se sobrale da demonstriraat vo Wujork, objavile platen oglas vo "Wujork tajms". I ‡ sekoja ~est na Televizijata {to ni go prikaà oglasot. I ‡ sekoja ~est na toj {to mu tekna da go laè gledali{teto, pa pri svoi o~i ni kaùva{e deka objaveniot tekst e stav na "Wujork tajms". Spikerkata "mrtva ladna" ~ita{e: "tvrdi ugledniot amerikanski vesnik...", "istaknuva Wujork tajms", "se veli vo Wujork tajms"... Zamislete kako ubedlivo bi izgledalo koga ve~erva na glavnite vesti bi vi pro~itale eden oglas {to neodamna se pojavi vo "Ve~er". Bi odelo vaka otprilika: "Skopskiot dneven vesnik "Ve~er" vo svoeto posledno izdanie donesuva tekst za mo`nosta {to im se dava na Makedonkite od pomlada vozrast. "Mladi Makedonki, ako ste zainteresirani za brak so Amerikanci, javete se na tel...", tvrdi skopskiot dnevnik. Ponatamu istaknuva deka zainteresiranite treba da se javat od 16 do 20 ~asot sekoj raboten den". 3. Dobro e {to priemot vo Obedinetite nacii se komplicira, pa re~nikot ni se zbogati so zborovite koi mnogu retko gi upotrebuvame. Prvo, nekolku meseci zboruvavme za reaktivirawe. Cela nacija se potresuva{e dali nie sme ja reaktivirale molbata ili ne. E, potoa koga ni be{e objasneto deka sme ja reaktivirale, sega treba da ni se objasni {to zna~i toa ‡ cirkulirawe. Sega molbata ni e procirkulirana. Se pla{am sledniot zbor {to }e treba da ni se objasnuva da ne bide ‡ reciklirawe. Zamislete, da ni ja recikliraat molbata!!! 4. Ne daj Boè posle da morame na rediklirana hartija da pi{uvame nova molba. Toa ba{ bi im se dopadnalo na "sojuznicite i vo najte{kite denovi" ‡ ]osi} i Micotakis. Moèbi bi moèle povtorno da ja obnovat zaedni~kata granica. Ete, ]osi} za da im se dopadne na Grcite ve}e zboruva za "biv{ata makedonska dràva". Vpro~em, toj uvabo rekol deka "SR Jugoslavija vo sekoj slu~aj nikoga{ nema da vodi politika {to e protiv interesite na Grcija". Kako i bi moèla koga interesite im se poklopuvaat vo Makedonija. Ako nea ja nema, toga{ nema da postojat i "izvesni tradicii koi ne moàt da se smetaat za demokratski, ni humanisti~ki, ni civilizirani". Nastrana {to i Srbite vo Makedonija }e gi dobijat osnovnite nacionalni i ~ovekovi prava. 5. Vladata prodolùva so isprobanata taktika deka taa e vo pravo, a za sî {to ne ~ini vinovni se gra|anite. Na v~era svikanata pres-konferencija ministerot Antoni Pe{ev gi predupredi gra|anite {to vlegle vo procedura za

199 otkup na op{testveni stanovi deka rokot do koj vaì ekstra popustot e 4 fevruari i }e se prolongira samo za onie {to ne po svoja vina dosega gi nemaat izvr{eno procenkite, a site onie koi gi imaat, }e moraat da platat. Nastrana {to, poznavaj}i gi na{ite banki, moème samo da pretpostavime kakov haos }e nastane od ponedelnik do ~etvrtok. Pova`no e zo{to ministerot ne se povika na onoj del od Zakonot koj obvrzuva procenkite da bidat izvr{eni vo rok od 15 dena od podnesuvaweto na baraweto. Ili, zo{to dogovorite bea otpe~ateni duri pred edna nedela? Dali i toa vleguva vo ministerskoto "ne po svoja vina"? I koj e ovlasteniot koj }e ocenuva {to e po ~ija vina? [to }e se slu~i ako nekoj kupuva~ se pojavi vo bankata na 5 fevruari? Koj }e oceni po ~ija vina mu docnela procenkata pove}e od eden mesec, dogovorot ne moèl da go dobie do pred edna nedela, se àlel za procenkata, ili ednostavno padnal na mrazot i skr{il ne{to pa leèl vo bolnica? Moèbi tie slu~ai }e gi re{ava {alterskiot slu`benik vo bankata?! Ili, birokratite vo op{tinite i vo SIZ- ovite?! Ili pak li~no ministerot Pe{ev?!

PRIVREMEN BAJRAM 13 fevruari 1993

• Privremenoto ime }e ovozmo`i nastap na makedonskata ubavica na izborot na Mis na svetot

1. Najnovata izbrana Mis na svetot e Rusinka. Toa e nastan bez presedan, bidej}i Rusija prvpat u~estvuva na vakva manifestacija i vedna{ pobeduva. I, kako {to e redot, vedna{ po krunisuvaweto na svetskata ubavica, voditelot pred TV ekranite pravi razgovor i ja pra{uva devojkata: "Koga povtorno bi se rodila, dali pove}e bi sakala da bide{ ubava ili pametna?" Misicata podgoveno odgovorila: "Bi sakala da bidam pametna!" Makedonija kako po{iroko nepriznata dr`ava i so problemi za za~lenuvawe vo Obedinetite nacii na natprevaruvaweto na Mis na svetot nastapuvala nadvor od konkurencija. Makedonskata pretstavni~ka, ~ie ime ne í go spomenuvame bidej}i ne e va`no, zatoa {to nastapuvala so privremeno ime, bila najubava vo neoficijalniot del. I, kako {to e redot, voditelot po krunisuvaweto i nea ja pra{al: "Koga bi se rodila povtorno, dali bi sakala pak da bide{ ubava ili pametna". Taa podgotveno odgovorila: "Jas bi sakala da ja priznaat Makedonija!" 2. Kako prilog vo mnogu konstruktivnata rasprava vo Sobranieto za aktivnostite okolu na{eto za~lenuvawe vo OON, vo nemo`nost da se doberam do govornicata, go koristam ovoj na~in da í priop{tam na svetskata javnost zo{to mislam deka priemot na na{ata dr`ava vo OON so privremeno ime "Biv{a jugoslovenska republika Makedonija" ima svoi prednosti:

200 a) Kratenkata od "Biv{a jugoslovenska republika Makedonija" e BJRM, ama zaradi te{kotiite okolu izgovorot i zaradi zvu~nosta, nie }e si ja vikame BAJRAM. b) Imeto "Bajram" e odoma}eno vo na{iot re~nik preku istoimeniot praznik na na{ite sogra|ani so islamska veroispoved. Prifa}aj}i go ovoj zbor za privremeno ime, nie na najdobar na~in }e ja otslikame Makedonija kako dràva so site nejzini karakteristiki: multinacionalna, multikonfesionalna, multietni~ka, multikulturna, multiseksualna, multivitaminska, multikulti- vatorna, multi... v) So imeto "Bajram" }e í oddademe blagodarnost na Turcija koja me|u prvite nî prizna i vo isto vreme }e í prostime za petvekovnoto ropstvo. Ostanuva u{te tie nam da ni prostat {to tie pet vekovi dodeka bile kaj nas sî u{te gi ~uvstvuvaat, pa ne moàt da mu se priklu~at na svetot. g) Ima dva praznika Bajram. Edniot e [e}er Bajram i toa }e simbolizira kolku sladok }e ni bide ìvotot vo dràvata koga }e nî primat so privremenoto ime vo OON. Vtoriot e Kurban Bajram. Vo nego ima golema simbolika, bidej}i asocira na na{ata istorija vo koja Makedonija e postojano `rtvuvana ‡ makedonski krvopis, oslepeni vojnici, deca begalci, delete ja, par~ete ja, Lisabonska deklaracija... Malku e lo{o, zatoa {to za vreme na Bajram ènite moraat da sedat doma, dodeka maìte {etaat. Ama i toa e privremeno. Koga }e zavr{i arbitraàta na Miteran i koga nema da se vikame Bajram, i ènite makedonski gra|anki }e moàt da ja po~uvstvuvaat ubavinata na ìvotot {to ja dava ~lenstvoto vo Obedinetite nacii. d) Kone~no, prifa}aj}i go ova ime, }e se osvestime deka eve ve}e vtora godina si pravime bajram na umot deka "priznavaweto e samo pra{awe na denot", "problemot so imeto e apsurden i iracionalen", "Atina e vo panika", "EZ pove}e ne moè da go trpi iracionalnoto odnesuvawe na Grcija", "Amerika e na na{a strana"... 3. Golemi potresi se slu~uvaat i na na{ata estradna scena. Naglo temnee yvezdata na Mitko Anastasovski, blagodarej}i na molskavi~niot probiv na dosega neafirmiraniot kantator Trajan Micevski. Refrentot na Anastasovski "da gradime dobrososedski odnosi so site balkanski i vonbalkanski dràvi" (Da ìvee Indija!) e nula vo sporedba so tvrdeweto na Micevski deka "nas site {to trebalo nî priznale, samo nie ne znaeme" (verojatno zatoa {to se informirame od Tanjug). Za potoa da prodolì vo istiot ton: "Do kade {to otide na{eto mudro rakovodstvo, nikoj ne nî priznava, kade ne be{e ‡ site nî priznaa". Vo sferata na negoviot tvore~ki zanes, sepak ne se opfateni malerite {to gi sledat site koi na ovoj ili onoj na~in se zanimavaat so Makedonija. Ete, Danecot Jensen {tom í dade poddr{ka na Makedonija i pobrza da izjavi deka negovata zemja }e nî priznae ‡ be{e smenet. De Mikelis me|u prvite zboruva{e za priznavawe na Makedonija, a sega go goni policija za korupcijata vo negovata

201 partija. Taman Branko Crvenkovski se sretna so Amato, drugiot den be{e postaveno pra{awe za doverba na italijanskata vlada. Dvaesetina pratenici od makedonskoto sobranie bea gosti na Kongresot na italijanskite radikali vo Rim i tamu ponudija rezolucija za priznavawe na Makedonija, a na partijata naglo í se osipuva ~lenstvoto i naskoro mo`e da se raspadne. Od sevo ova ne treba da se izvlekuva nikakov zaklu~ok. 4. Vo sreda vo Makedonija }e dopatuva turskiot pretsedatel, gospodin Turgut Ozal. Imaj}i ja predvid revnosnosta na makedonskata policija i nivnata smisla za organizacija na soobra}ajot, uspe{no demonstrirana pri neodamne{nata neoficijalna poseta na bugarskiot pretsedatel @elev, najdobro e sreda da se proglasi za neraboten den.

CRVENIOT TEPIH 20 fevruari 1993

• Goce Del~ev priredi sve~en ru~ek za biznismeni od Turcija

1.Golemiot avion so visokiot gostin sletuva na skopskiot aerodrom. Koman- dantot na po~esnata edinica na armijata im nareduva na vojnicite da gi trijat racete, za da gi zagreat, za da moàt pouspe{no da rakuvaat so oru`jeto. Tie mladi, spastreni, so {lemovi na glavite i so maskirni uniformi. Pove}e li~at kako specijalci za antiteroristi~ko dejstvuvawe, podgotveni da go obikolat avionot, otkolku na paraderi. Crveniot tepih ve}e e poslan. Tuka se novite òlti skali na hidraulika, gordosta na aerodromot. Edni i edinstveni. Moèbi zatoa na samoto mesto e i direktorot na aerodromot. Li~no da komanduva so voza~ot na skalite. Pilotot na avionot se parkira tokmu na mestoto. I skalite se postaveni. Muzikata sviri. Decata so buket cve}e se preslu{uvaat {to }e mu re~at na gostinot. Pretseda- telot na dràvata stoi pred skalite... Arno ama, se otvora zadnata vrata na avionot. A na aerodromot nema u{te edni òlti skali. A i crvenata pateka si e tokmu na mesto. I ‡ pa|a naredba. Trgaj gi skalite, vozi gi na zadnata vrata! Vo me|uvreme, na eden aerodromski slu`benik mu pa|a na pamet spasonosna ideja. Mu dava znak so raka na pilotot da go mrdne avionot ponapred. Dobro {to ne mu tekna da gi iskoristi vojnicite, malku da go potturnat. Nejse, òltite skali se na zadnata vrata. A tepihot i patekata? Nabrzina go mrdnuvaat pretsedatelot i desetina maì ja zgrap~uvaat patekata, ja nosat kon zadnata vrata. Ama ne vo rolna, tuku taka‡ cela. I po pat zaglavuvaat vo raspani~enite lu|e od protokolot, zbunetite novinari i vozbudenite telohraniteli. Se sopnuvaat od tepihot, potkleknuvaat, se zanesuvaat, ama nikoj ne pa|a na kolenici. Kone~no, tepihot e poslan i od zadnata vrata istr~uvaat ‡ novinarite {to se vo pridru`ba na visokiot gostin.

202 Povtorno panika. Gostinot sepak }e izleze na prednata vrata. A pod nea ‡ ni tepih, ni skali. Samo pretsedatelot na Republikata. Decata so cve}eto ve}e zaboravija {to treba da kaàt koga }e go predavaat buketot. Nova naredba. Vra}aj gi skalite napred! Trgaj go tepihot! Ovoj pat tepihonosa~ite imaat pote{ka rabota. Treba da se probijat i niz novodojdenite novinari, fotoreporteri i kamermani. Op{ta zbrka i panika! Nitu muzika se slu{a, nitu nekoj vide kako mavta so sabjata komandantot na voenoto vozduhoplovstvo, nitu tepihot ostana crven. Go izvalkaa novinarite. A i òltite skali ne{to zataija. Vo tretiot obid ne im uspeva{e da ja potrefat vratata na avionot. Kone~no ... Pretsedatelot na Republika Turcija, negovata ekselencija, gospodinot Turgut Ozal dopatuva vo dvodnevna oficijalna poseta na Republika Makedonija. Na skopskiot aerodrom toj be{e pre~ekan so najvisoki dràvni~ki i voeni po~esti. 2. Nekrofilskite te`nenija vo makedonskata novokomponirana muzika najdobro se otslikuvaat vo edna pesna koja odi otprilika vaka: "Stani Del~ev vojvoda, pro{etaj niz Makedonija". Strav i uàs. Osven ako ne e prisposobena za dene{niot praznik Zadu{nica. Vo soglasnost so sovremenite tendencii e i prigodnata re~enica na premierot Branko Crvenkovski, izgovorena na govornicata vo Sobranieto deka "i Goce Del~ev imal opozicija". Eve ti! A jas pak celo vreme ìveev vo zabluda deka samo Crnomarov od Bitola e reinkarnacija na Del~ev. Koga Branko me stavi vo misla. Pa i Goce Del~ev znael da se preprava. Samo {to na Branko nekako ne mu odi da se pretstavuva kako "trgovec od Solun". Samo u{te toa ni fali vo bitkata za me|unarodno priznavawe. Zamislete, kako vo "Tabakerata", da izvadi tabakera, ama so izgravirano {esnaesetkrako sonce. Duri toga{ ‡ ja pluknavme rabotata. Da se slu~i nekoe ~udo kako vo nekrofilskata pesna i da pro{eta Del~ev do Ohrid ‡ }e ima {to da vidi. Vedna{ }e si pomisli deka negovoto postoewe nemalo nikakva smisla. Koga }e se vidi sebesi, prepraven vo premier, kako dava sve~en ru~ek na turski biznismeni. 3. Ne daj boè pri pro{etkata niz Makedonija da mu tekne da vleze vo Sobranieto na Makedonija. Duri toga{ }e dobie kriza na identitetot. Koga }e gi vidi negovite naslednici kako vo delo ja sproveduvaat idejata za "svetot kako pole za kulturen natprevar me|u narodite". Cvrsto bev re{en ovoj pat da ne se zanimavam so narodnite zabavuva~i. Ne sakav da mi go spu{tat nivoto na tekstot. Ama, koga vidov deka nitu eden, ama bukvalno nitu eden od "po~ituvanite" pratenici ne se sprotivstavi na gnasotiite izre~eni od eden pratenik od Prilep i ne zastana vo odbrana na integritetot na li~nosta na eden ~ovek, pa makar toj bil minister, makar ne se soglasuvale so negovite potezi, ne moèv da se vozdràm. Ednostavno, iako ministerot za kogo stanuva zbor dosega ~estopati se pojavuval vo "Sakam da

203 kaàm", sakam javno da soop{tam deka me|u onie na koi im se va`ni intrigite, sopstvenite frustracii, kompleksite, nezadovolenite sueti, pove}e otkolku ona za {to se plateni, nema nitu eden za kogo bi go dal glasot. Ako Parlamentot navistina ja otslikuva sostojbata na glasa~koto telo, toga{ te{ko í na ovaa dràva. Jas sepak mislam deka ovie gra|ani moàt da izberat, ako ne popametni, toga{ barem pokulturni i polu|e pratenici.

PRAVNA DR@AVA 27 fevruari 1993

• Izboren slogan: "Prost narod ‡ silna dr`ava!"

1. Najdobar politi~ki poteg za slednite izbori bi bil koga SDSM bi go kandidiral Qubomir Fr~kovski za pratenik vo izbornata edinica vo skopskata naselba "\or~e Petov". Na plakatite so negovata fotografija bi bil ispi{an i izborniot slogan: "Prost narod ‡ silna (pravna) dràva!" Toj ve}e si ima izgradeno slika kako treba da funkcionira demokratijata. Samo treba u{te da mu se pogodi narodot. Kako teoreti~ar po demokratija na privremena rabota vo policija, sigurno na um ja imal onaa anegdota vo koja eden u~enik na filozofot mu zabeleàl deka negovite tezi nemaat nikakva vrska so stvarnosta, a ovoj pak mu vratil: "Dotolku polo{o za stvarnosta"! Demonstracijata na slikata na pravnata dràva pred |or~epetrovci ode{e: red vodni topovi, red palki, red solzavec, red osloboduvawe na glavnata ulica. So svoite prose~ni pedesetina marki plata, kojznae kolku nevraboteni, so kojznae kakvo obrazovno nivo i pod vlijanie na sekojdnevnite stresovi od priznavaweto, preku parlamentot i stravot od vojna, pravnata nesigurnost, pa do toa kolku tankeri so nafta pristignale vo Solun, gra|anite od periferijata na glavniot grad na dràvata ne se vklopija vo zamislenata slika na Vladata. Koj e vinoven za ksenofobijata? Narodot ili dràvata? I dali narodot se bune{e protiv begalcite ili protiv dràvata? 2. Pred nekolku godini Sobranieto na Skopje na estradnata umetni~ka Esma Rexepova í dodeli lokacija vo naselbata Vodno za izgradba na Muzej na narodna muzika so muzi~ko u~ili{te. Mnogu ugledni vodwanci toga{ izlegoa da go spre~at buldoèrot {to treba{e da ja ras~isti lokacijata. Vo peticijata {to be{e potpi{ana od nesudenite sosedi na Rexepova se potenciraa takvi zna~ajni zabele{ki kako {to bea na primer onie deka muzejskoto u~ili{te }e go naru{elo mirot vo naselbata, pa objektot }e bil tri pati pogolem, deka }e se ise~ele 40 drva... Kolku {to me drì se}avaweto, nikoj toga{ ne spomenuva{e rasizam, fa{izam, pravna dràva, solidarnost, nikoj ne donese policija, osven onaa {to sluè{e za obezbeduvawe na revoltiranite sosedi na koi }e im se naru{i mirot

204 so narodna muzika, a solzavecot i palkite se ~uvaa za popogodni gra|ani za gradewe pravna dràva. 3. Denovite {to go potresoa "\or~e Petrov" seriozno ja potresoa i Make- donskata televizija. Neposlu{nite gra|ani ja napadnale ekipata na MTV, go kamenuvale snimatelot i, kako {to ni be{e dramati~no soop{teno na vestite, ja o{tetile skapata oprema. Tuka doa|a vrvot na novinarskiot profesionalizam so istoriskoto predupreduvawe do gra|anite, da prestanat da gi napa|aat ekipite na MTV zatoa {to tie ja povlekle ekipata i nema da izvestuvaat od nastanot. Sigurno i voditelite vo SI-EN-EN upatuvale takvi predupreduvawa koga nivnite ekipi bea zarobeni vo hotelot vo Bagdad. A i onie bezbroj TV ekipi {to ja krstosuvaat Bosna sigurno ispra}aat predupreduvawe do zavojuvanite strani da prestanat da pukaat za da moàt tie na mir da si ja zavr{at rabotata. Kako moè{e istata taa MTV da ne ja àli skapata oprema koga prave{e repor- taì od Romanija koga pa|a{e âu{esku, a sega odedna{ bara mir na ulicite vo \or~e Petrov za da moè da raboti. Kako o~ekuvaat od mene redovno da im ja pla}am pretplatata koga jasno mi stavaat do znaewe: "Ili }e se odnesuva{ kako {to nie sakame za da izvestuvame, ili nie voop{to nema da izvestuvame za tvoeto odnesuvawe!" 4. Ona {to be{e mnogu interesno vo vrska so {trajkot vo REK Bitola e kako sistematski na gra|anite na Makedonija im se servira{e baraweto na rekovci za pogolemi plati, i kako tie vo odnos na drugite vraboteni se gnili kapitalisti. Se podgreva atmosferata vo koja site se svrtuvaat kon {trajkuva~ite od Bitola, demek, vidi gi kolku se nezasitni i bezobrazni, nasproti osnovnata logika: A zo{to nie da nemame kolku niv? Voop{to, najlesno e da se vladee so narodot ako gra|anite me|u sebe se skaraat. Taka, onie koi ne moèle da ja pominat glavnata soobra}ajnica kon Tetovo, koga |or~epetrovci ja blokiraa, im bea luti na demonstrantite. Koga se grade{e deponijata Drisla, biv{iot gradona~alnik vo nekolku navrati se povikuva{e na ìtelite od Aerodrom, verojatno o~ekuvaj}i tie da se stepaat so onie od Dra~evo i Batinci. Koga {trajkuvaa zdravstvenite rabotnici, vladata bavno reagira{e, kako da ~eka{e pacientite da po~nat da se tepaat so svoite lekari. Studen~ica ve}e stana legendaren megdan za prilep~ani i ki~ev~ani. 5. Vo najdobar komunisti~ki stil i ministerot za socijala Ilijaz Sabriu pronajde lek za penziskite fondovi. ]e im zemel na onie so golemi, za da im dade na onie so pomali penzii. U{te da go patentira svojot izum i vo oblasta na platite. Ne e jasno samo kako mislat da go sprovedat noviot zakon za penzisko osiguruvawe, spored koj onoj koj saka da ima pogolema penzija, moè toa da go ostvari ako pove}e odvojuva za fondot. Vo ovaa pravna dràva, koj }e im garantira na tie lu|e deka po triesetina godini nema da se pojavi nekoj nov Ilijaz Sabriu, na kogo ekonomskata logika na Stalin mu e najblisku do sfa}a- wata, pa }e im go odzeme ona {to tie cel ìvot go odvojuvale, vo ime na ednak- vite stomaci i socijalna ramnoteà?

205 6. Idealno re{enie za problemite na penziite e nekoj da gi nagovori penzionerite da {trajkuvaat. Mo`at da blokiraat nekoja ulica. Toga{ na scena stapuva pravnata dr`ava so svoite vodni topovi i solzavec. Garantirano polovinata demonstranti }e izumrat. I ‡ re{en problem.

[IFRA 5/25147 6 mart 1993

• Maslinkite ne odat kako meze so tikve{ka `'ta

1. Po tragata na vesta {to ja objavi gr~kiot opozicionen vesnik "Etnos", deka vo tekot na minatiot mesec do{lo do tajni sredbi na makedonsko-gr~kata granica na relativno visoki funkcioneri od dvete dràvi, "Sakam da kaàm" gi angaìra{e site mo`ni {pionski vrski, za da doznae pove}e detali za po~etokot na pregovorite me|u Grcija i Makedonija. Sredbata bila tolku mnogu tajna, {to duri i nejzinite akteri, potsekretarot vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo na Makedonija Risto Nikovski i penzioniraniot general na Slu`bata za bezbednost na Grcija Nikos Grilakis, nemale poim ni kade se sre}avaat ni dali voop{to se sre}avaat. Kako {to ni javi na{iot gevgeliski {pion, so sektor na dejstuvawe na grani~niot premin Bogorodica ‡ Evzoni, do tajnata sredba do{lo me|u dvete rampi, poto~no vo gr~kiot fri-{op. Glaven izvor na informacii e edna neimenuvana gr~ka kasierka, od neodamna osvestena anti~ka Makedonka so direktno potomstvo od Aleksandar Makedonski, koja na vakov subverziven akt kon svojata dràva se re{ila poradi razo~aruvawe od nevozvratenata qubov od strana na Adonis Samaras. Taa vo svoite obetki vo forma na {esnaesetkrakoto sonce od Vergina imala instalirano kameri i sosema precizno ja snimila sredbata na Nikovski i Grilakis. "Ve~er", ekskluzivno za ~itatelite na "Sakam da kaàm", preraskaùva {to videl na snimkite na razo~aranata kasierka. Nikovski i Grilakis se sretnale vo blizina na gondolite za pijaloci. Kako znak na raspoznavawe edniot nosel mai~ka so kusi rakavi na koja bilo ispi{ano: "I love Lisabon", a drugiot ista takva mai~ka, so natpis "Badinter is the best". Kasierkata kako znak na raspoznavawe nosela mai~ka so ~etiri "S", {to po de{ifriraweto doznavme deka zna~elo "seks, Samaras, suflaki i sirtaki". Pregovorite zavlegle vo }or-sokak vo onoj moment koga Grilakis go prisi- luval Nikovski da kupi {i{e "metaksa". Nikovski bil kategori~en: "Za sî moème da razgovarame, ama za tikve{kata `'ta ne moè da se pregovara". Potoa bila razgledana nacrt-rezolucijata spored koja, vo znak na kompromis, Nikovski

206 moral da se otkaè od kupuvawe danski kola~iwa, zatoa {to sî {to e dansko se sfa}a kako skopska provokacija. Zgora na toa moral da kupi i gr~ki maslinki. Seto toa ve}e e dovolen povod za da se svika vonredna sednica na makedonskoto sobranie so edinstvena to~ka na dnevniot red: Odat li maslinki kako meze so `'ta? Leviot blok nekako }e gi progolta maslinkite, ama nacionalniot, imaj}i gi predvid zagrozenite tradicii na makedonstvoto, ve}e podgotvi memorandum so koj se bara vo nikoj slu~aj da ne prifa}ame maslinki mesto piperki. Albanskiot blok ne prifa}a ni maslinki ni piperki, sî dodeka kowakot "Skenderbeg" ne dobie ramnopraven tretman vo Ustavot na Makedonija. 2. Tekstot na nacrt-rezolucijata na Francija, Velika Britanija i [panija za priem na Makedonija vo OON pod privremeno ime, koj patem nie ne sme go videle i nemame poim kako izgleda, zatoa {to ne sme go primile, a na koj za sekoj slu~aj ve}e dadovme amandmani, ima i del vo koj{to stoi: "Sovetot za bezbednost mu prepora~uva na Generalnoto sobranie da ja primi dràvata ~ie barawe e zavedeno pod {ifrata 5/25147". Zo{to brojot na {ifrata da ne bide i oficijalnoto ime na Makedonija? I onaka na{iot slu~aj e edinstven vo istorijata i }e bide izu~uvan vo politi~kite nauki. Kako Republika 5/25147, na{iot problem od sferata na politikata }e prejde vo sferata na numerologijata. So brojkite barem nema dvosmislenosti. Osven ako Grcija ne tvrdi deka 2 i 2 se ednakvi na 5! 3. Ekskluzivnata vest od sredbata na potpretsedatelot na Vladata Stevo Crvenkovski so generalniot sekretar na ON Butros Gali emituvana na Make- donskoto radio zapo~na so re~enicata deka Crvenkovski vo Wujork polovina ~as, bez preveduva~, razgovaral so Gali. Dali toa zna~i deka, koga }e ni bide javeno deka na nekoja sredba pretsedatelot Gligorov se zadràl vo edno~asoven razgovor so preveduva~, toa e isto kako da razgovaral polovina ~as bez preveduva~? 4. Eden optimisti~ki vic za priznavaweto: Pred Bo`jite porti stoele Francuzin, Amerikanec i Rusin i pla~ele. Pominalo Makedon~e, se soàlilo nad nivnata sudbina i gi pra{alo zo{to pla~at. Amerikanecot rekol: A be, go pra{av Gospod koga SAD }e stanat gospodari na vselenata. Toj mi odgovori deka toa nema da go doìveam. Francuzinot rekol: Go pra{av Gospod koga Evropa }e se obedini, a toj mi odgovori deka toa nema da go doìveam. Rusinot rekol: Go pra{av Gospod koga Rusija }e ima standard kako SAD, a toj mi odgovori deka toa nema da go doìveam. Qubopitnoto Makedon~e si reklo, ajde i jas ne{to da go pra{am Gospod i vleglo kaj nego. Izlegol ‡ bez pla~ewe. Drugive trojca se za~udile {to stanalo i pak vlegle kaj Gospod. Koga tamu ‡ Gospod rida, pla~e, solzi ne zapira. Go

207 pra{ale: Gospode Boè, {to ti stana? A toj im rekol: Ona Makedon~eto me pra{a koga Makedonija }e bide priznata? [to da kaàm, koga toa i jas nema da go doìveam.

FIGURAE VENERIS 13 mart 1993

• Admiralot Bocinov treba da vnimava koga pretsedatelot na Republikata prisustvuva na `enski proslavi

1. Razbudenite erotski ~uvstva kaj pratenicite vo Sobranieto na Make- donija, po opstojnata analiza na pozata pretstavena na plakatot za pretstavata "Evangelie po Juda", stanuva predizvik od prvostepeno nacionalno zna~ewe za Vladata i nejzinite seksualni predispozicii. "ûdo nevideno!", izjavi eden od revoltiranite vernici pred strumi~kiot teatar, komentiraj}i go ona {to go videl na plakatot, verojatno ne moèj}i vo momentot da se seti kakvi sî dejanija se vr{at vrz gra|anstvoto na mladata devstvena dràva. Koristej}i go svoeto skromno iskustvo, Vladata re{i vo javnosta da se pojavi so prvo makedonsko izdanie na "Figurae veneris ‡ 100 pozi vo boja", pod naslov: "Siguren seks ‡ Vnimavaj taka da ostanam nevina". Koristej}i go ekskluzivnoto pravo da objavime del od knigata, ve potsetuvame na gra|anskite pozicii vo koi najmnogu uìvavte: ‡ poza ‡ letna {ema, prva varijanta, nare~ena "Na zadwem sedi{tu moga stokeca", primeneta vo ek na godi{nite odmori koga naftata nerazjasneto se gube{e kon sever; ‡ poza ‡ letna {ema, vtora varijanta, nare~ena "Vlijanie od k'm istok", koga Vladata go otkri isto~niot koridor; ‡ poza "Interplanetarna ekstaza", bazirana na simpatiite vo svetot {to sekojdnevno gi sobirame vo nezapirliviot proces na me|unarodno priznavawe i priem vo OON pod na{eto edinstveno seksualno ime; ‡ poza "Qubov bez interes", ekshibicionisti~ki pogodna za {alterite vo bankite, kade {to se isplatuvaat devizni za{tedi i osobeno devizni kamati; ‡ poza "@olta duwa, zelen bor, imam de~ko od UNPROFOR", ‡ poza "Udri me, udri, tvojot pendrek taka ne`no boli", nosi prednosti za{to moè da se praktikuva na ulica (Kukli{, Radovi{, Bit-pazar, \or~e Petrov...). Po sî ova, navistina za~uduva kako pratenicite dignaa tolku xeva od pozata na plakatot od teatarskata pretstava, a dosega mol~ea. Sigurno im bilo mnogu ubavo. 2. Pod mototo "[to ni e nas gajle, nie ~ekame priznavawe", praznikot na ènata 8 Mart be{e sve~eno i rabotno proslaven. So pesni i ora niz Makedo-

208 nija. Duri i denot na àlost, po povod avionskata nesre}a {to se slu~i minatiot petok, be{e odloèn za vtornik, da ne se naru{i ponedelni~kata zabava. Osven promocijata na eden klub za èni lekuvani od rak, ne slu{navme deka toj den ènite od Makedonija posvetija pove}e vnimanie na svoite problemi. Dali navistina nitu edna ne se seti da go digne glasot protiv silu- vawata {to sekojdnevno gi nosi vojnata vo blizina, re~isi vo na{eto sosedstvo? Dali navistina kaj nas nema uslovi da se organizira nekoj bogat dobrotvoren bal? Dali ne moè{e da se progovori protiv zloupotrebata na decata? Zarem se zaboravi na onie proda`bi na doma{ni rakotvorbi i meseni raboti od koi se sobiraa dobrotvorni prilozi za decata bez roditeli, za begalcite... Zarem na na{ite èni im e tolku lo{o, {to moraat da go ~ekaat 8 mart kako edinstven den koga }e se "izduvaat"? 3. @enite na Skopje na svoeto sobranie vo Domot na ARM, pred desetina dena, go pokanija i pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov. Nego go pri- druùva{e toga{niot na~alnik na General{tabot na armijata general- potpolkovnik Mitre Arsovski. Ve~erta od Kabinetot na pretsedatelot pristigna soop{tenie za ukazot so koj toj go razre{uva i penzionira gospodinot Arsovski od visokata voena funkcija. Nov na~alnik na General{tabot e admiralot Dragoqub Bocinov. Zna~i ‡ moreplovec. A moreplovcite imaat edna stara izreka: "@ena na brod ‡ nesre}a"! Toa mu e dobro predupreduvawe da ne go pridruùva Pretsedatelot koga }e odi da posetuva èni. Moè da zavr{i kako negoviot prethodnik. 4. Milo{evi} povtorno saka da go zafrkne svetot, pa preku negovata ekspozitura vo Bosna, Radovan Karaxi}, predlaga i za onie delovi vo Bosna i Hercegovina koi po "osloboduvaweto" ostanaa nesigurni, da se primeni Venso- viot plan so rozovi zoni, kako vo Hrvatska. Prosto kaàno, toa {to osvoile, osvoile. Za toa {to u{te ne uspeale da go osvojat da gi angaìraat Obedinetite nacii da go osvojat namesto niv. Takov presedan, koga napa|a~ite se nagradeni so za{tita, se slu~i vo Kra- ina. Zatoa, koga Hrvatska re{i da si gi povrati svoite teritorii, be{e proglasena za agresor. A vistinskiot agresor go {titat sini {lemovi.

14 Sakam da ka`am 209 D.O.O. KOOPERANTI 20 mart 1993

• Ne e mala rabota da bide{ vtor od dvajca

1. Toa {to pred desetina meseci se narekuva{e predavstvo, denes ima poubavo ime ‡ kooperativnost. Ve}e utre moè da bide i ‡ herojstvo. Temata e ista: me|unarodno priznavawe na Makedonija. Razlikata e samo vo istoriskata distanca. Sega, koga nastapi op{tonacionalno osvestuvawe deka, za da se preìvee, }e mora da se napravi nekakov kompromis za priem vo OON, malku se razo~arav {to "Ve~er" go izgubi primatot na predavnik na nacionalnite interesi. Takva etiketa ni be{e zalepena u{te vo juni minatata godina, nekolku dena po Lisabonskata deklaracija. I toa samo za eden tekst, koj{to, ako sega se prepe- ~ati, bi bil epten na linija. Na govornicata vo Parlamentot eden pratenik se ~ude{e od kade "Ve~er" ima takva drskost da otpe~ati tolku "grozen tekst". Eden drug pratenik, od koalicijata koja sega ni go zagovara privremenoto ime, ironi~no bara{e da mu dademe podetaqni objasnuvawa za dvojnoto ime na Finska: Finland ‡ Suomi. Visok dràven rakovoditel se posomneva deka sum bil zaveden od vnatre{niot i nadvore{niot neprijatel. Kolegite od drugite glasila toj den izbegnuvaa da me sretnat. Samo kole{kata od "Puls", koja sega isto taka bara kompromis, me napravi puzder srede sobraniskoto bife, obvinuvaj}i me deka poradi moeto ne ba{ naj~isto makedonsko poteklo ne sum imal smisla za nacionalno ~uvstvo, a toa {to sum imal vla{ka ìca zna~elo deka me biva za pazarewe. Potoa slu{av za golemi sumi {to sum dobil od Grcija, a bogami i za besplatni letuvawa na Rodos. Tekstot navistina nose{e naslov "Ako se pazarime, barem da }arime", a vo su{tina idejata be{e nie da go vodime pazarlakot, namesto drugi da go vodat na na{a smetka. Vo taa smisla se zalagavme za pregovori za site pra{awa, vklu~u- vaj}i go i toga{ nedopirlivoto ‡ imeto. 2. Vo me|uvreme ja zagubivme strate{kata prednost vo sporot so Grcija. Platite ni se za nikade, bez razlika {to denovive ni se servira deka od biv{ite jugoslovenski republiki nie sme bile vtori po Slovenija, po inflacija, po stabilnost na valuta, po standard. Od dvajca ‡ vtori! Drugite se vo vojna. Zatoa pak napravivme mnogu ubavi pesni deka imeto ne go menuvame. [to }e pravi{ ‡ site ubavi makedonski pesni se ta`ni. Na imeto se izgradija i mnogu karieri, ne samo estradni tuku i politi~ki i novinarski. A bogami, padnaa i `rtvi. Zo{to mu be{e napravena intriga na Vasil Tupurkovski? Denko Maleski zasluùva{e da bide na tolku gnasen na~in izbrkan od politikata?

210 Kooperativnost ‡ sekako! Utre neka bide i herojstvo. No, {to se slu~uva so odgovornosta? U{te pove}e {to i sega nikoj ne kaùva deka privremenoto ime zna~i oti nekoga{ }e mora da se dobie i postojano ime. Toa na ovoj ili onoj na~in pretstavuva arbitraà. A neli nie arbitraà ne prifa}ame. 3. Kojznae kolku se potreseni ~lenkite na Sovetot za bezbednost otkako go slu{nale poslednoto soop{tenie na VMRO-DPMNE, vo koe ovaa partija veli deka "}e stori sî Republika Makedonija da bide priznata pod svoeto ustavno ime". @ivo sum zainteresiran {to }e stori. I koga misli toa da go napravi. Sega ili vedna{? Ako ve}e go ima klu~ot, zo{to dosega go ~uva{e za sebe? Iluzorna e borbata me|u partiite, sega da se tepaat koja od niv }e si ja pripi{e zaslugata za priznavaweto na Makedonija. Pod ovie uslovi priznavaweto na Makedonija voop{to ne e najslavnata rabota {to moè da se iskoristi za nekoi eventualni izbori. Patem, najnovite istraùvawa na javnoto mislewe pokaùvat deka gra|anite na Makedonija baraat izbori, ama duri po priznavaweto. Ako se misli na priznavawe pod imeto Republika Makedonija, zna~i izbori nema da ima. 4. Vo edna vest od pred nekoj den se veli deka "reìskite karti za benefi- ciran prevoz so èleznicata {to do neodamna vaèa na teritorijata na nekoga{nata SFRJ, vo idnina }e bidat koristeni samo na teritoriite na Republika Makedonija i SR Jugoslavija". Za makedonskite èlezni~ari nema problem. Tie nikoga{ i ne izlegle od Jugoslavija. Ba{ ubavo }e im stoi imeto BJRM@. 5. Spored uredbata na Ministerstvoto za stopanstvo, so koja se saka da mu se stavi kraj na {vercot na cigarite bez platen danok, }e se kaznuvaat ne samo tie {to prodavaat takvi cigari tuku i tie {to kupuvaat! "[to, mi prodava{ evtini cigari!? A ne, }e odam da si kupam dvojno poskapi, za{to jas si ja sakam dràvata!". Koj ni e vinoven {to Vladata ima razli~ni sfa}awa za funkcionirawe na pazarot odo{to gra|anite. [to }e se slu~i ako vo nekoja racija gi uapsat i {vercerite i gra|anite? ]e ostanat samo glavnite bosovi i }e gi proglasat za najdobri menaxeri.

AKLAMACIJA REKLAMACIJA 10 april 1993

• Festivalot "Cvetnici", nova skopska provokacija

1. Biv{ata ve~erovska rubrika Sakam da ka`am, koja ne izleguva{e dve nedeli poradi moe otsustvo od redakcijata, denes i oficijalno soglasno mojata li~na preporaka ostana ramnopraven ~len na sedmata stranica na "Ve~er nedela", so ime za vnatre{na i nadvore{na upotreba "Sakam da ka`am".

14* 211 Povtorniot priem be{e izvr{en v~era popladne po sredno makedonsko vreme so ednoglasno (bez glasawe) ~itawe na tekstot od strana na v.d. glavniot urednik. Sve~enata ceremonija na podigawe na platata e odloèna. Sleduvaat pregovori. 2. Dali denes, nepolni dva dena po priemot na na{ata dràva vo Obedinetite nacii, moète da odgovorite na pra{aweto: Se ~uvstvuvate li, po~ituvani ~itateli, kako biv{i gra|ani na Republika Makedonija? Koga }e zaustite da si odgovorite, }e vi stane jasno kolku glupavo pra{awe vi e postaveno. A glupavi pra{awa ne zasluùvaat odgovor. Toa, pak, {to ne se ~uvstvuvate kojznae kolku sre}ni, iako verojatno i vam vi minale trpki niz teloto koga go slu{navte makedonskiot zbor vo zgradata na OON vo Wujork, ne e za zabeleùvawe. Bez razlika {to sega }e se zboruva za golemi falbi, vie sepak znaete deka nas tamu nî primija i bez ime, i bez zname. Va`no nî primija i edna golema teìna od srceto e padnata. Dràvata go izgubi imeto, ama neka ni e ìva i zdrava Makedonija. (Ova za onie nepopravlivi optimisti koi sî u{te veruvaat deka po privremenoto "obra}awe" nie pak }e se vikame Republika Makedonija.) Nastrana obi~nata ~ove~ka radost, i kako novinari kone~no, po 15 meseci, }e moème da zdivneme po pra{aweto na priemot na Makedonija vo OON. Osobeno koga treba da se napravi vest i koga nema vest. Kako na primer, po~etokot na TV dnevnikot od pred nekoj den, koga ni be{e soop{teno deka "Sovetot za bezbednost odrà neformalna sredba na koja NE SE RAZGLEDU- VA[E nacrt-rezolucijata za priem na Makedonija vo OON. 3. Edna kole{ka od redakcijata v~era go komentira{e na~inot na priem na Makedonija vo OON: "Ba{ ubavo, sega i za maòt mi doma moàm da kaàm deka mi e biv{ ma`". A toa, vo slu~ajov, moè da nosi nekakvi prednosti. 4. Vo belgradskiot nedelnik "Vreme" eden ~itatel vo pismo do redakcijata, koe mi se ~ini deka e so simpatii nakloneto kon Makedonija, opi{uvaj}i go finaleto vo Wujork, veli deka e furiozno i montipajtonsko, pa zafrkavaj}i se so na{eto ~esto prisilno menuvawe na prezimiwata -ov, -i}, -ski, predlaga vo idnina pred na{ite prezimiwa da stoi Pok. Kako ‡ pokoen. Jas na primer bi bil Goran Pok Mihajlovski. Dosetliviot ~itatel veli deka po toa prezime }e bideme lesno prepoznatlivi vo svetot. Kako na primer [kotite so nivnoto "Mek", ili Ircite so "O" pred prezimiwata. Predlogot e mnogu morbiden. Sega koga ve}e vlegovme vo OON glupavo bi bilo da si se vikame Pok. Ta neli tokmu priemot }e ni ovozmoì doprva da ìveeme. Taka barem nî ubeduvaat. Zatoa, ako ve}e sakame po ugled na [kotite i Ircite i nie da bideme prepoznatlivi so dodavka pred prezimeto, da go iskoristime ona prokleto "biv{a" i da si go izbereme zbor~eto" "bev". Kako vi se ~ini imeto "Goran Bev Mihajlovski"? 5. Kako {to doznava "Ve~er" od mnogu informirani diplomatski krugovi vo prestolninata na Biv{oto Kralstvo Grcija, Atina, pokraj ve}e poznatite

212 uslovi koi }e gi postavuva vo procesot na gradewe merki na doverba so na{ata dràva, dodava u{te tri mnogu zna~ajni: Prvo, ukinuvawe na festivalot "Cvetnici", zatoa {to toa e organizirana skopska provokacija. [to bila taa rabota, pet dena da se pee nasproti sme{niot priem bez ime i bez zname!? Vtoro, na konkursot na emisijata "Dobro utro, dobar den", na koj }e se izbira najubavo bojadisano veligdensko jajce, da ne se zemaat predvid jajcata bojadisani vo crveno, pro{areni so {esnaesetkrakoto sonce. Treto, itna obnova na uniformite na ma{kiot del od prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE (se misli na vratovrskite na Tome Stefkovski, Stoile Stojkov, Dragi Arsov, Mitko Anastasovski, so lav~iwata nape~ateni na tkaenina so krajno somnitelen kvalitet, kupeni na improviziranite tezgi od kartonski kutii pred po~etokot na kongresot na partijata vo Prilep, pred dve godini). Za sledniot kongres ‡ vo Solun, Grcite bi im vrzale okolu vratot ne{to poizdr`livo. 6. Ako ve}e Grcite ja razotkrija namerata na organizatorite za petdnevno peewe pod ime "Cvetnici", ne veruvam deka bilo koj vo dràvata ja razbra celta na petdnevnoto karawe vo Sobranieto na Makedonija na tema "Priemot vo OON". Najkonstruktiven del od raspravata be{e posledniot den, koga pretsedatelot Stojan Andov zamina na pauza isklu~uvaj}i gi mikrofonite i go ostavi negoviot potpretsedatel Xeladin Murati da se snao|a so visoko sofisticirana elektronika, bez zavr{en kurs kaj Blagoja Hanxiski ili barem kaj Mihail Panovski. Doktorot po elektronika Hanxiski tvrde{e deka trebalo klu~ za da se pu{tat mikrofonite. Sre}a {to ministerot Fr~kovski ne organizira potera po klu~ot, zatoa {to otkako se vrati Andov objasni deka toa ne bilo potrebno tuku trebalo da se pronajdat tasterite. A ima pove}e tasteri. I posle nekoj }e me ubeduva deka Andov ne bil toj {to pali i gasi vo Make- donija. 7. "Sakam da kaàm" od provereni izvori doznava deka 8 april, denot koga Makedonija be{e primena vo OON, naedno e i rodenden na Vasil Tupurkovski. Ah toj Cile! Pak ne{to im ja zburi~kal rabotata.

213 POZDRAVI‡^ESTITKI 17 april 1993

• Samrakot e barem podobar od mrakot

1. Vo duhot na tragi~nata istorija na ovoj mal i napaten narod, no so golema du{a i gordo dignato ~elo, a vklopuvaj}i se vo ambientot na op{to peewe novokomponirani pesni, vrabotenite vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo ja peat taàlenkata "Edna{ Makedonija vo OON se prima, a nam telefaksot ne ni {tima". Ete zo{to za priznavawata od razno-razni dràvi morame da doznavame preku izve{tai na novinski agencii. Ako imalo eventualno nekoja nota, kominike, kralski ukaz ili, daj boè, predlog za vospostavuvawe diplomatski odnosi, ne moèle da stignat poradi prezafatenost na telefaksot. Zamislete, moèbi tokmu koga Dancite go pra}ale pismoto, linijata bila zafatena od ~estitkata od Mesnata zaednica "@irovnica". Od tolku pozdravi od razni mesni zaednici, ku}ni soveti, dru{tva na biv{i zavisnici od droga i alkohol ‡ telefaksot crkna. A i rezervni delovi te{ko se nao|aat, za{to, neli, i Makedonija nepravedno strada od sankciite kon Srbija i Crna Gora. Ba{ka {to i telefaks-hartijata e skapa, a buxetot za ovaa godina u{te ne e donesen. Poradi seto ova najmnogu }e izgubat gleda~ite na dràvnata televizija. Dnevnikot }e mora da trae pokuso, zatoa {to od programskata {ema }e bide isklu~ena redovnata rubrika "Pozdravi i ~estitki do Pretsedatelot". Namesto toa dobro }e dojde reprizirawe na reportaàta od priemot na na{ata dràva vo OON, so naslov "Dve solzi mi kapnaa". Osobeno onoj del koga Xon Bitov, na ~ist angliski jazik so amerikanski akcent, veli deka toj duri i ìvotot bi go dal za pretsedatelot Gligorov. Vo nedostig na sapunski operi od tipot na amerikanskite "Dinastija" i "Dalas", scenite vo holot na hotelot "Placa Ju En" vo Wujork, so pesni, solzi i razveani znamiwa dobro }e dojdat za plaknewe na o~ite na vrednite makedonski doma}inki. 2. Priemot na Makedonija vo Obedinetite nacii be{e dobredojden i kako skromen prilog za emancipacijata na ènite. Ete, na aerodromot "Skopje" pretsedatelot Gligorov, namesto po~esna ~eta na ARM ili barem ènskiot bataljon policajci na Fr~kovski, go pre~eka po~esen stroj na èni od takanare~enite nevladini organizacii. "Nie ènite Kiro si go sakame", i toa go pokaàa so vrelite bakneì po liceto na pretsedatelot, èlbite za dobro zdravje, a edna duri mu posaka "Da ni ìvee{ 150 godini". Inaku sî funkcionira{e dràvni~ki, kako {to i mu dolikuva{e na sve~eniot ~in. Pred avion~eto se najde i famoznoto kilim~e (ne be{e crveno), nabrzina doneseno od kancelarijata na direktorot na aerodromot, samo {to

214 nema{e zname, nema{e muzika i nema{e vojska. Mala dràvi~ka, malo avion~e, malo kilim~e. A priznavawe ‡ golemo. 3. Rejtingot kaj pone`niot pol moè da mu go naru{i samo Kiro Popovski od Socijalisti~kata partija. Pri izborot na zamenici-ministri vo Sobranieto pratenikot na ovaa partija Branko Arsovski se fale{e deka vo nivnite redovi imalo mnogu èni kompetentni za zamenici-ministri i toj li~no mu predlagal na gospodinot Popovski SPM da kandidira nekoja èna. Nejse, pokraj dvete ministerki, vo Vladata ne vleze druga èna od kontingentot zamenici. Ottuka malku ~udno be{e {to Tomislav Stefkovski bara{e fizi~ki kontakt so kandidatite. A vo negovata prateni~ka grupa ima tri èni, kandidatite ‡ maì, a nitu edna ne pobara fizi~ki kontakt. Bidej}i premierot Crvenkovski re~e deka za takov kontakt treba qubov od dvete strani, reagira{e samo gospo|icata Dosta Dimovska. Taa bara{e barem da gi vidi kandidatite za zamenici-ministri. 4. Vo ramkite na naporite za zapazuvawe na modernite trendovi vo op{testveniot ìvot na na{ata dràva pod mototo "Bilo kade, so pop nasekade", a vo soglasnost so ustavnata odredba deka verata e odvoena od dràvata, na sve~enoto otvorawe na Saemot za medicina vo Skopje me|u prisutnite ima{e i eden sve{tenik. Negovoto prisustvo moèbi ne bi bilo ~udno vo nekoja druga dràva i vo drugo vreme. Me|utoa, koga kaj nas poradi nemawe vakcini se proglasuvaat epidemii, a na pragot od 21 vek od mali sipanici umiraat golemi deca, ministerot d-r Jovan Tofoski vo svojot pozdraven govor moè{e, koristej}i go prisustvoto na popot, komotno da í soop{ti na makedonskata javnost: "Ne berete gajle, va{eto zdravje go ~uva humanitarna pomo{ i ‡ gospod!" 5. Bidej}i o~igledno merkite za gradewe doverba so Grcija }e se svedat na obi~en ala{-veri{ (daj mi ime, zemi zname), kako moj skromen prilog kon makedonskata diplomatija imam ideja za promena na znameto. Ednostavno, od sonceto }e gi izbri{eme {esnaesette kraci i }e ostane samo òlt krug. Mislam deka vo toj slu~aj nema da imame problem so Japoncite, zo{to i tie imaat sonce, na bela osnova, ama nivnoto e crveno. Samo, vo toj slu~aj, ako Japonija so crveno-belata kombinacija se reklamira kako zemja na izgrejsonceto, na{eto òlto sonce bez zraci, na crvena osnova, }e nî pretstavuva kako zemja na samrakot. Mol~i, barem samrakot e podobar od mrakot.

215 SELSKA ^E[MA 24 april 1993

• [pionite se sekade okolu nas!

1. Sudbinskata dilema, kako da se organizira zabavata vo ~etvrtok nave~er, barem za gra|anite na Skopje koi moàt da ja sledat eksperimentalnata programa na "A" Televizijata {to emituva italijanska programa, be{e dali, vo isto vreme koga te~e "Karaoke" so raspeanite Italijanci niz prekrasnite plo{tadi na nivnite gradovi, da se pritisne kop~eto na televizorot i da se gledaat nivnite omileni junaci vo prekrasna sobraniska sala, vo uloga na alapa~i sobrani kaj selska ~e{ma. Prekrasnoto ~uvstvo {to pritoa se ra|a{e kaj sekoj patriotski osvesten gra|anin na ovaa dràva, so samoto soznanie deka nie navistina sme mali i siroma{ni, ama imame dovolno sila, a bogami i pari, da organizirame nekolku vida policii, dava dovolno spokojstvo za zagarantiraniot li~en ìvot, a za pravnata sigurnost {to ja uìvame i~ ne treba da se zboruva. "[pionite se sekade okolu nas", í soop{ti doverlivo Stamena na svojata sosetka Trpana, a ovaa í odgovori: "Znam, maòt mi Traj~e gi ~ita{e izve{taite na Komisijata za kontrola na slu`bata za selska bezbednost". Potoa tajno í raskaà deka vo dokumentite, {to se ~ist original, bidej}i navodno gi nabavil bifexijata Stoj~e, kone~no se gledalo deka pri minatogodi{niot otkup na tutunot najmnogu pari zemal drugarot Koce, zatoa {to sî u{te imal vrski od porano, koga bil pretsedatel na Selskata rabotna zadruga. "Majkata!", se ~ude{e Stamena, pa vedna{ í svetna vo glavata deka Koce vo vesnikot "Tribina" izjavil za nivnoto semejstvo deka bilo frustrirano, samo za da go zabu{i nepravilniot otkup. "[to si glupava!" í re~e Trpana. "Toj re~e deka ste frustrirani oti ja isprativte }erkata vo Skopje na fakultet, a taa vi se vrati trudna." "E, ako saka{ da znae{, mojata @aklina be{e samo malku trudna, a toa í be{e namesteno od tvojot Roberto, zatoa {to nemu mu be{e krivo deka taa uspea da poloì "predvojni~ka" od prvpat", í vrati Stamena na Trpana. Ovaa pak, luta, vedna{ od futata izvadi fotokopija od original lekarski naod i mavta{e so nego, sakaj}i na toj na~in da go privle~e vnimanieto na drugite selani. Ovie, koga ja vidoa raspravijata, vedna{ po~naa da vadat od razni xebovi dokumenti, tapii, video- kaseti, stenogrami i magnetogrami. Taka ubavo se izraskara kraj selskata ~e{ma, za{to doprva vidoa koja doma}inka na koj stopan frlila oko, koj komu kradel od salatkite vo nivata, koj nabavuval dizel za traktor so vrski, koj komu otrul ku~e, taka {to pretsedatelot na mesnata zaednica mora{e da ~eka no}ta debelo da se spu{ti, za premorenite selani da moàt da si odat doma na spiewe. Tie se sepak mnogu seriozni lu|e. Utre ‡ motikite na ramo i site v pole na rabota. 2. "Sakam da kaàm", po dvojni tajni kanali ‡ i od policijata na Fr~kovski i od policijata na Zmejkovski, se dobra do eden super taen dokument pod {ifra

216 "STOP SMOKING"! Po opse`nata analiza na konspirativnite dijalozi vo forma na krimi drama i so ekspertska pomo{ na razni {ifranti i de{ifranti, dojdovme do zaklu~ok deka vo na{i race e dosieto na gospo|icata Dosta Dimovska. Na{ite izvori vo dvete policii ni potvrdija deka spored tolkuvaweto na nivnite stru~waci za angliski jazik STOP SMOKING prevedeno bukvalno na makedonski zna~i ‡ Dosta Dimovska. 3. Nastrana {to po site onie rasfrlawa so dokumenti od doverliv karakter pred celata javnost, i toa od lu|e za koi ni na kraj pamet ne mi padnalo deka bi moèle da gi poseduvaat, normalno e da te fati strav deka vo sekoj moment nekoj moè so nekakov, kojznae kakov list hartija, da te manipulira, sudi i ucenuva. U{te polo{o e {to po onoj cirkus, garniran so listawe bugarski vesnici, navredi od tipot: "gledam organite za sluh vi se dobro razvieni", me|usebni le~ewa na frustraciite so obvinuvawa na drugite deka se frustrirani, vo javnosta se sozdava slika koja govori za nekoj parlament {to ne ~ini. Zna~i, ne deka ne se dobri narodnite ni platenici, tuku generalno ne e dobar Parlamentot! So drugi zborovi: [to }e ni e Parlament? [to }e ni e parlamentarna demokratija? So vakvi pratenici navistina se uriva ugledot na samata institucija ‡ parlament. No, dali toa zna~i deka site raboti i vo idnina, duri i ako se opametime, pa izbereme nekoi popristojni i podobri pretstavnici, }e se re{avaat nadvor od Sobranieto? 4. Glavnata TV yvezda od direktniot prenos od soborniot hram Sv. Kliment Ohridski vo Skopje na Veligden be{e pretsedatelot na Socijalisti~kata partija Kiro Popovski. Negovata pojava so sve}a vo racete moèbi mu donese u{te dva i pol novi izbira~i, ama reakciite slu{nati drugiot den bea mnogu interesni: Prva reakcija: (bez zborovi, samo urlawe od smeewe, so ìvo potsetuvawe na biografijata na drugarot Kiro). Vtora reakcija: "Koga go vidoa nego i najfanati~nite vernici prestanaa da veruvaat vo Boga!" Treta reakcija: "[to ubavo ni be{e vo socijalizmot, sega od ova komunistive ni vo crkva na raat ne moè{ da otide{!" 5. Dokolku se ostvarat pretpostavkite deka novoto ime na dràvata {to ni go tokmat }e bide "Nova Makedonija", i moite kolegi vo vesnikot "Nova Make- donija" }e moraat da razmislat za novo ime. Ako go sledat primerot na dràvnoto rakovodstvo, za po~etokot }e mora da se soglasat so privremeno ime. A toa bi bilo "V~era{na Nova Makedonija". Zna~i, ~itatelite vo sabota }e kupuvaat "Nova Makedonija" od petok.

217 OPERACIJA KORIDOR 1 maj 1993

• Sankcii poddr`uvame, ama od PKB mleko ne se otka`uvame

1. Vo duhot na slavnata tradicija na efikasnoto makedonsko stopanstvo, ~ij stoèr se dràvnite giganti nadaleku poznati po svojata vitalnost i fleksibilnost, koga e vo pra{awe ume{nosta za preorientacija na proizvodstvoto i baraweto novi pazari, so visok kvalitet na proizvodite i navremena isporaka na stokite {to gi zadovoluva strogite standardi na Srbija i eventualno na u{te nekoja pozaostanata isto~noevropska zemja (ako voop{to takvi ostanaa zad nas), ne e ni ~udo {to ve}e ni zdodeaja taàlenkite od ciklusot "@al za Srbija", dlaboko inspirirani od najnovite sankcii protiv Srbija i Crna Gora, koi, koj li |avol nî tera{e da se tepame da vlezeme vo Obedinetite nacii, sega }e morame seriozno da gi po~ituvame. Sekoja nova rezolucija na Sovetot za bezbednost koja gi zajaknuva sankciite protiv Srbija i Crna Gora kaj nas podgotveno se pre~ekuva so reportaì od golemite firmi i so pla~ewe na ~elnite lu|e na kolektivite, inaku gordost na makedonskoto stopanstvo. Taka denovive izleze deka Makedonija pove}e àli za sankciite otkolku samite Srbija i Crna Gora. Pa duri i Vladata odrà sednica, ama od soop{tenieto ne vidovme {to naumila da napravi, tuku samo ni ponudi slika za bezizlezot vo koj }e se najdeme, od tipot "Zapoznaj si ja tatkovinata za da si ja àli{ pove}e". U{te i koga }e se slu{ne re~enicata: "Sankciite }e nî pogodat pove}e nas otkolku tie za koi se nameneti", ti doa|a samo po sebe u{te da po~ne{ da so~uvstvuva{ so osvojuva~ite i da gi soàluva{ vlastite. Za{to, od 30 maj minatata godina, koga stapi na sila Rezolucijata 757, prvata so koja se stegna obra~ot okolu Srbija, do denes Milo{evi} i Karaxi} zapnaa na operacijata "koridor" niz Bosanska Posavina. Na{ite pak, eve re~isi cela godina, sî u{te bezuspe{no rabotat na operacijata "koridor" {to }e ja zaobikoluva Srbija. Ako i po ova ne im e jasno deka sankciite nema da bidat ukinati dodeka Milo{evi} e na vlast, a toa, kako {to stojat rabotite, moè da potrae so godini, toga{ navistina neka si priznaat deka bez Srbija ne moàt da di{at, pa neka gi zameni nekoj {to }e napravi poevtin i pokvaliteten proizvod {to }e moè da zadovoli standardi i nadvor od zatvorenata SRJ. Ako ne, toga{ da im dozvolime i nie da staneme zalo`nici na nivnite soni{ta za golema Srbija. Ne moè od edna strana da se zboruva deka gi poddrùvame site merki na OON za spre~uvawe na vojnata, a od druga strana da ronime solzi {to nema da moème da pieme PKB mleko. 2. Vo denovite koga nagolemo se zboruva{e za voveduvaweto na dosega naj- ostrite sankcii, vo Makedonija na nekolkudnevna turneja gostuva{e yvezdata na srpska novokomponirana muzika, izvesen Xej Ramadanovski. Go promovira{e

218 albumot "Mrak, mrak". Kolku {to se se}avam, u{te rezolucijata od maj minatata godina predviduva{e prekin na sorabotkata so kulturni i sportski institucii od SRJ. Ottoga{ do denes na nekolku turniri, za koi nie tuka se falevme deka bile internacionalni, u~estvuvaa samo reprezentaciite na Makedonija i SRJ. Niz makedonskite teatri i koncertni sali prodefiliraa edno ~udo grupi, peja~i, artisti... Si go pribravme i Bora \or|evi} koj u{te na po~etokot na vojnata vo Hrvatska glasno "srbuva{e" protiv "usta{ite"... Ni gostuvaa i "Elektri~en orgazam", Milena Dravi}, Dragan Stojni}... Eve, sega na golemo se reklamira edna somnitelna "[ovinisti~ka farsa" so Jataganac. Vo situacija koga tezgite za ovie umetnici se sekade zatvoreni, Makedonija ima sila da odvoi nekoja marka (sigurno ne im pla}aat vo denari), kolku da gi odrì vo kondicija. Neka mi se nalutat kulturnite rabotnici, koi, neli, po priroda se kosmopo- liti i ne sakaat zatvorawa. Ne sakam ni jas. Ama, zarem ne im pre~i koga na sekoj agol od Skopje moàt da se zabeleàt plakati na srpski jazik? Zarem niv bi gi primile vo Belgrad da im glumat na makedonski jazik i da im kaùvaat nekakva {ovinisti~ka farsa vo na{a verzija. Zarem ne sakaat vo makedonskite koncertni sali da ja slu{nat Tereza Kesovija, po mo`nost so nekoja pesna za razurnatiot dom vo Dubrovnik? Ili pak da vidat pretstava od Slovenecot To- ma` Pandur?! Da ne zboruvame slu~ajno da í tekne na nekoja albanska grupa od Kosovo da zapee tuka, makar i na svadba. Za Bugarite, po slavnoto tepawe na grobot na Jane Sandanski, ne treba ni da pomisluvame. A Grcija? Taa i taka ve}e pove}e od godina dena ne ni e pole za kulturen natprevar me|u narodite. Tie lu|e tamu, snimat li voop{to filmovi, imaat li TV-drami, znaat li {to e toa rokenrol, glumat li vo teatar? Ili site zaedno rabotat na sproveduvawe na sankciite protiv Srbija, koi nas i kulturno najmnogu nî pogoduvaat? 3. Gospodinot Muhamed Halili, voda~ot na parlamentarnata grupa na PDP- NDP vo Sobranieto na Makedonija, inaku èstok zagovornik na soìtelstvo i ramnopravnost vo na{ata dràva, koja toj si ja ~uvstvuva za svoja (taka postojano istaknuva), na zasedanieto na visokite funkcioneri na KEBS vo Praga be{e ~len na delegacijata na Albanija. Na istoto zasedanie, fala mu na gospoda, prisustvuva{e ìva i zdrava delegacija na Republika Makedonija, koja, patem, toga{ be{e primena i kako posmatra~. I sega... [to da kaàm sega!? 4. Markata raste. Zna~i ima pobaruva~ka. A vo bankite nema denari. Zna~i, gra|anite ne moàt da kupat marki. Toga{, koj e kupuva~ot, za{to o~igledno denarite se na crnata berza. Da ne e toa nekoj {to ja kontrolira primarnata emisija? ...I posle Vladata }e ni se fali deka gi zgolemila deviznite rezervi.

219 TRIO GUSLARI 8 maj 1993

• Dali dene{nite policajci se direktni potomci na Samoilovata garda?

1. [irokata nasmevka na liceto na gr~kiot premier Micotakis, vo momentot koga kako dobredojde na Pale gi prima{e guslite {to kako podarok mu gi vra~i Radovan Karaxi}, vo nikoj slu~aj ne be{e odraz na prefineta gr~ka kurtoazija. Micotakis manifestira{e ìva radost {to, ete, uspea na edno mesto da se sretne so "dru{tvoto" koe go brka celiot svet, a nasmevkata pove}e mu dojde kako kamuflaà na voodu{evuvaweto {to, ete, tokmu toj e sre}niot komu mu se dava istoriska {ansa da se rakuva i cela no} da se druì so pretstavnicite na nebeskiot narod. Sega ve}e e kompletirano trioto guslari: ]osi}, Milo{evi} i Micotakis, izve`bano da odgusla edna dolga, juna~ka pesna vo koja se veli~a heroizmot na psihijatarot {to go ubi Saraevo i potoa go povede svojot golorak narod da gi brani svoite vekovni ogni{ta, seto toa odvreme navreme prekinuvano od suroviot svet koj ne ja razbira pravednata borba za golema Srbija. Vo to~no odredeni vremenski intervali, prviot guslav ]osi} }e ja odloì guslata nastrana i }e odrì krajno miroqubiv govor vo koj na branitelite na svoite ogni{ta }e im veti pomo{ do krajnata pobeda (ostanaa u{te samo ~etiri muslimanski gradovi za ~istewe) i kosmopolitski }e izvika deka kade {to postoi srpska ku}a i srpska niva, tamu e i srpskata dràva. Sega, {to moè siroma{kiot Micotakis u{te da stori za da gi spasi svoite prijateli. Moèbi, da go preseli {tabot od Pale vo nekoe letuvali{te na Egejskoto More. Taka Karaxi} bi bil pod direktna za{tita na NATO. Nastrana {to prestojot vo hotel bi im do{ol kako prodolùvawe na borbenata tradicija. Ubivaweto na gra|anite na Bosna i Hercegovina po~na tokmu od prozorcite na saraevskiot "Holidej in". A i gospo|icata d-r Biljana Plav{i}, son~aj}i se na nekoja plaà, }e moè vo spokojstvo da ja planira populacionata politika na srpskiot narod. Taa ve}e se proslavi so izjavata: i {est milioni Srbi da izginat, pak }e ostanat dovolno da formiraat dràva. Nastrana {to vo Grcija }e ima podobri uslovi da si ja obnovuva garderobata i nakitot. [to se belgradskite butici vo odnos na buticite od Atina? 2. Koj e najdobriot na~in so koj bosanskiot pretsedatel Alija Izetbegovi} }e mu se zablagodari na Micotakis za griìte {to toj gi pokaà za negovata dràva, koja, neli, ja prizna i Evropskata zaednica ~ija po~ituvana ~lenka e i Grcija? Bi moèl, na primer, da odrì govor vo parlamentot na turskata republika Severen Kipar. 3. Sî u{te ne mi e jasno zo{to pretsedatelot na Makedonija Kiro Gligorov tolku insistira da se sretne so gospodinot Micotakis. Kako prvo i prvo ‡ {to

220 }e mu podari? Nie nemame gusli. Treba da mu dade tapan. Ili barem ra~ki od tapan. A moè i zurla. I onaka Micotakis saka da se due deka e nekakov balkanski Miteran. Samo, u{te pogolem problem e {to vo na{ava dràva ne moè da mu se najde doma}in {to }e mu bide dostojno nivo. ôvekot izbira dru{tvo. Najdobro se ~uvstvuva me|u voeni zlostornici. 4. V~era se slave{e Denot na policijata na Republika Makedonija. Vo soop{tenieto {to go dobivme od Ministerstvoto za informacii ni be{e nabeleàno deka "odbeleùvaweto na ovoj den e vo funkcija na AFIRMATIV- NO-PUBLICISTI^KI prikaz na ostvaruvawata i rezultatite vo MVR". E, sega, bidej}i ova e prva proslava na 7 maj, redot e i nie AFIRMATIVNO- PUBLICISTI^KI da se osvrneme na praznikot na policijata. Zo{to tokmu 7 maj? Zatoa {to za vreme na odrùvaweto na Smilevskiot kongres od 2 do 7 maj 1903 godina bila organizirana narodna selska milicija koja go obezbeduvala seloto. Bidej}i toga{ sî u{te postoela Otomanskata imperija, toa bile za~etocite na prvite makedonski paravoeni organizacii. U~esnicite vo aferata "Sina ptica" od april minatata godina, koga si ode{e jugoslovenskata armija od Makedonija, ne znaej}i go ovoj podatok, za xabe se izraduvale deka tokmu niv }e gi zemat da gi slavat vo idnina. Tu, majkata, kako ne im tekna da se vratat u{te ponazad, vo vremeto na Samoil? Moè negovite policajci bile tokmu onie oslepeni vojnici na koi im ostavile po edno oko! Zna~i, nekoi od dene{nite policajci, {to ne gledaat kogo tepaat, se nivni direktni potomci. 5. Bidej}i vo Makedonija sî funkcionira besprekorno, vlastite i Parla- mentot nemaat so {to da se zanimavaat, pa sega rabotat na finesite na blagodet- noto ìveewe. Fale{e u{te obvrskata idnite sopru`nici zadolìtelno da odat na psiho-test vo bra~no sovetuvali{te pred da re{at da se zemat. Inaku, bez potvrda, mati~arot nema da gi registrira. I gra|anite na SAD imaat rigorozni administrativni proverki pred sekoe stapuvawe vo brak. Arno ama, ako sakaat da mu izbegaat na zakonot, tie si go imaat Las Vegas. A vo Meksiko pak taa formalnost moàt da ja zavr{at bez "hartija", ako vo toa ne se smetaat dolarite. Ete edna razumna pri~ina zo{to ne treba da gi zaostruvame odnosite so sosedite. Kako vi izgleda idejata da se ven~ate vo Vrawe? Ili vo Petri~? Ili vo Kor~a? A vo Solun? Dodeka ne se izgradat merkite na doverba ‡ nema {ansi. Samo, {to pravime ako mladata e ve}e vo osmi mesec!?

221 BEZBOL- IGRALI[TE 15 maj 1993

• Slobodan Milo{evi} ‡ kandidat za "Nobelova nagrada" za mir

1. Dobra no}, Ameriko, kade i da si! Preventivno! Vo Panama, Granada, Kuvajt, Somalija, Filipini, Makedonija... Najprvin portparolot na Belata ku}a, gospo|ata Didi Maers, navesti deka Amerikancite planirale da ispratat trupi vo Makedonija za da se spre~i pro- {iruvaweto na konfliktot vo biv{a Jugoslavija kon jug. U{te nema{e dovolno vreme da se po~ne so {pekulacii, pa i so obidi za demanti, kakvo {to be{e ona na amerikanskata ambasada vo Belgrad, koja pobrza da re~e deka takvo ne{to bilo "istreseno od rakav", ve}e samiot pretsedatel na SAD Bil Klinton vo îkago ja izdade dràvnata tajna, izjavuvaj}i deka amerikanskata administracija navistina razmisluvala na temata "Trupi vo Makedonija", pa duri i ja spomena i brojkata od 700 vojnici. Dràvniot sekretar na SAD Voren Kristofer potvrdi deka ima takvi razmisluvawa, ama deka za toa sî u{te ne bila donesena kone~na odluka. Kone~no i pretsedatelot na Makedonija Kiro Gligorov po vra}aweto od Wujork izjavi deka od nas nikoj oficijalno ne pobaral dozvola za takvo ne{to, a i nie oficijalno ne sme go barale toa. Ne se se}avam najdobro. Dali vo soop{tenieto po posetata na senatorite od SAD, ostvarena neodamna, me|u koi ima{e i stru~wak za voeni pra{awa, pi{uva{e deka rakovodstvoto na dràvata so niv vodelo oficijalni ili neoficijalni razgovori? I vrz osnova na koi izvori dobro informiranite novinari vo dobro informiranite glasila u{te pred nekolku meseci najavuvaa: "Amerikancite doa|aat!"? A i toj Bil Klinton go smetavme za seriozen dràvnik. Kako moè da si dozvoli sedumstotini amerikanski gra|ani da gi ostavi neza{titeni pod vlijanieto na makedonskata stvarnost. ]e gi inficirame lu|eto, pa ete ti, posle ostvaruvawe na onaa legendarna pesna za Amerika i Anglija {to }e stanat proleterski zemji. 2. Pred izvesno vreme ja sledev reportaàta od turnir vo mal fudbal na koj u~estvuva{e ekipata na UNPROFOR vo Makedonija. I mnogu se izraduvav deka na{ata ekipa na Ministerstvoto za odbrana gi "tepa{e" gostite. Koga se znae deka me|u unproforcite se i Dancite, a tie se evropski prvaci vo fudbal, zadovolstvoto e u{te pogolemo. Slu{am, sega ekipata na Ministerstvoto za odbrana trenira bezbol. Da moè uspe{no da im parira na Amerikancite. Samo, kade }e najde tolkava povr{ina za bezbol-igrali{te? Toj {to nema da uspee da ja vrati topkata so palkata, rizikuva da ja propu{ti preku granica. Ako otide vo Grcija, ete gi

222 grani~en incident i zapirawe na pregovorite za gradewe doverba. Ako otide vo Srbija, [e{eq }e ni pu{ti od tie, raketite, za{to }e misli deka nie ja poddrùvame intervencijata protiv bosanskite Srbi. Ako otide vo Bugarija ‡ gotovo, nema vra}awe. Top~eto za bezbol }e bide krunski istoriski dokaz deka Bugarite go otkrile bezbolot u{te pred da ja otkrijat Amerika. Odleta li top~eto vo Albanija, ete ti u{te edno veto vo KEBS poradi kr{ewe na ~ovekovite prava na Albancite vo Makedonija, voznemireni od fiju~eweto na bezbol-top~iwata nad nivnite glavi. Kutrite amerikanski vojnici. Tolku li ne moèa da najdat nekoja pomalku problemati~na zemja za preventivno da dejstvuvaat? 3. Ako i po v~era{niot Sesrpski sobor vo Centarot "Sava" vo Belgrad nekoj si ima iluzii deka Golema Srbija, sostavena od site srpski zemji, kako {to miluva da kaè ideologot Dobrica ]osi}, kone~no ne dobi i legitimitet, toga{ navistina ne znam {to u{te treba da mu tekne na Milo{evi} (a sî {to mu teknuva, za àl, i ostvaruva), za kone~no da ni stane jasno deka, dodeka dvajcata teraat po Memorandumot na SANU, nas ni Amerikancite ne nî spasuvaat. Za srpskata opozicija, pak, i~ ne vredi da se razmisluva, koga Vuk Dra{kovi}, pred dva dena, vo ~etni~koto svetili{te na spomenikot na Draà Mihajlovi} na Ramna Gora izjavuva deka "na{ ideal, a nie i }e go ostvarime, e pod eden pokriv i Makedonija i cela Bosna i krainite". Samo {to do toj ideal nemal namera da dojde so vojna, omraza i etni~ko ~istewe. Kako verojatno ima na um Milo{evi}, koj denovive doìvuva nevidena transformacija od satana i gospodar na vojnata vo angel i mirotvorec. Kolku e sme{na Evropa, osobeno vo igrata za zapirawe na vojnata vo biv{a Jugoslavija. Nema da me za~udi ako za nekoja godina na nekoj samit na Evropskata zaednica, po inicijativa na Grcija, go predloàt za kandidat za Nobelovata nagrada za mir. 4. U{te eden mudar i promislen politi~ki poteg na Vladata, vo naporite za usoglasuvawe so nametnatoto dopolnitelno ime "biv{a ... itn...", e v~era{- noto namaluvawe na cenata na telefonskiot impuls za Srbija i Crna Gora. Po nevideniot grabe` na PTT, po o~iglednata odgovornost na Vladata za toa (bidej}i dozvoli nejzinoto javno pretprijatie namesto so dràvni da se moder- nizira so pari na gra|anite, nebare se raboti za samopridones), po sme{nite objasnuvawa za golemite smetki i tragikomi~nite objasnuvawa na odgovornite "po{tari" deka vo na{ interes e pomalku da zboruvame, za da imame soliden telefonski soobra}aj, Vladata edinstveno {to uspea da prokniì, kako soodvetna reakcija kon bezobrazniot monopol, e da ja namali cenata na impulsot za SRJ od 18 na 9 denari. Za Slovenija i Hrvatska sî u{te se pla}a 30, za Albanija i Bugarija 20, za Grcija 25 denari. Samo onie koi komuniciraat so Srbija }e bidat privilegirani. Pred nekolku dena, vo Ohrid, na u~esnicite na ministerskata sredba me|u Bugarija, Makedonija i Albanija, na koja prisustvuvaa i diplomatskite prets-

223 tavnici na Italija i Turcija, im se dele{e propaganden materijal na ~ii korici pi{uva "Ohrid ‡ Jugoslavija". @eleznicata, kako pretprijatie koe ne veruvam deka ne e pod nekakva Vladina kontrola, sî u{te na vagonite go ima ona "J@". A i re`iskite karti za popust na teritorijata na Makedonija, Srbija i Crna Gora. Pa, toga{, komu treba da mu se lutime za ona glupavo "BJRM"? Na Grcija!?

DR@AVA (...) 22 maj 1993

• Vo ramkite na merkite za gradewe doverba so Grcija mom~iwata od Bitola }e moraat da se zakalu|erat

1. Amerikanskiot visokotiraèn dnevnik "Asahi cajtung", blizok do Klintonovata administracija, povikuvaj}i se na spogodbata za dobrososedstvo i nenapa|awe so "Ve~er dejli", po super tajni kanali, preku upatstvata za upotreba na humanitarnata programa "EKO", í go dostavi na rubrikata "Sakam da kaàm" tekstot na nacrt-spogodbata me|u Republika Grcija i Republika (...), koj kopretsedava~ite na konferencijata za biv{a Jugoslavija Vens i Oven im go ponudile na dvete zainteresirani strani za razmisluvawe. Ekskluzivno Vi prezentirame najzna~ajni delovi od spogodbata: ^len 1: Republika Grcija i Republika (...) se spogodija dràvata {to sega go zloupotrebuva imeto "Trito~ki" vo idnina da go upotrebuva za sekakva oficijalna upotreba imeto (!?). Republikata "Izvi~nik pra{alnik" se obvrzuva i ponatamu da se odnesuva zbuneto, na toj na~in opravduvaj}i go imeto {to í e dadeno. ^len 2: Gra|anite na (!?) se obvrzuvaat deka, iako po definicija treba sekoga{ da bidat za~udeni i zbuneti, vo idnina nema da se ~udat za koi mesta vo Egejska Makedonija stanuva zbor koga }e gi sretnat imiwata: "Edesa, Florina, Kastorija, Tesaloniki"... Decata vo u~ili{te }e u~at deka i Goce Del~ev bil potomok na Filipos, bidej}i bil roden vo Kilkis. ^len 3: Republika Grcija, od svoja strana, }e se trudi da se obiduva da pravi napori kolku {to e mo`no da vlijae vrz prodava~ite na maslinki na po~etokot na ulicata Ignacija vo Solun, koga }e im merat na kupuva~ite so izgradena merka na doverba od dràvata (!?) da ne im kradat presmetuvaj}i im od salamurata. ^len 4: Gra|anite na Bitola vo idnina }e go koristat vo oficijalna upotreba imeto "Monastiri" koga zboruvaat za svojot grad. Op{tinskoto sobranie, koe neodamna donese odluka da ne se pla}a pretplata za programata na MRTV, }e donese odluka za zadolìtelna pretplata na TV stanicite "Mega" i

224 Antena". Za da se za~uva makedonskoto kulturno-umetni~ko nasledstvo, za vnatre{na upotreba sî u{te }e moè da se pee pesnata "Bitol~anki ‡ qubovxiki". No, za da se usoglasi so novoto ime Monastiri, site bitolski mom~iwa }e mora da preminat vo kalu|eri. ^len 5: Republika Grcija }e se obiduva da nastojuva na svoite gra|ani da im prepora~a, koga }e si gi ladat nozete na bregot na Beloto More, da ne pliskaat mnogu niz vodata, za da ne ja potopat flotata tankeri na Republika (!?) koga tie }e se dviàt od i kon bescarinskata zona vo solunskoto pristani{te vo dolniot tek na rekata Aksios. ^len 6: Dogovorot stapuva vo sila na denot koga }e se razmenat ratifikaci- ite, koga ludiot definitivno }e go zezne zbunetiot. Koj e lud, a koj zbunet, }e ocenat posrednicite Vens i Oven. A Badinter moè da si pukne od maka. 2. @iva sre}a {to ministerot Tu{e Go{ev gi povle~e izmenite na Krivi~- niot zakon, spored koi treba{e "toj {to }e ja izloì na poruga Republika Make- donija, nejzinoto zname, grb ili himna, pretsedatelot na Republikata, Sobranieto, Vladata, vooruènite sili i pretsedatelite na Sobranieto i na Vladata vo vrska so vr{eweto na nivnata funkcija" da se kazni so zatvor do tri godini. Kako trgna rabotata vo pregovorite so Grcija, osobeno so licitiraweto na ponudite od tipot "zname za ime", ako se usvoe{e vakov zakon, }e mora{e da odleàt po tri godini zatvor site {to go spomenuvaa znameto kako predmet na otstapka od na{a strana. Samo, Vladata povle~e pravilen poteg. Ne e luda samata sebe da si se kazni. 3. Inaku, od imeto na site novinari vo Makedonija, si davam za pravo da go pofalam principot na informirawe {to besprekorno funkcionira{e za celo vreme dodeka traeja pregovorite vo Wujork. Vrskite so Atina bea besprekorni, pa taka od gr~kite novinari doznavavme sî {to ni be{e potrebno. Vo takvi uslovi na koordiniranost na pregovara~kata ekipa vo Wujork, vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo i vo novinskite ku}i, koi nestrplivo go ~ekaa vra}aweto na Stevo Crvenkovski, kako prvoklasna senzacija odekna vesta emituvana vo posledniot dnevnik na Makedonskata televizija, spored koja na{ite kolegi "povikuvaj}i se na "kontrolata na letawe na skopskiot aerodrom" doznale deka Crvenkovski si do{ol doma. Prikaznata e u{te pointeresna ako se znae deka golemata televizija trgnala po stapkite na malata privatna stanica "A-1", ~ij{to glaven izvor bile mehani~arite na vladinoto avion~e. [to ti se vika sovremeno sfa}awe na institucijata "odnosi so javnosta"!? Nie pak tokmu taa ve~er zataivme. Nas obi~no nî informiraat ~ista~kite, koi samo koga doa|a nekoj "golem" gi praznat pepelnicite vo aerodromskata sala. No}ta koga pristigna Stevo na{iot izvor ne be{e na smena. 4. Perspektivite na ìvotot {to se otvoraat po donesuvaweto na Zakonot za garancija za deponiranite devizni vlogovi vo ovaa i narednata godina, se tolku svetli ‡ do tuka biduva! Svoite devizi gra|anite }e moàt da gi podigaat

1513 Sakam da kaàm Sakam da kaàm 225 ili za lekuvawe vo stranstvo, ili za umira~ki i svadbi, ili za patuvawe vo prekuokeanskite zemji, ili pak ako se socijalni slu~ai (za niv do 100 marki). Zna~i, ako imate mnogu pari na kni{ka i sakate razumno da gi iskoristite, dràvata vi prepora~uva seriozno da se razbolite, po mo`nost i da umrete (na rodninite }e im isplatat do iljada marki) ili pak da fatite xenem, preku trista moriwa i petsto okeani, {to podaleku od ovde. Vi ostanuva i ~etvrtata varijanta. Stapete vo brak so nekogo. Ako ve}e edna{ ste ja zavr{ile taa rabota, probajte vtor, tret ... pat. Vo toj slu~aj vedna{ stanuvate socijalen problem i pak vi sleduvaat po 100 marki za preìvuvawe. Koj veli deka mora da se umre?

BLIZOK ZAPAD 29 maj 1993

• Pesna za ubavata i bogata Nata, koja se vqubila vo siroma{noto Makedon~e

1. Sosema neo~ekuvano za site, osven za decata na koi u{te pred nekolku meseci sî im be{e jasno kako den, ovaa nedela na prvoto mesto na prvata neizvesna makedonska top-lista, blesna hitot "NATO, NATO, moe zlato, ba{ bi sakal jas", vo interpretacija na novata yvezda, voeniot minister Vlado Popovski. Kompozicijata na svetski proslaveniot saksofonist Bil Klinton, vo aran`man na grupa amerikanski senatori vo poseta na Kiro Gligorov, za mig gi osvoi srcata na gra|anite na Makedonija. Tekstot na pesnata sî u{te oficijalno ne e pristignat, pa na eurofi~nite koncerti {irum Makedonija ‡ ramnopravna ~lenka na OON ‡ publikata go pridruùva intrepretatorot so "Tra, la, la..." So ovaa tralalajka Makedonija }e se pretstavi na sledniot festival za izbor na pesna na Evrovizijata. Podgotovkite za {to podostoen nastap, so qubovnata elegija za ubavata i bogata Nata, od amerikansko poteklo, koja se vqubila vo siroma{no Makedon~e ("Zemi mom~e Makedon~e, pa da vidi{ {to e raj"), zapo~naa u{te sega. Za da ni bide doìvuvaweto kompletno, vokalniot solist Vlado Popovski }e go pridruùva voklana grupa, po mo`nost ènska i od opozicijata. Vo najtesniot krug na izbor se vlezeni pretstavni~kite na VMRO-DPMNE, koi, poznati po svoite zapadni pogledi na svet, prvi padnaa vo trans, ne ~ekaj}i go Popovski da ja zavr{i i prvata strofa. Nivnoto "tra, la, la..." kako pridru`ni vokali }e í dade na kompozicijata osobeno radosna notka, simboli~no pretstavuvaj}i ja radosta koja site nas obilno }e nî zaplisne vedna{ {tom }e bide ukinato embargoto za snabduvawe so oru`je i vedna{ {tom celokupniot dràven buxet }e go prenaso~ime za kupuvawe na levoto krilo od borbeniot avion ‡ prven~e na makedonskite vozduhoplovni sili.

226 Nie otsekoga{ sme bile svrteni kon Zapad. Ottuka, ima li ne{to pologi~no otkolku da gi sledime potezite na Albanija. A i za doa|aweto na amerikanskite trupi vo Makedonija nema nikakvi formalni pre~ki. Nie vedna{ ja priznavame nezavisnosta na SAD i podgotveni sme {to e mo`no poskoro, koga }e go na~ekame vistinskiot moment, da im predloìme da vospostavime diplomatski odnosi. Kolku da ne ni zabeleùva svetot deka sme gi stavile pod protektorat. 2. Deka Albanija ni e siguren primer, svedo~i i prikaznata za privatizacijata. Od site isto~noevropski dràvi koi go napu{tija komunizmot (barem verbalno) u{te samo Albanija i nie nemame zapo~nato so privatizacija. Voop{to ne e interesno da se pi{uva na ovaa tema. I pokraj site nejasnotii {to se pojavija na po~etokot na parlamentarnata sesija za Zakonot za privatizacija, osobeno {to parlamentarcite se izme{aa, pa ne znae{ koj e pozicija, a koj opozicija, koj lev, a koj e desen, edno e sovr{eno jasno: Donesuvaweto na zakonot go sopira novata parlamentarna grupa pod imeto ZDO. Zdruèna direktorska opozicija. 3. Prvo se javi gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Mihalis Papakon- stantinu so obvinuvawe deka Makedonija gi kr{i sankciite kon Srbija i Crna Gora, verojatno teraj}i ja vodata na vodenicata na lord Dejvid Oven, koj pred toa izjavi: "Zemjite, osobeno sosedite na Srbija i Crna Gora, rizikuvaat da bidat podvedeni pod sistemot na sankcii dokolku ne go po~ituvaat embargoto vovedeno protiv Srbija i Crna Gora". Potoa {efot na posmatra~kata misija na KEBS go poseti premierot Branko Crvenkovski da go predupredi na zadolìtelnosta od po~ituvaweto na sankciite, na {to premierot, spored soop{tenieto od negoviot kabinet, izjavil deka "Makedonija }e gi po~ituva sankciite iako tie pove}e }e nî pogodat nas otkolku Srbija i Crna Gora"(!?) Den potoa, vo udaren termin na dràvnata televizija, vo kontaktnata programa, eden direktor na mnogu poznata makedonska firma izjavuva: "Sre}a na{a {to NE gi po~ituvame sankciite, inaku ‡ gotovi sme". 4. Baukot na sidata kruì niz Prilep. Ovoj pat gra|anite na gradot heroj pak se razo~arani, za{to sepak ne se prva pu{ka. Prviot slu~aj na sida im go zede Skopje. Zatoa sega rabotat na intenzitetot na intrigite. A spored izve{taite {to stignuvat ottamu, prilep~ani nebare se zasrameni {to tokmu vo nivniot grad otkrile sida. Kako da e Prilep nadvor od svetot. Ba{ka, i~ ne mi e jasno zo{to se tolku v~udonevideni. Koj im e vinoven koga sekoj vtor zbor im e: "Ebago"? I toa ‡ bez za{tita. 5. Prekrasnoto ~uvstvo da go pre~ekaat pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov na vra}aweto od Rim go imaa nekolku stotici patnici zatvoreni ~etiriesetina minuti na plus 40‡50 stepeni vo zadu{livata aerodromska zgrada na aerodromot "Skopje". Po merkite na protokolot li, na policijata li, siro-

15* 227 ma{kite patnici ne smeeja nosot da go izvadat niz vleznite vrati na zgradata, a kamoli da prope{a~at do svoite avtomobili na parkingot. Policijata go is~isti parkingot od sî {to mrda i site gi zatvori da pa|aat vo nesvest, dodeka ne sleta dràvnata delegacija, dodeka ne dade izjava, dodeka ne gi rastovarija kuferite i dodeka ne si zaminaa kon gradot. Sî mi se ~ini deka Fr~kovski ova namerno go napravil, za da ne glasaat za Andov onie patnici koi moraa ~etiriesetina minuti da uìvaat vo tropskite gore{tini i vo mirisot na potta i soble~enite ~evli. Ili pak direktorot na aerodromite Zoran Krstevski smislil dobar na~in za zgolemena potro{uva~ka na osveìtelni pijaloci vo aerodromskoto bife? Kako i da e, ~etirite avioni na aviokompaniite koi vo toa vreme docnea za poletuvawe, poradi pre~ekot na Andov, sega barem znaat kade da se obratat za kompenzacija na kaznenite penali {to moraat da im gi pla}aat na tu|ite aerodromi poradi docneweto. Neka í ispratat smetka na dràvata. Ili, barem Zoran Krstevski neka im odbie od dolgot kon skopskiot aerodrom. Toa moè da se sfati duri i kako partiska po`rtvuvanost kon svojot lider.

LETNA [EMA 5 juni 1993

• Ohrid ‡ pristojno mesto za dale~insko vr{ewe na dr`aven udar

1. Zo{to pretsedatelot na Republika Makedonija Kiro Gligorov ne se sretna so srpskiot pretsedatel Slobodan Milo{evi} vo Skopje? Obi~no, koga se saka da se dade zna~ewe i oficijalnost na dràvata, sli~ni pretsedatelski sredbi se organiziraat vo glavniot grad, kade {to e sedi{teto na parlamentot i vladata. Se vnimavalo na site elementi na posetata na uvaèniot gostin, bidej}i toj za na{ata dràva, koga odi kaj svoite prijateli vo Grcija, go upotrebuva imeto "Skopje". Ohrid e izbran za da nema zabuni. Kako }e raportira na Mico- takis? Deka bil vo poseta na Skopje vo Ohrid!? 2. Agresivnata turisti~ka propaganda na makedonskite prirodni retkosti i ubavini, vo presret na sezonata na godi{ni odmori, zapo~na so reklamniot spot, snimen po principot "slika bez ton", so prekrasen pogled na Ohrid i ezeroto od balkonot na vilata "Biljana". Mirnata du{a slovenska na gostinot od Belgrad, stopena vo ambientot na centarot na slovenskata pismenost i kultura, go prikaùva na{iot najpoznat turisti~ki centar kako idealno mesto da se izvr{i teledirigiran dràven udar. Osven toa, miroqubiviot pu~ist od Belgrad e pasioniran qubitel na stari gradovi so bogato kulturno nasledstvo, koi zgora na sî se i pod za{tita na UNESKO. Toa barem toj ne treba da go dokaùva. Ete mu go Dubrovnik, vo Hrvatska, kako najcvrst dokaz.

228 Ohrid ne e samo interesen za kus odmor. Kojznae, moèbi Milo{evi} tolku mnogu go bendisal, {tom vo nego si doletuva koga }e mu tekne i bez najava, kako da si odi vo rodniot Poàrevac, pa re{il da si odbere plac za vila. [to znae{ {to nosi ìvotot? Moèbi }e uspee nekako da go nagovori pretsedatelot Gligorov da ne povikuva amerikanski vojnici, koi }e mu go rasipuvaat pogledot kon Grcija, pa koga }e dojde vreme da mu go otstapi mestoto na [e{eq, }e si se preseli vo Ohrid. Taka moè da smeta na na{eto gostoprimstvo. Samo {to, sega-zasega, sî u{te ne sme re{ile dali }e davame azil na voeni zlostornici. 3. Besplaten mal oglas: "Zaradi nepo~ituvawe na roditelskiot avtoritet, neposlu{nost i arogant- nost, so te{ko srce se otkaùvam od moeto sakano i drago ~edo, koe go izrasnav so svoi race. Site dolgovi napraveni na smetka na moeto ime ne gi priznavam." Potpis: razo~aran i navreden roditel Dobrica ]osi}. P.S. Slobo, sine, vrati mi go Memorandumot". 4. Ako baba laè, trap ne laè. Kolegite od privatnata TV stanica "A1" zav~era popladne uspeaja, vo isto vreme dodeka go snimaat amerikanskiot senator Karl Levin kako na makedonsko-srpskata granica gi slu{a pretstavnicite na KEBS i UNPROFOR koi mu velat deka makedonskite grani~ni organi ne go po~ituvaat embargoto kako {to treba (toa i ne mora{e da mu go kaàt, toj sam ja vide kolonata kamioni), da go do~ekaat i potpretsedatelot na Vladata Jovan Andonov, koj so policiska pridru`ba se vra}a{e od poseta na Srbija. Kojznae, moèbi po nekolkukratnoto davawe ostavki i nivno povlekuvawe, pretsedatelot na Vladata Branko Crvenkovski mu dozvolil na nezadovolniot potpretsedatel malku da go razraboti koridorot "sever ‡ jug". Samo, {to }e pravime ako Grcija povtorno, kako vo letoto minatata godina, go iskoristi ova za da ni ja blokira naftata? Dali i sega, kako i toga{, }e se povikame na Andonov da ni go otkriva isto~niot koridor? I dali pak }e ni go pretstavat kako nacionalen spasitel? 5. Prijaten anga`man pred letnite odmori v~era ima{e i ministerot za zdravstvo Jovan Tofoski. Kako po obi~aj, toj be{e na aerodromot "Skopje" kade {to ja primi pratkata so humanitarna pomo{ od Velika Britanija, {to sve~eno i oficijalno mu ja predade ministerot za nadvore{ni raboti na Obedinetoto Kralstvo Daglas Herd. Te{ko mu na zdravstvoto, a bogami i na dràvata, koja, eve, ve}e vtora godina se snabduva so humanitarni paketi. Sega duri sfa}am zo{to ni e tolku lo{a situacijata. Za toa najgolema vina nosat darodava~ite, {to ne nî ostavaat sami da se snao|ame. Mu go odzemaat dragocenoto vreme na ministerot. Namesto da im se posveti na problemite, gospodinot Tofoski mora da gubi vreme ~ekaj}i na aerodromot. Stana minister za priem na paketi.

229 JO, MEN! 12 juni 1993

• Najsilnoto oru`je za za{tita na makedonskiot nacionalen interes e ‡ prezervativot

1. "Jo, men!", mu se obrati na ~ist amerikanski jazik Voren Kristofer na na{iot Vlado Popovski, soop{tuvaj}i mu ja radosnata vest: "Ti ispra}am trista moi, men!". Ovoj pak, za da ja zadrì stilskata ramnoteà vo razgovorot me|u dva ramnopravni partnera, u~tivo mu odgovori: "O, hepi dej!" Na toj na~in zavr{i nadmudruvaweto me|u dvete dràvi dali nekoj prv }e ponudi ili pak prv }e pobara trupi za za{tita vo Makedonija. Amerikancite }e dojdat mnogu brzo. Denovite do nivnoto pristignuvawe gi koristat za dopolnitelna obuka. Spored bilateralniot dogovor me|u Republika Makedonija i Biv{ata indijanska teritorija Amerika, vo momentot koga }e po~nat da izleguvaat od transportnite avioni, stapnuvaj}i so cvrst ~ekor na makedonskiot asfalt na pistata na aerodromot "Skopje", Amerikancite }e moraat da ja zapeat himnata "Tudej over Macedonia..." Vo momentov vo nekoja od bazite na BITA (Biv{a indijanska... itn.) specijalisti, instruktori od Make- donija gi u~at Amerikancite da ja peat na{ata himna, ama na amerikanski jazik. Mototo pod koe tie }e se istovarat vo Makedonija e: "[titej}i ja Makedo- nija, se {titime sebe si". Toa zatoa {to na Bil Klinton mu se pri~inilo deka vo Makedonija moè da se zagrozat vitalnite interesi na SAD. Jo! Arno ama, kako {to ni e Makedonija i onaka multikulturna, multilingvalna, multietni~ka, multiseksualna, multivitaminska i multi..., Odborot za za{tita na makedonskiot nacionalen interes, pred doa|aweto na Amerikancite, podgotvuva {iroka kampawa za zadolìtelna upotreba na prezervativi, vo koja{to, ako dobieme nekoj beskamaten kredit, moèbi i }e uspeeme da proizvedeme prv makedonski kondom. Aktivistite na Odborot, u{te na aerodromot, na Ameri- kancite }e im delat propaganden materijal, sî so cel da se predupredat Ameri- kancite so svoite seksualni aktivnosti da ne ostavaat tragi od svojot, dodu{a privremen, prestoj. Vo nego, namesto amerikanskoto moto: "[titej}i ja Makedo- nija, se {titite sebesi!", }e se najde prevrtenata makedonska verzija: "[titej}i se sebesi, ja {titite Makedonija". Taka, vo na{ata miroqubiva dràva, koja toa }e ostane i pokraj stranskite sili, najsilnoto oru`je za za{tita na makedonskiot nacionalen interes }e bide ‡ prezervativot. 2. Nemojte slu~ajno da vi tekne za makedonskiot nacionalen interes da mu zboruvate na bugarskiot premier Quben Berov. Vedna{ }e ve proglasi za neprijateli. Kako {to í objasni mnogu plasti~no na novinarkata na Makedonskoto radio, koja na pres-konferencijata pri negovata poseta na Skopje se drzna da

230 mu go postavi pra{aweto, dali vo razgovorite so Branko Crvenkovski stanalo zbor za polo`bata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija. Nego- viot odgovor be{e deka postavuvaweto na takvo pra{awe toj go smeta za neprijatelski odnos. Sre}a {to nie ne go sfativme kako neprijatelski odnos baraweto na nekoi na{i bugarski kolegi da ne se koristi preveduva~, bidej}i sme se razbirale. A i odnesuvaweto na portparolot na bugarskiot premier (inaku edna tipi~no balkanska pojava, so vratovrska na otkop~ana ko{ula i izobilstvo pot po debeloto lice), koj ni drè{e lekcii {to e toa demokratija, moè{e da se sfati ba{ prijatelsko. Samo malku me razo~ara samiot Berov, koga re~e deka stokoviot kredit od 20 milioni dolari se odlaga, dodeka za toa ne se proiznel Ministerskiot sovet. I pokraj insistiraweto, ne uspeav da doznaam na kogo li vo Makedonija mu teknalo da se soglasuva na kredit od Bugarija. Daj boè nikoga{ da ne go dobieme! Kakvo iskustvo imame so Bugarite, kreditot ne samo {to }e ni go ka~at na glava, tuku i }e im go pretplatime. Ne sme belkim tolku za nikade, pa Bugarite da ni davaat kredit vo vid na nekvalitetna stoka. 3. Nekojsi dvaeset i devetgodi{en Francuzin stanal nov rekorder vo dis- ciplinata "plukawe semki od cre{i". Na godina{niot natprevar, nekade vo jugozapadna Francija, ~ovekot uspeal da plukne semka od cre{a daleku 9,75 metri. Ete {to ti e normalna dràva. Gra|anite vi{okot energija od plunkovite `lezdi go isfrlaat na vakvi zna~ajni manifestacii. Nie pak, {to sî u{te ja pravime dràvata, plunkata ja koristime racionalno. Za da trae podolgo. Barem, dodeka traat maratonskite sednici vo Sobranieto. 4. Pretsedatelot Kiro Gligorov pred nekolku dena be{e vo poseta na Uni- verzitetot "Sv. Kiril i Metodij". Na univerzitetskite profesori im zboruva{e pove}e od dva u~ili{ni ~asa. Po zavr{uvaweto na negovoto izlagawe bea predvideni pra{awa. Me|utoa, profesorite, kako poslu{ni studenti na koi sî im e jasno, ne postavija nitu edno pra{awe, a predavaweto go pozdravija so aplauz. Kakvi li ni se tie univerzitetski rabotnici, koi vo vreme koga se zboruva za amerikanski vojnici, za pregovori so Grcija, za promena na ime, na zname, i za u{te bezbroj interesni raboti, ne moèa da smislat nitu edno, ama barem edno pra{awe za pretsedatelot? Zarem nitu eden profesor ne se zainteresira za pove}e detali okolu nekoj problem? Zarem ni{to, ama ba{ ni{to ne im ostana nejasno? Sledniot pat neka gi pratat studentite da sednat na nivnite mesta. Tie barem znaat da se izvadat koga }e pogre{at. So: "Ne mi be{e jasno, profesore". Iako profesorot pove}e gi saka tie na koi sî im e jasno.

231 SOCIJALISTI^KA REVOLUCIJA 19 juni 1993

• Vo Makedonija pristignuvaat i vojnici od "Var{avskiot dogovor"

1. Pretsedatelot na Sojuzot na sindikatite na Makedonija @ivko Tolevski, po povikot za bojkot na Zakonot za privatizacija i po genijalnata zamisla da sobere 150 iljadi potpisi za predvremeni izbori, bidej}i ova sobranie gi izneverilo rabotni~kite interesi, sega ja prezema ulogata na makedonski Lenin. Treba samo da pu{ti bradi~ka, malku da oslabne, a o}elavuvaweto }e mu dojde kako posledica od prekumernata zagriènost za rabotni~kata klasa. Negovata istoriska izjava od tipot "Ima mnogu kapitalisti~ki zemji, ama samo malku se bogati", definitivno go vbrojuva vo redot na revolucionernite vizioneri, koi so gnasewe se borat protiv kapitalizmot, vo koj eksploatiranite rabotnici na "Mercedes" se prinudeni da vozat "mercedes", bidej}i samo za taa kola od firmata im davaat popust i pove}e rati, i so revolucioneren àr se vpu{ta vo bitkata za besklasno op{testvo vo koe sonot na sekoj rabotnik ‡ po eden velosiped na sekoe semejstvo ‡ najmnogu za pedesetina godini }e bide prekrasna realnost. Parolata ispi{ana so crveni bukvi na plakatot na sindikatite: "Ne ograbuvajte gi rabotnicite, }e nema koj da ve hrani", spored sovremenite gledawa na revitalizatorite na samoupravuvaweto ne e nikakva demagogija, tuku ~ista vistina, potkrepena so faktot deka 100 germanski marki plata vo Makedonija se vistinska radost za rabotni~kata du{a vo odnos na iljada marki vo Germanija. Tie {to velat deka so vakvi socrealisti~ki slogani rabotnicite samo se potpaluvaat, a nivnata fakti~ka nemo} u{te pove}e se zgolemuva, opasno gre{at. Tie ne go zemaat predvid podatokot deka golem broj od rabotnicite-akcioneri, koi vo svoite akcionerski dru{tva ne primile plata pove}e meseci, vo ime na @ivkovata revolucija odat da rabotat vo privatni firmi, so nade` deka }e gi potkopaat odnatre so samoto toa {to privatnikot }e im go isplati zarabotenoto na vreme. Slu~ajno poznavam mnogu takvi lu|e ‡ akcioneri bez pari, koi po napornata rabota kaj nekoj privatnik voop{to ne razmisluvaat dali del od zarabotuva~kata da odvojat za nov vramen portret na Lenin ili da go finansiraat pe~ateweto na crveni plakati za urivawe na Vladata i parlamentarcite, a podocna i da mu platat na nekoj privaten pe~atar da im gi otpe~ati referendumskite liv~iwa so pra{aweto: Dali sme za predvremeni izbori? 2. Koga moè @ivko Tolevski da povikuva na bojkot na Zakonot i da dava izjavi deka toj Zakonot ne go priznava, toga{ koj moè da mi zabrani mene, ako utre ograbam nekoja banka, koga }e dojde policijata da me uapsi da se branam so izjava deka jas ne go priznavam Krivi~niot zakon. Po logika na sindikalistot, nikoj vo ovaa dràva ne treba da se sekira da gi po~ituva zakonite {to ne mu se

232 dopa|aat. I onaka, vo negovoto besklasno op{testvo, glavniot zbor treba da go ima samo edna partija {to }e vladee vo imeto na rabotnicite, pa zakonite samo }e pre~at za normalno funkcionirawe na sistemot. Ministerot Jane Miqovski, po povikot za bojkot na Zakonot, re~e deka za takvo ne{to vo drugi zemji se odi na sud. A {to ako @ivko Tolevski tolku se umisli vo svojata avangardnost, pa na sudeweto izjavi: "Jas ne go priznavam ovoj sud. Go priznavam samo sudot na mojata partija!" 3. Makedonija stanuva sî pointeresno mesto za `iveewe. Eve, sega seriozno zainteresirani za preseluvawe kaj nas se i vojnicite od zemjite na Zapadno- evropskata unija. U{te ne uspeavme da gi do~ekame Amerikancite, koga eve ti go parlamentarnoto sobranie na Zapadnoevropskata unija, koe prepora~alo ispra}awe voeni kontingenti vo Makedonija, zaradi za~uvuvawe na stabilnosta na regionot. Toa ti se vika op{testvo vo tranzicija. Od ideja za demilitarizirana zona, pa preku oaza na mirot, sega stanuvame centar za obedinuvawe na site mo`ni vojnici vo svetot. Nema da me ~udi ako po Amerikancite i Evropejcite, utre ve}e nema da se oglasi i Organizacijata za afrikansko edinstvo. Vedna{ potoa i ASEAN, a za da ne ostanat pokusi, odluka za ispra}awe svoi vojnici }e donesat i ~lenkite na Konferencijata na islamskite zemji. Na tolku mal prostor tolku mnogu vojski ‡ ete mo`nost da se proslavime, dokolku staneme poligon za po~etok na Treta svetska vojna. Kako li, na primer, }e gi podelat skopskite kafeani spored sferite na vlijanie Amerikancite i Evropejcite? [to ako vo diskoteka so amerikanska zona na intees se pojavat Afrikanci? Ili pak nekoja pla`a vo Ohrid pod islamsko vlijanie ja bendisa nekoj Evropeec-katolik? ]e mora Armijata na Makedonija da go ~uva mirot, so toa {to nejzinite vojnici }e pretstavuvaat tampon zona me|u zavojuvanite strani. 4. Za malku }e izumev. Site ovie kombinacii so svetskite vojnici pa|aat vo voda ako uspe{no se izvede samoupravno-socijalisti~kata revolucija na Sindi- katot. Vo Makedonija }e pristignat vojnici od zemjite na Var{avskiot dogovor. Ako treba, povtorno }e go potpi{at. Sindikatot besplatno }e im ja otstapi salata vo Rabotni~kiot dom vo Skopje. 5. Glavna patriotsko-kulturna atrakcija vo izminatite denovi be{e ministerot za kultura \uner Ismail, koj na Bienaleto vo Venecija svoera~no go zaka- ~il na jarbolot znameto na Makedonija. O~evidcite velat deka toa bilo sosema rabotno, ni malku sve~eno, nikoj ne stoel mirno, nikoj ne ja peel himnata. Ednostavno pra{awe: Od desetina lu|e od Makedonija vo Venecija, koj treba{e da go zaka~i znameto: umetnicite, novinarite ili ministerot? Vo idnina ministerot }e treba so sebe da nosi i nekoj ko{arkar. Ne se site jarboli vo svetot tolku niski kako onoj vo Venecija. Na primer onoj vo Wujork?

233 ME\UNACIONALNA POLICIJA 26 juni 1993

• Mo`e li vo Kran Montana vo [vajcarija da se prestojuva samo so iljada marki?

1. Od site mo`ni objasnenija, {to moèa da e slu{nat vo Sobranieto na Makedonija, za potrebata od formirawe na Sovetot za me|unacionalni odnosi, najsimpati~ni bea onie {to zagovaraa deka bez takov sovet ne moème da odime vo Evropa, pa duri i deka, ako ne go izglasame, nema da nî primat vo KEBS. Zgora na toa, nitu eden od ostanatite pratenici ne najde za zgodno da gi prokomentira tie tvrdewa ili barem slatko da im se iznasmee. Nebare, Evropa e ìvo potresena za na{iot Sovet i edvaj zaspiva, siroma{kata, od sekiracii kako li da nî primat vo KEBS, a nie nemame sovet za me|unacionalni odnosi. Nema {to, ako sakame da vlezeme kako ramnopravna ~lenka vo elitnoto evropsko dru{tvo, }e morame barem malku da zali~ime na na{ite najbliski sosedi. A tie, koja od koja podobar primer za harmoni~ni me|unacionalni odnosi. Bugarija, Grcija, Albanija i Srbija ‡ sî sovet do sovet. Zatoa i se ~lenki na KEBS. Osven Srbija, ~ie{to ~lenstvo e zamrznato dodeka ne gi re{i me|unacionalnite problemi vo sosednite dràvi. Toa pak {to doìveavme Albanija, zemjata {to do neodamna be{e pokazen primer za nepo~ituvawe na ~ovekovite prava, da stava veto za na{iot priem vo KEBS, si e prikazna sama za sebe i mnogu interesna za raskaùvawe. Osobeno {to na posledniot sostanok, koga na{ata molba be{e odbiena, vo albanskata delegacija sede{e i pratenik od vladeja~kata koalicija vo Makedonija. Zna~i taka, na Evropa mnogu í e va`no dali nie }e imame sovet za me|unacionalni odnosi, a ne í e va`no {to vo aktuelnata Vlada na Republika Makedonija sedat i petorica ministri Albanci. Toj podatok pak na na{ite golemi lu|e, koga odat vo stranstvo, im e preterano vaèn, za da dokaàt deka vodat politika ramnopravna za site nacionalnosti, ama nekako i~ ne im e va`no {to partijata od koja{to doa|aat pettemina ministri glasno i jasno zastana zad baraweto Makedonija da ne bide primena vo KEBS. Ne znam {to }e se slu~i pri krajot na mesecov, koga povtorno visokite funkcioneri na KEBS }e raspravaat za na{ata molba. [to ako Albanija povtorno stavi veto? I {to ako vo albanskata delegacija sedi nekoj na{ Albanec od vladinata koalicija? Saka li Vladata na Makedonija voop{to da bide primena vo KEBS? Bidej}i saka, {to li }e se slu~i so ministrite koi ne go sakaat toa? Nie va`no si napravivme Sovet za me|unacionalni odnosi. Kolku {to me drì se}avaweto, za da nî priznae Evropskata zaednica go smenivme Ustavot. Popusto! Za da nî priznaat po vtor obid im predloìvme do imeto na dràvata

234 da stavime zagrada so Skopje. Popusto! Za da nî primat vo Obedinetite nacii se soglasivme so privremenoto ime "Biv{a..." E, sega, so konstituiraniot Sovet za me|unacionalni odnosi garant nî primaat vo KEBS. Koj ne veruva, neka go pra{a Muhamed Halili. 2. Vladata na Republika Makedonija donese odluka da gi proglasi Albancite vo zemjata za najpovlastena nacionalnost. Toa kako odgovor na nivnite tvrdewa, deka sme gi tretirale za gra|ani od vtor red. Sega, kako gra|ani od prv red, imaat celosna sloboda da im se sprotivstavuvaat na policajcite koga gi priveduvaat za {verc na cigari, na primer. Ili, koga }e napravat racija na crniot devizen pazar. Policijata, ispla{ena da ne im se slu~i u{te nekoj Bit-pazar, so tri-~etiri `rtvi, samo uredno ja izvesti javnosta deka nivnite lu|e vo okolinata na Bit- pazar ne moàt da si ja vr{at rabotata, zatoa {to gi napa|aat. Bidej}i apseweto za {verc zagreanite jastrebi od PDP i NDP vedna{ }e go okvalifikuvaat kako flagrantno kr{ewe na ~ovekovite prava, aparthejd i {to li u{te ne, MVR najdobro da si ja ostavi Vladata sama da si go re{ava problemot. I da odgovori na pra{aweto: Koj vladee so ovaa dràva ‡ zakonot ili {vercerite? Po~ituvaweto na ~ovekovite prava nema ni{to zaedni~ko so toa. 3. Dosega ne me voznemiruvaa preterano raznite licitirawa so brojki na nacionalnostite, bojkoti, referendumi, "istoriskite" dokazi za avtohtoni narodi, barawata za federalizacija na Makedonija... Po ona {to se slu~i so Bosna i osobeno po najrasipanoto povlekuvawe na Evropa od svoite prinicpi, po lega- lizacijata na pravoto na posilniot nad poslabiot, od izgovorenoto na parlamentarnata govornica deka "Makedonija e federalna dràva", ne me fa}a strav, tuku ednostavno o~aj poradi nesposobnosta ne{to osobeno da vlijaeme na odlukite {to se doneseni daleku i tajno od nas. [to ako cenata na zadovoleniot apetit na Milo{evi} treba da se naplati na smetka na teritoriite na koi{to ìveat Albanci, nadvor od granicite na mati~nata dràva. Ni{to ne e sveto koga stanuva zbor za hipokrizijata na Evropa. I ‡ ni{to ne e slu~ajno. 4. Po povod najnovata odluka na Vladata za dozvoleno iznesuvawe preku granica vo gotovina najmnogu iljada germanski marki, i toa so potvrda od banka ili menuva~nica, imam nekolku pra{awa do pretsedatelot na Vladata Branko Crvenkovski. a) Mu stignaa li iljada marki za nekolkudnevniot prestoj vo Kran Montana vo [vajcarija? b) Ako ne mu stignaa, so koja kreditna karti~ka gi pla}a{e hotelskite smetki: na Komercijalnata, na Stopanskata, na Zemjodelskata banka, ili na Bankata za nadvore{na trgovija? v) Ako ne pla}al so kreditna karti~ka, koja od bankite vo Makedonija mu izdala patni~ki ~ekovi? g) Ako patuval so bankarski ~ekovi, koja od {vajcarskite banki mu gi priznala ~ekovite izdadeni vo Makedonija?

235 d) Dali ne se lutel, koga bankata {to nemala pari nitu da mu dade po osnova na {tedewe nitu pak mo`ela da mu prodade, mu "repnala" provizija za izvr{enata "usluga"? |) Dali carinikot na skopskiot aerodrom mu pobaral potvrda?

ZASPANA UBAVICA 3 juli 1993

• Isus vo Skopje, a Muhamed vo Strazbur

1. Definitivno, Makedonija stana epten interesno mesto za poseta. Samo da se potsetime, dvapati ni doa|a{e Daglas Herd, nekolku pati doa|aa i si odea Vens i Oven, pa ni dojde Ozal, Kozirev, Ku~an, Milo{evi}, pa razni ambasadori, ministri i nivni zamenici i pomo{nici, evropski parlamentarci, posrednici, mirovnici, misioneri, pismonosci, begalci, humanitarci, lobisti, senatori, kongresmeni (od dvata makedonski i edinstveniot amerikanski kongres), partiski delegacii, proterani azilanti, bankari, specijalni pratenici, biznismeni, bankari... Evangelisti~kata crkva reklamira{e deka tri dena vo Univerzalnata sala vo Skopje }e prestojuva i Isus. [to }e pravi{? Kade site, tamu i Isus. 2. Isus vo Skopje, a Muhamed ‡ vo Strazbur. Pratenikot na PDP-NDP Muha- med Halili e eden od trojcata pretstavnici na Makedonija vo parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa. Bidej}i se pokaà kako dobar pretstavnik vo albanskata delegacija vo KEBS, koga pred dva meseca go blokiraa na{iot priem vo evropskata organizacija, sega dobiva vtora {ansa: da go blokira i na{iot priem vo Sovetot na Evropa. Albanija minatata nedela uspea i bez Muhamed Halili da go ospori na{iot priem vo KEBS. Ministrite ~lenovi na koalicijata PDP-NDP poradi toa ne ~uvstvuvaat grià na sovest pred svoite kolegi od koalicionata vlada. Drugite ministri se pravat slepi pred ona {to koalicionite partneri go pravat protiv dràvata. Vladata si tera napred. Kon celta. Zadrùvawe na vlasta. A celta gi opravduva sredstvata. [to se odnesuva do istoriskata misija na Muhamed Halili, taa najverojatno }e zavr{i triumfalno. Koga }e se vrati od Strazbur, od sobraniskata gorovnica vo Skopje }e ni se obrati so negovata omilena re~enica: "Jas }e zboram {to sakam, vie ni{to ne mi moète!" 3. Makedonskite vlasti ni{to ne mu moàt ni na srpskiot vladika Pahomie koga kako niz svoe buni{te si se {eta po selata na Skopska Crna Gora i drì govori protiv dràvata, go navreduva makedonskiot narod, povikuva na pansla- visti~ko obedinuvawe. Spored vekovnite crkovni kanoni, ako arhijerejot saka

236 makar i da pomine niz druga eparhija, a kamoli da bogosluì, mora da mu se najavi na arhijerejot-doma}in. Zatoa pak vrawskiot episkop Pahomie ne samo {to vlegol vo eparhija na druga crkva, tuku ilegalno prestojuval i vo druga dràva za da zboruva protiv nea. Vo normalni dràvi policijata za takvo ne{to vr{i proteruvawe. Ama, vo normalni dràvi policijata znae koj í vleguva vo dràvata. I obi~no ne se odnesuva indiferentno koga dràvjani na edna sosedna zemja, od site {verceri, pa preku novokomponirani folk-yvezdi, rok-grupi, somnitelni teatarski umetnici, pa sî do pretsedatelot na taa dràva, moàt da si vlezat bez pokaùvawe paso{ i da si {partaat kade {to sakaat, leèrno odnesuvaj}i si se, kako da se vo tatkoviot pa{alak. û~er navistina e selo, ama redno e ve}e i na Pahomie da mu se pokaè deka ne e i selo bez ku~iwa. 4. Sedum iljadi i petstotini idni sredno{kolci moraa da go prepolagaat priemniot ispit po matematika, zatoa {to testovite bile provaleni. Psiho- lozite moàt da napi{at celi esei za vlijanieto na povtorniot stres vrz psihata na petnaesetgodi{nicite, no ne veruvam deka nekoj od odgovornite osobeno }e se voznemiri poradi toa. Kako {to so godini ne se griàt za sî pootvorenite razgovori me|u roditelite okolu tarifite za upis na odredeni u~ili{ta i fakulteti. Premnogu e o~igledno, za da moè da se pretstavi kako naivno. Zo{to, na primer, testovite ne bea provaleni vo nekoe drugo, "obi~no" u~ili{te, tuku samo i tokmu vo elitnata skopska gimnazija "Josip Broz Tito", gimnazijata so albanski paralelki "Zef Qu{ Marku" i vo Srednoto medicinsko u~ili{te? 5. Moète li da si go zamislite Ohrid ova leto ako, ne daj boè, pratenicite go prifatat predlogot na Vladata da donesat zakon so koj ugostitelskite objekti za ishrana }e moraat da zatvoraat vo 11 ~asot nave~er. Pretpostavuvam }e bidat otvoreni samo golemite hoteli vo koi "op{testveniot" personal i onaka go mrzi da gotvi i sluì do docna vo no}ta, ili pak, i ako ve posluì, }e morate da se zadovolite so zasmrden pomfrit, ovenata salata, mlako pivo i topla "koka-kola". Qubitelite na privatnite restoran~iwa, na docnite pro{etki od kafeana vo kafeana, na mezeto i pija~kata, }e moraat da si odat v krevet. Ako se slu~i, toa }e bide edinstven, originalen vo svetot, pottik na Vladata za vonpansionska potro{uva~ka vo tekot na sezonata. Kako besplaten prilog vo ambiciozniot marketin{ki nastap na Makedonija vo svetot, na stru~wacite {to go smislija ova im podaruvam nekolku reklamni slogani, so koi }e moàt da ja pretstavat Republika Makedonija kako interesna turisti~ka destinacija: ‡ Makedonija ‡ zemja na soni{tata! ‡ Makedonija ‡ zaspana ubavica! ‡ Da se naspieme ‡ dodeka e mirno! ‡ Koj spie ‡ zlo ne misli! ‡ Krevetot e na{e najgolemo bogatstvo!

237 So ova si davam za pravo da go povikam gra|anstvoto, vo retkite ~asovi na budnost, da gi vklu~i odmorenite sivi mozo~ni kletki i da dade sopstveni prilog, vo prezentacijata na na{ata dr`ava vo svetot, so novi reklamni slogani.

AVTONOMNI DR@AVI 17 juli 1993

• Zamislete si REK "Bitola" da be{e nuklearna centrala

1. Koj veli deka Makedonija ne e federalna dràva? Ja so~inuvat najmalku dve A.D. Toa se Avtonomnata dràva "Makpetrol" i Avtonomnata dràva "Ra- finerija". Na ~elo na federalnata dràva stoi Vlada, koja, kako {to moè da se vidi, nema ba{ nekoja efektivna vlast na teritoriite na dvete A.D. Zatoa pak ima efektivna vlast nad gra|anite, bidej}i, eve, ve}e vtora godina so uspeh im ja planira aktivnosta za vreme na godi{nite odmori. A tie svoite iskreni ~uvstva kon mo}nata vlada gi izrazuvaat vo redicite pred benzinskite stanici. [to saka{ pove}e ‡ i onaka na 15 juli nikoj ne zaminuva na odmor, a bogami i vremeto se pogodi (nema{e 30 stepeni) ‡ kompletno doìvuvawe! Plus, kako dodatok ‡ igra na pogoduvawe: "Kade se izgubi nafatta?" Dali toa Grcite pak nî blokirale, dali "galaksiite" na Amerikancite ni potro{ija mnogu kerozin, dali Rafinerijata ne go zavr{ila remontot, dali ne{to popu{tila blokadata kon Srbija, dali se nalutile privatnicite, za{to gi fatile deka ne pla}aat carina i danok, dali ja potro{ivme humanitarnata pomo{... Sepak, grevota e da se kaè deka sî e isto kako lani. Vedna{ }e ve demantira nekoj od Vladata. Lani be{e Lisabonskata deklaracija, a godinava sme ~lenka na OON. Lani potpretsedatelot Jovan Andonov ne go ima{e otkrieno isto~niot koridor, a ovaa godina go doìveavme toa ~udo Bugarite da ni davaat stokov kredit. Ovaa godina }e znaeme kako da ìveeme vo smogot od nekvalitetnite isto~ni goriva. Koj si bil pameten pa ne gi isfrlil plasti~nite kanti i koj u{te lani si kupil metalni kanistri za benzin, ovaa godina e vo prednost. I u{te ne{to. Ovaa godina nekoi od nas }e gi turkaat svoite vozila vo redot, so novi, makedonski registarski tabli~ki. Taka treba! 2. Vo federalna Makedonija }e moè da se otstapi malku prostor i za avtonomnata dràva REK. Dodu{a, }e bide toa edna od retkite socijalisti~ki, a moèbi i edinstvenata samoupravna dràva vo svetot, ama ‡ dràva si e dràva. Mora da se po~ituva. Osobeno ako @ivko Tolevski so svoite 150 iljadi potpisi kone~no uspee da stane pretsedatel. So svoeto moto "Fabrikite na rabotnicite" i REK }e go napravi A.D. I kako sekoe A.D. vo socijalisti~ki sistem, rabotnicite }e moàt da si ja zgolemuvaat platata, bez razlika na postignatite rezultati. Opasno e samo ako i rabotnicite od prilepskata pe~atnica za pari

238 trgnat po primerot na bitol~ani, pa odlu~at da ne im ispra}aat sveì denari za zgolemuvawe na platite. "REK e va{, ama pe~atnicata e na{a!" Ona "REK e na{!" mi izgleda kako detski, ilexiski odgovor na u{te poblesa- vite slogani na skopskite komiti od tipot "Skopje ima aerodrom!" Samo {to milionskata {teta od zapaluvaweto na transportnata lenta voop{to ne e detska igra~ka. Sega vo sanacijata }e u~estvuvaat EMO od Ohrid, Fakom od Skopje, "Iskra" od Kumanovo, "Metalec" od Prilep... Pa, neli REK be{e samo na bitol~ani? 3. Sme imale golema sre}a {to Makedonija nema nuklearna centrala. Nema{e da bidat potrebni dve havarii. Prvata }e svr{e{e rabota. 4. Amerikancite pristignaa vo Makedonija spektakularno. Prvo cela nedela prireduvaa mini "galaksija-pretstavi" na skopskiot aerodrom, a potoa vo ponedelnikot nastapija ‡ amerikanski. So super-{ou od tipot na amerikanskite voeni filmovi na pistata vo Petrovec. Ona {to be{e osobeno interesno e re~isi nezabele`livoto prisustvo na oficijalni li~nosti na Makedonija na pre~ekot. Amerikancite se istovarija od avionite, podgotovkite za pre~ekot im gi napravija Nordijcite, amerikanskiot oficer mu ja stavi na raspolagawe svojata edinica na danskiot oficer, potoa malku se slikaa, pa drèa govori, pa odgovaraa na pra{awa na novinarite, televiziskite ekipi {to se istovarija od amerikanskite transporteri nikoj ne gi zapre ni na carina ni na paso{ka kontrola... A seto toa se slu~uva{e na aerodromot na glavniot grad na samostojnata dràva Republika Makedonija. Kako ne se najde nekoj {to kurtoazno }e gi potsete{e deka barem vo toj moment NIE im otstapuvame del od SVOJATA teritorija, del od SVOJATA aerodromska pista, del od SVOITE voeni objekti... Mnogu brzo gi u~ime lekciite za odnesuvawe so Amerikancite. Duri ni Dru{tvoto za za{tita na {umite, a kamoli zelenite, ne se javija da protestiraat zatoa {to amerikanskite vojnici gi isekoa bagremite okolu "svojata" baza vo Petrovec. Koga se Amerikanci vo pra{awe, moàt da si pravat {to sakaat. 5. Iskreno, ne me interesiraat kojznae kolku rabotite vo oblasta na kulturata, i ne sum ba{ upaten vo problemite na kulturwacite, ama kako ~ovek {to odvreme-navreme, ~isto informativno, posetuva ponekoj kulturen nastan, moàm da si dozvolam edno razmisluvawe za odnosot na ministerot \uner Ismail. [to }e se slu~i, ako po primerot na ministerot Ismail, koj prvo se skara so direktorite na najgolemite izdava~ki firmi, a sega se kara i so direktorite na teatrite i so reìseri od kalibarot na Slobodan Unkovski, trgnat i drugite ministri? Na primer, {to ako ministerot za odbrana bide proglasen za nepoèlen vo nekoja kasarna na ARM od strana na generalite? Ili, {to ako ministerot za stopanstvo se ispokara so direktorite na najsilnite fabriki vo Makedonija? [to ako ministerot za zemjodelie ne saka da se vidi so direktorite na golemite ZIK, a ministerot za obrazovanie so direktorite na u~ili{tata...

239 6. Otkaànata pretstava na Slobodan Unkovski, ~ija{to premiera treba{e da ja vidime idnata sreda na Ohridskoto leto, nosi naslov: "@ivotot e son". Kaj nas nema benzin, moè da nema i struja, poradi su{ata nema i voda. Barem na scena ìvotot moè{e da ni bide son, koga ve}e na jave ne sme daleku od no}en ko{mar.

LOKALNO SVETSKI 24 juli 1993

• @ivotot na makedonskiot Makedonec vredi kolku ~etiri obroci na svetskiot Makedonec

1. Ne sum znael deka Todor Petrov bil tolku zna~aen ~ovek vo dràvata, {to najvisokoto zakonodavno telo tri dena se zanimava so nego i, u{te postra{- no, ima namera da prodolì i idnata nedela. Gevgeliskiot pratenik, duri i da plate{e, ni na son ne moè{e da si zamisli vakva ekskluzivna promocija i propaganda na negoviot Svetski makedonski kongres. Taman podzaboravivme na negovoto spektakularno debi pred nekolku godini (toga{ vo uloga na pretsedatel na gevgeliskite zanaet~ii i malostopanstvenici), koga nekolku dena ja blokira{e granicata so Grcija, koga, eve ti gi, Parlamentot i Vladata povtorno nî potsetuvaat na negovite kapaciteti. So pravo. ôvekot vo me|uvreme napreduval, pa namesto na lokalno, sega dejstvuva na svetsko nivo. Si pravi svetski kongres. Ako misle{e dràvata deka na ovoj na~in najslikovito }e mu pokaè na svetot deka oficijalnata politika ja osuduva programata na Petrov, toga{ rabotata í bila badijala. Nitu svetot se potrese za teritorijalnite pretenzii na ambiciozniot pratenik, nitu Grcija }e prestane da nî obvinuva, nitu pak nekoj seriozen vo dràvata }e se iznasekira poradi voobi~aenite karanici vo Sobranieto. Edinstven }ar pak vidoa samo pratenicite. Em sozdavaat privid deka ne{to rabotat, em dnevnicite im te~at, em pak gi nema vo salata. Se razbira, apsoluten pobednik e Todor Petrov. Kojznae, moèbi kongresot nema{e da mu pomine grandiozno, kako {to si go zamislil, ama sega, po tolku agresivna reklama, sponzorirana direktno od Vladata, plus zbogatena so propagandnite slogani na ministrite za vnatre{ni raboti i za odbrana ‡ definitivno nema uteha. Todor Petrov ja ostvari celta. Povtorno e glavna li~nost vo Makedonija. 2. ]e si umram od maka, zatoa {to i samiot, blagodarej}i na atmosferata {to ni ja sozdadoa dràvnite organi, moram da se zanimavam so Petrov. Inaku, ni na kraj pamet ne mi pa|a{e da pomislam na svetskite makedonski kongresi. Iskreno, mnogu se lutam koga nekoi golemi Makedonci od preku sedum moriwa

240 se obiduvaat da ni ja krojat sudbinata i da ni sovetuvaat kako da se odnesuvame. ]e bidat nekolku dena èstoko patriotski raspoloèni, }e peat makedonski pesni, }e im se zakanuvaat na Grcite, na Srbite, na Bugarite i na Albancite so nevidena hrabrost i posle }e sednat vo avionite i ve}e drugiot den }e se zatvorat po tamo{nite èlezarnici, rudnici, servisi, farmi i seta hrabrost so koja }e go osvojuvaat Solun i }e gi proteruvaat Albancite }e im se zagubi pred nekoe tamo{no lokalno {ef~e, od koe im zavisat dnevnicata i rabotnoto mesto. Vo isto vreme nie tuka }e prodolìme da se potresuvame ako Grcite makar i eden den ni ja blokiraat naftata, }e se raduvame na nekoj denar pove}e ako firmata uspee da obezbedi pari za K-15, }e umreme od radost ako uspeeme da najdeme agencija {to }e ni ponudi letuvawe vo Ohrid na {to pove}e rati, }e presmetuvame kolku moème da vlezeme vo minus so zaostanatite ~ekovi... 3. Vo dokumentite za kongresot Todor Petrov zapi{al deka "sekoj u~esnik (akreditiran pretstavnik-pratenik) vo Kongresot e dolèn da uplati kotizacija od 150 amerikanski dolari, odnosno 240 germanski marki na bankarskata smetka na Svetskiot makedonski kongres...... So ovie sredstva se obezbedeni, odnosno plateni, ru~ek i ve~era za 7 i 8 avgust 1993 godina i se pokrivaat materijalnite tro{oci za odrùvawe na Kongresot". So parite za dva ru~eka i dve ve~eri na kongresmenite kaj nas treba da preìvee edno ~etiri~leno semejstvo cel mesec. Nekoga{ i pove}e. Trgnuvaj}i od istoriskata vistina, deka so tie pari moè da preìvee nekoe su{testvo so zanemarlivi potrebi, se stignuva do zaklu~okot deka Makedoncite se direktni potomci na amebata. Taka {to otkritieto na Todor Petrov, deka "makedonskata dràva bila postara 38 godini od Atina i 61 godina od zemjodelsko-zanaet~iskata zaednica Rim", za Makedoncite od sega{nata dràva, na koi ìvotot im vredi kolku dva ru~eka i dve ve~eri na svetskite Makedonci, ne e kojznae kolku potre- sitelno. 4. Pred nekoj den bev svedok na edna scena vo ambulanta, pri {to roditelite na edno devoj~e moraa da platat za injekcija zatoa {to nemaa zeleni kartoni. Ete, dojde vreme decata ~ii{to roditeli ne primaat redovno plata, pa ne im sleduvaat zeleni kartoni, da ne moàt da si go ostvarat svoeto pravo na besplatno lekuvawe. I ‡ {to im ostanuva? Najdobro i~ da ne se razboluvaat. Ama, dete kako dete, od kade da znae kako da se odnesuva vo soglasnost so finansiskite mo`nosti na firmata na roditelite? Ostanuva slednata varijanta. Decata da se otkaàt od svoite roditeli.

16 Sakam da ka`am 241 ZATVORENO ‡ GODI[NI ODMORI 31 juli 1993

Pak mi se odi na Mauricius na odmor... I lani mi se ode{e... Arno ama, patriotskite porivi podzasileni so strogite vizni reìmi za gra|anite na Makedonija i visokata plata od celi 200 marki }e me odvedat vo Ohrid. Prestojot vo gradot na slovenskata pismenost i kultura ima i svoi prednosti. Osobeno ova leto. Pred izborite {to nikoj ne gi najavi, ama site znaat deka }e gi ima, politi~kite junaci tamu }e fa}aat boja i kondicija za predizbornata trka. Dali politi~kite junaci }e gi zdogledam na plaà, porano ili podocna, najmnogu }e zavisi od pazarnoto raspoloènie na "Makpetrol". I jas sum eden od onie glupavite {to tokmu sega, vo nevreme pred Ilinden re{ile da patuvaat. A "Makpetrol", prodolùvaj}i ja svojata tradicija otkako Makedonija se osamostoi do denes, ve}e treta godina na Ilinden nî prisiluva da mu se poklonuvame pred benzinskite pumpi. I da im aminuvame na sme{nite obrazlo- ènija deka benzin nema za{to premnogu go tro{ime. U{te malku, pa da sedne{ da gi àli{, da gi pla~e{, kolku rabotat, a ne moàt da postignat. Nenasiten narod! Sedete mi so zdravje. Neka Vi e ~estit novoustanoveniot praznik "Sv. Makpetrol i dva miliona ma~enici". Sî mi se ~ini deka i vgodina }e mi se odi na Mauricius. Vo Skopje, 30 juli 1993 g.

PRAZNI^EN VREMEPLOV 21 avgust 1993

• Zo{to nema{e po~esni plotuni za praznikot na ARM?

1. Navistina ne mi e jasno kako moè cela dràva, sekojdnevno, so pomo{ na mediumite, da se zanimava so prebrojuvawe na pratenicite vo sobraniskata sala. I u{te da im se luti na onie {to nedostasuvaat do brojkata 61, za{to tokmu od niv zavisi dali }e ima predvremeni izbori ili ne. Kako moè ovoj narod da nema razbirawe za polo`bata vo koja se nao|aat na{ite omileni TV yvezdi. Pa u{te i gi ozboruvaat deka gi bojkotiraat zakonite koi }e gi odvedat na izbori. Ajde da vidime, neka se stavat tie na nivno mesto. Em ne odi{ na rabota, em prima{ redovno plata od iljada marki, em pie{ kafe za denar i pol i drugi pija~ki vo super evtino bife, em si ima{ diplomatski paso{...

242 Ima li nekoj budala koj bi glasal za predvremeni izbori? Ne veruvam. A za nekoj niv da gi izbere povtorno ‡ moèbi }e se najde. Problemot e {to tie ni vo toa ne se sigurni. 2. Nie barem vo "Ve~er" sme sigurni deka guvernerot na Narodnata banka na Makedonija Borko Stanoevski pokaùva zatskrieni ureduva~ki ambicii. Otkako na site glasila {to ja objavuvaat crnata berza pred dve nedeli im isprati pismo vo koe im se zakani deka Narodnata banka }e prestane da ja ispra}a kursnata lista. Nie eden den navistina ne ja objavivme crnata berza, ama bidej}i vedna{ se uverivme deka taa, go sakal toa guvernerot ili ne, prodolì da postoi, a gra|a- nite i bez da se informiraat vo "Ve~er" prodolìja da si odat na Bit-pazar, si prodolìvme so nejzino objavuvawe. I guvernerot se naluti, pa kako urednik re{i negovata kursna lista da ne se objavuva vo vesnikot. Ima{e nekolku interesni obrazloènija na guvernerot. Ednoto ‡ deka objavuvaweto na crnata berza mu {tetelo na ugledot na dràvata. Vo minatoto, vo site isto~noevropski zemji novinarite ne go objavuvaa toa {to mu {tete{e na ugledot na dràvata, pa gledame sega kakov ugled imaat vo svetot. Drugoto interesno obrazloènie be{e deka nie so objavuvaweto na crnata berza prakti~no go stimulirame nejzinoto ìveewe. Kojznae, moèbi duri i vlijaeme na kursot. Ne znam zo{to ne go zabranat londonski "Fajnen{el tajms", {to sekojdnevno gi objavuva site mo`ni berzi na svetot. Zamislete, kakvo vlijanie vrz tekovite na berzite }e ima "Fajnen{el tajms" utre, zatoa {to vo dene{noto izdanie ja objavil v~era{nata berza. Stra{no. Dosega samo neukite novinari, koi zgora na toa ne vodat smetka za ugledot na svojata dràva, mislea deka berzata zavisi od ekonomskite zakonitosti. A ne od niv samite. Vaka, ako navistina dali vo Makedonija }e ima crna berza ili ne, zavisi samo od niv, tie ti bile vistinska "sedma sila". A poznato e ‡ sila boga ne moli. Pa ne mora ni guvernerot. Osobeno ako kursot na Narodnata banka moè da se najde vo sekoja delovna banka. Samo, {to fajde od nego. I onaka site rabotat spored crnata berza. 3. Izminatata nedela Armijata na Republika Makedonija go praznuva{e za prv pat svojot novoustanoven praznik 18 Avgust. Nov praznik, ama sî nekako se ~ine{e kako "denovive pred godini". Ne znae{ dali toa {to go gleda{ na televizija se slu~uva sega vo 1993 ili pak e nekoja snimka od 1973, 1963, 1953... Sre}a, ima{e mnogu sonce, inaku }e si pomislev deka e 22 dekemvri. Armijata se smeni, ama si gi zadrà istite naviki za proslavuvawe. Napravivme nova dràva, ama si se odnesuvame kako vo starata. Istite naslovi po vesnicite, istite izliteni frazi za odbranata na tatkovinata, istite specijalni emisii, pro{ireni izdanija na TV dnevnicite, novinarski komentari, zakletvi pred kamerite, rakopleskawa na roditelite, pozdravni govori. Ni{to ne be{e va`no {to vo normalni priliki prvo bi se objavilo. Na{ata armija slavi. A toa, kako vo starite vremiwa, mora da bide objaveno barem vo prvite 15 minuti od dnevnikot. Za drugite nastani i ne doznavme. Gi gasnevme televizorite.

16* 243 Zlobno e da se tvrdi deka, ete, ba{ sî be{e isto kako i porano, za 22 dekemvri. Prvo, toga{ me|u gostite gi nema{e pretstavnicite na UNPROFOR. I vtoro, nikoj ne naredi po~esen plotun od site dve artileriski orudija vo ~est na praznikot. Nema{e potreba. Veruvam deka duri i organizatorite na celata pretstava "pukaa" od zdodevnost. 4. Dodeka nie go slavevme denot na ARM, svetot se zanimava{e so edna krajno cini~na i beskrajno licemerna rabota {to ja nare~e "Operacija Irma". Dramata za spasuvawe na petgodi{noto devoj~e od Saraevo, {to taka verno ja prenesoa novinarite od Velika Britanija, be{e povod od opsadeniot grad da se izvle~at u{te 41 ranet. Komentarite {to pritoa gi izustija nivnite lu|e, tamo{ni novinari, pa duri i pretstavnici na politi~kiot ìvot, dovolno zboruvaat: "Decata vo Saraevo gi pokaùvaat kako da se vo zoolo{ka gradina..."; "Britans- kite bolnici bi sakale da primaat samo mali de~iwa, so sini o~i, {to posle }e moàt da gi posvojat.."; "Vladite na [vedska i Britanija se trampaat ‡ dete so tumor kaj tebe, devoj~e bez oko kaj mene"; "Zapad si ja izmi svojata ne~ista sovest so 41 lice, a ostavi u{te iljadnici zarobeni do koi ne moè da dopre nikakva pomo{"... Se se}avate li koga Evropskata zaednica, lani vo juni vo Lisabon, donese odluka da ne nî priznava kako dràva, dodeka ne go izbri{eme zborot "Makedo- nija"? Vo isto vreme re{i da ni isprati ponekoj humanitaren paket, za da preìveeme bez naftata {to ni ja blokira{e Grcija.

PLIVA^KI MARATON 28 avgust 1993

• Od mnogu plivawe celata voda ni vlegla vo u{i

1. Dodeka go ~ekame krajot na pregovorite so Grcija, najdobro e u{te denes rakovodstvoto na na{ata novinska ku}a (ako ne i tie, barem kolegite od vesnikot "Nova Makedonija") da si pobara avtorsko pravo na imeto za da go za{titi od mo`ni manipulacii. Koga moàt Grcite vo pregovorite da nastapuvaat kako da imaat "kopirajt" na imeto "Makedonija", zo{to toga{ i "Nova Makedonija" da ne nastapuva beskompromisno, koga se pravat muabeti imeto da í bide iskoris- teno kako ime na dràvata. Ako treba, neka se pokrene i me|unarodna arbitraà. Neka se izbere i posrednik me|u dvete zainteresirani strani. Na primer "Kotelec". Ili, u{te podobro, nekoj odnadvor, privatnoto enigmatsko spisanie "Klu~". Sigurno podobro }e se snajdat od Sajrus Vens. Tie barem profesionalno se zanimavaat so krstozbori. Dokolku rakovodstvoto na dràvata go prifati imeto "Nova Makedonija", toa nedvosmisleno }e gi otkrie negovite teritorijalni pretenzii kon na{ata

244 novinska ku}a. Zatoa, najdobro e {to pobrzo da si obezbedime "kopirajt", pa potoa }e moème da si barame nadomestok od tie na koi }e im go otstapime avtorskoto pravo. Rekov i pak }e re~am: Ako se pazarime, barem da }arime! Koga ve}e im go otstapuvame imeto, redno e na ime na "kopirajt" kone~no redovno da ni isplatuvaat pari za plati od koi i nie novinarite }e moème pristojno da ìveeme. 2. Moèbi prerano se raduvam na pristojna plata, za{to ova za "Nova Make- donija" doa|a samo od gr~ki izvori. Ama, sepak ima tro{ka nade`. I za "biv{a jugoslovenska itn. itn..." doa|a{e samo od gr~ki izvori. 3. Internacionalniot pliva~ki maraton na Ohridskoto Ezero godinava be{e spektakularen i so besprekorna organizacija. Na po~etokot be{e Vasil Tupurkovski. A na krajot ‡ Kiro Gligorov. Cile puka za start vo Sveti Naum, a Pretsedatelot im ~estita na onie {to doplivaa na pristani{teto vo Ohrid, na drugiot kraj od ezeroto. Manata na Tupurkovski e {to puka, ponekoga{ i predvreme. Pa startot mora da se povtori. Zatoa {to maratoncite ne bile podgotveni. Od druga strana pak, iako nikoj ne o~ekuva{e deka pliva~ite tolku brzo }e stignat do Ohrid, pretsedatelot Gligorov navreme pristigna na pristani{teto, pa duri i ~eka{e da gi pozdravi. Ete, {to ti e ìvotno iskustvo. A i atmosferata se razlikuva{e na po~etokot i krajot. Vo Sveti Naum publikata be{e mnogu bu~na, maratoncite dobro podgotveni, zdravstveno pregle- dani, najadeni, napieni, hrabri, sigurni vo sebe, nama~kani so site boi i masti, so verba deka i najgolemo nevreme nema da gi spre~i vo nivnata namera da ja isplivaat celata pateka. Na po~etokot obi~no preovladuva ‡ emocionalnoto. Vo Ohrid pak publikata, iako pobrojna, nekako pomalku raspoloèna za bodrewe. Maratoncite umoreni, pregladneti, im studi, odvaj ~ekaat da pristignat do bregot. Na krajot slikata be{e ‡ racionalna. 4. Ne mi e jasno zo{to se trude{e ministerot Qubomir Fr~kovski na v~e- ra{nata konferencija za novinari da objasnuva zo{to Vladata na Republika Makedonija ne moèla da gi prifati barawata na Albancite, pa kako so Srbite da si potpi{e 18-mese~en dogovor za nenapa|awe. I pritoa voop{to da ne se samokritikuva za toa {to na idnite sredno{kolci od albanska nacionalnost ne im dozvoli da se zapi{at bez priemen ispit. Namesto da gi ma~i da osvojat minimum 60 poeni. Vo isto vreme nivnite vrsnici, {to ja nemaat taa privilegija da bidat Albanci, moraat da imaat 82 poeni. Sega }e treba onie tinejxeri {to ne uspeale da vlezat vo sredno u~ili{te, iako imale pove}e od 60 poeni, da mu pi{at pismo na Gert Arens, za da si gi baraat pravata. Steknati po osnov na znaewe. I stru~no verificirani. Liderite na albanskite partii postojano se àlat deka mnozinstvoto ne smee da ima pogolemi prava od malcinstvoto. [to se slu~uva koga e obratno? Vo slu~ajot so zapi{uvaweto na u~enicite vo Sredno medicinsko u~ili{te vo

245 Skopje, so razli~niot broj poeni koi treba da se osvojat spored nacionalnata pripadnost, o~igledno ne postoi ramnopravnost. Osven, ako pak ne ja svrtat vodata na svojata vodenica za pomalite prava. [eeset e navistina pomal broj od 82. 5. Vo Makedonija besneat po`ari. Kako da se snima nova verzija na "Repub- likata vo plamen". A plamenot nema koj da go izgasi. Nema voda. Od mnogu plivawe celata voda ni vlegla vo u{i.

NAGLO SVRTUVAWE 4 septemvri 1993

• Amerikancite {to go posetuvaat pretsedatelot Gligorov nemaat vkus za oblekuvawe

1. Kako i da ja svrti{ rabotata, Vladata e vo nebrano. Odnosno, socijaldemokratskiot del od Vladata, {to insistira{e na predvremeni izbori. Ako gi povle~e izbornite zakoni, koi bara{e da odat po itna postapka, }e si go priznae porazot. ]e treba novi zakoni, novi dogovori so koalicionite partneri i dojde vreme za redovni izbori. Ako pak insistira na zakonite, povtorno }e bide porazena. I toa od nejzinite partneri vo vlasta, na koi nekako ne im se napu{taat prateni~kite privilegii. I sega, {to da se pravi? Do noemvri vgodina, a kako im se zaarni, moè }e si ostanat u{te nekoj mesec, da ja fatat 1995, }e mora da se odrùva kursot na devizite, }e mora da se prodolì so pregovorite so Grcija, }e mora da se ispla}aat penziite, pa makar i so zadocnuvawe od ~etiri-pet meseci, cenite }e prodolàt da rastat, }e istekuva dogovorot so pretstavnicite na srpskata nacionalnost za promena na Ustavot, Albancite }e pritiskaat za federalizacija, liberalite }e ucenuvaat za ostanuvawe vo koalicijata... Sepak najdobro e, kako {to pora~uvaat koalicionite partneri, "Vladata da pokaè fleksibilnost kon opozicijata". A bogami ‡ i kon pozicijata. Pa sî }e si ostane po staro. I nema da ima politi~ka kriza. A za ekonomskata ‡ zdravje. Taa i onaka ni e stil na ìvotot. Kako da e nekoja stra{na rabota, ako Parlamentot zaboravi deka ja po~nal 66. sednica, pa si prodolì so 67. Se se}avate na zakonite za sudstvoto? A na onie za grbot i li~nata karta? A za statusot na sredstvata za informirawe? A za kongresot na Todor Petrov? 2. Po priroda ne sum sueveren, ama onaa soobra}ajka na pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov, kako da gi predvide rabotite so raspadot na koalicijata i krizata vo Sobranieto.

246 Neli po definicija liberalite za sebe velat deka se vo centarot. I koga vidoa deka malku se zanesle nalevo, napravija naglo svrtuvawe vdesno. Levo-desno, so stara kola, so brzina pogolema od dozvolenata i ‡ ete ti tumbawe. I vo Parlamentot i vo Vladata. Na Andov ova mu e u{te edno golemo ìvotno iskustvo. I predupreduvawe za pamet vo glava. Vo idnina da ne pravi nagli svrtuvawa. 3. Kaj najvlijatelnata partija na Albancite od Makedonija PDP nema nagli svrtuvawa levo-desno. Tie operiraat so terminite "tvrdo-meko". Koga ja pro~itav izjavata na nivniot lider Nevzat Halili deka bi mu odgovaralo bosansko re{enie za problemite na Albancite vo Makedonija, pa u{te koga gi slu{nav obvinuvawata na negovite sopartijci deka toj bil "mek" politi~ar, moàm samo da si zamislam {to bi izjavil nekoj {to treba da pretstavuva "tvrd" pretstavnik na Albancite? Patem, od kakov kov e Radovan Karaxi} vo Bosna? 4. Dodeka minatata sabota i nedela, na sobranieto na PDP se borea "tvrdite" so "mekite" i obratno, javnosta vo Makedonija nema{e poim deka takvo sobranie voop{to i se odràlo. Dràvnata televizija vo tretite vesti ni spomna ne{to za toa, ama bidej}i na sobranieto se diskutiralo samo na albanski jazik, nema{e izve{taj. Od princip li, od patriotizam li, od neznaewe ‡ ne e va`no. Va`no, poradi toa {to Albancite bile tolku bezobrazni, pa zboruvale na albanski jazik, javnosta ne znae{e {to se slu~uva so tretata po golemina politi~ka sila vo dràvata i so mnogu vlijatelniot partner vo Vladata na Branko Crvenkovski. Zamislete da ve ispratat kako specijalen izvestuva~ od samit na Evropskata zaednica vo Brisel. A tie tamu site zboruvaat na svoite jazici. I nie ne znaeme {to se slu~ilo. Iako ìveja~kata moèbi ni zavisi od nivnite odluki. 5. Gledaj}i gi protokolarnite snimki od kabinetot na pretsedatelot Gligo- rov, vo koj od razno-razni gosti od Amerika drugite ne moàt da dojdat na red za priem, si ja razbiv iluzijata za Soedinetite Amerikanski Dràvi kako civilno op{testvo. Pa jas ne sum znael deka najgolem broj od amerikanskite kongresmeni i senatori ti bile voeni lica! Ili pak sepak sum vo zabluda. Moèbi tokmu tie {to go posetuvaat pretsedatelot se tipi~ni Amerikanci {to ne vodat smetka za oblekata. Oboàvaat ki~erajska garderoba. Pa naka~ile nekoi epoleti, znamenca, zlatni kop~iwa, kapetanski {apki. I patem, so muabet, nudat i voena pomo{. 6. Beskrajno sum mu blagodaren na propadnatiot opozicionen lider vo Srbija Vuk Dra{kovi}, {to ja otkri pri~inata zo{to "bra}ata od Vardarska Makedo- nija izbegale od Srbija". Nie ne sme begale od Srbija, tuku od Slobodan Milo{evi}. Toa bi zna~elo deka, ako Vuk Dra{kovi} nekoga{ bide na ~elo na Srbija, nie vedna{ }e mu padneme vo pregratka. Bidej}i osobeno go cenime poradi negovite izjavi za Ju`na Srbija, Vardarska banovina i osobeno poslednite od Grcija ‡ deka Makedonija ima gr~ki karakter. Tuka gledame epten drasti~na

247 razlika na negovite stavovi od onie na Milo{evi}. Edniot nî vika Ju`na Srbija, a drugiot ‡ Skopje. Spored Dra{kovi}, koga Milo{evi} }e padne, nie i Srbite povtorno }e bideme vo Jugoslavija ili, kako {to poetski se izrazuva, "pod eden ~ador". Vuk }e ja pridr`uva ra~kata.

DEVIZNA PSIHOTERAPIJA 11 septemvri 1993

• Kakva vrska ima pu{eweto "Lord" so proslavata na Denot na nezavisnosta?

1. Zna~i, na{ite severni sosedi izlegoa epten neblagodarni. Namesto naju~- tivo da ni se zablagodarat, zatoa {to, dodeka cel svet ne saka{e ni da gi vidi, nie bez pre~ki si trguvavme so niv, pa u{te i preku na{ata teritorija im go zajaknuvavme tradicionalnoto srpsko-gr~ko prijatelstvo, tie u{te imaat obraz i da ni se nalutat. Nebare, sega nie sme tie {to treba da im se izvinuvame zatoa {to, otkako nî pritisnaa otstrana, po~navme da se odnesuvame kako {to celiot normalen svet se odnesuva kon nekoj {to e obvinet za agresija i zlostorstva. A nie, kako {to nî dal gospod, du{i~ki balkanski, za da }arime ne{to "na sitno", ne se ni vozbuduvame koga tie otvoreno se stavija protiv nas, na stranata na Grcija, pa u{te i taka revnosno go upotrebuvaat ona besmislenoto "biv{a jugoslovenska...", pa duri i gi naviknavme da si ìveat so nas, kako "taka nekoi bezna~ajni, {to }e gi kupime so mleko i kolbasi, a tie }e ni ja propu{taat naftata od Grcija, da si ja zaokruìme Golema Srbija". Taka si gi nau~ivme i so paso{ite. Re~isi dve godini si se odnesuvavme kako granicata da ni e igra~ka, pa sega dojdovme vo situacija i Ibrahim Rugova na pres-konferencija vo Pri{tina da í pora~uva na Vladata na Makedonija "da go preispita svojot odnos kon kosovskite Albanci vo pogled na paso{kiot reìm". Neka vnimava sega Crvenkovski {to mu pora~uva Rugova. Kako moè{e i da pomisli da ne se griì za kosovskite Albanci!? Moè, barem, ako ve}e voveduvame paso{ki reìm i ako tamu srpskite vlasti ne im davaat paso{i, da im dodeli makedonski paso{i. 2. A deka granicata ne e igra~ka potvrduva i odgovorot na edno prateni~ko pra{awe vo belgradskiot sojuzen parlament od Vladata na Jugoslavija, vo koj se veli deka granicata me|u SRJ i Makedonija e sporna me|u op{tinite Vitina i Kumanovo. Nie, pak, pred nekolku dena sve~eno si go proslavivme Denot na nezavisnosta. Be{e neraboten den, vesnicite izlegoa so zgolemen broj stranici, pretsedatelot í se obrati na nacijata, pretsedatelot na Sobranieto dvegodi{-

248 ninata ja odbeleà so sve~en priem, dopisnicite na televizijata od gradovite niz dràvata javuvaa za polagawe sveò cve}e... Kojznae, moèbi vgodina, za tretata godi{nica, }e se pu{ti nekoja proizvodna linija za etiketi na koi }e pi{uva deka ne{to e izraboteno vo Makedo- nija. Vo obi~en raboten den i ne se obrnuva mnogu vnimanie na tie raboti. Ama, koga na 8 septemvri }e sedne{ da uìva{ vo praznikot, so kafe i so cigara, pa u{te i ako pu{i{ "lord", koga }e ja vidi{ sinata marki~ka zalepena odozgora na kutijata, na koja e napi{ano "Proizvedeno po licenca od TK "Kumanovo"‡ Jugoslavija", }e si re~e{: "Pa dobro bre, majka mu, tolku li nî iscrpea toa sankciite {to nemame pari i po dve godini da otpe~atime novi marki~ki?" Ona za spornata granica me|u Kumanovo i Vitina go spomenav onaka. Bez vrska. 3. Kone~no imame {ansi da bideme ramnopravni so Grcija. Spored tamo{- nite anketi se predviduva na oktomvriskite predvremeni izbori nitu edna partija da ne dobie dovolen broj glasovi, za da moè samata da formira vlada. ]e moraat Grcite da pravat koaliciona vlada. Kako nas. Pa vo idnina nema da moàt nikako da se dogovorat za predvremeni izbori. Kako nas. A kako trgnale na{ite pratenici so usvojuvaweto na izbornite zakoni, ne e ~udo istite lu|e da gi do~ekaat narednite izbori vo Grcija. Mislam na onie po ~etiri godini. Spored re~nikot {to go koristat vo predizbornata kampawa, gr~kite politi~ari se tuka nekade ‡ na Balkanot. Edno, dve, pa ‡ predavnik na nacijata. Site se vo isto vreme najgolemi za{titnici na dràvata i najgolemi predavnici. Sepak, najinteresno be{e pretepuvaweto na eden pratenik {to pominal vo druga partija. Nie barem ne se tepame. Da be{e taka, po nekolku menuvawa na partii, na primer na Mihail Panovski, kojznae dosega dali }e li~e{e na sebe. 4. Eden od uslovite da ne li~i na sebe mu be{e postaven i na ministerot za zdravstvo Jovan Tofoski. Za da prisustvuva na zasedanieto na Komitetot na svetskata zdravstvena organizacija vo Atina mu bea postaveni nekolku uslovi, {to gi obelodeni ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija Mihalis Papa- konstantinu. Da vleze so jugoslovenski paso{, da se pretstavuva kako da e od "BJRM" i ‡ vnimavaj, biser balkanski! ‡ da bide nezabeleìtelen. Od super tajni kanali "Ve~er" doznava i za drugi barawa na gr~kata strana do ministerot Tofoski. Dopolnitelnite instrukcii od Papakonstantinu se slednite: bidej}i Tofoski po specijalnost e ginekolog, za da ne se otkrie negovoto prisustvo, da stoi ponastrana od ènite, potoa da go isfrli od upotreba luleto, zatoa {to vo Atina i onaka ima mnogu smog, da gi izbri~i mustacite, da stavi temni o~ila i rusa perika i da im se pridruì na sindikalistite od dràvnite pretprijatija na mitingot vo Atina i nezabeleàno da izvikuva: "Makedonija e gr~ka". 5. Stru~wacite od Narodnata banka na Makedonija za vreme na nekolkudnev- nite potresi na crnata berza na devizi velea deka oficijalniot devizen pazar se odnesuva isto kako da ne postoi crnata berza, iako pove}eto menuva~nici bea

249 zatvoreni. A jas, pak, bev ubeden deka tokmu crnata berza e taa {to se odnesuva kako da ne postoi oficijalna devizna berza. Od site objasnuvawa na krajot sî se svede na tvrdeweto na guvernerot deka porastot na cenata na valutite bil od psiholo{ki karakter. Devizniot pazar od bankarskata vleze vo mentalna sfera. [to }e re~e, ni nedostiga kolektivna psihoterapija. I guverner ‡ psihoterapevt.

EKSPERTSKA HAVARIJA 18 septemvri 1993

• Gorba~ov bil otsekoga{ prosrpski orientiran. Zatoa go urna Berlinskiot yid

1. Apsolutno sum protiv formirawe na ekspertska komisija {to bi gi ispituvala okolnostite na urivaweto na kosiot most vo REK Bitola. Po opstoj- nite raspravii vo Sobranieto, definitivno e jasno deka pratenicite se eksperti, pa bi moèle site podednakvo da izvr{at ekspertiza na slu~ajot. Najdobro e u{te edna{ da se proba da se zapali beskone~nata lenta. I na paleweto da prisustvuvaat pratenicite i ~lenovite na Vladata vo celosen sostav. Vo vremeto koga Jovan Andonov bil prinuden upravnik na REK, ja razubavuval rabotnata sredina na toj na~in {to po trevnatite povr{ini {etale pauni. Sega }e {etaat pratenicite- eksperti. Bidej}i, kako {to rekov, mostot prv pat padna na Petrovden, a go predadoa vo upotreba na Ilinden, najdobro e za ekspertsko urivawe da se izbere Krstovden, nekade idnata nedela. Scenarioto za havarija ve}e e podgotveno. Samo se ~eka pratenicite da dopatuvaat vo Bitola i da se rasporedat levo i desno od beskone~nata lenta. Potoa, vo sve~ena atmosfera, pred niv }e se pojavi ministerot Qubomir Fr~kovski, so zasilena policiska pridru`ba i so samouvereno drèwe na najsurov i naj{armanten dràven terorist, }e se iska~i kon sredinata na mostot, od pojasot }e izvadi zapalka za cigari i }e ja potpali jaglenovata pra{ina. Potoa site nestrplivo }e ~ekaat. Dali }e padne mostot ili }e padne Fr~ko? Bez razlika, va`no e ne{to da padne. Za da ne padne Vladata. Potoa onie pratenici koi nema da gi udri nekoe èlezo po glava, }e se razvijat vo strelci i }e po~nat ekspertski da buri~kaat po ostatocite od poàrot. Potoa na scena stapuva institucijata nare~ena Regan. I ‡ dava naredba da se zapo~ne so izgradba na tret kos most. I vedna{ se prijavuva kaj Ripli za "veruvale ili ne". Zatoa {to namesto za osumnaeset dena, kolku {to treba{e da se napravi vtoriot kos most, sega }e se izgradi za 15 dena. I taka natamu, i taka natamu. Tamu

250 nekade, po osmoto palewe, zdruènata makedonska industrija }e go napravi mostot samo za eden den. Samo, {to }e pravi siroma{kiot Fr~ko? ]e se otepa od pa|awe. Ba{ka {to vo me|uvreme ima i druga rabota, ne samo da pali i gasi. Na primer, da rasipuva sopira~ki na mercedesite. 2. Za razlika od na{ite mercedesi, onie na srpskite i crnogorskite prijateli imaat ispravni sopira~ki. Pa na kuso uspevaat da zaprat vo Skopje. Na propa- tuvawe od Grcija. Ili za Grcija. Vo mnogu kus vremenski period ni dojdoa i premierot na srpskata vlada Nikola [ainovi} i premierot na crnogorskata vlada Milo \ukanovi}. Osobeno be{e interesno soop{tenieto od sredbata na makedonskiot premier Branko Crvenkovski so \ukanovi}. Vo nego se veli deka bile "izneseni obostrani ocenki za mo{ne te{kite posledici {to gi trpat stopanstavata na dvete zemji poradi vojnata na prostorot na biv{a Jugoslavija. Trgnuvaj}i od toa, pretsedatelite \ukanovi} i Crvenkovski go podvlekoa zna~eweto na aktivnostite i naporite {to se pravat vo Crna Gora i Makedonija za stabilizirawe na vkupnite sostojbi i za obezbeduvawe na mirot i izrazija nade` za poskoro nadminuvawe na problemite, so cel za normalizirawe na ìvotot vo stopanstvoto i vo drugite sferi." Da ne bea spomenati imiwata na sogovornicite, }e pomislev deka se sretnale premierite na Makedonija i, na primer, na Slovenija. Od soop{tenieto izleze deka Crna Gora e `rtva na vojnata. I sega u{te treba da ja àlime zemjata {to cela me|unarodna zaednica ja osudi kako agresor i ja kaznuva so sankcii poradi toa. Ba{ me interesira dali vo "ocenkite za mo{ne te{kite posledici od vojnata" bilo spomenato herojskoto bombardirawe na Dubrovnik? I juna~koto "~istewe" na vikendi~kite okolu Cavtat od sî {to nalikuva na bela tehnika i druga oprema za doma}instvo. Kojznae, moèbi i "naporite {to se pravat za stabilizirawe na vkupnite sostojbi" odat vo pravec na poracionalno koristewe na kravite {to crnogorskite rezervisti svoevremeno gi "oslobodija" od hercegovskite sela. 3. Malku e ~udno kako sega odedna{ za Gorba~ov, za kogo vo ovde{nite mediumi nikoga{ ne be{e napi{an nitu eden lo{ zbor, sega moè da se zboruva tolku grdo. Pa dobro, oti{ol ~ovekot vo Grcija, tamu postoi diplomatski protokol spored koj gostite moraat da kaàt ne{to lo{o za Makedonija. Pa taka Gorba~ov rekol deka "makedonskoto pra{awe ne postoi" i deka "Make- donija e Titova provokacija". Potoa pro{etal malku po gr~kite ostrovi i za podarok ja dobil zlatnata yvezda od Vergina. Ni{to neobi~no. Osven toa, otsekoga{ sum mislel deka Gorba~ov e prosrpski orientiran. Zatoa go urna Berlinskiot yid. 4. Koga sme ve}e kaj Grcija, sî mi se ~ini deka sporot so niv pove}e }e se uslo`nuva. Dosega problem be{e imeto i znameto. Ama, po izjavata na penzioniraniot general Grilakis se pojavuva u{te edno otvoreno pra{awe. Zamislete, ~ovekot rekol deka Micotakis e najmudriot politi~ar na Balkanot!

251 @OLTA KU]A 9 oktomvri 1993

• Na{ite parlamentarci ni top ne gi bie

1. Moèbi e obi~na koincidencija, ama nekako pove}e izgleda deka na{ite pratenici izvlekoa pouka od nastanite vo Moskva. Odedna{ re{ija da prorabotat kako vistinski parlament. Nema{e nikakvo fajde {to dva meseca gi obvinuvame deka se odnesuvaat kako apsolutisti~ki monarh, koj abdicira samo ako toj saka, deka se diktatori koi si sedat na vlast, iako narodot ne gi saka, deka mnogu uspe{no ja koristat ustavnata praznina, bidej}i nikoj ne moè da go raspu{ti parlamentot... Vo edna prilika duri imavme napi{ano deka ni "top ne gi bie". Arno ama, site bevme svedoci deka vo Rusija parlamentot moè da go bie i top. Kojznae, moèbi tokmu toa im be{e poznato na na{ite pratenici, pa zatoa nikoga{ gi nema{e vo Sobranieto. Vo toa i e razlikata me|u ruskata Bela ku}a i makedonskata @olta ku}a. Tamu pratenicite se zabarikadiraa zaedno na edno mesto, pa be{e lesno da se pogodat so eden topovski udar. Kaj nas, namesto vo sala, bea rasfrlani po bliskite kafeani, tezgite na Zelenoto pazar~e, pa za eventualno rasturawe }e treba{e da se potro{i malku pove}e municija. Nedelava {to izmina ostavija vpe~atok deka ne{to rabotat. Uspeaja nekako i da se spasat od predvremeni izbori. Ama, {to }e pravime koga vgodina, vo noemvri, }e dojde vreme za novi izbori? Iskreno se somnevam deka i toaga{ po sopstvena volja }e gi napu{tat prateni~kite klupi. Zatoa so vreme, vedna{ po godi{nite odmori, Vladata neka odobri interventen uvoz na deficitarni li~nosti. Na primer, neka go uveze Elcin. Samo, kade }e najdeme top? 2. Sega, Fr~kovski }e treba da se angaìra, da napravi nekako policajkite na skopskiot aerodrom da zamiàt pri kontrolata, pa koga }e go uvezuvame Elcin, vo paketot da si donese barem edno top~e {to }e go instalirame vo Parkot na ènata-borec, vedna{ preku pat na glavniot vlez na @oltata ku}a. Toa, kolku da ne go optovaruvame krevkoto makedonsko stopanstvo dopolnitelno da se angaìra vo izrabotka na cre{ovi top~iwa. Koga sme ve}e kaj Fr~kovski, aj {to si ostana na funkcija, ama nema smisla toa {to mu go pravi na pratenikot Mihail Panovski. Navistina treba{e da padne, {to cela godina ne saka da mu odgovori na postavenoto prateni~ko pra{awe. Od druga strana pak, dobro e {to Fr~kovski ostana da bide minister. ]e mu dade pottik za rabota na Sovetot za me|unacionalni odnosi. Pratenikot Boris Zmejkovski, vo svoeto obrazloènie zo{to ministerot za vnatre{ni raboti mora da padne, re~e deka toj "malku tepa Srbi, pa malku Makedonci, pa malku Albanci..." [to pravime sega so Vlasite, Turcite, Romite, Egip}anite, Makedoncite-muslimani, {to ostanaa neistepani? A ministerot, vo Ustavot {to samiot go pi{uva{e, garantira ednakvost za site. Ete dobra

252 tema, ovaa flagrantna diskriminacija na ustavno zagarantiranite prava da bide prva to~ka na dnevniot red na sednicata na Sovetot za me|unacionalni odnosi. 3. Cile se vrati spektakularno. So nova kniga od istorijata na anti~ka Makedonija i gala promocija, bezmalku kako miting. Glavna yvezda na ve~erta vo Makedonskiot naroden teatar ne be{e avtorot Vasil Tupurkovski, tuku pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov. Porakata e jasna: "Koj go trgna Cile? Jas!? Nikoga{!" Od drugata strana: "Koj mu se luti na Gligorov? Jas!? Neeeee!" Celiot {tos be{e vo toa {to pretsedatelot ne im soop{ti na svoite verni i protokolarni pridru`nici kade }e odi vo vtornikot nave~er, pa zatoa malkumina od "redovnite" ‡ i od politi~kite i od novinarskite krugovi, se pojavija na promocijata. Drugite gi izlaà intuicijata. Ili informativniot sinxir se prekinal. Prvo mislev da napi{am deka pretsedatelot i Cile se smirile. Arno ama i dvajcata se dobri igra~i, pa ostavija vpe~atok deka nikoga{ i ne bile skarani. 4. Postoi li voop{to vo svetot takov narod, koj{to moè da se sobere vo tolkav broj, re~isi 30 do 40 od sto od izbira~koto telo, na sporeden predizboren miting na politi~ka partija. O~igledno na Grcite im nedostasuvaat rok-en- rol koncerti. Pa pa|aat vo delirium od vetuvawata na Micotakis i Papandreu. A nivniot minister Papakonstantinu na govornicata na Generalnoto sobranie na ON vo Wujork najavi deka gr~kata vlada se podgotvuva da bide doma}in na me|unaroden samit na Obedinetite nacii vo januari 2000 godina, na koj{to }e se usvoel globalen dneven red za 21 vek. Zna~i, Grcija }e go vnese svetot vo 21 vek. Ako prodolì so vakvi populisti~ki metodi, te{ko mu na svetot vo noviot vek. 5. Pretsedatelot Gligorov za vreme na svojot prestoj vo Wujork dobi vetuvawa od pretstavnicite na Germanija, Holandija i Velika Britanija deka tie }e pomognat da í se dade finansiska poddr{ka na Makedonija preku Evropskata zaednica. Od 1 januari 1994 godina pretsedatelot na Evropskata zaednica e Grcija. Zna~i, }e si imame za zemawe.

PU JI 16 oktomvri 1993

• Kako bi se opravdal pred Grcite posledniot kineski car?

1. Znaev deka Kina }e nî priznae. U{te lani, koga nî preplavija so kineski velosipedi i svileni ko{uli, mo`e{e da se pretpostavi deka priznavaweto e samo pra{awe na denot. Samo, izlegoa itri Kinezite. Nî nateraa so prizna-

253 vaweto da potpi{eme i dogovor za nenapa|awe. Taka po pove}evekovno stravu- vawe od golemomakedonskiot ekspanzionizam kone~no moàt da zdivnat. Sigurno ve}e ja olabavija gotovnosta na vojskata na nivnite granici. Toj dogovor za nenapa|awe ima nekolku dobri strani. I za nas, ama i za regionot. Na primer, so makedonsko-kineskiot dogovor e zajaknata bezbednosta na Grcija. Zamislete, da re{ea Kinezite da nî ga|aat. Bidej}i sme sitna meta, lesno moè{e da se slu~i namesto nas da gi pogodat Grcite. [to se stotina kilometri proma{uvawe levo-desno, koga se ga|a od tolkava dale~ina? Drugata dobra rabota e {to za nas ostanuva pogolem prostor za ìveewe. Zamislete da ni dojdea Kinezite kako agresori. Kade }e gi zakopavme zaginatite kineski vojnici? Moète li da pretpostavite kako bi izgledale kineskite grobi{ta vo Makedonija? Kone~no, toj dogovor e od osobeno zna~ewe i za gotovnosta na kineskata armija. Nie moèvme niv da gi ga|ame samo so narodni pogovorki {to imaat demoralizira~ko dejstvo. Od koi najubistveno dejstvuva onaa: "Navednata glava sabja ne ja se~e". Kako i da e, Republika Makedonija so dogovorot za nenapa|awe samo ja demonstrira svojata miroqubivna politika i kooperativnost. Bidej}i sostaven del na taa politika e zalo`bata za ekvidistanca kon site golemi sili, naskoro }e sledi potpi{uvawe na dogovori za nenapa|awe so SAD i Rusija. Vreme e kone~no i tamo{nite gra|ani da se ~uvstvuvaat bezbedno. [to se odnesuva do Japonija, bidej}i taa ne ni e nekoj seriozen voen partner, a imame neras~isteni odnosi vo sferata na trgovijata, naskoro }e se sretnat eksperti na dvete dràvi da gi utvrdat izvoznite kvoti, za da dojde do ramnomerna podelba na pazarot na Azija. 2. Se se}avate li na onaa hrvatskata "Danke Doj~land", ispeana vo znak na blagodarnost kon Germanija za sî {to storila za priznavaweto na Hrvatska. Na{ata televizija ne podgotvi takva pesni~ka, pa duri ni na "Makfest" ne pokani ni eden kineski peja~, ama sepak go obeli obrazot pred na{ite kineski prijateli. Denta koga be{e objavena vesta za priznavaweto, na centralniot TV dnevnik ode{e eden afirmativen prilog za kineskiot model na socijalizmot. Malku podocna, istata ve~er, na tretiot kanal Makedonskata televizija emituva{e dokumentarec za Kina so naslov "Zabranetiot grad". I, taman se namestiv pred televizorot i svrtiv na vtora programa, vo nade` deka }e bide emituvan filmot "Posledniot kineski car" ‡ razo~aruvawe! Mora vo vtorata programa da ima nekoj {to sî u{te e voinstveno nastroen. A ba{ be{e dobro da ni go prikaèa filmot. ]e moè{e posle da se organizira nekoj "Otvoren ekran", ili "Globus", na koj }e se otvore{e rasprava za toa {to li bi izjavil posledniot kineski car Pu Ji po povod priznavaweto na Makedonija i kako bi se pravdal pred Grcite zatoa {to nî priznal pod ustavnoto ime.

254 3. Ne mi be{e apsolutno jasno {to saka{e da kaè francuskiot minister za nadvore{ni raboti Alen @ipe, koga izjavi deka Francija }e se angaìra vo izgradbata na pati{tata vo Bosna i Hercegovina. Kako da go sfatam toa? Kako kraen optimizam? Ili ‡ kraen cinizam? 4. Kole{kata {to go sledi teatarot vo svojot osvrt za godina{niot Mlad otvoren teatar zabeleà deka ona {to be{e ponudeno vo me|unarodniot del od festivalot, vo slu~aj koga MOT bi bil takov kakov {to go znaeme od pred nekolku godini, bi moèlo da bide del od slobodnata programa, ne{to kako popolno}ni pretstavi ili vo pauzite me|u normalnite pretstavi. Nemam namera da se ambiciram vo teatarskata kritika, ama sepak }e si dozvolam eden komentar, so prenesuvawe na dijalog me|u trojca mladi koi se na{le na edna pretstava od Anglija (imeto na pretstavata i na avtorite ne e va`no): ‡ Se kladam deka ovie vo ìvotot ne nastapuvale na pogolema teatarska scena. ‡ Sigurno! I ne veruvam deka nastapuvale pred tolku publika. ‡ A be, nemojte taka. Znae{ li kolku lu|e pominuvaat dnevno niz london- skoto metro? 5. Pratenicite vo Sobranieto na Makedonija kone~no se sobraa. Zna~i, go napravija ajvarot. Slednata blokada moè da se o~ekuva koga }e po~ne da se redi zelkata vo kaci.

RTV PAZAR 23 oktomvri 1993

• Kako da se propagira nov sistem, a da se raboti kako vo vremeto od pred dvaeset godini

1. Ba{ dobro {to ovaa nedela se slu~i golemata frka okolu (ne)ukinuvaweto na RTV pretplatata. Kone~no na javnosta í se svrti vnimanieto kon eden dràven problem, koj tokmu dràvnite organi pove}e od dve godini go trgaa nastrana, pravej}i se kako da ne postoi. Zatoa, kolku i da mi se razbirlivi emotivnite nastapi na kolegite novinari od Makedonskata radio-televizija, sepak smetam deka od ova {to se slu~i na krajot pak }e moàt da bidat zadovolni. Ednostavno, ne{toto mora{e da pukne, za da se po~ne odnovo. Ne moè novinarite vo ku}ata da propagiraat i da gradat nov sistem, a da rabotat kako da e vremeto od pred dvaeset godini. Sega samo im se ukaùva mo`nosta, toa {to ne moèa da go proturkaat pove}e godini, vaka, preku no}, da go postavat kako prvoklasen problem koj, ako ve}e dràvata saka da gi ima, }e mora da si go re{i. Ovoj pat moneta (i toa dosta vredna) za potkusuruvawe me|u partiite be{e MRTV. Utre ‡ kojznae koj. Takov im e stilot na rabotata na dràvnite organi. Se

255 pobunile novinarite deka }e ostanat bez sredstva za rabota. Golemo ~udo! Se pobunile stopanstvenicite deka privatizacijata u{te ne zapo~nala. Golemo ~udo! Nekomu mu popre~ilo {to pove}e od dve godini od steknuvaweto na nezavisnosta na li~nite karti u{te ni pi{uva SFRJ. Golemo ~udo! Se bunat op{tinarite, zatoa {to u{te go nemaat noviot zakon za lokalna samouprava. Golemo ~udo! Pa ajde, belkim pred povtornoto glasawe za Zakonot za radiodifuzija partiite }e napravat u{te nekoj zakon. I onaka kriteriumite za vrednostite ve}e se zagubeni. Bez pretplata ili so pretplata, i novinarstvoto vleze vo nivnite igri na golema vrata. 2. Taman o~ekuvavme ovaa nedela Ustavniot sud, po osum meseci "inten- zivni" razmisluvawa, kon~eno da ni soop{ti deka nema nikakva logika me|u postavenosta na pretplatata od 1974 godina i noviot Ustav na Republika Makedonija, ova vo svoi race go zema Sobranieto, a Ustavniot sud donese re{enie za u{te poklu~en problem ‡ novite imiwa na ulicite na Skopje. So ova re{enie prakti~no se zamrznuva odlukata na Gradskoto sobranie za promena na imiwata na nekoi skopski ulici i naselbi. Toa vo praktikata zna~i deka novata tabla pred vlezot na biv{ata naselba "Singeli}", na koja sega e napi{ano "Metodija Andonov‡ênto" ‡ ne vaì. Siroma{kiot ênto! Po vtor pat go trgaat. Vo dosega{nite raspravi problemati~no be{e dali nekoe ime e bugarofil- sko, grkofilsko ili srbofilsko. Otkako Institutot za nacionalna istorija dade svoe mislewe, so toa {to spornite imiwa ne bea zemeni predvid, sega spored Ustavniot sud treba da bide klu~na nekoja odredba na nekoj iden zakon "so koj }e se uredi na~inot na opredeluvawe i menuvawe na imiwata na ulicite". Kojznae kakvi ~lenovi bi sodrèl toj zakon. Na primer: "Ulica pokusa od polovina kilometar ne smee da nosi ime na nekoj istaknat borec od istoriskoto minato na Makedonija". Ili: "Samo bulevari na koi ima semafori smeat da se imenuvaat so datumi od slavnata istorija na makedonskiot narod". Ustavniot sud smeta deka ova pra{awe moè da se regulira i so idniot zakon za lokalna samouprava. Arno ama, bidej}i za da se donese toj zakon e potrebno dvotretinsko mnozinstvo vo Sobranieto, a toa nema da se slu~i naskoro, se nao|ame vo interesna situacija, koga cela dràva ja slavi 100-godi{ninata od formiraweto na VMRO, bulevarot {to spored odlukata na skopskoto sobranie treba da go nosi toa ime, sî u{te da bide obeleàn so "Marks i Engels". 3. Mnogu interesno e poslednoto soop{tenie na posrednikot vo gr~ko- makedonskite pregovori Sajrus Vens. Toj ne saka publicitet za pregovorite. Grcija re~e deka nema da pregovara za imeto. Makedonija re~e deka nema da pregovara za imeto. Pa, za {to vsu{nost }e se pregovara, ako voop{to se pregovara vo Wujork? Ili sî e ve}e dogovoreno!? Vo Va{ington. 4. Helsin{kiot parlament na gra|anite od Makedonija denovive izleze so inicijativata od idnata u~ebna godina na Univerzitetot da startuvaat studii

256 {to }e traat ~etiri godini vo ramkite na Centar za prou~uvawe na mirot. Vo programata na studiite }e ima i nauka i praktika. Mototo na idnite diplomirani mirovnici }e bide: "Da se podgotvuvame kako 100 godini da }e ima vojna, a da se odnesuvame kako utre da }e bide mir". 5. V~era vo bugarskoto pristani{te Burgas treba{e da stigne brod so humanitarna pomo{ vo bra{no za Republika Makedonija. Odamna ne sme imale takva vest. Vladata }e mo`e da zdivne.

NACIONALEN PREVOZNIK 30 oktomvri 1993

• Zo{to Makedonija e primena vo me|unarodnata organizacija za pomorstvo?

1. Kone~no e razre{ena pove}emese~nata dilema. Izbran e nacionalen prevoznik na Republika Makedonija. Toa e Vladata. Samo taa gi ispolnuva site predvideni uslovi, od koi prioriteten e onoj {to bara redovno vozewe. Bidej}i Vladata najuspe{no i najredovno go vozi narodot, titulata "nacionalen prevoznik" padna vo vistinskite race. Inaku, borbata za steknuvawe na ovoj status be{e mnogu te{ka. Ima{e mnogu respektivni konkurenti, koi isto taka go vozat narodot: Sobranieto, bankite, po{tata, penziskiot fond, javnite glasila... Me|utoa, presudna be{e kadrov- skata i tehni~kata ekipiranost, pa normalno e {to vladiniot ekipa` odnese pobeda pred konkurencijata. Sepak, komisijata za izbor na nacionalen prevoznik (ako nekoj voop{to vo ovaa dr`ava go esapi misleweto na bilo koja komisija) prepora~a za dolgi vozewa da mu se dade {ansa i na Sobranieto. Dobro informiranite velat deka Sobranieto í bilo najsilen konkurent na Vladata. Me|utoa, izgleda presudno be{e toa {to poslednite denovi pred kone~niot izbor prviot pilot ne be{e vo avionot, pa bez kontrola patnicite mu odea levo-desno. Eden den glasaa za, a drugiot den protiv ‡ za isti predlozi. Koga pilotot }e se vrati vo avionot, mo`no e da se o~ekuva da pokrene spor protiv nazna~eniot prevoznik. Samo, ne se znae pred kogo. Zakonite za sudstvoto u{te ne se doneseni. Toa samo kolku za potsetuvawe na ministerot Pe{ev, koj se zanesuva deka za tri meseci }e uspee da donese Zakon za vozduhoplovstvo. Zna~i, sî u{te narodot }e go vozat bez zakon. Toa i ne e mnogu va`no, za{to i onaka pilotite baraat dozvola za poletuvawe i kurs na letawe od visokata kula. Od kontrolorot na letaweto. 2. Ako ve}e ne mo`eme da go re{ime haosot vo vozdu{niot, toga{ barem nema da imame problemi so pomorskiot soobra}aj. Od 13 oktomvri Republika

17 Sakam da kaàm 257 Makedonija e ramnopravna ~lenka na Me|unarodnata organizacija za pomorstvo. Ovaa organizacija, so sedi{te vo London, ima za cel da ja podobri sorabotkata me|u vladite vo oblasta na me|unarodniot pomorski transport, sigurnost i navigacija i da se griì za ekolo{kata za{tita na moriwata. U{te na samiot start treba da razjasnime nekoi raboti. Da im kaème na Grcite da ne se sekiraat, zatoa {to Solun i natamu }e si bide nivni. Da ne pani~at sega deka so ova pokaùvame vodni pretenzii kon nivnoto more. Treba da im objasnime deka nas tamu nî primile po druga osnova. Imeno, nie sme nadaleku poznati po toa {to ~estopati pravime pomor na ribite niz na{ite reki. Kako osobeno zaslu`ni vo taa disciplina, ima li na svetov ne{to pologi~no od toa, tie {to vr{at pomor da bidat ~lenovi na organizacija za pomorstvo? 3. Sî mi se ~ini deka ovaa najnova inicijativa za "globalno re{enie na JU- krizata", {to ja turkaat Butros Gali i posrednicite Oven i Stoltenberg, ne e najsre}noto re{enie za Makedonija. Osobeno ako povtorno insistiraat na nekakva Londonska konferencija. I lani site se sobraa vo London, se izdogo- vorija da ja spasat Bosna i Hercegovina i da ne gi priznaat osvojuvawata na Srbija, pa napravija sî sprotivno. Sega pak se zagovara nekakva konfederacija. Se se}avate li u{te od koga Slovenija bara{e konfederacija? Pa, zaradi toa se napravija tri vojni. So koj pamet sega ve}e nezavisnite dràvi }e gi teraat povtorno poblisku da se vrzuvaat? Denovive ~uv mnogu interesen komentar za misijata na Oven i Stoltenberg od eden mo{ne cenet amerikanski novinar, {to denovive prestojuva{e vo Makedonija. Samo kuso mi re~e: "Ne im dozvoluvajte duri ni da ja nadletaat Makedonija". A slu{am Stoltenberg se podgotvuval denovive da ni dojde na gosti. Na prijatelsko ubeduvawe za nova konferencija za Jugoslavija. 4. Taka "globalno razre{eni", }e morame da gi po~ituvame barawata na srpskite vladici nepre~eno da si ja vr{at slu`bata niz Makedonija. Za da ne bideme vo zabluda. Za{to, kako {to izjavil vrawskiot episkop Pahomie {to neodamna be{e vraten od grani~niot premin Tabanovci, celta na zabranata na vleguvawe ne e zatoa {to tie vr{at neprijatelska dejnost protiv Makedonija, kako {to smetame tuka nie, tuku "za da moè narodot da se drì vo zabluda". Bidej}i, pod vlijanie na Vatikan, vernicite vo Makedonija poleka }e go izgubele svoeto pravoslavie. "A narodot vo Makedonija e dlaboko pravoslaven i dlaboko veren", veli Pahomie, pa najavuva deka "tokmu poradi toa Srpskata pravoslavna crkva ne moè da go ostavi toj narod duhovno neza{titen". Sî mi se ~ini deka sî nekako zapo~na vo eden od manastirite na Krka, blizu [ibenik, vo Hrvatska. I tamu se rabote{e za duhovna za{tita. 5. Po onaa inventivna reklama na Makedonskata televizija, vo koja sre}nite i veseli RTV pretplatnici, nasproti opstrukciite od Parlamentot, so zadovol-

258 stvo ~ekaat vo redici pred naplatnite punktovi na MRTV i po poedine~noto glasawe vo koe koalicionata kujna sepak ne go izglasa ukinuvaweto na RTV pretplatata, mo`e da se zdivne. Kone~no }e mo`eme po desetina dena da vidime eden normalen TV dnevnik, vo koj{to glavnata vest ne e pla{eweto na narodot deka }e ostane bez najmo}nata TV ku}a. I ‡ {to e u{te pozna~ajno, emisijata "Ovaa sabota..." nema da bide trgnata od programata.

OVAA SABOTA 6 noemvri 1993

• Na poteg se ministerkite Sofija Todorova i Gordana Siljanovska

1. Klasi~en primer za odvoenost i nezavisnost na sudskata od zakonskata i izvr{nata vlast e Ustavniot sud na Makedonija. Osum meseci mu trebaa da raspravi dali RTV pretplatata e ustavna, a ~eka{e da donese odluka ‡ duri otkako vide kako po toa pra{awe }e se izjasni Sobranieto. I normalno ‡ RTV pretplatata ostanuva. Arno ama, najden e nov na~in za sobirawe pari od gra|anite. RTV pretplatata otsega }e se vika ara~, {to e turski, ama odoma}en zbor za ona {to Ustav- niot sud go narekuva "javna dava~ka". Ne sme tolku naivni, pa da napravime glupost kako onie vo Srbija, pretplatata za televizija da ja presmetuvame na smetkite za elektri~na energija, pa se dosetivme na orginalno re{enie. MRTV da prodolì da gi sobira parite, ama da ne raspolaga so niv, tuku da í gi dava na dràvata, zatoa {to Sobranieto }e ja odreduva visinata na pretplatata. Zna~i, koga utre }e vi dojde inkasatorot na MRTV na vrata ‡ toj }e bide pretstavnik na dràvata. Ara~lija. E sega, bidej}i dràvata }e bide seriozno zagrièna kako da gi sobere i ovie pari, nejzin problem }e bide i popularizacijata na celata akcija. Toa zna~i deka i emisijata "Ovaa sabota ..." ve}e nema da bide grià na kolegiumot na MRTV, tuku na dràvnite organi. Bidej}i junacite od Parlamentot ni se op{to- prifateni me|u narodot, prviot preduslov za zabavniot karakter na novoto izdanie na "Ovaa sabota..." vo produkcija na dràvata e ispolnet. Ostanuva samo da se razmisli za koncepcijata na emisijata. Za da bide poevtino, ekipata ne mora da {eta od grad vo grad, tuku moè sekoja prva sabota da ja realizira emisijata vo golemata sala na Sobranieto na Makedonija. Sto i dvaeset pratenici, plus ~lenovi na Vladata i triesetina akreditirani novinari se sosema dobra publika za aplaudirawe. Voditelska dvojka }e bidat Stojan Andov i Branko Crvenkovski, a kako {to e obi~aj so site manifestacii vo dràvata, emisijata }e bide pod pokrovitelstvo na

17* 259 pretsedatelot na Republikata. Zad stol~eto na Kiro Popovski }e bidat postaveni barabanite so brojkite. Kraj barabanite moàt da zastanat pretstavni~kite na ènskiot del od Vladata, ministrite Sofija Todorova i Gordana Siljanovska. Za vreme na muzi~kite nastapi na estradnite umetnici dvete treba da potcupnuvaat vo ritamot na muzikata. Se razbira, prigodno oble~eni vo garderoba na nekoj od sponzorite na SDSM i Liberalnata partija. Na najavata od voditelite tie }e gi zavrtat barabanite i samo od nivniot poteg na rakata }e zavisi idninata na nekoj redoven dràven pretplatnik. A pratenicite so aklamacija }e gi pozdravuvaat site kombinacii na broevite {to }e izlezat na barabanite. Na kraj }e se pojavi Silvi Bend so onaa "...sabota pred nedela, lele ùrka debela..." I ‡ ja ven~avme nevestata! 2. Pretsedatelot Gligorov isprati pismo do pratenicite po povod predlogot za interpelacija na pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov, vo koe, tolkuvaj}i go Ustavot, veli deka ne postoi pri~ina da se bara odgovornost od Andov, zatoa {to toj go ovlastil da mu bide zamenik vo negovo otsustvo. Pred nekolku nedeli, koga izbi krizata vo redovite na vladinata koalicija, {to kulminira{e so barawa za interpelacii na ministrite na SDSM Fr~kovski i Pe{ev, liberalite na Andov ja spasija Vladata i go po{tedija Gligorov od nesakani komplikacii vo dràvata. Se se}avate li na onie partizanski strip~iwa: "Vnimavaj, Mirko, kur{um!" ‡ "Uf, ti blagodaram Slavko, mi go spasi ìvotot!" 3. Jasno e deka za pove}e od dve godini nezavisnost ne uspeavme da gi doneseme pove}eto zakoni od re~isi site oblasti na ìvotot, ama ne vleguva vo glava koga nekoj minister, "mrtov laden", namesto da gleda da go skrie sramot, uporno si se povikuva na nekakvi zakoni na biv{ata SFRJ. Povodot e re~isi bezna~aen, gledan od dràven aspekt. Se raboti za sporot na ministerot \uner Ismail so Dramskiot teatar od Skopje, vo koj toj se povikuva na Zakonot za avtorski prava na SFRJ? Edna nedela porano i ministerot Pe{ev, vo celata zbrka {to ja napravi so (ne)izborot na nacionalen prevoznik, se povikuva{e na nekoi zakoni na SFRJ!? Celoto sudstvo se potpira vrz zakoni od SFRJ!? îsto se somnevam deka i novoformiranata SRJ gi po~ituva zakonite na SFRJ. Pa dobro toga{, zo{to "privremeno" ne gi prezememe zakonite od SRJ? Barem }e go re{ime problemot so nacionalen avioprevoznik. ]e go izbereme JAT. 4. Koja li mu be{e vizijata na onoj pratenik od SDSM {to go postavi prateni~koto pra{awe za finansirawe na partijata na Go{ev? Belkim ne misle{e deka drugite pijat mastilo i deka institucijata "prateni~ko pra{awe" e rezervirana samo za negovata partija. Samo gi pottikna drugite da po~nat da kopaat po Vladata. Koga }e po~nat edni na drugi da si gi vadat valkanite ali{ta, "OHIS" }e mora da go duplira proizvodstvoto na detergent.

260 TATA MATA 13 noemvri 1993

• Ministerot za odbrana se vrati od vselenskata istra`uva~ka misija

1. Koga vo sredata ve~er, srede emituvaweto na centralniot dnevnik na Makedonskata televizija, vo studioto vleta Bane Dimoski, si pomisliv: "Ova mora Grcija da nî priznala, i toa pod ustavnoto ime". Arno ama, toj samo go dovede ministerot za vnatre{ni raboti Qubomir Fr~kovski, onaka najredovno da nî informira za rutinskata akcija na negovoto ministerstvo za otkrivawe na obidot za formirawe paravojska. Akcijata be{e tolku rutinska i voobi- ~aena, {to ako den pred toa Slobodan Milo{evi} ne se pofale{e pred gr~kiot gostin Karolos Papuqas deka znae za namerata na nekoi albanski secesionisti da ja podelat Makedonija, na{ite nema{e ni da ni kaàt kogo apsele prethodnite denovi. Taman rabota, policijata da nî izvestuva za sekoja nivna aktivnost vo koja apsi pomo{nici ministri! I toa za odbrana! I taka, ministerot dejstvuva{e smiruva~ki na javnosta, demantiraj}i deka kaj uapsenite se najdeni spisoci za regrutacija na 20 iljadi lica. Dobro informiranite novinari od policijata velat deka bile 21630. U{te velat deka bile organizirani za eden ~as da ja likvidiraat 14-tata brigada na ARM, zadolèna za odbrana na severozapadnata granica kaj Tetovo. Verojatno so 32 pu{ki! Situacijata e sosema redovna, {tom ministerot za odbrana, zaedno so negoviot zamenik ne najdoa za potrebno da se vratat od Turcija, iako im go uapsija pomo{nikot. I ministerot za zdravstvo, ~ij{to zamenik so obelodenuvaweto na aferata odedna{ go snema, si be{e vo London. Pa i pretsedatelot na Republikata i premierot si vr{at redovni obikolki na gradovite i fabrikite niz dràvata. Va`no Fr~kovski e na vistinskoto mesto i si ja vr{i redovnata rabota, vo koja, ete, odvreme-navreme }e uapsi nekoj pomo{nik-minister koj, ako se sudi spored soop{tenieto na negovata partija PDP, organiziral selski straì za li~na za{tita. Interesno, za prv pat edna akcija na Fr~kovski naiduva na op{to odobruvawe od site politi~ki strukturi vo Makedonija. Toa }e bide dovolen povod grupata "Risto bombata i ku~e{ka tenija" vo znak na blagodarnost kon ministerot, koj ja lansira dosega najgolemata politi~ka bomba vo dràvata, da go izvede svojot hit vo nova verzija. Stihovite bi odele vaka: "Fr~ko bombata (ova se ~ita so isto~nomakedonski akcent) / ti si tata mata / Fr~ko bombata/ gi napravi salata... 2. Koga zav~era ministerot za odbrana Vlado Popovski sleta na skopskiot aerodrom i koga go pra{aa {to se slu~uva so negoviot pomo{nik-minister, toj izgleda{e kako da ne do{ol so normalen avion, tuku kako {totuku da se prizemjil so "Spejs [atl" od nekoja vselenska istraùva~ka misija. Izgleda be{e u{te

261 pod vlijanie na toa {to go videl vo turskata fabrika za voena elektronika. Niz Skopje vedna{ se pronese vesta deka kako protivudar na 32-te pu{ki, Makedonija }e kupuvala "fantomi". I toa deset. Bidej}i neodamna vo skopskata naselba Vlae policijata otkri duri pet fantomi {to napa|ale osameni èni, ostanuva da se dokupat u{te pet. Samo, problem e {to i nas nî fa}a embargoto za izvoz na oru`je vo site republiki na biv{a Jugoslavija. Zatoa sega smislivme originalen plan. Prvo, ministerot za odbrana patuva vo Turcija da dogovori kolku oru`je i od kakov tip ovaa zemja }e í prodade ili podari na Albanija. Potoa pomo{nikot-minister za odbrana go {vercuva oru`jeto od Albanija vo Makedonija. Potoa nastapuva ministerot za vnatre{ni raboti i go zaplenuva {vercuvanoto oru`je. Planot e genijalen, bez razlika {to ne go smislile vo Vladata, tuku sega po ~itaweto na "Sakam da kaàm" }e po~nat da go razrabotuvaat. Prvo, nitu nie nitu Turcija go kr{i embargoto, zatoa {to se raboti za {vercuvano oru`je. Vtoro, nepre~eno i kontinuirano se naoruùvame, za{to vakvi akcii na lovewe {verceri na oru`je ima re~isi sekoj den. I treto i najva`no ‡ ne pla}ame ni denar za naoruùvawe, zatoa {to sî e legalno zapleneto. 3. [to se odnesuva do albanskiot konzulat vo Skopje, Makedonija ve}e ima dva oficijalni jazika, {tom tie taka uporno za komunikacija se sluàt isklu~ivo so albanskiot jazik. Obi~no drugite diplomatski pretstavni{tva vo Makedonija koga ni ispra}aat soop{tenija za javnosta, toa go pravat na makedonski jazik i eventualno na jazikot na nivnata dràva. Albanskiot konzulat zav~era dva pati ni isprati soop{tenija samo na nivniot jazik. A i tablata pred nivnata zgrada, sosema nevoobi~aeno za bilo koe diplomatsko pretstavni{tvo vo svetot, e ispi{ana samo na albanski jazik. Kolku {to sum informiran, mislam deka sî u{te vo Ustavot stoi deka vo oficijalna upotreba vo Republika Makedonija e makedonskiot jazik i kirilskoto pismo. 4. Voeniot zlostornik i golemiot mirovnik od BiH Radovan Karaxi} prijatelski ni sovetuva da ne se karame so Albancite i da ne leeme krv kako negovite vo Bosna, tuku mirno da si se razgrani~ime. Pred nekolku godini planot za BiH go skovaa Milo{evi} i Tu|man. Kako bi vi izgledala sredba Milo{evi} ‡ Beri{a!?

NOVINARSKA PATROLA 20 noemvri 1993

• Grani~arite na Makedonija ‡ ~uvari na mirot i na {vercerite

1. Peroto e posilno od me~ot. Dodeka Amerikancite ve`baat na Krivolak, novinarite ja bijat nivnata bitka na najnesigurnata granica. Gledaj}i gi onaka

262 premrznati, so temni o~ila i crni lenti preku glavite, naostreni hrabro da se soo~at so neprijatelite {to ni gi kidnapiraat na{ite policajci i vojnici, den posle incidentot kaj kumanovskoto selo Lojane doa|am do zaklu~ok deka namesto osumnaesetgodi{nici na koi neprijatelot im udira {lakanici i kloci, podobro e granicata da ja obezbeduvaat novinari. ]e gi videvme srpskite {verceri kako }e se odnesuvaa ako gi presretnea patrolite na makedonskite reporteri, so mikrofonite na gotovs i rafalite od direktni pra{awa. Koga }e gi videa onakvi kakvi {to gi vidovme nie na televizija, }e begaa {to podaleku od granicata. Dodeka reporterot na dràvnata televiziska ku}a se soìvuva{e so ulogata na kidnapiranite, a izvestuva~ot na na{iot vesnik izigruva{e geometar i mere{e dale~ina od grani~nata me|a, reporterite na privatnata TV stanica "A1" seriozno se zafatija so lov na {verceri. I srede niva prepadnaa eden voza~ na crvena "zastava" od Aleksinac so pedesetina litri benzin vo baga`- nikot. Siroma{kiot, se pravda{e deka }e se ènel vo nedela. "]e se èni{, a!", mu svika novinarskata patrola. "E nema, prvo }e priznae{ deka {vercuva{ benzin, a posle }e te pu{time da se èni{!" Po najnoviot grani~en incident, {to }e se odrazi na svadbata na ~ovekot od Aleksinac, realno e da se o~ekuva deka Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Jugoslavija }e upati ostra nota do na{eto ministerstvo, so obvinenie deka Makedonija se me{a vo vnatre{nite raboti na Srbija. Im vlijaeme na populacionata politika. Rabotime protiv nivniot natalitet. Do smrt gi prepla{uvame mladoèncite {to }e se najdat srede niva. Od {okot {to }e go preìveat }e ostanat vremeno impotentni. 2. Toa {to incidentot zavr{i bez krv voop{to ne treba da ne ~udi. Miro- qubivata politika na na{eto rakovodstvo fa}a koreni vo site pori na op{testvoto. Pa taka decata vo momentot koga im vlegle vooruèni {verceri razmisluvale dalekose`no i soglasno konceptot na re{avawe na problemite po miren pat i so dijalog. Zatoa i ne ispukale ni eden kur{um. [egata nastrana, {to }e se slu~e{e dokolku nekoj od patrolata zagine{e? Dali toa e potrebno za dràvata da sfati deka na taa granica e mnogu poednostavno da isprati inspektori da gi urnat divite benzinski pumpi, otkolku da ispra}a zajaknati me{ani patroli? Zo{to nikomu ne mu pre~at tie pumpi? Ako se divi, kolkav i da e profitot od niv, ovoj incident treba da bide opomena vedna{ da se urnat. No, {to ako se legalno izgradeni? Toga{ ne gledam pri~ina da im se lutime na Srbite, koga sami si go barame! 3. Nie dodu{a barame i od Obedinetite nacii da ni gi nadomestat {tetite {to gi trpime zatoa {to gi sproveduvame sankciite kon Srbija i Crna Gora. Ama ‡ ni{to od toa. [to e najsme{no, avstriskiot ambasador pri ON predloìl Srbija i Crna Gora da gi nadomestat {tetite {to gi trpat devette evropski zemji poradi me|unarodnite sankcii! Malku pooptimisti~ko e pismoto na Butros

263 Gali, vo koe apelira do ~lenkite na ON da pomognat so donacii na zemjite {to trpat posledici. Onaa ideja na avstriskiot ambasador, Srbija i Crna Gora da ni gi nadomestat {tetite, izgleda epten mu se dopadnala na Radovan Karaxi}. Toj vo bugarskite vesnici izjavi deka "Makedoncite ne postapija ~esno kon nas... Oficijalno sakam da izjavam deka postapkite na Makedonija ne se korektni. I ako nekoga{ se svrtat kon nas, nie nikoga{ nema da go zaboravime toa. Sekoga{ }e go pametime toa i }e im vozvratime". Najdobro bi bilo da ni vratat so sankcii. I toa od onoj "kulturniot" tip, koj nie ne go ni registrirame kako sankcii. Na primer, neka prestanat kone~no da ni gi ispra}aat nivnite "pevaqki". Samo mi e strav deka, koga e vo pra{awe Radovan Karaxi}, tie obi~no vra- }aat vo nafta. Vo rezervoarite na nivnite tenkovi. 4. Vladata seriozno ima namera da ja sproveduva svojata potvrdena politika na ednakov tretman na site gra|ani. Samo {to umre od infarkt eden Albanec, koj bil priveden poradi {verc na oru`je, policijata vo Prilep, vo prestrelki so izbegan od zatvor, ubi Makedonec.

RUSKA LICENCA 27 noemvri 1993

• Koga snemuva struja, nastapuva mrak i se palat sve}i

1. Vo Bosna i Hercegovina ima vojna. A vo Makedonija ima razvien avio- soobra}aj. So dva sovremeni aerodroma, na koi odvreme navreme snemuva struja. Nastanuva totalen mrak. Pa posle palime sve}i. Znaete li koj e najvraboten ~ovek vo Makedonija? Zlatko Vere{. Stru~- wakot za ispituvawe avionski nesre}i }e umre{e za leb da ne mu bevme nie, so na{eto razvieno vozduhoplovstvo. Dodu{a, ~ovekot izleze fer, pa nî te{i deka na{ata dràva ne e nebezbedno mesto za letawe. Samo {to vlastite se mnogu siroma{ni, pa nemaat pari da gi kupat sovremenite uredi za sletuvawe na skopskiot i ohridskiot aerodrom. A tolku pari na dràvata í dolàt danok dva-trojca piqari. Tuka se razbira ne vleguva sumata {to e potrebna da se podigne ograda okolu aerodromite. Toa sigurno e nekoja cena od koja boli glava. ]e morame da ~ekame sklu~uvawe na aran`man so MMF ili so Svetskata banka, za da gi nabavime tie sredstva. Denovive se iznagledavme, iznaslu{avme i izna~itavme za haosot na makedonskoto nebo. Cela nacija stana stru~wak za vozduhoplovstvo. Gi isprou~ivme {emite na procedurite za sletuvawe, se rasfrlame so vozduhoplovna terminologija... Osobeno mi padna v o~i transformacijata na eden buntoven kontrolor

264 na letawe ‡ vo birokratski vladin slu`benik, koj nekolku pati se pojavi na televizijata. Se se}avam koga be{e voda~ na {trajkuva~ite na kontrolorite na letawe. Toga{ celata javnost be{e na negova strana. Ama dràvata so nego dobro izigrala. "[trajkuvate!? E pa ajde, povelete vo ministerstvoto, pa vie re{ete gi rabotite!" Pa od funkcija na ~ovek od vlasta imate izjava od tipot: "Ne go pravat haosot tie {to se obiduvaat da go reguliraat soobra}ajot, tuku tie {to vo trkata za profit zaboravaat na bezbednosta". Zna~i, ne go pravat haosot tie {to im dozvolile na drugite da pravat haos! Vo sekoj du}an, ako ti vleze inspekcija i ti najde neprijaveni prodava~i, }e ti go zatvori du}anot. A ako ti pronajdat vo avion neprijaveni piloti i stjuardesi ‡ nikomu ni{to. Vsu{nost, nie bez vrska go upotrebuvame terminot "makedonsko vozduhoplovstvo". Takvo ne{to ne postoi. Jas dosega nemam videno avion so makedonska registracija. A ve}e pove}e od dve godini sme nezavisna dràva. I Vladata na na{ata nezavisna dràva ima dve avion~iwa. Na{ite rakovoditeli patuvaat so niv niz Evropa i ja pretstavuvaat na{ata nezavisna dràva. Avion~iwata imaat registarska oznaja "YU". 2. Vo edna od mnogubrojnite TV emisii {to denovive gi gledavme po povod katastrofalnata avionska nesre}a kaj Ohrid, dvajca piloti objasnuvaat koi nedostatoci gi ima skopskiot aerodrom. Rekoa deka se {etaat ku~iwa po pistata. I nema koj da gi izbrka. Pa, se setile kapetanite, javuvaat vo policiskata stanica, a komandirot ispra}a policajci da gi brkaat ku~iwata. Novinarkata se ~ude{e: "Pa zarem toa e nivna rabota!?" A kapetanot slegna so ramenici i re~e: "Pa, ne im e toa rabota, ama ete, pomagaat lu|eto..." Ete u{te eden dokaz deka bez Fr~kovski i negovoto ministerstvo ni{to ne moè da funkcionira vo dràvata. 3. So golema patriotska vozbuda ja pro~itav vesta deka kone~no e proizveden prviot makedonski velosiped. Go proizvel MIK od Kavadarci so ruska licenca. ôvek ne moè da ostane ramnodu{en na tehni~kite dostignuvawa na na{iot vreden rabotnik koj, ete, na pragot na 21 vek proizvede velosiped. Problemot e vo toa {to na{ata najnova makedonska gordost ‡ rusko-kavada- re~kiot velosiped, moè da napravi dopolnitelni komplikacii vo me|unacionalnite odnosi. Zamislete si nekoj da vi re~e: "Glupav si kako to~ak". Toa vedna{ }e bide protolkuvano kako navreda na nacionalnoto ~uvstvo. Kako i da e, sekoj den sî pove}e i pove}e napreduvame. Po prvata makedonska hulahopka, prvata makedonska patika i prvata makedonska ma{ina za perewe (Auuuu...), dobivme i prv makedonski velosiped. O~ekuvam slednoto tehni~ko dostignuvawe da bide prv makedonski avion. 4. Vo genijalnite idei, {to moàt da se rodat samo vo glavite na tuka{ni lu|e, go vbrojuvam i onoj najnov predlog na Vladata doma}instvata {to }e potro{at pove}e od 600 kilovat-~asa elektri~na energija "prekumernoto" da

265 go pla}aat dvojno ili trojno poskapo. Toa ti e ne{to sli~no kako onie opravdu- vawa od po{tata: "Sakate dobri telefonski linii? Pa ne zboruvajte po telefon!" Taka, sega tie {to se great na struja za da ne go pre~ekorat limitot {to im go garantira dr`avata, }e mora da se smrznuvaat. Ili, barem da {tedat na osvetluvaweto. Da palat sve}i. Pove}e nema da nî vikaat "zona na samrakot". ]e bideme zona na mrakot. 5. Vo holandskata prestolnina Hag po~na so rabota Me|unarodniot sud za voeni zlostorstva napraveni na teritorijata na biv{a Jugoslavija. Sudiite se sobraa. Gi nema obvinetite. Zafateni se so aktivnostite na predizbornata kampawa vo Srbija.

BERLIN‡SARAEVO 4 dekemvri 1993

• Zo{to telohranitelite na Pretsedatelot bea vo podobra polo`ba na premierata na filmot "Makedonska saga"

1. Povtorno ne nî primija vo KEBS. Ama, ni Grcija ne ja primija vo Zapadno- evropskata unija. Ne oti nie }e se iznasekiravme ne{to osobeno {to i ovojpat ostanavme so kusi rakavi poradi vetoto na Grcija, ama nekako, toa {to evropskite partneri go zafrkavaa na{iot sosed na sostanokot vo Pariz, ni dojde kako hrana za du{i~kata. Ete, imalo nekoj {to moè i niv da gi zezne. Arno ama, seto toa se slu~uva na Balkanot i toa vo ova ludo vreme, koga i razmisluvawata na lu|eto ne se ba{ premnogu racionalni. Pa, prikaznata za Makedonija i KEBS i Grcija i ZEU ti doa|a kako ona: Da mu crkne kravata na sosedot. Pretpostavuvam deka vo normalni uslovi na nitu edna dràva ne bi í pre~elo nejziniot sosed da bide ~len na KEBS, nitu pak del od silna voena odbranbena alijansa. I dvete raboti se povrzani so bezbednosta ‡ nivna sopstvena i na regionot. Taka ti e toa so sosedite na Balkanot. Sekoga{ ima{ ~uvstvo deka {to polo{o e za niv ‡ toa podobro e za nas. A vsu{nost... Kade li }e ni be{e krajot ako Grcija nema{e nacionalisti~ka vlada, ako Bugarija be{e bogata, ako Srbija ne se odnesuva agresorski, za da ne moraat da í voveduvaat sankcii, ako Albanija navistina be{e "Zapad"? 2. Namesto toa, na jug od na{ite granici nie si ja imame "najevropskata zemja na Balkanot", so eden zamenik-minister za nadvore{ni raboti, zadolèn za evropskite pra{awa, koj se vika Todoros Pangalos. ôvekot treba da bide glaven koordinator od prvi januari, koga Grcija }e mora da ja prezeme pretse-

266 dava~kata uloga na Evropskata unija, pa kako podgotovka re{i da se ispokara so najvlijatelnite partneri od Unijata. Kolku da znaat lu|eto so kogo }e si imaat rabota narednite {est meseci. Gospodinot Pangalos i porano ja imal istata funkcija vo kabinetot na Papandreu. Kolegata od "Nova Makedonija", {to pove}e godini be{e dopisnik od Atina, se se}ava na edna histeri~na izjava na Pangalos, od letoto 1988 godina, koga nî pritisna su{a i koga Vardar samo {to ne presu{i. Kojznae {to si mislel ~ovekot, {to li mu pravime nie na Vardar, pa rekol: "Ova {to ni go pravat skopjanite, ne bi go pravel duri ni Hitler". Makedonija toga{ sî u{te be{e vo ramkite na SFRJ. Pangalos voop{to ne ni be{e vaèn. Izjavata mu e odbiena na glupost. Bidej}i "Skopje" ve}e e apsolviran problem, sega zamenikot "evropski" minister gi re{ava odnosite vo ramkite na Unijata. I zapo~nuva so kogo drug, ako ne so ‡ najsilniot. Pa za Germanija veli deka e "gigant so yverska sila i so detski um". Ova so silata ‡ i taka i taka. Mora nekoj da e silen, {tom moè da odvojuva najmnogu pari vo Fondot za solidarnost na Unijata, ~ij najgolem korisnik e tokmu Grcija. Ama, ona za detskiot um... Germancite pak }e mu odbijat na glupost. ]e najdat opravduvawe, velej}i deka o~igledno ~ovekot bil pod opsesija na svojot lik viden na ogledalo. 3. Vo Makedonija kone~no edna nedela bez nekoj golem nastan ili afera. Smrtna zdodevnost za novinarite. Bi moèla da nî spasi samo slu~kata so smenuvaweto na potsekretarot za javna bezbednost vo MVR Pavle Trajanov. Samo, neli se raboti za sosema normalna, redovna smena vo Ministerstvoto! I toa po nekolku uspe{no izvedeni akcii, koi bez operativcite na gospodinot Trajanov verojatno ne }e dobieja tolku dobar priem kaj javnosta. Ministerot mol~i. Biv{iot potsekretar mol~i. Partiite mol~at, Vladata mol~i, nikoj ne bara rasprava vo Sobranieto, nikoj ne go stavi ~ovekot na ovaa ili onaa strana... Koj li }e ja prekine zdodevnosta? Po funkcijata {to ja ima{e, ~ovekot mora da znae mnogu raboti. Samo, profesionalnite policajci znaat deka treba da mol~at. Ako prozborat, }e í na{tetat na dràvata. 4. Siroma{kiot pretsedatel Gligorov ‡ i toj mora{e da mol~i i celi dva ~asa da ne se pobuni zo{to mora{e da se smrznuva vo nezagreanata sala na kinoto "Centar" na skopskata premiera na filmot "Makedonska saga". Verojatno toa be{e pridones kon kulturata dojden od najvisokoto mesto vo dràvata ‡ da se izdrì sve~enata premiera stutkan vo kaput na sedi{teto od 11 red. Ako im be{e celta na organizatorite najplasti~no da mu ja prikaàt na pretsedatelot sostojbata so makedonskite kino-sali ‡ toga{ ja postignaa. Ama, moraa li da gi `rtvuvaat i onie trista drugi gleda~i, koi isto taka ne uspeaja da ja prikaàt sve~enata premierna garderoba, kriej}i se vo kaputite? Na premierata najdobro pominaa telohranitelite na pretsedatelot. Celo vreme stoeja me|u desettiot i edinaesettiot red. Za razlika od nego, tie imaa {ansi da potcupnuvaat. I da duvaat vo racete za da si gi zagreat.

267 5. I najcrnite prognozi od humoristi~nata serija na saraevskata televizija "Top lista na nadrealistite" se ostvarija. Saraevo najverojatno }e bide podeleno. Dve tretini za Muslimanite, edna tretina za Srbite. Svetot {to pred ~etiri godini se raduva{e na urivaweto na Berlinskiot yid i {to najavuva{e nova era vo odnosite me|u Istok i Zapad sega nemo}no i bez sram go gleda yidaweto na Saraevskiot yid.

KOLEKTIVNA REHABILITACIJA 11 dekemvri 1993

• Na ovaa dr`ava í treba folk-pomiruvawe

1. Barem po itna postapka da se donese zakon za rehabilitacija na licata progonuvani od trigodi{nata opsednatost od TV nastapite na pratenicite vo makedonskoto sobranie. Obrazloènie: poradi traumite predizvikani od poraz- noto soznanie koj sî si go izbral da ti go ureduva ìvotot i poradi zasilenoto ~uvstvo na inferiornost {to pritoa se javuva. Bidej}i cela nacija gi ~uvstvuva posledicite od ova progonstvo, }e treba da se sprovede masovna akcija na kolektivna rehabilitacija. Dobrovolno se prijavuvam da go napi{am tekstot na predlog-zakonot. Koga moàt tie da bidat istori~ari, moàm i jas da bidam zakonopisec. I taka nekoi od niv pove}e li~at na sindikalni voda~i, {to do{le da {trajkuvaat pred Sobranieto, pa koga ve}e uspeale da vlezat vo zgradata ne moè{ da gi trgne{ od govornicata. 2. Sî mi se ~ini deka i ovaa maratonska rasprava za rehabilitacijata {to se vodi vo Sobranieto e izvrtena naopaku. Za da se rehabilitiraat edni `rtvi, sega se baraat novi `rtvi. Posle nekoj }e pobara i novite `rtvi da se rehabilitiraat. Se razbira, baraj}i ja vinata kaj nekoi drugi `rtvi. Pa koga i tie }e stanat `rtvi, pak nekoj }e bide vinoven za toa. I taka }e odime do beskraj. Toa se vika nacionalno pomiruvawe. Sekoj na sekogo mu e `rtva. 3. Vo izminatata nedela gostin ni be{e turskiot minister za nadvore{ni raboti Hikmet êtin. Na pres-konferencijata {to na krajot od rabotniot den ja odràa gospodinot êtin i doma}inot Stevo Crvenkovski be{e soop{teno deka ministerstvata na dvete dràvi potpi{ale Protokol za unapreduvawe na sorabotkata me|u Makedonija i Turcija. Vedna{ potoa Ministerstvoto go prosledi do redakciite integralniot tekst na Protokolot. Vo prviot pasus od tekstot se veli deka dvete dràvi go pravat toj ~in "imaj}i ja predvid èlbata za razvoj na prijatelstvoto, DOBROSOSEDSKITE ODNOSI i sorabotkata koja ve}e postoi me|u dvete dràvi". Ma{ala!

268 Koga moè Srbija i Grcija da gradat dobrososedski odnosi, zo{to toa da ne go pravime i nie? Samo, zamislete si istiot urnek na protokolot so Trucija, nadle`nite od Ministerstvoto da go iskoristat koga }e pi{uvaat protokol za sorabotka me|u Makedonija i Kina. Inaku, pres-konferencijata be{e mnogu neobi~na. Na novinarite im be{e zabraneto da sednat vo prvite dva reda vo salata. Koga vlegoa gospodata ministri i koga sednaa zad mikrofonite, vo salata vleze re~isi polovina Ministerstvo za odnosi so stranstvo. Toga{ go sfativme {tosot. Prvite dva reda bea rezervirani za slu`benicite od Ministerstvoto. Me|u niv i visoki funkcioneri. ôvek da si pomisli deka Crvenkovski gi ispratil na novinarski kurs. Arno ama, ne bilo toa rabotata. Lu|eto sakaa da bidat {to poblisku do ministerot. Toa im be{e retka mo`nost da go slu{nat da zboruva. I toa ‡ prili~no dolgo. 4. Kone~no privatnata televizija "A1" pronajde na~in kako da udri po Makedonskata radio-televizija. Po sistemot "So pesna da ti kaàm", so ~etiri- ~asovna emisija vo koja gosti bea nekolkumina od elitata na makedonskata folk- estrada, koi se staveni pod embargo na programite na nacionalnata radio- televizija. Ova im dojde kako nekoj vid rehabilitacija. Sega ednite }e pravat "folk-hit", a drugite "hit do hit". Ma kakvi politi~ki rehabilitacii, kakvo nacionalno pomiruvawe! Doa|a Nova godina. Prioritetna akcija treba da bide peja~ko pomiruvawe. Ama, bidej}i "A1" i MTV naskoro nemaat namera me|usebno da si se rehabilitiraat, najdobro nositel na akcijata da bidat hotelite i restoranite koi }e organiziraat pre~ek na novata godina. 5. Neodamna na vleznata vrata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje osamna ra~no ispi{an oglas: "Igram na svadbi". Nekoj iden diplomiran ekonomist re{il pazarno da gi valorizira svoite sposobnosti za pravewe {timung na masovni veselbi. Primerot na snaodliviot student po ekonomija bi moèle da go iskoristat i nekoi pozna~ajni lu|e. I tie da si go zgolemat buxetot prodavaj}i gi na pazarot svoite sposobnosti. Taka, u{te utre bi moèle na vleznite vrati na Vladata, na Sobranieto i pred sedi{tata na politi~kite partii da pro~itame oglasi od tipot: "Aplaudiram na govori", "Prisustvuvam na premieri", "Podnesuvam ostavki", "Navivam na sportski natprevari", "Odam na promocii na knigi", "Zboruvam zad mikrofoni"...

269 DIPLOMATSKI POJADOK 18 dekemvri 1993

• Koj }e bide prviot gr~ki ambasador vo Makedonija?

1. Bidej}i sme seriozna dràva i bidej}i sakame da gi unapreduvame odnosite na site poliwa so sosedna Grcija, vistinski poteg na dobra volja bi pretstavuvala edna odluka, so koja na{ata dràva bi mu obezbedila zasluèna penzija na gr~kiot premier Andreas Papandreu. I toa ‡ od tretata grupa. Kako znak na blagodarnost za negovata borba za {iroka me|unarodna afirmacija na Republika Makedonija. Vospostavuvaweto na diplomatski odnosi so {este zemji-~lenki na Evropskata unija moè da ima negativen odraz vrz popularnosta na Makedonija vo svetot. Sre}a {to sî u{te ne nî priznale SAD. Pa Grcija }e mora da prodolì so svojata kampawa za popularizacija na na{ata dràva. Iskreno, te{ko }e mi padne{e ako vedna{ preku no} }e prestanea da nî spomenuvaat niz svetot. Skopje, od obi~na balkanska valkana palanka, blagodarej}i na ~udata na organiziranata propaganda, poslednive denovi stana najspomenuvaniot glaven grad na dràva vo svetot. Soprugite na diplomatite sigurno zbuneti od masovnata upotreba na imeto na na{iot glaven grad, vo nekoja parfimerija }e pobaraat da si kupat najnova kolekcija "Skopje". ]e si re~at: "[tom tolku ja reklamiraat, mora da e moderna!" Ili pak nivnite deca. Vo nekoe disko }e nara~aat "Skopje". [to ima poagresivna reklama od "koka-kola" ‡ vredi da se proba! Ako nî priznaat i SAD, pa u{te da ni pratat i ambasador ‡ sosema pro- padnavme. ]e ni go zaboravat imeto. Grcija nema da ima pri~ina da nî spomenuva. 2. Ete, zatoa na{iot opstanok zavisi od Grcija, kako {to sekojdnevno ni soop{tuvaat od Atina. Papandreu nî smiri malku koga ni re~e deka nemalo da prezema voeni merki. A za ekonomskite }e razmisli. Neka razmisluva. Samo da ne mu tekne da gi skusi parite {to odat za propaganda. Toa e najstra{noto ne{to {to moè da ni se slu~i. Izgleda deka ova najstra{no oru`je protiv Makedonija sî u{te ne im padnalo na pamet. Inaku nema{e celo vreme da zboruvaat za zatvorawe na granicata. Pa, duri, onoj zabavniot zamenik-minister za evropski pra{awa Todoros Pangalos ni pora~a da gi jademe ambasadorite za pojadok. Sega, po vospostavuvaweto diplomatski odnosi so du{a gi ~ekame ambasadorite. Za{to Grcija }e ni ja zatvori granicata i nie nema da imame {to da jademe. Pa za da nî spasat od zlobnata partnerka, ostanatite od Evropskata unija }e moraat da ispratat {to pove}e ambasadori. Koi, spored menito usoglaseno verojatno od gospodinot Pangalos, slednite {est meseci, koga toj }e vodi smetka za Unijata, na skopjanite }e treba da im se davaat samo za pojadok. Onie od

270 drugite mesta niz Makedonija, bidej}i ambasadorite nema da im se pri raka, }e go skokaat prviot obrok. Klu~noto pra{awe e: Sakate kontinentalen, ili angliski pojadok? Konti- nentalnite zemji }e minat lesno. Ama, bidej}i angliskiot pojadok e mnogu pobogat, }e moraat Britancite pokraj ambasador da ni ispratat i ponekoj konzul, sovetnik, sekretar... Tie se diplomatska sila i }e moàt da odgovorat na kriteriumite {to slednite {est meseci }e im gi postavi gurmanot Pangalos. Ba{ bi bilo interesno da se doznae koj }e bide prviot gr~ki ambasador vo Makedonija. I dali ~ovekot odi so gr~ki maslinki i uzo. Bez uzo, pote{ko }e se "vari". 3. Inaku, za da nema nedorazbirawe, ~lenkie na Evropskata unija se usogla- sile vo diplomatskite dokumenti da ni se obra}aat so privremenoto ime od ON. [to ne zna~i deka i ambasadorite }e im bidat privremeni. Na{ite dokumenti si se so na{eto normalno ime. Ona glupavoto "biv{a jugoslovenska..." ne go sakame od milion pri~ini. Ednata od niv nekoi ja baraat vo logi~en odgovor na slednovo pra{awe: "Ako ispra}ame ambasadori od biv{a republika, dali toa zna~i deka i ambasadorite treba da bidat ‡ biv{i?" 4. Istekuva posledniot ~as da se pronajde nekoj posrednik {to }e posreduva vo sporot me|u Makedonskata televizija i privatnata "A-1". Ako se najde nekoj {to }e moè dvete TV ku}i da gi dovede do vospostavuvawe normalni (ne mora diplomatski) odnosi ‡ toga{ i Sajrus Vens }e mora da mu simne {apka od glavata. Prvo "A-1" í gi sobra na MTV najpopularnite folk-yvezdi. Potoa MTV, dodu{a vo neseriozniot Tret kanal, vo sredata podgotvi komentar za, kako {to ja nare~e , "nezavisna kvanta{ka televizija". Gledaj}i go komentarot, se pra{uvav zo{to, iako si ja plativ pretplatata preku sud, golemata ku}a me maltretira so nivni pogledi na "televizijata zad rampata vo Maxari", koga i onaka nejziniot "TV signal ne dopira podaleku od Trubarevo"? (Navodite se istrgnati od "komentarot".) I ba{ }e mi be{e gajle za odnosite me|u dvete ku}i, ako ne se dovedev vo situacija da se pra{am: Za kakva konkurencija zboruvame, koga na TV ekranite se gleda paranoiden strav od konkurencija, i toj kaj gigantot ~ij{to signal dopira mnogu podaleku od Trubarevo!? I u{te ne{to. [to i da se saka{e da se kaè, kolku i lu|eto od dvete ku}i da ne se sakaat i kakvo i da e misleweto na ednite za drugite, sepak ‡ da montira{ na toj na~in {to }e gi stava{ svoite kolegi (kolku i da ne gi ceni{) me|u sviwi i majmuni, e pra{awe na dobriot vkus. Na ‡ vrven nevkus.

271 MOE CARSTVO 25 dekemvri 1993

• Pu{ewe za nacionalno pomiruvawe

1. Na kantar studen, so tu~ go merat. No, moè li da ja izmerat dosetlivosta na na{ite pratenici, koi od den na den nî iznenaduvaat so sî ponovi fori i fazoni. Ete, sega prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE ni soop{ti deka privremeno se distancira od sednicata na Sobranieto zaradi solidarnost so tutunoproizvoditelite koi baraat povisoka otkupna cena. I taka, otkako Lenka ja ostavi ko{ulata nedovezena i otide tutun da redi v monopol, a koalicijata kvorumot go brka{e niz novogodi{nite tezgi niz skopskite ulici, se staviv vo ~udo, na koj na~in }e se manifestira prateni~kata solidarnost. Jali ko{ulata }e ja dovezat, jali cenata na tutunot }e ja krevaat, jali }e prodolàt da si r'gaat i za sebe maki trgaat? Me|utoa, politi~ki gledano, ovoj poteg na VMRO-DPMNE moè da se povrze so nivnata kontinuirana zalo`ba za nacionalno pomiruvawe. Osobeno {to simbol za pomiruvawe e luleto. A lule bez tutun ‡ ne odi. I sega vaka ‡ vo znak na solidarnost ‡ pratenicite }e si gi podelat ulogite: edni }e go sadat, drugi }e go vadat, treti }e go berat, nekoi }e go niàt, pa }e kovaat {ajki za su{ewe, pa }e go seckaat, pa }e go merat, pa }e go nosat vo Monopol, pa }e baraat povisoka cena... [to }e prodadat, }e prodadat. Ona {to }e ostane, }e mora da se ispu{i. Bez razlika na verska, nacionalna, partiska i polova pripadnost ‡ }e pu{ime site. Pu{ewe za nacionalno pomiruvawe. 2. Koga dràvata }e se svede na par~e hartija, nedostigaat u{te Slobodan Milo{evi} i Frawo Tuxman. Kako zamisleni si sedat na masa i crtaat granici. Gi vidovte li na televizija, so kakva lesnotija ja studiraat kartata na Bosna i Hercegovina? Kako deca ~estopati igravme edna igra {to se vika{e "Moe carstvo". Na nekoe neozeleneto par~e zemja }e nacrtavme krug i }e go podelevme na nekolku dela. Sekoj del ‡ moe carstvo. Potoa od visoko frlavme noè. Na mestoto na koe{to }e se zbrca{e noèto i }e ostave{e trag na zemjata, se povlekuva{e linija i se otkinuva{e del od teritorijata na tu|oto carstvo. Pobeduvaa tie {to }e go osvoeja celiot krug. So noèto. Kako {to gi gledav Milo{evi} i Tu|man na "pregovorite" vo @eneva, sekoj moment o~ekuvav nekoj od niv da izvadi noè, da go zbrca vo kartata na Bosna i da izvika: "Moe carstvo!". Ama, tie se fini gospoda. Ne si gi valkaat racete. Ne ‡ so zemja. 3. Kako rezultat od pro{iruvaweto na carstvoto, Milo{evi} povtorno dobi najmnogu prateni~ki mesta vo srpskiot parlament. ôvek da se zapra{a, zo{to lu|eto voop{to organiziraa izbori? Osven ako toa ne be{e dobra prilika

272 opozicionite partii da im podelat besplatno leb na pripadnicite na nebeskiot narod, koj trpelivo ~eka{e vo redici srede Belgrad. Zav~era, na pres-konferencija vo Skopje, britanskiot dràven minister vo Forin ofisot Daglas Fog go skicira{e scenarioto za ukinuvawe na sankciite protiv Srbija i Crna Gora. Prvo treba da zavr{i vojnata vo Bosna i Hercegovina i tamu da se postigne pravi~en dogovor me|u trite zavojuvani strani. Potoa treba da se najde re{enie za UNPA-zonite vo Kraina, vo Hrvatska. A potoa sankciite moèbi }e bidat olabaveni, ama nema da ima vistinska integracija na Srbija vo me|unarodnata zaednica, dodeka ne se pronajde re{enie za Kosovo i Vojvodina. Zna~i, }e ima {ansi za u{te mnogu daruvawa na besplaten leb. ]e ima u{te izbori na koi ìtelite na nebeskoto carstvo }e go davaat svojot glas za Milo- {evi}. 4. Evropa gi podigna svoite odnosi so Makedonija, pa duri po nea i Bugarija istr~a da otvori ambasada vo Skopje. Iako nivnite pretstavnici ne propu{taat prilika da kaàt deka Bugarija e prvata zemja {to ja prizna nezavisnosta na na{ata dràva. Da ne me razberat pogre{no. Ne e deka ne pravam razlika vo odnesuvaweto na Bugarija i Albanija kon nas, vo odnos na odnesuvaweto na Srbija i Grcija. Ama, nekako mi pre~i deka za, razlika od vospostavuvaweto diplomatski odnosi so evropskite zemji, novinarite ne moèa da zemat izjavi od nivnite diplomati zaradi "tajnosta" vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo. Koga se slu~i istoto so Bugarija, na televizijata se pojavi bugarskiot konzul, so edna izjava od tipot: "Nie prvi ve priznavme i nastojuvavme Makedonija da ja vklu~ime vo evropskite integracii". Bugarija ‡ edna epten evropski integrirana zemja! Pa u{te zboruva{e za doslednost na bugarskata politika. A dolgo vreme ne sakaa da otvorat konzulat, a ne pak ambasada, so ucenite za promena na delot od Ustavot vo koj se spomenuva makedonskoto nacionalno malcinstvo vo sosednite zemji. Za negiraweto na nacijata i da ne zboruvame. Tuka se navistina dosledni. 5. Na turnirot vo mal fudbal na "Ve~er" u~estvuva{e i ekipata "Demokrat- ska partija". Be{e eliminirana u{te po prviot natprevar. V~era treba{e da igra podmladokot ‡ "Demokratska mladina". Ne znam kako zavr{il natprevarot. Ama ako zagubile i tie, Petar Go{ev treba da se zamisli. Po~na da gubi na site tereni.

18 Sakam da ka`am 273 274

KONSPIRATIVNA PARANOJA 29 januari 1994

• Folk fest: "Goce vo na{ite bubrezi"

1. Kako {to nie mislime deka vo Germanija nasekade te~e med i mleko, taka i tie mislat deka nie tuka sme najcrn vilaet. I taka nekako se razbirame. Takov vpe~atok dobiv po dvonedelniot novinarski seminar {to go organizira{e Vladata na Severna Rajna Vestfalija. Verojatno za da ni ja potvrdat tezata za medot i mlekoto vo neograni~eni koli~estva, doma}inite nî smestija na kravarska farma. Vo "centarot na Zapa- dot", kako {to ja reklamiraat svojata zemja, na dva kilometra od prvoto selo, na desetina kilometri od gradot Zost, {to nie nagaleno si go vikavme Kriva Palanka, i na pedesetina kilometri od Dortmund. Obrazloènieto be{e deka nie sme dojdeni tamu da u~ime. Samo {to slu~ajno ne sme agroinèneri, tuku novinari. Ona {to najneprijatno me iznenadi e toa {to profesorite koi ni predavaa, po iskustvoto {to vo istata taa farma go imale so novinari od Litvanija i Belorusija, mislea deka nie tuka bukvalno pieme mastilo, {tom nî pra{uvaa dali znaeme deka vestite se prenesuvaat satelitski i doa|aat na kompjuteri. Nakraj, se nadevam i tie nau~ija ne{to od nas, barem deka ne sme od Belorusija, koga ve}e site zaedno, bez kriterium, nî turkaat vo biv{iot isto~en blok. Dodu{a, tie korektno si ja zavr{ija svojata rabota, pa duri i nî àlea koga videa kade sme smesteni. Na primer, za da ne begam od ~asovi, u{te nautro, vedna{ po stanuvaweto, í pi{uvav poraka na sobarkata da ne go otvora prozorecot. Preveduva~ot me podu~i da ne dodavam i zo{to ‡ deka smrdi na kravja belega. Da se zboruva za toa vo Germanija, ne bilo kulturno. Kojznae {to im stana na Germancite, pa nakraj zaboravija da nî soberat i da nî odnesat na aerodrom. Koga im se javivme vo centralata vo Diseldorf, ni rekoa deka toj detaq go izumile, pa moravme sami da gi vrtime telefonite na lokalnoto prevozni~ko pretprijatie. Rabotata pak ja spasija na{i lu|e. Sre}a {to letavme so "Avioimpeks". Avionot docne{e ~etiri ~asa vo poa|awe, pa toa {to zadocnivme na aerodrom ne ostavi pogolemi posledici. Osven {to nivnata pretstavni~ka nî iskara zo{to docnime, a potoa prodolì so novinarski kurs, za{to sme pi{uvale lo{o protiv makedonskite aviokompanii. Celata zanesena, zaboravi da ni soop{ti deka bagaòt nema da stigne vo Skopje zaedno so nas. Duri tuka doznavme deka toa bilo voobi~aena procecura. 2. A vo Skopje ‡ SIDA. Rabotata e tolku seriozna {to za toa raspraval i eden ku}en sovet vo skopskata naselba "Kisela Voda". A dràvata, po samouprav- niot princip u{te mol~i. Gi ~eka inicijativite od bazata.

277 A bazata ‡ vo paranoja. Celo Skopje zboruva za zarazeni od virusot na SIDA. Se spomenuvaat imiwa, kafeani, profesii... Policijata gi vodela "somnitelnite" na testirawe... I site se za~udeni. Zamisli, sidata ne gi napa|ala samo homoseksualcite, prostitutkite i narkomanite! Tuku i biznismeni. I policajci. I novinari. I manekenki. Auu... Mora da se pederi! Osobeno manekenkite. Kaj nas za SIDA se zboruva, i toa oficijalno, samo na 1 dekemvri, na svetskiot den na borbata protiv ovaa bolest. I toa na na~in koj sugerira deka toa se slu~uva nekade daleku i samo na lu|e koi "toa go zasluùvaat". Za site ovie godini dràvata ne samo {to mol~i, tuku ne najde za potrebno da plati edna asalna mediumska kampawa. Parite ne se opravdanie. I onaka sî se krade od Zapad, pa moè da se ukrade i eden soodveten spot. Toa barem ne bi bilo grev. A Makedonskata televizija duri i na 1 dekemvri se srame{e da ja emituva snimkata od Pariz, koga iljadnici lu|e navlekoa xinovski kondom na plo{tadot "Konkord". Celata fama {to sega se {iri vo vid na afera niz Skopje samo najplasti~no pokaùva kako neodgovorniot "konspirativen" odnos na dràvata pridonese edna krajno seriozna tema da se odmetne od kontrola i da se zavitkuva so predrasudi. Koga }e dojdeme do situacijata, namesto: "[to si vo horoskop", najpopularno pra{awe da stane: "Dali si testiran", }e moè da zboruvame deka i kaj nas, kone~no, stanalo jasno deka SIDA-ta moè da mu se slu~i sekomu. Kolku podocna toa se slu~i, tolku pogolema e verojatnosta deka vo Makedonija doprva }e se umira od SIDA. 3. Kako {to se odviva raspravata vo Sobranieto za Zakonot za popis ‡ i toa pazarno orientirana, {to }e re~e: Evropa veli, prvo zakon pa pari, a nie velime prvo pari, pa zakon, nakraj }e izleze ‡ ni zakon, ni pari. Izvesno e samo deka brojot na Albancite }e bide dva miliona. 4. Koga Goce rekol deka go razbira svetot kako pole za kulturen natprevar na narodite, sigurno ni nakraj pamet ne mu doa|alo deka negovite potomci toa }e go sfatat kako natprevar na gluposta. Imame festival na rodoqubiva pesna: "Goce fest" i u{te eden ist festival: "Goce vo na{ite srca". Poleto za megdan sî pove}e se {iri. Vo naplivot na patriotizam i al~nosta za sobirawe na pari, vgodina }e bide organizran festival "Goce vo na{ite bubrezi". Levoorientiranata publika }e ja polni salata na "Goce vo leviot bubreg", a desno orientiranata "Goce vo desniot bubreg". I taka Goce }e se simnuva sî podolu od srceto.

278 IZVESNA IDNINA 5 fevruari 1994

• Qubovta so pari ne se kupuva

1. Gotovo! Baukot na makedonskoto golemo "Ne" kruì niz svetskite bankarski institucii. Direktorite na bordovite na bankite pa|aat vo o~aj od nevozvratenata qubov. No}e se budat ispoteni od ko{marnite sni{ta vo koi Makedonija im go vra}a kreditot {to tie sakaat da í go dadat. Imeto da í go sotrat! Voop{to ne se nadevaa deka nekoj }e im gi proceni nivnite neiskreni nameri. Tie si donesoa odluka. Sega ìvotot moè dopolnitelno da im se iskomplicira, koga }e treba da re{avaat {to so vratenite pari. Kade da gi prenaso~at? Kogo drug da zafrknat? Nie ni{to ne gubime. Idninata bez pari e sosema izvesna. ]e jademe koreni dodeka ne nî priznae Grcija. Nedostigot na buròaska imperijalisti~ka hrana }e go nadopolnime so u{te eden festival na rodoqubivi noti: "Imeto ne go davame, krediti ne primame". Ima samo edna vistina ‡ "Samo edna Makedonija" i "Qubovta so pari ne se kupuva". Koj veli deka istorijata ne se povtoruva? Prvin be{e: "Tu|oto ne go sakame, svoeto ne go davame". Potoa dojde golemoto Titovo "Ne"! A potoa legendarnoto: "Je{}emo li{}e"! 2. Inaku sosema e isklu~ena mo`nosta da nî proglasat za ludi, iako bez pari bi moèle da nî izoliraat kako vo sanatorium. Sepak se raboti za predizborna trka, {to zapo~na devet meseci pred izborite. Moè{ da im dade{ na na{ite pratenici da raspravaat na bilo koja tema, tie od toa }e napravat predizboren miting. Ete, na primer utre neka bide postaveno na dneven red pra{aweto: "Zo{to ovaa zima ne vrne sneg"? Ima da se iznauìvame od politi~ki govori. Samo Andov da ne ja ograni~i diskusijata na sedum minuti. Toa {to vremeto e mnogu toplo za ovaa doba na godinata, pratenicite od VMRO-DPMNE }e go tolkuvaat kako predavstvo od najdolen vid i ~in na kvislin{tvo, zatoa {to duri i vo Grcija zavrna sneg, a kaj nas go nema. Vedna{ }e im vratat od SDSM velej}i im: "Kako ne vi e sram, nie ja goltame gorkata pilula na toploto vreme za da vi ovozmoìme da ne tro{ite mnogu mazut za greewe i da za{tedime struja, a vie ni se potsmevate". Bidej}i Makedonija e dràva na site gra|ani i site ednakvo se zainteresirani za vitalnite pra{awa na dràvata, }e se javi i prateni~kata grupa na PDP so poddr{ka na toploto vreme, no i so aktualizirano barawe za federalizacija na Makedonija so obrazloènie: Nie vo zapadna Makedonija si imame sneg.

279 3. Spasot doa|a vo likot na @irinovski. Toj uporno nî stava vo pregratkite na Bugarija, ama ete vo Crna Gora izjavi deka ako Makedonija pobarala pomo{ od Rusija, taa kako pravoslavna zemja }e ni ispratela oru`je. Kojznae, moèbi }e bide toa ona oru`je za koe @irinovski vele{e deka }e go ispita na bosanskiot front. Tajno oru`je {to dejstvuva na nervniot sistem. Na{ite organizmi se otporni na toj vid oru`je. Imame steknato imunitet. So gledawe na sednicite na Parlamentot. Taka se jaknat nervite. Taka {to oru`jeto na @irinovski e nula vo sporedba so na{ite pratenici. Inaku, ruskiot minister za nadore{ni raboti Kozirev izjavi deka problemot na @irinovski ne e od politi~ka, tuku od medicinska priroda. Moèbi zatoa {to tokmu vo toa vreme @irinovski be{e na poseta kaj Radovan Karaxi}. A Karaxi} e psihijatar. Posle otpatuva za Belgrad da se sretne so [e{eq. Toa se vika kolektivna terapija. I tie imaat izvesna idnina. Kako i da im zavr{i politi~kata kariera, mo`nosta da zavr{at vo sanatorium ne im bega. Moè da se razgovara samo dali }e bidat upravnici, ili primeroci za ispituvawe. 4. Izvesna, svetla idnina gi ~eka i penzionerite. Koj veli deka Vladata na Makedonija ne vodi smetka za niv? Naprotiv, taa izmisli efikasen na~in kako da im go prodolì ìvotot. Na{ite stari ìveat retroaktivno. Na kraj na januari ja primija minatogodi{nata noemvriska penzija. [to zna~i, sega za niv e dekemvri 1993. Doprva }e ja ~ekaat Nova godina! Go pobedija zabot na vremeto. Pomladi se za dva meseca. A Vladata e vo ~ekor so vremeto. 5. Na barawe na publikata Neda Ukraden }e pee vo Skopje. Nekoi yvezdi nikoga{ ne temneat. Duri i ako peat za da gi bodrat Arkanovite "tigri". Srpskata novokomponirana kolonizacija prodolùva.

O.P. RABOTNICI 12 fevruari 1994

Amerikancite }e svirat po na{i noti, a nie }e igrame kako {to }e ni svirat

1. [to gi povrzuva Xon Malkovi~ i Brane Dimovski? Strasta. I "Opasnite vrski". Malkovi~ strasno gi osvojuva `enite, a Brane u{te postrasno mu se me{a vo {emata. Go prekinuva filmot "Opasni vrski" i so golema vozdi{ka i nevidena vozbuda, po blankot od nekolku sekundi, najavuva soop{tenie od Kabinetot na pretsedatelot Gligorov. Qubitelite na filmot se potresuvaat vo istiot moment. Mora ne{to stra{no da se slu~ilo, {to Brane Dimovski, bez o~ila, ~ita soop{tenie od Kabinetot na pretsedatelot na Republikata. Koga toa ‡ nî priznala Amerika.

280 Posle toa Xon Malkovi~ i Mi{el Fajfer moèa na raat da si go dovr{at filmot. 2. Inaku, prepiskata me|u Bil Klinton i Kiro Gligorov ne be{e tolku strasna. Kulturno i odmereno, dvajcata dràvnici si gi razmenija dobrite nameri za sorabotka. Makedonija se obvrza deka }e se odnesuva svetski. Pismata gi protkajuva duhot na dobrata volja, fleksibilnosta, po~ituvaweto na teritorijalniot integritet, podgotvenosta za razgovori. Ona {to ne uspeaja da go zabeleàt vo svoite pisma e u{te edna zaedni~ka ni{ka. Toa e muzikata. Kiro Gligorov vo minatoto se pokaàl kako kompozitor. A Bil Klinton e saksofonist. Dvajcata dràvnici gi spojuva qubovta kon muzikata. Ubavata muzika ne znae za granici. Taa ne poznava golemi i mali dràvi, golemi i mali narodi. Moèbi "Lenka" ubavo zvu~i vo xez stil. Ete ni {ansa, edna{ i Amerikancite da zavisat po makedonski noti. A nie }e igrame kako {to }e ni svirat. 3. Rusite i Amerikancite se skaraa. Ama ne zatoa {to ednite nî priznaa porano od drugite, tuku zaradi Bosna. Vo ekot na najgolemite diskusii vo NATO-paktot, dali da se odobri upotreba na vozdu{ni sili protiv Srbite okolu Saraevo, amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton dva dena bezuspe{no se obiduval da go dobie po telefon ruskiot pretsedatel Boris Elcin. Mora da vrtel preku skopskata centrala. 4. ûdo edno kolku na{ite politi~ari se razbiraat vo novinarstvo. Osobeno pratenicite. Ne edna{ mi se slu~ilo da me zaprat vo hodnicite niz Sobranieto i da mi dràt lekcija: "Znae{ {to, ti go ~itav tekstot, ama ne si trebalo toa da go stavi{, ti ne ja razbira{ politikata". Ne vodam evidencija kolkumina od moite kole{ki i kolegi se odnesuvaat kako tie da ja vodat politikata, ami si mislev deka ovie novive, demokratski politi~ari znaat deka pominalo vremeto na novinarite kako op{testveno- politi~ki rabotnici. Se se}avam deka kon krajot na SKM, vo vremeto na Jakov Lazaroski, se podgotvuva{e nekoj materijal za rasprava na CK za sostojbite vo informiraweto. Posle dojde Petar Go{ev, ama toj be{e zafaten so dràvni raboti, pa nekade go zaturil materijalot. Kojznae kako istiot materijal sega se najde vo Grand hotel vo Skopje. Poli- ti~arite zboruvaat za novinarstvoto. A novinarite kako o.p. rabotnici gi slu- {aat nivnite lekcii. Kaj nas sî u{te sekoj si dozvoluva da im kaùva {to e novinarstvo. Kako vo vremeto na CK SKM. Od izve{tajot na televizijata doznav deka bile nabeleàni nasoki za natamo{no dejstvuvawe. Ne bev na tribinata, pa me interesira dali nasokite }e bidat otpe~ateni vo posebna bro{ura. Da zemam da pro~itam, za da znam kako da se odnesuvam vo idnina.

281 5. Sre}a {to se slu~i priznavaweto od strana na Amerikancite, pa pretsedatelot Gligorov povtorno se pojavi na po~etokot na TV dnevnikot. I porano obi~no ode{e vo prvite minuti, ama otkako se ka~i na Popova [apka, po~navme da go gledame i vo sportskiot prilog, pred prognozata za vremeto. Televizijata go sledi Gligorov kade i da mrdne. Pa go imame pretsedatelot vo kabinet, vo poseta na gradovi, vo kafeana na pre~ek na Nova godina, na otvorawe na izlo`bi, pa zo{to da go nemame na vesti kako pokrovitel na [arplaninskiot kup na Popova [apka. Iskreno, si pomisliv kako bi bilo pretsedatelot namesto vo sportskiot prilog da se pojavi na krajot od TV dnevnikot. Da ni ka`e kakvo vreme nî o~ekuva utre. 6. Stabilizacionata programa na Branko Crvenkovski po~na da gi dava prvite rezultati. Se pojavija falsifikuvani denari.

SOLUNSKI DIREK 19 fevruari 1994

• Milo{evi} pretsedava so Evropskata unija

1. Eh, Grcija, Grcija... Da ja nema{e, }e treba{e da ja izmislime. [to ubavini ni napravi. [to pari ispotro{i za me|unarodna prezentacija na Makedonija vo stranstvo. Najva`no e {to voop{to ne mislat da nî zaboravat, da nî ostavat sami. Prodolùvaat so svojata politika na poddr{ka. Vistinski prijateli. Sî si mislev deka koga nî priznaa i Amerikancite, Grcite }e ni go svrtat grbot. Demek, ja zavr{ija rabotata na na{eto pretstavuvawe vo svetot i sega moàt so mirna sovest da si se povle~at, da si gi gledaat svoite raboti. Arno ama, ne davaat da nî zaboravat. Nikako. A toa, mora da se kaè, osobeno se ceni od ovaa strana na zatvorenata granica. Eve slu{am, Vladata napravila ekspertski tim koj ja razgleduva novonasta- natata situacija. Vo momentov raboti na iznao|awe na~in kako da izrazi blagodarnost kon Grcija, a toa da ne bide sfateno kako neprijatelska propaganda, nepopustlivost, teritorijalni pretenzii i tvrdoglavost. Donesen e zaklu~ok site èni Makedonki-doma}inki da napravat doma gr~ka baklava. Posle da organiziraat dobrotvorna manifestacija. Od sredstvata sobrani od proda`bata }e se finansira obnova na zastareniot kancelariski name{taj na konzulatot. Arno ama, prvite signali od Atina navestuvaat deka i gr~kata baklava e sfatena kako kradewe na simbolite od istoriskoto nasledstvo na Grcija. Pak }e si ja zememe beqata. Posle }e mora i gr~kata baklava da se najde na masata na Sajrus Vens. 2. Kojznae kolku se raduva{e Papandreu koga pred TV kamerite ja ~ita{e odlukata za blokirawe na Makedonija i za zatvorawe na konzulatot vo Skopje.

282 Be{e lut, ama umira{e od sre}a. I sigurno celo vreme na um go ima{e svojot idol Milo{evi}. [to bi dal da e toj na negovoto mesto. A Grcija da bide kako Srbija. Da ne bide ~lenka na ON, na KEBS, na Sovetot na Evropa i na Evropskata unija. Pa da si pravi {to saka. Pa da im pokaè na skopjanite, da znaat deka po zatvoraweto na diplomatskoto pretstavni{tvo i zatvoraweto na granicata treba da se podgotvuvaat za voen napad. Toa {to Srbija ne e ~lenka na Evropskata unija ne zna~i deka Milo{evi} ne komanduva so dvanaesetminata. Ete, ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija Karolos Papuqas, koj e pretsedava~ na Ministerskiot sovet na Unijata, be{e na konsultacii i po zada~a vo Belgrad. Milo{evi} nareduva, Grcija sproveduva. Za volja na vistinata, evropskite zemji vedna{ go kritikuvaa potegot na nivniot pretsedava~, ama toa ne e va`no. [to e bitno {to mislat zemjite na Unijata i SAD, koga Radovan Karaxi} na gr~kata televizija í pora~a na Grcija deka nivniot poteg kon Makedonija ja ima negovata celosna poddr{ka. A bogami, vo Grcija referencite na Karaxi} se na cena. Toj e psihijatar. Kaj Papandreu se potvrduva ona: "Zad sekoj uspe{en ma` stoi uspe{na èna". [to ti se vika da ima{ mlada èna. ôvekot po~na da ja vra}a istorijata nanazad. Samo ne se znae do kade }e odi. Dali }e zapre vo vremeto na studenata vojna i }e go podigne Berlinskiot yid ili }e odi u{te ponazad, pa }e go gradi Kineskiot yid. Negoviot yid }e se vika Solunski bedem. Ili, u{te podobro ‡ Solunski direk. Ima ne{to bitovo vo toj izraz. 3. Od ovaa strana na Direkot, situacijata ‡ redovna. Vo eden den doa|aat i Rusi i Amerikanci. Kontrolata na letawe na skopskiot aerodrom ima zada~a taka da im gi odobruva letovite za slu~ajno da ne se sretnat na pistata. Specijalniot pratenik na ruskiot pretsedatel za krizata vo biv{a Jugoslavija Vitalij ûrkin pristigna vo Skopje da razgovara za pro{iruvawe na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji! A sekretarot na Armijata na SAD Togo Vest dojde da vidi kako se ~uvstvuvale amerikanskite vojnici vo Petrovec! Dobro se ~uvstvuvale. Sigurno ne pravele muabet za vojnata vo Bosna. Ni za ultimatumot na NATO do bosanskite Srbi. Sega, koga }e gi zajakneme ekonomskite vrski so Rusija, }e se sozdadat mo`nosti amerikanskite vojnici da se ~uvstvuvaat u{te podobro. [to zna~i, nema pre~ka da dojdat pove}e. Kako dobri doma}ini, vo na{ite kafeani }e im sluìme original ruska votka. A tie }e me{aat so original amerikanska "koka kola". Toj koktel sî pove}e se sluì vo skopskite trendovski kafeani. Voop{to ne mi se dopa|a negovoto ime. Se vika "crna vdovica". 4. Mototo na Liberalnata partija e "Sposobnite so nas uspevaat". Uspevaat da se vratat tamu od kade {to porano si oti{le. Kako Risto Ivanov, {to si dade ostavka na mestoto ~len na Vladata, od moralni i principielni pri~ini, po~ituvaj}i go Ustavot koj ne predviduva potpretsedatelsko mesto. Principiel-

283 noto vra}awe na Ivanov bilo po nalog na partijata. Na nego izgleda ne dejstvuval spotot na podmladokot na liberalite {to zavr{uva so sloganot "Da im pomogneme da ka`at ‡ Ne!"

OVAA REPUBLIKA 26 fevruari 1994

1. Naslovot na edna poznata kniga od Markes e "Na polkovnikot nema koj da mu pi{uva". Koga sme ve}e kaj pi{uvaweto, pretsedatelot Kiro Gligorov denovive mu napi{a pismo na gr~kiot premier Andreas Papandreu. Papandreu ne mu odgovori na pismoto. Prati usen aber deka ne e mnogu po pismata, preku leta~- kiot Holan|anec Van den Bruk. Koga nekoj iden nobelovec kako tema za pi{uvawe bi gi odbral makite na pretsedatelot vo gr~ko-makedonskiot dijalot, vo postmoderen stil, na knigata bi í dal naslov "Na pretsedatelot nema koj da mu pi{uva". Arno ama, {to pravime so naslovot na u{te edna poznata kniga na Markes? Se vika "Sto godini samotija". 2. A nie se podgotvuvame i rabotime kako sto godini da }e bideme sami, a kako ve}e utre da }e ni dojde povtorno Hans Van den Bruk. Koga dojde prviot pat, izbegnuva{e da izusti Makedonija, tuku vika{e Skopje. Koga se vrati od Atina, ve}e nî narekuva{e "Ovaa republika". Koga }e dojde tret pat, belkim Papandreu }e napi{e nekoe pismo, pa Van den Bruk nema da ima potreba da zboruva. 3. Kaza~ok se igra pokraj ogan, veli edna stara popularna pesna. Rusite domar{iraa do Pale. Po pokana na Radovan Karaxi}, koj ve}e stekna tolkav ugled vo me|unarodnata zaednica {to po~na samiot da si nara~uva koja vojska saka da mu dojde, da mu gi ~uva osvoenite teritorii. Vleguvaweto na Rusite na Pale be{e triumfalno. So slivova rakija i cigari. Kako da se vrati istorijata nazad. Si misli{, ova e 1944-ta i Crvenata armija mar{ira vo Belgrad. Belgra|anite eufori~no go proslavija vra}aweto vo istorijata. Se sobraa pred ruskata ambasada, pod mototo "Maj~ice Rusija, spasiba!" i mu gi prostija site grevovi na Elcin. Vo pobedni~kiot trans zaboravija i na Hrvatite i na celiot majtap {to go igraa so niv, koga ovie peeja "Danke Doj~land". Sigurno i Srbite po stapkite na Hrvatite, po ugledot na kafeto "Gen{er", }e otvorat kafe "^urkin". 4. Inaku, Rusite bea zafateni so odbrana na srpskite osvoeni teritorii, pa ne uspeaja da vidat {to se slu~uva na makedonsko-gr~kata granica. Vsu{nost, gledaa, ama se pravea na udreni. Nakraj izjavija deka se {okirani od potegot na Grcija. Samo im treba{e nedela dena da se {okiraat. Toa docnewe kaj niv e

284 praktika. Osobeno koga se raboti za Makedonija. Prvo nî priznaa, pa ~ekaa u{te godina i pol za da vospostavat diplomatski odnosi. A i sega gledam, pretstavni{tvoto vo Skopje u{te ne go prekrstile vo ambasada. Vo dolgotrajniot tek na {okiraweto, ministerot za nadvore{ni raboti na Rusija, Andrej Kozirev, ponudi posredni~ka uloga na Moskva vo sporot me|u Skopje i Atina. Negoviot gr~ki kolega Karolos Papuqas ja prifati ponudata. [to samoto po sebe vedna{ stanuva somnitelna rabota. Osven ako gospodinot Sajrus Vens ne go preselil svoeto biro vo Moskva. Ne e poznato dali posredni~kata misija na Rusija }e ja opfati idejata na Radovan Karaxi} za srpsko-gr~ka konfederacija. [to vsu{nost e damne{na èlba na Slobodan Milo{evi}. Ovoj prostor pome|u, kade {to ìveeme, {to gospodinot Van den Bruk go narekuva mo{ne precizno "Ovaa republika", }e bide eden od mnogubrojnite srpski koridori. Srpskiot koridor "Ovaa republika", ~ij{to glaven {tab }e bide smesten vo Ku~evi{te, }e bide izraz na vekovnata èlba na srpskiot narod za izlez na more. Tie nema da gi urivaat samo rampite kaj Tabanovci, kako {to se fale{e Vuk Dra{kovi}, tuku i rampite kaj Bogorodica. Za odbrana na koridorot, makedonskata verzija na Radovan Karaxi} ‡ Dragi{a Mileti}, pretsedatel na Demokratskata partija na Srbite vo Make- donija, gi povikuva Rusite da mu go ~uvaat [tabot. I da go ~uvaat golorakiot srpski narod od do zabi vooruènite Makedonci. Da dojdat ba}u{ki so ka}u{ki. A Ku~evi{te da bide Pale. A Skopje ‡ Saraevo. Dragi{a, inaku spored izgledot i odnesuvaweto ‡ reinkarnacija na Draà Mihajlovi}, }e mora da se oslobodi od Amerikancite. Zatoa im pora~uva deka ne im garantira bezbednost. 5. Srbite i Grcite ve}e se zdruìle vo Avstralija i }e organiziraat antimakedonski demonstracii. Kakvi {to se, i ednite i drugite, na kraj }e se istepaat me|u sebe. Ednite }e vikaat "Makedonija e gr~ka". Drugite ‡ "Make- donija e srpska". A Makedonija e na{a. 6. Site ni se me{aat vo rabotite, ama Albanija pretera. Protokolot na Tirana ne go saka{e Bekir @uta vo na{ata delegacija. Pa pretstavnikot na Albancite od Makedonija ne be{e na priemot kaj Sali Beri{a. Koga se sretnale ministrite Stevo Crvenkovski i Alfred Sere~i, Albancite barale da zboruvaat angliski, za da ne gi razbere @uta. Dobro e. Kako {to trgnale, nekoj den }e ni sostavat i vlada. 7. Grcite najavija deka }e go podignele embargoto najrano vo noemvri. ]e gi ~ekaat rezultatite od izborite. Siroti. So vakov parlament i nie samite ne znaeme koga }e imame izbori.

285 HATA JOGA 5 mart 1994 • Koga gi razmenuva diplomatskite noti, Stevo Crvenkovski dostignuva nirvana

1. Go gledav na televizija ministerot za odnosi so stranstvo Stevo Crven- kovski kako udobno zavalen vo fotelja cela nedela prima{e kako na lenta eden kup diplomati. Ima izve`ban stil. Leèren. Verojatno, prigoden za situacija koga se razmenuvaat noti za vospostavuvawe diplomatski odnosi. Koga razgovara ja diga ednata noga preku kolenoto od drugata noga. Go pravi toa taka, za da moè {picot na ~evelot da mu go pribliì {to poblisku do liceto na sogo- vornikot. Na toj na~in moè da se po~uvstvuva istoriskiot moment vo odnosite me|u dvete dràvi. Pri razmenata na notite povtorno se prekrstuvaat nozete. Ovojpat se prefrla drugata noga vrz prvoto koleno. Za povtoruvawe na celata procedura obi~no nema vreme. Takvite razgovori traat kuso. [teta. Crvenkovski be{e na pat da ja usovr{i tehnikata koga se sretnaa so japonskiot diplomat. Za àl ne uspea dvete noze odedna{ da gi prefrli vrz dvete kolena. Taka }e dostigne{e nirvana. Zatoa sega }e usovr{uva hata joga. Vrv na opu{tenost i relaksacija i zadovolstvo }e doìvee koga }e uspee ednata noga da ja prefrli zad glavata, preku vratot. I da gi razmeni notite so pomo{ na no`nite prsti. 2. Ministerot-koordinator Risto Ivanov ne ve`ba hata joga, iako ima dobri predispozicii. Ima mo`nost dvièweto na nogata da mu odi pomazno, poradi visoko istriènata frizura "princ Valijant". Sepak, Ivanov izgleda{e smireno koga se pojavi na TV dnevnikot za da se osvrne na barawata na ste~ajnite rabotnici. Be{e toa vistinski ma{ki nastap, otkako, najavuvaj}i go svoeto vra}awe vo Vladata, za "Nova Makedonija" izjavi deka ne saka da bide ni riba ni devojka. Ma{ki postapi i ministerot za socijala Iljaz Sabriu. Im re~e na ste~ajcite: "Kapitalizam e, koj }e ìvee, }e ìvee" i si zamina vo Saudiska Arabija. Gi ostavi lu|eto vo zabluda. Nekoj pred toa im ima{e pot{epnato deka Makedo- nija spored Ustavot e i socijalna dràva. Koj }e preìvee, }e raskaùva. 3. Vo kapitalizmot site }e vozime ubavi koli. Sobranieto ja namali carinata. Iako pratenikot na Socijalisti~kata partija Branko Arsovski na govornicata izjavuva{e deka "nam ne ni trebaat koli, tie se luksuz i ni pravat samo tro{oci." Ne znam od kade takvo mislewe kaj ovoj pratenik. Moèbi toj ocenil deka vo Makedonija ima mnogu ‡ magariwa. 4. Kojznae, pak, {to si misli Radovan Karaxi} koga uporno nî povikuva da í se pridruìme na skratenata Jugoslavija. U{te pointeresno e {to ovaa izjava doa|a vo vreme koga Radovan Karaxi} kako vistinski dràvnik gi dobiva site

286 po~esti vo Moskva. Da dogovori u{te nekoja ruska edinica, kako zajaknuvawe. Ete, po istiot urnek kako za Saraevo, sega si bara ruski vojnici da go "oslobodi" tuzlanskiot aerodrom. Zaokruùvaweto na osvoenite teritorii prodolùva so pomo{ na maj~i~ka Rusija. Ama sega i Amerikancite ne sedat so skrsteni race. Re{ija da napravat federacija me|u Hrvatite i Muslimanite. I da ispratat vojnici. Nakraj Bosna }e izgleda kako Germanija po vojnata. ]e ima isto~na i zapadna Bosna. A vo Saraevo }e izgradat yid, kako vo Berlin. Nam pak diskretno ni nudat, "vo odbrana od albanskata naezda", da si vlezeme vo konfederacija so Srbija i Grcija. Duri ni nudat i ruski trupi. A tie obi~no doa|aat da bidat tampon zona. [to e mnogu poprifatliv termin otkolku zacemen- tirawe na srpskite osvojuvawa. 5. Amerikancite urnaa nad Bosna ~etiri voeni avioni, ama site se pravea udreni. Nikoj ne saka{e da priznae ~ii bile avionite. Drugiot den Srbite im zabranija na makedonskite aviokompanii da preletuvaat nad nivnata teritorija. Kako {to ne se znae{e ~ii bile avionite, ne znam zo{to mol~ea na{ive. Da prijavevme deka avionite bile na{i, moèbi Amerikancite }e ni platea ot{teta. 6. Bidej}i vozdu{niot prostor nad Makedonija nad 7 iljadi metri go kontrolira belgradskata oblasna kontrola na letawe, ni{to ~udno Srbija da zabrani letawe i nad na{ata teritorija. Za{to, ako nekoj avion poleta od Skopje i sleta vo Ohrid, a vo me|uvreme gi nadmine "suverenite" 7 iljadi metri, aviokompanijata mora da mu plati na ‡ Belgrad! 7. Grcite ni gi vra}aat i pismata. Vo skopskata "Po{ta 2" imalo mnogu vrateni pisma, na koi pu{uvalo Republika Makedonija, a bile adresirani do Grcija. Me|u niv bila i boì}nata i novogodi{nata ~estitka na premierot Branko Crvenkovski do ministerot za nadvore{ni raboti Karolos Papuqas. [to ti e mladost i neiskustvo. Branko treba da u~i od Gligorov. Toj ne ja koristi po{tata. Koga saka da mu pi{e na nekogo vo Grcija, go povikuva Van den Bruk. Ne bi bilo lo{o holandskiot diplomat da dojde vo Skopje nekade pred Veligden.

BALKAN AVSTRALIJA 12 mart 1994

• Sajrus Vens ja spasuva Avstralija

1. Ministerot Stevo Crvenkovski se vrati vo zemjata. Ilegalno. Ne javija duri ni gr~kite mediumi. Dodeka na dr`avnata televizija ode{e vest deka ministerot }e gi prodol`i razgovorite so Sajrus Vens vo @eneva i vo petok pretplad-

287 ne, negovoto avion~e nekade okolu 22 ~asot vo ~etvrtokot sleta na skopskiot aerodrom. Policajcite na aerodromot bile izvesteni deka ministerot ne sakal da go ~ekaat novinari. Deùrnata slu`beni~ka vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo ima{e o~igledno te{ka zada~a da odgovori na brojnite telefonski povici od redakciite, pa dava{e i vakvi odgovori: "Nemame nikakva informacija, a koga }e dobieme informacija, ne znam dali }e imame informacija". Sre}a, kontrolata na letaweto ima{e informacija, pa novinarite vr{ej}i si ja svojata rabota se nacrtaa na aerodromot da go pre~ekaat ministerot za ~ii{to aktivnosti nie vo Makedonija doznavame od gr~ki izvori. Arno ama, policijata isto taka si ja vr{e{e svojata rabota. Ne samo {to ne smee{e da se izleze na platformata, tuku ne smee{e da se vklu~at ni kamerite preku za{titnata ograda. Za sekoj slu~aj, avion~eto po sletuvaweto otide pravo kaj hangarot. Ministerot zavr{i vo hangar. Od tamu ‡ direktno vo kola. Edinstveniot moèn na~in da se zeme{e izjava be{e da se legne na patot. Pa ako gi ispogazea novinarite, toa }e bea prvite `rtvi na makedonskata diplomatija. Obi~no, koga nekoj se maskira, stava temni o~ila za sonce i pu{ta brada i mustaci. Kako }e se maskira Crvenkovski za slednoto patuvawe vo stranstvo? Moèbi }e se izbri~i i }e se stavi na tretman na "Siluete". Taka maskiran nema da ima potreba da se krie. A novinarite popusto }e go ~ekaat vo aero- dromskiot hangar. 2. Dobro e {to Sajrus Vens se trudi da go obnovi dijalogot me|u Makedonija i Grcija. Toa e osobeno dobro za Avstralija. Krajno vreme e da gi spasi Avstralijancite od uàsite na edna balkanska vojna. Inaku, nie kako miroqubiv narod gi pu{tame drugite da se tepaat za nas. I fala mu na gospoda, za prv pat vo istorijata se slu~uva vojnata za nas da se vodi daleku od na{ata teritorija. Ete, vo Avstralija na fudbalski natprevar se stepale naviva~i od hrvatsko i gr~ko poteklo. Igrale klubovi na hrvatski i gr~ki iselenici. Grcite mavtale so srpski znamiwa i skandirale "Srbija, Srbija"!. A Hrvatite vikale: "Makedonija!" i veele makedonski znamiwa. Ej, kolku bil daleku Balkanot od nas. Duri vo Avstralija. 3. Slu{am, avstraliskata vlada po konstruktivnite teroristi~ki predlozi od strana na gr~kata zaednica re{ila da gi zaostri otporano postavenite uslovi za vospostavuvawe diplomatski odnosi so Makedonija. Pokraj toa {to na na{eto konzularno pretstavni{tvo treba da si go zalepime glupavoto ime "BJRM" i da ne go veeme sopstvenoto zname, naskoro }e ni postavele u{te nekoj uslov. Pretpostavuvam deka, za da otvorime diplomatsko pretstavni{tvo vo Kanbera, }e treba da ja izgradime zgradata od drvo i plastika. Toa e najlesno zapaliv materijal. Nema smisla da im pravime problemi na Grcite da se obiduvaat nekolku pati da nî palat. Ne bi bilo vo duhot na multietni~ka Avstralija edna etni~ka zaednica da í go komplicira ìvotot na druga. Pa makar i najkomplikuvanata rabota na lojalnite avstraliski gra|ani da e izrabotka na molotovi kokteli.

288 4. Gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Karolos Papuqas vedna{ po sredbata so Sajrus Vens otpatuva da mu dade ot~et na svojot gazda vo Belgrad. Milo{evi} bil mnogu zainteresiran kako }e se re{i sporot me|u Skopje i Atina. Samo {to imal zabele{ka deka vo re{avaweto na balkanskite pra{awa se me{ale sili nadvor od Balkanot. E, ba{ bi bilo interesno koga nebalkanskite sili bi gi ostavile balkanskite da go re{avaat problemot so Makedonija. Imame primer kako balkanskite sili ja re{ija Bosna. So takvi nasilnici kako {to se Grcija i Srbija problemot so Makedonija }e be{e uspe{no re{en. Nema{e da postoi. Ete, pred nekoj den [e{eq vo sojuzniot parlament vo Belgrad, reagiraj}i na kritikite na nekoi pratenici deka noviot kandidat za guverner na nivnata narodna banka bil roden vo Skopje, a ne ~ini {to na glavni mesta vo dr`avata se postavuvaat lu|e rodeni nadvor od Srbija, liderot na srpskite radikali rekol: "Ne e to~no deka Skopje ne e vo Srbija, tuku e samo privremeno nadvor od Srbija. Me|utoa, zarem nie Srbite }e se pomirime so toa Skopje da ostane nadvor od Srbija!?". Milo{evi} ima pravo da bide zainteresiran kako }e se re{i sporot Atina ‡ Skopje. Izbira teren kade }e izgradi nov saraevski yid. 5. [to zapnale tolku Grcite da go menuvame ~lenot na Ustavot vo koj se predviduva gri`a za Makedoncite vo sosednite zemji? Pa, neli vo Grcija ne postoi makedonsko nacionalno malcinstvo!?

GR^KA BLOKADA 19 mart 1994

• Do pred izvesno vreme mislev deka vo Germanija se zboruva germanski

Da be{e gr~kiot premier Papandreu vo Bon vo isto vreme koga tamu prestojuva{e pretsedatelot Gligorov, mislam deka }e umre{e od zavist. Tolku gr~ki novinari, kolku {to ja sledea posetata na Gligorov na Germanija, Papandreu moè da posaka na bilo koe svoe patuvawe. Pretsedatelot na Makedonija vo Bon be{e kompletno pokrien. I veruvam za negoviot prestoj pove}e javuvale gr~kite mediumi otkolku makedonskite. Do pred nekolku dena si mislev deka vo Bon se zboruva germanski. Ama toj jazik ne moè{e da dojde do izraz od gr~kata navalica na novinari. Gligorov vo hotel, Grcite na recepcija. Gligorov vo ambasada, Grcite na ulica pred ambasadata. Gligorov vo restoran, Grcite vo bar. Gligorov vo soba, Grcite pred lift. I ‡ obi~no dobro rasporedeni. Dve-tri kameri tuka, dve-tri kameri tamu. Deù- raat celo vreme. Se prozevaat na foteljite pred recepcija. Otkako pristigna Gligorov vo Germanija, ostanaa nenaspani.

19 Sakam da kaàm 289 2. Ovie gr~ki novinari vo Germanija se boèm poinakvi od onie {to sekoga{ doa|aat kaj nas. Vedna{ ti prio|aat kako na kolega i ti se pretstavuvaat deka tie se Grci, ama so germanski pogled na svet. Zna~i ‡ {a{livi. Ednoto oko na Balkanot, a drugoto vo Evropa. Ako pogledot ne im se dopa|a, vedna{ go vrtat ednoto oko kon Rusija. A so drugoto fa}aat na kaj Amerika. Po tolku {a{livo gledawe naokolu, tolku se zbuneti {to duri i koga }e im uspee da se istepaat so mom~iwata od bezbednosta i da mu go podmetnat mikrofonot na Gligorov pred lice, edinstvenoto pra{awe {to im pa|a na um e: [to }e popu{tite za da vi go ukinat embargoto? Vo druga prilika }e pra{aat: Dali }e popu{tite za da vi go ukinat embargoto? I taka istoto pra{awe vo nekolku varijanti. 3. Doa|a Van den Bruk. Tajno. Gligorov si zamislil da mu dade ve~era vo negoviot apartman. Menaxerot na hotelot veli: Ne moè ‡ }e se oladi hranata. Dobro ‡ }e ve~eraat vo restoranot. A pred hotelot ‡ dve gr~ki TV ekipi. Vo tekot na no}ta doa|aat i drugi. Da ja snimaat tajnata ve~era. Za koja ve}e znae cela Grcija. Dremat tie, drememe nie. Izleguva Van den Bruk i bez da se svrti tr~a preku vratata. I site novinari po nego. A vratata kru`na. A ekipite ‡ vrzani. Pa se pletkaat, svetla, mikrofoni, kameri, kabli... Ima sopnuvawa, pa|awa, vikawa. ]e otidea za malku i vratata i glavite. Potoa nie makedonskite novinari se zanimavavme so istraùva~ko novinarstvo. I otkrivme deka menaxerot na hotelot bil Grk. Pa i deka kelnerot {to im sluèl hrana na reverot nosel plo~ka so ime Joanis. Posle ni stanaa somnitelni site hotelski gosti. Do docna po polno} sedevme sproti trojca nedefinirani koi zboruvaa te na angliski, te na germanski. Si vikame ‡ i ovie mora da se Grci. 4. I taka po~navme redovno da gi sonuvame. No}ta koga pristigna Van den Bruk ima{e golemo nevreme. Vrne{e i grme{e. Preveduva~kata na Pretsedate- lot izutrinata raskaùva{e deka koga vo eden moment svetnala molwa, taa se izvadila od pamet. Si pomislila deka nekoj Grk se ka~il na drvo i preku prozorec gi slika {to ve~eraat. 5. Edna{ izmislivme na~in kako da go skratime vremeto. êkavme Pretseda- telot da zavr{i eden vaèn razgovor. Sredbata be{e na prviot kat. A gr~kite ekipi, so site mo`ni rekviziti postaveni vedna{ nasproti skalite, podgotveni da snimaat. Napravivme sovr{en plan. Eden od nas }e se ka~i so lift do prviot kat. Po pet minuti }e sleze po skali. [tom }e za~ekori na skalite vedna{ se palat svetlata i kamerite. La`na trevoga, ama se ~uvstvuva{ kako TV yvezda. Po pet minuti drug vleguva vo liftot. Pa }e se pojavi na skalite i pak se palat site reflektori. Taka site po edna{ se izredivme. Sre}a {to bevme malkumina. Da bevme kolku {to bea Grcite, ne veruvam deka }e ostanea nepregoreni i kamerite i svetlata.

290 6. Na pres-konferencijata vo Me|unarodniot pres-centar vo Bon, samo eden germanski novinar uspea da postavi pra{awe. Drugite ne moèa da se natprevaruvaat so Grcite. Zatoa na krajot Gligorov osobeno im se zablagodari na gr~kite novinari {to dojdoa vo tolkav broj i im re~e deka bi mu bilo mnogu drago ako i makedonskite novinari moàt da odat na pres-konferencija vo Grcija. Arno ama, na kolegite {to si napravija gr~ka pres-konferencija ne im be{e dovolno, pa go napadnaa Gligorov vo hodnik. ôvekot se izvle~e nekako (sepak sme dràva pa okolu nego ima telohraniteli), ama nastrada sovetni~kata za pe~at. Koga po~na ve}e da se gu{i, nema{e kade, pa za da se spasi na pomo{ ja povikuva{e novinarskata etika. Im re~e: "Vo ime na novinarstvoto ne vr{ete pritisok vrz mene, tuku napravite pritisok kaj vas barem eden na{ novinar da moè da vleze vo Grcija". 7. Na stotina metri od hotelot vo eden italijanski restoran se zapoznavme so gotva~ot ‡ Albanec od Makedonija. Mom~eto e od Debar, so nas zboruva{e makedonski, so germanski akcent. Samo {to si napravivme na{inski muabet, na drugata masa sednaa ‡ Grci. Ete, srede Bon, vo germanski restoran, so italijanska hrana vo isto vreme zaedni~kite interesi si gi pronajdoa i Albanec, i Make- donci, i Grci. A Gligorov za celo vreme na posetata zboruva{e za potrebata od evropeizacija na Balkanot.

^UDO 103 26 mart 1994

• Zo{to Milan Ku~an i Janez Drnov{ek ne dopatuvaa vo Skopje?

1. Prvoplasiranite dvajca od trojcata kandidati od izbornata edinica 103 vo skopskata naselba Kisela Voda {to vleguvaat vo vtoriot krug imaat nekakva vrska so sportot. Zore Temelkovski‡Megi bil ko{arkar, a tatko mu na Zoran Sindiliev bil fudbaler. Toa samoto po sebe zboruva deka lu|eto se razbiraat od sportska fer borba. Osven ako toa {to Megi na vremeto mu go skr{il nosot na Ki}anovi} ne mu se pripi{e kako grev na mladosta. Taka i predizbornata kampawa vo skopskata naselba se pretvori vo interesna sportska borba. Pove}eboj. Mavawe so {ipki. Brkawe so avtomobili. Tr~awe po lepewe plakati. Glavno miroqubivi sredstva, vo soglasnost so temperamentot na na{iot narod. Kisela Voda e daleku od Meksiko. Tamu go ubija najseriozniot pretsedatelski kandidat. Aktuelniot pretsedatel vedna{ proglasi den na àlost. Gledaj}i ja vè{tenosta na na{ite partiski naviva~i samo za edno prateni~ko mesto, koe ima nekolku mese~en rok na traewe, moàm samo da si zamislam kakvi

19* 291 disciplini }e bidat izmisleni koga naesen }e se izbira cel parlament, i toa za ~etiri godini. Nema belkim polovina godina da ni pomine vo den na àlost. 2. Za da preìveeme do izbori, povtorno nî poseti Soros. I ni donese ~etiri milioni dolari. Arno ama, davaj}i ni go podarokot, na pres-konferencijata ne propu{ti pred pretsedatelot Gligorov da ni ja iskritikuva diplomatijata i da nî iskara deka ne znaeme da vodime propaganda kon svetot. Gligorov ne gube{e vreme i vedna{ sedna, dodeka ne mu ima{e pominato lutinata, mu napi{a pismo na @ak Delor. Na{iot pretsedatel bil iznenaden {to Evropskata unija ne prezemala ni{to protiv Grcija. Ni davala samo ver- balna poddr{ka. Belkim ne zaboravi Gligorov kolku mastilo i hartija ispotro{i vo izminatite dve godini pi{uvaj}i í na istata taa Evropa koja postojano verbalno nî te{e{e, a í ode{e po }eifot na Grcija. Kako {to mi se ~ini, i sega }e treba rakata da go zdoboli od pi{uvawe pred da sobere sili, pa kako {to mu se zakanuva na Delor, da ja stavi Grcija pred Sovetot za bezbednost vo ON. Denes i utre ima ministerski sovet na EU vo gr~kiot grad Janina. Grcija kako pretsedava~ }e go postavela sopstvenoto embargo pred ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite-~lenki na Unijata. Koi site, kurtoazno, gi sfa}aat politi~kite motivi na Grcija za embargoto, ama ne go smetaat za pravno vtemeleno. Isto be{e i so Badinteroviot izve{taj. Pravno nemaa pre~ki da nî priznaat, ama ja po~ituvaa politi~kata sila na Grcija. [to e vo ramkite na osnovnata orientacija na Unijata, vtemelena na principite na pravoto. Ima edna vla{ka pesna ‡ qubovna, ama mnogu ta`na. Velat, najta`na vla{ka pesna. Ne{to se sakale dvajca mladi, pa mom~eto oti{lo vo Janina, pa devojkata mu pee, "Janina, selo na aramii, mi go ubija moeto libe". Ne se se}avam dali pred dve godini ima{e nekoja pesna za Lisabon? Ne sakam da bidam prorok, ama se pla{am koga za nas se odlu~uva vo ju`ni krai{ta. Zovrivaat glavite na studenite Evropejci. Pa se prilagoduvaat na misleweto na ju`nite takanare~eni Evropejci. Sepak podobro ni odi na sever. Moèbi vo Wujork. 3. Vo Skopje prvoklasen dràven nastan be{e fudbalskiot natprevar me|u reprezentaciite na Makedonija i Slovenija. Natprevarot be{e tolku vaèn, {to prethodniot den koga gi isprobuvaa reflektorite na Gradskiot stadion, celo Skopje, bez predgradijata, ostana bez struja. Drugiot den na tribinite dojdoa i pretsedatelot Gligorov i premierot Crvenkovski, vo pridru`ba na na{iot ambasador vo Qubqana i nivniot ambasador vo Skopje. Nedostasuvaa u{te Milan Ku~an i Janez Drnov{ek. Ne znaele koja kompanija toj den imala dozvola da sleta na skopskiot aerodrom. Inaku, poradi docnewe na avionot, i selektorot na Danska ‡ fudbalski evropski prvak, ne pristigna na vreme da gi vidi dvata gola. Ima{e sre}a {to natprevarot ne be{e zakaàn prethodniot den koga Vladata si igra{e [AH- MAT so kompaniite. Vaka uspea da vidi del od natprevarot i se strese koga

292 vide kakva fudbalska velesila ja o~ekuva negovata reprezentacija koga vo septemvri }e dopatuva vo Skopje. Za da ja zezne Vladata, "Paler" naskoro voveduva redovna linija za Kopen- hagen. Ne bi imalo logika Branko vo isto vreme da sedi na tribinite i da ~eka natprevarot da zapo~ne, a Dancite ne moàt da sletaat. Kako {to mu se slu~i na ministerot Vlado Popovski, koj ja ~eka{e voenata delegacija od Istanbul. I kako {to nema{e nikakva logika na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti da im dava konzularna za{tita na zarobenite patnici na aerodromite vo Amster- dam i Frankfurt. Od kogo gi {tite{e? Od odlukata na sopstvenata dràva!? 4. Za{tita mu treba i na prviot policaec Qubomir Fr~kovski. Se àle{e na televizija deka e opkruèn so amateri. Pa ne znae kako da se presmeta so niv koga tie javno obelodenuvaat deka ima korumpiranost vo vlasta. A vlasta ne znae {to poprvo da napravi so parite {to denovive pristignuvaat od site strani. Fr~kovski ne se bori samo so amaterite vo sopstvenoto ministerstvo, tuku mora da odi i na op{tinski sobranija, nebare tetovskite odbornici pobarale interpelacija od nego i od ministerot Tu{e Go{ev, za{to uapsil {verceri na oru`je. Kako po~naa tetov~ani da se odnesuvaat kako parlament na dràva, ni{to ~udno utre-zadutre da pobaraat objasnuvawe i od Kiro Gligorov. I bidej}i i gi tretiraat kako da se paralelen parlament, ni{to ~udno Gligorov i da se pojavi tamu. I onaka odamna ne sme go videle vo zapadna Makedonija.

SOLUNMESTAN 2 april 1994

• Amerikanski laserski ni{ani za skopskite lovxii

1. Grcite i Srbite tolku se dobri i bliski prijateli, taka {to pove}e ne moè da se pravi razlika me|u niv. Gledaj}i ja atmosferata na v~era{niot miting vo Solun, slikite se vra}aat nekolku godini nanazad, vo 1989-ta, na sesrpskiot miting na Gazimestan. Toga{ glavniot govornik, srpskiot pretsedatel Slobodan Milo{evi}, na svetot mu gi najavi svoite osvojuva~ki pohodi, izvikuvaj}i pred milionskata ma|epsana masa deka site bitki se dozvoleni, pa duri i onie vooruènite. Pet godini podocna, vo sli~na karnevalska atmosfera, pred milioni ma|epsani Grci, gradona~alnikot na Solun Konstantin Kosmopulos pora~uva deka pretstoi borba za idninata i mirot i se zakanuva deka "dokolku sakaat da si igraat so sila, site sme tuka i nie sme sila". Milo{evi} na Gazimestan í drè{e propoved na Evropa, deka taa e neblagodarna zatoa {to ne go ceni toa {to Srbite so bitkata na Kosovo ja spasile zapadnata civilizacija od prodorot na islamot. Kosmopulos pak gi pra{uva

293 svoite partneri od Evropskata unija kako se osmeluvaat da baraat ne{to od niv, koga tie im ja podarile civilizacijata. I vo vremeto na Gazimestan i zav~era vo Solun ne rabotea fabrikite, u~i- li{tata i prodavnicite. Javniot prevoz gi prevezuval mitinga{ite bez pari. Pedeset gradovi bile celosno zamreni bidej}i nivnite ìteli bile na miting vo Solun. Ekstremni grupi vikale: "Na oru`je, na oru`je ‡ sî do Skopje!" i barale zaedni~ka granica so Srbija. Mestoto kade {to dvete vojski bi se sretnale }e go nare~at "Solunmestan". 2. Papandreu i pokraj zakanite deka Evropskata komisija }e ja dade negovata zemja na sud, poradi sproveduvaweto na embargoto kon Makedonija, nema namera da popu{ti. Grcija e podgotvena da se pojavi na obvinitelna klupa. Za sudeweto ve}e se angaìrani dvajca advokati od Wujork. Sajrus Vens i Metju Nimic. Vo biografijata na pratenikot na amerikanskiot pretsedatel stoi deka negovata 16-godi{na }erka se vika Aleksandra. Se o~ekuva oficijalna Atina da pobara od Minic da í go smeni imeto na }erkata, bidej}i toa ime im pripa|a samo na Grcite. Nie kako po obi~aj mudro }e si mol~ime. 3. Srpskiot pe~at povtorno nî àli. Ovoj pat zatoa {to Turcija re{ila da ni dade pari da ja izgradime prugata do Bugarija. "Ve~erwe novosti" otkrivaat deka so taa pruga }e izgubila najmnogu Makedonija. I celiot proekt go gleda od voeno bezbednosen aspekt. Demek, turskata vojska so prugata }e moèla da se pribliì do Kosovo. Ne mislat belkim Srbite deka Turcite ako sakaat da se prefrluvaat povtorno da gi napa|aat, }e koristat voz, i toa po sî izgleda mnogu spor, bidej}i za brzi prugi nema pari. Ili pak mislat deka ova e u{te vremeto na Gazimestan, pa askerot }e dojde na kowica. A prugata }e treba samo da im go pokaùva pravecot. Nie seriozno se zafativme so proektot. Vlastite vetuvaat deka }e ja izgradat prugata za godina dena. Po~naa da se pojavuvaat idei i za dobrovolna rabota na trasata. Site po eden prag i kopa~ vo raka i ‡ }e gi streseme i Srbite i Grcite. "Nie ja gradime prugata, prugata nî gradi nas!" Me|utoa, kako {to ja gradime Kara|or|eva ulica vo Skopje (edno petstotini metri {to treba da ja povrzat naselbata Aerodrom so Centarot) celi dve godini, ne veruvam deka Srbite }e imaat prilika za edna godina da odigraat revan{- natprevar so Turcite na Gazimestan na koridorot Istok ‡ Zapad. 4. Do toga{ i nie }e ja osposobime na{ata armija. Xon [alika{vili mu vetil na ministerot Vlado Popovski deka Amerikancite }e ni pomognat da gi ustroime na{ite vooruèni sili spored standardite na NATO. Za da bide ministerot u{te poubedliv vo prikaùvaweto na stepenot na opremenost na ARM, [alika{vili ima{e ~est prv da ja vidi sovremenata komitska uniforma na na{ite momci. Od strogo doverlivi razuznava~ki izvori doznavme deka transformacijata kon standardite za priklu~uvawe na proektot "Partnerstvo za mir" }e zapo~ne

294 so na{eto najpoznato ubistveno oru`je. Za da se ostvari kompatibilnost na cre{ovoto top~e so globalniot sistem na odbrana na NATO, vo idnina }e se proizveduva pod imeto "LITL [ERI GAN". 5. Vo me|uvreme, lovxiite od Skopje }e organiziraat ve`ba: "Silite vo odbrana i za{tita od ku~iwata i ma~kite". V~era zapo~na otstrelot na ku~iwata i male~kite skitnici. Lovxiite vo tekot na slednite dva meseca nave~er po 11 ~asot }e patroliraat so malokalibarski pu{ki berdanki na ramo po skopskite ulici. Prvata konkretna pomo{ od SAD }e bidat laserskite ni{ani za no}no ga|awe. Bidej}i vo Skopje mladite glavno izleguvaat po 11 ~asot, ne e na odmet da bidat pretpazlivi, neka ne se dvi`at blisku do kontejnerite za |ubre.

ALA KOKORA^A 9 april 1994

• Papandreu postavuva ~etvrti uslov za podigawe na embargoto

1. Zo{to voditelite na TV duelot me|u Nikola Popovski od SDSM i Alek- sandar Tortevski od DP, na privatnata TV stanica "A1", insistiraa na terminot: "frlena rakavica za dvoboj"? Demek, liderot na Demokratskata partija Petar Go{ev im frlil rakavica na koalicionite partneri, a ovie ja prifatile i taka izlegoa na dvoboj. Podobro }e be{e rakavicite i~ da ne gi frlaa. Da si gi ostavea na racete. Pohigienski e. Od tolku valkanici, kolku {to izvadija pred skopskoto TV gledali{te, ~udo kako ne se prenese nekoja zaraza. Inaku, emisijata be{e poln pogodok. Samo go utnaa terminot. Mo`ea da ja ufrlat vo termin za zabavna programa. La Kokora~a. Bidej}i vo su{tina sî se svede na ona: "Jas sum valkan, ama i ti si valkan", ili, ako sakate: "Jas sum rasipan, a ti si {armantno rasipan". TV duelot me|u mladite Popovski i Tor- tevski dojde kako odli~na zabava za narodot. Melem za du{ata. Saka{ naviva{ za edniot, saka{ za drugiot. I samo slu{aj ‡ za koli, za {verc, za op{testveni stanovi, za fri {opovi, za nelegalen uvoz... Mi nedostiga{e u{te da doznaam koj broj ~orapi nosi Go{ev i dali Crven- kovski upotrebuva turski {amponi. I tuka nekade koga dojde polno}, treba{e voditelite da se setat, pa da ja svrtat temata na ‡ seks. Navistina ima{e razgo- luvawe i pred polno}, ama ne }e be{e lo{o da slu{nevme ne{to i za seksualniot `ivot na liderite. Vaka ni{to ne doznavme. Nejse. Do esen ima vreme da se podgotvat i televizijata i predizvikuva~ite na dvoboj. ]e se izbiraat 140 pratenici. Zabava ‡ kolku saka{. Na narodot mu treba leb i ‡ cirkus.

295 2. Pobednikot vo "stotrojkata" vo Kisela Voda pobedi i zatoa {to go pod- drùval pretsedatelot Gligorov i negovata politika. Vo famozniot letok {to be{e povod za dvobojot na izbira~ite im se sugerira deka glasaj}i za Zore Temelkovski glasaat za Kiro Gligorov. Nastrana {to so imeto na {efot na dràvata se manipulira vo propagandni letoci {to zavr{uvaat vo po{tenskite sanda~iwa. Nastrana i toa {to mislev deka pretsedatelot e pretsedatel na site gra|ani, a ne samo na glasa~ite na edna partija. I kone~no, so ovoj poteg ne mu se na{tetuva samo na imixot na pretsedatelot, tuku i na rejtingot na tie {to go smislile. Belkim koalicijata ima nekoja druga programa so koja treba da osvoi glasovi. Vaka izleguva deka klu~noto programsko pra{awe e: Dali si za Gligorov ili ne? A na izbira~ite im se nudi najlesno re{enie: nema vie {to da mislite. Gligorov misli i za vas. 3. Kandidatot na VMRO-DPMNE Branislav Sinadinovski, inaku minister za nadvore{ni raboti vo senka, izgleda padna vo senka i vo svojata partija. Kako visoko intelektualen ~ovek (neli ima napi{ano mnogu knigi za ugnetenite i obespravenite, kako {to se pretstavuva{e vo predizbornata kampawa), vo uloga na solunski gemixija, izjavi deka "nitu edna nedemokratska vlast vo bilo koja dràva vo svetot ne moè da bide urnata po demokratski pat". Potoa partiskiot lider Qup~o Georgievski se ogradi od negovata izjava, a i od soop{tenieto {to vo otsustvo na Georgievski kojznae koj go napi{al. Kako biv{ jugoslovenski diplomat, Sinadinovski se zanimava{e so problemite na Palestincite. Zatoa, pogre{no e deka toj ni nudel "romansko scenario za noemvriskite izbori". Nemu izgleda knigite {to si gi napi{al mu sluàt kako prira~nik za odnesuvawe. Po ugledot na Jaser Arafat, od Sinadinovski treba da o~ekuvame ‡ intifada. 4. Grcija izgleda nema namera da go podigne embargoto do izborite. Saka da go urne "nepopustliviot" Gligorov. Na taa tema vo Skopje ve}e se pojavi nov vic: Pokraj trite uslovi za podigawe na embargoto, Grcija go zaostruva stavot i sega postavuva ~etvrti uslov. Papandreu bara i pretsedatelot Gligorov da si go smeni imeto. Namesto KIRO da se vika ‡ GIRO. 5. Atina povtorno vo panika. Koga gi gleda{, slu{a{ ili ~ita{ na{ite vesti, prosto àl da te fati za kutrite Grci. ]e gi dadele na sud. Spored dosega{noto bogato iskustvo, sî mi se ~ini deka pak nie }e go jademe stapot. Postojano koga Atina e vo panika, od Lisabon pa do denes, evropskite dvanaesetmina, koga }e gi vidat ispla{eni svoite prijateli, ni go smestuvaat nam. Ete, Grcija ja izveduvaat pred sudot vo Luksemburg, a od nas baraat da pokaème fleksibilnost za znameto, Ustavot, pa ‡ ajde i imeto. Ne{to vo stilot, ne si vinoven, ama popu{ti. Zatoa {to nasilnikot {to go izveduvaat pred sud im e prijatel.

296 A i Grcija izjavuva deka odlukata na sudot nema da bide obvrzuva~ka za nea. Taa }e si tera po svoe. Od {to se gleda deka Evropskata unija ima cvrsta pravna osnova. Pove}e obvrski i pravila treba da po~ituvaat ~lenovi na nekoj brix klub, otkolku ~lenovite na Evropskata unija. Tie barem imaat ~lenski karti i pla}aat ~lenarina, a ne zemaat pari od klubot. 6. Koj veli deka Evropskata komisija e tolku protiv nas? Znaete li zo{to ja odlo`i tu`bata protiv Grcija za 13 april? ^eka da zavr{i {trajkot na makedonskite advokati.

JAPONSKI KOMUNISTI 16 april 1994

• Butros Gali ja prou~uva istorijata na Otomanskata imperija

1. Kamo sre}a i nas da nî dadea na sud, kako {to í napravi Evropskata komisija na Grcija. Toa ne e samo dobra propaganda i privilegija, tuku noselo i konkretna materijalna korist. U{te dodeka odlukata na Komisijata be{e vo faza na zamrznatost, ministrite za finansii na Evropskata unija í dodelija na Grcija pari za obnova na telekomunikacionite sistemi. Dodu{a, pretsedatelot na Komisijata @ak Delor vo znak na protest ne otpatuva za Atina, na toj sostanok, ama parite sigurno }e otpatuvaat. I Amerikancite go poddràa stavot na strogata, no pravi~na Evropska unija da í sudi na gre{nata ~lenka. Ama, toa nema vrska so odlukata na Pentagon da predloì proda`ba na oru`je za Grcija. Se raboti za raketi "vozduh ‡ vozduh". Grcite i onaka im se voodu{evuvaat na Srbite. A tie, neli se nebeski narod. Pa zatoa i Atina re{i da prejde na nebeski terorizam. Suvozemnoto upa|awe na tu|i dràvi i ubivaweto tu|i vojnici e demode. Toa pominuva samo vo zaostanatite zemji kako {to e Albanija. A na svetot }e mu se prodavaat pufki. ]e vleze{ vo albanska kasarna, }e im otepa{ dvajca vojnici i na pres-konferencijata }e izjavi{ deka toa bilo provokacija na Tirana. Koga samo }e mi tekne kolku izjavi na Gligorov oficijalna Atina gi okarakterizira kako provokacija na Skopje, moè samo da se zamisli {to sî bi ni napravile kako odgovor na provokaciite. Sre}a {to sî u{te se ~lenki na NATO i na Evropskata unija. Inaku odamna }e ja svr{ea rabotata, zaedno so Srbite. 2. Ete, ministerot za odbrana na Grcija Gerasimos Arsenis se navredil deka NATO ne go konsultiral pred da mu gi bombardira prijatelite {to napravija klanica niz Bosna i Hercegovina. Vaka ~ovekot nemal vreme da gi predupredi. Da ja trgnat srpskata "neja~" od tenkovite {to go bombardiraat Gora`de.

297 Jas da sum na mesto na Srbite, bi mu se nalutil na gr~kiot minister. Boèm bra}a, bra}a, a toj ne im gi znae datumite od tragi~nata istorija. Pedantnite novinari na srpskite glasila zabeleàa deka avionite na NATO gi bombardiraa bosanskite Srbi okolu Gora`de na 10 april. A toa e datumot koga vo 1941 godina bila sozdadena Nezavisna Dràva Hrvatska na usta{ot Paveli}. Grcija kako ~lenka na NATO bi morala da znae deka taa organizacija ima genocidni idei i deka ednostavno 10 april e vistinskiot den za zapo~nuvawe na nov genocid vrz golorakiot srpski narod vo tenkovite. Grcite treba da se zamislat. Po ovoj propust, vo nivnoto obrazovanie za herojskata istorija na bra}ata neka si go obnovat materijalot od pred nekolku stotici godini. Karaj}i se so nas, se zbudalija, se vratija pred 2 iljadi godini, a zaboravija na ponovata istorija. Neka pogledaat koga Turcite prv pat stapnale na Balkanot. Kojznae, moèbi Butros Gali }e im odobri na turskite sili vo UNPROFOR tokmu na toj den da pristignat vo Bosna. Paranojata nema granici. 3. Dràvata kone~no se osvesti i od pred nekoj den re{i da ni ja ograni~i vakvata humoristi~no-zabavna srpska literatura. MVR re{i kon vesnicite od Srbija da se odnesuva kako i kon vesnicite od site drugi dràvi, pa vovede procedura za nivni uvoz. Treba{e na na{ite kiosci da se pojavi detskiot strip za ~etni~kiot general Draà Mihajlovi} i po toj povod na Televizijata "A1" pomo{nikot minister za informirawe Mira Jankovska da ukaè na nemo`nosta na ova ministerstvo da go kontrolira pe~ateniot materijal od biv{ite jugoslovenski republiki, pa nekoj vo dràvata da se seti deka Srbija ve}e pove}e od dve godini e vo stranstvo. Po pove}egodi{nata voenohu{ka~ka i neprijatelska propaganda {to pove}eto srpski vesnici ja {irea i niz Makedonija bez nikakvo ograni~uvawe, ova sega mu doa|a samo kako malo provetruvawe na vozduhot. No, informativniot prostor na BJRM, kako {to, verojatno od milost, nî narekuva pogolem del od srpskiot pe~at, ostanuva i natamu zagaden. 4. Eve pred nekoj den vo na{ata redakcija pristigna soop{tenie od nekoe Novo komunisti~ko dvièwe na Makedonija, vo koe na literaturen makedonski jazik se bara "site strani voeni sili pod zastava na UNPROFOR" da ja napu{tat Makedonija, za{to toa bilo sprotivno na Ustavot spored koj nezavisnosta i suverenitetot gi brani ARM. Dokolku toa ne go napravat, ovaa partija bara namesto novi 400 amerikanski vojnici da dojdele isto tolku, ama od Rusija, Severna Koreja, Kina ili Japonija. Ova so Japonija mora da e nekoja gre{ka. Osven ako dale~noisto~nata zemja nema nekoi silni komunisti~ki tradicii. Ili pak se misli, tamu sega vladata e vo kriza, moèbi japonskite komunisti }e izvedat revolucija. Ili pak Japonija e izbrana zatoa {to taa í e najgolem trgovski neprijatel na Amerika. Ne mi e jasno, zo{to tolku sloèna procedura? Namesto da gubime vreme so site ovie vojski, zo{to novite komunisti ednostavno vedna{ ne ja povikaat vojskata na Jugoslavija?

298 5. Ministerstvoto za odnosi so stranstvo dade objasnuvawe deka nepotpi{u- vaweto na protokolite za sorabotka me|u miniterstvata za obrazovanie na Make- donija i Bugarija, odnosno neuspe{nata poseta na bugarskiot minister na Skopje, ne e nikakov skandal. Ministerot Marko Todorov po vra}aweto vo Bugarija izjavi deka ne postoi makedonski jazik i deka oficijalniot jazik na Makedonija e dijalekt na bugarskiot jazik. Ne stanuva zbor za nikakov skandal. Ednostavno, vo Vladata na Bugarija sedat lu|e na koi, i pokraj site "prijatelski" ~uvstva kon Makedonija i bo`em izmenetiot pogled na svetot, ne treba da im se veruva.

RASIPAN TELEFON 23 april 1994

• Festivalot "Cvetnici" na Ustaven sud

1. Koj rano rani ‡ ostanuva nenaspan. Na{iot ambasador vo ON Denko Males- ki sigurno cel den be{e mamuren otkako pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov mu se javi vo vreme koga Wujork u{te debelo spie, za da si go ~estitaat vospostavuvaweto direktni telefonski vrski me|u SAD i Makedonija. Na sve~enosta po povod pu{taweto na satelitskata stanica u{te edna{ be{e potvrdena na{ata orientacija za izgradba na tesni vrski so Amerikancite. Vo kusiot telefonski razgovor na tema "Da ne te razbudivme slu~ajno vo {est saat sabajle?", pretsedatelot Andov vo edna re~enica ja otslika aktuelnata globalna politika na makedonskata dràva: "Odime napred, zaedno so Amerika!" Ambasadorot Maleski na ova ostana bez zbor. Toj znae deka nie odime duri i ponapred od onie preku Atlantikot. So vremeto. [est ~asa sme pred niv. [teta {to ministerot za odnosi so stranstvo Stevo Crvenkovski ne e ranobudnik. Inaku Andov }e moè{e da se slu{ne i so nego. Kojznae, moèbi taka polurasonet }e ni raskaè{e ne{to za razgovorite so Vens. Sega barem imame direktna vrska so Wujork. Ne mora da odime preku Atina. 2. Na razgovorot se raduva{e i direktorot na PTT Ivan Ginovski. Vrskata me|u PTT i ATT e u{te edna mo`nost direktorot da se pofali deka po{tata uspeala da ja povrze Makedonija so svetot. Na{ata po{ta e predodredena samo za golemi uspesi. I za razgovori pome|u politi~ari na golemi rastojanija. Zatoa vo Skopje ne moè da se telefonira ni do sosednata ulica. A da ne zboruvame za nekoja pooddale~ena naselba ili, ne daj boè, nekoj grad vo vnatre{nosta. Na primer, dali po{tata }e smeta za svoj golem uspeh ako na nekoj {to }e umre, zatoa {to nema da moè da povika Brza pomo{ poradi blokiranite linii, mu gi isplati barem tro{ocite za pogreb.

299 3. Kojznae, moèbi toj den i Andov bezuspe{no se obiduva{e od Dra~evo da mu telefonira na Kiro Popovski za da mu kaè kako da ja prekine sednicata na Sobranieto. Tamu si igraa rasipan telefon. Pa Muhamed Halili, za da í dade konstruktiven tek na raspravata, si se pojavi na govornicata i mu gi pokri mikrofonite na Todor Petrov. Pa sega pokraj rasipani telefoni }e imame i rasipani mikrofoni. Site zboruvaat. A nikoj nikogo ne slu{a. 4. Moèbi e podobro {to e taka, za{to, ne daj boè, sudiite od Ustavniot sud da slu{nat na koj jazik zboruvaat pratenicite. Vedna{ }e utvrdat deka go kr{at ~lenot 7 od Ustavot. Retko koj od niv se odnesuva ustavno i go upotrebuva kako {to treba slu`beniot makedonski jazik. Site si zborat na nekoi svoi dijalekti. A bogami i sudiite }e treba da si presudat samite na sebe. Kako {to presudija so registarskite tabli~ki na vozilata. Ba{ napravija dobra rabota. Se vklu~ija vo programata za sanacija na skopskata èlezarnica. Sega }e treba da proizveduva novi limovi, za novi tabli~ki. A ako sakame da bideme i na{i i evropski, pa na isto mesto da stavame i latinica i kirilica, }e ni trebaat golemi tabli. @elezarcite u{te }e po~nat da ostvaruvaat i profit. Za o~ekuvawe e sega pred Ustavniot sud da se najde i predmet od peja~ite na narodna muzika. Na festivalot "Cvetnici" ne smee da se pojavuvaat peja~i postari od ~etirieset godini. [to e vo direktna sprotivnost so ustavnoto na~elo deka site gra|ani na Republika Makedonija se ramnopravni. Eve u{te edna {ansa Ustavniot sud da se proslavi. U{te sega moàm da si zamislam kakva odluka }e bide donesena. ]e moàt da peat site. Vo sprotivno imame edna interesna situacija. Spored Ustavot, kandidat za pretsedatel na Republika Makedonija ne moè da bide pomlad od ~etirieset godini. Zna~i, nitu eden peja~ ili peja~ka na narodna muzika od "Cvetnici" ne moè da se kandidira za pretsedatel na Republikata. Ama i pretsedatelot na Republikata nema pravo da pee na "Cvetnici". 5. Konvojot so opremata za amerikanskite vojnici vo Makedonija, {to be{e blokiran vo Bugarija, kone~no vlegol vo na{ata zemja. Ama za toa nikoj ne se zainteresiral. Petnaesette {leperi so voenata oprema ne gi pre~ekal nikoj, pa sami si go pobarale patot do aerodromot "Petrovec". Duri na naplatnata rampa na avtopatot i si ja platile patarinata. Zadutre Gligorov }e odi za Bugarija. Ama za sekoj slu~aj so sebe si go nosi stru~wakot za isto~niot koridor ministerot Jovan Andonov. Da urgira na samoto mesto vo slu~aj da í baraat na makedonskata delegacija nekoi dopolnitelni dava~ki. Koj gi znae bugarskite policajci? ]e go vozat Gligorov brzo po ulicite niz Sofija, pa }e mu baraat da plati kazna.

300 FRENSKO VISKI 30 april 1994

• Mi {te litnem sre{tu Anglija

1. Dobro e {to pretsedatelot Gligorov ne be{e vo istoriska poseta na Ame- rika. Ili, skraja da e ‡ vo Avstralija. ]e ostanevme nenaspani. Koga dràvnata televizija í dade tolkav publicitet na posetata na Bugarija, moè da se zamisli kako li }e go pokriva{e pretsedatelot da otide{e vo nekoja druga dràva. Vo vtornikot cel den go imavme Gligorov na ekranot. Prvo, direkten prenos od bugarskiot parlament. Pa vesti na site jazici na nacionalnostite. Pa cen- tralni vesti. Pa "Globus" i u{te edna{ govorot vo bugarskiot parlament, pa cela pres-konferencija vo Sofija, pa nakraj posledni vesti i rezime na celata poseta. Vo me|uvreme, nekade pred polno}, od pat, direktno vo studioto se javi reporterot na MTV i í soop{ti na nacijata deka {totuku ja minal granicata i patem dade osvrt na posetata "od lice mesto". Da be{e Gligorov vo Amerika, sî }e be{e poinaku. Za da nî drì televizijata vo tek so site nastani vrzani za posetata na pretsedatelot, poradi vremenskata razlika }e mora{e da raboti cela no}. I site }e go ~ekavme javuva- weto na specijalniot izvestuva~. A toj }e ima{e golema maka. Lesno e da se javuva{ od Bugarija. ]e go premine{ Deve Bair i gotovo. Zamislete da mora{ da se javuva{ otkako }e gi pomine{ site granici na vra}awe od Amerika. A da ne zboruvame, od Avstralija. "[totuku vlegovme vo vozdu{niot prostor na Indonezija". 2. A i nie pa sme na{le so Bugarite da raspravame lingvisti~ko-politi~ko- istoriski temi. Tie i za francuskiot jazik }e kaàt deka e dijalekt na bugarskiot. Na primer, zborot "mersi" e ~ist bugarski zbor. Ili na primer "gara". A i prostitutkite vo hotelot kade {to bile smesteni na{ite novinari piele strogo "frenski viski". Demek ‡ kowak, prevedeno na makedonski. [to }e pravi{, "od êrnoto More, pa do Bretawa eden narod ìvee". Samo ova "frenski viski" e malku somnitelno. Aj "frenski" ‡ razbira se zo{to se upotrebuva, ama ‡ "viski"!? Zna~i, ova Bugarite otsekoga{ frlale okce na tu|i teritorii. "Mi {te litnem sre{tu Anglija". [kotite neka si se preispitaat. 3. Koj veli deka posetata na pretsedatelot Gligorov na Bugarija ne bila istoriska? Ete, Bugarite gi menuvaat svoite kirili~ni registarski tabli~ki. Za prv vo istorijata pat voveduvaat latinica. 4. Ne znam dali na{ite pratenici, koga prireduvaat priemi za novinarite vo svoite stanovi, kako {to ni kaà ministerot Tu{e Go{ev vo intervjuto za "Ve~er" vo ponedelnikot, pijat frensko viski, {kotsko viski ili tikve{ko viski. Ama, otkako gi pro~itav objasnuvawata na ministerot zo{to im se na

301 pratenicite tolkavi op{testveni stanovi, definitivno znam koja mi e celta vo ìvotot. Od denes }e po~nam da gledam vo nebo. ]e ~ekam da padne nekoja yvezda. A jas }e si zamislam èlba. Da me vikne na priem nekoj pratenik vo op{testveniot stan. Pa jas ne sum znael kade e glavnoto mesto za zabava vo Skopje. Xabe {etam po kafuliwa i diskoteki. Namesto da odam na priem, da re~eme kaj Na}e Stoja- novski. Ili kaj Qup~o Georgievski, da ne pomislat deka sum partiski opredelen. Nastrana {to na tie priemi, za koi zboruva ministerot Go{ev, moàt da se nau~at korisni raboti. Kako na primer ‡ kako da dobie{ stan za prireduvawe priemi. Bidej}i imalo u{te stanovi, a ministerot se àli deka site bile gotovi, predlagam na sekoj pratenik da mu dodelat po dva stana ‡ eden za ìveewe, a drug za priemi. Ima i druga varijanta, ama bidej}i e mnogu {tedliva, ne znam dali }e im odgovara na na{ite pratenici, koi po svoite Demir Hisari, Tetova i drugi gradovi naviknale na luksuzen ìvot, pa bez priemi ne moàt da di{at. Na sekoja prateni~ka grupa neka í dodelat po eden stan za priemi na novinari. Ima u{te po{tedliva varijanta: za cel Parlament ‡ eden stan. Ama ne sme ba{ tolku siroma{ni. Ba{ka, pak moème da napravime moratorium na priemite, bidej}i kako {to pravat blokada na Parlamentot, pratenicite }e go blokiraat stanot. Srede sednica Muhamed Halili izleze na govornica i gi isklu- ~i mikrofonite. Taka moè da ja rasipe i zabavata vo stanot. ]e dojde i }e ja isklu~i muzikata. 5. Pri neodamne{nata poseta na Romanija, Milo{evi} ja obelodenil idejata za balkanska konfederacija, se razbira bez Makedonija, odnosno preku Makedo- nija. Vo nea bi vlegle Jugoslavija, Romanija, Bugarija, Albanija i Grcija. Ima{e vo istorijata nekoj Bukure{ki dogovor. A poznato e, Milo{evi} saka da ja vra}a istorijata nazad. 6. Dosega ima{e spor me|u Prilep i Kumanovo ‡ kade puknala prvata pu{ka na 11 oktomvri 1941-ta? Ovojpat dilemi nema. Prvata bomba pukna vo Kumanovo.

PRES-SLU@BA 7 maj 1994

• Vo {ahot mat se pravi i so pion ‡ ako zad nego stoi silna figura

1. Sre}a {to vo Skopje se otvorija nekolku ambasadi. ]e mu pomognat na Ministerstvoto za odnosi so stranstvo vo organizacijata na informiraweto na javnosta. Mo`at i da funkcioniraat kako negovi pres-slu`bi. Taka i nie

302 novinarite pove}e nema da im se lutime na vrabotenite vo Ministerstvoto. Ednostavno }e ~ekame soop{tenija od ambasadite. Ete, za posetata na dràvniot minister vo britanskiot Forin ofis, Daglas Hog, javnosta be{e informirana od britanskata ambasada. Ministerstvoto za odnosi so stranstvo, izgleda, ne znae{e deka vo Makedonija }e prestojuva visok funkcioner na Obedinetoto Kralstvo. Pa zatoa britanskata ambasada so soop- {tenie za pe~at nî informira i deka nivniot funkcioner }e razgovara so na{i- ot pretsedatel Kiro Gligorov. Da ne be{e soop{tenieto na Britancite, nema{e da znaeme deka se vratil Stevo Crvenkovski od Wujork. Pres-slu`bata na britanskata ambasada ni go soop{ti i toj podatok, bidej}i vo soop{tenieto stoe{e deka ministerot za odnosi so stranstvo }e se sretne so Hog. Ministerot ni e poznat po toa deka ne saka sve~eni pre~eci so mikrofoni na aerodromot, pa i nie, znaej}i ja negovata èlba, ovojpat ne gi blokiravme telefonskite linii so kontrolata na letaweto i ne organiziravme deùrstva na skopskiot aerodrom. Ama ete, britanskata ambasada go predade. Pa sega site znaeme deka se vratil vo Skopje. Znaat lu|eto kako se raboti so javnosta. Samo, nema smisla. Ministerstvoto ne e tolku "visoko" za rabotite okolu informiraweto da mu gi vr{at ambasadori na svetski diplomatski sili. Tokmu vo momentite koga pristignuva{e Crvenkovski, a doa|a{e Hog, a Ministerstvoto ne soop{tuva{e ni{to, novinarite od nadvore{no-politi~kite redakcii spontano dojdoa do soznanie: "Ne go pra{uvaj nego. Toj ni{to ne znae. Raboti vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo." 2. Minatata nedela slavevme. Dvoen praznik. Veligden i Prvi maj. Porano za Prvi maj ima{e paradi i ogneni govori. Sega praznikot na trudot ne se slavi taka, ama, sepak, ogneni govori ne ni nedostasuvaa. Taman se pogodi Veligden, pa imavme politi~ki mitinzi pred crkvata vo Skopje. Onie vistinski vernici sigurno àlat za staroto vreme. Toga{, koga vo crkva ne se ode{e od pomodarstvo, koga si prisustvuvaa na bogoslu`ba vo dostoinstvena atmosfera, ne moraa da se prekrstuvaat pred kamerite na televizijata i ne u~estvuvaa na politi~ki mitinzi. Na praznikot koj vo svoja osnova ja ima qubovta kon site lu|e, arhiepiskopot ohridski i makedonski g.g. Mihail odrà beseda vo koja od imeto na makedonskiot narod im se zakanuva{e na neprijatelite, mavtaj}i so krstot kako so me~. A narodot ‡ kako narod. Ako im drì hristijanski propoved, }e vika: "Amin". Ama, bidej}i islu{a politi~ki govor, sosema normalno {to namesto "amin" se zaori aplauz. I potoa, po islu{anite politi~ki poraki (ah kolku e lo{a TV-kamerata) prisustvuvavme na direkten prenos na scena koga dvajca postari maì se kr{at so veligdenskite jajca, zagrizuvaat po eden zalak i potoa vadat od xebovite {i{e rakija i se nalevaat za zdravje. Po vakvi sceni, onie {to iskreno veruvaat vo Hristovoto voskresenie podobro ovaa godina da go prospieja.

303 3. Dràvata go prezede i suverenitetot na makedonskoto nebo nad sedum iljadi metri. Navistina, toa ne ni go priznavaat Srbite i Grcite, ama so niv ve}e nau~ivme da ìveeme na toj na~in. Tie i natamu piratski }e moàt da nî nadletuvaat bez da í se javat na na{ata oblasna kontrola na letawe. Nam edinstveno ni preostanuva da protestirame. Osven ako nekomu ne mu tekne da gi ga|ame avionite na gr~ki "Olimpik ervejz" so protivgradobijni raketi. Barem dodeka Amerikacite ne ni podarat nekoj supersoni~en avion za presretnuvawe. Samo {to i so nego }e imame problemi. [tom }e poleta od skopskiot aerodrom, vedna{ }e vleze vo vozdu{niot prostor na Srbija. Konverzacijata pome|u kapetanite na avionite {to nî nadletuvat i kontrolata vo Skopje }e se odviva otprilika vaka: "Vo ovoj moment vlegovte vo vozdu{- niot prostor na Makedonija. Ne trepkajte... Ne trepkajte... E, sega moète. Na izleguvawe ste." 4. Po dvete katastrofalni avionski nesre}i mnogumina o~ekuvaa deka so doa|aweto na kapetanot Goran Pavlovski za pomo{nik-minister za soobra}aj }e se sredat rabotite. Arno ama, Pavlovski se ispokara so aviokompaniite. Tie go obvinuvaat deka "nekoj" naro~no raboti da gi uni{ti, za da sozdade pat za formirawe na "ne{to novo". Site znaat {to e toa "ne{to novo", ama nikoj ne kaùva. So prizemjuvawa, "odzemjuvawa" i sli~ni raboti dvete strani igraat igra na nervi. I vle~at eden po eden poteg. Kako vo {ah. Za po~etokot se isfrlaat pionite. Navistina, {ahistite velat deka MAT moè da se napravi i so pion. Samo mora zad nego da stoi nekoja silna figura.

AVE [AKIRIUS 14 maj 1994

• Muhamed Halili ‡ kandidat za direktor na Makedonskoto radio

1. Adam i Eva, definitivno, ne bile od Kumanovo. Ima {ansi da bile od Tetovo, za{to tamu ima jabolka. A toa {to prateni~kata \ulistana Markovska pra{uva ‡ dali tie bile Albanci ‡ sî u{te ne e ispitano. I da bile, dosega pretrpele golemi transformacii. Vo na~inot na oblekuvaweto. Zatoa pak semejstvoto na Hisni [a}iri, pratenik na PDP od Kumanovo, koj tvrdi deka samo negovata loza so~inuva 3 od sto od kumanovskoto naselenie, sigurno vodi direktno poteklo od vremeto na Rimskata imperija. Dene{niot Hisni [a}iri e naslednik na nekoj ugleden pretstavnik na narodot vo toga{niot rimski senat. Koga u~estvuval vo raspravite na zakonodavnoto telo na mo}nata Rimska imperija, senatorot od Kumanovo go pozdravuvale so "Ave [a}irius"! Podocna i senatorite od albanska nacionalnost do`iveale transformacija.

304 Maìte nosele togi. A sega sli~no na niv se oblekuvaat ènite. I nastapite vo Sobranieto ne se tolku surovi, kako borbite na gladijatorite. Pa, sepak, odvreme-navreme, nekoj pratenik }e pobara pauza, odnosno prekin na borbite. Ima golema razlika me|u toga{nite gladijatorski borbi vo arenite i sega{nite raspravi vo makedonskoto sobranie. Toga{ gleda~ite uìvale. A denes gleda~ite se najgolemi `rtvi. Ona {to prvo mi padna na pamet zamisluvaj}i si go senatorot [a}irius, vo toga, kako bara replika, e faktot deka i pokraj silata Rimskata imperija propadnala. A Albancite ostanale. Toa malku me pla{i. 2. Za da ostanat pi{uvani dokumenti i od ova razdobje na dolgata istorija na Albancite, pratenicite na PDP baraat po eden primerok od obrascite za popisot da ostane vo semejstvata. Ne mu veruvaat na dràvniot Zavod za statistika. Pa sakaat i tie da napravat proverka na obrascite i da gi sporedat so rezultatite od popisot. Zna~i, Albancite vo Makedonija neka se podgotvat za u{te eden popis. Ovoj pat vo organizacija na PDP.Samo edno ne mi e jasno. Dali tie mislat da formiraat i sopstven zavod za statistika. 3. Sî mi se ~ini deka za direktor na paralelniot zavod }e bide izbran Muhamed Halilius. Po klu~ ‡ kako partiski kandidat. Li~no toj }e odi po rimskite sela i }e proveruva vo ime na partijata koj kako se izjasnil. Neka mi prosti {to mu se me{am vo karierata, ama najdobronamerno smetam deka tamu ne mu e mestoto. Eve, po~naa da se matat rabotite okolu izborot na direktor na Makedonskata radio-televizija, pa, moèbi, gospodinot Halili }e pronajde soodvetno mesto tamu. Ne mora ba{ da bide generalen direktor. Ama, za direktor na Radioto ima odli~ni kvalifikacii. Znae da rakuva so mikrofoni. 4. A nie, site kolektivno ne znaeme da rakuvame so pari. Do takov zaklu~ok do{le ekspertite od Agencijata za me|unaroden razvoj vo SAD. Imeno, na predlogot na gospodinot Soros da se formira fond za pomagawe na pretprijatijata vo Makedonija, ekspertite odgovorile deka poradi posledicite od embargoto na Grcija site investicii bi bile neisplatlivi. Dosega celo vreme slu{avme deka SAD go osuduvaat embargoto na na{iot juèn sosed. Ama, koga treba i konkretno da pomognat, ako ni{to drugo, barem da se namalat {tetite od nego, ete doa|aat vesti deka SAD í se prisposobuvaat na situacijata. Zna~i, go po~ituvaat embargoto. Zboruvaat deka se zainteresirani za stabilnosta na Makedonija. Zatoa donesoa vojska. Odolùvaat so vospostavuvawe diplomatski odnosi. Embargoto go prifatija kako svr{ena rabota. Pari ne davaat. Pa kako mislat da ja za~uvaat stabilnosta? Samo so oru`je!? Taka i uspevaat da go odrùvaat mirot vo mnogu regioni vo svetot. Ama, nie za niv obi~no velime deka toa se banana dràvi. A vo Makedonija ne rastat banani.

20 Sakam da kaàm 305 5. Ova sepak e edna seriozna dràva, i kako i sekoja seriozna dràva od Zapad, {to ne mu dava viza na ruskiot ultranacionalist @irinovski, i na{ite vlasti, navistina neoficijalno, soop{tija deka toj ne e poèlen vo Makedonija. Liderot na Demokratskiot sojuz na Srbite vo Makedonija, d-r Bora Risti}, go pokani @irinovski vo Makedonija, da ja ~ueme negovata interesna filozofija za pravoslavieto. Ova e slobodna zemja, pa koj saka da gi slu{a filozofskite razmisluvawa na @irinovski moè{e komotno da otpatuva za Belgrad i da mu se odu{evuva. Arno ama i Demohristijanskata partija na Vasil Risteski od Ohrid se pobuni protiv odlukata na makedonskite vlasti i na makedonskite aviokompanii koi ne sakaat da go vidat @irinovski vo svoite avioni i re~e deka "taa ne korespondira so èlbite na makedonskiot narod". Ete ti sega druga beqa. Aj nekako, ovie privrzanicite na Risti} }e se sobe- rea vo nekolku avtobusi da otpatuvaat za Belgrad. Ama {to pravime so makedonskiot narod na Vasil Risteski. @irinovski ne moè da dojde tuka. Ednostav- no, nema tolkav plo{tad na koj }e moàt da se soberat site simpatizeri na Demohristijanskata partija.

MIS STON 21 maj 1994

• Stavete gi o~ilata, minuti za "Tuti fruti"

1. Kone~no go donesoa Zakonot za popis. Pod zakana. I pod me|unarodna prismotra. Pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov im se zakani na pratenicite deka nema da gi pu{ti da si odat doma dodeka ne ja zavr{at celata rasprava. A seto toa odozgora, od novinarskata galerija go posmatra{e {efot na ekspertskata grupa od Sovetot na Evropa. Sekoga{ koga Andov }e im re~e na pratenicite deka ne ja prekinuva sednicata dodeka ne{to ne izglasaat, tie rabotat ekspeditivno. Znaat deka nema mrdawe i deka utre nema da moraat pak da doa|aat po svoite dnevnici. Ovoj na~in na rabota kako eksperiment be{e voveden pri raspravata za Ustavot, koga, za da ne ispopa|aat vo nesvest, mnogumina si gi povlekuvaa amandmanite. Bidej}i i popisot e od golemo politi~ko zna~ewe, Andov re{i toj eksperiment da go povtori. Na istata sednica mnogu se zboruva{e za eksperimentirawe. Taka i pratenikot Cvetan Jov~evski, po podolga pauza zabele`a grande vra}awe na sobraniskata scena so esej na tema "Evropskite eksperimenti", so poseben osvrt na eksperimentiraweto vrz makedonskiot narod. Od Cvetan doznavme deka Evro-

306 pa, koja postojano eksperimentira i na kowite im stava zeleni o~ila, za senoto da im se gleda kako treva. Ova so o~ilata e dobra prilika i dràvnata televizija da razmisluva za eksperimentirawe vo programata, po ugledot na privatnata "A1", {to ni pu{ta sliki~ki vo treta dimenzija i ni prodava o~ila za trodimenzionalno sledewe na programata. Minutite za treta dimenzija na "A1" se rezervirani za erotsko- zabavniot kviz "Tuti fruti". Ne bi bilo lo{o Makedonskata televizija, kako seriozna ku}a, vo treta dimenzija da ni gi emituva junacite od Parlamentot. Samo, da ne po~nat i tie da ni se soblekuvaat, na primer, po sekoe glasawe. Koj gi znae. Koga se na govornica se zaboravaat, nebare se najgolemi yvezdi. Od kaj da znae{ {to sî moè da im istekne, koga e vo pra{awe politi~kiot marketing. Pa namesto onoj zdodeven telop "Direkten prenos od Sobranieto na Republika Makedonija", }e odi "Tuti fruti vo seriozna varijanta". Pa i komentatorite na MTV }e treba da vnesat malku pove}e è{tina i strast vo svoite javuvawa na centralniot dnevnik. 2. Na kogo mu e è{ko, se ladi so voda. Kako vo jugoslovenskiot parlament. Tamu spikerot na Dolniot dom go polevaat so voda. Vo idnina Andov treba da vnimava koga }e re~e deka e toplo vo salata. Moèbi nekoj dobil inspiracija gledaj}i gi snimkite od Belgrad. Kako {to verojatno i tie ja dobile, gledaj}i gi na{ite snimki. Kaj nas Muhamed Halili samo gi spu{ti mikrofonite. Tamu [e{eq gi otkorna. Spored starite obi~ai, kaj nas se istura voda za nekomu da mu trgne rabotata. Samo {to na{ive pratenici ni{to ne gi pomrdnuva, pa taman i cel Vardar da se izlee vo Sobranieto. 3. Gledam vodata ja oboàvaat i mirovnite posrednici vo Bosna i Hercego- vina, lordot Dejvid Oven i Torvald Stoltenberg. Si se son~aat na nekoja terasa nad ve{ta~koto ezero kaj Zvornik, si potpivnuvaat kafence i si muabetat so Radovan Karaxi}. Eh, {to ti e vremeto. Se menuva dodeka da trepne{. Na po~etokot gi gledavme samo vo pancirni eleci i ponekoga{ so {lemovi na glavite. A sega rabotava im stana ~ista uìvancija. Pa i lordovite ne se ve}e toa {to bile. Ovoj, bosanskiov, ja raspetlal ko{ulata, gi podvratil rakavite do laktot... Mu treba{e u{te zlaten sinxir okolu vratot, so pravoslaven krst na gradite i belegzin~e so izgravirano ime, pa sosema da zali~i na lokalnite {izici. Ama, kako {to si trae vojnata, ima vreme, }e gi nabavi i tie rekviziti. Sledniot pat }e go vidime vo ga}i~ki za kapewe na nekoja srpska plaà na srpskoto more, nekade vo Dalmacija. 4. A {to drugo i im preostana? Francuzite, so edno ~udo vojnici na terenot, dozvolija Karaxi} da im gi drì vo zato~eni{tvo humanitarnite rabotnici celi ~etirieset dena. Na krajot, za da gi oslobodi, im pobaral 44 iljadi dolari. Francuzite si platija bez da trepnat. Nebare gi ispratile svoite lu|e vo paket-

20* 307 aran`man na turisti~ko patuvawe. A na do~ekot vo Pariz napravija golema fe{ta, na ~elo so ministrite za odbrana i nadvore{ni raboti. Karaxi} izmisli odli~en recept kako da im izvle~e pari na Evropejcite i pokraj sankciite na ON protiv Srbija. Moè da go iskoristime i nie, koga ve}e i pokraj site vetuvawa i po~ituvawe na sankcii i gr~ki embarga, ne dobivme pari da se opravime. Da kidnapirame i nie nekoj Francuzin. Glupavo e da se rizikuva so Amerikanec. Ne znaeme kako }e im reagira vojskata. Moè }e go oslobodat bez da ni platat. A so Francuzite nema gajle. Em pla}aat, em nemaat vojnici tuka, em i da imaat, vidovme kako si gi oslobodija svoite vo Bosna. Samo, jas sum sepak za po~ituvawe na na{ata bogata revolucionerna tradicija. Zna~i, treba da kidnapirame nekoja Angli~anka. Nekoja ‡ Mis Ston. Iako momentot za prodolùvawe na tradicijata ne e ba{ najpovolen. Britanija najdosledno gi sproveduva odlukite na EU za dodeluvawe humanitarna pomo{. Namesto da ni platat vo ke{, koga }e ja prezemat Mis Ston, }e ni kompenziraat so nafta.

GOLEMO SINILO 28 maj 1994

• MVR lansira nova moda za na pla`a

1. Ne znaev deka eden od uslovite za priem vo Sovetot na Evropa e dràvata {to ima podneseno molba da ima mnogu policija. Toa mi stana jasno duri vo Ohrid, dodeka trae{e sednica na Komisijata za odnosi so zemjite-ne~lenki na Sovetot na Evropa. Dojdoa lu|eto od site strani na Evropa, vo na{iot biser balkanski, da ocenat dali nî biva i nas da nî primat vo nivno dru{tvo. I, kako vonreden napor, doma}inski se potrudivme vo Ohrid da ja odneseme cela policija {to ja imame. Barem takov vpe~atok dobija gostite. Inaku, od kade tolku mala dràva, a tolku mnogu policajci. Gi ima{e nasekade okolu hotelot "Belvi". Stojat na parkingot, izleguvaat od {umata, gi brojat plo~kite okolu bazenot, sobiraat kam~iwa na plaàta, gi merat teniskite tereni. Upravata na hotelot ve}e seriozno razmisluva da podgotvi nov propaganden materijal. Koga }e vi nudat soba, vi nudat soba so pogled na ‡ policajci. Nema proma{uvawe. Sino ezero, sino nebo i sini uniformi. Golemo sinilo. Od site ubavi raboti {to im gi raskaùvavme za na{ata zemja, kolku sme fini, demokratski, miroqubivi itn., na gostite najgolem vpe~atok im ostavija policajcite. Ednostavno, ne moèa da poglednat na strana, a da ne vidat nekoj od niv. Pa se ~udea, zarem tie se tolku va`ni lu|e. Pra{uvaa zo{to ima tolku

308 policija. A organizatorite im objasnuvaa deka policajcite ostanale vo Ohrid u{te od nedelata, koga gi obezbeduvaa pretsedatelite na Albanija i Makedonija, Sali Beri{a i Kiro Gligorov. Samo ~udno, Pretsedatelot si zamina od Ohrid, a policajcite ostanaa. Belkim ne zaboravi da si gi zeme so sebe. Sre}a {to Beri{a so sebe si gi ponese svoite policajci. Tie imaat malku potemna, sina boja na uniformata. U{te tie ni falea. ]e ni go rasipuvaat vidikot. Od tolku policija }e ‡ pomodrevme. Druga pozitivna rabota na na{ata policija e toa {to taa se griì za zdravjeto i mentalnata ~istota na hotelskite gosti. Ako otide{ so ga}i~ki za kapewe na plaà, vedna{ ti doa|a policaec za da te legitimira. I dobiva{ prekor, zo{to so sebe ne si go nosi{ bexot na organizatorot. Taka {to MVR sega }e lansira nova moda za na plaà. Turistite letovo }e nosat vodootporni bexovi okolu vratot ili prika~eni za kostimite za kapewe. Za da bidat na {trek, ako srede plivawe pred niv iznurka nekoj policaec i im pobara da se legitimiraat. 2. Premierot Branko Crvenkovski be{e vo Italija. Site javija deka negovata poseta na Rim bila mnogu uspe{na. I italijanskite glasila projavile simpatii kon "najmladiot premier vo Evropa". Osven toa, Crvenkovski e prviot stranski dràvnik so kogo se sretnal noviot italijanski premier Silvio Berluskoni. Sepak, ne mora da se preteruva deka posetata bila ba{ tolku uspe{na. Za kakov uspeh stanuva zbor, koga Branko Crvenkovski ne uspea da se sretne so Ambra i so drugite devojki od {outo "Ova ne e RAI" na Berluskonievata televiziska stanica "Italija uno". Mora Berluskoni da se ispla{il koga pro~ital deka }e se sretne so najmladiot premier vo Evropa. Nemoj slu~ajno Ambra da se vqubi, pa da mu izbega. Osobeno {to vo pridru`ba na Crvenkovski be{e i \uner Ismail. A toj e poznat po kulturno-zabavniot ìvot. Pa moè da ja grabne i da ja donese vo Makedonija da gi vodi "Vodnite ludorii". Zatoa Berluskoni preventivno dejtsvuval so toa {to ne im ovozmoìl sredba so Ambra. Inaku }e se slu~e{e diplomatski incident. Sepak, Ambra be{e vklu~ena vo izbornata propaganda na Berluskoni. 3. Razo~aran od diplomatskiot neuspeh vo Rim, ministerot za kultura Ismail re{i da gi skrati parite {to odnapred gi vetil za godina{noto "Ohridsko leto". Organizatorite se àlat. Podgotvile bogata programa, a sega treba da ja skusat. Koj im e vinoven {to, kako ministerot, ne sfatile deka treba pazarno da se odnesuvaat. Site festivali se isti i sami neka se snao|aat. Posebna nega }e dobie amaterizmot. Kako festivalot na amaterite vo Ko~ani, {to godinava prerasna vo bogata manifestacija. Ko~ani ‡ bogat grad. A i gajdaxiite vo Dolneni bile vlezeni vo festivalskata lista {to }e ja finansira dràvata. Toga{, {to }e mu e na Ohrid ‡ Ohridsko leto? [to }e í e na dràvata "Ohridsko leto"? Taa ve}e si go ima festivalot vo Valandovo.

309 4. Bilo da e ohridsko, bilo da e skopsko, letoto nemilosrdno si doa|a. Ostavi {to sî u{te ne se pu{teni vo proda`ba vodootpornite bexovi, tuku i pregovorite so Grcija doprva }e zapo~nuvaat. Prvo ~ekavme da im pominat parlamentarnite izbori, minatata esen. Sega ~ekame da im pominat izborite za Evropskiot parlament. I taman }e sedneme da razgovarame, }e dojde vreme za na{ite izbori. Pa tie }e ~ekaat i nie da zavr{ime so taa rabota. ... I, pak nema da odam vo Grcija na odmor.

FRC FRAKCIJA 4 juni 1994

• Kodo{eweto kako nacionalna doblest

1. Sî {to ste sakale da doznaete za Slu`bata za dràvna bezbednost, a ne ste se osmeluvale da pra{ate, sega e pred vas. Nema tajni, nema izmami. Sekoj za sekogo znae sî. I prijavuva kaj potsekretarot vo MVR Slobodan Bogoevski. Poslednata raskolni~ka afera vo VMRO-DPMNE ja provali celata agen- tura na Slu`bata za dràvna bezbednsot. Qup~o Georgievski go obvini potsekretarot Bogoevski deka mu bil dou{nik na Zmejkovski. Xo go obvini Zmejkovski deka mu bil dou{nik na Bogoevski. Zmejkovski go obvini Xo deka bil dou{nik na SDB. Georgievski kaà deka Vladimir Golubovski bil sorabotnik na SDB. Golubovski soop{ti deka i Petar Go{ev od Demokratskata partija bil dou{nik na SDB. A Go{ev izjavi deka ne se druì so kodo{i. Ako site rabotele za Slobodan Bogoevski, normalno e i site da se znaele me|u sebe. Kako kolegi. Kakva mreà spletoa, logi~no e, ~ovek da fati uplav. Sekoj na sekogo mu e brat, sekoj na sekogo mu e {pion. Ako se sudi po sî ona {to ni go raskaùvaat denovive, }e izleze deka kodo{eweto e nacionalna doblest na makedonskiot narod. Ministerot Fr~kovski nema potreba da se zanimava so kadrovsko zajaknuvawe na slu`bata za bezbednost. Izgleda, najdobrite kadri gi ima vo VMRO- DPMNE. Kako {to te~at rabotite, ne e ~udo naskoro ovaa partija da go smeni imeto. ]e se vika ‡ VMRO-SDB. 2. Sega site mozo~ni vijugi se prezafateni vo naporite da otkrijat koj e "Vijuga" vo partijata. Zmejkovski i Georgievski tvrdat deka spored dokumentite od SDB, pod imeto "Vijuga" se krie Vladimir Golubovski, pretsedatelot na VMRO-DP. Arno ama, Golubovski tvrdi deka "Vijuga" sî u{te se nao|a vo redovite na VMRO-DPMNE i raboti za SDB. Rakovodstvoto }e treba da ja angaìra Dosta Dimovska, kako makedonska Mata Hari, koja barem dosega ne ja vidovme vo nitu eden novinski izve{taj. Nema smisla da ostane potpretsedatelkata zapostavena vo op{toto otkrivawe na kodo{ite.

310 Inaku, i nie se vklu~ivme vo op{tata monitoring-misija. Kako UNPROFOR i KEBS vo Makedonija. So mandat na nabquduvawe i izvestuvawe. Od najdover- livi izvori otkrivme nekolku {ifrirani poraki. Na primer, koga nekoj }e re~e: "Na ovoj dobro mu rabotat vijugite "‡ toa zna~i deka kodo{ot vo VMRO- DPMNE uspe{no ja izvr{uva zada~ata. Ili ‡ "Se zavlekol vo duvlo i ne mrda ottamu" zna~i epten mu e lojalen na VMRO-DPMNE i ne go interesira nikakva frakcija. A koga nekoj nekomu }e re~e: "Aj }e se vidime vo Sina ptica", zna~i "Aj }e formirame paravoeni formacii". 3. Nikako ne moème da de{ifrirame {to í zna~i ona "Frc-nalevo, frc- nadesno" na novokomponiranata estradna yvezda Jaca, {to nastapuva so golo me{e na terasata na hotelot "Panorama" vo Skopje, za privatnata stanica RTA, a sega se probi i do valandovskiot festival. Mislevme, mislevme, gi napregnavme site mo`ni mozo~ni vijugi i smislivme deka ona "levo-desno" ima vrska so politi~ki otklonuvawa vo partiite. A ona ‡ FRC e kratenka od zborot "frakcija". Pa odi: "Frc nalevo, frc nadesno". I taka, Jaca frcka pred publikata, a tamu pretstavnici na site politi~ki sili. Tu{e Go{ev, Jovan Andonov, Jovan Tofovski, Qup~o Popovski, Pero Go{ev... Ako ja sfatija politi~kata poraka za frakciite vo nivnite partii, Jaca moè da im bide od korist. 4. [to se odnesuva do nastapot na Jaca, valandovskiot festival godinava dobi me|unaroden karakter. Multinacionalen. Prvo, yvezdata nastapuva so grupata "Jatagan". A toa e turska sabja. Potoa vo pesnata bara{e od majka í da í dade "rande vu". Da í kaèlo libeto "mona mur", a taa }e mu re~ela "Aj lav ju". Klasi~na tursko-francusko-anglisko-makedonska koprodukcija. Sî se ~udam dali avtorite na tekstovite sami gi smisluvaat stihovite, ili nekoj im pomaga. Prosto se voshitiv od edna pesna (neka mi izvini peja~kata {to ne í go znam imeto) ~ii stihovi odea vaka: "Sî ti dadov Stoj~e, zar i du{ava, sekoe utro odam doma, lele bu{ava!" îsta seksualna revolucija! Ama, sepak, zadràna e tradicijata na starite makedonski pesni za nedoprenite momi. Vo sovremena varijanta ~esnite momi davaat sî. A du{ata si ja ~uvaat za prvata bra~na no}. 5. Zamislete ‡ i Milo{evi} bil antifa{ist. Pred nekoj den, javija agencii- te, gi primil vo Belgrad borcite od NOV (verojatno partizanite) i im rekol deka Srbija i srpskiot narod re{itelno se sprotivstaveni na silite koi nosat fa{isti~ki idei. Gledate kako moè ~ovekot da se izmeni. Otkako so pomo{ na fa{istite se istovari vo Hrvatska i Bosna, sega izgleda o~ekuva da go pokanat na sve~enosta po povod istovaruvaweto na antifa{istite na plaìte vo Normandija.

311 RASIPAN TELEFON 11 juni 1994

• Na Metju Nimic tolku mu se dopadna Ohrid {to ostana bez zbor

1. Pretsedatelot na VMRO-DPMNE Qup~o Georgievski po povod aferata "Raskol", na pres-konferencijata vo ~etvrtokot gi povika "samostojnite i dostoinstvenite novinari" da dadat aktiven pridones vo interes na vistinata i im podeli nekakov dokument so predmet "Lav", od koj navodno se gleda deka SDB go prislu{kuvala razgovorot pome|u koordinatorot na prateni~kata grupa Tomislav Stefkovski i potpretsedatelot na partijata VMRO-DPMNE Dosta Dimovska. Samostojnite i dostoinstvenite novinari drugiot den go objavija dokumentot vo celost. @iva drama so vozbudliv dijalog me|u Dimovska i Stefkovski. Samo ~itaj i zamisluvaj gi likovite. Arno ama, po objavuvaweto na dokumentot u{te ni{to ne e jasno. Edinstveno doznavme deka pratenikot Stefkovski na gospo|icata Dimovska po telefon í se obra}a vo ma{ki rod. "Kaj si be ti", ili, "Zo{to beter be!" Namesto, kako {to e red, a sepak vo ramkite na negovoto nadaleku poznato kulturno odnesuvawe, da í kaè: "Kaj si mori ti!" Vtora rabota {to moè da se izvle~e kako zaklu~ok od nivniot razgovor e deka Dosta Dimovska ima problemi so di{eweto. "Sega, ti kaùvam sedete tamu, }e..." (izdi{uva dlaboko), na {to koordinatorot í odgovoril: "[to te{ko di{i{, da ne ima{ problemi ti?!" I tret zaklu~ok koj neodminlivo se nametnuva e deka Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nema dovolno pari da si kupi ma{ina za pi{uvawe na kirilica. A za kompjuteri i~ da ne zborime. Da gi nema ova paravojskite, so kompjuterskite centri {to gi zaplenuvaat, }e ostanea policajcite informati~ki nepismeni. Moè da drì eventualno u{te edno objasnuvawe, zo{to razgovorot e pre~ukan na latinica. A toa e deka izvorot "Polog" moèbi e jugonostalgi~arski raspolo- èn, a kojznae moèbi i raboti za KOS, pa da moàt i tie da go razberat. 2. Kako i da e, razgovorot me|u Dimovska i Stefkovski moè voda da im nosi na mnogu drugi razgovori {to sekojdnevno moàt da se slu{nat vo skopskata telefonska mreà. Jas sum vrzan na starata telefonska centrala, pa taka i li~no moàm da se uveram vo po~ituvaweto na ustavno zagarantiranoto pravo za tajnosta na telefonskite razgovori. Gledaj}i go dokumentot prezentiran na konferencijata za pe~at na VMRO- DPMNE, dobiv ideja da gi snimam razgovorite na nepoznatite junaci {to mi se me{aat vo linijata. Pa posle da gi objavam. ]e bidat daleku po~itani otkolku politi~kite dijalozi na tema "Zmejkovski". Moàm komotno da objavam kniga na recepti. Ili soveti za mladi majki. Moè da se prodavaat delovni tajni na

312 konkurentski firmi. A, bogami, ima materijal i za zbirka raskazi so qubovni iskustva. 3. Metju Nimic povtorno dopatuva vo Makedonija. I povtorno be{e kratok, jasen i krajno sodràen vo svoite izjavi. Taka {to i natamu ni{to ne ni e jasno. Se se}avam deka koga kon krajot na 1992 godina vaka intenzivno nî posetuva{e britanskiot diplomat Robin O'Nil i koga be{e gusto pred edinbur{kiot samit na EEZ, na{ite go nosea vo Ohrid. O'Nil uspea nekako dvanaesetminata da gi ubedi da go prefrlat problemot vo Obedinetite nacii. Verojatno za da go omeknat i Nimic, i nego go pro{etaa do Ohrid. Izgleda Nimic tolku se voodu{evil od ubavinite na Ohrid, {to ostanal bez zbor. Zatoa i ni{to ne kaùva{e vo izjavite. Sledniot pat neka go nosat vo Struga. Kako Struga nema druga. Isto kako {to ‡ "Ima samo edna Makedonija" i "Imeto ne go menuvame". Celo vreme se spomenuva nekakov paket spored koj sme podgotveni da razgovarame. I jas sum zainteresiran za razgovori za paketot. Osobeno kako {to naiduva letoto. Me interesiraat turisti~kite paket-aran`mani. I mnogu nemam prostor za pregovarawe. Vedna{ pra{uvam na kolku rati moè da se plati. 4. Grcija povtorno ja zategna rabotata so Turcija. Turcite obvinuvaat deka na gr~ka teritorija se obu~uvaat kurdski teroristi. Premierkata Tansu îler se zakanuva deka ako Grcija se obide da gi pro{iri svoite teritorijalni vodi vo Egejskoto More, taa }e se istovari na gr~kite ostrovi. Od druga strana, Grcija ja blokira pomo{ta za Albanija vo Evropskata unija i u{te se zakanuva deka }e ja zatvori i taa granica. So nas situacijata e ve}e poznata. Kolku bi bil sre}en Papandreu koga negovata zemja ne bi bila nitu ~lenka na EU nitu ~lenka na NATO. So takov lider taa dràva bi bila najcvrstiot komunisti~ki bastion vo svetot. Metodite se isti ‡ izmisluvawe na nadvore{ni neprijateli. Koga bi bila komunisti~ka zemja, Grcija bi bila diktatura za primer, na koja bi í pozavidel duri i Stalin.

SAO KAMP 18 juni 1994

• Site logori vo edna dr`ava

Doa|a leto. U{te malku, pa }e dojde vreme i za godi{ni odmori. Onie {to sakaat da kampuvaat ve}e se podgotvuvaat. Gi raspnuvaat svoite {atori na granica, ama na strategisko mesto, za da imaat podobar pogled. Okolu kopaat kanali za odvod na voda, ako se slu~i da imame do`dlivo leto, pa da ne im se navodenat {atorite. I juni e do`dliv, pa zatoa kanalite se podlaboki. Li~at na rovovi.

313 Srbija ne krie deka saka da ima zaedni~ka granica so Grcija. Za po~etok, poblizu e za 250 metri, kolku {to vlegoa nejzinite vojnici na makedonska teritorija. Kako {to doa|a leto i raste èlbata za more, poleka, poleka }e se najdat srpski kamperi i na Kajmak~alan. Dodeka trae sezonata na kampuvawe, nema potreba od drugi operacii. Kako na primer ‡ popis. Liderot na Demokratskata partija na Srbite Dragi{a Mile- ti} znae kolku Srbi ima vo Makedonija i bez popi{uvawe. [tom znae deka 85 od sto od niv dosega ne dobile uverenija za dràvjanstvo. Poradi somnevawe vo pravilnoto sproveduvawe na popisot Mileti} }e gi obelodenel srpskite enklavi. Zasega spored nacionalna pripadnost, a ako treba tie }e go dobiele svoeto klasi~no zna~ewe i teritorijalen integritet. Zna~i, }e stanat srpski avtonomni oblasti. A ako na Mileti} ne mu se po }eif rezultatite od popisot, moè da stanat i republika. Sekoj srpski kamp ‡ posebna dràva. Kako vo Hrvatska i Bosna. Site logori vo edna dràva. 2. Kamperite na ûpino Brdo kaj Kriva Palanka ne smeat da bidat vozne- miruvani. Amerikancite od UNPROFOR od Makedonija isto taka postavija {atori, ama malku podaleku od srpskiot kamp. I ponisko od vrvot, za da ne gi duva veter. Portparolot na Komandata na UNPROFOR za Makedonija Elizabet Bold- vin, zav~era ve~er, na Makedonskata televizija ni soop{ti deka silite na ON ne vospostavile kontakt so srpskite kamperi, bidej}i bilo lo{o vremeto, a tie ne sakale Srbite da pomislat deka im prio|aat so neprijatelski nameri. [to ti e dobro vospituvawe i ~uvstvo za prefineto turisti~ko rabotewe! I na kamperi {to ilegalno prestojuvaat treba da im se prijde prijatelski. Taka prijatelski mu prio|aat i na najpoznatiot i najpasioniran kamper na Balkanot Slobodan Milo{evi}. Prijatelski si go {etaat po @eneva da ne pomisli deka imaat ne{to protiv nego, za sî go konsultiraat i ete, ~ovekot si ja osvoi polovina Bosna i Hercegovina, sose koridorite me|u enklavite "so svoeto klasi~no zna~ewe" i sose is~isteniot teren za kampirawe. Kolku li }e osvoe{e da bea po nekoja slu~ajnost neprijatelski raspoloèni? 3. Vo misija na dobra volja ni pristignaa i srpski popovi. Mu nosat pismo na arhiepiskopot g. g. Mihail. ]e nî spasuvaat od unijatstvo i katolicizam. Porano nî spasuvaa od islamot. Samo od srpski popovi ‡ nema spas. Dràvata ne mu dozvoli na vrawskiot vladika Pahomie da vleze vo Makedo- nija. Ne znam koja dràva na svetot bi dozvolila vlez na lu|e koi ne ja priznavaat ni dràvata, ni crkvata, ni narodot. Aj {to ne ja priznavaat, tuku na nejzina teritorija toa sakaat i da go propovedaat. 4. Edna poznata politi~ka li~nost ‡ od edno poznato ministerstvo vo Vladata na Makedonija, denovive odrà pres-konferencija. Pred novinarite be{e obelodeneto deka nekoi poznati politi~ki li~nosti od edna poznata politi~ka partija pravele neubavi raboti. Se sre}avale so nekoi tehni~ki

314 sekretari na neprijatelski organizacii, pravele planovi za radio-stanica na nekoja poznata istoriska planina, zemale pari za predizborna kampawa od nekoja poznata sosedna zemja i pravele grupi za ideolo{ka i voena podgotovka i za {irewe propaganden materijal. ^udo edno kolku novinari ima{e na pres-konferencijata na poznatiot minister i nikoj, ama ba{ nikoj, ne postavi pra{awe: Koja e taa poznata politi~ka partija i koi se tie poznati politi~ki li~nosti. Ili novinarite bea fasci- nirani od monologot na ministerot, ili pak tie sî znaat, pa zatoa ne pra{uvaat. Vedna{ se javi VMRO-DPMNE i go povika ministerot Fr~kovski da podnese krivi~ni prijavi protiv poznatite partii i lica i da iznese argumenti za toa {to go zboruval. Vo slu~ajov izleguva deka Fr~kovski ja primenil operativnata akcija "Isteruva~ na muvi". Za da vidi koj }e si ja i{ka muvata od kapata. 5. MVR kone~no se fati vo kostec so organiziraniot kriminal. Ete, podnelo prijava protiv nekoj svoj slu`benik koj nekomu mu ja promenil datata na prime- rokot za barawe paso{ i za toa zemal potkup, zamislete ‡ celi dvesta marki. Za takva sitna usluga ne mo`el da nabie cena na stotici iljadi marki. 6. Od ponedelnik }e po~neme so popisot. Da se prebroime. Da vidime dali sme tokmu!

^OVEK BROJKA 25 juni 1994

• Zapo~na akcijata za potisnuvawe na srpskite vojnici od vrvot Stra`a

1. ]e treba da se najde nekoj golem ekspert, koj }e moè da napravi razlika pome|u zborovite: "bojkotirawe", "odloùvawe", ili "prolongirawe". ]e mora da bide toa nekoj ekspert od evropski kalibar, ako ne i od pogolem, kako ovie ekspertite od Evropa {to go nadgleduvaat popisot vo Makedonija. Za{to, za da se napravi razlika vo zna~eweto na ovie zborovi, mora da se napravi ekspertiza so ~ija pomo{ }e se utvrdi dali popi{uva~ite od albanska nacionalnost gi podignale popisnite dokumenti. Da ne zboruvame kakva sloèna operacija e ako u{te treba da se napravi razlika me|u "distancirawe", "apstinencija" i "neparticipirawe". Tuka ve}e ni Gert Arens nema da moè da se snajde. Taka ti e toa koga tret den otkako zapo~nal popisot, na eden od koalicionite partneri koi glasaa za Zakonot mu teknalo da bara negovo odloùvawe do dekemvri. Pa ne znae{ koj tuka se pravi lud. A koj ‡ zbunet. Ambasadorot Gert Arens sigurno ne e, bidej}i toj po sî {to ni sovetuva{e vo poslednive dve godini, sega ni kaà deka ako popisot ne uspee, odgovornosta }e padne na makedonskata vlada. Toa {to vrz osnova na izmisleni brojki toj ni

315 odreduva{e koja nacionalnost kolku ~asovi programa na TV }e ima, kolku paralelki na koj jazik }e se otvorat, kolku vesnici na jazicite na nacionalnostite }e se pe~atat, sosema ja simnuva negovata odgovornost za popisot. Samo {to }e pravime ako nakraj ne izlezat barem milion Albanci i najmalku tri stotini iljadi Srbi? Toga{ pak popisot nema da vaì. Vo toj slu~aj, tie {to redovno se popi{uvaat }e treba da ja tuàt dràvata i Gert Arens za maltre- tirawe. Dràvata ‡ zatoa {to dozvoluva na kogo }e mu tekne da ne í gi priznava zakonite. A Arens ‡ kako personifikacija na demokratite od Evropa, koi koga bi podgotvuvale zakon za popis vo nivnite dràvi so site mo`ni eksperimenti {to gi vnesoa vo na{iot zakon, takvo ne{to nikoga{ ne bi izglasale. 2. Ako ne se odrì popisot kako {to treba, zna~i deka nema da si ja znaeme idninata. Zatoa {to sloganot e "Podatoci za sega{nosta i idninata". Tie {to go smisluvale verojatno imale na um deka vo sekoja normalna dràva podatocite od popisot se temel za planirawe na idninata. Arno ama, kaj nas ne e taka. Nie ovoj popis go pravime za da se vidi kolku ima ‡ Albanci. Tie toa go baraa, a Evropa im go ovozmoùva. Zatoa moèbi poednostavno re{enie }e be{e popi{uva~ite da gi posetuvaat domovite so brojki otpe~ateni na razli~na boja. Sekoj ~ovek ‡ brojka. Sekoja nacionalnost ‡ razli~- na boja. Na kraj, samo }e si izleze kolku brojki se podeleni. Drugite podatoci i onaka ne se va`ni. 3. Ova {to se slu~uva po ubistvoto na sedumnaesetgodi{noto mom~e vo Tetovo e ve}e videno. Malku poseverno od ovie prostori, odnosno, kako {to bi se izrazilo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vo "edna sosedna stranska dràva". Pred o~ite povtorno se vra}aat slikite na nezadovolnite Srbi od Kosovo, {to gi primaa razni rakovoditeli vo zgradata na toga{noto Sojuzno sobranie vo Belgrad, ima{e povici za "odewe dokraj", za funkcionirawe na pravnata dràva, verojatno olicetvorena vo slikata na dvajca policajci na sekoj agol. Nedostiga u{te Slobodan Milo{evi} so svoeto istorisko vetuvawe: "Nikoj ne smee da ve tepa!". Ubistvoto vo Tetovo pokaà kako vlasta ednostavno ne znae da reagira. Pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov isprati telegrama so so~uvstvo do semejstvoto na zaginatiot, u{te i ne do~ekuvaj}i gi rezultatite od istragata, a za da ne zaostanat, istoto go storija i pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov i premierot Branko Crvenkovski. Toa ve}e mu dade politi~ka zadnina na ubistvoto. Ne se se}avam deka pretsedatelot na Republikata dosega ispra}al telegrami do semejstva na nastradani vo tepa~ka. Vo Makedonija ima{e i ubistva na celi semejstva (Ohrid, Strumica), pa ako ve}e pretsedatelot i ispratil nekakva telegrama, sigurno dràvnata televizija ne go emituvala integralniot tekst na centralnite vesti. Zborovite izre~eni od nekoi tetovski èni na govornicata vo Sobranieto bea porazni. Nekoj da veli deka }e odi da bara pomo{ od Srbija, da ni ja suredi

316 situacijata vo Makedonija kako na Kosovo, e ve}e dovolen povod za zagriènost. Na{ite rakovoditeli ja posetuvaat zapadna Makedonija samo na poloùvawe kamen-temelnici, na organizirani proslavi i sofri i koga patuvaat so mercedesite na patot kon Ohrid. 4. Zapo~na akcijata na potisnuvawe na srpskite vojnici od strategiskiot vrv Straà kaj Kriva Palanka, {to ja najavi ministerot za odbrana Vlado Popovski. Na skopskite pazari naglo skokna cenata na domatite. Proizvodstvoto patuva za Srbija. Gi potisnuvame Srbite so domati.

EKSPERTSKI EKSPERIMENTI 2 juli 1994

• Stevo Crvenkovski pak }e izjavi deka ne pregovarame pod blokada

1. Po~naa solzi da mi kapat nad sudbinata na Grcija. Siroma{kata. Pak se na{la izolirana vo Sovetot na Evropa. Da znae u{te {to ja ~eka koga za dve- tri godini Sudot na pravdata }e ja osudi poradi embargoto, }e se samoubie od o~aj, taka izolirana. I ovaa odluka na Sudot, da ne í naloì privremeno da go podigne embargoto kon nas, í doa|a kako antidepresivno sredstvo. Da í go podigne duhot. Taka barem go sfativ soop{tenieto na na{eto Ministerstvo za odnosi so stranstvo {to ni ja protolkuva odlukata na Evropskiot sud. Cel den od cela Evropa pristignuvaa reakcii na odlukata na Sudot. Site o~ekuvavme reakcija i na na{eto Ministerstvo. A toa ‡ podobro i~ da ne reagira- {e. Ne mi be{e jasno dali toa lu|eto od na{eto Ministerstvo so soop{tenieto se obiduvaa da nî ute{at nas. Ili pak samite si se te{ea. Samo Papandreu ostana neute{en. Izjavi deka ako ne mu stoel na glava makedonskiot nere{en problem, Grcija }e bila glavna na Balkanot. Sega e glavna vo Evropa. 2. A i nie sme na{le vo kogo da se krstime. Vo Evropa! Tie ne moàt da si gi re{at svoite problemi pa ni gi re{avaat na{ite. Ete, sega ne moàt da se dogovorat koj da go zameni @ak Delor. Pa tie ne moàt da se dogovorot ni kakov nov eksperiment }e primenat vo slu~ajot so Makedonija. Pa postojano nî stavaat na razli~ni tretmani. Kako na bolen na kogo mu ispituvaat koja terapija najmnogu }e mu odgovara. Pa le~at edno, a razboluvaat drugo. I nakraj ‡ operacijata uspe{na, pacientot mrtov. Ovaa odluka na sudot kone~no nî ubedi deka tie se seriozno zagrièni za na{eto zdravje. Ama, Komisijata ne podnesla zadovoluva~ka dokumentacija deka embargoto kon Makedonija í nanesuva nenadomestlivi {teti na Evropskata unija. [to da pravime koga sudot gi {titi samo interesite na posilnite? Zo{to inaku bi se narekuval ‡ Sud na pravdata?

317 3. Gr~kite sredstva za informirawe javija deka Sajrus Vens gi povikal pretstavnicite na Grcija i Makedonija na 14 juli povtorno da otpatuvaat vo Wujork. Ministerot Stevo Crvenkovski sigurno pak }e izjavi deka Makedonija ne pregovara dodeka ne se podigne gr~kata blokada. 4. Vo me|uvreme nie }e prodolìme da im se poklonuvame na site stranci {to }e ni se pretstavuvaat kako eksperti. I }e u~estvuvame vo nivnite ekspertimenti. Ete, posledniot eksperiment so popisot se pokaà uspe{en. Oficijalna Tirana izrazila zadovolstvo {to Vladata na Makedonija gi prifatila uslovite za da moàt i Albancite da izlezat na popis. [to e mnogu va`na rabota. Retko se slu~uva edna dràva da izrazuva zadovolstvo za ona {to se slu~uva vo druga dràva. Kone~no uspeavme da gi zadovolime i Albancite. Va`no e site da bidat zadovoleni. Barem da soberevme pari od pravewe }eifovi na sekoj {to }e ni pobara. Ama ne sme profesionalci. Naivni sme, pa veruvame vo qubov. 5. Vladeja~kata partija ja zapo~na svojata predizborna kampawa. Pred nekoja ve~er premierot Crvenkovski i celata partiska svita na SDSM, vo MNT vo Skopje se pojavija na tribinata "Makedonija denes i utre". Dokaz pove}e deka zapo~na predizbornata kampawa be{e izve{tajot na tretiot TV dnevnik na MTV, so tonski par~iwa od govorot na Crvenkovski. Slu{navme deka sega so makedonskiot paso{ moème da patuvame nasekade niz svetot i deka site granici so nego ni se otvoreni. Osobeno koga se patuva so avion~iwata na Vladata. Se gleda deka premierot nema zastanato vo red za viza pred nekoja od ambasadite na zemjite {to ni go priznavaat paso{ot, i toa vo Belgrad, ili vo Sofija. Kako premier nema po~uvstvuvano kakvo poniùvawe treba da istrpi obi~en gra|anin, pa makar odel i vo edna Slova~ka (dodeka nejzinite gra|ani na pat za odmor vo Grcija vizite gi dobivaat na granica, a ne nekade na primer vo makedonskata ambasada vo Bon). A i {to }e ni e da patuvame koga i doma ni e ubavo so vakva vlada. Premierot re~e deka "sî {to pravi SDSM e beri}etno", pa zatoa i taa ve~er, koga se odrù- va{e tribinata, vo Skopje zavrnalo poroen do`d. Drugiot den SDSM nema{e tribina. Vo Skopje se vratija pekolnite è{- tini. [to fajde od do`dot koga ako prodolì vaka, pak }e imame su{a. A za su{ata }e bide vinovna opozicijata. Koga taa drì tribini, ne vrne do`d. 6. Prvo Parlamentot izglasa namaluvawe na carinata na vozilata bez soglasnost na Vladata. Sega Vladata si donese odluka da ja zgolemi carinata, za{to buxetot go pravela vrz osnova na taa carinska stapka. Taka se popolnuvaat dupki vo buxetot. A dupkite {to gi napravija milion- skite (vo marki) neplateni danoci belkim }e gi popolni nekoja humanitarna suma od nekoja dràva-donator. Dodu{a, tie se malku pari za da se zakrpat dupkite, ama dovolno za golemi falbi, deka, ete, mnogu nî cenat.

318 PROLONGIRANO APSTINIRAWE 9 juli 1994

• Golem uspeh e od sopstvenata teritorija da napravi{ sporna teritorija

1. Albanskite partii prodolùvaat revnosno da rabotat na zbogatuvawe na re~nikot na makedonskiot jazik. Pred nekoj den doznav deka zborot "apstinirawe" e sinonim na "ucenuvawe". Dosega tie pronajdoa mnogu zborovi {to moàt da se upotrebat namesto zborot "ucenuvawe". Se izverziraa vo praktikata, bidej- }i toa go pravat mnogu ~esto. Sega apstiniraat od rabotata na Parlamentot. Vo znak na protest poradi visokite kazni na osudenite vo aferata "paravojska". ]e apstiniraat dodeka sudot ne odlu~i poinaku. I protestiraat protiv me{aweto na politikata vo sudstvoto. Pratenicite bile staveni na te{ki isku{enija. Bile soo~eni so revoltot na svoite izbira~i, pa im bilo strav revoltot da ne izbie na ulica. Ako se slu~elo toa, tie }e morale da ja napu{tat Vladata. I ‡ kako kompromisno re- {enie ‡ izbrale da go napu{tat Sobranieto. Ne za xabe za PDP velat deka e stabilizira~ki faktor. So izleguvaweto od Sobranieto tie, vsu{nost, sakale da ja stabiliziraat dràvata. Samo, ne kaàa koja!? 2. Pridones kon zbogatuvawe na re~nikot be{e daden i vo raspravite okolu popisot. Toga{ doznavme deka sinonim na zborot "bojkotirawe" e ‡ "prolongirawe". Popisot uspe{no zavr{i. Taka barem oficijalno e soop{teno. Osven toa i {efot na posmastra~kata misija na ekspertite od Evropa, Verner Haug, izjavi deka e zadovolen. Potoa Haug be{e vo germanskata ambasada. Toj gi informira ambasadorite na zemjite-~lenki na EZ za tekot na popisot. Jas mislev deka popisot go organiziravme nie. I deka pretsedatel na dràv- nata komisija e Risto Ivanov. Belki ne si dal ostavka, pa na negovo mesto go postavile Haug. 3. Srpskata vojska se povle~e od ûpino Brdo. Istiot den koga iste~e ultimatumot na ministerot Vlado Popovski. Ministerstvoto za odbrana se pofali deka toa e ostvareno so diplomatski metodi i so pomo{ na pregovori preku pretstavnicite na UNPROFOR. Sega na ûpino Brdo nema ni srpska ni makedonska vojska. Ostana ni~ija zemja na koja povremeno patroliraat silite na ON. Uspehot na diplomatskoto potisnuvawe e {to na{ata teritorija sega stana sporna teritorija. [to i ne e nekoj uspeh. A Srbite od tu|a teritorija napravija sporna teritorija. I zgora na toa dobija garancii deka kako takva }e prodolì da se tretira sî do kone~noto me|udràvno razgrani~uvawe. Si ostavija prostor za pregovarawe. [to, za na{a àl, pretstavuva nivni uspeh.

319 4. Srbija negoduva i poradi toa {to, kako {to ni velat vo Vladata, Makedo- nija za nekoj mesec }e ja prezeme celosnata kontrola na sopstvenoto nebo. Na vestite deka Skopje }e bide oblasna kontrola na letaweto nemalo reakcii od gr~ka strana, no zatoa pak reagirale vozduhoplovnite vlasti na SRJ. Grcite se vo nezavidna situacija. Tie nemaat pristap, kako nivnite kolegi od Belgrad, vo kontrolnata kula na skopskiot aerodrom i zatoa ne moàt da dadat zabele{ki. Grcite se hendikepirani za{to nema pristap i vo nadle`noto ministerstvo, odnosno vo sektorot {to se zanimava so civilnoto vozduhoplovstvo. I tamu na rabota se primeni stru~waci od Srbija. Rasporedeni na klu~ni mesta. Utre-zadutre bi moèl da se o~ekuva nekoj afirmativen tekst na taa tema, so ve}e poznatiot naslov: "Sopstvenoto nebo na dlanka". Na ~ija dlanka? 5. Nema dilemi od ~ija raka zagina turskiot diplomat srede Atina. Odgovor- nosta za ubistvoto ja prezede fantomskata teroristi~ka organizacija "17 noemvri". Organizacijata celi 19 godini postavuva bombi, ubiva Grci, Amerikanci, Turci, vo napadite koristi i raketi, a policijata do sega ne uspeala da í vleze vo traga. Ovoj pat teroristi~kiot napad be{e opravdan so pismo vo koe, me|u drugoto, stoelo deka toa e odmazda zatoa {to Srbite se nepravedno obvineti deka vr{at etni~ko ~istewe vo Bosna i zatoa {to na Srbija í se nametnati nepravedni sankcii. Se o~ekuva reakcija od Belgrad. Teroristi~kiot napad na "17 noemvri" e u{te edna potvrda na tradicionalnoto srpsko-gr~ko prijatelstvo. Zatoa i ovoj pat gr~kata dràva nema da gi otkrie vinovnicite. 6. Tie {to treba{e si kupija avtomobili. Zatoa Vladata gi zgolemi carinskite dava~ki. Gi vrati kako vo staroto vreme na 26 od stvo. Lu|eto bliski do vlasta toa ne gi zagriùva. Tie si imaat firmi registrirani vo stranstvo i si gi vozat svoite vozila niz Skopje so crni diplomatski tabli~ki izdadeni vo Belgrad. Taka {to nemaat obvrska da í gi pla}aat dava~kite na makedonskata dràva. Toa pak ne mora da zna~i deka ne moàt da ni se prodavaat kako golemi Makedonci.

320 POLNO]NA SEANSA 16 juli 1994

• Vreme e za striptiz

1. Pred izvesno vreme vo Skopje proraboti klub so ma{ki striptiz, ama potoa brzo se zatvori. Verojatno za da ja popolni prazninata vo kulturno- zabavniot ìvot na glavniot grad na dràvata, legendarniot pratenik Mitko Anastasovski se zakani deka }e se soble~e na govornicata. Samo, ne mi be{e jasno {to }e mu be{e predupreduvaweto: "Ako sakate da vidite kako izgledam, ènskite da izlezat nadvor od salata!" [to ~udo }e be{e toa!? Zarem sobraniskite dami nemaat videno takvo ne{to, pa }e ispopa|aat vo nesvest koga }e go zdogledaat apolonskoto telo na Anastasovski? I zo{to vo salata da ostanat samo ma{ki, za da gledaat ‡ ma`? Mitko go utna vremeto za soblekuvawe. Ru~ek vreme, gore{tina, koj }e se poti bez potreba... Najdobro vreme za soblekuvawe be{e okolu polno}. Toga{ koga se pojavi premierot Branko Crvenkovski. Treba{e i Branko da najavi soblekuvawe. Moèbi nekoj od opozicijata }e ostane{e vo salata da go vidi najmladiot premier vo Evropa. A toj, pak, oblekuva temni kostumi. Stojan Andov, kako zadolèn za sozdavawe atmosfera vo salata, moè{e malku da se potrudi i da go podgotvi terenot za polno}na seansa, a ne tuku-taka da gi pu{ti opozicionerite, {to maì, {to èni, da si odat, a da ne go vidat Branko Crvenkovski. Vo pauzata treba{e da im pu{ti muzika. Na primer, edna popularna pesna, uvezena od Hrvatska, {to non-stop se vrti po skopskite kafuliwa i {to odi vaka: "Tek je dvanajst sati, zavedi me da ne bude dosadno". 2. Samo Petar Go{ev ne pa|a na zavodlivosta na Branko Crvenkovski. Nego go zavede Qup~o Georgievski. KONE^NO. Kade Qup~o, tamu i Pero! U{te i mu dozvoli na liderot na VMRO-DPMNE da zboruva vo imeto na negovata Demo- kratska partija. Go promovira vo rakovoditel na zdruènata opozicija. Naspro- ti falbite, Go{ev so ovoj poteg prizna deka VMRO-DPMNE e posilna opoziciona partija od negovata. Pak Andov ne{to smatil. Toj e vinoven {to na polno} Pero se najde vo pregratkite na Qup~o. Sozdal takva atmosfera. Siroma{kite Mihail Panovski i Risto Jovanov. Go{ev im napravi kruk~e. Gi vrati povtorno tamu od kade {to trgnaa. Vo VMRO-DPMNE. 3. Premierot Branko Crvenkovski gi ispokara pratenicite. I tie {to go slu{aa i tie {to izlegoa. Gi obvini deka ne si ja vr{at rabotata, nasproti Vladata {to im podgotvila eden kup zakoni {to treba da gi donesat. Pa, neli vladata na Crvenkovski e politi~ka vlada? I neli sekoja politi~ka vlada vladee so mnozinstvoto {to go ima vo Parlamentot? Toga{, {to ~eka i {to ne si gi donese zakonite za koi ima soglasnost vo Vladata. Ne

21 Sakam da kaàm 321 o~ekuva, belkim, opozicijata da glasa za nivnite zakoni, dodeka pratenicite od koalicijata {etaat niz skopskite pazari i se ubeduvaat so PDP pratenicite koga }e se smiluvaat da dojdat vo salata za da im napravat kvorum. No i pokraj lo{iot parlament, Vladata uspe{no vladee. Ete, na primer, nemav poim deka situacijata ni e pribli`no kako vo vremeto na Ante Markovi}, kako {to ni kaà premierot na polno}. Ne daj boè! I Ante Markovi} ne moè{e da go sobere parlamentot. Ba{ka {to mu se raspadna dràvata. 4. Ovaa inicijativa na VMRO-DPMNE za doverba na Vladata mi izgleda{e kako koga gledam fudbalski natprevar na televizija, {to se odigral v~era. Odnapred go znae{ rezultatot. A se pali{ na snimka. Da gi nema{e, }e treba{e da gi izmislat. Vakva opozicija moè samo da se posakuva. Uspeaja da í dadat stabilnost na Vladata narednite tri meseci. Taman da moè bez potresi da si se podgotvuva za izbori. Osven toa, gi vratija Albancite vo prateni~kite klupi. Povtorno ja zajaknaa koalicijata. A tie dadoa besa deka ne se vra}aat dodeka povtorno ne se rasprava za kaznite na osudenite vo aferata "paravojska". Inicijativata na VMRO-DPMNE izleze posilna od besata. 5. Pred nekoj den privatnata TV stanica "A1" ni ovozmoì preku video- snimka da se zapoznaeme kako se vr{i inspekcija na zgradata za makedonska ambasada vo Tokio. Potoa vidovme kako po napornata inspekcija pomo{nikot- minister za odnosi so stranstvo Jordan Veselinov se relaksira vo nekoi tokiski no}ni klubovi. Vo kadarot se pojavija i nekoi devojki za koi rekoa deka se gej{i, ama spored nivniot izgled i odnesuvaweto upotrebata na terminot "gej{a" e navreda za japonskiot kult i tradicija. Mislevme deka gej{ite se visokoobrazo- vani devojki koi u{te od detstvoto se podgotvuvaat da go zabavuvaat carot. A tie spadnale na eden pomo{nik-minister od nekojasi dale~na Makedonija. Prikaùvaweto na snimkata ima{e blagorodna cel. Da vidi skopskata publika kako se tro{at parite od slu`benite dnevnici. A dnevnicite na dràv- nite pretstavnici se na tovar na buxetot. Buxetot se polni so danoci. Ama se pojavil deficit. Pa Vladata gi zgolemi carinite da ja popolni dupkata. Sega sekoj dano~en obvrznik moè mirno da spie. Znae deka i toj pomognal pri inspekcijata za otvorawe na nekoja ambasada. 6. Premierot samouvereno pora~a: "Narodot znae za kogo da glasa!" Zna~i, predizbornata trka e otvorena. Doprva }e se iznagledame snimki i fotografii. ]e ima sogoluvawa kolku saka{. Vreme e za striptiz.

322 RELATIVEN LUKSUZ 23 juli 1994

• [to }e ti e avtomobil, ako ima{ ma{ina za perewe

1. Dilemata dali 200 marki plata e pove}e od 100 marki ja razre{i premierot Branko Crvenkovski pri poslednoto pojavuvawe na Makedonskata televizija. Osobeno {to svojata konstatacija, deka sega imame pogolemi plati otkolku vo vremeto koga toj go napravi vladiniot kabinet, ja povtoruva pri sekoe pojavuvawe vo javnosta. Otkako ja odbrani doverbata na pratenicite, pri {to najavi deka bi sakal na izbori da izleze malku porano, da ja zezne zimata, seriozno po~na da nî ubeduva deka sega mnogu poubavo ìveeme. Ostanuva dilemata dali 200 marki se pove}e od trista marki. Odgovorot doa|a vo primerot na relativnosta na luksuzot. Koga imavme sto marki plata, mu se nastrvivme na toga{niot premier d-r Nikola Kqusev, koj vo istata emisija "Direktno so Vladata" ni pora~uva{e deka ma{inite za perewe se luksuz i bi trebalo vo sekoja zgrada da ima po edna peralna. Sega, so dveste marki plata, premierot Crvenkovski ni pora~a deka luksuz se avtomobilite, pa zatoa i se zgolemeni dava~kite za nivno kupuvawe. [to pokaùva deka ne{to se pomrdnalo na dobro. Kqusev ne ni ostava{e prostor za izbor ‡ ili }e pereme vo javni peralni, ili vo reka. Razlikata e vo toa {to sega Crvenkovski ni dava {irok izbor. Moème da odime pe{ki, da vozime velosipedi i mopedi, da si gi popravime krntiite {to odamna stanaa polnoletni, da se vozime vo prastarite avtobusi... Bilo kako, samo da ima {to pove}e {ansi nekoj da "nî vozi". 2. ûdo, kako po poskapuvaweto na niza proizvodi za {iroka potro{uva~ka javnosta ne se potrese za ni{to drugo, tuku ba{ za avtomobilite. [to zna~i deka narodot ne saka drug da go vozi. Premierot objasnuva deka kako vlada bi izlegle neseriozni pred Me|u- narodniot monetaren fond, ako od edna strana ja dramatiziraat situacijata (blokadi, nevraboteni, pad na proizvodstvoto, zatvoreni giganti...), a od druga strana stimuliraat uvoz na luksuzni proizvodi, kako {to se avtomobilite. I ‡ u{te ni doobjasnuva deka mal procent od naselenieto moè da si dozvoli takov luksuz. Ostanatiot golem procent, {to ne moè da si dozvoli luksuz na pragot na 21 vek da vozi avtomobil, pla}a danoci za da moè da se popolni buxetot od kade {to }e se kupat novi vozila za Vladata. Na primer, za ~etiriesette "folks- vageni-vento" na makedonskata policija i za u{te 100 drugi, za koi ministerot Fr~kovski ve}e se pofali deka }e gi nabavi. I za drugite "mercedesi" i "BMV- a", {to ne znaeme ~ii se, bidej}i drugite ministri ne se falbaxiski nastroeni. [to ima narodot da se ma~i da kupuva avtomobili? Statisti~ki, Vladata }e go zgolemi brojot na avtomobili vo dràvata.

21* 323 Bea dobredojdeni minatata nedela, koga go pre~ekuvavme Vilijam Peri. Vo ~est na amerikanskiot minister za odbrana, na skopskiot aerodrom be{e postroena cela ergela novi vozila. Im se pokaùvavme na Amerikancite. Sigurno premierot Crvenkovski ne bil pra{an za toa koi vozila da mu se pokaàt na Peri. Inaku bi organiziral konvoj od "trabanti" i ponekoj "vart- burg". Ako ne smeat ekspertite od MMF da vidat deka vozime skapi i novi avtomobili, toga{ zo{to bi smeele Amerikancite. Kako }e ni dadat pari? I posle }e im se lutime koga za nivnata zabava }e baraat sponzori me|u na{ite firmi! 3. Onaa najava na Fr~kovski deka }e nabavuva u{te avtomobili po~na seriozno da se ~uvstvuva. Policajcite izlegoa na teren kako da se inkasatori. Najrevnosni se vo no}ite preku vikendot. Sekoj petok i sabota nave~er, celi grupi policajci so site raspolo`livi "pajaci" od Skopje krstosuvaat po klu~nite mesta za zabava niz gradot i revnosno pravat red vo soobra}ajot. Mladite vo Skopje ve}e izmislija vic: "Vnimavaj kade parkira{, da ne vleze{ vo pajakovata mreà na Fr~ko!" Denta koga Vladata ja brane{e svojata doverba, nekolku pati za zbor se javuva{e tokmu ministerot na policijata. Toga{ toj me|u drugoto re~e deka gra|anite na Republika Makedonija se ~uvstvuvaat sigurno. Sekoga{ i na sekoe mesto. Na skopskiot bulevar Sv. Kliment Ohridski, inaku vo posledno vreme mesto {to poradi brojnite kafuliwa stana centar za zabava, se parkira edna od starite "marici" i edno vozilo na MVR. Policajcite vlegoa vo kafeanata. Diskretno, kolku {to moè da bide koga srede mladite }e se pojavat duri osummina uniformirani lica. Po izvesno vreme zgasna muzikata. Dvajca policajci go zedoa me|u sebe disk-xokejot, a ovoj vo racete si go ponese radio-zasiluva~ot. Potoa, diskretno, osumminata si zaminaa so kombeto i so policiskoto vozilo i so zasiluva~ot. Nema glasna muzika, sigurnosta na gra|anite e na nivo. Ostanav za~uden kako za tolku teòk delikt na zagrozuvawe na sigurnosta ne ispratija i helikopter? Toj }e kruè{e so zapaleni reflektori nad kafuleto, dodeka policijata ja izveduva{e akcijata. 4. Starite socijalisti~ki mezim~iwa ‡ mlekarnicite od dràvava, re{ija povtorno da nî vratat vo socijalizmot. Prvo baraa slobodna cena. Koga toa go dobija, sega baraat nikoj drug da ne prodava mleko osven tie. Novinarite doznaa deka pri poslednata raspredelba na kontingentite, Vladata ne predvidela vo slednite tri meseci uvoz na mleko. ]e nî ubedat deka na{eto mleko e poubavo od stranskoto vo tetrapak. Osobeno koga stranskoto go nema. Sega }e treba da se zaplenat site zasiluva~i vo skopskite kafuliwa. Narodot treba da spie. Kako inaku }e stanuva rano vo pet ~asot. ]e se redi vo redicite za mleko na socijalisti~kite mlekari.

324 XEVDET BORDERO 30 juli 1994

• Du{i ja Srbija za da ja zadavi{ Makedonija

1. Carinicite na skopskiot aerodrom vo prvata naredna prilika koga }e go vidat ministerot za finansii Xevdet Hajredini kako zaminuva na nekoi va`ni sredbi vo Va{ington ili London, }e mu pobaraat potvrda od banka za devizite {to gi iznesuva od zemjata. Ako nema, }e go pretresat, kako {to gi tresat {vercerite na letovite za Istanbul. Bidej}i e minister, }e mu popu{tat, pa }e mu ostavat iljada marki da mu se najdat za tro{ok vo beliot svet. Ostatokok }e mu go odzemat, a bidej}i sme pravna dràva, protiv Hajredini, kako storitel, }e se pokrene postapka za devizen prekr{ok. Taka stoi vo soop{tenieto na Ministerstvoto za finansii. [to zna~i, i ministerot kako "doma{no fizi~ko lice moè da iznese vo stranstvo devizi vo efektiva vo iznos od 1000 DEM", i toa vrz osnova na potvrda na kupeni devizi ili, gledaj go ova ~udo, "potvrda od banka za podignati devizi od devizna smetka ili devizna {tedna kni{ka". I ‡ kako {to normalno biva, doma{noto fizi~ko lice }e odi vo edna od socijalisti~kite banki, }e napravi fiktiven vlez-izlez i za toa zadovolstvo bankata }e mu naplati provizija. A zarobenite devizi }e si stojat na smetkata. Em bankata ti gi drì parite, em u{te i si napla}a zatoa {to ne moè da ti gi isplati. Ministerot Hajredini bi moèl da bide prisuten na skopskiot aerodrom koga mu doa|aat razni eksperti od Me|unarodniot monetaren fond i od bankite vo Va{ington i London. ]e im se najde na lu|eto. Da im gi popolni obrascite so koi gostite í priznavaat na makedonskata dràva deka vnesuvaat pove}e od trista marki. [to e sosema normalna procedura, poznata od vremeto na komunizmot vo Polska. I sosema voobi~aena za dràva kako na{ava, vo koja ne funkcionira nitu edna stranska kreditna karti~ka. 2. Nau~eni da ja po~ituvame èlbata na ministerot za odnosi so stranstvo Stevo Crvenkovski, koga se vra}a od pat da ne go pre~ekuva nikoj na aerodrom, ne ni pomisluvavme deka bi moèle da trkneme po izjava do "Petrovec" koga ministerot se vra}a{e od Egipet. Arno ama, zav~era se slu~i ne{to ~udno. U{te izutrinata slu`beni~kite vo Ministerstvoto za odnosi so stranstvo gi povikaa site redakcii da ni go soop{tat to~noto vreme na sletuvawe na avion~eto na Crvenkovski. Koga se vra}a{e ministerot od Wujork, obi~no novinarite gi vrtea telefonite na Ministerstvoto, a tamo{nite slu`bi obi~no ne znaeja koga e najaveno sletuvaweto. Sobrani pred policiskata stanica na skopskiot aerodrom, nekolkumina deùrni ~eka~i na site specijalni avioni {to doletuvaat vo Skopje, od site

325 redakcii, zav~era se obiduvaa niz {ega da otkrijat od kade sega tolkava zainteresiranost na Ministerstvoto za korekten kontakt so mediumite. Izgleda treba{e pretsedatelot Gligorov da gi iskritikuva deka ne znaat dobro da rabotat na planot na informiraweto, pa nekoj za da se pokaè í naredil na sekretarkata da svrti nekolku broevi niz Skopje. Pred dve nedeli, vo intervjuto za Makedon- skata televizija Gligorov toa jasno go kaà pred kamerite. Izgleda i nemu mu zdodea da gi slu{a vrabotenite vo negoviot kabinet, koga mu se àlat deka i za najednostavna informacija novinarite se javuvaat kaj niv, a ne vo resornoto ministerstvo. 3. U{te malku, skraja da e, pa }e po~nam i jas da gi cenam tipovite kako Karaxi}, Mladi}, Milo{evi}... [tom cel svet gi ceni, lu|eto mora da vredat. Eve nevropsihijatarot od Pale po vtor pat vo @eneva }e go odnese rozeviot kovert i na golemite sili }e im postavi ultimatum {to tie normalno }e moraat da mu go prifatat, kako po obi~aj. Nivnoto "da", {to zna~i "ne" za planot na golemite sili koi ve}e ja otpi{aa Bosna kako dràva, podrazbira i "natamo{no prilagoduvawe na mapite na vitalnite interesi na srpskiot narod, razgrani~u- vawe na Saraevo, re{enie za izlez na more, dràvno povrzuvawe so sosednite dràvi i u{te ukinuvawe na sankciite". Bosna e mrtva, da ìvee golema Srbija. 4. Dodu{a, nema ba{ taka lesno golemite sili da mu prifatat sî na Karaxi}. Malku }e se foliraat, }e se zakanuvaat, }e pregovaraat. Dosega ve}e nau~ija dobro kako se pravi toa. Ete, dràvniot sekretar na SAD Voren Kristofer najavi nov mehanizam na kazneni merki. [to zna~i, pretsedatelot Gligorov bi moèl denovive da o~ekuva prijatelsko pismo od Amerika da go zajakneme sproveduvaweto na sankciite kon Srbija i Crna Gora. A stoprocentno nema da dobie pismo so koe Amerikancite }e go uverat deka }e ja nateraat Grcija da go ukine embargoto kon Makedonija. Noviot mehanizam na kazneni merki }e dejstvuva po principot: "Du{i ja Srbija, zadavi ja Makedonija".

LADENI GLAVI 6 avgust 1994

• Nikoj nema pravo na makedonskiot narod da mu vika [iptari

1. Da ne be{e "Stopanski vesnik", nema{e da se vidi ni{to od sve~enata proslava na 50-godi{ninata na ASNOM. Formatot na ovoj vesnik e pove}e od dvojno pogolem od formatot na pokanite za sve~enata sednica na Sobranieto, {to se odr`a vo Domot na ARM, pa soglasno so zakonite na aerodinamikata ‡

326 pogolem vesnik, koga se koristi kako ladalo, pravi pogolem veter. Formatot be{e ‡ taman. Da se dele{e po nekoja slu~ajnost "Nova Makedonija", pratenicite i gostite od mnogu mavtawe }e napravea tornado. Mnogu e nezgodno koga na vakvi manifestacii, na koi me|u drugoto se odi i za da se vidi i da se bide viden, ne raboti klima uredot vo salata, nitu pak ima nekakvo prirodno provetruvawe, pa ne se znae od kade duva veterot. Pa ne znae{ kade da se svrti{. Koga se duva{ so pokana ili vesnik, veterot obi~no doa|a odnapred. Taka {to i od taa gledna to~ka organizatorot ja pogodi celta. Site gledaa vo pravecot od kade {to doa|a veterot. Se o~ekuva tehnikata da napredne, pa koga }e ja slavime 100-godi{ninata na ASNOM, gostite }e koristat posofisticirani metodi na ladewe na glavite. ]e se pe~atat pokani so pogolem format. Moè u{te da se smisli, pred vleguvaweto vo salata, site da bidat potureni so kofa voda. Pa site }e izlezat ‡ pokisnati. Ovoj pat izlegoa ‡ popareni. 2. Za razlika od pretsedatelot Gligorov, koj na sve~enosta vo vè{tenata atmosfera vo Domot na ARM, a bez pokana i "Stopanski vesnik" pri raka, so {amiv~eto sobira{e pot od liceto, premierot Branko Crvenkovski drugiot den si se lade{e pod vedro nebo na Me~kin Kamen. Zastana na bri{an prostor, na otvoreno pred Qup~o Georgievski i Dosta Dimovska i nivnite revolucionerni simpatizeri, dojdeni specijalno za da í dadat poveli~estven ton na proslavata. Na op{to i kolektivno zadovolstvo na Qup~o i Dosta. A sî vo znakot na ideite na Kru{evskiot manifest od 1903-ta. Dodeka Branko polaga{e cve}e na spomenikot, novokomponiranite revolucioneri go pozdravija so "Ua!" i so izvicite "[iptari, [iptari..." So svireì i so "Ua!" bea pozdraveni i Qup~o i Dosta, ama od drugata strana, no sepak toa ne go rasipa generalniot vpe~atok, {to mora da bil mnogu prijaten {tom ja vidovme gospo|icata Dimovska nasmeana. Dodeka tie od zad nea mu vikaa na premierot "Ua!", taa se tope{e od blaènstvo i milina. Podocna na nastanot reagira{e nekojasi VMRO-[PXHR (ve}e ne moàm da im gi pametam imiwata, kolku mnogu revolucionerni organizacii se namnoìja), so soop{tenie za javnosta vo koe stoe{e deka "nikoj nema pravo na makedonskiot narod da mu vika "{iptari"! [to ne e vo kolizija so ~ovekovoto pravo nekoj nekomu da mu re~e: "Ti si majmun". Nitu pak e protiv neprikosno- venata gra|anska mo`nost da se obrati{ so "Kowu eden!" Samo ne vikaj ‡ [iptar! 3. Vo Sv. Prohor P~iwski pove}e ne moème da slavime. Vo Kru{evo e mnogu bu~no. Vo Skopje e è{ko, a ne rabotat klima-uredite. Vo tek e potraga po nekoe mesto za proslava, {to }e moè da ni gi zameni dosega{nite tradicionalni mesta. Najgolemi izgledi na uspeh, da stane poznato mesto od novata makedonska istorija, ima bitolskoto selo Trnovo. Zo{to? Pra{ajte go Vasil Tupurkovski i pretsedatelot Gligorov.

327 4. Kaj nas, kako taka, veterot pomalku go menuva pravecot. Ama, gledajte go Slobodan Milo{evi}. Vistinski provev. Lu|eto izduvani. A toj ‡ kandidat za Nobelova nagrada za mir. ^ovekot veli deka od mir se pla{at samo voenite profiteri i lu|eto so ne~ista sovest. A toj, i pokraj toa {to ja zapo~na vojnata i {to gi predizvika site nesre}i na teritorijata na biv{a Jugoslavija vo poslednive tri godini, i natamu ima ~ista sovest. I pred dve godini, koga vr{e{e pritisok na Srbite od Kraina da go prifatat Vens-Ovenoviot plan,, se odnesuva{e sli~no. Toga{ go smeni Milan Babi}. Sega Milan Babi} e minister za nadvore{ni raboti na takanare~enata Republika Srpska Kraina. O~ekuvam po dve godini Radovan Karaxi} da bide minister za nadvore{ni raboti na Golema Srbija. Pretsedatelot }e bide nepromenet ‡ Slobodan Milo{evi}. V~era{na "Politika" vo svojot komentar pi{uva{e deka "koga edna{ }e se trgne po patot na mirot, narodot nema da mo`at da go vodat istite tie koi dve godini ga|aa civilni objekti vo Saraevo so direkten prenos na site svetski stanici i tie koi na zgrozuvawe na svetot gordo ja promoviraa svojata poezija nad Saraevo koe gori..." Koga }e se trgne po patot na mirot, tie {to sega ova go pi{uvaat, }e zaboravat deka toga{ pi{uvaa deka Srbite go osloboduvaat Saraevo, a stranskite TV stanici go sataniziraat srpskiot narod i nivniot voda~ vo Bosna, koj e tolku human {to pi{uva poezija.

PROHIBICIJA '94 27 avgust 1994

• Leka no}, dragi deca!

1. Re{ivme da staneme rabotni lu|e. I vo Evropa da vlezeme naspani. Odnos- no, toa go re{i Vladata so onoj stra{en dekret za zatvorawe na site kafuliwa, kafeani, restorani, sendvi~ari i taka natamu, vo 11 ~asot nave~er, pa otsega natamu Skopje }e li~i na onie zdodevni evropski metropoli, kade {to lu|eto odat v krevet vo vreme koga skopjani se podgotvuvaat za izleguvawe i kade {to sonlivi ~ekaat po metro-stanicite za da odat na rabota, vo vreme koga skopjani se pribiraat doma na spiewe. Kojznae, moèbi istorijata }e go osudi Branko Crvenkovski kako ubiec na du{ata na gradot. Za{to, {to drugo moè{e da mu se pokaè na stranec i {to go prave{e Skopje interesno, ako toa ne be{e no}niot ìvot na mladite? Ne o~ekuva verojatno nekoj da im se odu{evuva na blokovite na Gradskiot yid. Ili na dolìnata na zdodevnite socijalisti~ki bulevari. Barem da nî ostavea vo petok i sabota da se izduvame. A ne vo 12 da nî brkaat doma.

328 Siroma{kite policajci. Se otepaa od rabota. Preku den patroliraat na Partizanska pred pazar~eto Buwakovec i so pomo{ na pajakot na site sopstvenici na parkirani vozila prakti~no im ja pokaùvaat neostvarlivosta na teorijata za nosewe na dve lubenici pod edna mi{ka pe{ki do doma, a pred polno} {etaat po kafuliwata i gasnat muzika. Vo ramkite na akcijata "Prohi- bicija '94" se predviduva nekade pred polno} na ekranite na MTV da se pojavi li~no ministerot Fr~kovski vo specijalna emisija: "Leka no}, dragi deca" i da otpee prispivna pesna. Vo gradot ve}e se zagovara organizirawe na sredno{kolcite koi, vo znak na protest protiv "dekretot" so koj se ukinuva "zabavata", }e {trajkuvaat i na 1 septemvri nema da se pojavat vo u~ili{tata. ]e im bil naru{en energetskiot balans me|u odmorot i zabavata. Sega }e moraat da spijat pred da odat na u~i- li{te. Za o~ekuvawe e stra{niot dekret da stane tema i za predizborni prepukuva- wa. Tie {to smetaat na glasa~ite od studentskata populacija i mladite nevraboteni, }e moraat da im vetat ukinuvawe na dekretot i zabava do pa|awe vo nesvest. Vladata izgleda smeta na glasovite na nivnite roditeli. Zatoa {to gi zatvori mestata kade {to vo predizborieto moè{e da se druì so mladite. Barem premierot ima{e navika odvreme navreme da se pojavi vo disko. Ete zo{to ministerot Tu{e Go{ev navreme gi podeli golemite stanovi na funkcioneri. Tie nema da sluàt samo za priemi na novinari. Pratenicite sega }e moàt da pravat ùrki. Ako mislat povtorno da se kandidiraat, }e si gi viknat na zabava mladite od svojata izborna edinica. 2. Site mladi ne se zabavuvaat samo so stoewe po kafuliwata. Mladite rakometari otidoa vo Izrael da igraat so Grcite. A Grcite ne sakaa da si igraat zatoa {to na{ite nosele mai~ki so natpis "Makedonija". I go napu{tija natprevarot. Taka {to na{ite pobedija so 10 : 0. Eh, {to ti e mladost! Dve godini pregovarame so Grcija na neutralen teren i so sudija na terenot, a pa u{te sme nere{eno. A mladite rakometari ‡ prvo izleguvawe na neutralen teren i pobedija. Edinstvenata finta e vo toa da ne dade{ da te soble~at. Sega mi e jasno zo{to ministerot Stevo Crvenkovski i srede letnite è{tini odi so temni kostumi i cvrsto stegnata vratovrska na ko{ulata. Trenira za prodolènieto na pregovorite vo Wujork. Zamislete da im tekne na Grcite da mu re~at na Sajrus Vens da go soble~e Crvenkovski pred da zapo~nat so direktni razgovori. Moèbi zatoa u{te sme vo faza na indirektni pregovori. Sledniot pat Crvenkovski neka otpatuva vo Wujork so crvena vratovrska so aplikacija na {esnaesetkrakoto sonce. Gr~kata delegacija vedna{ }e se povle~e. A Sajrus Vens }e gi diskvalifikuva. Toa mu e poprifatliva varijanta otkolku da vr{i pritisok na Stevo da se soble~e. O~igledno.

329 3. Turisti~kata sezona zavr{i. Ohri|ani moàt da zdivnat. Si otidoa turistite {to im pravea beli. Sega sami }e si se kapat vo ezeroto. ]e si parkiraat kaj {to si sakaat. Nikoj nema da gi voznemiruva so glasna muzika. Meanxiite }e gi namalat cenite na pija~kite. Vo samoposlugite nema da gi potkraduvaat so zaokruùvawe na cenite. Lokalnite policajci nema da moraat da nosat {traf- cigeri da gi vadat registarskite tabli~ki na avtomobilite od drugite gradovi. U{te i da ne im se vonsezonskite spektakularni ubistva, ohri|ani }e si uìvaat vo ìvotot so mentalitetot na palanka. Im ostanuva samo da se molat i da se nadevaat deka vgodina }e im dojdat u{te pomalku turisti od godinava. Vo Ohrid i ovaa godina se slu~i pliva~kiot maraton. Ovoj pat porazli~en od minatogodi{niot. Lani Vasil Tupurkovski puka{e na startot, a Kiro Gligorov gi pre~ekuva{e pliva~ite na celta. Godinava Kiro Gligorov be{e na staroto mesto i vika{e "Viva Argentina", a Cile go nema{e nikade i ne vika{e ni{to. Ne e belkim da se slu~i na Cile da mu se isu{il barutot vo pi{tolot. I da pukne, ne moè da se slu{ne. 4. Se iznaslu{av za aferata so "Stopanska banka". Te izbori, te guverneri, te upadi vo monetarniot sistem... Iskreno, so ekonomijata sum skaran, ama kako {to ja sfativ celata rabota, mi se napravi }eifot. Koga si vo minus na tekovna i koga odi{ na {alter za da zeme{ ~ekovi, blagajnikot te vra}a. Zna~i, Narodnata banka odbila da í dade ~ekovi na Stopan- ska banka za{to bila vo minus. Ete zatoa mi se napravi }eif. Neka vidat i bankarite kako izgleda koga moli{ za ~ekovi na nivnite {alteri, a tie ne ti davaat.

RASPU[TENI PRVA^IWA 3 septemvri 1994

• Pretsedatelot na strana na ugostitelite

1. "O~igledno ne moème da sobereme kvorum. Verojatno na toa vlijae i po~etokot na u~ebnata godina", re~e potpretsedatelot na Sobranieto Kiro Popovski, ostavaj}i nî vo te{ko razjasniva dilema. Belkim site pratenici nemaat doma prva~iwa, pa tokmu koga treba{e da se pojavat vo Sobranieto moraa da im gi nosat {kolskite ~anti na prviot ~as. O~igledno ne se site vo tie godini za da se zanimavaat so sedumgodi{ni deca, taka {to ovaa varijanta {to proizleguva od konstatacijata na gospodinot Popovski otpa|a. Vtor zaklu~ok {to moè da se izvede od obrazloènieto za odolùvawe na sednicata e deka i samite pratenici se prva~iwa i deka na 1 septemvri bea detski vozbudeni. [to bi zna~elo deka tie doprva treba da u~at. Od {to proizleguva deka dosega bile ‡ nepismeni.

330 I taa teorija pa|a vo voda, za{to na vratata od blagajnata be{e napi{ano deka dokolku ne se odrì sednicata, prva~iwata }e zemat samo polovina dnevnica. Osven toa, tokmu toj den po~na da se zboruva deka }e gi raspu{tat. Koga trgnaa na u~ili{te, koga pobrzo gi raspu{tija. I toa ne doa|a predvid. Site znaat deka tie samite moàt da si se raspu{atat. Pod uslov da soberat 61 glas. A toa ne e mo`no, bidej}i tie ve}e odamna se ‡ raspu{teni. Samo {to toa ne go priznavaat. Sakaat i natamu da bidat pratenici, a ne raspu{tenici. 2. Vo glavniot grad na dràvata predizbornata kampawa se vodi po pra{a- weto na novoto rabotno vreme na kafeanite, restoranite i lokalite za zabava. Na otvoraweto na Klubot na SDSM, {to e partiski izraz za kafe-restoranot vo blizina na partiskite prostorii, se pojavi pretsedatelot Kiro Gligorov. Verojatno i toj da protestira protiv dekretot {to go ubi gradot. Ostana do posle polno}. Policijata ne se pojavi vo 11 ~asot da gi razbrka gostite i da go izgasne svetloto. Izgleda policajcite se ispla{ile od telohranitelite na pretsedatelot. Taka i Blagoja Hanxiski, sekretarot na partijata, koj be{e doma}in na gostite, spasi glava da ne bide priveden vo policiska stanica, zaedno so ostanatite skopski meanxii. Pojavuvaweto na pretsedatelot vo restoran, pa makar i partiski, vo ~etvrtokot nave~er blagoprijatno go po~uvstvuvaa i ostanatite kafeanxii vo gradot. Ja izgasnaa muzikata na polno}, a ne vo 11 ~asot. Kojznae, moèbi Gligorov, iako vo daleku poodminati godini vo odnos na mladata garnitura na rakovodstvoto na SDSM, im gi istegnal u{ite, sfa}aj}i ja izbira~kata mo} na 2.700 skopski meanxii, u{te dva-tri pati pove}e tamo{ni vraboteni, {to na crno, {to na belo, i kojznae u{te kolkumina gosti na koi sekoja ve~er vo 11 ~asot redot i mirot im go naru{uva policijata. A Branko Crvenkovski odi vo Gevgelija. ûvstvuvam deka po kafeanskoto pra{awe povtorno }e dojde do raskol vo vladeja~kata koalicija. Nositel na dekretot e Ministerstvoto za stopanstvo, odnosno ministerot Petru{ Stefanov, koj e od redovite na liberalite. A najnapa|anata strana e policijata, odnosno Fr~kovski, od redovite na SDSM. Pa, ako se sfati gluposta na dekretot (neka mi izvinat, ama ne znam kako da go nare~am onoj del od tekstot {to veli deka disko-klubovite rabotat od 18 ~asot (!!!) ‡ tancuvawe na zajdisonce, od rabota pravo vo disko), mnogu lesno SDSM da gi obvini liberalite. Nastrana {to i vo redovite na Liberalnata partija u{te edna{ se potencira raskolot. Eden od glavnite oponenti na dekretot na ministerot Stefanov e poznatiot skopski kafeanxija Qup~o Nikolovski ‡Fufo, koj tokmu kako kandidat na liberalite se nao|a na ~elo na gradskata vlada. 3. Skopskata TV stanica "A1" vo ~etvrtokot ni gi prikaà glavnite kafeanxii vo gradot vo policiskata stanica "Centar". Tamu imaat mo`nost da se druàt otkako }e im gi zatvorat kafeanite. Od snimkata moèvme da vidime deka toa bilo mnogu "popularno mesto posle 11 ~asot. Ako prodolì vaka, }e treba da mu smislat nekoe ubavo ime. Na primer "Big blu" ("Golemo sino").

331 Ili ‡ "Sin orkestar". Samo, kako }e reagiraat stanarite na blokot nad stanicata koga im go naru{uvaat mirot posle 11 ~asot. Petru{ Stefanov }e se kandidira za pratenik od "Leptokarija". Nema da moè da se kandidira i vo Centar. Taka policijata stanuva zamena za sî. Bidej}i roditelite im go preotsta- pija vospituvaweto na decata na kafeanxiite, a na ovie toa ne im e rabota, ulogata na vospituva~i si ja prezedoa policajcite. Eden revnosen vospituva~ vo skopskata naselba "Jane Sandanski" minatata nedela mnogu se nalutil na nevospitano 14-godi{no devoj~e i go kaznil so istrel od pi{tol. Devoj~eto leì prostrelano vo ramo vo Gradskata bolnica, a nadle`nite slu`vi vo MVR sî u{te ne se oglasuvaat oficijalno da go rasvetlat celiot slu~aj. Belkim ne spa|aat vo vospitnite merki i pukawata so pi{tol po maloletnici? 4. Dali srpskiot vladika Jovan ja minal gr~ko-makedonskata granica vo mantija? Ili makedonskite pograni~ni organi ne im dozvoluvaat na srpskite sve{tenici da vlezat vo Makedonija vo mantii samo koga doa|aat od sever? Bidej}i Jovan bil vo Grcija i u{te patem pobaral vo Bitola da se vidi so vladikata Petar, za nego nemalo problemi. Toa mora da bila privatna sredba na dvajcata sve{tenici {tom ne be{e objavena vo mediumite. Odnosno za nea doznavme od srpskiot pe~at. Isto kako {to za pregovorite na dràvata so Grcija doznavame prvo od gr~kiot pe~at. Jovan izjavil deka od toj razgovor dobil vpe~atok deka MPC blagonaklono gleda na idejata za zamrznuvawe na avtokefalnosta i za pregovori za avtonomija. Od istiot pe~at doznavme deka takvi pregovori }e se vodele vo @eneva. Arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Mihail go znaeme kako eden od najèstokite govornici koga e vo pra{awe identitetot na makedonskiot narod i avtokefalnosta na MPC. Zatoa, neka gi pakuva kuferite i neka si doa|a pobrzo od Kanada.

KONE^NO ISPRAVEN 10 septemvri 1994

• Kolku }e plati Yingo za verbalen delikt?

1. Podobra ~estitka do narodot za Denot na nezavisnosta na dr`avata ne mo`e{e da bide smislena. Izbori. I pokraj faktot {to op{tonarodnata zabava, nare~ena predizborna kampawa, }e trae eden mesec pomalku otkolku {to se o~ekuva{e i poraj toa {to praznikot ne be{e spoen so vikendot, ~uvstvoto deka narodnite izbranici {to gi bendisavme pred ~etiri godini, po celata lakrdija {to ja napravija so institucijata parlament, kone~no }e si odat od TV ekranite, be{e dovolno silno za praznikot da go po~uvstvuvame vo najgolema svetlina.

332 2. V~era be{e obelodeneta i prvata partiska koalicija koja }e odi na izborite. Na demokratite na Petar Go{ev im se pridruì Demokratskata partija za ekonomsko edinstvo na Balkanot na d-r Angel Xambazovski. Inaku, Xambazovski e i prv ~ovek vo Zdruènieto na deviznite {teda~i i poznat fizioterapevt, koj ima rehabilitacionen centar za fizikalna terapija vo Skopje. Vedna{ po~naa govorkawa deka sega Demokratskata partija vo koalicija so deviznite {teda~i }e stane najbogata partija. Ama i toa deka vlasta sega ima dopolnitelna pri~ina da ne gi odmrznuva {tednite vlogovi na gra|anite. So zarobeni devizi ne moè da se pravi propaganda. Prvata najavena koalicija gi pottikna razmisluvawata pod koj slogan taa }e izleze na izbori. Demokratite dosega odea kuso i jasno: "Kone~no". Kako li toa sega da se usoglasi so sloganot koj{to d-r Xambazovski svoevremeno go upotrebuva{e za reklamirawe na negoviot rehabilitacionen centar: "Vlezi iskriven, izlezi ispraven". Kone~no ispraven! 3. "Jas ispravam krivi Drini" e najverojatniot slogan so koj{to lordot Dejvid Oven }e gi reklamira modelite na edna me|unarodna tekstilna kompanija. V~era be{e soop{teno deka negovata ènevska kancelarija javila deka mirovniot posrednik na Evropskata unija za biv{a Jugoslavija }e stane direktor na me|unarodnata tekstilna kompanija "Kouts Vieqa PLC". Ova mu doa|a kako eden vid unapreduvawe. Za vreme na negovoto zanimavawe so biv{a Jugoslavija i osobeno so Bosna, toj nau~i da crta, da kroi karti, da kreira teritorii. Na po~etokot nastapuva{e kako maneken, so non{alantno prefrlenoto crveno {al~e okolu vratot. Potoa tesno í go skroi na Bosna i Hercegovina. Bez somnenie, so takvo kroja~ko iskustvo i majstorija vo kreaciite toj }e bide od isklu~itelno zna~ewe za tekstilnata kompanija. Samo, {teta {to, spored soop{tenieto od negovata kancelarija, ovaa negova dol`nost }e bide od "sekundarno zna~ewe". Podobro site svoi napori da gi skoncentrira tamu. Pobezbedno e ako se utnat merkite na nekoj model, otkolku na cela dràva. 4. Najlo{o }e pominat fudbalskite klubovi na Makedonija, ako nekoj nivni naviva~ utne i vo naviva~ki zanes, namesto "Napred na{i"! vikne "Ua Yingo!". Zatoa {to ne znae deka vo Fudbalskiot sojuz na Makedonija donele nekakov pravilnik za disciplinirawe na naviva~ite, spored koj se zabranuva da se upotrebuvaat navredlivi zborovi na smetka na rakovodstvoto na FSM. Dràvata Makedonija go ukina verbalniot delikt, ama pretsedatelot na FSM Qubisav Ivanov-Yingo, kako dràva vo dràva, povtorno go vovede. Pa taka, ako nekoj naviva~ vikne ne{to protiv nego ili koj bilo od rakovodstvoto na FSM, a toa go storil na prvoliga{ki natprevar, fudbalskiot klub }e plati kazna od 10 iljadi marki, ako toa se slu~i na vtoroliga{ki natprevar, kaznata e 5 iljadi marki, a na tretoliga{ki ‡ u{te pomala. Gledaj}i gi pred nekoj den na sve~enata tribina na natprevarot Makedonija ‡ Danska eden do drug, Yingo, pretsedatelot Gligorov i premierot Crvenkovski,

333 si pomisliv, {to ako sega nekoj vikne "Ua Yingo!". Ako go isvirkaat pretsedatelot na dràvata ili premierot, pa i da vikaat, protiv niv ne e va`no. Tie ne spa|aat vo zakonite na FSM. Ama {to ako nekoj vikne: "Ua Yingo!". Koj }e plati? Kaznata }e mora{e da si ja plati FSM kako organizator na natprevarot. I spored rangot: treta liga, vtora liga, prva liga, reprezentacija ‡ Yingo }e mora{e od fondovite na Sojuzot da izdvoi 20 iljadi marki. 5. So ma~nina gi sledev raspraviite na filmskite rabotnici vo Makedonija, nivnite me|usebni plukawa po vesnicite, neseriozniot odnos na Ministerstvoto za kultura, nadueni filmski veli~ini i povredeni sueti... Zatoa, koga gi slu{am izve{taite za izvonredniot priem na "Pred do`dot" vo Venecija ‡ film {to i samiot ima{e problemi pri snimaweto, no za koj mladiot reìser Mil~o Man~evski vo komunikacijata ne padna pod nivoto na negovite postari kolegi i so toa ne be{e voop{to interesen za javnosta vo dràvata, imam nekakvi simpatii, u{te na nevideno. Kojznae, moèbi vrz osnova na ~isto subjektivna, mlade{ka solidarnost. A moèbi i zatoa {to bilo koe dobro umetni~ko delo od Makedonija za dràvata moè da napravi pove}e od mnogu pregovori, posrednici, diplomatski noti, izjavi... Moèbi filmot nema da gostuva na Me|unarodniot festival vo Solun, kade {to e pokanet. Vo nego sepak se zboruva makedonski, se spomenuva imeto na dràvata, se vee znameto so {esnaesetkrakoto sonce, vo kadarot se pojavuva crven avion na koj{to e ispi{ano imeto na kompanijata "Paler Makedonija" ‡ pa moèbi seto toa }e bide pre~ka filmot da dobie viza da ja pomine edna od najzatvorenite granici vo svetot. No ‡ filmot e pokanet da se pojavi vo Solun. Samo toj podatok e dovolen da se dokaè deka site raboti ne gi pravi politikata.

SILEN TOPUK 17 septemvri 1994

• Sezame, otvori se!

1. Pretsedatelskiot kandidat na VMRO-DPMNE Qubi{a Georgievski ja zapo~na svojata predizborna kampawa glavno so kritikuvawe na sega{nata vlast. Me|utoa, sepak }e mu bide te{ko da go obvini aktuelniot pretsedatel Kiro Gligorov za reìrawe na izborite. Vo toj slu~aj }e mora da priznae deka postoi podobar reìser od nego. 2. Sî u{te ne e dokaàno dali postoi podobar akter od Petar Temelkovski, ama negoviot folkloren nastap vo Univerzalnata sala, na Konvencijata na VMRO-DPMNE, definitivno mi pomogna da ja sfatam smislata na ìvotot.

334 Akterot ni pora~a deka "nikoga{ ne treba da se otkaème od svetiot ideal za obedinuvawe na Makedonija, bidej}i toa }e zna~i deka naprazno sme ìveele". Sega, soo~en so stra{noto soznanie deka dosega fakti~ki jas i ne sum ìveel i krajno deprimiran deka godinite mi pominuvale naprazno duri i vo onie svetli momenti od moeto minato koga odev na {oping vo Solun i se kapev vo Egejot, stojam pred ìvotnata dilema: da prodolàm da ìveam naprazno, ili da go sledam svetiot ideal za obedinuvawe na Makedonija. Pa mi doa|a da viknam: "Pero, ne sakam vo Ohrid! Tamu e zagadeno, zdodevno, skapo, nema stranci i ne gi sakaat skopjanite. Vodi me na more!" 3. Postojnata vladeja~ka koalicija, bez PDP, na izborite }e nastapuva pod imeto "Sojuz za Makedonija". Ili ‡ skrateno SZM. Bidej}i trite soglaski ednopodrugo te{ko se izgovaraat, }e gi vikame SEZAM. Tuka bi trebalo da se krie {ifrata na uspehot na pretstojnite izbori. Kako bi mu do{lo dobro na premierot Branko Crvenkovski da pronajde skrieno bogatstvo vo nekoja pe{tera, za da mu uspee ekonomskata programa. Pa na izborite }e odi so sloganot "Sezame, otvori se!" [to na glasa~koto telo treba da mu asocira deka po otvoraweto }e naide na skrieno bogatstvo na Ali Baba i negoviate 40 razbojnici. Sepak, tuka ne{to ne e vo red. Ne e logi~no svetlata idnina da ja barame vo ‡ pe{tera. 4. Izgleda deka i liderot na Demokratskata partija Petar Go{ev e pod vlijanie na prikaznata za Ali Baba, {to kradel od bogatite za da im dade na siroma{nite. Taka sovremeno se sfa}a dano~niot sistem na dràvata. Kade e gre{kata na Go{ev? Imeno, toj vo kampawata nastapuva so vetuvaweto deka, ako dojde na vlast, }e gi namali danocite. Pred dva-tri dena vo vesnicite moè{e da se pro~ita podatokot deka danokot na dobivka go pla}aat samo 50 od sto od privatnicite. Pa, toga{ koj }e glasa za Go{ev? [to e podobro, da pla}a{ pomalku danok ili voop{to da ne pla}a{? 5. Generalniot direktor na skopskata èlezarnica Du{ko ôlakovski re~e deka toj moè da im obezbedi na rabotnicite edna plata, a "ako postoi ma` koj moè da obezbedi dve plati, neka poveli na moeto mesto". Osumiljadnoto glasa~ko telo vo @elezarnicata dobi dve plati. Zna~i, imalo pogolem ma` od ôlakovski. Parite se od Komercijalnata banka, ama bidej}i tamo{niot direktor vaì za "stisnat" ~ovek, mora da go pritisnal nekoj pogolem ma` da go odvrze }eseto. Branko Crvenkovski moè relaksirano da nastapuva na izborite. I da ne mu se dade mo`nosta da go otkriva skrienoto bogatstvo vo pe{terata, barem si obezbedi rabotno mesto. ]e bide direktor na @elezarnicata. 6. Od v~era, pa sî do denes, makedonskata javnost i diplomatskiot kor se krajno potreseni i mislat na sudbinata na eden ~ovek. ôvekot se vika Branislav Sinadinovski, do v~era minister za nadvore{ni raboti vo senka, koj so

335 oficijalno soop{tenie im se obrati na javnosta i diplomatskiot kor deka ja napu{til VMRO-DPMNE. Jaka {tikla! Ili, vo prevod ‡ silen topuk. Vo obrazloènieto za ovaa negova odluka stoi deka "vo VMRO-DPMNE ve}e podolgo vreme ne postoi demokratska klima i elementarni me|u~ove~ki odnosi". Golemiot demokrat po neuspehot vo izbornata edinica 103 se proslavi so demokratskata parola deka ovaa vlast moè da se urne samo na ulica, a ne po pat na izbori. 7. Parafraziraj}i ja parolata na Sinadinovski: "Ovaa vlast moè da se urne samo na ulica", vo "Ovaa uredba moè da se urne samo na parking", mladite skopjani trgnaa vo akcija "Site na Vodno" protiv dekretot na Ministerstvoto za stopanstvo za zatvorawe na kafeanite pred polno}. Nej}at da spijat, pa nej}at. I koga vidoa deka mladite se ìlavi, pa ne popu{taat, im ispratija policija da gi kontrolira u{te na parkingot kaj "Panorama", za da ne odat nagore. Sledniot ~ekor e zabrana na dvièwe vo grupi pogolemi od trojca, po polno}. Avtor na poznatiot dekret e pomo{nik-ministerot za soobra}aj Jovo Veki}. Gospodinot Veki} ima bogato iskustvo vo ugostitelstvoto. Bil rakovoditel na studentska menza. Sekojdnevno go maltretirale studenti. Sega dojde negovoto vreme za odmazda.

TRIPER PROGRAMA 24 septemvri 1994

• Kako funkcionira pravna dr`ava vo plemenska zaednica?

1. "Ve~er" pred nekoj den gi objavi fotografiite na soprugite na premierot Branko Crvenkovski i na liderot na VMRO-DPMNE Qup~o Georgievski, Jasna i Sneàna, {to se veli ‡ so mev do usta, pred pora|awe. Vo me|uvreme gospo|ata Crvenkovska rodila }erka. Kako se slu~ilo dvajcata kandidati za iden premier na Makedonija da go natempiraat vremeto za pora|awe na nivnite soprugi vo ekot na predizbornata kampawa ne e poznato. Vo sekoj slu~aj na izbira~ite simboli~no im pokaàa deka, za kogo i da se opredelat, moàt da smetaat na beri}etna idnina. Pa sega, neka re~e nekoj deka Makedonija ne gi "trga" porodilnite maki vo izgradbata na demokratijata. Blaze si im na soprugite. Barem nim }e im olesni do zavr{uvawe na izborite. Nas makite nî ~ekaat duri po izborite. 2. Minatata sabota se formira koalicijata Sojuz za Makedonija. Ja formiraa SDSM, Liberalnata partija i Socijalisti~kata partija. Koga }e se vratime ~etiri godini nanazad, za vreme na prvite pove}epartiski izbori, prethodni~kite na ovie partii nastanaa od eden drug sojuz ‡ Sojuz na

336 komunistite. Toga{ bea SKM-PDP, Reformistite i Socijalisti~kiot sojuz. Sega naslednicite so novite imiwa povtorno napravija Sojuz. Vo me|uvreme ne se izmenija samo imiwata. Osnovno ‡ napravivme dràva. Liderot na SDSM izgradi prepoznatliv imix na najmlad premier vo Evropa so "{izi~ki" maniri, liderot na liberalite postojano be{e vo centarot na interesot, bilo poradi èstokite kritiki na opozicijata, bilo poradi koketiraweto so nekoi nadvor od vladeja~kata koalicija, bilo poradi "narodskite" istapi vo Parlamentot i go izgradi imixot na siva eminencija vo makedonskata politika. Samo socijalistot Kiro Popovski ostana ist kako {to si be{e vo vremeto na Socijalisti~kiot sojuz i pluralizmot na samoupravnite interesi. Za izminative ~etiri godini ne moàm da se setam na ni{to zna~ajno povrzano so negovoto ime, osven {to postojano mi se vra}a slikata od ekranot za vreme na direktnite TV prenosi na Parlamentot, koga na sekoi pet minuti pie{e mineralna voda i si gi gricka{e noktite. Eden komentar od sosema nepoznat ~ovek {to prisustvuva{e na promocijata na Sojuzot za Makedonija vo MNT, koj sosema slu~ajno go ~uv, a mi se bendisa i go zabeleàv, vo momentot koga trojcata lideri zaedno so pretsedatelskiot kandidat Kiro Gligorov se fatija za race i í otpozdravuvaa na publikata be{e: "Boè, kako ovoj ~ovek cel ìvot znae za kogo da se zaka~i". 3. Smetam deka }e bide golema {teta ako \or|i Xorx Atanasovski ne moè da bide pretsedatelski kandidat. Ako mu se dade{e mo`nost da nastapi barem na desetina mitinzi so pi{uvaniot govor so koj im se pretstavi na novinarite, ~ovekot barem }e nau~e{e polesno da ~ita, a moèbi i }e go razbere{e toa {to mu e napi{ano. Inaku, najmnogu mi se dopadna kako "rodeniot vo Prilep, ìtelot na Prilep i internacionalniot biznismen" go sfa}a poimot pravna dràva. Gospodinot Atanasovski re~e deka ne e sudija (verojatno misle{e pravnik), ama }e formira komisija (verojatno od pravnici) koja }e napravi pravila na odnesuvawe i site }e gi po~ituvaat tie pravila. Super. Taka funkcionira vistinska plemenska zaednica. Site }e gi po~ituvaat pravilata na poglavicata Xorx. 4. Privatnata skopska televiziska stanica "A1" gi rasprodava svoite termini na politi~kite partii, ama pustoto, tolku insistira na toa "nezavisna" {to zadolìtelno, koga e otkupen terminot na ekranot se pojavuva natpisot "Platena politi~ka programa". Ili ‡ PPP. Seto toa kaj skopskite majtap~ii go "rodi" noviot {tos. Trite bukvi "P" se ~itaat kako TRI-PE-R. A partiskata programa se narekuva "triper programa". Koga }e podrazmisli ~ovek, ima nekakva vrska. Ova izborite stanaa kako zarazna bolest. Se dobiva so blizok kontakt me|u mnogu lu|e. Na po~etok na site im e ubavo. Posle ‡ }e si ja ~ukaat glavata. 5. Poslednot pretsedatel na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija Milan Pan~evski ima{e izborna promocija vo belgradskiot vesnik "Politika". Nasta-

22 Sakam da kaàm 337 pi od imeto na Progresivnata demokratska levica, odnosno koalicijata na Demo- hristijanskata partija, Demokratskata partija na Srbite, Demokratskata partija na Jugoslovenite, Sojuzot na komunistite na Makedonija i Novoto komunisti~ko dvièwe. Zo{to Srbija se poistovetuva so levica ne mi e ba{ jasno, ama mnogu interesno e razmisluvaweto na drugarot Pan~evski za politikata na ekvidistanca kon sosedite. Za razlika od pretsedatelskiot kandidat na VMRO-DPMNE Qubi{a Georgievski, koj isto taka ja kritikuva politikata na ekvidistanca i trga nakaj Bugarija, Pan~evski razmisluva: "Kakva politi~ka distanca koga ovde site Srbi se pokaùvaat kako crni |avoli, a na nas Makedoncite so mediumski i novokomponiran priod na istoriski tolkuvawa sega Albancite i Bugarite ni stanaa bra}a". 6. Me|u prvite privatizirani pretprijatija vo dràvata e i pretprijatieto "Solun" od Gevgelija. Denovive o~ekuvame izjava na Evangelos Venizelos za najnovata skopska provokacija.

PORCIJA POJADOK 1 oktomvri 1994

• Pismo od Wujork

1. Grcija strada od embargoto {to go sproveduva kon Makedonija. I toa tolku mnogu {to ve}e po~na da se àli i vo Obedinetite nacii. Nivniot ambasador vo Wujork Hristos Zaharakis mu se lugi na generalniot sekretar Butros Gali za{to go upotrebuva terminot "ekonomska blokada nametnata od Grcija". Kako, koga ekonomskata blokada sama si ja nametnala Makedonija. I ja stavila Grcija vo mnogu te{ka situacija. Pa gospodinot Zaharakis go podu~uva Generalniot sekretar deka odlukata na gr~kata vlada da go zabrani transportot na stoki preku gr~koto pristani{te Solun za Makedonija imala "nepovolen i bolen efekt na gr~kata ekonomija", za{to e donesena vo vreme koga taa i onaka strada od ekonomskite sankcii protiv SR Jugoslavija! Ete, sega nie sme vinovni za nepovolniot i bolen efekt za gr~kata ekonomija. I nikako ne sakame da go podigneme embargoto. Pa takvi kakvi {to sme, u{te edna{ }e nî obvinat za nepopustlivost i }e ja frlat topkata na na{a strana. Ne vidov, ili barem ne zabeleàv, deka nekoe sli~no pismo, kako dopol- nenie na ova na Zaharakis, ispratil na{iot ambasador. Nie sme fini i ne pi{uvame sme{ni pisma. I mislime deka site se so nas. Kako {to trgnala rabotava, ni{to ~udno namesto nie, Grcite da pobaraat rasprava vo Sovetot za bezbednost za embargoto i u{te da dokaàt deka nie sme im go nametnale. Kako {to se rodeni trgovci, ni{to ~udno i da nî nateraat vo idnina da im pla}ame ot{teta za {tetite {to sme im gi predizvikale so embargoto.

338 2. Sepak, ima edna rabota {to mi se ~ini nelogi~na. Evropskiot sud na pravdata ne donese privremena odluka za ukinuvawe na embargoto zatoa {to ne moè{e da najde dokazi deka negovata primena gi zagrozuva ekonomskite interesi na nekoja zemja-~lenka na Evropskata unija. Sega gr~kiot pretstavnik vo ON samiot priznava deka embargoto ima nepovolen i bolen efekt za nivnata ekonomija. [to e rabotava: dali negativnite efekti doa|aat zadocneto ili Grcija se podgotvuva da zamine od EU? Ili podgotvuva teren da lapne dopolnitelni pari od zaedni~kata kasa za da se brani od neprijatelskite sosedi, kako vo nejzinite privilegirani stari dobri vremiwa, po koi me~tae da í se vratat. 3. Vo wujor{kite kafe-restorani za jadewe "od na noga" moàt da se najdat dva vida kartonski ~a{i. Na ednite pi{uva "go sakam Wujork" i ima nacrtano crveno srce. Drugite se sino-beli so iscrtani motivi od anti~ka Grcija i so tekst ispi{an so gr~kiot tip na bukvi: "Nie sme sre}ni da ve posluìme". Verojatno zatoa {to golem del od tie du}ani koi{to vo isto vreme se smesa od restorani za brza hrana, piqarnici, kafeterii, sendvi~arnici, salatarnici ‡ gi dràt Grci. Vo takvo restoran~e, vo eden krajno neugleden kvart od Wujork, na yidot vrz pe~kata stojat zaka~eni dve par~iwa obi~na kafeava hartija za pakuvawe na koi pi{uva: "Makedonija ‡ 4000 godini elinizam" i "Makedonija bila, e i }e bide gr~ka". Sostavot na gostite na lokalot e takov {to duri i koga bi pro~itale {to pi{uva na yidot bi im bilo seedno dali taa Makedonija e nekoj karipski ostrov, sojuzna dràva na SAD, biv{a sovetska republika, ili pak reklama za nekoj nov specijalitet za pojadok vo kafeanata. Pa moè da se slu~i nekoj da pora~a porcija "Makedonija" so amerikansko kafe vo gr~ka kartonska ~a{a. Ne znam zo{to Grcite ne bi napravile promena vo monotonite pauzi za pojadok na wujor~anite. Neka im gi zamenat sino-belite ~a{i so crveno-òlti. Na mestoto na anti~kite vazni neka go iscrtaat {esnaesetkrakoto sonce. I namesto da se foliraat so nekakva sre}a {to usluùvaat, neka si gi ispi{at omilenite paroli na ~a{ite za kafe. A nas definitivno ne nî biva za trgovija. Ete, sega im dadovme ideja i pak nema da si ja naplatime. 4. Trgovskiot duh ìvee i vo gr~kata delegacija {to u~estvuva na Gene- ralnoto sobranie na ON. Spored programata, ministerot za nadvore{ni raboti Karolos Papuqas treba{e da zboruva eden den po ministerot za odnosi so stranstvo na Makedonija Stevo Crvenkovski. Me|utoa, samo den pred toa, Grcite uspeaja da se zamenat so Xibuti i vo programata da se stavat na dve mesta pred na{iot minister, vo popladnevnata debata. Denta koga treba{e da zboruvaat i Papuqas i Crvenkovski, Grcite uspeaja svojot minister da go prefrlat kako posleden govornik pretpladne. I posle Metju Nimic ni zboruva za nekakvo ~esno re{enie na sporot, a pod toa podrazbira zemawe i davawe na dvete strani. Klasi~na trgovija {to

22* 339 diplomatite ja narekuvaat ‡ kompromis. A {tom e trgovija vo pra{awe, so Grci- te lo{o ni se pi{uva. 5. Da nema nedorazbirawe. Toa {to vo Wujork se zanimavav so Grcite ne e nikakva opsednatost od niv. Ednostavno, vo vreme na predizborieto najbezbolno e da pi{uva{ na taa tema. Znae{ deka sekoga{ si na vistinskata strana. I nema potreba vedna{ po ispra}aweto na tekstot od Wujork da tr~am da mijam race. Toa }e go storam duri pred da zaminam na pojadok vo bliskoto gr~ko restoran~e. Kojznae, mo`ebi na menito e porcija "Makedonija". A taa se jade ‡ so ~isti race.

FILMSKI NOVOSTI 8 oktomvri 1994

• Srpski kombajni go `neat makedonskoto `ito

1. Napred so zdruèni sili vo izgradba na socijalizmot! Ako ~ovek ima nervi da gi izgleda site propagandni spotovi na politi~kite partii, a pritoa da ne im gi sledi predizbornite nastapi i da ne znae ni{to za nivnite programi, }e ima ~uvstvo deka site zaedno }e napravat koalicija da nî vratat edno triesetina godini nanazad. Demokratite na primer kr{at leb. [to vedna{ mi asocira na nekoe napateno rabotni{tvo, proletarijat na koj ne samo {to kapitalistite mu go zemaat so pot zaraboteniot leb, tuku u{te ne mu ostavaat ni da si kupi sol, kako {to í nalikuva na sekoja makedonska doma}inska ku}a od 19 vek. Koga go gledam spotot na Sojuzot za Makedonija, so onie podavawa na tuli, grade`ni koli~ki i alati garnirani so crno-beli inserti so mnogu aplauzi i rakuvawa, se ~uvstvuvam kako vo vremeto koga vo kino pred sekoj film ni proektiraa ùrnal "Filmski novosti". Vo momentot mi ponimuvaat mornici od slatka vozbuda. Samo netrpelivo ~ekam koga }e se pojavi Tito od nekoe prekumorsko patuvawe. Nedostigaat u{te Naser, Nehru i Sirimavo Bandara- naike. Namesto niv, nekoi li~nosti od ponovata istorija. Na primer, reìserot Mil~o Man~evski, koj nemal poim deka snimkata od dodeluvaweto na "Zlatniot lav" vo Venecija ja iskoristile vo partiski spot. A toj ne go sakal toa. [to ako sega se javat i Blagoja Axi} i Slobodan Milo{evi} da pobaraat ot{teta za zloupotreba na nivniot lik i delo. Ili, ako Milan Pan~evski so negovata srpska progresivna levica, vo znak na protest {to mu gi kradat omilenite junaci, gi bojkotira izborite. Izvesni problesoci ima vo spotot na VMRO-DPMNE. Kaj devojkata {to vo vla`na mai~ka so skok iznurnuva od nekoja sina voda, pred da se pojavi krst na nekoja crkva. Potoa sî te~e po istiot {ablon ‡ imame povr{inski kup na ruda, izma~eni rabotnici i mnogu, mnogu ìto {to go `neat vrednite ètvarki

340 i ètvari so crvenite kombajni na "ZMAJ". Ova so srpskite kombajni {to go sobiraat makedonskoto ìto ne e nikakvo reìsersko proma{uvawe, tuku dokaz deka i ovaa partija e za sorabotka so site sosedi, a ne samo so tie {to prvi ni pruìja raka i nî priznaa. Taka, televiziski podgotveni go pre~ekuvame praznikot 11 Oktomvri ‡ denot koga sve~eno }e zapo~nat rabotite na prugata kon Bugarija. Kako {to sme zapaleni, ni{to ~udno vo stilot na filmskite novosti i da zapeeme: "Nie ja gradime prugata, prugata nî gradi nas!" 2. Ako ova so kombajnite "ZMAJ" ne e gre{ka, toga{ kako da se protolkuva toa {to vo popolno}nite programi na Komercijalnata TV stanica "KRT", kaj skopskoto gra|anstvo popoznata kako Komitska televizija, na porno filmovite odi prevod na srpski jazik. Ako e vo funkcija na populacionata politika i zgolemuvawe na natalitetot kaj makedonskiot narod, ajde i toa }e im go prostime. A moèbi i toa ima dobro osmislena i vtemelena ureduva~ka koncepcija. Na srpski odi za da ne ja gledaat Albancite. Toa }e im izgleda mnogu odbivno, za{to }e go sfa}aat kako neprijatelski sovet. Sepak mislam deka "KRT" tuka pravi katastrofalna gre{ka. Titelot na srpski jazik e lo{ instrument za regulirawe na populacionata politika. Dodeka Makedoncite gledaat, Albancite ne gubat vreme pred televizorot. Rabotat na slu~ajot. 3. I pokraj toa, glasa~koto telo im e namaleno. Gi nema vo izbornite spisoci tie {to ne go imaat regulirano dràvjanstvoto. Pa sega PDP, po stariot isproban metod, se zakanuva deka }e gi bojkotira izborite. I ucenuva, do 10 oktomvri site da bidat vpi{ani vo izbira~kite spisoci. Ni{to novo, bidej}i i dosega tie politikata ja zasnovaa na uceni i uslovuvawa. Pa taka go bojkotiraa referendumot, ne glasaa za Ustavot, go bojkotiraa popisot od pred tri godini, ucenuvaa za najnoviot popis, uslovuvaa za redica drugi zakoni... Ne znam vo koja dràva moè da glasa nekoj {to ne e nejzin dràvjanin. Moèbi vo Albanija!? Koga }e bidat slednite albanski izbori }e pobaram da me zapi{at vo nivnite izbira~ki spisoci. U{te i }e bidam vo prednost. ]e otsednam vo hotel. [to zna~i, barem }e bidam registriran so privremen prestoj. 4. Duri denovive mi stana jasno {to zna~i toa "makedonska ekonoimija", za koja{to zboruva kandidatot za premier Qup~o Georgievski. Ni razjasni nivniot tvorec na ekonomskata programa Boris Stojmenov na primerot na zemjodelcite. Toj re~e deka koga }e dojdat tie na vlast, nema da im davaat na zemjodelcite komercijalni krediti, tuku }e im delat od primarnata emisija. Toa e poubav izraz za pe~atewe pari. A inflacijata }e ja podelat ramnomerno na site. Bidej}i }e treba da se pe~atat mnogu pari, }e mora da raboti so zgolemeno tempo i pe~atnicata vo Prilep. [to zna~i, taka }e se stimulira i stopanstvoto. Koe{to, neli, celoto }e bide podràveno, a }e se privatizira vo narednite 20 godini. Da se za{titela op{testvenata sopstvenost. ]e bidat namaleni i danocite, a i

341 strancite {to }e vrabotat 100 lu|e }e bidat oslobodeni od pla}awe danok. A }e ima profesionalna armija. Spored makedonskata ekonomija, bez danoci {to }e go polnat buxetot, verojatno i taa }e se finansira od primarnata emisija. Na toj na~in }e se platat i avtorskite honorari na reìserite {to }e go reìrat noviot stroev ~ekor. Qubi{a Georgievski kako pretsedatel na dràvata }e se otkaè od toj honorar i taka }e pridonese za podobruvawe na blagosostojbata na makedonskata ekonomija.

KOLEKCIONERSKI ZAPALKI 15 oktomvri 1994

• Vo ~ad mo`e{ da pravi{ {to saka{, a posle da gi ubeduva{ drugite deka toa ne si bil ti

1. Zarem }e mol~ime? Zo{to li gi izmislija ovie dva dena izboren molk. Protestiram protiv zagrozuvaweto na osnovnoto ~ovekovo pravo. Poradi toa {to sum staven vo neprirodna situacija da mol~am za izborite, eden den pred da se otvorat glasa~kite mesta. I toa da mol~am vo rubrika {to nosi naslov "Sakam da kaàm". Sre}a {to ni rekle da mol~ime samo dva dena. Sre}a {to izmislile i vtor krug, pa od ponedelnik }e si prodolìme po staro. Ne velam deka be{e ba{ prijatno i vo izminative mesec dena, za{to {to i da napi{e{ }e ti go stavat vo ramki na predizbornata kampawa. Ba{ka {to postojano treba da glumi{ neutralnost, a ne{to ne ti se dopa|a, pa ‡ amin, ama barem nemavme problemi da go ispolnime novinskiot prostor. Osven toa, ova be{e dobredojdeno vreme za razni kolekcioneri. Za lu|eto {to sobiraat izjavi na mudrosti, gluposti, bexovi, nalepnici, plakati, znamenca, penkalca... I ‡ zapalki. Deleweto zapalki e fenomen za seopfatna analiza. Ne samo {to pokraj tolku zapalki i na nepu{a~ot mu doa|a da propu{i. Pove}e poradi simbolikata. Zapalkata sluì za ‡ potpaluvawe. A potpaluvaweto sluì za da se napravi ~ad. A koga ima ~ad, moè da pravi{ mnogu raboti za{to misli{ deka ne te gledaat. Sî e nekako maglivo. Tu gleda{, tu ne gleda{. Posle koga }e seknat zapalkite, a i ~adot }e go odnese vetrot, }e moè{ da se pravi{ lud. "Ne be, ne si me videl!" "Ne, jas ne sum pravel taka!" "Ne, pogre{no si razbral!" "Ne be, jas ne bev tamu, si se prepoznal"... 2. Skopski "Komunalec" reagira{e posledniot den pred da stapi molkot na sila. Apelira{e do politi~kite partii vo Makedonija za za~uvuvawe na ekolo{kata sredina. Javnoto pretprijatie "Komunalna higiena" se javi so sop{tenie vo koe predupredi deka "vo àrot na me|upartiskoto natprevaruvawe ne se vodi smetka

342 za lepeweto plakati i deleweto na propaganden materijal, {to po skopskite ulici i trotoari sozdava krajna nehigiena". Sigurno lu|eto vo portokalovite uniformi so gumenite rakavici vidoa mnogu valkanici. Pa u{te nivnoto pretprijatie àlno nî potseti deka oktomvri, verojatno tradicionalno, e mesec na higienata. [to ako? Toa ne se odnesuva na mentalnata higiena. 3. Predizborniot period be{e dobar i da gi slu{neme porakite od sosedite. Taka, belgradskiot maneken, i po vokacija i po momentalnata pozicija, Zoran Lili}, inaku vo uloga na pretsedatel na Sojuzna Republika Jugoslavija, dal intervju za gr~kata dràvna televizija. Otkako ni gi soop{til poznatite i pove}epati ~ueni stavovi na negoviot glaven moden kreator, od tipot "Skopje sledi politika koja e sprotivna ne samo na negovite, tuku i na interesite na regionot", a malku im se dodvoruval na Grcite tvrdej}i "kolku {to jas znam, vo Grcija nema takvo ("slavomakedonsko") malcinstvo", manekenot ni uplatil i edna mnogu interesna poraka. Imeno, vo intervjuto rekol deka negovata zemja "}e istrae vo naporite, rakovodstvoto na Makedonija da sfati deka mora da se po~ituvaat site prava na Srbite koi ìveat tamu, isto onaka kako {to insistira vo Bosna i Hercegovina i vo Hrvatska". Super! Bidej}i ve}e dve godini gledame kako negovata zemja istrajuva vo naporite {irum Bosna i Hercegovina i na tretina od teritorijata na Hrvatska, moème da pretpostavime so koi metodi tie bi insistirale na pravata na Srbite i vo Makedonija. 4. Grcite preku grani~niot premin kaj Gevgelija go propu{tile prviot ~ovek so sin makedonski paso{. I toa im e del od scenarioto so koe na{iot juèn sosed odedna{ stana konstruktivno raspoloèn i podgotven za dijalog. Treba da pristigne p~enkata od SAD. Toa e onaa p~enka {to ja kupivme so kreditot od 8 milioni dolari, {to go dobivme isto taka od SAD. Bidej}i taa mora da pristigne preku èleznica (a toa se vagoni i vagoni prepolni so p~enka), ete im alibi na Grcite kako povtorno da pokaàt fleksibilnost, a nas da nî obvinat za nepopustlivost. Taka Amerikancite im pomagaat dvojno ‡ em da go olabavat embargoto {to im pre~i i na samite Grci, em da gi pretstavat kako konstruktivni i so dobra volja. Po toa, logi~no e sledniot ~ekor da se o~ekuva od nas. 5. Ne znam {to bi trebalo da se slu~i, pa da se organizira edna iskrena veselba. Lu|eto za svoite rodendeni pravat zabavi, frlaat konfeti, duvat baloni, a kaj nas se slu~uva svetska premiera na makedonskiot film {to dobil Zlaten lav, a na artistite nikoj ne im dodeluva barem edno cvet~e. Nebare nagradite im doa|aat sekoj den, pa na premierata moàt da odat i sami, bidej}i ne im dale bilet nitu za bra~nite, ili bilo kakvi partneri. Velat, drugite denovi, koga filmot go gledale obi~ni lu|e, imalo pogolem aplauz otkolku na premierata. 6. Kone~no ja presekovme lentata za izgradba na prugata kon Bugarija. I na glava ni gi ka~ija 120-te milioni dolari {to taa }e gi potro{i. I u{te nekoi 2 miliona dolari za fizibiliti studija za koridorot Istok‡Zapad.

343 Imav sre}a pred desetina dena da patuvam vo Wujork. Hotelot vo koj{to prestojuvav se reklamira{e so podatokot deka pred dve godini za negovo renovirawe bile potro{eni 60 milioni dolari. A nas, za pruga, duri so 26 tuneli }e ni trebaat 120 milioni dolari. Toa kolku za sporedba, kaj sme nie, a kade e Amerika. A za prazni~noto se~ewe lenti, i~ da ne zboruvame.

PROMA[ENI GOVORNICI 22 oktomvri 1994

• Sekoj ima pravo da zastane pred crkva i da vika "ova ne e xamija"

1. Se se}avate li na prvata pluralisti~ka lastovi~ka na ovie prostori? Na Ligata za demokratija i nejziniot lider d-r \or|i Marjanovi}, koj u{te pred pet godini, koga Petar Go{ev be{e pretsedatel na CK SKM i koga vo Makedonija retko koj pomisluva{e deka nekoga{ }e ima pove}epartiski izbori, í objasnuva{e na javnosta {to e toa gra|anska partija. Neka mi prosti ako ne go cigiram od zbor do zbor, ama objasnuvaweto mu be{e otprilika deka osnovna cel na taa partija e da ne dozvoli da dojde do revolucija... Pet godini podocna nasledni~kata na Ligata za demokratija stana filijala na partijata so revolucionerno ime. Na onie {to se se}avaat na priemite na visoko evropsko nivo vo hotelot "Kontinental", na odbraniot, ubavo oble~en narod, na sobirite od visoko intelektualen karakter, na {mekot na novata makedonska buròazija, {to ne ja so~inuvaat samo piqari i nabrzina zbogateni trgovci, na pretstavkite vo Ustavniot sud za pro{iruvawe na ~ovekovite prava, sega samo im preostana da go gledaat Petar Go{ev vo senkata na Qup~o Georgiev- ski i da razmisluvaat kako eventualno bi mu stoela crvena beretka na glavata. Kojznae, moèbi taka i }e pottikne{e nekoj, barem dodeka toj zboruva{e, da go izvika i negovoto ime... Go{ev ja proma{i govornicata. Vo predizborieto bev na site pogolemi mitinzi vo Skopje i iskreno ne veruvam deka toj sostav na lu|e {to go vidov na mitingot na Demokratskata partija moè{e da se zamisli sebesi me|u lu|e koi }e trgnat vo pohod na Sobranieto, }e vikaat "Makedonija na Makedoncite" vo kombinacija so "îsta Makedonija", }e spomenuvaat satari i drugi interesni rekviziti za demokratska borba. A nivniot broj, kolku i demokratite da ne se zadovolni od rezultatite, e zaviden i voop{to ne e za potcenuvawe. Koga ne bi im gi dale glasovite nim, a ve}e sakaat promeni, zo{to toga{ bi rizikuvale. Bi glasale za VMRO-DPMNE, ako ve}e Go{ev i onaka se odnesuva kako primerno u~eni~e na Qup~o Georgievski. A tie ‡ i pokraj Go{ev, glasale za Demokratskata partija.

344 2. Kojznae, moèbi tokmu nekoj izneveren glasa~ e avtor na grafitot na zgradata na GUVR vo Skopje "Zbogum Go{ev". Nekoj {to ednostavno ne glasal za Sojuzot za Makedonija, ami i {to ne saka da go identifikuvaat so VMRO- DPMNE. Za{to, pomalku ili pove}e, sî be{e o~ekuvano. Pove}eto glasaa za "partijata na Kiro", ne vodej}i smetka deka koga zaokruùvaat moèbi go davaat glasot za nekoja li~nost koja sekojdnevno ja ozboruvaat. Tie {to gubat, normalno e da se lutat. Od VMRO-DPMNE se o~ekuva{e da napravi miting na nezadovolstvo. Ednostavno toa go bara nivnoto glasa~ko telo. I od policijata moè{e da se o~ekuva da go pla{i narodot da ne izleguva na miting, za da í bide polesno ako se slu~i ne{to nepredvideno. Samo od liderot na Demokratskata partija be{e glupavo da se o~ekuva da se odnesuva kako da ja proma{il partijata. 3. Ne e toj edinstveniot {to e izguben. Taka mi izgledaat i nekoi ~lenovi na Dràvnata izborna komisija. Od po~etokot site im bea luti, za{to site znaeja pove}e podatoci od niv. Stotina stranski izvestuva~i sedea dva dena po izborite, se ~udea zo{to nema rezultati, popusto baraa objasnuvawa, potoa go "pokrija" i mitingot na VMRO-DPMNE i si gi spakuvaa kuferite i zaminaa od Skopje bez da javat koj pobedil na izborite. Sega si ostanavme samo doma{nite novinari, pa bidej}i nema od kogo da se sramime, ne í se lutime na Komisijata. Na pres-konferenciite odime kako na humoreski. Da se smeeme na lapsusite od tipot: "Ne e biten procentot na izlezeni izbira~i". Ili ‡ "Za kandidatot Georgievski se pronajdeni 50 iljadi nevaè~ki liv~iwa"... 4. Nekojsi Aleksovski od nekojasi VMRO-Obedineta, {to gi skr{i glasa~kite kutii vo negovata izborna edincia, razo~aran {to mnogu bil o{teten, svika pres-konferencija i najavi deka }e padne krv i nekoj }e visi na mostot. Moèbi ~ovekot bil tolku razo~aran {to sakal da se obesi. Belkim ovaa dràva e tolku demokratska da mu dozvoli na sekoj {to saka da se obesi toa i da go napravi. A dali toa }e go stori na mostot, ve}e e pra{awe na li~en izbor i ekshibicionizam. Isto kako {to sekoj ima pravo da zastane pred crkva i da vika "Ova ne e xamija"! Kako {to vikaa preostanatite u~esnici na VMRO- DPMNE, koi, otkako se otkaàa od napadot na Sobranieto, otidoa do Soborniot hram "Sv. Kliment Ohridski" da zapalat sve}a za Makedonija. Siroma{kiot sveti Kliment. I nego go ~uva{e policija.

345 KANDIDATSKI PENKALCA 29 oktomvri 1994

• [to e podobro od "Skopsko pivo"?

1. Me|u dvata izborni kruga, minatata nedela, po~na da se gradi patot Titov Veles ‡ Prilep, preku Babuna. Pred prviot izboren krug sve~eno zapo~naa rabotite na prugata kon Bugarija. Nekako vo isto vreme ja pu{tija i tretata lenta na preminot Deve Bair. Tuka nekade se provle~e i otvoraweto na hirur{kiot Urgenten centar na Medicinskiot fakultet vo Skopje. A za ~udoto nevideno, kako pod Vardar se postavuvaat 120 metri gasovod, za {to se sobraa tolku seirxii i se iznagledavme dolgi TV prilozi, nebare go probivame tunelot pod La Man{, a ne postavuvame cevki za gasovod vo blizina na edna skopska naselba, i~ muabet da ne pravime. Ne sakam da bidam zloben, ama, moèbi, bi moèlo da se napravi poni{- tuvawe na izborite vo pove}e izborni edinici. I toa po nekolkupati, prvo prviot, pa potoa vtoriot krug. Kako re{ile da ja vrabotuvaat grade`nata operativa tokmu vo ekot na izbornite aktivnosti, ne }e be{e lo{o da zapo~nea u{te nekoe proekt~e. Eve, na primer, slednata nedela neka po~nat da ja rekonstruiraat pistata na skopskiot aerodrom. Ako dade gospod da ima pove}e prigovori na regularnosta na izborite, moèbi }e ima prepovtoruvawa i vo narednite tri-~etiri nedeli. Za toa vreme moè da se organizira edno sve~eno postavuvawe temelnik na hidrocentralata "êbren". Za ovie izbori ‡ tolku. Prugata za povrzuvawe so Albanija }e ja ostavime za slednite izbori. Redovni, ili vonredni ‡ da sme zdravi i ìvi, }e vidime. 2. Pove}enamenskiot karakter na zapalkite {to partiite revnosno gi delea kako propaganden materijal dojde do poln izraz pome|u dvata izborni kruga. Me|u drugoto i za palewe sve}i. Velat, za sudbinata na Makedonija. Aman nemoj, samo {to ne pu{tiv solza. Ili, za da se osvetli makedonskata prolet. Mislam, jasna mi e simbolikata, ama nekako me vra}a nazad. Ako sme do{le do tamu da si ja osvetluvame demokratskata idnina so svetlina od sve}i, te{ko nam. Iskreno, pove}e }e ja razberev simbolikata, ako ve}e osvetluvaweto na makedonskata prolet be{e napraveno so desetici reflektori i silni neonski svetla. Barem da se vidime me|u sebe i da znaeme kade odime. Osven toa, kako im padna na um idejata so sve}ite na lu|eto {to do zav~era i paleweto sve}a na grobot na nekoj blizok go smetaa za ideolo{ki grev? 3. Onie {to odat na sigurno, vo pauzata me|u dvata kruga ja otkrija kompara- tivnata prednost na penkalcata pred sve}ite. Penkalceto prodolùva da funkcionira kolku i da duva{ vo nego. Zatoa, a moèbi i ne sakaj}i da si igraat so ogan, izmislija propaganden materijal so otpe~ateni imiwa na kandidatite za pratenici vrz obi~ni, plasti~ni hemiski penkalca. Vsu{nost, toa i ne e lo{a

346 ideja. Ako si nara~a{ penkalce so svoeto ime, barem si siguren deka nikoj nema da ti go ukrade. Arno ama, koga se raboti za penkalcata so imiwata na kandidatite za pratenici, toa ima ve}e mnogu podlaboko i posu{tinsko zna~ewe. Eve, na primer, penkalceto moè da se nosi vo leviot xeb od ko{ulata. I toga{ moè{ da re~e{ deka "toj i toj" ili"taa i taa" ‡ kandidat za pratenik vo taa i taa izborna edinica pod reden broj toj i toj mi e mnogu blizok do srceto, ili "na srce mi leì"... Ako kandidatot ne go ceni{ premnogu, moè{ so penkalceto da si gi ~epka{ u{ite. Ako stanuva zbor za nekoja seksualno atraktivna li~nost, moè{ nea, pardon penkalceto, da go gali{ so rakata. Moè i da go podaruva{, da odi od ~ovek na ~ovek. Penkalceto nekoi go nadenuvaat zad uvo. Pa ako preteraat so nosewe, }e re~at: "Me zabole uvo za..." 4. Vo predizbornata kampawa prvo imavme crveni beretki, potoa edna ve~er se zame{aa i sini {lemovi, a denovive dobivme i crveni kmeri. Edno grev~e, verojatno ni{to ne mu be{e jasno, ni kade se nao|a ni za koja partija nastapuva, za sebe izjavi deka bil pretstavnik na crvenite kmeri! Da bidam iskren, ostanav zbunet i celo vreme o~ekuvav koga li }e se pojavi Pol Pot li~no!? Bidej}i nego go nema{e i nikako ne doa|a{e, mu odbiv na neinformiranost. 5. Dodeka novinarite uporno gi ~ekaa rezultatite od prviot krug i se ner- viraa so Dràvnata komisija ~ii ~lenovi na site pra{awa najdobro bi odgovorile "Ne znam, jas ne sum od tuka", nekolku kilometri nakaj zapad vo istiot grad se slu~uva{e vistinski nastan, koj za razlika od izborite sozdade ubava atmosfera i donese iznenaduvawa. Kako po tradicija i ovoj pat eden od sponzorite na festivalot be{e Minis- terstvoto za vnatre{ni raboti. Minatite godini, pri pretstavuvawe na sponzorite, obi~no najgolem aplauz sobira{e skopskata pivarnica. Ovaa godina, vistinski ovacii doìvea spomenuvaweto na MVR. Ako "skopskoto pivo" e najdobroto od Makedonija, zna~i li toa deka makedonskata policija e podobra od najdobrite?

APSOLUTNO ROMANTI^NO 12 noemvri 1994

• "S'nce da zajdvit, ja da umiram..."

1. Ostanavme `ivi nenaspani po vra}aweto na pretsedatelot Gligorov od @eneva. Se iznasekiravme. Butros Gali i Sajrus Vens bile mnogu razo~arani. Tuf, tuf, tuf... Srce da ti se kine koga gi gleda{ na televizija kolku izgledaat razo~arano za{to ne bil postignat nikakov napredok. Koga tolku se istraumiraa zatoa {to po {est ~asa ne go naterale Gligorov da prifati nekoe novo ime za

347 dràvata, za tie da vkniàt nekakov napredok vo pregovara~kiot proces, moè samo da se zamisli kolku li stradaat siroma{kite {to, eve ve}e desetti mesec, nî gledaat kako se ma~ime so gr~koto embargo. Zatoa nemaat duri ni sila da se pojavat pred novinarite da dadat izjava. ]e se raspla~at. Ostavi toa, ama i pretsedatelot ni go iznasekiraa. Sekoga{ od pat doa|a nasmean, a sega be{e namurten. Ne go ostavija ~ovekot da gi do~ita site telegrami so ~estitki. Ama ne be{e i samo namurteniot izraz ne{to novo. Za prv pat, taka apla i pred mediumi, izrazi cvrst stav okolu imeto. A toj e "da se po~ituva pravoto na na{iot narod da go promovira vo me|unarodnata zaednica svoeto ustavno ime". Zna~i, postaven e uslov i pregovorite doa|aat predvid i toa za drugi pra{awa, koga }e se ispolni toj uslov. 2. E pa zo{to sega Gali i Vens se razo~arani? Gledano od tuka, daleku od @enevskoto Ezero i u{te podaleku od Ist River, mo`ni se dve objasnuvawa. Ili na{ive dosega ne{to gi matele, ili ovie si pomislile, sega mu e majkata, daj da go grabneme Gligorov dodeka e u{te vo pobedni~ka euforija. I onaka site mu ispratija telegrami so poddr{ka. U{te Grcite ne uspeaja da otkrijat {to e rabotava, pa ne stignaa ni da se pra{aat dali Makedonija ima nova strategija, koga vo Skopje dopatuva Maks van der [tul. Ovoj pat Gligorov ne se pojavi so namurteno lice. Ama od negoviot kabinet izleze edno soop{tenie so nov, interesno cvrst stav. Toj potsetil na "ustavnata obvrska za grià na Republika Makedonija za Makedoncite nadvor od zemjata, kako i za politi~kata opredelba deka nivniot status, kako i problemite so koi{to se sretnuvaat, treba da se razre{uvaat vo soglasnost so me|unarodnite normi". A tie od nas baraat da go menuvame tokmu toj ~len od Ustavot! Pa u{te i mu rekol "vo taa nasoka" deka od nego o~ekuva "poneposredno angaìrawe". So drugi zborovi, bidej}i Maks van der [tul ve}e ni izbroi i ni kaà kolku Albanci da stavime vo novata vlada, neka odi malku neka gi broi Makedoncite vo Grcija, Bugarija i Albanija. Ba{ka, tie se ~lenki na KEBS. Nie ne sme. 3. Ima {ansi da staneme ~lenka na Sovetot na Evropa. Taka ni rekoa nabquduva~ite {to gi sledea izborite. I toa kako edna mnogu fina dràva. îja{to idnina poetski vdahnoveno ni ja pretskaà nivniot {ef Lambert Kel{termants. Toj ja gleda Makedonija so romanti~na idnina, "kako izlezot na sonceto vo Kolorado i zalezot na sonceto na va{eto ezero". Izlez, zalez... Crveno. Krvavo crveno. Ili, kako {to bi rekol eden drug poet: "Sonce da zajdvit, ja da umiram..." Apsolutno romanti~no! Ne daj boè. U{te samo da si go smenime Zakonot za dràvjanstvo. Bidej}i ni bil mnogu restriktiven. Gospodinot Kel{termants ve}e se ~uvstvuval kako gra|anin na Makedonija. Ama za da dobie dràvjanstvo mu trebaat 15 godini. Poradi toa toj gi àli Albancite {to celo vreme se selele, tu vo Francija, tu vo [vajcarija,

348 tu vo Germanija, tu vo Belgija... I nikako da napravat 15 godini vo Makedonija. [tom na{iot zakon e tolku restriktiven, {to ne im dadat dràvjanstvo tamu? Nivnite zakoni se pomalku restriktivni. Samo da ne ti tekne da otpatuva{ kaj niv, pa makar i na slu`ben pat. ]e vidi{, dodeka da dobie{ viza, {to zna~i da se soo~i{ so pomalku restriktivni zakoni. 4. Kaj nas treba da bide porestriktiven Zakonot za bezbednost vo soobra- }ajot. Pokraj triagolnik, brza pomo{, digalka, sajla za vle~ewe, rezervna guma i sinxiri za sneg, sekoe vozilo mora da bide opremeno so pancirni eleci. Moè i so kacigi; i glavata e opasna zona. Za slu~aj ako napravi{ soobra}aen prekr- {ok, pa na samoto mesto da te kaznat policajci vo civil. Deka trojcata mangupi od edna skopska naselba {to vozele niz pe{a~ka zona napravile prekr{ok, a verojatno i krivi~no delo, koga sakale da go pregazat policaecot vo dva ~asot po polno} zasluìle kazna ‡ zasluìle. Ama nikako ne mi e jasno kako istiot policaec, zajaknat so u{te dvajca kolegi vo civil moèle vo centarot na gradot da ispukaat 13 kur{umi. Potoa ima{e edna pres-konferencija vo MVR na koja uniformirano lice na ~ist policiski jazik ni objasni deka tie sakale "tehni~ki da go o{tetat voziloto". I taka edno trinaeset pati. Koj im e vinoven na mom~iwata {to avtomobilot im bil so spu{teni bandaì. Namesto da vozat "lada niva", ili nekoj drug xip, za da moè policijata efikasno tehni~ki da gi onesposobuva gumite. Vaka im gi onesposobile nozete. A na eden bogami i crnit drob. Pred pet {est meseci eden drug policaec, brkaj}i {esnaesetgodi{no devoj~e {to kradelo od detska gradinka, go kaznil so istrel vo ramoto. Na ~ist policiski jazik ni be{e soop{teno deka toj pukal vo vozduh, ama ba{ vo momentot koga go stisnal ~krapaloto se sprepnal! Mislam deka Fr~kovski }e mora da ima uvid vo programata na site televiziski ku}i. I da gi eliminira site akcioni filmovi.

MINISTERSKI FESTIVALI 19 noemvri 1994

• Diplomatskite pobedi na pretsedatelot Yingo

1. Takov patos vo televiziski izve{tai, kako pri fudbalskiot natprevar na Makedonija so Belgija, nema{e duri ni vo reportaàta na Lape za priemot vo Obedinetite nacii minatata godina. Izdignati na rang na najgolemi nacionalni heroi, na dràvnata televizija, i osobeno na Sileksoviot TV kanal "Sitel", mom~iwata od dràvniot fudbalski tim dobija takva zna~ajna uloga, nebare od nivnite noze zavisi sudbinata na Makedonija.

349 Dve solzi mi kapnaa, a tretata ostana zasu{ena vo okoto, gledaj}i ja TV storijata "Diplomatskite pobedi na pretsedatelot Yingo". Velat, imalo opasnost da se nalutime i da ne igrame. [to navistina }e be{e golema zaguba za svetskiot fudbal. Dramata najverno be{e pretstavena na TV "Sitel". Vidovme sî, od bitkata za himnata do dve-tri iljadi(!!) znamiwa na stadionot, a patriotskiot zanes na reporterot, dopolnet so li~nata drama na selektorot Don~evski dali }e uspee na vnukata da í kupi "Nintendo", uspe{no be{e garniran so smirenata i pobedni~ka izjava na pretsedatelot Yingo na skopskiot aerodrom, komu duri vo tie rani utrinski ~asovi mu se ~ita{e umorot od vrteweto na telefonite vo Wujork, Va{ington, Stokholm, Skopje... Im se voshituvame na novootkrienite sposobnosti na Andon Don~evski za turisti~ki vodi~ niz Brisel, na negovata grià za podmladokot, koga na sinot na ambasadorot vo Belgija, so simboli~no ime Filip, mu podari fudbalska topka, da stane fudbaler kako tie {to gi gledal na natprevarot. Tuka be{e i pateti~noto obra}awe do sudiite od aut linijata koga izminaa regularnite 90 minuti, na ruski jazik: Kakvi bra}a ste koga ne svirite kraj? Nedostiga{e u{te da vidime kako policijata go proveruva avionot pred poletuvawe, po anonimnoto javuvawe deka vo nego ima bomba i ‡ dramata }e be{e kompletna. Osobeno, {to vo celata prikazna se najde mesto i za epizodna uloga na pretsedatelot na Evropskata komisija @ak Delor, koj pristignal na stadionot da go vidi toa ~udo od na{ata reprezentacija. Ako nere{eniot rezultat vo Brisel e na{a nacionalna gordost, zna~i li toa deka ako izgubime od Kipar, vedna{ }e proglasime nacionalna katastrofa? Ili, ako pobedime, toj den }e go slavime kako nacionalen praznik? Sportot i ovoj pat pokaà deka e i toa kako vrzan so politikata. A topkata si e ‡ topka. Se trkala i ponatamu. 2. Nekolku godini nanazad Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go sponzo- rira skopskiot Xez-festival. Izgleda deka ministerot Vlado Popovski mu bil qubomoren na negoviot kolega Fr~kovski, "kako toj moè da si ima festival, a jas da nemam", i re{i da napravi festival na vojni~ki ~ekornici. ]e go gledame ve~erva vo Domot na ARM vo organizacija na Ministerstvoto za odbrana. Odvaj ~ekam da vidam kako }e bide otvoren. Navivam za temata "Na sred selo tapan ~uka..." na vojni~ka truba, kako na reklamniot spot na televizijata. Gi iskoristiv svoite kontrarazuznava~ki vrski i uspeav da dojdam do tekstovite na pesnite pred vreme. Se razo~arav. Namesto "Hej vojnici, vozduhoplovci, ~eli~na krila na{e armije" pronajdov nekoi qubovni pesni. Moram da priznaam, sepak najmnogu mi se dopadna pesnata so naslov "Sne`na lavina". Tamu veli deka vojnikot "sveta obvrska dal, na site kralevi e kral" i potoa dodava "na{ata armija zdrava, silna, ubava, kako sne`na lavina nas nî brani". Ne sfa}am dali lavinata e ubava. I ne sfa}am kako brani sne`na lavina. So zatrupuvawe.

350 3. Vladata treba da podgotvi nov rebalans na buxetot, vo koj }e bidat sodràni stavkite za site ministerski festivali. Zamislete, po patot na Vlado Popovski da trgne Stevo Crvenkovski. Pa da napravi nekoj internacionalen festival. Na koj{to }e se veat site znamiwa na zemjite-u~esni~ki, vklu~uvaj}i go i na{eto, osven ako i tuka ne se zame{aat Grcite. Na{iot pretstavnik }e se pojavi so pesnata "Priznavawa se mnoàt kako sne`na lavina". Na festivalot na Ministerstvoto za zemjodelstvo eden stih za lavinata bi bil poadekvaten. Na primer, "sne`na lavina gi pokri posevite i gi za{titi od stud". Malku e nezgodno lavinata da se spomenuva na festivalot na Minister- stvoto za obrazovanie. Ne odi "moja u~itelke, }e me pregrne{ kako sne`na lavina". Zatoa pak sovr{eno odgovara za Ministerstvoto za finansii ‡ "pari kako sne`na lavina". Ili, na festivalot na Ministerstvoto za zdravstvo ‡ "Alo ambulanta, lavina nî zatrupa". Samo Ministerstvoto za urbanizam i grade`ni{- tvo ne projavuva interes za festival. U{te samo lavina im nedostiga. Da im gi zatrupa site po~nati pati{ta i koridori. 4. Popisot na naselenieto e necelosen, neobjektiven i nevaliden. Taka velat albanskite partii vo Makedonija. Prvo ja izmaltretiraa cela Evropa so nivnite prikazni za toa koj kolku go ima vo Makedonija. Zaradi niv i Evropejcite se vklu~ija da nî prebrojuvaat. Sega koga i tie rekoa deka pove}e nema da vaàt {pekulaciite okolu brojkite, bidej}i popisot e vo red, albanskite partii povtorno se bunat deka ne se prebroeni tolku kolku {to treba. Problemot bil vo drugo. A toa go otkri NDP. Popisot bil praven po me|u- narodni normi, a ova tuka e Balkan i zatoa ne e validen. Spored balkanskite normi sî u{te vaì licitacija so brojkite.

OGNENI PARLAMENTARKI 26 noemvri 1994

• Makedonskite prasiwa kako nova skopska provokacija za Grcija

1. [to mu treba{e na pretsedatelot Gligorov vo negoviot pristapen govor pred novoto Sobranie, po sve~enata izjava da se zanimava so obi~ni sekojdnevni vnatre{ni raboti. Fino si zboruva{e za me|unarodnata polo`ba, si gi analizira{e odnosite so sosedite, im isprati poraki na Grcite. Koga, posle po~na da gi kritikuva dràvnite slu`bi, da se àli na odnosite na {alterskite rabotnici... I, {to e u{te postra{no, u{te go nema{e dovereno mandatot za sostav na nova vlada, po~na da im drì lekcii na idnite ministri kako da se odnesuvaat. Kolku za potsetuvawe. Malku da gi podzamisli. Da ne se zanesuvaat deka toa {to vo predizbornata kampawa im vika{e "Ne me ostavajte sam", zna~i deka sega, bidej}i ne go ostavija, moàt da pravat {to sakaat.

351 Lekcijata {to im be{e odràna se sostoe{e vo soznanieto deka pretsedatelot na dràvata vo idnina ne bi sakal vo Vladata da ima lu|e {to mislat deka }e se zbogatat so toa {to se na javna funkcija. Na tie {to mislat da se bogatat im pora~a da odat vo biznismeni. E, zo{to taka? Pa zatoa {to dosega takvo ne{to nema{e. Na primer, nikoj od vlasta ne otvori fri-{op. Nikoj nikomu ne podeli op{testveni stanovi. Kontingentite za uvoz bea principielno deleni. Embargoto za trgovija so Srbija najstrogo se po~ituva{e. So naften biznis se zanimavaa lu|e {to nemaa vrska so javni funkcii. Kompjuterizacijata na nekoi ministerstva ode{e so najregularni konkursi. I opremuvaweto so mebel na novite vladini kabineti. Za sekoj slu~aj i ministerot Fr~kovski otide vo Neapol da u~estvuva na Svetskata konferencija za organiziraniot kriminal. Ne deka kaj nas toa go ima, tuku da se znae kako da se spre~i. Za posle da ne se le~i. Ne }e be{e lo{o do Italija da otpatuva i idniot minister za pravda. Da go poseti milanskiot javen obvinitel da vidi kako funkcionira odvoenosta na sudskata od izvr{nata vlast, koga toj moè da se osmeli da pokrenuva postapka protiv premierot Berluskoni. Dosega{niot minister Tu{e Go{ev nema{e vreme da mu se posveti na toj problem. Treba{e da gi re{ava stanbenite pra{awa na pratenicite i da im obezbeduva prostor za priemi na novinarite. 2. Po~naa pregovorite za sostavot na novata vlada. Nositeli na funkciite glavno }e bidat lu|e od pobedni~kiot blok Sojuz za Makedonija. Arno ama, prvite lu|e na partiite insistiraat vladata da ja narekuvame koaliciona. Iako, bidej}i ja formira Sojuzot za Makedonija, bi trebalo da ja vikame ‡ Sojuzna. 3. Velat deka golem problem na Vladata }e bidat 25-te zagubari. Situacijata sega dopolnitelno se iskomplicira. Po izborite brojot na zagubarite od 25 se zgolemi na 27. Dopolnitelnite dvajca se Demokratskata partija i VMRO-DPMNE. 4. Koga ne vleze nitu eden pratenik na VMRO-DPMNE vo Parlamentot si pomisliv deka }e imame mnogu zdodevno sobranie. Arno ama, u{te na konstitu- tivnata sednica se slu~ija interesni raboti. Na govornicata se pojavi Sulejman od Bardovci. Saka{e ~ovekot da zboruva 10 minuti. Ama ne mu dadoa. Koj sî vo prethodniot mandat moè{e da zboruva i pove}e od 10 minuti ‡ grevota za Sulejman. Ama, toa ti e voljata na narodot. ]e si gi slu{a tie {to si gi glasal. Sulejman se vide i na televizija. No, televiziskite kameri ne zabeleàa u{te eden mnogu interesen nastan za vreme na prvata sednica na novoizbranoto sobranie. Se zapali eden od ènskite toaleti! Slu`bite navremeno reagiraa na dimnite signali {to stignaa od toaletot, pa ognot vedna{ be{e izgasnat. Arno ama, celata situacija so poàrot, i toa prviot den od rabotata na Sobranieto, e interesna od gledna to~ka na ènskoto pra{awe. Izgleda deka se raboti za nekoi novi, ogneni parlamentarki. Vo minatiot sostav bea pet, ama za ~etiri godini ne uspeaja da vnesat panika vo ma{kite

352 redovi. Ovie novite se samo ~etiri, a u{te prviot den uspeaja da gi vozbudat duhovite i da se zboruva za niv so strav. Pred nekoj den, vo "Ve~er" izjavija deka e {teta {to se tolku malku vo Parlamentot. Trebalo da bidat pove}e. Koga i tolku malobrojni uspeaja da go zapalat toaletot, {to li }e zapalea da bea pove}e. Im nedostiga sega u{te samo èna-minister za kultura. Vedna{ }e odobri pari za snimawe na nov film na stara tema, ama samo so ènski ulogi "Republikata vo plamen". Duri sega sfa}am kolku be{e hendikepirana gospo|icata Dosta Dimovska od stariot parlamentaren sostav koga imeto na angliski í go preveduvaa kako "Stop smoking". Ovie novite, barem spored imiwata, ne znaat za zabrani. ]e àrat i palat. 5. Grcite kone~no re{ija da ja istovarat p~enkata za Makedonija vo solunskoto pristani{te. ]e izlezat nekako od sme{nata situacija vo koja gi vnese ruski brod natovaren so amerikanska p~enka. [teta! Ba{ o~ekuvav i odnapred í se raduvav na nekoja posredni~ka misija na Sajrus Vens i na Metju Nimic, za spas na makedonskite prasiwa, koi zaradi embargoto od Grcija }e bea li{eni od amerikanskata hrana. Sviwite ve}e gi zaklavme, pa }e gi preàlime za Nova godina. Kojznae, moèbi i Butros Gali }e isprate{e izve{taj do Sovetot za bezbednost vo koj }e go informira{e deka }e gi udvoi svoite napori p~enkata da stigne do makedonskite prasiwa. Vo me|uvreme Papandreu }e ja dade{e p~enkata kako dopolnitelen uslov za prodol- ùvawe na pregovorite, a Karamanlis }e gi svika{e partiskite lideri za nova nacionalna strategija. Vaka rabotite trgnaa kako {to treba. Ba{ e zdodevno. [to bi pravele nie siroma{nite bez gr~kite gluposti.

ROK-OPERA 3 dekemvri 1994

• Probal li Butros Gali da pobara priem kaj Fadil Sulejmani?

1. Se podgotvuva novo spektakularno sve~eno otvorawe na popularnata skopska diskoteka "Hard rok". Velat, }e bide mnogu poglamurozno, otkolku {to be{e zamisleno minatata sabota. Ovoj pat na programata e rok-opera so naslov "Ali Baba i ~etiriesette razbojnici". Razbojnicite ve}e imaa generalna proba. Se o~ekuva na premierata da se pojavi u{te Ali Baba. Klu~nata re~enica vo prikaznata e "Sezame, otvori se!" Ova SEZAM mu doa|a ne{to kako kratenka za Sojuz za Makedonija. Me|utoa, Sezam po~na da se otvora pretpremierno. Po povod nastapot na ~etiriesette razbojnici vo diskotekata "Hard rok", eden od koalicionite partneri vo SEZAM, Liberalnata

23 Sakam da kaàm 353 partija, vo v~era{niot broj na svojot vesnik "Liberal" zabeleà deka toj e "neposreden i nesporen dokaz za postoewe na organiziran kriminal kaj nas, kako i za site zakani i opasnosti za gra|aninot, semejstvoto i dràvata {to gi nosi toj vid kriminal so sebe". Gluposti. Kakov organiziran kriminal? Pa neli pred izvesno vreme eden potsekretar za javna bezbednost vo MVR, mislam deka se vika{e Pavle Trajanov, be{e smenet zatoa {to ne uspea da dokaè postoewe organiziran kriminal vo dràvata. Belkim za {est-sedum meseci ne ni se vlo{i tolku situacijata, pa duri i pretsedatelot Gligorov vo svojot pristapen govor da mora{e da poso~uva na opasnost od organiziraniot kriminal. Se nadevam deka do povtornoto otvorawe na "Hard rok" Branko Crvenkovski povtorno }e bide premier i }e bide pokanet na sve~enata pretstava. Se nadevam deka i Qubomir Fr~kovski kako iden minister za vnatre{ni raboti, so dopolnitelni soznanija za organiziraniot kriminal od svetskata konferencija na ON vo Neapol, }e bide prisuten taa ve~er. Iskreno se nadevam deka pokraj razbojnicite }e imaat sili, no i hrabrost, da gi identifikuvaat i Ali Baba i Kasim i Morgana i site drugi junaci. Samo {to demoliraweto na najpoznatata skopska diskoteka od organizirana grupa razbiva~i, kolku i da saka nekoj da go prikaè bezna~ajno, voo{to ne e prikazna za mali deca. 2. Grcite ni ja oslobodija p~enkata. Sega }e ni stignat 45 iljadi toni. [to }e mu pravime na tolku golemo koli~estvo? Velat deka ako zadocni nema da bide dobra za dobito~na hrana. Ako. ]e si pravime pukanki. Koga }e go stavi{ zrnoto p~enka so malku zovrieno maslo vo zatvoreno tenxere, toa }e po~ne da pravi puf, puf, puf... Verojatno poradi toa bitol~ani pukankite gi narekuvaat pufki. Od p~enkata }e napravime tolku mnogu pukanki, taka {to }e imame i otpove}e. Pa, na Grcite }e im prodavame ‡ pufki. 3. Srbite nemaat amerikanska p~enka, ama pak mu prodavaat pufki na cel svet. Ete, pred nekoj den na saraevskiot aerodrom doleta generalniot sekretar na ON Butros Gali, so èlba da se vidi so Radovan Karaxi}. Molam!? Takov golem dràvnik kakov {to e Karaxi} da gubi vreme i da se sre}ava so tamu nekojasi sitna boranija od ON?! Nema {ansi! Ima Butros Gali da zakaè navreme koga misli da go voznemiruva Negovoto Viso~estvo, i toa }e mu odi vo Dvorecot na Pale da mu ja priznae Republika Srpska. Ako saka. Ako ne, neka pati. Amerikancite i Angli~anite rekoa deka }e mu dozvolat na Karaxi} da pravi konfederacija so Milo{evi}. Golema Srbija doa|a kako nagrada za trigodi{noto etni~ko ~istewe na Muslimanite, za uspe{noto du{ewe na Saraevo, za milionite raseleni begalci, za obnovata na idejata za koncentracioni logori, za uspe{noto ga|awe na deca so snajper... Od druga strana Gali i site okolu nego lordovi, komesari, posrednici, pretsedava~i na Evropskata unija, kontaktni

354 grupi, zasluùvaat golemo priznanie {to uspeaja vo srceto na Evropa da napravat ~ista muslimanska dràva. Toa ti e kako na reklamata za ~ipsot "Rafls". Ako ti dadam tebe, treba i na drugite da im dadam. Ako Milo{evi} moè da ima Golema Srbija, zo{to da nema golema Hrvatska? Zo{to da nema golema Albanija? Ili golema Bugarija? Ili golema Grcija? Pa i nie za inaet }e si ja obnovime parolata "Solun e na{!" 4. Ete, tokmu zatoa }e moè da se pojavuva nekojsi Fadil Sulejmani, koj ostanal bez rabota kako profesor na Univerzitetot vo Pri{tina, pa saka da si izgradi univerzitet vo Tetovo i da izjavuva (kako v~era vo "Nova Makedonija") deka ako Vladata gi spre~i da go otvorat univerzitetot, celata albanska populacija }e ja dignel na noze, za{to tie samo ~ekale zeleno svetlo. Patem, koj e toj Fadil Sulejmani? Ste ~ule li za nego porano, biten li e ~ovekov, od kade tolkava hrabrost da izjavuva deka i vo razgovorot so Gligorov negoviot zbor }e bide posleden. Probal li nekoga{ Butros Gali da pobara priem kaj Sulejmani? 5. I sredno{kolcite izlegoa pred Sobranieto. Celosno gi poddrùvam ne samo zatoa {to sakam so niv da se ~uvstvuvam pomlad, ne zatoa {to znam deka ne postoi edna generacija {to se zapi{ala na prva godina, a dodeka stigne do matura ne í e napraven eksperiment barem so edna reforma, ne zatoa {to pokaàa zre- lost uspevaj}i da se organiziraat i pokraj oficijalnata Unija na sredno{kolcite ~ii{to pretstavnici koga gi gledav kako zboruvaat na televizija vedna{ gi vidov kako nade`ni birokrat~iwa. Ednostavno zatoa {to vo duelot so Ministerstvoto i nivnite profesori u~enicite se tie {to znaat {to sakaat.

SIGURNA KU]A 10 dekemvri 1994

• Zo{to KEBS se pretvori vo OEBS?

1. "Ve~er" doznava od dobro informirani izvori bliski na partiskite rakovodstva {to pregovaraat za sostavot na novata vlada deka rabotata trgnala i deka }e bidat zadovoleni site barawa. Na mandatorot Branko Crvenkovski mu se odvrzani racete da go pro{iruva sostavot na svojot kabient vdol` i popreku, za da ne se izneverat glasa~ite {to glasaa za Sojuzot za Makedonija. Receptot e ednostaven ‡ }e se vovedat ministerstva za xabe. Na nivnoto ~elo }e stojat, se razbira, ministri za xabe. Dodu{a, i dosega ima{e ministerstva za nekoi drugi raboti, ama spored rezultatite ministrite im bea za xabe, taka {to voveduvaweto novi ministerstva za xabe samo }e bide odraz na kontinuitetot. Sre}a {to se pronajde ova kompromisno re{enie. So ministrite za xabe mo`e da se spasi gradbata na Sojuzot za Makedonija. Tie ni vikaa "Gradime

23* 355 ku}a". Sigurna ku}a. Arno ama, Makedonija leì na trusno podra~je. A na{ite graditeli podzaboravile da iskopaat malku podlaboki temeli. Pa i gradbata ba{ ne e mnogu aseizmi~ka. Mal potres i moè da ja urne. Da ne zboruvame ako e nekoe silno tresewe. Ili, {to bi rekle Angli~anite ‡ "hard rok". Duri sega go sfa}am i predizborniot slogan "Site ZA edno". Toa ti bilo ‡ site za edno ministersko mesto. Site za Ministerstvoto za finansii. Normalno. Kaj se videlo da se gradi ku}a bez pari? Zatoa, otkako }e se popolnat ministerstvata za xabe, najva`no e koj }e stane minister za grade`ni{tvo. Da ja zajakne konstrukcijata. Ili, ako se urne, da izgradi nova ku}a. Ne e lo{o da se razmisli poseriozno i za ministerot za soobra}aj i vrski. Vo posledno vreme ne{to komunikacijata me|u partiite slabo funkcionira. Pa moraat da se dopi{uvaat kako vo staro vreme. 2. Ne znam zo{to Malteànite tolku se voznemirija poradi promenata na imeto na KEBS vo OSCE (na angliski). Na malte{ki jazik zborot OSCE zna~i ènski polov organ. Po posledniot samit na KEBS vo Budimpe{ta i po istoriskiot neuspeh da donese bilo kakva seriozna odluka, osven da go promeni imeto, Malteànite treba da bidat sre}ni {to imaat prigoden zbor vo nivniot jazik za ona vo {to se pretvori KEBS. Sega, malku e nezgodno, nivnata delegacija koga se vratila na aerodromot da izjavela: "[totuku pristignavme od OSCE (~itaj na malte{ki), ama, {to e tuka e... Kaj nas, OSCE se preveduva vo OEBS. ]e priznaete, malku e te{ko da se izgovaraat zborovi koga vo niv edna do druga ima dve soglaski. Prepora~livo e, za pote~en izgovor, pome|u soglaskite da se ufrli i nekoja samoglaska. Ve`bajte malku. Jas probav nekolku varijanti i dojdov do edna sintagma {to voobi~aeno ja upotrebuvame kako pcovka, koga sakame nekomu da mu kaème da ni se trgne od glava. Osven toa, zborot OEBS(so samoglaski) ima dlaboko simboli~no zna~ewe za odnosot na taa mnogu po~ituvana evropska organizacija kon nas. Eve ve}e tri godini ni pora~uvaat: "OEBS!". Istata poraka í e ispratena i na Bosna i Hercegovina. OEBS e vistinskoto ime za organizacija {to dozvoli da snema od evropskata karta edna nejzina dràva- ~lenka, a najgolema zasluga za toa ima druga dràva {to ne e ~lenka na OEBS. 3. Istata taa dràva, {to voop{to ne e potresena za postoeweto na OEBS i na ON i na site drugi kratenki vo svetot, nam povtorno ni nudi da vlezeme vo (kon)federacija so nea. Taka se dogovoril mirotvorecot Slobodan Milo{evi} so nekoja marginalna vonparlamentarna partija na levicata od Grcija. [to ti e verna qubov! Tri godini ni ednite ni drugite ne nî esapat za dràva, a sega nî povikuvaat da vlezeme vo balkanska federacija so niv. Duri i imeto nema da bide problem. Bidej}i i onaka }e nî nema. Ba{ dobro bi se vklopile vo sojuzot na site srpski zemji, potkrepeni so pravoslavieto od Romanija, Bugarija i Grcija, pod budnoto oko na majka Rusija. Otsekoga{ me pla{ele takvi nekontrolirani qubovni ~uvstva. Ti misli{ te pregrnuvaat, a tie vsu{nost sakaat da te zadu{at.

356 4. Po zadu{uvaweto na tinejxerite vo skopskata diskoteka "Sileks" denovive ~itame deka taa nemala grade`na dozvola. A imala dozvola za rabota. Sega nekoi birokrati od podra~nite edinici na ministerstvata mu pora~uvaat na "Sileks" da gi nabavi site potrebni dozvoli, bidej}i e nelogi~no tolkav objekt da se uriva, za da moè da bide legaliziran. [to zna~i, objektot dosega rabotel nelegalno. So dozvolite {to doprva }e bidat nabaveni, diskotekata }e proraboti legalno. Na toj na~in otposle }e se legalizira i smrtta na 13 godi{nata Kalina. I, bidej}i sî }e bide legalno, nikoj nema da ima grià na sovesta. Alal da im e! Se znae {to e pravna dràva. 5. Zav~era dojde i italijanskiot potsekretar za nadvore{ni raboti da pomogne da posreduva vo problemot so Grcija. Kojznae koj e po red {to ni gi nudi dobrite uslugi. Pred Italijancite ni dojdoa Angli~ani, Germanci, Ameri- kanci, Danci, Francuzi, Rusi... Vo moe maalo toa go vikaat ‡ redenka.

KRIV POKRIV 17 dekemvri 1994

• Ulogata na vo{kite vo odbrana na suverenitetot

1. Koj veli deka najavenoto otvorawe na univerzitet na albanski jazik vo Tetovo e politi~ki problem? Dali nekoj smeta deka pra{aweto treba da se razgleduva vo ramkite na sistemot za obrazovanie? Nema vrska. Ako nekoj sî u{te ima dilemi, neka gi pogledne snimkite na koi se gleda kako dràvata pravilno go locirala problemot i od site raspolo`livi instrumenti za negovo re{avawe se re{ila za najsilniot ‡ buldoèrot. Taka, albanskiot univerzitet srede Makedonija se sveduva na urbanisti~ki problem. Divogradba. Od site mo`ni dràvni strukturi koi treba{e da se zanimavaat so ova pra{awe, najagilno izleze Ministerstvoto za urbanizam, odnosno negovata tetovska podra~na edinica. Pa ras~istuvaweto na slu~ajot zapo~na so urivawe na pokrivot na nesudeniot rektorat. I na ogradata. Kaj odi univerzitet bez pokriv? Ba{ka i da sakaat da go otvorat, inspekciite na istata podra~na edinica nema da mu dadat dozvola za rabota, zatoa {to bez pokriv ne gi zadovoluva osnovnite higiensko-za{titni standardi. A bez ograda, studentite }e begaat od ~asovi koga }e gi pu{tat na pauzite za golem odmor. Velat deka vo urbanisti~kiot problem ima zrnce politika. Toa nekoi paranoici videle sozdavawe na paralelen obrazoven sistem, pa si smislile cela prikazna deka i toa e eden od ~ekorite za sozdavawe paralelna dràva. Tie duri i za urivaweto velat deka imalo simbolika. Demek ogradata nastradala zatoa

357 {to taa bila simbol na getoizacija na Albancite vo Makedonija. A pokrivot zatoa {to nekoj saka da stavi kapa na celata rabota. Nema mesto za panika! Do denes ne se ima javeno nikoj inicijativen odbor za formirawe albanska akademija na naukite i umetnostite so sedi{te vo Gos- tivar. 2. Zatoa pak se javi upravata na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje so soop{tenie deka usvoila Koncept za edukacija na vospituva~ki kadri za predu~ili{nite ustanovi i nastavni~ki kadri za osnovnite i srednite u~ili{ta i deka ovoj koncept obezbeduva studentite pripadnici na nacionalnostite, metodikite da gi slu{aat i polagaat na svojot jazik. Aj majkata! Kako edna rabota {to se vle~e tri godini biva usvoena samo na dva dena pred najavenoto nasilni~ko otvorawe na albanski univerzitet. Neli Unijata na albanskite intelektualci u{te pred tri godini bara{e pedago{ki fakultet? Neli tolku vreme traat i raspravite za toa pra{awe, so nego se zanimavaat i razno-razni eksperti i medijatori od stranstvo, a upravata na skopskiot univerzitet dobi sila duri po ponedelni~koto soop{tenie na Vladata. Ova samo kako prilog na tezata za avtonomija na Univerzitetot. Mislam na ovoj legalniot, za{to toj tetovskiot ve}e ja ima apsolvirano taa problematika. Vpro~em taka e so sekoja rabota {to ima makar i najmala vrska so me|unacionalnite odnosi. Zo{to minatiot sostav na Sobranieto ne uspea da go donese sopstveniot delovnik za rabota? [to se slu~i so zakonite za lokalna samouprava, za sudovite, za upotrebata na jazicite na nacionalnostite... Sî se ostava za nekoi drugi vremiwa. Pra{awe e samo dali }e bidat podobri ili polo{i. [to se odnesuva do inicijatorite za albanskiot univerzitet, tie se jasni: moàt vlastite da gi urnat i site ku}i, tie nego }e go otvorat. ûdo edno kako tie lu|e taka ladno zboruvaat za urivawe na ku}i. Si veli{, {koluvani lu|e, doktori na nauki, profesori. Zarem ne im se budat nekakvi grozni asocijacii i na samoto spomenuvawe za urivawe? A i ovie {to gi urnaa pokrivot i ogradata svr{ija rabota. Fadil Sulejmani stana nacionalen heroj. 3. Takov tip nacionalni heroi, em doktori, em nau~nici, drmaat so svetot. Ete, sega d-r Radovan Karaxi} im zabranuva na avionite na ON da sletuvaat na saraevskiot aerodrom. ]e im dozvolel da go koristat samo za rotacija na silite na UNPROFOR. Tie treba da gi najavuvaat svoite letovi vo {tabot na Karaxi} na Pale. Za razlika od Bosna, kaj nas UNPROFOR moè nesmetano da si ja izvr{uva svojata zada~a. I ne treba da bara dozvola od nikogo. Naprotiv, raboti zaedno so Vladata. Pred nekoj den iskreno se potresov koga ja pro~itav vesta vo vesnicite deka UNPROFOR i UNICEF vo sorabotka so Vladata zapo~nale aktivnosti na zdravstven plan za suzbivawe na vo{livosta kaj u~enicite. Vo osnovnoto u~ili{te "Mo{a Pijade" vo skopskata naselba "\or~e Petrov" na 800 u~enici im podelile {ampon protiv vo{ki.

358 Ova ve}e zasluùva oficijalen protest. Od koga toa UNPROFOR vo Make- donija go pro{iri svojot mandat. Tie se tuka za da javuvaat i nabquduvaat ne{to da ne ni dojde od nadvor. Ako se dokaè deka vo{kite se na{i, toa e ve}e me{awe vo vnatre{nite raboti i seriozna zakana za suverenitetot. 4. Vidoa Grcite kako nivnite prijateli Srbi se odnesuvaat so UNPROFOR, pa se obidoa i tie da gi imitiraat. Prvo im dadoa dozvola na Nordijcite da go koristat solunskoto pristani{te za redovna rotacija, pa potoa gi drèa nekolku ~asa na granica. Demek, ne im javila Vladata vo Atina deka }e pristignat. Ne pomislile belkim deka na{ava armija bojadisana vo belo odi da im go osvoi Solun.

UZO EKSPERIMENT 24 dekemvri 1994

• Ovaa karta e pogre{na!

1. ûvstvoto na eksperimentalno gluv~e sum go imal pove}e pati otkako Makedonija zapo~na da se vklopuva vo me|unarodnata zaednica kako nezavisna dràva. Ovoj pat istoto se slu~uva i vo Barcelona, vo [panija. Edna mladinska organizacija, {to okolu sebe gi sobira mladite od Katalonija {to se zainteresirani za me|unarodnite odnosi, inaku finansiski poddràna od Evropskata unija, se zafati so eden proekt, nare~en "Mir vo Makedonija", vo ~ii ramki glavnata ideja im be{e vo Barcelona da napravat direkten kontakt me|u mladite od Makedonija i Grcija. Na{ata dràva ja pretstavuva{e delegacija na Mladinskiot sovet na Make- donija. Grcite, onaka paranoi~ni, nekoj ne{to da ne im spakuva zad grb, ispratija mladinska nevladina organizacija od Solun (demek od nivnata Makedonija). A za da ne se slu~i ne{to, kojznae {to si mislea deka }e se ispotepame me|u sebe na balkanski na~in (!?), vo Barcelona dovedoa i medijatori od sli~ni mladinski organizacii od Italija, Francija i Portugalija. Kako eden od delegacijata si zemam za pravo da go dadam i prviot izve{taj. Kolku za po~etok ‡ ne be{e lo{o. Nakuso, tie sfatija deka da se sedne na ista masa so nas i ne e tolku opasno, i nie i tie sfativme deka postojano da se protestira koga tie }e go spomenat imeto FUROM, a nie Makedonija, nema nikakva smisla, a ne be{e lo{o i da se potsetime kako se igra sirtaki, oboeno malku i podma~kano so uzo. Vpro~em, nema{e nikakva smisla da se veruva deka dve neformalni mladinski organizacii od Solun i Skopje vo Barcelona }e go re{at ona {to nivnite vladi ne moàt da go re{at vo Wujork i deka pretstavnicite od [panija, Italija, Portugalija i Francija, {to do v~era za Makedonija znaele samo kako za ime na salata, se pouspe{ni medijatori od Sajrus Vens i Metju Nimic.

359 Toa {to Grcite na ovoj sobir ispratija istori~ar, voop{to ne be{e problem za nas. Ednostavno, odbivme da razgovarame za istorija i politika, obiduvaj}i se da najdeme nekoi sekojdnevni na~ini za sorabotka i druèwe. Tie, bidej}i se budea i legnuvaa so mislite kon Aleksandar i Filip, insistiraa pred da po~neme {to i da diskutirame, da ni ja obrazloàt istorijata. I taka stignavme do na{eto vino "Aleksandrija" (za inaet) i nivnoto uzo "12", pa medijatorite mnogu uspe{no se vklu~ija vo osnovata na celiot problem. Nautro ne moèvme da gi razbudime, tolku bea opfateni so idejata kako da ni pomognat {to pobrgu da gi snema me|usebnite razliki (me|u vinoto i uzoto). Eksperimentot be{e vo toa {to Kataloncite tolku se bea ambicirale deka ete i tie }e vlezat vo istorijata na Balkanot, {to eden den predvidoa sekoja delegacija da go izrazi svojot stav za politi~kiot problem. Kako da e toa nekoja rasprava za za{tita na gluvcite vo grani~niot pojas ili nesoglasuvawe vo izvid- ni~kata organizacija vo pogled na toa koe mesto da se odbere za kampuvawe. Lu|eto ne sfa}aat deka bilo kakva rasprava okolu politi~kiot problem e ednakvo emocionalno bolna i za nas i za niv. 2. Organizatorot smisli i kako da se druìme. Nî smestija vo nekoe pre- praveno u~ili{te, stavile po u~ilnicite okolu petnaeset kreveti na kat i ‡ site zaedno! Demek, }e gi zdruùvame. Grcite vedna{ pobaraa da bidat izolirani. Kojznae {to mislea {to }e im napravime na spiewe. Iako, vo pogled na smestuvaweto treba{e nie da vloìme protest. Toaletite i tu{evite bea nadvor ‡ spored reklamniot slogan na [panija "Sî pod sonceto", a vo Barcelona i ne be{e nekoja golema gore{tina srede dekemvri. Tuka bevme staveni vo neramnopravna pozicija. Grcite nau~eni vo spartanski stil, bez problem gi sovladuvaa te{kotiite na tu{irawe na otvoreno. A nie, so tradicijata na turski amam bevme celosno frustrirani. [to se odnesuva do programata za podgotvuvawe nacionalni ve~eri, bevme ednakvi, si gi napravivme na{ite specijaliteti, im rekovme na doma}inite deka se gr~ki odnosno makedonski, a tie se turski. Duri mislam deka malku bevme i superiorni. Vo gr~kata delegacija ima{e edna devojka, {to na oficijalnite razgovori sede{e zad ma{kite, duri ne ja ni pretstavuvaa. Potoa siroma{kata ja stegnaa za gr~kata ve~er samata da podgotvi hrana, za pove}e od trieset lu|e. Tie se pojavija kako gosti, koga ve}e sî be{e postaveno na masata, pa na{ite devojki protestiraa kaj medijatorite, ne vrz nacionalna, tuku vrz ènska osnova, stavaj}i ja Grkinkata vo sopstveniot tabor so obrazloènie: "Belkim ne ja dovedovte so sebe samo da vi gotvi". Makedonskata delegacija ja vode{e edna ostra gospo|ica, {to na istori~a- rot od Solun mu zaigra sirtaki, kolku taka za da go is{okira, ama ne ja biva za gotvewe. Sepak, vo interes na idnata sorabotka, re{ivme makedonskata ve~era da ja podgotvuva me{an tim od mom~iwa i devojki, za{to, vo sprotivno, ako {eficata nî natera{e samo nas ma{kite da gotvime, a toa go videa Grcite,

360 toga{ definitivno }e re~ea deka "taa dràva nema da ja priznaeme" nikoga{, duri i da si go smeni imeto. 3. U{te edna interesna slu~ka: Bevme gosti na Centarot za istraùvawe na etni~ki grupi, malcinstva i nacionalnosti. Samo {to vlegovme, nî pre~eka edna ogromna karta na Evropa, me|utoa prebojadisana spored rasprostranetosta na nacionalnostite. I normalno ‡ na nea Makedonci tokmu tamu kade {to Grcite ne sakaat da bidat ‡ kaj nas i plus vo Egejska i Pirinska Makedonija. Potoa se pojavi eden profesor koj objasni deka toe e rezultat na najnovo istraùvawe na nacionalnostite i nivnite malcinstva vo Evropa, deka na toj proekt rabotele stru~waci vo site zemji vo Evropa, osven od Grcija, za{to vlastite od Atina toa ne im go dozvolile. Situacija: "Nam ni e udobno, a niv im e nezgodno", ama... Prvo sledi gr~ko objasnuvawe: "Grcija ne e fa{isti~ka zemja (toa nikoj ne go natera da go re~e, bidej}i nikoj takvo ne{to ne tvrde{e), ama taa mora da vodi smetka koj gi pravi kartite i zatoa ne go dozvolila ovoj proekt na nejzina teritorija". I eden biseren dodatok kon ova: "Ako ni napravat vakva karta, toga{ tie lu|e }e bidat malcinstvo i }e baraat pravda i ramnopravnost". Zamis- li! A takvi lu|e ne postojat. Kako toga{ moè da baraat ramnopravnost? Sredbata vo Centarot pomina mnogu interesno. Profesorot smireno objasnuva{e, Grcite izleguvaa so penkala na kartata, mu vleguvaa vo zbor, protestiraa {to go upotrebuva zborot Makedonija i na krajot eden ~len na delegacijata, inaku akter po profesija, mu re~e sosem jasno: "Ovaa karta e pogre{na! "A nade`niot istori~ar, kako zaklu~ok, namesto blagodarnost mu strese: "Vo idnina koga }e pravite karti treba da bidete povnimatelni". Nie bevme sosema korektni. Usta ne otvorivme.

361 362

^EKAME OGNOMET 7 januari 1995

• @ivko Tolevski ne pie "koka kola"

1. [to, denes nema da ima ognomet!? Odamna nemalo. Od kolede. [to ti zna~i da si ima{ fabrika za pirotehnika. Izgleda deka "Suvenir" od Samokov ima golemo proizvodstvo, pa edno-dve, si organizirame ognometi vo glavniot grad na dràvata. I za dràvni, i za verski praznici, i za otvorawe na diskoteki, i za rok-koncerti, i za referendumi... Gospod }e í se ~udi na Makedonija. Porano za kolede se sobirale okolu ogan, a denes vladeja~kata partija ‡ nasledni~ka na stariot Sojuz na komunisti go pre~ekuva Hristovoto ra|awe so organizirawe ognometi. Treba{e samo u{te Branko Crvenkovski da im deli dabovi gran~iwa na gra|anite i da im to~i varena rakija. Vsu{nost, premierot u{te pred Nova godina im gi podeli podarocite na zagubarite. A ba{ pred koledarskiot ognomet im isplati tri plati na èlezar- cite. Taka {to markata v~era skokna na 275 denari. Verojatno kako predupreduvawe do premierot da ne go ~epka |avolot. Zo{to ne e siguren deka po istiot princip na barawe plati pred portite na Vladata i Sobranieto utre-zadutre nema da mu dojdat u{te koledari. ]e ja prevrabotime pe~atnicata vo Prilep, ama }e se zboguvame i so programi i so stend-baj aran`mani i so krediti za prestruktuirawe. Koga ve}e saka{e da organizira kolede, podobro }e mu be{e da gi pu{te{e ministrite kako koledari. Neka yvonat na vratite na MMF, Svetskata banka, Evropskata banka... Moè }e donesat nekoe sitno podaro~e, da nî izraduvaat. 2. Koga ve}e za Kolede se prave{e ognomet, mislam deka denes, za Boìk, }e mora da grmnat plotuni od topovski orudija. Taka }e gi ispobavme topovite na onie 230 tenkovi, za koi televizijata"A1"javi deka na{eto Ministerstvo za odbrana gi pobaralo od SAD. Ne be{e soop{teno samo od kade }e gi uvezeme tenkistite, za{to Makedonija sigurno nema ni 230 voza~i na kamioni {to }e baraat prekvalifikacija za tenk. [to ~ekaat Amerikancite? Daj neka pobrzaat so toa tenkovite. Ako ve}e gi propu{tivme za Boìk, barem da gi iskoristime za Veligden. 3. Pretsedatelot na Sindikatot @ivko Tolevski qubi proslavi so mnogu lu|e. Makedonskiot Leh Valensa í se zakani na Vladata so generalen {trajk deka ne mu se bendisuvala privatizacijata. Pred praznicite briljantniot um na Valensa ni otkri u{te edna golema vistina. Re~e deka ne{to mora da ne e vo red so privatizacijata, {tom se reklamira na televizija. Ne znam zo{to @ivko Valensa ne im zabrani na rabotnicite da pijat "koka kola". Zatoa {to taa se reklamira vo ogromni koli~estva. Garant ne ~ini. Posle

365 rabotnicite na skopskata pivarnica }e ostanat bez rabota. Ama nema gajle. Sindikatot }e gi odvede pred Sobranieto, na kolede. Za da ne im bide zdodevno, moè da instalira eden ogromen video bim od drugata strana na ulicata i na nego postojano da go emituva onoj socijalisti~ki reklamen spot so rabotnikot i gulabot, na koj{to Sojuzot na sindikatite pora~uva "za dostoinstvo na trudot". Najdostoinstven e trudot za koj{to sekoj mesec dobiva{ pove}e denari, a tie vredat pomalku marki. 4. Duri toga{ na TV spotot za privatizacijata, na koj ot~ukuva vremeto i cvetaat milion cvetovi, }e treba da se vmetne i kadar so ognomet na skopskoto nebo, vo ~ija pozadina dostoinstveno svetat trite crveni bukvi SSM na Rabotni~kiot dom, odnosno pretsedatelskata palata na @ivko Valensa. Za da moè da se opravda onoj stih od pesnata "Site da ja vidat Makedonija". Duri toga{ }e ima {to da vidat! Patem, onoj sloganot "Zo{to da ~ekame" e ~isto proma{uvawe. Pove}e bi odgovaralo ‡ "Zo{to ~ekavme do sega". 5. @enite ne ~ekaat mnogu. Osobeno onie {to se vo politikata. Turskata èlezna dama Tansu îler pove}e nema namera da mu gi premol~uva kapricioznite ispadi na Papandreu. Na gr~koto veto za vklu~uvawe na Turcija vo carinski sojuz so Evropskata unija, Turcija }e odgovori so zatvorawe na svoite pristani{ta za gr~ki brodovi i so vizi za gr~kite gra|ani. Turcija ne e Makedonija, pa i silata {to zad sebe ja ima turskiot premier ne e ista na silata {to ja ima makedonskiot premier. Pa sepak... Moèbi nekoja makedonska îler, ili Margaret Ta~er, ili Golda Meir }e moè pouspe{no da izleze na kraj so site na{i umisleni Valensi. Dodu{a i vo spotot za privatizacijata tokmu edna delovna gospo|a gi pra{uva maìte: "Zo{to da ~ekame?", ama toa go ima samo na televizija. I nam ni e potrebna èna. I toa ne obi~na. Tuku ‡ èna {to, koga }e kaè "Ne", toa navistina i go misli. 6. Denovive se seli Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Vo koja dràva?

TAJNATA VE^ERA 14 januari 1995

• I soprugata na Pretsedatelot vodi politika na ekvidistanca

1. Ova se denovi na veronauka. Crkvata pove}e nema potreba da bara voveduvawe na fakultativen predmet za veronauka vo u~ili{tata. Nea si ja imame na televizija. So direktni prenosi na bogoslu`ewe, so detaqni objasnuvawa {to se pee, kako se pee, so politi~ki obra}awa na crkovnite golemodostojnici i reporta`i na novinari koi preku

366 no} stanaa eksperti za teologija... Vo pauzite pome|u predavawata, za relaksacija, na site mo`ni televiziski kanali bea pu{tani filmovi za Isus Hristos. Crkvata e odvoena od dràvata. Ama ne i od dràvnata televizija, koja kako po obi~aj, vr{ej}i si gi svoite dràvni~ki raboti, go registrira{e i doa|aweto na pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov na boì}nata liturgija vo Soborniot hram "Sv. Kliment Ohridski" vo Skopje. Sose telohranitelite. Ako crkvata e odvoena od dràvata, toga{ zna~i pretsedatelot se pojavi vo hramot kako obi~en gra|anin-vernik. Arno ama, ako se pojavi kako pretsedatel na dràvata, toga{ si natovari vrz sebe barem u{te 15 novi obvrski. Imeno, vo Makedonija ima 16 verski zaednici. A Gligorov insistira na toa deka gi pretstavuva site gra|ani na Makedonija, bez razlika na nivnata nacionalna ili verska pripadnost. Sledstveno na toa, vo kabinetot }e treba da se vraboti i sovetnik za verski pra{awa. Za da znae kako da se odnesuva pretsedatelot so jehovinite svedoci, evrejskata zaednica, katolicite, baptistite, adventistite, evangelistite, bekta{ite ... Golem predizvik }e bide koga }e odi da im napravi ~est na vernicite od islamska veroispovest za Bajram. ]e se pojavi na molitvata vo Jahja-pa{ina xamija vo Skopje. Kamerite na dràvnata televizija }e go sledat vo ~ekor. Taka }e gi registriraat negovite ~evli. I, patem, telohranitel {to }e bide zadolèn budno da gi ~uva na plo~nikot pred vratata na xamijata. 2. Pretsedatelot si e pretsedatel, ama Fufo si e Fufo. Toj si e institucija sam po sebe. Pretsedatelot na Izvr{niot odbor na Skopje Qup~o Nikolovski‡Fufo be{e najpo~esten za Boìk, koga crkvata mu dade mo`nost, ramo do ramo so arhiepiskopot Mihail, da im go ~estita praznikot na gra|anite. Gospod si e gospod, ama i crkvata pove}e ima doverba kon tie {to moàt da í obezbedat pari. Skopskiot premier li~no se zaloìl gradot da ja finansira izgradbata na rezidencijata na arhiepiskopot na MPC, a crkovnite golemodostojnici toa ne mu go zaboravaat. Taka {to za karierata na Fufo i za idninata na negovite restorani ‡ nema zima. Gospod e so nego. 3. [a{ardisan od tolku mnogu informacii vo edinica vreme za sudbinata na Isus, po~naa da mi se me{aat zemskite i nebeskite nastani. Taka {to i ve~erata na gr~kiot potsekretar vo nivnoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti Kranidiotis so Gligorov i Crvenkovski i so u{te eden kup drugi lu|e vo Budimpe{ta ja vidov niz prizmata na biblijata. Vo Grcija go obvinuvaat deka vodel tajni razgovori. Tajnata ve~era na 52 apostoli. Se bara Juda.. I nekoja patriotska gr~ka doma}inka pto }e naveze vilerov goblen i za toa }e pobara pari od Evropskata unija. 4. Vo Makedonija ima dve organizacii na ènite. Ednata {to go nasleduva AF@, a drugata, {to nie vo novinarskite krugovi si ja vikame ‡ otcepena od

367 AF@. E, tokmu ovaa vtorata, zav~era ve~er organizira{e humanitaren boì}en koktel so poga~i od @itoluks i so pari~ka {to í padna na operskata peja~ka Milka Eftimova. Ona {to mi padna v o~i koga go gledav TV izve{tajot e deka i kaj nas, kako i vo pove}eto zapadni zemji, poleka se formira institucijata "soprugata na pretsedatelot". Obi~no soprugite na {efovite na dràvi se pojavuvaat kako pokroviteli na razni humanitarni manifestacii, pa i gospo|ata Nada Gligovora po~na da se vklopuva vo taa rabota. Ona {to e osobeno zna~ajno e {to gospo|ata Gligorova mu dava poddr{ka na svojot soprug, sledej}i ja negovata politika na ekvidistanca vo mikroramki. Taka, pred pove}e od eden mesec se pojavi na proslavata na 50-godi{ninata na AF@, a zav~era ja kr{e{e poga~ata vo otcepenoto krilo na AF@. Malku kaj ednite, malku kaj drugite. 5. Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" sî u{te ne moè da izbere prorek- tori. Pod itno treba da po~nat da sorabotuvaat so Univerzitetot vo Tetovo, za da gi prezemat nivnite pravilnici. Tie em po~etnici, em od prva si go izbraa celo rakovodstvo. [to ima tuka da se zamajuvaat, te mislewa, te glasawa, pregla- suvawa. Ovoj moè, dobar e ‡ stavi go za prorektor... Taka se biraat i dekani i prodekani na fakultetite. I od toa se pravi reklama. Ne veruvam deka nekoj voop{to ima poim koj e dekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, ama zatoa site znaat koj e dekan i koi se prodekani na tetovskiot ekonomski fakultet. Ne pametam koga mediumite objavuvale imiwa na izbrani dekani na fakultetite vo Skopje i Bitola. A so imiwata na tetovskite dekani nî izgwavija cela nedela. U{te go znaeme i sostavot na senatot. [teta {to ne javija koj e student prorektor ‡ toa ìvo me interesira. Idnata nedela predlagam da objavime specijalni prilozi so imiwata na site studenti {to go poloìle kvalifikacioniot ispit.

RADIJATORI LADIJATORI 21 januari 1995

• Aman lu|e, nemojte da se greete!

1. Denes pove}e nema mazut vo skopskata Toplifikacija. Super. Nema da ima bakterii, nema da ima virusi, nema da ima grip, ama najdobro od sî e {to pove}e nema da gi slu{ame lu|eto od Toplifikacijata so sekojdnevnite predupreduvawa do gra|anite deka naskoro }e nemaat greewe. Taka, makar i da ni e studeno, }e se za{titime od nervozi. Pred tri dena ni rekoa deka mazut ima u{te za sedum dena. Drugiot den namalija, pa rekoa deka }e nî great u{te pet dena, v~era ve}e ni soop{tija deka

368 zalihite im se u{te za tri dena. Skopjani {to se priklu~eni na toplifika- cionata mreà nemaat popametna rabota za sekirawe, osven sekojdnevno da í gi brojat tonite mazut na Toplifikacijata. I da se ~uvstvuvaat vinovni zatoa {to, i pokraj toa {to pla}aat sekoj mesec, akcionerskoto dru{tvo ne obezbedilo mazut za da gi gree srede zima. Mene li~no me fa}a o~aj koga }e se najdam vo situacija da isteruvam pravdina vo borbata so eden mo}en sistem, koj so godini e nau~en najbezobrazno da se odnesuva so gra|anite, nebare tie se sozdadeni zaradi nego, i koga }e se obidam da najdam logika vo nivnite potezi koi nemaat vrska so zdraviot razum. Sekoj mesec, cela godina redovno im ja pla}am smetkata {to mi ja ispora~uvaat, ako zadocnam, im ja pla}am i kamatata {to mi ja presmetuvaat, verojatno za da nabavat mazut preku letoto za da moàt da me great koga }e stegne minus 15 stepeni. I taman koga }e stegne minus 15 stepeni, tie }e ti re~at: "Izvini, ne moàm da te gream, nema mazut". I jas sega treba da imam razbirawe, zatoa {to za moite pari ne go dobivam toa {to sum go platil. Za nivnata nesposobnost, treba da im dadam opravduvawe i pak da im platam. Ete, zatoa mislam deka najdobro e ve}e denes, kone~no, da snema mazut. Belkim toga{ i mediumite namesto sekoj den da gi pra{uvaat odgovornite vo Toplifikacijata: "U{te kolku dena }e imame greewe?, }e se setat da pra{aat: "Kade se parite {to se sobiraat cela godina?". A i dràvata neka se pra{a kakvo e toa akcionersko dru{tvo {to bara pomo{ od nea i ja ucenuva ako ne mu ja dade. 2. Isto kako {to Toplifikacijata e iznenadena od bezobrazlukot i komo- ditetot na lu|eto {to, ete, vo zima re{ile da se great, i "Elektro Skopje" e iznenadeno od zgolemenata potro{uva~ka na elektri~na energija koga stanovite se studeni. I tie sekoj den apeliraat da {tedime struja. "Aman lu|e, nemojte da se greete!" I tuka ima mnogu interesna logika. Apeliraat do nas da {tedime, nebare tie ni pla}aat za toa {to }e go potro{ime. Isto kako {to im drì logikata za enormno golemite smetki za dekemvri. Osobeno mi se dopadna ona objasnuvawe deka strujomerite bile nepristapni za ~itawe, pa "Elektro Skopje" si udrilo kilovati, onaka od oko. Koj saka, neka se àli. Imaat eden {alter za celo Skopje. Tie {to imaat nervi da se borat so stupidariite na "Elektro Skopje", uspeaja da gi namalat smetkite. Ostanatite verojatno imaat i nekoi drugi raboti vo ìvotot, pa ne uspevaat da se naredat na {alterot da gi ispravaat tu|ite gre{ki. Ako ne plati{ navreme, }e ti presmetaat kamata. Nema vrska {to smetkata ti e pogre{na, pa ti presmetale pove}e. Ima{ edna mnogu interesna situacija koja perfektno se vklopuva vo celata prikazna za grabeòt na gra|anite. Em ne si potro{il, em u{te i }e plati{ kamata za toa {to ne si go potro{il. 3. Zav~era crkvata ima{e u{te eden mediumski spektakl, po povod Vodici, na Kameniot most na Vardar vo Skopje. Se nadevam deka do Veligden }e napravime

24 Sakam da kaàm 369 malku pauza. Kako po~naa, }e gi baram festivalite na novokomponiranata folk- muzika. Zav~era{noto frlawe na krstot vnese i revolucionerna novina vo scenskiot nastap na arhiepiskopot Mihail. Na gra|anite im se obrati preku mikrofon, a potoa i kako iskusen TV voditel pred kamerite go pretstavi sre}nikot {to go fati krstot. Mom~eto e od Peh~evo. Kojznae, moèbi sega so bo`ji blagoslov Peh~evo }e se otcepi od Berovo i }e stane op{tina. 4. Pred nekoj den "Ve~er" yirna vo platnite spisoci na Vladata i otkri deka ministrite imale po dvaesetdve-tri iljadi plata. Pa u{te i im docnela po desetina dena. Ete ti beqa. ôvek prosto da se trogne kolku tie lu|e se `rtvuvaat za narodot. Duri i predizbornata koalicija ja rasturija vo karanicite koj da zeme kolku ministerski mesta, odnosno koj da bide pogolema `rtva za narodot. So takvi plati, ni{to ~udno nekoj den Vladata da po~ne da {trajkuva pred Sobranieto i da bara pogolemi plati. Andov }e im go isprati Kiro Popovski. Toj u{te vo minatiot mandat nau~i kako se mavtosuvaat {trajkuva~ite. Policijata sama }e se organizira da go za{titi Sobranieto, bidej}i Fr~ko ne saka da bide {trajkbreker. Ova }e bide istoriski nastan za Sindikatot. @ivko Tolevski }e í dade poddr{ka na Vladata. 5. Vrabotenite vo Teatarot na narodnostite sakaat da se razdruùvaat i da pravat odvoeni teatri na albanska drama i na turska drama. [to mislite za vakov naslov: Teatarot se razba{karuva: Ba{ka Turci, ba{ka Albanci.

MASLINOVA PODDR[KA 28 januari 1995

• Au{vic ne gi zagrozuva gr~kite nacionalni interesi

1. Kakva vrska ima pedesetgodi{ninata od osloboduvaweto na nacisti~kiot logor Au{vic so sonceto od Vergina? Nikakva. Ama koga treba opravduvawe ‡ vrska se nao|a. Pa ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija Karolos Papuqas si najde opravduvawe za otsustvoto od komemoracijata vo Polska ‡ vo istaknu- vaweto na makedonskoto zname od strana na organizatorite. Vpro~em, {to e biten Au{vic vo sporedba so problemot na Skopje? Navistina, so pojavuvaweto na komemoracijata moèa da se pretstavat kako antifa{isti, ama vredi li da se odi do tamu, koga Au{vic ne gi zagrozuva gr~kite nacionalni interesi? Osven toa, vo logorot izginale milion Evrei. Koj im e vinoven {to ne se ~uvstvuvale Grci, pa da zasluàt malku pove}e po~it od onaa {to Grcite ja imaat za yvezdata od Vergina. 2. Nie so po~it gledame na naporite na na{iot juèn sosed da ni pomogne vo stabilizacijata i vo taa smisla gi cenime negovite `rtvi i {teti {to gi trpi

370 od embargoto vovedeno so cel da ni dade poddr{ka vo razvojot. Zatoa i mnogu ni e sfatliva logikata na odbranata na Grcija pred Evropskiot sud koj treba da dokaè deka "vo Grcija nikoj ne saka da ja zadu{i Makedonija, tuku sprotivno, za celo vreme na embargoto ja prodolìla poddr{kata na severniot sosed". Pedantnite Grci presmetale deka nî poddràle so 501 ton maslinki i so u{te ne znam kolku toni zelen~uk, sokovi i makaroni, zatoa {to embargoto bilo labavo. Arno ama, koga ~ovek }e porazmisli, }e sfati deka poddr{kata ne e samo vo maslinkite. Da ne be{e gr~koto embargo, nikoga{ nema{e da ni tekne deka pokraj transverzalata sever‡jug postoi i koridor istok‡zapad. Da sme zdravi i ìvi, koga }e ja zavr{ime prugata do bugarskata granica, po povod sve~enoto pu{tawe vo soobra}aj }e treba da otkrieme spomen-plo~a vo znak na blagodarnost kon Grcija. 3. Fadil Sulejmani dobil pokana da gi poseti SAD i tamu da u~estvuva na trkaleznata masa za pra{awa na albanskata zaednica. Pokanata mu e ispratena od pretsedatelot na Komitetot za me|unarodni odnosi na Prateni~kiot dom na Kongresot. Zna~i, rabotava e epten oficijalna. A pismoto do Sulejmani e adresirano kako do "pretsedatel na Univerzitetot vo Tetovo". I ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija Stevo Crvenkovski patuva za SAD. Da ja podgotvi posetata na "pretsedatelot" Sulejmani. 4. Rusite vlegoa vo Grozni, a Elcin izjavi deka se "sozdadeni uslovi za preminuvawe od oruèn sudir kon miroqubiv na~in na ìveewe vo ê~enija, vo ramkite na Ruskata federacija". I sega {to }e pravi? ]e im organizira izbori? ]e im formira vlada i parlament? Da sakaa ê~encite Rusite da im prodavaat demokratija, nema{e sega da odat vo partizani. Istiot princip za sozdavawe uslovi za miroqubivo re{avawe na krizata go koristea i Srbite vo hrvatskata i bosanskata vojna. ]e bombardiraat od nadvor, }e go uni{tat gradot, }e vlezat vo nego i }e sozdadat mir, bidej}i od gradovite napravija gradovi na duhovi. Za da bide prikaznata zaokruèna, i ruskiot ambasador vo Atina, po razgovorite so gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Papuqas, izjavil deka za situacijata vo ê~enija "postoi razbirawe od gr~kata strana". 5. Minatata nedela privatnata TV stanica "A1", po povod vtoriot rodenden, priredi koktel vo skopskiot hotel "Kontinental". Koktel kako koktel, sve~ena garderoba, poznati faci, mnogu lapa~ka i pija~ka i seto toa organizirano vo sveò renovirani prostorii. Neli, vo "Kontinental" vlegoa nekoi Francuzi, pa be{e najavuvano deka }e bide "de luks" i sli~ni raboti. Arno ama, ne Francuzi, i Marsovci da dojdat i da vloàt vo hotelot, "Kontinental" }e si ostane "Kontinental" ‡ prv socijalisti~ki hotel od sovetsko-bugarski tip. Moète li da si ja zamislite scenata koga doa|aat gostite, pove}eto od niv ugledni lica poznati vo javnosta, nakonteni kako za proslava i se redat vo redot za da gi ostavat paltata na garderoba, a tamu garde-

24* 371 roberot napla}a po trieset denari par~e i go rasfrluva sitne`ot od deset i dvaeset denarki bez red na edno stol~e u{te od hotelskiot period pred Fran- cuzite. Slikata so bundite, garderoberot, stol~eto i gostite so sitno vo racete, a demek do{le na sve~en nastan, be{e na nivo na sobirawe pari od strana na de~iwata {to gi okupiraat najprometnite skopski krstosnici, za da ti ja zamijat {ofer{ajbnata za desetina denari. Pretsedatelot Kiro Gligorov sigurno si go ostavil paltoto vo kola. Inaku i toj }e treba{e da se naredi so trieset denari vo racete i da gi frli na stol~eto na "de luks" hotelot. Odi po linija na pomal otpor. Ne saka da se razo~aruva koga }e vidi kako te{ko se menuvaat starite naviki. 6. Kolegata Brane Dimovski pred nekoja ve~er propisno nî "oladi" koga pri krajot na dnevnikot ni re~e: "A sega edna ta`na vest!" Si pomisliv, ili udril u{te eden zemjotres vo Kobe, ili cisternite so mazut zaglavile na Deve Bair, ili Ustavniot sud donel odluka da ne se pla}a RTV pretplata. A toa umrela Rouz Kenedi na 104-godi{na vozrast. "So po~it kon gospo|a Rouz", re~e Bane Dimovski i go zavr{i dnevnikot ‡ "Toa be{e sî i prijatno!".

GUD APETIT 4 fevruari 1995

• Stevo Crvenkovski pred vratata na "Belata ku}a"

1. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti sekojdnevno so soop{tenija za javnosta nî informira za posetata na ministerot Stevo Crvenkovski na SAD. Soop{tenijata davaat kompletna slika za amerikanskata misija na ministerot. Znaeme duri i koga jadel i so kogo. Obi~no se koristi terminot "misija na dobra volja". A spored soop{tenijata na Ministerstvoto izleguva deka Stevo Crven- kovski e vo SAD vo misija na dobra hrana. Pred nekolku dena be{e javeno deka na{iot minister prisustvuval na ru~ek {to go organiziral amerikanskiot potpretsedatel Al Gor. Pred dva dena ministerot bil na molitven pojadok {to go organizirale kongresmenite i na koj bile pokaneti delegacii na 140 dr`avi. Ne e soop{teno {to bilo servirano za pojadokot. I ne e soop{teno za {to se molel Crvenkovski, bidej}i, neli, pojadokot bil molitven. Koga }e sleta na skopskiot aerodrom, }e treba da go pra{ame za najsu{tinskiot del od posetata: dali molel za 230 tenkovi, za otvorawe na ambasada i razmena na ambasadori, za finansiska poddr{ka vo nekoja me|unarodna institucija ili, ednostavno, zamolil za u{te eden xus. Ministerstvoto soop{ti deka ministerot vo taa prilika se sretnal i so amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton. Bile vo istata sala. Inaku, tamu nemalo mnogu lu|e. Verojatno okolu iljada.

372 Spored logikata na nastanite, pokraj pojadok i ru~ek mora da postoi i ve~era. Ne }e e lo{o i ve~erata da bide vo blizina na Bil Klinton. Na primer, zo{to Hilari Klinton da ne go pokani na{iot minister na ve~era vo Belata ku}a. I onaka pred nekoj den ja otvorila trkaleznata soba {to bila zatvorena ~etiri godini poradi renovirawe. Moàt da ve~eraat na trkalezna masa. Stevo }e dojde pred vratite na Belata ku}a. I }e yvoni dvapati. Yvon~eto yvoni: "Klin- tonnn! Klin-tonnn!!!" I, Hilari }e pra{a: "Bil, za kogo bie yvon~eto?" Sigurno za Makedonija! Za privatizacijata! Kako od spotot koga bijat kambanite. Arno ama, Stevo Crvenkovski nema vreme za ~ekawe pred vratite na Belata ku}a. I vedna{ od Va{ington }e letne za Wujork. Na ve~era. So Sajrus Vens. Pa Ministerstvoto po urnekot na soop{tenieto za molitveniot pojadok }e ni isprati soop{tenie za tajnata ve~era. 2. Ako Amerikancite navistina ~esno sakaat da ni pomognat, sledniot pat neka organiziraat pojadoci i ru~eci so ministrite za finansii. Pokraj Crven- kovski, vo misija na dobra hrana neka odi i ministerot Jane Miqovski. ]e ni pomognat da go olabavime buxetot. ]e odat pomalku pari za ishrana od dnevnicite. 3. Ednostavno, nemam pove}e srce da go vklu~uvam televizorot i da gi otvoram vesnicite. ]e presvisnam od àl za Grcija. Velat deka }e ja kaznele na Evropskiot sud vo Luksemburg poradi embargoto sprema Makedonija. Cela nedela samo za toa se zboruva. Duri i pred da po~ne sudeweto, nie ja znaevme presudata. I gi preàlivme siroma{kite Grci, kako }e gi kaznele. Taka be{e i minatata godina. Site taguvavme nad sudbinata na Grcija koga ‡ Sudot í dozvoli da si prodolì so embargoto. Iskreno, mnogu mi e somnitelno koga kaj nas se pi{uva kako Grcija }e bide zeznata. Re~isi po pravilo, sekoga{ koga Atina e vo panika, koga gr~kata vlada go o~ekuva najlo{to, koga vo Grcija preovladuva pesimizmot, koga tamo{nata javnost se potresuva, Makedonija go izvlekuva podebeliot kraj. Se pla{am deka i sega, koga site tuka se potresuvaat nad kaznetata Grcija, nakraj samite sebe }e si se àlime. Iskustvoto so Evrop- skata unija i nejzinata birokratija toa nekolku pati ubavo ni go dokaà. 4. Parlamentarcite povtorno baraat javnosta da gi gleda direktnite TV prenosi. Navistina, toa ne treba da se sfati kako naredba ili, ne daj boè, me{awe vo ureduva~kata politika na MTV, ama bi bilo dobro. Golem del od pratenicite se od minatiot sostav, se naviknaa da se gledaat na televizija, izgradija svest za mo}ta na TV ekranot, pa sega odedna{ se ~uvstvuvaat frustrirani koga nikoj ne gi gleda {to rabotat. Ako MTV ne im gi prifati sugestiite na pratenicite, sekoga{ }e imaat mo`nost da se pojavat na Sileksovata "Sitel" televizija. Vo emisijata "Skriena kamera". Stojan Andov }e smisluva razni situacii. Pratenicite }e se odnesuvaat kako {to si se odnesuvaat. I ako nekoj se zaboravi i pretera na govornicata, odnekade }e se pojavi Yingo. ]e go pregrne govornikot i drugarski }e mu re~e: "Go gleda{ ona dup~e tamu? Eee... Nasmevni se, toa e skriena kamera!"

373 Taka, doìvuvawata na na{ite narodni izbranici }e gi sledime vo razni ànrovi. Vo minatiot sostav igraa istoriska drama. Neli, pravea dràva, izmisluvaa zname, pravea pari... Sega }e gi gledame malku porelaksirano, vo ramki na zabavna programa od tipot na "Skriena kamera". Zna~i, ve}e imame drama i komedija. Samo vo sledniot mandat da ne dojde red na ‡ horor!

LATINSKI QUBOVNICI 11 fevruari 1995

• Ne postoi problem od koj{to ne mo`e da se izbega niz vrata

1. [to ti e neo~ekuvan dramski presvrt. êtiri godini albanskite politi~ki prvenci se zakanuvaat deka nivnite pratenici }e go napu{tat Parlamentot, se povikuvaat na me|unarodni poddr{ki, najavuvaat bojkoti, izleguvawe od Vladata i pak uporno ostanuvaat. A makedonskite pratenici nitu najavija, nitu predupreduvaa, nitu se zakanuvaa, ni dve ni tri si gi sobraa papkite i si zaminaa bez zbor. Pratenikot Sali Ramadani, ve~erta po incidentot, na televizijata "Sitel" izjavi deka toa {to go napravile pratenicite Makedonci e skandal. A ubavo gi predupredi deka od sega }e se zboruva paralelno: na albanski i na makedonski. Ostanatite pratenici mnogu se nalutija. Zatoa {to sprotivno na kaànoto Ramadani go po~na svojot govor na latinski. Pra{a: "Kvo vadis, Makedonijo?" I ‡ Makedonija otide na pauza. Vo minatiot sostav na Sobranieto pratenikot na PDP Hisni [a}iri tvrde{e deka negovoto semejstvo, {to so~inuva 3 od sto od kumanovskoto naselenie, sigurno vodi poteklo u{te od Rimskata imperija. So latinskiot nastap na Sali Ramadani, a toj e pratenik od Ki~evo, definitivno se potvrduva teorijata za direktna povrzanost na Albancite so starite Rimjani. [a}iri bil vo pravo. Isto kako {to bil vo pravo koga pred tri-~etiri godini, vo identi~en incident, koga prozbore albanski, na pratenicite im pora~a: "[to se bunite, }e dojde den koga vo ova sobranie }e se zboruva albanski!" Sega [a}iri zboruva makedonski, a Ramadani ‡ albanski. Zatoa pak makedonskite pratenici pokaàa nevidena monolitnost. Tie ne dozvoluvaat vo najvisokiot organ na dràvata da se zboruva na drug jazik, osven na slu`beniot. Ubavo se vide kako ja napu{tija salata i go bojkotiraa Ramadani. Osven toa, dokaàa deka za niv ne postoi problem od koj{to ne moè da se izbega. Niz vrata! Kade odi{, Makedonijo? Denes ‡ niz vrata. Utre ‡ preku granica. 2. Od preku granica obi~no doa|aat i ni gi re{avat problemite. Kako na primer Tadeu{ Mazovjecki, {to ni doa|a{e kako specijalen pratenik na ON za

374 ~ovekovi prava. Denovive be{e objaven izve{tajot so negovite zaklu~oci i preporaki, dostaven do sedi{teto na ON vo @eneva. Vo nego gospodinot Mazo- vjecki gi priznal naporite na Vladata na Makedonija za unapreduvawe i po~ituvawe na etni~kite i verskite malcinstva, ama i pobaral "pozitivno da ja razgleda inicijativata za unapreduvawe na obrazovniot sistem na malcinstvata na univerzitetsko nivo". Okolu ova pra{awe denovive se raskaùva edna slu~ka so ambasadorot Gert Arens. Navodno, pri negoviot posleden prestoj vo Makedonija, koga se sre}aval so pretstavnicite na vlasta, nekomu mu izrazil ~udewe: "Kako ne im davate univerzitet vo Tetovo? Pa jas im vetiv!" 3. Grcija najavi deka }e go povle~e vetoto za carinskiot dogovor {to Turcija treba da go sklu~i so Evropskata unija. Za vozvrat go dobi ona {to go bara{e ‡ da í se kaè datumot koga Kipar }e stane ~lenka na Evropskata unija. Evropa i natamu moè da zboruva kolku í e va`no da í dozvoli na Turcija da í se pribliì na Unijata. Site prikazni pa|aat vo voda pred smislata za trgovija na Grcite. Pred nea Evropa redovno izleguva kako naiven kupuva~. A nie, eve ve}e cela godina, uporno pora~uvame deka ne pregovarame pod embargo. Kako da ne gi znaeme Grcite deka tokmu so nego tie si gi dignaa akciite. Dràt ve{ta~ki visoka cena i sekoga{ imaat lufta za cenkawe. Taka {to koga }e go ukinat, ne samo {to nema da zagubat, tuku i }e dobijat. Tie }e bidat onie {to pokaàle ~ekor na dobra volja. A nie, ako ne sakame da im ja nadomestime razlikata vo cenata, pak }e bideme nekooperativni. 4. Fudbalskiot sojuz na Makedonija pobara eden milion marki ot{teta od dràvata. Obrazloènieto e deka tolku pari }e se zagubat poradi kaznata od UEFA slednite dva natprevara na fudbalskata reprezentacija da se igraat bez publika i TV prenosi. Palavite gleda~i na dekemvriskiot natprevar so Kipar vo prednovogodi{no raspoloènie ispukaa petarda vrz glavata na kiparskiot pretstavnik. [to e vinovna dràvata za palavosta na naviva~ite, pa na Fudbalskiot sojuz da mu ispla}a ot{teta? Belkim ne treba{e pokraj sekoj naviva~ da stoi po eden policaec, za blagovremeno da gi lovi petardite. Izgleda treba{e. Se raboti za pogre{na procenka na organite za vnatre{ni raboti i na Fr~ko li~no. [to ubavo lu|eto na sredbata so Danska si navivaa so raznobojni baloni. Posle dojde Fr~ko i gi izdi{a balonite. Pa gleda~ite pobaraa spas vo petardite. Sî si ima svoja cena. Milion marki. Toa e cenata na izdi{anite baloni.

375 [VERCERSKA MAGLA 18 fevruari 1995

• Albancite bi bile dobredojdeni vo Xorxtaun

1. Dali, ako makedonskata policija go fate{e {vercerot po ime Xozef Diogardi, koj e amerikanski dràvjanin, }e go protera{e od dràvata i }e mu zabrane{e vlez vo Makedonija nekolku naredni godini? Dali, ako Xozef Diogardi be{e izmamnik, koj do{ol od stranstvo i izmamil dva-trojca gra|ani, makedonski dràvjani, policijata }e go proglase{e za persona non grata? Zatoa {to sekojdnevno ~itame po crnite hroniki za slu~ai na sitni {verceri i pazarxiski izmamnici, na koi dràvata im go skratuva svoeto gostoprimstvo. Xozef Diogardi ne e siten {vercer i siten izmamnik. Iako vo Makedonija e dojden da prodava magla. Zgora na toa e i Amerikanec, koj go ima neprikosno- venoto pravo da se zakanuva deka nebare sudbinata na Makedonija zavisi od negovite izve{tai do Kongresot. ]e im kaèl na Amerikancite da ne vospostavu- vaat diplomatski odnosi i da ne ni ispra}aat ekonomska pomo{. Kojznae, moèbi tokmu poradi Diogardi }e moraat da izmozgaat nova diplomatska izmislica, pa i ova {to namesto ambasada vo Skopje go narekuvaat ‡ Kancelarija za vrski, da go preimenuvaat so nekoe drugo ime. [tom Makedonija ne im dava na Albancite da si pravat paralelen univerzitet, toga{ ne zasluìla vo SAD da go ima tret- manot na eden Vietnam ili Severna Koreja, na primer. Samo tie i nie sme privilegirani so izmislicata "Kancelarija za vrski". Bidej}i Diogardi ima pravo da ni se zakanuva, a na Albancite da im pora- ~uva "Ne pla{ete se, Amerika e so vas!", na{ata vlada mu pora~uva deka toj i natamu }e bide dobredojden, bidej}i nie sme demokratska dràva. Taka treba so site {to davaat poddr{ka na nezakonski i neustavni raboti, pa u{te i pottiknuvaat na me|unacionalna presmetka. Sigurno i SAD taka bi se odnesuvale, na primer vo vremeto na studenata vojna, ako bi im do{ol nekoj zapalen komunist da drì govor pred mnogu narod i u{te da im pora~uva: "Ne pla{ete se, Rusija e so vas!". Nema verojatno tie da izlezat ponedemokratski od Makedonija, pa da go proglasat toj {to povikuva na neredi za persona non grata. Tuku }e go pu{tat nivniot \uner Ismail i }e go ovlastat da mu upati otvoreno dobredojde zasekoga{, bidej}i tie se demokrati. 2. Albancite vo Makedonija }e doìveat podobra sudbina od crncite vo Amerika. Taka barem se nadeva Xozef Diogardi. Super. Toa zna~i deka Fadil Sulejmani navistina }e bide makedonski Mar- tin Luter King. Sulejmani zboruva srpski jazik na nivo na {vercer na cigari od Bit-pazar. Martin Luter King go zboruva{e oficijalniot jazik na SAD ‡ angliskiot. Ako se ostvarat nadeìte na Diogardi, Sulejmani, kako podobar od crncite vo Amerika {to go iskrivuvaat angliskiot, naskoro odli~no }e zboruva makedonski.

376 3. Zav~era ve~er prisustvuvav na edna grda scena na rimskiot aerodrom Fjumi~ino. Pred samoto poletuvawe na avionot na "Paler Makedonija" za Skopje, eden avtobus vo pridru`ba na pet policiski vozila i so fe{ta kakva {to moàt da napravat samo Italijancite, donese 36 patnici, pove}eto Albanci od Kosovo so JU-paso{i, koi samo pred eden ~as doletaa vo Rim so istiot avion. Italija e neli demokratska dràva, ama bidej}i tamu ne znae kako da postapuva so niv, ni gi vra}a vo Makedonija. ]e ni trebaat kako kadar za univerzitetot. Osven toa im misli dobro na proteranite, bidej}i nam }e ni kaàt kako treba da se odnesuvame so niv i nie }e gi poslu{ame. Osven toa i pobogati sme od niv i imame pove}e uslovi, i za demokratija, i za univerziteti, i za akademii na nauki, ako treba... 4. Na nekoi kolegi koi pred izvesno vreme bea na studiski prestoj vo SAD, tokmu za da vidat kako funkcionira vo praktika ostvaruvaweto na pravata na raznite etni~ki zaednici, vo Va{ington im bil predo~en primerot na naselbata Xorxtaun. Vo taa malku poekskluzivna naselba, u{te otkako postoi metroto, gra|anite ne davaat da se izgradi metro-stanica, za da í bide ote`nat pristapot na siroma{tijata do niv. Vo Amerika poim za siroma{tija se crncite i nivnite kvartovi. Tamu ne im davaat da im se pribliàt, no zatoa pak univerzitetot "Xorx Va{ington" sklu~uva dogovor za sorabotka so "tetovskiot univerzitet". Kojznae, moèbi ako namesto 70 od sto Crnci vo Va{ington ima{e 70 od sto Albanci, ìtelite na Xorxtaun }e dozvolea vo nivnata naselba da se izgradi metro- stanica. Moèbi i }e í dadea ime "Diogardi". 5. Delegacija na Stopanskata komora na Makedonija otide vo rabotna poseta na Stopanskata komora na Srbija. Vladata veli deka taa ne moè da im re~e da ne odat. Iako, kolku {to e poznato, sankciite kon Srbija i Crna Gora sî u{te se vo sila. Dvaeset i osum stopanstvenici od Makedonija razgovarale so nivnite kolegi od Srbija, zad zatvorena vrata. Normalno, koga se dogovaraat za {leperi {to treba da gi kr{at sankciite, toa mora da bide tajno. Za socijalisti~kite direktori koi u{te od samoto formirawe na Makedoni- ja kako nezavisna dràva pla~at po Srbija, vremeto zastanalo. Ni{to ne e smeneto. Duri i denes nivnite telefoni imaat izlez samo do Belgrad. Edinstvenata promena {to vo nezavisna Makedonija moraa da ja napravat, be{e da se naviknat namesto "011" da vrtat "38111". Veruvam deka duri i toa te{ko im padna.

377 ONO I OSZ 25 fevruari 1995

• Fadil Sulejmani ne uspea da ja ekipira katedrata za me|unarodno pravo

1. Sekoj seriozen praven fakultet, na sekoj seriozen univerzitet, ja zapo~- nuva u~ebnata godina so predavawa po predmetot "rimsko pravo". Taka i "tetovskiot univerzitet", kako mo{ne seriozna institucija, gi sobra "studentite" vo edna ku}a vo tetovskoto selo Poroj na prviot ~as po rimsko pravo. Serioznosta na nastanot, no i na opkruùvaweto, najdobro be{e otslikana so izgledot na profesorot. ôvekot ne izgleda{e ba{ premnogu profesorski i avtoritativno na TV ekranite. So sinata beretka na glavata i so siviot grubo ra~no pleten volnen xemper, potsetuva{e na nekoj {armanten piqar, ili prodava~ na tikvi na Bit-pazar. Arno ama, serioznosta na momentot be{e tokmu takva terenska uniforma. Kako sto godini da }e bide mir, a ve}e utre moè da po~ne vojna. Na drugiot "fakultet" vo seloto Mala Re~ica isto taka zapo~na u~ebnata godina. Samo malku nevoobi~aeno. So predmetot "op{tonarodna odbrana i op{testvena samoza{tita". I toa bez predavawa. Vedna{ se premina na takti~ko-pokazatelna ve`ba. Taa }e im se smeta kako zadolìtelen kolokvium. Bez u~estvo vo nea nema da moè da se zeme potpis i nema zaverka na semestarot. Toj den ima{e potreba od viziting-profesori po me|unarodno pravo. "Rektorot" Fadil Sulejmani duri apelira{e i na televizija da mu dojdat profesorite od Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij". Prvo go bara{e Vasil Tupurkovski. Koga novinarite go pra{aa zo{to ba{ nego, Sulejmani re~e: "Kako personalitet i intelektualec ‡ demokrata". Ama "nije bio ku}i!" Posle go bara{e i [vr~kovski. "I on nije bio ku}i!" Tu... Ete ti beqa. Sre}a {to [vr~kovski gledal televizija. Svesen za problemite na Sulejmani, vedna{ gi isprati svoite asistenti po nego. 2. Sepak, sî mi se ~ini deka Sulejmani ne{to gi zbrkal rabotite so Tupurkovski. Ili pak si igral asocijacii, pa si na{ol nekoja svoja logika. Cile gi smiruva{e raskaranite okolu izvorot "Studen~ica" vo Ki~evsko. Toga{ Ki~evo i Prilep se karaa za voda. Da ne si go povrzal Sulejmani problemot so vodata, so imiwata na selata kade {to se negovite "fakulteti"? Ednoto e Re~ica, drugoto Poroj. Pa Cile kako "personalitet" zadolèn za vodni pra{awa bi moèl da dojde vo negovite "vodni" sela!? Namesto Tupurkovski, vo re{avaweto na vodnite problemi aktivno se vklu~i Fr~kovski. Da ne mu tekne slu~ajno na Sulejmani po Poroj i Re~ica da napravi ‡ potop. 3. Iskreno kaàno, ne mi be{e jasna celta na studentskiot sobir pred Sobranieto na Makedonija vo ~etvrtokot. Sega moè da se zboruva i za vme{anost na politi~ki partii, i za potreba od dokaùvawe na novoto

378 rakovodstvo na Sojuzot na studentite, i za manipulacii od strana, va`no sobirot bi moèl da se nare~e kompletno neuspe{en, osven ako za uspeh ne se smeta blokiraweto na skopskite ulici vo centarot i predizvikanata reakcija na portparolot na Vladata \uner Ismail. Potoa i organizatorite se ograduvaa od nekoi nedoli~ni paroli i izvici, ama ‡ docna. Osven toa, ne moè da im se progleda niz prsti ‡ sepak se dovolno vozrasni za da moàt da pretpostavat deka vo zapaliva atmosfera, koja samo {to po~na da se ladi, lesno }e se najde nekoj {to povtorno }e frli iskra. Dekanite na fakultetite, eden den pred toa, na sednicata na Univerzi- tetskata uprava go lektoriraa tekstot na deklaracijata na studentite.Taka {to sega tie ne moàt da se vadat deka ne dale poddr{ka na sobirot. Edinstveno raduva toa {to samo mal procent od studentite na Skopskiot univerzitet se odzvaa na proglasot, iako toj bil otpe~aten vo tira` od 12 iljadi primeroci. Taka {to izleguva deka studentite izlegoa podorasnati na situacijata otkolku nivnite profesori. Go imaat primerot na Bosna. Studentite ginat, a nivnite profesori {etat po razni @enevi i crtaat karti. 4. Ne e javeno dali porane{niot amerikanski kongresmen Xozef Diogardi vo Kongresot zboruval na albanski jazik, ama od Va{ington stigna vest deka republikancite podgotvile zakon so koj vo SAD bi se ukinala dvojazi~nosta, za da se spre~i podelbata na amerikanskoto op{testvo. Toa moè da e dobar znak. Vidoa deka kaj nas eksperimentot zapna kaj Mala Re~ica, pa ne mora i tie da eksperimentiraat na svoja smetka. I onaka, sî {to ne ~ini, prvo go isprobuvaat kaj nas. Pametniot u~i od tu|ite gre{ki. A u{te pove}e od svoite, koga gi pravi kaj drug. 5. Privatniot stopanstvenik Dragan Mitevski, inaku pratenik vo Sobranieto na Makedonija ima potreba od diplomatski paso{ "zaradi obezbeduvawe na negovata za{tita pri patuvawe vo stranstvo i izvr{uvawe na slu`benite zada~i". Taka veli vo predlogot za izmena na zakonot za patni ispravi. Samo ne kaùva dali misli na slu`benite zada~i na firmata "Mitkomerc". Koj e kako nas? ]e bideme najdiplomatska zemja na svetot. Pratenicite }e ni se pu{tat vo diplomatija na site strani. Vo Bugarija, Turcija i Srbija. Za tamu ne trebaat vizi, a i dobro se razraboteni kanalite za {verc.

379 OBEDINETI DIREKTORI 4 mart 1995

• Zo{to da uvezuvame islamski fundamentalizam koga mo`eme da go proizveduvame doma?

1. Kako ja najavuvaa specijalnata sednica na Sobranieto, na koja premierot gi brane{e reformite na Vladata, si pomisliv deka pratenicite ne }e moàt tri dena i tri no}i da priparat nadvor od zgradata i deka }e se ispotepaat koj poprv da stigne do govornicata. Arno ama, tie vodele diskusii po parlamentarnite grupi. A na sednicata otvorena za javnosta ispratija dva-trojca plateni od ime na partiite da dadat poddr{ka i brzo-brzo se razotidoa. Zo{to da ~ekaat? Najaktiven pridones vo raspravata, kako i dosega, dadoa socijalisti~kite direktori. Samo ‡ nadvor od salata. Za vreme na sednicata se odnesuvaa kako i {to im dolikuva. Moè{, ti Branko, da si zbori{ {to saka{, nie }e si terame po svoe. U{te utre }e viknam nekolku novinari da im kaàm deka kursot na denarot nî uni{ti. A i konceptov na privatizacija ne{to ne mi se dopa|a. Plus, malku e zbrkana rabotava i so prestruktuiraweto na zagubarite. Ne }e e lo{o da ni se slu~i nekoe {trajk~e so glad. U{te i ako dojdat pred Vladata ‡ polna kapa. Patem, ~ekaj, na onie od Stopanskata komora da im predloàm da organiziraat u{te edna-dve turi do Belgrad. Ostavi go ovoj neka se zanesuva deka pravi dràva. Ako ne mu uspee reformata, nie i onaka nema da bideme vinovni. Si ja odmol~ivme sednicata, nie sme ‡ za, toj nema{e hrabrost da im kaè na site {to mu pravime. Osven toa, koga gi pravea spisocite za kandidati za pratenici znae{e deka sme direktori na socijalisti~ki firmi. A bogamii silni sme. Obedineti. Nî ima dovolno vo site tri partii od Sojuzot... 2. [to se odnesuva do pratenicite Albanci, tie go nemaa istiot problem. [to ima da se sekiraat za reforma, koga taa se sproveduva vo Makedonija. Koga }e si pravat reformi vo svojata dràva, }e si odat na specijalni sednici. Sega se zafateni so mnogu poseriozni dràvotvorni problemi. Nastrana {to doprva treba da {koluvaat kadri. Golema rabota! Niv nikade gi nema{e ni za referendumot, ni za Ustavot, ni za popisot, pa sega }e gubat vreme na sednica za ekonomska reforma. 3. Najzna~aen kulturen nastan vo izminatata nedela be{e poloùvaweto kamen temelnik za izgradba na Islamski fakultet vo skopskoto selo Kondovo. Na nego prisustvuva{e i ministerot za kultura E{tref Aliu. Fakultetot }e se gradi so odluka na Vladata. Navodno, na toj na~in }e se izbegnelo makedonskite gra|ani so islamska veroispoved da odat da studiraat po Saudiski Arabii i Libii, pa ottamu da ni vnesuvaat fundamentalizam. [to e sosema vo soglasnost

380 so novite ekonomski reformi. Zo{to da uvezuvame islamski fundamentalizam koga moème da si go pravime doma. Osven toa, Makedonija na ovoj na~in u{te edna{ }e se promovira kako centar na Balkanot. Malku ni se nelegalni doselenici od Kosovo. Sega }e se otvorime i za studenti po islamski nauki, ne samo od Kosovo, tuku i od Sanxak, od Bosna, od Albanija... 4. V~era Bugarija go slave{e svojot nacionalen praznik. I kako {to e redot, po povod nacionalniot praznik na sosedot, telegrami so ~estitki ispratija i pretsedatelot Kiro Gligorov, i premierot Branko Crvenkovski, i ministerot za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski. Paralelno so protokolarnata vest za ~estitkite mediumite objavija i {to vsu{nost slavi Bugarija. Imeno, na 3 mart 1878 godina be{e sklu~en Sanste- fanskiot miroven dogovor, spored koj Kneèvstvoto Bugarija treba{e da se pro{iri, opfa}aj}i ja teritorijata na cela Makedonija. Soglasno na politikata na ekvidistanca kon sosedite, za o~ekuvawe e Gligorov i dvajcata Crvenkovci da ispratat telegrami so ~estitki do SR Jugo- slavija na 1 dekemvri, koga taa }e go slavi formiraweto na Kralstvoto na SHS. Ako se zeme ova predvid, toga{ ne se raboti za gaf na slu`bite zadolèni za pi{uvawe ~estitki. Naprotiv, ova e smislena finta kako da se skaraat Srbija i Bugarija. I vo Kralstvoto na SHS i vo neotsonuvanata sanstefanska Bugarija teritorijata na dene{na Republika Makedonija be{e vo nivniot sostav. 5. Interesno, sekoga{ koga ne{to }e za~kripi so Albancite, pa u{te i garnirano so otpori kon ekonomskata reforma, se javuvaat zagrozenite Srbi. Prvo Bora Risti} napravi {ou, najavuvaj}i go svoeto dejstvuvawe kako politi~ka gerila vo Makedonija. Po dva dena i Srpskata crkva od Belgrad, zaedno so pretsedatelot na Zdruènieto na Srbite i Crnogorcite vo Makedonija, ja razgleduvala polo`bata na Srbite kaj nas i do{le do zaklu~ok deka tie gi nemaat pravata {to gi imaat site drugi ìteli. Pa normalno e deka Srbite se zagrozeni, koga TV "Sitel" samo dva pati ja emituva{e reportaàta od svadbata na voeniot zlostornik Arkan i folk- peja~kata Ceca. A i na drugite privatni radio i TV stanici na dve-tri srpski novokomponirki }e se pojavi i ponekoja makedonska. I zamislete ‡ vo kniàr- nicite pokraj srpski, ima i ponekoja makedonska kniga, a i vo trafikite pokraj site "Politikini" izdanija moè da se najde i ponekoj vesnik na makedonski jazik.

381 ODBRANBENI BALONI 11 mart 1995

• Kolku }e se raduvame koga }e nî primat vo ON!

1. Dopisnikot na belgradska "Na{a borba" od Wujork, specijalno za "Sakam da kaàm" javuva deka Makedonija naskoro }e bide primena vo Obedinetite nacii. Od dobro informirani izvori vo sedi{teto na svetskata organizacija se doznava deka pregovorite za priem se vo zavr{na faza vo Sovetot za bezbednost. Duri, tamu se {pekulira deka moè da se slu~i nenadejno da dopatuva pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov zaedno so izvestuva~ na Makedonskata televizija, za da prisustvuva na priemot. Dopisnikot doznava deka okolu priemot }e mora da se napravi i nekakov vid kompromis. Se {u{ka deka Makedonija }e bide prinudena da im se priklu~i na Obedinetite nacii pod privremeno ime "Biv{a jugoslovenska republika Makedonija" ili taka ne{to. Zaradi protiveweto na Grcite izgleda deka nema da ni dadat da go istakneme i znameto na jarbolite pred sedi{teto na ON. Bravo, zna~i sekade nî primija! Taka na ovaa vest bi izreagiral nekoj redoven TV pretplatnik na MTV. Uslovot e samo da mu ja dadat na Bane Dimovski, da ja pro~ita so nemu svojstvenata dramatika na po~etokot na centralniot TV dnevnik i da ja povtori kako vest na denot na krajot, po prognozata za vremeto. Isto taka {to pred nekoja ve~er nî izraduva so vesta za priemot vo Svetskata banka. [to mu treba{e drugiot den na ministerot Qube Trpevski da dava izjavi deka vo Svetskata banka nî primile u{te vo dekemvri 1993 godina!? Kolku be{e radosen TV voditelot ‡ mu go rasipa raspoloènieto. A i nie taman se izraduvavme deka MTV kone~no na{la ne{to ekskluzivno i gi zafrknale "A1" i "Sitel". Kolku li samo }e se raduvame koga }e nî primat vo Obedinetite nacii! 2. Ne mi e jasno zo{to oficijalna Atina sî u{te ne e vo panika po vesta deka Makedonija kompletno }e ja zatvori ju`nata granica. Sigurno u{te se zanimavaat so izborot na nov pretsedatel. Moèbi i ne moàt da ja prenesat vesta. Kako }e kaàt deka toa bilo objaveno vo "Makedonsko vreme". Ako go prevedat na gr~ki, }e izleze "Skopsko vreme". Toa pove}e li~i kako ime na nekoj lokalen gradski vodi~. A tekstot od takvo spisanie e neseriozno da se prenesuva. Me|utoa, rabotava e mnogu seriozna {tom na vesta vedna{ reagira{e portparolot na Vladata \uner Ismail. Tuka mora da ima ne{to. Moèbi spisanieto pu{ta probni baloni. [tom na{ata vlada tolku se potrese, ne{to e matna rabotata. Iskreno mislam deka Makedonija nema da moè da ja zatvori kopnenata granica so Grcija. Ama onoj del od vesta vo koj se veli deka zatvoraweto vaì i za vozdu{niot prostor se ~ini poverodostoen. Balonite moàt da se naduvaat i

382 da se pu{tat vo vozduh. Sekoj balon }e go vrzat so kon~e dolgo desetina iljadi metri i }e im go dadat na pripadnicite na makedonskoto voeno vozduhoplovstvo {to }e gi rasporedat dol` grani~nata linija me|u Makedonija i Grcija. Taka tie }e pretstavuvaat neprobiven {tit za gr~kite avioni. Dosta ve}e se falevme so gradobijnite raketi na "Teas-temko". Toj sistem na odbrana ne profunkcionira za{to Direkcijata za civilno vozduhoplovstvo ne im podelila dovolno megafoni na kontrolorite na letaweto, za da moàt da im vikaat na gr~kite piloti da se spu{tat malku ponisko, pa da moème da gi ga|ame. Samo pak da ne se pojavi \uner Ismail da gi izdi{e balonite. Otide na{iot koncept na protivvozdu{na odbrana. 3. Koga sme ve}e kaj odbranata i kaj ekskluzivnite vesti, a vo kontekstot na doa|aweto na 5, 10, ili 15 iljadi amerikanski vojnici vo Makedonija, od epten doverlivi izvori se doznava i slednovo: Vladata na Republika Makedonija go uslovuva za~lenuvaweto vo NATO! Makedonskiot pregovara~ki tim, na upornoto ubeduvawe na NATO-vcite da ja zajakneme alijansata so na{e prisustvo, na poslednata sredba vo Brisel go uslovila u~estvoto vo NATO so dozvola za komanduvawe na makedonski jazik. (So obrazloènie deka toa e na{e "privatno pravo", kako {to bi se izrazile Albancite vo makedonskoto sobranie.) Doznavame deka po ovaa ucena pregovorite se vlezeni vo }or-sokak. Nivnoto obrazloènie e "[to }e vi e komanduvawe na makedonski jazik?" Stavot e potkrepen so objasnuvaweto: "Ako vi ispratime 15 iljadi amerikanski vojnici ‡ toga{ komotno moète da ja raspu{tite va{ata armija!" 4. Edinstveno }e ja zadrìme carskata garda. Da í dava beleg na dràvata {to }e ja napravi novoformiranata Monarhisti~ka partija. Patem, do kade stigna konkursot za nemaènite Makedonki {to sakaat da stanat princezi. Izbrano li e makedonskoto devoj~e koe }e ni se omaì so nekoj stranski princ, {to }e ni sluì za priplod da se rodi makedonskoto car~e. Nema tuka Kale{ An|a, anama ne bivam i sli~ni raboti. Ima da zeme princ od stranstvo, cel ìvot da strada {to nema da zeme mom~e Makedon~e, pa da vidi {to e raj, ama }e vleze vo istorijata i vo novi narodni pesni, za{to }e se `rtvuva za idninata na monarhisti~ka Makedonija. Lu|eto od Monarhisti~kata partija velat deka, koga }e se rodi carot, tie }e ja raspu{tat partijata, za{to celta }e bide ostvarena. Vo momentot na raspu{taweto Makedonija }e dobie i car i dvorski {utovi.

383 UNPRO FORMA 18 mart 1995

• Sostanokot na CEI zavisi od trosedite na spu{tawe

1. Silite na UNPROFOR vo Hrvatska si ja zavr{ija svojata rabota. Gi zacementiraa granicite so otcepenite Srbi vo Srpska Kraina. Tu|man se naluti, se zakani deka }e gi izbrka silite na ON i povtorno ucenata, kako i mnogu pati dosega, dade rezultati. Amerikancite go molea Tu|man i dojdoa do novo re{enie. Silite na ON }e ostanat, ama so drug mandat, zna~itelno namaleni i so drugo ime. Otsega mirovnata operacija vo Hrvatska }e se vika UNFIC ‡ spored angliskiot naziv na Hrvatska ‡ Croatia. I ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija Stevo Crvenkovski denovive povtorno go aktualizira baraweto do Generalniot sekretar na ON, silite na UNPROFOR vo Makedonija da se izdvojat od zaedni~kata komanda za biv{a Jugoslavija, bidej}i i onaka kaj nas u{te od po~etokot se raboti za kompletno drug mandat od onoj vo Hrvatska i Bosna i Hercegovina. Problemot, kako {to stana praktika koga e vo pra{awe Makedonija, najverojatno povtorno }e bide ‡ imeto. Misijata na ON vo Makedonija bi moèla da go dobie imeto UNPROM ‡ {to prevedeno na makedonski bi zna~elo "Preventivna misija na ON vo Makedonija". Arno ama, vo ON sî u{te vaì ona "biv{a", odnosno "former". Pa imeto }e ni ostane UNPROFOR, plus edno "M". Pa, }e se ~ita ‡ "UNPRO- FORM". Toa prevedeno na makedonski bi moèlo da se pro~ita kako "Sili na ON pro-forma". 2. Grià za za~uvuvawe na formata imaat i nekoi sobraniski komisii. Na primer, Komisijata za izbori i imenuvawa. Nejziniot pretsedatel Na}e Sto- janovski ja pretvori komisijata vo istraèn organ. Pod nabquduvawe se biv{ite pratenici koi primaat apanaà. Se ispituva koj od niv ima privatna firma, koj ja deli so bra~niot partner, ~ija èna razviva privatna dejnost i taka natamu. Namesto da se zanimava so istra`na postapka, mnogu poracionalno bi bilo gospodinot Stojanovski da sobere u{te nekolkumina partiski soborci i da predloì zakon za ukinuvawe na apanaàta. I onaka narodot e gneven na biv{ite funkcioneri, koi iako ni{to ne rabotat primaat plata. Silna prateni~ka grupa se, za izglasuvawe na takov zakon ne }e mora kojznae kolku glasovi, ja imaat poddr{kata od izbira~ite i }e go re{at problemot so apanaàta zasekoga{. Mnogu e poednostavno otkolku da izigruvaat finansiski inspektori i da tara{kaat po spisocite na Upravata za javni prihodi i po bankarskite smetki. Osven toa, }e se osiguraat po ~etiri godini, koga tie }e stanat biv{i, nikoj da ne im ~epka po privatniot ìvot.

384 Donesuvaweto na eden takov zakon, so koj bi se ukinala apanaàta, bi prido- nelo za zna~itelno podigawe na nivoto na parlamentarniot sostav. Ako znaat deka, koga }e im zavr{i mandatot, nema da im bidat osigurani pari bez rabota, koga }e se kandidiraat za izbori, dobro }e razmislat dali imaat kade da se vratat. Vaka izleze deka nekoi firmi odvaj do~ekale nekoj nivni vraboten da stane pratenik, za da se spasat od nego, pa sega ne go primaat nazad. A narodot nema da se zalaùva da izbira tipovi {to nikoj ne saka da mu se vratat. 3. Skopskoto rakovodstvo donelo odluka gradot da se za~isti potemelno pred sostanokot na ministrite na Centralnoevropskata inicijativa. Vo glavniot grad na dràvata kon krajot na idnata nedela }e dopatuvaat dvaesetina ministri za nadvore{na trgovija od Sredna i Isto~na Evropa, pa redno e gradot malku da se zamete. Ova so udarni~koto ~istewe me potsetuva na detskite denovi, koga vo Skopje doa|a{e Tito i zabrzano se krpea dupkite po ulicite niz koi }e pomine kolonata i se svetnuvaa trotoarite i izlozite, a na balkonite be{e zabraneto da se su{at ga}i, maici i ~ar{afi kako za{titen znak na urbanata sredina. Vo ramkite na podgotovkite za sostanokot na ministrite, Vladata kupi u{te dvaeset luksuzni avtomobili. Sî e podgotveno za pre~ek, vozilata se tuka, a i ulicite po koi }e pominat }e bidat za~isteni. Ostana u{te problemot na smestuvaweto. So site maki {to gi naprvivme izminative godini, uspeavme da ne izgradime barem eden luksuzen hotel, taka {to na gostite so gordost }e im gi pokaème starite dobri socijalisti~ki zdanija, {to se pretstavuvaat kako hoteli. Za da ne se brukame, i sî da bide kako vo vremeto na Tito, imam eden predlog. Da gi smestime gostite po doma. Vrabotenite vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti neka gi ~ekaat avionite na aerodromot i po principot "zapoznavawe so nepoznato drugar~e" neka si izberat gostin i neka go smestat na spu{teniot trosed vo dnevnata soba. Kako porano, vo vremeto na bratstvoto i edinstvoto, koga si se posetuvaa u~ili{ta od razni delovi na biv{a Jugoslavija. 4. Britanskiot ambasador Toni Milson povtorno bil vo Tetovo, ama sega razgovaral so makedonskiot del od rakovodstvoto na op{tinata. Rekol deka od razgovorite }e isprati izve{taj do Forin ofisot vo London. Nema potreba mnogu da se ma~i so dolìnata na izve{tajot. Samo neka navede deka vo Tetovo moral da odi dva pati ‡ edna{ da gi slu{ne Albancite, a vtor pat ‡ Makedoncite. Tamu sî }e im bide jasno!

25 Sakam da ka`am 385 GENERALNO ^ISTEWE 25 mart 1995

• Koj im kopa dupki na ministrite?

1. Zamenikot-minister za nadvore{ni raboti na Grcija, Mangakis, priznal deka vo Pariz se rakuval so na{iot minister Crvenkovski. Priznanieto na gre{niot zamenik-minister sî u{te vo gr~kite glasila ne e izdignato na nivo na nacionalna katastrofa, ama siroma{kiot Mangakis ~uvstvuva golema potreba od pokajanie za pariskiot grev, {to vo momenti na ~ove~ka slabost mu pruìl raka na skopjanecot. "Mnogu gre{ev, prosti mi", }e mu re~e Mangakis na Papandreu, zaludno obiduvaj}i se pred sebe i pred istorijata na Elada da go opravda toj tolku nerazu- men i nekontroliran poteg na negovata raka. [to li mu be{e toj sudbonosen den, dali atmosferskiot pritisok nad Pariz ne be{e vo ramkite na normalata, dali Stevo Crvenkovski na sostanokot do{ol maskiran kako filmski reìser, dali posledicite od otrovot vo tokiskoto metro se pro{irija i do Evropa, dali Amerikancite od Va{ington teledirigirano rakuvale so negovata raka... Mnogu pra{awa, {to na krajot moàt da se sublimiraat samo vo edno: Kako da mu se prosti na Mangakis? Ako treba da se is~isti od grevot, ~ovekot }e stane isposnik. ]e se zakalu|eri. Mestoto ve}e ne mu e vo Atina i po nekakvi evropski metropoli, kade {to pravi razno-razni gluposti i se rakuva so kogo }e stigne. Neka se prati vo Sveta Gora. Za razlika od nego, Crvenkovski ni{to ne priznava. A i da priznae, isto mu se fa}a. Ne e tip na isposnik. Pa i taa Sveta Gora ne e tolku ubava kako Wujork. 2. Ministerot-portparol na Vladata, \uner Ismail, ne priznava deka ne mu kaùvaat {to se slu~uva so nadvore{nata politika na dràvata, osobeno po najnovite dogovarawa so Sajrus Vens vo Wujork. Na novinarite plasti~no im objasni kako se odvivaat pregovorite vo zgradata na Obedinetite nacii. Gospodi- not Ismail ni kaà deka ambasadorite na Grcija i na Makedonija tamu ne mora da se sretnat samo formalno i na zakaàna sredba. Tie moàt da se sretnat i vo hodnik, vo bife, na vrata, zad vrata, pod vrata, bidej}i seto toa pretstavuva voobi~aena praktika na ambasadorite vo svetskata organizacija. Interesna rabota. Ba{ ubavo {to ambasadorite Maleski i Zaharakis moàt da se zbliàt i na takov neformalen na~in. Ostanuva samo u{te eden problem. Kako Denko Maleski da izleze od biblioteka i da ja pronajde zgradata na ON!? 3. Vladata se zanimava so podzemni aktivnosti, vo koi aktivno se vklu~eni nekolkumina ministri. Mediumite otkrija dupki vo trevnikot okolu vladinata zgrada. Potoa be{e objaveno deka vo niv trebalo da se posadat drvca. Tokmu

386 denta koga Vladata gi prave{e svoite 100 dena, treba{e da bidat posadeni 100 drvca. Premierot Branko Crvenkovski ne se zanimava{e so aktivnostite na popol- nuvawe dupki. Odozgora gleda{e kako mu funkcioniraat ministrite za urbanizam i ekologija, {umarstvo i obrazovanie, Jorgo [undovski, Ivan Angelov i Emilija Simovska. Se vide i na televizija ‡ tie uspe{no gi popolnija dupkite. Vo javnosta ostana pra{aweto: Zo{to dozvolija drug da im kopa dupki? Vo ekolo{kata akcija "Sto sadnici za stote dupki na Vladata" ne se vklu~ija ministrite Albanci. Doznavame deka ne se raboti za bojkot na instituciite na sistemot. Ednostavno, ja odbegnale aktivnosta na kopawe. Za da ne moè posle nekoj da im prefrli deka rovarat po zemjata. 4. Portparolot \uner Ismail na trojca ministri {to go odbeleàa Denot na ekologijata im zaka~il bexevi. Vedna{ potoa, soglasno so opredelbata deka ne e samo eden den za ~istewe, go zede pod svoe nadgleduvaweto na ~isteweto na gradot i rabotnata sredina za sostanokot na Centralnoevropskata inicijativa. Iskreno se nadevam deka denes prostoriite na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i Vladata kone~no se svetnati i provetrani. Do v~era moè{e da se padne vo nesvest od mirisot na sveà boja i hemikaliite za ~istewe. Od denovite na serioznite podgotovki na Makedonija za sostanokot na ministrite }e mi ostane vo se}avawe zabele{kata na edna ~ista~ka, spruèna na skalite vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti so ~etka i pet-{est {i{iwa so hemika- lii vo racete, upatena na odrùvaweto na higienata na zgradata {to do neodamna be{e sedi{te na Vladata: "Taka e koga sakaat vo eden den crnoto da stane belo. E, ne biva, koga so godini bilo crno..." Ne znam dali ministerot Ismail naredil, pokraj generalnoto ~istewe vo Vladata, da se izvr{i i dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija. Za sekoj slu~aj. Vo taa zgrada be{e sedi{teto na CK. 5. Povtorno }e nî teraat da gi menuvame registarskite tabli~ki na vozilata. Ne se ustavni. Imam predlog kako da za{tedime pari. I onaka se podgotvuvaat nekolku promeni na Ustavot. Namesto da gi menuvame tabli~kite, moème li da go smenime Ustavot? Vo delot kade {to se regulira upotrebata na pismoto da predvidime latinica za nekoi raboti {to se vrzani so me|unarodni propisi, kako {to e slu~aj so tabli~kite.

25* 387 EVTINI PRIKAZNI 1 april 1995

• Sepak e podobro koga sonceto }e go pobedi do`dot

1. Najnovo hit-ostvaruvawe vo makedonskata filmska produkcija e akcionata drama "Krvav pendrek na vè{teniot pokriv". Se raboti za vrvno ostvaruvawe na ovoj ànr. Izobiluva so sceni {to ja "palat" publikata. Ima dovolno "rascve- tani" glavi, skr{eni nosevi, krvavi lica, spu{teni pantaloni... Super prepora~livo za pomladi od 18 godini. Koproducentite na filmot, Qubomir Fr~kovski i Vlado Popovski, sosema sigurno }e moàt da smetaat na dobar profit od proda`bata. Prikaznata po~nuva sosema naivno. Zatvorot "Idrizovo" e pretstaven kako demokratska oaza srede dràvata. Vo glavniot grad se slu~uva golem me|unaroden nastan, se sobiraat ministri od dvaesetina zemji od Evropa. Sî funkcionira kako {vajcarski ~asovnik. Ulicite se izmieni, hotelite osveèni so cve}e, name{tajot e obnoven. No dali ba{ sî e kako {to sakaat doma}inite? Nikoj ne predvidel deka ~etiristotini zatvorenici od najpoznatiot zatvor moàt da se ka~at na }eramidite. Ne odi da se brukame pred gostite. Nie sme demokratska dràva. Najdemokratska vo svetot. Vo koja druga zemja bi im dozvolile na buntovnici vo zatvor da dràt pres-konferencija? Ministrite si zaminaa. I po~nuva akcijata "Napad na Idrizovo". Tuka í se dava {ansa na dràvnata televizija da se izvadi {to nema{e snimki od nastanite vo Mala Re~ica. Policijata preo|a vo napad, so asistencija na novinarite. Odli~na zabava za narod. Kamerite otidoa duri do tavanot. Potoa vidovme kako "korektno" be{e zadu{en buntot. Po nekolku dena od edno soop{tenie doznavme deka poradi nekakva odluka na Ustavniot sud, odnosno poradi nekoja praznina vo Ustavot, pove}e ubijci se pu{teni da se branat od sloboda. Tie nemaat potreba da se ka~uvaat po }eramidi. [etaat po ulici, me|u nas. 2. Grcite pak ni napravija beqa. Ovoj pat so scenarioto za prenosot od dodeluvaweto na "Oskar". Pak gi obvinivme deka politiziraat. Obvinuvaj}i gi niv, i nie se zanimavavme so politika. Nakraj ne be{e bitno dali "Pred do`dot" }e go dobie "Oskarot". Bitna be{e politikata. I ako go dobievme, pove}e }e se raduvavme ‡ ne deka sme go dobile, tuku ‡ za inaet na Grcite. "Oskarot" go dobi filmot "Izgoren od sonceto". [to i ne e lo{a rabota. Vo filmot na Man~evski postojano pesimisti~ki se najavuva: "]e vrne, }e vrne..." Ne sum go gledal ruskiot film, ama fino {to mu go dadoa "Oskarot". Barem spored naslovot ‡ pove}e sakam sonce otkolku do`d. Spored asocijaciite na Man~evski, poarno i~ da ne zavrne. A so sonceto nekako }e izlezeme nakraj.

388 Kako koj. Nekoj }e ostane vo senka. A nekoj }e se prema~ka so site masla, pa nema da izgori. 3. I ministerot Stevo Crvenkovski, pri neodamne{nata poseta na SAD, na gr~kite novinari im re~e deka o~ekuva "Oskar". Namesto "Oskar", mu stigna izve{taj na Butros Gali za Makedonija, {to ne mu se bendisuva, pa mora{e da mu pra}a odgovor. Gali ne{to ne ni gi priznava izborite, ne{to ne mu e jasno so popisot, somnitelna mu e granicata so Srbija, gr~koto embargo go legalizira i podzaboravil deka ni sleduvaat nekakvi kompenzacii za {tetite od sproveduvaweto na sankciite kon Srbija i Crna Gora. Ministerot za izve{tajot dozna otkako Gali go pro~ita pred Sovetot za bezbednost. A javnosta u{te nema doznato dali Republika Makedonija ima svoja postojana misija vo Wujork? I ako ima ‡ {to raboti? 4. Vo Atina ve}e javija deka dobile pokana od Sajrus Vens za pregovori so Makedonija na 6 april. Kaj nas u{te ne se znae dali nekoj }e otpatuva na pregovorite. Velat, problemot bil vo penkalata. Treba ubavo penkalo, ako se potpi{uva ne{to vo Wujork. A vo Skopje nema dobar izbor na luksuzni penkala. Koga be{e promovirana Vladata, vo dekemvri minatata godina, na site ministri im podarija penkala so mastilo. Site penkala se identi~ni. Za da ne se znae so ~ie e staven potpisot. Inaku, moàt da se koristat i onie evtini, plasti~ni penkalca, na koi Sojuzot za Makedonija gi ispi{uva{e imiwata na kandidatite za pratenici vo predizbornata kampawa. Ama ne odi so evtino penkalo, od takva seriozna rabota vo Wujork da se pravi evtina prikazna. Najdobro e da se pronajde nekoe penkalo koe koristi mastilo {to po izvesno vreme pobleduva. Za vo idnina istori~arite da imaat problem da otkrijat koj potpi{al. 5. Vladata gi objavi imotnite listi na svoite ministri. Mene toa mi li~i na ~ista demagogija, ama ajde... {tom narodot bara, neka mu bide. Edinstveno ministerot Stevo Crvenkovski odbil da dade podatoci. [to e najeleganten na~in da se ogradi od celata lakrdija so malite plati i skapite novi avtomobili, {to naivno í se serviraat na javnosta. Iskreno, mi se dopadna i negoviot komentar za televizijata"A1" zo{to odbil da ja priloì na uvid svojata imotna sostojba. Rekol deka toa }e go stori koga Vladata }e donese odluka bankite da gi objavat imiwata na onie ministri i javni li~nosti {to gi podignale devizite i pokraj zabranata za nivna isplata. Zna~i, Stevo znae koi se tie lu|e. Ama, kako po obi~aj ‡ povtorno ni{to ne kaùva.

389 PARTIZANI I GERMANCI 8 april 1995

• Koga }e sleta Kinkel na skopskiot aerodrom, }e pomisli deka mesto vo oaza na mirot do{ol vo zona na samrakot

1. Se ostvarija najcrnite prognozi za Grcija. Na{iot juèn sosed i definitivno ostanuva izoliran. Generalniot advokat na Evropskiot sud na pravdata vo Luksemburg Xakobson nema sluh koga se vo pra{awe na{ite ~uvstva na soàlu- vawe kon Grcija. Toj e ladnokrven i veli deka nivnoto embargo kon Makedonija e legalno. Kako moè ~ovekot da bide tolku protiv Grcija. Pa neli celo vreme ja àlime Atina deka e izolirana. Zatoa, malku ne mi e jasna nervozata na na{ite vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Tie o~igledno ne go sfatile soop{tenieto na generalniot advokat. Negovata cel e Grcija da ostane ve~no izolirana. A toa {to nie i natamu }e pla~eme nad nejzinata sudbina i }e ja soàluvame e na{ li~en problem {to nema nikakva vrska so strogite pravni~ki normi. Zamislete, u{te, po nekoja slu~ajnost, Sudot da presudi protiv Grcija. [to }e se slu~i? ]e ja stavi vo zatvor? Ova pra{awe neka go razgleduvaat tie {to sî se zanesuvaa deka sudot vo Luksemburt e pravna, a ne politi~ka institucija. 2. Za prv pat po nekolku godini, za ne{to lo{o {to ni se slu~uva doma ne ja obvinivme Grcija. ]e be{e sme{no da re~eme deka Atina e vinovna {to "rikna" osvetlenieto na pistata na skopskiot aerodrom. Va`no, denta koga Sobranieto go donese Zakonot za Direkcijata za civilno vozduhoplovstvo, svetna i pistata. Velat deka sega }e imame vistinsko evropsko letawe. [estdnevniot mrak na skopskata pista be{e samo prisposobuvawe kon evropskite standardi. Op{to poznato e deka tamu po evropskite aerodromi avionite poletuvaat i sletuvaat samo do zajdisonce. Arno ama, ova e Balkan. Aerodromskite slu`bi ne sakaat da vlezat vo Evropa i se pu{tile po potraga po svetilki. Prvata pratka ja utnale, ama vtorata ja pogodile. Tehnologijata e premnogu sofisticirana, pa morale da vikaat i stru~ni lica od Slovenija da ni go pu{tat svetloto. Ne mi e jasno zo{to moraa tolku da brzaat. Eve, vo vtornik treba da dopatuva germanskiot minister za nadvore{ni raboti Klaus Kinkel. Moè{e ~ovekot so sebe da ponese dve-tri kutii svetilki kako humanitarna pomo{. Vo me|uvreme, dodeka da dojdea Slovencite da gi montiraat, ako saka{e Kinkel da poleta po zajdisonce, }e mu izlezevme vo presret. Site vraboteni na aerodromot }e zemea po eden fakel, }e se rasporedea pokraj pistata, }e mu go osvetlea patot za Germanija. Vo sprotivno, }e si pomisle{e gostinot deka namesto vo Makedonija ‡ oaza na mirot, do{ol vo Makedonija ‡ zona na samrakot.

390 Arno ama, toa moè{e da razbudi lo{i spomeni od minatoto. Vo Vtorata svetska vojna, koga niz Bosna sletuvaa britanskite sojuznici, partizanite im palea ognovi za da ne ja utnat pistata. Taka postoi opasnost Kinkel da si pomisli deka i nie si igrame partizani i Germanci. Aerodromskoto pretprijatie se reklamira so sloganot "Najblizok pat do srceto na Balkanot". Vo ramkite na makedonskata vekovna tradicija, "da trgneme na vreme, so sonce da se pribereme", pilotite na makedonskite kompanii po evropskite aerodromi sigurno si velat "Aj pobrzo da poletame, da ne se stemni po pat!". Zatoa predlagam, i ne baram avtorsko pravo, skopskiot aerodrom da promovira nov slogan: "Fati go denot". Ba{ ubavo koincidira so sloganot na kompanijata "Paler Makedonija": "Sledete go sonceto!" Ne moè da se sleta na svetlo na mese~inata. Osven ako eventualno ne e poln mesec i nema oblaci. I da ne bide petok ‡ trinaesetti. 3. Pretsedatelot na Komisijata za izbori i imenuvawa vo Sobranieto na Makedonija Na}e Stojanovski denovive reagira{e na ostavkata na pratenikot Nano Ruìn vo parlamentarnata grupa za sorabotka so Francija. Gospodinot Ruìn smeta deka kako dobar poznava~ na francuskiot jazik i Francija voop{to i kako viziting-profesor na tamo{nite univerziteti logi~no ima pravo da mu pripadne rakovodnoto mesto vo taa grupa. Stojanovski ima{e narodski komentar: "Denes duri i ov~arite ve}e ne gi biraat spored toa kako laat, tuku kako go ~uvaat stadoto!" Po ovaa lucidna zabele{ka na gospodinot Stojanovski ~ovek moè da si pomisli deka toj negovata komisija si ja posmatra kako ‡ trlo. Ostanuva na slednata sednica na komisijata da objasni ‡ dali predvodnikot go izbiraat spored toa koj najmnogu mavta so yvonecot ili koj najglasno blee? 4. Pred izvesno vreme patuvav po novata delnica na avtopatot od Gradsko za Titov Veles i zabeleàv interesni patokazi. Na dve mesta na tablite be{e ispi{ano: "Titov Veles" i "Belgrad". Obi~no, koga se odbeleùvaat ovie krajpatni znaci, sekoga{ postoi objasnuvawe kako patnikot da stigne do glavniot grad na dràvata. Na noviot pat nema znak kako da se stigne do Skopje. I sega, {to se slu~uva ako nekoj stranec zaskita po patot od Grcija nakaj Srbija? Prvo, nema da ima vpe~atok deka Srbija e nekoja druga dràva. Vtoro, ako saka da go poseti glavniot grad na dràvata, a nego go nema na patokaznite tabli, }e si pomisli deka toa e Belgrad. I posle }e mu se lutime na ministerot za nadvore{ni raboti na Jugoslavija Vladislav Jovanovi} koga izjavuva deka vo na~elo negovata zemja e protiv priznavaweto na Makedonija. Sigurno i toj, koga se vra}a od Grcija, na propatu- vawe niz Makedonija spored patokazite si se ~uvstvuva kako vo svoja dravaà.

391 KOMITI I ASKER 15 april 1995

• Krupna politi~ka figura se jazi po jarbol

1. Otkako ministerot za finansii Jane Miqovski srede Sobranieto na Evropskata banka za obnova i razvoj triumfalno, od pazuvite, kako {to be{e javeno vo novinarskite izve{tai, go izvadi makedonskoto zname i si go stavi na rabotnata masa pred sebe, vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti seriozno razmisluvaat da organiziraat nekoj diplomatski kurs. Se raboti za specijalen kurs nasloven kako "Za{tita na znameto i reagirawe vo specijalni uslovi", koj predviduva niza prakti~ni ve`bi, po~nuvaj}i od najednostavnata ‡ vadewe na zname od pod pazuvi, pa do najsloènata operacija ‡ jazewe i besewe po jarboli. Kursot predviduva i nekoi posuptilni metodi. Obi~no na pat ni odat malku pokrupni ministerski figuri, pa ne izgleda premnogu diplomatski ako, na primer, nekoj zloben gr~ki kamerman go "ulovi" vo kadarot Miqovski ili Stevo Crvenkovski zaka~eni na nekoj jarbol. Pretsedatelot ni e vo godini, pa i nemu ne bi mu prilegalo izveduvawe na takva ve`ba. Nosewe na vratovrski ili ko{uli so aplikacii na òlto {esnaesetkrako sonce, osven za sredbi so iselenicite, ne e prepora~livo za seriozna diplomatska sredba. Vo ovaa smisla najprivilegirani se ènite. Eve, sega koga ministerkata za obrazovanie Emilija Simovska }e patuva za Avstralija, moè da si stavi obetki vo forma na {esnaesetkrako sonce. Em nema da mu ja misli dali na masata }e mora skri{no da vadi zname od pazuvite, em tokmu tamu kade {to Grcite se najsilni }e im inaeti so sonceto. Edinstven nedostatok na ovaa finta e {to Grcite se agresivni. Moè da se slu~i nekoj zapalen Grk da ni ja istegne ministerkata za u{i. Pa koga }e se vrati doma moè da re~e deka ja boli uvo za sî. 2. Ne mi e jasno kako moè{e da se slu~i eden minister na dràva, kako {to e Jane Miqovski i kako {to e Makedonija, da bide doveden vo situacija da ne bide odnapred informiran deka na negovoto mesto }e go nema znameto. I posle toj mora da improvizira. Slu~ajot so znameto vo EBRD samo u{te edna{ pokaùva kolku kaj nas se potpirame na slu~ajnosti. Ako ima zname ‡ dobro, ako nema, }e smislime ne{to. Makedonija ne e Germanija i makedonskata diplomatija e nesporedlivo posiroma{na od germanskata, ama sepak }e zabeleàm eden detaq od posetata na Klaus Kinkel. Germanskiot minister za nadvore{ni raboti vo Makedonija so sebe si donese i germanski preveduva~ na makedonski jazik. Ne deka Kinkel ne znael deka vo Makedonija ima katedra za germanski jazik, ne deka ne bil informiran deka i nie imame dobri preveduva~i, a veruvam deka vo Germanija e daleku pote{ko da se pronajde Germanec {to znae makedonski jazik i toa taka

392 dobro, kako {to ni pokaà gospodinot {to go pridruùva{e Kinkel. Pa sepak... Ni{to ne se prepu{ta na slu~ajnosta. 3. Nedelava, na gosti ni dojde i turskiot minister za odbrana Mehmed Golhan. Toa dava povod za razmisla na tema, kolku istorijata na Balkanot e sme{na. Koga go gledav turskiot minister kako se poklonuva pred znameto na sve~enata garda na ARM, si pomisliv: "Tu, ama k'smet imala Turcija, na koe derexe stignala, makedonski komiti da bidat postroeni vo ~est na turski pretstavnik na vlasta!" A na na{iot minister Blagoja Hanxiski ne mu be{e dovolno edna{, na aerodromot, tuku i srede Skopje mu gi postroi komitite na turskiot minister. Toj veli deka e vnuk na vojvoda, pa ova mu doa|a nekako kako vra}awe milo za drago. Dedo mu se brkal po koriite so negovite komiti, a Hanxiski, u{te onaka dve glavi pogolem od gostinot, mu ja demonstrira superiornosta na makedonskata dràva nasproti Turcija. Nedostiga{e u{te, vo ~est na gostinot, da se ispukaat nekolku plotuni od cre{ovo top~e. 4. U{te eden gaf na makedonskata diplomatija. Zo{to, koga pristigna Klaus Kinkel na skopskiot aerodrom, ne be{e postroena ~eta partizani vo negova ~est? 5. Ministerot-portparol \uner Ismail odrà brifing so germanskite novinari {to go pridruùvaa Kinkel. Na edno pra{awe {to se odnesuva{e na kr{eweto na sankciite na ON kon Srbija i Crna Gora, gospodinot Ismail se obide plasti~no da odgovori vo smisla "videte, nie sme bile 72 godini vo brak so tie dràvi..." Brakot zna~i zapo~nal u{te vo 1918 godina. Ne sum ba{ siguren deka vo vrskata {to toga{ se vika{e Kralstvo SHS, Makedonija bila vo nekoj brak. Ili pak toa bil brak pod prinuda. Makedonija bila Cveta. Grabena nevesta. Zna~i, od 72-te godini, {to gi spomenuva Ismail, fakti~ki vo brak sme bile ~etiriesetina. Ama i toj se pokaà neuspe{en. Vo 1991 godina se razvedovme. Pa sega Makedonija e vo prifatili{te za samohrani majki. 6. Ministerot Crvenkovski otpatuva da u~estvuva na Konferencijata za ne{irewe na nuklearnoto oru`je. Pak si najde opravduvawe da otpatuva za Wujork i da povtori deka ne zapo~nuva pregovori pod senka na gr~koto embargo. So Sajrus Vens sigurno }e se sretne, koga e ve}e tamu. Vo pra{awe e dobro vospituvawe.

393 NAFTENI KORIDORI 22 april 1995

• Biljana platno bele{e

1. Svetot kone~no moè da zdivne. Makedonija stana ~lenka na Konferen- cijata za ne{irewe na nuklearnoto oru`je. Edinstveno moè da ima problemi so na{iot neseriozen minister za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski. Namesto da sedi vo salata kade {to se raspravaat problemite so nuklearnoto vooruùvawe, se {etka po hodnicite niz zgradata na ON. Sigurno yirka niz sekoja vrata, {tom na{ol tolku lu|e za muabet. Pa si se sretnal so Sajrus Vens, Ri~ard Holbruk, Metju Nimic... Pri tie slu~ajni sredbi sigurno razmenile mislewa za nuklearnata tehnologija so koja raspolaga Makedonija. [teta za Konferencijata. So takvo neseriozno u~estvo na makedonskiot pretstavnik moè da bide zagrozena bezbednosta na svetot. Dodeka si razgovaral so Vens, Crvenkovski objektivno ne moèl da prisustvuva na glavnata rasprava. Aj {to ne prisustvuval, tuku u{te uspeal i da se dogovori so Grcite. [to misli toj, tuka ne stignuvaat vesti od gr~ki vesnici!? [tom bil tolku nevnimatelen, koga }e se vrati nema da znae {to tamu se dogovorile. Pa Makedonija }e prodolì da proizveduva nuklearno oru`je. 2. [to ti vredi proizvodstvo koga nema da moè{ legalno da go prodade{. Velat deka vo Rusija sekoja "{u{ka" moè da prodade plutonium. Kako preventivna merka, kaj nas ministerot za stopanstvo Risto Ivanov í objavi vojna na sivata trgovija. Od sega plutonium nema da moè da se prodava na zelenite pazari, tuku na specijalizirani pazari, i toa edna{ nedelno. Zna~i, so noviot zakon gradovite pove}e nema da ni li~at na pana|uri. Tezgite so razni turski "xixi-mixi" treba da se preselat na nekoe drugo mesto, podaleku od ovo{jeto i zelen~ukot. Sega se bara lokacija za noviot pazar vo Skopje. [vercerite i onaka nema da gi pogodi nitu ovoj zakon. Tie }e si go najdat svoeto mesto. Problemot e za onie iljadnici nevraboteni i ste~ajni rabotnici, {to po sila na okolnostite stanaa sitni {verceri za da zarabotat nekoj denar. Problem }e bide i za onie {to za mali pari na pazarite i na trotoarite nao|aa nekoe moderno uvozno "partal~e". Vladata re{i da stavi red vo trgovijata. No vo isto vreme, vo situacija koga iljadnici lu|e ìveat od tie divi pazari, povle~e rizi~en poteg. [to ako novata lokacija na pazarot za drebulii stane plato pred vladinite kocki pokraj Vardar? Ili soobra}ajnicata i trevnikot pred Sobranieto na Republikata? ]e se soglasite, toa navistina bi pretstavuvalo vistinska nadrealisti~ka slika. Ama i na takvi sliki poleka se priviknuvame vo sekojdnevieto. Ete, skoro

394 imavme situacija koga zatvorenici drèa pres-konferencija. Zarem toa ne be{e ~ist nadrealizam? 3. Panika zavladea me|u svetskite giganti ‡ proizvoditeli na ma{ini za perewe. Bau~ot {to kruì nad niv se vika "Biljana 94". Zad ova ubavo ime, navidum so sosema naivni pretenzii, stoi najnovoto makedonsko ~udo izlezeno od proizvodnite pogoni na privatnoto pretprijatie "Fleknica" ‡ prvata makedonska ma{ina za perewe. [to se sedumstotini marki za da se poseduva ovaa gordost na makedonskata sovremena tehnologija. Koga e vo pra{awe "Biljana" ‡ vredi i pove}e da se dade. Duri predlagam Vladata da vovede posebna carinska za{tita, za da go stimulirame doma{noto proizvodstvo na ma{ini za perewe. [to }e ti se razni virpuli, kandi, mandi i drugi svetski gluposti. Pa nie si imame ohridska legenda, ubavi momi Biljani {to znaat da go belat platnoto. So ova vrvno tehnolo{ko ostvaruvawe legendata ìvee... Makedonija nema vreme za ~ekawe. Ima u{te tolku proizvodi od bogatata paleta svetski izmislici, koi ne vodat smetka za makedonskite legendi. O~ekuvam slednoto makedonsko ~udo da bide televizor. Da izleguva seriski od pogonite na nekoja fabrika kako proizvodna programa so ime "Manaki". Kolku daleku sme naprednale vo razvojot na tehnikata, na pragot od 21 vek, svedo~i faktot {to nema potreba da izmisluvame topla voda. Vo Kavadarci odamna se proizveduvaat bojleri. A {to se odnesuva do nuklearnata bomba, nejzinoto proizvodstvo }e go drìme vo tajnost. Koga }e ja otkrieme, }e se ~ue! Patem, {to se slu~i so prviot makedonski velosiped, ~ie proizvodstvo zapo~na pred dve-tri godini? 4. Grcite se mnogu neseriozni. Dvojno go kr{at embargoto. Edna{, ona {to im e obvrska kon ON, za Srbija i Crna Gora, i vtor pat ‡ ona {to sami si go naturija kako obvrska, za Makedonija. Tajno ni ispora~ale sondi za otkrivawe nafta. Sre}a {to imame silni carinski ispostavi, {to duri sega doznav, kako kratenka sme gi vikale ‡ CIA, pa go otkrivme nelegalniot transport. Sega se baraat imiwata na sopstvenicite na ~etiri-pet privatni firmi, {to gi uvezle sondite od Bugarija. Interesno, nikoj ne gi bara imiwata na tie {to im potpi{ale dozvoli za reeksport, {to im podelile kontingenti i im zaverile kojznae kolku dozvoli koga e vo pra{awe tolku golem transport. Verojatno se pretpostavuva deka CIA gi znae. I koj veli deka Grcija e postojano protiv nas. Taa go bara nafteniot koridor: Burgas ‡ Aleksandropolis. Nie go barame koridorot: Burgas ‡ Valona, preku Makedonija. A profunkcionira koridorot: Iran ‡ Makedonija, preku Grcija.

395 DOLU NARODOT 29 april 1995

• Crvenkovski, Tito i Lazo zaedno ‡ po vtor pat

1. "Da be{e vlasta vo vselenska vojna, }e ja dobie{e, ama so Unijata na nezavisni sindikati ‡ nema da ja dobie", izjavi novata yvezda na sindikalnata vselena Atanas Lefterov, soop{tuvaj}i ja "ohrabruva~kata vest za rabotnite lu|e i gra|anite": "Prvata bitka ja dobivme ubedlivo!". Se somnevam deka vlasta e ba{ tolku podgotvena za vselenska vojna. Zamisli i tamu bitkite da gi vodi Atanas Lefterov. Za da go uni{tat, }e treba da go pronajdat. Bidej}i e izguben vo vselenata. Ona {to treba{e da bide generalen {trajk, najmalku li~e{e na vojna na yvezdite. Be{e klasi~en zemski dvoboj me|u vlasta i opozicijata, vo ambient na o~ajnici. Mnogu lesno e da se manipulira so o~ajni lu|e. Malku pote{ko e da se vodi politika. Sindikatot se zafrkna {to ja prifati poddr{kata na partiite. Partiite se zafrknaa {to toa {to naumile da go storat go turkaa preku sindikatot. A vlasta moè da likuva nad opozicionite partii deka, ete, ve}e ne se kadarni da napravat ni eden soliden miting. Vo su{tina ne moè da se zboruva za pobednici. Nitu vlasta pokaà deka gi razbira problemite na o~ajnite, nitu pak opozicijata pokaà deka ja biva ne{to da promeni. 2. Prosto mi padna àl koga go gledav pretsedatelot na VMRO-DPMNE Qup~o Georgievski, kako na televizijata "A1" rezignirano go komentira{e {trajkot i zboruva{e za sindromot na predavstvo kaj makedonskiot narod. Toa {to na {trajkot, odnosno protestot, ne izlegle pove}e lu|e, spored Georgievski "zboruva za mentalitetot na lu|eto od Republika Makedonija i lesnata potkup- livost na lu|eto od Republika Makedonija". Liderot na VMRO-DPMNE go iskara narodot, za{to mu bilo dobro so mali plati, so zadocneti penzii, so neisplateni devizi, a na krajot otkri i edna mala slatka tajna, zo{to, me|u drugoto, na plo{tadot "Makedonija" ne se sobrale mnogu lu|e. Spored negovi soznanija, tokmu toj den vo nekoi golemi fabriki na rabotnicite im delele bonovi za ishrana. E, zna~i do kade odi potkuplivosta, pa da se simne na nivo na bonovi... So takvi lu|e {trajk ne se pravi. Dolu narodot, da ìvee Vladata! O~ekuvam sledniot miting {to }e go organizira Georgievski da bide za smenuvawe na narodot. Ako i toa ne mu uspee, neka dade oglas: "Baram polovina metro narod za miting". Ili: "Menuvam potkupliv za veren narod". 3. Socijalnata polo`ba na lu|eto vo Makedonija najslikovito ja opi{a ministerot-portparol \uner Ismail, na pres-konferencijata po mitingot. Toj re~e deka socijalnata situacija ne e tolku crna, ama ne e ni rozova.

396 Tie {to me{aat boi znaat deka crnata i rozovata, kako i da gi sme{a{, davaat ‡ crna! 4. Vtoriot kongres na SDSM ja pokaà monolitnosta na partijata. Toa be{e mnogu va`no, zatoa {to vo pretkongresniot period se zboruva{e deka tamu imalo nekoi frakcii, nedorazbirawa, deka bile skarani Tito i Crvenkovski. Za pretsedatel povtorno e izbran Branko Crvenkovski. Vo najtesnoto rakovodstvo ne vlegoa Tito Petkovski i Laze Kitanovski. Za da se za~uva edinstvoto na partijata, napraven e kompromis: ni Tito, ni Lazo. Samo Crvenkovski. Za u{te edno nepopolneto potpretsedatelsko mesto Kongresot ne im dade dovolno glasovi na Ilinka Mitreva i Erol Hajretin. Vo duhot na monolitnosta i bezgre{nosta, pretsedatelot Branko Crvenkovski vo ova najde "u{te eden dokaz deka se raboti za kvalitetni kadri". Ako kvalitetnite kadri ne dobivaat dovolno glasovi, na koja finta bea izbrani drugite dvajca potpretsedateli!? 5. Legendata e rodena! Zapo~na sudeweto na Fadil Sulejmani vo Tetovo. Koga samo }e mi tekne kolkumina znaeja za postoeweto na nekojsi Fadil Sulejmani pred nekolku meseci... A sega, duri i na "univerzitetot" }e mu dadat ime "Heroj Sulejmani". Na{la vlasta kogo da apsi! Na{le Albancite koj da im bide heroj! A sudot pak na{ol kogo da povika da svedo~i. Najlesno e za svedoci da se povikaat novinarite. Tie ne moàt da kaàt deka ne bile vo Mala Re~ica, koga se potpi{ale pod svoite izve{tai. Nikoj od niv ne bil tamu da gleda seir. [to samo pokaùva kolku sudot ja ceni novinarskata profesija. Utre-zadutre komotno nekoj moè da odbie da dade intervju, ako znae deka podocna novinarot moè da bide povikan da svedo~i protiv nego. [to e u{te pointeresno, obvinitelot za svedoci povikuva novinari ‡ Makedonci, a odbranata povikuva novinari ‡ Albanci. A i ednite i drugite izvestuvale od ist nastan.

KUSA PAMET 6 maj 1995

• Hrvatska e mnogu daleku od Makedonija

1. Najnovata srpska kasetna produkcija bele`i nezapametena ekspanzija na pazarot. Vo Zagreb pa|aat kasetni bombi. Niz Makedonija pa|aat kaseti so srpska novokomponirana folk-muzika. Vo Zagreb raketite so kasetni bombi izbiraat vreme i mesto kade {to }e padnat. Niz Makedonija kasetite pa|aat nasekade i vo sekoe vreme ‡ po kafuliwata, vo avtobusite, na svadbi, na privatnite radio- stanici, po ekranite na razno-razni somnitelni televizii... Hrvatska se bori protiv raketite so kasetni bombi po ime "Orkan". Makedo- nija celosno im se predade na kasetite so imiwa od tipot Ceca, Zmijanac, Haris Xinovi}...

397 Velat, ako ve}e sme vo situacija da izbirame, toga{ podobro e da nî ga|aat so kaseti, otkolku so kasetni bombi. Sega-zasega. Zatoa {to kasetnite bombi ubivaat fizi~ki. A {undot na kasetite ubiva ‡ duhovno. [to e poopasno za opstanokot na eden narod? 2. Sovetot za bezbednost ostro reagira{e na akcijata na Hrvatska vo zapadna Slavonija. Im naredi na Hrvatite da se povle~at od sopstvenite teritorii. Zatoa {to silite na UNKRO ne uspeaja da gi odbranat granicite na Milo{evi}evata tvorba nare~ena "Republika Srpska Kraina". Obedinetite nacii obi~no se mnogu luti koga nekoj saka da gi oslobodi sopstvenite teritorii. I mnogu pomirlivi so tie {to se posilni i {to gi "vrtat" kako {to sakaat ve}e ~etiri godini. Ne znam zo{to Sovetot za bezbednost ne í prepora~a na Hrvatska da se povle~e i od Zagreb, za da ne gi nervira Marti}, Karaxi} i kompanija, pa da moraat da gi bombardiraat lu|eto po ulici. Denovive se slavi pedesetgodi{ninata od pobedata nad fa{izmot i cel svet gi pameti tie nastani. Kako toga{ site go zagubija pomneweto koj be{e agresor pred tri-~etiri godini? Kako nikoga{ da ne se slu~ila tragedijata vo Vukovar, kako nikoj da ne go bombardira{e Saraevo i den-denes go drì pod opsada, kako da ne gi gledavme na TV ekranite groznite sliki od Slavonija so kupi{ta izmasakri- rani tela vo prikolki na traktori, kako nikota{ da ne postoele koncentracionite logori i pet decenii po porazot nad fa{izmot, srede Evropa, vo Bosna, kako nikoj da ne go uni{tuva{e kulturnoto nasledstvo na Dubrovnik... Toga{ be{e lesno da se vojuva i da se osvojuva od kasarnite na JNA srede gradovite i so oru`jeto {to taa go ima{e. Sega e lesno samo kukavi~ki da se bombardiraat oddaleku lu|e {to se dviàt po ulicite na gradovite. 3. Kako bi izgledalo koga na Makedonija bi í se slu~ila Hrvatska? Na primer, ako "Ilirida" stavi rampa kaj Grup~in, ili na Kameniot most vo Skopje? Ili pak, ako ni se osamostojat Srbite od Skopska Crna Gora i formiraat nekoja SAO so isto~en xeb ‡ "Srpsko Kumanovo"? Silite na ON fala bogu ne treba da gi pretpostavuvame, niv ve}e si gi imame. I toa tokmu i na zapad i na sever. Taman }e ima koj da se postavi na "linijata na razdvojuvawe" i da gi {titi granicite na novite dràvi. Ne daj boè na Vladata vo Skopje da í tekne da trgne so vojska i policija da gi povrati sopstvenite teritorii. Vedna{ Sovetot za bezbednost }e ja osudi za agresija vrz sopstvenata zemja i }e í naredi da ja povle~e vojskata na prvobitnite pozicii. Sre}a {to Hrvatska e premnogu daleku. Takvo ne{to nam ne moè da ni se slu~i. 4. Potvrda na toa e {to kaj nas na relacijata: Tetovo ‡ Skopje se organiziraat mirovni trki. Misijata na OBSE vo Skopje v nedela }e bide organizator na maratonot pod ime "Cvetna trka". [to podrazbira deka vo Makedonija }e procvetaat iljadnici cve}iwa.

398 Spored zamislata na ambasadorot Tore Bog, organizatorot na patekata od Tetovo do Skopje kani timovi sostaveni od silite na ARM, novinari, kombiniran tim od ~lenovi na Parlamentot i na Vladata na Makedonija, pretstavnici na rakovodstvata na Tetovo i Skopje, ~lenovi na misiite na OBSE, vojnici vo sostavot na UNPREDEP i kombiniran tim od pretstavnici na stranskite ambasadi vo Skopje. ]e bide toa visinska "cvetna trka". Sî cve}iwa za mirisawe. 5. Na 15 maj }e odbeleìme u{te eden zna~aen uspeh na makedonskata diplomatija. Na toj datum i vo Avstrija pove}e nema da moè da se vleze bez viza na makedonskiot paso{. Kolku za uteha ‡ vizata }e moè da se dobie vo Tirana. 6. Ba{ ubavo {to i dràvnata televizija se vklu~i vo odbeleùvaweto na 50-godi{ninata od fa{izmot. Nekoj se izma~il da odbere nekolku sekvenci od dokumentarec i da gi izmontira. Spotot e primeren na vremeto. Koga bi se emitu- val pred dvaeset godini. Vo me|uvreme, epten vo na{a blizina se slu~ija takvi nastani, {to denes ne mora samo Hitler da bide simbol na fa{izmot, a Ruzvelt, êr~il, Stalin i Tito simbol na antifa{izmot. Kako muzi~ka podloga odi mar{ot, ~ii{to posledni akordi, kolku {to se se}avam, odea vaka: "Nî vode{e Tempo, najmiliot brat ..." Spotot zavr{uva so sloganot: "Zaedno protiv fa{izmot, zaedno vo Evropa!" So kogo!?

BARAVTE ‡ GLEDAJTE 13 maj 1995

• Usten ispit pred strogiot profesor Soros

Xorx Soros povtorno be{e vo Makedonija. Da napravi kontrola kako mu se tro{at parite. Brzo i efikasno ‡ za nekolku dena. Za razlika od porano, ovoj pat ne be{e pre~ekan kako nacionalen spasitel. Osven od mediumite {to gi koristat negovite sredstva. [to e i ~ove~ki sosema vo red. Pretstavnici na takanare~enite nezavisni mediumi bea povikani na ispit vo studioto na televizijata "A1" vo Skopje. Usnoto polagawe pred profesorot Soros be{e uredno snimeno so TV kamera i preto~eno vo emisija od vospitno- obrazoven karakter, {to imavme zadovolstvo da ja vidime na programata na istata televizija. Novinarite bea sednati vo klupa, nasproti katedrata na koja pokraj voditelkata na emisijata i pretstavnik na Fondacijata "Otvoreno op{testvo vo Makedonija", sede{e i gospodinot Xorx Soros, verojatno kako pretsedatel na ispitnata komisija. Profesorot pra{uva{e, novinarite odgovaraa. Kako poslu{ni i vredni u~eni~iwa ~ekaat da im dojde redot, nekoj

399 da im go dodade mikrofonot, tie da poloàt smetka ‡ da se dokaàt deka se vredni i profesorot ne se zeznal {to investiral vo niv. Profesorot be{e zadovolen. Zna~i, ne gi daval parite za xabe. Po ispitot sî mu stana jasno. I toa za samo eden ~as, kolku {to trae{e emisijata. Sigurno na u~enicite im rekol: "Bravo, poloìvte!" Toa ne go vidovme na TV ekranite. Nema{e potreba. I ova {to go vidovme be{e dovolno. 2. Kako i da e, novinarite se staveni vo situacija da pla}aat ne~ii tu|i kamati. U~eni~iwata imaat najmala vina {to Soros pred nekolku godini be{e tolku glorifikuvan vo makedonskata javnost, nebare negoviot kredit nî spasi od propast. Kolku {to se se}avam duri se pravea planovi i da mu se obrati na Sobranieto, pa se ~ita{e negovoto pismo do pratenicite... Potoa, pri edna zaedni~ka izjava so pretsedatelot Gligorov, vo vilata "Vodno", gospodinot Soros si dozvoli na dva ~ekora od {efot na makedonskata dràva, pred mnogubrojnite doma{ni i stranski novinari, da nî prekoruva deka lo{o se vodi nadvore{nata politika. Normalno, nikoj ne e lud da dava pari i da se pravi deka mu e seedno. Sî se pla}a, pa i kreditot na Soros. Spored toa, voop{to ne treba da nî ~udat emisii od tipot na usnoto polagawe ispit, zatvoreni tribini, na koi se povikuvaat i pretstavnici na nelegalniot univerzitet vo Tetovo, {pekulacii dali Soros ili bilo koj drug, {to tuka ni doa|aat so ideja da ni pomognat, go poddrùvaat ili ne otvoraweto na albanski univerzitet vo Makedonija. Ima{e edna mnogu popularna TV emisija. Se vika{e: "Baravte ‡ gledajte!" Soros, pred da si zamine, be{e primen i od pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov. Od sredbata izleze edno nevoobi~aeno soop{tenie deka bile "razmeneti mislewa, koi po oddelni pra{awa bea razli~ni za aktuelnata sostojba vo makedonsko-gr~kite odnosi i za aktuelniot razvoj na me|unacionalnite odnosi vo Republika Makedonija". Naviknati na drug ton na soop{tenija, koga se raboti za vakvi sredbi vo Kabinetot na pretsedatelot, izgleda deka ovoj pat i oficijalno "tikvata puknala". Daj, neka mu gi vratat parite {to ni gi dade. Belkim }e imame barem eden gubernator pomalku. 3. Se otepav od zjapawe vo televizorot, za vreme na praznuvaweto na Denot na pobedata nad fa{izmot vo London i Pariz, da ne go vidam slu~ajno na{eto zname na jarbolite. Ako be{e zaka~eno zaedno so site drugi znamiwa, novinarskite izve{tai sigurno }e po~nuvaa so toj podatok. Ako be{e razveano, toga{ sigurno }e slu{avme vesti za gr~ki oficijalni protesti i skandali na praznuvaweto. Od druga strana, ako ne be{e zaka~eno i makedonskoto zname, logi~no be{e barem od gr~ka strana da be{e javeno za likuvawe, za u{te edna pobeda na nivnata diplomatija... Ni toa go nema{e. Zna~i!? A pregovorite u{te ne se ni po~nati.

400 4. I VMRO-DPMNE gi prodol`uva demokratskite tradicii {to dve nedeli pred toa uspe{no bea demonstrirani i na kongresot na SDSM. Kako {to í dolikuva na sekoja demokratska partija od evropski tip, i na{ite dve najgolemi partii, ednata od vlasta, drugata od opozicijata, primenija recept na izbor na pretsedatel so eden kandidat. [to ima da se stava pod somnenie edinstvoto vo partiite, pa da se izmisluvaat po nekolku kandidati za pretsedatelskoto mesto, koga ovie izbranite, Branko Crvenkovski i Qup~o Georgievski, se najdobri. Za da bide celata procedura u{te podemokratska, treba{e da odat i na javno glasawe. Da se vidi koi bile tie 11-mina {to se osmelile da glasaat protiv Qup~o Georgievski. 5. Ustavniot sud ve}e e promoviran kako praven sovetnik na Vladata. Sega í ka`a dea pogre{ila koga zaedno so Elektrostopanstvoto gi vovede potro{uva~- kite blokovi i ja zgolemi cenata na strujata vo fevruari. Vladata e struja. Brzo }e reagira. Bi bilo dobar vic ako po~nat da im gi vra}aat parite na gra|anite. Ama bidej}i taa e seriozna, najverojatno }e primeni seriozno re{enie. U{te edna{ }e ja poka~i cenata na strujata i }e si ja kompen- zira ustavnata gre{ka.

TE@OK PRITISOK 20 maj 1995

• Vlasta se gri`i kako podobro da nî vozi

1. Sojuzot za Makedonija sî u{te e ìv. Eve, povtorno e aktualizirana parolata "Site zaedno!" Odnosno, "Site za edno ‡ ministersko mesto". Po mo`- nost, za finansii. Ostvaren e kontinuitet so vremeto po izbornata pobeda, koga za Ministerstvoto za finansii konkuriraa Jane Miqovski od SDSM i Risto Ivanov od Liberalnata partija. Prikaznata za liberalite i za ministerot Miqovski dojde kako super osve- ùvawe, po onie zdodevni sobraniski sednici, na koi sî se izglasuva mazno kako vo najdobrite denovi na socijalizmot. Da ne be{e toa, {to }e pravevme cela nedela!? Vaka barem ni dadoa malku nade`, deka moè ne{to i da ni se slu~uva vo dràvava. Inaku, ne stanuva zbor za nedorazbirawe pome|u koalicionite partneri. Isto kako {to be{e i vo slu~ajot "Hard rok" i pri izglasuvaweto na Vladata na Crvenkovski. Toa {to poslednata afera se temeli na principot: "Tvrdam, ama ne moàm da dokaàm", e samo u{te eden dokaz deka rabotava ne e premnogu seriozna, vo smisla na opstanokot na koalicijata. Taka {to nema potreba premnogu da se voznemiruvame.

26 Sakam da kaàm 401 Sepak, i od ovaa afera, kolku i da e neseriozna, izvlekovme korisni soznanija. Prvo, ministerot Miqovski na pres-konferencijata ja prekori novinarkata na dràvnata televizija deka im veruvala na nejzinite izvori od Liberal- nata partija. Od {to moè da se izvle~e zaklu~ok deka, koga nekoj minister drì pres-konferencija, najdobro e ni{to da ne pra{uva{, za{to javno }e te prekorat deka ne znae{ da izbira{ dru{tvo. I vtoro, deka ne postoi druga vistina, osven onaa na vlasta. U{te pointeresno soznanie, od istata pres-konferencija, e obelodenuvaweto na metodot na rabota na Ministerstvoto za finansii. Ministerot Miqovski, odgovaraj}i na pra{aweto zo{to negovata partija SDSM gi dobila parite u{te vo fevruari, re~e deka tie prvi se javile i vr{ele pritisok sredstvata {to pobrzo da im bidat isplateni. Posle i drugi se javuvale i tie pritiskale, pa kako {to se osloboduvale sredstva od buxetot, se ispla}ale i parite na ìro-smetkite. Sre}a {to Jane Miqovski vo fevruari sî u{te ne be{e potpretsedatel na SDSM. Pa sega moè da vika deka drugi pritiskale vrz nego. Zamislete, parite da ne bile prefrleni toga{, pa sega da moralo potpretsedatelot na partijata Miqovski da vr{i pritisok vrz ministerot Miqovski. E, toa navistina bi bil ‡ teòk pritisok. 2. Kako po obi~aj, povtorno novinarite }e bidat vinovni za toa {to go izjavil ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski vo Va{ington. Koordinatorot na prateni~kata grupa na socijaldemokratite Tito Petkovski se somneva kako bila interpretirana izjavata na gospodinot Hanxiski, koja spored "Makpres" izgleda vaka: "Gotovi sme da diskutirame i za simbolot na znameto i da najdeme re{enie, no nikoj nema ekskluzivno pravo na istoriskoto nasledstvo na Aleksandar Makedonski, pa ni Grcija". Ne znam od kade ~udewe i ~ekawe da se vrati ministerot doma, da kaè dali navistina taka izjavil, koga dosega kojznae kolku pati e povtoreno deka Makedonija e podgotvena da razgovara za sî osven za imeto. Ovaa izjava so znameto ve}e po~na da predizvikuva reakcii doma. Sega se o~ekuvaat vo Grcija reakcii na izjavata na Hanxiski za Ustavot, spored koja "gotovi sme mesto sporniot ~len 49 da go prezememe sli~niot takov ~len od gr~kiot ustav". Sosedite ni se paranoi~ni. ]e re~at: "Malku im e {to ni ja zemaa yvezdata od Vergina, sega sakaat da ni zemat i delovi od Ustavot". 3. I pokraj sî, tie se podgotveni da ni prostat. Minatata nedela vo Solun be{e delegacija na Mladinskiot sovet na Makedonija. Osven {to se dogovorile za sledni kontakti, doma}inite na gostite im ponudile humanitarna pomo{. Sakaat da ni pomognat vo borbata protiv bolestite na zavisnost, a isto taka ponudile medicinski uslugi {to ne moàt da se realiziraat kaj nas. Ba{ ubavo. Prvo }e te zatvorat so embargo, pa posle }e se pravat fini pred svetot deka ni pomagaat. Prvo }e te razbolat, pa posle }e te lekuvaat.

402 4. Zav~era be{e otvoren saemot na avtomobili vo Skopje. Na sve~enoto otvorawe ima{e mnogu va`ni lu|e. Po~nuvaj}i od pretsedatelot na Republikata, Kiro Gligorov, preku premierot Branko Crvenkovski, pa sî do eden kup ministri, zamenici na ministri, sobraniski funkcioneri, pratenici.... Na saemot ima golem izbor na ubavi prevozni sredstva. Tie go privlekoa vnimanieto na mnogu va`ni lu|e vo dràvata. Dobro e {to pretstavnicite na vlasta pokaùvaat tolkav interes za vozilata. Nivnoto prisustvo na saemot e za op{to dobro. Lu|eto se griàt kako podobro da nî vozat. 5. Golema frka se digna i okolu zatvoraweto na golem broj privatni radio- televiziski stanici. Pres-konferencii, tribini, javni protesti, objavuvawe na telefoni na kabineti, ogor~enost zo{to do sega dràvata go tolerirala haosot, po koj kriterium edni se zatvoraat, a drugi ne, zo{to nema zakon za radio-difuzija, zo{to se favorizira dràvnata radio-televiziska ku}a... Kako nikoj dosega ne zakaà pres-konferencija, koga na programite na nekoi televizii se emituva{e dnevnikot na TV Srbija, koga se prezema duri i u~ili{na programa od Belgrad i Tirana, koga filmovite odat bez titluvawe na makedonski jazik, duri nekoga{ so titl na srpski jazik, koga, kako vo vremeto na bratstvoto i edinstvoto, na radio odat naizmeni~no edna makedonska, edna srpska pesna, nebare sî u{te sme ista dràva... [to bi se slu~ilo, koga vo dene{niov broj na "Ve~er" rubrikata "Sakam da kaàm" bi izlegla otpe~atena na albanski jazik? A vo idniot broj na srpski! Ili pe~atenite mediumi moraat da go neguvaat makedonskiot jazik, a drugite ‡ ne!?

DEMIX MI[N 27 maj 1995

• Kup na Mar{al Tito, 1995

1. Ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski, koj{to kako {to mo`evme da pro~itame vo izve{taite, a i da vidime na televizija, za vreme na negovata oficijalna poseta na SAD se proslavil so poznavaweto na stranski jazici, od angliskiot do Homeroviot. Duri i koga sleta na skopskiot aerodrom, sî u{te vidno vozbuden pod impresija na toa {to mu se slu~uvalo vo Va{ington i Wujork, i na novinarite {to go ~ekaa doma im demonstrira{e solidno poznavawe na angliskiot jazik. Taka, informira{e deka za celo vreme na negovata poseta, re~isi vo stapka go sledel liderot na gr~kata opozicija "Nova demokratija" Miltijadis Evert, ~ija{to poseta na SAD ministerot Hanxiski ja okvalifikuva kako "demix kontrol mi{n". Potoa slede{e objasnuvawe za neukite, na makedonski jazik. Spored na{iot minister, gospodinot Evert bil vo kontrolna poseta, odnosno

26* 403 "dojden da gi iskontrolira {tetite {to se napraveni od na{ata poseta i da se obide da gi ispravi". Nekako vo toj kontekst, ministerot Hanxiski re~e deka vo su{tina toj samo go prodolìl toa {to vo Amerika go zapo~nal ministerot za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski. Zna~i, i toj pravel {teti niz Va{ington i Wujork. Sre}a samo {to Crvenkovski ne e jazi~ar kako Hanxiski, pa nikoga{ ne kaùva kako si pominal na pat. Pa novinarite nemaat {to da mu vadat od kontekst, bidej}i nemaat ni ‡ tekst. Kako i da e, koga do~ekavme Grk, i toa od opoziciona partija, da se obiduva da gi isprava {tetite {to nie sme gi napravile, toa, }e priznaete, e tolku sme{na situacija, re~isi ista koga sega nekomu bi mu padnalo na pamet da deli makedonska humanitarna pomo{ za semejstvata nastradani od zemjotresot vo Grcija, koga Grcija ja stopira humanitarnata pomo{ od EU. Ba{ bi bilo {tos, neli! 2. Ne deka ne razbravme {to sakal da kaè ministerot koga samiot si se pretstavi kako {teto~ina, ama redno e da se prenese kako {to rekol, a za negovata funkcija e logi~no da vnimava kako gi sostavuva re~enicite. Sigurno vo Va{ington padnal vo zanes. Kojznae kako se ~uvstvuval koga kako berovski vojvoda defi- liral pred postroeni ~etiri rodovi na amerikanskata vojska, pa potoa zaboravil vo koja funkcija go ispratile od Skopje. Kako minister za odbrana, kako {ef na diplomatija ili kako pretsedatel na dràva. Pa duri koga dojde doma re~e deka treba da proveri {to sî e preneseno, dali ne{to mu bilo izvadeno od kontekst i sli~no. Kako po obi~aj, novinarite se vinovni za toa {to go zboruvaat ministrite. Najdobro e novinarite voop{to da ne gi sledat ministrite koga patuvaat niz svetot. Da moàt da si zboruvaat {to si sakaat i da ne im vle~at zborovi od kontekst. Izjavite vo vrska so podgotvenosta da se pregovara za promena na znameto, kako i za prezemaweto na sli~niot gr~ki ~len od ustavot, namesto na{iot ~len 49, tuka bea primeni kako namerno pu{tawe probni baloni pred po~etokot na pregovorite. Demek, toa so znameto moralo edna{ da se kaè, pa go izbrale Hanxiski, boèm da se izleta vo Va{ington. Ve}e go narekoa "makedonski Pan- galos". Siroma{kite. Tie mislat deka kaj nas tolku e razrabotena strategijata kon Grcija, pa namerno gi zbunuvame. Ne moè da im vleze vo glava deka ednostavno se raboti za izme{ani kompetencii i nekoordinirani nastapi. 3. Kade se pogodija i tie denovi na "Makedonija vo ~est na sveti Kiril". Prestojuvaj}i vo Rim, pretsedatelot Kiro Gligorov propu{ti dva mnogu zna~ajni nastana doma. Go nema{e nitu na otvoraweto na pretkvalifikaciite za Evropskoto prvenstvo vo ko{arka vo Kavadarci, nitu pak na finalniot natprevar za fudbalskiot kup na Makedonija me|u Vardar i Sileks vo Skopje. Na tribinite vo Kavadarci pokraj premierot Branko Crvenkovski bea i ministrite Hanxiski, Miqovski, Simovska, [undovski, potoa ima{e pove}e

404 pratenici, pove}eto od SDSM, plus pretsedatelot na Stopanskata komora Du{an Petreski. Ministrite liberali ne se pojavija na ova sobirawe na Vladata. Ajde tie, ama kako moè{e da se slu~i vo Kavadarci da ne se pojavi i Stojan Andov? Politi~kite analiti~ari velat deka ova evidentno e natamo{no prodlabo~uvawe na krizata me|u koalicionite partneri. Finalniot natprevar za kupot na Makedonija be{e organiziran spored tradicijata od vremeto koga se igra{e za Kupot na mar{al Tito. Vardar i Sileks igraa na 25 maj. Peharot na pobedni~kata ekipa í go vra~i drugarot Tito Pet- kovski. 4. Velat deka najskapite avtomobili {to bea izloèni na saemot za avtomobili ve}e se kupeni. "Por{eto" od 210 iljadi marki i najskapata "Honda" od 160 iljadi marki si na{le stopani. Eeee, koga }e se pu{ti nekoj so 250 kilometri na ~as i koga }e zacepi po patot od Strumica kon Turnovo, }e se ~udat duri i piperkite i domatite. Sre}a {to na saemot ima{e i drugi avtomobili, ne samo vakvi, bez koi ne moàt da ìveat trgovcite so portokali i piqarite. Ima{e izbor za se~ij xeb. Pa duri i intelektualcite, spored skromnite mo`nosti, sepak moèa doma da si zaminat so nov avtomobil. Vo eden premin me|u dve hali se prodavaa avtomo- bilski modeli ‡ igra~ki za 100 denari.

^ESTITO IME 3 juni 1995

• Sajrus Vens i Metju Nimic vo ~est na sv. Kiril vo Rim

1. Nema nikakvi pregovori so Grcija. Kakvi mali paketi, sredni paketi, golemi paketi... Pa i ova {to javuvaat gr~kite mediumi se ~isti {pekulacii. Demek, ne{to se dogovorile Gligorov, Vens i Nimic vo Rim. Eve vo {to e su{tinata na problemot. Pretsedatelot be{e vo Rim kako {ef na dr`avnata delegacija vo ramkite na manifestacijata "Makedonija vo ~est na sveti Kiril". Koga se vrati vo Skopje, re~e deka Vens i Nimic slu{nale deka toj e vo Rim i pobarale da se vidat. Lu|eto mu napravile ~est. Sakale da mu ~estitaat imenden. Toa {to imendenot mu se pogodi tokmu vo Rim, bila olesnitelna okolnost za posrednicite. Wujork ‡ Rim, kar{i kapixik. Vredi da se izraduva ~ovekot so takva neo~ekuvana poseta. Slavenikot, veruvame, se poka`al vo najdobro svetlo. Pretpostavuvame deka gi primil vo apartmanot so soncata {to gi vidovme na televizija, po tavanite od hotelskite sobi na rimskiot hotel "Grand". Kolku za da napravi topla atmosfera na priemot. Sigurno zaedno i ve~erale. Detali od menito i razgovorite {to se vodele ne objavuvaat.

405 Sepak, doznavme deka pozicijata na Makedonija vo odnos na sporot so Grcija, ako voop{to i stanalo zbor za edna takva marginalna rabota, ostanala nepromeneta. Velat deka duri pretsedatelot Gligorov od ovaa sredba izlegol so u{te pozajaknata pozicija. Osobeno za imeto. Neli, spored tradicijata, koga na nekogo mu se odi na imenden, kako ~estitka mu se veli: "Aj neka e ve~no imeto!" I sega Gligorov }e gi drì posrednicite za zbor. "Za imeto ne pregovarame!" 2. Za vreme na imendenskata proslava se razmenile i nekolku kurtoazni re~enici za vremeto. Ama toa ne se kaùva taka vo javnosta. Za da zvu~i poofi- cijalno, ministerot portparol na Vladata, \uner Ismail, za rimskata sredba re~e deka se razgovaralo kako da se sozdade atmosfera za pregovarawe. Na primer, da ne bide ni studeno ni toplo. Da nema oblaci {to }e frlaat senka na pregovorite. Ama, klu~no e kako da se izbegne sonceto. [tom }e se pojavi toa, vedna{ }e mora da se pora~a do`d. Za razladuvawe. Vo ramkite na sozdavaweto atmosfera za pregovori be{e i odgovorot na prateni~koto pra{awe na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Karolos Papuqas deka Makedonija vo kasarnata na Krivolak i vo Kumanovo proizveduva heroin. Ete ti re{enie za osveùvawe. Na pregovori se odi vo dobro raspoloènie. Eufori~no. ]e si re~at pregovara~kite strani, zaedno so posrednicite: "Daj po eden fiks od toj krivola~kiot"! Pa posle }e bidat "haj" i "kul". Samo, ne ~ini ako nekoj od u~esnicite ima lo{ "trip". Za{to, ako imaat lo{ "trip", otidoa pregovorite vo }or-sokak. 3. Ne mi e jasno zo{to, namesto prikaznata so heroinot, ne izmislija deka Makedonija proizveduva atomska bomba? I deka na Krivolak pravime podzemni nuklearni probi. Zvu~i poverojatno. Na taa prikazna moème duri i da im pove- ruvame. 4. Do pravosilnosta na presudata samonare~eniot rektor Fadil Sulejmani }e se brani od sloboda. Pu{ten e od pritvor so kaucija. Op{tinskiot sud vo Tetovo mu odredi kaucija od 200 iljadi marki. Sulejmani nude{e 50 iljadi marki. Okru`niot sud vo Skopje prese~e na 100 iljadi marki. Ova ne bi bilo Balkan, ako vo site sferi na ìvotot ne vlijae pazarxiskiot duh. Pa lu|e sme, }e se dogovorime. 5. Golemite imperijalni sili Velika Britanija i Francija poniùva~ki propa|aat vrzani so lisici za nekoja buka vo bosanskite {umi. Kako li }e im raskaùvaat na svoite u~enici za slavnoto minato, koga vladeele so cel svet, pokoruvale celi kontinenti, triumfalno pobeduvale vo vojnite, vo isto vreme koga snimkite na televizijata gi potsetuvaat deka sega so niv vladee nekojsi balkanski psihijatar. Radovan Karaxi} ve}e i ne krie deka e terorist. Po odmazdni~kite bombardirawa na civilite vo Bosna, sega na red se i strancite. Gi kidnapira, gi vrzuva, gi slika na televizija, gi pu{ta da go prekolnuvaat NATO da ne gi bombardira

406 srpskite voeni pozicii... Kojznae dali i ova }e im bide dovolno da gi osvesti. Za{to na TV ekranite niz evropskite domovi pove}e ne se aktuelni slikite na tamu nekoisi Balkanci {to se tepaat me|u sebe. Vo evropskite semejstva nekoj sekoja ve~er na televizija moè da si go vidi vo krajno poniùva~ka pozicija sinot, soprugot, mom~eto, prijatelot, sosedot... Znaat li tie deka Radovan Kara- xi} im e doma? Ili }e po~ekaat da gi udostoi so nekoja bomba i vo nivnite "nezarazeni" gradovi? Patem, SAD moàt i ponatamu da gledaat seir kako obedineta Evropa si pravi konferencii, grupno se slika, si imenuva sekakvi pratenici, formira monitoring misii... Samo, neli tie se deklariraat kako borci broj 1 protiv me|unarodnot terorizam. Vo odnos na teroristi~kite metodi na Karaxi}, Sadam Husein i Moamer el Gadafi moàt voda da mu nosat.

UGLEDNI ADVOKATI 10 juni 1995

• Ne mi go kradi srceto, ne mi ja paraj du{ata

1. Ja utnavme rabotata. Neli parolata ode{e: Makedonija nema vreme za ~ekawe! A ne ~eka ‡ Slovenija. Koga postoi opasnost da se naluti Slobodan Milo{evi}, vreme moè i da se najde. Zo{to da brzame so reakcija na sekoja novina od Belgrad, koga znaeme deka toa }e go storat Slovencite? Na najnovata ucena na Milo{evi}, za priznavaweto na Bosna Zapad na novoskroenata SR Jugoslavija da í go priznae me|unarodno pravniot i ekonomski kontinuitet, vedna{ reagira{e ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija, i toa so pismo do amerikanskiot dràven sekretar Voren Kristofer. Kolku da se znae navreme. I na{iot stav e identi~en so slovene~kiot. Ama, {to fajde koga ni e dobar samo za po doma. Dosega nekolku pati e povtoreno deka, ako na Srbija i Crna Gora im se priznae me|unarodno-pravniot kontinuitet na starata SFRJ, Make- donija kako secesionisti~ka dràva vo idnina bi moèla da ja doìvee sudbinata na Kuvajt. Ili, na ê~enija. Ne za xabe i oficijalen Belgrad insistira na ona "biv{a jugoslovenska republika ..." Ne e problem na{iot stav kon toa pra{awe. Ne e problem duri ni koga go slu{ame nivniot minister za nadvore{ni raboti Vladislav Jovanovi} kako zboruva za kontinuitetot na SRJ kako uslov za priznavawe na drugite dràvi {to nastanaa od SFRJ. Problemot e vo toa {to sega Milo{evi} go stava toa pra{awe kako uslov vo pregovorite. Problemot e vo toa {to svetot sî pove}e nasednuva na negovata igra i toa moè lesno da go progolta kako zamena za mir

407 vo Bosna. Bez razlika {to i posle toa mir vo Bosna nema da ima. I kone~no, problemot e {to na ovaa prva oficijalna izjava na ovaa tema na balkanskiot gospodar na vojnata, nikoj od makedonskite oficijalni li~nosti ne izreagira navreme i javno. Kolku da se znae. 2. Mal, no zna~aen ~ekor kon izgradbata na sovremeno op{testvo, vo koe }e se po~ituvaat site mo`ni ~ovekovi prava, napravija ‡ koj drug, ako ne pravnicite. I toa kremot na pravnicite ‡ advokatite. Tie mnogu vodat smetka za nivniot ugled. Vo nivnata komora, kako {to im nalaga zakonot, se primaat samo lu|e {to uìvaat ugled kaj sredinata. Za da nema zabuni, pretsedatelstvoto na Advokatskata komora donese nekakvi preporaki, vo koi, vo ~lenot 2, se kaùva koj ne uìva ugled i koj ne zasluìl da go primat vo dru{tvo. Taka, spored pretsedatelstvoto, }e se smeta deka ne uìva ugled "lice koe e postojanen konsument na alkohol, homoseksualec, ili lice {to e kaznuvano za prekr{oci protiv javniot red i mir". Vo preporakite nedostasuva ~len {to }e ja regulira materijata kako advokatite }e ispituvaat koj e homoseksualec. Dali toa }e go napravat so dve razli~ni komisii, edna ma{ka, edna ènska, vo koja{to izbrani lu|e }e treba da se `rtvuvaat za ugledot na profesijata i na sekoj {to }e izrazi èlba da se zapi{e vo Imenikot na advokatite }e mu se "pu{tat" na homoseksualna osnova? Pa, od reakcijata na kandidatot }e ocenat dali da go primat vo dru{tvo ili ne. Vo preporakite ne e regulirano dali advokatot }e bide od ugled ako, ne daj boè, kako stranka mu se pojavi homoseksualec i ovoj mu napravi usluga. Ili, ugledot }e mu porasne, ako javno izjavi deka za takvi ne e potrebna odbrana. Seto toa e vo ramkite na ustavno zagarantiranite prava za privatnost, a advokatite se tie {to }e go po~ituvaat Ustavot. Sega mi e jasno zo{to sudiite nemaat ugled. Na fudbalski natprevari publikata skandira: "Ua, sudija ‡ peder!" Toa advokatite nema da go dozvolat. Vo preporakite nedostasuva samo u{te edno doprecizirawe {to podrazbiraat pod nemawe ugled vo sredinata: Peder ‡ kako sloboda na li~en izbor!? Ili, peder kako ‡ karakterna osobina!? 3. Velat deka pokojnikot pove}e ne e sopstvenost na semejstvoto. Spored noviot zakon za transplantacija na organi na ~ove~koto telo pokojnikot avtomatski stanuva sopstvenost na dràvata. Zatoa {to po smrtta moàt da ti gi izvadat organite {to im trebaat bez nikogo da pra{aat. Ako nekoj ne saka koga }e umre da mu se vadat organite, }e treba dodeka e ìv da napi{e takvo barawe. Prepora~livo e liv~eto so izjavata da si go nosi celo vreme so sebe. Za ne daj boè. Ovie izjavi moàt da bidat mnogu interesni. Kako pesnarka na qubovni novokomponirani pesni. Na primer, moè{ da im napi{e{ poraka na lekarite: "Moite o~i ne se za drug!" Ili, "Ne mi go kradi srceto, ne mi gi paraj gradite". ]e ima i materijal za proza. Kako na primer: "Bubregot ne mi funkcionira ba{ najdobro!"

408 Vo sekoj slu~aj mo`e da se napravi dobar biznis. Ako ve}e ne mo`at da ti gi zemat organite, }e imaat inspiracija za stihovi za nekoj folk-festival. 4. Gr~kiot "Elefteros tipos" pred nekoj den objavi deka pretsedatelot Gligorov vo Atina go ispratil svojot politi~ki sovetnik da go prebara centarot za da najde sedi{te za idnata makedonska ambasada. Zgradata trebalo da bide vo neoklasi~en stil, da bide zabele`liva i, kako {to doznava vesnikot, da se nao|a vo centarot, so jaki gr~ki elementi, blisku do pravoslavnata crkva. U{te velat deka makedonskite pretstavnici rekle deka nema ekonomski problemi za cenata, {to nas tuka osobeno nî izraduva, bidej}i doznavme deka sme bogati. Grcija go nema na{iot problem. Taa ve}e si ima zabele`liva zgrada, so jaki gr~ki elementi, vo centarot na Skopje, a i pravoslavnata crkva ne e daleku.

TRUSNO PODRA^JE 17 juni 1995

• Vo dvorot na gr~kiot konzulat se odgleduva marihuana

1. Prilep definitivno e rojalisti~ki grad. Ima pivo so ime "Kruna", si gi ima prikaznite za Krali Marko i od ovaa nedela ima spomen-plo~a na Aleksan- dar Makedonski. Pretsedatelkata na gradot Violeta Poposka ja otkrila spomen-plo~ata na Aleksandar Makedonski po povod 2318-tata godi{nina od negovata smrt. Na toj na~in najkralskiot grad vo Makedonija mu se oddolì na ovoj golem vojskovodec. Mora da se priznae, stanuva zbor za navistina mnogu redok jubilej. Samo edna{ i nikoga{ pove}e nema da se slavat 2318 godini od smrtta na Aleksandar. Toa {to ne se ~ekala nekoja zaokruèna godi{nina ne e nikakva {teta, bidej}i se raboti za dobro osmislena programa na odbeleùvawe na likot i deloto na prilepskiot vojskovodec. Za 2319-tata godi{nina se predviduva otkrivawe na spomenik. A za 2320-tata godi{nina, kako zaokruèn datum, na sve~ena sednica na Sobranieto na op{tinata, Prilep }e se prekrsti vo Aleksandrija. Nekoi velat deka slu~kata so otkrivaweto na spomen-plo~ata na Aleksandar Makedonski vo Prilep e sme{na. Mene voop{to ni{to ne mi e sme{no. Ba{ e àlno. ôvekot umrel. 2. Stanuva gore{tina. Treba da se misli na odmor. Grcite kako turisti~ka sila razmisluvaat kako {to pove}e da spe~alat ova leto. Osobeno koga im doa|aat gosti od koi ima {to da se dobie. Na primer, kako amerikanskiot turist Metju Nimic. Nas ne nî biva za turizam. Kako da ne moèvme i nie da go pokanime Nimic da ni dojde na letuvawe. Namesto na nekoj gr~ki ostrov, moè{e da se son~a

409 kraj na{ite ezera. A ako ve}e oboàva ostrovi ‡ i nie ostrov za trka imame. Na Prespansko Ezero. Koga moèl tamu da letuva Samoil, zo{to ne bi moèl da letuva i Nimic. ]e si pomine ‡ carski. Siguren sum deka letuvaweto na Prespa bi mu bilo poadekvatno, otkolku letuvaweto vo Grcija. Prvo, }e se ~uvstvuva kako doma. Nimic doa|a od Wu- jork, pa analogno na toa i na{iot ostrov se vika ‡ Golem Grad. Osven toa, me|u turistite ova mesto e poznato i kako "zmiski ostrov". Zna~i, Nimic bi bil me|u zmiite. [to e sosema kompatibilno so negovata posredni~ka misija. Neli, obi~no se veli deka pregovara~ite si ja krijat pozicijata kako zmijata nozete. I u{te edna komparativna prednost. Ostrovot e smesten na trome|eto pome|u Makedonija, Grcija i Albanija. Taka {to od tamu Nimic bi imal jasen pogled na balkanskite priliki. Osven toa i Prespa odvreme-navreme ja potresuvaat zemjotresi, kako Grcija. Toa postojano }e go potsetuva deka se nao|a na trusno podra~je. Ili, ednostavno kaàno ‡ vo nestabilen region. 3. Udrila gore{tinata vo glava. Na gr~kite novinari domatite i piperkite vo Gevgelisko im se ~inat afioni. Od koi{to, neli, Makedonija, kako poznata po droga, proizveduva opium. A od nego ‡ halucinogeni drogi. Toa objasnuva kako domatite, poglednati od preku granica, stanuvaat afioni. Nie celo vreme mislevme deka ovaa na{a Vlada raboti od denes za utre. A taa rabotela so um i vodi dalekose`na politika. Na pra{aweto na drogata ima razrabotena dolgoro~na strategija kako da pravi opium za gr~kiot narod i da ja uni{tuva gr~kata mladina. Sadi domati i piperki i potoa tie so genetski inènering se mutiraat vo heroin. Nema zafrkancija. Toa e dolgoro~en proces, ne e sostojba. [teta {to gr~kite kameri ne go snimile dvorot na biv{iot gr~ki konzulat vo Skopje. Troskotot {to ja pokril zgradata od site strani vo halucinogena sostojba li~i na marihuana. [teta {to Grcite ja dràt zgradata pod klu~. Bi moèle malku da pu{ime trevka. Koga }e re{at povtorno da go otvorat konzulatot, vo taa ~est bi organizirale edno zaedni~ko vitkawe "xoint". Potoa malku }e "duvame". Dodeka propisno ne se "naduvame". Taka }e izleze deka celata prikazna za Makedonija kako balkanska Kolumbija bila naduvana. 4. Vo prv moment i pismoto na PDP do Sovetot na Evropa, vo koe prateni~kata grupa í sugerira na ovaa evropska asocijacija da ne nî prima me|u nejzinite ~lenovi, izgleda{e kako naduena rabota. Arno ama, sepak stanuva zbor za dosledna politika na PDP. Lu|eto se poznati po toa {to ne se prevrtlivi. Si imaat stav i si go branat dokraj. Stavot deka }e izlezat od Vladata im e nepromenet u{te od koga vlegova vo Vladata. Ne znam zo{to nekoi velat deka ova pismo e ramno na skandal. Naprotiv. Skandalozno bi bilo ako nekoj minister vo Vladata od ovaa partija pobara priem na ovaa dràva vo Sovetot na Evropa.

410 5. Fateni vo letargijata na zdodevnoto sobranisko sekojdnevie, zanimavaj}i se samo so digawe race za ratifikacii na razli~ni spogodbi i dogovori, pratenicite bez mnogu diskusija si dignaa race i za Zakonot za transplantacija na delovi od ~ove~koto telo. Duri po usvojuvaweto na Zakonot nekoi se svestija {to izglasaa. Po smrt ‡ bolest. Da se najde{e barem nekoj da pro~ita{e za {to diga raka...

PRIRODNO NEPRIRODNO 24 juni 1995

• Stevo Crvenkovski bara turisti~ki aran`mani, za da go isprati Metju Nimic na odmor

1. Ako pra{a{, ima li zaedni~ki jazik me|u VMRO-DPMNE i PDP, toa ti e isto kako da pra{a{: "Imaat li parite boja?". Imaat, ama koj pra{uva takva bezna~ajna rabota. Najavata od kongresot na VMRO-DPMNE se ostvaruva. Pregovorite za koalicirawe so PDP vo Skopje i Tetovo se ona {to liderot na partijata na ki~evskiot kongres go nare~e ‡ politi~ki pragmatizam. Politi~kata borba e borba za vlast. Vo toj kontekst i pra{aweto na zaedni~ki jazik, odnosno na bojata na parite e sosema bespredmetno. Pokraj drugoto i zatoa {to e daleku pobezbolno da se manipulira so pari, otkolku so nacii. Ne znam dali poimot politi~ki pragmatizam podrazbira i amnezija. Jas ne se se}avam koga tamu nekoj za nekogo rekol deka sozdava neprirodna {iptarsko- komunisti~ka koalicija? I deka vlasta gi predala Makedoncite za{to vo svoite redovi tolerira lu|e {to se deklarirale protiv Makedonija. U{te Darvin doka`al deka vo pra{awe e evolucija, a ne bo`ja volja. Pa taka neprirodnoto, spored teorijata na politi~ki pragmatizam, stanuva prirodno. Kako prva qubov, {to bi rekol Zore Temelkovski za negovite sok~iwa. Koj se tepa, toj se saka. Pa taka, lutite neprijateli, VMRO-DPMNE i PDP, stanuvaat prijateli. Neprirodniot koalicionen partner stanuva priroden. 2. Liberalnata partija lansira nov slogan. Dosega be{e:"Sposobnite so nas uspevaat!" Otsega: "Go slu{ame va{iot glas!" Sposobnite uspeaja da gi kupat fabrikite i golemite firmi. Rastovareni od taa obvrska sega polesno }e nî slu{aat. ]e komentiraat: "Pu{ti gi, neka zborat...." 3. Ministerot za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski povtorno otpatuva za Wujork. Javija deka za poslednite 24 meseci ova mu bilo 22 patuvawe za Amerika. Zna~i, mu se ima slu~eno da ne odi i po celi dva meseca. I toa dva pati.

411 Toj i sega nema{e da odi, ama epten mora{e da mu go re{i problemot na Metju Nimic. Taka javija gr~kite glasila. Deka Crvenkovski bil mnogu lut zo{to Nimic re{il da odi na odmor vo Grcija, pa zatoa otpatuval vo Wujork. Sega sigurno {eta po tamo{nite turisti~ki agencii i bara nekoj poevtin aran`man, po mo`nost na rati, da go isprati Nimic na odmor. Sajrus Vens nema da odi na odmor, pa Crvenkovski }e se vrati brgu. Go o~ekuvame so netrpenie. U{te na aerodromot da ni ja kaè definicijata za tajnost na pregovorite. Razbirlivo e deka e tajno toa {to se pregovara, ama zo{to be{e tajna deka ministerot voop{to }e patuva e sosema nerazbirlivo. Dva dena pred da otpatuva, Crvenkovski re~e deka nema dobieno nikakov povik. [to, duri i da e to~no, ne zboruva mnogu dobro za na{iot odnos kako seriozna dràva. Ajde, da re~eme deka Crvenkovski na pres-konferencijata navistina ne znael deka }e patuva. Zna~i li toa deka toj samo ~eka povik od Wujork i vedna{ gi pakuva kuferite? A samiot postojano veli deka novinarite preteruvaat koga mu davaat tolku zna~ewe na problemot so Grcija i se luti deka gi zapostavuvaat drugite raboti od nadvore{nata politika. 4. Ajde na Nimic nekako }e mu se najde mesto za odmor. Ama {to pravime nie? Eve, pred po~etokot na turisti~kata sezona poradi zagadenost se podgotvuvaat da zatvorat u{te edna plaà vo Ohrid, Dojran presu{i, Prespa se prelea vo Ohrid, Ohrid se izvalka... Turcija e daleku, vo Bugarija kradat koli, vo Albanija nema hoteli, za drugo mesto treba viza... ]e odime vo Grcija. 5. Imam eden predlog kako da gi izle~ime frustraciite {to sme vaka, od site strani sardisani. [to sekade ni baraat vizi, {to ni gi parkiraat avionite {to podaleku od aerodromskite zgradi, {to policajcite na granica nî gledaat kako da sme pristignale od nekoja dale~na egzoti~na zemja za koja ni{to ne ~ule, {to gi slu{ame Evropejcite koga se falat kako od Helsinki do Lisabon {etaat kade {to sakaat, bez da ~ekaat po pet ~asa na Deve Bair... Kako recipro~na merka na {engenskata viza, predlagam balkanskite zemji koi imaat identi~ni problemi kako nas da se zdruàt i da napravat ‡ balkanska viza. Koj saka da dojde od Zapad vo bilo koja zemja na Balkanot da mora da poseduva balkanska viza. Po mo`nost i dobivaweto na taa viza da bide {to pokomplici- rano. Na{ ~ovek, ako saka da patuva za Danska, mora da izvadi viza vo nivnata ambasada vo Viena. A za da stigne do Viena, mora da izvadi viza vo avtriskata ambasada vo Sofija. Ete, toj primer neka bide urnek kako da se dobie balkanska viza. Ako Angli~anec saka da patuva za Bugarija, }e treba da izvadi balkanska viza vo makedonskiot konzulat vo Grozni. Vizata za danski gra|anin za patuvawe vo Albanija se vadi vo bugarskata ambasada vo Ni`ni Novgorod. A ako ve}e nekoj od Belgija zapnal da dojde na odmor vo Ohrid, toga{ mora da mu se soop{ti deka za dràvjanite na Beneluks balkanska viza so pravo za vlez vo Makedonija se izdava vo albanskata Kancelarija za vrski vo Barcelona.

412 KAFEANA "SKOPJE" 1 juli 1995

• "Hard rok"!? Ne znam, ne sum od tuka!

1. Ba{ ubavo {to nov gradona~alnik na Skopje e Jove Kekenovski. Bez la`na skromnost, toj za sebe moè da kaè deka e vistinski ~ovek za narodot. Zatoa {to sviri narodni pesni na harmonika? Vo negoviot izbor nema nikakvo mesto za somne` deka, kako po obi~aj, narodot }e igra kako {to }e mu svirat. Pa duri i epizodata so podelbata na ke~iwata na izbornata sednica na skopskoto sobranie ne moè da se sfati kako predupreduvawe deka vo idnina rakovodstvoto na gradot }e ni kroi kapa. Vo negoviot izbor nema nikakva mistifikacija. Za folklorni gra|ani najmnogu odgovara folkloren gradona~alnik. Pariàni do neodamna si go imaa @ak [irak. Skopjani, kako gra|ani na glaven grad na edna sovremena dràva, za svoj [irak si go izbraa Kekenovski. Vo sekoj slu~aj, sega gradot }e funkcionira besprekorno. Gradona~alnikot ni e muzi~ar. A pretsedatelot na Izvr{niot odbor Qup~o Nikolovski‡Fufo ni e ugostitel. Kekene i Fufo, kako armonika{ i kafeanxija, }e bidat prekrasna kombinacija. Ima kafeana, ima muzika. Sî e podgotveno za edna dobra lumperajka so jadewe, piewe i veseli folklorni zvuci. Ostanuva samo da vidime koj na krajot }e go plati cehot. Koga Kekene }e otsviri fajront, a Fufo }e gi izgasne svetlata vo kafeanata "Skopje". Noviot gradona~alnik }e treba da vloì mnogu napori za da se izdigne nad sekojdnevnite estradni nastapi na negovite kolegi i na delo da pokaè deka e prva harmonika vo gradot. Na primer, Lepa Brena ja digaa na kran. "K-15" gi donesoa na stadion so policiski helikopter. Kekenovski kako vistinska vlast }e mora da iznajmi avion i kako "lete~ki Elvis" od Las Vegas da se spu{ti me|u publikata. Ili, barem da se spu{ti so paraglajder od Vodno i vo isto vreme so harmonikata da ja sviri "Skopje, radost ti }e bide{, Skopje, pesna ti }e bide{", vo turbo-folk varijanta. Vpro~em i Bil Klinton sviri na saksofon. Ako moè pretsedatelot na SAD da bide muzi~ar, zo{to toga{ toa da ne bide pretsedatelot na Skopje. I ne znam zo{to e tolku lo{o {to prv ~ovek na gradot e poznat harmonika{. Zamislete da be{e nepoznat harmonika{! 2. Nevidena izmama vo Italija. Nekoj ja ograbil makedonskata ambasada vo Rim. I ukral celi 1.500 germanski marki! I toa parite bile privatni. Siroma{kite kradci! Tie mislele deka vleguvaat vo ambasada. Pa u{te videle zort, se isposekle od stakloto. [teta {to bile povredeni. Inaku }e se soàlele i samite }e ostavele barem u{te tolku, kako dobrovolen prilog za opremuvawe na makedonskite diplomatski pretstavni{tva.

413 3. Se se}avate li na slu~ajot "Hard rok" i na famoznoto pismo na liberalite do SDSM, {to be{e prviot seriozen udar na pobedni~kiot Sojuz za Makedonija, na prikaznite za telohranitelite na mitinzite na Sojuzot, na neuspe{nata naplata na reket od sopstvenicite na diskotekata, na sudskoto gonewe na sedummina predvodnici na tolpata {to kon krajot na noemvri minatata godina go demolira najpoznatoto skopsko disko neposredno pred sve~enoto otvorawe na zimskata sezona? Denovive pristigna vest deka za petmina od osomni~enite e dadena izjava za otkaùvawe od gonewe, a za dvajca {to se nao|aat vo begstvo e prekinata istragata. MVR ne saka da st avi kraj na slu~ajot, pa na sudskoto re{enie donesuva odluka za prekr{o~ni prijavi protiv osomni~enite. Ah, taa policija nema druga rabota, mu pravi komplikacii na nezavisnoto sudstvo. Epilogot na aferata "Hard rok" e vo stilot na ona "Prosteno ‡ zaboraveno!". Isto kako ni{to da ne se slu~ilo. Toa {to be{e demolirano, sega e popraveno. Ni traga od vandalskiot napad. A moèa da ostavat nekoj spomen ‡ agol za lo{o se}avawe. Vaka sega izleze "bilo ‡ da ne se povtori". Vo toa vreme aferata "Hard rok" se vrzuva{e so aferata vo diskotekata na "Sileks". I za nea izleze: prosteno ‡ zaboraveno! ûdno kolku malku vredel eden mlad ~ove~ki ìvot. Sega po mediumite se postavuvaat pra{awa dali javnosta }e bide zadovolena po vakvata razvrska na aferite. Zatoa {to naivno veruva vo nezavisnosta na sudstvoto od politikata. Koja javnost!? 4. Obedinetite nacii ovaa nedela zapo~naa so serijata proslavi po povod 50-godi{ninata od osnovaweto. Prviot spektakl be{e organiziran vo San Francisko. Od sega, pa do oktomvri, koga }e se odrùva 50-toto Generalno sobranie vo Wujork, }e se iznaslu{ame za mirovnata uloga na svetskata organizacija, za nejzinata efikasnost vo re{avawe na konfliktite, }e se iznagledame slaveni~ki faci, srde~ni rakuvawa, grupni slikawa pred kamerite... Zavr{nata manifestacija e predvidena da se odrì vo Wujork. [to e golema utka na organizatorot. Za da se pretstavi ulogata na ON deneska i da se demonstrira efikasnosta, najdobro e da se organiziraat turisti~ki patuvawa. Na primer, ne e lo{o da se organiziraat posebni proslavi vo Saraevo, Grozni i Kigali. Toa bi bilo dovolno za edno skromno odbeleùvawe na jubilejot.

414 STAR LISEC 8 juli 1995

• Od kade znaat skopjani deka vodata vo Turcija e po~ista otkolku vo Ohrid

1. Minatata nedela be{e formiran Rotari klubot za Skopje. Po toj povod ~lenovite na Klubot, "profesionalci i delovni lu|e koi se odlikuvaat so visoki eti~ki na~ela i se za mir i dobra volja vo celiot svet" se sobraa na sve~ena ve~era vo manastirskiot kompleks "Sv. Pantelejmon" vo Nerezi, na padinite na Vodno. Eden od sponzorite na sve~enata dru`ba vo "Sv. Pantelejmon" be{e skopskata pivarnica. Se sluè{e pivoto "Star lisec". Bea raspnati tendi na koi be{e ispi{ano "Star lisec". Ima{e i drug propaganden materijal so imeto "Star lisec". Voop{to, celata atmosfera na rotarijanskata ve~era be{e vo znakot na "Star lisec". A Kiro Gligorov ne be{e prisuten. Zatoa pak dojde Stojan Andov. 2. Od kade znaat skopjani deka vodata vo Turcija e po~ista otkolku vo Ohrid? Pa skopskoto Ministerstvo za zdravstvo donesuva zabrani za kapewe na ohridskite plaì za da izvr{i atak vrz ohridskiot turizam. Taka velat od Zdruènieto za ugostitelstvo i turizam pri Stopanskata komora vo ostriot protest do Ministerstvoto. Pa i tie od Ministerstvoto na{le da donesuvaat zabrani za kapewe na po~etokot na juli! Namesto da go storele toa u{te vo januari, koga ohri|ani se frlaat po krstot na Vodici. Izleguva deka vaka zabranata vaì samo za skopjani. Pretsedatelot na gradot Blagoja Siljanovski veli deka vodata bila takva ve}e desetina godini nanazad. Samiot toj e gradona~alnik na Ohrid re~isi pet godini. Problemot so zagadenata voda vo toa vreme se re{aval na drug na~in. Site znaele deka taa e ne~ista, ama se pravele na udreni. Toa se vika diskretno tretirawe na slu~ajot. Kako {to bara sega nekoj profesor na Fakultetot za turizam ‡ da se stavele tabli so zabrana na plaìte, ama na toa da ne mu se dava publicitet! Gradona~alnikot Siljanovski e gneven na Vladata zatoa {to sega se gledalo kako taa vo kontinuitet vodi grià za ezeroto. Slu{am deka zaedno so ministerot za ekologija Jorgo [undovski razmisluvaat letoto da organiziraat pliva~ki maraton pod mototo "Vladata za spas na ohridskiot turizam". ]e se pliva na potegot "Sv. Sofija" ‡ Gra{nica. Vo maratonot }e u~estvuvaat site ministri. Se o~ekuva prv vo bistrite vodi da se frli ekologistot Jorgo [undovski. Kontrolna to~ka }e bide plaàta kaj Kaneo. Koj }e ja prepliva taa to~ka, moè da smeta deka dal golem pridones za ohridskiot turizam. Vo trkata nema da se vklu~i samo Ilija Filip~e. Ne za toa {to mora da igra doslednost, bidej}i e na ~elo na Ministerstvoto za zdravstvo. Tuku zatoa {to e ohri|anec. A ohri|ani vo princip ne bi trebalo da se griàt za ezeroto.

415 3. Razre{uvaweto na ~etvorica visoki funkcioneri vo Ministerstvoto za odbrana, velat, bilo samo po~etok na golema ~istka. Poznava~ite na prilikite tvrdat deka pretstoi golema akcija na Vladata. Se najavuva razre{uvawe na 150 visoki funkcioneri. Prvi na udar }e bidat najvisokite funkcioneri. Koga }e se zavr{i so niv, ~istkata }e prodolì kon poniskite. Samo niskite funkcioneri }e go izbegnat branot na razre{uvawe. Tie {to ne porasnale povisoko od 170 santimetri }e se spasat. 4. Bratstvoto i edinstvoto se vra}aat preku likot i deloto na drugarot Kiro Popovski. Pod mototo "Govori srpski da te ceo svet razume", Kongresot na Socijalisti~kata partija zavr{i so eufori~niot govor na Kiro Popovski vo koj re~e deka negovata partija treba da se podgotvuva da ja osvoi i vlasta. [to }e mu e taa rabota, koga toj i onaka kako ~ovek za site vremiwa e na vlast od pionerska organizacija do denes? [to da pravi, koga go sakaat lu|eto? I toa javno go pokaùvaat. Zatoa i im smisli javno glasawe za izbor na pretsedatel, a edinstven kandidat be{e tokmu toj. Spored nekoja proverena socijalisti~ka {ema, izborot na potpretsedateli ode{e tajno, a negoviot izbor ‡ javno. Za da nema zabuni, tie {to ne sakaa javno da pokaàt kolku go sakaat ne smeele da vlezat vo salata vo koja se odrùva{e kongresot. [to mislat tie, deka ova e Socijalisti~kiot sojuz i deka }e izigruvaat pluralizam na samoupravni interesi? E, nema, sega e drugo vreme i ova e seriozna partija od evropski mas{tab. Ba{ka, {to bi rabotel Kiro Popovski ako ne e pretsedatel na partija. Vo socijalizmot mora da ima rabota za site. Mnogu mi se dopadna onaa konstatacija na gostinot od Belgrad, od partijata na Milo{evi}, deka sekade kade {to pobedile socijalisti~kite partii na prostorot na biv{a Jugoslavija nemalo vojna. Vistina e. Socijalistite na Milo{evi} ne napravija vojna vo Srbija. Tuku vo Hrvatska i Bosna. 5. Srbite im se nalutija na Grcite, za{to navivaa protiv Jugoslavija na evropskoto prvenstvo vo Atina i zatoa ja demoliraa ambasadata vo Belgrad i im uni{tija dve vozila. Na Balkanot qubovta i tepaweto odat raka pod raka, pa taka najvernite prijateli, zatoa {to atinskata publika ne navivala za niv, kr{ej}i gi prozorcite pora~uvaa: "]e ja priznaeme Makedonija" i "Kipar e turski!". Jugoslavija stana evropski prvak vo ko{arka, ama slavjeto na belgradskite ulici, ete, be{e kombinirano i so bes kon Grcite zatoa {to ‡ tie ne navivale za niv. Sre}a {to pobedija protiv Litvanija. Zamislete pokraj takvo gr~ko navivawe da izgubea. Kakva ambasada, kakvi prozorci... Vedna{ }e proglasea mobilizacija i }e í objavea vojna na Grcija. Namesto "]e ja priznaeme Makedo- nija", }e vikaa ‡ "Solun e na{!"

416 MERABA KOMITI 15 juli 1995

• Samo da ne se naluti nevestata

1. U{te edna drska skopska provokacija. Toa {to nekoj smislil turskiot pretsedatel Sulejman Demirel eden den od oficijalnata poseta na Makedonija da pomine vo Ohrid e ~in direktno naso~en protiv ~uvstvata i interesite na ohridskiot narod. Vo uslovi koga polovina Makedonija se podgotvuva da zamine na odmor vo Turcija, donesuvaweto na prviot ~ovek na Turcija srede turisti~kiot centar na Makedonija ne moè da bide poinaku sfateno, osven kako kraen cinizam i signal za seriozno zaladuvawe na odnosite pome|u Skopje i Ohrid. Namesto da uìva vo mirnoto leto zaedno so retkite turisti, Ohrid cel den go potresuva{e br~eweto na policiskiot helikopter, koj verojatno bara{e Kurdi po okolnite brda, se zadu{uva{e vo kolonite vozila {to revnosnata policija gi zapira{e polovina ~as pred pominuvaweto na pretsedatelskata kolona, a bogami i ezeroto dopolnitelno se zagaduva{e od gliserite na makedonskata voena mornarica, pardon ‡ ezernica. Osven toa, vo ist den od ohridskiot aerodrom poletaa duri dva aviona, pa i toa gi razbudi bolnite se}avawa na vremeto koga ovde doa|aa i turisti. Gradot ne be{e preplaven samo so Turci, tuku i so komiti. Na turskiot desant na ohridskiot aerodrom mora{e da mu se sprotivstavi pogolema edinica na sve~enata komitska garda. Tolku komiti, kolku {to bea postroeni na platformata pred avionot, kojznae dali imalo i za Ilindenskoto vostanie. Sigurno vr{ele mobilizacija na rezervniot sostav na ARM. Ima{e samo edno proma- {uvawe vo protokolot. Treba{e na po~esnata ~eta Demirel da í se obrati so zborovite "Meraba komiti!" 2. U{te edna sliki~ka od Ohrid. Vo edno kafean~e na samiot breg na ezeroto, vo blizina na zabranetite plaì, edna turistka se navalila nad vodata i ne{to se zagledala vo nea. Sledi komentar od eden lokalen mangup: "[to e, gleda{ kolku e zagadena? Nemame metro da izmerime!" 3. Ne ~ini vo Ohrid, odime vo @eneva! Tamu nema koj da proglasuav zabraneti oblasti za kapewe. Ba{ka, toa ne nî ni interesira, bidej}i tamu se odi za vodewe intelektualni muabeti, a ne za odmor i relaksacija. Od taa pri~ina @eneva e poprijatno mesto za vodewe makedonsko-albanski razgovori, otkolku da re~eme Ohrid. Od taa pri~ina ne vo Ohrid, tuku vo @eneva otpatuvaa ministrite Emilija Simovska i Qubomir Fr~kovski so ~etvorica pretstavnici na albanskite politi~ki partii od Makedonija. Da razgovaraat pokraj ~isto ezero. Na site vesti od Tirana deka pregovorite ne vrodile so nikakov rezultat, na site komentari doma deka vo najmala raka e skandalozno partneri vo Vladata da pregovaraat na neutralen teren, kako dve sprotivstaveni strani, i toa vo

27 Sakam da kaàm 417 ramki na Konferencija za biv{a Jugoslavija (a se znae kakvi asocijacii budi toa) pristigna studenoto objasnuvawe na ministerkata za obrazovanie Emilija Simovska, koja prv pat od visoko nivo i od oficijalno mesto, bez mnogu zaobiko- luvawe i narodski go demistificira{e toa {to se slu~uva vo @eneva. Ednostav- no, Gert Arens e platen, vo ramkite na taa Konferencija sekoi tri-~etiri nedeli da gi organizira ovie pregovori, odnosno razgovori, a na{ive se tolku fini {to mu pomagaat ~esno da si ja zaraboti platata. 4. Ba{ dobro {to vo Makedonija ima registrirano mnogu humanitarni organizacii. Sega imaat {ansa da se dokaàt. Sigurno vedna{ }e soberat pomo{ za nastradanite podra~ja vo neodamne{nite poplavi. Dobro e {to i Rotari klubot se pojavi ba{ sega. Verojatno rotarijancite od Makedonija nema da ~ekaat so najavenata humanitarna akcija za vakcinirawe na naselenieto protiv òltica. Moàt da pobrzaat, za{to so zagadenite vodi vo nastradanite podra~ja taa vakcina }e bide dobredojdena. Ne znam samo kako mu se slu~i na Stojan Andov tolku da zadocni zad pretsedatelot i premierot vo Negotino i Kavadarci. Vo posledno vreme obi~no sekade e prv. Ili smeta{e deka, bidej}i toa mu e izborna baza, zemjacite nema da mu se nalutat. Nastrana {to za vreme na vikendot ima{e seriozna obvrska. Be{e pokrovitel na Gali~kata svadba. Na {to bi li~elo ako najzna~ajniot svat ja napu{ti svadbata i odi vo rodnoto mesto. Zemjacite moèbi ne mu se lutat. Ama nevestata sigurno }e mu se nalute{e. Ba{ka i gali~anite se vlijatelni lu|e. 5. Dali granicata so Srbija e od privremen ili od traen karakter? Ako ovaa dilema e razre{ena, toga{ navistina ne mi e jasno zo{to tolkava panika okolu toa dali taa se pominuva so li~ni karti, ili so paso{i, koj prv vovel paso{ki reìm i sli~no. Zo{to nekoj ima postojana potreba da nî potsetuva deka so Srbija sme bile edna dràva? I zo{to mu be{e na na{eto MVR ona nespretno objasnuvawe deka srpskata strana ne gi izvestila, pa gi izvestila, pa se sozdala zabuna i sli~no. Dràva li sme, ili ne sme? Granicata so Srbija e granica me|u dve dràvi, ili ne e? Toga{ zo{to ~udeweto ako grani~niot premin se pominuva so paso{. Duri i Srbite da ne ja napravea ovaa rabota, makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti mnogu porano treba{e da naredi granicata da se minuva isklu~ivo so paso{. 6. Generalniot sekretar na ON Butros Gali vo Atina ja primi nagradata od 250 iljadi dolari od Fondot na Onazis za "posebni zaslugi vo re{avaweto na problemite {to go optovaruvaat Mediteranot". Vo isto vreme padna enklavata Srebrenica, ON potpi{aa kapitulacija pred Radovan Karaxi} i zapo~na u{te eden bran na etni~ko ~istewe. Na red se i enklavite Gora`de i @epa, {to se isto taka "za{titeni" od Obedinetite nacii. Pra{aweto e dali i isto~na Bosna spa|a vo "problemite {to go optovaruvaat

418 Mediteranot". Onoj del od pra{aweto {to se odnesuva na uspe{nosta na re{avaweto e bespotreben. Silite na ON uspe{no se skrile od napadite na bosanskite Srbi.

DR@'TE GO KRADECOT 22 juli 1995

• Na mestata na koi e dozvoleno kapeweto }e bidat postaveni tabli

1. Bitkata protiv "kriminalot vo site formi, sivata ekonomija i korupcijata", {to nedelava so smena na {estmina visoki funkcioneri ja najavi premierot Branko Crvenkovski, vo nekoi politi~ki krugovi be{e prokomenti- rana deka zali~uva na poznatata osma sednica na CK SK na Srbija, koga Milo- {evi} so golema ~istka go zapo~na svojot pohod. Gluposti! Kaj nas ne e smenet Stamboli}. 2. Kaj nas za po~etok se smeneti {estmina rakovoditeli na klu~ni sektori vo nekoi ministerstva i vo vladinite slu`bi poradi toa {to "ne rabotele na potrebnoto nivo i vo soglasnost so pojavite i problemite so koi se soo~uvame". Taka izgleda oficijalnoto obrazloènie za smenata. [to, pak, toa ima vrska so najaveniot proekt za borba protiv kriminalot i korupcijata, ne e jasno. Ako lu|eto ne rabotele kako {to treba, odnosno "na potrebnoto nivo", toa e edna rabota. Ako pak bile vme{ani vo nekoi matni vodi vrzani so korupcija, mito i kriminal "od site vidovi", toga{ belkim postojat i nekoi drugi instrumenti osven nivnoto spomenuvawe na pres-konferencija na koja se najavuva re{itelna bitka protiv kriminalot vo vladinite redovi. Po ovaa bombasti~na najava za ~istka so nositelite na organiziraniot kriminal vo dràvata, ne }e e lo{o javnosta da se potseti na edno smenuvawe na isto taka visok funkcioner od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, pred pove}e od edna godina. Potsekretarot za javna bezbednost vo MVR Pavle Trajanov toga{ odgovorno tvrde{e deka "organiziraniot kriminal vo Makedonija zema sî pogolem zamav" i vo edno intervju za "Nova Makedonija" izjavi deka "vo organiziraniot kriminal vo na{ata dràva se vklu~eni i mnogubrojni nositeli na vlasta, osobeno vo ministerstvata na Vladata na Makedonija". Duri toj i konkretno kaà deka mitoto i korupcijata gi ima vo Ministerstvoto za urbanizam, vo ekonomskiot sektor na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, vo Upravata za prihodi i ministerstvata za finansii i stopanstvo. Godina dena potoa premierot soop{tuva deka gi razre{il tokmu direktorot na Upravata za javni prihodi i potsekretarite vo ministerstvata za nadvore{ni raboti i za urbanizam. Kamo sega rehabilitacija za gospodinot Trajanov, od kogo toga{ vedna{ pobrza da se ogradi negoviot minister Qubomir Fr~kovski, baraj}i od nego

27* 419 "vo razumen rok" da gi dokaè svoite navodi. Ima{e i nekakvi krivi~ni prijavi, no del od niv voop{to ne ni stignaa do Obvinitelstvoto, a nekoi bea odbieni. [to ako sega mediumite, do koi premierot apelira{e da í pomognat na Vladata, spored istata logika od pred godina dena pobaraat od Branko Crvenkov- ski vo razumen rok da gi dokaè svoite navodi za "neraboteweto na potrebnoto nivo i vo soglasnost so pojavite i problemite so koi se soo~uvame" na {estminata smeneti funkconeri. [to ako toj vo razumen rok sepak gi potvrdi svoite navodi? Zna~i li toa deka }e dojdat na red i resornite ministerstva? Zna~i li toa deka ako treba }e se pravi i rekonstrukcija na Vladata? Mo`no li e koga site ja znaeja fintata: "Po 1500 pati ti rekov deka taa dozvola ne moè{ da ja dobie{", ili, za poevtina usluga, "Iljada pati da me moli{, te{ko }e ja sredime taa rabota" i sli~no, toa da ne go znaeja resornite ministri, ~ii{to slu`benici sega se smenuvaat so nebulozni objasnuvawa? Da sme zdravi i ìvi, pa }e vidime do kade }e stigne proektot na Vladata. Da ne bideme zlobni u{te na samiot po~etok, iako po~etokot treba{e da bide mnogu odamna, }e po~ekame da vidime kolku celata programa e seriozna ili }e ostane na nivoto na zama~kuvawe na o~ite na javnosta. Da ne izleze na krajot deka na proektot moèlo da mu se stavi i raboten naslov: "Dr`’te go kradecot". Kako vo poznatata prikazna. 3. Toa ne bi trebalo mnogu da nî sekira, bidej}i nie sme seriozna pravna dràva. Po donesuvaweto na zakonot za sudovite, nie sme najpravna dràva po kvadraten kilometar. Zatoa {to re~isi sekoe grat~e si dobi svoj sud. Pratenicite ovoj pat se pokaàa pred svoite izbira~i. Vo noviot zakon se zemeni predvid i frustriranosta na valandov~ani i tradicijata u{te od Rimskata imperija na kratov~ani i ~esta na demirhisarci... Samo mojot pratenik debelo me razo~ara. Zo{to, na primer, ne se izbori i vo mojata mesna zaednica da se otvori sudsko oddelenie? Nema smisla da se ~uvstvuvame frustrirani vo odnos na valandov~ani. Sega ne moè ni da se karam so sosedite. Ne se isplati. Nema{ vo sosedstvoto sud i treba da odi{ da se sudi{ kojznae kade. I posle nema da bideme frustrirani... 4. [to sre}a }e bevme, pa da ni se rodi tolku ìto. Beqa rabota! Koga go nema ‡ ne ~ini. Koga go ima premnogu ‡ pak ne ~ini. Kako i da ja zeme{ rabotava, ne ja biva. Ministerot za zemjodelie Ivan Angelov najavuva plan kako da se ublaì ovaa prirodna katastrofa. ]e poskapi lebot i ìtoto za tri denari, za da moè da se soberat pari za otkup. Ete ti klasi~na pazarna ekonomija. Em go ima preterano, em }e poskapi. Ako go nema{e dovolno, dali }e poevtine{e!? 5. Po zabranata za kapewe na nekolku plaì na Ohridskoto Ezero, Minis- terstvoto za zdravstvo denovive donese re{enie so koe se zabranuva kapewe i na rekite Treska, Vardar, Lepenec i P~iwa. Se o~ekuva da se postavat tabli. Na mestata na koi{to kapeweto e dozvoleno.

420 KU[ADASKA REPUBLIKA 29 juli 1995

• Briljantinot dava la`en sjaj

1. Makedonija zabrzano se podgotvuva triumfalno da go proslavi pretstoj- niot nacionalen praznik Ilinden. Tokmu na 2 avgust, spored site predviduvawa, se o~ekuva da padne i posledniot bastion na turskata riviera. Organizacijata na manifestacijata "Gocevi denovi", srede Istanbul, e nula vo odnos na ona {to sega im go pravime na Turcite. Na 92-ta godi{nina od Ilindenskoto vostanie protiv turskoto ropstvo, kone~no dojde denot i nie na Turcite da im vratime milo za drago. Invazijata e vo poln zamav. Silni motorizirani edinici na makedonskata turisti~ka armija ja pregazuvaat Bugarija i preku Edrene ja osvojuvaat Turcija. Odvreme-navreme, kopnenite sili dobivaat zasilena poddr{ka so vozdu{ni udari od site zdruèni i razdruèni makedonski aviokompanii. Turcite masovno se predavaat. Bez borba gi otstapuvaat hotelite, privatnite ku}i, avtomobilite, avtobusite, plaìte, kafeanite, restoranite... Ni traga od mo}nata Otomanska imperija. Ne se tolku hrabri duri ni da napravat barem "Dvanaeset dena Ku{adaska Republika"! Seriozno im e zagrozeno nacionalnoto bitie. Ne samo {to vo kafuliwata poleka, no sigurno prodira makedonska muzika, tuku Turcite po~nuvaat da gi menuvaat vekovnite naviki. Pijat tursko kafe, isto kako nas. I jadat baklavi, isto kako nie za Nova godina. Pa duri posle i da se povle~eme od osvoenite teritorii, mislat deka sî }e bide kako porano i deka makedonskoto prisustvo i zadu{uvaweto na Ku{adaskata Republika }e mine bez posledici za nivniot kulturen identitet? Jok! ]e vidat kolku li samo make- donizmi }e se odoma}at vo turskiot literaturen jazik. Samo edno ne{to ne mi e jasno. Izgleda ne nî biva da bideme okupatori. Kako moè nie da osvojuvame, a pak tie da sobiraat ara~!? 2. Ova {to go pravi Vladata so onie {to "pokaùvaat nezadovolitelni rezultati vo raboteweto" nekoi go vikaat ‡ operacija "Metla". Toa e mnogu nesre}no izbran termin. Zatoa {to so metla se ~isti. Toa moè da asocira na zborot "~istka". A nie sme sepak demokratsko op{testvo i takvi zborovi ne bi trebalo da upotrebuvame. Osven toa, koga se zboruva za ~istewe, toa zna~i deka vo Vladata ima ne{to valkano. Skraja bilo!. Zatoa pove}e mi se dopa|a koga za operacijata na otstranuvawe na tie {to "pokaùvaat nezadovolitelni rezultati" se upotrebuva terminot ‡ "~e{lawe". Odgovara. Ministrite se relativno mladi, pa im li~i da bidat malku razbu{a- veni. Kako {to sozrevaat, po~nuvaat da se ~e{laat. Sega se ba{ vo faza na ~e{lawe. Gi friziraat rabotite vo Vladata. Koga }e se is~e{laat, }e si stavat malku briljantin. Malku da gi zama~kaat rabotite. Sre}a {to briljantinot

421 ima svoi pozitivni strani. Ü dava sjaj na frizurata. Samo, ako se pretera so negova upotreba, se zabeleùva deka sjajot e laèn. 3. Kolku lu|e isposmenija, sega }e treba da raspi{at konkurs za novi rabotni mesta. Ima {ansi ~ovek da nabode nekoja funkcija. Direktno vo Vladata. 4. Tolku be{e radosen Jane Miqovski koga se vrati od Pariz, od pregovorite so Pariskiot klub za reprogramirawe na dolgot, {to pobrza vedna{ da svika pres-konferencija i da ni soop{ti deka toa {to se slu~ilo tamu vo ekonomijata e ramno na priemot na Makedonija vo ON vo politikata. Ne pomina mnogu vreme, a agencijata Rojter emituva{e vest spored koja nekoj tamo{en diplomat izrazil ~udewe kako mnogu pobogatata Hrvatska dobila popovolni uslovi od siroma{nata Makedonija i zo{to Makedonija ne pobarala otpi{uvawe na del od dolgot. Ministerot Miqovski objasni deka nie ne sme pobarale otpi{uvawe na dolgot za da ne nî smetaat za rizi~na zemja vo svetot na parite. Pa sega ne e jasno koj e vo pravo: Miqovski ili neimenuvaniot diplomat {to go citira Roj- ter. Kako i da e, pregovorite zavr{ile na op{to zadovolstvo. Nie sre}ni, tie {okirani {to ne sme barale otpi{uvawe na dolgot. 5. Minatiot vikend vo Belgrad se odràla nekakva me|unarodna konferencija na levi partii na Balkanot. Od konferencijata e ispraten nekakov lev apel do kontakt-grupata za ukinuvawe na sankciite kon SRJ, a naedno e dadena poddr{ka na miroqubivite napori na rakovodstvoto na SRJ. Pozdraven govor odràl pretsedatelot na SRJ Zoran Lili}, a voveden referat imala Mirjana Markovi} od Zdruènieto na jugoslovenskata levica, inaku sopruga na Slobodan Milo{evi}. Na konferencijata u~estvuvale dvaesetina partii od Balkanot, me|u koi i (vnimavaj sega!): Socijalisti~kata partija na Makedonija, Demokratskata partija na Jugoslovenite od Makedonija i Komunisti~kata partija na Makedonija. Normalno, celiot sobir be{e maksimalno dobro pokrien od belgradskite mediumi. Normalno, spored niv, me|u gostite bile i od BJRM. Site zaedno, pa i tie od BJRM í dale poddr{ka na miroqubivata politika na Srbija. Ne e normalno samo {to vo igrata na srpskata propaganda vleze i koalicionen partner vo Vladata na Makedonija ‡ Socijalisti~kata partija na Makedonija.

NACIONALEN PRAZNIK 5 avgust 1995

• Pred uniformite i novinarite mol~at

1. [to mu treba{e na Metju Nimic pak da doa|a vo Makedonija? Samo pravi problemi. ]e misli narodot deka ne{to se slu~uva so gr~ko-makedonskite pregovori. Gi stava vo nezgodna situacija na{ite politi~ari. Tie celo vreme

422 vikaat deka nema ni{to novo, a toa specijalniot pratenik na Bil Klinton se potegnal duri od Amerika vo Skopje da kaè deka e optimist. Doma}inite tolku se trudea da ne mu dadat {ansa da se sretne so novinarite, {to mu smislija razgovorite so pretsedatelot Gligorov i so ministerot Crven- kovski da gi vodi vo Ohrid. Mislea deka, koga }e go vidi Ohridskoto Ezero, }e zanemi od ubavina. Za sekoj slu~aj, ako eventualno ne im uspee da go ostavat bez zbor, gi organiziraa razgovorite vo rezidencijalnite vili, em obezbedeni so ogradi, em ogradite daleku od zgradite, em vilite na vrv na brdo, em vlezot vo podno`jeto. Organizacijata be{e besprekorna. Sî si be{e na svoeto mesto. Politi~a- rite na vrvot, novinarite vo podno`jeto. I toa {to podaleku od kapijata. Kontaktite me|u vrvot i podno`jeto bea nevozmo`ni. Edinstveniot kontakt koj be{e moèn so nekakvo slu`beno lice, be{e razgovorot so policaecot na kapijata na vilata "Biljana". Toj mnogu u~tivo i korektno, so celoto po~ituvawe na novinarskata profesija, ni se obrati so zborovite: "Moja zada~a e da ve otstranam od pred vratata!" Nema problem. Samo nemoj da puka{! Sepak, pohumana zada~a e nekogo da otstrani{ otkolku, ne daj boè, da otstreli{. Za sre}a, policaecot pred vilata "Biljana", za da go za{titi Nimic od novinarite, dobi zada~a samo da gi otstrani. Koga uniformite zboruvaat, novinarite mol~at. 2. Namesto od ohridskata ubavina da zanemi Metju Nimic, bez zbor ostanaa Gligorov i Crvenkovski. Kolku i da se trudea doma}inite da ne mu dozvolat na Nimic da dojde do kontakt so novinarite, ne im uspea. Go ulovija pred da si zamine od skopskiot aerodrom. Klu~niot del od negovata izjava: "Na amerikanskiot narod mu e ~est {to e prijatel so va{iot narod". Ova ‡ va{iot narod odi bez bukvata "M". Slu~ajno da ne nastane nekakva zabuna vo pregovara~kiot proces. 3. Inaku, na{iot narod pred nekolku dena go proslavi nacionalniot praznik, Vtori avgust. Toj den ne se rabote{e. I toa be{e edinstvenata rabota {to pokaà deka vo pra{awe e golem praznik. Se razbira, ako vo ovoj kontekst ja apstrahirame lavinata od zemja i drva {to se strupoli vrz patot Debar ‡ Mavrovi Anovi, {to isto taka be{e golema rabota {to se slu~i toj istoriski den. Ne se se}avam koga posleden pat Ilinden bil tolku bedno proslaven kako ovaa godina. Kaj nas pove}e se proslavuvaat Veligden i Boìk, {to se praznici koi gi proslavuvaat i vo mnogu drugi dràvi niz svetot, otkolku najmakedonskiot, odnosno najgolemiot praznik vo dràvata koj e avtenti~en i samo na{. Obi~no, za nacionalnite praznici vo drugite dràvi ima i specijalna poraka na {efot na dràvata, se pravi sve~en priem na koj prisustvuvaat diplomatskite pretstavnici, na{ite diplomati vo stranstvo isto taka prireduvaat priemi... Strancite u{te i ni ja priznavaat goleminata na praznikot, pa site pozna~ajni {efovi na dràvi ispratija ~estitki do Gligorov. Diplomatskite pretstavnici vo Skopje ostanaa za~udeni. Si gi tempiraa svoite godi{ni odmori

423 taka, za na 2 avgust da bidat vo Makedonija, a nikoj nikade ne gi pokani. Vo glavniot grad na dràvata zaboravija duri i znamiwata da gi zaka~at po uli~nite banderi. A vo ramkite na prigodniot prazni~en protokol zabeleàvme i takvi gluposti kako {to be{e, na primer, polagaweto na cve}e na legendarniot Me~kin Kamen vo Kru{evo od strana na "pretstavnik na Kabinetot na pretsedatelot" i "pretstavnik na Kabinetot na premierot". Od koga toa kabinetite stanaa visoki dràvni institucii? Nastrana {to na grobot na Goce Del~ev cve}e poloì ‡ ministerot za zdravstvo! ‡ ]e vidime kako }e bide na 8 septemvri. Verojatno toga{ }e bidat razveani znamiwata, sigurno }e ima i priem za stranskite pretstavnici, }e se organiziraat golemi narodni sobiri na koi golemite politi~ari }e kaàt i golemi zborovi za istorijata. Kako {to mi izgleda, Osmi septemvri }e go pobedi Vtori avgust. Kakva Kru{evska Republika, kakvo zasedanie na ASNOM? Istorijata po~nuva od nas! 4. Ohri|ani prodolùvaaat so izmislici kako propadnatata turisti~ka sezona u{te pove}e da ja upropastat. Novata inicijativa poteknuva od lokalnoto tolkuvawe na Zakonot za turizam. Na lokalnata policija í be{e malku {to go okupira Ohrid na sekoj ~ekor i {to uìva da gi kaznuva turistite za pogre{no parkirawe, tuku sega se pojavauva vo eden ~asot po polno} i gi zatvora disko- tekite. Kaj go ima toa, disko-klubovite da rabotat po eden ~asot? Vo site turisti~ki mesta niz svetot, samo ne vo Ohrid. Samo {to Ohrid pove}e ne e turisti~ko mesto. Prvo, nekoj im izmisli zagadena voda. Potoa, nekomu mu pre~ea stolicite pred kafeanite na korzoto, pa gostite srede leto treba da se potat vnatre. Potoa nekoj izlaà deka vo Ohrid bilo skapo. Potoa ohri|ani ve`baa pi{uvawe grafiti po avtomobilite so ne-ohridska registracija. Ova so diskata e samo epizoda vo serijata "Kako da gi naterame gostite da si odat". Za sî se vinovni Turcite!

RELATIVNO DOBRO 9 septemvri 1995

• Japonija }e vovede ekonomsko embargo protiv Makedonija

1. Vo `ivotot sî e relativno. Denes }e te vozbudi vesta deka kone~no, po ~etiri godini, Makedonija e na pat kako-taka da gi normalizira odnosite so Grcija, a ve}e utre }e te potrese soznanieto deka mo}nata dr`avna fudbalska reprezentacija na Makedonija srede Skopje go zagubi natprevarot protiv slabata reprezentacija na Ermenija. Pa taka, so relativisti~ki pristap kon ovie dva nastana {to ja rastresoa Makedonija izminatava nedela, se doa|a do zaklu~ok

424 deka i odgovorot na pra{aweto: [to e pogolema sramota ‡ da izgubi{ od Erme- nija ili da go menuva{ znameto, e sosema ‡ relativen. [to se odnesuva do dràvnite organi, nemam ~uvstvo deka tie kojznae kolku se potresoa poradi istoriskata me|udràvna soglasnost {to ministrite Crvenkovski i Papuqas treba da ja potpi{at vo Wujork. Pratenicite vo Sobra- nieto vo vtornikot vnimatelno ja islu{aa informacijata na ministerot Stevo Crvenkovski i so toa ja zatvorija ovaa tema. Nitu eden ne pobara dopolnitelni objasnuvawa, nikoj ni{to ne pra{a, nikoj ne se ni obide da zeme zbor, iako toa ne ni be{e predvideno... Nebare, ova {to sega }e se slu~i so Grcija e sosema normalna, voobi~aena rabota. Ako, po nekoja slu~ajnost, dva dena podocna, na istite tie pratenici im se obrate{e ministerkata za obrazovanie i fizi~ka kultura gospo|ata Emilija Simovska so informacija za sostojbite vo makedonskiot fudbal, siguren sum deka }e predizvika{e pove}e reakcii. Vo ovaa zemja ima najmnogu stru~waci i za fudbal i za politika, ama vo ovaa situacija razumot nalaga da se bide poglasen koga stanuva zbor za fudbalot. Tamu i da zgre{i{, ne e tolku stra{no. Vo sekoj slu~aj i ovaa rabota }e mora da ja re{ime so kompromis. ]e go smenime znameto, ama }e mora da go smenime i selektorot Andon Don~evski. 2. Sigurno go znaete onoj vic za partizanite i Germancite {to se tepale vo {umata. ]e napadnat ednite, pa }e napadnat drugite. I toa trae ~etiri godini. Nakraj }e se pojavi {umarot. I }e gi izbrka i ednite i drugite da si odat doma. [umarot dopatuva so specijalen avion od Atina vo Skopje. Po nekolku ~asa pro~ita edna izjava deka Makedonija i Grcija naskoro }e se smirat. Im re~e na Papuqas i Crvenkovski da gi pakuvaat kuferite za pat vo Wujork i zamina. Rabotava izgleda navistina bila mnogu seriozna, {tom Vladata sledniot den re{i da ne ja odrì redovnata pres-konferencija. Ministerot-portparol \uner Ismail pove}e saka da zboruva za neseriozni temi, pa moè{e i posetata na Ri~ard Holbruk da ja relativizira. Minatata pres-konferencija ni kaùva{e za nekakov zaskitan ribar. Zamislete, ovaa nedela da go elaborira{e problemot na zaskitan {umar. 3. Promenata na znameto ne treba da bide nikakov problem. I tie {to sega od toa pravat golema fama i {to se prikaùvaat kako golemi patrioti, neka si ja zapeat, makar i vo sebe, makedonskata himna. "Denes nad Makedonija se ra|a novo sonce..." Vo {to e problemot? Nema problem! Samo {to znameto povtorno bi trebalo da pretstavuva nekakvo sonce. Spored himnata nie moème da si gi menuvame znamiwata postojano so novi sonca, re~isi sekoj den. Bidej}i Grcija, pretpostavuvam, ne bi bila voodu{evena na na{eto novo sonce da vidi bilo kakvi kraci, }e treba da smislime sonce bez zraci. Zna~i ‡ sonce so zabi. Ne veruvam deka i toa e prifatlivo. Ako grize, moè da te razberat deka ima teritorijalni pretenzii. Takvo sonce, vo kombinacija so site

425 ~etiri tenka "T-34" na gardiskata edinica na ARM od koi pred edna nedela ni zastana zdivot gledaj}i gi na televizija na ve`bata na Krivolak, se postojana zakana za na{ite sosedi. Zatoa, najdobro e samo da si nacrtame krug. Taka, znameto }e ni li~i na japonskoto. Ova voop{to ne e lo{a ideja. Zamislete, ova so Grcija poleka da si se sredi. [to }e pravime? ]e umreme od zdodevnost. Zamislete vo {to bi ni se pretvoril ìvotot, ako, ne daj boè, po~neme da zali~uvame na zdodevna evropska dràva! Vaka, prifa}aj}i novo zname, sli~no na japonskoto, moème ìvotot da si go napravime pointeresen. ]e vlezeme vo spor so Japonija. Povtorno sekoj den }e ni doa|aat razni posrednici i pregovara~i. Pa Japonija }e ni vovede trgovsko embargo. Pa nie }e se àlime do ON. Pa nie pak nema da prifa}ame pregovori dodeka ne se ukine embargoto. Pa }e gi ~ekame rezultatite od japonskite izbori. Ej, super, super! Posle }e dojde {umarot i }e ni re~e da napravime drugo zname. "Denes nad Makedonija se ra|a novo sonce..." Ako ne treba da ima ni zraci, nitu pak da bide celo sonce, }e napravime polovina sonce. Ova }e mine mnogu lesno vo Parlamentot. Polukrugot }e li~i na ke~e. Toa zname }e bide izraz na istoriski dogovor vrz osnova na konsenzus na Albancite i ostanatite gra|ani na Makedo- nija. Japonija so ona nivno zname e zemja na izgrejsonceto. Nie so polovina sonce }e bideme ‡ zemja na zajdisonceto. Toa ve}e ne mi se dopa|a. Koga }e zajde sonceto, nastapuva mrak. Namesto zemja na zajdisonceto, }e staneme zemja na zajduvawe. 4. Bugarija ve}e àli {to so otvoraweto na gr~ko-makedonskata granica "}e se relativizira nivnata poddr{ka na Makedonija". Vo izminatiov period povtorno dojde do izraz bugarskata istoriska predodredenost za pravewe dobri procenki. Osobeno so igrite za nepriznavawe na nacijata i na jazikot. Koga edna{ nervozno reagirav kaj bugarskiot grani~en policaec so zborovite: "[to e ova, tri ~asa ~ekame, a rampata nikoj ne ja diga", slatko mi se nasmea so zborovite: "Lu|eto vo kamionite ~ekaat tri dena, pa nikoj ne se buni". Na otvorawe pak na rampata kaj Bogorodica ~ekame pove}e od ~etiri godini. Deve Bair ili Bogorodica ‡ sî e relativno! Tri ~asa, tri dena, ili ~etiri godini... Kako si, kako ìvee{? Relativno dobro, blagodaram!

VTORA STRANA 16 septemvri 1995 • Nastan od istorisko zna~ewe: Stevo prozbore!

1. Zamislete si vakva vest: "Denes ministerot za nadvore{ni raboti na Prvata strana be{e primen od pretsedatelot na Vtorata strana." Ili: "Amba- sadorot na Vtorata strana vo Obedinetite nacii denes razgovara{e so amba-

426 sadorot na Prvata strana, vo vrska so najnovite nastani vrzani za sporot na Prvata strana so Tretata strana"! Balkanskiot inaet se preseli i vo Wujork, pa siroma{kiot Sajrus Vens so u{te kojznae kolku iskusni eksperti po me|unarodno pravo i diplomati mora{e da smisli unikaten dokument, so interesno ime "Privremena soglasnost", {to }e go potpi{at pretstavnicite na "dvete strani". Nie dosega otrpnavme na vakov tip eksperimenti od tipot na "BJRM", "FIROM", "va{ata zemja","ovaa dràva", "vlastite vo Skopje", i sli~no, pa i ova imenuvawe kako "Vtora strana" ne ni se vide kojznae kolku ~udno. Toa pak {to Grcija se soglasi, samo za da ne se spomene nitu edno "M" od zborot Makedonija, vo dokumentot da bide pretstavena kako Prva strana, ve}e pretstavuva tema za posebna elaboracija. Pra{aweto: Do kade moè da se stigne so balkanskiot inaet vleguva vo sferata na nau~nata fantas- tika so mo`nost od prakti~na primena vo diplomatijata. Vaka kako {to izgleda, dokumentot e dobra osnova za re{avawe na vakvi sli~ni problemi vo idnina. Moè da se primeni sekoga{ koga Prvata strana so izlez na more e vo spor so Vtorata strana bez izlez na more... Na primer, istiot dokument moè da vaì za Avstrija i Slovenija. Ili, za Italija i [vajcarija. Treba samo da se smenat potpisite na Crvenkovski i Papuqas. I treba da se ima dovolno fantazija za da moàt da se smislat dovolno nerazumni pra{awa okolu koi }e se pregovara i da se angaìra bezmalku celata me|unarodna zaednica vo potraga po re{enija za nadminuvawe na sporot. 2. Sega, koga na{ata dràva se vika Vtora strana, normalno e nejzinite dràvjani da se narekuvaat stranci. Otsega }e se ~uvstvuvame kako stranci vo sopstvenata dràva. Strancite zboruvaat stranski jazik. Verojatno zatoa nikoj ni{to ne razbira. Problemot e {to i dràvjanite na Prvata strana se isto taka stranci. Ete ti povod za nov spor okolu imeto. Kako moème i ednite i drugite da bideme stranci? ]e treba da se razlikuvame po toa {to tie }e se vikaat prvi stranci, a nie vtori stranci. Toa nema nikoga{ da go dozvolime. Em stranci, em vtori. Nebare sme gra|ani od vtor red. 3. Izminative denovi bevme vo dramati~no is~ekuvawe na ona {to treba{e da se slu~i vo Wujork. Malata grupa novinari od Makedonija o~igledno maka ma~e{e da doznae ne{to pove}e za da moè da im javi na mati~nite mediumi vo Skopje. ]e se potpi{e, nema da se potpi{e, Grcite {pekuliraat, Metju Nimic {eta od hotel v hotel. Ri~ard Holbruk go viknale od Va{ington... Dopisni~kata na Makedonskata televizija se trude{e da ni gi prenese site mo`ni provereni, poluprovereni i neprovereni informacii od site mo`ni izvori i na krajot na izve{taite, re~isi vo o~aj }e izgovore{e: "Se nadevame ministerot Stevo Crvenkovski }e izjavi ne{to. "Ili: "Verojatno ministerot Stevo Crvenkovski }e }aè ne{to malku podocna".

427 Zav~era upornata novinarka uspea da mu zeme intervju na ministerot Cr- venkovski. Arno ama, Makedonskata televizija pak ja utna rabotata vo redeweto na vestite po zna~ewe. Prvata vest treba{e da bide nastanot mnogu poistoriski otkolku potpi{uvaweto na spogodbata ili priemot kaj Bil Klinton. A taa treba{e da glasi kratko i jasno, u{te vo najavata na TV dnevnikot: "Dobrove~er, po~ituvani gleda~i, denes Stevo prozbore"! 4. Dobrata volja na Prvata strana }e ja stavime na proverka mnogu brzo. Za triesetina dena, koga }e go menuvame znameto. [to }e pravime so novoto zname? Prvata strana bi trebala za po~etok da odobri eden kredit za tekstilnata industrija na Vtorata strana za da moè Vtorata strana pobrzo da napravi zamena na starite so novi znamiwa. Osven toa }e trebaat pari i za zamena na epoletite na oficerskite uniformi, na oznakite na policijata i sekade kade {to treba da se simnuva sonceto. Ako nema pari Grcija, neka pobara od SAD. 5. Amerikancite vo Skopje podgotvuvaat edna detska gradinka za ambasada. Okolu zgradata izgradija visoki yidovi. So predniot yid go imaat fateno i trotoarot i trevnikot. Pa sega podra~nata edinica na Ministerstvoto za urbanizam na op{tina Karpo{ im ja ima stopirano gradbata. Prvo, spored na{ite urbanisti~ki planovi ne smee da ima povisoki yidovi od metro i dvaeset. (Se se}avate na akcijata na urivawe na yidovite na dvorovite na Albancite od socijalisti~koto vreme.) Osven toa, kako moàt Amerikancite da go zafa}aat i trotoarot? Gledam jas deka }e gi zaostrime odnosite so Amerikancite. Prvo Klinton mora{e da ~eka dva dena odgovor na pismoto za vospostavuvawe diplomatski odnosi so Makedonija od Kiro Gligorov. Posle mora{e tri pati da ja odlaga ceremonijata vo Belata ku}a, zatoa {to Crvenkovski i Papuqas pimplaa so potpi{uvaweto. Hilari bila mnogu luta zatoa {to tri pati gi podgrevala kifli~kite za gostite i nakraj samo prokomentirala: "Balkanci!" i oti{la na {oping. Na krajot u{te ova ni treba{e! Taman Amerikancite re{ija da otvorat ambasada vo Skopje, nie }e im gi urivame yidovite. 6. Zo{to potpisite na dokumentot vaàt sedum godini? Verojatno zatoa {to Papuqas i Crvenkovski se rakovodele od narodnoto nepi{ano pravilo deka ako brakot ne "pukne" vo prvite sedum godini, posle }e ima ve~na qubov.

428 TAMPON-ZONA 23 septemvri 1995

• Te{ko na makedonskiot jazik i makedonskiot kulturen prostor ako stasa dotamu da go brani nekojsi Sreten Paunovi}

1. Ba{ me interesira kako li se dogovarale za znameto celi tri dena socijaldemokratite i liberalite? Vo {to li e ideolo{kata razlika me|u znameto ~ii{to zraci se {irat nakoso i ona ~ii{to zraci odat pravo? So drugi zborovi, ne mi e jasno, zo{to ednoto zname e poliberalno, a drugoto posocijaldemo- kratsko? I dali vo raspravata imale nekakvi drugi argumenti osven "Ova ne mi se dopa|a, ova mi se dopa|a"? Kakvo i da e ‡ zname si e zname. Na gra|anite ve}e im e seedno. Vo tri godini, ova }e ni bide treto zname. So kakva lesnotija go smenivme crvenoto so petokrakata, so kakva lesnotija go stavivme {esnaesetkrakoto sonce, so ista takva lesnotija }e si go doneseme i ova so zracite {to se {irat na osum strani. Dobro e {to politi~arite nabrzina se pogriìja kako }e ni izgleda znameto. Narodot nema nikakva potreba da se griì. Nema namera da gine pod nego. 2. Vo skopskoto selo Ogwanci roditelite ~ii{to deca u~at na makedonski jazik, ne gi pu{taat decata da odat na u~ili{te, zatoa {to vo istata zgrada u~at decata {to ja sledat nastavata na albanski jazik. Nema vrska {to u~enicite se podeleni vo razli~ni smeni. Va`no e da ne bidat vo ista zgrada. Nema vrska {to nema nikakvo logi~no opravduvawe, zo{to nekomu bi mu pre~elo da go isprati deteto na u~ili{te, vo koe{to popladne nekoe drugo dete }e u~i na albanski jazik. Ednostavno ‡ ne moè. Zgradata bila nivna i ne ja davaat. Vo nea se u~i na makedonski jazik. Koj saka da u~i na albanski jazik, moè da u~i vo kasarnata, kako i do sega. U~ili{nata zgrada treba da si ostane ~ista. Rabotata e mnogu seriozna. Velat, toa {to Albancite gi ispra}aat svoite deca da u~at na albanski jazik e direktno zagrozuvawe na makedonskiot jazik i makedonskiot kulturen prostor vo seloto. Seriozen problem bara i seriozen tretman. Zatoa i e formiran Odbor za za{tita na makedonskiot jazik i makedonskiot kulturen prostor, {to gi organizira decata da ja bojkotiraat nastavata na makedonski jazik. Na ~elo na toj odbor e nekojsi Sreten Paunovi}. Te{ko na makedonskiot jazik i makedonskiot kulturen prostor ako stasa dotamu da go brani nekojsi Sreten. Vo tradicijata na makedonskiot narod poznati se razni Paunovi}i koi se zalagale za za{tita na makedonskiot kulturen prostor. Duri edno vreme bile i revnosni vo taa za{tita. [to se slu~uva vsu{nost sega vo Ogwanci? Prv direkten sudir na interesite na Srbite i Albancite vo Makedonija. Kade se tuka Makedoncite? Se znae. Po tradicija ‡ vo tampon-zona.

429 3. Turisti~kiot sojuz na Makedonija i hotelierite denovive pravea rekapitulacija na letnata sezona. Otkrile deka sezonata bila katastrofalna. Krajot na septemvri e vistinsko vreme da se otkrie takvo ne{to. No, u{te podobro ‡ vistinsko vreme da se misli na slednoto leto, za da ne se povtorat lo{ite rezultati. E, sega, bidej}i letovo na{ite turisti~ki rabotnici nudea svetska usluga, ~isti ezera, srde~na gostoprimlivost i seto toa za xabe pari, mora da e problemot vo turistite. Kako da se opametat gra|anite na Makedonija da letuvaat doma, a ne da gi tro{at parite vo Turcija, a vgodina seriozna opasnost se zakanuva i od Grcija. Zatoa pretsedatelot na Turisti~kiot sojuz Golab ^ingoski predlo`il Vladata da vovede izlezna taksa za site gra|ani {to patuvaat vo stranstvo, za da se spasi makedonskiot turizam. Taka }e se kupuva patriotizmot na gra|anite. Ako, na primer, izleznata taksa iznesuva 50 marki, tolku iznesuva i patriotizmot na eden gra|anin za ednokratno izleguvawe od zemjata. Ova ne e nikakva novina. Vakvi taksi ima vo Srbija. Na sposobnite turisti~ki rabotnici i hotelieri Srbija i natamu im e urnek za sî. Bidej}i ovoj slu~aj e odli~en za trenirawe patriotizam, re{iv so mojata kreativnost da se istaknam so dva predloga. Prviot e prili~no demokratski. Vladata neka propi{e edna turisti~ka taksa za site gra|ani na Makedonija. Site pari neka odat za Ohrid. Turistite ne moraat da odat. Taka site }e bidat zadovolni. Ohri|ani }e gi soberat parite od turizmot, a nema da moraat da se maltretiraat so turisti. Turistite nema da moraat da mislat kakva beqa denes }e im napravat doma}inite. A Makedonija }e bide turisti~ka velesila. Vtoriot predlog ne e tolku demokratski, ama koga e vo pra{awe makedonskiot turizam, mora site da imame razbirawe. Najdobro e sekoj gra|anin da go predade svojot paso{ vo Turisti~kiot sojuz. Turisti~kite rabotnici }e odlu- ~uvaat koj smee da patuva nadvor od zemjata. Ostanatite }e letuvaat vo na{ite hoteli. Ova ne e kazna, tuku patriotska obvrska.

BIV[A IDNA 30 septemvri 1995

• Diviot Zapad pristigna na Istok

1. Po pove}egodi{no nastojuvawe, tolerirawe na raznorazni pratenici {to ni ka`uvaa {to treba da pravime, monitoring-misii za popisot, za izborite, kojznae kolku sostanoci na razno-razni komisii, protestni pisma i `albi, vo sredata kone~no se najdovme pred vratite na Sovetot na Evropa. I sega... [to!?

430 2. Mi se ~ini deka pra{aweto e umesno, bidej}i vo celata euforija kako da ne se pronajde vreme za objasnuvawe {to zna~i ~lenstvoto na Makedonija vo Sovetot na Evropa. Odnosno, dali pokraj obvrskite {to toa gi nosi (del od niv ve}e ispolnivme), }e imame eventualno i nekoja korist. Toa bi bil eden pragma- ti~en priod na objasnuvaweto {to }e pravime sega so ~lenstvoto vo Sovetot na Evropa. Za àl, i vo Strazbur ne moème da se otka~ime od ona glupavo ime {to sega moderno se narekuva referenca - "biv{a jugoslovenska Republika Makedo- nija. Koga }e go kaè{ ona "BJRM" na makedonski, nekako moè da se progolta, osobeno {to na makedonski i mnogu retko go upotrebuvame. Ama, BJRM na angliski go vikaat "FYROM". E tuka ve}e moè na referencata da í se dade su{tinski poinakvo zna~ewe. Sî zavisi od toa koj kako }e si ja tokuva prvata bukva "F". Spored privremenata referenca od ON, toa "F" doa|a od angliskiot zbor "Former", {to zna~i ‡ biv{a. Arno ama, {to ako nekoj toa "F" go povrze so isto taka angliskiot zbor "Future", {to zna~i - idna. Pa vo prevodot na makedonski da izleze "idna jugoslovenska republika Makedonija"!? [to ako naskoro uspe{no zavr{at mirovnite pregovori za Bosna i ovaa osakatenata najnova Jugoslavija, od Srbija i Crna Gora, me|unarodnata zaednica ja priznae kako ‡ Jugoslavija. Toga{ }e imame edna Jugoslavija i edna biv{a jugoslovenska republika Makedonija kako sosedi. Nema li toga{ me|unarodno priznatata Jugoslavija da se osili, pa od biv{ata jugoslovenska republika da napravi ‡ idna? Vo me|unarodnata zaednica ni{to nema da se promeni. Kra- tenkata ostanuva ista "FYROM". 3. Mene, najiskreno, mnogu pove}e me zagriùva toa "referentno" igrawe na tema "biv{o‡idno" otkolku, na primer, toa {to partijata NDP napi{ala pismo vo koe bara Sovetot na Evropa da ne ja primi Makedonija. Se vide kako pomina nivnoto pismo. Tie tamu vo Strazbur primaat kojznae kolku takvi pisma, od daleku pova`ni i povlijatelni partii otkolku NDP i ne veruvam deka zemaat predvid ne{to za {to i samite nekolku pati ve}e se uverile. Belkim ne doa|aa badijala vo Makedonija tolku pati, za da nî nau~at da staneme Evropejci. Osven toa, NDP samo pokaà deka i kaj nas moè da si pi{uva koj kako saka. Zatoa i ne ja sfa}am potresenosta kaj del od makedonskata javnost za ova pismo. Kako da ne gi znaeme NDP. Pa toa {to go ispratija vo Strazbur im e zapi{ano i vo proramata. A pra{aweto na lojalnost kon dràvata e ve}e pra{awe po koe tie dovolno se dokaàle. I za Ustavot, i za referendumot, i za popisot. Zatoa pak mnogu me potrese toa {to edna taka seriozna dràva kako {to e Romanija, na koja, zgora na sî, seriozno í se slu{a glasot vo Evropa, pobarala za{tita na Vlasite vo Makedonija. Toa sigurno stra{no }e odekne vo svetot. Ej, lu|e, Romanija e vo pra{awe, svestete se {to pravite so Vlasite vo Makedonija. Nastrana {to tie imaat legitimno pravo da se borat za za{tita na nivnite interesi. Dvata jazika se od romanskata grupa na jazici. Me ~udi samo

431 kako i Francuzite ne dadoa amandman za Vlasite vo Makedonija. I nivniot jazik e od istata grupa. Pa i [pancite. Belkim ne se Vlasite vo Makedonija za [pancite ‡ {pansko selo? Sega, koga }e staneme polnopravni ~lenovi na Sovetot na Evropa i nie }e podneseme amandman protiv Romanija za nivniot odnos kon ungarskoto malcinstvo. [to imame vrska nie so Ungarcite? Isto kolku {to Romancite imaat vrska so na{ite Vlasi. 4. Mnogu àlam {to nemavme podetaqni informacii za posetata na ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski na Velika Britanija. Koga be{e vo SAD, na gr~kite novinari stru~no im objasni deka melodikata na makedonskiot jazik e ista so melodikata na jazikot na Homer vo "Ilijadata". @ivo sum zainteresiran dali vo Velika Britanija na tamo{nite novinari im objasnil deka melodikata na makedonskata gajda e ista so melodikata na {kotskata gajda. Ako toa ne im go objasnil, xabe mu bilo patuvaweto. 5. Prviot policiski general vo Makedonija Stanoe Bogev stana direktor na u~ili{teto za policajci vo Idrizovo. Koga samo }e se setam kakvi po~esti mu pravea, kakva fe{ta be{e pretstavena vo javnosta, koga Makedonija go dobi prviot policiski general, prosto se ~udam kako moàt najvisokiot oficer sega da go stavat na ~inovni~ko mesto, na koe nema da se rasprava duri ni so obi~ni policajci, tuku so u~enici za policajci. Ministerot-portparol \uner Ismail re~e deka ne stanuva zbor za smenuvawe na generalog Bogev, tuku za ‡ horizontalno razmestuvawe. Sosema e vo pravo. Idrizovo e pribli`no na ista nadmorska viso~ina so centarot na Skopje. Da go ka~ea, na primer, generalog da bide komandir na policiska stanica na Popova [apka, }e stane{e zbor za vertikalno razmestuvawe. Vaka, toj si ostana vo horizontala. [to mu nedostiga? Em e general, em nema vojska! 6. Vo kaubojskite filmovi gledame deka koga ima sudewe nekade na Diviot Zapad, pred da vlezat vo sudnicata site go ostavaat oru`jeto pred vrata. Me|utoa, nie ne sme Div Zapad. Vinica, vo ~ie{to sudsko oddelenie eden obvinet zastrela trojca gra|ani, se nao|a vo isto~na Makedonija. Filmovi za Diviot Istok sî u{te ne se snimeni. Sega mi e jasno koga nekoj }e re~e: "E, toj film nema da go gleda{!" Kaj nas filmskite nastani se slu~uvaat vo ìvo.

432 PUKNAT BALON 7 oktomvri 1995

• Da ne ka`al ne{to Branko Crvenkovski, a nie ne sme go slu{nale?

1. Avtomobili-bombi ne pukaat samo tamu nekade daleku vo svetot, {to kako nastan zasluùvaat da gi vidime snimkite pri kraj na TV dnevnicite. Ovoj pat toa {to se slu~uva tamu nekade niz svetot se preseli vo centarot na na{iot glaven grad. Izvr{en e atentat vrz na{iot pretsedatel, slu~ajni `rtvi se na{i sogra|ani, moè{e da nastrada bilo koj {to vo toa vreme ima{e rabota vo na{ata banka, {to sede{e na terasata na na{iot hotel, {to ode{e na izlo`ba vo na{iot muzej, {to trgnal da kupuva vo na{ite prodavnici... Sî e isto kako vo svetot. Duri i profesionalnosta so koja e izveden teroristi~kiot napad. Vo svetot obi~no se javuva nekoj {to }e ja prezeme odgovornosta za atentatot. Kaj nas, kukavi~ki, organizatorite ne se javuvaat. Vo svetot po vakov nastan vedna{ se bara i odgovornost na tie {to ne uspeale da go spre~at atentatot. Kaj nas, barem zasega, nikoj i ne pobaral takva odgovornost. [to e u{te eden dokaz deka stanuvame svetski duri i po terorizmot, ama po pra{awe na odgovornosta sme na krajot od svetot. 2. Navistina Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se obide da napravi edna pres-konferencija, ama iskreno, ne mi e jasno, na kogo li mu zgre{ile tie lu|e {to gi "nacrtaa" pred pedesetina doma{ni i stranski novinari, so celosno neiskustvo za odnosi so javnosta. Koga }e stavi{ operativec‡policaec da odgovara preku direkten radio i TV prenos na pra{awa na novinari, re~isi od cela Evropa, normalno e da se o~ekuvaat kiksovi od tipot: "blindiran mercedes ~ini 500 iljadi marki", ili "pretsedatelot saka{e da sedi na predno sedi{te", ili "kako mislite vie deka bezbednosta potfrlila?". Vpro~em, tie lu|e i se plateni da ja vr{at svojata rabota, a ne da pokrivaat ne~ij sektor so pojavuvawe na pres-konferencii, za {to o~igledno ne gi biva. Lesno e da se pravat konferencii za pe~at koga }e se fatat nekolku kilogrami heroin na Deve Bair. Dali nekoj misle{e deka so istata lesnotija }e se izleze pred novinarite i koga se raboti za atentat, vo koj samo ~udo (mnogu pove}e od sre}a) go spasi pretsedatelot? 3. Ne me ~udi {to vo javnosta sî u{te ne se ima oglaseno portparolot na Vladata \uner Ismail. Toj e zadolèn za vedri temi i da gi pravi pres- konfe- renciite zabavni. Za serioznite temi obi~no be{e zadolèn ministerot za vnatre{ni raboti Qubomir Fr~kovski. Kako, na primer, za me|unacionalni odnosi, za ~ovekovi prava, za me|unarodno pravo, za nadvore{na politika... Atentatot vrz pretsedatelot Kiro Gligorov izgleda e premnogu seriozna tema, duri i za nego.

28 Sakam da kaàm 433 Koga bi bil dosleden na svojot non{alanten i smiruva~ki stil na davawe odgovori, ministerot Fr~kovski i za ovoj nastan bi trebalo da se o~ekuva da go prokomentira so zborovite: "Pa, atentati na pretsedateli se slu~uvaat i na drugi mesta". Vpro~em, i na drugi mesta se slu~uvaat nerasvetleni ubistva, kako, na primer, ona so semejstvoto Mudinovi vo Strumica. Verojatno i na drugi mesta srede sudnica vo malo grat~e nekoj ubiva trojca, pa potoa bega i ne go pronao|aat. I na drugi mesta, odvreme-navreme, se vr{at ~istki vo policijata, kadrite se po- mestuvaat vertikalno i horizontalno, generalite voobi~aeno gi stavaat za direktori na sredni u~ili{ta, nikade vo svetot ne postoi Fakultet za bezbednost... Dali se se}avate na slu~ajot "Hard rok?" I dali se se}avate kako zavr{i? Mene li~no, na primer mnogu mi bea interesni i {izi~ki izjavite od tipot "privatna zabava". Mnogu simpati~na mi se ~ine{e i zabele{kata ‡ "izduvani baloni". Bomba{kiot vtornik sepak sosema ja zaseni lucidnosta na ovie komentari. Retko koj vo Makedonija, a veruvam i samiot Fr~kovski moè{e da pretpostavi deka i izduvani baloni moàt da puknat. Srede Skopje, pred hotelot Bristol. 4. Za malku }e zaboravev da pra{am. Mi se ~ini deka nie vo Makedonija imame i pretsedatel na vlada po ime Branko Crvenkovski. Go videl li nekoj denovive? Da ne kaàl ne{to ~ovekot, a nie ne sme go slu{nale? 5. Ako nema doma, ima koj da zboruva nadvor. Ete, ministerot za vnatre{ni raboti na Bugarija Qubomir Na~ev dava izjavi za zdravstvenata sostojba na pretsedatelot Gligovor. Go biva ~ovekot i za lekar. Nastrana {to ve}e znae koj go napravil atentatot. Ama ne saka da im kaè. Ne e fer. Neli pred desetina dena so na{iot minister potpi{uvaa dogovor za sorabotka. Fr~kovski ne treba da go boli glava. Neka mu se javi na Na~ev i sî }e mu kaè. Osobeno {to atentatorite bile na{i lu|e. Na~ev veli deka ne bile Bugari! Ne znam samo od kade mu padnala taa ideja? Mora nekoj da mu go kaàl vicot za muvata i za i{kaweto od kapata. 6. Osobeno be{e interesen predlogot na pratenikot Sali Ramadani, makedonskiot parlament namesto da donese Zakon za znameto na Republika Makedo- nija, da donese Zakon za znamiwata na Republika Makedonija. Kako Ramadani sfa}a edna dràva so pove}e znamiwa, moè da se pretpostavi. Bidej}i mene takvo ne{to nikako ne mi vleguva vo glava, si mislam: Moèbi treba sekoe semejstvo da si ima sopstveno zname. Kako vo sredniot vek. U{te podobro e da se vratime vo periodot na prvobitnata zaednica. Toga{ sekoe pleme si imalo svoe zname. Pri vra}aweto vo prvobitnata zaednica najdobro e da odime podaleku vo istorijata, koga u{te ne bil izmislen ognot. Taka i atentatite vrz pretsedatelot }e se pravat so frlawe kamewa. Belkim toga{ slu`bata za obezbeduvawe }e moè da se pokaè vo vistinsko svetlo.

434 ZAKLU^ENA VRATA 14 oktomvri 1995

• Da be{e izvr{en atentat vrz gospodinot Gligorov, namesto vrz pretsedatelot Gligorov, svetot voop{to nema{e da se potrese

1. Zo{to policijata voop{to se trudi da gi pronajde teroristite {to go izvr{ija atentatot vrz pretsedatelot Gligorov? Zo{to li vo dràvava ni dojdoa eksperti za antiterorizam od razni zemji na svetot da ni pomognat vo otkrivaweto na zlostornicite? Nema nikakva potreba. Nie imame dovolno eksperti. Se pokaàa. Sedat vo Parlamentot, vo partiskite sedi{ta, po kafeanite... Imaat tezi, kontratezi, razni soznanija za zagovori... Xabe mu e na potsekretarot vo MVR Dime \urev koga objasnuva deka e optimist i deka policijata ima korisni tragi. [to e bitna policijata vo celiot ovoj slu~aj. [to se bitni tragite. Bitno e {to mislat politi~arite. Tie gi znaat atentatorite. Policiskata istraga e na samiot po~etok. Politi~kata istraga ve}e gi pronajde vinovnite. 2. Posebna prikazna e kako famoznoto usoglasuvawe na gr~ko-makedonskiot memorandum go doìveaja novinarite od makedonskite mediumi. Verojatno samo kaj nas moè da se slu{ne vakva formulacija vo dnevnikot na dràvnoto radio: "Doznavame od gr~ki novinari, bliski na gr~kata delegacija". I {to e u{te potragi~no ‡ toa e gola vistina. Za vreme na pregovorite na makedonskata i gr~kata delegacija vo Skopje, glavniot izvor na informirawe bea gr~kite novinari, a razgovorite se vodat vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Makedonija!!! Ni{to ~udno, zatoa {to makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti i ovoj pat ostana dosledno na praktikata doma{nite novinari da gi smeta kako dràvni neprijateli na koi ni{to ne treba da im se kaè. Nastrana podatokot deka site pretstavnici na mediumite od Makedonija srede Skopje bea pomalo- brojni otkolku novinarite i televiziskite ekipi {to specijalno dopatuvaa od Grcija. Nastrana i podatokot {to ~lenovite na gr~kata pregovara~ka delegacija redovno doa|aa vo "Grand"-hotelot i gi brifiraa svoite novinari kako te~at razgovorite. I, mesto Grcite da se "grebat" od nas za informacija, nie moravme da odime vo hotelot, da se "grebeme" od niv. Kolku za potsetuvawe, pregovorite se vodea vo Makedonija. Koga vidoa vo makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti deka postoi opravdana opasnost nekoj novinar da im se pojavi vo zgradata i da se obide da pra{a ne{to, barem i osnovnata informacija, do koga treba da ~ekame, verojatno kako merka za bezbednost kon dràvnite neprijateli ja zaklu~ija

28* 435 vleznata vrata odnatre. Za sekoj slu~aj. Toa {to grupa novinari kako idioti ~ekavme pred zaklu~ena vrata, na prometna ulica vo centarot na Skopje, verojatno im be{e sme{no na stanarite od okolnite zgradi i na minuva~ite, ama koj ni e vinoven {to sme re{ile da se zanimavame so novinarstvo vo ovaa dràva. Nekoj pobara telefon? Taman rabota! Videte kolku ve ima! Sre}a {to otsprotiva ima pove}e prodavnici, a prodava~ite imaat pove}e ~uvstvo za odnosi so javnosta otkolku vo Ministerstvoto so zaklu~ena vrata. ]e vi otkrijam edna tajna. Zav~era{nite izve{tai isprateni za centralnite dnevnici na dràvnata televizija, privatnata "A1", i za na{iot vesnik bea diktirani od prodavnicata za mebel sproti Ministerstsvoto za nadvore{ni raboti. Prodava~ite moèbi ne znaat kako izgleda eden pres-centar, ama vidovme, so~uvstvuvaa so nas. Im blagodarime. 3. Kone~no nî primija vo OBSE. Nikoj osobeno ne se potrese, nema{e specijalni emisii, nitu eden funkcioner ne se pojavi so izjava od tipot "u{te edna pobeda na makedonskata diplomatija"... Duri ima{e i dvoumewa kako da se plasira vesta ‡ kako prva, ili po biltenot za zdravstvenata sostojba na pretsedatelot na dràvata. Zabeleàvme samo tonsko javuvawe na diplomatskiot pretstavnik na Makedonija vo Viena, koj na reporterot na televizijata "A1" na pra{aweto: "Kako ni se obra}aa, so koe ime?" odgovori: "Nekoi ni se obra}aa so na{eto ime, a nekoi so referencata {to VIE ja spomenavte". Ne daj boè diplomatot da ja spomene referencata {to novinarot ja spomenal. Kojznae, moèbi ima nekoja naredba spored koja sekoj diplomat {to od ona "BJRM" }e go spomene samo zbor~eto "biv{a" i toj }e stane biv{ diplomat. Patem, super {to neodamna Metju Nimic ni go izmisli toj zbor "referenca". Ni stana najomilen koga ne sakame da zboruvame za ona "BJRM". Prvo velevme "privremeno ime", potoa "provizorno ime", pa "opisno ime". Ova "referenca" ‡ zdvu~i najubavo. 4. Ne znam do kade stigne VMRO-DPMNE so upornoto inat~isko veewe na sega ve}e staroto zname so {esnaesetkrakoto sonce. Ne znam kako ne sfa}aat deka so tvrdoglavoto insistirawe deka ne ja prifa}aat spogodbata so Grcija i ne go prifa}aat novoto dràvno zname poleka se marginaliziraat vo me|unarodnata javnost. Koj }e gi smeta za seriozen partner vo stranstvo, dokolku na slednite izbori tie dojdat na vlast, imaj}i gi predvid izjavite deka tie ne po~ituvaat me|unarodni dogovori. Osobeno {to zad taa spogodba stojat SAD i Evropskata unija. I ne znam zo{to upornoto insistirawe na toa deka e izvr{en atentat vrz gospodinot Gligorov, a ne vrz pretsedatelot Gligorov. Neli samiot Qup~o Georgievski vo prvata izjava, na samiot den na atentatot, izjavi deka toa e napad vrz najvisokata institucija na dràvata. Da be{e izvr{en atentat vrz gospodinot Gligorov, kako {to insistira VMRO‡DPMNE vrz osnova na svojata teza za neligitimnata vlast, a ne vrz pretsedatelot Gligovor, ne sum

436 siguren deka svetot tolku mnogu }e se potrese{e, kako {to toa go napravi ovie denovi. A i VMRO nema{e da drì pres-konferencii. 5. Vo Prilep nekoj sekoja ve~er pi{uva grafiti so navredliva sodrìna. Policijata dosega ne gi fatila pi{uva~ite, iako grafitite se vo centarot na gradot. Policijata samo efikasno sekoe utro gi prebojadisuva yidovite. Taka i MVR moè da se ~ita kako "Molerovarosuva~ki raboti".

PRAZNI STOL^IWA 21 oktomvri 1995

• Mora da e mnogu nezgodno koga nema kaj kogo da se "grebe{"

1. Verojatno se vo pravo tie {to velat deka po atentatot {to se slu~i na 3 oktomvri vrz pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov, vo strogiot centar na glavniot grad, pove}e ni{to nema da bide isto. Bez razlika {to politi~arite pobrzaa da potenciraat deka instituciite na sistemot rabotat normalno, deka situacijata e pod kontrola, bez razlika {to gra|anite po prviot {ok prodolìja so svojot sekojdneven ritam na ìvot, pa duri i policijata site ja ostavija da si ja tera istragata, sî pomalku i pomalku interesiraj}i se za nejzinata rabota. Pa sepak, soznanieto deka toa se slu~i i kaj nas, deka ne go gledavme na televizija, tuku so svoi o~i, tuka na na{ata ulica, samoto po sebe go ra|a ~uvstvoto deka sî e mo`no. I deka, taka i treba da se odnesuvame. Kojznae, moèbi tokmu poradi toa denovive ne mi pre~at zasilenite policiski kontroli, tuku gi sfa}am kako ne{to normalno {to se primenuva koga e izvr{en atentat vrz pretsedaelot na dràvata. Iako sosema sum siguren deka duri sega na videlina izleguva hipokrizijata. Da ne ni se slu~e{e 3 oktomvri i avtomobilot-bomba na ulicata "Makedo- nija" i ako po nekoja slu~ajnost Gligorov se voze{e so blindiran mercedes, prvi }e bevme vo zboruvaweto kako ~ovekot se pla{i od narodot i zatoa se krie zad blindirano vozilo. Da se sopre{e soobra}ajot vo centarot na Skopje, makar i na tri minuti, sosema normalno }e pcuevme zatoa {to policijata ni pravi haos po ulicite za "tie" da pominat nabrzina. Sega, odedna{ ni e ~udno kako na ~elo na pretsedatelskata kolona (taka javuvaa stranskite agencii, mislea deka se raboti za kolona vozila!) se na{lo ‡ fi}o?! Sega odedna{ ni teknuva deka pretsedatelot naj~esto na pat ode{e so avion~e staro pove}e od 20 godini, a sto na sto sum siguren deka, ako samo se spomene{e kupuvawe novo avion~e, }e imavme dobra tema za ozboruvawe. Sega ni teknuva deka rabotnite prostorii na {efot na dràvata se vo ista zgrada vo koja sekojdnevno vleguvaat stotici vraboteni, gosti, deka duri nema ni fizi~ka prepreka me|u Kabinetot i ostanatiot del na

437 Sobranieto. Ama, ajde da vidime kako }e pomine{e nekoj ako predloè{e pretsedatelot da se preseli vo posebno sedi{te. Verojatno i od ova }e se izvle~e nekoja pouka. Za site nas. Ako ni{to drugo, barem da ne nî navreduva ako nekoj pobara da ni ja pretrese ~antata koga vlegu- vame vo kabinetite na pretsedatelot na dràvata, na Sobranieto, na Vladata... Zatoa {to nekako premnogu se uleàvme i se soìveavme so "oazata na mirot". Zatoa {to zaboravivme kakvi sosedi imame, vo kakvo vreme ìveeme, na kakvi istoriski nastani sme svedoci... 2. Ni{to ne e kako pred atentatot. Pa duri i onaa sve~ena akademija po povod 40-godi{ninata na ON vo Makedonskiot naroden teatar vo Skopje ne mina kako {to be{e zamislena. Vo salata ima{e premnogu prazni stol~iwa. I toa ne od onie "obi~nite", tuku onie vo prvite redovi, na koi uredno, spored protokol bea zalepeni liv~iwa so imiwata na pokanetite. Nema{e mnogu pratenici, nema{e mnogu ministri, nema{e mnogu poznati faci. Moèbi im be{e strav, i pokraj silnoto obezbeduvawe. Ili pak, moèbi si napravija smetka: Gligorov ne e tuka, ama sigurno }e se vrati. Andov e tuka, ama samo kako privremena zamena za pretsedatelot. I da dojde{, nema kaj kogo da se "grebe{". Eden kolega, samo {to gi vide praznite redovi vo va`niot del na salata, kuso prokometira: "Duri ni Obedinetite nacii ne uspeaja da go obedinat Sojuzot za Makedonija!" Obedinuva~ot i toj {to im ovozmoì da stanat vlast i na onie {to taa ve~er bea opravdano spre~eni da dojdat na akademijata se nao|a{e na Hirur{kite kliniki. 3. Prvata i Vtorata strana potpi{aa u{te eden dokument. Se vika Dokument za lepenkite. Prvata strana na Vtorata strana }e í lepi lepenki na kolite, i na niv }e í soop{tuva na javnosta doma deka iako ovie od Vtorata strana se vozat po na{ite pati{ta, nie ne im gi priznavame nivnite lepenki, nitu bukvata "M" vo nivnata azbuka. Vo dokumentot za lepenkite ima edna re~enica spored koja "lepenkata }e ostane na ovie vozila sî dodeka tie cirkuliraat no teritorijata na Prvata strana". [to ako gr~kite pograni~ni organi ne pluknale malku poso~no na lepenkata, pa taa ne se zalepila ubavo. A ti si trgnal kon Atina i tamu nekade kaj Larisa ti se odlepi lepenkata. [to }e ti napravat? ]e ti frlat bomba za da go uni{tat voziloto? Ili }e pratat pajak da go odvle~ka do granica? Kako i vo Wujork i na pregovorite vo Skopje pokraj Prvata i Vtorata strana ima{e i Treta strana. Vo Wujork, pome|u Papuqas i Crvenkovski {eta{e Ri~ard Holbruk. Vo Skopje pome|u Arsovski i Kipreos {eta{e Viktor Komras. Xabe ni e nas tuka {to sme Prva i Vtora strana. Koga Tretata strana izleze glavna strana. 4. Na univerzitetot na Fadil Sulejmani vo Tetovo slu{am po~nala i vtorata u~ebna godina. Blaze si im, kako si go pominuvaat fakultetot, kako na zabrzan

438 kurs. Vo fevruari se zapi{uva{ vo prva godina, ve}e vo oktomvri si fatil uslov i po~nuva{ da sledi{ vtora godina. Tuka nekade, posle Nova godina mo`at da se o~ekuvaat i prvite doktorati.

DAJTE PEGLA 28 oktomvri 1995

• Sî be{e kako {to treba, samo {to na novoto makedonsko zname mu fale{e ‡ pegla

1. Pred zgradata na Obedinetite nacii vo Wujork minatata sabota be{e sî kako {to treba. Be{e ispraznet sredi{niot jarbol, duva{e silen veter za da moè ubavo da go razviori makedonskoto zname, nema{e sonce za da ne im pre~i na prisutnite da gledaat nagore kako se kreva znameto, Butros Gali kaà dva tri ubavi zbora, Sajrus Vens im ~estita{e na Stojan Andov i na Stevo Crvenkovski, ima{e i dve-tri kameri za slikawe, se slu{na i kratkotraen aplauz... Sî be{e "okej" vo Wujork, samo {to na znameto mu fale{e ‡ pegla. Be{e premnogu istutkano. Postojano si imame problemi so znamiwata. Se se}avam, pred pove}e od dve godini, ministerot za kultura \uner Ismail se ka~uva{e po jarbol za da go zaka~i znameto na Venecijanskoto bienale. Ministerot za finansii Jane Miqovski vo Evropskata banka vo London znameto go vade{e od pazuvite i si go stava{e pred sebe. Ama toa be{e znameto so {esnaesetkrakoto sonce. So ova novoto vo princip ne bi trebalo da ima problemi, ama ‡ nikoga{ ne se znae. Moèbi ministerot za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski namerno go istutkal znameto za da moè polesno da go prenese vo Amerika. Kojznae kade go kriel po pat, za da moè tolku da se istutka. Vo delegacijata nikoj ne nose{e pegla. A i da ima{e, nema{e koj da gi ispegla. I znameto i ~lenovite na delegacijata. Samo petnaesetina minuti po sve~enata ceremonija zavrna silen do`d. Vo kombinacija so silniot veter, toa be{e vistinska luwa. Trae{e re~isi cel den. Taka {to mali bea {ansite nekoj da ni go vidi neispeglanoto zname kako se viori pokraj drugite. Ve~erta, koga luwata malku se smiri, od veterot i do`dot site znamiwa bea padnati na polovina jarbol. 2. Za vreme na traeweto na jubilejnoto zasedanie na ON po wujor{kite ulici be{e vistinski haos. Poradi zatvoraweto za soobra}ajot na nekolku avenii i pove}e ulici {to gravitiraat kon sedi{teto na ON, a povremeno bea zatvoreni za soobra}aj i drugi ulici {to vodat kon mestata kade {to ima{e priem amerikanskiot pretsedatel, kade {to dava{e ve~era wujor{kiot gradona~alnik, ili kade {to se odrùva{e sve~eniot koncert po povod jubilejot,

439 lokalnata televiziska stanica gi predupreduva{e me{tanite da si gi ostavat avtomobilite doma. Izgleda deka pomo{nikot dràven sekretar na Stejt departmentot Ri~ard Holbruk ne ja gledal programata na lokalnata TV stanica. Zatoa i trgnal vo nezgodno vreme na sredba so Stojan Andov i Stevo Crvenkovski. Pa, zaglavil vo meteòt, nekade niz wujor{kite ulici. Taka barem kaàl koga se javil da se izvini. [to samoto po sebe e mnogu ~udno koga e vo pra{awe Holbruk. Toa mora da bil golem mete`. ôvekot doa|a po Balkanot i ras~istuva razno-razni meteì, a vamu, ne moè da se snajde so najobi~en soobra}aen mete`. Ili pak, od premnogu {etawe po balkanskite zemji, i samiot prifatil balkanski naviki, pa ne doa|a navreme koga }e se najavi. Zatoa pak istiot den, ama po dva-tri ~asa, so soobra}ajot mo{ne uspe{no se snajde Sajrus Vens i uspea na vreme da stigne na privatniot ru~ek so Andov i Crvenkovski. Kako Vens ne se zaglavi isto kako Holbruk!? Mora da imal nekoj golem motiv, {tom ne go spre~il ni soobra}ajniot mete`. Osven toa, kakov prijatel bi bil, ako ne moè da im go napravi }eifot ni so eden obi~en ru~ek. [to se odnesuva do ru~ekot, toj bil sosema privaten. Hranata nemala nikakva vrska so pi{uvaweto na Grcite za skore{no prodolùvawe na pregovorite okolu imeto, so sredbite na gr~kiot ambasador Zaharakis so Vens... Grcite laàt. Vpro~em, neli taka laèa i izminative godini? 3. Koga na edno mesto }e se najdat 150 pretsedateli na dràvi i premieri, toga{ samo moè da se zamisli kakvi merki za obezbeduvawe treba da se prezemat. Osobeno {to me|u niv be{e i nivniot pretsedatel Bil Klinton, za kogo i da gi nema ostanatite 149 negovi kolegi, Amerikancite pravat vistinska drama. Dodeka traeja sve~enostite vo Wujork, vo blizinata na zgradata na Obedi- netite nacii moè{e da se dojde samo so specijalni propusnici. Na ulicite koi vodat do zgradata bea parkirani po desetina policiski avtomobili, po sredinata bea popre~eni po dva kamiona polni so pesok, od strana deùraa protivpoàrni i vozila na brza pomo{, vo neposredna blizina na gotovs be{e i kowi~kata policija. Neboto nad Obedinetite nacii tie denovi be{e zabraneto za komercijalen soobra}aj. Na nego postojano deùraa po ~etiri-pet policiski helikopteri. Po Isto~nata Reka patroliraa policiski brot~iwa, a dnoto go istraùvaa specijalci-nurka~i... I, srede celata taa kompletna bezbednosna blokada, vtoriot den, koga spored programata zboruva{e francuskiot pretsedatel @ak [irak, kojznae od kade nad Obedinetite nacii doleta eden paraglajder na motoren pogon zad kogo be{e razviorena parolata "Prestanete so nuklearni probi". ôvekot leta{e dobri petnaesetina minuti dodeka helikopterite nekako ne uspeaja da go simnat na zemjata. Celta be{e postignata: se digna takva frka {to site moraa da ja pro~i- taat porakata na paraglajderistot. Nastanot be{e ovekove~en i so televiziska snimka. Toa samo go potvrdi praviloto deka nitu edno obezbeduvawe ne e celosno.

440 Amerikancite pretpostavija i neredi so pukawe i eksplozii na bombi, duri i napad od rekata ili od neboto. Ama, o~igledno nakraj na umot ne im do{lo deka nekoj }e im ja probie blokadata so paraglajder. Drugiot den javija deka paraglajderistot }e bide daden na sud. Obvinet e za ‡ nedoli~no odnesuvawe!

RASIPAN TELEFON 4 noemvri 1995

• Pretsedatelot Gligorov }e ja prezeme odgovornosta za atentatot vrz sebe

1. Branko Crvenkovski sî u{te razmisluva. Pomina pove}e od edna nedela otkako ministerot za vnatre{ni raboti mu dade ostavka, a premierot sî u{te se nema oglaseno. Ministerot Fr~kovski so dadenata ostavka se is~isti pred javnosta, barem {to se odnesuva do moralnata strana. So toj gest mu ja prefrli odgovornosta na premierot. Kaà {to kaà, sega neka mu ja misli Branko. Ako pak premierot i ponatamu prodolì da razmisluva, zna~i vrz sebe ja prezel odgovornosta i na ministerot vo negoviot kabinet. Sega site se pra{uvaat do koga }e razmisluva Branko Crvenkovski? Vero- jatno, dodeka ne se oporavi pretsedatelot Kiro Gligorov. ]e ~eka pretsedatelot povtorno da po~ne da raboti, za da moè da go pra{a {to da pravi so ostavkata na Fr~kovski. Taka, spored sistemot na sinxir, a vo soglasnost so tradicijata od pred atentatot, celata odgovornost }e zavr{i kaj pretsedatelot. Fr~ko na Branko, Branko na Kiro i... Nakraj }e izleze deka pretsedatelot Gligorov }e ja prezeme odgovornosta za atentatot vrz sebe! 2. Ministerot Fr~kovski se luti na novinarite {to prezemaat sopstvena istraga. [to e normalno, koga nema podatoci od oficijalnata istraga. Iako li~no mislam deka ministerot treba da im bide blagodaren na novinarite. Vo dràvata se slu~i atentat vrz pretsedatelot, a novinarite mnogu brzo zaboravija na toa. Poradi atentatot ministerot za vnatre{ni raboti si dava ostavka, a novinarite zaboravaat da go pra{aat premierot dali }e mu ja prifati ostavkata. Ministerot veli deka ni{to po 3 oktomvri vo Makedonija nema da bide kako pred toj datum. Samo {to izgleda malkumina go sfa}aat toa tvrdewe seriozno. Nikoj ne saka da bide tolkav pesimist, za da moè da ja zamisli Makedonija so u{te nekoj atentat, so zakani do politi~arite, so ubistva na biznismeni i javni li~nosti, so op{ta nesigurnost me|u gra|anite... Me|utoa, ima li osnova za optimizam koga se znae deka sî u{te ne se otkrieni ni izvr{i- telite, a kamoli nalogodava~ite na atentatot vrz Gligorov. Pesimizam ili realnost e ìveeweto vo vakvo opkruùvawe, postoeweto na razni "multi..." ili ne znam kakvi kompanii so somnitelen kapital, postoeweto na banki so

441 somnitelen isto~en kapital i nivnoto vrzuvawe so makedonski firmi, nerasvetleni ubistva, neotkrieni zlostornici, opasni po ìvot sudnici, prekinati sudski procesi, "Hard rok" aferi... Premierot navistina treba da razmisluva na mnogu temi, ne samo za ostavkata na ministerot Fr~kovski. Na primer, kako se otvora firma ili pretstavni{tvo so somnitelno poteklo na kapitalot, kako se vr{i pritisok vrz sudot, kako se dava dozvola za otvorawe stranska banka... 3. Najgolema korist od otvoraweto na granicata so Grcija dosega imaat osiguritelnite kompanii. Prodavaat zeleni kartoni {to ne vaàt. Ako po izvesno vreme se sredi i ovaa rabota so zelenite kartoni, tie povtorno }e gi prodavaat i povtorno }e im sobiraat pari na osigurenicite. Novinarite, pokraj toa {to vodat istraga za atentatot vrz Gligorov, ovaa nedela bea grani~ari na makedonsko-gr~kite premini. Kako straàri sekojdnevno broeja kolku vozila ja minale granicata i vodea smetka za sekoj den oddelno i za sekoj slu~aj, kakva e procedurata za vlez vo Grcija. Nekolku denovi im bevme luti na Grcite {to ne ni gi priznavaa zelenite kartoni, dodeka ne sfativme deka rabotata sme ja zeznale nie. Nekoj od na{eto nacionalno biro potoa ubavo í objasni na javnosta deka tie go pobarale po telefon generalniot sekretar na nacionalnite osiguritelni biroa vo London, za toj da urgira kaj Grcite da nî pu{taat so na{ite zeleni kartoni. Arno ama, sekretarot ne bil na rabota. [to e najtragi~no, lu|eto toa tolku seriozno go soop{tija, taka {to pomislivme deka tie navistina toa go smetaat za seriozno objasnuvawe. [to e u{te potragi~no, potoa ni rekoa deka sega Grcite se obiduvale da go dobijat po telefon generalniot sekretar vo London, ama i tie ne moèle da go dobijat. Denovive o~ekuvame u{te poseriozno objasnuvawe. ]e ni kaàt deka najverojatno na tie vo London im e rasipan telefonot. Patem, neli nekoj spomena deka vo odnosite so Grcija na{ata strana }e go primenuva, bez isklu~ok, principot na reciprocitet. Da ne se rasipal vo me|uvreme nekoj na{ telefon, pa tie tamu dolu na granicata ne znaat {to da pravat? 4. Neodamna bev vo Wujork i imav mo`nost vo ìvo da se uveram kolku obi~nite Amerikanci znaat za Makedonija. Prikaznava nema vrska so na{ata opsednatost deka sme centar na svetot, deka site ja po~ituvaat na{ata miroqubiva politika, deka sme najdobri sojuznici na Amerikancite, deka odvaj ~ekaat da dojdat vo oazata na mirot vo koja povremeno vr{at atentat vrz pretsedatelot... Prikaznava nema nikakva vrska so politikata, taa ednostavno mi se vide interesna. Eden taksist me pra{a od kade sum. Koga mu odgovoriv! "Od Makedonija!", slede{e dopolnitelna zainteresiranost: "A, od koja strana na rekata e toa?" Za razlika od taksistot, eden prodava~ vo prodavnica za farmerki, pokaà zna~itelno pove}e poznavawe, otkolku negoviot sogra|anin koj pomisli deka Makedonija e nekoj kvart vo Wujork, otade rekata. Koga na prodava~ot mu kaàv

442 od kade sum, toj radosno i vozbudeno mi re~e: "A znam, sum bil vo Makedonija. Bev na Olimpijadata vo Barcelona!!!"

PRINCIPIELNA KOALICIJA 11 noemvri 1995

• Fidel Kastro vr{i desant na Kumanovo

1. Pretsedatelot Kiro Gligorov e dobar. Definitivno. Vo nedostig na oficijalni lekarski izve{tai za negovata zdravstvena sostojba, dovolno uverlivo dejstvuvaat i nekoi partiski reakcii. Kako, na primer, ona zav~era{no soop{tenie od Izvr{niot odbor na Liberalnata partija. Sigurno pretsedatelot se podgotvuva naskoro da gi prezeme svoite dol`nosti, pa sega se pravi rekapitulacija koj i {to rabotel vo negovo otsustvo. ôvekot }e se vrati, pa ne e na odmet da mu se pofalime {to sme napravile. Ako toa voop{to ima smisla. Kako toj da ne znae so kogo si ima{e rabota pred atentatot. I sostojbata vo dràvata e normalna. Povtorno profunkcionira Sojuzot za Makedonija. Kako {to si funkcionira{e i pred atentatot. Po soop{tenieto na liberalite, spored koe treba da mu se zablagodarime na gospod {to gi izmislil i kaj nas, za{to ako ne bea tie, otide cela dràva jabana, redno e, spored kusata tradicija na Sojuzot, sega da se javat socijaldemokratite. Moèbi nema da pro~itaat soop{tenie vo koe }e iznesat visoki ocenki za svoite ministri, ama sigurno Fr~kovski }e se pojavi vo nekoja emisija. Vo princip, sosema e normalno edna partija da rasprava za svoite lu|e koi vo eden ~uvstvitelen period se na{le na klu~ni mesta vo dràvata ‡ Andov go zamenuva{e Gligorov na mestoto {ef na dràva, a Stevo Crvenkovski go konkre- tizira{e toa {to go dogovori so Grcija, ratifikuva{e spogodbi, diga{e znamiwa... Vo princip ni{to ne moè da se zabeleì na stavot na liberalite deka "za stabilnosta na na{ata dràva od ogromno zna~ewe e uspe{noto funkcionirawe na parlamentarnata koalcija na partiite, koja sega e na vlast". Isto kako {to, povtorno vo princip, mene kako gra|anin mi e apsolutno seedno koja partija kako si gi ocenila svoite ~lenovi, pa zatoa i smetam deka ova soop{tenie na liberalite e adresirano pomalku kon mene kako gra|anin, tuku pove}e kon koalicioniot partner so kogo, neli, u{te od vremeto koga ja formiraa Vladata i koga gi delea ministerskite mesta, imaat dobra sorabotka. Vo princip. 2. Principielnata koalicija sega ima {ansi povtorno da gi obedini redovite po pra{aweto na Soros. Zatoa {to i liberalite smetaat deka "ni eden minister od sega{nata koalicija ne treba da sedi nitu eden ~as vo vlada koja voop{to pomisluva da izbira me|u gospodinot Gligorov i gospodinot Soros". Ne veruvam deka nekoj vo Vladata pravi takov izbor. Osobeno {to po site spletki {to se pojavija vo vrska so imeto na Soros, vrzani so makedonskata

443 politika, bi bilo naivno nekoj da smeta na poddr{kata na politi~ki mrtov ~ovek. Negovoto ime sega e dobro samo za sitni partiski potpikuvawa. Na primer, samo da se registrira so kogo ve~eral. Moram da priznaam deka mene mi e mnogu te{ko da registriram {to saka da kaè Soros, sekoga{ koga }e dojde vo Makedonija. Osven {to redovno ni gi kara{e politi~arite i novinarite, sekoga{ dava{e edna izjava na pristignuvawe, a druga na zaminuvawe. Pa ne znaeme dali toj se obiduval da posreduva vo sporot so Grcija ili ne, dali go poddrùval nelegalniot tetovski univerzitet ili ne, dali se soglasuval so pretsedatelot Gligorov ili ne, dali ima poddr{ka od Vladata ili ne... Pri negovata posledna poseta se àle{e deka bil pogre{no interpretiran. Verojatno so negovite predlozi za "Slavomakedonija" i za unilateralno menuvawe na znameto pred pregovorite so Grcija voop{to i da zapo~nat. [to se odnesuva do interpretacijata, ne bi trebalo da ima dilemi. Se se}avam deka bev re~isi {okiran koga od Kabinetot na pretsedatelot Gligorov pristigna oficijalno soop{tenie vo koe se vele{e deka na sredbata so Soros bile izrazeni nesoglasuvawa vo odnos na gr~ko-makedonskite odnosi. Soop{tenie so takva formulacija do toga{ be{e nezamislivo od Kabinetot na {efot na dràvata. Ako i po toa soop{tenie na Soros mu be{e potrebna nekoja druga interpretacija i ako vo potraga po nea sega pu{ta glasovi deka Vladata ne misli isto kako Gligorov, toa e ve}e negov problem. I toa, se nadevam ‡ li~en. Nema potreba cela dràva da se potresuva so dràvni~kite ambicii na Soros. Osven toa, belkim mu gi vrativme onie dvaesetina milioni dolari so koi, svoevremeno, istite onie {to sega go kritikuvaat go napravija nacionalen heroj. 3. Ostanav bez zdiv koga gi vidov mo}nite humanitarni helikopteri na makedonskoto voeno vozduhoplovstvo, kako site ‡ dva, u~estvuvaat vo zaedni~- kata ve`ba na amerikanskata i makedonskata armija "Prijatelski skok". Se vr{e{e padobranski desant vo blizina na Kumanovo. Site deset padobranci, na sne`nata ledina, vo nevozmo`ni vremenski uslovi, uspe{no ja zavr{ija padobransko- diverzantskata akcija i so toa go otvorija patot za za~lenuvawe na Makedonija vo NATO. Mora da se priznae, na toj stud, na snegot po trevata, so Kumanovo vo magla vo zadninata, najmo}no, duri pomo}no i od helikopterite, izgleda{e ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski. Vo maskirna uniforma, so strog pogled koj ja ocrtuva negovata re{itelnost {to poskoro da se dostignat standardite na NATO i so dobro neguvanata profesorska brada, neodolivo potse}ava{e na Fidel Kastro na mladi godini. Samo {to, za razlika od kubanskiot Kastro, na{iot Hanxiski e dobar so Amerikancite. Na Kastro mu be{e strav da ne mu napravat Amerikancite invazija na Kuba. Na{iot Kastro, zaedno so Ameri- kancite, pravi invazija na Kumanovo.

444 ZABORAVENA STVARNOST 18 noemvri 1995

• Novi detali za istragata vo Izrael i izve{taj za zdravjeto na Elcin

1. Da ne ima{e slu~ajno nekakov atentat vo dràvava minatiot mesec? Mi se ~ini deka vo centarot na Skopje pukna avtomobil-bomba!? Ili, moèbi se laàm? Sigurno sum izme{al ne{to so Izrael. Tamu ima{e nekoe pukawe. Vistina e. Eve pred nekoj den se javi Kabinetot na pretsedatelot na Republi- kata i ni kaà deka pretsedatelot Gligorov zazdravuva od povredite zdobieni vo atentatot na 3 oktomvri. Zna~i, dilemata e re{ena ‡ imalo atentat i nekoj sakal da go ubie {efot na dràvata. Toa {to sum se zbunil so Izrael e moja vina, zatoa {to mnogu gledam vesti. Tamu postojano ni kaùvaat deka nekogo uapsile, deka prona{le organizirana grupa {to rabotela na ubistvoto na nivniot premier, deka pa|aat ostavki i se pravat promeni vo delot {to se grièl za bezbednosta na Rabin. Za konfuzijata del od vinata snosi i samiot Gligorov. Bidej}i po ubistvoto na Rabin isprati pismo vo koe veli deka e "{okiran od teroristi~kiot ~in". - Kako moè{e toa da mu se slu~i tokmu na Rabin, tokmu vo Izrael, tokmu na Bliskiot Istok!? Siroma{kite Izraelci, ne znaat {to lo{o moè da im donese noviot den. Kaj nas na Balkanot e mnogu poinaku. Denes se slu~uva, utre ve}e zaboravame {to se slu~ilo. Vpro~em, zo{to bi imalo potreba javnosta da se optovaruva so takvi neva`ni detali kako {to e, na primer, odgovorot na pra{aweto: Koj saka{e da go ubie pretsedatelot na dràvata? Policijata sî u{te e vo dilema dali ubiecot {to srede sudnica vo Vinica zastrela trojca sî u{te e vo dràvata ili izbegal nadvor, pa nema druga rabota }e se zamajuva so javnosta, }e í prodava visoka politika i razno-razni me|unarodni zagovori {to glupaviot narod ne moè da gi sfati. Osobeno {to barem vo slu~ajot so Vinica znaat kogo baraat, a vo slu~ajot so atentatot ‡ ne! Eve, slu{am deka i vo slu~ajot so semejstvoto Mudino- vi istragata trgnala od mrtva to~ka. Posle dve godini, otkrieni se tri tragi do mo`niot ubiec. 2. Ne znam samo {to í treba{e na Vladata i na Kabinetot na pretsedatelot da nî zamoruvaat so onie izve{tai za zdravstvenata sostojba na Gligorov. Ubavo si bevme zaboravile {to ni se slu~i na 3 oktomvri. Voop{to ne ni po~uvstvuvavme praznina zatoa {to nema detali za istragata i zatoa {to Gligorov go nema vo javnosta. Sekoj den imavme novi detali za istragata ‡ vo Izrael. Sekoj den imavme izve{taj za zdravstvenata sostojba na ‡ Elcin. Ovie od vlasta mnogu se lutat koga novinarite pravat sporedbi na atentatite vrz Gligorov i Rabin. Celosno se vo pravo. Dvata atentata se sosema razli~ni.

445 Prvo, za sre}a, atentatot vrz Gligorov be{e neuspe{en. I vtoro, tamu policijata go fati ubiecot, a kaj nas ‡ ne. Ne mi e jasno, kako misli pretsedatelot Gligorov da se vrati na rabota, vo situacija koga u{te ne e otkrieno koj saka{e da go ubie. Ednostavno, ne znae od kogo da se ~uva. Ili i za ova pra{awe treba da se mol~i? Vo interes na istragata. 3. Ja potpi{avme Inicijativata "Partnerstvo za mir". Sega NATO moè da zdivne. I taka imaat problemi so izborot na generalen sekretar. Koga NATO bi re{il, po nekoja luda slu~ajnost, da izbira generalen sekretar od Makedonija, problemite ne bi se pojavile na relacijata SAD ‡ evropski sojuznici, tuku vnatre, kaj nas. Ne bi moèle da se re{ime me|u Stevo Crvenkovski i Blagoj Hanxiski. Istiot problem go ima{e premierot Branko Crvenkovski koga zaminuva{e na pat za Brisel da go potpi{e "Partnerstvoto..." Kogo da vodi so sebe, dali ministerot za nadvore{ni raboti, dali ministerot za odbrana i nakraj ‡ dvajcata vlegoa vo avionot. Dodu{a, na aerodromot dojde da go isprati re~isi cela Vlada, pa ima{e {ansi, pozdravuvaj}i se so premierot, u{te nekoj minister da se pro{vercuva vo avionot za Brisel, ama koga se raboti za mestoto generalen sekretar na NATO, drugite nemaat {ansi. Vo igra se ili Stevo Crvenkovski ili Blagoj Hanxiski. Ne daj boè da se slu~i toa. Kaj nas mesto izrazot "Partnerstvo za mir" dosega go upotrebuvavme izrazot "Sojuz za Makedonija". Ponekoga{ zlobnite go narekuvaa i "Partnerstvo za vlast", ama fakt e deka be{e sozdaden za mir vo ku}ata. I zamislete sega NATO da nî stavi vo situacija da izbirame me|u Crvenkovski i Hanxiski, kako {to mora{e da izbira premierot kogo da ka~i na avionot za Brisel. Edniot liberal, drugiot socijaldemokrat, a i dvajcata so brada. Gligorov sî u{te ne se vratil da prese~e. Socijalistite }e napi{at soop{tenie zo{to i niven kandidat ne e zemen predvid, koga i tie se ramnopravni vo "Sojuzot ..." Nedostiga u{te nekoj od partnerite za mir vo ku}a od PDP koj }e go svitka listot i }e napi{e pismo do NATO deka FIROM ne gi ispolnuva standardite za Severnoatlantskiot pakt zatoa {to na tetovskiot univerzitet sî u{te nema katedra po ONO i OSZ... I, otide partnerstvoto za mir. 4. Moè ministerot Hanxiski kolku saka da se oblekuva vo maskirni uniformi i da ve`ba desant na Kumanovo so dvata helikoptera, koga sportistite propisno go isfrustriraa, vr{ej}i vistinska invazija na [panija so dva golemi aviona. Dodu{a, toa {to avionite bea od rusko proizvodstvo doprva }e bide tema na rasprava, sega koga se zdruìvme so zapadnata alijansa, ama faktot deka duri i so ruska tehnologija izvr{ivme invazija na 250 lu|e na {panskiot breg e fakt {to treba da se po~ituva. Ako ni{to drugo, gi za{emetivme [pancite, pa ne znaeja koe zname ni e vaè~ko, pa edniot prenos na fudbalskiot natprevar go vr{ea so staroto, a drugiot so novoto zname. I ovoj pat nastapivme taka kako {to ni dolikuva. Odvoeno. Yingo, zaedno so reprezentacijata i so Fudbalskiot sojuz, vo [panija patuva{e so "Avio-

446 impeks". Vasil Tupurkovski so ostanatite "MOK-ovci" i razni qubiteli na sportot so "Paler Makedonija". Kako trgnala rabotata, }e dojde den koga }e se bara avion pove}e.

PRAVEC BELGRAD 2 dekemvri 1995

• Srbija e poblisku otkolku Evropa

1. Koga se pojavi na televizija, pretsedatelot na Stopanskata komora Du{an Petreski, onaka potresen i razo~aran, soop{tuvaj}i ni so dramati~en glas kolku e iznenaden zatoa {to Srbija vovela carini za makedonskite stoki, prvo {to mi padna na pamet e da pratat nekogo da go spasat ~ovekot, ne daj boè da ne se samoubie. [to znae{, koga ~ovek e premnogu radosen, a potoa tamu nekoi so "kusogledi viduvawa" pravat birokratski odluki i naglo ti go rasturaat sonot, se{to moè da ti padne na pamet. Dali vladite na SR Jugoslavija i na Makedonija }e ja prezemea odgovornosta vrz sebe ako sledniot den po iznenaduva~kata odluka na{iot Du{an Petreski vo znak na protest se samozapale{e na grani~niot premin Tabanovce. A ba{ ubavo si se dogovorija socijalisti~kite stopanstvenici od Jugoslavija i Makedonija. Ovie na{ive duri i pove}e se raduvaa {to kone~no im gi simnaa sankciite na Srbite. Pak }e si bideme edno, }e si trguvame me|u sebe, srpski znaeme dobro, }e si se razbirame, }e gi zaboravime razno-raznite koridori, prugi i pati{ta, na{ite proizvodi i taka se ambalaìrani samo za srpski pazar, pakuvawata se ispi{ani na srpski jazik, upatstvata za upotreba isto taka, }e se oslobodime od pritisokot da barame drugi pazari, Belgrad ni e poblisku i od Sofija i od Tirana i od Atina, a za Evropa i~ da ne zboruvame... U{te samo da gi vrazumime onie od Vladata so "kusogledi viduvawa" {to ni stavija rampi i po~naa da ni baraat paso{i. Ovie na{ive smislija i novi pari i tolku se bezobrazni {to gi dràt postabilno od dobriot star dinar. Toa {to Jugoslavija odbiva da ja priznae Makedonija i po ~etirigodi{no samostojno ìveewe ne e nikakva pre~ka nie me|u sebe da si se dogovorime. Iskreno, ba{ mi e }ef {to Srbite prvi vovedoa carina za na{ite proizvodi. Zna~i, te priznavaat za posebna dràva. Ama, voop{to ne mi e drago {to na{ite posle nebare so izvinuvawe objasnuvaa deka morale da vovedat recipro~na merka. Imame li carini so Bugarija, Grcija i Albanija? Po koja logika toga{ da nemame so Srbija? Edinstveno mi e àl za Du{an Petreski i negovite drugari. Socija- lizmot ve}e e mrtov, Jugoslavija kakva {to ja poznavaa odamna ja nema, Makedo- nija vo me|uvreme stana dràva, a tie ‡ poim nemaat.

447 2. Za da se smirat malku, prepora~livo e site zaedno vo vozvratna poseta na nivnite drugari od Belgrad da trgnat na pat so voz. Zatoa {to na biletite {to }e im gi izdadat vo Skopje sî u{te pi{uva: "Jugoslovenske èleznice", "polazak" i tako daqe... Toa }e im bide silna uteha i melem za du{ata. Osven toa, nema potreba da se pravat patrioti i da protestiraat koga }e im re~at deka se od FIROM, koga na biletite mnogu ubavo pi{uva od kade se. Ako nekoj slu~ajno go ispu{ti vozot, neka ne se griì premnogu. I da trgne so avtomobil, moè da go doìvee istoto zadovolstvo. Na noviot avtopat od Gradsko kon Titov Veles na site klu~ki e odbeleàno kako da se stigne do Veles i do ‡ Belgrad. Kolku {to znam, vo site zemji se odbeleùva patot kako da se stigne do glavniot grad na dràvata i se ozna~uva pravecot kon granicata so sosednata dràva. Kaj nas, ako nekoj stranec trgne od Grcija kon Evropa, nema da znae kako da stigne do Skopje, ama do Belgrad ‡ nema proma{uvawe. Pa }e si pomisli deka Belgrad e glaven grad na dràvava. Ne znam vo ~ija nadle`nost se patokazite na pati{tata niz dràvata, ama ete nekako sosema slu~ajno na um mi padnaa ministrite za urbanizam i za soobra}aj. Verojatno zatoa {to [undovski i Buzlevski koga doa|aat od doma na rabota go koristat toj avtopat. A nekako i resorski se sovpa|a. Ne smetam deka e rabota na ministrite da postavuvaat tabli kraj patot, ama ne e lo{o sledniot pat koga }e minuvaat kraj klu~kata kaj Titov Veles, sledej}i gi patokazite da se obidat da go najdat patot do glavniot grad, kade {to im e sedi{teto na Vladata. 3. Koga se dogovaraat dvajca kako {to se Milo{evi} i Tu|man, ni{to ne treba da nî iznenadi. Pa ni odlukata na Hrvatska da í go priznae dràvno- pravniot kontinuitet na SR Jugoslavija. Frleni se vo voda i raspravite za sukcesija na starata federacija i izve{tajot na Badinter, deka dràvata se raspadna na nejzinite sostavni delovi i konceptot na Evropskata unija za ramnopravni nasledni~ki na SFRJ... Problemot e re{en tipi~no amerikanski. Kade ima sila, nema pravdina. I ‡ pazarot e glaven. Ti mene Isto~na Slavonija, jas tebe dràvno-praven kontinuitet. Nam i na Slovenija ni preostanuva u{te malku da popla~eme pred svetot. ]e nî smirat Amerikancite so objavuvawe na u{te nekoj taen dokument. Kojznae {to sî ni smislile vo Dejton. Ri~ard Holbruk vele{e deka site dokumenti se javni, deka nema ni{to tajno. Izgleda deka dokumentot potpi{an me|u Tu|man i Milo{evi} bil epten taen {to ne go znael ni Holbruk. 4. Za razlika od Amerikancite, Rusite rabotat javno. Nie barame UNPRE- DEP da ni bide tuka u{te najmalku edna godina, generalniot sekretar na ON se soglasuva, Amerikancite i Skandinavcite {to imaat svoi vojnici tuka nemaat ni{to protiv, ama Rusite velat "Ne, ne im trebaat". Ne velat deka ne im se bendisuva {to imame Amerikanci tuka, ama velat deka po Dejton pove}e ne ni se zakanuva nikakva opasnost.

448 Dobro e {to Rusite bea protiv mandatot na UNPREDEP da se prodol`i za u{te edna godina. Toa u{te pove}e poka`uva deka UNPREDEP navistina treba da ostane tuka i pove}e od edna godina.

^ISTI GARA@I 9 dekemvri 1995

• Vo ist den vo edna skopska naselba brkaat atentatori, a vo druga veli~aat voeni zlostornici

1. I pokraj studenoto vreme, vo Skopje mnogu gra|ani re{ija da slezat po vizbite, vo graìte i {upite, malku da gi za~istat. Kojznae koga }e mu tekne na Organot da doa|a na gosti, pa ne ~ini da izlezat nedoma}ini. Po vizbite, {upite i garaìte mora sî da bide vo najdobar red. I podgotveno da se ~ekaat silite na redot. Ona {to se slu~i minatata sabota vo Kisela Voda pove}e ne smee da se povtori. Kakov li e toj nered na na{ite sovesni gra|anki i gra|ani!? Kade se ~ulo da se ~uva po podrumite sî i se{to! I posle }e se ~udime koga }e ni pukaat avtomobili-bombi po ulicite! Vo sabotata vo Kisela Voda se odviva{e policisko-pokazna ve`ba. Poli- ciska, zatoa {to vo nea aktivno u~estvo zedoa site vidovi policajci, od pozor- nikari, preku soobra}ajci, pa sî do inspektori. Ve`bata be{e i pokazna zatoa {to na gra|anite im se pokaùva{e fotografija na edno lice, za koe policajcite velea deka e dovedeno vo vrska so atentatot vrz pretsedatelot Gligorov od 3 oktomvri. Sî be{e organizirano po sistemot "Site vo odbrana i za{tita", samo {to vo ovie pluralisti~ki i demokratski vremiwa ode{e so mototo "Da se obideme zaedno!" I taka cela Kisela Voda pred edna nedela go brka{e atentatorot vrz pretsedatelot Gligorov. Kolku uspe{no ‡ ne znaeme. Policijata ne dava informacii, istra`niot sudija se krie, a gra|anite se zafateni so ~istewe na pesokot od svoite garaì. Ona {to po ovaa policisko-pokazna ve`ba definitivno e jasno deka se raboti za atentatori ‡ vistinski profesionalci. Da ne bea profesionalci, sigurno u{te vo baga`nicite od svoite vozila }e transportiraa vre}i so pesok i policijata, samo dva meseca po atentatot, pri pretresot }e gi fate{e. Sega, koga definitivno e jasno deka nikoj, osven moèbi toj {to pravi atentati vrz {efovi na dràvi, ne vozi pesok vo svoeto vozilo, edinstvenata nade` deka }e se pronajde nekoja traga e pesokot pronajden vo nekoi garaì. Kamo sre}a da e taka. Ili, u{te podobro, daj boè policijata da znae {to pravi, pa sega site uspe{no nî"vozi" i nî zamajuva po pogre{ni nasoki. Kojznae,

29 Sakam da kaàm 449 moèbi ima nekakva logika, dva meseca po atentatot da se baraat sveì tragi? Na krajot na krai{tata ne moème site da bideme policajci i da im se me{ame vo rabotata. Edinstveno {to kako dràven organ ne smeat da pravat diskriminacija na svoite gra|ani. Zo{to ba{ ìtelite na Kisela Voda da bidat privilegirani vo odnos na drugite ìteli vo Skopje? I drugite sakaat da prisustvuvaat na spektakularni policiski akcii, da se vklu~at vo ve`bata "Da se obideme zaedno", da pokaàt lojalnost kon dràvata i da sorabotuvaat so organite na redot. Da vlezeme site podgotveni vo {irokata narodna akcija predvodena od policijata so mototo: "îsti garaì ‡ za mirot i sigurnosta na site nas!" 2. Po zdruèniot policisko-naroden udar vrz vizbite na po atentatori poznatata skopska naselba, na Makedonija }e í se slu~i i drug udar. Monetaren. Markata po~na naglo da raste vo odnos na denarot. Ministerot za finansii Jane Miqovski ni raskaà deka dve-tri privatni menuva~nici vo Skopje prvo gi pu{tile glasinite deka denarot }e pa|a i vedna{ go dignale kursot na markata. Ministerot sigurno znae deka dve-tri privatni menuva~nici moàt da napravat takov udar na doma{nata valuta. Nie ostanatite {to nemame poim so finansiite moème samo da mu veruvame na negovoto objasnuvawe. I bidej}i sega site kolektivno stanavme inspektori, da pojdeme po tragata na tie menuva~nici. ûdno, kako ovoj upad vo monetarniot sistem se slu~i vedna{ po ukinuvaweto na sankciite kon Srbija. Moèbi e ~ista koincidencija {to do nego dojde po pla~kite na na{ite socijalisti~ki direktori deka denarot e prevreden, pa toa }e im se odrazi na sorabotkata so srpskite firmi? Gluposti! Milo{evi} prave{e monetarni upadi, ama vo biv{a Jugoslavija koga centralnata banka be{e kaj nego ‡ vo Belgrad. Sega nie si imame na{a Narodna banka. A Milo{evi} nema svoi lu|e kaj nas. 3. Zo{to se digna tolku panika koga na Sileksovata televizija kako drag gostin se pojavi Bora \or|evi}‡ôrba? Zatoa {to pokaùva{e sliki od Arkan, se fale{e deka bil na boi{teto i zboruva{e za nekoi usta{i? Bez vrska! "Sitel" pred edna godina tri pati ni ja reprizira{e snimkata od svadbata na Arkan i Ceca Veli~kovi}, a sega }e se vozbuduvame za eden miroqubiv razgovor vo koj gostinot se ~uvstuva{e kako da e doma. [to mu e gajle na narodot deka gostinot na "Sileks" se fotografiral so ~etni~ki kokardi, se druì so voeni zlostornici, u~estvuval vo okupacijata na Hrvatska, veli~a golemosrpski idei, otvoreno nî zafrkava i za Amerikancite i za denarot... Vo Kisela Voda brkaat atentatori, a vo Centar (kade {to e "Sitel") veli~aat voeni zlostornici. Zabava si e zabava, biznis si e biznis. Artistot {to go dovede Bora \or|evi} vo studioto e profesionalec. Toj e istiot onoj {to pred edna godina se pojavuva{e vo reklamnite spotovi na pobedni~kata partija na izborite i preku televizija ni pora~uva{e: "Glasajte za Sojuzot za Makedonija!" Moèbi razbral deka se raboti za sojuz so Srbija.

450 4. Treba{e da dojde slovene~kiot dr`aven minister Igwac Golob i na makedonskata javnost da í gi ka`e stavovite na makedonskoto rakovodstvo vo vrska so sukcesijata na SFRJ. Taka trebalo da bide. Na{ite za toa pra{awe sî u{te mol~at. Im e strav da ne im se naluti Milo{evi}.

NEMORALNI KALU\ERKI 16 dekemvri 1995

• Mo`e li da postoi tragedija {to zavr{uva sre}no?

1. Pretstavata se vika "Mirovna konferencija za biv{a Jugoslavija". Akte- rite se stari i poznati vo svetot, reìserite isto taka. Duri i scenografijata e gore-dolu nepromeneta, se menuva samo mestoto na odrùvawe na spektaklot. Pariz odamna ne pameti takov spektakl, kakov {to be{e zav~era{nata ceremonija na potpi{uvawe na dejtonskite dokumenti za mir vo Bosna i Hercegovina od strana na Milo{evi}, Tu|man i Izetbegovi}. Vo Elisejskata palata sî be{e tokmu kako vo teatarska pretstava. Ubavo naredena scena, vo nea akterite osvetleni od reflektori, publika oddelena na parter levo ‡ parter desno, aplauz. Site bea tolku zaneseni vo glumata {to mislea deka go igraat posledniot ~in na nekoja tragedija, koja sprotivno na dramatur{kite pravila zavr{uva sre}no. Amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton za malku }e se raspla~e{e od trognatost. Mu se pri~ini deka i ova e sapunska opera od tipot na "Dalas" i "Dinastija". Doma}inot, francuskiot pretsedatel @ak [irak za malku }e im podele{e cve}e na akterite, kako {to e redot po sekoja dobro odigrana pretstava. Za da nema turkanici zad scenata, koga }e se spu{ti zavesata, poznatite yvezdi gi stavija svoite avtogrami u{te za vreme na pretstavata. Ne sakam mnogu da raskaùvam, ama najmnogu mi se dopadna onoj moment koga "~i~kovcite" gi nateraa "palavite deca" da sednat na ista masa i da si napravat "smir ‡ smir". Decata dobro odigraa. Milo{evi} izgleda{e nadmeno i nekako otsutno, vo smisla "ne me biva mene za vakvi ulogi". Tu|man ima{e malku trema i be{e nervozen. Izetbegovi} ja izigra ulogata so srce. Se gleda{e deka ne mu e po }eif, ama profesionalizam si e profesionalizam ‡ mora da se igra onaka kako {to zamislil reìserot. Mora da se priznae, ne im be{e lesno. Site reflektori svrteni kon niv, vo publikata ugledni gosti, a nad glava im stojat {estmina ~i~kovci (Klinton, [irak, Kol, êrnomirdin, Mejxor i Gonzales), nebare }e gi ocenuvaat po krasnopis. Zamislete u{te nekomu da mu otkaè{e penkaloto. Ako se se}avate i po~etokot be{e zabaven. Toga{ pretstavite gi vikavme "Leta~ki cirkus". Pretsedatelite na toga{nite JU-republiki letaa od edna

29* 451 republika do druga i sekoja nedela si pravea ‡ JU-samiti. Potoa cirkusot se preseli po evropskite metropoli. Vo me|uvreme stana tolku poznat {to baraa negovo gostuvawe vo Amerika. Nekoi akteri otpadnaa od programata. Ostanaa samo najve{tite akrobati. Ima samo dve nelogi~nosti vo ovaa prikazna. Kako moè{e cirkuska pretstava da stane tragedija? I dali moè da postoi tragedija so sre}en kraj? 2. Dobro e {to na pretstavata vo Pariz ne otpatuva premierot Branko Crvenkovski. Ako se pojave{e vo Elisejskata palata, postoe{e mo`nost i nego da go namestat na scenata i da mu dodelat uloga kako "biv{-JU". Vaka Makedonija izleze najkvalifikuvano prisutna. Vo Pariz isprativme reìser. Od vtoriot red, parter ‡ desno. Stevo Crvenkovski ima{e dobra preglednost {to se slu~uva na scenata. Koga }e se vrati doma, ovoj pat ne mora da dava izjava. Moè da napi{e recenzija. 3. Den pred potpi{uvaweto na dogovorot na Francuzite im tekna da soberat pove}e od 40 {efovi na diplomatii vo eden manastir na 70 kilometri od Pariz. Ministrite otsedoa vo manastirot Ruomont cel den, se druèa me|u sebe, usvojuvaa nekakvi dokumenti... Gi ima{e i od va`nite i od pomalku va`nite dràvi. Site bea zagrièni za Bosna. Raspravaa za mrtvite, ranetite, raselenite lica, uni{tenite gradovi i sela... potoa ve~eraa. I dosega ministrite se sre}avale i raspravale na ista tema. Odea po kon- gresni sali, po atraktivni letuvali{ta, po osameni zamoci, ama vo Francija za prvpat se sretnaa vo manastir. Verojatno zatoa {to doma}inot smeta deka ova e nivna posledna sredba na koja }e raspravaat za mirot vo Bosna. Ima nekakva simbolika. Moèbi treba{e ministrite da po~uvstvuvaat kako se osloboduvaat od grevovite za sî {to dosega ne storija. Otidoa vo manastir da se "pro~istat". Amerikancite se prakti~ni, a Francuzite romanti~ni. Ednite gi zatvoraat gospodarite na vojnata tamu kade {to spored logikata na ne{tata i najdobro se ~uvstvuvaat ‡ vo voena baza i po tri nedeli re{avaat deka pregovara~ite re{ile da potpi{at dogovor. Drugite go organiziraat toa potpi{uvawe vo glamurozniot ambient na Elisejskata palata. Nema{e smisla i potpisnicite da gi zatvorat vo manastir. Prvo, poradi Alija Izetbegovi}. Ne odi da zboruva{ za nacionalna i verska tolerancija, a vo isto vreme da nosi{ muslimani vo manastir. Istoto vaì i za Milo{evi} i Tu|man, dokolku doma}inite re{ea da gi zatvorat vo xamija. Nastrana {to vo blizinata na Pariz sigurno ne moè da se najde nekoja romanti~na xamija, kako {to e manastirot Ruomont. Ne sum siguren koj od niv ima najgolema potreba da se is~isti od grevovite. Bez razlika, nekako nitu Milo{evi}, nitu Tu|man, nitu Izetbegovi} ne mi li~at na kalu|erki. Vo manastir ne bi se ~uvstvuvale prijatno. Nastrana {to moèbi tamu i ne bi gi primile. Koj saka niz manastirskite odai da mu {etaat nemoralni kalu|erki?

452 4. Vo Pariz se odrùva mirovna konferencija. Vo Pariz {trajkuvaat javnite slu`bi. Kako najdobro moè da se opi{e toj haos? Pomnoète go brojot na ìteli na Makedonija so 6. Zamislete ja Makedonija pobogata, so mnogu pove}e privatni avtomobili na ulicite. Seto toa stavete go vo realni ramki, takvi kakvi {to sme, so redoven haos vo kolektivniot javen prevoz. I zamislete da ni dojdat na gosti desetina pretsedateli na dràvi i premieri, plus 40-tina ministri, a nie sme poznati po obezbeduvaweto. Interesno e kako pariàni bez pokaùvawe na golema nervoza stojat blokirani vo svoite vozila vo kilometarski redici so ~asovi. Nema nervozno trubewe so sirenite, nema izleguvawe od kola i fa}awe za gu{a, nema golemi soobra- }ajki... Site pe{a~at. So kilometri i so ~asovi. Duri i toa e te{ko zatoa {to po trotoarite se dviàt velosipedisti i motoristi, za koi na ulicite ednostavno nema mesto. Nam ni se slu~i po ceremonijata na potpi{uvaweto da pe{a~ime tri ~asa do hotelot, otkako prethodno sfatime deka nema logika da zeme{ taksi. Pe{ki barem se dviì{ kon celta. Vo me|uvreme po~na da vrne sneg i sakavme nekade da se skrieme, dodeka da se ras~isti meteòt. Pak vlegovme vo taksi. Voza~ot za~udeno nî pogledna za{to be{e o~igledno deka e blokiran bez nade` skoro da mrdne od mesto. Po~na da nî ubeduva deka odvaj se dviì. "Ako, nie }e posedime malku, pa }e izlezeme da prodolìme... ]e si platime... Kolku treba".

VOZI MI[KO 23 dekemvri 1995

• Majstore, otvori vrata, se zadu{ivme

1. Tvrdewata deka Sojuzot za Makedonija se raspa|a se prikazni za mali deca. Se slu~uva samo da otpa|aat nekoi pomalku va`ni figuri, ama vo globala pobedni~kata koalicija cvrsto se dr`i. Ne se ludi da se rasturat. Vakov raspored na sili i vakva koncentracija na mo} vo idnina mo`at samo da sonuvaat. Zatoa glupavo e da ne ja iskoristat situacijata. Pred nekoj den Vladata go razre{i direktorot na Agencijata za privatizacija Miroqub [ukarov. Velat, ~ovek lojalen na SDSM. Isto taka, nekoi ministri javno rekoa deka pove}eto vo Vladata bile protiv smenata na [ukarov. Arno ama, ministerot za stopanstvo Risto Ivanov se zakanil: "Ili jas, ili [ukarov"! I {to mu preostanalo na premierot Branko Crvenkovski? Da izbira pome|u lojalniot na partijata [ukarov i liberalot Ivanov. Da ne si pravi problemi vo Vladata, se opredeli za Ivanov. Samo dva dena pred toa premierot vo intervjuto za Makedonskoto radio, kako odgovor na za~estenite kritiki od strana na liberalite im pora~a:

453 "Koalicijata ne e prostorija so zaklu~ena vrata, pa da ne moè nikoj da izleze od nea". Vo pravo e. Izleze Miroqub [ukarov. Koalicijata e kako onie zglobni avtobusi na gradskiot soobra}aj vo Skopje. Koga predniot del vrti nalevo, zadniot del zanesuva nadesno. Toa moè da bide opasno, osobeno na krstosnici. A majstorot vozi, nagazil do daska. Vozi Mi{ko! Samo {to vo na{iot film Mi{ko se vika Branko. Vozi, ne zastanuva na popatni stanici, a na patnicite im pora~uva deka vratata ne e zaklu~ena. Majstore, otvori vrata, se zadu{ivme! 2. Nedelava be{e proslavena i godi{ninata od osnovaweto na univerzitetot vo Tetovo. Proslava kako proslava, osobeno u{te koga e i prva godina, vredi pristojno da se odbeleì. Mora da ima pretstavnik na Vladata. Treba da mu se dade zna~ewe na jubilejot. Sega slu{ame kritiki zo{to na proslavata vo Mala Re~ica se pojavil ministerot E{tref Aliu. So pravo. [to ima toj da se me{a vo resorite na drugite kolegi. Toj si e minister za kultura i nema {to da bara na proslavi na obrazovni institucii. Vo Mala Re~ica trebalo da se pojavi ministerkata za obrazovanie Emilija Simovska. Arno ama, bila zafatena. Vitkala sarmi za Sveti Nikola, a moèbi i bila umirisana od prèwe ribi, pa go zamolila kolegata Aliu da se pojavi na univerzitetot mesto nea. Si rekla: "[to obrazovanie, {to kultura, mnogu znaat tie tamu, zavr{ile samo prva godina fakultet". Sega gospo|ata Simovska e mnogu zagrièna. Aj {to mu napravi problem na Aliu poradi svojata prezafatenost, tuku í pravi problemi i na Vladata. Moè li da se zboruva za seriozna vlada, koga tamu ne se znae koj e zadolèn za Mala Re~ica. Tuku mol~i, moè{e da napravi u{te pogolema gre{ka. Vo prv moment pomislila mesto nea na proslavata da go isprati kolegata Fr~kovski. 3. Ministerot za vnatre{ni raboti sega ima nova seriozna zada~a. Nekolku dena po red od Belgrad doa|aat vesti deka vlastite na SR Jugoslavija i Make- donija pregovaraat okolu me|usebnoto priznavawe. Vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Makedonija velat deka nemaat takvi soznanija. [tom vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti nemaat nikakvi soznanija deka nekoj namesto niv vodi pregovori za priznavaweto, toga{ mora da se sprovede detaqna istraga. Taka se doa|a do soznanija. [to znae{, moèbi nekoj ilegalno pregovara, bez da znae Ministerstvoto. Vreme e vo re{avaweto na ovoj problem da se vklu~i MVR. Ako treba, neka ispratat edna depe{a do Interpol. Se raboti za me|unarodni odnosi. 4. Ova e demokratska dràva. Kaj nas glavniot zbor go imaat gra|anite. Na referendum odlu~uvaat dali }e davaat samopridones za vodovod, za sportski objekti, za pati{ta i... za imeto na gradot. Sobranieto na Makedonija re{i pra{aweto na promenata na imeto na Titov Veles vo Veles da im go prepu{ti na samite titovvele{ani. Isto kako {to, pretpostavuvam, najdemokratski, vo 1946 godina toga{nite vele{ani re{ile

454 da stanat Titovi. Iskreno, malku me zbunuva kako moè imeto na eden grad da bide pra{awe samo na negovite gra|ani, a ne na cela dràva. I kako so lesnotija Vladata i Sobranieto go trgaat na strana toa pra{awe, demokratski otstapu- vaj}i mu go na gra|anite. Da pretpostavime deka toa e vo red. Toga{, dali }e bide dràven problem ako utre gra|anite na nekoj grad vo zapadna Makedonija re{at na referendum da go smenat imeto so nekoe drugo, {to pove}e im odgovara na nivnite nacionalni, verski i ne znam kakvi specifiki? U{te eden primer. [to ako se soberat gra|anite od nekolku op{tini vo Republikata i na referendum izglasaat novo ime za dràvata!? Vpro~em, nie imavme i nekoi drugi referendumi od lokalen karakter, za koi istoto toa Sobranie se otepa dokaùvaj}i ja nivnata nelegitimnost. 5. Kade e Cile? Pak zaminal za Amerika. Bez vrska samo im napravi beqa. Se pojavi na televizija, gi sobra stopanstvenicite vo nekakov olimpiski pul, napravi promocija na kniga, vo me|uvreme se sretna i so Sali Beri{a, pa u{te izdade i oficijalno soop{tenie za sorabotkata na Makedonija i Albanija na sportski plan, go poseti i pretsedatelot Kiro Gligorov i si zamina. Dobro e. Sega moàt na raat da proslavat i Nova godina i Boìk.

MOLOTOV KOKTEL 30 dekemvri 1995

• Kulturata im gi izgore foteljite na ministrite

1. Site pa|aat vo nesvest. Koj od pregladnetost, koj od prejadenost. Vo Kuma- novo nekoi rabotnici {trajkuvaat so glad. Vo Skopje ne moè da se stigne da se prisustvuva na site kokteli. Ne znae{ {to e poprovokativno za snimatelite na televiziite. I ne znae{ {to e pozna~ajno da odi kako prva vest vo TV dnevnicite. [i{iwata so infuzija {to visat od nekoi stari zaka~alki ili {i{iwata viski pokraj razno-razni specijaliteti na belite ~ar{afi? Toa ti se vika novogodi{en koktel. Slika i ton od priemite na partiite i slika i ton od pres-konferencijata vo Zavodot za statistika. Pa ima{, red morska hrana, red podatoci za natamo{niot pad na proizvodstvoto. Red sitno izme{ano mevce, red podatoci za zgolemuvawe na brojot na nevrabotenite. Red sitni kola~iwa, red podatoci za zgolemuvawe na tro{ocite za ìvot. I taka sî po red. Va`no e deka povtorno profunkcionira vladinata koalicija. A bogami i vonparlamentarnata opozicija pokaà ~uvstvo za ovoj istoriski moment. Site si se posetuvaa me|usebno. Najdobro se druàt pokraj jadewe i pija~ka. Vo zaedni~kata ku}a, jadewe i piewe za site nas. Site zaedno ‡ na koktel. Sigurno!

455 Vpro~em, vo ìvotot sî e relativno. Od lo{o, sekoga{ moè da bide i polo{o. A od dobro ‡ podobro! Novata godina }e im dojde i na {trajkuva~ite vo Kumanovo i na koktelxiite vo Skopje. 2. Kamo sre}a i vo novata godina da imame {to pove}e kokteli. Ne mora da se ~eka samo na Nova godina. Moè da ima rodendenski, jubilejni, premierni i ne znam u{te kakvi kokteli. Site kokteli se ubavi. Samo da nema molotovi kokteli. Toga{, novata godina }e ni bide ‡ bomba. 3. Pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov priredi novogodi{en koktel za akreditiranite sobraniski novinari. Koktelot be{e vo sve~eniot del od Sobranieto. Poto~no, vo sve~eniot hodnik, pome|u sve~enite sali. Ova e ve}e vtora godina kako vo Sobranieto za novinarite se prireduva koktel vo hodnik. Verojatno zatoa {to novinarite brzaat. Sekoga{ se na pominuvawe. Osven toa, vo hodnik najubavo se ~uvstvuvaat. Prirodno. Pogole- miot del od rabotata go pominuvaat vo ~ekawe pred nekakvi vrati. Pretsedatelot na Sobranieto vo novogodi{nata poraka ni pora~a i idnata godina sovesno i kriti~ki da se osvrnuvame na rabotata na dràvnite organi. Zatoa nie sega sovesno i kriti~ki go pra{uvame premierot Branko Crvenkovski zo{to i toj ne priredi koktel za novinarite. Vo zgradata na Vladata barem ima hodnici kolku {to saka{. Eve vo {to bila rabotata. Ne deka Branko nema soodveten sve~en hodnik kako {to ima Andov. Tuku, ne sakal novinarite da pravat kuloarski muabeti za rabotata na Vladata. 4. Pri raspravata za buxetot za idnata godina, sobraniskata komisija za kultura uspea da se izbori za dopolnitelni 30 milioni denari za greewe na instituciite na kulturata vo vnatre{nosta. Ovie pari }e se zemat od predvidenite 50 milioni denari za oprema so mebel na organite na upravata. Taka, sega ministerstvata }e ostanat so samo 20 milioni denari za obnova na mebelot. Napravena e golema gre{ka. Na kulturata ne treba da í se dade ni denar, a ministerstvata treba da si se opremat kako i {to be{e predvideno. ]e si kupea nov mebel. [to }e pravea so stariot? ]e go odnesoa vo vnatre{nosta i moèa da im go podelat na domovite na kultura kako ogreven materijal. Taka site }e bea zadovolni. Edni }e gi great foteljite, a drugi }e se great od fotelji. 5. Vo starata godina Makedonskite èleznici proslavija nova rabotna pobeda. Otpe~aten e prviot èlezni~ki bilet na makedonski jazik. Samo po ~etiri godini otkako stanavme nezavisna dràva, Makedonskite èleznici vedna{ gi smenija starite bileti na koi pi{uva{e "J@" i otpe~atija novi. Toa e nevidena ekspeditivnost. în za gordeewe i za istorijata. Ne za xabe zaradi toa be{e svikana i posebna pres-konferencija. Vo po~etokot ovie bileti }e se koristat samo za doma{niot soobra}aj. Vo stranstvo i ponatamu }e patuvame so "Jugoslovenske èleznice". Zatoa {to doma ne znaeme koi sme, a vo stranstvo site nî znaat.

456 Velat deka trebalo da promenat 4500 razni formulari i da gi prepe~atat na makedonski i so znakot "M@". Samo, ne se tie tolku glupavi za vedna{ da go storat toa. Poleka. Nikoga{ ne se znae. Moèbi pak }e im pritrebaat. Ne se tie tolku brzopleti kako dràvata {to pobrza u{te prvata godina po osamostoju- vaweto da otpe~ati novi paso{i. Osven toa, op{to poznato e deka mnogu poslo- èno e da prepe~ati{ formulari, otkolku da otpe~ati{ novi paso{i. [teta {to Makedonskite èleznici sî u{te ne re{ile da se oslobodat od dokumentite so "J@". Moèa da gi dadat za potpaluvawe na mebelot so koj }e se great domovite za kulturata vo vnatre{nosta. Taka i tie }e storea ne{to za kulturata.

457 458

SVETSKI VELEGRAD 6 januari 1996

• Glavniot in`ener doa|a da ja sanira ku}ata

1. Daleku sme nie u{te od Evropa i svetot. Vo Italija imalo trojca mrtvi za vreme na novogodi{nata no}. Na Filipinite ‡ osummina. A kaj nas samo edna poseriozno povredena devojka, so kur{um vo gradite. Drugite si gi povredile racete od petardi. Nema smisla. Ne ni li~i na renometo i ugledot {to go imame vo svetot. Vamu so bombi-avtomobili pukame vo {efot na dràvata, a za Nova godina si igrame so sandaci petardi i vamu-tamu ponekoj istrel od pu{ka vo centarot na glavniot grad. Ete, kako lesno si go prodavame te{ko steknatiot imix. Po vojnata na najgolemiot skopski plo{tad i po sporadi~nite presmetki niz naselbite, verojatno }e se najdat nekoi pametni sociolozi, psiholozi, pedagozi i pirotehni~ari koi }e se obidat da ni objasnat od kade kaj ovoj tolku miroqubiv i blagoroden narod tolku qubov za pukawe i miris na barut. Belkim ne ni e na site takva situacijata, pa koga ja ispra}ame godinata da ni doa|a da ‡ pukneme. Samo me pla{i deka koga }e ja ~ekame 1997, kako {to brzo se razvivame, petardite }e ni stanat izìveana rabota. ]e premineme na pu{ki, kako onoj na{ avangarden sogra|anin {to ja povredi 27-godi{nata skopjanka na plo{tadot Makedonija. 2. Sî be{e ubavo smisleno. Programata vo svoi race ja zede Kulturno- prosvetnata zaednica. Fufo ni gi osvetli drvjata okolu plo{tadot. Se pojavija eden kup dedomrazovci. Elkata za prv pat ne be{e nakitena so kartonski boèm- lampioni, tuku svete{e kako sekoja svetska elka. [teta! Ni{to ne moè{e da se vidi od ~adot od petardite. Ova e socijalna dràva. Zatoa sramota e vo nea da ima socijalni kujni. Na- mesto niv, na plo{tadot Makedonija za vreme na novogodi{nata no} se delea besplatni pici, pleskavici i sokovi. Taka velegradot im ovozmoì i na onie {to nemaat {to da jadat taa no} da se ~uvstvuvaat svetski. Svetilkite na drvjata svetea, nebare si na Elisejskite Poliwa vo Pariz. Zelenite tezgi potsetuvaa na Bit- pazar vo pazaren den. Pukotnicite i mirisot na barut ja dolovuvaa slikata na Saraevo za vreme na najèstokite bombardirawa. Kali{tata i |ubreto do kolena se ~inea deka nebare si vo nekoe siroma{no predgradie nekade vo dale~na Azija po monsunskite do`dovi. A nad seto toa ‡ ognomet, kako kruna na ona {to go vikame ‡ svetlinite na velegradot, i na scenata dobro raspoloèniot gradski premier Qup~o Nikolovski, koj od taa ubavina ednostavno ostana bez zbor. Ne treba{e da tro{at tolku pari za pici, pleskavici i sok~iwa. Da ne gi potro{ea parite za toa sega moèa da im platat na komunalcite malku da ni go zametat gradot. U{te gazime po sr~i i izgnieni kartoni.

461 3. Prazni~nata euforija izgleda ne dejstvuvala na premierot Branko Crven- kovski. Vo prvoto intervju vo novata godina toj prodolùva da im se zakanuva na liberalite. Pred Nova godina im pora~uva{e deka Sojuzot za Makedonija ne e prostorija so zaklu~ena vrata, pa od nea da ne moè nikoj da izleze. Sega ve}e im ja otvori vratata. Sledniot pat moè da se slu~i i da gi isfrli niz nea. Edinstvena opasnost e ako otvorenata vrata predizvika provev. ]e se provet- ree malku i ‡ tolku. Niz otvorenata vrata i nie }e moème da yirneme {to se slu~uva vo zaedni~kata ku}a. Bez nekoja golema korist. Kolku za zabava, malku da gi ozboruvame. Tie }e prodolàt da si ìveat zaedno. Samo {to od provevot moàt da bidat malku nastinati. Kojznae, moèbi premierot re{il da ne bide samo vratar na zaedni~kata ku}a. Moèbi se odvaìl da napravi ne{to pove}e od obi~no vetreewe na prostoriite. Na primer i da za~isti so metla. vo posledno vreme zboruva za nekakvi rekonstrukcii. Od kade sega toj, elektroinèner, po~na da upotrebuva grade`ni~ki termini. Pa samo pred edna godina ja dovr{ija ku}ata. Pak li ne{to }e gradat? Koga }e razmisli ~ovek, moèbi navistina }e ima nekoja rekonstrukcija. Glavniot inèner sam najavi deka naskoro se vra}a od boleduvawe na rabota. 4. Pretsedatelot na Demokratska partija na Srbite vo Makedonija Dragi{a Mileti} i pretsedatelot na Zdruènieto na Srbite i Crnogorcite vo Makedonija Neboj{a Tomovi} mu ispratile pismo na pretsedatelot na Srbija Slobodan Milo{evi} vo koe go molat "da ne pristapi kon priznavawe na BJRM dodeka ne se re{i ustavnata polo`ba na Srbite i Crnogorcite i istata ne se izedna~i so pravata na ostanatite entiteti vo BJRM". Za koj ustav stanuva zbor? Za Ustavot na BJRM!? Moèbi gospodata mislat deka postoi ustav na nekoja zemja so takvo ime. I moèbi mislat deka Milo{evi} e tolku mo}en za da moè da im ja pokrie arogantnosta koga baraat promena na Ustavot, a vo isto vreme ja navreduvaat i omalovaùvaat zemjata vo koja toa go baraat.

CRVENI ROZI 13 januari 1996

• Daleku e Osmi mart

1. [to ti e navika! Nau~il narodot da si gi slavi Prvi maj i 29 Noemvri, pa sega koga gi nema tie praznici ni ostanuvaat starite naviki. Sega se moderni vremiwa. Se slavat Boìk i Veligden. I toa taka {to vernicite se krstat. Od ~udo {to gi sna{lo i od àl za starite komunisti~ki vremiwa, koga moèa kako {to im prilega da si gi proslavat praznicite.

462 Sî e isto kako i porano. Rabotniot narod i gra|anite odea na plo{tadite da slu{aat demago{ki politi~ki govori, sozdavaj}i atmosfera na impozantni politi~ki mitinzi. Sega mitinzite se preselija v crkva, a politi~kite govori ostanaa isti. Porano plo{tadite i prepolnetite sali odeknuvaa od gromoglasni aplauzi. Sega aplauzot odeknuva vo crkva! Vo predve~erieto na 29 Noemvri nad glavniot grad pukaa po~esni plotuni od artilerski orudija. Vo predve~erieto na Boìk, na Badnik, nad Skopje puka{e verski ognomet! Duri vo toa vreme barem horovite li~ea na ne{to, peja~ite bea sve~eno oble~eni vo beli ko{uli i crni zdolni{ta ili pantaloni. Deneska, koj kako stignal, stavil ne{to na sebe i oti{ol vo crkva da pee sve~eni pesni. Vgodina }e bide podobro. Vernicite {to bea vernici i za vreme na komunizmot }e ostanat doma da go slavat ra|aweto na Hristos, za da im oslobodat mesto na novokomponiranite vernici. A tie, bidej}i sî pove}e napreduvaat, vgodina vo atmosfera na u{te poveli~estven ognomet, pokraj aplauzot, srede crkva }e po~nat i da go skandiraat imeto na gospod. 2. Normalno, koga gospod go spasi pretsedatelot od ustata na smrtta. Dedo Mihail se molel i gospod go poslu{al. Sigurno Dedo Mihail mu se molel na gospod i koga vernicite mu ja prekinaa propovedta i po~naa da aplaudiraat. Ne daj boè nekoj od niv da drèl zapalena sve}a v race. Pa ako im padne{e sve}ata, }e napravea poàr. ]e izgorea vo àrot na praznuvaweto. Sega, koga na site ni stana jasno deka gospod go spasil pretsedatelot Kiro Gligorov, doktorite od lekarskiot konzilium {to go le~ea moàt slobodno da si dadat otkaz i da si otvorat privatni firmi za trgovija. A i nie sme bile glupavi {to dva pati dnevno gi ~ekavme nivnite soop{tenija. [teta {to gospod nema faks, pa ne moè{e navremeno da nî informira za zdravstvenata sostojba na Gligorov. Ne znam kako funkcioniraat vrskite na gospod so MVR. Moèbi toj }e im kaè koj go izvr{il atentatot. Iako za toa nema potreba, zatoa {to nema potreba ni od zgolemeno obezbeduvawe na pretsedatelot na dràvata. Nego gospod go ~uva. Zatoa, se za~udiv koga pred nekoj den, za vreme na priemot po povod Boìk i Nova godina, {to pretsedatelot go prireduva{e za diplomatskiot kor, nekolku ulici okolu Sobranieto bea blokirani. Gospod go slavel Boìk, pa pretsedatelot mora{e da go ~uva policijata. 3. Premierot Branko Crvenkovski najavi rekonstrukcija na negovata vlada. Sî u{te ne se znae koj minister }e otpadne i na ~ie mesto }e dojde drug. Sigurno i tie samite ne znaat, ama verojatno ne{to pret~uvstvuvaat. Ministerot za stopanstvo Risto Ivanov pred Nova godina, xentlamentski, na vrabotenite gospo|ici i gospo|i vo negovoto ministerstvo i na akreditiranite novinarki {to go pokrivaat negoviot sektor im podaril crveni rozi. Ova mu bilo za sekoj slu~aj. Si rekol: "Kojznae, moèbi nema da go do~ekam 8 Mart na ova mesto!"

463 Drugite ministri vo kabinetot na Crvenkovski ne delele nikakvo cve}e. Ama, kojznae dali i niv im cvetaat rozi? 4. Javeno e deka od sega pa natamu celata stoka {to pazarnata inspekcija }e ja zapleni od nelegalnite preprodava~i na pazarite }e odi za socijalno zagrozenite. Ova e genijalno otkritie vo svetski ramki. Socijalnite slu~ai }e zavisat od aùrnosta na inspektorite i od ‡ {vercerite. Kolku pove}e {verceri, tolku pove}e socijalna pomo{. Ministerstvoto za trud i socijala vo idnina }e ja pravi socijalnata programa vrz osnova na podatocite za dvièweto na brojot na {vercerite. Vo Ustavot pi{uva deka Makedonija pokraj drugoto e i socijalna dràva. Ova e najdobar na~in toa {to e zapi{ano vo teorijata da go sprovedeme vo ìvot. Nikoj nema pravo da se luti ako se re~e deka sme {vercerska dràva. Edni {vercuvaat zatoa {to se socijalni slu~ai, pa nemaat drug izvor za zarabotka. Drugi }e ~ekaat da im ja fatat {vercuvanata stoka na prvite, za da ja dobijat kako socijalna pomo{. 5. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti raspi{uva konkurs. Se bara najed- nostavno objasnuvawe na frazata "pregovori okolu imeto". Poèlno e da se napravi jasna razlika pome|u ona {to zna~i "pregovori okolu imeto" od ona {to se "pregovori za imeto". Za "razlikite okolu imeto" dopolnitelno }e se dogovorime. 6. I vo novata godina prodolìja sve~enite kokteli. I vo novata godina prodolì {trajkot so glad na "~ikovci" od Kumanovo.

FAM FATAL 20 januari 1996

• [to }e í e na Makedonija aviokompanija, koga JAT povtorno leta?

1. MVR pak drè{e pres-konferencija. Fatija nekogo? Ne! Pa zo{to toga{ dràt? Za da gi soop{tat rezultatite od zdruènata policisko-gra|anska vikend ve`ba "Da gi is~istime garaìte i podrumite zaedno". Kako {to be{e soop{teno, istragata okolu atentatot vrz pretsedatelot Gligorov napreduva. Pronajden e pesokot. Toa e od isklu~itelno zna~ewe za natamo{niot razvoj i nepre~enoto funkcionirawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Vo krugot na Ministerstvoto se gradi podzemna garaà. Za nejzinata izgradba e potreben pesok. Za beton i za malter. Pesokot e pronajden. Izgradbata na garaàta moè da prodolì. Funkcionerot vo MVR {to ja drè{e poslednata pres-konferencija izjavi deka kam~iwata vo mozaikot poleka se sostavuvaat. Kam~e po kam~e. Istragata sigurno napreduva. Napreduva izgradbata na garaàta.

464 Pesokot e najden vo edna skopska naselba. Vo negova blizina bile pronajdeni i par~iwa metal {to bile upotrebeni za pravewe na bombata. Takov metal upotrebuvala edna firma {to go uvezuvala od edna zapadnoevropska dràva. Ne e potvrdeno dali taa firma ima vrski so edna multinacionalna kompanija od edna sosedna dràva {to ima zame{ano prsti vo organiziraweto na atentatot. Avtomobilot go vozela edna èna. Ne se znae dali ènata imala vrski so eden stranski dràvjanin koj ja napravil eksplozivnata naprava i potoa si zaminal. Taka, eden oktomvriski den e napraven atentat vrz eden pretsedatel na edna balkanska dràva. Istragata e vo tek. Pretsedatelot se vrati, ènata ja nema. Ne se znae dali bila crnka, ili rusokosa. ]e vidime naskoro od fotorobotot. Policijata }e napravi interesna dvojka od kupuva~ot na avtomobilot-bomba i od fatalnata èna-voza~. Foto- robot i fotorobotka. So slikata na fotorobotot-dvojka }e trgne vo novi op{tonarodni akcii. Na udar }e bidat skopskite parfimerii i frizernici. ]e dojdat do soznanija koi èni ~esto gi bojadisuvaat kosite. Tie se najsomnitelni. Zamislete, fotorobotkata da pokaè rusokosa èna. Site }e se bojadisaat vo crno, za da ne bidat osomni~eni za u~estvo vo atentatot. Taka policiskata istraga }e go odredi modniot trend na makedonskata èna. 2. Dobro e {to policijata pravi op{tonarodni akcii. Na pres-konferencijata be{e re~eno deka eden od rezultatite na vikenda{kite pretresi na Kisela Voda e i toj {to se pokaàlo deka policijata raboti za da gi odvrati onie gra|ani od eventualni nameri da napravat nov atentat. Lu|eto da sfatat deka so niv nema labavo. Be{e upotreben eden interesen izraz ‡ ~e{lawe na terenot. Nekoj revnosen pripadnik na javniot red i mir pred nekoj den vlegol vo rasprava so pretsedatelot na VMRO-DP Vladimir Golubovski i negoviot sin. Vo raspravijata go upotrebil i pendrekot. ôvekot sakal malku da gi ~e{la. Ama, bidej}i kaj Golubovski ima malku kosa za ~e{lawe, nai{ol na problem, pa moral da povika zasiluvawe. ê{laweto na terenot zavr{ilo, taka {to Golubovski i sin mu gi privele vo policiska stanica. 3. Velat deka ministerot za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski namerno odolùva so odreduvaweto na {ef na kancelarijata za vrski vo Atina. êka da vidi {to }e napravi Branko Crvenkovski so rekonstrukcija na Vladata. Moèbi nekoj minister {to }e otpadne }e saka za uteha da otpatuva za Grcija na podolgo vreme. I bez {ef, nie ja otvorivme kancelarijata za vrski. Doznavme deka toa ne odelo ba{ najlesno. Imeno, na{iot pretstavnik vo Atina, den pred sve~enoto zaka~uvawe na znameto, imal seriozni problemi. Imal zname, ama nemal stap za da go zaka~i. Pa {etal niz Atina za da najde stap. Sramota e, aj {to nemame {ef na kancelarijata, ama da nemame i stap!? Grcite tuka izlegoa poopremeni. Tie navreme si go ispratija svojot {ef na kancelarijata. A stap imaat od porano.

30 Sakam da kaàm 465 4. Vo site normalni dràvi vo svetot, aviokompaniite ja obnovuvaat svojata flota, zamenuvaj}i gi starite avioni so novi. Kaj nas se slu~uva sprotivnoto. Novite avioni se zamenuvaat so stari. "Paler" gi vrati novite "fokeri" i }e kupuva dotraeni "DC-devetki". "MAT" go zameni "boingot" so ruski "JAK". Edinstvenata gordost vo makedonskata avio-flota e "Avioimpeksoviot" "DC- 9", star samo 23 godini, posledno ~udo na tehnikata. Makedonskite gra|ani ne zasluìle da se vozat vo novi avioni. Ne gi zaslu- ìlo ni rakovodstvoto. Mnogu brzo gi zaboravija dvete tragi~ni nesre}i od 1993-tata. Uslugite na novite avioni vo nekolku navrati gi koristea i pretsedatelot na Republikata i pretsedatelot na Sobranieto. Na poslednoto patuvawe za Pariz, pred desetina dena, so toj avion zamina i premierot. Sega e vreme i tie kako i ostanatite gra|ani da po~uvstvuvaat kako e da se vozi{ so makedonski avion, dlaboko vlezen vo polnoletstvo. Za kompletno doìvuvawe prepora~livo e da im organiziraat sletuvawe vo Ohrid. Dodeka stiskaat palci nekoj Rusin da ja pogodi pistata, moàt i da razmisluvaat na tema ‡ nacionalna aviokompanija. Koga ve}e ne najdoa vreme da razmisluvaat vo izminatite pet godini otkako sme nezavisna dràva. Vpro~em, {to }e í e na Makedonija aviokompanija, koga JAT povtorno leta?

KONSPIRATIVNA KONSTRUKTIVNOST 27 januari 1996

• Ilijaz Sabriu trenira avtosugestija

1. Dali Makedonija i SR Jugoslavija naskoro }e se priznaat me|usebno? Vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti nemaat takva informacija. Dali Milo- {evi} }e dopatuva vo Makedonija? Vo Ministerstvoto ne raspolagaat so takva informacija. Dali naskoro Belgrad i Skopje }e razmenat ambasadori? Vo Minis- terstvoto nemaat poim za takvo ne{to. Ona {to so sigurnost se znae e deka nekoja grupa, predvodena od pomo{nikot- minister Ognen Maleski, otpatuvala vo Belgrad, prestojuvala tamu dva dena, se vratila vo Skopje i tamu vodela preliminarni razgovori za normalizacija na odnosite me|u dvete zemji. Na mediumite im be{e isprateno edno kuso soop- {tenie vo koe se veli deka razgovorite bile konstruktivni. A toa navistina mnogu zna~i. Po vra}aweto od Belgrad na pregovara~ite im e re~eno da mol~at. Za{to na konstruktivnite razgovori se dogovorile za nekoi tajni raboti. Voop{to,

466 ova so priznavaweto so Srbija tolku tajno go pravat, {to ~ovek mora da si pomisli, kojznae {to pravat. A vsu{nost, kojznae i {to pravat!? Javnosta e ve}e nau~ena na tajnosta na dejstvuvaweto na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. I na soop{tenijata za konstruktivnite razgovori vo sporot so Grcija, na primer. [to bea konstruktivno konspirativni. Ili konspirativno konstruktivni, ako sakate. Po~ituvaj}i ja tradicijata na konspirativnosta, sega se vodat takvi razgovori so Srbija. Ovie vo Ministerstvoto se za àlewe. Nî primija vo site mo`ni organizacii, se smirivme so Grcija, vospostavivme diplomatski odnosi so Belize, im ostana u{te da se priznaeme so nova Jugoslavija. Toa }e im bide posleden istoriski nastan. Posle sî }e bide zdodevno. I nikoj ve}e nema da gi bara. Sekretarkite }e moàt da se relaksiraat bidej}i nema da moraat da gi krijat svoite {efovi. Za niv ve}e nema da ima zima. Doa|a prolet. Belgradska prolet. 2. Naglo se otvoraat novi ambasadorski mesta. Ne znam {to ~eka u{te Branko so rekonstrukcijata. Nema smisla za lu|eto, treba da si planiraat kade }e odat. Ba{ka {to premnogu dolgo ja drì vratata otvorena. Iznastinavme. Koj }e pobrza da odi za Avstralija ima {ansi tamu da go fati letoto. Vo Kanbera }e se otvori prvo makedonsko diplomatsko pretstavni{tvo na noviot kontinent. Sega se bara ~ovek {to }e gi napravi pionerskite ~ekori na makedonskata diplomatija na avstraliska po~va. Istorijata veli deka prvite ~ekori tamu gi napravile kriminalcite koi gi ispratila britanskata vlada. Nie ne sme tradicionalisti. Iako ~estopati znaeme da se pravime angli~ani. 3. Ete, na primer, kako ministerot za socijala Ilijaz Sabriu. Na prateni~- koto pra{awe koga }e im bidat vrateni na penzionerite dvete zaostanati penzii, ministerot odgovori deka ne se raboti za dve, tuku samo za edna penzija. Penzionerite navistina se stari lu|e, ama ne se tolku izlapeni da ne znaat za koj mesec od minatata godina ja primile poslednata penzija. Ako ni{to drugo, barem so nao~ari moàt toa da go pro~itaat na poslednoto ~ek~e. Vo tekot na minatata godina ministerot Sabriu ~estopati povtoruva{e deka Vladata pravi napori na penzionerite da im ja vrati barem ednata zaostanata penzija. [to ti e avtosugestija! ôvekot tolku mnogu go povtoruval toa taka {to samiot si se ubedil deka penzijata e ve}e isplatena. [teta {to ne uspea da gi ubedi i penzionerite. ]e za{tede{e edna penzija. 4. So svojata ubedlivost se potvrdi kandidatot za pratenik Amdi Bajram. Vo prepovtoreno glasawe na edno izborno mesto uspea da napravi presvrt i da go pobedi protivkandidatot od Sojuzot za Makedonija Vasil Drvo{anov. Sega moàt da se pravat bezbroj analizi kako se slu~i pri treto glasawe, koga obi~no odzivot na izbira~ite e najmal, da izlezat nad 60 od sto od glasa~ite, da se bara odgovor na pra{aweto kako Bajram vo prethodniot krug dobi samo ~etiri, a sega duri 96 glasa od istoto izbira~ko telo. Dopolnitelen podatok za

30* 467 razmisluvawe e {to izbornoto mesto e vo Debar Maalo, tradicionalna gradska naselba vo Skopje vo koja{to ìvee sredna, ako ne i povisoka sredna klasa, koja ja so~inuvaat dràvni i bankarski slu`benici, univerzitetski profesori, dobro situirani penzioneri i sli~no, kaj koi ne moàt lesno da pominat prikaznite za pet litri maslo za jadewe i 20 kilogrami bra{no, 50 marki vo xeb i takvi sitnici. Osven toa, vo taa naselba dosega dva pati ubedlivo dobiva{e kandidat na Socijalisti~kata partija. Moèbi nekoj }e se seti i na raspraviite vo Sojuzot za Makedonija i tuka }e ja pronajde vinata za porazot na Vasil Drvo{anov. Edno e sigurno. Ova e dobra lekcija za onie koi se tolku uvereni vo svojata pobeda, pa mislat deka kogo i da istaknat, gra|anite }e go izglasaat.

FINI GOSTI 3 fevruari 1996

• Ima li mesto za Kiro Gligorov vo rekonstruiranata vlast?

1. ]e ima rekonstrukcija na Vladata. Sigurno! Samo ne e jasno zo{to premierot Branko Crvenkovski, vo ponedelnikot gi sobra site ministri na redovnata sednica da si raspravaat za tekovni raboti. Da ne be{e toa pro{talno viduvawe? Ne izgleda{e taka. Po ona soop{tenie na SDSM, spored koe na Crvenkovski mu se prepora~uva da napravi temelni rekonstrukcii na Vladata, veruvav deka sî e ve}e re{eno i premierot vo ponedelnikot }e izleze so nov spisok na ministri. Osobeno {to rabotata se kr~ka ve}e od poodamna. Vladata si zasedava{e, eve pomina ve}e cela rabotna nedela, {pekulaciite koj }e si odi i koj na ~ie mesto }e dojde se zasilija, pretpostavkite dali Sojuzot za Makedonija }e se rastruri ili }e ostane stanaa glavna tema za muabetewe, premierot ve}e zapo~nal nekoi konsultacii... Interesno, kako nikoj ne se seti {to }e mu pravat na pretsedatelot Kiro Gligorov? Kako }e se vklu~i vo rekomponiraweto na vlasta ~ovekot {to na ~elo na pobedni~kata koalicija na izborite osvoi pove}e glasovi otkolku site pratenici zaedno, {to nastapija pod zaedni~koto ime "Sojuz za Makedonija"? Belkim }e mu najdat nekoe mesto. Kolku da gi potsetuva na onie grandiozni izborni mitinzi, koga go {etaa niz celata dràva za da im vetuva na gra|anite na Makedonija vo nivno ime sigurna idnina i zaedni~ki dom. Ako ve}e samite ne moàt da sfatat deka koga trite partii ne bi izlegle so zaedni~ki kandidat, moèbi i raspre- delbata na prateni~kite mesta ne }e be{e takva da im obezbedi sigurna vlast. Gra|anite pametat kakva be{e atmosferata na izborite. "Za kogo glasa{e?" "Za Kiro!" "Ne te pra{uvam za pretsedatel, tuku za Sobranie". "Pa, da de, za Kiro!".

468 Pretsedatelot }e ostane pretsedatel i da se rasturi Sojuzot za Makedonija. Vladata }e funkcionira i bez nekoj del od Sojuzot za Makedonija. ]e ostane samo ~uvstvoto deka tuka nekoj nekogo izmamil. 2. Pred dva dena na gosti ni prestojuva{e g-|a Elizabet Ren. Edna fina dama so blagorodno lice, ìvo zainteresirana za sostojbata na ~ove~kite prava vo Makedonija. Kako po obi~aj, gostinkata be{e pre~ekana so site ni{ani. Ja primija site, od pretsedatelot na dràvata, pa do nekolku ministri vo Vladata. Nie mislevme deka Elizabet Ren e Finka. Arno ama, taa bila [ve|anka od Finska. Taa mala tajna ni ja otkri na konferencijata za pe~at koga ni odrà ~as po fino odnesuvawe kon nacionalnite malcinstva, poso~uvaj}i go primerot na {vedskoto malcinstvo vo Finska. Gospo|a Ren izgleda zaboravi deka e pretstavnik na me|unarodna organizacija. Na pres-konferencijata se odnesuva{e kako da e pretstavnik na Finska. Pa ni raskaùva{e za finski standardi. Da í tekne{e deka vo Makedonija ne e ispratena od Finska, tuku od me|unarodno telo, moèbi }e zboruva{e za me|unarodni standardi. Pretsedatelot Gligorov bil mnogu fin so damata od Finska. Razbiraj}i ja nejzinata zagriènost za ~ovekovite prava, í predloìl da go pro{iri svojot interes i na drugi zemji na Balkanot. Na primer, kaj na{ite sosedi. Da napravi sporedbena analiza na finskite standardi vo Albanija, Srbija, Bugarija, Grcija i kaj nas. Da vidi kako tamu ìveat [ve|anite. I da gi sporedi nivnite prava so pravata na [ve|anite vo Makedonija. [to na Balkanot nema [ve|ani? Nema vrska, i taka ova ne e Skandinavija. Va`no, idejata e ‡ fina. 3. Dobro, onaa ostra pretsedatelka na izbornata komisija vo 114-kata, misli li da pomine na sledniot reizbor na sudii!? Malku í be{e po vtor pat da ja odbiva àlbata na kandidatot na vladeja~kata koalicija Vasil Drvo{anov, pa u{te go postroi cel Vrhoven sud velej}i mu deka postapuva nezakonski! Ba{ me interesira kako }e se razre{i sporot me|u opasnata gospo|a sudijka Mirjana Ivanova-Bojaxievska i Vrhovniot sud na Makedonija. Ne znae{ {to e pointeresno. Novo odmeruvawe na silite me|u Drvo{anov i Amdi Bajram vo skopskoto Debar Maalo ili lekcijata {to eden op{tinski sudija im ja odrì na sudiite od vrhovnoto sudsko telo, vo paket so diskusiite za nezavisnoto sudstvo, {to neminovno }e proizlezat. Gospo|ata Bojaxievska, pred po vtor pat da go odbie prigovorot na Drvo- {anov, se konsultirala so Obvinitelstvoto, so svoi kolegi sudii, a pobarala i dopolnitelni pojasnuvawa od Vrhovniot sud. So kogo li Vrhovniot sud }e se konsultira dokolku Drvo{anov po vtor pat podnese àlba? 4. Koga na po~etokot na nedelava se otvori frkata so me|usebnoto priznavawe so SR Jugoslavija, pokraj mnogute informacii od razni strani doznavme

469 deka Belgrad se obidel da se ispazari okolu priznavaweto na Makedonija so barawe povolni uslovi za koristewe na solunskoto pristani{te. Nie mo`eme i natamu da pi{uvame grafiti po yidovite deka Solun e na{. Milo{evi} ne pi{uva, ama ve}e si go pobara pristani{teto. I sega, ~ij e Solun?

PAZARNA EKONOMIJA 10 fevruari 1996

• Zo{to \uner Ismail e krupna politi~ka figura

1. Mnogu interesna rabota ovaa rekonstrukcija. [to ~eka{e premierot Branko Crvenkovski ve}e mesec i polovina? Vakva zabava odamna ne sme imale. Najinteresna e {ou-programata na \uner Ismail. Doskore{niot minister- portparol intenzivno i vo golemi koli~estva go sledime vo programata so provokativen naslov: "Ne mi davaat otkaz, jas im davam ostavka". Gospodinot Ismail, kako istaknat borec za sloboda na govorot i kako eden od malkuminata naivni vo dosega{niot kabinet na Branko Crvenkovski, detski veruval deka za nego }e se najde mesto i vo rekonstruiranata vlada. Izneveren od najdobrite drugari koi ne gi delele negovite o~ekuvawa, vo eden vaèn dràvotvoren moment na emotiven naboj i inspiracija, toj na makedonskata javnost í go dade najdobroto od sebe. Vdahnoven nastap po vkus na site za negovite drugari, prijateli, sosedi, novinari, deca, obrazi, o~i, pazarxii, piqari, lica, morali, vesnici, pu~isti, oligarhii, ùrki, istreli... Vo sekoj slu~aj \uner Ismail e krupna politi~ka figura. Zatoa i so takvo omalovaùvawe zboruva za piqarnicite. Koga }e kaè{ piqarnica vedna{ ti doa|a asocijacija za cenkawe na sitno. Sto denari za tri kilogrami gr~ki portokali. Gospodinot Ismail se gnasi od takov siten pazar. Toj vo Vladata ima{e krupni zadolènija. Kupuva{e name{taj, izbira{e tepisi, gi opremuva{e kabinetite, gi renovira{e rezidencijalnite vili, izbira{e umetni~ki sliki... Golem politi~ar se zanimava so golem biznis. 2. Pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov edno vreme be{e kako za{titen znak na pazar~eto vo skopskata naselba Taftalixe. Pazarxiite se falea deka Andov redovno gi posetuva nivnite tezgi. Koga se slu~i atentatot vrz pretsedatelot Gligorov, obezbeduvaweto go stegna i gospodinot Andov, pa pretsedatelot na Sobranieto prestana da se pazari i da se piqari. Sega, koga SDSM }e prezeme sî vo svoi race, mnogu verojatno e Stojan Andov, kako prv ~ovek na opozicionata Liberalna partija, naskoro da se preseli vo prateni~kite klupi. Taka }e se oslobodi od obezbeduvaweto. Od sega pa natamu Andov }e moè slobodno da odi na pazar.

470 3. Na pazarot denovive najdobro kotiraat akciite na PDP. Zatoa {to nivnite politi~ari se najdobri pazarxii. Sega imaat najvisoka cena, povisoka otkolku {to voop{to moèle i da zamislat. Imaat devet prateni~ki mesta {to }e im donesat devet mesta vo Vladata. Pet ministri i ~etiri zamenici. Zo{to i ne bi imale koga vo rekonstrukcijata se odnesuvaat konstruktivno. Em go poddrùvaat Branko Crvenkovski, em go opravduvaat apelot na pretsedatelot Kiro Gligorov, em gi sovetuvaat socijaldemokratite i liberalite da ne go rasturaat Sojuzot za Makedonija, em si imaat spisok na èlbi. Dojdoa nivnite pet minuti. Koga jas bi im bil glasa~, ne bi im prostil dokolku ne gi iskoristat. Kaàno so pazarxisko-piqarski re~nik, ako od nad dvotretinsko mnozinstvo vo Parlamentot se spu{ti{ na polovina, toa ti doa|a kako od gotovo da si napravil veresija. Vo slu~ajov ne mora da e taka, zatoa {to PDP i vo minatoto se pokaà kako epten stabilen i siguren koalicionen partner, na kogo moè{ da smeta{ sekoga{, samo ne koga ti e najte{ko. Dosega obi~no site karanici se smiruvaa vo kabinetot na pretsedatelot na dràvata. Kojznae, moèbi Branko Crvenkovski pak }e ja pobara negovata pomo{ koga negovite sigurni partneri po kojznae koj pat }e go ucenat i }e mu se zakanat deka }e gi napu{tat instituciite na sistemot. Kolku da go ute{at pretsedatelot Gligorov. Da mu pokaàt deka ne go ostavile sam. 4. Ete, duri i ministerot za policija Qubomir Fr~kovski, vo ovoj dramati~en moment za makedonskata dràva i za ministerot \uner Ismail, ne e vo dràvata. Otide vo obikolka na sektorot vo SAD. [to bi rekol nesudeniot rektor na nesudeniot univerzitet od Mala Re~ica, Fadil Sulejmani: "[vr~kovski nije bio ku}i!" 5. Najgolema gre{ka e da ne se sedi doma okolu 7 i 30 nave~er koga treba da se gleda dnevnikot na Makedonskata televizija. Ne znae{ koj sî moè da se pojavi, koga }e se pojavi i dali posle toa voop{to }e se pojavi. Rekonstrukcijata na Vladata e dobredojdena za Makedonskata televizija. Zabeleàno e drasti~no zgolemuvawe na gledanosta na dnevnikot. I toa od po~etok do kraj. Nema ve}e, }e gi poglednam prvite vesti i }e svrtam na drug kanal. Mora vnimatelno da se sledi dokraj. Najzna~ajnite vesti moàt da dojdat i po vremenskata prognoza. Kojznae, moèbi nekoj den }e otide ne{to i pred reklamite. Gledajte TV dnevnik! [outo mora da prodolì. Vistinskata zabava doprva doa|a.

471 GUBITNICI ZAMENICI 17 fevruari 1996

• Otvoren konkurs vo Socijalisti~kata partija

1. Televiziskite dnevnici povtorno stanaa zdodevni. Pretsedatelot Kiro Gligorov ve}e nekolku dena ne í se ima obrateno na nacijata, premierot Branko Crvenkovski go soop{ti spisokot na novite ministri i nikade go nema, pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov e na skijawe, ve`ba kako da ne se lizne, partiite od biv{iot Sojuz za Makedonija ne izdavaat soop{tenija za javnosta, opozicionerite pove}e ne dràt pres-konferencii, VMRO‡DPMNE po sî izgleda premina vo ilegala... Po redot na ne{tata, denes sakav da po~nam so poslednoto dramati~no obra- }awe na pretsedatelot Gligorov. Ama si rekov, daj i jas da po~ekam. Gledam site ne{to ~ekaat... 2. Ako ne saka{ da ~eka{, toga{ najdobro da go prifati{ stavot na Socija- listi~kata partija. Bidej}i e kristalno ~ist i jasen. Tie se i za Kiro, i za Branko, i za ostanuvawe na Sojuzot, i za raspa|awe na Sojuzot. Va`no, moraat da bidat vo Vladata. So ogled na izbornite rezultati toa i e razbirlivo. Socijalisti~kata partija gi prodolùva tradiciite na nekoga{niot So- cijalisti~ki sojuz. Tamu ima ve}e provereni i {koluvani kadri koi znaat kako da se odnesuvaat vo vakvi situacii. Kako vo minatoto. Kako {to se menuva{e politikata na Centralniot komitet na SKM, tie ja poddrùvaa. Zatoa i uspevaa postojano da bidat vo vlasta. Slu{am deka sega vo Socijalisti~kata partija }e raspi{at konkurs za novi ~lenovi. Dobija mnogu funkcii, pa ne moàt da gi popolnat so postojnoto ~lenstvo. Sega mu e majkata da se stane ~len na Socijalisti~kata partija. So ~lenskata kni{ka vedna{ ti sleduva i nekoja funkcija vo Vladata. Minimum, zamenik-minister. Ne znam zo{to Amdi Bajram od PCER tolku se trude{e da go dobie prateni~- koto mesto vo skopskata 114-ka, vo borba so socijalistot Vasil Drvo{anov. Bajram pobedi ‡ stana pratenik. Drvo{anov zagubi ‡ stana zamenik-minister. Vo Socijalisti~kata partija nema pobednici i gubitnici. Tamu site pobeduvaat. Na primer, {to mu fali na Ilija Gajtanovski, koj na glasaweto vo partijata koj da bide kandidat za pratenik vo 114-kata, zagubil od Vasil Drvo{anov. Ete go, sega }e bide zamenik-minister na policijata. Noviot slogan na Socijalisti~kata partija glasi: "So nas i tie {to gubat ‡ dobivaat!" 3. Daj ve}e edna{ neka ja izglasaat novata vlada, pa da po~neme normalno da ìveeme. Se zbudalivme ve}e. Nema normalen muabet. Site ja ~ekaat novata

472 vlada, site pra{uvaat koj so kogo e, site komentiraat ministerski mesta. Ne moè da se napravi najobi~en kafeanski muabet. So ogled na toa {to kafeanata e odli~no mesto za debatirawe na temata "Nova vlada", najdobro e site dilemi da se razre{at tamu, pa posle spokojni da si go terame sekojdnevniot ìvot. Bi trebalo skopskata pivarnica da izmisli nov vid pivo, {to }e mu bide pandan na "star lisec". Moè da se vika "mlado pivo". Mladoto pivo e nedovolno fermentirano. Toa treba da te mavme vo glava. Za razlika od "stariot licec", koj go reklamiraat kako temen, jak i vistinski, ama moè da te uspie, "mladoto pivo" brzo udira vo glava i dava sila. Namesto da se izma~uvame so bescelni politi~ki raspravii, najdobro e sekoj da si pora~a pivo na koe pripa|a. ]e se vidi vo dru{tvoto koj kakvo pivo pie i na site }e im stane jasno, koj so kogo e. 4. Stojan Andov ja zezna cela rabota. Ubavo Branko mu ima{e predloèno novata vlada da se izglasa u{te vo vtornikot. Taka i manifestaciite po povod godi{ninata od nastanite vo Mala Re~ica okolu tetovskiot univerzitet }e bea udostoeni so pretstavnik na Vladata. Vaka Ilir Quma, predloèniot zamenik- minister za zdravstvo, mora{e vo Mala Re~ica da se pojavi kako obi~en gra|anin. Samopovikaniot rektor Fadil Sulejmani veli deka univerzitetot e legalen, samo ne e oficijalen. Vladata veli deka univerzitetot e nelegalen. Iako o~igledno legalno raboti. [to ima nie da se ma~ime, da diskutirame {to e legalno a {to nelegalno. Si ima pravnici za toa. Eksperti. Kako na primer, Mersim Poloàni. Ima li posoodvetno mesto za idejniot tvorec na Ilirida od mestoto zamenik-minister za pravda? Ne moè toa tukutaka, }e pravime dràva vo dràva. Toa treba da bide pravno vtemeleno. Neli sme pravna dràva. Vpro~em, kakva vrska ima univerzitetot vo Tetovo so Ilirida? 5. Da ne ima nekoj virus vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti? ûdni raboti se slu~uvaat. Eve Qubomir Fr~kovski, u{te ne sednal kako minister za nadvore{ni raboti, a ve}e po~na da se odnesuva kako Stevo Crvenkovski. Ima ve}e cela nedela kako se vratil od Amerika i ni{to ne kaùva.

CRTAN FILM 24 fevruari 1996

• Ne propu{tajte ja slednata epizoda od "@oltko i Lutko"

1. Gi pametite li onie ubavi denovi, od vremeto na stariot parlamentaren sostav, koga najubava zabava be{e gledaweto direkten TV prenos od sobraniskite sednici? Se se}avate li koga posleden pat ste se zatr~ale doma i u{te nerasko-

473 moteni ste go vklu~ile televizorot za da vidite {to }e kaàt omilenite parlamentarni junaci? Sre}a {to Sojuzot za Makedonija se raspadna i {to premierot Branko Crvenkovski re{i da ja smeni vladata. Na golemo zadovolstvo na redovnite i neredovnite pretplatnici na MRTV, Parlamentot povtorno ni vleze doma. Vo sredata site, bez razlika kade se nao|aa, pobrzaa da gi vklu~at televizorite, kako vo starite dobri vremiwa koga gi znaevme imiwata na site pratenici, koga moèvme duri i da se obloìme koj za {to }e zboruva, koga znaevme od kogo moè da se o~ekuva incident i se soìvuvavme so ulogite na pozitivnite i negativnite junaci od sobraniskata govornica. Ovoj pat sme hendikepirani. Ovoj sostav na Sobranieto be{e premnogu zdodeven, taka {to osven dve-tri sjajni yvezdi drugi li~nosti ne gi poznavame. Ima vreme, }e gi nau~ime. Stojan Andov go biva za producent na nekoja sapunska TV serija. Znae da odrùva tenzija, za da ne opadne vnimanieto kaj gleda~ite. Ne treba mnogu i da se preteruva. ôvekot znae koga treba da prekine. Tokmu vo momentot koga }e te zaintrigira {to }e se slu~i ponatamu. A ponatamu ‡ utre! Na vremeto ima{e eden crtan film {to ode{e vo serija. Se vika{e "@oltko i Lutko". Decata gi laèa da odat v krevet vedna{ po crtaniot, so obrazloènie deka koga }e se razbudat povtorno }e gi gledaat omilenite junaci. Taka i Andov ni gi prekinuva epizodite, ostavaj}i nî nestrplivi da vidime {to }e se slu~i utre. Nedostiga samo spikerskiot glas {to ode{e na krajot od sekoj crtan film, da ni pora~a: Ne propu{tajte ja slednata epizoda od "@oltko i Lutko". 2. Sigurno i pretsedatelot Kiro Gligorov so vnimanie gi sledi doìvu- vawata i |avol{tinite na @oltko i Lutko. Toa mu e pametna rabota. Gledaj}i televizija, }e mu stane jasno zo{to vo posledno vreme strada od ikavica. Tolku mnogu mu go spomenuvaat imeto, sigurno se otepa od ikawe. Ima dva na~ina da se stopira ikaweto. ôvekot treba ili da go prepla{at ili da mu dadat da se napie voda. Prviot na~in kaj Gligorov e neprimenliv. Po ona {to mu se slu~i minatiot oktomvri, te{ko deka ne{to bi moèlo da go prepla{i. Zna~i, im ostanuva edinstveno da mu "pu{tat voda". Tri dena site nî ubeduvaa kolku se tie za Kiro. I ednite i drugite. Ako ve}e si priznavaat deka, ako ne im be{e toj, tie te{ko }e se doberea do prateni~kite klupi, ostanuva ~ovek da pomisli: "dobro, {to baraat toga{ tie lu|e tamu". Prvo ni velea deka Gligorov im e najgolemata investicija. Sega vidovme deka im bil i najprofitabilna. 3. Site se za Kiro. A Kiro im go nema. Koga se pojavuva, se pridrùva na principot na ekvidistanca. Malku so @oltko, malku so Lutko. Minatiot petok, na sve~enata akademija na novinarite, Gligorov se pojavi vo dru{tvo so Branko Crvenkovski. Arno ama, drugiot den pobrza na Mavrovo da se slika so Stojan Andov.

474 Denes pretsedatelot }e odi na [arplaninskiot kup na Popova [apka. Tamu sigurno }e bide Vasil Tupurkovski. Od kade pak sega toj vo celava prikazna? Ba{ka, letoska go kritikuva{e Gligorov tokmu za principot na ekvidistanca. 4. Na taa tema najdobro objasnuvawe moàt da dadat socijalistite. Tie znaat {to e ekvidistanca. Postojano na isto rastojanie. Do Belgrad. Blagoja Filipovski i Yingo se pretstavnici na edna mnogu vlijatelna i seriozna partija. Zatoa i se pretstavija vo dràvni~ko svetlo vo Belgrad. Zatoa i gi primi Milo{evi}. Ovie od svetot se ludi koga vr{at pritisok vrz Milo{e- vi} da ja priznae Makedonija. Taa rabota }e ja zavr{at Blagoja Filipovski i Yingo. Osven toa, {to }e ni e priznavawe. Fino rekle vo srpskata stopanska komora, sedumdeset godini sme bile ist pazar. Dodu{a, od tie 70, barem dvaesetina godini sme imale kolonijalen status, ama ne e va`no ‡ pazarot e ist. I {to }e ni se sega novi pazari? ]e se sekira Yingo kade da ja plasira rudata!? Srbija e dovolno golema za "Sileks" dobro da ìvee. Pa nie duri i za vreme na sankciite sme funkcionirale kako eden pazar. A vamu gi laèvme lu|eto, pra}aa nekakvi posmatra~i na granicata, broeja kamioni i magariwa. Koga lu|e od vlasta toa go velea, zna~i taka e ‡ na vlasta treba da í se veruva. Samo {to se vratija socijalistite od Belgrad, moraa da zemat u~estvo vo sednicata na Sobranieto. Ostana nejasno so kogo se konsultirale pred nivniot nastap. So nekogo od SDSM, ili so Milo{evi}. Blagoja Filipovski dobi sila i kako pretstavnik na "vtoroto oko vo glavata na Sojuzot za Makedonija" dobi aplauz od pratenicite na SDSM. Pe~en e da bide funkcioner. Aplauzi dobivaat samo funkcioneri. Eve, sega Andov }e si dade ostavka. Moèbi tokmu Blagoja Filipovski }e bide idniot pretsedatel na Sobranieto. ]e im dade SDSM da se poraduvaat i da se smetaat va`ni vo dràvata, barem tolku kolku {to zasluùva nekoj {to e primen od Milo{evi}. Protivkandidat mu e Tito Petkovski. Ama na Tito ne mu aplaudiraa. Osven toa, SDSM moè da go smeta negovoto ime kako hendikep. ]e re~at, ovie izbraa pak Tito da bide pretsedatel. I taa asocijacija nî vra}a vo minatoto.

"REJBAN" DIPLOMATI 2 mart 1996

• [to se slu~uva na tavanot na kabinetot na pretsedatelot?

1. Ponekoga{ nekoi raboti voop{to ne mi se jasni. Kako na primer celata onaa drama okolu priznavaweto so Srbija. Ednostavno, nekoi raboti voop{to ne se logi~ni. Srbija e taa {to treba da ispolni nekoi uslovi od Evropskata

475 unija, Belgrad e pritisnat od me|unarodnata zaednica da napravi kojznae kolku otstapki, na novoformiranata SR Jugoslavija í pretstojat ~ekori za vklu~uvawe vo me|unarodnata zaednica, a pak izleze deka nie tuka sme najpotreseni ako Srbija ne nî priznae. Prv pat vo istorijata Makedonija kako dràva stanuva bitna, barem tolku za da bide uslovot {to najva`nata evropska institucija, Evropskata unija, mu go postavuva na Belgrad za da gi normalizira odnosite so SR Jugoslavija. Makedonija e ~lenka na Obedinetite nacii, go ima pristapot do site me|unarodni finansiski organizacii, vlezena e vo {emata na me|unarodnata javnost, uspe{no ja odrùva stabilnosta vo nestabilen region, odrùva stabilnost vo ekonomijata, sobra okolu sebe mnogu prijateli i pak vestite za priznavaweto od strana na Belgrad odat udarno i vo prvite momenti na vestite na elektronskite mediumi. Sekoj den se odrùva tenzija, }e dojde Milo{evi}, }e dojde Milutinovi}, sî e ve}e pra{awe na denovi, ako ne i na ~asovi, doma{ni politi~ar~iwa odat na poklonenie kaj golemiot vo`d vo Belgrad i tuka se pretstavuvaat kako nacionalni heroi koi se izborile za ustavnoto ime, zatoa {to Milo{evi} im ostavil takov vpe~atok... Nebare toa {to sme dràva i ne e tolku va`no, ako toa i Belgrad ne ni go kaè. Ne se va`ni ni Va{ington, ni Moskva, ni Brisel, ni Obedinetite nacii, ni drugite sosedi, ni drugite dràvi nastanati od biv{a Jugoslavija, ni me|unarodnite kreditori. Va`no e da dojde Milo{evi}! Na krajot, merej}i ni go umot, ne bi me za~udilo nekoj da go postavi pra{awe- to: "[to majka ni treba{e da pravime dràva?" 2. Pred nekoj den pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov gi prima{e akreditivnite pisma od belgiskiot ambasador. Na sve~enata ceremonija vo negoviot kabinet prv pat prisustvuva{e i noviot minister za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~kovski. Od televiziskata snimka dobivme vpe~atok deka ne{to interesno se slu~uvalo na tavanot na kabinetot na pretsedatelot na dràvata. Ministerot Fr~kovski celo vreme gleda{e nagore. [to interesno se slu~uva{e za vreme na ceremonijata nad glavite na pretsedatelot Gligorov i na belgiskiot ambasador? Noviot {ef na makedonskata diplomatija na ova mesto dojde od mestoto {ef na makedonskata policija. Moèbi vo toj podatok leì odgovorot zo{to gleda{e nagore ministerot Fr~kovski. Se trude{e da gi pronajde prislu{ku- va~ite. 3. Dosega Grcite imaa problemi so porane{niot minister za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski. Nikoga{ ne znaeja {to im misli. Sega }e imaat problem i so noviot minister Qubomir Fr~kovski. Zatoa {to toa {to go misli i im go kaùva. Se uverija u{te so negovoto prvo intervju po stapuvaweto na novata dol`nost. Me|utoa, i ministerot Fr~kovski na novoto mesto moè da se soo~i so nepredvideni problemi. Toj re~e deka saka da go reorganizira Ministerstvoto.

476 [to pravime, ako prodolì po staro, pa po ugled na policajcite i na diplomatite da im kupi "rejban" nao~ari? Toj ne znae so kogo si ima rabota. Kakvi ni se del od diplomatite, neka ne se za~udi ako posle so "rejbankite" na o~i zastanat na nekoja ulica po svetskite metropoli i po~nat da im naplatuvaat kazni na voza~ite. 4. Dosega{niot minister za nadvore{ni raboti Stevo Crvenkovski vo idnina }e raboti vo Kabinetot na pretsedatelot na dràvata. ]e bide sovetnik. Sega, koga nema da ima potreba da se zanimava so visoka politika, Crvenkovski }e moè da í se vrati na svojata stara qubov. Kako reìser, nemu mu leàt filmovite. Moè da bide sovetnik za filmovi. Vremeto na pretsedatelot na dràvata e skapoceno, a izborot pregolem. Taka {to nekoj mora da mu vr{i selekcija. Otsega pa natamu Stevo Crvenkovski }e mu kaùva na Gligorov koj film da go gleda. "A, toj film nema da go gleda{!" 5. Vo ìvotot rabotite ni se slu~uvaat kako na film. Se vra}a{ od rabota ili od pazar doma i ‡ te ubivaat. Ili, im otvora{ na poznati, }e im dade{ pija~ka i posle }e te polijat so pija~kata i }e te zapalat. Zo{to? Zatoa {to mislat deka ima{ pari. Sî e kako vo naivna krimi-prikazna. @rtvite ne se nitu mafija{i, nitu se zame{ani so nekakov biznis, nitu imaat nekakva vrska so reketarstvo, duri ne se raboti ni za ubistva od qubomora ili strast. Ednostavno, ubienite se obi~ni lu|e, na{i prijateli i rodnini, poznati, lica {to sekojdnevno gi gledame vo najobi~ni situacii. Toa kaùva deka slednata `rtva moème da bideme nie. [teta {to ova ne se slu~uva samo na film. Ni se slu~uva nam. 6. Toa deka sme stanale zemja za ugled najdobro ni go potvrdi teroristi~kiot napad vrz supermarketot vo Tirana. Lu|eto u~at od nas. I tamu napravija avtomobil-bomba. Dobro e {to Albancite si go imaa Sigurimi. Pa imaa i kogo da uapsat.

RAMPO I RAMBO 16 mart 1996

• "Biljana" go brani Tajvan

Crna se to~ka zadade, tam dolu Makedonija. Na beliot horizont nad prilep- skite tutunski poliwa se pojavi avion. Herkules nad gradot-heroj. Kako del od zdru`enata amerikansko-makedonska takti~ka ve`ba "Zima 96". Rampo i Rambo vo zaedni~ka akcija. Sre}a {to tokmu toj den ogrea sonce. Prethodniot den niz cela dr`ava vee{e sneg. Be{e dovedeno vo pra{awe zavr{uvaweto na desetdnevnata ve`ba.

477 Nekoi od aktivnostite bea odloèni poradi lo{o vreme. Organizatorite bea malerozni. Srede zima im zavrna sneg. Pa ve`bata vo zimski uslovi ne moè{e da se odrì. Snimaweto be{e odloèno. Desantot na tutunskite poliwa e kontinuitet na zaedni~kata voena programa na Makedonija i SAD. Sega, koga ve}e stanavme svetska velesila, morame da odrùvame kondicija. Vo Prilep Rampo i Rambo skokaa so padobranci od amerikanski "Herkules". Nekolku meseci pred toa, so polovnite isto~ni helikopteri, vr{ea desant na Kumanovo, vo nenormalni zimski uslovi. Koj veli deka istorijata ne se povtoruva. Prilep i Kumanovo sî u{te se karaat kade puknala prvata partizanska pu{ka vo 1941 godina. Sega }e ja aktualiziraat raspravata koj grad e pozaslu~en za razvojot na Makedonija kako svetska velesila. Kako i da e, ve}e se bespredmetni razgovorite kako da staneme ~lenka na NATO. Vlezot vo NATO vodi preku Prilep i Kumanovo. 2. Za toa vreme, tamu nekade vo Kineskoto More, vo blizina na Tajvan, i Kinezite ve`baat isfrlawe raketi. I niv im se pogodi vremeto. Sigurno ve`bata }e im bide uspe{na, kako na{ata. Kolku za predupreduvawe, Amerikancite vo tajvanskiot tesnec ispratija dva nosa~a na avioni. [teta {to dosega ne nî obu~ija za borbeni aktivnosti na voda. ]e moèvme i nie da se vklu~ime vo kinesko-tajvanskiot spor. Da u~estvuvame vo odbranata na Tajvan od Kina. Nie sme edno so Amerikancite. Interesite na Amerika se i na{i interesi. Kako sega nepodgotveni }e se vklu~ime vo tajvanskata kriza? Makedonskite nacionalni interesi se branat vo tajvanskiot tesnec. Da se nadevame deka Kina ovoj pat }e ostane samo na ve`bawe. Da ni dade vreme da se obu~ime da í bideme dostoen protivnik. Na leto se planira u{te edna zdruèna amerikansko-makedonska takti~ka ve`ba "Leto 96". ]e se trenira istovaruvawe na zagadenite ohridski plaì i osvojuvawe na izvorite na zaraza. Vozdu{na poddr{ka na amfibiskite edinici }e im se dava od nosa~ot na avioni "Biljana" koj }e patrolira vo vodite na Ohridskoto Ezero, nekade na potegot Struga ‡ Sveti Naum. Koga }e se iznave`bame, }e bideme podgotveni nosa~ot na avioni da go ispratime vo tajvanskiot tesnec. "Biljana" }e mu se pridruì na "Nimic". Patem, kako se vikaat onie ostrovi vo Egejskoto More okolu koi se karaat Grcija i Turcija, a Amerikancite stalno gi razdvojuvaat? Da ne treba da pomogneme ne{to, vaka kako seriozni NATO partneri? 3. Amerikancite dojdoa da ni go sredat i vozdu{niot prostor. Belkim }e napravat ne{to da profunkcionira sloènata telefonska centrala {to ja kupija za kontrolata na letaweto. Se se}avam koga se kupuva{e centralata, {to ~ine{e, mislam okolu polovina milion dolari, be{e re~eno deka takvo ne{to nema nikade vo Evropa. Toa bilo ~udo nevideno {to funkcioniralo po amerikanskite aerodromi. Duri posle stana jasno zo{to takva centrala nema ni na eden evropski aerodrom. Zatoa {to ne bila po evropski standard. E sega, ako se uspee nekako

478 makedonskiot vozdu{en prostor da se preseli nekade nad Amerika, moèbi i na{ata kontrola na neboto }e profunkcionira so amerikanskata centrala. Ako ne, oti{le parite ‡ vo vozduh. I toa ‡ bez kontrola. 4. Ve}e nekolku meseci i makedonskata po{ta bez kontrola gi ispra}a smetkite na svoite telefonski pretplatnici. Ve}e nekolku meseci nikoj ne se zagriùva za ogromniot broj àlbi na visokite smetki, nikoj ne reagira na sme{nite objasnuvawa na po{tata, nikoj ne gi zema vo odbrana obi~nite pretplatnici koi, i pokraj toa {to po{tata nema nikakov dokaz za golemite smetki, se nemo}ni. Po{tata ja prekina direktnata vrska so Holandskite Antili. Zatoa {to, spored nivnoto objasnuvawe, najgolem broj impulsi odele na tamo{nata smetka na erotskite prikazni po telefon. U{te sega da ni dadat objasnuvawe, kako toa odedna{ na mnogumina im udrile hormonite vo glava, pa nemaat drugo ~are i "vrtat" vo Holandski Antili. Edno ne{to ne mi e jasno. Kako odedna{ izlegoa tolku mnogu seksualno zagrozeni, koga po{tata postojano nî "dupi". 5. Sobranieto profunkcionira onaka kako {to se predviduva{e po raspadot na "Sojuzot za Makedonija". Prvi toa go po~uvstvuvaa kandidatite za sudii na apelacionite sudovi. Sudiite vidoa kako sudi SDSM. Kojznae, vo parlamentarna demokratija verojatno i toa e vo red. Bivaat izbrani tie {to gi bira mnozinstvoto. Koga stanuva zbor za sudiite, zavisnite gi izbiraat nezavisnite.

NATO PERDUV 23 mart 1996

• Namesto da sadat drvca, prvite lu|e na Skopje mo`at da posadat oriz

Kade e sega siniot voz? Ni treba da go vklu~ime vo scenarioto za pre~ek na Milo{evi}. ôvekot zasluìl da mu organizirame edno veli~estveno dobredojde. [to se odnesuva do nas, podgotovkite za pre~ekot na dragiot gostin, golemiot drugar Slobo, ve}e se zavr{eni odamna. Sega samo ~ekame koga golemiot voda~ }e se oslobodi barem malku od svoite zadolènija za pravewe mir nasekade niz svetot, da ni napravi golema ~est povtorno da go imame me|u nas. Pionerkata i pionerot {to }e im go vra~at cve}eto na drugarot Slobo i drugarkata Mira go znaat napamet sekoj zbor na dobredojde. Crvenite marami ispeglani go ~ekaat istoriskiot moment koga }e bidat vrzani okolu nivnite vrat~iwa. Narodniot front ve}e organizira redarska slu`ba koja }e bide rasporedena na ulicite po koi }e pominuva pretsedatelskata kolona vozila. Sindikatot }e proglasi neraboten den za da moàt {to pogolem broj rabotni lu|e da izlezat na ulicite

479 i da go pozdravat golemiot voda~. U~ili{tata i fakultetite nema da odrùvaat nastava, osven prviot, istoriski ~as, na koj }e se predava za likot i deloto na Slobodan Milo{evi}, a potoa site organizirano, na odnapred opredeleni reoni, profesorite i nivnite studenti i u~enici, }e se postavat ~ekaj}i go Nego, za vo vistinski moment da skandiraat: "Nie sme na Slobo, Slobo e na{!" Decata od gradinkite }e mavtaat so znamenca i }e frlaat cve}e pred negoviot avtomobil, zatoa {to negoviot slaven ìvoten pat toa i go zasluùva. [teta e tolku najavuvanata poseta da se ostvari, a pri toa da ima gre{ki. Sî mora da funkcionira besprekorno. Koga doa|a Milo{evi}, treba da mu se ovozmoì da se ~uvstvuva kako da e doma. 2. Ako na Milo{evi} nema koj da mu go vle~e siniot voz, nie }e mu pomogneme. Vedna{ }e ja ispratime lokomotivata na Makedonskite èleznici da ni go dovle~ka vo Skopje. [to misli toj? I nie lokomotiva za vle~ewe imame. Eve, pred nekoj den na televizija ja gledavme ceremonijata na pu{tawe vo soobra}aj na lokomotivata {to ja remontirale na{ite èlezni~ari. Eheeej, do kade stignala tehnikata! Na preminot od 20 vo 21 vek nie ve}e uspeavme da napravime remont na elektri~na lokomotiva. Aj {to sme ja remontirale, tuku vo nea sme vgradile i klima-ured. Na sve~enosta bilo re~eno deka ni edna lokomotiva na prostorite na biv{a Jugoslavija nema klima-ured. Nekoi stranci ni velat deka vo Evropa }e nî primele kolektivno. Prvo }e go razvivaat celiot region, pa potoa site zaedno }e sme vlegle vo Evropa. Kako }e odime vo Evropa zaedno so drugite, koga nivnite lokomotivi ne se klimatizi- rani? Na{iot voz trgna. Duri i ministerot za soobra}aj Dimitar Buzlevski go isprati so {ampawsko. Lokomotivata zabrevta i sega nema povtorno da ja zapirame, za i drugite da gi ka~ime vo vozot. Toa {to remontiranata lokomotiva ima klima-ured moè da bide od re{a- va~ko zna~ewe. Vo Evropa ne se patuva so vè{tena glava. Najva`no e ma{inovoza~ot da bide so studena glava. 3. Pra{aweto za pro{iruvaweto na NATO povtorno denovive e aktualizirano na sredbata na amerikanskiot dràven sekretar Voren Kristofer so ministrite za nadvore{ni raboti na isto~noevropskite zemji {to ~ekaat na priem vo alijansata. Na{iot minister Qubomir Fr~kovski na amerikanskiot sekretar vo Praga mu ja iznel idejata pro{iruvaweto na NATO, poradi problemite {to gi ima so Rusija vo severniot del na Evropa, da se prefrli na jug i da gi zafati Albanija i Makedonija. Nema povratna informacija za toa kako e primena idejata na Fr~kovski. Me|utoa, i bez nea moè da se prepoznae idnata struktura na NATO na Balkanot i kade }e bide mestoto na na{ata dràva vo ju`noto krilo na NATO. Makedonija }e bide perduv vo kriloto. 4. Ba{ mi e krivo {to gr~kite biznismeni koi nedelava bea vo Skopje si zaminale razo~arani doma. Potpretsedatelot na Vladata Be}ir @uta im drèl

480 lekcii za ekonomijata. Znaej}i kako zboruva gospodinot @uta, moàm da gi zamislam Grcite kako umiraat od zdodevnost. Me|utoa, ne bilo samo predavaweto na @uta pri~ina za razo~aranosta. Tie bile osobeno pogodeni zatoa {to za vreme na gr~koto embargo nie sme se svrtele kon Bugarija i Turcija. Ne mi izgledaat Grcite tolku naivni za da ne moè da im stane jasno zo{to, koga nivnata dràva nî blokira{e, mora{e da barame drugi pazari. Tie barem se trgovci. [to treba{e da napravime, za da ne si zaminat razo~arani od Makedonija? Da nî najdat tuka kapnati od glad!? I da se pretstavat kako spasiteli!? Tie doprva }e se razo~aruvaat. Sekoj den }e im stanuva sî pojasno kolku propu{tile izminative ~etiri-pet godini. 5. Denot na ekologijata go odbeleàa i prvite lu|e na Skopje, gradona~alnikot Jove Kekenovski i gradskiot premier Qup~o Nikolovski‡Fufo. Posadija dve drvca. Kakov ni e gradot, podobro }e im be{e da posadat oriz. Vo Skopje ima tolku kal, {to sigurno }e imavme bogat rod. Glavniot grad na dràvata ni e poznat po eden svetski kuriozitet ‡ po asfalt odi{, vo kal gazi{. Toa {to ne se ~isti kalta od ulicite ima logi~no opravduvawe. Pod kalta }e izlezat sr~ite, ostanati u{te od novogodi{noto slavje. Ete ti beqa rabota. Posle }e treba i niv nekoj da gi mete.

BROEWE OVCI 30 mart 1996 • Olbrajt vo zemjata na ~udata

1. Sobrani se 160 iljadi potpisi kako predlozi do Sobranieto za raspi- {uvawe na predvremeni izbori. I ‡ {to!? Ne veruvam deka nekomu vo dr`avava mu e jasno kako }e te~at natamo{nite aktivnosti okolu ova pra{awe. [to }e prezeme Sobranieto? Kako }e se odnesuvaat partiite {to se pojavija kako inicijatori na ovaa masovna akcija? Dali }e reagira Vladata? [to }e smisli kako odgovor vladeja~kata partija? [to o~ekuvaat gra|anite ~ii{to liv~iwa so potpisi gi broeja slu`beni~kite vo arhivata na Sobranieto cela no}, do 5 ~asot v~era izutrina? Sega zasega edno e jasno ‡ 160-te iljadi glasovi "protiv" sega{nata vlast bi trebalo da zna~at bessona no} i za nekoi drugi, pova`i lu|e otkolku {to se vrabotenite vo sobraniskata arhiva. Osobeno ako tokmu taa ve~er, namesto za zaspivawe da go primenuvaat metodot "broewe ovci", go praktikuvale noviot metod "broewe liv~iwa". Ete ti seriozna pri~ina za bessonica. Kako liv~iwata da se pretvorat vo ovci!? Kolku pove}e ovci, tolku pomiren son.

31 Sakam da kaàm 481 2. Ne znam dali agitatorite nasilno vleguvale po stanovite, za{to so takov podatok raspolaga SDSM. Ne znam i dali pritoa gi bawale decata vo "Bekutan", kako {to tvrdat vo VMRO-DPMNE. Me|utoa, imam svoe mislewe za toa inkasatorsko odewe po stanovite. Odeweto od vrata do vrata go sfativ kako anketirawe na gra|anite. Agita- torite vsu{nost vr{ea anketa koj e simpatizer, a koj ne, na nivnite partii. Ne sum tolku paranoi~en da pomislam deka nekoj nema popametna rabota otkolku vo nekoj partiski tefter da gi beleì "domovite {to se za nas" i "domovite {to se protiv nas", ama ednostavno mi pre~i koga nekoj me tera javno da se izjasnam za kogo sum. Toa ti e isto kako koga za vreme na izbori nekoj bi ti se piknal zad paravanot i bi te gledal ~ie ime na kandidat zaokruùva{. A tajnosta na izborot e zagarantirana! 3. Vpro~em, koga ~ovek podobro }e razmisli, nam i ne ni trebaat izbori. Ne barem slednive 40 do 50 godini. Za da go zadrìme istoriskiot kontinuitet. Kogo li bi izbirale koga ovie {to sega se na vlast se najdobri. Premierot Branko Crvenkovski ni kaùva deka VMRO-DPMNE i Demo- kratskata partija "nitu programski, nitu kadrovski ne se podobrata alternativa za idninata na Republika Makedonija i na nejzinite gra|ani". Na premierot mu li~i takvo ne{to da kaè. Da be{e, na primer, nekoj obi~en gra|anin i da ni go soop{te{e li~noto mislewe za opozicijata vo dràvata, nema{e tolku da mu obrneme vnimanie. Vaka ocenkata e navistina mnogu seriozna. [tom Branko taka veli ‡ taka e! Zatoa i nema potreba da se organiziraat izbori. Postoi opasnost gra|anite da izberat nekoj {to nitu kadrovski nitu programski nema da im obezbedi takva idnina kakva {to sega im obezbeduva SDSM. Nema smisla gra|anite poradi sopstvena gre{ka pri izborot da stradaat. Premierot ne objasni od kade toj go crpi svojot uspe{en kadar. Toa mora da e strogo ~uvana partiska tajna. Kolku {to znam, politi~kata {kola vo Kumrovec odamna e zatvorena. Osobeno e interesno i negovoto razmisluvawe deka opozicionite partii nemale trpenie premnogu da ~ekaat i po~nale kampawa za predvremeni izbori, so edna edinstvena cel ‡ da ja prezemat vlasta. Zamisli ja ti taa rabota! Toa e neviden bezobrazlak. Kaj se videlo takvo ~udo, partiite da se borat da ja osvojat vlasta!? Vo koja demokratska dràva takvo ne{to e dozvoleno? Toa go ima samo kaj nas. 4. Dojde prolet, a vremeto e kako vo esen. Mra~no e i po celi denovi vrne do`d. Sî si mislam deka ova e posledica na na{eto uporno barawe da staneme ~lenka na NATO. Sakate da stanete del od Severnoatlantskiot pakt? E, toga{ morate da imate i severnoatlantska klima! Za da se za{titi{ od do`d, mora da nosi{ ~ador. Zatoa nie barame mesto pod NATO-~adorot.

482 5. Vo govorot na amerikanskiot ambasador vo ON Medlin Olbrajt, {to na novinarite im be{e podelen za vreme na sve~enata ceremonija na otvoraweto na amerikanskata ambasada vo Skopje, na nekolku mesta se spomenuva{e terminot "biv{a jugoslovenska republika Makedonija". Me|utoa, gospo|ata Olbrajt, verojatno od po~it kon pretsedatelite na Sobranieto i na Vladata, koi zaedno so soprugite sedea na scenata zaedno so nea, uspe{no go izbegna ovoj termin, pritoa u{te pouspe{no izbegnuvaj}i da go upotrebi i imeto na na{ata dràva. Makedo- nija vo govorot {to go slu{navme be{e ‡ "Ovaa prekrasna zemja". Dosega slu{navme mnogu predlozi kako bi moèle da se vikame. Od site imiwa najmnogu mi se dopa|a tokmu poslednovo: Republika Prekrasna Zemja. Ili, ûdesna Dràva. [to mislite za vakov novinarski naslov od izve{tajot za posetata na amerikanskata ambasadorka vo ON na Skopje: "Olbrajt vo Zemjata na ûdata".

CIRKUS MEDRANO 6 april 1996

• Ne e fer, ^okrevski da gleda po `eni, a Andov da sedi bez rabota

1. Ne znam dali nekoj voop{to }e se sete{e deka kaj nas, srede bel den, vo centarot na glavniot grad, nekoj so avtomobil-bomba se obide da go ubie pretsedatelot Kiro Gligorov, dokolku i denes na vlast be{e toga{nata koalicija. Vaka se otvori problem, kako da mu se najde rabota na toga{niot pretsedatel na Sobranieto Stojan Andov. Predlogot od negovata partija be{e toj da bide pretsedatel na anketnata komisija. Pratenicite na SDSM ne go prifatija toj predlog i im ponudija na liberalite na ~elo na komisijata da stavat drug pratenik. Ovie se povlekoa na 15 minuti, se nalutija {to ne im go sakaat Andov i go povlekoa predlogot za formirawe anketna komisija. Ne e va`no dali }e se otkrijat novi detali za atentatot vrz pretsedatelot na dr`avata. Va`no e na ~elo na komisijata da bide Andov. Duri ne e va`no ni dali }e se formira takva komisija. [to }e ti e, ako so nea ne rakovodi Andov. Ba{ bi bilo interesno koga na slednata sednica pratenicite na SDSM bi pobarale formirawe takva komisija. Dali liberalite }e glasaat protiv? 2. Lo{ite raboti poarno da se zaboravat. [to }e ni e sega postojano potsetuvawe na atentatot. Si imame nie popametna rabota otkolku da se zanimavame so mostri na pesok od skopskata naselba Kisela Voda. Ili da se zagleduvame vo lu|eto za da go prepoznaeme fotorobotot od plakatot "Da se obideme zaedno". Nastrana {to ostanaa neotkrieni i sosedni zemji, i nekoi tri nivoa, i nekoj ~ovek {to go napravil eksplozivot, pa grupacii, pa somnitelni banki... Osven

31* 483 toa i noviot minister za vnatre{ni raboti Tomislav ôkrevski gi nema godinite na negoviot prethodnik Qubomir Fr~kovski, za da se zagleduva vo sekoja èna {to vozi "ami 8". 3. Interesno e kako vo izminative dve nedeli, po povod inicijativite na dvete vonparlamentarni opozicioni partii i na opozicionite parlamentarci, se odnesuvaa partiite vo Makedonija. Vladeja~kata SDSM, kako i {to se o~ekuva{e ‡ ignorantski, so prizvuk na mo}nost i sila. Tie kaùvaat {to e legalno, a {to ne e, tie go tolkuvaat Ustavot, obvinuvaat za voznemiruvawe na gra|anite... Privrzokot Socijalisti~kata partija, spored tradiciite, so jasen i kristalno ~ist stav ‡ kako }e kaè SDSM! Liberalite vo nebrano, od edna strana vo ist ko{ so VMRO-DPMNE i DP, od druga strana se trudat da bidat razli~ni od niv, na treta strana ofanzivno obvinuvaat, na ~etvrta strana kako da se branat. Kako da ne bea svesni {to gi ~eka koga otidoa vo opozicija ‡ namesto kako malcinstvo da go nerviraat mnozinstvoto, tie dozvoluvaat da bidat iznervirani. Vo VMRO-DPMNE o~igledno dobro se zabavuvaat. Ni traga od Qup~o Georgievski kogo go poznavavme ‡ ne se zakanuva, ne upa|a vo tu| zbor, odgovara samo koga }e go pra{aat, uìva vo 200- te iljadi potpisnici... Vo Demokratskata partija kako site da gi pravele pod ist kalap na liderot Petar Go{ev. Nervozni, zajadlivi, spremni za kavga, nakostre{eni... Partiite na Albancite vo Makedonija se prikazna za sebe. I vladeja~kata PDP i opozicionata PDP-A si gledaat seir. Sigurno se ~udat kako ovie sobrale 160 iljadi potpisi za ~etiri dena. Koga bi go animirale nivnoto izbira~ko telo, tie bi ja zavr{ile akcijata za ~etiri ~asa. 4. Zav~era pominav niz Trgovskiot centar na Skopje, pokraj izlogot na nekoga{ presti`nata stokovna ku}a na "Centrotekstil". Vnatre, pome|u sogolenite kukli, polupraznite polici i rastureni zaka~alki, vo mrak, vrz dva- tri zaostanati tepisi, sedea dvaesetina prodava~ki. Ve~erta, na vestite na televizijata "A1" doznav deka tie se zaklu~ile odnatre i vo mrakot ~ekale nekoj da ja kupi stokovnata ku}a, zaedno so niv. Vo vestite na dràvnata televizija povtorno gi dadoa ste~ajcite od kumanovskiot "ÎK". I tie ~ekaat nekoj da gi kupi. Polovina ~as potoa, edna gospo|a {to ja sledela tribinata na MTV za predvremenite izbori, go pra{a pretstavnikot na vladeja~kata partija, pratenikot Na}e Stojanovski, dali i toj ne bi baral predvremeni izbori, koga bi imal 100 germanski marki plata, a toj odgovori deka bi baral samo ako znae deka tie {to }e dojdat na vlast }e mu ovozmoàt barem 150 marki. Na pra{aweto na drug gleda~, koi se rezultatite na ovaa vlada, gospodinot Stojanovski kuso odgovori deka ima mnogu rezultati, deka premierot vo nekolku intervjua gi nabroil i re~e deka vpro~em rezultatite se transparentni, odnosno, sî se gleda. Dali gospodinot Stojanovski toj den pro{etal niz Trgovskiot centar vo Skopje? ]e imal prilika da ja potvrdi svojata teza za transparentnosta na

484 rezultatite. Sî se gleda. Vo izlogot na "Centrotekstil". Kojznae, moèbi na tie {to sedea vo mrakot i ~ekaa nekoj da gi kupi, noviot gazda }e im dade i 160 marki plata! 5. Vo Skopje }e gostuva cirkusot "Medrano". UNPREDEP so svoite helikopteri go zafati prostorot kaj bazenot vo Karpo{, kade {to obi~no gi postavuvaat cirkuskite {atori. Ovoj pat cirkusot }e bide lociran sproti MANU. [teta {to vo blizinata na Sobranieto nema nekoja prazna ledina. Moè{e tamu da se postavi cirkus. Pratenicite }e moèa da izbiraat. Da odat vo cirkus ili na sednica. Bidej}i ve}e se raspravaat so glupi avgusti. Sigurno ima i ta`ni klovnovi. I oda~i po ìca. Za òngleri i~ da ne zboruvame. Moàt da bidat i krotiteli na lavovi. I umetnici na trapez. Sega u~at kako da bidat dreseri. Treniraat na narodot. [to pouspe{ni dreseri, tolku poatraktivna cirkuska pretstava.

KONTINUIRAN KONTINUITET 13 april 1996

• Tito na potpisite ne im veruva

1. Kogo kade {to go jade, tamu si se ~e{a. Taka, glavnata vest po priznavaweto me|u SR Jugoslavija i Makedonija vo Belgrad be{e naslovena kako: "Make- donija í go prizna kontinuitetot na SRJ". Vo Skopje poentata be{e stavena na "Jugoslavija ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime". Imav ~est da prisustvuvam na istoriskiot nastan vo ponedelnikot i dokolku me vode{e srceto, a ne nekoi novinarski pravila, glavnata vest }e ja pronajdev vo ‡ znamiwata. Toa se onie mali znamiwa {to se stavaat od dvete strani na predniot del od avtomobilot vo koj se vozat golemi yvezdi. Koga ministerot Qubomir Fr~kovski go provozija vo takov avtomobil, obezbeden od policisko vozilo i pridruèn so u{te sedum-osum crni avtomobili vo sve~ena kolona, od belgradskiot aerodrom Sur~in do zgradata na sojuznata vlada na Jugoslavija vo Nov Belgrad, mi stana jasno {to vsu{nost se slu~uva. Duri i od perspektiva na zastarenoto crveno kombi, marka "Zastava", na opa{kata na sve~enata kolona, vo koe bea makedonskite izvestuva~i, prorabotuva izvesno nedefinirano ~uvstvo na gordost, izme{ano so balkanski inaet. Kolku i da se znamencata del od protokolot, mene mi se ~inea mnogu pove}e. Razvejuvaweto na makedonskoto znamence pred pogledite na slu~ajnite minuva~i niz Nov Belgrad mi dojde kako eden ubav, zdrav inaet~iski odgovor na site prikazni za Ju`na Srbija, za srpskite osloboditeli, za Milo{evi}evite planovi za konfederacija so Grcija, za omalo- vaùva~kite signali deka Makedonija ne moè da opstane kako nezavisna dràva

485 ako ne vleze vo skratenata Jugoslavija, za razni bukure{ki i kojznae kakvi mirovni dogovori, za srpskite grobi{ta i srpskite crkvi. I toa odgovorot dojde direktno vo Belgrad. 2. Nema{e nikakva teorija Makedonija da ne í go priznae kontinuitetot na novata SR Jugoslavija so starata SFRJ. Dokolku ministerot Qubomir Fr~kovski naprave{e zabele{ka po toa pra{awe, moè{e da ostane gladen. Imeno, vo Palatata na federacijata vo Nov Belgrad, {to od toa vreme nie u{te ja poznavame kako zgrada na SIS, priborot za jadewe sî u{te e vo znakot na stariot grb na Jugoslavija. Vladata na nova Jugoslavija o~igledno vnimava na kontinuitetot so SFRJ {tom sî u{te ne gi zamenile ~iniite i escajgot na koi e izgraviran grbot na starata federacija. Taka {to, koga }e sedne{ da jade{, mora{ da se soo~i{ so {este fakeli od Jajce i famozniot datum 29 noemvri 1943. Ministerot Fr~kovski se najde vo nebrano. Im go prizna kontinuitetot na Srbija i Crna Gora na masa. Me|u dva zalaka. Xabe mu e i ako kaàl deka edniot fakel sigurno e na{. I bez nego i so nego ~iniite, vilu{kite i noèvite ostanaa kaj niv. Za toa }e se dogovorime vo idnina ‡ spogodbeno. Pokraj priborot za jadewe, vo Palatata na federacijata davaat i salveti na koi e apliciran istiot grb so {este fakeli. I salvetata e simbol na dr- àvniot kontinuitet. Na krajot so nea moè{ da se izbri{e{. 3. Od site odredbi vo spogodbata potpi{ana vo Belgrad, najjasna e onaa {to go regulira pra{aweto za sukcesijata. Se veli deka dvete dràvi toa pra{awe }e go re{avaat spogodbeno. Ovaa ekvilibristika na jazikot zna~i sî, ama ne zna~i ‡ ni{to. Toa zna~i deka za nasledstvoto od biv{ata dràva nema da se tepame. Ama i deka nikoga{ ni{to nema da dobieme. 4. Sî u{te }e se zanimavame so inicijativata za predvremeni izbori i so prebrojuvaweto na 200-te iljadi potpisi. Liv~iwata {to VMRO-DPMNE i DP gi donesoa vo Sobranieto }e odat na dopolnitelna proverka. Zatoa {to Tito na potpisite ne im veruva. Pretsedatelot Gligorov moèbi veruva vo potpisite, ama veli deka vo demokratskite dràvi ne se videni takvi situacii, vrz osnova na gra|anska inicijativa da se odi na predvremeni izbori. Gligorov po~na da go koristi terminot "ostatokot od Sojuzot za Makedonija". Sega treba doprva da se utvrdi dali Liberalnata partija napravila secesija od Sojuzot ili Sojuzot se raspadnal na negovite sostavni delovi. Od toa }e zavisi sukcesijata. I kontinuitetot. 5. Kontinuitetot so starata dràva go odrùva i Zdruènieto na voza~ite na Makedonija. Spored toga{nite obi~ai, nivni po~esen ~len stanuva {efot na dràvata. Zatoa i denovive pretsedatelot Kiro Gligorov stana po~esen ~len na Zdruènieto na voza~ite. Za da se ostane na provereniot pat, najdobro e da se vnimava na tradicijata. Vo biv{a Jugoslavija Zdruènieto na voza~ite kako svoj praznik go slave{e denot

486 koga vo nego pristapil pretsedatelot Josip Broz-Tito. Ne }e e lo{o za da go zadrì kontinuitetot so starata dràva i na{evo zdruènie na voza~i za svoj praznik da go izbere denot koga negov ~len stanal pretsedatelot Kiro Gligorov. Samo edno ne{to ne e jasno. Kako moè Gligorov da bide po~esen voza~, a sepak dozvoluva da go vozat? 6. So noviot carinski tarifnik isto taka }e go prodolìme kontinuitetot so starata SFRJ. Bidej}i }e gi zgolemi carinite za stranskite vozila, nema da ni preostanuva ni{to drugo osven da si kupime evtini vozila. ]e si vozime "jugo". Vo soglasnost so kontinuitetot }e prodolìme da ja {titime srpskata avtomobilska industrija. Toa }e go re{ime spogodbeno: nie }e kupuvame srpski avtomobili, a tie }e ni gi prodavaat.

MIK XEGER 20 april 1996

• Gra|anska inicijativa za sobirawe glasovi na premierot Crvenkovski

1. V~era se javi Mik Xeger. Saka{e da go pozdravi ministerot Fr~kovski. Re~e: "Mnogu interesen ~ovek toj va{iot Fr~ko. Pri slednata rekonstrukcija na Vladata neka ne se sekira, }e go zemam vo timot da mi organizira turnei. Voda~ot na popularnata rok-grupa bil voodu{even od nastapot na na{iot minister za nadvore{ni raboti na skopskiot aerodrom, koga toj na novinarite im izjavi deka imal turneja dolga kako "Roling stounsi". I taka, zav~era ve~er ministerot Fr~kovski se dotrkala od Skandinavija, preku Viena, do skopskiot aerodrom, identifikuvaj}i se so Mik Xeger. Sporedbata i ne mu be{e kojznae kolku izmestena. Osobeno ako mu stanalo jasno deka diplomatijata ni e kako peja~ko dru{tvo. Moèbi i turnejata mu do{la kako trkalawe kamewa. Ili pak tie se trkalale kako kamewa. Kamen na kamen. Dosega primatot na makedonski Mik Xeger go drè{e peja~ot na novokomponirani folk-pesni Goce Arnaudov. Od kade sega Fr~kovski se me{a tamu kade {to ne mu e mesto. Ne mu li~i na oblekata. Ministerot navistina u~estvuva{e vo rekomponirawe, ama na vlasta, a ne na melodii so folk-ritam. Taka {to najpametno bi mu bilo da se povle~e i da go ostavi peja~ot Goce Arnaudovski spokojno da si ja nosi titulata "makedonski Mik Xeger". I da prodolì da si gi pee svoite hitovi, bez da se pla{i deka eden den Fr~kovski }e zapee nekoja negova pesna. Kako na primer onaa popularnata: "Ogan i plamen frlaat po mene, deka sum golem bekrija, em meraklija..." 2. Poradi nordiskata turneja, sosema opravdano e toa {to ministerot za nadvore{ni raboti ne be{e vo Skopje da go pre~eka ministerot za nadvore{ni

487 raboti i potpretsedatelot na vladata na Kina, îen î~en. Kineskiot {ef na diplomatijata vo Makedonija dojde vo vozvratna poseta. Ama nema{e komu da mu ja vrati posetata. Stevo Crvenkovski ve}e ne e minister. A Fr~kovski ne bil vo Peking na gosti kaj î~en. Vo situacija koga edniot doma}in e smenet, a drugiot go nema, uspe{no vleguva Qube Trpevski. Em potpretsedatel na Vladata, za da mu parira na gostinot, em funkcioner na Socijalisti~kata partija koja ima zname sli~no na kineskoto. îen î~en zadovolen si zaminuva od Makedonija. Doma}inite mu vetija deka }e ja poddrùvaat Kina vo nejzinite napori da se obedini so Tajvan, Makao i Hong Kong. Bez makedonskata poddr{ka Kina }e ima{e golemi problemi vo me|unarodnata javnost da go stori toa {to go naumila. Sega, po posetata na î~en na Makedonija, Kina izleguva so zna~itelno zajaknati pozicii vo nejziniot spor so Tajvan. Za o~ekuvawe e deka sega }e se napravi nov problem, koj osobeno }e go oslabi ju`noto krilo na NATO. Kako }e reagira Amerika, ako nie í dademe logisti~ka i voena poddr{ka na Kina vo borbata protiv Tajvan. [to ako od tajnite bazi na Krivolak kon tajvanskiot tesnec poletaat eskadrilite "Hanxo 1" i "Hanxo 2", so super modernite ~e{ki avioni, i gi predizvikaat avionite od amerikanskiot nosa~ "Nimic"? NATO-paktot e ve}e dovolno rovit na ova ju`no krilo. Malku mu e sporot me|u Grcija i Turcija, pa }e mu dodavame nov spor me|u Makedonija i SAD! 3. Premierot Branko Crvenkovski im veti na penzionerite deka dràvata vo rati }e im vrati edna zaostanata penzija. Od juni tie }e dobivaat cela godina penzija zgolemena za 8 otsto. Penzionerite, ionaka nau~eni da gubat, ovaa rabota }e ja pre~ekaat so radost. Tolku }e se raduvaat {to sigurno }e zaboravat da pra{aat kade se kamatite. Neli sme pazarno orientirana dràva, neli reìs- kite tro{oci se pla}aat so kamata, neli kamatite za stopanstvoto vo izminatite godini bea tolku golemi {to uni{tija golemi firmi, neli od kamati dobro se ìvee ‡ taa filozofija ne vaì za penzionerite!? Kolkava kamata bi donela najniskata makedonska penzija, ako pred dve godini bila stavena vo banka i oro~ena do juni ovaa godina? Vo sekoj slu~aj, ovoj poteg na premierot Crvenkovski moè da bide ohrabruva~ki za opozicijata. Pred nekoj den be{e objaveno deka ruskiot pretsedatel Boris Elcin vo predizbornata kampawa im gi zgolemil penziite na penzionerite. Dali so toa {to Branko Crvenkovski im gi zgolemi penziite na na{ite penzioneri ne se podgotvuva za eventualni predvremeni izbori? I ovoj poteg moè da se tolkuva kako gra|anska inicijativa za sobirawe na glasovi. So toa {to vakvi inicijativi imame videno ‡ i vo poslednive sto godini, a verojatno i porano. 4. Socijaldemokratskata mladina na Makedonija isprati soop{tenie vo koe, po povod napadot na nivniot ~len Edmond Ademi, se veli deka tie celosno gi

488 prosledile mediumskite reakcii vo vrska so ovoj nastan i izrazuvaat zadovolstvo od celosnata osuda na ovoj neciviliziran ~in. Podmladokot na SDSM e dobar u~enik. Ne samo {to ja analiziraat rabotata na mediumite, tuku si zemaat za pravo svojata ocenka i javno da ja soop{tat. Dozvolete mi od imeto na mediumite na mladite socijaldemokrati javno da im se zablagodaram za pozitivnite ocenki. I da potsetam deka narodot {to ima takva mladina ne treba da se gri`i za svojata idnina. So svesen rizik deka mo`ebi moeto sledno pra{awe }e bide negativno oceneto kaj aktivistite na SDMM bi ja postavil dilemata: dali podmladokot na SDSM }e reagira{e isto i ako pretepaa nekoj drug mladinec, a ne nivni aktivist? Ili, dali ~ovek mora da bide ~len na partija za da ima koj da go brani?

FAL[ INTONACIJA 27 april 1996

• Zo{to ne e zgodna parolata "Kuala Lumpur e na{!"

1. Toa {to duri i sedumgodi{nite deca Alban~iwa od Makedonija, za razlika od nivnite vrsnici Makedon~iwa, mnogu dobro znaat deka spogodbata {to e potpi{ana so SRJ e {tetna za Makedonija, vo nikoj slu~aj ne moè da ja potvrdi tezata deka duri i malite deca sonuvaat za golemi dràvi. Me|utoa, toa {to pratenicite od albanskite partii vo Makedonija vo Sobranieto uporno nî ubeduvaat deka so spogodbata se ignoriraat interesite na Kosovo i na Albancite vo Makedonija, pokaùva deka niv Makedonija im e posledna na um. Pratenikot Rufi Osmani veli deka "vladite na Ju`nite Sloveni peat sekoga{ ista pesna, koga se vo pra{awe pravata na Albancite". Kakva vrska imaat pravata na Albancite vo na{ata ju`noslovenska dràva {to se vika Makedonija so pravata na Albancite vo drugite jugoslovenski dràvi, pa i neslovenskite, pa ako sakate i so pravata na Albancite vo Albanija, i seto toa vo me|usebnoto priznavawe me|u Makedonija i SR Jugoslavija? Koga sme ve}e kaj pesnite, ne }e e lo{o da ja fatime intonacijata na pesnata {to se pee vo ovaa konkretna ju`noslovenska dràva {to se vika Makedonija, vo ~ija vlada unisono nastapuvaat ~etvorica ministri i petmina zamenici, pretstavnici na albanskoto izbira~ko telo. Ako ve}e ja fatime nivnata intonacija, stanuva jasno deka vo pesnata, {to ja peat zdruèno so svoite makedonski kolegi, fal{iraat. Ne e va`na Makedonija, ne e va`no nejzinoto zaokruùvawe na dràvnosta, ne e va`no izbegnuvaweto na voeniot rizik. Va`no e Kosovo. I najva`no e ako moè na sever da nema nikakva granica, da nemame definirana teritorija na dràvata i koga }e dojde vreme da se re{i albanskoto "pra{awe",

489 toa da se re{i ‡ na globalno nivo. So drugi zborovi: "site Albanci vo edna dràva". 2. Ba{ im e gajle na Albancite {to nie nemame more. I {to sega sme pred te{ka dilema koe pristani{te od sosednite zemji da go odbereme da si bide na{e. Velat, site se tepale za Makedonija. Nie sega }e treba da izbirame pome|u Solun, Dra~, Burgas i Bar. So ogled na na{ata politika na ekvidistanca, toa moè da izleze nere{liv problem. Sre}a {to vo me|uvreme dopatuva maleziskiot premier so edno ~udo narod. Malezijcite re{ile da ni gi otvorat o~ite. Se dogovorija da otvorat direktna linija Skopje ‡ Kuala Lumpur. Tie ja turkaat idejata od skopskiot aerodrom da napravat baza od koja }e moàt da trguvaat so site zemji od ovoj region. Taka {to i nas bi moèle da nî oslobodat od glavobolkite. Ne ni trebaat ni Solun, ni Dra~, ni Burgas, ni Bar. Odime za Kuala Lumpur. Edinstvenata falinka na ova novootkrieno vozdu{no pristani{te e {to na tamu ne nî vle~at istoriskite koreni. Ne moème da go sporeduvame so Solun. VMRO ne e osnovano tamu. Goce Del~ev nikoga{ ne stapnal vo Kuala Lumpur. Pa duri ni Aleksandar Makedonski, kolku i da bil megaloman, ne uspeal da stigne do Malezija. Najva`no od sî e {to te{ko }e se privikneme na parolata: "Kuala Lumpur e na{!" 3. Liberalite baraat rebalans na funkciite vo Sobranieto. Sega, otkako nivniot lider Stojan Andov pove}e ne e pretsedatel na Parlamentot, potrebno im e nekoe pretsedatelsko mesto na posilna sobraniska komisija. Najaveno e deka liberalite }e baraat Stojan Andov da bide pretsedatel na Komisijata za nadvore{ni raboti. Ne veruvam deka Ilinka Mitreva, pretsedatelkata na taa komisija, }e mu dade. Gospo|ata Mitreva go nau~i ministerot Fr~kovski redovno da í doa|a na sednicite na Komisijata. I Andov bi sakal da mu doa|a Fr~ko. Ama nikako da go fati. Prvo se obide so anketnata komisija za atentatot vrz pretsedatelot Kiro Gligorov. Da be{e pretsedatel na taa komisija, Fr~kovski }e mora{e da mu dojde, za{to na 3 oktomvri minatata godina be{e minister za vnatre{ni raboti. Sega, kako minister za nadvore{ni raboti, edinstveniot na~in da mu odi na Andov e ako ovoj stane pretsedatel na Komisijata za nadvore{ni raboti. Taka bi izleglo deka Andov i Fr~kovski se sudbinski povrzani. Ne e jasno kako na ovaa najava za rebalans na sobraniskite funkcii }e reagira samiot minister Fr~kovski. [to mislite, koga bi trebalo toj da izbira, dali bi ja izbral Ilinka Mitreva ili Stojan Andov? 4. Edna kusa vest od gradskata hronika, objavena denovive, me pottikna na razmisluvawe. Salonot na "Misla" na samiot vlez vo Gradskiot trgovski centar vo Skopje poradi rabotewe so zaguba }e se pretvori vo butik za ko`na obleka. Ima najmalku dve objasnenija zo{to kniàrnicata se pretvora vo butik.

490 Ednoto e deka sopstvenikot na du}anot, koj se nao|a na izvonredno udarno mesto, ednostavno ne znae da raboti i ne znae na policite da donese izdanija koi i spored izborot i spored cenata }e bidat mamka za kupuva~ite. Vtoro objasnenie e deka tie {to kupuvaat knigi vo ovoj moment nemaat pari toa da go pravat. Tie pak {to kupuvaat bundi ve}e izmerile kolku metri knigi im trebaat i odamna gi stavile vo regalot. Taka {to i tie {to kupuvaat bundi pove}e ne kupuvaat knigi. Ottuka i pazarnata logika zo{to na toa mesto podobro odi butik za ko`na obleka otkolku kni`arnica. Bundite izleguvaat od moda, a knigite ne.

KONSTRUKTIVEN PRAZNIK 4 maj 1996

• Vlada {to ima vakov sindikat ne treba da se gri`i za svojata idnina

1. ûdno, kako ovaa godina ne be{e organizirana prvomajska parada. Mislam deka toa e golema gre{ka na pretsedatelot na Sindikatot, @ivko Tolevski. Treba{e da reagira vedna{ koga premierot mu re~e deka Vladata ja smeta ovaa godina za godina na raste`. Za da porasne vo o~ite na premierot, Tolevski vedna{ treba{e da gi aktivira sindikalnite organizacii niz celata dràva i da napravi grandiozna prvomajska parada. Na delo da pokaè kolku Sindikatot i vlasta se zaedni~ki vo borbata za ostvaruvawe na nacionalnite interesi. Prvo- majskata parada treba{e da se organizira pod mototo: "Vlada {to ima vakov sindikat ne treba da se griì za svojata idnina!". Za àl, parada nema{e. @ivko Tolevski napravi samo sve~ena sednica na Sovetot na sindikatite, na koja{to, kako {to e redot, gi pokani premierot Crvenkovski i ministerot za trud i socijalna politika Naser Ziberi. Branko Crvenkovski be{e pokanet da prisustvuva na sednicata, za da im kaè na sindikalcite kakvi treba da bidat vo idnina za da í se dopadnat na Vladata. Spored izve{taite od sve~enosta, premietrot Crvenkovski mu oddal priznanie na Sindikatot i ja potenciral potrebata od negovoto postoewe! Zamisli! Kolku e dobar premierot! I demokrat! Ne samo {to im dozvoluva na sindikatite da postojat, tuku veli deka i treba da postojat. Sre}a {to Vladata go ima @ivko Tolevski. Da go nema{e, }e treba{e da go izmisli. Otkako se soglasija deka i na Makedonija í treba sindikat, premierot stavi zabele{ka. Vnimavajte, ne bilo kakov sindikat. Na dràvata ne í e potreben poslu{en, tuku konstruktiven sindikat, mu pora~a na Tolevski Branko Crven- kovski i mu doobjasni deka toj sindikat treba da vodi smetka i za nacionalnite interesi. Ete, takov sindikat ni treba. Ne nekoj {to }e se bori za plati, za

491 pogolema socijalna pomo{ za nevrabotenite i tie {to ostanale bez rabota, za redovna isplata na zarabotuva~kata, za prijavuvawe na vrabotenite na "crno", protiv krieweto i nepla}aweto pridonesi... Gluposti... So takvi raboti se zanimavaat buròaskite sindikati, kade {to kapitalot e opium za rabotni~kata klasa. Nie tuka pravime dràva. I na{ite rabotnici se nacionalno osvesteni, so visoka svest za interesite na dràvata. Taman rabota, kako tamu nekade vo Berlin, da zemat da demonstriraat za Prvi maj. A vamu granicata so Srbija neodbeleàna, Albanija nî priznala kako FIROM, Bugarite ne mu davaat na OMO "Ilinden" da odi na grobot na Jane Sandanski, a pregovorite so Grcija vo Wujork prodolùvaat vo juni. I odi ti, besnej, baraj pogolema plata! 2. I ‡ bidna praznik. Tokmu kako {to pora~a premierot. Se frli rabotni~kata klasa niz cela dràva na konstruktivno praznuvawe. Nasekade vo svetot za prvi maj ‡ demonstracii. I kaj nas, isto taka. Imavme masovna demonstracija. Na dobra hrana. Nasekade vo svetot ~ad od solzavec. Kaj nas o~i ne moè{ da otvori{ od ~adot od raspalenite skari. Ova e mnogu zna~aen praznik. Sigurno mnogu pozna~aen i od nacionalniot praznik "Ilinden" i od Denot na nezavisnosta 8 septemvri, {tom se slavi duri pet dena. Na tie pak {to vo ponedelnikot go slavea i Kurban Bajram im se fati cel godi{en odmor. Pa i vredi Denot na trudot da se proslavi so pet dena nerabotewe. I onaka vo dràvava imame 220 iljadi nevraboteni. I u{te tolku penzioneri. Redno e tie 350-te iljadi {to rabotat da odvojat nekoj denar od platite {to im docnat nekolku meseci i pokraj skara, so salata i rakii~ka, da go veli~at dostoinstvoto na trudot. Vo prvomajskiot proglas Sojuzot na sindikatite gi povika rabotnicite "da ja prodolàt vekovnata borba za dostoinstvo na trudot i ovoj praznik da ostane ve~en simbol na taa borba". Dosta ni e so vekovi da jademe tav~e grav~e i ajvar. Barem na ovoj den, {to e simbol na vekovnata borba za dostoinstvo na trudot, }e jademe pleskavici i }ebap~iwa. A za da mu dokaème na premierot deka sme nacionalno osvesteni i konstruktivni, }e se frlime i na ponekoe jagne, {to ostanalo od Veligden ili {to ne uspealo da otide vo stranstvo. Nie gi {titime interesite na dràvata, jademe makedonski jagniwa i vodime smetka za solidarnosta so vrabotenite vo klani~kata industrija. 3. Vo predve~erieto na golemiot praznik na trudot Vladata mora{e da raboti i da se zanimava so pra{aweto: Koj ni podmetna turski domati na pazarite? Kakvi se tie nacionalno neosvesteni elementi {to go devalviraat trudot na makedonskiot zemjodelec i mu gi urivaat cenite na ranogradinarskite proizvodi so domati od uvoz? Vakvo ne{to i minatata godina im se slu~uva{e. ]e vlezat domatite kako tranzit i }e ostanat vo Makedonija. A Vladata se ~udi! Od kade li dojdoa domatite? Da ne padnaa slu~ajno od nebo. Pominale li nekakva granica, turski carinici li stojat na na{ite

492 grani~ni premini? Tursko li ministerstvo za stopanstvo i tursko li ministerstvo za nadvore{ni raboti gi izdava potrebnite dozvoli... [to li ni pravat, samo da ni na{tetat. Vladata gi zadol`ila nadle`nite ministerstva i soodvetnite inspekcii so zaedni~ki nastap da go spre~at natamo{noto vnesuvawe vakvi proizvodi vo zemjava. Toa zna~i deka nadle`nite ministerstva i soodvetnite inspekciski slu`bi sega }e vr{at inspekcija na sopstvenata rabota.

SKOPSKI GEMIXII 11 maj 1996

• Samo nemoj po glava, gospodine ministre!

1. Koga }e ~itate vesnik, otvorete gi dvete o~i ‡ ~etiri. Nikoga{ ne se znae koga od zad nekoja stranica }e vi izleze neprijatel na redot i poredokot. I televizija gledajte na {trek. Moèbi vedna{ zad reklamite, podmolno i zlonamerno, kako {to toa go moàt samo novinarite, }e se pojavi nekoj prilog so kojznae kakva namera i vo kojznae ~ija funkcija. Koga slu{ate radio, bezbed- nosnata kultura vi nalaga da se prepravate kako da ste gluvi. Ne dozvoluvajte da ve zavede antidràvnata propaganda na nekoi novinari koi imaat zada~a da go destabiliziraat Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Sre}a {to ministerot Tomislav ôkrevski dojde na ~elo na policijata i navreme go identifikuva dràvniot neprijatel broj eden. Na Denot na policijata im objavi ofanziva na novinarite. Zatoa {to "ova {to sega se pravi vo nekoi napisi vo mediumite i od odredeni politi~ki strukturi vo dràvata protiv Ministerstvoto e isto taka atentat vrz makedonskiot poredok". Dobro e {to kone~no se pojavi ôkre da go spasi poredokot. Da mu zastane na patot na slobodoumieto na tamu nekoi novinari od skopskite mediumi. Da se presmeta edna{ zasekoga{ so skopskite gemixii. Edna{ zasekoga{ da mu zastane na toa zlo, na taa glupava gra|anska besmislica od slobodno novinarstvo, {to odnatre go razjaduva zdravoto tkivo na sekoja dràva. Na ôkrevski i mu li~i da zastane na ~elo na taa borba. ôvekot pred da stane prv policaec be{e aktivist na Forumot za ~ovekovi prava. Se gordee so svoeto slavno minato koga bil trgnat nastrana poradi svoite liberalni stavovi. Ima li posoodvetna li~nost od nego, za realno da oceni vo ~ija funkcija se novinarite, od kogo se potplateni i {to drugo u{te pravat? Nema! Osobeno {to ministerot re{il protiv novinarite da se bori so najmo}noto oru`je. So vistinata! Samo nemoj po glava, gospodine ministre!

493 2. Kolku bi mu bilo ubavo na ministerot ôkrevski da gi nema novinarite. Zatoa {to ìvee vo dràva vo koja{to bezbednosta e besprekorna. Vo takva dràva da se bide minister za vnatre{ni raboti e ~ista uìvancija. So ogled na toa {to kriminalot e re~isi na nula, bezbednosta e super, a policajcite po ulicite sluàt za dekoracija, ministerot prakti~no nema nikakva rabota. I od nemajkade mora da ~ita vesnici. Da ne mu bide badijala ~itaweto, ministerot se zanimava so mislovna analiza na tekstovite. Ispituva {to sakal avtorot da kaè. [to da se pravi, te{ka e ministerskata rabota, osobeno koga znae{ deka od tebe li~no zavisi poredokot. Bidej}i ministerot mora nekako i da si ja opravda platata, primoran e po vesnicite da bara atentatori. Toj ednostavno znae deka gi ima me|u novinarite. Zatoa {to novinarite se povrzani so kriminalni strukturi. Smejte se vie, ama ministerot eden den }e izleze i so takvi podatoci. 3. Sre}a {to ôkrevski sekoe utro ne ~ita i stranski vesnici. Inaku vedna{ }e otkrie{e nekoj me|unaroden zagovor. Toga{ }e mora da ja pro{iri ofanzivata. ]e se zame{a Interpol. 4. Premierot Branko Crvenkovski e mnogu gord na Ministerstvoto za borba protiv novinari. Koga be{e na ministerot ôkrevski da mu go ~estita praznikot, re~e deka nekoi od sosednite zemji bi posakuvale takvi rezultati kakvi {to beleì na{eto ministerstvo. Mora da se priznae deka kaj nas e pobezbedno da se ìvee otkolku da re~eme vo Bugarija i Srbija. Iako i toa e relativna rabota. Kaj niv na primer ne ti se isplati da bide{ obi~en gra|anin, ili policaec, za{to tamu gi ubivaat policajcite. Ama dosega ne slu{navme deka tamu nekoj napravi atentat vrz pretsedatelot na dràvata. Nagradno pra{awe za ministerot ôkrevski. Koi atentatori se poopasni: onie od 3 oktomvri minatata godina ili ovie protiv koi sega podgotvuva ofanziva? Toj atentat od minatata godina ne e vaèn. Zatoa {to e lanski. Mnogu povaèn e ovoj {to sega go pravat novinarite vrz poredokot na ôkrevski. Ministerot iskaà edna genijalna misla soop{tuvaj}i ni deka "policijata go {titi zdravoto tkivo na dràvata". 5. Pretsedatelot Kiro Gligorov denes treba da se vrati od Francija. Vo negova pridru`ba nekolku dena be{e i ministerot za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~kovski. Za razlika od dolgata i naporna turneja niz Skandinavija, ovaa vo Pariz be{e kusa i porelaksirana. [efot na diplomatijata, koga se vrati od dolgata turneja, izjavi deka taa bila kako na "Roling-stounsi". Ovoj pat Fr~kovski nastapuva{e kako pridruèn vokal. Dokolku sakame da opstoime na tradicijata da gi sporeduvame patuvawata so muzi~ki grupi, ovoj pat }e go sporedime so edna pomalku poznata makedonska grupa. Se vika "Armen i Bezimeni".

494 GRNE ZLATO 18 maj 1996

• Zavodot za statistika vodi evidencija na lu|eto so amputiran mozok

1. Rusite doa|aat! I toa prvo vo fabrikite {to imaat nekakva vrska so proizvodstvo na oru`je. Kako partneri vo mir da vidat so koi kapaciteti se podgotvuvame da vlezeme vo NATO. Mora da se priznae deka posetata na ruskite oficeri e mnogu interesna vo vreme koga Makedonija gi stavi vo sila site mo`ni diplomatski i voeni kanali da go ubedi NATO deka saka da bide so nego. Kojznae, moèbi i Rusija saka da vleze vo NATO. Moèbi nî odbrala tokmu nas, kako najseriozni kandidati za priem, da se pro{lepuva, pa kaj e Makedonija }e ja primime u{te i Rusija. Od taa gledna to~ka voop{to ne e ~udna i obikolkata na makedonskite fabriki {to imaat proizvodstveni linii za voena oprema. Ruskite oficeri u~ele vo proizvodnite pogoni na "11 Oktomvri" vo Kumanovo, Metalskiot zavod "Tito" vo Skopje i "Suvenir" vo Samokov. Vpro~em, voop{to nema potreba ni za iznenaduvawe, ni za somni~avost vo namerite na ruskata voena delegacija. Vo NATO se vleguva i so "Tito". Tie {to ne se razbiraat vo globalnite politi~ki pra{awa objasnuvaat deka Rusite do{le da vidat {to ima da se kupi vo na{ite fabriki. I deka nie, ako sme pametni, od ovaa poseta u{te }e izlezeme i so dobivka. Demek, nie }e im prodavame. Samo sosema da ne im se prodademe. Duri toga{ }e bideme ‡ }ar do gu{a. 2. Kako vozdu{na poddr{ka na ruskata pe{adija dojdoa i Srbite. Vo ~etvrtokot na skopskiot aerodrom sleta avion na JAT. Vo nego ima{e srpski stopanstvenici. Na aerodromot gi pre~ekaa makedonskite stopanstvenici. Ima{e i baknuvawe i {ampawsko i mnogu televiziski kameri i izjavi. Srpskiot jazik povtorno se vrati kako jazik za univerzalnata komunikacija na ovie prostori. Takvo voodu{evuvawe kakvo {to predizvika sletuvaweto na avionot na JAT ne veruvam deka bi predizvikalo duri ni sletuvawe na "spejs {atl". Se razbira za sosema normalna nekontroliranata emotivna reakcija na lu|eto. Po ~etiri godini pauza JAT se vrati vo Skopje. Po ~etiri godini na stopanstvenicite na Du{an Petreski povtorno svetot im e na dlanka. Zatoa {to nim sekoga{ svetot im bil ‡ Belgrad. A patuvaweto so "mlekarskite" linii na avionite na JAT, {to u{te vo rani zori poletuvaa od Skopje za Belgrad, im be{e vrven dostrel vo stopanisuvaweto i potvrda na nivnata uspe{nost. Vo me|uvreme, kako ni{to da ne se slu~ilo. Za niv izgleda i po ~etiri godini nema drugi pazari osven srpskiot, drugi jazici ne im trebaat koga dobro znaat srpski, pa duri i ova makedonskite aviokompanii moàt da se ukinat, koga ve}e si go imame "na{iot" JAT da nî vozi do Belgrad i nazad. Ako e ve}e taka, nema pri~ina dvajcata pretsedateli na Komorata Petreski i Vlajko

495 Stoiqkovi} da ne baraat namaluvawe na administrativnite barieri, a stopanstvenicite ukinuvawe na carinite. Utre }e pobaraat carinska unija. Potoa }e pra{aat ‡ a {to }e ni se i granici? Ovaa godina naesen }e treba da ja proslavime petgodi{ninata od nezavisnosta. Nekoj }e re~e: "Dosta ni be{e i tolku!" 3. Golema {teta e {to Srbite go smenija nivniot guverner na centralnata banka Dragoqub Avramovi}. Toj se ima{e dogovoreno so na{iot guverner Borko Stanoevski idnata sabota vo Ohrid da go delat zlatoto {to ostana blokirano od biv{ata SFRJ. Guvernerot Stanoevski ima{e zada~a da im organizira polni pansioni na guvernerite od biv{ite JU-republiki pokraj Ohridskoto Ezero, a Avramovi} treba{e da gi sobere i da gi donese vo Ohrid. Arno ama, Avramovi} ve}e ne e guverner na Jugoslovenskata narodna banka, drugite guverneri ne go ni najavija doa|aweto vo Ohrid, i si ostana Borko Sta- noevski, razo~aran, osamen i nesre}en i bez zlato. A ba{ si ima{e kupeno eden }up na stru{kiot pazar za{to grne mu bilo malo i edinstvenata gri`a mu be{e dali i }upot e dovolno golem da go sobere celoto zlato {to spored kriteriumite na Me|unarodniot monetaren fond treba da í pripadne na Makedonija. Si ostana guvernerot, bez zlato i so prazen }up. Mu ostana samo ohridskiot ‡ biser! 4. Ministerstvoto za pravda se oslobodi od potpisite za referendum za predvremeni izbori. Ministerot Popovski pak mu gi vrati na Tito Petkovski. Ovoj pat pro~isteni od Zavodot za statistika. Toj otkri deka okolu 46 iljadi potpisi se so nedostatoci. Od niv, pet potpisi bile na retardirani lica, na koi so sudska odluka im e odzemena delovnata sposobnost. [to ti se vika seopfatna statistika. Statis- ti~arite duri znaat i koj e retardiran vo ovaa dr`ava. Jas pak si mislev deka proverkata e ednostavna rabota. Ili te ima ili te nema vo izbira~kiot spisok. Nemav poim deka ako te nema, Zavodot za statistika ima podatok i zo{to te nema. Zna~i, nezavisnata statistika, pokraj toa {to e povrzana so nezavisnoto sudstvo, povrzana e i so nezavisnoto zdravstvo. Podatocite na Zavodot se osnova za organizirawe na izborite. [to pogolem broj retardirani, toa poizvesni izborni rezultati. Samo ne znam dali Zavodot za statistika ima podatok kolkumina nî ima so amputirani mozoci!

496 25 MAJ 25 maj 1996

• I nie Tito za papata imame

1. Denes e 25 maj. Koga bev mal, na dene{en den se odrùva{e grandiozniot slet na stadionot na JNA vo Belgrad, po povod rodendenot na Josip Broz Tito. Na toj den, sekoja godina, vo racete na Tito zavr{uva{e {tafetata na mladosta, koja cel mesec pred toa, od raka do raka, se prenesuva{e niz teritorijata na toga{na SFRJ, a negoviot rodenden se slave{e kako Den na mladosta. Denes e 25 maj. Mnogumina {to toga{ bea mali denes se porasnati. Izgleda deka im nedostiga toa vreme. Navikite ostanuvaat. Denes nema {tafeta. Me|utoa, sekoga{ se nao|a zamena. Na primer ‡ statuetkata "Kurir~e". Nekomu od manifestacijata za detski literaturni tvorbi mu teknalo po~esnata statuetka "Kurir~e" da mu ja dodeli na pretsedatelot Kiro Gligorov. Ako moè pretsedatelot na dràvata da bide po~esen ~len na Sojuzot na voza~ite na Makedonija, zo{to da ne bide i "Kurir~e". Utre }e po~nat vo svoite zdruè- nija da go primaat i p~elarite, ovo{tarite, deviznite {teda~i, ribolovcite, novinarite, likovnite umetnici... Pretsedatelot e vitalen i aktiven ~ovek, pa se druì so site. Eve, samo ovaa nadela uspea da odi na izlo`ba, da go otvori saemot na avtomobili, da prisustvuva na proglasuvaweto na nositelot na Zlatniot venec na Stru{kite ve~eri, da se ka~i vo helikopter na UNPREDEP... Tolku uspeaja da javat od negoviot kabinet. 2. Veruvam deka tie {to mu ja smislile statuetkata "Kurir~e" seriozno razmislile pred da re{at da mu ja dodelat. Kurir~eto nosi poraki. A kaj nas pretsedatelot Gligorov ispra}a poraki. Sekoja nedela po edno intervju za stranski vesnik. Se javuva nadvor, a ispra}a poraki ‡ vnatre. Verojatno zatoa {to se raboti za stranskite vesnici, nekoi raboti ostanuvaat nejasni. Pa pretsedatelot mora slednata nedela povtorno da dava intervju za drug stranski vesnik. Za da doobjasni. Od porakite na pretsedatelot najmnogu bea iznenadeni politi~arite od albanskata nacionalnost vo Makedonija. Imaa potreba da go komentiraat sekoe intervju. Za toa ne treba da im se zabeleùva. Utre vo Albanija ima izbori. Ne moè tie da pominat taka, a da nema predizborna kampawa vo Makedonija. Problemot vo nerazbiraweto na porakite od stranskite vesnici e problem na nesfa}awe na edna opcija koja o~igledno dava rezultati. Taa e ‡ edna nacija vo edna dràva. Albancite, kako i site drugi nacii na Balkanot ìveat podeleni vo pove}e dràvi. Nivnite lideri sakaat da gi smestat vo edna. Toj princip, se pokaà, uspe{no funkcionira. I Milo{evi} saka{e site Srbi da gi sobere vo edna dràva. Zatoa i gi vovede vojnite vo Hrvatska i vo Bosna i Hercegovina. I ‡ uspea vo toa. Sega site Srbi ìveat vo ‡ Srbija.

32 Sakam da kaàm 497 3. Sekoja godina vo ovoj period na maj, za vreme na Denovite na Makedonija vo ~est na sv. Kiril vo Rim i Vatikan, papata Jovan Pavle Vtori prima nekoj makedonski politi~ar. Minatata godina toa be{e pretsedatelot Kiro Gligorov, predminatata godina premierot Branko Crvenkovski, a ovaa godina pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski. Ete, i nie Tito za papata imame. 4. Ministerstvoto za odbrana re{ilo da kupi nekolku brzi voeni avioni od tipot "Albatros". Albatros e ptica so golem klun i so golemi krilja. Poznata e i po toa {to í treba pogolem zalet za da se digne vo vozduh. Da se nadevame deka avionite {to go nosat nejzinoto ime ne se praveni i po nejzin urnek. Za klunot i kriljata nekako }e se snajdeme. Ama, za zaletot... Nekoj, dodeka se zaleta, ve}e da go povredi vozdu{niot prostor na nekoja sosedna zemja. Komandantot na voenoto vozduhoplovstvo, polkovnikot Mile Manolev, veli deka tie se pribliùvaat kon standardite na NATO. Avionite bile od ~e{ko proizvodstvo. Toa ne e va`no, zatoa {to velat deka imale jaki motori. Od ruskiot proizvoditel na avionite "JAK". 5. Velat i deka ve}e dlaboko sme zavlegle vo kapitalizmot. Drugi toa go odrekuvaat, upotrebuvaj}i go vol{ebniot zbor "tranzicija". Demek, ne sme ni socijalizam, ama ni kapitalizam, tuku vo tranzicija. Direktorot na Elektrostopanstvoto od [tip prona{ol idealen na~in kako da gi naplati smetkite za struja, a pritoa da ne gi isklu~uva neredovnite pla}a~i. Vo zavisnost od toa koj kolku mu dolì neplatena struja, raboti za Elektrostopanstvoto. Taka, namesto da gi pla}aat smetkite, nekoi gra|ani na [tip kopaat vo dvorot na "Elektro", sadat cve}iwa i go ureduvaat zemji{teto. Dvorot na Elektrostopanstvoto ne e ne~ij feud. Direktorot ne e feudalec. Neredovnite pla}a~i na smetkite ne se kmetovi. A seto ova ne li~i nitu na socijalizam, nitu na kapitalizam, nitu na tranzicija, ami na ‡ feudalizam. Na Balkanot gi ima site sistemi. Bugarija se soo~uva so nedostig na leb. Vo grani~nite podra~ja po~na da se odviva interesna trgovija me|u makedonskite i bugarskite gra|ani. Makedoncite nudat tri kilogrami leb, a od Bugarija dobivaat eden kilogram sirewe. Toa ve}e ne e feudalizam. Se raboti za naturalna razmena od prvobitnoto op{testvo. Sekoj den o~ekuvam primer koj }e ni pokaè deka ne sme daleku od kamenoto vreme.

498 EVROPSKI OPINOK 1 juni 1996

• Vo Evropa nema da zagazime kako dustabanlii

1. Vo vreme koga potpretsedatelot na Vladata Jane Miqovski so seta svoja teìna gi pritiska{e Evropejcite vo Brisel da go prifatat na{eto sfa}awe za regionalniot pristap i evolutivnata klauzula za asocirawe so Evropskata unija, vo Sobranieto na Makedonija kone~no se slu~i ‡ ìvot. Pratenicite celi pet i pol ~asa postavuvaa pra{awa od nivnoto sekojdnevie. Vo celata atmosfera na evropeizacija na Makedonija sosema prirodno prozvu~i pra{aweto na pratenikot Veqo Tantarov, zo{to opincite se odano- ~uvaat so stapka 20 od sto, a traktorskite gumi samo so 5 od sto? Tuka ve}e ne stanuva zbor za dilema: opinok ili traktor? Vo ova vreme na diskusii kako pobrzo da stigneme do Evropa, pra{aweto za opincite e od su{tinski karakter. Prvo, da razjasnime dali se raboti za ko`ni ili za gumeni opinci. Ako se ko`ni ‡ dobro. Tie se kvalitetni i zdravi za nozete. Ako ni{to drugo, barem vo Evropa nema da zagazime kako dustabanlii. Ama, ako se gumeni ‡ ne e dobro, ne se ekolo{- ki i so niv Evropa ne nî prima. Opincite se dobra osnova za prisposobuvawe kon regionalniot pristap so koj{to nî uslovuvaat vo Brisel. Gumenite opinci se pravat vo Pirot. Vice- premierot Be}ir @uta najavi formirawe slobodna trgovska zona so SR Jugosla- vija. Pirotskite opinci }e moàt da se najdat na makedonskite noze, rastovareni od carina. Slobodnata trgovska zona me|u Makedonija i Srbija }e profunkcionira so razmenata na opinci. Tie }e go probivaat patot preku regionalna sorabotka sî do Evropa. So opincite, Evropa }e pokaè razbirawe i za evolutivnata klauzula. Samo {to spored spogodbata nema da moè precizno da ni kaè kolku ~ifta opinci treba da se iznosat za da se stigne do Brisel. [to se odnesuva do nas, ne postojat nikakvi dilemi. Zatoa {to kaj nas ve}e stana pravilo da ne se po~ituva evolutivnata klauzula. Kaj nas od opinok vedna{ se skoka na ‡ |on. 2. [to ti e evolucija! Nekoga{ ogan go gore{e Brezovo, a denes skakulci go pusto{at Mariovo. Od beqa da ne kurtuli{. Kaj go najdoa Mariovo, tamu nema {to da se opusto{i! ûvstvuvam, Vladata }e ima seriozen problem da odgovori na prateni~koto pra{awe: Koj vid skakulci go pusto{at Mariovo? Spored logikata na ne{tata, skakulcite }e treba da gi lovi ministerot za zemjodelie Parakeov. Barem vo po~etokot na akcijata, za{to dodeka vo Vladata se nategaat koj da lovi skakulci, tie moàt sî da ispojadat. Ili, ne daj boè, da izmutiraat vo nekoj drug vid. [to znae{ kakvo }e bide letoto.

32* 499 Podocna, ako se otkrie deka Parakeov ne moè sam da se presmeta so skakulcite, Vladata }e proglasi vonredna sostojba ili elementarna nepogoda. Vo toj slu~aj }e mora da se vklu~i i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Ministe- rot ôkrevski za moment }e ja prekine ofanzivata za vistinata i namesto da gi lovi novinarite i vnatre{nite neprijateli vo Ministerstvoto, }e mu se priklu~i na ministerot za zemjodelie vo lovot na skakulci. Dokolku pak, ne daj boè, situacijata stane tolku alarmantna, na pomo{ }e pritekne i Minister- stvoto za odbrana. Nastapuva Blagoj Hanxiski i negovata edinica {to ja trenira za NATO-ve`bite. Taka Vladata }e zabeleì u{te eden golem uspeh. ]e utvrdi koj vid skakulci go napadnale Mariovo! 3. Ima edna angliska pesna, "Kade i da odi{, vremeto so sebe si go nosi{". Pretsedatelot Gligorov e evropski orientiran ~ovek. Namesto balkanski turbo- folk pove}e mu leàt angliskite pesni. Zatoa koga zamina za Skandinavija i tuka zastude. Zo{to samo na pretsedatelot da mu studi? Ako toj vo Finska i [vedska mora{e da nosi mantil, zo{to nie tuka da se {etame so kusi rakavi? Gligorov po dva dena se vrati. Nam ni se vrati i toploto vreme. Samo da ne mu tekne slednoto patuvawe da mu bide nekade vo monsunskite predeli. Dosta ni bea do`dovi. Ba{ka {to nemame gumeni ~izmi, imame samo ‡ opinci. 4. Minatata nedela vo Rim se odrùva{e manifestacijata "Makedonija vo ~est na sveti Kiril". Na ~elo na makedonskata dràvna delegacija be{e pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski. Minatata sabota gospodinot Petkovski, vo eden poznat rimski restoran, priredil ve~era za ~lenovite na delegacijata i za novinarite. Taa sabota be{e 25 maj. Site se se}avame deka pred mnogu godini na 25 maj go proslavuvavme rodendenot na Josip Broz Tito. Ima li poprigoden datum za pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski da priredi ve~era, otkolku 25 maj? Koga, ako ne na imenden? E, pa ajde, za mnogu godini imeto, drugar Tito!

500 SOFA SOFRA 8 juni 1996

• "Albatros" }e go potopi "Nimic"

1. Amerikancite nî legnaa na SOFA. Sega moème da se relaksirame. SOFA e imeto na dogovorot za statusot na silite {to go potpi{avme vo SAD. Objasnu- vaj}i ni {to zna~i toa vo praktikata, ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski ni re~e deka sega e sozdadena pravna osnova amerikanski sili da moàt da prestojuvaat kaj nas i na{i sili kaj niv. Ostana da go realizirame u{te dogovorot ‡ SOFRA. Toa {to sega sme na SOFA e mal ~ekor za nas, no golem za Amerika. Mal, zatoa {to nie }e prestaneme da se sekirame dali Rusija }e stavi veto, ili ne, za prodolùvawe na mandatot na UNPREDEP. A golem, zatoa {to Amerikancite sega }e dobijat makedonski sili vo nivnata odbranbena struktura. Samo neka se obidat sega Rusite da postavuvaat svoi raketi na Kuba. ]e se soo~at so makedonskiot odbranben bedem na Florida. Doprva }e se kaat za vozdràniot glas vo Sovetot za bezbednost. Sega, koga ve}e sme re{ile da im pomagame na Amerikancite, }e mora da pravime i zaedni~ki voeni ve`bi. Takvi ve`bi pravat i Japoncite. Ve`baj}i, minatata nedela, po gre{ka urnale amerikanski borben avion. Nam takva gre{ka ne smee da ni se slu~i. Koga bi se slu~ila, {tetata bi bila mnogu pogolema. Zamislete si, na ve`bite {to idniot mesec }e se odràt vo Albanija da go pu{time na{eto voeno vozduhoplovstvo. I po gre{ka, "albatrosite" da go potopat nosa~ot na avioni "Nimic". 2. Ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija Teodoros Pangalos pred nekolku dena na pres-konferencija vo Berlin izjavi: "Pozdravete go Fr~kovski i pra{ajte go za zdravjeto!". Makedonskiot minister za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~kovski zav~era, po vra}aweto od Berlin, izjavi deka se sretnal so Pangalos "na pominuvawe", na nekoj koktel, se pozdravile i se pra{ale za zdravjeto. Koga ve}e se pra{ale toa {to gi interesira, zo{to toga{ i nam ne ni kaàa dali se zdravi? 3. Ministerot Fr~kovski nema{e komentar na pra{aweto {to se slu~uva so pregovorite vo Wujork. Re~e deka pra{aweto dali tie }e se slu~at den-dva porano ili podocna e sosema neva`no, tuku e va`no deka stavot ostanuva ist. Ministerot e informiran deka pregovori minatata nedela nemalo. Toa {to novinarot na televizijata "A1" vo sredata od postojaniot pretstavnik na Makedonija vo ON, ambasadorot Denko Maleski, dobil odgovor deka pregovorite se vo tek, e sosema druga rabota. Moèbi i ambasadorot Maleski, isto kako i

501 nie tuka, se potpira na informaciite na gr~kite mediumi. Na krajot na krai{tata, toa {to toj e pretstavnik vo ON ne mora da zna~i deka mora da znae sî {to se slu~uva vo Wujork. Osobeno koga toa ne mu e rabota. So takvi minorni raboti, kako {to se na primer pregovori, se zanimavaat drugi lu|e. Kako na primer negoviot kolega, postojaniot pretstavnik na Grcija vo ON, Hristos Zaharakis. Od kade moè Maleski da znae {to pravi vo Wujork ambasadorot Ivan To{evski, koga specijalno go ispra}aat od tuka da se sre}ava so kolegata na na{iot pretstavnik vo ON. Toa {to novinarot na "A1" dobil pogre{na informacija, pa mora{e zav~era da ja proveruva li~no kaj Fr~kovski, ne e ne{to {to se slu~uva ni prv ni posleden pat. Novinarite stignaa do tamu do kade {to moàt da stignat i im veruvaat na izvorite, ubedeni deka tie se kompetentni. 4. Premierot Branko Crvenkovski vo ~etvrtokot se sretna so rakovodstvoto na Sojuzot na penzionerite. Imaa zaedni~ka sednica na tema: "Aktuelnata ekonomsko-politi~ka sostojba vo RM, so poseben osvrt na penziskiot sistem i penziite". Koj smisli vakov naslov ‡ alal da mu e. Kako od vremeto koga sega{- nite rakovoditeli na penzionerite bea op{testveno-politi~ki rakovoditeli. Ba{ sum qubopiten kolku nekoj obi~en penzioner, po mo`nost od prvata kategorija, e ìvotno zainteresiran, za aktuelnata politi~ka sostojba vo dràvata so osvrt na negovata penzija. Sostanokot se odrà vo zgradata na Vladata. I premierot i penzionerskoto rakovodstvo se ~uvstvuvaa kako doma. Crvenkovski zatoa {to sleze samo kat podolu od negoviot kabinet. Penzionerskite rakovoditeli zatoa {to toa porano be{e zgradata na CK SKM. Vo istata zgrada nekoi od niv, kako op{testveno- politi~ki rabotnici, donesuvaa odluki za zadolùvawe vo stranstvo i potoa re{avaa kako da gi potro{at parite. Vo istata zgrada sega povtorno se donesuvaat odluki za zadolùvawe. 5. Priznanieto "Patent na godinata" za ovaa godina e dodeleno za pronajdo- kot "Globalen vibro-kompenzacionen konstruktiven sistem za industrijalizira- na gradba na vibro-izolirani i seizmo-otporni zgradi". Sledi novo priznanie na toj {to }e uspee da go de{ifrira imeto na pronajdo- kot. I ute{na nagrada za toa {to }e go nau~i napamet.

502 MAJSTOROT I MARGARITA 15 juni 1996

• Koj prv do NATO: Fr~kovski ili Hanxiski?

1. Dobro e {to kone~no vo dràvata ni se slu~i eden pogolem skandal od oblasta na kulturata. Dejstvuva optimisti~ki, koga }e se napravi globalna ocenka na sostojbite vo zemjata. Kulturni skandali se slu~uvaat vo kulturni dràvi. Dali navistina postepeno stanuvame zdodevno mesto za ìveewe, vo koe televiziskite termini do neodamna rezervirani za tribini vo koi politi~arite ja spasuvaa dràvata, im go prepu{taat mestoto na tribini vo koi kulturnite dejci nekulturno se navreduvaat? Isto kako vo onie sterilni demokratii, ~ii{to narodi se otepuvaat od melanholijata na sistemite vo koi sî funkcionira i beskrajno se raduvaat na nekoj skandal, makar i kulturen, kolku da bi imale so {to da gi isplaknat ustite. Skandalot na teatarskiot festival "Vojdan êrnodrinski" vo Prilep pukna koga bitolskata pretstava "Majstorot i Margarita" gi dobi re~isi site najva`ni nagradi, koga eden del od nagradenite odbija da gi primat nagradite, koga artistite na Makedonskiot naroden teatar ne izlegoa da ja igraat zavr{nata pretstava na festivalot, a ministerot za kultura Slobodan Unkovski poradi toa pobara ostavka od direktorot na MNT. Dali ve interesira {to veli pretsedatelot na Sovetot na Festivalot? [to veli ìrito? A selektorot? [to velat nagradenite? [to velat navredenite? Ako ste bile eden od onie {to kupile bilet za zavr{nata ve~er na Festivalot, ste se razo~arale, bidej}i parite ste gi dale badijala. Vo toj slu~aj ne veruvam deka nekogo bi go interesirale odgovorite na site ostanati pra{awa. Glavnoto pra{awe e: Zo{to ne sum go dobil toa za {to sum platil? I tuka diskusijata prestanuva. Kojznae, moèbi koga }e go pronajdeme odgovorot na toa pra{awe, }e staneme normalna dràva na koja skandali í trebaat kolku samo da ne umreme od zdodevnost. Koga }e go dobie{ toa za {to si platil, bez pritoa da te tormozat so razni objasnuvawa za selektori, pretsedateli, direktori, ìrija, ministri... Zatoa {to nam skandali ni se slu~uvaat sekojdnevno. Zatoa {to sekoj ~ove~ki ìvot samiot za sebe e drama, samo {to opkruùvaweto ni pravi teatarski igri. Kako i da ja zavrti{ rabotata, pak najo{teteni se tie {to ne se na scenata, koi moàt samo da aplaudiraat ili da svirkaat. Samo na festival moè da se slu~i i majstorot i Margarita da dobijat mnogu priznanija. Vo ìvotot e poinaku. Mnogu majstori, a Margarita ‡ neza- dovolena.

503 2. Zapo~na trkata za ~lenstvo vo NATO. Nedelava Makedonija ja potpi{a Individualnata programa za sorabotka so Severnoatlantskiot pakt. Programata ja podgotvuvaa Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Dodeka ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski go do~ekuva{e Vilijam Peri, ministerot za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~kovski pobrza za Brisel, da ja potpi{e programata. Peri si zamina, po nego za Brisel u{te ve~erta odleta i Hanxiski. Ama, Fr~ko mu izbega od Brisel za Firenca. Koj prv }e stigne vo NATO: Fr~kovski ili Hanxiski? 3. [to se slu~uva? Ne{to ne e vo red? Pominaa ve}e dva dena otkako ne sme go videle Vilijam Peri vo Makedonija. Ja znaete onaa izreka {to se upotrebuva koga nekoj }e kaè ne{to {to site go znaat: "Eh, ja otkri Amerika"! Ako prodolì vaka da se pojavuva amerikanskiot sekretar za odbrana, po~esto otkolku nekoi na{i ministri, vo SAD }e ja prifatat izrekata: "Eh, ja otkri Makedonija"! Pretsedatelot Gligorov ni otkri deka Peri ne do{ol tri, tuku ~etiri pati vo Makedonija. Mu go broi prviot pat, koga avionot ne moè{e da sleta poradi maglata na skopskiot aerodrom i kruè{e izvesno vreme nad Skopje. Toga{ Peri ja videl Makedonija. Ama ja gledal niz magla. Kojznae kako sme mu izgledale. Potoa ~eka{e da duvne veter. Da ja odnese maglata. Toa {to pri negovata posledna poseta be{e puknalo letnoto sonce e u{te eden prilog vo pravecot na idnata makedonsko-amerikanska voena sorabotka. Da vidi Peri deka ovde ne e sî veter i magla. 4. Novinarite povtorno imaa problemi so slu`bite za obezbeduvawe. Pri posetata na amerikanskata delegacija vo po~etokot na nedelava, vedna{ po priemot kaj pretsedatelot Kiro Gligorov, obezbeduvaweto pred nos im ja tresna vratata na izvestuva~ite koi sakaa da zemat izjava od gostite. Minatata nedela reporterite {to otidoa na aerodrom da go ~ekaat ministerot Jorgo [undovski po vra}aweto od Istanbul, bea "{utkani" navamu-natamu niz aerodromskata zgrada od strana na policajcite, dodeka ne reagira{e slu`benik na Sekretarijatot za informacii. Sli~no be{e i pri posetata na maleziskiot premier na Makedonija. Novina- rite nemaa pristap do platformata re~isi cel ~as i bea zadràni daleku od bescarinskata zona, kako da se obi~ni patnici, nebare tamu se za zabava, a ne po rabota. Ministerot ôkrevski navistina objavi ofanziva protiv novinarite, ama nie toa go sfativme figurativno. Sigurno i toj samiot ne o~ekuva{e policajcite da go sfatat bukvalno.

504 DOPISEN ^LEN 22 juni 1996

• Makedonskoto devoj~e sonuva da stane "srpska pevaqka"

1. Makedonija e na pat da stane dopisen ~len na Evropskata unija. Izmislen e orginalen na~in na parafirawe na spogodbata za trgovija i sorabotka. Tie nam ni pi{uvaat pismo, nie nim im odgovarame so pismo. Ova e prva faza kon polnopravno ~lenstvo vo Unijata. Bidej}i nie nemame namera da go menuvame imeto, a Grcija nema namera da se pomiri so toa, da sme zdravi i ìvi, koga }e dojde vreme, so pismo }e í pristapime na Unijata. Taka }e staneme dopisen ~len. Pove}e nemame problemi so regionalniot pristap. I evolutivnata klauzula nekako }e ja proxvakame. Sî zavisi od toa kolku }e patuva pismoto do Brisel. I dali za toa }e bide zadolèna gr~kata po{ta. Ostanuva samo problemot na samite pisma. [to ako nekoe pismo, bilo na{eto bilo nivnoto, nekade se zagubi po pat? Dali i toga{ }e vaì spogodbata? Ili pak, dokolku nekoj od devette preveduva~i na oficijalnite jazici na Evropskata unija go zaboravi na{eto pismo vo fioka!? Sre}a {to si ja imame Grcija. Barem taa se griì da ne ostaneme zaboraveni. Taman se zagriìvme {to ve}e nikoj ne nî smeta kako problem, koga eve ti go ju`niot sosed, vo vistinski ~as za nas. Kolku da nî potseti deka e tuka. 2. Ba{ dobro im tekna na pregovara~ite da ja upotrebat ovaa finta so dopisnoto ~lenstvo. Nie im predlagavme da se potpi{eme kako "dogovorna strana". Neuki i naivni, duri sega sfa}ame deka ova so pismata e mnogu poubavo, otkolku "dogovorna strana". Kako dràvjani na dogovorna strana, vo Evropa }e nî vikaa ‡ stranci. I {to naslov }e stavat po parafiraweto na spogodbata? Stranci vo vozot za Evropa. Ili, stranci vo predgradieto na Brisel. Ova so dopisnoto oddelenie e mnogu pointeligentno re{enie. Prvo, na Evropejcite im dokaàvme deka {tom pi{uvame pisma zna~i deka sme pismeni. I vtoro, ako í se nalutime na Evropa, moème na{eto pismo da go preadresirame, namesto vo Brisel da go ispratime vo Va{ington. Osven toa, od vozot moème da izlezeme na koja bilo popatna stanica, ama nema sekade aerodrom da fa}ame avion za Amerika. 3. Kako {to stojat rabotite, izgleda deka vo vozot nema da stigneme mnogu daleku. Taka nekade ‡ do Belgrad. Ako patem ne se otkaème u{te porano, nekade kaj Bujanovac, Vrawe, Ni{, Para}in, Jagodina... Kakov evropski centar!? Glavniot grad na Makedonija sî pove}e li~i na {umadiska palanka. Dragana Mirkovi} go polni gradskiot stadion vo Skopje. Po televiziite e glavna yvezda. "Slatki greh" srede Skopje zboruva za srpska Skopska Crna Gora. Sega se najavuva doa|awe i na Vesna Zmijanac. Kojznae kako }e gi pre~ekame Ceca Veli~kovi} i Arkan. Taka tinejxerkite se trudat da li~at

505 na Ceca Veli~kovi}. Festivalite na novokomponirana makedonska narodna muzika se pretvorija vo srpski posela. Turbo-folkot e~i na re~isi site frekven- cii na privatnite radija. Od televiziskite ekrani izleguvaat dolgite noze i golemite gradi na najuspe{nite srpski selski zabavuva~ki... Kakvo makedonsko devoj~e, kakva kitka {arena... Makedonskoto devoj~e sonuva da stane srpska "kafanska pevaqka". Ne }e e lo{o ministerot za kultura Slobodan Unkovski, na vra}awe od Crna Gora, da skr{ne i da napravi turneja po [umadija i Pomoravje. Da napravi izbor koja kafeanska grupa }e ima prioritet pri davaweto dozvoli za nastap niz Makedonija. Ministerot e po teatarot, pa zatoa i ne treba da mu se lutime {to dozvoluva probiv na muzi~ka nekultura od sever. Zatoa site teatarski druìni {to doa|aat od Belgrad se so umetni~ki vrednosti i moàt samo da ni bidat od korist. Ne mi e jasno samo zo{to Lane Gutovi}, koga neodamna gostuva{e so "Kabareto", ne ni ja povtori istata to~ka od pred nekolku godini, koga vo Belgrad prave{e majtap so makedonskoto osamostojuvawe. Nas ne nî interesira politika. Umet- ni~ka vrednost si e umetni~ka vrednost. Osobeno koga doa|a od sever. Ne daj boè nekoja televizija da otkupi bugarska humoristi~na serija. Skraja da e. Toa e samo za bugarofili. Albanski teatar ili albanski peja~i i grupi. Na toa }e odat samo separatistite. Gr~ka muzika!? Prodadeni du{i. So srpskite gosti e sosema druga rabota. Tie site izjavuvaat deka kaj nas se ~uvstvuvaat kako doma. A nie im klimame so glava i odobruvame: "Tako je!" 4. Nekako se pogodi slu~ajno, istiot den koga Dragana Mirkovi} vo Skopje be{e vo misija na dobra turbo-folk-muzika, da pristigne i prviot jugoslovenski ambasador Zoran Jana}kovi} vo misija na dobra volja. Ambasadorot ima{e nekolku sredbi so novinarite i ne propu{ti da kaè deka me|u SR Jugoslavija i Makedonija nema otvoreni pra{awa. Toa {to nivna komisija u{te ne e formirana za da se zapo~ne so markiraweto na me|usebnata dràvna granica ne e va`no. Nema otvoreni pra{awa. Ima otvorena granica.

PARKIRAN AVION 29 juni 1996

• Pretsedatelot nema koj da go ~eka

1. Avionot so koj{to pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov se vra}a{e od Strazbur sletal na skopskiot aerodrom, se parkiral na platformata, stjuar- desata ja otvorila vratata, gi donele i skalite do nea i taman pretsedatelot da izleze, protokolot go vratil nazad vo avionot, da si sedne na svoeto sedi{te.

506 Pretsedatelot nemalo koj da go pre~eka. Gligorov i ministerot Fr~kovski, zaedno sose sorabotnicite i novinarskata ekipa {to go slede{e nastapot na pretsedatelot vo Sovetot na Evropa, deset minuti trpelivo ~ekale vo parki- raniot avion, na trieset i kusur stepeni, na platformata na aerodromot, da dojde nekoj da gi pre~eka. Potoa se pojavile pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkovski i pretsedatelot na Vladata Branko Crvenkovski, pa Gligorov moèl da stapne na skalite nadvor od avionot, kako i {to mu li~i na {ef na dràva. Velat deka Protokolot ne presmetal najdobro koga treba da sleta avionot od Strazbur. Ili Branko Crvenkovski popusto go vrtel brojot na {alterot za informacii na skopskiot aerodrom da pra{a koga }e sleta avionot, a tamu bilo zafateno? Moèbi zaedno so Petkovski se zaglavile vo meteòt niz skopskite ulici, ili docna trgnale od svoite kabineti. Izleglo deka do skopskiot aerodrom pobrzo se stignuva od Evropa, otkolku od centarot na glavniot grad. Dobro e {to voop{to nekoj doa|a da go pre~eka pretsedatelot koga se vra}a doma, pa makar i so zadocnuvawe. Moè nekoj den da mu se slu~i na Gligorov da si otsedi cel den vo parkiran avion. 2. Kolku i da ne sakam da razmisluvam za nekoi raboti kako za tipi~no balkanski, slu~uvawata me teraat na toa. Dali voop{to nekade vo civilizira- niot svet e moèn pogreb kako onoj na Papandreu? Dali samo na Balkanot najomilena zabava za narodot se slu~uvawata na ulica, pa makar povod za toa bila i smrtta na golem politi~ar. Se se}avam na pogrebot na Tito vo 1980 godina. I vo Atina be{e sli~no kako onoj pat vo Belgrad. Pogreb {to trae sedum ~asa, na temperatura od 39 stepeni, milion lu|e na ulicite, skandirawe i aplauzi, pla~ewe pred kamera, potresni baknuvawa na kov~egot, fotografirawe na semejstvoto na po~inatiot... Dali se raboti za premnogu emocii, za vrela medi- teranska krv koja nî tera burno da reagirame i vo radost i vo àlost, ili pak za ekshibicionizam? Aj {to svadbite ni se takvi kakvi {to ni se, da si prostime odbivaj}i si na balkanskiot mentalitet, bidej}i na krajot na krai{tata znaeme da se raduvame. Ama zo{to i vo tagata od pogrebite pravime cirkus? Kako {to e redot, koga na sosedot }e mu umre nekoj {to mnogu mu zna~i, ~ove~ko e da se izrazi so~uvstvo. I pretstavnicite na Makedonija se izredija vo ispra}aweto so~uvstva do Grcija po povod smrtta na Andreas Papandreu. Vo telegramata so so~uvstvo na pretsedatelot na Socijalisti~kata partija na Makedonija Qubisav Ivanov‡Yingo stoe{e deka po~inatiot pretsedatel na PASOK bil golem ~ovek. Navistina, Papandreu be{e golem ~ovek za site {to blagodarej}i na dvegodi{noto embargo, {to porane{niot gr~ki premier go vovede protiv Makedonija, napravija golem {verc i nevideni pari vo trgovijata so Srbija, koja isto taka be{e pod embargo. Denovive se gleda kako tie {to bea uspe{ni za vreme na embargoto sega, koga blokadite i na sever i na jug se ukinati, a se otvorija mo`nosti za legalna trgovija, postepeno propa|aat. Kako na niv sega dobro bi im do{ol nekoj drug "golem ~ovek" da ni vovede barem u{te dve godini novo embargo, pa da im trgne rabotata!

507 3. Koga }e se pogledne sostavot na Sobranieto, vedna{ se gleda koi se lu|e od sportot. Pratenikot Zore Temelkovski zav~era mora{e da se presoble~e vo letna mai~ka. Mu li~i, bidej}i e pretsedatel na Ko{arkarskiot sojuz na Makedonija. Yingo, kako gazda na fudbalskiot klub i pretsedatel na Fudbalskiot sojuz, normalno, na sednicata dojde oble~en vo dres. Ne mi e jasno samo zo{to i ministerot za pravda Vlado Popovski den pred toa vo Sobranieto se pojavi vo mai~ka. Velat deka oblekata ne go pravi ~ovekot. Ama ima i edna narodna pogovorka koja veli: "Ruba krasi ‡ ruba gnasi!" So kakva ruba prilega da se pojavi narodniot izbranik i pretstavnikot na vlasta vo najvisokiot dom vo dràvata e pra{awe {to verojatno odamna go apsolvirale nekoi zapadni demokratii, pa si go stavile i vo zakon. Dobro e {to kamerite ne gi "fa}aat" pratenicite i ministrite podolu od polovinata. Im gi gledame samo mai~kite. Koga bi moèle da gi vidime vo nozete, bi otkrile kolkumina od niv se ‡ bosi. 4. So golema pompa be{e najavena direktnata linija na "Malezijan erlajns" od Kuala Lumpur za Skopje. Kone~no edna golema svetska kompanija re{i da ja stavi Makedonija na kartata na svetot. Pred dva meseca dojde maleziska delegacija so tri avioni, nivniot premier be{e primen so site po~esti, kompanijata re{i od skopskiot aerodrom da pravi regionalen centar za Jugoisto~na Evropa, lu|eto }e investiraa i vo izgradba na hangar za kargo, }e go kupuvaa na{eto jagne{ko, {to Evropa ne ni go saka... Skopskiot aerodrom trebalo da vloì okolu 400 iljadi dolari za dopolnitelna oprema za redovno sletuvawe i poletuvawe na interkontinentalni avioni. Tie pari gi nema. A Pretprijatieto za aerodromski uslugi nekolku godini po red e me|u prvite deset najuspe{ni vo dràvata. Izgleda deka nie sme rodeni da bideme provincija. I osudeni najgolemata kompanija {to }e sletuva vo Skopje da bide JAT.

PRVA LIGA 6 juli 1996

• "Stole go vide Tito"

1. Otsega pa natamu nema da mo`eme da se falime po svetot deka sme izvoju- vale samostojnost bez nitu eden ispukan kur{um. Vojnicite na ARM denovive masovno pukaat vo govedata vo Skopsko i Vele{ko. Borbata protiv {apot i ligavkata taka stana del od na{ata borba za pravewe samostojna dr`ava. Velat deka sme silni, a vamu dozvolija bolesta od Albanija da se prenese duri do Skopje.

508 Pred dve nedeli vo Ministerstvoto za zemjodelstvo drèa pres-konferencija na koja nî uveruvaa deka kaj nas nema nitu "ludi kravi", kako vo Evropa, nitu {ap i ligavka, kako vo Albanija. Sega odedna{ sostojbata e alarmantna. Treba li da im se veruva na informaciite od taa pres-konferencija? Ili pak veterinarnite slu`bi i Ministerstvoto mislele deka Albanija e nekade vo Avstralija i deka toa {to tamu dva meseca besnee ovaa bolest nas nî treba da nî zagriùva? Treba li da im veruvame, koga duri sega doznavme deka Evropskata komisija neodamna gi izvestila na{ite deka ne e zadovolna od na~inot na koj{to preventivno se za{tituvame od {apot i ligavkata vo Albanija? Treba li da im veruvame koga znaeme deka prvo doznavme za zatvoraweto na nekoi grani~ni premini od jugoslovenski izvori, a duri drugiot den popladneto javno be{e obelodeneta bolesta kaj nas? Bidej}i neodamna ja parafiravme Spogodbata so EU, pove}e }e ni prilega{e nekoja evropska bolest. Na primer, kako Angli~anite da imame "ludi kravi". Namesto toa, nie imame, isto kako Albancite ‡ ligavi kravi. Pokraj tolku ligu{i vo dràvata, fale{e u{te kravite da ni se razligavat. Sega sme dràa za ‡ prva liga. 2. Kako del od istorijata na makedonskata bitka za samostojnost moèbi nekoj den na decata }e im se prepora~uva raskaz "Stole go vide Tito". Se raboti za mnogu pou~no ~etivo so naravou~enie deka trkaloto se vrti ‡ onoj {to bil gore, nekoga{ moè da se najde dolu. Pretsedatelot na Liberalnata partija, Stojan Andov, be{e primen od pretsedatelot na Sobranieto, Tito Petkovski. Koga Andov go vide Petkovski, mu se poàli na odnosot na vlasta kon opozicijata. Pobara Sobranieto da donese delovnik za rabota. Stojan Andov pet godini be{e pretsedatel na Sobranieto i moè{e koga saka da inicira donesuvawe delovnik za rabota. Sega, verojatno, se po~uvstvuval isto kako Qup~o Georgievski od VMRO-DPMNE koga na vremeto tie od nego baraa rabotata na Sobranieto da se uredi so delovnik. Georgievski e vo podobra pozicija od Andov. Toj e nau~en da bide opozicija, za razlika od Andov {to sekoga{ bil pozicija. Zatoa sega negovata partija se odnesuva kako VMRO- DPMNE vo po~etna faza. Petkovski go islu{a Andov. Mu veti deka do donesuvaweto na delovnikot Sobranieto }e izgotvi protokol. Opozicijata }e se odnesuva protokolarno. Toa e tokmu vistinskoto re{enie za SDSM. ]e prodolàt da vladeat kako {to sakaat, a nadvor }e im se broi kako da se vo pove}epartiski sistem. ]e dobijat protokolarna opozicija. Taa }e bide samo za pokaùvawe. 3. Predizbornata kampawa za lokalnite izbori ve}e po~na. Startuvaa zdruènite politi~ki partii na Albancite, bez vladeja~kata PDP. Odràa miting vo Tetovo.

509 Miting kako miting. Se pee{e albanska himna, se viorea albanski znamiwa, se upotrebuva{e terminot "Slavomakedonci", dràvata se narekuva "BJRM"... Istata slika sme ja gledale mnogupati niz Makedonija i ne e za iznenaduvawe. Mislam deka treba{e da razviorat makar edno makedonsko zname, kolku da zama~kaat o~i pred svetot. Vaka izleguva deka ne samo {to ne ja priznavaat Makedonija kako svoja dràva, tuku voop{to ne ja priznavaat ni dràvata. Ima li logika da bara{ prava od nekogo {to ne go priznava{? 4. Va`no e Makedoncite da si ja priznavaat sopstvenata dràva. Priznava- weto na dràvata ne mora zadolìtelno da zna~i i po~ituvawe na makedonskiot jazik. [to }e ni e makedonski jazik, koga odli~no razbirame srpski? Televizijata "Sitel", ve}e nekolku nedeli po red ne nao|a za potrebno da gi titluva epizodite od belgradskata TV serija "Sre}ni qudi". Srede Skopje, na televizija si gledame srpski serii, bez nikakov prevod, kako da sme srede Srbija i kako "Sitel" da ne e makedonska privatna TV stanica, tuku nekoja lokalna stanica na TV Srbija. Vo ovaa dràva, kolku {to mi e poznato, postoi Ministerstvo za kultura, koe me|u drugoto bi trebalo da se griì za neguvaweto na makedonskiot jazik i kultura. Mislam deka postoi i Ministerstvo za soobra}aj i vrski koe bi trebalo da se griì za frekvenciite kako nacionalno bogatstvo. Vo ovaa dràva postoi i Vlada, vo koja ne mora ba{ site ministri da gledaat "Sre}ni qudi", ama barem ministrite od Socijalisti~kata partija ako se partiski disciplinirani bi trebalo da ja sledat programata na privatnata stanica na nivniot lider. Ili gledaat, ama ne zabeleùvaat deka nema prevod. A srpski, a makedonski, isto im se fa}a! Kone~no, vo ovaa dràva belkim postojat kulturni institucii, kulturni rabotnici, umetnici i {to li u{te ne, koi bi trebalo da vodat nekakva smetka za jazikot. Ako denes ne ni pre~i toa {to nema prevod na makedonski jazik, zo{to toga{ utre bi ni pre~elo pak da bideme ista dràva. Samo {to duri i vo porane{nata SFRJ ni edna emisija na makedonskiot prostor ne moè{e da se emituva bez prevod na makedonski jazik.

OHRID KUMROVEC 13 juli 1996

• Protiv politi~ko ludilo ne pomagaat ni vakcini ni veterinari

1. Evropa se bori so ludi kravi. Nie se borime so ligavi kravi. Postepeno virusot na {apot i ligavkata mutira. Dobiva evropski karakteristiki. Taka

510 mutiran gi zafa}a i lu|eto. Makedonskite {ap i ligavka, kombinirani so evropskoto ludilo kaj kravite, na ovie tereni se pretvora vo ludilo. Za àl, veterinarite sî u{te nemaat vakcina protiv ovaa bolest. Prvoto àri{te e registrirano vo skopskoto selo Ara~inovo. Tamo{nite selani ne davaat da im se ubivaat kravite, za{to ne im veruvaat na na{ite veterinari. Ara~inovskite kravi treba da gi pregledaat eksperti od Evropskata unija. Zatoa {to se kravi ~ii sopstvenici se Albanci. Op{to poznato e deka vo Makedonija se sproveduva aparhejd od strana na makedonskoto mnozinstvo, taka {to mnogu logi~no e makedonskite veterinari, potpomognati od makedonskata policija, da gi uni{tuvaat albanskite kravi kako izraz na nivnata etnocidna, genocidna i animalocidna politika kon sî {to e albansko vo dràvata. Vo narednite denovi se o~ekuva {irewe na àri{teto na bolesta. Sopstve- nicite na makedonskite kravi moàt da gi obvinat Albancite deka namerno go vnele zaboleniot dobitok od sosedna Albanija, za da napravat politi~ka diverzija i da se sozdade kriza vo dràvata. Se raboti za klasi~na neprijatelska akcija naso~ena protiv integritetot na makedonskoto govedarstvo, so proyirni separatisti~ki tendencii koi }e gi odvojat albanskite od makedonski kravi. Siroma{kite kravi. ]e gi ispotepaat i ednite i drugite i pak nema da im stane jasno deka politikata ne e za goveda. 2. Turisti~kata sezona e vo poln ek. Duri i pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov po~na da gi posetuva kampovite na bregot na Ohridskoto Ezero. Pred nekoj den go poseti kampot na Socijaldemokratskata mladina na Makedonija. Se o~ekuva vo narednite nedeli od letniot raspust da gi poseti i kampovite na mladite liberali, na podmladokot na Demokratskata partija, na mladite VMRO- v~iwa, skautite na PDPA‡NDP. Vo letnata {kola na idni lideri na SDSM pretsedatelot Gligorov na nade`nite podmlatkari-socijaldemokrati im posaka uspe{na rabota, zatoa {to tokmu "tie treba da gi nasledat sega{nite aktivisti na SDSM i da ja ponesat na svoi ple}i odgovornosta i mo`nosta da vlijaat i da ja opredeluvaat idninata na na{ata zemja". Toa zna~i deka vo ovaa zemja idninata leì samo vo aktivistite na SDSM. Ako si od druga partija ili, ne daj boè, ne si partiski opredelen, na tebe ne moè da se smeta. Moè{ idninata da si ja gleda{ vo nekoja druga zemja. Vo idnina pravete {to }e pravite, ama gledajte da si fatite ènska, ili de~ko, od redovite na mladite socijaldemokrati. Samo taka }e bidete sigurni deka idninata vi e zagarantirana. Osven toa, moète da stanete "mister" ili "mis" na Makedonija. Dobro e {to partijata na vlasta se vrati na organizirawe vakvi {koli za svoite mladi nadeì. Se raboti za proveren i siguren metod za izgradba na kadri. Kako onoj vo Titovata {kola vo Kumrovec. Sega vo Ohrid na mladite politi~ari }e im doa|aat ministrite da im odràt predavawa. Jorgo [undovski,

511 kako minister za urbanizam i za{tita na ìvotnata sredina, pretpostavuvam }e im organizira rabotna akcija vo ras~istuvawe na dvorot. Blagoj Hanxiski }e im vovede podigawe na znameto pred stroj za utrinska i ve~erna, so zvucite na Internacionalata. Sofija Todorova, kako minister za obrazovanie i fizi~ka kultura, }e go drì kursot za pliva~i-po~etnici. Taa e najdobar kadar za toa. Dosega uspe{no pliva vo tri sostavi na Vladata. 3. Vo kampot nema da se pojavi ministerot Qubomir Fr~kovski. Prvo, zatoa {to e mnogu fin za da se valka vo pesokot. I vtoro, ne smee da go napu{ti kabinetot vo Skopje, za da ne ja zagubi bitkata so imeto. Fr~kovski re{i bitkata protiv referencata "BJRM" da ja vodi od doma. Zatoa i ne isprati delegacija na ministerskiot sostanok vo Sofija. Starata trojka ‡ Grcija, Bugarija i Srbija, se dogovori Makedonija da ja nema ‡ i Makedonija ja nema{e. Otsega pa natamu, koga i da sakaat da nî izoliraat, }e nî povikaat da nastapime pod imeto "BJRM". Sega Fr~kovski izleze najgolem borec za imeto. Site drugi {to se pojavuvaat na najrazli~ni sobiri po svetot kade {to stoi tabli~kata "BJRM" se prodadeni du{i. Toa {to, ako ne se pojavi{ nekade, nema{ {ansi da te slu{nat {to misli{, ne e va`no, za{to toa {to ima{ da go kaè{, }e si go kaè{ za doma{na upotreba. Na primer, vo Sofija treba{e da gi isprovocirame so inicijativata za komparativna studija za malcinstvata na Balkanot. Mesto toa nie si ostanavme gordi vo Skopje, a inicijativata }e ja vratime pred doma{nata javnost vo bezli~ni soop{tenija koga }e ni doa|aat emisari od tipot na Elizabet Ren i Maks van der [tul. 4. Ustavniot sud ja zakaà raspravata za zaklu~okot na Sobranieto so koj e odbiena inicijativata za raspi{uvawe referendum za predvremeni izbori za krajot na septemvri. Odli~no. Taman }e po~ne raspravata, }e pominat lokalnite izbori. Posle toa ustavnite sudii }e znaat na {to se.

FA]AWE BOJA 20 juli 1996

•Rodot na domatite kako elementarna nepogoda

1. Ne se samo turistite tie {to na letuvawe fa}aat boja. Vo Grcija ova leto boja fa}aat i avionite. Kako, na primer, onoj na "Paler Makedonija" {to vo sredata sleta na ostrovot Krf so 160 patnici od Makedonija. Patnicite vo Grcija otidoa za da pocrnat. Avionot ‡ pobele. Kompanijata sî u{te ne znae kako po dve nedeli }e gi vrati makedonskite gra|ani doma. Sledniot pat koga nivniot avion }e sleta na krfskiot aerodrom, mo`e da se slu~i Grcite da im naplatat pogolema taksa, koja vo sebe }e gi opfa}a

512 i tro{ocite za kanti~kite so boja i rabotnata raka na molerot na aerodromot. Osven ako molerot ne e dobrovolec i golem patriot, pa da se soglasi prekuvre- meno da raboti vo imeto na odbranata na tatkovinata od skopjanite. Toa {to avionot na makedonskata kompanija bil prema~kuvan vo Grcija pove}e e vest za kaj niv, za{to tie se sekiraat za turizmot, otkolku za kaj nas. Nie sme nau~eni da ìveeme prema~kani. Politi~arite porano ni bea komunisti, sega si igraat pozicija i opozicija. Biznismenite porano bea socijalisti~ki direktori. Imiwata na lu|eto se isti i toga{ i denes. Pokraj prebojosani direktori i prebojosani politi~ari, {to e ~udno {to imame i prebojosani avioni. Na avionot barem mu udrija bela boja. Prebojosanite politi~ari ni se prema~kani so site boi. 2. Tuku, {to pravime {to nî snajde druga nesre}a. Godinava bogato rodile domatite. Sega ne znaeme {to da im pravime. I onaka sme dovolno zaglaveni vo sos. Prerabotuva~ite na gradinarski proizvodi velat deka }e uspeat da gi soberat site domati, ama nemaat vo {to da gi spakuvaat. Od druga strana, fabrikata za limenki vo Bitola veli deka tie se "davat" vo proizvedeni limenki, ama konzervite nema koj da gi kupi. Nesre}ata nikoga{ ne doa|a sama. Aj {to domatite bogato rodija, aj {to ima i dovolno konzervi, ama {to pravime ako prerabotuva~ite gi otkupat konzervite, gi spakuvaat domatite i ‡ nemaat na kogo da mu gi prodadat. Ete gi beqa. Zatoa sega baraat dràvata da im najde pazari. Za{to direktorite na ZIK-ovite moèbi se prebojosani vo kapitalisti~ki upravuva~i, ama u{te razmisluvaat kako vo vremeto na sovetskite kolhozi i sovhozi. Lesno be{e lani. Srbija pod sankcii, moèvme i da im prodavame domati i da im digame cena. Godinava neka pomogne dràvata. So domative nekako }e se snajdeme. Tuku, da molime boga da ne ni se slu~i u{te nekoja nesre}a. Daj dodeka e vreme, neka fati nekoja su{a, ili ako e ve}e docna, barem grad da udri po poliwava. Koj }e ni gi gleda grevovite, ako pokraj domatite godinava dobro }e ni rodat i lozjata. [to }e mu pravime na tolku grozje!? Ne e badijala izmislen vicot za Amerikanecot {to edna nedela {etal niz Makedonija i pred da si zamine rekol deka najgolem vpe~atok mu ostavilo toa deka nie sme mnogu poboèn narod. Doma}inite se za~udile i go pra{ale, od kade mu e toj zaklu~ok. "Pa, toa {to vi dal gospod, toa go imate", im odgovoril gostinot. 3. Vo ramkite na dvonedelnata turneja na Fadil Sulejmani i negovite dojde o~ekuvanoto napu{tawe na Sobranieto od strana na pratenicite na PDPA‡ NDP. Toj poteg doa|a vo ramkite na zamislenata programa za sozdavawe politi~ka kriza vo dràvata. Ne mi se veruva deka otsustvoto na nekolkumina pratenici, koi patem ne se otkaàa od prateni~kite mesta i platite, moè da predizvika politi~ka kriza. Iako mnogu sum zagrièn deka ova moè da bide voved vo seriozna duhovna kriza. Za{to sega sednicite na Sobranieto }e bidat u{te pozdodevni. So odeweto na

33 Sakam da kaàm 513 prateni~kata grupa na PDPA‡NDP si zamina i edinstveniot vesel personalitet vo ovoj sostav na Parlamentot, Sali Ramadani. 4. Makedonija se pojavi na ve`bata na edinicite na ~lenkite na NATO i na "Partnerstvoto za mir" vo Albanija, iako imeto na na{ata dràva vo posleden moment be{e prema~kano so korektor i vrz nego napi{ano BJRM. Pred dve nedeli nitu eden pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ne se pojavi na ministerskiot sostanok vo Sofija tokmu poradi toa {to doma}inot insistira{e na tabli~kata pred na{iot pretstavnik da stoi imeto BJRM Ova samo moè dopolnitelno da ja obnovi raspravata kako treba da se odnesuvame vo me|unarodnata zaednica, koga sakaat da ni go nametnat imeto {to ne go sakame. Dali da se pojavime i na samoto mesto da protestirame i da si go kaème toa {to sme go naumile, ili gordo da si ostaneme doma? [to se odnesuva do vojnicite na ARM na ve`bata vo Albanija, takvi dilemi ne postojat. Kakva vojska bi bila taa, ako se povle~e? 5. Na doma{en teren povlekuvaweto odi polesno. Liberalnata partija ja povle~e interpelacijata za ministerot Tomislav ôkrevski. Voop{to, na liberalite im stana navika da dignat vreva i potoa da se povle~at. Raka na srce, i ministerot ôkrevski si gi povle~e obvinuvawata kon novinarite. U{te i im pora~a da ne se pla{at od minister {to zboruva otvoreno, tuku od onie {to mol~at. Kako vo narodnata pogovorka: "Ku~e {to lae, ne kasa"!. Ili, "Ku~iwata laat, karvanot si vrvi"!

PATUVA^KI CIRKUS 27 juli 1996

• Vo Atlanta so zname, vo Sidnej mo`ebi i so ime

1. Patuva~kiot cirkus na sledbenicite na ìvotot i deloto na Fadil Sulej- mani prodolùva. Samiot Sulejmani kako glavna li~nost e v zatvor. Ama seedno, ostanuva dobra tema za prikazna. V~era pred Amerikanskata ambasada vo Skopje vikaa: "SAD, pomognete!" Na transparentite do imeto na Fadil be{e ispi{ano imeto na Mandela. Fadil stana heroj na ulicata. No u{te postra{no e {to tie {to go izvikuvaat negovoto ime ne se na~isto kogo izbrale da im bide heroj. Verojatno veruvaat vo toa {to go pravat. Vo sprotivno, kakva sila bi moèla da te natera srede leto da {eta{ po è{kiot skopski asfalt i da se prepotuva{, vikaj}i i nosej}i transparenti i znamiwa. Pred nekoj den, otkako go ispratija Fadil v zatvor so site po~esti i go pro{etaa niz tetovskite ulici kako da odi vo vojska, ne moèa da se odvojat od

514 nego i site nagrnaa da vlezat v zatvor. E kaj go ima toa? Ako vlezea site, }e ostane{e "univerzitetot" bez studenti. Vaka ostanaa sledbenicite na Fadil nadvor, da go slavat negovoto delo i da ja prodolàt negovata istoriska misija. Da vlezea so nego vo zatvorot, }e mora{e da organiziraat ~asovi po }eliite. Toa ve}e ne moè. Kamo pozitivna diskriminacija kako pri upisot na legalnite fakulteti? Kamo soodvetna procentualna zastapenost spored nacionalnata pripadnost? Ba{ka go nalutija Menduh Ta~i koj se zagriì kogo }e vodi na mitinzite ako site demonstranti }e se najdat v zatvor. ]e mora{e i toj da im se pridruì. A ne e siguren dali tamu }e mu dadat privilegiran tretman kako na Fadil Sulejmani. Na primer, da vleze, pa po pet minuti da mu dozvolat pak da izleze. 2. Vo defileto na otvoraweto na Olimpijatata vo Atlanta makedonskite pretstavnici se pojavija pod bukvata "F". Vozbudeniot televiziski komentator so radost zabeleà deka ova e prva olimpijada na koja Makedonija se pojavuva so svoe zname. Pred ~etiri godini vo Barcelona nastapuvavme pod olimpiskoto zname. Koj znae, moèbi po ~etiri godini vo Sidnej }e se pojavime i so svoeto ime. Vo denovite koga se odrùvaat olimpiskite igri ne se vodi politika. Moè- bi tokmu zatoa na um mi padnaa nekoi interesni podatoci za na{ite sportski sojuzi. Legendarniot Yingo e vo fudbalot. Pokraj nego i drugi pratenici se pretsedateli na sportski sojuzi. Van~o îfliganec e so bora~ite. Zore Temel- kovski so ko{arkata. Ivan Bojkov so rakometot. Vo sportskite sojuzi se i nekoi ministri. Jorgo [undovski e po skijaweto. Dimitar Buzlevski e pretsedatel na [ahovskiot sojuz. Pokraj tolku politi~ari vo sportot, ne e ni ~udo {to postignuvame zabeleìtelni rezultati. 3. Pretstavnikot na Ruskata Federacija vo Makedonija, Jurij Tru{in, sî po~esto se àli na nekakvo antirusko raspoloènie {to se sozdava vo na{ata dràva. Prvo im dele{e lekcii na "rusofobi~nite" novinari, pa potoa po~na turneja po opozicionite partii za da bara soglasnost za svoite tezi. Potoa ruskata ambasada so soop{tenija í se obra}a{e na makedonskata javnost deka opozicionite partii se soglasuvaat so misleweto na gospodinot Tru{in. Blagodarenie na svojot agilen pretstavnik vo Makedonija, Rusija do~eka da bide braneta duri i od edna mala partija kakva {to e Demokratska partija na Makedonija na pratenikot od Tetovo Tomislav Stojanovski. Srede bitka za vistinata na gospodinot Tru{in vo Skopje dopatuva prviot ~ovek na ruskiot "GAS-PROM" i ponudi negovata firma da vleze vo makedonskoto pretprijatie za distribucija na gas "GA-MA" so 40 od sto od kapitalot. Velat deka prviot ~ovek na pretprijatieto za gas e eden od najbogatite lu|e vo Rusija. Stra{na rabota. Verojatno zatoa ruskiot bogata{ be{e primen i od pretsedatelot na dràvata Kiro Gligorov. Toj znae {to e toa {to moè da bide stra{no.

33* 515 4. Srede leto im teknalo na nekoi stranci da doa|aat vo Makedonija da snimaat sceni za filmot na reìserot Stiven Spilberg. I toa izbraa kade da se smestat. Vo Ohrid! Na ohri|ani u{te tie im trebaat! Da im go naru{uvaat mirot i spokojstvoto vo ekot na turisti~kata sezona. Prikaznata za filmot ne bi bila kompletna, ako i vo nea, kako vpro~em, i vo drugi raboti, ne se vme{a politika. Portparolot na ekipata Sa{o Ordanoski im se zablagodari na ministerstvata za nadvore{ni raboti, za vnatre{ni raboti i za odbrana, za poddr{kata {to mu ja dale na proektot, a na ministerot za kultura mu pora~a, ako ve}e ne saka da pomogne, barem da ne odmognuva. Potoa se javi Ministerstvoto za kultura so objasnenie deka sî {to bilo pobarano od niv e dobieno. Filmot e samo tema. A sekoja tema e dobra za politi~ka presmetka. Vo soop- {tenijata {to gi dobivame od sednicite na Vladata ne pi{uva za sitnite "nedorazbirawa" me|u ministrite. Toa ne ni go kaùva ni portparolot Orda- noski. Edinstveno znaeme deka filmot nosi naslov {to moè da pretpostavi nekakva simbolika vo situacijata. Se vika "Mirotvorec". 5. Demohristijanskata partija na Makedonija od neodamna e prekrstena vo Socijalisti~ka hristijanska partija! Samo so takvo ime moè{e da se pojavi na tribinata na levite partii i dvièwa vo Srbija {to ja organizira Mira Markovi}, sopruga na Slobodan Milo{evi}. Ostanuva nejasno kako e napravena spojkata: socijalisti~ka‡hristijanska. [to nî u~ea za religijata vo socijalizmot? Kade li se izgubi opiumot za narodot? Izgleda se pretvori vo ‡ "ekstazi".

TRI BAKNE@I 7 septemvri 1996

• "Ne}u jedan, ne}u dva, tri poqupca ho}u ja!"

1. Deneska e 8 septemvri 2001 godina. Makedonija ja slavi desetgodi{ninata od svojata nezavisnost, vo prvata godina od Yingovata era. V~era na dràvnata televizija go gledav intervjuto na direktorot Goran Ivanov so pretsedatelot na dràvata Qubisav Ivanov. Se setiv na mom~eto vo crvena mai~ka i crveni farmerki kako vo te{kite vremiwa vo 1996 godina, toga{ kako direktor na televizijata "Sitel", fizi~ki se presmetuva{e so ekipata na antidràvnata televizija "A1" na stadionot na "Sileks" vo Kratovo. U{te toga{ znaev deka od ova mom~e vo crveno }e bide ne{to. Ne zatoa {to mu e sin na golemiot Yingo. Ednostavno, negovata voinstvenost, podgotvenost za brza akcija i nepokoleb- livost bea svojstveni na ~ovek {to e predodreden vo 21 vek da stane generalen direktor na MRTV.

516 Deneska, po povod desetgodi{niot jubilej, Sobranieto go donese noviot Ustav na Republika Makedonija. Vo preambulata e navedena zaslugata na drugarot Qubisav Ivanov {to ni e vaka ubavo, kako {to ni e. Povtorno e vraten verbalniot delikt, za da se stavi kraj na ona vreme koga sekoj moè{e da zboruva {to saka i kade {to saka protiv li~nosta i deloto na Drugarot. Vo glavniot grad Kratovo, na stadionot na {ampionot "Sileks", ve~erva }e se odrì mladinski slet po povod praznikot. Vo po~esnata loà najpo~esno mesto }e zazeme pretsedatelot na SR Jugoslavija, Slobodan Milo{evi}. Utre na voeniot aerodrom blizu Kratovo }e se odrì grandiozen aeromiting, na koj{to }e letaat avioni, helikopteri i edrilici od najsovremeno rusko proizvodstvo. Na grani~niot premin "Tabanovci" pretsedatelot Ivanov, so golem kamen od negovite rudnici, }e ja skr{i grani~nata rampa i na toj na~in oficijalno }e profunkcionira bescarinskata zona me|u Makedonija i SRJ. Vedna{ potoa, vo Po{tata }e bide promovirana novata serija po{tanski marki. Na ednata marka e pretstaven likot na Qubisav Ivanov ‡ denes, kako doìvoten pretsedatel na dràvata. Na drugata marka Qubisav Ivanov igra fudbal pred polovina vek, kako standarden prvotimec na KSK ("Kumanovo"). Najvrednata marka go pretstavuva maliot, no napreden Yingo na edna kratovska poljana, kako trkala topka od partali kako standarden prvotimec na FK "Slavko Baev". Utreve~er centralnata proslava }e se odrì vo Domot na kulturata vo Kratovo, so sve~ena akademija po povod jubilejot, na koja{to }e govori drugarot Qubisav Ivanov. 2. Go ~itav pismoto na pretsedatelot na Socijalisti~kata partija i direktor na "Sileks" Qubisav Ivanov vo v~era{na "Nova Makedonija" do kolegata Zoran Petrov, so naslov "Stalinisti~ka propaganda i hajka". Go pro~itav delot kade {to Ivanov veli: "Moite stavovi, moeto odnesuvawe, moite rezultati od rabotata se jasni, ~isti, vidlivi, priznati i efektuirani". Koga stignav do podnaslovot "Zo{to ja obmanuvate javnosta", sum zaspal... 3. Se razbudiv to~no navreme za da vidam kako na televizijata se gu{kaat i se baknuvaat premierite na Makedonija i SR Jugoslavija, Branko Crvenkovski i Radoe Konti}. Po niv se izbaknuvaa i ministrite i direktorite na carinskite upravi i starite prijateli od biv{iot sekretarijat za nadvore{ni raboti i stopanstvenicite. Op{ta qubov. Crvenkovski na Konti} mu re~e: "Eden bakne`, èlbi roj". Ama Konti} odgovara: "Ne}u jedan, ne}u dva, tri poqupca o}u ja!" I taka si se izbaknaa "po pravoslavski". Prviot bakne` kako potvrda na makedonskata politika na ekvidistanca kon sosedite. Vtoriot kako nade` deka me|usebnata granica koga- toga{ }e se iscrta. I tretiot, kako veruvawe deka brzo }e bide re{eno pra{aweto na sukcesijata i nasledstvoto na biv{ata SFRJ. 4. Guvernerot na Narodnata banka na Republika Makedonija, Borko Sta- noevski, pretstavuvaj}i gi novite banknoti, nî potseti deka valutata ni e

517 stabilna ve}e tri godini. Ne znam {to bi rekol guvernerot koga bi moral, vra}aj}i se vo dràvata so stabilen denar, na granica, zaradi dezinfekcija poradi {apot i ligavkata, da plati 5 germanski marki. Pritoa i na bele{kata {to }e ja dobie od Republi~kata veterinarna uprava stoi napi{ano "5 DM". Kako bi reagiral guvernerot koga bi sfatil deka edna dràvna institucija ne go po~ituva sopstveniot denar i nastrana {to nezakonski sobira "turisti~ki priliv", go kr{i zakonot koj veli deka edinstveno plate`no sredstvo vo dràvata e denarot. Minatata nedela na pres-konferencijata na premierot Crvenkovski i bosanskiot premier Hasan Muratovi}, srede Skopje, vo sedi{teto na Vladata, otkako ~etiri makedonski novinari postavija pra{awa na srpski jazik, kole{kata od "A1" Biqana Sekulovska "naivno" pra{a: "Moè li jas na makedonski"? Sli~no na toa guvernerot Stanoevski, pri vlezot vo sopstvenata drà- va, na granicata bi gi pra{al veterinarite: "Moè li da platam vo denari"? 5. A sega edna protokolarna vest, t.e. soop{tenieto od Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura. "Deneska, na 2. 09. 1996 godina, ministerot d-r Sofija Todorova primi pretstavnici na u~enici od prvite oddelenija od osnovnite u~ili{ta. Na sredbata, koja mina vo prijatna atmosfera..."

NO]NI PTICI 14 septemvri 1996

• Cvetaat iljadi cvetovi, a tezgite prazni

1. Pratenicite na Sobranieto na Makedonija stanaa no}ni ptici. Dvata zna~ajni zakona ‡ za lokalnite izbori i za teritorijalnata podelba, gi donesoa docna vo no}ta. Vedna{ bea obvineti deka pravat ne{to tajno, zatoa {to no}ta e vistinsko vreme za pravewe tajni raboti. U{te im be{e ka`ano deka dobro se znae koj raboti no}e. No}ta e sozdadena za spiewe i piewe, a ne za nosewe va`ni zakoni. Osobeno {to vo raspravata za Zakonot za teritorijalna podelba opozicijata ja obvini Vladata deka se pazarela za teritorijata na zapadna Makedonija. Se znae koj se pazari no}e. Ovie obvinuvawa nemaat nikakva vrska. Pratenicite, ednostavno, brzaa da gi donesat zakonite, za da mo`at {to poskoro da bidat raspi{ani lokalnite izbori. Inaku, tie si po~nale normalno so rabota. Vo me|uvreme gi stemnilo. [to i ne e tolku lo{o. Podobro da gi stemni niv sto i dvaesetina, otkolku nas dva miliona. 2. Za vreme na raspravata za Zakonot za teritorijalna podelba slu{navme mnogu interesni predlozi spored koi kriteriumi da se formira op{tina.

518 Pratenikot Gazmend Ajderaga, obrazloùvaj}i zo{to se zalaga op{tinata Rostu{e da se pripoi kon Debar, pojasni deka ako se pu{tat kowite, tie nema da odat za Gali~nik, tuku za Debar. Sprotivno mislewe ima{e pratenikot i potpretsedatelot na Sobranieto, Blagoja Filipovski. Toj re~e: "Pu{ti gi kowite, postojano }e odat vo Rostu{e i Gali~nik. Ni eden kow ne bi oti{ol za Debar". Zna~i kowite otsekoga{ znaele na koja op{tina pripa|aat. A magariwata? Koga se zboruva za Makedonija, ne treba da se zemaat predvid dvièwata na kowite. Karakteristi~no ìvotno za ovaa dràva, a osobeno za planinskite predeli na zapadna Makedonija, e magareto. Zatoa i ne treba op{tinite da se pravat spored dvièwata na kowite. Tuku, spored magariwata. 3. [to se odnesuva do lokalnite izbori, }e bide primenet posovremen metod. ]e go sledime dvièweto na avionite. Ako odat kon Ohrid, namesto kon Skopje, zna~i po~nala predizbornata kampawa. Direkcijata za civilna vozdu{na plovidba najavi zatvorawe na skopskiot aerodrom poradi rekonstrukcija na pistata za 1 septemvri. Potoa zatvoraweto go odloì za 24 septemvri. Potoa ja promeni odlukata i go najavi za 4 septemvri. Vo me|uvreme dojde najava za 10, pa za 19 septemvri. Pretsedatelot na upravniot odbor na aerodromskoto pretprijatie Ilija Ilovski soop{ti deka aerodromot }e bide zatvoren na 23 septemvri. Me|utoa, Ministerstvoto za soobra}aj utredenta go demantira i "cvrsto" zastana zad odlukata datumot na zatvorawe da bide 19 septemvri. Neka pobrza pretsedatelot na Sobranieto, Tito Petkovski, so raspi{uvaweto na lokalni izbori. Belki toga{ vo vozduhoplovnata direkcija kone~no }e go opredelat datumot za zatvorawe na skopskiot aerodrom. Pred sekoi izbori mora da se organizira nekakva rabotna akcija. Pred minatite parlamentarni izbori gromoglasno po~na izgradbata na prugata kon Bugarija i na patot za Prilep preku Babuna. Belki so lokalnite izbori }e po~ne i rekonstrukcijata na pistata. Vo me|uvreme, se nadevam, i Amerikancite }e ja napravat svojata redovna rotacija na vojnicite vo sostavot na UNPREDEP. Ako toa be{e edna od pri~inite za odlagaweto na zatvoraweto na aerodromot za koja gospodinot Iloski ne saka{e posebno da elaborira. 4. "Alo, alo!" Profunkcionira mobilnata telefonija. Po povod praznikot 8 Septemvri, prviot mobitelski razgovor go napravi premierot Branko Crven- kovski. Samo {to, namesto da napravi kontakt so idninata, premierot napravi kontakt so minatoto. Tie denovi kako da se vrati vremeto vo koe premierot nose{e crvena {amija okolu vratot. Komentatorot na dràvnata televizija, po ~ij{to glas kako deca prepoznavavme dali se raboti za odbeleùvawe na 29 noemvri ili dvojniot jubilej na drugarot Tito, na direktniot prenos od sve~enata akademija vo MNT ni re~e deka "so netrpenie o~ekuvame {to }e kaè pretsedatelot na Republikata

519 Kiro Gligorov". Ima{e i aeromiting na silnata stopanska avijacija na Makedonija, nasekade se otvoraa ~e{mi, vodovodi... Nakuso, vo Makedonija po povod praznikot cvetaa iljada cvetovi. Zatoa i ministerot za urbanizam Jorgo [undovski vo Skopje go otvori cvetniot pazar. Na televizijata vidovme nekolku ku}i~ki, bez cve}e i bez prodava~ki na cve}e. Taa slika sepak ne se vklopi vo ramkite na slaveni~kata atmosfera. Cvetaat iljada cvetovi, a tezgite ‡ prazni. 5. Kon proslavata svoj pridones dade i pretsedatelot na Germanija Roman Hercog. Vo ponedelnikot, posledniot den od prodolèniot prazni~en vikend, germanskiot pretsedatel be{e najzasluèn za dobrata zabava na mladite skopjani. Site policajci pretpladneto bea zafateni so obezbeduvaweto na zna- ~ajniot gostin, taka {to ve~erta nema{e koj da gi zatvori kafuliwata i barovite niz glavniot grad. Skopje povtorno zaìvea po polno}, kako vo dobrite vremiwa od pred letovo, koga policijata nema{e zada~a da pravi fajront. Sabajleto ne bev na pazar, ama pretpostavuvam deka i tamu nemalo policajci da gi brkaat sitnite preprodava~i na drebulii od trotoarite. Da se nadevame deka vo idnina }e imame pove}e vakvi visoki gosti. Da ne mislime deka policijata zabeleùva zavidni rezultati samo vo brkaweto {verceri po pazarite i vo zatvoraweto na kafeanite.

NOV METOD 21 septemvri 1996

• Ako mo`e da bide smeneta nastavni~ka zatoa {to se oma`ila za Tur~in, zo{to da ne ja smenime ministerkata ako ne mi se dopa|a nejzinata frizura

1. Me u~ea deka spored nekoi stari novinarski pravila tekstot treba da go po~nam em so najaktuelnoto em so toa {to ima najgolema politi~ka teìna. Razmisluvaj}i na taa tema, dojdov do zaklu~ok deka treba da kaàm ne{to za lokalnite izbori {to se pred nas. A {to da kaè{ novo? Istite lideri, istite varijanti za koalicii, istata dràvna komisija, istite problemi so izbira~kite spisoci... Bidej}i se najdov pred te{ka zada~a, re{iv da se otkaàm od starite pravila. ]e go isprobam noviot metod na citirawe. Vo izminative pet godini nekolku pati sum pi{uval za izbori, za partiite i nivnite lideri. Zo{to ednostavno da ne citiram ~etirieset to~ki od tekstovite {to sum gi objavuval vo minatoto. Pritoa, spored noviot metod, nema da spomenam od kade sum gi zemal citatite. Ako nekomu toa mu e va`no, }e organiziram nau~na rasprava. 2. Na raspravata ne bi bilo lo{o da se pojavi rektorot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", prof. d-r Radmila Kiprijanova. Vo èstokata bitka

520 okolu izborot na nov rektor se pojavi i aferata deka profesorkata Kiprijanova napravila plagijat, so toa {to prepi{ala okolu 40 to~ki od nau~en trud na eden bugarski i eden ruski avtor. Rektorkata najavi nau~na rasprava za nejziniot trud i vedna{ otpatuva za Sofija za da se sretne so profesorot Janko Arsov. Od taa sofiska nau~na rasprava o~i v o~i dobivme izjava na prof. Kiprijanova: "Knigata na doc. d-r F. Novik i d-r Janko Arsov e navedena vo trudot "Eksperi- mentalen dizajn i analiza" po nov metod na citirawe, me|u delata {to se poso- ~eni kako literatura {to se prepora~uva za prodlabo~uvawe na znaewata od oblasta za koja jas pi{uvam". I bugarskiot nau~nik Arsov, po sofiskata sredba so prof. Kiprijanova, potpi{a izjava: "Po izjavata na d-r Kiprijanova deka na{iot trud e vrednuvan duri povisoko i od navedenata osnovna literatura vo nejzinata kniga (spored nov metod na citirawe) i moè da se smeta za pove}e od osnovna literatura, smetam deka me|u nas spor za avtorstvo ne postoi". Ostanu- va nejasno dali i bugarskiot profesor sfatil {to se podrazbira pod nov metod koga zav~era za televizijata"A1" izjavi: "Cvrsto sum ubeden deka pri eventua- lnoto sledno preizdavawe na nau~niot trud taa }e me citira korektno spored me|unarodnite standardi". Vo Sofija moèbi bil pronajden nov marketin{ki metod kako da se zgolemi interesot za knigata na d-r Kiprijanova. Sega site }e go kupat deloto za da vidat {to e toa nov metod na citirawe. Tiraòt brzo }e se potro{i, pa knigata }e mora da bide preizdadena. Samo {to toga{, kako {to se obvrzala rektorkata, }e mora da go navede deloto od koe{to vr{ela citirawe. A toa ve}e ne e nov metod. 3. Na scena stapuvaat studentite. Rakovodstvoto na Sojuzot na studentite }e mu ja dade poddr{kata za izbor na nov rektor na protivkandidatot na d-r Kiprijanova, prof. d-r Metodi Simonovski. Potoa se javuvaat nekolku student- ski organizacii od razli~ni fakulteti koi ne se soglasuvaat so pretsedatelot na Sojuzot, Toni Mir~evski, i izjavuvaat deka tie ne mu dale ovlastuvawe na rakovodstvoto da go poddrì profesorot Simonovski. Vo igra vleguvaat i podmladocite na trite najbrojni opozicioni partii koi go obvinija Sojuzot na studentite deka e vladina organizacija. Potvrda za toa se avtomobilot "alfa romeo", podarok od Vladata, delovniot prostor vo zgradata na "Unija" pred Studentskiot dom "Kuzman Josifovski‡Pitu" vo Skopje, pejxerite na ~lenovite na rakovodstvoto, slu`benite patuvawa vo stranstvo na ime na studentska sorabotka... Prikaznata okolu izborot na nov rektor na Skopskiot univerzitet se vklopuva vo prikaznite za avtonomija na univerzitetot. Avtonomno dejstvuvawe na partiite, na Vladata... Dodeka edniot kandidat ja zapoznava javnosta so noviot metod na citirawe, politi~arite }e go izberat rektorot spored starite, dobro isprobani metodi. 4. Roditelite na u~enicite od osnovnoto u~ili{te vo kumanovskoto selo Romanovce gi teraat svoite deca da ne odat na nastava, zatoa {to nivnata nastav-

521 ni~ka bila omaèna za Tur~in, pa spored toa ne gi vospituvala vo hristijanski duh. Ima li vo ovaa dràva zakon koj }e gi kazni roditelite {to ne gi pu{taat svoite deca vo osnovno u~ili{te? Zo{to Ministerstvoto za obrazovanie voop{to ne prifa}a razgovor na ovaa tema? Premnogu e teòk zborot {to bi go upotrebil po ovoj povod za da mu dadam vistinsko ime na toa {to se slu~uva vo Romanovce. Neka go pogoduva ministerkata Sofija Todorova, koja, verojatno, dobro razmislila dali }e ja za{titi nastavni~kata {to vo dosega{noto rabotewe kako prosveten rabotnik imala pozitivni ocenki, ili roditelite koi ne gi davaat svoite deca na nastavni~ki so somnitelna veroispoved? Dokolku prifati razgovor so niv, utre }e treba da se razbere i so roditelite koi{to }e se àlat deka nastavni~kata gi pla{i decata, bidej}i e lo{o na{minkana, ima debeli noze i kriv nos. Za àl, namesto roditelite da platat kazna, kazneta }e bide nastavni~kata {to si odbrala ma` od druga veroispoved. Doa|aat izbori, ne ni trebaat lokalni problemi, u{te i me|unacionalni, pa najlesno e nastavni~kata da ja preraspre- delat da raboti so drugi u~enici. Ako toa se slu~i, vetuvam deka na ova mesto javno }e pobaram ostavka od ministerkata Todorova. Skandalot vo Romanovce ne mora da bide argument. ]e upotrebam argumenti sli~ni na roditelite-za{titnici na hristijanstvoto. Ne mi se dopa|a frizurata na ministerkata. Plus mi pre~i nejziniot glas.

SELSKI NA^ALNIK 28 septemvri 1996

• Rakibe e vinovna za sî

1. Na Skopje ne mu treba gradona~alnik. Glavniot grad na dr`avata treba da ima selski na~alnik. Site gradski problemi {to }e treba da gi re{i se ‡ selski. Zatoa smetam deka pravat golema gre{ka tie {to velat deka na Skopje mu treba nekoj gra|anin, ~ovek {to ja poznava du{ata na gradot, ~ovek {to se ~uvstvuva gradski. Ako skopjani izberat takov ~ovek za gradona~alnik, }e se kaat do slednite izbori. Problemite }e im ostanat nere{eni. Od kade da znae gra|aninot kako da se odnesuva so kowite na bulevarot "Jane Sandanski"? Dali na kravite {to pasat vo Gradskiot park da im re~e "Ojsi", "]uk{!", ili "I{"? [to da im pravi na ovcite na potegot me|u amerikanskata ambasada i [tabot na UNPREDEP? Dali da im zabrani na kozite da gi brstat grmu{kite vo blizinata na Rektoratot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij"?

522 Ne daj boè da ni dojde takov gradona~alnik. Zamislete da mu tekne da gi razbrka doma}inkite {to go pràt ajvarot na trevnicite me|u zgradite vo "Karpo{". Ili da donese uredba so koja }e se zabrani besewe crveni piperki i nizi so kromid po balkonite. Takov bezdu{nik nema poim {to e ambar, a {to plevna. Toj ne moè da sfati kolku golemo zadovolstvo e da se vari rakija na platoto pred garaìte, a mirisot od ~adot da se ~uvstvuva sî do desettiot kat. Ako sepak se izbere takov ~ovek za gradona~alnik, treba da se napravi sî da mu se zagor~i ìvotot i da si dade ostavka. Na primer, treba da se napadne vo liftot so doma{noto mileni~e ‡ germanskiot ov~ar. Ili, vre}ata so |ubre postojano da mu se ostava pred vrata. Da se izvadat site {tekeri na negoviot kat i da se skr{at fasonkite, a svetilkata da se ukrade. Nave~er da se vr{i nu`da pred negovata vlezna vrata, zatoa {to ne pravi razlika {to e buni{te, a {to polski klozet. Pred garaàta sekoe utro da go ~ekaat lu{pi od jajca. Skopjani, nemojte da si igrate so idninata na va{iot grad. Nemojte da izbirate gradona~alnik! Izberete selski kmet! 2. Od pred nekoj den skopjani se gordeat so novata deponija "Drizla". Gradskite tatkovci, zaedno so liderot na VMRO-DPMNE i rakovodstvoto na "Komunalna higiena" podgotveni gi pre~ekaa prvite vozila so |ubre. Otvo- raweto na deponijata go nazdravija so viski i sitni sendvi~i. Imaa mala zakuska na "Drisla". Novinarite zabeleàa nekolku kamioni na tetovskoto komunalno pretprijatie. I tie go nosat |ubreto vo "Drisla". Velat deka novata deponija e mnogu sovremena i dovolno golema za da moè da dava uslugi i na drugi komunalni pretprijatija od Makedonija. Skopje e otvoren grad. Moè da go sobere |ubreto od cela dràva. 3. Vladata pred nekolku nedeli najavi borba protiv {vercot i sivata ekonomija so cigarite. Kako rezultat na toa, pred nekolku dena, na skopskite pazari {vercerite po~naa da gi nudat i najnovite cigari na "Makedonija tabak", "ro- deo lajt". Razlikata me|u cigarite na pazar i vo trafika ne e samo vo cenata ‡ cenata na pazar im e 20 denari, a vo trafikite 25, tuku i vo pakuvaweto. Onie {to gi nudat preprodava~ite se so kutija na koja e ispi{ano "Samo za izvoz", na angliski jazik. I sega, koj e vinoven {to cigarite namesto vo fri-{op se na{le na zelenite pazari. Policijata, Carinata, "Makedonija tabak", "Vladata"... Izgleda deka pak }e bide vinovna nekoja Rakibe, kako onaa {to umre od srcev udar od pendrek po glava na Zelenoto pazar~e vo Skopje. 4. Mnogu ubava rabota se ovie "Evropski denovi na kulturnoto nasledstvo" na ministerot Slobodan Unkovski. Ne samo {to decata od osnovnite u~ili{ta bez pari prv pat gi odnesoa vo muzej, tuku vo ramkite na kulturnite denovi svoeto odnesuvawe go soobrazi i policijata. Ete, gi fati divite kopa~i i kolekcioneri na arheolo{ki iskopini.

523 So ogled na toa {to za arheolo{ki istra`uvawa redovno nema pari, ova e najdobar na~in da stigneme do skrienoto kulturno nasledstvo. Prvo so godini }e gi pu{time divite kopa~i da prebaruvaat po arheolo{kite lokaliteti. Potoa }e ja pu{time policijata da im gi fati predmetite {to gi otkopale. Policijata ovoj pat gi fati i razbojnicite. Ali Baba }e ostane skrien vo svojata pe{tera, zasekoga{. 5. Poln pogodok na televizijata "Sitel" be{e razgovorot na urednikot na sportskata rubrika, Bo{ko Trpevski, so sopstvenikot na televizijata Qubisav Ivanov. Vo taa sportsko-rekreativna emisija so raboten naslov "Da go za{titime likot i deloto na drugarot Yingo", gospodinot drugar Trpevski ima{e problem dali na negoviot stopan da mu se obrati so gospodine, dru`e ili drugar. Problemot go re{i samiot Yingo: "Bo{ko, ~ekaj! Jas sum pretsedatel na Socijalisti~ka partija. Nie se oslovuvame so ‡ drugar!" Me ~udi kako Trpevski ne ja zavr{i emisijata so povikot: "Drugar Yingo, nie ti se kolneme!" Drugarot Ivanov toa sigurno go o~ekuva{e od nego. "A be Bo{ko, nie dobro se znaeme!

SEVER‡JUG 5 oktomvri 1996

• Fr~kovski i natamu mu treba na Branko

1. Minatata godina, na 2 oktomvri, pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov na srpskiot pretsedatel Slobodan Milo{evi}, vo Belgrad, povtorno mu ja odbi idejata za carinska unija me|u Makedonija i SR Jugoslavija. Na 7 oktomvri ovaa godina na sila }e stapi dogovorot za slobodna trgovija me|u Makedonija i SR Jugoslavija, so razmena na stokite bez carinski dava~ki. Vo me|uvreme, na 3 oktomvri minatata godina, se slu~i atentatot vrz pretsedatelot Gligorov vo centarot na Skopje. Nekolku dena pred stapuvaweto na sila na bescarinskata trampa so Belgrad, od site najvisoki mesta na dràvata po povod godi{ninata od atentatot ni pora~aa deka se pokaàlo oti atentatorite ne ja ostvarile posakuvanata cel i zemjata ostanala stabilna. 2. Na godi{ninata na atentatot vo Makedonija eufori~no se proslavi ukinuvaweto na sankciite kon SR Jugoslavija. Ne samo na zborovi, tuku na delo. Za da nema zabuni, duri i dràvnata televizija smeta{e deka vesta za atentatot vrz porane{niot premier na Bugarija zasluùva pomalku vnimanie otkolku vesta za simnuvaweto na sankciite kon SR Jugoslavija. A za spogodbata me|u MANU i SANU ‡ nema diskusija. Izgleda deka MANU }e se vklu~i vo izgotvuvaweto na izbornata kampawa na Slobodan Milo{evi}. Zatoa {to, spored zborovite na pretsedatelot na

524 MANU Ksente Bogoev, MANU i SANU ne otvoraat nova stranica za sorabotka, bidej}i do prekin na sorabotkata nikoga{ i ne do{lo. SANU be{e taa {to so svojot poznat Memorandum mu ja izgotvi programata na Milo{evi} za da dojde na vlast i da napravi sî {to uspea da napravi za da ja realizira taa programa. Dali MANU sorabotuva{e so SANU, koga tvorcite na idejata za "site Srbi vo edna dràva" go podgotvuvaa terenot za najgolemiot genocid po Vtorata svetska vojna vo Evropa? Od koga na{ite akademici so nivnite kolegi koi Makedonija ja esapat za ju`na Srbija se povikuvaat na prijatelski odnosi i partnerstvo? 3. Vo nedelata koga ja odbeleàvme godi{ninata na atentatot i ministerot za soobra}aj Dimitar Buzlevski vo Belgrad se dogovori, zaedno so SR Jugoslavija, na panevropskata konferencija da se afirmira koridorot sever‡jug i da ja poednostavat procedurata na grani~nite premini. Minatata godina, vo mart, na gr~kiot ostrov Krit, delegacijata na Minis- terstvoto za soobra}aj na Makedonija so te{ki maki uspea da go stavi koridorot istok‡zapad vo evropskite karti za finansirawe na pati{ta. Dali ministerot go zaboravi koridorot istok‡zapad? Toj postojano patuva na rabota od Resen do Skopje, ama na patokaznite tabli na noviot avtopat {to vodi do glavniot grad na dràvata ozna~ena e nasokata za ‡ Belgrad. [to se odnesuva do problemite na grani~nite premini, tie naskoro }e se re{at. Bidej}i Srbite i natamu odolùvaat so izleguvaweto na teren za obele- ùvawe na granicata, nema logika da ima i grani~ni premini. Sega koga nema i carini, glupavo e za vlez vo SRJ na gra|anite da im se baraat paso{i. Nema da ni trebaat ni li~ni karti. 4. Od zav~era e prizemjena kompanijata "Paler Makedonija". Sepak, eden avion uspea da ja probie blokadata. Toa be{e avionot za Rim, so koj zav~era ve~er se vrati ministerot za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~kovski. Zo{to ministerot ne se vra}a{e od Wujork preku Amsterdam? Tamu, poradi utrinskiot prizemjen let ostanaa dvaesetina prekuokeanski patnici. Da be{e ministerot so niv, }e im pomogne{e da dobijat viza. Samo {to vo toj slu~aj }e ostanea bez viza onie {to }e pristignea vo Rim. Zatoa {to odlukata za prizemjuvawe vaì za letovite na koi vo spisokot na patnici ne se prijaveni ~lenovi na Vladata. Na ovoj na~in premierot Branko Crvenkovski najenergi~no gi demantira{e glasinite deka vo posledno vreme ne e vo dobri odnosi so Fr~kovski. Da be{e taka, Crvenkovski }e go ostave{e Fr~kovski vo Rim. I toa, bez viza i bez ~lenovi na diplomatskiot sovet, za da ne moè da ja napu{ta aerodromskata zgrada i da gi razgleduva kulturno-istoriskite i proda`ni znamenitosti. Fr~kovski na Branko mu treba vo Skopje. I natamu. 5. Pretsedatelot Gligorov go ispofali negoviot najdobar minister na privremen prestoj vo SAD, Denko Maleski. Re~e deka bil zadovolen od nego. Zatoa }e mu isprati zajaknuvawe vo lu|e koi }e lobiraat za ~lenstvo vo Sovetot za bezbednost.

525 Ne mo`e sega na krajot na mandatot da se zapoznava i da se dru`i so razno- razni ambasadori vo ON. Toa }e go pravat drugi. Maleski treba da ostane negib- nat. 6. Pretsedatelot na Upravniot odbor na Komercijalnata banka Ariton @i- kov i ~lenot Ksente Bogoev, koga go smenija direktorot Aleksandar Manevski, lobiraa kaj najvisokite rakovoditeli protiv odlukata na guvernerot. Nedelava, istiot den koga Vrhovniot sud ja poni{ti odlukata na guvernerot, tie izbraa nov direktor na bankata. ^lenovite na Upravniot odbor razmisluvaat pazarno. Dali Hari Kostov, dali Aleksandar Manevski, nadomestokot za ~lenstvo vo Odborot ne se menuva.

LA@EN SJAJ 12 oktomvri 1996

• Parolata "Ostavete nî na mir!" ja isklu~uva parolata "Ostavete nî vo mir!"

1. "Ostavete nî na mir!" be{e mototo na zav~era{niot miting na "zatruenite" vo Tetovo. Dràvata go po~ituva nivnoto barawe. Truja~ite odamna se ostaveni na mir da pravat {to sakaat. Za nekolku dena pokaàa deka koga sakaat se trujat, koga sakaat organiziraat mitinzi, koga sakaat proglasuvaat vonredna sostojba, koga sakaat apsat, koga sakaat tepaat novinari, koga sakaat zemaat zalo`nici, koga sakaat ne odat na u~ili{te... Sega treba da se o~ekuva trueweto da se pro{iri i kaj drugite sloevi na albanskata nacionalnost. Sî do vrvot ‡ do pratenicite i ~lenovite na Vladata. I bidej}i ve}e nema da bide mo`no da se ìvee vo vakva sredina, kade {to na "zatruenite" ne im se dava lekarska pomo{ vo me{ana bolnica, kade {to vo me{ani u~ili{ta edni odat na nastava, a drugi imaat ~as po uli~na demokratija, a sudstvoto na dràvata ne gi prifa}a zakonite na lin~ot i pratenicite i ministrite ne se ~uvstvuvaat bezbedni za svoeto zdravje, zatoa {to vo sobraniskoto bife ili vladiniot restoran "ne{to" }e gi zatrue samo pripadnicite na albanskata nacionalnost, najdobro e da si stavat rampa nekade srede Skopje. Da se ostavat na mir. Koga ve}e moàt da imaat svoj univerzitet, zo{to da nemaat i svoja dràva!? Interesno, kako parolata "Ostavete nî na mir!" vo su{tinsko zna~ewe e sosema sprotivna od parolata " Ostavete nî vo mir!". 2. Dobro e {to policijata zaplenila izvesno koli~estvo {i{enca so sredstva za ~istewe damki. ]e í treba. Da si gi is~isti sopstvenite damki. Arno ama ni toa ne í pomaga. Po analizata otkrile deka sredstvoto {to go zaplenile e falsifikat-sredstvo za ~istewe damki. Obi~en "sjaj" rastvoren vo voda.

526 Do polno}niot "sobir na gra|ani" vo Golema Re~ica se nadevav deka MVR e dobar servis, barem za zatvorawe kafeani. Taa ve~er kafeanata vo seloto, vo koe{to bea dràni zalo`ni~kite od Skopje, ne zatvori vo opredelenoto vreme, spored zakonot. Policijata ne uspea da vleze vo kafeanata, zatoa {to na patot imalo blokadi (!?) i zatoa {to na toa podra~je vlasta ja kontroliraat ~elnicite na partiite na albanskata nacionalnost vo Makedonija. Tie, kako {to gi pofali potsekretarot na MVR Dime \urev, sorabotuvale so policijata i ja smirile masata so golem energetski naboj. Kolku da se znae koj e stopan na svoeto! Po ova Ministerstvoto moè da im go vrati falsifikat-sredstvoto za damki na {vercerite. Kolku da ima kogo vo idnina da apsi po pazarite. Na MVR "sjaj" ne mu treba. Nego ni{to ne go pere. 3. Prodolùva obnovata na sestranite vrski so Srbija. Po minatonedelnoto pozdravuvawe na carinskata unija me|u SRJ i Makedonija od strana na Evropskata unija (koj li nî ubeduva{e deka ne se raboti za carinska unija i deka EU vo slu~ajot so Makedonija go omeknala stavot kon "regionalniot pristap"?), ovaa nedela ‡ sorabotka i na voeno pole. Ministerot Blagoj Hanxiski otpatuva za Srbija. Vo Ni{. Zlobnicite vedna{ napravija politi~ki vic. Zo{to Hanxiski otpatuval za Ni{, a ne za Belgrad? Za da ja obnovi Tretata armiska oblast! Ministerot se vrati i op{irno dade objasnuvawe zo{to se sretnal so jugoslovenskiot minister za odbrana Pavle Bulatovi}. Sega treba da o~ekuvame i reakcija od UNPREDEP. [to li baraat preventivno rasporedenite mirovni sili na granica {to ne postoi, me|u dve dràvi koi, ete, uspe{no si sorabotuvaat duri i na poleto na odbranata. 4. Poleka se vra}ame vo kolonijalizam. Tetovski "Teteks" }e gi izvezuva svoite proizvodi vo stranstvo, preku belgradski "Jugoeksport". Vo Makedonija nema sposobna firma {to }e izvezuva gotovi proizvodi direktno vo stranstvo i }e uvezuva surovini isto taka direktno vo Makedonija. Sî }e odi preku Belgrad. 5. Dobro e {to ni dojde Rober Badinter i {to mu dadovme titula po~esen doktor po pravni nauki na Skopskiot univerzitet. Vo negovoto doa|awe ima nekakva simbolika. Toj be{e na ~elo na ekspertskata komisija na toga{nata Evropska zaednica koja oceni deka Makedonija zasluùva da bide nezavisna dràva. Sega moème da mu kaème: "Ti blagodarime! Ne treba{e!" 6. Pred nekoj den vo redakcijata me poseti edno star~e i mi dade kuso pismo, koe toj go napi{al do Amerikancite i vo koe potsetuvaj}i se na NOV i na prvoto slu{awe na "Glas na Amerika" vo 1942 godina se nadeva deka }e ni pomognat da ja za~uvame dràvata. Koga go pra{av {to da pravam so pismoto, toj mi odgovori "Ne baram ni{to!" Na mojata o~igledna za~udenost (moè li nekoj vo ova vreme da ne bara ni{to), star~eto so treperliv glas i so nasolzeni o~i mi doobjasni: "Ni{to, samo da ja za~uvame zlatnava... " I si zamina. V~era imavme problem {to ne moèvme da se dogovorime koj }e napi{e prigoden tekst za praznikot 11 Oktomvri. Taka i se setiv na slu~kata so star~eto

527 i negovoto pismo. Zatoa i re{iv prigodniot prazni~en del od dene{niov tekst da mu go posvetam nemu. Zo{to li ima{e potreba nekomu taka trogatelno da mu ka`e: "Samo da ja za~uvame zlatnava..."

POSEBEN TRETMAN 19 oktomvri 1996

• Pretsedatelot ja prezede istragata vo svoi race

1. Se se}avate li na akcijata protiv {apot i ligavkata? Se se}avate li kako gi ubivaa kravite vo selata kade {to ìveat Makedonci, a kako vo selata kade {to ìveat Albanci? Znaete li deka vo skopskoto selo âjlane sî u{te ne se uni{teni somnitelnite kravi zatoa {to se "albanski"!? Koga ìvotnite moàt za sebe da obezbedat povlasten status spored nacionalnata pripadnost, na nivnite stopani, zo{to toa da ne moàt da go storat i lu|eto. Eve, jas baram specijalen tretman ako, ne daj boè, utre vlezam vo nekoja slatkarnica i dobijam stoma~ni bolki. Ako sum kasnal gr~ka "trufa" ‡ lesno. ]e go re{ime sporot so pregovori vo ramkite na Privremenata spogodba. Ama, {to }e pravime ako slu~ajno se zatrujam od "bakqava"? Samiot podatok deka trueweto nastanalo po zablaùvaweto vo slatkarnicata ~ij sopstvenik e Albanaec, ve}e e dovolen Ministerstvoto za zdravstvo da isprati primeroci od "bakqavata" vo Institutot za sudska medicina vo Viena. Jas ne gi priznavam analizite na na{ite institucii. I baram Vladata da pobara pomo{ od Amerikancite. Bidej}i nedvosmisleno }e se utvrdi deka trueweto nastanalo na nacionalna osnova, }e mora da dopatuva i nekoj amerikanski lekar od NATO i da me pregleda. Zatoa {to na na{ite lekari ne im veruvam. 2. Pred eden mesec, na ova isto mesto vetiv deka }e pobaram ostavka od ministerkata za obrazovanie i fizi~ka kultura Sofija Todorova, dokolku dozvoli nastavni~kata vo kumanovskoto selo Romanovce da bide smeneta zatoa {to e maèna za Tur~in. Toga{ rekov deka po istata logika vo moeto obrazloè- nie za ostavkata na gospo|ata Todorovska }e bide dovolno da kaàm deka ne mi se dopa|a nejzinata frizura i glasot. Denovive nastavni~kata e smeneta, gospo|ata Todorovska ne si ja smeni frizurata, a jas si stojam na zborot. Sre}a {to ministerkata e poznata itrica, pa }e se snajde. Go dala na sud direktorot {to ja smenil nastavni~kata. Otkako prethodno mu re~e sam da go re{i problemot. ôvekot celi 45 dena sam go re{ava{e problemot i na krajot go re{i. Ministerstvoto go "namesti" pa sega }e go "sudi". Ne moè gospo|ata ministerka da se zanimava so tamu nekoisi nastavnici {to navreme ne si izbrale bra~en partner od svoja vera i svoja nacija. Taa treba da se~e lenti i odvreme-navreme da patuva vo stranstvo. Osven toa, ne e minis-

528 terka samo za obrazovanie. Taa e i po sportot. Mora da odi i na natprevarite na koi igra dràvnata reprezentacija. Kaj {to odi ‡ gubi Makedonija. 3. Pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov vo Ohrid gi primi prvite lu|e na sofiskata kompanija "Multigrup". Pretsedatelot ja prezede istragata za atentatot vo svoi race. 4. Zo{to pretsedatelot na MANU Ksente Bogoev ne se pojavi na sobirot "Srbite na Makedonija" vo Sremski Karlovci? Edna nedela pred ovoj sobir toj se dogovori so kolegite od SANU za rabota na zaedni~ki proekti. Me|u niv i za ispituvawe na istorijata na Makedoncite. Prvite prilozi kon nau~noto istraùvawe gi slu{navme na sobirot vo Sremski Karlovci. Bidej}i tamu drugarite na na{ite akademici rekoa deka Srbite se avtohton narod, a nie "nacionalno nesvesni pravoslavni slovenski elementi {to sega se narekuvaat Makedonci", nema potreba da se pravi zaedni~ko istraùvawe. Vpro~em, {to moè da se o~ekuva od na{ite akademici koi sî u{te ne ~ule za Memorandumot na SANU? 5. Kako pripadnik na element od "arhai~na slovenska masa bez nacionalna svest" neka mi bide dozvoleno da zabeleàm deka nedelava pratenicite ja ratifikuvaa spogodbata so SRJ. Nikoj ne se potrese {to Vladata izbrzala so primenata na Spogodbata i taa funkcionira{e bez da bide odobrena od zakono- davniot dom. Raznite filijali za gradewe vazalski odnos kon Belgrad sega dobivaat legitimitet. Pratenikot na Socijalisti~kata partija Jovan Lazarov ja pozdravi spogodbata. Negoviot pretsedatel Qubisav Ivanov‡Yingo koga be{e na dneven red ratifikacijata na sli~na takva spogodba so Slovenija bara{e taa da se odloì. Eden den pred ratifikacijata, na ~lenovite na Komisijata za me|unarodna politika na Sobranieto vo materijalite za spogodbata so SRJ im be{e daden samo aneks na srpski jazik. Ni{to ~udno. Istata zgrada vo Kralstvoto Jugosla- vija be{e sedi{te na Vardarska banovina. 6. Kako {to po~nala Svetskata srpska zaednica (vnimavaj na ova "svetska"!) da gi istraùva korenite na Srbite, ni{to ~udno sega, koga ni kaàa koi sme i {to sme, da im se svrtat na Kinezite. Za nas go re{ija problemot. Imeto Make- donci ni go nametnale Vatikan, Kominternata, Tito, papata, Amerikancite, NATO.... Ama, koj li im nametna na Srbite vo Kina da imaat kosi o~i!?

34 Sakam da kaàm 529 BRANKOVO Ê[MIÊ 26 oktomvri 1996

• Branko pu{ti voda, a Fr~ko se fati na oro

1. Zo{to predizbornata kampawa ne trae podolgo? Navistina, pretstavuva- weto na kandidatite za lokalnite izbori e krajno zdodevna zabava. Me|utoa, dokolku nekoi od niv imaat pove}e vreme vo kampawata, }e moàt dokraj da gi realiziraat svoite aktivnosti. Tokmu za vreme na predizbornata kampawa vo dràvata zabeleùvame golemi rabotni pobedi, genijalni idei, zna~ajni aktivnosti... Tokmu denovive vo Skopje se odviva akcijata za ~ist grad. Izvr{niot odbor na Gradskoto sobranie re{i da im dade metli na ste~ajnite rabotnici (verojatno za odreden honorar), za namesto da sedat doma da rabotat za dobroto na site. Toa {to pretsedatelot na Izvr{niot odbor e nezavisniot kandidat za gradona~alnik Fufo, nema nikakva vrska so izborite. Isto kako {to, pretpostavuvam, nema nikakva vrska toa {to "Makpetrol" preku mediumite pora~uva deka benzin }e ima dovolno. Do izborite ili i po niv! ]e ni bide soop{teno preku nivnata televiziska stanica, ~ij direktor Darko Markovi} e kandidat za gradona~alnik. Kone~no }e se poplo~uva i Kameniot most. So kamen od "Sileks". Ova nema nikakva vrska so Yingo. Nitu pak so fudbalot. Iako Yingo li~no moè da bide zadovolen. Na ovoj na~in "Sileks" i definitivno }e go premosti "Vardar". 2. Vrven nau~no-tehnolo{ki dostrel na pragot na 21-ot vek i na pragot na lokalnite izbori vo Makedonija e ‡ pu{taweto voda. Premierot Branko Crven- kovski podednakvo gi uvaùva saemot "Tehnoma" vo Skopje i selskiot vodovod vo novata op{tina Staravina vo Mariovo. Duri mislam deka vo Mariovo mu be{e pozabavno.Tamu barem se slu~i ne{to konkretno. ima{e vrzano ~e{mi~e so crvena pandelka. Premierot mora{e da se poma~i za da go razvrze jazolot. Vidovme deka go biva i za toa. Potoa ja odvrte slavinata. Na toj na~in demantira{e deka postojano gi zavrtuva slavinite. Ni za milimetar ne se povle~e koga ja skr{ija stomnata pred negovite noze. Zna~i ‡ nepokolebliv e i ne otstapuva. I na krajot od sve~enata ceremonija vo Staravina nastana vistinsko odu{evuvawe i olesnuvawe. Branko pu{ti voda. Ba{ ubavo {to premierot pu{ti voda vo Mariovo. Spored tradicionalnoto veruvawe vo ovie krai{ta ‡ }e ni trgne na arno. Ne }e be{e lo{o ako po sve~enosta si ja zeme{e v xeb razvrzanata crvena pandelka so koja be{e zakitena ~e{mata. ]e mu treba za ve`bi. Ako sî u{te ne nau~il kako se vrzuvaat ma{ni. 3. Od idniot skopski gradona~alnik barame da gi otstrani od gradskite ulici zapre`nite vozila. Prepora~livo e da bide dobar so policijata. Zatoa {to policajcite i vo predizbornata kampawa seriozno ja sfatija porakata na skopjani deka sakaat ulici bez zapre`ni vozila. Kako, na primer, izvesniot

530 Dragan An|elkovi}, so prekar Arkan, od policiskata stanica vo Dra~evo, komu mu pre~elo zapre`noto vozilo na eden {eesetgodi{en dra~ev~anec, pa zatoa mu ja skr{il vilicata. Dva pati. Problem e kako ovoj efikasen na~in na otstranuvawe na zapre`nite vozila od gradskiot soobra}aj }e se dopolni so drugite slu`bi vo gradot. Poglednete gi listite na kandidati za gradona~alnici re~isi vo site op{tini vo dràvata. Ima mnogu profesori i lekari. Ako profesorite gi napu{tat u~ili{tata, koj }e gi u~i policajcite kulturno i demokratski da gi kr{at vilicite? A, bidej}i i bolnicite }e ostanat bez lekari, ako ovie stanat gradona~alnici, siroma{kite lu|e {to }e gi pretepa policijata }e nema koj da gi lekuva. 4. Tito povtorno me|u skopjani. Na xez-festivalot koncert ima{e porto- rikanskiot xezer Tito Puente. Za vreme na koncertot vo Univerzalnata sala moè{e da se slu{ne skandirawe: "Tito, Tito..." Na{iot Tito ne be{e taa ve~er vo Univerzalnata sala. Be{e vo Del~evo na predizborniot miting na SDSM. Drè{e istoriski ~as za lokalnite izbori. Tito zboruva{e za Goce Del~ev. I ministerot Qubomir Fr~kovski go nema{e ovaa godina tolku redovno na xez-festivalot, kako minatite godini. Makedonskiot Mik Xeger go smenil muzi~kiot pravec. Stanal igraorec. Na scenata na Domot na kulturata vo Bitola igra{e oro me|u sopartijcite Tito Petkovski i Qubomir Popovski. Ete, i Fr~ko se fati na oro. 5. Ova izborite se najlo{ata rabota {to moè{e da ni se slu~i na nas ‡ novinarite. Meri zbor za ovoj, meri zbor za onoj, premol~i ova, premol~i ona, ne objavuvaj ne{to za da ne se sfati kako propaganda, ne objavuvaj ne{to za da ne se sfati kako kritika... Kako i da ja zavrti{ rabotata, site }e bidat nezado- volni od novinarite, site }e lepat etiketi, }e te stavaat vo neprijatana pozicija da se brani{ i objasnuva{..... Ne se ni potrudiv da gi sovladam pravilata na mediumsko pretstavuvawe na kandidatite. Mnogu mi bea sloèni. Zatoa najdobro da gi stavam nastrana site na{i kandidati. Da sme zdravi i ìvi, }e im se osvrnam koga }e gi izberat. Sega vi gi ostavam vam. Jas }e izvestuvam za pretsedatelskite izbori vo SAD. Se nadevam deka Klinton i Dol nema da imaat zabele{ki.

34* 531 IZBOREN MOLK 16 noemvri 1996

• Na kafe kaj Pretsedatelot

1. Nema poneprijatana situacija od rubrikata naslovena so "Sakam da kaàm" da se popolnuva vo vreme na predizboren molk. Ne znam kako }e preì- veeme ovie dva dena bez glavnite junaci na televiziite i po vesnicite. ]e bide {okantno da se vratime na normalni temi. Imav golema sre}a izbornata kampawa da ja presedam daleku od doma - vo Amerika. Tamu ja sledev kampawata na Klinton i Dol i samo moèv da zamislam {to se slu~uva doma. Prv pat vo ìvotot mi se slu~ilo moite prijateli i najbliskite rodnini, koga }e se slu{nevme po telefon, da mi re~at: "Mnogu sme sre}ni {to ne si tuka!" Demek, se pla{ele da ne kaàm ne{to {to ne treba. Sega, koga se vrativ, mi pora~uvaat za slednite parlamentarni izbori da odam nekade u{te podaleku. Ima li nekoj slu`ben pat za Mars!? Moram da priznaam deka po trinedelno otsustvo od dràvava, ova mi se vide mnogu ubavo mesto za ìveewe. Nikoga{ ne sme se iznagledale tolku sre}ni lu|e po ulicite, tolku ubavo za~uvana stara arhitektura, tolku zelenilo po gradovite, tolku prijatelski raspoloèna vlast i rabotni pobedi. Da ne bea reklamnite spotovi na partiite i na kandidatite za gradona~alnici, sî u{te }e ìveev vo zabluda deka ìveam vo nekoj drug grad i nekoja druga dràva. 2. Na eden brifing vo amerikanskiot Stejt department odgovorniot slu`benik za Makedonija, zboruvaj}i pred grupata od osum novinari od na{ata zemja, nekolku pati gi upotrebi zborovite: impresivno, odli~no, isklu~itelno, dobro... Nie so vnimanie gi slu{avme ovie falbi za Makedonija i koga dojde red na nas da postavuvame pra{awa, prvoto logi~no pra{awe koe ni dojde na um be{e: " Se izvinuvame, da ne sme vlegle vo nekoja druga prostorija, da ne trebalo tuka da ima brifing za nekoja druga dràva, dali vie zboruvate za istata dràva vo koja {to nie ìveeme..." Ne bilo gre{ka. Koga se vrativme, vidovme na spotovite kade ìveeme. Kako na film. 3. Mislam deka sega e vistinskoto vreme koga }e po~nam da se pridrùvam kon zakonitosta za mol~ewe...

4. Pretsedatelot Kiro Gligorov ne e kandidat nitu za gradona~alnik nitu za op{tinski sovetnik. Osven toa vnimava{e kako da ostane nastrana od dosega{nata izborna trka, iako se obiduvaa da go vklu~at. Zatoa za nego ne va`i izborniot molk.

532 Pretsedatelot zav~era primi delegacija na partijata Nova demokratija. Da nema nedorazbirawa, ne se raboti za gr~kata silna opoziciona Nova demokratija, tuku za nekoja srpska Nova demokracija, za koja i vo samata Srbija ne im e jasno so kakva orientacija e, iako na poslednite izbori vleze vo pobedni~kata koalicija kako privrzanik na partiite na bra~niot par Milo{evi} ‡ Markovi}. Pretsedatelot na dràvata verojatno vo tekot na kampawata za lokalni izbori nemal seriozni dràvni~ki raboti {tom primil pretsedatel na nekoja mala partija od sosedstvoto. Moèbi, zafateni so mitinzite i pretstavuvawata, liderite na na{ite partii nemale vreme da se sretnat so gostite od Srbija. Iako najverojatna varijanta e deka, ednostavno, Nova demokratija ne moèla da najde soodvetna na niv makedonska partija. Do{le "de~kite" od Belgrad i nemalo koj da gi primi. Za da go spasi obrazot na Makedoncite kako gostoprimliv narod, se ponudil pretsedatelot na dràvata. [to e va`no {to posetata ne bila na nivo? Va`no e deka kaj pretsedatelot moè sekoj da vleze. Odime kaj Kiro na kafe? Odime! 5. U{te edna avionska nesre}a vo koja kako mo`na pri~ina se naveduva neznaeweto angliski jazik na pilotite od nekoga{niot Sovetski Sojuz. Po raspa|aweto na SSSR i osipuvaweto na imperijata "Aeroflot", vo biv{ite sovetski republiki, a i vo samata Rusija se formiraa mnogu takanare~eni "kompanii-bebiwa" so ~ii avioni upravuvaat piloti koi vo starite vremiwa na "Aeroflot" letaa na doma{ni linii i ne im treba{e angliski jazik, kako univerzalen vo vozduhoplovnata komunikacija. Tie evtini avioni, so evtini ekipaì, moàt da se najdat iznajmeni i nadvor od granicite na Rusija i biv{ite sovetski republiki. Na ohridskiot aerodrom, vo gordata makedonska flota na ona {to se narekuva makedonsko vozduhoplovstvo, denovive moàt da se vidat tri ruski avioni so koi upravuvaat ruski ekipaì. Vo dekemvri 1993 godina se slu~i golema avionska nesre}a vo blizinata na Ohrid so iznajmen ruski avion, so koj upravuva{e ruski pilot. Izve{tajot za pri~inite zo{to avionot go proma{i aerodromot i se najde na okolnite ohridski planini sî u{te go nema. Izborniot molk trae skoro tri godini.

533 DEVETTIOT KRUG 23 noemvri 1996

• Ako Albancite ne se bunat, izborite se regularni

1. Spored rezultatite od prviot krug na lokalnite izbori, na prvo mesto e SDSM. Na vtoro ‡ VMRO-DPMNE. Za da otkrieme koj se nao|a na treto mesto }e organizirame mala kviskoteka. Jas sum "osoba A", se vikam Petar Go{ev i mojata partija e na treto mesto. Jas sum "osoba B", se vikam Stojan Andov i mojata partija e na treto mesto. Jas sum "osoba C", se vikam Qubisav Ivanov i mojata partija e na treto mesto. Odgovorete na par{aweto: Koja li~nost e liderot na partijata {to se nao|a na treto mesto? Se vklu~uva PDP i vloùva "Kvisko". Bez potreba, za{to "Kvis- koto" na PDP gi zgolemuva poenite na prvoplasiranata partija. I taman koga na ekranot se pojavuva gospo|ata pretsedatelka na ìri-komisijata Liljana Ristova‡Ingilizova, ja prekinuva Oliver Mlakar so najava na reklamni poraki: "@al mi e, va{eto vreme iste~e, }e se vidime slednata sabota". Na gospo|ata Ingilizova í olesnuva. Do slednata sabota, Dràvnata izborna komisija, po vonredni napori i za izvonredno kuso vreme od samo dve nedeli, belkim }e uspee da gi izbroi glasa~kite liv~iwa od site op{tini vo dràvata. 2. Izbornite rezultati pokaùvaat nekoi nelogi~nosti. Vo mestata kade {to vlasta se pokaà kako agilna vo re{avaweto na komunalnite problemi, gra|anite í gi dadoa glasovite na opozicijata. Eve, na primer, vo Staravina. Premierot Crvenkovski na selanite im pu{ti ~e{ma. A tie go prevedoa èden preku voda. Kandidatot na SDSM se najde na treto mesto. Xabe Branko pu{ta{e voda. 3. @enite od Skopje zav~era ve~er organiziraa humanitarna akcija "Tortija- da". Vo skopskiot hotel "Grand" se natprevaruvaa koja }e napravi poubava torta i potoa gi prodavaa na licitacija, a sobranite pari }e bidat upotrebeni za donacija. Srede "Tortijadata" me|u ènite se pojavija i kandidatite za gradona- ~alnik na Skopje, Risto Penov i Jovica Ugrinovski. Koj po slatkoto, koj po ènite, va`no dvajcata kandidati go iskoristija nastanot za politi~ko pretstavuvawe pred vtoriot izboren krug. Zo{to me|u ènite ne se pojavi i nezavisniot kandidat Qup~o Nikolov- ski‡Fufo? Da ne se nalutil oti skopjankite ne se natprevaruvaat vo pravewe pici? Ili ve}e mu e dosta od sladok ìvot. Na ~etvrtiot kandidat Darko Markovi} tamu ne mu be{e mestoto. Toj saka da pecka. Zna~i deka e po lutoto. A sezonata na gotvewe ajvari i lutenica pomina. Po vtoriot krug ènite }e organiziraat natprevar vo pravewe rasol. Taman }e stasa rasolnicata za treznewe. ]e im treba. Komu od slavewe, komu od razo~aruvawe. Se pla{am samo deka dotoga{ na site }e ni skisne. 4. Po prviot krug doa|a vtor krug. Nekade, poradi poni{tuvaweto, }e ima i tret krug. Na nekoi mesta moèbi }e se organizira i ~etvrti krug.

534 Sî u{te ima nade`. Ima vreme do devettiot krug. 5. Posmatra~ite na izborite od Sovetot na Evropa bea koncizni i precizni na konferencijata za pe~at {to ja odràa den po prviot krug. Tie dvanaesetmina, posetile 95 izbira~ki mesta, ama vrz osnova na posetata na samo 13 izbira~ki mesta vo op{tinite vo Tetovsko, do{le do zaklu~ok deka 25 od sto od gra|anite ne bile zapi{ani na izbira~kite spisoci, i toa do 12 ~asot. Kojznae, ako ostanale i popladne, moèbi }e do{le i do 50 od sto. Gostite od Sovetot na Evropa, nau~eni kako i dosega da delat lekcii na pomalku demokratskite od niv, se pojavija samouvereno pred novinarite vo dràvata koja{to celo vreme ja narekuvaa "va{ata zemja". Toa moèbi i ne im e za zabeleùvawe, bidej}i so kakva lesnotija gi ocenija izborite, ni{to ~udno i da ne znaele vo koja zemja pristignale. Im rekle: "Odete, videte dali }e se bunat Albancite". Ako Albancite ne se bunat, izborite se regularni. 6. Dosega imavme dvapati parlamentarni izbori, sega vo tek se i lokalni izbori, vo me|uvreme pravevme referendum za nezavisna dràva i u{te ne moàt da se aùriraat izbira~kite spisoci do taa mera da ne frlaat nikakva senka vrz rezultatite. Koga kaj nas, so milion i ~etiristotini lu|e glasa~ko telo ne moàt da se sredat spisocite, sosema mi e jasno zo{to Kina ne voveduva pove}epartiski sistem. 7. Amerikancite stavija veto na povtorniot izbor na Butros Gali za generalen sekretar na ON. Od januari vo Palatata na naciite vo Wujork treba da dojde nov prv ~ovek. Butros Gali treba da dopatuva vo Makedonija vo januari idnata godina. Re~e deka }e dojde bez razlika dali }e bide na funkcija. Gali ni e kum. Toj ni go smisli prekrasnoto ime "biv{a jugoslovenska Repub- lika Makedonija". Negovoto doa|awe }e ima simboli~en karakter. Vo "biv{a..." dràva doa|a biv{ generalen sekretar.

ESENSKO \UBREWE 30 noemvri 1996

• Samo cenata na prostitutkite e fiksna

1. Kone~no utre }e izbereme gradona~alnik i super }e ìveeme. ôvecite od na{e maalo }e se griàt za starite maala, }e ni pravat novi ulici, }e ni gi osvetlat gradovite, }e ni napravat kamp za narkomani, }e formiraat gradska banka, }e izgradat yidovi za grafiti, }e ni ja vratat du{ata, }e se griàt za hendikepiranite, za site }e ima ~a{ka rakii~ka pred ru~ek, tatkoto vo

535 prekrasno uredenite delovni prostorii }e se "fa}a" so mladi i zgodni sekre- tarki, a majkite vo narodni nosii }e ~uvaat bebiwa koi potoa }e porasnat vo partiski podmladok... Odvaj ~ekam vedna{ po izborite da zavrne sneg. Da proraboti zimskata slu`ba po gradovite. Da vidime deka sme se zeznale vo izborot. 2. Dobro e {to site u~esnici vo izbornata trka ja razbiraat pazarnata ekonomija i ja prifa}aat kako svoj na~in na razmisluvawe. Osobeno me|u dvata kruga ima{e mnogu prodavawe i kupuvawe. Nekoi si gi prodadoa partiite, nekoi si gi prodadoa glasovite, nekoi si kupuvaa mesta za vo idnina, nekoi se nudea, ama ne uspeaja da postignat prifatliva cena... Izminative denovi na{iot vesnik objavi serija tekstovi za prostitucijata i go "iskopa" podatokot deka samo vo Skopje ima okolu 4 iljadi prostitutki. Podeleni se vo nekolku kategorii, vo odnos na rabotnoto mesto. Gore-dolu za site niv cenata e utvrdena. Normalno, pri vakvi transakcii, reagira{e i berzata. Kako i vo sekoja normalna dràva koga se odrùvaat izborite. Porasna vrednosta na germanskata marka vo odnos na denarot. Vlasta veli deka se raboti za {pekulantski obid na privatnite menuva~nici da ostvarat brza zarabotuva~ka. Spored edno drugo objasnuvawe, skokot na markata se povrza so izbornata kampawa, koja isfrli na videlina vi{ok denari. Partiite svoite tro{oci za izbornite aktivnosti glavno gi pla}aat vo ke{. Tie {to gi primaat parite za dadenite uslugi na partiite gi pretvoraat denarite vo marki. I {to dobivame kako zaklu~ok? Pla}aweto vo ke{ obi~no dava {iroki mo`nosti za kriewe na vistinskite iznosi, ne se evidentira koj kolku dobil, pa spored toa, ne e jasno i koj kolku treba da í plati danok na dràvata, a moè i da se "eskivira" i zakonskoto ograni~uvawe na sredstvata upotrebeni za kampawata. Vtorata rabota {to logi~no sleduva kako zaklu~ok e: {tom site brzaat da gi pretvorat denarite vo marki, zna~i i samite ne mu veruvaat na denarot. Za kogo da glasa{ koga site u~esnici vo trkata ni zboruvaat za stabilen denar i stroga finansiska disciplina? 3. Nekolku nedeli pred voop{to i da po~ne predizbornata kampawa za lokalnite izbori, na vlezot vo zgradata vo koja {to ìveam nekoj zaka~il opomena za stanarite so tekst "Ne frlajte |ubre pred garaìte!" Potoa po~naa javnite tribini i soo~uvawa za po~ist grad, se organizira{e oblagoroduvawe na ìvotnite sredini, sekade naokolu "vri{te{e" od plakati od koi ni se nasmevnuvaa kandidatite za gradona~alnici. Toa par~e hartija zalepeno na vleznata vrata im odolea na site lepa~i na plakati, na site polno}ni presmetki na podmlatkarite na politi~kite partii, na site aktivisti {to se "muvaa" niz vlezot i ni delea penkalca i zapalki, a patem gi prepolnuvaa po{tenskite sanda~iwa so sre}ni lica i kupi{ta vetuvawa... I taman zavr{i celata ovaa brkotnica, nekolku dena pred vtoriot krug, do{le lu|eto od op{tinskata i

536 gradskata izborna komisija, gi zalepile oglasite za kogo i pod koj reden broj moème da glasame i go trgnale liv~eto: "Ne frlaj |ubre..." Im pre~elo. Sega znaeme pod koj reden broj ni e kandidatot za kogo sakame da glasame. U{te nekoj da ni kaè dali smeeme da frlame |ubre pred garaìte. 4. Javnoto pretprijatie za komunalna higiena vo Skopje znae kade treba da go frla |ubreto. Na zabranetata deponija "Vardari{te". Od pred tri dena skopskoto |ubre povtorno se nosi na staroto |ubri{te. Nekoe vozilo na "Komunal- na higiena" imalo mala havarija na novata deponija "Drisla", poradi "nesood- vetnosta na patot niz deponijata". Inaku, sporot na relacijata Javno pretprijatie ‡ Gradsko sobranie sî u{te e aktuelen i po "sve~enoto" pu{tawe na "Dris- la" od pred dva meseca. Vo me|uvreme, vo ramkite na predizbornite aktivnosti, kandidatite za gradona~alnik na Skopje pred prviot krug otidoa na "Vardari{te" i zasadija drvca. Od rezultatite na utre{nite izbori }e zavisi dali stanuvalo zbor samo za esensko |ubrewe na sadnicite. 5. Samo vo sosedna Srbija Slobodan Milo{evi} nema gajle od izborite. Kako i da e, toj si ostanuva na vlast. Se se}avate li na lord Oven, lord Karington, Xani de Mikelis, Torvald Stoltenberg, Ri~ard Holdbruk, Daglas Herd, Kozirev, Micotakis, Jasu{i Aka{i... Se se}avate li na site mo`ni pretsedava~i na Evropskata unija, na site specijalni pratenici, medijatori i pregovara~i od cel svet? Pominaa tolku godini, niv gi zaboravivme... Dodeka tie se menuvaa i si zaminuvaa, Milo{evi} dobi tri izbori. Balkanskiot kasap {to me|unarodnata zaednica go promovira vo balkanski mirotvorec, sega moè da stane i jaj~ar, no ostanuva vpe~atokot deka politikata e ‡ obi~en smatok.

POBEDENI POBEDNICI 7 dekemvri 1996

• Na Branko }e mu svetne koga Go{ev }e nabavi jajca

1. Da si stranski izvestuva~ od Makedonija i da treba da napravi{ vest za rezultatite od izborite, }e ostane{ bez klasi~na vest. [to da im soop{tam na ~itatelite? Koj pobedi na izborite? Denovive niz gradovite i selata niz celata dràva se ispi tolku {ampawsko, {to seriozno se dovedeni vo pra{awe dràvnite rezervi za pretstojnata proslava na Nova godina. Pokraj mnogute makedonski specifiki, po ovie izbori dobivme u{te edna. Pobednici se ‡ site. Vo koja partija da pra{a{, vo bilo ~ij {tab da se javi{, }e ti kaàt deka tie se pobednici na izborite. Ostanuva pra{aweto: Ako site se pobednici, kade da gi barame porazenite? Logikata na

537 site izbori veli deka na krajot treba da se izdvojat pobednicite od porazenite. Spored istata logika, mnogu pobednici treba da "formiraat" i mnogu porazeni. Ako partiite gi dobija izborite, dali toa zna~i deka gra|anite gi zagubija? 2. Na ova pra{awe }e odgovori eden od apsolutnite pobednici, legendarniot Petar Go{ev koj, otkako so svojot kandidat Risto Penov i so glasa~kata ma{i- nerija na VMRO-DPMNE go osvoi Skopje, se podzanese deka }e uspee da ja osvoi i cela Makedonija, pa siguren vo svojata harizma i vrodeno ~uvstvo za liderstvo, gi povika gra|anite na Valandovo i \or~e Petrov, dokolku bidat poni{teni rezultatite od vtoriot krug, masovno da mu se pridruàt vo protestite na ulica. Gospodinot Go{ev gi gleda sekojdnevno izve{taite od Belgrad i se voodu- {evuva na pomislata kolku bi bil sre}en toj da bide na ~elo na takov grandiozen sobir, a u{te posre}en koga vo Skopje bi go prona{ol Slobodan Milo{evi}, protiv ~ij reìm negovite privrzanici bi frlale jajca. Seto toa e dobro, osobeno {to ne moè nikomu da mu se zabrani da sonuva soni{ta za sebe, samo {to gospodinot Go{ev ima mal problem. ]e mora povtorno da go moli Qub~o Georgievski da mu pozajmi del od negovite regruti, da mu go izrabotat protestot na Go{ev, kako {to mu ja izrabotija pobedata vo Skopje. I vtoro, ako saka da gi imitira belgradskite protesti, koga ve}e ne moè da smisli ni{to pooriginalno, }e mora da nabavi pove}e jajca. A Go{ev za takvi raboti nema jajca. 3. Vlasta v~era proslavi u{te edna golema rabotna pobeda. Be{e pu{tena vo soobra}aj obnovenata pista na skopskiot aerodrom. I toa so samo dvaeset dena zadocnuvawe, bez dovr{eni izlezni pateki i bez vgradeno osvetluvawe spored proektot za aerodromi od povisoka kategorija. Premierot Branko Crvenkovski ima{e seriozen problem. Ne znae{e kako da ja "otvori" pistata. Koga pu{ta vodovodi odvrtuva slavini. Koga gradi carinski terminali, se fa}a za lopata. Koga pu{ta termocentrali pritiska nekakvi kop~iwa. Koga promovira mobilna telefonija, vika "Alo!". [to treba{e da napravi v~era? Da poleta so avion, da napravi edno kruk~e i povtorno da sleta!? Ne mu se isplatuva tolkav rizik, sega koga zavr{ija izborite. Osven toa, v~era{noto otvorawe be{e samo preliminarna sve~enost. Kojznae dali na premierot mu kaàle deka naprolet povtorno }e treba da ja pu{ti pistata. Toga{ }e gi stavat svetlata. Duri toga{ }e mu svetne deka toj vsu{nost v~era pu{til vo upotreba nedovr{en objekt. Kojznae, moèbi pu{taweto na osvetlenata pista namerno e ostaveno za naprolet. Za sekoj slu~aj. Moèbi dotoga{ Go{ev }e izdejstvuva vonredni parlamentarni izbori. A pred sekoi izbori vlasta mora da proslavi i nekoja rabotna pobeda. Toga{ }e se potvrdi staroto pravilo deka istorijata se povtoruva. Na Branko }e mu svetne koga Go{ev }e si nabavi jajca. 4. Verojatno treba{e da dojde kraj na mandatot na bugarskiot pretsedatel @equ @elev, pa pretsedatelot Kiro Gligorov da izrazi àlewe deka gospodinot

538 @elev nema volja da raboti na nadminuvawe na pre~kite me|u dvete dràvi. Sigurno i namerno mu ja smisli lisabonskata finta, da go otstrani svojot preveduva~ od razgovorite, za da moè posle vo Sofija da se pofali deka so Gligorov razgovarale na bugarski jazik. Nastrana {to laèl deka se sretnale sami tie dvajcata, koga vo prostorijata bile duri devetmina od dvete delegacii, vklu~itelno i na{ata preveduva~ka na angliski jazik. @elev se poàlil deka od celiot razgovor ne razbral samo eden zbor. Koga zboruvale za carinski unii, @elev ne go razbral Gligorov, bidej}i makedonskiot pretsedatel namesto, kako {to se zanesuval @elev, da mu zboruva na bugarski i da re~e "mitnica", kaàl na makedonski ‡ carina. Tuka doa|a i dopolnitelno objasnuvawe za gospodinot @elev. Nie i na makedonski jazik bugarskite carinici gi vikame mitni~ari. Zatoa {to se poznati po toa {to baraat i so zadovolstvo primaat mito. Koj ne veruva neka odi na praktika na bugarskite grani~ni premini. 5. U{te edna bele{ka od Lisabon. Vo tekot na Samitot na OBSE ruskiot ambasador vo Portugalija dobi epilepti~en napad. Vesta za ova ja javija site svetski agencii i TV mreì. Ona {to ostana skrieno e deka prva pomo{ na ruskiot diplomat mu ukaà lekarot na pretsedatelot Gligorov, koj tokmu vo toj moment slu~ajno se zateknal vo blizina na ruskiot ambasador. Ete, ponekoga{ i malata Makedonija moè da í bide od korist na golemata Rusija. Kolku da se znae koga povtorno }e pobarame prodolùvawe na mandatot na UNPREDEP.

PRIVREMENA KR[TEVKA 14 dekemvri 1996

• Ako imame slo`eno ime, toa zna~i deka ne sme prosta dr`ava

1. Po sî izgleda, povtorno }e odime vo Wujork na kr{tevka. Kumovite povtorno razmisluvaat kakvo sme{no ime }e izberat za Republika Makedonija. Ova "biv{a jugoslovenska itn..." im zdodea i im pretstavuva{e problem za izgova- rawe. Sega se bara novo, privremeno, sloèno ime. Vo celata situacija na barawe ime, nas najmnogu nî raduva toa {to tie razmisluvaat za sloèno ime. [to, logi~no, zna~i deka ne sme prosta dràva. Velat deka edna od varijantite e "Republika Makedonija (glaven grad Skopje)". Ova e u{te edna ujdurma na partijata na vlast, za{to vo privremenoto ime, {to nie, neli, ne go sakame i so indignacija }e go odbieme, e i imeto na glavniot grad vo koj{to pobedi opozicijata. Skopje da go osvoe{e SDSM, sigurno nema{e ni da pristigne takov predlog. Ili, u{te podobra varijanta e sloènoto ime da stane u{te posloèno. Na primer, "Republika Makedonija (glaven grad

539 Skopje, bez op{tinite Centar i Karpo{)". Taka Vladata }e ima vistinska pri~ina da se bori protiv toa ime, bez samata da se ubeduva deka ne go saka. Samo, mora da im se kaè na kumovite deka nie ne se predavame taka lesno. Da ne mislat deka }e se zadovolime so ova privremeno ime. Imame nie predlozi za u{te mnogu privremeni i u{te mnogu sloèni imiwa. I za niv pak da bide vinovna opozicijata. Koga }e im tekne po tret pat da ni stavaat privremeno ime, }e im predloìme da nî vikaat "Republika Makedonija (so op{tinite Strumica, [tip, Podare{, Staravina, Kukli{, Drugovo... i site drugi kade {to izgubi SDSM)". I taka... Samo da ne bide vrzano privremenoto ime so privremena dràva. 2. Nekoe fantomsko zdruènie na Srbi, Makedonci i Crnogorci od Tetovo i Gostivar pobara od makedonskite mediumi da prekinat so izvestuvaweto od nastanite vo Srbija i da ne se zanimavaat so sî i se{to, a osobeno ne so neprin- cipielni napadi vrz legitimnata vlast vo SR Jugoslavija. Toa zdruènie smeta deka makedonskite mediumi so na~inot na izvestuvawe moàt da mu na{tetat na pozitivniot trend na odnosite me|u Makedonija i SR Jugoslavija. Zo{to makedonskite mediumi izvestuvaat za {trajkovite i blokadite na zemjodelcite vo Grcija? So toa moàt da im na{tetat na pregovorite za imeto vo Wujork. Zo{to javuvame deka bugarskata vojska }e odi na prinuden odmor? Da ne mu tekne nekomu deka sega e vistinskiot moment da gi napadneme. Gledaj beqa, ne samo {to }e gi pobedime, tuku }e mora i da gi hranime. Zagriènite za makedonsko-jugoslovenskite odnosi moèbi mislat deka makedonskite mediumi gi izmisluvaat nastanite vo Belgrad. Vo Tetovo i Gostivar, vo istiot termin koga odi dnevnikot na Makedoskata televizija, privatnata TV stanica "Kis" go prezema dnevnikot na Televizija Srbija. A na nivnite vesti protestite na opozicijata ne postojat, taka {to agilnoto zdruè- nie na Srbi, Makedonci i Crnogorci od Tetovo i Gostivar voop{to ne treba da se griì {to objavuvaat makedonskite mediumi. I natamu neka si gledaat TV "Kis". 3. Vo sosema neblagodarna uloga minatata nedela se najde snimatelot na TV "Sileks" \oko Popovski. Me|u novinarite poznatiot Gawo, po site mo`ni vojni i demonstracii {to gi pominal vo svetot i kaj nas vo svojot raboten vek, doìvea da bide napadnat vo Oblavce i da mu bide skr{ena kamerata od tuka{ni lu|e, zaradi edni obi~ni lokalni izbori. Televizijata "Sitel" reagira{e so vonredni vesti. Po nea sledea i oficijalni i neoficijalni reakcii vo odbrana na novinarstvoto, na pravoto za informirawe, na pravoto za vistina i sli~no. Tragi~no e {to ovoj incident se slu~i so eden visoko cenet kamerman, koj, bez razlika na motivite za tepa~kata i odbranite po nea, ednostavno, si ja vr{el svojata rabota profesionalno, kako i mnogupati dosega ‡ si mol~el i si snimal. Tragi~no e za{to vrz eden profesionalec se prekr{i na najslikovit moèn na~in celoto vrtoverstvo na politi~a-

540 rite. Zastanaa vo odbrana na novinarstvoto, istovremeno manipuliraj}i so novinarstvoto. Vo tradicijata na makedonskiot narod ima eden kup pogovorki koi predupreduvaat na toa deka ako nekomu pravi{ lo{o, lo{oto i tebe ti se vra}a. Samo dva meseca pred incidentot vo Oblavce sli~en incident se slu~i vo Kratovo. Toga{ na stadionot na "Sileks" kamermanot na televizijata "A1" dobiva{e zakani deka }e bide natepan. Toj {to gi upatuva{e zakanite i se "sile{e" pred kamerite be{e tokmu direktorot na "Sitel" Goran Ivanov. Pripadnicite na negovoto obezbeduvawe, od edna privatna firma za obezbeduvawe, go spre~ija da ne si ja demonstrira silata vrz kamermanot na televizija "A1". Inaku, gospodinot Ivanov e sin na Qubisav Ivanov‡Yingo, pretsedatel na Socijalisti~kata partija, pod ~ie{to vlijanie, veruvame, slu~ajot vo Oblavce se izdigna na nivo na me|upartiska presmetka na relacijata SDSM ‡ SPM. Kolku {to se se}avam, nema{e nikakvi vonredni vesti, soop{tenija na partii i zdru`enija, reakcii od policijata. Toga{ nema{e politi~ka potreba da se brani profesijata. A potreba od manipulacija ima vo sekoe vreme. 4. Ne mi e jasno zo{to "A1" go stavi vo konkurencija za gaf na nedelata toa {to ministerot za odbrana Blagoj Hanxiski igra{e indijanski tanc so edna Indijanka? Da bevme Amerika, toa }e be{e samo prva vest vo vestite. Ministe- rot za odbrana vo uloga na glavatarot Hanxo ‡ prva tomahavka, tancuva so edna skvo. Site ~estitki za Hanxiski. Ministerot ima izgradeno kriteriumi. Indijancite se vistinski Amerikanci. Starosedelci. Tie nemaat ni{to evropsko, pa i koga igraat so nas, barem igraat iskreno. Da be{e devojkata evro- amerikanka, sigurno }e gleda{e kako da go prepne ministerot.

MALKU UTRE 21 dekemvri 1996

• ]e mu re~e li nekoj novinar na ministerot Naser Ziberi "Dobro utro", za da doznaat penzionerite dali }e im bidat namaleni penziite?

1. Po~navme da gi uìvame rezultatite od zavr{enite lokalni izbori. Po- skape markata, pa i pokraj ladnokrvnosta na Centralnata banka, ne pokaùva namera da se spu{ta. Poskape i benzinot. Velat ‡ minimalno. Ne{to pove}e od 5 od sto. Masovno se podnesuvaat barawa za zaminuvawe vo penzija, za{to, navodno, novite penzioneri }e imaat pomali penziski osnovici od dosega{nite... Navistina, ovaa vest za penzionerite be{e demantirana. Ama, turkanicite vo Fondot za penzisko osiguruvawe ne prestanuvaat. [to }e se slu~uva, }e ni kaè resorniot minister Naser Ziberi. Utre. Taka barem mu veti na novinarot

541 na televizija "A1" pred nekoj den, koga se navredi oti pred vratata na negovoto ministerstvo ovoj ne mu rekol "Dobro utro!". Bezobrazni novinari. Namesto da gi ubeduvaat idnite penzioneri deka nema potreba da brzaat da gi podnesat dokumentite do Nova godina, tie zastanale u{te nautro pred vrata i go ~ekaat ministerot da izleze od avtomobilot i da im dade izjava. E, ne odi taka! Minis- terot Ziberi be{e novinar vo "Flaka e velazerimit". Postarite generacii novinari go pametat deka toj so strav vleguval i vo dràvnite institucii koga trebalo da zeme izjava. A sega, ovie novive, privatnive, bez sram i perde, od kola i ‡ op: "]e gi namalite li penziite?" E, ne odi taka! Fino mu odvrati ministerot na negoviot nov kolega: "êkaj be de~ko, kaì prvo dobro utro!" A izjava? Izjava ‡ utre! Malku utre. Ne gi biduva ovie novive, privatnive... Naser Ziberi koga be{e novinar ne prave{e taka. Zatoa i doturka do minister. 2. Vladata vo tekot na izbornata kampawa tvrde{e deka nema da dojde do poka~uvawe na cenata na benzinot. Vo me|uvreme rafinerijata "Okta"prestana da prerabotuva nafta. Pravele "zaguba vo supstanca". Toa "zaguba vo supstanca" e poznato od socijalisti~kite denovi. Toga{ zagubite gi prave{e "Makpetrol". Se odnesuva{e isto kako sega rafinerijata. [tom ne im odgovara{e cenata, }e napravea redici pred benzinskite pumpi. Toa {to ni go prave{e "Makpetrol", sega ni go pravi "Okta". "Makpetrol" be{e mileni~e na socijalisti~kata dràva. 3. Ministerot za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~kovski vestite za skore{na rekonstrukcija na Vladata gi komentira{e so zborovite "zabava za narodot". Dodeka premierot Branko Crvenkovski izbira teren i pravi scenario za op{tonarodna ùrka, Fr~kovski ne moè da ~eka. Posetuva privatni zabavi. Mu be{e gostin na Maks van der [tul vo skopskiot hotel "Kontinental". Zaedno so edna pogolema svita od negovoto ministerstvo i so pretstavnici na Vladata, Sobranieto i nevladini grupi. Mediumite mu se nalutija na Van der [tul za{to mu teknalo kaj nas da si pravi tajna ùrka. Visokiot komesar za malcinstva na OBSE drugiot den raskaà kako si pominale. Ama, {to fajde od takvo raskaùvawe? Toa ti e kako po nekoja doma{na zabava, pa koga se raspra{uva{ kako bilo, a doma}inot ti odgovara "Super!". @urka kako ùrka, ne moè da se opi{e taka ednostavno. Moèbi lu|eto tamu navistina ubavo si pominale, ama {tom ne si bil tamu da vidi{ i drugi detali ‡ badijala ozboruvawata od gostite. Nikomu ne e da mu se veruva. Treba so svoi o~i da vidi{ koj se opil, koj skr{il ~a{a, koj se fa}al vo mrakot, na koja dama í se skinale ~orapite, dali nekoj se pikal po sobi, koj se pojavil so "{valerka", dali bundite bile od prirodno ili od ve{ta~ko krzno, koj se zama~kal so kal na ~evlite... Gluposti! Kako toa da e najva`na rabota na svetot. Nie sme demokratska dràva. Kaj nas sekoj moè da si pravi {to saka. Samo da e odnadvor. I da e nasekiran za pravata na Albancite. Za pravata na Makedoncite sekoga{ ima ‡ utre.

542 4. A v~era re~isi celiot glaven grad na dràvata be{e vo soobra}aen mete`. Na nekolku lokacii niz centarot na Skopje {trajkuvaa razli~ni kategorii {trajkuva~i. Na edno mesto grade`nicite, na drugo studentite od Pedago{kiot fakultet {to ja sledat nastavata na albanski jazik, na treto bezdomnicite od divovselenite stanovi, na ~etvrto privatnite kamionxii i taksistite vo organizacija na nezavisniot sindikat. Istovremeno, na desettiot kat na takanare~eniot Rabotni~ki dom, pretsedatelot na Sojuzot na sindikatite @ivko Tolevski drè{e sednica na pretsedatelstvoto so dneven red: Aktuelnite pra{awa vo vrska so socijalno-ekonomskata polo`ba na vrabotenite. Kolku li primarno izgledaat blokiranite ulici vo Skopje poglednati od viso~ina ramna na deset kata! Onie od Vladata i da sakaat ne moàt da se ka~at povisoko od tri kata. 5. Vo raspravata pri donesuvaweto na Zakonot za za{tita na ~ovekovata sredina, pratenikot Igwat Bogdanovski re~e: "Ne so eden, ne so dva, tuku so site dvaeset prsti }e glasam za ovoj zakon!" Dosega se somnevavme deka pratenicite, kako {to te{ko gi sobiraat na sednica, ve}e dignale race od sî. A tie sega po~naa da digaat i noze. 6. Sigurno ste go zabeleàle onoj motiv na dvete ptici na poilo, {to kako neformalen amblem za Republika Makedonija e otpe~aten kako suv ìg vo vnatre{nosta na paso{ite. Od neodamna pticite visat i vrz glavite na onie {to dràt pres-konferencii vo zgradata na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Kako {to e poznato, ne uspeavme da doneseme nov grb na dràvata. Dali pticite na poilo, vo dràvata so privremeno ime za nadvore{na upotreba, ne se ‡ privreman grb!?

DETSKI BOLESTI 28 dekemvri 1996

• Vo vremeto na Tito va`e{e onaa "Igranka posle sastanka"

1. Ministerot za nadvore{ni raboti Qubomir Fr~kovski se razbolel. "Nova Makedonija" pred nekoj den objavi deka ministerot dobil sipanici. Ima li pogolem dokaz od toa za tvrdeweto deka makedonskata diplomatija boleduva od detski bolesti? 2. Tate, o~igledno, ima razbirawe za detsko-adolescentnite problemi na mladite. Spored svoite ustavni nadle`nosti, kako {to e red pred Nova godina, im gi prosti palavostite na decata, ako voop{to gi imalo. Za{to, vo su{tina, se raboti za primerni deca. Ama i tie, koga }e se zanesat vo igra, znaat da napravat beqa.

543 Pri govorot na pretsedatelot Gligorov pred Sobranieto mi pre~e{e {to vedna{ po nego be{e zakaàna druga sednica na koja se rasprava{e za buxetot. Pa taka izleze deka pretsedatelot Gligorov mu be{e vovedni~ar na ministerot za finansii Taki Fiti. Dobro e {to pretsedatelot ne ostana vo salata. ]e o~ekuvavme da gi brani i buxetskite re{enija. Inaku, sega mi e u{te pojasno zo{to vo stranstvo Vladata na Makedonija uporno ja narekuvaat Vlada na Gligorov. 3. Pratenicite ne se otepaa premnogu od rabota preku godinata, pa moèa i ovie dve sednici da gi odvojat vo dva dena. Ako za ni{to drugo, toga{ barem da mu se dade{e malku posve~en i potradicionalen beleg na obra}aweto na pretsedatelot na dràvata. Ne tolku zaradi Pretsedatelot, ami u{te pove}e za ‡ dràvata. Belkim vo belezite na dràvata {to ja gradime ima mesto za edna ubava, dràvni~ka tradicija ‡ Pretsedatelot da mu se obra}a na Parlamentot pred sekoja Nova godina. Ili, tradicionalno i vo idnina, {efot na dràvata }e drì govor istiot den koga treba da se izglasa buxetot za narednata godina? Narodnite izbranici i ministrite mnogu seriozno go sfatija obra}aweto na Gligorov. Kamerata gi fa}a{e podzadremani. Sigurno mnogu ~itale od materijalite za buxetot prethodnata no}. Taman koga }e dojde{e kamerata do niv, nekoi se fa}aa za o~ilata, boèm ne{to ~itaat, drugi gi zatvoraa o~ite, boèm mnogu se zamisleni za toa {to im go govori Pretsedatelot, treti se pravea deka imaat glavobolka, pa se drèa za glava, samo da ne se zabeleì deka umiraat za spiewe, pa glavata ja pridrùvaat za da ne im padne... Ovaa situacija celosno ja opravduva upotrebata na pejxerite i mobilnite telefoni koi postojano im svirea. Pretsedatelot na Sobranieto Tito Petkov- ski neopravdano se naluti i im re~e deka Sobranieto ne e telefonska centrala. Gospodinot Petkovski ne znae deka pejxerite i mobitelite na pratenicite i minstrite odvreme-navreme bea na{timani da gi budat za da si gi pridrùvaat umnite i zamisleni glavi pred kamerata. Osven toa, pejxerite se mnogu polezni instrumenti. Dodeka gi nemaa, pratenicite se zanimavaa so mnogu banalni raboti. Na primer, si gi ~epkaa nosovite, gledaa goli ènski po vesnicite i si gi ~e{aa volnenite beli ~orap~iwa. Ne znam dali nekoj im kaàl deka pejxerite ne mora da svirat, tuku moàt da se namestat i na vibrirawe. Me|utoa, ako pejxerot vibrira, teloto se trese. Na ova se osobeno ~uvstvitelni ministrite. Vedna{ }e pomislat deka im se trese mestoto. Zatoa poarno im e da si svirkaat. I ministrite i pratenicite dosega dokaàa deka od svirkawe nemaat gajle. Ama od potresi se i toa kako ispla{eni. 4. Tito Petkovski pronajde genijalen na~in kako da gi natera pratenicite da go izglasaat buxetot, a vo me|uvreme da ne se razotidat po prodavnicite i novogodi{nite tezgi. Im veti deka vedna{ po zavr{uvaweto na sednicata }e im priredi koktel. Na ovoj na~in pretsedatelot na Sobranieto }e moè i vo idnina da go re{ava problemot so kvorumot. Ednostavno, na po~etokot na sekoja sednica na prate-

544 nicite da im veti koktel po zavr{uvaweto na sednicata. Vo me|uvreme da ne im dava pauzi ‡ za da gi izgladnuva. Na toj na~in i pobrzo }e zavr{uvaat so rabota. Odvaj }e ~ekaat da kasnat i da se napijat. Ovoj recept ima samo edna maana. Ideolo{ka. Potsetuva na vremeto na raniot socijalizam. Vo vremeto na Tito ima{e edna fraza: "Igranka posle sastanka!" Aj re~i posle deka i po Tito ne e Tito! 5. Pove}e od dve godini direktorot na Komunalna higiena od Skopje, Sejdo Teofilovski, maltretira nad sto iljadi ìteli od naselbata Aerodrom, "Jane Sandanski", Novo Lisi~e i Maxari, vo blizina na divata deponija "Vardari{te", i nikoj ni{to ne mu moè. Edno vreme vikaa deka e spor na relacija VMRO‡ DPMNE i liberali so SDSM, pa deka vo pra{awe se pari, ama eve rabotata dojde i dotamu {to i Ministerstvoto za grade`ni{tvo i za{tita na ~ovekovata sredina mu zabrani na direktorot kamionite na negovoto pretprijatie da go isfrlaat |ubreto na "Vardari{te". Zabranata po~nuva da vaì od 2 januari idnata godina. Kako {to se pokaà Sejdo Teofilovski so inaeteweto dve godini, moème da o~ekuvame vo novata godina nikoj da ne gi prazni kontejnerite. Bidej}i Sejdo moè da pravi {to saka, ni{to ~udno, mesto da mu smestat krivi~na prijava od Ministerstvoto, da organizira {trajk i da ne go sobira |ubreto. Samo na toj na~in i natamu }e moè da odbiva da go nosi smetot na novata deponija "Drisla". Osven toa, zo{to bi imale problem so |ubreto i smrdeata samo stotina iljadi ìteli vo blizina na "Vardari{te"? Neka se zadu{i vo |ubre celo Skopje.

35 Sakam da ka`am 545 CIP ‡ Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje

323(497.17)"1991/96"

MIHAJLOVSKI, Goran Sakam da ka`am / Goran Mihajlovski. ‡ Skopje : Nova Makedonija, 1997. ‡ 546 str. : ilustr. ; 24 sm.

ISBN 9989-9900-0-X

a) Makedonija ‡ Politi~ki priliki ‡ 1991-1996

Spored Mislewe na Ministerstvoto za kultura br. 08/1-3465/2 knigata podle`i na povlastena dano~na stapka od 5%